LAS
P—*
% The larg th
BI «___»„
largest Slovenian Daily in the United States.
Ust slovenskih delavcev r Ameriki.
ig Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
faminTO
TELEFON: CHelsea. 3—12^2 _Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
No. 236. — Stev. 236.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 8, 1936—ČETRTEK, 8. OKTOBRA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
PO MADRIDSKIH ULICAH KOPLJEJO STRELNE JARKE
Rusija bo opustila svojo nevtralnost
ŠPANSKA VLADA SE ZAVEDA SKRAJNE RESNOSTI POLOŽAJA IN JE PRIPRAVLJENA ZA VSAK SLUČAJ
Uporniki m> napredovali 9 milj proti Madridu. — Zavzeli so sest važnih mest. — V Madridu je bilo postreljenih 3000 ljudi iz boljših Jlojev. — Komunistični rudarji bombardirajo Oviedo.
MADRID, Španska, 7. okt. — Delavci kopljejo strelne jarke po važnejših madridskih ulicah ter na strategičnih krajih postavljajo barikade, da branijo mesto proti prodirajoči fašistični armadi.
Na mestnih trgih so postavili cementne podstavke za topove in po vseh ulicah so razpeljali bodečo žico.	t ?
Vlada sicer upa, da bo mogla zadržati sovražno armado pred Madridom, toda ne smatra za nemogoče, da ne bi uporniki vdrli tudi v mesto. Vojno ministrstvo naznanja, da so bili uporniki odbiti na vseh frontah okoli Madrida.
Uporniki so zopet bombardirali železniško progo v bližini Valencije, toda tir ni bil poškodovan.
Ob cesti iz Maquede proti Madridu so uporniki zavzeli 6 važnih mest in so dospeli do Santa Cruz del Retamar 37 milj od Madrida. Republikanske čete so se spustile v beg in so za seboj pustile mnogo mrtvecev.
Santa Cruz del Retamar je bil močno utrjen in so ga smatrali za najvažnejšo trdnjavo za obrambo Mardida. V mestu je bila močna vladna posadka.
HENDAYE, Francija, 7. oktobra. — Begunci iz Madrida so prinesli poročilo, da so komunisti v Madridu pobili nad 3000 ljudi iz srednjih in višjih slojev. .
To ubijanje je vedno naraščalo, odkar je prevzel vlado Francisco Largo Caballero.
Vsako jutro je mogoče v okolici Madrida najti kakega ubitega meščana in izgleda, kot da so se komunisti zavzeli, da pokončajo vse ljudi, ki spadajo v kapitalističen razred.
HENDAYE, Francija, 7. oktobra. — Asturski rudarji, ki so pred dvema letoma zažgali bakljo španske revolucije, so ob drugi obletnici komunistične usta je bombardirali Oviedo.
V	dežju so rudarji, katerim poveljuje general Gonzales Pena, iz predmestij prišli do mesta ter vanj metali dinamitne bombe. Vladno artilerija je neprestano obstreljevala mesto in 5 aeroplanov je nanj sipalo bombe.
V	dvanajstih tednih je bilo mesto ze 1 2 5-krat bombardirano. In general Pena se je zavzel, da zavzame mesto, predno pride fašistična armada in o-svobodi generala Miguela Arando in njegovih 2500 vojakov.
V	mestu je še komaj kaka hiša nepoškodovana in po ulicah leže mrtveci. Poleg vojaštva pa je v mestu še okoli 40,000 civilistov.
SAINT JEAN DE LUZ, Francija, 7. oktobra. — Asturski rudarji so si priborili pot v Oviedo, medtem ko uporniško poveljstvo pošilja proti mestu o-
jačenja.
General Mola je poslal vojaštvo, da obkoli Oviedo, k$er se je posadka hrabro branila proti vladnim četam. General Mola namerava zasesti višini izven mesta.
Mednarodni predsednik Rdečega križa dr. Marcel Junod se je vrnil iz Bilbao in je izrazil mnenje, da bodo vojni talci mogoče izmenjani. V mesto je šel, da bi pregovoril tamošnjega poveljnika, da izpusti fašistične ujetnike. Skof Mathieu iz Daxa pa se pogaja z uporniki, da izpuste komunistične ujetnike v zameno za svoje ujete tovariše.
PREDSEDNIK PRIPRAVLJEN NA POTOVANJE
Govoril b o v Omahi, Denver ju, Chicagu in Detroitu. — O čem bo razpravljal, še ni sporočil javnosti.
WASHINGTON, 1). C., 6. oktobra. — Predsednik Roosevelt z vso vnemo sestavlja kampanjske govore, ki jili bo imel na svojem potovanju po zapadnili državah. V petek se bo podal na pot. Najprej bo govoril v Omahi, Neb., odkoder se bo odpeljal v Cheyenne in Denver ter bo obiskal mogoče tudi Kansas. Na. povratkn se bo ustavil v Chicagu ter v Detroitu.
Ko so ga vprašali, če se bo v svojem govoru v Omahi bavil z farmskim vprašanjem, je smeje -odvrnil, da nima navade vnaprej povedati, o čem bo govoril. Pravzaprav da se še ni odločil, o čem bo razpravljal.
Včeraj je obiskal predsednika Chester Davis, član go-vemerskega odbora zvezne rezerve.
KARL RADEK ARETIRAN
Tudi znanega ruskega žurnalista dolže sovjetske oblasti, da je bil tovariš zarotnikov, ki so stregli Stalinu po življenju.
MOSKVA, Rusija, 7. okt. — Danes je bil tukaj aretiran znani ruski žurnalist Karel Ra-rek. dolgoletni urednik "Izve-stij". Dolže ga, da je bil udeležen v protirevolucijonarni zaroti, čije svrha je bila usmrtiti Stalina in njegove tovariše.
Prejšnji mesec je bilo <za-stran istega zločina obsojenih nu, smrt in usmrčenih šestnajst uglednih Rusov.
Radekovo ime je bilo imenovalo v procesu proti šestnaj -storici dne 21. avgusta. Nato je neznanokam izginil, in ni javnost vedela zanj do danes, ko je bilo objavljeno poročilo o njegovi aretaciji,
Radek je bil izgnan iz komunistične stranke leta 1928. Par let pozneje je bil sprejet nazaj ter je zavzemal mesito "drugega komisarja za vna-nje zadeve".
JAPONCI ARETIRALI TRI ANGLEŠKE ČASTNIKE
TAIHOKU, Formosa, 7. okt. — Japonska policija je aretirala tri angleške mornariške častnike z bojne ladje "Midway". Častniki so baje fotografirali japonske utrdbe.
MUSSOLINI SI ŽE IZBIRA NASLEDNIKA
Njegov zet bo kmalu postal načelnik fašističnega kabineta. — Duce bo obdržal sVojo šaržo "capo del go verno".
RIM, Italija, 7. okt. — Italijanski diktator Benito Mussolini je začel izbirati naslednika. Ta čast bo doletela najbrž moža njegove hčere, grofa Caleazza C i ana, ki bo kmalu postal načelnik fašističnega kabineta.
Duce bo ostal tudi v prihodnje diktator in bo obdržal svoj naslov "capo del governo'' — načelnik vlade.
Ciano, ki je sedaj italijanski vnanji minister, bo povišan v službi meseca novembra na seji fašističnega velikega sveta.
Zadnji razvoji v Avstriji so Mussolinija precej razburili. Baje se je z vso vnemo zavzel za svojega prijatelja princa Ernsta von Starhemberga ter zahteval, naj se mu poveri vrhovno poveljstvo nad reorganizirano milico fašist i čn e stranke.
NAJMOČNEJŠA MORNARICA JE CILJ RUSIJE
Izza carističnih časov so ji ostale samo tri bojne ladje. — Vse druge so nadomeščene z novimi. Načrti, so v polnem teku.
Z DIMNIKA JE PADEL
ni na-
visok
CARTERSVILLE, Ga., 7. oktobra, — Xa vse mogoče načine si služijo ljudje svoj vsakdanji kruli. Brezposelni črnec Pinkv Frazier je slišal, da si ga služijo tudi s sedenjem na visokih drogih. Prišel je v to mesto poskušat svojo srečo. Primernega droga sicer šel, pač pa 102 čevlja dimnik neke zapuščene tovarne. Po notranjščini je zlezel na vrh in sedel na rob. Kmalu se je spodaj zbrala večtisoč-glava množica. — Bo, — si je mislil Pinky, — občudujejo me in bodo nakolektali zame nekaj denarja.
Prišli so pa tudi ognjegasci in policisti ter mu zapovedali, naj gre, odkoder je prišel, toda on se je vrliu dimnika preveč varnega počutil in se ni brigal za njihove pozive. In režal se jim je, ko so mu pretili, da bodo zakurili pod dimnikom.
Stemnilo se je. Ljudje so se začeli razhajati.
— Nič ne bo, — je pomislil Pinky, vstal in zaplesal po robu dimnika "Charleston". Pa ni dolgo plesal. Spodrsnilo mu je, padel in obležal z razbito lobanjo.
BRAZILIJA STOPA FASI-STOM NA PRSTE
RECEIFE, Brazilija, 6. okt. — Ministrstvo za javmo varstvo v državi Pernambuco je danes s posebnim odlokom prepovedalo vse fašistične demonstracije.
Isto sta že prej storili državi Bachia in Santa Caterina.
MOSKVA, Rusija, 6. okt. — Sovjetska vlada namer a v a zgraditi močno mornarico, ki se bo mogla postaviti ob stran rdeči armadi, ki je največja in najboljše opremljena vojska na svetu.
Uradno glasilo komunistične stramke in sovjetske vlade "Pravda" pravi, da je načrt za vojno mornarico v polnem teku in ruski listi so obŠdrno poročali o zadnjih mornariških manevrih na Pacifiku im v Baltiku.
Sovjetska vlada je že pred dvema letoma naznanila, da namerava zgraditi močno vojno mornarico in ni hotela stopiti v nobeno mornariško pogodbo, dokler se ne bodo tudi druge države zavezale, da omejijo svoje mornarice. Pri tem je posebno mislila na Japonsko iu Nemčijo.
"Pravda" pravi, da dve tretini ruske zemlje oblivajo morja, zato je potrebno, da i-ma Rusija močno brodovje v Pacifiku, v Baltiku, ne severnem Ledenem morju in -na Črnem morju.
Mnogo najbogatejših, ruskih dežel leži ob morju. Sovjetska vlada pa nikakor ne mara izdati svoje mornariškega načrta, zato inozemski mornariški izvedenci nikakor ne vedo, koliko ladij bo Rusija zgradila.
Sedaj ima Rusija samo tri bojne ladje, katere je podedovala od carske vlade. Dasi so bile predelane, ne morejo stopiti v boj proti modernim ladjam drugih držav. Pred leti se je Rusija pogajala s Francijo in Italijo za nove bojne ladje, toda ni znano, ako je bila sklenjena kaka pogodba in če je bila zgrajena kaka ladja.
Znano je samo, da je bilo do-gotovljenih nekaj križark in ena matična ladja za aeroplane. Do sedaj je Rusija največ popravljala stare bojne ladje in gradila torpedovke, rnšilce, polagalce min in submarine, katerih ima okoli 60 ali pa mogoče še več.
RUSIJA BO POMAGALA ŠPANSKI VLADI, ČE NE BODO DRŽAVE NEHALE PODPIRATI FAŠISTOV
MOSKVA, Sovjetska unija, 7. oktobra. — Sovjetska vlada je poslala ultimatum vsem državam, ki so s posebno pogodbo obljubile, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve Španije. — V ultimatu je rečeno, da morajo Nemčija, Italija in Portugalska takoj prenehati pošiljati orožje španskim fašistom. Ce se to ne zgodi, bo tudi Sovjetska unija zavrnila pogodbo kot neveljavno.
TEŽKI OČITKI PROTI ELLI0TU __R00SEVELTU
Znani izdelovalec letal mu je obljubil pol milijona dolarjev. — Senatni preiskovalni odbor je objavil listino.
VETERANI HOČEJO DELO
WASHINGTON, D. C., 6. oktobra. — Col. Bernard W. Kearney iz Gloversville, N. Y., novi poveljnik zveze veteranov, je pisal predsedniku Roosevel-tu pismo, v katerem pravi, da se veterani dosti bolj zavzemajo za stalno zaposlenje kot pa za vladno pokojnino.
WASHINGTON, D. C., C. oktobra. — Posebni senatni odbor, ki preiskuje poslovanje izdelovalcev municije in orožja je objavil danes listino, ki je baje zaprisežena izjava znanega izdelovalca letal Antona lf. S. Fokkerja.
Fokker izjavlja pod prisego, da je leta 19.J4 podpisal pogodbo, s katero je obljubil plačati Elliotu Rooseveltu, sinu predsednika Roosevelta, pol milijona dolarjev, če bi se obnesla prodaja vojaških letal Rusiji.
Fokker je inozemec ter je tekom svetovne vojne gradil v Nemčiji letala. Fokker je skušal prodati Rus« m več Dougla-sovih letal, nad katerimi so i-meli kontrolo razni delničarji Ln med njimi tudi a gen tur a El-liota Roosevelta.
Predsednik Roosevelt je baje odobril pogodbo, ki jo je sklenil njegov sin, ni bil pa zadovoljen s tem, da bi Elliot potoval po tujih državah in prodajal letala.
Fokker pravi, da bi imel v tujih državah s prodajo letal dosti več uspeha, če bi ga spremljal Rooseveltov sin.
LINDBERGH JE ZADOVOLJEN V ANGLIJI
ENGLEWOOD, N. J., 7. okt. — Mrši Morrow, ki se je vrnila v ponedeljek iz Anglije, kjer je obiskala svojo hčer in njenega moža, polkovnika Lind-bergha, je povedala časnikarjem, da sta v Angliji zelo zadovoljna. Tam živita povsem nenadlegovana, in njun drugi sin Jon se prav lepo razvija.
V Združene države se tako dolgo ne bosta vrnila, dokler ne bodo utihnili vsi odmevi o odvedbi in umoru njunega prvega sina.
Ultimat je izročil posebnemu odboru sovjetski zastopnik M. Kagan v Londonu. V njem t je rečeno, da so italijanska, nemška in portugalska vlada svečano obljubile, da ne bodo podpirale španskih fašistov.
Obljube pa niso držale.
V potrdilo tega naj služijo naslednja dejstva: —
Dne 10. septembra je bilo demon ti rani h štirinajst letal, ki so dospela iz Jlamburga. Posamezne kose so prepeljali v triindvajsetih tovornih vagonih preko Portugalske v Sevi-lo.
—	20. septembra je pristalo v Ttetuanu dvanajst velikih nemških letal. Pozneje so bili s temi letali prepeljani iz Te-tuana v iSevilo vojaki legije tujcev.
—	27. septembra so bile poslane iz Lizbone preko Španske meje velike zaloge italijanske m uniči je in strupenih plinov.
—	Casuiški poročevalci so pripravljeni vsak bi p potrditi, da dobivajo vstaši svoje potrebščine iz Portugalske.
—	Fašisti s e poslužujejo tankov in bombnih letal, ki so italijanskega oziroma nemškega izvora. — Pred revolucijo španska armada ni imela tega orožja.
—	Španski vladni letalci so izstrelili devet letal nemškega izvora, ki so nosila tvorniško zna^nko "Heinkel".
—	Vsfcaši se prevažajo iz Maroka preko Gibraltara v nemških in španskih letalih.
—	Portugalsko obmejno o-zemlje je bilo izza izbruha revolucije najvažnejše oporišče fašistov.
Z ozirom na vse to, sovjetska vlada ponovo poziva drža-ve, ki so podpisale pogodbo, j naj se drže njenih določb. Če ' tega ne bodo storile, bo tudi sovjetske vlada pogodbo zavrgla.
(Ta pretnja pomeni, da bo začela sovjetska vlada javno podpirati špansko vlado v njenem boju proti fašistom.
Maša za kralja.
Ob priliki druge obletnice smrti jugoslovanskega kralja Aleksandra se bo vršila v nedeljo dopoldne služba božja v ruski katedrali 51 E. 121 St., New York City.
[illtliilfc''' ■ ii n m iMm minili i ii ■ ■
WLrAB HAW1T2*
* *
New York, Thursday, October 8, .1936
THE LARGE8T SLOVENE DAILY IV UJ92.
U
Glas Naroda"
( A QorpoiirtcB)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY

Frank Sakaer, President
L. BenedlC, Trcaa.
Place of DoalneM of the corporation and addr«** ot abore offloera: w Wa* IS* Sm*. Bm* «1 Manhattan, Mev Sam Ottr, M. X.
-GLAS NARODA"	~

Pod vaško lipo.
Piše kakor misli FRANK KE&2S
lasned Krerj Day Except Sundays and Holldaya
8a celo leto velja aa Ameriko In Kanado .....................$6.00
Za pol leta....................$3.00
Za {etrt leta..................$USO
Za New Xork aa ado leto ..T... *TJD0
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo aa oelo leto......$7<00
Za pol leta....................$3JS0
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
**Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lsrsemfi nedelj in pramlkov
"GLAS NARODA", 216 W. l£tb Street, New York. N-
Telephone: CHelsea 3—1242

BOLGARSKA PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO
Odkar jo bolgarski kralj Boris obiskal Mussolinija in Hitlerja stoji Bolgarska pred važnimi izpremembami. Od kralja je odvisno, če bo zmagala na Bolgarskem Ljudska fronta ali fašisti.
Kralj je v posebnem manifestu obljubil bolgarskemu narodu, da se bodo vršile volitve v drugi polovici meseca oktobra. Sedanji kabinet Kosejavnova, ki je po svojem značaju trgovski in uradniški, bo kmalu odstopil. Značaj in program bodoče vlade bosta določila usodo Bolgarske.
Ljudska fronta, ki jo tvorijo kmetje, demokratje, socija-listi in komunisti, ima potemtakem za seboj pretežno večino bolgarskega naroda.
Ako se bo kralj uklo-nil pritisku te večine ter sestavil vlado, v kateri ibo nekaj zastopnikov Ljudske fronte, bodo pri volitvah dobile stranke, zastopane v Ljudski fronti — kot posamezne stranke namreč ne smejo nastopati m postavljati kan -didatov — najmanj osemdeset odstotkov vseh glasov.
Fašisti pod vodstvom Cankova se predvsem zanašajo na armado in uživajo veliko kraljevo naklonjenost. (Nedavno so bili sprejeti trije zaupniki Cankova v sedanjo provizorieno vlado.)
Ako pa pokliče kralj proti volji večine bolgarskega naroda Cankova v vlado, se volitve seveda ne bodo vršile. V tem slučaju se utegne bolgarski narod upreti fašistični diktaturi.
V nasprotnem slučaju pa tuidi ni izključeno, da ne bi Can-kov in častniki z orožjem ne stopili proti demokratski ali k demokraciji nagibajoči se vladi.
Bolgarski fašizem ima pa tudi republičansko protimo-narliistično krilo, o čigar vlogi si pa inozemstvo ni posebno na jasnem. To krilo tvorijo pristaši polkovnika Damjana Velceva, ki ga je kralj izročil vojnemu sodišču in ga dal obsoditi.
Iz sovraštva do kralja se približujejo Velčevi pristaši Ljudski fronti. Nekateri agrarci in komunisti so že hoteli stopiti ž njimi v zvezo, toda socijalisti so bili odločno proti temu
Velcevi pristaši ne pripadajo zaenkrat niti Ljudski fronti, niti fašistom, toda če bi hotel dati kralj deželi demokratsko vlado, bi naletel na dva huda nasprotnika — na Velceva in Cankova.
Vsekakor je boj med fašizem in demokracijo na Bolgarskem stopil v odločilno razdobje. -To je tembolj značilno, ker je v zunanjepolitičnem pogledu Bolgarska skoro povsem pod Mussolinijevo komando, ter se je tudi vpliv Hitlerjeve Nemčije, kakor skoro povsod na Balkanu, razširil tudi na Bolgarsko,
"SMRT MUSSOLINIJU!"
Nekega septemberskega jutra se je zablestel v velikili rdečih črkah preko vse stene karabinijerske vojašnice v Pulju napis: "A morte Mussolini." Takoj je bil izdan alarm, toda storilca niso mogli ugotoviti.
"" Dasi so napis takoj odstranili, se je novica bliskovito razširila po vsem mestu. Posebno zagonetno se zdi meščanom, kako je bilo mogoče zapisati poziv na pročelje karabinijerske vojašnice.
Preživite BOŽI C
V STARI DOMOVINI
Cnnardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije izleti te bodo vrgli v času, da bo slehernemu, ki se jih udeleii, mo-we preživeti božične praznike med svoje!.
IZLETI SE VRŠE NA PAHNIKIP:
QUE JEN MARY
Id Qfetaje jz New Yorka:
dne 2. decembra ter 16. decembra
BERENGARIA dne 9. decembra
Na prvem izleta bo spremljal izletnike MILAN EKEROVlC, Qan newyortikega urada Canard Line; na drugem ALFRED MARKIJS. ki Je lstotako San newyorSkega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, član čikaSkega urada Canard line.
Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd.,
se obrnite na:
(i
ft
II«
QLAS NARODA
NEW IQRK, T.
I
»WW
Fašizem — največji sovražnik svobodnega človeka.
Demokracija — največji blagoslov vsega človeštva. Fašizem, čisto na drugem koncu, največji sovražnik demokracije. Vmefe so drujge oblike, ki jrh najdemo na svetu.
Vsak dan slišimo in govorimo o fašizmu — kaj pa je to pravzaprav? Kdaj se je začel, zakaj je vspel in kakšen bo njegov ikonecf Vse to so važna vprašanja, na katera hočem odgovarjati v svojem članku.
Kaj je torej fašizem ? Če ga človek študira od vseh strani in v viseli pojavih, pride do zaključka, da je fašizem — pijanost. Ne od alkohola, ampak od neke notranje podivjanosti. Mi govorimo, da je človek sreče pijan., ljubezni pijan, bogastva pijan — to se pravi: tisti človek se ne giblje v normalnem človeškem obsegu, ampak dela že tako, kakor pijanec na cesti. Fašizmu daje pijanost tista notranja lastnost, ki ji pravimo: egoizem, to je: jaz. Vlsak človek je sebi najboljši, v.sak opravičuje napram sebi vsako, iše tako islabo dejanje. Vsak želi, da zadosti tistemu notranjemru "jaz" z velikostjo, pomenom, častjo, slavo-in pri tem misli tudi izboljšanje svdjega mlaterijalnega stanja.
Pogoj za fašizem v velikem obsegu so vselej nenormalne razmere v človeški družbi. Te razmere vplivajo, da človek izgubi tisto notranjo vago, ki ji pravimo razsodnost in ki pomen ja izgubo kontrolf nad tevo-jim dejanjem.
Vzemimo za primer Italijo. Bila je v vojni — četudi sa>mo z namenom, da pograbi m odnese kar največ. Bila je pošteno na-šeškana, kakor vselej. Kar imamo zgodovine, nima Italija sama pokazalti ene same zmage. Zato se je vselej pridružila tisti skupim i, s katero je pričakovala zmage. In tako je bilo tudi v svetovni vojni'. Dasi zaveznica bivših centralnih dr žav, se je odločila za zaveznike, ko je videla, da bo zmaga na njihovi straini.
Po vojni je pobrala, kar je mogla in spravila ljudi domov. Ko so ti videli, da jih ne čaka drugega, kakor žalost in še večja revščina vsled nastalih dolgov, .Iso začeli postajati nemirni. Vsak pogreb mora imeti svoj6 pogrebščino — da človek popl<ahne in potolaži vse, kar je bilo slabega.
Ker ni ibilo tega, so začeli postajati ljudje in skupine vedno bolj nezadovoljni. Vlada za vlado je padala im nikjer ni bilo močne skupine, ki bi bila zmožna napraviti red in potolažili ljudstvo.
In v sredi te mešanice se je pojavil Mussolini. Ideja njegova je bila združiti ves narod v eno celoto in potem s to močjo doseči vse, kar manjka posameznikom in skupini. Misel je bila dovolj razumljiva in je izgledala v tistem »kaosu dokaj pri vlačim. Dobil je kmalu krog ljudi in ko je bil dovolj močan, je ■mamiral nad Rim, spodil vlado in zasedel sam prestol.
Omenil sem zadnjič, da bi bil brez delne demokracije Mussolini nemogoč. Če bi bila kaka vlada, ki bi bila delala, kakor on, bi me bil 'govoril dolgo in tudi bi ne bilo časa, zbrati kake večje skupine. Bil bi že poprej kje na Liparskih otokih, kakor so njegovi nasprotniki.
Cisto podoben slučaj je v Nemčiji. Povojna Nemčija,, je izgubila <skoro vse. Pred sve-tovrno vojno je ni bilo Režete, koder bi se bilo boljše živelo, kakor v Nemčiji. Spravili so bili podse ves svetovni trg. Ko SO med vojsko izgubili, je industrija počivala. Prišla je
vlada za vlado, vsaka izkušala pomagati po najboljši volji, a nobeni ni uspelo toliko, da bi bil narod vsaj deloma zadovoljen.
In spet je 'bila demokracija — kaltero fašizem tako smrtno sovraži — ki je dovolila, da je Hitler začel s svojo propagando, shodi in drugem. Kaj čudnega, da je vjel v svoje obljube dušo nemškega naroda, ki je bil pripravljen storiti vse, samo da se začne nekje malo boljše življenje.
Kaj sta Mussolini in Hitler dosegla do danes, to ve vsak. Povdarjam le eno in to je: uničila sta demokracijo do zadnje trohice, brisala človeka in nadomestila. njega s številko. V tem znamenju gre <lalje.
Zanimivo je to: Mussolini in Hitler sta pobraJa demokracijo od vlsakega človeka ter jo spravila samo zase. Ona dva niislita svobodno, govorita, kjer in kadar hočeta, izpeljujeta načrte po svoji volji — ona edina smdta vse in vsi drugi nič. Torej: fašizem ni drugega, kakor oropanje ljudstva njegovih človeških pravic in koncentracija vsega tega v eni sami osebi.
Star pregovor pravi, da je pod sohicem vse samo večno ponavljanje. Tudi fašizem ni prav nič novega. S človekom je od prvih začetkov, samo pod drugimi imeni in v drugačnih oblikah. Ne pozabimo nikdar, da ni fašizem drugega, kakor pretiravanje neke notranje človeške zavesti — torej pijanosti.
Zanimivo je, da imamo fašizem v veliki obliki prvič pri tilstem narodu ali rodu, ki je danes najbolj tepen od njega, to je pri Židih. Slednji se spominja iz zgodfb, ko smo či-tali o "izvoljenem" ljudstvu, torej: judovsko ljudstvo je bilo izmed vseh narodov na svetu baje izvoljene od njihovega Je-hoVe in s tem postavljeno nad vse druge narode. Tako piše biblija, tako so učili očaki in preroki in tako čitamo še danes v zgodbah svetega pisma.
Ta misel, da so oni izvoljeni, torej nekaj več, kot vsi drugi, je prešla Židom v kri in meso ter se jih držala do današnjih dni. Večkrat se je kdo čudil, kako je bilo to mogoče, da se je ta narod vzdržal skozi vsa dolga stoletja brez prave svoje domovinje. Odgovor najdemo v fašizmu: vera, da so oni nad vsemd drugimi, odbrani kot nekaki božji advokat je da posredujejo med Bogom in ljudmi oziroma drugimi svetovnimi narodi. Kdo, prosim vas, ni rad med največjimi, najbolje žimi, najvažnejšimi ?
Britka ironija usode je, da so oni danes najbolj tepeni za-stran tiste ideje, katero so v večjem obsegu oni započeli, vodili in jo vzdržali pri življenju. Tisto žezlo, ki ga nosi ta narod že skoro šest tisoč let, se je naenkrat izpreraenilo v težko gorjačo, ki paida neusmiljeno po njihovih hrbteh prav posebno v Nemčiji in deloma tudi po drugrh krajih sveta.
Ker je fcristjanstvo hotelo imeti nekaj samo zase, najdemo kmalu v zgodovini drug velik pojav fašizma, tO je ustamovi-ftlefv rensko nemškega- . cesarstva z geslom: en Bog, en narod, en jezik. Prvi zastopnik te ideje je bil Karol VeHki, ki je bil ldta 800 po Kr. kronan kot prvi rimlsko nemški cesar. Ta ideja je ibdla, <kr je v srednjem veku delala z ljudstvi to, kar dela fašizem danes. In vlekla se je $»kozi dolga stoletja, skoro en tisoč let. Prebila je železni obroč francoska revolucija leta 1789, ki je postavila temelje ljudske demokracije. A rimsko nemško ce-
sarstvo se je vleklo še vse <Jp Bisinarcka in šele osemideset let od tega, odkar Iso popadali zadnji zidovi te velike fašistične (trdnjave. Ideja: En Bog je rodila stoletja krvave (boje proti takozvanim nevernim narodom. Ideja: en narod je propagirala rimsko nemško državo. Kmalu po Karlu Velikem se je začelo sistematično ponemčevanlje, ki je zadelo zlasti nas, slovanske narodne — to je tretja točka tega programa: en jezik.
Tretja velika doba fašistične pijanosti je nastopila po svetovni vojni, ki je bilo največje
. -
n^bm vzame svobodno besedo, svobodno časopisje, je nevar no, pa če nam zeli še tako dobro napravi pogled. Treba pa je, da ne varujemo samo svoje; demokracije, ampak tudi demokracijo našega soseda. Zakaj če ne Storimo tega, bomo enkrat prikraljšali drugega, prej ali kasneje pa pridemo sami na vrsto, kakor -je to v Italiji in Nemčiji.
Kakšen 'bo kqsaec fašizma, to ni težko uganiti. Zakaj režim, ki izkuša iapremeniti človeško naturo, je že od začetka obsojen v spirt. Toda konec bo strašen, primeroma tak, kakor je danes
organizirano klanje, kar ga| boj v Španiji. Zakaj fašizem
pomni zgodovina.
Zanimivo je, da današnji fašizem vporaiblja po večini stare ideje pod drugiimi imeni. Ce vzamete Italijane, tedaj vidimo, da je Mussolini pobral idejo 'Karla Velikega: ena država, velika in mogočna. Ker se ni dalo slepomišiti po Evro . pi, je šol v Afriko nad mirne Etiopce in jim razdjal njihovo Itisočletno celoto. Nanovo zavzeto ozemlje tvori del velikega rimskega eesanstva, kakor ga je zamislil Mussolini. Baje bo že v bližnji bodočnosti mali Viktor Emianuel kronan kot prvi rimski cesar.
Hitler je uporabil židovsko Uidejo izvoljenega ljudstva — Nordijce. Ti so po njegovem nauku prvi in €*dini na svetu, ki so opravičeni do vsega, kar more dati ta svet. Zanimivo je, kako se je izrazil o neki priliki o Čehih. Rekel je: Če teo Čehi Nordijci, potem ne morajo biti drugega, kakor Nemci. Če so pa kaj drugega, potem so barbari in se jih mora vni-čiti.
Ker je fašizem pijanost, moramo računati s tem, da rodi vse pojave, kot jih najdemo pri alkoholno pijanem človeku. Tak človek izgubi pred vsem ču>t pravice — to se jasno kaže iz vsega italijanskega in nemškega fašizma. Pravica je podlaga človeške družbe an koder se zamenja s silo, kakor se je v prej omenjenih deželah, potem ne moremo pričakovati drugega, 'kakor začetek njihovega razpada. Pravica je tuja fašističnim bogovom in zato tudi čitate iz vseh govorov Mussolinija ali Hitlerja, da ga na laga j o »svoj i m 44 podložni -

kom" samo dolžnosti. Vsak, }n najzdravejiša podlaga za vse
posameznik pri njih je ogromna Vniči a, ki dobi k večjemu kako številko zraven samo tedaj, če se izkaže vsaj kot en zob pri veliki centralni fašistični maš i ni.
Ljudje pod fašizmom so ve-
liko na slabšem, kakor so bili '^reiiiskušena v tisočletjih. In za sužnji. Suženj je bil v primero- (to je da(nes bo]j ko k(jaj poprej ma dobri oskrbi gospodarjevi, jvažno, da držimo našo demo-
četudi *3amo zato, ker je lahko od njega dobil več dela in je predstavljal na trgu večjo vrednost. Suženj se je po končanem dnevu unnaknil nekam v svojo barako, koder je kramljal po svoje, kakor je vedel in znal.
Fašizem pa ne skrbi za ljudi — kar jim polaga na srce, so saono večne priprave za še večje žrtve. Fašizem gre za človekom v njegov dom, jemlje starišem njihove otroke in na-pravlja iz aijih družinske jani-čarje. V fašizmu se človek ne more umakniti nikamor, ker je povsod za njim.
Zgodovina nam kaže, da se je vsak fašizem rodil iz enega samega zrna. Zato nam ne kaže drugega, kakor da gledamo v demokraciji na vsak fašistični pojav an da sprarvimo pijanca na varno, predno napravi kaj več škode. Medtem ko govorimo o fašizmu v Italija in Nemčiji, ne smemo misliti, da smo pri nas v Ameriki popolnoma varni pred njim. Mi imamo danes vsepokno mogočnih skupin, ki delajo vseskozi po principih fašizma, četudi so največkrat odeti s toliko zlorabljenim pla ščem patri jotizma. Varovati pa se moremo edinole s tem, če se zavedamo svoje demokracije. Karkoli stremi za tem, da
Kakorhitro je narod 2rel za samovlado, zaone premišljevati, kako bi drugim narodom zavladal.
Razorožitvena konferenca je v gotovem oziru slična zborovanju vaških fantov, ki sklenejo, da se v bodoče ne bodo več z rnoži, pač pa sftfno s kol-mi.
Gospodje v Ženevi pravijo, da strupeni plini niso častno orožje, istotako tudi tanki ne in bombni aeroplani.
Po mojem skromnem mnenju ni nobeno orožje prav posebno častno. Niti puška niti revolver.
Človek, ki doibi bajonet med rebra ali kroglo v trebuh, ima o tem "častnem orožju" svoje posebne pojme, iin ti pojmi ne delajo nasprotniku nobene posebne časti.
*
Najnovejša ženska moda: — klobuček ko orehova lupina, rokavi pa kakor balon; tesno se oprijemajoče krilo, ki je včasi krajše, včasi daljše kot pač potreba nanese.
Pravijo, da so se ženske tako oblačile pred štiridesetimi leti. Le kadile niso m žganja niso pile in ustnic si niso barvale. To troje je napredek
zadnjih desetih let.
*
Pravijo, da je treba tuliti ž volkovi. To je nazadnje res.
Toda, ko človek tuli z volkovi, tuli zato, ker je mednje zašel.
Ali ni čudno, na tem čudnem svetu? Prazna glava povzroča dosti manj bolečin pa votel zob.
*
Rojak me je nedavno tega vprašal, kdaj ima zakonski mož zadnjo besedo, oziroma, če ima sploh kdaj zadnjo besedo.
O, seveda jo ima. čemu bi je ne imel!
Zadnjo besedo ima takrat, ko pravi ženi:
— Na, tukaj imaš moje zadnje cente, pa kupi ž njimi, kar ti srce poželi.
Denar bo spravila in ne bo rekla niti besede.
Toda ne vselej. Dosti jih je, ki se v takem slučaju začudijo in pravijo: — Kaaaj? Samo to?
★
Žena mu je za par dni odpotovala.
Strašno se je oddahnil, kajti po petnajstih letih zakonskega življenja zahrepeni človek po prostosti.
Krasen pomladni dan je bil. Vse je poganjalo v .popje in cvetje in ptič ice so pele.
Zavil je v prijazno krčmo, ki se je belila ob cesti.
Takega veselja in zadovoljstva ni bilo še nikdar v njegovem srcu. Najraje bi bil ves svet objel, posebno ko je ugledal lepo mlado natakarico, ki mu je prinesla zahtevano jed in pijačo.
Potegnil jo je k sebi rekoč: — 5e ti, drago dekle, mi reci lepo in prijazno besedo, pa bom najbolj zadovoljen človek na svetu.
Dekle je zardelo in mu zase-va obvezo razvezala. In jideljpetalo na nho: _ Ne vem, ce
vceplja v lju'di nasilje in brez oibzirnost — tega se ljudj*- I;ma-lu privadijo.
Ampak to nas ne sme tolažiti, da bi mi, ki smo svobodni v demokraciji, držalii križem roke in čakali. Fašizem ni plamen (kupa 'slame, ki se pokaže in izgine. Kakor smo videli pri Židih in pri kasnejšem rimsko-nemškem cesarstvu, traja lah ko stoletja afi celo tisočletja. Hitler ne blufa dosti, ko trdi včasih, da bo njihov fašizem živ še po petsto letih.
Borimo se proti fašizmu uspešno edinole z demokracija Drugega orožja ni. Faši zem je namreč zmožen, da se nekako sklada z vsem, kar ima človek v svoji notranjosti. Učitelj, znanstvenik, pisatelj, petenik, umetnik ali navaden delavec — vse enako napade, kakor velika kužna bolezen in vsem pusti svoje sledove. Vsi so pripravljeni dajati nekaj od svoje strani na nekak dozdevni oltar domovfine v trdni veri seveda, da je to lepo, potrebno, datto izboljšuje njihov narod in pripravlja vsem lepšo bodočnost.
Demokracija je edina, ki tem ljudem more pokazati, da so. njiihove ideje napačne in da ve liki ogenj za domovino ne gori v pravi namen. Domovina, narod, -država — to ni nekaj skrivnostnega, ki bi zahtevalo večnih žrtev od ljudi, kakor uči fašizem. Domovina, narod, država se ne more iin ne sme ločiti od posameznika. Vsak nolsi del tega v sebi in zato je celota vselej taka, kakor so njeni posamezniki.
Edino demokracija spoštuje to v človeku, varuje pravice posameznika in je zato največja
skuspine, pa naj bodo potem imenovane narod, država ali kaj drugega.
Edina demokracija je zmožna odpreti slepim oči, gluhim .ušesa ter jih pripeljati zopet na normalna poita, predelana in
kracajo čisto in neokrneno, ker le na ta način moremo spraviti' počasi vse zapeljane v tiste smeri, ki iso edine zdrave in večne.
0DPRLA MU JE OČI IN JIH TDJDI ZAPRLA.
Te dni umrli grški državnik in ({bivši predsednik Aleksander Zaimis je ,bil na svoja stara leta oslepel. Tri leta je bil slep, ko mu je dunajski profesor Miller izjavil, da bi msa mogel z operacijo rešiti vid. Operacija se je izvršila, še mesec, dni je nosil potem obvezo čez oči. Potem je prišel trenutek^ ko mu je bolniška strežnica, lepa Dunajčanka S us i Kennerto-
bi
je. Videl je lepo Dunajčanko v pbleki strežnice, ki se mn je radostno smehljala. Tri tedne
pozneje jo je odvedel kot svojo! .	i
ženo v Delps, kjer jo je čakala! fa Je P°vsem prevze,a. krasna vila. PogOstoma je po-	"""	^
tem $ejal sov jim prijateljem: "Odprla mi je oči, želim, da bi mi jih tudi zfft)rla." In včasih' je dodal: "Ona vam je lepar lifcička, ki aae /bo ostala dolgo v kletki." ©edem let je presltf in sedaj mu je res zatisnila oči; Pravijo, da svoje kletjke ne zapustila in da ustane v Delosu.
—	7a besedo na dan! — jo je pozival, kajti pomladna strast
Na
dan z lepo in prijazno besedo!
—	No, pa naj bo, — je refcla lepotica, — toda nikomur ne smete povedati.
—	Nikomur ne, — ji je prisegel.
Pečenke pa nikar ne jejte, je bila že predvčerajšnjim pe-£ena. . . — se je glasilo njeno skrivno in prij&zoo razodetje.
nQL*ZB ifAXOVI**
New York, Thursday, October 8, 1 936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJSSi


MIHAIL ZOŠČENKO:
SVATBA
Volodka ZavituškLn se je bil bil je naravnost omamljen, malce prenaglil. To bi mu sko- Pomislil je: Bože moj, tako raj lahko šteli v greh.	j dražestne gospodične se vozi-
Volodka si svoje neveste ta-'jo v tramvaju! korekoč niti pošteno ogledal ni j Tako sta se peljala dve po-
btU. Po pravici povedalo je brez klobuka in brez plašča nikoli ni videl. Videl je pa zato ni, ker so se bili glavni dogodki odigrali na ulici.
Tik pred poroko je prišel Vo lodka Zavrtuškin s svojo ne-
fctafjJ. Tri, šjtiri. Končno je Zavituškin videl, kako se gospodična preriva k izhodu. Tudi Volodka je vstal. Tam pri vhodu je Zvedel, da se je spred-!o med njima poznanstvo. Seznanila eta se. Skupaj sta
vesto k njeni materi predstavit krenila po bližnji ulici in tako ee. In predstavil se je, ne da se je vse med njima razvilo
bi bil odložil suknjo in klobuk, kar v predsobi, takorekoč mimogrede.
S svojo nevesto se je bil pa seznanil v Hramvaju. Pet dni pred poroko.
Sedel je v tramvaju in naenkrat je opazil, da stoji pred njim gospodična. Nič posebnega se mu ni zdela. Bila je v zimskem plašču
hitro, brez vsakih stroškov, da jo j^ čez dva dni Volodka Za-vituškin že zasnubil.
Naj si je gospodična pritrdila takoj ali ne, tretjega dne sta odšla v občinski «»*ad in se dala zaregistrirati.
Po civilni poroki so se pa razvili glavni dogodki.
Iz občinskega urada sta odšla mlada na materin dom. Tam

pa še nikoli ni pripetilo. Katera izmed njih je moja mlada
žena?
Volodka je jel hoditi po sobi med dekleti, zdaj se je sklonil k eni, zdaj k drugi, toda nobena se mu ni nasmejala, nobena ni bila vesela, da jo je pogledal.
Tedaj se je Volodka resnično prestrašil. Kam sem pa prišel ? — je pomislil, — da niti svoje žene ne ntorem najti.
Povrhu so ga pa jel i sorodniki gledati po strani, češ, kaj pa hodi ta fantič kakor da se mu je zmešalo, kaj neki sili v vsa dekleta?
In stopil je Volodka k vratom in čakal ves obupan. Pomislil je sam pri sebi:
— No, pa naj bo, počakati bo treba, da sedejo za mizo, potem se bo stvar že kako pojasnila. Ti^fa, ki sede k meni, bo moja žena. Da bi le bila ta
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho« če naročili za svoje sorodoijce ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
1	L. Ganghofer:	
	Grad Hubertus	
	:: Roman ::	1

se! Že oil jutra nilsem ničesar zavžil po taki sopari.
(Toda sorodniki se niso zmenili za njegovo prošnjo, postavili so ga pod kap.
Drugi dan je prišel Volodka Zavituškin po delu v Občinski urad in se dal ločiti od žene.
V uradu se temu niso čudili. To se večkrat zgodi — so mu dejali.
In ločili so ju.
44
Mudilo se ji je. Često je križala stezo in tekla naravnost po gozdu proti dolini. Ko je prišla v spodnji le>, ji je čez breg sem udaril, nia uho odmev drnice. Tam je delal njen brat. Neodločno je Mali postala. Davi je bila poiskala brata in mu obljubila, da se bo oglasila tudi nazaj grede. Toda izgubila je dosti časa — in mala Ančica doma, je menila, bo težko čakala nanjo. Pravega vzroka, zakaj bi zdaj, ko je srečala Franceta, ne stopala rada bratu pred oči, si še sama ni marala priznati. Vendar mu je morala nekako sporočiti, da je na potu domov. Zato je zvila dlani v trobljo okoli ust in glasno za vpila v 'gozd.
Sekira je umolknila in Bruckner je odgovoril, razumel je klic. Ko je stekla Mali naprej, ,e zapela spet drniea in po gozdu se je nato razlegnil hrušč padajočega drevesa.
Počasi, ve<lno se smejoč, je prišel Schipper bliže. 4'Ti? Kaj pa počenjaš tu?"
Bruckner si je molče oblekel kamižolo.
"Da, Bruckner, huda zares: videti takega je-iena in mobene puške pri roki ? S sekiro ni nič. Od kdaj te pa ima spet divji lov v krempljih?"
Bruckner je vzel sekiro v roko; njegov glas je zvenel hripavo.
"Vso kri mi požene v glavo, če mi križa pot divjačina. Toda svojo prisego sem držal do danes."
"Da, da, ti že verjamem, že!" Schipper se je namuznil. "In Če bi se kdaj naključilo — kar hi imel besede jaz. z menoj bi se morda dalo govoriti."
Kmet je trdo meril lovca z očmi. "Tebi bi res prisodil kaj takega! Tebi!"
"Midva se poznava že od davna. In najino Bruckner je delal, dokler se ni začelo mra-' prijateljstvo trdno drži. Če bi kdaj spet poka-
Stala je pred njim v svojem je vladala seveda popolna zme: svetlolaska. Bojim se pa, da
zimlskem plašču in se držala z roko za jermen, da bi je potniki ne podrli. Z drugo roko je pa tiščala na prsi zavitek. V tramvaju je bila seveda gneča. Ljudje so se prerivali. Stati je bilo težko.
Volodki se je gospodična smilila.
In dejal ji je:
—	Sedite na moja kolena. Tako se boste lažje peljali.
—	Ne, — je odgovorila gospodična — hvala lepa!
—	No, če že nočete sesti, — je menil Volodka — pa mi vsaj dajte zavitek. Položite mi ga na kolena, nikar se ne Sramujte, lažje bo^te tstali.
Ne, tudi zavitka ni odložila. Morda iz strahu ne, da bi je z njim ne popihal. Morda je pa bilo pri tem še kaj drugega.
Volodka Zavituškin se je še
da. Pogrnili so mizo. Gostov je bilo mnogo, čakalo je zlasti mlado sorodstvo.
Po sobi so se prerivale razne gospodične fn kavalirji, pokali so zamaški, po mizi so razvrščali jedilni priibor.
Volodka Zavituškin je pa že v predsobi izgubil svojo mlado ženico iz vida.
Takoj so ga obkolile razne mamice in sorodniki, jeli so mu čestitati in odvedli so ga v sobo. Med živahnim pogovorom, vprašanji in stiskanjem rok so ga privedli v isobo.
Tam se je jel Volodka ozirati po svoji mladi ženi. Deklet je bilo v soibi mnogo. Vse so se sukale in prerivale, prihajale so naravnosit z ulice in razločevati jih nikakor ni mogel.
— Križ božji, — je pomislil
enkrat ozrl na gospodično in1 Volodka, — 'kaj takega se mi
Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke a seamen te in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih.
Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Na<i Dva Milj ona Dolarjev
Pišite zrn pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J„	:: ELY. MINNESOTA
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.65 ....................Din. 100
$ 5.10 ....................Din. 200
$7.40 ....................Din. 300
$12.00 ....................Din. 500
$23.50 ....................Din. 1000
$46.00 ....................Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 .................... Lir 100
$ 12.25 .................... tir 200
J 50-00 ...»............... JUr 500
$ 57.00 .................... Ur 1000
$11230 ................... Lir 2000
$167.50 .................... Lir 3000
KtK 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 HAVfbEttE OMNM PODTHŠENM MPMEMJSJfPI (jgfif ALI POLI
večjih
kot zgoraj navedem, bodisi v dinarjih aH Se boljše pogoje.
BPLAftLA V AMBMSBB nOMMM
dbk w ptarepa kraju taplaOk. v dolarjih. NUJNA NAKAZILA OVR&UJKMO PO CAM* UETTEjR ZA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tu west wkJm** Narojdji"Tinr TW J1 j
bi mi ne podtaknili takole kakšne stare koklje, potem pa živi z njo.
Tisti liip so jeli gostje posedati za mizo..
Mamica jili je rotila, naj še malo počakajo, toda gostje se niso dali zadržati, da bi ne planili po jedi in pijači.
In Volodko Zavituškina so posadili na častno mesto. Kraj njega pa dekleta. Volodka se je ozrl na dekle in srce mu je zastalo.
In pomislil je Volodka: Pa poglejmo, 'kakšna je. Ni napačna. Brez klobukla je še lepša.
• Ves v ognju je Volodka Zavituškin natočil dva kozarca tter se pripravil k zdravici in "poljubu.
Tedaj so se pa razvili glavni dogodki. Začeli so se razlegati različni klici in psovke. Slišali so se glasovi: Kakšen prismuknjenec pa je ta falot? V vsa dekleta sili. Mlada žena še ni prišla k mizi, oblači se, on pa že tišči v drugo.
Dopisi,
Potem je nastala popolna skrbljeno.
Girarrl, O.
Tukaj v Girardu se zopet pripravljamo zabaven večer 10. oktolbra. Društvo St. Patrick, št. 250 KSK J., bo podalo lepo šaloigro "Carlijeva ženi-tev". Igra bo seveda dobro izpadla, ker so vloge v dobrih rokah. Igralci so samo tukaj rojeni, ki prvič igrajo v slo veraščini. Toraj dajmo jim pogum in veselje s tem, da nas obiščite ta večer.
Toraj vabim vse iz Girarda, Clevelanda, Barbertona, Far-rella in Sharona, Warrena in Nilesa, da posetite to zabavo. Vem, da vam ne bo žal, ker takega še cii bilo v Girard. Za godbo bodo skrbeli Kristoff bratje iz Clevelanda. Kakor veste vi in jaz, znajo ti fantje tako igrati, da mora vsak plesati.
Za postrežbo bo izborilo pre -
čiti, potem se je odpravil na pot proti domu. Kamižolo si je vrgel čez ramo, sekiro si je o-besil v pregiib na roko, in stopal med drevjem. Mehki mah je duŠil odmev njegovih korakov.
Nenadoma je obstal ko vkopan. Zapazil je jelena, ki je prihajal iz gozda in šel proti planinam. Bruckuerju so roke drhtele, d očim je skrit za drevesom, z iskrečimi se očmi opazo-
Ival vsak gib divjačine. Jelen ni opazil človeka in je stopal brezskrbno vkreber med drev-ijem, ter utrgal tu zel, tam nekaj bilk. Konci njegovega ponosnega rogovja so belo blesteli v temnem zelenilu večernega gozda.
Jelen je prihajal večino bliže k drevesu, zi\ katerim je stal Bruckner; drvarju je počasi zdrknila roka doli po ročaju sekire. Zdaj je stala divjačina pred njima, komaj deset korakov stran. Bruckner je urno zavihtel sekiro, loda predan mu je zdrknila iz roke, je jelen prestrašeno skočil stran in blisnil z očmi med drevje; trajalo je komaj trenutek in jelen je odvršal po gozdu in izginil med drevjem, do čiin se je sekira zasekala v smreko.
Bruckner je hropel. "Vedno me spet pograbi!'' Pobral je kamižolo, ki mu je zdrknila z rame, in stopil k smreki, da bi potegnil drnico iz debla. Tedaj je cul, da se je za njim nekdo tiho zasmejal. Obrnil se je in apneina bledica mu je pokrila čelo, ko je spoznal lovca.
zmeda in že se je razvila bitka.
Volodka bi bil lahko vse obrnil v šalo. Toda on se je zelo ustrašil. V splošni zmedi ga je neki sorodnik kresni 1 s steklenico po tilniku. Volodka je zakričal.
—	Vrag vas vzemi! Posade mi sem polno dražestnih deklet, jaz pa naj si izberem pravo! .
Tedaj se je pojavila v sobi nevesta v beli poročni obleki, tudi rože je imela za pasom.
—	Ah, tako! — so zaklicali svatje — zdaj bomo pa vfdeli, kaj bo iz tega.
In zopdt psovke, kriki in zmeda.
Sorodniki so jeli Volodko poditi iz hiše. Volodka je pa kričal:
—	Dovolite mi vsaj najesti
Torej kdor hoče videti, kakšno nevesto bo dobil Čarli, naj pride v Gdrard 10. oktobra.
Novic ni dosti v Girardu. Dela se še precej dobro.
Dobro znana Mrs. Kathryn Anžiček se je ponesrečila, ko je čistila hišo. Padlo ji je na roko teško železo s peči in jo poškodovalo. Upamo, da bo kmalu zopet okrevala in prišla v našo družbo.
Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki in Kanadi!
Mary Turk, ml.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po* vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi^
!o pri tebi, mene se »nič ne boj. Toda Franc? pač! Ta ne razume nobene šale." Schipper je govoril vedno tiše. "Prav tako je, ko je bil njegov oče."
Nekaj časa sta si gledala iz oči v oči..
Potem je položil Schipper smeje se roko Bruckner ju na ramo. "Ti! Prejle sem srečal in gori tvojo sekiro. Všeč mi je. Takšnemu dekletu na ljubo bi mi še ovinek čez farovž ne bil preodročen."
Bruckner se je zravnal. "To gre pa hitro pri tebi."
"Da, kakor pri dobrem jelenu!"
"Poglej no, dekle meša lavca kar po vrsti!" se je porogal kmet. Včeraj oni drugi, in danes že ti! Tu bo težko izbirati."
"Drugi?" se je utrgalo s Sehipperjevih ustnic. Potem se je spet ciamuznil. "Tega se mi <ii treba bati. In vem zakaj. Zdaj mi je dekle še bolj po všeč i. In če bi spregovoril re>no besedo ? Kaj bi mogel oporekati? Najlepša služba mi vrže tudi še drugače kaj. V petih letih imam svojih tri tisoč na strani. In če grofa kdaj več ne bo, me gotovo ne pozabi v testamentu. Tako rad me ima. Z dag govori, prijatelj! Kaj deš?"
DALJE PRIDE
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri M Oboževalcih Ognja", **Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I

Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink.
(Slovenian Worktngmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. T.
O D 8 O ft
Predsednik: FRANK KOŠAK «0-15 Catalpa Ave, B'klyn, N. T.
Podpredsednik: FRANK CERAR
1829 Woodbine St., B'klyn. N. T. Blagajnik:
Tajnik: JOHN Y1TRKAS. Jr.,	LOVRENC GIOVAMELLI,
406 Hlmrod Bt.. B'klyn. N. T. 813 Woodward Ave., B'klyn. N. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR, H Evergreen Ave.. B'klyn. N. T.
Nadzorniki: I. JOHN HABIAN	n. VICTOR KOBILCA *
1287 Greene Ave., B'klyn, .N. Y.	61-45 Linden St., B'klyn. N. Y.
III. JOHN KRIŽEL
1822 Linden St., Brooklyn. N. Y. * - 1 ——— ——
DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 17 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV
Društvene seje prostorih t lyn. N. Y. — Rojaki
vrSe vsako drqgo soboto ▼ mesecu v društvenih \vMmlmm. 253 Irving Avbl, Brosk-rajakinje ▼ New Vsrkn trn akeOd b ekaUee ei 25 4e B» mOi m 5 hOJ ie 5 Bmmw. trn,
|Z BAGUADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mobamed Cmina; Karavana smrti; Na begu v Goropa;-Družba En Nacr Cenil
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jesero smrti; MoJ roman ob Nilu; kako sem v Mekko romal; Pri Samarib; Med Jeridl
Cena ______________l^f
PO DIVJEM XITRDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina:
Amadlja; Beg is JeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Centi ...............--------.LN
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikamL 577 strani
Vsebina:
Brata Aladlija; Koča v soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn	Cena _________L5*
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina:
IsseUenci; Yuma Be tar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem sapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena --------------S-5#
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedanskl svetnik
Cena _______________L5t
WINETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani	^
Vsebina .	«' I
Prvikrat na divjem sapadu; Za flvljenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand In Apači; Na Aevarnlh potih; Wlnnetovov roman; " Sans Ear; Pri Komančlh; Winnetova smrt; Win* netova oporoka
Če«* _______Mt
Ž C T I
4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bib, in njegova poslednja pot
------L£t
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
•f
216 West 18th Street
New York. N. Y.

New York, Thursday, October 8, 1 936
I'M LTRGW8T T9WWN15 DAILY IN UJ9A
Hči druge žene
□
66
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Ali ve, da--"
44 Da te ljubim in da te h očem vzeti za svojo ženo. To je že vedel, ko sem bil še velik revež in mi je navzlic temu že dal svoj blagoslov. Toda ni te še hotel tako naglo oddati. Jaz pa sem liotel pod seboj imeti še prej trdna tla. In tla so sedaj (tukaj in odpeljati te mi ni treba, ker ostaneva tukaj v njegovi bližini. Ni se ti treba ločiti od svojega dragega očeta. Ali ni to krasno, moja Gonda? Sedaj mi ni treba več dolgo čakati, da si zagotovim svojo srečo!"
4 4 Ali sem jaz tvoja sreča, Hannes?"
l)r. Levden jo pritisne k sebi.
44Ali tega ne veš, ali ne čutiš?"
"Da — o, da!"
44 In ali sedaj tudi veš, kako sem bil nesrečen, ko mi je tvoja sestra povedala, da si zaročena z drugim?"
Senca se razlije čez njen obraz.
"Da, Hannes, da; tudi jaz sem bila tako nesrečna, ko si bil tako hladen proti meni. Toda tedaj še nisem tako natančno vedela, da sem te ljubila, kot, o, Hannes — tako sem nerodna, tako neumna!"
Ves vesel jo poljubi.
44Rodi vedno tako lepo neumna in nerodna, sladka Gonda," pravi smeje.
Gonda vzdih ne.
44Pa vendar l^ži senca na najini sreči, Hannes."
4 4 Kakšna senca f"
"Helga. Ali vtis, da ji bo zelo hudo, kadar izve, da sva se zaročila?"
Dr. Levden ji nežno potisne lase s ččla.
4 4 Ne vzemi tega tako hudo. Tvoja sestra je prepon o sna in prehladna, da bi sploh mogla iz srcva ljubiti. To so bile samo njene muhe, da me je hotela navezati na sebe."
44Torej veš, da je to hotela?"
44Da, Gonda, natančno mi je pokazala."
4 4 Ti pa si rajši hotel imeti neumno Gondo mesto ošabne, bogate sestre?"
4 4Da, da, da, imeti hočem čarobno, p risrčno gorko, oboževanja vredno Gondo, ne pa ponosne, mrzle gospodarice na gradu Santen, Nikar si ne delaj skrbi zaradi svoje sestre; j samo malo bo huda, da sem tebi dal prednost pred njo. Ni' navajena na to, da bi ji kdo ne izpolnil njenih želja."
4 4O, moj ljubi Hannes, vendar pa mislim, da Helga ni tako mrzla, kot se pogosto kaže. Te mrzle občutke so ji umetno vcepili."
4'Toda to bo kmalu pozabila. Srce ji ne bo počilo; kvečjemu če bo malo jezna."
44Samo ko bi imel prav! Njeno jezo rada prenesem, sa-iik> če ne bo morala prenašati prevelikih bolečin."
44Sam jo boni obvestil o Aajini zaroki, Gonda"
Gonda ga prime za roko
44O, ne, ne! Pusti, da jaz povem Helgi. Prihraniti ji hočem, da bi ji ti povedal. V prvem razburjenju bi mogoče pokazala preveč svojih občutkov in tega njen ponos ne bi mogel prenesti."
Nežno pritisne njeno glavo k sebi.
*4Draga, dobra Gonda! Nočem ti ojrorekati, ker bi te žalil. Torej, k; r povej ji, kadar prideš domov."
"Da, Harvnete, kadar bom sama ž njo. Nikdo ne sme opaziti, ako bo razlila svojo jezo; )t>udi oče ne."
"Stori, kar ti tvoje dobro srce narekuje."
Gonda mu prikima, nato pa pravi nekoliko žalostno:
44Zebe me, Hannes!"
Dr. Levden jo objame, kot bi jo hotel zavMi v svojo ljubezen kot v kožuh.
4'Ti reva, ti! Tvoj Hannes je neroden medved. Svojo prijateljico pusti zmrzovati. Pridi hitro, da te dvignem'v sedlo, potem pa naglo jahaj domov. Dobro se ogrej, da se za božjo voljo ne prehladiš."
Z največjo naglico se še razgovorita o vsem potrebnem. Hannes je tudi moral na delo. Dogovorila sta se, da mu bo Gondin oče po (telefonu sporočil, kdaj naj pride na grad Santen.
In nato se ločita; Gonda se skloni iz sedla in mu še enkrat ponudi ustnice. Nato pa naglo odjaha domov, da je ne bi zeblo.
Ko pride Gonda domov, ji je bilo po nagli ježi zopet gorko. .Naglo gre v svojo sobo in se preobleče. Nato gre k očetu v pisarno in mu naznani, da se je zaročila z dr. Leydenom
Oče jo privije k sebi.
44Ali si srečna, Gonda?"
"Čez vse, četudi moja sreča ni brez vsake sence. Moram misliti na to, da bo Helgi hudo."
Njegov obraz se zmrači.
44Da, to bo težko za njo."
Sedaj grem takoj k njej, oče, da ji povem."
44Raje mene pusti."
4 4 Ne, ne, samo .jaz morem to storiti. Nikdo ne sme videti, kako težko jo bo zadelo, tudi Hi ne."
Oče jo poljubi na čelo.
"Torej pojdi, Gonda. Toda nič ti naj ne kali sreče ker sama nisi temu kriva in tudi ne moreš predragačiti Ti ii bos najbolj nežno povedala, to vem."
Gonda gre tedaj k sestri, ki je sedela v svojem salonu in, kot navadno, brez vsakega občutka igrala klavir. Gonda ki je bila v svoji srebrnosivi obleki kaj mična, toda bleda' v«led notranje razburjenosti, s£de poleg nje na stol in gleda, kako Helgine roke naglo hite po Hipkah/ Helga jo samo mimogrede pogleda in igra dalje. Nato pa naenkrat Sredi igranja prestane.
"Ali kaj želiš od mene, Gonda?" jo vpraša kratko in ne-pnjazno ker si je morala priznati, da je bila Gonda zofpe* enkrat očarljiva.	1
katir/^" f°KVOlj	do konca'" pravi Gonda,
katenje srce burno utripalo m se je morala že nekoliko opo-
za
a K a i a !
•W
Ce segate po nadaljni . . . in nadaljni I
Mogoče niste še nikdar presedeli samotne noči —— delali in kadili uro za uro, prižigali cigareto a cigareto — zanašajoč se na razveseljiv dim vaie cigarete, da vam bo delal družbo in vam pomagal naprej. V časih kot je ta, ste hvaležni za lahko kajo ... za Lucky Strike! Kajti četudi kadite vao noč, se lahko zanesete, da bo lahka kaja prijazna vašemu grlu. Lucky Strike je edina cigareta, ki vam nudi važno zaščito "Toasting*. In nadalje, ker so Luckies napravljene iz najbolj nežnih, najbolj milih srednjih listov tobaka, boste spoznali, da imajo za vas dober okus — ves dan — in tudi vso noč!
** ZADNJA NOVICA! * *
14 krat brez uspeha poskušala — petem dobila 4 zaporedoma
Ruth Hoff, stenografka na 68. cesti v New Yorku, se udeležuje "Sweepstakes", odkar so se začele, ter ni pred enim meseeem nikdar dobila. Potem je pa pravo pogodila in zadela štirikrat zaporedoma.
Ali ste se vi ie pridružili? Ali •te dobili vaie okusne Lucky Strikes? Godba je v zraku. Naravnajte na "Your Hit Parade," - ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije, potem pa poskusite Vaše Lucky Strike "Sweepstake*".
In če še ne kadite Luekle«, kupite danes zavojček in jih tudi poskušajte. Mogoče nečesa pogrešate. Uvaževali boste prednosti Luckies - Lahke Kaje bogatega zrelega dela tobaka.
CoprrUht 183«. The American Tt*«cco Cotuoan«
an k a k a/a
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED"
l<
preko
JUŽNE PROGE
"Solnčna pot Atlantika" _ NAJBOLJ DIREKTNA PROGA
VULCANIA SATURNIA
REX
15. OKTOBRA — 31. OKTOBRA — 21. NOVEMBRA — 5. DEC EMBRA SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE	'
15 I"It ŽELEZNIŠKE VOŽNJE DO VAŠE DOMOVINE
(Najhitrejša ladja	Q a *r/\| a (Edino gyro-«tabili-
na Južni progi) Jj iJ/V Y V1 A. zirana ,adJa sveta)
24. OKT. — 7. NOV. — 14. NOV. — 12. DEC. — 29. DEC.
Na vseli parnikik uživate najboljšo lirano, ulj ml no postrežbo in luk-surjtfeno udobnost, radi katere je Italian Line postala glasovita. . . Za informacije in rezervacije, obrnite se na kateregakoli pooblaščenega agenta ali na G'J4 Fifth Ave., New York City
ZDRAVNIK KRALJEVSKIH UŠES
iDalje prihodnja.), ____
1
Kralj Edvard VIII. je obiskal Dunaj, kakor znano, da se tla preilskati pri slavnem specialistu za ušesne, nosne in vratne bolezni, prof. Neumannu, ki ga je že prej zdravil. Ta učenjak, po rodu Slovak, je velik original in o njem kroži vse polno zabavnih anekdot.
Lelta 1917 je zdravil cesarja Karla, ki je trpel za dolgotrajno boleznijo v grlu. Pri zadnji ordinaciji je vladar vprašal Neumanna, ali nima kakšne po«sebne želje.
"Noibene," je menil prof. Neumann, "bilo mi je najvišje
odlikovanje, da sem vam mogel vrniti zdravje."
"Nu, kakšno željo boste le imeli," je menil cesar. "Cela vrsta vaišili kolegov je na seznamu tistih, ki jih bodo v bližnjem času odlikovali s plemstvom."
*1 Hvala vam, Veličanstvo,," je odvrnil profesor. "V tem pogledu nimam res nobene želje. Toda če hočete napraviti veselje vrlemu, staremu možu. tedaj bi vam povedal, da bi se moj oče, ki je prosvetni predstojnik v Konicah, plemstva zelo veselil."
Cesar se je nasmehnil.
"In tako se je zgodilo," napoveduje sttari profesor pogois-toma, "da sem bil med vsemi profesorji edini, ki so jih potem poplemenitili, edini, ki je bil plemič že v drugem poko-lenju — plemstvo sem namreč podedoval po svojem očetu."
Nekega dne je dobil sredi privatne ordinacije 'brzojavko iz Madrida: z vso naglico naj bi prišel tja zdravit kralja Alfonza XIII. Neumann je imel ba,š neko pacientko pred sabo. Nič ni rekel; gledal ji je dolgo časa z zrcalom v grlo. Nenadno pa je dejal sredi opazovanja svojemu asistentu: "Buchband, povejte mi, kako stoji pezeta."
Pred dolgimi leti, 'takrat je bil še mlad, neznan zdravnik, asistent slovnega Pollitzerja, je nenadno oglušela dvanajstletna hčerka nekega madžarskega ministra. Še prejšnji večer je bila recitirala božično pri-godnico, ki jo je bila sama sestavila, to prigodnico so sprejeli sorodniki z velikanskim o-dobravanjem, dekletce je kai zraslo od napuha. Koje zjut: raj zbudila, pa je bila gluha. Prestrašeni starši so romali z njo od kapacitete do kapacitete toda nihče ni znal pomagati. Tu jim je nekdo omenil Pollitzerja — torej hajdi na Dunaj. Toda Pollitzerja bas ni bilo na Dunaju. Deklico je sprejel njegov namestnik Neumann. Ta je stvar malo preštudiral, pa mu je Itakoj potetala jasna his teričnt zveza med "uspehom", ki ga je imela prezgodaj dozo rela deklica na božični večer, in med oglušitvijo.
"Bil sem sam z otrokom," je pripovedoval dosti pozneje prof. Neumann, "in sem si mis-
Na parnlkih, ki so debela tiskani, se vrše v domovino izleti pod vrJstvon izkušenega spremljevalca.
0. oktobra: Bremen v Bremen
10. oktobra : lie de France v Havre Con te d i Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normamlie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra : Saturnia v Trst
lil: Najboljša bi bila klofuta. Pa smem prisoliti ministrovi hčerki eno za. tuho? — Tedaj sem zagledal poleg sebe elektri-zirni stroj. Na električni način je vsaka stvar znanstvena. Vzel sem torej en konec v roke in — pok! že je dobila udarec in je začela tuliti. "Kako se imenuješ?" vprašam hitro. "Uuu — Aranka . ." "Koliko ti je let?" —- "Dvanajst let . . ." Poklical sem starše: "Vzemite oltroka s seboj, spet sliši!" Minister in njegova žena sta ver-iela v čudež. Med 3iano in hčerko ekscelenee pa se ni nikoli razen danes prelomila tiha pogodba, da ne bova spregovorila o tem načinu zdravljenja nobene -besede. To so pogodbe s histeriki ..."
Nu, Neumann je postal čez noc slaven zdravnik.
16. oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre .24. oktobra ; Rex v Genoa Lafayette r Havre Bremen v. Bremen -	. '
28.	oktobra:
Aquitania v Cherbourg	' i^j
29.	oktobra:
lie de France v Havre
31. oktobra :	. . '
Vuh-ania v Trst
- ■; '
i
4. novembra:	:	,45
Queen Mary v Cherbourg	^
0. novembra: Europa v Bremen -	j
i. novembra: Champlain v Havre	!
Conte dl Savoia v Genoa
U. novembra:	*'
Aquitania v Cherbourg	> ■,
Normandle v Havre	t
14. novembra:	f^.
Rex v Genoa ,	(ft
18. novembra:	; "T
Queen Mary t Cherbourg	J
-i0. novembra: Bremen v Bremen
LI. novembra:
Lafayette v Havre	\
Saturnia v Trat	'ij
55. novembra:	'1
Normandie v Havre	- /
Berengaria v Cherbourg	.-Jj
'8. novembra: Conte dl Savoia v Genoa
2.	decembra:	'T| ? Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra:	* ' Champlain v Havre
4. decembra:
Europa v Bremen '<■ - f . 5. deecmbra:	' * 1
Vulcanla v Tret 9. decembra: Normandle v Havre
Berengaria v Cherbwi^g
■1
*