a. V. to 54 4 4 OSREDNJA K UUNIC PR.murtSKI DNEVNIK ^tnina plačana v gotovini Abb. posuje i gruppo Cena oOO lir Leto XXXVI. Št. 72 (10.592) TRST, petek, 28. marca 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^Covcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PONAT CATTIN IMA POMISLEKE 0 PRISOTNOSTI PRI V VLADI Nepričakovani zapleti pri sestavi tristrankarske vlade KD-PSI-PRI V vrstah KD se nekateri bojijo, da bo vlada preveč odprta do komunistov - Žolčno nasprotovanje socialdemokratov — Možnost sestave tristrankarske vlade postaja, kljub ne-,( f1.® ^Pletom, še dalje bolj verjetna. Vodstvi PRI in PSI sta se 0 tem pozitivno izrazili, tako da se bo že v ponedeljek začelo £Wankarsk° pogajanje o vladnem programu: če bo šlo vse po na-bo Cossiga morda že v sredo ali četrtek prihodnjega tedna, se «avi še - — pred veliko nočjo, izdelal seznam ministrov in bo lahko šel da bi umaknil pridržek, s katerim Predsedniku republike Pertiniju Prejel nalogo, za sestavo vlade, trav v tem dokaj jasnem okviru te včeraj pokazala nekatera na- U^tea. V vrstah KD namreč i-tlad* ne*?ater' Pomisleke, češ da je Prev'- k* ® sestavlja Cossiga, vse tj, VejE odprta do komunistične par-tJ.. Pomisleke je še zlasti posrečil (PRI j °hl vstop republikancev v vla-tst_ -I je že dalj časa naklonjen baje1"- komunistov v vlado), kar ireirtc® Poudarja i »izloček do ostalih dveh laičnih strank. Donat Cattin, namestnik tajnika KD, mož, ki je s svojo znano preambulo združil na zadnjem kongresu KD vse struje razen pristašev Zaccagninija, Andreottija in De Mite, je izrazil te svoje pomisleke v pismu, ki ga je poslal Piccoliju. Tajnik KD je demonstrativno pokazal, da jih upošteva in je včeraj, na primer, v svojem nagovoru krajevnim demokristjanskim voditeljem, OMIIn, m,„„ m,mm,,,,,,,,,,,,,,,,lltlIlllltl„llltlt|„lll„lll|lll„t„i„llllmll„„llllllll„lll| v OKVIRU PROTITERORISTIČNEGA BOJA Karabinjerji zaprli Šestindvajset oseb ^ oseb aretirali oziroma priprli zaradi pripadnosti sku-l>ln' ( 0redkega finančnika, ki Vedno Pfavic Sina °d'io preiskavo o stečaju Rrh",10veKa zavoda «Banca fal| #*a Tt»Uana» niso komenti-HovJa,M°dbe. prav tako niso tečit *’ Red” zahtevali iz-ko |CV Vodene. Vsekakor lah-Itaiu °mi,evamo. da bo moral Prest !LSki finančnik najnrej »ot« 8tl kazen v ZT)A in šele ja 'n Ka bodo prepustili itali-Pravici. *?Va za^e'a P° aretaciji vodi-S lupine »azione rivoluzionaria*, labskf,anca Eaine, ki je v zaporu od Vdi, d ■ julija. Sodniki so ugoto-Vanaa je R‘!a njegova skupina podijo, f. s. sicilsko anarhično grupa-»vojo 1 je tiskala prav v Forliju hre «Anarchismo» in ka- °dSovomi urednik je bil Vo„?am: 'netiP.,.an‘j so v preteklih dneh že Piiie *1 tel člane anarhistične sku-j° S(? Antonino Buonanno, nje-‘Uifi^.^žica Jan Weir in Salvatore * RoiJ8' Trojico so že prepeljali '‘kili J*0’ kJer so jih sodniki ob-*®sti 1*1° roPov, ugrabite’- in po-5? je n!jovuljenega orožja. Faina • a m i?žen ugrabitve industrijca v'ti9ri eri'a 'n Poskusa umora no- Merj ,. Unith Nina Ferrera. 'te‘mi preiskavami, ki so jih J n>ed U) operacijo izvedli ka- rabinjerji, so odkrili precejšnje število orožja, razstreliva (v Forliju so zaplenili 52 hlebcev želatinastega razstreliva), in za preiskovalce zelo «zanimivih» dokumentov. V Milanu pa so karabinjerji aretirali bivšega odgovornega urednika revije Rosso, ki je bilo glasilo «organizirane avtonomije*, Gianni-ja Tranchido in profesorja Paola Bozzija. Slednji bi moral pred nekaj meseci potrditi alibi padovske-ga profesorja Tonija Ne§rija, s6 ga pa sodniki priprli zaradi lažnega pričevanja in ga le čez nekaj dni izpustili. Sedaj je Bozzi bil spet aretiran pod obtožbo obotožene vstaje, ki je ista kot za vse obtožence, ki so bili aretirani lanskega 7. aprila in 21. decembra. Zaporni nalog je za oba Milančana izdal rimski sodnik Gallucci, ki vodi preiskavo o pokolu na Ulici Fani in ugrabitvi ter umoru Alda Mora. Tudi prevratniškima organizacijama fprima linea* in «barbagia rossa» so baje včeraj karabinjerji in agenti Digosa zadali udarec. V Sondriu so aretirali domnevnega terorista Fortunata Baliceja, ki je eden izmed 30 obtožencev v procesu proti Corradu Alunniju in drugim pripadnikom «prima linea». ki se bo začel prihodnjo sredo v Milanu. Obtožbe so zelo hude in prav gotovo se bo proces iztekel s smrtnimi obsodbami. Kot že rečeno so na Sardiniji a-retirali štiri mlade, ki so baje organizirali prevratniško dejavnost na sardinskem otoku in naj bi bili povezani z organizacijo «Barb«gia rossa*. ki deluje v okolici Nuora. Preiskovalci domnevajo, da je ta skupina lahko vpletena v marsikatero ugrabitev, (nf) Delegacija skupščine SFRJ končala obisk na Finskem HELSINKI — Včeraj je končala uradni obisk na Finskem delegacija skupščine SFRJ, ki jo je vodil Dragoslav Markovič. Včeraj je bil gostitelj jugoslovanskih parlamentarcev župan Helsinkov Raimo Haskih, ki je na slovesnem kosilu Dragoslavu Markoviču izročil častno medaljo. Podčrtal je prijateljske stike med Helsinki in Beogradom in poudaril, da sta predsednika Tito in Kekkonen veliko prispevala k procesu popuščanja in miroljubnega sodelovanja med narodi in državami. Prav zato finski narod želi, da bi predsednik Tito premagal bolezen. Dragoslav Markovič je imel včeraj tudi tiskovno konferenco, na kateri je govoril o rezultatih obiska in jugoslovanskih stališčih do vrste perečih mednarodnih in dvostranskih vprašanj, (dd) TEHERAN — O usodi talcev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu bo iranski parlament razpravljal šele poleti. To je v bistvu prvi rezultat vladnega sklepa, da odložijo drugi krog političnih volitev zaradi obtožb o nepravilnostih in zlorabah. Včeraj so tudi ponovno potrdili, da bodo talci ostali v rokah islamskih študentov do odločitve novega parlamenta. Medtem je bivšega iranskega šaha v Kairu pregledal tudi sloviti ameriški kirurg Debakey. saj postaja vedno bolj jasno, da bodo morali Pahlavija čimpre.i operirati. To vsaj trdijo egiptovski zdravniki, ki poudarjajo, da je njegovo zdravstveno stanje težko. ki so se sestali v Rimu, da bi govorili o volitvah, uporabil dvoumen izraz »vlada KD - PSI s podporo republikancev«. Cossiga pa je s svoje strani takoj pozval liberalce naj se udeležijo razprave ob izdelavi programa nove vlade. Liberalci sami pa so prekinili zasedanje svojega vsedržavnega vodstva, da bi odšli v palačo Chigi, na pogovore s Cossigo. Položaj ni še popolnoma jasen, čeprav je na dlani, da se je tajnik liberalne stranke Zanone že ločil od socialdemokrata Pietra Longa, ki vsak dan bolj odločno zatrjuje, da bo PSDI glasoval ne samo proti vladi, temveč, da bo spravil v krizo številne krajevne odbore, ki temeljijo na socialdemokratskih glasovih. Krščanska demokracija ne mara nobenega tveganja in noče pustiti manjšim strankam na svoji desnici preveč manevrskega prostora. Zato skušajo vsi ohraniti dobre odnose z laičnimi strankami. Nabolj verjetno je. da se bodo liberalci pri glasovanju o zaupnici vzdržali, v vrstah socialdemokratov pa so mnogi mnenja, da je opozicijska politika tajništva samomorilska. V socialističnem taboru gre zabeležiti nekatere reakcije. Včeraj, na seji do vodstva PSI, je Craxi govoril o vladi, ki mora dati nekatera politična jamstva: kartel levice pa je s svoje strani vztrajal pri tem, da je treba izdelati tak program, ki bo novo vlado jasno obvezoval. Socialistični tajnik Craxi je proti temu, da bi izločili iz vladne igre, ali samo iz večine, liberalce, ne samo zato, ker ima z njimi že vrsto let pozitiven odnos, temveč zato, ker mu je Piccoli v sredo zagotovil, d. je načelni pridržek glede zamenjave pri vodenju vlade padel, kar pomeni, da možnost petstrankarske vlade, seveda ped socialističnim vodstvom ni več tako oddaljena perspektiva. Tudi Craxi torej ima podobne pomisleke kot demokristjan-ska večina: ne bi hotel, da bi ga levica znotraj strank j prehitela. Zato si socialisti prizadevajo, da bi v novi vladi bil prisoten vsaj en liberalec, pa čeprav bi ga izbrali iz vrst tako imenovanih izvedencev (mnogi govorijo o Salvatoreju Va-lituttiju, ministru za javno šolstvo komaj pokopane Cossigove vlade: je liberalec, vendar ni vpisan v PLI). P. P. VČERAJŠNJE ZDRAVNIŠKO SPOROČILO TITOVO ZDRAVSTVENO STANJE BREZ BISTVENIH SPREMEMB «0zdravi nam, tovariš Tito!» je želja, ki spremlja štafeto mladosti na njeni poti po Vojvodini LJUBLJANA, BEOGRAD — Zdravstveno stanje jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita je še vedno težko. V včerajšnjem poročilu zdravniškega konzilija je rečeno, da v splošnem zdravstvenem stanju ni bistvenih sprememb, da je temperatura še vedno povišana in da nadaljujejo z intenzivnim zdravljenjem. V sredo pa je zdravniški konzilij sporočil, da je splošno zdravstveno stanje predsednika Tita zelo resno. V poročilu piše, da kaže pljučnica znake rahlega pojemanja, vendar je temperatura še vedno zvišana, da se delovanje ledvic ne obnavlja, da je kardiovaskularni sistem sorazmerno stabilen in da se intenzivno zdravljenje nadaljuje. štafeta mladosti, ki je pred petimi dnevi krenila iz Novega Sada na pot po Jugoslaviji z najboljšimi željami za Titovo zdravje, se še vedno mudi v avtonomni pokrajini Vojvodini. Do včeraj je obšla 203 mest in vasi in prepotovala 1600 kilometrov skozi špalirje množic, pretežno mladine. Skoraj v vseh krajih so jo pričakali s petjem, plesi in gesli, izpisanimi v vseh petih enakopravnih jezikih narodov in narodnosti, ki živijo v bratski slogi na področju avtonomne pokrajine Vojvodine: srbohrvaščini, madžarščini, romunščini, slovaščini in ru-sinščini. V nekaterih krajih, kot na primer v Crvenki, pa so bili napisi tudi v drugih jezikih, saj živijo v tem kraju in okolici, ljudje, ki pripadajo celo dvajsetim različnim narodnostim. Ob sprejemanju in predajanju štafetne palice iz rok v roke se vrstijo govori, v katerih so skoraj vse misli namenjene ljubljenemu predsedniku Titu. Prvo željo vseh pa izražajo napisi: «Ozdravi nam, tovariš Tito!» DAN FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE NA «ALPE-ABRIA» Čimprej preiti h konkretnemu izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov Deželno odposlanstvo je vodil odbornik za industrijo Dario Rinaldi Skupina mešanih obratov začetno jedro bodoče industrijske cone na Krasu? LJUBLJANA — Sporazum o gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo, ki bo podpisan prihodnji teden v Beogradu, je velikega pomena tudi za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, saj zajema tudi vsebino osimskih dogovorov iz leta 1975, katerih namen je okrepiti gospodarske strukture obmejnih območij Slovenije, Hrvaške in Furlanije - Juhjske krajine. Za izvajanje osimskih dogovorov se je torej zdaj poleg Itahje in Jugoslavije izrekla tudi sama EGS, zato mora biti naša skrb, da v tem trenutku pospešimo delo pri poglabljanju vseh predvidenih oblik sodelovanja in da jih postavimo na kolikor mogoče konkretno podlago. Te mish je posebej poudaril deželni odbornik za industrijo Rinaldi na srečanjih s predstavniki družbe- nih in gospodarskih krogov Slovenije v okviru «uradnega dneva Furlanije - Juhjske krajine* na 19. mednarodnem sejmu Alpe Adria. Rinaldi je načeloval širši delegaciji, ki so jo sestavi j ah predsedniki trgovinskih zbornic iz Gorice Lupieri, iz Vidma Marangone in iz Pordenona Musolla, podpredsednik tržaške zbornice Florit, goriški župan De Simone, številni predstavniki slovenskih in italijanskih gospodarskih: organizacij ter poslovni ljudje iz naše dežele. Delegacijo je sprejel podpredsednik IS SRS Dušan Šinigoj,' še prej pa so se njeni člani; srečah s predsednikom ljubljanske občinske skupščine Marjanom Rožičem in s predsednikom GZS Andrejem Verbičem. Na razgovorih je bilo poudarjeno obojestransko zadovoljstvo ob škle- aiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinviiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiMMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiii. NA ZASEDANJU DELEGATOV OBEH ZBOROV ZVEZNE SKUPŠČINE PREDSEDNIK ZIS VESELIN DJURAN0VK 0 NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI SFRJ Premagati družbena protislovja in usklajevati samoupravne interese, razvoj republik in avtonomnih pokrajin - Dosledno spoštovati načela ustanovne listine OZN BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Dju-ranovič je v sredo podal delegatom obeh zborov zvezne skupščine SFRJ izčrpno poročilo o vlogi ZIS in upravnih organov v luči ustavnih določb in v tesni povezavi z razvojem delegatskega sistema, o uresničevanju dogovorjene ekonomske politike in o aktualnih vpra-njih trenutnega mednarodnega položaja ter o zunanji politiki Jugoslavije. Glede gospodarskega položaja je predsednik ZIS med drugim dejal, da se je treba z vsemi sredstvi na vseh ravneh upreti pojmovanjem, da je mogoče in da je treba z državnimi intervencijami in ukrepi u-rejati položaj. »Samoupravljanje — je dejal Veselin Djuranovič — je dandanes tako globoko zakoreninjeno v celoti družbenih odnosov in je tako oborožilo delavski razred s svojo močjo in akcijo, da je kljub sedanjim slabostim in neki nedogna-nosti mogoče samo z močjo združenega dela, samoupravno vedno bolj VČERAJ JE PRESEGEL RAVEN 888 LIR Močno ovrednotenje dolarja RIM — Ameriški dolar je včeraj dosegel rekordno raven v menjavah z vsemi drugimi valutami. Na denarnih tržiščih v Milanu in Rimu se je tečaj povzpel na 888,25 lire za dolar, kar je najvišja kotacija v zadnjih štirih letih. Podobno ovrednotenje je ameriški denar zabeležil tudi do ostalih evropskih valut. V Frankfurtu so kupovali včeraj valuto ZDA le po nekaj manj kot 2 zahodnonemški marki za dolar. V evropskih finančnih krogih napovedujejo, da bi mečno naraščanje vrednosti dolarja v ednosu do vseh valut deveterice EGS moglo neugodno vplivati tudi na notranja ravnovesja v okviru enotnega evropskega monetarnega sistema. Po močnem dejanskem razvrednotenju dolarja v preteklem letu, je ameriški denar v zadnjih šestih tednih «pridobil» v mednarodnih menjavah celih 11 odstotkov. Tak učinek pripisujejo izvedenci Carterjevim napovedim o ostrih protiinflacijskih ukrepih, zlasti pa močnemu naraščanju eskomptne mere in bančnih obresti v ZDA. Vzporedno z naraščanjem vrednosti dolarja seveda skokovito pada cena zlata, saj je zanj glavno kupno sredstvo ameriška valuta. Cena unče (31 gramov) zlata je padla krepko pod 500 dolarji: v Londonu so ga kupovali po 473, v Zuerichu po 477 dolarjev, v Italiji pa je včeraj gram zlata veljal le še 14.050 lir. (Iv) organiziranega in vedno sposobnejšega, ob učinkoviti in pravočasni vlogi države, tisti in takšni, kakršna je jasno opredeljena v ustavi in temeljih sistemskih zakonih uspešno premagovati družbena protislovja in uspešno usklajevati množico samoupravnih interesov kakor tudi u-sklajevati razvoj republik in avtonomnih pokrajin*. Gospodarski odnosi s tujino pa so po Djuranovičevih besedah še vedno najbolj občutljiva plat jugoslovanskega gospodarskega položaja, ki so ga poslabšali še novi negativni momenti kot so: podražitev nafte in drugih uvoženih surovin ter večji izdatki za obresti. Pri premagovanju vsega tega. je predsednik ZIS poudaril, da je treba obvezno ustvariti planirano stopnjo izvoza in ga po možnosti tudi preseči, da je treba zmanjšati uvoz nafte s programom in ukrepi racionalizirane porabe, prav tako je treba zmanjšati uvoz tistega blaga, ki je manj pomemben za proizvodnjo, in opreme, da se s tem povečajo možnosti uvoza reprodukcijskega materiala, bistveno pomembnega za proizvodnjo. »Soočeni smo z resnim zaostrovanjem mednarodnega položaja — je o stanju v svetu spregovoril Veselin Djuranovič. Poleg že obstoječih odprtih mednarodnih problemov in nerešenih kriz so se pojavila nova krizna žarišča, ki so še bolj poslabšala mednarodni položaj.* Po prikazu teh žarišč, je predsednik ZIS poudaril, da vse to očitno dokazuje, da popuščanje napetosti, skrčeno na odnose med blokoma in velesilama, ne zagotavlja prihodnosti svetovnemu miru. Zato je po njegovih besedah mogoče re- ševati te krize pravično in trajno samo na osnovi spoštovanja načel ustanovne listine Združenih narodov, kar pomeni umik tujih čet, prekinitev vseh oblik tujega vmešavanja, kakor tudi spoštovanje neodtujljivih pravic sleherne države, da sama odloča o svojem življenju in svoji ustavi. Djuranovič je ob tem ponovil deklaracijo" četrte konference šefov držav in vlad neuvrščenih držav, ki poudarja, da je «bistvo politike ne-uvrščanja zavračanje vseh oblik podrejanja, odvisnosti, vmešavanja in intervencij, posrednih ali neposrednih, ter vseh pritiskov v mednarodnih odnosih, ne glede na to, ali so političnega, gospodarskega, vojaškega ali kulturnega značaja.* Prikazal je nato vlogo in pomen Jugoslavije ter gibanja neuvrščenih v sedanjem mednarodnem položaju. Glede varnosti v Sredozemlju je Djuranovič poudaril, da je slednja neločljivo povezana z varnostjo na širšem območju Evrope. Pobliže je Veselin Djuranovič pri-t kazal odnose Jugoslavije s SZ, ZDA* in LR Kitajsko, ki izhajajo iz načel neodvisnosti, enakopravnosti, ne-vmešavanja, vzajemnega spoštovanja in obojestranske koristi. «Naši odnosi in sodelovanje s Sovjetsko zvezo — je dejal Djuranovič — se razvijajo uspešno na temelju omenjenih načel, zapisanih tudi v vseh dokumentih, ki so nastali ob srečanjih na vrhu, od beograjske do moskovske deklaracije in do danes. Ob nedavni izmenjavi poslanic med predsednikoma Titom in Brežnjevom je prišla do izraza obojestranska želja, da po tej poti nadaljujemo in da se odnosi in sodelovanje nadalje krepe na vseh področjih.* Glede odnosov z ZDA pa je predsednik ZIS prikazal pozitivni razvoj, ki izhaja iz dokumentov srečanj predsednika Tita s predsedniki ZDA in ob nedavni izmenjavi poslanic med jugoslovanskim predsednikom in Carterjem. Veselin Djuranovič je pozitivno ocenil tudi napredovanje v sodelovanju med Jugoslavijo in Kitajsko, ki ga je treba še poglobiti. Glede odnosov s sosednjimi državami je med drugim ponovil stališče, da morajo biti narodnostne- manjšine vez prijateljstva med sosednjimi državami in da njihov nemoten razvoj prispeva k vzajemnemu zaupanju in krepitvi sodelovanja nasploh. Pozitivno je tudi ocenil nedavno sklenitev novega sporazuma o sodelovanju med SFRJ in EGS. Ob koncu Je predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič prikazal vlcgo Jugoslavije in predsednika Tita v boju za boljši in pravičnejši svet, kar najbolj zgovorno dokazujejo poslanice številne državnikov «z iskrenimi in prisrčnimi željami, da bi predsednik Tito o-zdravel, pa z izrazi naklonjenosti in podpore našim narodom, naši državi in njeni politiki ter vlogi v svetu.* nitvi novega sporazuma med Jugoslavijo in EGS. ki odpira tudi za obmejne dežele nove možnosti sodelovanja na številnih področjih, predvsem seveda na gospodarskem, socialnem in kulturnem, pa tudi kar zadeva skupno nastopanje za zaščito naravnega okolja, izboljšanje medsebojnih prometnih zvez, okrepitev blagovne menjave po avtonomnih računih in v okviru posebne sejemske operacije «Alpe - Adria*. Kar se tiče nosebej prometnih infrastruktur, so na srečanjih poudarili potrebo po raztegnitvi sodelovanja tudi na Avstrijo, Bavarsko in na deželo Venečo. Odbornik Rinaldi je v tej zvezi objasnil načrte za spe-ljavo novih avtocestnih odsekov na ozemlju Furlanije - Julijske krajine do mejnih .rehodov z Jugoslavijo in izrazil željo, naj bi pristojni organi v Sloveniji čimprej rešili problem podaljšanja »Slover nike* od Razdrtega do meje pri Sežani ter z drugim krakom do rueje pri ..Novi Gorici. Na-srečanju, s predsednikom GZS Verbičem in. njegovimi ožjimi šw delavci je prišla do izraza zamisel, da bi se za sprotno preučevanje problemov, ki zadevajo nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja- v okviru osimskih sporazumov in še zlasti, v okviru novega sporazuma med Jugoslavijo in EGS, iistano-, vili stalno delovno skupino, ki naj bi jo sestavljali strokovnjaki ljubljanske, tržaške, goriške, videmske in pordenonske trgovinske zbornice. Po omenjenih srečanjih, si je odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine v spremstvu predstavnikov vpdštva Gospodarskega razstavišča ogledalo deželni paviljon, ki ga je na temo »Človek in prosti čas* letos uredila ti’govinska zbornica iz Pordenona, in sicer po nalogu deželnega odbomištva za industrijo in trgovino. V paviljonu je bila popoldne tiskovna konferenca, na kateri je Rinaldi med drugim obravnaval Wi pftltflem skupne industrijske cone na Krasu in poudaril, da je treba pri tam problemu čimprej preiti h konkretnemu izvajanju ustreznih načrtov. Vvta namen naj bi se italijanska in jugoslovanska vlada čimprej domenili o uresničitvi začetne faze medsebojne industrijske kooperacije z ustanovitvijo nekaj mešanih obratov, ki naj bi sestavljali začetno jedro bodoče skupne industrijske pobude, (ef) PREISKAVA O NEZAKONITIH STAVAH Pričakovan sklep FIGC: nogometaši suspendirani Proces verjetno že po veliki noči - Nadaljevanje športne preiskave RIM — Kot je bilo pričakovati je včeraj disciplinska komisija italijanske nogometne zveze FIGC odločila, da začasno suspendira 13 nogometašev in predsednika Milana Colomba, ki čakajo pod obtožbo goljufije v obtežilnih okoliščinah v rimskem zaporu Regina Cceli (vsi, razen igralca Perugie Casarse) na razplet nogometnega škandala o nezakonitih stavah in podkupninah. Nogometaši Albertosi in Morini (Milan), Caccia-tori, Wilson, Manfredonia in Giordano (Lazio), Della Martira, Zecchi-ni in Casarsa (Perugia), Stefano «iaiiiiiiiiiBaiiiiiiaitfiiiii«iiiBiriiiiiiiaiB*«iiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|iaiiii|l|l|||,l,B,ll,l,,,l,l|,,lll|,llll,llll,aiii|l,„l|iai||,,iiiii,ai,||,|||,,||,iiiaiii,iiii|lau,ai|liai|iait,ail„„,l,|l,l,iaiai^|,|,||,l,iali|iaia,)Irviulllliailtatt|,MI|lliailllaiaiaaiaiaill|iaa||||l||||aiaBaavattia||aava|ia|||avav|afaaa||||aasaaav 25 let Zveze slovenskih organizacij na Koroškem CELOVEC — «Ko govorimo o 25-letnici obstoja Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, to pomeni zgolj formalni ustanovitveni akt, nikakor pa ne pričetka narodnega gibanja, ki ga predstavlja Z SO. ZSO kot napredno narodnopolitično gibanje ima svoje korenine že v narodnoosvobodilni bgrbi in je s svojim širokim konceptom mobilizacije in združitve vseh zdravih narodnih sil v borbi za dosego nacionalne in socialne enakopravnosti dejansko naslednica osvobodilne fronte za slovensko Koroško in poznejše demokratične fronte de lovnega ljudstva, ki sta obe bili predvsem ljudsko gibanje in ne strankarski formaciji», tako piše dr. Franci Ziuitter, predsednik ZSO, v današnjem «Slovenskem vestni-ku» ob 25-letnici obstoja Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Ta osrednja organizacija Slovencev v Avstriji jutri s slavnostno prireditvijo praznuje 25-letnico svojega obstoja Ustanovljena je bila 25. marca 1955 kot naslednica De mokratične fronte delovnega ljudstva in je kot nestrankarska in politično nevezana zbirna organizacija povezala slovenske kulturne, go spndarske in druge organizacije. Kot piše dr. Zuhtter v Sloien skem vestniku, je ZSO v bistvu le sodobnim razmeram prilagojena organizacijska struktura že prej obstoječega narodnopolitičnega gibanja. ki se je od vsega začetka zavestno odpovedala nekdanji klasični obliki političnega uveljavljanja manjšine potom strankarskega nastopa in je na podlagi zgodovinskih izkušenj• in spoznanj iz prve avstrijske republike opredelila svoje politično mesto v smislu potreb sodobnosti in pričakovanj v prihod nosti kot širše narodno gibanje vseh pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ne glede na njihovo svetovnonazorsko gledanje in stran-karsko-politično opredeljenost. Le na ta način je bilo mogoče, piše dr. Zivitter, da je po pariški odločitvi glede meje, po kominformovski ob sodbi naših z matičnim narodom in njegovim vodstvom ideološko povezanih tovarišev in po ekskomuni-kaciji napredno mislečih koroških Slovencev s strani uradne Cerkve uspela našega človeka izpeljati iz popoldne družbene izolacije, da je bil spet prisoten, če že ne priznan v političnem in družbenem dogajanju v državi, v kateri živi, in da je kljub tedanji emigrantski gonji proti novi socialistični ureditvi v Jugoslaviji ohranil povezanost z matičnim narodom. Zlasti pa je bilo samo na la način mogoče ustva- riti spet enotnost tudi z drugo osrednjo politično organizacijo koroških Slovencev v borbi za dose go pravic, ki nam grejo po členu 7 državne pogodbe, to je nacionalne in socialne enakopravnosti. Dr. Zivitter tukaj izpostavlja dve politični stalnici, namreč povezovanje z matičnim narodom in stalno akcijsko enotnost vseh koroških Slovencev v narodnih zadevah, ki sta tudi danes še konstanta politike Zveze, slovenskih organizacij, njima pa se od vsega začetka pridružuje še tretja, namreč povezovanje z demokratičnimi silami v Avstriji. Že takoj na začetku svojega ob stoja, tik po podpisu avstrijske državne pogodbe z njenim členom 7, je Zveza slovenskih organizacij skupno z Narodnim svetom koroških Slovencev 11. oktobra 1955 avstrijski vladi in štirim zavezniškim silam izročila spomenico, kjer so vsebovane konkretne in detajlne predstave in predlogi koroških Slovencev za uresničevanje člena 7 in ki še danes predstavlja osnovni dokument narodnostne politike slovenskih osrednjih organizacij. Omeniti pa je treba tudi še na daljnjo stalnico politike, ZSO, ki se izraža v ohranjevanju antifašistične tradicije osvobodilne fronte za slovensko Koroško, katere nasled- nica je zveza. Prav to ji na Koroškem, tudi v nekaterih slovenskih krogih še posebej zamerijo. Antifašistično odporništvo ima tudi to zaslugo, da je v avstrijsko državno pogodbo bil sprejet člen 7. Tudi ta člen 7 bo letos star 25 let, in kljub brezštevilnim prizadevanjem slovenskih organizacij še nikakor ni izpolnjen. V lem smislu govori tudi dr. Zivitter, ki piše, da žal po 25 letih ni mogoče zamol čati razočaranja, da vsaj koroška, pa tudi splošno avstrijska uradna politika nista razumeli znakov ča sa in da sla zavrnili nudeno roko za sporazumno rešitev sedaj že 60 let latentnega nerešenega vpraša nja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Trostrankarski sporazum koroških strank, katere ga rezultat je bil zakon o narodnih skupinah 1976. leta, pomeni po dr. Zivittru obnovo nekdanje strnjene nemškonacionalistične fronte proti slovenski narodnostni skupnosti in onemogoča stvarni pristop k reše vanju mednarodno zajamčenih pra vic. Zakon o narodnih skupinah, pravi dr. Zivitter, vsekakor m državni pogodbi odgovarjajoča izvedba člena 7. marveč predstavlja poskus revizije državne pogodbe, ki je koroški Slovenski nikdar ne morejo priznati. (Sindok) Koroški Slovenci * danes pri Kreiskem CELOVEC — Avstrijski zvezni kancler Kreisky je koroške Slovence ponovno povabil na razgovore na Dunaju. Pri razgovoru naj bi očitno zavzeli stališče do operacijskega koledarja, ki so ga predstavniki koroških Slovencev predložili vladi ter avstrijskim in koroškim strankam na razgovoru 7. decembra lani. že tedaj je kancler Kreisky napovedal ponoven razgovor, še preden bo obiskal Jugoslavijo. Kot se je izvedelo, bo Kreisky v spremstvu štajerskega in koroškega deželnega glavarja Niederla in Wagnerja obiskal Jugoslavijo med 8. in 10. aprilom. Na jutrišnjem razgovoru bodo sodelovali tudi zastopniki koroških strank, ki so pred časom že zavzeli docela odklonilno stališče do zahtev, ki so vsebovane v operacijskem koledarju. (Sindok) Pellegrini (Avellino), Merlo (Lec-cej, Magherini (Palermo) ter Gi-rardi (Genoa) ne bodo smeli nastopati na uradnih tekmah dokler ne bo zveza preklicala suspenzije, sedaj, ko je sodna preiskava v teku, pa je še težko ugibati, koliko časa bo to trajalo. Nogometna zveza se je tudi odločila za nadaljevanje svoje športne preiskave o nepravilnostih v nogometu, ki jo je prekini'o pred dobrima dvema tednoma, da bi olajšala delo rimskim sodnikom. Predvidoma bo športna preiskava stekla spet prihodnji ponedeljek, še vedno pa jj bo vodil načelnik zveznega preiskovalnega urada dr. De Biase. Medtem so rimski sodniki skorajda končali z zasliševanji in soočanji nogometašev in njihovih to-žiteljev (Cruciani, Trinca). Iz sodnih krogov se je zvedelo, da bodo začeli proces proti nogometašem že takoj ‘ po veliki noči v telovadnici Foro italico, kjer sta svoj čas že potekala procesa proti obtožencem Borghese.ievega golpeja Vse kaže. da bodo lahko obtoženi nogometaši kaj kmalu zapustili rimski zapor. Njihovi zagovorniki si prizadevajo, da bi jih spustili na začasno svobodo, (šč) Samostojni delavci prosti davka ILOR RIM — Samostojnim delavcem in izvrševalcem tako imenovanih »svobodnih poklicev* (zdravniki, odvetniki, komercialisti in podobni) ne bo več treba plačevati davka ILOR. Tako je razsodilo ustavno sodišče, češ da njihovih dohodkov ni mogoče istovetiti z dohodki podjetij, saj kapital nima bistvene vloge pri njihovem ustvarjanju. Krajevni davek na dohodke ILOR bodo še naprej plačevali še industrijska, trgovska in obrtniška podjetja ter lastniki nppremipnin. Po razsodbi bo davčna uprdva morala povrniti novembra izplačane predujme ILOR o-menjenim kategorijam, za prejšnja lčta pa le tistim, ki imajo ~ teku prizive. še ? TRŽAŠKI DNEVNIK MED NAŠO DEŽELO IN SLOVENIJO Prvi zametki skupnega poseganja za obvarovanje naravnega okolja Na srečanju mešane komisije obravnavali Kras, Brda, Alpe in Jadransko morje - Posebna dovoljenja za ekološke izlete ob meji - Novo srečanje v prvi polovici aprila Deželna in slovenska delegacija med po govori NA SINOČNJEM OBČNEM ZBORU Slovenski raziskovalni inštitut sprejel načrt delovanja za šestietje 1980-1985 SLORI je v preteklem letu prejel tudi podporo ECS, ki predstavlja pomembno mednarodno priznanje - Novi člani in novi odbor Sinočnji občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta predstavlja pomemben trenutek v razvoju te naše ustanove: na njem so namreč odobrili obširen program inštituta za obdobje 1980-1985. Poleg tega pa je bil občni zbor priložnost za srečanje številnih članov inštituta — ki jih je sedaj že sto — in tistih, ki se bolj ali manj vztrajno ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji, tako pri nas kot tudi v Sloveniji in na Koroškem. Po uvodnem pozdravu predsednika Aljoše Volčiča in počastitvi spomina nedavno preminulega člana inštituta dr. Stanislava Oblaka je ravnatelj dr. Karel šiškovič podal obširno poročilo upravnega odbora in predlagal program inštituta za prihodnjih šest let. V minulem letu inštitut ni priredil večjih srečanj z javnostjo, da bi prikazal rezultate svojega dela. To pa ne pomeni, da inštitut ni delo- Kras, Brda, Julijske Alpe in Pred-alpe ter Jadransko morje predstavljajo enovito naravno bogastvo sosednih dežel, ki ga je treba ob skupnih naporih ohraniti kolikor mogoče nedotaknjenega. V ta namen sta naša dežela in Slovenija vzpostavili novo sodelovanje, za katerega je bilo doseženo načelno soglasje obeh partnerjev med lanskim o-biskom oredsednika IS Slovenije A. Vratuše v naši deželi. Prvi konkretni korak na poti tega sodelovanja je bil storjen v sredo, na prvem srečanju mešane tehnične komisije za ekološka vprašanja, ki ji načeljujeta deželni odbornik za načrtovanje i i proračun Ser-gio Coloni in za Slovenijo predsednica republiškega odbora za prostorsko načrtovanje in zaščito narave Marija Vičar. Na srečanju, ki je bilo v prostorih deželnega odbora v Carduccijevi ulici, so člani tehnične komisije pregledali zasnovo skupnih posegov, na podlagi katerih naj bi se uresničilo sodelovanje pristojnih organov na naši strani in onkra j meje, in ki se poleg Krasa, Brd, Alp, predgorja ter severnega dela Jadrana nanašajo tudi na podzemne reke na Krasu in na Sočo. Zasnovo so pripravili strokovnjaki deželne uprave, po daljši razpravi in nekaterih popravkih pa je Pogajanja o sestavi nove deželne vlade ugodno potekajo Pogajanja med demokristjani, socialisti in republikanci za premostitev krize na deželi dobro napredujejo. Tri delegacije pod vodstvom deželnih tajnikov Braide (KD), Brava (PSI) in Barnabe (PRI) so se sestale tudi včeraj, da bi se dogovorile tako o programu novega odbora kot tudi o njegovi sestavi. V zvezi s porazdelitvijo od-borništev za sedaj je gotovo le, da bo za predsednika odbora potrjen videmski demokristjan odv. Comelli. Po neuradnih vesteh naj bi od skupnih 11 od-bomištev šlo sedem demokristjanom, tri socialistom in eno edinemu republikanskemu predstavniku v deželnem svetu, t.j. prav deželnemu tajniku Barnabi. Novi socialistični odborniki naj bi bili Pordenončan De Carli, ki ga napovedujejo tudi kot novega podpredsednika odbora, Videmčan Zanfagnini in Tržačan Pittoni, ki naj bi mu poverili odbomištvo za industrijo. Ta resor je doslej vodil tržaški demokristjan Rinaldi, ki pa bi se moral tokrat umakniti iz odbora skupaj z dosedanjimi odborniki Tomejem, Carpene-dom in Coeiannijem. dokument sprejela tudi slovenska delegacija. Program, ki se nanaša le na prvo fazo sodelovanja in ki ga bodo v prihodnje še znatno izpopolnili, predvideva novo srečanje mešane tehnične komisije v prvi polovici aprila: tedaj bodo izvedenci začeli s sestavo konkretnih predlogov za deželno oziroma republiško vlado. Serija znanstveno utemeljenih posegov naj bi bila nared nekako do konca letošnjega leta. Med predlogi, ki so se izoblikovali že na tem prvem srečanju, naj omenimo predvideno izstavlianje posebnih dovoljenj za ekološke ekskurzije v ožjem mejnem pasu ob uporabi nekaterih dvolastniških prehodov tudi v turistične namene, skupno ureditev lova in skupne posege za ohranitev oziroma razvoj favne. Na tržaški univerzi je iz elektronike diplomiral STOJAN BOLČINA Čestitata mu mama in stra. se- Dne 21. marca je uspešno diplomirala iz arhitekture ALENKA FRANČEŠKIN Ob tej priliki Urška in Boris ji čestitata VLOŽILI STA JO NA TORKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Skupna resolucija KPI in PSI o načrtu za stanovanjske gradnje na Rolonkovcu Revidirati načrt PEEP - Ustanovita naj se občinski urad za razvoj kmetijstva in posebna svetovalska komisija, v kateri naj bo zastopana tudi Kmečka zveza Svetovalski skupini KPI in PSI sta na torkovi seji tržaškega občinskega sveta vložili skupno resolucijo o načrtovanih razlastitvah na Kolonkovcu za potrebe stanovanjskih gradenj. Vsebino resolucije so v sredo obrazložili predstavnikom javnih občil D’Amore (PSI), Costa in Poli (KPI). Dokument obvezuje občinski odbor, da v teku 15 dni po glasovanju o tej resoluciji sprejme osem natanko določenih sklepov. Sproži naj revizijo splošnega načrta PEEP v smislu odločitev, ki jih je občinski svet odobril že 26. januarja lani. Ustanovi naj na občini poseben urad za razvijanje kmetijskih dejavnosti. Prouči naj položaj gradbene zadruge Italsider, ki ji je treba po potrebi priskrbeti drugo zazidljivo zemljišče in pokriti dodatne stroške (sprememb# načrta ipd.), hkrati pa zajamčiti, da ne izgubi finančnih sredstev, ki so ji bila zakonito priznana. Dalje naj občinski odbor z zadevnim sklepom poskrbi za revi- zijo in racionalizacijo vseh del za tako imenovano primarno in sekundarno urbanizacijo Kolonkovca. Z drugim sklepom naj potrdi izvršljivost podrobnega načrta za celovito kolonkovsko področje z namenom opredeliti razvojne možnosti obstoječih hiš za potrebe krajevnega prebivalstva (mišljena so kmečka poslopja) ter ustreznih zelenih površin, ki jih gre zaščititi. Ta točka skupne resolucije dopušča možnost, da se namesto prave razlastitve v skrajnem primeru zemljiškemu posestniku odkupi ius edificandi, torej pravica do zidanja na lastni zemlji. V primeru dejanskega razlaščanja pa naj občina prizadetemu lastniku za zaseženo parcelo odstopi občinsko zemljišče, ki ga bo lahko ravno tako obdeloval in mu pri tem tudi finančno priskoči na pomoč. Sedma točka enotne resolucije KPI - PSI poziva občino, naj v proračunu za tekoče leto nameni do-voljšnji znesek za predujme na odškodnino razlaščencem. Socialisti in V KMETIJSKI SEKCIJI TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Nesprejemljiva diskriminacija do zadrugarjev in živinorejcev Sekcije nočejo razširiti tudi na predstavnike raznih kmetijskih zadrug in pokrajinskega združenja rejcev V ponedeljek se je na trgovinski zbornici v Trstu sestala sekcija za gozdarstvo in kmetijstvo te ustanove, da izrazi mnenje v zvezi s predlogom, naj se omenjena sekcija razširi in se tako omogoči prisotnost in sodelovanje tudi drugih dejavnikov, ki delujejo na področju kmetijstva v naši pokrajini, kot so pokrajinsko združenje rejcev ter razne kmetijske zadruge. Treba je povedati, da se je za čimbolj predstavniško sestavo omenjene sekcije pri trgovinski zbornici še posebej zavzela Kmečka zveza v prepričanju, da morejo tovrstni organi koristiti svojemu namenu le, če so v njih zastopani vsi sektorialni interesi v pravični meri brez diskriminacij in prejudicialnih konceptov, osnovanih na političnem ravnotežju strankarskega barantanji.. Stališče Kmečke zveze izhaja torej iz socio-gospodarskih ugotovitev, ki narekujejo posebno pozornost zadružništvu in živinoreji, ki edina lahko omogočita kmetijstvu, da premosti hudo strukturalno krizo, v katero je zašlo. Tega mnenja seveda, kot kaže. niso predstavniki veleposestnikov, zveze neposrednih obdelovalcev (Coldiretti) in na žalost niti sam načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Le-ti so se namreč soglasno in z različnimi utemeljitvami izrekli, da za boljše delovanje sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo ni potrebno nikakršno predstavništvo kmetijskih zadrug, kaj pa še krajevnih živinorejcev. Utemeljitvenih izjav, ki so jih ob glasovanju izrekli predstavniki veleposestnikov in zveze neposrednih obdelovalcev, da preprečijo vstop v sekcijo predstavnikom krajevnih kmetijskih zadrug in Združenja rejcev, nočemo posebej obravnavati, čeprav moramo povedati, da so nas do skrajnosti razočarale. Kar pa je vredno komentarja, je stališče pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, ki je po našem mnenju nesprejemljivo in skrajno neodgovorno, saj je svoje nasprotovanje razširitvi sekcije utemeljilo s tem, da bi večje število članov onemogočilo plodno delovanje sekcije same; glede prisotnosti zadrug pa, da sta njihovo število in vloga v naši pokrajini le marginalnega značaja in jih zato ni treba še posebej upoštevati. Ob takem stališču se nam naravno postavlja vprašanje, kakšen je torej odnos te javne službe do našega kmetijstva in našega kmeta? Je njemu v korist ali v škodo? Edi Bukavec V nedeljo svečanost na openskem strelišču V nedeljo ob 15.30 se bodo razne borčevske organizacije, bivši politični preganjanci in deportiranci spomnili na openskem strelišču žrtve sedemdesetih antifašistov, ki so jih nacisti ustrelili 3. aprila 1944. Ob tej priložnosti bosta spregovorila Ugo Poli in Vojko Kocman, pa še drugi predstavniki antifašističnih organizacij. Na spominski svečanosti bo sodeloval tudi pevski zbor «Tabor» z Opčin. komunisti se tudi sicer zavzemajo za to, da bi izplačevanje odškodnin potekalo naglo. Zadnja točka dokumenta pa zahteva ustanovitev posebne svetovalske komisije, ki naj bi preverjala delovanje občinske uprave za uresničitev navedenih ukrepov in v kateri bi morali biti tudi zastopniki gradbenih zadrug, gradbenih podjetnikov in Kmečke zveze. Obe svetovalski skupini se nadalje obvezujeta, da bosta v luči izsledkov aprilske pokrajinske konference o kmetijstvu posredovali svojima strankama predloge za razmah kmetijskih panog na Tržaškem, kajti obubožanje poljedelskega premoženja ni le v škodo samim kmetijcem, ampak negativno vpliva tudi na gibanje življenjskih stroškov, na zaposlitveno raven in n$ krajinsko ravnovesje. ..m D’Amore, Costa in Poli so izrecno naglasili potrebo po celovitem reševanju problemov, ki jih nalagajo stanovanjske gradnje in kmetijstvo, kajti gre za vprašanja, ki so medsebojno tesno povezana. Naglasili so seveda tudi, da je pri načrtovanju gradenj treba upoštevati obstoječe družbene in gospodarske razmere, kakor tudi stvarne potrebe slovenskih krajanov. Načelnik svetovalske skupine PSI in svetovalca KPI so poudarili, da je bila resolucija sestavljena po predhodnem posvetu s Kmečko zvezo, gradbenimi zadrugami Italsider, Trieste 77, Fanin, 1. maggio in ACLI-casa ter zvezo gradbenikov. Resolucija pomeni nedvomno korak naprej k razpletu kolonkovske afere in gre zato njenima predlagateljicama vse priznanje. Res pa je tudi. da ne odraža v celoti stališča neposredno prizadetih in sa mega izvršnega odbora KZ. To stališče je že od samega začetka že-lezobetonske ofenzive proti podeže lju jasno uperjeno zoper kakišne koli gradbene posege v predmestju, sicer pa se povsem ujema z varianto 25 in s podrobnim načrtom za ovrednotenje tržaškega zgodovinskega središča. Ta načrt je na tiskovni konferenci omenil naš novinar s pripombo, da ga prazni tev in zanemarjanje starega dela mesta močno spominjata na pisanje lista «H popolo di Trieste* oktobra 1932: Iz starega mesta preselimo v predmestje 700 čisto italijanskih družin, s čimer bsmn o-pravili »etnično bonifikacijo* in staro mesto spremenili v trgovski center, (dg) val s takim zagonom, kot v prej šnjih letih, ampak je predvsem posledica vztrajnega dela na raziskovalnem področju, ki bo v prihodnjih letih prišlo do izraza z raznimi publikacijami, šiškovič je pri tem izrecno poudaril, da je inštitut v teh treh letih skoraj v celoti izpolnil prejšnji program. Zato se je tudi pojavila potreba po pred stavitvi novega, bolj sistematičnega večletnega programa. S tem programom naj bi inštitut v roku šestih let izpolnil vrzeli v spoznanju stvarnosti in problemov slovenske zamejske skupnosti, šiškovič je pri tem poudaril številne težave, ki gredo od finančnih sredstev do kadrovske zasedbe. V programu je predvsem poudarjena nujnost preučevanja prostora, v katerem živijo Slovenci v Italiji. Odtod številne naloge v zvezi s preučevanjem demografske, socialne, ekonomske in narodnostne stvarnosti v številnih slovenskih občinah, začen- ši s tistimi, ki so najbolj izpostavljene zunanjim pritiskom, to je s slovenskimi in narodnostno mešanimi občinami v videmski pokrajini. Dejansko so s takim delom že začeli in bo treba z njim nadaljevati. Druga točka programa vsebuje drugo fazo raziskave za dopolnitev stalnega sklada demografskih, socialnih, kulturnih, šolskih, ekonomskih in narodnostnih podatkov v 60 občinah Furlanije - Julijske krajine. Inštitut bo tudi nadaljeval z zbiranjem in analiziranjem slovenskih šolskih podatkov na Goriškem in Tržaškem, na osnovi vsega zbranega gradiva pa predvideva šestletni načrt tudi analizo gradiva, ki naj poda prvo sistematsko podobo življenja Slovencev v Italiji, njihovih problemov, trendov njihovega razvoja na političnem, kulturnem, šolskem in gospodarskem področju, stopnje narodno zavesti in asimilacije. Šestletni program se nadaljuje z navedbo posebnih raziskav, kartografskega dela in založniške dejavnosti, ki jo nameravajo izvesti v tem obdobju. O delovanju inštituta v preteklem letu pa je treba med drugim poudariti pomembno priznanje, ki ga je SLORI prejel: gre za finančno podporo Evropske gospodarske skupnosti za raziskavo o izseljeništvu v Beneški Sloveniji. Vsota je sicer skromna, vendar pa. predstaylja. ta podpora afirmacijo inštituta na mednarodni ravni. Poleg tega je prejel inštitut podporo še od nekaterih drugih ustanov, podpore — ki so vse finalizirane in torej ne predstavljajo finansiranja upravnega delovanja, ampak prispevek k posameznim raziskavam — pa so predvidene tudi v tekočem letu. Žal je, še zlasti na Tržaškem, takih javnih posegov vse premalo, glede na visoko stopnjo strokovnosti dela inštituta. Ob koncu občnega zbora so sprejeli dvajset novih članov, 19 posameznikov in tržaško Prirodoslovno društvo in deset dopisnih članov ter so izvolili novi odbor. Panfs skupščina časnikarske zbornice Danes popoldne ob 16. uri bo na sedežu na Korzu Italia 12 glavna skupščina novinarske zbornice Furlanije - Julijske krajine. Na dnevnem redu odobritev obračuna za leto 1979 in proračuna za 1980. Strahoten zločin okupatorja pred 35 leti v UL M. dAzeglio »ruke vesti NA ZADNJI STKANI Na današnji dan poteka 35 let, ko so Nemci obesili na stene garaže v Ul. Massimo d'Azeglio štiri partizane, pripadnike akcijske skupine II. tržaškega sektorja, ki je operirala v sklopu IX. korpusa NOV. Akcijska skupina je na večer 27. rr.arca 1944 (po nekaterih verzijah 28. marca) izvršila diverzantsko akcijo na garažo cAutorimessa Principe* v omenjeni ulici, v kateri so ■lllllllIllIvnilllllllllllllllllllllllllllillllllllMIIIIIIIIIIlillimillliilllllllllltlllllllMIIIIIIIIilllMIIIIIIIIklltlillllllll GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA V PORT-ROYALU BOLEČE DILEME NAŠEGA ČASA Občinstvo je v dosedanjih predstavah z zanimanjem sledilo mariborski izvedbi zahtevnega dela V Trstu gostuje te dni drama Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora z dramo Henrgja de Montherlanta Port-Ropal. Delo je režiral Voja Soldatovič, sceno je izdelal Niko Matul, za glasbo pa je poskrbel Maksimilijan Feguš. Med nastopajočimi igralci naj omenimo Angelco Janko (Mati Katarina), Mileno Muhič (Sestra Angelika), Sonjo Blaž (Sestra Marija), Rada Pavalca (nadškof), Pavlo Brunčka in Majdo Herman. Delo Port-Ropal je razmišljajoča predstava, ki govori o problemih kot so svoboda, dvom, zavezanost veri, oblast in drugi; v kronistič-nem zapisu seveda ni mogoče razmišljati o vsebini, ki na svoj način označuje omenjene pojme. Vse- UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vaščane Mačkolj v nedeljo', 30. marca, ob 18. uri na javni sestanek In ogled občinske hiše v Mačkoljah aiUIIIIIIUlMIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIMIMIIIIIfllllllllllllllimiHlinillMHIMIIIIIIMIIMIIIIIIIMIIIIIIinMnillllllllllll VČERAJ ZJUTRAJ V UL. MAD0NNINA Padec iz tretjega nadstropja terjal življenje malega otroka Stefano Zobec se je povzpel na okensko polico, da bi bolje opazoval golobe, ki so poletavali v sončnem jutru Huda nesreča je terjala nedolžno življenje dve leti in devet mesecev starega otroka. Po skopem in dolž-oostnem poročilu policije, so njene okoliščine dokaj jasne in neizpodbitne; otrok, Stefano Zobec, se je igral v svoji sobici v tretjem nadstropju hiše v Ul. Madonnina 38. Skozi okno je zagledal golobe, katere je imel srčno rad in v svoji otroški domišljiji si je najbrž zaželel, da bi se jim približal, ali celo poletel z njimi proti soncu, ki je presevalo jutranje ure. Potegnil je stol k oknu, odprl oknici in se s pomočjo zavese splazil na okensko polico. Mimo njega so poletavaii golobčki, pod njim pa je naenkrat zazevala globina — mrka in neizprosna. 46-letni Luigi Pollano, ki je v skladišču na dvorišču pomagal staršem pri pospravljanju, je slišal gluh u-darec in instinktivno pogledal na S TORKOVEGA OBČNEGA ZBORA V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Velika vitalnost slovenskih upokojencev Društvo slovenskih upokojencev v Italiji je imelo v torek popoldne v mali dvorani Kulturnega doma svoj sedmi redni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov, kot gostje pa so bili navzoči tudi predstavniki Zveze društev upokojencev občine Nova Gorica in Sežana, društvene podružnice iz Gorice, SKGZ, Kmečke zveze, Patronata Kmečke zvez-; INAC in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, ki so prinesli svoje pozdrave Predsedniško in tajniško poročilo je zaradi obolelosti predsednika Vojka Ferluge podal tajnik društva Stanko Andolšek. Poročilo je bilo obširno in bogato in je podalo vse prej kot vtis oziroma pregled delovanja organizacije, ki naj bi predstavljala samo upokojence. Šlo je za poročilo, ki je pokazalo izredno vitalnost društva, njegovo pripravljenost, da se vključuje v vsakdanjo problematiko in da po močeh in sposobnostih svojih članov tudi pripomore k reševanju problemov, ki zadevajo sicer upokojence, pa tudi problemov, ki zajemajo slovensko narodnostno skupnost v deželi na sploh. Delovanje našega društva, je dejal Andolšek, priča, da upokojenci nočemo biti zgolj pasivni o-pazovalci življenja okrog sebe, temveč da povsod in ob vsaki priložnosti aktivno sodelujemo, kolikor nam pač naše moči dopuščajo in kolikor želi naša skupnost tudi uporabiti naše sodelovanje. Društvo, ki šteje sedaj 389 članov, je bilo ustanovljeno najprej z namenom, da rešuje vprašanje pokojnin raznih slovenskih upokojencev, ki so se znašli v težavah, ali pa niso mogli rešiti problema pokojnine, ker so mogoče del svoje službene dobe opravili v Jugoslaviji, Vodstvo društva se je lotilo vseh teh problemov in tako so bile italijanske pokojnine za tekoče leto, je tajnik Andolšek poudaril v svojem poročilu, v glavnem že urejene, jugoslovanske pokojnine pa čakajo na dokončni povišek na nodlagi povečanja življenjskih stroškov. Tudi določila osimskih sporazumov glede pokojnin, je dejal, bodo začela kmalu veljati. Tako bo sestanek med italijansko in jugoslovansko komisijo verjetno že o-krog 15. aprila, še prej pa bo se- stanek na Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Ljubljani, na katerem bodo tudi predstavniki društva povedali svoje pomisleke, želje in zahteve. Zelo bogata pa je bila tudi sicer dejavnost društva, ki je imelo, tako je navedel tajnik, od zadnjega občnega zbora več predavanj, od tega tri tudi v Gorici, pet izletov in pet družabnih popoldnevov (enega v Gorici). Za prihodnjo sezono ima društvo v načrtu sedem enodnevnih izletov in en dvodnevni Izlet, med temi naj bi bil v maju tudi izlet v Beneško Slovenijo. Tudi stiki društva z raznimi organizacijami in društvi so bili zelo živahni, kar potrjujejo tudi podatki, ki jih je tajnik Andolšek navedel v svojem poročilu. Sedal bo mogoče stekla še zamisel, je omenil, o uvedbi telovadbe za naše č'ane. Vse je sicer že v pripravljalni fazi, je poudaril, vendar pa kaže, da bo tudi ta zadeva stekla. Skratka, obračun društva je bil zelo bogat in pozitiven. Novi odbor, ki so ga člani izvolili, bo prav gotovo po tej poti tudi nadaljeval. dvorišče. Malo telesce je še kazalo znake življenja in tisti hip se je začel neizprosen boj. Ko je na kraj nesreče prihitela karabinjerska izvidnica, je avto Rdečega križa že brzel v bolnišnico na oddelek za o-življanje. Z otrokom se je odpeljala tudi 23-letna mati Eleonora Cerello, ki je za njegovo življenje trepetala do treh popoldne. Tedaj je sinčkovo srce nehalo utripati, ker so bile poškodbe prehude. In zdravniki so morali nuditi pomoč tudi od bolečine strti materi. Človeški čut kogarkoli se že sam na sebi težko sprijazni s tako nesrečo, ob kateri lahko samo dvignemo roke in rečemo pač, da je u-soda tako hotela. Sicer je pa mesec marec naravnost tragičen za Eleo-noro Cerello, kajti točno pred enim letom, je njen bivši mož VValter Zobec iz Boršta zagrešil umor nad svojini dedom iz Boljunca, 81-letnim Celestinom Stanisso. 5. decembra 1979 je bil Wa!ter obsojen na dosmrtno ječo. Sinčka Stefana pa je sodišče za mladoletne iz Benetk dodelilo Eleonorinemu očetu Giuseppu Cerellu iz Mester. Šele pred dobrim mesecem se je otrok spet združil z materjo, ki se je medtem čustveno navezala na 31-letnega Sergia Kneippa iz Trsta, kateri se je namenil priznati otroka za svojega. Usodni padec pa je pretrgal nit mladega življenjca in naložil materi novo hudo preizkušnjo. Pes sl je privoščil uradnico ki ga je zavarovala Sicer ne prav pogostoma, ali zgodi se tudi, da velik pes ugrizne u-radnico, ki mu je pravkar izpolnila zavarovalno polo. To si bo še posebej zapomnila 30-letna Tiziana Percos iz Ul. Galilei 15, ki je zaposlena pri zavarovalni agenciji SAI. Včeraj okrog 17. ure je v u-rad vstopil Giorgio Delconte iz Ul. Bison 3 in privedel s sabo velikega volčjaka, katerega se je bil namenil zavarovati. Ko se je domenil za formalnosti, je uradnica Perco-sova izpolnila zavarovalno polo in mu jo dala podpisati. Ko je jemala polo nazaj pa se je pes razhudil in jo čvrsto šavsnil za laket, da se je morala zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč. Pes pa za svoje hudodelstvo ni pokazal nobenega kesanja, tako in tako je bil zava rovan... kakor pa moramo povedati, da je predstava zanimiva in odprla današnjemu času in življenju. To dokazuje tudi sprejem našega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo izvedbi problematičnega, a hkrati vznemirljivega dela. PD LIPA prireja jutri, 29. t.m., ob 20.30 kulturnozabavnl večer Bruno Križman bo prikazoval diapozitive iz potovanja po Združenih državah Amerike. V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja zadnji dan svoja dela ATILIJ KRALJ Razstava bo odprta od 17. do 19. ure. Izleti Skl Union priredi smučarske izlete (tudi za nesmučarje) z avtobusom na Nevejsko sedlo in sicer 30. marca ter 7. aprile v Moso -San Candido. Informacije in vpisovanje na sedežu SKI kluba Union Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracija ih taborišč Buchenwald, Dachau in Mauthausen. Odhod bc 8. in povratek 14. aprila Izlet zaobjame tudi obisk Munchna, Weimarja, Dresdna. Prage in Čeških Budojevic. Vpisovanje še danes, 28. t.m., od 10. do 11.30 pri ANED, na sedežu VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, Trst. SPDT sporoča, da je odhod avtobusa v nedeljo, 30. t.m., ; ■» Nevejsko sedlo ob priliki iger »Kanin 80» točno ob 6. uri izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano). Razna obvestila Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabi starše in u-čence 3. razredov na posvet o problemu »Kam po končani nižji srednji šoli*, ki bo na šoli danes, 28. marca, ob 18. uri. Na srečanju bodo sodelovali predstavniki Gospodarskega združenja, Slovenskega raziskovalnega inštituta in nekateri drugi izvedenci. imeli Nemci skladišče bencina, imeu iNemci smauisce jaške tovornjake in nekaj <» „ 5 Pflrfv*»rwilH Hivp»r7Jinti SO Zfl-p, umij«? 3 pusl in 10 bomb. Po izvršeni akciji. tisoč litrov bencina, 30 plaščev za tovornjake, 8 tov, jLao in zaplenili 1 brzostrelko, 3 P ^ se bord umaknili iz goreče že, na begu pa jih je patrulja kolaboracionistične die Civice*, ki jo je vodil Alti eri. V roke agentov 'Ro. SS so padli najprej Giorgio Vf ji ^ t čfnk. sa, nato pa še Livio Šh^VviJnjO-Čebron in Remigij Višini (V'.sPelo vec), petemu borcu pa je„Ste uiti iz rok zasledovalcev, so vso noč zverinsko mučili, pa jih predali nemškim esešov M ti pa so jih naslednje ju,11? ^ marca, po nekaterih verzija*1 29. marca) pripeljali v Ul- in jih obesili na steno gaJa^eJjia prizor obešenja je posnel iflj ^ vojaški fotograf, film pa je uničenju nemške vojske v ^ najden in je danes pretrest)1 kument okupatorjevih zločmo • . Akcija diverzantske ekipe je ? po informacijah takratnih®1 vjt komande mesta Trst zamisli®1^, maščevanje za napad na bunker le nekaj dni prej. ■Jju 111 Hillih Lcnjer-Ka^ Na prošnjo PD -------r objavljamo: v nedeljo, 23. j’av0 iz seznama darovalcev za ,Pr.. no-35. obletnice padlih v Lonjef.1.. motoma izpadel Franc Lavre® 'a je daroval 10.000 lir. Pomoto^ bil zabeležen Edi B:ščak n® j,jjo Edi Lorenci. Pomotoma pa L,i: objavljeno dvakrat Karlo G? e OOO pravilno Karlo Gombač daruje lir in Karlo Čok 5.000 lir. Namesto cvetja na grob k® jLe Bianke Frandolič darujejo uci jjj osnovne šole Josip Ribičič jole. za poimenovanje istoimenska V spomin na svojo bivšo c® . Josipo Pečarič daruje Zveza j Mačkolje 25.000 lir za mačkou* kvintet- ^ lij- ?> Žarko Hrvatič daruje 50.000 FD Slavec. i-fjA- V počastitev spomina Bianke ^ dolič darujeta Olga Pangerc jpj( lir ter Vida Pertot 3.000 lir za Sirena. _-kojel>' Za Društvo slovenskil up* jjr cev darujeta Evgen Šajn hiter Josip Kolerič 3.000 lir- ^t Namesto cvetja na grob p^t-Ivanke Hlača daruje družin ^ kovšek 10.000 lir za Dijaško b- Namesto cvetja na Br°b jgj-uj* ne kolegice Bianke Frandolič ^ družina Petkovšek 5.000 kr_ ^oV* imenovanje osnovne šole v 0 ljah po F. S. Finžgarju. Namesto cvetja na gr°B p0nd» Ostrouške darujejo družine a PD Rovte-Kolon*v 30 000 lir za 5000 lir za Skupni st Družina Sekcija KPI iskreno sožalje tov. Giaconu* p Čiču in družini ob izgubi <*r Gina Andreassija. irfek® Sekcija KPI občine Dolin« £ «r ob smrti očeta globoko s0f® L,, varlšu Rinu Kuretu In svoje ZAHVALA Ob izgubi naše drage TONČKE vd. PETAR0S se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, z nami sočustvovali in jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, 28, marca 1980 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) ZAHVALA Zahvaljujeva se vsem, ki so pospremili našo drago PIERIN0 GRILANC na njeni zadnji pod. Neva in Boris Salež, 28. marca 10S0 I V spomin na pok. Ivana Kar^AjjJ rujeta družini Sancin^ in.Kn^^ine- . reŽ» iz Lonjerj« _ 9*v Uprava občine Dolina j,r je sožalje svetovalcu Ri«u »-in družini ob izgubi drageg« Kuret ob izgubi dragega očet« nota Antona. GORIŠKI DNEVNIK mr: Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče v Tr- gostuje: danes, 28. t.m., ob 18. — E. Albee »Kdo se boji Vir-ginije Woolf» — v Ajdovščini. V netijo, 30. t.m. ob 15.30 in 19.30 -Etbin Kristan «Kato Vrankovič* — S Ljubljani (Mestno gledališče). V Ponedeljek, 31. t.m., v torek, 1., v “■odo, 2., v četrtek, 3., v petek, 4. “d v soboto, 5. aprila 1980, ob 19.30 J E. Albee «Kdo se boji Virginije Woolf» _ v Kranju. jfiOSSETTI .Danes ob 20.30 bo Gledališče iz a«na predstavilo Goldonijevo delo ♦Pahljača*. Režija Luigi Squarzina. f, abonmaju odrezek št 9. c*PPella Underground 18.00—20.00— '«.00 «Alambrista*. Robert M. Y°ung. “debaran 16.45—22.00 «Storie immo-raL di Appolinaire*. Prepovedan mladini pod 18. letom. ^azionale 15.30 «L'interno di una ■ ®nna*. Prepovedan mladini pod letom. *dston 17.00—22.00 »E giustizia per tutti». Al Pacino. Lee Strasberg, .John Forsythe. p* 16.00 «11 cavaliere elettrico*. "■ Redford, G. Fonda. Barvni nlm za vsakogar. *celsior 16.30 «Kramer contro Kra-®er». d. Hoffman. M. Streep. "♦attacielo 16.30 «11 lupo e lagnel-J0?- M. Serrault, T. Milian. h iCe «Qualcuno vold sul nido del cuculo*. J Nicholson. Prepo-, jmdan mladini pod 14. letom. gnon 16.30 «La mano violenta del f-ijate*. Barvni film za vsakogar, todrammatieo 15.30 «Elga e le cal-de compagne*. Prepovedan mladi-rJ'Pod 18. letom. ™*Ho 16.30 «Speed cross*. F. Te-Barvni film. derno 16.00 «Io sto con gli ippo-,Potami». B. Spencer in T. Hill. ~#ra 16.30 «Agenzia Riccardo Fin-“*••• praticamente detective». Re-. ato Pozzetto. Prepovedan mladi J1'P°d 14. letom. Mtol 16.30 «Una piccola storia V|„arnore». L. Oliver. Barvni film. dorio Veneto 16.30 «Assassinio su V>isSi°ne». Barvni film. J® (Milje) 17.00 «La segretaria POvataj, Prepovedan mladini pod letom. Koncerti ^■Nedeljski koncert na programu [jj od il. uri bo v Avditoriju v tj lorbandena. Nastopil bo komor-VoHot. ester gledališča Verdi pod Jdstvom Severina Zannerinija, ki ■zvajal skladbe Mozarta, Karla ??■ Ltn. ob 11. uri bo v Avditoriju v tor v °fk Jdstvom Severina Zannerinija, ki Jjzvaji ■ dai Bitersdorfa, Strawinskega. Pro-Vstopnic od jutri dalje v Pa-921 Protti. m s '[dbi svoje člane in prijatelje 8a filmski večer ALJOŠE ŽERJALA k* bo danes, 28. t.m., ob 20.30 ... v Gregorčičevi dvorani bo predvajal svoje zad-l6 Posnetke in Kraško ohcet. lej pribki bomo sprejemali *P*sovanja za enodnevni izlet Vinsko klet Dobrovo, ki bo 25. aprila. i^cija KP1 «Zorko Kralj* Iz rebč prireja danes, 28. in ju-29. marcp, ob 20 uri družabni večer * Plesom in prosto zabavo. VABLJENI! Dramska skupina prosvetnega društva «F. B. Sedej* Iz Šte-verjana gostuje danes v Trstu, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z Jalnovo dramo v štirih dejanjih SRENJA Pričetek ob 17. uri. Vabljeni! VZPI - ANPI - Sekcija Opčine ANED - ANPPIA SPD »TABOR* Opčine Odsek za zgodovino - NŠK Na predvečer spominske svečanosti ob obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah bo jutri, 29. marca 1980, ob 20.30 v Prosvetnem domu VEČER MEDNARODNE PARTIZANSKE IN DELAVSKE PESMI Koncert bo izvajal TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Ob tej priložnosti bo odprtje razstave: 71 TALCEV SO PRVE ZA2GALI V KREMATORIJU V RIŽARNI Spominska svečanost ob 36. obletnici ustrelitve 71 talcev bo na strelišču v nedeljo, 30. marca, ob 15.30 — Nastopil bo moški pevski zbor »TABOR* j«** SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora HENRY DE MONTHERLANT PO RT - R O Y A L Režija Voja Soldatovič Jutri, 29. marca, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri in RED F - druga sobota po premieri. V nedeljo, 30. marca, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in RED G -druga nedelja po premieri. Ker ima SNG iz Maribora malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili prisiljeni združiti abonmaje. O-bračamo so na cenjene abonente (redov B, C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od 10.30 do 12.30 (vsak delavnik) ali eno uro pred pričetkom predstav. Prosimo za razumevanje. GASILSKO DRUŠTVO BREG vabi na OBČNI ZBOR ki bo danes, 28. marca 1980, ob 20.30 v Srenjski hiši v Prebenegu. m GLASBENA MATICA TRST Sezona 79/80 8. abonmajski koncert Danes, 28. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu DUBRAVKA TOMŠIČ KLAVIRSKI RECITAL Na sporedu: Mozart, Brahms, Srebotnjak in Liszt Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PD KRAŠKI DOM REPENTABOR sklicuje 5. redni občni zbor danes, 28. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetni dvorani «Albina Bubniča* v Repnu z običajnim dnevnim redom. Vabljeni člani in prijatelji društva. ll*ll,l„,ll,lll||||||a||a|u||u||||||l|||||ll|Ulllllllllalll|lllll„i,,l|l||l„ll„,|,|l,l,lllllllllt,llllll»allllllllllMI Včeraj - danes Danes, I ETEK, 28. marca $on„ JANEZ IjjJ vzide ob 5.52 in zatone ob Ha 7~ Dolžina dneva 12.36 — Lu-Z|de ob 15.28 in zatone ob 4.38 J«‘rl, SOBOTA, 29. marca CIRIL Vrem ta ,"c včeraj: najvišja temperatu-1r , .s*opinj, najnižja 8 stopinj, ob hib stopinj, zračni tlak 1013,5 j °dsWSta^er1, brezvetrje, vlaga 80-Dq jtoa, neho oblačno, morje mir-• ^mperatun morja 10 stopinj. j ROJSTVA IN SMRTI SO SE: Massimo Muc-jL,’ Ga1 SO: 48-letni Ettore Ca-Sak„an°. 74-letna Carla Rivolt vd. Gh 'ni’ 88-letna Santa Nardin vd. IV glc- 81-letna Maria Cavo vd. s sen, 83-letna Eleonora Zonta vd. ! p®* , tto, 82-letna Luigia Dagri Uto', ugnan' 59-letni Mario Flego, 4j ptoa Antonia Surian vd. Riccar-ifi "ijetni Leopoldo Rebulla, 79-Iet-891 a lusePpim Furlan vd. Dolcar, Ju j3 Antonia Visintin vd. Bene-j '• 61-letna Enrica Franza vd. W ai^elli, 85-letna Giuseppina Zu-J Vouch, 97-letna Ermenegil-K°bler vd. Levi, 79-letna Ada Demarchi vd. Hočevar, 52-letna Gio Batta Lorandi, 65-letna Concetta Ba lanzin por. Plet, 81-letna Anna Val le, 83-letna Laura Depangher vd Giuliani, 73-letni Antonio Kuret, 65 letna Luigia Cernigoi vd. Vatta, 64 letna Giuseppina Ovsec por. Bres si, 49-letna Rosa Caminiti vd. Ba-rucca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg Unitš 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance od 21. do 8. ure telef. številka 732-627. I.EKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209 197; žavlje; tel. 213137; Milic: tel. 271 124. PD SLAVEC Rlcmanje - Log Ob zaključku antološke razstave Avgusta Černigoja in razstave Spoznajmo Černigoja bo jutri, 29. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih ČERNIGOJ na filmskem traku Avtorja: Aljoša Žerjal in Rado Štrukelj. Večer bo zaključil pevski zbor Slavec. Tržaška pokrajinska uprava nudi začasno mesto specializiranemu delavcu (vozniku) za psihiatrično bolnišnico. Izbrali bodo med kandidati, ki bodo vložili prošnjo pri pokrajinskem tajništvu do 5. aprila 1980 do 12. ure in ki imajo vozniško dovoljenje «D» kategorije ter so že dopolnili 18. leto starosti in niso presegli 35 let razen v posebnih primerih, ki jih predvideva zakon. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 814-832. PRODAM fiat 132 - 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326. KUPIM KNJIGO: J. R. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah. DRAGO VATOVEC iz Brezov;ce 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko. OSMICO je odprl Pepi Sancin-šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167 ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon. Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390. SVET SE SESTANE DREVI OB 18,30 Podražitev takse za odnašanje smeti na seji občinskega sveta v Gorici Ugotovili so, da precej ljudi doslej ni plačevalo te takse - Podražitev bo za letos petnajstodstotna ■ Drevi tudi razprava o gradbenem načrtu tovornega postajališča Mariborsko gledališče drevi v Katoliškem domu Drevi se ponovno sestane gori-ški občinski svet. Poleg nekaterih interpelacij in razprave o povečanih stroškov pri nekaterih javnih delih, imajo svetovalci na dnevnem redu odobritev splošnega načrta za tovorno postajališče, sprejetje gradbenega načrta za to tovorno postajališče, odobritev podrobnega gradbenega načrta za del bodečega mestnega upravnega središča. Gre v tem primem za zemljišče med Korzom Italija ter ulicama Buonarotti in Alfieri, kjer bodo zgradili novi stavbo goriške glavne oošte. Na dnevnem redu imajo tudi nove tarife za odnašanje smeti. Kot je znano morajo občine vnovčiti toliko denarja kolikor ga izdajo za to službo. V tem letu naj bi bil celotni izdatek v goriški občini višji od 700 milijonov lir. Po lanskih tarifah pa bi bili vnovčili precej manj. Zato so najprej nameravali dvigniti vse tarife za trideset odstotkov, kot so predpisali v Rimu. Vendarle pa so v Gorici ugotovili, da lahko dobijo del ustreznega denarja na drug način. Poostrili so nadzorstvo in ugotovili, da veliko ljudi ni plačevalo takse za odnašanje smeti. Tako bodo najbrž v teku enega leta uspeli dobiti novih 50-70 milijonov lir. Tako bodo v tem letu lahko omejili povišek tarife za 15 odstotkov. Ta povišek bo v odstotkih enak za vse kategorije. Prav tako bodo nekoliko spremenili letošnjo takso na pse, o kateri so že pred časom razpravljali v občinskem svetu. Če bodo volitve 8. junija, kot nekateri napovedujejo, bo občinski svet delal do 20. aprila. V tem času mora odobriti letošnji proračun, nov organik občinskega osebja in še celo vrsto drugih važnih sklepov. V aprilu bodo torej imeli občinski svetovalci precej dela. bo kongres nadaljeval dopoldne in popoldne, zvečer bodo izvolili novo pokrajinsko vodstvo. Na predkongresnih skupščinah je dobila večino struja, ki se prišteva v vsedržavnem okviru skupini okrog bivšega tajnika Zaccagninija. Interpelacija SSk v goriški občini Občinska svetovalca SSk Paulin in Bratuž sta županu poslala interpelacijo, s katero zahtevata, da bi prišli slovenski predstavniki v medobčinske komisije med Gorico in Novo Gorico, ki imajo nalogo izvajati na našem področju osimski sporazum. Svetovalca ugotavljata, da v raznih komisijah zastopajo goriško občinsko upravo ngj: različnejši strokovnjaki, med temi ni Slovencev. Prav tako menita, da bi bila morala občinska uprava ponovno preučiti vsa vprašanja, ki zanimajo Slovence na tem področju, ob večjem upoštevanju stališč konzulte za slovenska vprašanja in cele vrste najrazličnejših vprašanj. Jutri 27. kongres posoške KI) V Gorici bo jutri in v nedeljo 27. pokrajinski kongres posoške krščanske demokracije. Vršil se bo v mali dvorani UGG. Jutri popoldne imajo na dnevnem redu poročilo pokrajinskega tajnika Rever-dita, pozdrave gostov, zvečer bodo pričeli z razpravo. Jutri se bo kon greš pričel ob 15. uri. V nedeljo se V NEDELJO, 13. APRILA Peti pohod prijateljstva med Gorico in Novo Gorico Peti pohod prijateljstva, množična rekreacijsko-kulturna prireditev, ki se vsako leto odvija po ulicah Gorice in Nove Gorice, bo v nedeljo. 13. aprila. Tudi letos bo ta pohod namenjen mladim do 17. leta. Pohod, ki ni tekmovalnega značaja, se bo odvijal na približno 11 kilometrov dolgi progi. Udeleženci bodo odšli na pot s Travnika, prekoračili mejo na novem mejnem prehodu v Gabrijelovi ulici, povratek pa je predviden preko mejnega prehoda v Solkanu. Organizator, goriška skupina za mladinski turizem «TGS» je v sodelova- nju z odborništvom za šport pri goriški občini izdelala tudi spominsko kolajno, ki jo bo prejel vsak udeleženec. Glede samega poteka prireditve lahko navedemo, da bodo poskrbeli za zdravniško službo, za reden potek pa bodo poskrbeli tudi s posebno radijsko službo. Ker je pomen prireditve v množičnosti, bodo vsem skupinam, ki bodo štele vsaj 25 članov, podelili posebna priznanja, posebej bodo nagradili pa najštevilnejšo skupino iz Gorice in Nove Gorice. Po zaključku prireditve bo družabnost na sedežu skupine TGS v Don Bosco-vi ulici v Gorici. Srečanje krvodajalcev tržiškega okoliša V Šempetru ob Soči bo v nedeljo, 30. marca, tradicionalno, tokrat že štiriindvajseto, srečanje krvodajalcev tržiškega okoliša, ki ga prirejajo vsako leto izmenično v raznih krajih na tem področju. iiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiinimiiiiiiMiiimniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii NOSILA BO IME FRANA ERJAVCA Priprave na poimenovanje štandreške osnovne šole V šolski veži bodo postavili pisateljev kip, izdali bodo tudi spominsko brošuro Starši otrok, ki obiskujejo štan-dreško osnovno šolo in medrazred-ni svet so že pred tremi leti sklenili, da poimenujejo domačo osnovno šolo po znanem slovenskem pisatelju in naravoslovcu Franu E-rjavcu, ki je pokopan na glavnem goriškem pokopališču. Pred leti se je začel predpisani postopek, pred kratkim sta dala ugodno mnenje goriška občina in pokrajinski šolski svet. Pred kratkim so starši izbrali odbor, ki ima nalogo, da pripravi program za poimenovanje štandreške šole. V tem odboru so učitelji in predstavniki staršev, po eden iz vsakega razreda. . .. Odbor si prizadeva da bi prišlo do uradne svečanosti o poimenovanju ferir-tetn šolsketaf :leto.' Pripravili so okvirni program, ki predvideva postavitev doprsnega Erjavčevega kipa v šolski veži, izdajo posebne brošure o štandreški šoli in kulturni nastop. Odbor vabi vse štandrežce, da sodelujejo pri tej važni in pomem-bi pobudi, ki je v korist naši šoli in vsej naši skupnosti. V spominski brošuri bo orisana zgodovina štandreške šole, tu bodo statistični podatki in fotografije. Prikazano bo tudi delo pisatelja Frana Erjavca. V nocojšnji koprski televizijski oddaji «Odprta meja* bomo lahko videli reportažo o zbiranju etnografskega gradiva v števerjanu. Videli bomo kako nastaja etnografski muzej. Kdor ima doma kaj gradiva je naprošen, da ga prinese v šolo vse kar je moč dobiti v zvezi s štandreško šolo. Gre za podatke, fotografije, spričevala, knjige, itd... Odbor bo izvedel v vasi nabiralno akcijo. Z denarjem, ki ga bodo tako nabrali bodo finansirali prireditev, nabavo kipa in brošuro. DREVI V AVDITORIJU Klavirski recital Umberta Battela V deželnem avditoriju v Gorici bo drevi nastopil, v ojeviru benih srečanj, ki jih prireja Soriška občina v sodelovanju z dru štvom glasbenikov našfe dežele, pianist Giovanni Umberto Battel. Izvajal bo dela Debussyja in Ravela. 12. aprila bo v deželnem avditoriju koncert slušateljev letošnjega glasbenega seminarja, ki sta ga vodila Anton in Hilda Dermota. Danes zvečer ob 20.30 bo ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora nastopil v Katoliškem domu v Gorici z igro francoskega avtorja Henryja de Mon-therlanta Port Royal. Vsi problemi, ki jih načenja Mon-therlantova igra, so tudi paši duhovni in zgodovinski kulturnopolitični problemi. Vprašanje svobode, vesti in misli, vprašanje dvoma in zanikanja. Zato lahko gledamo v Port Royalu našo sedanjo in trenutno evropsko in svetovno usodo, ki človeka vse hitreje vodi v nič, v izgubo identitete. Delo je zrežiral Voja Soldatovič, dramaturg in asistent režije pa je Igor Likar. Scena je delo Nika Matula, kostume pa sta izdelali Mija Jarc in Cveta Mirnik. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Maksimilijan Feguš. JUTRI V FARI Koncert D. Bravničarja in A. Bertonclja V Fari bosta jutri zvečer, v okviru letošnje koncertne sezone, ki jo prireja tamkajšnje glasbeno in kulturno društvo, gostovala dva vrhunska slovenska glasbena poustvarjalca, violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj. Izvajala bosta dela Brahmsa, Saint Saensa in Beethovna. Koncert bo ob 20.30 v prostorih županstva. Zbor gledališča Verdi med slovenskimi dijaki Preteklo soboto je komorni zbor gledališča Verdi iz Trsta poklonil slovenskim goriškim višjim srednjim šolam v Gorici v vsakem pogledu zanimiv koncert. Mešani zbor šteje šestnajst pevcev, njegov zborovodja pa je Andrea Giorgi. Koncert je bil v semeniški kapeli. Ponovno se je pokazalo, da je ta prostor edinstven za komorne (zborovske in instrumentalne) nastope: to je že med izvajanjem občutil zbor sam, ki se je nepričakovano znašel v prijetno ozvočenem ambientu. Zbor je pod vodstvom Andrea Giorgija izvajal «Kyrie» in «Agnus* iz Monteverdijeve -tMessa da cap-pella* za štiri glasove, in basso continuo, iz Mozartovega »Reguie-ma» odlomka «Lacrimosa» in «Ho-stias et preces», štiri Brahmsove «Deutsche Volkslieder». Petrassije-vih »Pet nonsensov*, Vrabčevo pesmi Francisa Lemarqueja; H-Radijska risanka; 11.30 Oddaj : ki jo vodi Pippo Franco; 12-0* in jaz; 13.15 Discostory; 14.03 K dio 1 - Jazz; 14.30 šolska vzgoJ2-15.03 Rally; 15.30 Errepi V Na kratko; 17.00 Patchwork; l°-L’eroe sul sofa; 19.15 Prišlo111®' večeri se; 19.20 Radio 1 - Ki 20.05 Izmišljena srečanja; Dark Musič; 21.03 Stagione siru niča; 22.30 Orkestri v večeru- 23.00 Lahko noč s. .. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, t2-» 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 - 8.48 Dnevi: 9-0» T, mone Weil, operaia della veri1' 9.32 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč P»' mi; 12.50 Hit Parade; 13.35 S?un^ Track; 15.00 Radio 2 3131 - 16(~ In Concert!; 17.32 žensko gRd„, lišče; 18.05 Glasbene ure; M** Osebnosti in glasba, LJUBLJANA .. 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 14.00. Poročila; 7.30 Iz naših sporedo"-8.08 Z glasbo v dober dan; *• „ Glasbena pravljica; 9.05 - 10™ radiom na poti; 9.45 Turistični n potki za naše goste iz tujWe; 10.05 - 11.35 Rezervirano za.-': 11.35 Znano in priljubljeno; 1“ Iz glasbene tradicije jugoslo'^1 skih narodov in narodnosti: *“• Kmetijski nasveti; 12.40 Piha111-godbe; 13.00 Danes do 13,00 - ' naših krajev; 13.20 Obvesti!2 zabavna glasba: 13.30 Priparcc2^ vam. . .; 13.50 Človek in zdravF: 14.05 Igor Stravinski: Konffdg plesi za komorni orkester; D-Naši poslušalci čestitajo in Pp, dravljajo; 14.55 Minute z2 r%' 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Z bavna glasba; 16.00 «VrtilJ211 • 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 gledi po slivenski glasbeni h1®1-turi; 18.30 S knjižnega trga: 1»® Minute za EP: 19.25 Obvestil2 11 zabavna glasba: 19.35 Lahko n°\’ otroci!; 19.45 Minute z ansarr*10'1 Vitala Ahačiča; 20.00 Uganite, p® vam zaigramo. ..; 2'05 Oddaj o morju in pomorščakih. I g jv | Bob Woodward Carl Bernstein momv PADEC 138. Prevedel Dušan Dolinar ssm; g S; i| I I v! a bi se bil ta postavljal po robu uradnim zahtevam P° kaznem gradivu. Glasovalni izid je bil enaindvajset Pr° sedemnajst. Naslednja dva člena, ki sta Nixona obtože' vala protizakonitega prikrivanja bombardiranja v Kan\* bodži in davčne utaje, sta bila s šestindvajsetimi gla6° proti dvanajstim zavrnjena. Ko so zapisali še izide zadnjega glasovanja, j® dino tik po enajsti uri zvečer udaril s predsedniškim *y. divcem ter končal razpravo. Voditelja večine in ne v predstavniškem domu sta se sporazumela, naj se plenarna razprava začela nekako čez dva tedna, ; bo končano poročilo odbora. Ziegler je sledil razPraV / njim je bila v pisarni tudi Sawyerjeva. Kot pO1141'^,.1 je tudi zdaj poslal tja Warrena z uradnim odgovor01^ Bela hiša se zanaša, da predstavniški dom ne bo izg soval sojenja proti predsedniku. V resnici pa so bili predsednikovi sodelavci glob°!f. pretreseni — sami v sebi so izgubili zaupanje v izid £ sovanja v predstavniškem domu, v predsednikovo ned®1 nost, v njegovo sposobnost za upravljanje in drug drvge8 ‘ Burch in Timmons sta večji del dneva hodila P° pitol Hillu in otipavala utrip. nogomet KVALIFIKACIJE ZA 0I JUGOSLAVIJA JE VISOKO PREMAGALA «AZZURRE» 0 potniku za Moskvo bo odločalo zadnje srečanje med Jugoslavijo in Turčijo - «Plavim» zadošča že minimalna zmaga Jugoslavija - Italija 5:2 (2:2) JUGOSLAVIJA: Pantelič, Zo. Vu-p?c’ Jovin, Krstičevič (Pešič), nmorac. Rožič, Zl. Vujovič, Miro-'JJs Sliškovič, Klinčarski, Repčič. ITALIJA: Galli, Osti, Tesser, F. »resi, Ferrario, G. Baresi, Fanna, cchetti (Pileggi), Altobeili, Bec-c"»si, Ancelotti (Guerini). STRELCI; Primorac (v 13. in p- min.), F. Baresi (32. min.), anna (33. min.), Miročevič (55.. Sliškovič (83. in 84. min.) Mrii?' za Jugoslavijo juJP^TAR — Jugoslovanska olim-^iska nogometna reprezentanca se mi v Predzadnji kvalifikacijski tek-onJ3. nastoP na olimpiadi v Moskvi ^stavila v docela drugačni lu-Kot na srečanju v Riniu, kjer je l.f.11 mladim «azzurrom» klonila z ' • V Mostarju so se jim «plavi» za poraz in jih v borbe-l ln razburljivem srečanju viso-v gagali s 5:2. Zaradi razlike solih lahko seda' mirneje čakajo !iw.^ovratn° m obenem odločilno fedu^6 S .Turč'jo, ki je na spo-,u„n “• aprila: za nastop v Moskvi slovanskim nogometašem zado-tudi minimalna zmaga, jj^canje v Mostarju se je praksi • Stojalo enosmerno, saj so sta .vseskozi napadali, izid pa 15».v bistvu odločila nekdanji Veje v branilec Primorac in sedanji igralec Sliškovič, ki sta doto-3 ySak po dva zadetka. Pri-mrp4C ? aamreč zatresel Gallijevo minn? iŽe v .13‘ min- in Podvojil 7 kasneje. Po vodstvu so ju-Du,(;,vanski olimpijci nfekoliko po-5« U l’ zlasti v obrambi, tako da Čili <'pZUrr**1 v PŠCli minuti izena-lepem osebnem prodoru je pre: Postavljenega Panteliča naj-fe pj1ma8al Franco Baresi, nakar Bojiz .a Izkoristil grobo napako OvojU3 ‘n brez vi» v --- igro ^aljevali s svojo ofenzivno Miro- s.v°i *njd kronali najprej z Pa j°ev'^errl' proti koncu tekme v bist' posebnih težav po-drugem delu igre so «p!a- 3hni.nl' _ ___• -V__ . ? dvema goloma odlil jevi V1Ca’ medtem ko niso ^.Varovanci ičnega Vidni drugem polčasu 10:5 8:3 0:10 nejjggJ*1 uvedli 'niti enega nevar-LESTVICA V^tja 4301 1^?!avija 3 2 0 1 lurcija 3 0 0 3 ha sretia Je bila res bčgžth Polee č!imetnem Pddročju, saf so tal j j" tekme med Jugoslavijo in' I-stop° v okviru kvalifikacij za na-li še^ olimpijskem .turnirju odigra-sestna.jst drugih srečanj: Ski,ni Kvalifikacije za SP Skun,113 Irska - Ciper 3:2 PUia 6: Tzrael - Sev. Irska 0:0 Sklm- Kvalifikacije za EP Pltla 2: Škotska - Portugalska 4:1 EP «under 21» (četrtfinale) Madžarska - NDR 2:0 ČSSR - Jugoslavija 1:1 Mladinski turnir UEFA Španija - Švica 2:n Irska - Francija 1:1 Avstrija - Italija 1:1 Anglija - Danska 4:0 Kvalifikacije za OI Irak - Kuvajt C ‘1 ZDA - Kostarika 1:1 Prijateljska srečanja Nizozemska - Francija 0:0 Urugvaj - Lukscmbu' ' 1:0 Madžarska - Poljska 2:1 Švica - ČSSR 2:0 Anglija - Španija 2:0 Juventus - Torino 0:0 TURIN — V prvem polfinalnem srečanju v okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal sta se Juventus in Torino razšla pri neodločenem izidu (0:0). ’ Povratno srečanje bo na sporedu 30. aprila. Druga dva polfinalista, Roma in Fiorentina, ki sta tudi izenačila (1:1) pa se bosta srečala 23. aprila. Košarkarska sekcija ŠZ Bor izreka svojemu košarkarju Robiju Klobasu ob izgubi dragega nonota iskreno sožalje. ATLETIKA DANES \ .TRSTU ' - Uradni začetek atletske sezone Z tekmovanjem za dečke in deklice A in B kategorij, yeljavnem za trofejo «POMLAD 80», se danes u-radno pričenja atletska sezona na odprtem. Na tekmovanju bodo nastopala vsa društva, la so včlanjena v propagandno sekcijo atletske zveze, med katerimi so tudi naša štiri društva, in sicer: Adria, Bor, Levstik ter Mladina. Letos je (z razliko od lani) v Trstu eno društvo odpadlo, saj rta se lanskoletni najmočnejši klub Prevenire ter drugouvrščeni OSI spojila. S tem bo med ostalimi nastala velika borba za častno uvrstitev, saj imajo za to možnost vsaj tri društva, med katerimi sta tudi Adria med dečki ter Bor med deklicami (kjer pa ho verjetno še vedno prevladovala E-dera). Kar se pa tiče programa tekmovanj prvega meseca, naj omenimo, da bo lonjerska Adria organizirala skuono z atletsko zvezo tekmovanje za dečke in deklice A, B in C kategorij, veljavno za «Pokal ADRIE*. Tekmovanju, ki bo na sporedu 11. aprila, bosta sledili dve drugi (16. in 18. aprila), veljavni za »Trofejo Guglielmi*, na katerem bedo lahko nastopale vse tržaške šole ali društva. Že 21. in 24. aprila pa bo startala pokrajinska faza mladinskih iger, kateri bo kmalu nato sledilo pokrajinsko prvenstvo propagandnega sektorja; torej zares izreden aktiven začetek sezone. Današnje tekmovanje se bo pričelo z zborom tekmovalcev ob 14.30, nakar se bedo pol ure kasneje pričela prva tekmovanja. R. F. ODBOJKA NAŠE ŠESTERICE V RAZNIH PRVENSTVIH Lahka zmaga Kontovelove šesterke v 1. ŽD Krasu v MCL ne gre - Bor podlegel v slovenskem ženskem derbiju «under 15» < MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora JIK Banke so po zadnjem uspešnem nastopu napravili še en korak proti vrhu lestvice. IZIDj 15. KOLA Bor JIK Banka - Monselice 3:0 Venturato TV - Volley Videm 3:0 Redentore - S. Giorgio 3:2 CUS Modena . Montecchio 3:0 Legnago - Consorzio 4 Torri 0:3 LESTVICA Consorzio 4 Torri Ferrara 26, Venturato Treviso 24, Bor JIK Banka in S. Giorgio Mestre 20, Volley Videm, CUS Modena in Redentore 12, Legnago 10, Montecchio 8, Monselice 6. PRIHODNJE 16. KOLO Consorzio 4 Torri - Bor JIK Banka, Monselice - Venturato Treviso, Volley Videm - Redentore, S. Giorgio - CUS Modena, Montecchio -Legnago. MOŠKA C LIGA Kras — Scatolificio 4/S 0:3 (8:15, 14:16, 6:15) KRAS: Grilanc, B. in L. Milič, V., I. in S. Budin, Marušič, Furlan, Vesnaver, Bitežnik, Kralj. Po slabi tekmi v Manzanu smo predvidevali, da bodo naši fantje zaigrali bolj učinkovito v soboto proti Scatolificiu. Nekoliko bolje je le bilo, toda premalo daleč od sposobnosti naših fantov. Gostje so igrali eno svojih boljših tekem in MINIBASKET SLOVENSKA INTERLIGA JUTRI SKLEPNA SREČANJA Vsi trije finali bodo na stadionu «1. maj» v Trstu - Začetek ob 15. uri Jutri se bo na stadionu »Prvi maj» končal turnir Slovenske interlige v minibasketu, ki- ga je priredilo ŠZ Bor v okviru 15-letnice košarkarske dejavnosti. Turnir je doslej lepo uspel in Borova pobuda se je izkazala kot posrečena. Prvič je namreč prišlo do podobnega turnirja ob udeležbi tako mladih košarkarjev in upati je, 'i se bo v bodoče v to prireditev vključilo še kako društvo s Primorske. Borova prireditev se bo jutri končala s finalnimi srečanji. Najprej, ob 15. uri, se bosta za peto mesto spoprijela goriški Dom in nabrežinski SfckOl.' Obe'moštvi sta VizljčiJnemdehr ostali praznih rok. Vseeno* pa, Jrie moralo biti srečanje dokaj zanimivo, saj bodo Nabrežin-ci tokrat nastopili s popolno postavo in tudi Goričani bi tokrat lahko pri: jetno presenetili. Kot zelo razburljivo se obeta tudi finalno srečanje za tretje mesto med Kontovelom in Poletom. Sicer sta se moštvi že spoprijeli v izločil-, ......"■all,i„lllltlllllMllll,lllll,lilllltlll,iiIMiailtmBailll|lf1lllli|tHl(ll|llllllmlmMl|lli,ltlll|llilllt KOŠARKA Finale Koračevega pokala Arrigoni iz Rietija Premagal Zagrebčane ^ vrstah Arrigonija /e bil najboljši Johnson (28), t>ri Ciboni pa je največ pokazal Nakič (21) Izenačeno srečanje »rt 76:71 goni — Cibona (35:40) C*IG°N! RIETI: Johnson 28, Pe r £n?nt-* 13, DanU 14, Scodavol-la L, lourner 13, Sanesi 2, Coppo-bfcti. Olivieri. ZAGREB: Nakič 21, Pešpot k ®ečič, Pavličevih 6, De-D#« "’ Sikirič, Knego 19, Ušič 2, SO,?’ OospcKinetič. d*r fJpKA: Keats (VB) in Schnei- f jvGKN). tazhnn? ~ Po dokaj izenačenem in ii Rul| Vetn srečanju je Arrigoni zasluženo premagal za-Rofa Oibono in tako prvič osvojil "'»lini pokal. ■'■niiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii °bvestila ^ev*n l*sr?Ja 30. marca ob priliki ve-Vei,i °mskega tekmovanja na Ne-sedlu avtobusni izlet. red avtobusa bo sledeč: ’ Kamnolomi ob 5.30, S,a- : center 5.35, Praprot C,', prečnik 5.50, Mavhinje 5.55, Lj?*1 ob 6. uri. Vpisovanje pri nidi Gruden, tel. 209-506. • • • toWMladina ,z Kriia toL . v nedeljo, 30. marca, uv-0^1®' Izlet na Ncvejsko sedlo. Pwi a °o 6. uri izpred spomenika. Jave Pri Stojanu, tel. 220-423. J* Pol,. * ‘ v S1*8 0,1 tekmovanju SPDG k* M«0’ avtobusni izlet Nevejsko sedlo. - * * * fačetnlski kotalkarski z*ai b ^Inldki kotalkarski tečaj, ki V j-.vfeJa ŠD Polci, se l>o začel U ,a‘ek. 3. aprila. Udeležijo se * zaigrale zbrano in borbeno ter so že visoko povedle, ko so se Kontovelke končno le zbrale in bi prav gotovo zaključile set v svojo korist, če ne bi zgrešile 'serije servisov. T. Cibic Sloga — Solaris 3:0 (15:5, 15:6, 15:2) SLOtlA: Adam, Benčina, Berdon, Čufar, Debenjak, Grgič, Kovačo, Križmančič, Repinc, Sosič,- Suzana in Valentina Vidali. Slogašice so odigrale svojo letošnjo najboljšo tekmo in so svoje nasprotnice povsem nadigrale v yseh igralnih elementih. Pokazale so homogeno iri učinkovito igro, vseskozi pa so nredvajale zelo umirjeno odbojko. S to zmago je Sloga po prvem delu prvenstva sama nepremagana na vrhu lestvice in ostaja glavni kandidat za napredovanje v višjo ligo. Vprašanje je le, Če bodo mlade igralke tudi v povratnem delu znale igrati še naprej tako odločno, kot doslej. Za prikazano igro v tej tekmi zaslužijo pohvalo prav vse Slogine odbojkarice, ki so pokazale velik napredek v vseh igralnih elementih. Mimo • rezultata samega pa je ža društvo' vsekakor razveseljivo, da se trud in delo z mlado generacijo že bogato obrestujeta. INKA II Modulo — Kontovel 3i0 (15:11, 15:13, 15:8) KONTOVEL: Stocca, Starc, Ban, Regent, Husu, Štoka, Menegatti, Daneu, Prašelb V 5. kolu 3. ženske divizije je Kontovel prepustil poprečni ekipi B Modulo obe točki. Tokrat so Kontovelke precej razočarale, saj so igrale daleč pod svojimi sposobnostmi. Zlasti sta šepala sprejem in obramba, saj so bila dekleta preveč statična. V vseh treh setih so Kontovelke sicer že visoko vodile, nato pa so nerodno popustile, kar so nasprotnice takoj izkoristile in zasluženo zmagale. T. C. Mossa — Olympia 0:3 (2:15, 6:15, 11:15) OLYMPIA: Bertolini C. in M., Primožič, Kosič, Flego, Uršič L. in A., Devetti, Palla. Protj Mossi je 01ympia slavil* svojo drugo zmago letošnjega pri venstva. Sam rezultat kaže,, dft j« bila premoč na strani goriške ekipe in to predvsem zaradi izkušenosti, saj šteje 01ympia med svoje vrste iffralke, ki tekmujejo že več let, medtem ko so nasprotnice komaj začetnice. V prvem nizu, kot je običaj na tujem igrišču, so »pla-ve» igrale nekoliko bojazljivo, ampak zbrano in mimo. V naslednjem in zadnjem pa, zaradi nekaterih pogreškov in preveč statične igre, sta začeli vladati živčnost in velika zmeda. V tretiem nizu je Mossa vodila že s sedmimi točkami prednosti (10:3), ko je dekletom le uspelo premostiti težave in zbrati potrebne točke za zmago. M. P. «UNDER 15» Bor — Kontovel 1:2 (10:15, 18:15, 3:15) BOR: čač, V. in M. Klemše, Godina. P. in B. Ferluga, Ukmar, Fer-folia in Fischer. KONTOVEL: Prašelj, Starc, Ban, Regent, N. in R, Daneu, Antoni, Kerncerle in Štoka. SODNIK: Burlini, zapisnikar: Mon-tanari. V povratnem srečanju so najmlajše odbojkarice Kontovela pripravile na stadionu «1. maj» prijetno presenečenje: borovke so premagale z 2:1 in se tako oddolžile za poraz na Proseku. Po drugi strani pa so Tržačanke tokrat razočarale. Kontovelke so igrale izredno zbrano in prizadevno, saj bi lahko zmagale že po dveh nizih, domačinke pa so grešile kot za stavo. Poraz je treba verjetno iskati v dejstvu, da so bile borovke preveč prepričane v lastno zmago. Izredno zanimiv je bil drugi niz, ki je trajal tudi neobičajno dolgo. V zadnjem pa je bila premoč gostij več kot očitna. ATLETIKA JUTRI NA KOLONJI Zadnji nastop dijakov S pričetkom ob 15.30 bo jutri na šolskem stadionu na Kolonji, zadnje kolo dijaškega atletskega prvenstva za' nižje slovenske srednje šole. U-speh tega zadnjega tekmovanja bo v veliki meri odvisen od vremena, verjetno pa bodo svo; doprinos dale tudi šole in nastopile s čim bolj številnimi ekipami. Kot je znano vodi po prvih dveh kolih dolinsk* zavod Simon Gregorčič, ki je veliko prednost nabral na nedavni preizkušnji v krosu. Dolinska šola ostaja že zaradi te prednosti favorit za končno zmago. Ob prvo mesto bi lahko prišla samo ob rekordni udeležbi ostalih Sol in ob odličnih rezultatih le teh. Na sporedu bodo tri ločene panoge in sicer: tek na 50 metrov, lučanje kroglice in skok v daljino. Upoštevajoč, da bo trenerski del Borovega kadra tekmovanje le opazoval, bo prireditev predstavljala dokajšnji organizacijski napor, saj bo treba kriti kar dve sodniški komisiji za skok v daljino, eno za kroglico in eno za tek. oleg tega pa bo posebna ekipa sproti sestavljala lestvico. Ob koncu tekmovanja bo namreč nagrajevanje posameznikov in ekip. K. B. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST, Ul Montecchl 6 PR 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 HnlU Podružnico Gorica Drevored 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 25 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 28. marca 1980 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglas) Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bosea . Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- JUMI®” krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih a v Italiji pri SPI, član Italijanskejj zveze časopisnih U založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I izn I Trst NA PRIMARNIH VOLITVAH ZA PREDSEDNIŠKO KANDIDATURO Senator Kennedy v New Vorku in Connecticutu prepričljivo premagal predsednika Carterja V republikanski stranki Reagan odnesel levji delež v New Yorku, Bush pa v Connecticutu WASHINGTON — Ameriški senator Edward Kennedy je predvčerajšnjim na primarnih volitvah premagal Carterja v dveh zveznih državah, New Yorku in Cunnecticu-tu in tako ohranil možnosti za nadaljnji uspešni boj proti Carterju v dirki za predsedniško kandidaturo na listi demokratske stranke. V New Yorku je Kennedv dobil 59. Carter pa 41 odstotkov glasov, v Connecticutu pa 47. medtem ko je Carter zbral tudi v tej državi le 41 odstotkov glasov. V samem mestu New York pa je bil uspeh senatorja Kemiedyja še prepričljivejši, saj je zanj glasovalo 62 odstotkov volivcev. Na republikanski strani pa je nekronani kralj desnice v tej stranki Ronald Reagan še enkrat ponovil odličen uspeh, Connecticut pa je prepustil svojemu tekmecu Georgeu Bushu, nekdanjemu šefu ameriške špionaže. V 'številu delegatov vodi v republikanski stranki Reagan s 307 delegati. Bush in Anderson pa sta dejansko odpisana, saj imata samo 69. oziroma 45 delegatov. Vendar New York ni bistveno spremenil volilne matematike, ki še TRŽAŠKI DNEVNIK PREDSINOČNJIM V SESLJANSKI LETOVIŠČARSKI USTANOVI SEJA GLAVNE SKUPŠČINE KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Odobrili sklep o ustanovitvi konzorcija za upravljanje Kraškega muzeja in botaničnega vrta Carsiana Senator Ted Kennedy na srečanju po zmagi na primarnih volitvah v New Yorku (Telefoto AP) POROČILO MINISTRA ANDREATTE NA SEJI VLADE Ugoden razvoj italijanskega gospodarstva v lanskem letu Manj optimizma vlivala naraščajoča inflacija ion negotovost v mednarodnih političnih odnosih naprej obeta varne zmage Jimmiju ............................iMiiiiiiininniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiinmBnmiimnMiiiiiiiiiniiHiiiHiiiiiiiiiiiuuuiimiiiiiiimniiiiiiHuiiiMiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiii Carterju in Ronaldu Reaganu v boju za demokratsko oziroma republikansko predsedniško kandidaturo, kljub temu pa je povzročil v Beli hiši paniko. Razlogi so precej jasni. Kaže namreč, d:i se je začel tisti neprestano napovedovani osip Carterjeve priljubljenosti, ki je naglo narasla po ameriško - iranski krizi in po sovjetski intervenciji v Afganistanu. Obstaja torej nevarnost, da razcepljeni demokrati izročijo novembra 1980 Belo hišo desničarskemu demagogu Reaganu, ki se zavzema za odpoved vseh sporazumov s Sovjetsko zvezo, siromašnim do ma pa sporoča, da morajo (kljub brezposelnosti) delati. V Washingtonu mrzlično raziskujejo, kaj se je pravzaprav zgodile v New Yorku. Bela hiša bi najraje pripisala poraz nedavnemu spodrsljaju v Združenih narodih, ki je razjaril newyorške Žide. In res so pred volitvami vozili po židovskem Brooklynu bradati rabini avtomobile. s katerih so zvočniki vpili po ulicah: «Glas za Carterja je glas za Arabcem. Židi so skoraj vsi šli na volišča, toda Carter ki je pred dnevi brez usmiljenja skrčil social ne programe zveznega proračuna, se ni nič bolje odrezal pri črni in šranski revščini. In obubožani Ne\v York je v nenavadnem dejanju razredne enotnosti oddal več glasov odpisanemu senatorju Kennedyju kot Jimmiju Carterju. Glasove teb ljudi, ki živijo od socialne nomoč; in kuponov za hrano, je dobil ame riški senator, edini politik, ki še pri di m «vojno proti revščini*. Na bankrotni severovzhod Združe nih držav pada težka sekira naj-dražiih kreditov v ameriški zgodovini in zvezne blagajne, ki je prikrajšana za socialne intervencije. To združuje na teh volitvah v New Yorku tako revščino kot milijonarje. NewyOrški bankir Felix Rohatyn sedi, da morata uspešni jug in zahod ZDA danes storiti za sever tisto, kar je nekoč storil zanju Roosevvelt, sicer pa «bosta jug in zahod proizvajala orožje in nafto, severovzhod pa brezposelnost in ve lemestno revščino* ,(nf> RIM — V lanskem letu je dosegla Italija zadovoljiv razvoj, saj se je notranji bruto produkt povečal za 5 odstotkov, medtem ko je ostala plačilna bilanca močno aktivna (s pribitkom 4.338 milijard lir pri tekočih postavkah). Tako zadovoljivo sliko je podal včeraj na viad-ni seji minister za proračun in načrtovanje Andreatta, ko je obrazložil poročilo o stanju italijanskega gospodarstva v letu 1979. o katerem bo morala vlada v kratkem poročati parlamentu. Pri tem je Andreatta naglasil, da je lanski razvoj Italijanskega gospodarstva presegel predvidevanja programskega poročila o trdetnem načrtu in vladnega poročila iz okh.bra 1978. Ugoden gospodarski razvoj je omogočil občutno rast zaposlitve, saj se je v lanskem letu število zaposlenih povečalo za skoraj 209 tisoč enot. Pozitivne rezultate je pripisati predvsem močnemu povečanju izvoza in občutnemu naraščanju družinske potrošnje ‘ ter znatnemu povečanju investicij. Investicije v proizvodni ustroj so se lani povečale za skoraj 11 odstotkov, ?- e neposredno vplivalo na na raščanje zaposlitve. Po zaslugi večjih prizadevanj poslovnih krogov je lanski izvoz (zlasti tekstilnih izdelkov) močno narasel, in sicer za skoraj 9 odstotkov, medtem ko je splošna rast mednarodnih izmenjav obstala na 7 odstotkih. Potrošnja italijanskih družil h bila za 5 odstotkov večja od prtsJ!‘-an-ske, kar je po mnenju Andreatte posledica povečanja (za 19,5 odstotka) delovnih prejemkov. Taki podatki postavljajo Italijo na drugo rtiesto na svetu, za Japonsko, na lestvici gospodarske rasti, na sam vrh pa glede pribitka v plačilni bilanci. Ob tej v splošnem pozitivni sliki je pa minister za proračun in načrtovanje izrazil manj optimistične ocene in napovedi glede sedanjih razmer in možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja. Pri tem je omenil nezadržno rast inflacijske stopnje ki je ob koncu lanskega leta dosegla 20 odstotkov, splošen pojav naraščanja bančnih obresti po vsem svetu, ki bi mogel kvarno vplivati na stalnost denarnih tečajev, ter negotovost mednarodnega političnega položaja, ki močno pogojuje konjunkturpe možnosti razvoja svetovnega gospodarstva. (Iv) ..v- Papež Janez Pavel II. meseca maja v Afriii VATIKAN — Med vsakotedenskim sprejemom v sredo je papež Janez Pavel II. sporočil, da bo od 2. do PREISKAVA 0 TROJNEM UMORU NA LINIJSKEM AVTOBUSU MORILCI TREH KARABINJERJEV ČLANI MINSKEGA PODZEMLJA Ovržena domneva, da so napad na avtobus pripravili teroristi - Preiskovalci aretirali že dva pajdaša morilcev 12. maja obiskal šest afriških držav. To bo prvo mednarodno papeževo potovanje v letošnjem letu, med katerim se bo pomudil v Zairu, LR Kongu, Keniji, Gani, Zgornjem Volti in na Slonokoščeni obali. V prvih dneh junija bo papež odpotoval na dvodnevni obisk v Pariz, kjer bb obiska! sedež Unesca, Notre Dame in si ogledal še druge pariške zanimivosti. Umrl je Erminio Macario TURIN — V svojem torinskem stanovanju je včeraj v 78. letu starosti umrl za neozdravljivo boleznijo znani in priljubljeni italijanski gledališki igralec Erminio Macario. Komik je prebil kar 60 let na gledaliških, televizijskih in radijskih odrih, poleg toga se je posvetil tudi filmu. Znan je bil predvsem po številnih revijah, v katerih je nastopil kot protagonist, zadnja leta Pa je zabavaj Italijane s svojimi predstavami na, televiziji. * Pod predsedstvom Miloša Budina je predsinočnjim zasedala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Po odobritvi zapisnikov dveh decembrskih sejah so svetovalci potrdili štiri sklepe upravnega sveta, med temi sklep o namestitvi novega tajnika. To je dr. Kazimir Ci-bic, ki je tudi tajnik na repenta-brski in dolinski občini in je nasledil dr. Štefana Bukovca. Sledilo je dokončno imenovanje Gismana za preglednika računov iz poslovnega leta 1979, nakar je skupščina zapolnila vrzel, ki je nastala v upravnem svetu z odstopom Ales-sandra Visintina in Dolfija Wilhel-ma. Na njuno mesto sta bila izvoljena Albin Škerk (Devin - Nabrežina) in Roberto Pahor (Ronke). Poleg njiju so v upravnem svetu še Ota in Pečenik (Dolina), Srečko Colja (Devin - Nabrežina), Pavel Colja (Repentabor), A. Jarc (Doberdob) in Visintin (Foljan). Svetovalka Ferletičeva (SSk) je opozorila, da bi Goriška morala biti množične je zastopana v tem organu. Skupščina je zatem soglasno o-dobrila sklep o ustanovitvi konzorcija za upravljanje Kulturnega centra Kraški muzej in botaničnega vrta Carsiana, oziroma odobritvi njegovega statuta, o podaljšanju mandata začasnemu upravnemu odboru, v katerem so predsednik trža-j ške pokrajine Ghersi, župana repen-tabrske in zgoniške občine' Colja in | Guštin ter predsednik KGS Budin ; in o nakazilu prispevka 20 milijonov lir iz sklada Kraške gorske skupnosti za njegovo delovanje. Prispevek velja za tekoče leto, znaša pa 40 od sto vseh sredstev, s katerimi naj bi konzorcij razpolagal letno in ki naj bi znašala okroglo vzeto 50 milijonov lir. Pripomnimo naj, da je zastopstvo SSk pred glasovanjem zapustilo dvorano iz protesta, ker da je besedilo statuta pomanjkljivo tam. kjer omenja rabo slovenskega jezika v sklopu konzorcija. Sklep je bil nato, kot rečeno, soglasno odobren (s 23 glasovi) z utemeljitvijo, da sta v tem trenutku najvažnejši vprašanji ustanovitev konzorcija in odobritev statuta, kaiti slednjega bo itak mogoče v prihodnje primerno izboljšati in prikrojiti potrebam slovenske narodnostne skupnosti. Predsednik Budin je nato orisal proračun KGS za tekoče poslovanje v tem letu. Gre za borih 43 milijonov lir dohodkov, oziroma izdatkov. Proračun je bil odobren soglasno. Na prihodnjem zasedanju glavne skupščine pa bo govor o porazdelitvi deželnega prispevka 436 milijonov lir. Po odobritvi službenih odškodnin za osebje KGS je predsednik sporočil, da je skupnost razdelila 3000 stotov krme živinorejcem, ki jih je oškodovala suša. Nadaljnjo krmo v vrednosti 40 milijonov lir bo razdelila aprila in v poštev pridejo morda tudi živinorejci z Goriškega. Upravni svet, je nadaljeval Budin, je sklenil poveriti pristojnim dejavnikom izdelavo načrta o prilagoditvi občinskih regulacijskih načrtov deželnemu urbanističnemu načrtu. Dalje bo KGS sodelovala na pokrajinski konferenci o kmetijstvu 11. in 12. aprila, z druge strani pa bo skušala pomagati deželni u-stanovi ESA v njenih prizadevanjih za razvoj obrtništva na ozemlju, nad katerega sega delokrog Kraške gorske skupnosti, (ds) • Predsednik deželnega odbora Co- melli in predsednik deželnega sveta Colli sta včeraj sprejela na poslovilnem obisku britanskega vicekonzula v Trstu, gospo Velledo Crean. NA VABILO MO SKGZ PLODEN OBISK MLADIH IZ KOPRA IN SEŽANE Trdno in konkretno sodelovanje je mogoče vzpostaviti le na podlagi medsebojnega spoznavanja in skupnega reševanja številnih problemov. Ravno v ta namen sta v sredo prispeli v Trst predsedstvi OK - ZSMS iz Kopra in Sežane, ki sta bila gosta Mladinskega odbora pri SKGZ. Mladi iz Kopra in Sežane so najprej obiskali sedež krovne zamejske organizacije, kjer jim je tajnik Duško Udovič orisal ustroj in delovanje Slovenske kulturno - gospodarske zveze ter se nato zaustavil na oceni trenutnega položaja Slovencev v Italiji. Podčrtal je težnjo Slovencev, da se skupno z naprednimi italijanskimi silami borijo proti nazadnjaški, desničarski miselnosti v Italiji, saj pomeni de-mokratičnejši ustroj italijanske družbe tudi možnost za vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v tej državi. Po ogledu sedežev SKGZ, SPZ ter prostorov Slovenske narodne in študijske knjižnice so gostje obiskali tudi tržaški Kulturni dom in si u-stvarili pregledno sliko o razvejanem kulturnem delovanju, ki v njem poteka. Uradni del obiska se je zaključil v prostorih ZTT, z ogledom tiskarne in redakcije Primorskega dnevnika ter sedeža televizijske agencije Alpe Adria. Goste je tu sprejel novinar Bogo Sam* ki jim je orisal vlogo in P°*^_ edinega slovenskega dnevnika v » mejstvu ter vsestranski razvoj ska in informacije pri Slovencu Italiji. Uradnemu delu obiska J sledilo še srečanje med mlad®* Kopra in Sežane ter člani MO-pi* iz Trsta, na katerem so gostje P“ stavili še nekaj vprašanj glede litičnega in kulturnega življenja žaških Slovencev ter podčrtali F trebo po tesnejšem sodelovanju m dih, ki živijo na obeh straneh mej • -sp- Enotna sindikalna zveza obsoja atentat na ® Pokrajinsko tajništvo enotne sto dikalne zveze CGIL - CISL - L®? * v tiskovnem sporočilu ostro dilo atentat na konzorcij nih podjetij CIET, z druge stran pa izrazilo solidarnost, z gradben®' Tajništvo pripominja, da taks*1 metode gotovo ne koristijo ju odnosov med družbenimi sil®®*' ki lahko pripomorejo k s°ciato®®jj gospodarskemu ter industrijs* razmahu naše pokrajine. .m«- SINDIKALNA SKUPŠČINA POLICIJSKIH DELAVCEV NA POMORSKI POSTAJI Tudi polkisti želijo prispevati k demokratičnemu ruzvoju države Nujnost demilitarizacije - Sedanji osnutek zakona o reformi policije ne ustreza vsem pričakovanjem Policija hoče postati res demokratično, demilitarizirano državno telo, povezano z ostalimi delavci in v službi državljanov, ne pa orodje v rokah nekaterih vplivnih po-litično-gospcdarskih krogov. To je bil najasnejši in najpomembnejši sklep skupščine tržaških policijskih delavcev, ki so se zbrali v sredo zvečer na tržaški pomorski postaji, da bi razpravljali o svojih problemih, o ustanavljajočem se sindikatu in še zlasti o reformi državne policije. Skupščine, na kateri so bili prisotni med drugimi senatorka Jelica Gerbec, predstavniki vsedržavne, deželne in pokrajinske sindikalne federacije, zastopniki delavskih svetov, demokratičnih političnih organizacij, se je udeležilo precejšnje število policistov. Med temi gre še posebej omeniti znatno število pripadnikov policijske šole, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanju imiiiitiiiiiiittiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiitimfiiiiiiiiiiiit NA POBUDO RADIKALNE STRANKE Umrl pisatelj Roland Bartnes TURIN — Zločinci, ki so v ponedeljek ubili tri karabinjerje med napadom na linijski avtobus na progi Turin - Cavour, so navadni zločinci in ne politični teroristi, kot se je domnevalo takoj po hudem krvavem dejanju. Do tega zaključka so prišli preiskovalci, ki so tudi ugotovili, kdo je karabinjerje ubil ter že aretirali dva pajdaša moril cev, ki sta pomagala pri pripravi napada na avtobus. Z dobro koordinirano akcijo so karabinjerji, ki vodijo preiskavo o trojnem umoru, aretirali 25-letnega Carlg Cuccija ter 45 letnega Franca Canrlizzara, vneto pa se po vsej Italiji še nadaljuje iskanje treh materialnih morilcev: 26-letnega Ga-etana La Rose, 21-letnega Emanuele- ja Vellonija in 30 letnega Nunzia Gonzalesa. Slednji je bil zaprt v jetnišnici v Cuneu, a je dobil prav v ponedeljek »nagradno* dovoljenje za 24-urni izhod iz zapora, kamor pa se ni več . vrnil. Preiskovalci so aretirali še eno osebo, ker naj bi pomagala trem morilcem. -Vsi osumljenci so pripadniki torinskega podzemlja. Niso velike ribe, saj so jih sami preiskovalci označili kot «drugorazredne» prestopnike, ki so se ubadali večinoma s tatvinami, ropi in drugimi manjšimi prekrški. Po vsej verjetnosti so nameravali v ponedeljek le oropati avtobus (prevažal je poštna nakazila za skupno vrednost približno 10 milijonov lir, ki so jih zločinci odnesli s seboj). Do krvavega na- pada na tri karabinjerje — podčastnika Paola Centronija, njegovega' namestnika Sergra Petrucellija in Giuseppa De Mantisa — naj bi po mnenju preiskovalcev prišlo, ker so karabinjerji prepoznali roparje, točno ozadje krvavega napada na ačtobus pa bo mogoče ugotoviti šele po aretaciji treh morilcev, katerim so preiskovalci že za petami. RIM — Podpredsednik višjega sodnega sveta Ugo Zilletti je včeraj sprejel na obisk delegacijo Vsedržavne zveze partizanov ANPI, ki jo je vodil predsednik sen. Arrigo Boldrini: Delegacija je izrazila med drugim solidarnost sodnemu redu,, ki kljub težkii žrtvam brani demokratično ustavo. PARIZ — Za posledicami hude avtomobilske nesreče je v sredo umrl francoski pisatelj in literarni kritik Roland Barthes. Star je bil 64 let. Sodeloval je pri številnih književnih in filozofskih revijah, poučeval je v Franciji, Romuniji in Egiptu ter vnesel na področje literarne kritike elemente iz psihoanalize in lihgvistike. Včeraj pričetek zbiranja podpisov za referendume Brata Caltagirone ostaneta v zaporu NEW YORK —Newyofški sodnik John- Carinella je včeraj zavrnil zahtevi branilcev obeli priprtih bratov Caltagirone, naj prekliče zaporni nalog ah naj ju izpusti na začasno prostost. Sodnik pa ni dokončno zavrnil take možnosti, če do 3. aprila italijanske oblasti ne pošljejo vse ustrezne dokumentacije. Sklep je precej neobičajen, saj italijansko-ameriški sporazum o ekstradiciji predvideva kar 45-dnevni rok. Medtem je dokončno potrjeno, da sta brata Caltagirone prispela v ZDA v veljavnima potnima listoma, kar je že povzročilo razrešnico za častnega konzula Italije v Puerto Cabellu v Venezueli, ki je podaljšal Gaetanu potni list kljub zapornemu nalogu. LONDON — Angleška policija je aretirala italijanskega državljana Germana Grottija, ki ga obtožujejo, da je v ponedeljek v angleškem glavnem mestu podtaknil peklenski stroj, ki je popolnoma porušil italijanski konzulat. Z včerajšnjim dnem se je po vsej državi pričela široka akcija zbiranja podpisov za deset referendumov, ki jih predlaga radiknlna stranka. Radikalci so, kot znano, usmerili vse svoje napore v politiko referendumov. To je potrdil tudi njihov zadnji kongres v Genovi. V bistvu velja v radikalnih krogih mnenje, da je bolj učinkovit takšen boj, kot pa boj v parlamentu in da se na ta način da lažje in bolje spremenjati družbo. Poleg vsega, pravijo radikalci, je to tudi najbolj demokratično orožje. Za kakšne referendume pravzaprav gre? Radikalna stranka predlaga namreč po vrsti odpravo zakona Cossiga o javnem redu, odpravo norm kazenskega zakonika, ki zadevajo človekovo mišljenje in njegovo združevanje. Nadalje zahtevajo odpravo dosmrtne ječe, odpravo lova, dovoljenja za posest orožja, vojaških sodišč, zakona, ki prepoveduje uživanje hašiša in marijua-ne, kot lahkih mamil, ter nekaterih norm. ki zadevajo splav in jedrske centrale. Zadnji referendum pa zadeva demilitarizacijo finačne straže. Pobudo zbiranja podpisov je predvčerajšnjim predstavil predstavnikom tiska deželni tajnik radikalne stranke Tamos. Ustanovili so namreč poseben osrednji odbor za referendume ter krajevne odbore, ki bodo skrbeli za zbiranje podpisov. Le-te bodo zbirali v občinskih tajništvih, v sodnih kanclijah ter pri notarjih. Med včerajšnjo tiskovno konferenco je radikalni predstavnik Giulio Ercolessi predstavil novinarjem tudi deželni zakonski osnutek, ki obsega norme o referendumu, .predvidene po statutu dežele Furlanije - Julijske krajine. Tudi za predložitev tega osnutka morajo zbirati podpise. Potrebnih je 15 tisoč podpisov in zbirali jih bodo vzporedno s podpisi za vsedržavne referendume. Prvi občni zbor obnovljenega društva Primorsko iz Mačkolj V Mačkoljah je bil v sredo prvi občni zbor obnovljenega kulturno prosvetnega društva «Primorsko». V Šturmanovi kleti se je zbralo za to priložnost, ki je za Mačkolje zgodovinskega pomena, lepo število vaščanov ter raznih gostov, med katerimi so bili občinski odbornik Milan Kuret, tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc ter predstavniki sosednih društev «Slovenec» iz Boršta, «Prešeren» iz Boljunca, »Venturini* od Domja, «Rapotec» iz Prebenega in športnega društva »Breg*. Pozdrav in uvodne misli je izrazila predsednica začasnega odbora Danica Smotlak, oris delovanja društva v preteklosti je podal podpredsednik David Stepančič, novi statut, ki ga je občni zbor sprejel, pa je orisal tajnik Robert Smotlak. Po razpravi in pozdravih je občni zbor sprejel sklepa, da se včlani v SPZ ter da se legalizira nakar je izvolil petindvajsetčlanski odbor in petčlanski nadzorni odbor. O tem dogodku bomo še poročali. starejših in sindikalno bolj izkušenih kolegov. Omeniti gre tudi, da se je v Trstu, kot tudi drugod v deželi, odločilo zr. n as ta joči sindikat približno 90 odstotkov policijskih delavcev. Osnutek reforme državne policije, ki ga je pred nedavnim pripravila komisija za notranje zadeve poslanske zbornice, je bil v ospredju vseh posegov. Skoraj nemogoče je strniti v kratko poročilo vse, kar je bi-lo izrečenega m ugotovljenega na pomorski postaji, zato se bomo morali nujno omejiti na glavne ugotovitve diskutantov, ki so dokazali znatno odločnost, obenem pa tudi zrelo sindikalno uravnovešenost. Glavna ugotovitev je bila, da je osnutek, ki ga je izdelala komisija za notranje zadeve, vsekakor boljši od tistega, ki ga je pripravila vlada, vendar pa je še nezadosten in ne odraža vseh pričakovanj policijskih delavcev še zlasti zaradi nekaterih namernih nejasnosti in protislovij, ki bi lahko izničile vse pozitivne premike. Demilitarizacija telesa je bolj formalna kot dejanska, predvidena notranja ureditev ' ne jamči tistega minimalnega sa-I moupravlja, ki je potrebno, opaz-i na je težnja, da se priviligira in zaupa večja oblast karabinjerjem, ni nobenega konkretnega ukrepa, ki bi jamčil stvarno in ne le formalno koordinacijo dela med vsemi organi pregona tako na vrhu kot v pokrajinah. Med policisti prevladuje vtis, da nekatere politične sile nočejo zadostiti pravičnim zahtevam, hočejo vzbujati v ljudeh razočaranje, da bi pospešile odhode (med drugim tisti, ki zapuščajo službo, imajo zelo ugodne pogoje), da bi ošibile neugodno policijo in priviligirale ostala telesa, v katerih demokratična in sindikalna zavest ni tako zakoreninjena. Po mnenju voditeljev nastajajo- čega policijskega sindikata Je ravnanje neodgovorno. Samo d litarizirana, res demokratična, s kovno pripravljena policija, ki 0 ,B nja in krepi politično-sindikaln® idejne vezi z delavci je lahko ^ novim zahtevnim nalogam in * ^ bistveno pripomore v boju Pr0t’ v rorizmu. To je v svojem irajnu sindikalne federacije C ^ , UIL poudaril tudi zv-ezru kretar Pagani, ki je med poudarit, da -pot demokratizacij^ napredka države vodi tudi srf. obvezno postajo demokratizacij®', forme in demilitarizacije P0*1 .j Kdor je v zadnjih časih s* , skupščinam policijskih ^e®J0ve-kdor je pozorno prisluhnil nji"3 ,g j6 mu izvajanju in zahtevam, bil v sredo na pomorski P°s re-je jasno dojel, kolikšno pot s0 ri],, hodili policisti v zadnjih 25 1 ko so se iz Scelbove policij®’ |0 presivnega telesa, ki je predvsem delavske boje z £vželi nastopi, razvili v telo, k' s* p ostati res odgovoren dejavna*, rnokratizacije in razvoja subjekt lastnega sindikalnega m litičnega delovanja, (vt) Podpisi proti nasilju nad ženskami v soboto v rimskem parlamentu Deželni pripravljalni odbor, sprožil zbiranje podpisov k za jjja skemu osnutku za pregon n£“Lnt nad ženskami, bo izročil ^° , „;jj-s podpisi, nabranimi v Furia ^ Juliski krajini, parlamentu v boto. Hkrati postane ta odbor -g jen da bi nadaljeval sensibil*28^ javnosti za problem nasilja ženskami. NEPOSREDNA PRODAJA od proizvajalca do potrošnika SVININA IN MESNI IZDELKI KUHAN PRŠUT PRAGA - PLEČA - POPRANA, Pff ČENA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKATESE - SVEŽA SALAMA - KRANJSKE, DUNAJSKE W DRUGE KLOBASE - SUROV PRŠUT - SPECK -KAJENA REBRCA - PRATA - SVINJSKA ME CA NOV PRODAJNI CENTER DIlIcE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA Strada Monte d’Oro (Dolga Krona) URNIK: 9-13 - 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 — PROSTORNO PARKIRIŠČE 19. MEDNARODNI SEJEM ALPE ADRIA M Človek in prosti čas Turizem, gostinstvo, prehrana, alkoholni in tobačni izdelki, ohridski biseri, domača obrt* usnjena galanterija Sodelujejo: Furlanija ■ Julijska krajina, San Marino, Parma, Pesaro... 24. -30. marca 1980 Gospodarsko razstavišče Ljubljana - Odprto vsak dan od 9. do 19. ure