DRAGINJA V RUSIJI NEPRESTANO RASTE EGIPČANSKI VODJE PRED SODIŠČEM I -— Pristaši Zaghlul paše, ki je j bil izgnan, so pred sodiščem izjavili, da ne prizna -I jo angleške jurisdikcije. Kajira, Egiprt. 11. avgusta. — Sodniška dvorana, polna Egipčanov. je bila včeraj zjutraj priča ntvoi :enia procesa proti sedmim egipčanskim političnim voditeljem. članom nacionalističnega komitera, kateremu je predsedoval sedaj izgnani Zaghlul paša! Sodišče obstaja iz angleškega vojaškega trihunala. Obtožence se <«'"', da so šir:'i eirkularje, v katerih so poživljali na odpor *>roti vladi egipčanskega kralja ter širili nezadovoljstvo proti obstoječi vladi v nasprotju s pro-klamacijami na temelju prekega soda. Mize. pripravljene za časopisje. so bile natlačeno polne. Edina n,e-egipčanska ženska v sodni dvorani je bila Miss Cynthia Mower, ameriška žuroalistinja iz Bostona ki je dospela pred kratkim v Kajiro iz Indije, na svojem potovanju krog sveta. Ona proučuje sedaj egiptovsko vprašanje ter se omejuje za enkrat izključno na egipčanske vire. V pričetku obravnave je na dramatičen način odstopil angleški zagovornik obtoženih in nje-igovemu vzgledu so sledili navzoči egipčanski odvetniki. Zagovorniki so se umaknili, ker ni hotel sodni dvor privoliti v njih prošnjo, da se odgodi obravnavo. Sodni dvor je tucTTzavrjrel ujro-vor proti jurisdikeiji. sodnejrc '. dvora na temelju, da je Egipet , sedaj suverenna država in da niso ' več veljavne proklamacije, iz-! dane od angleških vojaških oblasti ob času, ko je bila Anglija v vojni. Sodni dvor je bil mnenja, da sn bile proklamacije še vedno ve 'javne, ker je bila Anglija teh nično še vedno v vojni s Turčijo orejšnjim suverenom Egipta, ker ni bila mirovna pogodba še podpisana. Jetniki so molčali na vsa stavbena jim vprašanja, ker ne pri ^navajo pravomočnosti postopanja. ATVTERTftKA MUJONARKA IN KONJSKI HLAPEC. * Pariz, Francija, 10. avgusta. — Bogata Amerikanka Miss ^IcCor-mick, koje zaroka z Maxom Oser-jem, jahalnim inštruktorjem, je vzbudila pozornost celega sveta, ie odpotovala danes od tukaj v Švico, kjer se bo najbrže sestala s svojim zaročencem. Spremljal io je njen oče Harold McCormick, ki si je dal pred kratkim vcepiti sveže življenske žleze. - t ZDRAVSTVENO STANJE LORDA NORTHCUFFE. London, Anglija, 11. avgusta. Lord Northeliffe, znani angleški izdajatelj listov, ki trpi vsled neke srčne bolezni, je jako slab. (Zdravniki so sicer izjavili, da je njegovo zdravstveno stanje nelz-premenjeno, vendar so izgubil! vse upanje. McCOBMICK SE JT POROČIL S PEVKO WALSKO. Pariz, Franvcija, 11. avgusta. Harold F. McCormik iz Chicaga, znani muktimiljoroar, ki se je ločil od svoje žene, hčerke John D. Rookefellerja, se je poročil z znano poljsko pevko Ganno Walsko, ki se je ravnokar ločila od svoje- I ga moža, Cochrana, enega največjih ameriških bogatašev. Cochran je bil man kot principi jelen I camec, a ujela ga j* lepa Polja- STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI SULPHUR SPRINGS, MISSOURI DELOVANJE ITALIJANSKIH FASISTOV Fašiste dolie, da se hočejo polastiti Rima. — Govorice o navalu fašistov so vznemirile mesto, a načelnik fašistov jih je zanikal. — Fašisti so baje vsepovsod dosegli svoj cilj. — Na Rim ne nameravajo navaliti. Rim, Italija, 11. avgusta. — Fasisti organizirajo pohode proti Rimu ter so že nameravali zasesti mesto, — se je glasilo v govorici, ki se je razširila po mestu z bliskovito naglico in z isto naglico so jo tudi zanikali voditelji fašistov. Signor Clazabani, eden ajbolj drznih fantovskih poveljnikov, je izjavil na najbolj odločen način. da niso fašisti nikdar niti \ sanjah mislili na to. da bi se lotili katerekoli akcije proti plav-nemu mestu. On pravi, da se širi te in sliene govorice po me<;tu v namenu, da bi se dovedlo vlado do strogih zatiralnih odredb piro ti fašistom. Popolen mir se je vrnil v Rln> in nikjer ni opaziti niti najmanjšega znaka pretekle razburjenosti. Vsakdo je zaposlen, vključno številne ameriške turiste, ki polnijo ceste v avtomobilih in koei-(jah ter si ogleclujeo znamenitosti I z znanimi rdečimi Baedeckerjl v svojih rokah. ilichele Bianchi, generalni tajnik fašistov, je objavil oficijelni komuriikej, v katerem pravi; — Fašisti so vseposod dosegli svoj cilj, in mir se je pričel polagoma vračati. Govorica, da nameravajo fašisti navaliti na Rim ter vprizoriti državni preobrat, je popolnoma brez vsake podlage. Vršil se je važen sestanek ministrov, na katerem je senator Tad-dei. novi minister za notranje zadeve. obrazložil celi položaj ter naštel odredbe, katere se je uveljavilo. Pojasnil je tudi, kake uspehe je dosegel s temi svojim? odredbami. Pričeti bo treba z delom. da se nanovo ustanovi avto-. riteto vlade ter ugled države, da si ne bo nobena stranka, in ma-kar iz domoljubnih obzirov, lastila od sedaj naprej one sile, kr je predpraviea eksekutive. Ministrskega predsednika Fac-j to kritizirajo v številnih krogih, j ker baje spaja dva glavna problema, namreč ureditev financ ter vzdržanje miru in reda v deželi. Njegovi nasprotniki ga dolže pregostih besed ter preslabe akcije. Vsi njegovi važni govor*, med njimi tudi oni, katerega Je imel, ko je sestavil svoj prvi kabinet in tudi oni, katere je imel pred konferenco v Genov! ter pozneje, bo se pečali z dvignje- •» _ •• •■ - - - [N *J t 1. A (2 ^^F A II ll ^^ jjj ^ ^SloW Daily' in 1 iHC^U,:US I VJTJLll|£m.XVv/MJJ\ I S Za inozemstvo cdo lato $7.00 J 1 ......f Ust.slovenskih^delaTeerv Ameriki. L J -- "■'■■ ■ 1—-^— , — i. . —————^__ __ __ TELEFON: OORTLANPT 3876. Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1003, at th. Port Office at lWw York, H. Y. Under the Act of Congresi g March 3, 1879. TELEFON: CORTLANTvr o«7r. NO 188 - ŠTEV. 188. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 12, HP. — SOBOTA, 12. AVGUSTA, 1922. VOLUME XXX Z~i^TNIKXXX ŽELEZNIČARSKIŠTRAJK SE NAGLO ŠIRI Strojniki na zapadnih železnicah zastavkali. — Napad na rov. — Zborovanje železniških magna tov. — Skozi kraje, kjer so nastanjene obrožene čete, ne bodo vozili vlaki. — Preprečena razstrelba. San Francisco, Calif., 11. avgusta. — Uradniki Santa Fi* sistema stoje danes pred eventualnostjo, da ho ustavljen promet na celem zapadnem delu ttga železniškega sistema vsled nenadne stavke, katero so vprizorili včeraj člani štirih velikih bratovščin na številnih črtah daljnega za-pada. Unijski možje so izjavili, da so storili ta korak v protest pn>ti oboroženim stražam na železniškem ozemlju ter proti slabim razmeram na progah. • 'lani unij i/javljajo,, da nn bodo vozili nikakih nadaljnih vlakov skozi kraje, kjer so nastanjene oborožene straže. Več potniških vlakov, med njimi California Limited ki vozi proti iztoku, '« posadke zapustile ter stoje vlaki sedaj v Arizoni ali v južno-iz-to*nem delu Californije. Aahville, N. O , 11. avgusta. — Neznanci «o vprizorili poskus, da uničijo vagone, ki stoje na tukajšnjem kolodvoru Southern Železnice in katere se rabi za oi--1 an jen je akebov. Ni še ugotovljeno, koliko škode je bilo storjene. vendar pa je znano, da se je završila močna eksplozija. Tcrre Haute, Indiana. 11. avgusta. — Okrajni uradniki so danes ob zgodnji jutranji uri preprečili pesku*, dinamitiranja \Y. J. Warner premogovnika v bližini Toad Hope, ve,", milj zapad-no Oil Terre Ilaute. V bližini ro- 1 va eksplodiralo vee nabojev 3 dinamita. _ 1 V (irand Central Depot se je 1 zbralo danes dvesto zastopnikov ' največjih železniških drtižb v de- ' r^li, da sprejmejo ali pa odkloni- ' jo zadnji predlog predsednika 1 llardinga. tikajoč se uravnave " stavke uslužbence v v železniških ' delavnicah. 1 Od prvega pričetka naprej je bilo opaziti oster razkol med za- ' Mopniki železnic. Zastopniki tz-točnih železnic so bili oči vidno |M-oti predlogu predsednika, ker 7Mlit*-va sl«*dnji, naj «e vrne vprašanje sf nijornosti železniškemu ^ delavskemu svetu v konečno od- { ločitev. Predsednik Pelton. voditelj za- , padnih in južno-zapadnih črt. pa , se je baje izrazil za sprejem predsednikovega predloga. , V vladnih krofih v Washing- i tonu so postali zelo optimističnt ; pl«-de izida pnmogarske konfe- i renee v Clevel»dn, ki naj bi na- 1 pravila konec stavki premogar- i }<*■_________K DOBRA PRILIKA ZA POTEPUHE Stavke predstavljajo dobre prilike za potepuhe, ki se vozijo zastonj po deželi naokrog. Stavka železničarjev povzroča mnogo noči brez spanja ter velikanske skrbi v ameriških domovih. od Bele hiše navzdol pa do najbolj priproste koče, a soglasno z dr. Ben R. Reitmanom, podpredsednikom Hobo Colege for the Migratory Workers, je postala ta stavka pravi dar nebes za hoboje, to je potppuhe. Tukajšnji železniški uradniki pa izjavljajo, da bo hobo delo ob-*ekem a j plavnem m I tako velikan-. sko povišani e "-'avnepa živi-. la brez d vow* i>' vzročilo vse-5 splošne ki"1 -n poboje ter . imelo za ne'tevilne ko- . mentarje v intTpelaeije v r parlamentih ijn tnko dalje. Tukaj . pa ni vzbudilo to poišanje eene i nie drugega kot jrovoriee, ki so povzročile veliko senzaeijo pri i članih Ameriške pomožne adrai-. nistracije. Vsakdo se hoče infor-j mirati pri ameriški administraci- > ji, če so te govorice resnične, a člani te administracije ne veflo ., nobenega odgovora na stavljena . I jim vprašanja. Zvišanje cene je > J le malo prizadelo erni kruh. ki . predstavlja glavno hrano mase . | naroda, -kajti če bi poskočila tu-. ! di cena Črnega kruha, bi prišlo > j brez dvoma do večjega raeburje-. nja ter celo nemirov. >. Kar se je zgodilo, je povsem . < enostavno ter zanimivo kot ilu-■ »t racija stališča vlade z ozirom na ' '' hiksurijozne predmete", kajti beli kruh smatrajo tukaj za luk-sus. Tekom zadnjih ti;eh mesecev je plačevala vlada racijo enega j pojila in pol iz bele moke iz amr ' riške zaloge, katero je kupil Rra-sin v Londonu. Ker se smatra belo moko za luksus, se ni zgodilo ničesar posebnega. ; , Vlada je posegla vmes, prea- i vsem v namenu, da pokaže pro vineijalnim komunistom, ki so prišli na vse-rusk i kongres, da je vladna kontrola še vedno realnost v deželi. i i - KOZAK JE BRAL SVOJO j USTNO POSMRTNICO 1 Parix, Francija. 9. agnsta. — j Prejšnji predsednik francoske re-I publike, Emile Loubet, je imel pretekli teden priliko, ki se le v najbolj redkih slučajih nudi člo- ' j veškim bitjem, — da je namreč I izvedel, kaj misli svet v splošnem ; o njegovi politični karijeri. Vse to je bila posledica napake, katero je napravil neki bazel&i list. ki je priobčil posmrtnico na Te- ] melju nepotrjenega poročila .o j ; smrti prejinjega predsednika. ] , Dejanski živi Monsieur Loubet f sedaj povsem miroljubno v vasi i Labegude, kjer je bil župan vee ] i kot trideset let in on pravi, da Je 1 bil prav tako presenečen kot nekoč Mark Twain, da je dobil ta- i ke dokaze človeške naklonjenosti. I Posmrtnica v švicarskem listu označuje Loubeta "kot eno naj- ] bolj simpatičnih postav v tretji . republiki, kot moža, ki je rešil , ustavo v kritičnih urah". Nadalje pravi posmrtnica, da i je bil Loubet "dalekoviden de- 1 mokrat'"ponižen služabnik j svojega naroda" ter "državljan, 1 katerega so krasile najboljae čed- i - - --- I Pri Sulphur Spring, Mo, se je završila te dni strašna železniška nesreča. Vlak, ki je vozil z brzino 40 mi i j na uro. je padel po nasipu v močvirje. Štirideset oseb je bilo ubitih nad sto pn ranjenih. POZIV NEMČIJE NA CELI SVE1 Nemčija namerava nasloviti poziv na celi svet. — Fran cozi bodo morda vendai popustili. —_ Berlin, Nemčija, 10. avgusta. I Iz ust visokostoječih vladnih u-radnikov so izvedeli časnikarski poročevalci, da se vlada posvetuje sedaj glede oblike protesta proti francoskim odredbam v o-zemlju reke Ruhr, katere odredbe se hoče kmalu uveljaviti. Ta protest bo dobil ali obliko poslanice ali pa, kar je se bolj vrjetno, obliko apela, naslovljenega na celi svet.. S tem upa doseči nemška vlada odsev, ki bo pokazal, kako osamljeni so Francozi v svojih naziranjih in zahtevah. V Londonu povzročajo merodajnim osebam zahteve Francozov velike skrbi. Neki upi i ven Anglež je izjavil, da bi moral vrag sam vladati Nemčiji če bi se nemška vlada uklonila vsem francoskim zahtevam. Lahko pa rečemo, da se to ne bo zgodilo. Vlada ima za seboj celi narod v svojem neizprosnem £redsedništvo ni bilo na t;ik na-. čin omadeževano s krvjo držav-i Ijanske vojne kot ono Facte in ,-uše noben drugi kabinet ni [*>ka- > zal tako malo eneržije pri izve- - denju postave. Na drugi strani pa se tudi lali-) ko reče, da ni imela nobena dru- - ga administracija opravka s fa- - šizinom kot je organiziran sedaj, > ko je postal največja sila v de- - želi. Lahko pa tudi rečemo, da je bilo v glavnem pripisovati po- i litiki Facte, da je na.sel Mussolt-no tak velik odmev v.Italiji. Rim, Italija, 11. avgusta. — - List 11II Paese" ugotavlja, da je 1 vlada koncentrirala čete ter eno gorsko baterijo pri Anzio, tri in 1 trideset milj južno-iztoeno od - Kima, ker se boji možnega izkr-" canja fašistov za pohod proti glavnemu mestu. Italjanska poslanska zbornica je odobrila včeraj provizoričm državni proračun, katerega Je pripravil ministrsjki predsednik Facta. To odobren je predstavlja zaupnico za reorganizirani kabinet. Po završenem glasovanju se je zbornica odgodila do jeseni. PIJAN SME BITI, A NE RAZ-1 GRAJATI. r Trenton, N. J., 11. avgusta. — Tukajšnje višje sodišče je potr-.dile razsodbo nižjega sodišča, soglasno s katero se je priznalo ' Franeis Keatingu odškodnino v ; znesku $750. katero je moral plačati policijski načelnik Gaxter iz Haddenfield radi neupravičene - aretacije. V utemeljevanju odlo-■ čitve se glasi: — Dejstvo, da je ' bil toži tel j pijan (če je bilo to res, o čemur pa dvomimo) ni upravi-I čilo njegove aretacije, kajti on - ni storil ničesar, kar bi motilo • mir. ____ __ GLAS NARODA. 12. XVG. 1922 Najnovejše turške grozovitosti. Poroča Harry L. Sogers. Peter Zgaga U V ZAGOVOR. Ker ni mojrel elevelandski Ko-robač drugače zabeliti svoje neslane polente, si je izbral mojega prijatelja Toneta za ocvirek. ~~ To je1, popraviei rečeno, nesramnost prve vrste, to je takorc-koč narodni škandal. Kljub temu. da vem, da se Tone prav prisrčno smeje tej zavisti. hočem izpregovoriti v njegov prilog par besed ter s tem napraviti konec osebnemu ongavljenju, ki se je zadnji čas tako razbalia-lo po slovenskih listih. Kaj je zakrivil moj prijatelj Tone ? Ali je bil kdaj umazan na kaki narodni prireditvi? Ali ni dal za vsako narodno stvar, če je kaj prida obetala? Vsa potrdila, od peričnega pa do izkazil svoje dobrodelnosti, ima na razfpolago. i Pisun se je najprej spravil na Tonetov nos. Naj bo tak ali tak, tako dolg pa vendar ni kot je Ko-robačev, katerega je en sam dolg nos od Kansasa pa do San Fran-cisca. - In hoja njegova! Da je le on zadovoljen žnjo. nobenega drugega pa nič ne briga. — , ] Ali mislit«*. da si bo za stran 1 vas, opravljivci. kupil motorcycle ali pa skates? Ne. ne, tega, s ne boste učakali. da bi videli To- -neta na skates! Se mu nič ne j mudi! Njegov "cashier eo<;e"" je ne- , sramnež prost ituiral v kurnlk. To je piramidalna zagovedenost. ] Nesramna je tudi pripomba o njegovih parobrodnih zmožno- , stih. Hands off — roke vstran! j On pozna paroplovbo do me- ' me—me—me—m«1—me—me—me- A sa in kosti, bolj kot. marsikateri i . tukaj rojeni greenhorn, ki se ni * še nikdar po morju vozil. Moj t prijatelj Tone se je pa vozil, ne- t , samo enkrat, trikrat se je vozil j 1 in ima vsled tega vse morske za- J ' i leve v mezincu. Nadalje se izpodtika žverca ob • njegovo železno blagajno in kom-binejsen ter zavistno pravi: "Samo on. pa nihče dru*?i ne ve za « ' skrivnosti te^ra izvoljenega kraja". Ta je pa dobra! Ali mislite, da bo na Santkler ( položil svoj denar? Ali mislite, da ( ira bo med vas raztalai? On ve. da je treba denar in mošnjo skrbno spraviti, da ne pride kaka ta- j finska nepoklicana ptičiea do nje. Celo v svetost zakona je pose- ■ gel dolgoprstnež. Tonetovo zakonsko življenje je čisto njegova privatna stvar med štirimi o- | ziroma med dvemi očmi. Vsak le- , ži tako kot si postelje ter uživa ' zakonsko življenje po svoji last- | ni volji ter po svojem lastnem prepričanju. Nazadnje mu še jed godi belk ! Vprašam te, . Korobač. kaj te skrbijo Tonetove Čikence in be-' drča. Menda ne poznaš občutka. ( ki pa ima človek, ko prime tako t lepo zaokroženo bederce v roko ter se mu strdi vsa kri v žilah, i Najbrže si samo soka in polente • vajen, ker se na tako hinavski način zgražaš nad ljudmi s finim j estetičnim okusom. Oe se misliš kdaj v bodoče še , ob njegovo fajfo izpodtakniti, ti že vnaprej izpodbijera vse očitke, j Od njegove fajfe pa roke stran, j stran! Mislim, da ti tega ne bo treba dvakrat reči. To je svobodna dežela, in človek lahko kadi, , kar hoče. S surovostjo in zabavljanjem se ne da nič doseči. Z le- I po besedo in dobro cigaro bi ga jnogoče pripravil, da bi kadil do- . bro cigaro, dočim mu pa vaši ob-, t reki ji vi napadi ne bodo izbili faj- | , fe iz ust. Nikdar in nikoli. i Toliko se mi je zdelo potrebno j I napisati v obrambo mojega pri- J Jatelja. Sicer on ne potrebuje ob- j ■ j ramhe. toda pravo prijateljstvo! se kaže v zadregi. 'J Da pa vam obrekljivcem po-, vem prav popraviei: ali veste, koliko da na vaša obrekovanja, ko-L liko da na vaša obrekovanja, ali ■ veste koliko da T j Pipo, figo fresko da! 1 No. ali sedaj veste t ihtgnsimtauska &atnL Srtmnta Ustanovljena L 1898 Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. GEavni odborniki. PT€LP PERDAX. M3 K. I5>:.th St.. Cleveland. O Podpredsednik . LolMS BaLAXT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLEK. Ely. Mjnn. Blagajnik: GEO. L. BKOZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin; JOHN MOVERX, 412 — 12th Ave. Duluih. Minn. East, Dr. JOS. Vrhovni zdravnik• V. GPAHEK, S43 E Ohio Street, X. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK, Room 206 Bakewell lUdg., cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADlf, 1334 \V. IS Street. Chicago. 111. FRANK SKRABKC, 4^22 Washington Street, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K. Box 4&0. Ely, Minn. GREGOR J. P« »RENTA. Bla. k Diamond, Wash. FRANK ZORICH. C21T St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor. VALENTIN PTRC. 780 I.or.don Rd., N. E.. Cleveland. O. PA I'LIN E ERMENC, — 3rd Street. L.i Salle. 111. JOSli" STEKI.E, 40-1 E. Mesa A vem:?. I'ueMo. Colo. ANTON CELA It C. Market Street. Wuukegan, 11L Jednotino uradno glasilo: "Clas Naroda"' Vse stvari tikajoče pe uradnih za«lev kVk. r tudi denarne poSiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prit« "he n;«j se pt.SUja na predsednika. porotnega odbora. Prikrije stre jeni n.vih Olanov in bolniška spite vala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška. Jedro ta se pri|>. r.Ca vsem Jugoslovanom »a obilen pristop. Kdor *el: p« .sta t'. « lan te o-•• . n / .. i ie. naj se zglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. -T. Za ustanovitev rovih druStev rc pa obrnite na si. tajnika. Novo druStvo se lahko VHtamn. - s Mani ali članicami. Iz Jugoslavije. ZAKAJ? - plačate več, za pravi, pristni Columbia gr*in©»enf ako ga dobite EDINO L** OD MENE »10.00 CENEJE. Zaloga J« obilna- Rekorde v viert Jezikih p%» 75 centov komad. Selite takol oe tej Izvanredni prlllkS. Ce.llk dobite pri: Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugl:, Pa. Opomba: Pazite na Ime "Columbia,, varstvena unamka. Moderni moskovski pesniki Delnice Jadranske Banke. Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivnim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100 nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra t. J. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico je: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31. okt. 1922 : : : : : K760. K 31.70 X791.70 Delnice imajo pravico do dividende za 1. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeK48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 Cortlandt Street New York City "GLAS. NARODA "i [_ (SLOVENIAN DAILY)_J Owned en« Published by Borenic Publishing Company (A Corporation) FRANK IAKIER, President _LOUIS BENEDIK, Treasurer Piece of Buslnees of the Corooratlon end Addresses of Abovs Officer*: •* Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. V. j GLAS NARODA ___(Voice o* the People)__:, Issued Every Day Except Sundays snd Holidays. ( 2d -etc icit. ve»j« • .. - Za New York za celo leto $7.00 In Csnsdo ....................»6-00 za pol leta »3.50 Za pol leta ........................ $3.00 Za Inozemstvo za celo lete »7.00 ; Za tat rt lete ......................-50_________________ *a pol leta ........ tS^O - Subscription Yearly $6.00 Advertisement« on Agreement. ; "Glas Naroda1* Izhaja vaakl dan Izvzemšl nedelj in praznikov. Dopis! brea podpisa ln osebnost) se ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli po- j tUjaU po lloiwr Order. ITI spremembi kraja naxoCnlkov prosimo, da se pnm tudi preJAnjo blvall&te naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA m Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York* N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 ___1 ^TRADES (rl^*] COUHC ^ • I IZ MILUONARSKEGA MOČVIRJA L _ |! ' '1B L \'saka stvar ima svojo dobro in svojo slabo stran. j i>iti revež, rsizcapan, lareii, l>rez ilela in strehe, je , liudo. tako hudo kot ve le oni, ki je to poskusil. Biti bogatili, milijonar, ki ima vsega v izobilju, jej lepo, a le do gotove meje. Bogastvo, eezmemo bogastvo je iKimree kot oni starodavni zmaj, ki žre svoje lastne otroke. l"ni«"uje jih, ne s stradanjen, ])omaujkajem, boleznimi, ki s«> zveste spremljevalke revšeiiie in pomaiika- , uj,a, temve<*- s stinipom izobilja, preiiasieene naslade, brez- ; delieo ter iz tega izvirajoeega duševuega in telesnega propadanja. Bogastvo, nainrer reziuerno bogastvo, je dvorezeu nož, ki zadaja rani' predvsem onemu, ki ga ima. V tem tiei ona veena praviea, o kateri sanjajo plemenito misleri, ko razmišljajo <» krivici, ki polni to dolino solza. Bogastva evropskih plemeiiitašev je ustvaril rop. Bogastva ameriških miljonarjev ]»a je ustv^iril krvavi znoj neštetih trum delaveev. .Je sieer nekaj izjem, v katerih so vzrasla velika bo-gastva vsled sreetiili zemljiških šjjekulaeij prednikov sedanjih milijonarjev. Ta bogastva nis.» nastala iz znoja trpinov. Tudi ta bogastva pa so krivična, ker bi morala' biti zemlja kc»t taka last splošnosti. razdeljena v razmerju s potrelnami narašeajoeega prebivalstva. S t«*iu seveda ihmVuio reei, soben. kos zemlje, ki naj bi bil njegova last. Ni dolgo tega, ko se je neki amerišk' nnlijonar ]>od\i*-gel operaeiji v itinienu. «štu. Državna pla<"a ohen.-m čutom, da m*»ra l>iti državi na razpolago, izvaja hr»'z dvoma moreč učinnk na ustvarjaltm Tmo/mtsti umetnika. Nekaj sličnesra je bilo opaziti tudi v drujrih deželah, kot na primer v Ancrliji iu tudi pri na Slov enakem, kjer so pričeJi pmni-ki (lewati, kakoriiiiro se jim je zagotovilo »talen za.-duž*'k. Mogoče pa je tudi komunistično ozračje malo prikladno ra umetniško ipro-izvajanje. Naj je v z rt, k ta ali ta. pnfd<^£ca je vedno iata. Pewiiki vlečejo svoje plače ali racija mesto plač, a ne proizvedejo ničesar, kar bi mogel celo najbolj divji modemi pesniški anarhist imenovati poezijo. Lunačarskv, ki je komisar za lepe umetnosti, je mož vse hvale vn*tlue eneržije in ambicije. Pred kratkim je sklenil, da je treba spisati in komponir&ti novo opero, ki bo postala slavna kot umetniški proizvod sovjetizma. Vsem ]*esnikom in skladateljem, katere vzdržuje sovjetska vlada, je poslal eirkularje, s katerimi jih je obvestil o svojem sklepu. Tekom inkubacijske dobe naj bi se zvišalo raisije liorečiJi se umetnikov. V »lu- aju neuspeha pa naj bi dobivali pesniki in skladatelji manjše racije, če sn>loh se kakšne. Vsi so pričeli pesniti m kompo-u i rat i t.^r s»o jedli več kot običajno. Niti muka, niti živila pa niao prinesla potrebne inspiracije. Lunačarskv je moral končno o-pustiti celi načrt. Ko ^>osta ^vupni amerrški in za- i vezniški komis-.ji, ki sta dobili pred kratkim polnomoč, da zavreta svojo preiskavo srlede doume-f vanih ok rut ost i na Bližnjem vzdio-du, podali sve^.e poix>čilo, se bo nudila pr ilika, da se reši starodavno sporno vprašanje, če so namreč Turki ali najbolj barbarsko Ln o-kruto pleme p<.d božjim sol ne cm ali pa najlmlj obrekovano. V irlavnem je bilo pripisovati pogoju ameriškega državnega tajnika Hudhesa pri sprejemu angleškega povabila za sovdeležbo A-merike pri preiskavi, da se je uveljavilo določbo, potom katere naj bi se vršila preiskava glede razmer tako v ozemljih, zasedenih od grških sil kot v ozemljih, ki so Še vedno pod kentnlo Turkov. Državni tajnik Hug4ies ne skuša zmanjšati rednosti olnlolžitev. katere se je dvignilo proti Turkom prav ]>osebno v Anatoliji. vendar pa priznava, t rani. Skozi generacije je obstajala navada, navajati barbarstva Tur činov, katere je imenoval ovesti o turški ok rut ost i. Glasilo se je namreč, da so bili Turki sami pogosto žrtev zatiralnih in j>o-vsem neprovociraiuh odredb, ki so bile v^e prej kot človečanske. Pri sprejemu i>ovabi»la angleške vlade, da vdeleži predlagane preiskave, je državni tajnik lluglies izjavil. dy je vzl>udil položaj kii-rtjanov v Turčiji veliko mero simpatij ameriškega naroda-da je bilo delo dobrodelnih Ln vzgojnih zavodi v v Turčiji st;ilno ovirano: da s^ je pogosto omalovaževalo pravice ameriških državljanov v Turčiji in da se je ogrožal« lastninske pravice Amerikan-eev ter drugih inozemcev. Drža\ ili tajnik Ilughes pa je pojasnil, da domnevajo Združene država pri sprejemu povabila, da ,se bo akcija omejevala glede svojega cilja na preiskavo, s pomočjo katere naj bi se dobilo natančna tlej-it va glede položaja v Anatoliji v informacijo vlad. vdeleženih pri , preiskavi. Ameriška vlada ne bo prevzela nikakih nadaljnih odgovornosti v tem oziru. Povabilo, katero je poslala an-ffleška vla-la Združenim državam, je bilo postlano tudi Franciji in Italiji in obe sta izjavili, da <^ta • pripravljeni sprejeti povabilo. Grška je izjavila, da je pripravljena i dovoliti preiskavo v ozemljih Ma-'le Azije, k^ pod njeno kontrolo. in odgovorne turške oblasti so javno ugotovile, da ne bo vlada v Angori naspretovjda obisku komisije [>od po trojem, da l>o komisija nepristranska in da bo preiskala ol» istem času tudi grško ozemlje. Dočim so bile obd< lžitve glede turških grozovitosti zelo številne m senzacionalnega značaja, tudi ni manjkalo sličnih olbdolžitev, ki se jih je naperilo proti Grkom. Te obdolžitve imajo za predmet požiganje hiš, uničevanje pridelkov in onočaščanje žen^k. Xadaljne obdolžitve se tičejo umorov in tudi deportaerj. Poročilo, katero je izdala malia-medanska liga in ki je bilo sestavljeno na temelju uspehov preiska-' ve, katero sta vodili dve Ameri-kanki, navaja podrobnosti glede grških grozovitosti. Ti dve Ame-rikanki sta bili zaposleni s pomož-| nim delom v Angori več kot eno I loto. in potem, ko so se gi^ke čete , umaknile, ko turške oblasti naprosile ti dve Amerikanki, naj obišče-t,ta opustošena ozemlja, i Priobčiti hočemo naslednje iz-ftvleekc iz poročila, ki se tičejo po-ložala v par vaseh, ki so t pične v t opustošenem ozemlju, i Mulk: -— P^to h,i S. od teh je pet-. indevetdesiet požgranih. M<»htar ali . irlavar vasi je rekel: — To je bilo dobro organizirano gibanje, lorjti ^prosili 59mo vojake, naj ne požiga-j jo naših hiš. a oni .so nam odgovorili : Mi imamo povelja. — Ko smo " zaslišali ženske, so odgovorile: — Nas tarejsih ae niso dotaknili, $ i ase mlajše ženske so prijeli ter tekatere oskrunili. — Neki star noški je rekel: — Od mojega bra- , a so zahtevali denar a ker ga ni v tnel. so ga ubfli. Iz Mulka so od-•«sili sedem tisoč glav ovac in go-eje živine, vsled če^ar ni ostalo ; aščanom ničesar. N»ih hrana je etlaj obžgana pšenica. Oglakji: — Petdeset hiš. petin tiridešet od teh požganili. Ko je 1 )ila vas zažgana. — je pripovedo- " al Ašim Oglu Meh med. — je sku- 1 al on rešiti, svojo liišo in ko je de- 1 al to. so ga potisnili v oeenj. a 1 ijemu se j^ posrečilo uiti. Povest 1 dehmeda se je glasila, da so prišli * jutranji zori številni vojaki ter >riče!i vdirati v hiše. Odnašali so z hiš vse fer nakladali olen na '•oje avtomobile. Jezdeci so odšli r griče ter odguali od tam živino )b istem času so se polastili par ''■iisk. ki so skušale pobegniti. , Ko/airij: — Dvesto hiš. od teh , stoinšestindevet "leset požganih. I'o j.- bila velika in proevitajoča . >* vas, koje bogastvo je ležalo v iji'nijj vinogradih Ti vinogradi se nahajali v nekoliki razdalji. gTif'4ib. številne hiše so imele po! ri nadstropja, piedno so bile po-'.<»ar.e. K«1'.* so vašcani pričeli be-j cat?, so vojaki zgrabili nekaj i čensk ter jih onečastili. Mlade mo-ike. ki skušali ščititi ženske, so rojaki pobili Kočaš: —- Ste lr;5. od teh trideset požganih. Ko smo hodili p> ulicah, smo zadeli na nekega prej-snjeg:i vojaka, ki je bil stražnik r nekeni angleškem jetniškem ra-J .orišeu. — Jaz sem bi! vojak dolgo visit o let, — je rekel, — a nikdar nisem mM vojakov delati to. kar so delali tukaj z nami. Moj svak je bil ubit. ker je hotel ščititi nekaj žensk. Ko sem skušal pobegniti, s > me prijeli, zvezali ter položili na kup gorečega srna. a posrečilo se mi je oprostiti ?e ter zbežait. Vse živa!*, katerih niso mogli odvesti, so pobili. Vas je bila bogata na žitu. a to so požgali. Mlini so bi.Li v majhni \ nsi v bližini. Te so po-i žgali. — Sedaj ne vemo, ali so se O-ki' -»bnašal? pr> turško ali Turki po grško. Ruska črnomorska vojna mornarica. Zadnje dni so v Nikolajevo spustili v morje nekaj novih vojnih ladij. Pri tej priliki sta načelnik mornarice Maksimov in komisar Jof izjavila, da se v smislu sklepov IX. kongresa izvršil- ' nega odbora ruskih sovjetov začne smotreno vzpostavljen je ruske vojne mornarice. Več tisoč ko munističnih mladeničev se izobražuje v to fivrho za častnike In . inženire. — Glede baltiške flote trdijo, da so prispeli mnogi inženirji z Nemčije, da jo popravijo, eventualno začno z novimi grad-bami. Analfabeti v češkoslovaški vojski. Število analfabetov v češkoslovaški vojski znaša 3266, to je 3 odstotke celokupnega moštva. — Med analfabeti je 1585 Slovakov, 1122 Rutenov. 303 Madžari, 86 Nemcev in 112 Čehov. Dobro je povedal. Josh Billings je dobro povedal, ko je rekel: Izkušnja je šola, v katero se gre človek učit, kako velik norec je bil. *' Mnogo ljudi je trpelo vsled splošne oslabelosti, pa niso vedeli, da je bilo nepravilno čiščenje vzrok njihove nadloge. Končno so poskusili Triuer-jevo Grenko Vino in potem — so dobile Billingsove besede svoj pravi pomen. Neki ugleden zdrav,-nik je pi^al v svojem zadnjem članku: "Številnim se bo zdela nemogoča ali celo neumna trditev, da je pravilno čiščenje eden poglavitnih stebrov za vzdržan je življenja energije. Dejstvo pa je, da več kot 75 odstotkov ljudi trpi več ali manj vsled zaprtja." Tri-nerjevo Grenko Vino je za to svr-ho zanesljivo zdravilo. Njegove sestavine, s cascaro sagrado na čelu, uravnajo zaprtje, premagajo prebavi in po ostre tek. Vsdedtejga je za vroče dneve najboljše zdravilo, kajti slaba prebava ogreva kri. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil vam bo postregel tudi z drugimi izbornimi Trinerjevima izdelki. . ____ (Advertisement* , Izvoz jugoslovanskega boksita v Nemčijo. Iz Šibenika javljajo, da j»* tlo-' spela ?♦■ thii v luko Šibenik »eni-ška ladja "Venus", da natovori bohv.'t Izza osvobojeiija se je J. luke šibenik v Dalmaciji izvozilo .(.koli oU.0lit> ton boksita. i Prenos ostankov Matka Mandiča. Dne 2. julija se j ' slovesno izvršil prenos ostankov velikega1 istrskega rodoljuba protVsorja Matka Mandiča iz s^la Spinčičev v o>vob,>je:ii lilu rodni Kast a v. Pogrel a se je utlele.žilo nad lo tisoč ljudi. Pokojnik bil duhovnik; dovrši! je modroslovpo fakul-' teto in j »ostal profesor. Kmalu k<> je nas^opjl prvo mesto v Za- grebu. so ga klirali v Pulj za urednika Dob rilo ve "Na"c J*>P>«re"'. Mandič je pu.tkl kariero in o«lhi- t» 1 v l<*io, kjer je služil narodni vari :iajn<»žrt vovalneje do svoje :->rni-ti dne l i. maja P»I"». Bil j" <1< !ga leta d želni in državni p"-islanec ter ptetlsednik političnega fdruštva "Kdimst*^ «.b vsaki uri i priprav; j.M. d -lati za ljudstvo t--r pomagati p<>s;iniezuik<*ai. nt-s«*bi-; .-■-ll d«' skr;' jtio.t i. Izgledi razpečevanja ceškoslova ške?a blagi, v Jugoslaviji. '"Lidi'Ve No vin v" poročajo, da i je češl-o-dovaška tekstilna indu->t i i ia napravila mnn/n kupčijskili ! zaklju-'-kov na zairrel»škem vell-k«''m si1 j mu. zadnjem času nara-v -bur »slaviji. kakor pon^-a list. rudi zanimanje za pn-mptno dobavljivo češkoslovaški» železno blairo str-t.je no p4»ljedt-l- •k i h strojih ni povpraševanja. ■ ■".<-.: .-z**?. _ O LA S NARODA, 12. AYG. 1922 VUdtnrir Hiallk: * VIŠNJEVA REPATICA. Iz SlevMije. Nasilje nemikutarskega župana. Iz Ptuja poročajo: Naš župan Losi n si* h eg je snel »vojo krinko in i za veslal zopet s polnimi jadri v nemški tabor. Pri volitvah v een.il-. J no davčno komiku jo je glasoval z Nemci, njegova žena pa na občnem zboru Deutsches Vereinhaiisa. VI občinskem svetu pa se .zkazujei župan kot neustrašen bojevnik za nemške interese. Mag. pharin. Bogomil Orožen je dobil koncesijo za javno lekarno v Ptuju Prosil je mestno občino, naj mu da v magistratnem poslopju za lokal v najem del hranilnie-j ne čakalnice. Hranilnica je izja-j vila. da zaprošenih prostorov ne rabi za lastno obratovanje in t udi i mestni stavbni urad je že predložil načrte za lekarniške prostore s priporočilom, da se prošnji ugodi. posebno, ker bi lekarnar Oro- i žen plačal sam vse adapcijske stro- ' ške. Pričakovati je bilo torej, da i bo prošnja ugodno rešena. Ker pa « je Oro/e?i Slovenec m bi sloven- i ska lekarna seveda obr-utno zadela , oba nemška lekarnarja. Herbalga . in Molitorja. je dobil župan I»- j sinseheg od ptujskih Nemcev in nemčurjev ukaz, da naj prepreči i ugodno rešitev Orožnove prošnje. Zato spočetka zadeve kratkomalo ] ni hotel staviti na dnevni red obč. sveta, ko pa je le ni mogel več zavlačevati, je izročil referat svoje-, mu sodrugu Zamudi ki je predlagal, naj se prošnja zavrne, češ. da ■ naj si Orožen za lekarno zida last-,, no hišo. Takoj za referatom je tu-1' ill župan izjavil, da nikakor ne more pripustiti, da bi se na magistratu kaj prezidavaio. x\Ied demokrati in narodnimi so- J crijalci je izzval ta nastop župana ; veliko ogorčenje. i>r. Senear je * stavil takoj predlojr, naj se pro«- ' nji ugodi, opozarjajoč, tvoritvijo slovensike lekarne o-i] ikodovana oba nemška lekarnar- i ja. je zadel v sršenovo gnezdo. Ker ' se tudi narodni socijalisti za- i rzeli za stvarni in pravični pred.-j I log dr. Senčarja, je bila s tem ve |i •ina zasigurana. V tem trenutku i r»a si je župan Losinseheg zavihal in I'UOG. PoSlJIte spodnji kupon za to v-ladno zanesljivo knjifcico Klede potovanja, potnih lisiov. davčnih odr<-db itd. NV .*ti:n« vas nič in lobili boste tudi Drezpla/'nf ln->ormac«je srlede v»sih krasnih ladij. Pošljite spodnji Information Blank danes. Za odplutja n prostore naslovite nn: UNITED STATES LINES M«.ore and MiCormack. Inc. Roosevelt Steamship Co.. In<-. 45 Broadway New York City U. S. SHIPPING BOAED STKS.STn.TcI INFORMATION BLANK TT. S. SHIPPING BOARD rasst-iiRt-r r>ept. 557 H M 45 Broadway. New York City Prosim, poftljite mt vaio brezplačno knjiiico glede potovanja in tudi vs« informacije slede parnikov U. S. Lines za Evropo in vnaprej plačanih votenj. Ime ................................ Naalov ............................. j/ i F (Nadaljevanj«.) f *'l>r£r ik-. raku j tvoja rev stoji dobro, vite upanje gradim zdaj, nat**! Zgrabi prvo priliko in hop po uj*-m, -^j slišiš, da komaj T*a-ka.... V tvojih rokah je slav* Btuo>'-iklnjiovfjfa im»*na." Toda kosiif ki so mu vezali zanko. oeividno še ni muli! na to, da bi me- ujel. ' ('krotil sem jfa/* jf mrmral, koraka je proti domu. "Zdaj bo miroval rn-kaj easa. in nitke osta-' nejo lepo v mojih rokah. Prenn gL»st ni o tudi za mojo." In t«ko se je /srodil«. »-ino do človeka, o knrerera Je u-tribala Grabuneeva D<»ra tako ne- naradne re«-i. €»rofov»* obljube, tla ga povzdigne iz neznatnosti v r.asluleno, lin"1, no se morale po njegovem j mnenju \*ak hip ir.polniti; treba j»- bilo samo, da sp zgr»dl to in nkreii*« ono. zakaj **tam »rori • zahtevajo jamstev in pozitivno ' di jauj". Da bi pa teh podlag nr I manjkalo, >»■ je bil izprcobrnfl v vseh maloštevilnih rečeh, kjer n: /e dotj**l predstavljal najvišji lo-S jalnost i. Pohlin ni več izrekel slovenske- ', ga stavka; še lepe kranjske psovke, s katerimi je prej tako rad' ohklada! študente, je l>il zamenil r. nemškimi, čeprav jib je moral nabirati p«» slovarjih: iz vsako iua j Itn kost i je izbrskal priliko, da Jei_ |s»zabavljal "tfmu zarobljenemu 1 „ narodu" in 44rovtarskim glasovom"'. v katerih izra/a svoje "ta- j kozvane misli". Zunaj Sole Re je 1 > ncnal po starem; kar se tiče a«-; nebnega občevanja, je bila nom-šeina med našim očaštvoni do nedavna itak navadni jezik; opazili smo le, da je rao rast I a Poblinova najnovejša ' dela, s katerimj i*> hotel dati vladi : "konkretnih jamstev in pozitiv- ' nib dejanj". "Monumenta slove-1' niea" so bila »pravkar objavila L njegovo nemški spisano razpravo "PrisjM'vki h genealogiji In zgo- ^ dovini gospodov IMiurtzloekh-gra- t ben stevn ski h " — tako je bilo namreč ime baronu katerega je bil .i povzdignil ra svojega očeta; P* j baš te dni je končaval mladinsko r knjigo "Veliki Slovenci v službi r avstrijske policije", da tudi nez- v na deea ne bi ostala brez izpod-budljivega beriva. T.rof Kunnigs- ^ brueh je odobravalno kimal v«em > tem rečem in tudi sam katerikrat .j podprl hnmanista z modro idejo ;'<] tako i;a je na primer pridobil, da ^ se je vpisal v "fllottenverein" ter začel paradirati v T>eli mornariški no>*j naletel humanist svojo deklo, ki je eincala med hišnimi vrati in tehtala v dlam rožnato pisemce, kakor bi se borila s seboj. Ttikvizitorska slutnja mu je prešinila možgane. "Kaj mečkate?"* je siknil izne-njida tesno oh njenem tisesu. "Pokažite. takoj!" (Dalje prihodnjih. ■ " M ' ■ ———— Zakaj žive Židje dalje kot drugi? Poroča Frederick Hoffman. r Židov kritični analizi, zapazimo' - presenetljivo razliko, ki ofcstaja . .med umrljivostjo Židov ter ono -1 drugih tipov človeškega rodu. | Žid je manj dovzeten za šteril- - ne bolezni, posebno za jetiko, a v i I večji meri podvržen nervoznim bo-' niezuiui, blaznosti m prav posebno jsladkorni bolezni, i Umrljivost otrok med Židi je , jponavadi presenetljivo nizka, celo i v najslabših brlogih, dočini je prirastek prebivalstva v splošnem ve-1 -'liko višji kot pa med nežidovskinid t plemeni. • - Stari i ju d je so med Židi navad-i - na prikazen i»i to tudi v .slučaju,' •Če so življenjski pogoji skrajno, r (slabi, če prevladuje stradanje in1 ? če je okolica, v kateri žive, uniče-s i!valna. Vse to nima navidez liobe-' ■nega vpliva na žllavost Židov. I -! Židovske postave, ki se tičejo - dijete je na temeljit način obraz-' i loži 1 dr. Aromstam. Iz njegovega' . j tozadevnega dela posnemamo na 1 ? slednje: | — Prve glede važnosti so židov-' jske regulacije, ki se tičejo zavži-J - vanja živalske hrane. Ritualno ali 1 obredno klanje ter inspiciranje' mesa je predstavljalo predhodni-' Ka ofieijelnega inspiciranja mesa V * Uot se ga izvaja v sedanjem času. — Izraz "koberrr znača katero ' ' koli živilo, ki nudi vsled svoje na- 1 j rave telesu j otrebno moč. ne da bu j povzročalo kake težkoče po za-(vžitju. J Židje so davno pred drugimi na-': j rodi spoznali, da so za človeško : itelo neprimeirne »teviln« snovi, ka- < jlert1 še v sedanjem času za.vživajo , ;ne-Židje. To sn snovi, ki povzro- 1 jčajo br»dvoma veliko škodo. | j; Dolgost življenja ter napredok i t j civilizacije gresta roka v roki. < J Dolgo življenje je ne»>bhodno po-i irrebno, da se doseže v narodnem j življenju stvari, ki so \i>oštevanja •vredne, in to velja tako glede po- i sameznika kot skupin ljudi. Pent at ev h vsel»uje natančne, [predpise glede zavživanja hrane, , a eno dejstvo je največje važno J , sti. namreč strogo inspieiranje, mesa. ki je običajno med Židi in,1 t kateremu se mora to pleme brez 1 dvoma v veliki meri sahvaMti za*' sorazmerno nizko umrljivost vsled ' ; pljučne jetike. ji Obredno klanje živali in inspi-j-eiranje mesa temelji na sanitarnih I principih in raditega je man, ka-' tero r.svživajo Židje, v sfriačnemf boljše kakovosti kot pa meso. ka- 1 | tero zavži vaj o droga plemaoa, i veča ▼ stičnih ofaottKiaak. iirez ozira na preganjanja, ki so trajala -toletja hi stoletja, pogo-1-.to nepopisno bedo in revsščino, ■Jaoa stanovanja ter "šti ter v Frankfur-tu ke* v iztočnem delu Londona :< r na iztočni strani New Yorka.j To je izvanr. den pojav človečke /ilavosti, brez primere v celi zgo 1 dovini. To je vprašanje namenoma iz-' vedenega po«laljšanja najdaljšega] t raja'.ju človeškega življenja. Izraz Zi.l rabimo v splošno sprejetem smislu b;«!sede. Židje niso pleme, temveč narod in številni člani tega na roda ne morejo več trditi, da so č it eg a tipa ter prostil vsake tu.ie priimki. glavnem p,» je sorazmerno ei-j sti tip oitodoksnrh ali strogo ver-' skih Židov, ki priile vpoštev, ka-j l;ir se < men;a daljšo življenjsko; d bo Židov, in to nam dokazujejo stat s»i."ni jx-diitki, zbrani skupaj! iz številnih zanesljivih virov. V koliko se tiče ta trditev Židov j mešane krvi, ni mogoče ugotoviti' z arotovostjo, vendar pa se lahko; trii;, da se življenjska doba Židov; zmanjšuje v razmerju z oddalje-i jrtn od priprostih principi je v or-j t«wIo\-sne židovske vere ter od tra-t dicjonalnih navad židovskega na-i oda. i eprav ni«io Židje mogoče pleme a;i povsem loocria vrsta člov«skih bitij, so vendar najbolj korenito i' čena verska selrta. ki se je vedno strogo držala svojih posrtav in predpi*>v. Temeljna razlika, ki ločuje strogo verskega Žida od mlaČne-fa ali pa kristjana, obstaja v strogem izvajanju predpisov dijete. Ti predpisi odgovarjajo tako zahtevam znanosti kot verslcim določbam. vsebovanim v židovskem zakoniku. | Kadar pod vržemo umrljivost v gospodarsko ix>sk>pje posestni-. «ia Kampiča v K-aniži pri Alaribo-ru in zanetila ogenj, ^lariborski gasilci so prišli s.eer takoj na kraj nesreče, veudar pa niso mogli ničesar rešiti V hlevu se nahajajoča blapea ^ta se še pravočasno rešila. Skoda je tem občutne.jšii. ker je bil KampiČ zavarovan po starem tarifu. Med nevihto ie treščilo v lvjub-Ijani v hiš^» veletrgovca Derende I Strela ni napravila skinle. . Škrlatica se je pojavila v okoliei Maribora. 1'čitel ju Z-mljišču v Brez ji sta [zbolela siji in hčerka za škrlatieo. Najden ntopljenec. Pri Novem liiesju so jiotegiiili iz Ki-Ke truplo približno 40 let starega neznanej^a utopljenca. V žepu je iaul srečko mokrouoškega Sokola. Truplo je i-i v *Č tednov ležal (i v vodi. I'topljene a so po ko pal i na novomeškem pokopališču Kitajski diplomat o Bleske m jezeru. Kitajski publicist Unio Wang, tajnik kitajske legaeije na Diuia-'ju. ki biva sedaj na Bledu, je o le-ipoti bisera naše Gorenjske izjavil nekemu Ijubljaiiskemu uredniku: •Prepotoval sem Severno iat Južno AmerLio ter vso Evropo, a ni-j kjer nisem načel divnejšega jeze-ira od Blejskega, razen "Si Hu" 1 v m o ji domovini.'' Vlom v poštni urad. Neznani tatovi ponoči vlomili v poštni urad na R čiei v S-i\"inj-ski dolini ter fxinesli nad 12,(XK) kron denarja, znamke in torbice ; poštne na hiralnice v LetuŠu. Orožniki jioizvedujejo, a brez uspeha. I Znfžar.je mezd na Češkem. ' Iz Pa gre poročajo: Po vetiti lista Prager Predse" iz Moravske j Ostra ve, je delavstvo tekstilne in dustrije sprejelo kolektivno pogodbo. v kateri zahtevajo delo-;dajalci deset odstotkov znižanje mezd. Twad bi izvedel za naslov mojega brata MATIJA PRTMCELJ. Ako on sam oglas vidi, naj sei takoj oglasi. — Anton Primeelj. P. O. South Davton. N. Y. i Prijatelj delavca j PAIN-EXPELLER ............... vptt Slaven že Teč kot 50 let. ffltjte sa tvoraiiks zaaatks _______SIDRO. K Qwmog&s, i /ru/vt/cgsrie, g&nAfeje, i boJo 50few dobile uspešno 1 odpomoč kadar tiaivajo | LH ipi J AM I -Toolk* za ženske |J IWnia^a bolečine, popravi neredne |j funkcije, porqa^a naravi oltrepčafi 1 oslabele ženske organe in jim |a povrne normalne razmere. | CENA +/.33 g VprdMjte V lekarnaft^ ^ Kretanie parnikov - Shipoine News 15. avgusta« j Pelvedere. Jm: Alauret&nia. Cher-j fcourj. 16. avgusta: Seydlitx, Bremen: St. Paul. Bremen; President Monroe. Cherbourg. IS. avgusta: Homerio, Cherbourg-. I^afayette. Havre; Kroonland. Cher'oour*; N our da in, Boulogne. , 22. avgusta: Aqultania, Cherbourg; Resolute, Hamburg. 22. avgusta: President WJson, Trst; Lapland. Cherbourg. ,23 avgusta: Pari«, Havre: President Adams. Bremen. 26. avgusta: Majestic. Cherbourg; Andania. Cher-j bourg; Oropesa. Hamburg: Rotterdiim. Boulogne. 29. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Arabic. Genoa. 30. avgusta • France, Havre: Hanover. Bremen: Mongolia. Himbur«; President Van Bu-J ren. Bremen. Rail l)i izvedel, kje nahaja moj i»rat JOHN fAVN.VR. ZatLiji r.is ve ^a njegov na-s!ov, na i mi sa sporoei. Ako pa i-ij.i. naj oši svojemu bratu: Mark Oa? nar. :!14 East Jaekson S^.. Fr« enort, 111. (11-14—S) . IšCen! rojaka FRANKA ZADEL. r«ijene«-a na JnKvah 5t. 47 pri Sr. Petni na Kranjskem. Pro-; sj',1 lm. ount-v- ((10-12—S) AOVERTISE IN "GLAS NARODA". 2. septembra: Kyndam. Boulogne: America, Bremen. 5. septembra: Ke lian os, Hamburg; MfeUretanlu. Cher* ' bourg. a. aertembra: v , Minnekahda, Hamburg 9. septembra: ha fiavoie. Ham: Finlarv". Cherbourg: Orbita, Hamburg; Homeric, Cherbourg. 13. septembra: Paris. Havre; Torek, Bremen: Manchuria, Hamburg. 14. septembra: , Roehambeau. Ha\T». <6. septembra: 1 La Lorraine. Havre: Majastic Cher-! bourg: Keelar.d. Ch^rbour,: Oruuna. : Hamburg. ( 19. septembra • Resolute. Hamburg. >20. septembra: France. Havre. 123. septembra: George Washington, Cherbourg: Noor-■ dam. Boulogne: Kroonland. Cherbourg. 26 septembra: j Seyiiiit*. Bremen ,30. septembra: Rotterdam. Boulogne. C^avnost v 2NANI PARN.KI. IZnORNt UGODNOSTI No Imejte brezrctrebirih stroškov In rt -mud*. BELVEDERE______ 15. avgusta PRES. WILSON 22. avg.; 21. okt. ARGENTINA ---- 9. septembru Vnaprej t lačan« karte za sorodnike all prijatelje se lal-ko preskrbi pri bllin.M parobrodnl agenturl ali pri PHELPS BROS, ft CO., Generaln' Agsntl 2 WEST STREET NEW YORK ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-NIK V ZDR. DRŽAVAH. C LAS NARODA, 12. AVG. 192? ČUDNA ZAPUŠČINA & o m a n . — Francoski spisal L. B. Poslovenil O. P. Tuje narodnosti v mostu Now Yorku (Foreign Liryuage Information Serve« Jugoslav Bureau.) Koliko je Jugoslovanov? Department of Commerce je! ravnokar izda! izid zadnjega ljudskega štetja glede materinščine j prebivalstva mesta New Yorka. 'Kakor olwLeajno, »e taka statistika ;razteza le na takoz»-ani "foreign white stock", to je na belokužne jtujerodce in one tukaj rojene do^ jmačine, katerih starimi (ali vsaj leden izmed starišev) >*> se rodili • v inozemstvu: z drugimi beseda-i .... mi. v to statis?tiKO je zapopadena j prva in druga generacija prise-Iijeneev. Kot materinščina smatra |Si* občevalni jezik, ki ga je priseljenec govoril doina. v starem kra-[ju. Tu jerodei so klasificiraj li p« isvoji lastni materinščini hi njiho-fvi otroci po materinščini starišev. Zanimivo je. da se je število tu jerodce v in njihovih istrok z an-jrleško materinščino (vStevši Iree,1 Škote, Vel še) znižalo od 9t>4,9:ifc ieta 1910 na 897.4.">2 v letu 1920: razmeroma še več se je znižalo številu Nemcev, od 820,041 leta 1910 na 690,789 leta 1920 Vse druge' važne narodnostne skupine pa so narasle, nekatere kar skokoma. Zlasti velja to glede ltaljanov, ki so narasli od 546.583 leta 1910 na 803,048 leta 1920- Rusi od 27,155 na 221,153 in Poljaki od 112.374 na 161.310. Skupno prebivalstvo tujerodeev in njihovih otrok je znašalo leta 1920 : 4,294,629, dočim vse prebi valstvo mesta New Yorka znaša 5.620,048. Največjo skupino tvorijo Židje (katerih materinščina je "jidiš*'}, namreč 946,139; za njimi prihajajo Angleži in Kelti (Ir ei), ^97.452: Italjaui, S03.048; Nemci. 690,789; Rusi, 221.163: Poljaki, 161.310. Teh še*t skupm tvori 86.6 o-ke jako presenetljive podatke. Ju gosi o van i so (topot pravilno) raz-deljeni v dve jezikovni skupini: slovensko in ,srbo hrvatsko. Tu ob-ijavljamo izid ljudskega štetja — brez daljnega komentarja: | Slovenci: Tu jerodei, 5,839: tukaj rojeni od tujerodnih starisev. 4,732: skupaj 10.571, nasproti |3.SS6 v 1. 1910. ! Srbo-Hrvati: Tu jerodei, 3,100; tukaj rojfni od tujerodnih stari-■šev, 937; skupaj 4,937, nasproti .2,043 v 1. 1910. Jugoslovanov skupaj je bilo to-i't'j po ljudskem štetju od 1920 leta 14,«7S, nasproti 5,929 v letu ;i910. Vse slovansko prebivalstvo mesta New Yorka pa znaša 470,257 (Kam^ pa so izginili oni deset -;tisoči Čehov in Slovakov? Saj vendar Čehi v New Yorku imajo dve Sokolovni in Narodno Budov (Dom). Slovaki pa bodo gradili Narodni Dom in Sokolovno. Ako bi jih ne bilo na desettisoče, ali bi bilo mogoče zgraditi toliko narodnih stavb?) Princip dr. Rathenau-a. V ^Nemčiji kroži majhna knji-: žica, ki vsebuje utrinke, katere je zaznamoval od časa do časa dr. Rathenau, umorjeni nemški minister za zunanje zadeve. Rathenau je bil eder izined vodilnih industrijalcev Nemčije in knjižica ima obliko maksimov za industrijalce, podjetnike in tako dalje. Nekateri najbolj značilni izreki so naslednji: — V sporih nima prav ne ta, ne ona stranka. — Skrbi, da bo imel vsak tvojih uradnikov pomočnika ali namestnika, a noben njih adjutanta ali pribočnika. -- Trgovske posle je treba kor.-1 trolirati ,s pomočjo monarh i čilih metod. Kolegi delajo slabo ali v najboljšem slučaju brezbrižno. — Če najdeš, da je kak človek nesposoben za mesto, ga rajše pošlji v penzijo s polno plačo, kot da bi ga ohranil na njegovem mestu, kajti on l>o napravil nepreračun-Ijivo škodo ne le tebi in samemu I sebi, temveč tudi številnim dru-gim. ! -Če sta dve tretini tvojih sklepov dobri, bodi zadovoljen. Ne zahtevaj. da bo vae nrav. temveč na, Ta nenadkriljiva skupina namizne posodi*. s zafetnii'umi na dveh prostor.h v vencu, s peterobarvnimi okraski n.i vsakem kesu 111 s po^lučmimi ročaji -'»Stoji iz olK-iJnih krožnikov. S inr-ev 12 zajtrkovalnih krožnikov, 7 ineev 12 juhinih krožnikov, 7 * inca. 12 skodelic 12 podložnikov 12 skodelic za zrnate jedi. 6 ini^ev lj posebnih krožni- kov za kruh in mi slo. ♦J1* in ta 12 posod za si,! je, »U inča 1 pladenj, 13 »4 inča 1 pladenj, 11=, jnC-.-\ 1 posoda za ZH[.*no, inCa 1 Uki za polivko. 7 "j in Ta 1 krožnik za maslo, 6 inCev 1 i»o«!o'a 1 ti«.s<»h( za smetano 1 n- s. da sladk< r z pokrovom idv.t kosa) VAŽNO! Iluxtman eurantiia, da je vsak kos v tej skupini prvovrstne kakovosti — ne drugovrstne To je stalen, uli "odprt'* vzorec. Nado-mestilni koj-i se lah I-o rtobf v treh letih. Vsak kos je zavit v svilen papir. lzt>irno zavito, da se i;e pi'bije. Pošlje se takoj. Brez zamude. Vam prinese 110 kosov "Martha Washington" namizne posode, z zlatom okrašene. Hartman hoče. da postavita na svejo mizo za BREZPLAČNO POSKUŠNJO to nenadkriljivo. z zlatom okrašeno in B začetnicami opremljeno namizno posodo. Samo če v resnici vidite te krasne, slavne MARTHA WASHINGTON UZORCE. lahko spoznate, kako čudoviti so. Pošljite samo $1 in mi vam pošljemo vso opremo—vsega skupaj 110 kosov. Uporabljaj-te posodo 30 dni. In če n ste v takem razpoloženju, da bi se ne ločili od nje, jo vrnite, in mi vam bomo vrnili Vaš $1 ter plačali pošiljatne stroške na obe strani. Če jo pa obdržite. vam bo VZELO PRIBLIŽNO ENO LETO. DA JO PLAČATE po naših lahkih pogojih. Pošljite danes kupon Vaša začetnica na dveh prostorih na vsakem kosu— 5 barv-' ni rožnati okraski in zlato. Čudovitega umetniškega utiša ne podaja samo nova in privlačna oblika vsake posode, pač pa tudi bogati okrask; krtig začetnic. Vaše začetnice s t«-mi prvovrstnimi okraski v naiavnih barvah, vdelane na poseben ognj»-n način, s^ na dveh prostorih na vsakem kosu. In priročno kot je vdeljava na fini zlatnini. Vsi ročaji pokriti z zlatom. Vsak ročaj je p« '^rit s zlikanim zlatom kot ga vidite na najbolj dragoceni imp«.rtirani posodi. IJlago samoposehi je krasno, bleščeče, snežnobelo in razen začetnic, cvetljičnih okraskov in s zlati m pokritih ročajev, ima vsa* kos dve zla tli i robn. < rti. Nobena, risarija se ne more primerjati s stavna "Martha Wash-ington''. Oprema, katero bost«- s ponosom predložili svojim Kostem. Elegantno, i zborno, umetniško in sedaj vaSe po nizki ceni. In vsa namizna posoda. IV kosov, je vaša. najprej za brezplačno poskužnjo. potem po lahkih odplačilih. Odpošlje se na 30 onevno brezplačno poskušnjo naravnost iz naSega, rikašk>ga _ skladišča. Pošiljatev tehta približno 1*0 funtov. Izkoristite to priliko. Pošljite kupun. Izdajjatelji tega lista vedo, da je Hadmanovo ugotovilo resnično ter so prepričani, da boste zadovoljni. Naročilna štv. 324DDMA13. Najnižja cena $32.85. Plačajte sedaj $1.00. Ostanek po $3.00 mesečno FURNITURE & CARPET CO Dept. 4747 CHICAGO, ILL. Copyright, 1C22. by Ilartman's. Chicago HARTMAN Z A SIVE LASE BREZPLAČNI Razprodajni Cenik Ta veliki brezplačni 3'ls strani oh-segajoč četi i k vam im-ilsuiv. presenetljive razprodaje pohištva, ]re-■prog, linoleja, p«--či. ur. srebrnine, poso«le. pralnih in Šivalnih scr<»j*-v, aluminijaste posode. fonogra/ov. pli-novih strojev, se-paratorjev za smetano itd. vse na naše Lihke pi.g.ije — ?Sr rini Drosta po-skusnja z:i vse Dopisnica ali pismo vam prinese, z n -ston j. "Naj Hartman o-premi vaše gnezdo" OdpoŠI jite kupon sedaj. HARTMAN * Dept. 4747 Od pošljite HARTMAN Caroet Co Dept. 4747 Chicago. III. Prilagam SI.00. pošljite 110 kosov zlate Martha Washington namizne opreme štv. nI »1 >.\I A 13. linel l om dni na poskusriji. c"'e ne bom zadovoljen. Ikjmi poslal nazaj in vi mi boste vrnili ll.mi ter plačili transportne str«.ške na ob«- str-.ini. ate ................. Katero začetrvico ho<"ete iK ilertikoli črko) ..... Razne vesti. Zveza za interese človeštva. i Prve dni m. meseca se je vršila J v Bernu seja Zveze za interese! j človeštva. V odbor so bili med I drugimi izvoljeni podpredsednik i belgijskega senata Henri Lafon-1 taine, član Instituta de France j dr. Richet, bivši liaučni minister stopi soglasno s principi, v katere j veruješ- Vse poti ne vedejo/v Rim, 'eigzagaste pa gotovo ne. — Težka, komplicirana ali med- j la ideja koristi prav tako malo v' bkne.su kot v življenju. Vsako ve-j iliko bizues idejo je mogoče izra iziti v enem stavku, katerega bol i razumel vsak otrok. Tukaj, kot v • vsaki stvari, tiči umetnost v enostavnosti. — Nasprotovati trošenju celo v najmanjših stvareh ni "malen-|kostno'', kajti trošenje je razjedajoča bolezeai, katere ni mogoče o-j inejiti na eno mesto. Xajti je velika podjetja, kojih obstoj je od-visen od tega, če se enokobiice popolnoma izprazni ali če se pusti v njih tvarine za eno lopato. — Oni, ki se pritožuje, da ima preveč posla, nam dokazuje, da ne zna organizirati. Napoleon bi nik-|dar ne zavrnil zavojevanja Španske z izgovorom, da je preobložen z delom. Na drngi strani pa doka-j iznje oni, ki pravi, da ima premalo i posla, da je nepotreben ali odveč. I I Je. odpravil krst novoiojeneev. Kdor se želi krstiti, mora biti star najmanj osenmajst let. Japonci izpraznilo Vladivostok? Afreneija Ha vas poroča, da je japonska vlada odredila izpraznitev Vladivostoka, kjer bo ostal le oddelek mornarjev v svrho zaščite inozemcev, MOŠKI! Zaščitite ae ^HH^ nia kma MlaMajta mMem vedoo a porabljajte BHP ^^f^S^ (SMtorr Kit) Fmriih KATAR * Tate 35c. Kit «'■) ti MHUnUA Vii Mami« tU Sm-T-KiC« i SZ Batkaaa 8t_ N«w Tor k razumel vsak otrok. Tukaj, kot v |i0vni cerkveni sorjet. ki upravlja sedaj patrijarliove po«le. odpravil "NATURAL. HAIR RESTORER" ft ni naša iznajdba vam ohrani sive in druge lase pred izpadanjem. Odpravi prahlaj. redi korenine in pomaga rasti la». "Natural Ilair Rektor«*" barvilo in se uspešno uporablja za moSke iu ženske lase. Steklenica z vsemi navodili se vam posije za. Jl.O'J pia- j Can v naprej. Cspeh zagotovljen ali ?m vam vrne denar. Victoria Mfg. Co.f 655 Morton Bldg.. New Ywt City KALIFORNIJSKO 6R0ZDJE! Ze danes naročite za mesec september in oktober. Nikjer ne boste dobili bolj poceni naročil za cele vagone. Sakse so brezplačvie. Poslano grozdje pregledu jejo driavne oblasti. Zakal bi plačevati agentom, če lahko sami naravnost iz Californije naročite. Piiite še danes v svojem maternem jeziku po naš cenik. LOUIS ANGYAL 700 L Street Sacramento, Cal. ZA VAS DOLAR = •te poiteno In hitro postrežem kadar rabit« uro, zlatnino, srafcrnlrvo, prstan, Diamond, dalje ako telite pravi glasni Columbia gramofon, slovenske plošče, ln te društvo potrebuje pravo svilnat* zastavo, rsgallj«, kape Itd.; £e se obrnete do znanega vefitetnega trgovca Slovenca, kateri razpoillja blago po celi Ameriki nad 1C let pa 14 nikdar eMail kako "»Pravilnost. Poskus'** m« enkrat pa se boste oreprlCail. Piilte po brezplaCne cenil« na IVAN PAJK, 24 Main St^ Conemaugh, Pa. prikodn&Ll DR. LORENZ 642 Penn Ave^ PITTSBUBGH, PA KDINI iLOVKNSKO •OVORKČl ZDRAVNIK ftPCCIJALICT MOiKIH BOLEZNI. Meja Strok« j* zdravl>n>> akutnih In kroničnih bolezni. Jaz eam fte zdravim nad 23 let ter i.nam skutnje v v«w boleznih__ I« ker znam slovensko, zato vaa morem popolnoma razumeti 'ln spoznat] vaio bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Cknl 23 |«« Mm Pridobil poeabno skuinje pri ezdravljenju metkih bolezni. Zace se morata popolnoma zanesti na aten«, moja «krt> pa jo. da vaa popolnoma oadra-vlm. Ne edlaftajta, ampak pHdlto čimpreje. Jas ozdravim saetrupljono kri, mafije tn lise po telesu, bolezni v grlu. »z. padanja Iti, bolečina v »-aeteh.star«rane;ooUbe«ost.ilv£ne »n bolezni v mahu-Juledlcah, je*rah. Želodcu, rmenlco rwmatlzem, katar; zlat« Sile, naduha Itd. Uradno ure: T ponedeljek: sredo lo petek od I. dopoldne do I. »opoldao-v torek. Četrtek ln sobota od t- dopoldne do S. aveCer- v lo 1 'K ^ .. ." . . ■ - ..• , . •. .i 27 (Nadaljevanje.) —NV le ena, — temveč vee živali, _ je odvrnil mladenič. — Ravno pred naina na loki >era videl konje in ljudi. — Kdo more to birif Kaj hočejo.' Koliko jih je bilo! — Tega ne morem povedati, kajti videl-sem jih le za treutuek ter a« takčj nkril. — To »t o ril pametno, pu^pod. Nahajava se v ozemlju rodu Abipone«. Kaj m> delali * Ali >o jahali proti nam ali pred nama na-trt-ejt — Tabore. — je odvrnil mladenič. I — Potem j*e bom >plazil tja ter jih opazoval. Ne st,,r; te-a. Amiano. Prestar in nevarnost je prevelika. ! — -Ia/ Iikt-m ie lako >tar, a ti .si še premlad za to. ( — l^ttem pojdiva oba. j —- Ne. Eden zadostuje. J I'j t-rek al* sta >*e nfkaj časa. a staree je zmagal ter »e odstranil. 4 Prajalo je nekakol pol ure preti no >e je vrnil. Rekel je: J -o Abi|Mio«-s. Naštel sem jn-tdeset mož in prav toliko i tonj t i — Kje so dobili ti ljudje konje t ! — I'kradli so jih, seveda. — Kako so oboroženi? — S sulicami, loki. psicami in cevmi. Torej imajo strupene pšiee pri sebi. Treba se je paziti. Ali! uoreva mimo? — N'et tidprtina v irozdu je preozika. — Potem se sj.laziva mimo njih pod drevjem. — Tudi to ni mogoče. Gozd je neprodiren. i — Torej ne moreva naprej t — Nikakor ie. Vrniti se morava ter poiskati dru«ro odprtino vi o2du. l*ojdi, gospod. Vrnila sla se na mesto, kjer sta preje prodrla v odprtino gozda t r pričela hoditi naprej v prejšnji smeri ob robu gozda, ki se je za--il proti severu. Prva polovica dneva je že potekla in solnee se je že nagibalo »roti zapadu. h Ko sta tako korakala preko odprte prerije, sta zapazili naen- j rat na levi strani posameznega jezdeca, ki se je bližal v galopu. V j ♦tem «asu p« -ta zapazila v travi pred seboj temno C-rto, ki je vodi-; » proti se vero-za padu m kateri je jezdec očividno sledil. Obstala sta er premišljala. - — Kaj naj s!ori\ a t — je vprašal Inka.-— Ali naj se mu izogneva ? ( — To je nemogoče, — je odvrnil starec .— Hitrejši je kot mi- I va ter bi naju hitro dohitel. Sploh pa se nama ni treba bati posa-leznega jeideea. — In tudi ne. če spada k Abipones? — Tildi v tem slučaju ne. Predno bi jih priklical, bi bila midva i e daleč proč. Sploh pa domnevam" da je to bel človek. Jezdec je seveda tudi zapazil oba moža in ko je prišel uj obeh, ! e ustavil konja it vprašal v španskem jeziku: -— Ali smem izvedeti, gospoda, odkod prihajata! — Prihajava od Parana, — je odvrnil starec. j — In kam sta namenjena? 1 ' j — Sko/i Gran Cako v gore. ^ V T | — Kaj sta vidva? — Indijanca, ki ne spadava k nobeni stranki. Mi živimo v miruj belimi. To me v«s. li. Jaz sem doktor Parmesan Rui el Iberia de Sar-funna y < astelguardianta. — To je dolgo in seveda tudi zelo odlično ime. kaj ne? — Da. Jaz izviram iz stare Kastilije. kjer so stanovali moji pred-nki na gradovih. Ali pripadata mogoče družbi očeta Jaguarja. Ilo , ločeta skozi Gran Cako v jrore? — Očeta Jaguarja? Ali je ta slavni mož tukaj? — Seveda. Jaz ga iščem. Mislim, da je sled, kateri sledim, nje-rovea. Torej vidva ne spadata k njegovi družbi? j — Ne, a veselilo bi naju, če bi se mogla sestati z njim. Torej ,vi oenite. da je to njegova sled * — I>a Ž« smo po njegovi sledi, a se ustavili, da iščemo pred-! lotopne živali. — Prosiva vas. da vam smeva slediti — Lahko, če ne gresta prepočasi. Meni se mudi. — Midva hodiva hitro. > \ ' — Torej pojdita hitro. Rila sta dobra tekača in jima ni bilo težko dohajati konja. Ki-i urg ju je nekaj časa pozorno opazoval ter re-ked nato: — Moje ime poznata in tudi moje pokolenje, gospoda. Ali smem \ edeti, kako naj imenujem vaju dva? — Jaz sem Anciano in moj unuk je bil imenovan Haukaropora. [omur se zdi to ime predolgo, ga imenuje enostavno Hauka. — To bom storil, kajti pri tem se izvrši amputacijo zadnjih i reh členov. Jaz ljubim talte operacije, ker sem kirurg. Kaj mislite ' operativnem odstranjenju male kosti v kolenu? Ali bi mogel pa-ijent pozneje hoditi f — Dvomim o tem. gospod. — Vi dvomite? Prav lahko bo hodil, a stvar je treba pravilno j cvesti. Zareza ob pravem času in na pravi način. Jaz vse posabljamj q odrežem. i Star«f je sejrel z roko v lase ter se pri tem ozrl * govornika s' »ogledom, ki je kazal, da ne ve natančno kaj naj odgovori in kaj naj ! i misli o človeku, katerega je imel pred seboj. Kirurg je to zapa- j il ter rekel: — Torej ne vrjamete tega? Jaz sem izvršil operacije, pri kate-ih je bil naravnost nebeški užitek slišati cvilenje žage, ko je rezala, ost. Kaj pravite o spačeni nogi? Ali jo je mogoče uravnati z ope-acijof — Tega žalibog ne morem povedati, gospod. — Ne gospod, temveč don. Gospoda kot sem jaz. imenujejo ona. Recite enostavno Don Parmesan. Vi poznate torej očeta Ja-1 iiarja? — Nisem ga le videl, temveč tudi že govoril z njim. — To mi je drago. Spoznavam v vas njegovega znanca. Ali milite, da bi bil pripravljen rešiti dva francoska gospoda? — Fracoska gospoda? Kaj je to? — Dva človeka iz Francije. ' — Te ne poznam. __(Mi® prikodnja.* ' ' N.1