Stav. 134 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu« « nedeljo 19. mafnlke mi r ž. Izhajn vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ta praznikih. — Uredništvo' tiica sv. Frančiška AsiSkega št 20, L nadstr. — Dopisi n«j se poSiljajo fcreumitvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi te ne vračaja — '.--dajgtfctj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koasordj lista ; »Edinosti". — Tisk tiskarne Edinosti", vpisane zadruge * omejenim poroitvoni, v Trstu, »lica sv. FrančiSka Aalškega 5t. 20. — Telefon uredništva in inrav* it. 11-57. — NaroCnina znaša: Za celo leto K 31*20, pol leta K 15'60, tri mesece K 7-80. za nedeljsko izdajo za celo leto K 6*20, pol teta K 3*60. Letnik XUii. DINOST Posamezne itevllke po S vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mflliaetr* w širakosti eoe kolone. Cene: oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 10 vini osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm d6 50 vin | oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljsa vrsta K X— Mal oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi.EdinostiPlača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek ae nahajata v ul.sv. Frančiška As. & 20. Poš; nabran i laični račun It S*1 652 imm ARMADNA UROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglaša: Italijansko poizvedovalno delovanje na jugozapadni frouti je trajno živahno. Bojno delovanje med rekama Osuin In Devoll se je nadaljevalo. Dogodki na morju. — Eden naših podvod-nikov, poveljnik poročnik linijske ladje, Holub, je dne 14. t. ni. pred Valono potopil s torpednim strelom neki velik angleški rušilec. Načelnik generalnega štaba, * NEMŠKO. BLROLIN, IS. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na bojnih frontah je slabotno topovsko delovanje zvečer znatno na-rastlo. Močno streljanje se je nadaljevalo tudi ponoči Živahno poizvedovalno delovanje je izzvalo zlasti pri Lasigny srdite boje iz bližine. Ujeli smo več mož. Včerai je bilo sestreljenih 16 sovražnih letal in en pri vezni balon. BEROLIN, IS. (Kor.) Ve'ikl giavui stan javlja: Na bojiščih nič novega. Prvi generalni kvarlirmojster pl. Ludendorfl. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 17. majnika. — Uspešno pretidelovanje topov v odsekih fronte, kjer je bilo delovanje sovražnika znatno, tako v Tonale, v dolini Lagarine, v Val-arsi, pri Asiagu, v dolini Zensona in Capo Sile. .'Razpršili smo oddelke sovražnih delavcev in vojakov in povzročili v sovražnih Črtah eksplozije 'in požare. Angleške patrulje so imde na asiaški planoti spopade s sovražnikom. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, IS. (Kor.) Uradno se poroča: Pod poveljstvom kapitana Griinerta nahajajoči se pod-vodnik je potopil ob zapadni obali Anglije pet obloženih parrikov, skupno 21.000 ton. : L* KOLIN, 18. (Kor.) Naši podvodniki so poto-rili v Rckavskem prelivu in ob vzhodni obali An-gf.js zcj't 13.000 ton sovražne ladijske prostornine. GOSPODARSKA POGAJANJA MED NEMČIJO IN ŠVICO. BERN, 17. (Kor.) Nemška delegacija odpotuje v petek zjutraj v Nemčijo. Kakor se govori, se dejstva odhoda nemške delegacije ne sme razlagati tako, da smatra Nemčija pogodbo že sedaj za izjalovljeno. Nemška delegacija se vsekakor po 14. majniku ne smatra več vezano na dogovor, izjavila pa je, da hoče počakati do 22. tnajiiika. Vrh tega je bilo izjavljeno, da Nemčija kljub brezpo- godbenemu stanj« ^a sedaj ^e-ne bo -oinejiia do bavljanja premoga. BERN, 17. (Kor.) Glasom listov sta bila dva Švicarska odposlanca v zadevi gospodarske pogodbe odposlana v Pariz. BEROLIN, 18 (Kor.) Norddeutsche Atlgemcine Zeitung - piše k ogfl?5evanju Švice s strani enten-te: Domnevati se mora, da se je francoska vlada ti.udila že vnaprej, da prepreči sklenitev pogodbe. Vzroke ni težko izpoznati, ako pomislimo, da je vred kratkim ameriška vlada izjalovila nemško-Švicarsko pogodbo glede preskrbovanja Švice z žitom Šele sedaj je zamogla Izrabiti Francija položaj Švice tako, kakor je to storila. Ameriški in francoski nastop zamoremo torej smatrati ket skupno akcijo, ki stremi za tem da se izrabi potreba žifa za Švico, temelj njene politične in gospodarske nevtralnosti. Obstreljevanje francoskih premogovnikov. BEROLIN, iS. (Kor.) Nemško dalekonosno obstreljevanje francoskih premogovnikov v Bethu-nu se nadaljuje. Dne 16. t. m. so bili obstreljevani s težkimi topovi predvsem premogovniki pri Ane-zinu in Noenixu kakor tudi jeklarue v Isberguesu. Neprestano obstreljevanje premogovnikov v Be-ihunu je spravilo preskrbovauje Francije s pre-mngom v veliko nevarnost. NASA CESARSKA DVOJICA V SOFIJI. SOFIJA, 17. (Kor.) Cesar Karel in cesarica Žita Sta na potovanju v Sofijo prispela v Niš. Na kolodvoru sta bila pozdravljena od gnl. Nerezova, železniškega ministra Kozničkega in drucih osebnosti. Med hura-kllci zbrane množice in zvoki tBog ohrani« je dvorni vlak nadaljeval svojo vožnjo. SOFIJA. 17. (Kor.) 2e ob dveh popoldne so do-311 na kolodvor člani vlade z damami, generalissl-rous Zekov, bivši ministrski predsednik Gcšov, Malinov in Gudev, predsednlštvo sobranja, osobje avstro-ogrskega poslaništva, nemški poslanik z nemškimi pooblaščenci in mornariškimi atašeji, turški poslanik z vojaškimi atašeji kakor tudi dvorni dostojanstveniki. Kolodvor je bil bogato okrašen z zastavami zaveznikov. Na peronu je l.lla postavljena častna stotnija gojencev vojaške akademije. Kralja Ferdinanda sta zastopala vsled slabega zdravja prestolonaslednik Boris in princ Ciril. Točno ob 3 popoldne je zavozil vlak ob pozdravu topov na kolodvor. Cesarska dvojica in oba princa so se pozdravili in objeli zelo prisrčno. Cesar Kare' ie nagovoril nato s par besedami že znanega mu generalissima Zekova kakor tudi vojnega ministra Najdenova, ki mu je bil predstavljen. Nato je še! cesar mimo častne stotnije in sešel ministrskemu predsedniku Radoslavovu v roke s pripombo, da je srečen, da ga zopet vidi. Tekom daljšega razgovora te podelii cesar Karel osebno ministrskemu predsedniku Radoslavovu veliki križ reda Sv. Štefana in sicer v priznanje tega, kar je storil ministrski predsednik za zvezo. Gospa Radoslavova je izročila cesarici buke. Cesarska dvojica kakor tudi oba princa so se odpeljali nato v mesto, kjer so bili povsod viharno pozdravljeni. Dekicta so obsipala vozove s cvetlicami. Vojaki in šolska mladina so tvorili špalir, za katerim so bile velikanske množice ljudstva. Na trgu pred katedralo je stala slikovita skupina kmetov in kmetic v pisanih narodnih nošah. Ko je stopila vladarska dvojica v mesto, je bila pred slavolokom pozdravljena od župana Radeva, ki je ^ouuJil obema soli in kruha in ju pozdravil z nav- dušenim govorom, na katerega je odgovoril cesar Karel z iskreno zahvalo za sijajni sprejem. V kraljevi palači se bo vršil danes diner, ki mu bo sledil sprejem. SOFIJA. 18. (Kor.) Vsi listi brez razlike strank objavljajo prisrčne pozdrave v katerih izražajo tople simpatije za cesarsko dvojico in naglašajo mii ovna stremljenja cesarja Karla, kakor tudi prijateljstvo, ki je spajalo vedno avstro-ogrsko monarhijo z Bolgarsko. SOFIJA, 17 (Kor.) Cesar Karel je podelil: mi nistrskemu predsedniku Radoslavovu veliki križ reda Sv. Steiana, naučnemu ministru Peševu, finančnemu ministru Tončevu, justičnemu ministru Popovu, trgovinskemu ministru Balokovu, kmetijskemu ministru Dinčevu in ministru za javna dela Pctkovu vojni križ za civilne zasluge prvega razreda, vojnemu ministru gnl. Najdenovu Leopoldov red prvega razreda z vojno dekoracijo, predsedniku sobranja dr V'aćevu vojni križ za civilne zasluge prvega razreda, generalissimu 2e kovu veliko vojaško zaslužno kolajno. Odlikovani so bili dalje vsi višji vojaški, dvorni in civilni dostojanstveniki. SOFIJA, 18. (Kor.) Cesar Karel je dospel danes v bolgarski glavni stan. Pred prihodom cesarja Karta v Carigrad. CARIGRAD, 18. (Kor.) Mesto se pripravlja na slavnosten sprejem avstrijske cesarske dvojice^ ki bo sprejeta z ono prisrčnostjo, ki odgovarja prijateljski zvezi obeh držav. CARIGRAD, 18. (Kor.) V Dolmabagdže se bo vršil intimen diner na čast visokima gostoma. Vladarska dvojica si bo ogledala tudi mesto in napravila izlet na Bospor. OKROŽNE VLADE NA ČEŠKEM. DUNAJ, 18. (Kor.) Kakor je izvedel c. kr. kor. u rud s pristojne strani, bodo ministerijalne odri abe glede ustanovitve okrožnih vlad v češkem kra'jestv* objavljene jutri zjutraj v državnem za- niku. Hrvatski sabor. ZAGREB, 17. (Kor.) Na današnji seji sabora je bil v smislu predloga posl. barona Nikoliča Izvoljen sedemčlanski odsek v svrho preiskave proti ustavi naperjenega delovanja poslancev Fran-kove stranke. 0 Mermunizmu. Pred vojno smo govorili o pangermanizmu. Ne dolgo pred sedanjo svetovno katastrofo je nemški kancelar Kiederlen-VVachter ob priliki proračunske debate v nemškem državnem zborn napovedal za bodočnost boj Germanstva proti Slo-vanstvu. Do tu se je govorilo o paiigermanizmu In panslavizmu le v kuloar jih in po brošurah; državniki sa rs tem predmetu uradno še molčali, kajti vedeli so. da se bo ta dozdeven konflikt moral rešiti le s svetovno vojno. S tem je Nem-čiia prva dala Inicijativo in tako stopila v ofenzivo. Besede nemškega kancelarja o dvoboju med Germanstvom In Slovanstvom so bile prvi javen in uraden korak v svetovn^ vojno. Morda so bile te besede nemškega kancelarja nekak opomin Angliji, češ, da so Angleži vendar Germani, in nekaka captatio benevolentfe, da naj se postavijo na stran Germanov. Ce je tako, potem vidimo sedaj, da je bila to velika matematična napakr. Vendar so se Nemci oboroževali na vseh poljih. Njihova izborno organizirana vojaška in gospodarska sila se je v mirnem času večala tudi politično. Znali so si postaviti svoje nemške prince v Romunijo, Grško, Bulgarijo in v Albanijo. In leta 1870. je prišlo med Nemčijo in Francijo do vojne, ker ni Francija hotela dovoliti, da bi na Portugalskem prišel na prestol nemški princ. Vsa nemška kultura je prepojena z militarizmom z njegovo filozofijo vred. Znan je Nietsche s svojo dvojno moralo o gospodih na eni, in o sužnjih na drugi strani. In profesor modroslovne zgodovine Friderik Paulsen si upa trditi, da je »deutsche Bii-dung — Aienscheitsbildung« in da bo nemški jezik obvladoval ves svet Pred kakimi dvajsetimi leti pa je nemški profesor Momsen pozval avstrijske Nemce, da naj s silo vbijejo »nemško nadkulturo v debele češke buče«. Na vse zadnje pa so tudi vsemu svetu dobro znane gorostasne blamaže nemških proiesorjev med svetovno vojno. Vse to so izrodkl takozvanega pangermanizma. Program pangermanizma je bil v raznih dobah različen in sega nazaj tja do Karla Velikega preko Jožefa II. do Viljema I!. Posebno se je izpopolnjeval In dobival jasno obliko v zadnjih 25 letih. Sami vladarji so bili predstavitelji pangermanizma in zopet je nemški cesar Viljem II., ki nam v svojih pogostih in odkritosrčnih govorih pripoveduje, kakšen program ima pangermanizem. Leta 1896. je trdil Viljem v smislu pangermanskega programa: -»Naša dolžnost je, varovati v tujini svoje vojake in svoji domovini priklopiti še večjo Nem* čljo«. Leta 1902. torej samo šest let pozneje, pa smo doznali iz istih ust programatične besede: »Svetovni imperij je tisto, za kar se germanski duh poteguje.« In dve leti nato je rekel Viljem v Solnogradu: »Naj bo določeno naši nemški domovini, da bo v bodočih časih z enotnim sodelovanjem vladarjev In narodov, njihovih armad ta nje-hovih državljanov tako silna, tako trdno enotna in tako odločujoča, kakor je bila nekdaj rimljanska svetovna država, da se bo tudi v bodoče lahko govorilo, kakor v starih časih: civis romanus sum, sedaj pa: nemški državljan sem!« To so vse programatične besede in cesar Viljem se je vedno in po vsei pravici smatral za glavnega reprezentan-ta pangermanizma. Avstrija pa, nemško vladana, je capljala za Nemčijo, ne zavedajoč se, kaka nevarnost tiči v pangermanskem programu za Avstrijo kakor državo. K> bi se izpolnil Viljemov program, ne bi bilo sicer več Slovencev in tuđine Jugoslovanov, Pot pangermanizma vodi iz Berolina naravnost dol čez Avstrijo na Balkan, Solun, Bagdad, — v Indijo in Bog ve kam. Torej mi Slovenci smo bili prvi na programu, ki bi morali izginiti iz zemljevida! Preko nas bi šla pot dalje in dalje po vsem svetu____Na Trst so Nemci vedno mislili, ker je to izhodišče na jug. Vsa nemška nasilnost na Koroškem in Štajerskem, nemške postojanke na Kranjskem in Primorskem so stebri mosta Adrijo. Vse je natanč- o preračunieno in vsa uprava gre temu cilja na roko. Spiritus agens je v Berolinu in vsi nemški listi s »Štajercem« vred so njegovi pomočniki. Nemški pisatelj Arko!ay piše, da je ima Germanstvo v smislu širjenja kulture svojo bodočnost predvsem na jugovzhodu in sicer »v smeri ravno tja čez Avstrijo!« Za avstrijske diplomate je zelo zanimivo, kar piše o Avstriji Nemec dr. Otto Delff v svoji knjigi »Dentschlands Aufgaben als Gross- und \VeItmacht«: »Naša prva naloga mora biti, da pridemo zopet na Sredozemsko morje. Ko zapossdemo Trst (durch Besitzer-greifung von Triest) moramo za nas enostavno spraviti s sveta Gibr altar.« Se bolj kosmato stvar ie povedal isti pisatelj na kosmata avstrijska ušesa: Glavno pri tem Je, da se zgodi to prej, nego r- stane Rusija silna. Habsburška hiša je izgrešila svoje naravno poslanje, namreč: ponemčlti državo ob Donavi. Poskusimo, kaj zmorejo v tem oziru liohenzollerncll« Tu vidim^, kaj so si vse upali nemški gospodje, t. j. tistegr naroda, ki vlada tudi v Avstriji. Celo Habsburški dinastiji niso prizanesli in so očito grozili, da bo kmalu konec Avstrije kakor samostojne drŽave. Nemški poslanec Lischka je rohnel proti avstrijski dinastiji, češ, da vodi samo dinastične In nemško politiko, kakor da bi bila Avstrija nemška zvezna država in obenem narodnostno izključno nemška 1 2e iz teh par primerov vidimo^ kako dalekose-žen program je Imel pangermanizem, kako je bila Nemčija, s cesarjem Viljemom na čelu, izhodišče istega in kako se je vse politično In narodnostno pripravljalo na velik odločilen dan. Vojaška moč Nemčije pa je bila znana vsemu svetu kakor prva, ki bi morala ofr dobri politični konjunkturi prinesti zaželjeni is najfinejše začrtani sad — svetovni imperij. Eb Nemčija ni nikdar dvomila na tem, da ne bi zmagalo nemško orožje. To nam zopet potrjuje reprezenUnt pangermanizma, nemški cesar Viljem IL Ta !e leta 1903., ko se Je vrača' od obiska pri papeža Piju X. Iz Rima, rekel napram nekemu generalu, da to, kar se nI posrečilo Vladislavn IV. L 1612., ne Karlu XII. leta 1709., ne Napoleonu L L 18!2„ se posreči gotovo njemr leta 1912., namreč — da premaga Rusijo! Ta nemška uverienost v gotovo zmago orožja in dela, ima mnogo lepega na sebi. In mi se mo-. ramo učiti verovati v zmago naših Idej ravno v sedanjem Časn. Mnogo koristi so imeli Nemci oč svojega prepričanja, združenega s smotrenim delom To smo plačali seveda mi z izgubo mnogih postojank na na Sest ozemlju. Nemški gos p od ar si.: in nacionalni sift ne nismo mogli dovolj braniti, ker nismo bili politično samostojni. Nemci so nam ukazovali; vsa sila ie obrabljala naše zmožnost«. Bilo ram Is O-V-^ti. Vsa driavza notranjr in zunanja poKflfca, le služila brezobzirno svojin nemškim ciljem. V Nemčiji se je pangermanizen iz začetne strankarsko-politične ideje izpremeni končno državno-politično idejo. Avstrija pa jc morala hoditi za Nemčijo, ker v Avstriji vlada ir. ie vladala nemška manjšina. Avstrijski Nemci * vsemi svojimi nemškimi diplomati niso nikdar poznali iti na>H vodilae državne idej«. U bi Avstrije jačHa. Hvalili so se, da so državo vzdržujoč element; bili pa so in so Še vedno državo razdirajoč: element, kajti predvsem so bili rajhovskl ekspo r.entf, potem še le vse drago. Njihovo sovraštve do SI*.- ?nov v Nemčiji in v Avstriji gre tako ne kulturno daleč, da so se po pangermanskem programu zavezali, da v bodoči Germanijl Slovanom kar l>t jih še ostalo, prepovedo stopati v zakon ir reditt otroke! In sicer zato, da bi Slovani kmalt: izumrli, oziroma da ne bi bastardirali nemškega polnokrvnega plemena.... To trdijo Nemci, ki si v svoji nebeški megalomaniji »krona stvarstva Sploh so se Nemci resno pripravljali, da nasto pijo svetovno gospodarstvo s svojo svetovno državo. Njihove kolonije, njihove banke in železnice v tujini, njihove šole doma in na tujem, vsa njihova zunanja in duševna moč, vse se je pripravljalo, da po tihem in skrivnem delu — besedah cesarja Viljema leta 1904. — nastopi potem kakor »od Boga Izvoljeno orodje«. Slovani so že zdavnaj spoznali veliko nevarnost pangermanizma za Slovane bi Avstrijo. Branili so se, kolikor so mogli. Znan ie govor ▼ avstrijski delegaciji češkega poslanca Eima, ki je govoril pioti trozvezi in svoj govor utemeljil naglasujoč, da nam drugače preti nevarnost. Posebno se je obrnil proti zvezi z Nemčijo, ki se povsod vmešava v naše notranje stvari in ki bo naša nesreča. Eim je takrat opozarjal na zvezo med Avstrijo, Rr.sijo in Francijo, in utemeljil, da je Rusija zgodovinska, Frandta pa naravna avstrijska zaveznica. Beseda Slovana pa v Nemčfif in Avstriji ni nikdar nič zalegla; zato smo prtSl! tam. kier stojimo danes. Tada Slovani miso trfvl! Nemški kancler KIederfen-W3chter s svojim bojem med Germanstvom lu Slovanstvom se ie zmotil. Ne glede na ta> da se v današnji svetovni vojni ne bori Germanstvo proti Slovanstvu, ali narobe, ne zmaga ne Oermanstvo, ne Slovanstvo. Iz tega boja izideta aha — German m Slovan — težko ranjena, zmago pn odnesejo velika moderna načela, ki jih i* irknla svetovna vojna. To so: svoboda in samondkićbn narodov. To je humaniteta, ki jo nam obljublja ves svet — razun Nemcev! slancev so pohiteli v Prago dr. Budisavljević, Valu ijan Prjbičevič, Radić, dr. Laginja, Spinčič, dr. Tresič-Pavičič, Vukotič, in žnjimi pesnik Ivo con-te Vojnović in slikar Tomislav Krizman. V Prago ie dospelo tud več poljskih poslancev, zastopnikov mest Krakovega in Lvova, raznih javnih korpo-racij itd. Iz Slovaške je prispelo okoli 20 gostov, potem 8 Italijanov, med njimi posl. Conci, in več Romunov. Glavni sprejem gostov je bil v sredo, 15. t. m. zvečer. Goste, zlasti Jt^oslovane, je na kolodvoru pozeravil načelnik Češkega Svaza posl. Stanek. Pred kolodvorom je sprejela goste nešteta množica z velikanskim navdušenjem. Italijane je pozdravljalo ljudstvo tudi kar najprisrčneje. V četrtek dopoldne je bilo slavnostno zborovanje v panteonu češkega muzeja, katero je otvoril dr. Karel Kramar, ki je prisrčno pozdravil goste in potem v daljšem govoru očrtal razmere v katerih slavi češki narod petdesetletnico svoje Narodnega gledališča, poudarjajoč, da hočejo Cehi živeti lastno narodno in kulturno življenje, brez tujega varuštva delovati za svoje ideale svobode in pravičnosti. Za njim je govoril češki pisatelj Ji-rasek, potem slovaški pesnik Zvjezdoslav in poljski pisatelj Kasprowlcz. Italijanski državni poslanec Couci je poudarjal, da sta češki kakor italijanski narod prisegla na geslo: »Zlomiti nas morejo. ukloniti pa nikdar!« in da pač ničesar ne združule narodov bolj, kakor skupna žalost, nasilje in preganjanja, kar pa more le še utrditi in zjekleniti oba naroda, češkega in italijanskega. Narod, kakor je češki, ne more poginiti, mora zmagati v svoji sveti stvari. Poslušalstvo je neprestano prekinjalo govornika z navdušenimi medklici in pritrjevanjem. Živahno pozdravljen je nato govori! ljubljanski župan dr. Tavčar, ki je slavil Cehe kot vzor Jugoslovanov, ki se čutijo tako ozko zvezani z bratskim narodom češkim, da padejo aH zmagajo žnjlm. Viharno pritrjevanje le sledilo njegovim izvajanjem. Govorili so nato še zagrebški župan SrkulJ, bivši predsednik bosen-skega sabora šola, češki pisatelj Krejčl in končno predsednik Češkega Svaza posl. Stanek. Po končanem zborovanju je tisoče In tisoče štejoča množica preplavila ves Vaclavski trg, kjer ;e potem nastal pravi velikanski ljudski tabor. Z balkona hotela »u Zlate husy« so govorili množici dr. Kramar, poslanec Haberman, poslanec Conci n urednik »Narodnih Listov« Sis. V imenovanem hotelu se je vršil med tem slavnostni banket. Pred zborovanjem v panteonu češkega muzeja ie je vršilo v veliki dvorani produktivne borze zborovanje narodnih socijalcev in socijalnih demokratov, kjer so ogromni množici govorili urednik 3patny, dramaturg Narodnega divadla Kvapil, poslanci Klofač, Haberman In Soukup, za Poljake dr. vit. Moračevski. za srbske In hrvatske socijalne jb^okratc Šasutran, za Sioverce pa Anton Kristan. Po zborovanju so vsi tisoči zborovalcev odšli v zr-it vodu pred češki muzej, kjer sta zopet govora množici poslanca Klofač in Haberman. Zvc-jer so se vršile v vseh gledališčih slavnostne preestave, v Narodnem divadlu pa se je pela slavnostna opera »Libuša«, v kateri je pela glavne ulogo ga. Destinova. Po končani predstavi so govorili z ložile Narodnega divadla množici poljski poslanec Tetmajer, češki poslanec Kalina, potem dr. Tresić-PaviČić, dr. Kramar, Zahradnik in 3adič Množica se kar ni hotela raziti. Ko je izpred gledališča prišla zopet na Vavlavski trg, je zahtevala zopet govornikov, in tako je trajal ta novi iudski tabor preko polnoči. Slavnostne prireditve so se nadaljevale vse naslednje dni in bomo poročali o njih prihodnjič. Praške slnimostl. Češki narod praznuje te dni kar najsvečaneje petdesetletnico svojega Narodnega gledališča v Pragi. Od vseh strani, kjer se glasi slovanska govorica, so se zgrnile v Prago neštete množice in med njimi odlična odposlanstva vseh slovanskih narodov, ki jim slovanska vzajemnost ni prazna beseda. Iz slovenskih krajev je pohitelo ob tej prililu okoli 100 gostov, med njimi člani Jugoslovanskega kluba dr. Pogačnik, dr. Ravnihar in dr. Rybir, ljubljanski župan dr. Tavčar, ravnatelj Ivan Hribar, vodja slovenskih socijalnih demokratov Anton Kristan, pisatelji dr. Cankar, Tinžgar in dr. Ilešič, ga. županja dr. Tavčarjeva, Cilka Krekova in drugi. Slovenski Trst zastopajo poslanec dr. Rjbir, predsednik Dramatičnega društva dr. čok in zborovodja Glasbetie Matice Alahkota. Mesto Zagreb zastopa župan Srkali z osmimi člana ni občinskega »veta. Od hrvatskih in srbskih po- M nam le nošo „stara pravda"? Leta 1514. (torej sto let potem, ko je zadnji Habsburgovec na vojvodskem prestolu na Gospo-svetskem polju obljubil v roke naroda, da bo vladal in sodil po pravici) je nastalo po vseh slovenskih krajih veliko ljudsko gibanje, ki je segalo globoko v Korotanske gore in se je razširilo po vseh naših deželah po Štajerskem in Kranjskem in na Zagorje. Nastal je »Kmečki punt« — prava ljudska vstaja proti "tujemu gospodstvu .Punt prihaja od nemške besede »Bund«, ki pomeni »zvezo«, torej pomeni io gibanje »zvezo kmetov«, t. j. združenje tlačanov proti samolastni gospodi. Vstaja je bila tako velika, da pišejo o nji nemški kronikarjl, ki pravijo, da slovenski kmetje vpijejo in zahtevajo povsod »staro pravdo« in da vabijo vse na boj z besedami: »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« Ta vstaja slovenskih kmetov je l^ila nasilno zadušena. a se je ponovila 50 let pozneje leta 1571. še v večji meri. Takrat so se ji pridružili tudi hrvatski kmetje. Tudi organizacija je bila boljša, ker jo je vodil znani vodja Matija Gubec s svojimi tovariši. Tudi ta vstaja je bila uničena po bitki na Krškem polju pri Brežicah. Od te dobe so vstaje nekoliko ponehale: prva vstaja je bila razširjena na severu (na Koroškem), druga bolj na vzhodu (Štajersko), nekaj let na to pa je nastala vstaja na Goriškem, kjer so se tlačani uprli svojim krutim gospodarjem. Kaj nam pomeni to gibanje? V starih poročilih čitamo pred vsem dvoje: da kmetje zahtevajo svojo *staro pravdo« in da kličejo na boj »ubogo gmajno«. Kaj pa si Je mislil kmet pod »staro pravdo«? Ako se govori o stari pravdi, potem moremo soditi, da je med ljudstvom Iz starih Časov ostal spomin na neke starodavne pravice. Kakšne pravice? Ali ne one pravice, po katerih je bil kmet svoboden na svoji zemlji? Saj je imela vstala namen: osvoboditi se od tuje gospode. Ta tuja gospoda je živela po gradovih. Kako pa je prišla tja? Po kakšni pravici? Po nikaki!%Ako je kak klativitez pomagal cesarju pri njegovih vojskah, ga je cesar poplačal s tem, da mu je dal kos slovenske zemlje in mu podelil plemstvo. »Plemič« si je sezidal grad in kmet mu je moral delati. Po kakšni pravici? Zgodovina nam pripoveduje, da se Je slovenski narod naselil pri svojem preseljevanju ob rekah Dravi, Savi in Soči in je zasedel pokrajine globoko v alpah. Narod je bil združen v »zadrugah« in le imel svoje župane. Danes bi rekli: živel je v občinah, t. j. občina je bila temelj ujegove organizacij. Ker je bila njegova domovina razcepljena po gorah, je bila ta organizacija zelo primerna, toda škodljiva je bila v tem, ker se niso vse občine združile v eno državno celoto. Narod pa je kmalu izprevidel, da potrebuje nekak skupni notranji red, zato si je izbiral svoje vojvode, ki jih je slovesno ustanavljal na Gospo-svetskem polju. Toda narod še ni dosegel v te.11 Času one kulturne stopinje, ko si narod sam napiše po svoji volji zakone. Vse, kar se je godilo na Gosposvetskem polju, je bilo le ustno, nič ni bilo zapisanega in narod je živel po svojih stalit pravilih, ki so se ohranila od roda do roda. Nemci pa so takrat začeli med nas širiti krščanstvo in so se pri tem polastili naše zemlje. Zgodilo se je, kakor pravi Prešeren: »Na tleh leže slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtricne postave, v deželi parski Teccl gospodari « Torej: »v domačih še^ah vlrjene postave« so propadle in Tavladalo ie - nemško nasi'je. To nasilje je rastlo od leta do leta. Ako so spočetka še priznavali vojvode na Gosposvetskem p >-Iju narodu njegove pravice, je propadlo s ča?.:m tudi to. Zavladalo je popolno brezpravje, ko ie mogel nemški graščak s slovenskim kmetom de! 1-tl kar je hotel. V teh težkih časih se 'e kmet spomnil na svojo »staro pravdo«. Pravda je pomenila v tedanjih časih toi\co kakor pravica, zakon. Tako vidimo n. pr. pri Rusih isto. Rusi so imeli okoli leta 1000. že lepo razvito državo, a manjkalo jim je zapisane podlage. Zato je dal knez Jaroslav napisati domače stare zakone v zbirko, ki je dobila ime »Ruska pravda«. To je najstarejši ruski zakonik, zbirka onih pravil, ki so tekom let postala narodu njegov zakon, po \.i-terem je sodil, kaj je - -■ »- kat fe krivo, ka? ic pravica in kaj Je krivica. Naši stari Slovenci * ; * "*1>rle tudi napi-alt 5vojo »slovensko pravdo«, ako bi jim bil dopuščal čas. Toda predno je njih lastna kultura dospela tako visoko, so padli na nje tuji sosedje in so jih podjarmili. Po kaki pravici? AH so imeli Nemci to kje pisano, črno na belem? — Ali jim Je kdo dal pravico vladati nad nami in nad našo zemljo? -Nihče. Bila je to čisto navadna krivica, nasilje proti narodu, katereea sile co bile preslabe, da bi se mogel braniti. V teh časih narod nI mogel ur iti na nič drugega nego na svojo staro pravdo, t. i. na svojo staro pravico, da je ta zemlja njegova Ust. In zdi se, da je vsaj na zima) dosegel spoštovanje do svoje lastnine, kajti deželni knez je moral na Gosposvetskem polju obljubiti, da bo vladal po pravici. f "ividezne pravice, kajti na gričih so vzrastli gradovi in kaj Je ;ol pr^tf nlim rbo«rl tlaCah** Od leta 1414. pa sploh ni nihče več prišel ua Gosposvetsko polje! Cemu tudi? Saj pravice itak ni bilo več. Vladal je grajščak, In Slovencc je postal suženj na svoji lastni zemlji. Ni imel niti svoje občine, kjer bi sam odločeval, niti svojega zu!.o-na, po katerem bi sodil, niti višje oblasti, kjer bi >e pritožil: grajščak je bil njegov najvišji gosp.>J — in valpet njegov gospodar. Aškerc ie podal lepo sliko naših kmetov pred cesarjem Maksom, kjer govore: Mi sejtaio. urad nam požanje, njegovo vse, rfaše pa niJ, In zaiti k' naS to je — tlaka, večerja pa valpetov bič! To Je bilo leta 1514., ko so se začeli kmetje družiti v »punt« in so vstali na boj za staro pravdo. Iz poročil o teh bojih vidimo, da le narodi iz Jasov njegove svobode ostalo v spominu dvoje: L »Stara pravda« kot ona naravna pravica, ki :nu je Šla kot narodu na svoji lastni zemlji, in 2. občina (gmajna) kot podi? ga rjegove neki! nje narodne organizacije. »Stara pravda« je propadla pod tujim go.sp d-stvom. Odpor naroda se ie obrni! predvsem i roti vidnim zastopnikom tujega nasilja, proti gr;.i la kom. Ako bi ne bila ostala v narodnem spom,:. » še sled njegove narodne svobode, bi ne bil tr v-l govoriti o svoji stari pravdi. To. kar je zal.fevaf slovenski kmet v svojih bojih leta 151-4 In 1571, je torei ona narodna svoboda, ki mu jo Je d.*;-'m njegova stara pravda, t. j. njegov domači ne: , i-sani zakon — ki ga Je nosil napisanega v sreu -in ta zakon, ta stara pravda je določala n;;. ;vt osebno in narodno svobodo na njegovi dom:''i 7aJ mili. Narod, ki si Je bil svest svoje stare prav'.\ torei ni priznal tujega nasilja in se je pi tavi! v !>' 1 za svoje stare pravfcc. Ali je to kaj druzejta nezo to, kar zahtjv/ i danes ped samoodločbo narodov? AH ni b i t samoealočbo — samo boj za »staro pravdo ti one stare pravice, ki jih naši start dedje nico ute očrnil napisati, pač pa so lih od rodu do rodi; -poročali svojim potomcem. Tako smo ta naravni zakon nosili že stoletja s seboj (Nemci pravdo, smo si ga šele sedaj Izmislili oziroma da sn.o «9 ga naučili od entente!) V »Stari pravdi« ne smemo toref misliti h-kak prazen bojni klic upornih slovenskih kr: ) \ ampak več: treba je, da razumemo to besedo i?* naše zgođbvine. V stari pravdi Je zapopaden : t nenapisani zakon, po katerem ni imel in nima n'* hče pravice nam jemati našo zemljo In pr"ti n .1 volji vladati nad nami. Ako se je kmet obrni! pred vsem proti graj'Ča-ku. je to^razumljivo. Saj Je bil graj"*Tak ii;egn\* vladar (cesar je bil daleč), kako pa je n^rod mislil, kaže n. pr. to, da si je M. Gubca izbral za cesarja^ Ko bi ne bila ta misel tako velika in sp!ofna, 1.4 najbrže ne bila zbrala okoli sebe take mno/kc, da je morala srajŠČakom pomagati cesarska vojska. Misel na »staro pravdo« pa tudi po I. 15/1 nI izginila. Ob vsaki priliki vidimo, da se obrača nevolja naroda proti tujemu grajščaku, ki je bil zastopnik tuje vlade. Tako imamo upore v 18. veku, za časa Ilirije, in ko je leta 1S4S. zasijala svoboda, je mislil kmet. da je treba iti proti grajski gospodi. Njegov l i si je torej obrnil proti onim, ki so od začetka uničili njegovo narodno svobodo. Seveda boji poznejši* let nimajo na sebi več pravega znaka stare pravJ de, ker spomin preteklosti ni bil več tako svcTj kakor n. pr. leta 1514. PozncjSi upori so predvsu* upori iz nevolje proti krutosti gospode. „LUINOST- šie*. i.U Krekova proslavo m opcinah dne 12. maja 191&. (Dopis.) Pokoim Vatroslav Holz — preblagega In neminljiv e&u spomina —je bil ves vzhičen vsikdar (in to se je dogajalo često), kadar nam je opisoval vtise, ki jih je njegova mehka, blaga, za vse lepo in vzvišeno tako dovzetna duša prejemala, ko je prvič stopil na naše tržaško ozemlje, posebno pa: kc se jc na Opčinah. pri obelisku, tako iznenada, tako frapantno zgrnila pred njegovo oko naša slikovita spodnja okolica in ob njej naša Adrija — to naše lepo sinje morje. Obstal sem — je go\o-ril — kakor okamenel. Pogled na to naravno divoto ga je prevzel tako, da je zamakneno gledal v to čarovito sliko in mu je bil duh odsoten od vsega ostalega sveta. Vtisi tega trenotka so mu ostali neizbrisno v spominu za vse življenje. — Vzljubil je morje z vso svojo mehko in idealao plamtečo dušo. Nemirni njegov duh ga jc vcd.u> silil k morju, k naši Adriji. Kadar je le mogel, ;,e prihitel sem doli. In tu je bil — srečen! Bil je med nami domačin — obmorec. 2e težko bolan, par tednov pred svojo smrtjo, se je potrudil sem doli. da vidi še enkrat to divoto, to k srcu priraščeno naše morje, in se poslovi od yjega za vedno. !u ta divni, čarobni, slikoviti, poetični predel je naša zemlja. Naše je to uiorje, slovenska ped zemlje je to, i naše so te narodne Opčine. B:Io je sicer v političnih in narodnih bojih, ki so vihrali tv momentov, ko se je divji agitaciji in mahinacijam posrečilo, da so nekoliko zmedle nekatere duhove, ali Opčine so vendar ostale naše in so danes bolj. nego kdaj. Naše. slovenske, narodne, pojmujoče naše narodno poslanstvo in cilje, po katerih mora narod stremiti, da si zgradi srečnejo bodočnost. Vso svojo zvestobo in udanost do narodne stvari in njenih ciljev so Opčine pokazale dne 2. maj-nika 1918., ko so proslavile spomin apostola in oznanievalca — narodnega odrešenja: dr. I. C, Kreka. 2e vnanja slika J« bila omama, imponujoča: dvorana okrašena, eder v zelenju z veliko sliko Krekovo v ozadju, a po veliki dvorani glava pri plavi, vse vzhičeno, žarečih lic jn toplih duš, ki so posvečale vsa svoja Čutstva namenu prireditve: proslavi spomina velikega borca za naše narodno ujedinjenje. A niso se udeležili samo tisti, Id so se mogli preriti v dvorano, kajti goste gruče so mo rale ostati pred hišo. KaJ in kako bi še bilo. če bi sedanje razmere ne stiskale naših prireditev med zidovi; če bi smeli iti na piano! Siavnost je otvoril mladinski orkester pod spretnim vodstvom g. Požaria. In potem se je vršila točka za točko ob naraščajočem slavnostnem razpoloženju in navdušenju. Slavnostni govornik, g. Supe Ferluza, je v daljšem govoru z navdušeno besedo iz globine srca ven črtal našo dosedanjo zgodovino — trpljenja in poniževanja. Slavil ie krasoto naše domovine, divne v pestrem majnem cvetu, krasne v svojih rekah in jezerih, Čarobne pc svoji srečni legi in k nebu kipečih orjakih! In na iej prelepi kemiji ni nje rod užival sreče nik-dai! Gospodarili so mu tujci, ki so ga sovražili in mrzili. Naša zgodovina je zgodovina solz In gor j A. kli- srečnejo bodočnost v našem ujedinjenju: kl mu je bil apostol in oznanjevalec I. E. Krek! Le z lastno močio si mora narod odpreti pot do vstajenja. Tako nas je učil Krek. Ta naš narodni program ie dobil izraza v deklaraciji od 30. maja l1 17., ki jej je bi! za-sno\atelj. Krek! Njegovo b!ag< srce je hrepenelo po sreči naroua, ko bomo -.si »pod streho hiše enec Za tako bodočnost je posvečal Krek vse darove svojega bo,atega um.."svojo misel in svojo nenavadno delavnost in energijo. Dr. Krek je umrL Njegova dela in njegovi zgledi so ostali — umrl je, aii oživil nam je oornovino. Izpolnjujmc njegovo oporoko — vsi! S icin mu najlepše izkažemo svojo hvaležnost in bomo najčastneje slavili njegov spomin. Govori-tk ie zaključil zopet s slavospevom domovini, čemur je sledil lep, pretresljiv* prizor: pevke na odru — vse v raznih slovanskih nošah — so intonirale »Lepo našo domovino« in pridružila se jim Je vsa ogromna množica v pesmi, ki je zvenela kot slovesna prisega neomajne zvestobe. Sledili so pevski zbori, (pod vodstvom g.cc Ivanke Hrvatinove, ob glase-viriu gce. Marije Jerebove) deklamacija, glasbene točke, igra, a "na višek se je povspelo slavnostno razpoloženje ob »živi sliki«, ko so se zastopniki in zastopnice naroda klanjali velikemu Kreku. Deklarirali so s takim žarom in razumevanjem, da nam je bilo v pravo naslado. Vredno bi bilo. da ponatisnemo vse ali prostor — ta tiran — nam ne dopušča. Le zaključne stihe: Kod moj /vedel je. da smo si bratje, da so iste prsi nas hranile, isto mleko je in ista mati Isti lepi govorimo jeziV kadar z voli orjemo na njivah, kadar z brati brslovski kramljamo, kadir šepetamo o ljubezni. kadar k Boku kliuejo nam srca. Rod moj ve to, nekaj le še hoče. Tvoja želja je in memu volja. Ista mati. jezik nam je isti. Tudi hiša nam na; bode ena! Crna zemlja dragi Te Je vzela, ni Te vzela, sredi si med nanL Tvoje srce bije v srcih naših, Tvoja volja vodi našo roko. In vepdar ie govornik ođk'.^-.jal malodušje in ca! na delo — na krov! Na delo za srečnejo naše zmage bodo zmage Tvoje, svobode poslanec in bojevnik. Druga Jugoslovanka: Milijoni bili so s Teboj, milijoni za Teboj, in vsem si bil srce. Pa si odšel, da večen, večno boš med nami, duša velikega, od zdavna čakanega dne. Sam, sam trenutek vseh trenutkov si živel, ko duh Tvoj silni razprostira! je perot na pot in se Ti Bog je razodel. — Oči razprte na široko in v nebo zamaknjene roke, ko da v objem hi klicale in pričale naš svet in prsi vzbočene kot rebra v gori. Vem, bil si Izrael in se boril razvnet: Ne grem od tod. dokler ne dvigneš roke v blagoslov na moje dr-V. in ljudstvu ne odvzameš vseh okov. ki so zajedli že do belih se kosti Moj rod. Gospod, zasluži da mu da> pondad veselo! Smehljaj Ti ie ostal n^ moških ustnik. Boga Je zmagala ljubezen Tvoja in gorečnost; Milijoni Tvoji zdaj verujejo z vso Tvojo vero T prihodnjost našo kakor v Te in v večnost Pc vsej dvorani je zaorila veličastn? himna »Hej Slovani«. Lica so iarela. ker ožarial jih je plamen trdne vere v boljšo bodočnost našega naroda! Preživeli smo najlepše trenotke. ki so nam prinesli veliko blagovestje, da je naš narod res uje-dinien v zvestobi in veri v srečneje dni. Lepo, najdostoianstveneje so proslavile Občine Krekov spomin, a nam so utrdile uverienje, da na tem krasnem tržaškem ozemlju biva pošten, znaeajen in — sebi zvest rod, k! hoCe braniti to zemljo in sinje morje ob njem kot sveto dedščlno svoiih očetov, kot s vejo nedotakljivo last! SLOVENSKO (;LEDALIŠCE Danes, 19. t m., ob 4V, popoldne Igrokaz v treh dejanjih. Spisal D. Niccodemi. Poslovenil M .Skrbinšek. — Režišer M. Skrbinšek. OSEBE: Claude Lcfclanc . , SK1 Lot go-;t Fu-aune Leblnne. nj. . . g.dč Kavčičeva Grofic« Saift-Servnvska . . Brežičeva Henrr Sa nt-t-«:v.'iiski, nj. sin . g Kr^lj Vojvouinja Frontenaaka . . gi -. Železniko-a Is&bell ■ FVocteaaiLa ni, vnuvinja Gr.idinarjev - Migi»et notir .....g. BtiKotnik st. Ja^ues Etiutne.....g. Vončina Bernard........g. Gt rjup Didi^r, oskrbnik . . . ' uitovaik ml Auguste. Hervvvjav silila g. poža» Sluga.........g. Prog re Igra se vrši pred vojnim časom; prvo dejanje pri grofici Safnt-Servjtnski v N'euillyut drugo v pisarn/ Clamle Leblnnca, tretje v nekem pf^iSkem hoieh Cene so sledeče: I.—V. vrste K 2'50, VI.—X. vrste 2 K. X.—XV. vrste K 1'50. Lože K 10. Sede^ na gal-inU K L Stoji; ča v parterju in na galeriji 60 viu stvari« KAJ DOBIMO TA TEDEN? Tn teden. cd 20. do 25. mnjnika (33 razd Ijevanje) se bedo megla proti preščipnjenju ^u vilke 03 izkaznice za Ži\!l dobiti naslednja živi i. ir. drugi predmeti apiC'Viza.;?jsi-:e komisije in sicer r.a osebo in trden: KORUZNA MOKA. Eno cetrtinko l.g koruzne mt-ke po 1 K ki;. KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 2 (65 dkg) korezne moke. oziroma nadaljn: i 700 g (70 dkg) koruzne moke zn delavce pri te kih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se b > izročil proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznicc za kr i, veljavnih od 20. do 26. mamika 1018. Klazdelievanje koruzne it. ke namesto kruha -prične v sredo. 22. L m. V sredo jo dobe tiste stranke, ki so na vrsti "a naknp tedenskega od-rrerka živil v ponet!e!;ek. torek in sredo, v četrtek one. ki so na vrsti \ četr^k v petek one. ki so na vrsti v petek. To zakasnitev koruz it mrke je pripisati dejstvu, či je koruza prispe!.• včerai in jo je trtba šele ?mleti. JEČMENOVA KASA. ena osminka ječmenove kaSe j>o K ks:. JAJCA. 4 (štiri) jajca na oseb«) in teden po 70 vin., za manj imovile (rdeča Črta) po 50 vin. CIKORIJA. eno osminko kg cikorije po K KISLO ZELJE, en kilojcram kislem j zelja po 2'2U kilogram Priporoča se strankam, da naj prineso s seboj posodo za kislo zeiie ker komisija ne more dajati papirja za te dv« stvari, ker so na tržaškem trgu popolnoma pošle papirnate vrečice. SOL. eno cetrtinko kg soli na osebo in teden po 28 v kg. KIS. Eno cšminko litra kisa po 52 vin. liter. S'.ian II -—-■ ■ ■— ■ Na5 narod n; nikoli rmel svojega plemstva, zato £nu je plemstvo bilo znak tuje vlade. Naš narod je demokrat od nekd^;. Ker ni ime! silne organizirane države z napisanimi zakoni, je mogel upati 1e na svojo ^pravdo«, t. j. na ono naravno pravico, po kateri si je uravnal svoje življenje. Nsritci so proti tej pravici, proti »stari pravdi«, začeli vladati nad njim. Zi\ljenje našesa naroda pomeni nepretrgani boj proti tej krivični nadvladi. boj za staro r;v,vdo. Dolgo pismo mogli prodreti zlu do dna. danes vidimo jasno. To kar je postalo danes cilj naroda, to je v bi-iSt"- »stara pravda« naših dedov bojevnikov iz 16. stoletja. In mi moremo biti ponosni na to. da 1e mali slovenski narod cela stoletja nosil s seboi in se boril za idejo, ki jo danes priznava ves kulturni ;svet kot edino pravo podlago bodočega skupnega •življenja narodov. Naša nesreča je bila. da smo dobili sosede, ki jjin: nikoli tn VI* do nr-v?-« ki so vse svoje življenje zidali na krivici in nasilju. Proti temu nasilju je naš mali narod povdarial svojo »staro pravdo«. Krivica, tudi če je stara 1000 let, s tem Še ne postane pravica, ako je narod ne prizna. In naš tnarod nasilja ni nikoli poznal. To nam priča boi za Vstaro pravdo«. Ne moremo najti bolj primernega gesla, našemu Jboju sedanjosti, nego ie staro geslo naših bojevnikov, ki so se borili za staro pravdo. Jugoslovanska demokratična stranka najde tu svoja zgodovinska tla. GraiŠčak. vidni predstavitelj prejšnjega vladne-!ga sistema, je leta 1S48. izginil, nasprotnik našega naroda se je zaprl — v urade In v šole. V starih surovih časih je odločevala le telesna sila, danes lOdločuje - duševno delo. In s tem se bomo borili za svojo »staro pravdo«, za svojo državo, za tisto •svobodo, ki smo jo imeli, predno je nemško nasilje ■podrlo naše v domačih šegah utrjene postave«. 3 j'Staro pravdo« sprejemamo torej kot državotvorni pojem, kot vsebino naše samoodločbe, kot •končno spoznanje našega življenja. Zapisana je v :naso zgodovino in mi vidimo v nji izraženo stoin-•stoletno voljo našega naroda, da živi-svobodno v svobodni domovini. Tako imamo tudi mi svojo zgodovino, če io prav Taziunemo. Dr. I, L, v »Domovini«. neznosne razmere. (Dopis iz dekanske občine.) V sled neznosnih razmer v naši dekanski občini, .se ie napotila pred kratkim k namestniku deputacija, obstoječa iz vaških načelnikov, katere je imenoval sam naš občinski upravitelj, ker je upal, da .vsa? na tak način pride do veljave, če odstrani ,prcišnje. Deputacija Je prosila, da naj se napravi ■vf.nar konec paševanju našega občinskega samo-oV-Vetnika. Namestnik nam je obljubil pomoč, de-jo! k pa, da se mora prej informirati pri c. kr. okr. •jja arstvu. K temu pripominjamo na svojo žalost, ^Ja ie okrajno glavarstvo zelo. zelo slabo poučeno io m.ših kričečih razmerah. Iz tega sledi, da vkljub 'namestnikov! obljubi ne pridemo kmalu do zboljšanja naših občinskih, oziroma do aprovizacijskih 'ira/mer! — Uboga dekanska občina!! Zdi se, da »jo se vse sile zarotlle proti njej — na ljubo občinskemu upravitelju Rudolfu Kregau! Ne pritožbe, ne navedbe dejstev, ne očividno ljudsko, trpljenje — ne pomaga nobena stvnr! Le tupatam nas po-'tula/.ijo s še hujšimi posledicami, če nam je vlada postavila namesto ?up«ia svojega človeka, nam mora tudi zasigurati 4x1 strani tega objektiven nastop v popolno ljudsko zadovoljnost in v blagor in korist občine. Pri nas pa je ravno nasprotno. Obe-:ut se nam že dolgo časa natančna revizija. Kdaj bo ta iz\ edena, nememo. Slutimo in sicer popolnoma upravičeno, da pride ta revizija šele tedaj, k ) občinski upravitelj, ker je o tej reviziji že ob-veščen, s tozadevnimi mogotci očisti prah t j. račune in knjige, ki jih potem lahko predloži revizij-rivim organom. Tako nas tolažijo! Da je ljudstvo vsled tega rele razburjeno, je najboljši dokaz to, da sta baje na občinskega upravitelja počila že dva strela. — Gospod upravitelj pa molči o stvari, ker hoče pri političnih oblastih svoj položaj napram ljudstvu omiliti in prekriti. Ni je občine v celi Istri, ki bi bila toliko trpela in ki toliko trpi kot naša dekanska občina! Vsled svoje goratosli Je naš okraj malo obdelan. 2e v mirnem času smo bili --•r'-visni skoraj edino le od uvoza, kaj pa šele sedaj! Zato bi se moralo k nam kar največ uvažati, toda pod sedanjim občinskim absolutizmom je ravno nasprotno. Za kmeta se nihče ne -meni; glavna stvar je, da ne čutijo sedanji mogotci te občine pomanjkanja. V ukrepi lev \sega tega naj navedemo nekoliko dejstev. AprovizacijsRa koirisi'a. kateri je čiane imeno-vai upravitelj oHstoja, in sicer vsled osebnih razmer le formalno. Zato ima komisija svojf seje samo vsake 2 do 3 mesece po enkrat. Najvažnejše stvari rešuje upravitelj sam. Ne zmeni se pa pri tem- za ljudske potrebe, pač pa skrbi za to, da bi si pridobil prijatelje, ki naj bi se vkljub vsem pr tožbam potegovali zanj. Omenimo naj samo en slučaj: podaril ie nekima odličnima gospodoma v Kopru po en par za dekanske reveže došlih in določenih čevljev. Kam so šli vsi uruxi čevlji, pa nam ni znano. Oospod upravitelj je naročil za občino 2 vagona k'ilsa. PODLISTEK.* Pysf^l©wlewi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Kei sem danes v svojem lastnem banovanju, - odgovoril Marcijal. — Ko bom v hiši starega Basseterra, doživita še lepše stvari. — Skomine se nii delajo, če pomislim v bodočnost. Ti si človek, ki zna živeti, in spoštovati bi te začel, če bi te ne spoštoval že sedaj. Kaj ne, Tik, da je vi eden najnega spoštovanja? — Da, — je odgovoril Anglež. — Predvsem pa, ali si prinese! denar? Točna plačila ohranjajo prijateljstvo. — Seveda — Pa ga nama daj takoj. Ce se opijeva, bi ii -.ala pozabiti, da bi ga zahtevala od tebe, in to ri t: bilo potem neprijetno. Tu imta, — je dejal Marcijal. — Prinesel sem zlati ker je udobneje in se lažje prenaša. — Prav tako; jaz tudi zelo ljubim zlato. Marcijal je položil celo pest cenikov na mizo! Trabucos in Dik Chester sta hitro segla po njih. Znano je, da ne potrebujemo pri nas uvoza kuriva. ampak nasprotno, mi ga sami izvažamo v bi~ n;a mesta, Koper, Milje in Trst. Ko je dospel koks v Dekane, ga je občinski upravitelj poslal v Poreč, pri čemer se je zaslužilo 1800 kron. Kam je Šel ta dobiček? Ta svota pride pač nehote v ob-čaisko blagajno, ko občinski upravitelj izve za ta ni očitek, da se obvaruje neprijetnosti. L boge Tržačane pa je prikrajšal za 2 vagona koksa, ki so ga gotovo težko pogrešali. L-miško leto, je naša občina naročila na podlagi posameznih naročil prašiče za rejo. Ko so prispeli ti prašiči, ste bili obveščeni samo dve davčni ob čini, tako da ostalih 8 davčnih občin ni niti vedelo ričesar o teh prašičih. Zato je seveda ostalo več /i v ali, ki so jih odpravili v Koper. Komu in zakaj in v kakšne namene, nam ni znano. Ljudstvo pa je ostale brez prašičev. ? ».isKC leto smo dobili na račun občine modro galico. Po razdelitvi sta je"ostala 2 soda, in tudi to je poslal v Koper. J^o jc ljudstvo Izvedelo za stvar in se jc zgražalo nad takim početjem, sta pn Ja ta dva soda kar brzovozno na račun občine nazai v Dekane. Namen je bil torej tudi tu, samo da se ni izvršil. Neki tnkajšnjt trgovec je naprosil g. občinskega upravitelja, da še mu izgotovi dovoljenje za nakup 5 a gor. v sveze repe za bedno in z živežem slabo presicrblieno občinstvo. Z občinskim transportnim dovoljenjem se je tedai lahko uvažala iz Štajerske in Kranjske repa. korenje, koleraba itd. ObčinsKi upravitelj je tc dovoljeuie sam prinesel onemu trgovcu, kakor nam je ta slovesno zatrdil, a ga je 7opet odnesel, ker mu trgovec ni hotel obljubiti toliko in toliko odstotkov dobička. Ljudstvo pa']e ostalo brez repe. Občinski upravitelj pa si ie sam naplavil dovoljenje za 30 vagonov, seveda na naslov občine. Kam so šli ti vagoni, nam ni znano. Toliko pa je zopet gotovo, da za teh 30 vagonov gospod » t ravitelj-ni imel lastnega denarja. Ko ga je glede tega nekdo vprašal, mu je zarobi!: »Kdor je z mem j kulanten. dobi vse, kdor pa se kapri-cira, ne dobi ničesar.« Omenil je tudi mimogrede — to rcvmo v pouk c. kr. okrajnemu glavarstvo — da kder dela proti njemu, dela proti okraine-mr: t lav*, stvu, ker tamkaj ie on zunanji voditelj. Rekel Je dobesedno: »Kar jaz pri okrajnem glavarstvu ukažem, se mora zgoditi.« S takim ba-hani^m pač hoče ostrašiti ljudstvo, da ne bi se pritoževala Nekemu Botanu Iz Dekanov, ki mu je najožji prijatelj, je prsskrbel dovoljenje za uvoz korenja. Ko. cnje je res došlo v Dekane. Službujoči postajen lireluik, kateremu se je že poprej zdela stvar sumljiva, je preiskal pošiljatev in našel med ko-le.ijcm Ki) kg fižola, ki je prišel iz Štajerskega. Za ta slučaj so spisi na sodišču v Kopru, kjer je upravitelj poizkušal dokazati, da je bilo to blago namučeno v aprovizacijske svrhe. Občinski upravitelj ni hotel prodati občinskega lova. Lov je sedaj na njegovo razpolago In zato tudi hodi v prepovedanem lovskem Času na lov, streljati divjačino. Mož si ne da svetovati od nikogar, ampak od-lr>i,ujc vse sam; tako tudi cene aprovizacijskim predmetom. Zato pa je tudi pri nas vse dražje kot v drugih sosednih občinah. Repa, katero so tr* govci predajali po 50 v, se je delila po občini po trO vin. Cčitati pa se mu ne sme nič, ker je vendar on absoluten gospodar! Leta 1916., meseca decembra, je vlada rekvirirala bakrenino in medenino ter izplačala kupnino občini ap;ila meseca 1917. Upravitelj pa je strankam izplačal ta denar šele meseca marca letošnjega leta. Kdo ie imel obrsti? C bčinski upravitelj je po svojih nastavljencih pobiral avgusta meseca lanjskega Tfcta denar za semenski grah. Dosedaj pa nimamo ne denarja ne graha. Ravno tako je tudi z umetnimi gnojili. Pomladansko seme, t, j. jara pšenica in ječmen, čeravno malo, je došlo že januarja t. I., pa še to je dal razdeliti šele aprila meseca t. I., ko je že minul čas za setev. V pieteklcm letu je prišlo okoli 16 vreč bele moke za bolnike. Kje je ta moka? Gospod občinski upravitelj rekvirira tudi »plemensko živino. Nekoč so zaklali brejo kravo; 7 mesecev staro tele so zakopali! Izvedeli smo iz prav zanesljivega vira, da je gospod občinski upravitelj peljal voziček blaga v Koper. Ko je gospod upravitelj izvedel za ljudsko govorico, je poskrbel, da mož, ki je spremljal skrivaj v Koper odpravljeni voziček, noče sedaj ničesar izpovedati. Gospod občinski upravitelj nastavlja vaške načelnike svojevoljno in jih tudi ne upošteva za nobeno stvar, tako da smo brez vsake moči in pomoči. Občinski upravitelj prihaja dvakrat do trikrat na teden v občinski urad, a Še to neredno in za stranke dopoldne, tako da mora ubogo ljudstvo delat' zu vsako malenkost več poti po 3 do 4 ure daleč. Dosti imamo še takega gradiva, a ca danes naj zadostuje. Vse te obdolžitve, ki so resnične in ne prelnane in jje iz osebnih vzrokov poslane v jasnost, kakor se gospod občinski upravitelj žago*, arja pri c. kr. okrajnemu glavarstvu, pa dokažemo s pričami pri sestavi spomenice, katero predložimo pristojni oblasti. ObčinarjL PROSIMO RABLJENEGA PENILA !N KRP ZA NASE UBOGE RANJENCE. — pnn* NAJ SE V »NARODNI DOM«. — - Sedaj imava za en mesec, — je dejal Trabucos Ali sedaj pa jejmo. Vscdli so se vsi trije, in Dlk Chester Je z dolgim nožem začel narezavati pašteto, dočim je Trabucos odmaSil steklenico vina. * • • Večerja je trajala skoraj že dve uri. Po tleh je legalo že vse polno praznih steklenic, kajti pilo se je pošteno in vsi trije so bili očividno že precej opiti. Trabucos le začel peti staro revolucijsko pesem »C,a ira!c. Marcijal pa je bil videti nekam zamišljen, kajti razrezal je dolg zaraašek na ne-številne majhne koščke. Tedal pa Je Trabucos prenehal in dejal: t — Fabuleui. prijatelj Fabuletuu daj mi pijače... žeien sem! — Jaz tudi! — je pripomnil Dik. — Potem pa prinesem nekaj čisto posebnega, za kar ml boste hvaležna, nekaj, kar sem prihranil za nazadnje. — Zivio Fabuleiu! — je zakričal Trabucos. — S tem si je pridobil velike zasluge za domovino. Marcijal je vstal in se, morda nekoliko pretirano, zazibal proti omari. Vzel je tamkaj steklenico z »johannisbeigerjem«, ki je bila že'skoraj sama. — Kaj je to? — |e vprašal Trabucos. — gensko vino. — Ne poznam.....ravno po imenu, pa se rad sc/nanim ž nJim. Praviš da je dobro? — Napram temu vinu je bil nektar kiselica. — Torej natoči, hitro. — Odpri sam steklenico. Meni se vidi vse dvojna — Crno ie! — je vzkliknil Trabncos smele tn vzel steklenico, ki mu lo je molu Marcijal. — Crno je! Živela republika! Naša republika! Svoboda, en;-kost. bratstvo, ali pa smrt) S težavo je izvlekel zamašek. — Zivio! — je zaklical in nalil kozarce do vrha. — Da se mi posrečijo moji načrti I — le dejal Marcijal s čudnim glasom, ki je zvenel nekam nemil no. ■ — Na. tvojo poroko 1 Kozarci so zapelL Marci jata se Je tresla roka. — Pijmo! — Je dejal. Trabucos je dvignil kozarec z zlatoramenim vinom in po vonjal l^akor poznavalec. Dik Chester, kateremu pa jc bOo le na ton, da pije H pije, je izpraznil kozarec na dušek. Hipoma pa je hripavo vzkliknil. OO so se mu zaobrnile in, kakor da ie strela udaril vanj, se je zgrudil na tla. Ta strahoviti prizor jc takoj streznil Trabucosa. Pogledal je Marcljala in opazil, da se ves trese in da je čisto pobledel. To mu Je zadostovalo. Ugenil je takoj vse, skočil pokoncu, in pograbil Marcijala za vrat, ne da bi se bil le-ta mogel braniti, in zakričal: — To le strup, aD ne? — Ne, nel — je zahropel MarcijaL Prisezi, da ni! — Prisegam. _ Vzemi kozarec in pij I — Ne. — Torej Je strup. Priznaj! — Ne. — Pa pij! Marcijal, U ni mogel več odgovarjat!. Je samo cdkimaL Tedaj pa te pograbil Trabucos z drugo roko dolgo bodatce, ki je ležalo na mizi, Je nastavil Marci jalu na prsi in dejal: Štel bom do treh In potem strnem, Ce ne tzpiješ. Marcijal se Je poizkušal izviti, toda Trabucoso-va roka za Je držala kakor s kleščami. * U»iu maj tka Tokrat Ustniki izkaznice za ljudske kuhinje in ubo":cico ne dobe kisa. OLJE. Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za ma-^čtVie, vel:a\ne za čas od 20. do 2b. t. m. se dobi ob predložitvi izkaznice za živila izkaznica št. 9 Ta nakup ? (treh) centilitrov olia. Na to izkaznico se dobi olie v običajnih prodajalnicah od pone-ntljka, t. m., do sobote, 1. junija t. I. Cena 22 K /a liter, za nefmovite sloje (z rdeče prečrtano izkazi, -o> po K» K liti*-. SLANINA ALI MAST. Izkaznice št. 41 za slanino ali mast so veljav: •• Io v'"tete sobote 25. t. m. in ravno tako dodat c izkaznice St. 60 za 3 dkg slanine DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pn.vico do dodatne izkaznice za kruh »n do dodatno izkaznice za maščobe z odrezki. za-znamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi 1-rezkov te poslednje iz' ; 'niče. veljavnih za č: • ' 20 do 26. mainika. dodatno izkaznico, Štc i ter morajo nanjo do vštete sobote L* junii običajnih nrodajalnah dobiti po .1 dkg jlanin-Irka: niče štev. 69 veljalo dn sobote 25. main.ka. IZKAZiViCE Z\ GOVEDINO. Razdcle izkaznice st. 35 za govedino In za »cimovite sloic št. 39. • * • KOMPENZIRANO MLEKO ZA STARCE. BOLNIKI: IN OTROKE. 4(>0 prainov ko n d en. mleka po K 7*50 k* (40 dkg 3 K). Tekom tega razdeljevanja se preščipne St. III. rumenih izkaznic za otroke (SO dkg) in St. V. sivih izkaznic (za starce in bolnike, — 40 «lkg). veljavnih za meseca april in majnik. KROMPIR. l ekom tesa tedna se razdele izkaznice št. 6 za nak ip 15- kg krompirja. Na te izkaznice se bo ino-sel dobivati krompir na trgih: Lccna. Ponterosso, Barriera vecchia, Giuliani in Perugino do ponedeljka, 27. t. m , po 40 vin. kilogram. Izkaznice .^r. 5 za K- kg krompirja so veljavne do vštetega poncdeUka. 20. t. m. SODA. Tekom tega razdeljevanja se razdele Izkaznice št 6 r.a katere se dobi v zadrugah in vseh dro-serijah yo f* kt sode po 39 vin. kg. Tudi za sodo jc treba prinesti s seboi posodo ali papir. MILO. En kos nula, težkega okoli 10 dk>t po 40 vin. kos Milo se dobi le proti izročitvi lil. in IV. odrezka uradne izkaznice za milo, veljavne za inesece april, majnik, juni in juli. HIRE. l»o sobote, 18. t. m., opoldne ?o se oddale rbc na dS09 ir! aznic. vtliavnih za lo04H odmerkov. 7 današnjim dnem pridcio na vrsto odrezek 1. številkami do 9000 P:;nes in juti i (binkošfna p. \t- niki) L.*' ribia tr?nica popcldrc zaprta. • • • Razdeli »aaje Izkaznic /a rtaVitp sladkorja. ^ torc^ 21. t. m., so nrične r: :delj**v; nje i kaznic Ocsitimacii) za nakup sladkorja, veljavnih >a mesece junij, julij, avgust in september. Izkazati se je treba z izkaznico za nakup km-'ia ti; s: ccr po številkah izkaznic v n« slt njih urao i» Krušnih kemisit: Od 1 do 1100 nI. SS. Martin št. 22; od 1K>I do -1100 nI. S. Giorglo ši. 15, od 41 do .-^>01 ul. Ma-donna del Mare št. 13: od 5602 do 10100 ul. S?--iiitA št. lb; od J010? do l!f>02 ul. Madonna d< I Marc št. 13: od do 15603 ul. S. Fr:-ncesco št. 12; od T5'»i)4 dul. Kandler Št. I; < J 20201 do 21700 u». I flrncto št. 31; od 21701 do 24200 nI. Madonnina 15; od 2*!?0I do 2Mi»<« ul. Pon*e dclJa F.ibbra *t. 2, od. 2K40I do 3r- ul. Man zoni št 2; cd 30401 do 33100 ul. Pondares št. 4; od 33101 đo 39000 ul. del Pozzo št. 14; od 39001 40400 ul. Molili .' vento št. 73; fKl 4fr*oi do -I170O Skedenj št. I. i: od 4l7i»l do 43r(i0 Sv. M .M. srd. Zgornja 2N; od 43701 do 45700 Pccol ul. l':.olo Verccrio T. 231; od 15701 do 471 o ul. Fari.c;-- št. 31; od 470-1 de. iHf* Sv. Iva- -t. 701; od 4^*01 do 40900 u! Cunicoli -t. 7: do 320*-) i l. S. Anastasio št K od Vvi ii.^rpcije št.'M. Oskrbovanci mestne ubožnice, ki nimajo Izkaznice za nakup kruh: dobe nico ~ ' up sladkorja v izkaznišktrn uradu v ul. del' Valle št. 3 od četrtka 23. t. m. dr.lie -d 5 do 7 p< m • • * GOVEDINA ZA NE1MOVUT. SLOJ L. V torek m sredo so bo prod.: -da govc za neimovite sTojc proti preščipnjenju St. 23 i: ka/nlce za nakup mesa in maščob (z rdećo črio) iti izročitvi izkaznic št. 3* serije a. b, v torek, c in d pa v sredo. Na vsako izkaznico se dobi K (e:i eirt) kg mesa. Prodaja se prične ob o zjutraj v naslednjih mesnicah; Spaiuher. Barkovlje nabrežje Hunter, Gornja Greta Bin, Rojan 9, Bolle. ul. Solita di Greta 13, Callin, ul. Boioe\iće> a 18, Trocca. ul. Comuicr-ciale 5. Cuncilia. ul B. Cellim 1. Ca alieri, ul. Poste 3. Stanislawsky. ul. Campanile 17, Borgnolo, ul. Laz'.aretto vecchio 52. Vislntini, ul. La\ ana .' Vattovatz, aL Giuitinclli 5, Borzer, ul. Tisor !u. Castro, ul. Fontano«: Jf. Vosak. ul. Cavana 10. Furlani. ul. Orolok c 4. Rochelli. P. Piccola 2. I jvl. uL Beccherie 6, Polacco, ul. S. Oiacomo 4 Fa7' ro, ul. Marije Terezije 43, Zadnik, P. S. Giovanin 6. Simoretta ul. dellc Lesna 4, Pfillaco, ul. Torrcrtc >6, Runitiz, ul- Largo Santorio 2, Pinter, ul. 1" ir-neto 9. Zafutta, ul Farneto 38 Fo«»: not ul Ama- — Ena! - je dejal. — Milost! — je mrmral Marcijal. Trabucos Je skomizgnil z rameni in z očmi n mignil na mrtvo Dikovo truplo. Počakal |e še p; trenutkov in nadaljeval: — Dve! — Usmili se me! — je tarnal Preaubc, zvijajo*, se kakor kača. Trabucos se je delal, kakor da ne sliil nK — Tri! Istočasno se Jc bodalce zasadilo za prst globoko v Marcijalove prsi. — Saj bom pil! — je vzkliknil le-ta. — Pa pij! — Je odgovoril Trabucos In mu ponudil kozarec. — Usmili se.... — Je hotel ponoviti Marcml, toda bodalce se mu je zopet zabodlo v prsi. Zatisnil je oči tn pil. • • • — Res, — je dejal Trabucos sam pri sebi, vtikajoč v žep Marcijalovo denarnico in uro tsr Di-kove cekine. — takrat sem se Že Izmuznil. Kdo bi bil mislil! In to naj bi bil moj tovariš! Pa re« človek v današnjih dneh ne more več zaupati nikomur! r ^F Trshi. dne 19. mainika 1918. »I1DING3T- štev. 134. Stran !H. lia Hotli. ul. Acguedotto 13. Zvvetan, Sv. Ivan- dvigala, hišno in kuhinjsko opravo, sukna, pogri Vrdela, P anioni, ul. Oiulia 18, Penso. ul. Giulia 7, Ottonischer. ul. Molingrande 10, Periatti, ul. Barriera 4, Barbieri, ul. Barriera 15. Mocenigo, nI. Baniera 31, Cossich. ul. Foscolo 2, Loy, ul. Barriera 41. Jenco, ul. Istituto 4. Polli. ul. Istituto 38, Marussich, ul. Setteiontane 248, Polacco. ul. Sette-fontane 44. Pozzi. ul. SetterontanC 1, Del. zadruge ul. Settefontane fi, Pouschč, ul. del Rivo 34, Del. zadruge, ul. S. Marco, Culot. ul. Giuliani 23, Riz-zian, ul. deli'Istria 1, Rizzian, ul. deli* Istria 76, Rocco, ul. S. Marco 2, Rizzian. ul. del Rivo 38, Godina, Skedenj 138. Gatznig, Skedenj 50. CENF-: Prednji deii s priklado ... po K 8*— kg. Zadnji deli s priklado . . . po K 8*80 kg. * • • IZKAZNICE ZA PETROLEJ. Za nove petrolejske izkaznice se morajo voditelji hišnih gospodarstev (oz. njihovi zastopniki) mestnega okraja »Staro me^to« In sicer sledečih ulic: Piazza S. Carlo, Riva Mandracchio, ul. Mer-cato vecchio, Piazza Grande. ul. deli'Orologio, nI. Sanita. ul. Pescheria, ul. Squero vecchio, ul. del Sale, adr. del Torcliio, ul. Torretta, andr. della Coppa, ul. S. Rocco, piazzeta Pozzo del mare, ul. Pozzo del mare, Punta di Piazza. ul. del Teatro, piazza de! Teatro, ul. S. Carlo. ul. deir Arsenale, ul. della Borsa, ul. Canal *picco4o, Capo di Piazza, Piazza Piccola, ul. S. Sebastiano, ui. Punta del Forno, ul. Chuisa. ul. Muda vecchia, Andr. S. Lo-renzo, andr. Gusion, ul. Malcanton, ul. delle Bec-.cherie, ul. S. Giacomo, piazzetta S. Giacomo. ul. iS. Filippo, ul. Vitellr, ul. Altana, ul. Scuolc isra-elitiche, piazzetta Scuo?e israelitlche, ul. Stretta, ul. del Vol to. ul. del Ponte, ul. delle Ombrelle. ul. del Pane, andr. de! Pane, ul. dei Rettori, andr. Marinella, ul. Riborgo, ul. Rosario, ul. Torri, piazza vecchia. andr. de! Buso. andr. Riborgo, andr. Sotteranei. andr. Fomanella, ul. de! Pozzo, ul. della Porta, ul. Pozzachera, zglaslti v-Četrtek, 23. m petek 24. t. m., od 8 do 2 pop. pri premogovnem uradu c. kr. namestništva, ul. Nad. Josipa. Prinesti je treba s seboj izkaznice za živila in premog. Za one stranke, ki v navedenem času ne bodo dvignile petrolejske izkaznice, se bo domnevalo, da se odrekajo petroleju In bo pozneje iz-• ključeno vsako razdeljevanje. Prodala kuriva. Oglje. 50 kg na rdeče Izkaznice. , Siaro mesto: št. 2481—2600 (ob. 15) 20. 5. ul. f>unta del Forno 4, (84 vin. za kg). Oglje. 20 kg na rumene izkaznice. Novo mesto: št. 1176—1800 (ob. 7) 20. 5. ul. Gelsi 13, št. 1801—2090 (ob. 7) 20. 5. ul. Squero nuovo 15, (84 vin. za kg). — Nova mitnica: št. ;iS01—2379 (ob. 7) 20. 5. ul. Acque 20, (84 vin. za 'k«), _ Kladin: št. 1—448 (ob. 7) 20. 5. ul. Alfieri 15. (S4 vin. za kg). Oglje. 20 kg na modre Izkaznice. Novo mesto: št. 1—700 (ob. 59) 20. 5. ul. S. Trancesco 2, št. 701—786 (ob. 59) 20. 5. ul. Geppa 10. (84 vin. za kg). Stara mitnica: št. 1—500 (ob. 59) 20. 5. ul. Madonnina 8, št. 501—750 (ob. 59) 20. 5. ul. Farnetto 46, št. 751—950 (ob. 59) 20. 5. ul. Madonnina 24. št. 951—1150 (ob. 59) 20. 5. ul. Madonnina 24. (84 vin. za ke). — Nova mitnica: št. 1—600 (ob. 59) 20. 5. ul. Amalia 13. št. 601 — 787 (ob. 59) 20. 5. ul. L. Ricci 4, (84 vin. za kg). — Sv. .Jakob: št. 301—800 (ob. 59) 20. 5. ul. Madon-nina 39. št. 801—860 (ob. 59) 20. 5. ul. Concordia 5, št 861—950 (ob. 59) 20. 5. ul. Salice 7, št. 951— 1030 (ob. 59) 20. 5. ul. Rigutti 11, št. 1031—1200 (ob. 59) 20. 5. ul. D. Bramanie 1?, (84 vin. za kg). K i.ir bol a: št. 1—100 (ob. 59) 20. 5. ul. C. Cancel-lieri HO, (86 vin. za kg). — Sv. M. M. zgornja: £r 50 (ob. 59) 20. 5. ul. Bivio 8. (86 vin. za kg). It. 51—150 (ob. 59) 20. 5. ul. S. Marco 38. (S4 vin. za kg). — Kiadin: št. 1-248 (ob. 59) 20. 5. ul. Farnetto 46, (84 vin. za kg). Oglje. 20 kg na zelene izkaznice. Staro mesto: št. 1—50 (ob. 6) 20. 5. ul. Pozzachera 2. (84 vin. za kg). Premog (lossile). 20 kg na modre izkaznice. Kjaruola: št. 101—200 (ob. 36) 20. 5. ul. Ponzia-nino 5, (1*66 K za 10 ~ Sv- M- M- sP°dnla: št. 151—323 (ob. 20) 20. 5. ul. S. Marco 38. št. 1—75 (ob. 21) 20 5. ul. Bivio 8, št. 76—150 (ob. 21) 20. 5. ul. C. Cancellieri 110, (1*66 K za 10 kg). — Sv. M. M. zgornja: št. 251—300 (ob. 26) 20. 5. ui. Concordia 5, (1'66 K za 10 kg). — Rocol: št. 1—70 (ob. 38) 20. 5. ul. Roco! 730. (1'66 za 10 kg). Koks. 10 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: št. 601—880 (ob. 31) 20. 5. ul. D. Bramanie 12, (2'62 K za 10 kg). — Novo mesto: št. 1—SO (ob. 36) 20. 5. ul. Geppa 10, (2*62 za 10 kg). Briketts. 10 Ur na modre Izkaznice. Sv. Jakob: št. 531—1000 (ob. 39) 20. 5. ul. S. »Marco 3*.JU* vin. za kg). niala. šotore, tkanine, svilo jermena, pasove, les, kovine, žice. pločevine, živila in surovine vseh vrst. So to predmeti, ki se v širokih krogih prebivalstva, posebno pri poljedelstvu, nujno potrebujejo in katerih nabava po drugi poti v času neposredno po skiepu miru deloma sploh ne bo možna, ali pa ie po izdatno viših cenah. Kakor pa sedaj javlja finančno ministrstvo, se bodo pri prodajah in dražbah po vojni v Avstriji takega demobiliza-cljskega blaga sprejemale vrednostnice 8. vojnega posojila, in sicer toliko državnega posojila kolikor državnih zakladnic, sprejemale kot plačilo po subskripcijski ceni. Dalje bodo imeli prednost tisti kupovalci, ki plačajo v 8. vojnem posojilu. Ta razglas finančnega ministrstva je posebne važnosti In dovede gotovo 8. vojnemu posojilu mnogo podpi-sovalcev iz krogov, ki se morejo okoristiti na tej odredbi. Resen opomin. Puljski »Hrvatski List« opozarja narod na neizmerno važnost trenotka, ki ga preživljamo sedaj. Ministrski predsednik Je pokazal na Jugoslovane kot na upornike, propagandiste in nevarne agitatorje. Naš narod pa je v resnici mnogo pretrpel in prelil mnogo krvi. Zato ie za naS narod vsak človek dvakratne vrednosti. Tem veča naša dolžnost je, da rešimo iz te vojne čim več naših ljudi, da jim zagotovimo duševno in telesno zdravje. Ali, znano je, da se to ne dosega po je-čt.h v vojnem času. In znano je tudi, kako se vse drugače sodijo naši ljudje----! Mučenikov pa smo imeli dovoli____Nikar ne povečujmo žrtev sedanje vojne! Nikar naj nas nc zavaja trenotno razpoloženje, marveč brzdajmo svoj temperament, svoje ogorčenje (če-jrav le opravICeno), mirno, postopno, vstrajno delo — to je, česar nam treba! Z zaletavanjem si razbiješ glavo, n ne zrušiš zidu. Vsakdo med nami pa naj se vzgoji, da se ne bo klanja! tistemu, ki bi se moral njemu klanjati. Pomislimo da imamo deco. ki je ne smemo vzgajati na suženjski način, marveč v svohodna. samo-svestna in odločna bitja, ki bodo znala ceniti svoj rod in svoj jezik in ki bodo znala — ako bo to potrebno — prisiliti tudi drnce, da bodo spoštovali naš narod! Okolo nas je sama neobdelana ledina, da človek ne ve. k;e bi se loti! de'a. Tem m'ineje je, da se podamo na delo vsi! Letošnja birma. TrŽaško-koprski škofijski ordinarijat nam sporoča: Letos bo deli! tržaško-kopr-ski škof zakrament sv. birme po tržaških cerkvah v naslednjem redu: !. Binkoštno nedeljo, dne 19. majnika, v stolni cerkvi sv. Justa, po pontifikalni maši, ki se prične ob deveti uri. 2. Binkoštni ponedeljek, dne 20. majnika. v župni cerkvi sv. Antona Novega, po sv. maši, ki se prične ob po! desetih. 3. Praznik presvete Trojice, dne 26. majnika, v župni cerkvi sv. Jakoba apostola, po sv. maši, ki se prične ob po! deseti uri. V drugih cerkvah tržaškega mesta in tako tudi v škofijski kapeli se letos zakrament sv. bin.ie ne bo delil. Po škofi« se bo birmovalo še nastopne dneve: a) v Kopru, 16. junija; b) v Kastvu. 29. junije; c) v Lovranu, 30. junija; d) v Tomaju. 8. septembra; e) v Piranu, 6. oktobra. Botri, oziroma botre smejo biti samo osebe kaioliške vere, ki so že sprejele zakrament sv. birme. K>"stnih botrov ne jemljite za birmanske botre. Botri«in birmanci naj se udeleže tudi svete inaše pred svete birmo. Nikakor pa ne smejo zapustiti cerkve pred zadnjim blagoslovom škofovim. Botre se tem potom opominjajo, naj pridejo spodobno oblečene v cerkev; ker bi sicer žkof ime! neprijetno nalogo. r»dkloniti jih od sv. opravila. Slovesna procesija presv. Rešnjega Telesa. Škofijski ordinarijat javlja: Proccsija se bo zbirala ob 7 zjutraj, ko prične pontifikalna sv. maša in se bo pomikala po ulici S. Giusto; ob križišču z ulicami Navali in S. Michele sc poje I. Evangelij; nadaljujoč po ulici S. Michele, se ustavi na Piazzetta Barbacan. kjer bo II. Evangelij; potem gre po ulici Cattcdrale do Piazzetta di S. Cipriano, tu se poje III. Evangelij; ko dospč čez Via Cattedrale na trg pred stolnico, se odpoje na slednjem IV. F.vangelij. Proccsija se zaključi pri Sv. Justu z blagoslovom sv. Rešnjega Telesa. Ako bi bilo vreme deževno, ne pojde procesija po mestu, temveč se razvija v notranjosti stolnice po pontifikalni sv. maši ob 7 zjutraj. V tem slučaju bodo imele župne cerkve v mestu isto sveto opravilo in sicer ob navadni uri slovesne sv. maše. Kako |e bilo znaml! Prejeli smo pod tem naslovom. Na začetku vojne 1. 1914. sem bil vpoklican k vojni mornarici v Pulo. Biii so to težki dnevi. Veleli so nam, nai se razvrstimo po narodnosti. Stopil sem seveda na stran Slovencev. In v hipu sem bil po nazoru dotičnega gospoda: Srb, Rus, izdajalec. In nismo mogli čuti v svojem jeziku, kal sem dolžan domovini. Ako so zapazili v moji roki slovenski list — čital sem na skrivaj — so mi grozili po laški: >0vadimo ga radi veleizdaje! Ti sti jezik bi morali prepovedati!« In ml smo morali molčati In trpeti. Kaitl ne vem* kai 1,1 se bi,° ZKO~ dilo v tistem kritičnem času, če bi se bil pritožil tirnica Frankovičeva Slavko Režabek c. kr. praporiCuk zaročena. V Nabrežini, 19. V. 1918. Češko BudjevičKa Kebtavraciia (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalattl (zraven glavne pošte.) Slovenska upstrežba in slovenski iedilni listi. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU «liu tatara vmi ti. HarU Trna.-Ltfta mata. DctoUhi fltnkaK Mqji MM vtikate k MALI OGLASI. Delavce ii6e tvrdka Albert Fabor, to a ma bri-Gjuettala. Ttm\ ul. della Teea 2*. 2207 l£*«bm učiteljico m alovenfiftino. Ponudb« pod ImSIU „Učitiljic* na Ins. odd. £ a ino« ti. (2196 odhodu prodam poročat poetelje, omaro - __s bUriuii proda i tor kraano sobo sa tno osebo. Ulica Soiitario 2». L Krauc. 2-02 Rodi ROS TržoJko posojilnica In hranilnico registrovana zadm^a z omejen i rr. r- r»»Stvo:n "Q □ QT VABILO na ki se bo vršil v petek, dne 24. maja 1918 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani v lastili hiši (Piazza della Casertna It 2). DNEVNI RED: . L etno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. t Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) 5. Volitev načrlnišiva. 6. Volitev nadzorni ši v a. TRST, dne 15. maja 191&.' NACELN1ŠTVO. Ako bi ta občni zbor ne bil sklep „MHOBILlftRE" dražba z o. I. — mi NAZNANILO. Podpisano javlja, da se je sklenilo na glavnem občnem zboru dne 27. aprila 1918 povišati društveno glavnico od K 1,550.000 na K 3,100.000. Stari udje imajo pravico opciie .v razmerju 1:1. Za eventuelno neop-tirano glavnico se boda »prejemale predbeležbe s 5°jo po-viškom. Deleži K 25.000. attna, rdoč«g^. fiooga kot »vila, sa «!▼« _ K^'^o-^ži^Ju °t1inv£k ^ ^„rv^etL-o^'2 PS ITobi Podpisovanje sprejema JcđrnnsRa dro temoe barrp. (im anerloftko sukno so zamenja dTUgl V netlelJO, dnC L junija L 1. UD i r - r - * tudi s* i1,41 oij*. Kniin. Kiva Tegettboff J:* i 10 predpoludne z istim dnevnim re-u ---—1 dom, ki je sklepčen ob vsakem šte- Znmenjam t ju zadržkov. 22c3 Z&menja Tioro 6, vr. se otroMri voziček „Brenuabor" ca koruzno saoko in mast L lica Tor S 7. 2'* Violo stanovanje r^o' t* ^ni ^Tod* r n^joti; z& K 12. Ulica oeU'Olmo I. n. (2,1-8 Halo stonounnje soba in mala kubinja) meblirano al prazco se 1 odda v najem /.a K fi. Ulica i L nad. 22(58 a tfffll odhoda prodam krasno porotno sobo. V'.a (UUl Ugo Foscolo 18, n. Uos&i 1^05 nA.fM|i uCitelj ca uči nemščino in francoš ioo VcVtilU 16 K raeaoćno Ulica Baccbi 3. n. o. stečaja vrata. 2206 i M.J« AmIIm 2*nn njam za živila aH p:o-nUSlU SulilO dam. • ostilna BrandoUn vo-gal ui. Ciiioiza in «L Baceiii od 8 9 zjut. 2 9 i VmmsiiInim dobre .pomije za zelenjavo al> £UiIi2njUin mleko. Gostilna . Alla Meridio-u^le ulica Miramar i. f«IxMiiltANfll T Lefecteure n protini) se prodaja v vse u lekarnah. D 16 AnlrilinffN .A na »Inseratni oddelek Edinosti« - kondenziranega mleka rlVIlN sestavljen po uzorcu 1 Snill „Farne!" najuspešnejše kSll lili sredstvo proti kašlju, kataru In bolezni, dihal nlk organov, izdeluje ln prodaja lekarna RAVASINI, Trst. Piazza Stazione 5, Ki§io vodo („Sflvaw vrclcc), žganje in vino razpošilja A. OSET p. Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove Ml podgane, stenice, ičurKl. Izdelovanje in razpoštljatev preizknž. radikalno učinkuj oče ga tiničevaln. sredstva, z« kat -ro dohajajo vsak dan zahvalna pisma Za podgane in miši K o.—* za ščurke K 450; tinktura za atenice K 2. uničeralec moljev K 2 —: prašek proti mrče som'K 1.50 in K 8.—; »padajoči razpraševa lec K 12dlčna dobi takoj sluibo kot prautikantinja, ako je vešča slovenskega, nemškega in nekaj italijanskega jezika. Poznanje strojepisja in stenografije ni potrebno. One katere ne stanujejo v središču mesta, so izključene. Natančne pismene ponudbe pod »Samostalna" na Inser. odd. Edinosti. Amerikansko duble-zlato v zlatarnici In urarnld A.Jerman, Trst ul. Barriera vecchia IS Velika zaloga dolgih in ovratnih. verižic, zapestnic, pretonov, uhanov, obeskov za slike medaljone i t. d VMStvari so po zmernih cenah, izde'ane v na,bo jši. tovarnah. — Srebro In zlato kupujem .n menjam Poillja «e po povzetja. Ceniki se ne razpoHIJajo Birma I Oellbfl iZMrO floro«! Birma 11 CSNS ZMI9NII CENE ZMERNE! KuDiiie In m zamenja zlato In dragocenosti po dnevni ceni ! LEONE FANO — zlatar - Trst I Passo $. Glovanni 1 (Portlci đ Chiozza prolungatl) Stran IV. »CDINOSr« štev. 131. W trstu, dne 19. majali* m S. Danes, v nedeljo 19. majnika ob 10 H zjutraj bo predaval v zeleni dvorani-^Delavskega donia« (ul. Madonnina 15) g. Fran Sesek o »kruhu starih narodov«. Vstopnina 60 vin., člani društva »Ljudskega odra* in dijaki so vstopnine prosti Preplašila se sprejmejo hvaležno. Nemška navtična akademija v Trstu. Glas =Slo-venaca, Hrvata i Srba« piše: Ministrski predsednik Seidler je napovedal ustanovitev nemške nav-tične akademije v Trstu. Nemci bi se radi polastili našega morja. Izrekli so to željo, na visokih mestih so jo potrdili in Seidler naznanja, da se otvori v Trstu nemška navtična akademija. V ta zavod bi se sprejemali samo Nemci; posebno zavetišče iu ustanove jim hoče nakloniti vlada, da jih privabi v Trst, skrbno goji in vzposobi za kapitane. olicirjc in sploh za vsa važnejša mesta v brodarstvu. Domačin, rojen mornar, bi imel tako 1c najniža dela v brodarstvu, najtežja, da bi se mučil in bi garal za nemške svoie poveljnike. Pa za ifakina« bi bil dober da bi nakladal blago na ladie in razkladal z ladij; nemški gospodarji pa bi ga hrulili, psovali in preganjali, naj dela Še več neao more. S svojih gorenještajerskih in tirolskih gora in planin hočejo priti dol v nižino ob morju in začeti brodariti in se lastiti pomorske trgovine. Morda ponudijo v svoji nemški velikodušnosti Jugoslovanom pastrske službe na svojih gorah in olaninah. Vse je narobe v državi; zakaj bi ne bila narobe še pomorska služba? Doslej je pripadal zaslužek pri primorski vožnji naravno pomorskim n: odom, ki so tudi naši vojni mornarici od nekdaj dajali pretežno večino moštva. Sedaj se mora brodarstvo ponemčiti! Seidler poreče, da zahtevajo to ^državni interesi«. To je najlepši izgovo.\ ali državni interesi so žrtvovani nemškim interesom, ki so naperjeni proti Jugoslovanom. Jugoslovane treba uničiti! To je nemško geslo. In pod tem gestam so zahtevali nemško navtično akademijo in vlada jim io hoče otvoriti še letos. Pa kar akademijo! Imamo navtične šole v Lošinju, Dubrovniku in Kotoru, akademije vlada Primorcem še ni dala, prihranila jo je za Nemce. Za gorske nemške sinove, za *HerrenvoIk« ie akademija, za jugosla-venskega sužnja, rojenega brodarja, je že dobra navadna šola. Še te vzamejo, da se bodo mogli tol'ko bolj razpasti gospodje Nemci ob Adriii. Ali so res to zgodi, da se Nemec polasti pomorske vožnje in trgovine in da zavlada na našem morju? Mislimo, da se to ne zgodi, da bi se odpahniio našega mornarja, ki se je rodil ob morju, in postavilo na n;csovo mesto planinskega Nemca. Z silo se bomo protivili temu. Odborova seja ženske podružnice CMD bo v rsdo, 22. t. tn., ob 5 pop. Prošnja. Marsikdo ima palico za izprehod ali okovano, katere ne rabi in bi jo lahko pogrešal. Zato se iskreno prosi, Ua bi doiicni darovali iake palice za ubose slepce in invalide, katerim so neobhodno potrebne. Kdor misli ustreči prošnji, naj »o blagovoli izročiti v pisarni dr. Slavika (ulica Vicnna 10. I.) ali pa v »Nar. domu*. — A. S. Glasbena Matica. Pevska vaja se bo vršila v sredo točno ob 7 zvečer, in prosim vse pevke in pevce, da se je polnoštevilno udeleže. Pevovodja. Dramatično društvo. Odborova seja bo v sredo po 8 zvečer v prostorih Glasbene Matice. Odbor Delavsko konsuiuuega društva pri Sv. Jakobu vabi vse člane in prijatelje društva na važen sestanek, ki bo danes (nedelja 19. t. m.) predpoldne ob 10 v društveni dvorani. Zveza »Marijin dom« priredi jutri in 26. majnika ob 5 popoldne v svojih prostorih ul. Rlsorta št. 3 veselico s sporedom: A. Aškerc: »Knežji kamen«, deklamacija; S. Sardenko: -Skrivnostna zaroka-*, igra v Štirih dejanjih. Listki za sedeže se dobe v prodajalni »Kat. tiskovnega društva« ul. Poste veochie št. 26. K obilni udeležbi vabi odbor. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek ne bo javne dražbe. V torek, 21. t. m., dopoldne se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na zastavne listke raznih prejšnjih številk serije 141; popoldne se bodo prodajali nedragoceni predmeti (razno perilo in obleka), zastavljeni meseca oktobra leta 1917. na zastavne listke serije 142. Semena. Seme za jesensko repo in druga raznovrstna semena deli Tržaška kmetijska družba v svojem uradu, Dunajska ulica št. 10 I. nadstr. od 8Js do 12 opoldne. Kmetovalci, ki potrebulejo se-menje, naj se oglasijo v družbenem uradu. Občni zbor podružnice C.MD pri Sv. M. Mag-daleni se bo vršil jutri, v ponedeljek, ob 5 popoldne v prostorih družbenega vrtca pri Sv. M. M. Zgornji (poleg gostilne »Pri Tirolcu«). Glede na važnost zborovanja pričakuje odbor obilne udeležbe s strani našega občinstva iz bližnje okolice in mesta. Iz Dekanov. 2e zadnjič smo omenili, da imajo razpečevalnice živil za ljudsko prehrano pri nas v rokah tudi taki Ijudie, ki naravnost zlorabljajo ta podjetja. V razpečevalnici pri Auerju se dogajajo take stvari, da se bi mogel človek kamenu smiliti. Družine, obstoječe iz 4, 5. ali 6 družinskih členov, so dobile namreč pri zadnji razprodaji sladkorja kar po 25, 30 do 35 dkg manj. Ravno-tako je pri drugih predmetih. N pr. pri moki se iim na vagi odtrgajo kar po celi kilogrami. Zato :m::mo nič manjc neso 39 dokazov na razpolago. Ce ostane blago, pa gre proti mastnim dobičkom rakom žvižgat, lem je dovoljeno vse, nam pa se ni dovoljeno niti pritoževati in ne prosit«. Čeravno je bil gospod občinski upravitelj o tem že večkrat opozorjen, molči in zagovarja krivce, ker je tudi sarr. krivec. Vrana vrani nikoli ne izkoHe oči! O krvi je predaval v nedeljo, 12. majnika dr. Alojz ZaloKar iz Ljubljane v »Delavskem domu«. Predavanje je bilo zanimivo in poučno; mnogoštevilno poslušalstvo — velika dvorana je bila polna — je pazno sledilo predavateljevim izvajanjem Dr. Zalokar je opisal najpreje posamezne sestavine človeške krvi: rdeča in bela krvna telesca in njihovo nalogo za transport človeškemu organizmu potrebnih snovi. Dalje je pojasnil, kaj je krvni plazma in krvni serum ali krvna sirotka. O krvnem serumu obstoji posebna veda, serolo-gija, katere najvažnejša naloga je, preiskovati, kako se ubrani človek s svojim serumom provzro-čitrljev nalezljivih bolezni. Imuniteta — nespre-jcmlji\ost človeka za nalezljive bolezni — je pred-vs^m lastnost krvnega seruma; ta ima v sebi snovi, ki ugonabljajo bacile in nevtralizirajo strupe. Na primeru difterije ali davicc je pokazal predavatelj, kako se napravi človek na umeten način imun — to je, nesprejemljiv za nalezljive bolezni. Važno s\ojstvo krvi je, da se sesede, če priteče iz žil. To svojstvo krvi obvaruje človeka pred izkrvavitvijo. Na- kompliciran način sc lahko določi množina krvi. Našli so, da ima človek okolo 5 l krvi. Tudi veliki problem krvne sorodnosti je moderna znanost že nekoliko razsvetlila, vendar bo treba še mnogo preiskav in poizkusov, preden se reš' ta problem. — To je v velikih potezah vsebina dr. Zalckerjevega predavanja. »Ljudski oder« je pokazal s tem predavanjem iznova, da resno pojmuje s tem predavanjem. Jaroslav Kocian, ki je na svojih umetniških potovanjih, na katerih ga je povsod spremljalo nepopisno navdušenje občinstva, je moral tudi občutiti enake sadove nemškonacijonalne lažikulture, kakor jih je občutil naš jugoslovanski umetnik na £03 ih. Zlatko fcaloković. V Solnogradu Kocian ni mogel prirediti koncerta zaradi nesramnega nemškega hujskanja proti njemu — Slovanu, Cehu. Pri nas, v Trstu, pa smo prepričani, da čaka velikega češkega umetnika sprejem, kakor ga more najti le med brati. Prepričani smo, da bo jutri zvečer dvorana našega Narodnega doma premajhna za vse njegove častilce, za vse tiste naše ljudi, ki žele v njem pozdraviti bratski naš češki narod, ki pošilja v njem k nam enega najboljših, enega največjih svojih mož. Zato pa tudi opozar-iamo občinstvo, da naj si pravočasno preskrbi vstopnice, da jutri zvečer ne bo prevelikega navala pri blagajni in se bo mogel koncert pričeti pravočasno in brez onih tako silno nevšečnih mo-titev. Opozarjamo občinstvo prav posebej, da bo vstop v dvorano mogoč samo v premorih med posameznimi točkami sporeda. Spored Kocianovcga koncerta, ki bo jutri zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma, obsega naslednje točke: Antonin Dvorak: Koncert v a-molu, op. 53: a) allegro ma non troppo, b) adagio ma non troppo, c) iinale (allegro gioccoso; svira jaroslav Kocian. 2. J. S. Bach: bouree, b) andante, c) praeludium: svira Jaroslav Kocian. 3. J. Brahms: Scnerzo v es-molu, svira na klavirju g. Ličar — Odmor 10 minut. 4. P. J. Caikovskij: Koncert v d-duru, op.~21: a) canzonetta, b) allegro moderato. 5. a) Kocian: Humoreska; Suk-Smetana: Ljubavna pesem; B. Smetana: Iz domovine. Na klavirju spremlja g. Ličar. — Začetek točno ob S zvečer. Cene: lože K 25*—; sedeži V pritličju od I. do V. vrste K 5—, od VI. do X. vrste K 4'—, od XI. do vV. vrste K 3*—; sedeži na galeriji K 2'—, stojišče v pritličju K 1'20, na galeriji in vstopnina v lože K —'70. Sedeži so v predprodaji pri vratarici Narodnega doma ge. Bi-ček-Razbornikovi. Jutrišnji koncert se prične točno ob 8 zvečer, in prosimo občinstvo, da naj bo vsaj tokrat izjemoma tako vljudno, da pride pravočasno in ne bo motilo umetnika in poslušalstva z zakasnelim prihajanjem. Zenbko prispevanje (za Slov. vdove in sirote), vabi uljudno vse ceni. nabiralke na sestanek, ki se bo vršil v torek dne 28. t. m. od 4 do 6 v Slov. čitalnici. Opozarjamo učlteljstvo mestnih slovenskih Sol in vrtcev, da se bo vršilo zborovanje jutri, v pon-deljek, točno ob 10. predp. v slovenski Soli na Acquedottu. Pridite vsil Razdeljevanje tobaka v okolici. Tukajšnji c. kr. finančni inšpektorat naznanja, da se prične danes, 19. t. m., sedemnajsto razdeljevanje tobaka za predmestne okraje. Vsak lastnik tobačne izkaznice dobi za s K tobačnih izdelkov v sledečih tobakar-nab: I. predmestni okra} Carbola Zgornja in Skedenj: 1 do 77 Skedenj 640 ; 78 do 193 Carbola Zg. 330; 191 do 309 Skedenj 372; 310 do 425 Skedenj 416; 426 do 541 Carbola Zgorn. 211; 542 do 657 Skedenj 1216; 658 do 772 Skedenj 132; 773 do 926 Skedenj 227. — II. predmestni okraj: S. M. Magd. Zgor. in Spod.: I do 147 Bivijo 3; 148 do 257 Pia-r.o S. Anna 7; 25« do 330 S. Sobota 287 ; 331 do 403 Piano S. Anna 1; 404 do 476 Valle del. Mad-dalena 432; 477 do 519 Campanelle 505 ; 550 do 622 Efcvijo 24; 623 do 695 Piano S. Anna 154; 696 do 768 S. M. Madd. spodn. 305 ; 769 do 841 piano S. i*nna 95: S42 do 914 S. M. Madd. spod. 1038. — III. predmestni okraj k jad in, Rocol in Lonier: 1 do 117 Sette Fontane 196 118 do 234 Sette Fontane 228; 235 do 351 Molin a verito 48; 352 do 430 S. Luigl 53S; 431 do 509 Rocol v dolini 512; 510 do 588 Kjadin v hribu 175; 589 do 667 Rocol v dolini 683; 663 do 746 Sv. Alojzij 748; 747 do 825 Rocol v hribu 1071; 826 do 903 Campi delle Corse 342 , 904 do 981 Lonjer 75; 982 do 1060 Rocol, Molin a vento 9. — IV. predmestni okraj: Kolonija in Vrdcla: 1 do 90 Sv. Ivan Spod. 631; 91 do 180 Farneto 1374; 181 do 270 Sv. Cilin Spod. 404 ; 271 do 360 Nova cesta 22; 361 do 539 Sv. Ivan Spod. 50S: 540 do 672 Scoglietto 168; 673 do 805 Sv. Ivan Spod. 556 ; 806 do 938 Brandežija 750. — V. predmestni okraj: Skorklja In Rojan: 1 do 95 Skor-klja Sv. Peter 199; 96 do 190 Greta Spodnja 164; 191 do 285 Pendice di Scortf>la 603 ; 286 do 380 Šalita di Gretta 2; 381 do 475 Skalasanta 200; 476 do 664 ul. Fojano 8; 665 do 806 ul. Montorsino 15; 807 do 948 Šalita di Gretta 30. — VL predmestni okraj: Greta iu Barkovlje: 1 do 144 Barkovlje nabrežje 82; 145 do 239 Greta Zgornja 357 ; 240 do 334 Kontovelska cesta 765; 335 do 429 Barkovlje Bovedo 525; 430 do 524 Barkovlje Bovedo 343; 525 do 619 Barkovlje nabrežje 125; 620 do 714, Barkovlje nabrežje 151. Tokrat se dobe naslednji tobačni izdelki: a) smotke: viržinke po 24 vin., kuba po 22 vin., portoriko po 16 vin., cigarilos po 11 vin.; b) cigarete: egiptske po 16 vin., dame po 8 v;n., šport po 614 vin., ogrske po 2J-4 vin. Svctoivanska Marijina družba priredi 26. L m., ob 5 pop. v prostorih Narodnega doma pri Sv. Ivanu svojo veselico s sledečim sporedom: 1. Joža Lovrenčič: »Goriška begunka«, deklamacija. 2. Aljaž: »Slovenskim mladenkami. 3. »Junaška deklica«, drama v petih dejanjih z zaključno sliko. 4. Volarič: »Pogled v nedolžno oko«. Vstopnina 60 vin., sedeži I. vrste K vrste K 1— ter so v predprodaji v župntšču. Cisti dobiček je namenjen goriškim beguncem m šentviški šoli. Preplačla se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. PrlpbroMlive tvrdkc. Rokavice In modne potrebščine. IT. VENIER ft Comp. Corso 14. Modne potrebščine in izdelovanj« rokavic, čiščenj« in popravljanje rokavic- Gane zmerne. 1310 Trgovina Jestvfn IVAN BIDOVKO, Trst, nI. Camp&nile 13 (Crg Ponterosso). Ima v zalogi: čaj, paradižno kt»n-serro, mnogo vrst kock za juho, ženf in tudi blago aprovizacijske komisije. Pristni Jamaika rum, konjak Marty, vermouth. malinovec, slivove® ter več vrst mineralnih vod. Yae po zmernih cenah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VAKNICA OSVALDELIiA. Via Medla 20. Izdelovanje in poprava strojev »n motorjev. Proračuni. ~ 991 Knjigoveznica PIETRO PIP P AN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava Žepni koledarjr lastnega izdelka-— Vpisniki registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. & G io van ni 6 in 12. Najboljša Izdelovanja in u ajpopolnejša vr^ta. Cene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicold Št. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPERJA za «vitke, papirnat-tih vrečic lastne torarna — Valčki raznih barv i a velikosti. Cen« z m era«. — Gat tone Doltfnar, Trst, Via đei Gelsi 16. '256 Damska krojačnica A. IilEGER, Trst ulica Comiuerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju« plesn« oblake, obleke za poroke, bluz« za gledališča itd. Cene zmerne. 337 SIOORI M mH Marin utro mk Vzorce, steklenica . . K 4 Večja steklenica ... H Brizgalniea..... . ^ 2. PV Dobiva se povsod Glavno pošiljalno mesto lekarna k „Nadi*' „Zur Hoffnung" v Budimpešti, Ogrsko. r n GAMBMNUS vsaki v«C«r -ob 91, vtitta gagi jmBajji Iga =JI C-----\ Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk Trst uL Butaj. Fraia Joslm 13. II. Ordinira od 9 predju do 6 zvečer. C---* juuaDaaaaBaoooaflDODaacaaoooaoobi □ a □ a a □ D □ n D o a a a i v f Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, totosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. —- Električna razsvetljava. — aooasoo tooaaoaaDcaaciaaaaoaaaosDO Hermangild Trocca TRST. ulico Borrtera vtccM« t ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane In biserov, vezani z medeno Hco, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. NijaBji ksnkurmSiN v Trstu te Je preseli!* na Corso St 15 v bfvio ztfttarate* C Zertovitz 4 FigHo. Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. C. kr. priv. flustr. kreditni zavod za trgovino in obrt Podniznlca Trst, Trg Norile Terezije 2, Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana proti ognju in tatvini v Oklopnem zakladu podružnice c. kr. priv. Avst. zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, Trg Marije Terezije št. 2. Josip StrucKel Trst, vogal Viu Harfa Teresa-S. Caterina Novi dohodi volnenega biaga za moške in ženske. Veiika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov- Om^fnn-rofo^ranciil ateiie Trst ulica del RWs šl 42 (pritličja) Trst Izvršuj« vsako fotogiafižuo l«lo kakor tttdi razglede, posn®ti#, notranjost lokalov, porcelanasto plc3£e zs vsakovrst. Bpomttoik*. PO»SN9iT; NV8ŠAN1S m VSAK« FOTOGRAF US m Itadi uuobnoati &os|>. n.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. = MEH J AL MIC A — VLOGE NA KNJIŽICE 3 'I*01 od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrfcstovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja s'ečk razredne loteri e. Zavarovanje vsakovrs'-nih papirjev proti kurzii izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezpl i^no. M v ni k editi, reinbours-kredi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzni ramala. lakaso. Telefoni: 1463, 1703 in 257-3. URADNE URE: od 9—1 pop. : ESKOMT M £ N 2 C —