ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXIX | 16. marca 2020 - Buenos Aires, Argentina | Št. 1 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Leto 2020 se je zacelo popolnoma obicajno. Kazalo je celo, da bo gospodarsko uspešno leto. A že 27. januarja zjutraj se je pojavilo prva velika sprememba, ko je nepricakovano - za vse, celo za njegove politicne somišljeni­ke - na novinarski konferenci napovedal od-stop iz premierskega mesta predsednik vlade Marjan Šarec. “S temi poslanci in s to koalicijo pricakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah,« je dejal in ob tem izra­zil upanje, da bi z novo koalicijo po predcas­nih volitvah imel vecjo moc in možnost voditi novo koalicijo. Zaradi odstopa premierja, Slovenija nena­ doma ni imela vec vlade, vsi njeni clani so pa seveda ostali na svojih mestih kot “opravljalci tekocih poslov” do sestave ali izvolitve nove. Predsednik Pahor je tako zacel prvi krog po­govorov s predstavniki parlamentarnih strank ali obstaja možnost za novo koalicijo ali ne. Prav v tem casu se je na Kitajskem sprva tiho pojavil drugi faktor, ki pa je obrnil potek leta 2020 na svetovni ravni: novi koronavirus, kasneje poimenovan SARS-CoV-2, ki povzro-ca bolezen COVID-19. Kitajska je 31. decem-bra lanskega leta javnosti sporocila, da so zaznali povecanje primerov pljucnic v mestu Vuhan, ki pa niso odgovarjali že poznanim povzrociteljem pljucnic. Epidemijo so vlade in mediji po svetu podcenjevali celo še po 31. januarju, ko sta dva kitajska turista prva izkazala okužbo v Italiji. Po drugem krogu pogovorov za novo sloven-sko vlado so predstavniki stranke SDS sporo-cili predsedniku države Borutu Pahorju, da so se uspeli dogovoriti s strankami SMC, NSi in Desus, da sestavijo novo vladno koalicijo, ki ima vecino v parlamentu (48 poslancev). Kan-didat za predsedovanje vlade je tako že tretjic v kratki zgodovini Republike Slovenije postal PRVIH 75 DNI V LETU 2020 Janez Janša, predsednik SDS. V casu pogovorov so zagovorniki predcasnih volitev mocno pritiskali na politike, da bi po­pustili in se ne dogovorili. Pripravili so tudi ma-nifestacijo “proti sovraštvu” (28. februarja), ki pa je bila polna sovraštva in na kateri so celo klicali k lincu Janše. Ta manifestacija je bil eden od vidnejših poskusov levih, da onemogocijo koalicijo in dosežejo predcasne volitve. V torek, 3. marca, je Janez Janša v državnem zboru na tajnem glasovanju dobil mandat za sestavo nove vlade. Podprlo ga je 52, po­slancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasov­nica je bila neveljavna. Po izvolitvi je takoj prisegel kot novi predsednik vlade, ki bo vo­dil vladno koalicijo strank SDS, SMC, NSi in DeSUS in pri tem obljubil kakovostno sesta­vo ministrske ekipe. Novi koronavirus je ves ta cas hitro nadaljeval svojo evropsko pot. Po 20 dneh se je števi-lo okuženih v Italiji vrtelo okoli 20 in zacelo hitro narašcati. Odhajajoca slovenska vlada je (pre)pocasi odreagirala na prva porocila o bolezni na drugi strani meje, preventivna priporocila pa tudi niso bila upoštevana, saj so med zimskimi pocitnicami Slovenci naprej brezskrbno hodili na smucanje v Italijo in tako virus kmalu prinesli domov. Ob pomanjkanju resnih ukrepov je bil 4. marca razglašen prvi primer novega koronavirusa v Sloveniji. Šele po tem in po izvolitvi novega predsednika vlade so se zaceli resnejši ukrepi, pri katerih je že sodeloval novi predsednik in ekipa nje­gove sicer še neizvoljene vlade. Svetovna kriza, ki jo je povzrocil novi koronavi­rus, je tudi povzrocila pospešeno sestavo nove vlade. Janez Janša je že v petek, 6. marca, ko- DR. HELENA JAKLITSCH | Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Za novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu je bila imenovana dr. Helena Jaklitsch. Parlamentarni komisiji je sama sebe predsta­vila tako: “Rojena sem v Novem mestu, v slo­ vensko kocevarski družini, po koncani srednji šoli sem se odlocila za študij zgodovine in so-ciologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer sem diplomirala in magistrirala, leta 2016 pa s temo “Slovensko begunsko šolstvo v taborišcih Avstrije in Italije 1945-1950” tudi doktorirala. Lahko bi rekla, da me je življenje Slovencev, ki so se znašli za mejo domovine oziroma so zaradi razlicnih razlogov morali v svet že od nekdaj pritegovalo. Manjšinska vprašanja pa so mi blizu tudi zaradi mojega porekla, saj Ko-cevarjem ni bilo prizanešeno skoraj z nobeno težavo, ki jih prinaša manjšinsko življenje.” Nova ministrica je iz osebnega zanimanja in kot strokovna sodelavka pri Rafaelovi družbi že obiskala številke slovenske skupnosti v za­mejstvu in po svetu: pozna življenje Slovencev na Istri, na Tržaškem in Goriškem, bila je na av-strijskem Koroškem, med Slovenci v Münchnu, Augsburgu in na Švedskem. Obiskala je tudi nas, argentinske Slovence, in sicer prvic takrat, ko je pripravljala svojo nalo­go, kasneje je pa tudi predavala za SDO-SFZ, SKA in Srednješolski tecaj ravn. Marka Bajuka. Bila je slavnostna govornica na Slovenskem dnevu 2016 in imela predavanje v Slomškovem domu v Ramos Mejíi. Kot je sama povedala, priznava in obcuduje trud, požrtvovalnost rojakov v zamejstvu in po svetu, da so ohranili slovensko kulturo, slovensko identiteto, slovenski jezik. “Ko jih gledamo se lahko od njih tudi ucimo. Za to jim gre posebno priznanje, naša naloga pa je, da jim kar najbolj pomagamo, kar se le da, da jim pridemo nasproti, jih podpiramo maj 4 dni po izvolitvi, vložil listo kandidatov za nove ministre. Med pricakovanimi imeni bo­docih ministrov je pa bila presenecenje prav kandidatka za ministrico za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch. Postopek imenovanja predvideva, da matic­ni odbori v DZ opravijo zaslišanje in vsakega kandidata potrdijo ali zavrnejo. To je obicajno dolgotrajen postopek, vendar je narašcajo-ca epidemija koronavirusa spametovala tudi negativne sile, da je bil tokrat opravljen brez zamude in zavlacevanj. Zadnja zaslišanja kan­didatov so potekala v petek, 13. marca, in še isti vecer je na izredni seji Državnega zbora, brez obicajnih dolgih govorov, 14. slovenska vlada prisegla in zacela z delom. Treba je bilo hitro ukrepati, ker v tem casu virus ni pocival. Mesec in pol po prvem pri­meru v Italiji okužene v teh dneh v stari celini štejejo že na desettisoce, število mrtvih pa tragicno narašca med najstarejšimi. V Sloveniji je bil prvi primer odkrit 4. marca, komaj dva tedna zatem jih štejejo vec stotin, pa tudi prvi smrtni primer se je že pojavil. 12. marca je bila v Sloveniji uradno razgla­šena epidemija, aktivirala se je Civilna zašcita Republike Slovenije, prvim (pre)milim pri­porocilom za omejevanje druženj in zbiranj je sledilo zaprtje šolskih ustanov, potem pa in jih na ta nacin tudi povezujemo z maticno domovino Slovenijo.” V svoji predstavitvi je tudi omenila vlogo, ki so jo slovenske skupnosti po svetu imele v dr­žavah, kjer delujejo, za priznanje nove sloven-ske države ob osamosvojitvi. Poudarila je še slovenski jezik kot “tisto je­dro, okoli katerega moramo graditi, ceprav ne sme biti zaprto, edino in izkljucujoce je­dro, ampak se mora povezovati z razlicnimi manifestacijami slovenstva, ki se lahko opi­rajo na folkloro, glasbo, odkrivanje korenin, vse to je priložnost za povezovanje. Vse to so drobci, ki gradijo slovensko identiteto. Pos­lanstvo urada je, da spodbuja poucevanje jezika v vseh oblikah.” “Povojna migracija v Argentini je znana po svoji agilnosti, tam so domovi še vedno polni mladine in tudi cetrta generacija tudi še kar dobro obvlada slovenski jezik, kar seveda pove vse. A tam so tudi predvojni izseljenci, ki sicer ni v tako dobri kondiciji, kot bi si želeli, lahko pa opazimo, da se potomci niso preprosto asimili­rali in niso pozabili na slovenstvo.” Na mestu državnega sekretarja bo novo mini-strico spremljal dr. Dejan Valentincic, ki je kot poznavalec in raziskovalec slovenskih skupnos-ti po svetu že nekaj let zaposlen na Uradu za Slovence po svetu kot svetovalec. Novi ministrici želimo veliko uspeha pri delu za Slovence! še ukinitev javnega in letalskega prometa in prakticno zaprtje mej. Podobne, vsak dan strožje ukrepe sprejemajo vse evropske drža­ve, virus pa ob tem dan za dnem narašca in terja vec žrtev. V sredo, 13. marca je Slovenska škofovska konferenca sprejela še nikoli videne ukrepe s katerimi je Cerkev pogumno stopila na pot omejevanja epidemije. Boleci ukrepi so dobe­sedno ustavili življenje Cerkve: odpovedane so svete maše, podeljevanje zakramentov, ljud­ske pobožnosti in druga srecanja; spovedova­nje je odloženo, prav tako podelitev sv. krsta ali poroke, ni verouka. Cerkev vabi vernike, da se samoizolirajo in nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobri-mi deli, prebiranjem Božje besede, spremlja­njem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. Kako je danes v Sloveniji? Država stoji. Zaradi prisilne karantene so uli­ce prazne, bolnišnice pa polne; državna upra­va stoji, odprte ostajajo le lekarne in trgovine z najnujnejšim, v katerih se ljudje mrzlicno za­lagajo z vsem mogocim. Tudi državne meje se pocasi zapirajo, zaprto je letališce in na nebu ni vec videti obicajnega zracnega prometa. Skratka: cisto tako je, kot pri nas v Argentini ali drugod po svetu. Leto 2020 se je zacelo popolnoma obicajno, a po prvih 75 dneh si nihce ne upa napovedo­vati, kako bo nadaljevalo. Ko danes, 16. mar-ca, pišem so podatki še sveži, a verjetno bodo vse številke prekratke že cez nekaj ur ali pa takrat, ko boste to brali. Svet stoji pred neznanimi izzivi, globalizacija je v akciji in jo lahko v njeni najbolj kruti obliki obcutimo na lastni koži. Zato pazimo nase, na naše družine, na našo skupnost in našo državo - ostanimo doma! Mariana Poznic CLANI 14. VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Janez Janša - predsednik vlade Zdravko Pocivalšek - podpredsednik vlade in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matej Tonin - podpredsednik vlade in minister za obrambo Aleksandra Pivec - podpredsednica vlade in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anže Logar - minister za zunanje zadeve Aleš Hojc - minister za notranje zadeve Andrej Šircelj - minister za finance Lilijana Kozlovic - ministrica za pravosodje Boštjan Koritnik - minister za javno upravo Janez Cigler Kralj - minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tomaž Gantar - minister za zdravje Vasko Simoniti - minister za kulturo Andrej Vizjak - minister za okolje in prostor Zvonko Cernac - minister brez resorja, pristojen za strateške projekte in kohezijo Helena Jaklitsch - ministrica brez resorja, pristojna za podrocje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu STRAN 2 16. MARCA 2020 | SVOBODNA SLOVENIJA SILVA KATAVIC, VIOLINISTKA IN PLESALKA TANGA MLADCI IN MLADENKE V RÍO CEBALLOS Za letošnje potovanje smo se Mladci in Mla­denke iz vseh domov zbrali v Našem domu San Justo in se od tam skupaj odpeljali v Río Ceballos, Córdoba. Bilo nas je 41 mladcev ter sedem voditeljev in spremljevalcev. Vsi smo pomagali pri nalaganju prtljage, da smo lah­ko hitro šli na pot. Najprej smo v avtobus vstopili animatorji ter ga takoj razveselili z glasbo, pesmimi in plesi. Zelo veseli smo potovali, dokler nam voditelji niso predvajali film »Coco«, verje­tno zato, da bi se malo umirili. Po filmu smo se pa še naprej pogovarjali. Samo tri ure smo spali a smo vseeno bili budni in trezni. Ko smo prišli v Rio Ceballos smo morali zad­nje kilometre do našega bivališca narediti peš - animatorji smo naprej peli celo pot. Ko smo koncno prispeli v pocitniški kompleks so nam razložili, kakšna so pravila in kje bomo spali. Po kosilu smo se pripravili in prehodili 3km, da smo prišli do nasipa, kjer smo lahko pla­vali in se vozili s kajakom. Razdelili smo se v skupine, vsaka je imela kajak približno 50 minut. Na koncu so nas že bolele roke! Ker je bilo res zelo vroce smo v vodi zelo uživali. Ob koncu smo bili zelo izcrpani, a veseli, ker smo naredili marsikaj in preživeli veliko casa v naravi s prijatelji. Drugi dan smo se zgodaj zbudili in znova ve­liko hodili. Odpravili smo se peš do majhne­ga slapa, kjer smo se lahko kopali, plavali in uživali vodo. Nekaterim je uspelo preizkusiti tudi rappel spušcanje, pa smo morali to uki­niti ko je zacelo deževati. Ko smo se vrnili Tudi na Pristavi smo se 5. decembra zbrali in se poslovili od ucnega leta 2019. Po pozdravu gospe Andrejke Papež Cordoba, voditeljice naše šole, so ucenci uprizorili prijeten prizor, zamisel Viki Selan in Karoline Kenda. Zajcek Feliks, junak lanskoletne igre Moj Fe­liks, se je ponudil, da bi vodil skupino osmo­šolcev na koncnem potovanju. Njegova po­nudba je bila enoglasno sprejeta in tako so se osmošolci Saša Žužek, Santiago Oblak in Ivan Vodnik podali na potovanje okrog sveta. Na koncu jih je cakala dragocena nagrada, a da bi jo dosegli, so morali rešiti kar nekaj ugank. Z veseljem so šli na pot in srecali najprej drobcene škratke vrtca, ki so jih razveselili s plesom. Nato so prišli v roke strašnim indi­jancem prvega in drugega razreda, ki so jih hoteli zvezati in odpeljati. Pravilni odgovor na uganko jih je rešil in lahko so odšli nap-rej. Naslednje srecanje je bilo prijetno, vile 5. in 6. razreda so jih razveselile z lepim ple­som(Magda Papež Cordoba) in spet so vzeli pot pod noge. Srecali so skupino ucencev ABC tecaja, ki so se prepirali s carovnico, a smo imeli na razpolago prosti cas in se zelo lepo imeli. Tretje jutro so nas voditelji zbudili malo kasneje, a je bilo vseeno za zajtrk težko odpreti oci, bili smo zelo utrujeni! Po zajtrku in kratkem casu priprave smo se vsi zbrali, da smo z g. Pavlom premišljevali o božji besedi in se med seboj bolje spoznali. S to dejavnostjo smo razumeli, kaj nam Bog želi sporociti in se tudi poglobili v drugega: poskušali smo razumeti, kaj se zgodi z vsako osebo, kaj cuti? Kaj se ji godi? Poleg tega delovanja smo imeli prosti cas, nekateri so se igrali odbojko, drugi so igrali na kitaro, tretji klepetali ali šli v bazen. Okoli 21. ure smo vecerjali in med vecerjo smo animatorji zapeli nekaj pesmi in koncno so se tudi ostali pridružili. Bilo je zanimivo za nas in za druge. Za konec dneva smo vsi bili prisotni na tra­dicionalnem kresu, za katerega so voditelji pripravili razne igre. Ko je bila ura polnoc, morda malo cez, so morali vsi mlajši spat. Samo animatorji smo imeli še nekaj casa, da smo se lahko pogo-vorili o našem zadnjem potovanju. Prišli smo do zakljucka, da je bilo to potovanje od vseh najboljše! V ponedeljek zjutraj se je naša vrnitev za­kasnila, ker zaradi dežja nismo mogli ven iz kompleksa. Pocakati smo morali, da je neha-lo deževati in se šele potem odpravili na pot. Po dolgi poti smo se vrnili v Naš dom in se žalostno poslovili. Konec je bilo letošnje­ga potovanja in našega bivanja v tej prelepi skupini. Hvala vsem voditeljem, ki ste omogocili potovanje in tudi vsem, ki ste nas spremljali skozi ta štiri leta! Animatorji 2019 so hitro odšli naprej, da ne bi bilo kakšnih za­ pletov. Tudi cebelice ABC so jim križale pot, a osmošolci so hiteli naprej, da bi cimprej prišli do obljubljenega zaklada. A joj, tokrat pa so srecali skupino groznih gusarjev 3. In 4. razreda, ki so bili pravi divjaki. Šele pravilni odgovor na uganko jih je rešil muk in strahu. Tako so prišli do zadnje tocke potovanja – do nagrade. To sta imela v lasti ucenca 7. razre­da Eli Beltram in Adam Jerovšek- V lepi ša­tuljici so bile same lepe besede prijateljstva. Tako so dobili najlepši zaklad, kar ga lahko ima vsak clovek, prijateljstvo. Po prizoru so sledili pozdravi, zahvale in razdelitev spriceval. Nato pa še prihod sv. Miklavža in njegovega spremstva. Otroci so lepo odgovarjali na svetnikova vprašanja, ki jih je bilo kar precej, potem pa veseli svojih daril, odšli domov. Letos pa bomo, vsaj tako upamo, spociti in z obnovljenimi mocmi, stopili korajžno no-vim izzivom naproti. -i-r Silva Katavic je bila v Argentini. Z zasedbo simfonikov RTV Slovenija, v kateri igra že skoraj trideset let, je imela priložnost nasto­pati v Buenos Airesu, Limi in Sao Paulu. Že prvo noc v Buenos Airesu je obiskala milongo, in sicer z novinarko in snemalcem RTV ter bila posneta za oddajo “Cez planke” Mojce Mavec, a po koncani turneji se je vrni-la sem za skoraj dva tedna. Ne samo zavoljo turizma, ne, temvec na tango. Privolila je, da jo vprašamo o njej, glasbi, plesu, doživetjih tu ... . Silva, vemo, da se violino lahko nauciš kadarkoli, a da postaneš violinist, moraš zaceti v otroških letih. Kdaj in zakaj si se od-locila za ta instrument? Ja, za violino sem se odlocila dokaj pozno. Pri devetih letih sem se jo zacela uciti. Pred tem sem dve leti igrala klavir na zasebnih urah in ko smo se kot družina preselili na drugi konec mesta, mi je glasbena šola bila blizu. Spomnim se, da so mi na sprejemnem izpitu povedali, da prostih mest za klavir ni vec in da se lahko odlocim za violino ali flav-to. Tako sem se odlocila za violino in danes sem hvaležna za to izbiro. . Kdaj si zacela igrati v orkestru? Igraš v simfonicnem orkestru RTV Slovenija že od samega zacetka? Štipendistka tega orkestra sem postala že v študijskih letih in po študiju sem dobila služ­bo. V tem orkestru igram že 27 let in upam, da bom še dolgo. Imamo zelo dobre odnose s kolegi in na splošno mi je vzdušje v orke­stru res všec. . Seveda imaš sreco, da si služiš kruh s tem, v cemer tudi uživaš. Kako si pa prišla do tanga, do argentinskega tanga? Zgodilo se je to v Amiensu (Francija) na eni izmenjavi glasbenikov. V eni restavraciji sem zaslišala tango glasbo, ki me je takoj prite­gnila. Vodila me je v zgornje nadstropje, kjer je bila milonga. Dve uri sem sedela, opa­zovala plesalce in si želela, da bi tudi jaz to poskusila. Na koncu je prišel en fant in me povabil na ples. Tako sem odplesala svojo prvo tando. . Pri vas v orkestru vem za vsaj še eno ose­bo, ki pleše tango, in sicer vaš producentŽiga Stanic. Imaš še druge kolege, ki bi jih zanimal tango? Ja, za Žigo vem, da pleše že vrsto let. Od ostalih pa je pred kratkim zacela violinistka Mojca Menoni, pa tudi celist Milan Hudnik je rekel, da bo po tej turneji šel na tecaj. . Zdaj nam pa razodeni, a je razlika v naci-nu plesa tu in v Sloveniji? Razlika je predvsem ta, da v Buenos Airesu VSI plešejo v zaprtem objemu tako imeno­vani milongero stil. To je seveda povezano z gneco na plesišcu, na milongah v Buenos Airesu je namrec veliko plesalcev in enostav-no ni prostora za izvajanje velikih figur ali ok­raskov. Vse je bolj enostavno, a zato mocno doživeto. Tudi muzikalnost »portenjov« je enkratna. To je nekaj, kar jim je položeno v zibelko. V Sloveniji in na splošno v Evropi se plešejo razlicice argentinskega tanga, ki do-voljujejo veliko vec svobode v gibih in izrazu. Meni osebno je milongero stil najbližji. . In ti je bilo tu lagodno, navajena na slo­venske milonge? Moram reci, da mi je bilo tukaj enkratno. Vidi se namrec, da so tukaj ljudje navajeni, da plešejo med sabo tudi, ce se ne poznajo. To je prednost velikega mesta oziroma ve-like tango scene. V Sloveniji to na žalost ni praksa. Vecinoma plešejo med sabo, ker se poznajo iz šol ali z delavnic. . Kaj bi pa lahko rekla o glasbi sami po sebi? Vemo, da tango spada med najbolj akademsko zabavno, plesno glasbo na sve­tu. Kako bi ocenila skladbe, instrumentaci­je, petje? Bila sem na vec milongah z živo glasbo in moram reci, da so mi ansambli bili zelo všec. Bilo je tu veliko razlicnih zanimivih zasedb, ne samo po izbiri skladb, temvec tudi po zastopanih instrumentih v zasedbah – od kontrafagota, violoncela, viol in seveda ob-veznih bandoneona, basa in violine. Meni najljubši so komadi D'Arienza in Puglieseja. . Katere milonge si obiskala? In katere plesne šole ali klase? Obiskovala sem milonge v El Besu, La Viruti, Caninngu in Catedralu. Moram reci, da je milonga v Canningu drugacna, ker se res dr­žijo tradicije, kar je razvidno po oblacenju, sedežnem redu in splošnem vzdušju. Meni osebno so bile bolj všec bolj sprošcene va­riante milong, kot so recimo La Viruta in El Beso. Zanimiva je bila tudi milonga na od­prtem, La Glorieta. . Kaj si pa pocela kot turistka? Kakšno se ti je zdelo mesto, okolica, ce si jo obiskala, koncerti ali festivali, na katerih si morda bila? Mesto je precudovito. Res me je navdušilo in je eno od redkih velikih mest, v katerem bi lahko živela kakšno leto. Zahvaljujoc tebi, Rok, sem obiskala vse pomembne predele mesta, od nedeljskega sejma v San Telmu, pisane La Boce, Recolete ter seveda Palerma in njegovih barckov. Neskoncno sem uživala v sprehodih po cudovitih parkih v Buenos Airesu. Vzela sem si en dan in z mojima no-vima prijateljicama Majo in Barbaro šla na izlet v Tigre, kjer smo se z barko peljale po vseh teh rokavih delte reke Parana. . Nameravaš še kdaj v te kraje? Idealno bi bilo seveda spet z orkestrom, a vseeno … Prepricana sem, da bom še prišla v Buenos Aires. Glede na to, s kakšnim navdušenjem smo bili sprejeti na koncertnih odrih na tej turneji, je bilo receno, da jo cez dve leti ponovimo. To bi bilo idealno, zato držim pesti, da se bo res zgodilo. Drugace pa pri­dem zasebno. . No, za konec nam povej še malo o svo­jem življenju zunaj glasbe. Imaš družino, kakšno je tvoje poreklo, kje živiš? Živim s sinom Ivanom v Ljubljani, drugace pa prihajam iz Reke. Moja mama je Primorka in še danes imamo posest pod Štanjelom na Krasu, moj oce pa je Dalmatinec iz Splita. Imam še sestro, ki ravno tako kot oce in mati živi v Reki. . Hvala lepa, Silva! ZAKLJUCEK OSNOVNE ŠOLE DR. FRANCETA PREŠERNA Rok Fink SVOBODNA SLOVENIJA | 16. MARCA 2020 STRAN 3 OkrOgle OBLETNICE | Matija Kastelec (1620 - 1688) Pred 400 leti, 24. januarja 1620 se je v Kilov-cah (blizu Prema na Notranjskem) rodil Ma-tija Kastelec, duhovnik, kanonik, leksikograf, prevajalec in prvi slovenski katoliški pisatelj. Življenjepis Matija Kastelca Že letnica rojstva (1620) ni popolnoma go-tova (na nagrobniku je zapisano leto 1623). O tem, kje je Matija Kastelec hodil v šolo in kje študiral, tudi ni znano. Leta 1642 je pos­tal vikar v Dolenjskih Toplicah, od leta 1646 do 1660 pa je bil župnik v Šentjerneju. Leta 1662 je bil imenovan za kanonika v Novem mestu, kjer je bil tudi predsednik bratovšci­ne sv. Rožnega venca. Franciškanski cerkvi v Novem mestu je Kaste­lec postavil stolp in je cerkev dal tudi obokati. Umrl je v Novem mestu 19. junija 1688. Pokopan je v grobnici franciškanske cerkve, kjer je v tlaku pred levim stranskim oltarjem ohranjena njegova nagrobna plošca, na kate­ri je tako zapisano: Tu kanonik Kastelec Matija leži, ki tudi po smrti povsem ne molci. Njegov stolp in oboki govorijo, tudi zidovi drugje ne molcijo. Kot strokovnjak za arhitekturo, zgradil si je dom za zadnjo uro. Za vzpon v nebeške višine, prosi za en ocenaš ali Iz globocine. Klice: »Ne bodi tiho, ce mimo greš, vsaj pocivaj v miru mi lahko poveš in receš, kot je sv. Sulpicij ucil, O, da mu Bog naklonjen bi bil.« Amen Umrl je v Gospodu, leta 1688, dne 19. junija , v starosti 68 let. Sveti naj mu vecna luc, Gospod, s tvojimi svetniki za vekomaj. Delo Matija Kastelca Kastelceva osebnost je bila v 17. stoletju na Slovenskem med pomembnejšimi in med vsestranskimi. O njem porocata Janez Vajka-rd Valvasor in Marko Pohlin. Ni znano, kje je dobil potrebno izobrazbo in nagibe, da si je zacel prizadevati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Najprej je izdal za clane svoje bratovšcine “Bratovske bukvice sv. Roženkranca”, molit­venik s katoliško pesmarico, ki vsebuje sv. ro­žni venec s petnajstimi skrivnostmi, kako ga moliti in tako pomagati bolnikom. Knjiga je izšla v dveh delih, leta 1678 in 1682. Leta 1680 je zakljucil latinsko-slovenski slovar, “Dictionarium Latino-Carniolicum”. Besedni zaklad ja zbral iz vseh slovenskih na- ODTISI PRVIC PO SLEDEH SLOVENSKIH BEGUNCEV V ITALIJI Cetrti del ZERMAN Moram se vrniti k zadnjim besedam prejšnjih Odtisov: nismo šli v Zemono (ki leži v vipavski dolini), ampak v Zerman. Tudi v elektronski zapis se lahko prikrade tiskarski škrat … Spet smo se vkrcali v naše avtobuse. Nismo se podali v kako novo taborišce, pac pa v Preganziol do gostilne, saj je ura bila že kar krepko cez poldne. Morali smo se porazdeliti na dve lokaciji, pa smo se vsi prav dobro imeli v prijetni drušcini. Koncna postaja je bila v Zermanu, majhnem mestecu še južneje od Trevisa, z lepo in ve­liko cerkvijo, posveceno sv. cesarici Heleni (materi cesarja Konstantina). Zgrajena je bila proti koncu devetnajstega stoletja (a posve-cena leta 1908) v neorenesancnem stilu; ima nekaj umetniških slik znanih slikarjev, kot sta bila Jakob Palma starejši in Paolo Veronese. V tej cerkvi je bilo 17. junija 1945 posve-cenih sedem diakonov, ki bi sicer morali biti posveceni v Sloveniji konec junija, pa so se pridružili reki beguncev. Posvecevalec je bil treviški škof Antonio Mantiero, še prej pa so preživeli v Zermanu tudi nekaj dni v pripra-vi na posvecenje in obhajanju duhovnih vaj. “ Jasno je, da brez pesmi ni šlo, zato smo zapeli nekaj Marijinih pesmi, ki so pomagale poustvarjati vzdušje slovenskega in novomašniškega trenutka. Naj navedem njihova imena: Milan Palcic, ” Mirko Fale, France Zagoršek, Stanko Janežic, Franc Levstek in Andrej Pogacar. Med bolj ali manj znanimi osebami smo se še posebej spomnili Andreja Pogacarja, ki je v letu 2019 umrl v Cilu. Ker je do drugega vatikanskega koncila bilo še dalec, je vsak novomašnik opravil svojo prvo mašo pri enem izmed oltarjev cerkve (naštel sem pet oltarjev; morda so koncilske spremembe odpihnile katerega od njih). Šele potem je vsak posebej obhajal tudi slovesno novo mašo v Monigo, kjer so jim taborišcniki kljub skromnim razmeram pripravili slavja, kot se spodobi. Že na avtobusih smo poslu­šali zapiske iz dnevnikov samih novomašni­kov, pa drugih oseb, da smo si ustvarjali slike, kako je lahko to izgledalo. V cerkvi nas je lepo sprejel sedanji župnik. Obcutek smo imeli, da že dolgo ni imel tako polne cerkve. V župnišcu nam je pripravil tudi nekaj za pod zob in bil nadvse navdušen nad obiskom. Spregovoril nam je tudi župljan, ki se ukvarja z raziskovanjem preteklosti župni­je in nam v kratkem govoru povedal nekaj o cerkvi, o njenih umetninah in preteklosti. Kot sem lahko razumel, pa ni imel prave predsta­ recij. Ohranjen je v prepisu (NUK v Ljubljani), mnogo njegovih besed je prešlo v slovenski knjižni jezik. Ta slovar je bil najboljši do sredi­ne 19. stoletja. Leta 1684 je izdal “Nebeški cilj”, obsežno knjigo duhovnih premišljevanj in z zbirko pri-dig. Knjiga je namenjena posvetnim ljudem. Leta 1688 je izdal svojo zanjo knjigo “Navuk kristjanski”. Kot prvo obsežnejšo katoliško veroucno knjigo jo je namenil slovenskim bralcem, da bi se ob pogovorih med ocetom in sinom utrjevali v veri. Matija Kastelec je vplival in podpiral mlade Novomešcane, da so nadaljevali študije na višjih šolah in univerzah. Za Novo mesto in okolico je pomemben predvsem kot posred­nik in pobudnik novih umetnostnih tokov. Po njem se v Novem mestu imenuje Kas­telceva ulica, ena redkih novomeških ulic, ki ohranja ime še od avstro ogrske dobe. Pripravil Jože Jan ve o dogodkih, ki so nas pripeljali v njihovo cerkev. Dr. Helena Jaklitsch je v nekem clan-ku zapisala, da pred njimi že tristo let ni bilo nove maše. Jasno je, da brez pesmi ni šlo, zato smo za­ peli nekaj Marijinih pesmi, ki so pomagale poustvarjati vzdušje slovenskega in novomaš­niškega trenutka. Sledili so trenutki slikanja, ogledovanja umetnin, pa seveda molitve. Zunaj na trgu je bil spet cas za klepet in se­veda poslavljanja, saj smo se že vracali nazaj v slovenske kraje. Verjetno nobenemu ni bilo žal, da se je udeležil te ekskurzije/potovanja/ romanja. Ob napovedi obiska se mi je megalomansko razvila domišljija o potovanju cez Ljubelj skozi Celovec in naprej v Monigo, pa do Senigallije, Servigliana do juga … – in se hitro razblini-la, saj je kaj takega nemogoce izvesti v enem dnevu. Morda pa se je ob številni udeležbi v glavah Lenarta Riharja in Iva Jevnikarja le utrnila iskra o izvedbi cesa takega. Tak pro-jekt je seveda nekaj popolnoma drugacnega. Vec dni (in seveda noci, torej prenocevanja), vec logistike in predhodnega obiska lokacij, kjer verjetno ni vec ne duha ne sluha o tej preteklosti, vse to zavira uresnicevanje mojih megalomanij. Domišljija ima pac to lastnost, da nima meja. Vsekakor naj bo zadnja bese­da zahvala in pohvala organizatorjem za iz­vedbo tega programa. GB ROPOT ZA PRAVICNOST V družbeno-politicni kulturi in praksi na­šega casa se je razpasla navada, da je treba tocke za vrednote oz. odmevnost v javnosti zbirati na ulici s protesti, vpitjem, žvižganjem ipd. Najbolj ucinkovito je raz­grajanje. Razumno zapisana ali izrecena beseda, ki sloni na dokazanih in razvidnih opornikih, ne zaleže veliko ali skoraj nic. Nihce je ne upošteva. Kot da razum ni vec izhodišcna in operativna sila za spremem-be delovanja in usmerjanja družbe na boljša skupna pota. Treba je iti na ulico in razbijati prazne škatle, da se sliši ropot in kricanje parol – to je del družbene 'kul­ture', ki ucinkuje, nam zabicujejo mediji. Tako enostavno seveda ni. Tudi razumna razprava ima še vedno težo, vendar te ne posluša veliko ljudi in o njej ne razmišlja velika množica, ampak le manjše skupi-nice in posamezniki. Veliko vec odmeva najde bucno razgrajanje na javnem mestu vsaj v komentarjih: Pa so jim koncno res dobro povedali! Kdor si od tega obeta spremembe in od­vrnitev od sprenevedanja, lažnega infor­miranja, uveljavitev pravice in vec pros-tora v javnih obcilih o resnici, je seveda v zmoti. Vtis je, da si tega javnost niti ne obeta takoj. Morda enkrat kasneje, nekoc ... v neki nedoloceni prihodnosti. Številcno najmocnejša skupina družbe pa je že dolgo tega nehala upati v kakršne koli dobre spremembe v politicnem in družbenem življenju v smeri bolj ucinko­vitega omejevanja intrig in vecjega spo­štovanja in uveljavljanja moci resnice in pravicnosti, vec prizadevanja za prostost posameznika od korporativnih centrov moci, ki brez ovir lomastijo in uveljavljajo svojo v nekih preteklih strukturah uzurpi­ rano moc in oblast nad posamezniki. Temu nacinu delovanja družbenega telesa smo se vsi privadili. Postali smo manj dojemljivi za neokrnjeno resnico, za pravicnost brez interesov, za osebno prostost, ki jo omejuje le svobodna oseb­nost bližnjega, za solidarnost, kjer je bliž­nji spoštovan in cenjen, kot se cenim in spoštujem sam. Tudi kristjani smo se nalezli nekršcan­skega mišljenja in prevzeli norme nee­vangeljskega ravnanja. Prilagoditve ved-no zbledijo podobo osebne svobode in pokoncne drže v javnem življenju. Tako delujemo nemocno sredi družbenih to-kov in nicesar boljšega ne doprinesemo vanje. Ne živimo in ne izpricujemo moci svobode v Kristusu. In spet je treba priznati, da je veliko vec kršcanskega mišljenja in prizadevanja v delovanju kristjanov v javnem življenju, kot se na zunaj vidi. Preprosto bi radi ne­dejavni kristjani videli med kršcanskimi politiki samo junake, ki so pripravljeni preliti kri za vero. Ne vidijo pa, kako jim pijejo kri ideološki nasprotniki Cerkve, ki ne izbirajo sredstev za pobijanje vsega, kar vzklije iz kršcanskega prepricanja na politicnem asfaltu. Kdor zmore, naj bo pricevalec resnice in Božje pravice tam, kjer je. To pomaga, kri-canje in zgražanje pa je bolj za cehljanje ušes. Janez Pucelj NAŠA LUC, februar 2020 STRAN 4 16. MARCA 2020 | SVOBODNA SLOVENIJA ce ne znamo vec ljubiti. ZA RAZMISLEK IN NASMEH (Fjodor Mihajlovic Dostojevski) “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” • Ce ste nesrecni, spomnite se tistih, ” ki so nesrecnejši od vas. PREGOVORI IN CITATI zdravilo za bolno telo, to so grenkosti (Ljudski pregovor) trpljenja zdravilo za dušo. TRPLJENJE (Blaženi škof Anton Martin Slomšek) • Velika rana se težko zaceli. Dragi bralci! (Slovenski pregovor) Pocitnice so mimo! Novo leto 2020 pa • Dalec sega senca bolecine nam je prineslo tudi nov virus, ki razsaja in ugleda jo clovek, ko še komaj • Vse je drago, samo trpljenje sveta po vsem svetu. Tudi v Argentini ga že ima­sluti bolecino samo. je zastonj. mo in se moramo potruditi, da ga sku-(Ivan Cankar) (Victor Hugo) paj premagamo. Ce je le možno, ostani-mo doma, izogibajmo se gnecam, dobro • Trpljenje je mogocni misijonar božji, • Bolecina je zvesta prijateljica. ozracimo prostore in pogosto si umivaj­ki s svojo boleco pridigo omehca (Grški pregovor) mo roke. Pazimo nase in na naše drage! naša srca in jih k Bogu dvigne.Pa preberite, kaj nam o trpljenju in bo-(Škof Gregorij Rožman) • Najvecje bolecine si zadajamo sami. lezni govorijo pregovori in citati: (Sofokles) • Vecja skrb prevpije manjšo, • Vsak nosi svoj križ. (Latinski pregovor) vecja bolecina prežene manjšo. • Iz ene ure jih bolecina napravi deset. (Ivan Tavcar) (William Shakespeare) • Bog za vsako bolezen rožo ustvari, le za smrt rože ni. Kar so grenke rože • Najhujše trpljenje je, Izbral Jože Jan OBVESTILO Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzrocila epidemija novega koronavirusa, se prekine pouk v slovenskih šolah do 4. aprila. Prosimo našega zavetnika A. M. Slomška, da se bo ta zadeva cimprej uredila v prid vseh. Spremembe v datumih ali druge novice bomo porocali preko WhatsApp. Hvala lepa za razumevanje. Lep pozdrav! Šolski odsek Zedinjene Slovenije. Slovenija. Bil je arhitekt, umetnik, vzgojitelj, raziskovalec. Talente, ki mu jih je Bog poklonil, je radodarno delil z drugimi. Naj mu dobri Oce poplaca vse, kar je storil za našo slovensko skupnost v Argentini. Prav posebno umetniško delo v cerkvah Marije Pomagaj in Marije Kraljice ter ogromno raziskovalno in arhivsko delo, ki ga je opravil. Naj mu sveti vecna luc! Zedinjena Slovenija Buenos Aires, februar 2020 Buenos Aires, Neuquén, Ljubljana, Tucumán, Kamnik, Cruz del Eje.