PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnil
i>	"0	H
■■■
o	£
o	'•	iU
->•	-v*
“ ro
linije)
1:: •~r~.
v_
n
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 246 (12.878)
Trst, nedelja, 18. oktobra 19
o
o
Na delu preiskovalne komisije vlade, A TI in državnega pravdništva
Našli tudi drugi del črne škatle letala V vrtincu hipotez iskanje razlogov nesreče
Reševalne ekipe zaključile svoje delo - Zdaj so na vrsti strokovnjaki v prepoznavanju
Prizorišče nesreče zamikalo tudi trojico šakalov
»Voice recorder« črne škatle letala ATR 42 (Telefoto AP)
ASSO (COMO) — Tretji dan po strmoglavljenju letala ATR 42 letalske družbe ATI so reševalne ekipe dokončale svoje delo. V velikih vrečah iz bele, neprozorne plastike so zbrali vse posmrtne ostanke 37 žrtev nesreče in jih prepeljali v dolino, kjer so zdaj na voljo patologov in izvedencev v prepoznavanju žrtev.
Sorodniki potnikov in članov posadke so v glavnem že vsi prispeli v Asso, preiskovalci pa jim še niso dovolili, da bi se približali kraju, kjer hranijo vse, kar je ostalo od njihovih najdražjih. Sorodnike, med katerimi tudi očeta tržaškega kopilota, je včeraj sprejela Maria Pia Fanfani, ki jim je izrazila solidarnost prostovoljk Rdečega križa. Kljub neizmerni žalosti in hudi preizkušnji, ki jih še čaka ob prepoznavanju ostankov, pa bi radi sorodniki, sodelavci in prijatelji vseh, ki so izgubili življenje na poti v Koln, razumeli, kako je do nesreče sploh prišlo.
Niso seveda edini. V teh hudih trenutkih so, poleg najbolj neposredno prizadetih, prisotni tudi tehniki vseh družb, ki so bile kakorkoli povezane z letalom. Izvedenci letalskih družb, tehniki francoskega gradbenega podjetja Aerospati-al in italianski kolegi podjetja Aeritalia, dva za-hodnonemška izvedenca ter vrsta drugih strokovnjakov se v kostanjevem gozdu sprašujejo o vzrokih nesreče. Tehniki gradbenih podjetij trdijo, da najbrž ne gre za tehnično okvaro, drugi izključujejo dejstvo, da bi pilot zagrešil kako na-
pako, hipoteza podtaknjene bombe pa naj bi bila prav tako neutemeljena kot trčenje letala ob pobočje hriba. Večina izvedencev pa naj bi se strinjala s hipotezo, da je letalo padlo z izredno visoko hitrostjo, morda celo dvojno od tiste, ki bi jo v rednih »izjemnih« okoliščinah preneslo. Samo tako si nekateri razlagajo popolnoma izničeno letalsko strukturo in povsem neprepoznavne drobce ponesrečencev.
Taka in drugačna razmišljanja zaenkrat še nimajo strokovne podlage. Dobršen del odgovorov je še vedno skritih v dvodelni črni škatli, od katere so včeraj odkrili še pogrešano polovico. Najdba »voice recorderja«, na katerem so zabeleženi vsi dialogi med pilotom in kontrolnim stolpom milanskega letališča Linate, bo olajšala trud preiskovalnih komisij, ki so včeraj začele z delom. Zaenkrat so odprte tri preiskave, saj sta poleg tiste, ki jo je imenoval minister Mannino (v katero je dodatno vključil še dva predstavnika pilotov), na delu še komisija letalske družbe ATI in komisija državnega pravdništva v Comu in Leccu.
Žal pa je »terensko delo« zamikalo tudi nekaj takih, ki so na kraju tragedije iskali spominčke. Karabinjerji in policija so aretirali tri šakale, ki so si polnili žepe z ostanki raztreščenega letala. Nekdo si je celo privoščil fragment fotografije plavolase deklice. Sodniki bodo trojici sodili po najhrtrejšem postopku.
V čelnem trčenju tovornega in potniškega vlaka
Železniška nesreča v Srbiji terjala življenje 10 oseb
ZAJEČAR (SRBIJA) — Deset potnikov je izgubilo življenje, 50 pa je bilo lažje in težje ranjenih v včerajšnji železniški nesreči pri vasi Rajca nedaleč od Negotina.v vzhodni Srbiji, ko je tovorni vlak trčil v potniškega. Strojevodjo tovornega vlaka Dragana Stojkoviča in njegovega pomočnika Miroslava Mi-lojkoviča so priprli, ker nista spoštovala rdečega signala in sta nadaljevala vožnjo po prepovedanem tiru, kljub temu da sta poškodovala zaradi rdečega signala zaprto kretnico. Takoj pred rogljevsko železniško postajo je tovorna kompozicija ob 5.01 naletela na krajevni potniški motorni vlak, v katerem je bilo kakih sto potnikov. Trčenje je bilo neizbežno. Vlakovodja krajevne potniške motorke je pritisnil na zavore in skočil iz vlaka. S tem si je rešil življenje, mrtvi in ranjeni so bili namreč le v čelnem vagonu.
Posledice včerajšnje železniške nesreče bi bile bržkone hujše, če bi potniški vlak vozil z normalno hitrostjo, k sreči sta motorna vagona pravkar zapuščala postajo. Tanka pločevina seveda ni bila kos jekleni strukturi lokomotive tovorne kompozicije. Na videz so bile posledice čelnega trčenja malenkostne, vlaka
nista namreč iztirila. Protiudarec pa je bil v potniškem krajevnem vlaku tako močan, da je večina potnikov izgubila življenje zaradi zloma hrbtenice. Ranjencem so takoj nudili strokovno pomoč, saj sta na kraj nesreče med prvimi priskočila na pomoč primarij iz Zaječarja Paunovič in njegova hčerka, ki dokončuje medicinsko fakulteto. Dvojica je bila pri sorodnikih v Rajcu in je preprečila, da bi ranjencem s poškodovanimi hrbtenicami nudili nestrokovno pomoč. Angažirala sta tudi vsa razpoložljiva prevozna sredstva, da so večino ranjencev prepeljali v negotinsko bolnišnico še pred prihodom rešilcev. Od tod so kasneje ranjence v kritičnem stanju premestili v niško bolnišnico. Zdravniki so si namreč za kakih trideset ranjencev pridržali prognozo.
Takoj po nesreči je stekla solidarnostna akcija, v negotinski bolnišnici se je javilo kakih sto krvodajalcev. Ustanovili pa so že denarni sklad za pomoč. Predsednik predsedstva SR Srbije Ivan Stambolič je včeraj popoldne prispel v Negotin, kjer je obiskal ranjence. Svojcem žrtev so sožalje izrekli najvišji republiški organi. Oblasti so seveda že uvedle preiskavo, ki naj ugotovi točne vzroke nesreče.
Srečni konec za Jessico McClure
Formula ena: VN Mehike
Mansell (williams) prvi na startu
□ □ □
Nogomet B liga: Udinese doma
Milutinovič s tribun na tekmi s Piacenzo
□ □ □
Jugoslovanska košarka
Smelt Olimpija praznih rok v , Splitu
Švica - Italija brez zmagovalca
V kvalifikacijski tekmi nogometnega EP sta Švica in Italija igrali 1:1
NEW YORK — Veliko veselja in vsesplošnega praznovanja za trdoživo 18-mesečno Jessico McClure, ki so jo reševalci srečno povlekli iz sedem metrov globoke cevi, v kateri je preživela 58 ur.
Na ameriški televiziji, ki je oddajala neposredni prenos reševalne akcije, se je tako pojavil z zemljo zamazan obrazek male Jessice (na sliki). V dolgih urah, ki jih je preživela v ozki cevi, je Jessica izgubila nekaj kilogramov teže (niso je hranili zaradi morebitnih notranjih poškodb), pri padcu pa ji je desna noga ostala obrnjena navzgor. Dolge, nepremične ure v tej nenaravni legi so onemogočile redno pretakanje krvi, zato je Jessici noga odrevenela. Sinoči so jo operirali v bolnišnici v Midlandu in v žilah njene noge se ponovno pretaka kri, zdravniki pa še ne vedo, ali ji bo mogoče rešiti nogo.
Nevarnost, da bi Jessica izgubila nogo, pa je le delno skalila praznično vzdušje, ki jo je spremljalo na poti iz podzemlja. S pomočjo posebnih vodnih vrtalnih naprav in pazljivega pripravnega dela so dekletcu rešili življenje. Velik del zaslug pa ima najbrž Jessica, ki si je v cevi pridno delala družbo, si božala lase in prepevala pesmice.
ZaKitj8
je potrebna zaščita
S tiskovno konferenco v Novinarskem krožku v Trstu je KPI v petek predstavila javnosti zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Predlog so poleg slovenskega senatorja Stojana Spetiča podpisali še senatorji Pecchioli, Lama, Tedesco Tato, Battello, Boldrini, Pieralli, Cossutta, Maffioletti, Tossi Brut-ti, Taramelli, Francki in Bertoldi. Sestavni del besedila je uvodna obrazložitev, ki jo zaradi njenega pomena objavljamo v celoti.
Začetek X. zakonodajne dobe sovpada s 40-letnico odobritve italijanske republiške ustave, katere členi 2, 3 in 6 opredeljujejo načela o zaščiti razvojnih možnosti narodnih manjšin kot socialnih združb z izenačljivimi pravicami, ki izvirajo iz njihove jezikovne in kulturne različnosti nasproti italijanski večini. Italija je doslej spoštovala to obveznost do frankofonskih manjšin v Dolini Aosta in do nemško govorečega prebivalstva na Južnem Tirolskem, ki jim je zagotovila napredne oblike zaščite in avtonomije.
Vpričo tega se zdi torej še toliko bolj škandalozno dejstvo, da slovenska manjšina v Furlaniji-Julijski krajini, prisotna na ozemlju, ki je postalo del italijanske države pred več kot sto leti, še vedno zaman čaka na zakon, ki naj zaščiti njeno jezikovno in kulturno identiteto, na možnosti obrambe pred asimilicijo in na uveljavitev pogojev za naravni razvoj na območju, kjer že več kot tisoč let sobiva z italijanskim in furlanskim življem.
. Naloga parlamenta je spoštovati obvezo, ki jo je hotela ustavodajna skupščina vključiti v temeljni zakon države še mnogo prej, preden so bili podpisani mednarodni sporazumi za dokončno rešitev problema vzhodnih meja. Tu gre za verodostojnost države, ki ji je slovenska manjšina izkazala do slej demokratično lojalnost tako med antifašističnim bojem kot v obrambi pogojev omikanega sožitja in republiške zakonitosti. Vsako nadaljnje zavlačevanje ali poskus, da bi obšli bistvo problema, bi utegnil povzročiti njegovo gangreno, kar bi imelo za posledico pojave nezaupanja in nenaklonjenosti do demokratičnega sistema in njegove sposobnosti, da ustrezno odgovori potrebam, ki jih ta manjšina iznaša in teži seveda k njihovi zadostitvi.
Pojav narodnih manjšin je skupen vsem evropskim narodom. Tam, kjer je politična modrost narekovala rešitve o popolni zaščiti in razčlenjene oblike vzajemnega spoznavanja in sožitja, je manjšinska navzočnost pomenila dejavnik miru in prijateljstva, drugje pa so bili nerešeni problemi med poglavitnimi detonatorji ostrih nasprotij in pojavov politične destabilizacije.
Menimo, da predstavlja zadovoljiva rešitev dolgoletnega problema slovenske manjšine in njenih pravic tudi važen prispevek za mir v Srednji Evropi, saj bi sprostila potencial kulturne obogatitve in gospodarskega sodelovanja, ki nista prišla doslej do izraza.
Območje omikanega sožitja med različnimi narodi in njihovimi manjšinami, slovensko v Italiji in italijansko v Jugoslaviji, more in mora biti zgled, kako je mogoče vzpostaviti odnose prijateljstva in skupnih interesov na ozemlju, ki ga je že dvakrat v tem stoletju okrvavila vojna.
KPI že od daljnega leta 1970 kar naprej predlaga zakonske osnutke za celovito zaščito slovenske manjšine v Italiji. Tem so se pridružili v zadnjih časih podobni predlogi Neodvisne levice, PSI, KD in drugih parlamentarcev. Med IX. zakonodajno dobo je bil opravljen prvi poskus za sestavo poenotenega besedila v ožjem odboru komisije za ustavna vprašanja, a v državnem proračunu je bilo tudi predvideno ustrezno finančno kritje. Travmatična prekinitev prejšnje zakonodajne dobe je preprečila konstruktivno soočenje in iskanje potrebnih soglasij. Po našem je skrajno nujno, da se prekinjeno delo pospešeno obnovi in se tako opredelijo jasen pravni okvir in pravice, do katerih lahko pridejo svobodno in brez diskriminacij slovensko govoreči državljani in celovita skup-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Širokopotezna akcija od Furlanije in Veneta do Kampanije in Sardinije
V raznih krajih Italije aretirali 18 oseb in zaplenili kar za 32 milijard lir mamil
RIM — Finančni stražniki, karabinjerji in policisti so zajeli v okviru širokopotezne akcije proti razpečevalcem mamil v raznih krajih Italije 18 oseb in zaplenili okrog 32 kilogramov heroina, kokaina in hašiša.
Najpomembnejša je bila operacija finančne straže na genovskem letališču, kjer so aretirali sicer le eno in priprli dve osebi, a zaplenili nič manj kot 27,5 kilograma čistega kokaina v prahu vrednosti kakšnih 35 milijard lir v prodaji na debelo. Mamilo je bilo skrito v tiskarskem valju, ki je priletel v torek iz Galija (Kolumbija) v Genovo in je bil namenjen Eleonardu Trevisanu, uradno zato, da ga popravi. Finančni stražniki so zvedeli, da je v valju mamilo, od neznanca, ki jim je telefoniral iz neke severnoevropske države. Valj so odprli, po najdbi kokaina pa so ga hoteli spraviti nazaj v letališčno skladišče in počakati, da pride ponj Trevisan, 33 let, rojen v Belgiji, formalno bivajoč v Rimu, dejansko pa stanujoč pri nekem prijatelju v zahodnem genovskem predmestju Pra. Ta je res prišel v sredo, valja pa še ni bilo v skladišču, ker se je njegova izpraznitev zaradi tehničnih težav zavlekla: možakar je zasumil, da nekaj ni v redu in izginil; vendar so ga možje postave
kmalu nato iztaknili blizu doma. Najprej so ga priprli, potem pa aretirali. Pozneje so priprli še njegovega svaka Valentina Fioravantija (42 let) in povratnika Fernanda Garofola (46), oba iz Rima, ki nista znala pojasniti, čemu sta v Genovi.
Med drugo operacijo, ki je trajala štiri mesece in je zajela Padovo, Parmo, Milan in Videm, so agenti letečega oddelka padovanske kvesture aretirali 10 oseb. Junija so nataknili lisice Renzu Berlinu (42) iz Conegliana (Treviso), ki so ga zasačili na železniški postaji v Padovi s 130 grami heroina in kokaina za 200 milijonov lir. Sredi julija so prav tako v Padovi stopili na prste Adrianu Biffisu (31) iz Marcona (Benetke), ki je presedel 10 let zapora zaradi uboja in je imel pri sebi 50 gramov heroina. V zadnjih dneh so zajeli na avtocesti pri Parmi (Emilija) »raznašalca mamil« Roberta Vielmija (31) iz Cinisella Balsama in Alda Foglija (52) iz Šesta San Giovanni (Milan), nato spet v Parmi Giuseppa Montalija (35) in Vittoria Ca-lettija (21), oba iz Langhirana, v Vidmu Roberta Roc-chija (24) iz Rima in Roberto Rizzi (23) ter Alda Salvadorja (25) iz Spilimberga, a v Padovi (včeraj zjutraj) Roberta Gazzanija (47), lastnika restavracije v
Sestu San Giovanni, ki je pomenila menda nekakšno »ranžirno postajo« v prekupčevanju z mamili oziroma preusmerjevanju heroina in kokaina iz milanskega okoliša v druga mesta.
Neapeljski in florentinski karabinjerji so medtem aretirali na avtocesti Neapelj-Rim »raznašalca« Sal-vatora Di Giulia (34) iz Bagnija di Rispoli (Firence), ki je imel skritih v svojem avtu bmw bavaria 650 gramov kokaina, na sebi pa še drugih 20 gramov. Zatem so prijeli še njegova domnevna neapeljska dobavitelja, trgovca Antonia Guarina (51) in Genna-ra Molla (49).
Nazadnje so finančni stražniki iz Cagliarija na Sardiniji zaplenili 2 kilograma hašiša in aretirali dve osebi: Danila Casanovo (23) in Ivana Musa (24), oba iz Rima. Mamilo je bilo skrito med šasijo in dušilcem izpušne cevi Casanovovega avtomobila golf, zavohal pa ga je temu primerno izurjeni pes Troll: kakšen voh ima, nam pove že to, da sta mladeniča skušala odpraviti vonj po hašišu tako, da sta skrivališče posula s praženo kavo. Poleg mamila so jima zaplenili še 770.000 lir, ki sta jih gotovo zaslužila s preprodajo droge.
V Savoni odkrili 14 ton orožja za Srednji Vzhod
SAVONA - Finančni stražniki so zaplenili v savonskem pristanišču več kot 14 ton orožja, namenjenega v Dubai (Perzijski zaliv): 350 brzostrelk MG iz zahodno-nemške tovarne Heckler Cogh Gmbh s teleskopskimi namerilnimi napravami modela NATO kal. 5,65 in nadomestne dele za težko orožje. Material je bil na 10.000-tonski ladji Fathulkhair, ki pluje s katarsko zastavo, vkrcali pa so ga v Liverpoolu.
Finančna straža je zasumila, da nekaj ni v redu, ko je opazila, da kontejnerja, v katerem so potem odkrili orožje, ne spremlja predvidena dokumentacija. Ladjo so zaplenili, nocoj pa se bo morda zvedelo, kaj bo s posadko: irskim poveljnikom, 23 indijskimi mornarji in 17 oficirji, med katerimi so trije Kuvajtčani in štirje Iračani. To je najpomembnejša zaplemba orožja v Italiji doslej.
Zaščita
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nost, ki živi na območju pokrajin Trst, Gorica in Videm ter v njegovih 35 občinah vzdolž mejnega pasu.
Zakonski predlog KPI predvideva namreč pravice, ki jih lahko uživajo tako posamezniki kot vsa skupnost, brez prisile, ne glede na teritorij, kjer slovenska manjšina prebiva, se v njem zgodovinsko prepoznava, živi v simbiozi z bližnjo matico in osmozi z italijanskim narodom, integrirana v družbi in aktivno soudeležena pri njeni civilni rasti. Še zdaleč nočemo torej kakšnega ločevanja ali getiziranja, četudi priznavamo nujo po določeni avtonomiji, ki je potrebna manjšini za ohranitev njene kulturne različnosti.
Po našem je mogoče poiskati takšno rešitev, ki naj upošteva tudi umestnost postopnega izvajanja zajamčenih pravic, a pod pogojem, da se postopnost upravlja z neposrednim sodelovanjem manjšine, začenši z rešitvijo problemov tam, kjer je manjšina najbolj izpostavljena, kjer nima nobenih pravic, kjer je gospodarsko izrinjena na rob in podvržena socialnemu razkroju, kot je to primer Nadiških dolin, Terske doline, Rezije in Kanalske doline v videmski pokrajini.
V	tem smislu se nam je zdelo prav predlagati ustrezne oblike neposredne udeležbe slovenske manjšine tako pri opredelitvi ozemlja, na katerem naj se zakon izvaja, kot pri konkretnem uveljavljanju tega zakona.
Zakonski osnutek, ki ga je predložila komunistična skupina, ima za cilj odpravo razlik v ravnanju do slovenske skupnosti in diskriminacij proti njej. Osnutek predvideva dovršitev šolskega omrežja s slovenskim učnim jezikom in njegovo delno upravno avtonomijo, rabo slovenščine v odnosih z javno upravo in na javnih zborih vključno s skupščinami izvoljenih teles, enakovredne državne prispevke za podpiranje kulturnih in društvenih dejavnosti, pa še - v sklopu deželnega načrtovanja - ukrepe za gospodarski razvoj teritorija, kjer slovenski ljudje živijo. V tem smislu naš predlog po-verja državi in deželni upravi možnost, da s programskim ukrepanjem odpravi pojav razdrobljenosti slovenskega prebivalstva ter omejitve in vplive zgodovinskih dogodkov, ki so občasno zameglili njegovo fiziognomijo in samozavest za daljšo dobo in ki jih šele travma po potresih sredi sedemdesetih let ter splošno preovred-notenje izvirnih etničnih korenin zdaj pomagata odpravljati skupaj s premagovanjem strahu pred podoživljanjem različnosti kot krivde ali celo izdaje.
Sklicujoč se na poročila, ki so spremljala besedila prejšnjih zakonskih osnutkov komunistične partije, ravno tako sestavljenih ob aktivnem sodelovanju glavnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, podpisniki naglaša-jo, da je sprejel parlament do danes samo dva državna zakona v korist slovenske manjšine (zakon štev. 1012 z dne 19. julija 1961 in zakon štev. 932 z dne 22. decembra 1973) in da se oba nanašata na šolstvo v tržaški in goriš-ki pokrajini.
V	resnici je tu še zakon 103 o reformi RAI-TV, ki predvideva televizijske oddaje v slovenskem jeziku in ki se že več kot deset let sistematično neizva-ja.
V	navedenih občinah videmske pokrajine so tečaje slovenskega jezika in dvojezične, italijansko-slovenske vzgojne centre organizirali privatniki, vseeno pa ostajajo še brezštevilni problemi nerešeni.
Zato vabimo spoštovane senatorje, da se povoljno izrečejo in prispevajo tako k rešitvi dolgoletnega problema v duhu ustave in mednarodnih, podpisanih sporazumov. To bo važen korak na poti demokratične rasti naše države in dokaz civilne zrelosti, pojmovane kot razpoložljivosti za soočanje s sosednjimi ljudstvi in kulturnega odprtja v vidiku evropske integracije.
V Zalivu moreče zatišje pred ameriškim odgovorom
KUVAJT, WASHINGTON — Medtem ko skušajo izvedenci ugotoviti tip rakete, ki je v petek zadela v kuvajtskih ozemeljskih vodah ameriški tanker Sea Isle City, v šejkatu prevladuje jeza in nemoč. Kuvajt namreč nima dvomov, da sta tako Sea Isle City kot dan prej liberijski tanker Sungari zadele iranske rakete kitajske izdelave silkworm (sviloprejke). Uradno so že protestirali pri Združenih narodih zaradi iranskega napada, napovedali pa so, da bodo na prihodnjem zasedanju Arabske lige razpravljali tudi o »brutalnem napadu Irana na Kuvajt«. Ti koraki pa bodo kaj malo zalegli. V šejkatu se dobro zavedajo svoje vojaške nemoči in so zato že pričeli neuradno pritiskati na washingtonsko administracijo, naj odločneje poseže v sedanji položaj.
V Washingtonu pa so po vsem sodeč skrajno previdni. Iran jih je bržkone ponovno presenetil, saj ni nihče pričakoval, da si bodo kaj takega upali. Na papirju so seveda že sestavili podrobne načrte za morebitne vojaške odgovore, če bi Iran napadel ameriško brodovje. Ameriški general štab je namreč načrtoval, da bi z bojne ladje Missouri bombardirali oporišča pasdaranov na otoku Farsi z manevrirnimi raketami (cruise), le v skrajnem primeru bi v akcijo poslali svoje lovske bombnike. Iran je namreč iz-
maknil afganistanskim mudžahedinom kakih sto protiletalskih raket stinger ameriške izdelave, ki so sedaj neke vrste Damoklejev meč za ameriško letalstvo. Manevrirne rakete s klasično bojno konico bi bile torej najprimernejše, a kaj, ko Kuvajt zahteva bombardiranje otoka Fao ob Šat el Arabu, od koder sta sviloprejki poleteli proti Kuvajtu. Lansko leto Iračanom iztrgan otok pa je preblizu fronte, da bi morebitni napad izpadel kot neposredna ameriška vojaška podpora Iraku.
Američani so se torej znašli v godlji, za katero so sami krivi, saj ne bi smeli po dosedanjih izkušnjah drezati v sršenje gnezdo. Sedaj se nahajajo v nezavidljivem položaju. Če mirno prebavijo napad na svoj tanker, bo trpel njihov ugled tako v Kuvajtu kot v vseh zmernih arabskih državah, saj bodo dokazali, da so nezanesljivi zavezniki. Če pa se spustijo v represalijo, lahko pričakujejo še hujše zaplete, saj teokratski Iran ni Gadafijeva Libija. Že res, da tudi ajatulahi vse preveč besedičijo, a kaj, ko prehajajo tudi k dejanjem.
V ta kotel,bi moral danes ali najkasneje jutri zapluti nov italijanski konvoj. Medtem so včeraj Iračani v Zalivu zadeli neki tanker, nadaljevali pa so se tudi običajni topovski dvoboji vzdolž fronte.
Manifestacija za mir
Negodovanje dela Italijanov zaradi prisotnosti italijanskega vojaškega ladjevja v Zalivu je iz dneva v dan večje, saj je marsikdo prepričan, da je Italija začela pravo pustolovščino z nepredvidljivimi posledicami. To je prišlo do izraza tudi med včerajšnjo manifestacijo za mir v Rimu, kjer je 70 tisoč ljudi sklenilo živo verigo. Med mirovnike pa so se v Rimu pomešali tudi provokatorji iz avtonomističnih vrst, ki so povzročili nekaj izgredov.	(Telefoto AP)
21. OKTOBER 87
ZAKLADNE VREDNOTNICE V EVRODEVIZI Zapadlost 28. oktobra 1988
•	Udeleženci lahko oddajo prošnje po 9,20% obrestni meri, oziroma po obrestni meri, ki je nižja za 5 stotink ali mnogokratnik. Prošnje morajo dospeti na Banca ddtalia, Servizio Mercati Monetario e Fi-nanziario, Ul. Nazionale 91 - Rim, do 12. ure dne 20. oktobra 1987.
•	BTE je treba poravnati dne 22. oktobra 1987 brez poviška dnevnih obresti (die-timi).
•	Vrednotnice ne bodo tiskane: lastništvo bo evidentirala »centralna uprava« pri Banca dltalia.
Emisijska cena	Rok	Začetna obrestna mera
v ECU	dni	dražbe
I0CK	373	9,20%
BTE
EVROPSKA NALOŽBA
•	BTE so vrednotnice v ECU (European Currency Unit - Evropska denarna enota) to je v denarni enoti EGS.
•	Obresti in kapital se izplačujejo v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 16. oktobra 1988.
•	Emisijska cena »alla pari« bo izplačana v lirah na osnovi menjave z dne 19. oktobra 1987.
•	Vrednotnice bodo na dražbi po določeni obrestni meri. Dražbe se lahko udeležijo posredniki, ki sodelujejo na dražbah BOT. Varčevalci lahko rezervirajo vrednotnice pri bančnih zavodih.
Pogovor z dr. Matjažem Kmeclom
Glejmo
olepšav
DUŠKO JELINČIČ
Pogovor z dr. Matjažem Kmeclom, članom vodstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in rednim profesorjem na filozofski fakulteti ljubljankse univerze ter seveda vsestranskim literarnim ustvarjalcem je vedno svojevrstno doživetje. Posebno doživetje pa je, če pogovor poteka v kraljestvu Zlatoroga - na Triglavskem pogorju. Po zaključku tridnevnega vsakletnega seminarja slavistov smo se namreč odločili, da se vsi, pod vodstvom dr. Kmecla, ki področje izredno dobro pozna, podamo na Triglav. Namero smo, predvsem s »sodelovanjem« krasnega vremena, uresničili, tako da nam je dvodnevni »slavistični izlet« na vrh slovenskega očaka svetel spomin na bližnjo preteklost.
Turo sem, kot že rečeno, izkoristil za daljši pogovor z Matjažem Kmeclom, ki je v presledkih trajal cela dva dni. Največ »dela« sva opravila zvečer v Triglavskem domu na Kredarici, predno se je iz grl slavistov sprostila vedra slovenska pesem, ki se je razlegala do pozne noči in je »okužila« tudi vse ostale naključne obiskovalce doma, zaključila pa sva ga, po daljšem pogovoru, ki je na povratku trajal od vrha Triglava do Vodnikovega doma, prav pred slednjim, udobno zleknjena na odejah zimskega bivaka in s pogledom zazrtim v prostrane macesnove širjave v dolini.
Takrat sva izkristalizirala vrsto perečih in aktualnih problemov slovenskega jezika in slovenstva na splošno, večnega in že malce obrabljenega vprašanja »kaj pomeni biti Slovenec danes«, govorila pa sva še o literaturi, o umetniškem ustvarjanju, o skupnih znancih, iz pogovora pa je vela vedrina, pač kot da bi hotela ovreči trditve, da nas je Slovencev vedno manj, da izginjamo, da izgubljamo svoj zgodovinski pomen in da se bomo morali v kratkem sprijazniti z neko ne točno definirano drugorazredno prisotnostjo na našem lastnem prostoru. Vmes pa, med pogovorom, ko sva sedela pred Vodnikovim domom in se je dr. Kmecl zazrl nekam v žive barve Mi-šelj vrha ter še proti koči Planika, sem imel vtis, da sam prav iz te vseobsegajoče narave črpa energijo za svoje vsestransko ustvarjanje. Vsi vemo namreč, da je hoja v gore Kmeclov najljubši hobi, konjiček, ki ga goji že celo vrsto let.
Kar med pogovorom je namreč, s pogledom uprtim proti dolini,, naposled rekel: »Najlepše bo tu tez nekaj dni, v sredini oktobra, ko bodo macesni zažareli in bo jesen pokazala svoj pravi obraz...«. In tako je tekel najin pogovor - intervju, ki ga na tem mestu objavljamo.
Problem
maloštevilnosti
Slovensko narodno in siceršnjo javno zavest zaznamujejo ta čas zelo dinamična dogajanja, kot da gre za ponovno temeljito samopregledova-nje in tehtanje. Pomembna vrednota pri tem je jezik. Začelo se je pred leti z Jezikovnim razsodiščem, nadaljuje pa se s številnimi polemikami in tudi pamfleti v vsem jugoslovanskem prostoru. Kaj, mislite, je temu vzrok?
»Prej in slej naša maloštevilnost, ki si je pred dvesto leti naložila dovolj tvegano breme - biti samostojen in enakovreden narod med narodi, kot jih je naglo začela oblikovati sodobna Evropa. Seveda druge poti nismo imeli, če smo hoteli obstati kot samostojna in samobitna kultura - po evropski logiki je bilo enostavno treba zaživeti. Zelo hitro se je potem pokazalo, da nas je strahovito malo in da smo bržkone najmanjši evropski narod s takšno ambicijo. Vanjo je bilo treba potem vložiti ničkoliko trmoglavosti, vztrajnosti, ambicije, žrtev - pa še smo se kar naprej strahoma preštevali, koliko nas še je in če bo dovolj. Ob vsaki vojni smo trepetali za svoj obstanek, čeprav smo obenem storili - še posebej med zadnjo vojno - vse, da bi vzeli svojo usodo v lastne roke.
Toda maloštevilnost je 'pač naša stalnica in narekuje zmeraj ista vprašanja. Tudi v svoji Jugoslaviji smo med najmanjšimi, ker pa smo vsi bolj ali manj majhni, tisti, ki so vseeno malo večji, radi ugibajo, kako lepo bi bilo, če bi se vsi skupaj pretopili v nekakšno enotno in enoznačno jugoslovansko veličino. Bolj ko zgodovina uči, da je naša moč v združeni različnosti, prej se najde kakšen general ali kakšen pisatelj, celo slovenski (zadnji čas Tone Svetina), ki meni, da bomo Slovenci morali prej ali slej z vso svojo starinsko in majhno prtljago in z jezikom vred odkorakati iz zgodovine. Zraven poudarjajo, da tudi ni funkcionalno vztrajati pri jeziku, ki ga govorita komajda dva milijona duš, in podobno. V federalnih servisnih službah, v vojski, na carini, hoteli bi, da tudi na železnicah, mogoče PTT in še kje, tiščijo naprej enojezičnost, češ da bo lahko vse narobe, če ne bodo te službe enojezične.
Pri tem popolnoma spregledujejo kulturni, to je identifikacijski vidik jezika, to, da se s slehernim jezikom in izkušnjo, kakršna je spravljena v njem, bogati celotna civilizacija in širijo njene razvojne ali kar preživitvene možnosti: saj je civilizacija nastala iz razlikovanj in drugačnosti, ne iz enovitosti
-	samo tako pa lahko obstane tudi za naprej. Bližnjost ali sorodnost jezikov ni noben razlog za njihovo stapljanje, kajti podobnost je lahko zelo varljiva. Beseda »obljuba« na primer, pomeni v slovenščini nekaj, kar nastane od ljubezni, v srbohrvaščini pa nekaj, kar spravi dejanje ob ljubezni - posilstvo. Beseda »nadležan«, nekaj, kar je nad nami, je v srbohrvaščini zelo dostojna
-	označuje oblast, Slovencem pa je bila oblast zmeraj nekaj neprijetnega in beseda je zadobila pomen nadlež-nosti, zoprnosti. V jeziku sta se izrazili pač dve popolnoma različni obstojni izkušnji.«
Kdaj je manjšina lahko most
Kaj pa zamejstvo in jezik?
»Zelo podobno, s tem da bi znamenita politična parola o manjšinah kot mostovih med narodi, prišla do polne veljave šele potem, ko bi vsaj jeziki
manjšin postali kolikortoliko enakopravni. Kako naj so most, če morajo molčati, biti tiho? Če je slovenščina celo na moji domači teranski cesti bolj v opombi kot zares - in so še Nemci in Angleži pred njo, kot da kraški teran pridelujejo Nemci in Angleži - ali Italijani! Ti ga bodo mogoče popili, pa še to ne: največ ga bodo hvalabogu kar slovenski, domačiljudje.«
Kaj pa »enotni slovenski kulturni prostor«, o katerem je tudi dovolj govorjenja?
»Enotni ali skupni slovenski kulturni prostor je naš osrednji kulturnopolitični pojem. Preveč smo telesno razkosani in premalo nas je, da ne bi živeli enotnega oziroma skupnega duhovnega, kulturnega življenja.Saj ga pravzaprav živijo vsi narodi: če si Italijan, si Italijan, kjerkoliže živiš - živiš italijansko kulturo. Ko so me svojčas naši istrski Italijani nekoliko zaskrbljeno spraševali, kaj naj oni počno v skupnem slovenskem kulturnem prostoru, sem jim odvrnil, da so še toliko bolj dolžni živeti svojo drugačnost, da bodo šele tako prispevali največ v slovensko kulturo, obenem pa bodo s svojo polno, ustvarjalno vključenos-tjov italijanski kulturni prostor šele tudi resnični, polnokrvni most medsebojnega razumevanja. Bolj humanistične vizije sožitja in medsebojnega oplajanja na evropskih kulturnih mejah skoraj ne more biti!
Naj nam še tako očitajo različni domači, jugoslovanski ali pa tretji du-šebrižniki, da se gremo z »enotnim oziroma skupnim slovenskim kulturnim prostorom« nekakšen prikriti kulturni kolonializem. Lepo vas prosim! Že Churchill, ki je bil poglavitni razsodnik, da se vsaj najbolj slovenski del Koroške ni po zadnji vojni priključil matični Sloveniji, je govoril podobne neumnosti: svaril je, da bo Slovenija postala prevelika in premočna! - Ne vidim prav nobenega razloga, da ne bi govorili tudi o »skupnem jugoslovanskem kulturnem prostoru«, treba pa je upoštevati, da gre za dvoje različnih kvalitet; slovenski kulturni prostor se nanaša na enonacionalno kulturo, jugoslovanski na večnacionalno. »Skupni jugoslovanski kulturni prostor« zavezuje k večjemu medsebojnemu spoštovanju in razumevanju in razumevanju različnih nacionalnih kultur, ne pa k stapljanju, amalgamiziranju; prej na-
sprotno, saj kot skupnost temeljimo na spoznanju, da je naša moč v enakopravni in bratski različnosti.«
Nujna
odprtost
V bistvu že ves čas posredno govorite tudi o narodni obrambnosti. Še beseda o tem?
»Seveda, preštevanje oziroma sa-mopreštevanje prinaša opozorila - saj nas je kvečjemu ves čas premalo kot preveč. Toliko bolj je samoobrambni refleks seveda nujen in razvit med tako imenovanimi »zamejskimi« Slovenci. Zahteva pa vsakršno pozornost, ne le do drugih, tudi do sebe. Zapiranje vase, getizacija, najbrž v tako odprtem svetu, kot je bil od nekdaj naš in kot je današnja Evropa v celoti, ni najboljša samoobramba, naj se zdi še tako drugače. Treba je biti odprt v svet, da se ne zablatimo v avtarkizmu, v samozadostnosti, ne zaostanemo, toda treba je biti obenem tudi kar se da buden do svojega lastnega telesa in volje: majhnemu in šibkemu lahko pod nenehnimi pritiski hitro popustijo moči.
Pomembno vprašanje narodne sa-moobrambnosti je morala tega početja: da ne postane samo sebi namen, račun. Na Koroškem se radi.zmerjajo z »berufslovenarji«, poklicnimi Slovenci, ljudmi, ki so se narodno skorumpirali v tem smislu, da jim je narodno bram-bovstvo posreden ali kar neposreden poklic, od katerega se da še kar udobno preživeti. - Toda kakorkoli obračamo, nas zaradi naše neizpodbitne in nespremenljive številčnosti narodna obrambnost, kjerkoli že smo, spremlja kot aksiom, ki mu ni mogoče uiti. Pomembno je, kako jo v svojem obstajanju živimo in uresničujemo.«
Merjenje
moči
Pogledi na Slovenijo so zadnje čase v zamejstvu zelo različni in protislovni, kar naše ljudi nekako bega. Kako to?
»Mislim, da gre za več vzrokov. Zelo važen je najbrž ta, da se tudi v sami Sloveniji, v odprti javni razpravi,
v publicistiki, v javnem nastopanju pojavljajo močno različne samoocene -zelo kritične in tudi obrambne, različne, navzkrižne, protislovne skratka. Iz vsega tega repertoarja potem ni težko različnim političnim interesom v zamejstvu pobirati in nabirati tisto, kar jim ustreza in vse to tudi plasirati: bodisi kot dogmatsko stalinistično in komunistično (kot zadevo označujejo, kadar jim ne ustreza) ali kot napredno, pogumno angažirano, kritično, kadar jim ustreza.
V resnici pa poteka proces »doma« na čisto drugi ravni: gre za merjenje sil, ki mislijo in nastopajo po stari, preseženi logiki, recimo stalinistični pa tudi vsakršni drugi dogmatski, misleči na način 19. stoletja (med seboj so lahko skrajno sprte in različne, tako približno, kot nam kaže polpretekle podobe tudi zgodovina), in med tistimi, ki si prizadevajo potisniti ves slovenski in jugoslovanski voz v moderno inovacijsko in informacijsko družbo 21. stoletja. Javno merjenje naprednosti in dogmatičnosti je pri »nas« kot pri »vas« žal v preveliki meri obremenjeno s starimi, atavističnimi liberal-no-klerikalno-komunističnimi (rdečimi) obrazci in s polpreteklimi hipotekami, ki jih modernejši del javnosti seveda priznava, jih obžaluje, jih tudi skuša vsaj moralno popraviti, ker so, če že drugega ne, gotovo velika razvojna cokla. Po drugi strani pa si prizadeva perspektive preteklosti spremeniti v perspektivo prihodnosti. Saj nas lahko narodna in še kakšna smrt doleti sredi najbolj navdušenega, pravičniškega in pompoznega oziranja v-preteklost, vznak utegnemo pasti v kakšno »razvojno« jamo. Saj je treba pogledati tudi nazaj, toda pogled mora v glavnem biti le usmerjen naprej, še posebej, če gre vse tako hitro in zmeraj hitreje, kot gre v svetu dandanes.«
Pa ustava pri vsem tem? Polemika je zmeraj glasnejša.
»Neki aforizem pravi, da je ustava zdravje naroda. Če je to res, potem javna polemika okrog nje pri nas ne more biti znak dobrega zdravja. Ob načelnih in tehtnih vprašanjih se je v tej polemiki začela tudi tekma najbolj nemogočih in delnih interesov. Zadnjič so se sestali v Ljubljani na javnem pogovoru vrhunski slovenski in srbski izobraženci, predstavniki društva PEN. Tam smo lahko slišali, da je ustava iz 1974 kriva kosovskega proble-' ma, potem tega, da se Srbija ne more razviti kot narod in podobnega več. Zelo glasni so predlogi po centraliziranju izobraževalnega sistema oziroma po centraliziranju sploh. In podobno. Skoda, kajti ustava iz leta 1974 je v nekaterih delih res potrebna prenove, toda vse bolj se zdi nevarno, da uidejo pri prenavljanju Pandorine skrinjice iz nje zli duhovi, ki jih ne bo mogoče več stlačiti nazaj in utegnejo med nami narediti veliko škode. Sprva so se zdele stvari nedolžnejše.«
Pred kratkim je izšla vaša knjiga Slovenska postna premišljevanja. Sliši in bere se, da ima precej številno občinstvo. Kakšna bi bila njena poanta, njeno poglavitno sporočilo?
»Da se moramo Slovenci gledati, kakršni smo. Preveč smo se obremenili z različnimi miti in stereotipi: da smo liriki, da nismo za humor; drugi nam-pravijo, da nismo vojaki, in podobno. Vse to je hkrati res in ni res, kot je res in hkrati ni res, da je naša majhnost tudi naša nesreča. Saj je, še posebej v polpretekli družbi in zgodovini, ko si v znameniti in krvavi tekmi narodov veljal toliko več, kolikor več te je bilo skupaj in kolikor močnejši si bil. Toda kar poglejte, koliko bremen in kakšnih so si s tem naložili številni veliki narodi - recimo Nemci, tudi Italijani. Mi lahko brez sence zadrege pogledamo v obraz komurkoli, nikogar nismo skušali zbrisati s sveta, nikomur niso dopovedovali, da nam je tako zelo napoti, da ga bo treba spraviti s sveta in podobno. - Na svetu ni enoznačnih in enostavnih stvari, vsaka je dobra in slaba obenem, svetla in temna - zakaj se tega Slovenci ne bi zavedali in takšno zavest tudi živeli? Že tako živimo nekakšno »blagoslovljeno histerijo«, ki nam jo narekuje samoo-bup, toda tudi neobremenjenost glede različnih merjenj moči, obešenjaška radost živetja - zakaj se je ne bi - z vso resnostjo - veselili?«
neponovljive priložnosti
POSEBNA PRODAJA OB PRENOVITVI PROSTOROV S POPUSTI OD 30% DO 50%
DO IZČRPANJA ZALOGE
ZADNJI TEDEN
Ul. Carducci 20 - Tel.: 768494
osti 1
)STOROV I
Obv. občini 12/9/87^^
Padec
Wall streeta ima
psihološke
korenine?
NEW YORK — Ali je razlog hudega padca newyorške borze predvsem psihološki? To vprašanje si zastavljajo gospodarski komentatorji, ki z zaskrbljenostjo sledijo dvomesečnemu negativnemu trendu ameriškega finančnega trga. V petek je indeks ne-wyorške borze padel za 108,36 točke, od avgusta pa je zgubil 500 točk.
Pojav v marsičem spominja na krizo iz leta 1929, čeravno posledice niso tako dramatične kot pred petdesetimi leti zaradi povsem različne gospodarske strukture v ZDA in v svetu. V od-stokih petkov padec borze ne presega 5 odst, kar je znatno manj od krize 1929. leta, ko je v nekaj dneh borza izgubila skoraj 13 odstotkov, z denarnega vidika pa je od 25. avgusta letos newyorška borza izgubila okoli 400 milijard dolarjev.
Vzroki krize, ki so še bolj občutni po poletni evforiji, ko je indeks ameriškega finančnega trga skokovito naraščal, so različni. Nedvomno so na krizo zadnjega tedna vplivali podatki o rastočem ameriškem trgovinskem primanjkljaju (medtem ko se je bilančni deficit za spoznanje zmanjšal), velika je bojazen pred zopetnim naraščanjem inflacije. Wall Street se boji predvsem naraščanja cene denarja ob naraščanju obrestnih mer, naraščanja cene surovin in še zlasti nafte, omejenega priliva tujih kapitalov v ZDA. In ob vsem tem sumi, da se je harmonija med najbolj razvitimi državami na svetu razblinila navzlic optimističnim izjavam ob zadnjem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada.
Ob teh bojaznih pa izvedenci ugotavljajo, da so drugi kazalci ameriškega gospodarstva dokaj spodbudni. Podatki o industrijski proizvodnji kažejo, da je le-ta na znatni ravni, cene na debelo so omejene in potrošnja narašča. Edina resno zaskrbljujoča točka je, iz ameriškega zornega kota, dviganje obrestnih mer v Japonski in v ZRN, kar bi lahko privabilo v omenjeni državi tiste tuje kapitale, s katerimi ZDA finansirajo svoj državni primanjkljaj. Zato tudi vse bolj pogosta opozorila in napadi zlasti na ZRN.
Gospodarski izvedenci se tudi opredeljujejo za preokret v gospodarski politiki ZDA in navajajo kot nujno zdravilo klestenje vojaških stroškov, privijanje davčnega vijaka, spodbujanje izvoza in omejevanje potrošnje. Vendar gre za pot, ki se je Bela hiša in Kongres otepata pred predsedniškimi volitvami prihodnjega leta.
Iz teh razlogov izvedenci govorijo o psihološki krizi kot enemu od glavnih vzrokov strmega padca newyorške borze in z zaskrbljenostjo pričakujejo jutrišnje odprtje trga. Bo Wall Street tudi v tem tednu tako živčno reagiral, ali pa se bodo pokazali prvi znaki krepitve, kot menijo optimisti?
Odgovor je še preuranjen. Nedvomno pa je, da bo tudi na evropskih trgih kot že prejšnji teden čutiti posledice izbir gospodarstvenikov onkraj Atlantika.
Pred občnim zborom zunanjetrgovinske sekcije SDGZ
Ob dolgoročnem načrtovanju možnost stvarne uveljavitve
Zunanjetrgovinska dejavnost je že desetletja ena od poglavitnih panog tržaškega in deželnega gospodarstva. Statistični podatki dokazujejo, da je skoraj polovica trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo posredno ali neposredno vezana na gospodarstvenike naše dežele. Lahko bi rekli, da gre za povsem naraven pojav, saj morajo obmejne dežele živeti in poslovati s sosednjimi državami. V Furlaniji-Julijski krajini pa je stanje še nekoliko različno: mednarodni dogovor, priznava podjetjem s sedežem v deželi posebne pravice do specifičnih poslov - govorimo o maloobmejnem blagovnem prometu, ki je v zadnjem desetletju pozitivno vplival na razvoj in akumulativnost krajevnih gospodarstvenikov.
V te tokove se je vključilo tudi slovensko gospodarstvo, ki danes zavzema vidno mesto v pretoku blaga. Nepozoren opazovalec bi lahko menil, da smo lahko zadovoljni s takim stanjem, a vendr temu ni tako. Čista blagova menjava ne more več zadovoljiti potreb in zahtev sodobnega trženja. Iskati moramo nove oblike sodelovanja, ki bi nudile partnerjem celostno ponudbo, oziroma bi tesneje povezovale gospodarstvenike iz različnih držav ne glede na njihov gospodarski sistem.
O tej problematiki je bil govor na zadnji seji odbora tržaške zunanjetrgovinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Predsednik sekcije Marino Košuta je podal pregled izpeljanih pobud v zadnjih dveh letih. Težko je bilo dobiti skupni imenovalec, ki bi po eni strani zagotovil samostojno poslovnost podjetij po drugi strani pa obveščal člane o razvojnih možnostih in potrebah sosednjega tržišča. Zaradi tega so bila bistvene važnosti predavanja, ki jih je
pripravilo vodstvo sekcije z vidnimi predstavniki jugoslovanskega gospodarstva, ki so podali članom prerez novih zunanjetrgovinskih predpisov. Poznavanje predpisov in težav omogoča prilagajanje tehnike prodaje potrebam odjemalcev. Odborniki so tudi aktivno sodelovali pri rednem delu mešane italijansko-jugoslovanske zbornice. Nepoznavalec bi lahko sodil, da je to le eden izmed forumov, kjer pride enkrat ali dvakrat letno do izmenjave mnenj in da je to delovanje dejansko brez učinka. Taka ocena je vsekakor zgrešena: mešani organi -tudi če njihovi sklepi niso obvezujoči za Italijo in Jugoslavijo - neposredno prenesejo odgovornim ministrstvom želje in težnje gospodarstva, tehtna in utemeljena diskusija je vsekakor osnova za nadaljnja medvladna pogajanja. Težko je reči, kdaj se vidijo konkretni sadovi tega delovanja, vendar so bili v zadnjih letih opazni taki premiki, ki so pripomogli k odstranjevanju raznoraznih ovir, ki so pred dvema letoma krepko prizadele krajevne uvoznike in izvoznike. Konec novembra bo letos prvič v Gorici zasedanje Ital-Juga in Jug-Itala. Jugoslavija je stopila na pot nagle obnove svojega zunanjetrgovinskega poslovanja v širšem smislu in to bo priložnost, da se obravnavajo novi predpisi - v koliko bodo že znani - ali da sami gospodarstveniki povedo svoje mnenje o obstoječih sponah in da predlagajo najugodnejše rešitve.
Na seji odbora je bil govor tudi o možnosti razširitve področja poslovanja. Ne moremo namreč mimo dejstva, da uvrščamo pri SDGZ med člane zunanjetrgovinske sekcije tudi industrijo in grosistično trgovino, saj sta zaradi obmejne lokacije podjetij obe gospodarski veji tesno povezani z zunanjetrgovinskim poslovanjem. Po mnenju
čevati zakonodajo in tudi dejanske možnosti poglabljanja stikov s posameznimi operaterji. Morali bi slediti razvojnim načrtom posamezne jugoslovanske republike ali pokrajine in ugotoviti, kje lahko poseže slovensko zamejsko gospodarstvo, tudi skupaj s predstavniki večinskega naroda, kar bi omogočilo višja skupna vlaganja ali razširitev dolgoročne tehnično poslovne kooperacije. Že uvodoma smo omenili, da so stare ali tradicionalne oblike trženja (jaz kupim - ti prodaš in obratno) zastarele in neperspektivne. Edino skupni razvojni načrti in skupni dolgoročni gospodarski interesi lahko zagotavljajo dokaj nemoteno in akumulativno poslovanje.
Razdrobljenost zamejske zunanjetrgovinske mreže često otežuje pripravo načrtov, saj analiza kateregakoli tržišča zahteva strokovno podkovane ljudi in znatna finančna sredstva. Potrebno bi bilo razširiti poslovanje na druge vzhodnoevropske dežele, ki so danes v gospodarskem razvoju in preosnovi. Te naloge si je zadal odbor že ob začetku mandatne dobe, a mu jih na žalost ni uspelo izpeljati predvsem zaradi prezaposlenosti samih članov. Delovanje neke organizacije je odvisno od stalnega pretoka informacij in tesnega sodelovanja med člani. Predvsem je treba ugotoviti konkretne želje in potrebe, sami člani odbora pa se morajo zavedati, da bodo v svoji mandatni dobi morali žrtvovati marsikatero uro, da bi izpeljali predvidene pobude v korist članstva. Ponedeljkov občni zbor sekcije bo vsekakor priložnost, da člani neposredno in iskreno povejo svoje želje in da postavijo novemu odboru konkretne naloge ali razvojne teze panoge.
ODO KALAN
V	Genovi odprli salon
navtike
GENOVA — Minister za trgovsko mornarico Prandini je včeraj dopoldne odprl v Genovi 27. salon navtike, na katerem razstavljajo 1304 proizvajalci iz 23 držav.
V	svojem nagovoru je Prandini že uvodoma poudaril, da na letošnjem salonu ni mogoče govoriti, kot v prejšnjih letih, o krepitvi navtike, saj je sektor lani zabeležil več kot 15-odstotno zgubo. K temu sta nedvomno prispevala pomanjkanje privezov v turističnih pristaniščih pa tudi znatno davčno breme, saj znaša davek IVA na plovila z več kot 18 tonami nosilnosti 38 od sto (najvišji v Evropi).
Prandini se je zavzel za odpravo nekaterih zaprek, ki preprečujejo širjenje navtike in pri tem dodal, da ima ta sektor določeno težo v državnem gospodarstvu, saj deluje v tej stroki 600 podjetij (od teh jih ima 100 znaten pomen) z več kot 25.000 uslužbenci.
V	nadaljevanju je Prandini razčlenil probleme svojega ministrstva, ki se mora iz sekretariata za trgovsko mornarico spremeniti v ministrstvo za morje, odpraviti mora v čim večji meri birokratski način dela ter ovrednotiti podjetnost in ekonomske pobude tudi s sodelovanjem v raziskovalnih programih in z ustanavljanjem družb z državami, ki so v podobnem položaju kot Italija.
Otvoritvene slovesnosti so se z ministrom za trgovsko mornarico udeležili genovski župan Cam-part, predsednik dežele Ligurija Magnani in predsednik združenja UCINA Ceccarelli, ki je poudaril, da navtični sektor znatno prispeva k prebitku trgovinske bilance, ravno zato pa potrebuje olajšave pri plačevanju Iva.
Na posvetu CREF v Vidmu
Več cenenega domačega denarja za hiter razvoj male industrije
VIDEM — Sredi letošnjega leta so nekateri kreditni zavodi ustanovili CREF - Centro Ricerche e Formazio-ne, ustanovo, ki ima namen podpirati razne pobude gospodarskega značaja, v tesnem sodelovanju s pred kratkim ustanovljeno Fakulteto za ekonomske vede in bančništvo Univerze v Vid-mu.Pri ustanovitvi so, poleg Univerze, sodelovale še videmska Trgovinska zbornica, tamkajšnja Zveza industrij-cev, Konzorcij ljudskih bank (sem sodi tudi goriška Kmečka banka), Videm-sko-pordenonska hranilnica, Banca del Friuli. Sedež CREF je v Vidmu.
Delo nove ustanove bo predvsem v tesnem sodelovanju z gospodarstvom vse dežele. Še posebej bodo za njih pobude zainteresirali diplomirance na univerzah.
V Vili Manin v Passarianu so konec prejšnjega tedna imeli prvi strokovni posvet, ki je bil na zelo visoki ravni. Govor je bil o novih dimenzijah finančnega trga za mala in srednja podjetja. Posvet je vzbudil precej zanimanja, saj so tja prišli ne le bančni strokovnjaki, marveč tudi številni industrije! ter
obrtniki. Te pa izrecno zanimajo vse nove pobude na kreditnem področju.
Posvet v Passarianu je bil po svoje zanimiv, ker so strokovnjaki, univerzitetni profesorji iz raznih krajev Italije, govorili o dosedanjih podobnih izkušnjah v nekaterih zahodnoevropskih državah ter o možnostih kreditiranja malih podjetij pri nas. O CREF je uvodoma poročal odv. L. Comand, ki je tudi predsednik Konzorcija za videmsko univerzo. Prof. F. Pressacco z Videmske univerze je predstavil poročevalce. Zanimivo je bilo predavanje prof. M. Onada z Univerze v Bologni, ki je orisal dosedanje izkušnje na tem
področju v nekaterih evropskih državah ter povedal, da so te izkušnje pozitivne. Kaj je moč narediti v krajevnem merilu je povedal prof. F. Cesari-ni s Katoliške univerze v Milanu. Nas-plošno o finansiranju malih podjetij pa je govoril dr. L. Abete, svetovalec Confindustrie. V razpravo so zatem segli zastopniki deželnih bank ter drugi gospodarstveniki kot tudi deželne finančne družbe Friulia.
Največ je bil govor o deželnem trgu denarja. Mala in srednja industrijska podjetja se marsikdaj ne morejo razviti tako kot bi morala, ker na tržišču ni dovolj denarja po nizkih obrestih.
Marsikdaj posojilo pri banki, pa čeprav je veliko možnosti za podporo iz deželnih skladov, ni za podjetnika zanimivo. Zato bi morali tudi v Italiji ustanoviti nekake deželne sklade za finansiranje raznih gospodarskih pobud. Treba p&je v zvezi s tem spremeniti obstoječo zakonodajo. Vsekakor pa bi Furlanija-Julijska krajina lahko bila prva v Italiji na tem področju.
CREF ima že izdelan načrt za vrsto predavanj, posvetov in seminarjev v prihodnjih mesecih. Med temi tudi javno razpravo o novih izbirah italijanskih varčevalcev in o novi strategiji, ki je za banke v tem oziru nujna. Posvet bo v palači Kechler v Vidmu 27. oktobra (ob 15. uri). Kot je znano so se Italijani v zadnjih letih opredelili za drugačno varčevanje:borza, skladi, državne obveznice so zanje brez dvoma bolj zanimive kot tradicionalno varčevanje na banki. Banke so se temu že prilagodile. Kaj so v zvezi s tem naredile največje italijanske banke ter banke v drugih državah? O tem bo govor na napovedanem posvetu.
MARKO VVALTRITSCH
			1	patronat	WK	svetuje	1	patronat inac frv*.v-w	svetuje	III	lili		
Invalidske pokojnine za samostojne delavce
Vpr.: »Stara sem 70 let in po moževi smrti živim sama v skromni hišici na Krasu. Preživljam se z invalidsko kmečko pokojnino (350 tisoč lir) po možu pa dobivam le 85 tisoč lir na mesec. Že več dni ne spim in sem zelo zaskrbljena, ker sem prejšnji teden slišala po televiziji in brala v časopisu, da bo INPS ukinil invalidske pokojnine vsem tistim, ki imajo več kot 65 let. To je nekaj nezaslišanega! Povejte mi kako bom lahko sedaj na stara leta preživela le s 85 tisoč lirami na mesec?« (F. B.)
Ko so konec prejšnjega tedna sredstva množičnega obveščanja z velikim poudarkom in v večini primerov z ne prav posrečenimi naslovi ponesla v javnost suhoparno sporočilo osrednjega ravnateljstva socialnega zavoda INPS o drastičnih ukrepih v zvezi z izplačevanjem »invalidnin« tistim, ki so dopolnili 65. leto starosti, se je marsikdo od neposredno prizadetih upokojencev upravičeno alarmiral. In kaj se ne bi, saj bi ob verodostojnosti te informacije o ukinitvi invalidskih pokojnin določen odstotek starejših občanov ostal brez slehernega vira dohodka za dostojanstveno preživetje.
K sreči pa je resnica drugačna in »inkriminirano« sporočilo, ki je dvignilo toliko prahu in bojazni zadeva le omejeno kategorijo italijanskih državljanov, ki nimajo nobene pokojnine in bi radi po 65. letu uveljavili tako imenovano socialno pokojnino. Tistemu, ki sploh nima pokojninske dobe oziroma je plačal prenizko število zavarovalnih prispevkov za uveljavitev redne pokojnine, INPS prizna socialno pokojnino (trenutno 238.400 lir na mesec) pod pogojem, da njegov letni dohodek (če je samski) ne presega trenutno 3.079.600 lir oziroma da ni dohodek obeh zakoncev višji od 9.560.100 lir. Marsikatera žena, ki je brez vsakega dohodka tako ne more uveljaviti niti znižane socialne pokojnine, ker ima mož previsok dohodek. Zadnje čase pa so nekateri zaobšli to »dohodkovno oviro« s statusom dvotretjinskega civilnega invalida, ker za to kategorijo veljajo veliko ugodnejši pogoji pri uveljavljanju socialne pokojnine.
Da bo zadeva bolj razumljiva, je nujno, da navedemo nekaj podatkov o pravicah civilnih invalidov. Sleherni državljan, ki je v večji ali manjši meri fizično ali psihično prizadet lahko vloži na krajevno zdravstveno enoto prošnjo za priznanje statusa civilnega invalida in po podrobnem zdravniškem pregledu KZE kvantificira stopnjo trajne nesposobnosti za delo oziroma civilne invalidnosti. Če invalidnost presega eno tretjino ima oseba pravico do ugodnejših pogojev za zaposlitev, če pa civilna invalidnost presega 2 tretjini, ima pravico tudi do oprostitve plačevanja »ticke-ta« za zdravila in mu pritiče tudi pokojnina, ki jo izplačuje prefektura, vendar pa ne sme dohodek presegati določene meje. Kriteriji so v tem primeru dokaj široki, saj se upošteva le osebni in ne družinski dohodek invalida (dohodek zakonca sploh ni pomemben), ki trenutno ne sme presegati 3.411.150 lir oziroma za 100-odstotne invalide kar 12.736.355 lir. Prefektura izplačuje civilno invalidnino do 65. leta, nato pa si breme prevzame INPS in invalidnino sicer formalno pretvori v socialno pokojnino. Glede ugotavljanja dohodkov pa veljajo za to kategorijo ugodnejši pogoji civilnih invalidov.
Nekateri državljani so pridobili pravico do socialne pokojnine, ki bi jim sicer ne pritikala, na osnovi statusa vsaj 67-odstotnega civilnega invalida, za katerega pa so zaprosili po dopolnitvi 65. leta in so v bistvu izigrali zakonske predpise. INPS je zato, tudi na osnovi mnenja državnega sveta, napovedal ukinitev izključno teh socialnih pokojnin, medtem ko bodo lahko še dalje prejemali socialno pokojnino vsi tisti, ki so postali civilni invalidi pred 65. letom in so prejemali invalidnino od prefekture.
Naša bralka (in z njo vsi bivši odvisni oziroma samostojni delavci, ki uživajo invalidsko pokojnino INPS) si lahko pošteno oddahnejo. Kmečke invalidske pokojnine jim ne bo nihče odvzel in s 1. januarjem 1988 bi se le-ta morala celo povišati na osnovi zakona o izenačenju minimalnih pokojnin.
Ureja BORIS SIMONETA
KONČNO TUDI V TRSTU
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
NOVA VELEBLAGOVNICA
SEDEŽNIH GARNITUR
Sedežne garniture z odparajočo prevleko iz tkanine 990.000 lir
zastopnik fpatriaica)) usnjene sedežne garniture
PO 1.950.000 LIR
V naši trgovini je vedno na razpolago 300 sedežnih garnitur
MOLLAFLEX
EDINA POSTELJNA VZMETNICA IZDELANA V TRSTU
Tudi največja enakopravnost ne prepreči asimilacije manjšin
Ferruccio Clavora
SANT MARTIN DE TOR — Še tako popolna kulturna in jezikovna enakopravnost ne more preprečiti procesa asimilacije manjšin, če jim obenem niso zagotovljeni osnovni življenjski pogoji za obstanek in enakopraven razvoj na sociogospodarskem področju.
To je osnovna misel, ki je bila potrjena na 12. srečanju manjšin sosednjih dežel, ki je bilo v petek in soboto v kraju Sant Martin De Tor na Južnem Tirolskem. Letos je srečanje potekalo v režiji ladinske skupnosti iz Južne Tirolske.
Ladinsko skupnost je s posebnim poudarkom na sociogospo-darske aspekte orisal dr. Hugo Valentin, predsednik inštituta Mi-cura De Rii iz Doline Badia. Predsednik. avtonomne bocenske pokrajine Silvius Magnago je nato v izčrpnem poročilu obravnaval vsa načelna vprašanja zaščite manjšin in zlasti vztrajal na dejstvu, da vsaka manjšina tudi na gospodarskem področju potrebuje posebne pravice, brez katerih ne more biti enakopravna. V krajih, kjer so prisotne manjšinske narodne skupnosti, je gospodarska stabilnost eden izmed osnovnih pogojev za njihovo ohranitev. Če je manjšinska skupnost kakorkoli izolirana od centrov odločanja, se tudi družbenogospodarski procesi neizbežno odvijajo v njeno škodo.
Ne glede na različne okoliščine in sisteme, v katerih so prisotne manjšine, je na srečanju prišla do izraza velika podobnost v analizi sociogospodarskega aspekta zaščite. Domala pri vseh skupnostih so v različnih odtenkih prisotni negativni učinki divje urbanizacije, razlaščanja zemlje in razslojevanja, kar pomeni, da večinski narod še ni osvojil zavesti, da mora- biti človek s svojim kulturnim potencialom odločujoč faktor pri uveljavljanju razvojnih procesov v družbi.
To vprašanje je v razpravi posebej poglobil 'predstavnik SKGZ Ferruccio Clavora, ki je v orisu položaja Slovencev v Italiji, zlasti podčrtal vlogo in potencial manjšine pri spodbujanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Množična zastrupitev s hrano
HRPELJE — Minuli petek je 105 delavcev hrpeljskega Kovinarja nenadoma dobila želodčne krče, drisko in vročino. Mnogi so iskali pomoč pri zdravniku, šest pa so jih obdržali v bolnišnicah v Sežani in na Reki. Vsem so se pojavili podobni bolezenski znaki po topli malici, ki so jo pojedli v četrtek v tovarniškem obratu prehrane.
V torek so na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kopru potrdili sum, da so se hrpeljski delavci zastrupili s salmonelo. Od sedmih vzorcev blata obolelih so v štirih izolirali bakterijo salmonele typhi murium.
Kot je povedal direktor Zavoda dr. Vladimir Trošt, gre za največjo množično zastrupitev s salmonelo na tem območju. Ker v kovinarju niso shranili vzorcev hrane, ki so jo malicali oboleli, bo vzrok zastrupitve najbrž težko, če ne sploh nemogoče odkriti. Tudi ta primer opozarja, da bi morali v vseh družbenih obratih poostriti nadzor nad higieno.
—cgs—
Varstvo okolja glavna skrb v alpskem prostoru Dežela Lombardija medtem trka na vrata DS A-J
Predsedniki vlad dežel, republik in županij po končanih pogovorih v vili Bled
BLED — Blejsko srečanje — tretje po vrsti — predsednikov vlad dežel, republik in županij članic ter aktivnih opazovalk Delovne skupnosti Alpe-Jadran in Delovne skupnosti alpskih dežel, kot smo že poročali, je bilo v glavnem namenjeno predvsem razpravi o problematiki zaščite gozdov.
Glavno besedo so pri tem imeh trije slovenski strokovnjaki (Marjan Šolar, dr. Milan Hočevar in dr. Blanka Druš-kovič), ki so v zaskrbljujočih poročilih razgrnili celotno problematiko izumiranja gozdov v tem prostoru. Predsedniki vlad so bili s tem v zvezi mnenja, da je najpomembnejše, da se rezultate posnetkov poškodb gozdov izdela v takšni obliki, da jih bo možno med seboj primerjati. Poleg tega naj bi izdelali predloge za usklajevanje raziskovalne dejavnosti na področju onesnaževanja zraka in njegovih posledic za zdravje in vegetacijo. Bili so tudi mnenja, da se mora okrepiti izmenjava informacij o ukrepih, ki jih posamezne vlade sprejemajo v zvezi s tem vprašanjem. Sklenjeno je nadalje bilo, da bo od 11. do 15. aprila prihodnjega leta v Garmischpartenkirchnu skupen simpozij obeh delovnih skupnosti o vlogi ozona pri poškodbah gozdov v Alpah in pri ostalih ekološko-higienskih vprašanjih ter o ukrepih za reduciranje snovi, iz katerih le-ta nastaja (dušikovi oksidi in ogljikovi vodiki) pri vseh onesnaževalcih.
Predsedniki vlad članic Delovnih skupnosti so tudi videli poseben problem v ekološkem ogrožanju tal zaradi ekološko negativnih vplivov in porabe tal; ustreznim komisijam so sato naročili, da v tesnem sodelovanju dežel članic in pristojnih organov izdelajo skupne osnove za varstvo tal, predvsem pa da ugotovijo obseg ogrožanja tal na temelju razpoložljivih podatkov in po potrebi izdelajo primerljivo bazo podatkov za varstvo tal; nadalje da določijo cilje varsta tal in da pričnejo s skupnimi raziskovalnimi projekti.
Še eno vprašanje, ki zadeva varstvo okolja, je bilo prisotno — čeprav izven uradnih pogovorov — na blejskem srečanju. Varstveniki okolja iz Slovenije in Avstrije (solidarnostno so se jim pridružili tudi tržaški ekologisti) so zasedujočim predsednikom z mariborske samozvane okrogle mize poslali resolucijo, s katero med drugim zahtevajo ukinitev jedrske elektrarne v Krškem in tiste v Wackersdorfu, rudnika urana Žirovski vrh in odpravo vsake uporabe jedrske energije v deželah Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Z vsebino dokaj »ultimativne« resolucije je prisotne predsednike vlad, dežel in županij seznail gostitelj, predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj, ki je ob tem pristavil, da to vprašanje ni bilo na dnevnem redu plenarnega blejskega zasedanja. O njem pa bo tekla beseda na Bavarskem, ko bodo
predstavniki dežel članic obiskali tamkajšnjo jedrsko elektrarno in govorili o varstvenih ukrepih v tem sektorju. V resoluciji, ki so jo podpisali Zveza društev za varstvo okolja Slovenije, Koroška iniciativa proti jedrski elektrarni Krško, Mirovni komite iz Beljaka in Iniciativa štajerskih nasprotnikov jedrske energije, se sploh ne omenja predloga slovenskega izvršnega sveta skupščini SRS, da sprejme zakon o prepovedi gradnje jedrskih elektrarn do leta 2.000, po vsej verjetnosti pa bodo podobno sklenili v zvezni skupščini za celo državo. Varstveniki okolja bi sicer lahko upoštevali tudi druga dejstva razen tistih, ki jih ponujajo sami kot že dokončna; kot je povedal predsednik IS SRS, Slovenija trenutno namenja za zaščito okolja že približno 3 odstotke družbenega proizvoda, kar v sedanjem trenutku gotovo ni malo. V zvezi s tem vprašanjem,
ki je vsekakor vredno naj večje pozornosti, bi lahko še dodali, da so avstrijski predstavniki varstvenikov okolja dokaj ultimativno zahtevali od zunanjega ministra Mocka, da se na pogovorih s predstavniki SFRJ zavzema le za ukinitev jedrske elektrarne Krško...
V širši okvir zaščite okolja sodi tudi izgradnja električne centrale v Furla-niji-Julijski krajini, kot je predvideno v vsedržavnem energetskem načrtu (PEN). S tem v zvezi je predsednik FJK Biasutti na Bledu izjavil, da deželna uprava sedaj proučuje skupno s krajevnimi ustanovami drugačno lokacijo (izbira Milj je bila zaradi velikega odpora opuščena) za namestitev te elektrarne. Da bi jo lahko zgradili v Tržiču ni v Bledu sploh omenil, pristavil pa je, da je to vprašanje trenutno v fazi študij in poglabljanj, o kakšnem načrtu pa še ni govora.
■ Na sklepni tiskovni konferenci je Dušan Šinigoj med drugim tudi sporočil, da je skupno poročilo o položaju manjšin v Delovni skupnosti Alpe-jadran v zaključni fazi in da bo torej kmalu predloženo javnosti.
Z blejskega srečanja, na katerem je bilo sprejetih več pobud skupnega interesa, pa je treba omeniti še eno vprašanje. Dežela Lombardija je namreč zaprosila, da bi postala aktivna članica Delovne skupnosti Alpe-Jad-ran (trenutno je opazovalka), čeprav je že članica Delovne skupnosti Alpskih dežel. O tem problemu bodo po besedah gostitelja srečanja predsednika IS SRS Dušana Šinigoja razpravljali na prihodnjem plenarnem zasedanju skupnosti. Že to dejstvo pa dokazuje, da takšne oblike sodelovanja v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran dobivajo vedno večji pomen, slišijo pa se, zaenkrat zelo na tiho, tudi predlogi o združitvi Delovnih skupnosti Alpe-Jadran in Alpskih dežel.
ALEKSANDER SIRK
Skupni slovenski kulturni prostor
Portoroški dnevi slovenskih pravnikov
Opozorila o nespoštovanju zakonskih obvez do Slovencev
PORTOROŽ — V Portorožu se iztekajo letošnji Dnevi slovenskih pravnikov, ki se jih udeležuje okoli 600 razprav-Ijalcev iz Slovenije in zamejstva. V okviru tega delovnega srečanja je bila v prostorih hotela Metropol tribuna o pravnih vidikih skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Obravnavo te tematike so organizatorji vključili na pobudo slovenskih koroških pravnikov, v imenu katerih je govoril njihov podpredsednik dr. Avgust Brumnik, sodnik v Železni Kapli in Boroyljah. Pojem je v razpravo pritegnil tudi Slovence iz Italije, ki so svoje poglede izpričali v izkustveno bogati razpravi dr. Franca Škerlja, za svoj dinamičen nastop je požel spontano ploskanje prisotnih, in Rada Raceta, predsednika novoustanovljenega društva študentov prava v Trstu in Gorici z imenom JUS.
Skupni slovenski kulturni prostor ni pravni pojem, zato je njegova obravnava v pravniških krogih nova in dokaj nenavadna, pomeni pa zagotovo svojevrsten jzziv. Izraz označuje celoto kulturnih komunikacij med pripadniki slovenskega naroda, ne glede na to, kje živijo - znotraj in izven državnih meja. Označuje torej obstoj slovenskega naroda kot svojevrstne duhovne skupnosti in pomeni enega od vidikov njegovega kulturnega razvoja. Politika skupnega slovenskega kulturnega prostora ima svoje temelje v pravilih mednarodnega prava, med katerimi so najpomembnejša načelo enakopravnosti in samoodločbe narodov, dalje mirnega reševanja sporov brez intervencij, načelo neuporabe sile in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. Pomeni pa tudi spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin in je nenazadnje sestavina uresničevanja pravice slovenskega naroda do samoodločbe.
Nepravni pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora so slovenski pravniki na tribuni, ki se je zavlekla
pozno v noč, vendarle razčlenili v sklop zanimivih, tudi pravnih vprašanj. Izhodiščne misli o relevantnih pravilih mednarodnega prava je predstavil dr. Danilo Turk, direktor Inštituta za mednarodno pravo pri Pravni fakulteti. Med drugim je podčrtal tudi dejstvo, da pomeni politika skupnega kulturnega prostora Slovencev spoštovanje tistih programskih norm Helsinške listine, ki zadevajo razvoj sodelovanja na humanitarnih in drugih področjih, kar naj bi prispevalo k bolj intenzivnemu povezovanju med narodi v Evropi. Njegova je tudi pobuda o pravniški obravnavi uresničevanja določil Helsinške listine.
Dr. Vlado Simič je uvodnim mislim dodal pravno zgodovinsko podlago kulturne enotnosti in ob tem opozoril .tudi na elemente enotnega slovenskega kulturnega prostora v Programu zedinjene Slovenije v revolucionarnem 1848. letu.
Povsem konkretni so bili izzivi iz zamejstva. Tako je Rado Race skrbno orisal pomen odprte meje in posledice ukrepov, kot je bil depozit in napovedano izpolnjevanje posebnih obrazcev ob vstopu v Italijo. Dr. Brumnik je med problemi iz vsakodnevnega življenja Slovencev na Koroškem naštel težave pri pretoku slovenskega tiska, nespreje-manje programov ljubljanske radiotelevizije onstran Karavank in gospodarsko sodelovanje.
Iz zamejstva so prišla, ob polni podpori domačih pravnikov, tudi opozorila o nespoštovanju zakonskih obvez do Slovencev v italijanski ustavi in drugih sprejetih dokumentih ter v avstrijski državni pogodbi. Skupni slovenski kulturni prostor je spričo take stvarnosti za Slovence v zamejstvu življenjskega pomena.
MIRJAM MUŽENIČ
Biasutti v Benečiji
TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je izrazilo zadovoljstvo nad dejstvom, da je predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti med obiskom v Čedadu imel pomembno srečanje na uredništvu lista DOM, kjer se je raz-govarjal s slovenskimi duhovniki in kulturnimi ter političnimi predstavni-ki.
Šlo je za jasno priznanje tistemu delu slovenske manjšine, ki živi v videmski pokrajini. Še danes se namreč tudi v deželni upravi slišijo stališča, češ da ne gre za del slovenske manjšine, temveč za čisto svojsko skupnost.
Obisk na uredništvu lista, ki se dolga leta dosledno in zelo jasno zavzema za pravice Benečanov kot enakopravnega dela manjšine, in misli o nujnosti upoštevanja prisotnosti slovenskih ljudi v Nadiških dolinah pri dolo-čanju razvojnih načrtov za to področje, so zato jasno politično stališče najvišjega upravitelja Furlanije-Julijske krajine in vodilnega predstavnika Krščanske demokracije. Ravno ta stranka pa ima, kot poudarja tiskovno poročilo SSk, hude odgovornosti za položaj Slovencev v videmski pokrajini.
Kot je poudaril sam Biasutti, mora dežela prispevati tudi h gospodarskemu in družbenemu preporodu Benečije.
Začetek reševanja pod Kaninom
VIDEM — Če bo vse teklo po predvidevanjih, bodo gorski reševalci danes popoldne potegnili iz brezna Gortani v Kaninskem pogorju trupla treh češkoslovaških jamarjev, ki so izgubili svoja mlada življenja daleč od domovine. Tako se je izrazil koordinator reševalne akcije Ser-gio D'Ambrosi (v njej sodelujejo reševalci vseh štirih pokrajin naše dežele), ki je tudi povedal, da se je skupina dvanajstih reševalcev včeraj dopoldne pribila do trupel terh nesrečnih jamarjev.
Vremenske razmere, ki so doslej ovirale delo reševalcev, so v Kaninskem pogorju trenutno sorazmerno dobre, saj je prenehalo deževati. V breznu Gortani se je torej višina vode znižala, kar bo omogočilo delo reševalcev.
V koči Gilberti nad Nevejskim sedlom, torej v bazi reševalne akcije, je trenutno okrog šestdeset reševalcev, ki se izmenjujejo pri tem delu. Trupla treh mladih Cehoslovakov ležijo v globini —v breznu Gortani— kakih 450 metrov.
V Sežani predstavili Ljubko Šorli
SEŽANA Kosovelova knjižnica v Sežani je znana po tem, da s posebno pozornostjo spremlja kulturno dogajanje onstran meje. Zato tudi niso prezrli pesniške zbirke Ljubke Šorli z naslovom Pod obokom čarobnim, ki je izšla letos spomladi pri Založbi tržaškega tiska. S predstavitvijo te zbirke so se v Kosovelovi knjižnici po poletnem odmoru pričela srečanja z vidnimi umetniki, ki jih ta ustanova uspešno organizira že več let. Pesnico in njeno delo je predstavil Miran Košuta, predstavnik ZTT, gledališka igralka Bogdana Bratuž je z občutkom interpretirala Šorline pesmi. Številni obiskovalci petkovega večera pa so se srečali tudi s priznanim umetnikom Vladimirom Makucem, njegove grafike pa je predstavila umetnostna zgodovinarka Nelida Silič Nemec. Prisotni so si lahko kupili predstavljeno pesniško zbirko.
—oks—
IZREDNE CENE
j /1 <7 1
PLETILNI STROJ EMPISAL 210 ZA PROFESIONALNO DELO S P E RFORIRANIMI KARTICAMI
944.000 lir
(v ceno je vključen davek IVA)
MAIER
Ul. Foscolo 5 - Tel. 730332 (ob Trgu Garibaldi)
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
bogato izbiro najboljše kave kakovostno kavo po najugodnejši ceni dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
and e\/q-t n
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Na zadnji seji miljskega občinskega sveta
Dopolnjen Bordonov odbor in vložen priziv na DUS
Miljski občinski svet je dopolnil sestavo svojega izvršnega organa in sklenil vložiti priziv na Deželno upravno sodišče proti razsodbi Pokrajinskega nadzornega odbora, ki je razveljavil vse sklepe miljske skupščine o imenovanju novega župana in odbora, vzel je tudi na znanje letošnji občinski proračun, o katerem bo razpravljal in glasoval v ponedeljek, 26. t. m. Toda predsinočnja seja je še bolj pokazala, kako so odnosi med strankami, ki so zastopane v občinskem svetu, razkrojeni do take mere, da postaja nemogoče že samo kolikor toliko normalno pogovarjanje med njimi. Politične razmere so torej take, da naravnost silijo v predčasen razpust občinske skupščine in na nove volitve, ki naj vzpostavijo nova ravnotežja za vodenje uprave in reševanje perečih problemov Milj.
Na predsinočnjo sejo, ki je bila res pomembna, saj je bilo treba odločati o odstopu dveh socialističnih odbornikov (potem ko so župan Bordon in odborniki Liste Frausin po zavrnitvi izvolitve novega župana Muttona in novih odbornikov preklicali svoje prejšnje ostavke) in o prizivu proti sklepu Pokrajinskega nadzornega odbora, obenem pa je bil predviden tudi začetek razprave o proračunu, namreč se sploh niso prikazali svetovalci večine strank opozicije, to je KD, PSDI, PRI in Liste za Milje. Uradni vzrok njihove odsotnosti je bil protest, češ da je
Bordon samovoljno določil datum sklicanja, brez poprejšnjega soglasja načelnikov svetovalskih skupin, dejansko pa odraža povsem nemogoče odnose, ki so se ustvarili v Miljah med strankami.
Tako so na predsinočnji seji sodelovali le svetovalci Liste Frausin (komunisti in neodvisni, skupno 14), neodvisni socialist Russignan, misovec Mo-relli (ki je kritiziral ostale stranke opozicije za odsotnost in poudaril, da bo v skupščini odkrito izvajal svojo opozicijsko vlogo) ter oba socialista. Sklepčnost je bila torej zagotovljena, saj je bilo prisotnih 18 od 30 članov skupščine, toda vrzeli, ki so zevale v dvorani, so opominjale na zares nemogoče politične razmere, ki označujejo sedanji trenutek v Miljah.
Razprava se je torej razvijala skoraj izključno med županom Bordonom in zastopniki Liste Frausin na eni strani in socialističnima zastopnikoma Ulcig-raijem (ki je bil prisoten samo na prvem delu seje, ker se je potem oddaljil zaradi nerazpoloženosti) in Rossinijem, in resnici na ljubo v precej polemičnih tonih, zlasti upoštevajoč, da je šlo za bivše tradicionalne zaveznike. Kresala so se ostro nasprotna stališča glede vseh postopkov, ki jih je Lista Frausin uporabila pri poskusu, da bi se v občinskem svetu oblikovala nova uprava, pri čemer je Rossini tudi z osebnimi napadi očital Bordonu razne ne-
pravilnosti in politična forsiranja. Misovec Morelli pa je le z upravno-poli-tičnimi argumenti utemeljeval svojo tehnično podporo sklepom o odstopu odbornikov PSI in o prizivu proti Pokrajinskemu nadzornemu odboru.
Tako je nato skupščina soglasno sprejela odstop Ulcigraija in Rossinija in ju nadomestila z novima odbornikoma Giorgiom Millom in RomuaT dom Russignanom, ki sta prejela 15 glasov (Morelli ni sodeloval pri glasovanju, Rossini pa je oddal belo glasovnico). S 16 glasovi (Lista Frausin, Russignan in Morelli) in nasprotnim glasom Rossinija (ki je očital komunistom, da sprejemajo pozitivni glas MSI) so nato odobrili sklep o vložitvi priziva na Deželno upravno sodišče. Začeti bi bili nato morali razpravo o občinskem proračunu, toda spričo odsotnosti večine predstavnikov opozicije jo je župan Bordon odložil na prihodnji ponedeljek, 26. t. m., ko bodo glasovali tudi o računovodskem dokumentu. Proračun izkazuje nekaj več kot 21 milijard dohodkov in izdatkov. Kakorkoli se bo izteklo glasovanje, je na koncu seje še enkrat poudaril Bordon, tudi v primeru (sicer komaj verjetnem), da bi bil proračun odobren, bo njegov občinski odbor odstopil, ker si je postavil kot edino nalogo prav predložitev in glasovanje o proračunu. S tem se bo odprla nova kriza, ki bo po vsej verjetnosti privedla do prihoda komisarja in predčasnih volitev.
Na Opčinah pestra razstava mladih tečajnikov »Ateliera«
Prejšnji petek se je v Prosvetnem domu na Opčinah zbrala kopica pretežno mladih obiskovalcev, ki se je odzvala vabilu na odprtje grafične razstave na-brežinskega laboratorija grafike Atelier. Uvodoma je razstavo na kratko predstavil Mauro Tonet, ki je vodil tečaje bakroreza. Nato je prisotne v imenu prirediteljev, skupine Tabor mladih — SKD Tabor, pozdravila Mirta Čok, ki je pohvalila požrtvovalnost mladih grafikov in njihovih vodij ter izrazila željo po nadaljnjih stikih in morebitnem sodelovanju tako z ateljejem kot s Kulturno-umetniškim združenjem Prints. Franko Vecchiet, ki je skupno z grafikom in slikarjem Sersejem Romo vodil tečaje lesoreza, je zatem objasnil delovanje nabrežinskega ateljeja. Grafični laboratorij je obiskovalce ne samo približal raznim tehnikam globokega tiska (jedkanica, akvatinta, vernis mou, suha igla, mezotinta) in lesoreza, ampak je postal tudi dragoceno zbirališče za vse grafične entuziaste iz Trsta in s Krasa. Sledilo je predvajanje diapozitivov, ki prikazujejo grafično delavnico in delo mladih obiskovalcev.
Za razstavo je značilna pestrost, saj se različne grafične tehnike in stopnje grafičnega znanja spajajo z različnimi likovnimi podobami. Vodje tečajev so namreč obiskovalcem posredovali posebnosti grafičnih tehnik, vsak ateljejev učenec pa je svojemu izdelku dahnil lastno likovno podobo.
CGIL negativno ocenil izvršilni načrt KZE
Sindikat CGIL je na tiskovni konferenci navedel svoja stališča o izvršilnem načrtu, ki ga bo Krajevna zdravstvena enota predstavila na jutrišnji medobčinski seji. CGIL je načrt negativno ocenil zlasti iz političnega, sindikalnega in praktičnega vidika, saj je po njegovem mnenju večji del načrta pomanjkljivo izdelan, nedosleden, če ne celo neizvedljiv.
Predvsem pa je sindikat kritiziral zamudo, s katero upravni odbor KZE predstavlja izvršilni načrt za triletje 1985 - 1987, saj to pomeni, da bo veljal le dva meseca, seveda v primeru, da ga deželna uprava sprejme v najkrajšem možnem času. Zamuda pa poleg tega povzroča neštete težave in ovire pri uresničevanju nekaterih postavk načrta, od razpisovanja natečajev, nameščanja, oziroma krčenja zdravstvenega osebja, do ureditve nekaterih perečih problemov, kot je krčenje ležišč in zapiranje bolnišničnih oddelkov. Med slednje spada zlati oddelek za geriatrijo in daljšo hospitalizacijo, kjer namerava KZE ukiniti kakih 120 ležišč, ni pa še predstavila kake alternativne oblike oskrbe za ostarele in nesamostojne osebe. Velik problem predstavlja tudi ginekološki oddelek, ki je sedaj v prostorih glavne bolnišnice, KZE pa ga namerava preseliti v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Zanimivo je, da uprava te bolnišnice ni s tako odločitvijo sploh seznanjena. To sta sicer samo dve cvetki iz zajetnega svežnja nedoslednosti in odvračanja pristojnosti, ki kraljuje v odgovornih
upravah in v KZE sami. Pomanjkanje politične volje in kričeča nesposobnost ter pomanjkljiva kultura dela pa dodajata svoje. Zdravstveni okraji, na primer, za katere se KZE tako zavzema, so že od vsega začetka naleteli na neodobravanje zlasti posameznih občinskih uprav. Tudi načrt sam sploh ne upošteva dejanskih potreb prebivalstva, ne vključuje ustreznega terenskega dela, razširja dejavnost KZE, istočasno pa krči že itak oklesten orga-nik.
'Duh deželnega zdravstvenega načrta prav gotovo ni bil tak, kot si ga KZE zamišlja," so dejali sindikalisti, "pa tudi termini, s katerimi se ta čas soočamo, opozarjajo na nered, ki vlada v upravnih organih na zdravstvenem in političnem področju." CGIL si bo zato prizadevala, če že mora priti do odobritve načrta, da se ustrezno spremenijo nekatere tehnične pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki jih vsebuje.
Po daljšem premoru zasedal dolinski občinski svet
V skupni resoluciji zahteva po zaščiti slovenske manjšine
Po večmesečnem premoru se je v petek ponovno sestal dolinski občinski svet. Dnevni red je bil kar obširen prav zaradi predolge pavze, kljub temu so dela stekla brez zastojev.
Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je bila na prvem mestu razprava, oziroma resolucija o zakonski zaščiti za slovensko manjšino, še zlasti po nedavnih ukrepih, s katerimi je vlada črtala prispevek, namenjen raz-voju naše manjšine in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Občinski svet je obdelal tudi pomemben argument o ustanovitvi osnovnih zdravstvenih okrajev, odbornik Sancin pa je poročal o ekonomsko-finančni sanaciji občine z ozirom na zakon 488/86. Pred temi ključnimi točkami je župan Švab prebral pismo, ki ga je dolinska občina
Zaključili so se zdravniški dnevi
Zadnji dan zdravniških dnevov je bil posvečen obširni tematiki terapije pri povišanem krvnem pritisku in angini pectoris. Prvi del razprave sta vodila prof. Campanacci in prof. Panizon, ki sta med drugim poudarila potrebo po nadaljnjem zasledovanju ustreznejših oblik zdravljenja nepravilnosti krvnega obtoka. Obstaja sicer učinkovita preventiva, ljudje pa so o njej vse premalo obveščeni.
Drugo okroglo mizo je vodil znani kardiolog Camerini, ki je na podlagi lastnih izkušenj ugotavljal, da je uporaba nekaterih umetnih zdravil lahko zelo učinkovita pri zdravljenju obolenj srca in nadzorovanju prsne angine.
naslovila na predsednika republike, s prošnjo za posredovanje ameriški in sovjetski ambasadi. Vsebina pisma se nanaša na zavzemanje občinske uprave in njenih občanov za mir v svetu. "Naša občina je.med pobudniki številnih manifestacij, ki stremijo za odpravo vojn in jedrskega orožja," je dejal Švab, "naš trud pa je doslej vedno naletel na pozitiven odziv. Razveseljivo je že dejstvo, da se ob tako perečem problemu predstavniki vseh političnih sil, ki sestavljajo občinski svet, sporazumno zavzamejo za stvar."
V resoluciji, ki se nanaša na slovensko manjšino in njeno zaščito, pa je med drugim rečeno, da je nesprejemljivo dejstvo, da se 40 let po ustanovitvi republike še vedno ni uresničila ena temeljnih zahtev slovenske manjšine, ki jo vsebuje tudi ustava. "Politiki in sredstva javnega obveščanja z zanimanjem in občasno prav alarmis-tično sledijo dogodkom nestrpnosti in disidentstva v tujih državah, informacija o stanju slovenske manjšine v tržaški, goriški in videmski pokrajini pa je pomanjkljiva. Vladni krogi pa se prav tako ne morejo ponašati z vidnimi rezultati," beremo v resoluciji. In še: "Sožitje med dvema različnima na-rodnostima je v naši občini oprijemljiv primer, kako se lahko ustvarijo pri-
merni pogoji ne glede na politično pripadnost. Ta občinski svet, ki ga sestavljajo predstavniki demokratičnih strank, kakršne so KD, KPI, PSI in Ssk, je soglasno sprejel resolucijo, v kateri obnavlja svoja stališča glede zahteve po globalni zaščiti in zato poziva vlado, da končno preide od besed k dejanjem."
Pomembna točka dnevnega reda je bila tudi obravnava zdravstvenih okrajev, ki jih KZE namerava ustanoviti. Za miljsko in dolinsko občino je predviden 10. okraj, to vprašanje pa je občinski svet obravnaval že pred časom, predloge KZE pa je negativno ocenil. Nesprejemljivo je namreč dejstvo, da bi za te dve občini veljal en sam okraj, saj je prometna povezava, zlasti z javnimi prevoznimi sredstvi, dokaj problematična. Obstajajo pa še številni problemi družbenega in ekonomskega značaja, nenazadnje tudi razmeroma majhna številčnost prebivalstva, ki narekujejo potrebo po ustanovitvi samostojnega zdravstvenega okraja. Župan in občinski odbor se bosta zato zavzemala za uresničitev tega namena in že sedaj pozivata Deželo, da pred zapadlostjo sedanjega mandata ustrezno reši problem in omogoči ustanovitev zdravstvenega okraja, (mi)
Skupni koncert v gledališču Prešeren v Boljuncu
Prihodnjo nedeljo Glasba brez meja
Velikokrat smo že slišali, da glasba ne pozna ne političnih, ne zemljepisnih, ne narodnostnih, niti ne drugih meja. Mogoče pa smo malokrat imeli priložnost, da bi se srečali s stvarno uresničitvijo tega načela. Prišel pa je trenutek, ko velja geslo ponovno omeniti, in sicer v zvezi z enkratno pobudo, ki so jo zasnovali odborniki in člani Godbe na pihala iz Ricmanj.
V nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri bo v občinskem gledališču v Boljuncu svojevrsten koncert. V združeni zasedbi bosta namreč nastopili Godba na pihala iz Ricmanj in Pihalni orkester rudarjev iz Idrije. Skupni koncert bo obenem slovesna priložnost, ob kateri se bosta skupini pobratili.
Zamisel za pobudo, ki bo stekla pod geslom Glasba brez meja, se je razvila iz dolgoletnih prijateljskih stikov in sodelovanja med otfema godbama. Vse se je začelo septembra 1980, ko je bila ricmanjska godba povabljena na prireditev ob proslavi 315-letnice idrijskega pihalnega orkestra. Zveza slovenskih kulturnih društev je nato januarja 1981 priredila prvo revijo godb, kjer je Pihalni orkester rudarjev iz Idrije nastopil kot gost. Že ob prvem srečanju je prišlo do zamisli, da bi si ricmanjska in idrijska glasbena skupina izmenjali nekaj partitur. Idrijci so tako Ric-manjcem med drugim posredovali Parmovo uverturo Rokovnjači in Ruellovo uverturo Halifax, in seveda nekaj koračnic. S tem je bil že storjen prvi korak k vzpostavitvi stvarnega prijateljskega odnosa. Po skoraj sedmih letih pa so zamejski godbeniki predlagali, da bi skupini skupaj pripravili takšno prireditev, kot bo nedeljska Glasba brez meja. Ricmanjski in idrijski godbeniki so začrtali koncertni spored, si izmenjali partiture in se vsak na svojem domu začeli pripravljati. Po večmesečnem trudu, po številnih vajah, posameznih in skupnih, je tako počasi, a vztrajno nastajala Glasba brez meja. Gotovo bi se zamisel za pobratenje ne mogla uokviriti v primernejše vzdušje, saj je koncert združenih zasedb le ponoven dokaz, da glasbe res ne morejo ločiti zemljepisne ali drugačne meje.
Kulturna dejavnost v Idriji ima izredno dolgo tradicijo. Pravzaprav je bila Idrija ves čas svojega obstoja eno kulturnih žarišč na Slovenskem. V stoletjih razvoja je na področju kulturno-prosvetne dejavnosti posebno vlogo imela prav rudarska godba. Deluje namreč že celih 322 let. Od vsega začetka je imela široko osnovo, bila je v pravem pomenu besede delavska godba in je to svojo razredno zakoreninjenost ob marsikateri priložnosti tudi izpričevala. Mimo podrobnejših navajanj zgodovinskih podatkov pa je zanimivo vedeti, da je idrijski orkester sodeloval tudi na veličastni prvomajski paradi, ki je bila v Trstu 1. maja 1946. Ob tem pa so godbeniki kar sedemindvajsetkrat zaporedoma odigrali Internacionalo, vse dokler jih niso gasilci odgnali z vodo! V povojnih letih se je godbena tradicija v Idriji še utrdila, k orkestru je pristopilo veliko mladih godbenikov. Pred dvema letoma je dolgoletnega kapelnika Draga Kanduča zamenjal Julijan Vidmar.
Tudi Godba na pihala iz Ricmanj ima svojo zgodovino, ki je prav tako samosvoja, čeprav veliko krajša. V skupini, ki bo prihodnje leto slavila 20-letnico obnovitve svojih vrst, je skoraj četrtina aktivnih članov italijanskega porekla. Mogoče prav zato mnogi nekoliko drugače gledajo na njo. Kljub temu je v teh skoraj dvasetih letih "obnovljenega" delovanja med vsemi člani, tako Slovenci kot Italijani, vladalo posebno vzdušje vzajemnosti in sodelovanja. Maksimilijan Komar, predsednik Godbe na pihala iz Ricmanj, nam je med drugim omenil tudi zasluge, ki jih ima sedanji kapelnik prof. Ennio Krizanovsky pri dolgoletnem prirejanju glasbenih tečajev za godbenike. Šolo, v kateri se je v sedmih letih zvrstilo 14 profesorjev, je v prvih letih vodil sam. Zato res velja poudariti veliko prizadevanje prof. Kri-zanovskega, ki je s to pobudo stvarno pripomogel k izboljšanju kakovostnega nivoja ricmanjske godbe.
Sad pravega prijateljskega vzdušja je med drugim tudi nedeljski koncert. Glavni in edini pobudniki Glasbe brez meja so člani ricmanjske godbe, ki bodo tudi nastopili s svojimi idrijskimi kolegi. Pokrovitelj koncerta pa je Občina Dolina, (dam)
V torek v Športni palači
Tisoč svetlobnih poti s skupino Gen verde
V torek ob 20.30 se bo v Športni palači v Trstu predstavila pevsko-glas-bena . skupina Gen verde s programom, ki ga je poimenovala »Tisoč svetlobnih poti«.
Gre za klasični rock musical, ki želi s pomočjo glasbe, plesa in petja nuditi poslušalcem priložnost za razmislek o številnih perečih problemih tu pri nas in v svetu. »Tisoč svetlobnih poti« je torej nekak izsek iz življenja današnje družbe v vsej njeni zapletenosti, ki ga podčrtujejo pogosta menjava luči in številni drugi svetlobni efekti.
Predstavo so pripravili mladi za mlade vsega sveta, to je člani gibanja, ki je prisotno tudi v naši deželi, kjer skuša s številnimi srečanji, skupnimi počitnicami, raznimi prireditvami, utrditi potrebo po skupnem boju za mir v svetu, tu pri nas pa tudi za mirno sožitje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom.
Da so želje in težnje mladih omenjenega gibanja tudi del njihovega delovnega programa, kaže dejstvo, da se s svojimi programi in komunikeji pogosto obračajo tudi na naš dnevnik ter da tiskajo v zadnjem času svoje programe tudi v lepi slovenščini.
Skupino Gen verde sestavljajo mladi iz raznih držav, različnih ras in veroizpovedi. Druži jih želja po skupnem boju vseh mladih za mir, želja, da bi se, po tisočih različnih svetlobnih poteh, kot je naslov rock musica-
la, združili mladi v boju za boljši, pravičnejši svet - za svet brez sovraštva.
Skupina Gen verde je že mednarodno priznana glasbena skupina, ki je nastopala v Evropi, pa tudi na drugih celinah. Doslej je imela že več kot 800 koncertov ter je že posnela 44 plošč in kaset.
Predprodaja vstopnic za torkovo predstavo v Športni palači, z začetkom ob 20.30, je v »Borsa market« v Ul. Imbriani 8.
Predstavo bodo v soboto zvečer ob 21. uri ponovili tudi v Športni palači v Gorici.
Poziv KPI k podpisovanju osnutka o civilni odgovornosti sodnikov
Tržaška federacija KPI vabi vse občane, naj podpišejo zakonski osnutek o civilni odgovornosti sodnikov, ki so ga komunisti izdelali, da bi dali konkretne predloge za reševanje vprašanja, ki bo prihodnji mesec predmet referenduma. Podpise zbirajo v uradih generalnega tajništva Tržaške občine, v I. nadstropju (soba štev. 223), vsak delavnik od 9.30 do 11. ure.
Po pravni študiji deželnega sindikata CGIL za javno osebje
Neutemeljeni Locchijevi ugovori proti dokladi za dvojezičnost
Stališče predsednika tržaške Pokrajine Locchija, ki ga je izrekel 12. septembra na posvetu o izvajanju nove delovne pogodbe za osebje krajevnih uprav, da namreč po njegovem člena 60 odloka predsednika republike št. 268 z dne 8. maja letos, ki predvideva posebne doklade za uslužbence, ki svoje delo opravljajo tudi v jeziku, različnem od italijanskega, v naših krajih ni mogoče izvajati, smo bili tedaj označili za protisindikalno in za znamenje zaprtosti do upravičenih pričakovanj slovenskega dela prebivalstva, ki hoče imeti pravico do občevanja v materinščini tudi v odnosih z javnimi upravami. In sedaj nam je deželno tajništvo strokovnega sindikata CGIL za javno osebje posredovalo pravno mnenje, ki potrjuje tedanji naš komentar.
Pravna študija, ki jo je sindikat naročil pisarni odvetnikov Dušana Mo-goroviča in Giovannija Venture, namreč utemeljuje mnenje, da je določilo o izplačevanju posebnih doklad osebju javnih uprav, ki opravlja svoje delo tudi v jeziku, drugačnem od italijanskega, treba izvajati tudi v naši deželi. Ni namreč dvoma, poudarja pravna študija, da so »ustanove ... v katerih institucionalno velja, z značajem obveznosti, sistem dvojezičnosti« razen v Južni Tirolski in v Dolini Aoste še samo v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ker pač norme ni mogoče razlagati drugače, je treba le še ugotoviti, kate-
re so posamezne ustanove v naši deželi, v katerih »institucionalno velja, z značajem obveznosti, sistem dvojezičnosti«.
Kot dokaz o obstoju »dvojezičnih razmer« v naši deželi navaja izvedensko mnenje zakon 1012 iz leta 1961 o slovenskih šolah in deželni zakon št. 20 iz leta 1973, ki celo dodeljuje prispevke krajevnim upravam za stroške, ki jih imajo v zvezi s potrebami jezikovnih manjšin. Iz tega izhaja, da so uprave, v katerih se izvaja čl. 60 omenjenega dekreta (ki uzakonjuje novo delovno pogodbo), tiste, v katerih je predvidena, na splošno in sistematično, raba dvojezičnosti, »z značajem obveznosti«. Izvor te »obveznosti« pa je po izvedenskem mnenju v službenih pravilnikih za osebje.
Locchijevo stališče je torej navdihovalo politično, ne pa pravno izhodišče,
ugotavljata izvedenca, ki še posebej zavračata vse njegove trditve. Ni mogoče namreč resno zatrjevati, da v naši deželi ni ustanov, v katerih je treba izvajati omenjeni čl. 60 predsedniškega dekreta. Prav tako ni res, da bi bili za njegovo izvajanje v posameznih upravah potrebni posebni sklepi skupščin, ker je treba dekret izvajati, če le obstajajo pri osebju potrebni rekviziti. Niti Locchijevo sklicevanje na potrebo po ugotavljanju profesionalnosti, kar naj bi terjalo pojasnil od notranjega ministrstva, nima nobene podlage, zatrjujeta pravna izvedenca, saj ome-
njen normativ ne more imeti drugega pomena, kot da predvideva različne doklade za različne ravni službe, kar se sicer že dogaja po splošno veljavni zakonodaji.
V La Spezii včeraj aretirali radikalca Ghersino
V La Spezii so včeraj aretirali Paola Ghersino, 26-letnega tržaškega radikalca, ki je odklonil služenje vojaškega roka.'Karabinjerji so ga prijeli, medtem ko se je odpravljal proti vojašnici, kjer se je hotel prostovoljno predati vojaškim oblastem, kot je bil napovedal pred dnevi v oddaji radikalnega radia. Za svoje oporečniško dejanje tvega od dveh do štirih let zaporne kazni.
Kot znano, bi se bil moral član tajništva Združenja radikalcev Pravica in svoboda ter bivši sodelavec radikalske skupine v evropskem parlamentu predstaviti že 30. septembra v vojašnici v La Spezii. Namesto tega se je oglasil po radiu in obrazložil razloge svojega oporečniškega zadržanja. Vojaške oblasti so zato izdale proti njemu zaporni nalog, ki so ga karabinjerji včeraj izvedli.
V torek protestna akcija obrtnikov
SDGZ za enotno nastopanje
Julijski dogovor za zdravstveno oskrbo obrtnikov ja ubral rakovo pot, je na včerajšnji tiskovni konferenci v časnikarskem krožku poudaril pokrajinski predsednik Vsedržavnega združenja obrtnikov Renato Chicco.
Takratni formalen dogovor, za časa Fanfanijeve vlade, je namreč predvideval postopno odpravo in fiskalizaci-jo davka za zdravstveno oskrbo. Medtem pa novi finančni zakon, ki ga je predstavila nova vlada, predvideva samo znižanje prispevkov od sedanjih 7,5% dohodka, na 7,1% za leto 1987-88 in dokončno znižanje prispevkov na 5,2% za leto 1989. Vlada je s tem novim zakonom potrdila davek za zdravstveno oskrbo in pri tem še predlagala smešno znižanje davka, je dodal tajnik Roberto Cosolini.
Po besedah ravnateljice patronata Rite Cian je zakon o plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo obrtnikov regresiven in zato nepravičen.
Zato je pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja obrtnikov pozval vse obrtnike tržaške pokrajine, naj se v torek, 20. t. m., udeležijo protestne akcije.
Prav tako se obrtniška sekcija SDGZ zavzema za vse akcije, ki vodijo k enotnemu nastopanju vseh obrtniških organizacij, (zvo)
■ Zaradi gradnje hitre ceste so za
del Ulice del Castelliere odredili omejitev hitrosti na 40 km na uro. V tem predelu morajo vozniki dati prednost vsem, ki vozijo proti Reški cesti.
Kam z odpadki in smetmi?
Na Občini sestanek o odlagališču
Zelene liste: Naravne sile alternativa jedrski energiji
Z odprtjem razstave o alternativni energiji ter z javno razpravo se je včeraj začela prva dvodnevna pobuda z naslovom "Eko-utopija? Sonce, dober dan!", ki jo skupaj z avstrijsko protijedrsko skupino Aktion 1 vor 12 prireja Zveza zelenih list. S turnejo v nekaterih večjih mestih Severne Italije se zelene liste zavzemajo za "da" na referendumu o jedrski energiji. Glavni namen pobude pa' je množično obveščanje o nevarnostih jedrskih objektov in prikaz možnosti uporabe alternativnih energetskih virov.
Turneja je uradno stekla včeraj dopoldne na Trgu Unita z otvoritvijo
razstave, ki žal ni popolna, ker je zaradi tehničnih zapletljajev odpadel del gradiva o jedrski tematiki v Italiji. Na Trgu Unita pa bodo še danes na ogled nekateri primeri splošno porabniških "predmetov" na alternativni pogon. Poleg raznih gospodinjskih pripomočkov so izpostavljeni še mlini na veter, panoji, ki sončno energijo pretvarjajo v električno in tako ustvarjajo zaloge električnega toka, in alternativna cestna svetilka, za katero bi lahko odšteli znatno manj denarja, ker je zanjo potrebna le dnevna svetloba. Zanimiv je tudi primerek avtomobila, ki ga poganja sončna energija in je v Avstriji že v rabi kot prevozno sredstvo za handi-kapirane.
V popoldanskih urah je bila v prostorih krožka Salvemini javna razprava o jedrski energiji v prostoru Alpe-Jadran. Po uvodnih besedah predsednika tržaške Zelene alternativne liste, Maurizia Bekarja, so spregovorili vsedržavni tajnik gibanja Prijatelji zemlje inž. Pietro Binel, predstavnika ekološkega gibanja iz Slovenije Mauricijo Olenik in Andrej Klemec ter člana avstrijske skupine Aktion 1 vor 12 Michael Undorf in Allison Lay.
Dane's ob 11.30 bo na Trgu Unita tržaški del pobude "Eko-utopija? Sonce, dober dan!" sklenil koncert skupin Istranova in Musika ter kantavtorja Paola Predierija.
Na sliki alternativni avtomobilček na sončno energijo.
V Trstu sta razpečevala heroin
V bolnišnici
pri Magdaleni
pol ure brez elektrike
V bolnišici pri Magdaleni je danes dopoldne zmanjkala elektrika. Do okvare je prišlo v transformatorju, ki sprejema električni tok v višini 10 tisoč vatov, ga pretvarja v 220 in 380 voltov ter ga oddaja raznim porabnikom v okraju Magdalene. Eden od glavnih porabnikov transformatorja je prav gotovo bolnišnica, ki nenehno potrebuje elektriko.
Ko je zmanjkal tok, so se v bolnišnici avtomatično vključili zasilni generatorji na baterije. Ti imajo približno dveurno samostojnost. Če biv tem času ne popravili okvare, bi lahko prišlo do katastrofalnih posledic. V bolnišnici je namreč nekaj oddelkov, ki elektriko nujno potrebujejo, kot so na primer oddelki za kardiologijo, hemo-dializo, kirurgijo in oživljanje. Na srečo so gasilci pod vodstvom Galla in Benedettija ter uslužbenci podjetja ACEGA že v dobri pol uri popravili transformator. Po vsej verjetnosti je do okvare prišlo zaradi preobremenjenosti.
ISKRENA HVALA Stanu Žerjalu, ki je podaril svojo oljnato sliko "RAZBURKANO MORJE". Slika bo izpostavljena v naši gostilni.
Upravni odbor zadruge Vesna iz Milj.
Giuliana Bellini in Gino Riva
Dva mlada Tržačana, 25-letna Giuliana Bellini iz Ulice dellTndustria 5 in 31-letni Gino Riva iz Ulice del Ponza-nino 7, sta od včeraj za zapahi pod obtožbo razpečevanja mamil. Policija jima je sledila že nekaj tednov, a osumljenca se, kot kaže, tega nista zavedela. Giuliana Bellini se je pravzaprav izdala sama. Pred približno mese-
Odpadki burijo mestne upravitelje. V pomanjkanju primernih odlagališč in zaradi že kroničnih okvar
Več kot tisoč podpisnikov prijave proti pamfletu
Že več kot tisoč ljudi je podpisalo prijavo zoper izdajatelje sramotilnega protislovenskega pamfleta »Istria, Carnaro, Dalmazia«, ki so ga prodajali na razstavi v Palači Costanzi ob septembrskem ezulskem shodu.Zaradi velikega odziva je pobudnik prijave, Odbor za mir in za kulturo sožitja, sklenil podaljšati rok za podpis protestnega dokumenta. Odbor, organizacije in posamezniki bodo tako zbirali podpise za prijavo do ponedeljka, 9. novembra.
Odbor zbira podpise na sedežu v Ul. Valdirivo 30 (tel. 69321) ob delavnikih (razen sobote) od 17. do 19. ure. Posamezniki, organizacije in društva, ki bi želeli razširiti akcijo s samostojnim zbiranjem podpisov na delovnem mestu ali v društvih, lahko dvignejo že pripravljeno dokumentacijo s popisnimi polami na sedežu odbora za mir in kulturo sožitja.
cem dni je morala namreč v divji prepir med njo in njenim kupcem heroina poseči policija. Dogodek se je pripetil pri Stari tržnici. Ko je Bellinijeva zagledala agente, se je spustila v tek. Policisti so jo izsledili šele na Trgu Venezia, a dekle je med begom skrilo heroin, ki ga je nosilo pri sebi, tako da niso imeli proti njej nikakršnih dokazov.
Seveda se je zazdelo agentom letečega oddelka njeno vedenje sumljivo, več dni so ji neopazno sledili in ugotovili, da sodeluje z njo tudi njen fant Gino Riva. Ko so policisti še zbirali dokazno gradivo proti njima, je namestnik državnega pravdnika Staffa že izdal zaporni nalog. Pred sodiščem se bosta morala zagovarjati tudi pred obtožbo izsiljevanja enega svojih »kupcev«. Preiskave se vsekakor še niso zaključile, saj je resno utemeljen sum, da obtoženca svoje kriminalne dejavnosti nista opravljala sama.
na dotrajanem upepeljevalniku se je znašlo mesto pred hudim vprašanjem: kam z odpadki in smetmi, ki jih Trst vsakodnevno proizvaja?
Na občini je bil včeraj sestanek občinskih upraviteljev in izvedencev tehničnih služb, da bi poiskali odgovor nanj. Župan Staffieri, predsednik pristaniške ustanove Zanetti, predsednik ustanove za industrijsko cono Rossi, odgovorni za higieno pri KZE Botteghelli in pristojna tržaška občinska odbornika Cernitz in De Gioia so ocenili nastali položaj in pripravili okvirni načrt, s katerim naj bi vsaj delno ublažili sedanje kritično stanje. Gre za določitev in ureditev novega odlagališča. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila tržaške občine, naj bi akcijo izpeljali v sodelovanju z okoliškimi občinami.
-I- Zapustil nas je naš dragi
Sergio Strain
Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče v Dolino.
Žalostno vest sporočajo oče, mama, tete in strici z družinami ter drugo sorodstvo.
Dolina, 18. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Justine Zobec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevkam, pevcem KD F. Prešeren, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Boljunec, 18. oktobra 1987
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem številnim sobratom, Škedenjcem in prijateljem ne le za osebno prisotnost ob pogrebu drage sestre
Ide Jakomin
temveč tudi za toplo in prisrčno sočustvovanje, ki se je odražalo bodisi v cerkvi, kakor na pokopališču.
Dušan Jakomin in sorodniki
Trst, Sv. Anton pri Kopru-Pridvor, 18. oktobra 1987
Iz maščevanja zažgal tri avtomobile
Plameni, ki le zaradi hitrega posega gasilcev niso uničili vseh parkiranih avtomobilov, so včeraj dopoldne zajeli garažo v Valmauri 55, last Avtonomnega inštituta za ljudske gradnje. V plamenih so zgoreli trije avtomobili.
Karabinjerjem iz Skednja in Milj je bilo takoj jasno, da gre za nameren požig. Njihov sum je potrdilo pričevanje Alda Bartolomea, lastnika avtomobila fiata 500, in njegovih sosedov. Bartolomeo je namreč izjavil, da je požiga kriv bivši fant njegove hčerke in da je to storil iz maščevanja. Dekle se namreč ni hotelo več shajati z njim; obupan ji je telefoniral tudi večkrat na dan in ji celo grozil s smrtjo, kot je povedala mati. Družina Bartolomeo je zaprosila za pomoč karabinjerje, ki so brezposelnemu fantu ukazali, naj se vrne v Neapelj. Nekaj tednov je imelo 19-letno dekle mir, včeraj pa se je mladenič vrnil v Trst in uresničil svoj maščevalni sklep.
Karabinjerji so kmalu po dogodku prijeli mladeniča, vendar do včeraj zvečer še niso hoteli izdati njegovega imena, ker proti njemu trenutno še nimajo dovolj dokazov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in nonota
Josipa Grudna
se iskreno zahvaljujemo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in vaščanom za tolažbo v teh težkih dneh, za pomoč in podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala MPZ Rdeča zvezda, nabrežinski godbi, g. župniku, nosilcem krste in dr. Godniču za lepe besede ob slovesu.
Vsi njegovi
Samatorca, 18. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage nepozabne
Alojzije Ravbar
se iskreno zahvaljujemo dr. Lupincu, župniku g. Bedenčiču, darovalcem in nosilcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
SVOJCI
Repen, 18. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Ivanke Carli vd. Starc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin.
Žalujoči svojci Trst, 18. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Pepija Bandelja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žalujoči svojci
Kontovel, 18. oktobra 1987
20. 10. 1984	20. 10. 1987
Nešteto stvari v tvojem življenju želel si narediti, a slovo prehitro je prišlo in v srcih naših za vedno ostal bo tvoj živ spomin. „
Bruno Škrk
Tvoja družina
Trnovca, 18. oktobra 1987
19. 10. 1986	19. 10. 1987
Ob prvi obletnici smrti brata
Zlatka Jelinčiča
se te spominjam z neokrnjeno ljubeznijo in bolečino. Tvoja vedrina in dobrota bosta ostali v vseh nas.
DUŠKO
Trst, 18. oktobra 1987
Ob izgubi dragega Romana Petro-nia izraža svojcem globoko sožalje KD Fran Venturini.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1987-88
BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
DANES, 18. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C - prva nedelja v sredo, 21. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo v soboto, 24. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED F - druga sobota v nedeljo, 25. t. m., ob 16.00 -ABONMA RED G - druga nedelja
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10. DO 14. URE IN ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAVE.
PROSIMO ABONENTE, DA DVIGNEJO ABONMAJSKE IZKAZNICE.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
prireja
Deželni
knjižničarski
tečaj
Tečaj bo trikrat tedensko v popoldanskih urah. Začetek tečaja bo v torek, 10. novembra, zaključil pa se bo 25. novembra 1987.
Prošnje na navadnem papirju pošljite na naslov:
Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20/1., 34133 Trst, do 6. novembra 1987.
razstave
V	umetnostni galeriji Cartesius bo
do 29. t. m. razstavljala svoja dela slikarka ELISA MESTRONI. Razstava je odprta po običajnem urniku.
V	umetnostni galeriji Al Bastione bo do 22. oktobra razstavljal svoje akvarele Pietro COELLI.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je-
Tabor mladih priredil razstavo grafik NABREŽINSKEGA ATELJEJA. Razstava bo odprta do 23. t. m. od 18. do 20. ure.
razne prireditve
SKD Barkovlje obvešča, da bo v petek, 23. t. m., Mario Gregori predvajal DIAPOZITIVE O EGIPTU. Pred predvajanjem bo branje tajniškega poročila za leto 1986-87. Začetek ob 20.30. Vabljeni vsi!
razna obvestila
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, priredi tečaj latinskoameriških in modernih plesov. Za informacije tel. na št. 69297 in 415797.
Seja odbora DZL bo jutri, 19. oktobra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
KD Slovan - Padriče vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 22. t. m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Dnevni red: predsedniško, tajniško, blagajniško poročilo, volitve in razno.
Krožek za družbena vprašanja V. ŠČEK in Društvo slovenskih izobražencev vabita v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.15 v Peterlinovo dvorano - Ul. Doni-zetti 3 - na informativni večer in razpravo PRED REFERENDUMI.
GLASBENA
MATICA
TRST
1. abonmajski koncert Sezona 1987-88
V četrtek, 22. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIKI RTV LJUBLJANA
Dirigent ANTON NANUT Solist KATJA MILIČ - klavir (Gabrijelčič, Ravel, Berlioz)
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
Ul. sv. Frančiška 20
Tržaški umetniki in Mednarodni grafični bienale v Ljubljani
Avgust Černigoj Edoardo Gandrus Zora Koren Marjan Kravos Marcello Mascherini Klavdij Palčič Nino Perizzi Bruno Ponte Livio Schiozzi Lojze Spacal Giancarlo Stacul Rado Štrukelj Franko Vecchiet Edvard Zajec
Odprtje razstave v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi 20. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer. Pri okrogli mizi z naslovom
40 let od mirovne pogodbe in preseljevanja Istranov: sledovi obletnice na Tržaškem
bodo sodelovali profesorji Gior-gio Depangher, Samo Pahor, Jože Pirjevec in Stelio Spadaro.
Potovalni urad AURORA
BOŽIČ in NOVO LETO z agencijo AURORA
21. dec. - 4. jan. - KANARSKI OTOKI. Cena od 795.000 lir dalje (apartman).
24. dec. - 30. dec. - Hotel TOPLICE - BLED. Cena 280.000 lir.
24. dec. - 2. jan. - SINGAPUR in MALEZIJA. Cena 1.590.000 lir. 30. dec. - 3. jan. - BUDIMPEŠTA. Cena 525.000 lir.
30.	dec. - 3. jan. - Hotel TOPLICE - BLED. Cena 295.000 lir.
31.	dec. - 3. jan. - ZAGREB - Hotel INTERCONTINENTAL. Cena 325.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
koncerti
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1987/88: informacije, vpisovanje abonmajev in potrditev starih sprejema pisarna GM od 10. do 12. ure (tel. 418605), Ul. R. Manna 29.
V Bazovici - v cerkvi sv. Marije Magdalene - bo danes, 18. t. m., ob 18. uri koncert Nastopili bodo: A. Pegan, M. Ozbič, P. Filipčič, M. Valetič in Tržaški mladinski pevski zbor pod vodstvom A. Pegana.
Zadnja pot Ignacija Strajna
Velika množica ljudi, prijateljev in znancev iz Mač-kolj, Križpota in sosednjih vasi je pretekli petek pospremila na poslednji poti prerano umrlega tovariša Ignacija Strajna s Križpota pri Mačkoljah, ki ga je neozdravljiva bolezen iztrgala iz kroga njegovih dragih.
Iz hiše žalosti so trugo k zadnjemu počitku ponesli odborniki sekcije VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebe-neg ter pokojnega prijatelja in soborca počastili od odprtem grobu s častno stražo s titovkami na glavi.
Ignacij se je rodil leta 1925 v Mačkoljah. Ko mu je bilo sedemnajst let in pol, so ga odpeljali v posebne bataljone v Aguilo, od koder je po razpadu fašizma našel pot do Gravine in Barija. Dodeljen je bil tretji Prekomorski brigadi ter se udeležil bojev na dalmatinskih otokih in v Hercegovini.
Po povratku domov se je zaposlil in vse do upokojitve delal v tovarni Ital-cementi. Poleg zaposlitve je z ljubeznijo delal na svoji kmetiji. Sodobno se je ukvarjal z vinogradništvom in vsako leto imel osmico. Ukvarjal se je tudi z vrtnarstvom in bil kot eden redkih skoro vsako jutro prisoten z lastnimi pridelki na trgu. Lepo si je uredil stanovanjsko hišo, klet in druge prostore, ki so služili navedenemu udejstvovanju, pa tudi strojev in orodja ni primanjkovalo. Vse to si je pripravil s trdim delom in vztrajnostjo in seveda s stalno pomočjo in sodelovanjem žene Sonje, hčere in sina.
Ignacij je ljubil svoje vinograde, svoje vrtove. Družina mu je pomenila vse: največje veselje in zadoščenje. Ponosen je bil, da je bil udeleženec partizanske epopeje, ohranil je zavest do idealov NOB, do demokracije, svobode, miru. Bil je napreden in zaveden Slovenec. Zadnja leta je bil odbornik sekcije VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg in tudi zato ga bomo ohranili v trajnem spominu. Svojcem pa izrekamo občuteno soža-Ije.
gledališča		Anamarijo in Petra je osrečilo rojstvo prvorojenke		mali oglasi
VERDI
Operna sezona 1987/88. V torek, 20. t. m., ob 20. uri (red A/E): CARMEN A. Bizeta. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter Werhahn.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Danes ob 16.00 (red I. nedelja) bo na sporedu CASANOVA A SPA A. Schnitzlerja. Režija Luca De Fusco. Vlogo Casanove igra Mariano Rigillo. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri počitek. V torek ponovitev ob 20.30.
V Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE, delo Carpinterija in Faragune. Režija Francesco Macedonio. Jutri zaprto zaradi počitka.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Goriška brda v sredo, 21. t. m„ ob 7.45 izpred deželne palače - Trg Ober-dan.
Upokojenci CGIL občina Dolina — sekcija Domjo prirejajo v soboto, 7. novembra, izlet v Goriška brda z ogledom kleti v Dobrovem in drugih zanimivosti. Vpisovanje pri vaških zastopnikih.
Združenje Italija-ZSSR priredi v nedeljo, 25. t. m., izlet v Benetke ter ogled razstave TESORI D'EURASIA - 2000 let sovjetske zgodovine. Vpisovanje je na sedežu združenja v Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158) od 18. do 20. ure.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodenega ogleda Škocjanskih jam, ki ga prireja Prirodoslovno društvo Slovenije. Ekskurzija bo v soboto, 24, oktobra. Zbirališče v Bazovici (pri cerkvi) ob 12.30 oz. ob 13. uri pred novim srejemnim centrom na parkirišču pred odhodom v jamo. Prevoz z lastnimi sredstvi.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tfiju
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96

'"".s
TRST Ul Mo 11 mi
5/ t-^53-36/
ALEKSANDRE
Srečni družinici želi obilo sreče KD Slovan - Padriče
kino
ARISTON - 11.00 Un flore nel deserto,
ZDA 1986, r. Eugene Corr; i. Jon Vo-ight, Jo Beth Williams.
15.30, 22.15 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kubrick; i. Mat-thew Modine, Lee Ermey, Vincent D'-Onofrio, □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 Lunga vita alta signora, dram., It. 1987, 130'; r. Ermanno Olmi; i. Marco Esposito, S. Brandalise.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Gli intocca-bili, krim., ZDA 1987; r. Bryan De Palma, i. Kevin Costner, Robert De Niro, Sean Connery.
PENICE - 15.30,'22.15 Who’s that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
GRATTACIELO - 15.30, 22.15 007 Zona pericolosa, akc., VB 1987; 100'; r. J. Glen; i. Timothy Dalton, Maryan D'A-bo.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Gli occhi-ali d'oro, dram., It. 1987, 100'; r. Giulia-no Montaldo; i. Philippe Noiret, Rupert Everett, □
MIGNON - 16.00, 22,15 Ouarto proto-collo, krim.; r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La časa 2, srh., ZDA 1986, 84'; r. Sam Raimi; i. Bruce Campbell, Sarah Berry.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Soldati 365 alTalba, dram., It. 1987, r. Marco Risi; i. Claudio Amendola, Massimo Dappor to.
EDEN - 15.30, 22.00 Conigllette sessual-mente bestie, porn., □ □
EKCELSIOR II - 15.15, 21.45 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio, □ □ VITTORIO VENETO - 16.15, 22.10 Sto-rie incredlbili, fant., ZDA 1986, r. Števen Spielberg; i. Kevin Costner, Casey Siemaszko.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Figll di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. VVilliam Hurt, Marlee Matlin.
LUMIERE FIGE - 10.00, 11.30 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 83'; r. Ted Berna; prod. Walt Disney.
16.30, 22.00 Regalo di Natale, dram., It. 1986, r. Pupi Avati; i. Carlo delle Piane, Diego Abatantuono.
RADIO - 15.30, 21.30 Tenage games,
pora., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
KOZMETIČARKA - MASERKA
IRENE Kebar
Drev. XX. sept. 9 - tel.: 764078
“ Estetica »JEUNESSE«
nega obraza - masaže - depilacije -pedikure/maniku-re - pas. telovadba - presoterapija itd.
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
CENTRO DEL COLLEZIONISMO —
Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
KUPITE SI ali pa naj vam kdo podari dragocen predmet - izdelek visoke bižuterije najboljših designerjev. Našli jih boste v DRAGULJARNI A. B. - Ul. Foschiatti 9 - Trst. Ta naslov si velja zapomniti.
PEPI SANCIN (Šarnek) je odprl osmico v Dolini na št. 112. Toči staro črno in belo vino.
PRODAM akacijeva drva za kurjavo. Gravnar, Ščedno 12 - Števerjan.
NEMŠKO BOKSERKO z rodovnikom, staro 3 mesece in pol, prodam. Informacije po telefonu na št. 003861/487507.
PRODAM enciklopedijo za srednješolce, 12 knjig, 120.000 lir, lepo vzdržano. Tel. 228468 od 18. do 20. ure.
PRIVATNIK prodaja stanovanje v Rojanu, primerno za par. Tel. 723671 ali 417814.
PRODAM alfa romeo 33 - 1300, rabljen 7 mesecev, prevoženih 16.000 km. Tel. 225058 po 20. uri.
V SEŽANI prodam ali zamenjam novo 3-sobno konfortno stanovanje za enako ali manjše v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Stanovanje".
PRODAM kawasaki KH 400, letnik 1981, zelene barve, v odličnem stanju, prevoženih 7.800 km, samo za 1.200.000 lir.
DARUJEM otroku ali ljubitelju živali črno mucko, staro 60 dni, ljubeznivo in navajeno na dom in snago. Tel. 815824.
TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS - Ses-Ijan zaposli 18/23-letno dekle kot uradnico/prodajalko, voljano tudi dela za oskrbo in čiščenje delovnega prostora. Predstaviti se osebno v sredo, četrtek ali petek v jutranjih urah.
IZKUŠEN mehanik in zanesljiv šofer, letnik 1966, z znanjem italijanščine in slovenščine, išče kakršnokoli zaposlitev. Cenjene ponudbe nasloviti na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vesten .
MEDICINSKA SESTRA s srednjo izobrazbo in dve leti delovnih izkušenj išče katerokoli zaposlitev (nega na domu, varstvo otrok, gospodinjstvo itd.). Tel 003867/73632.
GOSPA srednjih let bi rada spoznala prijatelja: poštenega, odkritosrčnega, ki ljubi naravo, ples, hribe in morje, do 55 let starega. Samo iz naših krajev. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Ljubitelj narave".
ŠPORTNO DRUŠTVO išče sedež v okolici Trsta, tudi potreben prenovitve. Tel. 763856 v jutranjih urah.
^aspr°
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 18. oktobra
LUKA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 1.33 in zatone ob 15.42.
Jutri, PONEDELJEK, 19. oktobra
ETBIN
PLIMOVANJE DANES: ob 0.47 najnižje -33 cm, ob 7.33 najvišje 38 cm, ob 13.53 najnižje -23 cm, ob 19.21 najvišje 18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, veter 4 kilometrov na uro jugovz-hodnik, vlaga 77-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno,- temperatura morja 20,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Paola Benedetti, Francesco Busan, Stefano Sanapo, Tommaso Lodi, Eleonora Palumbo, Lorenzo Perčič, Irene Gerin, Elisa Calcina.
UMRLI SO: 88-letna Maria Marangon, 70-letni Carlo Dornik, 85-letna Maria Anna Delak, 84-letna Francesca Bonifa-cio, 89-letna Vanda Miclavetz, 48-letna Nelly Glavana, 88-letna Angela Canzia-ni, 82-letni Pietro Pulin, 57-letni Alfredo Goldaniga, 13-letni Carlo Zanatta.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 18. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE — Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. dell lstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. dellJstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30. Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 ( ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	90	70	35	2	13
CAGLIARI	58	6	1	45	51
FIRENCE	29	9	87	27	66
GENOVA	12	14	80	68	2
MILAN	78	60	55	32	6
NEAPELJ	42	6	13	18	47
PALERMO	89	71	76	33	82
RIM	47	13	81	7	44
TURIN	57	16	46	84	71
BENETKE	37	12 ENALOTTO		70	51	29
2X1	1 KVOTE:	2 X	2	X X		X 1	1
12	90.826.000.—
11	1.519.000.—
10	125.000,—
menjalnica			16.10.1987
Ameriški dolar		.. 1280,—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		719,—	Švicarski frank 			 866,—
Francoski frank		213,—	Avstrijski šiling			 101,50
Holandski florint 		637,—	Norveška krona 			 194,—
Belgijski frank		33,50	Švedska krona			 202,—
Funt šterling		..	2140,—	Portugalski eskudo ..		 9,—
Irski šterling		..	1900.	Španska peseta			 10,—
Danska krona		185 —	Avstralski dolar 			 880,—
Grška drahma 		8,—	Debeli dinar			 1,30
Kanadski dolar 		980,—	Drobni dinar			 1,30
RrillR BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ŠT. 2
nuni
urednik: BRANKO LAKOVIČ ilustrator: LIANA DRAŠČEK
slikovna križanka - naši kraji
kvizi m- uganke w rebusi w križanke i*- anagrami w puzzle slikovne križanke •*-
minikrižkraž
slikovni kvizi
1
Ppf
4
Naziv
"predhodnika"
Primorskega
dnevnika?
□	Partizanski dnevnik
□	Tržaški dnevnik
□	Primorska tribuna
2
V kateri □ Sovodnje
Občiniie	Q Doberdob
vas
Jam!j e?	□ Devin-Nabrežina
3
Pri katerem društvu je začel igrati naš košarkar Boris Vitez?
□	pri Boru
□	pri Jadranu
□	pri Poletu
Avtor
slovitega
romana
5
"Vojna in mir"?
□	Lev Tolstoj
□	Fjodor Dostojevskij
□	Boris Pasternak
Sedež
prihodnjih
letnih
olimpijskih
iger?
□	Tokio
□	Manila
□	Seul
Trajanje 1. svetovne vojne ?
□	1914-1918
□	1910-1920
□	1901 - 1905
Kdor je pravilno odgovori! na vseh šest vprašanj, si zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja -7, kdor na 3 vprašanja 6. Točen odgovor na samo 2 vprašanji, pa je ocena nezadostna.
za minipoliglote
ITALIJANŠČINA
ANGLEŠČINA
MORSKI PES
BLAŽ! N JAK
GROZD
DENAR
MOST
minikrižkraž
SESTAVIL
LAKO
OKONČINA PRI ŽABI
AMPER
GOROVJE
DRAVSKE
SKUPINE
18. ČRKA NAŠE ABECEDE
AVSTRIJA,
ROMUNIJA,
URUGVAJ
ROVIGO
IT. METALEC KROGLE (ALESSANDRO)
y . \
m
M
■ .0^'
n.

ŠPANSKO
MOŠKO
IME
ANTON
NOVAČAN
VLOM
ALOJZ
REBULA
KI NI ODVISNA
1000
METROV
NAJDALJŠA
JUGOSLOV.
REKA
AFRIŠKA
DRŽAVA
VSEBUJE
SEME
PROGRAM
FILMSKI
IGRALEC
PACINO
LAURENCE
OLIVER
HANS
OHAIN
NEDO
NADI
IZ VOLNE
RIMSKI
1000
rebus	7
	
rebus	8
IS	(Ji	^KOk®5
rebus	6,4
(++) /	o
	-jaY]L
piramida brez samoglasnikov
VODORAVNO:
1. Je lahko sončni ali lunin, 2. Ni bel,
3.	Groza ob neprijetnem dogodku,
4.	Trčenje, 5. Z drevesi in rožicami urejen prostor, 6. Ne prav lep,
7. Močan, krepak, 11. Prebivalec Beograda, 13. Orodje ža-njice, 15. Boleče delovanje mišice, 17. Del mesta,
19. Posoda za vodo,
21. Hitro, takoj
NAVPIČNO:
2. Začetek čreva, 3. Požirek, 4. "Zbadlji-vec“ na vrtnici, 5. Omamlja alpiniste, 6. Prebivalec Aten in Soluna, 7. Moško ime, krajši Črtomir, 8. Vršilec dolžnosti, 9. Sabonis na začetku in koncu, 10. Pali-časta rastlina, 12. Raste pod nosom, 14. Pogrinjalo, 16. Gomazi in leze po zemlji, 18. Znak mesta ali tudi plemiške rodbine, 20. Čer brez samoglasnika
■H


3

miiiikrižkpaž;

P	R		S	E	K
R	U		A		
P	E				
K	R		Ž		
B	A		I	Vstav črko.	
T	R		B	C	E
v temnejša polja v liku manjkajočo 'iobil boš najprej popolno ime naše vasi. Če boš pravilno dopolnil vsa prazna polja, boš (navpično) dobil ime še ene naše vasi (na sliki).
tris
Razporedi spodnje besede i/ tri
magične like
AKO
ARA
OBA
OKO
RAB
ROK
matematična uganka
	X		—		4
+	■	X	■	X	
	—		+		5
—	■	—	■	—	
	—		+		6
8		6		5	
l/ prazna polja vstavi vse številke od 1 do 9, vsako samo po enkrat, tako da boš dobi! v vseh vodoravnih in navpičnih vrstah navedene rezultate.

minikrižkraž
puzzle — jugoslovanska mesta
Po abecednem redu navedena jugoslovanska mesta so v Uku pomešana v vseh osmih smereh (vodoravno, navpično, diagonalno, naprej in nazaj). Ko boš nakviril vse, ti bo ostalo še 10 črk, ki tvorijo ime še enega jugoslovanskega mesta. Katerega ?
BAR
KRANJ
KUMANOVO
LJUBLJANA
LOVČEN
LOŽNICA
NIKŠIČ
NIŠ
PANČEVO
PEČ
PULJ
REKA
SOMBOR
ŠABAC
ZADAR
ZAGREB
ZENICA
premikalnica
PRAKSIS
KOBARID
SOLČAVA
ANKARAN
Gornje besede premikaj drugo pod drugo, tako da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri velike jugoslovanske reke.
anagrami
Poklici
POLDE CELJE SOVJET DARJO TEČI LUCIJA B. TRINKO BINE KRAJAR
linotipija za potrpežljive
Vstavi v Uk (vodoravno ali navpično) spodnje besede.
Pri tem si pomagaj z besedo že označeno v liku.
3	ČRKE: ASI - DEL -DOL - DUO - EDI -
ENE - IVA - KIT - LES-OLE-ONA-TAK
4	ČRKE: ALAN - KERI - KOLO - NEBO -
RAVS
5	ČRK: AKANT - AREST - ERATO -
IRENE-TEDEN
6	ČRK: POLETI
7	ČRK: ČILENKA - OLIKANI - SVOBODA
8	ČRK: PRIDELKI
11 ČRK: ARISTOTELES - SHAKESPEARE TOSTRANSTVA
										
										
										
										
		T	R	0	B	E	N	T	A	e
										
										
										
										
										
										
minikrižkraž
p
Kivi
noš pesnik
©®©©®@
oo oo®o
Če boš pravilno poveza! zgornje s spodnjimi krogi, boš v spodnjih krogih dobi! priimek našega pesnika (na sliki).
anagrami	
Ženska osebna imena	
LAMA	RAMA
ENNA	TEMA
JASON	ARAS
KLICA	REVA
od pike do pike
« .2«
*	^ ?	-17
.	.*“ 3o* ‘26
ft> Jfr
Sl.V
.25 e .24

4 * •
a i8 *41 m,*2o	4	.
• .	.46	^	.	<&
®	*	5	„
.45	•«
‘,1	.75^
55.
? ‘45
Poveži vse pike s črtami v zaporedju od 1 do 42.
kaj se bo prikazalo
Pobarvaj le dele, ki so označeni s piko.
irdmkrižkraž
vaše risbe
Ta prostor smo namenili tebi!
upogni
s škarjami izrezi po označeni črti

V okviru že imaš nekaj elementov, na podlagi katerih sestavi kar najlepšo risbo. Posebna komisija Minikrižkraža bo izbrala tri najlepše risbe.
Izbrali pa bomo takole:
•	naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset
•	naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset
0 naj-risbo za srednje šole. Nagrada: mladinska knjiga.
Ne pozabi navesti:
ime in priimek .............................
bivališče
šola in razred
Risbo pošlji, najpozneje do 10. 11. 87, na naslov:
PRIMORSKI DNEVNIK
MINIKH1ŽKBAŽ
34137 Trst - Ul. Montecchi 6
Riši samo s črnim "flomastrom11 (ali s črno-belo tehniko)!!!
>1
l/aše prispevke bomo objavili v
PETEK
Oprostite, ker nismo držali obljube, da bi vaše tri najboljše prispevke objavili že v tej številki.
Zgodilo se je naslednje. Poslali ste toliko risb, da smo bili pri izbiri kar v zadregi. In še: ogromna večina vaših prispevkov je barvanih. Zato vam bomo v petek namenili kar dve strani Primorskega dnevnika in bomo kar lepo število (ne vse, ker jih je zelo veliko) vaših risb objavili kar v originalu. V petek bomo zvedeli tudi za zmagovalce naših nagrad.
Ne zamudite torej petkove številke našega dnevnika in še enkrat hvala za tolikšno število prispevkov in čestitke za tako lepe risbe.
rešitve iz te številke
NASLOVNA STRAN
SLIKOVNA KRIŽANKA
Sad - potok - zid -1 - bor - kip - grad - ne - ananas.
STRAN 2
NAŠI IN DRUGI SLIKOVNI KVIZI
1. Partizanski dnevnik, 2. Doberdob, 3. pri Poletu, 4. Lev Tolstoj, 5. Seul, 6. 1914-1918.
ZA MINIPOLIGLOTE
MORSKI PES = pescecane (v italijanščini) in shark (v angleščini); BLAZINJAK = cuscino in pil-low; GROZD = grappolo in grape; DENAR = de-naro in money; MOST = ponte in bridge. Rešitev = Piran in Koper.
STRAN 3
SLIKOVNA KRIŽANKA
Krak - A - RO - Raul - A.N. - O - vdor - A.R. - A - D - M - neodvisna - kilometer - E - E - Gana - spored - Al -
H.	O. - volnen - Madonna. Na slikah = Diego Marado-na in Madonna.
REBUS
S tri TAR = Stritar.
REBUS
Miš KOL in = Miškolin.
REBUS
Škof JA lok A = Škofja Loka.
PIRAMIDA BREZ SAMOGLASNIKOV
I.	mrk, 2. črn, 3. srh, 4. trk, 5. vrt, 6. grd, 7. čvrst, 11. Srb, 13. srp, 15. krč, 17. trg, 19. vrč, 21. brž.
STRAN 4
MINIKRIŽANKA
I.	Spetič, 6. start, e, 7. tara, 8. K.L., 9. Ank, 10. kra,
II.	VE, 12. gozd, e, 13. Bosna, 14. kvarta.
TRIS
1. lik: BOR - OKO - ROK. 2. lik: OBA - BOR - ARA. 3. lik: RAB - AKO - BOR.
NAŠA VAS
PROSEK - RUPA - PEČ - KRIŽ - BANI - TREBČE. Rešitev = Opčine.
REBUS
Bor ŠT = Boršt.
MATEMATIČNA UGANKA
6x2-8 = 4; 9-5+1 = 5; 7-4 + 3 = 6.
STRAN 5
PUZZLE — JUGOSLOVANSKA MESTA
Rešitev = Titov Veles.
LINOTIPIJA ZA POTRPEŽLJIVE
Shakespeare - v - r - r - r- k - d - olikani - asi - b - s
-	teden - o - TROBENTAČ - dno - ole - i - a - tak - k -Dol - keri - Irene - poleti - Alan -les-v-v-k-tostranstva.
PREMIKALNICA
Rešitev = Soča - Ibar - Sava.
ANAGRAMI — Poklici
POLDE CELJE = poljedelec; SOVJET DARJO = strojevodja; TEČI LUCIJA = učiteljica; B. TRINKO = obrtnik; BINE KRAJAR = karabinjer.
STRAN 6
NAŠ PISATELJ
UKTŠAO = Košuta (Miroslav).
ANAGRAMI — Ženska osebna imena LAMA = Alma. ENNA = Nena. JASON = Sonja. KLICA = Cilka. RAMA = Mara. TEMA = Meta. ARAS = Sara. REVA = Vera.
STRAN 8
SLIKOVNA KRIŽANKA
Z - veja - IK - ena - dno - radar - I - JR - oko - psa
-	gos - Etna - s - a. Na sliki = Jadran.
OPOMBA
Pri križankah so navedene rešitve samo vodoravno.
MINIKRIŽKRAŽEVISODELA VCI
Marjan Kemperle, Mario Magajna, Aleksander Mužina, Mario Šušteršič.
mmikrižkraž

i*^**^.' I
PRIMORSKI DNEVNIK — 18. oktobra 1987			□ stran 9
			
L	nedeljski televizijski in radijski sporedi		
^ RAI 1______________________
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli, r. Alberto Pinzuti, 1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Lino Banfi, r. Gianni Boncom-pagni)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Padri e figli (r. Bern-hard Sinkel, i. Burt Lancaster, Julie Christie, Laura Morante, l.del)
22.10	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	|
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac
9.40	Nanizanka: Punky Brewster
10.05	Dok.: Ciao, Jerry! (1. del)
11.10	Film: II trionfo della vita (kom., ZDA 1934, r. Hamilton Mac Fad-den, i. Shirley Temple, Warner Baxter, Madge Evans)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans, 2. del
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio,
16.55	Glasbena oddaja: Mixita-lia '87
17.50	Film: La corda di sabbia (dram., ZDA 1949, r. William Dieterle, i. Burt Lancaster, Corinne Calvet, Paul Henreid)
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.15	Šport: avtomobilizem F 1, VN Mehike (prenos iz Mexico City-ja)
22.15	Aktualno: Speciale Mixer
23.05	Dnevnik in vreme
23.20	Inf. oddajaj Protestantizem
23.45	Aktualno: Živi laboratorij
RAI 3	|
11.55	Film: Sherlock Holmes e Farma segreta (krim., ZDA 1942, r. R. W. Neill, i. Basil Rathbone, Nigel Bruce, Lionel Atwill, Kaaren Verne)
13.15	Dokumentarna oddaja: La mac-china del tempo
14.00	Variete: Va' pensiero
16.35	Film: I cavalieri della Tavola Rotonda (zgod., ZDA 1954, r. Richard Thorpe, i. Ava Gardner, Robert Taylor, Mel Ferrer, Anne Crawford)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie - Una donna matura
20.30	Dokumentarec: Odkrivanje živalskega obnašanja (2. del)
21.30	Dnevnik
21.40	Nanizanka: F.B.I. Oggi
22.30	Dnevnik - zadnje vesti
22.45	Deželne vesti
22.55	Deželna nogometna prvenstva
j	RTV Ljubljana______________
J3.40 Otroška oddaja:
Živ žav
9.40	Nadaljevanka: Dr. Who - Maščevanje pločevincev (11. del)
10.05	V Šobec po nagelj in Nežo
10.15	Nadaljevanka: Mesto kot Aliče
(pon. IS.dela)
11.05	Domači ansambli: ansambel Mihe Dolžana
11.35	Na zvezi (pon.)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	V Šobec po nagelj in nežo
14.05	Nadaljevanka: Sokolov let (2. del, r. Peter Wekwerth, i. Dirk VVager, Gerry VVolf)
16.45	Melodije za vse čase: Vransko 87
17.45	Mladinska oddaja: Ex libris M & M - Zgodovina vinarstva ali kultura
vina
18.45	Risanka, Kino in Zrno
19.30	Vremenska napoved in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Tudi to bo minilo (Ivo AndriČ-Abdulah Sidran, prod. TV Sarajevo, l.del)
21.10	Rubrika: Zdravo
22.30	Dokumentarna serija: Mesta -Skopje
TV Koper__________________
14.00	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film: Buffalo Bill 1'eroe del Far West (vestern, r. M. Costa, i. G. Scott)
16.45	Dokumentarec
18.00	Košarka: jug. prvenstvo
19.00	Nadaljevanka
20.00	Dokumentarec: Nacionalni parki v Jugoslaviji - Plitvice •
20.30	Informativni tednik: Sedem dni -Tednik zunanje politike
21.00	Film: La iena di Barlow (r. B. Stoloff, i. B. Grable, L. Stone)
22.40	Nanizanka: New Scotland Yard
23.40	Dokumentarec
Prizor iz filma Padri e figli, na sporedu na RAI 1 od 20.30
jHI CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanki: Mississip-pi, 10.55 Glitter
11.50	Aktualno: Punto 7
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Rubrika: Fans Club
15.20	Variete: Tu come noi
16.55	Kviza: Parole d’oro,
17.40	OK Bimbi
18.25	Rubriki: Incontri rav-vicinati, 19.00 Forum
19.50	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Film: Vediamoci chia-ro (kom., It. 1984, r. Lu-ciano Salce, i. Johnny Dorelli, E. Giorgi)
22.30	Tednik: Tivu Tivii
23.45	Šport: golf
0.45 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 2.00 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: II contrabban-diere (dram., ZDA 1958, r. Arthur Ripley, i. Robert Mitchum)
10.45	Rubriki: II Girasole,
11.15	Iz parlamenta
12.00	Nanizanki:	Vicini
troppo vicini, 12.30 Mi benedica padre
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Strani compagni di letto (kom., ZDA 1964, r. Melvin Frank, i. Rock Hudson, Gina Lollobrigida)
22.30	Rubrika: Cinema e Co.
23.00	Film: II detective con la faccia di Bogart (krim., ZDA 1980, r. Robert Dav, i. Robert Sacchi, Franco Nero)
1.05	Nanizanki: Shannon,
1.55	II Santo
^|> ITALIA1
8.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya
10.30	Nan.: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: American-ball
14.00	Glasbena oddaja: Do-menicadeejay
16.00	Nan.: Streethawk
17.00	Otroška oddaja Bim Bum Bam, vmes risan-
ke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.00 I Puffi
20.30	Film: Paradise (pust., ZDA 1982, r. Stuart Gillard, i. Phoebe Ca-tes, VVillie Aames)
22.20	Nanizanki: Cin Cin,
22.50	Giudice di notte
23.20	Film: La bomba di Kansas City (dram., ZDA 1981, r. Jerrold Freedman, i. Raguel Welch)
1.15	Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Ai confini della real ta
(IlMioij TELEPAPOVA
13.30	Film: Ursus (pust., It. 1961, r. Carlo Campo-galliani, i. Ed Fury)
15.45	Film: Šono stato io (kom., It. 1973, r. Alberto Lattuada, i. Gian-carlo Giannini, Silvia Monti)
17.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d oro
18.30	Dokumentarna oddaja: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz Amerike
20.30	Film: II furto e Fanima del commercio (kom., It. 1971, r. Bruno Cor-
bucci, i. A. Noschese, Enrico Montesano)
22.30	Športna oddaja: Fuori gioco
23.30	Film: Una ragazza dif-ficile (kom., ZDA 1971, r. John Newland, i. Arthur Kennedy, Teresa Wright)
1.00	Nanizanka: The Delphi Bureau
^ TELEFRIULI
12.45	Rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
17.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Film: Madonna che si-lenzio c’e stasera (kom., It. 1982, i. Fran-cesco Nuti, Edy Ange-lillo)
22.30	Nanizanka: Sherlock Jlolmes
23.00	Športne vesti
24.00	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska; 9.55 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Zgodbica o srečnem darilu; 10.40 Praznična matineja; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.00 Glasbena oddaja: 17. festival Števerjan '87 (ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga ob Kolpi, ansambel Srce Slovenije iz Sevnice ter ansambel Bjatov Poljanšek iz Kamnika); 16.00 Šport; 19.20 Spored za naslednje dni.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori;
18.00	Humoreska tega tedna: Pomarančnih (Branko Miklavc); 18.25 Iz komičnih oper; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20-
24.00	Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 10.00 Otvoritev; 10.10 Sosednji kraji in ljudje, na današnji dan, servis, reportaže in intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Ma rika in Drejče; 14.35 Glasbena oddaja in tedenska lestvica Radia Koper: Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin); 15.00 Posnetek javne radijske oddaje - Piran; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov, nato Nedelja na športnih igriščih;
19.00	Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonije; 7.35 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi;
12.00	Glasba po željan; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar;
16.00	Popevka tedna; 16.00 Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.00 Glasbene novosti; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Nopni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčinj 13.00 Glasba po željah; 15.00-
20.00	Športna nedelja z reportažami in komentarji z igrišč; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
€ rai 1__________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle dei piop-pi (21. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute 13.57 Tribuna referendumov
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Risanki: Biskitts, L'amico Gipsy
17.35	Aktualno: Osmi dan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggir do-mani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II tempo delle mele 2 (kom., Fr. 1982, r. Claude Pino-teau, i. Claude Brasseur, Sophie Marceau, Brigitte Fossele)
22.20	Dnevnik
22.30	Aktualno: Speciale TG 1
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
lJ[_ RAI 2	j
11.05	Inf. oddaja: Laboratorio infanzia
11.30	Risanka: Mostri in concerto
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Miss Marple
15.25	Film: Amici per la pelle (kom., 1955, r. Franco Rossi, i. Geroni-mo Meyner, Andrea Šcire, Carlo Tamberlani)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: I racconti del Maresciallo
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Dok.: La conguista di un impero
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Nanizanka: Investigatori dltalia
23.35	Dnevnik - kratke vesti
24.00	Film: Ouartetto Basileus (dram., 1982, r. Fabio Carpi, i. Hector Alterio, Omero Antonutti)
r* RAI 3	[
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Dokumentarna oddaja: Kako preživeti danes
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Mesto bolezni
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni
22.25	Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.15 Deželne vesti
I	RTV Ljubljana	____
10.00	TV mozaik. Zrcalo tedna
10.20	Filmska matineja: Osebna moč (krim., Kan. 1986, r. Yves Simo-neau, i. Marie Tifo, Pierre Curzi)
16.50	Videostrani
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Vozel
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Škrob nastaja v zelenih listih (3. odd.)
17.45	Otroška oddaja: Šola za klovne (prod. TV Skopje)
18.15	Folklorna oddaja: ob 20. letnici folklorne skupine Emona
18.45	Risanka, nato Videostrani
19.00	Obzornik, Zrno in Vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Kuharske zvezde (po romanih Yvesa Courriera, r. Roger Pigaut, 2. del)
21.05	Aktualno: Večer železničarjev
21.45	Glasbeni večer: 40 let baleta Opere SNG Maribor
22.35	Dnevnik
22.50	Jugoslovanska Teveteka
23.50	Videostrani
(jP) TV Koper __________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nad.: I promessi sposi (6. del)
16.25	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Razgovor s sen. Stojanom Spetičem o zakonskem osnutku KPIjza zaščito Slovencev v Italiji TRŽIČ — Obračun pristaniškega prometa
GORICA — Odprli Motor expo TRST — Z razstave SSG Športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Film: La iena di Barlow (pon.)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Rubrika: Zdravnik in pacient
22.50	Košarka: it. prvenstvo Hitachi-Benetton
24.10	Športni ponedeljek
Jj| CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Prigionieri della palude (pust., ZDA 1952, r. Jean Negules-co, i. Jean Peters)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: I pompieri (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi)
22.20	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.20 Filmska rubrika: Premiere
0.30 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.30 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: I sogni nel cas-setto (dram., It.-Fr. 1957, r. Renato Castel-lani, i. Lea Masari)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando domani,
17.15	Febbre d’amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Amarti a New York (kom., ZDA 1980, r. Claudia Weill, i. Jill Clayburg, Michael Douglas)
22.20	Film: Una strada chia-mata domani (dram., ZDA 1978, r. Robert Mulligan, i. Richard Gere, Tony Lo Bianco) 0.30 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.25 II Santo
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlie's Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00	Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Film: II bacio della donna ragno (dram., Braz. 1984, r. Hector Babenco, i. William Hurt, Raul Juha)
22.50	Film: II postino suona sempre due volte (dram., ZDA 1981, r. Bob Rafelson, i. Jack Nicholson, Jessica Lange)
1.05	Nanizanki: La strana coppia, 1.35 Ai confini della realta
TELEPAPOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Philadelphia Se-curity (dram., ZDA 1982, r. Lewis Teague. i. Tom Skerrit)
22.20	Nan.: Gioco di coppie
22.50	Šport: ameriški foot-ball
23.50	Nanizanka: Al banco della difesa
0.50 Film: Braccati a morte (pust., ZDA 1974, r. Robert Day, i. Vince Ed-wards, A. Corner)
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nan.: Brothers&Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.20	Nadaljevanka: Giova-ne inesperto
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.00	Šport: koš. prvenstvo A 2, Yoga-Fantoni
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Glasbeni almanah; 9.00 V znamenju RK; 9.20 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih (1. del); 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem; 15.10 Zbornik (2. del); 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Ljubljana, vodi Tomas Vasary; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Skladatelj pripoveduje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Štajerskih sedem; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.10 Zbori; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Aktualnosti: reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-Ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonije; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši želji; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Vseradio; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Kuharski nasveti; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ciao ragazzi; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Koncert.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop, nato Glasba in obvestila, 18.30 Tedenski športni komentar, nato Nočni program.
Priprave za redni občni zbor SKGZ
Nujne so nove oblike dela v spreminjajoči se družbi
V	letošnjem decembru bo redni občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Kakšno in kako učinkovito je bilo delovanje SKGZ na Goriškem v zadnjem obdobju ig kako naj delo poteka v bodoče je bilo govora na seji Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, ki jo je vodil predsednik dr. Mirko Primožič. V razčlenjeno razpravo so segli domala vsi člani Teritorialnega odbora.
V	zadnjem času je naša krovna organizacija podpirala težnje številnih članic, da bi te prišle do svojih prostorov. To je bilo v precejšnji meri uresničeno. To pa je seveda terjalo veliko zavzetosti tako s strani zveze kot članic in seveda tudi s strani članov raznih društev. Urejeni so bili nekateri novi domovi, v drugih pa se je bilo treba prilagoditi novim varnostnim predpisom.
Istočasno se je širila tudi organizacijska sposobnost društev, ki so na Goriškem včlanjena v SKGZ. Zavzetosti pa mora biti danes precej več kot nekoč. Povsod se namreč naši ljudje zavedajo, da se časi hitro spreminjajo, da se spreminjajo navade, potrebe. Nekoč je bilo delovanje v naših društvih lažje in enostavnejše kot sedaj. Dovolj je bilo hoditi po ustaljenih stopinjah. Dandanes pa so potrebe tako odraslega prebivalstva kot še posebej mladine drugačne, naglo se spreminjajoče. Zaradi tega so tudi potrebe drugačne, večje, treba je več iniciative, več nove zavzetosti. To pa seveda terja sposobne ljudi, novo kadrovsko politiko.
Tudi družabne in politične razmere v katerih živimo so različne. Zavzetost za ovrednotenje slovenskega jezika, za uveljavljanje pravic slovenskega prebivalstva, za prave odnose med italijansko večino in slovensko manjšino, morajo dobiti nove oblike. Še posebej v času, ko se nevarno obuja protislovensko vzdušje, ki je bilo karakteristično v prejšnjih časih.
SKGZ si bo zaradi tega morala v bodoče še bolj zavzemati za stike s političnimi strankami in krajevnimi upravami. Morala pa bo razširiti svoje zanimanje na vsa vprašnja, ki zanimajo tukajšnje prebivalstvo, ne pa se samo omejevati na vprašanja jezika ter kulture oziroma na samo tista vprašanja, ki izrecno zanimajo samo Slovence. Tudi v tem okviru bo treba sodržavljanom italijanske narodnosti pravilno prikazati slovensko realnost v vseh njenih odtenkih.
Tudi v tej luči je treba pozitivno pozdraviti pobudo Občinske konzulte za slovenska vprašanja (v njej so uradni zastopniki SKGZ), ki je dala pobudo za strokovni posvet o slovenski prisotnosti v Gorici. O tem so sicer na sejah TO SKGZ že govorili. Tokrat so se seznanili s potekom pobude, ki jo je Goriška občinska uprava tudi podprla in ki se sedaj že konkretno pripravlja.
Na seji TO SKGZ so govorili tudi o vprašanjih slovenskih šol ter še posebej o nastajajočem slovenskem šolskem centru v Gorici in o tem, da bo treba v fazi izvajanja pobliže slediti gradnji ter urejevanju prostorov v njem.
Praznik števerjanskih 60-letnikov
Števerjanski šestdesetletniki so praznovali. Skupno so preživeli lep dan v spomin na skupno preživeta leta mladosti. Seveda je tudi v tem primeru šlo za že ustaljen način kako preživeti ta dan. V domači cerkvi so imeli mašo, zatem so se poklonili spominu nekaterih njihovih soletnikov na domačem pokopališču kot tudi spominu padlih. Pred spomenikom so se tudi slikali. Zatem so imeli kosilo na Kekcu, zvečer pa so se jim pridružile še žene oziroma možje ter so večer preživeli v domači Vogričevi gostilni. Tam jih je pozdravil še župan Ivan Humar, za dobro počutje so imeli tudi glasbeno skupino.
Izkoriščamo priložnost tega njihovega praznika ne le, da objavimo njih sliko, marveč tudi njih imena. V prvi vrsti, od leve proti desni, so: Ivo Škorjanc, župnik Anton Lazar, Mirko Terpin, Salvatore Coco, Ernest Mahnič, Bruno Štekar, Jožef Gravner, Genio Marega, Ciril Prinčič, Andrej Podveršič in Emil Hlede, v drugi vrsti pa Anči Maraž, Vida Gravner, Ivica Maraž, Ema Koršič, Albina Tomažič, Veneranda Humar in Zalica Hlede.
85 let Marije Gravnerjeve
Na svojem domu v Gorici skupno z možem praznuje danes Marija Gravner-Žvanutova svojo 85-letnico. Rodila se je v Gorici 18. oktobra 1902. Rodila se je v stavbi v drevoredu, ki pelje iz mestnega središča proti pevmskemu mostu, tam kjer je nekoč bila Palliche-va gostilna. V stavbi pa je bilo
precej stanovanj.
Njeni starši so bili narodnostno zavedni in zaradi tega je tudi Marija zrasla v čisto slovenskem krogu, najprej v šoli, potem pa v raznih društvih. Tudi po prvi svetovni vojni, ko je prišlo do zamenjave oblasti, je bila aktivna v naših društvih, še zlasti v
Telovadnem društvu, ki je imelo svoj sedež v Društveni hiši v Ulici sv. Ivana 7. Tam so vadili tudi goriški Sokoli. Marija Gravnerjeva je bila tako med telovadkinjami kot med športnicami hazenašicami.
Med drugo svetovno vojno se je hitro vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Bila je terenska aktivistka in kolporterka, prenašala je tiskovine, letake in časopise. Po osvoboditvi je bila prva tajnica Mestnega odbora AFŽ. Zaradi njene aktivnosti je bila šovinistom trn v peti. Ob predaji oblasti med zavezniki in italijansko upravo so ji 16. septembra 1947 prenapeti šovinisti razdejali stanovanje.
Sedaj je članica Društva slovenskih upokojencev v Gorici, zelo rada zahaja na društvene prireditve, kot tudi na druge slovenske prireditve v mestu. Zanima se za vse kar se dogaja pri nas, saj je dolgoletna naročnica Primorskega dnevnika. Seveda ji ob tem visokem jubileju čestitamo z željo, da bi bila med nami še dolgo let.
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
NOKE JESENSKE - IN
ZIMSKE KOLEKCIJE ZA MOŠKE IN
ŽENSKE
Nad tisoč dragocenih primerkov v muzeju avtomobilov in radioaparatov
Od petka zvečer je Gorica bogatejša za en muzej. Tokrat je treba pohvaliti zasebnika Paola Grattona, go-riškega zastopnika avtomobilov znamke lord, ki je že dolgo časa strasten zbiralec starih avtomobilov in starih radioaparatov. Slednjih je zbral nad tisoč, ter poskrbel tudi, da v glavnem brezhibno delujejo. Zbral pa je več desetin starih vozil, predvsem Fordovih, ter jih seveda usposobil za normalno vožnjo, tako da Goričani ta vozila vidimo kdaj pa kdaj voziti po naših cestah.
Jutri zvečer bo na odru goriškega kulturnega doma ponovno oživelo gledališko dogajanje. Slovensko stalno gledališče pričenja svojo novo abonmajsko sezono s komedijo srbskega pisatelja Branislava Nušiča Sumljiva oseba v režiji Dušana Jovanoviča.
Nušičeva komedija je briljantno gledališko delo, v katerem avtor z izrazitim smislom za humor izpostavlja in zasmehuje značilnosti medčloveških odnosov v policijskem režimu. Označujejo jo komične situacije, živahni dialogi in zbadljiva satira. Ob gledališkem užitku se torej obetata smeh in zabava, s katerima želi SSG potisniti v ozadje finančne težave. Pri tem seveda računajo na odziv občinstva, ki ni postranskega pomena v prizadevanjih za ohranitev našega gledališča.
V Kulturnem domu bodo Sumljivo osebo uprizorili dvakrat, jutri in v torek, s pričetkom ob 20.30. Abonmaje bodo vpisovali eno uro pred predstavama pri blagajni Kulturnega doma.
Stavka dijakov
Goriški dijaški odbor je včeraj priredil po mestnih ulicah demonstracijo za mir, proti prodaji orožja, za odpok-
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
v Kulturnem domu v Gorici BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
jutri, 19. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED A v torek, 20. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED B
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Jutri in v torek vpisovanje abonentov eno uro pred predstavo. AVTOBUSI VOZIJO PO OBIČAJNEM VOZNEM REDU.
Na Majnici je Paolo Gratton zgradil večjo halo, katere fasada spominja na prvo Fordovo tovarno v Italiji, zgrajeno v Trstu takoj po prvi svetovni vojni. Od tod so Fordova vozila romala v trideset dežel.
V prostornem muzeju si ljubitelji vozil ter radioaparatov lahko ogledajo vse to bogastvo zbrano v več desetletjih. Odprtje je bilo v petek zvečer ob prisotnosti številnih odličnih gostov. Prišli so tudi zastopniki tovarne Ford. Znali so povedati, da je to edini muzej na evropski celini. Najstarejše
lic italijanskega ladjevja iz Perzijskega zaliva in v podporo mirovni pobudi OZN. Vabilu dijaškega odbora se je resnici na ljubo odzvala komaj dobra stotina dijakov, ki so šli v sprevodu po Krozu, precej več pa je bilo stavkajočih po posameznih šolah. Na nekaterih slovenskih višjih srednjih šolah so se dijaki kompaktno pridružili stavki, na drugih pa se je pouk odvijal redno.
Smrtna nesreča
Šele včeraj so gasilci lahko potegnili iz namakalnega kanala ob cesti Turjak - Špeter ob Soči truplo 21-letnega Nevia Covaccija iz Tržiča, Ul. Petrarca 79. Mladenič se je ponesrečil včeraj ponoči, okrog poltretje ure. Peljal se je s talbotom 1600 po navedeni cesti, ko je po ostrem zavoju izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in zavozil v obcestni kanal. Sopotnik, 33-letni Carlo Miniussi iz Štarancana, je dobil le lažje poškodbe, zaradi katerih se bo zdravil 15 dni. Covaccija je vrglo iz avtomobila, tako da so ga našli šele precej ur po nesreči. Z obdukcijo bodo morali ugotoviti, če je umrl zaradi utopitve ali udarcev, ki jih je dobil v nesreči.
MLADINSKI KROŽEK GORICA prireja
MLADINSKI PLES
v soboto, 24. t. m., v Kulturnem domuv Gorici.
Ne pozabite si priskrbeli izkaznice!
razstavljeno vozilo je Cleveland vrste A iz leta 1897. Največ vozil je Fordovih, vidimo pa lahko tudi vozila drugih znamk. Med številnimi na panojih objavljenih dokumentih je tudi v slovenščini napisana reklama goriškega trgovca Primasa, ki ponuja slovenskim kupcem avtomobile. V oddelku radioaparatov pa najdemo poleg Marconija in drugih tudi sliko ter opis dela Nikole Tesle.
Gorica je torej bogatejša za zares lep muzej. Brez dvoma si ga bo ogledalo veliko ljudi ne le iz Italije marveč tudi iz drugih krajev.
Dva usada
Gasilci so včeraj popoldne imeli precej dela, da so s pomočjo posebnih zračnih blazin spet sprevili na cesto avto opel ascona, ki se je zaradi zemeljskega usada znašel na polju ob cesti med Ločnikom in Jazbinami. Romano De Carlo z Jazbin se je okrog 15.30 peljal proti domu, ko je prišlo do nenavadne nezgode, ki pa ni imela hujših posledic.
Zemlja se je udrla tudi na polju pri Sovodnjah. Na poziv občinskega redarja so si nekajmetrsko votlino ogledali gasilci, nakar so zakoličili nevarno območje.
čestitke
Danes slavi 81. rojstni dan LOJZE BASTIANI iz Štandreža. Toplo mu čestitata žena in sin Vladko z družino.
Draga TAMARA, voščimo ti vesel 15. rojstni dan! Tvoje zveste prijateljice Nataša, Katja in Valentina.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja 26. oktobra avtobusni izlet v Koper s kosilom v Bertokih. Vpisovanje jutri in v torek, 19. in 20. t. m., od 10. do 12. ure samo na sedežu društva v Gorici.
razna obvestila
Praznik kostanja za člane in prijatelje Slovenskega planinskega društva bo danes od prvih popoldanskih ur dalje pri Štekarjevih v Steverjanu. SPD prirej a_ ob tej priložnosti pohod od Gorice do Šte-verjana. Zbor pri Pevmskem mostu (na goriški strani) ob 9. uri.
Kulturno društvo Jezero v Doberdobu vabi jutri, 19. oktobra, ob 20.30 na predvajanje filma »II nome della rosa«. Uvodna beseda prof. Karlo Černič.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 11. do 17. oktobra:
RODILI SO SE: Andrea Locardi, Dami-ana Bramuzzo, Ares Simonit, Marco Pas-guariello, Luca Di Lenardo, Patrizia Sfili-goi in Luca Candussi.
UMRLI SO: 63-letna gospodinja Ed-mea Tasso vd. Roldo, 75-letni upokojenec Giuseppe Prijon, 56-letna gospodinja Angelina Vogrig por. Bottaz, 80-letna upokojenka Giuseppina Policardo vd. Kozman, 81-letna upokojenka Anna Go-deas, 79-letna upokojenka Benedikta Fračeškin vd. Frančeškin, 86-letni upokojenec Giorgio Perco, 79-letna upokojenka Giuditta Raf, 82-letni upokojenec Attilio Mariano, 77-letna gospodinja Maria Brumat vd. Glede.
POROČILI SO SE: tehnik Marino elemente in brezposelna Alessandra Nardin, trgovec Walter Devetak in profesorica Marija Spazzapan, obrtnik Ivano Canta-rutti in gospodinja Simonetta Mimas, uslužbenec Maurizio Ouaglia in bolničarka Donatella Franzoni, delavec Roberto Kos in uslužbenka Katia Noriš Marcato, prodajalec Luigino Carlet in uslužbenka Laura Prinčič.
OKLICI: kavarnar Pasguale Marino in uslužbenka Sabina Bano, policist Luigi Srebernic in prodajalka Diana Petronio.
kino
Gorica
CORSO 15.30—22.00 »Full Metal Jacket«. R. Stanley Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 15.30—22.00 »Gli intoccabili«. VITTORIA 15.45—22.00 »Who's that girl«.
rwi v« w
1 rzic
EKCELSIOR 15.00—22.00 »007 zona peri-colo«.
COMUNALE Jutri: 18.00-20.00 »Another time, another plače«. Orig. verzija s podnaslovi. Prost vstop.
Nova Gorica
SOČA 16.00—18.00—20.00 »Planet Orde-
Sel«.
DESKLE 17.00—19.30 »Pobesneli fantje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 9.30 Giuseppa Corfi Firrinceli iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Jutri v Kulturnem domu komedija Sumljiva oseba
Battello in Spetič v senatu o problemu ureditve Korna
Senatorja Battello in Spetič sta te dni vložila interpelacijo zunanjemu ministru v zvezi s poplavo, ki je prejšnji teden prizadela precejšnji del Gorice in Nove Gorice. Komunistična senatorja ugotavljata, da je do pojava prišlo že drugič v štirih letih in da je voda povzročila veliko škodo. Kontingentni vzrok so bile izjemne padavine, ob teh pa obstaja problem odtočnega sistema, ki zlasti na jugoslovanski strani ni kos tako izrednim okoliščinam.
Ob ugotovitvi, da že deluje mešana komisija obeh občin za vprašanja okolja in teritorija in da je bila z Osimskimi sporazumi ustanovljena stalna mešana komisija za vodno gospodarstvo, sprašujeta Battello in Spetič, kaj namerava zunanje ministrstvo ukreniti v zvezi s tem problemom, predvsem kar zadeva ureditev grezničnega omrežja na novogoriški strani in namestitev primernih deouracijskih naprav. Po mnenju podpisnikov interpelacije je namreč potrebna obsežna pobuda, sporazumno z drugimi pristojnimi ministrstvi in krajevnimi upravami ter jugoslovanskimi oblastmi, da se zagotovi ne samo varnost in zaščita okolja, ampak tudi da se zavaruje zdravje ljudi spričo sedanjega nevzdržnega stanja okuženosti Korna.
Prodornost avtomobilskega sejma v Gorici
w
Ze prvi dan izreden obisk občinstva na goriškem Motor Exp6 Racing ’87
Goriški sejmi so postali kvalitetnejši. To predvsem po zaslugi njih prireditelj ev-zasebnikoy kot tudi zaradi novega upravljanja nekaterih že ustaljenih sejmov in tudi zaradi večje zavzetosti vseh, ki jim je pri srcu gospodarsko ovrednotenje Gorice. To je včeraj dejal predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, ob odprtju letošnjega sejma Exp6 Motor Racing. Predsednik zbornice je poudaril uspešnost prizadevanj tistih, ki so pred sedmimi leti pričeli prirejati ta sejem, ne da bi od kogarkoli imeli denarne podpore. Že predlanskim so imeli 50.000 obiskovalcev. Lani je bil sejem še bolj kvaliteten in privlačen kot v prejšnjih letih. Zaradi tega so lani zabeležili kar 31-odstotni porast obiskovalcev.
Letos si seveda nadejajo, da bo uspeh še večji saj so popestrili ponudbo. V vseh treh paviljonih ter tudi na prostem, na kar 30.000 kvadratnih metrih površine, so razstavljeni izdelki kar 260 znamk. Bevilacgua je v svojem govoru poudaril, da gre v tem primeru za razvejan prikaz široke mreže trgovcev, obrtnikov in vseh drugih, ki imajo opravka s tem sektorjem. V zadnjem času je italijanska avtomobilska industrija v precejšnjem razvoju, je še dejal predsednik zbornice, pa čeprav se od časa do časa nanjo zgrinjajo temni oblaki.
O tem je obširneje govoril predsednik goriškega avtomobilskega kluba Mario Tirel. Vsakokrat ko mora država najti dodatna finančna sredstva je avtomobilski sektor prizadet. Tako s poviškom cene bencina kot raznih drugih davkov za nakup avtomobilov in še z marsičem. Denar država dobi in hoče dobiti na najlažji način: pri avtomobilistih. O tem vprašanju bo govor v soboto, na posvetu, ki ga prireja Italijanski avtomobilski klub v zbornični dvorani na sejmišču.
Govoril je tudi goriški župan, sejem pa je otvoril podpredsednik deželne vlade Gianfranco Carbone. Izrekel je priznanje goriškim gospodarstvenikom za tako vzorno urejen sejem. V svojem govoru se je dotaknil tudi drugih vprašanj gospodarskega razvoja naših krajev, še zlasti kar se tiče Goriške in Trsta.
_ Na sejmišču lahko vidimo naj novejša vozila, ki so na prodaj, kot tudi vrsto tekmovalnih vozil. Od tistih, s ka-
terimi piloti sodelujejo na relllyjih kot tudi na tekmah formule ena. Na ogled so seveda tudi motorji. Na sejmišču pa so se zbrali tudi vsi tisti, ki imajo kaj opravka z dodatno avtomobilsko dejavnostjo, od trgovcev z nadomestnimi deli kot tudi zavarovalcev in bank.* Današnji dan na sejmišču bo zanimiv in raznolik. Dopoldne pridejo v Gorico lastniki vozil ferrari iz Treh Benečij. Napovedujejo, da jih bo kar precej. Vsako teh vozil že od zdavnaj vzbuja veliko pozornost,_ saj si ga lahko le malokdo privošči. Še več je zanimanja sedaj, ko je veliko polemik okrog tekmovalnih vozil jz Maranella, to v zvezi s tekmovanji za svetovno avtomobilsko prvenstvo. Vozila ferrari se bodo na sejmišču zbrala ob 10. uri. Zelo zanimivo bo današnje popoldne. Seveda za vse tiste, ki si bodo ogledali sejmišče. Še bolj pa za vse ljubitelje nekaterih avtomobilskih in motociklističnih športnih panog. Na sporedu bodo tekmovanja superbikersev, v mi-nokrosu in hovercraftih. Od 14. ure dalje se bodo na sejmišču vrstila razna tekmovanja na katerih bodo sodelovali najboljši italijanski tekmovalci.
Povejmo še nekoliko o programu prihodnjih dni. Med tednom, v večernih urah, bo kabaret z Lucianom
Bronzijem. V soboto, 24. oktobra, bo ob 10. uri posvet o športnem avtomobilizmu. Posvet prireja ACI. Seveda bo govor tudi o sedanjih težavah, ki pestijo avtomobilski sektor. Prav tako v soboto bo 1. rallystar za Tri Benečije. Tekme bodo v dopoldanskem času, od 14.30. Ob 17.30 pa bodo prikazali ho-vercrafte. V nedeljo 25. oktobra pa se bodo na sejmišču zbrali lastniki terenskih vozil suzuki, popoldne ob 14. uri pa bodo zaključne tekme rallystara.
IIere qoRizi«
MotQrExp6 Racing '07
OUTLINE
ORG ANIZZAZIONE
mm '

NA SEJMIŠČU V GORICI	i )
v *
danes	'	,
18. Oktobra SUPERBIKERS
PROGRAM
NEDELJA, 18. 10.
ob. 10 un shod lastnikov Ferrarijev iz Treh Benečij ob 14 uri. Superbikers. Minikros. Hovercraft. Go-Pro
MED TEDNOM: Kabaretne predstave z Lucianom Bronzijem.
Najem Go-Pro in vožnja po trasi za občinstvo
SOBOTA. 24. 10.
ob 10 uri Športni avtomobilizem v preteklosti in bodoče prespektive - SEJNA DVORANA pad. C organizira Avtomobilski klub v Gorici ob 10.30: Tehnično športna kontrola za 1 RALLVSTAR TREH BENEČIJ ob 14.30. Obvezne preizkušnje '1 RALLVSTAR TREH BENEČIJ ob 17.30 Ekshibicija Hovercraft in Go-Pro NEDELJA. 25. 10.
ob 10 uri: Shod terenskih vozil SUZUKI iz Treh Benečij
ob 14. uri T. RALLVSTAR TREH BENEČIJ" ob zaključku ekshibicija Hovercraft m Go-Pro
URNIK delavniki 18.00-22.00
praznik predpraz, 10.00-22.00
VSTOPNINA delavniki 4.000 iir
predpražnik - praznik 7.000 lir zTiižana 5.000 lir
MASTROIANNI GOMME
Ul. del Poggio 8 — GORICA PRISOTNI NA SEJMU MOTOR EXPO’ RACING
■■ Hi BB	■■
NOVI FIESTA 50
jtm	0
M	s
m ^ W
lA^ i|
S. A. S.
TOMAUTO
Ul. Nizza 15 —Tel. (0481) 83923 — GORICA ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO IN POKRAJINO
AUSTIN ROVER
RANoanovan
AUSTIN MINI • AUSTIN METRO • AUSTIN MAESTR0 • AUSTIN MONTEGO ROVER 1300 • ROVER 1600 • ROVER 800 • ROVER 825
Obiščite nas v paviljonu D na sejmu Motor Expč Racing
POIŠČI GA PR! NAS
lil Obiščite nas na sejmu MOTOR EXPO RACING 87 - paviljon A ZASTOPNIK: P. GRATTON - Gorica Ul. Aquileia 42 - Tel. 0481/520121, 520052
Muzej avtomobilov in tehnike - Majnica 27 - Fara - Gorica, tel. 0481/888404

Audi
r
Novi Audi 90 prehiteva !
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
La Goriziana
S.R.L.
GORICA — Ul. D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 520655, 520438, 22351
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
DOBITE GA NA SEJMU EXPO RACING 87 V PAVILJONU B in pri zastopniku za Gorico in pokrajino:
AUTOSACCHETTI
AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. 0481/83627
sedež: ul. Longo Isonzo A. 9/11 — Gorica Tel. 0481/83771-2-3, 84069
Tržič: Ul. A. Bolto 38/A Tel. 0481/45949
[utman
OUALTIERO
Ul. Terza Armata 102 - Tel.: 0481/20144
Zastopnik terenskih vozil SUZUKI in motorjev YAMA-HA, BMW, GILERA, MALAGUTI
Prisotni smo v paviljonu B
V nedeljo, 24. oktobra, ob 10. uri na sejmišču prvi shod lastnikov terenskih vozil SUZUKI iz Treh Benečij
Z Nušičevo Sumljivo osebo začetek sezone SSG
Farsično razkrivanje anatomije policijske metode
Prijeten gledališki večer. In s tem je nemara že vse povedano. Kljub »vsemu« pa premalo. Kajti dodati moramo, da je bila v petek otvoritev sezone Slovenskega stalnega gledališča, ki stopa v novo delovno obdobje z vso dediščino nerešenih vprašanj iz prejšnjih let, da je bila to pomembna premiera, saj udejanja življenjskost in žilavost SSG, da so si igro ogledali številni gostje (med temi tudi Josip Vidmar, ki je bil avtor prevoda iz srbščine), da je bilo občutje v dvorani dobro, aplavz spontan in topel, kar je pri našem premierskem občinstvu prava redkost.
In v ozračju takega »zunanjega« razpoloženja bomo skušali opisati SUMLJIVO OSEBO srbskega komediografa Branislava Nušiča.
Zunanji okvir te komedije, ki je bila v njenem času prepovedana in katere stoletnica nastanka teče prav letos, je zelo preprost, lahko bi celo rekli — naivno preprost. Tu se spleta ljubezenska zgodba med Marico (Alda Sosič) in Jurijem (Tone Gogala). Marica je seveda po volji očeta, policijskega načelnika Jerotija (Anton Petje), namenjena drugemu, Vincencu (Vladimir Jurc), kar pa dekletu ne prija, tako da grozi s škandalom: v mesto povabi svojega ljubljenega, svetuje mu nastanitev v hotelu Evropa in predvsem to, naj nikomur ne izda svoje istovetnosti. Prav v tem času pa dospe na postajo krajevne policije brzojavka z notranjega ministrstva v Beogradu, v kateri je rečeno, da se prav v okraju Jerotija Pantiča skriva revolucionar, ki ima pri sebi antidinastični material, skratka, sumljiva oseba, katero je treba izolirati, prijeti, aretirati in vklenjeno odpeljati v Beograd. Pa spet jasno: ta sumljiva oseba je pp pameti krajevnih uradnikov in šefa policije "prav lekarnar Jurij, ki ni hotel povedati hotelskemu receptorju svojih osebnih podatkov, zaklene se v sobo in s seboj ima Maričina ljubezenska pisma, od katerih se noče na noben način ločiti. To je nadvse sumljivo. Zato ga krajevne oblasti aretirajo, začne se farsično zasliševanje, dokler ne nastopi branje pisem...
Pri Nušiču se vsa stvar srečno konča: oblastniki so osmešeni, mlada kronata svojo ljubezen.
V tržaški postavitvi režiserja Dušana Jovanoviča pa gre za drugačen obrat: zaročenca se zastrupita, Vincenc strelja celo na svojega mrtvega tekmeca, Živko (Gojmir Lešnjak) v svoji pohoti po pijači tudi spije strupeni napoj, Jerotije ubije Vincenca in še sam napravi samomor. Skratka, konec vsega, smrt farse, ki se ji pravi policijska preiskava, smrt »krivih« in nedolžnih, smrt smisla in nesmisla. V perverznem vrtincu policijskih kontrol in zasliševanj izgine prav vse. To se pravi, da je temeljna poanta Jovanovičeve postavitve prav prikazovanje nesmiselnosti policijskega rabeljstva v našem času, ki pa je, žal, v svetu podvržen vsenaokrog prav takšnim prijemom — anahronističnim, srednjeveškim, nesodobnim. Kljub vsej nehumanosti policije, zaporov, indolentnega uradništva, vse te pragmatične kategorije obstajajo, danes so še celo trdnejše kot kdajkoli in njihova žrtev je celo najvišja humanistična kategorija — ljubezen.
Ves ta modus režija konsekventno izpelje od začetka do konca. Najprej je dogajanje izkoreninjeno iz tipičnega balkanskega miljeja, v temeljni ideji, anatomiji policijske metode (kot temu pravi Jovanovič sam), močno posodobljeno in v tragičnem koncu izrazito povedno. Predstava skorajda v vsem nadgrajuje Nušičevo pisno predlogo, ki je, resnici na ljubo, dokaj nebogljena, v svoji preproščini, po mojem mnenju, zelo povprečna, primerna za gledalca, ki od gledališča ne zahteva kaj več od dveh ur kratkočasja. Na srečo pa smo tisti »nekaj več« videli, če mi verjamete to, kar sem zgoraj skušal opisati.
Ob tem ne gre prezreti niti nekaj zares posrečenih vrhunskih prizorov, kot je na primer tisti, ko stopijo na sceno uradniki Vincenc, Milivoj (Alojz Milič), Atanazij (Silvij Kobal) in Aleksij (Adrijan Rustja), ali pa slika, v kateri se dogaja zasliševanje in kjer naravnost blesti Vladimir Jurc s svojo držo, mimiko in govornim tonom. Smešenje uradništva, policije, a tudi tragični prikaz realnosti zapornikov sta tako dobila nekaj zenitov, ki niso od muh. In če je bilo drugo dejanje vseskozi na nivoju, polno dogajanja, stalnega premikanja in preobratov, je bilo v pr-
vem vendarle nekaj preveč nihanja, predvsem je bodel razkorak med »resno« figuro Antona Petjeta v vlogi Jerotija in ostalimi, farsično zasnovanimi liki. Petje je sicer zaigral prebrisanega, a tudi naivnega in bojazljivega policijskega načelnika, ki se je v svoji vlogi razživel do zaželenih ostrin v drugem delu, medtem ko v prvem njegova nesporna igralska osebnost ni izstopala, kot bi morala, vsaj v odnosu do vodilne vloge, ki naj drži niti celotnega dogajanja. Svoj tempo pa je znal stopnjevati in se je tako priključil radikalnim režiserjevim hotenjem. O Vla-dimiru Jurcu smo že zapisali. Bil je od prvega do zadnjega trenutka v sozvočju s predstavo, vseskozi presenetljivo zadržano humoren, gangstersko prefinjen. A tudi petkov gost Gojmir Lešnjak je razkril širok razpon igralskega talenta, tako v karikiranem pijanskem govoru kot v do potankosti naštudiranih pozah. Alda Sosič pa je s svojo »jezno mladostjo« in odločnostjo dovolj nazorno prikazala lik zaljubljenega dekleta... Ob
teh in že prej omenjenih igralcih so nastopili še Miranda Caharija, Stane Starešinič, Stojan Colja in Dušan Jazbec, ki jih je (kot vse ostale) v kostume oblekla Marija Vidau. Zamislila si je kroje, ki so bili nekakšna smešna in dovolj povedna sinteza balkanskega in ameriškega (obdobje tridesetih let) oblačilnega okusa. Scena, delo Marjana Kravosa, je razprostrla dovolj širok gibalni prostor, na kateri je kraljevala postelja, ki pa kljub zajetnosti ni funkcijsko upravičevala take masovnosti.
Lahko torej rečemo, da je bilo to sodobno branje Nušiča vseskozi logično izpeljano, radikalno zastavljeno, mestoma zelo smešno, kar bodo najbrž gledalci nadvse cenili. In če je bila želja Slovenskega stalnega gledališča prav v iskanju odziva naše publike, mu je nemara to uspelo. Marsikateri zahtevnejši obiskovalec gledaliških dvoran pa bo počakal na druge priložnosti...
MARIJ ČUK
Mnenja gledalcev
»Današnji večer je bil zelo pozitiven. Predstava je bila zabavna in je ustvarila pravo vzdušje. Taka igra je za začetek sezone prav primerna.« (Ivan Brass)
»Opazi se, da je bila to premiera, saj pride v prvi predstavi vedno do spodrsljajev. Nušičevo delo pa je zelo znano in lepo. Rekel bi pa, da je bilo drugo dejanje današnje predstave boljše od prvega.« (Glavko Turk)
Na petkovi premieri so bili prisotni tudi številni gostje iz Slovenije in Jugoslavije. Milenko Slevenič je izrazil svoje mnenje o režiji in igri našega igralskega ansambla. »Najprej moram povedati, da sam nisem Slovenec,« je dejal. »Režija se mi je zdela izvrstna. Nasploh pa se mi je vse skupaj zdelo dobro. Med igralci pa mi je bila najbolj všeč mlada punca, Alda Sosič.«
o petkovi premieri
Med gledalci smo slišali tudi nekaj kritik: »Igra bi mi bolj ugajala, če bi bila predstavljena na drugačen način, morda z drugo režijo,« je nekdo dejal in ni hotel povedati imena.
»Igralci so mi bili všeč. Koncept igre pa mi ni ugajal, saj je konec drugačen od originala. Tak primer je lahko streljanje na zaključku. Režiser Jovanovič je hotel delo posodobiti, a meni to ni všeč, ker je avtorja okvaril. Nušič je namreč povedal druga-e.« (Joško Lukeš)
Na vprašanje ali bo ta igra kos zastavljenemu cilju, ali bo žela uspeh med širšo publiko, so nam vsi intervjuvani gledalci pritrdilno odgovorili. Strinjali pa so se tudi s trditvijo, da smeh v igri ni samemu sebi cilj.
IVANA VENIER
V četrtek bo prvi abonmajski koncert GM
Simfonični orkester RTV Ljubljana
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA je danes tisti glasbeni korpus naše matične domovine, ki poleg Slovenske filharmonije v najvišji meri predstavlja slovensko glasbeno poustvarjalnost. Pod vodstvom izkušenih dirigentov, kot sta Anton Nanut, pred njim pa Samo Hubad, se je razvil v ansambel, ki mu visoko kvaliteto priznavajo svetovno znani glasbeniki in ki je danes priljubljen gost koncertnih odrov v mednarodnem merilu. Pozdravljamo njihovo pripravljenost za nastop na prvem abonmajskem koncertu nove sezone, še posebno, ker bo za dirigentskim pultom primorski rojak ANTON NANUT, šef dirigent tega ansambla. Nanut, ki je dobitnik številnih priznanj za svoje umetniške dosežke -med drugim Župančičeve nagrade in nagrade Prešernovega sklada - redno gostuje na evropskih koncertnih odrih, kjer je cenjen kot dirigent širokega repertoarja in razgibane interpretacije. Z obema slovenskima orkestroma je štirikrat gostoval v ZDA.
Spored koncerta simfonikov RTV Ljubljana navaja krstno izvedbo slovenskega skladatelja Marjana Gabrijelčiča Evfonia za flavto, harfo, violončelo in godala v stavkih Amoroso, Giocoso in Doloroso, Ravelov klavirski koncert v G-duru in Berliozovo Fantastično simfonijo.
MARJAN GABRIJELČIČ iz Anhovega v Soški dolini je dovršil študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca. Srečujemo ga na vidnih in odgovornih položajih slovenskega glasbenega življenja, kjer se je povsod uveljavil z zanesljivim čutom velike odgovornosti. Tržaški Glasbeni matici je bil vedno naklonjen in je našla v njem velikega prijatelja.
Gabrijelčič je avtor tehtnih glasbenih del s področja vokalne in instrumentalne glasbe, skladbe, ki so mu prinesle lepa priznanja.
Kot docent - trenutno tudi dekan - Akademije za glasbo, prenaša Gabrijelčič svoje izkušnje na mlade glasbene talente.
MAURICE RAVEL (1875-1937) je eden največjih francoskih skladateljev 20. stoletja. Njegova mati je bila po rodu iz pirenejsko-baskovskega področja, kar je vplivalo na Ravelovo navezanost na špansko tematiko, ritmiko in melodiko.
Med njegovimi številnimi deli izstopajo klavirske skladbe, še posebno oba klavirska koncerta iz leta 1931 -prvi v D-duru za levo roko in drugi v G-duru, posvečen slavni francoski umetnici in pedagoginji Marguerite Long, ki ga je prvič izvedla leta 1932 pod skladateljevo taktirko.
Osnovna poteza KONCERTA V G-DURU je razigranost in sproščenost - skladatelj ga je najprej hotel imenovati Divertissement in je dodal, da je po njegovem mnenju lahko »koncertna glasba vesela in bleščeča« in da se mu zdi kar prav, »če ne teži vedno h globini in dramatičnosti«. Ritmi jazza in elementi swinga so del značilnosti te Ravelove partiture. Ves zvočni blesk pa ne skrije jasne misli in trdne oblike.
Ob začetku prvega stavka se skladatelj spomni svoje domovine v Pirenejih. Uvodna tema je namreč gibka plesna melodija baskovskega izvora. Navdih za drugi stavek - Adagio assai - je Ravel dobil v Adagiu iz Mozartovega Kvinteta za klarinet in godalni kvartet. Sorodnost s salzburškim mojstrom pa je notranja. Tretji stavek - Presto - bi lahko imenovali tudi Toccata. Nemirni ritmi nestrpno segajo drug v drugega, solist in orkester kar tekmujeta v virtuoznem blesku in vratolomnih poskokih. Ves ta ognjemet razkošnih učinkov daje stavku pridih zabavne, vendar z jedrim duhom prežarjene, glasbe.
Solistični part Ravelovega koncerta bo izvedla KATJA MILIČ. Mlada tržaška pianistka je pred dobrim letom dni diplomirala z odliko v šoli Glasbene matice pod veščim vodstvom prof. Neve Merlak. Ker šoli Glasbene matice še vedno ni priznana pravica javnosti, je seveda morala kot ostali absolventi Glasbene matice opraviti diplomski izpit še na državnem konservatoriju, kjer je prav tako prejela najvišjo oceno. Že drugo leto se izpopolnjuje na Akademiji za glasbo v Beogradu pri slovitem klavirskem pedagogu Arbo Valdmi.
Poleg snemanj za RAI, koprsko ter ljubljansko in beograjsko RTV, šteje Miličeva med svoje uspešne nastope samostojne recitale v Trstu, Kopru, na Opčinah, v Beogradu in Benetkah. Na republiškem tekmovanju glasbenih šol v Beogradu in Dubrovniku se je uvrstila na od-ličnpo prvo mesto. O njenih izrednih pianističnih sposobnostih govori tudi uspeh, ki ga je dosegla pred nedavnim v Benetkah, kjer se je na klavirskem tekmovanju »Nagrada Venezia 1987«, veljavnem za pianiste, ki so diplomirali v šolskem letu 85/86 z naj višjo oceno na konservatorijih v Trivenetu, uvrstila v finale in nastopila s koncertom v veliki dvorani opernega gledališča La Penice v Benetkah.
Skladatelj HECTOR BERLIOZ (1803-1869) je svoji FANTASTIČNI SIMFONIJI, »epizodi iz življenja umetnika« dodal tole poetično razlago: Mlad, bolestno občutljiv glasbenik z bujno domišljijo, se je v navalu obupa zaradi ljubezenskega razočaranja zastrupil z opijem. Namesto v smrt ga strup potopi samo v dolgo spanje, polno čudovitih vizij. Njegova občutja in spomini se v tem stanju bolne razdraženosti pretvarjajo v glasbene misli in slike. Ljubica sama se mu spremeni v melodijo, ki postane tako rekoč »fiksna ideja«, ker jo srečava vedno znova.
Stavki Fantastične simfonije so naslednji: Sanjarje-nje-strasti, Ples, V naravi, Hoja na morišče in Noč na Kleku, kjer čarovniško orgijo prekine mrtvaško zvonjenje, dies irae v burkasti parodiji, peklenski ples, ki se z mrtvaškim spevom zlije v eno.
Polnokrvno romantična, kot je simfonija sama, je tudi avtorjeva razlaga k njej, je znak tiste dobe, ki išče za glasbo poetično oporo in opravičilo. Glavni junak te dobe je Faust, v katerem je združen novi herojski ideal s fantastiko, ki je drugi najvažnejši element tistega časa. V Berliozovi Fantastični simfoniji se prava simfonija neha že s prvim stavkom, s četrtim pa se pričenja vključno fantastika. Zato so jo nekateri imenovali tudi »Simfonična fantazija«. Zadnji stavek predstavlja najbolj originalen del simfonije z novimi zvočnimi efekti in z dotlej še ne slišano barvitostjo, ki postane ideal glasbene romantike. Danes so morda te zvočne barve nekoliko obledele, vendar je v tem delu še vedno dovolj toplote, ki jo daje umetninam iskrena izpoved ustvarjalca in dovolj veličine, ki je znak tako genialnih samorastnikov kot je bil francoski skladatelj Berlioz.
GOJMIR DEMŠAR
Premiera v Rossettiju
Obrabljeni Casanova
V gledališču Rossetti se je v četrtek po poletnem premoru zopet dvignil težak žametni zastor. Ansambel Stalnega gledališča FJK je uprizoril komedijo Casanova v Spaju, tržaškemu občinstvu bolj malo znanega avtorja Arthurja Schnitzlerja, ki sicer sodi med najpomembnejše pisatelje dunajskega »fin de siecla«.
Casanova v Spaju je lahkotna veseloigra, brez globljih intelektualnih hotenj: avtor ne naslanja efektnosti svojega dela na besedilo, pač na preprosto karakterno komika, ki je včasih tudi precej posrečena, drugič pa le preveč enostavna in ponekod skorajda plehka. Za junaka komedije je Schnitzler izbral že prevečkrat »izkoriščenega« Casanovo. Novost je le v tem, da tokrat klasični ljubimec ne nastopa več kot neustavljivi osvajalec ženskih src. Avtor ga prikazuje v trenutku zatona njegove »slave«, ko si tudi sam končno zaželi stalne zveze z eno samo žensko.
Povsem razumljivo je, da iz enega od najmanj znanih pa tudi najmanj duhovitih Schnitzlerjevih tekstov, namenjenih zdolgočaseni in zabave željni dunajski publiki leta 1919, ni bilo mogoče »ustvariti« izredno kvalitetne predstave. Kljub temu bi bilo morda mogoče storiti kaj več, čeprav se je treba vsekakor pohvalno izraziti o sedmih igralcih, ki so vdahnili nekaj življenja Schnitzlerjevim »junakom«, čeprav so bile njihove geste ponekod le preveč karikirane. Delo je zrežiral Luca de Fusco, za scenografijo in efektne kostume pa je poskrbel umetniški vodja gledališča Rossetti Segio D'Osmo. Interpretacijo naslovne vloge legendarnega osvajalca so poverili Marianu Rigillu, ostali nosilci glavnih vlog pa sta »tekmeci« Anna Teresa Rossini in Antonella Fattori, »prevarana« Federico Pacifici in Vittorio Franceschi ter »nekdanji osvajalec« Giampiero Becherelli. (hj)
Srečanje s kitaristom Corono
Z nastopom rimskega kitarista Pier Luigija Corone (slednji poučuje tudi na tržaškem konservatoriju) se je začel v Gallusovi dvorani v Trstu letošnji ciklus glasbenih večerov z naslovom »Srečanja s solistom«.
Že takoj na začetku članka lahko poudarimo, da je šlo za lep glasbeni večer, ki je privabil veliko občinstva, slovenskega in italijanskega, predvsem mlade, kar kaže, da sta imela naša osrednja glasbena ustanova GM oziroma prof. Aleksander Rojc, ki ciklus vodi, srečno roko pri izbiri prvega solista.
Corona se je predstavil s programom, ki ga lahko štejemo med najboljše programe iz repertoarja, namenjenega kitari. Tako je začel svoj nastop z Bachovo Suito štev. 4 v E-duru, nadaljeval z Giulianijevimi Variacijami in Dogsonovo Partita for guitar, v drugem delu pa s Petimi preludiji Vil-
la Lobosa in dvema valčkoma Barrios Mangoreja.
Reči moramo, da smo poslušali nastop, verjetno enega najboljših kitaristov, ki je nastopil v Trstu.
Navdušen aplavz, ki je sledil vsaki točki, je to tudi potrdil. In ker je bilo navdušenje res izredno, je Corona na koncu dodal še vrsto skladb in tako pripravil poslušalcem še koncert po koncertu, kar pomeni, da so lahko uživali ob njegovem izvajanju skoraj dve uri (s kratkim premorom seveda).
Gallusova dvorana, v kateri se je odvijal koncert (ostali naj bi bili v Avditoriju Deželne radijske postaje v Trstu) je pokazala vse svoje hibe (škripanje poda in utesnjenost prostora). Potrdila pa je svojo akustičnost in pa dejstvo, da daje takšnim solističnim večerom tisto intimnost, kije za dobro izvedbo in uspeh le-teh potrebna.
NEVA LUKEŠ
Vedeti morate, da je najbolj tragična stvar na svetu biti zamejec. Kaj še - mostovi in brvi! To je pesek v oči! Zamejec je bitje, ki ga v resnici nihče ne mara: eni pravijo, da so z zamejci sami problemi, drugi pa, da naj se vrnejo kar tja, od koder so se vzeli in mirna Bosna! In tako zamejci živijo primitivno življenje, ki je seveda organizirano po modelih arhaičnih družb, a zato nič manj primitivno...
Jasno je, da imajo zamejci več poglavarjev in tudi sami so posebne sorte bitja. Eni slišijo bolj z desnim ušesom, drugi z levim, čisto na sredi pa je dolg nos, v katerem se skrivajo možgani, ki vso zadevo prav in lepo razmejujejo. Imajo tudi svoja gledališča, raznorazna društva, odbore, komisije, zveze, delegacija na najvišji ravni, a kaj pomaga, ko je vsa stvar zamejska in nima prave veljave, če ne zamejske.
Zamejca prepoznamo na prvi pogled in to že na ulici: ni mu treba ničesar blekniti in niti napraviti cirkuške poze - takoj ugotovimo, da je zamejec zamejec. Po čem? Po zamejski drži vendar! In ta je čisto posebna: hoja je poševna, glava niha sedaj desno, sedaj levo, kajti zamejci so zelo prebrisani in ni mogoče ugotoviti, ali je levi ali desni zamejec, kajti velikokrat je kar oboje, odvisno od podnebja. Ko pa se zamejec asimilira, hodi vzravnano in je že zamejec med zamejci, teh pa je že kar dober zalogaj. Zamejci imajo tudi ščite, da se ne bi med seboj preveč ščipali oziroma, da jih ne bi preveč bolelo, ko po njih padajo zauščice z vseh strani in od zgoraj in od spodaj, največkrat pa od zadaj.
Zamejci imajo tudi svoje zamejske šole, zamejske učbenike in zamejske šolnike, ki sicer hodijo na zamejske seminarje, kjer se delijo ščepci popra iz matice, a tega navadno takoj izkihajo, ali še bolje, zaradi zdravja se takih zadev ne udeležujejo. Pa teater imajo, smo rekli, ki bi moral biti zamejski, a je primeren za samo eno vrsto zamejcev, in razne domove, predvsem v Gorici, ki so primerni za druge vrste zamejcev.
Zamejci so odlični pevci. Povsod pojejo. Politične in cerkvene pesmi, športne in kulturne, gospodarske in turistične, tako da se večkrat dogaja, da sta dva zamejca v enem in en zamejec v dveh. Res, pisana druščina, kjer je nacionalni šport tarnanje: eni tarnajo nad gluhobo zelene, studenčne, sončne matične domovine, drugi pa
0 zamejski zamejskosti
__________Marij Cuk_______
nad hermetizmom divje, netolerantne, imperialistične nove domovine. Tretji pa tarnajo kar nad usodo, ki je tako zamejska in ne privošči niti dobitka na stavi športne napovedi.
Da, dragi bralci, že prej smo vas opozorili, da je svar dovolj tragična in da imajo različni različen odnos do zamejstva. Eni se bratijo z zamejci, da bi prelisičili depozit, drugi pa se ne bratijo, a bi zamejce prav tako radi prelisičili. Most pa ostane, most. Po njem hodijo najrazličnejše živali in tovori, tako da je zamejski hrbet že ves žuljav od puhlih govoranc in bi ga bilo treba večkrat premazati s čudodelno mažo. Zamejsko, seveda, a tudi nezamejsko, odvisno od koristi.
In tako zamejci živijo v svoji razprostrani deželi, vsak dan se rojevajo novi zamejci in tisti, ki močneje prdnejo, so takoj v središču pozornosti in s svojim vonjem oplemenitijo še druge, kajti zamejski prdec je opoj, brez katerega zamejec ne more živeti, kaj šele, da bi dihal. V tej razprostrani deželi rastejo hiše, hišice in bajte, čeprav je večkrat oblačno. In rastejo tudi gobe, strupene in manj strupene, odvisno od želodca.
A kaj bi še pripovedoval, raje poglejmo zapis sodne razprave, kajti sodniki so zasačili dva za-mejca-hudodelca, ki sta plavala v kalnem.
Obtožba
Javni tožilec: »Prečastiti, tokrat imamo opraviti z največjimi zločinci, kar jih svet premore. Opraviti imamo z zamejci, ki niso ne tič ne miš, ampak nekaj v sredi, nekakšni netopirji, lahko bi rekel tudi muhe, ki pustijo svojo sled povsod tam, kjer se ustavijo ali celo sedejo. Ti zamejci so banditi najhujše sorte, ki kalijo čisto življenje in preprečujejo naravni razvoj. Ti, prvi zamejec, povej, zakaj si zamejec!«
Prvi zamejec: »Jaz sem komar z velikim ZZZZZZZZ, oziroma zamejec z Z, ponosen sin
sloveče matere. Zamejec sem, tako je mati djala, ko je nad zibelko solzice prelivala, še prej me je iz trebuha izmotala in v zamejski uk dala. Zamejec sem, predragi javni tožilec, ne vprašaj ne zakaj ne čemu, še sam ne vem, da smem. Sicer sem zamejec, zamajec, zamorec, vse, kar začenja na Z, sem. Zamejec sem, ker mi pod srcem raste lipov cvet, ker hodim k nedeljski paši, ker poslušam radio Trst A, ki mojim uhljem blagodejen zven da, ker sovražim komuniste, dolge vlažne gliste, ker sovražim tuji svet, sem zamejec svet.«
Javni tožilec: »In ti, zakaj si zamejec?«
Drugi zamejec: »Jaz sem zamejec s čisto majčkenim, majčkenim... z. Takoj ob rojstvu sem odločil, ne že prej, da bom zamejec, to je opoj, rosni gnoj, ki veje iz zemlje, zato jem zamejske žemlje, sovražim klerikalce hude in ližem prave dude. Sicer povem, da je biti zamejec čast in marsikdo se ujame v našo past, a mi ne dajemo salame, mlatilci smo dišeče slame.«
Javni tožilec: »Vidite, da so ti banditi popolnoma čez les, da ne rečem zabiti, pa brez zamere. Poglejte, povedal bom dogodek, ki se mi je pripetil danes zjutraj, ko sem ves zamišljen z avtom peljal proti tej častitljivi sodniški hiši. Pred semaforjem ustavim, bila je rdeča luč: vame se zaleti drug avtomobil. Noter, kdo drug, kot klerikalni zamejec, ki ga je luč kot bika razjarila, da je hotel naprej, naprej in ni maral priznati premoči rdečine. In veste, stalno je glava nihala, zdaj levo, zdaj desno, a se je kar na sredi ustavila«.
Prvi zamejec: »Protestiram, vi žalite moj tabor, ki je v grenkih nočeh nosil solze v očeh. Oni so krivi, oni lažnivi, one druge tožite, buče zabite, jaz bi dal rdečo luč pod ključ!«
Drugi zamejec: »Ti kar molči in se po prsih tolči, če si zamejec ti, veljam jaz za tri.«
Javni tožilec: »Mir sedaj, mir, sicer bom še sam začel rimati, še sam bom postal zamejec, vsi zamejci ste pesniki, zato ste zamejci. In ker ste zamejci, hočem izterjati za vas pravično kazen. Spoštovani sodni zbor, zahtevam, da so zamejci še naprej zamejci in nič drugaga. Hvala!«
Obramba
Prvi branilec: »Dragi kolega. Močno se motite, ako mislite, da so vsi zamejci iste pasme. Sami ste ugotovili, da so eni tič, drugi miš. Med tičem in mišjo pa je velika razlika, čemur boste pritrdili tudi vi, če imate kaj v hlačah. Vendar pustimo stran ginekološke zadeve. Trdite, da so zamejci banditi. Res je, da so malce po svoje prirejeni, a poglejte: sami se med seboj ne morejo videti, niti trpeti. To je vas, nič drugega kot vas, ki jo bo prav kmalu hudič vzel, pardon -Bog, če vas hudič moti. Kaj bi potem zgubljali čas in besede, oni so vendar most, mostovi pa vemo, da ne grizejo«.
Tedaj je v dvorani zašumelo, dvignili so se vzkliki: »Nočemo takih branilcev, dol z njim, mi nismo most!«
Sodnik: »Zamejci mir, sicer boste imeli za kazen za domačo nalogo stokrat napisti besede: Čez most ga ni, čeprav boli!«
Prvi branilec: »Vidite, sploh niso nevarni, še most niso, skratka nič. Zato apeliram na nežna čustva tega sodnega zbora in prosim, da jih oprostite vsake krivde. Pa čisto na uho povedano, če jih obsodimo, nad kom se bomo konec koncev znašali? Rim in Beograd sta premalo! Kdo nam bo obdeloval gredice in s kom se bomo stepli - vsa eksotika bo izginila!«
Sodniki so dolgo zasedali. Še sedaj zasedajo. Zamejci pa so dolgo živeli, še sedaj živijo. Kdo ve, če so zares tako čudni in pravi cirkuški klovni. Je že res, da ima marsikak zamejec rdeč nos, a to ne iz ideološkega prepričanja. Je že res, da ima kak zamejec bel obraz, a niti tega iz ideološkega prepričanja.
A zakaj so sodniki toliko časa zasedali? Mogoče zato, ker niso imeli drugega dela in so na dolgo in široko tuhtali, kako še razlastiti zamejca zamejske zamejskosti?
(Jeseni leta 1983)
Horoskop
od nedelje 18. 10. do sobote 24. 10. 1987
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19.
4.) — VI IN DELO: * I * Napoved za vas ni ravno ugodna. Teden bo muhast in nagajiv. Mars vam je sovražen, zato lahko računate na nepričakovane ovire in komplikacije. Prav lahko pride do napetosti, trenj in vroče krvi. Posebno previdni naj bodo rojeni od 26. do 30. marca. VI IN DRUGI: Ne spuščajte se prehitro v nova znanstva, da ne boste razočarani. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
— VI IN DELO: f j Teden bo nemiren in nepredvidljiv. Cel kup majhnih težav vam bo kvarilo razpoloženje, vendar boste kljub temu uspeli uresničiti naloge, ki ste si jih zadali. Neugodna dneva bosta petek in sobota. V petek se raje izognite zahtevnejšemu delu. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima res rad, pričakuje od vas več razumevanja. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) — VI IN DELO: Preživeli boste prijeten in vesel teden. Znašli se boste v srečnih okoliščinah, ki bodo botrovale k temu, da boste uspeli narediti precej več, kot ste si upali načrtovati. V četrtek se vam bo ponudila kar zanimiva priložnost. Težavna dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si zelo želi vaše bližine. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
— VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in razgiban teden. Ponudile se vam bodo nekatere priložnosti, ki jih je res vredno izkoristiti. Delo vam bo prav lepo steklo in težav ne bo. Samo v petek in soboto se lahko zgodi, da bo kaj narobe, ko vam bo Luna v Škorpijonu neprijazna. VI IN DRUGI: Ljudje vas bodo utrujali in zelo si boste želeli miru. Ugodna bosta sreda in četrtek.
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.) — VI IN DELO: Napoved za vas je dokaj ugodna. Zvezde so vam prijazne in teden vam bo brez večjih težav minil v prijetnem razpoloženju. Rojeni od 29. 9. do 3. 10. bodo polni energije in bolj agresivni kot običajno. Lahko pa pride tudi do spora in vroče krvi. Sobota bo neugodna. VI IN DRUGI: Imejte potrpljenje in razumevanje z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN DELO: Teden bo tokrat nagajiv in nepredvidljiv. V prvih dneh lahko pride do težav in slabe volje. Od sredine tedna dalje pa se bo marsikaj premaknilo v pozitivno smer. Ne prenaglite se v neki odločitvi, ker vas lahko naglica drago stane. Ponedeljek vam ne bo naklonjen. VI IN DRUGI: Čas je že, da izboljšate odnose z ljubljeno osebo. Ugodna bosta sreda in četrtek.
VODNAR (20. 1. -MAf 18. 2.) — VI IN
DELO: Glede na to, da sta vam Merkur in Venera precej neprijazna, lahko pričakujete nekaj nepredvidenih težav in zapletov pri delu. Rojenim od 26. do 30. 1. bo Mars zelo naklonjen. Polni energije in življenjske moči bodo povsod zmagoviti. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: Zanesljivo lahko računate na pomoč ljudi, ki so vam dragi. Ugodna bosta torek in sreda.
S
RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: Za večino rakov bo teden uspešen in zanimiv. Merkur in Venera vam bosta priskočila na pomoč pri uresničevanju vaših načrtov. Teden vas bo nekajkrat prav prijetno presenetil. Razne neprijetne težave in nevšečnosti pa bodo doletele rojene med 28. 6. in 2. 7. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z ljubljeno osebo vam bodo v veliko veselje. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN DELO: Računate lahko na prijeten in nadvse uspešen teden. Spremljalo vas bo dobro počutje in težav ne boste imeli. Ugoden položaj Venere in Merkurja bo pozitivno vplival na vaše delo, ki ga boste opravljali z večjo lahkoto in spretnostjo kot običajno. Kritičen dan bo ponedeljek. VI IN DRUGI: V ljubezni vas čakajo prijetne novosti. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) — VI
IN DELO: Čaka vas prijeten in vesel teden. Venera v vašem ozvezdju bo poskrbela za dobro voljo in odlično počutje. Računate lahko na dobre delovne rezultate in zanimive priložnosti. V petek vas bo razveselila dobra novica. Torek bo težaven. VI IN DRUGI: Teden bo v znamenju nadvse harmoničnih odnosov z ljubljeno osebo. Ugodna bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22. 12. - 19. 1.) — VI IN DELO: Merkur in Venera sta vam naklonjena, zato lahko z gotovostjo računate na uspešen delovni teden, ki vam bo izpolnil marsikatero željo. Težave čakajo rojene od 28. 12. do 1. 1„ ki naj bodo previdni, ker jim bo Mars hudo nagajal. Kritična dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: V družbi se boste čudovito sprostili. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
^ ^	— VI IN DELO:
Teden bo prav pri-^	j eten in nadvse za-
nimiv. Merkur in Venera vam bosta naklonjena, zato vam bo delo prav lepo steklo in težav ne bo. Bodite nadvse pozorni, da ne zamudite ugodne priložnosti, ki se vam bo ponudila. Neugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: V prijetni družbi boste dobrodošli in priljubljeni. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
Itu. v fc>-cL<.rp i*,. w ; fU-j G h.L.L.
Šifra: IRIS
Žal med horoskopom in grafologijo ni prav nobene zveze. Nekateri res mislijo, da je v grafo-logiji kaj okultnega. Toda na srečo, ali na žalost, je to le ena od vej izrazne psihologije, ki skuša iz pisave reči o nekom, ki ga seveda grafolog ne pozna in ne vidi, kakšen je. O tem, kaj se bo zgodilo, žal ni mogoče prav nič povedati. Morda so se pred časom pojavljali različni »grafologi«, ki so samo menili, da to so, in so se ukvarjali tudi z napovedovanjem prihodnosti iz pisave. Če še kje naletite na takega, boste zdaj vedeli, da je pač vedeževalec...
Zadnje čase se borite z utrujenostjo, kar je morda posledica poletja, ki je že za nami, lahko pa so vzroki popolnoma drugačni. Zdi se, da imate nekaj težav z dihanjem, če se zaustavimo ob zdravju. Iz pisave namreč lahko razberemo tudi nekatere telesne značilnosti in pogosto je prav pisava opozorilna, saj običajno še pred izbruhom kakšnega simptoma že opozarja nanj. Previdnost torej ni nikoli odveč. Zakaj to pišem? Predvsem zato, ker ste že sicer precej občutljive narave. In seveda tudi občutljivega zdravja. Ste pa tudi
čustveno senzibilni. Radi imate nežnost v vsem. Pričakujete, da bodo ljudje z vami taktni, tako kot ste vi z njimi. Vendar se to pogosto ne dogaja. Morda ste taktni tudi zaradi plahosti. Večkrat se vam zdi, da so drugi bolj praktični od vas. To ocenjujete predvsem takrat, ko bi bila morda najbolj potrebna prodorna moč, ki je vam primanjkuje.
Ste intelektualno naravnani, veliko razmišljate. Nikoli si ne postavljate višjih ciljev, kot ste jih sposobni uresničiti. To ravnovesje je gotovo dragoceno. Na tak način človek ne doživlja razočaranj in stalnih frustracij.
Šifra: JAZ
Dobra inteligenčnost vam omogoča, da ste lahko zelo samostojni. Toda včasih tudi nekoliko samosvoji. Stvarni in odločni, kot ste, pa se morate večkrat boriti proti raztresenosti in neovira-nosti. Oster smisel in treznost vam pri tem pomagata. Pri partnerju iščete predvsem čustva, ki bi se z vašo duhovno razgibanostjo dobro dopolnjevala. Vprašanje je, koliko sami kaj storite za prave stike. Nezaupanje, strah pred bližino in tudi pred vdanostjo so običajno posledice slabih izkušenj, toda vsak dan se začenja nov dan, ki bi lahko popestril tudi vašo sicer neodvisno naravo. Proti strahu se morate pričeti boriti z upanjem ne glede na preteklost.
KUPON
za grafotoško analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:......................
Primorski dnevnik. 18. oktobra 1987
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. Kordiljerska država v ZDA; 6. Vzklilo žito; 9. Pisec dela med komedijo in tragedijo; 12. Vasja Predan; 14. Arabsko področje; 15. Palermo; 16. Rimska boginja jeze; 18. Pristaniško mesto na jugu Arabije; 19. Izdelek iz vlaken ali žice; 20. Ime slovenskega telovadca Cerarja; 22. Ingemar Stenmark; 23. Hribovita pokrajina v Grčiji; 24. Drugi predsednik ZDA (John); 26. Vrv, s katero se napne lok; 28. Odprt balkon, ploščad; 30. Dlakast; 31. Film. igralec Ladd; 32. Rod Stei-ger; 34. Italijanski boksar; 35. Reaktivno letalo; 36. Najljubša oseba; 38. Nelogičen na začetku; 39. Urugvaj in Kambodža; 40. Fotografski aparat;
42. Kemijski znak za nobelij; 43. Veljati na borzi; 45. Beležka; 46. Avstr, pilot F 1 (Niki).
NAVPIČNO: 1. Naš tednik; 2. Vid Dietrich; 3. Naplačila; 4. Kraljica v šahu; 5. Derivati amoniaka; 6. Am. filmski komik Laurel; 7. Italijanska lira; 8. Anatolij Karpov; 10. Zapor; 11. Odlična teniška igralka (Martina); 13. Poljski... proizvod; 15. Individualen, zaseben; 17. Najvišja gora v Turčiji; 19. Zabeležen... v knjigo ali v šolo; 21. Veliki je zdravilna rastlina; 23. Plin brez barve; 25. Sara Simeoni; 27. Španski spolnik; 29. Eden izmed Dumasovih mušketirjev; 33. Navodilo, tendenca, potek; 36. Jugoslovanski boksar Parlov; 37. Jezero v SZ; 40. Kakor; 41. Absolutna atmosfera; 43. Knock out; 44. Izum brez soglasnikov.
(lako)
1		2	3	4	5		6	7	8		
		9				10					11
12	13		14							15	
16		17		18					19		
20			21		22			23			
24				25		26	27				
28					29		30				
31					32	33		34			
35				36			37		38		
39			40					41		42	
		43							44		
	45						46				
REŠITEV
•nr Tt’ !'0'X
Tl	-jj, gori '01 Jerv
*££ ‘eim -gg bauis ■££ isiuierv 6Z Ja 'tl :'S'S 'SZ
:ueia •££ iueuro 'iz kiestdA •gl hererv -£i luaieAird 'sj ^appud -gi ieAojpBiAefg
•n gsare -oj :'>rv t hn ■£ !nms ’9 hp™1® T Turep T T "(TA 'Z hnfBjEjAl !A0N l :ON3IdAVN ■spneg -gj, :sajou -sj. gjBiti -ort Tl !on Tl imeuiBU 'o^ Nn ’6£ :[0U -gg :buibux -gg gaf -gg irjBN TE -'S'!! TE |UBIV TE gesel 0E :esBiai 'SZ :BAnaj gz -suiBpv 'tZ hidg TZ !'S'l TZ 'orrjAi -gz !aia -gj kiapv '81 lBJI ‘91 !Vd Sl jBiima -j-j i'd'A zi iigiemBip -g :pejs -g :epBA SN T :ONAVHO(IOA
Nogomet za EP: med Švico in Italijo brez zmagovalca in golov
Viciniju točka ustreza, Švedom tudi...
Švica - Italija 0:0
ŠVICA: Brunner, Marini, Schaellibaum, Weber, Geiger, Koller, Sutter,
Hermann, Brigger, Bickel (od 57. min. Bamert), Bonvin (od 57. min. Zwicker).
ITALIJA: Zenga, Ferrara, Cabrini, Baresi, Ferri, Bagni (od 79. min. Ance-lotti), Donadoni, De Napoli, Altobelli (od 82. min. Mancini), Giannini, Vialli.
SODNIK: Van Langenhove (Belgija).
KOTI: 5:3 za Italijo. OPOMIN: Weber (Šv.), Ferrara in Vialli (It.).
GLEDALCEV: 35 tisoč.
Težko bi lahko rekli, da je bila to lepa tekma. Italija je bila izredno »praktična« ali bolje rečeno verjetno nesposobna, da bi se v prvem delu igre zoperstavila divjim naletom mladih Švicarjev. Edino zrelo priložnost v prvem delu igre je imel Geiger, ki je z glavo preusmeril strel proti italijanskim vratom, vendar pa je Zenga mojstrsko ubranil njegovo »puščico«.
V drugem polčasu je italijanska vrsta zaigrala nekoliko odločneje, vendar bolj po zaslugi posameznikov kot pa zaradi kolektivne igre. V tem obdobju sta se izkazala predvsem Vialli, ki je prava gonilna moč te navsezadnje zelo mlade Vicinijeve reprezentance, in fizično ter tehnično solidni
De Napoli, v obrambi pa je blestel Baresi. Čeprav je proti koncu tekme Italija zaigrala nekoliko solidneje, je bilo že okoli polovice drugega polčasa očitno, da Vicinijevi vrsti zadostuje neodločen izid.
In res so najbolj zrelo priložnost za zadetek spet imeli Švicarji, vendar pa je Cabrini »zvito« posredoval ter zrušil švicarskega napadalca v ključnem trenutku (seveda ne da bi ga sodnik videl).
Marsikdo se je po zaključku tekme spraševal, ali je bila taktika Italije bistra, da se je pač zadovoljila le z'remijem. Tako mora na domači tekmi, ki bo 14. novembra, nujno premagati
Švedsko ali pa s slednjo vsaj doseči delitev točk ter 5. decembra doma premagati Portugalsko, kar nikakor ne bo lahko, saj so Portugalci, kot znano, v moštvo spet vključili vse svoje ase in v popolni postavi že zmagali kar na Švedskem.
IZJAVE PO TEKMI
DANIEL JEANDUPEUX (trener švicarske reprezentance): »Imeli smo več priložnosti od Italijanov, pa tudi nekoliko smole pri zaključevanju akcij. Bili smo manj učinkoviti kot ob drugih priložnostih.«
LESTVICA
Švedska	7	4	2	1	11:3	10
Italija	6	4	11	1:3	9
Portugalska 5	13	1	5:5	5
Švica	6	1	3	2	8:8	5
Malta	6	0	1	5	3:19	1
PREOSTALI SPORED 11.11. Portugalska - Švica: 14.11. Italija - Švedska; 15.11. Malta - Švica; 5.12. Italija - Portugalska; 20.12. Malta - Portugalska.
GIANLUCA VIALLI (napadalec Italije): »Zadovoljen sem z izidom, manj pa s svojo igro. Vendar pa je bila to nehvaležna tekma za napadalce, ki smo se raje žrtvovali za kolektiv.«
ALESSANDRO ALTOBELLI (napadalec Italije): »Igrali smo proti doma tradicionalno solidnemu nasprotniku, ki prav ni hotel izgubiti. Sami pa smo morali še kar paziti v obrambi, saj so bili domačini večkrat zelo nevarni.«
AZEGLIO VICINI (trener italijanske reprezentance): »Se ne strinjam s tistimi, ki trdijo, da je to bila povprečna tekma. Švica je solidna ekipa in je prav tako močna kot Portugalska in Švedska. Jaz sem pričakoval prav tako ekipo, ki smo jo danes videli na igrišču, zato sem s točko zadovoljen. Saj smo vendar igrali na tujem, v sredo pa je na tujem zmagala le Nizozemska na Poljskem.«
OLLI NORDIN (trener švedske reprezentance): »Ta rezultat nam omogoča, da zmagamo v skupini, vse je zdaj odvisno od nas, vem, da nam lahko uspe.«
Formula ena: VN Mehike
Mansell danes prvi na startu
CIUDAD MEXICO — Britanec Manseel je v drugem dnevu poskusnih voženj za današnjo VN Mehike v formuli ena (TV 2, začetek ob 20.15) prehitel Avstrijca Bergerja, a razlika v časih med šesterico boljših je res minimalna in obeta se ogorčen boj za zmago in naslov prvaka.
VRSTNI RED NA STARTU
1. vrsta: Mansell (VB) williams lT8"383i Berger (Av.) ferrari 1T8"426. 2. vrsta: Piguet (Br.) wil-liams 1T8"463; Boutsen (Bel.) be-netton 1T8"691. 3. vrsta: Prost (Fr.) mclaren 1T8"742; Fabi (It.) benetton 1T8"992. 4. vrsta: Senna (Br.) lotus 1T9"089; Patrese (It.) brabham 1'19"889. 5. vrsta: Albo-reto (It.) ferrari 1T9"967; De Cesa-ris (It:) brabham T20"141. 6. vrsta: Warwick (VB) arrows T2T'664; Cheever (ZDA») arrows T2T705. 7. vrsta: Brundle (Bel.) zakspeed 1'21'S11; Nannini (It.) minardi r22"035. 8. vrsta: Nakajima (Jap.) lotus r22"214; Johansson (Šve.) mclaren 1'22"382. 9. vrsta: Danner (VB) zakspeed 1'22"593; Arnoux (Fr.) 1'23"053.
Nogomet: danes 6. kolo italijanske B lige
Milutinovič: debit v Trstu
Današnje kolo italijanske nogometne B lige bo prav gotovo zanimivo, predvsem zaradi raznih sprememb pri tehničnem vodstvu posameznih ekip. Včeraj zjutraj so npr. v Vidmu predstavili novega trenerja Boro Milutinoviča, ki bo nadomestil Giacominija. O jugoslovanskem trenerju je bilo že mnogo rečenega in napisanega, sedaj pa bomo tudi videli, kakšna je njegova strokovna priprava in kaj bo slednji konkretnega postoril.
Milutinovič ima 42 let, dolga leta je igral pri beograjskem Partizanu, nato pa je deset let treniral v Mehiki, in sicer tudi tamkajšnjo državno reprezentanco. Nazadnje je vodil argentinsko ekipo San Lorenze, katero je hitro brez pomisleka zapustil. Predsednik Udineseja Mazza je prepričan, da bo s prihodom jugoslovanskega trenerja zavel nov veter v ekipi, kjer se je v zadnjem obdobju marsikaj razdrlo. Zanimivo je, da ne bo Milutinovič že danes vodil ekipe na domači tekmi proti
Piacenzi, temveč da bo debitiral prav 25. t. m. na derbiju v Trstu proti Tries-tini.
Triestina bo gostovala v San Bene-dettu del Tronto proti solidni domači ekipi. Še vedno bo manjkal diskvalificirani Dal Pra, vendar bo tudi pri nasprotnikih manjkal diskvalificirani Nobile.
Disciplinska komisija je medtem objavila uradno motivacijo Napolijeve zmage z 2:0 v Pizi. V slednji je napisano, da je Renico zadel predmet, ki je bil odvržen s strani gledalcev in da torej obstaja »objektivna odgovornost« Piše. Sodnik in zdravnik sta potrdila obstoj rane na Renicovi glavi.
DANAŠNJI SPORED (OB 14.30): Bari - Catanzaro, Brescia - Taranto, Cremonese - Barletta, Genoa - Bologna, Lazio - Padova, Lecce - Atalanta, Modena - Arezzo, Parma - Messina, Sambenedettese - Triestina, Udinese -Piacenza.
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi
Smelt Olimpija nadigrana
JUGOPLASTIKA - SMELT OLIMPIJA	99:74 (47:41)
JUGOPLASTIKA: Sretanovič 12, Berasovič 18, Kukoč 8, Sobin 19, Poljak 5, Ivanovič 21, Radja 16, Vučiča 9.
SMELT OLIMPIJA: Petrovič 12, Zdovc 10, Tovornik 10, Hauptman 3, Todorovič 1, Vilfan 10, Čurčič 18, Kotnik 10, Djurisič.
SPLIT — Z odlično igro v začetku drugega polčasa, je Jugoplastika povsem nadigrala Ljubljančane in ohranila svojo nepremaganost.
V prvem delu so se varovanci trenerja Jelovca dobro upirali gostiteljem, a v drugem delu nikakor niso našli pravega orožja, da bi prebili obrambo Jugoplastike. Ob bučnem navijanju domačih gledalcev so Spličani z atraktivno igro zmedli goste, med katerimi se je izkazal le Čurčič, ki je skoraj vse svoje točke dosegel v drugem polčasu. Zgovoren je tudi podatek, da so Ljubljančani v presledku 10 minut drugega dela dosegli samo štiri točke.
OSTALI IZIDI 5. KOLA: Zadar - Gibona 91:92 (53:47); Borac - Crvena zvezda 87:74 (43:34); IMT - Budučnost 100:109 (56:54); Bosna - MZT 95:77 (48:38). Danes Šibenka -Partizan.
NEPOPOLNA LESTVICA: Jugoplastika 10, Zadar 8, Šibenka, Smelt Olimpija in Gibona 6, Partizan, Crvena zvezda, Bosna in Budučnost 4, MZT, IMT in Borac 2. (Šibenka in Partizan imata tekmo manj.
V italijanski košarkarski A-2 ligi
Segafredo z Vitezom
V	današnjem srečanju z novincem Maltintijem bo Segafredo končno pred domačimi gledalci nastopil v popolni postavi. Boris Vitez je namreč okreval, Arsenje Pesič pa je v gosteh s Sabellijem že nastopil in se izkazal v najboljši luči. Če bo »mojster obramb«, trener Goričanov Mario De Sisti, znal pripraviti zanko za Maltintijevega najboljšega strelca v ligi, Američana Joeja Bryanta, lahko pričakujemo, da bo Segafredo dosegel svojo tretjo zmago.
V	sinočnji anticipirani tekmi je medtem Annabella iz Pavie z 98:85 (50:44) premagala Stando iz Reggio Calabrie, najboljši strelec je bil »Neapeljčan« Caldwell (33 točk).
OSTALI SPORED 5. KOLA (17.30): Yoga - Fantoni, Riu-nite - Spondilatte, Rimini - Sharp, Alno Jolly, Facar - Čuki, Sebastiani - Sabelli.
SPORED A-l LIGE: Arexons - Bancoroma, Allibert -Tracer, Roberts - Scavolini, Hitachi - Benetton, San Bene-detto - Divarese, Brescia - Šnaidero, Wuber - Enichem, Irge - Dietor.
Stefane! doma z Aresejem
Drevišnji gost Stefanela, moštvo Teorema iz Areseja, je skupaj z veronskim Citrosilom še edino nepremagano moštvo košarkarske B-l lige. Drevišnje srečanje je težko, saj se okoli Tanjevičevega moštva že ustvarja ozračje napetosti, kljub temu, da je društvo večkrat poudarilo prehodnost letošnje sezone. Marko Lokar je že snel mavec in redno trenira, njegova forma pa je vprašljiva.
V1. jugoslovanski nogometni ligi
Polom Crvene zvezde
Kriza ljubljanskega moštva Integral Olimpija
Boks: za SP v težki kategoriji
Tyson zbil tudi orjaka Biggsa
ATLANTIC CITY — V dvoboju z izzivalcem Tyrellom Bi(jg-som je svetovni prvak v težki kategoriji, nepremagani Mike Tyson dosegel svojo že 29. zmago s KO med profesionalci v 32 dvobojih. Dvoboj je v zadnji sekundi sedmega kroga prekinil sodnik, vendar je orjaški Biggs (195 cm) nemočno ležal na tleh s krvavim obrazom. Izzivalec je bil boljši le v prvem krogu, nato pa je bil povsem v rokah svojega nasprotnika, okoli katerega se že ustvarja mit nepremagljivosti. Zmaga mu je vsekakor prinesla 4 milijone dolarjev zaslužka, medtem ko bo Biggs prejel nekaj več kot milijon dolarjev, vendar je zanj kariera zdaj bržkone končana.
Tysonov prihodnji nasprotnik bo bivši prvak, 38-letni Larry Holmes, ki je spet snel rokavice s klina. Tyson je star komaj 21 let.
V	anticipiranih tekmah 11. kola 1. jugoslovanske nogometne lige sta v Tuzli Sloboda in Hajduk igrala 1:1 (0:1), v Mostarju pa je Velež kar s 5:0 (1:0) odpravil beograjsko Crveno zvezdo. Za Velež je zmaga pred gostovanjem za pokal UEFA v Dortmundu nadvse spodbudna.
DANAŠNJI SPORED: Dinamo - Že-Ijezničar, Partizan - Radnički, Rijeka -Priština, Sarajevo - Sutjeska, Budučnost - Osijek, Vojvodina - Rad, Čelik -Vardar.
V	2. ligi ima ljubljanska Integral Olimpija na gostovanju v Banjaluki malo možnosti za uspeh. Igralci ves teden zaradi spora z vodstvom (plače so premajhne) niso trenirali, trener Gu-golj je »taktično« odšel na bolniški dopust, skratka, moštvo je na robu propada.
Živojinoviču ni uspelo
SYDNEY — Domačin Pat Cash in Ivan Lendl sta finalista mednarodnega teniškega turnirja v Sydneyu na Avstralskem.
Jugoslovanu Slobodanu Živojinoviču torej ni uspelo presenetiti Lendla, ki ga je premagal s 6:3, 7:5, medtem ko je Cash s 6:3, 2:6, 7:6 izločil Zahodnega Nemca Borisa Beckerja.
Argentinu dirka po Lombardiji
MILAN — Moreno Argentin je suvereno zmagal na kolesarski dirki po Lombardiji, ki je bila živahna in kakovostna po udeležbi. Na cilju je v Sprintu zlahka obračunal s Francozom Madiotom in Belgijcem Van Lancke-rom, ki je bil dva kilometra pred koncem sam na čelu dirke.
Dirka je veljala tudi kot zadnja preizkušnja za ekipni svetovni pokal,.ki zdaj pripada nizozemskemu moštvu Panasonica.
Košarka: Kontovelci v promocijski ligi
59 točk v Miljah dovolj
CGI RADIOGRAF -
KONTOVEL ELECTR. SHOP 45:59
(30:25)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 16 (0:2), Kocman (0:1), Gruden 3 (1:2), Devetak, I. Starc 8, Sterni 3, Dolhar, D. Starc 12 (1:2), Čivardi 6 (0:1), Čuk 11 (3:7).
TRI TOČKE: Ban 2, D. Starc 1.
Kontovelci so v Miljah osvojili pomembno zmago. V prvem polčasu je bila igra precej izenačena, le v končnih minutah je uspelo domačinom povesti za nekaj točk. V drugem delu igre pa so Kontovelci predvsem po zaslugi odlične conske obrambe 3-2 povsem nadigrali Miljčane in tudi zasluženo zmagali. Naj omenimo, da so naši košarkarji še neuigrani v napadu, nasprotno bi bila včerajšnja zmaga še izdatnejša.
Od posameznikov sta bila včeraj najboljša Ban in Civardi. (D. Starc)
POLET - BARCOLANA 53:83 (18:41)
POLET: Ferluga 1 (1:2), Malalan 7, Fabi 2, Kovačič 16 (1:2), Granier 6,
Tavčar 6, -Hrovatin 6 (0:2), Pisani 5 (1:2), Gregori 4, Sossi 0.
3 TOČKE: Malalan 1, Kovačič 1, Granier 2.
V prvem kolu promocijskega prvenstva so poletovci nerodno izgubili proti ekipi Barcolane. Tak poraz ni opravičljiv, saj med ekipama ni tako velike razlike. Jasno je torej, da so si naši iz raznoraznih razlogov poraz zaslužili. V obrambi so bile velike luknje, skozi katere so nasprotniki brez nikakršne težave prišli do koša. V napadu pa so Openci igrali vse preveč živčno, če uspoštevamo še, da so naši slabo skakali bodisi v napadu kot v obrambi, je slika tekme popolna.
Naslednji teden bodo poletovci počivali. Torej imajo na razpolago dva tedna, da zapolnijo vse vrzeli, tako da bodo v naslednjih tekmah zaigrali, kot sami vedo.
(Dario Kovačič)
Slovenska republiška liga
ISKRA NOVA GORICA -
HELIOS DOMŽALE 93:91 (44:43)
Motociklizem: v Vallelungi
D. Štoka 11. na poskusnih vožnjah
VALLELUNGA — Motociklist Pri-motor kluba Danilo Štoka je na prvi poskusni vožnji zadnje motociklistične dirke za italijansko prvenstvo v Vallelungi v kategoriji superbike na yama-hi FZ osvojil dobro 11. mesto s časom T34 "16.
Najhitrejši je bil Luchinelli na duca-tiju (T29”22) pred Američanom Mer-klom na hondi (r29"78), Tardozzijem na bimoti (T29"88), Ferrarijem na bi-moti (T30"07) in Pirovanom na yamahi (T30"78).
Radio Opčine
V okviru današnje oddaje Sprotna nedelja na Radiu Opčine (pričetek ob 15.00) bodo med drugim prenosi z nogometnih tekem Zarja - Supercaffe (2. AL) in Gaja - Hermada (3. AL), neposredni prenos Jadranove košarkarske tekme iz Conegliana (ob 17.30) in trije prispevki (pogovor s kotalkarjem Samom Kokorovcem, s karateistom Sergijem Štoko in reportaža z Borove košarkarske tekme v D ligi).
V deželnem odbojkarskem pokalu
Borovci že kvalificirani
PALLAVOLO TRIESTE - BOR	2:3
(3:15, 16:14, 9:15, 15:12, 6:15)
BOR: Batič, Marega, P. in R. Pernarčič, Meton, Zubin, Budin, D. in G. Gasparro, Sedmak.
S sinočnjo zmago v mestnem derbiju so se borovci, skupaj z Libertasom iz Turjaka, že uvrstili v četrtfinalni del deželnega odbojkarskega pokala za moške.
V prvem setu so borovci pokazali dobro in živahno igro in vse je kazalo, da bodo tekmo na lahek način tudi dobili. Toda v nadaljevanju so se nasprotniki razigrali in so po zaslugi dobre obrambe, a tudi zaradi nekolikšne zmede v Borovih vrstah kljubovali našim fantom vse do petega niza, v katerem pa so borovci, zaradi boljše kondicijske priprave, enostavno pregazili nasprotnika. (Marko Marega)
SLOGA - LIBERTAS TURRIACO 1:3
(3:15, 15:10, 6:15, 10:15)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Pahor, Sain, Zgubin.
Slogaši so tudi v drugem kolu deželnega pokala nastopili proti ekipi, ki bo letos igrala v C-2 ligi in je bila torej objektivno močnejša od njih. Naši fantje so odpovedali le v prvem setu, v ostalih treh pa so se višjim in izkušenejšim nasprotnikom enakovredno upirali. Trener Milič je preizkušal razne variante v shemi igre in slogaši so kljub porazu povsem zadovoljili. (Inka)
LESTVICA SKUPINE A PO 2. KOLU: Libertas Turriaco in Bor 4, Nu-ova Pallavolo TS in Sloga 0.
Ženske
BREG AGRAR - SLOGA KOIMPEX 1:3
(6:15, 15:12, 9:15, 2:15)
BREG AGRAR: Slavec, Kraljič, K. in V. Kocjančič, L. in T. Mauri, Komar, Pertot, Malmenval, Maranzina.
SLOGA KOIMPEX: Vidah, Križ-mančič, Lupine, Škerk, Ana in Elena Adam, Mijot, Sosič, Drnovšček, Koko-ravec, Morpurgo.
Drugo kolo deželnega pokala je bilo za Slogo Koimpex ponovno uspešno, Brežanke pa so drugič morale poražene z igrišča. Obe ekipi sta tokrat nastopili z okrnjenima postavama in oba
trenerja sta tako imela priložnost, da vključita v igro mlade igralke, ki so pri obeh društvih letos prvič vključene v prvo ekipo. Glavna karakteristika sinočnjega derbija je bil tako prav nastop mladih igralk, ki so dokazale, da so si mesto v ekipi zaslužile in da jim bo letošnje prvenstvo prav gotovo prineslo veliko zadoščenja. (Inka)
NUOVA PALLAVOLO TRIESTE -KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:1
(15:4, 13:15, 15:9, 15:12)
TRAJANJE SETOV: 22, 36, 31, 18 minut.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Umek, Maver, Štoka, Paulina, Purič, Janežič, Conestabo.
Tekma je bila v glavnem precej izenačena, razen v prvem setu, ko so gostje vse preveč grešile, medtem ko so gostiteljice igrale zelo motivirano. V naslednjem setu so se Kontovelke razigrale in s prodornim napadom slavile delno zmago. Toda v nadaljevanju so bile gostje vse preveč statične. Nekoliko je šepal tudi sprejem, medtem ko so bile nasprotnice veliko bolj natančne, predvsem v igri ob mreži, kjer jih Kontovelke niso mogle zaustaviti. Ravno tu je bila razlika med ekipama in točki sta zasluženo pripadli požrtvovalnejšim gostiteljicam^
(Maja Štoka)
LESTVICA SKUPINE A PO 2. KOLU: Sloga Koimpex 4, Nuova Pallavolo TS in Kontovel Electronic Shop 2, Breg Agrar 0.
SOKOL INDULES - GIEFFE PIERIS 3:2
SOKOL: Ušaj, Radetič, Visentin, Tanja in Lara Masten, Škrk, Žbogar, Pertot, Venier, Stoper.
V prvih dveh setih je Sokol Indules preveč grešil v servisu in sprejemu, tako da je nasprotnik, ki nastopa v prvenstvu v C-2 ligi, stalno vodil in zasluženo zmagal. Od tretjega seta dalje pa je Sokol vsiljeval nasprotniku, ki se je odlikoval v obrambi, svojo igro ter je v ostalih setih stalno vodil in zmagal. Poudariti je treba, da je tekmi sledilo številno gledalstvo, ki je bučno vzpodbujalo naše igralke. To je že druga zmaga Sokola Indulesa v tem pokalu proti nasprotnikom iz višje lige. (Iv. V.)
Kotalkanje: po velikem uspehu na svetovni ravni Poletovega kotalkarja
Samo Kokorovec: »Še bom napredoval«
Slavje, ki ga je v petek zvečer priredilo ŠD Polet za svojega vrhunskega športnika Sama Kokorovca ob povratku s svetovnega prvenstva v Novi Ze-lendiji, smo izkoristili tudi za daljši pogovor-intervju, ki ga na tem mestu objavljamo. Novih argumentov za razpravo je bilo seveda mnogo, kot je bila tudi za Sama ta izkušnja svetovnega prvenstva popolnoma nova.
Samo, kakšno »težo« ima ta srebrna kolajna v kombinaciji in kakšna je bila konkurenca?
»Kombinacija je seštevek obveznega in prostega programa, ki spet sestoji iz kratkega in dolgega programa. Kdor torej konkurira za kombinacijo, mora biti popoln kotalkar. Vseeno pa priznam, da bi raje dobil eno katerokoli kolajn v prostih ali obveznih likih, kot pa zlato v kombinaciji. Vseeno pa je seveda slednja v tako močni konkurenci, kot je moška kotalkarska na svetovnem prvenstvu, izreden podvig. Na svetu so namreč štiri velesile
v kotalkanju, in sicer Italija, ZDA, Avstralija in Zahodna Nemčija, tem pa sledijo še vse ostale. Vendar pa je v teh državah kotalkanje res na izrednem nivoju.
Kaj sedaj? Po srebru lahko pride le zlato, posebno glede na to, da si bil na tem SP daleč najmlajši tekmovalec...
Takoj moram povedati, da ne bo nesporazumov, da sem s srebrom v kombinaciji izredno zadovoljen, posebno če pomislimo, da je zlato osvojil moj večni tekmec in prijatelj Sandro Gu-erra, s katerim se že vrsto let dopolnjujeva in skupno kotalkarsko rasteva. Sva na istem nivoju, pač odvisno od trenutne forme. Če pa je tokrat prišlo srebro, je to lahko le spodbuda, da bo drugo leto prišlo še kaj več... Saj imam še mnogo let tekmovanj pred sabo. Navsezadnje imam le 17 let, ki sem jih dopolnil prav v Aucklandu.
Opiši kako življenjsko izkušnjo, ki si jo odnesel s tega svetovnega prvenstva.
Samo in Sandro Guerra (desno) ob petkovem povratku v Trst
Italijanski državni reprezentantje smo bili v velikem hotelu skupaj z vsemi ostalimi tekmovalci. In prav slednji so občudovali našo homoge-
nost, našo enotnost. Skoraj zavidali so nam, ko pa ni bilo med nami niti najmanjše zavisti, obratno. Bili smo eden za vse in vsi za enega.
Pred prvenstvom si poznal svoje glavne nasprotnike?
Seveda sem poznal vse svoje »evropske« nasprotnike, ne pa tistih iz ostalih držav. O njih sem vedel le to, da med prvenstvom »pokažejo zobe«, zato pa so med ekshibicijskimi nastopi bolj »popustljivi«. Mi pa se potrudimo tako na uradnih tekmovanjih kot tudi med ekshibicijami.
Kako pa si si sploh priboril »potni list« za Novo Zelandijo?
Glavni »kvalifikacijski« tekmovanji sta bili evropski pokal v Palermu in Pokal ZRN v Selbu, kjer sem se izkazal. Menim, da ne bom več imel problemov za uvrstitev v državno reprezentanco in da bo šla od sedaj naprej moja športna pot še navzgor...«
DUŠAN JELINČIČ
Jadran danes v Coneglianu
Jadranovi košarkarji bodo danes v okviru 4. kola prvenstva B-2 lige igrali v Coneglianu proti moštvu Stefanela. Naše košarkarje čaka torej zelo težka naloga. Na sliki: trenutek s tekme 3. kola Jadran - Spinea.
Za letošnje nogometno prvenstvo
Goriška hranilnica sponsor Pro Gorizie
Na današnjem srečanju proti ekipi San Dona bo Pro Gorizia nosila na dresih ime novega sponsorja, Cassa di Risparmio Gorizia. S tem dejanjem je predsednik Pozzo uresničil načrt, ki si ga je. zastavil pred dobrim mesecem, ko je prevzel ekipo in napovedal, da bo v najkrajšem času skušal neposredno zainteresirati tudi krajevne gospodarske in bančne kroge, tako da bi ekipa zadobila potrebno goriško identiteto.
Tako Scarano kot Tripani sta poudarila pomembnost tega dejanja, saj se s tem potrjuje zanimanje, ki ga osred-
nji bančni zavod v mestu kaže tudi za športno dogajanje, (pr)
Danes v hoji na 50 km tudi Fabio Ruzzier
Danes bo v Ascoliju državno prvenstvo v hoji na razdalji 50 km, na katerem bodo podelili še zadnji letošnji državni naslov v atletiki. Nastopili bodo vsi najmočnejši državni specialisti te panoge, med temi bo tudi naš atlet Fabio Ruzzier. Glede na rezultate, ki jih je dosegel na zadnjih tekmovanjih ter na izide zadnjih test-treningov, lahko pričakujemo visoko uvrstitev, čeprav je hoja na 50 km vselej uganka.
| domači šport
DANES
NEDELJA, 18. OKTOBRA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v Coneglianu, Ul. Filzi: Stefanel -Jadran
MOŠKA D LIGA
11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - SGT Tecnoluce
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Scogliet-to - Breg Adriatherm
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Lignanu: Lignano - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu: Vesna - San Luigi Vivai Busa; 14.30 v Bazovici: Zarja - Opicina Supercaffe; 14.30 v Ribiškem naselju: CGS - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trebčah: Primorec - Roianese; 14.30 na Padričah: Gaja - Hermada; 14.30 v Dolini: Breg - Mladost; 14.30 v Ronkah: Arrigosport - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Vesna - Opicina; 10.30 na Proseku: Primorje - Domio; 11.15 v Dolini: Breg - San Sergio
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg - Zaule Rabuiese
ZAČETNIKI
10.15 v Dolini: Breg - Chiarbola; 12.15 na Proseku: Primorje - Zarja Adriaimpex
NAMIZNI TENIS
TROFEJA PICCIULIN
8.30	v K. domu v Gorici: nastopa tudi Kras
SK DEVIN
sporoča, da se pričenjajo jutri, 19. t. m., štiritedenski tečaji smučanja na plastični progi v Nabrežini z naslednjim sporedom: začetniki 17.30 - 19.30,'-ekipa 19.30 - 21.30. Izpopolnjevalni tečaj: v četrtek, 22. t. m., od 19.00 do 21.00.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za starše in otroke ob ponedeljkih ob 16.15, za učence vrtcev istega dne ob 17.15, enako pa tudi ob četrtkih ob 16.00 oz. ob 17.00 v Borovem športnem centru.
V Trstu spet zaživela zamejska šahovska dejavnost
Šahovski Memorial Zlatka Jelinčiča
Po enoletnem premoru se bo v soboto spet nadaljevala zamejska šahovska sezona ZSSDI z organizacijo rednega 5. zamejskega šahovskega prvenstva. Letošnja glavna novost pa je to, da bo to prvenstvo, in tudi nadaljnja, veljala za Memorial Zlatka Jelinčiča. Memorial bo na sporedu ob sobotah, 24. t.m., in 7. novembra, in sicer v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) s pričetkom ob 15.30.
Druga novost bo tudi ta, da bo turnir polhitri in ne več hitropotezni, tako da bo končna lestvica kar se da objektivna. Šahisti ne bodo torej imeli na razpolago za partijo le pet minut, temveč petnajst ali dvajset, odvisno pač od števila vpisanih šahistov, saj bo treba turnir zaključiti v dveh sobotnih popoldnevih.
Memorial, ki ga prireja šahovska komisija ZSŠDI, bo, kot že rečeno,
peto zamejsko šahovsko prvenstvo po vrsti. Prvo je bilo leta 1983, osvojil pa ga je državni prvokategornik Egon Pertot. Ostala tri prvenstva je osvojil mojster Božidar Filipovič, ki je tako dokazal, da je pač pri nas najboljši. Vmes je bila zelo plodna zamejska šahovska dejavnost v obliki mesečnih hitropoteznih turnirjev, ki so se redno odvijali prav do tragične smrti Zlatka Jelinčiča pred letom dni. Slednji se je, kot znano, ponesrečil na avstrijski gori Reisskofel, spadal pa je med najboljše zamejske šahiste. Zato mu sedaj posvečamo memorial ter se obvezujemo, da v njegovem imenu nadaljujemo tudi šahovsko dejavnost, v kateri je bil aktivno prisoten.
Memorial Zlatka Jelinčiča bo namreč naziv nadaljnjih zamejskih šahovskih prvenstev. Umetniški prehodni pokal bo prejel tisti, ki se bo na-
mreč najbolj izkazal v naslednjih petih prvenstvih, upoštevajoč tri najboljše rezultate. Sicer pa bodo prvi trije uvrščeni na tem prvenstvu prejeli, kot že prejšnja leta, pokale.
Četrto redno šahovsko prvenstvo je bilo junija lani, na njem pa je zmagal mojster Filipovič. V finalnem turnirju je namreč za točko prehitel prvokategornika Pertota, za dve pa mojstra Pina Lakoviča iz Gorice. Na četrto mesto se je uvrstil Drago Bajc in na peto državni drugokategornik Dušan Jelinčič. Sledili so še Danilo Ukmar, Zlatko Jelinčič, kateremu je posvečen ta turnir, Filibert Benedetič in Cveto Prašelj.
Seveda so na sobotni memorial vabljeni vsi zamejski šahisti s Tržaškega, Goriškega in po možnosti tudi z Videmskega. Vpisovanje je na licu mesta, tik pred začetkom turnirja samega.
Nogomet: anticipirana tekma 3. AL
Juventini točka
Košarka: Trofeja mesta Trst
Tesna zmaga Jadrana Farco
JADRAN FARCO - SABA 65:64
(33:32)
JADRAN FARCO: Gherli, Daneu 20 (4:6), David Bogateč, Šuligoj 10 (2:3), Paulina 10 (2:3), Piciga 2, Sterni 8, Sta-nissa 10 (0:1), Lesizza 5, Pertot, Sosič, Prelec, Aleks Bogateč. TRI TOČKE: Lesizza 1. PM: 7:13.
V izredno napeti tekmi je Jadran Farco premagal zbrano vrsto ekipe Sabe, pod katerim imenom igra druga ekipa tržaškega Stefanela. Naši so s hitrimi protinapadi in agresivno obrambo spravili v težave nasprotnika, še posebno v prvem polčasu. Vse preveč osnovnih napak v napadu pa je onemogočilo našim, da bi lahko tekmo osvojili z večjo razliko in predvsem ne v tako napetem finalu. (Andrej P.)
PROPAGANDA_____________
BREG - LIBERTAS	80:68
BREG: Cah 12, Žerjal 14, Vodopivec 2, Mingot, Ota, Koren 2, Bandi 10, Samec 28, Tul 6, Canziani 2, Kocjančič, Gobbo 4.
Ta prijateljska tekma je bila zelo izenačena, saj sta si ekipi bolj ali manj enakovredni. Naši so zelo napredovali v obrambi, kjer sta se izkazala Canzia-hi in Žerjal. V napadu so izvedli nekaj dobrih protinapadov in z dobro organizirano igro tudi uspeli premagati nasprotnike. Izkazali so se vsi, posebno pa bi pohvalili Samca, Bandija in Caha. (R. Z.)
Juventina - Mariane	0:0
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Paziente, Krpan, Tegas, Cussig (Nanut), Sermino, Tabaj, Mar-vin, Del Negro.
Štandreška Juventina je včeraj popoldan na Rojcah igrala neodločeno proti vodilnemu Marianu, ki je v lanski sezoni nastopal v višji ligi. Neodločen izid v bistvu potrjuje stanje na igrišču, saj sta si bili ekipi dokaj enakovredni. V začetku drugega polčasa so gostje zaigrali še kar dobro in prisilili vratarja domačih, da je v dveh priložnostih dobro posegel. V nadaljevanju pa gre omeniti še priložnost za Ju-ventino: Serminov prosti strel je za las šel mimo vrat. Kar zadeva igralce, si pohvalo zaslužijo branilec Paziente, vratar ter hitri Del Negro. (pr)
Namizni tenis: rekreacija pri ŠZ Bor
Nedavni veliki uspeh Ane Bersan v finalu mladinskih iger v Fiuggiju je vzbudil pri Borovih namiznoteniških delavcih veliko zadovoljstva in dobro jim je poplačal napore, ki jih vlagajo v vsestranski razvoj tega odseka, ki pa ne polaga, važnosti samo na tekmovalni šport, ampak skrbi tudi za rekreativno udejstvovanje.
Borovi rekreativci vadijo trenutno dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih od 18.30 do 21. ure, vse pa kaže, da bodo to dejavnost še razširili mor-
da celo na predpoldanske ure. Kdor bi se želel pridružiti družini Borovih namiznoteniških rekreativcev, lahko dobi vse informacije na telefonski številki 745092. (-boj-)
Športna šola Trst
Kot v prejšnjih letih je Športna šola Trst tudi letos pripravila vadbo za najmlajše v prostorih Borovega športnega centra. Vadba poteka dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrtkih. Vsakokrat vadijo najprej otroci mlajše skupine, pretežno taki, ki še ne obiskujejo vrtca. Tem kajpak pomagajo pri telovadnih vajah mamice ali očetje, saj potrebujejo še njihovo pomoč. V »starejši« skupini pa so otroci vrtcev, ki se pogumno lotevajo nalog in igric, katere jim pripravlja vaditelj. Vsi tisti, ki bi se še želeli pridružiti eni izmed obeh skupin, se lahko javijo neposredno pred vadbo v BŠC. (-boj-)
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes ob 14.30
SK DEVIN - ŠD SOKOL
'	priredita
14., 15. in 16. novembra v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka)
SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME
Stojan in Any s trgovino 3 A ŠPORT (TRŽIČ - Corso del Popolo 45) Vam bosta na razpolago z novostmi '88.	«
URNIK SEJMA: sobota, 14. 11., in ponedeljek, 16. 11.: 15.00-21.00 ,	nedelja, 15. 11.: 10.00 - 21.00
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C s n e
Nabrežina 35/c Tel. 200371
ZASTOPSTVO
panto

Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610
S. A. C. A. T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
ZADRUGA ZA ČIŠČENJE INDUSTRIJSKIH IN BIVALNIH PROSTOROV
San GIACOMO
ČIŠČENJE S PROFESIONALNIMI STROJI: mo-quette - stenske obloge - preproge - sedežne garniture z vbrizgavanjem in sesanjem
Posebna priprava tal: ploščice - marmor - linoleum - guma - les s trikratnim polaganjem zaščitnih sredstev
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
TRST - Ul. Giuliani 32 - Tel.: 731412/730457 TRŽIČ - Ul. Mazzini 23 - Tel.: (0481)481403
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 '
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
18. oktobra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Pred jutrišnjim zasedanjem zunanjih ministrov EGS v Luksemburgu
Dvanajsterico še vedno razdvaja vprašanje dovoljene stopnje radioaktivnosti v živilih
BRUSELJ — Dva tedna pred zapadlostjo začasnih norm, ki so določevale maksimalno stopnjo radioaktivnosti za živila in vodo, se bodo jutri v Luksemburgu sestali zunanji ministri dvanajsterice, da bi dokončno razrešili to vprašanje. Komisija Evropske skupnosti je namreč pripravila novo lestvico, obenem pa predložila načrt o permanentnem varnostnem sistemu v primeru jedrskih nesreč. Jedrska nesreča v Černobilu je namreč nesporno dokazala, da je bila Evropska skupnost nepripravljena.
Zunanji ministri EGS ne bodo imeli lahkega dela, ker so mnenja posameznih članic glede dopuščene maksimalne stopnje radioaktivnosti različne. Ko so februarja letos podaljšali rok trajanja lestvice, sta' se iz različnih razlogov vzdržali Francija in Grčija. Prva trdi, da ni znanstvenih dokazov o pravilnosti teh določil. Francozi bi namreč najraje odpravili vse omejitve. Grčija pa zahteva, da ne bi lestvica veljala za živila, ki bi jih dodatno predelovali.
Da pa bi bila mera polna, predlogom EGS nasprotujejo s povsem drugega zornega kota tudi številne mednarodne znanstvene organizacije, ki trdijo, da je dopuščena stopnja radioaktivnosti pretirana. Po mnenju Mednarodne organizacije zdravnikov proti jedrski vojni (IPPNW) ne bi smela ta stopnja presegati deset bekerelov za liter ali kilogram, kar je v bistvu naravni radioaktivni fond. S tem se strinjajo tudi Evropski urad potrošnikov (BEUC), Evropski urad za okolje (BEE) in najrazličnejše organizacije varnostnikov narave. V pojasnilo teh razhajanj naj navedemo, da norme EGS predvidevajo kar 400 bekerelov radioaktivnega joda za pitno vodo, za druga živila pa so te številke še višje.
Manj težav bodo imeli zunanji ministri-EGS z varnostnimi ukrepi. Okvirno so se namreč že zmenili za sprotno izmenjavo informacij o radioaktivni onesnaženosti, prav tako so baje našli skupni jezik glede enotnih posegov ob morebitnih nesrečah.
Študija ustanove ENEA o posledicah Černobila
RIM — Vsedržavna ustanova za alternativno energijo (ENEA) je v okviru načrta o ugotavljanju posledic černobilske nesreče izvedla podrobne analize o prisotnosti radioaktivnih izotopov v človeškem organizmu. Kot vzorec so znanstveniki vzeli sto oseb iz raznih krajev Italije. ENEA trdi, da so ugotovitve spodbudne, saj so z najsodobnejšimi aparati izmerili le zanemarljivo prisotnost cezija 134 in 137. Okvirno pri tem navajajo, da so povprečno izmerili 2.800 bekerelov za osebo, medtem ko naj bi bila varnostna meja pri 70.000 bekerelih. Dokončni podatki pa bodo znani šele decembra, ko bo obenem možna primerjava med osebami, ki so radioaktivne izotope nagrmadili v svojem organizmu že za časa množičnih jedrskih poskusov v ozračju v petdesetih in šestdesetih letih. Se bolj zanemarljiva pa naj bi bila po trditvah ustanove ENEA prisotnost cezija v živilih'.
Gverila zagrešila pokol civilistov v Mozambiku
MAPUTO — Okrog 300 gverilcev »narodnega odporniškega gibanja« RENAMO je pripravilo včeraj zasedo konvoju tovornjakov na avtocesti št. 1, ki teče ob Indijskem oceanu in povezuje severni del Mozambika z južnim. Protivladni uporniki so z avtomatskim orožjem ubili 51 in ranili 32 oseb ter zažgali najmanj 18 kamionov. Obračun napada bi bil še hujši, ko ne bi vojaki, ki so spremljali konvoj, reagirali, tako da je trajal spopad dve uri.
Po pisanju uradne tiskovne agencije AIM je bila zaseda 80 kilometrov severno od glavnega mozambiškega mesta Maputo in v bližini naselja Taninga. Ranjence, med katerimi jih je nekaj v kritičnem stanju, so peljali v bolnišnico bližnjega mesta Manhica. To je tretji pokol civilistov od julija sem.
Kdo je kriv za posledice nenajavljenega orkana?
LONDON - Orkan je nič hudega sluteč zapustil Britanske otoke in pustil za sabo ogromno gmotne škode ter neverjetne polemike. Ko se je veter pomiril, so se namreč začeli lasati v uradih britanske meteorološke službe, na katero letijo vse mogoče kritike in obtožbe. Najbrž bi se res lahko ubranili vsaj najhujših posledic, ki jih je povzročil veter, ko bi pravočasno zvedeli zanj.
Meteorologi priznavajo svojo osnovno napako, da so prezrli potencialno nevarnost višinskega srečanja tropskih vetrov s severnoevropskim hladnim zrakom. Pri tem pa skušajo vsaj del krivde naprtiti računalniku, ki naj ne bi pravočasno predelal razpoložljivih podatkov in je zato podal kritično sliko šele, ko je bilo prepozno.
Britanci so bili deležni skope informacije, da se bližajo »močni vetrovi«, niso pa bili pripravljeni na nenajavljeni obisk pravcatega orkana.
Najbrž je treba prav temu pripisati neverjetno gmotno škodo, ki jo je veter povzročil na britanskem Jugu. Po prvih, nepotrjenih informacijah naj bi šlo za najmanj 300 milijonov funtov (700 milijard lir) škode, zavarovalne družbe pa trdijo, da bodo morale samo za posledice orkana izplačati toliko odškodnin, kot v vsem lanskem letu.
Vetru moramo prištevati tudi beg tisočih redkih tropskih metuljev, ki so bili deležni nepričakovane svobode, v hladnem britanskem podnebju pa bodo najbrž našli smrt. V brezupnem stanju je tudi 120-letno kitajsko »nebeško drevo« (na sliki), »bivši« čar Kraljevih botaničnih vrtov.
V Gvatemali 300 oseb ob življenje zaradi povodnji
CIUDAD MEXICO — Zaradi povodnji in usadov, ki jih je povzročilo konec septembra v Gvatemali silovito deževje, je bilo ob življenje najmanj 300 ljudi. Reki Sele-gua in Chamic, ki se izlivata v mehiško reko Grijalva, sta prestopili bregove in prizadejali velikansko gmotno škodo, poleg tega pa se je skotalilo v dolino med podivjanima rekama na prostrani gvatemalski planoti pol hriba, tako da je na tone kamenja in blata pokopalo na desetine vasi in na stotine oseb. Ker je ujma nastala v neposredni bližini meje z Mehiko, pomagajo nesrečnemu prebivalstvu poleg domačih tudi mehiški reševalci.
Bakterije v kavi in mleku
TITOGRAD — Pasterizirano in kislo mleko, sladoled, torte in kava, ki so jih zauživali doslej uslužbenci titograj-ske delovne organizacije Radoje Dakič, so bili »bakteriološko obogateni«. Sanitarni inšpektorji niso odkrili med analiziranimi vzorci niti enega, ki bi bil neoporečen, dobavitelji pa bodo plačali... simbolično denarno kazen. Titograjčani so tega že siti, saj ne gre za prvi primer pokvarjene hrane, od tod tudi zahteva, da se nepoštenim prodajalcem zaprejo obrati. V Ohridu je bilo še huje: uslužbenci Oteksa so se zastrupili s salmonelo D, potem ko so jedli makarone s sirom in jajci; zdravniško pomoč jih je zaprosilo kar 245, a' 42 jih leži v bolnišnici.
Našli pogrešane gornike
CERVINIA — Gorska reševalna služba jo včeraj zjutraj končno našla sedem bolgarskih hribolazcev (šest moških in žensko), ki jih je prejšnjo soboto zajelo v stenah Cervina silovito neurje. Splezati so hoteli na vrh gore, kjer bi pritrdili plaketo v spomjn na kolega Christa Predanova, ki se je tam smrtno ponesrečil leta 1984. Pred divjanjem narave so se zatekli v kočo 3800 metrov visoko, zdaj pa so na varnem.
Nancy Reagan odstranili rakasto tvorbo na dojki
NEVV YORK — Ameriško first lady Nancy Reagan so včeraj operirirali in ji s kirurškim posegom odstranili rakasto tvorbo, ki se ji je zarastla na levi dojki. V jutranjih urah je skupina kirurgov Bethesda Naval Hospitala izvedla biopsijo, ki je potrdila sum, da je šlo za maligno rakasto novotvorbo. V popoldanskih urah so Nancy Reaganovo ponovno pripeljali v operacijsko sobo, kjer je ekipa zdravnikov, ki jo vodi Nancyjin brat Richard Davis, izvedla povsem rutinski poseg. Zdravniki trdijo, da je predsednikova žena dobro prestala operacijo.
	-
JO / RAZPRODAJA PRIJATELJEV	Avtor: Matjaž Učakar
A// ve<i.
/ Z-OHKJO r/ £f)HO \ / 5 VeTUJSM , se/r ze z>ez Tvoje. 3>o>r/š/./ve *o/f,£/ s/ pi/j/jrezvJ9 JO , Po/ič/ ....	/
'z<5/aj/z.S) je
\/*HU C-4SOVAS€HU SrAOJO Z>4 A/ •LOKAJO	2)0 SVOJCA* &L/-
/ VELIKA)
Q	J* v /aj n>...
\ - ■ /AJTD... IGTA 3000, ) \AJ# .... ro MO
TRGOVINA ČEVLJEV
moro
Ul. Vasari 8 - TRST
sporoča vsem cenjenim strankam otvoritev novih poslovnih prostorov
ČEVLJI - TORBICE - USNJENI IZDELKI
CENTER ZA NEMŠKI JEZIK
TRST - Ul. Valdirivo 30 - Tel.: 68431
VPISOVANJE V TEČAJE NEMŠKEGA JEZIKA ZA LETO 1987/88
za odrasle do višje stopnje □ za otroke osnovnih šol □ za dijake srednjih šol Posebni tečaji za konverzacijo, komercialno poslovanje in prevajanje.
Urnik vpisovanja vsak dan od 17. do 19. ure (razen sobote)
Zadnji dnevi