cena 10 dinarjev Številka 13 (717) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 5. aprila 1984 nama Veleblagovnica Titovo Velenje Seje zborov občinske skupščine Zaostreni pogoji terjajo boljše gospodarjenje S potrditvijo Franceta Popita za predsednika predsedstva skupščine SRS in Janeza Stanovnika za člana predsedstva skupščine SRS so delegati pričeli torkovo sejo skup-1 ščine občine Velenje. V nadaljevanju so nato soglasno, za še eno mandatno obdobje, potrdili za predsednika skupščine občine Velenje Janeza Basleta. Po svečani prisegi je predsednik v kratkem zahvalnem govoru opozoril na izredno zahtevna leta, ki so pred celotno našo družbeno skupnostjo,, posebno pa še pred delavci in občani velenjske občine, saj nas pesti veliko breme izgub, ki bodo prav gotovo bistveno krojile razvoj naše doline v prihodnjih nekaj letih. Naslednja točka dnevnega reda je bila nato namenjena poročilu izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Velenje v preteklih treh letih ter predlogu sprememb tega plana, saj so se pogoji gospodarjenja bistveno spremenili, uskladiti pa ga je bilo potrebno tudi z novimi republiškimi usmeritvami in z izhodišči dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Rezultati zadnjih treh let niso dobri. Kljub drugačnim težnjam je namreč vrednostna uspešnost celotnega gospodarstva občine Velenje še vedno odvisna predvsem od uspešnosti poslovanja sozdov REK in Gorenje ter zato tesno povezana z vsemi njunimi težava mi in uspehi. V obdobju od leta 1981 do 1983 so bili rezultati gospodarjenja slabši od rezultatov predhodnih obdobij ter tudi od povprečja regije in republike. Uspešnejši je bil le izvoz. Ker pa smo se otepali z vrsto drugih težav, od premajhne poslovne uspešnosti pa do zastrašujočih izgub, ki so nastale v soz-du Gorenje ter ne nazadnje tudi zaradi izgub v energetskem delu sozda REK, kjer se z ustrezno rešitvijo na nivoju republike odlaša iz leta v leto, so se problemi ob že tako zaostrenih pogojih gospodarjenja vedno bolj kopičili. Poleg izgub je velika težava gospodarstva v občini Velenje pomanjkanje kakovostnih naložbenih programov, saj tu kljub vsem prizadevanjem bistvenih sprememb ni. V glavnem skr- bimo le za ohranjanje enostavne reprodukcije. Sicer pa kakšni naj bodo programi, če je izobrazbena struktura zaposlenih porazna, saj imamo kar 48 odstotkov delavcev z ozkim profilom. Premajhen dohodek in naraščajoče izgube pa sta seveda omejevala vse vrste porab, kar je bilo veliko breme za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in gospodarstva. K temu dodajamo še splošno upadanje realnih osebnih dohodkov ter stagnacijo v zaposlovanju pa je podoba našega gospodarjenja v zadnjem obdobju toliko bolj črna. (Dalje na 2. strani) Življenje prihodnosti . i Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha so v | kakšno bo življenje v prihodnosti. Razstavljenih soboto odprli že 16. republiško razstavo likovni j je 360 likovnih del iz 92 slovenskih osnovnih šol. svet otrok. Tokrat so otroci razmišljali o tem, j Več o razstavi pišemo na 9. strani. Gorenje Sprejeta predlagana preobrazba Gorenja TGO in GPS Zaposleni v delovnih organizacijah tovarna gospodinjske opreme Gorenje in Gorenje Promet Servis v Titovem Velenju so prejšnji četrtek na referendumu odločali o reorganizaciji Gorenja TGO in nekaterih funkcij skupnega pomena v Gorenju Promet Servis. Predlagano samoupravno, organizacijsko in poslovno preobrazbo so sprejeli v vseh 19 tozdih Gorenja TGO in v obeh tozdih GPS. V Gorenju TGO je za spremembe v organiziranosti glasovalo 78 % vseh delavcev, v GPS pa 84 %. Te dni bo zaključeno referendumsko odločanje delavcev Gorenja o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela in o statutu sestavljene organizacije združenega dela Gorenja. V Gorenju TGO je za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd Gorenje glasovalo 78 % vseh delavcev, za sprejem statuta sozda Gorenje pa 79 % vseh delavcev. V GPS seje za oba samoupravna splošna akta izreklo skoraj 84 % vseh delavcev, v delovni organizaciji Gorenje Raziskave in razvoj pa 76 % vseh zaposlenih. Zbori delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje pa so v okviru prve faze dograjevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov; že sprejeli samoupravna sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in dolžnostih med delavci delovne skupnosti skupnih služb sozda Gorenje in delavci članic ter a osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Marca 45.835 zamrzovalnih aparatov V tozdu Zamrzovalniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje so dosegli marca največjo mesečno proizvodnjo do zdaj. Izdelali so 45.835 zamrzovalnih aparatov, to je zamrzovalnih omar, zamrzovalnih skrinj in dvovratnih hladilnikov z zamrzovalnikom. Pro- izvodnjo so, v primerjavi z marcem 1983, povečali kar za 47 %. Zadnji petek, 30. marca, pa so v tozdu Zamrzovalniki dosegli tudi rekordno dnevno proizvodnjo. Tekoče trakove je zapustilo 2.340 zamrzovalnih aparatov. Občinski odbor Rdečega križa Velenje Jubilej bodo proslavili delovno Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Težave krajevnih skupnosti V torek so se člani Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja sestali že triinštiride-setič. Obravnavali so uresničevanje programa blagovnih rezerv za leto 1984 in sprejeli sklep o obračanju teh rezerv. Pregledali so tudi problematiko po posameznih krajevnih skupnostih v občini Velenje in predlagali prednostni red pri reševanju težav. Na prvo mesto so postavili vodooskrbo, zelo pereč problem mnogih krajevnih skupnosti, sledi pa ji urejanje kana- lizacije in cest. Seveda so za vsako krajevno skupnost posebej pregledali kaj sije postavila v načrt in kaj je možno storiti še v letošnjem letu. • Spregovorili so tudi o obnovi zaklonišč in predlagali, da Oddelek za ljudsko obrambo skupaj s stanovanjsko skupnostjo in strokovno službo gospodarskih dejavnosti izvede pregled zaklonišč, na osnovi tega pa izdela program obnove zaklonišč tako, da bodo uporabna. Še nečesa se niso mogli izogniti. Prometne varnosti v nekaterih krajevnih skupnostih. Za primer so vzeli krajevno skupnost Šalek-—Gorica, kjer ponekod visoke žive meje tako onemogočajo pregled udeležencev na dogajanje v prometu, daje pravi čudež, da do težkih nesreč še ni prišlo. Čeprav je odlok, ki ureja to področje jasen, pa stanovalci ne ukrepajo. Ali čakajo, da bo stvar vzela v svoje roke pristojna služba in v breme samih stanovalcev porezala te žive meje na primerno višino? mkp Na področju krvodajalstva beležimo v naši občini iz leta v leto lepe uspehe. Po številu darovalcev krvi smo v samem vrhu v republiki in Jugoslaviji. V mesecu marcu je občinski odbor Rdečega križa Velenje že pripravil nekaj krvodajalskih akcij za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec. Samo v tem mesecu je darovalo to življenjsko tekočino več kot 120 občanov naše občine. Zadnji dan preteklega meseca pa je organizirala krvodajalsko akcijo krajevna organizacija Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki. Kri pa je tokrai darovalo orog 130 krajanov. drugim pomoči potrebnim občanom. Posebna komisija pri občinskem odboru Rdečega križa bo ocenila kako nudijo pionirji, mladinci pomoč pri pripravljanju kurjave, vrtnih in poljskih delih, urejanju vrtov in okolice stanovanjskih hiš, sajenju drevja, zelenjave. Za to tekmovanje je pomembna še pomoč invalidnim, starejšim občanom pri preskrbi s hrano, opravljanje drobnih gospodinjskih delih (pomoč pri pospravljanju stanovanjskih prostorov, zalivanju cvetic), spremljanje po nakupih, sprehodih, pomoč pri pisanju pisem, branje časopisov ter knjig in še in še. V naši občini so se najbolje vključili v to republiško akcijo člani krajevne organizacije Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Cirkfivc, Pesja, Skorno-Florjana, Bevč in Šaleka. Tisti, ki bodo zadane naloge opravili najbolje, bodo ob koncu tekmovanja prejeli lepe nagrade. S to akcijo pa si člani človekoljubne organizacije prizadevajo razvijati in pospeševati nudenje raznih oblik pomoči. Krvodajalstvo Usposabljanje V zadnjem času sta bili na območju občine Velenje dve vaji, da bi posamezne enote oziroma poveljniški kader preizkusil svojo usposobljenost. Prva vaja je bila v zimskih razmerah, druga pa že v spomladanskih. Več o obeh pišemo na zadnji strani. Pomlad je med nami. Resda se zima še ni povsem poslovila, pa vendarle upamo, da bo tudi sneg kmalu izginil. Tam, kjer ni več snega, pa se nam pomladansko okolje odkriva v vsej svoji »lepoti«. Ga bomo safno nemo opazovali, ali bomo kaj storili, da bodo gornji posnetki zelo redki?! V počastitev 40-letnice obnovitve in delovanja Rdečega križa Slovenije bo v Gradcu na Dolenjskem krajša slovesnost z otvoritvijo obnovljenega doma Rdečega križa. Temu jubileju je namenjenih tudi največ letošnjih akcij občinskih odborov in krajevnih organizacij Rdečega križa. Člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje bodo ta jubilej proslavili delovno. Organizirali bodo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, z mladimi člani te humanitarne organizacije pa bodo pripravili razstavo nadvse marljivega dela podmladka na osnovnih šolah. Od 1. februarja do dneva solidarnosti, 26. julija, pa bodo letos prvič v republiki tekmovali pionirji — mladi člani te humanitarne organizacije ter mladina v tekmovanju za pomoč starejšim ljudem, invalidom in 2. stran * OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * S. aprila 1984 Seje zborov Sob Velenje Zaostreni pogoji terjajo boljše gospodarjenje (Nadaljevanje s 1. strani) Slabi poslovni rezultati, ki so, kot smo zapisali, nastali zaradi težjih pogojev gospodarjenja in neustreznih poslovnih odločitev v prejšnjih letih, ko so stagnacijo v razvoju predvidevali le redki, so poleg republiških usmeritev zahtevali spremembo družbenega plana občine Velenje. Tudi v tem je sicer ponovno poudarek na večji izkoriščenosti razpoložljivih zmogljivosti, na boljši povezanosti gospodarstva, uvajanju zahtevnejših programov, izvozu, lastnemu znanju, inovacijam in drugemu, vendar je na trdnejših temeljih, kot prejšnji, ki je sicer že nastajal v času naših stabilizacijskih prizadevanj, vendar pa tudi v času, ko se krize v katero smo zabredli niti približno nismo v celoti zavedali. Povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda bo v tem srednjeročnem obdobju skromna, dosegla bo komaj 2 odstotka, pri čemer pa mora biti udeležba produktivnosti dela vsaj 50 odstotkov družbenega proizvoda. Povprečna letna rast izvoza bi morala biti vsaj 17 odstotna, uvoza pa največ 15 odstotkov. V gospodarstvu bi moral biti delež investicij vsaj 18 odstoten (brez vlaganj v osnovna sredstva v energetiki). Tudi zaposlovanje bo omejeno, zagotoviti pa moramo toliko delovnih mest, da bomo zaposlili naravni prirast, pri tem pa je višja izobrazbena stopnja nujnost nadaljnjega napredka. Seveda pa mora to zahtevo realizirati tudi združeno delo z uvajanjem zahtevnejših programov in posodabljanjem že utečenih delovnih procesov. Naloge, ki jih opredeljuje družbeni plan niso lahke. Zastavljeno gospodarsko rast bomo dosegli le pod pogojem, da bomo dosledno izvajali vse samoupravno dogovorjene naloge, spoštovali sprejete, še posebej stabilizacijsko naravnane ukrepe in tako dosegli višjo produktivnost dela. Ob tem pa se je potrebno ves čas zavedati, da bomo delali še v težjih in spremenljivih pogojih gospodarjenja. Kako težko bo uresničiti vse temeljne naloge zastavljene v družbenem planu pa so pokazale že razprave na tej seji skupščine. Zaradi pomanjkanja denarja več kot očitno niti vseh potreb ne bomo zadovoljili, želje pa, no te bodo skoraj v večini primerov morale počakati na boljše čase. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje so potrdili tudi predsednike in namestnike posameznih zborov. Predsednik zbora združenega dela bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju Alojz Saje, namestnik pa Bojan Škarja. Predsednik družbeno političnega zbora je ponovno Alojz Kikec, namesnik pa Josip Čurčič. Za predsednico zbora krajevnih skupnosti pa je bila izvoljena Božena Stajener (dosedanja namestnica predsednika, namestnica predsednice pa bo sedaj v tem zboru Božidarka Kortnik. B. Zakošek Nekaj mnenj z zadnje seje skupščine Delegati so na seji zborov skupščine obravnavali tudi predlog zakona, ki ga mora potrditi skupščina SRS o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukene elektrogospodarstva in premogovništva. Ker je elektrogospodarstvo že dve leti zaključilo poslovanje z izgubo, ki je bila pokrita iz amortizacije, kar že bistveno ogroža razvoj elektrogospodarstva v Sloveniji, je predlagan zakon, da bi plačevali prispevek v višini 1 odstotka od osnove za plačilo davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Na seji skupščine so ta predlog sprejeli, vendar pa nikakor ne bi smeli zlahka mimo mnenja enega od delegatov, da je takšno reševanje posameznih gospodarskih vej neustrezno, da pa bi bil tudi že čas, da se v tej panogi prično odpravljati pomanjkljivosti, katerih smo se doslej raje izogibali. Med drugim je omenil osebne dohodke; ne rudarjev, kot je poudaril, ampak vseh tistih, ki si tudi prilaščajo njihove ugodnosti. Predstavnica Vekosa je na seji skupščine protestirala zaradi enakomerne delitve prispevne stopnje 1,4 iz BOD na cestno in komunalno skupnost. Pri tem pa je pozabila povedati, da je bila takšna delitev izoblikovana, ker so bili vsi dogovori med tema skupnostima doslej neuspešni, komunalna skupnost pa tudi, kljub dolgemu roku, še vedno ni dostavila normativov, za opravljene storitve. Bo lahko delovna organizacija Avtoprevozništvo in servisi REK Velenje opravljala tudi tehnične preglede? Kljub temu, da je smiselnost te naložbe za občane velenjske pa tudi mozirske občine več kot očitna, saj bi bil samo prihranek pn gorivu zelo velik (sedaj se pač vozimo v Celje ali Slovenj Gradec) in čeprav večjih nasprotovanj za ustanovitev te baze za tehnične preglede v Titovem Velenju iz teh dveh občin ni, pa republiško tajništvo za notranje "zadeve odlaša s svojim privoljenjem, ki pa je za ta objekt nujno. Zbrani denar pa počasi kopni. Pobira ga inflacija. Cene opozarjajo, da bi bilo nujno potrebno združiti avtoprevozništva v občini Velenje, saj organizirana pri posameznih delovnih organizacijah gotovo niso tako uspešna in ne tako cenena, da bi opravičevala takšno razdrobljenost. Medtem ko so zmogljivosti le delno izkoriščene, svoj avtopark oblikujejo tudi nekatere manjše delovne organizacije. V zdravilišču Topolšica tako razmišljajo o nakupu avtobusa. Vzdrževanje objektiiv je vedno dražje, denaija za te namene pa primanjkuje. Težave zato so v stanovanjskem gospodarstvu, v samoupravnih ' interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah... Tako pušča streha v Rdeči dvorani — popravilo nuj bi veljalo okoli 6 milijonov dinarjev, obnov^i bi morali zimski bazen — zato je potrebno 45 milijonov, stanovanjski objekti so že ponekod nujno potreDni popravna — stanarine pa, žal, ne zadoščajo za drugo, kot za krpanje najhujših težav, zamaka tudi stavba sodišča in skupščine občine — pa je proračun tako zelo okleščen, da je marsikatera postavka v njem le delno uresničena. In kaj bo, ko bodo začeli propadati (ali ie propadajo) nekateri objekti, ki smo jih z več vneme, kot pa denarja in znanja, zgradili po krajevnih skupnostih. Samo sanacija kanalizacije v krajevni, skupnosti Podkraj — Kavče naj bi veljala nekaj milijonov. B. Zakošek Volilna seja ob£inskega sveta ZSS Velenje Novo vodstvo Novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je Ciril Grebenšek, podpredsednik Branko Kranjčec, sekretar pa Roman Jurič. Izvolili so jih na volilni seji občinskega sveta, ki je bila prAekli četrtek. Na njej so se člani sveta seznanili tudi s poročilom o delu sveta in njegovih organov v preteklem dveletnem obdobju, obravnavali aktualne naloge v zvezi sindikatov in sprejeli programske usmeritve za nadaljnje delo. Volilne seje občinskega sveta so se udeležili tudi predstavniki republiškega in medobčinskega sveta ter mozirske občine. Podrobno je o aktualnih nalogah v zvezi sindikatov in programskih usmeritvah spregovoril dosedanji predsednik Franc Trebše. Posebej je poudaril, da dobiva akcija organiziranih subjektivnih sil in s tem tudi sindikata v razmerah omejenih materialnih možnosti in ob nadaljnjem zaostrovanju pogojev gospodarjenja še večjo odgovornost in pomen. Politika naslanjan-je na lastne sile mora pomeniti naslanjanje na delovne ljudi, delavski razred, na samoupravljanje. Tega pa ne bo mogoče uresničiti brez najaktivnejše vloge vseh v zvezi sindikatov. Na vseh ravneh je treba poskrbeti za informiranje in pojasnjevanje o stvarnosti sedanjega položaja, o njegovi resnosti in potrebnosti kar največjih naporov vseh za uresničitev ciljev, ki smo si jih zastavili v planskih dokumen-' tih. Le tako bomo dosegli najširšo politjčno mobilizacijo delavcev. Med najpomembnejšimi aktualnimi nalogami je omenil naslednjih pet: pritegnitev vseh notranjih sil za pridobivanje prihodka, izpopolnjevanje sistema delitve, izpolnjevanje samoupravne zakonodaje in samoupravne organiziranosti, aktivnost zveze sindikatov na področju delegatskega sistema in usposabljanje ter izobraževanje sindikalnih aktivistov. V obširni razpravi so člani veliko pozornosti namenili sedanjim prizadevanjem za odpravo težkega stanja v Gorenju. Vsi se zavedamo, da je sanacija Gorenja že nekaj časa ena od prednostih nalog naše družbenopolitične skupnosti. Predstavnika sindikata Gorenja sta posebej poudarila, da se je po uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v Gorenju spet okrepila organizacijska in delovna disciplina, da je dosežena spet visoka raven proizvodnega dela. Seveda pa morajo biti rešitve v zvezi z uresničevanjem sanacijskega programa hitre. Člani sveta so podprli pomoč Gorenju, za katero smo se oziroma se odločamo v občini. Izrekli so tudi priznanje vsem subjektivnim silam v Gorenju za vse, kar je bilo že doslej storjenega za razreševanje hudega položaja tega giganta. V razpravi so opozorili tudi na že znane težave v energetiki, na pereč problem v gradbeništvu zaradi zgrešene naložbene politike v preteklosti, kot je dejal eden cd razprav-ljalcev, nadalje smo slišali da so med nekaterimi tozdi še vedno podjetniški odnosi ^ tnHi nagrajevanje še ni uresničeno kot bi moralo biti. Količino in kakovost še upošteva, bolj malo pa gospodarnost. Kjer gre za kategorije ljudi, ki so socialno ogroženi, morajo osnovne organizacije storiti vse za uvedbo ustreznih ukrepov, da bi takšno stanje odpravili v čimvečji meri. Vse več je med nami tudi takšnih, ki — kot je dejal eden od članov sveta — na veliko služijo na rSčun drugih. V zvezi s tem jt omenil občane, ki drago oddajajo podnajemnikom sobe. Člani sveta so opozorili še na nenačrtno izo braževanje, da vse prepogosto govorimo o perečih problemih, nt najdemo pa nobenega krivca za to. Tudi brezposelnost bi lahko ublažili z nadaljnjim bojem proti nadurnemu delu in pogodbenemu delu, ki vedno ni upravičeno. Predstavnik medobčinskega oziroma republiškega sveta zveze sindikatov se je zahvalil sedanjim funkcionarjem v občinskem svetil za dosedanje delo v sindikatih, predstavnik občinskega sveta Mozirje pa se je zavzel še za tesnejše sodelovanje med obema občinama. Občinska raziskovalna skopnost Velenje Mladi - skriti inovatorji Kulturna skupnost Velenje Zadnjo sredo v marcu so se v sejni dvorani skupščine občine Velenje zbrali delegati Občinske raziskovalne skupnosti. Obravnavali so uresničitev finančnega načrta in programa skupnosti v prejšnjem letu, predlog finančnega načrta in program skupnosti za letos, sprejeli Samoupravni sporazum o usklajevanju in uresničevanju raziskovalnih nalog skupnega pomena, ki ga sklepajo vse občinske raziskovalne skupnosti v Sloveniji in posebne raziskovalne skupnosti, opravili pa so tudi volitve in imenovanja. V finančnem načrtu je letos precej več denarja namenjenega spodbujanju raziskovalnega dela mladih, kar je zelo pozitivno. Raziskovalno delo moramo približati mladim, saj bodo ti nekoč postali delavci v našem združenem delu in kot takšni tudi potencialni inovatoiji. Da je bila usmeritev velenjske raziskovalne skupnosti pravilna, je otrdilo tudi veliko zanimanje mladih za raziskovalne naloge pod skupnim . naslovom »Mladi raziskovalci za razvoj Velenja,«, ki sta jih razpisala raziskovalna skupnost* in izvršni svet Skupščine občine Velenje skupaj z delovnimi organizacijami in skupnostmi občine Velenje. Skrb in podpora mladim pri njihovem raziskovalnem deluje letos že obrodila prve začetne korake. Veliko zanimanje mladih Velenjčanov za gibanje »Znanost mladini«, je skoraj neverjetno, kajti kar dvajset od skupno šestdeset je prijav iz občine Velenje. Za primerjavo naj povemo, da sta bili lani le dve — ena s področja etnologije in ena s kemije. Kaj je letos v programu raziskovalne skupnosti občine^ Velenje? Nekatere že prej začete naloge se nadaljujejo in bodo letos končane. V letošnje leto so prenesli tudi dve še nezačeti nalogi in sicer Organiziranost oskrbe prebivalstva, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako organizirati oskrbo prebivalcev glede na predviden razvoj občine Velenje. Druga je Razvoj prometne in komunalne Infrastrukture — naloge s področja prostorskega razvoja. - Osnovni namen te naloge pa je težnja po zmanjšanju transportnih stroškov z organiziranjem celovitega transporta. mkp Kaj veš o prometu 15. aprila v Šmartnem ob Paki V lanskem letu je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, skupaj z osnovno šolo bratov Mravljak, nadvse vzorno izvedel občinsko tekmovanje „kaj veš o prometu/' Udeleženci tekmovanja, učenci osnovnih in srednjih šol, so pokazali veliko znanja, na tekmovanje so se dobro pripravili in ga vzeli zelo resno. Zato je ocena, da je tekmovanje povsem uspelo in doseglo svoj namen, pravilna. Letošnje občinsko tekmovanje ,,kaj veš o prometu" pa bo 15. aprila na osnovni šoli bratov Le-tonje v šmartnem ob Paki. Njihovo odločitev je povzročilo dejstvo, da ta šola letos praznuje visok jubilej, 150-letnico. Tričlanske ekipe, sestavljene iz učencev srednjih in osnovnih šol, se bodo pomerile med seboj v poznavanju cestno prometnih predpisov, ocenjevalni vožnji po cesti in spretnostni vožnji po poligonu. Najbolje uvrščene ekipe in posameznike bo SVP nagradil s praktičnimi nagradami, prejeli pa bodo tudi medalje. Prvouvrščeni ekipi srednje in osnovne šole pa se bosta udeležili republiškega tekmovanja ,,kaj veš o prometu," ki bo 21. aprila v Črnomlju. SVP občine Velenje in gostitelj tekmovanja, osnovna šola bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, pa bosta ob občinskem tekmovanju pripravila v tamkajšnji osnovni šoli priložnostno razstavo o prometni varnosti. Organizator tega tekmovanja bo poskrbel tudi za prevoz vseh tekmovalcev in za vse tiste, ki bodo tekmovanje pomagali izvesti. B.M. Titovo Velenje Udarniška akcija gasilcev Več dialoga med zboroma Čeprav so bila na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske kulturne skupnosti na dnevnem redu vprašanja, kot so poročilo o uresničitvi programa skupnosti v lanskem letu, sprejem finančnega načrta za isto bbdobje, delovanje delegatskega sistema v preteklem dveletnem mandatnem obdobju, volitve organov kulturne skupnosti in obravnava ter sprejem programa finančnega načrta za letos, so se delegati nadlje časa zadržali pri vprašanju Kavčnikove domačije iz Zavodenj. Skoraj debelo uro je trajala razprava. Delegatom sta predstavnika celjskega zavoda za spomeniško varstvo podrobno, tudi z barvnimi diapozitivi, predstavila ta objekt. Ustavilo se je namreč pri denarju. V programu dejavnosti velenjske občinske kulturne skupnosti za letos je tudi postavka Varstvo kul-trune dediščine, pod katero je zapisano: „V letu 1984 si bomo zagotovili sredstva za sanacijo velenjskega gradu, cerkve sv. Andreja v Šaleku in Kavčnikove domačije z izvirno dimnico." Na eni izmed prejšnjih sej so delegati imenovali tudi komisijo z nalogo, da pripravi program — prednostni vrstni red obnove pomembnih kulturnih objektov. Predstavnik komisije Jože Huda-les, sicer kustos na velenjskem gradu, je povedal, da bi za velenjski grad namenili 1,46 milijona dinarjev, za cerkev sv. Andreja 900 tisoč dinarjev, za Kavčnikovo domačijo pa 840 tisoč dinarjev. Po tem razrezu pa se je položaj zelo spremenil. Letošnji sneg je namreč povzročil dodatno" škodo na tej domačiji, tako da bi za njeno popravilo — obnovitev potrebovali veliko, veliko več denarja. (Več kot 2 milijona dinarjev.) Po mnenju komisije od tega popravila ne bi smeli odstopiti, ker gre za nacionalni spomenik I. kategorije (enako kot velenjski grad) in ker je to edini tako kvaliteten spomenik delo našega domačega človeka. Tu pa smo se srečali — kot že tolikokrat doslej — na eni strani z željami, na drugi z možnostmi, kje dobiti denar, da bi ta pomembni objekt ohranili. Končne odločitve na seji niso sprejeli. Dogovorili so se le, da je treba v najkrajšem času in to na čim cencjši način zaščititi objekt z obnovitvijo strehe, nato pa se v občini dogovoriti, tudi s pomočjo izvršnega sveta, kaj storiti. Čaj do te odločitve pa mora biti zelo kratek, da ne bi na njem nastale nove poškodbe. Po besedah predsednika občinske kulturne skupnosti Emila Hart-nerja, je bilo njihovo delo v preteklem letu nadvse prizadevno. Skupščina se je v preteklem mandatnem obdobju resnično ukvarjala z vsebinskimi vprašanji in se posvetila oblikovanju kulturne politike v občini. Prvič pa so kot četrti zbor zborov skupščine občine zasedali skupaj z družbenopolitičnim zborom skupščine občine Velenje. Tudi v preteklem letu so si prizadevali, da bi v danih razmerah , uresničili čimvei načrtovanih nalog. V zvezi s tem niso imeli večjih težav, saj so bili sprejeti programi zelo stvarni. Vsako leto pa jih spremljajo nerešeni kadrovske in prostorske težave in težave v zvezi z vzdrževanjem ter opremljanjem objektov za kulturne namene in glede obnavljanja kulturnih spomenikov. Seveda vsega tega niso mogli v preteklem obdobju kljub prizadevanjem organov kulturne skupnosti in izvajalcev rešiti, zato bo to še naprej trajna loga kulturne skupnosti. Na seji so ocenili delo in sploh delovanje delegatskega sistema v dveletnem mandatnem obdobju. Seje skupščin so bile vedno sklepčne, čeprav bi bila lahko udeležba boljša. To konec koncev velja tudi za zadnjo sejo. Glede delovanja delegatskega sistema v preteklem dveletnem obdobju pa so še zlasti poudarili, da bo treba v prihodnje več dialoga med uporabniki in izvajalci, in da se delegati ne bi smeli obnašati kot dvoživke: na eni strani zahtevamo čimboljše programe, ko pa o tem odločamo, vzamemo v roke škarje. Za predsednika skupščine so znova izvolili Emila Hartnerja, za njegovega namestnika Mileta Trampuša, predsednik zbora uporabnikov bo še naprej Alojz Fi-lipančič, Rado Slane njegov namestnik, predsednik zbora izvajalcev Zdravko Zupančič, njegov namestnik pa Ciril Vertač-nik. Šoštanj Razstava izdelkov slušno prizadetih Veleuiski gasilci dokončujejo dela pri dozidavi gasilskega doma v Titovem Velenju, kjer so zgradili garaže za dve vozili in novo gasilsko lestev. V zgornjem delu pa bo manjša dvorana za potrebe gasilskega društva. Ta prostor bo namenjen mladim gasilcem za rekreativno dejavnost in za učilnico. Investicijska vrednost je okoli 500 starih milijono.v, od tega so levji delež prispevali gasilci s prostovoljnim delom. V nedeljo, 1. aprila, je bila ena izmed večjih udarniških akcij, na kateri so opravili še zaključna dela pri montaži vrat in čiščenju okolice gasilskega doma. L. Ojsteršek Aktivnost temeljne organizacije slušno prizadetih iz Šoštanja se je v zadnjem času močno razmahnila. Rezultati prizadevnih članov, teh ni malo, so vidni na vsakem koraku. Ob vseh praznikih in spominskih dnevih so pripravili priložnostne kulturne programe. Prav tako so se nekateri člani pomerili v znanju o slovenskih pesnikih in pisateljih, s člani celjske temeljne organizacije slušno prizadetih in pokazali dobro znanje. Nadvse zanimiva, bogata in raznolika, pa so tudi ročna dela slušno prizadetih iz Šoštanja. V izdelke je vloženega veliko truda in prostega časa. Da izdelki ne bi ostali samo za spomin in lastno zadovoljstvo, so se člani odločili, da jih občasno tudi razstavijo. Primeren prostor, izložbeno okno, so jim odstopili v velenjski Nami. Tako bomo odslej lahko videli nekatera zanimiva dela tudi v središču Titovega Velenja. B. M. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. 1 Brzojavni naslov: Informativ-' ni center Velenje. Cena posameznega izvoda jt I 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 5. aprila 1984 ★ Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI * stran 3 HBHI Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Sprejet sanacijski program Delavski svet Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje je na zadnji seji sprejel sanacijski program delovne organizacije. Delavci tozdov in delovne skupnosti Gorenja TGO so program obravnavali in potrdili februarja, ko so ocenjevali tudi rezultate dela in gospodarjenja v letu 1983. Sanacijski program Gorenja TGO, kot je bilo ugotovljeno že večkrat doslej, podrobno opredeljuje številne aktivnosti za odpravo slabosti, s katerimi so se že dalj časa srečevali v tej delovni organizaciji in ki so jih zbrali v oceni stanja, izdelani po uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva. Zato ni le zbir nalog za odpravo izgube, pač pa naj bi zagotovil celovito dolgoročno razvojno usmeritev Gorenja TGO. Poglavitne naloge tega več kot 7.000 članskega delovnega kolektiva. ki izhajajo iz sanacijskega programa, so: dolgoročna narav- nanost v izvoz, predvsem na najbolj zahtevna konvertibilna tržišča, večja izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti, boljša organizacija proizvodnega procesa, izboljšanje kvalitete izdelkov ob istočasnem zmanjšanju vseh vrst stroškov, nenehna kadrovska krepitev, izboljšanje obračanja finančnih sredstev z obvladovanjem zalog, predvsem zalog reprodukcijskega materiala in. ne nazadnje, nadalnji razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov ter samoupravna in poslovna preobrazba delovne organizacije. Pomembno je poudariti, da so več nalog, ki so jih zapisali v sanacijski oroaram. delavci Gorenja TGO začeli uresničevati že v drugi polovici lanskega leta. O doseženih uspehih smo podrobneje poročali v eni zadnjih številk Našega časa. Uspehi, ko sojih dosegli v Gorenju TGO po uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, in usmeritve sanacijskega programa kažejo, da je mogoča trajna sanacija delovne organizacije. Naloge, predvidene s sanacijskim programom, delavci uspešno uresničujejo. Učinkovito in dosledno pa bo mogoče uresničiti sanacijski program Gorenja TGO le, če bodo pravočasno sprejete tudi odločitve o pokrivanju izgub in o zagotavljanju sredstev za financiranje najnujnejših naložb. Po mnenju članov delavskega sveta je razgrešitev finančne problematike. to je pokritja izgub, v sedanjem trenutku osnovni pogoj za uspešnost sanacije Gorenja TGO. Sama delovna organizacija. kljub izrednim naporom in odrekanjem delavcev, vsega bremena zagotovo ne zmore. V Gorenju TGO zato pričakujejo, da bodo prav vsi. ki bi morali sodelovati pri uresničevanju sanacijskih nalog, pospešili aktivnosti pri iskanju naflnov in virov pokrivanja izgub. Delavski svet Gorenja TGO je na zadnji seji potrdil predlog samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije ter sklenil, da bodo zaposleni 29. marca odločali o spremembi v samoupravni in poslovni organiziranosti Gorenja TGO. Delovna organizacija Gorenje TGO se naj bi, kot je predvideno, razdelila tako, da bi nastale štiri delovne organizacije, in sicer DO Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenje Notranja oprema in Gorenje Procesna oprema kot delovne organizacije s tozdi in Gorenje Elektronika široka poraba pa kot enovita delovna organizacija. Del tozda Avtopark Gorenja TGO pa se zdrUži s tozdom Promet GPS in Maloprodajo GPS v novo delovno organizacijo Commerce. Predvidenih pa je, med drugim, tudi več združitev oziroma smiselnih povezav tozdov. Sestavina organizacija združenega dela Gorenje Smelo zastavljene cilje tudi uresničiti Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na zadnji seji sprejel načrt gospodarjenja poslovnega sistema Gorenje za letošnje leto. Osnovna usmeritev je nadaljnje povečanje konvertibilnega izvoza, večja izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti in nadaljnje povečanje produktivnosti dela. V primerjavi z letom 1983 načrtujejo kar 51 % povečanje konvertibilnega izvoza, pri čemer računajo na 147 % stopnjo pokritosti uvoza z izvozom, 21 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje ob 17 % povečanju produktivnosti dela in 63 % povečanje vrednosti proizvodnje. Delovne organizacije Gorenje bodo letos izdelale za nad 52 milijard dinaijev proizvodov, na tuje pa prodale za skoraj 180 milijonov dolatjev izdelkov, od tega 90 % na konvertibilna področja. Storiti pa je treba vse, so poudarili delegati, da bodo smelo zastavljeni cilji sozda Gorenje za leto 1984 tudi uresničeni. Ker je bil plan sestavljen v času, ko še niso bili uveljavljeni pogoji /a zamrznitev cen, ko še ni bil sprejet nov devizni zakon in ko še niso bile znane spremembe v pogojih gospodaijenja, je bilo sklenjeno, da bodo., v vseh delovnih organizacijah Gorenja podrobno preučili vpliv novih pogojev gospodarjenja na poslovanje ter izoblikovali ukrepe, ki naj zagotovijo uresničitev planskih nalog za letošnje leto, še posebej načrta konvertibilnega izvoza. Delegati delavskega sveta sozda Gorenje so soglašali s sanacijskima programoma tovarne gospodinjske opreme Gorenje in Gorenje Promet Servis. Osnovna usmeritev sanacijskega programa Gorenja TGO je povečanje konvertibilnega izvoza; tej nalogi so podrejeni sanacijski ukrepi na vseh področjih. V Gorenju Promet Servis pa želijo odpraviti slabosti v poslovanju poslovnih enot na tujem, posebej še v Go- Inventivna dejavnost Sestavni del poslovnega sistema Odbora za inventivno dejavnost pri OS ZSS Velenje in občinski raziskovalni skupnosti sta letos že osmič zapored poslala v združeno delo vprašalnik o inventivni dejavnosti. Od 23 OZD, ki so vprašalnike prejele, jih je odgovorilo 18. Če pogledamo skupne rezultate za občino Velenje, potem lahko ugotovimo, da so tu ugodni. Odstotekprijav in predlagateljev seje povečal, uresničenih je bilo 70 odstotkov vseh prijavljenih predlogov in vedno več delavcev se pridružuje inovacijskemu gibanju, nekateri tudi z več predlogi. Občutno je porasel tudi dohodek ustvarjen z inovacijami, ki predstavlja 130 od skupno ustvarjenega dohodka v občini Velenje. Če želimo doseči še boljše rezultate, moramo še več pozornosti nameniti nadaljnemu naraščanju števila prijav oziroma doseči še večjo množičnost na tem področju. Zanimiv je podatek o številu vloženih patentnih in ostalih prijav zveznemu zavodu za patente v Beogradu. Gorenje TGO je prijavilo 2 patenta, Gorenje Raziskave in Razvoj 1 patentno prijavo in 3 modelne, TEŠ 2 patentni, Sipak 1 patentno in EKO 1 modelno prijavo. Ti podatki so razveseljivi zato. ker je bilo še leto poprej vloženih S patentnih in 2 modelni prijavi. V preteklem letu se je aktivu inovatoijev v. DO ESO pridružil nov. Oblikovali so ga v Vegrado-vem tozdu Vemont. Veliko pozornosti so v nekaterih sredinah namenili spodbujanju in pospeševanju inventivne dejavnosti. V Gorenju so nadaljevali z akcijo »Predlagaj nekaj koristnega«, s podobno akcijo so pričeli tudi v Vegradu, v RLV tozdu Pri-pave so razpisali tehnološke probleme, v TUŠ pa žele čim več delavcev pritegniti k razmišljanju s propagandnimi letaki in razpisi. Zal pa skoraj povsod, razen v Gorenju TGO, ugotavljajo slak odziv. To vse bolj potrjuje dejstvo, da je za organiziranje, pospeševanje in obravnavo inovacij potrebno zagotoviti profesionalne delavce. je pn tem, naj povemo, da je to tudi eden izmed sklepov sprejetih na skupnem zasedanju Zbora združenega dela Sob Velenje in skupščine Občinske raziskovalne skupnosti, so v Vegradu, kjer na osnovi razpisa že poteka izbira kandidata za področje inovacij. Na posvetu o inventivni dejavnosti, ki so se ga udeležili predsedniki komisij za inovacije, delavci, ki profesionalno delajo na področju inventivne dejavnosti, predsedniki konferenc OOZS iz S« N! DO in koordinacijskih odborov, predstavniki DPO iz občine, izvršni svet, SŠGZ in člani odborov za inovacije pri OS ZSS Velenje in Občinski raziskovalni skupnosti, so predlagali sistemske rešitve, ki naj bi preprečile zaviranje hitrejšega razvoja ustvarjalnosti. Menili so, da je potrebno rešiti ekonomsko stimuliranje OZD, ki ustvanajo dohodek z izkoriščanjem lastne ustvaijalnosti delavcev oziroma jih motivirati, da bodo iskale večji dohodek v inovacijah. Poslovne banke in Raziskovalna skupnost Slovenije morajo rešiti financiranje inovacij pod enotno metodologijo za ugotavljanje inovacijskega dohodka tako na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti kot tudi množične inventivne dejavnosti. Opredeliti bi morali tudi merila za razmejitev med delovno dolžnostjo in inovacijo, kar bi motiviralo predvsem delavce, ki delajo na raziskoval-no-razvojnem in tehnološkem področju. Za organizatorje inventivne dejavnosti bi morala izobraževalna skupnost pripraviti program, po katerem bi se lahko strokovno usposabljali delavci s končano višjo šolo. Enotna pa je bila ugotovitev, da mora postati inovacijska dejavnost sestavni del poslovnega sistema. renjevih enotah v Grčiji in Italiji, ter pri opravljanju komercialnih dejavnosti za potrebe delovnih organizacij Gorenje. Sanacija obeh delovnih organizacij je mogoča, je bilo ugotovljeno na zadnji seji delavskega sveta sozda Gorenje, je pa potrebno uresničiti vse predvidene pogoje za to. Po široki javni razpravi v vseh delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja je delavski svet sozda Gorenje na zadnji seji določil predloga besedil samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd Gorenje ter statuta sozda Gorenje, o sprejemu katerih odločajo delavci Gorenja na referendumu danes, 29. marca. Uspešnost današnjega glasovanja bo, kot je bilo poudarjeno, samo še potrdila ustrezno naravnanost dosedanjih prizadevanj za nadaljnji samoupravni razvoj in preobrazbo sozda Gorenje. Delavski svet sozda Gorenje je na zadnji seji leto 1984 razglasil za leto kvalitete Gorenja. Izobraževalna skupnost Pomanjkanje denarja bi moralo izobraževanje manj čutiti Na številne slabosti v izvajanju delegatskega sistema so opozorili tudi v občinski izobraževalni skupnosti Velenje. Zbor uporabnikov te skupnosti je pokazal premajhno zainteresiranost za razreševanje vsebinskih problemov vzgoje in izobraževanja, kar se je pokazalo z nezainteresiranostjo pri obravnavanju številnih težkih vprašanj povezanih z organizacijo pouka, celodnevno šolo, šolskim prostorom itd ter s slabo udeležbo na sejah. Delegati so menili, da je takšno stanje posledica njihove premajhne moči in vpliva v svobodni menjavi dela in da so prepogosto postavljeni že pred izvršena dejstva. Več kot očitno pa je, da za te sicer upravičene pripombe skušajo pogosto prikriti tudi lastno nedelo in nesposobnost za udeležbo v dialogu na seji skupščine. Tudi sodelovanje skupščine občinske izobraževalne skupnosti z občinsko skupščino, kot četrti zbor, ni prineslo zaželjenih učinkov. Delegati občinske skupščine niso pokazali posebnega zanimanja za to problematiko, ni bilo kakovostnih razprav ter tehtnih predlogov in usmeritev. Da pa v delovanju delegatskega sistema še vedno močno škriplje in da bi morali nepravilnosti odločneje odpravljati, je navsezadnje potrjevala tudi ta seja izobraževalne skupnosti, na kateri je zopet manjkalo precejšnje število delegatov. Robotika - ena od programskih usmeritev Gorenja Konec marca je bilo v Titoveip Velenju posvetovanje o projekt fi robotizacije na temo »Roboti za površinsko zaščito in manipulacijo«. Predstavniki Gorenja so zastopnikom znanstvenih ustanov, potencialnim uporabnikom ter proizvajalcem komponent predstavili razvojne dosežke na področju robotizacije. Na posvetovanju pa so govorili o nujnosti usklajenega nadaljnjega razvoja, in to še posebej z namenom, da hi kar najbolj racionalno izkoristili vsa obstoječa znanja in razvojne ' potenciale znanstvenih ustanov, uporabnikov in izvajalcev. Udeležencem posvetovanja je predsednik ZKPO sozda Gorenje Herman Rigelnik med drugim povedal, da je Gorenje uvrstilo med nove programske usmeritve tudi proizvode tehnološke opreme s področja tehnologij, ki jih v tem poslovnem sistemu obvladujejo. Posebno pozornost namenjajo zlasti še izdelkom, namenjenim robotizaciji. Tako Gorenje in Institut Jožef Štefan iz Ljubljane že nekaj let skupaj uspešno izvajata raziskovalno razvojno delo na področju robotike. Rezultat tega skupnega raziskovalno razvojnega dela so tudi razviti roboti za površinsko zaščito. Prvi tovrstni robot. »Goro 102«, bodo kmalu namestili v tehnološko linijo v Gorenju TGO za proizvodnjo izdelkov bele tehnike. Robot »Goro 102« so si udeleženci posvetovanja ogledali med delom. Namen posvetovanja o robotih za površinsko zaščito in manipulacijo predstavlja po mnenju udeležencev pomemben prispevek k nadaljnjim razvojnim prizadevanjem pri osvajanju te nove tehnologije, tako v Jugoslaviji kot v Gorenju. Sicer pa kakšne pomembne razprave ob tej točki dnevnega reda ni bilo, tako kot tudi ne v nadaljevanju, ko so delegati obravnavali poročilo o uresničevanju programov na področju vzgoje in izobraževanja in realizacijo finančnega načrta za preteklo leto ter sprejemali predlog finančnega načrta za letošnje leto. Uresničevanje zastavljenih programov je bilo tudi v preteklem letu obremenjeno s finančnimi težavami, saj se je izobraževalna skupnost celo leto otepala s problemom nelikvidnosti. Dodaten del težav pa so navrgli organizacijski in prostorski problemi. Prav prostorske težave, so ob sedanjem pomanjkanju denarja najtežje razrešljive in bo gotovo v priiiodnjem obdobju potrebnih veliko prizadevanj, da pridobljene kakovosti vzgojno izobraževalnega dela ne bomo poslabšali. Letošnji finančni načrt, kljub nekoliko večji prispevni stopnji za to samoupravno interesno skupnost ne bo omogočil bistvenih pridobitev. Brez večjih vlaganj, ki bodo omogočila nadaljnjo posodobitev vzgojno izobraževalnega dela in ustreznejših dohodkov pedagoških delavcev pa najbrž ne moremo pričakovati, da bodo v celoti in tako kot si želimo uresničene tiste naloge na področju izobraževanja, ki naj prispevajo, da znanje mlade generacije ne bo zaostajalo za tistim, ki si ga pridobijo mladi v razvitejših državah. Na tej seji skupščine izobraževalne skupnosti so bili potrjeni tudi nosilci posameznih funkcij. Predsednik skupščine te samoupravne skupnosti bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju Janez Zore, njegov namestnik Martin štajner, predsednik zbora uporabnikov bo Jože Rovšnik, njegov namestnik pa Milan Tepej. Predsednica zbora izvajalcev bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju Hermina Rudolf, njen namestnik pa Tone Skok. Predsednik odbora za razvoj, planiranje in svobodno menjavo deia bo Jože Groznik, predsednik odbora za organizacijske in kadrovske zadeve pa Emil Strnad. Na seji je bilo postavljeno vprašanje, kaj se dogaja z rekonstrukcijo šole v Paki, ki bi morala biti končana že oktobra. Odgovora ni bilo. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kaj storiti z delegati, ki se sej pogosto ne udeležujejo? Jim ni možno naložiti nikakršne kazni? Tudi na to vprašanje pravega odgovora ni bilo? Delegat Mirko Zolnir, ki je postavil ti dve vprašanji, pa je kot poseben problem izpostavil tudi veliko število občanov naše občine z nedokončano osnovno šolo. Kar 7000 jih je takšnih. Med njimi so številni delavci, saj je med zaposlenimi kar 48 odstotkov takšnih z ozkim profilom. Delavska univerza sicer vsako leto razpiše večerno šolo za 7. in 8. razred. Odziva pa ni. Očitno delavcem zadošča takšna izobrazba za doseganje ustreznih osebnih dohodkov, delovnim organizacijam pa nizka tehnološka stopnja proizvodnje. B. Zakošek Naloge delavci uspešno uresničujejo MARKO VRANICAR ODHAJA NA NOVO DELOVNO DOL^ ŽNOST — Pred dnevi je našo občino in Gorenje zapustil član KPO te sestavljene organizacije Marko Vraničar, saj'je prevzel novo delovno dolžnost v dellovni organizaciji SMELT, neprofesionalno pa bo delal tudi v skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije. Od nekdanjega direktorja sozda Gorenje ter nato člana KPO so se v navzočnosti predstavnikov nekaterih večjih delovnih organizacij naše doline ter savinjsko šaleške gospodarske zbornice poslovili tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Marko Vraničar pa je ob tej priložnosti poudaril, da bo tudi v prihodnje po svojih močeh, pomagal pri razreševanju problemov Gorenja in naše občine. 4. stran ★ fl&S CBB Priprave na kurirčkovo torbico OD TU m TAM Titovo Velenje -k 5. aprila 1984 Ure zgodovine na kurirskih poteh SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE _ Vsako leto, ko pomladno sonce in topli vetrovi spet oživijo naravo, oživijo tudi partizanske steze. Kurirčkova pošta je namreč tradicionalna akcija slovenskih pionirjev. Letos je kurirčkova pošta odšla na pot iz petih slovenskih krajev že 12. marca, naši pionirji pa jo bodo prejeli 13. aprila od svojih vrstnikov celjske občine. Kurirčkova pošta ohranja spomine na partizanske kurirje in pionirje, ki so z zaupanim sporočilom hiteli od javke do javke. Mimo vseh nevarnosti so morali sporočilo prenesti v prave roke. To še danes ostaja eden osnovnih namenov Kurirčkove pošte. Dolga leta so pionirji nosili v torbici sporočilo in čestitke tovarišu Titu. Zdaj tovariša Tita ni več med nami, ostajajo pa ideali. Tako pionirji s številnimi aktivnostmi v mesecu aprilu, mesecu kurirčkove pošte, manifestirajo svojo pripadnost revolucionarnim vrednotam ter pripravljenost te revolucionarne vrednote ohranjati in ustvarjalno razvijati. Letošnje sporočilo bodo odnesli predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije. Po prehojenih tisočih kilometrih bodo sporočilo predali predsedstvu republiške konference na zboru pionirjev Jugoslavije, ki bo 2. junija letos v Trbovljaji. Na poti letošnje Kurirčkove pošte bodo največjo pozornost namenili zgodovinskemu pohodu XIV. divizije na Štajersko, prvemu zasedanju SNOS in 40. letnici ustanovitve dveh kurirskih postaj, TV 32 S in TV 34 S, ki sta delovali na območju naše občine. Proga letošnje kurirčkove pošte v naši občini je načrtovana tako, da bodo pionirji prehodili traso teh dveh kurirskih postaj. Med potjo bodo spoznavali ovire, ki so jih premagovali kururji med vojno, ustavljali se bodo pri pomnikih iz NOB in partizanskih domačijah ter tako na terenu spoznavali zgodovino narodnoosvobodilnega boja v Šaleški dolini in ceno, s katero je bila plačana naša svoboda. Kururčkovo torbico bodo pionirji občine Velenje sprejeli na Razgorcah. Kje je to? Ko se peljemo od Vinske gore proti Celju, nas smrekar ob cesti opozarja, do so tu v bližini partizanski grobovi. Približno 15 minut od ceste je na Razgorcah grob treh padlih partizanov Tomšičeve brigade. Padli so v bojih leta 1944 zajeti v sovražnikov obroč. Nato bodo pionirji odšli v smeri Šentilja po terenu kurirjev postaje v Kotah, ki je vzdrževala tudi zveze s postajo 30 S na območju Smartnega v Rožni dolini. Pri Jakobu v Kotah bodo imeli pionirji uro zgodovine, ki se bodo srečali z Jakobovo mamo in nekaterimi kurirji postaje 32 S. Junija 1944 je bila namreč v Šentilju ustanovljena postaja 32 S, ki je bila razmeroma močna, saj je bilo na postaji običajno 14 kurirjev, ki so bili v veliki večini domačini. V Kotah so si zgradili najprej bunker v Vohovem gozdu, nato pa na hribu Sevčniku nad Jakobovo domačijo. Največ pa so se zadrževali kar pri kmetu Jakobu in pri drugih domačijah v Kotah pri Šentilju. Kurirji te postaje so vzdrževali zvezo z že prej omenjeno postajo 30 S na področju Šmartna v Rožni dolini, s postajo TV 23 S pod mozirsko planino in postajo 34 S v Šentvidu nad Zavodnjami. V smeri postaje 34 S bodo pionirji kurirji nadalje- vali pot mimo Vranje peči. Kmet Vranjek v Ložnici jim bo kaj več povedal o napadu partizanov na rudnik boksita v Ložnici. Nato bodo previdno prečkali cesto in se za trenutek tišine ustavili pri Naveršniku v Kavčah. Plošča na steni hiše namreč spominja, da sta tukaj pozimi leta 1945 padla dva kurirja te postaje. Nato bodo s partizanskim mitingom v Kavčah zaključili prvi dan akcije. Naslednji dan bodo nadaljevali pot mimo spomenika na Jakcu. Tu bodo slišali kaj več o delu SKOJ in se nato ustavili pri centralnem spomeniku padlih v NOB na območju Šaleške doline, na pokopališču v Podkraju. Nadaljevali bodo pot mimo partizanske bolnišnice Jelke na Enclovem vrhu, kjer je leta 1943 padel partizan Edo Martinšek, bodo taborniki postavili tabor in prikazali, kako se pionirji usposabljajo za življenje v naravi in z naravo. Mimo spominske plošče v Prelogah, pri tovarni ESO, ki spominja, da je tu izkrvavel narodni heroj Miha Pin-tar-Toledo s svojim tovarišem, bodo prišli do Dežmanove domačije, kjer je bila že leta 1941 javka za območje Štajerske. V Gaberkah in Ravnah bodo pionirji prisluhnili pripovedi domačinov o zadnjih bojih Tole-dove partizanske skupine ter o tem, kako so domačini pomagali, da so bili kurirji kos odgovornim nalogam. V naslednjih dneh bo v Zavodnjah srečanje treh podružničnih šol, ki bodo tukaj zaključile svoj obrambni dan. V Gabrkah se bo glavni progi priključila še lokalna pionirska kurirska proga. Pionirji bodo ponesli kurirčkovo torbico od spomenika kurirja Ludvika Blago- tinška v Paki preko Cirkovc in Plešivca v Gabrke. Tako bo oži vela tudi kururska pot terenskih kururjev, ki je imela svojo pošto janko pri kmetu Golobu v Cirkov cah. V Šentvidu pri kmetu Zonku stoji spomenik padlim kurirjem postaje TV 34 S, ki so imeli svoj bunker v bližnjem gozdu. O zgodovini te postojanke jim bo pripovedoval gospodar, ki je bil tudi sam kurir te postaje. Postaja te postojanke je vzdrževala zvezo med Gonjo Savinjsko dolino in Pohorjem. Imela je tesne zveze z domačini v Šentvidu, Zavodnjah in Belih vodah. Kurirji te postaje so se večkrat spopadli z Nemci in nekaj kurirjev ie tudi padlo. Tako bo korak naših kurirjev zastal tudi pri lovski koči pod Smrekovcem, kjer je padel kurir te postaje. V naslednjih dneh bodo kurirji prenesli Kurirčkovo torbico preko Belih vod v Skorno in jo nato na Gneču pri spominskem obeležju, predali sovrstnikom iz Mozirja. Tudi na tej trasi bodo spoznavali našo bližnjo preteklost in se ustavljali pri spominskih obeležjih in partizanskih domačijah. Pionirje kurirje bodo na poti spremljali mladinci prostovoljci, borci NOV, rezervni starešine, planinci in mentorji obrambnih krožkov, ki bodo prav v teh dneh še poživili dejavnost krožkov. Krajani, domačini, tudi pri vas bo-do pionirji iskali pomoč za dobro izvedbo te akcije. Pomagajte jim, kakor stepomagali kururjem med vojno. Povejte jim tudi vi, da je obramba domovine^ čast in dolžnost, da pa smo" vsi dolžni storiti vse, da vojne vihre ne bi nikdar več doživeli. Občinska skupnost otroškega varstva Velenje Zagotavljanje socialne varnosti družinam Občinska skupnost otroškega varstva je ena izmed skupnosti, ki zbirajo sredstva za socialno varnost občanov. Po programu zagotavljajo socialno varnost družin z otroki tako, da dajejo družinam, ki .o socialno ogrožene družbeno denarno pomoč (otroški dodatek) do konca šolanja ter posebne dodatke za edine hranilce in težje prizadete otroke, omogočajo staršem plačevanje znižane cene prehrane v šoli ter znižane cene dnevnega varstva za predšolske otroke v vzgojno varstvenih zavodih. Za uveljavljanje teh pomoči morajo vsako leto določiti pogoje z ozirom na rast osebnega dohodka in življenjskih stroškov ter razpoložljivih sredstev skupnosti. V preteklem letu je poizkušala občinska skupnost otroškega varstva še posebej zaščititi tist? skupino občanov oziroma njihovih otrok, ki sodi v najnižji dohodkovni razred. V republiki so se lani dogovorili, da spadajo v prvo kategorijo občani, katerih dohodek .ta družinskega člana ne presega 3900 dinarjev, v občini Velenje pa so določili še razred do 3500 dinarjev. Vse družine, ki dosegajo tako nizko dohodkovno razmerje pa je komisija še posebej obdelala. V ta razred je spadalo 180 družin z 535 otroki. V največjem številu je šlo za družine upokojenih Vegrado-vih delavcev. To so delavci, ki so največkrat invalidsko upokojeni, imajo zelo malo let službe in tako tudi nizko pokojnino. Pretežno živijo v drugih republikah in je tako zelo težko ugotavljati dejanski socialni položaj teh družin. V letošnjem letu je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva podobno kot republiška, potrdila tri dohodkovne razrede za dodelitev družbeno denarnih pomoči, vendar pa lahko komisija v primerih, ko gre za drugačen socialni položaj kot ga izkazujejo družine, dodeli višjo ali pa nižjo družbeno denarno pomoč. Od 1. maja dalje so upravičene do otroškega dodatka družine z otroki, katerih dohodek na družinskega člana je manjši od 6000 dinarjev. Nekatere družine, ki so v težjem socialnem položaju bodo prejemale otroški dodatek tudi pri preseganju tega dohodka. O tem bo odločala komisija pri skupnosti. Višina otroškega dodatka se bo gibala med 600 in 1900 dinarjev na otroka, odvisno od dohodka in ugotovljenega socialnega stanja družine. Delegati skupščine občinske skupnosti otroškega varstva so na svoji seji 27. marca letos potrdili tudi merila za subvencioniranje cen šolske prehrane in cen v dnevnem varstvu, šolsko prehrano bodo starši v novem šolskem letu poravnali v polni višini, če bo njihov dohodek presegal 5.900 dinarjev na člana (v ta dohodek se všteje tudi že prej uveljavljanj otroški dodatek). V dnevnem varstvu pa bodo starši od 1. aprila naprej plačevali polno ceno, če presegajo 12.500 dinarjev na družinskega člana. Tudi tu se prišteva že prej uveljavljeni troški dodatek. Uveljavljanje vseh socialno varstvenih pomoči je pravica občanov. Uveljavljajo jih po lastni odločitvi in jih ni mogoče uveljavljati za nazaj. Starši so morali oddati dokumentacijo za uveljavljanje otroškega dodatka do 15. marca, če tega niso storili pravočasno, bodo pričeli prejemati otroški dodatek kasneje (ne za nazaj). Za subvencioniranje cen v vzgojno varstvenih zavodih je bilo treba oddati potrdila do 10. februarja, vendar jih je še mogoče predložiti, saj velja nova lestvica subvencioniranja od 1. aprila dalje. Za subvencioniranje šolske prehrane bo rok za predložitev potrdil določil Vzgojnoizobraže-. valni zavod, nova merila pa bodo pričela veljati z novim šolskim letom. Svet za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic pri skupnosti otroškega varstva se srečuje pri uveljavljanju socialno varnostnih pomoči z več težavami. Občani iz različnih vzrokov ne predložijo pravočasno potrebne dokumentacije za uveljavljanje posameznih družbeno denarnih pomoči. Pogosto so dohodki družine depravilno prijavljeni, obrazci pa nepopolno izpolnjeni. Prav tako pa občani pogosto ne prijavijo vsega dohodka (preživnine, zaslužki od dela izven delovnega razmerja itd). Precejšen problem pa so tudi izven zakonske skupnosti, saj občani v teh primerih najpogosteje ne prijavijo pravilnega podatka o številu članov. V letu 1984 bo predvidoma sprejet Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic ter Uvedena računalniško vodena enotna skupna evidenca prejemnikov teh pomoči. Pri občinski skupnosti otroškega varstva pričakujejo, da po potem delo na tem področju lažje, pa tudi občani in delovne organizacije bodo imele manj dela, saj bodo le enkrat letno sporočali podatke o dohodkih družine v preteklem letu in seveda po potrebi morebitne spremembe (število družinskih članov, zaposlitev itd.) Na ta način pa bodo gotovo socialno varstvene pomoči bolj pravično razdeljene. V vrtcih le 39 odstotkov otrok Delegati občinske skupnosti otroškega varstva so namenili na zadnji seji vso pozornost obravnavi realizacije finančnega načrta in programa te skupnosti v preteklem letu. Program so v celoti uspešno uresničili, pomembna novost je bila v preteklem letu uveljavitev celoletne priprave otrok na šolo za vse otroke, tudi tiste, ki redno ne obiskujejo vzgojno varstveni zavod, v tem letu pa je vzgojno varstveni zavod Titovo Velenje bogatejši tudi za štiri nove oddelke vrtca v domu učencev. Potrdili so tudi finančni načrt in program skupnosti za letošnje ieto. Osnutek tega programa so obravnavali že na decembrski skupščini. Program je prilagojen spremenjenemu samoupravnemu sporffiumu o temeljih plana za obdobje 1981 —1985., v zvezi s stabilizacijskimi usmeritvami pa je predvideno zelo racionalno trošenje sredstev v skladu s sprejetimi normativi. V letošnjem letu bo v organizirano varstvo zajetih v občini Velenje 1960 otrok, kar predstavlja manj kot 39 odstotkov predšolskih otrok, (republiško povprečje je znašalo že lani 41 odstotkov). Kot načrtujejo naj bi v letošnjem letu delovalo 17 do 20 oddelkov družinskega varstva, v vzgojno varstvenih zavodih Titovo Velenje in Šoštanj pa 6 oddelkov za otroke do dveh let, 8 oddelkov za dve do tri letne otroke, 45 oddelkov za otroke od 3 do 6 let in 22 oddelkov priprave otrok na šolo. Trenutno deluje tudi en oddelek za razvojno motene otroke, od septembra dalje pa naj bi delovala dva takšna oddelka. Pripravo otrok na šolo bo v letošnjem letu obiskovalo 880 otrok, od tega jih bo 560 ali 63 odstotkov vključenih v redno dnevno varstvo. Dogovorili so se, da bodo v oddaljenih krajevnih skupnostih kjer je malo otrok in je ta program nemogoče izvajati pozimi, pripravili skrajšane oblike priprave otrok na šolo v pomladanskem času. Za petletne otroke, ki ne obiskujejo vrtca bodo pripravili 50 urne programe v mestnih krajevnih skupnostih, povsod tam. kjer je otrok manj pa bodo ta program združevali s pripravo otrok na šolo. Starši bodo plačevali zadnje leto pred vstopom otrok v šolo znižano oskrbnino, za vse ostale otroke pa bo občinska skupnost otroškega varstva tako kot doslej krila stroške vzgoje, ostale stroške pa bodo starši plačevali glede na dohodek družine. Ostale dejavnosti te skupnosti bodo v letošnjem letu okrnjene. V tem letu ne predvidevajo nobenega novega igrišča, pokrili pa bodo stroške večjih popravil v vrtcih. Pomagali bodo društvom prijateljev mladine v krajevnih skupnostih ter nekaterim specializiranim organizacijam, ki vključujejo v svoje delo otroke. Skrbeli bodo tudi za zdravo prehrano tako šolskih kot predšolskih otrok ter za socialno varnost družin z otroki. Sem sodijo socialne pomoči družinam z otroki, ki z lastnim delom ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje. Na osnovi dogovorjenih meril pa bodo subvencionirali tudi cene v vzgojno varstvenih zavodih ter cene šolske prehrane. Delegati so na zadnji seji skupščine otroškega varstva potrdili še sklep o subvencioniranju cen v vzgojno varstvenih zavodih ter cen šolske prehrane. Lestvica subvencioniranja, ki bo začela veljati s 1. aprilom letos določa, da bodo imeli otroci družin, ki ne dosegajo 400 dinarjev mesečno na družinskega člana varstvo brezplačno, lestvica določa še 7 dohodkovnih razredov, vsi tisti, ki presegajo 12 500 dinarjev na družinskega člana pa bodo plačevali polno ceno. Stroške šolske prehrane bo občinska skupnost otroškega varstva v novem šolskem letu pokrila vsem tistim, ki imajo do 3.800 dinarjev na družinskega člana, vsi, ki presegajo 5.900 dinarjev pa niso upravičeni do subvencij. M. Z. Feri Rudnik Gotovo ni Smarčana, ki se ne bi Feriju Rudniku, gostu današnjega srečanja od srca nasmejal, bodisi kje ob dobri kapljici ali ko se pojavi na odrskih deskah amaterskega gledališča iz Smartnega ob Paki. Franc Rudnik, človek dobrega srca, šegav, priljubljen, vedno nasmejan in pripravljen povedati kakšen ,,štos". Ze, ko odpre usta, se ti ta razlezejo v nasmeh. ,,Življenje je zelo trdo. Zato je bolje, da ga jemlješ le z dobre plati. Vse moraš vzeti za dobro, pa gre. Prav v nobeni stvari ne iščem težav, vedno le najboljše. Mnogo bolje je, da jih pustiš pri miru in ne raziskuješ odkod se jemljejo in kako bi se jih rešil. " Naš sogovornik je z dušo in telesom, kot pravimo, Smarčan. Doma je iz Podgore. Po končani osnovni šoli ga je pot vodila k stricu v Zagreb, kjer naj bi obiskoval slikarsko šolo. ,, Risanje mi je že v osnovni šoli šlo dobro od rok. Hotel sem postati slikar. Toda, stric je bil mizar. Navdušil me je za ta posel. Vpisal sem se v obrtno mizarsko in večerno mojstrsko šolo in jo tudi končal. Mizarjenju pa sem ostal zvest do današnjih dni." Feri ne bi bil Feri, če ne bi med strogo resnim pripovedovanjem povedal še kakšne šale. Med drugim tudi to, da se je zaposlil ravno za 1. aprila. Poklic, ki ga opravlja naš sogovornik, sodi danes med zelo iskane. Mladi se zanj ne ogrevajo preveč radi. Po Ferijevem pripovedovanju poklic mizarja še zdaleč ni tako enoličen in nezanimiv. Če človek hoče, je lahko v njem zelo ustvarjalen in lahko se izkaže ter 'pokaže, da je mojster svojega kova. Kot pravi Feri, igra v tem postu zelo veliko vlogo praksa. Te pa je mnogo premalo. Seveda moraš dobro poznati les in ostali material, ki ga pri svojem delu uporabljaš, toda iz prakse in izkušenj se tudi marsikaj naučiš. Da si pri delu natančen, in ne predrag, kažejo naročila. Teh Feriju resnično ne manjka. Se in še sva se pogovarjala o poklicu mizarja, o dogodivščinah, ki jih je doživel v tem poslu. Tej ali oni stvari sva se oba od srca nasmejala, saj gostu nikoli ne zmanjka dobre volje in šegavosti. Precej Feriju v življenju pomeni tudi njegov konjiček. 2e več kot 25 let prepeva v šmar-škem -moškem pevskem zboru, prav toliko časa igra vragolije na odru amaterskega gledališča iz Smartnega ob Paki. ,, To zame ni le konjiček, ampak sem z njim tudi marsikaj dobrega pridobil. Človek vedno kaj zanimivega doživi. " In kaj igrate najraje? ,,Sem figura in ležijo mi bolj komične vloge, čeprav sem sposoben odigrati še kaj drugega kot pijančka. Človek se v življenju vsega nauči." Med Smarčani je Rudnikov Ferek zelo priljubljen. Radi ga Feri Rudnik imajo, radi so v njegovi bližini. ,, Mogoče zaradi moje šegavosti. Res pa je, da nisem nikomur storil še nič žalega." Vaje mu vzamejo veliko časa. „Toda, če ima človek voljo, tudi zanje najde čas. "In Feri ga za dramsko skupino in moški zbor vedno ima. V življenju se mu je zgodilo marsikaj. Vendar se sogovornik spominja le veselih dogodkov, še največ tistih, ki jih je doživel z igralsko skupino. Poleg igranja in prepevanja rad tudi kaj lepega prebere. „ Vse bi še šlo, če mi ne bi ponagajala bolezen. Pri 52. letih se moram zaradi poškodbe vretenc invalidsko upokojiti. Kljub temu bom, dokler bom pač lahko, prepeval in igral. Brez dela ne morem hiti. Ko ne bom mogel več opravljati mizarskega dela, se bom začel ukvarjati z zajčjerejo, "pove in se prešerno nasmehne. Obisk pri Francu Rudniku je bil resnično zelo prijeten. Človeka zna spraviti v dobro voljo, pa če je ta še tako potrt. Ko smo pozno zvečer odhajali, smo si dejali: takšnega prijetnega in zanimivega pogovora pa že dolgo Titovo Velenje 1. občinski obrtniški sejem Obrtno združenje občine Velenje je v program dela za leto 1984 zapisalo, da bo v času od 15. do 24. junija pripravilo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju 1. občinski obrtni sejem. Sejem bo organiziran kot razstava vseh izdelkov, ki jih izdelujejo obrtniki velenjske občine in kot prikaz vseh storitvenih zmogljivosti na področju samostojnega osebnega dela, ekonomskih značilnosti s posebnim poudarkom na izvoz oziroma nadomestitev uvoza. Velik poudarek bo tudi na prodaji obrtnih izdelkov, še posebno izdelkov domače obrti. Na sejmu naj bi sodelovalo vseh 400 samostojnih obrtnikov, poleg teh pa tudi tisti, ki opravljajo obrtno dejavnost kot popoldanski poklic. Na razstavo bomo skušali povabiti organizacije združenega dela v občini, z namenom, da predstavijo izdelke, ki jih uvažajo. Cilj te prireditve je v tem, da se na eni strani prikažejo dosežki in pomen samostojnega osebnega dela, na drugi strani pa specifičnost in pestrost široke lalete izdelkov za kooperacijo in vrsto zdelkov, ki so že nadomestili uvoz, in ki ih celo izvažamo na tuja tržišča. Hkrati z vsem tem pa bo predstavljena tudi široka paleta vseh vrst obrtnih storitev in ponudba na področju turizma in gostinstva. Da bi bila organizacija te prireditve čim bolj uspešna, vabi obrtno združenje vse obrtnike, da se pridružijo tej prvi občinski obrtni prireditvi in prikažejo na njej svoje najboljše izdelke ter omogočijo prodajo tistih izdelkov, ki so zanimivi za občane. Združenje bo z vsakim posameznikom navezalo stike, se z njimi dogovorilo o vseh podrobnostih, tako v obsegu, financiranju kot tudi o vseh drugih značilnostih razstave oziroma sejma. Vsakega obrtnika bo na domu obiskal pooblaščenec združenja in se z njimi dogovoril o vsem potreb- Vse obrtne obratovalnice tudi pozivamo, da upoštevajo določila Pravilnika o varstvu pri delu v obrtnih obratovalnicah, ki gaje sprejel Izvršilni [ odbor Zveze obrtnih zdniženj Slovenije f in je bil objavljen v Obrtniku številka 1/84. V njem so navedene dolžnosti, ; obveznosti in pravice vseh zaposlenih , v obrtnih obratovalnicah i namenom, da se na primeren način doseže zadovoljivo znanje iz varstva pri delu, zdravstvenega varstva, varstva mladih delavcev in žensk. Dosedanja poročila inšpekcijskih služb kažejo, da sedanje znanje zaposlenih, še posebno kar zadeva varstvo pri delu ni zadovoljivo, prav tako se ne opravljajo pravočasno zdravstveni pregledi, kar pogosto povzroča nujne zdravstvene ukrepe in dolgotrajne bolniške izostanke. Obrtno združenje priporoča vsem obrtnikom, da podrobno proučijo ta pravilnik, da pri združenju poiščejo morebitna dodatna pojasnila in storijo vse, da bi se naloge s tega področja čim uspešneje opravljale. Zdniženje bo z vsako obratovalnico vzpostavilo stike s pooblaščencem, ki bo imel nalogo, da jim svetuje in jim tako pomaga ijri uspešnem uresničevanju pravilnika. Ze v kratkem bodo vse obrtne obratovalnice prejele tudi posebno pismo občinskega inšpektorata, zato že sedaj predlagamo vsem obrtnikom, da ga skušajo čim bolj dosledno upoštevati. Izvršilni odbor združenja je na svoji zadnji seji razpravljal o pobudi Izvr- i šiega sveta Skupščineobčine Velenje, da bi tudi delavci zaposleni v zasebni obrti solidarnostno pristopili k akciji pomoči Gorenju in na ta način tudi sami pokazali svojo pripravljenost sodelovati prf odpravljanju težav, ki jih imajo delavci tega kolektiva. Obrtno združenje zato vabi vse samostojne obrtnike in pri njih zaposlene delavce v občini Velenje, da se pridružijo tej solidarnostni akciji in v ta namen prispevajo vsak po enodnevni zaslužek, ki se bo zbiral na posebnem računu pri združenju. I. Gorogranc —— 5. aprila 1984 •k Titovo Velenje ' iz občine mozirje |3S * 5. stran Občinski svet zvR?e sindikatov Najprej dolžnosti, potem pravice Konee minulega tedna je bila v nazarskem delavskem domu volilna in programska seja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Člani so najprej spregovorili o delu sveta in njegovih organov ter celotne sindikalne organizacije v preteklem letu. Dejstvo je, da so na delo zveze sindikatov v največji meri vplivale zaostrene razmere, ki so tudi opredeljevale vsebino in obliko delovanja. Posebej so na seji poudarili, da sindikat ni le gibanje za zaščito pravic in da so pred njimi vsekakor dolžnosti, česar pa se premalo zavedamo. Takšna ugotovitev velja tudi za delo osnovnih organizacij, ki sicer ne delajo slabo, vendar vse preveč .iščejo pravice in zanemarjajo dolžnosti. Preveč se tudi ukvarjajo z obrobnimi zadevami, prave probleme pa premalo poudarjajo in .jih puščajo ob strani. Zlasti se to pojavlja v tistih osnovnih organizacijah, ki so slabo zastavile dolgoročno kadrovsko politiko in v tistih okoljih, v katerih so pogoji za delo sindikata slabi. Zal so tudi takšni primeri. Zelo slabo je stanje na področju delitve in nagrajevanja. Na seji so poudarili, da so temu v preteklosti namenjali vse premalo pozornosti. Danes so sicer složno ugotovili, da delajo premalo in povsod hočejo rezultate teh naporov takoj, seveda pa je to nemogoče. Problem je tudi v tem, da ni težav pri dogovarjanju, izjemno velike pa so pri uresničevanju dogovorjenega. Tudi delo samoupravnih delovnih skupin v večini primerov ni zaživelo, čeprav je njihova vloga nesporna. Za nedelo teh skupin ni kriv samo sindikat. Krivda je namreč tudi v tem, ker jih ponekod kratkomalo nočejo, saj je bolje, ,,da je delavec tiho". Enako velja za samoupravno delavsko kontrolo, katere delovanje je posplošeno in formalno. Razpravljali so tudi o preslabo izkoriščenemu delovnemu času, pa seveda o očitkih, da je sindikalna organizacija neučinkovita, da ne najde stika z delavci in podobno. Zaupanje delavcev si bo zveza sindikatov pridobila samo z odločnim obravnavanjem odgovornosti na vseh ravneh in seveda z doslednim uresničevanjem dogovorjenih na-krg. Kritično so spregovorili tudi o delu občinskega sveta in njegovih organov in ugotovili, da nekatere komisije ne delujejo zadovoljivo. Za poživitev njihove dejavnosti bo vsekakor potrebno več stališč in pobud članstva zveze sindikatov, to pa lahko zagotovijo prav osnovne organizacije. Delavci sindikatu ne bodo zaupali tudi tako dolgo, dokler bodo pobude in odločitve prihajale izključno od zgoraj, tudi ta problem pa bodo morali rešiti z vsebinsko boljšim delom osnovnih organizacij.. Med drugim so poudarili še, da delavci so za stabilizacijo, terjajo pa, da se njena bremena enakomerno porazdelijo in da končno odpravimo napake, ki jih kljub vsem stališčem in sklepom delamo naprej. Delavce moti poudarjanje, da smo samoupravna družba ob tem pa delamo drugače. Dosedanji predsednik občinskega sveta Marko Purnat je v oceni uresničevanja družbene vloge zveze sindikatov poudaril, da občinska organizacija v zaostrenih razmerah ni bila dovolj odločna in učinkovita pri premagovanju težav in slabosti, zlasti subjektivnih, in tudi zato ni uresničila vseh ciljev. 6. stran ★ fiaS C3S naši kraji in ljudje Titovo Velenje it 5. aprila 191 Konovo skupnosti. Krajani Konovega so v zadnjih dneh meseca marca slovesno proslavili 10. letnico ustanovitve krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so se na slavnostni seji skupščine po svoje in nadvse izvirno lotili ocene dela. Pred desetimi leti so krajani Konovega izvolili iniciativni odbor, ki je izdelal delovni program za to obdobje ter določil vrstni red uresničitve, ga zapečatil v steklenico in to zakopal ob lipo, kjer so krajani načrtovali izgradnjo doma krajanov. Prva leta so se lotili modernizacije cest. Široko zastavljene akcije so prinašale že prve sadove dela. Krajani so za ceste prispevali skoraj polovico svojega mesečnega dohodka, vsako gospodinjstvo pa je opravilo preko 80 prostovoljnih ur. Poleg modernizacije cest so krajani Konovega začeli še z izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Tudi pri tej načrtovani nalogi so sodelovali krajani z udarniškim delom. ,,Ceste še niso bile dokončane, prav tako ne kanalizacija, že smo napeljevali iavno razsvetljavo. S samoprispevkom zbranim denarjem smo kupili kabel, dela pa so v veliki meri naredili krajani udarniško, razen seveda tistih, ki so jih morali opraviti strokovno usposobljeni ljudje," je opisal začetek udarniškega dela in razvoja krajevne skupnosti Konovo predsednik skupščine te krajevne skupnosti Alojz Ramšak. Poleg že prej naštetih nalog so si krajani Konovega zadali še izgradnjo otroškega vrtca in športnega igrišča. Dokaj velik zalogaj je bila izgradnja doma krajanov. Na prostovoljnih akcijah se je zbralo tudi več kot 60 Konovčanov, opravljenih je bilo preko 23 tisoč udarniških ur. ,,Vse te načrtovane akcije so se med sabo prepletale, saj je hkrati z uresničevanjem teh nalog "tekla še izgradnja telefonskega omrežja. Letos se bodo na omrežje priključili še zadnji naročniki. Teh bo približno 200. Velike mere pripravljenosti krajanov ni treba posebej omenjati. Brez njihove pomoči se danes na dosežene uspehe ne bi mogli ozirati s takim zadovoljstvom kot se lahko." Ena največjih nalog v 10-letnem razvoju in delu krajevne skupnosti pa je izgradnja sekundarnega toplovodnega omrežja oziroma 6350 metrov dolgega voda. Delež krajanov je tudi pri uresničevanju te načrtovane naloge ogromen. ,,Z dosežki minulega de- Pesje Uspel kuharski tečaj Zimski čas so krajanke Plešivca izkoristile za kuharski tečaj, ki so ga organizirali na pobudo kulturnega društva Ivan Cankar in Metke Kotnik. Tečaj je vodila kuharica Lojzka Stropnik. Sestajale so se dvakrat na teden po štiri ure in skupaj pripravile deset jedilnikov, spoznale so biološko vrednost _hrane, seznanile so se z možnostmi zastrupitve s hrano in tako naprej. Skupaj so se naučile pripravljati približno sto jedi. Seveda pa so krajanke Plešivca, veliko udeleženk tečaja je bilo kmečkih gospodinj, izmenjale tudi izkušnje O tem, kako pripravljajo različne jedi. Znanje, ki so ga pridobile bodo s pridom uporabile pri pripravi obeh prireditev, ki jih organizirajo v tem kraju — srečanje narodno zabavnih ansamblov in Kmečki praznik. V tem času pa so pripravili v Plešivcu tudi predavanje o kmečkem turizmu, saj.si močno prizadevajo, da bi pridobili kakšno kmetijo za to obliko dejavnosti. Na zaključni slovesnosti za katero so udeleženke kuharskega tečaja pripravile resnično zelo bogato obloženo mizo in na ta način najbolje prikazale, kako dobro so se naučile kuhati, so se udeleženke tečaja zahvalile organizatorju Kulturnemu društvu ter Eri TOK kmetijstvo. Seveda pa so bile nad vse hvaležne tudi osnovni šoli v Plešivcu, saj so jim za delo »odstopili« Šolsko kuhinjo. Lojzka Stropnik je doslej pripravila nekaj podobnih kuharskih tečajev na Konovem. Povedala je, da ji je takšno 4gla v veliko veselje, saj gotovo veliko pripomore k temu, da je naša vsakodnevna prehrana bogatejša, bolj raznolika in bolj okusna. Na takšnih tečajih, ki jih obiskujejo tudi že dokaj izkušene gospodinje, pa seveda izmenjajo tudi svoje dosedanje izkušnje in marsikatera jed je potem še boljša. Iz Plešivca je Lojzka Stropnik kar težko odhajala. Sama je dejala, daje na kuharskem tečaj u preživela nekaj nad vse prijetnih večerov. Omenili smo že, da so bile tečajnice zelo zadovoljne. Slavica Klančnik meni, da seje zelo veliko naučila in da bo lahko pridobljeno znanje s pridom uporabila pri vsakodnevni kuhi, seveda pa bo v bodoče prav rada pripravila kakšno jed tudi za že tradicionalne prireditve Plešivca. Tudi Marta Virbnik je zadovoljna, da je opravila kuharski tečaj. »Predvsem pa je pomembno,« poudarja, »da bom sedaj raje stopila pred štedilnik. Ko sem zaključila ta kuharski tečaj, se mi je kuhanje priljubilo. Mislim, da bodo zadovoljni tudi moji domači.« Kuharski tečaj v Plešivcu je gotovo uspel. Udeleženke so bile zadovoljne, nad njihovimi jedrni pa so bili navdušeni vsi tisti, ki so se udeležili zaključne slovesnosti. Res, pripravile so izvrstne jedi. kijih bomo gotovo lahko okusili tudi na kmečkem prazniku, morda pa v bližnji prihodnosti tudi na kakšni kmetiji, ki se bo usposobila za kmečki turizem. Zavodnje Teden morskih rib Tokrat so našo pozornost pritegnili plakati, ki vabijo na teden morskih rib, ki bo od 7. do 15. aprila v gostišču Pri Vidi. Lastnik Milan Goršič je o tem povedal naslednje: ,,Sedaj je smučarske sezone konec in treba si je bilo izmisliti nekaj novega, da privabimo goste. Povezal sem se s Kompasom in Turističnim društvom Šoštanj, na- kar je zadeva z morskimi ribami stekla. Tako bo v prvi polovici aprila vsak dan od 12. ure dalje mogoče dobiti vsakovrstne morske ribe, pripravljene na različne načine, za kar se bo potrudil priznani kuharski mojster Aleksander Ster-gar iz Portoroža. Aprila je lakorekoč mrtva sezona, takšne specialitete pa bodo morda privabile le več gostov." V Zavodnjah se obeta nova Pred začetkom slavnostne seje skupščine so izkopali steklenico, v kateri so hranili delovni program setletja smo lahko zadovoljni in nanje upravičeno ponosni. Poleg izgradnje več kilometrov cest, vodovoda, vrtca za 50 otrok, doma krajanov, izgradnje telefonskega omrežja in toplovoda je zaživelo še delo organov krajevne samouprave, družbenopolitičnih organizacij in društev. Poleg krajanov se moramo za vse te uspehe zahvaliti tudi širši družbeni skupnosti, ki je znala prisluhniti našim težavam in željam," je poudaril Alojz Ramšak Kot so ugotovili udeleženci slavnostne seje skupščine 6b praznovanju krajevnega praznika, so v desetih letih opravili več kot 146 tisoč udarniških ur. In kaj so ugotovili, ko so po desetih letih izkopali steklenico, v kateri so ,,hranili" takratne potrebe? Da prav vseh zapisanih želja niso uresničili. Opravili pa so nekaj takih, ki jih v tem 10-letnem načrtovanju niso predvideli, saj so se razmere zelo spremenile. O tem priča tudi podatek, da je na Konovem bilo pred desetletjem 31 gospodinjstev, danes pa že okoli 260. Razvoj krajevne skupnosti je bil resnično zelo hiter, zato ni naključje, da so krajani to obdobje označili z geslom: deset let krajevne skupnosti, deset delovnih akcij. Na slavnostni seji skupščine so se krajani Konovega znova ,,ogreli" za takšen obračun dela, kot pred desetimi leti. Zato bodo na proslavi ob dnevu osvobodilne fronte ponovno hranili v steklenico delovni program za naslednjih deset let, pripravile pa ga bodo vse družbenopolitične organizacije in društva v kraju. In kakšen je delovni program te pol mestne, pol vaške krajevne skupnosti v Šaleški dolini za letos? Osrednjo pozornost bodo Konov-čani namenili izgradnji primarnega dela toplovodnega omrežja. V de lovni program pa so zapisali še nekatere druge naloge, kot so vzdr ževanje in modernizacija krajevnih cest, zaključna dela pri izgradnji vodovoda, ureditev kanalizacijskih poti v Selu in še nekatere druge. Da so vešči krampanja in lopatanja, so že velikokrat dokazali. Zato smo prepričani, da si bodo ob koncu leta lahko veselo meli roke in da uspehi ne bodo izostali. Zanamcem pa bodo imeli kaj pokazati. Plešivec Mladi si želijo pomoči gostinska ponudba, tokrat morskih rib, ki jih boste lahko zalili tudi z ustreznim izborom pristnih domačih in buteljčnih vin. Upajmo, da bo teden morskih rib uspel — da se bomo v osrčju gorskega sveta lahko najedli morskih specialitet, kar je vsaj za naše turistične razmere vsekakor nekoliko nenavadno, a izredno dobrodošlo. V. K. Za zaključno slovesnost so pripravile kuharice zares bogato obloženo mizo Čeprav je v krajevni skupnosti Pesje precej mladih, pa jih organizirano, preko svoje mladinske organizacije deluje le ol^li trideset. Vzrokov za> takšno stanje je bržkone več, ne gre pa prezreti dejstva, da se bodo mladi v tej krajevni skupnosti morali v bodoče bolj posvetiti interesnim dejavnostim, če bodo hoteli v svoje vrste pritegniti več mladih. Nemalokrat pa nekateri s svojim neprimernim obnašanjem niso v ponos mladinski organizaciji, in je zato večkrat deležna tudi neupravičenih kritik pri starejših krajanih. Mladi v Pesju nadalje ugotavljajo, da so še vse premalo povezani z ostalimi krajevnimi dejavniki. To pa se krepko pozna pri njihovi uspešnosti. Več sodelovanja si želijo zlasti z družbenopolitičnimi organizacijami. Kljub težavam pa so mladi zadovoljni s svojim delom, čeprav poudarjajo, da bi lahko storili več kot so. Poleg vključevanja v organiziranje krajevnih proslav, so mladi pripravili očiščevalno akcijo in uredili okolico pri domu družbenopolitičnih organizacij in otroškem igrišču. Organizirali so tudi več zabavnih večerov s plesom, pionirjem pa ob vstopu v mladinsko organizacijo pripravili kulturni program. Tudi na mladince — vojake niso pozabili, zbrali so Slavica Klančnik Čebelarska družina Šmartno ob Paki Spomladi največ dela Damjan Jerič B. Mugerle Marta Virbnik Čebelarska družina iz Šmartnega ob Paki sodi med najstarejše v naši občini. Ustanovljena je bila leta 1929. Letos praznujejo šmarški čebelarji častitljiv jubilej — 55. letnico obstoja. Na nedavnem občnem zboru so čebelarji iz Šmartnega ob Paki ocenili svoje delo v preteklem letu zadovoljivo. ,,Delo je bilo takšno, kot letina. Ta pa v preteklem letu ni bila najboljša, še posebno za tiste, ki čebelarijo na mestu. Pa ne zato, ker se nismo na letino dobro pripravili, ampak zaradi slabega vremena in čebeljih bolezni. Vso pozornost smo zato namenili zdravljenju čebeljega zaroda ter vzgoji mladih čebelarjev. V svojo druščino smo pridobili dva nova člana," je povedal predsednik te čebelarske družine Blaž Speh. Trenutno je v to družino vključenih 33 članov iz Šmartnega in okolice, skupaj pa iinajo približno 600 panjev. Kljub temu, da je bila lanska čebelja letina nekoliko slabša, je šest šmarških čebelarjev oddalo Medeksu okoli 10 ton medu. Nekaj čebelarjev iz Šmartnega ob Paki vozi čebele na pašo drugam, po Jugoslaviji, polovica pa jih čebela-ri na mestu. In kaj naj bi delali člani čebelarske družine iz Šmartnega ob Paki letos? Ze na začetku leta jih je čakalo veliko dela.,,V enem našem čebeljnjaku smo ugotovili nevarno bolezen, pršico. Da bomo čebele pozdravili, bomo morali vložiti ogromno dela, ne le lastnik čebeljnjaka, ampak vsi čebelarji. V tem času jih tudi prevažati ne smemo. Letina za pašo pa se bo kmalu začela. Spomladi imajo čebelarji največ dela. Krmijo čebele za spomladanski razvoj. Od tega je v veliki meri odvisna letina. Marljivo je začel delati čebelarski krožek. Mladi čebelarji vsako soboto popoldan pridobljeno teoretično znanje pridno uporabljajo v prak- Menimo pa, da bi kazalo več ulic združiti, s tem bi bilo delo uličnih odborov lažje in uspešnejše. Nalog, ki smo jih zapisali v program dela pa je letos še precej.več. Mnoge .rešujemo tudi ob naših rednih tedenskih srečanjih, kjer se mladi med seboj spoznavamo in kujemo načrte za naprej. Na teh srečanjih je iz tedna v teden več mladih," pravi predsednik OO ZSMS Pesje Damijan Jerič. Njihova velika želja je tudi, da bi imeli svoj lastni prostor, kjer bi lahko uspešneje izvajali družabne igre, ki so «se bolj priljubljene med mladimi. Lojzka Stropnik si. ,,Poleg finančnih težav, se pn spomladi ljubitelji malih in korist, nih žuželk srečujemo z velikiir težavami. Povzročajo nam jih vrt čkarji, ker ne upoštevajo navodil škropljenju. Tako pride v tem čas do zastrupitev. Vrtičkarji bi mori čebelarje o vsakem škropljenj denar, jim poslali pakete, z njimi pa si tudi redno dopisujejo. Uspešni so na športnem področju. Organizirali so športna srečanja v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu, krosu in odbojki. Pri tem pa si želijo čimbolj množične udeležbe. Mladinci Pesja so lani v decembru dobili tudi prostor, kjer lahko delajo. Delijo si ga z Društvom prijateljev mladine. Moti pa jih, ker jim očitajo, da mladi le popivajo in se vesele, za kaj resnejšega in odgovornejšega pa jim ni mar. Se zlasti jih to moti zato, ker so z dosedanjim delom že večkrat dokazali nasprotno. Ob tem pa mladi v Pesjem poudarjajo, da si želijo več konkretnih akcij. ,,Poskušali smo navezati stike z mladinsko organizacijo tozda Mehanizacija, vendar uspeh ni bil kot smo ga želeli, zato bomo letos to ponovili. Velike probleme imamo tudi s športnim igriščem, ker je potrebno obnove. Uredili ga bomo udarniško, poskrbeli pa tudi za nove table na košarkaškem igrišču. Se v tem tednu bomo priskočili na pomoč ostarelim in bolnim krajanom in jim opravili potrebna dela na vrtovih. Mladi bomo pomagali tudi pri ustanavljanju pionirskih uličnih odborov. prej obvestiti in pokositi na kateri se čebele najraje Škoda je lahko zaradi neveščega in neo ravnanja ogromna," je Blaž Speh in nadaljeval: medu naj bi postal ena nih nalog kmetijstva v naši Če bi se pomembnosti tega zavedali vsi čebelarji in oddaj zadrugi vsaj polovico pridelka, I lahko izvozili tudi do 30 ton medr Možnosti za to v Šaleški dolini s treba jih je le izkoristiti. V občini je namreč več kot 2000 | njev." Poleg že prej naštetih nalog bi do šmarški čebelarji namenili zrni va precej skrbi mladim, pridobivi nju novih članov, izobraževanji ter seveda kar najboljšemu pride; ku. Blaž Špeh od hude luknje do rinke • od hude luknje do rinke KRAT 2.zased. AVNO? Kkai pri CELJU MOŠKO ime. RIMSKA ^ 400O rdeči KKli SJ.0VENI3E Delegatske cvetke KRAJ 08 SOČI Da se posamezne delegacije želo neredno udeležujejo sej, ni nič novega. Vsekakor pa je vse obsodbe vredno, da se sej skupščine občinske izobraževalne skupnosti doslej še nikoli niso udeležile delegacije osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja ter konferenca delegacij osnovne šole Bratov Letonje, krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in Vina Šmartno ob Paki. I.e kaj bi rekli, če bi delegati tistim izvajalcem, se sej ne udeležujejo, ustavili dotok sredstev. Vprašamo pa se tudi lahko, kakšni bodo mladi samoupravljala, ki jih vzgajajo na teh šolah. SKUPEK TOMO l/ |i(a' dokument, ' * " ki ima že danes svojo jutrišnjo vrednost AMO Velenje organizira smuko na visokogorskih smučiščih Kanina, in sicer 28. in 29. aprila. Člani imajo 10 % popust. Prijavite se lahko vsak dan v pisarni društva na Prešernovi 9b ali po telefonu 850-089. Republiški •«•! a preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS Cvetličarna „IRIS" -Mljač Jerica iz Titovega Velenja in ansambel ŠTIRJE KOVAČI iz Slovenj Gradca vabita na 1. POMLADANSKI PLES 7. aprila 1984 v restavraciji NAMA v Titovem Velenju ob 20. uri. Na prireditvi bomo izvolili miss „POMLADNEGA VEČERA" in podelili lepo nagrado! Ljubitelje prijetne glasbe in veselega razpoloženja vljudno vabimo! Rezervacije dobite v veleblagovnici NAMA Titovo Velenje. rek (_d(Jipak^ SISTEMI PAKIRANJA REK SIPAK n. sol. o. TITOVO VELENJE Koroška 61 Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinski izdelki in galanterija OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. Izmenovodska dela v kovinski obdelavi Pogoji: — srednja strokovna izobrazba (strojni tehnik) — odslužen vojaški rok 2. Dela na barvanju strojne opreme Pogoji: — KV ličar ali priučen ličar — odslužen vojaški rok 3. Kalilska dela Pogoji: — PK ali KV kalilec — odslužen vojaški rok 4. Več ključavničarjev in orodjarjev za dela na izdelavi opreme za pakiranje Pogoji: — KV ključavničar ali KV orodjar — odslužen vojaški rok 5. Dela na tazrezu pločevine in stiskalnicah Pogoji: — priučen ali NK delavec — odslužen vojaški rok 6. Čiščenje okolja in proizvodnih prostorov Pogoji: — NK delavec — odslužen vojaški rok 7. Tehnološka dela Pogoji: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri z znanjem računalništva — odslužen vojaški rok Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2 — mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj posredujejo svoje vloge pismeno ali osebno v 15 dneh po objavi, na naslov: REK SIPAK, Titovo Velenje, Koroška 61 — Kadrovsko splošno področje. ^ O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1981-1985, 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/83) SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE OBJAVLJA XVIII. RAZPIS posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka TOZD in delovnih skupnosti. Razpoložljiva sredstva v višini 60.000.000,00 din se namenjajo za kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini. Sredstva, ki se bodo zbrala do konca junija leta 1984 za kreditiranje družbeno usmerjene gradnje stanovanj se bodo delila soinvestitorjem družbenih stanovanj v soseski Šalek III. I. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: — delavci, ki združujejo delo v temeljni, organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali z vezavo lastnih sredstev, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo ter rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo v OZD (ima organiziran avtobusni prevoz); — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vza- " jemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali z vezavo lastnih sredstev za pridobitev stanovanjskega posojila; — upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali z vezavo lastnih sredstev pridobijo stanovanjsko posojilo, pravico do posojila uveljavljajo po domicelnem principu. 1. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1983, ki znaša 35.050.00 din/m2. 2. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji je v letu 1983 znašal 18.259,00 din. 3. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5 % letno. Mesečna anuiteta za odobreno posojilo ne more biti nižja od 500,00 din. 4. Glede tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedene v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenilr sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, štev. 4/83). II. Kreditiranje graditve, pridobitve (nakupa) in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti: 1. Delavci lahko dobijo posojilo za pridobitev (nakup), graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če: — so že pridobili pravico do posojila na podlagi namenskega varčevanja ali vezave lastnih sredstev, — niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja ali stanovanjske hiše ali imetniki pravice uporabe primernega družbenega stanovanja, — predlože kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo. — predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračunom, — imajo stanovanjsko hišo, zgrajeno do III. gradbene faze (pokrit objekt brez vzidanih oken). • — bodo s prenovo povečali stanovanjsko površino v okviru stanovanjskih normativov ter izvajali tiste posege, ki izboljšujejo stanovanjske razmere, vendar ne sodijo v redno vzdrževanje. 2. Posojila za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V tem primeru skleneta Samoupravna stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo. Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 m2, če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m2 na člana, vendar največ 90 m2. Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju ali težkem materialnem stanju, — ima stanovanjsko hišo zgrajeno v višji gradbeni fazi, ima slabe stanovanjske razmere. — kupuje ali gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišQ v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje. III. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za pridobitev (nakup), graditev in prenovo, je odvisna od: — razmerja med \4isin0 poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povečanim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: Če znaša mesečni skupni čisti dohodek na člana družine (gospodinjstva) v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu Pripada delavcu posojilo v odstotku od cene stanovanja največ do do 50 % do 51 % do 75 % od 76 % do 100 % od 101 % do 120 % nad 120 % 40 % 35% 30 % 25 % 20 % IV. Na natečaj lahko kandidirajo le tisti, ki predlože: dokazilo o zaključenem namenskem varčevanju pri banki,., opis stanovanjskih razmer, kupoprodajno pogodbo, če kupuje etažno stanovanje ali predpogodbo, gradbeno dovoljenje, če gradi stanovanjsko hišo oziroma jo prenavlja, potrdilo o dohodkih družine v zadnjih treh mesecih, — izjavo o vseh prejetih posojilih. Natečaj za posojilo traja do vključno 20. aprila 1984. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu in prijave brez navedene dokumentacije, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA VELENJE Oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja Titovo Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. Vloge bo pregledala komisija in pripravila predlog za odobritev oziroma zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev. Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje najkasneje 60 dni po zaključku natečaja in sklenila z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe. Komisija za razdeljevanje kreditov iz sredstev vzajemnosti Jože KANDOLF 5. aprila 1984 * Titovo Velenje naš obveščevalec nas ca,s ★ stran 11 / KOLEDAR Četrtek, 5. aprila — vinko petek. 6. aprila — VILJEM sobota, 7. aprila — DARKO nedelja, 8. aprila — albert PONEDELJEK, 9. aprila — TOMAŽ TOREK, 10. aprila — MATILDA SREDA. 11. aprila — I FON MALI OGLAS! KUPIM PARCELO 1000 kv. m ali več, po možnosti s starejšo hišo. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro ,,Gotovina". GRADITELJI POZOR! Prodam kabel PPR 3 x 1,5 in 3 x 2,5. Naslov v uredništvu. PRODAM ZASTAVO 750 LUX, letnik 1978. Janez Širše, Cesta na jezero 4, titovo Velenje. Telefon 852-184. POCENI PRODAM kasetni avto-radio orion, 30 kv. m smrekovega opaža in 2 1 LHM olja za hidravliko. Stane Brunšek, Rečica ob Paki 42/A. SENO MENJAM ZA LES na štoru. Rečica 33, Šmartno ob Paki pri ,,Mlinar". PRODAM ZASTAVO 750 lesnik 1983, Jagrič, Kajuhova 2, Titovo Velenje. JAWA 350, športno preurejena: marzocchi, dellorto, michelin, to-maselli, minarelli, bimota kokpit — ugodno prodam. Darko Bencik, Podkraj 10/B, Titovo Velenje. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Šoštanju za manjše v Titovem Velenju ali okolici. Lidija Škafar, Primorska 3, Šoštanj. VRTNICE VEL1KOCVETNE, mnogocvetnice in vzpenjalke, različnih sort, lahko dobite pri Grilu, Laze 30, Titovo Velenje. Na " zalogi so še rdeče mnogocvetnice. ZAPOSLITEV NUDIM FANTU, ki ima veselje do vodovodno inštalaterskega dela in montaže centralnih kurjav. Informacije ob nedeljah dopoldne na naslbv: Leopold Vocovnik, Gornji Dolič 72, Mislinja. NAREDIM VAM RAZNE ARANŽMAJE, poročne šopke, žalne vence njihova dostava na pokopališče Podkraj. Prodajalna »Cvetje«, Ivana Gradišnik. Kardeljev trg. Stanetova 11. Prodaja rezanega cvetja — lončnic. ENKRAT NA TEDEN SPREJMEM ŽENSKO po 5 ur za čiščenje. Naslov v upravi lista. Žensko za pospravljanje PROSTOROV sprejme pod ugodnimi pogoji FOTO PAJK, Celjska 47 a, Titovo Velenje. TRIČLANSKA DRUŽINA vzame stanovanje v najem v Titovem Velenju ali v Slovenj Gradcu za določen čas. Lahko je tudi potrebno adaptacije. IVAN VOCOVNIK, Gornji Dolič 72, Mislinja. PREKLIC! Sporočava, da nisva plačnici dolgov, katere dela Ivan Trap, ,,Anzuh"; prodaja zemljo in si sposoja denar. Zena Fanika in hčerka Branka. PRODAM KOMPLET SPALNICO. Cena po dogovoru. Kramer, Stantetova 6, Titovo Velenje. ŠKODO 105 L, letnik 81/6, prodam za 28 M. Berke, Veljka Vlahoviča 45, Titovo Velenje. PRODAJAMO CEPLJENE PIŠČANCE — NESNICE, stare 3 mesece, cena 300,00 din. Dvignete jih lahko pri gostilni ,,Špegelj", Zgornja Muta 124. Telefon 873-202. Cena velja do tedna dni. Nesle bodo gotovo 2 meseca. Se priporočam. POMOČ IN POSTREŽBO potrebujeta starejša zakonca v Titovem Velenju. Nudita stanovanje in plačilo. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista Naš čas pod šifro ,,Prijeten dom". PRODAM BREJO KRAVO IN PLEMENSKO TELJCO 300 kg. Naslov v uredništvu. PRODAM NOV BARVNI TV ISKRA — AZUR, hladilnik Gorenje 240 litrov in Zastavo ' ""> P. letnik 1979, (48.000 km). Faiiov nik, Splitska 16, Titovo Velenje ali po telefonu 852-420. PRODAM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Ogled popoldne. Šaleška 16/3, Danev. PRODAM DIANO-LC, letnik 1979. Ogled mogoč vsak dan od 18. do 19. ure. Stanko Pritržnik, Stantetova 10, Titovo Velenje. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK, 5. aprila, dnevni dr. Marolt, nočni dr. Grošelj PETEK, 6. aprila, dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Preme SOBOTA, 7. aprila, glavni dr. Pustovrh, notranji dr. Hrastnikova NEDELJA, 8. aprila, glavni dr. Pustovrh, notranji dr. Hrastnikova PONEDELJEK, 9. aprila, dnevni dr. Lešnikova, nočni dr. Žičkar DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠO- j ŠTAN.I: » j ČETRTEK, 5. aprila, dr. Pirtov- j ške PETEK, SOBOTA IN NEDELJA, 6., 7. in 8. aprila, dr. Menih PONEDELJEK, 9. aprila, dr. Lazar TOREK IN SREDA 10. in 11. aprila dr. STUPAR DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK, ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: SOBOTA IN NEDELJA, 7. in 8. aprila, dr. Magdalenič Marija Kidričeva 17 Titovo Velenje Dežurni veterinarji: Od 6. aprila do 13. aprila: IVO ZAGOŽEN, diplom, veterinar, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, Telefon 852-381. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Krajnca Iz Laz 36 pri Titovem Velenju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala govornikoma, pevcem ter duhovnikoma za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ob težkih trenutkih in nam pomagali na kakršenkoli način ter ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI GIBANJE P. POROKE: 1961, FRANC GOLOB, rojen rudar iz Titovega Velenja in CVETKA JEVŠENAK, rojena 1965, delavka iz Titovega Velenja IVICA KR1ZMANIČ, rojen 1961, traktorist iz Hrastovca in GORDANA RADOJEVIČ, rojena 1964, delavka iz Smederevske Palanke RUDOLF NONAR, roj. 1944, rudar iz Titovega Velenja in ALENKA HRANJEC, rojena 1958, uslužbenka iz Titovega Velenja SMRTI: JOŽEF KRAJNC, kmetovalec iz Laz. št. 36, rojen 1906 MATILDA CAMLEK, upokojenka iz Titovega Velenja, Selo 7, roj. 1912 MARIJA VENEK, upokojenka iz Ljubljanske- 48, Titovo Velenje roj. 1908 POPRAVEK RAZPISA CSŠ - TOZD SREDNJA RUDARSKA ŠOLA RŠC Svet TOZD Srednja rudarska šola ,,RSC", razpisuje prosta dela in naloge: RAVNATELJA TOZD SREDNJA RUDARSKA SOLA „RŠC" Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila ZAHVALA Tiho. kot je živel, je odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče Ivan Sošter iz Šmartnega ob Paki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter podarili vence in cvetje. Posebna zahvala TGO-tozd Hladilna tehnika. Gradbeni elementi in Štedilniki ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Tončka, hčerke Milena, Marjana in Romana z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tete in stare mame Ivanke Kovač se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, društvom in delovnim organizacijam, ki so darovali cvetje, vence in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo dr. K.rajnčevi, sestri Šlavici Bevc ter Vinku Zalokarju, Lojzku Avberšek, Tončki Šket in Jožici Repnik. Žalujoči: sinova Frane in Viki z družinama. Popravek , . , V prejšnji številki sta bili zaradi napake v Tiskarni zamenjani fotografiji pri spodnjih dveh zahvalah. Prizadetim se opravičujemo. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene mame, babice, prababice in. pra- prababice Apolonije Plaznik se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom Kompan. Rednak, posebno pa Ivičičevima, saj s nam nesSbično pomagali v najtežjih trenutkih. Nadalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, DU Šoštanj in Tovarni usnja Šoštanj, ki so darovali cvetje in vence in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala zdravnikoma dr. Menihu in dr. Lazarju za nesebično pomoč. Hvala tudi govorniku Volku za poslovilne besede in duhovniku za obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem! ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob nepričakovani smrti moje drage mamice Rozalije-Slavice Smrekar predmetne učiteljice iz Titovega Velenja se ob veliki pomoči najlepše zahvaljujem vsem, ki so mi ob mojih najtežjih trenutkih stali ob strani in mi pomagali. Predvsem se zahvaljujem kolektivom Osnovne šole Miha-Pintar Toledo, Osnovne Šole BL Šmartno ob Paki., Osnovne šole KDK iz Šoštanja, stanovalcem Prešernove4, pevcem, govornikom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo pospremili do njenega tihega doma. SIN STOJAN ZAHVALA Qb boleči izgubi mame, stare mame in prababice Cecilije Rednak rojene Tisnikar iz Kersnikove 17 v Titovem Velenju se iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, za podarjeno cvetje in pomoč. Posebej hvala za zdravniško pomoč Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Ltpovšku, dr. Polesu in dr. Kralju ter vsemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in Zdravstvenemu domu Velenje. Hvala pevcem, govorniku in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči otroci: Janko, Jože, Marija, Franc, Slavka in Milka z družinami ter ostalo sorodstvo. Šport, telesna kultura, rekreacija V 15. kolu v drugi zvezni rokometni ligi so Velenjčanke gostovale v Ča-kovcu. Pokazale so razmeroma dobro igro. Žal, pa je bilo še vedno preveč napak in gostiteljice so si zagotovile tesno zmago.Trenutno so rokometa-šice Velenja na sedmem mestu s 13 točkami, v vodstvu pa je Halas Jožef s 24.točkami. Proti ekipi Zrinski so največ zadetkov za Velenje dosegle: Cefarin 9 Bovha 4, Matitz 3. V soboto ob 19. uri se bodo roko-metašice Velenja sestale v Rdeči dvorani z igralkami Borova. V naslednjem kolu pa prav tako v domači dvorani z ekipo Alplesa. Šoštanj: Dubrovnik 29:27 Rokometaši Šoštanja so si šele v razburljivih zadnjih minutah srečanja zagotovili pomembni točki. V prvem polčasu so igrali dobro in po koncu prvega dela vodili z rezultatom 18:15. Začetek drugega dela pa je bil slab. Zapravili so vrsto priložnosti z mest. s katerih bi morali zanesljivo premagati gostujočega Vratarja. V tem obdobju so zastreljali tudi dve sedemmetrovki in gostje so povedli z dvema zadetkoma prednosti. Ob bučni podpori gledalcev so Šoštanjčani dosegli pet zadetkov Koper: Rudar 2:1 V drugi tekmi spomladanskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi so nogometaši velenjskega Rudarja gostovali v Kopru. Domači nogometaši so povedli v 32. minuti, v 66. pa je Kljajič izenačil. Ko je že kazalo, da se bodo zapored in vendarle zmagali. Gostje so imeli po končani tekmi precej pripomb na sojenje. Sodnika se resnično nista izkazala, sodila sta na škodo tako enega kot drugega moštva, povzročala razburjenje med gledalci, vendar^a to ne opravičuje nešportnega obnašanja nekaterih gledalcev Prav zaradi tega sta srečanje za nekaj trenutkov prekinila. Največ zadetkov za Šoštanj so dosegli: Puc 7, Potočnik 6, Plaskan 4. V naslednjem kolu bodo rokometaši Šoštanja gostovali v Nkofji Loki. Velenjčani vrnili domov s točko, je sodnik dosodil enajstmetrovko za Koprčane, ki so tako dve minuti pred koncem dosegli zmagoviti gol. V nedeljo se bodo Velenjčani na svojem igrišču sestali s Kladivarjem. Po odlični igri so nogometaši Šmartnega le enkrat premagali gostujočega vratarja. Ta je tudi najbolj zaslužen. da se je v njegovi mreži žoga znašla le enkrat. Zadetek za Šmartnoje dosegel Hren v 40. minuti. To je že tretja točka igralcev Šmartnega v spomladanskem delu prvenstva. To- rej, spodbudno nadaljevanje. V nedeljo pa jih čaka težko gostovanje v Murski Soboti. Trenutno so pc/ 15. kolih Šmarč^ni s polovičnim izkupičkom točk na 7. mestu, Velenjčani z 22 točkami na drugem mestu, v vodstvu pa so Mariborčani, ki imajo kar 6-točk več. Velenje: Beltinka 28:19 Mlade rokometašice Velenja, ki igrajo v slovenski rokometni ligi—vzhod so v 13. kolu na igrišču v športnem parku Jezero premagale gostje iz Bel-tincev z visokim rezultatom. Zasluže- Zmaga v gosteh Po tednu dni premora bodo nadaljevali tekmovanje v prvi regijski keg-ljaški ligi. Kegljači Šoštanja so v osmem Kolu gostovali v Celju pri ekipi Ingrada ter zmagali z rezultatom 4849:4813. Za ekipo Šoštanja, ki je nastopala precej oslabljena brez (Fi-deja in Glaviča) so nastopali Jovanovič Elkroj: Brežice 2:0 Po zmagi nad zadnjeuvrščenim Bo-čem v gosteh prejšnji teden so noge-metaši Elkroja v drugem pomladanskem kolu doma premagali vodilno ekipo Brežic. Gostje so sicer imeli izdatno terensko premoč, ki pa je niso uspeli kronati z zadetkom. Domačini so namreč igrali zelo dobro v obrambi, s hitrimi nasprotnimi napadi pa so nevarno ogrožali gostujočega vrataija in si s tem zagotovili pomembni točki. Nogometaši Elkroja so povedli v 25. minuti, ko je Benetek z lepim udarcem no, saj so bile razen na začetku ves čas veliko boljše na igrišču. Največ zadetkov za Velenje so dosegle Rednak 7, Zidar 6, in Misaljevičeva 4. 849, Rajšter 839, Komljenovič 805, Žnidar 796. Sotler 787. Fidej s 773 podrtimi keglji. V devetem kolu bodo Šoštanjčani gostili trenutno dru-gouvrščeno ekipo F.MO iz Celja. Tekma bo v četrtek, ob 16. uri, v kegljišču v Šoštanju. iz prostega strela premagal vratarja gostov. Končni rezultat je v 40. minuti postavil Šbšnjar, koje v obdobju velike premoči igralcev Brežic uspešno zaključil nasprotni napad svojega moštva. V drugem polčasu je bila igra še bolj zanimiva, čeprav gledalci niso videli zadetkov. Gostje so si na vso moč prizadevali, da bi rezultat obrnili v svojo korist, domačini pa so se vešče branili in si znova pripravili vrsto lepih priložnosti, vendar se rezultat do konca srečanja ni spremenil. Usposabljanje v zimskih razmerah Občinski štab za TO je v mesecu marcu organiziral in izvedel — ob pomoči in sodelovanju PŠTO ZŠP — večdnevno usposabljanje za dve svoji enoti. Usposabljanje je potekalo v zimskih pogojih v Zavodnjah in na Paškem Kozjaku. Enota diverzantov se je zDraia pred Domom SLO, se seznanila z načrtom dvodnevne vaje, zadolžila z orožjem in opremo ter vozili ter krenila v KS Zavodnje. Dopoldan so pripadniki ponavljali in dopolnjevali znanje o minsko-ek-splozivnih sredstvih. Po kosilu pa so urico prostega časa izkoristili za pogovor s predstavnikom krajevne organizacije Zveze borcev NOV, tovarišem Šmonom, ki je spregovorilo o slavni poti XIV. divizije skozi Zavodnje ter o sodelovanju in žrtvah krajanov v NOB, predsednik sveta krajevne skupnosti pa je pripadnike seznanil s krajem Zavodnje in uspehi ter težavami pri delu KS. Najbolj zanimiva pa tudi dokaj naporna je bila za enoto nočna vaja. Pripadniki so morali skrivoma priti do dveh objektov, jih pripraviti za rušenje in v določenem času tudi »zrušiti«, da (tokrat namišljeni) sovražnik ne bi mogel doseči svojega cilja. Počitek v improvizirani spalnici na odru Prosvetnega doma je vsem pripadnikom po izvedeni vaji še kako prijal. Seveda pred tem niso pozabili na lastno zavarovanje in so za nemoten počitek postavili stražo. Kar kmalu je bila ura pet, koje bilo treba urediti spalnico ter se po jutranji telovadbi in zajtrku pripraviti še za eno zahtevno nalogo — streljanje, ki so ga diverzanti varno in z odličnim uspehom izvedli na improviziranem in ssnegom pokritem strelišču. Na analizi so pripadniki ugotovili, da je bilo usposabljanje koristno in zanimivo ter da si podobne oblike pripravljanja na morebitno vojno še želijo. Enota izvidnikov je svoje domove zapustila za pet dni in se skupaj s so-borci iz Žalca namestila v koči na Paškem Kozjaku. Osnovni cilj njihovega usposabljanja je bil pripraviti se za izvajanje nalog v težkih zimskih pogojih, zato je bil v njihov program vključen tudi tečaj smučanja. Po izjavi inštruktorja smučanja so pripadniki to nalogo dobro opravili, saj so tudi začetniki ob koncu usposabljanja bili i že kar pravi smučarski asi na snegu in to ne samo podnevi ampak tudi ponoči. v Nekaterim kar ni šlo v glavo, ko so dobili ukaz. da morajo za celo noč zapustiti tople prostore planinskega doma in si v snegu narediti bivališče. Pokazalo se je, da so prjvi mojstri v gradnji iz snega. V iglujih, ki so jih ! zgradili, so tudi uspešno in toplo pre- § spali noč in se tako prepričali, da tudi sneg daje dobro zavetišče za delovanje enot teritorialni obrambe v primeru potrebe. Vaja občinskega štaba TO in CZ Tokrat pravo presenečenje Na območju občine Velenje je bila te dni mobilizacijska vaja poveljniškega kadra občinskega štaba TO in CZ in nekaterih' enot teritorialne obrambe občine Velenje. Vaja je bila sestavljena iz dveh delov — mobilizacije in taktične vaje, kar je terjalo izredno delavnost štaba in pestro dinamiko v času, ki je bil na voljo za njeno izvajanje. Začelo seje v večernih urah, ob nenadnem napadu »sovražnika«. Zaradi približevanja sovražnika območju občine, se je moral štab teritorialne obrambe preseliti na rezervno poveljniško mesto. Toda tam so ga v izredno kratkem času napadle sovražne diverzantske skupine. Vnel se je srdit boj med enotami teritorialne obrambe in skupino diverzantov, zato se je moral štab znova premestiti na bolj skrito območje. Premik so izvedli ponoči, peš na zemljišču, kije nudilo ugodne pogoje za skriti premik. Po napornem pohodu, pospešeni hoji. seje štab naselilna eni od kmetij izven ogroženega območja, ki mu je nudila ugodne pogoje za bivanje in preskrbo ter njegovo operativno delo. Ob prihodu v krajevno skupnost, na območju katere seje štab naselil, so vspostavili stike z družbeno-političnimi organizacijami krajevne skupnosti, ki je na seji komiteja za SLO ocenila položaj in sprejela sklep, da s čimvečjim prizadevanjem omogoči normalno delovanje štaba. Vajo so zaradi njene dinamičnosti in presenečenja ocenili za zelo uspešno. Še enkrat pa se je potrdilo, da splošni ljudski odpor in družbena samozaščita lahko uspešno delujeta le ob. vključitvi vseh, torej ob kar najbolj tesnem sodelovanju z vodstvi druž-beno-političnih organizacij, krajevno skupnostjo in celotnim prebivalstvom. Zveza je nadvse pomembna za poveljevanje Zaledniki so se vključili tudi v delo na kmetiji. Kljub prebedeni noči jim je šlo delo dobro od rok Pretekli teden na Kardeljevem trgu Udoben izhod iz igluja Izvidniki so v petih dneh izvedli še mnoge druge načrtovane naloge in se na svoje domove vrnili sicer utrujeni, a bogatejši za spoznanje, da so tudi v zimskem času in globokem snegu sposobni opraviti zahtevne naloge, ki bi jih pred njih postavila nadrejena poveljstva oziroma štab. Viktor Brglez Iz gorečega stanovanja rešil otroka Brez sodelovanja s predstavniki in prebivalstvom sta SLO in DS nemogoča Šipa je zažvenketala. Jože Pogorevec, ki stanuje v četrtem nadstropju na Kardeljevem trgu 8, je zaklical ženi;,,Poglej, kaj se dogaja. ,.Medtem se je v 8. nadstropju dim že valil skozi razbito okno.. ,,Nad nami gori," je zavpila žena in Jože, ki je član gasilske čete na Rudniku lignita čni gasilni aparat in pričel z gašenjem. Ko je nekaj gasilcev zadihanih planilo v osmo nadstropje je bilo glavno delo že opravljeno. In kaj je povzročilo požar, ogrozilo življenja dveh mladih življenj? V odsotnosti staršev je Simon odkril vžigalice na polici omare v dnevni sobi. Le kaj je razmišljala otroška glavica? Vse skupaj naj bi bila le zanimiva igrica. Prižigal je vžigalice in jih metal na tla, naenkrat pa se je vnela sedežna garnitura. Plamen se je naglo širil. Otroka sta se z grozo izmikala plamenom. Vročina in dim pa sta postajala vedno bolj neznosna. V tem je v sobo planil Jože Pogorevec. Škoda, ki je ob tem požaru nastala, znaša po nestrokovni oceni okoli 400 tisoč dinarjev, lahko pa bi bilo še veliko, veliko huje. Življenje bi lahko izgubila Simon in Mateja. Zato' starši in otroci, bodite previdni! Pomoč morda ne bo vedno pravočasna. Jože Pogorevec: ,,Planil sem v sobo in zagrabil otroka." Velenje, se je brez pomisleka pognal po stopnicah proti vrhnjemu nadstropju. Ko je odprl vrata v predsobo stanovanja Rafaela Štoberja, ga je zaustavila dim in vročina. Toda vedel je, da mora naprej, saj je morda kdo v stanovanju. Kmalu je zagledal petletnega Simona. Odnesel ga je na hodnik in pohitel nazaj, saj je opazil, da je v njem še en otrok. To je bila mala Mateja, stara komaj dve leti. Z ulice se je zaslišalo zavijanje gasilskih siren. Medtem pa je Jože na hodniku že zagrabil ro- Pohvalno ravnanje voznikov V sredo, 28. 3. 1984 se je v dopoldanskih urah oglasila sirena v gasilskem domu v Titovem Velenju. Zagorelo je v stanovanju na trgu Edvarda Kardelja. Stekla je hitro akcija gasilcev: cisterna, orodno vozilo in še en avtomobil so ti takoj odpeljali na kraj požara. Kot sektorskemu poveljniku se mi je tokrat prvič dogodilo, da so ostali vozniki v prometu Neprevidna otroška ,,igra" je ogrozila dvoje življenj upoštevali prednost gasilskih vozil na nujni poti. Zapeljali smo tudi; čez tri semaforizirana križišča in povsod so se vozniki zavedali, da imajo naša vozila prednost. Ta pozornost voznikov je vsekakor vredna pohvale, saj se v praksi, čeprav zakon točno opredeljuje, da imajo vozila na nujni vožnji prednost pred ostalimi udeleženci v prometu, to prepogosto ne spoštuje. Naša pomoč je zaradi oviranja v.prometu lahko prepozna. Zato ravnajte pravilno. Na pomoč! Miha Valenci