PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovim Abb. dos tale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 220 (9222)
TRST, torek, 23. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZPRAVA 0 «OBNOVITVI STRANKE» NA OSREDNJEM VODSTVU KD
F08UNI PODPRL, PICCOLI ZAVRNIL POROČILO TAJNIKA ZACCAGNINIJA
Razprava se je torej začela z nasprotujočimi si stališči med dvema prvakoma stranke, kar bo gotovo pogojevalo nadaljnjo razpravo
RIM, 22. — Osrednje vodstvo krščanske demokracije je nocoj ob to. začelo razpravljati o poroč.lu ki ga je imel v petek novi tajnik slranke Zaccagnini, v katerem je dal vrsto predlogov za novo poli-nko krščanske demokracije in za organizacijsko preureditev stranke Po hudem porazu, ki ga je KD doživela na volitvah 15. junija. Današ-Pje zasedanje se je zaključilo ob 21. uri in se bo nadaljevalo jutri «opoldne. Kot se je zvedelo, je bil danes dopoldne sestanek med člani
osrednjega vodstva in ministri do-fotejske struje «iniziativa popola-f®». Razpravljali so o stališču, ki Pal bi ga zavzeli na razpravi o
Zaccagninijevem poročilu.
Današnje razprave ' se je udeležilo samo nekaj članov. Najvažnejša sta bila bivši tajnik stranke in sedanji obrambni minister Forlani ter načelnik demokristjanske poslanske skupine Piccoli. Prvi je izjavil, da Zaccagninijevi predlogi ustrezajo Potrebi po obnovitvi stranke, ki jo danes dejansko vsi zahtevajo. Popolnoma se je strinjal s poročilom tajnika, da mora biti krščanska demokracija enotna, da je treba razpustiti strankine struje, da bo lahko Vsakd0 ki je član strankinih vodilnih organov, svobodno razpravljal in odločal. Forlani je predlagal, da je treba dati tajniku stranke vso oblast, dokler ima zaupanje
vsedržavnega sveta.
Za Forlanija bo Zaccagnini lahko uresničil svoje predloge, če ga bodo vsi vsestransko in brez pridržkov podprli. «Zato je potrebna enotnost in solidarna udeležba pri podpiranju jasne in razumljive politike.» Po njegovem mnenju je treba dat- pobudo za odkrito soočenje s komunisti. Opozoril je, da če krščanska demokracija ne bo znala nakazati jasnih perspektiv in dati jasnih in enotnih predlogov o najvažnejših vprašanjih, bo dokončno izgubila bitko. Zato mora soočenje pripeljati do stroge določitve vloge, saj je soočenje, je dejal Forlani, logična posledica vsake demokratične sile, ki se mora razvijati v spoštovanju mišljenj.
Popoinoma drugačne vsebine je bil poseg Piccolija, ki je začel z ugotovitvijo, da mora dati stranka takšne pobude, «ki bodo neizpodbitno valorizirale ljudski in antifašistični značaj krščanske demokracije». Takoj
iiiiiiiiiiii mili milil m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
29. IN 30. SEPTEMBRA
Dvodnevna stavka poštnih uslužbencev
Preklicana stavka poldržavnih uslužbencev
RIM, 22. — Uslužbenci pošte in telekomunikacij bodo 29. in 30. sep-sembra ponovno stavkali 48 ur. To
J® sklenila sindikalna federacija uslužbencev potem ,ko ni dobila no-benega stvarnega odgovora od vlade. Uslužbenci zahtevajo, da pristojno ministrstvo odgovori na zahteve o preureditve poštne in tele-
Podražitev Fiatovih avtomobilov
TURIN, 22. — Tukaj so spo-ročili, da so z današnjim dnem stopile v veljavo nove cene neka-erih vrst osebnih avtomobilov »varne Fiat. Nove cene so sledeče:
«128» (normalen - 1100 dvoje •	„ 1-910.000 lir prejšnja cena
1-840.000 lir);
2 l*9n28«L(Special - H00 dv°ie vrat> ^120 000 (1.980.000);
*7* (special - 1100 četvero «m 2'230'00# (2-080.000);
’ (navadna . 1300, dvoje «m2'055'000 (1-920.000);
°>> (navadna - 1300, četvero aU 2-US.000 (2.020.000);
(special - 1300, 4 vrat) 2.3 5.000 (2.160.000);
2 2ft\ nl(special 1300> dvoje vrat) 2.205.000 (2.060.000);
«128» (družinska - 1100) 2 mi-lona 160.000 (2.020.000);
(2 100 MO)1™'1'81'*1 " 13°0) 2'245'000
«128»	(3 p
(2.260.000);
«128»	(3 p 13()
«ilijona 340.000);
«v>rS tesa 80 Podražili še:
«126». t; ______ , .	,	,
1100) 2.420.000
1300) 2.505.000 (2 .
so podražili se:
.	7>>- ki stanc sedaj 1.300.000
«m0prcj 1-210-#0°);
1800) 3.260.000
«124» (liupp (3-160.000);
1 lis nL<S streho- ki se odpira) 1-345.000 (1.250.000);
ostavni fiat «238» 2.580.000 (2 nnbjona 410.000);
J'i-fJ (družinska) 2.170.000 (2 nuhjona 25.000);
«xl/9» 3.035.000 (2.835.000).
dnrtK?ln^C Ccne 80 '5rcz davka na odatno vrednost (IVA), ki znaša 12 odstotkov. Obenem so v Turi-men POrOCÌIÌ’ ('a ostanejo nespre-in «m? Cene m°delov «127», «131»
Itóbah'k'^'^u6 s*už':,e’ 0 novih na-goievhz re«!tb0ljŠanju delovnih Ponili pkn Sltyy'° vseh temu primer-bi moral ?!!1 vPrašanj. Skratka
in telekomunikacii tudf*^ 7-te
kom,m?kaoUSlUŽbenci Pošte in tele-ritve ?n ■’ motovili osnovne sto-
k£ Jim Tru.'. da ie treba rešiti človeško življenje.
^Ndrzavm ustožtenci pa s0 da.
sta\knP t00?' da 80 odpovedali Oku?! k0 bl morala biti 1- in 2. P0Manja^ S° pripravI-ieni začeti
iuto ^čeTa^Jjl-3 del° Pa Se bodo
federi613 pogaJan.la s sindikalno družb !!0a osl.ožbencev letalskih j°ge ^C1en'Z,,a ie 'spre-ie,a Pred-klicalan'Stra TorP8a 'n ie zato prona nr?m’aZne sindikalne, akcije, kot
ralaP hTtr2?urno stavko- ki hi mò-jutri. Avtonomni sindikat
uslužbencev letalskih družb pa je proglasil stavko za nedoločen čas tudi za uslužbence, ki se nahajajo
trenutno v tujini. To potezo avtonomnega sindikata je sindikalna federacija ocenila za zelo hudo dejanje proti občim koristim vseh državljanov. Zato je tudi zagotovila, da bodo uslužbenci, ki so včlanjeni v CGIL, CISL in UIL storili vse, da bodo posledice akcije avtonomnega sindikata čim bolj ublažene.
Medtem pa je enotno tajništvo federacije državnih uslužbencev sporočilo, da se še niso mogli zediniti o zahtevah, ki bi jih mogli čim prej predočiti vladi v zvezi s preureditvijo javne uprave in poenotenjem prejemkov. Ne izključujejo pa, da bodo državni uslužbenci v prihodnjih dneh prisiljeni napovedati vsedržavno stavko.
nato je Piccoli dejal, da mora imeti «soočenje s KPI značaj izziva in demokratične alternative. V tem kontekstu pa ima odločilno vlogo prispevek PSI».1 Potem ko je Piccoli poudaril, da je komunistična partija odvzela krščanski demokraciji njene tradicionalne volivce, ker se je pošlužila vrednot, ki so bile idealnà lastnost krščanske demokracije, je dejal, da je sedaj «edina alternativa obnovitev krščanske demokracije, -ne pa iskanje katere koli oblike sodelovanja večine s komunistično hegemo-nistično silo». Zato je Piccoli poudaril, da je sedaj glavna dolžnost krščanske demokracije, da zajamči demokratični red v okviru prostega dialoga med večino in opozicijo, ki ne more sloneti na «demokratični oblasti», ki dovoljuje, da se ustvari nov vzorec opozicije, se pravi opozicije režima, ki ve, da bo to opozicijo lahko zadušil, potem ko ji bo dovolil kratko življenje».
Ko je govoril o socialistični stranki je Piccoli dejal, da je treba dati pobudo za novo srečanje med demokratičnimi strankami in še posebno s PSI, kar mora predstavljati osnovo demokratične pobude. Poudaril je, da bo morala KD predvsem v novem srečanju s socialisti nekaj žrtvovati in jih navezati na odgovornosti tudi na nekaterih občutljivih mestih.
Nato je zavrnil Zaccagninijeve predloge o organizacijski preureditvi stranke in dejal, da krščanska demokracija se ne more preurediti, če jo na to ne silijo stvarni ideali. «Mi smo pripravljeni sprejeti vse spremembe, toda to je treba uresničiti skupno, graditi je treba, s podporo baze in ne z odločitvami na vrhu». Zato, je dejal Piccoli, je treba predloge Zaccagninija, «ki predstavljajo precejšen napor, preučiti, jih dopolniti s prispevki vseh komponent stranke in strankine baze, z ohranitvijo značilnosti ljudske in ne tehnokratske stranke».
KRAGUJEVAC, 22. — Italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Maccotta je odlikoval v imenu predsednika republike kragujevškega župana Slovesnosti so prisostvovali voditelji Crvene zastave in torinskega Fiata.
Težav« na pogajanjih med Egiptom in Izraelom v Ženevi
ŽENEVA, 22. — Po dolgem zasedanju, ki se je zavleklo pozno v noč, sta se danes pod predsedstvom generala Siilasvua znova sestali v Ženevi izraelska in egiptovska delegacija, katerih naloga je pripraviti načrt za razmik sil na Sinaju. Po sporazumu, ki so ga dosegli s posredovanjem ameriškega državnega tajnika Kissingerja bi morala komisija zaključiti svoje delo jutri.
Po mnenju političnih opazovalcev že dejstvo, da delegaciji zasedata brez prestanka kaže, da sta obe strani pripravljeni na sporazum. Govori se tudi, da je glavni protokol že pripravljen, v zadnjem trenutku pa naj bi prišlo do nepredvidenih težav.
K GENEMIM SKUPŠČINI OZN V NEW YORKU
Kissinger o krizi na Bližnjem vzhodu
Državni tajnik ZDA predlagal vrsto večstranskih sestankov, ki naj bi dali novega zagona posredovanju velesil
NEW YORK, 22. — S posegi najvidnejših državnikov in s številnimi dvostranskimi sestanki prisotnih delegacij se je danes v palači narodov v New Yorku dejansko začelo delo generalne skupščine OZN. Po uvodnem nastopu brazilskega delegata je spregovoril ameriški državni tajnik Kissinger, jutri bo na vrsti sovjetski zunanji minister Gro-miko, pojutrišnjem pa bo predvidoma povzel besedo jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič.
Osrednji današnji dogodek je bil poseg šefa ameriške diplomacije, ki je v glavnih obrisih orisal zunanjo politiko ZDA in razčlenil vprašanje krize na Bližnjem vzhodu. Kissinger je poudaril, da je kljub delnemu sporazumu med Izraelom in Egiptom položaj na Bližnjem vzhodu zelo napet in je predlagal vrsto večstranskih in neuradnih sestankov, ki naj bi dali novega zagona pogajanjem jned Izraelom in arabskimi sosedi. Teh srečanj naj bi se po njegovem mnenju aktivno udeleževala Sovjetska zveza, ki bi tako lahko dala stvaren doprinos k iskanju rešitve za najbolj kočljivo vprašanje, ki je usoda Palestine in palestinskega naroda.
Po mnenju političnih komentatorjev je ameriški državni tajnik — med sestankom z Gromikom je orisal svoj načrt za Bližnji vzhod, vendar sovjetska ocena te pobude ni še znana — s svojim predlogom skušal pritegniti Moskvo k aktivnemu sodelovanju pri reševanju bližnje-vzhodne krize in tako omiliti nasprotovanje Sovjetske zveze pravkar podpisanemu sporazumu o razmiku čet na Sinaju med Egiptom in Izraelom, ki predvideva med drugim prisotnost ameriških strokovnjakov na razmejitveni črti.
Šef ameriške diplomacije se je nato dotaknil še vprašanja Koreje in jedrskega orožja ter zaključil s kratko analizo odnosov med razvitimi državami in državami v razvoju. V tem okviru je pozitivno o-cenil rezultate izrednega zasedanja generalne skupščine OZN, ki se je zaključilo pred nedavnim in dodal, da je po mnenju ZDA to šele izhodiščna točka za sodelovanje
ZAKLJUČNI DOKUMENT SREČANJA V ANCONI
Enoten nastop obmorskih dežel za okrepitev ladjedelstva v Italiji
Ustanovljen skupen odbor, ki je zahteval srečanje z vodstvom Fincantieri, vlado in ministrom za državne soudeležbe
LIZBONA, 22. — Jutri se bo sestala na prvi seji nova portugal ska vlada, ki ji predseduje admiral Pinheiro De Azevedeo. Vse kaže, da bodo ob tej priliki imenovali približno 30 podtajnikov.
Prizor z zasedanja o ladjedelstvu v Anconi, medtem ko govori podtajnik za državne soudeležbe Aristide Gun-nella, ki je izzval med udeleženci val nezadovoljstva zaradi nejasnosti vladnih stališč o tem perečem gospodarskem vprašanju
iiiiiiumiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiinmiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiitiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiimtimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiu
MANIFESTACIJE SOLIDARNOSTI S ŠPANSKIM NARODOM
Demokratična Evropa obsoja
'V
fašistični teror v Španiji
Za usodo obsojenih demokratov se je v nedeljo javno zavzel papež Pavel VI. ■ Španska policija izgnala iz Madrida delegacijo francoskih umetnikov, ki so hoteli izraziti solidarnost zaprtim domoljubom
RIM, 22. — Krvoločna represija španskega fašističnega režima in smrtne obsodbe rodoljubov, ki si sledijo od začetka septembra, so izzvale val ogorčenih reakcij v Italiji in v vsej Evropi. Tudi papež Pavel VI. se je med včerajšnjo slovesnostjo na Trgu sv. Petra v Rimu, ko je govoril o napetosti v svetu, zavzel za usodo obsojenih španskih demokratov. «Mi obsojamo — je poudaril papež — bombne atentate obsojenih španskih teroristov, menimo pa, da bi bilo veliko bolj koristno, če bi španska pravica znala uveljaviti red s prizanesljivostjo».
Protestne manifestacije, ki so jih priredili sindikati, levičarske stranke in katoliške organizacije so si sledile včeraj v vseh italijanskih mestih. Protest v Italiji pa se ne izraža zgolj na formalni ravni, pač pa je solidarnost vseh italijanskih demokratov tudi praktičnega znača-
NiiiiimiiiiiiiimummmimimmmmmmimiiiiiiifiiiiiMiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiimimmimiiiimiiiimiiiiiiniwiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiimmiiiiimMiii
NA FESTIVALU UNITÀ V PALERMU
Po banalnem sporu policist hudo ranil sedemnajstletnika
Agent je streljul nu luntu, ker je le tu ob pogledu nu sumokres zbežul
PALERMO, 22. — Prepir s tragičnim zaključkom snoči na pokrajinskem festivalu Unità v Palermu: mlad policijski agent je streljal in hudo ranil 17-letnega fanta, s katerim se je nekaj minut prej sprl. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli s strogo pridržano prognozo, ker mu je svinčenka poškodovala jetra, vranico in pankreas. Agenta Curre-rija so na ukaz državnega pravdni-ka aretirali z obtožbo poskusa u-mora in zaprli v samico palermske-gi zapora Ucciardone.
Dogodki v Palermu niso bili še popolnoma pojasnjeni, kaže pa vsekakor, da je bil povod za krvavo obračunavanje spor med skupino policistov v civilu in gručo mladincev banalen besedni prepir. Zaradi takojšnjega posega aktivistov KPI se prepir ni spremenil v fizično obračunavanje, nekaj minut pozneje pa so si prišli policisti in njihovi «nasprotniki» znova v lase. Curreri je tedaj izvlekel s-.mokres in streljal za enim od fantov, ki je hotel zbežati. Svinčenka je zadela nesrečneža, 17-letnega Maria Petrola in nato ranila še nekega očividca.
Kot rečeno je državni pravdnik dr. Passantino odredil aretacijo mladega agenta. V pogovoru s časnikarji je . poudaril, da ga doslej še ni zaslišal, ker mu policija ni izročila še izčrpnega poročila o incidentu. Načelnik policije prefekt Menichini pa je poslal v Palermo generala javne varnosti, da razišče vse okoliščine, v katerih je bil ranjen Petrola.
V zvezi s snočnjim incidentom i dni ubitih 130 ljudi, skupni obračun je tajnik palermske federacije KPI nekajmesečnih versko - političnih
Nino Mannino poudaril, da niso bile še pojasnjene vse okoliščine spopada, dodal pa je, da je bil Petrola žrtev tistih sil, ki so izsilile novi zakon o javni varnosti.
Napetost v Libanonu ne popušča
izgredov v Libanonu pa naj bi bil nad tri tisoč človeških žrtev.
Položaj v Bejrutu postaja iz dneva v dan bolj kritičen, ker primanjkuje hrane, vode in električne energije. Libanonski radio neprestano oddaja pozive prebivalstvu, naj ne hodi z doma, ker so v vseh četrtih ostrostrelci še zelo aktivni.
FRANKFURT, 22. - Danes je odpotoval v Moskvo zahodnonemški demokrščanski voditelj Helmuth Kohl, ki bo prvič na obisku v Sovjetski zvezi. Kohl se bo sestal
ja. Sindikalni svet rimskega letališča «Leonardo Da Vinci» je napovedal enotedenski bojkot vseh španskih letal, podobni bojkoti pa so že v teku v Milanu in v vseh italijanskih pristaniščih. Obsodbam španskega fašističnega režima se je pridružil tudi upravni odbor beneškega bienala, ki je v današnjem tiskovnem sporočilu ostro obsodil represijo, zlasti pa procese, prave sodne farse, na katerih so obsodili 11 domoljubov na smrt, ne da bi jim zajamčili najosnovnejše pravice do obrambe. Odbor je tudi sporočil, da bodo prihodnje leto v okviru bienala priredili veliko razstavo kulture in umetnosti «druge Španije», ki jo bodo uredili španski demokratični umetniki in kritiki.
Izvršni odbor CISL je ožigosal Francov režim kot krvoločnega tirana in je zahteval od italijanske vlade, naj znova neposredno poseže, da reši življenja na smrt obsojenih rodoljubov. Dežela Piemont pa je v sodelovanju s turinsko pokrajino in občino priredila V palači «Lascaris» množično manifestacijo, katere so se udeležili vidni politični predstavniki, sindikalisti, demokrati in cerkveni dostojanstveniki. Ob koncu so odobrili dokument, v ka-tereme poudarjajo, da demokratični Piemont hoče aktivno prispevati v boju proti zadnjemu fašističnemu režimu v Evropi, ki ne bo ne dejansko svobodna ne neodvisna, dokler ne bo fašizem dokončno zatrt. Škofovski vikar Peradotto pa je v imenu kardinala Pellegrina poudaril, da se visoki cerkveni prelat pridružuje zahtevi po pomilostitvi na smrt obsojenih in upa, da bo tudi za Španijo v kratkem prišel čas demokracije in svobode.
Danes je prispela v Madrid skupina devetih umetnikov in kulturnih delavcev, ki jo je vodil znani filmski in gledališki igralce Yves Mon-tand im v kateri je bil tudi urednik francoskega krščanskega tednika «Teimognage Chretien» pater Lau-douze. Delegacijo, ki je hotela sklicati tiskovno konferenco, da bi prebrala poziv Malrauxa, Sartra, Men-des Franca in Aragona španskemu narodu, je policija izgnala in se je morala vrniti v Francijo s prvim letalom.
Policija je vlomila v dvorano v
BEJRUT, 22. — Kljub premirju, ki je bilo vzpostavljeno v soboto s posredovanjem sirskega zunanjega ministra Kadama, se spopadi med kristjani in muslimani v Bejrutu nadaljujejo. Po uradnih podatkih je bilo v spopadih zadnjih
...........
cija francoskih umetnikov in kul-
s sovjetskim premierom Kosiginom središčnem madridskem stolpu, ko in drugimi vidnimi državnimi ter je Montand prebiral zbranim časni-partijskimi voditelji.	I karjem — v večini tujih dopisnikov
Osrednje vodstvo krščanske demokracije je včeraj začelo razpravo o poročilu političnega tajnika Zaccagninija, ki je dal stvarne predloge za spremembo strankine politike in za organizacijsko preureditev KD po porazu, ki ga je doživela na volitvah 15. junija. V razpravo sta sinoči posegla med drugimi tudi bivši tajnik stranke Forlani in predsednik poslanske skupine Piccoli. Prvi, ki ga nekateri že kandidirajo za novega tainika, se ie popolnoma str-nial s predlogi Zaccagninija, z načinom odnosa do komunistov in z reorganizaciio stranke. Piccoli pa je vse to odkrito zavrnil, predlagal obnovitev sodelovanja med
levosredinskimi strankami in v bistvu popolnoma odklonil predloge o reorganizaciji stranke.
Krvava represija Frankovega režima v Španiji je izzvala val o-gorčenih protestov vseh evropskih demokratičnih sil. V Italiji so bile v nedeljo in včeraj množične manifestacije, na katerih so Italijani izkazali solidarnost z zatiranim španskim ljudstvom. Včeraj je prispela v Madrid delega-
turnih delavcev, da bi neposredno izkazala španskim demokratom svojo solidarnost in podporo. Policija je izgnala delegacijo in za nekaj ur priprla časnikarje, ki so se udeležili tiskovne konference.
V generalni skupščini OZN je včeraj spregovoril ameriški državni tajnik Kissinger, ki je orisal glavne smernice ameriške zunanje politike. Kiss'nger se je zadržal ob vprašanju krize na Bližnjem vzhodu in se zavzel za vrsto večstranskih sestankov, ki naj bi dali novega zagona posredovanju velesil za rešitev krize.
— Sartrov poziv. Agenti so pridržali delegacijo in novinarje v priporu, dokler ni prišel odlok o izgonu. Časnikarje pa so aretirali in odvedli na kvesturo, kjer so jih zaslišali in nato osvobodili.
Poslanica je ostro obsojala politične procese v Španiji in še zlasti dejstvo, da obtoženci nimajo nobene možnosti, da se branijo. Podpisniki so tudi poudarjali, da ne zahtevajo milosti za obsojence, pač pa procese, ki naj spoštujejo osnovne človekove pravice. Člani delegacije so v pogovoru s časnikarji poudarili, da je njihova prisotnost v Madridu dokaz solidarnosti s trpečim španskim ljudstvom in gneva nad represijo proti vsem domoljubom.
Na pobudo komunistične sindikalne organizacije CGT pa bodo francoski pristaniški delavci od 25. septembra do 3. oktobra bojkotirali vse španske ladje in ladje vseh drugih držav, ki so namenjene ali pa so priplule iz Španije.
(Od našega posebnega dopisnika)
ANCONA, 22. — Izjemoma se je srečanje predstavnikov obmorskih dežel in mest v Markah zaključilo s sprejemom soglasnih sklepov in z operativnimi smernicami, kar pomeni, da se konferenca o ladjedelstvu ni zaključila samo z izrazi «dobre volje», pač pa so zbrani deželni, pokrajinski in občinski upravitelji ter sindikalisti sklenili začeti enotno akcijo do vlade in organov javnega kapitala z namenom, da se iz tega skupnega pritiska izcimi nekaj pozitivnega.
Konferenca o ladjedelstvu se je zaključila v soboto zvečer, ko je bil soglasno odobren skupni dokument. Ustanovili so tudi stalni koordinacijski odbor predstavnikov obmorskih mest, ki bo sledil napredovanju razprave in ukrepanju na tem področju, zahteval nujna srečanja z vlado, ministrom za državne udeležbe Bisaglio, direkcijo Fincantieri itd. V koordinacijski odbor bodo prizadeta mesta in dežele imenovali svoje zastopnike.
Pomembno je, brez dvoma, da prvič, po enem desetletju, ni prišlo med obmorskimi mesti do običajnih kampanilističnih polemik, ki so v preteklosti prizadejale tolikšno škodo celotnemu pomorskemu gospodarstvu, saj je rimska vlada sprta mesta lažje izigravala. Primer nekdanjih sporov med Trstom in Genovo je lahko za vse poučen. Ni izključeno, da sta k temu pripomogla dva pomembna dejavnika: nova politična vodstva v nekaterih mestih in deželah (primer Ligurije in Toskane, pa tudi Mark in Apulije) in katalizatorska vloga sindikalnega gibanja, ki se je razvilo že pred
liliiiliiiumiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiimiinmiiiiimiumiinimiiiiiiimiiiiiiiiiifiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimt
AZIJA V SREDIŠČU POZORNOSTI ZUNANJE POLITIKE SFRJ
Nepalski kralj Birendra od danes gost Jugoslavije
Tito sprejel singapurskega ministrskega predsednika Li Kvan Juja
BEOGRAD, 22. — Azija je ta čas v središču pozornosti jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti, medtem ko pričakujemo poseg zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica v splošni razpravi na jubilejnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Od včeraj je namreč na obisku v Jugoslaviji singapurski premier Li Kvan Ju, v Beograd bo jutri prišel nepalski kralj Birendra (Nepal je ena od držav, ki najbolj dosledno in prizadevno zastopa neuvrščeno politiko in dejavnost ter akcije dežel, ki ji pripadajo), v začetku prihodnjega meseca pa v Jugoslaviji pričakujejo predsednika indijske republike.
Predsednik vlade Singapura Li Kvan Ju se je včeraj, kmalu po prihodu v Beograd pogovarjal s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bijedičem, in sicer o široki paleti mednarodnih vprašanj, o razmerah v jugovzhodni Aziji, o dejavnosti in načrtih neuvrščenega sveta, pa tudi o krepitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Singapu-rom. ki se na političnem področju dobro razvija, medtem ko na gospodarskem in drugih obstajajo še možnosti za pomemben napredek. Premiera Singapura Li Kvan Juja je danes sprejel tudi predsednik Tito.
V gosteh jugoslovanske skupščine pa je parlamentarna delegacija Pakistana. Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov in njegov gost predsednik pakistanske narod-
ne skupščine Sahibzad Faruk Ali ter njuni sodelavci so danes izmenjali mnenja o izkušnjah v razvoju dveh držav v zadnjih letih, spregovorili pa so tudi o vrsti aktualnih mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanj. Med drugim so se zavzeli za nujno spreminjanje sedanjih nepravičnih mednarodnih gospodarskih odnosov in za prepotrebne akcije mednarodne skupnosti za pospešitev razvoja dežel v razvoju.
VLADO BARABAŠ
Črnogorski voditelji na obisku v SZ
MOSKVA, 22. — Predsednik ministrskega sveta in član politbiroja komunistične partije Sovjetske zveze Aleksej Kosigin je danes sprejel predsednika izvršnega sveta jugoslovanske republike Čme gore Marka Orlandiča, ki vodi delegacijo črnogorske vlade na večdnevnem uradnem obisku v Sovjetski zvezi. V prijateljskem pogovoru so, kot poroča Tanjug, obravnavali vprašanja sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, posebej pa u-deležbo čme gore v tem sodelovanju na gospodarskem in drugih področjih. Po pogovorih je Orlandic izročil Kosiginu darili črnogorskega izvršnega sveta, faksimil prve izdaje Njegoševega «gorskega venca» in monografijo o življenju in delu tega velikega črnogorskega pesnika.
sedmimi meseci in utemeljilo o-snove skupne platforme, v kateri ni mesta za podobne konflikte in lokalpatriotizme. Tretji, ne povsem pozitivni dejavnik, pa je gotovo tudi sedanja gospodarska kriza, saj je potisnila vse skupaj na kolena in izbrisala poprejšnje interesne razlike.
Kaj pravi skupni dokument obmorskih mest in dežel, ki ga Dodo — med drugim — poslali v vednost vladi in o katerem so že obveščene stranke v parlamentu, kjer poteka te dni razprava o «izrednih ukrepih».
Pomorsko gospodarstvo, ugotavljajo zbrani predstavniki mest in dežel, ne sme biti obrobnega značaja, kot v preteklosti, ko je bilo drastično in nesmiselno skrčeno, kljub ugodni legi in strukturi Italije, ki je in ostane izrazito obmorska dežela. Ta ugotovitev je tembolj važna, če pomislimo da sioni izhod iz krize, ki pretresa Italijo, samo na možnosti mobilizacije vseh razpoložljivih energij, med katerimi zavzemajo važno mesto veje pomorskega gospodarstva (ladjevje, ladjedelstvo, promet, luke, ribolov itd.).
Pogoji svetovnega tržišča in razvoja so tokrat neponovljivo ugodni. Zamuditi obstoječo priložnost bi pomenilo za vselej onemogočiti razvoj teh sektorjev, kjer se veča povpraševanje zaradi odprta Sueškega prekopa, zaradi denarne razpoložljivosti držav proizvajalk surovin in petroleja, zaradi sklepa o obnovi italijanske vojne in trgovinske mornarice. Zato je treba ladjedelstvo in luke močno okrepiti s takojšnjimi investicijami. To je še posebno važno za gospodarstva nekaterih južnih in manj razvitih dežel.
Italija potrebuje tehnološko učinkovite in sodobne ladjedelnice, kar terja krepke investicije na tem sektorju. Tiste, ki jih je vlada namenila (17 milijard, ki se s kreditnim mehanizmom spremenijo v skupne naložbe za 150 - 160 milijard) so odločno nezauostne, lahko pa predstavljajo «prvi korak» na tej poti, če jih bodo nemudoma investi-rali, brez birokratskih in drugih zapletov.
Fincantieri. javne* soudeležbe in vlada morajo nemudoma izdelati večletni razvojni in investicijski program, ki naj poveže ladjedelstvo z ostalimi vejami istega gospodarskega ciklusa (luke, ladjevje, prometne zveze), obenem pa mora ta srednjeročni program predvideti spremembo sistema dela v ladjedelnicah, ki močno bremeni s svojo zaostalostjo ves proizvodni sistem. V tem pogledu podpirajo obmorske dežele in mesta zahteve, ki so vpisane v platformo sindikalne federacije ladjedelniških delavcev.
Sledijo sklepi, ki smo jih omenili v uvodu: zahteva po srečanju z vlado in ministrom za državne soudeležbe Bisaglio, ki se je bil izmaknil udeležbi na srečanju in poslal v Ancono svojega podtajnika, republikanca Gunnello. ki pa v bistvu ni prispeval k uspehu srečanja, niti zagotovil ustrezne resnosti in pristojnosti za konstruktiven razgovor. Očitno je, da se predstavniki obmorskih dežel in mest niso mogli zadovoljiti z njegovo prisotnostjo in želijo voditi pogajanja z ministrom in odgovornimi voditelji Fincantieri.
Koordinacijski odbor obmorskih dežel in mest, ki bo delal na osnovi smernic tega programa, bo sestavljen v najkrajšem času, ko bodo vanj imenovale svoje delegate posamezne deželne, pokrajinske in občinske uprave. Naloga odbora bo, je rečeno v zaključnem delu dokumenta, preverjati sprejete sklepe, voditi skupno akcijo do vlade in koordinirati skupne akcije in napore obmorskih dežel in mest.
Stojan Spetič
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK *
23. septembra 1971
NA RAVNI TAJNIŠTEV PETIH STRAM
Danes posvetovanje o finančnem položaju tržaške občinske in pokrajinske uprave
Deželna gospodarska komisija KPI o programiranju in osredotočenju sredstev
Danes se bodo sestali tajniki petih strank, ki upravljajo občino in bodo razpravljali o finančnem stanju krajevnih uprav. O tem vprašanju se bo danes župan Spaccini razgovarjal v Rimu. Stanje tržaške občine, pokrajine in vseh okoliških občin je kritično in se je z reformo krajevnih financ pred tremi leti še poslabšalo, saj so krajevne uprave izgubile nadzorstvo nad dohodki, ki ga je osredotočila država. Osrednja rimska blagajna pa dejansko ne izplačuje, oziroma izplačuje z velikimi zamudami, vsote, ki so zaradi razvrednotenja denarja bistveno manjše, kot so bile pred leti. Istočasno pa država z zakonom predaja krajevnim upravam vedno nove pristojnosti in dolžnosti.
Seveda pa niso v ospredju razprav samo strogo finančna vprašanja, temveč celotni politični položaj, saj bo treba glede marsičesa odločati. Tržaški občinski svet se bo tako sestal kmalu, brž ko bo prefektura zahtevala uradno mnenje o zvišanju cene metana. Pokrajinski svet pa se bo sestal prve dni prihodnjega meseca im bodo o programu sej razpravljali jutri načelnik' skupin.
Stvari se premikajo tudi na deželni ravni, čeprav za sedaj še ni mogoče oceniti, če bo prišlo, in v kakšni obliki naj bi prišlo, do sprememb v vodenju dežele. Na vsak način pa bodo tudi na deželni ravni v prihodnjem razdobju v ospredju gospodarska vprašanja, saj je tudi našo deželo zajel oster val gospodarske krize. O teh vprašanjih je v preteklih dneh razpravljala deželna komisija KPI na osnovi uvodnega poročila Zorzenona. Obravnavali so nekatere konkretne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti zato, da se zaustavi val krize in da se brani raven zaposlitve. Vse to pa zahteva nov način upravljanja in novo usmeritev gospodarske politike v deželi Komisija je bila mnenja, da so potrebne pogumne odločitve, da je treba osredotočiti sredstva in preusmeriti proizvodnjo, za kar je treba mobilizirati deželo, podjetja z javno udeležbo in razne ustanove.
Vprašanje ladjelnic je povezano z načrtom modernizacije ladjevja Finmare in izdatkom tisoč milijard za vojno mornarico. V tem okviru obravnava komisija večletni načrt izdatkov in ugotavlja, da je treba načrtovati celotno področje in ustvariti ustrezne strukture upravnega in finančnega značaja za izdelavo deželnega proračuna in za izkoriščanje državnih sredstev.
Komisija je poleg tega razpravljala o konkretnem vprašanju cestnih in drugih zvez. Ugotovila je, da je država črtala gradnjo avtocesto Vi-
dem — Trbiž, proti kateri so se vedno izrekali komunisti zaradi visokih socialnih in gospodarskih bremen. Projektiranje te ceste je polno napak, sporov o pristojnostih, napačnih načrtov in neizpolnjenih obljub, ki izhajajo iz, za demokristjane tipičnega načina upravljanja. KPI pa je mnenja, da je treba zgraditi hitro cesto in da je treba preučiti celoten kompleks povezav Trsta in Tržiča z zaledjem. V tej zvezi govore o povezavi s Trbižem, o dokončanju tržaške krožne železnice v predoru, o podvojitvi proge skozi Pontebo in o gradnji ranžirne postaje v Cervignanu. Končno je komisija ugotovila, da je treba z ustreznim projektom povezati pomol št. VII, industrijsko pristanišče, tovarno Grandi motori
z državnim omrežjem ter z avtocesto Videm — Benetke.
Sestanki stalnih deželnih komisij
Ta teden se bodo sestale številne komisije deželnega sveta. Danes se bo sestala prva komisija, ki bo obravnavala zokonski osnutek o zavarovanju zgodovinskih in kulturnih stavb; jutri se bo sestala tretja komisija, ki bo obravnavala deželno pomoč v korist zasebnim otroškim vrtcem v deželi, v četrtak pa se bosta sestali druga in peta komisija za obravnavo novih ukrepov v korist lovu in ribolovu oziroma za okrepitev železniškega omrežja
«Kočo Racin» drevi v Nabrežini
m

fiiii
Drevi ob 20.30 bo v dvorani nabrežinskega prosvetnega društva «I. Gruden» nastopil makedonski zbor «Kočo Racin», ki se je udeležil tekmovanja pevskih zborov «Seghizzi» v Gorici in je nastopil tudi v Doberdobu
nlllllllllllllllllllll1IllUlIllIIllllllllIlUlllllUlllllllllIlllxMUllllllllllllllllllIIlIIlulllllllUlllIllIlllllllll■llllllUlllumlllllIllllIllIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIlIIlmIllIlIllIlllllllllllllIHlllllllllllllllllllllIlllllllllIllllll■t',
ZADNJA OKROGLA MIZA OB MEDNARODNEM LETU ŽENSK
Enakopravnost v delovnem svetu temelj za emancipacijo ženske
Drevi zaključek prireditev z nastopom pevskih zborov «Tomšič» in «Mariani»
Teden kakovostnih in zanimivih prireditev ob mednarodnem letu žensk je pri kraju. Včeraj je bila na sporedu zadnja okrogla miza, drevi pa bosta ob 20.45 v gledališču Rossetti nastopila zbora «Tone Tomšič» iz Ljubljane ter «L. Mariani» iz Pulja.
Zadnja treh okroglih miz, ki je privabila res številno, skoraj v , celoti žensko, občinstvo, je bila posvečena temi «Ženska in delovni svet». Moderatorka je bila občinska odbornica za šolstvo in članica organizacijskega odbora Luciana Benni, uvodna poročila pa so, po pozdravih predsednice tržaškega ženskega odbora za mednarodno leto ženske Letizie Fonde - Savio ter Nadje Pahor, ki je na kratko spregovorila v slovenščini, imele de-mokristjanka Antonietta Cerutti -Ravasio, predstavnica sindikalne organizacije CGIL Maria Lorini, republikanka Maria Venturini ter nekdanja občinska svetovalka PSI Au-relia Gruber-Benco.
Tematik, ki so jih govornice nakazale, oziroma razvile,'in ki, so, skočile na dan v zivafihi razpravi,' je veliko. Poudarek je bil predvsem na dvojni zaposlenosti žensk, ki morajo ludi v primeru, ko dela-
umiiiiiliiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiuiiirNUiiiiiiiiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
UVOZ KAVE IZ ČEZMORJA
Tirenske luke nasprotujejo uvoznim olajšavam za Trst
Odlog carinskih in davčnih poravnav odjeda promet drugim lukam Ustanovljen stalen odbor za zaščito interesov tirenskih pristanišč
Na trgovinski zbornici v Genovi I vladi poenotenje carinskih in davč-je bil pretekli petek širši sestanek 1 nih pravilnikov, ki veljajo za dovoz o prometu s kavo čez italijanska | kave čez italijanske luke. Iz raz
pristanišča ob Tirenskem morju. Sestanka, za katerega je dalo o-budo genovsko združenje trgovcev s kavo in drugim kolonialnim blagom, so se udeležili zastopniki krajevnih uprav, pristaniškega delavstva in uprave, krajevnih špediterjev in drugih gospodarskih krogov.
Ugotovili so, da se je uvoz kave čez tirenska pristanišča v zadnjem času močno skrčil, medtem ko je, nasprotno, uvoz kave čez Trst dosegel takšen razvoj, da je naša luka danes na prvem mestu med vsemi italijanskimi pristanišči, čez katera prihaja v državo surova kava iz čezmorja. Pojav je viden v vseh tirenskih lukah: v Genovi, kjer so leta 1950 manipulirali 90 odstotkov vse uvožene kave, je u-strezni delež v lanskem letu zdrknil na 22 odst.; Livorno beleži padec prometa za 50 odst., v Neaplju se je promet s kavo zmanjšal s 400.000 na 140.000 vreč in podobno nazadovanje beležijo tudi v Palermu.
Upadanje prometa s kavo v italijanskih lukah se je začelo v trenutku, ko je Institute Brasileiro do Cafè odprl v naši luki stalno zalogo brazilske kave in ko so pristojne oblasti priznale tukajšnjim u-voznikom kave ugodnost, da smejo poravnavati carinske in davčne obveznosti z odlogom 180 dni, medtem ko velja za uvoznika v drugih italijanskih lukah odlog le 30 dni. Tržaška luka pa si je pridobila novega prometa s kavo na škodo drugih italijanskih pristanišč, zlasti v zadnjem času, ko je bil v veljavi brezobrestni bančni polog za uvoz blaga iz tujine in ko so banke močno dvignile obrestno mero na posojila. Odlog plačila carine in davkov za 180 dni v naši luki je tedaj postal tako vabljiv, da so številni italijanski uvozniki ne le preusmerili dovoz kave iz drugih luk v Trst, ampak celo pošiljali carinit tovore kave po železnici in po cesti v tržaško carinarnico.
Na genovskem zasedanju so sklenili nastopiti proti tem razlikam carinske in davčne narave in so v ta namen ustanovili stalen odbor za obrambo interesov tirenskih pristanišč na področju kave. Po resoluciji, ki so jo sprejeli ob koncu zasedanja,' se bo moral odbor povezati s prizadetimi občinskimi, t>o-krajinskimi in deželnimi upravami, da bi skupno dosegli pri osrednji
prave je razvidno, da se glede poenotenja tirenski poslovni krogi prej nagibajo k temu, da bi bile vsem lukam v Italiji priznane olajšave, ki veljajo sedaj za Trst, kakor da bi iz tržaškega pravilnika zbrisali ugodnost odloga 180 dni.
V Medji vasi sestanek o decentralizaciji devinskfl-nabreiinske uprave
Sinoči je bil v Medji vasi sestanek o decentralizaciji devinsko na-brežinske uprave. Sestanku so prisostvovali predstavniki vseh strank ustavnega loka, ki so zastopane v občinskem svetu. Po uvodnem poročilu župana Škerka, ki je orisal pomen in vlogo, ki naj bi jo imele konzulte v devinsko - nabrežinski občini, je odbornik Depangher obrazložil predloge za decentralizacijo v devinsko - nabrežinski občini, ki jih je izdelala pristojna svetovalska skppina. Podoben sestanek bo drevi ob 20. uri v osnovni šoli v Ribiškem naselju pri Štivanu, jutri pa v osnovni šoli v Devinu.
jo izven doma, opravljati vsa hišna dela. Kar se tiče delovnega sveta, so mnoge kritizirale nepravičen u-stroj strukture za >oslenosti oziroma družbe, ki to omogoča. Poleg tega, da pridejo na žensko le manjvredna in slabše plačana delovna mesta, mora ona prenašati na svojih ramenih težo brezposelnosti, saj veliko prej odpustijo žensko kot moškega. Morda velja omeniti trditev, da je pot ženske do popolne emancipacije le v globoki odgovornosti in v prepričanju o svoji vlogi v družbi.
Nazadnje naj se povemo, da je med razpravo skupina mladih deklet opozorila na pereče stanje u-radnic v pisarnah nrofesionistov, ki jih je v Trstu nad dva tisoč in ki so slabo plačane. Njihov delovni položaj je povsem nezadovoljiv, možnosti za izboljšanje pa je le malo ali nič.
V ŠEMPOLAJU
Uspel praznik komunistične mladine
V Šempolaju so organizirali praznik komunistične mladihe, ki ga je obiskalo veliko število ljudi, predvsem mladih, katerim sta spregovorila občinska svetovalka Stanka Mokole in nabrežinski župan posl. Albin Škerk. V popoldanskem delu je bila revija mladih harmonikarjev, medtem ko so se zvečer zavrteli ob zvokih Veselih planšarjev.
krajini. Del teh sredstev bodo u-porabili tudi za šolanje novih zdravstvenih delavcev, del pa za priznanje družbene pomoči bolnikom, ko zapuščajo bolnišnico. Izkušnja je namreč pokazala, da se zdravstveno stanje bolnikov pogosto poslabša, ko se ti vračajo po prestani bolezni v družbo, če jim ni zagotovljena vsaj minimalna ekonomska podlaga za čas ponovnega vključevanja vanjo.
Umri bivši rektor prof. A. Origone
V Benetkah je v starosti 69 let umrl bivši rektor tržaške univerze prof. Agostino Origone. Rodil se je v Genovi, diplomiral v Pizi, v Trstu pa je dolgo časa poučeval na pravni fakulteti. Čeprav ni bil naprednih idej, je v času fašizma imel težave zaradi objave članka, v katerem je kritiziral korporativni sistem. Večji del svojega dela je vsekakor .posvečal vprašanjem, cerkvenega prava.
Pogreb pokojnika bo v petek dopoldne po akademski svečanosti v veliki dvorani tržaške univerze.
Finančni stražniki počastili patrona
S slavnostno mašo na dvorišču vojašnice pri Sv. Andreju so včeraj tržaški finančni stražniki počastili svojega patrona, sv. Mateja. Verskega obreda, ki ga je vodil vojaški duhovnik javne varnosti don Luigi Feltrin, so se udeležili številni častniki, podčastniki in finančni stražniki.
Pred deželnim upravnim sodiščem
Jutri razprava o gojišču ostrig v gradeški laguni
Jutri se bo ponovno sestalo deželno upravno sodišče. Na dnevnem redu je med drugim razprava o prizivu gradeških ribičev proti nameri neke tržaške organizacije (Compagnia Triestina Ostricoltura), da bi v maranski in gradeški laguni uredila večje gojišče otrig. Razprava bi morala biti že avgusta, vendar so jo na željo prizadetih strank odložili na jutrišnji dan.
500 milijonov lir za mentalno zdravstvo
Deželni odbor je nakazal vsoto 500 milijonov lir po zakonu štev. 11 iz leta 1968 za izboljšanje mentalnega zdravstva v Furlaniji - Julijski
Nevarne klapavice in ocvrte ribe
Sodna oblast bo morala ugotoviti morebitne odgovornosti za delno zastrupitev s klapavicami, zaradi katerih sta se morali zateči v bolnišnico dve osebi.
Klapavice je zaužil, vsaj tako pravi, 32-letni Luciano Guštini iz Ul. Bergamasco 22, v gostilni v Ul. Foschiatti. Kmalu zatem ga je začelo zvijati v črevesju. Zatekel se je po zdravniško pomoč in so ga s prognozo okrevanja v petih dneh sprejeli v oddelek za nalezljive bolezni pri Magdaleni.
Teden dni se bo pa zdravila na istem oddelku 71-letna Elisabetta Znidarich por. Volsig iz Ul. Corri-doni 9. Tudi ona je zaužila klapavice, ki jih je kupila v ribarnici v isti ulici. Prav podobnost primerov je vzbudila zanimanje preiskovalcev, ki žele vedeti, od kod so klapavice, ki sta jih zaužila Guštini in Volsigeva.
Z ribami se je zastrupil tudi 63-letni Giovanni Bonin iz Ul. Pietà 29. Daroval mu jih je brat, ki jih je nalovil pod Križem. Bonin si jih je doma ocvrl, a mu niso — resnici na ljubo — teknile. Zatekel se je v bolnišnico, kjer se bo zdravil teden dni.
Gledališča
V PETEK PRVI KONCERT V GLEDALIŠČU VERDI
V petek bo v gledališču Verdi prvi simfonični koncert letošnje sezone. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Gabriele Gandini, kot solist pa bo nastopil pianist Raimondo Campisi. Vstopnice, po ljudskih cenah, so od danes dalje na razpolago pri gledališki blagajni.
Postaji avtobusov 23 in 40 v Lakotišču
ACEGAT sporoča, da •bosta'5 odslej v> Lakotišču, pred trgovino pohištva, ustavljala dva avtobusa prog 23 in 40. Slednji se je pred tem ustavljal sredi križišča.
Ariston Zaprto do vključno 29. oktobra zaradi počitnic.
Grattacielo 16.00 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Assassinio sull’ Eiger». George Kennedy, Vonetta McGee, Jack Cassidy, Glint Eastwood.
Excelsior 15.30 «La pantera rosa colpisce ancora». Peter Sellers, Chri-stopper Plummers, Catherine Schell. Barvni film.
Nazionale 16.00 «L’asfalto che scotta», barvni film, igrata J. P. Beimondo in Lino Ventura
Eden 16.30 «L’eroe della strada». Barvni film, v katerem igrata Charles Bronson in James Cobum.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Peccati in famiglia». Michele Placido. Barimi film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Simone e Matteo». Barvni film.
Cristallo 16.00 «Appuntamento con l’assassino». J.. L.. Tiintignant in Catherine Denevue. Prepovedan rrrla-1»
iiiliiuiiiiuuimiiiuiimmiiiUHiimuiinimuiiiiiiiiiiiiiimuiuiuumiuuumiiiiiiiiiiiiilililiiiHiiiiiiiiirniil
TRI DNI PO NESREČI NA POSTAJI
Emil Regent s Proseka je podlegel poškodbam
Tudi nesreča v škedenjski železarni zahtevala smrtno žrtev
Po treh dneh bolečin in trpljenja je v nedeljo popoldan nekaj po 18. uri nepričakovano izdihnil 51-letni Emil Regent s Proseka. Poškodbe, ki jih je zadobil v četrtek popoldan med delom na proseški železniški postaji, so bil prehude in njegovo sicer krepko telo, ni zdržalo. V resnici je po prvih pregledih kazalo, da bo Emil okreval v manj kot mesecu dni, nato pa so morda zaradi kake notranje poškodbe nastopile nepredvidene komplikacije.
Regent, ki je bil zaposlen na oddelku za hladilnike železniške postaje, je prišel na kraj nesreče po
muiiiiiiiiiiiiiiHii«iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmnimiiimimnmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuimnuimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiwiiiniiiiiiiiiiimiiii
ODRAZ KRIZE GRADRENISTVA
Zaprta tovarna SAIFA: 20 ljudi ob delo
22 tisoč tir dodatka za oseb/e v gostinstvu
naključju, ker je na njegovem oddelku trenutno zmanjkalo dela. Viličarju, ki prevaža blago do vagonov, so nenadoma popustile zavore in težko vozilo z dolgimi in ostrimi zobmi je nevarno zdrselo proti zidu, kjer se je nahajala gruča delavcev. Medtem ko je drugim uspelo umakniti se, se je debeli jelde-ni zob viličarja zaril Regentu v levo stegno ter ga hudo ranil, poleg tega pa ga je še stisnil k zidu.
Ponesrečenca je uradnik podjetja Priolio, Giorgio Osana, s svojim vozilom peljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Emil Regent je bil po rodu s Proseka, kjer je z ženo Dragico živel na številki 135. Bil je preprost vaški človek, ki je dolga leta marljivo in z veseljem vodil svojo kmetijo. Rodil se je v stari slovenski družini, kot zadnji treh otrok. Poleg žene in sestre je zapustil še hčerko Nadjo.
Kot žrtev nesreče na delu je v noči med soboto in nedeljo na oddelku za oživljanje podlegel poškodbam tudi 51-letni monter Pasquale Boccia. Bil je doma iz Bale pri Neaplju ter je bil zaposlen pri podjetju Soini, ki opravlja v teh dneh popravila v škedenjski železarni.
Boccia se je poškodoval pri padcu z višine štirih metrov, ko je med popravljanjem plavža padel z zidarskega odra. Sprva je kazalo, da so njegove poškodbe, nekaj zlomov in udarcev, hude, a ne smrtne. Nekaj ur po prevozu v bolnišnico pa se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo in vsaka pomoč je bila zaman.
14. letomlK^ La 108313
i dini pod
Moderno 16.30 «La 'mafia lo chiamava il santo, ma era un castigo di Dio», barvni film, igra Roger Moore
Impero 16.00 «Agente 007 - Opera zione tuono». Barvni film.
Filodrammaiico 16.30 «Quando la moglie non basta», prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Pomi d’ottone e maniri di scopa», Wald Disneyev film, grata Angela Lansbury in David Tomlinson.
Vittorio Veneto 17.00 «Accusa di violenza carnale e omicidio». Jean Gabbi in Sophia Loren. Barvni film.
Astra 16.00 «Nanù il figlio della giungla», Wald Disneyev film.
Abbazia 16.00 «Tutti figli di Mamma-santissima», barvni film, igrata P. Colizzi iin O. Muti.
Radio 16.30 «Boxer dalle dita d’acciaio», barvni film.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 23. septembra SLAVOJKA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.03. — Dolžma dneva 12.11. — Luna vzide ob 20.06 in zatone ob 8.46.
Jutri, SREDA, 24. septembra NADJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,9 stopinje, najnižja 20,1, ob 19. uri 25 stopinj, zračni tlak 1022,9 mb narašča, veter 13 km severozahodnik s sunki 25 km na uro,' vlaga 52-odstot-na, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
DNE 22. septembra 1975 se je Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Maria Zorzin vd. Cristofaro, 80-letna Ana Magajna vd. Tence, 85-letna Giuseppina Koleric vd. Cok, 89-Ietna Graziosa Merlato vd. Purini, 63-letni Michele Paolo Fi-latrella, 61-letni Carlo Kenic, 77-letni Alfonso Lombardo, 65-letni Romeo Divio, 44-letna Maria Coloni vd. Sper-nieh, 84-letna Santa Steffinlongo vd Franceschino, 51-letni Pasquale Boc eia, 78-letni Giuseppe Zangone, 75-let na Santina Toso vd. Strazzolini, 66-letni Galliano Cattaruzza, 51-letni E-mil Regent, 67-letni Angelo Veggian, 69-letni Rodolfo Zerial, 77-letna Elisa-betta Schwei.
Bo že res, da so podobne vesti v dnevnikih velikih mest industrijskega trikotnika komaj zaznavne in skoraj nepomembne, toda odpust 20 delavcev in zaprtje proizvodnega o-brata je v Trstu vsekakor «vest». To je iz več razlogov: primer tovarne SAIFA je namreč značilen pojav propadanja tržaškega gospo darstva, ki se ne kaže v velikih pretresih, temveč v pojavih, ki se kopičijo na drobno. Nekje so to imenovali «krizo po kapljicah». V zadnjem polletju je namreč na tak način bilo ob službo nad dva tisoč ljudi in lahko rečemo, da se tega
dejansko nismo zavedeli.
SAIFA. tovarna vrat, oken in drugih pripomočkov gradbene industrije, pa je tudi pokazatelj brezizhodnosti krize, v katero je zašlo tržaško gradbeništvo v okviru italijanskega gradbeništva sploh. Če so gradbišča čedalje redkejša in se mali, in srednji podjetniki ne spuščajo več v tveganje, da bi v tem obdobju vlagali večje kapitale v ne-orenreninske dobrine, ki ustvarja jo dobiček šele na srednji rok, je' povsem razumljivo, da propadajo kot odraz te prvostopenjske krize, tudi mala obrtniška in industrijska
podjetja, ki so na gradbeno dejavnost tako tesno navezana.
V tovarnici SAIFA je bilo zaposlenih do dvajset delavcev in uradnikov Pred nekaj dnevi so prejeli prvo obvestilo o skorajšnjem odpustu, posegle so sindikalne organizacije pri vseh možnih oblasteh, a ni pomagalo. Niti predlog o dopolnilni blagajni ni zalegel.
Druga vest pa zadeva osebje javnih lokalov, hotelov in restavracij. Podpisali so namreč sporazum o izvajanju zadnje delovne pogodbe in o «dodatnem povišku» v višini 22 tisoč lir.

URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	686.—
Funt šterling	1422,—
Švicarski frank	252,50
Francoski frank	151,75
Nemška marka	258,50
Avstrijski šiling	36,35
Dinar: debeli	34,—
drobni	34,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ulica Montorsino (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazoyica: tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje -Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel. 209-197; žavlje teL 213-137; Milje: tel. 271-121
STALNO SLOVENSKO GLIDALlSČE V 1RSIU
razpisuje
ABONMA
za jubilejno sezono 1975 -1976
VRSTA Red A Red B Red Red Red Red Red Red Red Red
ABONMAJEV V TRSTU (premierski)
(prva sobota po premieri)
(prva nedelja po premieri)
(mladinski v sredo)
(mladinski v četrtek)
(sindikalni — druga sobota po premieri) (popoldanska predstava na dan praznika) (mladinski)
(mladinski)
(mladinski)
ponovitve 8.000 lir
8.000	lir
4.000	lir
CENE ZA ABONENTE:
premiera
Parter I. (sredinski sedeži)	16.000 lir
Parter II. (ostali sedeži)	12.500 lir
Balkon	4.000 lir	-v-- _
SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno.
Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. UL. PETRONIO 4, TEL. 734265 TER OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732487. Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma do 27. septembra v Kulturnem domu.
Slovenska prosvetna zveza SPD L Gruden - Nabrežina
vabita DANES, 23. septembra, ob 20.30 v prosvetno dvorano «Igo Gruden» v Nabrežini na
KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOČO RACIN IZ SKOPJA
Vabljeni!
Šolske vesti
Razstave
V	galeriji Cartesius bo do 1. oktobra razstavljala tržaška slikarka Nelda Stravisi..
V	galeriji «La tavolozza d’oro». Ul.
Roncheto 16, razstava del Roberte
Erlach. Razstava bo trajala do 1. oktobra., -
A.;	-.P ujtiP:
V	umetnostni galeriji «Forum» v Ulici Coroneo št. 1 je razstava kiparja Iginija Balderija. Del razstave je tudi na prostoru nasproti Trga Tor Cuchema.
V	galeriji Avtonomne letoviščarske in turistične «stanove v Sesljanu razstavljata Gisella Rossini in Lorenzo Furlani.
V	galeriji Sant’Elena v Ul. degli Artisti št. 2 bo do 25. septembra osebna razstava sardinskega v Trstu živečega slikarja Mancusa.
V	galeriji Tribbio razstava del Guida Colettija.
V	galeriji «Tommaseo» je odprta razstava del Benna Pelliciarija
• V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità se nadaljuje razstava ob stoletnici občinske palače. Razstava bo trajala do 30. t.m.
Občinska uprava Devina - JNabrežine sporoča, da se bo šolsko leto 1975-76 v občinskih vrtcih začelo dne 1. oktobra. 23.,	24. in 25. septembra
bodo dopolnilna vpisovanja otrok v posameznih občinskih vrtcih od 9. do 12. ure. Vpisovanja veljajo za tiste otroke, ki niso bili vpisani že v prejšnjem poletnem roku.
Didaktična ravnateljstva obveščajo tečajnike nove matematike, da se bo pričel tečaj danes, 23. septembra, ob 8.30 na šoli v Ulici sv. Frančiška 25 in ne pri Sv. Jakobu, kakor je bilo domenjeno. Nadalje sporočajo, da se lahko prijavijo za tečaj tudi tisti, ki se niso udeležili pripravljalnega sestanka in sicer do 8.15 v torek.
SPD «I. Gruden» obvešča dekliški zbor, da se pričnejo vaje 24. t.m. na sedežu Glasbene matice v Nabrežini ob 20.30. Vabljene tudi nove'pevke.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. ■ AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1. teL 211-489.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Karla Lebana daruje družina Čok (Tinčetovi) 4.000 lir za KK Adria.
Športno društvo Primorje izreka iskreno sožalje družini Regent «b izgubi svojega člana Milka Regenta s Proseka.
Ob tragični smrti našega ljubega moža, očeta, brata, nonota in strica
EMILA REGENTA
obveščamo vse prijatelje in znance, da bo ležal v proseški kapelici na pokopališču danes, 23. t.m., od 13. do 17. ure nakar ga bomo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Dragica, hčerka Nadja z možem Brunom in z malim Markom, sestra Marčeta z otroki in drugo sorodstvo
Prosek, 23. septembra 1975
Dne 21. septembra je preminil naš dragi
MARIJAN HROVATIN
Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 16. uri v cerkvi na Plavjah.
Žalostno vest sporočajo: žena Pav4*; sinova, hčere, sestra Zora z družinani in drugo sorodstvo
Plavje, Trst, 23. septembra 1975
PRIMORSKI dnevnik
3
GORIŠKI DNEVNIK
23. septembra 1975
USPELO PRAZNOVANJE V GROPADI IN PADRIČAH
LETOS ZE DESETIC
Proslavljanje 30. obletnice osvoboditvej Letošnje srednjeevropsko srečanje v Gorici
je tudi v vsakdanjem osveščevalnem delu
Spominske svečanosti pred spomenikoma padlim v NOB ter pred Kajuhovim spomenikom v šoli ■ Kulturna prireditev s sodelovanjem p d «Slovan» iz Padrič in pd «Svoboda» iz Šoštanja
Kronika praznovanja 30. obletnice “voboditvo v Padričah in Gropadi L k i tak.° k°6ata z dogodki, da bi • D^° naštevanju ne konca ne kra-J • Na proslavi so sodelovali de-1 nsko vsi, od najstarejših do naj-vrJrr j medtem ko sta prireditev . nve najaktivnejši krajevni organizaciji — prosvetno društvo «Slo-
nrilU" Š?°rtno (?ruštvo <<Ga.ia»- S«
dal lac5lejS0 vsebino in obliko pa je celotnemu proslavljanju obisk Prosvetnega društva «Svoboda» iz šo-s .katerim imajo Padriče in opada dolgoletne plodne stike. Pi-osl^anje 30. obletnice osvo-ouitve se je pričelo že prejšnjo so-K- i°iZ tvoritvijo novih športnih o-vo . j v Gropadi, se nadaljevalo s teden z raznimi športnimi sreča-
sreri!?1' ?e .vključilo v nedeljo z c-. oojo kulturno prireditvijo. Vašča-s’.oooh vasi so se skupno s svojimi stanjskimi gosti najprej poklonili spominu padlih borcev v NOB. Kraj-spominske svečanost s polaga-J m vencev, priložnostnimi govo-nastop. zborov iz ri-, ric. in Šoštanja ter šoštanjske ,aYs ,e godbe «Zarja», so bile v ,, , eiiskih zgodnjih popoldanskih u-nari-^re° sP°menikom padlim v Gro-P h pred Kajuhovim spomenikom , stcnmenski padriško-gropajski o-
spomen^k^ na*;0 ae Pie^ Pacir'*kim
zri^a Gropadi je goste iz Šoštanja po-*;er nbenem spregovoril o dai ifnu ^9® ter o velikem krvnem hn ,".u svoje vasi v tej zmagoviti vì/ ò vaški mladinec Dan' Milko-ie k PYisr®nimi besedami pa se UrWi Va ’i za gostoljubnost ter po-en .11 Ponien tesnega sodelovanja in st neSa skupnega kulturnega prošt vQa c pr,et^se<inik prosvetnega dru-S nni	iz Šoštanja Tone Rep.
nat l0jkv’i° vencev ter pesmijo so sn°-aomačini in gostje počastili Dn lr) Padlih. Ta prizor se je nato snr»v,V1 -,se v ®°ii ter pred padriškim
ciaf1601 L0rn’ i0 'i3 s0 v šoli imeli glavno besedo
za svoje neutrudno fotografsko delo je bil deležen tudi naš fotoreporter Mario Magajna.
V drugem delu sporeda, ki ga je napovedovala Luiza Grgič, so nastopili gostje. Pod vodstvom Julija Pačnika sta nastopila mešani pevski zbor «Svoboda», in šaleški oktet, ki ju je številno občinstvo nagradilo z iskrenim aplavzom. Posebno navdušenje je izzvala res odlična šo-štanjska delavska godba «Zarja». Pod veščim vodstvom prof. Silva Tanšeta je odigrala vrsto zahtevnih modernejših skladb in je morala na splošno željo občinstva svoj koncert tudi podaljšati. Slavje v Padričah se je nato nadaljevalo še pozno v noč ob zvokih ansambla «Planika» iz Šoštanja.
Pa še nekaj besed o govornikih. Pozdrav gostom ir občinstvu je prinesel predsednik PD «Slovan» Rafael Grgič, gostiteljev pa Viktor Kojc. V imenu SPZ je pozdravil Mirko Kapelj, ki je orisal pomen NOB in številnih žrtev ter pomen proslavljanja obletnice zmage. Izrekel je priznanje prirediteljem ter željo, da bi se stiki z matično domovino še naprej razvijali in krepili. Na koncu je poudaril, da mora biti vsako proslavljanje uperjeno v splošno dogajanje v državi, in drugod po svetu, predvsem v tiste kraje, kjer še vlada fašistična tiranija, ki jo je naš narod tako hudo občutil na svoji koži. Predlagal je, da bi ob tem izšla s proslave solidarnost z obsojenimi španskimi rodoljubi.
Slavnostni govor je imela domačinka Nataša Kalc, ki je tudi poudarila pomen proslave. «Prav je, da dostojno proslavljamo zmagovite in odločilne trenutke naše zgodovi-
gostje.
Predsednik v imenu
ter, /-’iktor Kojc'sta ni ,rinjS.kai Poudarila povezoval-lika , evalni moment Kajuhovega žeit skuPnega vzornika, ter izrazila bnJn-uP°, nadaljnji krepitvi medse-ra7iilk ®tlkov: Kojc je pri tem iz-stin, Pnznan.ja in izročil darila ti-n»; ’ kl 50 ‘meli največje zasluge ške 5Sw,en0Van:lu Empajsko-padri-niku KajX,nar°dnem her°ju in P68'
Skim	svečanosti pred padri-
spomenikom, med katero je pregovoril Josip Grgič, je sprevod zvokih partizanskih in drugih koračnic zaključil svoj mimohod na Padriškem odbojkarskem igrišču. Spored je odprl obnovljeni padri-moški zbor «Slovan», ki je pod odstvom prof. Svetka Grgiča za-P®1 svojo himno «Na dan». Po šte-v n.lk Pozdravih in slavnostnih go-ki^o reckalu partizanskih pesmi, šolo,' r>®a °bčuteno izvajali srednje-,C1 Barbara in ninnmn TZoln
Krì->nfarf5ara in Giorgio Kalc, Betty
stonmancič in Mira G-";a *----------
delSlsnob°Ja «Slovan», ni* sporeda zakl.uč '
Mira Grgič, ter nase je prvi z nagrajeva-
obujamo s petjem, recitacijami, | nimi ljudstvi.
športnimi manifestacijami in tudi s plesom in s kozarcem vina v prijetni družbi, vendar nam te proslave ne smejo pomeniti samo tega, Biti morajo predvsem glas naših, še vedno nedoseženih pravic, naših problemov, in tudi glas iskrene solidarnosti z vsemi narodi, ki živijo še vedno tako, kot je živel naš narod pod zatiralno diktaturo.»
«Celotna zamejska skupnost, torej tudi naša vas, so bile v teh 30 letih velikokrat prizadete na vseh ravneh. Pravice r i nam bile le delno dane in kar smo dosegli, smo si priborili, z velikimi težavami, še vedno se nam marsikje in marsikdaj odreka raba materinega jezika, še vedno so naše institucije, šole, društva, gledališče itd., zapostavljene. Kar pa nas najbolj prizadene in česar ne smemo na noben način dopustiti je, da se bo še v naprej odločalo o nas, o naših vaseh, o našem življenjskem prostoru, ne da bi nas kdo kaj vprašal.»
«Razumeti moramo,» je nadaljevala govornica, «da so naši posegi lahko odločilnega pomena. Miselnost, da naj delajo politiko tisti, ki so izbrani in plačani, je v nas še vedno globoko zakoreninjena. Zavedati se moramo, da politika ni samo predvolilno zborovanje stranke, ali mešanje v kalnih vodah, politika je naše vsakdanje delo. Pomena vsega tega bi se morala zavedati predvsem naša prosvetna in tudi športna društva. Samo zavedne, napredne in osveščene ljudi ni mogoče slepiti, slepariti in v najhujših primerih zatirati in moriti.»
Svoj govor je Nataša Kalc zaključila s pozivom po antifašistični budnosti ter z izrazi solidarnosti s tr-
ne,» je med drugim dejala, «da jih pečim španskim in drugimi zatira-

«Ga?Ps U(^e^ežencev športnega tedna
nošolka Vasedla prvo mesto osnov-
iz Šoštanj1}? • Iafural- ter g°stov (ii|i 'ia- Priznanja in nagrade
""■""iinjuoMMnmiinifiiiiiiiiiiiiiiimiimMiiimiMiiHiimiiniiiifummHimiiiiiiiiiiHmimniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
TRŽAŠKI GOSPODARSTVENIKI V ZAGREBU
* strukturi jugoslovanskega izvoza povečati delež industrijskih izdelkov
Ur- Latcovich: Uvoz mesa lahko omili, ne more pa odpraviti primanjkljaja na jugoslovanski strani bilance - Stanko Bole: Rešitev iz sedanjih težav je tudi v skupnem nastopanju na tretjih tržiščih
nju itahian6^1 f^dejnem» zaseda- . italijansko tržišče letos nazadoval a*Ce iz 41iaSk0^Ug?s^ovanske z'3°r-1 tudi zaradi upadanja povpraševanja djanske	iuf!?slovansko-ita- s strani italijanskih uvoznikov, ki so
si nakopičili velike zaloge surovin in polizdelkov (tako na primer zaloge lesa, ki je vedno predstavljal
bo posvečeno slikarstvu ob začetku stoletja
Trajalo bo od sobote do torka v palači Attems Najavljen prihod številnih strokovnjakov iz Slovenije - O slovenskih slikarjih v Gorici bo poročal prof. Milko Rener ■ Odprta bo tudi razstava slikarja Vittoria Bolaffia
V	mislih imamo še mednarodno tekmovanje pevskih zborov in mednarodno folklorno prireditev, pa je že na vidiku tretja večja mednarodna manifestacija goriškega septembra, srednjeevropsko srečanje kulturnikov, ki se bo pričelo v soboto predpoldne v palači Attems in ki bo letos posvečeno slikarstvu v državah Srednje Evrope, ali kot ji prireditelji pravijo, uporabljajoč nemški izraz, Mitteleurope.
Letošnje srečanje bo že deseto po vrsti, po onih, ki so bila posvečena raznim kulturnim zvrstem, bo tokrat na sporedu slikarstvo. O tem se bo lahko slišalo marsikaj zanimivega, tudi za širšo publiko. Srečanja se bo udeležilo o-krog sto umetnikov, kritikov, stro-kovljakov, časnikarjev, ki bodo v Gorico prišli iz raznih držav srednjeevropskega področja. Med njimi je najavljeno tudi precej Slovencev in, kar je za nas morda najbolj zanimivo, poslušali bomo lahko tudi poročilo o slovenskih slikarjih, ki so živeli in delovali v Gorici v prvih desetletjih našega stoletja, ki ga bo imel Goričan prof. Milko Rener.
Srečanje se bo pričelo v soboto predpoldne ob udeležbi Jugoslovanov, Avstrijcev, Madžarov, Čehoslo-vakov, Nemcev, Poljakov, Romunov in seveda Italijanov. Uvodno besedo o slikarstvu v Mitteleuropi v razdobju med leti 1890 - 1930 bo imel Goričan prof. Antonio Morassi, nato bodo odprli antološko razstavo goriškega slikarja Vittoria Bolaffija, ki je živel veliko let tudi v Trstu. Besedo o tem slikarju bo imel dr. Giulio Montenero, ravnatelj muzeja Revoltella iz Trsta,
V	popoldanskih urah bo prof. Wilhelm Mrazek z Dunaja govoril o avstrijskem slikarstvu v prvih desetletjih našega stoletja, prof. E-milijan Cevc iz Ljubljane pa bo prikazal začetke slovenskega slikarstva. Srečanje se bo nadaljevalo v nedeljo predpoldne, ponedeljek pa bodo posvetili predvsem pregledu slikarstva v naši deželi. Tu bodo na
vrsti poročila prof. Milka Rener ja, prof. Fui via Monaia, slikarja Tullia Cralija. Srečanje se bo zaključilo v torek, ko bodo na vrsti še druga poročila in tudi diskusija.
Napovedan je prihod številnih u-metnikov in kritikov iz Slovenije. Med temi so znani umetnostni zgodovinar in kritik Stane Bernik, ki je tudi glavni urednik revije za likovno kulturo «Sinteza», slikar Toni Biloslav, ki je ravnatelj obalnih galerij s sedežem v Piranu, prof. E-milijan Cevc iz Ljubljane, Anica Cevc, direktorica Narodne galerije iz Ljubljane. Prišli bodo tudi umet-
nostni kritik dr. Mirko Juteršek, ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku Branko Marušič, slikar Pavel Medvešček iz Nove Gorice, kustos Modeme galerije iz Ljubljane Jure Mikuž, prof. Damjan Prelov-šek iz Ljubljane, ki je napovedal tudi poročilo «O Plečnikovem pri-spektu k risbi Fin de Sieda». U-metnostni kritik prof. Ivan Sède j iz Ljubljane bo imel poročilo «O ekspresionizmu v slovenski umetnosti po prvi svetovni vojni». Svoj prihod so napovedali tudi dr. Sergej Vrišer iz Maribora in prof. Giuseppe Semič iz Portoroža.
Z MOGOČNO MANIFESTACIJO V GORICI
V nedeljo zvečer zaključeno tekmovanje zborov «Seghizzi»
Prva mesta zborom iz vzhodnoevropskih držav - Lep uspeh zbora «Mersberg» in Železničarskega zbora iz Trsta
Štiri dni trajajoče tekmovanje pevskih zborov iz raznih krajev Evrope, ki ga je letos že štirinaj-stič priredil gorički zbor «C. A. Seghizzi», se je zaključilo, kot običajno, v nedeljo zvečer, z nagrajevanjem najboljših zborov, ki so se pomerili v narodni glasbi. O nagrajevanju zborov, ki so sodelovali v polijonskem delu, smo že poročali v nedeljo. Kot vedno se je tudi letos v nedeljo zvečer zbralo v veliki dvorani UGG zelo veliko število ljudi, da bi sledili ne le zaključnim uradnim govorom in nagrajevanju, marveč predvsem nastopom najboljših zborov. Tudi letos so prednjačili tako v polifoniji, kot še zlasti v narodnih pesmih zbori iz vzhodnoevropskih držav: iz Sovjetske zveze, Madžarske, Bol-
• iiiiiiiiiiiliiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV
V Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici svečano odkritje spomenika dr. Tumi
Govor dr. Jože Vilfana - Spomenik je odkril Tumov soborec Rudolf Golouh
Tudi dr. Henrik Tuma, ena naj-markantnejših osebnosti javnega življenja med goriškimi Slovenci v zadnjih letih prejšnjega stoletja in prvih desetletjih sedanjega, je našel svoje mesto v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici. Njegov kip stoji na «aleji velikih mož», poleg kipov Frana Erjavca, dr. Antona Lavriča, Simona Gregorčiča, Andreja Gabrščka. Tudi za ta kip je poskrbel neumorni Klub starih goriških študentov. Kip je zadnje delo slovenskega kiparja Borisa Kalina, ki ga je napravil tik pred svojo smrtjo.
Možati obraz človeka, ki je 48 let svojega življenja preživel na Primorskem, večinoma v Gorici, bo spominjal sedanjega in bodoče rodove, da smo bili Slovenci nekoč v Gorici zelo močni, da je bilo to
iiiiiHimiimmiiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiu
NA JAVNEM SHODU PSI V RONKAH
10RIS FORTUNA OŽIGOSAL PASIVNOST DEŽELNE VLADE
Krščanska demokracija izbira predsednika po kraji. Socialdemokrati ostanejo v občinskem odboru
■bornice iz Beograda (me-
rnici proslavljata letos dvaj-
®ani zbi
Vanja) v0nK.^ega obstoja in delo-
Sejma v 2ayrBKmednarodnega veIe‘ niki i2 obeh k ebu! 80 gospodarstve-
neie prezleriaredn'h držav Podrob-
vPrašanja'v ’ ■ nekatera pereča govno menlatn ‘ z medsebojno bla-gospodarsketa f drugImi oblikami smo zabeležib' ,soaeiova>ija- Kakor hašega dnevn k .nedeljski številki škem zasedunhf’. ^ U}° na zagreb-?tl zlasti vpraša m'pSn3'CbSCU P0201™-JOgoslovanski Pnmanjkljaja na lance, ki iP /trfni trgovinske bi-dosegel rekn-a	k°aca iuniJa !etos
280 milijonov r° Vslno 186 milijard Jiive skrbi naIr’ kai| zbuja.razum-lodi na itaHjo jugoslovanski kakor Na , , ,allJanski strani.
^Posredno !frecih. vprašanj, ki so Pim razvoiem Z«eZ1 f tem neugod-lovanja med gosp°darskega sode-sta v rarom	dnim državama,
Predsednik PjnV1 Posebei opozorila ske delegaci ie po.dpredsednik trža-goslovanske ' zK?683116 ita,1iansko-ju-Vicb in Stankb ST dr' R- Lotco-
je v zvezi z iim e' Dr' latcovich kljajem deìMgda°VanSfklÌS primani-
Ijevalec ~ h dP -16 stalen sprem-dveh sosedmhdSebo,jnih obračunov Oikoli dosepp]1 fp?rtne.r.lc. vendar ni tos- Ob knn6 Hlke višine kakor le-Primer t n.CnUa-lanskega junija, na 734 miliiin .-a «les> 83 milijard V°m spinšnpB lr' Neugodnim vpli-st°ja v Evrn ®a gospodarskega za-0mejitvenih nim V svetu ter raznih goslaviii L ukreppv v Italiji in Ju-» 1 Jugoslovanski izvoz na
pomembno postavko v jugoslovanski zunanji trgovini).
V medsebojni blagovni menjavi zavzema posebno mesto izvoz jugoslovanske živine in mesa na italijansko tržišče. O dobavah mesa jugoslovanskega izvora se na obeh straneh mnogo govori in piše, vendar je treba upoštevati, da gre pri tem le za eno izmed številnih postavk, ki sestavljajo strukturo jugoslovanskih dobav italijanskemu tržišču. Tudi če bi Italija prosto u-važala meso in živino iz Jugoslavije, — kar je trenutne nemogoče, saj Italija kot članica EGS ne more priznati Jugoslaviji posebnih preferenc, razen v okviru avtonomnih računov za Tržaško in Goriško —, bi se primanjkljaj na jugoslovanski strani sicer skrčil, ne pa povsem odpravil. Primanjkljaj nastaja v glavnem zaradi neugodne strukture jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče: iz pregleda, ki ga je na zasedanju podal tajnik jugóslovan-sko-italijanske zbornice Marič je namreč razvidno, da so živila in surovine v prvih sedmih mesecih letošnjega leta predstavljali kar 56,6 odst. vseh jugoslovanskih dobav italijanskemu tržišču. Obe strani si morata torej prizadevati, da se bo struktura teh dobav spremenila, in sicer v smislu, da se bd delež surovin skrčil, hkrati pa da se bo povečal delež industrijskih izdelkov
jvecai ueiez muusinjsKin izueiKov. i ajeij, pri sku{ Italijansko tržišče je pripravljeno I tretjih tržiščih.
sprejemati večje količine industrijskih izdelkov iz sosedne republike, zlasti proizvodov male in srednje industrije. Ti izdelki so po svojih kakovostih trdno konkurenčni z izdelki in polizdelki iz drugih industrijsko razvitih držav, pogosto pa niso konkurenčni kar zadeva cene. Kaže, da je treba pogosto iskati razloge za to v stroških, ki jih predstavlja nabava surovin na domačem tržišču. Te so namreč pogosto dražje kakor surovine na mednarodnem tržišču. S primerno notranjo gospodarsko politiko bi Jugoslavija po vsem tem lahko rešila to vprašanje.
Podpredsednik tržaške delegacije mešane zbornice in predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole pa je v svojem posegu obravnaval predvsem * pomembno vprašanje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo glede na možnosti skupnega nastopanja na tretjih tržiščih. Glede na stopnjo razvoja, ki sta jo dosegli italijanska in jugoslovanska ekonomija, je ta oblika sodelovanja danes možna na številnih področjih. Za to je dan širok okvir tudi v medsebojnih prijateljskih odnosih med jadranskima sosedama. Za vzpostavitev in razvoj tega sodelovanja pa bi se morali pristojni organi na o-beh straneh pobliže zavzeti. Konkretna oblika podnore skupnim prizadevanjem sosednih gospodarstev bi bila lahko tudi v tem, da bi ustanovili skupne promocioralne sklade, s pomočjo katerih naj bi vzpostavljali in krepili sodelovanje med italijanskimi in 'ugoslovanskimi po-djetj, pri skupnem nastopanju na
ne
Na prazniku socialističnega tiska, ki je bil v nedeljo v Ronkah je poslanec Loris Fortuna, član osrednjega vodstva PSI izrazil vrsto pomislekov o sodelovanju socialistov v deželni vladi Furlanije - Julijske krajine. Marsikje se novembra doseženi sporazum ne izvaja, treba je tedaj sklenjeni sporazum točno preveriti in če se izkaže, da stvari ne uspevajo, potegniti tudi logične zaključke z izstopom socialistov iz deželne vlade. Fortuna je tako na javnem zborovanju izrazil kritike na račun deželne vlade, kritike ki jih je pokrajinsko vodstvo PSI v Gorici napravilo že pred tednom dni in poslalo pismo z njihovo vsebino v vednost osrednjim organom stranke v naši deželi. Poleg tega je treba tudi vedeti, da je težak dialog med vrsto levičarskih uprav, v naši deželi, v katerih imajo socialisti prv ) besedo, in levosredinsko vlado v isti deželi, kjer so prav tako socialisti zastopani, je dejal Fortuna.
V svojem govoru se je Fortuna polemično dotaknil ne le demokristjanov, ki niso še razumeli duha 15. junija, marveč tudi komunistov, ki na marsikaterem področju skušajo prikazovati stvari tako kot v resnici niso. Fortuna je pri tem omenil vprašanje ladjedelstva in u-gotovil, da je poslanska komisija za prevoze, kateri predseduje, že nekaj dni po posvetu v Tržiču, ki so ga sklicali sindikati, sprejela v celoti predloge, ki so bili dani na tem posvetu od samega komunističnega senatorja Bacicchia. To polemiko je Fortuna načel, ker so nekateri iz vrst KPI trdili, da je tržiški posvet ostal brez rezultatov.
Politična kronika beleži nadaljevanje posvetov pokrajinskega vodstva krščanske demokracije. V soboto so nadaljevali z razpravo o političnem položaju, ki se je pričela že ob ostavki bivšega tajnika Leardija.
Posebna komisija krščajaske demokracije preučuje kondidature za predsednika pokrajine in tudi za odbornike v pokrajinskem svetu. Medtem ko ima ta komisija precej dela s predlogi za predsednika (za to mesto se potegujeta Goričana, morotejec Lodi in bazist Agati), bo imela z izbiro odbornikov malo dela, saj bo morala izbrati šest odbornikov iz kar . .. osmih svetovalcev.
Socialdemokrati pa so, kot smo predvidevali, svojo «odločnost o izstopu iz občinskega odbora v znak protesta proti zadržanju KD v Gra-dežu» že preklicali. Mestni odbor PSDI je prejšnji večer sklenil, da ostaneta predstavnika te stranke, Zucalli in Fantini, v ožjem odboru občine, ker pradeški problem ne predstavlja več jabolko spora med PSDI in KD. Prihaja tako do izraza stališče demokrisUanskeea tajnika Loaaa. ki je ob neki oril’ki, po izvolitvi odbora KD - PSI v Grariežu, dejal, «da zadošča socialdemokratom in republikancem zelo trdna pismena izjava vodstva KD, pa se
bodo takoj pomirili.» Sinoči je bil napovedan sestanek vodstva PSDI, ki bi bil moral potrditi status quo o goriški občini.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
M. Hennequin - G. Duval
ANATOLOV DVOJNIK
(Le Coup de Fouet) Komedija v treh dejanjih Jezikovna
in odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi	Alenka Bartlova
Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder
Režija	ADRIJAN RUSTJA
Danes, 23. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani «S. Gregorčič» v ŠTANDREŽU.
Jutri, 24. septembra, ob 20.30. v župnijski dvorani v ŠTE-VERJANU.
V	četrtek, 25. septembra, ob 20.30
v Kulturnem domu v SOVOD-NJAH.
V	petek, 26. septembra, ob 20.30
v župnijski dvorani v DOBERDOBU.
mesto zares središče močnega slovenskega zaledja, da se je vilo v Gorici živahno kulturno, politično, družabno življenje ljudi, ki so govorili slovenski jezik.
Dr. Henrik Tuma je bil eden tistih ljudi, ki je bil v kratkem življenju duša vsega. Glavni govornik, dr. Joža Vilfan, je na otvoritveni svečanosti dejal: «Politična pot dr. Henrika Tume je razumljiva prav kot sproščanje moralne napetosti in intelektualnega poglabljanja, ki označujejo njegovo osebnost.» V opisu Tumovega življenja in dela, je dr. Vilfan dejal še, da je Tuma «dajal poudarka socialnim in gospodarskim vprašanjem: začel je kot levi politik slovenskega meščanstva, bil je med tistimi, ki so ustanovili jugoslovansko socialdemokratsko stranko. Združeval je svojo borbo za uveljavitev in enakopravnost slovenskega jezika z borbo za socialni napredek naših ljudi.» Bil je med pro-pagatorji za slovensko univerzo v Trstu, zahteval je enakopravnost Slovencev v ustvarjajoči se jugoslovanski državi. Po prihodu italijanske oblasti v naše kraje je bil za sodelovanje slovenskih: socialistov z italijansko socialistično partijo, se v njej udejstvoval, kasneje pa ni podpiral razkola med komunisti in socialisti ter ostal neodvisni socialist. Po letu 1924, ko ga je italijanska policija izgnala iz države, se je naselil v rojstni Ljubljani in tam nadaljeval z aktivnim delom. Svoje napredne ideje je izpričal na znanem trboveljskem procesu, kjer je branil obtožene komunistične delavce. «Njegova obramba na trboveljskem procesu je v času do NOB gotovo ena najsvetlejših strani zgodovini slovenskega intelektualca», je zaključil svoj govor dr. Joža Vilfan.
Še prej je o liku in življenju dr. Henrika Tume v Gorici, v letih pred prvo svetovno vojno, orisal predsednik Kluba starih goriških študentov France Gorkič. Nato pa je c Tumi kot alpinistu govoril predstavnik Planinske zveze Slovenije Tone Strojin, ki je orisal veliko zaslugo, ki jo ima Tuma, ker je dal našim goram in vsemu, kar je v zvezi z gorami, domača slovenska imena, ki so jih nato tudi drugi spoštovali.
Spomenik je odkril Tumov sodobnik in soborec Rudolf Golouh, ki je bil pred prvo svetovno vojno voditelj socialdemokratov v Trstu, nato pa mariborski župan. 90-letni mož je obudil svoje spomine na skupne borbe s Tumo v Gorici in v Trstu in zaključil z besedami: «Nove generacije naj sledijo zgledu patriarhov naše renesanse.»
Tudi član kluba starih goriških Slovencev, prof. Rado Bednarik, iz Gorice, je spregovoril na kratko in
obudil nekatere spomine na mlada leta, ko so goriški študentje gledali na svoje veljake s ponosom.
V kulturnem delu programa so sodelovali dijaki, recitatorji iz Vrtojbe in moški zbor «Ciril Silič», prav tako iz Vrtojbe. Med prisotnimi gosti smo opazili dr. Marjana Breclja, predsednika slovenske skupščine, dr. Miha Potočnika, predsednika Planinske zveze Slovenije, novogoriškega župana Jožeta šušmelja in številne predstavnike zamejskih Slovencev. Prisotni so bili tudi sorodniki dr. Henrika Tume. Spomenik stoji v Erjavčevem drevoredu, na vogalu s Tumovo ulico.
V Gorici razstava užitnih in strupenih gob
V_ soboto in nedeljo si je nad 10 tisoč ljudi ogledalo razstavo gob na pokritem trgu v Gorici, ki sta jo pripravila inšpektor trga Nino Nardini in goriško mikološko društvo. Namen te razstave je, da bi občinstvo podrobneje seznanili z vrstami gob, ki rastejo v goriški okolici. Poleg tega je razstava zelo poučna za «nedeljske» gobarje, ki ne razlikujejo užitnih od strupenih gob.
V tej zvezi pa velja še enkrat o-meniti opozorilo goriškega inšpektorja Nardinija, da je treba vsako gobo temeljito pregledati, saj dnevno časopisje vsak dan poroča o zastrupitvah, ki terjajo večkrat tudi smrtne žrtve. Zato je prav, da vsakdo prinese gobe inšpektorju na pregled.
Letošnja razstava obsega nad 350 različnih vrst strupenih in užitnih gob, od znanih jurčkov do najrazličnejših gob, ki se jih dobi v naših okoliških gozdovih. Kot zanimivost naj povemo, da so letos na pokritem trgu pregledali nad 150 stotov gob, kar predstavlja vsekakor pravi rekord. Letošnja letina je bila zelo bogata z jurčki, ki so jih v veliki meri prinesli iz Jugoslavije. Računajo namreč, da je nad 80 odstotkov vseh gob, ki so jih prodali na goriškem trgu, prišlo iz sosedne Slovenije.
Primeri salmonefoze tudi v Tržiču
Tudi v Tržiču so v teh dneh ugotovili tri primere salmoneloze hude epidemije, ki je doslej po vzročila že več smrtnih žrtev. Nosilci bolezni so trije otroci od 4. do 6. leta starosti iz Tržiča in Šta-rancana, ki pa so, kot so zagotovili zdravniki, izven smrtne nevarnosti, zaradi česar ni bil nujen sprejem treh otrok v bolnišnico. Kljub temu so zdravniki sprejeli vse varnostne ukrepe, da bi preprečili razširitev epidemije.
Rudolf Golouh poleg spomenika
Vesti iz holnifnice
Pn Selcah se je včeraj zjutraj pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri so se poškodovale tri osebe, ki so jih sprejeli v tržiško bolnišnico. Gre za 37-letno gospodinjo Claudio Pizzo iz Ronk, za njeno 2-letno hčerko Annaliso ter za 31-letnega Adriana Licena iz Trsta. Gospodinja je pri nesreči utrpela zlom leve ključnice, zaradi česar se bo morala zdraviti 30 dni. Ličen bo ostal v bolnišnici 15 dni, zaradi udarca v prsni koš, najlažje poškodbe pa .je utrpela Piz-zina hčerka, ki se bo zdravila pet dni.
Nesreča se je pripetila na cesti, ki iz Doberdoba pelje proti Ron-kam. Na ovinku je Ličen izgubil oblast nad avtomobilom ter zapeljal na drugo stran cestišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozila Claudia Pizzo.
Na Svetogorski cesti se je v nedeljo zvečer pripetila lažja prometna nesreča, katere žrtev je postala 15-letna delavka Emanuela Blažič iz Ul. Castello 30. Mladenko so v goriški bolnišnici zaradi poškodbe na levi nogi pridržali za tri dni na zdravljenju.
Avtomobilist, 62-letni Ivone Zar iz Tržiča, je v Ul. Manzoni podrl 8-letnega dijaka Ulia Canzia, katerega so v tržiški bolnišnici zaradi možganskega pretresa pridržali na 15-dnevno zdravljenje.	,
garije in Češkoslovaške. Manj u-spešen, pa čeprav še vedno na visoki ravni, je bil zbor «Kočo Racin» iz Skopja, ki je bil tudi edini zbor iz Jugoslavije.
Ob poslušanju nagrajenih zborov se nam je spet stožilo po kakšnem slovenskem zboru, ki so tudi letos bili povsem odsotni. To dejstvo je še toliko bolj žalostno če pomislimo, da so bili v prvih letih te manifestacije prav slovenski zbori med najbolj zvestimi udeleženci in tudi med najbolj nagrajevanimi, tipajmo samo, da je bilo dno doseženo in da bomo prihodnje leto spet lahko pozdravili na «Seghizziju» tudi slovenske zbore z obeh strani meje.
Ob vrhunskem izvajanju zlasti slovanskih zborov pa smo dolžni zabeležiti tudi prodoren uspeh zbora «Mersberg» iz Trsta in pa mešanega Železničarskega zbora iz Trsta, ki je zasedel v polifoniji nadvse častno peto mesto, v narodnih pesmih pa deveto mesto, kar je tudi lep uspeh, ker je bila kvaliteta zborov dokaj izenačena, če seveda izvzamemo nekaj najboljših. Ta zbor je zelo prepričljivo zapel tudi Vrabčevo pesem «Veter» in Papandopulovo «Skoči kolo», prvo v slovenščini in drugo v hrvaščini, 'ter požel navdušen aplavz občinstva, med katerim smo bili Slovenci — kot vedno — zelo številni.
Podrobnejšo oceno posameznih zborov bomo še objavili izpod peresa našega strokovnega sodelavca, tokrat naj navedemo le razvrstitev zborov v narodnih pesmih po posameznih kategoriiah:
MOŠKI ZBORI: 1. zbor Politehnika v Poznanju (Poljska), '10.39 točke; 2. zbor «Antonio Mersberg» iz Trsta, 86,91 točke; 3. zbor «Francesco Corradini» iz Arezza, 85,46 točke
ŽENSKI ZBORI: 1. zbor iz Budimpešte (Madžarska), 90,39 točke; 2. zbor «Melodiae» iz Trsta, 84,99 točke; 3. zbor iz Voelkermarkta (Avstrija), 79,73 točke. Četrti je bil zbor «Kočo Racin» iz Skopja s 75.79 točke.
MEŠANI ZBORI: 1 zbor «Ale-coz» iz Sofije (Bonari a). 98,99 'očke; 2. zbor iz Bud mpešte (Madžarska), 93,73 točke; 3. zbor univerze iz Bratislave (Češkoslovaška), 92,13 točke. Zbor «Kočo Racin» iz Skopja je šesti, «Melodiae» iz Trsta osmi. zbor železničarjev iz Trsta pa deveti.
Tržaško gledališče
drevi v St andrei u
S komedijo v treh dejanjih M. Bennequina in G. Ouvala «Anatoloi dvojnik» bo drevi ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu nastopilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta, ki je isto odrsko aelo že predstavilo goriškemu občinstvu v Verdijevem gledališču. Predstavo bodo tržaški gledališčniki ponovili jutri v Šte-verjanu, v naslednjih dneh pa v Sovodnjah in v Doberdobu.
Obvestilo fotokluba
Vodstvo fotokluba «Skupina 75» obvešča vse udeležence drugega fotografskega tečaja, da se bo ta pričel z nekajdnevno zamudo zaradi odsotnosti predavatelja.
• šolsko skrbništvo obvešča delavce, ki se hočejo vpisati na večerne srednješolske tečaje, naj to storijo najkasneje do 30. septembra letos. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo v uradu SISM-CISL v Ulici Roma 20.
Kino
Gorica
VERDI 16.00-22.00 «Fantozzi». P. Villaggio in A. Mazzamauro. Barvni film.
corso 1730-22.00 «n poliziotto delia brigata criminale». J. P. Bel-mondo in L. Massari. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30—22.00 «La rinuncia». P. Finch. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30 «Brancaleone alle crociate». V. Gassman in P. Villaggio. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 «Banana meccanica». A. Liberte in M. Pascal. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Trži c
EXCELS10R 17.30-22.00 «Fantozzi». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Peccati in fa. miglia». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Bitka za Fort Artur», japonski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kraljičina ogrlica», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Dilinger», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA; Lia Silvia Gregoretti, E-miliano Mongado, Manuel Donà, Simonetta Gregori, Alessio lob. Marzia To-masin, Massimiliano D’Acquarica, Samantha Mastroianni, Marco Favaro, Daniele Aronica, Claudio De Sabbata.
SMRTI: 79-letna upokojenka Letizia Saura vd. De Gregorio, 80-letni upokojenec Luigi Bandelli, 85-letaa gospodinja Valeria Bressan vd. Pallidi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
23. septembra 1975
VTEM KO DVE SONDI POTUJETA PROTI MARSU...
Vesoljski ustanovi NASA primanjkujejo kozmonavti
Dr. Harrison Schmitt namerava v javno življenje
Na ameriškem vesoljskem oporišču Cape Canaver-’l smo bili v prvih dneh meseca priča nenavadnemu dogodku: kakih deset ljudi oblečenih v uniforme letalskih častnikov in vojakov, namazanih po obrazu po indijansko je ob zvokih bobnov in obrednih pesmi plemena Navajo zakopalo v puščavski pesek velik jeklen nož. To je bila svečanost starega temena Navajo, kadar so hotel: odgnati zle duhove. Sedaj pa so to svečanost ponovili, da bi z njo pomagali na pot sondi «Viking 2», ki so jo poslali oroti Marsu.
Kakor smo ob času poročali, je bila izstrelitev vesoljske sonde «Viking 1» brez težav. Sondo «Viking 1» so izstrelili sredi avgusta in dva dni po tej izstrelitvi bi bila morala na pot še sonda «Viking 2». Toda trikrat so morali izstrelitev preložiti. Prvič zaradi nekih o-kvar na sami sondi, drugič in tretjič pa zaradi nepričakovanih velikih neviht z dežjem in grmenjem. Sonda «Viking 1» je bila že osem milijonov kilometrov daleč, preden je za njo poletela sonda «Viking 2». Toda ta razdalja ni bila tako pomembna, bolj pomembni so bili večji stroški, kajti trojna odložitev izstrelitve je zahtevala dva milijona dolarjev dodatnih stroškov. Če se upošteva, da bo ves program za raziskovanje Maisa stal ameriško vesoljsko ustanovo NASA, to se pravi ameriško gospodarstvo okoli eno milijardo dolarjev, dva milijona dolarjev ni neka izredna vsota. Toda v krogih vodstva NASA morajo varčevati z vsakim dolarjem, vrhu tega pa zaporedna odlašanja, spravijo v slabo voljo tudi najbolj potrpežljivega človeka. Zato so a-meriški strokovnjaki najprej odklanjali nato pa "endarle pristali na predlog nekega funkcionarja iz vojnega letalstva, ki jim je svetoval, naj bi poklicali na pomoč staro navado indijanskega plemena Navajo, ko so zle duhove odganjali z raznimi plesi in drugimi obredi. In ko se je začelo četrto vzvratno štetje in so se na nebu ponovno pokazali temni oblaki, so zares poklicali na pomoč indijanske vraže.
Vesoljska sonda «Viking 2» je najpopolnejša medplanetarna vesoljska sonda, je najpopolnejši avtomatski laboratorij, kar jih je človek doslej napravil. Sonda se sestoji iz dveh delov: iz tistega dela, ki bo krožil okoli Marsa, ter iz dela, ki se bo spustil na površino «rdečega planeta». Naloga tega dela bo, ugotoviti ali so na Marsu mikroorganizmi oziroma ali je bilo kdaj na rdečem planetu kakršnokoli življenje. Na tistem delu sonde «Viking 2», ki se bo spustil na Mars, je vgrajenih 22.500 tranzistorjev, Id bodo temu delu zagotovili nepretrgano in nemoteno delovanje, ki naj razkrije marsikatero tajnost, ki jo krije «rdeči planet». Seveda bo vse to delovalo le v primeru, če se bo drugi del sonde mirno spustil na Mars.
Ameriški strokovnjaki pa se morajo ubijati tudi z drugimi problemi, ki niso vezani le na Mars in sondo «Viking 2», za izstrelitev katere so priklicali ponovno v življenje indijanske običaje. Vodstvu NASA delajo težave tudi drugi pro-
blemi, predvsem pomanjkanje denarja, nato pa pomanjkanje — kozmonavtov.
Res je, da so v vodstvu NASA zaključili daljše obdobje raziskovanja bližnjega področja vesolja, toda kozmonavte potrebujejo tudi za druge programe. Pred dvema letoma so v okviru NASA razpolagali s 40 pogumnimi možmi, ki so se vadili za razne poskuse v vesolju. Sedaj jih je na seznamu le 28. Dvanajst kozmonavtov je ubralo nove poti. Washingtonski dnevnik «Washington Post» v zvezi s tem pravi, da so v vodstvu NASA glede tega vznemirjeni, ker se vrste prostovoljnih pogumnih ljudi krčijo. Tudi ne glede na to, kaj vse nameravajo v krogih NASA v prihodnjih letih početi, je vprašanje kozmonavtov aktualno. Zgledu tistih, ki so že zapustili ustanovo, bi
namreč mogli slediti še drugi.
Zadnja dva «begunca» sta Charles Duke, to je pilot «Apolla 16» in deseti človek, ki je stopil na Luno, ter dr. Harrison Schmitt, ki je poletel z vesoljsko ladjo «Apollo 17» in ki se je bil tudi sprehodil po Luni. Polkovnik Duke je star 39 let. Zapustil je ustanovo NASA in se še ne ve, kaj bo počel. Harrison Schmitt je star 42 let, je doktor geologije in hkrati funkcionar pri ustanovi NASA. Ukvarja se z energetiko in se namerava v civilu posvetiti politiki. Namerava namreč kandidirati na listi republikanske stranke. To se pravi, da bi dr. Harrison Schmitt hotel ubrati pot prvega ameriškega astronavta Johna Glenna, ki je prav tako hotel postati član kongresa. Toda znano je, da so se mu načrti izjalovili, ker je padel v domači — kopalnici.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Marie Louise Fischer: «SENTA KRONIKA 0 WEMNDOVIH
Pripovedno delo v štirih knjigah, ki obsegajo kroniko treh generacij - Delo je spretno napisano, ni pa velik umotvor
V današnjem času hitrega tempa ni tako vreprosto lotiti se romana, ki obsega štiri zajetne knjige, pa čeprav si od njega obetaš še tako zanimivo branje. Morda je čas počitnic za tak podvig še najprimernejši. Ir, zato tudi z zamudo poročamo o romanu, ki ga je izdala v slovenskem prevodu koprska založba Lipa in ki v slovenščini nosi naslov SENTA KRONIKA O WE1GANDOVIH.
Roman je izšel že pred meseci. Je eden redkih romanov zadnjega časa, ki ima takšen obseg, pa je treba dosti časa in tudi dobre volje, da ga prebereš do kraja, pa čeprav je morda zadnji del romana še najboljši in najzanimivejši. Pred seboj imamo torej
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZGLEDNA ŽIVLJENJSKA POT DVEH ZAVEDNIH LJUDI
Učitelj Bernard Klanjšček in njegova družica Cilka
Poučeval in osveščal je ljudi ob Muri, žalostno pa končal v na. cističnem taborišču . Njegovo delo je nadaljevala njegova vdova
po prvi vojni, med drugo, čitvi Avstrije k nacistični Nemčiji, '	■" se je začelo vse bolj očitno in
agresivno nastopanje hitlerjancev. Kulturbundovci, ki so se tudi na tem območju vedno bolj očitno pojavljali, so prinašali nemir v deželo. Vloga slovenskega učiteljstva
Čas
vojno in po njej je spreminjal m obračal človeške usode na čudne načine. Tako sta se našla in skupaj doživljata vesele in žalostne dni tudi Bernard Klanjšček in CE-ka Polenčič, oba doma v goriških Brdih.
Bernard je bil rojen v štever-janu 16. avgusta 1894. Po zaključeni osnovni šoli je obiskoval goriško učiteljišče, zaradi vojne pa je maturiral leta 1918 v Ljubljani. Cilka je bila rojena 23. marca 1894 v Kozani. Med prvo svetovno vojno je bilo več družin iz goriških Brd v begunstvu v Trbovljah.. Tu sta se Bernard in Cilka tudi spoznala ter se leta 1919 poročUa. Pod italijansko okupacijo se nista želela vrniti, zato si je Bernard poiskal zaposlitev v Jugoslaviji.
V začetku je poučeval v Veliki Polani, kjer je bil eno šolsko leto tudi Miško Kranjec* njegov ' učenev. Kmalu je bil premeščen v vas Mo-ščanci, 12 km od Murske Sobote, kjer je za stalno ostal. Kasneje je postal upravitelj te šole, na kateri so poučevali trije učitelji. Tu se jima je leta 1930 rodila hči žarka.
Treba se je bilo spopadati z vaško zaostalostjo in še bolj z madžarsko ali nemško nastrojenimi ljudmi, ki so hoteli potujčiti Prekmurje. Da bi lažje vzgajal in napredno vplival na ljudi, je učitelj Bernard odločilno sodeloval pri ustanovitvi sokolske telovadne čete. Po njeni rejavnosti je napredno in organizirano deloval zunaj šole ter postopoma osveščal vaščane. Po letu 1938, po priklju-
Bric Bernard Klanjšček v letih, ko je poučeval in osveščal ljudi na oni strani Mure
je bila tedaj še posebno izpostavljena in pogosto je prihajalo do o-strih nastopov in odkritih sovražnosti. Na žalost pa je delo učiteljstva tedaj bilo dokaj osamljeno in ni i-melo podpore od domačih oblasti.
Prišla je okupacija in z njo o-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiim;..«iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii»niii
V KRATKEM SE BODO ODPRLA ŠOLSKA VRATA
Prvošolca bi bilo treba pripraviti na primeren vstop v «novo okolje»
V kratkem, čez dober teden se bodo ponovno odprla šolska vrata. Starejši šolarji in dijaki vedo, da je v šoli, vse drugače pa je za šo-larčka, ki se prvič odpravlja v šolo. Za mnoge prvošolce je prvi šolski dan radosten dan, so pa tudi o-troci, ki se šole bojijo in s katerimi bodo učitelji in starši imeli veliko težav, preden jih bodo privadili na šolske klopi.
Že v prvih dneh bo mogel učitelj opaziti med šolarčki v prvem razredu tiste učence, ki se v šoli ne počutijo najbolje. Tak otrok po navadi molči in ko ga učitelj oziroma učiteljica nekaj vpraša, bruhne v jok ali vsaj jeclja, včasih pa kliče starše ali skuša iz učilnice pobegniti. Po navadi gre za preveč občutljive otroke, ki s bojijo šole in u-čitelja in katerim mora učno osebje posvetiti posebno skrb, posebno pozornost.
Strokovnjaki so se dolgo ukvarjali s tem vprašanjem in prišli do sklepa, da je takšno obnašanje v stvari posledica slabe priprave o-
•llllllllllllllllllllllllllllllllllllUll’llimilllllllllllllllll
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Ri vera, 6. ducati, 11. Amerikanec, 14. M. J., 16. Anatolij, 17. da, 18. Bob, 20. A. M., 21. rek, 22. žep, 24. Ikar, 26. Pal, 27. veselo, 28. Aramis, 29. cek, 30. niti, 33. pik, 34. dedek, 35. RI, 36. Piran, 38. osel, 39. pete, 41. neto, 42. lan, 43. sonata, 45. zet, 46. ar, 47. gosenica, 49. ne, 50. Colt, 51. Lena.
NAVPIČNO: 1. romb, 2. V. A., 3. Ema, 4. Reni, 5. ara, 6. dal, 7. unit, 8. Cej, 9. A. C., 10. Irak, 12. itak, 13. koma, 15. JOŽE CESAR, 17. delikaten, 19. beseden, 21. Ra-mirez, 23. pekel, 24. ion, 25. RAI, 26. Papin, 31. Irene, 32. titan, 34. dolar, 37. notes, 39. post, 40. e-tR, 43. sol, 44. Ace, 47. go, 48. A. N.
troka na šolo. Seveda so za to krivi tudi drugi razlogi, vendar pa v pretežni meri slaba priprava s strani staršev.
Pogosto se na primer dogaja, da mati pred bodočim šolarčkom toži, da ji bo dolgčas, ko bo otrok .moral v šolo, saj da brez njega ne more prestati niti minute in da bo ona, pa tudi njen nežen otrok, zbolel, ko bo prišel v stik z drugimi o-troci, ki da ga bodo «okužili». Q-trok, ki je že sam po sebi hudo razvajen in preobčutljiv, začne ob takšnih materinih tožbah čutiti strah pred tistim dnem, ko se bo moral od matere ločiti, pa čeprav le za nekaj ur na dan.
Mnogo grešijo tudi tisti ne preveč pametni starši, ki pred svojim že tako preobčutljivim otrokom govore o hudih dneh, ko so sami hodili v šolo in ko jih je učitelj pretepal, zmerjal in z njimi slabo ravnal. Takšni starši po navadi zmerjajo tudi tiste starejše otroke pred najmlajšim, če jim v šoli ne gre prav. In včasih dvignejo na te o-troke tudi roko.
Napak ravnajo tudi tisti starši, ki vso krivdo za neuspeh otrok v šoli zvračajo na šolo in učitelje. Raznežen otrok, bodoči šolarček oziroma dijak bo zato o šoli, o učitelju in o svojih šolskih obveznostih dobil napačno podobo. Dejansko otrok formira v svoji glavi sliko o «strašnih» učiteljih oziroma učiteljicah,
So nadalje tudi starši, ki svojega živahnega in razvajenega otroka strašijo češ «tudi tebe bo šola u-krotila», «naučila te bo pameti». Strokovna poučevanja ro prišla do sklepa, da je tudi to eden izmed tistih vzrokov, da marsikateri otrok s strahom odhaja v šolo, kjer da ga čakajo strašni učitelju Za take otroke je šola le nekakšna mučilnica. Zato bi morali starši upoštevati predvsem nekatera osnovna pravila v pripravi otroka na veliki dan, ko se začne pomembno poglavje v življenju vsakega človeka.
V primeru pa, da starši v tem ne uspejo, bodo morali pomagati vsaj učitelju in šoli na sploh in sicer tako da bodo v pogostejšem stiku z učnim osebjem. Starši bi morali biti zelo pozorni, skrbni, potrpežljivi. Preobčutljiv otrok bi mogel namreč postati še bolj občutljiv in nervozen, mogel b: celo zboleti, če bi starši ne znali z njim pravilno ravnati. Tu je treba zbrati vso dobro voljo in otroka postopoma pripravljati na red in resnost, ki jo predstavlja šola. Starši in učno o-sebje bi morali pravilno dojeti dejansko stanje in krizo, ki jo doživlja otrok. V hujših primerih bi ne bilo napak, če bi se starši posvetovali tudi s strokovnjaki, s pedagogi in psihologi.
VLADIMIR ČOLOVIČ
kupatorji Madžari. Slovensko učiteljstvo je bilo izgnano, če se ni že samo dotlej umaknilo. Bernard in Cilka nista vedela, kam bi šla. Pod italijansko okupacijo se nista hotela vrniti in tudi nista imela kam iti, na Hrvaško prav tako nista vedela, kako in kam.. Ostala sta in se drugače zaposlila.
Ko so se tudi na tem območju začeli širiti vaški odbori OF, sta bila Klanjščkova med tistimi ilegalnimi delavci in aktivisti, ki so pomagali širiti mrežo odporov. Bilo je več aretacij, ki pa sta se jim srečno ognila. Septembra 1944 pa so madžarske in nemške okupacijske oblasti v okraju Murska So bota aretirale 86 ljudi, med njimi tudi učitelja Bernarda. Odgnali so jih v taborišče Kumaram na Madžarsko, od tam pa v Dachau. Tu je Bernard Klanjšček umrl februarja 1945. leta. O tem je vdovo Cilko obvestil zdravnik dr. Slaviček iz Lendave, ki je bil tudi tedaj aretiran in tam zaprt.
Tudi po vojni je vdova Cilka o-stala prava aktivistka. Za Dan žena se je je spomnil pisatelj Miško Kranjec in je v reviji Kmečka žena, maja 1970, med drugim takole o njej zapisal v članku Plemeniti obraz: «. . . Tam v Moščancih živi Klanjščkova Cilka, to pa bo ona in bo vse v najlepšem redu. In tedaj nastopita AFŽ in Cilka in vse res v redu opravijo. Nakar mi spet pozabimo nanjo. . . Kdo pride na vsak sestanek na okraj tako redno in ostane do kraja na njem; pride, če je vsak teden, pride tudi dvakrat, če je treba, ker je v raznih organizacijah in odborih. Cilka pride. Povsod ta Cilka! Kdo je že tisti, ki v Moščancih vse stvari najbolje opravi? Cilka Klanjšček je to!. . .»
Lepo priznanje si je s svojim delom zaslužila ta žena. Pa jo je premagalo domotožje. Pod stara leta je potrkalo na srce tako neustavljivo, da je Cilko premaknilo in jo priklicalo nazaj v rodna Brda. Leta 1950 in 1951 se je doselila v Kozano. Prevzela je v upravo zadružno krajevno gostilnico. In spet je tu nadaljevala z aktivističnim delom. Njena gostilnica je postala kraj shajanja vseh odborov vaških organizacij. Tako je delala Cilka, dokler je mogla. Slednjič si je uredila pokojnino in orišla do lastnega stanovanja. Hči Žarka, ki je sedaj v daljni Avstraliji, ji je pustila vnučko Žarko, ki se je razvila v brhko Briko in v pridno delavko. Že se je poročila in naša Cilka pričakuje, da bo postala prababica.
Tako se izteka življenjska pot dveh ljudi, ki sta najboljša leta svojega življenja posvetila vzgoji in osveščanju ljudi v daljnih Moščancih. Tam so pred leti na osnovni šoli, v spomin na zaslužnega učitelja Bernarda, vzidali njemu v spomin in čast spominsko ploščo.
Ciril Zupanc
tiijiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiliimiiiiiiimniiuiiiiifiiiimiiiiiliiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiflll
Horosko
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Postavite se po robu lastni brezbrižnosti. Storili boste velikodušno dejanje. Pazite na svoje zdravje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neka novost v vašem običajnem delu vas bo napolnEa z zadovoljstvom. Storite prvi korak za dosego pomiritve.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V trenutku težke preizkušnje, boste vendarle rešili svoj poslovni u-gled. Nekoliko napeto družinsko vzdušje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne zaupajte preveč ugodnim ponudbam, ker bi se utegnilo za njimi kaj skrivati. Sledite velikodušnosti svojega srca.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pustite ob strani svoje dolgoročne načrte ter se raje posvetite neposrednim nalogam. Ne bodite pesimisti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite vztrajni, zakaj samo tako vam bo uspelo uresničiti načrt.
Spoznali boste osebo, ki vas zanima.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Rešili boste neko zadevo, ki vas je že dalj časa zaskrbljala. Popolno soglasje z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Neki pogovor bo utrdil vaše poslovne možnosti. Ne pozabite starih prijateljev.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bodite previdni. Prenagla odločitev bi vam utegnila škodovati. Srečne ure z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Podpora neke zelo vplivne osebe vam bo vlila poguma. Rešili boste neprijeten spor. Nervozni boste.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čas je, da si poiščete nove sodelavce. Ne verjemite vsega, kar vam zaupajo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Kljub težavam boste svoj načrt prej u-resničili, kot ste mislili. Prejeli boste prijetno novico.
štiri knjige družinske kronike o nemški družini Weigandovi, kronike, ki nam v teku šestdesetih let predstavi berlinsko družino in nas seznani z ljudmi in časom. Ljudje so nemški meščani, prebivalci Berlina, čas pa je čas našega stoletja, med drugim tudi čas hi-tlerizma in dveh svetovnih vojn. V tem okviru se nam torej predstavlja roman sodobne nemške pisateljice. Delo sodi bolj v zvrst zabavnega romana, ki je sicer zanimiv in se kljub razvlečenosti lepo bere, ki pa vendarle ne dosega nivoja zrele umetniške stvaritve.
Nemška pisateljica Marie Louise Fischer je, kot nam fj pove založba v predstavitvi avtorice, napisala vrsto romanov v nadaljevanjih, ki so izhajali v nemških revijah z veliko naklado. Njen prvi roman je izšel leta 1954, njen opus pa obsega vrsto pripovednih del. Roman o Senti in o njeni družini Weigandovih sodi gotovo med njena napomembnejša in tudi najobsežnejša dela. Založba postavlja to delo o kroniki družine ob stran velikim družinskim romanom kot so to Buddenrokovi ali For-syti.
Seveda pa je tako primerjanje le malo prehudo, kajti umetniške vrednosti omenjenih dveh velikih del svetovne literature ne moremo primerjati s tem sicer spretno komponiranim in obsežnim pripovednim delom, ki pa vendar ni napisan z umetniško močjo Thomasa Manna ali Johna Galsivor-tyja. To seveda ne pomeni, da nimamo pred seboj zanimivega pripovednega teksta. Toda Fischerjeva gotovo ni imela umetniške moči drugih pisateljev, da bi lahko ustvarila umetnino, ki bi segla v svetovni vrh. Tako imamo pred seboj romanizirano kroniko družine s prikazom predvsem zunanjih dogodkov, katerih opisi pa nam vendarle dajejo bolj ali manj resnično podobo časa in ljudi.
Prvi del romana nosi podnaslov Mladi gospod Justus. Pripoveduje nam o Justusu Weigandu, začetniku družine, ki je s podeželja prišel v Berlin in tu končuje študij medicine. Predstavi nam njegovo sestrično Clementine, ki je zaljubljena vanj in se obeta poročiti se z njim, predvsem pa Sento, ki se kot nezakonski otrok služkinje Rezi rodi na Silvestrov večer pred začetkom našega stoletja. Justus, ki kot medicinec pomaga pri rojstvu otroka, poskrbi za punčko, ki najnežnejšo starost preživi v bolnišnici, potem v družini revnega čevljarja, potem pa jo posvoji, ko postane zdravnik.
Justus se poroči s hčerko bankirja, ki bankrotira in napravi samomor. Toda njegova žena Ste-fanie kmalu umre in mu poleg Sente zapusti dva otroka. Zdaj se Justus poroči s sestrično Clementine, V tem pride do prve svetovne vojne. Senta doraste in stopi v službo v odvetniško pisarno, Justus pa preživlja strahote fronte kot vojaški zdravnik. To pa je snov druge knjige.
Potem zasledujemo nadaljnjo u-sodo članov družine Weigand. Smo v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno in v času hitleriz-ma. Sinova Justusa, ki je sam socialno čuteč in nasprotnik nacizma. sta nasprotnih političnih prepričanj. Senta se poroči z odvetnikom, .sinom delodajalca, ki pa je židovske krvi in pobegne z njim v Ameriko. Povojni čas in usode družine so prikazane v zadnji, četrti knjigi. Justus je že upokojen, njegov starejši sin postane
(Nadaljevanje na 6. strani)
DVE KNJIGI S PODROČJA POLJUDNE ZNANOSTI
V	svoji zbirki KROG izdaja Mladinska knjiga leposlovna dela, prav tako pa izbrana dela poljudne znanosti. Prav zdaj sta v tej zbirski izšli dve taki deli. Naj registriramo, ker kot nestrokovnjaki težko izrečemo svojo sodbo.
Denis Saurat: ATLANTIDA IN SVET VELIKANOV
Francoski znanstvenik, pisatelj in utiopist Denis Saurat piše v tej svoji knjigi, k, spominja na Da-nikenova dela, o svetu Atlantide in svetu velikanov, o katerih so v Andih in na Tihomorskih otokih odkrili jasne sledove. Njegovo pisanje o lastnih ugotovitvah je precej svojevrstno. Ni ne znanstveno razpravljanje, ne leposlovje, je tudi prežeto s precej fantastike, u-benem pa podprto z neizpodbitnimi dokazi. V knjigi je tudi polno novih domnev in polno novih dogajanj, vse pa se suče okrog Atlantide, ki naj bi se ob zori našega sveta, pred osmimi ali več tisoč leti pogreznila v morje, ali pa se dvignila v vrhove Andov v Južni Ameriki. Vse to utegne biti dokazljivo, teorije so različne, avtorjeva spoznanja pa se niti ne opredeljujejo ne za eno ne za drugo, temveč samo nizajo dejstva, avtorjeva spoznanja ter možnosti, ki jih sam nakazuje. Mlad bralec, ki rad spoznava svet, vesolje, odkriva njegove neznanke in prisluhne domnevam, takih znanstvenikov utopistov kot je Saurat, bo našel v knjigi, ki niti ni preobsežna, dovolj zanimivega branja. To ga bo vzporedilo k razmišljanju o našem svetu, o njega preteklosti, o ljudeh, o vesolju in tudi o naši kulturi, ki najbrž ni edina v vesolju in nikoli ni bila.
Jame; D. Watson:
DVOJNA VIJAČNICA
Knjiga izpod peresa enega od ustvarjalcev moderne biologije a-meriškega znanstvenika Jamesa Watsona (rojen je bil leta 1928) in 'nobelovega nagrajenca je doživela v svetu izreden uspeh. Pri poveduje nam o odkritju DNA deoksiribonukleinske kisline, molekule dednosti, če poznamo njeno sestavo, vemo tudi kako se de-dostna vodila prenašajo iz roda v rod. Watson je to strukturo po dveletnih raziskavah odkril leta 1953, ko je bil star komaj 24 let. Skupaj z njim sta delovala še teoretični fizik F. Crick in kristalograf M. Wiikins, ki sta skupaj z Wat-sonom dobila leta 1962 tudi Nobelovo nagrado.
V	knjigi, ki smo jo zdaj dobili, pa je Watson opisal svoja raziskovanja, dolgočasne poskuse, konference, zmote, stiske, duševne in finančne, in nam prikazal znanstvenikovo vsakdanjost, ki pa se je končala s fenomenalnim uspehom. Knjiga nam tako odkriva zakulisje znanstvenikovega vsakodnevnega raziskovalnega dela in življenja, daje' pa nam tudi podobo ozračja povojnih let v Angliji, kjer se je dogodila večina pomembnih opisanih dogodkov. Knjiga je tudi sicer privlačno in zanimivo napisana in je vredna branja, pa še koristna je za razširitev obzorja.
Sl. Ru.
-s-
Tudi letošnjega «ex tempore» tekmovanja, ki ga je v nedeljo priredila KASTA, se je udeležilo veliko umetnikov in umetnostnih kandidatov. Na sliki znan tržaški slikar in ob njem dva mlada slikarja
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
17.45 PROGRAM ZA MLADINO:
Razprava o kinebatografu in filmu
19.15 ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 SIGNORA AVA	' .
Po delu Francesca Jovineja sta scenarij pripravila Giovanni Guita in Roberto Mazzucco.
V Kraju Guadalfiera nekje v odročnem Moliseju se je čas, kot kaže, ustavil. Italija je doživela drugo vojno za neodvisnost, iti je vzbudila vso deželo, toda ti dogodki se v tem kraju niso odražali. Kmetje in prebivalci nasploh s težavo preživljajo dan za dnem pod pritiskom upravnikov veleposestev in davkarjev, lastniki zemljišč pa računajo le s svojimi dobički, meščanska družba živi zase, aristokracija pa zase. Piero Veleno, komaj 20-letni kmečki fant, ki služi pri družini De Risio, pa se dogovori z duhovnikom Matteom, da mu bo njegovo siromaštvo služilo v posmeh zemljiškim posestnikom in za pridobitev svobode. Prvorojenec družine De Risio je pred kratkim zaključil šolo in se vrnil domov. Družina De Risio priredi svojemu Carlu velik praznik. Stric, Napoleonov polkovnik, ki vodi neko šolo, si tu in tam privošči kako besedo o domovini in svobodi, stric Beniamino, ki je ubral poklic duhovnika, si privošči kako bolj svobodno besedo, notar Seansi in še kak drug meščan si skušajo ustvariti svoja območja med številnimi kmeti in redkimi zemljiškimi posestniki. To je okolje, v katerem se začne zgodba razvijati.
22.00	SOVJETSKA ZVEZA V OGLEDALU
Program je pripravil Sergio Giordani ob sodelovanju vrste poznavalcev sovjetskih razmer. Danes bo govor prvenstveno o Moskvi, o velikem mestu, v katerem se križajo razni interesi in razna obdobja. Glavno mesto Sovjetske zveze je hkrati tudi srce velikanskega, neskončnega ozemlja, ki strnjuje in združuje prebivalce različnih narodnosti in verskih skupnosti. Moskva sicer ni «vsa» Sovjetska zveza, vendar pa se vsa Sov-ska zveza v Moskvi odraža. Dovolj je, če stopimo na eno velikih moskovskih letališč, kjer se v jutranjih urah prebuja življenje, dovolj je, če stopimo na Rdeči trg, kjer se pred Leninovim mavzolejem zbirajo množice sovjetskih državljanov za obisk mavzoleja...
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK
21.00	IL SUONO DEI CARAIBI
Program sta pripravila Gianni Mina in Gian Piero Ricci. Danes je na vrsti tretje, zaključno nadaljevanje, ki bo obravnavalo kubansko glasbo.
Oddaja, ki se danes zaključuje, ni bila izključno glasbena prireditev, pač pa tudi nekakšna anketa, k: je proučevala glasbo Portorica, Jamajke, Haitijev in drugih področij, ki smo jih v Evropi spoznali preko verzije, ki jo je tej glasbi dal Hollywood. V mislih imamo sambo, rumbo, mambo itd. Da nošnja oddaja, kot smo rekli, nas bo popeljala na Kubo. ki doživlja že skoraj petnajst let popolne prisilne izolacije. Seveda se ta izolacija odraža tudi v njeni kulturi, dosledno s tem v njeni glasbi.
Prikaz se začne s filmom, v katerem nastopata Xavier Cugat in Abbe Lane, ki sta pred petnajstimi leti skupno s Perezom Pradam prikazala svetu kubansko glasbo.
21.55 Mali oder:
Petnajsti pregled del zmagovalcev natečaja ENAL
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10, 10.00, 11.00 in 12.20 TV ŠOLA: Slovstvo, Labod, Odnosi v skupnosti, Ruščina, Učenci pred kamero, Prvi .oraki, TV vrtec, Disneyev svet, Zapojte z nami, Alpe.
15.25 Nogometna tekma RADNIČKI - HAJDUK, prenos do 17.15
18.35	Vse je okroglo od sreče
V oddaji barvne serije Preproste besede se prepletajo pesmi mladih o prvih ljubezni, o sreči in pričakovanju, pa tudi né1 kaj otožnih pesmi je vmes.
18.45	Obzornik
19.10 Biseri morja: Čarobni svet koral
19.35	Ikebana: svobodni poševni in pokončni slog
Danes pride na vrsto zadnja od dvanajstih oddaj o ikebani, ki jo je ljubljanska TV posnela z avtorico Klaro Kos v sodobnih stanovanjskih okoljih pohištvenega salona «Meblo» v Novi Gorici. S ponazoritvijo svobodnega poševnega in pokončnega sloga se zaključuje serija oddaj o urejanju cvetja in rastlinja na japonski način.
19.45	Ne prezrite: Pihalni orkester iz Vevč 20.30 DNEVNIK
21.05 Diagonale: Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih, študijev
22.00	Charlotte Brente: JANE EYRE. Angleška barvna nadaljevanka. Ker pride danes na spored peto nadaljevanje, bomo za lažje razumevanje napravili kratek povzetek četrtega dela :
Jane se vrne na Thornfield. Tu zve, da se Rochester namerava oženiti. Jane se zdi nenavadno, da ostaja gospodar tik pred poroko doma in se z njo druži. Ve, di. po poroki ne bi mogla ostati na gradu, saj njena tiha ljubezen do gospodarja narašča. Vendar se ji skrivnostni Rochester končno le izpove in ji zaupa, da se misli poročiti z njo. Zato svoje ljubezni ne prikrivata več. Pripravljata se na poroko. Toda Jane ponoči spet straši prikazen, za katero ni pojasnila. Tudi pri Rochestru ga ne dobi. šele pri poroki se pojavijo dva tujca in Mason. ki poroko preprečijo in dokažejo, da je Rochester že oženjen. In tedaj Rochester pred vsemi razodene svojo skrivnost: poročen je z Masonovo sestro, ki pa ni pri pameti, saj izhaja iz družine, v kateri je veliko duševno bolnih in to že dolge generacije.
22.50 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55 Otroški kotiček, risanke 21.15 DNEVNIK
21.30 THIBAULTHOVI, dramatizacija romana 22.20 Znamenite pustolovščine:
Dvojno življenje gospoda Vivardiera 23.10 Podarjeni prašiček, dokumentarna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino; Ì8.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.30 Program za najmlajše: Blejsko jezero; 20.00 Šport; 20.35 Verdijeva opera «Moč usode»; 21.55 Nežno in tiho.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 10.40 Plošče; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Jugoslavija v svetu; 16.00 Ansambel La Vera Romagna 16.50 in 17.30 Poskočnice; 17.45 Pianistka Neva Merlak; 18.00 Program za mladino; 19.00 Izložba hitov; 19.30 Iz priljubljenih oper; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Naši popevkarji; 22.15 Glasbena fantazija; 23.00 Jugoslovanska stara in nova glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.40 Izbran program; 12.10 Četrti spored; 14.05 Folklorni program; 14.40 Nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Pisana glasba; 19.30 Mezosopranistka Irina Arhipova in tenorist Wieslaw Ochman; 20.20 Popevke; 21.00 Južnoameriški rit-
mi; 21.30 Radijski oder; 21.50 Nove ital. popevke; 22.00 Ponovno na sporedu.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Za^ kaj in kako?; 8.55 Orkestri; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Popevke; IO-35 Poletni program; 12.40 Alti gradimento; 13.35 Dva komika; 14-00 Plošče; 15.00 Stare in nove P°' pevke; 15.40 Glasbeno govorni spored; 15.35 Glasba pod vedrim nebom; 21.19 Dva komika; m-W Človek v noči.
7.00,
SLOVENIJA
8.00, 10.00, 14.00, 16JOO,
20.00	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: F‘o nirska organizacija; 10.30 Slov ski oktet; 11.15 Promenadni ko cert; 12.20 Z nami doma in na P
ti; 13.30 Kmetijski nasveti; J Q
Po domače; 14.30 rnpoi j vam. . .; 15.10 Popoldne za ml svet; 15.40 «Na poti s kdar
16.45 «Vrtiljak»; 17ip459nMarinisi
18.00	Aktualnosti 18.20 Klar ^ Slavko Goričar; 19.05 V to svidenje; 19.35 Lahke n° ’ ,050
Ljubljanski jazz ansambel, 20.^ Lahko noč, otroci., 2. o zemlja v pesmi « besed ^.sar. Radijska igra — Eval Zvočne Sodniška zgradba ; 22.10 * a. kaskade; 23.20 V utripu p0. 00.05 M. Rufus: Pesmi; 0 • pevke.	—.
PRIMORSKI dnevnik
	
	PWPM
SPORT SPORT SPORT
23. septembra 1975
SOBOTNA PRIJATELJSKA TEKMA V TRSTU
EKIPA ISŠD! PROT!JUGOSLA VU!NAVDUŠILA
Srečanju so prisostvovali številni ugledni gostje - Navdušenje med številnimi gledalci - Vodje jugoslovanske reprezentance so laskavo ocenili naše odbojkarje - Srečanje se je končalo s skupno večerjo v prijetnem vzdušju
UNIVERZIADA
ZAKLJUČEK V RIMU
V mesecu septembru se v Italiji uradno prične nova odbojkarska se-zona. Tako kot letošnja pa se za nase odbojkarje ni pričela še no-b«na. Za to enkratno slavje so poskrbeli najboljši jugoslovanski zastopniki te športne panoge, ki so la čas na skupnih pripravah v fv^injski gori in so se odzvali vabilu ZSsDI, ki je bilo tudi organizator tega zgodovinskega srečanja. Ce so bile dobro poznane vse vrline in kakovost «plave» vrste, je naša izbrana ekipa to pot prijetno presenetila. Odšli so na igrišče s trdnim namenom pokazati prav vse, kar znajo. Ta_ njihov namen in cilj Jo bi. ne dosežen, ampak daleč pre-^en. Poskrbeli so nam za prijeten odbojkarski večer, ki bo ostal vsem tistim, ki so se zbrali v soboto zve-uer v telovadnici na Monte Cengio,
Jugoslavija — ZSŠDI 3:0 (15:12, 15:3, 15:7)
JUGOSLAVIJA:	Gvozdeno-
tnc, Grbič, Bogoevski, Lukač, Vračarič, Elezovič, Jelič, Bošnjak, Boričič. Klsič, Vujasino-tuč Tomasovič in Lozančič.
ZSŠDI:	Plesničar, Pučka,
Uožar, Kodrič, Zadnik, V in K Veljak, Budin. Milič. Neubauer. Grilanc in Komel.
SODNIK: Caputto; stranski: Pacchetin: zanisnikar: Jacoli-no; linijski: Tomizza, Zacchi-gna. Nac novi in Marcon.
GLEDALCEV: 700.
najlepšem spominu. V prvem setu mo videli ne od.ično, ampak vr unsko odbojko. Vsi naši fantje za
uz-jo vso pohval^ saj so se jzka-
in	kratkotrajnim pripravam
objektivnim težavam, kot dobro igrana in izredno homogena ekipa, a vsako žogo so se tako srčno bona 'i11 nomalokrat so bili nagrajeni . gledalcev z dolgotrajnim ploska-niva' -^e Slede na težave te naše Kdaj paradne panoge, pa je bilo Jfec kar smo lahko pokazali, i y drugem in tretjem nizu ni bila Ko izdatna bera tok, toda to ne pomeni, da prikazana igra ni bila univa. Varovanci trenerja Krev-so prav v drugem in tretjem sečil l*?1™3!1 uekaj pravih kombma-knč ^3^enrn na^i fantje niso bili
«trtemJUdndVa?”	v
v soboto zvečer prav gotovo prišli na račun.
Med drugimi so si srečanje ogledali tudi konzul Kovačič, občinski odbornik za šport Lanza, župana je zastopal odbornik Hreščak, zastopnik deželne uprave, generalni sekretar ZTKOS Zoran Naprudnik, predsednik OTKS Slavko Demšar, repentabski župan dr. Colja, podpredsednik FIPAV Beccari, predsednik deželne odbojkarske zveze prof Pipan in številni drugi gostje.
Tako zvezni kapetan Lazar Groz-danovic kot tudi trener Viki Krevsel sta se pohvalno izrazila o igri naše izbrane vrste. Trener Krevsel pa je povedal nasledje: «Nisem si pričakoval take igre od strani vaših fantov. Poleg borbenosti so me presenetili tudi z modelom igre in tudi točk so mojim varovalcem odvzeli več, kor, sem pričakov. Po tem, kar sem videl na tej tekmi, vam moram čisto iskreno povedati, da imate dobre odbojkarje, s katerimi se bi dala sestaviti izredno kakovostna e-kipa. V imenu vodstva naše reprezentance in v imenu vseh igralcev se vam moram vsem najlepše zahvaliti za tako prijeten večer med vami, ki nam bo ostal prav vsem v najlepšem spominu.»
Po končani tekmi je bila v Zgoniku še skupna večerja, ki se je. končala v prijetnem prijateljske n ' vzdušju.
G. Furiarne |
NOGOMET
Sampdoria in Verona. Niti v tem tekmovanju ni manjkalo presenečenj, saj so bile izločene ekipe, ki v italijanskem nogometu nekaj pomenijo, to so: Juventus, Torino in Roma.
1.	SKUPINA
IZIDA: Sambenedettese - Juventus 2:2, Inter - Taranto 1:0.
KONČNA LESTVICA: Inter 8, Juventus 5, Taranto 4, Ternana 2, Sambenedettese 1.
2.	SKUPINA
IZIDA: Atalanta - Bologna 2:1, Genoa - Modena 4:0.
KONČNA LESTVICA: Genoa 6, Como 5, Bologna 4, Atalanta 2, Modena 2.
3.	SKUPINA
IZIDA: Napoli - Palermo 3:0, Cesena - Reggiana 1:0.
KONČNA LESTVICA: Napoli 7, Cesena 7, Foggia 4, Reggiana 1, Palermo 1.
4.	SKUPINA
IZIDA: Avellino - Varese 3:0, Brescia - Lazio 0:0.
KONČNA LESTVICA: Lazio 6, Brescia 5, Ascoli 5, Avellino 2, Varese 2.
5.	SKUPINA
IZIDA: Catanzaro - Milan 1:1, Perugia - Brindisi 0:0.
KONČNA LESTVICA: Milan 7, Spal 5, Perugia 4, Catanzaro 3, Brindisi 1.
6.	SKUPINA
IZIDA: L.R. Vicenza - Roma 0:0, Sampdoria - Pescara 2:1.
KONČNA LESTVICA: Sampdoria 8, Roma 5, Piacenza 3, L.R. Vicenza 2, Pescara 2.
7.	SKUPINA
IZIDA: Torino - Catania 4:1, Ventola - Novara 2:1.
KONČNA LESTVICA: Verona 7, Torino 6, Catania 4, Cagliari 2, Novara 1.
Sovjetskim atletom največ kolajn
Na drugo mesto se je uvrstila Poljska ■ Italijani so bili odlični tretji ■ Jugoslovani so osvojili kar štiri srebrne in tri bronaste kolajne, a nobene zlate - Mennea in Fava sta bila po dvakrat uspešna
RIM, 22. — V Rimu so se v nedeljo zaključile vseučiliške igre. Tokrat so se študentje pomerili le v atletiki in največ kolajn so skupno zbrali sovjetski zastopniki pred presenetljivimi Poljaki. Vzhodni Nemci so poslali slabšo reprezentanco in so se tako morali zadovoljiti s četrtim mestom za presenetljivo Italijo, ki je z Menneo in Favo osvojila kar štiri zlate kolajne.
Jugoslavija se je tudi tokrat morala zadovoljiti le z velikim številom srebrnih in bronastih kolajn. Vsi so seveda računali na gotovo zlato kolajno z evropskim rekorderjem v skoku v daljino Stekičem. Jugoslovan pa je moral kloniti pred zelo razpoloženim Poljakom Čibul-skijem, ki je z odlično znamko 8,27 m osvojil prvo mesto.
IZIDI
MOŠKI
200 m: 1. Mennea (It.) 20”28, 2.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
1. KOLO ITALIJANSKE D LIGE
ITALIJANSKI POKAL
Juuntus izločen
Prvi del nogometnega italijanskega pokala se je končal poleg Fiorentine, ki brani naslov in Milana, ki se je uvrstil v zaključni del tekmovanja pred zadnjim kolom, smo dobili še preostale enajsterice. Te so:	Inter, Genoa, Napoli, Lazio,
Zcčrfr111. ^dstaem setu je šesterka tem J ižbo.ievala trinajst točk''in s
tem dosegla največ, kar je bilo mo
goče.
Nastop Jugoslovanov v Trstu je bil velik športni dogodek, ki se je končal z velikim zadovoljstvom o-b^h izbranih vrst, številnih gostov 111 ne 'nazadnje tudi gledalcev, ki so
Atalanta — Bologna Avellino — Varese Brescia — Lazio Catania — Torino Catanzaro — Milan Genoa — Modena L.R. Vicenza — Roma , Novara — Verona Palermo'— Napoli11 Pescara — Sampdoria 'Reggiana — Cesena „ Sambenedettese — Juventus'’ Taranto — Inter KVOTE
13 — 10.944.800 lir 12 —	426.700 lir
1
1
X
2
X
1
X
2
2
2
2
X
2
Triestina osvojila prvi par točk Penziona in Pro Gorizia poraženi
Adriese je bil za Tržačane izredno trd oreh - Tržičani presenetili
Triestina — Adriese 2:1 (0:1)
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchetta, Zanini, Politti, De Luca, Monticelo, Andreis, Foresti, Goffi, Fontana, Dri, Janža, Ludwig in Berti.
ADRIESE: Bertuzzi, Tasso, Soncin, Penzo, Callegaro, Morandin, Balla-rin, Zennaro, Giretto, Paesanti, Gal-limberti (Marangoni, Dal Gesso in Franzoso.
STRELCI: v 39. mni. Paesanti, v 49. in v 55. min. Zanini.
SODNIK: Boschetti iz Lodija.
GLEDALCEV: 10.000.
Tržačani so osvojili prvi dve prvenstveni točki, toda ne tako lahko in s tako igro, kot je pričakovalo veliko gledalcev, ki so se zbrali v nedeljo na občinskem stadionu. Vsekakor pa moramo pripomniti, da je Triestina sprejela v goste enajsterico, ki je lansko prvenstvo končala na drugem mestu. Bistveno pa je to, da sta točki ostali doma.
Chievo — Ponziana 1:0 (1:0)
CHIEVO: MabSčhi, Agostini, Caz-zanelli. Avesani, - Guglielmi, Fasoli, Ciccolo, Fanini, Gregorotti, Antonini (Spada), Mašera, Quarella.
PONZIANA: Zadel, M. in W. Bembo (Bonassi), Gerin, Torninovi, Vec-
. >_ v. •?
chiet, Trentin, Meiacco, Inferrara, Lenardon, Girello in Magris. STRELEC: v 23. min. Fanini. SODNIK: Papparotti iz Pescare. Drugi tržaški četrtoligaš Ponziana je . v prvem prvenstvenem nastopu o-stal praznih rok. Čeprav je Chievo novinec v tej ligi, bo izredno trd o-reh za vse nasprotnike in to še posebej na domačem igrišču. Ne glede na številne odsotnosti in minimalen poraz so imeli gostje povrhu še smolo, saj bi zaslužili najmanj točko.
Pro Gorizia — Monfalc-ne 0:2 (0:0)
PRO GORIZIA: Siricano, Tricarico, Furlani, Zoratti, Tomšič, Clemente IL, Ridolfi, Di Tommaso, Zuttion, Michellut (Barozzi), Pi-scopo.
MONFALCONE:	Ceretti, Kuk,
Bartussi, Fabris, Zelesnich, Sgubin, Muzzin, Zulich, Chelleri, Feresin in Di ' Lena:'
SODNIK: Sfalcin iz Milana. STRELCA: v 13. min. d. p. Bartussi, v 30. 'mm. Feresin. GLEDALCEV: 1.500.
Pro Gorizia je letošnje prvenstvo D lige začela na najslabši način. V derbiju z Monfalconejem je namreč v Gorici doživela pekoč poraz, tako da je to že drugi poraz s Tržičani (prvo tekmo je izgubila pred enim mesecem prav tako v Gorici). Dostaviti moramo, da goriška ekipa si ni zaslužila takega rezultata, še posebno ne po igri, ki jo je predvajala v prvem polčasu. Goričanom so se ponudile izredne priložnosti za gol, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti. V tem delu tekme niso Tržičani niti enkrat resno ogrožali Siricana, kar potrjuje premoč domače ekipe.
IZIDI 1. KOLA
Audace - Portogruaro 1:0, Chievo-Ponziana 1:0, Dolo - Pordenone 0:0, Lignano - Legnago 0:2, Mestrina -Bassano 3:0, Pro Gorizia - Monfal-cone 0:2, Sampietrese - Montebellu-na 1:1, Sandona - Conegliano 2:1, Triestina - Adriese 2:1.
LESTVICA
Legnago, Monfalcone, Mestrina, Chievo, Sandona, Triestina in Audace 2, Dolo, Pordenone, Montebellu-na in Sampietrese 1, Adriese, Conegliano, Ponziana, Portogruaro, Pro-Gorizia, Lignano in Bassano 0.
PRIHODNJE KOLO (28. 9.) Adriese - Sandona, Bassano - Dolo, Conegliano - Sampietrese, Legnago - Chievo, Monfalcone - Triestina, Montebelluna - Lignano, Ponziana -
1. -
Posnetek s sobotne tekme ZSŠDI — Jugoslavija
1.	Mec
2.	Tisistemoio
1.	Oseido
2.	Alessano
1.	Gavanar
2.	Leviansi
1.	Izzona
2.	Sableador
1.	Monguelfo
2.	Banchiglia
1.	Digestivo
2.	Andrea del Castagno KVOTE
12 — 967.387 lir 11 — 57.300 lir 10 —	9.200 lir
2. -
3. -
4. -
6. -
Martin (Kan.) 21”06, 3. Johansson (Šve.) 21”15.
5000 m: 1. Fava (It.) 13’37”56, 2. Floroiu (Rom.) 13’39”20, 3. Goater (VB) 13’42”02.
3000 steeple: 1. Malinowski (Pol.) 8’22’32, 2. Karst (ZRN) 8’28”22, 3. Maranda (Pol.) 8’29”23.
110 ovire: 1. Foster (ZDA) 13”83, 2. Pjerjevertsev (SZ) 13”94, 3. Pi-šič (Jug.) 14”28.
Višina: 1. Del Forno (It.) 213 cm, 2. Major (Madž.) in Temin (Jug.) 213 cm.
Disk: 1. Tuokko (Fin.) 62,49 m, 2. Tegla (Madž.) 58, 3. Spasokovd-ski (SZ) 57,80 m.
4X 100 m: 1. SZ 39”80, 2. Kanada 40”06, 3. ZRN 40”20.
4 X 400 m: 1. Poljska 3’09”13, 2. Jugoslavija 3’09”71, 3. SZ 310”09.
ŽENSKE
200 m: 1. Haggman (Fin.) 23”36, 2. Prusiainen (Fin.) 23”61, 3. Pavličič (Jug.) 23”78.
800 m: 1. Morgunova (SZ) 2’01”94, 2. Cerhlanova (ČSSR) 2’02”45, 3. Štereva (Bolg.) 2’02”74.
Kopje: 1. Jaicubovič (SZ) 61,72 m, 2. Schmidt (ZDA) 60,63 m, 3. Zorgo (Rom.) 59,50 m.
Peteroboj:	1. Frederick (ZDA)
4.442 točk, 2. Fočič (Jug.) 4.432, 3. Rukavišnikova (SZ) 4.313.
4 X100 m: 1. SZ 44”77, 2. Poljska 44”87, 3. Francija 45”88.
KOLAJNE - UNIVERZIADA 75
SZ 7 zlatih, 5 srebrnih, 11 bronastih: Poljska 7, 3, 1; Italija 5, 1, 1; NDR 3, 2, 2; Finska 3, 2, 0; Romunija 2, 6, 4; ZDA 2, 4, 0; Bolgarija j2,0,4; Kanada 1, 5, 2; Francija 1, 2, 0; ČSSR 1, 1, 0; Avstrija 1, 0, 0; Jugoslavija 0, 4, 3 itd.
KOŠARKA
Zmaga Patriarce
Patriarca — Pintinox 96:86 (58:43)
PATRIARCA: Savio 13, Furlan 8, Marušič, Garrett 17, Soro, Gre-gorat, Ardessi 17, Fortunato 18, Fle-bus 10, Cortinovis, Brum 6.
PINTINOX: Yelverton 30, Zacca-relli 2, Zorzenon 5, De Stefani 5, Taccola 5, Baiguerra 18, Colonello 2, Peplis, Zin 9, Galluri 10.
V Vigevanu je goriška Patriarca zmagala na turnirju, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Goričani
so v odločilni tekmi premagali Pintinox iz Brescie. Srečanje je bilo zelo zanimivo, še posebno v prvem polčasu, ko so Goričani nadigrali nasprotnika in si ob koncu prve polovice srečanja zagotovili 15 košev razlike.
Na košarkarskem balkanskem prvenstvu v Bukarešti je Jugoslavija v odločilni tekmi za prvo mesto premagala Romunijo z 99:98. Jugoslavijo je na tem prvenstvu zastopal Partizan iz Beograda, ki je bil ojačen z nekaterimi košarkarji Rad-ničkega. 1
# * *
ZAGREB, 22. — Na košarkarskem turnirju v Zagrebu je zmagala Lokomotiva, ki je v finalu za prvo mesto odpravila Industromontažo; tretja je bila Jugoplastika, ki je v malem finalu premagala Olimpijo.
DAVISOV POKAL
Švedska v finalu
BAASTAD, 22. — Prvič v zgodovini Davisovega pokala je Švedska postala finalist tega tekmovanja. V polfinalnem srečanju je namreč Švedska zanesljivo premagala Čile s 4:1. Kot je znano, je bilo to srečanje vir hudih polemik. Odgovorni čilske reprezentance so namreč izjavili, da ne bodo igrali na Švedskem, ker so se bali izgredov s strani občinstva.
Navsezadnje se je le igralo, saj so v Baastadu poskrbeli za izredne varnostne ukrepe.
Švedska je tako le igrala na lastnih tleh in tudi zanesljivo odpravila Čile s 4:1.
V nedeljo so v posameznih srečanjih Švedi dvakrat zmagali.
Izida zadnjega dne:	Andersson
(Šve.) — Cornejo (Čile) 6:3, 14:12, 6:1; Borg (Šve.) - Fillol (Čile) 6:1, 6:2, 6:1.
Na tradicionalnem košarkarskem turnirju za «Trofejo Lombardije» je nepričakovano zmagal Mobilquattro, ki je osvojil prvo mesto brez poraza. Drugi je bil Mobilgirgi, tretji Forst, zadnji pa Cinzano iz Milana.
iiiifmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiitiuiiluniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimimmiin
MOTOCIKLIZEM
VN JUGOSLAVIJE
V Opatiji najboljši Dieter Braun (ZRN)
Preko 40.000 gledalcev - Zmagal tudi Mieto
OPATIJA, 22. — Nedeljske hitrostne motociklistične dirke v Opatiji se je udeležilo preko 100 dirkačev iz 25 držav. Odsotni so bili nekateri najboljši svetovni asi (Agostini, Cecotto, Sheene, Read), vseeno pa je prireditev povsem uspela, saj si je dirke ogledalo preko 40.000 ljudi.
Pravi junak nedeljskih dirk v Opatiji je bil zahodni Nemec Dieter Braun, ki je kar dvakrat slavil in bi lahko posegel še po tretjem prvem mestu, če bi mu ne motor nagajal.
V razredu do 50 ccm je zanesljivo Zmagal svetovni prvak Španec Nie-to, v razredu do 350 ccm pa je slavil Finec Korhonen, ki je prehitel odličnega in mladega Italijana Bu-scherinija.
iiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimitiiirmmmiitiiiimmiiiiiiimiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiimtiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiimtiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
7. KOLO PRVE ZVEZNE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE
^ V derbiju kola slavje Olimpije Se pet golov razigrane C zvezde
Ljubljančani so se povzpeli na peto mesto lestvice - Hajduk remiziral
Audace, Pordenone - Mestrina, Por-. Partizan, Čelik - Crvena zvezda, Haj-toguaro - Pro Gorizia.	I duk - Željezničar, Sloboda - Radnički
Sedmo kolo prve zvezne nogomet- ] (N), Sarajevo - Rijeka, Beograd -ne lige se je končalo v premoči do- ' Dinamo, Vojvodina - Olimpija, Ve-mačih ekip. Beograjska ligaša Partizan in Crvena zvezda sta slavila visoki zmagi. Slednja je še vedno nepremagana in seveda prva na lestvici. Ljubljanska Olimpija je doma premagala Beograd in se je povzpela na peto mesto. Edino točko v gosteh je pospravil lanski prvak Hajduk v Nišu,
IZIDI 7. KOLA
Velež - Vardar	2:0
Budučnost - Vojvodina	1:0
Dinamo - Sarajevo	2:0
Rijeka - Sloboda	2:1
Radnički (N) - Hajduk	0:0
Željezničar - Čelik	1:0
Crvena zvezda - Radnički (K) 5:0 Partizan - Borac	4:0
LESTVICA
Crvena zvezda 14, Beograd 10, Hajduk 9, Partizan in Olimpija 8, Sarajevo, Dinamo, Velež, Rijeka, Vojvodina in Borac 7, Sloboda, Čelik, Budučnost in Željezničar 6, Radnički (K) 5, Radnički (N) in Vardar 3.
PRIHODNJE KOLO (28. 9.)
Vardar - Borac, Radnički (K) -
lež - Budučnost.
2 ZVEZNA LIGA
IZIDI 3. KOLA
Leotar - Istra 1:0, Proleter - Dinamo 4:1, Crvenka - Karlovac 2:1, Jedinstvo (Brb.) - Zagreb 1:1, Fa-mos - Mercator 3:1, Jedinstvo (Bih.) - Varteks 1:0, Igman - Vrbas 0:0, Spartak - Novi Sad 3:1, Osijek -Bačka 2:0.
LESTVICA
Famos 5, Leotar, Osijek, Jedinstvo (Bih.) in Mercator 4, Zagreb, Proleter, Varteks, Spartak, Dinamo, Vrbas in Igman 3, Bačka in Novi Sad 2, Crvenka, Karlovac, Iskra in Jedinstvo (Br.) 1.
PRIHODNJE KOLO (28. 9.)
Iskra - Bačka, Novi Sad - Osijek, Vrbas - Spartak, Varteks - Igman, Mercator - Jedinstvo (Bih.), Zagreb-Famos, Karvolac - Jedinstvo (b.). Dinamo - Crvenka, Leotar - Proleter.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 5. KOLA
Šmartno - Pohorje 0:0, Slovan -Izola 2:2, Vozila - Ilirija 2:1, Želez-Ijina.
ničar - Maribor 1:6, Rudar - Primorje 1:2, Drava - Savinja 2:2, Mura -Kladivar 5:0.
LESTVICA
Maribor 10, Slavija 7, Železničar, Izola in Primorje 6, Mura, Kladivar in Šmartno 5, Drava, Vozila in Ilirija 4, Pohorje in Slovan 3, Rudar 2.
PRIHODNJE KOLO (28. 9.)
Pohorje - Kladivar, Slavija - Mura, Primorje - Drava, Maribor - Rudar, Ilirija - Železničar, Izola - Vozila, Šmartno - Slovan.
ZAHODNA CONSKA
IZIDI 4. KOLA
Renče - Tabor 3:2, Bela krajina -Litija 0:2, Kamnik - LTH 2:0, Ljubljana - Usnjar 6:1, Korotan - Adria 2:1, Koper - Vodice 1:2.
LESTVICA
Ljubljana 7, Korotan in Vodice 6, Litija 5, Tabor in Renče 4, Kamnik, Usnjar in LTH 3, Bela krajina in Koper 2, Adria 1.
PRIHODNJE KOLO (28. 9.)
Vodice - Renče, Adria - Koper, Usnjar - Korotan, LTH - Ljubljana, [Litija - Kamnik, Tabor - Bela kra-I lina.
REZULTATT
50 ccm: 1. Nieto (kreidler) 41’50”2 s poprečno hitrostjo 129,070 km na uro, 2. Kunz (kreidler) 42’27”6, 3. Pero (kreidler) 42’34”2
125 ccm: 1. Braun (morbidelli) 41’56” s poprečno hitrostjo 145,940 km na uro, 2. Conforti (morbidelli) 42’14”1, 3. Lazzarim (piova-ticci) 42'58”9.
250 ccm: 1. Braun (vamaha) 49 minut 54 ”9 s poprečno hitrostjo 151,450 km na uro, 2. Mortimer (yamaha) 50’26”8, 3. Pons (ya-maha) 50’37”1.
350 ccm: 1. Korhonen (yamaha) 58’48”8 s poprečno hitrostjo 153,020 km na uro, 2. Buscherini (yamaha) 1.00’01”6, 3. Mortimer (yamaha) 1.00’01”8
NOGOMET
V	tem tednu bo spored nogometnih tekem dokaj pester.
Jutri se bosta v evropskem pokalu spoprijeli Madžarska in Avstrija, prav tako pa bosta zaposleni tudi reprezentanci «Under 21» obeh držav. V prijateljskem srečanju bosta jutri igrali ČSSR in Švica, v predolimpijskem turnirju pa bosta igrali SZ in Norveška.
V	soboto bo Italija za evropski pokal sprejela v goste Finsko, istega dne bosta igrali tudi Belgija in NDR. ki se bost pomerili tudi z reprezentancema izpod 21 let. V nedeljo pa bo na sporedu na Finskem srečanje med domačo reprezentanco in Italijo «Under 21».
C LIGA
A SKUPINA IZIDI 2. KOLA
elodiasottomarina Bolzano 1:0, Cremonese - Pro Vercelli 2:0, Junior-casale Monza 1:1, Lecco - Pro Patria 1:1, Mantova - Albese 1:1, S. A». Lodigiano Padova 2:0, Seregno -Vigevano 1:0, Trento Venezia 1:0, Treviso - Alessandria 2:2, Udinese -Belluno 2:1.
LESTVICA
elodiasottomarina in Udinese 4, Ju-niorcasale, Monza, Seregno in Treviso 3, S. A. Lodigiano, Cremonese, Trento, Lecco, Albese, Mantova, Pro Patria in Padova 2, Alessandria in Bolzano 1, Belluno, Pro Vercelli, Venezia in Vigevano 0.
PRIHODNJE KOLO (28. 9.)
Alessandria - Mantova, Bolzano -Treviso, Cremonese - Trento, Monza - Albese, Padova - Lecco, Pro Vercelli - Seregno, Pro Patria - Clo-diasottomarìna, S. A. Lodigiano - Ju-niorcasale, Venezia - Udinese, Vigevano - Belluno.

il
! .1
li
!
i *
Maj v deželi Sovjetov	22
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
iiiiljj::;:::;;;
i:::::::::*::::::::::::;

smo se aVa’ oziroma bolje pustinja Kizil Kum, kamor ^Pa LvnS ®ov-iet®yim tipiziranim turističnim avtobusom Puščava V urPraVili ®ubare Proti zahodu, vsekakor ni Puščave V' * ,ičnem smislu te besede, kajti pod pojmom dune knt$1 Pa^ Podstavljamo samo pesek, droben pesek, kakšn ^ *n veter< Pa še sonce nad glavo in tu pa tam Puščave ° ^ayiei0 za okras, da bi bila romantična podoba Puščave k°Pi S-a' *n. kdor je kaj takšnega pričakoval od Ko e 121 ^urn je bil v resnici lahko malce razočaran, cesti v m0 .namreč zaPustili Buharo po ravni asfaltirani in RjVj smeri proti mestecu Gazli in dalje proti Urgenču tudi i2]’: °re^ Pr°d Aralskemu morju in Arnu Darji, ki se ki pa le m V tl? morje,- smo sicer hiteli po peščeni ravnini, kar nome. imeJa Peka.i zelenja. Sicer pa puščava Kizil Kum, s Puščavo11^-V 1^'ku domačinov «rdeči pesek» (v nasprotju kvadratnih ^um' to Je «črni pesek») obsega kar 300.000 roPske drv °rnetrov (torej površina srednje velike ev-^arjo fMZaVe • ter med rekama Arnu Darjo in Sir zijska' ir, a~* mim°grede zapišem, da je beseda Darja per-dviga on P01?6111 reko, vodo, potok in morje). Puščava se nadmorske višine 30 do 300 metrov, iz nje pa
molijo tudi posamezni gorski hrbti. Na njihovem podnožju so neredki izviri studencev, ki oskrbujejo z vodo večja naselja in oaze. Podnebje je tu ostro celinsko, tako da vlada tod v poletnih mesecih huda vročina, medtem ko se januarja, ko je tu najhladneje, temperatura spusti globoko pod ničlo. Padavin je razmeroma malo, povprečno komaj 100 do 120 milimetrov na leto. Med rastlinstvom prevladujejo tipične puščavske rastline, ki spomladi, ko je vlažno, rasto in cveto ,potem pa usahnejo. Več je grmičevja, zlasti prevladuje saksaul, ki je zelo pomemben za gospodarstvo in sploh življenje tega območja. To grmičevje je hrana velblodom, zlasti pa številnim čredam ovac, črnih ovac, imenovanih karakul ali buharska ovca, ki dajejo eno najdražjih in najlepših krzen na svetu, znameniti astrakan. Sicer pa prav celotno buharsko območje daje kar tretjino astrahana v Sovjetski zvezi.
Naglo smo hiteli po cesti, promet, zlasti tovorni, je bil še kar živahen. Kaj kmalu smo pustili za sabo ob cesti stoječe domačije uzbeških kolhoznikov-ovčerejcev in na obeh straneh ceste nas je začel spremljati droban pesek, podoben mivki, vendar se je grmičevje saksaula širilo posamič daleč do obzorja na vse strani. Mimo nas so hiteli telefonski in električni drogovi, tu pa tam smo zagledali čredo ovac, ki se je mirno pasla, toda kaj kmalu je vse živo izginilo in bili smo sredi pustinje, ki se je širila na vse štiri strani neba in s soncem nad glavo, ki je začelo neusmiljeno pripekati. Kasneje smo zvedeli, da je bilo tistega dne nad plus 35 stopinj Celzija, torej prava tropska vročina, ki pa smo jo zlahka prenašali iz dveh razlogov: v ozračju ni bilo vlage in nenehno je pihal prijeten, ljubezniv vetrc, ki je šumel v saksaulu in nam hladil obraze. Tako smo hiteli dalje in nenadoma na levi, kakih dve sto metrov proč od ceste, zagledali, kako štrlita iz grmičevja dve živalski glavi na dolgem vratu.
«Kamele,» je zavpil nekdo izmed nas. «Pobliže si jih oglejmo in se fotografirajmo z njimi,» je nadaljeval. Predlog je bil soglasno sprejet, avtobus je zapeljal na rob ceste in že smo se korporativno usuli iz avtobusa.
Kameli sta se spokojno pasli in nista pričakovali nič hudega in nenavadnega. Toda vrli Slovenci so že drveli proti njima, fotografski aparati in filmske kamere so bile pripravljene na strel. Kameli seveda še nista ničesar slutili. Že so zabrnele kamere in najdrznejši so ju hoteli celo otipati, kot da bi se hoteli prepričati, da niso v živalskem vrtu, oziroma da kameli nista fata morgana. Vendar sta bili živali pametnejši. Ker smo ju zmotili sredi njenega miru in prehranjevanja, sta se pognali v lahen drnec in kmalu izginili v puščavi, nam pa sta ostala na barvnem fotografskem traku samo repa in zadnjici teh značilnih prebivalk puščave.
S****'
Puščava Kizil Kum in grmovje saksaula
Ko smo tako prevozili kakih osemdeset kilometrov, smo se zaustavili in obrnili avtobus pri mostu čez enega izmed Številnih namakalnih kanalov, s katerimi sodobni Uzbekistan namaka zemljo in trga puščavi njeno nero-dovitnost in prostranstvo. Temno zelena voda kanala se ie počasi pretekala pod mostom in sinjim nebom ter prinašala življenje med ta pesek in njegovo skromno, a trdovratno rastlinstvo in živalstvo.
V bližini se je pasla čreda buharskih ovac. Na srečo so bile onstran drugega kanala in tako smo se pač lahko slikali z ovcami v ozadju, ki so mirno obirale svoj saksaul ali pa dojile svoje mladiče. Poleg mostu je stal nekakšen čuden, železen stolp, prebarvan črno rdeče in z nekakšnimi antenami in krožniki na vrhu. V bližini stolpa je nekaj domačinov vztrajno namakalo ribiške palice v kanal in ko sem jih vprašal, čemu služi stolp, so mi pojasnili, da je televizijski pretvornik. Tako sem torej sredi Kizil-Kuma lahko doživel srečanje z buharskimi ovcami natanko tako, kot je bilo nekoč v daljni zgodovini in s sodobno tehniko! televizijo, ki mirno živita drug ob drugem, kot da se vmes ni ničesar pripetilo.
Domačine sem hotel še nekaj vprašati, toda molče so namakali dalje svoje palice v kanal in se niso več zmenili zame.
Med potjo nazaj smo se zaustavili še v bližini naselja Varahša, kjer se je na nasi desni strani, pol kilometra proč od ceste, v puscavi dvigala kakih štirideset metrov kvišku zbita, rumenkasta gmota, ki je bila od daleč videti kot trdnjava iz blata. In res je bila to ena izmed utrdb Aleksandra Makedonskega, imenovanega Veliki, ki je tod križaril s svojimi vojskami v četrtem stoletju pred našim štetjem med svojim pohodom v Samarkand, ki se je takrat, pred triindvajsetimi stoletji, imenoval Marakanda.
{Nadaljevanje sledi)
i^?nii,tV0' uPrava> oglasni oddelek,
p^T' * • Mon,atchi 6 pp 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 ruiniea	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
ufnfn=J'750 llr, ” vnaPrel: Polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. V SFR^ r fin°ZemS!V0 23'500 lir-2a naročnike brezplačno revija «Dan» a 1-5° dm' 0b nedeliah 2-~ din' za zasebnike mesečno 24,-letno 240,— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno •
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
SPORT • SPORT • ŠPORT
23. septembra 1975
OB SODflOVMJU ŠZ GAJA M PD SLOVAN IZ PADRIG IN GROPADE
V nedeljo z lepo slovesnostjo zaključen 4. športni teden Gaje
Tudi v zadnjih nastopih je prišlo do več presenetljivih rezultatov
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
Z lepo slavnostjo, posvečeno 30-letnici osvoboditve, z bogatim kulturnim sporedom in s sodelovanjem PD «Slovan» ter ŠZ Gaja se je v nedeljo končal 4, športni teden Gaje (letos posvečen 30-letnici osvoboditve), ki se je začel teden dni Prej _ v Gropadi z otvoritvijo nove plošče in balinarske steze.
Osrednja sobotna športna prireditev je bil nočn tek Gaje na 6 km dolgi progi Padriče - Gropada -Bazovica - Padriče, ki postaja vedno bolj privlačen. Obenem pa so se zaključila tekmovanja v balinanju, tenisu in ex temporu za učence osnovnih šol. Na nedeljski prireditvi so bile vst prvouvrščene e-kipe v raznih panogah, in tudi posamezniki, nagrajeni s pokali, plaketami in medaljami.
Nočni tek Gaje
Znak za start tradicionalnega nočnega tega Gaje je dal sam predsednik Gaje točno ob 20.45. Sodelovalo je 12 tekačev, že od začetka sta bila velika favorita domačin Marko Rismondo in Fabij Ruzzier, predstavnik Adrie. Toda veliko presenečenje je pripravil domačin Davorin Grgič, ki je s precejšnjo lahkoto zmagal pred ostalimi, saj sta favorita zasedla šele zadnje, oziroma 8. mesto.
Vrstni red:
1.	Davorin Grgič (Gaja)
2.	Iztok Grgič (Gaja)
3.	Rudi Škabar (Kras)
čil, da so sklicali za mednarodno tekmo Italija — Finska, katero bodo v soboto odigrali v Rimu v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov, te reprezentante:
Antognoni Giancarlo (Fiorentina),
Bellugi Mauro (Bologna), Benetti Romeo (Milan), Castellini Luciano (Torino), Causio Franco (Juventus),
Facchetti Giacinto (Internazionale),
Gentile Claudio (Juventus), Oraziani Francesco (Torino), Morini Giorgio (Roma), Pecci Eraldo (Torino),
Pulici Paolino (Torino), Rocca Francesco (Roma), Roggi Moreno (Fiorentina), Savoldi Giuseppe (Napoli), Zaccarelli Renato (Torino) in Zoff Dino (Juventus).
..................................................................
Naslednjega dne, 28. septembra, bo v Helsinkih srečanje med reprezentancama «under 23» obeh držav. Italijanske barve bodo v tej tekmi branili:
Bertuzzo Ezio (Bologna), Boni Loris (Roma), Galloni Egidio (Milan), Casarsa Gianfranco (Fiorentina), Caso Domenica (Fiorentina), Conti Paolo (Roma), Danova Luigi (Cesena) Della Martira Franco (Fiorentina), Guerini Vincenzo (Fiorentina), Maldera Aldo (Milan), Mozzini Roberto (Torino), Oriali Gabriele (Internazionale), Orlandi Maurizio (Sampdoria), Pulici Felice (Lazio), Scirea Gaetano (Juventus), Tardelli_ Marco (Juventus).
NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL KRASA
Enajsterica Primorja je ponovno razočarala
Tudi proti utrujenim Opencem je položila orožje
Pol. Opicina — Primorje 1:0
POL. OPICINA: Basile, Salvini, Moscolin, Smolizza, Dandri, Pestrin, Rozmann, Vicci, Giacomi, Tuntar in Russignaga.
PRIMORJE: Štoka, Blazina, Be-zin, Race, Trampuš, Tomizza, Husu, Barnaba, Cimolino, Rustia, Vascot-to (Guštin), Drioli.
STRELEC: v 9. min. Rossignaga. SODNIK: Colucci iz Trsta. GLEDALCEV: 100.
V finalni tekmi 1. pokala Krasa je enajsterica Primorja klonila ekipi Pol. Opicine, ki si je tako zagotovila pokal.
Prve minute igre so bile usodne za nogometaše Primorja, ki so se znašli že v 9. min. igre v zaostanku. To je bila prava hladna prha
KOŠARKA
NA TURNIRJU V MOSTAH
20’42” 20’50” 22'20"
Balinanje
Tudi v balinanju je prišlo do presenečenja, ko je Komen v finalu nadigral domačo Gajo. Za turnir se je prijavilo sedem ekip in sicer Brest Cerknica, Divača, Komen in Koper iz Slovenije ter Gaja, Polet in Zarja. Kot rečeno je v finalu Komen premagal Gajo s 16:9, v boju za tretje mesto pa je openski Polet odpravil Koper.
Ex tempore
Otroci osnovnih šol, predvsem s Padrič in iz Gropade, so v soboto risali na temo «Naše vasi v NOB». Žirija, v kateri je bil tudi znani svetoivanski slikar Milko Bambič, je podelila zmago mali Ticijani Naturai iz Gropade, ki je bila nagrajena z majhnim pokalom.
Tenis
Domači predstavniki Gaje so v dvodnevnem povratnem tekmovanju s šoštanjci prepričljivo zmagali med posamezniki s 3:2 in v dvojicah z 2:0.
Rezultat:
Gaja — TK Šoštanj (Velenje) 5:2 * * *
Žal, je iz tehničnih razlogov odpadla prijateljska nogometna tekma Gaja — NK Partizan Šoštanj.
D. G.
Peterka SZ Bor na tretjem in ZSSDI na četrtem mestu
Adrijan Sosič je bil s 50 koši najboljši strelec turnirja
ZA SREČANJE S FINSKO
Sklicani italijanski reprezentanti
RIM, 22. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je sporo-
•iiiiiiiiniiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||||||limiM|„|„„l,|llllll,„miliniIII||||||||m|||||m||||niI1I||||m|n||
Borova članska košarkarska ekipa in mladinska reprezentanca ZSŠDI sta gostovali v soboto in nedeljo na mednarodnem košarkarskem turnirju v ljubljanskem okraju Moste. Turnir je organiziralo TVD Partizan Moste pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Ljubljana Moste - Polje Marjana Mojškriča v počastitev 30. obletnice osvoboditve ter 20. obletnice obstoja košarke v tem društvu. Čeprav sta naši ekipi o-svojih le tretje in četrto mesto je bilo gostovanje precej uspešno.
Moste — ZSŠDI 82:46 (43:31)
ZSŠDI: Nabergoj, Žerjal, Ražem 7, Košuta 7, Taučer 2, Škabar 2, Vatovec (k) 17, Kalin, Sosič E. 5, Ukmar, Sestan, Vitez 6.
MOSTE: Fink 2, Slamič (k) 10, Havlina, Šircelj 3, Čehovin 4, Ju van, Favaj 16, Košnik 20, Krautber-ger 12, Sambol 11, Hustavar 4 in Planinc.
SODNIKA: Brumen in Debevc iz Ljubljane.
PROSTI METI: ZSŠDI 8:34, Moste 6:10.
PON: Sambol, Krautberger, Planinc (vsi Moste).
V prvem srečanju so Moste z lahkoto premagale ZSŠDI. Pripomniti pa je treba, da je bila reprezentanca ZSŠDI sestavljena iz mladincev, zato ni mogla kljubovati starejšim nasprotnikom. Poleg tega pe je v tej tekmi slabo zaigrala. Zamejski igralci so bili pri metanju na koš zelo ngtočni, povrh tega pa so nepotrebnem zgubili preveč žog. Košarkarji Most so dobro začeli in povedli z 12 točkami. Tudi v drugem polčasu so domačini zanesljivo igra
li in zaman je bil ves trud nasprotnikov, da bi nadoknadih zamujeno.
Zelena jama — Bor 83:69 (38:29)
BOR: Sancin 8, Kralj 2, Sosič 24, Pertot, Klobas 13, Francia, Lisjak 2, Barazzutti 8, Ambrožič (k) 12, Hrvatič, Perko, Parovel, Mazzucca.
ZELENA JAMA: Rozina 4, Brezigar, Gulič, Mulej 11, Mesojedec 10, Škebec 8, Lozinšek 15, Kuhar 5, Recek, Fister (k) 5, Pudgar 8, Brko-vič 17.
SODNIKA: Brumen in Debevc iz Ljubljane.
PROSTI METI: Bor 11:26, Zelena jama 16:20.
PON: Hrvatič (Bor).
Borovi košarkarji so nastopili okrnjeni postavi, saj so bili odsotni kgr. trije standardni igralci (Guštin, Kraus in Sirk). Večji del dokaj razburljivega srečanja je minil v povsem enakovredni igri. Za borovce so bile usodne zadnje minute prvega polčasa, ko so jim domačini ušli za 11 točk in so nato z mirno igro obdržali to prednost ter zasluženo zmagali. Zaman so bili vsi Sosičevi poskusi, da bi presenetil obrambo Zelene jame. Ljubljančani so bili u-spešnejši v metih od daleč in Brko-viču je poleg tega uspelo uspešno prodreti pod Borov koš.
V ZAČETNIŠKI NOGOMETNI LIGI
Najmlajši nogometaši igrajo res spodbudno
Pri Bregu se je kot strelec odlikoval Zonta
Primorje — S. Vito 1:2 (1:1)
PRIMORJE: Sardoč, L. Sedmak, Metelko, Sue, Koštia, Briščik, Ver-ša. Luca, Bucavec, S. Sedmak.
S. VITO: Rolli, Marcosini, Costanzo, Maiani, Acquarresca, Rizziteli!, Minio, Sadicher, Guiotto, Ravalico, Zito.
STRELCI: v 5. min. Zito, v 8. min. Luca, v 31. min. Sadicher.
SODNIK: Rodda iz Trsta.
Mladi predstavniki Primorja so prvič stopili na igrišče v prvenstveni tekmi, čeprav rezultat ne govori v korist «rdeče-rumenih», lahko rečemo, da smo lahko kar zadovoljni z našimi najmlajšimi silami. Prose-čani so namreč z minimalno prednostjo v golih klonili tehnično boljši ekipi S. Vito. Malim začetnikom, seveda, manjka mnogo izkušenj, vseeno pa smo opazili nekaj res spretnih nogometašev, ki prav mnogo o-betajo. Od časa do časa je bilo videti nekaj res lepih podaj med posameznimi igralci.
Prvi gol v prvenstvu začetnikov je dal Luca, ki je presenetil vratarja gostov iz prostega strela izven kazenskega prostora ter dal možnost e-kipi, da izenači Izgledalo je, da bodo Prosečani že v prvi tekmi odnesli pozitiven rezultat, a proti koncu srečanja so Tržačani povedli.
Res škoda za naše začetnike, ki bi brez dvoma zaslužili remi.
H. V.
Doirio — B-eg 0:3 (0:1)
DOMIO: Battimeli!, Ciacchi, Zampare, Giacomini, Pasinato, Tritta, Male, Albani, Franca, Grison in Vi-sintin.
BREG: Scheriani, Kofol, Albertini, Smotlak, Zonta, Kuret L, Kuret R., Rapotec, Bandi, Merlak. I
STRELEC: Zonta (3).
SODNIK: GriU.
GLEDALCEV: 60.
V prvi tekmi začetniškega prven stva so se najmlajši Brežani pred-stavih na igrišču v okrnjeni postavi. V vrstah «plavih» je tokrat nastopilo pet novincev, ki so popolnoma zado-voljili. Protagonist tekme pa je bil Mitja Zonta, ki je zabil vse tri gole ter z bele pike zadel prečko.
Breg se je od vsega začetka pognal v napad ter spravil v škripce obrambo domačinov in povedel po lepi osebni akciji Zonte. Po odmoru se slika igre ni spremenila, tako da so Brežani še dvakrat potresli Batti-mellijevo mrežo ter zapečatili izid srečanja.
Med ostalim bi omenih uspešen nastop Albertini ja.
Jolo
JADRANJE
Balkansko prvenstvo v Portorožu
Puh in Miklavec prva v razredu LH
V Portorožu se je včeraj začelo balkansko jadralno prvenstvo. Ker so nekateri udeleženci prispeli z zamudo je bila na sporedu le polre-gata. V razredu «leteči Holandec» sta Pirančana Puh in Miklavec zasedla odlično prvo mesto, v razredu FINN so vsa tri prva mesta zasedla Bolgari, medtem ko so v raz redu optimist zasedli prvi dve me sti Romuni.
Balkanskega prvenstva v jadranju se udeležuje 70 posadk.
Omladič
Finale za 3. in 4. mesto
Bor — ?SŠDI 77:54 (37:31)
BOR: Kalin, Kralj 11, Lisjak 1, Sosič 24, Ambrožič (k) 14, Nabergoj, Sancin 16, Pertot, Sestan 4, Hrvatič 5, Klobas, Barazzutti, Francia.
ZSŠDI: Žerjal 2, Mazzucca 4, Parovel 3, Ražem 2, Košuta, Taučer 2, Perko 4, Škabar, Vatovec (k) 16, Sosič E. 7, Ukmar 2, Vitez 12.
SODNIKA: Radoševiči in Vičič iz Ljubljane.
PROSTI METI: Bor 9:18, ZSŠDI 12:24.
PON: Žerjal (ZSŠDI).
V	finalu za 3. in 4. mesto sta se srečah naši zamejski peterki. Na splošno tekma tehnično ni bila na višini, agonistično pa lahko najboljša, kar smo jih videli na tem turnirju. Razburljivosti ni manjkalo, na koncu se je uveljavila boljša skupna igra borovcev, ki so v finišu imeli še nekaj moči, da so se z lahkoto oddaljili od svojega nasprotnika. «Plavi» so v tem delu sprožili učinkovite protinapade, ki sta jih uspešno zaključevala Kralj in Sancin. Nalogo organizacije igre je imel Sosič A., ki je svoje delo opravil več kot solidno, s točnimi meti na koš.
V	vrstah ZSŠDI pa ni bilo vse v redu. Vatovec je sicer dosegel 16 točk, vseeno pa se je le s težavo premikal po ogrišču. Tokrat je prijetno presenetil Vitez, ki je bil v svoji ekipi najboljši in se je požrtvovalno boril pod košema.
V	finalu za 1. in 2. mesto je moštvo Zelene jame prepričljivo premagalo organizatorje turnirja, KK Moste, z rezultatom 97:66.
KONČNA LESTVICA: 1. Zelena jama, 2. KK Moste, 3. Bor, 4. ZSŠDI.
edko
NOGOMET
Tradicionalni nogomet na Proseku
stavi, so stopili na igrišče s trdnim namenom, da zmagajo, saj so bili lansko leto premagani od «rogar-jev». Tudi poročeni niso hoteli odigrati podrejene vloge in so bili prepričani v svojo zmago. Obe ekipi sta nestrpno čakali le na začetni žvižg. Na žalost, letos nismo videli na igrišču znanega sodnika Geka -Matonelo, ki je letos (toda se ne ve gotovo) postal upokojenec ali pa je šel na dopust (ali na glažek dobrega vina). Vsekakor ga je nadomestil Brivec, ki ga tudi vsi dobro poznajo.
Točno ob 16.45 je Brivc zažvižgal začetek tekme. Papo, Škrtuc in žžk so predstavljah pravo nevarnost v obramb: poročenih in pet minut po začetku tekme so bili mladi nepričakovano že v vodstvu z dvema goloma razlike, po zaslugi Papota in žžka. Starim so «padle noge» in po tej_ hladni prhi so skušal; na vse načine zmanjšati svoj zaostanek. «Rogarji» so v prvem polčasu realizirali po zaslugi Uelke.
V nadaljevanju je sredina igrišča starih z Grdelinem, Fulo in Kam-pionom kar zablestela. Njihove točne podaje in prodorne akcije so popolnoma zmedle neizkušene mlade, ki niso znali reagirati, tako da so «rogarji» zasluženo izenačili. Proti koncu srečanja je Kiblja, stari veteran, celo povedel svoje barve v vodstvo, Brivc pa je razveljavil gol, ki je izgledal pravilen.
Tako se je srečanje končalo z neodločenim izidom. Na igrišču je «časnikar» ščen navdušil in razvedril vse prisotne gledalce s svojim smešnim komentiranjem od začetka do konca tekme.
H. V.
za Prosečane, ki se po prejetem golu niso takoj znašli. Domačini sc spretno izkoristili nezbranost in negotovost «rdeče-rumenih» in so v prvem polčasu večkrat spravili v zadrego proseško obrambo.
V nadaljevanju je Primorje zaigralo nekoliko bolje kot v prvem delu tekme. Zadnjih 20 minut igre so bili Prosečani stalno na polovici igrišča Opencev, toda zaradi netočnosti napadalcev ter spretnosti branilcev Pol. Opicine (in smole) primerjani niso našli prave poti do gola.
Tudi tokrat je Primorje razočaralo svoje navijače, če omenimo dejstvo, da je moštvo Pol. Opicine igralo prejšnji dan (v soboto) finalno tekmo za Puntarjev memorial, to se pravi, da so bili nogometaši Opicine očitno trudni, smo vsi pričakovali več od našega moštva. Po izključitvi iz memoriala «E. Puntar» so proseški navijači računali na 1. mesto v tekmovanju za pokal Krasa, predvsem pa na lepo igro in dobro kondicijo ekipe. Čeprav se je v moštvo ponovno vrnil vezni igralec Drioli, Primorje ni pokazalo nobenega napredka, gtede na prejšnja srečanja. Očitno mu manjka ključni nogometaš na sredini igrišča.
Openci so taktično nadigrali Prosečane. Po zadetku so se umaknili v obrambo in so se branih do konca srečanja, ne da bi pustih Primorju priti do gola.
Do začetka prvenstva manjkata še dve nedelji. Upajmo, da bo trener Primorja rešil vse probleme v preostalih 14 dneh, tako da bo ekipa v začetku prvenstva popolnoma pripravljena.	H. V.
Nogometna enajsterica Costalunge pred sedežem nogometnega kluba Primorje na Proseku, s pokalom, ki ga
je osvojila z zmago na Puntarjevem memorialu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiuii»
NOGOMET
PUNTARJEV MEMORIAL NA PROSEKU
STRELJANJE
PEKING, 22. — 18-letna kitajska študentka Čin Ting-hsiang je postavila nov svetovni rekord v streljanju z malokalibrsko karabino. S 60 streh je (na razdaljo 50 metrov) zbralo kar 578 krogov, kar je krog več od svetovnega rekorda, ki sta ga doslej že štiri leta držah Jugoslovanka Mašičeva in Sovjetinja Ratnikova.
Costalunga zmagala v finalu z dobro igro v drugem polčasu
Openci pa so kljub porazu presenetili z visoko uvrstitvijo
Costalunga - Pol. Opicina 3:2
(2:2)
COSTALUNGA: Seppini, Visintin, Sirotich (v 24. min. Plet), Righeri,
BQKS
MANILA, 22. — Cassius Clay, svetovni prvak težke boksarske kategorije je izjavil, da bo po srečanju s Frazierom letos oktobra opravil le še en nastop (proti Foremanu ah Nortonu), nato pa se bo umaknil iz aktivnega športa.
LOS ANGELES, 22. — Amerika-nec Arthur Ashe je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v Los Angelesu. V finalu je odpravil svojega rojaka Tannerja s 3:6, 7:5 in 6:4.
OBVESTILO
Športno združenje Dom v Gorici obvešča vse igralce odbojke, da bo prvi trening v petek, 26. septembra, ob 19.30 na odprtem igrišču v Dijaškem domu, Svetogorska cesta št. 84.
raj nemoteno so prodirali v kazenski prostor in so poleg golov zadeli tudi dve prečki in eno vratnico. «Rdeče-beli» so imeli v prvem pol-
.....................................................mi,...........................................................
Tulliani, Macor, Marassi, Forlani, Raseni, Marchesi (v 46. min. Giral-di), Milcenich.
POL. OPICINA: Basile, Salvini, Surian, Smolicca, Dandri, Pestrin, Rozmann, Vocci (v 46. min. Dessan-ti), Rossignaga, Birsa, Pohlen.
STRELCI: v 6. min. Marassi, v 10. min. Rozmann, v 18. min. Marchesi, v 38. Birsa, v 83. min. Forlani.
SODNIK: Pertot iz Trsta; stranska: Stubelj in Soliman.
Costalunga si je zagotovila letošnji memorial Egona Puntarja. V finalu je namreč premagala opensko ekipo Pol. Opicino, ki je povsem nepričakovano prišla v finale.
Če omenimo, da so Openci v p.p. nadigrali Costalungo, moramo tudi reči, da Pol. Opicina ne predstavlja samo velikega presenečenja na turnirju, ampak tudi odkritje, saj ima res nekaj spretnih nogometašev, kot npr. Pestrina, ki je pred leti igral pri Triestini, mladega Rozmanna, ki je bil najboljši strelec na tem turnirju, spretnega napadalca Rossigna-go itd. Če Openci ne bi v p.p. prejeli dveh zadetkov, za katera nosi velik del krivde vratar sam, bi lahko tudi računali na zmago.
V	drugem polčasu so Tržačani popolnoma nadigrali trudnega nasprotnika (ki se je podal v obrambo) in zmagali po zaslugi Forlanija, ki je tokrat neubranljivo premagal vratarja Opicine.
V	nedeljo je bilo v jutranjih urah na sedežu Primorja nagrajevanje e-kip in posameznih nogometašev, ki
so nastopih na tem turnirju. Najprej je spregovoril predsednik Primorja Sergij Cibic, ki je omenil, da je tudi letos Primorje organiziralo memorial v počastitev spomina bivšega nogometaša Primorja Egona Puntarja. Zahvalil se je vsem prisotnim e-kipam za sodelovanje in dober u-speh letošnjega turnirja, v upanju, da bo naslednje leto turnir še bolje uspel kot letos. Sledilo je nagrajevanje.
H. V.
Naraščajniški turnir «Pokal Pacco»
Visok poraz Krasa
Kras — Rozzo! A 0:6 (0:2)
KRAS: Kocjančič (Trampuž), Balzano, Majcen, Bizjak, Škabar D., Purič, Stulle, Legiša, Škabar S., Bertolino -'(Skupek, Škabar P.).
ROZZOL A: Oblach, Zacchigna, Pianella, Schiavon, Di Nicolò, Ciglia-ni, Cociani, Raker, Coronica, Coco-lo, Apollonio.
STRELCI: v 4. in 15. min Apollonio, v 38., 44. in 54. min. Coronica, v 50. min. Cociani.
GLEDALCEV : približno 50.
V nedeljo opoldne so odigrali naraščajniki Krasa svojo prvo tekmo, in sicer na domačem (proseškem) igrišču proti zelo močni ekipi Roz-zola. Gostje so z lahkoto premagali neizkušeno in precej neuigrano moštvo Krasa. Tržačani so bili zlasti drugem polčasu stalno v napadu ter so s točnimi podajami popolnoma zmedli obrambo gostiteljev. Sko-
času nekaj zrelih priložnosti za dosego gola, toda tudi nekateri napadalci so se izkazah zelo nespretno. Odpovedala je tudi sredina igrišča, ki je zaigrala zelo nezbrano.
Trenerja Živca čaka še veliko dela in bo gotovo minilo nekaj mesecev, preden se bodo Krasovi dečki lahko uspešno zoperstavih ostalim
bolj izkušenim ekipam.
* * *
V	nedeljo bodo naraščajniki Krasa igrali proti Triestini. Tekma bo ob 10. uri na proseškem igrišču.
Ravbar Bogdan * # *
V	sredo 24. t.m. bo igralo člansko nogometno moštvo Krasa povratno prijateljsko tekmo proti Komnu.
Srečanje bo ob 20.30 na Proseku.
R. B.
PADALSTVO
'it 4 'l
EP V PORTOROŽU
V prvem dnevu dve čisti ničli
Mladi in stari tokrat remizirali
Stari — mladi 2:2 (1:2)
STARI:	Geki,, Muco, Bierenca
Puš II. Puš L, Fula, Velka, Grde-lin, Urea Kampion, Dorka II. (Kiblja).
MLADI: Foja, Dorka, Kiblja (junior), Peljerjev, Rico, Manzo, Cola Čučka, škrtuc, žžk, Papo.
SODNIK: Brivc s Proseka.
STRELCI: za stare Velka in Mu-•o, za mlade žžk in Papo.
GLEDALCEV: 400.
Tradicionalna nogometna tekma ned starimi in mladimi, ki je bila / nedeljo na proseškem igrišču «Velika rauna», se je zaključila z neodločenim rezultatom 2:2.
KOLESARSTVO
DIRKA PO ISTRI
Vito Da Ros prvi
V nedeljo se je v Pulju zaključila petnajsta mednarodna mladinska kolesarska dirka po Istri. Končno zmago je v izredno ostri konkurenci o-svojil mladi kolesar član ekipe Furlanije-Julijske krajine Vito da Ros, ki je pod vodstvom Edoarda Gregorija odločno odbil vse napade svojih najhujših nasprotnikov iz Italije, Zah. Nemčije, Švice, Poljske, Danske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Furlanski kolesar je lahko računal tudi na dobro pripravljeno ekipo, ki je stalno sodelovala z njim, predvsem pa v nedeljski zadnji etapi, ko so predvsem jugoslovanski predstavniki poskušali vse, da bi mu iztrgali majico najboljšega. Tu so se predvsem odlikovah mladi Grajzer, ki je zmagal v zadnji etapi in osvojil drugo mesto na končni lestvici, ter Ropret, ki je s svojim tretjim končnim mestom prinesel Jugoslaviji tudi prvo mesto na ekipni razvrstitvi. Jugoslovani so si to zmago priborih prav v zadnjem dnevu in za samih pet sekund, kar jim je bilo dovolj, da so potisnih Furlanijo-Julijsko krajino na drugo mesto. Končni vrstni red:
Vito Da Ros (F — JK), 7.15’11” Franc Grajzer (Jug.) 7.15’56” Ropret (Jugoslavija) 7.16’2” Martini (Veneto) 7.16’33”
Gobbi (Veneto) 7.16’33”
R. Pečar
Mladinski nogomet
V nadaljevanju mladinskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide:
Primorje — Edera Muggesana — Vesna Domio — Breg Primorec — S. Sergio
2:6
2:2
0:9
3:2
«Žagarji», čeprav v okrnjeni po- Jnaši deželi,
Sprejem pri županu
Tržaški župan inž. Mercello Spac cini je včeraj zjutraj sprejel na županstvu češkoslovaško ekipo Che-mie iz Prage, ki je državni prvak ČSSR v softbolu. Čehoslovaške športnice so na krajši turneji v
11111111111111111111111111111111111^11,1111111
KOLESARSTVO
DIRKA VMRMOV ZA NAGRADO «G. DE SANTI»
V Portorožu je bil včeraj prvi dan tekmovanj evropskega padalskega prvenstva. Na sporedu so bili skoki z višine 800 m za moške in ženske. Po neuradnih podatkih sta se med 113 nastopajočimi najbolje odrezala Jugoslovan Janez šefarič in čehoslovak Ivo škotak, ki sta dvakrat skočila v čisto ciljno ničlo. Končni rezultati pa bodo, seveda, znani šele po seriji petih skokov.
L. O.
Kronika o Weigandovih
(Nadaljevanje s 4. strani)
Nino Maver (Adria) ob dobro uvrstitev zaradi okvare verige tik pred ciljem
ce ne
Tudi Vižintin bi se lahko odlično uvrstil, bi zaradi slabo označene proge zgrešil ceste
Zaradi neoznačene proge na naj-1 čela plahneti na Trbiški cesti proti bolj kritičnem položaju celotnega' Opčinam, tekmovanja, se je nedeljska dirka '
veteranov za veliko nagrado «Guido de Santi» zaključila povsem drugače, kot bi morala. Šesterica kolesarjev, ki je bila več kot petdeset kilometrov na begu (pet tekmovalcev iz Veneta: Bonilauri, De Rosa, Selvatico, ter brata Michielotto in član lonjerske Adrie Bruno Vižintin) in je imela skoraj minuto prednosti jc pri Opčinah vozila naravnost po Trbiški cesti, namesto da bi obrnila proti Obehsku. Čigava je bila krivda? Motorista, ki sta bila pred dirko za vodiča, sta izginila, vodja dirke je bil za glavnino, gledalci pa so bili razporejeni tako, da niso mogli kolesarji obrniti proti Obehsku. Privozih so skoraj do podvoza pri Banih, ko so jih obvestili, da so zgrešili pot. Takrat pa je bilo že prepozno, da bi lahko nadoknadih zamujeno.
Oglejmo si na kratko kroniko dirke. Deventinšestdeset kolesarjev iz Veneta in Furlanije - Julijske krajine je ob 13.30 odšlo iz skednja skozi mesto do miramarskega gradu, kjer je bil ob 14.05 uradni start. Takoj so ušli v treh: Bonanno, Giustina in Bonilauri, ki so imeli pri Sesljanu pol minute naskoka, vendar so jih zasledovalci kmalu ujeli. Od šempolaja proti Proseku se ' je od glavnine odlepila šesterica prej omenjenih kolesarjev, ki se je takoj sporazumela in stalno večala naskok Vozili so skoraj vrtoglavo, o čemer priča tudi končna poprečna hitrost. Pri drugem krogu čez Mavhinje in Križ so ubežniki imeli vedno lepo prednost, ki pa je za-
Nato pa «tragedija»: šesterica je zgrešila pot, za njimi so šli tudi nekateri zasledovalci, ki so si nabrali nekaj metrov prednosti pred glavnino, ki je obrnila proti Obehsku in se spustila proti kamnolomu Facca noni. Tu, in pa na Bazoviški cesti, je silovito potegnil Maver, kateremu sta sledila le poznejši zmago-yalec Forcillo in Scagnol. Trojica si je kmalu nabrala nekaj sekund prednosti, tako da se je sama spustila po Trbiški cesti proti skednju. Za njimi pa so s preko 20 km na uro vozili Scatto, Tono, Benet-ton in Macarol, ki so ujeli ubežnike pred vzponom, ki je peljal do cilja v Skednju. Prva trojica je 200 metrov pred ciljem imela še nekaj metrov prednosti. Na čelu sta bila Forcillo in Maver, ki sta se pripravljala na končni sprint. Lonjerški kolesar je hotel tedaj uporabiti menjalnik, pri čemer se mu je snela veriga in sto metrov pred ciljem je bilo konec njegovih realnih upov na zmago. Prav pred ciljno črto so ga prehiteli 'vsi zasledovalci, razen Macarola, ki je pri vzponu zgubil stik s prvimi. Takoj za njimi pa je z 10-sekundnim zaostankom privozila glavnina, v kateri sta bila tudi člana^ lonjerske Adrie Bonanno in Marušič, medtem ko so po več minutah prispeli na cilj tudi resnični protagonista nedeljskega tekmovanja, šesterica, v kateri je bil tudi Vižintin.
Čeprav je v zaključni fazi prišlo -do spodrsljaja, ki je bistveno spre-: 10. menil podobo dirke, so lonjerški ko-1
lesarji lahko zadovoljni. Med ubežniki je imel Vižintin možnost, da osvoji vsaj drugo mesto, za asom Bonilaurijem. Ko pa je to odpadlo, je nepričkovano prišel na dan Maver (prvi v svoji kategoriji), ki je skušal- pripraviti «exploit», kar pa mu je prekrižala okvara na kolesu prav pred ciljem. Dobro se je odrezal tudi Macarol, v odlični formi kot vsi njegovi klubski tovariši, vendar pa je še enkrat (za desetinko sekunde) zgubil stik z vodečimi, tako da 'je moral nato uporabiti preveč moči v zasledovanju. Bonanno je bil odličen predvsem v začetni fazi, ko je bil v vsakem poskusu pobega, Marušič pa je na svoji prvi veliki dirki vozil nad vsakim pričakovanjem, čeprav je svoj napor nato plačal v finalu. Enkrat toliko lahko rečemo, da (po vrsti ne preveč zadovoljivih rezultatov v preteklem mesècù) vsi kolesarji lonjerske Adrie zaslužijo pohvalo.
Vrstni red na cilju:
1. Faliero Fordih (SCV Cottur), ki je 86 km prevozil v 2.03’ s poprečno hitrostjo 41,951 km na uro
Scatto (GS Capito)
Tono (GS Capito)
Benetton (GS Armistizio) Scagno! (UC Triestini)
Maver (KK Adria)
Macarol (KK Adria)
Billato (SC G. Zanon) 10” za ostanka
Grifalconi (VC Padova)
Grisan (SCV Cottur)
R. Pečar
slovit kirurg, drugi sin je zdravnik v vzhodnem Berlinu. Senta pride z družino domov na obisk in doživi pri tem usodne konflikte in tudi smrt svojega očima, prav na dan njegove petinsedemdesetletnice.
To je kratek prikaz poglavitne kronike družine Weigand, v kateri nastopajo pravzaprav tri generacije in cela vrsta stranskih o-seb. Pripoved o usodah družinskih članov, njihovih sorodnikov in drugih bolj ali manj slučajnih oseb daje zanimivo podobo ljudi in časa. Pripoved je v zadnji knjigi če najbolj zanimiva, za povprečnega bralca še posebno zato, ker je tudi nekoliko medicinsko obarvana, prepletena s prikazi bolezenskih pojavov, življenja zdravnikov in bolnišnice in prikazom operacij. \ obeh srednjih knjigah pa je pri' poved mestoma precej razvlečena, kar je razumljivo, če vemo, da obsegajo vse štiri knjige nad 1790 strani.
Zadnji del romana obravnava povojni čas, ki ga pisateljica o-čitno najbolje pozna, in ji je zato blizu in zato tudi najbolj neposredno prikazan. V celoti gledano pa bo roman le zanimiv prikaz, ki bo bralce pritegnil, čeprav bo zahtevnejši bralec občutil pomanjkanje umetniške moči pisateljice, ki se ji kljub spretni fabuli i ^
. kompoziciji ni posrečilo, da bi P?1' poved, v obliki kronike, dviani na višjo umetniško raven. _ oasn značaji ’oòglgvitnih oseb, ne vseskozi prepričljivi), }lV. n pripoved in pestrost dogajanja po so pozitive strani tega dela, mu torej tudi določenih kvah ni mogoče odrekati.	.
Za slovenski prevod so »oski" li Boris Verbič. Bogomil Fa ’ Jože Hočevar ih Ivan Rigler, dar ne vsi z enako lahkotnostjo in plastičnostjo. Izkušeno pero turja je gotovo pripomoglo k P stičnosti prevoda prav v u.upi knjigi. Za opremo je poskrbel Branislav Fajon. Založba LlP si s prevodom tega romana posebnih zaslug za slovansko pr vodno literaturo najbrž ni P bila.	sL. Ru-