«USILO KOLEKTIVA lìlIIAMI
Hrastnik, 1. 1.	1975
Leto XI.
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne • Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
Srečno novo leto 1975 !
Spet ob zaključku leta delamo bilance dela pretečenega obdobja in spet si zastavljamo nove naloge in programe dela za prihodnje leto. Leto 1974 je tako bogato z zgodovinskimi oziroma revolucionarnimi dogodki v naši družbi, ki so postale last delovnih ljudi, kot le redko katero.
Novo sprejete Ustave in kot dokaz le-teh ustanovitev TOZD, delegatski sistemi samoupravnega in skupščinskega življenja, ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti so glavne karakteristike teh velikih sprememb v našem družbenem življenju.
Dogovarjanje je postala vsakodnevna praksa pri našem delovanju in odločanju o vseh prav pomembnih zadevah. Lahko rečemo, da danes ni samo parola, da odločajo tisti, ki ustvarjajo, ampak da je to naj večja pridobitev delavskega razreda in delovnih ljudi.
Za našo organizacijo je leto 1974 pomenilo tudi leto zalaganja pri realizaciji investicijskih vlaganj, za katere smo se odločili
že v letu 1973. Posledice energetske krize so bile precej opazne tudi na tem torišču ob pomanjkanju določenih vrst materialov, nestabilnih cenah in pomanjkanju delovne sile. Kljub vsemu smo uspeli sprovesti naše zamisli in v začetku leta 1975 bo začetek obratovanja še zadnjih proizvodnih kapacitet. Precejšnja sredstva smo v te namene vložili z namenom, da sledimo razvoju modeme tehnologije. Ta edino nam lahko omogoči enakopravno nastopanje na danes že tako zahtevnem trgu. Rezultate teh prizadevanj bomo ob skrbnem gospodarjenju čutili v bližnji prihodnosti. Leta energetske stiske, ki jih zdaj preživljamo, so našo organizacijo, ki je velik porabnik energetskih virov, še posebno prizadela. To nas čaka še v prihodnje in potrebni bodo maksimalni napori prav vseh, da z boljšo organiziranostjo in z vso gospodarnostjo najdemo poti za naš boljši jutrišnji dan.
Kaj naj si torej želimo v prihodnjem letu? V svetu mir in tesno mednarodno sodelovanje, brez vojn in spopadov. Doma pa vse tisto, kar je zapisano v dokumentih kongresov, resolucij in predvsem v srcih naših delovnih ljudi: zagotoviti možnost ustvarjanja v kolikor toliko normalnih pogojih, da bi s tesnim sodelovanjem dosegali take rezultate, da bi zagotovili družbi in sebi ustrezno življenjsko raven.
Torej veliko dela z veliko optimizma.
Vsem delovnim ljudem pa želim ob tej priliki predvsem zdravja in najboljše želje ob vstopu v novo leto.
Direktor OZD
Steklarne Hrastnik
dipl. ing. Maks Mrcina
\
d
d,
i»
i»
i»
!»:
d,
I»
Skupščina podjetja Delavski sveti vseh TOZD
Kolektivno izvršilni organi skupščine in vseh TOZD Osnovna organizacija sindikata
Svet ZK steklarne in sekretariat osnovne organizacije Aktivi mladih delavcev Uredništvo »STEKLARJA«
VSEM BRALCEM ČASOPISA, »STEKLAR«
želijo srečno in uspešno leto 1975
f
d
l
1»;
%
i
1»,

1»
)
\
d
1'
i
<1
i'
1»
<»
1»
1»
d
1»
i*
1»
8. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil 7. in 8. novembra 1974 v Celju, smo sindikati dali obračun dela za obdobje med 7. in 8. kongresom Zveze sindikatov Slovenije. Namen kongresa pa ni bil samo ta, da pregledamo delo, ki je za nami, ampak je bil osnovni namen ta, kako bomo sprejete naloge v praksi uresničili. Zato je 8. kongres razglasil statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SRS, ker le dobro organizirani bomo kos nalogam, ki jih je sprejel 8. kongres ZS Slovenije.
Posebno mesto v statutarnem dogovoru imajo načela, na katerih temelji organiziranost in delovanje sindikatov in Zveze sindikatov. Ta načela pa so:
1.	Razrednost, ki pomeni, da mora biti sleherna aktivnost v vsaki sindikalni organizaciji ali organu skladna z interesi delavskega razreda in je uresničevanje samoupravnega položaja njegov temeljni razredni interes.
2.	Neposrednost, ki zahteva, da o vseh pomembnejših vprašanjih sindikalnega delovanja in organiziranosti odločijo člani na svojih zborih, ali drugih oblikah neposrednega izjasnjevanja in po svojih delegatih v sindikalnih organih na vseh ravneh sindikalne organiziranosti.
3.	Demokratičnost, ki omogoča ustvarjalno pobudo članov pri odločanju in uresničevanju politike, enakopravno obravnavanje problemov, sporazumevanje in demokratičen dogovor o gledišču ali akciji.
4.	Odgovornost posameznikov in organov za uresničevanje sprejete politike in ustreznih sklepov.
5.	Načrtnost, ki na vseh ravneh sindikalnega delovanja terja načrtovanje nalog, usmerjanje pozornosti na najbolj pereča vprašanja iz življenja in dela delavcev in omogoča nadzor nad uresničevanjem ter dodatne u-krepe, če sprejete naloge niso v redu uresničene.
6.	Konkretnost, ki nalaga natančno vsebinsko opredelitev stališča ail akcije, nosilcev in rokov ter uporabo smotrnih načinov delovanja, prilagojenih vsebini naloge.
7.	Javnost delovanja vseh sindikalnih organizacij in organov v razmerju do članstva in družbene skupnosti.
Statutarni dogovor natančno opredeljuje pravice in dolžnosti
članov sindikata, urejuje delegatski sistem in delegatska razmerja, saj moramo tudi sindikati biti organizirani po delegatskem sistemu.
Sindikati se moramo organizirati po pravilu: ena temeljna organizacija združenega dela ali druga samoupravna delovna skupnost — najmanj ena osnovna organizacija sindikata. Če so posamezni deli temeljne organizacije združenega dela ali druge samoupravne delovne skupnosti razmeščene na različnih mestih na območju ene ali več družbenopolitičnih skupnosti, bomo delavci ustanovili več osnovnih organizacij sindikata. Tako bomo ravnali tudi tedaj, ko je temeljna organizacija združenega dela ali druga samoupravna delovna skupnost po številu članov prevelika, da bi se lahko vsi skupaj sestajali in skupaj odločali. Posebno pomembno mesto v naši organiziranosti pa morajo imeti sindikalne skupine. V vseh osnovnih organizacijah sindikata, v katerih je večje število članov ali več med seboj ločenih enot, ali kjer delo poteka po izmenah, se ustanovijo sindikalne skupine. Sindikalno skupino sestavlja določeno število čla-. nov osnovne organizacije sindikata, ki delajo skupaj, oziroma v neposredni bližini. Vsaka skupina ima poverjenika, ki ga izmed sebe izvolijo člani skupine. Poverjenik je obenem delegat skupine v izvršnem odboru in v drugih organih osnovne organizacije sindikata. Sindikalna skupina na svojem sestanku zlasti:
—	obravnava zadeve, ki so pomembne za člane skupine;
—	daje izvršnemu odboru in drugim organom osnovne organizacije sindikata pobude, predloge in zahteve za akcije, ki naj bi pripomogle k uresničevanju interesov delavcev skupine, če ti niso v nasprotju z interesi drugih članov osnovne organizacije sindikata;
—	sprejema obvestila in poročila poverjenika o delu, predlogih in stališčih izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in drugih organov sindikata ter samoupravnih organov in o njih po potrebi zavzame svoje stališče;
—	daje svojemu delegatu u-smeritev za njegovo delegatsko delovanje.
V vsaki osnovni organizaciji sindikata deluje aktiv mladih delavcev, ki ga sestavljajo člani
iiiMiimiiiiimiiiiimiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiimniiiiiiiimiiiiiiimiiii:
I MNOGO OSEBNE SREČE IN DELOVNIH USPEHOV I V LETU 1975 ŽELIJO DELAVCEM SVOJIH TOZD
1	TOZD	I. — notranji obrat
§	TOZD	II. — obratne proizvodnje
=	TOZD	III. — slikarnica
=	TOZD	IV. — cizilernica
E TOZD V. — elektro in ključavničarji =	TOZD VI. — menza
=	TOZD VII. — skupne službe
iTiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiimiiiMiii7
sindikata, stari do 27 let. Aktiv mladih delavcev, ki je obenem osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije, deluje kot posebna oblika dela osnovne organizacije sindikata.
Najvišji organi osnovne orga nizacije sindikata so:
—	članski sestanek, na katerem odločajo člani o vseh pomembnejših zadevah sindikalne organizirahosti dn 'delovanja, zlasti pa o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ter o njihovem podpisu, o statutu ali drugem splošnem aktu delovne skupnosti, o finančnem in investicijskem načrtu, o delu samoupravnih organov itd.;
—	letna skupščina, ki se sestane vsako leto najpozneje do konca januarja, oceni dejavnost osnovne organizacije sindikata v preteklem letu, sprejme spremembe in dopolnitve pravil osnovne organizacije sindikata, odobri finančno poslovanje, določi letni delovni načrt in sprejme finančni načrt in obravnava druga pomembna vprašanja; če
novitvi sindikata posamezne dejavnosti Slovenije odločimo člani v osnovni organizaciji sindikata ustreznih dejavnosti in pri tem upoštevamo zlasti:
—	usmerjenost interesov delavcev posamezne dejavnosti;
—	sorodnost v naravi dejavnosti in delovnih razmerah;
—	tak obseg dejavnosti, ki še omogoča ugotavljanje, soočanje in usklajevanje pristnih interesov delavcev;
—	razvejanost združenega dela, stopnjo integriranosti, smer razvoja in integracijskih procesov;
—	racionalnost v organiziranosti, kadrovske, finančne in druge možnosti.
Člani sindikata smo se na zborih v predkongresni dejavnosti odločili, da sprejemamo novo Organiziranost sindikatov Slove: nije, 8. kongres pa je takšno organiziranost tudi razglasil. Tako smo člani sindikata organizirani v 19 sindikatih, ki delujejo na področju Slovenije. Člani sindikata naše delovne organizacije
Steklarji pihalci pri delu
se čas letne skupščine ujema s časom občnega zbora, opravijo člani funkcijo letne skupščine, skupaj z občnim zborom;
— občni zbor, ki se sestane vsaka 4 leta, sprejme' obračun dela za minulo obdobje in usme; ritev.za prihodnje, sprejme, pravila osnovne organizacije sindikata, verificira izvolitev delegatov v izvršni odbor in izvoli nadzorni odbor ter opravi druge naloge v skladu s pravili osnovne organizacije sindikata.
S statutarnim dogovorom je tudi urejena organiziranost sindikatov Slovenije. Sindikati posameznih dejavnosti Slovenije so razredne organizacije delavcev, ki jih 'sestavljajo člani, organizirani v osnovnih organizacijah sindikata in vseh oblikah njihovega združevanja v posameznih dejavnostih na ravni občine, širšega območja (regije) in republike. Delavci se organiziramo v sindikate, da bi v njih izrazili in uskladili svoje interese, ki iz hajajo iz posebnih družbenoekonomskih in delovnih razmer in da bi v njih organizirali akcije za uresničevanje teh interesov tar interesov celotnega delav skega razreda in se usposabljali za tako svoje delovanje. O usta-spadamo v sindikat delavcev ke-
mične industrije Slovenije.
Člani sindikata smo po statutarnem sklepu dolžni, da se tako organiziramo, saj bomo le tako organizirani lahko uresničili načelo: »NIČ, KAR JE POMEMBNEGA ZA DELAVCA,' BREZ SINDIKATA!«
V času med 10. in 30. januarjem 1975 bomo po osnovnih organizacijah sindikata imeli lét-ne konference . — občne zbore; kjer bomo novo organiziranost verificirali, sprejeli smernice za prihodnje delo in sprejeli pravila o delovanju osnovne organizacije sindikata. Da bodo te letne konference čim bolj delovne, se moramo člani sindikata aktivno vključiti v priprave za letne-konference, saj bodo od priprav tudi odvisne prihodnje naloge.
Vsem članom mora biti jasno, da sindikat ni posameznik, ne forum, ampak smo sindikat vsi člani! Ker nas na področju organiziranosti čaka precej dela, bomo v naslednjih številkah našega glasila poročali o sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Sklepi obeh kongresov so hkrati naši programi dela, ki jih bomo terminsko opredelili.
Ing. Franjo Krsnik
Naše možnosti za razvoj
V zadnjih tednih smo imeli več potovanj z namenom, da bi zaključili pogodbe za naš izvoz v prihodnjem letu. Kljub temu, da zajema svetovna tržišča določena umirjenost v nakupih, ki daje slutiti prihod določenega kriznega obdobja, moramo ugotoviti, da za nas obstajajo realne možnosti za plasman naših izdelkov. Ker smo obiskovali tržišča po etapah, bi v tem smislu tudi napisal, kako smo uspeli.
Poljska je bila cilj našega prvega potovanja. Že pred leti smo prvič nastopili na tem tržišču s prodajo steklenic za penicilin. Od takrat pa do sedanjega obiska nismo, imeli poslovnih stikov, ker so imeli poljski partnerji težave
nih virov, kakor tudi uvoženih iz ZRN. Logično je, da Avstrija kot majhno tržišče čuti mnogo prej take pojave, kakor kakšno drugo tržišče, kljub temu pa so naše možnosti še vedno na nivoju kakršnega si na tem tržišču želimo zadržati. S tem, da je tudi Avstrija s 1. 1. 1975 vključena v kontingent znižanih carin, pričakujemo, da bo naše delo lažje.
Tudi s prodajo kozarcev bomo v letu 1975 v Avstriji dosegli zaželen obseg prometa. Želje kupcev so celo večje kakor so naše možnosti. Žal pa nismo uspeli prodati naših prešanih izdelkov, kljub temu da bi se s cenami lahko vklopili. Tudi oblikovno so stvari dobro prilagojene avstrij-
Varšava: most Slasko Dabrowski
z dovoljenji za uvoz. V mesecu oktobru, ko je bil z Jugoslavijo uveden prost plačilni promet v ameriških dolarjih, se je situacija spremenila, tako da smo prišli takoj do konkretnih poslov, katere bomo realizirali še v letu 1974 in imamo tudi realne možnosti za sklenitev pogodbe za leto 1975. Poleg steklenic za penicilin pričakujemo tudi pogodbo za prodajo artiklov iz asortimana prešanega stekla. Sigurno je, da nam postaja to tržišče zanimivo, ker gre za ozek asortiman in lepe količine.
Avstrija je trenutno eno izmed najbolj krizno obremenjenih tržišč, kar je razumljivo ob dejstvu, da se je avstrijsko gospodarstvo vključilo v evropsko gospodarsko skupnost. Avstrija kot dokaj konzervativna dežela je sedaj pod pritiskom blaga članic EGS, kar je za njih vse prej kot ugodno. Širok asortiman ponu-denega blaga ob zaviranju porasta življenjske ravni je vzrok za marsikateri stečaj tudi dobrih firm. Tudi naši kupci čutijo krizo, vendar smatrajo, da bomo dosedanji obseg prometa lahko obdržali ob pogoju, da bomo izvršili reelekcijo asortimana. Vse manj je mogoče prodati cenenih klasičnih stekel za razsvetljavo. Ta asortiman je preplavljen z izdelki avtomatske proizvodnje. Zato proizvajalci luči iščejo boljša, bolj domiselno dekorirana stekla ne glede na višjo kategorijo cen. Plafonera kot klasično razsvet-ljavno telo doživlja pritiske na ceno prek dobaviteljev iz lokal-
skemu okusu, žal pa je barva stekla ter dodelava in z njo zunanji videz nesprejemljiv. Potruditi se bo treba, da se bodo naši izdelki iz preše čimprej približali kvaliteti naše konkurence.
Na potovanju po Zvezni republiki Nemčiji pa smo bili priče zelo razgibanim dogajanjem. Nekdanje čudežno gospodarstvo doživlja resne pretrese, katere je videti skozi pomanjkanje denarja za investicije, s tem v zvezi pa dnevno časopisje brez prikrivanja objavlja -zaskrbljujoče šte-
Grob neznanega vojaka v Varšavi
v letu 1975
vilke o brezposelnosti, ki se hitro bliža številu milijon. To je najvišje število v zadnjih dvajsetih letih — žal pa še ni dokončno. Realno je pričakovati do februarja odpust še nadaljnjih nekaj sto tisoč ljudi, tako da bo število brezposelnih doseglo 1,2 milijona delavcev.
Takemu stanju primerno se obnaša tudi tržišče. Pri naših poslovnih partnerjih smo z veseljem ugotovili, da so sorazmerno dobro zaposleni in ne uporabljajo skrajšanega delovnega časa. Odpustili so neznatno število neprizadevnih delavcev.
Mišljenje, s katerim pričakujejo novo poslovno leto zaenkrat še ni zaskrbljujoče in nam garantira vsaj takšne posle kot smo jih imeli v letu 1974. Spremembe je opaziti v tem, da gredo odpoklici blaga na krajše obdobje in da se vse bolj polaga važnost na kvaliteto in točnost v obljubljenih in zahtevanih rokih odpreme. Ugotoviti smo morali, da za nobeno površnost ali nedoslednost, da o kvaliteti sploh ne govorim, ni več prostora. Nemške slabo zaposlene steklarne se trudijo na vse načine, da bi se obdržale nad vodo 'v borbi z manjšim povpraševanjem in nasproti naše, kakor tudi druge inozemske konkurence. Vsa ta dejstva nam narekujejo bolj kot kdajjsoli. doslej korektnost, točnost in kvaliteto. In ko smo pri
kupcih videli naše izdelke, ki so šli mimo takih zahtev iz naše proizvodnje, smo se morali resno zamisilti kako ukrepati, da bomo odpravili mnogokrat nerazumljive napake.
Ko sedaj pregledujemo uspešnost našega potovanja lahko ugotovimo, da smo z doseženim lahko zadovoljni. Žal nismo v celoti uspeli v popravku cen, čemur je iskati vzrok v ponudbah naše konkurence, ki hoče za vsako ceno ostati na tržišču. Če ne bi bilo na področju surovin in energetike tako drastičnih premikov bi bili s povečanjem cen za 5—10% lahko zadovoljni, tako nam pa tak odstotek le zmanjšuje težave, nikakor pa v celoti ne pokriva nerealnih podražitev v zadnjih mesecih leta 1974.
Takšna 'ugotovitev nam nalaga razmišljanje o nujnosti iskanja naših notranjih rezerv — katerih imamo dovolj — da bomo na ta način obdržali naše poslovanje aktivno in kljub temu sposobno za uspešno nastopanje na zunanjih tržiščih, brez katerih si polne zaposlitve naših proizvodnih kapacitet sploh ne imoremo zamisliti. Ta resnica nam mora biti nenehno pred očmi in mora postati stalno prisotna pri vseh naših razpravah v gospodarskem letu 1975, katerega moramo realno pričakovati, kot leto naporov in konkretnih dokazovanj, da smo sposobni pokazati na težave, katere moramo uspešno odpraviti in dokazati, da smo zdrav in sposoben kolektiv.
Drago Kozole
ZDA NA PRAGU GOSPODARSKE KRIZE
Družbeni proizvod ZDA je padel za 7 % od lanskega leta in nima velikih možnosti skorajšnjega ozdravljenja. Inflacija še vedno pritiska na gospodarske tokove in se je ne da zaustaviti. Zaradi tega so ZDA prišle v taka gospodarska gibanja, ki jih ekonomija pozna kot skrajno neugodna (stagnaci j a), kjer pada družbeni proizvod in raste inflacija. Seveda se danes vlada ZDA trudi, da tok dogodkov obrne, vendar rezultatov ni kmalu pričakovati. Ker je celo svetovno gospodarstvo zelo-močno odvisno od gibanj v ZDA, se seveda to odraža tudi na druge države, ki jih tare vedno več problemov. Poznano je, da je Steklarna Hrastnik v nekih proizvodnih skupinah zelo povezana s trgom ZDA in Kanade ter je bilo seveda zaradi tega nujno, da se ugotovi ogromna razlika med dispozicijami do junija in dispozicijami kasneje. Zmanjšanje je bilo za 50 %, Ker so bili podatki o gospodarski situaciji v ZDA poznani, smo pričakovali zmanjšanje naročil. Zaradi tega smo vzpostavili kontakte z novimi tvrdkami v Kanadi. Toda tržišče Kanade je majhno >po številu prebivalcev. Ta trg je potrošniško velik, kadar je konjunktura v ZDA dobra, ker največ svojih produktov prodaja tja. V tej situaciji pa so potrošne možnosti tudi v Kanadi omejene. Splošen pojav v ZDA in Kanadi je tak, da danes nihče nima volje plasirati velikih naročil. To je posledica pomanjkanja denarja dn bojazni, da bo povpraševanje še bolj padlo. Zaradi tega so naročila manjša, toda 'bolj pogosta, vendar v tesni odvisnosti od gibanj na trgu. Nihče glasno ne razmišlja o tem, da bi krivulja konjunkture
šla še navzdol. Bojazen, da,je tudi to možno pa je prisotna. Danes v ZDA, Kanadi še ne, veliko tovarn dela le 3 dni na teden, međ njimi tudi take, ki trošijo naše blago. Tržišče ZDA je danes za steklo prava borza, na kateri se pojavijo skoraj vsi svetovni proizvajalci stekla. Veliko je tudi takih, ki jih dosedaj ni bilo (Madžari, Romuni), veliko pa je povratnikov (Zahodna Nemčija, Francija). Mimo teh je tu še domača proizvodnja svetlobnih teles —■ seveda avtomatska iti pa Mehika, ki ima tudi veliko avtomatsko izdelanih stekel. Kvaliteta međ Evropo in ZDA je očitna v prid Evrope. Cene pa so v prid ZDA. Ker pa so razlike v cenah tako velike, ni veliko 'tistih, ki pri štednji, ki je napovedana; posegajo po dražjem blagu. Podjetja, ki sem jih obiskal v kratkem obisku so mišljenja, da se je temu pojavu mrtvila na trgu, možno zoperstaviti s širšimi asortimani blaga, novimi idejami oblik in seveda z racionalno proizvodnjo. Pričakujejo, da bi le tako lahko, mimo države, največ prispevali k zbu-ditvi potrošnika k potrošnji. Ta se je danes potegnil vase in čuva denar za možne slabše čase.
Naši kupci v ZDA in Kanadi imajo zaupanje v nas in pričakujejo, da bomo razširili asortimane z njimi. V ta namen so angažirali tudi svoje dizajnerje in nam posredovali načrte. Objektivno je pričakovati, da bomo z ZDA V letu 1975 naredili približno toliko kot v letu 1974. Poraste pa lahko nekoliko plasma v Kanadi. Za obdobje gospodarske recesije bo to res največ kar lahko pričakujemo. Treba pa bo dobro prijeti za delo.	Mlinar Martin
KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM STEKLARN JE ZASEDALA
Podpisnice obstoječega samoupravnega sporazuma nekovin Steklarn, to je Steklarne Hrastnik, Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina, Steklarski šolski center Rogaška Slatina, Steklarna Herpelje-Kozina, na katerem se je obravnaval Samoupravni sporazum, kakor tudi ostale zadeve, ki so predmetne za skupino slovenskih steklarn, je po obravnavani temi, kjer so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sprejeli naslednje načelne predloge:
1.	Potrdi se poročilo o samoupravni dejavnosti Sporazuma, ki je v veljavi do 31. 12. 1974, s tem da se daje soglasje k delovanju članov komisije za Samoupravni sporazum. Potrdi se tudi poročilo predsednika komisije.
2.	Predstavniki podpisnic — delovnih organizacij in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov, to je predsedniki predsedstva osnovnih organizacij sindikata, predsedniki sveta ZK delovnih organizacij, predsedniki samoupravnih organizacij najvišjih samoupravnih organov skupščin oziroma delavskih svetov, predsedniki zveze socialistične mladine so se odločili, da je Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitve osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela kemijske in sorodnih panog primeren in prilagodljiv tudi za steklarsko industrijo Slovenije, s tem, da se v predlog, ki je bil objavljen v izredni številki Vestnika gospodarske zbornice, z dne 8. 11. 1974 dodajo še naslednje pripombe:
—	v drugem členu vstaviti tudi izraz »delovna skupnost«;
—	v tretjem členu besedo pra-
vičnejši, nadomestiti z besedo »primernejši«;	—
—	v 6. členu dodati tretji odstavek »možnost organiziranosti strokovnih služb tudi za posamezne grupacije« (komisija je mnenja, da bi kljub pristopu k združeni grupni industriji imela še vedno tesnejšo povezavo pri obravnavanju rezultatov grupacije steklarn);
—	proučiti 12. člen glede povprečne akumulacije, glede na dejstvo, da se bo akumulacija v novem sporazumu obravnavala drugače kot v obstoječem, je potrebno izvršiti obračun akumulacije steklarske panoge in v posebnem oddelku predmetnega člena določiti, da mora znašati stopnja akumulacije 3 % od vloženih sredstev, to je višina ki so jo bile obvezne podpisnice sporazuma odvajati tudi doslej, ker je v nasprotnem primeru določilo 12. člena za steklarne nesprejemljivo;
—	v 14. členu ni primerno, da se znova zaposleni delavci upoštevajo, tako da se priznava osebni dohodek, ki jim pripada po analitični oceni delovnega mesta, temveč bi moralo biti določeno, da se priznava povprečni osebni dohodek od delovnih mest;
—	pri družbenem proizvodu se postavlja vprašanje, kako je z zalogami iz preteklega leta glede na materialne stroške;
—	pri 24. členu, ki ga je potrebno proučiti, je mnenje, da bi lahko udeleženke določile še druge kriterije, ki so zanje specifične (vsaj po grupaciji) z omejitvijo do 100 %;
—	v zvezi z 28. členom bo komisija v teku 6' delovnih dni določila tipična delovna mesta v steklarski industriji. Pri tem bodo ta tipična delovna mesta opredeljena tudi s kategorijami poklicev po predlogu samoupravnega sporazuma. Upoštevati je treba, da bi se poklic steklarja (ročnega pihalca I) nahajal od 7—8 kategorije, za ostala delovna mesta pa je potrebno izvršiti razporeditev upoštevajoč že izdelano nomenklaturo poklicev. Podpisnice izdelajo predlog, se sestanejo in predlog predložijo vsaki delovni organizaciji in drugim organom;
—	ob določilu 31. člena se postavlja vprašljivost različnosti nagrajevanja;
—	v 33. členu 85 % osebni dohodek ni primeren;
—	določila v 31. členu, da sistemizacija in drugo določajo zbori delavcev v pol leta, ni primerljivo;
—	v 35. členu, ko se postavlja najnižji neto osebni dohodek za normalni delovni uspeh, se postavlja vprašanje vprašljivosti doseganja sredstev zlasti v primeru ,če delovna organizacija ali TOZD posluje pod nenormalnimi pogoji;
—	postavlja se tudi vprašanje, kdo lahko izreka denarne kazni za kršitve, zlasti pa denarno kazen odgovorni osebi, glede kazenske odgovornosti;
—	v samoupravnem sporazumu je potrebno obdelati oziroma vnesti posebno poglavje o solidarnosti med TOZD oziroma podpisnicami samoupravnega sporazuma, glede na medsebojno kreditiranje, nudenje strokovne pomoči, pomoči pri izvajanju programsko-planskih nalog in drugo;
—	v temeljnih določbah bi bilo potrebno obdelati tudi vprašanje nudenja organizacijsko strokovnih pomoči med podpisnicami tako glede opravljanja skupnih del iz celotne dejavnosti posamezne podružnice.
K 6. točki predlaganega samoupravnega sporazuma združene kemične industrije se na predlog Steklarne Hrastnik TOZD 2 še predlaga, da se vnese določilo posebnega dodatka za štiriizmensko delo, ki je glede na gospodarske, kulturne, športne in družinske prilike poseben pogoj dela na tem področju. Dodatek se predlaga v višini 20 %.
Vsi TOZD vseh podpisnic naj opredelijo svoja sistemizirana delovna mesta upoštevajoč predlog sporazuma, objavljenega v gospodarskem vestniku, tako da predložijo delegatom skupne komisije predloge o razvrstitvi. Pri določitvi je potrebno upoštevati razvrstitev, ki sta jo na sestanku podala tov. Pucelj Branko in tov. Sušin Viktor, tako da se lahko vsak član, ki je zato pristojen, obrne na imenovana tovariša.
V razpravi pri obravnavi predmetnega samoupravnega sporazuma je bilo poudarjeno vprašanje uravnilovke glede na določena razmerja med kategorijami,
glede na družbene obveznosti, ki se iz takšnega ali drugačnega vidika stalno povečujejo in da te družbene obveznosti zmanjšujejo akumulacijo, da bodo podpisnice zelo težko dosegle gospodarske uspehe oziroma rezultate, ki bodo omogočali razdelitev sredstev za osebne dohodke, glede na postavljene samoupravne pogoje, zlasti upoštevajoč najnižji osebni dohodek, da bi. bilo potrebno družbene dajatve omejiti v tem, da je gospodarstvo seznanjeno v celotnem letnem gibanju. Nespoštovanje trenutnih samoupravnih sporazumov ni dalo nobenih sankcij, zato so podpisnice mnogokrat zavestno kršile samoupravni sporazum. Potrjuje se poročilo iz 1. točke, da v steklarski industriji teh kršitev ni bilo, po ugotovitvi komisije, kljub temu, da so določene podpisnice prekoračile sredstva za osebne dohodke, kar je bilo obrazloženo komisiji za presojo in drugim republiškim organom.
Iznešeno je bilo tudi mnenje, da bo potrebno v okviru slovenskih steklarn izvršiti tesnejšo povezavo — integracijsko obliko glede delitve dela, glede enotnosti v okviru združene kemične industrije, organizacije določenih strokovnih služb in drugo. O predmetni enotni organizacijski obliki je že bilo razpravljano na določenih samoupravnih organih, vendar za predmetne rešitve ni bilo podanih nobenih idej. Komisija priporoča vsem podpisnicam nekovin steklarn morda tudi za druge, da se zač-
nejo organizirati z miselnostjo tesnejšega integracijskega sodelovanja.
Podpisnice so se tudi sporazumele, da skupno izdelajo sistemi zacijo delovnih mest po metodi združene kemične industrije s specifičnostjo steklarske industrije, v ta namen bo organizirana posebna komisija.
Kljub pristopu k enotnemu samoupravnemu sporazumu, bo v okviru steklarske industrije še obstajala strokovna komisija, medtem ko bodo delegati posameznih TOZD sestavljali skupni samoupravni program. Komisija bo imela nalogo, da izvršuje in pregleduje obračunane finančne kvantifikacije po posameznih podpisnicah in TOZD. V tem pogledu bo potrebna najprej enotna sistemizacija, upoštevana po nomenklaturi kot je že bilo navedeno. Delegati za zbor so bili že predhodno določeni oziroma izvoljeni, vendar so dolžne podpisnice posamezni TOZD izpolniti predmetne priložene obrazce in poslati združeni kemični industriji. Prav tako so podpisnice dolžne izpolniti obrazce za izdelavo obračunov.
Poročilo, predlog sporazuma in določila, ki so navedena v tem poročilu, so enoglasno potrdili vsi prisotni, to je predstavniki delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij ter obstoječa komisija, kar zagotavlja predsednik komisije.
Predsednik komisije za samoupravni sporazum nekovin steklarn Sušin Viktor, dipl. prav.
		
I DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACJIE OBČINE HRASTNIK | § ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM I SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1975
E	—	Skupščina občine Hrastnik
E	—	Občinska	konferenca ZK
—	Občinski odbor ZZB NOB Hrastnik
—	Občinska konferenca SZDL
=	—	Občinska	konferenca ZSMS
=	—	Občinski	sindikalni svet
Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiinm
Terenska organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del želi članom kolektiva, organom upravljanja ter vsem prebivalcem občine obilo osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1975.
USTANOVNI OBČNI ZBOR DELOVNIH IN TELESNIH INVALIDOV HRASTNIKA
V nedeljo,- dne 15. decembra t. 1. je bil ustanovni občni zbor delovnih in telesnih invalidov Hrastnika, katerega se je udeležilo1 okrog sto članov in zastopnikov.
Začasni predsednik društva tov. Mlakar Anton je spregovoril o dosedanjem delu društva invalidov
Sestanka so se udeležili od povabljenih sekretar OK ZKS Hrastnika tov. Samo Logar, zastopnik odbora telesnih in delovnih invalidov Slovenije, ter predsednik TI Žalec tov. Lužnik, predstavnik iz Laškega, nadalje predstavnik občinskega sindikalnega sveta Hrastnik tov. Ačkun, zastopnik 00 ZB NOV in predsednik športnega društva Invalid tov. Franc Kerin ter zastopnik sindikalne podružnice rudarjev Hrastnik.
Referat o delu iniciativnega odbora in nakazane bodoče naloge je podal začasni predsednik društva tov. Anton Mlakar ter med drugim orisal, kako je nastalo naše društvo.
V letu 1971 se je ustanovilo društvo telesnih in delovnih invalidov s sedežem v Trbovljah. Ker pa to društvo ni moglo odigrati v takem obsegu tisto vlogo, katera se je pričakovala, se je pri nas v Hrastniku sestal iniciativni odbor, sicer redno izvoljen od članov invalidov v delovnih organizacijah, ter si iz-
volil začasno vodstvo. Ni bilo nič zgrešenega, kajti takoj se je poznalo, da obstoja neko društvo, ki skrbi za delovne invalide, sicer res nekje več, nekje manj, vendar pot društva je bila začrtana, ' pa tudi uspehi so že vidni. To pa predvsem tam, kjer obstojijo aktivi delovnih invalidov, kateri sproti rešujejo nastajajoče probleme, katerih pa žal ni malo. Vodstvo društva se je resno oprijelo dela, kar gre predvsem zasluga vodilnim funkcionarjem, katerim ni bilo žal prostega časa, katerega so žrtvovali za urejevanje problemov. To pričajo tudi mnogi sestanki odbora, razne intervencije in podobno. Predvsem je bila skrb društva v nudenju pravne pomoči članom, kateri smatrajo, da nimajo svoje zadeve pravilno urejene, za kar je skrbel in urejeval dipl. pravnik tov. Viktor Sušin, za kar se mu Dl Hrastnika najlepše zahvaljuje. To pomoč bo tudi še nadalje nudil vsako sredo od 15. ure dalje na občinskem sindikalnem svetu.
Zahvala gre tudi Društvu invalidov SRS, ki nam je nudilo vso' pomoč v začetku delovanja našega društva. Isto velja tudi za naše delovne organizacije in sindikalne podružnice, katere so nam nudile pomoč, da smo prebrodili začetne težave.
Društvo je organiziralo v tem obdobju tudi štiri izlete, en sre-čolov, kateri so prispevali k zbli-žanju in spoznavanju hrastniških invalidov med sabo. Precej naših članov je tudi vključenih v ŠD Invalid Hrastnik, s katerim imamo tesne vezi, ter bomo poskušali z akcijo vanj vključiti čim več članov. Tudi za rekreacijo invalidov bo potrebno še več narediti.
Vsekakor ipa bo potrebno postaviti za boljše delo našega društva poverjenike ali podobno v krajevnih skupnosti, tako da se ne bodo zgodili primeri, da je nekje res težak invalid, o katerem se pa ne vodi dovolj računa, ali pa da je prepuščen zgolj naključju, če mu pač kdo pomaga. Naša prva skrb je pomoč invalidom in v tej smeri naj bo tudi usmerjeno naše delo. Društvo je nekaj primerov . tudi finančno podprlo ter upa, da bo po možnostih v bodoče še več.
Predsednik je nanizal še razne. probleme, katere je društvo uspelo ali pa tudi ne rešiti ter
Delovno predsedstvo na ustanovnem občnem zboru delovnih in telesnih invalidov Hrastnika
na koncu svojega referata apeliral na vse delovne invalide, zaposlene v kolektivih Hrastnika, da se tudi oni po svojih možno-
Na -kratko bi navedel nekaj važnejših sklepov:
1.	Postaviti po krajevnih skupnostih poverjenike, ki bodo skrbe-
Več kot sto delovnih invalidov Hrastnika se je udeležilo ustanovnega
občnega zbora
Zastopnik republiškega odbora telesnih in delovnih invalidov Slovenije
stih polno angažirajo v proizvodnji, kajti včasih, so tudi primeri, ki pričajo obratno.
Vsekakor uspeh dela društva je precejšen, vendar je še dela. obilo, ter želim novemu vodstvu, da- naše začeto delo nadaljuje in da bi bil uspeh še boljši.
Skoraj vsi zastopniki so se o-glasili v razpravi ter nam zagotavljali vsestransko pomoč in dali napotke za naše nadaljnje delo, kar velja posebno za sekretarja OK ZKS Hrastnika in zastopnika republiškega odbora.
še je bilo govora o diskusiji, vendar se vsega ne da pisati, ker je premalo prostora, 'rad pa bi omenil pritožbo nad nizkimi o-sebnimi dohodki težkega invalida tov. Alojza Špana, zaposlenega v Steklarni Hrastnik. Več o tem še v sklepih, katere je sprejel občni zbor, ki nazorno prikazujejo1 našo problematiko, katera je bila v glavnem že v diskusiji.
li, da se ne bi dogajali na terenu problemi, tki jih društvo ne bi poznalo ter da se v letu 1975 vključi v naše društvo vse invalide in telesno prizadete obcanè.
2.	Še nadalje bo društvo nudilo pravno pomoč svojim članom, ter materialno šibkim članom nudilo pomoč v mejah svojih zmožnosti.
3.	Posebno pozornost bo naše društvo vodilo za nadarjene otroke materialno šibkih delovnih invalidov ter jim pomagalo pri iz-poslovanju štipendij za nadaljnje šolanje.
4.	Potrebno bo iskati tudi po1-moč pri programiranju novih stanovanjskih blokih, da bi .se gradila tudi stanovanja za težje invalide z vozički, katerim naj bi bil dostop v stanovanje bolj prikladen. Tej kategoriji invalidov bo' potrebna čim večja naša pomoč.
5.	Predlagamo, da se v vseh kolektivih, kjer so delovni invalidi, formirajo aktivi, kar velja zlasti za rudnik Hrastnik, tako da bi se razne nepravilnosti ali problemi, ki se pojavljajo, sproti reševali, kar hi vsekakor bilo v prid tako delovnim invalidom kot tudi vodstvom podjetij.
6.	Posebno pozornost bomo posvetili športni rekreaciji, organiziranju izletov ter skušali poslati enega nepokretnega mladinca na sončni vlak.
Torej bodoče delo društva delovnih invalidov Hrastnika naj bo prvenstveno usmerjeno v humano delo, to je pomagati človeku, ki je pomoči nujno potreben.
Želimo novemu odboru, da bi v tem poslanstvu tudi uspel.
Kari Grčar
Čitajte
STEKLARJA

URESNIČITEV PROTIINFLACIJSKEGA AKCIJSKEGA PROGRAMA
Pogoste so bile zahteve, in to v najpomembnejših partijskih in družbenopolitičnih organih, da je treba hkrati z analizo uresničevanja politike družbenega in gospodarskega razvoja v tem letu ter možnostmi družbenega razvoja v prihodnjem letu celoviteje oceniti in ugotoviti dosedanje u-spehe pri uresničevanju protiinflacijskega akcijskega programa. Zato so predlagatelji gradiva hkrati z analizo uresničevanja gospodarske politike v tem letu predložili tudi informacijo o u-resničevanju tega programa ter pregled storjenih ukrepov za u-resničenje sprejete protiinflacijske politike.
V informaciji je poudarjeno, da so bile v akcijskem programu predvidene štiri smeri: doseganje višje stopnje gospodarske rasti, znižanje stroškov, zaščitni u-krqpi pred negativnimi vplivi sprememb v strukturi, delitvi in menjavi svetovnih surovinskih in energetskih virov ter oblikovanje družbeno-ekonomskega sistema na podlagi nove ustave.
Ukrepi za pospeševanje gospodarske rasti so dali zadovoljive rezultate. Proizvodnjo in investicijsko dejavnost so spodbujali mnogi ukrepi, ki so tudi omogočili, da so bili v materialni proizvodnji doseženi nadpopreč-ni uspehi. Tolikšna rast proizvodnje je omogočila, da se je v družbenem sektorju podvojila rast zaposlenosti in delovne storilnosti, pri spreminjanju gospodarske strukture pa so bili doseženi nekoliko slabši rezultati.
Vsi ukrepi pomenijo v bistvu nadaljevanje akcij, ki so začele v prejšnjem letu in je bil njihov cilj, da se normalizirajo finančna gibanja v družbeni reprodukciji ter da akumulacija in investicije preusmerijo k prednostnim razvojnim ciljem. Namen u-krepoiv je še bil, da bi zagotovili nadaljnjo dinamično gospodarsko dejavnost zlasti v deficitarni industrijski in kmetijski proizvodnji, povečanje zaposlenosti in delovne storilnosti, s tem pa tudi rast osebne porabe in življenjskega standarda.
Druga smer akcije in ukrepi naj bi zagotovili spremembe v delitvi narodnega dohodka in družbeni porabi, da bi se povečala reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Pri tem so bili doseženi omejeni manjši uspehi. Skoraj celotna regulativa o delitvi in porabi je bila prenesena na republike in pokrajini. Urejanje razmerij na novi podlagi pa je počasno. Tako npr. še niso v vseh republikah uveljavili novega sistema obdavčevanja dohodka organizacij združenega dela niti financiranja skupne porabe, prav tako pa tudi še ni med republikami usklajena politika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Na vseh ravneh in v vseh oko-
ljih je tudi premalo organizirane aktivnosti za premagovanje negativnih vplivov, ki jih povzroča nenormalno in izredno povišanje tujih cen, na celotno družbeno delitev oziroma na celotno gospodarstvo in negospodarstvo. Manjši učinki so bili doseženi tudi z ukrepi v zunanjetrgovinski menjavi. Poleg tega večina teh ukrepov ni bila sprejeta pravočasno in je bilo treba zato med letom trikrat določati razmerja v plačilni in devizni bilanci države.
Izkušnje pri uresničevanju tega programa so pokazale, da je treba hitreje reševati tudi nekatere dolgoročne probleme in ne samo kratkoročne. Vsiljuje se sklep, da bi bilo treba v politiki gospodarske stabilizacije v letu 1975 ohraniti tiste smeri, ki jih je vseboval -tudi letošnji protiinflacijski program.
Nekateri ukrepi pa zaslužijo seveda večjo pozornost. Glede krepitve materialne podlage združenega dela je bil sklenjen dogovor o merilih in višini obremenjevanja dohodka organizacij združenega dela, nadalje so bili dolgoročni plasmaji narodne banke preneseni na uporabnike teh kreditov, odpravljen je bil davek od storitev v trgovini- in znižane so bile stopnje prometnega davka za izdelke.
Za uresničitev predvidene politike cen in odpravo neskladij na trgu je bilo sprejetih več u-krepov, ki naj bi izboljšali materialni položaj kmetijstva. Podaljšan je bil regres za umetna gnojila, sprejete nove garantirane cene pšenice, sprejeti ukrepi za izboljšanje politike cen živine ter več ukrepov za izboljšanje preskrbe trga z nekaterimi pomembnimi izdelki.
Na področju dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe je bil izdelan sistem popravkov finančnih rezultatov, zvezni izvršni svet pa nenehno spremlja gibanje sredstev skupne porabe. Kar zadeva razvojno politiko in investicije, je bila sprejeta elektroenergetska bilanca za to leto, zagotovljene pa so bile tudi u-godnejše možnosti za boljšo in racionalnejšo uporabo prihrankov naših državljanov, ki delajo v tujini. Sprejet je bil tudi program priprav za družbeni plan razvoja naše države v prihodnjih petih letih, pripravljen pa je tudi dokument o osnovah skupne po--litike dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 1985.
V zvezi z gospodarskimi odnosi s tujino so sprejeti ukrepi, ki naj bi spodbudili izvoz in zmanjšali uvoz, ter dodatni ukrepi za izboljšanje plačilne bilance. Poleg tega se je začel postopek u-sklajevanja zaščitne politike z razvojnimi potrebami, opravljena je bila revizija uvoznih taks ter sprejeti ukrepi za spodbujanje izvoza kmetijskih pridelkov.
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku čestita vsem svojim članom in ljubiteljem planin in jim želi srečno novo leto 1975.

Kolektiv samopostrežne trgovine pri steklarni
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto 1975 I	in se priporoča
AKCIJA SOLIDARNOSTI ZA KOZJANSKO
Minilo je 6 mesecev odkar je to področje prizadejal močan potres, ki je povzročil veliko materialno škodo. Posledice bomo lahko sanirali le vsi, ki živimo in delamo na slovenskem prostoru. Zato smo se >v Sloveniji odločili, da bomo sredstva zbirali na način, ki ne predstavlja nove obremenitve gospodarstva in sicer z delom v prostem času za Kozjansko in drugimi že znanimi načini.
Prvi krog zbiranja sredstev smo uspešno končali, medtem ko je drugi krog zbiranja pomoči precej v zaostanku, zato so predstavniki občinskih koordinacijskih odborov na 3. seji, ki je bila 17. 12. 1974 v Šentjurju pri Celju sprejeli sklep, da se mora drugi krog solidarnosti zaključiti do 31. 1. 1975.
Vsepovsod so prisotna vprašanja kam s tolikim denarjem? Da bi imeli dejansko predstavo, kaj pomeni en delavnik zaposlenih v Sloveniji v odnosu na ocenjeno škodo, podajamo naslednje podatke. Škoda nastala zaradi potresa je ocenjena na 68 milijard starih dinarjev, en delavnik v Sloveniji pa prinese okrog 7,6 milijarde sta-rih dinarjev. Skupno zbrana sredstva^ v prvem krogu solidarnosti znašajo nekaj nad 9 milijard starih dinarjev. Vsa zbrana sredstva iz prvega in drugega kroga solidarnosti pa znašajo nekaj nad 13 milijard starih dinarjev.
Z dosedaj zbranimi sredstvi je na prizadetem področju bilo urejeno veliko, isaj ni več družine, ki bi bivala pod šotorom, to pa ne pomeni, da imajo urejene stanovanjske razmere, saj so obstoječe objekte usposobili le za začasno bivanje. Za to ima precej zaslug gradbena operativa Slovenije, ki je kljub slabim vremenskim pogojem vztrajala pri delu.
Na Kozjanskem je zgrajeno ali se gradi 9 šol. Šoli Loka in Zibika sta že zgrajeni, šola v Pristavi pa bo dokončana do konca letošnjega leta, vse ostale pa do
pričetka šolskega leta 1975/76. Med temi devetimi šolami je tudi šola Vinski vrh, ki jo gradijo Zasavske občine, šola bo končana do pričetka naslednjega šolskega leta.
Vse šole se gradijo iz drugih virov in ne iz zbranih sredstev prvega in drugega kroga solidarnosti. Solidarnostna sredstva drugega kroga, zbrana v občinah Domžale, Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik bodo porabljena za ^sanacijo škode na področju občine Šmarje in sicer za krajevno skupnost Vinski vrh. V tej krajevni skupnosti je angažirana zasavska gradbena operativa in sicer »Beton« Zagorje, ki gradi šolo, SGP Hrastnik pa izvaja sanacijska dela na stanovanjskih objektih privatnega sektorja. Dve delovni organizaciji iz Zasavja je potrebno v tej solidarnosti izdvojiti, saj so poleg realizacije obeh krogov solidarnosti organizirali tudi udarniško akcijo na področju krajevne skupnosti Vinski vrh. To sta PTT Trbovlje, ki je krajevno skupnost Vinski vrh povezalo s svetom s postavitvijo telefonske zveze in Splošno gradbeno podjetje Hrastnik, ki je z več kot 100 zaposlenimi in svojo mehanizacijo usposabljalo ceste na Vinskem vrhu.
Ko sem skupno z delegacijo zasavskih občin obiskal gradbišče nove šole, ki bo do konca decembra letošnjega leta pod streho, sem prisostvoval razgovoru s predstavniki krajevne skupnosti in predsednikom Skupščine občine Šmarje. V razgovoru je bila med ostalim posebno izražena zahvala prebivalcev krajevne skupnosti Vinski vrh, kakor tudi predsednika Skupščine občine Šmarje vsem občanom revirjev za že dosedaj nudeno pomoč.
Upam pa, da primera podjetij PTT Trbovlje in SGP Hrastnik ne bosta ostala osamljena, ampak da bo> to impuls za še več takšnih in podobnih akcij na prizadetem področju.
Krsnik inž. Franjo
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
Po obširnih javnih razpravah o samoupravnih sporazumih interesnih skupnosti v občini Hrastnik smo na volitvah v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih izvolili delegate za vse samoupravne interesne skupnosti.
Izvolili smo tako delegate za posamezne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki se ravno v času, ko to poročamo, shajajo na prve sestanke, kjer bodo poleg ostalega izvolile svoje izvršne organe, razpravljale o preteklem delu, planih za prihodnje leto in lede sprejele.
Glede na to, da bo naš list izšel konec decembra letos in nato šele v začetku februarja prihodnjega leta, smo se odločili, da objavimo predloge kandidatov za vodilne funkcije v posameznih skupščinah SIS, sestave izvršnih odborov in sestave organov samoupravne delavske kontrole za posamezne interesne skupnosti. Podatki so vzeti iz dokumenta koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Hrastnik. V primeru sprememb, ki bi eventualno nastale na skupščinah posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, pa bomo lete objavili v naslednji številki našega lista.
Predlogi so torej naslednji:
Skupnost krajevnih skupnosti
Predsednik Prosenc Tone, podpredsednik Šentjurc Boris. Izvršni odbor: predsednik Kozole Drago in člani: Sršen Franc, Be-vec Justa, Klemen Zoran, Potočili Jože, Dernač Alojz, Razdev šek Ivan ml., Kreže Silva, Peklar Alojz, Kajič Mirko, Kmet Marjan. Organ samoupravne delavske kontrole: predsednik Mlinarič Jože in člani: Brečko Anton, Mešiček Ivan, Smuč inž. Karl in Kastelic Anton.
Samoupravna interesna skupnost požarne varnosti
Predsednik skupščine Urbajs Ivan in podpredsednik Gnus Ivan. Izvršni odbor: predsednik Majcen Darko in člani: Grohar inž. Jože, Gorjup Branko, žagar Stane, Klemen Zoran, Knap Dominik, Košir Ivan. Organ samoupravne delavske kontrole: predsednik Rotar Franc in člani: Zupanc Pavle, Zorko Franc, Pevec Karl in Kavzar Janez.
Samoupravna interesna skupnost zdravstvenega zavarovanja
Predsednik 'skupščine Medvešček Ivan, predsednik zbora izvajalcev Selič Zora, predsednik zbora uporabnikov Halzer Vili. Izvršni odbor: predsednik Mlinarič dr. Martin in člani: Dolanc Stanko, Slokan Roman, Strgar-šek Janez, Moprivc Marija, Ha-meršek dr. Bojan, Matko Tatjana, Gorjup Manja in Toplak dr. Jože. Organ samoupravne delavske kontrole: predsednik Kotnik Konrad in člani: Kaluža Marjan, Perčun Alojz, Arlič Stane, Kušar Alojz.
Samoupravna interesna skupnost zaposlovanja
Predsednik skupščine Janežič Alojz. Predsedstvo skupščine: predsednik Sihur Lado in člani: Janežič Alojz, Jazbinšek Ciril, Kršim Franc, Potušek Valentin, Grum Ferdinand, Gorjup Vida in Zver Mirko. Samoupravni organ delavske kontrole: predsednik Šmuc inž. Janez in člani: Hribar Karli, Predovnik Marija, Plahuta Milan in Ločičnik Maks.
Samoupravna interesna skupnost temeljne izobraževalne skupnosti
Predsednik skupščine šikovec Elvira, podpredsednik Hrovatič inž. Vinko. Predsednik zbora uporabnikov Potušek Valentin, predsednik zbora izvajalcev (izvoli skupščina iz delegatov izvajalcev). Izvršni odbor: predsednik Mlinar Martin in člani: Skočir Niko, Simerl Milan, Planinc Slavko, Baloh Blaž, Gorjup Vida in Mameršak Davorina. Organ samoupravne delavske kontrole: predsednik Kreže Franci in člani: Volfand Viki, Kreže Pavla, Surina inž. Ivan in Logar Metka.
Samoupravna interesna temeljna telesnokulturna skupnost
Predsednik skupščine Greben Vili, podpredsednik Erman inž. Silvo, predsednik zbora uporabnikov Majcen Milan, predsednik zbora izvajalcev Pevcin inž. Henrik. Izvršni odbor: predsednik Pergar inž. Marjan in člani: Češnovar Franc, Laznik Adolf, Senegačnik Janez, Razpotnik Mirko, Bauerheim Pavle in Str-garšek Janko. Organ samoupravne delavske kontrole: predsednik Zaletel Adi in člani: Mravljak
Branko, šušter Karli, Potušek Anton in Mlakar Boris.
Samoupravna interesna temeljnokulturna skupnost
Predsednik skupščine Dolanc Marjan, predsednik zbora uporabnikov Šerbak Ivanka in predsednik zbora izvajalcev Ramšak inž. Silvo. Izvršni odbor: predsednik Babič inž. Adam in člani: Rebernik Rada, Malovrh Viktor, Medved Karlo, Ostrožnik Mirko, Dremel Karli in Dušak Albin. Organ delavske samoupravne kontrole: predsednik Grašič Dušan, člani: Stopinšek David, Žagar Rudi, Zajc Majda in Matekelj Lado.
Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo
Predsednik skupščine dr. Prah Anica, podpredsednik Kavzar Darinka. Izvršni odbor: predsednik Suhadolčan Ivan in člani: Rotar Darko, Zavrašek Viktor, Matere Nada, Senegačnik Alojz, Krajnc Ludvik in Knez Marija. Organ samoupravne delavske kontrole: predsednik Pogačnik Andreja, člani: Venko Joža, Stradar Bla-ženka, Cvelbar Venčeslav in Srebotnik Jurij.
Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva
Predsednik skupščine Kovač Ivica, podpredsednik Savkovič Ilija. Izvršni odbor: predsednik Kmet Lado in člani: Stošicky Marija, Kovač Sanda, Milinovič Lenka, Starina Anica, Cigeljnak Marija in Šikovec Silvo. Organ samoupravne delavske kontrole: predsednik Laznik Karmen in člani: Sihur Erno, Jagodič Zdenka, Delphi Gerhard in Kovač Ivan.
Samoupravna stanovanjska skupnost
Predsednik skupščine Klanšek Jože, podpredsednik Kolar Erno. Predsednik skupščine za gradnjo Ličen Iztok, podpredsednik Predovnik Ervin. Predsednik skupščine solidarnosti Ulaga Janez in podpredsednik Lamovšek Franc. Predsednik skupščine za vzdrževanje Kušar Branko in podpredsednik Javoršek Miha. Izvršni odbor enote za gradnjo stanovanj: predsednik Meterc inž. Alojz in člani: Korbar Franc, Slapšak Franc, Ličen Iztok, Sihur Zdenko, Božič Franc in Dr-stvenšek Alojz. Izvršni odbor enote za družbeno pomoč: predsednik Logar Boris in člani: Prah Ivan, Bočico Silvo, Kreže Marjan, Kastelic Branko, Dolanc Stane in Klemen Samo. Izvršni odbor enote za vzdrževanje: predsednik Činžar Ivan in člani: Kajič Franc, Žohar Anton, Lebar Franc, Matek Jože, Abram Stanko in Vrečar Vili. Izvršni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti: predsednik Debelak Lado in člani: Platinov-šek Karl, Kotar Karl, Ačkun Miha, Blaško Mirko, Frum Ivan, Plaznik Slavko, Prosenc Anton in Stošicky Hinko.
Samoupravni organ delavske kontrole: predsednik Šoba Jože in člani: Jeršin Ignac, Cimperšek Alojz, Salmič Nada in Brilej Franc.
Kot smo že v uvodu zapisali, so to v času poročanja šele predlogi. V celoti smo objavili sestave vseh teh organov predvsem tudi zaradi tega, ker je v njih precejšnje število članov našega kolektiva, obenem pa bo možna primerjava, kako smo zastopani v vseh organih samoupravnih interesnih skupnosti.
J. S.
SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE TEMELJNE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE HRASTNIK
želi vsem športnikom in športnicam Hrastnika mnogo uspehov in športne sreče v letu 1975!
Ki /--VNi /—CNJ /—'CkT /—nNI /~\'n7 i~\Si '—^<1 /—'CNJ ^ /—■CK? VNj !~è<l
/ \ I /J/'l \ \ iJ/jI \ l lJ/sl \ I lJ/,1 \ I iJ/yl \ I /✓/,/ \ 11J/j! \ I lJ/,1 \ I lj/,l WtJhlW IJ/M11 lJ/sl \ I iJfsl \	\ I tl/jl \ I /JZc/ VI lJ//l \ I IJ/Ji1 iJU \ I M J V1 /-J/W VI /.//>/


Lovska družina Hrastnik vabi vse zaposlene v organizaciji združenega dela Steklarne in njihove svojce na
SILVESTROVANJE
v torek, 31. 12. tizan.
1974 s pričetkom ob 19.30 v dvorani TVD Parr
m
'Mi tèi
m VM
ym
» n
#t yM
u\>t3 * $
i 81 |frf
m
'Opi
t-
Nri	■CNj /rTOvTi ACCKi /-V<| /rCCNj /rTONj lCß<\	l—<S]	/-^I /~^<i	l~^<i
m*
mp
im
SÉ
.
s«
ste
im
ste
im
Ste
š*ta
SfÉ3
ìM
M)
hv,&
im
m
im
=m
h'Z'\
ste
im
ste
im
im
mp
S«|2
m
im
m»
Organizator prireditve je Lovska družina, ki bo poskrbela za lovske in domače specialitete in dobro kapljico po nizkih cenah. Za veselo razpoloženje pa bodo kot ponavadi poskrbeli VESELI BERAČI.
Rezervacije in vse ostale informacije dobite pri tov. ROG-LlC MAJDI na šoli NHR na Logu (pisarna Temeljne izobraževalne skupnosti) ali po tel. 814-755.
Tistim članom OZD Steklarne, ki se silvestrovanja ne bodo udeležili v dvorani TVD Partizan, želimo prav tako srečno in uspehov polno novo leto 1975!
Lovci Lovske družine Hrastnik
Razvojne možnosti v prihodnjem letu
Ustanovna skupščina samoupravne interesne kulturne skupnosti Hrastnik
Družbenoekonomski razvoj naše države v prihodnjem .letu bo pod vplivom velike aktivnosti pri uresničevanju ustave in nalog, ki izvirajo iz kongresnih dokumentov, ter oblikovanja samoupravno organziranih temeljnih organizacij združenega dela. Pri tem je pričakovati bistven napredek v razvoju odnosov med prometnim, proizvajalnim in finančnim področjem, in sicer v tem smislu, da bodo neposredni > proizvajalci razpolagali z dohodkom in sredstvi za razširjeno reprodukcijo.
Pri ocenjevanju razvojnih možnosti v prihodnjem letu je treba upoštevati, da se bo pospešeno nadaljevalo usklajevanje gospodarskega sistema z ustavnimi spremembami in prenašanje družbene regulative na združeno delo. Na tej podlagi se bodo pospešeno pripravljali tudi srednjeročni in dolgoročni razvojni programi in načrti.
Dosedanja praksa kaže, da z ohranjevanjem sedanjega gospodarskega sistema in njegovih mehanizmov ne bi mogli v prihodnjem letu dosegati pozitivnih rezultatov. Zato so nujno potrebne popolnoma nove rešitve in novi odnosi, v katerih bo združeno delo oblikovalo ekonomsko politiko in jo družbeno' odgovorno uresničevalo.
V gradivu je rečeno, da bomo leto 1975 začeli z mesečnimi prirastki, ki ne bodo' zagotavljali zadovoljive poprečne letne rasti. Plačilna sposobnost bo v začetku prihodnjega leta mnogo slabša, kot je bila v začetku tega leta, prenesena pa bo tudi visoka rast cen. Toda če bi se poleg te prenesene ravni nadaljevala hitra rast cen, bi inflacija ogrozila ne samo nadaljnjo dinamiko gospodarske rasti, ampak bi tudi omejila možnosti za uveljavljanje novih družbeno-ekonomskih -odnosov na samoupravni podlagi-
Poudarjeno je tudi, da je treba v prihodnjem letu računati s plačilno bilančno zaporo, ki že ob koncu tega leta predvsem o-mejuje gospodarsko rast. Potemtakem je treba še nadalje pričakovati, da bodo pogoji za prodajo našega blaga v gospodarsko razvitih državah težki, da se bo povečal pritisk njihovega izvoza na naš trg ter tudi, da bo konkurenca na tržiščih držav v razvoju večja.
Slednjič lahko rast proizvodnje v posameznih območjih in pri nekaterih potrošnikih omejujejo tudi pomanjkanje električne energije in težave pri prenosu te energije.
Razvojna strategija, prednostni cilji in naloge za prihodnje leto bi morali biti tako zasnovani, da bi se družbeni proizvod celotnega gospodarstva povečal za približno 6 %. Takšna rast bi omogočila tudi večjo delovno storilnost in krepitev kakovostnih razvojnih dejavnikov, nadalje bi v primerjavi z letošnjim letom zmanjšala tekoči primanjkljaj v plačilni bilanci, poleg tega pa zagotovila počasnejšo rast skupne porabe s tem, da bi bila rast investicij v osnovna sred-
stva hitrejša. Pri tem je upoštevana usmeritev organizacij združenega dela in celotne družbe v krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva ter spodbujanje prestrukturiranja gospodarstva in njegove modernizacije. Uresničiti bi bilo treba politiko, da mora biti 'nominalna rast splošne in skupne porabe za tretjino manjša od rasti nomi-jialnega družbenega proizvoda.
Pri "določanju ukrepov na vseh področjih gospodarske in socialne politike v prihodnjem letu bo treba upoštevati, da se morajo nadalje razvijati socialistični samoupravni družbeno-ekonomski odnosi, zagotoviti moramo dinamičen gospodarski razvoj in zunanjo likvidnost države, stabilno rast življenjskega standarda prebivalstva, hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in nadalje povečanje zaposlenosti.
Med prednostnimi cilji je treba oddeliti tiste, ki bi omogočili takšno stopnjo družbene sa-moorganiziranosti združenega dela in celotne družbe, da bi lahko uspešneje premagovali sedanje težave ter preprečili nadaljnje divjanje cen in inflacije, za vsako ceno ohranili doseženo raven zunanje likvidnosti države s tem, da se zmanjša tekoči primanjkljaj, poleg tega pa tudi radikalno spremeniti neugodna gibanja v gospodarski menjavi s tujino.
“ Pri organizacijah združenega dela je treba premagati razdrobljenost, to pomeni, da je treba pospešiti konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela, uveljavljanje novih odnosov v njihovih asociacijah ter med deli združenega dela, interesnih skupnosti v- gospodarstvu, pa tudi med gospodarstvom in negospodarstvom, in to na podlagi družbene menjave dela.
Materialni obseg razvojne politike temelji na predvidevanjih, da se bo družbeni proizvod povečal za pribilžno 6 %. Pri tem naj bi se kmetijska proizvodnja povečala za 2,5 %, industrijska proizvodnja za približno 7 do
7.5	%, a zaposlenost za 3 %.
Dinamična rast industrijske in
kmetijske proizvodnje ustvarja realne možnosti, da bi se izvoz blaga povečal za približno 10 %, medtem ko bi povečanje blagovnih rezerv v tem letu, racionalnejša uporaba energetskih goriv in zmanjšanje uvoza hrane omogočili, da bi bila rast uvoza blaga počasnejša in se ne bi povečala za več kot 4 %. Poraba bi morala rasti počasneje, najhitreje bi rasle investicije. Vlaganja v obratna sredstva bi morala rasti občutno počasneje kot pa investicije v osnovna sredstva, zato, da se ne bi neupravičeno kopičile surovine in polizdelki. In končno, realni osebni dohodki v gospodarstvu bi se morali v poprečju povečati za približno
3.5	%, torej enako kot storilnost dela, a izplačila osebnih dohodkov bi morala biti v skladu z delitvijo ustvarjenih nominalnih o-sebnih dchdkov. Sredstva za splošno in skupno porabo pa bi bila v letu 1975 za tretjino manjša od rasti nominalnega družbenega proizvoda.
Danes prinaša življenje izredno "dike spremembe, saj se bistveno spreminjajo in preurejajo naši družbeni temelji. Odnosi med ljudmi v vseh skupnostih so namreč v osnovi le odsvit, v katere ljudi postavlja proizvodnja in temeljni družbeni lastninski odnosi. Prerajanje notranjega življenja v večjih in manjših skupnostih je seveda dolgotrajen, postopen, pa tudi težaven in nemalokrat boleč proces, ki sega prav v korenine posameznikove eksistence in njegove vzraslosti v skupnost.
S tem dobiva tudi kultura novo poslanstvo, ki ji edino pripada. Ni več tradicionalen ornament in malomeščanski paradni rekvizit, ni več, ne sme biti kakršenkoli nadomestniik, marveč izraz potrebe po globljem in resničnem življenju.
V	oblikovanju talcih odnosov na področju kulture bo imela svojo veliko vlogo na novo ustanovljena samoupravna interesna kulturna skupnost, kot posebna oblika neposrednega samoupravnega povezovanja ustvarjalcev, ki delajo v teh dejavnostih s porabniki kulturnih dobrin. Bistvo odnosov, ki jih moramo izbojevati na podlagi ustavnih rešitev je, da delovnemu človeku, ki del svojega dohodka namenja zagotavljanju svojih potreb in interesov za kulturo, zagotovimo odločilen vpliv na razporejanje teh sredstev in družbeno-ekonomsko kontrolo nad njihovo uporabo.
V	delovnih -organizacijah moramo vzpodbujati kulturne interese zaposlenih z načrtnejšim in-
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI HRASTNIK — SPODNJI DEL
Vprašanja:
—	Kdo je zadolžen in ali je mogoče postaviti primerno ograjo ob avtobusnem postajališču pri steklarni?
—	Ureditev in zagotovitev javne razsvetljave v spodnjem delu Hrastnika.
—	Ker je zaradi gradnje novega mostu čez Savo onemogočeno poslovanje vinotoča v spodnjem delu Hrastnika, naj se zagotovi nov ustrezen prostor za opravljanje te dejavnosti.
Odgovori:
1.	Krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del je s pomočjo nekaterih 'delovnih organizacij spodnjega dela Hrastnika, s pomočjo sredstev proračuna in lastnih sredstev krajevne skupnosti med drugim uredila tudi' primerna izogibališča za avtobusni promet. Ko smo kontaktirali nekatere predstavnike sveta krajevne skupnosti, ki so bili tudi odgovorni za ureditev avtobusnih postajališč v tem delu Hrastnika, so bili enotnega mnenja, da ni potrebno nameščati pri avtobusnih postajališčih nikakršnih ograj, ker ne obstaja nobena nevarnost, še manj pa potreba za tovrstni zahtevek.
2.	V zvezi z ureditvijo javne razsvetljave v spodnjem delu
formiranjem in propagiranjem kulturnih manifestacij, posebno skrb pa moramo posvetiti kulturnim akcijam, ki po drugi plati prispevajo tudi k večji kulturi dela. Zavedati se moramo, da delovna organizacija ni samo proizvodna, temveč tudi socialna enota, ki bo morala posvečati skrb temu, kako njeni člani takrat, ko niso na delovnem mestu, skratka, kako zadovoljujejo svoje vsakdanje potrebe, med katerimi kulturno življenje ne bi smelo biti na zadnjem mestu.
Danes ima delovni človek sicer mnogo več priložnosti, da prek radia in televizije uživa kulturne dobrine, toda ne smemo prezreti, da je v svojem razvoju prikrajšan občan, ki želi tudi sam aktivno delovati na kulturnem področju kot pevec ali igralec, ki želi tudi sam razpravljati v raznih vprašanjih o kulturi. Ne smemo prezreti pomembnega deleža aktivnih občanov, ki s svojo amatersko dejavnostjo vplivajo nri življenje kraja, saj se ljudje še vedno radi zbirajo na prireditvah domačih in sosednjih amaterskih skupin, ki so jim vsebinsko večkrat bolj dostopne, kot tiste na televiziji. Naša naloga pa je, da jim pomagamo k izboljšanju njihove kvalitete.
Prepričan sem, da bo takšno delo v samoupravnih interesnih kulturnih . skupnostih resnično tako zaživelo, da bo delovni človek — občan v njej našel del tistega, česar si sam želi na tem področju.
Marjan Dolanc
Hrastnika bi želeli obvestiti prebivalce, ki živijo v Podkraju, to je na desnem bregu Save, da je prišlo do demontaže javne razsvetljave zaradi gradnje novega mostu.
Po' programu in načrtih bo imel nov most in dostop na njega urejeno sodobno javno razsvetljavo, zato bi bilo neracionalno vlagati sredstva v improvizirano razsvetljavo za nekaj tednov, ko je most že v gradnji.
Naprošamo prebivalce tega predela, da nekaj časa še potrpijo brez razsvetljave, dokler traja gradnja mostu, ki bo zaključena v prvi tretjini leta 1975.
3.	Vprašanje obratovanja vinotoča ni stvar občinskih upravnih organov, temveč delovnih in drugih organizacij, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo. Dalmacija vino Split , je na območju SR Slovenije ukinila male vinotoče na podlagi sklepov njihovih samoupravnih organov, seveda tudi na območju spodnjega dela Hrastnika, oziroma v tem predelu, zaradi relativno zelo nizkega prometa.
Občanom spodnjega dela je dana možnost nakupa alkoholnih pijač ob delavnikih v samopostrežni trgovini pri gasilskem domu steklarne in na tržnici, v trgovini STP Hrastnik, medtem ko je za preostali čas na razpolago tudi gostišče gostinskega podjetja »Jelka«, ki obratuje vsak dan med 6. in 23. uro.
hrastniški ligaSi
OB KONCU LETA 1974
Ljubljanska nogometna podzveza — člani
Lestvica po jesenskem delu prvenstvene sezone 1974/75
1. Bela Krajina	11	6	4	1	20:12	16
2. Sava	11	6	2	3	25:28	14
3. Elan	11	6	2	3	19:13	14
4. Krim	11	5	3	3	15:12	13
5. Zagorje	11	4	4	3	13:13	12
6. Črnuče	11	3	4	4	20:18	10
7. Ihan	11	4	2	5	16:18	10
8. Cement 1876	10	2	5	3	13:13	9
9. Kočevje	11	2	5	4	13:14	9
10. Hrastnik	11	3	3	5	13:16	9
11. Enotnost	11	3	3	.5	15:20	9
12. Dob	10	2	1	7	16:29	5
Ljubljanska nogometna podzveza —		mladinci		Ì »B«	: skupine	
Lestvica po jesenskem	delu prvenstvene		: sezone		1974/75	
1. Zagorje	11	7	4	0	.36:9	18
2. Sava	11	8	1	2	30:20	17
3. Bela Krajina	11	6	2	3	37:24	14
4. Cement 1876	11	5	3	3	25:17	13
5. Črnuče	11	5	1	5	26:24	11
6. Enotnost	10	3	4	3	17:21	10
7. Kočevje	11	5	0	6	19:30	10
8. Hrastnik	11	3	3	5	35:28	9
9. Krim	11	3	3	5	18:17	9
10. Elan	11	3	3	5	13:20	9
11. Ihan	11	3	0	8	11:22	6
12. Dob	10	2	0	8	11:44	4
Republiška ženska rokometna liga
Lestvica po jesenskem delu prvenstvene sezone 1974/75
1.	Branik	11	11	0	0	213:89	22
2.	Izola	11	9	0	2	169:102	18
3.	Borec	11	7	1	3	175:137	15
4.	Slovan	11	7	1	3	164:132	15
5.	Usnjar	11	7	0	4	110:128	14
6.	Sava	11	4	1	6	125:147	9
7.	Brežice	11	4	0	7	107:116	8
8.	Dobravlje	11	3	1	7	102:116	7
9.	Steklar	11	3	1	7	98:129	7
10.	Beltinka	11	3	1	7	116:174	7
11.	Lisca	11	3	0	8	121:178	6
12.	ETA	11	2	0	9	93:145	4
Namizni tenis — republiška liga — moški
Lestvica po 7. kolu jes. dela prvenstvene sezone 1974/75
1. Triglav	7	6	1	35:16	12
2. Kemičar	7	6	1	33:16	12
3. Kajuh	7	5	2	33:18	10
4. Ljubljana	7	4	3	29:19	8
5. Lendava	6	4	2	22:17	8
6. Fužinar	6	4	2	17:21	8
7. Gradis	7	2	5	20:28	4
8. Semedela	7	2	5	18:30	4
9. Prestranek	7	1	6	14:34	2
10. Novo mesto	7	1	6	11:31	2
II. republiška liga za kegljače — vzhod
Končna lestvica za leto 1974
1.	Celje
2.	»Partizan« Trbovlje I 3; »Kovinar» Štore
4.	»Radenska« Radenci
5.	»Aero« Celje
6.	»Fužinar« Ravne
7.	»Bratstvo« Hrastnik
8.	Slovenj Gradec
9.	Maribor
10.	»Lokomotiva« Mar.
11.	»Carda« M. Sobota
12.	Hrastnik
56.774 kegljev 55.475 kegljev 55.362 kegljev 55.156 kegljev 55.945 kegljev 55.554 kegljev 54.479 kegljev 54.390 kegljev 54.166 kegljev 53.652 kegljev 53.008 kegljev 52.677 kegljev
18 neg. točk 25 neg., točk
35	neg. točk
36	neg. točk
37	neg. točk 52 neg. točk 57 neg. točk 60 neg. točk 60 neg. točk 68 neg. točk 85 neg. točk 89 neg; točk
Ljubljanska košarkarska liga — člani
Končna lestvica za leto 1974
1. Hrastnik	10	10	0	824:560	20
2. Moste	10	7	3	720:617	. 14
3. Radomlje	10	6	4	811:656	12
4. Sp. Šiška	10	5	5	610:502	10
5. Brezovica	10	2	8	557:822	4
6. Komet	10	0	10	596:861	0
Deljena republiška mladinska košarkarska Končna lestvica za leto 1974				liga	
1. Trnovo	14	14	0	1058:782	28
2. Domžale- (— 1)	14	10	4	845:692	19
3. Hrastnik	14	8	6	917:880	16
4. Kroj	14	8	6	801:826	16
5. Črnuče	14	7	7	889:855	14
6. Zagorje (— 1)	14	5	9	902:909	9
7. Sava	14	4	10	807:995	8
8. Jesenice	14	0	14	0:280	0
ŠPORT IN REKREACIJA V LETU 1974 IN PLANI ZA LETO 1975
Ustanovna skupščina temeljne telesnokulturne skupnosti občine Hrastnik je bila 27. 11. 1973. Takoj za tem je bil formiran izvršni odbor in posamezne komisije za delovanje. na različnih področjih telesne kulture.
ÌT prvi polovici leta 1974 sicer ni bilo urejeno financiranje te dejavnosti po novih principih, kar je precej otežkočalo normalno delovanje športnih kolektivov v naši občini. Z ureditvijo financiranja je ta problem odpadel, zabeležimo pa lahko vseeno, da klubi niso prejeli tistih sredstev, ki so jih zahtevali s svojimi programi. in tako tudi programe v celoti niso mogli uresničiti. Splošna ugotovitev pa je, da je delovanje telesnokulturnih organizacij z ureditvijo financiranja dobilo povsem drugačen značaj in tudi razmah.
Kot vsak začetek, tako je bil tudi ta precej težaven, saj vemo, da je bivša občinska zveza za telesno kulturo delala samo na področju razdeljevanja sredstev, d očim je bila najrazličnejša dejavnost, ki ima občinski pomen, povsem zanemarjena.
Komisija za kadre je uredila enotno nagrajevanje trenerjev in vaditeljev, obenem pa je poslala v letu 1974 več interesentov
skušala organizirati nekaj ma-sovnejših akcij, vendar ji je to uspelo le v določeni meri. V precejšnji meri za neuspeh na tem področju je tudi izredno slabo vreme v jesenskih mesecih, ko so te akcije bile na programu. Poleg tega pa je -treba poudariti, da je proces masovnega privajanja na kontinuirano rekreativno dejavnost daljšega značaja in se bodo rezultati pokazali šele v prihodnje na osnovi -sistematičnega dela na tem področju. Za-začetki pa so vsekakor spodbudni.
Največ dela je imela vsekakor komisija za tekmovalni šport. Nadzorovala je delo posameznih klubov, ki so v določeni meri v letu 1974 dvignili kvalitetni nivo, kljub najrazličnejšim težavam. Da pa so hrastniški športniki dosegali v letu 1974 takšne rezultate gre v določeni meri zahvala nekaterim funkcionarjem in trenerjem, ki :so kljub težavam delali z velikim elanom.
Izvršni odbor je imel v tem času 17 isej in je skušal uresničevati sklepe skupščin, kar pa mu je v določeni meri zaradi dokajšnje prizadevnosti vseh članov IO tudi uspelo.
In kako v letu 1975?
Samoupravna temeljna teles-no-
RAZPORED PRVENSTVENIH TEKEM ZA KEGLJAČE »BRATSTVA« V II. REPUBLIŠKI LIGI — VZHOD
Prvi del tekmovalne sezone 1975:
12. 1. 1975 Bratstvo — Slov. Gradec na kegljišču »Konstruktorja« v Mariboru ob 15. uri 19. 1. 1975 Slov. Gradec — Bratstvo na kegljišču »Ingrada« v Celju ob 9. uri
2. 2. 1975 Ingrad — Bratstvo na kegljišču v Slov. Gradcu ob 15. uri
9. 2. 1975 Hrastnik — Bratstvo na kegljišču v Trbovljah ob 9. uri
22. 2. 1975 Partizan — Bratstvo na kegljišču v Hrastniku ob 16, uri
1. 3. 1975 Bratstvo — Ingrad na kegljišču v Murski Soboti ob 16. uri
na najrazličnejše tečaje, saj se še danes ugotavlja, da nam v občini primanjkuje kvalificiranih vaditeljev in trenerjev.
Komisija za objekte je glede na slabo stanje vseh športnih objektov v občini Hrastnik izdelala -prioritetni vrstni red sanacije objektov.
Glede na možnosti in najnujnejše potrebe je v letu 1974 bila dokončana TRIM steza na Dolu, s pomočjo mladinske delovne brigade pa so delno uredili centralni športni objekt na Logu. V teku pa so priprave dokumentov za sanacijo doma TVD Partizan Hrastnik, za ureditev igrišča za Savo pa je bilo dodeljenih 10.000 din in so dela v teku.
Komisija za šolska športna društva in izvenšolsko dejavnost združuje oba ŠŠD, POTH, planinska društva in strelska društva. Ta komisija ni v celoti realizirala svojih programov. Ugotavlja se namreč, da v mnogih društvih primanjkuje podmladka, da pa so le-ta društva v letu 1974 pokazala občutno premajhno zainteresiranost za povezavo s ŠŠD.
Komisija za rekreacijo je po-
kulturna skupnost občine Hrastnik je že sprejela globalni načrt za leto 1975. Načrt sloni na programih posameznih športnih društev in klubov občine -ter na nekaterih skupnih akcijah.
Program je izredno obširen. Osnovni temelji so poudarek na masovno rekreativno dejavnost. Z najrazličnejšimi akcijami bo potrebno aktivirati čim širši krog delovnih ljudi v najrazličnejših akcijah.
Izredno pomembno področje bo seveda tekmovalni šport. Poudarek bodo dobile tiste panoge, ki imajo dejanske možnosti za normalen kvalitetni razvoj, tiste, ki pa so bile nekako umetno vzdrževane pa naj bi v prihodnje tekmovale v občinskih in medobčinskih tekmovanjih. Preprečiti je potrebno stihijo.
Prav tu pa se mora uveljaviti geslo, da masovnost rojeva kvaliteto in obratno. Obenem pa se bodo nekatera društva morala obvezno tesneje povezati s ŠŠD, če bodo hotela sploh normalno delati ali celo obstajati. Prav tu je odprtih še mnogo problemov in nalog, katere bo potrebno (Nadaljevanej na 10. strani)
POGOVARJALI SMO SE...
Šport in rekreacija v letu 1974 in plan za leto 1975
(Nadaljevanje z 9. strani) vsaj v določeni meri rešiti v letu 1975 (zdravniški pregledi športnikov ipd.). V letu 1975 je pričakovati nadaljnjo kvalitetno rast hrastniškega športa. Da pa bi lahko kvaliteto še izboljševali, bo potrebno poleg ostalega načrtno delati tudi na vzgoji kadrov.
V okviru investicijskega vzdrževanja je planirano redno vzdrževanje objektov, obnovitev razsvetljave na malih igriščih, sanacija doma TVD Partizan Hrastnik in še nekatera druga dela. Dokončno bo potrebno rešiti vprašanje ureditve šolske telovadnice pri šoli na Logu.
Tudi v tem letu bodo organi TTKS kontrolirali delo vseh klubov in društev s ciljem, da bi delovali v skladu z načeli in racionalno trošili sredstva, ki jih tudi v letu 1975 ne bo za pokritje vseh zahtev, temveč bo pač potrebno delati v okvirih možnosti. Vsa dejavnost na osnovi zahtev klubov bi v letu 1975 terjala 2,436.206 din, s planom pa je predvideno, da bo na razpolago le okrog 1,200.000 din, kar je vsekakor nekaj več kot v letu 1975 ter občutno manj kot v preteklih letih. Poudariti je potrebno, da so sredstva za telesno kulturo predvsem vlaganje v človeka in
zato rezultati ne morejo priti čez noč, ampak ob vztrajnem in smotrnem delu mnogih ljudi.
Poleg ostalega pa je skupščina SIS TTKS občine Hrastnik na svojem zasedanju 17. 12. 1974 sprejela med drugim tudi naslednje sklepe:
1.	da se celotno leto 1975 opredeli z geslom 30 let telesne kulture v svobodni socialistični družbi;
2.	da se razglasi mesec maj za mesec telesne kulture, tako da bi bil ta mesec, ko praznuje vrsta telesnovzgojnih dejavnosti svoj vrhunec, ko praznuje svoj rojstni dan naš ljubljeni maršal Tito, ko praznujemo obletnico osvoboditve naše domovine, resnično mesec mladosti in telesne kulture;
3.	da v letu 1975 ob 30-letnici delovanja telesne kulture v svobodni domovini ne pozabimo na tiste delavce, ki so teh 30 let delali na tem področju in jih nagradimo s primernimi priznanji“
Ob zaključku lahko ugotovimo, da je bilo leto 1974 dokaj uspešno kljub precejšnjim težavam in da v letu 1975 stoje pred SIS TTKS in drugimi organi telesne kulture pomembne in odgovorne naloge.
KOLŠEK ANTON, vodja prodaje, domači trg
Za tale današnji pogovor je bilo pa kar precej na tesno s časom. Je že tako, da nam vse prepogosto zmanjkuje časa. No in tako se je zgodilo tudi meni. Pa vendar ne mislite, da se vam drage sodelavke in sodelavci mislim opravičiti, Ne, ne, saj pogovor je vendar tu, pred vami. Želim samo povedati, kakšen tek je bil to. Namreč zadnji dan pred rokom 'za oddajo prispevkov me pokliče urednik in takole pod obrvmi, no .saj veste kako, postrani pogleda in namigne. No, kaj je Loco, bo kaj? Seveda bo, tovariš Gerhard. Saj imam že pripravljeno. »No prav. Jutri zjutraj ob šestih!« Uh, to sem ga naplahtal (menda ja ni prečital tega stavka), sem si mislil. Namreč pripravljenega nisem imel ničesar. Samo pogovor z nekom je bil malo na-mignjen. Ta pa je bil to popoldne službeno zadržan. In kaj zdaj? sem si rekel. Vidiš, kar si si skuhal, pa imaš. Veste, ampak obupati ni nikoli vredno. Notes pod pazduho, pa hajd na lov. To sem streljal z očmi okrog sebe. Vsakega člana naše OZD, katerega sem srečal, sem posebno pregledal. Saj veste, kako je. Danes je bila pač plača. In takrat no ... Končno sem ga opazil. Da, tega čednega,^ saj ne vem kako bi rekel, možaka ali fanta, katerega vidite tu poleg naslova rubrike. Mar ni videti mladosten. Ampak, saj jih ima .že 38. Ste ga spoznali? Seveda! To je Anton Kolšek, naš vodja prodaje za domači trg. Sicer pa rad sliši tudi na ime Zvone.
Moram vam priznati, da ni bil ravno navdušen, ko sem mu iznesel svoj predlog. Saj sem ga razumel Takole s ceste, pa hajd na pogovor. No, beseda je dala besedo. Meni se je odvalil kamen s srca, njemu pa je udarila kri v glavo. Pa ni bilo tako hudo. Takole je tekel najin pogovor za našo rubriko.
Zvone, čeprav te več ali manj vsi poznajo, pa vendar?
Torej, rodil sem se 10. 12. 1930 v Hrastniku. Osnovno šolo sem obiskoval v Hrastniku, nižjo gimnazijo pa v Trbovljah. Tudi kovinarsko šolo sem dokončal v Trbovljah in se izučil strugarskega poklica. Nekaj časa sem opravljal svoj poklic, vendar sem se odločil
za nadaljnje izobraževanje. Moj cilj je bila ekonomska šola. Tako sem sedaj tukaj. Moram pa povedati, da sem se odločil s študijem še nadaljevati tudi sedaj.
Ce dovoliš, bi bila najina tema pogovora tvoje področje. Prav?
Prav !
Zdi se mi primerno, da te kot vodjo prodaje za domači trg najprej povprašam po rezultatih prodaje v pravkar minulem letu?
V začetku leta je bila situacija na jugoslovanskem trgu dokaj umirjena, tako da s prodajo in plačili ni bilo posebnih težav. Nekje v sredini leta pa se je pričela pojavljati nelikvidnost, ki se je stopnjevala iz meseca v mesec. Ta pojav najprej ni vplival na prodajo. Vendar je povzročil, da je prodaja v zadnjem kvartalu pričela stagnirati in nato tudi upadati. Ce vse to gledamo s stališča družbenega letnega plana, se bo verjetno poslovno, leto končalo s približno 90 % realizacijo.
Pa vendar kljub vsemu, ali je prodajna služba v danih razmerah storila dovolj za uspešno prodajo naših izdelkov?
Mišljenja sem, da z organizacijo in načinom dela na domačem trgu nismo mogli bistveno vplivati na prodajo. Tu imam v mislih predvsem prodajo, ki se vrši iz pisarne in pri kateri pridemo v kontakt s kupci samo prek telefona in prodajo preh dveh naših predstavnikov, ki imata v obdelavi celotni jugoslovanski prodajni prostor. Zato sem mišljenja, da se bo morala ta oblika prodaje v najkrajšem času spremeniti. Razlog pa je predvsem enostaven. Namreč, konjunktura stekla zaradi vse višjih cen in konkurenčnosti konstantno upada.
Dobro, pa imaš kakšen konkreten primer, kako naj bi prodajna služba delovala, oziroma kako naj ne bi delala?
Ce ti odgovorim na to vprašanje, potem ti moram obrazložiti, kako ne bi smela delati. Gre namreč za naslednje. Sklep samoupravnih organov je bil, da naj bi najmanj tri mesece pred pričetkom proizvodnje kelihov bil nameščen referent za prodajo in obdelavo tržišča. Kot ti je verjetno znano, danes, čeprav je proizvodnja oziroma pričetek proizvodnje kelihov v zaostanku za približno mesec dni, še ni znano, katera oseba bo zasedla to mesto.
Zvone, če pustiva preteklost in preidiva v prihodnost, kako predvidevaš prodajo na domačem trgu v letu 1975?
2e v uvodnem vprašanju sem nakazal v odgovoru, da situacija na jugoslovanskem trgu ni preveč rožnata. Iz prijavljenih potreb po steklu za prihodnje leto ter iz razgovora z nekaterimi kupci se kaže izredna previdnost, v nekaterih primerih celo pesimizem glede plasmana. Vse to kaže, da bomo morali tako v prodaji kot tudi v vseh ostalih obratih napeti vse sile za izboljšanje kvalitete in vseh ostalih spremljajočih faktorjev. Na osnovi vseh komponent in situacije, kakršna je na trgu, menim, da prodaja v prihodnjem letu količinsko ne bo bistveno večja.
Omenil si kvaliteto in spremljajoče faktorje. Konkretneje?
Mislim, da ne bi navajal posameznih primerov reklamacij, ven-(Nadaljevanje na 11. strani)
INVALIDSKI ŠPORT-V ČAST »DNEVA JLA«
Športno društvo »Invalid« Hrastnik je tudi letošnje leto organiziralo meddruštveno športno srečanje v čast obletnice dneva JLA.
Športno srečanje je bilo 13. 12. 1974 v kegljanju, šahu in streljanju. Celotnega tekmovanja se je udeležilo preko 70 udeležencev. Poleg vseh ostalih športnikov so bili vabljeni tudi vojaki in starešine kasarne narodnega heroja Munih Rajka iz Celja, ki so se v polnoštevilni sestavi udeležili tekmovanja.
Rezultati
V kegljanju:	Kegljev	Točk
1. SD »Invalid«	561	5
2. ZSM Hrastnik	504	4
3. ZRVS	479	3
4. Ekipa JLA	459	2
5. ZB in VVI	447	1
V šahu:	Točk	Točk
1. ZSM Hrastnik	9'/2	2
2. Ekipa JLA	7Va	4
3. SD »Invalid«	7	3
4. ZRVS	5	2
5. ZB VVI	1	1
V streljanju:	Točk	Točk
1. SD »Invalid«	440	5
2. ZB — VVI	369	4
Krogov 3. ZSM, Hrastnik	363	3
4. Ekipa JLA	352	2
5. ZRVS	350	1
Od možnih 15	točk so	dosegle
ekipe:	Točk
1. SD »Invalid«	13
2. SZS, Hrastnik	12
3. Ekipa JLA	8
4. ZRVS	6
5. ZB — VVI	6
Prehodni pokal je osvojila športna ekipa SD »Invalid« Hrastnik. Športno srečanje za prehodni pokal bo vsako leto.
Najboljši trije posamezniki v vsaki športni panogi so prejeli praktična darila, ki so jih prispevala »Sijaj«, Hrastnik, Rudnik Hrastnik, Tovarna kemičnih izdelkov in Trgovsko podjetje, Hrastnik.
V kegljanju so bili najboljši: Kegljev
1. Kolšek Anton
(SD »Invalid«)	106
Koritnik Bojan (ZSM)	105
Mlakar Anton (SD »Invalid«)	96
V šahu:	Točke
Milenkovič Božidar (JLA)	4
Mirnik Alojz (ZSM)	4
Godec Tugo (ZSM)	3
V streljanju:	Krogov
Vidmar Vili (ZB)	169
Grohar ing. Jože (SD »Invalid«)	155
Delpin Ivo (ZSM)	153
Rigo
NOVOLETNI HUMOR
/ TO JE l POSLEDICA / LOVSKEGA NAGONA MOJIH v IN NJEGOVIH PREDNIKOV
-VrcMa^on, c/o- povisatao Cine našim, lécito m.
- Kaj za '/t'đja pet mislili /? le topil višja cena f
POGOVARJALI SMO SE
(Nadaljevanje z 10. strani) dar moramo pogledati resnici v oči in priznati, da se je število reklamacij celo povečalo, odkar smo prešli na novo obliko organiziranosti TOZD. To kaže, da nismo pravilno sprejeli smisla temeljnih organizacij. Vse več imamo tudi pripomb na kvaliteto stekla — barvo. Se do nedavnega smo bili na jugoslovanskem trgu pojem lepega čistega stekla, predvsem imam v mislih steklo široke potrošnje. V zadnjem času pa smo stagnirali, če že ne nazadovali. Mislim, da vsem tem napakam niso krive le surovine, slabo orodje, ampak da je tu prisoten, po mojem mišljenju še večji faktor, to so medsebojni odnesi. Občutek imam, da odnosi med TOZD in sektorji niso na zadovoljivi ravni in bi morale na tem področju družbenopolitične organizacije še bolj konkretno posredovati, čeprav so v zadnjem času storile že velik korak naprej. Tu imam v mislih sklepe, katere je dal v ob-
ravnavo OO ZK, svet ZK steklarne.
Zvone, zadnje vprašanje ti nisem postavil zato, da bi na nekakšen poseben (provokativen) način zvedel za tvoje osebno mišljenje. Kajti gre namreč za mišljenje, katero že dalj časa prevladuje med osnovnimi proizvajalci v podjetju. Zato sem prepričan, da je tvoje mišljenje samo še delček k čimprejšnjemu in energič-nejšemu odpravljanju nepravilnosti, katere zavirajo naš nadaljnji razvoj. S tega vidika in z željo, da vsa opozorila le niso bob ob steno, se ti najlepše zahvaljujem za ta pogovor.
Hvala! Rad pa bi pripomnil še nekaj. Dovoli mi, da izkoristim priložnost ter vsem članom kolektiva zaželim srečno novo leto, z željo, da s skupnimi močmi poskušamo doseči boljše proizvodne rezultate, ki nam bodo omogočili naš skupni lepši — jutri!
Pogovarjal se je J. Premec
t »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
Upravni odbor »SVOBODE II« Hrastnik želi vsem članom kolektiva Steklarne Hrastnik in Tovarne kemičnih izdelkov ter članom svojih sekcij srečno in veselo novo leto 1975.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
NAGRADNA KRM ŽANRA
				URAN	JEČANJE	KETTEJEV ROJSTNI KRAJ	URADNI NAZIV ZA IRSKO	ŠOLSKI SVET	NIKOLA TESLA	MESTO V KALI FOR: N (Ji (ZDA)	ZIMSKI, POJAY NA DREVJU	LEVI PRITOK REKE SAAR	SLOVENSKA NOGOMETNA LIQA	NEMŠKI PESNIK (RAINER MARIA)	EMILE ZOLA	ČUK, PIŠČALKA ZA KLICA: NJE SOV	NEZNANI LETEČI predmeti	VZVIŠENA LIRSKA PESNITEV	SESTAVILI KARLI DREMEL
			v V J																ANTON DERMOTA
^>3 jlllflls ^ , ^'1-. . v				OPERA RICHARDA WAGNERJA															
gv jßyf	NAŠA SENA LADIJSKI KROV	'"—i—		f		DROBIŽ V SKANDl* NAVIJl				IZDELKI IZ TRSTJA	ŠVEDSKI ATLET ISAKSS0N						VDOR ORODJE ZANJIC				
AMERIŠKI PISATELJ (EDQAR ALLAN)				šahovska FIGURA					ZMRZNJE* NA VODA				GRŠKA Grka				BESEDA " BREZ NAGLASA	ŽENSKO IME	PERZIJA
				OKRAJŠANO ARTHUR					JERONIM										
VELIKA LEPA VEŽA					ERNEST EYPPER	OBLIKA RA: STÜNSKEGA STEBLA	ŽELEZOV OKSID				HRVAŠKI „PETROL"	SLOVENSKI KARIKA3, TURIST (BOŽO)	MANJ ZNANA VERDIJEVA OPERA						
DEPARTMA V FRANCIJI, GLAV. MESTO ORLEANS							LOPA ZA SENO NA SENO* "ŽETIH						IZDELOVAL LEC SIT	RUSKI CAR CVELIKI) RASTLINSKA BODICA					
SEVERNI DEL IRSKE							ČVRSTOST vežsaužče PLEZALCEV N» Šmarni gori								SUROVINA ZATOVAft: NE USNJA				
TOLKAČ, BAT, DEL G Q8E				ZNAMKA PRALNIH STROJEV	KONTAKT					POKRAJINA VARABU1					POVRŠINSKA MERA	SIAMSKA REKA			
					VNETJE "ŽRELA					KLON 1C A, VOZARNA						LIDIJA OSTERC			
GRŠKA BOGINJA MODROSTI						GRAJA					AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA CKIM)	KLADA MESTO V SEV.-ZAH. FRANCIJI						IZDELKI LESNE INDU STRI JE	ŽRTVENIK
#”75	ČLOVEK 2 VELIKI = Ml OČMI					RESNAIS ALAIN			MESTO NA SICILIJI					OKROGLA GREDA					
						indijski DROBlt								SLOVNIČAR BOHORIfi					
#”75"	STVARNIK SVETA PRI STARIH EGIPČANIH	AM.FILMSKI REŽISER (JOSHUA) SVETLOBA						»74#	GRŠKA BOGINJA USODE GOSTIJA						GLINA, ILOVICA	REKAV ANGLIJI	EDOUARD LALO STAR SLOVAN		
SLOVENSKI Šahovski VELE1 MOJSTER (ALBIN )								ALKOHOLNA PIJAČA MITO TREFALT					OBLASTNIK, VLADAR						
španski KOMPONIST, pianist in DIRIGENT							OBRTNIK LESNE STROKE						PEVKA„ PINTERIČ						
ANICA ČERNE			PRIPADNIK STAREGAGEfl MANSKEGA NARODA				KRILO POSLOPJA						UREJEVALEC STROJEV						
ZANIMALO VAS BO
Prišli v podjetje:
Jovanovič Rade, dostavi j alee stekla; Odžič Rajko, odnašalec stekla; Odžič Duško, odnašalec stekla; Odžič Milanko, odnašalec stekla; Teržan Marija, kontrolor stekla; Antonič Miroslava, odna-šalka stekla; Rancinger Ladislava, odnašalka stekla; Zekar Franc, pobiralec črepinj, Markovič Ljubica, odnašalka stekla, Durmiše-vdč Sebina, kontrolor stekla; Veber Jožica, čistilka v upravi; Knežević Nevenka, odnašalka stekla; Sivko, Franc, ekonomski tehnik; Udovč Matija, izmenski vodja; Poslek Zlata, kontrolor; Husejno-vič Muhiba, odnašalka stekla; Hribar Vida, odnašalka stekla; Hodžič Izet, odnašalec stekla; Kolander Hedvika, kontrolor stekla; Milič Slobodanka, kontrolor; Poljan Marija, odnašalka stekla; Gavrovič Mirko, odnašalec stekla; Javornik Drago, odnašalec stekla; Hamzagič Sebira, odnašalka stekla; Rupnik Hermina, odnašalka stekla; Sladič Silva, odnašalka stekla; Alibašič Fehim, odnašalec stekla; Maček Jože, odnašalec stekla; Oblak Mira, odnašalka stekla; Bene Stefan, delavec v zmesarni; Zidmaher Matija, odnašalec stekla; Pikelj Marjan, odnašalec stekla; Kramžar Anton, delavec na kanalu; Grlica Boris,
odnašalec stekla; Cigole Zvonimir, strojnik; Teršek Jožef, delavec težak; Odžič Žarko, odnašalec stekla; Kepa Štefanija, kontrolor; Plazar Mirko, pomočnik strojnika; Markelj Marija, kontrolor; Sagujeva Gorica, odnašalka stekla; Gromilič Habiba, odnašalka stekla.
Na lastno željo zapustili podjetje:
Terbovc Neža, kontrolor; Na-pret Martin, pomočnik IS; Čavlo-vič Marija, kontrolor; Vavtar Vojka, odnašalka stekla; Hauptman Milica, odnašalka stekla; Pilih Drago, delavec na kanalu; De-tič Valtraut, delavka v TOZD III; Soba Viljem, voznik viličarja; Ži-bert Leon, ročni pihalec; Perko Franc, delavec na kanalu; Raz-boršek Alojz, delavec težak; Rajh Ana, natikalka stekla; Kolman Milena, natikalka stekla; Potočnik Štefka; skladiščna delavka; Cizej Marjan, strojnik IS; Zale-zina Jože, nosač stekla; Bočko Marjan, sporazumno; Sejkanovič Mehmed, odnašalec stekla; Zaletel Viljem, cizeler; Jevševar Rudolf, varilec; Podimenik Darko, odnašalec stekla; Pikelj Branko, nabiralec stekla; Džuzel Marjan, delavec na kanalu; Bočko Bosa, brusilka; Aleševič Mehmed, odnašalec stekla; Redžič Ferida, od-
našalka stekla; Ahmeti Bečir, po-lirec modelov; Rutar Vera; odnašalka stekla; Jelenc Tomaž, pomočnik IS; Zorec Franc, voznik viličarja.
Samovoljno zapustili podjetje:
Zupanc Tilka, kontrolor; Kur-tovič Besim, odnašalec stekla; Golič Irfan, odnašalec stekla; Mika-novič Alojzija, kontrolor; Šmid Marija, čistilka; Podlesnik Stanislava, odnašalka stekla; Bašič Smail, odnašalka stekla; Badič Besim, odnašalka stekla; Grgič Slavica, odnašalka; Mehdi Rama, odnašalka stekla; Fetibegovič Husein, odnašalka stekla; Rustoli Abdula, odnašalec stekla; Hribar Vida, odnašalka stekla; Firšt Marija, delavka v brusilnici, Klju-čevšek Marijana, odnašalka.
Invalidsko upokojena:
Grčar Valentin, izmenski vodja kontrole; Udovč Anton, strojnik v kisikarni.
Izključen:
Salihi Enver.
Prirastek v družini:
Kuhar Stanislav — dvojčka Matej in Stanko; Smešnik Jože — hči Miri; Presečki Vilma — sina Zorana; Kellner Franc — sina Marjana; Bajda Bruno — sina Brunota; Brilej Jože — sina Aleša; Boltin Ida — hčerko Mojco.
Iskreno čestitamo
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada: 50 din
2.	nagrada: 30 din
3.	—7. nagrada: 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 23. januarja 1975.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v zadnji številki STEKLARJA smo prejeli 80 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 50 din):
Crnkovič Milan I.
2.	nagrada (30 din):
Zupanek Zofija
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo:
Platinovšek Karel II.
Oplotnik Vikica
Veršnak Dorica
Platinovšek Karel I.
Korošec Jožefa, upok.