SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po pošti prejeman velja: Za celo let« preiplafian 15 rld., za pol leta 8 riđ.« za četrt le»« 4 fld., xa jtdsa
mesec 1 ffld.iO kr.
V administraciji prejeman velja: Za м1е leto 18 (M., M pol leta 6 gld., za ćetrt leta 3 rld., za jeden meiec 1 rld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
i
Naročnino in osnanila (iaserate) »»prejema upravniStvo in ekapedicijit o ..Katol. Tlikarnl", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo j« v Semeniikih ulicah H. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, txviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 19.
V Ljubljani, v ponedeljek 25. januvarija 1897.
Letni lc XXV.
Kovanje socijalnih demokratov.
(Izv. dopis.)
Star pregovor pravi: Ce psu stopiš na rep, zacvili. In tudi tržiški inteligentni in ne-inteligentni sodrugi drug za drugim stopajo na dan, kljub temu, da nikdo ni imenoval njih imen. Mari smo spodili zajce iz grma ? Kako to, da se ravno nekateri čutijo zadeti ? Kdo ja oni, ki je na krščansko-socijal-nem shodu v Pristavi pri govoru g. Gostinčarja v pohujšanje krščanskih mož zaupil: Ni res 1 Kdo je v Bistrici junaško zabavljal krščanski organizaciji ? Kdo je prenočil socijalnega demokrata Postlerja? Kdo pa so oni, katere, imenuje ta židovski agent „unsere Leute" ? Kdo ima „Delavca" ? Pri kom so našli Postlerieva pisma ? Menda pri dobrih krščanskih delavcih, ki niso soc. demokrati ?! — In s kako „sveto" jezo obkladajo zdaj ti imenovani vse, kar si upa le misliti o njihovem socijalno - demokratičnem mišljenju 1 Če so vas drugi zvodili na napačno pot, priznajte: napak smo bili poučeni, in bodite iznova pošteni krščanski delavci; če ste pa socijalni demokrati, čemu skrivate rožičke in rujete na skrivnem ? Bojite se za svoj kruh, — dobro ; a noben domoljub vam ne more privoliti in pripustiti, da bi ob krščanskem kruhu kvarili naše ljudstvo in trosili medenj pogubonosne nazore. Hočemo vam dobro in rešili bi vas radi židovskih krempljev, zato ne imenujemo nikakih imčn ; a če bodete rn-vali naprej kot ste začeli posebno zadnji čas, in zva-jali krščanske delavce, storili bomo i to, da kdo ne bo mislil, da se bojujemo kot nekdaj don Kišot z zračnimi mlini. Naš boj je pred vsem boj za načela, za večnoveljavna krščanska načela. In kdor je zoper ta načela, je sovražnik ljudstva in gnus vsa-komu, komur je srce še gorko za mili naš rod slovenski.
„Jaz sem resnica, pot in življenje" govori Gospod. In za ta načela se bomo borih proti tržiškim
in vsakim drugim kvarljivcem ljudstva do zadnje kaplje in do zadnjega diha z vso odločnostjo. Ni-kari ne mislite, tržiški sodrugi, da nas bodete upla-šili s svojim pritajenim ščuvaujem. Lahko bi zopet pisali o bralnem društvu 1 In tudi ne mislite v svoji nadutosti, da vam je vse dovoljeno in da se vas nikdo ne sme v časopisih dotakniti. Dregnili smo v vaše doslej skrito gnezdo in javno se bomo borili zoper vas z vso odličnostjo, če ne pustite kršč. delavcev pri miru, bod|| vam ljubo ali ne. In za nami bo naše verno in vvrlo slovensko delavstvo, za vami pa — judovski agenti. In prišel bo čas in morda kmalu, da se bo tudi v Tržiču visoko dvignila krščansko-socijalna zastava — brez vas in proti vam. Iu doslej na svidenje I
Kaka je ta mejnarodna soc. demokracija, ki hoče tudi v Tržiču zgraditi svojo trdnjavo — en vzgled. Sodrug Postler. z Dunaja, ki je 26. dee. prišel v Tržič motit ondotne strojarje, naj popusti svoje „bratovščine" in ustanove „Gewerkschaften", popisuje ta sestanek v svojem socijalno • demokratičnem listu v štev. 1. 1. I. Piše : . . . wir zwei Fremdlinge sind ungliicklioherweise gerade auf jene Bruderschaft zuerst gekommen, welche aus 15 Ge-hilfen bestebt und worunter elende und erbiirmliche Gauner sind". O krčmarju, ki ni pripustil, da bi žid prodajal svojo modrost v njegovi hiši, piše: „Der Anfiihrer dieses Gaunerstreiches ist aber der
Altgeselle und zugleich Herbergsvater--Na-
mens Stollar (menda Šolar) von der Bruderschaft Nr. 3 in Neumarktl. Dieser Schurke wurde sich eher fiir einen Riiuberhauptmann, als fiir einen Herbergsvater eignen. Mehr wollen wir uns heute mit diesem schmutzigen Kerl nicht befassen". Tako piše judovski pribajač o krščanskem delavstvu. — Taka bo „Briiderlichkeit" v socijalno - demokratični državi.
Preslepljeni člani druge bratovščine so mu sledili v drugo krčmo. „Bei der zweiten Bruderschaft
in Neumarktl, die wirklich einen intelligenten Col-legen (Mauc) als Altgesellen hat und wo wir zwei Fremde sehr freundlich empfangen wurden, fand eine Besprechung statt. . . Diese Bruderschaft be-steht aus 45 Collegen." Nadalje: „Die anwesenden Collegen dieser Bruderschaft spracben sich dahin-gehend aus, dass sie alles fiir richtig und gut be-finden, nur wollen sie nicht die ersten in Krain eein, sondern werden beitretten, bis der Anfang in Laibach oder anderswo in Krain gemacht wird." To je znamenje, da je tudi med temi 45 še dokaj modrih in previdnih mož, ki potrebujejo le pouka. Zid sklepa: „Wiirde der Staat nicht viele solche ausgehungerte, gedankenlose und deshalb (!!) harm-los gekleidete Staatsbiirger haben, so konnten eben nicht so viele faullenzende, in Sammt und Seide gekleidete und in Ueberfluss von Allem schwelgende Lumpen hernm^ehen auf Kosten der Arbeiter-— Hoffen wir nun, dass die Neumarktler Collegen auch baldigst anfangen nachzudenken iiber die Holle auf Erden, in der sie sich befinden, und sich der grossen Armee, der Arbeiterbewegung an-schlieesen zur Bekiimpfung dieser Zustiinde." Tako vabi žid naše delavstvo v svoje mreže, — mi pa držimo križem roke? O strojarjih, ki so pridrli za Poetlerjem dne 27. decembra pr. 1. v Ljubljano in sicer iz Vrhnike (5), iz Kranja (5), iz Smartna (1) in o njihovih sklepih poroča ista številka strokovnega lista. In ti so bili le zastopniki mnogih dru-zih. Tiko se širi soc. dem. čez dežel! — Koliko je na času, sijoneki čuvaj ? . ..
Pravosodne razmere.
(Govor drž. poslanca g. dr. Iv. Šusteršiča v državnem zboru dne 16. januvarija 1897.)
(Dalje.)
Gotovo, to je brezpogojna zahteva. Gospoda moja 1 Malo okrajnih sodišč je na Kranjskem, s katerimi bi ne imel kot odvetnik opraviti, in odkrito
LISTEK
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Elitsche de la Grange; prevel Ivan Čestimir.)
Drugi del.
Goti.
V.
Zopet samotna koča.
(Dalje.)
Valerija ga začudeno pogleda. Na veselem licu jej zašije zaničevanje; Marcelu pa reče odločno:
„Si-li izgubil pamet, ako misliš, da morem biti nehvaležna ? Pač ti je malo mar moja čast, ako hočeš, da jo izgubim. Morem-li dopustiti, da mi bodo očitali, da sem zapustila Melanijino hišo skrivaj kakor zločinec ?"
„Kaj ti je mar sodba tvojih nespametnih prijateljev ? Kasneje zveš, kaj da me sili k temu, da se skrivam; sedaj pa se pripravi, da odidemo."
„Ves tvoj trud je zastonj", reče odločno Valerija. „Ko bi s tem rešila tvoje življenje, ne obotavljala bi se niti ta trenutek; ti pa me siliš, da idem s teboj, da uživam bogastvo in slasti; vsled
tega ne pojdem. Nočem zapustiti gostoljubne hiše, ki me je vsprejela, ko so me vsi zapustili. Nočem je zapustiti na tako podel način; posebno pa ne sedaj, ko ne stradam vsakdanjega kruha . . . Prosim te, idi sam ; jaz pa ne grem brez Melanijine vednosti."
„Ti moraš iti z menoj, tudi proti svoji volji", reče Marcel razsrjeu. „Rimski zakon mi daje pravico, da ti ukazujem. Si mar pozabila, da sem tvoj varuh ?"
„Kdor se je izneveril domovini, se ne more sklicevati na njene zakone. Dragi brat, neki strašen glas mi šepeče, da si zagrešil pravo pot. . . Marcel, pusti me; ne stori me s silo družice svoje sramote. Pred Bogom ni nihče brez greha, kesanje pa očisti tudi najbolj pokvarjeno srce."
„Molči; ne jezi me z nespametnimi izmišljotinami, ki so se ti priljubile. Idi z menoj prostovoljno, ker hočem sicer rabiti silo in te sam odvesti na ladijo, ki naju popelje daleč proč od Rima."
„Dobro torej; raztrgaj moje telo, ubij me; in vendar se ne pokorim tvoji volji in sili", reče Valerija in ga hoče zapustiti. Marcel pa skoči za njo, jo krepko poprime za roke in jo prisili, da se vsede.
„Pusti me; ne ponižuj samega sebe in ne stori ničesar žalega hčeri svoje lastne matere", reče Valerija, izvijajoč se njegovim rokam.
Marcel jo srdit poprime še krepkeje. Isti hip pa se odpro vrata, in Alarik stopi pred patricija.
„Miruj! Pusti sestro ! Ti-li nisem rekel sinoči, da je ne loči od njenih prijateljev ? Ti si zaničeval moj svet; sedaj ti pa prepovem, storiti kaj proti njenej volji."
Marcel zaškriplje z zobmi, toda ne drzne si ustavljati se možu, od katerega zavisi njegova sreča.
„Pojdi, Valerija", reče Alarik, „kamor te žene srce, in moli za svojega brala. Bog rad posluša molitve angelov, ti pa si angel dobrote."
„Hvala ti, plemeniti mož 1 Ti si, če se ne varam, dobrotnik mojega brata. Tebi ga izročam; pazi nanj, kakor pazi oče na svoje dete", reče Valerija, ne vedoč, da stiska roko gotskemu kralju.
„Ne boj se! V meni je našel pravega prijatelja. Hvaležen mi bode, kakor si mi tudi ti", odgovori Alarik, ki je malo preje poslušal njujin prepir.
„Dragi brat; ne ločiva se neprijateljski, srdeč se drug na druzega."
„Idi; jaz te ne spoznam več za svojo sestro.
moram priznati, da so skoro vsi sodniki moji politični nasprotniki.
Na vsem Kranjskem ni skoro nobenega klerikalnega sodnika. Toda v čast sodniškega stanu na Kranjskem moram konštatovati, naj se tudi ta ali oni živahno udeležuje političnega življenja, v sodni dvorani sleče strankarskega moža in je jedino le sodnik. (Poslanec dr. Laginja: Izvzemši Višnikarja ? Ta je vendar klerikalec!) Je tudi moj politični nasprotnik. (Poslanec dr. Laginja: Torej so dvojni klerikalci! To pa ui slabo ! — Veselost.) Hotel sem le konštatovati, da ni treba komu, ki je politični strankar, zato spreminjati sodniške objektivnosti.
Govoril sem prej o sodniški kogniciji. Imam pa govoriti še o drugi, bolj formelni delavnosti sodnikovi, pri kateri je zopet znanje jezika, oziroma jezik sodniku neobhodno potreben. To je naznanilo odloka strankam, uaznanilo o razsodbi, odgovoru ali kaki naredbi.
Menim, ker to je povsem jasno, da mora stranka sprejeti to rfaznanilo pismeno ali ustno v onem jeziku, katerega umeje, ker sicer ne ve, kako se ravnati.
Kako se more stranka ravnati po sodniškem ukazu, naj si že bode kakoršeukoli, ako prejme sodniški ukaz v jeziku, katerega ne umeje.
Se nekaj opomnim, namreč kake so razmere pri deželnem sod šču v Celovcu. Tu je namreč nekaki takozvani slovenski senat — na papirju. So namreč štirje gospodje, ki bi morali biti zmožni slovenskega jezika; jeden ali drugi je morebiti res vešč slovenskega jezika. Nekateri izmed teh štirih pa govore tako slovenščino, katero najbrže le oniumejejo; drugi ljudje je ne razumejo. Gospodje lomijo nekako zmes, ki je povsem neumljiva.
Vrh tega je ta slovenski senat izvanredno redko-krat sklepčen; če je treba kaj razpravljati, je gotovo jeden zadržan; ker so pa le štirje gospodje, morajo seveda vzeti k sebi še jednega, ki pa ni zmožen slovenščine, in radi njega se razpravlja nemški. Potem vzemo tolmača, in to je človek srednje omike in poleg tega ni niti jurist.
Pomisli naj se tedaj, gospoda moja, kako težko je juristu kaj važnega iz jednega jezika v druzega popolnoma natanko prevesti, kako težko je pa to še le nejuristu.
Usoda zatoženca je v rokah tolmača, kajti zavisi od tega, ali ga tolmač prav ume ali napačno, ali tolmač prevaja dobro ali slabo.
Od tega zavisi usoda slovenskega zatoženca v njegovi lastni domovini (Čujte! Cujte!), kjer je imel že od nekdaj svoje stalno bivališče.
To so pač dovolj žalostne razmere in pravosodna uprava bi si pridobila za pravosodje in pravičnost res velikih zaslug, če bi začela zboljševati te razmere in uvedla v tem oziru zdrava načela.
Ker govorim, gospoda moja, o občevanju sodnika s strankami, naj omenim neke stvari, k čemur me veže dolžnost kot zastopnika kmečkega ljudstva,
Mnogo sodnikov se je navadilo občevati s kmeti v tonu, kateri ne dela omiki dotičnih gospodov nobene časti. Res je sicer, da so gospodje često preobloženi, so nervozni itd., toda jaz mislim, da dostoj-
Valeriji stopijo solze v oii; približa se Marcelu z razprostrtimi rokami in mu de :
„Pri spominu na najino rajnko mater te rotim, ne ločiva se v prepiru. Dragi brat, usmili se me !"
Valerijine solze ganejo patricija. Glas narave je premagal njegovo jezo. Pomiri se, stisne jej roko, ia oba stopita iz hišice.
„Z Bogom, Marcel", reče Valerija, stoječ na istem mestu, kjer se je pred več meseci poslavljala od brata. «Zapusti, dragi brat, sijaj in bogastvo, ki te ne more osrečiti. Se je čas, da odideš z menoj k Melaniji."
„Tudi jaz moram biti hvaležen, kakor si ti. Ne boj se; vidiva se še gotovo; in ti bodeš šla z menoj prej ali slej."
Valerija ne odgovori ničesar, marveč nasloni glavo na bratove prsi in zajoče. Ko se pomiri, vsa žalostna zapusti samotno kočo.
Tiberski brodnik je bil priča ločitve Marcela in Valerije. Opazoval ju je skozi razpoklino v svojih razvalinah. Valerijo je spoznal takoj. Vzbujala je v njem deloma pomilovanje, deloma zaničevanje; zdelo se mu je namreč, da jo je zalotil pri grešnem sestanku.
Stari Sergij jo spremlja nekoliko časa s pogledom, potem pa stisne roke in dć:
nost zahteva tudi to, da se nervoznost nekoliko premaguje; in če kdo tega ne zmore, naj prosi dopusta iu naj se ozdravi; če pa tudi zdravljenje nič ne koristi, potem je pa kratkomalo nesposoben za tako službo. Kmet je veliko predober, nego da bi smel kak uradnik surovo z njim ravnati. (Prav dobro I) V imenu kmečkega stanu moram temu najodločneje ugovarjati. Sem namreč tega muenja, da ni nobenega stanu, glede katerega bi se smelo bolj po pravici reči: „Klobuk z glave !" kakor ravno o kmečkem stanu, kateri je jedini, da morda reši socijalni državni in pravdni red.
Priznati moram, dostikrat mi je bilo hudo, ko sem videl, kako rohni ta ali oni uradnik, dostikrat kak mlad avskultant, nad ubogim kmetom, kot bi bil ta kaka zver. Menim, da mora temu kar najodločneje ugovarjati vsak ljudski zastopnik, in jaz tudi mislim, da bi večini jednakih slučajev zadoščal tih, rahel migljej od Nj. eksc. gospoda justičnega ministra.
To je res čudno, če se kdo izgovarja s svojo nervozlostjo. Saj kmet ne more svojega pravnega slučaja tako lepo razložiti kakor kak izurjeu jurist. Treba je torej potrpljenja. To vem iz lastnega poklica. Kot mlad konci pijent sem bil tudi jaz, odkrito pripoznam, nervozen in razburjen, če nisem koga kaj umel, ker sem bil z opravki preobložen. Ko sem pa dobil pametnejše uazore, sem spoznal, da veliko boljše storim in sem veliko prej s stranko gotov, ako jo mirno poslušam in še-le tedaj stavim stvarna vprašanja, ko je dotičuik povedal, kar je mislil. Tako bi morali tudi brez izjeme sodni uradniki poslovati, in potem bode veliko boljše z ner-voznostjo. Zakaj pa izgine popolnoma gospodom nervoznost, ako pride k njim kak imeniten, iin gospod ? (Veselost.) Takoj ni sledu o kaki nervoznosti, čeravno je ta imenitni, fini gospod v juridičnih stvareh včasih morebiti veliko večji osel in govori večje budalosti, kakor kmet. (Veselost.)
In znano je, da so ravno take imenitne stranke najbolj zoprne, ki nadlegujejo sodnika kar po več ur. Iu vendar se izgubi vsa nervoznost, in sodnik in dotični fini gospod ali tudi imenitna gospa se sporazumejo na najlepši način, čeprav trpi to po dve, tri ure !
Lahko bi v tem oziru navedel dokazov, a jih bodem opustil. Le nekaj mi je dolžnost omeniti, da imam namreč na razpolago, kar se tiče surovosti napram strankam pri predstojnik u o k r a j n e g a sodišča v Ilirski Bistri c i gradiva v obilici na razpolago, katerega sicer iz važnih vzrokov ne bodem tukaj razkladal podrobno, pač ga pa rad dam na razpolago Nj. eksc. gosp. pravosodnemu ministru. (Konee sledi.)
Politični pregled.
./ • H r
V Ljubljani, 25. januvarija.
Prihodnje državnozborske volitve. Komaj je poslanska zbornica minuli petek zaključila svoje delovanje, že je razpisala vlada nove volitve, ob jednem je pa tudi že določen dan, kedaj se morajo sniti novoizvoljeni poslanci na Dunaju. Za vso
„Grešnik ne sme stanovati v hiši pravičnega 1 Le-ta Valerija, katero toliko ljubi Decij Fulvij, vara svoje prijatelje z največjo hinavščino. Smatrajo jo za največjo svetnico; ona pa se skrivaj shaja s svojim ljubimcem in joče, ko ga zapušča .. . Deciju razkrijem resnico; strgam jej krinko z obraza."
Mej tem ko je brodnik tako sam pri sebi premišljeval, šla je uboga Valerija v Fabijolino bolnišnico. Mučila jo je grozna enmnja, da se je njen brat združil s sovražniki.
Gospa jo je čakala zelo nestrpljivo. Iskala jo je že po vseh kotih, pa je ni našla nikjer. Slednjič jo opazi od daleč in jej ide nasproti.
„Kam si izginila iz bolnišnice?"
„Imam važen vzrok, da ti tega ne povem", odgovori Valerija. „Lagati nočem. Cist je vzrok, ki me je prisilil, da sem se oddaljila iz bolnišnice brez tvoje vednosti; toda ne smem ti ga povedati, ker je ta skrivnost ta me važna."
Melanija upre vanjo svoj pogled, kakor da jej hoče prodreti v srce; nato se nasloni na njeno ramo in de:
„Hčerka, jaz te ne sprašujem dalje, dasi so mi tvoje besede uganka."
„Govorila sem ti čisto resnico", odvrne Valerija.
„Verjamem ti", pripomni gospa. (Dalje aledi.
volitveno borbo sta določena pičla dva meseca, kajti dne 27. marca se vrši otvoritveno zborovanje. — Prvotne volitve se prično najbrže v drugi polovici meseca februvarija, glavne se pa vrše od 4. do vštevši 24. marca. — Od volitvenih razpisov po avstrijskih kronovinab so znani dosedaj brez Kranjske nastopni: Na Štajerskem se vrše glavne volitve 12. marca za peto kurijo, 17. za kmečke občine, 20. za mesta, 22. za trgovsko zbornico in 23. za veleposestvo; na Primorskem izven Trsta 10., 16., 18., 20. in 22. marca ; na Nižje - Avstrijskem 9., 15., 20., 23. in 24. marca, v Galiciji 11., 16., 18., 19. in 22. marca, na Moravskem 9., 15., 17., 18. in 19. marca, v Bukovini 4., 10., 12 , 14. in 15. marca ter v Trstu 8. marca za splošno kurijo, 13. za I., 15. za II. in 18. za III. razred ter 22. za trgovinsko zbornico. — Torej v nekako treh tednih bodo izvolili avstrijski prebivalci 425 zastopnikov v državni zbor, izmej teh kmetje in delavci 202 moža, ostale pa mesta, trgi, trgovinske zbornice in veleposestvo.
Dosedanji predsednik poslanske zbornice baron Chlumecky, ki je v državnem zboru zastopal mesto Brno, je v posebnem pisma naznanil županu imenovanega mesta, da ue vsprejme več nobene kandidature. Cblumecky je bil izvoljen zbor* ničnim predsednikom 20. marca 1893, kot naslednik predsednika dr. Smolke.
Mažarsko liberalno časopisje se peča te dni zelo marljivo s tostranskimi parlamentarnimi razmerami. Nekateri trezneje misleči žurnalisti imenujejo ravnokar odslovljeni državni zbor orodje v rokah raznih vlad, ki so je rabile, kakor jim je bilo drago. Ostali, posebno pa židovski listi se pa z vso silo zaletavajo v Badenijevo vlado, kateri baje ni v mislih ničesar drugega, nego kako skleniti čim več kompromisov in na ta način privabiti k sebi vse vplivneje stranke. Posebno v želodcu so pa ma-žarskim židovskim liberalcem tostranske „reakcionarne" stranke, ki prete preplaviti vso Avstrijo s svojimi „pogubonosnimi" idejami. In vse to gleda sedanja vlada mirno ! Tem večja in težavneja naloga čaka sedaj vse „svobodomiselne" avstrijske kroge, ako se hočejo še rešiti iz preteče nevarnost'. — S takimi mislimi polnijo predale zgoraj omenjena gladila. Po našem mnenju pa so ti „svareči" opomini popolno brezvspešni sedaj, ko je že davna izkopan grob liberalni židovski kliki v Avstriji.
Pruska gospodska zbornica se je posvetovala minuli petek o načrtu zakona glede zboljšanja položaja učiteljev. Naučni minister Bosse je izjavil, da vlada ni mogla predložiti boljšega zakona, ker se večja mesta upirajo drugim preosno-vam iz flnancijelnih ozirov. Poslanska zbornica je zakon vsprejela z neznatnimi spremembami, toraj ga minister najtopleje priporoča. V teku debate se je potegnil za učitelje knezoškof dr. Kopp s toplimi besedami. Predlogo je nato izročila zbornica finančni komisiji. Knezoškof dr. Kopp je tu postavil na laž marsikaterega, ki neprestano hujska zoper duhovščino in zatrjuje, da je nasprotna učiteljstvu
Delavske razmere v Angliji. O gibanju angleških delavcev v minulem letu je nedavno obširno poročal delavski vodja Burne svojim volilcem v Batterseeju. Iz njegovega poročila je posneti, da se je pomnožilo število organizovanih delavcev v minulem letu skoro za 200.000, ki pripadajo 1250 zvezam. Posebno ugodno pa je pojasnilo o povišanju delavskih plač. Meseca decembra so našteli 103 OOO delavcev, katerim se je povprečno zvišala plača za 1 šiling 9 pencev, od teh je pa le 8000 delavcev, ki so si priborili to povišanje s pomočjo stavke. Znatno se je zmanjšalo tudi število delavcev, ki niso imeli dela; in sploh že 15—20 let ni bilo tako ugodnih za delavstvo, kakor ravno minulo leto. —
Ircem se nič kaj dobro ne godi v ravno pričetem zasedanju angleškega parlamenta. V prvih sejah spodnje zbornice se je vršila, kakor povsodi. takozvana adresna debata. Zastopniki irske zemlje so stavili tem povodom tri dodatne predloge, tod» nobeden ni bil vsprejet. Jednega je Ircem sovražna večina odklonila, drugega so umaknili predlagatelji sami, ko so uvideli, da bi zadel na preveliko nasprotje, tretjega pa je preprečila vlada sama, ker je jeden ministrov izjavil, da sedaj ni umesten tak predlog in bo morda pozneje nudila se taka prilika. Ta zadnji predlog govori o irskem davčnem vprašanju in je torej popolno umevno, da večina p tem ni hotela razpravljati, tembolj ker je imela na ^Bvoji strani tudi vlado. Irci se morajo torej še na-
c|alje tolažiti z nado na boljšo bodočnost, ki je pa, kakor vse kaže, še precej daleč.
Razgled po slovanskem svetu.
Novo podjetje na slovanskem jugu.
(Dalje.)
2e leta 1856 je pit>al Rps Muravijev; „0, ko bi vendar obe cerkvi, pričakujoč tako vroče želeni dan zjedinjenja, opustili vse predsodke ter utrdivši svoja srca v ljubezni, začeli resno in globoko pro-učavati teologična vprašanja, po katerih bi se moglo zopet obnoviti staro jedinstvo vesoljne cerkve."*) Potrebo zjedinjenja čutijo vsi, poskusi se delajo že stoletja, a žalibog prepad še vedno zija med vzhodom in zahodom iu se je v marsičem še povečal. Vsaka stranka se je doslej vrtela v svojem krogu in ni hotela nič popustiti. Zahodnjaki so očitali jutrov-cem neznauje, vendar pa tudi sami niso imeli ni-kakšuega pojma o vzhodni cerkvi, oudotnih potrebah in značaju ljudstva. Premalo se je razločeval dvojni element v cerkvi: božanski in človeški, kaj je nespremenljivo, večno, iu kaj je človeško, osebno, nebistveno in izpremenljivo. — Kadar bodo orijen-talci spoznali, kje tiči za pravo vzrok razkola, in kadar bo rimska cerkev dejaujski odstranila vse zapreke, tedaj se bo zjedinjenje izvršilo — ne iz političnih ozirov, marveč iz čistega prepričanja.
Zdi se, da je z sedanjim papežem vprašanje stopilo v novi stadij. — Orijent orijentalceml po tem načelu je modri in praktični Leon XIII. odprl širom vrata katoliške cerkve orijentalcem.
Naj se opravičuje kdo kakor hoče, tajiti se ne da, da se je tudi na naši strani mnogo zgrešilo. Nedvomljivo dejstvo je, da je rimska cerkev pri ori-jentalcih omražena, in s tem je treba računiti. Vse-občna antipatija mora imeti neki realni vir, neko historično podlago; to je treba poiskati in odstraniti. Ni tega kriva cerkev kot taka, marveč ljudje in človeška politika. Bodisi vsled nerodnosti ali omejenih nazorov, konstoljubja ali strastij ho mnogi cerkveni ljudje in katoliški narodi ob mejah nakopali sovraštvo svoji nedolžni materi.
Na naši strani je v praksi preveč vladalo načelo, da je latinstvo „couditio sine qua non" kato-ličanstva. V resnici je pa latinska cerkev le jeden del one cerkve, kakoršuo si želi Leon XIII.; ako se zjedinijo vzhodni narodi, imeli bodo njihovi starodavni obredi ravno toliko veljave, kakor latinski. Latinska cerkev ima le v toliko neko prednost, ker je božja previdnost v njeno krilo postavila papeštvo, to pa ni ne latinsko ne grško, marveč je božanska naredba.	(Dalje elćdi.)
*) Queetion religeuse d' Orient et d' Oecident. Moecou 1856, str. 99. — Prim.: Piehler: Gesehiohte der kircliliohen Trennung. Miinchen 1864, str. 4.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. januvarija.
(Pastirski list avstrijskih škofov.) Povodom bližnjih volitev za državni zbor so objavili vsi avstrijski škofje skupen past. list, v katerem opozarjajo katoličane ua važnost državnozborskih volitev. Ker bomo itak doslovno objavili to velevažno pastirsko pismo, v katerem imamo katoličani dano vodilo za svoje postopanje pri volitvah, za danes samo omenimo, da škofje opozarjajo, kako važne so volitve v državni zbor, ker vpliv zastopnikov naroda sega tudi na versko, cerkveno polje. Podlaga sreči narodov je vera, zato treba v prvi vrsti vernih poslancev, takih, ki bodo imeli smisel za zboljševanje sedanjih šolskih razmer, za pravično r e š e v a n j e n a r o d n e g a i n s o c i j a 1 n e g a vprašanja. Posebe pozivljejo škofje katoliške delavce, ki stopajo sedaj prvič na bojišče, naj volijo katoliške može, ki imajo srce za Tevo in potrebo ljudstva in ki so pripravljeni, zakonitim potom se vsestranski truditi za zboljšanje socijalnih razmer. — Naposled vspodbujajo škofje katoličane, naj bodo j e d i n i, ker le v jedinosti je zagotovljena zmaga. Konečno ukažejo škofje, da se jedno zadnjih nedelj pred volitvami po vseh farnih cerkvah izpostavi sveto Rešnje Telo v ta namen, da se vršć molitve za cerkvi in domovini ugodne in srečne volitve.
(f Fml. Hegedtts de Tiszavolgy.) Včeraj popoldne se je bliskoma po Ljubljani raznesla novica, da je komandant ljubljanske vojaške posadke fml. Hegedils nenadoma umrl zadet od kapi. — Pokojnik je bil strog a pravičen vojak ter je bil vzlasti
zaradi svojih zaslug ob potresu odlikovan z L'o-poldovim redom. Naj v miru počiva 1
(V frančiškanski cerkvi) je obhajal včeraj novo mašo. č, gosp. P. Anzelm Kovic, bogoslovec-frančiškan IV. 1. iz dalmatinske provincije. Slavnostni govor je imel veleč. g. vicedirektor Rok Merčun, ki je mej drugim narisal zgodovino nastanka frančiškanov in njihovega delovanja ua Kranjskem, zlasti v Ljubljani. — Ob jednem je praznoval včeraj 80 letnico prtč. g. P. Evstabij Ozimk, nproviucijal, pater provinciae itd., ki je ob 5 uri zjutraj čvrsto iu mladeniško živahno pel slovesno sv. mašo. Mnogoštevilno došle brzojavke in čestitke sj dokaz, kako čislajo in ljubijo povsod ljubezajiveija očeta. Pri obedu je bil izreden slučaj, da je sedel novoinaSnik med tremi zlatomašniki.
(Imenik volilcev — veleposestnikov) na Kranjskem objavlja današnji uradui list. Volilcev je v tej skupini 98, ki volijo dva poslanca v državni in 10 poslancev v deželni zbor.
(Slovensko gledišče.) Predpustni čas zmešal je „Narodu" že itak mu nejasne pojme popolnoma. Zdaj si že celo šteje v čast in se baba s svojo doslednostjo v — nedoslednosti. Nismo še z lepa či-tali tako plitvega in — recimo samo — skromnega zagovora, kakor je sobotni „Narodovi". O stvari sami ne proizvaja niti jedne resne misli; zaščit v obrambo mu je samo tisto ubogo vjedanje in pomilovanja vredno zabavljanje, ki je znak popolne dušne onemoglosti. Saj se pozuamo! To je vedno bila in ostane — zadnja struna na „Narodovih" goslih. Za tako siromaštvo imamo samo pomilovalen posmeh. Pa bi se tudi danes ne bavili več s tem predmetom, da „Narod" svojemu duševnemu proizvodu ni dostavil „krepke" konečne opazke: „če je pa (namreč „Slovenec") svoje tirade preudarno spisal iu požrtvovalne podpornike slovenskega gledišča namenoma i n s u 11 i r a 1, potem pa nikomur ne zameri, če se tolaži (Kdo? Ali „Narod" sam?) s kupletom: .Kitajci, kitajci, oj to so pač glupi ljudje.'" Da, da, to so pač glupi ljudje, ki se s takimi „če", lažmi in zavijanjem skušajo izviti iz zanjke, ki so se vanjo vjeli. Začetkom svojega duhovitega zagovora trdi, da smo mi s svojo kritiko „sester Barrison" insultirali glediško občinstvo, koncem zagovora pa bi nam rad podtaknil insulti-ranje podpornikov slov. gledišča! To je že skrajno perfidna špekulacija na — nerazsodnost slovenskega občinstva. Taka polemika je pač samo za — predpustni čas! — Zasadi skušnje za novo opero ne bo jutri predstave. V četrtek se bode prvič pela velika opera Verdijeva „Ernani".
(Poročena) sta bila danes v Sentpeterski cerkvi v Ljubljani: g. P e h a n i Rudolf, c. kr. davčni pristav, z gospodično Angelo Hočevar in gospod Wenedikter Maksimilijan, c. kr. brambovski nadporočnik, z gospodično Hočevar Ivano.
(Iz Rovt) 22. jan.: Vreme in drugo. — Tisto sitno meglo, kakor jo imate časih dolinci po teden dni, tako smo imeli mi hribovci zdaj 14 dnij skupaj t. j. od 6. do 20. t. m., in v tem času vseskozi nezdravo južno vreme. Toplomer je kazal povprečno -f- 3 Ve0; v sredo, dne 20. t m. smo dobili mraz, v četrtek dopoludne je jelo mesti na zmrznjena tla, danes pa tnede cel dan, kakor se spodobi hudozim-cem! — Ljudje so bili do zdaj čisto zdravi; dvomimo pa jako, da bi pri tem zdravm ostalo, kajti vže sedaj se oglaša nadležni kašelj pri otrocih, pri nekaterih glavobol in oslabljenje želodca. Bojimo se kake sitne epidemije. — Naša posojilnica in hranilnica je imela v preteklem letu 59.849 kron prometa. Udov šteje 97. Uložnikov je bilo 71. Posodilo se je dosedaj proti 5'/» odst. 23.630 kron. Precej za Čas devetih mesecev 1. 1. — Z dnem 6. oktobra I. 1. je veleelavni deželni odbor kranjski ugodil naši prošnji glede ustanovitve mirovnega sodišča. Ker bo pa deželni odbor sam potrebne tiskovine preskrbel in založil in nam jih v kratkem doposlal, upamo, da začne naše prepotrebno mirovno sodišče poslovati že 15. februvarija t. I. — Druga mlekarska zadruga v Rovtah na hišni št. 95 je pričela delovati dne 11. t. m. Sprejema pa že sedaj vsa naročila na surovo in kuhano maslo in na sirarske izdelke. Deželni odbor je podelil tej zadrugi za sedaj 100 gld. podpore. — Kaj pa letina V Kakšna? Z ljudmi? Da, no letos je bilo v naši fari 17 porok, 85 novorojencev, 54 mrličev, 13 rovtarjev in rov-taric pa ostane za bene 1896. Tedaj Rovte gredo tudi v tem naprej. — Ce nam bode šlo po sreči, bodemo v letošnji jeseni postavili na noge gospodarsko zadrugo za občine Rovte, Vrh in Zavrača.
N»ša kmetijska podružnica bo oddajala letos svojim udom prvič drevesca iz lastne drevesnice, 1200 jablan in hrušek pa bode v svoji drevesnici vnovič cepila. — Preteklo nedeljo 17. t. m. smo si osnovali pevsko društvo z imenom „Planinski glas." Do sedaj se je zglasilo 16 udov. — Pri srcu nam je tudi ustanovitev kmetijske knjižnice. Ta pride seveda pozneje na vrsto. Ce dostavim še to, da se je naš dosedanji župan gosp. Anton Brenčič te dni svoji težavni službi odpovedal, sem povedal s tem vse za danes. Drugi teden še kaj o naši novi okr. kljukasti cesti.
(Iz Vodic) 23. jan.: Sinoči ravno 3 minute pred 9. uro smo čutili precej močan potres, spremljan s podzemeljskim bobnenjem. Zadnji je bil v nedeljo zvečer ob 9. uri 20 minut.
(Z Bleda) se nam, poroča: V petek in zlasti včeraj je padlo prav veliko snega. Ljudje eo ga jako zaželeli; zdaj bodo lahko spravljali z gora. Jezero je začelo v drugo zamrzovati. Sv. Blaža praznik dne 3. svečana je na „Otoku" veliki shod. Ako vreme le količkaj mrzlo ostane, pojdemo k nebeški Kraljici ua (tok peš, prosit sv. Biaža za blagoslov zoper bolezni na vratu.
(Izgubil se je) 721etni posestnik Bezlan Josip iz Savelj. Imenovani se je podal 19. t. m. v Ljubljano k uotarju gospodu Plantanu, od tod pa na senožet v mestnem logu. Od tod se je podal popoludne v gostilno „Na šrangi" ob cesti v mestni log, iz katere je odšel ob treh popoludne in od tedaj ni o njem nikakega sledu. Imel je na sebi vrhno suknjo, irhaste hlače ter visoke škornje in je srednje postave. Kdor izvć o njem kaj pozitivnega in dovede na sled, naj to naznani njegovi rodbini v Sav-ljah št. 9, po domače pri Tomaževcu, kjer ga čaka nagrada 30 kron.
*
* *
(.Bauernbnnd") bode prilomastil na Svečnico, dne 2. februvarija t. 1. nad Slovence v velikovškem okraju. V gostilni pri „Škofu" na Rudi napravi svoj 31. „bauerntag". Govorile bodo znane bauernbun-darske korifoje: Plaveč, Plešivčnik, Kirschner, Cer-nik. Namen temu shodu je očividen : Potrositi zavednim slovenskim volilcem velikovškega okraja toliko peska v oči, da še zanaprej dajo svoj glas „Razajevemu Francetu" t. j. dosedanjemu „zastopniku" tega okraja, Fr. Kirschnerju. Pa ne boš France! Toliko zavedni iu razsodni pa so naši ljudje vender že, da spoznajo zvite nakane „baueru-bundarjev". — Sploh je nam nerazumljivo , kaj „bauernbund" še vedno stika po slovenskih hrajih. Ali še ne vč, da mu je tam — odklenkalo ? — Glasilo te zveze, znana „Bauernzeitung", katero izdaja protestant Berčinger v Celovcu, piše sedaj po novem letu tako periidno in strupeno zoper kato-liško cerkev, duhovski stan in krščansko stranko, kakor so pisali le najgrši židovsko-liberalni listi za časa najhujših napadov na katoliško cerkev. V zadnji številki pa ta list še naznanja, da bode počenši z mesecem sušcem izhajal po trikrat na mesec, če dobi zadosti potrebnega — drobiža I Takšna duševna hrana naj hasne kmetskemu stanu ? Jasna je dolžnost vsakega katoličana in Slovenca, da se z vsemi silami bojuje proti takemu časopisju in takim zvezam, kakor sta „Bauernbund" in njegova zalega „Bauernzeitung-a".	—rn—
Telegrami.
Praga, 25. januvarija. „Prag. Zeitg." objavlja razpis državno-zborskih volitev za češko. Volitve se vrše v splošni kuriji 12., v kmečkih občinah 17., v mestih in trgih 19., v trgovinskih zbornicah 20. in velepo-sestvo voli 22. marca.
Praga, 25. januvarija. Grof Albreht Kaunitz je umrl včeraj po noči.
Pariz, 25. januvarija. Tukajšni zdravniki izjavljajo, da Evropi ne preti nevarnost radi razširjenja kuge v Indiji.
Sevilla, 25. januvarija. Stavka tukajš-nih delavcev traja nadalje in kaže čim dalje resneji lice.
London, 25. januvarija. Cecil Rhodes je dospel sem danes dopoludne.
Havana, 25. januvarija. General Wey-ler je preiskal več pokrajin na otoku Kubi ter sedaj izjavlja, da se nahaja le še malo vstaških čet, katerih ne bo težko (?) razkropiti. V sladkornih nasadih se je z delom že pričelo.
1"<»iii B rl f 1 v<»
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so
antlkataralične pastlle lekarja Plooollja v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljioi 25 kr., 10 škatljio gld. 2-—. 124 (50-47) 4
Meluslne- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno.in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
J edina zaloga
lekarna M Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta št. I,
poleg mesarskega mosta. 45 (3) 1
Tujci.
20. januvarija.
Pri Slonu : Zng, Hermann, Ziseher, Steiner, Boskovits z Dunaja. — Miklusch iz Gorice. — Dominik iz Železnikov. — Guggenberg iz Inomosta.
Pri Maliču: Baas, Dintl, Fischer, Puschenyagg, Stein-masler, Pleiscbmann, Elmar, Weil z Dunaja. — Wellaim iz Prage. — Bloss, Vogel, Aichmayr iz Gradca. — Sterk iz Vinice. — Schrey z Jesenic.
Pri Lloydu: Fhohl, Costa z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Murald iz Beljaka. — Lafite z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Kropf iz Grafenfeld-a. —————-.
Meteorologično porodilo.
a Л a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* л . S S S J2j a ž™ >
23	9. zvečer	714-4	0-5	si. szah.	sneg	
24	7. zjutraj 2. popol	7186 7189	-18 1-2	s r jvzh si jvzh.	skoro jasno del. oblač	21-1
24	9. zvečer	720 2	-03	si. sz»h.	oblačno	
25	7. zjutraj 2. popol.	733 5 725 7	—a-n 4-3	sr. svzh. si. jjvzh.	oblafino del. jasno	09
Srednja temperatura sobote 0 40. za 2'6° nad normalom. Srednja temperatura nedelje —0 3°, za l-8" nad normalom.
V Toplicah na Кгапјвкеш izpraznjena je služba
kopeliščnega oskrbnika
z letno plačo 500 gld.. prostim stanovanjem in dohodki od zemljišča. Oskrbniku se prepušča tudi vodstvo restavracije.
Ponudniki, ko|i morajo biti zmožni obeh deželnih jezikov iu morajo položiti kavcijo, uaj pošljejo prep se spričeval m lastnoročno pisano prošnjo knez Auerspergovemu gozdarskemu uradu v Sotesko, pošta Dvor na Kranjskem do najdlie konec februvarija t. I.	18 4-3
Maksimilijan Wenedikter j Rudolf Pehani
c. kr. nadporočnik v 23. bramb. pešpolku	c. kr. davčni pristav
Ivanka Wenedikter roj. Hočevar\ Angela Pehani roj. Hočevar
/
poročena.	\	poročena.
Sinj (Dalmacija), Ljubljana, >; Ljubljana, dnč 25. januvarija 1897.
dnč 25. januvarija 1897.
68 1-1
Mesto vsacega obvestila.
67 1-1
iiiiiniiiiiiinniiiiiiiiiiHiiiimiiiiniiniiuiiiiiiHiniuim
Vabilo
na
II. redni občni zbor
okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji,
ki se bo vršil
dne 7. svečana 1897 ob uri dopoldne v telovadnici tukajšne c. kr. rudniške šole.
Dnevni red:
1.	Nagovor ravnatelia.
2.	Poročilo nadzorstvenega odbora.
3.	Potrjenje letnega računa za upravno dobo 1896.
4.	Privoljenje remuneracije načelništvu.
5.	Razdelitev čistega dobička za leto 1896.
6.	Izvolitev načelništva in nadzorstva za upravno dobo 1897.
K polnoštevilni udeležbi vabi častite društve-nike ua|uljudneje
7i l-i	načelništvo.
Ekeekutivne dražbe.
Matije Moravca iz Sečjega Sela posestvo (2975 gld.) dne 29. januvarija in 3. marca v Črnomlju.
Jakoba in Marije D o ž e 1 a n zemljišče v Gabrovcu (580 gld.) dnž 30. jan. in 27. febr. v Metliki.
Jurija Krašovca z Vrhnike zemljišče brez pritiklin (222 gld.) dno 17. febr. in 17. marca v Ložu.
Janeza Nachtigala s Polja nepremakljivo posestvo (1286 gld. 35 kr), terjatev 90 gld., dne 3. febr. in 5. marca v Kamniku.

Liniment. Capsici compos.
Iz lekarne Blobter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. т vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25-3
Richter-jev liniment s,sidrom4
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Št. 664.
Razglas.
69 3-1
V poslopji, ki se bo letos v Spitalskih ulicah na mestu bivše meščanske bolnice zgradilo, oddati je še nekaj prodajalnic.
Kdor želi kako teh prodaialnic v najem vzeti, vloži naj svojo ponudbo
do konca tega meseca
pri podpisanem magistratu.
Pojasnila glede lege, velikosti iu cene teh prodajalnic daje v navadnih uradnih urah mestni stavbinski urad.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 23. januvarija 1897.
Št. 10.533.
Razglas.
01 3-2
Podiranje deželnega dvorca v Ljubljani na Kongresnem trgu, posekanje dreves na vrtu in odstranitev ograje oadalo se bo ponudbenim potom.
Oni podjetniki, kateri bi hoteli ta dela prevzeti, se pozivljejo, da vlože svoje zapečatene ponudbe do 1. februvarija 1897 opoldne pri podpisanem deželnem odboru.
Staviti pa se morate glede podiranja dvorca na jedni strani, glede po-sekanja dreves in odstranitve ograje pa na drugi strani posebni ponudbi.
Natančnejše tozadevne pogoje pozve se pri deželnem stavbinskem uradu na Turjaškem trgu št. 4.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 20. januvarija 1897.
Št. 2639.
Razglas
70 1-1
Z ozirom na razpis občnih novih volitev za poslansko zbornico državnega zbora, opozarjajo se delodajalci in službodajalci na § 3. razpisa gospoda ministra za unanje stvari z dne 23. semptembra 1896 (drž. zak. št. 170.), ter se jim naroča, da
do 28. tega meseca
zglasijo vse vsaj iest mesecev že pri njih v službi se nahajajoče samosvoje avstrijske državljane moškega spola, ki so izpolnili 24. leto življenja, ter naznanijo ne le ime, ampak tudi starost, opravilo in pa čas, kdaj so v službo ustopili.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
doe 23. januvarija 1897.
Dunajska borza.
Dni 25. januvarija.
Skopni državni dolg v notah.....	101 gld. 95 kr.		
Skupni državni dolg v srebru ...	102	1	15 .
Avstrijska zlata renta 4%......	123		50 .
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101		15 .
Ogerska zlata renta 4 %.......	122		20 .
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99		65 .
Avstro-ogerske banfine delnice, 600 gld. .	959		e
Kreditne delnice, 160 gld......	373		50 .
London vista ..........	119		80 .
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58		72 V
80 mark............	11		V4 .
20 frankov (napoleondor)......	9		5IV,.
	44		95 „
	6	f»	66 .
Dni 23. januvarija.
4% državne srefike 1. 1854, 260 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srefike 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srefike 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo gonđkega mesta.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
*	„ južne železnice b% .
,	, dolenjskih ieleznic 4 %
147 gld.		—
156		75
188		50
99		25
140		75
128		10
107		80
112		—
98		85
99		60
226		—-
177		—
128		—
99		50
kr.
Kreditne srefike, 100 gld........198	gld.	—	kr.
4 % srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	л	—
Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.	20	,	—	,
Rudolfove srefike, 10 gld.......24	,	—	,
Salmove srefike, 40 gld................71	.	—	.
St. Genćis srefike, 40 gld.......75	.	—	„
Waldsteinove srefike, 20 gld......60	.	—	.
Ljubljanske srefike..................23	,	50	,
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gid.	157	.	—	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3475	ф	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	404	.	—	.
Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . ,	91	,	25	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	94	»	—	.
Montanska družba avstr. plan..........87	,	95	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160	,	—	.
Papirnih rabljev 100 ................127	„	—	.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd.
Zavarovanj• za zgube pri ftrebanjlh, pri izžrebanja
najmanjšega dobitku. Ealantna izvršitev narodil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
Ш E R C U R
folizeile it. 10 Dunaj, Rariahiltiritraiii 74 B.
t*

Pojasnila "X3X v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|skih vrednesteih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogofie visooega obrestovanja pri popolni varnosti SV* naloženih glavnic,