c

ZALOŽBA


FRANCE VERBINC

SLOVAR TUJK

CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI

m m*\U

205951

UVOD

Kulturni in gospodarski razvoj in čedalje tesnejše mednarodne vezi vnašajo iz
dneva v dan v vse kulturne jezike vedno nove in nove tujke. Zaradi te poplave tujk,
kijih marsikdaj ne razume niti izobraženec, so postali slovarji tujk danes skoraj prav
tako potrebni kakor slovarji tujih živih jezikov, npr. ruščine ali angleščine. Slo¬
venci smo imeli manjše slovarje tujk že pred več desetletji, vendar se danes vedita
močneje čuti potreba po obsežnejšem slovarju z bogatejšo izbiro gesel in natančnejšo,
obširnejšo razlago pojmov, kar je povsem umljivo spričo naglega kulturnega in po¬
litičnega razvoja  v zadnjih desetletjih in spričo rastočih kulturnih potreb.

To vrzel v slovenski leksikografiji skuša izpolniti pričujoči slovar. Slovar je
namenjen širšim plastem. Njegova osnovna naloga je, razložiti v zgoščeni in poljudni
obliki pomembnejše in pogostejše tujke in tuje fraze, ki se pojavljajo pri nas  v vsak¬
danji govorici, dnevnem tisku in znanstveni ter umetniški literaturi. Ker je osnovna
naloga tega slovarja predvsem razlaganje pojmov, to seveda daje svoj pečat tudi
slovarju. Narava slovarskega dela sicer sama po sebi terja, da posega avtor v jezik in
jezikovna vprašanja, vendar pričujoči slovar tujk, ki ga predstavljam javnosti, po
svoji zasnovi ni  v prvi vrsti jezikovni slovar. To se čuti že v ustroju slovarja in obdelavi
gradiva. Čeprav so pri geslih obdelane vse pomembnejše jezikovne prvine (naglas,
oblikovne posebnosti, raba, etimologija itd.), pa je zgoščeni, a precej izčrpni razlagi
Pojmov odmerjenega razmeroma največ prostora. Tudi pri izbiri gesel je avtor pazil
predvsem na to, koliko se ta ali ona tujka pojavlja in uporablja v praksi  — in jih ni
izbiral npr. pc njihovi jezikovni vrednosti. Saj mislim, daje samo po sebi umljivo, da
za tujke na splošno z jezikovnega stališča še zmeraj veljajo in bodo veljale besede
dr. A. Breznika, da smemo rabiti  »samo take izposojenke in tujke, za katere nimamo
dobrih slovenskih izrazov « (ali pa ugotovitve A. Sovreta  v znani razpravi »Šest
resnic o tujkah«), načelo, ki ga nespodbitno priznavajo v vseh kulturnih jezikih.

Naj bo dovolj teh nekaj uvodnih vrstic o namenu in značaju slovarja. Širšo,
nadrobnejšo obrazložitev vidikov in načel, po katerih sem se ravnal pri delu, in raz¬
členitev posameznih pomembnejših plati in vprašanj (izbira in razvrstitev gesel,
etimologija itd.) bodo bralci oziroma uporabniki našli  v »Splošnih napotilih in navo¬
dilih za rabo«.

Sestavljanje takih in podobnih slovarjev je težavno delo, ki pravzaprav ni nikoli
končano ali popolno, delo, v katerem so morda še bolj kot na drugih področjih ne-

ogibne pomanjkljivosti in nedoslednosti. Kljub temu pa mislim, da predstavlja ta
knjiga koristen in potreben prispevek k naši slovarski literaturi, in upam, da bo javnost
sprejela knjigo z dobrohotno naklonjenostjo, saj je pričujoče delo, ki je plod dolgo¬
letnega, vztrajnega truda, prvo te vrste pri nas.

Naj mi bo dovoljeno, da se tu iskreno zahvalim vsem, ki so mi kakor koli po¬
magali pri delu. Vsa hvaležnost in priznanje gresta Cankarjevi založbi, ki je imela za
slovar največje razumevanje. Osebno zahvalo sem dolžan predvsem uredniku Cenetu
Vipotniku za njegov trud in prizadevanje v dolgoletni pripravi slovarja. Globoko
hvaležnost sem dolžan tudi Janezu Gradišniku za nesebično pomoč, predvsem za
skrben pregled zajetnega rokopisa pred tiskom in številne dragocene popravke in
nasvete. Prav tako iskrena hvala prof. Avguštinu Pirnatu za vso podporo, za pomoč
in nasvete pri redakciji rokopisa in branje korektur, ter Francu Pipanu za lekturo
in korekturo.

V Ljubljani, 1. decembra 1967

F. V.

SPLOŠNA NAPOTILA IN NAVODILA ZA RABO

I. IZBIRA GESEL

Pri izbiri gesel, kot tudi v vseh drugih pogledih, si je sestavljavec prizadeval,
da bi bil slovar čim popolnejši. Zato je izbira gesel bogata — slovar obsega skoraj
30.000 gesel. Pri tem sem seveda moral imeti pred očmi nalogo in namen slovarja,
zato sem se pri izbiri gesel oziral predvsem na to, katere tujke se v praksi  (v pogo¬
vornem jeziku, strokovni in politični literaturi, dnevni publicistiki, leposlovju itd.)
bolj ali manj rabijo.  Umljivo je, da sem pazil na to, da bi bilo v slovarju čimmanj
mrtvih, papirnatih izrazov, ki se včasih ponavljajo iz slovarja v slovar, a se danes
ne rabijo več. Vključil pa sem jezikovno manjvredne, vendar sem in tja tudi v lite¬
raturi rabljene, sicer maloštevilne pojme in vulgarizme, kot kajzer, komplic, komi,
krah itd. Take pojme, slange ipd. imajo tudi drugi večji slovarji, ker je praksa
skoraj zmeraj osnovno in poglavitno merilo.

Iz gornjih, praktičnih razlogov je sestavljavec posvetil več pozornosti tujkam,
ki prihajajo k nam iz svetovnih jezikov, predvsem iz zahodnoevropskega kultur¬
nega območja. Jasno je, da mora biti Slovencem namenjeni slovar zasidran v
naših razmerah in našem jeziku, vendar ne bi bilo prav, če bi bili pri tem preeno-
stranski in bi prezrli resnico, da je čedalje več pojmov, ki postajajo last vseh
kulturnih narodov, in da slovar tudi v tem pogledu ne sme mimo splošne smeri
razvoja.

Naj dodam še nekaj pripomb in pojasnil. V strokovnem izrazju sem opuščal
manj pomembne pojme, da ne bi kje zabredel pregloboko — ker to ni strokovni
slovar — čeprav sem posegel v tej smeri precej daleč in so npr. zlasti tujke s filo¬
zofskega, gospodarskega in političnega področja razmeroma dobro zastopane. Še
kar številni so tudi pojmi iz antike: to lahko samo poveča vrednost slovarja, saj je
dovolj prelistati le nekaj strani slovarja, da človek spozna, kako velik delež je imel
antični grško-rimski svet v razvoju in oblikovanju sodobne evropske kulture.

Glede na pomembnost sem uvrstil v slovar tudi razne citate in širše naravo¬
slovne, filozofske ipd. pojme, npr. tipa Kampf ums Dasein. Pri tovrstnih geslih,
pa tudi v etimologiji in razlagi sem tu in tam namenoma (da ne bi bil slovar prepust)
dodal kako zanimivost, ki ne štrli preveč iz celote slovarja. Kdor bo slovar upo¬
rabljal, bo teh vrinkov najbrž vesel, ker puščobnost ni v korist nobenemu slovarju.

8

Pri raznih kulturnih pojmih ter njihovih izpeljankah in sem ter tja pri pojmih,
ki so blizu izposojenkam, sem uporabljal pri izbiri strožje merilo in sem gledal
tudi na to, koliko taki pojmi potrebujejo razlago. V tej zvezi bi pripomnil, da včasih
ni prave meje med tujko in izposojenko. Prav tako sem manj upošteval tujke v
preprostem govoru, ki se spreminjajo po naših jezikovnih zakonih (npr. doktor,
dohtar). Seveda se je tu in tam prikradla vmes kaka nedoslednost, to je pri se¬
stavljanju slovarjev pač neogibno. Izpuščal sem tudi zastarele tujke (kot rabdo-
mantija) in manj važne, lahko umljive sestavljenke, zlasti manj rabljene ali ome¬
jene na ozko jezikovno ah strokovno področje (kot radiobilten).

Pri posameznih geslih so navedene tudi poglavitne domače izpeljanke (pri¬
devniki, glagoli itd.), npr. ideal, idealen. Kjer pri bližjih izpeljankah ni posebnosti
in so poleg tega manj v rabi, so izpeljanke izpuščene, npr. inhabilen, inhabilnost
(izpuščeno). Med geslom in iz njega izpeljanim glagolnikom je včasih pomenski
razloček. V takih primerih sem dodal glagol, ki določa tudi pomen glagolnika,
npr. definicija, definirati, definiranje (izpuščeno). Tujk (glagolov) s slovensko pred¬
pono, ki daje dovršen pomen, npr. skonstruirati, zaarati, podminirati ipd., nisem
upošteval.

Slednjič naj omenim, da sem uvrstil med gesla tudi najrazličnejše grško-latin-
ske morfeme, predpone itd., ki se rabijo v mnogih zloženkah in sestavljenkah,
npr. ab-, bio-, deka-, -fag, -fer, -id, poli- itd. ipd.

Vsak, zlasti obširnejši slovar tujk je danes, kar se tiče gesel, ki jih vsebuje,
pravzaprav izbor, saj že fond posameznih strok (tehnični, medicinski, filozofski itd.
slovarji) narašča v cele knjige. Vsaka izbira gesel pa je bolj ali manj subjektivna,
zlasti glede strokovnih področij. Kar se zdi komu potrebno ali pomembno, se zdi
drugemu včasih manj potrebno. Seveda je prav tako res, da so v vsakem slovarju
nekatera gesla odveč, nekaj bolj ali manj pomembnih, zlasti novejših ali najno¬
vejših pa manjka, čeprav si vsak sestavljavec prizadeva, da bi bilo takih spodrsljajev
čimmanj.

n. RAZVRSTITEV GESEL

Da bi bil slovar preglednejši in iskanje lažje, ima vsaka tujka posebno geslo,
med njimi tudi kratice, zveze s predlogi itd. Izjema so le najbližje, neposredne
izpeljanke; te so uvrščene pod osnovno geslo, npr. ideal, idealen.

Vsa gesla so urejena po strogem abecednem redu.  To velja tudi za kratice,
citate in zveze s predlogi. Gesla en face, en groš, in absentia, in causa itd. so torej
uvrščena po abecedi tako, kakor bi bili sestavini ena beseda. Na primer:

E

e

enervirati
en face

9

enfants perdus
en general
engram
en groš
itd. itd.

Taka razvrstitev sicer terja nekaj več prostora, a je tehnično razmeroma pre¬
prosta in enotna, za iskalca pa najbolj pregledna.

Pojme, ki sestavljajo bolj ali manj ustaljeno logično celoto, a imajo dve ali
več besed, je treba iskati pod prvo besedo; npr. potencialna energija išči pod
potencialen, ne pod energija.

Pri iskanju gesel naj opozorim še na naslednje:

Česar ne najdeš pod C, glej tudi K ali Š ali Z;
česar ne najdeš pod H, glej tudi Ch ali K;
česar ne najdeš pod J, glej tudi Y ali Ž;
česar ne najdeš pod K, glej tudi C ali H ali Q;
česar ne najdeš pod S, glej tudi C ali Š ali Z;
česar ne najdeš pod Š, glej tudi Ch ali Sh;
česar ne najdeš pod V, glej tudi W;
česar ne najdeš pod W, glej tudi V;
česar ne najdeš pod Z, glej tudi C ali S 3
česar ne najdeš pod Ž, glej tudi G ah J.

m. SLOVARSKI STAVEK IN RAZLAGA GESEL

Osnovnemu slovarskemu geslu sledi pri samostalnikih rodilniško obrazilo
(-a, -e, -i ipd.) in spol ( m , ž, s);  pridevniki so zapisani v nedoločni obliki, sledi
z vezajem obrazilo za ženski in srednji spol (-a, -o itd.); glagoli so podani v nedo-
ločniški obliki, poleg pa je navedena z vezajem in obrazilom 1. os. sedanjika.

Kjer je potrebno, sledi v poševnem / /oklepaju izreka, ali v oglatem [ ] oklepaju
etimološka obrazložitev gesla. Manj pomembne dopolnitve so podane znotraj
oglatega oklepaja v okroglem ( ) oklepaju.

Etimološki obrazložitvi sledi pomen ali razlaga gesla; o tej razlagi je treba
povedati nekaj več.

Za slovar tujk, kije namenjen širšim plastem in mora imeti čim večjo praktično
vrednost, ni dovolj gol prevod posameznih pojmov, kakor je običaj v filoloških
slovarjih. Bolj primerna  (in obenem zahtevnejša) je sicer zgoščena, a širša, enciklo¬
pedična razlaga s prevodom (ah pomensko enakovrednim domačim izrazom) in
obenem opredelitvijo pojma, s podajanjem vsebine pojma. Zlasti pri pomembnej¬
ših geslih si je sestavljavec precej prizadeval v tej smeri, deloma tudi zato, ker
Slovenci, žal, še nimamo kake bogatejše enciklopedije.

10

Slovarski stavek naj ponazori naslednji obrazec:

granit -a m

trd, zrnat kamen vulkanskega iz¬
vora, sestavljen največ iz živca,
sljude in kremenjaka

[ital. granito  iz lat. granum  zrno]
zrnec

osnovno geslo z rodilniškim obra¬
zilom in spolom
izvor in etimološka razlaga
pomensko enakovreden slov. izraz
vsebina ali obrazložitev pojma

(mineral.)

stroka

Ker se pomen besed in zato tudi številnih tujk zgodovinsko spreminja in raz¬
vija, ta razvoj odseva tudi v razlagi, v razčlenjevanju pomena od prvotnega,
bližjega etimologiji ali ujemajočega se z njo, do sedanjega (z domačo rabo in
domačimi zvezami), ki se marsikdaj ločuje po posameznih strokah. V tem okviru
je notranja razčlenitev grafično urejena tako, da so pomensko enakovredni ali
skoraj enakovredni pojmi ločeni z vejico, pomenski odtenki ali razločki s pod¬
pičjem, docela različni si pomeni ali posamezne stroke pa s številko. Pri pomemb¬
nejših strokovnih izrazih je slednjič v oklepaju navadno navedena še stroka.

Običajne kratice so samo dešifrirane, npr. fa kratica: farad — ker je (v tem
in podobnih primerih) razlaga podana pri geslu farad.

Tujke so pisane večidel fonetično, tako, kakor jih izgovarjamo. Izjema so
manj rabljeni, še ne udomačeni pojmi, nekateri strokovni pojmi ali pojmi, pri
katerih seje iz kakih razlogov bolj uveljavilo etimološko pisanje.* V takih primerih
sta, kjer je bilo potrebno, navedeni  v slovarju obe obliki , fonetična in etimološka;
razlaga je navedena pri tisti, ki je bolj v rabi. Tako sem ravnal tudi pri nekaterih
tehničnih pojmih, kjer sem podal razlago pri obliki, ki jo priporoča Splošni teh¬
niški slovar, npr. vat: watt. Podobne oblikovne dvojnice (Feak: Fejak) ipd. so
večinoma bolj napotilo za iskanje kot pa izraz jezikovne vrednosti te ali one
oblike.

Vsak jezik si tujke prilagaja in oblikuje po svojih zakonih. Čeprav v tem ni
popolnoma dosleden, ker sprejema tujke iz različnih jezikov (iz pisanih ali ustnih
virov, včasih naravnost, včasih s posredovanjem drugih jezikov), pa le obstoje

* Pri etimol. oziroma fonetičnem zapisu tujk srečujemo zato posebnosti in resnične
ali navidezne nedoslednosti, včasih v istem pomenskem in jezikovnem območju. Na
primer: kancler, rajh, rajhovec (fonetično), Reichstag, Wehrmacht (etimol. v izvirni
obliki kot lastno ime), kulturtrager, volksvvagen (etimol. z malo začetnico kot občno
ime).

IV. OBLIKOSLOVJE

11

nekatera osnovna pravila  predvsem glede latinsko-grških tujk, ki sestavljajo pre¬
težno večino tujk sploh.

Naj navedem nekaj poglavitnih pravil:

a) Latinski samostalniki na -us, -um, -es, -is in grški na -os, -es itd. ohranijo
(npr. korpus, minimum, lapsus, pertusis, kozmos) ali opuste pripono (npr. in-
telekt, eksperiment, proces, produkt, oboi, pirat);

b) V večini primerov pa latinsko-grški samostalniki spreminjajo pripone po
naših jezikovnih zakonih:

Latinski samost, na -ia spremene pripone v -ija, npr. epilepsia, epilepsija;
samost, končnica -io se spremeni največkrat v -ija, npr. legio, legija;
samost, končnica -tio (in poznejša romanska -tion, -cion, -zione itd.) se spre¬
meni v -cija, npr. declaratio, deklaracija;

samost, končnica -tia se spremeni v -ca, npr. potentia, potenca;
samost, končnica -ium se spremeni v -ij, npr. imperium, imperij;
samost, na -a ohranijo -a, npr. tunica, tunika;

samost, pripone -itas (in romansko germanske pripone -ita, -ite, -ity, -itat)
se spremene v -iteta, npr. auctoritas, avtoriteta; pri nekaterih samostalnikih te vrste
pa se je uveljavila tudi domača pripona -ost, npr. activitas, aktiviteta ali aktivnost.

Latinski pridevn. na -alis, -ilis spremene končnico v -alen, -ilen, npr. socialis,
socialen;

pridevn. na -icus, -ius spremene končnico v -ičen, -ski, -ški, npr. logicus,
logičen;

pridevn. na -ans, rod. -antis, -ens, rod. -entis spremene končnico v -anten,
-enten, npr. potens, potenten;

pridevn. na -abilis, -ibilis spremene končnico v -abilen, -ibilen, npr. damna-
bilis, damnabilen;

pridevn. na -osus, -ivus, -itus itd. spremene končnico v -ozen, -iven, -iten,
npr. verbosus, verbozen, lascivus, lasciven.

Grški samost, na -e spremene končnico v -a, npr. nymphe, nimfa;
samost, končnice -isma, -ismos, -asmos (in romansko germanske pripone na
-ismo, -isme, -ism, -ismus itd.) se spremene v -izem, -azem, npr. spasmos, spazem,
sophisma, sofizem, socialisme, socializem;

samost, na -asis, -esis, -isis, -osis dobe pripone -aza, -eza, -iza, -oza, npr.
basis, baza, krisis, kriza, thesis, teza, diagnosis, diagnoza;
samost, na -ia dobe končnico -ija, npr. mania, manija;
samost, na -ema, -oma dobe končnico -em, -om, npr. theorema, teorem,
e tnblema, emblem, sarkoma, sarkom.

Grške pridevn. končnice -ikos se spremene v -ičen, -ski, -ški, npr. technikos,
.tehničen, tehniški.

(Še nekatera druga pravila o pisanju tujk so navedena v Slovenskem pravo¬
pisu, 1962.)

*

12

Poglavitne posebnosti v zvezi s pisanjem in oblikoslovjem tujk so navedene
tudi v slovarju.

Pri nekaterih geslih je ena ali več črk v oklepaju, npr. nefritik(um) -a m,
katet(e)rizirati -am; to pomeni, da obstojita obe obliki, nefritik in nefritikum,
katetrizirati in kateterizirati.

Pri lat. in gr. pojmih je označena množina, če se v slovenščini rabijo tudi lat.
ali gr. množinske oblike, npr. deziderat(um) -a m, mn.  deziderata -at s,  shema -e ž,
mn.  sheme -em ž ali  shemata -at s.

Pri pojmih, ki se končujejo na -lit, je navedena zaradi varčevanja s prostorom
samo slovenska množina, npr. briofiti -ov m,  čeprav se rabi tudi enakovredna tuja
oblika (briofita -it s).  Pri pojmih z lat. obrazilom za srednji spol -um, npr. ne-
fritik(um) -a m, mn.  nefritika -ik s ali  nefritiki -ov m,  pa sem navajal rajši tujo
množinsko obliko, ker pri nekaterih pojmih te vrste lahko nastane zmeda, npr.
narkotika -ik s  omamila, narkotiki -ov m  uživalci omamil.

V. NAGLAS

Na vseh osnovnih geslih je označen naglas. Samo pri pojmih, ki jih uporab¬
ljamo v izvirni tuji obliki, sta podana izreka in mesto naglasa v poševnem oklepaju,
npr. cercle /ser'kb/, codex /ko'deks/, ali pa je naglasno znamenje pri teh geslih
sestavni del tuje oblike ali besedne zveze, npr. ancien regime /asje' režim'/ in sta
izreka in mesto naglasa kot v prejšnjem primeru podana v oklepaju (gl. poglavje
VI. Izreka).

Pri naglasnih znamenjih gre predvsem za pravorečje in ne toliko za pomensko
razločevanje, saj je tujk, ki jih pomensko loči naglas, pri nas komaj za perišee
(aktiv in aktiv, episkop in episkop, kanon in kanon, kapitel in kapitel, prezent in
prezent itd.).

Glede naglašanja tujk je treba pripomniti, da se tu prepletajo razni vplivi in
da naglašanje tujk tudi z etimološkega stališča ni povsem enotno, zlasti pri številnih
samostalnikih, izvirajočih iz latinščine. Pri mnogih lat. besedah s pripono na -io
(slov. -ija) se je ohranil prvotni lat. naglas: disolucija (lat. dissolutio), distinkcija
(lat. distinctio), pri drugih se je spremenil: diskrecija (lat. discretio), diskusija
(nlat. discussio) itd. Pri tem se marsikdaj prepleta nekdaj močni nem. vpliv z
rastočim vplivom srbohrvaščine, ki dosledneje povzema izvirni lat. naglas.

Zaradi teh vplivov in iz raznih drugih razlogov se v posameznih primerih
dogaja, da se naglas spreminja, omahuje in se uveljavlja različna raba. Prav pri
pojmu diskusija se npr. uveljavlja tudi naglas diskusija.

V nekaterih primerih imamo različen naglas tudi pri sorodnih zloženkah, npr.
(citirano po Slov. pravopisu, 1962) verzija, toda inverzija, diverzija, a spet kon¬
verzija (Černič ima v svojem besednjaku konverzija) itd. V takih primerih, kot
rečeno, jezik še omahuje, zato sem se včasih raje odločil za dvojnice in označil

13

v slovarju oba naglasa: inverzija -e ali  inverzija -e ž,  podobno konverzija, perver¬
zija, rekonverzija, reverzija itd.

Pa tudi v nekaterih drugih, manj rabljenih ali novejših pojmih je vprašanje
naglasa marsikdaj kočljivo. Kateri naglas bo obveljal v takšnih in podobnih
primerih, bo pokazala prihodnost.

VI. IZREKA

Pri vseh pojmih in besednih zvezah, ki jih srečujemo v izvirni tuji obliki, je
navedena v poševnem oklepaju izreka.

Izreka se v splošnem naslanja na naš glasovni sestav, vendar so nekateri
glasovi drugačni od naših. Za pisavo takih glasov, zlasti francoskih in angleških,
so uporabljena naslednja transkripcijska znamenja.

Fonetična transkripcija

a zelo kratki a, kot brat, v angl., npr. company /kAm'p3ni/|

® široki, kratki e, kot pogreb, v angl., npr. act /sekt/;

e  široki, dolgi e, kot metla, v fr., npr. tete /tet/; v angl. pred polglasnim r,
npr. čare /k en/;

a kratki, široki o, kot prelom, v fr., npr. homme /om/ in angl., npr. code /kod/;

a: dolgi, široki o, kot roka, v angl., npr. ali/o:1/;

ce dolg glas med o in e v fr., npr. fleur /Acer/ in angl., npr. first /fcest/;

6 glas med o in e, nadomešča fr. -oe, -eu, -ue, npr. feu /fo/; tudi v nem., npr.
schon /šon/;

ii glas med u in i, nadomešča fr. u, npr. mur /miir/; tudi v nem., npr. IJber-
mensch /ii'bermenš/;

oa glas za fr. -oi, -oy, npr. revoir /rovoar'/;
a polglasni e v nepoudaijenih zlogih, npr. nation /nei'šan/;

9 nezveneč angl. glas med t in s;
h zveneč angl. glas med d in z;

n nosni ng na koncu angl. besed, npr. stocking /sto'kiq/;

(~) vijuga nad samogl., zlasti v fr., označuje nosnik, npr. monde /mod/, bassin

/base'/;

( ) mesto naglasa je označeno za poudarjenim samogl. (oziroma za poudarjenim
zlogom), npr. beaute /bote'/, expressis verbis /ekspre'sis ver'bis/; v mnogo-
zložnicah, npr. steeplechase, je označen le vodilni naglas /sti:'plčeis, ne:
sti:'plčeis'/;

(0 dvopičje podaljšuje spredaj stoječi samoglasnik.

14

Vil. ETIMOLOGIJA

Razlago gesel dopolnjuje tudi etimologija. Etimološko obrazložitev imajo
skoraj vsi večji, starejši in novejši tuji filološki slovarji. Prav tako bi težko pogre¬
šali etimologijo v slovarju, v katerem je težišče bolj na razlagi pojmov. Na dlani je,
da razlaga prav terja etimološko obrazložitev pri homonimih in številnih takih
primerih, ko je za pravilno razumevanje pojma treba osvetliti tudi njegov nastanek
in razvoj. Koristna in potrebna pa je etimologija tudi drugod, saj je pomen po¬
sameznih pojmov v neposredni zvezi z njihovo etimološko osnovo. Zato bo etimo¬
loška razlaga v slovarju tistim, ki ga bodo uporabljali, lahko samo v prid, še po¬
sebno, ker je naši prejšnji, manjši slovarji niso mogli dajati.

Kakor je etimologija pomembna, pa je  v slovarju dana predvsem kot dopolnilo ,
ker bi izčrpna in v nadrobnosti razčlenjena etimološka obrazložitev terjala veliko
več prostora. Res pa zadeva ta omejitev le nebistvene strani in ne gre v škodo znan¬
stvene vrednosti etimoloških navedkov.

Etimološki navedki v nobenem slovarju niso in ne morejo biti tehnično povsem
enotni, saj tudi pojmi po svojem izvoru, razvoju, ustroju itd. niso enotni. Pomemb¬
nejša je zahteva, naj bodo ti navedki po možnosti lahko umljivi, na kratko, a dovolj
izčrpno obrazloženi in grafično čimbolj preprosti. Kako sem se skušal približati
tem zahtevam in kakšen je ustroj etimoloških navedkov v tem slovarju, je razvidno
iz nekaterih osnovnih  obrazcev:

aneksionist -a m  [fr. annexionniste ]

anamneza -e ž  [gr. anamnesis  spominjanje]

alkova -e ž  [fr. alcove  iz ar. al-gobbah  iz qobbah  obok]

angiologija -e ž  [gr. angeion  žila, + -logija]

avtoklav -a m  [avto- -f- lat. clavis  ključ, iz claudere  zapreti]

avtobiograf -a m  [avto- + biograf]

Tem obrazcem naj dodam še nekaj splošnih pojasnil.

Pri etimologiji navadno ne navajam tiste tuje oblike, iz katere slovenska tujka
neposredno izvira (slovenščina je do 1. 1918 oblikovala večino tujk po nemški
predlogi in po nemškem vplivu), marveč navajam osnovno izvirno tujo obliko,
na katero se naslanja naša tujka, in izvir te oblike. Npr. besedo alkova je sloven¬
ščina neposredno prevzela iz nemške Alkoven, nemščina pa jo je vzela iz fr.
oblike alcove. Zato sem nemško obliko Alkoven izpustil in vzel za osnovo razlagi
fr. obliko alcove. Fr. oblika sama pa izvira iz Špan. alcoba in ta iz arabščine.
Torej: alkova > nem. Alkoven >  fr. alcove >  Špan. alcoba >  ar. al-qobbah >
qobbah  obok. Obrazec, ki sem ga uporabil v tem primeru, ima torej naslednjo
obliko: alkova -e ž  [fr. alcove  iz ar. al-qobbah  iz qobbah  obok].

Navajanje vseh členov verige v splošnem ni potrebno, saj je osnovna naloga
tega slovarja razlaganje pojmov, poleg tega pa bi to vzelo preveč prostora. V tem

15

pogledu slovar ni mogel iti v nadrobnosti. Izjemo sem napravil sem in tja pri
kakih zanimivih primerih.

Kjer je zraven gesla v oklepaju navedena tuja etimološka oblika brez drugih
dostavkov, to pomeni, da je oblikovno izhodišče slov. gesla ali da se z njim bolj
ali manj pomensko ujema. Pri besedi alkova -e ž [fr. alcove ...] ali aneksionist -a m
[fr. annexionniste\  se npr. etimološki navedki oblikovno in vsebinsko ujemajo
s slovenskim geslom; pri geslu notacija -e ž  [lat. notatio]  pa pomeni lat. beseda
»notatio« predvsem — označenje, kar je eden izmed številnih sedanjih pomenov
te naše tujke. Take rešitve so običajne tudi v velikih sodobnih slovarjih. Pripo¬
minjam, da v takih primerih etimološke navedke dopolnjujejo tudi druga sorodna
gesla. Tu in tam v etimologiji ni podan slovenski pomen zaradi tega, ker je obrazlo¬
žen pri prejšnjem geslu, npr. katedra -e ž  [nlat. cathedra  iz gr. kathedra ]. Tu je
etimologija razložena pri prejšnjem geslu: kateder.

Kadar so pod osnovno geslo uvrščene tudi neposredne izpeljanke, veljajo
etimološki podatki seveda le za osnovno geslo. Pri besedi pozitivist velja npr.
etimološki podatek [fr. positiviste  ...] le za osnovno geslo pozitivist; podrejeno
geslo pozitivizem pa se naslanja na drugo, sicer sorodno etimologijo [fr. positi -
visme],  ki ni navedena.

Med tujkami je posebno veliko latinskih in grških zloženk in sestavljenk iz
taznih predpon, predlogov itd., npr. avto-, bio-, geo-, izo-, kon-, -logija, -meter,
neo-, -skop itd. Zaradi varčevanja s prostorom sem pri takih geslih namesto celot¬
nih etimol. navedkov uporabljal morfeme, ki so uvrščeni tudi v slovar in razloženi
kot posebna gesla.

V etimologiji je pri latinskih in grških pojmih mnogokrat naveden tudi ro¬
dilnik, in sicer takrat, kadar je oblikovno pomemben za geslo ali izpeljanko. Npr.
klima -e ž  [gr. klima, klimatos  kraj, stran neba ...] zaradi izpeljank klimatičen,
klimatologija itd. Grafično je to urejeno tako, da je rodilnik, kadar je naveden,
vselej ločen od imenovalnika z vejico, medtem ko dvojnice nakazuje veznik ali,
n Pr. honoracija -e ž  [lat. honoratio  iz honor  ali ho no s  čast].

Pri pomembnejših tujkah je včasih kot zanimivost povedano tudi to, kdaj je
bila prvič rabljena in kdo jo je prvi rabil, npr. materialist -a m  [fr. materialiste,
Bourguet 1729, iz lat. materia  snov].

Dvomljive primere, oblike ipd. sem označil z zvezdico (*). Navedek iz* lat.
n Pr. pomeni, da ni gotovo, ali izvira izraz iz latinščine, ker morda izvira iz gr.
^ iz kakega drugega jezika.

VETI. TRANSKRIPCIJA

Grške črke so prepisane v latinico na običajni način.
Krepki pridih (lat. spiritus asper) je prepisan kot h;
h (hi, x)  je prepisan kot ch;

16

dolgi e (eta, nj) je prepisan kot e 5
dolgi o (omega, co) je prepisan kot o.

V zvezi s transkripcijo naj pripomnim, da bi bilo treba predvsem pri gr.
etimologijah zaznamovati tudi naglas, ker je od njega včasih odvisen pomen be¬
sede. Ker pa je takih primerov prav malo, sem se (tudi iz tehničnih razlogov)
odločil za transkripcijo brez naglasov.

IX. SEZNAM KRATIC

abl. — ablativ*

alb. — albanski

algon. — algonkijski

amer. — ameriški

anat. — anatomija

angl. — angleški

antropol. — antropologija
ar. — arabski
aram. — aramejski

arheol. — arheologija

arhit. — arhitektura

astr. — astronomija

avar. — avarski

avgm. — avgment

avstr. — avstrijski

aztek. — azteški

bask. — baskovski

biokem. — biokemija

biol. — biologija

bolg. — bolgarski

bot. — botanika

brazil. — brazilski

brit. — britanski

češ. — češki

dan. — danski

delež. — deležnik

dimin. — diminutiv

edn. — ednina

egipt. — egiptovski

ekon. — ekonomija

* Nekatere lahko umljive kratice so izpuščene

17

2  — Slovar tujk

18

stvnem. — starovisokonemški

šp. — šport

Špan. — španski

Šved. — švedski

tamil. — tamilski

tatar. — tatarski

tehn. — tehnika

teol. — teologija

tib. — tibetanski

trg. — trgovina

tung. — tunguški

tur. — turški

turkm. — turkmenski

ukr. — ukrajinski

velel. — velelnik

vet. ■— veterina

voj. — vojaški

zg. — zgodovina

zool. — zoologija

ž — ženski spol

Uporabljena znamenja: Tilda (~) pomeni ponovitev gesla; enačaj (=) izraža
pomensko enakost, zvezdica (*) označuje dvomljive primere, oblike ipd.

A

A kratica: amper
A kratica: angstrom
A = A (A je A) v formalni logiki: na¬
čelo istovetnosti, gl. principium identi-
tatis

a  lat. predlog (gl. ab); v raznih zvezah,
npr. a fortiori

a ital. predlog; v raznih zvezah, npr.

a conto
a kratica: ar

a  fr. predlog: 1. v raznih zvezah, npr.
& propos, 2. a ... po... (npr. a 100 din,
po 100 din)

A. lat. kratica: Anno
a - lat. kratica: anno

a - nikalni alfa, grška predpona, ki daje
nikalni pomen (pred samogl. an-),
v zloženkah: ne-, brez, npr. asimetričen,
alogičen, anarhija; gl. alfa privativum
a * a. lat. kratica: ad acta
A. a. C. lat. kratica: Anno ante Christum
(natum)

A. a. u. c. lat. kratica: Anno ab urbe con-
dita

at* lat. predlog: od, po, izza...; v raznih
zvezah, npr. ab origine
ab- lat. predpona; v zloženkah: (o)d-, po-
itd. (pred t in q abs-, pred drugimi sogl.
navadno a-), npr. abdicirati, abstrahi-
. rati

Abadon -a m  [= hebr. uničenje] 1. v bibliji,

a) podzemlje, »kraljestvo mrtvih«, pekel,

b) smrtni angel (v Apokalipsi), 2. Gono-
ba (v Mencingerjevi Hoji na Triglav);
fig.  abadon -a m  uničevalec, pokonče-
valec

ab aeterno /ab eter'no/ lat. od vekomaj,
odkar ljudje pomnijo
abakus -a m  [lat. abacus  iz gr. abax, abakos]
1. igralna miza (pri Grkih in Rimljanih),

2. računalo, 3. vrhnja plošča na stebrnem
glaviču (kapitelu)

abaliendcija -e ž  [lat. abalienatio  odtujitev]
1. odtujitev, prodaja, 2. prenos pravic
na drugo osebo (pr.)
abandon -a m  [fr. abandon  iz abandonner
zapustiti; odstopiti] 1. zapustitev; za¬
puščenost, zanikrnost, 2. odstop, pre¬
pustitev pravic, ki izvirajo iz kake po¬
godbe ipd. (trg., pr.), 3. odstopna pravi¬
ca; abandonirati -am odstopiti ali pre¬
pustiti kako pravico, odreči se čemu
ab antiquo /ab antikvo/ lat. od starih
časov, od nekdaj, izdavna, oddavnaj
a bas /a ba'/ fr. proč s kom ali s čim,
naspr. vive

abaton -a m  [iz gr. abatos  nepristopen]
»najsvetejše« v pravoslavni cerkvi
abazija -e ž  [iz gr. a  ne-, basis  korak] ne¬
zmožnost hoje zaradi živčnih motenj
(med.)

abažur -a m  [fr. abat-jom •] 1 . zaslonjeno
okence, npr. v kleti ali jetniški celici,
skozi katero pada svetloba poševno od
zgoraj (zastarelo), 2. senčnik pri svetilki
abbasso /abako/ ital. medm.  proč s kom
ali s čim, prim. a bas
abbe -ja m  [/abe'/ fr. iz nlat. iz aram. abba
oče] v Franciji, 1. opat, 2. duhovnik
sploh

ABC v zvezah: države ABC južnoamer. dr¬
žave: Argentina, Brazilija in Čile; orožje
ABC skupno ime za atomsko, biološko
in kemično orožje

Abd- [ar. abd  suženj] predpona mnogih
arabskih imen, npr. Abdulah [ar. abd
Allah  suženj božji], Abd-el-Krim...
Abderit -a m  prebivalec mesta Abdere v
stgr. Trakiji (stari Grki so jih šteli
za nekoliko omejene): fig.  abderit -a m

abdest

20

abnormalen

omejen, zabit človek; abderitstvo -a s
omejenost

abdest -a m  [tur. abdest  iz perz.j pri mu¬
slimanih: ritualno umivanje pred mo¬
litvijo (namazom, gl. namaz)
abdicirati -am [lat. abdicare  odreči se] od¬
povedati se čemu (prestolu, vladi, viso¬
kim funkcijam...); odstopiti; abdikacija
-e i odpoved čemu; odstop
abdomen -mena m  [lat. abdomen, abdomi-
m's] v anat. 1. trebuh, zlasti spodnji del,
2. zadek pri žuželkah; abdominalen -lna
-o ki se tiče abdomena, 1. trebušen; čre¬
vesen, 2. ki se tiče zadka
abdominoskopija -e ž [gl. abdomen + -sko-
pija] preiskovanje trebuha (med.)
abdukcija -e i [lat. abductio  iz abducere  od¬
vesti, odpeljati] 1. odpeljava, ugrabitev,
2. odvajanje, gibanje uda proč od osred¬
nje linije telesa (fiziol.), 3. vrsta silogizma
(log.)

abduktor -ja m  [nlat. abductor]  v anat.

(mišica) odmikalka, odtegovalka
abeceda -e z [po prvih treh lat. črkah; prim.
alfabet in azbuka] vrstni red črk v lati¬
nici; fig.  osnovni pojmi o čem; abcce-
darstvo -a i začetništvo, preproščina
aberacija -e z  [lat. aberratio  zmota] 1. (du¬
hovna) blodnja; motnja; zmota, 2. od¬
klon svetlobnih žarkov (opt.), 3. navi¬
dezni odklon zvezd, ki nastaja zaradi
gibanja Zemlje (astr.), 4. odklon od nor¬
malnih oblik, stanja ali razvoja (biol.,
zool., psihol.); aberacijski -a -o ki se
tiče aberacije; zmoten; odklonski
abgregacija -e ž  [lat. abgregatio  izločanje iz
česa] ločevanje, izključevanje, izključi¬
tev iz kake skupnosti
ab hinc /ab hink/ lat. odslej, od tega časa
ab initio /ab ini'cio/ lat. od začetka
ab intestato /ab intesta'to/ lat. brez opo¬
roke, brez poslednje volje (če kdo umre
brez oporoke in dedujejo za njim so¬
rodniki po dedni pravici)
abiogeneza -e ž  [gr. a  ne-, + biogeneza]
v biol. samovznikanje, praporajanje,
postanek živih bitij iz nežive narave,
iz neorganske materije
abiotičen -čna -o [gr. a  ne-, + biotičen]
brez življenja; abioza -e ž  1 . neobstoj
življenja ali nezmožnost za življenje,
2. prezgodnje odmiranje tkiva (med.)

ab love principium /ab jo've princi'pium/
lat. »začeti je treba z Jupitrom«, tj. z
glavno osebo ali z glavnim predmetom
(Vergil)

abituričnt -enta m  [lat. abituriens  odhaja¬
joč] dijak, ki je končal srednjo šolo in
opravil zrelostni izpit
abjekcija -e ž  [lat. abiectio  pobitost] 1. za-
vrženost, nizkotnost, 2. najgloblje po¬
nižanje; preziranje

abjudikacija -e ž  [lat. abiudicatio  iz abiudi-
care  odreči, zavreči] sodna zavrnitev
(tožbe, pritožbe ipd.)
abjuracija -e ž  [lat. abiuratio  iz abiurare
odreči se; utajiti; preklicati] 1. slovesna
(s prisego) odpoved, odreka, npr. veri
ali prepričanju, 2. zanikanje ali utajitev,
3. preklic

abl. kratica: ablativ

ablacija -e z  [nlat. ablatio  odvzem] 1. po¬
jemanje, manjšanje, 2. odvzetje, odstra¬
nitev, npr. uda (med.), 3. v geol. talje¬
nje ledenika ali odnašanje drobnega
peska (z vetrom)

ablakt&cija -e ž  [lat. ablactatio  iz ab  od,
tac, lactis  mleko] oddojitev, odstavitev
dojenčka od materinih prsi
ablativ -a m  [lat. ablativus]  šesti sklon v
indoevrop. jezikih, ohranjen npr. v la¬
tinščini

ablegacija -e ž  [lat. ablegatio  iz ablegare
odposlati] (enoletno) izgnanstvo
ablegat -a m  [lat. ablegatus]  1 . izgnanec,
2. (izredni) papeški odposlanec
ablepsija -e ž  [gr. ablepsia  iz a  ne-, blepein
videti] 1. slepota (med.), 2. (duhovna)
zaslepljenost, 3. fig.  omejenost; lahko¬
miselnost

ablokacija -e ž  [iz lat. ablocare  dati v na¬
jem] oddaja v zakup, v najem
ablucija -e i  [lat. ablutio iz abluere  umiti]
umivanje, zlasti pri liturgičnih obredih
abnegacija -e ž  [lat. abnegatio  iz ab  od,
negatio  tajenje] tajenje, zanikanje; od¬
klanjanje česa; odpoved, odreka
abnormalen -lna -o [iz lat. abnormis  iz
ab  od, norma  pravilo, merilo] 1. nepra¬
vilen, odstopajoč od (splošnega) pravila,
2. poseben, nenavaden, izjemen, 3. fig.
protinaraven; (duševno) bolan; abnormal¬
nost -i ž  1. nepravilnost, 2. posebnost, spa¬
čenost, izjemnost, 3. fig.  protinaravnost

abnormen

21

abreže

abnormen -mna -o [lat. ab  od, norma  pra¬
vilo, merilo] nepravilen; nenavaden;
fig.  nenraven, bolan; abnormnost -i ž
nepravilnost; nenavadnost
abnormiteta -e ž  [lat. abnormitas ] 1. abnor-
mnost, 2. spaka, nakaza
abolicija -e ž  [lat. abolitio  odprava] 1. od¬
prava, preklic (zakona); razveljavitev;
ustavitev, npr. sodnega postopka, 2. od¬
prava suženjstva v Ameriki (zg.); abo-
iicijski -a -o odpraven; razveljavitven;
ki se tiče abolicije (~i zakon)
abolicionist -a m  [gl. abolicija] privrženec
abolicije ali abolicionizma; abolicio-
nizcm -zma m  1. gibanje proti suženjstvu
v Ameriki od 18. stol. dalje, 2. v Angliji
gibanje proti drž. nadzorstvu in do¬
puščanju prostitucije; zatiranje pro¬
stitucije, 3. boj za odpravo kakega za¬
kona

abolirati -am [lat. abolere  odpraviti; uni¬
čiti] odpraviti (zakon); razveljaviti,
ustaviti (npr. sodni postopek); zatreti
kaj

abominacija -e ž  [nlat. abominatio  mrzenje]
1. gnusoba (predmet), 2. gnusno, ostud¬
no dejanje; oskrunitev, 3. gnus, odpor
do česa

abonent -enta m  [iz fr. s’abonner  naročiti
se na kaj] odjemalec; naročnik; pred¬
plačnik

aboniran -a -o [gl. abonent] naročen, vna¬
prej plačan; oddan; najet; abonirati -am
(se) naročiti (se) na kaj, vnaprej plačati
kaj

ubonmd -ja m  [fr. abonnement\  naročilo
uesa; plačilo vnaprej, npr. časnika ali

sedeža v gledališču

abordirati -am [fr. aborder  približati se,
ogovoriti] približati se komu; nagovo¬
riti koga; fig.  nahruliti, napasti koga
aborlgen -gna -o [iz lat. ab origine  od začet¬
ka] bivajoč od nekdaj v kakem kraju, tj.
domač, izviren, prvoten, gl. avtohton
ab origine /ab ori'gine/ lat. od izvira, od
začetka

abortirati -am [lat. abortare ] splaviti, špo¬
rti. tj. prezgodaj roditi ali odpraviti
(plod)

abortiven -vna -o [iz lat. abortivus ] 1. ki se
tiče abortusa, splaven; prezgodaj rojen;
fig.  prezgodnji, nezrel, jalov, 2. skraj¬

šujoč bolezen, 3. nerazvit, razvojno za¬
ostal (biol.)

abortiv(um) -a m, mn.  abortiva -iv s  [gl.
abortiven] 1. splavilo, pomoček za od¬
pravo plodu, 2. zdravilo za skrajšanje
bolezni (med.)

abortus -a m  [lat. abortus  iz aboriri  oditi,
propasti] 1. splav, spovitek, odprava plodu
(med.), 2. v vet. izvrg, zvržek (pri živalih)
ab ovo /ab o'vo/ lat. »od jajca«, tj. jajca
Lede, iz katerega se je rodila Helena;
fig.  prav od začetka; obširno, na dolgo
in široko kaj pripovedovati (Horac)
ab ovo usciue ad mala /ab o'vo us'kve ad
mala/ lat. »od jajca do jabolk« (pri
Rimljanih od začetne do zadnje jedi), od
__ začetka do konca

Abraham -a m[=  hebr. oče množice, prim.
ar. Ibrahim] v bibliji prvi očak in praoče
Izraelcev; videti Abrahama (= srečati
se z Abrahamom) doživeti 50 let; oditi
k Abrahamu umreti; v Abrahamovem na¬
ročju na varnem (= mrtev)
abrahamit -a m  [gl. Abraham] pripadnik
kršč. ločine v Siriji v 9. stol. in na Če¬
škem ob koncu 18. stol.
abrahamovec -vca m  [gl. Abraham] pet¬
desetletnik

abrakadabra -e ž  kabalistična beseda brez
pomena, napisana na trikotniku v enaj¬
stih vrstah, tako da se enako bere od
vseh strani (v srednjem veku so ga nosili
okrog vratu kot amulet proti boleznim
in čarom); fig.  skrivnosten, lepo zveneč
nesmisel

abrazija -e ž [nlat. abrasio  iz lat. abradere
odškrniti, oglodati] 1. spodkopavanje,
razjedanje morske obale zaradi butanja
valov (geol.), 2. poškodba; izpraskanje,
ostrganje maternice po splavu ipd.
(med.), 3. brušenje, struganje (tehn.)
abraziv -a m  [gl. abrazija] brusilo
abreakcija -e ž  [lat. ab-  + re- + akcija]
razplet duševnih kompleksov (v Freudo¬
vi psihoanalizi)

abreviacija -e ž  [lat. abbreviatio  skrajšanje]
okrajšanje, skrajšanje
abreviatura -e ž [iz lat. abbreviare  skrajšati]
kratica; okrajšava

abreže -ja m  [fr. abrege  iz abreger  skrajšati]
izvleček, kratka vsebina kakega dela;
tak priročnik

abrogacija

22

absorpcija

abrogacija -e ž [lat. abrogatio  iz abrogare
odpraviti] (popolna) odprava; v pr.
preklic, razveljavitev (zakona, odloka
ipd. z novim zakonom, ki izrecno raz¬
veljavlja prejšnjega); abrogirati -am od¬
praviti; preklicati, razveljaviti
abrupcija -e ž  [lat. abruptio  iz abrumpere
odlomiti] (hitro, nenadno) pretrganje,
prekinitev; prelom; abrupten -tna -o
pretrgan; odlomljen; hiter, nenaden;
fig.  brez zveze, prim. ex abrupto
abs- [iz lat. ab]  v zloženkah, gl. ab-
abs. kratica: absolvent
absces -a m  [lat. abscessus  odhod] ognojek,
gnojno vnetje; mesto, kjer se zbira gnoj
abscisa -e ž  [lat. abscissa sc. linea  iz absci-
dere  odrezati] razdalja kake točke od
ordinatne osi v koordinatnem sistemu,
naspr. ordinata; abscisna os vodoravna
os v tem sistemu

absenca -e ž  [lat. absentia]  1 . odsotnost,
nenavzočnost; izostanek, neudeležba,
2. fig.  (duhovna) raztresenost; absenten
-tna -o 1. odsoten, nenavzoč, 2. fig.  raz¬
tresen, zamišljen

absentacija -e ž  [iz lat. absens  odsoten] sa¬
movoljna, premišljena odsotnost; izosta¬
nek; absentirati -am nalašč oditi, od¬
tegniti se, umakniti se, ne se udeležiti,
npr. volitev

absentizem -zma m  [iz lat: absens  odsoten]
odsotnost (uradnika v službi, tudi izo¬
stajanje od dela, neudeležba v čem ipd.),
v rabi zlasti za irske zemljiške lastnike,
živeče zunaj Irske

absint -a m  [gr. apsinthion  pelin] pelinko¬
vec, vrsta žganja (likerja)
absolucija -e ž  [lat. absolutio  oprostitev]
1. oprostitev (obveznosti, kazni itd.);
osvoboditev, 2. odveza, odpuščanje gre¬
hov (relig.), 3. obrazec za odvezo (liturg.)
absolut -a m  [lat. absolulum  dovršeno, po¬
polno, neomejeno] v idealistični filozo¬
fiji: večno, neodvisno, nespremenljivo
počelo vsega, kar obstoji (»absolutni
duh«, »absolutna ideja«, »večni razum«
itd.); fig.  nekaj dovršenega, popolnega
absoluten -tna -o [lat. absolutus  dovršen,
popoln] 1. dovršen, (v sebi) popoln,
sam na sebi dan, popolnoma neodvisen
(brez pogojev, odnosov, omejitev...;
naspr. kontingenten, relativen), 2. fig.

neomejen; brezpogojen; neogiben; čist;
absolutna monarhija oblika drž. ureditve,
kjer pripada vrhovna oblast v celoti in
neomejeno eni osebi, monarhu; abso¬
lutna renta del presežne vrednosti, ki
izvira iz monopola v privatni zemljiški
lastnini (ekon.); absolutna resnica resni¬
ca, ki je enkrat za vselej dana in je nova
spoznanja ne morejo spodbiti (fil.);
absolutna večina navadna večina, tj.
število glasov, ki presega polovico vseh
glasujočih; absolutna višina nadmorska
višina; absolutni alkohol čisti alkohol
(z največ 1% vode); absolutno bitje bog
(v metafiziki)

absolutist -a m  [fr. absolutiste  iz lat. abso¬
lutus]  1 . samovladar, samodržec; fig.
oblasten, nasilen človek, oblastnež,
2. pristaš absolutizma; absolutizem -zma
m  samovlada, samodrštvo, tj. vladavina,
kjer pripada vrhovna oblast neomejeno
eni osebi; nauk o tem; fig.  neomejena
oblast; nikomur odgovorno ravnanje
absolutizirati -am [gl. absoluten] napraviti
kaj absolutno; pojmovati kot absolutno
ali pripisovati absolutne lastnosti
absolutorij -a m  [lat. absolutorium  iz absol-
vere oprostiti; opraviti kaj] 1. odpustnica,
odhodnica, spričevalo po končanem štu¬
diju, 2. razrešnica, npr. odboru, 3. opro¬
stilni izrek ali razsodba; dati absolutorij
dati razrešnico, razrešiti odbor (s pri¬
znanjem, da je opravil dolžnosti)
absolutum -a m  [lat.] gl. absolut
absolvent -čnta m  [iz lat. absolvere]  kdor je
dokončal, absolviral kake študije
absolvirati -am [iz lat. absolvere ] 1 . dovršiti,
dokončati (študije, šolo); predelati, npr.
učno snov; opraviti kaj, 2. rešiti(vlogo)
absorbens -a m  [lat. absorbere  vsrkati] pri
absorpciji snov, ki kaj absorbira (fiz.,
kem.)

absorbirati -am [lat. absorbere]  vsrkati,
vsesati; vpijati, použivati (fiz., kem.);
fig.  popolnoma prevzeti koga, izčrpaj va)-
ti (strokovno delo, strast...)
absorpcija -e ž  [lat. absorptio]  vsrkavanje,
vsesavanje (npr. hrane); vpijanje, po-
užitje (plinov v tekočinah ali snoveh,
svetlobe, toplote, zraka; naspr. emisija);
absorpcijski -a -o ki se tiče absorpcije
(—a lastnost, ~i hladilnik)

absorptiven

23

accel.

absorptiven -vna -o [gl. absorpcija] vpojen,
zmožen absorpcije

abstergirati -am [lat. abstergere  otreti, obri¬
sati] umivati, izpirati, (o)čistiti, npr. rano

absterzija -e ž  [nlat. abstersio  iz lat. abster¬
gere  otreti] umivanje, čiščenje (ran)

abstinenca -e z [lat. abstinentia  vzdržnost]

1. vzdržnost, npr. od vina, spolnosti,
tobaka; fig.  treznost, 2. neudeležba ali
nesodelovanje, npr. v polit, življenju;
abstinenčen -čna -o vzdržnosten, trez-
nosten; ki se tiče abstinence

abstinent -enta m  [prim. abstinenca] kdor
se drži abstinence ali jo zagovarja;
abstinirati -am se 1. vzdržati se česa,

2. ne sodelovati v čem, ne udeležiti se,
stati ob strani, npr. pri volitvah

abstrahirati -am [lat. abstrahere  odtrgati,
odvleči] odmisliti kaj, ne upoštevati
česa, ne ozirati se na kaj; posplošiti,
izvesti abstrakcijo

abstrakcija -e ž  [lat. abstractio  iz abstrahere]
!• posplošenje, odmišljanje lastnosti,
strani ali zvez v stvareh, pojavih ali
procesih, tj. neupoštevanje naključnega,
m anj pomembnega, nebistvenega za-
radi glavnega, splošnega, bistvenega;
Pojem, izraz ipd., nastal po posplošenju,
~. megleno, nejasno izražena misel,
gola, čista misel ali nekaj, kar obstoji
z golj v mislih, 4. kaj abstraktnega sploh;
znanstvena abstrakcija znanstvena po-
splošitev, odmišljanje nebistvenih last¬
nosti, strani itd. v pojavih ali procesih
z namenom, da bi zajeli njihove osnovne,
bistvene lastnosti

nbstrakten -tna -o [lat. abstractus]  1. splo¬
šen; odmišljen, posplošen, čisto teore-
hčen (fil.); fig.  meglen, nejasen, nena-
zoren, neživ, 2. pojmoven, le v pojmu,
misli obstoječ, naspr. konkreten, 3. upo¬
rabljajoč izrazna sredstva (like, barve),
ki nimajo neposredne zveze z resnič¬
nostjo (~a umetnost), 4. v mat. neime¬
novan (~a števila)

nbstraktiven -vna -o [nlat. abstractivus]
Posplošujoč; nastal s posplošitvijo, ab¬
strakcijo

abstraktum -a m, mn.  abstrakta -akt v [lat.
obstracturn]  1 . v slovn. pojmovne, misel¬
ne besede, naspr. konkreta, 2. v fil. gola,
cista misel ali pojem

abstruzen -zna -o [lat. abstrusus  skrit;
skriven, temen] nejasen, težko umljiv;
zapleten, zamotan, zavit
absurd -a m  [lat. absurdus  zlozvočen; ne¬
smiseln] nesmisel, neumnost; absurden
-dna -o nesmiseln, brezumen, v nasprotju
z razumom; (logično) nemogoč; fig.
r  smešen, nemogoč

Abu neskl. m  [ar. abu  oče] sestavina mno¬
gih arabskih imen, npr. Abu Bekr (= oče
device)

abulija -e ž  [gr. aboulia  iz a  ne-, boule  volja]
brezvoljnost, oslabitev volje zaradi živčnih
motenj ali preutrujenosti; neodločnost
abuna -a in  -e m  [ar. abbuna  naš oče]

1. pri arabsko govorečih kristjanih
naslov za duhovnika, 2. duhovni pogla¬
var krščanske koptske cerkve
abundanca -e ž  [lat. abundantia  razliv;
obilje] (pre)obilje, bogastvo, pretek, pre¬
bitek; abundanten -tna -o (pre)obilen,
bogat, čezmeren

ab urbe condita /ab ur'be kon'dita/ lat. »od
ustanovitve mesta«, tj. Rima 1. 753 pr.
n. š. (rimsko štetje let)
abusus non tollit usum /abu'zus non to'lit
u'zum/ lat. če se kaj lahko zlorablja,
zato še ne sme biti prepovedano (star
pravni izrek)

abuziven -vna -o [lat. abusivus  iz ab
od, usus  raba] kvaren, nepravilen, ne¬
zakonit; abuzus -a m  zloraba; napač¬
na raba česa; kriva raba; razvada; na¬
paka

abyssus abjssum invocat /abu'sus abu'sum
in'vokat/ lat. »prepad kliče prepad«,
tj. sleherno zlo rodi novo zlo
Ac (aktinij) znak za kem. prvino
a c. ital. kratica: a conto
a. c. lat. kratica: anno currente ali anno
currentis

a cappella /a kape'la/ ital. za kapelo (= za
interno rabo), v glas. le z glasovi, brez
spremljave (glasbil)

a capriccio /a kapri'čo/ ital. po mili volji,
poljubno (glas.)
acc. ital. kratica: accelerando
acc. lat. kratica: akuzativ
accarezzevole [/akarece'vole/ ital. iz ca-
rezzare  ljubkovati] prisl,  ljubko, do¬
brikavo (glas.)

accel. ital. kratica: accelerando

accelerando

24

adaptacija

accelerando [/ačeleran'do/ ital. iz celere  hi¬
ter] prisl,  pospešeno, čedalje hitreje (glas.)
accessoire neskl. m.  [/aksesoar'/ = fr. po¬
stranski] modni dodatki: torbica, roka¬
vice, pas...

accompagnamento -a m  [/akompanja-
men'to/ ital. iz accompagnare  spremljati]
(glasbena) spremljava
accompagnato /akompanja'to/ ital. s sprem¬
ljavo (glas.)

accrescendo [ital.] gl. crescendo
acetal -a m  [acet- iz lat. aceium  ocet, + -al]
vrsta organskih spojin iz aldehidov in
alkoholov (kem.)

acetat -a m  [acet- + -at] v kem. sol ali
ester ocetne kisline (kalijev ~)
acetil -a m  [acet- + -il] v kem. radikal
ocetne kisline (CH 3 CO)
acetilen -a m  [acetil + -en] v kem. strupen
vnetljiv plin brez barve in vonja, vrsta
ogljikovega vodika; močno rabljen v
tehniki; acetilen! -ov m mn.  ime za
skupino nenasičenih ogljikovih vodikov
(kem.)

acetilenka -e ž  [gl. acetilen] acetilenska sve¬
tilka, karbidovka

aceton -a m  [acet(il) + -on] brezbarvna,
vnetljiva in hlapljiva tekočina, ki nastaja
ob razkrajanju acetatov (za odstranje¬
vanje barv in kot topilo za smole)
a. Chr. n. lat. kratica: ante Christum natum
aciden -dna -o [lat. acidus  kisel] kisel;

acidnost -i ž  kislost (= aciditeta)
aciditeta -e ž  [gl. aciden] kislost
acidoza -e ž  [acid(en) + -oza] v med. za¬
strupitev organizma s kislinami (motnja
pri presnavljanju kislin v krvi)
acidum -a m  [gl. aciden] kislina
a condition /a kodisjo'/ fr. s pogojem (tr¬
govec sprejme blago s pogojem, da ga
vrne, če ga ne bi prodal)
a conto /a kon'to/ ital. na račun; fig.  na
rovaš

acquit -a m  [/aki'/ fr. iz acguitter  poravnati
dolg] potrdilo, pobotnica
acta est fabula /ak'ta est fa'bula/ lat. »ko¬
medija je končana«, besede iz antičnega
gledališča, ko se je »spustila zavesa«;
menda tudi zadnje besede rim. cesarja
Avgusta

acta, non verba /ak'ta non ver'ba/ lat. de¬
janj (hočemo), ne besed!

ACTH [= ndreno/cortiko/ropni ho rmon]
vrsta hormona iz hipofize (med.)
action directe /aksio' direkt'/ fr. neposreden
(nasilen) poseg v politiko ali gospodar¬
stvo

actus purus /ak'tus pu'rus/ lat. »čisti dej«,
čista, popolna, nematerialna dejavnost
(= bog v sholastični filozofiji Tomaža
Akvinskega)

acu tetigisti /a'ku tetigis'ti/ lat. žebljico
zadel si na glavico (Plautus)
ad lat. predlog: k, proti, do, za, ob, v...;

v raznih zvezah, npr. ad acta
ad- lat. predpona v zloženkah: k, pri-, do-,
o(b)- itd.; navadno se asimilira z nasled¬
njim sogl. v ab-, ac-, af-, ag-, al-,
an-, ap-, ar-, as-, at-, npr. abreviacija,
afiks, agregat
a d. lat. kratica: a dato
A. D. lat. kratica: Anno Domini
-dda -e i [iz gr. pripone -as, -ad]  samostal-
niška pripona v zloženkah, npr. mo-
nada, gonada, driada
ad absurdum (pripeljati) /ad absur'dum.../
lat. pripeljati do nesmisla, prikazati ne¬
smiselnost česa, gl. deductio ad absurdum
ad acta /ad ak'ta/ lat. naj gre med akte,
med spise, v arhiv, tj. stvar je končana
adagietto [/adadže'to/ prim. adagio] ital.
prisl,  v glas. precej počasi; adagietto -a
ali neskl. m  skladba ali del take skladbe
adagio [/ada'džo/ ital. iz ad agio  počasi]
prisl,  v glas. počasi, lahno (med largo —
zelo počasi, in andante — zmerno poča¬
si); adagio -gia ali neskl. m  skladba
ali del skladbe (lep ~); adagio assai
/...asa'i/ zelo počasi (glas.)

Adam -a m  [iz hebr. adam  človeško bitje]
po bibliji »prvi človek«, ki ga je bog
ustvaril iz ila in mu vdihnil dušo
adamit -a m, nav.  v mn.  adamiti -ov 1. po¬
smehljivo ime za razne verske lo¬
čine, zlasti za levo krilo čeških husitov,
ki je zagovarjalo skupno lastnino in
vrnitev k naravi (ime se jih je prijelo
po nekem voditelju Adamu in ker so
hodili v »Adamovi obleki«), 2. nudist
adamsit -a m  [po amer. iznajditelju Adam¬
su, + -it] vrsta bojnega strupa, na¬
pada kožo in dihala

adaptacija -e ž  [iz lat. adaptare  prilagoditi]
1. ureditev, preureditev, prenovitev,

ad arma

25

adiabata

popravljanje (prostorov), 2. prilagaja¬
nje, prilagoditev organizmov spreminja¬
jočim se življenjskim razmeram (biol.),
3. prilagoditev očesa svetlobi (med.);
adaptirati -am urediti, preurediti, pre¬
noviti, popraviti (kake prostore); adap¬
tirati -am se prilagoditi se (biol., med.)
ad arma /ad ar'ma/ lat. k orožju; fig.  na
delo!

ad astra (per aspera) /ad' as'tra per as'pera/
lat. k zvezdam, k slavi (po trnovi poti);
gl. per aspera ad astra
a dato /a da'to/ lat. od danes, od tega dne
(naprej)

ad calendas Graecas /ad kalen'das gre'kas/
lat. ob grških kalendah (ki jih ni bilo),
»o svetem Nikoli«, tj. nikoli
ad circulandum /ad cirkulan'dum/ lat.
v kroženje; o nečem, kar naj gre iz rok
v roke

adde /a'de/ lat. dodaj (na receptih)
addenda et corrigenda /aden'da et kori-
gen'da/ lat. dostavki in popravki (naj¬
večkrat v knjigah)

ad dies vitae /ad di'es vi'te/ lat. za vse
življenje, za svoj živi dan, za vedno
addio [/adi'o/ ital. iz a dio  zbogom] 1 . prisl.
zdravo, srečno (kot pozdrav), 2. samost,
neskl. m  slovo

adekvaten -tna -o [lat. adaequatus  iz ad-  k,
za, aequus  enak] (popolnoma) skladen,
ujemajoč se s čim; enak(šen); primeren;
ustrezen (~i pojem); obsegajoč, izra¬
žajoč bistvo česa (fil.); adekvatnost -i z
^jemanje, skladnost s čim
adempeija -e i [lat. ademptio  iz adimere
odvzeti] v pr. odvzetje česa, prikrajšanje,
npr. v pravicah

adenalgija -e ž  [gr. aden  žleza, + -algija]
bolečine v žlezah (med.)
adend -čnda m  [iz lat. addendus  iz addere
dodati] prištevanec (mat.)
adenitis -a m  [gr. aden  žleza, + -itis] vnetje
žlez (med.)

adenologija -e 2  [gr. aden  žleza, + -logija]
nauk o žlezah (med.)
adenom -a m  [nlat. adenoma  iz gr. aden
žleza, + -om] žleznjak, žlezna bula
(med.)

adept -a m  [lat. adeptus  iz adipisci  doseči ali
spoznati kaj] posvečenec (prvotno alki¬
mist) ali učenec, vpeljan v skrivnosti

kakega nauka; izvedenec v čem; fig.  pri¬
vrženec (nauka, ločine); nov, vnet pri¬
vrženec

a deux mains /a do' me'/ fr. dvoročno
(glas.)

ad exemplum /ad eksem'plum/ lat. na
primer

adherenca -e 1 [nlat. adhaerentia  iz lat.
adhaerere  prijemati se, držati se česa]

1. sprijemnost (lastnost); sprijetost (sta¬
nje); sprijetje (dejanje), 2. fig.  pri¬
padnost, privrženost

adherent -enta m  [gl. adherenca] privrže¬
nec; adherenten -tna -o sprijemljiv;
sprijet; prilepljen; prirasel, zrasel
adherirati -am [gl. adherenca] 1. sprijeti
se, prilepiti se, držati se skupaj, 2. pri¬
padati (gibanju, stranki); strinjati se s
čim

adhezija -e ž  [lat. adhaesio  iz adhaerere
prijemati se] 1. v fiz. sprijemanje (pojav),
sprijetje (dejanje), sprijetost (stanje),
sprijemnost (lastnost) med molekulami
različnih ali enakih snovi, 2. v med.
zraslost, npr. pljučne in prsne mrene;
zraslina; adhezijski -a -o ki se tiče adhe-
zije

adheziven -vna -o [gl. adhezija] sprijemen,
sprijemljiv, prilepljiv; adhezivnost -i i
sprijemnost, adhezijska sprijemljivost,
prilepljivost

adhibenda -end 5 mn.  [iz lat. adhibere  upo¬
rabiti] 1. priloge (h kakim spisom),

2. pomožna sredstva

adhibicija -e ž  [lat. adhibere  uporabiti]
uporabljanje; uporaba
ad boe /ad hok'/ lat. za to, za ta primer,
nalašč za to; s tem (vprašanjem) v zvezi,
tj. mimo reda, takoj (pojasniti kaj ~)
ad hominem /ad ho'minem/ lat. »človeku
primerno«, tj. poslušalcu primeren raz¬
log ali razlog ipd., ki se nanaša na osebo,
ne na stvar (= argumentum ad homi¬
nem)

adhuc sub iudice lis est /adhuk' sub ju'dice
lis est/ lat. »o tem si sodniki še niso na
jasnem«, vprašanje še ni rešeno (Horac)
adiabata -e ž  [gr. adiabatos  neprehoden]
krivulja, ki prikazuje adiabatične spre¬
membe v diagramih (fiz.); adiabat(ič)en
-(čn)a -o (potekajoč) brez dovajanja in
odvajanja toplote

adiafora

26

admiral

adiafora -or ,s' mn.  [gr. a  ne-, diaphoros  raz¬
ličen] »nerazlična«, etično brezbarvna,
ne dobra ne zla dejanja pri stgr. stoikih
adiagnostičen -čna -o [gr. a  ne-, + diagno¬
stičen] nerazpoznaven, nerazločljiv ali
težko razločljiv

adicija -e z [lat. additio  iz addere  pridati,
dodati] 1. dodajanje, 2. v mat. sešte¬
vanje, prištevanje (= adiranje); adi-
cijski -a -o ki se tiče adicije (~i stroj =
seštevalnik)

adicinnalcn -lna -o [gl. adicija] dodaten,
dopolnilen

adicirati -am [iz lat. addicere  priznati]
sodno priznati

adieu [/adjo'/ fr. iz d Dieu  zbogom] 1. prisl.
zdravo, srečno (kot pozdrav), 2. samost,
neskl. m  slovo
adijo [ital. addio]  zbogom
adikcija -e z [lat. addictio  iz addicere  prizna¬
ti] sodno priznanje, prisoditev, npr. de¬
diščine

adinamičen -čna -o [gr. a  ne-, + dinami¬
čen] slab(oten), onemogel; nezmožen;
nerazgiban; adinamija -e ž  slabost,
nemoč; oslabelost, onemoglost; nezmož¬
nost

ad inIin i tu m /ad infini'tum/ lat. brez konca
in kraja, v neskončnost, v nedogled
ad informandum /ad informan'dum/ lat.

v vednost, na znanje
ad interim /ad in'terim/ lat', začasno
adipozen -zna -o [nlat. adiposus  masten]
tolst, debelušen, zamaščen
adiranje -a s  [iz lat. addere  pridati, dodati]
seštevanje; adirati -am dodajati; kopi¬
čiti; seštevati, prištevati
a discretion /a diskresjo'/ fr. na voljo, na
razpolago

aditiven -vna -o [lat. additivus  iz addere
pridati] nakopičen; v mat. prišteven,
ki se lahko prišteje

adjektiv -a m, mn. nav.  adjektiva -iv v
[lat. adiectivum  iz adiicere  pridejati]
pridevnik (slovn.); adjektiven -vna -o
pridevniški (~a raba)
adjudicirati -am [iz lat. adiudicare  priso¬
diti] prisoditi, s sodbo priznati kaj;
adjudikacija -e ž prisodba, sodno pri¬
znanje, zlasti lastninske pravice
adjunkt -a m  [lat. adiunctus  iz adiungere
pridružiti] pristdv, pomožni uradnik,

zlasti na sodišču; adjunktura -e ž  služ¬
beno mesto adjunkta; pomožni urad
adjustirati -am [iz nlat. adjustare  urediti]

1. urediti, pripraviti; opremiti (~ stroj),

2. poravnati (~ spor), 3. (službeno)
obleči, opremiti, s potrebnim oskrbeti,
4. preizkusiti, npr. mere in uteži

adjutant -a m  [lat. adiutans  iz adiutare
pomagati] 1. vojaški pribočnik, častnik,
ki opravlja določene naloge v štabu itd.,
2. neka zvrst štorklje

adjutor -ja m  [lat. adiutor  iz adiutare  po¬
magati] pomočnik, sodelavec
adjutum -a m  [lat. adiutum]  pomoč, pod¬
pora, prispevek v denarju
adjuvacija -e i [iz lat. adiuvare  podpirati,
pomagati] pomoč, podpora
adjuvant -a m  [lat. adiuvans ] 1 . pomočnik,
2. pomagalo, 3. dodatek glavnemu zdra¬
vilu

adlatus -a m  [lat. ad  ob, latus  stran] (do¬
deljen) pomočnik, namestnik; sveto¬
valec

ad libitum /ad li'bitum/ lat. v glas. po želji,
na izbiro, po volji, poljubno (peti ali
igrati)

ad litteram /ad li'teram/ lat. natančno po
črki, dobesedno (navajati avtorja ~)
ad marginem /ad mar'ginem/ lat. na rob,
v opombo

ad mensuram /ad menzuram/ lat. po meri
administracija -e ž [lat. administratio  iz
ad-, minister  služabnik] 1. uprava,
upravništvo, 2. uradovanje, opravljanje
kakih poslov, zlasti javnih, npr. sodstva,
šolstva...; pisarniško poslovanje, 3.
upravna oblast; vlada (v ZDA); admi¬
nistracijski -a -o upraven, upravni-
ški, na upravi sloneč
administrativen -vna -o [lat. administra-
tivus]  upraven; uradniški, pisarniški
(~o reševanje)

administrator -ja m  [gl. administracija]
1. kdor vodi administracijo ali dela v
administraciji, 2. upravnik; upravitelj;
oskrbnik; administrirati -am upravljati
kaj

admiral -a m  [angl. admiral  iz fr. iz ar.
amir al-bahr  »zapovednik morja«] 1. vr¬
hovni poveljnik mornarice; najvišji
častniški čin v mornarici, 2. vrsta me¬
tuljev (zool.)

admiraliteta

27

adresant

admiraliteta -e ž [gl. admiral] 1. vrhovni
urad vojne mornarice, 2. admiralski zbor
kake mornarice

admisija -e i [lat. admissio  iz admittere
pripustiti, dovoliti] 1. sprejem, 2. pri¬
pustitev, dovoljenje (priti h komu);
dostop h komu, 3. polnitev, puščanje
pare v parno turbino (str.)
admitanca -e ž  [lat. admittere  pripustiti]
popolna prevodnost (elektr.)
admodiacija -e ž  [nlat. admodiatio  iz lat.
modius  korec, ker je zakupnik izročil
lastniku nekaj pridelka] dajanje v zakup
admonicija -e ž  [lat. admonitio  iz admonere
opomniti] opomin, svarilo, npr. na
zanemarjanje dolžnosti; ukor
admonitorij -a m  [nlat. admonitorium]
opomin (dopis)

ad multos annos /ad mul'tos a'nos/ lat.

na mnoga leta!
adnčks -a m  [iz lat.] gl. aneks
adnotacija -e ž [lat. adnotatio  iz adnotare
zabeležiti] 1. zapisek, opazka, pripomba,
2. zaznamba (vrsta vpisa v zemljiško
knjigo)

ad notam /ad no'tam/ lat. v vednost, na
znanje

adnotdtor -ja m  [gl. adnotacija] zapisova¬
lec; adnotirati -am zapisati kaj
ad oculos demonstrare /ad o'kulos de-
monstra're/ lat. očitno, nazorno po¬
kazati ali dokazati

adolescenca -e ž  [lat. adolescentia ] 1 . mla¬
dost, mladostna doba (med puberteto
in zrelo dobo), 2. mladina; adolescenčen
-čna -o iz (ali ki se tiče) adolescence,
mladostniški

adolescent -čnta m  [gl. adolescenca] mla¬
dostnik; pejor.  zelenec
Adonai [hebr.] »moj gospod«; Judje niso
smeli izgovarjati božjega imena Jahve,
zato so uporabljali besedo »Adonai«
ad6n(ij)ski -a -o [nlat. adonicus,  verz je
bil baje prvotno rabljen v pesmih o
Adonisu] 1. ki se tiče Adonisa, 2. v me¬
triki: (verz) sestavljen iz daktila, ki mu
sledi spondej ali trohej
Adonis -a m  (gr. Adonis]  v stgr. mit. lep mla¬
denič, tip moške lepote (za njegovo lju¬
bezen sta tekmovali boginji Afrodita in
Perzefona); fig.  adonis -a m  1 . lepotec;
pejor.  gizdalin, 2. rastlina, 3. metulj

adopcija -e ž  [lat. adoptio  iz adoptare
izbrati; posvojiti] posvojitev (posinov-
ljenje ali pohčerjenje), pravni akt, s
katerim kdo sprejme tujega otroka za
svojega; adopcijski -a -o ki se tiče
adopcije

adoptacija -e ž  [lat. adoptatio]  posvojitev
(= adopcija)

adoptant -a m  [gl. adoptacija] posvojitelj,
kdor koga posvoji

adoptat -a m ali  adoptiranec -nca m  [gl.
adoptacija] posvojenec, kogar kdo po¬
svoji, posinovljenec; adoptiranka -e i
posvojenka, pohčerjenka
adoptirati -am [lat. adoptare ] posvojiti,
vzeti za svojega, posinoviti ali pohčeriti;
fig.  prisvojiti si kaj; adoptiven -vna -o
posvojen, posinovljen, pohčerjen(a)
adoracija -e ž [lat. adoratio  iz adorare
častiti, moliti] čaščenje, izkazovanje
časti (božanstvu); spoštovanje;/;£. obo¬
ževanje, (silna) ljubezen
adorator -ja m  [lat. adorator]  častilec, obo¬
ževalec; adorirati -am častiti, moliti koga
(kaj); spoštovati; oboževati
ad patres /ad pa'tres/ lat. k očetom (iti),
tj. umreti

ad publicandum /ad publikan'dum/ lat.
v objavo

ad ratificandum /ad ratifikan'dum/ lat. v
potrditev, kar je treba potrditi
ad referendum /ad referen'dum/ lat. v po¬
ročanje, naj se poda poročilo
ad rem /ad rem'/ lat. (vrni se) k stvari, k
vprašanju

adrema -e ž  [okr. nem. Adressiermaschine]
stroj za tiskanje stalnih, ponavljajočih
se naslovov, npr. časniških naročnikov
adrenalin -a m  [lat. ad  ob, renalis  ledvičen,
+ -in] 1. hormon malih ledvic, ki po¬
spešuje delovanje srca, zožuje žile ipd.,
2. zdravilo (bel kristalast prašek) s tem
hormonom

adresa -e ž [fr. adresse  iz adresser  nasloviti]
1. naslov, tj. ime, priimek in kraj, kjer
kdo stanuje, 2. spomenica, vrsta slo¬
vesnega pisma; poslanica — npr. vo¬
livcem ali vladarju, 3. svečana kolek¬
tivna voščilnica

adresant -a m [gl. adresa] naslovitelj, poši¬
ljatelj, kdor pošilja kako pismo, pošiljko
ali poslanico

adresar

28

aere perennius

adresar -ja m  [gl. adresa] naslovnik, po
abecedi urejen seznam naslovov, naj¬
večkrat knjiga

adresat -a m  [gl. adresa] naslovljenec,
prejemnik, oseba, ustanova ipd., kateri
je naslovljeno pismo ipd.
adresirati -am [gl. adresa] napisati naslov;

nasloviti kaj na koga
adskribirati -am [lat. ad  k, scribere  pisati]
pripisati kaj

adskripcija -e ž  [lat. adscriptio]  pripis,
(pismeni) dostavek

adsorbens -a m  [lat. ad  k, sorbere  srkati]
pri adsorpciji snov, ki se adsorbira
(fiz., kem.)

adsorbirati -am [gl. adsorbens] v fiz., kem.
prisrkati, zgostiti (pline, tekočine) na
površju trdnih snovi

adsorpcija -e ž  [gl. adsorbens] prisrkanje,
zgostitev plinov ali tekočin na površju
trdnih snovi; adsorprijski -a -o iz (ali
ki se tiče) adsorpcije

adukcija -e ž  [iz lat. adductio  iz adducere
pritegniti] v fiziol. pritezanje, pritegni¬
tev uda (k središčnici)
aduktor -ja m  [gl. adukcija] v anat. (mišica)
primikalka, pritegovalka
adulacija -e ž  [lat. adulatio  iz adulari  prili¬
zovati se] prilizovanje ali hvaličenje
adiilter -ja m  [lat. adulter  iz adulterare  pre¬
šuštvovati, iz* ad-, alt er  drug; ponare¬
jati] prešuštnik, kdor prešuštvuje; adul-
tera -e ž prešuštnica

aduiteracija -e ž [lat. adulteratio  iz adulte¬
rare]  ponarejanje, zlasti denarja; pona¬
redek; adulterator -ja m  ponarejevalec
aduiterij -a m [lat. adulterium J prešuštvo,
tj. kršenje zakonske zvestobe
aduit school /adAlt' sku:l/ angl. »šola za
odrasle«, vrsta angl. ljudske visoke šole
adumbracija -e ž [lat. adumbratio  iz ad-,
umbra  senca] senčenje; obris, oris v
glavnih potezah

ad usum /ad u'zum/ lat. za rabo, za po¬
trebo (ali: kot je običaj)
ad usum Delphini /ad u'zum delfhni/ lat.
»za kraljeviča«, po izdajah lat. pisate¬
ljev, prirejenih za sina Ludvika XIV.,
označujemo danes s tem v razne na¬
mene prirejene izdaje

ad usum interuum /ad u'zum inter'num/ lat.

za domačo, notranjo rabo

ad usum proprium /ad u'zum pro'prium/
lat. za svojo rabo

adut -a m  [iz fr. d tout  za vse] 1. pri kartah
najmočnejša barva, ki jemlje vse druge;
fig.  za vse uspešno sredstvo; sposoben
človek, 2. najvišja ocena pri kegljanju
ad valorem /ad valo'rem/ lat. po (pravi)
vrednosti

advent -čnta m  [lat. adventus  prihod, iz
advenire  priti; bližati se] v liturg. pred¬
božični čas, štirje tedni pred božičem,
čas priprav na »prihod«, tj. rojstvo
Kristusovo

adventist -a m  [gl. advent] privrženec ad-
ventizma; adventizem -zrna m  kršč.
ločina, ki pričakuje ponoven, skorajšnji
Kristusov prihod in njegovo tisočletno
vlado

adventiven -vna -o [nlat. adventivus ] na¬
ključen; priseljen (rastlina - ali žival),
tuj; v bot., zool. nastopajoč na nepravem
mestu; nadomesten (~a korenina)
adverb -a m  [lat. adverbium, ad  k, verbum
beseda] prislov, tj. vrsta členkov, ki
natančneje določajo glagole, pridevnike
itd. glede na kraj, čas, vzrok... (slovn.);
adverbialen -lna -o prisloven
ad verbum /ad ver'bum/ lat. dobesedno
adverzativen -vna -o [lat. adversativus  iz
adversari  nasprotovati] nasproten; pro-
tiven (slovn.); adverzativni vezniki v
slovn. protivni vezniki: ali, toda, ven¬
dar...

ad vocem /ad vo'cem/ lat. »k besedi« (je
treba reči), k temu bi pripomnil...
advokat -a m  [lat. advocatus  iz advocare
klicati, poklicati na pomoč] odvetnik,
pravni zastopnik; fig.  zagovornik, bra¬
nilec; advokatura -e i 1. odvetništvo,
opravljanje odvetniškega poklica, 2. od¬
vetniška pisarna

AEG [nem. Allgemeine Elektrizitatsge-
sellschaft  Splošna elektriška družba]
kratica za znano nem. elektr. industr.
družbo

aeguam memento rebus in arduis servare
mentem /ekvam' memen'to re'bus in
ar'duis' serva're men'tem/ lat. tudi v
neprilikah ohrani mimo kri (Horac)
aere perennius /e're pere'nius/ lat. trajnejši
od brona, gl. exegi monumentum...

aero-

29

afektiran

Aero- [gr. aer,  lat. aer  zrak] v sestavljenkah,
npr. aeroplan

aeroba -e i [iz gr.] gl. aerobij; aeroben -bna
-o (organizem), ki potrebuje za življenje
kisik

Aerobat -a m  [aero- + -bat iz gr. bainein  iti]
plesalec na vrvi; fig.  kdor hodi po obla¬
kih (Aristofanov naziv za spekulativne
filozofe, zlasti sofiste)
aerobij -a m  [nlat. aerobium  iz; aero- + gr.
bios  življenje] vrsta bakterij ali drugih
mikroorganizmov, ki potrebujejo za živ¬
ljenje in razvoj prosti kisik, v naspr.
z anaerobiji

aerobiont -a m  [iz gr.] gl. aerobij
aerobus -a m  [aero- + -bus, zadnji zlog od
lat. omnibus  vsem] veliko potniško letalo
Aerodinamičen -čna -o [aero- + dinamičen]
Iz (ali ki se tiče) aerodinamike; narejen
v taki obliki, da najlaže premaguje zračni
upor (~o letalo); aerodinamika -e z v fiz.
nauk o gibanju zraka in drugih plinov
ter o silah, ki delujejo pri gibanju teles
v zraku

Aerodrom -a m  [aero- + gr. dromos  tek;
tekališče] letališče

uerofagija -e ž  [aero- + -fagija] (bolezen¬
sko) požiranje zraka

aerofobija -e ž  [aero- + -fobija] strah pred
zrakom, zlasti pred prepihom (med.)
aerofotografija -e ž  [aero- + fotografija]
1- fotografiranje iz zraka, 2. tak posnetek
aerofotogrametrija -e ž  [aero- + fotogra¬
metrija] fotogrametrično merjenje s foto-
, grafiranjem iz zraka
aerogram -a m  [aero- + -gram] 1. pismo,
Poslano z letalsko pošto, 2. grafični
Prikaz toplote in vlažnosti zraka
Aerohidroplan -a m  [aero- + hidroplan]
amfibijsko letalo (pristaja na suhem in
na vodi)

aeroklub -a m  [aero- +  klub] društvo za
, Pospeševanje letalstva
aerokonvoj -a m  [aero- + konvoj] zračni
konvoj

aerolinija -e ž  [aero- + linija] zračna proga
. (za potovanje z letalom)
aerolit -a m  [aero- + -lit] izpodnebnik, me-
teor, pretežno iz kamna
Aerologij a  -e ž [aero- + -logija] v meteorol.
raziskovanje višjih plasti atmosfere in
nauk o tem

aeromehanika -e ž  [aero- + mehanika]
v fiz. nauk o gibanju in ravnotežju
zraka in drugih plinov; deli se na aero¬
dinamiko in aerostatiko
aerometer -tra m  [aero- + -meter] zrako-
mer, priprava za merjenje teže, gostote
itd. zraka in drugih plinov
aeromiting -a m  [aero- + miting] letalski
miting

aeronavt -a m  [aero- + gr. nautes  mornar]
zrakoplovec, pilot ali potnik na zrako¬
plovu; aeronavtičen -čna -o ki se tiče
aeronavta ali aeronavtike
aeronavtika -e ž  [aero- navtika] zrako-
plovstvo; nauk o zračni plovbi
aeroplan -a m  [aero- + lat. planum  ravan,
ploskev] letalo

aeroport -a m  [aero- 4- lat. portus  pristan]
večje letališče, kjer se križajo pomembne
zračne poti

aeroskop -a m  [aero- + -skop] priprava za
jemanje vzorcev zraka in mikroskopsko
preučevanje prahu in bakterij ipd. v njem
aerostat -a m  [aero- + gr. statos  stoječ]
zrakoplov ali balon, napolnjen s plinom,
lažjim od zraka

aerostatika -e ž [aero- + statika] v fiz.

znanost o ravnotežju plinov, zlasti zraka
aeroterapija -e i [aero- + terapija] zdrav¬
ljenje z zrakom, zlasti s spremembami
zračnega tlaka, višinskim zrakom ipd.
aerotransport -a m  [aero- + transport]
zračni transport

afazija -e ž  [gr. aphasia  iz a  ne-, phasis  glas,
govor] v med. delna ali popolna nezmož¬
nost za govorjenje ali umevanje govora
afebrilen -lna -o [gr. a  ne-, + febrilen] brez
vročine (med.)

afekcija -e i [lat. affectio  iz afficere  zadeti;
vznemiriti; napasti] 1. vznemirjenost;
čustvena razvnetost, 2. naklonjenost;
ljubezen, 3. obolenje, okužitev (med.)
afekt -a m  [lat. affectus]  zelo močno, krat¬
kotrajno čustvo (navdušenje, strah, ža¬
lost ipd.); čustvena razvnetost; strast;
v afektu v navdušenju ali razburjenju
(= brez pomisleka), iz strasti
afektacija -e ž [lat. affectatio  iz affectare
hlepeti po čem] nenaravno, prisiljeno
vedenje, izražanje ipd.; spakovanje
afektiran -a -o [gl. afektacija] prisiljen,
narejen, spakujoč se, izumetničen; afek-

afektiven

30

afrikata

tirati -am se prisiljeno, narejeno se vesti,
spakovati se

afektiven -vna -o [nlat. affectivus]  vznemir¬
jen; čustveno razvnet, strasten
afektuozen -zna -o [nlat. affectuosus]  lju¬
bezniv, ljubezni poln, prisrčen
afel(ij) -(ij)a m  [gr. cipo  od, helios  sonce]
v astr. točka, v kateri se Mesec ali kako
drugo nebesno telo najbolj oddalji od
Sonca, prim. perihel(ij)
afera -e ž  [fr. affaire  stvar, posel, za¬
deva] spor, prepir; pravda; zlasti: ne¬
prijetna ali sumljiva zadeva
afereza -e ž  [gr. aphairesis  odvzetje] v slovn.
opuščanje črke ali zloga v začetku bese¬
de, npr. Nace namesto Ignacij
affaire [fr.] gl. afera

affaire d’amour /afer' damur'/ fr. ljubezen¬
ska zadevica; ljubimkanje
affaire de coeur /afer' da kcer'/ fr. srčna,
ljubezenska zadevica
affaire d’honneur /afer' danoer'/ fr. stvar
časti, častna zadeva; fig.  dvoboj
affettuoso [/afetuo'zo/ ital. iz affetto  čustvo]
prisl,  izrazito, toplo, z občutkom
(glas.)

affiche [fr.] gl. afiša

affidavit -a m  [3. os. edn. perf. od lat.
affidare  poveriti] pismena izjava s pri¬
sego pred uradno osebo
affrettando /afretan'do/ jtal. prisl,  pospe¬
šeno, čedalje hitreje (glas.)
aficirati -am [lat. afficere  zadeti; napasti]
zadeti; vznemiriti; razgibati; napasti,
okužiti (bolezen); gl. afekcija
afiks -a m  [fr. affixe  iz lat. affixum  iz
affigere  pripeti, natakniti] 1. privesek,

2. pripona ali predpona (slovn.)
afiliacija -e ž [iz lat. affiliare  posvojiti, iz
filius  sin] 1. posvojitev, posinovljenje
ali pohčerjenje, 2. včlanjenje, 3. priklju¬
čitev h kakemu podjetju (trg.), 4. dru¬
štvo, zveza, združenje; afiliirati -am

1. posvojiti, posinoviti ali pohčeriti,

2. včlaniti, 3. trg. priključiti, spojiti (eno
podjetje z drugim), združiti

afinacija -e ž  [fr. affiner  očistiti] 1. čiščenje
sladkornega sirupa (= izločanje pri¬
mesi), 2. izločanje plemenitih kovin iz
drugih spojin

afiniteta -e ž  [lat. affinitas  iz affinis  soseden;
soroden] 1. sorodnost, podobnost, 2. so¬

rodstvo po zakonski zvezi (ne po krvi),

3. v kem. sila, ki veže prvine v spojine
afirmacija -e ž  [lat. affirmatio  iz affirmare

pritrditi, potrditi] 1. trditev, 2. potrditev
česa (kot izjava ali pravni akt); podkre¬
pitev, 3. v fil. prva stopnja dialektičnega
razvojnega procesa, kot jo je formuliral
nem. filozof Hegel (naspr. negacija),

4. utrditev, uveljavitev, uveljavljenje česa
afirmativen -vna -o [nlat. affirmativus]  trdi¬
len, pritrdilen

afirmirati -am [gl. afirmacija] trditi; po¬
trditi; utrditi, uveljaviti; afirmirati -am
se utrditi, uveljaviti se, priti do veljave
afiša -e ž  [fr. affiche  iz lat. affigere  pritr¬
diti] lepak, razglas, objava, oznanilo;
afiširati -am razglasiti, objaviti, oznaniti
(z lepaki ipd.)

aflikeija -e ž  [lat. afflictio]  1 . udarec, ne¬
sreča; bol, bolest; žalost, 2. potrtost,
užaloščenost

afoničen -čna -o [gr. aphonos  iz a  ne-,
phone  glas] 1. brezglasen, v zvezi z afo-
nijo, 2. v fonetiki: nem; afonija -e ž
brezglasje, izguba glasu pri nekaterih
boleznih grla ali živcev (med.)
aforist -a m  [gl. aforizem] pisec aforizmov;
aforističen -čna -o v obliki aforizma,
poln aforizmov; fig.  klen, kratkorečen,
kratek in jedrnat; aforističnost -i ž  izra¬
žanje v aforizmih; klenost, kratkoreč-
nost, jedrnatost

aforizem -zrna m  [gr. aphorismos  iz aphori-
zeitt  omejiti] 1. rek, iver, tj. kleno, duho¬
vito izražena misel, domislica ipd. (zna¬
nega avtorja), 2. resnica v jedrnati
obliki

a fortiori /a fortio'ri/ lat. tem bolj (ute¬
meljeno), tem več (razlogov je za kaj)
AFP fr. kratica: Agence France Presse
afrik -a m  [fr. Afrigue  Afrika] »trava« iz
palmovih vlaken za polnjenje posteljnih
žimnic

afrikaans -a m  /afrikans'/ hol. dialekt v
Južni Afriki

Afrikand -a m, nav. v mn.  Afrikandi -ov
[iz hol.] v Južni Afriki rojeni belci,
v ožjem smislu belci holandskega rodu,
tj. Buri

afrikata -e i [iz lat. affricare  natreti] v fo¬
netiki: iz zapornika in pripornika zlit
soglasnik, npr. c (t + s), č (t + š) itd.

Afrodita

31

agirati

Afrodita -e i [gr. Aphrodite  iz aphros  morska
pena] v stgr. mit. boginja ljubezni in
lepote, rojena iz morske pene, ideal žen¬
ske lepote (prim. Venera); afroditski -a -o
ki se tiče Afrodite; fig.  ljubezenski
afrodiziak(um) -a m, mn.  afrodiziaka -ak i
[iz gr. aphrodisiakos  zbujajoč spolnost]
spolno dražilo, sredstvo za zbujanje
spolnega nagona

afrodizija -e ž [gl. afrodiziak] pretirano
razvit spolni nagon, čezmerna spolnost
afront -a m  [fr. affront  iz ital. affronto ]  ža¬
litev, sramotenje; oster javni nastop
proti komu, napad na koga
afte, aft ž mn.  [lat. aphthae  iz gr. aphthai]
v med. ustni oprh, vrsta izpuščajev
Ag [lat. argentum\  znak za kem. prvino:
srebro

A.G. [nem. Aktiengesellschaft]  delniška
družba

aga -a in  -e m  [tur. aga  starejši; gospod]

1. nekdanji naslov turških dostojanstve¬
nikov (za imenom, npr. Čengič ~),

2. nekdanji zemljiški gospod v Bosni in
Hercegovini

Agamemnon -a m  [gr. Agamemnon]  v stgr.
mit. kralj v Mikenah, glavni poveljnik
Grkov v trojanski vojni, oče Oresta,
Elektre in Ifigenije

agamičen -čna -o [gr. a  ne-, gamos  zakon]
1- samski, brezzakonski, 2. brezcveten
(bot.), 3. nespolen (biol.); agamija -e ž
1- samstvo, brezzakonstvo, 2. v bot.
brezcvetnost (= kriptogamija), 3. ne¬
spolno razmnoževanje (biol.); agamist
-a m  zakrknjen samec, neporočen moški
agapa - e  i [gr. agape  ljubezen do bližnjega
— v naspr. z erosorn] bratovski obed,
skupni obed po verskih obredih (pri prvih
kristjanih); fig.  ljubezen do bližnjega
agar -ja m  [iz malaj.] gl. agaragar
agaragar -ja m  [iz malaj.] žoličasta snov
lz  nekih morskih alg; uporablja se v
apreturi, za gojenje mikrobov ipd.
patologija -e i [gr. agathos  dober, + -lo-
fija] etični nauk o najvišjem dobrem
a 8ava -e i [j z  gr. Agaue  1. i. iz agauos  lep,
Plemenit] tropska, aloi podobna rastlina
z  velikimi, mesnatimi listi, doma iz
Južne Amerike; ima veliko vrst
^Sence France Presse /ažas' fras preš/ fr.
Erancoski poročevalski urad

agencija -e ž  [iz lat. agentia,  mn. od agens]

1. posredovalnica; posredništvo, 2. za¬
stopstvo, predstavništvo (= agentura),

3. poročevalski urad, npr. Tanjug,
Reuter

agencije -ij ž mn.  [iz lat. mn. agentia]  ke¬
mično delujoče snovi, kemikalije
agenda -e ž  [gl. agende] v liturg. 1. obred,

2. obrednik

agende -end ž mn.  [lat. agendum,  mn. agen¬
da,  gerundiv od agere  delati, tj. kar je tre¬
ba delati] 1. delo, poslovanje, 2. (delov¬
no) področje, obseg dela, 3. (delovni)
dnevnik ali vpisnik

agenezija -e ž  [gr. a  ne-, genesis  postanek]
1. neplodnost pri ženskah, 2. nepopoln
razvoj telesnih organov (fiziol.)
agens -a m  [lat. agens,  delež, od agere
delati] v fil. in med. delujoč ali učinku¬
joč vzrok, snov ali sila (ki povzroča
kake pojave); fig.  vodilo, gibalo, »duša«
česa

agent -enta m  [lat. agens, agentis  iz agere
delati] opravnik; trgovski potnik; po¬
srednik (kake osebe, ustanove, stranke),
vsak, kdor je plačan, da opravlja kaj za
koga; fig.  plačanec; podžigač, hujskač
agent provocateur /aža' provokator'/ fr.
plačan izzivač, ki navaja ljudi k nepre¬
mišljenim dejanjem, ali skrivni policijski
agent, ki si npr. skuša pridobiti revolu¬
cionarja, da bi ga ujel v past
agentura -e ž  [gl. agent] 1. delovno področje
agenta, 2. posredništvo; zastopstvo,
predstavništvo, 3. poslovalnica; po¬
družnica

age quod agis /a'ge kvod a'gis/ lat. »delaj,
kar delaš«, tj. če si se lotil dela, pošteno
delaj (in ne izgubljaj časa)
ager publicus /a'ger pub'likus/ lat. pri
Rimljanih državna, največkrat osvojena
zemlja, ki je rabila javnim namenom
ali pa so jo dajali dosluženim vojakom
aggio -gia m  [ital.] gl. ažija
agilen -lna -o [lat. agilis j delaven, marljiv,
prizadeven; spreten, gibčen; živahen;
agilnost -i ž  delavnost, marljivost;
gibčnost, okretnost; živahnost (pri delu)
aginica -e ž  [gl. aga] žena age
agirati -am [iz lat. agere  delati] del(ov)ati;
ravnati; opravljati kako delo; mahati,
opletati z rokami (med govorjenjem)

agitacija

32

agrarec

agitacija -e ž [lat. agitatio  iz agitare  razgi¬
bati, podžigati] 1. nemir(nost), preme¬
tavanje bolnika, 2. podžiganje, navduše-
vanje za kaj, širjenje idej s kakim
neposrednim namenom, ali prepriče¬
vanje, pridobivanje ljudi za neposreden
namen, npr. podpis posojila, prim. pro¬
paganda; fig. pejor.  podpihovanje, huj¬
skanje; agitacijski -a -o ki se tiče
agitacije; hujskajoč, podpihujoč (~i
govor)

agitato /adžita'to/ ital. prisl,  živahno,
strastno (glas.)

agitator -ja m  [gl. agitacija] 1. kdor opravlja
agitacijo, kdor agitira za kaj; fig. pejor.
podpihovalec, hujskač, 2. mešalnik (stroj,
posoda...); agitirati -am podžigati,
navduševati, pridobivati za kaj; oprav¬
ljati agitacijo; fig. pejor.  podpihovati,
hujskati

agitka -e ž  [gl. agitacija] agitacijsko propa¬
gandna igra

agitprop -a m  (kratica) oddelek za agitacijo
in propagando  pri centralnih komitejih
in drugih organih komunističnih partij
aglomeracija -e ž  [lat. agglomeratio  iz
agglomerare  strniti, pridružiti] kopičenje,
sprijemanje različnih drobcev, rudnin
ipd. v večje gmote

aglomerat -a m  [lat. agglomeratum]  spri¬
mek, skupek (različnih drobcev, rudnin,
prahu...); fig.  nekaj, kar vsebuje razno¬
rodne dele, člene ipd., mešanica
aglutinacija -e ž  [lat. agglutinatio  iz agglu-
tinare  prilepiti] 1. (z)lepljenje, zlepljanje
česa, 2. v med. zlepljanje staničja (okra-
jevin pri ranah) s solcrvco, 3. kopičenje
bakterij ali rdečih krvnih telesc (zaradi
učinkov seruma), 4. lepljenje pripon na
korene (slovn.); aglutinacijski -a -o ki
se tiče aglutinacije; aglutinacijski jeziki
jeziki, ki ne oblikujejo besed s pregi¬
banjem, temveč z lepljenjem pripon na
korene, npr. tur. oda — soba, odalar —
sobe, odalarda—v sobah itd.; aglutinira-
ti -am (pri)lepiti; (zjlepiti se; povzročiti
zlepljenje, izvesti aglutinacijo
agnat -a m  [lat. agnatus ] sorodnik po moški,
očetovi strani, prim. kognat
agnomen -a m  [lat. ag  = ad  k, nomen  ime]
častni priimek pri starih Rimljanih,
npr. Publius Cornelius Scipio Africanus

agnoscirati -am [lat. agnoscere  spoznati]
spoznati; priznati ali ugotoviti istost ali
pravilnost česa

agnosticizem -zrna m  [gr. a  ne-, gnosis
znanje; spoznanje] smer v filozofiji, ki
taji možnost popolnega spoznanja ob¬
jektivnega sveta (taka je npr. Kantova
»stvar sama na sebi«); izraz je vpeljal
v filozofijo angl. naravoslovec Huxley;
agnostičen -čna -o na agnosticizmu slo¬
neč; agnostik -a m  privrženec agnosti¬
cizma; fig.  dvomljivec, kdor težko kaj
verjame

agnozija -e ž  [gr. a  ne-, gnosis  znanje;
spoznanje] 1. nevednost (pri Sokratu
izhodišče filozofije: vem, da nič ne vem),
2. nezmožnost spoznavanja predmetov
ali pojavov (bolnik predmete zaznava,
a jih ne spozna)

-agog -a m,  -agogija -e ž [gr. ogogos  vodnik,
iz agein  voditi] v sestavljenkah, npr. pe¬
dagog

agogika -e ž [gr. agein  voditi] individualno
oblikovanje tempa pri glasbenih inter¬
pretacijah in nauk o tem
agon -a m  [gr. agon ] pri starih Grkih,
1. tekma, tekmovanje, 2. srednji, glavni
del atiške komedije

agonija -e i [gr. agonia  boj] smrtni boj,
umiranje, poslednji zdihljaji (biti v ~i)
agonist -a m  [gr. agonistes  borec] pri starih
Grkih borec, tekmovalec, npr. na olim¬
pijskih igrah, ali igralec
agora -e ž  [gr. agora  trg; zbor] v stari
Grčiji, 1. glavni trg v stgr. mestih (tam
so bila zborovanja), 2. zbor, ljudsko
zborovanje

agrafa -e ž  [fr. agrafe  iz stgerm. chrapho*]
sponka, zaponka na obleki; spenjača
agrafija -e ž  [gr. a  ne-, + -grafija] v med.
delna ali popolna nezmožnost za pisanje
(zaradi poškodbe možganskega centra)
agrarec -rca m  [iz lat. ager  polje, zemljišče]
1. zemljiški lastnik, 2. pristaš politike
ali stranke, ki brani koristi zemljiških
lastnikov, zlasti veleposestnikov; agraren
-rna -o poljedelski; kmetijski; zemljiški,
zemljiško lastnino zadevajoč; agrarna
reforma reforma v zemljiški lastnini,
bolj ali manj radikalen poseg države
v zemljiške odnose (delitev velepo¬
sestniške zemlje, tj. kapit. odprava

agrarizacija

33

Ahil

fevdalnih odnosov v kmetijstvu, ali re¬
volucionarni ukrep socialistične države,
pri nas 1945 z zakonom o agrarni re¬
formi)

agrarizacija -e ž [gl. agrarec] spreminjanje
nekmetijske zemlje v kmetijsko
agravacija -e ž [iz lat. aggravare  poslabšati,
iz gravis  težak] 1. obtežitev, obremenitev,
2. poslabšanje (bolezni), 3. poostritev
(kazni), 4. v psihiatriji: namerno preti¬
ravanje svoje bolezni
agreement -a m  [angl.] gl. gentlemetfs
agreement

agregacija -e ž [lat. aggregatio  iz aggregare
Pridružiti, ad-  + grex, gregis  čreda]

1. kopičenje; spojitev; pridružitev, 2. iz
posameznih delov, prvin ipd. sestav¬
ljena celota, 3. sprejem, npr. v kako
družbo

agregat -a m [lat. aggregatum  iz aggregare
Pridružiti] 1. skupek istovrstnih delov,
delcev, stvari ipd. (naspr. konglomerat),

2. mnogočlenski izraz (mat.), 3. sestava
dveh ali več samostojnih strojev v eno
celoto (tehn.), 4. v kem. zmes (v naspr.
s spojino); agregatno stanje v fiz. oblika,
v kateri se kaže snov (imamo troje
agregatnih stanj: trdno, tekoče in pli¬
nasto)

agrema -ja m  [fr. agrement  iz agreer  odo¬
briti] 1. odobritev, pritrditev, 2. privo¬
litev vlade pri imenovanju novega diplo¬
matskega predstavnika
agresija -e ž [lat. aggressio  napad] (neiz¬
zvan) napad, zlasti na drugo državo;
napadalnost; agresiven -vna -o napa¬
dalen; nasilen; vsiljiv
agresor -ja m  [lat. aggressor ] napadalec
(fašistični ~)

agri- [lat. ager, agri  polje, gr. agros  polje]
v sestavljenkah, npr. agrikultura, agro¬
nom

agrikultura -e ž [lat. agricultura, ager  polje,
eultura  obdelovanje] obdelovanje zemlje,
poljedelstvo; agrikulturen -rna -o polje¬
delski, iz (ali ki se tiče) agrikulture
agripnija -e ž  [gr. agrypnia]  nespečnost
. (med.)

agro- [jz lat., g r .] gl. agri-
agrobiologija -e ž  [agro- + biologija] zna¬
nost o splošnih zakonitostih in uporabi
biologije v kmetijstvu

3  — Slovar tujk

agrobotanika -e ž  [agro- + botanika] po¬
dročje botanike, ki preučuje lastnosti
kulturnih rastlin

agrokemija -e ir [agro- + kemija] področje
kemije, ki preučuje vpliv zemljišč na
razvoj kulturnih rastlin
Agrokombinat -a m  [agro- + kombinat]
kmetijski veleobrat, kombinat, združujoč
več različnih proizvodnih enot
agromelioracija -e ž  [agro- + melioracija]
izboljšanje plodnosti zemlje; agromelio¬
racijski -a -o izboljšujoč plodnost
zemlje (~i ukrepi)

agronom -a m  [gr. agronomos,  gl. agro- +
-nom] strokovnjak za agronomijo; agro¬
nomija -e ž  veda o obdelovanju zemlje
(poljedelstvu) in kmetijstvu sploh
agrotehničen -čna -o [agro- + tehničen]
iz (ali ki se tiče) agrotehnike; agro¬
tehnika -e ž  obdelovanje zemlje z moder¬
nimi tehničnimi sredstvi (s traktorji
ipd.)

agrumi -ov m mn.  [ital. agrumi  iz agro  kisel]
kiselkasto južno sadje: limone, poma¬
ranče...

Ahajec -jca m, nav. v mn.  Ahajci -ev [iz gr.]
eno izmed treh največjih stgr. plemen
v Ahaji, stgr. pokrajini na severu Pelo¬
poneza (pri Homerju označba za Grke
sploh); ahajski -a -o ki se tiče Ahajcev;
(staro)grški

Ahasver -a m  [hebr. iz perz.] 1. prvotno
biblijsko ime za perz. kralja Kserksa,
2. »večni Jud«, večni popotnik, po le¬
gendi čevljar, ki je odgnal Kristusa, ki
se je hotel med potjo na Golgoto spočiti
pred njegovo hišo (za kazen mora do
sodnega dne bloditi po svetu); fig.
ahasver -a m  brezdomec, blodeč po
svetu; nestalnež, nemiren duh
ahat -a m  [gr. achates,  po reki Achates  na
Siciliji] raznobarven poldragulj, spada
med kalcedone

Aheron -6nta m  [gr. Acheron]  v stgr. mit.
reka v podzemlju, v kraljestvu mrtvih,
čez katero prevaža Haron duše umrlih;
fig.  podzemlje

Ahil -a m  [gr. Achilleus ] v Homerjevi
Iliadi sin Peleja in Tetide, največji junak
v trojanski vojni; da bi bil neranljiv,
ga je mati po rojstvu potopila v reko
Stiks, ranljiv je ostal le na peti, za katero

Ahiles

34

akceptacija

ga je mati držala (padel od zastrupljene
puščice, ki ga je zadela v peto); fig.
Ahilova peta slaba stran, ranljivo, občut¬
ljivo mesto pri kom; ahil -a m  sloveč
varljivi sklep eleata Zenona o hitrem
Ahilu, ki ne more dohiteti počasne
želve, gl. aporija
Ahiles -la m  [iz gr.] gl. Ahil
aide memoire /sd memoar'/ fr. 1. zapisnica;
priročnik, 2. v diplomaciji: vrsta memo¬
randuma

air [/er/ fr. iz lat. aer]  1 . zrak; ozračje,

2. (vnanji) izraz; videz; vedenje, 3. napev,
prim. arija

air [/as/ angl. iz lat. aer]  gl. zgoraj (v mno¬
gih angl. pojmih, npr. Air Force —
letalstvo)

aitiologija -e i, aitiološki -a -o [iz gr.] gl.

etiologija...
a jour [fr.] gl. ažur

ajvar -ja m  [shr. iz tur. hayvar  osoljene
ikre] 1. vrsta mešane solate, 2. kaviar
akacija -e z [iz gr. akakia  iz* ake  ost] v bot.
robinija, vrsta drevesa z lepimi cvetovi,
pri prostozidarjih simbol nedolžnosti
akademija -e ž  [lat. academia  iz gr. Aka-
demeia  ime atenskega gaja, posvečenega
spominu junaka Akadema; v njem je
učil Platon] 1. Platonova filozofska
šola, 2. društvo znanstvenikov ali
umetnikov, npr. ljubljanska Academia
operosorum, ustanovljena 1. 1693, ali
najvišja znanstvena ustanova sploh,

3. ime nekaterih visokih ali srednjih
strokovnih šol (umetnostna ~), 4. slo¬
vesna kulturna prireditev; akademijski
-a -o ki se tiče akademije (~i odbor)

akademik -a m  [iz lat. academicus,  gl. aka¬
demija] 1. član akademije, 2. visokošo-
lec, slušatelj na vseučilišču; akademski
-a -o ali  akademičen -čna -o znanstven;
visokošolski, vseučiliški; fig. pejor.  šol¬
sko teoretičen, učenjaški, ločen od živ¬
ljenja; akademska četrt četrt ure, toliko
se vseučiliški profesorji lahko zakasnijo
ob pričetku predavanja; akademska raz¬
prava strogo znanstvena razprava
akademizem -zma m  [gl. akademija] 1. brez¬
plodno teoretiziranje in ločevanje zna¬
nosti od življenja in prakse, 2. posnema¬
nje ustaljenih, konvencionalnih oblik in
zgledov, zlasti v umetnosti

akant -a m  [gr. akanthos  iz ake  ost, anthos
cvetlica] 1. v bot. dežen, bršč, okrasna
rastlina s širokimi, nazobčanimi listi
(v južni Evropi), 2. okras na glavah
korintskih in rimskih stebrov, posnet
po listih te rastline (arhit.)
akatalektičen -čna -o [gr. a  ne-, katalektikos
nepopoln] v metriki: popoln, polnošte¬
vilen; akatalčktični verz polnoštevilen,
neskrajšan verz s popolno stopico na
koncu, npr.: Zadnje žarke že pošilja
sonce skozi okno v zlato to soba¬
no...

akatalepsija -e ž [gr. akatalepsia, a  ne-,
katalepsis  umevanje] neumevanje; ne-
možnost zanesljivega spoznanja (pri
stgr. skeptikih)

ak&vstičen -čna -o [gr. a  ne-, kaustikos
gorljiv; jedek] nezgorljiv, nevnetljiv
akccleracija -e i [lat. accelerare  pospešiti]
1. pospeševanje; pospešitev, 2. pospe¬
šek, tj. prirastek hitrosti v določenem
času (fiz.); akcelerator -ja m  pospeše-
valnik, 1. pedal za plin v avtomobilu
(z njim se uravnava količina plinske zmesi
za motor in pospešuje hitrost), 2. vrsta
kompliciranih strojev v jedrski fiziki:
betatron, ciklotron...
akcent -enta m  [lat. accentus  poudarek]

1. poudarek, naglas na kakem zlogu,

2. grafično znamenje zanj, 3. fig.  izreka,
zlasti slaba, po kateri spoznamo tujca
(govoriti brez ~a)

akcentolog -a m  [lat. accentus  poudarek,
-1- -log] kdor se ukvarja z akcentologijo;
akcentologija -e ž  nauk o poudarku
(lingv.); akcentološki -a -o nanašajoč se
na akcentologijo in akcentologa
akcentuacija -e i [fr. accentuation  iz lat.
accentus]  1. poudarjanje, naglaševanje;
način naglaševanja, 2. označevanje na¬
glasov; akcentuacijski -a -o ki se tiče
akcentuacije; poudarjalen
akcentuirati -am [gl. akcent] 1. poudariti,
naglasiti, 2. zaznamovati z naglasi
akcept -a m  [lat. acceptio  iz accipere  spre¬
jeti] 1. sprejem; privolitev, 2. sprejem
menične obveznosti

akceptabel pridevn. neskl.  [fr. acceptable  iz
accepter  sprejeti] sprejemljiv (~ pred¬
log); primeren

akceptacija -e ž  [iz nlat.] gl. akcept

akceptant

35

akorder

akceptant -a m  [gl. akcept] 1. kdor kaj
sprejme ali v kaj privoli, 2. (menični)
dolžnik, ki sprejme menično obveznost
akceptirati -ara [gl. akcept] sprejeti, npr.
menico; privoliti v kaj, strinjati se s
čim

akces -a m  [lat. accessus  iz accedere  pri¬
stopiti] 1. pristop, dostop, 2. sprejem
v službo, npr. na prakso
akcesija -e ž  [lat. accessio  iz accedere]

1- približanje, 2. prirastek; povečanje
(~ državnega ozemlja); nabava, 3. pri¬
stop k pogodbi, 4. pristop do česa,
5. nastop vlade

akcesist -a m  [gl. akces] začetnik, priprav¬
nik (v službi)

akcesor(ič)en -(ič)na -o [nlat. accessorius]
Pripadajoč; postranski; dodaten, do¬
polnilen (~a pogodba med državami);
nadštevilen

akcidenca -e i [lat. accidentia  iz accidere
Pripetiti se] 1. prigodek, nebistven,
stranski dogodek, moment itd., 2. na¬
ključje, 3. stransko, priložnostno delo
(npr. v tiskarnah) ali dohodki; akci-
dšnčen -čna -o prigoden, naključen; ne¬
bistven; stranski, priložnosten
akcidentalen -lna -o [iz lat.] gl. akcidenčen
akcidentalije -ij ž mn.  [nlat. mn. acciden-
talia]  prigodne, nebistvene lastnosti
_. kake stvari; naključnosti
akcija -e ž  [lat. actio  delo, dejavnost, iz
agere  delati] 1. delo; dejanje; delovanje,
nejavnost, organizirana v kak namen,

2- delnica, tj. vrednostni papir, glaseč
se na vsoto, vplačano v kapital kake
delniške ipd. družbe (trg.); akcijski -a -o
k ki se tiče kakega dela, dejavnosti ipd.;
deloven, 2. delniški; akcijska družba
delniška družba; akcijski radij delovno
območje

nkcionar -ja m  [fr. actionnaire  iz lat. actio]
delničar, lastnik delnic ali član delniške
družbe, gl. akcija; akcionarski -a -o
delničarski

®kciza -e i [fr. accise]  dac, trošarina, užit-
n >na, tj. vrsta posredne davščine, zlasti
°d živil in pijač

“"ter, akra m  [angl. acre,  prim. lat. ager
Polje] ploščinska mera v Angliji in Se¬
verni Ameriki, znaša 40,47 ara, tj.
4047 m 2

aklamacija -e i [lat. acclamatio  klic, vzklik]
1. klic, vzklik, 2. vzklikanje, ploskanje
(kot pozdrav ali izraz priznanja); glasno,
navdušeno pritrjevanje ali odobravanje,
3. soglasna izvolitev koga (z vzkliki,
s splošnim odobravanjem); aklamirati
-am 1. klicati, vzklikati (kot pozdrav ali
izraz odobravanja), ploskati komu;
(glasno) pritrjevati, 2. (soglasno) voliti
aklimatizacija -e i [nlat. acclimatisatio  iz
gr., prim. klima] prilagajanje, prilago¬
ditev organizmov novemu podnebju ali
razmeram; privajanje ali privajenost;
aklimatizirati -am (se) privaditi ali
prilagoditi (se) podnebju, okolju ali
razmeram

akmeizem -zma m  [gr. akme  ost; vrhunec,
+ -izem] individualistična, dekadentna
smer v ruski umetnosti, nastala 1. 1912
akna -e ž  [nlat. acne  iz* gr. a  ne-, knao  pra¬
skam] mozolj; mozoljavost (med.)
akologija -e i [gr. ake  ost, ostrina; tudi
akos  zdravilo, + -logija] 1. nauk o ki¬
rurških instrumentih, 2. zdraviloslovje,
nauk o zdravilih

akomodacija -e ž  [lat. accomodatio  iz com-
modus  udoben] 1. prilagajanje, privaja¬
nje; prilagoditev, npr. razmeram, 2. pri¬
lagodljivost očesne leče (med.), 3. akli¬
matizacija; akomodirati -am (se) pri¬
vaditi, privajati, prilagoditi (se), npr.
rastline novemu okolju; aklimatizirati
(se)

akontacija -e i [iz ital. a conto  na račun]
predjem, naplačilo, plačilo (jemanje ali
dajanje) na račun, npr. zaslužka; akon-
tirati -am jemati ali dajati na račun
akonto -a m  [iz ital. a conto]  gl. akon¬
tacija

akord -a m  [fr. accord  iz nlat. accordium
iz lat. ad-  + cor, cordis  srce] 1. sozvok,
sozvočje tonov (glas.); fig.  soglasje,
skladnost; ubranost, 2. dogovor, po¬
godba, 3. način plačevanja po uspehu;
delo, plačano po uspehu; akorden -dna -o
pogodben; plačan po uspehu, npr. od
kosa; akordno delo delo, ki ni plačano
po času, temveč po uspehu
akordant -a m  [gl. akord) kdor oddaja
delo na akord

akorder -ja m  [gl. akord] kdor dela na
akord

»korporacija

36

akt

akorporacija -e ž [lat. ad  k, corpus, cor-
poris  telo] priključitev, pripojitev, npr.
okoliške občine k mestu; akorporirati
-am priključiti, pridružiti
akreditirati -am [fr. accrediter  iz credit
zaupanje; ugled] zaupati, poveriti komu
kaj; pooblastiti za kaj; imenovati za
predstavnika pri kaki vladi; akreditiran
-a -o pooblaščen, opolnomočen (~i
minister)

akreditiv -a m  [fr. lettre accredilive ] 1 . pi¬
smo, s katerim kaka ustanova (banka,
hranilnica itd.) ali oseba naroča drugi
ustanovi ali osebi, naj izplača neko vsoto
v korist določene osebe, 2. poverilnica,
tj. pismo, ki ga izroči poslanik kake
države ob nastopu službe; akreditiven
-vna -o poverilen, pooblastilen (~o
pismo)

akribija -e ž [gr. akribeia]  vestnost, skrb¬
nost; natančnost, temeljitost, ki se
spušča v drobnosti

»kritičen -čna -o [gr. a  ne-, + kritičen]
1. nerazsoden, nekritičen, 2. brez zna¬
menj krize (med.); akritičnost -i ž  ne¬
razsodnost, nekritičnost
akrizija -e i [gr. akrisia  iz krisis  odločitev]
1. neodločnost, 2. nerazsodnost, 3. ne¬
odločeno stanje bolezni (med.)
akro- [iz gr. akros  vrh; vrhnji, najvišji]
v sestavljenkah: vrhnji, (z)gornji, naj¬
višji ipd., prim. Akropola
akroamdtičen -čna -o [gr. akroamatikos  iz
akroasthai  poslušati] določen za poslu¬
šanje; predavateljski; akroamatična me¬
toda metoda pouka, kjer učitelj, preda¬
vatelj govori, učenci poslušajo; druga
metoda je npr. v tem, da učence izpra¬
šuje, »vleče« iz njih (majevtična, erote-
matična metoda)

akrobacija -e ž [fr. acrobatie  iz gr. akro-
batos,  akro- -j- gr. bainein  iti] težavna
telesna vaja, ki terja veliko spretnost
ali drznost; fig.  tvegano, nevarno de¬
janje; drzna misel ali trditev; akrobat
-a m  kdor izkazuje izredno telesno moč,
spretnost, drznost, npr. v cirkusih glu¬
mač, ki pleše na vrvi; fig.  na duhovnem
področju: kdor je izredno drzen v
mislih ali trditvah

akrobatika -e 2  [gl. akrobat] akrobatska
spretnost

akrolit -a m  [gr. akrolithos,  akro- + -lit]
kip, ki ima le okončine (roke in noge)
ter glavo iz kamna, trup je lesen
akromat -a m  [gr. a  ne-, chroma, chromatos
barva] akromatični objektiv, sistem dveh
leč, ki daje sliko predmetov brez barvnih
napak (opt.); akromatičen -čna -o 1. ne-
barven, brezbarven, 2. ki daje sliko brez
barvnih napak (~a leča), 3. razdeljen
na cele tone (glas.)

akromatin -a m  [gl. akromat + -in] snov v
celičnem jedru, ki se z običajnimi barvili
težko obarva (biol.)
akromatizem -zma m  [gl. akromat] 1. brez¬
barvnost, odstranitev barvnih napak
(fiz.), 2. bledica, bledičnost
akronim -a m  [akro- + gr. onyma  ime]
skrajšanka, beseda, sestavljena iz za¬
četnih črk ali zlogov ene ali več besed,
npr. Nama (== Narodni magazin), radar
itd.

akropola -e 2  [gr. akropolis,  akro- + gr.
polis  mesto] 1. zvišen, utrjen del stgr.
mest (mestna trdnjava) s svetišči, gleda¬
lišči ipd., 2. fig.  umetnostno središče;
Akropola -e 2  mestna trdnjava v starih
Atenah, na njej je stal Partenon
akrostih -a m  [gr. akrostichos,  akro- +
stih] pesniški ukras (posvetilo, voščilo
ali rek), sestavljen iz začetnih ali končnih
črk kake pesnitve, npr. »Primicovi Julji«
v Prešernovem Sonetnem vencu
aksiolog -a m  [gr. axios  vreden, dragocen,
+ -log] kdor se ukvarja z aksiologijo;
aksiologija -e ž  nauk o vrednotah, idea¬
list. fil. nauk, ki postavlja problem vred¬
not in vrednotenja v središče filozofije,
npr. neokantovci

aksiom -a m  [gr. axioma  vrednost; zahteva,
iz axioun  imeti za pravilno] očitna, te¬
meljna (splošno priznana) resnica, ki je
ni treba dokazovati, ali trditev, na kateri
slone znanstveni dokazi, npr. v geome¬
triji: celota je večja od dela
aksiomatičen -čna -o [gr. axiomatikos]  na
aksiomu sloneč; očiten, jasen, trden kot
aksiom; fig.  nedvomen; aksiomatika -e ž
1. nauk o aksiomih, 2. sistem aksi¬
omov

akt -a m  [fr. acte  iz lat. actus  dejanje, iz
agere  delati] 1. opravljeno delo; (javno,
slovesno ipd.) dejanje, 2. kip, podoba

37

akumulacija

akter

ali model golega človeškega telesa, 3. li¬
stina, uradni spis (nav. v mn.:  akti)
akter -ja m  [fr. aeteur  iz lat. aetor]  1 . igra¬
lec, igralka v gledališču, 2. kdor v
ozadju vodi kako početje, spletkar,
3. sodelavec; akterski -a -o igralski;
Pejor.  glumaški; fig.  nenaraven, zlagan,
hlinjen; akterstvo -a s  glumaštvo; fig.
zlaganost, hlinjenost

aktinij -a m  [nlat. actinium  iz gr. akt is,
aktinos  žarek] v kem. radioaktivna prvi¬
na, izotop mezotorija
aktinija -e ž  [nlat. actinia  iz gr. aktis, akti-
nos  žarek] v zool. rdeča vetrnica (korala)
aktino- [gr. aktis, aktinos  žarek] v sestav¬
ljenkah, npr. aktinometer
aktinogrdf -a m  [iz gr.] gl. aktinometer
aktinometer -tra m  [aktino- + -meter]
Priprava za merjenje intenzivnosti žar¬
kov, zlasti sončnih

aktinomikoza -e z [aktino- + mikoza] v
med. plesnica, nalezljiva bolezen pri
kozah, svinjah ipd., nevarna tudi ljudem
(imenovana po plesni, ki jo povzroča)
aktinoskopija -e z [aktino- + -skopija]
opazovanje, preiskovanje z rentgenskimi
žarki (med.)

aktiv -a m  [lat. activus  delaven, priden, iz
ogere  delati] v slovn. tvornik, tj. glagol¬
ski način, ki izraža osebkovo dejavnost
(naspr. pasiv); aktiv -a m  delovna sku¬
pina na kakem področju
aktiva -iv s in  aktive -iv ž mn.  [gl. aktiv]
v  h'g. čisto premoženje, npr. gotovina,
Vrednostni papirji, nepremičnine (naspr.
, Pasiva)

aktiven -vna -o [lat. activus  delaven] v
slovn. tvoren (~i način); aktiven -vna -o
1. delaven, dejaven; priden, prizadeven;
tvoren, učinkujoč, delujoč, 2. v službi,
službujoč, 3. gospodarsko uspešen; pri¬
našajoč dobiček (~o podjetje); aktivna
koeksistenca polit, načelo o sožitju in
sodelovanju med državami z različno
družbeno ureditvijo v duhu prijateljstva
•n enakopravnosti med narodi; aktivna
volilna pravica pravica do glasovanja na
volitvah, v naspr. s pasivno volilno pra-
vteo, tj. pravico biti voljen; aktivni kraji
gospodarsko trdni kraji, ki dajejo pre¬
sežek živil; aktivnost -i ž delavnost,
nejavnost; pridnost, prizadevnost

aktivirati -am [gl. aktiv] 1. napraviti kaj
aktivno, 2. pospešiti aktivnost koga
(česa);//g. poživiti; spodbosti, 3. reakti-
virati, vzeti (spet) v aktivno službo
aktivist -a m  [gl. aktiv] 1. član kakega
aktiva (~ Osvobodilne fronte), 2. kdor
marljivo dela na kakem področju, 3. pri¬
staš aktivizma; aktivističen -čna -o
značilen za aktiviste; ki se tiče aktiviz¬
ma; aktivizem -zma m  1 . aktiven, dejaven
odnos do česa; aktivna, ustvarjalna de¬
javnost; aktivno poseganje v dogajanje,
2. nazor, ki poudarja pomen človeške
aktivne, ustvarjalne dejavnosti (til.)
aktivizacija -e i [gl. aktiven] poživitev ak¬
tivnosti; podžiganje, spodbujanje, na-
vduševanje za kaj; aktivizirati -am
poživiti; podžigati, spodbujati, navdu¬
ševati za kaj

aktivnost -i ž  [iz lat.] gl. aktiven
aktovka -e ž [gl. akt] 1. torba za listine
(akte), knjige in podobno, 2. enode¬
janka

aktualen -lna -o [nlat. actualis  dejanski,
resničen] 1. sedanji, sodoben, sočasen;
času primeren, 2. (sedaj) pomemben, pe¬
reč ali nujen, 3. v fil. realno obstoječ
(ne le potencialen); aktualnost -i ž 1. se¬
danjost, sodobnost, 2. (sedanja) po¬
membnost ali nujnost
aktualizacija -e i [nlat. actualis  dejanski]
1. oživitev, sprožitev, načetje kakega
vprašanja, 2. izpolnitev, uresničitev na¬
loge ipd.; aktualizirati -am 1. oživiti,
sprožiti, načeti (~ vprašanje), 2. uresni¬
čiti, izpolniti kaj

aktuar -ja m  [lat. actuarius  pisar] 1. nekdaj
sodni pisar; zapisnikar, 2. uradnik, ki
preračunava po verjetnostnem računu
rentabilnost zavarovanj in premij
akumulacija -e i [lat. accumulatio iz ad  k,
cumulus  kup] zbiranje, nabiranje, kopi¬
čenje česa; prvotna akumulacija proces
razlaščanja drobnih proizvajalcev in
osredotočenje proizvajalnih sredstev v
rokah kapitalistov na prehodu iz fevdal¬
ne v kapitalistično družbo (zg., ekon.);
akumulacija kapitala uporabljanje pre¬
sežne vrednosti kot kapital ali spreminja¬
nje presežne vrednosti v kapital (ekon.);
akumulacijski -a -o zbiralen, nabiralen;
ki se tiče akumulacije

akumulativen

38

Alah

akumulativen -vna -o [gl. akumulacija]
zbiralen

akumulator -ja m  [gl. akumulacija] v tehn.
zbiralnik, nabiralnik, priprava za zbi¬
ranje in hranjenje energije (električni ~,
parni ~)

akumulirati -am [lat. accumulare]  zb(i)rati,
nabirati, (na)kopičiti
akupunktura -e z [lat. acus  igla, punctura
vbadanje] v med. način zdravljenja z
vbadanjem igel v kožo, navadno v bližini
obolelega mesta; postopek je bil znan pri
Kitajcih in Japoncih že 3000 let pr. n. š.
akuraten -tna -o [lat. accuratus  iz ad  k,
cura  skrb] natančen; vesten, skrben;
akuratnost -i i  natančnost; vestnost,
skrbnost

akustičen -čna -o [gr. akoustikos  iz akouein
slišati] slušen, zvočen; ki se tiče akustike,
ustrezen zakonom akustike (~a dvora¬
na); akustik -a m  zvokoslovec, kdor se
ukvarja z akustiko; akustika -e ž  1 . nauk
o zvoku, področje fizike, ki preučuje
zvok, 2. zvočnost (dobra ~)
akut -a m  [lat. acutus  oster] v slovn. ostrivec
(naglasno znamenje)

akuten -tna -o [lat. acutus  oster] nujen,
silen; nagel; nenaden; hud, nevaren;
akutna bolezen bolezen, ki se hitro
razvije in lahko hitro izgine, naspr.
kronična bolezen; akiitnost -i ž nujnost;
naglost; ostrost

akutirati -am [gl. akut] zaznamovati z
ostrivcem (')

akuzativ -a m  [lat. accusativus  iz accusare
(za)tožiti] tožilnik, četrti sklon (slovn.);
akuzativen -vna -o tožilniški
akva -e ž  [iz lat.] gl. aqua
akvamarin -a m  [lat. aqua marina  morska
voda] prozoren poldragulj zelenkaste
barve, vrsta berila

akvaplan -a m  [lat. aqua  voda, planus
raven] vodne smuči (šp.)
akvarel -a m  [fr. aquarelle  iz ital. acguerella,
dimin. iz acqua  voda] slika, izdelana
z vodnimi barvami; taka slikarska
tehnika; akvarelist -a m  slikar akvarelov
akvarij -a m  [iz lat. aquarius  voden,
iz aqua  voda] steklena posoda z vodo
(ali tudi večje priprave) za umetno go¬
jenje vodnih rastlin ali živali, npr. zlatih
ribic

akvaterarij -a m  [lat. aqua  voda, 4- terarij]
vrsta akvarija za dvoživke (žabe, želve
ipd.), ki ima tudi nekaj zemlje
akvatičen -čna -o [lat. aquaticus]  voden
(~a rastlina); podvoden; vodnat, mo¬
čvirnat

akvatinta -e ž [ital. acqua tinta  pobarvana
voda] 1. odtisk risbe z bakrene plošče
(ima videz risbe s tušem ali s črnilom),
2. taka risba

akvedukt -a m  [lat. aquaeductus  iz aqua
voda, ductus  vod] vod, navadno v obliki
mostu, napeljan za preskrbo z vodo ali
za namakanje

akvizicija -e ž  [lat. acquisitio  iz acquirere
dobiti] 1. pridobivanje, nabiranje česa,
2. pridobitev; prirastek
akviziter -ja m  [gl. akvizicija] zbiralec, na¬
biralec (naročnikov, odjemalcev, ogla¬
sov...)

Al (aluminij) znak za kem. prvino
al ital. člen v dajalniku za m. sp. edn.;

v raznih zvezah, npr. al fine
al arabski določni člen (tudi el)  v sestavljen¬
kah, prim. alkohol, algebra, alkoran
a la /a'la/ fr. po, tako kot, kakor (način,
vrsta ipd.)

a la baisse /a'la bes'/ fr. špekuliranje
»navzdol«, tj. v pričakovanju, da bodo
cene blaga ali vredn. papirjev padale (trg.)
alabaster -tra m  [gr. alabastros,  po gornje-
egipt. mestu Alabastron*] 1. bel, drobno¬
zrnat sadrovec, najboljša vrsta sadrovca,
2. vrsta kalcita

a la bonne heure /a' la boncer'/ fr. ravno
prav, o pravem času; prav, dobro,
izvrstno, imenitno

a la carte /a' la kart'/ fr. (jesti) po jedilnem
listu, tj. po izbiri

Aladin -a m  sin siromašnega krojača,
junak pravljice o čudežni svetilki iz
zbirke »Tisoč in ena noč«; Aladinova
svetilka čudežna svetilka, s katero je
lahko Aladin (ali kdor jo je imel) po¬
klical dobrega duha, da mu je izpolnil
vsako željo

a la guerre comme a la guerre /a'la
ger' kom.../ fr. v vojni po vojaško;
vojna je pač vojna, ne prizanaša in ne
__ izbira sredstev

Alah -a m  [tur., ar. Allah  iz ar. al-ilah  bog]
ime za boga pri muslimanih

* la hausse

39

alegacija

a la hausse /a'la os'/ fr. špekuliranje »na¬
vzgor«, tj. v pričakovanju, da bodo cene
blaga ali vredn. papirjev zrasle (trg.)
a la lettre /a'la lc'trs/ fr. po črki, dobe¬
sedno

aiali -ov m mn.  [gr. a  ne-, lalein  govoriti]
»negovoreči«, naziv za praljudi pri nem.
naravoslovcu Hacklu

alalija -e i [gr. a  ne-, lalein  govoriti] delna
ali popolna nezmožnost govorjenja (za¬
radi izkaženih govoril ali živčnih motenj;

, Sl- afazija)

a la mode /a' la mod'/ fr. po (najnovejši)
modi, v modi

alanin -a m  [iz* nlat.] vrsta amino kislin,
so v mnogih beljakovinah (kem.)
alarm -a m [fr. alarme  iz ital. alVarme  k
orožju] 1. klic k orožju (pri vojakih),
2- znamenje ali poziv za pripravljenost;
fig.  preplah (zaradi nevarnosti); alar¬
manten -tna -o vznemirljiv, razburljiv
(~a novica)

a Iarmirati -am [gl. alarm] 1. poklicati k
orožju, 2. dati znamenje za pripravlje¬
nost; opozoriti; fig.  vznemiriti, raz-
, buriti, preplašiti; spraviti pokonci
a  l a  tete /a' la tet'/ fr. prvi, v prvi vrsti,
na čelu, spredaj

alba -e ž  [lat. alba  iz albus  bel] 1. bela
starorimska halja, 2. dolga, bela mašna
srajca (liturg.)

a  “atros -a m  [angl. albatross  iz Špan. al-
catraz]  v zool. strakoš, velika, bela mor¬
ska ptica z južnih morij (več vrst)
a, bigenz -a m, nav.  v mn.  albigenzi -ov [iz
blat.] gl. albižan

aibm - a m  [portug. albino  iz lat. albus  bel]
1- beličnik, kdor kaže znamenja albi¬
nizma, 2. žival ali rastlina z znamenji
albinizma

albinizem -zma m  [lat. albus  bel, + -izem]
beličnost, pojav, ki nastaja zaradi po¬
manjkanja pigmentov v človeškem, ži¬
valskem ali rastlinskem organizmu (be-
ličniki imajo bele lase, zelo belo polt in
rdečkasto očesno zenico; naspr. mela-
nizem)

albino -a m [iz portug.] gl. albin
Albion -a m  fiz* lat. albus  bel, po belih
obalnih čereh v južni Angliji] ime za
Veliko Britanijo; uporablja se ironično

ali pesniško

albižan -ana m  [fr. albigeois,  po mestu
Albi v južni Franciji, kjer so jih kri¬
žarji pobili] pripadnik papežem sovražne
kršč. ločine iz 12. stol.; gl. katari
album -a m  [sr. sp. iz lat. albus  bel] 1. v
starem Rimu bela deska, namenjena za
objave (pompejski ~), 2. danes: zbirka
fotografij, znamk, slik ipd., 3. spominska
knjiga, 4. naslov leposlovnih zbornikov
albumen -a m  [lat. albumen, albuminis  be¬
ljak] 1. beljak, 2. v kem. albumin (sta¬
rejše)

albumin -a m, nav.  v mn.  albumini -ov [al-
bum(en) + -in] preproste, v vodi
topljive beljakovine; albuminozen -zna -o
beljakovinski; beljakovinast
albuminoid -a m  [albumin + -oid] vrsta
beljakovin (kem.); albuminoiden -dna -o
1. podoben albuminom, 2. ki se tiče
albuminoidov

albuminurija -e ž  [albumin + -urija] v med.
prisotnost beljakovin v seču, znamenje
sladkorne bolezni itd.
aldehid -a m, nav. v mn.  aldehidi -ov [okraj-
šanka iz nlat. al(cohol) dehyd(rogena-
tum)]  številne organske spojine ogljiko¬
vih vodikov, nastale z oksidacijo primar¬
nih alkoholov (kem.)
alderman -a m  [/o/ldomon/ angl. iz stangl.
ealdor  poglavar] 1. v stari Angliji ple¬
menski starešina (ealdorman), 2. pozneje
upravitelj grofije, 3. danes član mestnega
sveta ali podobnega organa
aldina -e ž  [po beneškem tiskarju Aldu
Manutiusu iz 16. stol.] 1. vrsta polkrepke
antikve, 2. (vzoren) natisk iz te tiskarne
alea iacta est /a'lea jak'ta est/ lat. »kocka
je padla«, tj. odločeno je, po Suetoniju
vzklik Cezarja, ko je prekoračil reko
Rubikon in s tem začel državljansko
vojno (po zakonu je moral vsak vojsko¬
vodja, ki seje s severa vračal v Rim, pred
Rubikonom razpustiti vojsko)
aleatoričen -čna -o [lat. aleatorius  iz aleator
kockar, iz alea  kocka] »kockarski«, tj.
odvisen od sreče ali naključja; fig.  tve¬
gan; aleatorični dogovor dogovor, odvi¬
sen od sreče ali naključja, npr. zavaro¬
vanje

alegacija -e ž  [lat. allegatio  navedek; po¬
šiljka] navajanje, citiranje (spisa, pisa¬
telja ipd.); sklicevanje na kaj; trditev

alcgat

40

algonkij

alegat -a m  [lat. allegatum]  navedek, citat
alegirati -am [lat. allegare]  navajati kaj
(v podkrepitev), sklicevati se na kaj
alegoričen -čna -o [gr. allegorikos  iz alle-
goreo  drugače kaj povem] prispodoben,
podan v podobi, v prilila; prenesen;
alegorija -e ž  prispodoba, prilika, po¬
doba, tj. opisovanje pojma ali misli
v prispodobi ali priliki, prikazovanje
česa v drugačni obliki (pesniški ukras
v leposlovju in umetnosti sploh)
alegorika -e ž  [gl. alegoričen] način izra¬
žanja z alegorijami

alegorizacija -e ž [gl. alegorija] prikazova¬
nje) v alegoriji

aleja -e ž [fr. allee  iz aller  iti] drevored (na
obeh straneh ceste); sprehajališče v dre¬
voredu

aleksandrinec -nca m  [fr. alexandrin  iz gr.]
1. učenjak iz Aleksandrije, zlasti filozof
ali slovničar, 2. v metr. dvanajsterec,
verz iz dvanajstih zlogov, ime najbrž
po verzu iz stfr. pesnitve o Aleksandru
Velikem sredi 12. stol. (= aleksandrinski
verz); aleksandrinka -e ž  slovenska dekla
v Egiptu, zlasti v Aleksandriji; aleksan¬
drinski -a -o ki se tiče aleksandrinca ali
Aleksandrije, mesta ob ustju Nila, ki
ga je ustanovil Aleksander Veliki in je
bilo več stoletij središče grške kulture
(~a knjižnica, ~i učenjaki); aleksan-
drinska doba doba grške svetovne mo¬
narhije po smrti Aleksandra Velikega;
aleksandrinstvo -a s  jalova, od življenja
ločena učenost, npr. aleksandrinstvo
17. stol. (po dvorjanski aleksandrinski
kulturi, ki se je zlasti v poznejši dobi
spuščala v prazne, abstraktne spekulacije)
aleksija -e i [gr. a  ne-, lexis  govor] v med.
nezmožnost za branje (bolezen velikih
možgan)

aleluja -e ž [hebr. halleluyah  slavite Go¬
spoda, iz hallelu  slavite, + yah,  okr. iz
Jehovah] 1. liturgični »vzklik veselja«
(o veliki noči, zlasti pri katol.); fig.
velika noč (relig.), 2. (velikonočna) jed
iz repnih in krompirjevih olupkov;
Aleluja neskl. m  naslov skladbe (Han-
dlov ~)

alergen -a m, nav. v mn.  alergeni -ov [aler¬
gija) + -gen] snovi, ki povzročajo
alergijo

alergičen -čna -o [gl. alergija] s simptomi
alergije (~e bolezni); fig.  preobčutljiv
za kaj

alergija -e ž  [nlat. allergia  iz gr. allos  dru¬
gačen, er gon  delo; učinek] v med. 1. pre¬
občutljivost, npr. za cvetni prah ali
kako živilo, 2. spremenjeno reagiranje
organizma pri ponovitvi kakih dražlja¬
jev ipd., prim. anafilalcsa
alfa -e ž ali neskl. m  [gr. alpha  iz hebr.]
prva črka grške abecede (uporablja
se v mat., fiz. itd.); fig.  začetek; delci
alfa iz dveh protonov in dveh nev¬
tronov sestavljeni pozitivno nabiti del¬
ci, ki jih izsevajo nekatere radioaktiv¬
ne snovi (žarke s temi delci imenujemo
žarke alfa); dlfa in omega prva in zadnja
črka grške abecede ;fig.  začetek in konec
alfabet -a m  [lat. alphabetum iz  gr. alpha +
beta,  po imenu prvih dveh črk gr. abe¬
cede] grška abeceda; fig.  abeceda sploh;
alfabetičen -čna -o abeceden, urejen po
abecedi

alfabetirati -am [gl. alfabet] urediti, razvr¬
stiti po abecedi

alfa privativum [lat. alpha privativum ] ni¬
kalni alfa, grška predpona a-, ki daje
nikalni pomen, npr. asimetričen
al fine /al fi'ne/ ital. do konca (glas.)
al fresco /al fres'ko/ ital. 1. »po svežem«,
slikanje na svež omet, 2. na prostem
alga -e ž  [lat. alga  morski mah] vrsta zele¬
nih morskih rastlin (bot.)
algebra -e ž  [nlat. algebra  iz ar. al-gebr
iz al  člen, gabara  povezati kaj] področje
matematike, ki računa z nedoločnimi
količinami, in sicer s črkami namesto
s številkami (njena glavna naloga je
reševanje enačb); algebraičen -čna -o ali
algebrajski -a -o iz (ali ki se tiče) algebre
-algičen -čna -o, -algija -e ž  [gr. algos  bo¬
lečina] v sestavljenkah, npr. nevralgi¬
čen, nevralgija

algolagnija -e ž  [iz gr. algos  bolečina,
lagneia  sla] naslajanje ob bolečini, spolna
izrojenost, pri kateri je vir naslade
prizadevanje ali prenašanje bolečin
(masohizem in sadizem)
algologija -e ž [lat. alga  morski mah,
-f -logija] nauk o algah (bot.)
algonkij -a m  [po indijanskem plemenu]
1. ena poglavitnih jezikovnih skupin

Alhambra

41

alkimija

pri sevemoamer. Indijancih, 2. plast in
dobav geol. zgodovini Zemlje (= eozoik)
Alhambra -e ž [iz ar. kelat al-hamra]  »Rdeča
hiša«, nekdanja palača mavrskih kraljev
v Granadi na Španskem
aliansa -e ž  [fr. alliance  iz lat. alligare
privezati] zveza držav (npr. »Sveta
aliansa« med Avstrijo, Rusijo in Pru-
, s>jo 1. 1815); zveza, sporazum
"<as [lat. alias  drugače, sicer] prisl,  dru¬
gače, z drugim imenom, po domače,
(imenovan) tudi...

al 'bi -ja ali neskl. m  [lat. alibi  drugje,
drugod] odsotnost osumljenca na kakem
kraju takrat, ko je bilo storjeno kaznivo
dejanje (pr.); dokazati alibi dokazati,
da je bil osumljenec drugod, ko je bilo
storjeno kaznivo dejanje
ahenieija -e ž  [lat. alienatio  iz alienus  tuj]
!• odtujitev, filoz. in sociol. kategorija,
ki izraža pojav, da določeni družbeni
ali ideološki odnosi delujejo kot tuja
sila, ki človeka obvladuje, namesto da
bi jo le-ta sam obvladoval, 2. odtujitev
lastnine (pr.), 3. zastavljenje, 4. duševna
motnja ali obolenje; umobolnost
ahf&tičen -čna -o [iz gr. aleiphar  maščoba]
v  kem. ki se tiče organskih spojin (npr.
Parafinov) z atomi, razvrščenimi v ne¬
sklenjenih verigah

ahgScija -e ž  [lat. alligatio  iz alligare  pri¬
vezati, zvezati] zmes, zlitje raznih kovin;
zlitina; fig.  primes, dodatek
abgator -ja m  [angl. alligator  iz Špan. el
lagarto  kuščar, iz lat. lacertus]  v zool.
severnoameriški plazilec iz reda kro¬
kodilov, zlasti ob Misisipiju
a| uran -a -o [fr. allier  zvezati, iz lat. alli-
Sore]  po pogodbi zavezan
al 'Iranec -nca m  [gl. aliiran] zaveznik;
aliirati -am (se) zavezati (po pogodbi);
zvezati (se) s kom, skleniti zvezo
ahkvoten -tna -o [lat. aliquoties  nekoliko-
krat] 1. v mat. enakodelen, brez ostanka
deljiv s kakim številom (število 3 je npr.
alikvotni del števila 12), 2. ustrezen
delu, ki po kakem razmerju komu pri¬
pade (pr.)

alimentžcija -e z  [nlat. alimentatio  iz lat.
nlimentum  hrana] 1. hranjenje, 2. vzdr¬
ževanje, preživljanje koga, 3. plačevanje
Preživnine, npr. za nezakonske otroke;

alimentacijski -a -o prehramben; pre¬
živninski

alimenti -ov m mn.  [gl. alimentacija] stroški
za vzdrževanje, vzdrževalnina, preživ¬
nina, zlasti za nezakonske otroke
a limine /a li'mine/ lat. »s praga«, tj. vna¬
prej (odbiti, odreči...)
alinea -nee i [lat. ad  k, linea  vrsta, črka]
1. nova vrsta, nov odstavek, 2. odlomek
aliter /a'liter/ lat. drugače
aliteracija -e ž [fr. alliteralion  iz lat. ad  k,
littera  črka] soglasniški stik, ponavlja¬
nje enega ali več istih soglasnikov, npr.:
»Na tleh leže slovenstva stebri stari«
(Prešeren); aliterirati -am ponoviti isti
soglasnik, izvesti aliteracijo
alizarin -a m  [fr. alizarine  iz levant. alizari
brošč] neko barvilo iz broščeve kore¬
nine; danes ga pripravljajo umetno
alka -e ž  [tur. halka  obroč] viteška igra
v Sinju v Dalmaciji; igrajo jo vsako
leto v spomin na zmago nad Turki
1.1715

alkali- [gl. alkalij] v sestavljenkah, npr. al-
kalialbumini

alkalialbumini -ov m mn.  [alkali- + albu¬
mini] spojine beljakovin z bazami (kem.)
alkal(ič)en -(ič)na -o ali  alkaiijski -a -o [gl.
alkalij] lužen, lugov; ki se tiče lužnin;
alkal(ič)nost -i i lastnost alkaličnih
snovi, da v vodni raztopini pomodre
rdeč lakmusov papir

alkalij -a m, nav.  v mn.  alkalije -ij ž in
alkiiliji -ev m  [iz fr. aleali  iz ar. al-qaliy
iz qa!iy  pepel pepelike] lužnine, spojine
alkaličnih kovin

alkalimčter -tra m  [alkali- + -meter]
priprava za določanje alkalnosti
alkalizirati -am [gl. alkalij] napraviti al¬
kalno

alkaloid -a m  [alkal(ij) + -oid] alkalična,
dušikova spojina v rastlinah; moderna
kemija jih pozna čez sto, npr. kokain,
morfij, kofein

alkimija -e i  [nlat. alehemia  iz ar. al-kimiya
iz*  gr. chemeia  iz chymos  sok, ker se je
kemija najprej ukvarjala s pripravlja¬
njem rastlinskih sokov za zdravila]
skrivnostna veda, kemija srednjega veka,
ki je iskala čudežni »kamen modrih«,
da bi z njim spreminjala manj vredne
kovine v zlato, ali »življenjski napoj«

alkohol

42

alod

za podaljševanje življenja; alkimist -a m
kdor se ukvarja z alkimijo
alkohol -a m  [nlat. alcohol  iz ar. al-kohl
fin antimonov prah za šminkanje]
1. v kem. čisti vinski cvet, opojna se¬
stavina alkoholnih pijač, 2. v običajni
rabi: žganje; alkoholi -ov m mn.  v kem.
ime za organske spojine, sestavljene iz
ogljikovih vodikov

alkoholat -a m  [alkohol + -at] spojina
alkohola z alkalnimi kovinami
alkoholen -lna -o [gl. alkohol] ki se tiče
alkohola, vsebujoč alkohol (~a raz¬
topina); alkoholičen -čna -o ki se tiče
alkoholika; alkoholik -a m  kdor je vdan
alkoholu, alkoholični bolnik, pijanec
alkoholizem -zrna m  [alkohol + -izem]
1. pijanstvo, vdanost pijači kot socialno
zlo, 2. zastrupitev z alkoholom
alkoholometer -tra m  [alkohol(o) + -meter]
priprava (areometer) za merjenje od¬
stotka alkohola v alkoholnih pijačah
alkoran -a m  [iz ar. al-gur’ an  berilo] mu¬
slimansko sveto pismo (= koran)
alkova -e ž  [fr. alcove  iz ar. al-gobbah  iz
gobbah  obok] 1. obokana sobica brez
oken, ki dobiva svetlobo iz drugih pro¬
storov, 2. zidna vdolbina za posteljo,
3. pregradek

alla /a' la/ ital. člen v dajalniku za ž. sp. edn.
(pred samogl. ali’); v .raznih zvezah,
npr. alla fine

alla fine /a'la fi'ne/ ital. na koncu
alla franca /a'la fran'ka/ ital. po zahodno¬
evropski modi, ne po vzhodni, orien¬
talski

alla marcia /a'la mar'ča/ ital. kot korač¬
nica, navodilo za izvajanje skladbe (glas.)
alla rinfusa /a'la rinfu’za/ ital. v trg. nasuto
(v vagon), ne v zavitkih ali vrečah
allegretto [/alegre'to/ ital. dimin. iz allegro ]
prisl,  v glas. zmerno, nekoliko živahno;
allegretto -a ali neskl. m  taka skladba
ali del skladbe

allegrissimo [/alegri'simo/ ital. presež. od
allegro] prisl,  v glas. zelo živahno
allegro [/ale'gro/ = ital. vesel] v glasbi,
1. prisl,  hitro, živahno, veselo, 2. allegro
-a ali neskl. m  taka skladba (kot naslov:
A-) ali del skladbe

allegro assai /ale'gro asa’i/ ital. v glas. zelo
živahno (= allegrissimo)

allegro con brio /ale'gro kon bri’o/ ital.

v glas. zelo živahno, ognjevito
allegro con moto /ale'gro kon mo'to/ ital.

v glas. živahno in hitro
allegro maestoso /ale'gro maesto'zo/ ital.

v glas. živahno in mogočno
allegro, ma non troppo /ale'gro, ma non
tro'po/ ital. v glas. živahno, a ne preveč
allegro moderato /ale'gro modera'to/ ital.

v glas. z umerjeno živahnostjo
allez /ale'/ fr. pojdite! naprej! izginite!
allons /alo'/ fr. pojdimo! naprej!; allons
done /alo' dok/ pojdimo torej! naprej!
allons enfants de la patrie /al6' zafa' ds la
patri'/ fr. »naprej, otroci domovine...«,
začetek marsejeze, francoske narodne
himne

alfottava /al' ota'va/ ital. v oktavi, oktavo
višje ali nižje (glas.)

ali right /od' rait/ angl. prisl,  prav, dobro,
_ v redu

Almagest -a ali  Almagest -a m  [stfr. alma-
geste  iz ar. al-magisli  iz gr. megiste
(syntaxis)  največji (sostav)] 1. naslov
arabskega prevoda Ptolomejevega spisa,
v katerem je razvil nazor, da je Zemlja
središče vesoljstva, 2. naslov podobnih
srednjev. spisov

alma mater /a'lma ma'ter/ lat. »mati
rednica«, staro ime za univerze, ki
»dajejo duhovno hrano«
almanah -a m  [nlat. almanachus  iz* ar.
al-manakh  koledar] letnik, letopis, (le¬
poslovni, znanstveni ipd.) zbornik, ki
izhaja letno, prvotno koledar; almana-
hovec -vca m  kdor sodeluje v almanahu
almenda -e ž  [nem. Allmende]  skupna last,
predvsem pašnikov in gozdov, ki so
bili včasih last vaške srenje (izraz največ
rabljen v nemško govorečih deželah)
alo- [iz gr. allos  drug, drugačen] v se¬
stavljenkah, npr. alograf
aloa -e ž  [gr. aloe  iz ind. haloha]  1 . agavi
podobna rastlina iz družine lilij — okrog
200 vrst — z mesnatimi, bodičastimi
listi (bot.), 2. grenka odvajalna droga
iz listov nekaterih vrst te rastline
alod -a ali  alodij -a m  [nlat. allodium  iz
stnem. alod ] I. v fevdalizmu zemljiška
lastnina nosilca izvirne lastninske pra¬
vice (iz aloda se je razvila večina fev¬
dalnih lastninskih razmerij, npr. fevd),

alogamen

43

alternirati

2. (taka) svobodna posest, ki ni bila
vezana na fevdalno pravo
alogamen -mna -o (alo- + gr. gamos  za -
k°n] oprašen po drugih rastlinah; alo-
gamija -e z opraševanje cvetov po drugih

rastlinah

alogičen -čna -o [gr. a  ne-, + logičen] ne¬
logičen, nesmiseln; brez zveze; alo-
gičnost -i ž  nelogičnost, nesmiselnost...
alogizem -zrna m  [gl. alogičen] nelogičnost,
Pomanjkanje logike; nesmiselnost
alograf -a m  [alo- + -graf] tuja pisava ali
tuj podpis

alohton -a -o [alo- 4- gr. chlhon  zemlja]
drugoten, tuj, priseljen, naspr. avtohton;
alohton -a m  tujec, priseljenec
aloja -e £ [iz gr.] gl. aloa
alokacija -e i [nlat. allocatio  priznanje
česa] dodelitev, porazdelitev surovin,
uvoznih kvot, deviz ipd. med udeležence
(v medn. trgovinski politiki)
amkucija -e ž [lat. allocutio  iz alloqui  na¬
govoriti] kratek, svečan govor ali na¬
govor, zlasti avtoritativen
alonža -e i [fr. allonge  iz long  dolg] 1. po¬
daljšek, npr. pri mizi, 2. privesek pri
urenici, na katerega se pišejo prenosi

/‘rg.)

aI °Pat -a m  [alo- + -pat] kdor zdravi z
alopatijo; pristaš alopatije; alopatija -e i
v  ned. zdravljenje bolezni s pomočki,
W povzročajo učinke, nasprotne ali
različne od učinkov bolezni (zastarelo,
Prim. homeopatija)

aiotrop(i£) en  -(ič)na -o [alo- + gr. trope
obrat] pojavljajoč se v več oblikah;
alotropija -e ž v kem. pojav, da se ne¬
katere prvine kažejo v več oblikah z
različnimi fiz. lastnostmi, npr. ogljik
v  obliki grafita, oglja in diamanta
“'Paka - e  £ [Špan. alpaca  iz peruan.]
v zool. vrsta vikunje (s svileno volno),
2- njena volna, 3. tkanina iz nje, 4. »novo
srebro«, zlitina iz bakra, cinka in niklja,
Prim. argentan, pakfon
a ' pari / a l p a 'ri/ ital. enako za enako, po
rmenski vrednosti

atpinec -nca m  [ital. alpino  iz lat. alpis
Sora] alpski lovec, vrsta (prvotno itali¬
janske) pehote za obrambo alpskih dolin
■n meja

alpinet(um) -a m  [iz lat.] gl. alpinum

alpinist -a m  [iz lat. alpis  gora] kdor se
ukvarja s planinstvom, planinec, gornik;
alpinistika -e £ planinstvo, gorništvo,
praktično uveljavljanje alpinizma; alpi¬
nizem -zrna m  veda o planinstvu
alpinum -a m  [nlat. alpinum ] skalnjak,
vrtiček z alpskimi rastlinami (za okras
ali v znanstvene namene)
alpski -a -o [iz lat.] iz (ali ki se tiče) Alp
(~a flora)

alt -a m  [ital. alto  visok, iz lat. alt us]  v
glasbi, 1. srednje visok ženski glas,
2. deški glas, 3. kdor poje alt
altana -e £ [ital. altana  iz lat. alt us  visok]
tin, mostovž; pomol

alteracija -e £ [nlat. alteratio  iz lat. alter
drug] 1. sprememba, menjavanje (glasu,
utripa, oblike...), 2. poslabšanje; raz¬
burjenost, razdraženost, 3. zvišanje ali
znižanje tona (glas.)

altera pars /aktera pars/ lat. »drugi del«,
druga, nasprotna stran
alter ego /akter e'go/ lat. »drugi jaz« (tako
stoik Ženo označuje prijatelja), 1. zvest
prijatelj ali spremljevalec, 2. pomočnik;
namestnik

alterirati -am [iz nlat. alterare,  gl. alteracija]

1. spremeniti, menjati kaj, 2. razburiti,
razdražiti; presuniti

alterius non sit, qui suus esse potest /al-
terkus non sit, kvi su'us e'se po'test/ lat.
naj ne bo odvisen, kdor je lahko sam svoj
gospod (Paracelsus)

alternacija -e i [lat. alternatio  iz altemus
menjajoč se] 1. izmena; menjava; vrsti-
tev (npr. dveh igralcev v isti vlogi),

2. v slovn. prevoj, tj. menjavanje so¬
glasnikov v korenu, npr. prevedem,
prevajam, 3. menjavanje težjih in lažjih
predmetov v šolskem urniku

alternativa -e £ [iz nlat. alternativus ] (na¬
vadno nujna) izbira med dvema mož¬
nostma, ali — ali; alternativen -vna -o

1. sloneč na alternativi, nujni izbiri med
dvema možnostma (~a odločitev),

2. menjajoč se, vrsteč se

alternator -ja m  [angl. alternator  iz lat.
alternare  izmenjavati] stroj (generator)
za izmenični električni tok
alternirati -am [iz lat. alternare]  (iz)menja-
vati; zamenjavati; vrstiti se, gl. alter¬
nacija

altimeter

44

Amazonka

altimeter -tra m  [lat. altus  visok, + -meter]
višinomer, priprava za merjenje zračne
višine (v letalstvu ipd.)
altist -a m  [iz ital. alto  visok] kdor poje
alt (glas.)

altruist -a m  [fr. altruiste,  Comte 1830, iz
autrui  bližnji] nesebičnež, človekoljub,
naspr. egoist; altruističen -čna -o nese¬
bičen, človekoljuben, požrtvovalen; al¬
truizem -zma m  nesebičnost, nesebična
ljubezen do bližnjega
aludirati -am [iz lat. alludere  iz ad  k, ludere
igrati] namigovati, cikati, meriti na kaj
aluminat -a m  [alumin(ij) + -at] sol alu¬
minijevega hidroksida (kem.)
aluminij -a m  [angl. alumin(i)um  iz lat.
alumen, aluminis  galun] kem. prvina,
lahka, sivkasto bela kovina, pridobivajo
jo največ iz boksita; aluminijast -a -o iz
aluminija (~a posoda); aluminijev -a -o
ki se tiče aluminija (~ sulfat)
alumnat -a m  [iz lat. alumnus  gojenec]

1. vzgajališče, vzgojni zavod, kjer se
gojenci šolajo, a imajo tam tudi hrano
in stanovanje, 2. semenišče, bogoslov-
nica (zavod za vzgojo duhovnikov,
ljudsko »lemenat«)

aluvialen -lna -o [lat. alluvius  iz alluvio
naplavina] naplavinski; izvirajoč iz alu-
vija; aluvij -a m 1. najmlajša, poledena
doba v geol. zgodovini Zemlje, ko se je
oblikovalo sedanje zemeljsko površje
ter današnje rastlinstvo in živalstvo,

2. naplavina iz te dobe

aluzija -e ž  [lat. allusio]  namig(ovanje),
cikanje, rahla omemba, gl. aludirati
alveola -e ž  [lat. alveolus  votlinica] 1. zob-
nica, zobna jamica v čeljusti, 2. pljučni
mehurček ali mešiček (anat.), 3. stanica
v satju

alveolar -ja m  [gl. alveola] v fonetiki: z
jezično konico ob zgornji dlesni obli¬
kovan glas; alveolaren -rna -o 1. ki se
tiče alveole; fig.  jamičast; mehurčast,
2. oblikovan ob zgornji dlesni (~i glas)
alveolus -a m  [lat.] gl. alveola
Am (americij) znak 1  za kem. prvino
a. m. lat. kratica: ante meridiem
amabile /ama'bile/ ital. prisl,  ljubeznivo,
ljubko, nežno (glas.)
amabilmente /amabilmen'te/ ital. prisl.
ljubeznivo (= amabile)

Amadis -a m  1. i. junaka staroviteških ro¬
manov (najznamenitejši med njimi je bil
Amadis de Gaule); fig.  amadis -a m
(zaljubljeni) vitez; viteški zaljubljenec;
junak iz romana

amalgam -a m  [nlat. amalgama,  po* ar.
besedi al-malgham,  nastali iz gr. ma-
lagma  mehčalo] v kem. zlitina živega
srebra s kovino, zlasti z zlatom ali
srebrom; fig.  zmes različnih stvari, idej
ipd.; amalgamacija -e z 1. zlitje živega
srebra s kovino, 2. pridobivanje zlata
in srebra iz rud z uporabo živega srebra;
amalgamirati -am 1. opravljati amalga-
macijo, 2. zliti živo srebro s kovino; fig.
spojiti, zmešati kaj, 3. prevleči z amal¬
gamom

Amalteja -e ž [gr. Amaltheia ] v stgr. mit.
1. nimfa, ki je s kozjim mlekom hranila
novorojenega Zevsa, 2. ime njene koze
(rogu, ki ga je koza izgubila, je dal Zevs
moč, da je izpolnil vse želje po jedi in
pijači); fig.  Amaltejin rog rog izobilja
amandma -ja m  [fr. amendement  iz lat.
emendare  popraviti] 1. izboljšanje; po¬
pravek, dostavek, 2. dopolnilni ali spre-
minjevalni predlog, npr. parlamentarni
predlog, naj se osnutek zakona spremeni
amanuenzis -a m  [lat. amamensis  iz ad  k,
pri, manus  roka, 4- -etisis]  1 . v starem
Rimu suženj, ki so ga uporabljali za
pisanje, branje ipd., 2. fig.  učenec, štu¬
dent, ki pomaga učitelju; pomočnik pri
duševnem delu, gl. famulus; tajnik
amarilis -a m  [iz gr. Amaryllis,  po imenu
pastirice pri Teokritu in Vergilu] liliji
podobna subtropska cvetlica
amater -ja m  [fr. amateur  iz lat. amare  lju¬
biti] ljubitelj česa, kdor se s čim — umet¬
nostjo, športom, fotografiranjem ipd. —
ukvarja iz ljubezni, ne poklicno (naspr.
profesionalec); amaterski -a -o ljubi¬
teljski, nepoklicen

Amazonka -e i [gr. Amazon  iz — po gr.
ljudski etimol. — a  ne-, mazos  sesek,
prsi; ime od tod, ker so Amazonkam
baje v mladosti odrezali desno dojko,
da bi laže ravnale z lokom] 1. pri starih
Grkih pripadnica bajeslovnega plemena
žensk bojevnic, jahajočih na konju (sled
nekdanjega matriarhata), 2. največja
reka na svetu v Južni Ameriki (na njenih

amba

45

ametričen

bregovih je baje portugalski pomorščak
Orellana 1.1539 srečal ženske bojevnice);
amazonka -e ž  1. bojevita ženska; juna¬
kinja; možakinja; pejor.  možaklja, 2. ja-
halka, 3. ženska jahalna obleka, 4. vrsta
papagajev, 5. vrsta mravelj
amba -e ž  [ital. ambo  oba] dvojica, (dvojni)
zadetek, tj. zadetek dveh številk, npr.
Pri tomboli

ambasada -e ž  [fr. ambassade  iz ital. amba-
sciata  iz galskega ambactos,  kar je pola-
tinil Cezar v ambactus  vazal] poslani¬
štvo, veleposlaništvo (višje diplomatsko
Predstavništvo)

ambasador -ja m  [fr. ambassadeur]  (vele)-
Poslanik, diplomatski predstavnik naj¬
višje stopnje

mnbicija -e i [lat. ambitio  iz ambire  hoditi
okrog, poganjati se] stremuštvo, časti¬
hlepje, (pretirana) želja po uveljavljanju,
slavi, časteh, bogastvu...; ambiciozen
-zna-o častihlepen, častiželjen; stremuški
ambient -čnta m  [iz lat. ambiens  iz ambire
hoditi okrog] kar koga obdaja, življenj¬
sko okolje, v katerem kdo živi in dela
ambiguiteta -e ž  [lat. ambiguitas  iz ambi-
gMrs  dvomljiv, nejasen] 1. dvomljivost,
nejasnost, 2. dvoumnost; tak izraz
ambivalenca -e ž  [lat. ambo  oba, hkrati,
+ valenca] 1. v psihol. dvojnost, raz¬
dvojenost, ko se lastnost sprevrača v
svoje nasprotje, npr. pridnost — lenoba,
2- hkratnost dveh nasprotnih si čustev,
npr. ljubezni in sovraštva, usmerjenih
na isti objekt (pri shizofreniji)
ambra -e ž  [fr. ambre  iz ar. anbar  iz skt.
ombara]  dišeča, smoli podobna snov,
ki jo izloča črevesje nekih kitov
ambrozija -e ž  [gr. ambrosia  iz ambrosios
ali ambrotos  nesmrten] v stgr. mit. jed
bogov, ki daje nesmrtnost in večno
mladost; ambrozijski -a -o božanski, ne¬
beški; nesmrten

mbulanca -e ž [prim. ambulanta] pošta na
vlaku; ambuidnčen -čna -o ki se tiče
ambulance (~i voz pri vlaku)
mbuianta -e ž  [iz fr. hopital ambulant  pre¬
dena bolnišnica, iz lat. ambulare  hoditi]
'• zavod za ambulantno zdravljenje ali
25  prvo zdravniško pomoč, 2. premična
y°jna bolnišnica, 3. vozilo za preva-
Zan je bolnikov ali ranjencev; ambu¬

lanten -tna -o 1. ki se tiče ambulante,
2. hodeč, potujoč, selilen, premičen,
prenosen, 3. neležeč (~i bolnik); am¬
bulantno zdravljenje zdravljenje bolnikov,
ki ne ležijo, temveč hodijo k zdravniku
ambulatoren -ma -o [lat. ambulatorius  pre¬
mičen] ki se tiče ambulante ali ambula-
torija; premičen, potujoč
ambulatorij -a m  [iz lat. ambulatorius  pre¬
mičen] zavod, kjer pregledujejo in zdra¬
vijo — navadno brezplačno — neležeče
bolnike

ameba -e ž  [nlat. amoeba  iz gr. amoibe
spreminjanje, ker se nenehno spreminja]
menjačica, spremenljivka, eden izmed
najbolj preprostih enostaničnih orga¬
nizmov

amelioracija -e i [fr. amelioration  iz lat. ad

k, meliorare  izboljšati] izboljš(ev)anje
česa, zlasti plodnosti zemljišč, npr. z
namakanjem ali izsuševanjem; ameliora-
cijski -a -o izboljševalen; ki se tiče ame-
lioracij; ameliorirati -am izboljšati

amen ne skl. m  [hebr.] »tako naj bo«, tako
naj se zgodi, prvotno se je s to besedo
končevala prisega, v kršč. liturg.: konec
pri molitvah; fig.  konec (tako bo, pa ~)
amenoreja -e ž  [gr. a  ne-, + menoreja]
izostanek mesečnega perila (med.)
americij -a m  [nlat. americium,  po Ameriki]
v kem. radioaktivna prvina, nastane
pri bombardiranju urana in plutonija
s helijevimi ioni

amerilcanizem -zma m  [angl. americanism ]

l. jezikovna posebnost ameriške angle¬
ščine, 2. posebnost ameriškega načina
življenja ali ameriške miselnosti, 3. duh
ameriške praktičnosti in podjetnosti;
amerikanizirati -am (se) poameričaniti
(se); postati pravi Američan

a meta /a meta'/ ital. v trg. naspol, na
polovico, npr. pri delitvi izgube ali do¬
bička

ametist -a m  [gr. amethystos  iz a  ne-,
methyein  pijan biti] 1. dragi kamen —
kremenjak — rdeče ali vijoličaste barve
(pri starih Grkih talisman proti pija¬
nosti), 2. vijoličasti safir
ametričen -čna -o [gr. a  ne-, + -metričen]
neenakomeren, nesorazmeren, brez me¬
re; ametrija -e ž  neenakomernost, ne¬
sorazmernost; nesorazmerje

Amon

ametropija 46

ametropija -e i [gr. ametros  neenak, ne¬
pravilen, + -opija] v med. motnje vida
zaradi nepravilnega lomljenja svetlobnih
žarkov (astigmatizem, kratkovidnost itd.)
a ntezza voce /a me'dza vo'če/ ital. pol¬
glasno (glas.)

amfi- [iz gr. amphi  dvo-, na dve strani;
okrog] predpona v zloženkah, npr. amfi¬
teater

amfibija -e i, v zool. nav.  v mn.  amfibije -ij
[iz gr. amphibios  iz amphi  dvo-, bios
življenje] dvoživka, 1. v zool. živali iz
razreda dvoživk, npr. žabe; dvoživke;
fig.  kar se lahko giblje v dveh različnih
območjih (tank, ki se giblje po suhem
in po vodi, letalo, ki lahko pristane na
suhem in na morju ipd.), 2. kdor živi
po dveh različnih nazorih, dvoličnež;
amfibijski -a -o ki se tiče amfibije ali
amfibij; živeč (delujoč ipd.) v vodi, na
suhem in v zraku; dvoličen; amfibijska
strategija uskladitev kopenskih, po¬
morskih in letalskih sil v vojni
amfibiolit -a m  [gl. amfibija + -lit] okamne¬
la fosilna dvoživka

amfibiolog -a m  [gl. amfibija + -log] kdor
se ukvarja z amfibiologijo; amfibiolo-
gija -e i  nauk o dvoživkah (zool.)
amfibol -a m  [gr. amphibolos  dvoumen]
vrsta magnezijevih, železovih, kalcijevih
itd. silikatov

amfiboličen -čna -o [gr. amphibolos  iz amphi
dvo-, bole  met] dvoumen; negotov;
amfibolija -e ali  amfibologija -e i  1 . dvo-
umje, dvoumnost (predvsem zaradi be¬
sednega reda, redkeje zaradi pomena
besed); tak stavek, 2. negotovost, 3. za¬
menjavanje pojmov (fil.)
amfibrah -a m  [gr. amphibrachys  iz amphi
dvo-, brachys  kratek] trozložna pesniška
stopica z dolgim, poudarjenim zlogom
med dvema kratkima, npr. livada
amfiktionija -e i [gr. amphiktyonia  iz
amphiklyones  prebivajoči okrog...] ver-
sko-polit. zveza stgr. plemen, ki so bi¬
vala okrog kakega skupnega svetišča;
najbolj znana zveza dvanajsterih plemen
s skupnimi verskimi slovesnostmi v
Delfih

amfioks -a m  [nlat. amphioxus  iz gr. amphi
dvo-, na dve strani, oxys  oster] v zool.
škrgoustmca, majhna, ribi podobna

morska žival; je sorodna vretenčarjem,
zaradi svojega ustroja pomembna za
evolucijski nauk

amfiteater -tra m  [gr. amphitheatron  iz
amphi  dvo-, theatron  gledališče] veliko
antično gledališče okrogle ali ovalne
oblike s stopničasto se vzdigujočimi se¬
deži (Puljski ~); amfiteatralcn -lna -o
amfiteatru podoben, polkrožen, stopni¬
často se vzdigujoč

amfora -e i [lat. amphora  iz gr. amphoreus
iz amphi  dvo-, pherein  nositi] podolgast,
včasih okrašen antični vrč z dvema ro-
__ čema (za vino, olje...)

Arni -ja m  okr. Američan (včasih iron.)
amice! [/ami'ce/ zvalnik lat. besede amicus
prijatelj] prijatelj!

amicitiae causa /amici'cie kau'za/ lat. iz
prijateljstva, zaradi prijateljstva
amicus Plato, sed magis amica veritas
/ami'kus plaho, sed ma'gis ami'ka
ve'ritas/ lat. »Platona imam rad (= Pla¬
ton mi je prijatelj), a še rajši imam
resnico«, tj. resnica je več kot prijatelj¬
stvo, resnica nad vse (po Aristotelu)
amid -a m, nav. v mn.  amidi -ov [am(onij) +
-id] naziv za organske spojine, derivate
amoniaka, če vodikove atome nadomeste
acili (kem.)

amigdalin -a m  [gr. amygdale  mandelj, +
-in] strupena eterična snov v grenkih
mandljih itd.

amin -a m, nav. v mn.  amini -ov [am(onij)
+ -in] ime za organske spojine, derivate
amoniaka, če vodikove atome nadomeste
radikali ogljikovih vodikov (kem.)
amnestija -e ž  [gr. amnestia  pozabljenje]
splošna pomilostitev, delna ali celotna
odpustitev kazni in njenih pravnih po¬
sledic (pr.); amnestirati -am odpustiti
kazen, pomilostiti

amnezija -e ž  [gr. amnesia  pozabljivost] v
med. oslabljenje ali izguba spomina za¬
radi bolezni ali živčnih pretresov
amok -a m  [malaj. amoq\  pri malajskih do¬
mačinih vrsta blaznosti (tak blaznež
divja po cestah in napade vsakogar, na
kogar naleti)

Amon -a m  [gr. Ammori)  najvišje božanstvo
pri starih Egipčanih, simbol ustvarjalne
sile in življenja, imenovan tudi Amon-Ra
(prvotno nižje tebansko božanstvo, upo-

amoniak

47

an-

dabljali so ga tudi v podobi ovna z zavi¬
timi rogovi)

amoniak -a m [iz gr. ammoniakon  amoni¬
jeva sol*; baje so jo najprej pridobivali
blizu svetišča boga Aniona v Libiji]
v kem. 1. brezbarven, ostro dišeč plin,
spojina dušika in vodika (zlasti v proiz¬
vodnji umetnih gnojil), 2. salmiakovec,
v vodi raztopljeni amoniak
amonij -a m  [nlat. ammonium ] v kem. eno-
valentni radikal NH, v raznih soleh
amoniti -ov m mn.  [iz lat. cornu Ammonis
Amonov rog] okamnine nekih pradavnih
mehkužcev; njihove hišice so največkrat
. zavite kot ovnovi rogovi
Amor -ja m  [lat. Amor]  v strim. mit. bog
ljubezni, ki ga upodabljajo kot krilatega
dečka z lokom in tulcem s puščicami;
fig.  amor -ja m  ljubezen
amoralen -lna -o [gr. a  ne-, + moralen]
nenraven, brez čuta za nravnost; amo¬
ralnost -i ž  nenravnost
amoralizem -zrna m  [amoral(en) + -izem]
1- pomanjkanje čuta za nravnost, ne¬
priznavanje ali neupoštevanje nrav¬
nosti, 2. nauk — npr. pri Macchiavelliju
— ki pravi, da zgodovinskih dogodkov
ne smemo ocenjevati s stališča nravnosti
ffik), 3. popolno zavračanje nravnih
načel v Nietzschejevem nauku
amoret -a m, nav. v mn.  amoreti -ov [ital.
amoretti,  dimin. iz amore  ljubezen]
okrasni kipi ali podobe krilatih dečkov,
spremljevalcev Venere, boginje ljubezni
(zlasti v rimski in renesančni umetnosti)
mtiorevole /amore'vole/ ital. prisl,  ljubezni-
v r °> ljubko (glas.)

morfen -fna -o [gr. amorphos  iz a  ne-,
norphe  oblika] 1. brezlik, brez(ob)ličen,
prež pravilne in določene oblike; ne-
■zrazit, 2. ki ne kristalizira (mineral.);
amorfnost -i ž  1. brezličnost; neizrazi-
‘ost, 2. nezmožnost za kristaliziranje
®°r omnia vincit /a'mor om'nia vin'cit/
a ‘- ljubezen vse premaga (Vergil)
njoroso /amoro'zo/ ital. prisl,  v glas. lju-
ani ”’ vo  ( =  amore vole)
mortizacija -e i [angl. amortisation  iz lat.

k, mors, mortis  smrt] 1. postopno
odplačevanje dolga skupaj z obrestmi;
odpisovanje dolga, zlasti postopno od¬
pisovanje vrednosti (strojev, zgradb ipd.)

zaradi obrabe ali dotrajanosti, 2. raz¬
veljavitev (~ izgubljene listine); amorti¬
zirati -am 1. postopno odplačevati; od¬
pisovati, 2. razveljaviti kaj

amortizer -ja m  [gl. amortizacija] blažilnik
(tehn.)

ampeia -e ž  [iz lat. ampulla,  gl. ampula]
1. posodica za olje, 2. viseča svetilka,

3. viseč lonček s cvetlicami

ampelografija -e i [gr. ampelos  vinska trta,

+ -grafija] opis(ovanje) raznih vrst vinske
trte ali nauk o vinskih trtah

amper -a m  [po fr. fiziku Amperu, 1775 do
1836] v fiz. enota za merjenje jakosti
električnega toka

ampermeter -tra m  [amper + -meter] pri¬
prava za merjenje jakosti električnega
toka

amplificirati -am [lat. amplificare  iz amplus
širok, facere  narediti] razširiti, povečati;
razširiti, obširneje razložiti (misel ipd.);
amplifikacija -e i razširitev, zlasti širša,
obširnejša razlaga

amplituda -e i [lat. amplitudo  širina, obseg]

1. raznih, razmah, naj večji odklon od
srednje lege pri nihanju telesa (fiz.),

2. najvišja stopnja nihajoče, spreminja¬
joče se vrednosti sploh (mat., fiz.), 3. vi¬
šinska razlika med plimo in oseko

ampula -e ž  [lat. ampulla  steklenica] 1. tre¬
bušasta strim. posoda z dvema ročema,
2. v anat. razširjeni del votlega organa,
razširina; skulica, 3. hruškasta stekle¬
nička za zdravila, serume... (med.),

4. hruška pri žarnici

amputacija -e i [lat. amputatio  iz amputare
odrezati] 1. odrezanje, odstranitev uda
ali bolnega dela telesa (med.), 2. izloči¬
tev kakega ozemlja iz državne skup¬
nosti (polit.); amputirati -am 1. odrezati
ud ali bolni del telesa, 2. izločiti iz kake
skupnosti

amulet -a m  [lat. amuletum]  vražni obesek
ali kaj podobnega, kar nosijo prazno¬
verni ljudje v obrambo proti zlim silam,
nesreči ali bolezni

amuzičen -čna -o [gr. a  ne-, + muzičen]
brez čuta za glasbo ali sploh umet¬
nost

an- v zloženkah, 1. gr. predpona, ki daje
nikalni pomen (pred sogl. a-); ne-,
brez-, npr. anorganski, 2. gl. ana-

ana-

48

anakronističen

ana- [gr. ana-,  pred sogl. an-,  iz ana  na,
ob, po, nad, prek, (navz)gor, kvišku...]
v zloženkah, npr. anabaza, anadiploza
anabaptist -a m  [gr. ana-, baptizein  poto¬
piti; krstiti] prekrščevalec, pripadnik
anabaptizma; anabaptizem -zma m  pre-
krščevalstvo, ime za kršč. ločine, ki ne
priznavajo krsta otrok in ponovno
krstijo odrasle, spreobrnjene vernike
anabaza -e ž [gr. ambasis  iz anabainein
vzpenjati se] 1. vzpon; pot (bojni pohod)
iz nižjih krajev v višje ali od morja v
notranjost; opis bojnega pohoda, 2. raz¬
voj bolezni (med.); Anabaza -e ali
Anabazis-zež naslov dveh popisov bojnih
pohodov; prvi Ksenofontov o Kiru
mlajšem (Pohod desettisočerih), drugi
Arianusov o Aleksandru Velikem
anabioza -e ž [gr. anabiosis  iz ana-, bios
življenje] oživitev navidezno mrtvih or¬
ganizmov, omrtvelih zaradi neugodnih
življenjskih razmer (biol.)

»nacionalen -Ina -o [gr. a  ne-, + naciona¬
len] brez narodne zavesti, brez čuta za
narodnost in narodne koristi
anadiploza -e i [gr. anadiplosis  iz anadi-
ploun  podvojiti] 1. ponovitev besed ali
stavka, 2. govorniška ali pesniška figura,
kjer se kak stavek ali verz ponavlja ali
začenja z besedami, s katerimi se prejšnji
končuje, npr.: Prišlo je pismo iz daljne
dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja...
anaeroba -e ž  [iz gr.] gl. anaerobij; anaero¬
ben -bna -o (organizem), ki za življenje
ne potrebuje kisika

anaerobij -a m  [nlat. anaerobium iz  gr.
a(n)-  ne-, + aerobij] vrsta bakterij,
gliv in drugih organizmov, ki za živ¬
ljenje in razvoj ne potrebujejo prostega
kisika; pojav imenujemo anaerobioza
anaerobiont -a m  [iz gr.] gl. anaerobij
anafilaksa-e ž  [iz gr.] gl. anafilaksija
anafiiaksija -e ž  [gr. ana-, phylaxis  varo¬
vanje] preobčutljivost organizma za tuje
beljakovine pri ponovnih injekcijah
(med.)

anafora -e ž  [lat. anaphora  iz gr. ana-,
pherein  nositi] 1. ponavljanje ene ali
več besed na začetku zaporednih stav¬
kov ali verzov, 2. taka pesniška figu¬
ra, npr.: Imeli smo ljudi — v poljani
cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast,

imeli smo jih — dali smo jih vam...,
3. v med. izkašljanje, izbljuvanje
»nahodit -a m  [gr. anaphroditos  iz a(ri)-
ne-, aphrodisia  uživanje ljubezni] kdor
ni zmožen za oploditev; anafiroditizem
-zma m  1. pomanjkanje spolnega nagona
ali zmanjšan spolni nagon, 2. nezmožnost
za oploditev

anaglif -a ali  anaglipt -a m  [gr. anaglyphos
ali amglyptos\  polreliefno (v ploskem
reliefu) kiparsko ali cizelersko delo,
npr. okras

anagržf -a m  [gr. ana-, graphein  pisati]

1. register stalnega prebivalstva, 2. urad
za to (= anagrafski urad)

anagram -a m  [nlat. anagramma  iz gr. ana-,
gramma  črka] 1. besedna igra, prestav¬
ljanje črk v besedah, da dobijo nov
pomen, npr. miza — zima, Rim — mir,

2. psevdonim s premenjanimi črkami,
npr. Mencinger — Nemcigren, 3. črkov-
nica, uganka s premenjanimi črkami

anaboret -a m  [gr. anachoretes  iz anacho-
rein  umakniti se] puščavnik, kdor se je
iz verskih razlogov umaknil v samoto;
fig.  samotar; anahoretski -a -o puščav-
niški, samotarski

anahronističen -čna -o, anahronizem -zma m
[iz gr.] gl. anakronističen, anakronizem
anakolut -a m  [gr. anakolouthon  iz a(n)-
ne-, akolouthos  sledeč, skladen] »preskok
(kake misli)«, nejasnost misli zaradi
vrzeli, nepravilne zveze ali nedosled¬
nosti v sintaksi

anakonda -e i  [angl. anaconda\  velika južno-
amer. kača iz družine udavov
anakreontičen -čna -o [po stgr. pesniku
Anakreontu, ki je opeval ljubezen, vino
in prijateljstvo] ki se tiče anakreontike;
podoben A. pesmim, opevajoč ljubezen,
vino in prijateljstvo; anakreontik -a m
pesnik anakreontskih pesmi, npr. Gleim
v Nemčiji v 18. stol.; anakreontika -e i
veseljaško, lahkotno pesništvo
anakronističen -čna -o [gr. ana-, chronos
čas] 1. zmoten v časovnem redu, 2. ča¬
sovno neskladen, 3. v nasprotju s ča¬
som, nesodoben; anakronizem -zma /«
1. zmota v časovnem redu, npr. pri
opisovanju dogodkov, 2. časovna ne¬
skladnost, postavljanje česa v dobo
(nav. starejšo), v katero ne sodi, 3. nekaj,

anakruza

49

anapest

kar je s časom v nasprotju, nesodobnost
(zastarelo naziranje, navada iz minulih
časov ipd.)

anakruza -e ž [gr. anakrousis  iz anakrouein
nastopiti] 1. nastop, prvi nepoudarjeni
zlog v verzu s padajočim ritmom, npr. :
Z višave zelene je cerkvica bela — pri¬
jazno v dolinski odsevala svet..., 2. uvod¬
om takt (glas.)

analekta -ekt s mn.  [lat. mn. analecta  iz gr.
onalegein  zbirati] izbrani spisi enega ali
ve č pisateljev; izbrano branje
analen -lna -o [gl. anus] ki se tiče zadnjika
(anat.)

analfabet -a m  [gr. a(n)-  ne-, + alfabet]
nepismen človek, kdor ne zna pisati
in brati (kdor zna samo brati, je pol-
analfabet); fig.  kdor je brez osnovnega
znanja v čem, nevednež; analfabetizem
-zma m  nepismenost;//'#, nevednost
analgezija -e ž  [iz gr.] gl. analgija
analglja -e ž  [gr. a(n)-  ne-, algos  bolečina]
K v med. neobčutljivost za bolečine,
2. brezčutnost, otopelost ali brezbriž¬
nost sploh

andli -ov m mn.  [lat. annales sc. libri  iz annus
leto] letopisi, tj. opisi zgodovinskih do¬
godkov iz leta v leto, po časovni zapo¬
rednosti — prva oblika zgodovinopisja;
gl. kronika

analist -a m  [gl. anali] letopisec, pisec analov
analitičen -čna -o [gr. analytikos  iz analyein
razčleniti, razstaviti] 1. razčlenjujoč, raz-
elenjevalen, razstavljalen, na sestavine
razstavljajoč, 2. sklepajoč od splošnega
na posamezno (fil.), 3. sloneč na analizi;
analitična metoda način preučevanja,
ki sklepa od splošnega k posameznemu,
°d pojavov k zakonom, od konkretnega
k abstraktnemu, od posledic k vzro¬
kom (fil.)

analitik -a m  [iz gr. analytikos]  kdor se
ukvarja npr. s kem. analizo; veščak v
analizi; analitika -e ž  1 . nauk o analizi,
2- v fil. nauk o razčlenjevanju in raz¬
stavljanju pojmov (pri Aristotelu in
Kantu), 3. v mat. analitična geometrija
analiza -e ž  [gr. analysis  iz analyein  raz¬
členiti, razstaviti] razčlenjevanje, (raz)-
členitev kake enote ali celote na njene
dele, sestavine, 1. v fil. razčlenjevanje
Pojma na njegove sestavine, 2. v slovn.

* ~~ Slovar tujk

razčlenjevanje stavka in določanje stavč¬
nih členov, 3. v kem. razkrajanje, raz¬
stavljanje spojin v njihove prvine (kva¬
litativna, če ugotavlja, iz katerih prvin
je spojina sestavljena, ali kvantitativna,
če ugotavlja tudi množino teh prvin);
analizirati -am (raz)členiti, razstaviti na
sestavine; razkrojiti, razložiti kaj (npr.
spojino), raziskati

analizator -ja m  [gl. analiza] priprava za
analiziranje

anal *g(ič)en -(ič)na -o [gr. analogos  iz ana
po, logos  razum] 1. skladen, podoben,
ustrezen, soroden, 2. naličen, a) v biol.
(organ) podoben po funkciji, ne pa po
izviru ali ustroju, b) v slovn. nastal po
naliki; analogija -e ž  1 . skladnost, uje¬
manje, podobnost (med predmeti ali
pojavi v določenih znamenjih, lastno¬
stih, odnosih...), 2. nalika, naličnost,
tj. pojav, da se novi izrazi oblikovno
naslanjajo na starejše, bolj ali manj so¬
rodne primere, 3. v log. način sklepanja
po podobnosti: če se dva pojava uje¬
mata v določenih odnosih ali znakih,
se verjetno ujemata tudi v drugih, še
neznanih odnosih

analogizem -zma m  [gr. analogismos]  sklep,
sloneč na analogiji (log.)

andlogon -a m  [gl. analogen] podoben, so¬
roden predmet, primer, dogodek...

anamneza -e ž  [gr. anamnesis  spominjanje]
1. v fil. spominjanje na ideje, na spozna¬
nja iz prejšnjega bivanja duše (v Plato¬
novi idealist, spoznavni teoriji), 2. v med.
podatki o bolezni, ki jih da bolnik
zdravniku (opis bolezni, njen nastanek,
prejšnje bolezni ipd.), 3. določitev vzro¬
kov in povodov kaznivega dejanja (pr.)

anamorfoza -e ž  [gr. anamorphosis  pre¬
oblikovanje] 1. glede na opt. zakone iz¬
maličena ali varljiva risba, ki dobi v
določenih pogojih normalen videz, če jo
npr. opazujemo s kake točke (optična
~), skozi stekleno prizmo (dioptrična ~)
itd., 2. nenormalen razvoj rastlinskih
organizmov (bot.)

ananas -a m  [Špan. iz brazil.] v bot. neko
južnoameriško drevo in njegov sad
(kraljevsko jabolko)

anapest -a m  [lat. anapaestus  iz gr. anapai-
stos  obrnjen, anapest je namreč obrnjen

anarhičen

50

■andrija

daktil] trizložna pesniška stopica iz
dveh nepoudarjenih in tretjega poudar¬
jenega zloga, npr. samotar
anarhičen -čna -o [gr. anarchos  iz a(n)-  ne-,
arche  vladavina] brezvladen; fig.  neza¬
konit; neurejen, nenačrten (~a proiz¬
vodnja); anarhija -e i  brezvladje, stanje
v družbi brez zakonov, oblasti (ideal
anarhistov); fig. pejor.  (popoln) nered,
zmeda, neurejenost (pasti v ~o); brez¬
pravje; razbrzdanost; anarhija proiz¬
vodnje nenačrtnost proizvodnje v kapit.
družbi, sloneči na zasebni lastnini pro¬
izvajalnih sredstev, kjer so posamezni
proizvajalci povezani le posredno, s
tržiščem, in se proizvaja blago za trži¬
šče, zaradi profita (najostreje se izraža
v krizah)

anarhist -a m  [gr. a(n)-  ne-, arche  vlada¬
vina] pristaš anarhizma, kdor ne prizna¬
va nobene oblasti, države, zakonov...;
fig. pejor.  prekucuh, prevratnež; anar¬
hizem -zrna m  1. teorija in polit, gibanje,
ki se bojuje za družbo, v kateri ne bi
bilo nobene oblasti in bi bil posameznik
popolnoma svoboden (svoj namen skuša
doseči s takojšnjo odpravo državne
oblasti, z individualnim terorjem ipd.),
2. fig.  nepriznavanje oblasti, zakonov in
avtoritet (intelektualni ~)
anarhosindikalist -a m  [gr. anarchos  brez¬
vladen, + sindikalist] pristaš anarho-
sindikalizma; anarhosindikalizem -zma m
smer v del. sindikalnem gibanju pod
idejnim vplivom anarhizma
anastatičen -čna -o [gr. anastatikos  iz
anistemi  vstati] 1. obnavljajoč; fig.  po¬
mlajujoč, 2. prenašajoč; anastatični tisk
način tiska z uporabo, prenašanjem
prvotiska na cinkovo ploščo, kamen ipd.
in razmnoževanjem; anastaza -e ž 1. vsta¬
janje (po bolezni); ozdravljenje, 2. pre¬
našanje; razmnoževanje (v tiskarstvu)
anastigmat -a m  [gr. an  na, po, a  ne-,
stigma  vbod] fotografski objektiv ali
sestav leč, ki daje jasne slike, brez
sfernih aberacij, brez astigmatizma
andstrofa -e i [gr. anastrophe  iz anastrephein
obrniti] nagel preokret v besedah, ki
spremeni običajni besedni red
anatema -e i [gr. anathema  iz anatithenai
postaviti; posvetiti] 1. pri starih Grkih

posvetilni dar, izpostavljen v svetišču
(v kršč. je dobila beseda pejor. pomen),
2. nekaj, kar je javno izpostavljeno sra¬
moti; fig. izobčitev, izključitev iz Cerkve;
slovesno cerkveno prekletstvo; izreči
anatemo ali  anatemizirati -am izobčiti,
izključiti iz verske skupnosti; slovesno
prekleti

anatokizcm -zma m  [gr. anatokizein  jemati
obresti od obresti] zaračunavanje obresti
od obresti (vrsta oderuštva)
anatom -a m  [gr. anatome  razrez, iz ana-
temnein  razrezati] kdor se ukvarja z
anatomijo; anatomija -e i 1 . raztelesenje,
razudenje organizmov; fig.  (natančno)
razčlenjanje, 2. znanost o oblikah in
ustroju človeškega ali živalskega telesa
in njegovih organov (tudi anatomija
rastlin), 3. knjiga o tem, 4. sestava,
ustroj organizmov

anatomizirati -am [gl. anatom] raztelesiti,
razuditi; fig.  (natančno) razčleniti
anch’io son pittore /ank'i'o son pito're/
ital. »tudi jaz sem slikar«, besede je baje
izrekel Correggio pred neko Rafaelovo
podobo

ancien regime /asje' režim'/ fr. stari druž¬
beni red (v Franciji pred buržoazno re¬
volucijo 1. 1789)

ancora /anko'ra/ ital. še, ponovite (glas.);
ancora una volta /anko'ra u'na vol'ta/
še enkrat, ponovite (glas.)
andante [/andan'te/ ital. delež, od andare  iti]
v glas. 1. prisl,  počasi, lahno, 2. an¬
dante -a in neskl. m  taka skladba (kot
naslov: A-) ali del skladbe
andantino [/andanti'no/ ital. dimin. od
andante ] v glas. 1. prisl,  zmerno počasi,
2. andantino -a in neskl. m  skladba ali
del skladbe (mali andante)
andezin -a m  [po Andih + -in] vrsta živca
(mineral.)

andezit -a m  [po Andih + -it] neka vul¬
kanska kamnina, gradbeni ali dekora¬
tivni kamen

andragogika -e ž  fandr(o)- + (peda)gogika]
znanost o vzgoji in izobraževanju odra¬
slih

-andrija -e i, andro- [gr. aner, andros  mož]
v sestavljenkah, npr. mizandrija, andro¬
gin

51

androgenija

angel

androgenija -e i [andro- -h -genija] 1. ustva¬
ritev človeka, zlasti »prvega« človeka,
2. ploditev, razmnoževanje
androgin -a m  [andro- + gr. gyne  žena]
1- moški, ki se čuti za žensko, 2. her¬
mafrodit; androgina -e ž  1. možakinja,
ženska, ki se čuti moškega, 2. herma-
froditka

androginija -e i [gl. androgin] 1. sprevržena
spolnost, če se moški čuti za žensko in
ženska za moškega, 2. hermafroditizem
andromanija -e i  [andro- + -manija] no¬
rost (žensk) na moške, prerazvit spolni
nagon pri ženskah

Andromeda -e i [gr. Andromede]  v stgr.
mit. hči etiopskega kralja Kepheja,
zaradi maščevalnosti nereid, ki jih je
njena mati razžalila, privezana na skalo,
[i a  bi jo raztrgala morska pošast (rešil
JO je Perzej); fig.  v astr. 1. severno
ozvezdje, sestavljeno iz treh večjih in
nekaj manjših zvezd, 2. neka meglenica;
andromeda -e ž  neka severnoameriška
lepotna rastlina

anekdota -e ž [nlat. anecdota  iz gr. a(n)-  ne-,
ekdotos  izdan] 1. prvotno neizdan, ne¬
objavljen spis ali dogodek, ki ga je zgo¬
dovinar zamolčal, 2. danes: kratka,
zabavna (manj znana) zgodbica, na-
v adno iz življenja kake znamenite osebe;
anekdotičen -čna -o podan, prikazan
T anekdoti; fig.  zabaven, šaljiv
aneks -a m  [lat. annexus  zveza] 1. dodatek,
dostavek (npr. k pogodbi); priloga; pri¬
ključek; pritiklina, 2. v anat. (maternič-
m ) privesek

aneksija -e i [lat. annexio  iz annectere  pri¬
ključiti] prilastitev tujega ozemlja, na¬
silna polit, priključitev tujega ozemlja,
n Pr. avstrijska aneksija Bosne in Herce¬
govine 1. 1908; aneksijski -a -o iz (ali ki
se tiče) aneksije (~a kriza)
neksionist -a m  [fr. annexionniste]  pri¬
vrženec aneksije ali aneksionizma; ane-
ksionizem -zma m  nasilna, osvajalna po-
mika, ki hlepi po aneksiji tujih ozemelj
'lektiran -a -o [lat. annectere  priključiti]
nasilno priključen; anektirati -am izvesti
aneksijo, nasilno priključiti, prilastili
)i tuje ozemlje, zasesti
"etničen -čna -o [gl. anemija] 1. malokrven,
2. slabokrven; fig.  bled, slaboten; ane¬

mičnost -i i 1. malokrvnost, 2. slabo¬
krvnost (== anemija)
anemija -e z [nlat. anemia  iz gr. «(«)•• ne-,
haima  kri] v med. 1. malokrvnost (za¬
radi manjšega števila rdečih krvničk,
npr. po krvavenju), 2. slabokrvnost
(zaradi bolezni krvi ali krvotvornih or¬
ganov)

anemo- [gr. anemos  veter] v sestavljenkah,
npr. anemofilija

anemofilija -e i [anemo- + -lilija] v bot.
opraševanje z vetrom pri borih, vrbah
ipd.

anemograf -a m [anemo- + -graf] priprava,
ki zapisuje hitrost, moč in smer vetra
(meteorol.)

anemometer -tra m  [anemo- + -meter] v
meteorol. vetromer, vrsta priprav, ki
kažejo hitrost vetra

anemona -e i [gr. anemone ] vetrnica, ko¬
smatinec (bot.)

aneroid -a m  [gr. a  ne-, neros  tekoč, + -oid]
tlakomer s kovinskim peresom, brez
živega srebra (fiz.)

anestetičen -čna -o [gr. anaisthetos  iz
a(n)-  ne-, aisthesis  občutek] brezčuten,
omrtvel; omrtvičen; anestezija -e i v med.
brezčutje, tj. po bolezni ali umetno
povzročena neobčutljivost za bolečine;
ločimo: a) (o)mrtvitev, če je posledica
bolezni, b) (o)mrtvičenje, če je umetno
povzročeno

anestezirati -am [gl. anestezija] omrtvičiti,
izvesti umetno anestezijo; anestezist -a m
zdravnik, ki to opravlja
anevrin -a m [—  antinevritični vitamin]
vitamin B, (v kvasu, sočivju), preprečuje
vnetje živcev

angažirati -am [fr. engager ] 1. najeti, na¬
mestiti, nastaviti, v službo sprejeti; s po¬
godbo obvezati, npr. gledališkega ali
filmskega igralca, 2. nagovoriti, prido¬
biti za kaj, npr. s kako obljubo; vplesti
v kaj; angažirati -am se obvezati se;
zavzeti se (za koga ali kaj); spustiti,
vplesti se v kaj; v službo stopiti
angažma -ja m  [fr. engagement]  1. najetje,
nastavitev, sprejem v službo, 2. pogodba,
dogovor za službo, npr. igralca z gleda¬
liško upravo, 3. zavzemanje za kaj
angel -a m  [gr. angelos  sel] v kršč. veri nad¬
naravno duhovno bitje, nebeški sel

angiitis

52

anketa

angiitis -a m  [gr. angeion  žila, + -itis] vnetje
žile (med.)

angina -e z [lat. angina  iz angere  stisniti'
dušiti] davica, vnetje mandeljev in žrela
(med.); angina pectoris /angi'na pek'toris/
lat. v med. srčni krč, huda srčna bolezen
(bolnik ima občutek, da se bo zadušil);
anginozen -zna -o ki se tiče angine (~ne
težave)

angiologija -e ž  [gr. angeion  žila, 4- -logija]
nauk o krvnih žilah (anat.)
angiostenoza -e ž  [gr. angeion  žila, + ste-
noza] zoženje žil (med.)
angltis -a m  [iz gr.] gl. angiitis
anglicizem -zma m  [nlat. anglicus  angleški,
+ -izem] 1. jezikovna posebnost angle¬
ščine, 2. angleški izraz ali jezikovna po¬
sebnost v neangleškem jeziku
anglikanec -nca m  [nlat. anglicanus]  pri¬
padnik anglikanske cerkve; anglikanski
-a -o ki se tiče angl. državne cerkve ali
anglikanstva; anglikanska cerkev an¬
gleška državna cerkev (imenuje se tudi
episkopalna); anglikanstvo -a ,v nauk in
ustroj angl. drž. cerkve
anglikanizem -zma m  [iz nlat.] gl. angli¬
kanstvo

anglist -a m  [angl. anglist  iz nlat.] kdor se
ukvarja z anglistiko; anglistika -e ž  veda,
ki preučuje angleški jezik in književnost
anglo- [iz nlat. anglus  angleški] v sestavljen¬
kah, npr. anglofil

anglofll -a m  [anglo- + -fil] kdor je prijatelj
česa (kulture, jezika itd.), kar je angleško
anglofob -a m  [anglo- + -fob] kdor sovraži
Angleže

anglom&n -a m  [anglo- + -man] kdor je
»nor« na vse, kar je angleško
anglosaški -a -o ali  anglosaksonski -a -o ki
se tiče Anglosasov, tj. narodov, ki go¬
vorijo angleščino (Angleži in Američani)
angora -e ž [po mestu Angora v Mali Aziji]
angorska volna iz dlake angorske koze
angorka -e i [gl. angora] 1. angorska koza
z dolgo, navadno snežno belo dlako,
2. angorska mačka

angstrom -a m  [/ang'strom/ po švedskem
fiziku Angstromu, 1814—1874] zastarela
dolžinska mera, zlasti za svetlobne va¬
love (1 A = 10“ 10  m)
anhelacija-ež [lat. anhelatio  iz anhelare  sop¬
sti] sopenje, kratko, težko dihanje (med.)

anhidrid -a m, nav. v mn.  anhidridi -ov [iz
gr. anhydros  brezvoden, + -id] v kem.
spojine, oksidi raznih prvin, ki dajejo
z vodo ustrezno kislino ali bazo
anhidrija -e i [gl. anhidrid] brezvodnost,
pomanjkanje vode

anhidrit -a m  [gl. anhidrid] kamnina, na¬
ravni kalcijev sulfat

anilin -a m  [portug. anil  indigo, iz katerega
so najprej izdelovali anilin, + -in] stru¬
pena brezbarvna tekočina iz bencola za
izdelovanje (anilinskih) barv, zdravil in
umetnih snovi

animacija -e ž [lat. animatio  iz anima  duša]
oživljanje; spodbujanje; navdušenje; ži¬
vahnost

animal(ič)en -l(ič)na -o [iz lat. animal  živo
bitje; žival] živalski; fig.  zverinski
animiran -a -o [lat. animare  navdušiti]
navdušen, razvnet za kaj; animirati -am
navdušiti, razvneti, pridobiti za kaj;
poživiti, razveseliti

animist -a m  [iz lat. anima  duša; duh]
privrženec animizma; animizem -zma
m  1 . religiozno pojmovanje, ki mu je
duša osnovno življenjsko počelo, 2. ve¬
rovanje primitivnih ljudstev, da v vseh
stvareh in pojavih obstoji nekakšen duh,
3. verovanje v duhove sploh
animoso [/animo'zo/ ital. iz lat. animosus
strasten] prisl,  strastno, živahno, ognje¬
vito (glas.)

animozen -zna -o [lat. animosus  strasten;
drzen] sovražen; neprijazen; nenaklo¬
njen; zlovoljen; animoznost -i ž sovraž¬
nost, mržnja; neprijaznost; zlovoljnost
animoziteta -e z [iz lat.] gl. animoznost
anion -a m  [gr. ana-, ienai  iti] pri elektrolizi:

ion z negativnim električnim nabojem
anizometričen -čna -o [gr. a(n)-  ne-, isos
enak, + metričen] neenakomeren; ne-
someren

anizotropen -pna -o [gr. a(n)-  ne-, + izo-
tropen] z različnimi fiz. lastnostmi v
raznih smereh; anizotropija -e ž  pojav,
da imajo nekatere snovi v raznih smereh
različne fizikalne lastnosti
anketa -e i [fr. enquete  iz lat. inquaesita\
1. poizvedovanje, zbiranje podatkov v
določen namen, npr. kaj misli javnost
o čem, 2. obravnavanje, pretresanje ka¬
kega — zlasti javnega — vprašanja;

a nni

53

antagonist

anketen -tna -o ki se tiče ankete (~a
komisija); anketirati -am izvajati anketo,
zbirati kake podatke
anni [/a'ni/ lat. annus, anni  leto] rod.  leta,
v letu; v raznih zvezah, npr. anni cur-
rentis

anni currentis /a'ni kuren'tis/ lat. v tekočem
letu, letos

anni futuri /a'ni futu'ri/ lat. prihodnje leto,
prihodnjega leta

anni praesentis /a'ni prezen'tis/ lat. letos
anni praeteriti /a'ni prete'riti/ lat. lani
anno [/a'no/ lat. abl. iz annus  leto] v letu,
leta; v raznih zvezah, npr. anno aetatis
suae

Anno ab urbe condita /a'no ab ur'be konci¬
la/ lat. leta po ustanovitvi mesta, tj.
Rima

anno aetatis suae /a'no eta'tis su'e/ lat.
»ko je bil star...«, označba na portretih
ali nagrobnikih

Anno ante Christum /a'no an'te kris'tum/
lat. leta pred Kristusom, pred Kristu¬
sovim rojstvom

anno currente /a'no kuren'te/ lat. v teko-
cem letu, letos

Anno Domini /a'no do'mini/ lat. »v letu
Gospodovem«, po našem štetju
anno regni /a'no re'gni/ lat. v letu vladanja
annus /a'nus/ lat. leto, prim. anni, anno
annus commanis /a'nus komu'nis/ lat. na-
v adno leto

annus currens /a'nus ku'rens/ lat. tekoče
leto

annus intercalaris /a'nus interkala'ris/ lat.
Prestopno leto

anoda -e ž [gr. anodos  pot navkreber, iz
°na~, hodos  pot] v fiz. pozitivni električni
P°.l; pozitivna elektroda, npr. v bateriji,
Prim. katoda; anoden -dna -o ki se tiče
anode (~ a  napetost)
anofeles -a m  [gr. anopheles  škodljiv] v zool.

komar mrzličar (prenaša mrzlico)
an oksibioza -e ž  [gr. a(n)-,  ne-, oxys  oster,
+ -bioza] življenje brez prostega kisika,
zlasti pri črevesnih zajedavcih (zool.)
anomdlen -lna -o [gr. anomalos  iz a  ne-,
nonialos  raven; pravilen] nepravilen, ki
se , ne drži kakega pravila, zakona itd.
al i je v nasprotju z njim; fig.  izjemen.
Poseben; nenavaden; anomalija -e ž
1- nepravilnost; fig.  izjemnost, poseb¬

nost, 2. odklon od splošnega pravila ali
zakona (v fiziki, kemiji...)
andmalon -a m  [gl. anomalen] nepravilni
glagol ipd. (slovn.)

anomija -e ž  [gr. a  ne-, nomos  zakon] ne¬
zakonitost, brezpravje; razbrzdanost
anonim -a m  [fr. anonyme  iz gr. a(n)-  ne-,
onyma  ime] 1. neimenovanec, neznanec;
nepodpisanec, 2. delo brez avtorjevega
imena

anonimen -mna -o [gr. anonymos]  1 . neime¬
novan, brezimen; nepodpisan; fig.  ne¬
znan, 2. ki se tiče anonima; anonimnost
-i ž neimenovanost; nepodpisanost
anonsa -e ž  [fr. annonce]  oglas, naznanilo,
objava (v časopisih); anonsirati -am
oglasiti, naznaniti, objaviti (v časopisih)
dnorak -a m  [po eskimski besedi] nepre¬
močljiva športna vetrovka s kapuco
anorganičen -čna -o ali  anorganski -a -o
[gr. «(/;)- ne-, + organičen] neživ, ne-
organski, sestoječ iz neorganskih snovi,
iz »mrtve« narave; anorganska kemija
področje kemije, nauk o anorganskih
spojinah

anormdlen -lna -o [gr. a(n)-  ne-, + nor¬
malen] nepravilen, odstopajoč od (sploš¬
nega) pravila; poseben, nenavaden;/(g.
čudaški, prim. abnormalen, abnormen
anotacija -e ž  [iz lat.] gl. adnotacija
a novo /a no'vo/ lat. znova, ponovno
ANSA [ital. Agenzia Nazionale Stampa
Associata]  Nacionalna družba združe¬
nega tiska, ital. tiskovna družba (v Rimu)
ansambel -bla m  [fr. ensemble]  1 . (umetni¬
ška) skupina, npr. glasbenikov ali pev¬
cev, 2. osebje, 3. igralska družina, 4. pev¬
ski zbor

dnšlus -a m  [nem. Anschluss]  priključitev,
zlasti; nasilna priključitev Avstrije k
Nemčiji marca 1938

ant- (pred sogl. anti-) gr. predpona; v zlo¬
ženkah: proti, zoper, ne-, brez-, na¬
mesto itd., npr. antikritik, antipatičen
(prim. lat. ante)

antagonist -a m  [gr. antagonistes  iz anti-,
agonistes  borec] 1. v antični tragediji
nasprotnik glavnega junaka (protago¬
nista);/^. nasprotnik, tekmec, 2. mišica
z nasprotnim delovanjem (fiziol.); anta¬
gonističen -čna -o nasproten, nepomir¬
ljivo sovražen; izražajoč antagonizem;

antanta

54

antifebrin

antagonizem -zrna m  1. nasprotovanje,
nasprotno delovanje; sovražnost, 2. v
razredni družbi: nepomirljivo nasprotje
med razredi, izvirajoče iz nasprotujočih
si materialnih interesov posameznih
razredov (razredni ~); nasprotne si sile
ali težnje, 3. spopad med nasprotji
antanta -e ž [fr. entente ] sporazum, zveza
med državami, zlasti zveza med Fran¬
cijo, Anglijo in Rusijo, nastala v letih
1904—1907 (velika antanta) ali zveza med
Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo
po prvi svetovni vojni (mala antanta)
antarktičen -čna -o [gr. antarktikos  iz anli-,
arktikos  fig. severen] nasproten sever¬
nemu tečaju, tj. južen, ob južnem tečaju
ležeč; Antarktika -e ž  sedma celina, nena¬
seljeno področje ob južnem tečaju, prim.
Arktika

ante /an'te/ lat. prisl,  pred (časovno);

v raznih zvezah, npr. ante diem
antecedence -ene ž mn.  [lat. mn. antece-
dentia  iz antecedere  hoditi, dogajati se
pred...] prejšnji, enaki ali podobni do¬
godki, primeri, odnosi itd.
antecedens -a m  [lat. antecedens]  1 . prejšnji,
enak ali podoben dogodek ali primer
(pr.), 2. prednji stavek (log.)
ante Christum natum /an'te kris'tum
na'tum/ lat. pred Kristusovim rojstvom
antedatirati -am [ante- + datirati] posta¬
viti starejši datum namesto pravega
ante diem /an'te di'em/ lat. pred dnevom,
prezgodaj

antcdiluvialen -lna -o [ante- + diluvialen]
predpotopen; fig.  starinski, (popolnoma)
_ zastarel

Antej -a m  [gr. Antaios]  v stgr. mit. velikan,
ki ga nihče ni mogel premagati, dokler
je stal na zemlji (Zemlja — Gea — je
bila njegova mati); premagal ga je
Herkul, ki ga je v boju vzdignil v zrak
in zadavil

anteludium -a m  [lat. anteludium]  uvodna
igra

ante meridiem /an'te meri'diem/ lat. do¬
poldne

antena -e i [lat. antenna  vislo, na katerega
se obesi jadro] 1. v zool. tipalka, tipal-
nica pri žuželkah, 2. prevodnik za spre¬
jemanje in oddajanje elektromagnetičnih
valov (tehn.)

Anteus -tea m  [iz gr.] gl. Antej
anti- gr. predpona, gl. ant-
antibakterialen -lna -o [anti- + bakterialen]
uničujoč bakterije

antibarbarus -a m  [anti- + gr. barbaros
tujec; divjak] 1. nasprotnik surovosti in
nevednosti; fig.  olikanec, 2. jezikovni
priročnik, svetovalec proti pačenju je¬
zika (Tominškov Antibarbarus, Košti-
alov Brus itd.)

antibiotičen -čna -o [anti- + biotičen] ki
se tiče antibiotikov, uničujoč bolezenske
klice; antibiotik(um) -a m  biološka snov,
ki uničuje razne bolezenske klice: peni¬
cilin, streptomicin, avreomicin...
antibioza -e ž  [anti- 4- -bioza] sožitje med
organizmi, negativno za enega izmed
členov (biol.)

anticiklon -a m [anti- + ciklon] področje
visokega zračnega tlaka, kjer gredo
zračni tokovi na severni polobli od sre¬
dišča — barometrskega maksimuma —
v smeri urnega kazalca
anticipacija -e ž  [lat. anticipatio  iz antici-
pare  vnaprej kaj vzeti] 1. naplačilo, pla¬
čilo vnaprej (trg.), 2. domneva, tj. če
vnaprej postavljamo ali priznavamo ka¬
ko trditev kot resnico, čeprav bo šele
pozneje dokazana (fil.), 3. izraz, ki pre¬
hiteva svoj pomen (npr. »kositi seno«,
kosimo namreč travo, iz katere bo pozne¬
je seno)

anticipativen -vna -o [gl. anticipacija] vna¬
prej vzet, predčasen; vnaprej plačljiv
anticipirati -am [lat. anticipare  vnaprej kaj
vzeti] 1. vnaprej kaj vzeti, jemati, sto¬
riti, opraviti itd.; pred časom, pred
rokom kaj storiti, prehiteti, 2. domneva¬
ti, postavljati trditev že vnaprej kot resni¬
co, čeprav bo šele pozneje dokazana (fil.)
antičen -čna -o [lat. antiquus  star; staro-
veški] staroveški, zadevajoč staro grško
in rimsko družbo, kulturo ipd.; kar je
iz starega veka, iz antike ali v zvezi z njo
antidemokratičen -čna -o [anti- + demo¬
kratičen] protidemokratičen, sovražen
demokraciji ali v nasprotju z njo; fig.
protiljudski

antifašist -a m  [anti- + fašist] protifašist,
nasprotnik fašizma

antifebrin -a m  [anti- + lat. febris  mrzlica]
pripomoček, zdravilo proti vročini (med.)

antifeminist

55

antipasati

antifeminist -a m  [anti- + feminist] 1. na¬
sprotnik ženskega spola, 2. nasprotnik
feminizma

antillogistik(um) -a m  [anti- + nlat. phlo-
gisticus  vneten] pomoček proti krajev¬
nim vnetjem (med.)

antifona -e ž  [nlat. antiphona  iz gr. anti-,
phone  glas] v liturg. 1. odpev, (izmenično)
odpevanje med zboroma ali med pev¬
cem in zborom, 2. kratek napev pred
psalmom in po njem; antifonirati -am
Peti antifone, 2. naprej peti pri koralu
antitonžr(ij) -(j)a m  [nlat. antiphonarium
lz  gr.] zbirka antifon, kratkih liturg.
napevov

Al >tigona -e ž [gr. Antigone ] v stgr. mit.
nci kralja Edipa in Jokaste, usmrčena,
jter je kljub prepovedi pokopala mrtvega
brata (znana Sofoklejeva drama)
antiimperialističen -čna -o [anti- + im¬
perialističen] protiimperialističen, na-
sproten imperializmu

antika - e  ž  [lat. antiquus  star; staroveški]
J- v  širšem smislu: doba v zgodovini
človeštva, ki obsega grško in rimsko
«užbo v starem veku, 2. v ožjem: zna-
nost in umetnost v tej dobi
"hkatoda -e ž  [anti- + katoda] katodi
nasprotna elektroda (anoda) rentgenske
cevi

antiklerikalen -lna -o [anti- 4- klerikalen]
Protiklerikalen, nasproten klerikalizmu
"nklimaks -a m  [anti- + klimaks] prehod
°“ močnejšega izraza k šibkejšemu ali
b. ^bkejšemu in nasprotje med njima
nklinala -e ž  [anti- + gr. klinein  nagniti
Se J v geol. sleme, skladi usedlin v ze¬
meljski skorji, ki so se dvignili; prim.
sinklinala

n  'konstitucionalen -lna -o [anti- + kon-
stttucionalen] protiustaven; v nasprotju
z  ustavo

n bkrist -a m [gr. antichristos  iz anti-,
'-nristos  Kristus] v kršč. mit. nasprotnik
Kristusov, ki se bo pojavil nepo¬
sredno pred drugim, v evangeliju napo¬
vedanem prihodom Kristusovim; fig.
antikrist -a m  sovražnik krščanstva;
bfzverec (zastarelo); hudobnež
nkritika -e ž  [anti- + kritika] nasprotna
kritika, zavrnitev kritike, odgovor na
kntiko; obramba

antikva -e ž [fr. antique  iz lat. antiquus
star] vrsta tiskarskih črk
antikvar -ja m  [fr. antiquaire  iz lat.] stari¬
nar, trgovec s starimi knjigami ali sta¬
rinami; antikvarcn -ma -o ali  antikva-
ričen -čna -o starinaren, izvirajoč iz
antikvariata; starinski; star, že rabljen
antikvariat -a m  [prim. antikvar] starinar¬
na, trgovina s starimi knjigami ali sta¬
rinami

antikviteta -e ž  [fr. antiquite  iz lat. anti-
quitas ] 1. starina (knjiga, pohištvo ipd.),
starinski predmet umetniške vrednosti,
2. zastarela ustanova ali ureditev
antilogaritem -trna m  [anti- + logaritem]
logaritmand, v mat. potenca, za katero
iščemo eksponent

antilopa -e ž [fr. antilope  iz gr. antholops
iz anthos  cvet, ops  oko, tj. »cvetno oko«,
zaradi lepih oči te živali] v zool. vrsta
gamsu podobnih stepnih živali iz toplih
krajev; žive v večjih čredah
antimilitarist -a m  [anti- + militarist] na¬
sprotnik militarizma, nasprotnik vojn in
oboroževanja

antimon -a m  [nlat. antimonium  iz* ar.
al-ithmidun\  kem. prvina, krhka kovina
sinje bele barve, uporablja se v tiskar¬
stvu, v med. itd.

antimonarhičen -čna -o [anti- + monar¬
hičen] nasproten samovladi, monarhiji;
antimonarhist -a m  nasprotnik monarhije
antimonit -a m  [antimon + -it] antimonov
sijajnik, poglavitna antimonova ruda
antinacionalen -lna -o [anti- + nacionalen]
nenaroden, protinaroden; protiljudski
antinacist -a m  [anti- + nacist] nasprotnik
nacistov in nacizma

antinomija -e ž [gr. antinomia  iz anti-,
nomos  zakon] 1. nasprotje, navzkrižje
med zakoni ali načeli, 2. v fil. navidezno
ali resnično protislovje med dvema
trditvama ali sodbama, ki se medsebojno
izključujeta, a je obe mogoče razumsko,
logično dokazati (Kantove ~e)
antipapist -a m  [anti- + papist] nasprotnik
papistov, nasprotnik papežev in pa-
peštva

antipasati -ov m mn.  [anti- + pasati] stalni,
topli vetrovi, ki pihajo v višjih plasteh
od ravnika proti severu in jugu (v na¬
sprotni smeri kot pasati)

antipatičen

56

antraks

antipatičen -čna -o [iz gr. antipatheia  iz
anti-, pathos  občutje; strast] neljub,
zoprn, nevšečen, zbujajoč antipatijo;
antipatija -e ž  nepremagljiv notranji
odpor ali mržnja (do kake osebe, ide¬
je...), neljubost, zoprnost; nenaklonje¬
nost do koga ali česa (naspr. simpatija)
antipirin -a m  [angl. antipyrine  iz gr. anti-,
pyr  ogenj] bel, v vodi topljiv prašek,
zdravilo proti vročini, revmatizmu...
antipod -a m  [gr. antipous  protinožec, iz
anti-, pous, podos  noga] »protinožec«,
tj. prebivalec na nasprotni poluti ze¬
meljske oble; fig.  (pravi) nasprotnik ali
nasprotje nekoga

antiproton -ona m  [anti- + proton] ele¬
mentarni delec z nasprotnimi lastnostmi
od protona (fiz.)

antireligiozen -zna -o [anti- + religiozen]
protiverski

antirevolucionar -ja m [anti- + revolu¬
cionar] protirevolucionar, nasprotnik
revolucije; navadno: kontrarevolucionar
antirežimski -a -o [anti- + režimski] proti-
režimski, protivladen
antisemit -a m [anti- + semit] nasprotnik
Židov, privrženec antisemitizma; anti¬
semitizem -zrna m  protisemitsko, proti-
židovsko gibanje, rasna gonja proti
Židom, navadno iz polit, smotrov; pre¬
ganjanje Židov

antiseptičen -čna -o [anti- + septičen]
razkuževalen, protikužen, preprečujoč
okuženje ali gnitje; ki se tiče antiseptike;
antiseptika -e ž l.  razkuževanje, ukrepi
proti okuženju, gnitju ali prisadu, 2. od¬
delek v bolnišnici

antisčptik(um) -a m, mn. nav.  antiseptika -ik
s [gl. antiseptičen] razkužilo, sredstvo
za uničevanje kužnih klic, npr. lizol
antisocialen -lna -o [anti- + socialen] proti-
družben, škodljiv družbi (~i hudodelec);
naperjen proti splošnim koristim
antišambrirati -am [fr. antichambre  pred¬
soba ali čakalnica] čakati v predsobi
(na sprejem); fig.  moledovati, pritiskati
na kljuke pri visokih osebnostih; prili¬
zovati se

antitetičen -čna -o [gr. antithetikos  iz anti-,
tithenai  postaviti] nasproten; protislo¬
ven; uporabljajoč antiteze, v antitezi
izražen; antitetik -a m  kdor misli, govori

ali piše v antitezah; antiteza -e ž 1. v log.
nasprotje med dvema pojmoma, sodba¬
ma itd.; taka nasprotja so si lahko na¬
sprotna (kontrama) ali protislovna (kon¬
tradiktorna); nasprotna trditev ali na¬
sprotje sploh, 2. v Heglovi idealistični
filozofiji nasprotje teze, druga stopnja
dialektičnega razvojnega procesa (prim.
negacija), 3. nasprotna stava, pesniški
ukras, ki veže dva nasprotujoča si pojma
v miselno celoto, npr.: Pepelni dan ni
več tvoj dan, tvoj je vstajenja dan, 4. izra¬
žanje misli v nasprotnih si pojmih, npr.:
Ars longa, vita brevis
antitip -a m  [anti- + -tip] nasprotni tip,
nasprotni lik; odtisk; prepis
antitoksičen -čna -o [anti- + toksičen] pro-
tistrupen, ki se tiče antitoksinov
antitoksin -a m, nav. v mn.  antitoksini -ov
[anti- + toksin] 1. nasprotni strup, snov,
ki se razvije v organizmu in uničuje
strupene snovi (toksine), 2. tak serum
antolit -a m  [gr. anthos  cvet, + -lit] 1. oka¬
mnel cvet ali cvetni odtisk v kamnu
(geol.), 2. neka kamnina
antologija -e ž  [gr. anthologia  iz anthos  cvet,
lege in  izbrati] cvetnik, cvetober, tj. zbir¬
ka, izbor najlepših leposlovnih del —
pesmi, črtic, novel itd. — raznih pisa¬
teljev; fig.  zbirka, izbor sploh
antonim -a m  [ant(i)- + gr. onyma  ime] po¬
mensko nasprotna beseda, npr. belo —
črno, resnica — laž, dober — slab (naspr.
sinonim; prim. homonim, paronim)
antonomazija -e ž  [lat. antonomasia  iz gr.
antonomazein  drugače imenovati] 1. za¬
menjava, pesniški ukras, če osebno ime
uporabljamo za obči pojem, npr. Mecen,
ime Rimljana iz časov cesarja Avgusta,
lahko uporabljamo za podpornika zna¬
nosti in umetnosti: mecen, 2. uporablja¬
nje naslova namesto imena, npr. Vaša
ekscelenca

antracen -a m  [gr. anthrax  oglje, + -en]
trdni ogljikov vodik za pridobivanje
barvil, npr. alizarina
antracit -a m  [gr. anthrakites  oglju podoben
kamen, iz anthrax  oglje] najboljši črni
premog z veliko kaloričnostjo
antraks -a m  [gr. anthrax  oglje; čir] v med.
sajavec, vranični prisad (huda bolezen,
razširjena med živino)

-antrop

57

anuiteta

-antrop - a  m  [iz gr.] v sestavljenkah, npr.

mizantrop, gl. antropo-
antropizem -zma m  [antrop(o)- + -izem]
1. ime za razna pojmovanja, ki postav¬
ljajo človeka v nasprotje z ostalo naravo
in ga štejejo za bitje, ustvarjeno po
»božji podobi«, 2. neznanstveno nazi-
■anje, da je človekovo mesto v naravi
»vprašanje vseh vprašanj«, tj. osrednje
vprašanje filozofije, a človek »merilo
vseh stvari« (Protagoras)
antropo- [gr. anthropos  človek] v sestavljen¬
kah, npr. antropologija
antropobiologija -e ž [antropo- + biolo¬
gija] področje biologije, ki preučuje člo¬
veka; antropobiološki -a -o antropobiolo-
gijo zadevajoč

antropocentričen -čna -o [antropo- + cen-
tričen] kdor ima človeka za središče
(vesoljstva in vsega dogajanja); antro¬
pocentrizem -zma m  neznanstveno nazi-
rnnje, da je človek središče in končni
smoter vesoljstva

antropofag -a m  [antropo- + -fag] kdor je
človeško meso, ljudožerec; antropofa-
gija -e ž ljudožerstvo, gl. kanibalizem
antropofob -a m  [antropo- + -fob] kdor
se boji ljudi; fig.  samotar; antropolo¬
gija -e i  strah pred ljudmi;/ig. samotar¬
stvo

antropogenija -e i  [antropo- + -genija]
nauk o izviru in razvoju človeka, npr.
Pri Hacklu

antropogeografija -e i  [antropo- + geogra¬
fija] geografija, zemljepisje s posebnim
ozirom na človeka, naseljenost človeka
na Zemlji in vpliv zemljepisnih dejavni¬
kov na razvoj človeške družbe
antropograflja -e ž [antropo- + -grafija]
opis(ovanje) značilnosti človeških ras in
nauk o tem

anbjopoid -a m  [antropo- + -oid] v zool.
človeška opica, najviše razvita, človeku
Podobna opica: gorila, šimpanz itd.;
antropoiden -dna -o človeku podoben
ali soroden

antropolatrija -e ž  [antropo- + gr. lalreia
služba; bogoslužje] 1. oboževanje člo¬
veka, čaščenje ljudi po božje, 2. čaščenje
bogov v človeški podobi
antropolog - a  m  [antropo- + -log] kdor se
ukvarja z antropologijo; antropologičen

-čna -o človekosloven, človekoznanski;
antropologija -e ž  človekoslovje, 1. zna¬
nost o človeku (o njegovem življenju
in duševnem ustroju), 2. v ožjem po¬
menu: znanost o razvoju človeka, nje¬
govih telesnih in duševnih značilnostih,
rasah itd., 3. v filoz. nauk o človeku in
njegovem položaju v svetu
antropologizem -zma m  [antropo- + gr.
logismos  sklep, preudarek] 1. na antro¬
pologiji sloneč nauk, ki vidi v človeku
samo naravno, biološko bitje, ne upošte¬
vajoč, da je človek tudi družbeno bitje
(Feuerbachov ~), 2. pojmovanje, ki
pravi, da je religija plod človekovih na¬
zorov, teženj in vzorov
antropološki -a -o [iz gr.] gl. antropologičen
antropometer -tra m  [antropo- -j- -meter]
priprava za merjenje človeškega telesa
antropometrija -e ž  [antropo- + -metrija]
1. merjenje človeškega telesa, 2. antro¬
pološka metoda za merjenje človeškega
telesa in razmerij med posameznimi deli,
npr. pri ugotavljanju razlik med rasami
antropomorfen -fna -o ali  antropomorfičen
-čna -o [antropo- + -morfen iz gr.
morphe  oblika] človeku podoben (~e
opice); v človeški obliki ali s človeškimi
lastnostmi; antropomorfizem -zma in
1. počlovečevanje, tj. prenašanje člo¬
veških lastnosti ali odnosov na druga
bitja, stvari ali pojave, 2. upodabljanje
bogov v človeški podobi
antropoteist -a m  [antropo- + teist] pristaš
antropoteizma; antropoteizem -zma m
oboževanje človeka, npr. v nauku nem.
filozofa L. Feuerbacha
antropozof -a m  [antropo- + -zof] pristaš
antropozofije; antropozofija -e i  ne¬
znanstveno naziranje, da lahko človek
intuitivno spoznava nadnaravne sile
(zvrst teozofije, njen pobudnik je bil R.
Steiner)

antropozoik -a m  [antropo- + gr. zoon  živo
bitje] doba človeka, v zgodovini Zemlje
doba, v kateri se je pojavil človek (v
geol. imenovana tudi kvartar)
anualen -lna -o [nlat. annualis  iz lat. annus
leto] leten

anuiteta -e ž  [fr. annuitč  iz lat. annus  leto]
letnina, letni obrok, letno vplačilo ali
odplačilo; letni dohodki

anulacija

58

apendicitis

anulacija -e ž [nlat. annullatio  iz lat. nulhts
noben] uničenje, razveljavitev zakona,
pogodbe, pravice ipd.; anulacijski -a -o
razveljavitven

anulirati -am [nlat. annullare]  uničiti, raz¬
veljaviti, izbrisati, odpraviti
anus -a m  [lat. anus]  zadnjik, ritnik (anat.)
A. O. kratica: alfa in omega
aorist -a m  [gr. aoristos  nedoločen] 1. v
stari grščini pretekli čas, ki izraža prete¬
klo dejanje brez označitve trajanja, 2. po¬
doben pretekli čas v drugih indoevr. jezi¬
kih, npr. v stari slovenščini, srbohrvaščini
aoristija -e i [gr. aoristia]  nedoločenost, na¬
čelo stgr. skeptikov, ki so trdili, da
bistva stvari ni mogoče določiti
aorta -e ž  [nlat. aorta  iz gr. aorte ] velika
telesna odvodnica, ki nosi kri od srca
v vse dele in organe telesa razen pljuč
(anat.)

aortitis -a m  [aort(a) + -itis] vnetje aorte
(med.)

AP angl. kratica: Associated Press
apage /a'page/ lat. izgini! beži! poberi se!
proč!

apagogičen -čna -o [iz gr. apagoge  izpelja¬
va] izpeljan, posreden, po ovinkih;
apagogični dokaz posredni dokaz, doka¬
zovanje kake trditve s spodbijanjem
nasprotne trditve

apanaža -e ž  [fr. apanage  iz nlat. apana-
gium  iz lat. ad-, panis  kruh] 1. letna plača
ali renta članov vladarskih ali plemiških
rodbin (prvotno posest ali kak drug vir
dohodkov za člane vladarskih rodbin),

2. letni prispevek, s katerim bogatejši
starši podpirajo odrasle otroke; letni
dohodek

aparat -a m  [lat. apparatus  priprava, iz
ad  za, parare  pripraviti] 1. stroj; pri¬
prava v kak namen ali opravilo (tele¬
fonski ~), 2. osebje, organi kake orga¬
nizacije ali ustanove (uradniški ~),

3. skupnost ali sistem kakih ustanov ali
organov (državni ~), 4. v fiziol. skup¬
nost organov z isto osnovno funkcijo
(prebavni ~), 5. celotnost pomagal pri
znanstvenem delu (gradivo, pripombe,
bibliografija itd.)

aparatura -e ž [gl. aparat] ustroj, sestav
več aparatov, združenih v funkcionalno
enoto; stroj z vsemi pripravami

aparten -tna -o [fr. en aparte  zase] 1. pose¬
ben, ločen ('—a soba), 2. nenavaden,
čuden; čudovit

apartheid -a m  [/apartheid/ v afrikaans
ločitev] politika rasne diskriminacije
(popolna ločitev med črnci in belci)
v Južnoafriški uniji

apartma -ja m  [fr. appartement]  večje (raz¬
košno) stanovanje z več sobami
apaš -a m  [fr. apache,  časnikarski izraz, po
Apaših, indijanskem plemenu v Sev.
Ameriki] hudodelec v velemestnem pod¬
zemlju, zlasti v Parizu; ropar
apatičen -čna -o [iz gr. apatheia  iz a  ne-,
pathos  občutje; strast] brezčuten, top,
otopel, ravnodušen; apatija -e ž 1. brez¬
čutnost, topost, otopelost, ravnodušnost
(če koga nič ne razveseli ali užalosti),
2. brezstrastnost, stanje brez strasti in
čustev (eno izmed temeljnih načel staro¬
grških stoikov)

apatit -a m  [gr. apate  prevara — oblika in
barva rudnine sta namreč varljivi, + -it]
rudnina, kalcijev fosfat s fluorom ali
klorom (v proizvodnji fosfornih gnojil)
apeiron -a m  [iz gr. apeiros  neomejen,
neskončen] večno, nespremenljivo po¬
čelo vseh stvari, pravzrok, iz katerega
vse izvira in h kateremu se vse vrača
(pri stgr. filozofu Anaksimandru)
apel -a m  [fr. appel  iz lat. appellare  pokli¬
cati] 1. klic, poziv (za javnost), 2. kli¬
canje po imenu (v zboru, npr. v
vojski)

apelacija -e ž [lat. appellatio  iz appellare
poklicati] 1. klicanje; sklicevanje na kaj,
2. priziv, pritožba na višjo oblast;
apelacijski -a -o priziven; apelacijsko
sodišče prizivno, višje sodišče, kamor se
kdo lahko pritoži proti razsodbi nižjega
sodišča

apelativ -a m, mn. nav.  apelativa -iv s [lat.
nomen appellativum]  v slovn. občna
imena (v naspr. z lastnimi imeni)
apelirati -am [gl. apel] 1. klicati, pozivati;
opozarjati na kaj; vabiti, prositi za kaj,
2. sklicevati se na kaj, iskati opore,
pravice, 3. obrniti se, pritožiti se na
višjo oblast; vložiti priziv
apendicitis -a m  [lat. appendix, appendicis
privesek; nlat. slepič, + -itis] v med.
vnetje slepiča, gl. apendiks

Apokalipsa

apendiks

59

apendiks -a m  [lat. appendix  privesek, iz
k ,pendere  viseti] 1. privesek; dodatek,
dostavek (npr. knjigi), 2. slepič (anat.)
apercepcija -e i [fr. aperception  iz lat. ad  k,
perceptio  zaznavanje] 1. spoznavanje
česa, zavestno, dejavno opažanje ali
zaznavanje, 2. uvrščanje novih zaznav
v  celoto prejšnjih, starih zaznav (psihol.);
apercepcijski -a -o ki se tiče apercepciie,
spoznaven

apercipirati -am [gl. apercepcija] spoznava¬
li, zaznavati

aper fu  -ja m  [/apsrsu'/ fr. iz apercevoir
opaziti] 1. (kratek) pregled; povzetek;
vsebina, 2. duhovita pripomba
aperiod(ič)en -(ič)na -o [gr. a  ne-, + pe-
r iod(ič)en] neperiodičen, neredno se
ponavljajoč, nereden; nepravilen (naspr.
Periodičen); aperiod(ič)nost -i i  nepe-
riodičnost

aperitiv -a m  [fr. apiritif  iz lat. aperire
odpreti] pijača za zbujanje teka pred
obedom, npr. Šilce žganja
apertura -e i [lat. apertura  iz aperire  od-
Preti] 1. odprtina (anat.), 2. izpraznjeno
službeno mesto, 3. začetek
apetit - a m  fj a t. appetitus  poželenje, iz
a Ppetere  hlepeti po čem] tek, slast,
volja po jedi, ješčnost; fig.  sla, pohlep,
skomine, poželenje, npr. po tuji zemlji;
apetiten -tna -o slasten, okusen; vabljiv,
zapeljiv, mikaven
Phel(ij) -(ij)a m  [j z gr .[ g i. afel(ij)

4  Piacere /a piačehe/ ital. po mili volji,
Poljubno (glas.)

P>citis -a m  [lat. apex, apicis  ost, vrh, +
jjlis] vnetje vršičkov, npr. pljučnih (med.)
apikujtura - e  i [lat. apis  čebela, cultura  go-
jenje] čebelarstvo

P |s  -a m  [gr. Apis  iz egipt. Hapi]  sveti bik
Pn starih Egipčanih, čaščen po božje
ani ® b °l kmetijstva)

P anat -a m  [gr. aplanetos  ne potujoč] ob¬
jektiv, odstranjujoč aberacijske motnje
°Ph); aplanat(ič)en -(ič)na -o ki se tiče
aplanata, brez aberacijskih motenj
»Planirati -am [fr. aplanir  iz lat. plamis
raven] uravnati, poravnati; izravnati
ani bil ? ; ure diti, spraviti v sklad s čim
Plavdirati -am [lat. applaudere  iz ad  k,
Piaudere  ploskati] ploskati; fig.  pritrje¬
vati, odobravati

aplavz -a m  [iz lat. applausus,  delež, iz
applaudere]  ploskanje (v znamenje odo¬
bravanja), pritrjevanje, odobravanje s
ploskanjem

aplicirati -am [iz lat. applicare ] 1. uporabiti
pri čem; prilagoditi; izpeljati, 2. prišiti
okras, našiv, 3. namestiti ali uporabiti
kaj (med.); aplikacija -e i 1 . uporaba
(načela, zakona itd.) za določen pri¬
mer; razširitev česa na kaj; prilagoditev,
2. način izvedbe, izpeljava, 3. šivanje
izrezanih okraskov na blago; prišit
okras(ek); našiv, 4. nameščanje ovitka
(med.)

aplomb -a m  [fr. aplomb  pokončnost; za¬
upanje vase] fig.  gotovost, zaupanje
vase; samozavesten nastop ali izjava
apo-, pred samogl. ap- [iz gr. apo  od, po,
iz] predpona v zloženkah: od-, z, na-,
po-, iz-, npr. apokopirati, apogej
apodiktičen -čna -o [gr. apodeiktikos  ne¬
izpodbiten] neizpodbiten (~a trditev),
neizpodbitno dokazan, neovrgljiv; odlo¬
čen, trden; (logično) nujen, brezpogojen;
apodiktična sodba v log. vrsta sodbe,
ki izraža logično nujnost, npr. vsak krog
ima središče

apodoza -e i [gr. apodosis  iz apo  od, didonai
dati] v slovn. sklepni porek, drugi del
velikega stavka ali periode, ki končuje
ali izpeljuje neko misel (naspr. protaza)
apofiza -e i [gr. apophysis  odrastek] v anat.

kostni odrastek, npr. na rebrih, odganjek
apogej -a m  [gr. apogaion  iz apo  od, ge
zemlja] v geocentričnem sistemu točka,
v kateri se Mesec ali kako drugo ne¬
besno telo najbolj oddalji od Zemlje
(naspr. perigej; izraza izvirata iz ptolo-
mejske-astronomije, ki je imela Zemljo
za središče vesoljstva); fig.  vrhunec,
najvišja stopnja česa

Apokalipsa -e i [gr. apokalypsis  razodetje,
iz apokalyptein  odkriti, razodeti] Skrivno
razodetje, biblijska knjiga nove zaveze,
eden najboljših virov za zgodovino pra-
krščanstva (pripisujejo jo evangelistu
Janezu; govori tudi o koncu sveta, pri¬
hodu »antikrista« itd.); fig.  apokalipsa
-e i skrivno razodetje ev. Janeza o koncu
sveta (relig.); apokaliptičen -čna -o
v duhu Apokalipse, tj. skrivnosten,
težko umljiv, nejasen, preroški, mračen,

apokopa

60

apostrof

grozen, strahoten, pošasten; apokaliptič¬
ni jezdeci v kršč. mistiki štirje jezdeci,
biblijski simbol strahot — kuge, vojske,
lakote in smrti — pred koncem sveta
(iz VI. pogl. Apokalipse)
apokopa -e ž [gr. apokope  iz apokoptein
odrezati] opuščanje končnega glasu ali
zloga, zlasti v verzu pred sledečim sa-
mogl., npr. da b(i) ona...; apokopirati
-am opustiti, odrezati (končni glas ali
zlog); skrajšati

apokrif -a m  [gr. apokryphos  skrit, skriven]
nepristen, apokrifen spis; apokrifen -fna
-o nepristen, nepravi; podtaknjen; dvom¬
ljiv (glede pristnosti); sumljiv; nekanon-
ski; apokrifni spisi spisi, ki jih judje in
kristjani ne priznavajo za pristen vir
»božjega razodetja« in niso sprejeti med
kanonske spise

apoliničen -čna -o [fig. po stgr. bogu Apo¬
lonu] skladen, umerjen, harmoničen
(tak6 je besedo prvi uporabljal Nietzsche;
naspr. dionizičen ali faustovski)
apolitičen -čna -o [gr. a  ne-, + političen]
nepolitičen, ravnodušen do polit, vpra¬
šanj in polit, dejavnosti; apolitičnost -i ž
nepolitičnost, ravnodušnost do polit,
vprašanj

apologet -a m  [gr. apologeisthai  zagovarjati,
braniti se] branilec, zlasti cerkveni pisec,
ki brani krščanstvo' pred pogani; fig.
zagovornik (ideje, nauka, gibanja...);
apologeti -ov m mn.  prvi cerkveni očetje
— Origen, Tertulijan itd. -— ki so branili
krščanstvo pred poganskimi pisci
apologetičen -čna -o [gr. apologetikos]
obramben, zagovoren; vsebujoč apolo¬
gijo; apologetika -e ž 1. nauk o apolo¬
giji, 2. področje bogoslovja, ki se ukvarja
s krščansko apologijo
apologija -e ž [gr. apologia ] 1. obramba, za¬
govor, zlasti Sokratov pred sodiščem
(npr. Platonov ali Ksenofontov spis o
tem), 2. obrambni spis ali govor; fig.
opravičevanje česa

Apolon -a m  [gr. Apollon ] v stgr. mit. bog
sonca, lepote in harmonije, varuh umet¬
nosti; upodabljali so ga kot lepega mla¬
deniča; fig.  apolon -a m  1. lep, mlad
moški, 2. vrsta metulja (zool.)
apopleksija -e ž  [gr. apoplexia, apo  od,
plessein  zadeti] v med. (možganska) kap,

mrtvoud, posledica razlitja krvi v mož¬
ganih; apoplektičen -čna -o mrtvouden;
podoben apopleksiji

apoplektik -a m  [gl. apopleksija] kdor je
nagnjen k apopleksiji; apoplektični
bolnik

aporem -a m  [gr. aporema  iz a  ne-, poros
izhod] težka naloga; logična težava;
težko, sporno vprašanje, »problem«
aporetika -e ž  [gl. aporem] 1. nauk o pro¬
blemih, 2. v fil. spretnost razpravljanja
o problemih (brez njihovega reševanja)
aporija -e i [gr. aporia  iz a  n e-, poros  izhod]
v fil. zagata, problem brez izhoda, ne¬
rešljivo protislovje (znane so Zenonove
aporije o navideznosti gibanja — npr.
Ahil ne more ujeti želve, izstreljena
puščica miruje... itd.)
aport -a m  [fr. apport  iz apporter  prinesti]

1. prinos imetja v zakon, 2. vloga, delež
družabnika (trg.); aport velel,  zapoved
psu, naj kaj prinese; aportirati -am pri¬
nesti kaj (največ pri dresiranih psih)

aposiopeza -e ž  [gr. aposiopesis  iz apo-
siopaein  zamolčati] zamolk, pesniški
ukras, če zaradi večjega učinka pretrga¬
mo misel sredi stavka, npr.: Da bi vas.. .1
apostat -a m  [gr. apostates  iz apo  od, Sterni
stati] odpadnik od (krščanske) vere —
npr. Julijan Apostata — ali ideje
apostazija -e ž [gr. apostasia}  odpad, od-
padništvo; apostazirati -am odpasti
aposterioren -rna -o [lat. a posteriori  po
poznejšem] izkustven, na izkušnji ali
praksi sloneč, iz izkušenj izvirajoč
(sklep); naspr. aprioren
a posteriori /a posterio'ri/ lat. »po poznej¬
šem«, tj. (sklepati) na podlagi izkušnje,
empirično, naspr. a priori
apostol -a m  [gr. apostolos  sel, odposlanec,
iz apostellein  odposlati] 1. eden dva¬
najsterih Kristusovih učencev, oznanje¬
valec njegovega nauka;//)?, blagovestnik,

2. glasnik, zagovornik ali (goreč) ozna¬
njevalec kakega nauka ali ideje

a postolat -a m  [nlat. apostolatus  iz gr.]
1. apostolsko poslanstvo, 2. oznanjanje
vere ali kakega nauka, 3. papeška čast
in oblast

apostrof -a m  [iz gr. apostrophos]  opuščaj,
znamenje za izpuščeni samoglasnik,
npr. b’la namesto bila

apostrofa

61

apropriacija

apostrofa -e ž [iz gr. apostrophe]  1. nagovor,
ogovor, 2. pesniški ukras, če se pesnik
ali govornik obrača na odsotno osebo,
stvar ipd., npr.: O Vrba! srečna, draga
v as domača...; apostrofirati -am 1. po¬
staviti apostrof, označiti z apostrofom (’),
tla je izpuščen samoglasnik, 2. obrniti
se na koga; naravnost ali slovesno na¬
govoriti koga; obregniti se ob koga
apoteka -e ž  [gr. apotheke  skladišče, iz
opotithenai  shraniti] lekarna, 1. pri¬
pravljalnica in prodajalna zdravil,
2- omarica ipd. z zdravili in potrebšči¬
nami za prvo pomoč

apoteoza -e ž  [gr. apotheosis,  iz apo  od, theos
bog] 1. podelitev božanske časti (ju¬
nakom ali vladarjem pri starih narodih)
ah sprejem med bogove; fig.  poveli¬
čevanje, slavljenje, oboževanje koga,
2 - slovesna alegorija na koncu starejših
oper

apozicija -e ž [lat. appositio  iz apponere
dostaviti] dostavek, pristavek, zlasti
natančnejša določitev samostalnika,
n Pr.: Prešeren, naš največji pesnik...
a PPassionato [/apasiona'to/ ital. iz passione
strast] v glas .prisl,  strastno, z občutkom;
appassionato -a ali neskl. m  taka skladba
(kot naslov: A-) ali del skladbe
a Ppendix [lat.] gl. apendiks
apraksija -e ž  [gr. a  ne-, praxis  dejanje,
[avnanje] nezmožnost za delo ali za
kake telesne gibe (ali za razpoznavanje
Predmetov in njihovo rabo)
aprehenzija -e ž [lat. apprehensio  iz appre-
nendere  umeti itd.] 1. umevanje, dojetje
oesa; pojmljivost, 2. bojazen, skrb
p fs moi, le deluge! /apre' moa' b delu ž'/
J- za menoj naj pride, kar hoče, četudi
vesoljni potop (baje izrek fr. kralja
t-udvika XV.)

apreter -ja m  [fr. appreteur  iz appreter  pri¬
pravljati] delavec v apreturi; apretirati
■ant z raznimi postopki — npr. z glaje¬
njem — d a ti tkanini ipd. lepši videz,
oplemenititi, požlahtniti; apretura -e ž
tk te .b n *oni postopek, s katerim dajejo
tkaninam, usnju, papirju itd. lepši videz,
oplemenitenje, požlahtnenje, 2. sredstva
to , 3. plemenitilnica, tovarniški od-
oelek za apretiranje

aprikoza -e ž  [nem. Aprikose  iz fr. abricot
iz  lat. praecoguus  zgodaj zrel] v bot.
marelica (drevo in sad)
april -a m  [lat. aprilis  iz* aperire  odpreti,
ker se v tem mesecu odpirajo pomlad¬
ni cvetovi] mali traven, četrti mesec
leta

a prima vista /a pri'ma vi'sta/ ital. »na
prvi pogled«, 1. igrati ali peti brez pri¬
prave (glas.), 2. plačati takoj, ob pred¬
ložitvi (menice, računa...)
aprioren -rna -o [lat. a priori  vnaprej]
v fil. izvirajoč iz splošnih načel, iz
razuma, ne iz izkušenj; od izkušnje,
prakse neodvisen; vnaprejšnji, npr. trdi¬
tev ali sodba, postavljena vnaprej; fig.
pejor.  samovoljen, neutemeljen (naspr.
aposterioren)

a priori /a prio'ri/ lat. »vnaprej«, tj. (skle¬
pati) neodvisno od prakse ali izkušnje
(v idealistični spoznavni teoriji, naspr.
a posteriori; v tem pomenu je pojma
prvi rabil Kant)

apriorističen -čna -o [lat. a priori  vnaprej]
sloneč na apriorizmu; vnaprejšnji; apri-
orizem -zrna m  v fil. spoznavna teorija,
ki postavlja trditve a priori, tj. ne glede
na izkušnjo (kantovstvo, novokantov-
stvo...)

aprobacija -e ž  [lat. approbatio  iz approbare
odobriti] (uradna) potrditev (načrtov,
spisov, izdelkov...); dovoljenje; apro-
bacijski -a -o potrdilen (~a listina)
aprobant -a m  [gl. aprobacija] kdor daje
aprobacijo

aprobirati -am [lat. approbare  odobriti]
(uradno) potrditi (po opravljenem pre¬
gledu);//^. dovoliti kaj
aproksimacija -e ž  [nlat. approximatio iz
lat. ad  k, proximus  bližnji] približnost,
približna vrednost, cena, račun...
aproksimativen -vna -o [gl. aproksimacija]
približen; aproksimativnost -i ž  približ¬
nost

a propos /a prapo'/ fr. ravno prav (o pra¬
vem času); o tem, o tej stvari... hotel
sem reči... da ne pozabim... prišlo mi
je na misel...

apropriacija -e ž  [lat. appropriatio  iz ad  k,
proprius  lasten] prilastitev, prilaščanje
česa; apropriirati -am prilastiti, pri¬
laščati si kaj

aprovizacija

62

arborikultura

aprovizacija -e ž [iz fr. approvisionner  pre¬
skrbeti z živili] prehrana; preskrba z
živili; aprovizacijski -a -o prehranitven;
aprovizacijski urad urad za prehrano in
preskrbo

apsida -e ž  [lat. apsis  iz gr. hapsis, hapsidos
zveza; svod] v arhit. polkrožni prostor
s kupolo, nav. v romanskih cerkvah
apteriks -a m  [gr. a  ne-, pteryx  perut] vrsta
novozelandskih ptic (= kivi)
aqua destillata /a'kva destila'ta/ nlat. pre-
kapana, kemično čista voda
aqua fortis /a'kva for'tis/ nlat. »močna
voda«, v kem. solitrna kislina
aqua regia /a'kva re'gia/ nlat. »kraljevska
voda«, v kem. zlatotopka (ker se v njej
topita zlato in platina)
aqua Toffana /a'kva tofa'na/ nlat. strupen
arzenikov napitek znane zastrupljevalke
Toffane iz Palerma ob koncu 17. stol.
aqua vitae /a'kva vi'te/ nlat. »živa voda«,
1. v kem. alkohol (izraz so vpeljali alki¬
misti), 2. žganje

aquila non capit muscas /a'kvila non ka'pit
mus'kas/ lat. »orel ne lovi muh«, velik
duh se ne ukvarja z malenkostmi
Ar (argon) znak za kem. prvino
ar -a m  [fr. are  iz lat. area  ravan] ploščinska
mera: 100 m 2

ara -e i [ital. arra  iz lat. arrha]  naplačilo,
nadav (trg.); zaaratf -am si kaj zagoto¬
viti si kaj z naplačilom (da se prodajalec
ne premisli)
ara -e ž  gl. arara

Arabec -bca m  [iz hebr. areb  puščava] pre¬
bivalec Arabije; fig.  arabec -bca m  konj
arabske pasme

arabeska -e ž [fr. arabesque  iz Špan. ara-
besco  arabski] 1. okrasek v arabskem
slogu (stiliziran rastlinski okrasek, ker
je Arabcem islam prepovedoval upo¬
dabljati človeka ali živali), 2. kratko
leposlovno ali glasbeno delo, npr.
Schumannova Arabeska za klavir, 3. vr¬
sta baletne figure

arabist -a m  kdor preučuje ali pozna arab¬
ski jezik, književnost in kulturo; ara-
bizem -zrna m  arabski izraz ali jezikovna
posebnost arabščine

aragonit -a m  [Aragon(ija) + -it] arago-
nec, rombična oblika kalcijevega kar¬
bonata

arak -a m  [ar. araq]  vrsta vzhodnjaških
likerjev, navadno iz riža
aralija -e ž  [iz nlat. Araliaceae ]  bršljanu
podobna sobna rastlina z zimzelenimi
listi

arancini -ov ali  arančini -ov m mn.  [iz ital.
arancia  pomaranča] kandirani poma¬
rančni olupki

aranžer -ja m  [fr. arrangeur  iz arranger
urediti kaj] 1. prireditelj, npr. pred¬
stave, 2. kdor kaj aranžira, npr. izložbo;
aranžirati -am pripraviti, urediti, pri¬
rediti kaj

aranžma -ja m  [fr. arrangement]  1 . urejanje;
priprava, ureditev česa, 2. pogodba;
dogovor, 3. poravnava, sporazum
arara -e ž  [po indijanski besedi] vrsta dol-
gorepe papige z močnim kljunom
arbiter -tra m  [lat. arbiter  razsodnik] sod¬
nik, izbran razsodnik v kakem sporu
arbiter elegantiae [ar'biter elcgan'cie/ lat.
razsodnik v vprašanjih izbranega okusa,
mode in podobno; fig.  vselej elegantno
oblečen človek

arbiter elegantiarum [lat.] gl. arbiter ele¬
gantiae

arbitraren -rna -o [lat. arbitrari  razsojati]
razsodniški, ki ne razsoja po pisanih
zakonih, temveč po osebnem mnenju;
fig.  samovoljen; muhast
arbitraža -e i [fr. arbitrage  iz lat. arbitrari ]
1. razsodišče (= arbitražno sodišče);
razsodba takega razsodišča, 2. razsoja¬
nje, tj. reševanje raznih sporov na miren
način, z arbitražnimi sodišči, 3. prepro¬
dajanje vrednostnih papirjev in valut,
vrsta borzne špekulacije z izkoriščanjem
razlik v borznih tečajih na raznih trži¬
ščih; arbitražen -žna -o ki se tiče arbi¬
traže

arbitrij -a m  [iz lat. arbitrium]  strokovno
mnenje, sodba, razsodek; ocena; fig-
samovolja

arbitrium liberum /arbi'trium li'berum/ lat.
svobodna volja (lil.)

arboretum -a m  [lat. arboretum  iz arbor,
arboris  drevo] vrt z drevjem in drugim
lesnatim rastlinstvom, zlasti v študijske
namene

arborikultura -e z [lat. arbor  drevo, cultura
gojenje] reja drevja, gojenje drevja in
grmovja na znanstveni osnovi

ar  bori n

63

argumentum ad oculos

arborin -a m  [lat. arbor  drevo, + -in] teko¬
čina za škropljenje drevja v varstvo pred
škodljivci

arbor vitae /ar'bor vi'te/ lat. »drevo življe¬
nja«, 1. v bot. vrsta zimzelenega dre¬
vesa, raste zlasti v ZDA, 2. v anat. dre¬
vesni krošnji podoben navpični prerez
skozi male možgane
arco [ital.] gl. coll’arco
ardlt -a m, nav.  v mn.  arditi -ov [iz ital.
ordito  drzen, pogumen] posebni, napa¬
dalni oddelki italijanske vojske v prvi
svetovni vojni (arditi so v letih 1919 do
1921 divjali po Primorski in Istri)
areal -a m  [lat. area  prostor; igrišče; to-
nšče] 1. površina; območje, 2. v biol.
razširjenost (živalske ali rastlinske vrste)
areka -e ž  [iz tamil.] vrsta azijske palme in
njen plod

araligiozcn -zna -o [gr. a  ne-, + religiozen]
nereligiozen, brezveren; brez verskih
Pojmovanj; areligioznost -i ž  nereligioz-
nost

atena -e ž [lat. arena  pesek; borišče] osred-
nj>, s peskom posut prostor za igre in
noje v strim. amfiteatrih;//?. prizorišče;
torišče; borišče

te nda -e i [nlat. arrenda  iz lat. reddere
nazaj dati, vrniti] 1. zakup, najem zem-
JJsca, 2. najeto zemljišče, 3. najemnina,
žepnina od zemljišča
ta ° r  'i a m  f nlat - arrendator]  zakupnik,
kdor vzame zemljišče v zakup
eometer -tra m [gr. araios  redek, +
■meter] gostomer, priprava za merjenje
Sostote tekočin ali koncentracije razto-
P*n (fiz.)

l*ri/,— r

_ -a m  [gr. Areiopagos  iz Areios
Pagos  Aresov grič] najvišje, bogu Aresu
Posvečeno »krvavo sodišče« v starih
Atenah (njegov sedež je bil na Aresovem
fig.  visoko, nepristransko so¬
dišče; najvišje sodišče, naj višja, odločilna
. oblast

, es  -a m  [gr. A res]  v stgr. mit. sin Zevsa
'n Here, bog vojne, hrabrosti in vojaških

spretnosti

r s t -esta m  [ital. arresto  ustavitev; zapor]
Za Por; arestant -anta m  jetnik, kaznje-
ae , c  (včasih posmchlj.)
e tacija -e ž  [iz fr. arreter  ustaviti] prijetje,
odvzem osebne svobode

aretiranec -nca m  [gl. aretacija] kdor je
prijet, aretiran; aretirati -am ustaviti;
zadržati; prijeti, zapreti
argentan -a m  [iz lat. argentum  srebro]
novo srebro, gl. pakfon
argentit -a m  [lat. argentum  srebro, + -it]
srebrov sijajnik (srebrova ruda)
argilit -a m  [lat. argilla  bela glina, + -it]
__ vrsta glinastega skrilavca
Argo -ge ž  [gr. Argo]  1 . v stgr. mit. ladja,
s katero so argonavti odpotovali v Kol-
hido, 2. neko južno ozvezdje (astr.)
argon -a m  [nlat. argon  iz gr. argos  nede¬
laven, len — zaradi svoje inertnosti]
kem. prvina, plemenit plin brez barve
in vonja, v zraku ga je nekako 1%; za
razsvetljavo

argonavt -a m, nav. v mn.  argonavti -ov
[gr. Argo  Jazonova ladja, nautes  po¬
morščak] v stgr. mit. pomorščaki, ki so
se na ladji Argo pod Jazonovim vod¬
stvom napotili v svet, da bi iz Kolhide
prinesli »zlato runo« (poznejša pravljica
pripoveduje, da so se vračali s Črnega
morja po Donavi, Savi in Ljubljanici,
od Vrhnike pa so ladjo prenesli v Jadran¬
sko morje); fig.  1 . drzen pomorščak,
2. vrsta mehkužcev (zool.)
argot -a m  /argo' -ja/ fr. poseben ali po¬
kvarjen, spakedran jezik tatov, beračev
ipd. (= latovščina, hinderhonder, ro¬
kovnjaški jezik); pozneje razširjeno na
žargon (zlasti v Parizu) sploh
argument -čnta m  [lat. argumentum  iz
arguere  dokazati] dokazni razlog (v pod¬
krepitev trditve)

argumentacija -e i [lat. argumentatio]  ute¬
meljevanje, navajanje razlogov, dokazo¬
vanje; argumentacijski -a -o ki se tiče
argumentacije; dokazilen
argumentirati -am [gl. argument] navajati
razloge, utemeljevati kaj, dokazovati
argumentum ad hominem /argumen'tum ad
ho'minem/ lat. 1. razlog, ki spodbija
nasprotnika z njegovimi trditvami, 2. po¬
slušalcem primeren razlog; poljuden,
prepričevalen razlog, 3. v log. napaka,
če namesto spodbijanja kakega mnenja
ipd. kritiziramo osebo, ki je mnenje
izrekla

argumentum ad oculos /argumen'tum ad
o'kulos/ lat. otipljiv, nazoren razlog

argumentum baculinum 64

argumentum baculinum /argumen'tutn ba-
kuli'nutn/ lat. dokazovanje s krepelcem,
z gorjačo

Argus -a m  [lat. Argus  iz gr. Argos]  v stgr.
mit. stooki velikan, ki je stražil Zevsovo
ljubljenko Io, ko jo je Hera, ljubosumna
Zevsova žena, spremenila v kravo (Her¬
mes gaje na Zevsov ukaz ubil); Argusove
oči ostre, vsevidne oči; fig.  argus -a m
vsevidni čuvaj

arh-, tudi:  arhe-, Srhi- [iz gr. archi-  iz archos
prvi, iz archein  biti prvi; vladati] pred¬
pona; v zloženkah: prvi, pra-, glavni,
vrhovni, nad-, npr. arhangel, arhetip,
arhidiakon

-arh -a m  [iz gr.] v sestavljenkah, gl. -arhija
arhaičen -čna -o [gr. archaikos  iz archaios
prastar; prvoten] prastar, pradaven;
starinski; zastarel; prvoten
arhSik -a m  [gl. arhaičen] najstarejša plast
in doba v geol. zgodovini Zemlje (ime¬
nuje se tudi azoik, ker v njej še ni sledov
živih bitij)

arhaističen -čna -o [gr. archaios  prastar]
starinski, po starem posnet; arhaizem
-zma m  1 . zastarel, starinski izraz ali
izražanje, 2. preživel pojav ali ostanek
nekdanjih časov; arhaizirati -am upo¬
rabljati arhaizme, posnemati staro (v
umetnosti ipd.)

arhangel -a m  [arhi- '+ gr. angelos  sel]
po krščanski veri nadangel, prvi angel
(najvišja stopnja angelov)
arhe- [iz gr.] v sestavljenkah, gl. arh-
arhe(o)- [iz gr. archaios  (pra)star; prvoten,
iz arche  začetek] v sestavljenkah;: staro-,
pra- itd., npr. arheolog
arheolog -a m  [arheo- + -log] starinoslo-
vec, kdor se ukvarja z arheologijo;
arheologija -e ž  starinoslovje, veda, ki
preučuje zgodovinske spomenike naj¬
starejših dob v zgodovini človeštva
arheopteriks -a m  [arheo- 4- gr. pteryx
perut, krilo] v zool. praptič, najstarejša
fosilna ptica z zobmi in s (plazilskemu
podobnim) repom, vmesni člen med
pticami in plazilci

arheozoik -a m  [arheo- + -zoik iz gr. zoon
živo bitje] mlajša doba arhaika v geol.
zgodovini Zemlje; imenuje se tudi eozoik
arhetip -a m  [arhe- + -tip] 1. pralik, pr¬
votna oblika, iz katere so se razvile

arhiv

poznejše, 2. prvotni zapis (besedila, na¬
pisa ipd.), 3. prvi tisk
arhi- [iz gr.] v sestavljenkah, gl. arh-
arhidiakon -a m  [arhi—h diakon] v kršč.
hierarhiji prvi diakon, škofov pomočnik
in namestnik (v angl. cerkvi; v katol.
večinoma naslov); arhidiakonat -a ni
naslov in funkcija arhidiakona
arhiepiskop -a m  [arhi- + episkop] pra¬
voslavni nadškof, metropolit
arhierej -a m  [arhi- + -ierej, izmaličeno 'd
gr. hierarches  višji duhovnik] visok du¬
hovnik v pravoslavni cerkvi
arhigonija -e ž  [arhi- + -gonija] v biol.
praporajanje, samovznikanje, gl. abio-
geneza

-arhija -e ž  [gr. -archia  iz archein  vladati]
v sestavljenkah, npr. monarhija
arhimandrit -a m  [ngr. archimandrites]  pred¬
stojnik samostana ah več samostanov v
pravoslavni cerkvi

arhipel -a ali  arhipelag -a m  [arhi- + gr.
pelagos  morje; prvotno: Egejsko morje
— med Grčijo in Malo Azijo — s pri¬
padajočim otočjem] fig.  otočje, skupina
otokov sploh (Malajski
arhiprezbiter -ja m  [arhi- + prezbiter]
višji duhovnik kake stolne cerkve, včasih
samo naslov

arhitekt -a m  [gr. architekton  glavni gra¬
ditelj, arhi- + gr. tekton  tesar, graditelji
kdor se poklicno ukvarja z arhitekturo,
stavbenik; arhitekt(ov)ski -a -o stavbe-
niški, stavbarski

arhitektonika -e ž  [gl. arhitekt] 1. nauk o
stavbarstvu, 2. fig.  umetniška skladnost
delov kake celote; notranja zgradba
česa (~ romana, skladbe); arhitektonski
-a -o ali  arhitektoničen -čna -o v skladu
z arhitektoniko

arhitektura -e ž  [lat. architectura  iz gr.)
1. stavbarstvo, stavbarska umetnost (in
znanost), njen predmet je smotrno in
estetsko oblikovanje prostora po dolo¬
čeni, konkretni nalogi, 2. slog, vrsta
zidave (gotska ~)

arhitrav -a m  [arhi- + lat. trabs  bruno]
glavna greda, sloneča na vrhnji plošči
(abakusu) stebrov v antičnih zgradbah
(arhit.)

arhiv -a m [lat. archivum iz  gr. archeiol
prostor za hranjenje drž. listin] 1. zbirka,

arhivalen

65

arktičen

navadno starih listin, pisanih spome¬
nikov itd., 2. ustanova, oddelek v usta¬
novi ali prostor za hranjenje listin ipd.;
arhivski -a -o ki se tiče arhiva
arhivalen -lna -o [gl. arhiv] sloneč na arhi-
valijah; arhivdlije -ij i mn.  listine, spisi
■W., ki jih hranijo v arhivu
arhivalističen -čna -o [gl. arhiv] ki se tiče
arhivalistike; arhivalistika -e ž nauk o
arhivih

arhivar -ja m  [gl. arhiv] kdor upravlja arhiv
arhont -a m  [gr. archon, archontos  iz
orchein  vladati] v starih Atenah eden
°d devetih najvišjih upravnih dostojan¬
stvenikov, izvoljen za eno leto (po od-
pravi kraljestva)

Arifidna -e ž  [gr. Ariadne ] v stgr. mit. hči
kralja Minosa, ki je s klobčičem niti
Pomagala atenskemu junaku Tezeju
najti izhod iz labirinta ;/tg. Ariadnina nit
vodilna nit, rešilno sredstvo, ki pomaga
najti izhod iz težav

arianizem -zma m  [lat. arianus  arijanec,
+ -izem] arijanstvo, nauk aleksandrij¬
skega duhovna Arija, obsojen na cer¬
kvenem zboru v Niceji 1. 325 (Arij je
spodbijal kršč. nauk o sv. Trojici s
trditvijo, da Kristus ni bil popoln bog)
ar,Ja  'P ž [ital. aria  zrak; napev] 1. pesem,
s Pev, 2. samospev; samospev s spremlja¬
njem instrumentov (navadno samospevi
JI °Perah in operetah), 3. napev
■Janec -nca m  [lat. arianus]  pristaš Ari-
jev e g a  arijanstva

*iec -j ca m  [j z s ]jt ar y a  gospod; tako so
s® nazivali indoevropski prebivalci Pred-
?Jp Indije in vzhodne Perzije] pripadnik
■ndoevropske skupine narodov (mednje
sodijo skoraj vsi evropski narodi razen
°askov, Madžarov, Fincev idr.); arijski
'S -o indoevropski (v pogledu rasne,
Ptemenske pripadnosti; nem. nacisti so
“Porabljali besedo predvsem v pomenu:
nejudovski, nesemitski)
ristarh -a m  [iz gr.] ime aleksandrinskega
kritika in slovničarja, ki je izdal s ko¬
mentarji mnoga dela klasičnih piscev:
Homerja, Pindarja itd ,;fig.  aristarh -a m
oister, učen, a skoraj prestrog kritik in

sodnik

aris tokracija -e i [gr. aristokratia  iz aristos
“aj boljši, kratein  vladati] 1. vladavina

5  ~~ Slovar tujk

plemstva, pri Aristotelu oblika države,
v kateri vlada plemstvo, 2. plemstvo,
plemiški stan; fig.  privilegirana družbena
plast; aristokracijski -a -o ki se tiče
aristokracije, plemski

aristokrat -a m  [gr. aristokrates]  plemič,
plemenitaš; pripadnik aristokracije; ari¬
stokratski -a -o plemiški, plemenitaški;
fig.  oholo domišljav

aristokratizem -zma m  [aristokrat +
-izem] ohola domišljavost in prezir do
ljudstva (tudi v lil. pomenu, npr. pri
Nietzscheju)

aritmetičen -čna -o [gr. arithmetikos  iz
arithmos  število] številčen; računski; na
aritmetiko se nanašajoč; aritmetična
progresija vrsta števil z vedno enako
razliko, npr. 1, 5, 9, 13 itd., gl. geo¬
metrična progresija; aritmetika -e ž  1 . del
matematike, ki preučuje lastnosti števil,
2. računanje s posebnimi števili (v naspr.
z algebro)

aritmičen -čna -o [gr. a  ne-, rhythmos
enakomerno gibanje] neenakomeren,
nepravilen (~i utrip); aritmija -e ž
1. pomanjkanje ritma; neurejeno, neena¬
komerno gibanje; fig.  neskladje, 2. ne¬
enakomerno, nepravilno utripanje srca
(med.)

aritmogrif -a m  [gr. arithmos  število,
griphos  rib. mreža; uganka] računska
uganka

aritmologija -e ž [gr. arithmos  število, +
-logija] nauk o lastnostih števil

arkada -e z [fr. areade  iz lat. arcus  lok]
1. svod, obok, 2. obokano stebrišče ali
hodnik (arhit.)

arkanum -a m  [iz lat. arcanus  skriven]
1. skrivnost, 2. v srednjem veku skriven
pomoček ali zdravilo, ki ozdravlja vse
bolezni, prim. panaceja

arkebuza -e i [fr. arquebuse]  težka, stalin¬
ska puška na kremen, prednica muškete
in današnje puške; arkebuzir -ja m  stre¬
lec z arkebuzo

arktičen -čna -o [gr. arktikos  fig. severen,
v zvezi z ozvezdjem Velikega voza na
skrajnem severu, tudi: »Velikega med¬
veda«, iz arktos  medved] severen, ob
severnem tečaju ležeč; Arktika -e z pod¬
ročje ob severnem tečaju, naspr. Ant¬
arktika

arkus

66

artcriosklerotičen

arkus -a m  [lat. arcus]  lok (mat.)
armada -e i [Špan. armada  iz lat. armata  iz
armatus  oborožen] 1. prvotno — v Špa¬
niji — oborožene sile, zlasti bojna mor¬
narica (tako se je imenovala »nepre¬
magljiva« mornarica Filipa II.), 2. danes
a) v širšem pomenu: vojska, vse oboro¬
žene sile države sploh, b) v ožjem: stra¬
teška operativna enota iz 3—4 pehotnih
divizij itd.; fig.  vsi, ki jih veže kaj
skupnega (~ brezposelnih); armaden
-dna -o na armado se nanašajoč (~i
general)

armatura -e ž  [lat. armatura]  1. oprava,
oprema; bojna oprava; oborožitev,
2. oboj, prevleka; oklep, varovalna
plošča ali naprava (tehn.), 3. skupek
sestavnih delov železobetonske konstruk¬
cije

armija -e z [fr. armee  iz lat.] gl. armada, 2. b)
armiran -a -o [iz lat. armare  oborožiti;
opremiti] opremljen; utrjen, okrepljen;
armirani beton z železno konstrukcijo
utrjeni beton; armirati -am opremiti,
npr. z armaturo; okrepiti, utrditi, po¬
večati moč ali nosilnost, npr. dati med
beton železo

arnika -e i  [nlat. arnica,  etimol.?] 1. v bot.
črvivec, brdnja (domača zdravilna rastli¬
na), 2. zdravilo iz nje
aroganca -e i [lat. arrogantia]  ošabnost,
oholost, objestnost; predrznost; brez¬
obzirnost; aroganten -tna -o ošaben,
ohol; objesten; predrzen; brezobziren
aroma -e ž [gr. aroma  vonj] prijeten, včasih
pikanten vonj (ali okus) nekaterih dišav
in drugih rastlinskih snovi; aromatičen
-čna -o lepo, prijetno dišeč, prijetno
vonjav, prijetnega vonja (ali okusa)
aromatik(um) -a m, mn. nav.  aromatika -ik
s  [nlat. aromaticum  iz gr.] nasladilo, pri¬
jetno dražilo

aromatizirati -am [gl. aroma] dati aromo
arondacija -e i [iz fr. arrondir  zaokrožiti,
iz rond  okrogel] zaokrože(va)nje, za¬
okrožitev, zlasti razdrobljenih zemljišč
(agrotehnični ukr ep, s katerim se ustvarja
enoten zemljiški kompleks); arondlrati
-am zaokrožiti (zemljišče ali posest),
izvesti arondacijo

arondisma -ja m  [iz fr.] gl. arrondisse-
ment

arpeggiato f/arpedža'to/ ital. iz ar pa  harfa]
prisl,  v glas. razloženo, v razloženih
akordih (kot pri harfi)
arpeggio -gia m  /arpe'džo -a/ ital. v glas.

1. igranje v razloženih akordih (kot pri
harfi), 2. razloženi akord

arrondissement -a m  [/arodisma' -ja/ fr. iz
arrondir  zaokrožiti] 1. okraj, upravna
enota v Franciji, del departementa,

2. upravna enota, del občine v fr.
mestih

ars [lat. ars, artis,  mn. artes]  1. spretnost;

veščina, umetelnost, 2. umetnost
ars amandi /ars aman'di/ lat. umetnost,
kako je treba ljubiti

ars longa, vita brevis /ars lon'ga, vi'ta
bre'vis/ lat. pot do znanja (= umetnosti)
je dolga, življenje pa kratko (Hipokrat)
ars poetica /ars poe'tika/ lat. pesništvo,
umetnost pesnikovanja
aršln -a m  [rus. iz tur.] ruski laket, vatel,
seženj, stara ruska dolžinska mera:
0,7112 m

artefakt -a m  [lat. ars, artis  veščina; umet¬
nost, factus  narejen] 1. umeten izdelek,
tj. izdelek človeške roke (v naspr. z
naravnim), 2. v histologiji: umetno
povzročene spremembe na tkivu
artel -a m  [rus.] 1. delavska ali obrtniška
zadruga v carski Rusiji, 2. najpreprostej¬
ša oblika skupnega dela v kmetijstvu
ZSSR (socioI.)_

Artemida -e ali  Artemis -de ž  [gr. Artemis]
v stgr. mit. Zevsova hči in Apolonova
sestra, boginja meseca, pozneje polj,
gozda in lova (upodabljali sojo z lokom,
tulom puščic in košuto)
arterialen -Ina -o [fr. arteriel iz  gr.] po
arterijah se pretakajoč; arterialna kri
svetlo rdeča kri s kisikom iz arterij
arterializacija -e i [gl. arterija] presnova
venozne krvi v arterialno v pljučnih me¬
hurčkih (med.)

arteriitis -a m  [arteri(ja) + -itis] vnetje žil
utripalnic (med.)

arterija -e ž  [gr. arteria]  v anat. (žila) utri-
palnica, odvodnica; fig.  glavna pro¬
metna žila (cesta, reka, železnica); arte¬
rijski -a -o ki se tiče arterij
arteriosklerotičen -čna -o [arteri(ja) + skle¬
rotičen] bolehajoč za arteriosklerozo;
arterioskleroza -e ž  zaapnitev žil (med.)

67

artes liberales

asanacija

ar tcs liberales /ar'tes liberafies/ lat. »svo¬
bodne umetnosti«, vede, pri katerih snuje
predvsem duh, ne pa ročna spretnost;
aleksandrinska šola je določila sedem
takih umetnosti, ki so ostale ves srednji
v ek osnova klasične šole: gramatika,
retorika, poetika, filozofija, aritmetika
in geometrija, muzika, astronomija
arteški ali  artezijski vodnjak [fr. puits
artčsien,  po grofiji Artois v Franciji,
Kjer so imeli zgodaj take vodnjake]
izvrtan vodnjak, iz katerega teče voda
kot iz studenca zaradi pritiska više
ifžečih vodnih plasti

artičoka -e ž  [iz stital. articiocco]  v bot.
osatu podobna južna rastlina in njen
plod, tj. užitni, mesnati listi njenih
cvetnih glavic

artilicialen -lna -o [lat. artificialis  iz ar s
umetnost] 1. umetniški, umetnosten;
Pejor.  nenaraven, izumetničen, 2. ume¬

ten.

, umetno napravljen, gl. artefakt
artikel -kla m  [fr. article  iz lat. articulus
elenek] 1. člen, odstavek (v pravilih ali
Pravnem besedilu), 2. predmet, po¬
trebščina, blago (trgovski <—), 3. v slovn.
člen, spolnik, npr. »le« v francoščini,
4. članek, sestavek

artikulacija -e i [lat. arliculatio  iz articulus
členek] 1. v anat. sklep, navadno; arti-
ttulus, 2. oblikovanje glasov, izreka, iz-
govor (slovn.); artikulacijski -a -o ki se
tiče artikulacije

artikuliran -a -o [gl. artikulacija] izobliko-
Van > (zavestno) razčlenjen; artikulirati
' a m oblikovati glasove, izgovarjati, iz¬
rekati

artikulus -a m  [lat. articulus  členek] sklep
(anat.)

artilerija -e z [fr. artillerie  iz stfr. artillier
oskrbeti s stroji] 1. prvotno: celotnost
v 9jaških strojev in priprav sploh, 2. top-
btštvo, a) vrsta vojske in oborožitve,
o) veda, ki se s tem ukvarja; artile-
J.f*i -a -o topniški
artuerist -a m [gl. artilerija] topničar; arti-
'9 r * s t°vski -a -o topničarski
i' st  -a m  [fr. artiste  iz ari  umetnost]
b umetnik (glasbenik, igralec...), 2. fig.
kdor virtuozno obvlada tehnično plat
kake umetnosti ali spretnosti, 3. cirkuški
*§ralec; glumač; artističen -čna -o

umetniški, umetnosten;/)^, izumetničen;
pejor.  glumaški

artium liberalium magister /ar'tium li-
bera'lium magis'ter/ lat. »mojster svo¬
bodnih umetnosti«, srednjeveški aka¬
demski naslov (kot današnji doktorat)
artizem -zma m  [artističen) + -izem)

1. izumetničenost, npr. v pretiranem
poudarjanju izraznih sredstev umetnosti,

2. virtuozno obvladovanje tehničnega
elementa v umetnosti

artra-, artro- [gr. arthron  sklep] v sestav¬
ljenkah, npr. artralgija
artralgija -e i [artr(a)- + -algija] bolečine,
trganje v sklepih (med.)
artritis -a m  [artr(a)- + -itis] vnetje sklepa
ali sklepov (med.)

arza -e ž  [gr. arsis  dvig, iz airein  dvigniti]

1. poudarjeni del stopice (prvotno ne-
poudarjeni del); poudarek na stopici,

2. v glas. nepoudarjeni del takta
arzen -a m  [lat. arsenieum  iz* gr. arsenikos

moški] sivkasta, krhka, zelo strupena
prvina, v industriji in zdravilstvu
arzenal -a m  [ital. arsenale  iz ar. dar
assina'ah  delavnica] 1. skladišče za orož¬
je in vojaške potrebščine, zlasti v pri¬
staniščih;//^. velika, raznovrstna zaloga
česa, 2. orožarna, delavnica ali tovarna
za orožje

arzenat -a m  [arzen + -at] sol arzenove
kisline

arzenid -a m  [arzen + -id] spojina arzena
s kako prvino

arzenik -a m  [gl. arzen] mišnica, hud strup,
največkrat za miši in podgane (arzenov
trioksid)

arzenit -a m  [arzen + -it] sol arzenaste
kisline

As (arzen) znak za kem. prvino
as -a m  [iz lat. as, assis]  1. strim. utežna in
denarna enota, 2. stara lekarniška utežna
enota, 3. igralna karta z enim znakom in
naj večjo vrednostjo (pikov ~); fig.
zmožen človek, npr. dober športnik ali
pilot, ki se odlikuje v letalskih bitkah,
4. glas, za pol tona nižji od a (glas.)
asanacija -e i [lat. assanatio  iz sanus  zdrav]
izboljšanje nezdravih zdravstvenih, zlasti
javnih higienskih razmer; asanirati -am
izboljšati, ozdraviti (zdravstvene raz¬
mere)

ascendenca

68

asindctičen

ascendenca -e ž [nlat. ascendentia  iz lat.
ascendere  iti, vzpenjati se] dviganje,
vzpenjanje, v naravosl., 1. izvir po pred¬
nikih, 2. sorodstvo po rodu »navzgor«,
tj. po prednikih, 3. predniki (naspr.
descendenca)

ascendent -čnta m  [iz lat. ascendens]  so¬
rodnik »navzgor«, prednik: ded, pra¬
ded...

ascetika -e ž  [iz gr.] gl. asketika
aseblja -e ž  [gr. asebeia  iz a  ne-, sebas
spoštovanje] brezbožnost, nespoštova¬
nje ali nepriznavanje bogov, prim. ase-
bične procese proti Sokratu, Anaksagori
itd. v starih Atenah

aseksualen -Ina -o [gr. a  ne-, + seksualen]
nespolen, brezspolen; fig.  spolno hladen
ali brezčuten

asekuracija -e r [iz nlat. assecurare  zago¬
toviti] zavarovanje za primer nesreče,
vloma, požara ipd.

asekurant -a m  [iz nlat.] zavarovalec, kdor
koga zavaruje; asekurat -a m  zavaro¬
vanec, kdor se za kaj zavaruje
asekurirati -am [iz nlat.] zavarovati
asentacija -e ž  [iz lat. assentatio  iz assentire
pritrjevati v čem] 1. (priliznjeno) pri¬
trjevanje, odobravanje, 2. novačenje,
potrjevanje k vojakom (v nekdanji
Avstro-Ogrski); asentirati -am 1. pritr¬
diti, odobravati, 2. potrditi za vojaka
asepsa -e ž  [gr. a  ne-, + sepsa] brezkužje;
brezkužnost

aseptičen -čna -o [gr. a  ne-, + septičen]
brezkužen, nekužen, čist; ki se tiče
aseptike; aseptika -e ž 1. način, metoda
razkuževanja, 2. oddelek v bolnišnici
asertoričen -čna -o [nlat. assertorius  iz lat.
asserere  trditi] v logiki: prosto trdilen,
tj. mnenje ali sodba, ki kaj trdi ali za¬
nika, a izključuje nespodbitnost trditve,
naspr. apodiktičen

asesor -ja m  [lat. assessor  iz assidere  sedeti
poleg] prisednik, npr. na sodišču; po¬
rotnik

asfalt -a m  [gr. asphaltos]  1. ime za razne
bituminozne snovi, npr. za zemeljsko
smolo (za asfaltiranje cest, izolacijo
zidov ipd.), 2. tlak, zalit s tio smolo;
asfalter -ja m  kdor asfaltira; asfaltirati
-am zali(va)ti z zemeljsko smolo; delati
asfaltni tlak

asfiksija -e ž [gr. a  ne-, sphyxis  utripanje]
1. prenehanje ali ponehavanje utripa¬
nja (žile), 2. globoka nezavest ali zadu¬
šitev zaradi pomanjkanja kisika v krvi
asigmatičen -čna -o [gr. a  ne-, + sigmati-
čen] brez črke »s« (filol.)
asignacija -e i [fr. assignation  nakazilo,
iz lat. assignare  nakazati] (denarno) na¬
kazilo; (pismeni) nalog za izplačilo;
asignacijski -a -o ki se tiče asignacije
asignant -a m  [gl. asignacija] kdor izda
asignacijo; asignat -a m  oseba, na ka¬
tero je asignacija izdana; asignatar -ja m
koristnik v asignaciji označene vsote
asignati -ov m mn.  [fr. assignals]  denarni
boni v Franciji iz časov fr. revolucije
1. 1789 (njihovo kritje je bila vrednost
zaplenjenih posestev)

asignirati -am [lat. assignare  nakazati] na¬
kazati z denarnim nakazilom; izdati
izplačilni nalog

asimetričen -čna -o [gr. a  ne-, + simetričen]
nesimetričen, nesomeren; asimetrija -e ž
nesomernost

asimilacija -e i [lat. assimilatio  iz as  = ad  k,
similis  podoben] 1. prilagajanje, prila¬
goditev, 2. usvajanje (bot.), 3. presnova,
presnavljanje snovi, ki prihajajo v orga¬
nizem (biol.), 4. jezikovno prilikovanje
glasov (slovn.), 5. priličitev, stapljanje
enega naroda z drugim; raznarodovanje
(polit.); asimilacijski -a -o ki se tiče
asimilacije; asimilacijska politika poli¬
tika raznarodovanja narodnih manjšin
asimil&t -a m  [gl. asimilacija] usvojek, or¬
ganska snov, nastala pri asimilaciji
asimilirati -am [gl. asimilacija] 1. prila¬
gajati, 2. usvajati, 3. presnavljati, 4. pri-
ličiti, predelati; raznaroditi; asimilirati
-am se prilagoditi se; priličiti se
asimpatičen -čna -o [gr. a  ne-, + simpa¬
tičen] zoprn, neprijeten, nesimpatičen;
asimpatija -e i zoprnost, nesimpatičnost,
naspr. simpatija

asimptota -e ž  [iz gr. asymptotos  iz a  ne-,
symptotos  ki se sklada] v geom. tangenta
v neskončnem, premica, ki se stalno
približuje krivulji, a je nikoli ne doseže
(simbol človeškega hrepenenja, ki ni¬
koli ne doseže svojih smotrov)
asindetičen -čna -o [gr. a  ne-, syndetos  po¬
vezan] nevezan, brezvezen; asindeton -a

asinhroničen

69

aspiracija

m  brezvezje, 1. opuščanje veznika med
stavčnimi členi ali stavki, 2. pesniški
ukras, npr.: Visoki, nizki, stari, mladi,
zmagalca videli bi radi...

asinhroničen -čna -o, asinhronski -a -o,
asinhronizem -zrna m  [iz gr.] gl. asinkro-
ničen...

asinkroničcn -čna -o ali  asinkronski -a -o
[gr. a  ne-, + sinkroničen] nesočasen,
neistočasen, raznočasen; asinkronizem
-zma m nesočasnost, neistočasnost

asinus ad lyram /a'zinus ad lu ram/ lat.
»osel pri liri«, o človeku, če se je lotil
dela, ki mu ni kos

asistenca -e ž  [nlat. assistentia  iz lat.
assistere  pomagati] 1 . navzočnost; sprem¬
ljanje; spremstvo, 2. pomoč, npr. pri
operaciji; podpora

asistčnt -enta m  [iz lat. assistere  pomagati]
Pomočnik, kdor asistira, npr. zdravniku
Pri operacijah ali profesorju pri znan¬
stvenem delu

asistirati -am [lat. assistere  pomagati]
navzoč biti, pomagati, ob strani stati
komu

askdr -a m, nav.  v mn.  askari -ov [ar. askar
vojak] redne čete, sestavljene iz doma-
£’ n ov v Vzhodni Afriki
askarida -e ž  [iz gr.] gl. askaris
askaridiaza -e z  [askarid(a) + -iaza] gli-
stavost (med.)

as karis - a  m [gr. askaris  glista] otroška
(črevesna) glista

. et  -a m [gr. asketes  kdor se uri v čem,
lz  askein  uriti se] 1. kdor goji askezo,
s Pokornik; menih — puščavnik, 2. fig.
nravno močan človek, ki se je odrekel
(mnogim) življenjskim užitkom; asketski
'a -o spokorniški; ki se tiče askeze
asketičen -čna -o [gr. asketikos}  spokor-
niški; sloneč na asketiki; asketika -e ž
pouk ali knjiga o askezi
keza -e ž  [gr. askesis  vaja v čem] 1. spo¬
korniški način življenja (včasih s trpin¬
čenjem telesa in odrekanjem, npr. v
Zgodnjem krščanstvu); samozatajevanje,
zatajevanje samega sebe, 2. vzdržnost
j edi ’ Pijače...)

a ep i° s  'P ia m  [iz S 1 -! Eskulap
“Skorbinska kislina [gr. a  ne-, skorb(inski)
'Z skorbut] protiskorbinska kislina ali
vitamin (= vitamin C)

asociacija -e ž  [nlat. associatio  iz lat.
associare  vezati] 1. druženje, vezanje;
združevanje, združitev, 2. zveza, zdru¬
ženje, družba, društvo (polit., trg.),

3. spajanje molekul v sestavine (lcem.),

4. miselna zveza, povezava sorodnih
misli in predstav; asociacija misli du¬
ševna zakonitost, po kateri ena misel
ali predstava pobudi drugo zaradi neke
zveze (psihol.)

asocialen -lna -o [gr. a  ne-, +  socialen]
nesocialen, nedružben, brez čuta do
soljudi in do skupnosti; fig.  sebičen,
netovariški; razbrzdan; asocialnost -i ž
nesocialnost

asociativen -vna -o [gl. asociacija] zdru¬
žujoč, združljiv, združevalen; na aso¬
ciaciji sloneč

asociirati -am (se) [lat. associare  vezati]

1. vezati, družiti, združevati (sorodne
pojme, predstave ipd.), 2. združiti (se),
pridružiti

asonanca -e ž  [nlat. assonantia  iz lat. ad  k,
sonus  glas] 1. v metr. samoglasniški stik,
Rana ura, zlata ura (vrsta nepopolne
rime), 2. ponavljanje glasovnih figur v
kaki glasbeni misli

asortiment -enta m  [fr. assortiment  iz d
po, sorte  vrsta] 1. sestava; razvrstitev,

2. izbira blaga po vrstah in kakovosti;
fig.  zaloga blaga; asortirati -am razvr¬
stiti, urediti (po vrstah in kakovosti);
razdeliti, porazdeliti (blago), odbrati

asparagus -a ali  asparagus -a m  [lat. aspa-
ragus  iz gr.] v bot. 1. beluš, špargelj,
2. zimzelena lepotna rastlina iz družine
lilij

aspekt -a m  [lat. aspectus  iz aspicere  po¬
gledati] 1. prvotno: razporeditev ne¬
besnih teles (kot se kaže človeškemu
očesu); fig.  pogled; videz; vnanjost,
vnanje lice; prizor; stališče, vidik, 2. gla¬
golski vid (slovn.)

aspidistra -e ž [nlat. iz gr. aspis  ščit] šči-
tovka, neka sobna rastlina

aspik -a m  [fr. aspic]  živica, hladetina
(kuh.)

aspiracija -e ž  [lat. aspiratio  iz aspirare
(v)dihati; hlepeti] 1. vdih, vdihavanje
(med.), 2. pridih (slovn.), 3. izsesavanje
zraka ali tekočin (tehn.), 4. fig.  priza¬
devanje; želja po čem; upanje na kaj

aspirant

70

aslromantija

aspirant -a m  [iz lat. aspirans ] 1. kdor se
za kaj — npr. za službo — poteguje
ali si za kaj prizadeva, 2. uradniški pri¬
pravnik

aspirata -e ž [lat. aspirata sc. littera]  v
slovn. pridihnjen, aspiriran glas: p h ,
t h , k" itd.

aspirator -ja m  [lat. aspirare  dihati; hlepeti]
1. sesalo, vrsta priprav za vsesavanje
plinov ali tekočin, 2. sesalnik za prah,
3. priprava za čiščenje žita
aspirin -a m  [tovarniško ime] bel, kristalast
prašek proti glavobolu itn.
aspirirati -am [gl. aspiracija] 1. vdihavati
(med.), 2. vsesavati (tehn.), 3. pridihniti
glas (slovn.), 4. fig.  težiti, gnati se za
čem; upati, čakati na kaj
assai /asa'i/ ital. prisl,  zelo, dosti, npr.

v glas.: allegro assai
assemblee [/asable'/ fr. iz assembler  zbrati]
1. shod, zbor(ovanje), 2. skupščina, npr.
Assemblče nationale (Narodna skupšči¬
na v Franciji)

Associated Press /asou'šietid preš'/ angl.

Združeni tisk, poročevalski urad v ZDA
astatičen -čna -o [gr. a  ne-, + statičen]
v fiz. nevezan na določeno lego, ne¬
nehno uravnotežen

asteničen -čna -o [gr. asthenikos  iz a  ne-,
sthenos  moč] telesno slaboten, šibek,
slabo razvit; izvirajoč od slabosti;
astenija -e ž  slabotnost, telesna šibkost
(med.); astčnik -a m  slabotnež, kdor je
slabotne postave

asterisk -a m  [gr. asleriskos,  dimin. od
aster  zvezda] tiskarska zvezdica (*), ki
opozarja bralca npr. na opombo pod
črto

aster(o)-, astro [gr. aster,  lat. astram
zvezda] v sestavljenkah, npr. astrofizika
asteroid -a m  [aster(o)- + -oid] v astr.
majhna zvezda premičnica, majhni, s
prostim očesom nevidni planeti, npr.
med Marsom in Jupitrom (~ Vesta),
gl. planetoid; asteroiden -dna -o v obliki
zvezde, zvezdnat

asteronim -a m  [aster(o)- + gr- onyma  ime]
podpis (namesto avtorjevega imena ali
psevdonima) s tremi zvezdicami: ***
astigmatizem -zrna m  [gr. a  ne-, stigma,
stigmatos  vbod, + -izem] 1. v opt. vrsta
sferne aberacije pri lečah in objektivih

(liki so jasni le v ospredju, v obrobju
pa se izmaličijo), 2. brezžariščnost, mot¬
nje v vidu zaradi nepravilne upognjenosti
roženice (med.)

astma -e ž  [gr. asthma  iz azein  težko dihati,
sopsti] v med. naduha, dušica, težka,
kratka sapa (huda, kronična bolezen
dihal); astmatičen -čna -o nadušen,
nadušljiv; astmatik -a m  nadušljivec
astra -e i [iz gr. aster  zvezda] vrsta lepotne
cvetlice (bot.)

astralian -a m  [rus. po mestu Astrahan ob
Kaspijskem morju] 1. dragoceno kodra¬
sto krzno astrahanskih jagnjet, 2. temu
krznu podobna plišasta tkanina
astralen -lna -o [lat. astralis  iz astrum
zvezda] 1. zvezden, ki se tiče zvezd, 2. iz
vesolja izvirajoč; fig.  breztelesen (~o
bitje)

astro- [iz gr.] gl. aster(o)-
astrofizika -e ž [astro- + fizika] astro¬
nomska fizika, preučevanje fizikalnih
lastnosti in pojavov nebesnih teles
astrofotografija -e ž  [astro- + fotografija]

1. fotografiranje nebesnih teles, 2. tak
posnetek, 3. fotografske metode v astro¬
nomiji

astrognozija -e ž [astro- + gr. gnosis  zna¬
nje] poznavanje zvezd
astrograf -a m  [astro- + -graf] 1. priprava
za risanje astronomskih zemljevidov,

2. priprava za fotografiranje zvezd
astroida -e ž  [astro-, prim. -oiden] vrsta kri¬
vulje, podobne četverokraki zvezdi
(mat.)

astrolabij -a m  [gr. astrolabon  iz aster
zvezda, labis  ročaj] zvezdomer,-starinska
naprava za določanje položaja in višine
zvezd (zamenjala sta ga kvadrant in
sekstant)

astrolatrija -e i [astro- + gr. latreia  služba;

bogoslužje] oboževanje, čaščenje zvezd
astrolog -a m  [gr. astrologos]  zvezdar, zve¬
zdogled, kdor se ukvarja z astrologijo;
astrologija -e ž zvezdarstvo, zlasti v
srednjem veku razširjena lažna veda, ki
je napovedovala človekovo usodo in
prihodnost po položaju zvezd (opirala
se je na mnenje, da zvezde vplivajo na
zemeljsko življenje)

astromantija -e i  [astro- + gr. manteia
prerokovanje] prerokovanje iz zvezd

atentat

astrometcr

astromčter -tra m  [astro- + -meter] pri¬
prava za merjenje svetlobe nebesnih teles
astronavt -a m  [astro- + gr. nautes  mornar]
vesoljar, vesoljec = vesoljski letalec
(= kozmonavt); astronavtika -e ž  poleti
v vesolje in nauk o tem
astronom -a m  [gr. astronomos ] zvezdoslo-
vec > kdor se ukvarja z astronomijo;
astronomija -e ž  zvezdoslovje, zvezdo-
znanstvo, znanost, ki preučuje naravo,
zgradbo, gibanje, položaj itd. nebesnih
teles; astronomski -a -o zvezdosloven, na
astronomiji sloneč; fig.  velikanski, ne¬
znansko velik (~o število); astronomska
enota oddaljenost Zemlje od Sonca
<= 149,500.000 km)

astroskop - a m  [astro- + -skop] vrsta
daljnogleda za opazovanje zvezd; astro-
skopija -e i opazovanje zvezd, zlasti z

daljnogledom

asumirati -am [lat. assumere  iz ud  k, sumere
vzeti] 1. (s)prejeti (~ obveznost), 2. (pre)-
vzeti, vzeti k sebi, 3. dojeti, razumeti kaj;
^ntnpcija -e ž 1. privzetje, 2. vnebovzetje
(Marijino vnebovzetje pri katol.)
asylum ignorantiae /azii'lum ignoran'cie/
»zatočišče neznanja«, pojem, ki ga
kdo uporablja, če mu zmanjka znanstve¬
nih dokazov

aseleen - a m  [f r . aclieuleen,  po nahajališču
t>t. Acheul pri Amiensu] tretje razdobje
starejše kamene dobe; zanjo je značilno
Preprosto kamnito orodje, prim. pre-

šeleen,šeleen

kenaz -a m, nav.  v mn.  aškenazi -ov [hebr.
P° Aškenazih, nekem srednjeazijskem
ljudstvu, po katerem so Judje imenovali
Nemčijo] Judje iz Rusije, Nemčije in
Poljske, priseljeni v 14. stol., prim.
sefard

■at -a m  [iz lat. -atus, -atum]  pripona v zlo-
f ?® n kah, npr. sulfat, nitrat
taka -e ž  [fr. attaque  iz attaquer  napasti]
n apad; naskok; atakirati -am napasti,
naskočiti koga

"lamin -a m  [rus. iz nem. Hauptmann]
naslov nekdanjih kozaških poveljnikov,
Prtni. hetman

tanazija -e ž  [gr. athanasia  iz a  ne-,
manatos  smrt] nesmrtnost (relig.); ata-
aatizem -zrna m  vera (nauk) o nesmrtno¬
sti duše

ataraksija -e ž  [gr. ataraxia  iz a  ne-, ta-
rassein  vznemirjati] ravnodušnost, du¬
ševni mir, najvišji smoter stgr. stoikov
ataše -ja m  [fr. attache  iz attacher  prive¬
zati; dodati] »pribočnik«, vojaški, ti¬
skovni itd. strokovnjak pri diplomat¬
skem predstavništvu ali odposlanstvu
atavističen -čna -o [iz lat. atavus  praded]
podedovan; na atavizmu sloneč; ata¬
vizem -zma m  v biol. dedovanje ali po¬
javljanje značilnosti davnih prednikov,
tudi pri živalih in rastlinah
atehnija -e ž  [gr. a  ne-, techne  spretnost]
nespretnost, nerodnost, npr. kirurga
ateist -a m  [gr. a  ne-, + teist] brezbožnik,
kdor ne veruje v boga, pristaš ateizma;
ateističen -čna -o brezbožen, brezbož-
niški, bogotajski; ateizem -zma m  brez-
božje, brezbožništvo, zanikanje boga in
nadnaravnih sil, zavračanje verskih
naukov sploh

atelje -ja m  [fr. atelier]  delavnica (umet¬
niški, fotografski ~)
atematičen -čna -o ali  atematski -a -o
[gr. a  ne-, + tematičen] brezpriponski,
s sedanjiško osnovo brez pripone (■—i
glagoli: dam, jem, vem, sem)
a tempo /a tem'po/ ital. ravno prav, o pra¬
vem času; v glas. z isto hitrostjo (kot
prej)

Atena -e ž [gr. Athene ] v stgr. mit. boginja
modrosti, umetnosti, vojne itd., hči
najvišjega boga Zevsa, ki mu je skočila
iz glave kakor modra misel; pri Rimlja¬
nih Minerva

atenej -a m  [gr. Athenaion  v starih Atenah
svetišče boginje Atene, kjer so pesniki
in filozofi brali svoja dela] 1. v starem
Rimu podporna ustanova, namenjena
pospeševanju znanosti in umetnosti
(ustanovil jo je cesar Hadrijan), 2. (A-)
naslov leposlovnih revij, 3. visoka
šola

atentat -a m  [fr. attentat  iz lat. attentare
poizkusiti; sedanji pomen iz nem.
Attentater,  po atentatu na pruskega
kralja Friderika Viljema IV.] 1. prvotno:
nasilno poseganje v tuje pravice, 2. danes
zlasti: poizkus umora iz polit, razlogov;
fig.  napad (na življenje, čast, pravice...);
atentator -ja m  kdor izvrši atentat; na¬
padalec

a (ergo

72

atom

a tergo /a ter'go/ lat. na hrbtu, na zadnji
strani, npr. menice

aterirati -am [fr. atterrir  iz a  na, tene
zemlja] spustiti se na zemljo; pristati
(z letalom, ladjo...)

atermalen -lna -o [gr. a  ne-, + termalen]
neprepusten za toploto
atest -a ali  atcstat -a m  [iz lat. attestari
izpričati, iz testis  priča] pismeno po¬
trdilo ali izvid; izpričevalo (o dovršenih
šolah, službi ipd.); atestirati -am (pi¬
smeno) potrditi, izpričati kaj
aticizem -zma m  [iz gr. attikismos,  po Atiki,
stgr. pokrajini z glavnim mestom Atene]
1. jezikovna posebnost stare atiške
grščine, 2. izbrano, kulturno izražanje,
3. atiška domiselnost in duhovitost
(atiška sol)

atipičen -čna -o [gr. a  ne-, + tipičen] ne¬
navaden, neobičajen, neznačilen; izje¬
men; nepravilen

atituda -e ž [fr. attitude  iz ital. attitudine
drža] 1. v upodablj. umetnosti položaj,
drža ali kretnja telesa, ki kaj izraža
(idejo, čustvo...); fig.  drža(nje); vede¬
nje, 2. v baletu stanje plesalke na enem
prstu (palcu)

Ati&nt -a m,  atlant -a m  [iz gr.] gl. Atlas,
atlas

Atlantida -e i [iz gr. Atlantis]  v starem
veku ime za bajeslovno deželo v Atlant¬
skem oceanu, ki da se je pogreznila
v morje (prvi jo omenja Platon)

Atlantik -a m  [lat. Atlanticum mare,  po
Atlasu, gorovju v Severni Afriki] At¬
lantski ocean med Evropo in Ameriko;
atlantski -a -o ki se tiče Atlantika in
Atlanta (atlanta); atlantska listina li¬
stina iz druge svetovne vojne (sprejeta
14. avgusta 1941 v zalivu Placentia
na Atlantiku), v kateri sta Churchill in
Roosevelt objavila vojne cilje Velike
Britanije in ZDA. Kasneje so se izjavi
pridružile tudi ZSSR, Jugoslavija itd.;
atlantski pakt gl. NATO
Atlas -anta ali  Atlant -a m  [gr. Atlas,
Atlantis ] v stgr. mit. ime polboga-velika-
na, ki nosi na ramenih zemeljsko oblo
(istili so ga z gorovjem v Severni Afriki);
fig.  atlas -anta ali  atlant -a m  kip veli¬
kana, ki nosi elemente hišnih pročelij,
balkone ipd.

atlas -a ali  atlant -a m  [iz gr. Atlas,  ker je
bil ta velikan mnogokrat upodobljen
na prvi strani teh knjig] 1. zemljevid,
zbirka zemljevidov ali drugih znanstve¬
nih risb in slik (anatomski ~), 2. noseč,
prvo vratno vretence, ki nosi glavo
(anat.), 3. vrsta metulja (zool.)
atlas -a m  [iz gr. Atlas]  1. vrsta vezave in
tkanina v taki vezavi (take tkanine imajo
gladko, svetlikajočo se površino), 2. vrsta
papirja

atlet -a m [gr. athletes  iz athlos  boj] bor(il)ec,
rokoborec (pri Grkih in Rimljanih po¬
klicni borec, tekmovalec na javnih
igrah); kdor goji atletiko; fig.  hrust,
korenjak, telesno krepko razvit človek;
atletski -a -o fig.  močan, krepko razvit
(~a postava)

atletika -e ž [gr. athletike]  vrsta telesnih
vaj, ki razvijajo moč in spretnost (go¬
jili so jih že stari Grki v gimnazijih);
v ožjem smislu: tek, skoki, plavanje,
met kopja...; težka atletika rokoborba,
boks, dviganje uteži... (Sp.)
atmosfera -e ž [gr. atmos  zrak, hlap,
sphaira  obla] 1. ozračje, zračna plast
okrog zemeljske oble; plinska plast
okrog drugih nebesnih teles (geogr.);
fig.  ozračje, življenjsko ali delovno
okolje; razpoloženje, 2. enota za zračni
tlak (fiz.); atmosferičen -čna -o ali
atmosferski -a -o ki se tiče atmosfere
atmosferilije -ij ž mn.  [nlat. atmosphaerilio
iz gr.] 1. padavine (dež, sneg, rosa),
2. skupno ime za vodo, kisik in ogljikovo
kislino, ki prihajajo iz atmosfere
atoksičen -čna -o [gr. a  ne-, + toksičen]
nestrupen

atol -a m, nav. v mn.  atoli -ov [angl. atoli
iz* malaj.] nizka koralna otočja, na¬
vadno v obliki podkve; največ v Tihem
in Indijskem oceanu
atom -a m  [gr. atomos  nedeljiv, iz a  ne-,
temnein  deliti, rezati] najmanjši, nede¬
ljivi — kot so mislili do 20. stol. — delec
kake prvine (sodobna fizika je ugotovila,
da je atom deljiv in da je zapleten sistem,
sestoječ iz pozitivnega jedra in negativ¬
nih elektronov, ki se sučejo okrog jedra;
v določenih pogojih ta jedra razpadajo
in sproščajo velikanske množine ener¬
gije); fig.  najmanjši delec česa; atomski

atomist

73

audi rem

-a -o ki se tiče atomov;//,?, zelo majhen;
atomska bomba bomba z atomsko ener¬
gijo in strahotnim učinkom (prvo so
V1 'gli Američani 6. avgusta 1945 na jap.
niesto Hirošimo); atomska energija ener¬
gija, ki se sprošča pri razpadanju atom¬
skih jeder; atomska teža število, ki
P°ve, kolikokrat je atom kake prvine
težji od l / le  teže vodikovega atoma;
atomski model model notranje zgradbe
atoma

atomist -a m  [gl. atom] pristaš atomizma;
atomistika -e ž  gl. atomizem

atomizacija -e ž [gl. atom] fig.  delitev,
drobljenje, razčlenjevanje na najmanjše
delce; atomizirati -am 1. deliti, (raz)dro-
biti na najmanjše delce, 2. v tehn. raz¬
pršiti (gorivo), 3. drobiti parcele (agr.)
tomizem -zma m  [atom + -izem] nauk
0  atomih, materialistična teorija, ki
Pravi, da sestoji snov iz najmanjših,
»nedeljivih« delcev — atomov (temelje
te teorije sta postavila stgr. misleca
Levkip i n  Demokrit)

ato^ S i ki " a -° [izgr ‘ ] gLatom

‘aien -lna -o [iz gr. atonos  iz a  ne-,

onos  zvok; mera; moč] v glas. brez-
onovski, brez določenega tonovskega
načina (atonalna glasba ne sloni na
obenem klasičnem tonovskem načinu,
Pt. duru ali molu);//?, zmeden, zmešan
t~a debata); atonalnost -i ž  breztonič-

atn°-? ( § la s.);//?. zmedenost

'cen -čna -o [iz gr. atonos ] 1. brezgla-
nm’ hrezzvočen, 2. oslabel, izčrpan;

ohlapen, mlahav (med.), 3. ncnaglašen
tslovn.); atonija -e ž 1. brezzvočje, 2. osla-

o el ost, izčrpanost; ohlapnost (med.),
nenaglašenost (slovn.)

° n< m, dtona m, mn.  atona, aton s [gl.
atonalen] beseda (enozložnica) brez na-
glasa

a  tont prix /a tu' pri7 fr. naj stane, kar
ah^’ P° vse J sili

‘•akcija -e ž  [lat. attractio  iz attrahere
/cči] privlačnost; vaba, zanimivost
'orkuška ~); zanimiv nastop na kaki
Prireditvi

"aktiven -vna -o [nlat. attractivus ] privla-
zanimiv

n "«t - a m  [[at. attributum  iz attribuere
Prideliti; pripisati] 1. v fil. lastnost, po¬

sebnost, bistvena značilnost pojava ali
predmeta, npr. gibanje kot atribut ma¬
terije, 2. prilastek, tj. stavčni člen, ki
pojasnjuje samostalnik (slovn.); fig.
pridevek, dodatek česa, 3. znamenje,
vnanji znak česa, npr. lira, atribut
pesništva; atributen -tna -o ki se tiče
atributa; prilastkov; atributiven -vna -o
prilasten, prideven; prilastkoven
atrij -a ali  atrium -a m  [lat. atrium]  1. vhod¬
no preddverje (vrsta portika) ali osrednji
prostor v strim. hišah, 2. veža, pred¬
dverje v kršč. bazilikah, 3. v anat.
(srčni) preddvor

atrofičen -čna -o [iz gr. atrophia  iz a  ne-,
trophe  hrana] 1. nerazvit, 2. ginevajoč,
sušeč se, 3. zakrnel, suh; atrofija -e ž
1. telesna nerazvitost zaradi slabe pre¬
hrane ali degeneracije, 2. ginevanje,
sušenje; suhotina, 3. zakrnelost, osla¬
belost (med.); atrofirati -am sušiti se,
kmeti (kak ud, vidni živec ipd.)
atropin -a m  [po stgr. sojenici Atropos, ki
pretrga nit življenja, + -in] zelo strupen
alkaloid iz volčje češnje (nlat. atropa
belladonna)  in sorodnih rastlin, v manjših
množinah ga uporabljajo tudi v zdravil¬
stvu; nekoč lepotilo za širjenje zenic
Atropos neskl. ž  [= gr. Neodvrnljiva] v
stgr. mit. tretja sojenica, neizprosna žena,
ki človeku pretrga nit življenja; gl.
parke

Au [lat. aurum  zlato] znak za kem. prvino:
zlato

au /o/ fr. člen v dajalniku za m. sp. edn.;

v raznih zvezah, npr. au comptant
au comptant /o kota'/ fr. v gotovini
au contraire /o kčtrsr'/ fr. nasprotno,
ravno narobe

au courant /o kura'/ fr. »na tekočem«, tj.

poznavajoč najnovejše dogodke
audace [/auda'če/ ital. iz lat. audax  drzen]
prisl,  v glas. drzno, pogumno
audaces fortuna iuvat /auda'ces fortu'na
ju'vat/ lat. pogumne podpira sreča (po
Vergilu)

audiatur et altera pars /audia'tur et al'tera
pars/ lat. naj se sliši tudi druga stran
(v pravnem pomenu: nihče ne sme biti
obsojen, dokler ni zaslišan)
audi rem /au'di rem/ lat. »poslušaj stvar«,
poslušaj, kako je bilo

aurea mediocritas

74

averz

aurea mediocritas /au'rea medio'kritas/ lat.
»zlata srednja pot«, srednja pot naj¬
boljša pot (Horac v »Odah«)
au revoir /o revoar'/ fr. na svidenje
aurora musis amica /auro'ra mu'zis ami'ka/
lat. »zarja je prijateljica muz« (tj. zna¬
nosti), rana ura, zlata ura
aut -a m  [angl. out  iz, zunaj] izraz pri nogo¬
metu, tenisu itd., kadar žoga preskoči
mejo igrišča (šp.)
aut — aut lat. ali —• ali
aut Caesar aut nihil /aut ce'zar aut ni'hil/
lat. »ali Cezar (tj. najvišji) ali nič«,
baje izrek Cesare Borgia
autos epha /autos' e'fa/ gr. dejal je on,
tj. učitelj, zadnji razsodnik (izrek pita¬
gorejcev, ki jim je bil on, tj. Pitagora,
zadnja beseda); fig.  obrazec za slepo
vero v avtoriteto

aut vincere aut mori /aut vin'cere aut mo'ri/
lat. ali zmagati ali umreti
aval -a m  [fr. aval  iz ital. avallo]  menično
jamstvo (trg.)

aviins -a m  [iz fr. avance]  predujem; na-
plačilo

avantgarda -e ž  [fr. avant-garde  prednja
četa] prva, prednja četa; vojaška pred¬
hodnica; fig.  prvi, vodilni odred (polit.);
najnovejša smer v umetnosti ipd.;
avantgarden -dna -o vodilen, kdor je
pred drugimi; najbolj napreden
avantgardist -a m  [iz fr. avant-garde ] vod¬
nik ;fig.  prvoborec; avantgardističen -čna
-o voditeljski; prvoboriteljski; kdor išče
nova pota v umetnosti ipd.
avanti /avan'ti/ ital. 1 . prisl,  prej; pred;

spredaj, 2. medni,  naprej!
avantura -e ž  [fr. aventure  iz lat. advenire
priti] prigoda, čudovit doživljaj; pusto¬
lovščina, tvegano početje
avanturist -a m  [gl. avantura] pustolovec;

avanturističen -čna -o pustolovski
avanzirati -am [nem. avancieren  iz fr.
avancer  pomakniti; napredovati] na¬
predovati v službi, biti povišan
avanzmd -ja m  [fr. avancement ] 1 . napredo¬
vanje v službi, 2. naplačilo, plačilo
vnaprej

avdicija -e i [lat. auditio  iz audire  slišati]
1. poslušanje, 2. presluška, poizkusni
nastop pevca ali igralca, 3. preizkušnja

glasovnih sposobnosti, npr. za napove¬
dovalca v radiu

avdienca -e ž  [lat. audientia  poslušanje]
uradni sprejem pri visokih osebnostih;
v avdienco iti h komu biti sprejet pri
predstavniku vlade, papežu ipd.
avdio -ia m  [lat. audio  slišim] slušni del
televizijskega prenosa
avdio- [lat. audio  slišim] v sestavljenkah,
npr. avdiometer

avdiogrdm -a m  [avdio- +  -gram] grafična
upodobitev občutljivosti sluha
avdiometer -tra m  [avdio- + -meter] pri¬
prava za preskušanje sluha
avdion -a m  [lat. audio  slišim] radijski spre¬
jemnik z eno elektronko
avdiovizualen -lna -o [avdio- + vizualen]
namenjen čutu vida in sluha, npr. pouk
z uporabo nazornih učil: flanelografa,
filma...

avditiven -vna -o [nlat. auditivus ] slušen,
na sluh se nanašajoč
avditor -ja m  [lat. , auditor  poslušalec]
1. prvotno prisednik pri sodišču (ki
samo posluša), 2. danes: vojaški sod¬
nik

avditorij -a m  [lat. auditorium]  1 . predaval¬
nica, 2. dvorana s poslušalci, 3. fig.
poslušalci, poslušalstvo
avditorius -a m  [iz lat. audire  slišati] slušni
živec (anat.)

ave /a've/ lat. medm.  zdrav! (bodi) pozdrav¬
ljen!

ave Caesar, morituri te salutant /a've ce'zar,
moritu'ri te salu'tant/ lat. »pozdravljen,
Cezar, na poti v smrt te pozdravljamo«,
tako so rimski gladiatorji v cirkusu
pozdravljali cesarje (po Suetoniju)
avenija -e ž  [fr. avenue  iz avenir  priti] široka
(velemestna) ulica z nasadi v Franciji,
Angliji itd.

Aventin -a m  [lat. Aventinus ] eden izmed
sedmerih gričev, na katerih je bil sezidan
stari Rim

averoist -a m  pristaš averoizma; averoizent
-zma m  filozofska smer, imenovana po
velikem arabskem mislecu Averr(h)oesu
iz 12. stol.; njegov nauk se nagiblje k
materializmu in panteizmu
averz -a m  [fr. avers  iz lat. adversus  sprednji]
lice, glava, sprednja stran kovanca ali
svetinje, naspr. reverz

»verzija

75

avstrofil

»verzija -e ž  [lat. aversio  odpor pred čim]
odpor, gnus pred kom ali čim; nenaklo¬
njenost do koga; čutim averzijo upira
se mi, zoprno mi je

Avgijev hlev [gr. Augeias  Avgija] v stgr.
m 't. strašno zanemarjeni hlev kralja
Avgija (kralj je imel namreč 3000 krav,
a  30 let niso izkidali gnoja iz hleva;
očistil ga je junak Herakles tako, da je
skozenj napeljal reko); fig■  kaj hudo

zanemarjenega

»vgment -enta m  [lat. augmentum  iz augmen-
tc fc  pomnožiti] vrsta povečevalnih obra¬
zil (slovn.)

»vgmentacija -e z [nlat. augmentatio]  po-
množevanje; pomnožitev; razmnoževanje
»vgmentativ -a m, mn. nav.  avgmentativa -iv
s  Mat. augmentativum]  povečevalnica,
beseda s povečanim pomenom, naspr.
deminutiv; avgmentativen -vna -o pove-
, cevalen

»vgur -a m  [lat. augur  iz* lat. avis  ptica,
gur  mož] strim. vedež in svečenik,
kl  je napovedoval prihodnost iz ptičjega
leta in drugih znamenj
avgust -a m  [lat. augustus  vzvišen; po
Prvem rim. cesarju Avgustu, ki je v tem

jnesecu umrl] veliki srpan, osmi mesec
leta

»'Ruštinec -nca m  [po sv. Avguštinu] vrsta
katol. redovnikov

‘ 'jaeija -e i [fr. aviation  iz lat. avis  ptica]
.® ta ls tvo  (v praksi)

'»tik -a m  [gl. aviacija] letalec; aviatika
'e ž nauk o letalstvu, letalstvo (veda)
»vion - a m  [f r , a vion]  letalo (= aeroplan);
avionski -a -o letalski (~a pošta)
v *sta /a vis'ta/ ital. na vpogled (menica,
Plačljiva - '

avi tami

-)

ninoza -e i [gr. a  ne-, + vitamin +
■pza] v med. bolezen zaradi pomanjka¬
nja vitaminov v hrani, npr. skorbut,
[ahitis...

avivirati - am  [fr. aviver  oživiti] poživiti
parve in lesk tkanin

lz » -e ž ali  avizo -a m  [ital. avviso  iz lat.

k, visus  pogled] obvestilo, naznanilo,
poročilo; (prometno) opozorilo; avi-
Zlr »ti -am obvestiti, naznaniti, sporočiti;
avt 13 -? 201 '!'’ opomniti v

KC! 1» -e i [lat. auctio  iz augere  večati]
Javna (raz)prodaja, dražba

avksiliaren -rna -o [lat. auxiliaris  iz auxili-
um  pomoč] pomožen
avla -e ž [lat. aula  dvorišče, dvor] 1. strim.
dvorišče, pozneje kraljevski dvor, danes,
2. velika, arhitektonsko lepa veža; slav¬
nostna dvorana, največ na visokih šolah
avreola -e i [lat. aureola,  dimin. od aurens
zlat] sij, žar, 1. svetniški sij na podobah
in kipih svetnikov (obdaja vse telo, prim.
nimbus), 2. fig.  sijaj, veličastje, ki koga
obdaja, 3. žarni venec okrog meseca,
ki nastaja zaradi lomljenja svetlobnih
žarkov

avreomicin -a m  [lat. aureus  zlat, gr. myk.es
gliva, + -in] vrsta antibiotika, učinkuje
zlasti proti nekaterim virusom
avripigment -enta m  [lat. aureus  zlat, + pig¬
ment] rumeni arzenik (arzenov trisulfid)
Avrora -e ž [lat. A uro ra]  Zora, v strim.
mit. boginja jutranje zore; fig.  avrora
-e ž  zora, jutranja zarja (pesniško)
avskultacija -e ž  [lat. auscultatio  iz ausculta-
re  poslušati] zdravniško preiskovanje
z osluškovanjem organov, zlasti pljuč
ali srca

avskultant -a m  [gl. avskultacija] prisednik
brez glasovalne pravice (zastarelo)
avskultator -ja m  [iz lat. auscultare  poslu¬
šati] sodni pripravnik (zastarelo); avs-
kultatoričen -čna -o 1. osluškovalen,
2. pripravniški

avskultirati -am [lat. auscultare  poslušati]
prisluškovati (zvokom), osluškovati kak
organ

avspicije -ij i mn.  [lat. auspicium  iz avis
ptica, spicere  gledati] vedeževalska zna¬
menja — npr. let ptic — po katerih so
strim. avguri napovedovali voljo bogov;
fig.  okoliščine ali znamenja, ki napove¬
dujejo dober ali slab izid česa, gl. sub
auspiciis...

avstraien -Ina -o [lat. australis  južen] južen,
na jugu ležeč, prim. Avstralija (= Južna
dežela)

avstrijakant -anta m  [prim. Avstrija] pejor.
privrženec avstrijske miselnosti in držav¬
nosti (zastarelo)

avstro- [prim. Avstrija] v sestavljenkah,
npr. avstrofil

avstrofil -a m  [avstro- + -fil] privrženec,
prijatelj stare Avstrije (in habsburške
monarhije)

avstrofob

76

avtogram

avstrofob -a m  [avstro- + -fob] nasprotnik
stare Avstrije (in habsburške monar¬
hije)

avstromarksist -a m  [avstro- + marksist]
pristaš avstromarksizma; avstromarksi-
zem -zma m  varianta reformizma, kakrš¬
na se je v teoriji in praksi izoblikovala
v avstrijski socialni demokraciji pred
prvo svetovno vojno (Bauer, Adler,
Renner itd.)

avstroslavist -a m  [avstro- + slavist] pristaš
avstroslavizma; avstroslavizem -zma m
polit, smer v 19. stol., zlasti na Češkem,
ki si je prizadevala za zedinjenje slo¬
vanskih narodov v okviru Avstro-
Ogrske

avtarkičen -čna -o [gr. autos  sam, arkein
zadostovati] samozadosten, samostojen,
gospodarsko neodvisen; ki se tiče
avtarkije; avtarkija -e i samozadostnost,

1. v fil. življenjski ideal stoikov in cinikov
(stoični filozof »sam sebi zadostuje« in
nič ne potrebuje od vnanjega sveta),

2. v ekon. a) samozadostnost, popolna
gospodarska neodvisnost države, b) tež¬
nja po samozadostnosti v gospodarski
politiki, tj. težnja, doseči popolno ne¬
odvisnost od uvoza — ne glede na go¬
spodarsko upravičenost — in ustrezati
vsem potrebam z domačo proizvodnjo

avtentičen -čna -o [gr. authentikos  pristen]
pravi, pristen, izviren, na izvirniku slo¬
neč; fig.  verodostojen; avtentičnost -i ž
pristnost, izvirnost; fig.  verodostojnost
avto -a m  skrajšano: avtomobil
avto- [gr. autos  sam] predpona; v sestav¬
ljenkah: samo-, sam po sebi, svoj, npr.
avtobiograf, avtogonija
avtobiograf -a m  [avto- + biograf] pisec
avtobiografije; avtobiografija -e i lastni
življenjepis, npr. Rousseaujeve »Izpo¬
vedi«; avtobiografski -a -o opisujoč svoje
življenje (~i roman)

avtobus -a m  [avto + -bus, zadnji zlog
od lat. omnibus  vsem] avto za potniški
promet z večjim številom sedežev, gl.
omnibus

avtocistema -e ž  [avto + cisterna] avto
(s cisterno) za prevoz tekočin, zlasti te¬
kočih goriv

avtodafe -ja m  [portug. auto-da-fe  iz lat.
actus fidei  verski akt, dejanje, s katerim

se izpriča vera] v dobi inkvizicije, 1. slo¬
vesna razglasitev sodbe verskega, inkvi¬
zicijskega sodišča, 2. izvršitev te sodbe
(predvsem sežig »krivovercev« ali »kri¬
voverskih« knjig)

avtodidakt -a m  [avto- + gr. didaktos
naučen] samouk, kdor se uči ali se je
česa naučil sam, brez učitelja ali šole;
avtodidaktičen -čna -o sam se učeč
avtodinamičen -čna -o [avto- + dinami¬
čen] samodejen, sam po sebi delujoč;
samohotno se razvijajoč
avtodrezina -e ž [avto + drezina] avtomobil
na železniških tirnicah
avtodrom -a m  [avto + gr. dr orno s  tek;
tekališče] avtomobilsko dirkališče; avto¬
mobilska cesta

avtoepitaf -a m  [avto- + epitaf] nagrobni
napis, ki si ga kdo sam sestavi (Mencin¬
gerjev ~)

avtoerotizem -zma m  [avto- + erotizem)
zaljubljenost v samega sebe (= narci¬
zem)

avtofinanciranje -a s [avto- + financiranje]
samofinanciranje, lastno financiranje
avtofurgon -a m  [iz gr., fr.] gl. furgon
avtogamija -e ž [avto- + -gamija] samo¬
oploditev pri nekaterih rastlinah in ži¬
valih (biol.)

avtogaraža -e ž  [avto + garaža] klonica,
garaža za avtomobile
avtogen -a -o ali  avtogenski -a -o [gr. auto-
genes,  prim. avto- + -gen] samoroden,
samovznikajoč; sam po sebi ali sam iz
sebe nastal; avtogensko varjenje varjenje
s toploto, ki jo daje zgorevanje (v kisi¬
kovem curku) samega varjenega železa
avtogir -a m  [Špan. autogiro,  prim. avto-, gr.
gyros  krog] starejša, helikopterju po¬
dobna letalna priprava z vrtljivimi no¬
silnimi ploskvami

avtogonija -e ž  [avto- + -gonija] v biol.
samorodnja, samovznikanje, gl. abio-
geneza

avtogrdf -a m  [avto- 4- -graf] 1. svojeročni
podpis (= avtogram), 2. svojeročna pi¬
sava ali rokopis

avtografomanija -e ž [avtograf(o)- + -ma¬
nija] strast k zbiranju svojeročnih pod¬
pisov (ali rokopisov) znamenitih ljudi
avtogram -a m  [avto- + -gram] svojeročni
podpis

avt ohipnoza

77

avtonomen

avtohipnoza -e z [avto- -j- hipnoza] samo-
uspavanje, hipnoza, povzročena po
lastnem vplivu, brez vplivanja druge
osebe

avtohton -a -o ali  avtohtonski -a -o [gr.
“utochlhonos  iz chthon  zemlja] prvoten,
domač, nastal na kraju, kjer biva; naspr.
alohton; avtohton -a m  1. prvotni pre¬
bivalec, pranaseljenec, domačin (v na¬
sprotju s priseljencem), 2. taka rastlina
ali žival; avtohtonost -i i prvotnost
avtoinfekcija -e i [avto- + infekcija] v med.
samookužba, samookuženje, če bolezen
izbruhne zaradi bolezenskih klic v te¬
lesu, npr. ob prehladu
avtointoksikacija -e ž [avto- + intoksika-
c 'ja] v med. zastrupitev s snovmi, ki
nastajajo v telesu, npr. pri prebavi
avtokamp -a m [avto + kamp] taborišče za
avtomobiliste

avtokar -a m  [avto + angl. car  voz, avto]
°dprt avtobus za krožne turistične vožnje
avtokarikatura -e ž [avto- + karikatura]
»J a f tna  karikatura

avtokefalen -lna -o [avto- + gr. kephale
glava] samostojen, samosvoj, neodvisen;
avtoketalnost -i ž samostojnost, neod¬
visnost, npr. nacionalnih pravoslavnih
eerkva

avtoklav -a m  [avto- + lat. clavis  ključ,
j 7  claudere  zapreti] 1. hermetično zaprt
kotel za kuhanje ali razne kem. procese
'Pod pritiskom), 2. priprava za sterili-
n„? r , an i e  zdravniških instrumentov
‘"'"kolona -e ž [avto -j- kolona] dolga
Vrsta (= kolona) vozečih avtomobilov

avtokorektura -e i  [avto- + korektura]

a v*'F ev  (lastni) popravek
avtokracija -e ž [gr. autokrateia  iz kratein
padati] 1. samovlada, samodrštvo, tj.
vladavina, kjer pripada najvišja oblast
eni  osebi; fig.  nasilje, neomejena samo-
v °lja (ki ne trpi ugovora), 2. obvlado-
, M Van i e  samega sebe

tokrat -a m  [gr. autokrates ] samovladar,

samodržec; fig.  nasilnik, tiran; avto-
kv&tski -a -o ali  avtokrdtičen -čna -o
a J a , m °vladen; nasilen, tiranski
‘""'kritičen -čna -o [avto- + kritičen]
samokritičen, samega sebe presojajoč,
°Prezen, nezaupljiv do sebe in svojega
a ®la; avtokritik -a m  samokritik, kdor

samega sebe presoja in ocenjuje; avto-
kritika -e ž samokritika, presojanje,
ocenjevanje samega sebe
avtomacija -e i [angl. automation  iz auto-
matic production  avtomatična proizvod¬
nja] uvajanje avtomatov, gl. avtomati¬
zacija

avtomat -a m  [gr. automatos  samogiben]

1. samodej, robot, tj. priprava, ki sama
opravlja določeno delo (npr. če pritisneš
ali potegneš gumb); fig.  človek brez
svoje volje, 2. avtomatsko orožje; avto¬
matičen -čna -o ali  avtomatski -a -o
samogiben, samodejen, samotvoren, de¬
lujoč sam po sebi (kot avtomat); fig.
nesamostojen, delujoč brez svoje volje;
avtomatsko orožje strelno orožje, ki se
avtomatično polni in strelja, npr. stroj¬
nica

avtomatika -e i  [gl. avtomat] 1. samodej¬
nost, samodejna dejavnost, 2. znanost
o avtomatičnem krmarjenju, avtomati-
ziranju strojev (tehn.)
avtomatizacija -e ž [gl. avtomat] uvajanje
in uporabljanje avtomatov v proizvod¬
nem procesu; avtomatizirati -am uvesti
avtomate; spremeniti v avtomat; napra¬
viti avtomatično

avtomatizem -zma m  [angl. automatism  iz
gr.] 1. nauk, ki pravi, da dejavnosti ljudi
in živali ne usmerja zavest, marveč fizio¬
loški vzroki (fil.), 2. samodejnost, sa-
mohotna dejavnost (neodvisnost od
volje in vnanjih dražljajev) kakih pro¬
cesov v organizmu

avtomehanik -a m  [avto + mehanik] me¬
hanik, ki popravlja avtomobile
avtomobil -a m  [fr. automobile,  avto- + lat.
mobilis  gibljiv] cestno vozilo, ki ga po¬
ganja eksplozijski motor
avtomobilist -a m  [fr. automobiliste]  kdor
se ukvarja z avtomobilizmom; avto¬
mobilizem -zma m  1. avtomobilski šport,

2. uporaba avtomobilov v javnem pro¬
metu

dvto-moto neskl.  avtomobilsko-motoristi-
čen; dvto-moto dirke dirke z avtomobili
in motocikli

avtonomen -mna -o [gr. autonomos  iz no-
mos  zakon] samostojen, samoupraven;
fig.  neodvisen; avtonomija -e i samo¬
uprava, pravica kake teritorialne itd.

avtonomist

78

a/il

enote, da se vlada po svojih zakonih ali
samostojno rešuje vprašanja notranje
uprave; fig.  samostojnost, neodvisnost
avtonomist -a m  [gl. avtonomija] privrženec
avtonomije ali avtonomizma; avtono¬
mizem -zrna m  gibanje za polit, samo¬
upravo

avtopilot -a m  [avto- + pilot] avtomatična
krmarska naprava, ki nadomešča pilota
avtoplastika -e ž  [avto- + plastika] opera¬
cija s prenašanjem živega tkiva z enega
dela bolnikovega telesa na drugega
(med.)

avtoportret -a m  [avto- + portret] lastna
podoba, če slikar naslika sam sebe
(Rafaelov ~)

avtopsija -e i [gr. autopsia  iz opsis  gledanje]

1. ogled, opazovanje na svoje oči,

2. mrliški ogled, ogled organov pri raz-
telešanju mrtveca; avtoptičen -čna -o svo-
jeočen, samoviden; ki se tiče avtopsije

avtor -ja m  [lat. auctor  začetnik, ustva-
ritelj česa, iz augere  rasti, povečati]
pisec (knjige, članka...), pisatelj; kdor
ustvari kako umetniško ali znanstveno
delo sploh; avtorski -a -o pisateljski,
piščev; avtorska pravica pravica avtorja
kakega znanstvenega ali umetniškega
dela, da sam razpolaga z njim (glede
objavljanja, prevajanja ipd.)
avtoreferat -a m  [avto- + referat] referat,
poročilo samega pisca
avtoremont -a m  [avto + remont] po¬
pravljanje in popravljalnica avtomobilov
avtoritaren -rna -o [fr. autoritaire  iz lat.
auctoritas  oblast] oblasten; nasilen, sa¬
movoljen; sloneč na načelu brezpogojne
pokorščine oblastem (~ne države);
terjajoč brezpogojno pokorščino; avto¬
ritarnost -i ž  oblastnost; nasilnost, sa¬
movoljnost

avtoritativen -vna -o [iz lat. auctoritas
oblast, veljava] veljaven, ugleden, zavto-
riteto; oblasten, terjajoč pokorščino;
pristojen, odločilen v čem; splošno pri¬
znan (~ strokovnjak)
avtoriteta -e ž  [iz lat. auctoritas ] 1 . veljava,
ugled; vpliv (izvirajoč iz duševne ali
moralne premoči), 2. (zakonita) oblast;
(pre)moč, veljavnost; fig.  veljak, vplivna
oseba, 3. priznan strokovnjak (znanstve¬
na ~)

avtorizacija -e i [fr. autorisation  iz lat.
auctor ] 1. pooblastitev; pooblastilo, tj.
prenos, podelitev kakih pravic, 2. dovo¬
ljenje, zlasti za prevod ali ponatis knjige;
avtoriziran prevod prevod z avtorjevim
(ali založnikovim) dovoljenjem ali sode¬
lovanjem; avtorizirati -am 1. pooblastiti
za kaj, 2. dati dovoljenje; dovoliti prevod
ali ponatis knjige
avtorski -a -o [iz lat.] gl. avtor
avtoservis -a m  [avto + servis] avtomobil¬
ski servis, podjetje ali storitvena delav¬
nica za vzdrževanje in pregled avtomo¬
bilov

avtoskopija -e ž  [avto- + -skopija] v med.
neposredno pregledovanje grla in ustne
votline (brez laringoskopa)
avtostop -a m  [avto + angl. stop  stoj!]
ustavljanje avtomobilov na cesti s
prošnjo, da bi vzel voznik prosilca (brez¬
plačno) s seboj

avtostrada -e ž  [avto + ital. strada  cesta)
moderna, široka cesta za avtomobile in
motorna vozila

avtosugestija -e i  [avto- + sugestija] samo-
vplivanje, vpliv lastnih, večinoma lažnih
predstav na mišljenje
avtotaksi -ja m  [iz gr.] gl. taksi
avtotip -a m  [avto- + -tip) 1. prvi tisk,

2. izviren odtisk ali posnetek, izvirna,
faksimilirana izdaja knjige; avtotipija
-e ž 1. način izdelovanja tiskarskih kli¬
šejev (s fotografiranjem), 2. tak kliše,

3. oddelek v tiskarni, kjer to delo oprav¬
ljajo

avtotomija -e i [avto- + -tomija] v zool.
samopohabitev pri nekaterih živalih,
npr. pri martinčku, ki žrtvuje rep, da
uide nevarnosti

azaleja -e ž  [gr. azaleos  suh, ker raste na
suhih tleh] lepo cvetoča lončnica, so¬
rodna rododendronu

azbest -a m  [gr. a  ne-, sbestos  minljiv, zgor-
ljiv] kamnina vlaknate sestave (silikat),
odporna proti ognju in kislinam; azbest¬
na lepenka, obleke za gasilce ipd.
azbuka -e ž [stslov.] starocerkvenoslovan-
ska in cirilska abeceda, imenovana P°
prvih dveh črkah (az, buki...); abeceda
sploh

azil -a m  [gr. asylon  iz asylos  nedotakljiv,
prvotno nekatera svetišča, kjer so bili

azoik

79

badminton

Preganjani varni pred roko pravice] za¬
veje, zavetišče, zatočišče, pribežališče
(za preganjane, onemogle ali brezposel¬
ne); pravica do azila pravica do zato¬
čišča, ki jo uživajo politični begunci ipd.
y tuji državi (po medn. pravu)
azoik -a m  [iz gr. azoos  neživ, iz a  ne-,
z °°n  živo bitje] najstarejša doba v geol.
zgodovini Zemlje, ko še ni bilo živih
Wtij (= arhaik)

azot -a m  [besedo je skoval Lavoisier iz
gr. a  ne-, zoe  življenje] v kem. dušik,
brezbarvni plin, osnovna sestavina ze¬
meljskega ozračja (79%)
azur -a m  [fr. azur  iz ar. lazward  iz perz.
lazhmtard  lazurec] sinjina, nebesna mo¬
drina; ažuren -rna -o sinji, sinje moder,
jasno moder

azurit -a m  [azur(en) + -it] modri bakre-
nec, bakrov karbonat (mineral.)

ažija -e ž ali  ažio -ia m  [ital. aggio  iz*
aggiungere  dodati] 1. pribitek, naplačilo
pri menjanju denarja, 2. presežek te¬
čajne nad imensko vrednostjo pri ku¬
povanju tujega denarja, deviz in vred¬
nostnih papirjev

ažiotaža -e ž  [ital. aggiotaggio ] 1 . borzijan-
stvo, kapit. špekuliranje s cenami blaga
in tečaji vrednostnih papirjev, deviz itd.,
2. ažija

ažur -a m  [iz fr. a jour  podnevi] podnevi,
pravočasno opravljeno, »tekoče« delo;
ažur prisl,  pravočasno, na tekočem,
brez zastanka; ažuren -rna -o pravoča¬
sen, tekoč, brez zastanka (~o knjiženje)
ažur -a m  [fr. ajour  okence, luknjica]
1. tkanina z luknjičastimi vzorci, 2. vrsta
ženskega ročnega dela; ažuriran -a -o
preluknjan, z luknjičastimi vzorci, mre-
žičast (~a tkanina)

B

l  j-b°r) znak za kem. prvino
bel (merska enota)

® (barij) znak za kem. prvino
Daa  " a  m  [iz hebr. ba’al  gospod] božan-
stvo p r j starih semitskih ljudstvih,

^Poosebljenje naravnih sil (mit.)

0 nes kl. m  [= ar. vrata] morska ožina,
PHm. Bab-el Mandeb (= Vrata solz)
aba  neskl. m  [= tur., perz. oče] orient.
naslov, 1. za starca poštenjaka, npr.
Ali-baba, 2. za starešino dervišev
““on - a m  [ po  Babilonu, starem mestu
v  Mezopotamiji] 1. zmeda, zmešnjava,
nered (po babilonskem stolpu, ki so ga
po  bibliji zidali v Babilonu), 2. razvrat,
razuzdanost; babilonščina -e ž 1. ba¬
bah-° nski  i ezik > 2 - zmeda, zmešnjava
nosa -e ž [malaj. babi  svinja, ruša  jelen,
s ma] jelenjač, divja svinja s Sundskih

. otokov

a  ist -a m  [po ustanovitelju ločine Mo¬
hamedu Aliju, imenovanem tudi Bab,
vrata (= k spoznanju)] pristaš ba-
. 'yma; babizem -zma m  nauk pante-
J® .one muslimanske ločine iz Perzije;
Poznava enakopravnost spolov, obsoja

mnogoženstvo itd.

babit -a m  [iz angl.] vrsta zlitine, gl. bebit
babizem -zma m  gl. babist
babuin -a m  [fr. babouin]  pavijanu sorodna
afriška opica

babuni -ov m mn.  [shr.] ime za bogomile
v Srbiji in Makedoniji
babuška -e ž [= rus. babica] ženska naglav¬
na ruta, navadno trikotno preganjena;
zaveže se pod brado

babuvist -a m  [po utemeljitelju] pristaš
babuvizma; babuvizem -zma m  nauk in
politično gibanje F. N. Babeufa, 1760 do
1797, francoskega komunista-utopista,
ki je oznanjal socialno enakost in skušal
uresničiti svoje polit, ideale z zaro¬
tami

baby neskl. ž  (.s) /bei'bi/ angl. 1. dojenček,
dete, otročiček, 2. lutka, punčka (igrača)
baby beef /bei'bi bi:f/ angl. mlada gove¬
dina

bacil -a m  [lat. bacillus  paličica] paličast
mikrob, npr. povzročitelj tifusa; ba-
cilaren -rna -o po bacilih povzročen
bacilofobija -e ž  [bacil(o) + -fobija] pre¬
tiran strah pred bacili
badminton -a m  [/baed'minton/ angl. po
kraju Badminton v Angliji] 1. perjanka,

bagatela

80

baktcrioideu

tenisu podobna igra s perjanico, 2. hlad¬
na pijača iz vina, sladkorja in sodavice
bagatela -e ž [ital. bagatella]  1. neznatnost,
malenkost; manj pomembna cenena
stvar, 2. krajša in lažja skladba, npr. za
klavir; bagatelen -lna -o 1. neznaten,
nepomemben; cenen, 2. ki se tiče ba¬
gatele

bagatelizirati -am [gl. bagatela] podcenje¬
vati, v nič devati, prezirati kaj (koga)
bagaža -e ž  [fr. bagage  iz bague  sveženj]
1. prtljaga, 2. sodrga, svojat, drhal
bžger -gra m  [iz hol. baggern  trebiti jarke]

1. vrsta strojev za zemeljska dela (izko¬
pavanje, nakladanje zemlje, rude...), za
čiščenje in poglabljanje strug ipd.,

2. plavajoči ~, ladja, ki nosi tak stroj;
bagrdti -am delati (izkopavati, čistiti...)
z bagrom

bagrist -a m  [gl. bager] kdor dela z bagrom
bain inarie /be' mari'/ fr. vrsta posod s
toplo vodo za ogrevanje jedi (kuh.)
baiser -a m  /bsze' -ja/ fr. 1. poljub, 2. vrsta
peciva

baisse neskl. ž  [/bes/ fr. iz baisser  znižati se]
1. padanje cen in tečajev na borzi, 2. niz¬
ko stanje cen in tečajev (naspr. hausse);
baissier -a m  /besje' -ja/ kdor špekulira na
padanje cen in tečajev
bajaco -a m  [nem. Bajazzo  iz ital .pagliaccio
slamnjača; pajac] 1. cirkuški glumač;
igračka v tej podobi; fig.  pavliha, smešen
človek, 2. vrhnja preobleka za delo ali
vožnjo (tudi: pajac, žaba)
bajadera -e ž  [fr. bayadere  iz port. baila-
deira  plesalka] plesalka in pevka v in¬
dijskih svetiščih; fig.  hotnica, javna de¬
klina

bajonet -a m  [fr. baionnette,  po mestu
Bayonne, kjer so jih najprej izdelovali]
vojaški nož, ki se nasadi na puško
bajram -a m  [tur. perz. bayram  praznik;
slavnost] ime dveh največjih musliman¬
skih praznikov (veliki kurban ~)
bajronovec -vca ali  bajronist -a m  gl. byro-
nist...

bakald -(r)ja m  [ital. baccala}  trska, pole¬
novka (vrsta ribe)

bakalaver -vra m  [nlat. baccalaureus]  kdor
ima bakalavreat

bakalavreat -a m  [nlat. baccalaureatus  iz*
lat. bacca laurea  lovorova jagoda, ker

so slavljence včasih ovenčali z lovorom]
1. prva, najnižja stopnja akademskih
časti na vseučiliščih v zahodni Evropi
(danes samo še v Angliji), 2. višji zre¬
lostni izpit (v Franciji in drugje)
bakanal -a m  [iz lat.] gl. bakanalije
bakanalen -lna -o [lat. bacchanalis,  prim.
Bakhos] ki se tiče bakanalij; fig.  raz;
uzdan, veseljaški, pivski; bakanalije -ti
ž mn.  v starem Rimu verska slavnost
s popivanjem in orgijami na čast bogu
Bakhu; fig.  razuzdano popivanje in
veseljačenje

bakelit -a m  [po belg. kemiku Baekelandu,
1863—1944, + -it] vrsta trdne, umetne
smole za električne izolatorje, glavnike
ipd.; bakelirati -am prepojiti z raztopino
umetne smole

bakhant -a m  [lat. bacchans  iz bacchari  sla¬
viti Bakha] 1. Bakhov svečenik, 2. ude¬
leženec bakanalij; fig.  razuzdanec, ve¬
seljak; bakhantinja -e ž  1. Bakhova sve¬
čenica, 2. udeleženka bakanalij; fig-
razuzdanka; bakhant(ov)ski -a -o razuz¬
dan, veseljaški, pivski
Bakhos -kha m  [lat. Bacchus  iz gr. BakchoSi
v stgr. in strim. mit. bog vina in veselja,
sin Zevsa in Semele (pri Grkih Dioniz)
baklava -e ž [tur. baklava  iz ar.] orehova
pita, polita z medom ali raztaljenim
sladkorjem; v obliki rombov
bakšiš -a m  [iz perz.] 1. dar; napitnina,
2. podkupnina (na Vzhodu)
baktericid -a m  [bakteri(ja) + -cid] sred¬
stvo, ki uničuje bakterije, npr. peni¬
cilin; baktericiden -dna -o uničujoč
bakterije

bakterija -e i, nav.  v mn.  bakterije -ij [nlat.
mn. bacteria  iz gr. bakterion  paličica]
glive cepljivke, silno majhni, prostemu
očesu nevidni enostanični organizmi raz;
ličnih oblik; nekatere povzročajo bolezni
bakterin -a m  [bakter(ija) -F -in] cepivo,
pripravljeno iz bakterij
bakterio- [gl. bakterija] v sestavljenkah,
npr. bakteriofag

bakteriofag -a m  [bakterio- 4- -fag] silno
majhni, virusom podobni uničevalci
nekaterih bakterij

bakterioiden -dna -o [bakterio- + -oidenj
podoben bakterijam, npr. organizm 1
v nekaterih rastlinah

bakterioliza

81

balkon

bakterioliza -e ž [bakterio- + -liza] razkroj
bakterij

bakteriolog -a m  [bakterio- -I—log] kdor
se ukvarja z bakteriologijo; bakteriolo¬
gija -e ž znanost o bakterijah (Pasteur¬
jeva ~); bakteriološki -a -o ki se tiče
bakteriologije; bakteriološka vojna vojna
z uporabo uničevalnih bakterij
bakteriostaza -e ž  [bakterio- + gr. stasis
stanje] preprečenje razvoja bakterij v
telesu

bakterioterapija -e ž  [bakterio- + terapija]
zdravljenje ali preprečevanje nekaterih
bolezni z uporabo bakterij, navadno z
oslabelimi povzročitelji teh bolezni
bakterioza -e ž, nav. v mn.  bakterioze -oz
[bakteri(o)- +  -oza] rastlinske bolezni,
izvirajoče od bakterij

bakteriurija -e i [bakterijo)- + -urija] izlo-
Janje bakterij z urinom
baknni(ni)st -a m  pristaš Bakunina (1814
do 1896), enega izmed utemeljiteljev

anarhizma

bal -a m  [fr. bal  iz nlat. ballare  plesati]

, P' es ; večerna plesna prireditev
DiUa  -e ž  [ital. balla]  1. bališče, baliž, ne¬
vestina oprema (pohištvo, perilo...),
sveženj, svitek, zavoj, tj. stalna mera
fa množino papirja (10.000 pol), sukna,
bombaža itd

a 7 *“a -e ž [fr. ballade,  ital. ballata  iz
ballare  plesati] 1. pri rom. ljudstvih prvo-
?*? Plesna, pozneje epska pesem s tragi-
cnim koncem, 2. vrsta glasbenega dela
alajka -e ž [rus.] tamburici podobno
tbsko ljudsko glasbilo na dve ali štiri
strune

'ca -e ž,  balancirati -am [iz fr.] gl.

. balansa...

"aianitis -a m  [gr. balanos  želod, + -itis]
b„j? et i e  glavice na spolnem udu (med.)
ansa-e ž [f r . balance  tehtnica; fig.  rav-
otežje, prim. bilanca] 1. ravnotežje,
ravnovesje, 2. nihalo, 3. držaj, krmilo
P« kolesu ali motociklu; balansirati -am
• držati se v ravnotežju, loviti ravnotežje
IbPt- plesalec na vrvi); fig.  omahovati,
^Potekati se, 2. držati, ohraniti ravno-
ezje; fjg  zna jti S e, spretno se držati
balo . avalh okoliščinah

ansirka -e ž  [prim. balansal drog ple-
bal cev na vrvi

a  Slovar

balast -a m  [angl. ballast]  obtež(ilo), ob¬
težba, pritežek, npr. vreče s peskom za
obtežitev ladje ah zrakoplova; fig.  na¬
pota, navlaka, nepotrebno breme (biti
za ~)

bal champetre /bal šaps'tra/ fr. ples na
prostem; fig.  podeželsko slavje
baldahin -a m  [ital. baldacchino  brokat,
stkan v Bagdadu, ital. Baldacco]  1. težko
brokatno ali svileno blago nad postelja¬
mi, nosilnicami ali prestoli, 2. »nebo«
pri procesiji

baldrijan -a m  [nlat. valeriana]  špajka,
kozlik, zdravilna rastlina proti krčem
in raznim slabostim (bot.)
balerina -e ž  [ital. ballerina ] baletna ple¬
salka (= baletka)

balet -a m  [ital. balletto iz ballare  plesati]

1. ples v gledališčih kot samostojno delo
ali operni vložek, 2. ansambel baletnih
plesalk in plesalcev; baleten -tna -o ki
se tiče baleta (~i mojster)
baletka -e ž [gl. balet] baletna plesalka;

baletnik -a m  baletni plesalec
balila -e ž m  [ital. balilla  vzdevek dečku
Perassu, ki je dal 1. 1746 v Genovi znak
za vstajo proti Avstrijcem] 1. nekdanja
ital. fašistična organizacija za otroke od
8—14 let, 2. član(ica) balile
balista -e ž  [lat. ballista  iz gr. ballein  vreči,
metati] lučalnica, pri Rimljanih oblego¬
valni bojni stroj za lučanje težkih
kamnov (gl. katapult)
balističen -čna -o [gl. balista] sloneč na
balistiki (~a krivulja); balistika -e ž
nauk o gibanju izstrelkov
balkaniada -e ž  [balkan(o)- + -iada] skupna
športna tekmovanja balkanskih narodov
balkanistika -e ž  gl. balkanologija
balkanizem -zma m  [balkan(o)- + -izem]
jezikovna, etnična ipd. posebnost bal¬
kanskih narodov

balkan(o)- [iz Balkan iz tur. balkan  pla¬
ninski venec] v sestavljenkah, npr. balka-
nolog

balkanolog -a m  [balkan(o)- + -log] kdor
se ukvarja z balkanologijo; balkanolo¬
gija -e ž  balkanoslovje, veda, ki preučuje
jezike, književnost, kulturo itd. bal¬
kanskih narodov

balkon -a m  [ital. balcone]  1 . ograjen pri¬
zidek, ki ga vežejo vrata z notranjostjo

tujk

ballon (1’essai

82

banilcrilja

zgradbe, 2. v gledališču sedeži nad par¬
terjem in pod galerijo
ballon d’essai /balo' desa'/ fr. »poizkusni
balon«, balonček za ugotavljanje smeri
vetra; fig.  postopek, s katerim naj se
kaj preišče (npr. časniški članek, ki naj
otiplje javno mnenje)
balneografija -e i [lat. balneum  kopel, +
-grafija] opis(ovanje) kopališč
balneolog -a m  [lat. balneum  kopel, + -log]
kdor se ukvarja z balneologijo; balneo-
logija -e £ nauk o kopelih in zdravilnih
vodah, njihovi kem. sestavi in njihovem
učinku na organizem

balneoterapija -e i [lat. balneum  kopel, +
terapija] zdravljenje s kopelmi, upo¬
rabljanje kopeli in mineralnih vod v
zdravstvene namene

balon -a m  [fr. ballon  iz balle  krogla] 1. zra¬
koplov, votlo telo raznih oblik, napol¬
njeno s plinom, lažjim od zraka, 2. ve¬
lika trebušasta steklenica (50—1001),
navadno opletena, 3. podobno majhno
telo, opremljeno z aparati, npr. za ugo¬
tavljanje vlažnosti zraka v višjih plasteh
balot -a m  [fr. ballot]  zavoj(ček), sveženj
balota -e £ [fr. ballotte  iz balle  krogla]
volilna kroglica; balotirati -am glasovati,
voliti s kroglicami

balotaža -e £ [fr. ballottage)  tajno glaso¬
vanje s kroglicami; (ožja) izbira, ožje
volitve

bal pare /bal pare'/ fr. slavnostni ples
balsa -e £ [iz Špan.] 1. lahek južnoameriški
les, soroden bambusu, 2. splavu po¬
dobno plovilo iz tega lesa
baltid -a m  [Balt + -id] človek baltskega
plemena

baluster -tra m  [fr. balustre  iz gr. balaustion
cvet granatnega jabolka, ker je stebrič
podoben temu cvetu] stebrič v balu-
stradi

balustrada -e £ [fr. balustrade]  ograja,
naslon iz stebričev pri balkonih, stopni¬
ščih ali odprtih hodnikih
balvan -a m  (iz* tatar.) skala, kamnitna
klada, pečina

balzam -a m  [gr. balsamon]  1 . vrsta dišečih
drevesnih in rastlinskih smol, bogatih
eteričnih olj; iz njih mazila za balzami¬
ranje, zdravljenje ran ali blažitev bole¬
čin, 2. tako zdravilno mazilo; fig.  bla¬

žilo, uteha, tolažba; balzamov -a -o iz
(ali ki se tiče) balzama; balzamski -a -o
ali  balzamičen -čna -o blago dišeč; bla¬
žilen; tolažilen

balzamirati -am [gl. balzam] 1. obvarovati
mrliča pred razkrajanjem, npr. v starem
Egiptu, 2. namaziliti

bambus -a m  [iz malaj. bambu]  trst, vrsta
visokih tropičnih in poltropičnih trav
z votlimi, olesenelimi stebli
ban -a m  [stslov. ban  gospod, iz* avar.
bajan]  1 . mejni grof, fevdalni oblastnik
v mejnih provincah stare Ogrske, 2. kra¬
ljevi namestnik na Hrvatskem in v Sla¬
voniji do 1. 1918, 3. načelnik banovine
v bivši Jugoslaviji

banalen -lna -o [fr. banal]  vsem namenjen,
vsesplošen, vsakdanji; puhel, plehek,
prazen; neotesan; banalnost -i £ vsak¬
danjost; plehkost, omlednost; neote¬
sanost

banana -e £ [Špan. po afr. besedi] 1. veliko,
palmi podobno tropično drevo, 2. sadež
tega drevesa, 3. vtič za antene ipd.;
bananovec -vca m  bananovo drevo
banat -a m  [gl. ban] v stari Ogrski mejna
provinca, ki jo je upravljal ban; po njej
ime Banat

bamivz -a m  [gr. banausos  obrtnik] kdor se
ukvarja z znanostjo ali umetnostjo brez
daru, dostikrat le za sebične koristi
(nekak obrtnik); fig. pejor.  neotesanec,
ozkosrčnež omejenih nazorov, zarobijo-
nec; banavzičen -čna -o obrtniški; neote¬
san; ozkosrčen, omejen
banda -e £ [ital. banda]  1 . skupina god¬
cev, zlasti na pihala; (vojaška) godba;
trop (voj. najemnikov), četa, 2. fig-
svojat, tropa, sodrga; razbojniška drhal
bandaža -e £ [fr. bandage  iz bande  trak)
1. obveza ali preveza, 2. vrsta pasu (npr-
kilni ali trebušni pas), 3. kolesni obroči
bandažirati -am 1. obvezati (po stro¬
kovnih predpisih), 2. nadeti bandažo
bandažist -a m  [fr. bandagiste]  izdelovalec
obvez, kirurgičnih pasov ipd.
bandera -e £ [iz nlat.] gl. bandero
banderij -a m  [nlat. banderium  zastava)
jezdeci in zastavonoše v slavnostnem
sprevodu

banderilja -e £, banderiljero -a m  [iz Špan-
gl. banderilla...

banderilla

83

bar

banderilla -e i  [/banderi'lja/ Špan. dimin.
■z bandera zastava] puščice, okrašene
z zastavicami ali pisanimi trakovi, ki jih
banderillero zatika v bika, da ga draži;
banderillero -a m  /banderiljero/ pri biko¬
borbah pomočnik torera, ki draži bika
z banderillami

bandero -a m  [iz nlat. banderium ] zastava
(cerkveno ~); banderovec -vca m  kdor
nosi bandero

- -e ž [fr. banderole  zastavica]
b zastavica, prapor (na kopju, jam¬
boru...), 2. vrv, na kateri se nosi tro-
^nta, 3. vihrajoč trak z napisom na
srednjeveških podobah, 4. papirna na-
lepnica s pečatom o plačani taksi (npr.
na zavojčkih tobaka)
bandit -a m  [ital. bandito  iz bandire  izgnati;
oznaniti, prvotno: izobčenec] cestni
ropar, razbojnik, tolovaj; banditizem
■zrna m in  banditstvo -a s  organizirano
razbojništvo, plenjenje, ropanje
andola -e i [i z  l a t.] gl. bandura
nandura -e i [ po lj. iz lat. pandura ] staro,
™ari podobno glasbilo na 8—24 strun,
nekdaj priljubljeno na Poljskem in v

Ba

Ukrajini

g 8 p Va  bolezen [po danskem zdravniku
'■ an 8u, 1848—1932] v vet. kužni splav

banj an Sove j' živini (vrsta bruceloze)
vzh T m  [ prvotno  evropski naziv zanj]
p °onoindijski figovec; iz njegovih vej
banirf anja *° a dventivne korenine
ulaci?/” (bsnklžo/ angl. kitari podobno
slirn ° na  ^ a *’ ve ® strun, z okro-
butn) tru P° ni; tuci * P r ' jazzu (gl. ban-

nm 6  * (U- banque  iz ital. banco,  prvot-
dep rPonjalna miza] 1. v kapit. družbi
pit ? rni  ta kreditni zavod z velikim ka-
(j on (’ ki opravlja razne finančne posle
2  P? zit na, emisijska, kreditna ~),
niza ■ nas ' vrsta zav °d° v  ali gosp. orga-
(j en  CIJ  za organizacijo in nadzorovanje
banket rne§a prometa , kreditiranje itd.
p 0  . ' a m  [fr. banquet  iz bane  miza] slav-
p r . , na  Pojedina, npr. na čast uradnega
bankžf Stavnika tu je države
hod 'Č m  ^ r ' banquelte]  1. obkrajek,
ohi 1  ,°b robu ceste ali mostu, pešpot
liani . eSt '^čU’ 2. klop, klopca

a  " e  ž [fr. banquette]  gl. banket

bankir -ja m  [ital. banchiere]  bančnik,
lastnik banke ali finančnik, ki se ukvarja
z bančnimi posli

banknota -e ž [ital. banconota]  1. bankovec,
papirni denar, 2. na vpogled plačljiva
vrednotnica, ki jo izda banka in kroži
kot denar

bankokracija -e ž  [bank(a) + -kracija]
gospostvo velikih bank in velikih fi¬
nančnikov; bankokrat -a m 1. privrženec
bankokracije, 2. bankir, finančnik; fig.
bogataš

bankrot -a m  [iz ital. banca rotta  razbita
banka — nepoštenim menjalcem so raz¬
bijali menjalne mize] ustavitev plačil,
denarni, gospodarski polom; fig.  (po¬
polni) propad, neuspeh; bankroten -tna
-o gospodarsko (in moralno) propal,
uničen

bankroter -ja m [gl. bankrot] kdor je doživel
bankrot; fig.  materialno in moralno
propadel človek; bankrotirati -am doži¬
veti bankrot (gospodarski, moralni ipd.);
na boben priti; propasti
bantam -a m  [angl. bantam ] 1 . pleme pri¬
tlikavih kokošk z Jave (bojevite pete¬
linčke te vrste uporabljajo za petelinje
boje), 2. športna (boksarska) kategorija
od 50,7 do 53,5 kg (= bantamska teža)
bantu -ja m  [= ljudje] ime za veliko jezi¬
kovno skupino (bantujski jeziki), h ka¬
teri spadajo plemena Bantu v Srednji
in Južni Afriki

banzaj ali  banzaj [jap. iz ban  deset tisoč,
sai  leto] »deset tisoč let«, pozdravni ali
zmagoslavni vzklik Japoncev: hura! naj
živi!

baobab -a m  [etiop.*] opičji kruhovec,
veliko, debelo tropično drevo, ki daje
osvežilne sadove

baptist -a m  [gr. baptistes  krstnik] pripadnik
baptizma; baptizem -zma m  protestant¬
ska ločina, ki ne krščuje otrok, temveč
odrasle

baptisterij -a m  [gr. baptisterion]  1 . krstil¬
nica (posebna stavba ali cerkvena ka¬
pela), 2. krstilni kamen
bar -a m  [gr. baros  teža] v fiz. merska enota
za zračni tlak (tlak 100.000 newtonov
na 1 m 2 )

bar -a m  [angl. bar  iz fr. barre  gred, pre¬
grada] 1. nočno zabavišče, 2. točilnica

baraba

84

bark

baraba -e m  [= hebr. očetov sin, po biblij¬
skem razbojniku Barabi] fig.  maloprid¬
než, ničvrednež; razbojnik, lopov
baraka -e ž [ital. baracca  iz fr. barre  gred]
lesenjača, manjša, navadno začasna le¬
sena zgradba; barakirati -am nastaniti
v barake; stanovati v baraki
baraža -e ž  [fr. barrage  iz barrer  zapreti
kaj] zapora; jez, pregrada, npr. na cesti;
zagrada, zlasti proti sovražnim ladjam
ali letalom; baražen -žna -o zaporen,
ki se tiče baraže; baražni baloni okrog
kakega mesta postavljeni zaporni baloni,
ki ovirajo sovražna letala; baražni ogenj
zaporni, obrambni ogenj (topovski ogenj,
ki ovira sovražna letala)
barba -e m  [ital. barba  brada] striček, očka,
starček (zlasti v Dalmaciji)
barbžr -a m  [gr. barbaros]  pri starih Grkih
vsak Negrk, vsak tujec, ki ni znal grško,
pozneje zlasti pripadnik plemen, ki so
vdirala v rimsko cesarstvo ;fig.  neomikan,
neizobražen človek; kdor tepta kulturne
vrednote; surovež, divjak; barbarski -a -o
ki se tiče barbarov; fig.  neomikan, ne¬
izobražen; surov, neotesan; divjaški
barbara -e ž  [srednjev. mnemotehnični
naziv] v log. prvi, poglavitni od štirih
modusov prve figure silogizma (po tem
modusu izpeljujejo - mnoge dokaze v
matematiki in fiziki)
barbarizem -zrna m  [gr. barbarismos]  1 . upo¬
rabljanje nepotrebnih tujk; nepotrebna
tujka v jeziku, 2. debela jezikovna na¬
paka; barbarizirati -am pobarbariti
barbarstvo -a s  [gl. barbar] 1. ena izmed
stopenj v zgodovinskem razvoju člo¬
veštva (divjaštvo, barbarstvo, civiliza¬
cija), 2. fig.  neomikanost, neotesanost,
surovost; tako ravnanje
barbital -a m  [po nekem mahu, nlat. usnea
barbata,  + -al] vrsta droge proti ne¬
spečnosti (= veronal)
barbiton -a m  [gr. barbiton]  liri podobno
glasbilo pri starih Grkih
barbon -a m  [ital. barbone]  brkač, trlja,
blatnica (morska riba)
bard -a m  [iz kelt.] pesnik in pevec pri
starih Keltih; fig.  pesnik sploh
barel -a m  [angl. barrel  sod] pločevinast
sod za tekočine
baret -a m  fiz fr.] gl. biret

baret(k)a -e ž [ital. beretla]  okrogla ženska
ali moška čepica

barež -a m  [fr. bardge,  po kraju Bareges]
vrsta lahke svilene tkanine
barhant -a ali  barhent -a m  [nem. Barchettl
iz nlat. batracanus  iz ar.] gosta, na eni
strani kosmatena bombažna ali volnena
tkanina, npr. za zimsko perilo; ljudsko:
porhant

bariera -e i [fr. barriere  iz barrer  zapreti
kaj] zagrada, pregrada; zapreka, ovira;
kritje, zavetje

barigla -e ž  [ital. bariglia]  putrh, lesen ročni
sodček (~ vina)

barij -a m  [nlat. barium  iz gr. barys  težak]
kem. prvina rumenkaste barve, njene
spojine — barit, viterit itd. — v indu¬
striji in zdravilstvu

barikdda -e i [fr. barricade]  ulična zapreka>
zagrada iz kamenja, brun ipd., ki j°
včasih postavijo množice v pouličnih
bojih s sovražnikom; (za)barikadirah
-am (se) zagraditi (se), postavljati barika¬
de; fig.  ograditi se, zapreti se (pred kom)
baril -a m  [ital. barile  sod] 1. sod, sodec.

2. stara ital. votla mera za vino in olje
barilalija -e ž  [gr. barys  težak, lalein  govo¬
riti ] težavno izgovarjanje besed

barin -a m  [rus. iz bojar]  gospodar, mi¬
lostljivi gospod (v carski Rusiji); ba-
rinja -e i (milostljiva) gospa
barisfera -e ž  [gr. barys  težak, + sfera)
jedro zemeljske oble (baje sestavljeno iz
težkih kovin)

barister -tra m  [angl. barrister]  v AngliJ 1
odvetnik na višjih sodiščih
barit -a m  [gr. barys  težak, + -it] težec,
barijev sulfat (mineral.)
bariton -a m  [ital. baritono  iz gr. bar P,
težak, tonos  glas] 1. moški glas men
tenorjem in basom, 2. kdor poje ta glas>

3. vrsta pihala, največ v vojaških godbah
baritonist -a m  [gl. bariton] kdor poje ba¬
riton

baritonon -tona m, mn.  baritona -ton s
[gr. barytonon]  v stari grščini beseda z
nenaglašenim končnim zlogom, npr-
philosophos

barjaktar -ja m  [iz tur. bayrak  zastava)
zastavonoša, praporščak
bark -a m  [angl. bark  iz ital. barca\  vrsta
jadrnice s 3—5 jambori

85

bastija

barka -e ž  [ital. barca]  čoln; (manjša) ladja
barkarola -e ž  [ital. barcarola  iz barca  čoln,
ladja] 1. pesem beneških čolnarjev in
ribičev (njen ritem posnema udarjanje
vesel po vodi), 2. glasbeno delo v slogu
takih pesmi

barkksa -e ž [nem. Barkasse  iz Špan.] naj¬
večji čoln vojne mornarice, danes večidel
motorni

barketa -e z [ital. barclietla]  čoln; ladjica
barman -a m /ba:'man/ angl. strežaj v baru
baro- [gr, bar o s  teža] v sestavljenkah, npr.
barograf

baročen -čna -o [fr. baroque]  v slogu ali iz
časov baroka; fig.  nakičen, razkošno,
fantastično okrašen; nabuhel (~o pisa-
n je); nenavaden; izumetničen; pretiran
barograf -a m [baro- + -graf] tlakomer, ki
avtomatično (na vrteč se cilinder] zapi-
suje vse spremembe zračnega tlaka
barogrdm -a m  [baro- + -gram] krivulja,
bi jo riše barograf

°ar°k - a m  [f r , baroque  iz portug. banoco
nepravilen, namreč biser] 1. vrsta sloga
v evropski umetnosti, zlasti v arhitek¬
turi. 17. in 18. stol. (zanj značilna no-
tfanja napetost z igrivimi, izumetniče¬
nimi oblikami in razkošno dekorativ-
, upstjo), 2. zanj značilna doba
mka -e i [ital. parrucca  lasulja] lasulja
jf— Perika)

orometer -tra m  [baro- + -meter] tlako¬
mer, priprava za merjenje zračnega tlaka
® nadmorske višine (fiz.) ; barometrija -e
z merjenje zračnega tlaka (z barometrom)
dton  -a m  [i z s tf r . baron  iz stvnem. baro
ntož, svoboden vojščak] plemiški naslov,
Prva (najnižja) stopnja plemstva v fev-
, nalni hierarhiji;//g. mogotec ali bogataš
onesa -e i [ital. baronessa]  baronica,
b  * en a ali  bči barona
r°net -a m  [angl. baronet,  dimin. iz baron\
.Veliki Britaniji dedni častni naslov,
bar IZ - °b barona

b '"’ lj a -e i [gl. baron] baronova posest
»skop . a m  [baro- + -skop] 1. vrsta
°arometra, ki kaže le približne spre¬
membe zračnega tlaka, 2. priprava za
bar ! Jetl je teže, ki  j° izgubi telo v zraku
m ; a  m  [/bae'ral/ = angl. sodček]
jngleška in amer mi

Sl Pljive

in amer. mera za tekočine in
snovi (163,561)

baržun -a m  [prim. madž. barsony]  žamet,
debela, na eni strani kosmata tkanina
bas -a m  [ital. basso  nizek] 1. najnižji pev¬
ski glas, 2. kdor poje ta glas, 3. vrsta
glasbila

bas bleu [/ba' blo 7 fr. iz bas  nogavica, bleu
moder, iz angl. bluestocking,  gl.] »mo¬
dra nogavica«, učena domišljavka
baseball -a m  [/beis'ba:l/ angl. iz base  osno¬
va, bali  žoga] vrsta angl. igre s kijem
in žogo; baseballist -a m  /beisboli'st/
igralec baseballa
bdsedovka -e ž gl. bazedovka
basic english [/bei'sik irfliš/ British, Ame¬
rican, Scientific, International, Commer-
cial] angl. »osnove angleščine«, poeno-
stavlj. angleščina (z izbranim besedi¬
ščem 850 besed in nekaj slovnice), medn.
pomožni jezik ali učni pripomoček
basirati -am [gl. bas] peti bas; basist -a m
1. kdor poje bas, 2. kdor igra na bas
baskervil -a m  [po angl. tiskarju Basker-
villu, 1706—1775] tip tiskarskih črk
basketa -e i [po Baskih] baskovska čepica,
baskovka

basketball -a m  [/bas'kitbo:l/ angl. iz
basket  košara, bali  žoga] košarka, vrsta
igre z žogo (šp.)

basoche /bazoš'/ fr. pred revolucijo 1. 1789
združenje pariških sodnih pisarjev, ki
je imelo tudi pravico uprizarjati igre
bas-relief -a m  [/ba'raljef/ fr. iz bas  nizek,
prim. relief] nizki, ploski relief, pri ka¬
terem so podobe le nekoliko vzdignjene
nad podlago

basta [/ba'sta/ 3. os. ed. sed. od ital. ba-
stare  zadostovati] zadostuje; (za)dosti,
dovolj

bastard -a m  [stfr. bastart  iz* bast  tovorno
sedlo, ker so gonjači spočenjali otroke
z gostilniškimi deklami tudi na svo¬
jih sedlih; prim. Cervantesovega Don
Kihota] 1. nezakonski otrok; pejor.
izrod(ek), pankrt, 2. v biol. mešanec,
križanec, tj. potomec dveh različnih vrst
ali pasem (= hibrid); bastarden -dna -o
1. nezakonski, 2. mešan, križan
bastardacija -e ž  [gl. bastard] mešanje, kri¬
žanje; bastardirati -am mešati, križati
različne vrste

bastija -e ž  [fr. bastille  iz batir  graditi]
utrdba; fig.  Bastija -e ali  Bastilja -e ž

bastion

86

bazar

[fr. Bastille]  pariška utrdba iz 14. stol.,
pozneje drž. jetnišnica za politične kaz¬
njence, simbol fevdalnega despotizma
in zatiranja sploh; ljudstvo jo je raz¬
dejalo ob izbruhu revolucije 14. jul. 1789
bastion -a m  [fr. bastion ] branik, štrleči,
izpostavljeni del trdnjave ali utrdbe
bastonada -e i [fr. bastonnade  iz baton
palica] 1. pretepanje (s palico), 2. pretepa¬
nje po podplatih, vrsta kazni na Vzhodu
bašibozuk -a m, nav.  v mn.  bašibozuki -ov
[tur. bašibozuk  iz ha? glava, bozuk  po¬
kvarjen] neredne ali demobilizirane tur¬
ške čete iz 18. in 19. stol., osovražene
zaradi plenjenja; pejor.  turška vojska
sploh

bašlik -a m  [tur. ba§lik]  1. vrsta volnene
kapuce na Vzhodu, 2. ženska ruta, ki
pokriva glavo, vrat in ramena, nosijo
jo npr. Rusinje

bataljon -a m [fr. bataillon  iz bataille  bitka]
vojaška taktična enota, sestavljena iz
4 —6 čet; več bataljonov sestavlja polk;
bataljonski -a -o ki se tiče bataljona (~a
pisarna)

batata -e i [Špan. iz indijan.] krompirjasti
tropski gomolji, bogati škroba (užitni)
baterija -e i [fr. batterie iz battre  tepsti]

1. topniški oddelek, osnovna bojna in
taktična enota pri-topništvu, 2. v tehn.
a) skupina enakih priprav ali naprav,
povezanih v enoto, zlasti skupina gal¬
vanskih členov, b) vložek za električno
žepno svetilko itn.; pogovorno: taka
svetilka

batigrafija -e i [gr. bathos  globina, +
-grafija] opis(ovanje), raziskovanje mor¬
skih globin

batik -a m  [malaj.] 1. javansko ornamen-
tiranje tkanin ali usnja z voskom,

2. taka tkanina ipd.

batimčter -tra m  [gr. bathos  globina, +
-meter] gl. batometer; batimetrija -e ž
nauk o merjenju globine rek, jezer in
morij; merjenje globine rek itd.
batisfera -e ž [gr. bathos  globina, + sfera]
1. morski plašč Zemlje, 2. jeklena po¬
tapljaška obla za opazovanje življenja
v morju

batisk&f -a m  [gr. bathos  globina, skaphe
posoda] potapljaška priprava za večje
morske globine

batist -a m  [fr. batiste,  po* iznajditelju
Baptistu iz Cambraia] mehka, tanka,
navadno bombažna tkanina v platneni
vezavi za telesno perilo
batjuška -a in  -e m  [rus.] 1. oče, očka, 2. do¬
mače rusko ime za pravoslavnega popa
batofobija -e ž  [gr. bathos  globina, -f -fo¬
bija] strah pred globino (ali višino),
navadno z vrtoglavico
batolit -a m  [gr. bathos  globina, + -lit]
vulkanska kamnina (npr. granit), vri¬
njena v zemeljsko skorjo
batometer -tra m  [gr. bathos  globina,
+ -meter] globinomer, priprava za mer¬
jenje globine rek, jezer in morij; bato-
metrija -e ž  gl. batimetrija
Batrahomiomahija -e i [gr. batrachos
žaba, mys  miš, mache  boj] »Boj med
žabami in mišmi«, šaljiva »junaška«
pesnitev, ki so jo včasih pripisoval*
Homerju (parodija na Iliado)

Batseba -e ž [iz hebr.] v bibliji lepotica,
žena hetitskega častnika Urije (gl.)>
Salomonova mati

Baucis -ide ž  [iz gr.] gl. Filemon in Baucis
baza -e i [iz lat. basis  iz gr. bas is  korak;
fig.  temelj, iz bainein  iti] 1. osnova,
podlaga, temelj, 2. osnovnica; osnovna
ploskev (geom.); osnova potence ali loga;
ritma (mat.), 3. ravnina, položena skozi
stransko os kristala (mineral.), 4. pod;
nožje, podstava, podstavek, npr. pr*
kipu, 5. izhodišče česa, 6. oporišče,
npr. za oskrbo vojske (vojaška, letal;
ska ~), 7. lužnina, lug, tj. spojina, k*
vezana s kislinami daje soli (kem.),
8. v družbi: celotnost proizvajalnih
odnosov, na katerih sloni pravna in
politična vrhnja stavba; bazičen -čna -°
ki se tiče baze, zlasti, 1. osnoven, 2. klju¬
čen (~a industrijska veja), 3. lužnat
(kem.)

bazalt -a m  [lat. basaltes]  trdna, večinoma
črnkasta kamnina vulkanskega izvora;
za zidavo in v kem. industriji
bazanit -a m  [iz gr. basanos  poizkusi**
kamen, zlatarska oslica, + -it] črn, zelo
trd kremenjak, iz katerega so stari
Egipčani izdelovali kipe
bazar -ja m  [iz perz. bazar]  1. orientalska
pokrita tržnica, 2. obrtniška prodajalna
ali (vele)trgovina, 3. semenj

87

Beduin

— -e £  [prvi je opisal bolezen
zdravnik Basedovv 1. 1840] kronična
bolezen, ki jo povzroča nepravilno delo-
vanje žleze Ščitnice (med.)
bazen -a m  [fr. bassin]  1. vodni zbiralnik
ali večji prostor, napolnjen z vodo (ko¬
palni ~), 2. ribnjak, krnica, 3. rečno
korito, 4. porečje (Donavski ~), 5. ko¬
tlina, 6. eksploatacijsko področje, npr.
Premogovni revir (Doneski ~), 7. no¬
tranja luka

bazičen -čna -o [iz lat., gr.] gl. baza
bazilika -e £  [gr. basilike  iz basilikos  kra¬
ljevski] 1. prvotno: poslopje v starih
Atenah, kjer so prebivali arhonti, 2. v
starem Rimu razkošna javna zgradba,
namenjena sodnim razpravam in kupči¬
ji (bazilike so dale obliko najstarejšim
kršč. cerkvam), 3. veličastna, navadno
stolna cerkev v slogu antične bazilike,
4. bosiljek, bažiljka (neka rastlina)
bazdisk -a m  [iz gr. basiliskos,  dimin. iz
oasileus  kralj] 1. v srednjeveškem vero-
vanju kraljevski zmaj, ki je ubijal s
Pogledom (mit.), 2. ameriški kuščar iz
'družine leguanov (zool.)

“»znati -am [gl. baza] temeljiti, sloneti na
cem l opreti, opirati (se) na kaj; imeti
Podlago, izvirati iz česa, biti zakoreninjen
v  cem

bazuka -e £  [angl. bazooka,  po sličnoglasju]
reaktivni metalec, ročno pehotno orožje
■.Jioti tankom in oklopnim vozilom sploh
t/bibisi'/ okr. za angl. British Broad-
^sting Corporation] Britanska radijska

družba

,tf/beseže'/gl. beseže
e "l -a m [gr. bdellion  iz hebr.] dišeča
smola iz nekaterih tropičnih grmov in

BeIK VeS -

1 ,.!., r ‘bj) znak za kem. prvino
“t -a m  [/bi:t/ = angl. tolči, udarjati;
.“ar; takt, npr. pri jazzu] značilni,
pražiti takt beat glasbe, prim. beatles
"t generation /bi:t dženorei'šon/ angl.
tepena generacija«, v ZDA itd. oznaka
^Pripadnike mladega rodu, ki v milej-
jT 1 . npr. v modi, glasbi — a tudi
i bJsm oblikah protestirajo proti obsto-
J e t .' rn  razmeram, pojmovanjem itd.
atdikacija -e £  [lat. beatificatio  iz beatus
a žen, facere  narediti] v katol. cerkvi

uradna razglasitev za »blaženega« (ali
»blaženo«); beatificirati -am razglasiti za
blaženega (blaženo), izvesti beatifikacijo
beati possidentes /bea'ti posiden'tes/ lat.

srečni so, ki imajo (bogastvo ali oblast)
beatle -la m, nav.  v mn.  beatles(i) (-ov)
[/bi:'tsl, mn. bi:'tols/ gl. beat] angl.
umetn. vzdevek štirih mladih dolgolasih
glasbenikov iz Liverpoola, priljubljenih
predstavnikov beat glasbe; fig.  dolgo¬
lasec, grivar

beatnik -a m  /bi :t'nik/ angl. pripadnik ali
privrženec beat generacije
beatus ille qui procul negotiis /bea'tus i'le
kvi pro'kul nego'ciis/ lat. srečen, kdor
je daleč od posvetnega vrvenja (Horac)
beaujolais -a m  /božole'-ja/ fr. vrsta fran¬
coskega rdečega vina
beau monde /bo mod'/ fr. »višji svet«, tj.

»boljša«, gosposka družba
beau sexe /bo seks'/ fr. lepi, nežni spol
beaute /bote'/ fr. 1. lepota, 2. lepotica
beauty /bju:'ti/ angl. gl. beaute
beaux arts /bozar'/ fr. »lepe umetnosti«,
slikarstvo, kiparstvo, pesništvo itn.
beaux esprits /bozespri'/ fr. mn. od: bel
esprit (gl.)

beba -e ž  [iz angl. baby]  otroček, dete;
punčka

bebit -a m  [po satiričnem romanu Sinclaira
Lewisa, Babbitt, 1923] samozadovoljen
pripadnik pridobitnih slojev, čigar ideal
je poslovni uspeh

bebit -a m  [angl. babbitt,  po amer. iznaj¬
ditelju J. Babbittu, 1799—1862] posebna
zlitina iz cina, svinca, antimona in
bakra za ležajne blazinice (tehn.)
bebop -a m  /bi'bop/ amer., angl. 1. zvrst
amer. jazza okrog 1. 1940, 2. tak modni
ples v 8 / g  taktu

bedeker -ja m  [po nem. založniku Baede-
kerju iz Leipziga] potovalni, turistični pri¬
ročnik, tj. knjižica z opisi posameznih
krajev in njihovih znamenitosti kot vodič
na potovanjih

bedlam -a m  [angl. bedlatn,  po londonski
umobolnici Bedlam, popačeno iz Betle¬
hem] umobolnica, norišnica ;fig.  zmeda,
zmešnjava; bedlamit -a m  norec, blaznež
Beduin -a m  [fr. Bedouin  iz ar. mn. ba-
dawiyyun  prebivalci puščave] Arabec,
prebivajoč v puščavi; beduin -a m  arab-

beefsteak

88

Belvedere

ski pastir-nomad, zlasti v puščavah Ara¬
bije in Severne Afrike
beefsteak -a m  [angl.] gl. biftek
Befana -e ž  [ital. iz gr. epiphaneia  prikazen,
prihod] grda bajeslovna starka, ki
obdaruje otroke v noči Treh kraljev;
fig.  befana -e ž  1 . odurna babnica, 2. da¬
rilo Treh kraljev

beg -a m  [shr. iz tur. bey]  1 . plemič, zem¬
ljiški gospod, 2. visok civilni in vojaški
naslov v sultanski Turčiji, postavlja se za
imenom, npr. Ibrahim-beg; fig.  gospod
bcgard -a m, nav. v mn.  beg&rdi -ov [stfr.
bčgard\  pripadniki napol »krivoverske«
kršč. bratovščine iz Belgije, Holandije
itd. v 13. stol. (živeli so podobno kot
begine)

begina -e ž, nav. v mn.  begine -in [stfr.
beguine]  pripadnice begardom sorodne
bratovščine, nastale v Flandriji v 12. stol.;
predvsem so negovale bolnike
beglerbeg -a m  [shr. iz tur. beylerbeyi]  v stari
Turčiji sultanov namestnik v večji po¬
krajini, pozneje častni naslov
begluk -a m  [shr. iz tur.] 1. begovska zemlja
ali posest, 2. sedež, rezidenca bega, 3. v
nekdanji Bosni begovska zemlja, na
kateri ni bilo tlačanskih odnosov,
4. državna lastnina

begonija -e ž  [po fr: botaniku M. Begonu,
1638—1710] lepotna rastlina iz tropičnih
krajev z asimetričnimi listi in lepimi,
dehtečimi cvetovi; obstoji okrog 400 vrst
behaviorizem -zma m  [angl. behaviour  ve¬
denje, + -izem] v psihol. smer, ki pre¬
učuje organizme (z duševnimi pojavi
vred) samo z opazovanjem njihovega
vedenja v določenih pogojih
bej -a m  [tur. bey\  naslov vladarja v Tuniziji,
prim. beg

bekon -a m  [angl. bacon  slanina] pitan
prašič farmske reje

bel -a m  [po G. Bellu, 1847—1922, iznaj¬
ditelju telefona] v fiz. merska enota za
akustične in elektr. nihaje
beladona -e ž  [ital. belladonna  iz bella donna
lepotica] 1. volčja češnja, norica, precej
strupena rastlina (v kozmetiki in zdra¬
vilstvu), 2. strupena droga iz te rastline
bel canto /bel kan'to/ ital. »lepo petje«,
način petja, ki goji predvsem pevski izraz
in virtuoznost izvajanja

Belcebub -a m  [iz hebr. Ba’al-zebub*  tj.
kralj muh] feničanski bog, ki so si g®
Judje pozneje spremenili v peklenskega
poglavarja (mit.); fig.  belcebub -a > n
satan, peklenšček, peklenski poglavar!
izganjati hudiča z belcebubom izganjati
zlo z novim, hujšim zlom
belemnit -a m  [gr. belemnon  puščica,
+ -it] fosilni, sipam podobni glavonožci
iz jure in krede

Belerofont -a m  [gr. Bellerophontes]  v stgr
mit. Sizifov vnuk, junak, ki je izvršil
veliko drznih dejanj in se zaradi sreč«
prevzel, da je hotel poleteti s Pegazom
na Olimp. Razsrjeni Zevs je poslal nad
Pegaza oso, da ga je razdražila, Bele¬
rofont je padel s konja in se pri tem
pohabil in oslepel

bel esprit /belespri'/ fr. duhovit, izobražen
človek z izbranim umetniškim okusom
bcletrija -e ž  [iz fr. belles lettres ] leposlovje,
umetniška književnost, tj. romani, no¬
vele, povesti, pesmi...
beletrist -a m  [fr. belletriste]  leposlovec,
kdor se ukvarja z leposlovjem; bele-
trističen -čna -o leposloven, ki se tiče
beletristike; beletristika -e ž  leposlovje
(= beletrija)

belkanto -a m  [iz ital.] gl. bel canto
bella vista /bela vis'ta/ ital. lep razgled,
prim bellevue

Bellevue -ja m  [/bslviiV fr. iz bel  lep, vid
pogled, tj. lep razgled] ime za hotele,
dvorce in gradiče z lepim razgledom!
fig.  bellevue -ja m  /belvii'/ stolp (npr. D 3
dvorcu) ali točka z lepim razgledom
bellum omnium contra omnes /be'lum
onTnium kon'tra om'nes/ lat. »boj vsen
proti vsem«, prim. homo homini lupu s
bel paese neskl. m  /bel pae'ze/ ital. vrst 3
mehkega, milega sira
belt -a m  [skand. po Velikem in Malem
Beltu] morska ožina
beluga -e ž  [rus. iz belyj  bel] v zool. 1. bed
kit v severnih morjih, 2. viza, morufl,
jesetru sorodna riba

Belvedere -ra m  [/belvede're/ ital. iz beli 0
lep, vedere  videti, tj. lep razgled] 1. im®
za hotele ipd. z lepim razgledom, &•
Bellevue, 2. ime za razne razkošne dvor¬
ce, npr. na Dunaju in v Varšavi, 3. va '
tikanski muzej, kjer je znameniti Ap°'

89

beril

ben

Ionov kip;/?£. belvedere -ra m  točka ipd.
z lepim razgledom

»en neskl. m  [= hebr. sin] pri semitskih
imenih pred očetovim imenom, npr.
Salomon ben David (= Salomon,
Davidov sin)

benares -a m [po mestu Benares] vzhodno-
mdijska tkanina, izvezena s srebrnimi
nitmi, srebrni brokat
bencil -a m  [benc(in) + -il] enovalentm
organski radikal iz toluena (kem.)
bencin-a m  [fr. benzin  iz nlat. benzoe
benzojeva smola, iz ar.] brezbarvna,
vnetljiva in hlapljiva tekočina iz nafte,
Pogonsko gorivo za motorje z notranjim
zgorevanjem, topilo za maščobe ipd.
bencol - a m  [ben(cin) + -ol] brezbarvna,
vnetljiva tekočina s posebnim vonjem,
destilat katrana; v proizvodnji anilina,
gorivo in topilo

Be »e [/be'ne/ lat. iz bonus  dober] prisl.
.dobro, lepo

bene- [i at . bene  dobro] v sestavljenkah,
npr. benevolenca

nenedikcija -e ž  [lat. benedictio  iz benedi-
ce . re  blagosloviti] blagoslov; blagoslo-
. v “ev (liturg.)

bbediktinec -nca m  [fr. benedictin]  1. me-
b'h iz reda sv. Benedikta (red ustanov¬
ljen okrog 1. 530 na Monte Cassinu

? Italiji), 2. vrsta znamenitega fr. li¬
kerja

»<=uca -e ž  [iz lat. beneficus  dobrodelen]
8'edališka predstava ali prireditev v
dobrodelne namene, npr. v korist osta-
re Jega igralca; beneficiiint -a m  oseba,
b v  ,, at ®re korist gre taka predstava
neficij - a  m  [lat. beneficium]  1 . v zgod-
?jem srednjem veku posest, ki so jo kralji
J n večji fevdalci darovali v dosmrten
dzitek, 2. v katol. cerkvi nadarbina,
Prebenda, tj. cerkvena služba, vezana
z  določenimi dohodki; dohodki iz take
službe; beneficiat -a m  kdor uživa bene-
bcnc’ na darbenik, prebendar
e "ehcirati -am [lat. bene  dobro, facere
B( "^diti] i e t a  gteti v pokojnino
beluks - a m  skupno ime za Belgijo,
Holandijo (= Afederland) in Lukse m-
ourg p 0  carinski zvezi, ratificirani 1 . 1947

Meritus /be'ne me'ritus/ lat. zaslužen
človek

bene valete /be'ne vale'te/ lat. pozdrav¬
ljeni! srečno!

bene vixit, qui bene latuit /be'ne vi'ksit,
kvi be'ne la'tuit/ lat. dobro je živel,
kdor je skrito živel (Ovid)
benevolenca -e ž  [lat. benevolentia]  na¬
klonjenost, dobrohotnost; prijaznost
benevolčnten -tna -o [lat. benevolens]  na¬
klonjen, dobrohoten; prijazen
bengali -ja m  [po Bengaliji] bengalščina,
bengalski jezik

bengalični ali  bengalski ogenj [po Bengaliji]
raznobarven ognjemet, zanj uporabljajo
posebno mešanico

benigen -gna -o [lat. benignus  blag] 1. blag,
dobrohoten, naklonjen (~i človek),
2. v med. nenevaren, nedolžen (~i tvor)
benjamin -a m  [hebr. binyamin,  po najmlaj¬
šem sinu Jakoba in Rahele v bibliji] naj¬
mlajši v družbi (on nataka); ljubljenec
bentos -a m  [gr. benthos  globina] rastline
in živali, ki žive na morskem dnu
bentoskop -a m  [bento(s) + -skop] vrsta
potapljaške oble (izboljšana batisfera)
benz- [gl. bencin] v sestavljenkah, npr.

benzaldehid
benzen -a m  gl. bencol
benzil- [benz(in) + -il] v sestavljenkah, npr.

benzilbromid
benzin -a m  gl. bencin
benzo- [gl. bencin] v sestavljenkah, npr.

benzofenon
benzol -a m  gl. bencol
beoški -a -o ki se tiče Beocije (dežele v
Srednji Grčiji; njeni prebivalci v antiki
na slabem glasu zaradi neotesanosti in
toposti); fig.  neotesan, surov, top
berat -a m  [tur. berat  iz ar. barat  pismo]
sultanovo pismo ali listina, s katero se
dajejo posebne pravice (se npr. kdo
postavi na kak položaj), zlasti pismo,
s katerim so dobili predstavniki tujih
držav eksekvaturo

bercense [/bersoz'/ = fr. zibelka] uspavan¬
ka (glas.)

beriberi -ja m  [sing. beri  slabost] na Vzhodu
razširjena bolezen živcev z ohrome¬
lostjo in vodeničnimi oteklinami, zaradi
enolične prehrane z oluščenim rižem
beril -a m  [fr. biryl  iz gr. beryllos  sinje zelen
dragulj] drag kamen raznih barv, po
sestavi berilijev in aluminijev silikat

berilij

90

Bi

berilij -a m  [nlat. beryllium  iz gr.] kem.
prvina, trda, krhka kovina sivkaste
barve; kot sestavina tehničnih zlitin
berkelij -a m  [po amer. univerzi pri mestu
Berkeleyu, kjer so ga odkrili 1. 1949]
umetna radioaktivna kem. prvina
berklijdnstvo -a s [po utemeljitelju, irskem
škofu in filozofu Berkeleyu, 1685—1753]
subjektivno idealistična filoz. smer, ki
trdi, da objektivna realnost — tj. mate¬
rialni svet — ne obstoji; materialni svet
je po njenem mnenju le skupnost ob¬
čutkov, predstav ipd. in obstoji le v
človeški zavesti

berlina -e ž [fr. berline,  najprej so jih izde¬
lovali v Berlinu] 1. zaprta staromodna
kočija za štiri osebe, 2. vrsta luksuznega
avtomobila, 3. sramotni oder
bermet -a m  [iz nem.] gl. vermut
bernardinec -nca m  1. pripadnik reda
cistercijanskih menihov; ustanovil ga
je Bernard iz Clairvauxa 1.1115,2. pasma
velikih, dobrodušnih psov, vzrejenih v
zavetišču na Velikem Sv. Bernardu v
Švici (bili vodniki skozi snežne zamete
in reševali potnike)

bčrnštajnovstvo -a .s [po utemeljitelju, nem.
soc. demokratu E. Bernsteinu, 1850 do
1932] nem. reformistična smer v delav¬
skem gibanju, ki' je terjala revizijo
osnovnih načel marksizma
bersaljer -ja m  [ital. bersagliere  iz bersaglio
tarča, cilj] ostrostrelec, planinski lovec,
vrsta lahke ital. pehote
besa -e ž  [iz fr.] gl. baisse
beseda -e i [češ. beseda  razgovor; prire¬
ditev] 1. češki ples, vrsta četvorke, 2. pri
Čehih društvo ali prireditev s kulturno-
prosvetnim programom, 3. čitalniška
prireditev, posneta po češki besedi (z re¬
citacijami, petjem, plesom ipd.)
besemerka -e i [po iznajditelju angl. inže¬
nirju H. Bessemerju, 1813—1898] be-
semerska hruška, priprava (konvertor)
za pridobivanje jekla iz staljenega železa;
besemeriti -im pridobivati jeklo v bese-
merki

bcseže -ja m  [po fr. kratici: BCG, bacil
Calmette-Gučrin] cepivo, preparat BCG
v zaščito pred tuberkulozo; besežiranje
-a s cepljenje z besežejem; besežirati -am
cepiti z besežejem

besprizorni -ega m  [iz rus.] potepajoč se,
zapuščen otrok

bestialen -lna -o [lat. bestialis  iz bestia
zver] zverinski, živinski; poživinjen (v
nravnem smislu); divji, surov, nečloveški;
bestialnost -i i 1. živinstvo, (nravna) poži-
vinjenost, 2. vrsta spolne izrojenosti
(= sodomija)

bestiarij -a m  [nlat. bestiarium  iz lat. bestia
zver] naziv knjig z zgodbami iz življenja
živali (navadno s poučno tendenco) ali
z opisi resničnih ali izmišljenih živali;
priljubljene so bile v srednjem veku
bestija -e ž  [lat. bestia  zver] 1. zver(ina),
divja žival, 2. živinski, poživinjen človek,
človek zver, surovež

bestseller -ja m  [/besLsela/ angl. iz besi
najbolje, seli  prodajati] uspešnica, izdelek
(knjiga, plošča ipd.), ki se v kakem času
najbolje prodaja

bešamčl -a m  [fr. bechamel,  po L. Becha-
melu, kuharskem mojstru Ludvika XIV.]
mlečna omaka za krompir, zelenjavo
ali kot podlaga za druge omake (kuh.)
beta -e i ali neskl. m  [gr. beta]  druga črka
(staro)grške abecede, tudi v znanstveni
klasifikaciji ([3); žarki beta v fiz. žarki,
sestavljeni iz elektronov, kijih izžarevajo
radioaktivne snovi; gibljejo se z veli¬
kansko brzino

betam -a m  [lat. beta  pesa, + -in] nestru¬
pena kristalna snov (alkaloid) v slad¬
korni pesi

betatron -a m  [beta (žarki) + (elek)tron)
v jedrski fiziki: tip pospeševalnika elek¬
tronov; sloni na načelu transformatorja
betel -a m  [portug. iz malaj. vettilai]  vrsta
vzhodnoindijske poprove rastline; listo
in oreške domačini žvečijo
beton -a m  [fr. beton  iz nlat. bitumen ]
strjena zmes iz peska (ali gramoza) in
cementa, pomešana z vodo; betonirati
-am zidati z betonom
betonit -a m  [beton + -it] umeten kamen
iz betona

bevanda -e i [ital. bevanda  pijača] pijača
sploh, zlasti vino, pomešano z vodo
bevatron -a m  [okr. iz angl. bev (= bil bon
electron \olts )  + atom  + electron]  v
jedrski fiziki vrsta priprav za pospeše¬
vanje pozitivnih delcev
Bi (bismut) znak za kem. prvino

91

bidermajer

bi-  iz bi s  dvakrat] predpona; v
bianr- Ze Iu- c * vo '> dva-, npr. bilateralen
n  ; 0 /  , an ’ko/ ital. bel; fig.  čist, prazen;
npn P °- en ’ ne P°P>san (~ obrazec);
orf n ] e ^ en  pooblastilo); bianco kredit
niča ■ ti- brez kritja; bianco me-
neizpolnjena menica (samo s pod-
pisap 1 ’ br . ez znes * ca  * n  datuma); pod-
list V' 0 bianco  Podpisati še neizpolnjen
biandri’ obraz ? c > n P r - ček brez zneska
dvn : e z  (bi- + gr. cmer, andros  mož]
>p m mostvo ’ za kon žene z dvema mo¬
le Zerna

biatlon* T  ž r P? i-  + -ai bija] dvovladje
tekm' 3 m  f bl ' "k 8r- athlos  boj] »dvoboj«,
zd - van J e v  smuškem teku na 20 km,

b ibamus en rl-u St !‘ eljanjem na 4 tarče
Pijmo' blba mus / * at - a  Tibere  piti]

Sm**.  Pb!

biblij n' bUe/ lat  P'j te!

»bihl PaUperum  /bib'lia pau'perum/ lat.
slikou Ja u bogih«, srednjeveška biblija v

biblickt Za ne P ismene
valpp L a , w . tsr- biblos  knjiga] 1. pozna-
za ..“lije, 2. kdor priznava biblijo
čistit" 11  r ir  razodetja (relig.); bibli-
biblij a  * ' e a nau * c  ' n S P' S > o bibliji
iz b'hi Z  ^ r ' mn - biblia  iz biblion,  dimin.
s Piso ° 4  ^Pjiga] »sveto pismo«, tj. zbirka
Za  , v t.ki veljajo judom in kristjanom
ment\ ZJ K- raz °detje (stari in novi testa-
svpt ’ biblijski -a -o ali  bibličen -čna -o

b C°& k i,

nnr  fe?- biblos  knjiga] v sestavljenkah,
Miof- blblofll

>> kni)f-: a w ..tbiblio- + -fag] knjigožer,

bibliofag ,

bibife 1110 ««

bibHnfiu- m  tbrblio- + -fil] knjigoljub;
bliofil k-  " e ž  ljubezen do knjig (bi-
Plati , ra  knjige največ z vsebinske
Plan’ CEn * knjigo samo po sebi; biblio-
plat Pa Se oz ' ra  predvsem na zunanjo
kniio , star ? st > redkost ipd. — in zbira
kniioi- J lz  veselja); bibliofilski -a -o
'zclaii Uben ’ k* se  tiče bibliofilije (~a

b| bliofji m

n a kat " a m  [biblio- + film] mikrofilm,
jo rahr re ® a v . ve čjih knjižnicah posnema-
bibliofoi J6ne ab  dragocene knjige
knjig a m  [biblio- + -fob] sovražnik

bibliognozija -e ž  [biblio- + -gnozija]
poznanje knjig

bibliograf -a m  [biblio- + -graf] knjigo-
pisec, strokovnjak v bibliografiji; bi¬
bliografija -e i knjigopisje, 1. popiso¬
vanje knjig glede na tisk, format itd.,
2. seznam knjig ali člankov ali sestav¬
ljanje takih del v razne namene (stro¬
kovna ~); bibliografski -a -o iz (ali ki
se tiče) bibliografije (~i inštitut)
biblioklast -a m  [biblio- + gr. klastes
uničevalec] uničevalec knjig, npr. kdor
trga iz knjig strani ali slike, ki ga zani¬
majo

bibliolatrija -e ž [biblio- + gr. latreia
čaščenje] malikovanje knjig, zlasti biblije
bibliologija -e i [biblio- + -logija] 1. nauk
o knjigah, 2. biblicistika
biblioman -a m  [biblio- + -man] kdor
strastno ljubi knjige; bibliomanija -e i
strastna ljubezen do knjig, prim. biblio-
filija

bibliomantija -e i [biblio- + gr. manteia
prerokovanje] prerokovanje, vedeževa¬
nje iz knjig, zlasti iz biblije
bibliotaf -a m  [biblio- + gr. taphos  grob]
»grobar knjig«, kdor ljubosumno skriva
svoje knjige pred ljudmi (jih nerad
posoja)

biblioteka -e ž  [biblio- + -teka] knjižnica;
bibliotekar -ja m  knjižničar (s fakul¬
tetno izobrazbo); bibliotekarski -a -o
knjižničarski

bibiioterapija -e ž  [biblio- + terapija] resta¬
vriranje starih ali poškodovanih knjig
biblist -a m  [iz gr. biblos  knjiga] 1. kdor se
ukvarja z biblistiko, 2. biblicist; bibli-
stika -e i strokovno poznanje biblije
biceps -a m  [lat. biceps  iz bi-, caput  glava]
dvoglava mišica na nadlaktu (anat.)
bicikel -kla m  [fr. bicycle  iz lat. bi-, cyclus
krog] (dvo)kolo, vrsta vozila
biciklist -a m  [fr. bicycliste ] kolesar; fig.
koristolovec, ki popušča navzgor in
pritiska navzdol (polit.); biciklistika -e ž
kolesarjenje (šp.)

bidarka -e ž [iz rus.] kožni čoln Eskimov
na Aljaski

bide -ja m  [fr. bidet]  izplakovalnik, ženska
banjica za izplakovanje in sedeče kopeli
bidermajer -ja m  [po Biedermeierju, ko¬
mičnem Eichrodtovem junaku] 1. člo-

bien

92

bilateralen

vek predmarčne dobe, dobrodušen, a
nekoliko filistrski malomeščan, 2. pred¬
marčna, bidermajerska doba okrog
1816—1848, 3. vrsta sloga v upodablja¬
joči umetnosti tiste dobe (zanj je zna¬
čilna težnja po udobnosti, intimnosti in
čustvenost); tak predmet, npr. pohi¬
štvo

bien /bje/ fr. prisl,  dobro; prav; (le) bien
samost,  dobrina, imetje; blaginja; (le)
bien public /... piiblik'/ javna blaginja
bienale -la m  [ital. biennale  dveleten] medn.
umetniška razstava v Benetkah vsaki
dve leti; podobna prireditev, organizi¬
rana vsako drugo leto
bienalen -lna -o [ital. biennale  dveleten;
bienale] 1. ki se tiče bienala, 2. dveleten
(~a rastlina)

bienij -a m  [lat. biennium  iz bi-, annus  leto]
dvoletje, doba dveh let
bien public [fr.] gl. bien
bife -ja m  [fr. buffet  jedilna omara] 1. miza
z okrepčili za goste, 2. na kaki prireditvi
ipd. prostor, kjer so okrepčila, 3. točil¬
nica ali okrepčevalnica (lokal, kjer se
gostje krepčajo navadno stoje)
bifilžrcn -rna -o [bi- + lat. filum  nit] dvo-
niten; dvožičen (tehn.)
bifokalen -lna -o [bi- + lat. focus  ognjišče]
dvogoriščen (~o' steklo)
biftek -a m  [angl. beefsteak)  dušeni goveji
zrezek

bifurkacija -e i [nlat. bifurcatio  iz lat. bi-,
Jurca  vile] 1. delitev na dve veji, panogi
ipd., 2. razcep, razvejitev, 3. viličenje
pri rekah (geogr.)

biga -e i [lat. biga  iz bi-, iugum  vprega]
dvovprega

bigamija -e i [bi- + gr. gamos  zakon]
dvojni zakon, tj. če se kdo drugič po¬
roči, čeprav je prvi zakon veljaven
(dvoženstvo ali dvomoštvo); bigamist
-a m  kdor živi v dvojnem zakonu
Big Ben -a m  [= angl. Veliki Benjamin]
ime zvona v urnem stolpu londonskega
parlamenta

bignonija -e ž  [nlat. bignonia,  po Bignonu,
knjižničarju Ludvika XV.] vrsta tro-
pičnih rastlin, goje jih zaradi lepih, tro-
bentastih cvetov

bigoten -tna -o [fr. bigot]  pobožnjaški ali
svetohlinski; bigobiost -i f pobožnjaštvo

ali svetohlinstvo, slepa ali hlinjena p »"
božnost

bigoterija -e ž [iz fr.] gl. bigotnost

bijou -ja m  [fr.] gl. bižu

bikameralen -lna -o [bi- + kameralenl
sestavljen iz dveh zbornic, npr. iz ljudske
skupščine in senata

bikarbona -e z [gl. bikarbonat] jedilna soda,
po sestavi natrijev karbonat (= soda
bikarbona)

bikarbonat -a m  [bi- + karbonat] v keffl-
sol ogljikove kisline (kalcijev, kalijev,
natrijev ~)

bikini -ov m ali  bikinke -ink ž mn.  [P°
Bikinih, atolu v Maršalskih otokih,
kjer so napravili 1. 1946 prve večje
poizkuse z atomsko bombo] »miniatur -
na« dvodelna ženska kopalna obleka

bikompozitum -a m  [bi- + kompozituffll
zloženka iz dveh predpon, npr. iz-pre -
hod (slovn.)

bikoničen -čna -o [bi- + koničen] dvostož'
čast (fiz., mat.)

bikonkaven -vna -o [bi- + konkaven]
obeh straneh konkaven, vbočen, jama® 1
(~a leča)

bikonveksen -sna -o [bi- + konveksen!
na obeh straneh konveksen, izbočen
leča)

bikvadrat(ič)en -(ič)na -o [bi- + kva;
drat(ič)en) v mat. četrte stopnje ('~ A
koren)

bilabial -a m  [bi- + labial] v slovn. dve -
ustnični glas (b, m, p); bilabialen -lna
dvoustničen

bilanca -e i [ital. bilancio  iz bilancia  tehtni'
ca, iz lat. bi-, lanx  skledica] v knjigo^'
računski zaključek, imovinsko stanj 6
podjetja ipd. na določen dan (v oblih'
razlike med dohodki in izdatki, dobk -
kom in izgubo); fig.  pregled, obračun
česa; trgovinska bilanca razmerje men
uvozom in izvozom kake države (če J e
izvoz večji, govorimo o aktivni, sicer P?
o pasivni bilanci); bilancirati -am dela"
bilanco; zaključiti, izravnati (prim. ba -
lansa)

bilancist -a m  [gl. bilanca] knjigovodja, h'
dela bilanco

bilateralen -lna -o [nlat. biiateralis  iz Inf
bi-, latus, lateris  stran] 1. dvostranski
tj. simetričen na dve strani (npr. člo -

biofor

bilateralizem

93

veško telo), 2. obojestranski, npr. po¬
godba, ki veže oba pogodbenika; bila-
teralnost -i ž 1. dvostranskost, 2. oboje-

_ stranskost

bilateralizem -zrna m  [bilateral(en) +
-izemj 1. bilateralnost, 2. ureditev trgo¬
vinskih odnosov med dvema državama
z dvostranskimi pogodbami
buijarda -e i [fr. billiarde  1 tisoč bilijonov
( 10 16 )

bilijon -a m  [fr. billion  iz lat. bi-  + fr. (m)//-
™"] 1. milijon milijonov (10 12 ), 2. pri
Francozih in Američanih: milijarda, tj.
hsoč milijonov (10 9 )

1  'na -e ž, nav. v mn.  biline -in [rus.]
ruske narodne junaške pesmi ali pri-
povedke

“lingvističen -čna -o [bi- + lingvističen]
dvojezičen, v dveh jezikih (~i napis);
fig-  dvoličen

“ lani -a m  [fr. billiard  iz bille  krogla]
*• (kavarniška) igra s slonokoščenimi
^foglami in kiji, igra se na posebni mizi;
I...iardirati -am igrati biljard
“ lardist -a m  [gl. biljard] kdor igra biljard
'l e t -a m  [prim. fr. billet]  1. listek, 2. po¬
setnica, 3. pisemce, 4. vozovnica,

S. vstopnica

“"letarna -e ž [gl. biljet] prodajalna vstop-
“ c  ali vozovnic; biljeter -ja m  (bilje¬
terka -e ž) 1. kdor prodaja vstopnice ali
Vozovnice, 2. preglednik (ca) vstopnic,
..“Pr. v kinu

■a m  [/bil/ angl. iz nlat. bulla]  1. listek;
račun, 2. v Angliji in ZDA osnutek
^.kona, ki ga predlagajo v parlamentu
hi,,! kongresu

, , -a m  /bije'/ fr. 1. listek, 2. pisemce
bili !' bil i et )

'et d’amour /bije' damur'/ fr. ljubezensko

bi  Pisemce

e* de faveur /bije' dafavoer'/ fr. 1- pri-
P?ročilno pismo, 2. brezplačna vstop¬
ih “ca

‘ let  doux /bije' du'/ fr. ljubezensko pi-
bili 601 , 06  ( =  bUlet d’amour)

‘ 01  exchange /bil' ov iksčei'ndž/ angl.
menica (trg.)

' Rights /bil'ov raits/ angl. zakon o
Kavicah angl. parlamenta iz 1. 1689
' , n  ;a m  [fr. bulletin]  1. objava, kratko
ra dno sporočilo (o delu kake ustanove

ipd.), 2. ime raznih publikacij (infor¬
macijski ~)

bimbo -ta m  [ital. bimbo  otrok] cepec, pri¬
smode (vulg.)

bimestralen -lna -o [lat. bimestris ] dvo¬
mesečen

bimetalen -lna -o [bi- + metalen] 1. z dvoj¬
no veljavo (ekon.), 2. dvokovinski, (se¬
stavljen, izdelan) iz dveh kovin
bimetalizem -zrna m  [bi—b metal(en) +
-izem] 1. denarni sistem, kjer hkrati
veljata zlat in srebrn denar za zakonito
plačilno sredstvo s stalnim, zakonito
določenim razmerjem njune vrednosti
(sistem se ni nikjer obdržal), 2. nauk,
ki je zagovarjal ta sistem
binaren -rna -o [lat. binarius  iz bini  po dva]
dvojen, dvojnat, npr. spojina iz dveh
elementov; binarni zvezdi sistem dveh
zvezd, ki krožita okrog skupnega sre¬
dišča (astr.)

binokel -kla m  [fr. binocle  iz lat. bi-, oculus
oko] 1. dvoočnik, ščipalnik, »lornjeta«,
2. (gledališki) daljnogled ali mikroskop
na obe očesi; binokularen -rna -o dvo-
očen, za obe očesi

binom -a m  [bi- + gr. nomos  del; zakon]
v mat. dvočlenec, dvočlenik, npr. a + b;
bin6m(ič)en -(č)na -o dvočlenski
bio- [gr. bios  življenje] v sestavljenkah, npr.
biolog

biobibliografija -e ž  [bio- + bibliografija]
bibliografija spisov o življenju in delu
kake osebe

biocenoza -e ž  [bio- + -cenoza iz gr. koinos
skupen] v biol. življenjska skupnost več
organizmov v določenem življenjskem
okolju

biocentričen -čna -o [bio- +  centričen]
usmerjen k življenju kot središču; v fil.
opazujoč (naravo, razvoj...) le s člo¬
veškega stališča

biodinamika -e ž  [bio- + dinamika] v biol.
nauk o življenjskih procesih in življenj¬
ski dejavnosti organizmov
biofenomenologija -e ž  [bio- + fenomeno¬
logija] nauk o življenjskih pojavih
biofizika -e ž  [bio- + fizika] področje
biologije, ki pri preučevanju življenjskih
procesov uporablja fizikalne metode
biofor -a m  [bio- + -for] domnevna živ¬
ljenjska klica v celični plazmi

biogen

94

biozofija

biogen -a m  [bio- + -gen] v biokem. do¬
mnevna beljakovinska snov, nositeljica
osnovnih življenjskih procesov; biogen
-a -o od živih bitij izvirajoč (kreda je ~a
kamnina)

biogenetičen -čna -o [bio- + genetičen]
ki se tiče postanka in razvoja življenja;
biogenetični zakon biološki zakon, ki
pravi, da razvoj zarodka v materinem
telesu (= ontogenija) ponavlja v kratki
in nepopolni obliki zgodovinski razvoj
vrste (= filogenija)

biogeneza -e i [bio- + geneza] 1. nastanek
in razvoj življenja, zlasti, 2. neznanstve¬
no naziranje, daje življenje lahko nastalo
samo iz živih organizmov
biogenija -e ž [bio- + gr. genea  rojstvo]
nauk o nastanku in razvoju življenja
(ontogenija in filogenija)
biogeografija -e i [bio- + geografija] zna¬
nost o zemljepisni razširjenosti, živ¬
ljenjskih razmerah ipd. živih bitij
biograf -a m  [bio- + -graf] življenjepisec;
biografija -e i  1. (kratek) življenjepis,
2. leposlovno delo, ki opisuje življenje
in delo kake osebe; biografski -a -o ali
biografičen -čna -o življenjepisen
biokemija -e i [bio- + kemija] v kem.
nauk, ki preučuje kemijski sestav živih
bitij in kem. procese v organizmih;
biokemik -a m  kdor se ukvarja z bio¬
kemijo

biolit -a m  [bio- -i- -lit] kamnina, plod
življenjske dejavnosti organizmov, npr.
apnenec

biolog -a m  [bio- + -log] življenjeslovec,
kdor se ukvarja z biologijo; biologija -e i
življenjeslovje, v širšem pomenu zna¬
nost o živih bitjih in življenjskih pojavih
sploh (vanjo sodijo zoologija, botanika,
fiziologija itd.); biološki -a -o ali  biold-
gičen -čna -o življenjeslovski
biologizem -zma m  [biolog(ija) + -izem]
enostranska uporaba bioloških metod
ali naziranj na drugih znanstvenih
področjih; presojanje po zgolj bioloških
vidikih

biomehaničen -čna -o [bio- + mehaničen]
ki se tiče biomehanike; biomehanični
nauk nauk o življenju, ki omejuje živ¬
ljenjske pojave na najpreprostejše fi-
zikalno-kemijske procese v organizmih,

npr. v nauku mehaničnih materialistov
v 17. in 18. stol.; biomehanika -e ž  nauk
o mehaničnih procesih v živih organiz¬
mih, npr. o krvnem obtoku
biometrija -e ž  [bio- + -metrija] 1. upo¬
rabljanje matematično statistične me¬
tode v biologiji (v preučevanju rasnih
posebnosti, dednosti ipd.), 2. preraču¬
navanje verjetne dolžine človekovega
življenja

bionomija -e ž  [bio- + -nomija] nauk o
zakonih življenja

bioplazma -e i  [bio- + plazma] pratvorivo
(biol.)

biopsija -e ž  [bio- + gr. opsis  gledanje]
preiskovanje materiala (npr. tkiva), ki
izvira od živih organizmov
biosfera -e ž  [bio- + sfera] življenjsko
območje živih bitij (površina Zemlje,
del atmosfere, litosfera in hidrosfera);
biosferičen -čna -o ki se tiče biosfere
biosinteza -e ž  [bio- + sinteza] nastajanje
organskih snovi iz anorganskih
bioskop -a m  [bio- + -skop] starinski
filmski projektor (okrog 1. 1900)
biostžtika -e i [bio- + statika] 1. v biol-
nauk, ki preučuje ustroj organizmov
v zvezi z njihovimi funkcijami (naspr.
biodinamika), 2. nauk o zdravstvenem
stanju in življenjski dobi ljudi, ki žive
v določenih razmerah
biostratigrafija -e ž  [bio- + stratigrafija]
preučevanje geoloških plasti na osnovi
fosilov

biotehnika -e ž  [bio- + tehnika] izkori¬
ščanje bioloških procesov v tehnične
namene, npr. kvašenje
biotičen -čna -o [iz gr. bios  življenje] živ¬
ljenjski, ki se tiče življenja
biotip -a m  [bio- + -tip] v biol. 1. skupina
organizmov z isto ali podobno dedno
zasnovo, 2. genotip

biotit -a m  [po fr. fiziku J. B. Biotu,
1774—1862, + -it] vulkanska kamnina,
vrsta magnezijeve sljude (»mačje zla¬
to«)

biotop -a m  [bio- + -top] bivališče, živ¬
ljenjski prostor (organizmov)

-bioza -e i [gr. biosis  način življenja] v se¬
stavljenkah, npr. simbioza
biozofija -e i  [bio- + gr. sophia  modrost]
živfienjska modrost

biparticija

95

bisus

biparticija -e z [bi- + lat. partitio  delitev]
delitev na dvoje, na dva dela; razpolo¬
vitev

b 'P«l -a m [lat. bipes  iz bi-, pes, pedis
noga] dvonožec, dvonožna žival ali
bitje; bipeden -dna -o dvonožen
b 'Plan -a m  [bi- + lat. planum  ravnina]
dvokrilnik, dvokrilno letalo
bipolaren -ma -o [bi- + lat. polus  tečaj]
dvopolen, z dvema poloma; bipolarnost
-i ž  dvopolnost

birema -e ž  [lat. biremis]  dvoveslača, v
starem veku in pozneje ladja z dvema
vrstama veslaških klopi na vsaki strani
biret -a m  [nlat. birretum}  1. vrsta srednje¬
veškega pokrivala, 2. pokrivalo kato¬
liških in judovskih duhovnikov (v ne¬
katerih državah tudi profesorjev in
sodnikov; prim. baret, baretka)

D 'feta -e i [f r . burette]  steklena cevka z
merilno lestvico, npr. za merjenje vina
v Sodu

blr ® -ja m  [fr. bureau  pisalnik, pisalna
m 'za; pisarna] 1. pisarna, urad; in¬
stanca, 2. skupina oseb, ki vodi kako
organizacijo ali ustanovo, 3. sestav oseb,

k* jim je poverjena kaka naloga (poli¬
tični ~)

irokracija -e i [fr. bureaucratie,  okrog
1750, biro + -kracija] 1. vladavina pri¬
vilegiranega, od množic ločenega urad¬
nega aparata, 2. tak aparat in socialna
Plast, ki ga predstavlja, 3. pretirano
število ljudi in osredotočenje oblasti
v  tem aparatu; fig.  brezdušno, okoste-
..belo uradovanje po predpisih
"krat - a m  [biro + -krat] pripadnik
bnokracije; kdor kaže birokratske tež-
bJe ali se birokratizira; pejor.  samovoljen,
dlakocepsko vesten uradnik, ki mu je
bradovanje najvišji smoter; birokratski
■a -o ali  birokratičcn -čna -o na birokra¬
tu 1  ali birokratizmu sloneč; fig.  ozko-
k- , en , okostenel, neživljenjski
bkratizacija -e i [gl. birokrat] širjenje
birokracije, birokratskih teženj ali po-
Javov

,r ,°kratizein -zrna m  [birokrat + -izem]
*• birokratske težnje ali pojavi (loče-
b°st od množic, želja po privilegijih,
samovolja, ukrepanje mimo predstav-
biskih organov ipd.), zlasti fig.  samo¬

voljno, prenapeto uradovanje, ki žrtvuje
prave koristi formalnemu izpolnjevanju
predpisov, 2. sistem, v katerega se ti
pojavi ipd. lahko razrasejo
birth control /boe'9 kontrou'1/ angl. nadzor,
načrtovanje rojstev; kontracepcija
bis [= lat. dvakrat] »še«, »še enkrat«,

1. klic, s katerim občinstvo, npr. na
koncertu zahteva, naj se kaj ponovi,

2. v glas. od začetka (== da capo)

bis dat, qui cito dat /... kvi ci'to.../ lat.
dvakrat da, kdor hitro da (Publilius
Syrus)

bisekstilen -lna -o [nlat. bissextilis sc.
annus  prestopno leto] prestopen, s pre¬
stopnim dnem (~o leto)
biseksualen -lna -o [bi- + lat. sexus  spol]
dvospolen; biseksualnost -i i dvospol-
nost, 1. obstoj spolnih znakov moškega
in ženskega spola pri isti osebi (= her-
mafroditizem), 2. hkratno nagnjenje k
svojemu in k drugemu spolu (psihol.)
bisfenoid -a m  [bi- + sfenoid] sfenoeder
(mineral.)

bisilabičen -čna -o [bi- + silabičen] dvo-
zložen, iz dveh zlogov
biskvit -a m  [fr. biscuit  iz lat. bis coctus
dvakrat pečen] 1. dvopek, prepečenec,
2. vrsta piškotov, 3. dvakrat žgan, ne-
loščen porcelan

bismut -a m  [nlat. bismutum  iz gr.] kem.
prvina, trda in krhka kovina rdečkasto
bele barve; v proizvodnji zlitin in stekla,
njene spojine tudi v zdravilstvu
bismutit -a m  [bismut + -it] rudnina,
bismutov karbonat
bista -e i [iz fr.] gl. busta
bistro -ja m  [fr. bistrost)]  manjša, zakotna
gostilna, krčma

bisturij -a m  [fr. bistouri ] vrsta kirurškega
noža

bisulfat -a m  [bi- + sulfat] sol žveplene
kisline (kem.)

bisulfit -a m  [bi- + sulfit] sol žveplaste
kisline (kem.)

bisus -a m  [lat. byssus  iz gr.] 1. lasaste niti,
s katerimi se nekatere školjke oprije¬
majo dna (zool.); fig.  morska svila
(nadomestek za svilo), 2. vrsta drago¬
cene tkanine iz starega veka (vanjo
ovite tudi egiptovske mumije), 3. vrsta
tkanine za letne srajce

BIT

96

blastomikoza

BIT [fr. Bureau International du Travail]
Mednarodni urad za delo (v Ženevi)
bitel -tla m  [iz angl.] gl. beatle
bitnik -a m  [iz angl.] gl. beatnik
bitonalen -lna -o [bi- + tonalen] 1. dvo-
tonski (glas.), 2. v med. dvojno doneč,
npr. kašelj

bitumen -a m  [lat. bitumen  zemeljska
smola] ime za razne snovi, ki nastajajo
z razpadanjem organizmov (zemeljska
smola, nafta, asfalt itd.); bitumenski -a -o
iz bitumena (~i premaz zidu); bitu-
minozen -zna -o vsebujoč bitumen (~i
skrilavci)

bivak -a m  [fr. bivouac  iz* nem. Beiwacht ,
prvotno: nočna straža na prostem]
1. prenočevanje na prostem (v šotorih
ali brez njih), 2. taborjenje, šotorjenje;
bivakirati -am prenočevati na prostem;
taboriti, šotoriti

bivalenca -e ž  [bi- + valenca] dvojna va¬
lenca (kem.); bivalenten -tna -o v kem.
dvovalenten, z dvojno valenco, npr. ki¬
sik, žveplo, baker
bivij -a m  [lat. bivium]  razpotje
bizam -a m  [nlat. bisamum  iz hebr. besem
balzamov vonj] 1. mošek, dišeč izloček
iz trebušnih žlez pižmarja (v parfu¬
meriji), 2. črno, dragoceno krzno piž-
movke, kanadske podgane
bizantinec -nca m  [lat. byzantinus  pripad¬
nik vzhodnorimske, bizantinske države,
od 395—1453, iz Byzantium  Bizanc]
1. grški pisatelj od Konstantina Velikega
do padca Bizanca, 2. bizantinski zlatnik,
3. fig.  klečeplaznež, petoliznik; bizan¬
tinski -a -o ki se tiče Bizanca, iz časov
Bizanca; fig.  klečeplazen
bizantinizem -zma m  [bizantin(ski) + -izem]
bizantinstvo, klečeplazna podložnost,
hlapčevstvo do nadrejenih ali oblasti (po
razmerah in uradnem ceremonialu na
biz. dvoru)

bizantinstvo -a s gl. bizantinizem
bizantolog -a m  [bizant(inski) + -(o)log]
kdor se ukvarja z bizantologijo; bizan-
tologija -e ž  veda, ki preučuje preteklost
in kulturni razvoj bizantinskega cesar¬
stva

bizaren -rna -o [fr. bizarre]  čuden, nena¬
vaden (~o vedenje); bizarnost -i ž  nekaj
čudnega, nenavadnega ali posebnega

bizmut -a m  [iz nlat.] gl. bismut
bizon -a m  [gr. bison,  po nekem plemenu
iz Trakije] ameriški bivol (zool.)
bižu -ja m  [fr. bijou]  dragulj; dragotina,
nakit

bižuterija -e ž  [fr. bijouterie] 1 .  dragulj*,
2. nakit sploh, 3. draguljarna (trgovina),
4. draguljarstvo (obrt)
bižutje -ja m  [fr. bijoutier]  draguljar, 1. tr¬
govec z dragulji, 2. izdelovalec draguljev
Bk (berkelij) znak za kem. prvino
blamaža -e ž  [nem. Blamage  iz fr. blatne
graja] sramota, (o)sramotitev, (o)sme-
šenje; blamirati -am (se) (o)sramotiti
koga, osmešiti (se)

blanket -a m  [nem. Blankett  iz fr. blanc
bel] neizpolnjena tiskovina, npr. po¬
oblastilo ali menica; golica, obrazec
blankist -a m  [fr. blanquiste]  pristaš blan-
kizma; blankizem -zma m  smer v fr-
revolucionarnem gibanju, ki ji je nače¬
loval Blanqui, 1805—1881; blankizem
ni priznaval razrednega boja, temveč se
je bojeval proti kapitalizmu s kovanjem
zarot revolucionarne elite
blankverz -a m  [angl. blank verse ] v leposl-
1. neriman verz sploh, 2. neriman pete-
rostopni jamb, npr.: Trd bodi, neizpro¬
sen, mož jeklen, kadar braniti je časti
in pravde narodu in jeziku svojemu!
blanširati -am [fr. blanchir  beliti] »obeliti«,
olupiti (možgane, jetra...), tj. polit*
z vrelo vodo ali malo prevreti in odstra¬
niti vrhnjo kožico (kuh.)
blasfemičen -čna -o [gr. blasphemein  obre¬
kovati] 1. bogokleten, 2. bogoskrunski;
blasfemija -e i 1. bogokletje, tj. prekli¬
njanje boga in božjih reči, 2. bogoskrun-
stvo, brezbožno dejanje, ki žali vero ipd-
blastoderm -a m  [gr. blastos  kal, dertnn
koža] zarodni list oplojenega jajčeca
(embriol.)

blastogeneza -e i [gr. blastos  kal, + geneza!
v biol. vegetativno razmnoževanje, npr-
pri črvih

blastomčri -ov m mn.  [gr. blastos  kal,
meros  del] vrsta cehe, na katere se del*
oplojeno jajce na prvi stopnji razvoja
(embriol.)

blastomikoza -e ž  [gr. blastos  kal, + m*"
koza] vrsta bolezni, ki jih povzročaj 0
glive kvasovke, blastomicete

biaziran

97

bobinef

biaziran -a -o [fr. blaser  otopiti] duhovno
otopel, brezčuten, ravnodušen (iz pre-
nasičenosti); blaziranost -i ž duhovna
otopelost, brezčutnost
»'efaritis -a m  [gr. blepharon  trepalnica,
+ -itis] vnetje trepalnic (med.)
»lenadenitis -a m  [gr. blemos  sluz, aden
i i Zlez ?.’ +  vnet i e  žlez sluznice (med.)
»lenoreja -e ž [gr. blemos  sluz, + -reja]
Snojno vnetje sluznice, zlasti nevarno
vnetje očesne veznice (pri novorojenčkih
, , od  bacila kapavice)

'enurlja -e ž [gr. blennos  sluz, 4- -urija]
izločanje sluza s sečem
'"csirati -am [fr. blesser]  raniti, poškodo-
vati; fjg_  priz a{ j e ti koga, (u)žaliti; ble-
. ,. su , r , a  -e ž rana, poškodba; fig.  žalitev
iiodirati -am [nem. blindieren  iz blind
® e P] zavarovati z jeklenim oklepom
Jg*.  vlak...); blindiran -a -o oklopen
•tzkrieg -a m  [/blic'krig/ nem. 5-] »bli¬
skovita vojna«, s katero so nacistični
vojaški teoretiki hoteli hitro izbojevati
zmago nacizma

hiav ^ 8 * -  blok, en bloc

k-a m  [fr. bloc  iz stvnem.] 1. klada, ne¬
obdelana ali napol obdelana lesena (čok,
Pkbi), kamnitna itd. gmota, 2. strnjena
skupina zgradb ali ulic, 3. velika stano-
^ojska zgradba, 4. cestna zapora (včasih
ma njša utrdba), 5. zapisnica, iz katere
? e  bsti trgajo, 6. prestavljalnica želez,
kretnic (za reguliranje prometa), 7. zveza
~b sporazum, npr. med državami, skle-
jena v določen namen, 8. skupina
»tovrstnih tehn. elementov, 9. potr-
(tisk) plačanem  znesku, 10 - zaprt' s,0 8

biokdda -e ž  [angl. blockade  iz block  blok]

• zapora, zaprtje, oblega, obkolitev
itri trdn jave), 2. osamitev, gospodarska

?• z a p ora  kake države, pristanišča,
oale (celinska ~, pomorska ~),

• Prerez, pretrg (med.), 4. slepa črka
l,  vrsta v tisku; blokirati -am 1. izvajati

‘okado, a) oblegati, obkoliti kaj,
)  zapreti kaj (luko z bojnimi ladjami,
*uej° ali prehode s četami, telefonsko
' n 'J° ••,•), onemogočiti gibanje ali pre¬
takanje, 2. prerezati, pretrgati (med.),
j Prt metiranju: vstaviti obrnjeno ali
sle Po vrsto ali črko

■J

" Slovar tujk

blond neskl. pridem,  [fr. blond]  svetlolas,
plavolas, zlatolas

blondinka -e i [gl. blond] svetlolaska, pla¬
volaska, zlatolaska

blouson noir [/bluzd' noar'/ = fr. črni
jopič] mladoletni velemestni razgrajač
(= angl. teddy boy)
blue book /blu' buk/ angl. »modra knjiga«,
knjiga v modrem ovitku, v kakršnih
objavlja angl. parlament uradne listine
o kakem pomembnem vprašanju medn.
politike, npr. o diplomatskih odnosih
s kako državo

blue jeans /blu' džins/ angl. ozke, nav.
modre (štrapacne) hlače v keprovi ve¬
zavi, priljubljene pri teenagerjih
blues -a m  /blus'/ angl. 1. moderen počasen
ples v l U  taktu, 2. slog jazza (iz religio¬
znih pesmi amer. črncev)
bluestocking -a m  /blu'stokir)/ angl. »modra
nogavica«, tj. učena domišljavka (po*
obiskovalkah liter, krožka londonskih
dam iz 18. stol. in nekem njihovem častil¬
cu, ki je nosil take nogavice)
bluf -a m  [angl. bluff]  prvotno*: če se
kdo pri kvartanju dela, da ima dobre
karte, čeprav jih nima; fig.  slepilo;
spretno sleparjenje, speljevanje na led
ali zastraševanje; blufirati -am spretno
slep(ar)iti ali zastraševati, metati pesek
v oči

bluming -a m  [angl. bloom  surov jekleni
odlitek] v tehn. velikanski stroj za va¬
ljanje jekla v težke odlitke (blume)
bluza -e ž  [fr. blouse]  1. kos ženske vrhnje
obleke, 2. jopič, jopa (vojaška ~)
BMW [nem. Bayerische Motoremverke]
Bavarska tovarna motorjev
boa -e ž, rod. dv. in mn.  b6j [nlat. boa
constrictor  iz lat. bos, bovis  vol, za¬
voljo njene velikosti] 1. udav, veli¬
kanska nestrupena kača iz tropičnih
krajev, ki se ovije okrog žrtve in jo
zaduši (več vrst), 2. vrsta damske ovratne
kožuhovine

bob -a m  [iz angl.] gl. bobslej
bobby -ja m  /bo'bi/ vzdevek za stražnike
na Angleškem (Bobby, angl. okr. za
Robert, po Robertu Peelu, 1788—1850,
organizatorju angl. policije)
bobinčt -a m  [angl. bobbinet]  vrsta tenke,
čipkaste tkanine

bobslej

98

bolid

bobslej -a m  [angl. bobsleigh  iz bob  sunek,
sleigh  sani] večsedežne športne sani z
dvema paroma premičnih sanic in kr¬
milom, okr. bob
boche [fr.] gl. boš

boem -a m,  boemstvo -a .v [iz fr.] gl. bo-
hem...

bogatir -ja m  [rus. iz mongol.] junak, ope¬
van v ruskih bilinah

bogonul -a m, nav.  v mn.  bogomili -ov gno¬
stično kršč. ločina, razširjena v 12. in
13. stol. v Bosni, Makedoniji, Bolgariji
itd., po* popu Bogomilu iz Trakije
bohem -a m  [fr. boheme  iz bohemien  cigan,
po ciganskem, potepuškem življenju teh
umetnikov; Bohemien  pomeni v fr. Čeh,
ker so cigani prišli v Zah. Evropo čez
Češko] nadarjen, a reven izobraženec
individualist — zlasti literat, slikar ali
umetnik sploh — ki živi neurejeno ali
lahkotno življenje (od danes na jutri);
fig.  izgubljen genij; izgubljenec; pejor.
potepuh; bohčmstvo -a s neurejen, lahko¬
ten ali pustolovski način življenja
bohemist -a m  [nlat. Bohemia  Češka] kdor
se ukvarja z bohemistiko; bohemistika
-e i veda, ki preučuje češki jezik, knji¬
ževnost in kulturo

boja -e i [angl. buoy  iz. shol. boeie  iz lat.]
plovka (sodček, plutovina, kos lesa)
na vodi; največkrat znamenje za ladje
na nevarnih mestih

bojar -ja m  [rus. bojarin]  1 . fevdalni zem¬
ljiški gospod v Rusiji v dobi Petra Ve¬
likega, 2. zemljiški gospod v predvojni
Romuniji, 3. fig.  velikaš, odličnik
bojkot -a m  [angl. boycott,  po Angležu
Boycottu, ki je upravljal na Irskem po¬
sestvo nekega veleposestnika in ga je
irsko prebivalstvo 1. 1880 »bojkotiralo«,
ker ni hotel zmanjšati zakupnine] 1. izob¬
čenje, izključitev iz javnega — gospodar¬
skega, političnega ipd. — življenja,
oblika boja, tako da kdo pretrga določe¬
ne odnose s kom (če npr. pretrga osebne
odnose, neha kupovati kako blago, ne
sodeluje pri volitvah...), 2. javno pre¬
ziranje; bojkotirati -am izvajati bojkot,
tj. izobčiti, izključiti iz družbe, pretrgati
stike; ne sodelovati pri čem; ogibati se
česa (koga) ali zavračati kaj; javno pre¬
zirati

bojler -ja m  [angl. boiler  iz boil  kuhati]
grelnik za toplo vodo, npr. v kopalnici
(električni, plinski ~)
bokal -a m  [ital. boccale]  vrč (nekdaj tudi
vinska mera, pribl. 1 liter)
bokmal -a m  [/buk'mol/ = norv. knjižni
jezik] starejši norveški knjižni jezik z
močnimi danskimi vplivi, prim. riksmal,
ninorsk

boks -a m  [angl. box]  1 . škatla, 2. loža;
oddelek, 3. pregrada; pregradek, pre¬
delek (v pisarni, hlevu ipd.)
boks, boksa m  [angl. box calf]  vrsta bolj¬
šega usnja, navadno iz telečje kože;
boksast -a -o iz usnja (boksa)
boks -a m  [angl. box]  1 . udarec s pestjo,
2. boj s pestmi (vrsta športa, posneta
po starih Grkih in Rimljanih); boksanje
-a s  boj s pestmi

boksar -ja m [angl. boxer  iz box  udarec]

1. kdor se boksa, borilec s pestmi.

2. vrsta lahkega orožja, ki se natakne
na roko, 3. član skrivnega boksarskega
društva ali udeleženec boksarske vstaje;
boksarska vstaja ljudska vstaja na Ki¬
tajskem 1. 1900, naperjena proti tujim
osvajalcem in domačim zatiralcem ( v
angl. imenovana najbrž po nepravilno
prevedenem imenu organizacije, ki j°
je vodila); boksarski match [angl. box-
match\  boksarska prireditev, tekma v
boksu

boksit -a m  [fr. bauxite,  po kraju Les Baux
v Franciji, kjer so velika ležišča; v Slo¬
veniji zlasti v Bohinju] bohinjka, rdeč¬
kasta glina (aluminijev oksid in hidro¬
ksid), iz katere pridobivajo aluminij
boksmeč -a m  [iz angl.] gl. boksarski matcb
bola -e ž [Špan. bolas]  pri južnoamer. Indi¬
jancih in gavčih: lovsko metalno orožje
iz dveh ali več krogel, povezanih z dol¬
gimi jermeni

bolero -a m  [Špan. bolero ] 1 . živahen špan¬
ski ples v 3 / 4  taktu, 2. glasba za ta ples
s petjem in kastanjetami, 3. vrsta kratke¬
ga ženskega ogrinjalca
boleta -e ž [ital. bolletta]  carinska prizna-
niča, uradno potrdilo o plačani carim
bolid -a m  [gr. boliš, bolidos  puščica] v astt-
vrsta velikih, bleščečih se meteorjev,
vidnih tudi podnevi (zlasti takih, ki se
raztreščijo)

bolivar

99

bonec

v  ar  ‘ Ja  “H  bolivar -ja m  [po S. Boli-
osv J k’  i 783 —1830, voditelju južnoamer.
nip°* .? ega  Spanja proti Špancem; po
nam tUcb  * me Bolivi J a ] !• srebrnik in de-
boliai- 3 - enota v  Venezueli, 2.vrsta pokrivala

holjševik 4  T  l ' Z r rUS - ] . gl - bojar

1 n ‘ ' a m  [ rus - iz bo  šinstvo  večina]
Jženec večine, tj. revolucionarne
m K^čne struje v ruski socialnode-
, ratlcn i delavski stranki, ki se je
stro , vala na  londonskem kongresu
mi st-~  ( v  nasprotju z refor-

boli« Cn - < * rnan Jšino, menjševiki), 2. član
voln!v Vlske  Partije, 3. fig.  prekaljen re-
bolišev-‘? n 5

ali x Zaci l. a  -e ž [gl. boljševik] uporaba
tod lr - en '’ e Bo liševiških načel, idej, me-
vp^t; u S ! ema  ipd-; boljševizirati -am iz-
boljt v >' Jševizaci j 0

nizem 61 * 1  ' zma m  [gl- boljševik] 1. leni-
; e  ustvarjalni marksizem, kakor ga
(bol- mOVaI in  uresničeval V. I. Lenin
raz 3 sevi ki) v konkretnih zgodovinskih
višk P erab ;.. nau k in dejavnost boljše-
b°| 0 „ -f Part U e , 2. (ruski) komunizem
bolnn, ' a m  [ gr - b °l e  žarek, + -graf]
bo&^ski zapis

elekt' tra  [ gr - bo ^ e  žarek, + -meter]
koiix ricna  Priprava za merjenje majhnih
bolus . m to Pl°tnega sevanja (fiz.)

kgruri^ nlat ' boius xz  gr- bo!os  gruda]
vila kepa, zlasti večja množina zdra-
b°ln s  ’,' zalogaj (med.)

nara,, a  ‘ e  ž /bo'lus al'ba/ nlat. čista
b6i„b a  na  glina, lcaolin
m 0 ik'?, Z  ^ r ‘ bombe  ’ z  gr- bombos  za-
kovi n  l  k z  razstrelivom napolnjeno
kot ro'°  te '° tazullt oblik, uporablja se
fig  ena bomba, topovski izstrelek ipd.;
ga, 2 i?' baj  Presenetljivega ali sijajne-

ali’t e k Vabasta  P° soc la za hranjenje plinov
* > otnbn,j? cln  P°d visokim pritiskom
•uarder-ja m [h. bor,
težkih letal :

topo';;! rdirati  ' am  1. streljati

Vrstj T "i a m  Ib"- bombardeur]  bombnik,
iztekih letal za bombardiranje;
t°Povi rdlrat ' " am  k streljati s težkimi
iz le ta i . D  p. sovražnika, 2. metati bombe
CVe tjem’t • °bmetavati, obsipati (~ s
Vatj „’/&■.  pejor.  (nenehno) nadlego-
l0ft| bardmz ? Prošnjami
strel jo na  f Ja m  [k. bombardement)  1. ob-
bomh V i lnje s  težkimi topovi, 2. metanje
0  tz letal

bombardon -a m  [ital. bombardone]  basov¬
ska trobenta (= helikon)
bombast -a m  [angl. bombaši  iz nlat.
bombax  iz gr. bombyx  sviloprejka] bom¬
baž ali podobna snov za polnjenje blazin
ali vatiranje; fig.  nabuhlost, napihnje¬
nost v govorjenju; bombastičen -čna -o
nabuhel (~i slog), našopirjen, napihnjen,
pretirano doneč

bombaš -a m  [gl. bomba] vojak (borec,
terorist...), metalec bomb
bombaž -a m  [nlat. bombax]  rastlinska
tekstilna surovina; bombažast -a -o
bombažu podoben; bombažen -žna -o
iz bombaža

bombirati -am [fr. bomber  izbočiti] izbo¬
čiti, zaobliti (se), npr. pokvarjena kon-
serva; fig.  pokvariti se
bombon -a m  [iz fr.] gl. bonbon
bon -a m  [fr. bon iz bon  dober; dobrina]
vrednostni papir v različne namene (kot
začasni denar, nakaznica, obveznica,
zadolžnica, blagajniško potrdilo...)
bondca -e ž  [ital. bonaccia j morska tišina,
brezvetrje

bona fide /bo'na fi'de/ lat. v dobri veri,
z dobrim namenom, dobronamerno
(reči, storiti ~)

bon ami /bonami'/ fr. 1. dober prijatelj,
2. ljubček

bonapartlst -a m  [fr. bonapartiste]  privrže¬
nec bonapartizma; bonapartizem -zma m

1. polit, smer v Franciji, ki se je gnala
za restavracijo dinastije Bonapartov,

2. privrženost tej dinastiji, 3. fig.  na¬
videzno nevtralna vlada, ki izkorišča
nasprotja med sovražnimi strankami
ter spretno lavira, opirajoč se na vojsko
(polit.), 4. »prevzem oblasti po formalno
zakoniti poti, a v bistvu proti ljudski
volji« (Lenin)

bon appetit /bonapeti'/ fr. dober tek!
bonbon -a m  [fr. bonbon  iz bon  dober]
sladkorček, slaščica

bonboniera -e ž  [fr. bonbonniere]  lepo ozalj¬
šana škatla z bonboni
bond -a m  /band/ angl. v Angliji in ZDA:
imenska obveznica, npr. državnega po¬
sojila

bonec -nca m  [fr. bonze  iz jap. bomo  sve¬
čenik] evropsko ime za budističnega sve¬
čenika na Kitajskem; fig. pejor.  višji

bon enfant

100

borni*

strankin funkcionar — npr. v delavskem
gibanju — ki se je sprevrgel v birokrata
bon enfant /bSnafa'/ fr. »dober otrok«,
tj. dober, dobrodušen človek, dobričina
bon grč, mal grč /b6 gre', mal gre'/ fr. rad
ali nerad, hočeš nočeš (prim. nolens
volens)

bonheur /boncer'/ fr. sreča, srečno naključje
(naspr. malheur)

bonhomme /bonam'/ fr. dobričina, dobro¬
dušen človek; često ironično
bonificirati -am [lat. bonus  dober, facere
narediti] 1. povrniti škodo, 2. dati po¬
pust; nagraditi, 3. popraviti, izboljšati;
bonifikacija -e ž 1. odškodnina, povra¬
čilo (trg.), 2. popust, zlasti pri ceni;
nagrada, 3. popravek, izboljšava
bonitčta -e ž  [lat. bonitas  iz bonus  dober]

1. korist; ugodnost, 2. vrednost, (dobra)
kakovost blaga, zemljišč..., 3. stopnja
rodovitnosti tal; boniteten -tna -o ki se
tiče bonitete (~i razred)

bonitirati -am [gl. boniteta] razvrščati (po
boniteti); ocenjevati kakovost
bonito -a m  [iz Špan.] skušam sorodne ribe,
zlasti v Atlantiku

bon marchč /b6 marše'/ fr. 1. prisl,  poceni,

2. samost,  dober (na)kup, nizka cena
bon mot /bo mo'/ fr. dovtip, duhovita do¬
mislica

bonne mine au mauvais jeu /ban min' o
move' žo/ fr. »vesel obraz pri slabi igri«,
če kdo skuša pri neuspehu delati vesel
obraz

bonnet rouge /bane' ruž'/ fr. »rdeča kapica«,
posmehljiv vzdevek za jakobince
bon sens /b6 sas/ fr. zdrava človeška pamet
bonton -a m  [fr. bon ton  dober ton] 1. lepo,
olikano vedenje, 2. pravila ali knjiga o
lepem vedenju

bonum publieum /bo'num pub'likum/ lat.

javna, splošna korist, splošna blaginja
bonus -a m  [lat. bonus  dober] 1. znesek,
izplačan čez redno, predpisano ali do¬
menjeno vsoto, npr. v priznanje usluž¬
bencu, 2. pri delniških družbah: za¬
časni povišek dividende za določeno
dobo

bonvivžn -a m  [fr. bonvivant  iz bon  dober,
vi vre  živeti] dobroživec, veseljak, kdor
zna uživati življenjske sladkosti ali išče
v življenju predvsem užitke

boogie-woogie -ja m  /bu'gi vu'gi/ angl-

1. instrumentalni lik pri jazzu, 2. vrsta
plesa

boom -a m  /bu:m/ angl. 1. trušč, bobnenje,

2. hrupna, kričeča reklama, 3. hiter
razvoj, npr. mesta, 4. poslovni, gospo¬
darski razcvet ah uspeh, včasih dosežen
z dvomljivimi sredstvi

bor -a m  [fr. bore  iz nlat. borax  boraksl
kem. prvina, nekovina, pojavlja se le
v spojinah, npr. boraksu
bora -e ž  [ital. bora,  prim. Boreas] burja,
močan, hladen severovzhodnik na Ja¬
dranu

boracit -a m  [nlat. borax  + -it] rudnina iž
borove kisline in magnezijevega klorida
(miner.)

boraks -a m  [nlat. borax  iz ar. buraq  iz perz.]
v kem. bela kristalasta spojina, natrijev
borat (za izdelovanje emajlirane posode,
antiseptik ipd.)

borim -a m  [bor + -an] spojina bora z vo¬
dikom, borov vodik (kem.)
boranija -e i  [shr. iz tur. burani  iz ar.] jed
iz stročjega fižola

borat -a m, nav.  v mn.  borati -ov [bor -f -at)
v kem. soli borove kisline
bordel -a m  [fr. bordel]  beznica, javna hiša!

fig.  nered, razmetanost
bordirati -am [fr. border iz bord  rob] obro¬
biti; obšiti

bordojec -jca m  [fr. bordeaux,  po mestu
Bordeaux] ime za razna bela in rdečkasta
vina iz okolice Bordeauxa
bordura -e ž  [fr. bordure ] okrasni rob,
okrajek, obrobek, obšiv (včasih v oblik*
pasu)

borealen -lna -o [gl. Boreas] severen; se¬
vernjaški; arktičen (~i kit)

Boreas -a m  [gr. Boreas]  v stgr. mit. krilat*
bog, poosebljenje severnega vetra; fig'
boreas -a m  severni veter (prim. burja)
borgis -a m  [nem. Borgis iz  fr. bourgeois
meščan] stopnja srednje velikih tiskar¬
skih črk (med garmondom in petitoin)
borid -a m  [bor + -id] spojina bora s ko¬
vino (kem.)

borniran -a -o [fr. borner  omejiti] (duševno)
omejen, zabit; bomiranost -i ž  (duševna)
omejenost, zabitost

bornit -a m  [po avstr, mineralogu I. BornU,
1742—1791, + -it] vrsta bakrove rud®

Brahma

b orsaiino

101

borsalino -a m  [po ital. tovarnarju] vrsta
l™x Skega  klobuka

s  ' a  m  [rus.] priljubljena ruska na¬
rodna juha iz pese in mesa

... -e ž  [nlat. Borussia  Prusija,
+ -fobija] mržnja do Prusov in vsega,
kar je prusko

norza -e ž [fr. bourse  iz nlat. bursa  mošnja,
12  gr. byrsa  odrta koža] v kapit. državah
tog za vrednostne papirje in razno blago
(žito, kavo, bombaž...); borza dela
ustanova, ki registrira brezposelne in
Posreduje pri iskanju zaposlitve; črna
borza verižništvo, verižno, nelegalno tr-
govanje

borzijanec -nca m  [gl. borza] kdor špeku¬
lira na borzi; pejor.  verižnik; borzijan-
stvo -a s špekuliranje na borzi; verižništvo
"° s  -a m  [iz angl.] gl. boss
°ss -a ifi  [angl. iz hol. baas  mojster]
1' gospod, 2. gospodar, delodajalec,
. , 3 ; Politični mogotec (v ZDA)

“oston -a m  [angl. boston,  po mestu Boston
v  ZDA] 1. vvhistu podobna igra na karte
štiri osebe, 2. družabni ples, vrsta
h .v a luka, 3. vrsta svilene tkanine
° s  -a m  [fr. boche  iz Alboche  Nemec] fran-
opska psovka za Nemce
»mk - a m  [gr. botanikos  rastlinski, iz
votane  zel, trava] rastlinoslovec, kdor
f  ukvarja z botaniko; botanika -e ž
r rastlinoslovje, nauk o rastlinah,
.A rastlinstvo kakega kraja
•anizirati -am [gl. botanik] zbirati rastline

? ®anstvene namene, ukvarjati se z bo¬
taniko

g 0 ’■ tital. bottega]  prodajalnica, tr-
botMij* na ’ kavarna; delavnica

em  -zma m  [lat. botulus  klobasa,
kva' !2em] . nevar n° zastrupljenje s po-
kon^ en ' m i živili, zlasti z mesom ali
bouiii sery ami; povzroča ga neki bacil
boZ:V a '" [fr-] gl. bujon
bot i es/c '• ž  [/butik'/ fr. iz ital., prim.
hk/t^ trgov l na  (ut nekak modni salon
2  modnimi novostmi in poseb-
b6v|° a S 'T-  r

za E Z . [an 8’. bowl]  1. skodel(ic)a, zlasti
sadja* n ^, Pljueu * z  vina, sladkorja in

y [/boi/ = angl. deček, fantič] fantič

e J'. zlasti kot sluga pri dvigalu

Br (brom) znak za kem. prvino
brabansona -e ž  [fr. brabanfonne]  belgijska
narodna himna v spomin na revolucijo
1. 1830, ko se je Belgija odcepila od Ho¬
landije

brabant -anta m  [iz flam.] vojaški najemnik
iz Brabanta (nekdanje vojvodine, danes
belgijske pokrajine) iz 12. stol.; bili so
na slabem glasu zaradi ropanja; bra-
bantski -a -o ki se tiče brabantov, iz
Brabanta

bracera -e z  [ital. brazzera  iz Brazza  Brač]
tovorna obalna jadrnica na eno jadro
brachium saeculare /bra'hium sekula're/
nlat. »posvetna roka«, tj. posvetna oblast
brachium ecclesiasticum /bra'hium ekle-
zia'stikum/ nlat. cerkvena oblast
brač -a m [iz ital. viola da braccio]  vrsta
glasbila (brenkala)

brahi- [gr. brachys  kratek] v sestavljenkah,
npr. brahikefalen

brahialen -Ina -o [lat. brachialis  iz brachium
roka] 1. nadlakten (anat.), 2. ročen,
z roko, s silo storjen;/i£. nasilen, surov;
brahialna sila ročna, telesna sila
brahidaktilen -lna -o [brahi- + gr. daktylos
prst] kratkoprst (med.)
braliigrafija -e ž  [brahi- + -grafija] 1. pi¬
sava z okrajšavami, 2. stenografija (za¬
starelo)

brahikefalen -lna -o [brahi- + gr. kephale
glava] kratkoglav (antropološki tip člo¬
veka s kratko, široko glavo); brahike-
falija -e ž  kratkoglavost, naspr. doli-
hokefalija

brahikefžlnost -i ž  [gl. brahikefalen] kratko¬
glavost (= brahikefalija)
brahilogija -e ž  [brahi- + -logija] 1. jedr¬
nato, zgoščeno izražanje, 2. stavek, v
katerem so izpuščene iz zveze jasne be¬
sede

brahiopoda -od s mn.  [brahi(o)- + gr. pous,
podos  noga] ramenonožci (zool.)
brahipetalen -lna -o [brahi- + gr. petalon
list] s kratkimi cvetnimi lističi
brahiptera -er s mn.  [brahi- + gr. pteron
krilo] kratkokrilci, ptice ali insekti s
kratkimi krili

Brahma -a in  -e m  [skt. Brahma]  v starejšem
brahmanizmu: najvišje bitje, ki vse
ustvarja in h kateremu se vse spet vrača;
pozneje bog stvarnik v sveti trojici

brahman

102

briljant

(hkrati z Višnom ohranjevalcem in
Šivom uničevalcem)

brahmdn -a m  [skt. brahman  molitev] 1. sve¬
čenik Brahme, 2. pripadnik najvišje kaste
v Indiji (iz njenih vrst svečeniki, pesniki,
politiki ipd.) - , brahmanizem -zma m
socialni in versko filozofski sistem v
Indiji, nastal v 10. in 9. stol. pr. n. š.,
ki deli ljudi na kaste
Braillova pisava [/bra'jova.../ po izum.
L. Braillu, slepem učitelju slepcev,
1809—1852] pisava za slepe; črke iz
vtisnjenih pičic, ki jih slepec otiplje
brain trust /brein trAst/ angl. »možganski
trust«, besedo je skoval prezident ZDA
F. D. Roosevelt za svoje svetovalce
brak -a m  [nem. Bračke  iz rom.] pes gonjač,
srednje velik tenkosleden lovski pes
visečih ušes

brakada -e i [gl. brak] pogon z braki;

brakirati -am goniti, loviti z braki
brakteat -a m  [lat. bractea  pločevina] sred¬
njeveški novec iz tanke srebrne ali zlate
pločevine, kovan po eni strani
brancin -a m  [iz ital.] luben, morska riba
brandy -ja m  [/brasn'di/ angl. okr. iz
brandy wine]  konjaku podobno žganje
brdnša -e ž  [fr. branche  veja] fig.  1 . panoga,
stroka (trgovska, industrijska ~),
2. področje

branža -e ž [iz fr.] gl. branša
bravissimo [/bravi'simo/ ital. presež. od
bravo  dober, pogumen] prisl,  izvrstno,
sijajno

bravo /bra'vo/ ital. 1 . pridevn.  dober, po¬
gumen, 2. medni,  lepo, izvrstno, sijajno
bravo -a m  [ital. bravo]  1 . najeti morilec
(ki »ne zgreši žrtve«); razbojnik, 2. pu¬
stolovec

bravura -e ž  [ital. bravura  iz bravo  pogu¬
men] 1. pogum, hrabrost, junaštvo,
2. pogumno, hrabro dejanje, 3. mojstr¬
sko izvajanje glas. dela
brazil -a m  [po Braziliji] 1. rdečkast les
nekaterih vrst dreves v tropični Ameriki,
2. rdeče barvilo iz tega lesa
brazilin -a m  [brazil + -in] rumena snov iz
brazila; za barve in kot indikator
BRD [nem. Bundesrepublik Deutschland]
Zvezna republika Nemčija
breča -e ž  [ital. breccia  grušč] kršnik, spri¬
jeto ostrorobo kamenje

brčda -e z [po ital. tovarni orožja Bredda]
vrsta težke ital. strojnice
breve -va m  [ital. breve  iz lat. brevis  kratek]

1. kratek uradni dopis, 2. kratka pape¬
ška listina v manj slovesni obliki

brevet -a m  /brsvs' -ja/ fr. pooblastilna
listina, diploma, patent
brevilokvenca -e ž  [lat. brevis  kratek,
loquentia  zgovornost] odrezavost, jedr¬
natost v izražanju, lakoničnost
brevi manu /bre'vi ma'nu/ lat. na kratko,
brez ovinkov, brez formalnosti
brevir -ja m  [nem. Brevier  iz lat. breviarium
(kratek) izvleček] latinski molitvenik ka-
tol. duhovnikov

bric a brac /brikabrak'/ fr. 1. stara šara,
ropotija, 2. umetniški predmeti, zlasti
starinski, 3. zbirka anekdot
bridge -gea m  [angl.] gl. bridž
bridž -a m  [angl. bridge]  neka angl. igra
za štiri igralce (52 kart), podobna
vvhistu

brig -a m  [angl. brig  iz brigantine]  vrsta
jadrnice z dvema jamboroma
brigdda -e ž [fr. brigade  iz ital. brigata  fe
lat. briga  prepir; boj] 1. vojaška enota,
navadno iz več polkov iste vrste orožja,

2. (pol)vojaško urejena skupina, se¬
stavljena v določen namen (delovna '-j;
brigaden -dna -o ki se tiče brigade ('~'i
štab); brigadnik -a m  član delovne bri¬
gade

brigadir -ja m  [fr. brigadier]  1 . poveljnik
brigade (v Franciji tudi podčastnik pri
konjenici in topništvu), 2. voditelj delov¬
ne brigade

brigant -a m  [ital. brigante]  cestni ropar,
razbojnik, tolovaj ;//£. lopov
brigantina -e i [ital. brigantina]  manjša
jadrnica na dvoje jader
briket -a m  [fr. briquette  iz brique  opeka]
stisnjenec, premogov drobir (tudi šota,
žagovina ipd.), stisnjen v opekasto ali
jajčasto obliko; briketirati -am stiskati
v brikete ali v obliki briketov
briljant -a m  [fr. brillant  iz briller  bleščati
se] 1. lepo brušen diamant ali drag
kamen sploh, 2. stopnja najmanjših ti¬
skarskih črk; briljanten -tna -o ki se tiče
briljanta; sestavljen ali izdelan iz briljan¬
tov; lesketajoč se; fig.  sijajen, svetal,
bleščeč

briljantina

103

bronlius

briljantina -e ž [fr. brillantine ] !. pomada za
lase, vrsta parfumiranega olja, 2. vrsta
perkala (tkanine)

briljirati -am [iz fr. briller]  svetiti se kot
diamant; sijati, bleščati se; fig.  odliko¬
vati se

brinet(k)a -e ž [fr. brunette  iz brun  rjav]
'• rjavolaska, temnolaska, ženska rjav¬
kastih ali temnih las, 2. rjavolaska temne
Polti in temnih oči; brineten -tna -o rja¬
volas

brinirati - am  [fr. brun  rjav] prevleči ko¬
vinske predmete z rjavo ali črno plastjo
kovinskega oksida v zaščito pred rjo
bnofit -a m, nav.  v mn.  briofiti -ov [gr.

°<yon  mah, + -fit] mahovi (bot.)
»riologjja _ e  f [ gr , i, ryon  ma h, + -logija]
nauk o mahovih (bot.)

»nošo [/brio'zo/ ital. iz brio  ognjevitost] pr«/.
, y glas. ognjevito, živahno (igrati, peti)
ris kirati -am [fr. brusquer]  (na)hruliti
koga, zadirati se nad kom; surovo, ne-
dostojno ravnati s kom; izzivati
r ! s kola -e ž [ital. briscola]  vrsta igre na
karte, znana zlasti na Primorskem
r| ucizem -zma m  [angl. briticism]  jezi¬
kovna posebnost, značilna za britansko
angleščino, npr. v Angliji lift (= dvigalo),
J. DA: elevator

Zan ca - e  £ [fr. brisance]  rušilna moč

razstreliva

■nzanten -tna -o [fr. brisant  iz briser  zlo-
mit i; razbiti] razdiralen, rušilen (~a
^granata), z veliko rušilno močjo
ii '®' 'at. kratica: brevi manu
oadw ay  - a  m [/bro:d'uej/ = angl. široka
6sta] pomembna prometna ulica v Nevv
b- . 0r k u » znana po gledališčih in zabaviščih
oderlja -e £ [fr. broderie]  1. vezenje; ve-
br 0 j?. lna > 2. trgovina s takimi predmeti
2 1  -a m  [ital. brodetto]  1. ribja juha,
br(iii- 80 ' a ^ u  Podobna ribja jed

“irati -am [fr. broder ] izvezti s srebrni-
zlatimi ali svilenimi nitmi ;fig.  olep-

f t? er  'ja m  [angl. broiler]  piščanec farm-

brokL VZteje za cvrt i e

' a  m  [ital. broccato  izvezen] 1. težka,
^ajveč bombažna tkanina z bogatimi
orci v raznih barvah, vezena z zlatimi
srebrnimi nitmi, 2. vzorčasto svileno
ago za prešite odeje

broker -ja m  [angl. broker]  posrednik,
borzni agent na večjih tržiščih, ki pro¬
daja in kupuje blago po naročilu
brokoli -ja m  [prek nem. iz ital. broccolo}
brstični ohrovt

brom -a m  [nlat. bromium  iz gr. bromos
smrad] težka, tekoča, ostro dišeča kem.
prvina rdečkasto rjave barve; njene spo¬
jine v fotografiji in zdravilstvu
bromat -a m [brom + -at] sol bromove
kisline (kem.)

bromid -a m, nav.  v mn.  bromidi -ov [brom
+ -id] bromove soli, spojine kake prvine
z bromom (kem.)

bromizem -zma m  [brom + -izem] 1. za¬
strupitev z bromom, 2. kožni izpuščaji
zaradi pretiranega uporabljanja broma
bromkalij -a m  [brom + kalij] kalijev
bromid, pomirjevalno sredstvo
bron, brona m  [fr. bronze  iz ital. bronzo
iz lat. bronzium]  medovina, zlitina največ
bakra in kositra; bronast -a -o ki se tiče
brona, iz brona; bronasta doba 1 . doba
v prazgodovini človeštva, 2. v stgr. mit.
tretja doba v zgodovini človeka (za
zlato in srebrno), v kateri so se začele
vojne in nasilje med ljudmi
bronca -e ž  [iz fr.] gl. bronsa
bronhialen -lna -o [iz gr. bronchos  dušnik]
dušničen, ki se tiče bronhija (ali bronhij)
bronhij -a m  [nlat. bronchus  iz gr.] v anat.
sapnica, sapnična veja, na kateri se
deli sapnik (traheja)
bronhije -ij ž mn.  [nlat. mn. bronchia]  veje
in vejice, na katere se razcepi bronhij
na vsakem pljučnem krilu
bronhitis -a m  [bronh(ije) + -itis] vnetje
sluznice v bronhijih (med.)
bronho- [iz gr. bronchos  dušnik] v sestavljen¬
kah, npr. bronhoskop
bronhopnevmonija -e ž  [bronho- + pnev-
monija] vnetje bronhij in pljuč, oblika
pljučnice

bronhoragija -e ž [bronho- + -ragija] krva¬
venje iz bronhija ali bronhij
bronhoskop -a m  [bronho- + -skop] pri¬
prava za preiskovanje bronhijev; bron¬
hoskopija -e z  preiskovanje bronhijev
z bronhoskopom

bronhotomija -e z [bronho- + -tomija]
prerez, operativno odprtje bronhija
bronhus -a m  [iz nlat.] gl. bronhij

bronsa

104

buket

bronsa -e i [fr. bronze  medovina] droben
kovinski prah iz medi, bakra, cinka ipd.;
tak prah, pomešan z lakom, za barvanje;
bronsirati -am pobarvati z bronso
brontologija -e i [gr. brotite  grom, nevihta,
+ -logija] nauk o nevihtah (meteorol.)
brontozaver -vra m  [gr. bronte  grom, ne¬
vihta, sauros  plazilec, zmaj, tj. grmeči
zmaj] pradaven plazilec iz skupine di¬
nozavrov, dolg okrog 20 m
broša -e ž  [iz fr.] gl. broška
broširati -am [fr. brocher]  mehko vezati
(~ knjigo)

broška -e i [fr. broche]  1. naprsnica, okras¬
na naprsna igla, 2. okrasna zaponka
brošura -e ž  [fr. brochure]  manjši, mehko
vezan spis (propagandna ~)
brovning -a m  [po amer. konstruktorju
Brovvningu, 1855—1926] vrsta pušk in
drugega orožja, zlasti samokresov
brt. kratica: brutoregistrska tona
brucela -e ž  [po Škot. zdravniku Bruceu,
1855—1931] vrsta kužnih bakterij
bruceloza -e ž  [brucel(a) + -oza] vrsta
kužnih bolezni, ki jih povzročajo bru-
cele, npr. malteška mrzlica
brumaire -ra m  [/briimer'/ fr. iz hrume
megla] »meglenec« (drugi jesenski me¬
sec), drugi mesec po koledarju fr. revo¬
lucije 1. 1789; 18. brumaire 9. nov. 1799,
dan, ko je Napoleon I. strmoglavil re¬
publiko (kot drugi 18. brumaire ozna¬
čujejo državni udar Ludvika Bonaparta
2. dec. 1851);/(g. državni udar
Brut -a ali  Brutus -ta m  [lat. Brutus ] ime
dveh znamenitih Rimljanov: prvi je
pomagal pregnati rimske kralje, drugi
je sodeloval pri umoru Cezarja; fig.
brut -a m  neupogljiv in pošten politik,
bojevnik proti diktatorski samovolji
brutalen -lna -o [fr. brutal]  divji, surov,
okruten; brutalnost -i ž  surovost, kru¬
tost

bruto neskl.  [ital. brut to  grd; neobdelan]
surov, neobdelan; bruto dohodek kosma¬
ti dohodek ali plača (brez odbitkov);
bruto teža kosmata teža, tj. blago z
omotom, zavojem ipd. vred (naspr. neto
teža); bruto za neto trgovsko določilo,
po katerem cena za kako blago ne velja
za neto, temveč bruto težo; brutore¬
gistrska tona enota za merjenje prostor¬

nine trgovskih ladij (2,83 m 3 ), zajema ves
prostor ne glede na uporabo
Brutus -ta m  [lat.] gl. Brut
bubi -ja ali neskl. m  [nem. Bubikopf  fan¬
tovska glava] ženska frizura s kratko
pristriženimi lasmi, v modi po prvi sve¬
tovni vojni

bubon -a m  [gr. boubon  dimlje, osramje]
bula, oteklo vnetje limfnih žlez, zlasti
v dimljah ali pod pazduho (med.)
budist -a m  [po ustanovitelju, legendarnem
Budi] privrženec budizma; budizem
-zma m  verski in filozofski nauk, raz¬
širjen v Vzhodni Aziji
budo&r -ja m  [fr. boudoir  iz bouder  kujati se]
1. lepo opremljena ženska soba, na¬
vadno sprejemnica, 2. pohištvo za tako
sobo

budžet -a m  [angl. budget  iz fr. bouge  torba]
proračun dohodkov in izdatkov za dolo¬
čeno dobo (državni, mestni ~); budžeten
-tna -o ki se tiče proračuna, prora¬
čunski

budžetirati -am [gl. budžet] sestaviti pro¬
račun, vnesti v proračun
buffet -a m  [fr.] gl. bife
buffo /bu'fo/ ital. prisl,  smešno, šaljivo
(glas.); samost,  buffo -a m  /bu'fo/ ali
buffonc -a m  /bufo'ne/ pevec šaljivih
vlog v ital. komični operi, gl. opera
buffa;/<g. šaljivec, pavliha
bufonada -e i [ital. buffonata]  šala, norčija
bugi-vugi -ja m  [iz angl.] gl. boogie-vvoogi®
bujk -a m  [po amer. tovarnarju Buickul
znamka razkošnega osebnega avtomobila
bujon -a m  [fr. bouillon]  1. mesna, navadno
goveja juha, 2. cedivo (biol.)

Bukefal(os) -la m  [iz gr. bous  bik, vol;
kephale  glava] »Bikoglavec«, bojni konj
Aleksandra Velikega; fig.  bukefal -a 1,1
velik, nelep konj

bukentaver -vra m  [gr. bous  bik, kentauros
centaver] 1. v stgr. mit. pošast, napo*
človek, napol bik, centaver z bikovim
telesom, 2. [ital. bucintoro  iz* gr.] sla)"
nostna beneška ladja, na kateri se fi
peljal dož na vnebohod na morje i°
tam vrgel v vodo prstan, simbol porok®
z morjem

buket -a m  [fr. bouquet\  1. izbran šopek
cvetlic, 2. cvetica, vinski vonj, posebm
vonj raznih vin in likerjev

bukinist

105

burš

bukinist -a m  [fr. bouquiniste  iz bouquin
stara knjiga] trgovec s knjigami, zlasti
na (levem) bregu Seine v Parizu
bukle -ja m  [fr. boucli  iz boucle  vozel,
koder] ime za volnene tkanine s ko¬
drasto ali vozličasto površino
bukoličen -čna -o [gr. boukolikos  selski,
Pastirski] pastirski, v duhu pastirskega
pesništva (~a pesnitev); bukolik -a m
prsnik bukoličnih pesmi, npr. Teokrit
ali Vergil

bukolika -e ž  [gr. boulcolike]  bukolično,
Pastirsko pesništvo, ki idilično popisuje
življenje preprostih ljudi: pastirjev, ri¬
bičev ipd.; gl. idila
bula -e ž  [= tur. tetka] žena; gospa; omo-
zena muslimanka

»ula -e S  [lat. bulla  mehur; pečat] večji
‘vor (med.)

bula - e  ž [ n i a t. bulla]  1. prvotno viseč pečat
°b listini, pozneje sama listina s peča-
tot n, 2. papeška poslanica (z velikim
cer kvenim pečatom), 3. slovesna listina
. srednjeveških vladarjev (Zlata —)
huj a  ' e i  l‘ z  tatar.] hetmansko žezlo
ouidog - a m  [angl. bulldog]  1 . vrsta hudih
bngl. psov s topim gobcem in močnim
oprsjem, 2. majhen samokres velikega
kalibra, 3. na angl. univerzah služabnik,
spremljajoč proktorja (uradnika, od-
govornega

za disciplino)

idozer -j a  ali  buldožer -ja m  [angl. bul -
aozer]  rinež, razgrebalnik, vrsta gose-
ručnega traktorja za razgrebanje ali
hnr av . r ] an je zemljišč

unija -e ž [gr. boulimia  iz bous  vol, limos
lakota] nepremagljiv, volčji glad (zna-
R ,® e bje živčnih motenj)

brni ; a m  tangi.] gl. John Buli
bullttm - a m  [f r .] gl. bilten

v ar -ja m  [f r-  boulevard  iz nem. Bollwerk
oirjen nasip, branik] široka cesta z dre¬
voredi, navadno v večjih mestih; bulva-
ren  -ma -o ki se tiče bulvarja; bulvarski -a
bfim pocesten ; f‘g-  plehek, plitev (~i tisk)
uierang - a m  [angl. boomerang,  po be-
: edl  domačinov] pri avstralskih doma-
Cln |h metalno orožje v obliki ukrivljene-
^jkrepelca, ki prileti nazaj, če ne zadene

i a m  t nem . Bund  zveza] židovska
utalomeščanska stranka v Rusiji, Litvi

in na Poljskem, razpadla po oktobrski
revoluciji; bundovec -vca m  član ali
privrženec Bunda

bunda -e i [iz madž.] dolg zimski kožuh, no¬
sijo ga zlasti vojaki na straži
Bundesrat -a m  /bun'desrat/ nem. zvezni
svet

Bundestag -a m  /bun'destag/ nem. zvezna
skupščina

Bundeswebr -a m  [/bun'desver/ nem. iz
Bund  zveza, Wehr  bran; orožje] ime
oboroženih sil Zvezne republike Nem¬
čije, prim. Wehrmacht
bungalov -a m  [angl. bungalow  iz ind. bangh
bengalski] v Vzhodni Indiji lahka pri¬
tlična, s slamo ali opeko krita hiša,
obdana z verando, nav. za Evropejce
bunker -ja m  [angl. bunker ] 1. prostor za
premog ipd. na ladji, 2. zaloga, skla¬
dišče česa, 3. skrivališče, 4. zaklonišče
pred sovražnikom, 5. manjša obrambna
utrdba

buran -a m  [rus. iz tur.] silen vihar v ruskih
in sibirskih stepah, navadno s snežnimi
zameti

burbonizem -zrna m  [fr. bourbonnisme,  po
Bourbonih, fr. kraljevski rodbini] fig.
reakcionarnost, skrajna konservativnost
bureau -ja m  [fr.] gl. biro; bureau de
change /biiro' da šaž/ menjalnica, prim.
cambio valute

burek -a m  [shr. iz tur. iz perz.] pita z
mesom, sirom ipd. (kuh.)
burgundec -dca m  [po Burgund,  nem. ime
za fr. pokrajino Bourgogne] vrsta ple¬
menitih vinskih trt in belih ali rdečih vin
burlak -a m  [rus.] v carski Rusiji ladjar,
težak, ki je pomagal na vrvi vleči ladjo
po Volgi navzgor

burleska -e ž [fr. burlesque  iz ital. bitrla
šala] 1. komedija, ki skuša izvabiti
smeh s smešnim prikazovanjem resnega
ali resnim prikazovanjem smešnega;//]?,
norčija, 2. vrsta glasbenega dela; bur¬
lesken -kna -o ki se tiče burleske; bur¬
kast, šaljiv, norčav

burnus -a m  [ar. iz* gr.] volnen beduinski
plašč s kapuco

burš -a m  [nem. Bursche  deček; študent]
1. oficirski sluga, 2. študent, član na¬
cionalistične organizacije nem. študen¬
tov (nem. Burschenschaft)

buržoa

106

cake-nalk

buržoa -ja m  [fr. bourgeois  iz bourg  trg;
mesto] pripadnik buržoazije; fig.  me¬
ščan; buržoazen -zna -o ki se tiče bur¬
žoazije; meščanski; buržoazna demo¬
kracija oblika buržoazne države, v ka¬
teri obstajajo formalna enakost državlja¬
nov pred zakonom in osnovne polit,
svoboščine (po marksistični teoriji oblika
razrednega gospostva buržoazije)
buržoazija -e ž [fr. bourgeoisie]  meščanski
srednji stan, 1. prvotno ime za meščan¬
stvo v nasprotju z vladajočo plastjo
fevdalne družbe (plemstvom in duhov¬
ščino), 2. vladajoči razred v kapit.
družbi, ki ima v rokah osnovna proiz¬
vajalna sredstva in polit, oblast
buržuj -a m  [iz fr. bourgeois ] zaničlj.
meščan; malomeščan, »filister«; bur-
žujski -a -o zaničlj. (malo)meščanski,
buržoazni

business -a m  /biz'nis/ angl. 1. poklic,
opravilo, 2. kupčija, trgovski ali pri¬
dobitni posel sploh; busincssinan -a m
/biz'nisman/ pridobitnik
busola -e i [ital. bussola  iz lat. buxis
škatlica] kompas

busta -e i [fr. buste  poprsje] doprsje, do¬
prsni kip (glava in zgornji del prsi)
bustrofedon -a m  [gr. boustrophedon  iz bous
vol, strephein  obrniti, tj. kot se obračajo
voli pri oranju] pisanje izmenoma od

leve proti desni in v drugi vrsti od desne
proti levi (prvotno pri starih Grkih itd),
bušel -šla m  [angl. bushel]  angleška in
ameriška žitna mera (36,351 ali — v
Ameriki — 35,241)

butadien -a m  [buta(n) 4- di- + -en] vrsta
ogljikovodikov za izdelovanje sintetič¬
nega kavčuka

butan -a m  [but- iz lat. butyrum  maslo,
+ -an] ogljikov vodik iz nafte, obstoječ
v dveh izomernih oblikah; uporabljajo
ga kot gorilni plin

buteljka -e i [fr. bouteille]  ozka vinska ste¬
klenica, navadno 7 dl
butil -a m  [but(an) + -il] enovalentni ra¬
dikal iz butana

butilen -a m  [butil + -en] plinasti nenasičeni
ogljikov vodik v svetilnem plinu
butirometer -tra m  [lat. butyrum  maslo,
+ -meter] priprava za merjenje količine
tolšče v mleku

butterfly -ja m  [/bA'taflai/ = angl. metulji
metuljček, slog šp. plavanja
buzdovan -a m  [shr. iz tur.] težak bojni kij
bye-bye! /baibai'/ angl. na svidenje (šaljivo
familiarno)

byronist -a m  /bajroni'st/ pristaš byroniz-
ma; byronizem -zrna m  po angl. pesniku
Byronu, 1788—1824, imenovano pesimis¬
tično naziranje, da zlu na svetu ni zdravila
byronovec -vca m  /baj'ronovec/ gl. byronist

C

C 1. [lat. Centum]  rimska številka 100,
2. [nlat. carboneum ] znak za kem. prvino:
ogljik, 3. kratica na toplomerih; Celzij
c kratica: cent, centim, centimo, centavo
itd. (v raznih valutah)

Ca (kalcij) znak za kem. prvino
ca. lat. kratica: circa
cabaret -a m  [fr.] gl. kabaret
cabinet noir /kabine' noar7 fr. »črna so¬
bica« iz časov Ludvika XIV. in pozneje,
v kateri so iz polit, razlogov na skrivaj
odpirali pisma; fig.  vsaka skrivna insti¬
tucija za policijsko vohunjenje
cachucha -e ž  /kaču'ča/ Špan. 1. ognjevit
španski ples v % taktu s spremljavo
kastanjet, 2. glasba za ta ples

Cadillac -a m  [/ka'dilak in kadijak'/ P°
A. Cadillacu, ust. avtomobilskih tovarn
v Detroitu] znamka razkošnega osebnega
avtomobila

cafe -ja m  [/kafe'/ fr. iz ar. qahwa  kava]
1. kava, 2. kavarna

cahicr -a m  [/kaje' -ja/ fr. iz nlat. quaternurn]
1 . zvezek, zapisnica, 2. spomenica s pri¬
tožbami, zahtevami ipd. (v Franciji
pred revolucijo 1. 1789)

ca ira /sa ira'/ fr. »šlo bo«, naslov in refren
francoske revolucionarne pesmi iz leta
1790

cake-walk -a m  /keik'uo:k/ angl. »kolačm
ples«, 1. prvotno plesni korak črnskega
izvira, pri katerem so izvajali pari čim-

cal

107

caput mortuum

• \  nenavadne gibe (kdor je zmagal,
J dobil kolač), 2. na tej osnovi sloneč
cal glasba za  tak ples

c ‘■ i r ,, ra t>ca za malo kalorijo (fiz.)

0  l/kalan'do/ ital. iz calare  spuščati
cakiii P0Jernat >] prisl,  pojemaje (glas.)
i,. ‘ a , m  [/kalkiil'/ fr. iz lat. calculus
r „v enc ek na računski deščici] račun;
calpn i lnanjc ’ §!• kalkulirati
SrS? [la, J Sk kalende
dcvi nesl( l- ž  /ka:l goe'l/ angl. (lahko)
cal ®> Ponuda na (telefonski) poziv
, "'are audacter, semper aliquid haeret
he'r u | r J 1I J’ a re  audak'ter sem'per a'likvid
v.,, . ' 'at- le pogumno obrekuj, nekai
°° m?  obv >selo

camb[o 3 ; " e f  l špan -l Sl- kamarila
men' n [/ b am'bio/ ital- iz cambiare
3 m Jab l 1' menjava, menjavanje, 2. tečaj,

njalnica IUte  ^ am b ‘° va lu'te/ ital. me-

aa ^ l)ert  " a m  /kamaber'/ fr. vrsta mehke-
c a r np J a > Pfepreženega z belo plesnijo
biča i 6  t  /ka'mera/ lat. 1. obok, 2. so-
eamera . ornica  (gl. kamera)
ontič UCI(la  /ka'mera lu'cida/ nlat.
na  na  priprava, s katero projiciramo
Prer;'? 11 Ip<b . obr ' se  predmetov in jih nato
ca scai °  (iznašel Wollaston leta 1809)
Prenr ° bscura  /ka'mera obsku'ra/ nlat.
ni Ca ) 0 f ta  Projekcijska priprava (tem-
maihp , P a< l a j 0  svetlobni žarki skozi
n asni n< f ’ konveksno lečo in dajejo na
c amp _ otni  strani obrnjeno sliko predmeta
Poliel ^ 1/ksmp/ angl. iz lat. campus
ni °bilsk^t°b’ vojaa * f ° taborišče; avto-

Vojaji/” j/k®/ fr. iz lat. campus]  1. tabor;
catnpi„ f , ° tab °rišče (gl. champ), 2. stranka
rampo . ' a m  [angl.] gl. kamping
1- mir m  [/kmn P 0 / ital. iz lat. campus]
jaške f: n J' va ; poljana, 2. tabor; vo-
cai] 1|)!K  taborišče, 3. fig.  torišče, področje

2.tabnr-^lT/ lat - L  P ol -i e > poljana,
Ca| npus \,l SCe; . hojice, 3. fig.  torišče
M art  'tartius /kam'pus mar'cius/ lat.
čen 0  Vo ..P°lj e > 1- bogu Martu posve-
za vo^° j e V  ?tarem Rimu, namenjeno
Var \ja Ja > va i e ’ tekmovanja in zboro-
nčiljvj 2 - celotno zemljišče kakega vse-
*** (Anglija in zlasti ZDA)

canaille [/kanaj'/ fr. iz ital. canaglia]  1. so¬
drga, drhal, 2. ničvrednež, lopov (gl.
kanalja)

canapč -ja m  [fr.] gl. kanape
cand. [/kand./ kratica za lat. candidatus]
kandidat (postavlja se z označbo fa¬
kultete k imenu študenta, ki se pripravlja
na zadnji izpit, npr. J. Knez, cand. iur.
— kandidat prava)

candela -e i [/kande'la/ = lat. sveča]
»sveča«, merska enota za svetilnost
(V 60  svetilnosti, ki jo oddaja v pravo¬
kotni smeri na 1 cm> integralni radiator)
canon -a m  [Špan.] gl. kanjon
Canossa -e z /kano'sa/ ital. nekdanji grad
blizu Parme v severni Italiji, kjer je
nemški cesar Henrik IV. 1. 1077 prosil
za odpuščanje svojega polit, nasprotnika
papeža Gregorja VII; fig.  iti v Canosso
skesati se, ponižati se, vdati se nasprot¬
niku (zlasti v polit, bojih)
cantabile [/kanta'bile/ ital. iz cantare  peti]
prisl,  peven, lahko tekoč (melodija ali
skladba)

canticum -a m, mn.  cantica -ic s  /kan'ti-
kum.../ lat. 1. spev, recitativ v strim.
komediji, 2. religiozen spev ali hval¬
nica

eanto -a m  [ital.] gl. kanto
capite censi /ka'pite cen'zi/ lat. »šteti po
glavah«, v starem Rimu plast nepose-
dujočih državljanov

capitis deminutio /ka'pitis deminu'cio/ lat.
»izguba pravic«, v starem Rimu izguba
ali zmanjšanje državljanskih pravic za¬
radi določene kazni, npr. izgube svo¬
bode, življenja; fig.  ponižanje
capo -ja m  [ital.] gl. kapo
capriccio -cia m  /kapri'čo -ča/ ital. 1. sit¬
nost, muhavost, gl. kaprica, 2. umetniško
delo — npr. slika, a zlasti skladba —
prosto po obliki, s presenetljivo kompo¬
zicijo

capriccioso /kapričo'zo/ ital.prisl,  muhasto,
hudomušno (glas.)

captatio benevolentiae /kapta'cio benevo-
len'cie/ lat. »iskanje naklonjenosti«, pri¬
jem, s katerim si skuša govornik prido¬
biti poslušalce

caput mortuum [/ka'put mortuum/ = lat.
mrtvaška glava] angleško rdečilo (žele¬
zov oksid)

carboneum

108

CECA

carboneum -a m  [/karbo'neum/ nlat. iz lat.
carbo, carbonis  oglje] kem. prvina: ogljik;
obstoji v vseh organskih spojinah
ČARE [angl. Cooperative for American
Remittances to Europe  Združenje za
ameriško pomoč Evropi] zveza dobro¬
delnih organizacij v ZDA, ki je po drugi
svetovni vojni dajala pomoč opustoše-
nim evropskim in drugim državam
cargo -a m  [Špan.] gl. kargo
Carinthia -e i /karin'tia/ nlat. srednjeveško
ime za Koroško

carissime [/kari'sime/ lat. presež. od carns
drag] predragi, preljubi
carmagnole [fr.] gl. karmanjola
Carniola -e ž  /kami'ola/ nlat. srednjeveško
ime za Kranjsko

carpe diem /kar'pe di'em/ lat. »uživaj dan«,
tj. izkoristi vsak trenutek in uživaj živ¬
ljenje, ker čas hiti (Horac)
carre neskl. pridem,  [/kare'/ fr. iz lat.
quadratum  četverokotnik] četverokoten;
carre -ja m samost,  četverokotnik, gl. kare
carte blanche /kart blaš/ fr. »bel list«,
1. podpisan list ali obrazec, ki ga lahko
uporabnik izpolni po želji, 2. fig.  po¬
oblastilo, ki daje uporabniku proste
roke; neomejeno pooblastilo
Casanova -a in  -e m  ./kazano'va/ ital. pu¬
stolovec in pisatelj, velik ljubimec,
1725—1798; fig.  Casanova -a in  -e m
zapeljivec, ženskar

cash-and-carry /kaš'ond-ka:'ri/ angl. 'pla¬
čaj in odpelji (klavzula v medn. trgovini)
cash before delivery /kaeš' bifo;' dilfvsri/
angl. plačljivo pred dobavo blaga (v
medn. trgovini)

cash on delivery /kaeš'on dili'vsri/ angl.
plačljivo ob dobavi blaga (v medn. trgo¬
vini)

cassa /ka'sa/ ital. zaboj; skrinja; blagajna
(gl. kasa)

castis omnia casta /kas'tis om'nia kas'ta/
lat. čistim je vse čisto
casus -a m  /ka'zus/ lat. 1. naključje, pri¬
mer; dogodek, 2. pravni primer (pr.),
3. sklon (slovn.)

casus belli /ka'zus be'li/ lat. dogodek, ki
sproži vojno ali formalni povod (ali
pretveza) za vojno napoved
casus foederis /ka'zus fo'deris/ lat. primer,
v katerem mora pogodbenik izpolniti

določene obveznosti, predvidene v po¬
godbi, npr. med državama
catch as (catch) can /ksč'az kaeč' ktenV
angl. »primi, kot pač moreš«, vrsta stila
v rokoborbi, pri katerem je dovoljeno
vse

catchup -a m  [/ke'čap/ angl. iz malajJ
vrsta pikantne omake k mesnim jedem
caudillo -a m  /kaudi'ljo/ Špan. »voditelj«)
naslov, ki si ga je dal Špan. diktator
general Franco

causa /kau'za/ lat. 1. vzrok, 2. povod,
3. pravni primer

causa belli /kau'za be'li/ lat. vzrok vojn«
causa civilis /kau'za civilis/ lat. državno-
pravna zadeva

causa efficiens /kau'za efl'ciens/ lat. delu¬
joči vzrok (fil.)

causa essendi /kau'za esen'di/ lat. vzrok
bivanja (fil.)

causa finalis /kau'za fina'lis/ lat. končni
vzrok, smoter (fil.)

causa sufficiens /kau'za sufi'ciens/ lat. za¬
dostni vzrok (fil.)

cause celžbre /koz sels'bra/ fr. znamenit
pravni primer

causerie /kozri'/ fr. 1. prijetno pomenko¬
vanje, kramljanje, gl. kozer, 2. duhovit
članek v takem slogu
cave /ka've/ lat. pazi! pozor!
cave canem /ka've ka'nem/ lat. »pazi, pes!«>
napis ob vhodu v starorimske hiše
caveant consules /ka'veant kon'zules/ lat;
»naj konzula pazita«, tj. naj poklicani
pazijo (da javnost ne bo trpela škode))
gl. videant consules...

CBD angl. kratica: cash before deli"
very

CC [fr. corps consulaire]  konzularni zbor
c/c [lat. cento per cento ] sto odstotkov
( 100 %)

c. c. ital. kratica: conto corrente
cca lat. kratica: circa (= ca.)

CD [fr. corps diplomatique]  »diplomatski
zbor«, kratica na avtomobilih dipl. pred¬
stavnikov

Cd (kadmij) znak za kem. prvino
cd lat. kratica: candela
Ce (cerij) znak za kem. prvino
CECA [fr. kratica: Communaute eurO'
pčenne du charbon et d’acier]  Evropski
skupnost za premog in jeklo

cece

109

centenarij

™kl. ž ali  muha cece [po besedi
niat 6V  ,® antu l vrsta  afriške muhe —
h &™ssina morsitans  — ki prenaša
a ? e  kužne bolezni (sorodna vrsta pre-
Ce( u , a  spalno bolezen)
n™ i ■ ? a m  f' z  lal- cedere  odstopiti;
kom r* - Se ^ Pfepustnik, odstopnik, kdor
to,™? ka J odstopi ali prepusti (pravice,
ipd ” gl - “sija)

ceSr aW[fr - ]  g'- Sed 'i

m, ,■ .' am  Uak cedere]  odstopiti, pre-
cedra * ’- Predati  komu kaj
2 - ' e 2  [lat. cedrus  iz gr. kedros]  vrsta
z ,_ Ze ! e , ni .k dreves, ki dajejo cenjen les
cefaio r. l n * m v onjem (libanonska ~)
cefi r °: H- 81 - 1  e'- kefalo-

ceh - a  mr- 12 gr ' ] gL zefir

v™ l lz  nem. Zeche]  srednjeveška sta¬

novska

st  , organizacija rokodelcev iste
ceho b- me dsebojno pomoč ipd.);
fj  Ts k‘ -a-o ki se tiče ceha; rokodelski;
^•ozkosrčen, ozkih, omejenih koristi;
rnb ?F rt;  oehovstvo -asi. sistem cehov;
ozto f ski način proizvodnje, 2. fig.
c6]ja s 0st ’ zaprtost vase
D „ ' a m  [nem. trg. skovanka] ime za
zlast' Zlitine 21  električne grelnike,
V. za  izdelavo posebne žice cekas
cela j e J ri Zvezi  ™kl.)
celebr/-- ce ^ a \  Staniča; sobica
slav C1,S 6 z  Sak celebratio  iz celeber
ohr.vF’ sve oan] slovesno opravljanje
Ce lebrlnt’ npr ’ maSe  (Idurg-)
l e b . ' a m  [iz lat. celebrans]  kdor ce¬
li,,,/ 1 :' 1 ’ oelebrirati -am slovesno oprav-
ceiebl^k obred

sitost o" 6  * ce l e b r * tas ]  1- zname-

2. znamenito ime; slavna, zna-

telestin taOSebnost

nies ' a m  tlak caelestis  nebeški, po
mi 8 ° vi  barvi, + -in] napol prozoren
(o*, ra k navadno bele ali sinje barve
c e Q“ ncijev  sulfat)
celibat a m  Ez la*-] gl- Celestin
uiecl ? m  tlak caelibatus  iz caelebs  sa-
2 . ... k samski stan, zlasti duhovnikov,
(v p epove d ženitve za katol. duhovnike
višjo^oslavju velja le za menihe in
met- duhovščino); celibater -ja m  sa-
cč|j Ca  ' Ueozenjen moški
(v ' e 2  [iz lat. cella]  1. majhna soba
■uostanu, zaporu ipd.), 2. Staniča

v živem organizmu (biol.), 3. Staniča v
satovju (pri čebelah, osah...), 4. najni¬
žja, osnovna organizacijska enota v neka¬
terih strankah, npr. v komunistični partiji
celof&n -a m [cel(uloza) 4- -fan] prozoren
in nepremočljiv papir iz celuloze, npr.
za zavezovanje kozarcev
celularen -ma -o [gl. celica] celičen, sta-
ničen

celulaza -e ž  [celul(oza) + -aza] vrsta
fermenta, ki razkraja celulozo
celuloid -a m  [celul(oza) + -oid] umetna
roževina, prožna, vnetljiva snov iz
nitroceluloze; za izdelavo filmov, glav¬
nikov...

celuloza -e ž [fr. cellulose iz  lat. cellula
celica] staničnina, celičnina, glavna se¬
stavina lesa in rastlinskih vlaken; največ
za izdelavo papirja, umetnih vlaken,
razstreliv...

čembalo -a m  [ital.] gl. clavicembalo
cemfcnt -čnta m  [iz lat. caementum  lomljeni,
surovi kamen] 1. žgan in zmlet glinast
lapor ali boksit ipd., ki ga mešajo s
peskom in vodo ter uporabljajo za zi¬
davo, 2. kostno tkivo, ki obdaja zobno
korenino; cementen -tna -o iz cementa,
ki se tiče cementa

cementirati -am [gl. cement] uporabljati
cementno zmes, zali(va)ti, ometati ipd.
s cementom; betonirati; fig.  utrjevati
cementit -a m  [cement + -it] zelo trda
spojina železa in ogljika (železov karbid)
cenobit -a m  [nlat. coenobita iz  gr. koinos
skupen, bios  življenje] (samostanski)
menih; puščavnik

cčnt, cčnta m  [lat. cenlum  sto] 1. stot,
utežna mera (stari stot = 100 funtov =
56 kg; novi stot = 100 kg, prim. kvintal),
2. stotinka amer. dolarja in hol. goldi¬
narja

centavef -vra m  [lat. centaurus  iz gr. ken-
tauros]  v stgr. mit. konj s človeškim
oprsjem in človeško glavo, pol konj, pol
človek; fig.  vnet jahač; Centaver -vra m
neko južno ozvezdje (astr.)
centavo -a m  /senta'vo/ portug. 1. portug.
in brazilski novec, stotinka eskuda,
2. južnoameriški novec, stotinka denar¬
nih enot mnogih južnoamer. držav
centenarij -a m  [lat. centenarius  iz sto se-
stoječ] 1. stoletnica, 2. proslava stoletnice

ccntenij

110

centrizem

ccntenij -a m  [lat. centennium ] stoletje
center -tra m  [lat. centrum  središče, iz gr.
kentron ] 1 . sredina (~ mesta), 2. osredje,
središče česa (upravni, znanstveni, in¬
dustrijski ~), 3. žarišče; težišče (fiz.),
4. stranka ali stranke med levico in
desnico, gl. centrum, 5. srednji napa¬
dalec (šp.)

centezim -a m  [ital. centesimo  iz cento  sto]
stotinka ital. lire

centezimalen -lna -o [lat. centesimus  stoti]
na sto delov razdeljen; stodelen; cente-
zimalna tehtnica tehtnica, s katero tehtajo
bremena, ki so stokrat težja od uteži
centi- [lat. centum  sto] predpona v sestav¬
ljenkah, npr. centigram
centifolija -e i [centi- 4- lat. folium  list]
stolistnica, stolista vrtnica (bot.)
centigram -a m  [centi- +  -gram] merska
enota za težo (maso), stotinka grama
centiliter -tra m  [centi- + -liter] stotinka
litra

centim -a m  [fr. centime  iz cent  sto] stotinka
franka

centimeter -tra m  [centi- + -meter] stotinka
metra

ccntimo -a m  [Špan. centimo ] stotinka Špan.
pesete

cent-jours /sa žur/ fr. -»sto dni«, zadnja
doba vladanja Napoleona I. po vrnitvi
z Elbe (od 20. marca do 28. junija 1815)
centrala -e ž  [iz lat. centrum  središče] 1. sre¬
dišče, osrednja, vodilna oblast, 2. osred¬
nji zavod (v naspr. s podružnico), 3. glav¬
ni urad ali sedež česa, 4. razni obrati,
kjer se pridobiva določena energija
(hidro~, elektro~) ali so osredotočene
kake naprave ipd.; centržlen -lna -o
osreden, središčen, glaven, vodilen;
centralne sile v prvi svetovni vojni ime
za zvezo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko
(včasih vštevši zavezniško Turčijo in
Bolgarijo); centralni komite osrednji
odbor, najvišji, vodilni organ v nekaterih
polit, organizacijah, npr. v Zvezi ko¬
munistov

centralist -a m  [fr. centraliste  iz lat.] 1. pri¬
vrženec centralizma, 2. privrženec cen¬
tralizacije; centralističen -čna -o sloneč
na centralizmu

centralizacija -e i [fr. centralisation  iz lat.]
osredinjenje, strnitev uprave, vodstva

ali funkcij v enem središču; podreditev
bolj ali manj samostojnih organov
enemu središču; centralizacija kapitala
osredotočenje že nastalih kapitalov, tj-
preobrazba mnogih, manjših kapitalov
v nekaj velikih kapitalov (ekon.); cen¬
tralizirati -am osrediniti, zbrati v enem
središču ali v enih rokah, izvesti centra¬
lizacijo; zbrati (~ čete)
centralizem -zrna m  [fr. centralisme  iz lat.]
v širšem pomenu sistem — npr. uprave —;
kjer so posamezni organi podrejeni
središču in delujejo po smernicah iz sre¬
dišča; polit, sistem, kjer ima vrhovno
oblast osrednja vlada (naspr. federalizem)
centričen -čna -o [gl. center] ki se tiče
centra, središčen

centrifuga -e i [fr. centrifuge  iz lat. centrum
središče, fugere  bežati od...] priprava
za izločitev trdnih primesi iz tekočin
(ali snovi z različno specifično težo) s
pomočjo sredobežnosti — največ v
zdravilstvu in tehniki; v vsakdanji rab 1
zlasti ožemalnik za perilo
centrifugalen -lna -o [nlat. centrifugus,  gl-
centrifuga; izraz je skoval NevvtonJ
od središča bežeč, odsreden, sredobežen,
povzročajoč gibanje proč od središča;
ccntrifugalnost -i ž v fiz. sredobežnost,
sila, ki vleče vrteče se telo od središča
vrtenja, naspr. centripetalnost
centrifugirati -am [gl. centrifuga] delati s
centrifugo (~ perilo)
centripetalen -lna -o [nlat. centripetus  > z
lat. centrum  središče, petere  težiti za čim;
izraz je skoval Nevvton] k središču težeč,
sredotežen, dosreden, protisreden; usmer¬
jen k središču; centripetalnost -izv  fi z -
sredotežnost, sila, ki vleče vrteče se telo
k središču vrtenja

centriran -a -o [gl. center] v središču, usre-
diščen, usredinjen, postavljen ipd. v sre¬
dišče; podan v sredino (šp.); centrirat'
-am usrediti, usrediščiti, poiskati sre¬
dišče ali nastaviti, postaviti v središče;
podati žogo v sredino (šp.); centriren
-rna -o sredilen, za nastavitev v središče
(~i obroč)

centrizem -zrna m  [nem. Zentrismus  iz iat-J
smer v medn. socialističnem gi banj 11
med prvo svetovno vojno in po njej, 1°
je skušala ubrati »srednjo« pot med opor'

ee ntrosfera

111

Ceres

tunizmom in boljševizmom (njen ideolog
K. Kautsky)

eentrosfera -e i  [lat. centrum  središče, +
sfera] 1. osrednje jedro zemeljske oble
(geol.), 2. protoplazma, ki obdaja cen-
trosome (biol.)

eentrosom -a m  [lat. centrum  središče,
+ -som] osrednje telesce, v stanici te¬
lesce, ki ima osrednjo vlogo pri njeni
delitvi (biol.)

eentrum -a m  [lat. centrum  središče] 1. sre¬
dina, središče, gl. center, 2. v meščan¬
skih parlamentih stranka, stranke ali
P°lit. skupine med levico in desnico
(katoliški ^ v Nemčiji od 1870 do 1933)
eentrumaš -a m  [gl. center] pristaš centru-
ma > sredinec (navadno pejor.);  centru-
"J^ki - a  -o sredinski
eentrum gravitatis /cen'trum gravita'tis/ lat.
v  ® z - središče (težnosti)
ntumvir -a m  [lat. iz cent um  sto, vir  mož]
elan centumvirata; centumvirat -a m
1' strim. sodišče za civilne zadeve, se¬
stavljeno iz 105 mož (po trije na vsako
od 35 plemen), 2. čast in funkcija cen-

tum virov

eenturij - a a // centurion -a m  [lat. centurio ]
T st . r >ni. vojski stotnik, poveljnik cen¬
eje; centurija -e ž 1. strim. stotnija
(0 stotnij je sestavljalo legijo), 2. volilna
Kopina, po katerih so glasovali na zbo-
r ° vanj ih v starem Rimu; centurionski

' a  -o stotniški

y*° r .-ja m [lat. censor  iz censere  ceniti,
eti] ocenjevalec, presojevalec, 1. v sta-
Rimu eden od dveh uradnikov, ki sta
twr ° rova l a  izvajanje cenzusa in skrbela
, di za nravno in polit, neoporečnost
mzavljanov, 2. danes uradnik ali drž.
i*,' ? an  za opravljanje cenzure
1  , a „' e  ž [lat. censura  ocena, presoja]
• služba strim. cenzorja, 2. danes uradno
P ^edovanje knjig, revij ali časopisov
c, d  natiskom ali objavo (tudi pisem,
k i ov  ali gledaliških predstav), 3. urad,
Sfs?P rav U a to  delo; cenzuren -ma -o ki

'če cenzure

nrat' , am  [ gl cenzura ] opravljati ali

cCu s aVlticenzuro

p. . [lat. census]  1. v starem Rimu
nodičen popis in ocenitev premo-
Ja zaradi odmere davka, 2. periodičen

popis prebivalstva, industrije itd. v An¬
gliji in ZDA, 3. v nekaterih državah pred¬
pisani pogoji, ki jim morajo zadostiti
državljani, da si pridobe kake pravice,
npr. volilno

cepelin -a m  [nem. Zeppelin,  po nem. iz¬
najditelju F. Zeppelinu, 1838—1917]
vodljiv zrakoplov v obliki cigare
cerada -e i [ital. cerata  iz cera  vosek] ne¬
premočljiva povoščena plahta (za po¬
krivanje tovorov)

Cerber(us) -ra m  [lat. Cerberus  iz gr. Ker-
beros]  v stgr. mit. troglavi pes, vratar
pri vhodu v podzemlje, ki pušča umrle
vanj, a jih ne pusti ven; fig.  cerber -ja
m  strog varuh; surov, neotesan vratar
cercle -la m  [/ssr'kla/ fr. iz lat. circulus ]
družabni krožek, ožja družba; sestanek
cercle vicieux /ssr'kb višjo'/ fr. začarani
krog, gl. circulus vitiosus
cerealije -ij ž mn.  [lat. Cerealia]  pri starih
Rimljanih prazniki od 9.—18. aprila,
posvečeni Cereri; fig.  »darovi Cerere«,
tj. žita (pšenica, rž, oves...)
cerebralen -lna -o [lat. cerebrum  možgani]
velikomožganski (anat.)
cerebrospinalen -lna -o [lat. cerebrum  mož¬
gani, spina  hrbtenica] ki se tiče možgan
in hrbtnega mozga (anat.)
cerebrum -a m [lat. cerebrum ] veliki mož¬
gani (anat.)

ceremonial -a m  [nlat. caerimoniale  iz lat.
caerimonia  obred] 1. obredje, tj. celot¬
nost kakih obredov (dvorni ~), 2. obred-
nik, pravila ali predpisi za opravljanje
obredov; ceremonialen -lna -o 1. obre¬
den, ki se tiče ceremonij, 2. ceremoni-
ozen

cereir.oniar -ja m  [gl. ceremonija] obrednik,
kdor vodi obrede ali skrbi zanje
ceremonija -e ž  [lat. caerimonia]  slavnosten,
največkrat verski obred po predpisanih
pravilih; fig.  izbrana, napihnjena vljud¬
nost; vnanja formalnost
ceremoniozen -zna -o [fr. ceremonieux]  ki se
opravlja po ceremonijah ;fig.  slavnosten;
pretkano, napihnjeno vljuden
Ceres -ere ali  Cerera -e ž  [lat. Ceres  iz*
creare  ustvariti] 1. v strim. mit. boginja
poljedelstva, hči Saturna in Ree (pri
Grkih Demetra), 2. ime majhnega pla¬
neta, ki so ga odkrili 1. 1801 (astr.)

cerezin

112

clianip

cerezin -a m  [iz gr. keros  vosek, + -in]
vosku podobna snov iz očiščenega ze¬
meljskega voska

cerij -a m  [nlat. cerium,  po planetu Cereri,
ki so ga odkrili skoraj hkrati s cerijem]
kem. prvina, redka kovina, obstoji le
v spojinah

cerit -a m  [cerfij) + -it] zlitina redkih
kovin: cerija, lantana itd.
cerniranje -a j  [fr. čemer  obkrožiti] zajetje,
obkolitev (mesta, trdnjave); cernirati
-am zajeti, obkoliti, obkrožiti kaj
ceroplastika -e i [lat. cera  vosek, + plasti¬
ka] upodabljanje (umetniških) predme¬
tov v vosku

certificirati -am [lat. certus  gotov, facere
narediti] potrditi, overiti kaj; certi-
fikacija -e ž  potrditev, overitev
certifikat -a m  [nlat. certificatum]  1 . izkaz,
potrdilo; pismeno spričevalo, 2. vrsta
državnih obveznic v ZDA
cerumen -a m  [iz lat. cera aurium]  ušesno
maslo

ceruzit -a m  [lat. cerussa  svinčena belina,
+ -it] beli svinčenec, svinčeva ruda
(svinčev karbonat)

cerviks -a m  [lat. cervix  vrat] v anat. vrat,
npr. maternice

cesija -e ž  [lat. cessio  iz cedere  odstopiti]
1. odstop, predaja, tj. prepustitev pravic
ali predmetov drugi osebi, 2. odstopnica,
odstopna listina (pr.); cesijski -a -o
odstopni, ki se tiče cesije; cesijska listina
odstopnica

cesionar -ja m  [gl. cesija] prevzemnik, kdor
kaj prevzame, gl. cedent
c’est-a-dire /sstadir'/ fr. to je, se pravi,
to pomeni, namreč...
c’est egal /sstsgal'/ fr. (to je) vseeno
Cest la guerre /sslager'/ fr. vojna je, tako
je pač v vojni

c’est le ton qui fait la musique /selatb' ki fe'
la muzik'/ fr. »ton dela glasbo«, tj.
odvisno je od tega, kako se kaj pove
ceteris paribus /ce'teris pa'ribus/ lat. v sicer
enakih okoliščinah

ceterum censeo... /ce'terum cen'zeo.../
lat. »sicer pa mislim...«; strim. senator
Katon starejši, 234—149, hud sovražnik
Kartagine, je vsak govor v senatu kon¬
čal z besedami: ceterum censeo Cartha-
ginem esse delendam — sicer pa mi¬

slim, da je treba Kartagino razdejati
(uporablja se kot poudarek sklepne
misli)

Cezar -ja m  [lat. Caesar]  strim. vojsko¬
vodja in diktator (102 ali 100—44 P r -
n. š.); fig.  cezar -ja m  naslov rimskih
cesarjev od Avgusta dalje; fig.  samodr¬
žec, despot; vladar sploh
cezarizem -zma m  [Cezar + -izem] Cezar¬
jev način vladanja; fig.  samodrštvo,
absolutna oblast, ki se skriva za ustavno
ali demokratično krinko
cezaropapizem -zma m  [Cezar(o) + paP 1 '
zemj združitev najvišje državne in cer¬
kvene oblasti v rokah vladarja, npr. v
predrevolucijski Rusiji
cezij -a m  [lat. caesius  sinji, v spektru kaže
sinje tone] kem. prvina, redka, zelo
mehka kovina, sorodna kaliju in na-
triju

cezura -e ž  [lat. caesura  iz caedere  rezatiJ
v metr. zareza, tj. premolk, ki ga na¬
pravimo sredi stopice, npr.: Pesem J e
kakor podoba: le-ta ti ugaja od blizu. ••
cf. ali  cfr. lat. kratica: confer
cg kratica: centigram
CH nlat. kratica: Confoederatio Helvetica
(= Švicarska zveza)
cha-cha (cha) [iz Špan.] gl. ča-ča (ča)
chacun a son golit /šake' a s6 gu'/ fr. vsak
po svojem okusu, okusi so različni
chagrin -a m  [fr.] gl. šagren
chaise longue /šbz 16g/ fr. počivalnik, bla-
zinjak z enim naslonom
chambre [/šabra/ fr. iz lat. camera]  soba!

zbornica ( .

chambre de Commerce /šabra da kamsrs/
fr. trgovinska zbornica
chambre des deputes /šabra de depiite'/ f f '
narodna skupščina; francoska poslanska
zbornica

chambre garnie /šabra gami'/ fr. opremljena
soba

chambre separče /šabra separe'/ fr. P°'
sebna soba, ločen, oddeljen prostor z a
izbrano družbo (v gostilnah, hotelih)
chamois [/šamoa'/ fr. iz nlat. camox]  1. sa '
most. neskl. m  divja koza, gams, 2. irh°'
vina (vrsta usnja), 3. sivo rjava barva«
4. pridem,  sivo rjav (kot gams)
champ [/ša/ fr. iz lat. campus  polje] polJ e ’
njiva; poljana

Champ-de-Mars

113

chronique scandaleuse

Champ-de-Mars /ša da marš/ fr. Martovo
Polje na levi strani Seine v Parizu, na¬
menjeno za vojaške parade, slavnosti ipd.
Champion -a m  [fr.] gl. šampion
<-hamps-£lysčes /šazelize'/ fr. Elizejske
Poljane, tj. park in ulica z Elizejsko
Palačo, sedežem predsednika fr. repu¬
blike

chancellor -ja m  [/čan'sala/ angl. iz lat.
cancellarius]  kancler

Chancellor of the Exchequer /čan'sala av
t6 iksče'ka/ angl. finančni minister v angl.

vladi

chanson -a m  [/šas6'/ fr. iz chanter  peti]
Pesem ali popevka, gl. šansona
Oansonnette /šasonet'/ fr. »pesmica«, ša¬
ljiva ali lahkotna popevka, gl. šansoneta
'Jmgetfr.lgi.šarža

hcge d’affaires /šarže' dafsr7 fr. odprav¬
ek poslov, tj. diplomat, ki predstavlja
svojo vlado, če ni pooblaščenega po¬
danika ali ministra

hanvari neskl. m  [/šarivari' in šariva'ri/
?•» nastalo po sličnoglasju] mačja godba;
razgrajanje

arleston -a m  [/ča:'lzton/ angl. po mestu
v Južni Karolini] 1. ameriški družabni
j? es  črnskega izvira, podoben fokstrotu
tv modi okrog 1. 1920), 2. glasba za ta
Ples

chaml 6  ^ 8l - 5arm
arta -e z  [/kar'ta/ lat. iz gr. chartes  list,
P a P>r] 1. papirusov list, papir; spis,
v J}f. tano vna listina, s katero so srednje-
eski vladarji ipd. podeljevali pravice
chart s r v , ob °ščine (Magna ~)

( e  t/šart/ fr. iz lat. charta]  1. dovolilni
‘s*, patent, 2. (ustanovna) listina; fig.
ch ““ arte . ustava

."cr -ja m  [/ča:'ta, pri nas čarter/ angl.
2  lat - charta]  1. (ustanovna) listina,
f" Posebna pravica, 3. tovorna pogodba
^ Pomorskem pravu; charterski -a -o

naje men

rtist - a m  [/čarti'st/ angl. iz charter
stina] pristaš chartizma; chartizem -zrna
/čarti'zem/ revolucionarno gibanje
“hgleških delavcev za izbojevanje de¬
mokratičnih svoboščin, prvo množično,
Politično oblikovano proletarsko gi-
oanje ( 0( j 1838—1848, dobilo ime po
Pe°pie> s  charter«, tj. listini s temeljnimi
" Slovar tujk

političnimi zahtevami, ki so jo delavci
1. 1839 poslali parlamentu)
chartreuse [/šartroz'/ fr. po kartuzijanskem
samostanu Grande-Chartreuse v fr.
Alpah] vrsta znamenitega likerja, ki ga
izdelujejo kartuzijanci
Chat noir /ša noar'/ fr. »Črni maček«,
ime kabareta na Montmartru v Parizu;
Chat noir vrsta znanega parfuma
chaussee [/šose'/ fr. iz lat. via calceata*
tlakovana cesta] velika, navadno tlako¬
vana cesta

chef-d’oeuvre /šsdoeVro/ fr. mojstrovina
cher m,  chčre ž  [/še r/ fr. iz lat. carus]
drag(a), ljub(a)

cberchez la femme /šerše' la fam'/ fr. »iščite
žensko«, tj. kadar se kaj pripeti, ima
najbrž ženska prste vmes (A. Dumas st.)
chčri /Seri'/ fr. neskl. pridevn.  dragi, ljub¬
ljeni; samost,  ljubček, prim. cher
cherry brandy [/če'ri brsen'di/ angl. iz cherry
češnja, brandy  žganje] češnjevec ali
višnjevec, vrsta žganja
chesterfield -a m  [/čes'tofild/ angl. po lordu
Chesterfieldu] vrsta elegantne moške
suknje

cheviot -a m  [fr.] gl. ševiot
Chevrolet -a m  [fr.] gl. ševrolet
chianti -ja m  /kjan'ti/ ital. vrsta rdečega
vina iz kraja Chianti v Toskani
chiaroscuro -a m  /kjarosku'ro/ ital. »So¬
mrak«, »polmrak«, gl. clair-obscur
chic neskl.  f/šik/ fr. iz* nem. schick  čeden,
ličen] 1. pridevn.  ličen, čeden; okusno,
moderno oblečen, »eleganten«, 2. sa¬
most.  ličnost; dober okus, čut (v obla¬
čenju, vedenju ipd.); nošnja po modi
chi va piano va sano /ki va pja'no va sa'no/
ital. kdor hodi počasi, hodi varno
choc [fr.] gl. šok

chouani -ov m mn.  [/šua'ni/ fr. po Chouanu,
vzdevku enega prvih voditeljev teh vstaj]
1. v dobi velike fr. revolucije kmetje v
Bretanji, Normandiji itd., ki so se ude¬
leževali protirevolucionarnih vstaj v
prid Burboncem, 2. kraljevi privrženci
sploh

chronique scandaleuse /kronik' skadaloz '/
fr. »kronika škandalov«, (pretirane)
zgodbe o kakih dogodkih, največkrat
škandalih kakega časa (po naslovu ne¬
kega spisa o Ludviku XI.)

CIA

114

ciklon

CIA [angl. Central Intelligence Agency\
državna obveščevalna služba v ZDA
cian -a m  [iz gr. kyanos  sinji] 1. v kem. brez¬
barven, vnetljiv plin, strupena spojina
ogljika in dušika, C a N 2 , 2. enovaientni
radikal CN

cianamid -a m  [cian + amid] v kem. amid
cianove kisline

eianat -a m  [cian + -at] v kem. sol cianove
kisline

cianid -a m, nav.  v mn.  cianidi -ov [cian +
-id] v kem. sol cianovodilcove kisline
(vsi cianidi so zelo strupeni)
cianizacija -e ž [gl. cian] uničevanje mrčesa
— stenic, ščurkov ipd. — s cianovim
vodikom; cianizirati -am opraviti cia-
nizacijo

ciankalij -a m  [cian + kalij] v kem. kalijev
cianid, zelo hud strup
cianogen -a m  [cian(o) + -gen] cian
cianotičen -čna -o [iz nlat. cyanosis  iz gr.]
bolan za cianozo; modrikav, višnjev;
cianoza -e i modrikavost, posinjelost
kože zaradi slabe oksidacije ali cirku¬
lacije krvi v pljučih (med.)
ciao! /ča'u/ ital. na svidenje! (familiarno)
cibeba -e z [nem. Zibebe  iz ital. zibibbo
iz ar.] debela rozina

cibetka -e i [ital. zibetto  iz ar.] majhna,
kuni podobna krvoločna zver, izloča
vonjavi cibet (več vrst)
cibi condimentum fames est /ci'bi kondi-
men'tum fa'mes est/ lat. glad je najboljša
začimba (= glad je najboljši kuhar)
ciborij -a m  [lat. ciborium  kupa] kelih za
posvečene hostije (liturg.)

CIC angl. kratica: Counter Intelligence
Corps  (vojaška kontrašpijonaža v ZDA)
cic -a m  [nem. Zitz]  gladka, potiskana
bombažna tkanina v platneni vezavi
cicero -a m  [po tipu črk, s katerimi so
1. 1467 natisnili Ciceronova Pisma] ti¬
skarska mera in velikostna stopnja črk
cicerone -na m  [/čičero'ne/ ital. po velikem
rim. govorniku Ciceronu, 106—43 pr.
n. š.] vodnik za tujce, zlasti v ital. mestih,
ki kaže in razlaga znamenitosti; beseda
meri na njihovo zgovornost
ciceronščina -ež [po velikem rim. govorniku
Ciceronu] uglajen, izbrušen jezik
cicisbeo -ea m  /čičisbe'o/ ital. domači prija¬
telj poročene dam e; fig.  ljubček; ženskar

CICR [fr. Comite International de la
Croix-Rouge ] Mednarodni odbor Rde¬
čega križa (s sedežem v Ženevi)

-cid -a m  [iz lat. -cida iz caedere  ubiti]
v sestavljenkah, npr. insekticid
cidevant [/sidava'/ fr. iz ci-devant  prej]
»prejšnji«, vzdevek za plemiče v Franciji
med revolucijo

Cie [fr. compagnie ] gl. Comp.

C.I.F. [angl. okr. za cost, Insurance, freight  1
trgovska kratica, ki pove, da so v pro¬
dajno ceno všteti prevoz, zavarovalnina
in tovornina

cifra -e i [nem. Ziffer  iz ar.] številka
cigara -e i [prek nem. iz fr. cigare  i 2
Špan.] »smotka«, majhen zvitektobako-
vih listov, namenjen za kajenje
cigareta -e ž  [prek nem. iz fr. dimim
cigarette  iz Špan.] »svaljčica«, majhen
papirnat tulec, napolnjen z drobno na¬
rezanim tobakom

cigo- [iz gr.] v sestavljenkah, gl. zigo-
cikada -e i [lat. cicada ] škržat, murnu po¬
dobna žuželka (zool.)
cikcak [nem. zickzack  križem] prisl,  kri¬
žem (kražem), sem in tja; pridevn.  vi¬
jugast, v vijugasti črti
cikel -kla m  [lat. cyclus  iz gr. kyklos  krog)
krog; kolo; venec; vrsta, gl. ciklus
ciklama -e ž ali  ciklamen -mna m  [lat.
cyclaminos  iz gr.] korček, kokorek,
dehteča cvetlica, nekatere vrste goje v
lončkih

cikličen -čna -o [lat. cyclicus]  1. krožen,
v krogu se razvijajoč, v zvezi s ciklom
ali ciklusom, 2. periodičen
ciklo- [iz lat. cyclus  krog, iz gr. kyklos\
v sestavljenkah, npr. ciklotron
cikloida -e ž  [iz gr. kykloeides  okrogeU
vrsta krivulje (mat.)

ciklomčtcr -tra m  [ciklo- + -meter] poto*
mer pri motornih vozilih (zastarelo)
ciklon -a m  [iz gr. kyklon  vrteč se v krogu]
1. tropski vihar vrtinčaste oblike, zlasU
na Indijskem oceanu, 2. področje nizke;
ga zračnega tlaka, kjer gredo zračm
tokovi — na severni polobli — k središču
v smeri, nasprotni kazalcu na uri (me"
teorol.)

ciklon -a m  [tovarn, ime] mešanica cian 0 '
vega vodika in klora za uničevanje nU'
česa in razkuževanje

c 'klonizacija

115

ciničen

c >klonizacija -e ž [gl. ciklon] uničevanje
rnrčesa ali razkuževanje s ciklonom;
ciklonizirati -am izvesti ciklonizacijo
Ciklop - a m  [i a t. Cyclops  iz gr. Kyklops]
v s tgr. mit. pripadnik plemena enookih
velikanov (o Ciklopih pripoveduje Ho¬
mer v Odiseji, Heziod itd., poznejše
bajke pravijo, da so Zevsu kovali bliske);
f‘S-  ciklop -a m  1. velikan sploh, 2. vrsta
rakov z enim očesom (zool.); ciklopski
■a -o velikanski, orjaški; ciklopsko zi-
“ ov ie prastaro zidovje iz velikanskih
kamnitnih klad v Italiji in Grčiji, zlasti
v  Mikenah (po Strabonovem mnenju so
ga sezidali Ciklopi)

viKiopedija -e ž  [ciklo- + gr. pakteia  znanje]
znanstveno delo, ki daje pregled znanja
na  vseh ali nekaterih področjih, gl. en¬
ciklopedija

“dosti! -a m  [ciklo- + lat. stilus  pisalo]
Priprava za razmnoževanje spisov, okrož-
ipd.; ciklostirati -am razmnožiti s

^'klosthom

•dotimen -mna -o [ciklo- + -timen iz gr.
'Jiymo s  duševnost] po Kretschmerju tip
c  oveka, ki je zdaj pretirano vesel, zdaj
Pretirano potrt; ciklotimija -e ž bole-
eilu ensko stan je s temi simptomi

' otron  -a m  [ciklo- + (elek)tron] v fiz.

■.. romagnetski pospeševalnik za raz-
ijanje atomskih jeder (s tem, da se
at °mskim delcem podeli velika kinetična
ciki ner8 ‘ Ja)

k U i  ' a  m  [lat. cyclus  iz gr. kyklos  krog,
,° 1. vrsta, venec (•— predavanj,

oncertov), 2. venec, zbirka epskih del,
1  Jih vežejo v celoto osebe ali okolje,
katerem se razvija dejanje, 3. sklenjena
lia' a *' s knpina pojavov, ki se ponav-
J° v določenem zaporedju (sončni ~),
* Procesov, ki opravijo v kakem času
klenjen tok razvoja (industrijski ~);
“ko obdobje, 4. skupina medsebojno
cikAJ. ezan 'h znanstvenih disciplin
a,"e  ž [lat. cichorium]  1. potrošnik
r. 0  '), 2. kavin nadomestek iz praženih

kor««: nauk

cikita ' n . n e rastli ne
Pene Z  {,.*• c ‘ c uta]  trobelika, vrsta stru¬
žila ? e rast !!^

tre Paln' * at ' c 'i‘ uln  v£ ka] 1. vejica na
bakt er .” u .’ i as ek, resica (pri celicah,
Jah ipd.), 3. biček, migetalka

cilinder -dra m  [lat. cylindrus  iz gr. ky!in-
clros  iz kylindein  valjati] 1. valj, geome¬
trično telo, ki nastane, če zasučemo pra¬
vokotnik okrog ene njegovih stranic
(mat.), 2. valjasta posoda, 3. batnik pri
parnem stroju ali motorju (tehn.),
4. stekleni valj pri petrolejki, 5. trd, visok
moški klobuk za slavnostne priložnosti,
6. vrsta kotvic pri urah; cilindričen -čna
-o valjast

cimaza -e ž  [iz gr.] gl. zimaza
cimbal -a m  [ital. čembalo  iz lat. cymbalum ]
citram podobno glasbilo na strune, na
katere se udarja s posebnimi kladivci
(zlasti pri ciganskih godbah)
cimbale -bal i mn.  [lat. cymbalum  iz gr.
kymbalon  iz kymbe  izvotlina; lonec]
1. rene, činele (vrsta tolkal), 2. sestav
različno velikih, uglašenih zvončkov v
srednjeveških cerkvah in rotovžih
cimentirati -am [ital. cimento  preizkus]
uradno preizkusiti, overiti, potrditi
(~ mere in uteži); cimentirni urad mero-
sodni urad

cimet -a m  [nem. Zimt  ali Zimmet  iz gr.]
1. sladka skorja dišečega tropskega
cimetovca, 2. dišava iz te skorje (zmle¬
te)

cimo- [iz gr.] v sestavljenkah, gl. zimo-
cin -a m  [nem. Zimi]  kositer, kem. prvina,
mehka, srebmkasto bela kovina; črniti
-im uporabljati cin; prevleči kovino s
činom

cinabarit -a m  [fr. cinabre  cinober] živo-
srebrna svetlica (= cinober)
cinemaskop -a m [iz angl., gr.] gl. kinema-
skop

cinemateka -e ž  [iz angl., gr.] gl. kinoteka
cinerdcija -e i [iz lat. cinis, cmeriš  pepel]
(u)pepelitev, sežiganje mrličev
cinerarij -a m  [lat. cinerarium]  1 . vdolbina
za žare s pepelom umrlih, 2. žara s pe¬
pelom umrlih

cinerarija -e ž  [nlat. cineraria  iz lat. cinis,
cineris  pepel, po barvi puha na listih]
pepeluška, lepotna sobna lončnica s ko¬
šatimi cvetovi

cingulum -ula ali  -uluma m  [lat. cingulum
pas] 1. vrvca (pas) pri duhovniški ali
redovniški obleki, 2. pas, obroč (anat.)
ciničen -čna -o [lat. cynicus  iz gr. kynikos
pasji, iz kyon  pes] nesramen, brezobzirno

etnija

116

cirkus

odkrit; posmehljiv, prezirljiv, prim. ci¬
nizem

cinija -e ž  [po nem. botaniku J. G.
Zinnu] neka poletna cvetlica z lepimi
cvetovi

cinik -a m  [gl. ciničen] vzdevek za privržen¬
ce filoz. šole, ki jo je v 4. stol. pr. n. š.
ustanovil Sokratov učenec Antisten (ci¬
niki so prezirali bogastvo, kulturne in
nravne vrednote ter oznanjali povratek
k naravi in preprosto življenje) ;/;£. kdor
prezira nravne motive ljudi in mu ni nič
sveto; pejor.  nesramnež, predrznež; ci¬
nizem -zma m  1 . filozofski nauk cinikov,
2. preziranje družbenih konvencij in
nravnih načel, 3. nesramnost; neotesana
odkritost

ciniti -im [iz nem.] gl. cin

cink -a m  [nem. Zink ] sinje bela kem. prvi¬
na, za (po)cinkanje kovin v varstvo pred
rjo, za zlitine ipd.; cinkast -a -o ali  cinkov
-a -o iz cinka; cinkati -am prevleči ko¬
vino s plastjo cinka

cinkogrdf -a m  [cink(o) + -graf] kdor se
ukvarja s cinkografijo; cinkografija -e ž
tiskanje s cinkovih plošč

cinkotipija -e ž fcink(o) + -tipija] 1. izde¬
lovanje klišejev iz cinkovih plošč, 2. tak
kliše, 3. oddelek v tiskarni, kjer jih izde¬
lujejo

cinober -bra m  [nem. Zinnober  iz fr.
cinabre  iz gr.] 1. živosrebrna svetlica,
rdečkasta ruda (sulfid), iz katere pri¬
dobivajo živo srebro in rdečo barvo,
2. živo rdeča barva

cinquecentist -a m  [/činkvečenti'st/ iz ital.
cinque cento  petsto] umetnik ipd. iz
cinquecenta; cinquecento -a m  /činkve-
čen'to/ okrajšava za dobo okrog 1. 1500,
tj. za šestnajsto stoletje v zgodovini ital.
kulture in umetnosti

ciompo -a m  /čom'po/ ital. grebenar, ude¬
leženec zatrte vstaje suknarjev in nižjih
plasti v Florenci 1. 1378; pejor.  zaroblje-
nec

cipresa -e ž [lat. cypressus  iz gr. kyparissos ]
zimzeleno južno drevo, znamenje žalosti;
mnogo vrst

circa /cir'ka/ lat. prisl,  okrog, približno

circulus vitiosus /cir'kulus vicio'zus/ lat.
v log. »začarani krog«, napaka v doka¬
zovanju, če se opira dokaz na trditev,

ki jo je treba dokazati (npr. iz Moliero-
vega Namišljenega bolnika: opij po-
vzroča spanje, ker človeka uspava);/#’
položaj brez izhoda

Circus Maximus /cir'kus mak'simus/ lat’
Veliki cirkus v starem Rimu med Pala-
tinom in Aventinom
cirkonij -a m  [nlat. zirconium  iz perz.] kem
prvina, trda, precej redka srebrnkasta
kovina za zlitine

cirkulacija -e i [lat. circulatio  iz circulus
krog] 1. kroženje, krožni tok (~ kapita¬
la), 2. obtok (~ krvi), 3. promet; cif-
kulacijski -a -o krožen, krožeč, obtočen;
ki se tiče cirkulacije; cirkulacijski kapital
krožeči kapital, v ekon. del kapitala, k 1
je vložen v surovine, pomožne snovi it*
delovno silo, in torej v celoti prehaja
na izdelke

cirkulandum -uma m  [iz lat. circulare  kro¬
žiti] okrožnica

cirkular -ja m  [lat. circularis  krožeč, kro¬
žen] 1. okrožnica, tj. pismeno obvestilo*
namenjeno mnogim, 2. krožna žaga
cirkuldren -rna -o [lat. circularis ] 1 . krožen
2. izmeničen

cirkularist -a m  [gl. cirkular] delavec P°
cirkularki; cirkuldrka -e ž  krožna,
okrogla žaga (na motorni pogon)
cirkulirati -am [lat. circulare ] krožiti; ‘ tt
iz rok v roke

cirkum- [lat. circum  okoli, okrog] predpo¬
na; v zloženkah: o-, ob-, okob, npr-
cirkumpolaren

cirkumcizija -e i [cirkum- + lat. cisio
rezanje] (židovsko, muslimansko ipd-'
obrezovanje kožice na penisu
cirkumfleks -a m  [lat. circumflexus  iz cif
cumflectere  krožno upogniti] naglasno
znamenje (a ali ~) za padajoč poudarek
ali dolžino v nekaterih jezikih; cirkum'
flektirati -am izgovoriti ali označiti s
cirkumfleksom .

cirkumpolaren -rna -o [cirkum- + polaren!

ob polih, okoli polov (ležeč) .

cirkus -a m  [lat. circus  iz gr. kirkos  krog;
1. v starem Rimu odprt, okrogel m
elipsast prostor s stopničasto se vzdi¬
gujočimi sedeži, namenjen za javne
predstave, 2. potujoče »gledališče«, kjer
nastopajo ljudje in živali z raznimi točka¬
mi, npr. akrobacijami, umetnim jaha-

firokumulus

117

citrona

jem ipd.; fig  krik, hrup, vrišč, prepir,
cir„'it Jahali5če;  borišče; prizorišče česa
Kumulus -a m  [lat. cirrus  kosem, cu-
J™ kup, kopica] v meteorol. ovčice,
‘> kopasto kosmičast oblak (med ci-
in kumulusom)

tratus -a m  [lat. cirrus  kosem, stratum
!vu 8nn i al °] v  meteorol. razvlečen, paj-
„ , anasl  oblak, ki včasih le zamegli

cir6z modrino

me h Ž  ( n ' at - cirrhosis ] bolezenska spre-
? in zaradi nje sfrknjenje organa,
cirus Jeter (m ed.)

kn« a  ^ ^ at ' c ‘ rrus  kosem, koder] bel,
kr,- ze l° visok oblaček iz ledenih

cisMi ' alckov  (meteorol.)
na te' C ‘ S  tos . tran J predpona v zloženkah:
ej . stran i, tostranski (naspr. trans-),
ci “? r ; c 'salpinski

stran 5  ai  a 0  f* at - c ‘ sa ^P‘ nus ^  ležeč to-
cisatiA ,, P’ naspr. transalpinski
t 0 ' antsk ' -a -o [cis- + atlantski] ležeč
cisinn,,?- 1  .Atlantika, naspr. transatlantski
lat ani i sk *) -a -o [cis- + montan(ski) iz
na :„ W0 '“. nontis  gora] ležeč tostran gora,
cisoMa r - e U i tr ? monta n(ski)
dohp i 2 12  kissoeides  bršljanu po¬
četa . e n  v Sta  inverzne krivulje (mat.)
d r  ~ 2  ^ a t. cista]  antična skrinjica za
p re Jj^ nost i> lepotičje ali bogoslužne
cista -e 7 ? i

z  Lnlat. cystis  mehur] vodena ah
ci s & bula  ( m ed.)

iz kit i a  cistercijanec -nca m  menih
novli ° ’ reda sv - Benedikta; red usta-
C,v„ Jen . v  samostanu Cistertium (fr.
- Franci ' i  L 1098

Ževnj z  Bat., cisterna  kapnica za de-
ali °i !• velika posoda za hranjenje
2. taia'i aZanjc  , vode  ali drugih tekočin,
cistiti s  a adja a *‘ voz il°> 3. vodnica (anat.)

v n e ti' a  "l  f nlat - £ y stis  mehur, + -itis]
e 'stosknn SeCnilca , S£ enega mehurja (med.)
« nie h| ' a m  [nlat. cystis  mehur, + -skop]
se£  ar ° 8 l ed<< , priprava za preiskovanje
stosko a - mehurja ’ vrsta endos kopa; ci-
. ci stoskop 0 ' e Ž  P reis kovanje mehurja s

tnHaTi 8  ' e z  f nlat - cystis  mehur, -f -to-
-clt J a ; pr ®F ez  mehurja (med.)

Prinnn* ’ z gr ‘ ky tos  mehurček, celica]
na  v sestavljenkah, npr. levkocit

citacija -e ž  [lat. citatio  iz citare  poklicati;
sklicevati se na kaj] 1. sodni poziv; po-
zivnica, 2. dobesedno navajanje besed
citadela -e ž  [ital. cittadella  iz citta  mesto]
1. trdnjava v mestu ali v bližini mesta,
namenjena v zavetje prebivalcem pred
nevarnostjo ali zadnje oporišče pri oble¬
ganju, 2. trdnjava ali utrdba sploh
citat -a m  [lat. citatio  poziv] navedek, be¬
seda ali besedilo, vzeto dobesedno iz
kakega spisa

citatograf -a m  [citat(o) + -graf] kdor upo¬
rablja pri pisanju veliko citatov
citato loco /cita'to lo'ko/ lat. gl. loco citato
citatoman -a m  [citat(o) + -man] kdor je
nagnjen k citatomaniji; citatomamja -e z
nagnjenje k obilnemu (pretiranemu) ci¬
tiranju

citiranje -a s  [gl. citacija] dobesedno na¬
vajanje besed; citirati -am 1. dobesedno
navajati kake besede (iz spisa, govora
ipd.), 2. poklicati, pozvati koga pred
sodišče

citissime /citi'sime/ lat. zelo hitro, nujno
(pripomba na aktih, pismih ali navodilo
lekarnarju)

cito /ci'to/ lat. hitro, prim. citissime
cito- [iz gr. kytos  mehurček, celica] v se¬
stavljenkah, npr. citogeneza
citogeneza -e ž [cito- + geneza] geneza in
diferenciacija celic (biol.)
citoliza -e z  [cito- + -liza] razpadanje ali
degeneracija celic (biol.)
citologija -e ž [cito- + -logija] nauk o na¬
stanku, sestavi, funkcijah itd. celic (biol.)
citoplazma -e i  [cito- + plazma] celična
prasnov, živa, sluzasta substanca celice,
razen celičnega jedra in plastidov (biol.)
citoyen -a m  [/sitoaje'/ fr. iz cite  država;
mesto] državljan, ogovor iz časov fr.
revolucije 1. 1789

citrat -a m  [citr(ona) + -at] sol ali ester
citronske kisline

citre -ter ž mn.  [nem. Zither  iz lat. cithara
iz gr.] vrsta glasbila na strune, navadno
24—37

citrin -a m  [citr(ona) + -in] zvrst rumenega
kremena

citroen -a m  [/sitroen'/ po tovarnarju A.

Citroenu] znamka fr. avtomobilov
citrona -e ž  [nem. Zitrone  iz ital. citrone
iz lat. cit rus]  1. limoni podobno južno

citronada

118

code*

drevo, 2. sadež tega drevesa; je večji od
limone, z debelejšo lupino
citronšda -e ž  [citron(a) + -ada] 1. pijača
iz citrone, 2. limonada
city -ja m  [/si'ti/ angl. iz lat. civitas  mesto;
država] 1. večje, pomembnejše mesto
(v Angliji in angl. govorečih deželah),
2. notranji, najstarejši del Londona, kjer
so najvažnejše banke in trgovine; fig.
trgovsko in finančno središče v večjih
mestih angl. govorečih dežel
civll -a m  [iz lat.] gl. civilist
civilen -lna -o [lat. civilis  iz civis  državljan]
državljanski, meščanski; neuniformiran
(v tem pomenu tudi: civil neskl.);  za¬
seben, zasebnopraven; civilna lista v dr¬
žavah z monarhično ureditvijo znesek
v drž. proračunu za vzdrževanje vla¬
darjev in njihovih družin; civilni zakon
zakon, sklenjen pred državno, ne pred
cerkveno oblastjo; civilno pravo zasebno,
državljansko pravo

civilist -a m  [iz lat. civis  državljan] 1. dr¬
žavljan, meščan, ki ni v uniformi, 2. stro¬
kovnjak za civilno pravo
civilizacija -e ž  [fr. civilisation  iz lat.] 1. ena
izmed stopenj v zgodovinskem razvoju
človeštva, povezana z delitvijo dela in
razcvetom blagovne proizvodnje (upo¬
rablja se tudi v pomenu visoke stopnje
družbenega materialnega razvoja sploh),
2. omika, prosveta; civilizacijski -a -o
ki se tiče civilizacije
civilizator -ja m  [fr. civilisateur]  razsvetitelj,
kdor »širi civilizacijo«, največkrat iro¬
nično

civilizirati -am [fr. civiliser]  seznaniti s
civilizacijo; omikati, izobraziti, raz¬
svetliti; fig.  obrusiti, ugladiti koga
civilnopraven -vna -o [civilen + praven]
zasebnopraven, urejajoč pravna raz¬
merja med državljani
civis Romanus sum /ci'vis roma'nus sum/
lat. »rimski državljan sem«, tj. sem ne-
_ dotakljiv za tuje sodišče
cizeler -ja m  [fr. ciseleur  iz ciselet  vrezilo,
dletce] vrezovalec kovinskih okraskov;

_ cizelerski -a -o vrezovalski
cizelirati -am [gl. cizeler] vrezovati drobne
umetniške okraske v kovino; cizeliren
-ma -o vrezovalen
CI (klor) znak za kem. prvino

cl kratica; centiliter

ciair-obscur -a m  [/klcropskur'/ fr. iz claii
svetel, obscur  temen] »somrak«, »pol*
mrak«, v slikarstvu — zlasti v baročnem
— posnemanje učinka, ki ga ima meša¬
nje svetlobe in sence

cIairvoyance [/klervoajas'/ fr. iz ciair  jasen,
voir  videti] jasnovidnost, tj. domnevna
sposobnost zaznati predmete ali pojave,
ki jih z normalnimi čutili ni mogoče
zaznati (npr. če kdo bere zaprto pismo)
elan -a m  [Škot.] gl. klan
clara pacta, boni amici /kla'ra pak'ta,
bo'ni ami'ci/ lat. »jasne pogodbe, dobri
prijatelji« = čisti računi, dobri prijatelji
clavicembalo -a m  [/klavičem'balo/ ital. iz
lat. clavis  ključ, cymbalum  cimbale] kla¬
virju podobno glasbilo na tipke iz
14.—18. stol.

clearing -a m  [angl.] gl. kliring
clochard -a m  /klošar'/ fr. (pariški) brez¬
domec, klatež

clotvn -a m  [angl.] gl. klovn
cm kratica: centimeter
Co (kobalt) znak za kem. prvino
Co. [fr. compagnie]  gl. Comp.
co. [angl. company\  gl. Comp.
co- [iz lat. cum  s, z] gl. con-
c/o [angl. čare of ] na stroške, na račun. ••
cobbler -ja m  /ko'blo/ angl. vrsta osvežilnih
alkoholnih pijač z dosti ledu, sadja m
sladkorja (jabolčni ~)
coca -e i [peruan.] gl. koka
coca-cola -e ž  [/kokako'la/ po peruanski
koki] osvežilna pijača iz rastlinskih eks¬
traktov

cocktail -a m  [angl.] gl. koktajl
COD angl. kratica: cash on delivery
coda -e i [ital.] gl. koda
code [/kod/ fr. iz lat. codex]  1. zakonik’
gl. kodeks, 2. ključ za razvozlanje šifri¬
rane pisave

code civil /kod sivil'/ fr. državljanski zako¬
nik; Code civil fr. gl. Code Napolčon
Code Napoleon /kod napako'/ fr. Napol®:
onov zakonik, francoski državljansk
zakonik, izdan na Napoleonovo pobud®
1. 1804, zgled kasnejših buržoazni 11
državlj. zakonikov

code penal /kad penah/ fr. kazenski za¬
konik

codex -a m [lat.] gl. kodeks

119

con brio

Codex

■uriš canonici

Code , x . 'p*s canonici /ko'deks ju'ris ka-
°nxci/ lat. zbornik katol. cerkvenega
c  prava  (velja od 1. 1918)

8* o, ergo sum /ko'gito, er'go sum/ lat.
mislim, torej sem«, izhodišče in vodilna
ISe J - >escar tesovcga filozofskega sistema
cS® C ' am[fr -] 8 1 - konjak
j °® en  m  /kogno'men/ lat. 1. pri-
c 0ifT ek ’ rodbinsko ime, 2. vzdevek
c oincvT m  /koafcer'/ fr. brivec, lasničar
KJentia oppositorum /koinciden'cia
^Pozito'rum/ lat. »skladnost nasprotij«
_ . ® njihova negacija v višji sintezi,
Heghj °laj u  Kuzanskem, Schellingu,

3fi 'L m  [lat ]  8 1 - koitus
Pred nterrUptuS  /ko'itus interup'tus/ lat.
(da E * vorn  semena pretrgani koitus

, nija)
«ol a  '

se  prepreči oploditev; gl. tudi ona-

USI »e* ~ r

(j.,.. 2  inem. Zoll  palec] palec, stara
c6lp, ka  mera  (dunajska ~ 2,63 cm);
couv" ' na  ‘° Palčen, ki se tiče cole
2  ar'ko/ ital. v glas. (spet)

cof/ 6  ' 8ea m  I/ko'lidž -a/ angl. iz lat.
e gium]  1. društvo; odbor, 2. ime za

ra  “ ”"'j - 1 * uiusivo; ouoor, z. ime z
An® - ■ ske  in znanstvene ustanove v
iii;.- IJ1  'n ZDA, predvsem vseučiliške
■gea m  [/kolaž' -a/ fr. iz lat. colle-

"i  i/ Kaiez -a/ ir. iz lat. cone-
ki in društvo; odbor, 2. srednja šola,
coiiJj, Vz držuje mesto (v Franciji)
tovariši ', a m  (/kole'gium/ lat. iz collega
vna v k društvo; zbor; odbor, 2. za-
com/’ 8 . 1 - koIe 8iJ

(glas ) ,ma  /k°'me pri'ma/ ital. kot prej

(glasT 63  ^ ko me  so'pra/ ital. kot zgoraj
Ccuujte ■

komite W  ^komite'/ fr. odbor, odsek, gl.

coklat., gl. komicije
s tai j la  delPartc /kome'dia del ar'te/ ital.
s st  , s . a >. iz Italije izvirajoča veseloigra
Som nim ' kki in improviziranim dialo-

komi'* faut  /k°m'il fo'/ fr. kot je treba,
coiami, 6 s P°dobi; zgledno, izvrstno
močniv w /komi' -ja/ fr. 1. trgovski po¬
tom^; K > gh komi, 2. pisar, uradnik
Sovci, Vo - va 8o ur  /komi' voajažoer'/ fr. tr-

SK1  potnik

common sense /ko'mon sens/ angl. »obči
čut« (prvotno mišljen kot povzetek vseh
drugih čutov), tj. zdrava pamet
Commonvvealth -a m  /ko'monue!0/ angl.
državna skupnost narodov britanskega
imperija

Comp. (ali comp., Co. ali Cie) kratica;

1. fr. compagnie, 2. angl. company
comp. [angl. company\  gl. Comp.
compagnie [/kopanji'/ fr. iz lat. companio
kdor je svoj kruh s ... iz lat. cum  s,
panis  kruh] 1. tovarišija, druščina; druž¬
ba, 2. trgovska ali industrijska družba
company [/kAirfponi/ angl. iz lat. companio]
1. tovarišija, druščina; družba, 2. četa,
3. trgovska ali industrijska družba
comparaison n’est pas raison /koparezo'
nepa' razo'/ fr. primera še ni dokaz
comprador -ja m  [Špan.] gl. komprador
comptoir -ja m  [/kotoar'/ fr. iz compter
šteti; računati] 1. prodajna miza, 2. tr¬
govska pisarna, gl. kontor
Computer -ja m  /kompju:'to/ angl. moderni
elektronski računalnik
comte -mta m  [/kot/ fr. iz lat. comes  sprem¬
ljevalec] grof

comtesse /kotss'/ fr. grofica
con [/kon/ ital. iz lat. cum  s, z] predlog s,
z...;  v raznih zvezah, zlasti v glasbi,
npr. con amore

con- [/kon/, tudi co-, col-, com-, cor- iz
lat. cum  s, z] lat. predpona v zloženkah,
gl. kon-

cona -e ž  [iz gr. zone  pas] pas, ozemlje s
kakimi geografskimi značilnostmi (pod¬
nebni ~); področje (obmejni ~);
vmesna pokrajina; conski -a -o ki se tiče
cone

con affetto /kon afe'to/ ital. v glas. prisrčno,
z občutkom (= affettuoso)
con afflizione /kon aflicio'ne/ ital. žalostno
(glas.) .

con agitazione /kon adžitacio'ne/ ital. ži¬
vahno (glas.)

con allegrezza /kon alegre'ca/ ital. veselo
(glas.)

con amore /kon amo're/ ital. ljubeznivo
(glas.)

con anima /kon a'nima/ ital. z dušo, z
občutkom (glas.)

con brio /kon bri'o/ ital. živahno, ognjevito
(glas.)

conclusio

120

corn Iaws

conclusio /konklu'zio/ lat. sklep, konec
(log-)

conditio sine qua non /kondi'cio si'ne kva
non/ lat. nujen, neogiben, prvi pogoj
con dolore /kon dolo're/ ital. otožno, ža¬
lostno (glas.)

condottiere -ra m  [ital.] gl. kondotjer
con eleganza /kon elegan'ca/ ital. izbrano,
elegantno (glas.)

con espressione /kon espresio'ne/ ital. izra¬
zito (glas.)

conf. lat. kratica: confer, conferatur
confer /kon'fer/ ali  conferatur /konfera'tur/
lat. primerjaj (s kakim mestom v knjigi)
conferencier -a m  [/koferasje' -ja/ fr. iz lat.
conf ene  znašati, zložiti] 1. predavatelj,
2. napovedovalec, kdor na odru na¬
poveduje spored in umetniško povezuje
posamezne točke (v kabaretih, gledali¬
ščih...)

confiteor /konfi'teor/ lat. »izpovem se«,
gl. konfiteor

con fuoco /kon fuo'ko/ ital. ognjevito,
razvneto (glas.)

con grazia /kon gra'cia/ ital. v glas. ljubko,
prisrčno (= grazioso)
con ira /kon i'ra/ ital. jezno, srdito (glas.)
con moto /kon mo'to/ ital. razgibano, ži¬
vahno (glas.)

con passione /kon pasiVne/ ital. strastno
(glas.)

conquistador -ja m  [Špan.] gl. konkistador
consecutio temporum /konseku'cio tem'po-
rum/ lat. sosledica, sosledje časov (slovn.)
consensus gentium /konsen'zus gen'tium/
lat. splošno soglasje, soglasno mnenje
(vseh narodov), mišljeno kot dokaz
resničnosti česa

consensus omnium/konsen'zus om'nium/Iat.

splošno soglasje, gl. consensus gentium
con sentimento /kon sentimen'to/ ital. z
občutkom (glas.)

consilium /konzi'lium/ lat. svet, nasvet
consilium abeundi /konzi'lium abeun'di/ lat.
nasvet, migljaj, naj kdo odide (zadnji
opomin pred izključitvijo ali milejša
oblika izključitve iz šole, samostana ipd.)
consuetudo est altera natura /konzuetu'do
est al'tera natu'ra/ lat. navada je druga
narava; stara navada, železna srajca
Container -ja m  [angl.] gl. kontejner
conte -nta m  /kon'te/ ital. grof

contessa -e ž  /konte'sa/ ital. grofica
conto -a m  /kon'to/ ital. račun, gl. konto;
conto corrente /kon'to koren'te/ gl-
kontokorent

contra /kon'tra/ lat. zoper, proti; v zlo¬
ženkah, gl. kontr(a)-
contradictio in adiecto /kontradik'cio in
adjek'to/ lat. »protislovje v pridevku«,
v log. neposredno protislovje, če pri¬
pisujemo kakemu pojmu lastnost, ki je
z njim nezdružljiva, npr. okrogel četve¬
rokotnik, pošten tat
contraria contrariis curantur /kontra'ria
kontra'riis kuran'tur/ lat. nasprotja zdra¬
vimo z nasprotji (načelo alopatov)
contrat social /kotra' sasjal'/ fr. »medseboj¬
ni, družbeni dogovor«, po naslovu knjig®
fr. razsvetljenca Rousseauja (po tem
»dogovoru« naj bi se posameznik od¬
povedal svojim pravicam v korist skup¬
nosti, njegova volja pa bi se uveljavil®
v »skupni volji«, v ljudski suverenosti)
contumacia [/kontuma'cia/ lat. iz conturnaX
trmast] 1. trmasta neposlušnost (d?
oblasti), 2. odsotnost pri sodni razpravi,
gl. kontumac; in contumaciam obsoditi
v odsotnosti obsoditi
convention l/kovasjo'/ fr. iz lat. conventi°
iz convenire  sniti se, dogovoriti se]
dogovor; pogodba, gl. konvencija
conversio simplex /konver'zio sim'pleks/
lat. v log. preprosti obrat (pri transfor¬
maciji sodbe)

con vivacita /kon vivačita'/ ital. živahno
(glas.)

copia verborum /ko'pia verbo'rum/ lat.

obilnost besed; besedišče, npr. pisca
copyright -a m  [/ko'pirait/ angl. iz copy
prepisati, right  pravica] »pravica do po*
natiska«, tj. medn. obrazec za založ¬
niško in avtorsko pravico; pri nas: »Vs®
pravice pridržane«

coram populo /ko'ram po'pulo/ lat. pred
zbranim ljudstvom, javno
coram publico /ko'ram publiko/ lat. pred
javnostjo, javno, odkrito
corned beef /ko:'nod bi:f/ angl. s soli 0
konservirana govedina v pločevinkah
corn laws /kom lom/ angl. »žitni zakoni«,
v Angliji zakoni o trgovini z žitom,
zlasti carinski zakon, ki je omejeval
uvoz žita; zadnji preklican 1. 1846

cornutus

121

cover girl

cornutus -a m  [/kornu'tus/ = lat. rogat]
v log. vrsta sofizma; glasi se: to, česar
“isi izgubil, to imaš; rogov nisi izgubil,
torej imaš roge (sloni na napaki quater-
nio terminorum)

corona -e ž  /koro'na/ lat. venec, krona,
gl- korona

e °rona triumphalis /koro'na triumfalis/
lat. lovorov venec zmagovalca
corona Veneris /koro'na ve'neris/ lat. »Ve¬
nerin venec«, naziv za sifilitične izpuščaje
na čelu (v drugem stadiju bolezni)
co n»s consulaire /kor kosita'/ fr. konzu¬
larni zbor

c °rps diplomatique /kor diplomatik'/ fr.
diplomatski zbor, zbor uradnih pred-
stavnikov tujih držav pri kaki vladi
corpus - a m  /kor'pus/ lat. telo; celota, gl.
korpus

cnrpus alienum /kor'pus alie'num/ lat. v
„ ™ ed - tujek, npr. drobec, ki se zapiči v oko
°fPus delicti /kor'pus delik'ti/ lat. pred-
®t, s katerim je bilo storjeno hudo¬
delstvo (ali j e  v neposredni zvezi s hu-

hudoifl 011 ^’ de j stva ’ k ’ dokazu i e i°

c °tas iuri s  /kor'pus ju'ris/ lat. zakonik,
Cor 0rni . k  zakonov

Pus juriš canonici /kor'pus ju'ris ka-
niči/ lat. zbornik kanonskega, cer-

Com ? a prava  tvcljal do *• 1918)

lat civi,is  /kor'pus ju'ris civilis/

.. • zbornik rimskega prava, tj. zakonik
zantinskega cesarja Justinijana I. iz
: ‘ X S  °I- (Institucije, Pandekte, Kodeks
» Novele)

cnrroJf, ^ntica.: correxit
corririaj 1Drek ' slt / lat. popravil
hiw de toros  /kori'da de to'ros/ Špan.
corrS rba . korida

kunuum - a m> mlu  corrigenda neskl. s
p 0 kOn ?6n'dum.../ = lat. kar je treba
Praviti’ n  corrigere  popraviti] 1. po-
Ll vek  (navadno v tisku), 2. seznam

Cor r Pravk °v

„' pcr  'a fortune /kariže' la fartiin'/ fr.

„ n| . Prav ljati usodo«, tj. nepravilno igrati,
^goljufati

1  t " a m  1/kor'zo/ ital. iz correre  teči]
i  ®k; tok, 2. tekališče; dirkališče,
stih a ^ na ulica > zlasti v večjih ital. me-
’ korzo, 4. tečaj, gl. kurz

cortes -a m  [Špan.] gl. kortes
cos /kos/ v mat. okr. za kosinus
cosec /ko'sek/ v mat. okr. za kosekans
cosi lian tutte... /kozi' fan tu'te/ ital. tako
delajo vse (ženske), tj. vse so enake —
po naslovu Mozartove opere
COSPAR [angl. Committee on Space Re¬
search]  (mednarodni) Odbor za razisko¬
vanje vesolja

costume -ma m  /kostum' -a/ fr. noša; oble¬
ka; kroj, gl. kostim
cotg /kotg/ v mat. okr. za kotangens
cottage -gea m  /ko'tidž -a/ angl. 1. manjša,
skromna hiša (tip enodružinske hiše na
Angleškem), 2. podeželska vila; cottage
sistem v Angliji in drugod razširjena
navada, da grade kapitalisti delavcem
v bližini delovnih mest hišice (proti na¬
jemnini), da jih čimbolj navežejo nase
couloir -ja m  [fr.] gl. kuloar
coulomb -a m  [/kulo'/ po fr. fiziku Coulom-
bu, 1736—1806] v fiz. merska enota za
elektrino (količina elektrine, ki steče v
1 sek skozi presek vodnika z enosmernim
tokom 1 ampera)

council -a m  [/kaun'sal/ angl. iz lat. con-
cilium  zbor; shod] posvetovalni zbor;
posvetovanje; svet

country -ja m  /kAn'tri/ angl. 1. podeželje,
dežela (v naspr. z mestom), 2. domovina
coup [/ku/ fr. iz lat. colaphus]  sunek; udarec
coup d’Etat /ku deta'/ fr. »državni udar«,
tj. nagla, nasilna sprememba drž. oblike,
npr. udar Napoleona III. 1. 1851^
coup de fortune /ku da fartiin'/ fr. srečno na¬
ključje

coup de grace /ku da gras'/ fr. milostni,
smrtni udarec

coup de main /ku da me'/ fr. pogumno,
presenetljivo dejanje, napad ipd.
coupe -ja m  [fr.] gl. kupe
cours -a m  [/kur/ fr. iz courir  teči] 1. tek;
tok; potek, 2. tečaj, sklenjena vrsta pre¬
davanj, 3. borzni tečaj, gl. kurz
coute que coute /kut' ka kut'/ fr. naj stane,
kar hoče, po vsej sili
covercoat -a m  /kA'vakout/ angl. 1. impreg¬
nirano volneno blago za plašče, 2. plašč
iz takega blaga

cover girl neskl. ž  [/kA'va goe'l/ angl. iz
cover  platnice, girl  dekle] lepotica z na¬
slovnih strani revij ipd.

cowboy

122

cvinglijanec

cowboy -a m  [angl.] gl. kavboj
CQD angl. kratica v pomorstvu: Come
quick, danger! (pridite hitro, nevarnost!)
Cr (krom) znak za kem. prvino
crapule [/krapiil'/ fr. iz lat. crapula  pija¬
nost] 1. požrešnost; razuzdanost, 2. so¬
drga, svojat; fig.  ničvrednež
crawl -a m  [angl.] gl. kravl
cream -a m  /kri:m/ angl. smetana, gl.
krema

čredo /kre'do/ lat. verujem, gl. kredo
čredo, quia absurdum /kre'do k vi'a ab-
sur'dum/ lat. »verujem, ker je nesmisel¬
no«, tj. ker tega ne morem razumeti (na¬
čelo cerkvenega očeta Tertulijana, ki je
učil, da razum ne more dojeti božjih
skrivnosti)

cieme neskl.  [/krem/ fr. po lat. chrisma]

1. samost,  smetana; fig.  nekaj najbolj¬
šega, izbranega, 2. pridem,  rumenkasto
bel, gl. krema

crepe de Chine /krep do šin'/ fr. »kitajski
krep«, vrsta cenjene svilene tkanine,
gl. krep

crescat scientia vita excolatur /kres'kat
scien'cia vi'ta ekskola'tur/ lat. kjer se
razvija znanost, postaja tudi življenje
plemenitejše

crescendo f/krešen'do/ . ital. iz crescere
rasti] v glas. prisl,  naraščajoče, čedalje
močneje, naspr. decrescendo; crescendo
-a ali neskl.  m 1 . del skladbe, 2. priprava
pri orglah za reguliranje glasu
crimen Iaesae maiestatis /kri'men le'ze
majesta'tis/ lat. žalitev veličanstva; vele¬
izdaja

croquis -a m  [fr.] gl. kroki
cross-country -ja m  /kras kAn'tri/ angl. tek
čez dm in strn (šp.)

croupier -a m  /krupje' -ja/ fr. 1. pri ha¬
zardnih igrah igralčev pomočnik, ki
plačuje ali jemlje denar, meša karte ipd.,

2. nameščenec v igralnicah, ki vodi igre,
npr. pri ruleti, 3. tihi družabnik (trg.)

cruzeiro -a m  /kruzei'ru/ portug. brazilski
zlatnik in denarna enota
Cs (cezij) znak za kem. prvino
cto ital. kratica: conto
Cu [lat. cuprum]  znak za kem. prvino:
baker

cui bono /kui bo'no/ lat. komu v prid.

v čigavo korist (se je kaj zgodilo)
cuius regio, eius religio /ku'jus re'gio, e'jus
reli'gio/ lat. »kdor vlada, naj določa
tudi vero«, tj. verska pripadnost pod¬
ložnikov naj se ravna po vladarjevi ven
(načelo, sprejeto 1. 1555 v Augsburgu
po verskih vojnah med katoličani in
protestanti)

cuketa -e ž  [ital. zucchetto ] majhna jedilna
buča

culotte [/kiilat'/ fr. iz cul  zadnjica] kratke
hlače čez kolena, ki so jih nosili boga¬
taši in aristokrati pred fr. revolucijo
1. 1789, prim. sanskilot
culpa -e ž  /kul'pa/ lat. krivda; pregrešek
(v pravnem pomenu lažja stopnja krivde)
cum /kum/ lat. predlog: s, z
cum grano salis /kum gra'no sa'lis/ lat.
»z zrncem soli«, tj. s pametnim premi¬
slekom, ne dobesedno, razsodno (P°
Pliniju st.)

cum laude /kum lau'de/ lat. s pohvalo>
pohvalno, npr. opraviti izpit
cumulus -a m  [lat.] gl. kumulus
cunctator -ja m  /kunkta'tor/ lat. obotav-
ljavec, neodločnež, cincač, gl. kunktatot
cuneus cuneum trudit /ku'neus ku'neum
tru'dit/ lat. klin se s klinom izbija
curacao -ja m  [/kiraso'/ po otočju Cu-
ragao] vrsta sladkega likerja iz poma¬
rančnih lupin

curie -ieja m  [/kuri' -ja/ fr. po Mariji Curie]
merska enota za jakost radioaktivnega
žarčenja (fiz.)

curriculum vitae /kuri'kulum vi'te/ lat-
»potek življenja«, kratek življenjepisi
ki se prilaga k prošnjam
custodia honesta /kusto'dia hones'ta/ lat.
»častni zapor«, v nekaterih državah m 1 '
lejša kazen za polit, pregreške
custos -a m  /kus'tos/ lat. varuh, čuvaj, S 1,
kustos

cutaway -a m  [/kA'tauei/ angl. iz cut avtf
odrezan] vrsta salonske suknje s poševH 0
prirezanim spodnjim delom
cvinglijanec -nca m  [po ustanovitelju Ulrih 0
Zvvingliju, 1484—1531] privrženec cviU'
glijanstva, tj. švicarske reformirane cer¬
kve

123

čilim

ča~ča (ča) neskl. m  [Špan. cha-cha  ( cha )]
moderen ples v 4 / 4  taktu, nastal na
Kubi (ritmično prefinjena zvrst mam¬
be)

^ -e z [madž. csako]  staro vojaško
Pokrivalo iz usnja ali klobučevine, na¬
vadno s ščitnikom in perjanico (v raznih

oblikah)

oakžn -a m  [madž. csakan]  flavti podobno
Pihalo madžarskega izvora
ako -a m  [i z  madž.] gl. čaka
calma -e ž  fshr. iz tur. falma]  pri musli¬
manih ruta, ovita okrog fesa ali drugega
Pokrivala

ra -e ž [polj.] posebna, s klobučevino
m vrvicami na prsih obšita suknja pri

. Poljakih

oandila neskl. m  [skt.] v Indiji dninarji in
.siromašni kmetje izven kast
mkar -j a  m  [fr. chancre  iz lat. cancer  rak]
''.med. ime za bolezni spolovil; mehki
rankar nalezljivo nesifilitično vnetje spo-
°vil v obliki gnojnih tvorov; povzroča
ga  streptobacil; trdi čaukar prvi stadij
sifilisa (včasih se razvije navidezno iz
SjtJJJfhkega Cankarja)

Pka -e ž  [polj. czapka  iz tur.] 1. poljsko
Pokrivalo, 2. po njem posneto pokrivalo

čard:

ulancev

? tmadž. csarda}  osamljena krčma

V TMl t’ ——VOMI KUJ v/

čardag Stl na  Madžarskem
i T i a .|v' a  ® [madž. csardas ] 1. živahen
Ples , r ?< nar odni ples, 2. glasba za ta

^lesln /4aU ‘ /4  taktu

ižrJija 0  [‘^ angl.] gl. charleston

^menl Z -) Shr ' iz tur - vart >‘ iz  P erz -1 L tr §:
3 . D  /’ trgovski, poslovni del mesta,

javno ° Vni ’ trgovski svet, 4. nestrokovno
beoc.r,, 01 , 11 .? 11 ! 0 ’ beograjska čaršija plast
Usmeril ^bogataških družin, ki je

in v k-  državno politiko v stari Srbiji
Čattist ? 1VŠ1 Ju 8oslaviji
ča(u r .- ln ' a m  [jz angl.] gl. chartist
obliv,-' e ž  [sht-] prvotna, staroindijska
Č4ug a  igranja šaha v četvero
di s t [shr. iz tur. pavwf] 1. turški gar-
občj n P? zne j e  podčastnik, 2. v Dalmaciji:
svatb; s * uga ’ birič ipd., 3. šaljivec na

čehizem -zrna m  [Čeh + -izem] 1. jezikovna
posebnost češčine, 2. češka beseda ali
fraza v tujem jeziku
ček -a m  [amer. angl. check,  brit. chegue]
plačilno sredstvo (v bistvu pismeni
nalog), s katerim izdajatelj pooblasti
banko, naj izplača prinašalcu določeno
vsoto v breme njegovega računa; če¬
koven -vna -o ki se tiče čeka
Čeka -e ž  rus. okr. za Črezvyčajnaja ko-
missija — Izredna komisija za boj s
kontrarevolucijo in špekulacijo (v prvi
dobi sovjetske oblasti); čcklst -a m  pri¬
padnik Čeke

čelada -e ž  [ital. celata ] kovinsko zaščitno
pokrivalo

čelenka -e ž  [shr. iz tur. felenk]  1. srebrna,
redkeje zlata perjanica na kalpaku ali
čalmi, nekdanje turško odlikovanje,
2. podoben okras

čelist -a m  [iz ital. cello]  kdor igra na
čelo

čelo -a m  [ital. cello]  v glas. velika violina
(= violončelo)

čembalo -a m  [iz ital.] gl. clavicembalo
čentezim -a m  [iz ital.] gl. centezim
čerkeska -e ž  [rus.] vojaško prikrojen plašč
kavkaških gorjancev, npr. Čerkesov
černozem -a m /čemozjom'/ rus. (ukrajinska
itd.) črnica, rodovitna črna prst
červonec -nca m  [rus.] ruski bankovec z
zlatim kritjem, vpeljan 1. 1923
čevapčič -a m, nav.  v mn.  čevapčiči -ev
[shr. iz tur.] sesekljano ali zmleto meso
v svaljkih, pečeno na žaru
čibuk -a m  [shr. iz tur. fubuk]  1. cev za pipo,
2. dolga turška pipa
čičerone -na m  [iz ital.] gl. cicerone
čifčija -a in  -e m  [shr. iz tur. fififi]  neke
vrste tlačan, zakupnik na čifluku
čifluk -a m  [shr. iz tur. fiflik]  turško fevdal¬
no posestvo s tlačani zakupniki
čifut -a m  [shr. iz tur. Qifui)  Žid, Jud
(pejor.);fig.  goljuf, oderuh; čifutski-a-o
židovski, judovski (pejor.); fig.  oderuški
čikoš -a m  [madž. csikos)  konjar, konjušar,
madžarski konjski pastir
čilim -a m  [shr. čilim  iz tur. iz perz.] pre¬
proga

činčila

124

dalija

činčila -a in  -e m  [Špan. chinchilla]  1. veverici
podobne živali (zajčje miši) iz Južne
Amerike, 2. krzno teh živali
činele -el ž mn.  [ital. cinelli]  tolkala, rene,
glasbilo v obliki dveh kovinskih krož¬
nikov, s katerima se udarja pošev drug
ob drugega; izvira iz Azije, uporabljali
so ga že v starem veku
činkvantin -a m  [ital. cinguantino  iz cinguan-
ta  petdeset, ker dozori približno v 50
dneh] vrsta drobne, zgodnje koruze z
gladkimi zrni

činkvin -a m  [iz ital. cingue  pet] peterka,
kompleksija petega reda (mat.)

čistka -e ž [= rus. čiščenje] čiščenje, na¬
vadno v smislu revizije članstva KP(b)
(ali sploh stranke) in preverjanja idej¬
nosti posameznih članov
čitluk -a m  [shr. iz tur.] gl. čifluk
čivčija -a in  -e m [shr. iz tur.] gl. čifčija
čokolada -e ž  [Špan. chocolate  iz meh. choco
kakao, lati  voda] hranilna zmes iz po¬
sebej pripravljenega kakaa, sladkorja,
vanilje in drugih dodatkov
čorba -e ž  [shr. iz tur. forba]  slaba ali ne¬
užitna juha (pri Turkih prvotno riževa
juha); fig.  godlja
črezvičdjka -e i [rus.] gl. Čeka

D

D 1. rimska številka 500, 2. (devterij) znak
za kem. prvino

d 1. [lat. da, datur, detur]  daj, naj se da
(kratica na receptih), 2. lat. kratica:
denarius, 3. angl. kratica: penny

d. a. [lat. dieti anni]  v tistem, v omenjenem
letu

da capo [/da ka'po/ ital. iz capo  začetek]
v glas. od začetka, od kraja (ponoviti
kaj ~)

da capo al fine /da ka'po al fi'ne/ ital. od
začetka do konca (ponoviti kaj)

dača -e ž  [rus.] (letoviški) dvorec, vila na
kmetih

dadaist -a m  [fr. dadaiste  iz dada  beseda
brez smisla; v otroški govorici: konji¬
ček] privrženec dadaizma; dadaizem
-zma m  futurizmu sorodna smer v za-
hodnoevr. umetnosti (okrog 1916—1920),
ki je odklanjala vso prejšnjo umetnost;
zanjo značilna fantastično simbolična
izrazna sredstva in negiranje zveze med
mislijo in izrazom

dagerotipija -e i [iznašel fr. slikar Daguerrc,
1787—1851, + -tipija] najstarejši način
fotografiranja

dagon -a m  [gr. iz hebr. dag  riba] pri starih
Filistejcih in pozneje Feničanih božan¬
stvo z ribjim repom (mit.)

daliija -a in  -e m  [shr. iz tur. dayi  ujec;
junak] nasilnež, nasilnik, vzdevek za
uporne janičarske poglavarje, ki so dali
povod za prvo srbsko vstajo 1. 1804;

fig.  samozvanec, kdor si nasilno jemlje
kake pravice

Dail Eireann /dail' ea'ron/ ir. Spodnja zbor¬
nica v irskem parlamentu
dairnio -ia m  [jap. iz kit. dai  velik, mio  tara
pripadnik velikega fevdalnega plemstva
na Japonskem, ki je imelo do prevrata
1. 1868 v rokah oblast
Dai Nippon /dai nipon'/ jap. 1. »Velika
Japonska«, geslo japonskega imperiaU'
zma, 2. Japonska

ddktil -a m  [gr. daktylos  prst] 1. paleft
stgr. dolžinska mera, 2. trizložna pe*
sniška stopica s poudarkom na prvem
zlogu (npr. marmornat)
daktilogrdf -a m  [daktil(o) + -graf] stro¬
jepisec, tipkar; daktilografka -e ž  stroje¬
piska, tipkarica; daktilografija -e ž  stro¬
jepisje; daktilografski -a -o strojep 1 "
sen i

daktilogram -a m  [daktil(o) + -gramJ
prstni odtis (v daktiloskopiji)
daktilologija -e ž  [daktil(o) + -logija] sp°
razumevanje s prsti (pri gluhonemih)
daktiloskopija -e ž  [daktil(o) + -skopil"
ugotavljanje istovetnosti z jemanjen
prstnih odtisov (v kriminalistiki); d aK '
tiloskopirati -am vzeti prstne odtise
dalajlama -a in  -e m [mongol.] veliki lan’ a :
verski poglavar lamaizma in nekdafl)
svetni vladar Tibetancev .

dalija -e ž [po švedskem botaniku Dam
iz 18. stol.] v bot. vijoličasta georgina

125

datirati

Dalila

bibV 6 -*- thebr - ^Ulah,  ti- Nežna] v

'Jt izdajalska ljubica Samsona, ju-

ovskega junaka v boju proti Filistejcem
I jegova moč je bila skrita v laseh; ko
u  J?” je Dalila v spanju odrezala, so
-o - . j fj c * ujeli in oslepili); fig.  dalila
dalmff'i ZdajaIska  ljubica
Dal^ a -j e a  fnlnl- dalmatica,  izvira iz
,™ ac ije] rimski tuniki podobna vrhnja
d  obleka v katol. liturgiji
m  eR no /dal se'njo/ ital. v glas. od zna-
dal , Cnja  (*) naprej ponoviti kaj
v m 8 " 0 al  ® ne  /dal se'njo al fi'ne/ ital.
kaj> aS ’° d znar nenja do konca (ponoviti

_ zma m  [po angl. znanstveniku
barv° nU ’ —1844, ki ni ločil vseh

nrir - m  i e prv ' opisal ta pojav, + -izem]
d4 ma  ° JCI j a  slepota za barve
p rv  " e 2  tfr. dame  iz lat. domina  gospa;
v j? tno: ...naslov in nagovor plemkinj
j en  y anc 'ji] !• elegantna in izobražena
in , ? ens ' ca  sploh, 2. kraljica v šahu
da mist nih  kartah, 3. vrsta igre
v  o. ,~ a m  [iz ital. damasco,  po Damasku
ali i njl gosta > drobno tkana bombažna
bl a  anena  tkanina za prte in pohištveno

ij^., — -e i [iz lat. damascenus  da-
kov!. anS ^^ dragocena zakrivljena sablja,
ščanv a V  ® ania sku (Aškerc: »... dama-

dam e  rl a 1 m i' visi ob  boku...«)
dame dmi 8  ' dama

dvn "°‘! neur  /dam donoer'/ fr. dvornica,
dan^- na d ama

Veli. a  ' e  ž [fr. dame-jeanne ] pletenka,
danimi>!:i° P ' etena  steklenica (do 60 litrov)
datnn  60  'na -o [nlat. damnabilis  iz lat.
Vr eden^ obs °diti] obsodbe, obsojanja

dovm- r /d anina 'tur/ lat. se obsodi, se ne

Ddmokl (natisn iti)

(p r iliv° V  vedno preteča nevarnost

g rova] nje . ni  dvorjan Damokles je bla¬
tim je s uakuškega tirana Dionizija; ta
na L nekoč  Priredil gostijo, ga posadil
glavo ° J  P rest °l i n mu  dal obesiti nad
žimi , nabru ^ en  meč, viseč na konjski
n °stl ž* a  -i mu  Pokazal, v kakšni nevar-

daaaida A

danai,i  i Z ’ nav - v mn -  danaide -id [gr.
v stgr. mit. hčere kralja Da-

naja, ki so v poročni noči pomorile
može, bogovi pa so jih obsodili, da pol¬
nijo sod brez dna; fig.  danaidsko delo
težaško, brezplodno delo
Danajec -jca m, nav. v mn.  Danajci -ev [gr.
Danaoi,  po bajeslovnem kralju Danaju]
pesniški izraz za stare Grke (pri Ho¬
merju itd.); danajski -a -o starogrški;
danajski dar dar Danajcev, tj. leseni konj
s skritimi vojščaki, ki so ga Danajci ob
navideznem odhodu podarili Trojancem
in z njim pozneje zavzeli Trojo (gl. timeo
Danaos...); fig.  dar iz sovražne roke,
ki prinaša nesrečo

dancing -a m  [/dan'siri/ angl. iz dance  ple¬
sati] kavama ali restavracija z glasbo
in plesom

Dandin -a m  /dade'/ fr. lik iz Molierove
komedije, bogat kmet, ki se oženi s
plemkinjo in si s tem nakoplje tisoč
težav (slov. Jurij Tepček); fig.  dandin -a
m  tepček

dandy -yja m  [/d®n'di -ija/ Škot. iz Andy,
tj. Drejče] gospošček, (mlad) gizdalin,
ki se oblači s pretirano eleganco; dan-
dyjevski -a -o gizdalinski
danse macabre /das maka'brs/ fr. »mrtvaški
ples«, ples, ki ga vodi smrt, predmet
mnogih srednjeveških prispodob o min¬
ljivosti življenja

dark horse /da:k ha:s/ angl. 1. odzadnjak,
na dirkališču malo znan konj, ki nepri¬
čakovano zmaga, 2. oseba, ki nenadno
nastopi (zlasti v politiki)
darling -a m  [/da:'lir|/ angl. iz dear  drag]
ljubi, ljuba; ljubček, dragec; ljubica
darvinist -a m  privrženec darvinizma;
darvinizem -zma m  nauk angl. nara¬
voslovca Charlesa Danvina (1809—1882)
o razvoju živih bitij, ena največjih pri¬
dobitev naravoslovja v 19. stol. (uči,
da se živalske in rastlinske vrste — s člo¬
vekom vred — razvijajo iz nižjih oblik
v višje in popolnejše po naravnem in
spolnem izboru ter boju za obsta-
. nek)

ddta, ddt s mn.  [lat. datum,  mn. data  iz dare
dati] podatki, dejstva o čem
datelj -na in  -tlja m  [ital. dattero]  sladek,
hranilen plod datljeve palme
datirati -am [fr. dater  iz lat. datum  dano]
1. navesti datum, napisati čas (dan,

dativ

126

decentralizacija

mesec in leto), navadno tudi kraj, 2. iz¬
virati od...

dativ -a m  [lat. dativus  iz dare  dati] dajal¬
nik, tretji sklon (slovn.); dativen -vna -o
dajalniški

datum -a m  [lat. datum  dano, prim. data]
označba časa in kraja na pismih in li¬
stinah

dauphin -a m  [/dofe'/ po fr. plemiškem na¬
slovu, kije bil v rabi v pokrajini Dauphi-
ne; po njem tudi pokrajina] kraljevič,
naslov fr. prestolonaslednikov
Davidova zvezda [hebr. Magen David]
šesterokraka zvezda, prastar verski sim¬
bol Judov

Davisov pokal [/dei'visov.../ ustanovil te¬
niški igralec D. F. Davis 1. 1900] pre¬
hodna nagrada za medn. prvenstvo v
tenisu

dazimeter -tra m  [gr. dasys  gost, + -meter]
priprava za merjenje gostote plinov
D. C. ital. kratica: da capo
d. d. lat. kratica: de dato
DDR [nem. Deutsche demokratische Re¬
publik]  Nemška demokratična republika
(v vzhodni Nemčiji)

DDT kratica: diditi

de lat. predlog: s, z, od, ob, po v raznih
zvezah, npr. de dato
de /da/ fr. 1. predlog: od, iz; s, z..., 2. pri¬
stavek pred plemiškim imenom, npr.
Amadis de Gaule

de- lat. in fr. predpona; v zloženkah zani¬
kuje osnovni pomen ali pomeni upa¬
danje, odpravo ipd., npr. decentrali¬
zirati, demoralizirati

dear /dia/ angl. dragi, ljubi; drag, dragocen
debakel -kla m  [fr. dčbacle  polom, razsulo]
propad, polom, zlom
debalans -a m  [de- + fr. balance  ravno¬
težje] neuravnoteženo stanje (bilance ali
proračuna)

debata -e ž [fr. debat  iz debattre  razprav¬
ljati] pretres, obravnavanje česa, raz¬
prava, besedni boj o čem (brez —e);
debaten -tna -o ki se tiče debate (~i klub)
debater -ja m  [gl. debata] kdor o čem de¬
batira

debatirati -am [gl. debata] pretresati,
obravnavati kaj, razpravljati o čem
debeldcija -e ž  [lat. debellatio]  konec vojne
s popolnim uničenjem sovražnika

debet -a m  [3. os. edn. sed. od lat. debeti
dolgovati] »dolguje«, »je dolžan«, v bre¬
me (dolg v knjigovodstvu; naspr. kredit)!
debeten -tna -o dolžniški
debi -ja m  [iz fr.] gl. debut
debilen -lna -o [lat. debilis ] 1 . slaboten,
2. (od rojstva) slaboumen, duševno za¬
ostal; debilnost -i ž 1. slabost, (telesna)
slabotnost, 2. lahka oblika slaboumnosti
debitant -a m,  debitantka -e ž  [fr. m de-
butant,  ž debutante]  kdor prvič javno
nastopa, npr. igralec ali igralka; fig-
začetnik ali začetnica; debitirati -am
prvič nastopiti; začeti s čim
debitor -ja m  [lat. debitor]  dolžnik
debitum -a m  [lat. debitum]  dolg; dolžnost,
obveznost

deblokirati -am [fr. debloguer]  1 . odpreti,
odgraditi, odpraviti zaporo, 2. opustiti
blokado, 3. vstaviti prave črke (pri lom¬
ljenju stavka)

debrecinka -e ž [po madž. mestu Debrecen]
vrsta drobnih, močno začinjenih klobas
debut -a m  /debii' -ja/ fr. prvi javni nastop,
zlasti na odru; fig.  začetek česa, prim-
debitant

december -bra m  [lat. december  iz decet’\
deset] gruden, dvanajsti mesec leta (Pjl
Rimljanih deseti, ker so prvotno šteli
leto od marca dalje)
decembrist -a m  [iz lat. december]  gl. <* e '
kabrist

decemvir -a m  [lat. decemvir  iz decem  deset,
vir  mož] strim. dostojanstvenik, ede n
izmed desetih, ki jim je bila poverjen*
kaka naloga, npr. osnutek zakonov-
decemvirat -a m  služba in dostojanstvo
decemvirov

decenca -e i  [lat. decentia  iz decens  sp°'
doben] spodobnost; skromnost; pošte -
nost

decenij -a m  [lat. decennium]  desetletje
decčnten -tna -o [lat. decens]  spodoben-
skromen; pošfbn; decentnost -i z sp 0-
dobnost; skromnost; poštenost
decentralist -a m  [de- + centralist] priv'!
ženec decentralizacije, kdor zagovarja a 1
izvaja decentralizacijo .. ,

decentralizacija -e i [de- + centralizacij**
odprava ali oslabitev centralizacije; P re ’
nos funkcij ali pravic centralnih org* -
nov (uprave, oblasti itd.) na krajev*

deci

127

defekt

or 8ane; decentralizirati -am iz-
? decentralizacijo; uvesti samoupravo
deci-" J M ° ‘ nes ^- m  deciliter (ljudsko)
stavi' 1  elecem  deset] predpona, v se-
,i„ . Jen kah izraža desetinko česa, npr.
d  decigram

decidtaif [d ^'' + bel ^ Vic bela (fiz ')

ni,: 1 an  ' a  *° [lat. decidere  odrezati; skle-
nHi vPpločen, določen; decidirati -am
decidiv >Cl11 ’ določiti; razsoditi
nrii ® n  ' vna  'O P 2  lat. decidere ] odločilen,
deX“ Jo£  (~i glas)
za t ?- 1  " a m  [deci- -j- gram] merska enota
decilitp Z0  [ |Tiaso ), desetinka grama
litra r  i tra m  [ded- + liter] desetinka
decini ^ deci

rica ' 6 Z  ^ at ' decimus  deseti] 1. desete-
nih an ?ka kitica iz desetih štiristop-
ton vrstic (metr.), 2. deseti

deeiitiah °- S1 ? ovncga  <§ las -)
decimži P „' e  f [‘ z nlat -l §1- decimalka
decin ,° . a  '° [nlat. decimalis  iz lat.
s t 0 j„v M 12  decem  deset] desetinski, se-
vi l u  , Iz  desetih delov; temelječ na šte-
s  i^at e  eset  ’ decimalna tehtnica tehtnica,
težjo ro , tebta j° bremena, ki so desetkrat
tinski ° • utez ‘ > decimalni sistem dese-
z a ' 1 Siste m (mer, uteži itd.), ki ima
število deset

številk 6 z  fel- decimalen] desetinka,
decimčt a za  decimalnim ločilom (mat.)
ir, e t r  ® r  ' tra m  [deci- + meter] desetinka

dSffirtV ' am  [[ &t - decimare]  kaznovati,
n 0 - .'vsakega desetega moža (prvot-
legiiav ^‘ ni 'j an 'h kazen, če se je uprla
zrna n« z .d eset kati; fig.  številčno močno
deciziven atl ’ razr edčiti
jj gl- decičj^"° [ n ' at ' decisivus]  odločilen,

ov i 8 n b ? n  °i. Independence /deklsrei'šsn

odvil

^Peo-dnns/ angl. Deklaracija

■z 1. 1776,.z njo so dote-

raziil a psl e škc kolonije v Sev. Ameriki
E>ecli:,5 lle  neodvisnost
ang) 'r-. a  Rights /deklorekšan ov raits/
iz ] ‘ j^eklar^jja 0  ljudskih pravicah
mellna j v  kateri so postavljena te-
decoratpj na ® e [ a  angleške ustave
dobj e  sty,e  /de'koreitid staji/ angl. raz-
13 i n  gots ke arhitekture v Angliji v
m 14 - stol.

decrescendo /dekrešen'do/ ital. prisl,  v glas.
pojemaje, s pojemajočim glasom (znak
>; naspr. crescendo)
dedalski -a -o [po Dedalu, bajeslovnem
graditelju in letalcu] iznajditeljski, ume¬
telen

de dato /de da'to/ lat. z dne, od določenega
dne naprej

dedicirati -am [lat. dedicare]  1 . posvetiti
kaj (liturg.), 2. posvetiti komu; poklo¬
niti komu kaj; dedikacija -e f 1. posve¬
titev, 2. posvetilo; darilo; dedikacijski
-a -o ki se tiče dedikacije; posvetilen,
podarilen (~i izvod)
deducirati -am [lat. deducere  izvajati] izvesti,
izvajati kaj iz česa; v fil. sklepati iz
splošnega na posamezno; dokazati kaj
na podlagi že dokazanih dejstev; de¬
dukcija -e z 1. izvajanje, izpeljavanje,
2. v log. izvod, tj. sklepanje iz splošnega
na posamezno, sklepanje od posplošenj
k posameznim dejstvom ali k drugim
posplošenjem (v spoznavnem procesu
je dedukcija neločljivo povezana z in¬
dukcijo); dedukcijski -a -6 ki se tiče
dedukcije

deductio ad absurdum /deduk'cio ad ab-
sur'dum/ lat. dokazovanje nepravilnosti
kake trditve s tem, da pokažemo na
protislovne sklepe, ki iz nje logično
izvirajo

deduktiven -vna -o [lat. deductivus ] sloneč
na dedukciji, izvirajoč iz dedukcije;
deduktivna metoda na dedukciji sloneča
metoda

deetatizacija -e ž [de- 4- etatizacija] zmanj¬
ševanje vloge ali funkcij države, npr. v
družbenem življenju

de facto /de fak'to/ lat. dejansko, v resnici;

(za)res; naspr. de iure
defamacija -e i [iz lat.] gl. difamacija
defatigacija -e ž [lat. defatigatio]  izmuče¬
nost, izčrpanost, preutrujenost (med.)
defekdcija -e ž [lat. defaecatio  iz de-  +
faex,faecis  izmeček] 1. v med. čiščenje,
izpraznitev, iztrebljanje (črevesja), 2. v
kem. prečiščenje

defekt -a m  [lat. defectus  iz deficere  manj¬
kati] hiba, napaka, kvar; okvara; po¬
škodba; pomanjkljivost; defekten -tna -o
okvarjen, poškodovan; pomanjkljiv; te¬
lesno ali duševno slabo razvit

defektiven

128

deformiran

defektiven -vna -o [lat. defectivus]  v slovn.
pomanjkljiv, nepopoln, ki nima vseh
oblik (~i glagol, ~i samostalnik)
defektolog -a m [defekt(o) + -log] stro¬
kovnjak za defektologijo; defektolo¬
gija -e ž  veda o zdravljenju defektnih
oseb

defeminacija -e ž [lat. de-, femina  ženska]
izguba ženskega spolnega čuta (med.)
defenestracija -e i [lat. de-, fenestra  okno]
»metanje skozi okno«, po dogodku iz
češke zgodovine, ko so protestantje
1.1618 pometali kraljeve svetovalce skozi
okno praške posvetovalnice
defensor fidei /defen'zor fi'dei/ lat. »bra¬
nilec vere« (naslov angl. kraljev)
defenziva -e ž [fr. defensif  obramben, iz lat.]
obramba (pred napadom); obrambna
taktika v vojni, naspr. ofenziva; de¬
fenziven -vna -o obramben, hranilen
defenzor -ja m  [lat. defensor ] branilec; va¬
ruh, zagovornik

defetist -a m  [fr. defaitiste  iz defaite  poraz]
malodušnež, kdor ne verjame v kaj
(npr. v zmago v vojni) ali to celo spod¬
kopava; prvotno oznaka za »defetiste«,
ki v Franciji med prvo svetovno vojno
niso verjeli v zmago ali so menili, da
bi bil poraz manjše zlo kot nadaljevanje
vojne; defetističen -čna -o ki se tiče defe-
tistov ali defetizma; fig.  malodušen;
defetizem -zrna m fig.  malodušnost, ne¬
vera v kaj

defibrator -ja m  [lat. de-, fibra  vlakno]
v tehn. cefralnik, stroj za cefranje (de-
fibriranje) lesa

deficit -a m  [3. os. edn. sed. od lat. deficere
manjkati] izguba, primanjkljaj, presežek
izdatkov nad dohodki (v blagajni ali
računu); deiiciten -tna -o ki se tiče
deficita; ki ima primanjkljaj ali dela z
izgubo (~o podjetje)
deficitaren -rna -o [gl. deficit] pomanjkljiv,
nepopoln; nezadosten; z napako (~o
blago)

defigurdcija -e z [de- + figuracija] spa-
čenje, izkaženje, izmaličenje; defigurirati
-am spačiti, izmaličiti
defile -ja m  [fr. defile  iz file  vrsta] mimohod
čet v paradnem koraku pred višjim
poveljnikom ali odličniki; fig.  slavno¬
stni mimohod; defilirati -am posamezno

ali v strnjenih vrstah korakati mimo
koga

definicija -e ž [lat. definitio  omejitev, ' ,z
de-, finis  meja] vsebinska določitev
pojma, logična opredelitev kakega pojma
definirati -am [gl. definicija] natančno doto;
čiti vsebino pojma, (logično) opredeliti
kak pojem

definitio fiat per genus proximum et differen-
tiam specificam /defini'cio fi'at per ge'nus
pro'ksimum et diferen'ciam speci'fikaffl/
lat. pojem definiramo z najbližjim vrst¬
nim pojmom in specifično razliko
definitiven -vna -o [lat. definitivus]  določen,
stalen; (do)končen; ustaljen; defini-
tivnost -i z določnost, (do)končnost
definitivnm -a m  [lat. definitivum ] dokončna
določitev ali odločitev
definitor -ja m  [nlat. definitor]  visok hierarb-
pomočnik provinciala v katol. redovih
deflacija -e ž  [fr. deflation  iz lat. de-,  //«J?
pihati] 1. v ekon. zmanjšanje denarnih
sredstev v obtoku, da se zviša kupna
moč denarja in padajo cene, nasp r -
inflacija, 2. v geol. delovanje vetra n*
zemeljsko površino (če veter vzdigni
in odnaša prst, pesek ipd.) ..

deflagrdcija -e ž [lat. de-, flagrare  goretJ
1. v kem. čiščenje z ognjem, 2. počasna
eksplozija razstreliv; deflagranten -tna "
1. očiščujoč, 2. počasno eksplodiraj«*
(~a razstreliva) .

defiektor -ja m  [iz lat. deflectere  upognm
1. priprava, ki preusmerja tok zraka-
plinov ipd. (na dimniku odbija veter-
da dimnik laže vleče), 2. priprava V
določanje deviacije na ladijskem kom
pasu ,

deflordcija -e ž [lat. defloratio  iz de-, J‘ 0> ’
floris  cvet] ocvetitev, vzetje devištva-
»razdevičenje«; deflorirati -am »utrga
cvet«, vzeti devištvo, vzeti venec
deformdcija -e ž [lat. deformatio  iz <*'>
forma  oblika] spreminjanje (normam«
pravilne) oblike; fig.  maličenje, (s)P a
čenje (^ telesa) . -

deformen -mna -o [iz lat.] gl. dcformit j
deformiran -a -o [lat. de-, forma  obim >
s spremenjeno (normalno) obliko; iz®
ličen, popačen, skažen; deformirati -a
spremeniti (normalno) obliko, izmalto* ’
popačiti, skaziti obliko

deformiteta

129

de iurc

ormiteta -e ž [lat. deformitas]  izmaliče-
ohrV°blik’ (telesna) spačenost; spačena
dpf 6  j?>.del ipd.; spaka, spaček, pokveka
favuacija -e i [lat. defraudatio  iz de-,
fraudis  prevara] poneverba, zlasti
jjrzavnega denarja; utaja; goljufija, sle-

*£"**■» m  [gl- defravdacija] kdor kaj
P neveri; goljuf, slepar; defravdlrati -am
defts n .? Veriti  kaj; utajiti; goljufati, slepariti

1 r J* ar  -ja. m  [tur. iz defter  knjiga, iz gr.]
• knjigovodja, 2. finančni minister (v

d e f,ii tanskiTur čiji)

-a m  [angl. duvetyn  iz fr.] močna,
srnatena bombažna ali volnena tka-
d e r. a za  športne jopiče, deške hlače ipd.
p ctus  ‘ a  w [/defun'ktus/ lat. iz defun-
, e  opraviti kaj] »kdor je opravil«
<lcsa,; r ll ^ ri) ’ Pokojnik, mrtvec
odjnf.-am tde- + gazirati] razpliniti,
d(.„ a .w rani ti ali nevtralizirati (bojne) pline
nost? 1 * ' a  -o [fr. degagč]  odvezan obvez-
r v  1  'Pd.; prost, svoboden, neprisiljen

2  ecIe nju); dcgažirati -am 1. rešiti kaj,
SDrn ?y?u°diti, odvezati (obveznosti);

degaJn, S - 4l ! 3 - izstreliti žogo od vrat (šp.)
2ast  a ..'ia w [fr. degagement]  1. rešitev
od en ih Predmetov, 2. osvoboditev
nost C,vezr ! 0 . s ti ali obljube; fig.  svobod-
degcnpri 1 ^? 1 ^* 5 *^ 611031 * 3. skrivni izhod
genu*  CIJa  ’ e  ^ [lat- degeneratio  iz de-,
p 0  ’ Seneris  rod] izrod(itev), izrojenost,
li 0vn ip n °?t, tj. poslabšanje telesnih, du-
(bioi \. a |’ nravnih lastnosti organizmov
g ene d’/tg-^izmaličenost, izprijenost; dc-
dege neri  eiJs k* -a -o ki se tiče degeneracije
izrojen ' nca m  IsJ- degeneracija]
cije• r-  clove k z znamenji degenera-
ncriratf’ pej ° r -  izrodek, izvržek; dege-
pasti * ' am izr °diti se, izvreči se; pro-
iegoij s j

stranki i” 1  ^ r ' dcgauUiste]  privrženec
degoij, a  ' v lade generala de Gaulla;
.Saullu®? ' z ™? m  privrženost de
**%oQt ’Politika  in naziranja de Gaulla
tek a . /degu' -ja/ fr. pomanjkanje

<k S r adi c n nus ’ stud; slaba volja
de.  „ " e  ^ [nlat. degradatio  iz lat.
pr °Pad • sto P n i a l 1- (po)slabšanje česa;
ali p 0 ] o an -! e > 2 . znižanje službene stopnje
čin a>  _, Za J. a  (navadno za kazen), odvzem
8  ’ as u v vojski; fig.  ponižanje; de-

" Sl0v ®r tujk

gradirati -am postaviti na nižjo službeno
stopnjo, (od)vzeti, znižati službeno stop¬
njo; fig.  ponižati koga
degresija -e ž  [lat. degressio}  zniževanje,
(postopno) zmanjševanje česa; degre¬
siven -vna -o postopno ali sorazmerno
padajoč

degumirati -am [de- + gumirati] odstraniti
lepljive sestavine

degustacija -e ž  [lat. degustare  okusiti]
pokušnja, pokušanje

degustator -ja m  [lat. degustare  okusiti]
pokuševalec, strokovnjak, ki s poku-
šanjem ugotavlja lastnosti živil
degustirati -am [lat. degustare  okusiti]
1. pokušati (živila), 2. v slabo voljo
spraviti koga; pokvariti užitek, osovra-
žiti komu kaj

de gustibus non est disputandum /de gus'ti-
bus non est disputan'dum/ lat. okusi so
različni, o njih se ni vredno prepirati
dehidrirati -am [de- -f hidrirati] odstraniti
vodo iz česa

de hodierno die /de hodier'no di'e/ lat.

z današnjim dnem, od danes
dehortžcija -e ž [lat. dehortari  odsvetovati]
opomin; odvračanje od česa
deificirati -am [lat. deus  bog, facere  na¬
rediti] pobožiti, prišteti med bogove,
npr. Rimljani svoje cesarje; izkazovati
božjo čast, častiti kot boga; fig.  obože¬
vati; deifikdcija -e i poboženje; izka¬
zovanje božje časti;//g. oboževanje
Del gratia /de'i gra'cia/ lat. »po milosti
božji...«, formula v naslovu, ukazih ipd.
nekaterih knezov ali monarhov
deiktičen -čna -o [gr. deiktikos]  1 . kazalen
(slovn.), 2. neposreden, temelječ na pri¬
merih (log.)

deist -a m  [fr. diiste  iz lat. deus  bog] pri¬
vrženec deizma; deizem -zrna m  v 17.
in 18. stol. razširjen filoz. nauk (Locke,
Voltaire, Rousseau itd.), ki odklanja
osebnega boga, razodetje in religijo
sploh ter priznava le neko višjo silo,
neki brezosebni pravzrok, ki je svet
ustvaril, mu dal prvo gibanje, a se potem
ni več vmešaval v naravni tok dogajanj;
prim. teizem in ateizem
de iure /de ju're/ lat. pravno, s pravnega
stališča, po zakonu (lastnik ~, prim.
de faeto)

dejckcija

130

deklaracija

dejckcija -e ž  [lat. deiectio  iz de-, iacere
vreči] 1. izgon, pregon s posesti ali po¬
ložaja, 2. izmet, izpraznitev, iztrebljanje,
3. dejekt (med.)

dejekt -a m  [iz lat. deiectus]  izmeček, iz¬
trebek, blato (med.)

dejcuner [/dežcene'/ fr. iz lat. dis-, ieiunus
tešč] 1. kosilo, 2. zajtrk
deka -e ž  [gr. deka  deset] ljudsko: deka¬
gram

deka- [gr. deka  deset] predpona, v se¬
stavljenkah izraža deset enot česa, npr.
dekagram

dekabrist -a m  [rus. iz dekabr’  december]
decembrist, udeleženec protiabsolutistič-
ne zarote in vstaje proti ruskemu carju
Nikolaju I. 14. dec. 1825
dekada -e i [fr. decade  iz gr. dekas, deka¬
do s  desetka, desetina] 1. enota iz desetih
delov, npr. Livijeva rimska zgodovina
v desetih knjigah, 2. razdobje desetih
let, mesecev ali dni, zlasti desetdnevni
teden v fr. republikanskem koledarju;
dekaden -dna -o 1. ki se tiče dekade,
2. dekadičen

dekadenca -e ž  [fr. decadence  propad, iz
lat. de-, cadere  pasti] 1. propad, propa¬
danje, upadanje (v nraveh, umetnosti
ipd.), 2. umetnostna smer, nastala v
Franciji ob koncu 19. stol.; dekadenčen
-čna -o ki se tiče dekadence
dekadent -enta m  [fr. decadent ] pripadnik
dekadence (smeri), zlasti tak pisatelj
ali umetnik; fig.  propadajoč, od živ¬
ljenja utrujen človek; dekadenten -tna -o
propadajoč, z znamenji dekadence
dekadičen -čna -o [gl. dekada] desetinski
(~i sistem); sestoječ iz desetih enot (=
decimalen)

dekaeder -dra m  [deka- + gr. hedra  sedež]
deseterec, telo z desetimi mejnimi plo¬
skvami (geom.)

dekagon -a m  [deka- + -gon] desetero-
kotnik (geom.)

dekagram -a m  [deka- + gram] merska
enota za težo (maso), enaka 10 g
dekalirati -am [ital. decalare  ali calare
upadati] gl. kalirati

dekaliter -tra m  [deka- + liter] deset litrov
dekaiog -a m  [gr. dekalogos]  deset zapo¬
vedi, ki jih je po biblijskem izročilu dal
bog Mojzesu na gori Sinaj

Dekameron -a m  [ital. Decamerone  iz &■
deka-, hemera  dan, tj. zgodbe desetih
dni] naslov zbirke sto novel ital. pisa¬
telja Boccaccia

dekameter -tra m  [deka- -F meter] deset
metrov

dekan -a m [lat. decanus  desetnik v rim.
vojski, iz decem  deset] 1. predstojnik
cerkvene dekanije (prvotno starešina
nad desetimi menihi), 2. predstojnik
vseučiliške fakultete

dekanat -a m  [nlat. decanatus]  dekanov
urad in službeni položaj
dekanija -e i [gl. dekan] 1. več župnij)
združenih v upravno enoto, 2. delovno
področje cerkvenega dekana
dekantirati -am [fr. decanter  odtočiti)
odcediti, odliti tekočino od usedlin
(kem.)

dekapitacija -e ž  [nlat. decapitatio  iz lai-
de-, caput, capitis  glava] obglavljenje!
dekapitirati -am obglaviti
dekapod -a m, mn.  dekapoda -od j  [deka-
-F gr. pous, podos  noga] v zool. dese-
teronožci (potočni rak, sipa itd.)
dekarbonizirati -am [de- + karbonizirati)
odstraniti ogljik (kem.)
dekartelizacija -e ž  [fr. de-, cartel  dogovor!

kartel] razpustitev, odprava kartelov
debatirati -am [fr. decatir  iz de-, cali  leski
odvzeti lesk tkanini (z vodno paro)
dekatlon -a m  [deka- -F gr. athlon  boJ>
tekma] deseteroboj, tekmovanje v de¬
setih panogah (šp.)

deklamacija -e ž [lat. declamatio  iz decti'
mare  uriti se v govoru] umetniško P°'
dajanje na pamet; fig.  vznesen, patetičen
(pejor.  prazen, napihnjen) govor d 1
članek; besedičenje; deklamirati -ah]
lepo, umetniško povedati (~ pesem)!
napihnjeno govoriti o nepomembnih
stvareh; besedičiti

deklamator -ja m  [gl. deklamacija]  kdor kaj
deklamira

deklaracija -e z [lat. declaratio  iz declara
izjaviti] 1. slovesna razglasitev kak®
načel ali pravic (~ človečanskih pravic))
dokument o taki razglasitvi; razglas
2. uradna izjava o kakem medn. vprh'
šanju (polit.), 3. listina s spiskom blag*
za carinjenje (carinska ~); deklara¬
cijski -a -o ki se tiče deklaracije

dekstrin

deklara

ant

131

deklarant -a m  [gl. deklaracija] kdor kaj
deklarira ali poda deklaracijo
deklarativen -vna -o [nlat. declarativus]
izjaven, izrečen, ki kaj pojasnjuje ali
o čem (zgolj) govori; deklarativna rešitev
rešitev le v besedah

deklarator -j a  m [gl. deklaracija] kdor kaj
deklarira; deklaratorski -a -o razglašajoč,

izjavljajoč kaj

deklarirati -am [gl. deklaracija] slovesno

razglasiti; uradno objaviti ali izjaviti
kaj

deklasiranec -nca m  [gl. deklasirati] za-
vrženec

deklasirati -am (se) [fr. declasser  iz lat.
"e-j classis  oddelek, razred] 1. uvrstiti
v  nižji razred, izločiti (se) iz kakega
razreda, stanu itd.; odtujiti se svojemu
razredu, izgubiti osnovne značilnosti
^°jega razreda, 2. strahovito poraziti
i š Pj, 3. fig.  ponižati (se), nravno pro-
Pasti; deklasiran -a -o v nižjem (druž¬
benem) razredu; fig.  nravno zavržen,
j P. r . 0p al (tatovi, prostitutke...)

“"nacija -e ž [lat. declinatio  upogibanje,
Pregibanje, odklon] 1. sklanjanje; skla-
Ja(tev) (slovn.), 2. odklanjanje, odklon
jnagnetnice iz smeri sever—jug (astr.,
•), 3. kotna razdalja nebesnega telesa
.. nebesnega ekvatorja (astr.); deklina-
isk' - a  , 0 ki se t jj e  deklinacije; skla-
dekii U ' Ven;  odklonski (~i kot)

“"nirati -am [lat. declimire  odkloniti se;
otUn 1 * Ž- sklanjati, 2. odkloniti se,
deki- an ^ ati se > odstopati od česa

»nometer -tra m  [deklin(irati) + -meter]
deknw ava 24  merjenje deklinacije (astr.)
sv? . ) n m  [lat. decodum  iz decoquere
"hati] izvarelc, obarek, prevretek, tj.
Kuhanjem dobljen izvleček, zlasti iz
deUu'? lnih  zelišč

vrš,i C1Ja  ' e ž  [ |at - decollatio  iz de-, collum
vi at l obglavljenje; dekolirati -am obgla-

Co / - ~ Liat. uci^uiui um/ uv~ 9

denf b arva ] izgubljanje barve, (o)ble-
nie k  Dpr ' rhunin^; beljenje (odvzema¬
ta barve); dekolorirati -am izgubiti
dcl< ( ,|..b’ .(o)bledeti; (o)beliti kaj
ovrat ' Ji m  [ f r. decollete  iz de-, collet
Skiti (globok) vratni izrez pri žen-

11  oblekah

aja

e ž  [lat. decoloratio  iz de-,

dekoltiran -a -o [gl. dekolte] (globoko) izre¬
zan (~a obleka); dekoltirati -am (se)
napraviti (si) globok vratni izrez, raz¬
galiti (si) vrat in del prsi, včasih tudi
ramena in hrbet

dekompenzacija -e i [de- 4- kompenzacija]
v med. neizravnanost kakih funkcij
(srčna ~)

dekomponirati -am [de- + komponirati]
razstaviti; razkrojiti; razčleniti
dekompozlcija -e ž  [de- + kompozicija]
1. razstavljanje, razčlenitev (na sesta¬
vine); razpadanje, 2. razpad, razkroj
(med.)

dekompresija -e ž  [lat. de-, compressio  pri¬
tisk] zmanjšanje ali odstranitev pritiska
(med., tehn.)

dekoncentracija -e ž  [de- +  koncentracija]
1. gl. decentralizacija, 2. razredčitev
česa (~ kisline), 3. raztresenost, duhovna
nezbranost; dekoncentrirati -am (se)
1. izvesti dekoncentracijo, 2. razredčiti
(se), 3. postati raztresen
dekor -a m  [fr. decor  iz lat. decor, decoris
okras] okras(ek); okrasje; nakit
dekoracija -e ž [fr. dčcoration)  1 . krasitev;
(umetniška) okrasitev, zaljšanje, 2. okras¬
je, npr. v gledališču; fig.  lep videz, ki
kaj prikriva, 3. red, odlikovanje; deko-
racijski -a -o ki se tiče dekoracije
dekorater -ja m  [fr. decorateur]  kdor slika
dekoracije (gledališki ~) ali dekorira,
npr. izložbe, dvorane...
dekorativen -vna -o [fr. decoratif]  olepše¬
valen, namenjen zgolj za okras
dekorirati -am [fr. decorer)  (o)zaljšati,
(o)lepšati; fig.  odlikovati koga (z re¬
dom)

dekorum -a m  [iz lat. decorus  lep; spodo¬
ben) spodobnost; čast; dostojanstvo
dekrepiten -tna -o [fr. decrepit]  izžit, one¬
mogel zaradi starosti
dekret -a m  [lat. decretum  iz decernere  odlo¬
čiti] odlok ali odredba oblasti, npr. vlade
dekreta, -a m, nav.  v mn.  dekretali -ov [nlat.
mn. decretaies ] papeški odloki o verskih
zadevah, sestavni del kanonskega prava
dekretirati -am [g’, dekret] (iz)dati odlok,
odrediti, ukazati z odlokom
dekstrin -a m  [fr. dexlrine  iz lat. dexter
desni, ker suče polarizirano svetlobo v
desno] v kem. škrobovina, lepilo iz

dekstroza

132

delkredel*

škroba (nastane, če segrevamo škrob,
če učinkujejo nanj kisline ipd.)
dekstroza -e ž [fr. dextrose]  grozdni sladkor
(= glukoza), pridobivajo ga iz škroba
dekubitus -a m  [lat. decubitus  iz decumbere
leči; podleči] v med. preležanine, (kožne)
rane pri bolnikih, ki so dlje časa vezani
na posteljo

dekurija -e ž  [lat. decuria ] v starem Rimu,

1. desetnija, oddelek desetih mož (voj.),

2. oddelek, razred (v upravi)
dekurion -ona m  [lat. decurio ] v starem

Rimu, 1. desetnik, poveljnik dekurije,
2. svetnik (v upravi)
del. lat. okr. 1. deleatur, 2. delineavit
delacija -e ž  [lat. delatio ] objava, naznanilo;
ovadba; delator -ja m  ovaduh, denun-
ciant; špijon

deleatur [/delea'tur/ lat. iz delere  rušiti,
izbrisati] 1. naj se črta, črtaj, izpusti,
2. znamenje za to (3) v tisk. korek¬
turah

delegacija -e ž  [lat. delegatio  iz delegare
napotiti; poslati; pooblastiti] 1. prenos
oblasti ali pristojnosti, 2. zastopstvo,
(od)poslanstvo, skupina delegatov, tj.
oseb, ki so pooblaščene v kak namen,
npr. zastopati državo
delegant -a m  [gl. delegacija] kdor koga
delegira, pooblastitelj
delegat -a m  [lat. delegatus\  zastopnik,
(od)poslanec, pooblaščeni predstavnik
delegirati -am [gl. delegacija] pooblastiti
(izvoliti ali imenovati) za zastopnika,
(od)poslati kot zastopnika
delektacija -e ž  [lat. delectatio  iz delectare
razveseljevati] razveseljevanje; razvedri¬
lo; užitek, naslada; delektirati -am (se)
razveseljevati, zabavati (se); uživati, na¬
slajati se

delen -a m  [fr. de laine  volnen] volnena tka¬
nina za ženske obleke
delfin -a m  [lat. delphimts]  v zool. pliska-
vica; delfini -ov m mn.  pliskavke, družina
rib, spadajo med kite
delibaša -a in  -e m  [shr. iz tur. delibafi]
gardni častnik, poveljnik delijev
deliberacija -e i [lat. deliberatio  iz deliberare
preudarjati] preudarjanje, razglabljanje;
dolgotrajno posvetovanje
deliberativen -vna -o [lat. deliberativus]
premišljen; posvetovalen

deliciozen -zna -o [lat. deliciosus]  okusen,
(pre)slasten; nadvse prijeten
delija -a in  -e m [shr. iz tur. deli  junak, ko*
renjak] 1. vojak v telesni straži turških
sultanov ali vezirjev, 2. pripadnik P 0 "
sebne turške konjenice
delikaten -tna -o [fr. delicat  iz lat. delicalus)
nežen, rahločuten; občutljiv (v telesni
zgradbi ipd.); okusen, slasten; kočljiv«
neprijeten (~o vprašanje)
delikatesa -e ž  [pod nem. vplivom iz &•
delicatesse  nežnost, rahločutnost] 1. raz-
na narejena ali hitro pripravljena živila
(kuhana šunka, sir...); fig.  poslastek,
poslastica, kaj okusnega sploh, 2. taka
trgovina

delikt -a m  [lat. delictum]  pregrešek, P re '
stopek, kaznivo dejanje sploh; hudo -
delstvo

delimitacija -e ž  [lat. delimitatio  iz de-<
limes, limit is  meja] razmejevanje; raz¬
mejitev

delin. okr. za lat. delineavit
deline&cija -e ž  [lat. delineatio  iz delinead
načrtati] 1. risanje, 2. oris, naris; načrt,

3. opis

delineavit [/delinea'vit/ lat. iz delineaM
narisati, načrtati] »narisal(a)«, na slika* 1
ipd. pred imenom umetnika
delinkvlnt -čnta m  [lat. delinquens]  kd°*
zagreši kak delikt; hudodelec, prestop¬
nik, zlasti mladostnik .. ,

delirant -a m  [gl. delirij] kdor je v deliriju?

delirant en -tna -o v deliriju (~i bolnik?
delirij -a m  [lat. delirium]  bledcnje, blodnj
(v vročici, pred smrtjo ipd.); fig.  sll0 ‘
vita, nepremagljiva strast ali čustv
(~ veselja); deiirirati -am biti v del 1 '
riju, blesti ,

deliriozen -zna -o [nlat. deliriosus]  blo°

delirium tržmens [nlat. iz lat. delirt“'
blodnja, tremens  tresoč se] v med. »P '
janska blaznost«, posledica kronične z*
strupitve z alkoholom; kaže se s tre”
senjem telesa

delkrčdere -ra m  [ital. del credere  iz črede'
verjeti, zaupati] v trg. poroštvo za P 1 ?
čilo terjatve, npr. v komisijski prodal ’
ko posredovalec jamči, da bo blag ’
ki ga je prodal na kredit, v določene
roku plačano

133

demisija

deložacija -e ž [fr. deloger  izselili] prisilna,
sodna izselitev; deložlrati -am prisilno
izseliti, vreči iz stanovanja, postaviti na
cesto

delta -e i in neskl. m  [gr. delta,  dobesedno:
vrata] četrta črka v (staro)grški abecedi
(A, 8 = D, d); delta -e ž ustje Nila, po¬
dobno črki »delta«; ustje rek sploh;
™ki delta radioaktivni žarki, ki se
kažejo navadno skupno z žarki alfa
(fiz.)

deltoid _ a m  [ gr _ deltoeides  v obliki delte]
i- četverokotnik, sestavljen iz dveh
enakokrakih trikotnikov z različno vi-
sin° (geom.), 2. trikotna ramenska mi¬
šica (anat.); deltoiden -dna -o 1. v obliki
delte; trikoten, 2. ki se tiče deltoida
. uxe  /da liiks/ fr. razkošen, v razkošni
izvedbi ali obliki

lu Z'ja -e ž  [lat. delusio]  zmota, samopre¬
vara

"■■agog -a m  [gr. demagogos  iz demos
Jndstvo, agein  voditi] prvotno (v stari
krčiji) voditelj, ljudski govornik, danes
Pejor.  govornik ali nenačelen politikant,
j? se ljudstvu prilizuje in ga slepi s pre¬
danimi obljubami ali trditvami; za-
^elj. slepar, zapeljivec ljudstva; pod¬
pihovalec

2 anel" IJ:l  ~ C a  t gr - demagogia]  sleparjenje,
kak Jovan J e  ljudstva, preračunano na
razi/t Pre ^ s .°dke, nepoučenost ali slabo
Qlj  i 0  Politično zavest; demagoški -a -o
Dpi;: e ®8g6gičen -čna -o sleparski, za-

d drnant VSk ‘ ; podpihoval e n

, ' a  tn  [fr. diamant  iz nlat. diamas
dra?" adamas]  najlepši, najtrši in naj-
staln' kamen (čisti ogljik v kri¬
tij 1  obliki); demanten -tna -o ki se
jubiiš- m ? nta ’ ‘ z  demanta; demantni
deseti* .J^iserni jubilej«, slavje ob šest-
de, hanti C nici ’ npr>  P° r °ke
(urad '\ a m .  ^ r - dementi ] zavrnitev,
d eina n °l zanikanje kake vesti ali trditve;
Zanli . at * " ain  zavrniti, na laž postaviti,
de^ at !. ka j

1. aci J a  -e ž  [fr. demarcation  iz Špan.]
hleifl ? zrne Jitev, sporazumna določitev
n e o a ’ dzmejitev česa, 2. ločitev bol-
kacij s r. va  °d zdravega (med.); demar-
dcDiarc ' a  "° ki se tiče demarkacije;
kacijska črta (začasna) razmejitve¬

na črta, ki loči dve ozemlji, dve vojski
itd.; demarkirati -am razmejiti
demarša -e ž  [fr. demarche] fig.  korak (v
kaki smeri), ukrep; diplomatsko posre¬
dovanje v kak namen; napraviti demaršo
posredovati v kak namen
dcmaskirati -am (se) [fr. demasquer  iz de-,
masque  krinka] sneti krinko, razkri(va)ti,
razkrinkati, pokazati pravo lice ali
barvo

demenca -e ž  [lat. dementia  iz de-, mens,
mentis  razum] v med. slaboumnost, be¬
bavost (zaradi organskih ali funkcional¬
nih motenj); dementen -tna -o slabo¬
umen

dementia praecox /demen'cia pre'koks/ lat.
mladostna slaboumnost, vrsta duševne
bolezni, ki se začne navadno v dobi
spolnega dozorevanja (med.)
dementia senilis /demen'cia seni'lis/ lat.

starostna slaboumnost (med.)
demilitarizacija -e ž  [de- + militarizacija]
1. uvajanje civilne oblasti namesto vo¬
jaške, 2. prepoved ali odstranitev vo¬
jaških objektov in vojaških sil na kakem
ozemlju; demilitarizirana cona v po¬
godbi določeno področje, največkrat
vzdolž meje, kjer je prepovedano graditi
utrdbe in imeti vojaške sile; demilita-
rizirati -am izvesti demilitarizacijo, tj.
1. vpeljati civilno oblast namesto vo¬
jaške, 2. prepovedati ali odstraniti vo¬
jaške objekte

demimond -a m  [fr. demi-monde  polsvet]
»polsvet«, tj. sloj žensk, ki po eleganci
sodeč pripadajo »boljšim krogom«, a
imajo sumljiv socialni položaj in sloves
(npr. elegantne prostitutke)
demi-mondaine, demi-monde [fr.] gl. demi-
mondka, demimond

demimondka -e ž [fr. demi-mondaine ] ele¬
gantna, deklasirana lahkoživka
deminutiv(um) -a m, nav.  v mn.  deminutiva
-iv 5 [nlat. diminutivum  iz lat. deminuere
zmanjšati] v slovn. manjšalni, pomanj-
ševalni izraz, pomanjševalnica (npr. ri¬
bica iz riba, naspr. avgmentativ); de-
minntiven -vna -o manjšalen, pomanj-
ševalen, ki se tiče deminutiva
demisija -e ž  [fr. demission  iz lat. dimissio
odpust] umik, odstop (z uradnega po¬
ložaja ipd.)

dcmisiunirati

134

demonstracija

demisionirati -am [fr. demissionner)  umak¬
niti se, odstopiti, odložiti (funkcijo,
službeno mesto, čast...)
demiurg -a m  [gr. demiourgos  rokodelec,
iz demos  ljudstvo, ergein  delati] v Pla¬
tonovi fil. in pri platonikih stvarnik
sveta; fig.  ustvarjalec, stvarnik sploh
demi-vierge /dsmivje'rž/ fr. »poldevica«,
Prevostov izraz za nedotaknjeno dekle,
ki se pri erotičnih odnosih ogiblje le
popolne vdaje

demižon -a m  [angl. demijohn  iz fr.] ple¬
tenka, gl. damižana

demobilizacija -e z [de- + mobilizacija]
1. odpust vojakov iz vojske, 2. prehod
vojaških sil in gospodarstva iz vojnega
v mimo stanje (v šiišem pomenu);
demobilizirati -am izvesti demobilizacijo
demografija -e i [gr. demos  ljudstvo, +
-grafija, tj. popisovanje ljudi] 1. statistič¬
na veda, ki preučuje stanje, sestavo in gi¬
banje (rojstva, smrti, poroke...) pre¬
bivalstva, 2. tak popis
demoiselle neskl.  z [/dsmoazel'/ fr. iz
damoiselle  mlada plemkinja] 1. gospo¬
dična, mladenka, 2. ogrevalna steklenka,
3. vrsta štorklje

demokracija -e ž [gr. demokratia  iz demos
ljudstvo, kratein  vladati] ljudovlada,
tj. polit, ureditev, kjer pripada najvišja
oblast ljudstvu, in sicer bodisi nepo¬
sredno, če o državnih zadevah odločajo
vsi državljani ne glede na premoženjsko
stanje, družbeni položaj ipd., ali po¬
sredno, če ljudstvo izvaja oblast po
izvoljenih zastopnikih; po marksistični
teoriji je demokracija le oblika države
in razrednega gospostva, najvišja oblika
demokracije v razredni družbi je socia¬
listična demokracija (gl.); fig.  politična
in družbena enakost, zlasti enakost
pravic

demokrat -a m  [fr. democra . iz gr.] privr¬
ženec demokracije, kdor se zavzema za
demokratična načela; član ali privrže¬
nec take stranke; demokratičen -čna -o
v soglasju z demokracijo; naklonjen
demokraciji; svobodoljuben; demokra¬
tični centralizem oblika centralizma in
osnovno organizacijsko načelo komu¬
nističnih partij (volitev vseh vodilnih
organov od spodaj navzgor, stroga

disciplina in podrejanje manjšine večini,
kritika in samokritika znotraj partij itd.)
demokratizacija -e ž [iz fr. democratiser
iz gr.] urejanje ali preosnova po demo¬
kratičnih načelih, v korist najširših
ljudskih plasti; demokratizirati -am iz¬
vesti demokratizacijo
demokratizem -zma m  [fr. democratisrne)
demokratična usmerjenost ali privrže¬
nost demokratičnim idejam; priznanje
ali uresničitev teh idej ali načel
demokristjan -a m  [ital. democristiano  iz
democratico cristiano]  krščanski demo¬
krat, privrženec stranke »kršč. demo¬
kratov« v sedanji Italiji
demolicija -e ž  [lat. demolitio  iz demoliri
podreti] razbitje, razrušitev česa; demo-
lirati -am razbiti, razdejati, podreti do tal
demon -a m  [gr. daimori)  1. pri primitivnih
ljudstvih nadnaravna, dobra ali zla
bitja, 2. pri starih Grkih izprva bog
sploh, pozneje manjša božanstva (P°
stopnji med bogom in človekom), 3. v
Sokratovi filozofiji: notranji božji glas,
ki človeka opominja, da ne bi storil
česa napačnega (= vest), 4. v krščanstvu:
padli angel; fig.  zli duh, satan, 5. zli
človek; zla strast ali nagnjenje; pooseb¬
ljenje zla sploh (~ vojne); demonski -a -o
ali  demoničen -čna -o ki se tiče demona;
nadnaraven (~e sile); skrivnosten, ne¬
doumljiv (pri Goetheju npr. navdih);
satanski, izvirajoč od zlega duha (ali zlih
strasti, nagnjenj...); fig.  zloben, obseden
demonetizacija -e i [fr. demonetisation  [Z
lat. de-, moneta  kovanec] razvrednotenj 8
kovancev (če prenehajo biti plačilno
sredstvo in so vredni le toliko, kolikor
je vredna kovina); demonetizirati -an>
razvrednotiti kovance
demonizem -zma m  [demon + -izem] vera
v demone (pri primitivnih ljudstvih)
demonologija -e i [demon(o) + -logijaJ
nauk o demonih

demonstracija -e i [lat. demonstratio rl
demonstrare  kazati] 1. nazorno prika'
zovanje ali prikaz (~ znanstvenega
poizkusa); tak pokaz ali pouk, 2. javno
izražanje česa (npr. političnih zahtev z
nastopom množic); množični nastopi
3. izzivanje ali zastraševanje; demon¬
stracijski -a -o ki se tiče demonstracij

denitrifikacija

demonstrant

135

demonstrant -a m  [iz lat. demonstrans]  kdor
demonstrira ali se udeležuje demonstracij
demonstratio ad oculos /demonstra'cio ad
0'kulos/ lat. nazorni, očitni dokaz
demonstrativ -a m, mn. nav.  demonstrativa
'* v  s [lat. demonstrativum]  kazalni za¬
imek (slovn.); demonstrativen -vna -o
i* v slovn. kazalen; ki se tiče demonstra-
tiva, 2. nazoren ali nazorno prikazan,
3. ostro, javno izražajoč kaj; izzivalen
(~a izjava)

demonstrator -ja m  [lat. demonslrare  kaza¬
li] 1. slušatelj, ki pomaga profesorju pri
Praktičnih vajah, 2. kdor kaj nazorno
Prikazuje, npr. uporabo stroja
demonstrirati -am [lat. demonstrare  kazati]
javno, nazorno pokazati ali izražati kaj
mpr. pravilo s poizkusom ali polit,
zahteve z nastopom množic); kazati
[vojaško) moč ali bojno pripravljenost;

izzivati

emontaža -e ž [fr. demontage)  razstavljanje,
[azdevanje na sestavne dele, zlasti stro¬
jev in naprav; razstavitev; demontažen
zna -o ki se tiče demontaže
emontirati -am [iz fr. demonter ] razstaviti,
narazen vzeti; podreti, razd(r)eti kaj,
montirati

I ralizacija -e ž [fr. demoralisation  iz
1. spodkopavanje nravnosti; iz-
Pnjenost, nravna pokvarjenost, 2. po¬
puščanje discipline, upadanje bojnega
U u .ha ipd., npr. v vojski; malodušnost,
usihanje volje do česa; demoralizirati
j^ m .l. spodkopa(va)ti nravnost, nravno
***.  2. (z)rahljati disciplino; jemati
de n! J ° a .*' P°8um do življenja, boja ipd.
ortuis nil nisi bene /de mor'tuis nil
zt be'ne/ lat. o mrtvih naj se govori

dC a dob f° (Hilon >

vot a m .  t gr - demos\  v starl G, ciji pr-
st  ®° »ljudstvo« — v nasprotju z ari-
Dra r c 'i°> Pozneje svobodni, polno-
državljani (razen sužnjev); de-
liurt 1 a  ° a ^‘  demotičen -čna -o ljudski,

J ustvu namenjen; demotska pisava sta-
Poe §1£>t ' ’i udska  P' sava > izvirajoča iz

de.

_ ‘Zj

*'y=nostav[jene hieratične, duhovniške
pisave

racija ■

Ijanje nacizma ali nacističnega

i2t rebhtn- a  ' e i  t de ' + naci, + -fikacija]
v,-,. U1 janie -_

v Pliv;

a v  Nemčiji; denacificirati -a

vesti denacifikacijo, tj. po navodilih
zavezniške uprave v Nemčiji polit,
preskusiti bivše člane nacistične stranke
denacionalizacija -e ž [de- + nacionali¬
zacija] 1. raznarodovanje, potujčevanje,
2. vrnitev nacionaliziranega premoženja
prejšnjim lastnikom; denacionalizirati
-am 1. raznaroditi, potujčiti, 2. razvelja¬
viti nacionalizacijo
denar -ja m  [iz lat.] gl. denarius
denarius -a m  [lat. denarius ] starorimski
srebrnik, enak starogrški drahmi
denaturacija -e i [fr. denaturation ]  kvarjenje
za človeka užitnih snovi, da so porabne
le v druge namene

denaturalizdcija -e ž  [de- + naturalizacija]
odvzem ali izguba državljanskih pravic;
denaturalizirati -am vzeti državljanske
pravice

denaturiran -a -o [fr. denature]  za človeka
neužiten, poraben predvsem v industrij¬
ske namene (~i špirit); denaturirati -am
»spremeniti naravo« česa, tj. napraviti
neuporabno v običajne namene, napra¬
viti za človeka neužitno, npr. z doda¬
janjem kemikalij

dendrit -a m  [gr. dendrites  drevesen] 1. ve-
jasta ali mahovju podobna znamenja
(kristali tujih snovi) na površju ali v
notranjosti raznih kamnin; drevnik,
kamnina s tako podobo, 2. razvejen po¬
daljšek pri ganglijski celici (fiziol.)
dendrografija -e ž  [gr. dendron  drevo,
+ -grafija] 1. morfološko opisovanje
drevja in grmovja, 2. tak opis
dendrolit -a m  [gr. dendron  drevo, + -lit]
drevje, ki je okamnelo v zemlji
dendrolog -a m  [gr. dendron  drevo, + -log]
drevoslovec; dendrologija -e ž  drevo-
slovje, nauk o drevju in grmovju
dendrometer -tra m  [gr. dendron  drevo,
+ -meter] deblomer, priprava za merjenje
višine in debeline dreves; dendrometrija
-e ž deblomerstvo

dencgacija -e ž  [nlat.* denegatio  iz lat.
denegare  tajiti] tajenje, zanikanje (pred
sodiščem); odklanjanje česa
denitracija -e ž  [de-, gl. nitrat] odstranje¬
vanje dušikovih oksidov ali izločanje
dušika

denitrifikacija -e ž  [de- + nitrifikacija]
agrobakteriološki proces, nasproten ni-

denominacija

136

deponiran

trifikaciji (razpadanje nitratov, tj. soli
solitrne kisline, in izločanje prostega
dušika)

denominacija -e ž [lat. denominatio  iz
nomen, nominis  ime] 1. (po)imenovanje,
2. ime, označba, 3. preimenovanje, zni¬
žanje imenske vrednosti papirnatega
denarja; denominirati -am 1. dati ime,
(po)imenovati, 2. znižati imensko vred¬
nost

denominativ -a m, mn. nav.  denominativa
-iv s  [lat. denominativum ] v slovn. glagol
ipd., narejen iz samostalnika, npr. dar,
darovati; denominativen -vna -o izimen-
ski (~i glagol); ki se tiče denominativa
denotacija -e ž [nlat. denotatio  iz lat. de-
notare  označiti] označenje; zaznamek;
znak, znamenje; denotirati -am označiti,
zaznamovati

de novo /de no'vo/ lat. znova, ponovno
dental -a m  [lat. dem, dentis  zob] 1. v slovn.
zobnik, zobni glas: t, d..., 2. v zool.
zobatec (riba); dentalen -lna -o zoben;
zobniški; ki se tiče dentala
denticija -e ž  [nlat. dentitio]  zobenje, do¬
bivanje zob

dentist -a m  [fr. deni iste,  v Franciji: zobni
zdravnik] zobar, zobni tehnik
denudacija -e ž [lat. denudatio  iz denudare
razgaliti] v geol. (o)goljenje, ogolitev
tal zaradi erozije

denunciacija -e £ [lat. denunciatio ] ovadba,
priglasitev oblastem; denunciant -dnta m
ovaduh; dennneirati -am ovaditi, pri¬
glasiti oblastem, zatožiti koga
denzimeter -tra m  [iz lat. densus  gost, 4-
-meter] gostomer, priprava za merjenje
gostote tekočin, vrsta areometra
denzitčta -e £ [fr. densiti  iz lat.] 1. gostost,
gostota (~ tekočin), 2. intenzivnost
barvnih tonov (fot.)

denzitometer -tra m  [denzit(eta) + -meter]
merilna priprava za intenzivnost tonov
(fot.)

deontologija -e £ [gr. deon, deontos  kar je
treba, prav, + -logija] nauk o zdravni¬
kovih nravnih dolžnostih; nauk o dolž¬
nostih in nravnih obveznostih sploh,
npr. pri angl. filozofu Benthamu
depandansa -e £ [iz fr.] gl. dependenca
departma -ja m  [fr. departement}  1. odsek,
oddelek; področje, 2. okraj, okrožje

(upravno teritorialna enota v Franciji
itd.); departmajski -a -o ki se tiče de¬
partmaja; okrajen, okrožen
department -čnta m  [angl. department a
stfr.] naziv za ministrstva v ZDA; dr¬
žavni department gl. State Department
dependenca -e £ [fr. dependance  iz lat. de-
pendere  odvisen biti] 1. odvisnost; podre¬
jenost, 2. (nav. depandansa -e £) stran¬
ska zgradba ali ustanova; pritiklina!
dependenčen -čna -o ki se tiče dependence
dependenten -tna -o [lat. dependere  odvisen
biti] odvisen, nesamostojen; podrejen
depeša -e i [fr. depeche  iz depecher  hitro
opraviti] 1. nujno diplomatsko sporo;
čilo, 2. brzojavka; depeširati -am poslati
depešo; brzojaviti

depilacija -e ž [nlat. depilatio  iz lat. pil' uS
dlaka; las] puljenje, odpravljanje dlak!
izpadanje las

deplasiran -a -o [fr. deplace  iz plače  pr°"
štor] neprimeren, na nepravem mestu!
deplasiranost -i £ neprimernost; zgreše-
nost

deplasma -ja m  [fr. deplacement ] 1. nepri¬
mernost, 2. premestitev, 3. spodriv,
teža vode, ki jo spodrine ladja
depo -ja m  [fr. depot  iz lat. depositum &
deponere  položiti] 1. polog, shranite''
česa v banki itd., 2. zaloga, skladih
(~ blaga), 3. shramba, prostor za hra¬
njenje česa

depolarizacija -e ž [de- + polarizacija] P/ 6 '
prečevanje ali zmanjšanje polarizacij
zlasti spreminjanje polarizirane svetlobe
v nepolarizirano (fiz.)
depolitizirati -am (se) [de- + politiziranj

1. iztrgati polit, vplivu, npr. sodstvo,

2. vzeti polit, pravice, 3. opustiti pol* 1,
dejavnost

deponens -a m  [iz lat.] gl. deponentnik
deponent -čnta m  [iz lat. deponens  iz de¬
ponere  odložiti; položiti] položnik, kdo*
kaj deponira

depončnten -tna -o [lat. deponens ] s trpnj’
obliko in tvornim pomenom (glagol’
ki na videz »odlaga« svoj prvotni P°'
men); deponentnik -a m  gr. ali lat. glag 0
s trpno obliko in tvornim pomenon 1 ’
npr. lat. loquor — govorim
deponiran -a -o [gl. deponent] položen
(v depo), shranjen; založen; vskladiščed!

^Populacija

137

derivacija

odložen; deponirati -am 1- položiti,
shraniti (~ vrednostne papirje); založiti
7a  koga, 2. spraviti v skladišče, 3. odla-
Sati (material)

""Populacija -e i  [lat. depopulatio iz de-,
Populus  ljudstvo] izumiranje, padanje
Prebivalstva, npr. na podeželju
"eportsicija -e ž [lat. deportatio  iz deportare
odnesti; izgnati] odgon, pregon v do-
Jocen kraj (iz polit, ali drugih raz-
logov)

""Portiranec -nca m  [gl. deportacija] izgna-
aec > pregnanec, kdor je bil deportiran;
deportirati -am odpeljati v pregnanstvo
Poscsija -e ž  [fr. dčpossession  iz lat.
Possidere  posedovati] 1. odvzem lastnine,
,1  ’ Zf = on s  Posesti ali prestola
deSn ^ m  liz fr -l gl- depo

nm v’ a m  [ |at - depositum  iz deponere
loziti; položiti, shraniti] 1. polog,
"ranitev vrednostnih papirjev, listin,
fagocenosti ipd. pri zasebnikih ali v
Posebnih zavodih, 2. vloga, listina, dra-
“*«* ipd. v hranjenju; depoziten -tna
(j e  ** s . e  dčc depozita; depozitna banka
dennjv 11 ' 2av °d. ki sprejema v depozit
kri lt3r  'i a . m  tl at - depositarius]  hranilec,
denoTit spr ?i me v  depozit

, tor  -ja m  [lat. depositor]  položnik,
depraS^P’ gl ‘ deponent

“ e  ž  [lat. depravatio ] poslab-
Dr  J zlasti  bolezni; izprevrženost; de-
Se  Vlrati  -am poslabšati (se); izprevreči

dem ;,,.  ' e 2  [lat. depressio  znižanje, iz
Sosnivf , <? , kaditi, znižati] 1. v ekon.
ki sledil- ■ zast °J> laza kapit. cikla,
dejavno t Z * -* e ce l° tna  gospodarska

sledi o-- na  "ajoižji stopnji; depresiji
duševn Zlvitev )> 2. otožnost, pobitost,
nizke,,.? po t rtost  (psihol.), 3. področje
tlak (fi . zra e"ega tlaka; nizek zračni
niže or| 2 ' ’ d -  usad, tj. ozemlje, ki leži
razd a ij mors ke gladine (geogr.), 5. kotna
lastr.) -rt ne t>esn e ga. telesa pod obzorjem
sije (ti ,“ e P re sijski -a -o ki se tiče depre-
dePresiven podr °eje)

ložen _.' v v na  [gh depresija] nerazpo-

d e Priniira?. t0zen ’ duševno potrt
Potret; 1  ' am . [lat. deprimere  tlačiti]
Poenn,’ Ppbiti, duševno potlačiti, vzeti
8Um al > voljo do česa

deprivžcija -e ž [lat. de-, privare  oropati]
oropanje; odvzem; odstavitev (duhov¬
nika)

De profundis /de profun'dis/ lat. »Iz glo¬
bin« (žalosti, obupa ipd.), začetek in
ime 130. psalma v katol. liturgiji
depur(g)acija -e ž  [lat. de-, purgare  čistiti,
iz purus  čist] čiščenje; odvajanje; de-
pur(g)irati -am čistiti; odvajati (med.)
deputacija -e ž  [lat. deputatio  iz deputate
nameniti za kaj] (od)poslanstvo, tj. sku¬
pina oseb, ki jih kdo za kaj izbere ali
za kaj pooblasti, npr. da posredujejo
pri višjih organih

deputat -a m  [lat. deputatus]  1 . odposlanec,
član deputacije, pooblaščenec, 2. posla¬
nec, 3. delež, prejemek v naravi poleg
redne plače (premog pri rudarjih, živež
ipd.); deputiiten -tna -o ki se tiče de¬
putata; deputatna zemlja zemlja, ki jo
dobi viničar zase

deputirati -am [gl. deputacija] določiti,
(od)poslati; pooblastiti
dcranžirati -am [fr. deranger  iz ranger
urediti] spraviti v nered, zmesti; motiti;
vznemirjati, nadlegovati koga
deranžmd -ja m  [fr. derangement ] nered;

motnja; motenje, nadlegovanje
deratizacija -e ž [de- + fr. rat  podgana]
(kemično) uničevanje podgan; derati-
zlrati -am uničevati, uničiti podgane
derbi -ja m [angl. derby\  1 . sloveče dirke
triletnih konj (prirejajo jih vsako leto
v Epsomu blizu Londona; uvedel jih je
grof Derby 1. 1780), 2. podobna dirka
Si pomembna tekma sploh, zlasti med
krajevnima ali vodilnima tekmecema
de regula /de re'gula/ lat. redno; zaradi reda
derelikt -a m  [lat. derelictus  iz derelinquere
zapustiti, zavreči kaj] zavržen predmet
ali stvar brez lastnika
derik -a m  [angl. derrick,  po londonskem
krvniku Derricku okrog 1. 1600; prvotno
mišljene njegove vislice] vrsta žerjavov
za težje tovore

derivacija -e ž  [lat. derivatio iz derivare
odvajati, izvajati, iz rivus  potok] 1. iz-
peljava(nje), izvajanje besed (slovn.),

2. odklon izstrelka (zaradi vrtenja),

3. odklon od prave smeri sploh; deri-
vacijski -a -o sloneč na derivaciji, 1. iz-
voden, odvoden, 2. odklonski

derivat

138

deskripcija

derivat -a m  [lat. derivatum , gl. derivacija]
1. kar je izpeljano (snov, proizvod) iz
česa osnovnega, 2. v kem. spojina,
izvirajoča iz drugih spojin (alkoholovi
~i)

derivativ -a m, mn. nav.  derivativa -iv v
[nlat. derivativum]  izpeljanka, izvedenka,
tj. beseda, izpeljana iz druge besede
(lingv.)

derivirati -am [lat. derivate\  1. izpeljati,
izvesti, izvajati kaj iz česa, 2. izvirati,
izhajati od...

derizija -e i [lat. derisio  iz ridere  smejati se]
zasmeh(ovanje)

-derm -a m,  dermato- [iz gr. derma, der-
matos  koža] v sestavljenkah, npr. endo-
derm, dermatolog

dermatitis -a m  [dermat(o)- + -itis] kožno
vnetje (med.)

dermatol -a m  [iz gr. derma  koža, tovarn.

ime] zdravilo za zdravljenje ran
dermatolog -a m  [dermato- + -log] zdrav¬
nik, specialist za kožne bolezni; der¬
matologija -e i nauk o kožnih boleznih;
dermatološki -a -o ki se tiče dermatologa
ali dermatologije

dermatdm -a m  [dermat(o)- + -om] kožna
bula (med.)

derraatopldstika -e i [dermato- + plastika]
v kirurgiji: umetno, plastično obnavlja¬
nje kože (s presajanjem)
dermatoza -e ž  [dermat(o)- + -oza] v med.

kožna bolezen, npr. ekcem
dernier eri /dernje' kri'/ fr. »zadnji klic«,
tj. nekaj najnovejšega, zlasti v modi
derogacija -e ž  [lat. derogatio  razveljavitev]
1. (delna) odprava, preklic, 2. v pr.
odprava, razveljavitev (zakona ipd.) z
novim zakonom, ki vsebuje drugačne
določbe, a ne omenja izrecno prejšnjega
zakona; gl. abrogacija
derogativen -vna -o [gl. derogacija] delno
odpravljajoč (zakon ipd.); razveljavitven
derogirati -am [gl. derogacija] preklicati;

odpraviti, razveljaviti; prikrajšati
deroute /derut'/ fr. divji beg (poražene
vojske); poraz; fig.  zmeda, preplah
deruten -tna -o [gl. deroute] zmeden; opu-
stošen, razpal, razdrt (cesta v ~nem
stanju), na robu propada
derviš -a m [=  perz. berač] muslimanski
beraški menih; obstoji več vrst

desant -a m  [fr. descente  spuščanje; izkr¬
canje, iz lat. descendere  spuščati se]

1. vpad, izkrcanje vojaških sil na so¬
vražno ozemlje (z ladjami ali letali)*

2. vojaški oddelek, izkrcan na sovražno
ozemlje; letalski, zračni desant vpad na
sovražno ozemlje s padalci

desastre [/dezas'tro/ fr. iz lat. dis-,  g r ;
aster  zvezda, ker so nesrečo svoje dni
spravljali v zvezo s položajem zvezd]
nesreča, polom

descendenca -e ž  [iz lat. descendere  spuščati
se; dol iti] 1. v naravosl. izhajanje višjih
vrst iz nižjih, 2. sorodstvo v navzdolnji
vrsti, tj. po potomcih, 3. potomstvo,
prim. ascendenca; descendenčen -čna -°
ki se tiče descendence; descendenčna
teorija v naravosl. nauk o izvoru in raz¬
voju živih bitij, ki uči, da vsa živa bitja
izvirajo iz skupnih, manj razvitih pred¬
nikov (začetki tega nauka pri stg [ ’
filozofih, zlasti pri Anaksimandru >°
Empedoklu, v novejšem času so ga raz¬
vijali Lamarck, Darvvin in Haeckell
prim. lamarkizem, darvinizem)
descendent -čnta m  [iz lat. descendens) P 0 '
tomec; sorodnik v navzdolnji vrsti
desen -a m  [iz fr.] gl. dessin
desenzibilizlrati -am [de-, prim. senzibilen)
1. v fot. zmanjšati (npr. filmu) občutij]'
vost za svetlobo, 2. napraviti neobčutlji'
vo (med.) .

desert -a m  [fr. dessert]  posladek, poslasteK
po obedu: sadje, močnate jedi...
deshabille -ja m  [/dezabije'/ fr. iz deshabiU et
sleči] domača (spalna) obleka
desideratum -a m, mn.  desiderata
[/dezidera'tum/ lat. iz desiderare
kaj zaželenega ali zaželena stvar, oP r ‘
knjiga za izpopolnitev knjižnice
dcsignacija -e ž [lat. designatio  iz d?>
signum  znamenje] 1. označitev; dole'
čitev, 2. imenovanje, npr. za kako fuo»'
cijo, 3. ime, naslov; designlrati -am ozn 3 '
čiti, določiti; imenovati za kaj
desjatlna -e i [rus.] ruska površinska mer 3
(1,0925 ha) ..

deskribirati -am [lat. de-, scribere  pisn™
opisati kaj

deskripcija -e ž [lat. descriptio  iz d*’
scribere  pisati] opis; opisovanje

-at s
želsW

deskriptiven

139

detaširati

deskriptiven -vna -o [nlat. descriptivus ]
desmitfc 11 ( ~ a  geometrija); opisujoč kaj
s  -a m  [gr. desmos  vez, + -itis]

desmni JC  - ezi  ( me< i-)

v )a  ' e 2  fe r - desmos vez,  + -logijaj
desni -t nau * c  ° vezeh (kitah, sklepih itd.)
2a  'v® 't na  -o [lat. desolatus]  opustošen;
mf, U \ v J obupen, brezupen (~e raz-
despžkt 231051611

zani v 3  - m  i' at - despectus  iz despicere
Ce  ceva, .i]Prezir(anje), zaničevanje; pod-
7 oJ:x Vanje > despektirati -am prezirati,
desno.^P 311 ’ uaspr. respektirati
SDpr  CIJa  ’ e  ^ [lat. desperatio  iz de-,
desperddn Upali]  °bup, brezup
p an  0  " a m  [stšpan. desperado ] »obu-
Veir. J-’  nev aren, na vse pripravljen člo-

Cr^^jnik

Pen k  ' lna  "° Bat* desperatus ] obu-
ratnost • Z - Upen;  brezizhoden; despe-
* z hodnost Z  ° bupnost ’ brezupnost; brez-

1. sa ' a  Jgr. despotes  gospod, vladar]
desnnt° , ec > neomejen vladar v starih
zafeu’ 2 ‘ od 3 ‘ stoL  n- š. naslov bi-
Srbfj P 111  cesarjev, 3. v Bizancu in
Srbiji pozne J’ e  visok plemiški naslov (v
darjevt a ^ Sovslcl  bitki tudi naslov vla-
desnntsl - - *‘ s '  nasilnež, trinog, zatiralec;

n Sani ovoli e n a  ‘° P Se U& dcspota;  /<?•
d es Pot]j a  e *’ r ? as ' len > trlnoškl
satnodrštf fr ' des P° ,ie  12  gr-1 i- oblika
starec V, 3 , v  sužnjevskih monarhijah

2. delni Vz ioda  (Babilon, Egipt itd.),
despot^ 3 S tako  vladavino

sani Q jPt' zma m  t fr - despolisme  iz gr.]
°blast p lV °’ v neomejena, samovoljna
vina- 8a . človeka, 2. nasilna vlada¬
nj,, .» r, lr moštvo
vzo ref .P udese'/fr. iz ital. disegno]  risba;
de$ti|.-3 osnutek

kap,i 13 - e | [tat. destillatio  iz de-, stillare
tj. vpar ni,- ' Prekap(anje), prehlap(enje),
nje Dar r 0 te b°čin in ponovno zgošča-
kočin e  ' Poslo Pek, s katerim čistijo te-
lo Pin i’ nri spremin Jajo koncentracijo raz-
. c ‘ji sl™, - destilacijski -a -o na destila-
destiipt - a neC  proces)
kap( n v m  [tat- destillatus]  prekap, pre-
ljen a sn 3, pre blap, tj. z destilacijo dob-
naft e  ov > npr. petrolej pri destilaciji

destilater -ja m  [gl. destilacija] kdor opravlja
destilacijo

dcstilator -ja m  [gl. destilacija] prekaplje-
valec, priprava za destiliranje
destilirati -am [gl. destilacija] prekapati,
prehlapiti, preparjati kaj; prečistiti
destimulativen -vna -o [de- + stimulativen]
nespodbuden, ubijajoč voljo do česa
destimulirati -am [de- + stimulirati] ne
spodbujati, ubijati voljo do česa
destinacija -e ž  [lat. destinatio]  1. določi¬
tev; namenek; usoda, 2. naslov; na¬
membni kraj

destinatdr -ja m  [fr. destinataire]  naslovlje¬
nec, prejemnik (pošiljke)
destinirati -am [iz lat. destinare]  določiti,
nameniti; nasloviti

destitucija -e z [lat. destitutio]  odstavitev,
odpustitev iz službe; destituirati -am od¬
staviti, odpustiti iz službe
destroyer -ja m  [/distro'ia/ angl. iz destroy
rušiti] torpedni rušilec, vrsta vojnih
ladij

destrukcija -e i [lat. destructio  iz destruere
rušiti] razdiranje, uničevanje, pustoše¬
nje; destrukcijski -a -o ki se tiče destruk¬
cije

destruktiven -vna -o [nlat. destructivus]
razdiralen, uničevalen, razbijaški, naspr.
konstruktiven; destruktivnost -i ž  razdi¬
ralnost, uničevalnost

dcstruktor -ja m  [nlat. destructor ] kdor raz¬
dira ali podira

dešifrirati -am [fr. dechiffrer  iz chiffre  šte¬
vilka; tajnopis] 1. razrešiti šifrirano pi¬
savo, 2. razrešiti, razbrati kaj (~ hiero¬
glife), 3. fig.  razvozlati kaj
detajl -a m  [fr. detail  iz de-, tailler  rezati]
nadrobnost, podrobnost; posameznost;
posamezni (sestavni) del, npr. stroja;
detajlen -lna -o nadroben, podroben,
posamezen; delen; detajlna trgovina tr¬
govina na drobno

detajlirati -am [fr. dJlaitler ] natanko, na¬
drobno razložiti; navesti ali izdelati v
posameznostih; na drobno prodajati
detajlist -a m  [gl. detajl] trgovec na drobno,
naspr. grosist

detaširati -am [fr. detacher]  1. odtrgati;
odvezati; oddeliti, npr. del vojske ali
ladjevja, da opravi kako nalogo, 2. oči¬
stiti, odstraniti madeže, 3. rezati kupone

dctašma

140

devalvacij*

detašma -ja m  [fr. detachement]  vojašld
oddelek ipd., poslan s posebno nalogo
dc te fabula narratur /de te fa'bula nara'tur/
lat. zgodba pripoveduje o tebi (= o tebi
se govori)

detektiv -a m  [angl. detective policeman
iz detect  odkriti] policijski (drž. ali za¬
sebni) agent ali uradnik v civilni obleki
detektivka -e i [gl. detektiv] vrsta manj¬
vrednih leposlovnih del (romanov, po¬
vesti ipd.), ki opisujejo napete krimi¬
nalne zgodbe

detektor -ja m  [angl. deteetor  iz detect
odkriti] v tehn. 1. usmernik, ki spreminja
neslišne visokofrekvenčne valove v niz¬
kofrekvenčne, 2. vrsta aparatov za odkri¬
vanje česa (bojnih strupov v zraku,
sovražnih podmornic ipd.), 3. vrsta pre¬
prostih radijskih sprejemnikov
detencija -e i [lat. detentio]  1. pridrževanje;
zapor (zastarelo), 2. v pr. hranitev (~ pa¬
pirjev)

detergent -enta m  [lat. detergens  čistilen]
sintetičen pralni pripomoček, ki se upo¬
rablja namesto mila

deteriordcija -e ž  [fr. deterioration  iz lat.

deterior  slabši] (po)slabšanje česa
deterioren -rna-o [lat. deterior]  slabši; manj
vreden

determinacija -e ž  [lat. determinatio  iz de-
terminare  določiti] 1. določanje, dolo¬
čitev česa vnaprej, 2. podrobno dolo¬
čanje ali opredeljevanje splošnega pojma
(log.), 3. nauk, ki pravi, da razvoj orga¬
nizmov določajo posebne lastnosti, skrite
v kličnih stanicah (biol.); determina-
cijski -a -o ki se tiče determinacije
determinanta -e i [lat. determinare  določiti]
1. osnovni dejavnik, določajoč smer in
cilj (lil.), 2. določilno število, po dolo¬
čenih pravilih urejena števila za reše¬
vanje enačb (mat.); determinanten -tna -o
ki se tiče determinante; določajoč
detenninativen -vna -o [fr, determinatif  iz
lat.] določilen, ki se lahko določi vna¬
prej; določajoč kaj

determiniran -a -o [lat. determinatus ] vna¬
prej določen, npr. usoda; povzročen;
odločen; determinirati -am vnaprej kaj
določiti; odločiti; razsoditi
determinist -a tn  [fr. d&terministe}  privrže¬
nec determinizma; determinizem -zma m

v fil. nauk o determiniranosti, o objek'
tivni zakonitosti in vzročnosti naravnih;
družbenih in duhovnih pojavov, zlasti
nauk o determiniranosti človeške volj 6
in dejanj, ki pravi, da človeška volj*
ni svobodna; naspr. indeterminizem
detestacija -e ž [lat. detestatio ] preklinjanje!
mržnja; gnus, stud; detestirati -am pr 6-
klinjati; sovražiti, zaničevati
detonacija -e ž  [fr. d&tonation  iz detotid
pokati] močan pok, tresk pri eksplozij 1
(v kem. pomenu hitra eksplozija bri¬
zantnih razstreliv); detonirati -am mo£n°
počiti, z močnim pokom eksplodirati
detonator -ja m  [fr. detonateur]  vžigalka.
vžigalnik (npr. pri minah), ki spr° zl
eksplozijo razstreliva
detrakeija -e ž  [lat. detraetio ] 1. odtegn 1 '
tev, zmanjšanje; odvzem, 2. obreko¬
vanje, 3. sprostitev mišičnih vlaken .
detronizdcija -e ž  [lat. de-, thronus  prestoli
odstranitev s prestola; fig.  odstavitev*
detronizirati -am pahniti, pregnati s P 16-
stola; fig.  odstaviti

detto [/de'to/ delež, od ital. dire  recu
1. rečeno, (pravkar) imenovano, 2. ena¬
ko, prav tako

deus ex machina /de'us eks ma'hina/ 1*'
»bog iz stroja«, rek iz antične dram 6 ’
kjer so s posebnimi napravami postaj
ljali na oder bogove, da so razpleta*
nerešljive situacije;//?, nepričakovan ti*
neverjeten) poseg kake osebe ali sll ”j
ki povzroči preobrat ali nepričakova®
razplet; nepričakovana pomoč ali P°
sredovanje ,

deus sive natura /de'us si've natu'ra/
»bog ali narava«, tj. bog je narava, iz f6
B. Spinoze (1632—1677)
devadasi tteskl. ž  [skt. deva  bog, dasij*
žabnica] služabnica v indijskih svetišč*"
fig.  hotnica

devalutacija -e i [de-, prim. valuta] v.
dec vrednosti kake valute na bor
(ekon.) . m

devalvacija -e i [lat. de-, valere  velJ"^

v ekon. znižanje tečajne vrednosti

narja glede na vrednost zlata in
valut (vrsta denarne reforme, ki jo i:
država npr. zaradi inflacije); deva

tujjh

j

rati -am izvesti devalvacijo, znižati vf 60
nost denarja

141

dezinsekcija

devanagari -ja in neskl. m  [skt. devanagari]
»božanska pisava«, sanskrtska pisava,
v kateri pišejo mnogi indijski jeziki
devapordcija -e ž [lat. de-, vapor  hlap]
v  fiz. vtekočinjenje, spreminjanje iz pli-
nastega v tekoče stanje
devastdcija -e ž  [nlat. devastatio  iz lat.
vastus  pust] (o)pustošenje, razdejanje;
devastirati -am (o)pustošiti, razdejati
(~ mesto)

deverbativ -a m  [de-, prim. verbum] iz
Slagola izpeljan samost, ali pridevnik;
deverbativen -vna -o iz glagola izpeljan,
glagolski

deviacija -e i  [nlat. deviatio  iz lat. de-, via
P ot l 1 . odklon od prave ali normalne
P°ti ali smeri (pri ladjah, izstrelkih itd.)
12  naključnih vzrokov, 2. odklon magnet-

niče (fiz.)

nevinkulirati -am [de- + vinkulirati] od-
Praviti vinkulacijo (~ hranilno knjižico)
^'rgindcija -e ž [lat. de-, virgo, virginis
devica] vzetje devištva (= defloracija)
clnJ ISu  / de  lat. očitno, vpričo
, a  -e z  [fr. devise  iz lat. dividere  deliti]
• geslo na grbu ali zastavi, 2. (iz)rek,
z ‘vijenjsko pravilo, npr. »spoznavaj sam
ebe«, 3. nienica ali ček v medn. denar-
j “P?. Prometu (trg.)

°eija -e ž  [lat. devolio  žrtvovanje, vda-
“° st J Pobožnost; vdanost; pobožno, po-
r??° .spoštovanje; fig.  hlapčevstvo, pe-
‘otizmštvo

vocioriaiij e  -ij ž mn ,  [j z  ] a t. devotio  žrtvo-
, vda nost] nabožni predmeti za
dtol. liturgijo ali sploh vernike (križi,
d  Podobe itd.)

^i a  -e ž  [nlat. devolutio  iz lat. de-
iJ v f. re  Prevaliti] i. prenos pravice ali
a ® tja na . dru g° osebo (pr.), 2. v biol.
vir?,? eraci j a > nas P r - evolucija; devol-
sesti a am  !• Prenesti (pravico ali po-
devon ’ 2 de S en erirati
shi ' a da von -a m  [po grofiji Devon-
An gbji, kjer so to najprej pre-
nla« 3  • v 8e °k zgodovini Zemlje: četrta
devon. 1 ln dot:,a  paleozoika
Doh -' tna  '° [lat. devotus  bogu vdan]
klcf; 0Z i n ’ Pobožnjaški; (bogu) vdan;
vd 7 n P azen , Petolizniški; devotnost -i i
5 t ,, r n °, s,;  (bogu); pobožnost; pobožnja-
lv °i klečeplaznost

devteragonist -a m  [gr. deuteros  drugi,
agonistes  borec] drugi (za protagoni¬
stom) igralec v stgr. gledališču; vpeljal
ga je Ajshil

devterij -a m  [nlat. deuterium iz  gr. deuteros
drugi] težki izotop kem. prvine vodika
(»težki vodik«)

devterogamija -e ž  [gr. deuteros  drugi,
+ -gamija] druga možitev ali ženitev,
gl. digamija

devteron -a m  [gr. deuteros  drugi] jedro
devterijevega atoma, sestavljeno iz pro¬
tona in nevtrona (fiz.)

Devteronomij -a m  [gr. deuteros  drugi,
nomos  zakon] peta, zadnja knjiga pen-
tatevha

dez- [iz fr. des-,  lat. dis-]  predpona v zlo¬
ženkah, npr. dezinfekcija, gl. dis-
dezaktivirati -am [dez- + aktivirati] na¬
praviti nedejavnega (nedejavno), one¬
sposobiti za kaj

dezavue -ja m  [fr. desaveu}  1. tajenje, tajitev;
preklic, 2. izjava vlade, da se ne strinja
z dejavnostjo svojega predstavnika (če
ta npr. ne ravna po njenih navodilih);
dezavuirati -am tajiti, ne priznati kaj;
izneveriti se, prezreti, zatajiti, na cedilu
pustiti, na laž postaviti koga; preklicati
koga

dezerter -ja m  [fr. deserteur]  vojaški ubež¬
nik, kdor uteče iz svoje enote; fig.  kdor
se ogne kaki dolžnosti; prebežnik, uskok;
dezertirati -am ubežati, pobegniti (od
vojakov); izogniti se dolžnosti; prebe-
žati

deziderat -a m  [iz lat.] gl. desideratum
dezinfekcija -e ž [dez- + infekcija] raz-
kuže(va)nje, razkužitev, tj. uničenje klic
kužnih bolezni ali prenašalcev okuženja;
dezinfekcijski -a -o razkuževalen, ki se
tiče dezinfekcije

dezinfektor -ja m  [gl. dezinfekcija] 1. raz-
kuževalec (oseba), 2. razkuževalnik,
priprava za razkuževanje
dezinficirati -am [dez- + inficirati] raz¬
kužiti, opraviti dezinfekcijo
dezinformacija -e ž  [dez- + informacija]
napačno obveščanje, dajanje namerno
napačnih podatkov ali poročil
dezinsekcija -e i [dez- + -insekcija iz lat.
insectum  mrčesj uničevanje mrčesa: uši,
stenic, muh...

dezinsektor

142

diafanoskop

dezinsektor -ja m  [gl. dezinsekcija] 1. kdor
opravlja dezinsekcijo, 2. priprava za to
delo

dezintegracija -e ž  [dez- + integracija]

1. drobljenje, rušenje ali razpadanje,

2. razpadanje kamnin zaradi učinkov
vode, vetra ipd. (geol.), 3. poškodba
(med.); dezintegracija atomov razbija¬
nje atomov (fiz.)

dezintegrator -ja m  [gl. dezintegracija] vrsta
priprav za drobljenje (npr. drobilnik
za les), mletje ipd.; drobilec, luščilec
dezinteresiran -a -o [fr. se desinteresser  ne
zanimati se] ne zanimajoč se, ne meneč
se za kaj, neprizadet; nesebičen; dezin-
teresirati -am se 1. ne zanimati se, ne
meniti se za kaj, 2. nesebično, nepriza¬
deto ravnati; dczinteresma -ja m 1. ne¬
zanimanje za kaj, 2. neprizadetost, nese¬
bično ravnanje

dezmolaza -e i  [iz gr.] vrsta encimov, ki
omogočajo oksidacijske in redukcijske
presnove v organizmu (biol.)
dezodor(iz)acija -e z [dez- + -odor(iz)acija
iz lat. odor, odoris  vonj] razdišavljenje,
odstranitev neprijetnega vonja ali smradu
s kem. ali drugimi pripomočki; dezo-
dor(iz)irati -am razdišaviti, odstraniti
neprijeten vonj ali smrad
dezoksidacija -e ž  [dez- + oksidacija]
v kem. popoln ali delen odvzem kisika
iz kem. spojine (= redukcija); dezoksi-
dirati -am odvzeti kisik iz kem. spojine
dezorganizacija -e ž  [dez- + organizacija]
rušenje, spodkopavanje (reda, discipline,
organizacije...); vnašanje nereda, zme¬
de; nered, zmeda; razpad, razkroj
dezorganizator -ja m  [gl. dezorganizacija]
kdor kaj dezorganizira; dezorganizirati
-am spraviti v nered, napraviti zmedo,
razkrojiti kaj

dezorientacija -e i [dez- + orientacija]
izguba orientacije, nezmožnost najti
pravo smer, znajti se v prostoru, času,
idejah ipd .;fig.  zmedenost; nepoučenost
dezorientiran -a -o [gl. dezorientacija] brez
orientacije, izgubljen, zmeden; nepo¬
učen; dezorientirati -am zmesti; dez-
orientirati -am se izgubiti orientacijo,
zmesti se

dežurati -am [fr. etre de jour  službo imeti]
opravljati dežurno službo

dežuren -rna -o [gl. dežurati] službujoč ('~' 1
zdravnik); na vrsti za dežurno službo;
dežurni -ega m  kdor opravlja dežurno
službo ali je na vrsti za to službo (v do¬
ločenem času, npr. ponoči, ko so drug>
uslužbenci prosti); dežurstvo -a s oprav¬
ljanje dežurne službe
D. G. lat. kratica: Dei gratia
dg kratica: decigram
di- [gr. di-  iz dis  dvakrat, prim. lat. bi-\
pripona, v zloženkah: dva-, dvo-, dvo¬
jen, npr. diftong
di- [iz gr. dia  po, skozi] gl. dia-
dia-, pred samogl. di- [iz gr. dia  s, z, P°’
skozi] v zloženkah: pre-, raz-, za-,
čez, skoz itd., npr. diagonala
diabaz -a m  [fr. diabase  iz gr.] črna ali
temno zelena kamnina vulkanskega i z '
vora; zlasti za gradnjo cest
diabetes -a m  [nlat. diabetes  iz gr. diabainf
iti skozi, namreč sladkor skozi ledvici
vrsta bolezni, za katere je značilno čez¬
merno izločanje in nenormalna sestava
seča; med njimi je najbolj znana slad¬
korna bolezen ali cukrovka (nlat. diabi'
tes mellitus)',  diabetičen -čna -o ki sC
tiče teh bolezni, zlasti sladkorne bole 2 '
ni; bolan za tako boleznijo; diabetik -a
m  kdor ima to bolezen
diaboličen -čna -o [nlat. diabolicus]  vražji,
peklenski, satanski

diabolo -a m  [fr. diabolo,  po* ital. >?
gr.] vrsta igre in igrače, izvira iz K 1 "
tajske

diadčm -a m  [gr. diadema  iz diadeiit  priv 6 '
zati] 1. načelek, dragocen polkrožni ve¬
nec za čelo ali lase (pri odličnikih v sta¬
rem veku), 2. temu podobna kraljevska
krona, 3. vrsta ženskega lepotičja
diadoh -a m, nav. v mn.  diadohi -ov [gf'
diadochos  naslednik] vojskovodje AJ*j
ksandra Velikega, ki so se po njegojj.
smrti med seboj vojskovali in si razde« 11
njegov imperij

diafan -a -o [gr. diaphanes  iz dia-, phaii' e ‘'
svetiti se) presojen, prozoren; diafan« 8
-i ž  presojnost, prozornost ,

diafanoskop -a m  [diafan(o) -f- -sknPl

1. elektr. priprava za notranje osvetlje¬
vanje organov in telesnih votlin (meddj

2. priprava za preskušanje ječmena 1
pšenice

diafilm

143

dialektolog

diafilm -a m  [dia- + filmi prikazovanje
kake (na film posnete) snovi v zapored-
nih, povezanih slikah
diafragma -e ž [gr. diaphragota  iz uia -,
phrassein  ograditi] 1. prečnica, vmesna
stena ali opna, ki kaj loči ali razmejuje
(fiz., kem.), 2. prepona, npr. trebušna
(anat.), 3. vrsta kontracepcijskega pe*
sarja

'agnosticirati -am [gr. diagignoskein  spo-
^jtati kaj] postaviti diagnozo, tj. spozna¬
ti in označiti bolezen; diagnostičen -čna -o
spoznaven, razpoznaven; ki se tiče dia¬
gnostike ali diagnoze
gnostik -a m  [iz gr. diagnoslikos]  zdrav-
W Postavlja diagnozo, tj. ugotavlja
olezni; diagnostika -c z  v med. nauk
0  spoznavanju, ugotavljanju bolezni;
sP^nost, izvedenost v tem
gnoza -e ž [gr. diagnosis  iz dia-, gnosis
Poznanje] spoznava in označitev bo-
lezni (med.)

-a m [diagonal(en), po njenem
viaezu] dlakava volnena tkanina z izra-
dfcJL!?).^Prostim vzorcem

, ' e  ž [lat. diagonalis  prekoten,

gr-1 prekotnica, tj. daljica, ki veže dve
nasprotni si oglišči (geom.); diagonalen
'na-o ki se tiče diagonale (in diagonala);

diasrS ° ten ’ P r °tikoten, prečen

g am - a m  [g,, diagramma  naris] naris,
j. c rt, ponazoritev s črtežem; prikaz,
t  nazor n°, zlasti grafično, prikazuje
«ne odnose, procese (npr. v statistiki),

. usebojnc odvisnosti dveh ali več ve-

d .. Uc >n itd.

„1?" ; a m  [gr. diakonos  služabnik] 1. strež-
doh i .Prvih kršč. občinah), 2. kdor je
maši) diakonat ’> pomožni duhovnik (pri

m  [nlat. diacomtus  iz gr.] v ka-
diakrifix Urg ; re d pred mašništvom
krin •  "° [gr. diakritikos  iz dia-

Pozn W  izločevati] razločevalen, raz-
Pja aven > diakritična znamenja zname-
gla P a  ^kah, s katerimi zaznamujemo
diakfeJi ne  Pfitcnke, npr. strešica
na ,V ka .;e ž  [gr. di-, akouein  slišati]
dialekt ° 5 ' r i en i u  zvoka
Parer" a  dialektos  govor] krajevno

rečen (Un 8 v -)i dialekten -tna -o na-

dialektičen -čna -o [gr. dialektikos  iz dia-
legesthai  razpravljati] 1. v lingv. narečen,

2. v fil. na dialektiki sloneč, v skladu
z dialektiko (naspr. metafizičen); dia¬
lektična metoda 1. v fil. metoda znan¬
stvenega spoznanja, ki gleda na vse
pojave s stališča gibanja in razvoja (»raz¬
voja«, kot pravi Lenin, »ki v nekem
smislu ponavlja že prehojene stopnje,
a jih ponavlja drugače, na višji osnovi
[.negacija negacije’]... ki ne poteka
premočrtno, ampak tako rekoč po spi¬
rali... v skokih, s katastrofami, revolu¬
cijami, s prekinitvijo postopnosti, pre¬
skokih iz količine v kakovost...«, raz¬
voja, ki »nastaja iz protislovja, iz kon¬
flikta med različnimi silami in tenden¬
cami ...«in kaže »medsebojno odvisnost
in najtesnejšo, neločljivo povezanost
vseh  strani vsakega pojava... poveza¬
nost, ki podaja enoten, zakonit svetovni
proces gibanja...«), 2. dialektika; dia¬
lektični materializem filozofija marksi¬
zma, svetovni nazor in teoretična osnova
znanstvenega socializma (fil.)
dialektik -a m  [iz gr. dialektikos]  1. prvotno:
kdor spretno razpravlja o čem, 2. pri¬
vrženec dialektične filozofije; fig.  kdor
spretno uporablja dialektiko; oster
mislec ali govornik; dialektika -e ž  [gr.
dialektike sc. techne  govorniška spret¬
nost] 1 . pri starih Grkih prvotno govor¬
niška spretnost, pozneje spretnost v od¬
krivanju, ugotavljanju resnice z razkri¬
vanjem protislovij v nasprotnikovih tr¬
ditvah in razvozlavanjem teh protislovij
(za utemeljitelja dialektike šteje Aristotel
elejca Zenona), 2 . po marksistični teoriji
»najbolj vsestranski, vsebinsko najbo¬
gatejši in najgloblji nauk o razvoju« in
razvojnih zakonih narave, človeške
družbe in mišljenja (osnovne poteze
moderne dialektike je — v idealistični
obliki — prvi formuliral nem. filozof
Hegel, naprej sta dialektiko razvila Marc
in Engels, ki sta jo povezala z materia¬
lizmom)

dialektografija -e i [dialekt(o) + -grafija]
zapisovanje) narečij kakega jezika
dialektolog -a m  [dialekt(o) + -log] kdor
se ukvarja z dialektologijo; dialektolo¬
gija -e i nauk o narečjih (lingv.)

dializa

144

dictum factuffl

dializa -e i  [gr. dialysis  razkroj, iz dialyein
razstavljati] 1. v poet. razloka, gl. diere-
za, 2. v kem. izdvajanje koloidov od kri-
staloidov v raztopini (z difuzijo skozi
opno)

dialog -a m  [gr. dialogos  iz dialegesthai
pogovarjati se, razpravljati] 1. pogovor
med dvema ali več osebami, 2. »dvo¬
govor«, tak pogovor v leposl. delu,
naspr. monolog, 3. leposlovno ali znan¬
stveno delo v tej obliki, npr. Platonovi
dialogi

dialogizem -zma m  [gr. dialogismos  pre¬
mislek] pogovor s samim seboj, navi¬
dezen dialog (leposlovna figura)
diamagneten -tna -o [dia- + magneten] ki
se v vnanjem magnetnem polju slabo
omagneti (~a snov); diamagnetizem
-zma m v fiz. nauk o lastnostih diamag-
netnih snovi (diamagnetikov)
diamant -a m  [fr. diamant  iz gr.] 1. gl.
demant, 2. stopnja prav majhnih tiskar¬
skih črk (med perlom in briljantom)
diamat -a m  okrajšano: dialektični materi¬
alizem

diameter -tra m  [gr. diametros  iz dia-,
metrein  meriti] premer, črta, ki deli
krog v dva enaka dela (geom.); diame¬
tralen -lna -o ki se tiče premera; fig.
različen, popolnoma nasproten (~o na¬
sproten)

dianoetičen -čna -o [gr. dianoetikos  razu¬
men, preudaren] razumen; razumski;
dianoetične kreposti pri Aristotelu: ra¬
zumske kreposti — npr. modrost — v
nasprotju z etičnimi, nravnimi krepostmi,
npr. pravičnostjo

diaobjektiv -a m  [dia- + objektiv] objektiv
za projiciranje diapozitivov
diapazon -a m  [gr. dia pason  ( chordon ) čez
vse (strune), tj. glasove] v glas. 1. obseg
glasov od najnižje do najvišje stopnje;
fig.  obseg; območje (dejavnosti, zna¬
nja...); obzorje, 2. glasbene vilice
diapozitiv -a m  [dia- + lat. positivus  dolo¬
čen] pozitivni fotografski posnetek na
steklu ali filmu, npr. za projiciranje na
platno

diareja -e ž [gr. diarrhoia  iz dia-, rhein  teči]
v med. driska (črevesna obolenja iz
raznih vzrokov)

diarhija -e ž  [gr. di-, arclte  vlada] dvovladje

diarij -a m  [lat. diarium  iz dies  dan] 1. dnev¬
nik, dnevni zapiski, 2. vrsta poslovnih
knjig

diartroza -e r [gr. dia-, arthron  sklep)
gibljiv stik med kostmi, sklep, npr. ko¬
lenski (med.)

dias -a m  [iz gr.] gl. perm
diaskop -a m  [dia- + -skop] projekcijsk 1
aparat za predvajanje diapozitivov
diaskopija -e ž  [dia- + -skopija] rentgensko
presvetljevanje (med.) .

diaspazem -zma m  [gr. diaspasmos  ločite'')
premolk med dvema verzoma (metr.)
diaspor -a m  [iz gr. diaspora  razkropit eV ’
po fiz. lastnostih rudnine, če jo segreva¬
mo] vrsta aluminijeve rudnine ,
diaspora -e ž  [gr. diaspora  razkropitev] W e  .
drugimi narodi raztreseni, razkropljeni
udje kake narodne ali verske skupn° s “
(v prvotnem pomenu Židje po babilo®'
ski sužnosti) ..

diastaza -e i [gr. diastasis  ločitev, razkroji
vrsta fermentov, ki razkrajajo škro D
(kem.)

diastola -e i [gr. diastole  razširjanje] *•
fiziol. raztez, ritmično raztezanje sre 3
in ožilja pri utripanju, prim. sistoli
2. (raz)širjenje, podaljšanje kratke? 3
zloga (metr.) ,

diatermen -mna -o [gr. dia-, therme  toplo 1 ";
prepusten za toploto, prepuščajoč to
plotne žarke; diatermija -e ž  zdravljeni
z električnim gretjem tkiva . „
diateza -e i [gr. diathesis  red, uredite ’
ustroj] nagnjenost, dovzetnost organ 13
ma za kako bolezen (med.)
diatoničen -čna -o [gr. diatonikos  iz
tonos  ton] sestavljen iz celih tonov in P
tonov (glas.); diatonika -e ž  običajna >
novska lestvica iz celih tonov in polton
(gias.) je]

diatriba -e ž  [gr. diatribe  pouk, razlaganj
osoljen polemičen ali sramotilen sp> s
kritika . -]

diavolo -a m  [ital. diavolo  iz lat. iz »
hudič . ((.

dictionnaire de poche /diksjoner' do P w
žepni slovarček jj)

dictum -a m  [/dik'tum/ lat. iz dicere
rek, izrek ^

dictum faetum /dik'tum fak'tum/ lat’
čeno, storjeno

didaktičen

145

diferenciran

didaktičen -£na -o [gr. didaktikos  iz di¬
jaškem  učiti] 1. poučen, 2. ukosloven,
sloneč na načelih didaktike; didaktično
pesništvo poučno pesništvo
didaktik -a m  [iz gr. didaktikos ] ukoslovec,
kdor se ukvarja z didaktiko; didaktika
' e  ž ukoslovje, nauk o poučevanju (del
Pedagogike)

di "ja m [skrajšano DDT iz rf/klor-
“ifenil-rrikloretan] pripomoček za zati¬
lje mrčesa, navadno v obliki belega
.Praška

diecčza -e f [lat. dioecesis  iz gr. dioikesis
lz  dia-, oikos  hiša] 1. upravno področje
v strim. državi (od Dioklecijana naprej;
danes le še v cerkveni upravi), 2. škofija;
diecezanski -a -o škofijski
menards /dai'ha:ds/ angl. »trdoživi«, ime
,. za  desno krilo angl. konservativcev
em  perdidi /di'em per'didi/ lat. »izgubil
sem dan«, besede rim. cesarja Tita, če

dk dan ni storil nič dobrega (po Sueto-
niju)

'em vesper commendat /di'em ves'per
domen'dat/ lat. »večer hvah dan«, tj.
' lva *' dneva pred večerom

i  [gr. diairesis  ločitev, iz diairein
”dlU].l.v poet. razloVfl nremnlt v vrvmi

med dve * Joet ' ra zloka, premolk v verzu
san diči ma st °P ; ' calna > n P r - :  Turban pi-
visi 0 u L r ? so  glavo, damaščanka mu
glasnik, 60 ™ (Aškerc), 2. delitev dvo-
se z dvem^ dva  samoglasnika (označuje
np r . D  Pikama nad drugim samogl.,
. (zdrave,^ v  med. ločenje, oddelitev
‘lies ir ae  /ri- 0 ^ bolnega tkiva)
s °dni ( |. C I es  t re / lat. »Dan jeze«, tj.
naslov f n, j V . katol. liturg. začetek in
j Poje nrf r  y jeveške lat. himne, ki se
d 'eta - e  j} >>cr .m maši«

Prehran^ ^ iaita  način življenja] 1. način
niku, 2 k  , i° Predpiše zdravnik bol-
,<?// Potniška hrana; dieten -tna -o
®'eta - e  ^ r ei ! ‘čna -o ki se tiče diete
iz lat. rf; a j' dieta  zasedanje skupščine,
tek (£i dan] dnevnica, dnevni doda¬

li 1 ’ u ra H v . Parlamenta v raznih drža-
'Pd.) da nikov za službena potovanja
^tiče«

hj - LO‘ • pimii

1- nauk 0  Poe. dietetike; dietetika -e i
nikov ,° Pravilni nrehrani. zlasti hol-

d i-;«n -čna -o [gr. diaitetikos,  prim.
1  ki se tiče dietetike; dietetika -e i
au k o pravilni prehrani, zlasti bol-
v > 2. zdravljenje z dieto

i

Slo-

»Var

tujk

dietičen -čna -o [gl. dieta] ki se tiče diete;

dietik -a m  kdor se drži diete
difamacija -e ž [nlat. diffamatio  iz lat. farna
glas, javno mnenje] sramotitev, obre¬
kovanje, zlasti v tisku
difamija -e i [lat. diffamare  razkričati]
žalitev; obrekovanje

difamirati -am [iz lat. diffamare]  (osramo¬
titi, obrekovati koga
diferenca -e ž [lat. differentia  iz differre
raznesti; razločiti se] 1. razloček, raz¬
lika; različnost v čem; fig.  nesoglasje,
npr. v nazorih, 2. v mat. razlika, rezultat
pri odštevanju; diferenčen -čna -o ki se
tiče diference

diferenciacija -e i [lat. differentia  razlika]
1. razločevanje, razlikovanje, 2. nasta¬
janje razlik, razčlenjevanje enotnega na
razno in različno, 3. razslojevanje (so-
ciol.)

diferencial -a m  [nlat. differentialis  razlo¬
čevalen] 1. odvod, neskončno majhna
razlika med dvema zaporednima vred¬
nostma spremenljivke (mat.), 2. izrav¬
nalno kolesje (skupina zobnikov) pri
avtomobilih; diferencialen -lna -o 1. raz¬
ločevalen, razlikovalen; dopolnilen; ne¬
enak v raznih razmerah, 2. ki se tiče
diferenciala; diferencialna psihologija v
psihologiji veda, ki preučuje duševne
razlike med posamezniki različnega
spola, starosti, poklica ipd.; diferencialna
renta oblika zemljiške rente, izvirajoča
iz razlik t plodnosti posameznih zem¬
ljišč, bližine trga ipd. (ekon.); diferen¬
cialna tarifa različna pristojbina za isto
blago (za večjo oddaljenost, določene
prometne smeri ali vozila ipd.); di¬
ferencialni profit profit, ki ga spravi v
žep špekulant s kupovanjem vrednostnih
papirjev ali blaga za določen rok, če se
v domenjenem roku tečaj vzdigne (trg.);
profit, ki ga spravi v žep podjetnik, če
je lastna cena njegovih proizvodov nižja
kot pri drugih podjetnikih (ekon.); di¬
ferencialni račun del višje matematike,
ki se ukvarja z diferenciali
diferenciran -a -o [iz nlat. differentiare]
ločen, različen; razčlenjen; razvit; di¬
ferencirati -am 1. ločiti, razločevati;
ustvarjati razlike; razčlenjevati, 2. ra¬
čunati diferencial funkcije (mat.); di-

diferenten

146

diktat

ferencirati -am se deliti se, razčlenjevati
se; razpadati na sestavine ali prehajati
k višjim oblikam

diferenten -tna -o [lat. differens ] različen,
drugačen

diferirati -am [iz lat. differre ] ločiti, raz¬
ločevati se; ne soglašati, ne strinjati se
difficile est satiram non scribere /difi'cile
est sati'ram non skri'bere/ lat. »težko je,
ne pisati zbadljivk«, tj. težko se vzdržiš
posmehljivih opazk (rimski pisec Juvenal
v Satirah)

difidenca -e i  [lat. diffidentia  iz dis-, fidere
zaupati] nezaupanje (vase ali v drugega);
sumničenje

diformacija -e ž  [iz lat.] gl. deformacija
difrakcija -e i [lat. dis-, fractio  lomljenje]
uklon, lom svetlobnih ali drugih žarkov
(fiz.)

difterija -e i [fr. diphtherie  iz gr. diphthera
koža, obloga] v med. davica, nalezljiva
in zlasti nekoč nevarna bolezen; največ
pri otrocih

diftong -a m  [gr. di-, phthongos  glas, zvok]
v slovn. dvoglasnik, tj. izreka dveh
samogl. (silabičnega in nesilabičnega)
v enem zlogu, npr. zdaj, pokoj; diftongi-
čen -čna -o dvoglasniški
diftongizacija -e ž  [gl. diftong] zlitje v dvo¬
glasnik

difuzen -zna -o [lat. diffusus, dif-  iz dis-,
fundere  liti] razpršen, razširjen; razvle¬
čen; prenikav; difuzija -e ž 1. širjenje;
razširjenost česa, 2. (pre)obširnost, raz¬
vlečenost v govorjenju ali pisanju, 3. pre-
nikanje, medsebojno mešanje plinov ali
tekočin, 4. razpršitev, širjenje- svetlobe
digama -e i in neskl. m  [gr. digamma  dvojni
gama] ime glasu in črke v najstarejši
grški abecedi

digamija -e i [gr. di-  -f -gamija] druga, po¬
novna ženitev ali možitev (po ločitvi ali
smrti enega zakonca)
digeriruti -am [lat. digerere  razdelili; pre¬
bavljati] v kem. topiti, lužiti iz drog ipd.
kake sestavine (s topilom)
digest -a m  /dai'džest/ angl. izvleček (iz
knjižnih ipd. del); manjša zbirka s ta¬
kimi članki

Digeste -est ž mn.  [lat. digestus  razdeljen,
urejen] ena od zbirk pravnih predpisov
iz rimskega prava (= Pandekte); fig.

digeste -est ž in  digesta -est .v mn  zbirka
kakih spisov sploh

digestija -e ž  [lat. digestio ] 1. prebava, P re '
bavljanje hrane, 2. v kem. raztaplja n J e :
izvlačenje snovi (s topilom); digestijsk'
-a -o ki se tiče digestije; prebaven; ®"
gestijski trakt prebavila
digestiven -vna -o [lat. digestivus ] preb*'
ven; pospešujoč prebavo
digestor -ja m  [gl. digestija] avtoklav
digitalm -a m  [digital(is) + -in] strup ena
kristalasta snov (glukozid) iz semen dig 1 '
talisa

digitalis -a m  [nlat. digitalis  iz lat. digi ,l [.
prst, po obliki cvetov] 1. v bot. rde°
naprstec, petoprstnik, zdravilna rastlin 3 ’
2. zdravilo iz nje za krepitev srca (m e d-'
dignitar -ja m  [nlat. dignitarius  iz lat. dig" 1 '
tas  dostojanstvo] dostojanstvenik, vis°
funkcionar

digniteta -e ž  [lat. dignitas]  dostojanstvo’
vzvišenost ,

digresija -e z [lat. digressio  iz digredi  od
daljiti se] odmik(anje), oddaljitev
glavnega predmeta v pisanju ali govor
dihotomija -e ž  [gr. dicha  dvojen, + '*° t
mija] dvojnost, delitev ali razdeljen 0 ?
na dvoje, npr. organizmov na živali i
rastline ali organov na dva dela; pri” 1-
trihotomija ,

dijudikacija -e ž  [lat. diiudicatio  iz diw’
iudicare  razsoditi] odločba, razsodba
dikasterij -a m  [gr. dikasterion  iz dike P r t
vica] 1. stgr. porotno sodišče, 2. naj vl »
organ oblasti v predvojni Madžarski
dikcija -e ž [lat. dictio  iz dicere  reči] iz®
varjava, izreka (v govoru ali P et J u  '
način izražanja (v govoru ali pisavi)
dikcionar -ja m  [nlat. dictionariunA  0
sednjak, slovar; dikcionarski -a -o s
varski a

dikolon -a m  [gr. di-, kolon  člen, del] P ese  v
ali kitica, sestavljena iz dveh vrst verz 0
(metr.) , .

diktafon -a m  [lat. dictare  narekovati. .
-fon] priprava, ki avtomatično zapi sUJ
in obnavlja govor, vrsta fonografa
diktat -a m  [lat. dictatus  iz dictare  narek
vati] 1. narek; narekovanje, 2. zahte' 1
ukaz, zapoved, 3. vsiljen sklep ali
čitev, 4. vsiljena mednarodna pog°°
(rapalski —)

d 'ktator

147

dimorfen

n: tor  'J® m  [lat. dictator}  1. v starem
mu državnik, ki mu je senat v izrednih
2  k  j jn 'h Primerih dal neomejeno oblast,
k' 0  clor  ima neomejeno oblast in ni ni-
d a r ? Ur  “Zgovoren; fig.  samovoljen vla-
se t ’- nasi ! než , tiran; diktatorski -a -o ki
sil« ' Ce  .diktatorja; fig.  samovoljen, na-
diktat"’ u ^ azov alen

časwri " e 2  i* at - dictatura ] 1. oblast in
j u : . aik tatorja, 2. oblast, ki je ne ome¬
sti 0 noben ' zakoni in se opira nepo-
v , t\ a s ilo; fig.  samovoljna, nasilna
Po M 3 ' ? blast i diktatura proletariata
oblik rXU  in Engelsu prehodna državna
ni0m a  , me< i kapitalizmom in komuniz-
•iat L ko prevzame drž. oblast proleta-
b o-’ r rt bi or S an iziral socialistično druž-
°blik i a - tura  Proletariata je specifična
j 2 gi . a  o r zave, to je država, ki odmira,
drn«i a ’ Prenašajoč svoje funkcije na

diktira« 6116  ° rganc

pj Sm  ,' am  [lat. dictare ] narekovati (~
liti s, ’■  u kaz(°v)ati, zapovedjovjati; vsi-
tmacijf 0J ° vol j°

(dovoif 2 J lat - dilatio]  odlaganje; odlog,
dilatacija 0  . ro k; zavlačevanje
širiti] i' 6 2  P ab  dilatatio  iz dilatare  raz-
razgiri, ’ Urjenje, razširitev česa, zlasti
toplot 6V or 8ana, npr. srca, 2. v fiz.
dilatato,. 113 raz teznost (in raztezek)
širj en j' Ja , m  tgl. dilatacija] priprava za
dilatomif te esn 'h vodov in votlin (med.)
+ . ® r  'tra m  [lat. dilatare  razširiti,
teznosf- 1  '' Priprava za merjenje raz-
iskavj 1  * e * es . zaradi toplote, 2. pri pre¬
raste, llla teriala: priprava za merjenje
dila t6r(ii^ Ja  “krčenja
lagaien 0  -o [nlat. dilatorius]  od¬

vali ’ °dložilen; odložljiv; zavlače-

, e  . .

sta vkal i gr ' dilemma  iz di-, lemma  po-
'zbira te2avn a, navadno neprijetna
81. ait e  ea  dvema možnostma: ali — ali,
dre ga  Zlativa; fig.  zagata; stiska, za-
silogjl 1  v formalni logiki sklep (dvojni
iz dveh mz  alternativo: ali — ali, ki
. trdite,, nas Protnih si postavk izvaja isto
djlen -a r .

'b^tant ”1 ' z  fr.] gl. delen
Zabavaf m  I’ ta k dilettante  iz dilettare
(uitietj ' ljubitelj česa, kdor se s čim
S ‘J°. znanostjo...) ukvarja bolj

v zabavo, površno, brez strokovne
izobrazbe; pejor.  nestrokovnjak, šušmar,
površnež, začetnik; diletantski -a -o ki
se tiče diletanta; nepoklicen, nestrokov-
njaški, šušmarski; diletantstvo -a s  gl.
diletantizem

diletantizem -zma m  [ital. dilettantismo ]
nestrokovnjaštvo, šušmarstvo; neznanje,
nevednost, površnost (v odnosu do
umetnosti ipd.)

diližansa -e i [fr. diligence  urnost; priza¬
devnost; poštni voz] poštni voz, javno
vozilo pred vpeljavo železnice
dilogija -e ž  [gr. dilogia,  di- + -Jogija]
1. dvoumje, 2. starogrška drama v dveh
dejanjih; dilogičen -čna -o dvoumen
diluvialen -lna -o [nlat. diluvialis  iz lat.
diluvium  potop; poplava] ledenodoben,
izvirajoč iz ledene dobe, naplavljen v
ledeni dobi; diluvij -a m v  geol. 1. ledena
doba (= pleistocen), 2. naplavina iz
ledene dobe, tj. prve dobe kvartarja v
zgodovini Zemlje, ko nastopi človek
(prvotno so jih šteli za potopne napla¬
vine)

dim. okr.: diminuendo
dimenzija -e ž  [lat. dimensio  iz dimetiri  iz¬
meriti] razsežnost teles (za določanje
razsežnosti teles so potrebne tri dimen¬
zije: dolžina, širina in višina; po relativ¬
nostni teoriji je četrta dimenzija »čas«);
fig.  mera, izmera

dimenzionalen -lna -o [fr. dimensiotmel]  z
določeno razsežnostjo, razsežnosten
dimenzionirati -am [gl. dimenzija] določiti
dimenzije

dimeter -tra m  [gr. dimetros  iz di-, metron
mera] verz iz dveh enakih stopic, npr.
»Miruj, srce!« (Medved)
dimetil- [di- + metil] v kem. sestavljenkah,
npr. dimetilamin

dimije -ij ž mn.  [shr. iz tur. dimi  iz gr.]
dolge, zelo ohlapne ženske hlače vzhod¬
njaškega kroja

diminuendo f/diminuen'do/ ital. iz di-
minuire  manjšati se] prisl,  v glas. poje-
maje, s pojemajočim glasom (znak >)
diminutiv -a m, mn. nav.  diminutiva -iv s
[nlat. diminutivum]  v slovn. pomanjše-
valnica, tudi: deminutiv
dimorfen -fna -o [gr. di-, morphe  oblika]
dvolik, dvoličen, kažoč se v dveh obli-

dimorfija

148

diortoza

kah; dimorfizem -zma m  dvolikost,
1. v mineral, pojav in lastnost nekaterih
snovi, da kristalizirajo v dveh različnih
oblikah, 2. v naravosl. obstoj ene žival¬
ske ali rastlinske vrste ali njunih orga¬
nov v dveh oblikah (različen ustroj samca
in samice, različne barve istih metuljev
spomladi in poleti ipd.)
dimorfija -e i [iz gr.] gl. dimorfizem
DIN [nem. Deutsche Industrie-Norm ] kra¬
tica za nemške industrijske standarde
(~ format)

dina -e i [fr. dyne  iz gr. dynamis  sila] v fiz.
merska enota za silo (sila, ki da masi
1 g pospešek 1 cm/sek)
dinamičen -čna -o [gr. dynamikos  iz dyna-
mis  sila] v zvezi z energijo ali silo v gi¬
banju; notranje razgiban, v gibanju;
spremenljiv (naspr. statičen); dinamič¬
nost -i i (notranja) razgibanost; živah¬
nost; spremenljivost

dinamika -e ž  [gl. dinamičen] 1. v fiz. nauk
o gibanju teles in silah, ki delujejo nanje
(del mehanike); fig.  gibanje, spreminja¬
nje; razgibanost; spremenljivost, 2. v
glas. stopnjevanje moči tonov
dinamit -a m  [gr. dynamis  sila, + -it] zelo
močno razstrelivo iz nitroglicerina in
drugih sestavin

dinamizem -zma m  [dinam(ičen) + -izem]
1. razgibanost; živahnost; spremenlji¬
vost (= dinamičnost, dinamika), 2. ide¬
alistični fil. nauk, ki pojmuje materijo
kot pojavno obliko sile, 3. primitivno
verovanje, da imajo nekatere osebe ali
stvari nadnaravno silo
dinamo -a m  [angl. dynamo  iz gr. dynamis
sila] stroj za spreminjanje mehanske —
vodne, parne itd. — sile v električno
(fiz.)

dinamometamorfoza -e ž  [gr. dymmis  sila,
+ metamorfoza] preobrazba kamnin
v^zvezi s tektonskimi silami
dinamometer -tra m  [dinamo + -meter]
silomer, priprava za merjenje mehanske
sile (fiz.)

dinar -ja m  [shr. iz ar. dinar  zlatnik, iz gr.
denarion ] 1 . denarna enota in kovanec
v SFRJ, 2. star zlatnik v nekaterih mu¬
slimanskih deželah, 3. denarna enota
v Iraku, 4. perzijska denarna enota in
kovanec

dinarid -a m  [po dalmatinskem pogorju
Dinara, + -id] pripadnik dinarske ru s ®
dinast -a m  [gr. dynastes  iz dynasthai  moc>l
oblastnik, vladar; dinastičen -čna
vladarski; ki se tiče dinastije
dinastija -e ž  [gr. dynasteia ] 1 . vladarska
hiša, 2. doba njenega vladanja -
dine -ja m  [fr. diner  iz lat. dis-, ieiumts  tesej

1. glavni obrok (kosilo ali večerjali

2. slavnostno kosilo, pojedina

Ding an sich /ding an zih/ nem. nespoznatn®
»stvar sama na sebi« v Kantovi filozofij'
(Engels jo razrešuje v »Ding fiir uns« ^
spoznatno »stvar za nas«)
dingo -a m  [nlat. canis dingo]  avstralski dfiO'
pes, podoben volku (ime iz Avstralija
dinornis -a m  [gr. deinos  strašen, on ,,s
ptica] v zool. vrsta izumrlih, noju P°"
dobnih ptic; njena jajca so našli n P r '
na Novi Zelandiji

dinoterij -a m  [gr. deinos  strašen, theriofl
zver] v zool. vrsta velikanskih izum t™
sesalcev iz pliocena, podobni so bili slon
dinozaver -vra m  [gr. deinos  strašen, saiu’ 0
kuščar] v zool. vrsta izumrlih plazile®,
iz triasa, ena največjih kopenskih živa'
dioda -e ž  [di- + -oda iz gr. hodos P ot ‘
elektronka z dvema elektrodama
diofantski -a -o [po gr. matematiku Dio' arl j
tu] fig.  ki se tiče enačb s celoštevilm 111

rešitvami (mat.)

dioksid -a m  [di- + oksid] v kem. dvok iS '
tj. okis, kjer sta vezana na molekulo d v
atoma kisika .

Dioniz -a m  [gr. Dionysos]  v stgr. mit. b°?
vina in nebrzdanega veseljačenja (P
Rimljanih Bakh); dionizijski -a -o k* ,
tiče Dioniza ali njegovega kulta: d>°®\
žičen -čna -o fig.  razposajen, neug® 8 ®’
razbrzdan, razuzdan; strasten; neun®
jen, nemirno gnan (k uživanju, spoz®
nju ipd.; prim. apoliničen) . ^

dioptrija -e i [gr. dioptron  viden skoz',
dia-, optein  gledati] merska enota
lomnost leče (v optiki)
dioptrika -e i [gl. dioptrija] nauk o l ota
ljenju svetlobe (fiz.) k£

diorit -a m  [fr. diorite  iz gr.] vrsta vulkan 5
kamnine v ,

diortoza -e i [gr. diorthosis  iz diorthun  ul*
nati] urejevanje, izboljševanje; urav®
vanje udov (med.)

149

direktorij

Oiosk

ura

j 2  r ‘L.' ov  m dv.  [= Zevsova sinova,
1  v f eus ’  F od - Dios, kouros  sin, deček]
Mit- ljubeča se dvojčka, neloč-

J1Vd  Drnatf»lio — jr-

rw!% neločljiva ]

dipl. g£?JL°M>,

j. diploi

2a  lat. diplomatus ] diplomirani,

z opravljenim izpitom, npr.

zvest Plya,e y a  Kastor in Poluks; fig.
- a ’ neločljiva prijatelja, 2. v astr.
■a (c
■ za

tliplo P (tok hl '' (oso r Ph iae)  '
b runo i a m  i§ r - diploos  dvojen, dokos
diplb ma  1 vrsta  dinozavrov iz jure
list nr' e 2  -^ at ' diploma  iz gr. diploma
jeni n eganjen na  dvoje, iz diploos  dvo-
Ri ni ,,! Votno:  odlok, odredba (v starem
kake r,’ p ? zn eje, 1. listina o podelitvi
čevalo ravice ’ naslova, časti ipd., 2. spri-
v seuči 1;-. 0 P rav Ijenem izpitu (zlasti po
s °blien S  • ^ndijah) ali strokovni uspo-
diDln,Y,° S / tl;  diplomski -a -o ki se tiče

%C3L ( ~° delo)

nekdaj • Z  ^ r ' diplomatk  iz lat.;
Pozna n ^ .. ? P r ' diplomaciji potrebno
javnosti' , n ’ P rim - diploma] 1. de-
države aiploma tskih predstavnikov kake
2. n au (. V  odnosih z drugimi državami,
tj. ( ] e | o  °. teni, 3 . državniška spretnost,
diplom;« 11 s ’ s ! em ’ pravila, metode ipd.
2a Petost-° V;  f‘ g '  u slajenost, previdnost;
nost, 4 ’ pret ehtana spretnost, zvijač-
.oljski -o’ diplomatsko osebje; diploma-
d'Plorna,š t  ° se  dee diplomacije
Pred h; m  tgl- diploma] kdor je
. mira! plomo  ali je (nedavno) diplo-
diplomjt

Se  Poklic™ [fr ' diplomate  iz lat.] kdor
°^ a ščen Cn ° ukvar -) a 2  diplomacijo, po¬
sluj ■ pre dstavnik države, zlasti v
fig.  preb ln ' StrStva 23 zunan je zadeve;
človek- , r . lsan , preračunljiv in oprezen
diploma Pl ° matieen  'd na  "° k ’ se tiče
brisan- Je  diplomatov); fig.  pre¬
iti s e t ’ ie ! r ® raeun lj* v ; diplomatski -a -o
zunaniprfPlomatov (ali diplomacije);
brisan- Po lt *čen; državniški; fig.  pre-
•»atsijj • PMračunljiv; oprezen; diplo-
s kih Dr(v| Unost . necota klji v ost diplomat-
*natski Ravnikov tuje države; diplo-
diPlornat a ’- pus  diplomatski zbor, vsi
d- a kreHit; r sk ! Predstavniki tujih držav,
Pl °rr 4 tika an ' pri ka ki vladi
st arih ij sf - c 2  [ pr - diplomatique ] nauk o
'rtah (pomožna zgod. veda o

tolmačenju starih listin, ugotavljanju
njihovega izvira, pristnosti ipd.)
diplomiran -a -o [gl. diploma] z (opravljeno)
diplomo; diplomirati -am napraviti sklep¬
ni izpit po opravljeni visoki šoli, dobiti
diplomo

dipodija -e i [gr. dipodia  iz di-, pous, podos
noga] v metr. verz iz dveh enakih stopic,
npr. dveh trohejev; dimeter
dipsomanija -e ž  [gr. dipsa  žeja, + -manija]
nepremagljiva, periodična strast k pitju
alkoholnih pijač

dipteros -a m  [gr. dipteros  iz di-, pteron
krilo] starogrško svetišče, obdano z
dvema vrstama stebrov (arhit.)
diptih -a in  diptihon -a m  [gr. diptycha  iz
di-, ptyssein  zložiti] 1 . pri Grkih in
Rimljanih: dvokrilna pisalna tablica,
prevlečena z voskom, 2. zložljiva dvo¬
krilna oltarna podoba
directoire -ra m  /dirsktoar' -ja/ fr. vrsta slo¬
ga in noše v dobi direktorija v Franciji
(vrsta meščanskega klasicizma)
direkcija -e i [lat. directio  iz dirigere  voditi,
ravnati] ravnateljstvo, vrhovna uprava
podjetja, ustanove ipd.; direkcijski -a -o
ravnateljski, ki se tiče direkcije
direkten -tna -o [iz lat. directus  uravnan,
raven] neposreden; fig.  jasen, odkrit
(naspr. indirekten); direktni davki nepo¬
sredni davki, davki na dohodke (v na¬
sprotju s posrednimi davki, npr. davki
v obliki višjih cen blaga); direktni govor
premi, dobesedni govor (slovn.); di¬
rektno kaj povedati odkrito, naravnost,
brez ovinkov povedati; direktnost -i i
neposrednost

direktiva -e ž  [fr. directive  iz lat.] napotilo,
(na)vodilo, smernica za delo, ki ga da
višji organ nižjemu; direktiven -vna -o
ki se tiče direktive

direktor -ja m  [fr. directeur  iz lat. directus
uravnan] 1. ravnatelj, 2. član direktorija
(v Franciji); direktorat -a m  ravnateljstvo
direktor -ja m  [izmaličeno iz nem. Direkt-
ti tiger]  divja, samorodna trta (šmarnica)
in vino iz nje

direktorij -a m  [fr. directoire iz  nlat. di-
rectorium]  1. upravni odbor, upravni
svet, vrhovna uprava, 2. najvišji upravni
svet, vrhovna oblast v Franciji v dobi
upadanja fr. revolucije, po padcu kon-

direktrisa

150

disimulacij*

venta (1795—1799); čas, ko je ta svet
vladal, 3. ime nekaterih belogardističnih
vlad v državljanski vojni v Rusiji
(1918—1920)

direktrisa -e i  [nlat. directrix]  v mat. vrsta
premice (~ elipse)

dirigent -enta m  [lat. dirigens  iz dirigere
voditi] kdor kaj dirigira, tj. vodi izva¬
janje orkestralnih ipd. del; usmerjevalec,
gonilna sila v igri moštva (šp.); vodja,
voditelj

dirigirati -am [lat. dirigere  voditi] voditi,
upravljati, usmerjati, npr. orkester;
nadzorovati; dirigirano gospodarstvo go¬
spodarstvo, ki ga vodi, usmerja drž.
oblast

dirimirati -am [lat. dirimere  ločiti; razbiti]
odpraviti, razveljaviti kaj; razsoditi,
odločiti (če je enako število glasov)
dirižabel -bla m  [fr. dirigeable  iz lat. diri¬
gere  voditi] vodljiv zrakoplov, napolnjen
s plinom, lažjim od zraka; poganja ga
propeler (zastarelo)

dirndl -dla m  [nem. Dirndl  dekle] vrsta
ženske obleke po tirolski ljudski noši
dis- [iz lat. ital. itd. dis-  raz-, od-, iz-, ne-]
predpona, v zloženkah izraža največkrat
ločitev ali negacijo osnovnega pojma,
npr. disproporcija

dis- [iz gr. dys-  ne-, brez-, zlo-] predpona,
v zloženkah iziaža kaj neprijetnega,
motnjo, poslabšanje ipd., npr. dispepsija
dis- [gr. dis  dvakrat] predpona, v zložen¬
kah: dvo-, dvojen, gl. di-
disaggio -gia m  f/diza'džo -a/ ital. iz dis-,
aggio  pribitek] »odbitek«, razlika med
imensko in nižjo tečajno vrednostjo de¬
narja in vrednostnih papirjev, naspr.
aggio

disakord -a m  [ital. disaccordo  iz dis-,
accordo  soglasje] v glas. neubranost,
neskladje glasov; fig.  nesloga, razdor
disažio -ia m  [iz ital.] gl. disaggio
disciplina -e ž [lat. disciplina  iz discipulus
učenec] 1. red, (strogo)rednost, tj. pod¬
rejanje kakemu redu ali predpisom;
poslušnost, pokorščina, 2. predpisi ali
pravila o vzdrževanju reda (v šoli,
vojski, stranki...), 3. stroka, panoga
(v znanosti ali športu); disciplinski -a -o
ali  disciplinaren -rna -o ki se tiče discipli¬
ne; disciplinarna kazen kazen za pre¬

krške v službi ipd., ki jo izrečejo pristojn 1
organi na podlagi predpisov; disciplj"
narno sodišče posebno sodišče, ki kaznuj 6
nameščence ipd. za hujše disciplin^ 6
prekrške

discipliniran -a -o [gl. disciplina] reden*
navajen na red, poslušen; ustrahovan
(tudi s kaznijo); disciplinirati -am nava¬
diti na disciplino, na red, spraviti v red*
v poslušnost, držati v redu; (u)strahovat
disertacija -e ž  [lat. dissertatio  iz disserd
razpravljati] znanstvena razprava, na¬
pisana navadno za doktorski našlo
(inavguralna ~); disertant -a m  kdo
brani disertacijo; disertirati -am brani
disertacijo; razpravljati o čem ^
diseur -ja m  /dizoer'/ fr. konferansje, zlas
kabaretni ,

disfagija -e ž [dis-, iz gr. dys-,  + -f a S'v
oteženo požiranje pri bolnem požiral¬
niku . v

disfunkcija -e i [dis- + funkcija] motnja
funkciji (med.)

disgustirati -am [ital. disgustare  iz <*&>
gusto  okus] vznevoljiti, v slabo volj
spraviti; vzeti veselje do česa, om rzl  >
zagreniti kaj; disgustiran -a -o ozlo v

ljen, slabe volje; naveličan ,

disharmoničen -čna -o [dis- + harmonij
neubran, neskladen, neuglašen; ®
harmonija -e i porušenje harmonije, n
skladje, neubranost;/;]?, nesloga, razdo ’
disharmonirati -am ne skladati se, 0
ujemati se , -

disident -čnta m  [iz lat. dissidens  iz dissidf
ne strinjati se] prvotno: pripadnik dr za
no nepriznane vere; kdor se idejno
strinja s svojo versko ali polit, skupnos j
(ali se odcepi od nje); fig.  odpadu 1 *’
krivoverec .

disimilacija -e ž  [lat. dissimilatio  iz «( ’
similis  podoben] 1. v slovn. razlikovanj"
tj. pojav, da eden od dveh enakih gI aS p
izpade in ga zamenja drug, npr. SaP
namesto Saffo, 2. v biol. razkrajanj’
npr. beljakovin pri presnavljanju, nasPj
asimilacija; disimilirati -am razloček
(se); razkrajati (se)

disimulacija -e ž [lat. dissimulatio  iz d> s
mulare  prenarejati se] hlinjenje, P retl ,
rejanje; tajenje, prikrivanje bolezni, nP„

pri duševno bolnih, ki si prizade’

leva ) 0

151

diskriminacija

Simulirati

nasD  z h ° nišn '. ce > zlasti  P r i paranoikih;
ki se . Si . mulaci J a ’ (lisimulacijski -a -o
Posel ■i Ce  ^»simulacije; disimulacijski
simi li , Iti . pravni  P° seI (če  kdo nek aj
simulira’ skriva i pa Sklene kaj drugega;
se o 'nn np x r :. darilno pogodbo - da bi
Prodaja' VeCJlm tak sam — v resnici pa

Prenar*'* " am  ^ a t. dissimulare]  hliniti,
nosečn eJatl Se ’ iajdi) prikrivati (bolezen,
kaj

s ‘Par
disjunk

sipacijo p - n .

sinanio - z  » at. dissipatio ] tratenje, raz-

sjunk" j C6Sa; raztresenost

raz ve?m Ti d‘ s ‘ unct i°  iz disiungere
log. trr i ! k  ločitev, razdvajanje, 2. v
osti J.-’  vse bujoča dve (ali več) mož-

nosti, W

n Pr,

upr. Vr  se  medsebojno izključujeta,
razmeri a so  lahko zaprta ali odprta;
trditvi Je met * možnostma v disjunktivni

disjunktiven ,

č(ii)e n  Vna  "°J g ^ disjunkcija] 1. lo-
Va len,’ro?-l v f. ZI }iki; ločilen, razdruže-

k ljuči] en aZS , tav !-ial e n, 2. nasproten, iz-
sestavi ia ; ^ nasprotna si pojma, ki
in žensp 3 kak v ‘šji P°i em , npr. moški
disjunk .t* v  Pojmu človek; vsebujoč
fil. sodb IJ ° , n ° 8 -l; disjunktivna sodba v
ključilni 1 a  * ®klep z  disjunktivnimi, iz-
Pikom • n V. P°jmi, kjer sklepamo z vez-
disk. a ,’- ah  ~ ali

šča za' m r J d‘ s k°s]  okrogla kovinska plo-
že v u lu( anje (stari Grki so jo poznali

diska Iceit erjCVih časih)
hosonop' 1 >n  Idis- + lat. calceus  čevelj]
d°v n ii,„ 1  avguštinec, vrsta katol. re-

diskant , V ( ~ p °Mm)

Co "titt ^ n ' at ' discantus  iz lat. dis-,
>z srerini Je V 8 * as ' k vr sta kontrapunkta
ženskj Jj C " a ve ka, 2. najvišji deški ali
glas ®' as > gl- sopran; kdor ima tak

>61 , a r

bQ Uei n  v  J? fer* diskobolos iz diskos,
v eča u  J-] metalec diska, zlasti slo-
'PParju^- “ a ’ ki  j° Pripisujejo stgr.


Ir onu (v tem pomenu: Disko-

*«cuni a m  i itak  r/«-, sconto,  iz conto
Proda - V trg ' obresti, ki jih odbijejo pri
Pr 0 d a JI  nozapadlih menic (od dneva
-tp a  Je d°  dneva zapadlosti); diskonten
0 k ' se tiče diskonta

diskontinuiran -a -o [lat. dis-, continuus
povezan, nepretrgan] brez zveze, pre¬
trgan, nesklenjen, nepovezan
diskontinuiteta -e ž  [gl. diskontinuiran] pre¬
trganost, nepovezanost; presledek (v
kraju, času ali razvojnem procesu)
diskontirati -am [gl. diskont] prodajati ali
kupovati menice ipd. pred zapadlostjo;
obračunavati diskont
diskoteka -e ž [disko- iz fr. disque  gramo¬
fonska plošča, + -teka] arhiv (shramba)
ali zbirka gramofonskih plošč
diskrecija -e ž  [fr. discretion  iz lat. discretio
premišljeno razločevanje] razsodno rav¬
nanje; preudarnost, razsodnost, uvidev¬
nost (do soljudi); obzirnost; molčečnost
(glede zaupanih skrivnosti); prizaneslji¬
vost; diskrecijski -a -o ki se tiče diskre¬
cije; diskrecijska pravica pravica, npr.
upravnega organa, odločati ali ukrepati
po svoji presoji

diskrecionaren -rna -o [fr. discretionnaire]
osebni presoji (npr. sodnika) prepuščen;
fig.  prost, neomejen

diskreditirati -am [iz fr. discrediter  iz lat.
dis-, credere  verovati, zaupati] spraviti
koga na slab glas (ob kredit), vzeti komu
zaupanje ljudi, dober glas ali ugled;
diskreditirati -am se priti na slab glas,
izgubiti ugled, zaupanje...; diskredi¬
tiran -a -o na slabem glasu, brez
ugleda

diskrepanca -e i  [lat. discrepantia]  različ¬
nost, nezdružljivost; neskladnost; neso¬
glasje, nasprotje (v ravnanju ali mnenjih);
razprtija; diskrepanten -tna -o različen,
nezdružljiv, neskladen
diskreten -tna -o [lat. discretus  iz discer-
nere  ločiti] 1. razsoden (= premišljeno
razločujoč); uvideven; obziren; molče¬
čen; prizanesljiv, 2. v fil. ločen, nepove¬
zan, presleden; diskretnost -i ž 1. raz¬
sodnost; obzirnost; molčečnost, 2. lo¬
čenost, nepovezanost (fil.)
diskriminacija -e ž  [lat. discriminatio  iz
discrimen, discriminis  meja; razlika] raz¬
ločevanje; delanje, ustvarjanje razločkov
(v korist ali škodo koga); fig.  zapostav¬
ljanje koga, omejevanje pravic, npr.
predstavnikov manjših držav v medn.
odnosih ali pripadnikov drugih ras
(rasna ~); pristranost; diskriminacijski

diskriminanta

152

displaced persoo

-a -o ustvarjajoč diskriminacijo (~a po¬
litika)

diskriminanta -e i [lat. discriminatus  ločen]
aritm. izraz, ki kaže razmerje med koefi¬
cienti algebrajske enačbe
diskriminirati -am [gl. diskriminacija] iz¬
vajati diskriminacijo

diskurz -a m  [lat. discursus  razgovor] raz¬
govor, razpravljanje; govor; predavanje;
v fil. sklepanje; razčlenjevanje
diskurziven -vna -o [nlat. discursivus  iz lat.
discursus]  prehajajoč od predmeta na
predmet; v fil. razčlenjujoč, sloneč na
razglabljanju, sklepanju, naspr. intui¬
tiven; diskurzivni sklep v formalni lo¬
giki: sklep na osnovi sledečih si, med¬
sebojno odvisnih členov
diskusija -e ž  [lat. discussio  pretresanje;
nlat. razglabljanje] razprava, razprav¬
ljanje o čem, obravnavanje česa; disku-
tant -a m  kdor o čem diskutira, raz¬
pravljavec; diskutirati -am razpravljati
o čem, pretresati, obravnavati kaj
diskvalificiran -a -o [dis- + kvalificiran]
1. onesposobljen, 2. razglašen za ne¬
zmožnega ali nevrednega; brez pravice
do česa, 3. izključen; diskvalificirati -am
1. onesposobiti za kaj, 2. razglasiti za
nezmožnega ali nevrednega; vzeti (odre¬
či) pravico do česa; onemogočiti, 3. iz¬
ključiti, npr. športnika zaradi prekrškov;
kaznovati s kako prepovedjo
diskvalifikacija -e ž  [dis- + kvalifikacija]
1. neusposobljenost; izguba ali vzetje
kake zmožnosti, pravice itd., 2. razgla¬
sitev za nezmožnega ali nevrednega,
3. izključitev

dislocirati -am [dis- + locirati iz lat. locus
kraj] 1. premakniti, razmakniti, 2. raz¬
mestiti, npr. vojaške enote, 3. izpahniti
(med.); dislokacija -e i 1. premestitev;
razmestitev, porazdelitev, 2. namestitev
oboroženih sil na kakem ozemlju ali
ladjevja po primernih pristaniščih, 3. pre¬
mik zemeljskih plasti (geol.), 4. izpah;
razmik (med.)

dislogija -e ž  [dis- + -logija] govorna motnja
(med.)

disociacija -e ž [lat. dissociatio  iz dis-,
socius  skupen, združen] 1. razpad(anje),
razkroj, razkrajanje česa, 2. razpad(anje)
spojin ali molekul na sestavine (kem.),

3. nepovezanost ali nepravilna zapored'
nost duševnih procesov (psihol.)
disolucija -e ž  [lat. dissolutio  iz dis-, soh er .
razvezati] 1. razkroj, razpad(anje); raZ '
topitev, 2. razpust, 3. fig.  (nravno) pr°'
padanje; razvrat, razuzdanost, razbrzda*
nost; disoluten -tna -o razvraten, razuz¬
dan

disonanca -e ž  [nlat. dissonantia  iz lat. d ,s '’
sonare  glasiti se] neubranost (glasom
razglasje; fig.  nesoglasje, nesporazum
dispanzer -ja m  [fr. dispensaire  iz ‘ a  ’
dispensare,  prim. dispenza] socialo 0 '
zdravstvena ustanova, ki ambulanto
zdravi in preprečuje razne, zlasti socialo
bolezni (protituberkulozni ~)
disparaten -tna -o [lat. disparatus]  bistven
različen; nezdružljiv, neskladen, D
enak; disparatni pojmi pojmi, ki nimaJ
nič skupnega; disparatnost -i i razlicnos >
nezdružljivost i

dispečer -ja m  [angl. dispatcher  iz disp a ‘
poslati, hitro opraviti] 1. razpošilja'' 6 ”
kdor kaj razpošilja ali porazdeljuje (PPjj
električno energijo v elektrarnah)
uravnava, 2. praktik ali operativni orga®’
ki upravlja produkcijski proces, P roin ..
ipd. in posreduje pri raznih motni 8 ”;
dispečerski -a -o razpošiljalen; razdeli

va,en  • az-

dispenza -e ž [lat. dispensare  oprostiti;

deljevati] 1. izpregled, oprostitev kak«!
zadržka, 2. odveza (relig.), 3 . delit ’
razdeljevanje česa, 4. pripravljanje

izdajanje zdravil; dispenzirati -am

1 .

pregledati, oprostiti kaj, 2. dati odvezuj
3. deliti, razdeljevati, 4. pripravljati
izdajati zdravila (v lekarnah)
dispenzar(ij) -(j)a m  [iz lat.] gl. disp e °^

torij

dispenzatorij -a m  [gl. dispenza] lekanu®
knjiga (= farmakopeja) m

dispepsija -e i [dis-, iz gr. dys-,  + gr. P e ? .
prebava] v med. slaba prebava, preda'
motnja brez organskih obolenj ( s P a °
vanje, zgaga...) ., t

disperzija -e ž  [lat. dispersio  iz dispeK
razsipati] razpršitev, razmet bele svetij
be na spektralne barve (fiz.); disperzd
-a -o razpršilen, ki se tiče disperzije A
displaced person /displei'st pce'son/ 81

»preseljenec«, proti koncu druge

sv*

d 'spnoa

153

distribucija

lovne vojne v Nemčijo prisilno odpeljan
tuj državljan

a, spn6a -e ž [dis- + gr. pneo  diham] kratka

sa Pa, sopenje; dispnoičen -čna -o kratke
sape

d, sponent -čnta m  [lat. disponens  iz dispo-
nere  ukreniti; razpolagati] opravnik,
Pooblaščenec, ekon. pooblaščeni pred¬
stavnik, — ■■ ■

oddelki

n Pr. podjetja; vodja poslovnega

s čim- S  P, 08 ®* 311 *' 11 ! pooblastili; kdor

•arsr, [nlat. disponibilis]

di spon4n V ’- na V ° ljo ’ razpolago

razn l a  ‘° disponere  ukreniti;
nain • s P re j em Ijiv,  dovzeten za kaj,
slah J f n  ^ oemu, gl. dispozicija; (dobro,
disnii • raz P°'°žen; veder, dobre volje;
Poreriv*' ‘ am  razpolagati s čim; raz-
dispo 2 jjj-’ razvr ščati kaj, urediti, urejati
ukrenv 6 z  ['ut- dispositio  iz disponere
razvrt' laz P°l a g a ti] 1- razpored(itev),
Uredim V  ^ sa;  Pripravljanje, urejanje;
davani\’ Dačrt ’ osuutek (~ spisa, pre-
°dločh ’ na P°til°> navodilo; uredba,
dovz t 2 ' v  roed- nagnjenost k čemu,
3 , ^tnost, sprejemljivost (za bolezen),
v edro U t SeVn ° razpoloženje; ubranost;
np r  st > dobra volja, 4. razpolaganje,
se tič denarjem ; dispozicijski -a -o ki
držav? d * s P°zicije; dispozicijski fond
lagairf 1 denar ’ s  katerim prosto razpo-
trehi ® ln istri ipd.; denar, o katerem ni

dis Pezitivfi raČUna  .. v  ■

[nlat m > mn- nav.  dispozitiva -iv s
u Prav ■P ositivu m\  odločba (v sodni,
odioč?.‘Pd- zadevi); izrek sodbe ali
disnn • •’ dispozitiven -vna -o 1. ki se tiče
uačelnt tlVa ’ 2 ' v pr ’ razpolagalen (~o
disnr ’

diši

Proporc

Propon

.-a m  [iz lat.] gl. disproporcija

s °tazm CIJa  ' e z  [dis- + proporcija] ne-
kanje rje>  neskladje v čem, pomanj-
n alen ? ro P° rc ionalnosti; disproporcio-
d>spr' lna ,'° nesorazmeren, neskladen;
neii -1  Puroionalnost -i ž  nesorazmernost,

Srgduost .

st°p e ^, a w  [iz gr. dysprositos  težko do-
kovjj, * eni - prvina iz skupine redkih
dispčt -a

latjg ■ m ali  disputacija -e ž  [lat. dispu-
pir ; D  z  disputare  razpravljati] učen pre-
’ p  erekanje, npr. o spornih znanstve¬

nih vprašanjih; disputacija -e ž 1.  raz¬
pravljanje o spornem teološkem, znan¬
stvenem ipd. vprašanju, npr. za dosego
doktorske časti; tak spis, 2. jedro go¬
vora (med uvodom in sklepom)
disputant -a m  [gl. disputacija] kdor dispu-
tira

disputirati -am [lat. disputare]  razpravljati;
prepirati, pričkati se o čem; voditi
disputacijo

dissous -a m  [/disu' -ja/ = fr. raztopljen]
navadno: plin dissous v acetonu raz¬
topljen acetilen v jeklenkah pod pri¬
tiskom (tehn.)

distanca -e ž  [lat. distantia  iz distare  od¬
daljen biti] razdalja, oddaljenost
distancirati -am [gl. distanca] določiti raz¬
daljo; odmakniti; pustiti pri tekmo¬
vanju za seboj; distancirati -am se
držati se v (primerni) razdalji; odtegniti
se, ne iti blizu

disteleologija -e ž  [dis- + teleologija] nauk
o nesmotrnosti naravnih (zlasti pri
Haecklu) ali družbenih dogajanj, prim.
teleologija

distih -a ali  distihon -a m  [gr. distichon  iz
di-, stichos  vrstica] v poet. dvostih, na¬
vadno zveza heksametra in pentametra
distingviran -a -o [lat. distinguere  okrasiti;
razločiti] odbran, izbran; ugleden, ime¬
niten; distingviranost -i ž izbranost;
uglednost, imenitnost
distingvirati -am [gl. distingviran] ločiti kaj
od česa; odlikovati koga
distinkcija -e i  [lat. distinctio  razločevanje;
razloček] 1. razločevanje; razločevalno
znamenje (po katerem se kaj loči),
2. odlikovanje, 3. odlika; odličnost;
ugled, 4. visok čin

distonija -e ž  [dis-, iz gr. dys-,  -f- gr. tonos
ton; napon] motnja v naponu mišičja
in ožilja (med.)

distoniran -a -o [gl. distonija] razglašen,
neubran; distonirati -am razglašeno,
neubrano peti ali igrati
distorzija -e ž [lat. distorsio ] izvin, izvinek,
pretegnina (med.)

distribucija -e ž [lat. distributio  iz distri-
buere  razdeljevati] (raz)delitev, poraz¬
delitev, razdeljevanje (~ dobrin); di¬
stribucijski -a -o ki se tiče distribucije;
razdelitven, razdeljevalen

distribuirati

154

divizof

distribuirati -am [gl. distribucija] deliti,
razdeljevati

distributer -ja m  [gl. distribucija] razdelje¬
valec

distributiven -vna -o [nlat. distributivus]
delilen (~i števniki), ločilen; razdelilen
distributer -ja m  [iz lat.] gl. distributer
distrikt -a m  [angl. district  iz nlat. di-
striclus]  območje; okoliš; upravno, vo¬
lilno ipd. okrožje v Angliji in ZDA
distrofija -e z [dis- + gr. trophe  hrana]
nepravilna prehrana in motnje, ki iz
tega izvirajo (med.)

ditiramb -a m  [gr. dithyrambos  vzdevek
Bakha] 1. prvotno: hvalnica na čast
bogu Bakhu (pri starih Grkih), 2. hval¬
nica, himni podobna lirska pesem; fig.
pretirana, navdušena hvala
diurnist -a m  [lat. diurnus  dneven] dnevni-
čar, pisar z dnevno plačo
diurnum -a m  [lat. diurnus  dneven] plača
diurnista

diva -e ž  [lat. diva  iz divus  božanski) 1. »bo¬
žanska«, »boginja«, naslov žena in
hčera rim. cesarjev, 2. primadona;
slavna pevka ali igralka, zvezdnica
(operna ~, filmska ~); fig.  ljubica
divan -a m  [tur. divan  iz ar. iz perz.] 1. tur¬
ški državni svet (v sultanskih časih),

2. sejna, sprejemna dvorana (v Orientu),

3. zbornik leposlovnih del, zlasti lirskih
pesmi (po zbirki perz. pesnika Hafisa),

4. orientalski blazinjak

divergenca -e ž  [nlat. divergentia  iz lat.
dis-, vergere  nagniti se] 1. razhajanje,
razmičnost, 2. razlika, nesoglasje v mne¬
njih, 3. v biol. različnost v razvoju orga¬
nizmov pod vplivom okolja, 4. razno-
smernost (naspr. konvergenca); diver¬
genten -čna -o ki se tiče divergence
divergenten -tna -o [nlat. divergens]  razho-
den, razmičen, odmičen; raznosmeren;
različen

divergirati -am [gl. divergenca] iti narazen,
razhajati se, odmikati se, oddaljevati se
(drug od drugega); ločiti se, ne so¬
glašati

diversa neskl. s  /diver'za/ lat. mn. razno,
raznoterosti

divertimento -a m  [ital. divertimento  za¬
bava] v glas. lahka, vesela skladba (med
suito in sonato)

divertirati -am [lat. divertere  odvrniti
od ...] odvračati od česa; zabavati, raz¬
veseljevati

diverzant -a m  [gl. diverzija] kdor izvaja
diverzijo, škodljivec; diverzantski -a -°
škodljivski (~a akcija)
diverzen -zna -o [lat. diversus]  različen!

raznovrsten; nasproten
diverzija -e ž  [nlat. diversio  iz divertere  od¬
vrniti od ...] 1. odklon, sprememba
smeri, 2. vojaški napad z boka, ki naj
odvrne pozornost s smeri glavnega
udarca, 3. vojaška akcija v sovražnem
zaledju, zlasti uničevanje prometnih
zvez, skladišč ipd., 4. škodljivska dejav¬
nost agentov tuje države ali razrednega
sovražnika; diverzijski -a -o ki se tiče
diverzije

divide et impera /di'vide et im'pera/ 1®“
»deli in vladaj«, polit, načelo strini- m
poznejših oblastnikov
dividend -čnda m  [fr. dividende  iz lat. di¬
videndam  kar naj se deli, iz dividere  de¬
liti] deljenec, število, ki ga delimo (mat )
dividenda -e ž  [fr. dividende]  delež na letnem
dobičku delniške družbe (ekon.)
dividiranje -a .v [lat. dividere  deliti] deljenj 6
(mat.); dividirati -am deliti (mat.)
dividivi neskl. m  [Špan. po karibski bj;
sedi] 1. v bot. glogu podoben grm
drevo iz tropskih krajev (nlat. Caesel'
pinia coriaria),  2. plod tega grma; im®
42% tanina, za strojenje in v med. ...
divinacija -e ž  [lat. divinatio  iz divinus  božji-
preroški] 1. napovedovanje prihodnost 1 ’
2. taka napoved; prerokba, 3. prerošk®
slutnja

diviniteta -e ž [lat. divinitas)  božanstvo, b°'
žansko bitje; božanskost
divinizirati -am [fr. diviniser  iz lat. divin"-
božji] 1. pobožiti, uvrstiti med bogo v6 ’
2. oboževati, častiti kot boga
diviz -a m  [lat. dividere  deliti] v tisk. vezah
ločilo na koncu vrste (-)
divizija -e ž  [fr. division  iz lat.] stratešk®
vojaška enota, sestavljena iz polkov
brigad; divizijski -a -o ki se tiče m'

vizije i|c

divizionar -ja m  [fr. divisionnaire]  poveljm
divizije

divizor -ja m  (lat. divisor ) delitelj, deliv® 6 ’
število, s katerim delimo (mat.)

155

doket

divuh

Racija

divulgacija -e ž [lat. divulgare  razglasiti,
K vulgus  ljudstvo] 1. razglas, naznanilo,
2. raztroblienje (med ljudi); divulgirati
j atn  1. razglasiti, naznaniti, 2. raztrobiti


dixi  /di'ksi/ lat. »rekel sem« (v prejšnjih
časih kot sklep dokazovanja, danes bolj
. šaljivo)

d|x«e -ja m [iz angl.] gl. dixieland (jazz)
“Kieland (jazz) [/dik'siltend džasz/ angl.
~* x '®land oznaka za južne države ZDA]
klasični neworleanski (prvotno črnski)
Jazz z značilnimi improvizacijami

-zla m [po nem. konstruktorju R.
U, eslu, 1858—1913] vrsta motorjev z
notranju-u izgorevanjem (tehn.)
en terija -e ž  [gr. dvsenteria, dys-  gl. dis-,
enteron  drob] v med. griža, nevarna in nu-
dw e/ ^' va  črevesna bolezen (obstoji več vrst)
S uatka; dekagram
kratica; dekaliter
n  kratica: dekameter
.  [nem. D as kleine Wunder  mali
čudež] znak nem. tovarne motornih vozil
In 8olstadtu in Dusseldorfu)
kratica; deciliter
j® kratka- decimeter

[nem. Deutsches Nachrichten Buro\
(IdK.f 11 '' 3  poročevalska agencija
Q  r v ma n -a m  [po rejcu DobermannuJ
dnhl- 1ar> Vrsta  Pasje pasme w  ,

°r?\»eskl.  [po dunajskem slaščičarju
^nboschu] v zvezi; doboš torta vrsta ko-
doc?a rne torte

k < j' | do di scimus  /doccnkio dis'cimus/ lat.

0  ličim j U10Wll.ua/ UH,

Seneka) c * ruge ’ se tuc *i sam * u č' m0
-enta

«oc»t

Učit;] - . m  t ,z  lat. docens  iz docere

sl «žbeni re u d t aVate,j  na vseučilišču, po
č°centl' 1 sto Pnj' nižji od profesorja;
podro- lra  ' e a  službeni položaj in delovno

.°cje docenta

Vat; docere  učiti] učiti, pouče-

d °cir a ti -

■%’avw da y ati ’ ^ , na vseučilišču;
kaj r , ? rita hvno, dolgočasno ali vsiljivo
d°cto r  „ a §ati, gnjaviti s čim
»an "Mkks  /dok'tor ange'likus/ lat.
Akviujj; 1 u č* te li«, častno ime Tomaža
shola,.m e ® a ’ največjega srednjeveškega
doct or as *'. ka  0225*—1274)

»ču d0 . lrahi! - /dokhor mira'bilis/ lat.
ni učitelj«, častno ime angl. filo¬

zofa R. Bacona, očeta eksperimentalnega
naravoslovja (1214*—1294*)
dodeka- [gr. dodeka  dvanajst] v sestavljen¬
kah, npr. dodekaeder
dodckadičcn -čna -o [gr. dodeka  dvanajst]
dvanajstinski

dodekaeder -dra m  [dodeka- + -eder iz
gr. hedra  sedež] dvanajsterec, telo z
dvanajstimi mejnimi ploskvami (geom.)
dodekagon -a m  [dodeka- + -gon] dvanaj-
sterokotnik (geom.)

dodekarhija -e ž  [dodek(a)- + -arhija] pri
Herodotu vlada bajeslovnih 12 kraljev
(dodekarhov) v Egiptu v 7. stol. pr. n. š.
dodekatlon -a m  [dodeka- + gr. athlos
boj, tekma] dvanajsteroboj (šp.)
dofen -a m  [iz fr.] gl. dauphin
doga -e ž  [iz angl. dog  pes] vrsta velikih
psov

dogger -ja m  /do'ger/ hol. holandska ribiška
ladja

dogma -e ž  [gr. dogma  mnenje; načelo,
iz dokein  zdeti se; meniti] 1. pri starih
Grkih filozofsko načelo, pozneje, 2. za¬
konska odredba; sklep cerkvenega zbora,
zlasti glede verskih naukov, 3. v krščan¬
stvu: nedotakljiva, neizpodbitna verska
resnica (kije ni potrebno in možno doka¬
zati); fig.  nedokazano mnenje ali trdi¬
tev; dogmatičen -čna -o postavljen kot
dogma, nekritično, brez dokazovanja,
a priori; fig.  okorel (v mišljenju); ne¬
popustljiv, nedostopen za razloge
dogmatik -a m  [iz gr. dogmatikos)  kdor se
ukvarja z dogmatiko ali poučuje dogma¬
tiko; kdor izreka dogmatične trditve
ali se slepo drži dogem; dogmatika -e ž
1. v teol. nauk o dogmah, vsebujoč
sistematično razlago dogem, 2. sistem
verskih dogem

dogmatizem -zma m  [nlat. dogmalismus  iz
gr.] 1. način mišljenja, ki se opira, skli¬
cuje na dogme; fig.  nekritičen odnos do
česa, slepa vera v kaj, 2. dogmatično
mnenje, trditev...

do-it-yourse!f [/du: it jo:self'/ = angl. na¬
pravi si sam] propagiranje rokodelskih
opravil za domače potrebe, zlasti v ZDA
dok -a m  [angl. dock]  ladjenica, pristaniška
naprava, kjer popravljajo ali čistijo ladje
doket -a m  [gr. dokein  zdeti se; meniti]
pristaš doketizma; doketizem -zma m

doksograf

156

domesticirati

nauk neke zgodnjekršč. ločine (učila je,
da je Kristus le navidezno imel človeško
podobo)

doksograf -a m, nav. v mn.  doksografi -ov
[gr. doxa  mnenje, + -graf] ime za grške
učenjake, ki so pregledno, urejeno po
problemih prikazovali filozofske nauke
doktor -ja m  [lat. doclor  učitelj, iz docere
učiti] 1. najvišji akademski naslov v
pravu, zdravstvu, filozofiji in drugih
vedah, 2. zdravnik (ljudsko)
doktorand -a m  [nlat. doclorandus]  kdor
se pripravlja za doktorski izpit
doktorat -a m  [nlat. doctoratum ] 1. doktor¬
ski naslov, 2. izpit za doktorski naslov
doktorirati -am [gl. doktor] 1. pripravljati
se za izpit za doktorski naslov, 2. delati
(napraviti) izpit za ta naslov
doktrina -e i [lat. doctrina  nauk] nauk,
miselni sestav (politična ~), znanstvena
ali modroslovna teorija; pejor.  siva,
abstraktna teorija brez zveze z resnič¬
nostjo

doktrinar -ja m  [fr. doctrinaire  iz lat.] kdor
opira svoja pojmovanja ali dejavnost le
na načela, ne da bi jih preskušal v
praksi; nekritičen zagovornik kake te¬
orije ali nauka; pejor.  teoretik, ki se
slepo oklepa teorij in ne vidi resničnosti;
doktrinaren -rna -o slepo se oklepajoč
teorij, naukov in »knjižne modrosti«;
fig.  ločen od življenja, abstraktno teore¬
tičen, nekritičen, šolniški
dokument -enta m  [lat. documentum  pri¬
mer, dokaz] listina; pismena priča ali
dokaz; dokaz sploh; zgodovinski spo¬
menik

dokumentacija -e i  [fr. documentation  iz
lat.] 1. (iz)pričevanje, dokazovanje z
dokumenti; dokazovanje, utemeljevanje
sploh, 2. celotnost dokumentov; listine,
poročila, spisi itd., ki se nanašajo na
določeno vprašanje, 3. zbiranje, ure¬
janje in izkoriščanje (dajanje v uporabo)
teh dokumentov

dokumentalist -a m  [gl. dokumentacija]
kdor dela v dokumentaciji
dokumentaren -rna -o [gl. dokument] iz¬
pričan z listinami ali pismenimi dokazi;
sloneč na dokumentih, z naravo ali
veljavo dokumenta (~i film); dokazan
z dejstvi

dokumentarist -a m  [gl. dokumentacija]
1. dokumentalist (redkeje), 2. avtor ali
snemalec dokumentarnih filmov
dokumentirati -am [gl. dokument] izpričati,
podpreti z dokumenti; utemeljiti z do¬
kazi; dokazati

dolar -ja in  dolar -ja m  [angl. ilollar >z
nem. Joachimsthaler,  po mestu na Če¬
škem, kjer so kovali prve »tolarje«)

1. denarna enota v ZDA, Kanadi itd»

2. tak bankovec ali kovanec

dolce /dol'če/ ital. prisl,  sladko, nežno
(glas.)

dolce far niente /dol'če far nien'te/ i&“
sladko brezdelje

dolihokefdlen -lna -o [gr. dolichos  dolg’
kephale  glava] dolgoglav; dolihokefa'
lija -e i v antropometriji: dolgoglavo. st
(če je širina glave manjša od štirih P ell °
njene dolžine; naspr. brahikefalija)
dolihokran -a -o [gr. dolichos  dolg, krarttB"
lobanja] z dolgo lobanjo (anat.)
dolly -ja m  /doli/ angl. premični stativ ( na
avtomobilu) za snemalne kamere
dolmen -a m  [fr. dolmen  iz breton.] kamni
predzgodovinski (iz neolitika) spomenik
grob v obliki mize, sestavljene iz dve®
ali več velikanskih kamnov, na katebn
leži kamnita plošča

dolomit -a m  [po fr. geologu DolomienJ 11 ’
1750—1801] v mineral, grintavec, kam 11 !'
na, sestoječa iz kalcijevega in magn eZl '
jevega karbonata (Polhograjski '-'i)
doloroso [/doloro'zo/ ital. iz dolore  b° e '
čina] prisl,  v glas. bolestno, žalostno ,
dolozcn -zna -o [lat. dolus  zvijača, preva r "
1. zvijačen, 2. v pr. naklepen, (zlo)n a '
meren, storjen s premislekom; dolus -a
naklep, premišljeno snovanje kaznive®
dejanja (pr.)

dom -a m  [iz lat. domus  hiša] 1. stolm c
stolna cerkev, 2. zbornica , .

domena -e i [fr. domaine  iz lat. domin0
gospostvo] 1. v fevdalizmu zemlji
posest kralja in velikih fevdalcev, P° z11  •
je, 2. kronska, državna posest (gozdo; ’
zemljišča itd., namenjena za vzd^
vanje krone in njene potrebe), 3.
torišče, območje, področje . ,

domesticirati -am [nlat. domesticare  iZ ‘V.
domesticus  domač] udomačiti (živ* 1 ''
domestikacija -e i udomačenje

dtonestik

157

dosje

domestik - a  m  [fr. domeslique  iz lat. do-
mesticus  domač] hišni posel, služabnik
domicil -a m  [lat. domicilium  iz domus  hiša]
J- stalno (pre)bivališče, 2. mesto,. kjer
bo plačana menica (trg.); domicilirati
" a m 1. (pre)bivati; nastaniti koga, 2. do-
ločiti domicil

“oimciiijint -a m  [gl. domicil] kdor določa

' e  ž [fr. domino]  1. vrsta igre s plo¬
tu, 2. p.

'nacija -e ž [lat. dominatio  iz dominari

adati] gospostvo, vlada; gospodovanje;
'vrho"—' • -

domino  j i.

domina^ 2 -. plo ? čica za t0 Igro

''•adati] *

doSr na)  oblast

Prevlad 1 6  ^ ^ at ‘ dominantia ] prevlada,

v ladan 6 a  * at ‘ dominam  iz dominari
lestvi * vo< dilni, peti ton tonovske
motiv l 8laS ‘)’ §l avna > vodilna misel,
doaai’ . nost  itd.; glavna komponenta
vl ; ^l l | an ; la i dominanten -tna -o 1. (pre)-
tičp j JOC ’.  gospodujoč, vodilen, 2. ki se

lonSij °® nan ‘ e

sv 0 b Or , a m  Oat- dominium]  lastništvo;
d °niiiiik- | na posest;  gospostvo, oblast
s Poskil Cn  * na  ’° [bt- dominicus  go-
t^., ■•. graščinski; zemljiškogosposki
doinj^ajatev)

sv p, nec  ' n ca m  [po ustanovitelju

go-cTiku v 13  sto |

; iz lat. domimis
reda Pripadnik katol. pridigarskega

za 53 ' a m  [angl. dominion ] uradno ime
brit an <? ou Pr avn e enote v nekdanjem
ja, Kem  imperiju (Kanada, Avstrali-

d °min5 ti aZelandi i a -..)

sp 0 d 0  ' arn  [lat. dominari  vladati] go-
v lad(rwn • v bdati; prevlad(ov)ati, ob-
dotniiKi lati, biti nad kom ali čim
Škeradn -7 ” F r ‘’ ' ta '- domino]  1. širok ma-
ogrinjai' Pbšč ali obleka (po gosposkem
2. kcjt'  s  kapuco iz srednjega veka),

don  »el:  Dosi  tak plašč
p« ' m  r«non <*tni
8o Spoc

baslov

gOspoHi* ?! Špan., ital. iz lat. dominus
basl 0v  •tbastiti) gospod, 1. v Španiji
bbcnejših ljudi, zlasti plemičev,

At «-Xlli in i.—

ioi

naslov P" nas v  Dalmaciji tudi

jjhe) dtihovnikov (postavlja se pred
'Ra „ e  .

v n a g 0 f [/do'nja/ Špan. prim. donna]
biča ° ru:  gospa (~ Luisa); fig.  lju-

donacija -e ž  [lat. donatio  iz donare  daro¬
vati] podaritev, darovanje česa; dar-
(ilo)

donatist -a m  [po ustanovitelju škofu Do-
natu] pripadnik kršč. ločine, ustanovljene
v Afriki v 4. stol.

doneč eris felix, multos numerabis amicos...

/do'nek eris' feli'ks multos' numera'bis
ami'kos.../ lat. dokler si srečen, imaš
mnogo prijateljev (z dopolnitvijo: tem-
pora si fuerint nubila, sol us eris — če pa
se časi zmrače, ostaneš sam; citat iz
Ovida)

donja -e ž  [iz Špan.] gl. dona
don Juan -a m  /don huan'/ Špan. junak
ljubezenskih prigod v španskih pripo¬
vedkah in številnih leposl. delih 17.—19.
stol. (tip zapeljivca, ki leta od cveta do
cveta); fig.  donhuan -a m  zapeljivec,
ženskar, babjek; donhuanski -a -o za -
peljivski

don Kihot -a m  junak Cervantesovega ro¬
mana Don Quijote de la Mancha,
zmešan, neustrašen vitez, poln pleme¬
nitih idealov, ki zaradi neumevanja res¬
ničnosti, v kateri živi, doživlja smešne in
nesmiselne prigode; fig.  donkihot -a m
sanjač, zanesenjak; klativitez; donki¬
hotski -a-o sanjarski, zanesenjaški; klati-
viteški, pustolovski

donna -e ž  [/do'na/ ital. iz lat. domina
gospa] ženska; ljubica; gospa (pred ime¬
nom kot naslovitev; prim. dona)
dopika -e ž  [nem. Doppik  iz* doppeit  dvo¬
jen] dvojno knjigovodstvo
doping -a m  [angl. doping]  (nedovoljeno)
poživilo za stopnjevanje telesnih sil,
npr. športnikov

dormitiv(um) -a m, mn.  dormitiva -iv s
[iz lat. dormire  spati] uspavalo, npr.
veronal

dormitorij -a m  [lat. dormitorium ] spalnica
v internatih ipd.

dorski slog po starogrški pokrajini Doridi
imenovan arhit. slog, najstarejši od treh
osnovnih stgr. slogov; zanj so značilne
preproste in stroge oblike
dorzalen -lna -o [nlat. dorsalis  iz lat. dorsum
hrbet] hrbten, na hrbtni strani
dosje -ja m  [fr. dossier  iz lat. dorsum  hrbet]

1. mapa, sveženj uradnih spisov o čem,

2. uslužbenska mapa

dota

158

dramatufč

dota -e i [ital. dote  iz lat. dos, dotis  dar;
oprema] imetje, ki ga prinese nevesta
v zakon

dotacija -e ž  [lat. dotatio  iz dos, dotis  dar;
oprema] 1. oprava, 2. dar, poklon (za¬
služnim državnikom ali vojskovodjem,
dobrodelni ustanovi...), 3. (letna) pod¬
pora, znesek, odmerjen za plačilo stro¬
škov, izgube ali v druge namene; do-
tirati -am 1. opraviti, opremiti, 2. daro¬
vati, obdarovati, 3. dajati (letno) pod¬
poro

double [fr.] gl. dubel

do ut des lat. »dam, če daš«, načelo oboje¬
stranskih uslug, zlasti v politiki

Downing Street -a m  /dau'nirj stri :t/ angl.
ulica v Londonu, kjer je več vladnih
ustanov, med njimi sedež ministr. pred¬
sednika in ministrstvo za zunanje za¬
deve; fig.  angleška vlada ali ministrstvo
za zunanje zadeve

doyen -a m  [/doaje'/ fr. iz lat. decanus ]
starešina (med umetniki, znanstveniki
itd.), zlasti po službovanju v kaki pre¬
stolnici najstarejši predstavnik diplomat¬
skega zbora s posebnimi pravicami in
dolžnostmi (če je med njimi nuncij, je
ta redno doyen)

doza -e ž  [Šved. dosa,  dan. daase  iz ar.]

1. škatlica za hranjenje česa (~ za pu¬
der), 2. tobačnica

doza -e i [gr. dos is  iz didonai  dati] vzemek,
odmerek, jemljaj, zlasti množina, 1. zdra¬
vila, ki jo predpiše zdravnik, 2. snovi,
ki spada v sestav določenega zdravila
(zdravilska mera)

dozirati -am [nem. dosieren  iz gr.] 1. od¬
meriti, odtehtati, določiti množino česa,

2. spravljati zdravila v doze

dož -a m  [ital. doge  iz lat. dux  vodja] naslov
drž. poglavarja v nekdanji beneški in
genovski republiki

dr. [iz (n)lat.] doktor; v raznih zvezah,
npr. dr. phil.

dragoman -a m  [fr. dragoman  iz ar.] na
Bližnjem vzhodu uradni tolmač pri
diplomatskih predstavništvih

dragonada -e z [fr. dragomade  iz dragon
dragonec] način preganjanja fr. pro¬
testantov v času Ludvika XIV. 1. 1681
(da bi se vrnili v katol. vero, so pri pro¬
testantih nastanili nasilne dragonce);

fig.  nasilen ukrep, zlasti z vojaškim 1
sredstvi

dragonar -ja m  [gl. dragonec] 1. dragonec
2. zaponka zadaj na plašču
dragonec -nca m  [fr. dragon  zmaj; /'p'
dragonec; po zmajevi glavi na ročaj"
dragončeve pištole] lahki konjenik ,
drahma -e ž  [gr. drachme  iz drassestM
prijeti] 1. ščepec, stara lekarniška
(kolikor se prime s tremi prsti), 2. star 0 ’
atenska utež, 3. srebrnik v stari GrciJ
in Judeji (vrednost zelo različna), 4. se "
danja grška denarna enota
drakoničen -čna -o ali  drakonski -a -o tPr
Drakontu, atenskem postavodajalcu '
7. stol. pr. n. š.; o njegovih zakonih, k
se zaradi grozovitosti niso mogli °.s
žati, so govorili, da so »pisani s krvjo'l
grozovit, (pre)oster, pretirano strog’
zlasti zakoni ali uredbe
dralon -a m  [umetna skovanka] 1. vrs
sintetičnega vlakna, 2. tkanina iz te ®
vlakna

drama -e ž  [gr. drama , dramatos  dejanj >
dogajanje] 1. gledališka igra resnega zn
čaja (med komedijo in tragedijo), 2. tak
književno delo v prozi ali verzih, n
menjeno za gledališke predstave; r’’
pretresljiv doživljaj ali dogodek (®_
žinska ~), 3. poslopje, kjer igrajo d ra®
in druge igre j

dramatičen -čna -o [gr. dramatikos]  v z ve
z dramo ali dramatiko; fig.  Živah®®;
notranje napet; razburljiv (—a scenah
pretresljiv; dramatičnost -i i živahno*’
resnost; notranja napetost (stanja, ®
janja ali konfliktov) . .

dramatik -a m  [iz gr. dramatikos]  Pj s
dram; dramatika -e ž  dramska knj' 2 ®
nost; nauk o tem a

dramatizacija -e i  [gl. drama] predel®
(leposlovnega dela itd.) v dramo; dra>® ^
tizirati -am preoblikovati, predelat'
dramo, dati dramsko obliko, priredi"
prikazovanje na odru; fig.  prikaza"
dramatičen način 0

dramaturg -a m  [gr. dramatourgos  iz
dejanje, ergein  delati] prvotno P^.j
dramskih del, danes strokovnjak v.
gledališču, ki sestavlja repertoar,
reja in popravlja igre za prikazovanj® *
odru ipd.; dramaturgija -e i  pri sta

dramolet

159

dr. sc. nat.

dane i pisan J c  in prikazovanje dram,
2 n %  u de '°’ ^ S a  opravlja dramaturg,
nosti auk  ° drami in dramski umet-

dram V a m  t nem - Dramolett  iz fr.] krajše
Dra drasko  delo

»Diltl* r 0 * 1  ® sten  /drang nah os'ten/ nem.
n „ ■ .. na  Vzhod«, težnja nem. im-
Penal Ema na Vzhod

^žke ' ^ ra P  ' z n ' at - drappus ] vrsta
r j av  kanme ; drap neskl. pridem,  svetlo

vll ia m  t> z  fr.] fino sukno iz česane
draperij’ ” Pr ' - za uni f° rme

2. V j v'® a  [fr- draperie]  1. prevleka,

3. v  ® cc > , v  gube nabrano pregrinjalo,
drapirati & skkarske  ipd. dekoracije

Prevle”' 301  ^ r ‘ draper]  zastreti, pregrniti;
no) C * s sukn °m; v gube nabrati (suk-

drastič en  »

kreneif ' Caa  fe 1 - drastikos ] učinkovit;
nazori IZrazit ; PtiPhiv (~i primer),
dražč n ’ oster , grob (~i izraz), jedek
kšnik ' n  ^ r ' dragee ] 1. posladkorjen
tabi e t a  lpck ’ 2. zdravilna kroglica ali
korj c  ’ obložena s čokolado ali slad-
drčdnot

nan„i’, a m  [P° a ngl. vojni ladji Dread-

SCI, tl _:_: i mnr 1

tip velik-u' ^ custra ^ n *> zgrajeni 1. 1906]

VeHlriKl

en  . in > težko oboroženih vojnih ladij

Polit z 3 m  /draj'bund/ »Trojna zveza«,
sko jL .^ eza  med Nemčijo, Avstro-Ogr-
jena D  .0°. sklenjena 1. 1882 in naper-
AngHj, in Franciji (Italija jo
dren -a m  5  odpovedala)
odvociii angk . drain  odvodna cev] v med.
arcn aža _° za  ‘ zce dke (stekleni ~)
°dv odn e a  [f r - drainage  iz angl. drain
P°treb n a C6V a *' J arek ] J- odvajanje ne-
jarkj a j. e v °de, osuševanje zemljišč z
gli ne  n Pod ? eme ljskimi cevmi iz žgane
odvajat■' Cev -^ c  f ,la  ladji); drenirati -am
d ? a žo ' v °d°> osuševati zemljišče z dre-

. obleka” 1 [an 8 k  dress  obleka] športna
%si rati

učiti, u a  v [ ne m. dressieren  iz fr. dresser ]
me hanil 1 fpse > konje...); fig.  zaničlj.

Qa nično -
** Živa

X,-- . **> J ‘g • jLO.11

g°Ja ali šolanje

Urjenje v ? ga J atl  1 dresura -e ž  učenje,
v aja, V7t z ' va li; fig.  zaničlj. mehanična

drezina -e ž  [nem. Draisine,  vozilo je izna¬
šel inž. Karl Drais 1. 1817] 1. vrsta vozila
na nožni pogon, prototip bicikla, 2. tir-
nično vozilo na mehanični ali motorni
pogon (avtodrezina, motorna drezina),
zlasti za pregledovanje proge
dr. h. c. [nlat. doctor honoris causa ] častni
doktor

driada -e i, nav. v mn.  driade -ad [gr. dryas
iz drys  drevo, hrast] v stgr. mit. gozdna,
drevesna vila

driblati -am [angl. dribble  kapljati] pre¬
igravati, (varajoč) prebijati se z žogo
mimo nasprotnih igralcev (šp.); fig.
vleči za nos

drli -a m  [nem. Drill]  brezdušno, mehanično
urjenje, učenje ali vzgajanje (po pruski
vojaški metodi); drilati -am vtepati v
glavo

dr. iur. (utr.) [nlat. doctor iuris utriusque ]
doktor (obojega) prava
dr. med. univ. [nlat. doctor medicinae uni-
versae]  doktor vsega zdravilstva
droga -e ž [fr. drogue  iz* hol. droog  suh]
surovina za pripravljanje zdravil, barv
ipd., navadno posušena zelišča ali ke¬
mikalije; opojne droge razna naravna
narkotična sredstva; opij, kokain...
drogerija -e i [fr. droguerie]  trgovina z dro¬
gami, kemikalijami in lepotili; drogerist
-a m  trgovec z drogami; prodajalec v
drogeriji

drogist -a m  [fr. droguiste]  1. trgovec z
drogami, 2. kdor se strokovno ukvarja
z drogami

dromedar -ja m  [nlat. dromedarius  iz gr.

dromas  tekač] enogrbi velblod (zool.)
drops neskl. m  [angl. mn. drops]  kisli sadni
bonboni

droška -e i [rus.] fijakarska kočija, fija-
kar

drozofila -e ž [gr. drosos  rosa, philos  ljub]
v zool. vinska mušica (v znanstvenem
raziskovanju, npr. dednosti)
dr. phil. [nlat. doctor philosophiae ] doktor
modroslovja

dr. rer. oec. [nlat. doctor rerum oecono-
micarum ] doktor gospodarskih ved
dr. rer. pol. [nlat. doctor rerum politicarum]
doktor političnih ved
dr. sc. nat. [nlat. doctor scientiae naturalis ]
doktor naravoslovnih ved

druid

160

druid -a m  [lat. druida  iz kelt.] starokeltski
svečenik v poganskih časih
dual -a m  [lat. dualis  dvojen, iz duo  dva]
dvojina (slovn.); dualen -lna -o dvojinski
dualist -a m  [iz lat. dualis  dvojen] pristaš
dualizma; dualističen -čna -o ki se tiče
dualistov in dualizma; dualizem -zrna m
dvojnost, dvodelnost, zlasti, 1. deljenost
na dvoje ali nauk o obstoju dveh na¬
sprotnih si počel, stanj, načel itd. (dobro
in zlo, narava in duh, subjekt in objekt...),
2. v fil. nauk, ki izvaja in razlaga objek¬
tivno realnost iz dveh samostojnih, ne¬
odvisnih počel, materije in duha, miš¬
ljenja in biti (Aristotel, Descartes, Kant;
prim. monizem), 3. oblika drž. ureditve,
v kateri sestoji država iz dveh enakoprav¬
nih delov (nekdanja avstro-ogrska monar¬
hija od 1. 1867; prim. trializem)
dubel neskl.  [fr. double  iz lat. duplus)prideva.
dvojen, dvakraten; samost, m  1 . dvojica,
2. dvojno sukno, 3. igra tenisa ipd. v
dvoje

dubioze -oz ž mn.  [lat. dubiosus  dvomljiv]
dvomljive terjatve (trg.)
dubiozen -zna -o [lat. dubiosus]  dvomljiv,
negotov (~i dolžnik)
dubito, ergo cogito, cogito, ergo sum /du'bi-
to, er'go ko'gito, ko'gito, er'go sum/ lat.
dvomim, torej mislim, mislim, torej sem,
gl. cogito, ergo sum

duble neskl. m  [fr. double,  prim. dubel]
kovina, prevlečena s tenko plastjo ple¬
menite kovine, npr. pozlačeno srebro,
»duble zlato«

dubleta -e ž  [nem. Dublette  iz fr.] 1. dvoj¬
nica (beseda), 2. dvojnik (izvod, pred¬
met)

dublirati -am [fr. doubler ] podvojiti
dublon -a m  [fr. doublon  iz Špan. doblon]
nekdanji španski zlatnik
ducat -a m  [nem. Dutzend  iz lat. duodecim
dvanajst] dvanajsterica, dvanajst kosov;
ducaten -tna -o ki se tiče ducata; fig.
poprečen

duce -ja m  [/du'če/ ital. iz lat. dux, ducis
vodja] vodja, voditelj (naslov, ki si ga
je dal ital. fašistični diktator Mussolini)
duecentist -a m  [/duečenti'st/ iz ital. due
cento  dvesto] umetnik iz duecenta;
duecento -a m  /duečen'to/ ital. »dvesto«,
okrajšava za dobo od 1. 1200 naprej, tj.

za 13. stol. v zgodovini ital. kulture B*
umetnosti

duel -a m  [fr. duel  iz lat. duellum  boj i
vojna] dvoboj, tj. reševanje spora me®
dvema osebama z orožjem (opira se
določena pravila, ostanek fevdaln® 1
pojmov o časti); duelant -a m  dvoboje -
valeč; duelirati -am se dvobojevati se
dueha -e ž /due'nja/ Špan. gospa; spremi) 6-
valka; vzgojiteljica

duet -a m  [ital. duetto]  v glas. 1. dvospA’
skladba za dva glasova ali glasb 1 «
2. nastop dveh pevcev ali glasbenik 0
due volte /du'e vol'te/ ital. dvakrat (gI aS j;
dugong -a m  [iz malaj.] v zool. rod morsk" 1
krav (siren) .,

dukat -a m  [ital. ducato]  cekin, nekdaj
zlat(nik) ali srebrnik različne vrednost’
kovali so jih v Benetkah, Bizancu, A v-
striji itd. j.

diiktus -a m  [iz lat. ductus  iz ducere  vod 1 ™
1. v anat. (telesni) vod; odvodilo, 2. °e v ’
vod sploh, 3. črte, poteze obraza, 4. P 0 "
teze, značilne za kako pisavo
dulce et decorum est pro patria mori /duj 66
et deko'rum est pro pa'tria mo'ri/ J a  ’
prijetno in častno je umreti za dom 0 '®
(Horac) .

dulce et utile /duhce et u'tile/ lat. prijel®
in koristno (Horac)

Dulcinea -nee ž  [/dulsine'a/ Špan. iz
dulcis  sladek] Sladka, Ljubica —
ki ga je dal don Kihot svoji srčni kr»
ljici, vaški bunki Aldonsi;//?. posmeM’
dulcineja -e ž ljubica, izvoljenka, sr°®
kraljica; pejor.  debeluška, bunka o

duma -e ž  [rus.] 1. državni zbor v cats
Rusiji, 2. vrsta lirsko-epske pesmi,
v Ukrajini >

dum calet, hoc agitur /dum kalet,
a'gitur/ lat. kuj železo, dokler je vr ®\,
dumdum neskl. m  [angl. dumdum,  po
gleški tovarni Dum Dum pri Kalk®.
kjer so jih najprej izdelovali] vrsta P uS !L
nih krogel, ki prizadevajo hude raI \
ker se razletavajo; po medn. konvenc®
prepovedane; dumdumka -e ž duffld®®
ska krogla ^

dumping -a m  [/dAm'piij/ angl. iz »jrL
prodajati pod ceno] izvoz, prodaja
po cenah, ki so nižje od produkcij^
stroškov, hkrati z višjimi cenam 1

‘Piro, spero

161

džokej

trgu  (izvajajo ga zlasti veliki
dum P ‘ . li ’ da s ' osvoje tuja tržišča)
d  . P lro > s Pero /dum spi'ro, spe'ro/ lat.
„i.j . diham, upam, tj. upam do po-
duoh? nj ,^ a diha

li tj as  “dgantibus tertius gaudet /duo'bus
se n t - l ' ;ius ter 'chis gau'det/ lat. kjer
dobiček^* 4 dva ’ se tret Ji veseli (»... tretji

kum"!’ ? c ' unt  ‘dem, non est idem /du'o
če h a c * un ( i'dem, non est i'dem/ lat.
p 0ffl va  storita isto, to ni isto (tudi v
razli?n U:  človeška dejanja presojamo
duodec n °’ pr * m ‘ <luod licet lovi...)

taiste v” 2  ^ at-  duodecim  dvanajst] dva-
duodenii a ’ f° rmat  knjige (tiskovne pole)
tiče h  6n  '* na  "° [gl- duodenum] ki se

du '*d1nitu najstnika  <~1 ulkus >
vneti,. , ' a m  [duoden(um) + -itis]

du o«num dVanajstnika  ( med -)
dvnwV a  n  [nlat. duodenum ] v anat.
CS stn ! k  (črevo)
diod;, ul  H at - duo  dva, + dioda] dvojna
du °dršm tehn '>

, gledaiL' 6 - z ' [[at - du0  dva > + drama l
»mila - e  » 7. lgra > k J er  nastopata dve osebi
nota s ~  lz  * at-!  ' ta l-l dvojnica, dvojna
d 4pleks Casovno  vrednostjo treh not (glas.)

črnall-I 3 /. 'I  f lat - duplex  dvojen] vrsta
d «PHehati (tehn - )

p °dvoii ' am  [lat. duplicare  podvojiti]

dd Plika .1 - P° n °viti; dati dupliko
1. od ao  2  duplicirati] drugi odgovor,
(Da renn^ * 5randca na  tožilčev odgovor
odgovo lko ^’ s Pl s > k ' odgovarja na

du Plikac'-

d ®Plik4t' J f 6 2  [l at - duplicatio]  podvojitev
izvirnj. ~ a m  [l at - duplicatum]  dvojnik,
jateli j, U - enak  drugopis (izda ga izda-
d ®Plirati . Vltnika; prim - k °Pija)
j dvomi.' arn  [ ne m. duplieren  iz lat.] po-
dčr Ponoviti

to novsk ta , 1 duro lz  l at - durus  trd] v glas.
kvinto ? estv ica z veliko terco in čisto
. lestvie cna  od dveh glavnih tonovskih
“čta ‘P’ na spr. mol)
d ®ra . e  Pl  lat.] gl. dura mater
® Ur abii etl  , dhura]  afriško proso
j. tr ajatii . a  '° Bat. durabilis  iz durare
dUrak  a i rp t ežen , tr ajen
tepen j  rus-  durak]  1. šaljivec; bedak,
n ’ L -  vrsta igre na karte

" Slovar .
var  tujk

dura lex, sed lex /du'ra leks, sed leks/ lat.
»postava je trda, a je postava« (= treba
jo je spoštovati)

duraluminij -a m  [iz* lat. durus  trd, 4- alu¬
minij] lahka, močna zlitina alumi¬
nija z bakrom, manganom in magnezi¬
jem; zlasti v letalstvu
dura mater [/du'ra ma'ter/ lat. trda mati,
po prevodu iz ar.] trda možganska opna
(anat.)

dura necessitas /du'ra nece'sitas/ lat. trda,
neusmiljena nujnost

durativen -vna -o [iz lat. durare  trajati]
trajen, trajajoč, nepretrgan; durativni
glagoli v slovn. glagoli, ki izražajo tra¬
janje dejanja, npr. delati, nositi
durina -e i [fr. dourin  iz ar.] nalezljiva bo¬
lezen konjev (konjska sramna kuga)
dušman -a m  [shr. iz tur.] sovražnik
duumvir -a m  [lat. iz duo  dva, vir  mož]
v starem Rimu eden od dveh oblastni¬
kov, ki sta hkrati opravljala isto funk¬
cijo; duumvirat -a m  1 . dvovladje,
vlada dveh oblastnikov, 2. položaj in
čast duumvira

džamija -e i [shr. iz tur. cami iz  ar.] večja
muslimanska molilnica, prim. mošeja
džaur -a m  [shr. iz tur. gdur]  nevernik, mu¬
slimanska psovka za kristjane in drugo¬
verce

džem -a m  [angl. jam]  marmelada (iz ne-
razkuhanega sadja)
džersi -ja m  [iz angl.] gl. jersey
džez -a m  [iz angl.] gl. jazz
džezva -e ž [shr. iz tur.] bakrena posoda za
kuhanje kave

džigitovka -e ž [rus. iz turkm.] spretne
jahaške igre pri kavkaških gorjancih in
kozakih

džingiskan -a m  [po mongolskem vladarju
in osvajalcu Džingiskanu] grozovit vla¬
dar

džip -a m  [angl. jeep,  po* izg. kratice
G. P. = General Purpose Vehicle  vozilo
v splošne namene] manjši amer. vojaški
in policijski (terenski) avtomobil s
praktično konstrukcijo in močnim mo¬
torjem

džiudžicu -ca m  [iz jap.] gl. jiujitsu
džokej -a m  [angl. jockey,  dimin. iz Jack,
škotsko: Jock]  poklicni jahač na konj¬
skih dirkah, predvsem na Angleškem

162

džungla

edfiii

džungla -e i [angl. jungle  iz ind. jangal ]
močvirni tropski pragozd, zlasti ob
južnem vznožju Himalaje; fig.  okolje,
kjer divja neusmiljen boj za obstanek in
kjer je korist močnejšega najvišji zakon

džunka -e ž  [fr. jonque  iz portug.] vrsj 3
jadrnic v kitajskih in japonskih voda**-
pri Malajcih ipd.

džiiveč -a m  [shr. iz tur.] jed iz sesekljane® 3
mesa, riža in zelenjave

E [angl. East,  fr. Est]  medn. kratica za
vzhod (stran neba)
e lat. predlog: iz, od; gl. ex, eks-
e. a. lat. kratica: eiusdem anni
eagle -la m  [/i:gl -a/ angl. iz lat. aquila
orel] prejšnji zlatnik v ZDA v vrednosti
10 dolarjev, z orlom na naličju
earl -a m  [/cel/ angl. iz stnord. jarl\  grof,
na Angleškem plemiška stopnja med
viskontom in markizom
East /i:st/ angl. vzhod, stran neba
eau admirable /o admira'bla/ fr. »čudovita
voda«, strup zloglasne zastrupljevalke
markize de Brinvilliers
eau de Cologne [/o do kolo'nj/ fr. Cologne
—  Kola = Kolin] kolinska, kolonjska
voda

eau-de-vie [/odvi'/ fr. iz lat. aqua vitae
»življenjska voda«] žganje
eben -a ali  ebenovec -vca m  [gr. ebenos  iz
hebr. eben  kamen] v bot. neko tropično
drevo (črni hrast), več vrst; ebenovina
-e ž  dragocen, zelo trd črn les iz ebenovca
ebonit -a m  [angl. ebonite  iz gr. ebenos
eben, + -it] trd, z večjo primesjo žvepla
vulkaniziran kavčuk črne barve
cbuliometer -tra m  [iz lat., gr.] gl. ebulio-
skop

ebulioskop -a m  [lat. ebullire  vreti iz...,
4- -skop] priprava za ugotavljanje mno¬
žine alkohola v tekočinah z opazova¬
njem vrelišča (čim nižje vrelišče, tem
večja množina alkohola); ebulioskopija
-e ž  ugotavljanje množine alkohola z ebu-
lioskopom
E. C. gl. e. c.

e. c. lat. kratica: exempli causa
e cantu cognoscitur avis /e kan'tu kognos'-
citur a'vis/ lat. ptiča spoznaš po petju
ecartč -ja m  /ekarte'/ fr. vrsta igre na karte,
nav. za dva igralca (32 kart)
ecce /ek'ce/ lat. glej!

E

ecce homo /ek'ce ho'mo/ lat. 1. glej, človek-
(po bibliji besedi, s katerima je pokaz®
Poncij Pilat Judom bičanega Krist* 18 ?
s trnovo krono na glavi), 2. podoba a
kip bičanega Kristusa s trnovo krono n
glavi . ,

ecclesia militans /ekle'zia mi'litans/ n 13 ,
vojskujoča se (katol.) cerkev; po za
njem koncilu: potujoča ~ i

ecclesia triumphans /ekle'zia trfumfa*^
nlat. zmagoslavna (katol.) cerkev; P
zadnjem koncilu: nebeška ~
ccco [/e'ko/ ital. iz lat. ecce]  glej! na! n •
vidiš! . jji

echange [/ešaž'/ fr. iz echanger  menja 11

menjava; izmena, izmenjava
echec [/ešsk'/ fr. iz perz. shah]  šah
fig.  neuspeh, poraz . /

ECOSOC [angl. Eco nomic and  So**^
Council]  Gospodarski in socialni s v
(OZN) j.

ecrasez Pinfame! /ekraze' lefam7 fr- w
čite nesramnico (namreč katoliško &
kev), Voltairov izrek
ecu -ja m  [/eku'/ fr. mn. ecus  iz lat. scU,l Lj
ščit, po podobi na nekaterih kovane .
vrsta starinskih fr. zlatnikov ali srebra
kov (od 14. stol. dalje); prim. eskudo
Ed. lat. kratica: editio
ed. lat. kratica: edidit .

edafon -a m  [gr. edaphos  tla] v biol. ž 1 ™
nje v (in na) tleh, talna favna in fl° 13  ]
edamec -mca m  [po hol. mestu Ed^“
vrsta trdega, mastnega sira z rdečo sk

Edda -e ž  [/e'da/ = isl. Prababica] ^
zbirki staronordijskih mitov o bog 01 '
in herojih (starejša v verzih, 33 P eS .^
mlajša večidel v prozi, vsebuje baJ
pravila o pesnjenju, pesmi itd.) 3 )
edem -a m  [gr. oidema  oteklina] (voden* 0
oteklina ali zabuhlina v tkivu

163

efficiens causa

eden

VTt'^ ^ e * 3r - e den  slast, radost] po bibl.
Eva f 1 sta  izpo^etka živela Adam in

cdere onf; Iaj ’ paradiž
/e'dp P ° rtet u * v ‘ vas > non v ' v ere ut edas
U t e ,! e  °Por'tet ut vi'vas, non vi'vere
da ;« as / * at ' jemo, da živimo, ne živimo,

edicp Je ®°

(knii" e -f ^ at \ e ditio  iz edere  izdati] izdaja
edidit /2i-^j ižna izd aja, knjiga
ip,j^ edl dit/ lat. izdal, založil (knjigo

zidati^ 3  " e Z  ^ at - aedificatio  iz aedificare
edikt -a 2 jf ava ’ (zjgraditev; zgradba
v st  m  l* at - edictum  iz edicere  razglasiti]
b 0c i' em  R' mu  razglas pretorjev, kako
/ S0< ®' v  naslednjem letu (pretorski
ulcna/*  nradni razglas, oklic; odlok,
edil lesarski ~)

Eitp® ^ at - oedilis  iz aedes  hiša] v starem
PoslniV® P rov ' nca h nadzornik javnih
red P1J . ln  svetišč (skrbel tudi za cestni
Edip ,’ a ® lr ( e J al  javne igre itd.)
sin tP K 8r ' Oidipous]  v stgr. mit. junak,
r ojstv,, anske8a kra| j a  Laja. ki ga je po
•zpolni lzpostav d zverem, da se ne bi
da n' 1 ? mr ačne prerokbe (njegova uso-
fokl„ cf? ved  tragedij, npr. pri So-
V p S| -j’ Lshilu itd.); Edipov kompleks
teljn an al- erotično nagnjenje k rodi-
rnržnjo sprotnega spola, združeno z
tično r °ditelja istega spola; ero-

nir^j sprotnega spola, združeno
tič no  . roditelja istega spola; eiu-
Hleictr; a ? n J en je sina do matere, prim.
e diti 0/ ® n , k °mpleks

izdaiT | C1 .°/ lat. izdaja (knjige); knjižna
edino ’ ■ J ' 8a

Prv° t i 1* ncc P s  /edi'cio prin'ceps/ lat.
tiska v? prva  ‘zdaja kakega starejšega
• ! 2 dajo Casdl  tudi označba za najboljšo
rditoj-

c,lu kacij a  m e ditor]  izdajatelj, založnik
jati] vzo 6 - 2 [ ! at ’ e dncatio  iz educare  vzga-
ki se tjf an l e ’ vzgoja; edukacijski -a -o
e dtikcij a  6  ^Bajanja in vzgoje, vzgojen
vlečil i, * z  ^ at - eductio  iz educere  iz-
^dukt 4® 2e uje, izluženje (kem.)
dobljen, v -  educlum  iz educere]  snov,
snovi, Ze  v končni obliki iz druge
Proces; r da k>1  potrebni še vmesni
‘z kr nn , .pr. škrobova moka, dobljena
H  -a ^ P I rja ; naspr. produkt)

Pri starih’  ephebos  iz hebe  moškost]
u Grkih odrasel mladenič od

18.—20. leta; v tem času so jih zlasti
urili za boj

efedrin -a m  [po rastlini, nlat. Ephedra
vulgaris,  iz katere ga pridobivajo] vrsta
alkaloida, soroden je adrenalinu
efekt -a m  [lat. effectus  iz efficere  izvršiti]
1. učinek, posledica, 2. delovni učinek
v kaki časovni enoti;]pojav (fiz.); fig.
uspeh, 3. vtis, vtisk; efekten -tna -o
učinkovit, uspešen; ki se tiče efekta ali
efektov; efektni posli trgovanje z vred¬
nostnimi papirji

efekti -ov m mn.  [fr. effets  iz lat. effectus]
1. v ekon. vrednostni papirji, ki prina¬
šajo dohodke v obliki obresti ali divi¬
dend (delnice, obveznice...), 2. premič¬
nine; blago; stvari, reči, 3. posnetki
raznih glasov na magnetofonskih tra¬
kovih, npr. pri radijskih igrah (zvočni ~)
efektiven -vna -o [lat. effectivus  iz effectus
učinek; uspeh] stvaren, resničen, dejan¬
ski; razpoložljiv

efektuirati -am [fr. effectuer,  prim. efekt]
izvršiti, izvesti, opraviti kaj
efelide -id i mn.  [gr. epi-, helios  sonce]
sončne pege na koži
efemera -e f [iz gr.] 1. gl. efemerida, 2. eno¬
dnevna mrzlica (med.)
efemeren -rna -o [gr. ephemeros  iz epi-,
hemera  dan] enodneven; kratkoživ,
kratkotrajen; fig.  bežen, minljiv; efe-
mernost -i ž  kratkotrajnost; minljivost
efemerida -e z  [gr. ephemeros  enodneven]
v zool. enodnevnica, vrsta muhe; efe-
meride -id ž mn.  1 . astr. preglednice
(tabele), v katerih je preračunan dnevni
položaj nebesnih teles, 2. koledar s ta¬
kimi preglednicami

efeminacija -e ž  [lat. effeminare  pomehku¬
žiti, e-, femina  žena] 1. pomehkuženje;
(ženska) mehkužnost, 2. poženščenje,
zlasti pri homoseksualcih (v vedenju,
oblačenju ipd.), 3. pasivna pederastija;
efeminiran -a -o pomehkužen; efemi-
nirati -am (se) pomehkužiti, raznežiti
(se); poženščiti (se)

efendi -ja m  [tur. efendi  iz gr. authentes
gospod; izvršilec] »gospod«, nagovor
muslimanskih duhovnikov ali izobražen¬
cev (za imenom)

eflfettuoso /efetuo'zo/ ital. učinkovito (glas.)
efficiens causa lat. gl. causa efficiens

Efialt

164

Eh o

Efialt -a m  [gr. Ephialtes]  Grk, ki je pri
Termopilah pokazal Perzijcem planin¬
sko stezo, da so prišli za hrbet Spartan-
cem, ki so branili sotesko (1. 480 pr.
n. š.); fig.  efialt -a m  izdajalec; efialtski
-a -o izdajalski; efialtstvo -a s izdaja,
izdajstvo

eficienten -tna -o [lat. efficiens]  delujoč,
učinkujoč

efikasen -sna -o [fr. efficace  iz lat. efficax
uspešen] uspešen, učinkovit
eflorescenca -e ž [lat. efflorescere  vzcveteti,
iz e-, flos, floris  cvet] 1. (vz)cvetenje pri
rastlinah; čas cvetenja, 2. kožna vzbrst
ali izpuščaj (med.), 3. v kem. oprhovanje
kristalov na površju trdnih teles, npr.
solitrnih soli na zidovju; tak oprh
efluirati -am [lat. effluere]  izlivati, izte¬
kati (se); izginjati

efor -a m  [gr. ephoros  nadzornik] v stari
Sparti eden izmed peterih dostojanstve¬
nikov, ki so imeli najvišjo nadzorno
oblast; izvoljeni so bili za leto dni
efrenacija -e i [lat. effrenatio iz e-, frenum
uzda] razuzdanost, razbrzdanost
EFTA [ngr. efta  sedem] Cona za svo¬
bodno trgovino, vključuje sedem za-
hodnoevr. držav: Anglijo, Švedsko,
Norveško, Dansko, Avstrijo, Švico,
Portugalsko

efuzija -e i [lat. effusio  iz e-, fundere  liti]
izliv, izlivanje česa (~ lave); izpuhte-
vanje plinov (fiz.); fig.  (čustveni ipd.)
izliv; izbruh strasti; efuziven -vna -o
ki se tiče efuzije (~a kamnina)
e. g. lat. kratica: exempli gratia
egal [fr. egal  iz lat. aequalis  enak] prisl.
enako, vseeno; egalen -Ina -o enak,
enakomeren; ravnodušen, vnemaren
egalitaren -rna -o [fr. igalitaire  iz egalitč
enakost] enakosten, sloneč na (načelih)
enakosti ali težeč k (socialni, politični...)
enakosti

egalitarfst -a m  [iz fr. egalitaire]  privrženec
egalitarizma; egalitarizem -zrna m  polit,
gibanje fr. komunistov-utopistov v prvi
pol. 19. stol., slonelo na idejah Babeufa,
gl. babuvizem

čgalite /egalite'/ fr. »enakost«, eno izmed
polit, gesel fr. revolucije 1. 1789
egalizacija -e ž [fr. egalisation\  izenačenje,
izravnava; egalizacijski -a -o izenače-

valen; egalizirati -am izenačiti, izravna 11
kaj

Egerija -e ž  [lat. Egeria]  v strim. n®-
nimfa, svetovalka kralja Nume Po®'
pilija \fig.  egerija -e i (modra) svetovalk 3

egida -e ž [gr. aigis, aigidos  ščit] v stgr. rn |! ’
Zevsov ali Atenin ščit, simbol zašč®®
bogov; fig.  zaščita, varstvo; pod egW°
v varstvu...

egiptolog -a m  [Egipt(o) + -log] egipto?) 0 '
vec, kdor se ukvarja z egiptologu®!
egiptologija -e ž  egiptoslovje, veda, kj
preučuje preteklost in kulturni razvoj
starega Egipta

egocentričen -čna -o [lat. ego  jaz, + c ®?'
tričen] kdor postavlja sebe v središč®
ali gleda vse z osebnega stališča; san®"
ljuben, samo nase misleč; egocentrično®

-i ž  samoljubnost ,

egocentrizem -zrna m  [gl. egocentričen!
1. egocentričnost, 2. skrajnji individua«'
zem, osredotočanje vsega na svoj »j 32 *,
egoist -a m  [fr. Egoiste,  1755, iz lat. egoj&‘
sebičnež, samoljubnež, kdor postavil 3
osebne koristi nad splošne, naspn
altruist; egoističen -čna -o sebičen, ® 3 '
moljuben; egoizem -zma m  1. sebičnost
samoljubje, 2. v etiki nauk, da im®- 1 ,
osebne koristi prednost pred splošni®
egoteizem -zma m  [lat. ego  jaz, + teizem
oboževanje samega sebe, npr. v FicW®'
jevi filozofiji <

egotist -a m  [iz angl. iz lat.] kdor prev^®
govori o sebi; egotizcm -zma m  (P ret _
rano) poudarjanje ali upodabljanje s3 '
mega sebe, npr. v romanih
eh bien /e bje'/ fr. no! dobro! torej!
eliinoderm -a m  [gr. echinos  jež, derij’
koža] v zool. iglokožec, npr. morski je 2 ®
ehinokok(us) -a m  [gr. echinos  jež, kokh"
zrnce] v zool. pasja trakulja; njene ik®
zaidejo tudi v človeka in povzroči
ehinokokozo .

ehinus -a m  [lat. echinus  iz gr. echinos  J® 2
1. morski ježek (zool.), 2. pri d° rs T.
stebrih del glaviča tik pod abakuso®’
večkrat v obliki stiliziranega lista (arh®'
Eho neskl. ž  [gr. Echo)  v stgr. mit. J®* j
gorska nimfa, ki je skoprnela v nesre®
ljubezni do lepega Narcisa, tako d® j ( ,
ostal od nje samo glas; fig.  eho neskl
1. (od)jek, odmev, 2. ponavljanje t®

eholalija

165

ekonom

§^ skih  znakov pri sprejemanju ra-
nijslah vesti (tehn.)

eholaljj

ritil l)a 6 2  t gr ' echo  odmev, lalein  govo-
k J , v m ed. 1. mehanično ponavljanje

Jetika K V r rSta afaz « e
nrpT” " e 2  l- 12  S 1 - e idos  podoba] nauk, ki
v m? U i e nasta janje človeških predstav
v nkn 0stn ! dobi * n  pomen »podob«
■ mm vanju teh predstav (psihol.)

k e “

em '. >? rvina > odkrita 1. 1952

einstpin:- J cu  Pieusiav tpsmoi.;
p; n  ‘ J . ' a m  [/ajn'štajnij/ po fiziku A.
v. einu > 1879—1955] transuranska
e * u sdem ?y v . ina > odkrita 1. 1952

l/ejus dem/ lat. rod. od idem  isti]

^£ a ( '* a ; meseca

ejak u u anni  / e Jus'dem a'ni/ lat. istega leta

kk r j C1,a . ž [lat. eiaculatio  iz eiaculari
Spo , S n Ui] izbrizganje tekočine, zlasti
(iratj 1 12liv  (moškega semena); ejaku-
v etl  " am  izbrizgniti, izliti (seme), vreči

ojekcija . P  -

1. j, e 2  [* at - eiectio  iz eiicere  izvreči]
eiicif, I ?- e ^ avan j e ); izmeček, 2. izgon;
~>  ; ,‘ a m 1. izbrizgniti.

ej^t^mati
tač p Ja m  bngl- ejector  iz lat.] 1. izme-
sesaini^ - nabo J ev  P ri  P uški > 2 - P arni

ek- Jgp .

Pona v,’ bred sa mogl. ex-  iz-] gr. pred-
ekečm - a  2  °ženkah, npr. ekstaza
navad W  ^ gr ' e kzema iz ek -, zeein  vreti]
Vnet;^ 0 ’ 2e *° srbeče, nenalezljivo kožno
'kipa-e^-)

1. ski, • Ir ' čguipe  iz* germ. skip  ladja]
sadka P ' na ’ oddelek (delavcev), 2. po-
np r  'moštvo, sestavljeno v kak namen,
moštven* 110 ’ ek ‘ pen  ' pna "° skupinski,
cki Paž a  .g * rr ,

ladij S L„ l Ir - equipage]  1. oprema, npr.
vpregaj- a  * v °jaška, 2. (razkošna) kočija,
s Ploh ’ konji in služabniki); kočija
Ža) 3 te m pomenu navadno: ekvipa-
ek * a <npsiia^ V0 l Posadka na ladji ali letalu
e kl atr l .  ' e  ž'  [nlat. eclampsia  iz gr.
Dapan ^jfahiiskati, Posvetiti se] v med.
Padavic' ‘ n  izgubo zavesti (huda,
, Ca h tv, 1  Podobna bolezen pri porodni-
^atžntei, 8 ^ 011 ^ 411  ^ otrocih)
čeč, v '-Pa 7? [fr. eclatant]  bučen, kri-
p,  kieščeč ° C1 bij °o (~i primer); očiten;
e,£ lekti C j 7  s Uajen (~a zmaga)

St. e / c , ® -zma m  [angl. eclecticism  iz
Ktikos  izbiren] 1. v starem veku

izbrizgniti, vreči ven,

fil. smer — njen zastopnik je bil npr.
Cicero — ki je skušala izbrati najboljše
elemente iz naukov Pitagore, Platona in
Aristotela in jih združiti v sistem; po¬
dobno početje, npr. združevanje mar¬
ksizma z novokantovstvom; fig.  izbira¬
nje in nenačelno, mehanično združevanje
raznih sestavin po vnanjih merilih, brez
notranje, organične zveze in enotnosti,
2. v upodabljajočih umetnostih ne¬
ustvarjalno znašanje raznih slogovnih
prvin v slogovno mešanico (zlasti v
arhit. 19. stol.)

eklektičen -čna -o [gr. eklektikos  izbiren]
izbiren, izbirajoč; izbran; iz raznih
virov, naukov, sistemov izvirajoč; sloneč
na eklekticizmu; eklektik -a m  kdor
misli ali ravna eklektično (izbira nauke
ali misli z raznih strani); privrženec
eklekticizma

ekleziast -a m  [iz gr. ekklesiastes iz ekklesia
zborovanje; nlat. ecclesia  cerkev] du¬
hovnik

ekleziastičen -čna -o [iz gr. ekklesiastikos ]
duhovniški; cerkven; ekleziastika -e ž
cerkveni nauk

eklipsa -e ž  [gr. ekleipsis  izginjenje] mrk,
potemnitev, zlasti Sonca ali Meseca
(astr.)

ekliptičen -čna -o [gr. ekleiptikos]  ki se
tiče eklipse ali ekliptike; ekliptika -e ž
navidezna pot po nebesnem svodu, ki
jo opravi Sonce v enem letu (na tej poti
nastajajo mrki, eklipse)
ekloga -e ž [gr. ekloge  izbor, iz eklegein
izbirati] 1. prvotno: izbor, izbrano delo,
zlasti pesmi, 2. pastirska pesem, idila
(ker so Vergilove idile izšle z naslovom
Eclogae)

eklogit -a m  [gr. ekloge  izbor, + -it] vrsta
kamnine, nastale z metamorfozo
ekologija -e ž  [gr. oikos  dom; bivališče,
-I- -logija] v biol. nauk o odnosu živali
in rastlin do vnanjega okolja (preučuje
način življenja organizmov, pridobivanje
hrane, razširjenost ipd.); ekološki -a -o
ki se tiče ekologije (~i dejavniki)
ekonom -a m  [lat. oeconomus  iz gr. oiko-
nomos  gospodar, iz oikos  dom, nomos
pravilo, zakon] 1. gospodar, upravitelj,
a) kdor je odgovoren za preskrbo s po¬
trebnim (v bolnišnicah, menzah...),

ekonomat

166

cksaltacij 3

b) kdor vodi gospodarstvo na večjih
posestvih, c) kdor vodi ekonomat, 2. go¬
spodarstvenik, gospodarski strokovnjak,
kdor se ukvarja s (politično) ekonomijo
ali posameznimi panogami narodnega
gospodarstva

ekonomat -a m  [gl. ekonom] 1. službeno
mesto in urad ekonoma, 2. v večjih
podjetjih ali ustanovah oddelek, ki jih
preskrbuje s poslovnimi potrebščinami

ekonomičen -čna -o [lat. oeconomicus  iz gr.]
gospodaren, varčen, ki z najmanjšimi
stroški ali sredstvi doseže največji (go¬
spodarski) učinek; nezahteven, npr. stroj
pri rabi goriva; ekonomičnost -i ž gospo¬
darnost, varčno, umno gospodarjenje;
nezahtevnost

ekonomija -e i [lat. oeconomia  iz gr. oiko-
nomia  gospodarstvo, uprava] 1. večje
gospodarstvo ali posestvo, 2. gospodar¬
nost, varčevanje; varčno, umno go¬
spodarjenje; gospodarjenje, upravljanje,
3. nauk o gospodarstvu (= politična
ekonomija; gl. klasična, nacionalna, po¬
litična ekonomija); gospodarstvo sploh;
ekonomijski -a -o ki se tiče ekonomije

ekonomika -e i  [fr. economique  gospodar¬
ski] 1. gospodarski ustroj določene
družbe (kapitalistična ~) ali države v
kakem razdobju (jugoslovanska ~),
2. nauk o gospodarstvu (= ekonomija)

ekonomist -a m  [fr. čconomiste  iz gr.]
1. ekonom (2.), 2. privrženec ekonomiz¬
ma; ekonomističen -čna -o ki se tiče
ekonomista ali ekonomizma; ekono¬
mizem -zrna m  1 . precenjevanje ekon. de¬
javnika, npr. v razlagi kulturne zgodo¬
vine, 2. podrejanje vsega družbenega
življenja neposrednim potrebam eko¬
nomike, 3. smer v (ruskem) delavskem
gibanju v letih 1896—1903, ki se je
omejevala na gospodarski boj in ni
priznavala političnega gibanja; njena
teoretična podlaga je bil legalni marksi¬
zem

ekonomizer -ja m  [fr. iconomiseur  iz gr.]
vrsta priprav za gospodarno porabo
toplote, zlasti grelnik, v katerem se
segreva voda z dimnimi plini

ekonomizirati -am [gl. ekonomičen] var¬
čevati, varčno ravnati, varčno, umno
gospodariti

ekonomski -a -o [lat. oeconomicus  iz S r -
oikonomikos]  gospodarski; ki se t ice
ekonomike ali ekonomije; ekonomska
baza v Marxovem ekon. nauku: celot¬
nost družbenih proizvodnih odnosov«
na katerih sloni pravna in politična vrh¬
nja stavba in kateri ustrezajo določene
oblike družbene zavesti; ekonomska
blokada gospodarska osamitev ali
kolitev določene države, ki naj prisih
to državo, da izpolni zahteve ali sprejme
pogoje organizatorja blokade; ekonom -
ska geografija gospodarski zemljeP 18 ’
nauk o naravnih možnostih gospodar¬
stva sploh ali posameznih držav; eko;
nomska politika celotnost ukrepov, k 1
jih izvaja državna oblast na področja
proizvodnje in menjave; ekonomska
struktura gospodarski ustroj določene
družbene oblike ali določene nacionalne
družbe; ekonomski materializem vulgaT'
no, mehanično pojmovanje zgodovin¬
skega razvoja, ki omejuje vse poj aV
družbenega življenja na ekonomiko n*
zanika ali podcenjuje pomen ideološka 1
in drugih dejavnikov (fil.) . ,

ekran -a m  [fr. ecran  zaslon pred peči 0 '
napeto platno] 1. platno (za projicirani
slik in filmov); filmsko platno, 2. ščitnik;
zaslon, varujoč pred škodljivimi žark 1 '
ekranizirati -am postaviti na plat®
(= posneti film) „

ekrazit -a m  [fr. ecraser  streti, uničiti] vr s
zelo močnega razstreliva ,

eks [lat. ex  iz] v dušku (izpiti kozarec n
»eks«, tj. v dušku do dna) i

eks- [lat. ex-,  pred sogl. e-,  iz, izmed, od-’
1. predlog v zloženkah: iz-, od-, ®P ’
eksport, emitirati, 2. nekdanji, bivši, ®P ’
eksminister .

eksakten -tna -o [lat. exactus  natanc® .j
dovršen, iz exigere  izmeriti, izvr* 1  .
(znanstveno, matematično) natancc <
pravilen; skrben; eksaktne vede ve®!
ki rešujejo probleme iz svojih podr°
matematično natančno in z eksperir®®
talno analizo (fizika, astronomija, r®
tematika itd.); eksaktnost -i ž  (znans-
na, matematična) natančnost g .

eksaltacija -e ž  [nlat. exaltatio  povzdu!j
vanje, poveličevanje, iz lat. altus  vis
vznesenost, pretirano navdušenje; ^

e ksamen

167

ckseget

DrKit n ° St ’ raz draženost;//,?. prenapetost;
navrl ( ? enost ’ e ksaltiran -a -o vznesen,
e ksamen D; razbur j en > f>8-  Prenapet
tehtat'.'^ m examen  iz examinare
eksatni,!-’ .. IZpraševat *] izkušnja, izpit
ševa n aCIJa  ' e z  Hat- examinatio\  izpra-
c ksamin;f ’ , zasli5evan Je; izkušnja, izpit
ševan * a m  ^' z  * at ' exa minare]  izpra-

ševa iec" z  "J a m  [iz lat- examinare ] izpra-

(,*«"* -am [gl. eksamenj izpraševati
eksa4 Zpitu); zasl& vati

“nthos  čLf ^ e / ar ;‘ h f ma . iz
osir,,- , . et J v med. kožni izpuščaj,
to ni ;-,tj» pri  škrlatinki, pegavici...; eksan-
izniitx • ~‘" na "° izpuščajem povzročajoč
«r

Sij 1 v ” ■ exarc hos  prvi, najodličnej-

tiščih a St3r ' ^reiji prvi svečenik v sve-
jev v 7  faroestnik bizantinskih cesar-
Afriifj , orn i‘ Italiji (ravenski ~) in
sla,— Poglavar bolearske nravn-

(kot na —■«» -r. piavuMavm uttusK

PoloŽai * Patriarha); eksarhat -a...
eksati , a  ’ j. st  ' n  Področje eksarha
duški, j  t*at. ex  iz] izpiti na »eks«, v
Cksce dčnt/, t na

piti, j, eraa m  ['z lat. excedere  presto-
tj. l, ra f-. ce dere  iti] kdor dela ekscese,
?kxce(ij ra ! Z<lancc > 2 - razgrajač, nemirnež;
čez prav' ' am  Pretiravati v čem, iti
, krajan 9 m ero; razuzdano živeti; raz-

'^ičnca dC ati nemire
Ocllikov '? ^ t* a t- excellentia  iz excellere
(preJvzv;* se i visoki, vzvišeni (gospod),
slov, n D Sen f 0St ’ visokost, 1. častni na-
c esarj 6 y r ~ ‘ ran kovskih kraljev in nem.
haslov,!,- . v  nekaterih državah uradni
.center jH^trov, poslanikov ipd.
’ 2sr ednir ra , m  [eks- + center] v tehn.
ae m stroi„t k ^° 8la p,ošča  inpr- pri  Par-
. °kro» J  • , se su “ ekscentrično —
^išče -J • ° SI ’ ki ne gre skozi njeno sre¬
ni Crt no „;! n  s preminja kroženje v premo-
ksc «i>triče„ J ® (bobnasti ~)

8e°m. ' cna  -o [gl. ekscenter] v
°d sredjsx re . ®P> zunaj središča, oddaljen
tega, sn ,i-''8-  oddaljujoč se od običaj-
v ade tl  0sno  priznanega ipd.; nena-
t° v ešen znai ^ a j u , ravnanju...); neurav-
’ Prenapet; čudaški, prismuk-

slavn e  p . «—■— —6—1«— p.u.w~

cerkve, 4. pravoslavni nadškof

njen; ekscentričnost -i ž  izsrednost; od¬
daljenost od središča; fig.  nenavadnost;
čudaštvo, prismuknjenost
ekscentrik -a m  [gl. ekscenter] posebnež,
čudak, prismuknjenec
ekscepcija -e ž  [lat. exceptio  iz excipere
izvzeti] 1. izjema, 2. ugovor toženca (pr.)
ekscepcionalen -lna -o [nlat. exceptionalis]
izjemen, nenavaden, neobičajen
eksceptiven -vna -o [nlat. exceptivus]  izje¬
men

ekscernirati -am [lat. excernere]  izločiti,
izvreči (prim. ekskrementi)
ekscerpirati -am [lat. excerpere  iz ex-,
carpere  trgati] izpisati, napraviti izpisek,
izvleček (iz knjige, spisa ipd.)
ekscerpt -a m  [lat. excerptum  iz excerpere]
izpisek, izvleček; kratka vsebina knjige
ali spisa; ekscerpten -tna -o izpisen, ki se
tiče ekscerpta

ekscerptor -ja m  [iz lat. excerpere]  izpiso-
valec, kdor dela ekscerpte; ekscerptorski
-a -o izpisovalski

eksces -a m  [lat. excessus  iz excedere  pre¬
koračiti] 1. pretiravanje v čem; nezmer¬
nost (v jedi, pijači ipd.); razuzdanost
(v spolnem življenju), 2. prestopek,
kršenje reda; izgred, izpad, razgrajanje,
prim. ekscedent; ekscesiven -vna -o pre¬
tiran, čezmeren

ekscipirati -am [lat. excipere]  1. izvzeti,
napraviti izjemo, 2. ugovarjati na tožbo,
prim. ekscepcija

ekscitacija -e ž  [lat. excitatio  iz excitare
spodbosti] spodbuda; (raz)draženje,
vzburjenje; razdraženost
ekscitans -a m, mn.  ekscitancije -ij ž [gl.

ekscitacija] dražilo; poživilo (med.)
ekscitativen -vna -o [gl. ekscitacija] spod¬
bujajoč, pobudljiv; dražeč, poživljajoč;
pozornost zbujajoč

ekscitirati -am [lat. excitare  spodbosti] spod¬
bujati, dajati pogum; (raz)dražiti, poživiti
ckscizija -e i [lat. excidere  izrezati] izrez(a-
nje), npr. bolnega tkiva
eksedra -e ž  [gr. exedra  iz ex-, hedra  sedež]
1. polkrožni prostor s sedeži, npr. v stgr.
gimnazijih in rim. hišah, 2. apsida v
baziliki (arhit.);/(?. prizidek
ekscget -a m  [gr. exegetes  tolmač, iz exe-
geisthai  razlagati] 1. v stari Grčiji raz¬
lagalec (božjih) izrekov in prerokb,

eksegetičen

168

ekshibirati

pozneje, 2. razlagalec kakega besedila,
zlasti biblije

eksegetičen -čna -o ali  eksegetski -a -o [gr.
exegetikos]  ki se tiče eksegeta, eksegetike
ali eksegeze

eksegetika -e ž  [iz gr. exegetikos]  nauk o
razlaganju česa, zlasti biblije
eksegeza -e i [gr. exegesis\  razlaga kakega
besedila, zlasti biblije
eksekracija -e ž [lat. exsecratio  iz exsecrari
iz sacratus  posvečen] slovesna kletev,
prekletstvo; eksekrirati -am prekleti;
sovražiti

eksekucija -e ž  [lat. exsecutio  izvršitev, iz
exsequi  izvršiti] 1. izvršba, izvršitev
davčne odločbe, rubež, 2. izvršitev sodbe,
zlasti smrtne; usmrtitev, 3. v medn. pravu
uporaba prisilnih ukrepov ene države
proti drugi, npr. okupacija kakega ozem¬
lja; eksekucijski -a -o izvršni, ki se tiče
eksekucije

eksekutiva -e i [nlat. executiva]  1 . izvršna
pravica ali oblast (v naspr. z zakono¬
dajno, legislativo), 2. izvrš(il)ni odbor;
eksekutiven -vna -o izvrš(il)en; ekse-
kutivni komite izvrš(il)ni odbor
eksekutor -ja m  [lat. cxsecutor)  izvrševa¬
lec (davčnih, sodnih in drugih odločb);
rubežnik; eksekutorski -a -o izvrševalski
eksekvatura -e ž [lat. exequatur  naj izvrši,
iz exsequi  izvršiti] 1. ukaz ali dovoljenje
za izvršitev, npr. sodbe, 2. dovoljenje
za opravljanje poslov, ki ga da vlada
predstavniku tuje države, 3. vladarska
potrditev papeških bul (prim. exequa-
tur)

eksempcija -e i [lat. exemptio  iz eximere
izvzeti] izvzetje, oprostitev od splošne
obveznosti (davka, vojaščine...)
eksempel -pla m  [lat. exemplum ] (svarilni)
zgled; vzor, primer

eksempl&r -ja m  [nlat. exemplarium\  1. zgled,
vzor (vreden posnemanja); fig.  zaničlj.
kaj posebnega, 2. (posamezni) izvod,
primerek (knjige, časopisa...)
eksemplaričen -čna -o [nlat. exemplaris ]
zgleden, vzoren; namenjen v svarilen
zgled (~a kazen); tipičen
eksemplificirati -am [nlat. exemplificare
iz lat. exemplum  primer, facere  narediti]
s primeri pojasniti (utemeljiti, dokaza¬
ti...); navesti, pokazati kot primer;

eksemplifikacija -e ž  pojasnilo (razlaga
ipd.) s primeri; navajanje primerov
eksemplifikativen -vna -o [gl. eksemplifici'
rati] podan zgolj v pojasnilo, le kot zgled
eksempten -tna -o [lat. exemptus]  izvzet,
oproščen

eksemptiven -vna -o [iz lat. exemptus  iz
eximere  izvzeti] oproščujoč, prim-
eksempcija

eksercicije -ij ž mn.  [lat. exercitium  vaja!
vaje, navadno duhovne »vaje« v katof
cerkvi

eksercir -a m  [nem. Exerzier  iz lat. exer-
citium]  vojaške vaje (v rabi orožja i°
v vojaških spretnostih); eksercirati -am
vaditi, uriti (vojsko); vaditi, uriti s®
(v rabi orožja in v vojaških spretnostih)
ekshaldcija -e ž  [lat. exhalatio  iz ex-, hala]' e
dihati] 1. izdih(avanje), 2. uhajanje,
izpuhtevanje par ali plinov iz zemeljske
notranjosti, nav. iz vulkanskih žreb
prim. solfatara, 3. izhlapevanje; cksbab-
rati -am izdihavati; izpuhtevati; izbi®'
pevati

ekshavstor -ja m  [lat. ex-, haurire  črpam
1. vrsta zračnika (za izsesavanje pokvat'
jenega zraka, plinov ipd.), 2. sesalnik,
črpalka za praznjenje greznic
ekslieredacija -e ž  [lat. exheredatio  iz eX~>
heredilas  dediščina] razdedinjenje; eks-
heredat -a m  razdedinjenec; eksheredirat'
-am razdediniti

ekshibčnt -enta m  [iz lat. exhibere  predlo'
žiti; izdati] 1. vložitelj, vlagatelj (sp> sS
ipd.), 2. razstavljalec ,

ekshibicija -e ž [lat. exhibitio  iz exhiberf‘
1. vložitev, izročitev, 2. razstavljanje’
razkazovanje; razstava, npr. industrij'
skih izdelkov; ekshibicijski -a -o v *°'
žitven; razstav(ljal)en
ekshibicionist -a m  [fr. exhibitionnisie \
lat. exhibitio  pokaz; izročitev] kdor J
nagnjen k ekshibicionizmu; ekship 1 '
cionizem -zma m  1 . težnja k razkazovanj
(svoje osebnosti ipd.), 2. v med. kazanj
spolovil osebam drugega spola (vrs’
spolne izrojenosti, največkrat simP toIB
duševnih motenj) ..

ekshibirati -am [lat. exhibere  predlozh ;
izdati] 1. vložiti, vpisati v vložno knj>S®j
predložiti; izročiti, 2. razstavljati; k a
zati, razkazovati kqj

ekskurzija

e kshibit

169

ekshibit -a m  [iz lat. exhibitum]  1. vloga,
vloženi spis, 2. vložna knjiga, 3. vlo¬
žišče (urad); ekshibiten -tna -o vložen;
ki se tiče ekshibita

ekshumacija -e ž [lat. ex~, humare  pokopati]
izkop, zlasti mrliča (zaradi sodne pre¬
iskave ali prekopa); ekshumirati -am
'zkopati (~ mrliča); fig.  izvleči iz po¬
zabe

ek ?!l ' a m  Hat. exilium]  izgon, pregnanstvo
(dejanje in kraj); eksiliratl -am izgnati,
Poslati v pregnanstvo, prim. eksul
vksimirati -am [lat. eximere]  izvzeti, opro-

stiti splošne obveznosti, prim. eksemp-
cija

eksistenca -e ž [nlat. existentia  iz lat.
?* istere  bivati] 1. obstoj, obstanek;
življenje; način življenja, 2. bivanje (fil.);
eksistenčen -čna -o ki se tiče eksistence;
?‘vijenjski; eksistenčni minimum pre-
Jetnki, potrebni za najnujnejše življenj-
ek?® Potrebe

•stencialen -lna -o [nlat. existentialis]
eksL Se  ‘! če  eksistence

stencialist'-a m  [fr. existentialisle  iz
kt. existentia  obstanek; bivanje] pri-
lj*?Pec eksistencializma; eksistencia-
neen -čna -o sloneč na eksistencializ-
u '» eksistencializem -zma m  1. franco-
na a  varianta »filozofije eksistence«, njen
Pa'iQ j*i Predstavnik je fr. filozof Jean
r eri U1  ^krtre, vplivna je tudi v leposlovju
d a  a . ‘zmed značilnosti te filozofije je,

_t‘di, da je »bivanje pred bistvom«

ce«. krtre: »l’existence precede 1’essen-
ntin’ r dm : filozofija eksistence), 2. po
na  -. vojni bohemski, ekstravaganten
a j_ ® življenja večidel brezdelne mla-
®ksistčnf Z asti v Parizu
stojeg ' tna  -o [gl- eksistenca] ob-

‘ a m [lat. existere\  biti, bivati;
tksit^kfi; živeti

eks kavaci- W  ^ lz . lat -l S 1 - exltus
v °tell i a  " e z  [* at - excavatio  iz ex-, cavus
rud e \ V Izkop, izkopavanje (zemlje ali
Iknat ) ’ i ama , 3. izdolbina; (iz)votlina
e kska V i‘. ,

1. vrst ' Ja m  [l at - excavare  izkopati]
našani str ojev za izkopavanje in pre-
odstri^ .zemlje ali rude, 2. priprava za
ranjevanje gnilobe v zobeh

eksklamacija -e ž  [lat. exclamatio  iz ex-,
clamare  klicati] 1. klic, vzklik, 2. vzklik
(vrsta besedne figure); eksklamativen
-vna -o klicalen

eksklava -e ž  [lat. ex-, daviš  ključ] 1. v
ozemlje tuje države vključeno ozemlje
druge države, 2. pojavljanje živali ali
rastlin zunaj običajnega okolja (biol.)
ekskludirati -am [lat. exdudere  iz ex-,
daudere  zapreti] izključiti; izvzeti
ekskluzija -e ž [lat. exdusio ] izključenje,
izključitev; izločitev

ekskluzive ali  ekskluzivno [nlat. exdusive
iz exclusivus  iz lat. exdudere  izključiti]
izvzemši, razen, z izjemo, naspr. in-
kluzive

ekskluziven -vna -o [nlat. exdusivus]  iz¬
ključujoč kaj, nezdružljiv s čim; izklju-
čilen; sam zase, poseben, ločen, sklenjen
(npr. družba, ki izključuje iz svojih vrst
ljudi z nižjim socialnim položajem)
ekskomunicirati -am [nlat. excommunicare
iz lat. ex-, communis  skupen] izobčiti iz
Cerkve;/;?, vreči, izključiti iz kake skup¬
nosti; ekskomunikacija -e i (cerkvena)
izobčitev; fig.  izključitev iz kake skup¬
nosti

ekskrecija -e ž  [lat. excretio  iz excernere
izločati] vnanje izločanje (fiziol.)
ckskremčnt -čnta m, nav.  v mn.  ekskrementi
-ov [lat. excrementum]  iztrebki, izmečki,
nepotrebne snovi, ki jih iztreblja telo,
tj. telesno blato

ekskret -a m, nav.  v mn.  ekskreti -ov [lat.
excretum\  izločina, snovi, ki jih izloča
telo, npr. znoj; prim. inkret, sekret
ekskretirati -am [gl. ekskret] izločati
ekskretoren -rna -o ali  ekskretoričen -čna -o
[gl. ekskret] izločevalen (~e žleze)
ekskulpacija -e ž  [lat. ex-, culpa  krivda]
oprostitev krivde (pr.); ekskulpirati -am
oprostiti krivde

ekskurz -a m  [lat. excursus  iz excurrere
oddaljiti se] skok v stran, zastranitev,
razpravljanje o stranskih stvareh (ki so
le v posredni zvezi z glavno temo);
učeno, izčrpno pojasnjevanje posamez¬
nih stranskih vprašanj
ekskurzija -e i [lat. excursio  izpad, izlet]
izlet (za zabavo ali v znanstvene na¬
mene); ekskurzi(oni)st -a m  izletnik,
udeleženec ekskurzije

eksleks

170

ekspanzij*

eksleks neskl.  [lat. ex-, lex  zakon] 1. pri¬
dem.  nezakonit; zunaj zakona, brez
zakonskega varstva; brezpraven, 2. sa¬
most. m  brezzakonje

ekslibris -a m  [lat. ex libris  »iz knjig«, tj.
iz moje knjižnice] knjižna nalepnica,
lastniško znamenje za knjige (navadno
umetniško izdelano), nalepljeno na no¬
tranji strani knjige z napisom ex libris
in imenom lastnika

eksmatrikulacija -e ž  [lat. ex-, matricula
spisek] izbris, črtanje iz matrikule, zlasti
iz spiska vseučiliških slušateljev; eksma-
trikulirati -am izbrisati iz matrikule,
zlasti iz vseučiliške

eksmimster -tra m  [eks- + minister] bivši
minister

eksmisija -e ž  [lat. exmissio  iz ex-, mittere
vreči] pravni pregon s kake posesti,
npr. iz stanovanja ali hiše; prisilna iz¬
selitev ali izpraznitev

Eksodus -a m  [lat. Exodus  odhod, iz gr.
exodos  iz ex-, hodos  pot] druga Mojze¬
sova knjiga v sv. pismu stare zaveze
(med drugim opisuje odhod Izraelcev
iz Egipta); eksodus -a m  odhod Izraelcev
iz Egipta; fig.  odhod, množično izsto¬
panje (iz Cerkve, stranke...) ali izselje¬
vanje

eksog&men -mna -o [gr. exo  izven, zunaj,
+ -gamen] ki se tiče eksogamije; ekso-
gamija -e ž sklepanje zakonske zveze
med pripadniki tujih rodov ali plemen,
naspr. endogamija

eksogen -a -o [gr. exo  izven, zunaj, + -gen]
zunanji (po izvoru), vnanji, od zunaj
delujoč, nastal iz zunanjih vzrokov
(~a bolezen); razvijajoč se iz zunanjih
plasti (naspr. endogen); eksogeni procesi
geol. procesi, ki nastajajo v vrhnjih
plasteh zemeljske skorje zaradi delovanja
morja, rek, ledenikov ipd.

eksorbitanca -e ž  [lat. ex-, orbita  pot, tir]
pretiranost; eksorbitanten -tna -o pre¬
tiran, čezmeren

eksorcist -a m  [iz gr. exorkizein  zaklinjati,
iz horkos  kletev] 1. izganjavec hudiča
ali hudobnih duhov (zlasti pri primi¬
tivnih ljudstvih; pri prvih kristjanih so
bili eksorcisti udje nižjega reda, eksor-
cistata, ki so imeli nalogo »izganjati
hudiča«), 2. kdor je dobil eksorcistat;

eksorcistat -a m  v katol. cerkvi eden
izmed nižjih redov (liturg.)
eksorcizem -zrna m  [gr. exorkismos]  za'
klinjanje, izganjanje »hudiča« ali »h u '
dobnih duhov« (v starem veku in v
zgodnjem krščanstvu obred, s katerim
so izganjali hudiča iz ljudi, živali itd-)»
fig.  (verska) obsedenost
eksordij -a m  [lat. exordium  začetek] za-
četek, uvod (slavnostnega) govora
eksornacija -e £ [lat. exornatio  iz ornare
zaljšati] okras(itev) 1

eksosfera -e i [gr. exo  izven, + sferaj
najvišja plast atmosfere .

eksosmoza -e £ [gr. exo  izven, + osmoza!

1. v fiz. in kem. počasnejše prodiranj 6
gostejše tekočine pri osmozi, tj. mešanja
dveh tekočin skozi luknjičasto opn°’

2. osmoza od znotraj navzven, prim-
endosmoza

cksot -a m  [gr. exotikos  tuj, čuden] tuja.
eksotična žival, zlasti ptica; cksota -e 1
tuja drevesna vrsta ...

cksoteričen -čna -o [gr. exoterikos  zunanja
neposvečen, dostopen in namenjen vsejn>
ne le izbrancem ali posvečencem; spl°'
šen, javen ;fig.  splošno umljiv, poljuden;
eksoterik -a m 1. neposvečenec, kdor n
poučen o skrivnostih kake skupnost*’
2. nestrokovnjak, laik, prim. ezoterik^
eksotermen -mna -o ali  eksotermičen -čna'
[gr. exo  izven, therme  toplota] v n ;
sproščajoč toploto, naspr. endotermen>
eksotermne reakcije v kem. reakcij >
pri katerih se sprošča toplota; eksoter®*!
snovi v kem. snovi, ki pri nastajanj
sproščajo toploto i

eksotičen -čna -o [gr. exotikos  tuj, čude
tuj; čuden, nenavaden;redek ,

eksotikum -a m, mn.  eksotika -ik s
eksotičen] tuje, čudne, nenavadne stva*^
npr. rastlina ali žival, ki izvira ah J
značilna za tuje, zlasti tople čezmof s
dežele

ekspander -ja m  [angl. expander  iz lat' .J
pandere  razširiti; odpreti] raztezala* ’
priprava za krepitev ročnih in P rsn
mišic . u

ekspanzija -e £ [nlat. expansio]  1. širjenj
razširjanje, npr. drž. meja na m 6
tujih ozemelj, polit, vpliva..., 2. raz*
zanje (~ plinov)

cksplantacija

Gspani

sionist

171

10 »ist -a m  [gl. ekspanzija] privr-
D „ ? ®kspanzioni$tične politike; eks-
po,itt« em  -zrna m  osvojevalna politika,
°zerner' ^ 28 osva J an i ern tu J'h

f!-!!, Z * tCl l " vna  -o [fr. expansif  iz nlat.
o"™ 1  ^ se  širi ali leži k širjenju;

(ra,d ,“ (~ a  Politika), 2. raztezen,
krito« 1 / V ’ ra ? riven ’ 3 - f‘8-  zaupljiv, od-
Po ši ' Cen; ck spanzivnost -i ž  1. želja
2. ra f njU ’ npr ‘ v  Politiki; osvajalnost,
h 0( x„f 2tcznos k tj. lastnost plinov, da
tk sn ;l tril, ZaVZet i £im več j> Prostor (fiz.)
Drn« CIJ , a  " e a  Hat. ex-, patria  domovina]
v in e .° V ° Jna  izselitev ali izgon iz domo¬
vati’ ° 0vzcm  državljanstva; ekspatri-
( * rz avljan f Z8nat ' G 2  domovine); odvzeti

izmnt,!? ' e  ž  [lat. expeditio  iz expedire
šiljanie 11 ; ^šiti kaj] 1. odprema, po-
jajki blaga, ~ časopisov), 2. vo-
kaze n <ft° 10c i zuna j drž. meja (nemška
Pa odn a  ~ prot i Hererom), 3. znanstve-
eks np .> rava > ekspedicijski -a -o ki se tiče
el<s PedifJ. CIJ ?’ °dpraven (~i zbor)
^spedimf. '^ nta m  P 2  laiJ gl- ekspeditor
odpravil-' ara  f gl ' ekspedit] (od)poslati,
n Dr  ki  5  odpremiti na določeno mesto,

"Cedit 80 po pošti
izvršeni' 8 m  P at - expeditus  razvezan;
kj er  J •Ptavuištvo, oddelek ali urad,
časnik e aj  i °dp°šiljajo (pisma, blago,
e kspedit ’ P^Padile 11  -tna -o ki se tiče
"kspeditf,- a -

e ksp e ,ji.. 'Ja m [iz  fr.] gl. ekspeditor
kdor h> n  ~ Vna  '° f r - expeditif  iz lat.]
fig.  hite’  ročno  opravlja svoje delo;
'Slivno«/’• U - £n ’ ročen, spreten; ekspe-
ročnnc ž hitrost, urnost (pri delu);
eks Peditor Spre,n °st

viteli r r  Ja m  fiz lat.] odpravnik, odpra-
e ^spektfi'• az l p °šilj a telj, kdor kaj ekspedira
, želja „„-v ' e  ž [lat. exspectalio]  čakanje;

eks piV„t ak0Van Je

'are ' a . m  [lat- exspectans  iz exspec-
(napoi„v v čakalec, kdor čaka ali upa
Eliten Zaj ’ s * u žbeno mesto...); ekspek-
Pa vidiu, na  '° čakalen; v pričakovanju,
Pa k a j U ’ e kspektirati -am čakati, upati

«k S |

spekt,

'ztr,

[dalja -e £ [lat. expectorare

Sati,

iz prsi

ex '< Pectus, pectoris  prsi] 1. iz-

pljuvanje (~ sluza iz pljuč); izkašljanje,
2. pljunek ali izpljuvek, 3. fig.  olaj¬
šanje srca; srčni izliv; ekspektorirati -am
(se) izpljuvati, izkašljati (se); fig.  olajšati
si srce

ekspektorans -a m  [iz lat. expectorans]  pri¬
pomoček za lažje odkašljanje (med.)

ekspenzar(ij) -(i)ja m  [lat. expendere  od¬
meriti; izplačati] stroškovnik, spisek iz¬
datkov

ekspcnze -enz ž mn.  [nlat. expensae sc.
pecuniae]  stroški, izdatki, zlasti sodni
stroški; ekspenziven -vna -o drag, zvezan
s stroški, potraten

eksperienca -e ž  [lat. experientia]  izkušnja,
izkušenost

eksperiment -čnta m  [lat. experimentum ]
praktični, znanstveni poizkus, tj. opa¬
zovanje, preiskovanje pojava v na¬
tančno določenih okoliščinah, zlasti za
preizkušanje teorije; eksperimentalen -lna
-o poizkusen, sloneč na poizkusih, pre¬
izkušen s preizkusi; preizkuševalen; eks¬
perimentalne vede vede, ki pri delu
uporabljajo poizkuse (~a fizika, ~a
kemija)

eksperimentator -ja m  [gl. eksperiment]
kdor dela znanstvene poizkuse (kdor
»naravi postavlja vprašanja in jo sili, da
mu odkriva svoje skrivnosti«, Cuvier);
eksperimentirati -am poizkušati, delati
poizkuse (v nasprotju s teoretičnim raz¬
glabljanjem)

ekspert -a m  [fr. expert  iz lat. expertus iz¬
kušen]  strokovnjak, izvedenec, ki ga
pokličejo, da pove svoje mnenje o čem;
eksperten -tna -o strokovnjaški, izve¬
denski

ekspertiza -e ž  [fr. expertise]  strokovno
mnenje ali poročilo; strokovna preiz¬
kušnja

ekspiracija -e i [lat. expiratio  iz ex-, spirare
dihati] 1. izdih, izdihanje (zraka iz
pljuč), 2. izdih, smrt, 3. potek roka,
zapadlost (pr.); ekspirirati -am 1. izdi-
h(av)ati, 2. izdihniti, umreti ;//£. miniti,
ugasniti, 3. poteči, izteči se, zapasti

ekspirij -a m  [lat. expirium]  izdih (zraka iz
pljuč)

eksplantacija -e ž  [lat. ex-,  + plantacija]
v biol. gojenje živega tkiva zunaj orga¬
nizma (v hranilni raztopini)

ekspliciran

172

ekspozicija

ekspliciran -a -o [lat. explicare  razviti; raz¬
ložiti] razložen, pojasnjen; eksplicirati
-am (natančno) razložiti, pojasniti, raz¬
viti kaj

eksplicite [lat. explicitus  preprost] izrecno,
jasno, razumljivo (povedano ali rečeno);
naspr. implicite; ekspliciten -tna -o

1. razložen, pojasnjen, 2. razvit (mat.)
eksplikacija -e ž  [nlat. explicatio  iz lat.

explicare  razviti] razvijanje, postopno
razlaganje česa; (natančna) razlaga,
pojasnilo; eksplikacijski -a -o ki se tiče
eksplikacije, razlagalen
eksplikativen -vna -o [nlat. explicativus]
razlagajoč, pojasnjevalen
eksploatacija -e i [fr. exp!oitation  iz lat.]
gospodarsko izkoriščanje česa, tj. 1. pri¬
svajanje tujega (presežnega) dela; fig.
izkoriščanje, izžemanje (~ proletarca),

2. izrabljanje, izkoriščanje proizvajalnih
sredstev (~ železnic); uporaba, 3. pri¬
dobivanje naravnih bogastev (~ nafte);
eksploatacijski -a -o ki se tiče eksploata¬
cije

eksploatator -ja m  [fr. exploiter  izkoriščati]
izkoriščevalec, lastnik proizvajalnih sred¬
stev, ki si prisvaja plodove tujega dela,
npr. fevdalni gospod ali kapitalist; eks-
ploatirati -am izkoriščati koga (kaj);
fig.  izžemati; izrabljati; pridobivati
eksplodirati -am [iz lat. expIodere  iz ex-,
piaudere  ploskati] razpočiti se, razleteti
se (s pokom), raztreščiti se
eksploracija -e ž  [lat. exploratio  iz explorare
preiskovati] 1. raziskovanje, npr. ne¬
znanih krajev, 2. v med. preiskava,
preiskovanje, zlasti otipavanje notranjih
organov; eksplorirati -am raziskovati;
preiskovati (z otipavanjem ipd.)
cksplorativen -vna -o [gl. eksploracija] raz¬
iskovalen; preiskovalen
eksplozija -e i [lat. explosio  izžvižganje, iz-
ploskanje] 1. razpok, razlet (~ granate),

2. vžig vplinjenega goriva (pri motorjih),

3. fig.  viharen izliv, izbruh, npr. jeze;
eksplozijski -a -o ki se tiče eksplozije;
(motor) z notranjim izgorevanjem

eksploziv -a m  [fr. explosif  iz lat. expiodere\
razstrelivo, npr. dinamit
eksploziva -e ž, nav.  v mn.  eksploziva -iv s
[iz lat. explodere]  v fonetiki: zapornik
(b, p, k, g...)

eksploziven -vna -o [iz lat. explodere\  raž'
strelilen; treskav, ki hitro eksplodira!
fig.  vihrav, jeznorit (~i značaj)
ekspolirati -am [lat. expolire ] izgladitk
olepšati, okrasiti

eksponat -a m  [iz lat. exponere  izpostaviti!
ex-, ponere  postaviti] razstavek, raz¬
stavni predmet (~ na umetniški raz¬
stavi)

eksponaža -e ž  [gl. eksponat] osvetlitev (pf*
fotografiranju)

eksponent -enta m  [iz lat. exponens]  1 . kdof
koga predstavlja, pooblaščeni predstav¬
nik; zaupnik, poverjenik; fig. pejor.  kdof
kaj opravlja po tujem naročilu, 2. raZ '
stavljalec, kdor kaj razstavlja, pr]* 0 -
eksponat, 3. vzmnožitelj, v mat. števil 0 ’
ki pove, kolikokrat nastopa kako drug 0
število kot faktor; eksponirati -am raz¬
staviti kaj; izpostaviti, npr. nevarnosti
razložiti, pojasniti; osvetliti (pri f ot ?j
grafiranju); eksponirati -am se izpostavi
se, spuščati se v nevarnost
eksponometer -tra m  [ekspon(irati) "f
-meter] svetlomer (fot.)
eksport -a m  [angl. export  iz lat. expord> r
izvoziti] v ekon. izvoz blaga ali kapital 3 ’
izvozno blago; izvozna trgovina (nasP’
import); eksporten -tna -o izvozen; P 3 ,
menjen za izvoz ali v zvezi z izvoz o®-
eksportna akademija v nekaterih država 1
visoka šola za svetovno trgovino in S°'
spodarstvo; eksportna premija prispev e  ’
ki ga včasih plača država izvoznik
kakega blaga, da bi podprla svoj izv°

(trg-) r .

eksporter -ja ali  eksporter -ja m  [fr. eX "j (
teur  ali angl. exporter ] izvoznik, kd
izvaža, se ukvarja z izvozom (ose".’
podjetje ipd.); eksportirati -am izvozi
izvažati (blago ali kapital) . .a

ekspoze -ja m  [fr. expose  iz lat. expo sl f

1 . obrazložitev ali poročilo (~ min] 3
skega predsednika o zunanji politik*''

2. spomenica, spis s tako vsebino .
ekspozicija -e ž  [lat. expositio  izpostavit^’

razlaganje, iz exponere  izpostaviti] }■<
ložba, razstava (umetnin, obrtnih iz°
kov...), 2. fig.  razlaga, pojasnjeval
razvijanje pojma, 3. zasnova, osnut ^

4. uvod, uvodni del v drami ali e P^ja
razlaga okoliščine, iz katerih se raz™

eksporit

173

ekstenziven

It? 6 ’ . 5 ’ osv etlitev (pri fotografiranju
eksn,;,;, Je  objektiv odprt)
rini, 11  ~ a m  t* z  lat- expositus]  opravnik,
eksnr, 2”* 'Pd. na ekspozituri
in? 1  . n  ' vna  "O [fr- expositif]  razlaga-
eksno P? Jasn jevalen

nn.i U - ra  ' e ž  [olat. expositura]  izpostava,
sn  ! Uzi jiea (kake večje upravne, go-
niar| arske  itd. enote) ali nova, bolj ali
m-, J'v Samosto jna cerkev v večji župniji;

eksprzi ^ Poslovalnica (trg.)
exn  l lr - expris  izrečen; sel, iz lat.
( npr essus ] Prisl,  zelo naglo, čim hitreje
eks Preš V P0 ^ nem  prometu); brzovozno
[angl. express  iz fr. expres}
Ustavii?!* brzec  ( tudi  Parnik), ki se
-sna Jd 16 na ve Š?ih postajah; ekspresen
Poslat' 0  u age !’ uren; brzovozen;

Posilil jP r o sn o poslati tako, da se
hodu a  ^ ostav * naslovniku brž po pri-

®ksprg§j!

svoj j ', e 2  [fr. expression  iz lat. expres-
(med)' 12raža nje; izraz, 2. iztisnjenje

ex Pres^^  j a m  fi r ' expressionniste  iz
nižina ■ '°b  ’ zraz l privrženec ekspresio-
na srn ’ "^Presionizem -zrna m  umetnost-
rtienj ® asprotn a impresionizmu, ki

‘ Zr ažarT na J v *šji namen umetnosti
živet ji Je Urnetr| ikovih subjektivnih do¬
ne g( ec j In  njegovega notranjega sveta,
Pila v 7 ? a  objektivno realnost; nasto-
v gi^^oetku 20. stol. (podobna smer
19201 1 s  iežnjo k atonalnosti okrog
e,!s Presiv en

Poln hr  ' vna  'O [fr- expressif]  izrazit,
eks Prezirii^? a  [Prim. ekspresija)
biv ši Dw^ nta m  l eks ' + Prezident]
kspr omnt dent

Pri rokjf 11  ' tna "° Bat- expromptus  gotov,
stfe Sen  .  nenaden, izveden brez priprav,
tks Prop riiJ 1Zroka v a  (~i govor)
e *-, pr  ‘la -e ž  [fr. expropriation  iz lat.
“asilen Pn ^ tas  lastnina] razlastitev (kot
v spi 0 j nkrep drž. oblasti, namenjen
razr eda ' st > a 'i v  korist vladajočega
razv oja)- K kot  Posledica gospodarskega
r azlastite v easpro P r lacija ekspropriatorjev
pr °izvaini ., raz laščevalcev, tj. odvzem
palcev (yl n! 1  sredstev iz rok izkorišče-
^ a Pitalu i_ ccs , k ‘ 8 a  opisuje Marx v
kot »zgodovinsko tendenco

kapitalistične akumulacije«); ekspropri-
acijski -a -o razlastitven (~i odlok)

ekspropriator -ja m  [fr. expropriateur]
razlaščevalec; ekspropriirati -am raz¬
lastiti

ekspulzija -e ž [lat. expulsio  iz expellere
izgnati] 1. izganjanje; izgon (~ tujcev),
2. iztisnjenje (med.); ekspulziven -vna -o
izganjalen

ekspurgacija -e ž [lat. expurgatio  iz ex-,
purgare  čistiti] 1. (o)čiščenje, npr. napak
v rokopisu ali kočljivih mest v knjigi,
2. opravičevanje; opravičilo

ekstabulacija -e ž  [lat. ex-, tabula  pisalna
deska; listina] izknjižba, tj. izbris vknji-
ženega dolga (hipoteke) ali služnosti iz
zemljiške knjige, naspr. intabulacija;
ekstabulirati -am izknjižiti, izbrisati iz
zemljiške knjige

ekstatičen -čna -o [gr. ekstatikos  iz ekstasis
zamaknjenje] iz sebe, zanesen; zamak¬
njen; ekstatik -a m  zanesenjak, zamak¬
njenec, kdor je v ekstazi

ekstaza -e ž  [gr. ekstasis  iz ek  iz, stasis
stanje] zamaknjenost, tj. najvišja stopnja
blaženosti, navadno hkrati s telesno ne¬
občutljivostjo, zlasti pri patoloških tipih
(pri mistikih stopnja in stanje, ko po¬
stane človek »čisto duhovno bitje«, ko
se »duša združi z bogom«, z absolutnim);
fig.  zanos

ekstemporale -la m, mn.  ekstemporalije -ij ž
[lat. extemporalis  nepripravljen, brez
priprave] poskusno delo ali naloga (npr.
prevod) brez pomagal; govor, ki ga kdo
»strese iz rokava«

ekstempore [lat. ex tempore ] prisl,  takoj,
na mestu, brez priprave (kaj izvesti),
iz rokava (stresti)

ekstemporirati -am [gl. ex tempore] delati
kaj (igrati, pisati, govoriti...) brez pri¬
prave

ekstenzija -e i [lat. extensio  iz extendere
iztezati, raztezati] 1. raztezanje, izte¬
zanje; širjenje; fig.  obseg, 2. natezanje,
npr. udov, 3 . natega za zlomljeni ud
(v kirurgiji)

ekstenziven -vna -o [lat. extensivus]  raz¬
tezen; raztezajoč se, težeč v širino, ne
v globino, zgolj količinsko večji (naspr.
intenziven); širen, obsežen, razsežen;
ekstenzivno kmetijstvo kmetijstvo, ki teži

ekstenzor

174

ekstravaganca

k širjenju obdelovalne površine, ne pa
k boljšemu obdelovanju zemlje (zanj zna¬
čilne majhne investicije kapitala)
ekstenzor -ja m  [iz nlat. exlensor]  1. mišica
iztegovalka (anat.), 2. raztezalnik (=
ekspander)

eksteren -ma -o [lat. extemus\  zunanji,
vnanji (naspr. interen); tuj
eksterier -a m  [fr. extčrieur  iz lat. exterior,
komp. od exter  zunanji] 1. zunanjščina;
zunanjost, videz, 2. zunanji posnetek
(prizor, posnet na prostem)
cksteritorialen -lna -o [eks- + teritorialen]
zamejski, ne spadajoč k ozemlju kake
države, tj. ne podložen njeni oblasti in
zakonom; eksteritorialnost -izv  medn.
pravu posebne pravice (osebna nedo¬
takljivost, nepodložnost oblasti in za¬
konom tuje države), ki veljajo v tujih
državah za tuje monarhe, diplomatske
predstavnike, moštvo vojnih ladij v tujih
pristaniščih ipd.

eksterminacija -e z [lat. exterminare  izgna¬
ti; iztrebiti] izgon; iztrebljenje, uničenje;
eksterminirati -am izgnati; pokončati,
iztrebiti, uničiti

eksternžt -a m  [lat. externus  zunanji] učni
zavod, kjer učenci stanujejo zunaj šole,
naspr. internat

eksternist -a m  [lat. externus  zunanji]

1. učenec v eksternatu, 2. izredni dijak,
ki opravlja v šoli samo izpite, 3. zdravnik
za zunanje bolezni, 4. bolnik, ki se zdravi
v bolnišnici, a stanuje zunaj

ekstinkcija -e ž [lat. exstinctio  iz exsliit-
guere  ugasniti; uničiti] 1. gašenje; ugas¬
nitev; uničenje; odprava; izumrtje,

2. v fiz. absorpcija sevalne energije (op¬
tična ~)

ekstinktor -ja m  [fr. extincteur]  priprava za
gašenje, npr. Minimax
ekstirpdcija -e ž  [lat. exstirpatio  izkore¬
ninjenje, iz ex-, slirps  korenina] 1. iz¬
koreninjenje, izruvanje; iztrebljenje, uni¬
čenje v kali, 2. v med. odstranitev z ope¬
racijo (~ tvora); izdrtje (~ zoba);
ekstirpirati -am 1. izkoreniniti, izruvati,
izdreti; fig.  iztrebiti, v kali uničiti, 2. od¬
straniti z operacijo (med.)
ekstirpžtor -ja m  [gl. ekstirpacija] rahljač,
plugu podoben kmetijski stroj za rah¬
ljanje zemlje in trebljenje plevela

ekstra [lat. extra]  1. prisl,  zunaj; posebnOi
nenavadno, 2. pridevn. neskl.  izjeme n >
poseben

ekstra- [lat. extra-]  predpona v zloženkah-
zunaj; zelo, posebno, npr. ekstramenta-
len

ekstradicija -e ž  [fr. extradition  iz lat. eX ~’
traditio  predaja, izročitev] (pravna)
ročitev krivca državi, v kateri je prekrši
zakon; ekstradirati -am (pravno) izf°'
čiti, predati krivca

ekstra fin -a -o [fr. ex(ra-fin]  zelo dobefc
posebno dober ...

ekstrahirati -am [lat. ex-, trahere  vle cl J
izdreti, izpuliti (~ zob); izvleči;
žiti, izcediti, izločiti (eno od sestavini >
izpisati kaj

ekstrakcija -e ž [lat. extractio  iz ex-, tranf'
vleči] 1. v med. izvlečenje, odstranit®
(~ krogle iz telesa); izdrtje, izruvan^
(~ zoba), 2. v kem. (iz)luženje, izcej^
nje, izločanje iz organskih snovi, 3. P rl '
dobivanje rude k _

ekstrakt -a m  [lat. extractum,  gl. ekstra
cija] 1. izvleček, snov, dobljena z ekstra*
cijo, npr. razna olja iz rastlin; izvar®
2. izpisek, izvleček iz spisov, listin ip“"
fig.  jedro, bistvo ,i

ekstraktiven -vna -o [fr. extractif  iz , la .'
sloneč na ekstrakciji, ki kaj luži ah K
vlači; ekstraktivna industrija prid 0
vanje rud, rudarstvo j

ekstramentalen -lna -o [ekstra- + menta 1
zunaj zavesti ,j.

ekstraordinaren -rna -o [ekstra- + oX  -
naren] izreden, poseben, nenavad
redek, izjemen fl ]

ekstraordinarij -a m  [gl. ekstraordinaf
izredni vseučiliški profesor y

ekstrapolirati -am [ekstra-, prim.
polirati] določiti funkcijo zunaj lD
vala (mat.)

ekstraprofit -a m [ekstra- + profit] v e* .
posebni, povečani profit, ki ga ima k«^
talist, če so njegovi proizvodni str< \j ž -
manjši od družbeno poprečnih
vodnih stroškov (če dobi npr.
stroje, ki znižajo družbeno P otr ® gj
delovni čas za  proizvodnjo njeg° v
blaga) | a t.

ekstravaganca -e ž  [fr. exlrcivagance &
extra-, vagari  bloditi] posebnost,

ekstravertiran

175

ekvit

j* 0 !  Prenapetost; prismojenost; eks-
en  -tna -o poseben, čudaški;
ekstr» lran ’ prerla P et

t j ra ^ er ^ ran  " a  "° [iz lat.] gl. ekstrover-

slgj? ' a m  [lat. extremum]  skrajnost,
nost Jna me ja ali stopnja; fig.  pretira-

PreH* en  ~ Inna  "° [la*- extremus]  skrajen;
benin 311 ’ P^ ena P et 1 nepopustljiv; eks-
n,- "° st  'i ž  skrajnost; pretiranost, pre-
e kS° s f ;  ^Popustljivost
s krain - ' a m  extrčmiste  iz lat.]
■fenec \ kdor gre v skrajnosti, privr-
skrajnih nazorov ali ukrepov,
jejo r ^ etež  ( vzdevck - ki ga včasih da-
tr em j® a k c i°n ar ji revolucionarjem); eks-
p r j V r- em  " ztn a m  nagnjenje k skrajnosti;
z orom Cn0 r t  ^ skrajnim, radikalnim na-
tak r.  a  ‘ ukrepom, zlasti v politiki;
ek str  "? ZOr  ali ukrep
[j 2  j eta  ' e  ž, nav.  v mn.  ekstremitete -et
aij j, ‘ fxtremitas]  udje, končine (roke
eksfroverK-a

obrnifi ran  ' a  "° [lat- extra~, vertere
tj. u V. v  Psihol. »na ven usmerjen«,
(kdor J spre j em Ijiv za vnanje vplive
nasrn- avna  Pretežno po vnanjih vplivih;

eksub erdnM tr0Ver - tiran)

Pfeobil' " e 2  [la-t- exuberantia\  obilje,
obiiej, lca ’ eksuberanten -tna -o (pre)-
e ksudacij bobl ? ten > prekipevajoč
nastaja -~ e  ? [i at - ex-, sudare  znojiti se]
e ksudat njE ’ ' zce i an je eksudata (med.)

raznih a w ..[lat. exudatus ] izcedek pri
®ksfii , a  J ne tjih, npr. pljuč (med.)

tiec n'  e ksulant -a m  [lat. exul]  izgna-
e ks u i e ’ e R Snanec, gl. eksil
Hastajan'- 3 e 2  B at - ex ~’ ulceratio  tvor,
. v Hetie „ JC  . tv °rov] razjeda, (gnojno)

eksu| tacija- 0J - enje

~T od vp 6 r ^ at ' exsu ^ tat ‘°  poskakovanje
tirati - a  ~ la ) vriskanje, veselost; eksul-
»i Vesni 01  iskati, radostiti se, skakati

ekt °l>lS S t f

Hudodelci m e ^ tos  zunaj, blastos  kal,
^UklOrn,_ nasta jajoči ektoderm (embriol.)
? Ur *anii J n  [§r .ektos  zunaj, derma  koža]
ei,, Ptbrioi \ aro< ^ n * *’ st  oplojenega jajčeca

■ ‘p .

’ Zr ez(ani„, 2  [ek- + -tomija] v med.
J  '<  operativna odstranitev

ekumenski -a -o ali  ekumeničen -čna -o
[nlat. oecumenicus  iz gr. oikoumene  na¬
seljeno področje; vesoljni svet] obči,
vesoljen, (vse)splošen, svetoven, ves svet
obsegajoč; ekumenski zbor vesoljni cer¬
kveni zbor (vseh katol. škofov); eku¬
menizem -zrna m  ekumensko gibanje,
gibanje raznih kršč. cerkva, da bi se
zbližale in po možnosti združile; katol.
cerkev je stala dolgo ob strani, od drugega
vatikanskega koncila naprej pa si močno
prizadeva v tej smeri

ekvator -ja m  [iz nlat. aequator  iz lat.
aequus  enak] 1. v geogr, ravnik, polut¬
nik, tj. namišljeni krog, ki deli zemeljsko
oblo na dva enaka dela, na severno in
južno poloblo, 2. vrsta kavčuka (iz
ekvatorialne Afrike); ekvatorialen -Ina -o
ravniški, ob ekvatorju ležeč (~a Afrika)
ekvilibrij -a m  [lat. aequilibrium\  ravnotežje,
ravnovesje

ekvilibrirati -am [gl. ekvilibrij] uravnote¬
žiti, določiti (poiskati, najti...) ravno¬
težje; držati ravnotežje
ekvilibrfst -a m  [fr. equilibriste  iz lat.]
umetnik v držanju ravnotežja, npr.
plesalec na vrvi; ekvilibristika -e ž  spret¬
nost, umetelnost, kako ohraniti ravno¬
težje; fig.  politično laviranje
ekvinokcij -a m  [lat. aequinoctium  iz aequus
enak, nox, noctis  noč] enakonočje (po¬
mladansko 21. marca in jesensko 22.
ali 23. septembra, ko sta dan in noč
enako dolga); ekvinokcijski -a -o ali
ekvinokcidlen -lna -o ki se tiče ekvinok¬
cija

ekvipaža -e ž  [iz fr.] gl. ekipaža
ekvipolenca -e ž  [lat. aequus  enak, pollere
moč imeti] enaka veljava, enakovred¬
nost posameznih pojmov ali sodb (log.);
ekvipolenten -tna -o enakoveljaven, ena¬
kovreden (pojmi, ki obdelujejo isti pred¬
met z različne strani ali povedo isto,
npr.: Aristotel je bil Platonov učenec,
Platon je bil Aristotelov učitelj)
ekvipotenca -e ž  [lat. aequus  enak, + po¬
tenca] enakomočnost; ekvipotenten -tna
-o enakomočen

ekvit -a m, nav. v mn.  ekviti -ov [lat. eques,
equitis  jezdec; vitez] vitezi, prvotno
strim. konjenica, sestavljena iz najboga¬
tejših patricijev; pozneje se je iz ekvitov

ekvivalenca

176

elektof

razvila močna in vplivna plast med se¬
natom in ljudstvom (v dobi cesarstva
so bili samo še paradni častniki in uprav¬
ni uradniki)

ekvivalenca -e ž  [nlat. aequivalentia  iz lat.
aequus  enak, valere  veljati] 1. enako¬
vrednost; enakoveljavnost, 2. enaka va¬
lenca (kem.)

ekvivalčnt -čnta m  [gl. ekvivalenca] 1. enaka
vrednost, 2. stvar z enako vrednostjo,
3. v ekon. blago, v katerem se izraža
vrednost drugega blaga (blago, v ka¬
terem se izraža vrednost vseh vrst
blaga, je splošni ekvivalent, tj. denar);
(mehdnični) ekvivalent toplote delo, enako
množini toplote, potrebne, da se 1 kg
vode segreje za 1°C (fiz.); ekvivalenten
-tna -o enakovreden; enakoveljaven
ekvivokacija -e ž [nlat. aequivocus  isto¬
imenski, iz lat. aequus  enak, vox, vocis
glas] enakoglasje, 1. dvoumnost, upo¬
rabljanje besed z različnim pomenom
(npr. svet), 2. dvoumno govorjenje; fig.
opolzkost

elaboracija -e ž  [lat. elaboratio  iz elaborare
izdelati kaj, iz labor  delo] (vestna, te¬
meljita) izdelava, obdelava
elaborat -a m  [lat. elaboratum]  delo, (pi¬
smeni) izdelek, ki natančno prikazuje
ali obdeluje kako vprašanje; (natančna)
razprava o čem

elžn -a m  [fr. elan  iz člancer  zagnati] polet,
zagon; vnema, zanos
elan vital /ela' vital'/ fr. življenjski gon
(v Bergsonovi filozofiji »ustvarjalne evo¬
lucije«)

elasticiteta -e ž  [iz lat., gr.] gl. elastičnost
elastičen -čna -o [iz gr. elastikos  iz elaunein
gnati] v fiz. prožen (lastnost nekaterih
teles); raztezen, raztegljiv; fig.  gibek,
gibčen, prilagodljiv; elastičnost -i i v fiz.
prožnost; raztegljivost; fig.  gibčnost,
prilagodljivost

eldstika -e ž  [gl. elastičen] vrsta razteglji¬
vega traku z vtkanimi gumijevimi nitmi,
npr. za nogavice

elativ -a m  [lat. elatio  polet] v slovn. 1. stop¬
nja pridevnika ali prislova, ki nima pri¬
merjave, npr. prelep, 2. vrsta sklona v
finsko-ugrijskih jezikih
Eldor&do -a m  [Špan. el Dorado, el  Špan.
člen, dorado  pozlačen] »Zlata dežela«,

ki so jo iskali španski osvajalci v Juž® 1
Ameriki; fig.  eltlorado -a m  zlata dežela,
»deveta dežela«, obljubljena dežela, de¬
žela, kjer se cedita mleko in med, Indi) a
Koromandija

eleat -a m, nav. v mn.  eledti -ov [lat. E^ e f!'
ticus,  po stgr. mestu Eleji v južni ItaliJb
kjer so imeli središče] privrženci ideali¬
stične smeri v stgr. filozofiji, ki je spod¬
bijala Heraklitov nauk o razvoju lD
spreminjanju v naravi ter skušala vse
pojave utemeljiti razumsko (cvetela J e
okrog 540—460; poleg njenega uteffl®j
ljitelja Ksenofana pomembna zlas®
Parmenides in starejši Zenon)
elefant -a m  [gr. elephas, elephantos  slo® 1
iz hebr. eleph  vol] slon (zool.) ,

eiefantiaza -e i  [nlat. elephantiasis  iz
v med. slonavica, močna nabuhlost ®j
otrdelost kože ter celičnega tkiva, zla*
na nogah in spolovilih (slonovs*®*
koža) .

eiegdn -a m  [fr. elegant  iz lat. elegans
eligere  izbrati] izbrano oblečen mos>°’
zaničlj. gizdalin . >

eleganca -e ž  [fr. elegance  iz lat. elegant *
izbranost, ličnost, okusnost (v obla®
nju); uglajenost, odličnost (v vedenj
eleganten -tna -o izbrano, okusno, hc®
oblečen; uglajen, odličen (v vedenj®/’

sijajen

elegičen -čna -o [gr. elegeiakos  iz^e*- (
elegija] mil, otožen, ginljiv, tožeč k
elegija „.

elegija -e ž  [lat. elegia  iz gr. elegeia]  v «*
tiki prvotno lirsko epska pesem, s Pc.
njena v distihih, danes, 1. pesem v
stihih sploh, 2. žalostinka, lirsko-ep^r
pesem žalnega, otožnega značaja; ® ^
gijski -a -o ki se tiče elegije; eleS*,,
distih dvostih, zveza heksametra in P
tametra (metr.)

elegik -a m  [gl. elegija] pesnik elegij .]

elejec -jca m, nav.  v mn.  elejci -ev [i 2  *

gl- eIeat  • uatil

elekcija -e ž  [lat. electio  iz eligere  iz® 1
izbor, volitev; izbira $

elektiven -vna -o [fr. electif]  volile®’
izbiro dan, izbiren; voljen .pi

elektor -ja m  [lat. eleetor]  volivec; vo®*.

knez (v nekdanji Poljski in Nern c,J
clektoralen -lna -o volilen, volivski

177

elektroinstalacija

Elektri

kral* ts r - Elektra]  v stgr. mit. hči
kj. Ja  Agamemnona in Klitemnestre,
vala Je  j P a J z  bratom Orestom mašče-
p„-, naa  materjo in njenim ljubčkom
(fil e lrktra -e ž  vrsta sofizma

nien! kompleks erotično nag-

elektrir do očeta (psihoanal.)

eieitffi*,."?, ' e z  gl. elektrocentrala
e, ektri? ltCta »’ e  ^ [ Pr - ^ectrieiti]  elektrika
elect 6n  '? na  ‘° W at - electricus  iz lat.
janta?” Iz  . gr ‘ elektron  jantar, ker so na
javei rJU  u aj . pi ?j °P azova li električne po-
Dost „ , u j°® električno energijo (last-
2 Ve  ■ ne ' :ater ih teles); elektriški -a -o v
unoraif ® Ie H tr ično energijo ali njeno
v g , (~J inžtitut); električnost -i ž
se i-A-off* 11 ? 5 . 4  nekaterih teles, v kateri

fizra?? delovanje električne energije
nv— ^Peljal angl. zdravnik Gilbert

[iz nem. elektrifizieren

ok™; f /Pefial at

..

elekirifi 8 !^ oskrbljen z elektr. energijo,
energj; C rat ' " am  vpeljati električno
v °dnio 1  vsa kdanje življenje in proi;

° s krbeti Za razsvet lj avo > pogon itd.

1  S to enerpiin. pilp.Vtrif

^ciio* iT.^“ VA61JV > “ ,vwu  cicikum-

u P°raba e  i tri - k ^ ci ^ a  ” e  *  v P e U a va in
^Mieniu e . tf ične energije v vsakdanjem
mre^PProizvodnji  (s postavitvijo
dektrik ® Iektrarn itd -)
nio n t e j a m  gk e lektroinstalater, elektro¬
de hi fi 6  ^ elc ktričen] 1. vrsta ener-
z gib a  •' Pojav (njeni učinki so v zvezi
Posebnih 6 ? * n  tnedsebojnimi odnosi
Pozitron de * cev  materije — elektronov,
ke, h; „ n ° V ’ Protonov itd.); panoga fizi-
^^frikar 6 U - var -i a s  tem, 2. električni tok
efekta 'J a  m  gl. elektroinstalater,
e| ektri«? monter

e *®ktriti .' a  '° 8k električen
triko / !m  tgl. električen] zbujati elek-
6 e ktrizi?T e bonitno palico)
tev, » ' e  ž  [gl. električen] 1. naelektri-
^°Veškn °n e ^ e k[rike na kako telo, npr.
ljenj e 2  ’. , zbujanje elektrike, 3 . zdrav-
elcktrjt j ektr '^° 1 elektrizirati -am 1. na-
2. 2b))i.!,. prenestl ' električni tok na kaj,
triko 4 /■’. e * e ktriko, 3 . zdraviti z elek-
^tro.’ razvneti; navdušiti; razburiti
tričen] v  ®"‘ elektron  jantar, prim. elek-
U Se stavljenkah, npr. elektrofor

" ^ tUjfe

elektroanaliza -e ž [elektro- + analiza]
kemijska analiza z elektrolizo
elektrobiologija -e ž  [elektro- + biologija]
preučevanje električnih pojavov v živih
organizmih in nauk o tem
elektrocentrala -e i [elektro- + centrala]
centrala, kjer s posebnimi generatorji
pridobivajo električno energijo, izkori¬
ščajoč npr. vodno silo
elektroda -e ž [fr. člectrode,  iz elektro- + gr.
hodos  pot] v fiz. električni prevodnik,
skozi katerega vstopa ali izstopa elek¬
trični tok, prim. anoda, katoda
elektrodinamičen -čna -o [elektro- + dina¬
mičen] ki se tiče elektrodinamike;
elektrodinamika -e ž  nauk o silah in
pojavih, ki nastajajo v zvezi z električ¬
nimi tokovi in medsebojnim učinko¬
vanjem teh tokov (fiz.)
elektrodinamometer -tra m  [elektro- + di-
namometer] priprava za merjenje jakosti
in napetosti elektr. toka
elektroencefalograin -a m  [elektro- + en-
cefalogram] grafični prikaz elektr. tokov
v možganih (med.)

elektroenergetičen -čna -o [elektro- 4 -
energetičen] ki se tiče električne energije
(~i sistem)

elektrofilter -tra m  [elektro- + filter] pri¬
prava za odstranjevanje vesnih delcev
(iz dima) v električnem polju
elektrofor -a m  [elektro- + -forizgr .pherein
nositi] priprava za pridobivanje električ¬
ne energije z influenco ali elektrostatično
indukcijo

elektroforeza -e i [elektro- + gr. pherein
nositi] gibanje delcev snovi, suspendirane
v tekočini, zaradi vpliva elektr. toka
elektrogen -a -o [elektro- -f -gen] 1. zbuja¬
joč elektr. pojave, 2. nastal zaradi teh
pojavov

elelctrogenerator -ja m  [elektro- + gene¬
rator] stroj, ki poraja električni tok,
tj. spreminja mehansko energijo v elek¬
trično (= dinamo)

elektroinstalacija -e ž [elektro- + instala¬
cija] 1. napeljavanje elektrike, 2. elek¬
trična napeljava (objekt); elektroinsta¬
later -ja m  kdor poklicno napeljuje
elektriko ali namešča elektr. naprave,
elektrikar

eiektroinženir

178

elektroterapti 8

eiektroinženir -ja ra [elektro- + inženir]
inženir elektrotehnike
elektrokar -a m  [elektro- + lat. carrus  voz]
manjše vozilo, navadno za notranji
transport s pogonom na električne aku¬
mulatorje

elektrokardiograf -a m [elektro- 4- kardio-
graf] v med. priprava za grafično regi¬
striranje rahlih elektr. tokov, ki nasta¬
jajo pri utripanju srca (vrsta elektro-
metra); elektrokardiografija -eiv  med.
metoda, ki s kardiografom preučuje de¬
lovanje srca

elektrokardiogram -a ra [elektro- + kar-
diogram] krivulja, ki grafično upodablja
delovanje človeškega srca (med.)
elektrokavstika -e i [elektro- + kavstika]
v med. 1. kirurgični posegi z elektro-
kavterjem, 2. elektrokirurgija
elektrokavter -ja ra [elektro- + kavter]
električni žgalnik (med.)
elektrokemija -e i  [elektro- + kemija]
nauk o kemijskih učinkih električne
energije in medsebojnih odnosih kemij¬
skih in električnih pojavov
elektrokirurgija -e i [elektro- + kirurgija]
kirurgični posegi z visokofrekvenčnimi
tokovi

elektrolit -a m [elektro- + -lit] 1. v kem.
vsaka snov, ki v raztopini dela ione,
2. vrsta elektr. prevodnika (v radio-
tehniki itd.)

elektroliza -e i [elektro- + gr. lysis  raz¬
krajanje] 1. razkrajanje kem. spojin na
ione z elektr. tokom, 2. odstranjevanje
tumorjev ali dlak s tem tokom (med.);
elektrolizer -ja ra priprava za elektrolizo
vode

clektroluminescčnca -e i  [elektro- + lumi-
nescenca] žarenje plinov med razelek-
trenjem

elektromagnet -a m  [elektro- + magnet]
železo ali mehkejše jeklo, ki deluje kot
magnet, če spustimo skozenj električni
tok; elektromagneten -tna -o ki se tiče
elektromagneta (~o polje); elektro¬
magnetna indukcija gl. indukcija
elektromagnetizem -zrna ra [elektro- +
magnetizem] 1. magnetni pojavi, ki jih
povzroča električni tok, 2. nauk o elek¬
tromagnetnih pojavih (fiz.)

elektrometer -tra ra [elektro- + -meter]
vrsta priprav za merjenje električnega
potenciala in potencialnih razlik
elektromobil -a m [elektro- -f- (avto)mobuJ
avtomobil na akumulatorski pogon v
elektromontaža -e ž  [elektro—1- mo n ta zal
napeljava elektrike ali nameščanje elektr-
strojev; elektromonter -ja ra kdor PJ>'
klicno napeljuje elektriko, namešča
elektr. stroje ipd. .

elektromotor -ja ra [elektro- + motor]
stroj na električni pogon, tj. stroj, k 1
spreminja elektr. energijo v mehansko
delo

elektron -a ra [iz gr. elektron  jantar] 1. v fiz-
najmanjši delec negativne elektrike (elek¬
troni so sestavni deli atomov in se su¬
čejo okrog pozitivnega jedra), 2. lab* 3
zlitina največ iz magnezija in aluminij' 1 '
predvsem za letala ,

elektronika -e z  [angl. electronics  iz
nauk o raznih pojavih v zvezi z elektron
in praktično uporabo teh pojavov (v tele
viziji in radiotehniki)
elektronka -e ž  [gl. elektron] elektronsk
priprava, v kateri nastaja prevajanj
v vakuumu ali plinu (fiz.) ...

elektronski -a -o [gl. elektron] ki se ti *-
elektronov ali elektronike (~a optj"?’
~i računalnik); elektronski mikroskuP
mikroskop, zasnovan na uporabi ele
tričnih žarkov (s 100.000- do 1,000.00^
kratno povečavo) j

elektrorubin -a m  [elektro- + rubin] ume
korund

elektroskop -a m  [elektro- + -skop] 1.

/fiz-

lenti U3n-iip a, ui  [^tv-tviri  oiuzj/j  * jjj

priprava za odkrivanje elektr. toka
ugotavljanje, ali je pozitiven ali neg
tiven, 2. v med. priprava za osvetljevani
telesnih votlin . fl i

elektrostatičen -čna -o [elektro- +

ki se tiče elektrostatike; elektrostat' t
-e ž v fiz. nauk o ravnotežju in mirovanj
električnih tokov, naspr. elektrodtn
mika -k)

elektrotehnik -a m  [elektro- + tenn^
študent elektrotehnike; strokovnjak-
se poklicno ukvarja z elektrotehnik .
elektrotehnika -e ž  nauk o tehn*
praktični uporabi elektr. energij e  . t
elektroterapija -e ž  [elektro- + terapi j
zdravljenje z električno energijo (m e

e Iektrotermija

179

elogij

elektrotermija -e ž  [elektro- -T gr* therme
toplota] ogrevanje z električno energijo
elektrotomlja -e ž  [elektro- + -tomija]
kirurški posegi z električnimi rezili
element -enta m  [lat. elemenlum ] prvotno
~ Pri antičnih filozofih — prasnov, eno
°d Štirih počel, iz katerih sestoji vesolje:
ogenj, voda, zemlja, zrak, 1. splošno:
Počelo, začetek česa; osnova, podlaga;
osnovna sestavina sploh; življenjska
bitnost (biti v svojem ~u), 2. slepa, ne¬
premagljiva naravna sila, 3. v kem.
Pfvina, tj. delec snovi, ki ga kemijsko
to mogoče razstaviti, 4. v fiz. člen (gal¬
vanski ~); elementaren -rna -o početen,
Prvoten; osnoven; prvinski; naraven;
elementarna sila naravna, nepremagljiva
Slla  (pri starih Grkih sila vode, ognja,
Zf aka itd., gl. stihija); elementarni pouk
p|£m. novni ’ najpotrebnejši pouk

"a -a m  [lat. elenchus  iz gr.] 1. nasprot-
dokaz; zavrnitev (kake trditve), 2. so-
elevi •• nidokaz

acija -e ž [lat. elevatio  iz elevare  dvig-
to] 1. dvig, vzdig; dviganje; povišanje,

• višina zvezde nad obzorjem (astr.),

' na klonski kot izstrelka glede na hori-

elS, aln ° ravnino  ( v °j-)

. ,or  -ja m  [lat. elevare  dvigniti] 1. vrsta

lo /•-

uvigojo ( L  uvtguuij i.  viaia.

tiranje' 1 na te kočem traku) za transpor-
2. velite Pe ! ka ’-. Premoga, opeke ipd.,
P r ava r v 1 f nska  žitnica z mehaničnimi na-
žita ' Za  shranjevanje, sortiranje ipd.

Versk! <i r ,K IStŽr 'i i pri starih  Grkih skrivni
*n Po]i B a r f di na čast  boginj' plodnosti
Perzgfg • e , stva  Demetri in njeni hčeri
. v  *- te  obrede so najprej opravljali
e| f - a  ' em  mestecu Elevzini)
stvnem nav /  v . mn -  -ov [stangl. aelf

8er toan'slri Iz * st germ. alfr]  v staro-
touhast mit. škratje, nadnaravna,

“S'“ *" zla  *““•

1. čudg? f n,at - e Hxir  iz ar. al-iksir  iz gr.]
So  alki m ni ,. >>kamen  modrih«, s katerim
k ° v 'ne J* kote ’i spreminjati navadne
boteji nnH r 0 ’ ali  P'J ača > s  katero so
na Poj«). ".aljševati življenje (»življenjski
’ J'S-  sredstvo za vse, zdravilo

za vse bolezni (= panaceja), 2. danes:
sok, izvarek, napoj, izvleček iz zdravil¬
nih zelišč, pripravljen z alkoholom
eliminacija -e f [lat. eliminare čez  prag po¬
staviti, e-, Umen  prag] izločanje; izlo¬
čitev, odstranitev; izbris, črtanje; izklju¬
čitev; eliminirati -am izločiti, odstraniti;
izbrisati; izključiti; iztrebiti
elipsa -e ž  [gr. elleipsis  pomanjkanje, iz
elleipein  izpustiti] 1. pakrog, nepravi
krog (geometrični lik), 2. izpust, izpu¬
ščanje enega ali več stavčnih členov
(stavčna figura, npr.: Ti očeta do praga,
sin tebe čez prag)

elipsograf -a m  [elips(a) + -graf] priprava
za risanje elips

elipsoid -a m  [elips(a) + -oid] v geom.
pakrožno telo, ki nastane, če zasučemo
elipso okoli njene osi; elipsoiden -dna -o
v obliki elipsoida, jajčast, ki se tiče
elipsoida

eliptičen -čna -o [iz gr. elleiptikos]  1. pa-
krožen, v obliki elipse, 2. okrajšan, ne¬
popoln (slovn.); eliptični stavek nepo¬
polni stavek, v katerem je kak stavčni
člen izpuščen (slovn.)
elisa -e ž  [fr. belice  iz gr. helix  zavojica]
ladijski vijak ali letalski propeler
elita -e z [fr. elite  iz lat. eligere  izbrati]
izbranci, odličniki; izbrana družba; cvet
česa; eliten -tna -o izbran (~e čete),
odličen (~a družba), ki se tiče elite
Elizejska palača [fr. Palais de l'Elysče]  pa-'
riška palača, od 1. 1873 sedež predsed¬
nika fr. republike

elizejske poljane [gr. Elysion pedion\  v stgr.
mit. pravljični gaj, bivališče junakov in
blaženih, npr. v Homerjevi Odiseji;
Elizejske poljane [fr. Champs fclysees}
v Parizu park in avenija z Elizejsko pa¬
lačo

elizij -a m  [gr. Elysion]  elizejske poljane
elizija -e ž  [lat. elisio]  v slovn. izpah samo¬
glasnika (glasu ali črke), npr. rož'ce
namesto rožice
eljcn! /eTjen/ madž. živel!
eiogij -a m  [lat. elogium  iz gr. logos  be¬
seda; govor; nauk] izrek; nagrobnica,
nagrobni napis, zlasti pohvalni napis
junakom in zaslužnim ljudem sploh:
fig.  slavilni, pohvalni govor; hvalnica;
pohvala

elokucija

180

embrio

elokucija -e ž [lat. elocutio  iz e-, loqui  go¬
voriti] slog, podajanje, (govorniško) iz¬
ražanje in razvijanje misli
elokvenca -e ž [lat. eloquentia]  (prirojeni)
govorni dar; govorn(išk)a spretnost ;fig.
zgovornost; elokventen -tna -o (pre¬
pričljivo) zgovoren

elongacija -e ž  [nlat. elongatio  iz lat. e-,
longus  dolg] 1. podaljšanje; podaljšava,
podaljšek; fig.  razdalja; oddaljenost,

2. kotna razdalja planeta od sonca (astr.),

3. največja razdalja nihajoče točke ali
nihala od ravnotežne lege (fiz.)

elukubracija -e ž  [lat. elucubrare  pri luči
izdelati] skrbno, s trudom — pri luči —
ustvarjeno učenjaško delo
eluvij -a m  [nlat. eluvium]  v geol. izpralina,
preperina, preperela sestavina zemelj¬
skega površja na kraju nastanka (v
naspr. z aluvijem); eluvialen -Ina -o pre-
perinski

elzevir -ja m  [po hol. rodbini Elzevier, nlat.
Elzevirius,  tiskarjih in založnikih v Ley-
denu okrog 1592—1680] 1. knjiga, izdana
v založbi Elzevier, zlasti izdaje latinskih
klasikov v majhnem formatu z drobnim
tiskom, 2. tip drobnih tiskarskih črk
emajl -a m  [fr. email  iz stvnem. s malt,  prim.
nem. Schmelz]  lošč, posteklina, največ¬
krat za pološčenje posode in kovinskih
predmetov

emajler -ja m  [gl. emajl] kdor emajlira;
emajlirati -am (po)loščiti, postekliti,
prevleči z emajlom

emanacija -e ž  [lat. emanatio  izliv, izte¬
kanje, iz e-, manare  teči] 1. v fil. a) ustva¬
ritev sveta z iztekanjem ustvarjalnih sil
iz božanskega pravzroka (pri Platonu
in neoplatonikih), b) izhajanje nižjih
stvari iz višjih, popolnejših (v naspr. z
evolucijo), 2. plinast produkt razpada¬
nja, izsevanja radioaktivnih snovi (radon
in njegovi izotopi); fig.  (iz)sevanje, iz¬
žarevanje; razširjanje česa; emanirati -am
izlivati, iztekati se; (iz)sevati, izžarevati
cmanatizem -zrna m  [gl. emanacija] (pozno)-
antično naziranje, da je svet emanacija
božanskih sil

emancipacija -e ž  [lat. emancipatio  iz e-,
mancipium  last; lastninska pravica] pri
Rimljanih razglasitev polnoletnosti, osa¬
mosvojitev polnoletnih izpod očetove

oblasti; danes: osvoboditev izpod kakrš¬
ne koli odvisnosti ali neenakopravnosti
(~ žene, črncev, šole od cerkve ipd-)’
emancipacijski -a -o ki se tiče emanci¬
pacije

emancipiran -a -o [gl. emancipacija] osvo¬
bojen; enakopraven; emancipiranka - e  *
sproščenka (pogosto ironično); žensk 0
emancipacijo je posebno poudarjal Saink
Simonov učenec Enfantin; emancipiran
-am (se) osvoboditi (se) kake odvisn° stl ’
izbojevati (si) svobodo ali enakopra'"
nost; osamosvojiti (se)
emanirati -am [iz lat.] gl. emanacija
emaskul&cija -e ž  [lat. emasculatio, e ~’
masculus  moški] skopljenje moške® 3
(med.)

embalaža -e ž [fr. emballage]  1. ovojnin^
vse, v kar se spravlja blago, zlasti za
pošiljanje, 2. omotavanje, zavijanj®’
skladanje, zlaganje, 3. stroški za om°’
zavoj, zavijanje itd. (zavojnina...); eBI "
balažen -žna -o ovojninski; zavijale 0,
pošiljalen, ki se tiče embalaže (~i st 10 "
ški) (i

embargo -a m  [Špan. iz embargar  zapre
kaj] 1. vladna prepoved tujim trg. 1*®'
jam, da bi odplule iz njenih pristaniš®’
pridržanje ali zaplemba ladij in tovor
v pristanišču; pridržanje tuje las tn ' n  ’
2. prepoved sploh, npr. uvoza ali > zV ?L
embarras de choix /abara' do šoa'/ fr.

izbira _

embarras de ricliesse /abara' ds rišss / Jv
zadrega iz obilja, tj. zaradi prevelik
izbire (misli, dokazov ipd.)
emblem -a m  [gr. emblema  iz
vložiti] 1. okrasje, okrasni vlo;— s

zneje: simbolično znamenje, navado 0
kakim izrekom ali geslom; fig.  pod°°._
prispodoba, znamenje česa; znak, z ° .
ka, ki kaj simbolizira (poklic, članst
v organizaciji, idejo...) . a

embolija -e ž [iz gr. embolos  klin, rK,
v med. zamašitev, začepitev žile, k* >
povzroči embolus u

čmbolus -a m  [gr. embolos  čep, klin] v °°
začepek, tj. telo, ki kroži v krvi, OP
krvni sesedek, in zamaši žilo .j t j]

embrio -ia m  [gr. embryon  iz bryein  k 3 ^
v biol. 1. zarodek, zaplodek, zam® ^
živalskih ali rastlinskih organizm 0

embolij
ek. 2. P°'

e *briogenija

181

emoliens

Prvi dobi razvoja, 2. človeški plod v prvih
treh mesecih, gl. fetus
ei nbriogemja -e i [gr. embryon  zametek,

■t. -genija] nastanek in razvoj embria
(biol.)

eoibriologija -e ž [gr. embryon  zametek,
+ -logija] nauk, ki preučuje nastanek
J® razvoj embria (biol.); embriološki -a -o
pJk  ? e  embriologije
®brionalen -lna -o [gl. embrio] komaj
zaplojen, zaroden, v zarodku, zaplodku;
emtf- nera ?. v *t, negoden
briotomija -e i [gr. embryon  zametek,
J" -tomija] razkosanje fetusa v materi-
ern telesu (pri hudih porodnih kont¬
en, ' kac i! ah )

eadacija -e z [lat. emendatio  popravek,
-> meridian  napaka] izboljšanje ali po¬
pravljanje (napak, pomanjkljivega bese-
' a  «d.); emendirati -am izboljšati, po-
^ Vl,i > (jezikovno ipd.) očistiti
relr a eC  '' ca m  [p° Emmentalu, dolini
•J? Emmen v Švici] ementalski sir,
etnerif 1 Iukn i ižast ega sira
sin--.'? m  Hat. emeritus  iz emereri  do-
dosi U - kdor  i e  odslužil (službena leta),
lišk i* 2enec ’ upokojenec, zlasti (vseuči-
iiti i Profesor; emeritirati -am upoko-

ra>0tikn° 8a; doslužiti

*! m  -a m, mn.  emetika -ik s  [nlat.
n n ' c i lrn  * z  gr. emein  izbljuvati] bljuvalo,
rmetin° Cek za  Juvanje (med.)

alkal ^” 1  f gr ' emetos  bljuvajoč, + -in]
einf^j.otd v koreniki ipekakuanje
llej  en  -ena -o [gr. emphatikos  iz emphai-
Pom D ^ azati l izražen z emfazo, izrazit,
g 0Vo e ?) J!v ° poudarjen, naglasen (~i
zanesen, napihnjen, pretiran;
banih-' 6 z  Pomenljivo naglašanje besed;
ali v • 6nt ? Pretiravanje (v tonu govora
rantj;,,- * Zraz ih); napihnjen zanos
v mgj ' a m  [gr. emphysema  nabuhlost]
banih' .olezenska nabuhlost, nakiplost,

fl zemil J !x nost  org ana  Pii« 5 ): , em -

banih ■ n  -dna -o nabuhel, nakipel,
eibig^Pjen

gr are  Ja  -e ž [fr. emigration  iz lat. emi-
nj e  ^ 'zseliti se] 1. izselitev, izseljeva-
Vzr okn bcg  ~ v  tujino, zlasti iz polit,
lien*.. v ’ 2. izseljenci (kot celota); izse-

e ns tVo :

Id se f,-x’ bbdgracijski -a -o izseljenski,

Ce  emigracije

emigrant -a m  [fr. emigrant,  1776] izselje¬
nec, kdor živi v emigraciji; fig.  politični
begunec (ruski ~)

emigrirati -am [fr. emigrer]  izseliti se (ali
pobegniti) v tujino; iti v emigracijo
-emija -e ž [nlat. -emia  iz gr. haima  kri]
v sestavljenkah, npr. levkemija, ane¬
mija

eminenca -e ž [lat. eminentia  iz eminere
štrleti; odlikovati se] 1. prevzvišeni,
prevzvišenost, častni naslov katol. kar¬
dinalov (siva ~), 2. štrlina (anat.);
eminenten -tna -o 1. (pre)vzvišen; odli¬
čen; izvrsten; znamenit; omembe vre¬
den, viden, 2. štrleč (anat.)
emir -ja ali  emir -ja m  [tur. emir  iz ar.
amir  poveljnik] na Vzhodu in v severni
Afriki naslov arabskih plemenskih po¬
glavarjev, princev in voj. poveljnikov
(tudi častni naslov vseh domnevnih
Mohamedovih potomcev)
emisar -ja m  [lat. emissarius  iz emittere
odposlati; izdati] odposlanec, zlasti
skrivni (pošlje ga stranka, država ipd.
s posebnimi, največkrat tajnimi nalo¬
gami);//^. ogleduh, vohun
emisija -e i [iz lat. emissio]  1 . oddajanje,
odpošiljanje svetlobne, električne ipd.
energije; radijska oddaja, 2. izsevanje,
izžarevanje, 3. izdaja(nje) bankovcev in
vrednostnih papirjev; emisijski -a -o ki
se tiče emisije; emisijska banka banka,
ki opravlja običajne bančne operacije,
a ima tudi pravico izdajati bankovce in
vrednostne papirje

emitent -enta m  [gl. emitirati] izdajatelj,
kdor (npr. banka) opravlja emisijo; kdor
pošlje emisarja

emitirati -am [lat. emittere  odposlati; izdati]

1. oddajati, (od)pošiljati, npr. po radiu,

2. (iz)sevati, izžarevati, 3. izda(ja)ti,
dati v promet bankovce in druge vred¬
nostne papirje, opravljati emisijo

emocija -e r [fr. žmotion  iz lat. emovere
iz e-, movere  gibati] čustvo (veselje,
jeza...); čustvena razgibanost; vznemir¬
jenost; razburjenje; emocionalen -lna -o
čustven; čustveno razgiban; vznemirljiv,
ginljiv; razburljiv

emoliens -a m  [lat. emolliens ] v med. meh¬
čalo, pomoček za mehčanje, npr. topli
obkladki

emonski

182

encefalograf

emonski -a -o [iz lat.] ki se tiče stare Emone,
v rimskih časih cvetočega mesta v Pa¬
noniji, poslednjič omenjenega 1. 408 (na
kraju sedanje Ljubljane)
emotiven -vna -o [fr. emotif]  ki se tiče
emocije; zbujajoč čustva; čustven
empiem -a m  [gr. en  v, pyon  gnoj] v med.
gnoj (ali zbiranje gnoja) v telesni vot¬
lini

cmpir -a m  [fr. empire  cesarstvo; oblast,
iz lat. imperium ] 1. cesarstvo, v Franciji
predvsem doba Napoleona I. in III.,
2. umetnostni slog prvega cesarstva
(posnemal je rim. umetnost v dobi ce¬
sarjev)

Empire -ra m  [/etrfpaio/ angl. iz lat. im¬
perium]  cesarstvo, nekdanja označba za
britanski imperij

empirej -a m  [iz gr. empyrios  v ognju,
goreč, iz pyr  ogenj] v stgr. mit. ognjeno
nebo, najvišji del neba, izpolnjen s či¬
stim ognjem in svetlobo
empirem -a m  [gl. empiričen] empirično
dejstvo (fil.)

empiričen -čna -o [lat. empiricus  iz gr.
empeiria  izkustvo] izkustven, sloneč na
izkušnji, izvirajoč iz praktične izkušnje,
prim. aprioren; empirija -e i izkušnja,
tj. spoznanje, sloneče na neposrednem
čutnem zaznavanju

empirik -a m  [gl. empiričen] 1. kdor razvija
(ali ima) spoznanja iz izkušenj, ne iz
knjig ali teoretičnih razglabljanj; kdor
se ravna po izkušnji, 2. zastopnik empi¬
rizma

empirio- [gr. empeiria  izkustvo] v sestav¬
ljenkah, npr. empiriokriticizem
empiriokriticizem -zma m  [empirio- + kri-
ticizem] kritika izkušnje, subjektivno
idealistična fil. smer — njena predstav¬
nika sta bila E. Mach in R. Avenarius —
ki taji objektivni obstoj realnosti in
pojmuje stvari kot »kompleks občut¬
kov«, ki obstoje zgolj v naši zavesti
(kritiko te smeri je podal V. I. Lenin v
»Materializmu in empiriokriticizmu«);
empiriokritik -a m  privrženec empirio-
kriticizma

empiriomonist -a m  [empirio- 4- monist]
pristaš empiriomonizma; empiriomoni-
zem -zma m  filozofska smer — zvrst em-
piriokriticizma — ki izvaja fizični, ma¬

terialni svet iz psihičnega (ruski filozof
A. Bogdanov)

empiriosimbolist -a m  [empirio- + sim'
bolist] privrženec empiriosimbolizmal
empiriosimbolizem -zma m  filozofska
smer — zvrst empiriokriticizma — ki
trdi, da človeški občutki, pojmi, pred¬
stave itd. niso odsev objektivne real¬
nosti v človeški zavesti, marveč le sim¬
boli naših občutkov (filozof Helmholtz)
empirist -a m  [fr. empiriste  iz gr.] privrže¬
nec empirizma; empirizem -zma
»filozofija izkušnje«, filozofska smer
(značilen predstavnik je Locke), ki Šteje
izkušnjo za edini vir človeškega spo¬
znanja in ne ceni logične analize in teore¬
tičnih posplošenj; od empirizma vodi
pot k idealizmu (Berkeley) ali k mate¬
rializmu (Bacon)

empirski -a -o [gl. empir] iz časov ali
slogu empira; fig.  cesarski; napoleonsk'
emporij -a m  [gr. emporion  trg, tržišceJ
tržišče, trgovsko mesto ali pristanišč®’

trgovsko središče sploh; svetovni trg

fer-

emu -ja m  [angl. emu , po moluški besed 1 )
vrsta avstralskega noja (zool.)
emulgator -ja m  [lat. emuigere  izmolst i
L snov, ki pospešuje emulgiranje, 2. apa¬
rat za pripravo emulzije
emulgirati -am [lat. emuigere  izmolstj
v kem. napraviti emulzijo; emulzija -e _
tekočina iz dveh (ali več) snovi, od ka.
terih je ena razpršena v drugi, v kat®
se ne topi, npr. olje ali maščoba v vo°'
(naravna emulzija je mleko)
emulzin -a m  [emulzi(ja) + -in] vrsta t
menta

en /a/ fr. predlog: v, iz, o...; v raznih z v
zah, npr. en arriere .

-en -a m  [iz lat. -enus]  pripona v zloženka«
npr. acetilen

en arriere /anarjer7 fr. nazaj! zadaj
en avant /anava7 fr. naprej! spredaj •

en bloc /a blok'/ fr. v celoti, vse skup®’
poprek, počez - e

encefalitis -a m  [iz gr. enkephalos  kar J,
v glavi, gr. kephale,  tj. možgani, + ‘"t,
1. vnetje možganov, 2. vrsta drugih m°
ganskih bolezni (med.) , e

encefalograf -a m  [iz gr. enkephalos  ka f  J
v glavi, + -graf] aparat za merjenje el 6
tričnih tokov v možganih (med.)

en chef

183

endokrinologiji!

J ef /5 šef/ fr. glaven, na čelu, kot po-
enciii ni C ali  P re dstojnik
no* 'v m  t nem - Enzian  iz lat. gentiana,
P ilirskem kralju Gentiusu, ki je od-
njene lastnosti] v bot. svišč, svedre
encarTje* 8, ru menega svišča je zdravilna)
. Ic en "čna -o [nlat. encyclicus  iz gr.
km i krožen; splošen, iz kyklos
ok - • se  ®e enc iklike; enciklika -e i
nih° 2n ' Ca ’ P os l an i ca  ° kakih pomemb-
ali v P r ?šanjih, zlasti papeževa škofom
19 6 7 ^ rn ik°m (~ Populorum progressio,

e^!fc- a  m  [iz gr.] gl. enciklopedist
Paid  ■ lcen ,‘Čna -o [iz gr. enkyklios
se t j e J a  s Plošno znanje, izobrazba] 1. ki
izdel 6 enc ikk>pedije ali se opira nanjo;
i lla j 0 an v  tej obliki, 2. splošen, vse zaje-
3 , c ’ vse  (človeško znanje) obsegajoč,
enciti Vses , tran sko izobražen, (vele)učen;
stven” 1 ?' 1 '!® 'p č poučni slovar, znan-
aberpH' e *°’ podaja sistematičen, po
fesu 1 a ** strokah urejen pregled člo-
Podrotv- , znan J a  z vseh ali nekaterih
enc iklonpH- t s Pi°šna ~, strokovna ~)
Se sta\d' ~ a m  ^ 8 *' enciklopedičen] kdor
kobra? enc ‘klopedije; fig.  vsestransko
*nalfp (l en ’ veleučen človek; fig.  vse-
ef >cvrlJ ’ ■  enciklopedisti -ov m mn.  [fr.
na Prednfw as ’ 1751  ’  iz gr ‘i skupina
»Hnciifi '" mislecev, zbranih okrog
izdaiai a °?! di j e<< > ki sta jo v Franciji
enc 'm -a Dlderot  in D’Alembert
enz yrn n Ti nav ' v . mn '  enc i m i -°v [ngr.
v biol k kVa ^ en ’ k gr. en  v, zyme  kvas]
tj. sn 0 v^ asine ’ neorganizirani fermenti,
r azkraj a -’ soro< ine beljakovinam, ki
in 0 ] a J jv J0  .zapletene organske spojine
Pep S j n J Uje Jo prebavljanje hrane, npr.

v  Priiw' Son  ^  koparezo'/ fr. v primeri,
"Vsu, r i avi

gr. /,p, ? ' a m  [/endekasi'labo/ ital.
btalij an ^5 e . ' enajst, syllabe  zlog] v metr.
s kiv erz  j en ajsterec, nadštevilni jamb-
n Pr. ȣ e z ena jstih zlogov; zlasti v sonetu,
o Plojih Z  *ebe več ne bo, sovražna sreča,
n ^tuij! en  «st prišla beseda žala« (Prešeren)
j Ctla  ‘° [gr. endemos  domač, en  v,
p  kem i JUdstvo l krajeven, domač v
‘lUdstvo r |- ajU ’ .omejen na kak kraj ali
(zlasti bolezen); naspr. epi¬

demičen; endemija -e ž  krajevna bolezen,
v kakem kraju udomačena bolezen (ma¬
larija v močvirnih, golšavost v hribovitih
krajih ipd.)

endemizem -zma m  [endem(ičen)+ -izem]
nastopanje živali ali rastlin v določe¬
nem, omejenem okolju
en desaccord /a dezakor'/ fr. ne soglašajoč,
v nesoglasju z...

en detail /a detaj'/ fr. na drobno, v malem
(naspr. en groš); natanko, izčrpno
endivija -e ž [ital., nlat. endivia  iz lat. in-
tubus ] rezva, vrsta solate
endo- [gr. endon  notri, znotraj] predpona
v zloženkah: notri, znotraj, notranji, npr.
endogen

endoblast -a m  [endo- + gr. blastos  kal,
zarodek] nastajajoči endoderm (embriol.)
endoderm -a m  [endo- + -dermj notranji
zarodni list oplojenega jajčeca (embriol.)
endofit -a m, nav. v mn.  endofiti -ov [endo-
+ -fit] rastlinski zajedavci, ki živijo
znotraj svojega gostitelja (bot.)
endogamen -mna -o [endo- + -gamen] ki
se tiče endogamije; endogamija -e i skle¬
panje zakonske zveze med pripadniki
istega rodu ali plemena; zakonska zveza
med sorodniki, naspr. eksogamija
endogen -a -o [endo- + -gen] notranji (po
izvoru), nastal iz notranjih vzrokov;
v bot. razvijajoč se iz notranjih plasti,
naspr. eksogen; endogeni procesi geol.
procesi, ki nastajajo zaradi notranje
toplote Zemlje in povzročajo vulkanske
izbruhe

endokard(ij) -a m  [endo- + gr. kardia
srce] posrčnica, notranja srčna mrena
(anat.)

endokarditis -a m  [endokard + -itis] vnetje
posrčnice (med.)

endokarp -a m  [endo- + gr. karpos  plod]
v bot. spodnja plast perikarpa, npr.
koščica pri breskvi

endokrin -a -o [endo- + gr. krinein  izlo¬
čati] ki se tiče notranjega izločanja
(fiziol.); endokrine žleze v fiziol. krvne
žleze, žleze z notranjim izločanjem;
izločke oddajajo naravnost v kri ali
mezgo

endokrinologija -e ž [endokrin(o) -F -logija]
nauk o žlezah z notranjim izločanjem
(fiziol.)

eudolimfa

184

enigma

endolimfa -e i [endo- 4- limfa] limfa v
kožnatem labirintu (anat.)
endometritis -a m  [endo- + metritis] vnetje
sluznice v maternici (med.)
endoparazit -a m  [endo- + parazit] v zool.
zajedavec, ki živi v tujem telesu, npr.
trakulja

endoskop -a m  [endo- + -skop] v med. vrsta
priprav za ogledovanje in preiskovanje
telesnih votlin (posebna cevka z žarnico
in zrcalcem); endoskopija -e z v med.
preiskovanje telesnih votlin in notranjih
organov z endoskopom
endosmoza -e ž  [end(o)- + osmoza] 1. v fiz.
in kem. hitrejše prodiranje redkejše te¬
kočine v drugo pri osmozi, 2. osmoza od
zunaj navznoter (med.), prim. osmoza
in eksosmoza

endotermen -mna -o ali  endotermičcn -čna -o
[endo- + gr. therme  toplota] ki veže ali
sprejema toploto (fiz.); endotermne re¬
akcije v fiz. reakcije, pri katerih se veže
toplota; endotermne snovi v kem. snovi,
ki pri nastajanju porabljajo toploto
en effet /anefe'/ fr. v resnici, res, zares
energetičen -čna -o [iz gr. energetikos  iz
energeia  dejavnost, iz ergon  delo] ki se
tiče energetike (~i imperativ); energe¬
tik -a m  strokovnjak v energetiki;
energetika -e ž  1 . nauk o energiji, njenih
oblikah, spremembah in zakonih (fiz.),
2. tehnično uporabljanje raznih oblik
energije (toplotne, električne, vodne,
atomske...) in nauk o tem
energetizem -zma m  [fr. energetisme]  na-
ravosl. in filozofsko naziranje, ki pravi,
da je energija osnova vsega dogajanja
in da so vsi materialni in duhovni pojavi
le pojavne oblike energije; glavni pred¬
stavnik te smeri je bil nem. znanstvenik
VVilhelm Ostvvald (1853—1909)
energetski -a -o [iz gr.] ki se tiče energetike
(= energetičen); pogonski
energico /ener'džiko/ ital. odločno (glas.)
energičen -čna -o [iz gr. energes  iz energeia
dejavnost, iz ergon  delo] poln energije;
fig.  dejaven; močan, (moralno) krepak;
odločen, krepke volje; energija -e ž
1. v fiz. veličina, s katero merimo
količino gibanja teles (pri vseh oblikah
gibanja ostane količina energije ista;
zakon o ohranitvi energije, ki izraža

enotnost materialnega sveta, je osnovo 1
zakon narave); fig.  (življenjska) dejav¬
nost; (dejavna, delujoča) sila; moč; krep"
kost; krepkovoljnost, odločnost; zmož¬
nost, zmogljivost, 2. v fil. (po Aristotelu)
dejstvo, dejavnost (v naspr. z možnostjo)
enervacija -e ž  [gl. enervirati] v med-

1. (živčna itd.) oslabitev, izčrpanost.

2. operativna odstranitev živcev
enervirati -am [lat. enervare  iz e-, nervu

živec] 1. živčno (ali telesno, duševno,
moralno) oslabiti, izčrpati, opeša* 1 ’
živčno razdražiti, 2. operativno odstra¬
niti živce ,

en face /a fas/ fr. od spredaj, naravno®
v obraz, zlasti pri fotografiranju; nasp r -
en profil t

enfant [/afa'/ fr. iz lat. infans]  dete, otro
enfants perdus /afa' perdu'/ fr. »izgublj^
otroci«, tj. vojaki, ki jih postavijo 0
nevarna mesta ali jih prve pošljejo
ogenj „„it

enfant terrible /afa' t£ii'bb/ fr. »grozo .
otrok«, otrok, ki ponavlja vse, kar sl®”
ali pove vse, kar vidi, in s tem s P raV iL
starše v zadrego (izraz iz nekega roma®
V. Hugoja); fig.  kdor z neprevidni 1 ®
izjavami itd. nehote koga spravlja v z

drego . na .

engagement -a m  /agažma'/ fr. najetje,
stavitev, gl. angažma
en general /a ženeral'/ fr. na splo sn  ’

vobče j Z

engineering -a m  [/endžini'rirj/ ang*-
engine  stroj] sistem gradnje (načrtova J
ali postavitev), pri katerem prevzem]® s
tovarno projektira, zgradi, o P reI J*;0
stroji, izuri vodilno osebje ter sled®J
z njim izpelje proizvodnjo ,. u )

english spoken /irfliš spou'kan/ angl- .■ j
govorimo angleško, napis na hotelih *P j
engram -a m  [gr. en  v, gramma  črka; - v
vtisk, trajna sled duševnih vtisov^
možganih (osnova spomina in asoci®
en groš /a gro'/ fr. na debelo, na veliko
engroslst -a m  [fr. en groš  na debelo] v
trgovec (= grosist) p

ENIAC [angl. Electronic numerični
tegrator and Computer]  veliki amer. e
tronski računalnik . j{ .

enigma -e ž  [gr. ainigma]  uganka; kal .
razumljivega ali skrivnostnega; enU?’^

en iambement

185

entofit

1  , en  ‘čna -o nerazumljiv, skrivnosten;
■»k -a m  ugankar

?/ erneilt  -a m  [/ažabma' -ja/ fr. iz en-
r Woer prestopiti, iz jambe  noga] v metr.

Kelni prestop, če se stavčna misel ne
s . en - la  in končuje v verzu, marveč pre-
cmf a  ? verza v  verz, n P r - »Življenja jek
lin 1  0< ^ meva  glasni /po gorah in do-
„ . a ,; Vse stvari/ začutile trenutek so

enk! 't*  (Aškerc >

n  on  " a m  [tovarniško ime] vrsta umet-
sa poliamidnega vlakna in tkanina

enk 4 T vlakl / a .

žgat i t’ z  § r - enkaustikos  iz kaiein

8 'J antični način slikanja z barvami,

enk% Jeni ?" v vosku
vkl; 3 -’ 6 - z .  ^ r - enclave  iz nlat. inclavare
v oz i 1 ’ lZ  ' at ' c ^ av ‘ s  ključ] 1. osredek,
tuin^v kake  države vključeno ozemlje

2 h ? lzave > npr. Vatikan v ital. državi,
v Y„ rZava  i 3162  izhoda na morje, 3. tujek

enklv mnmi

naslrf' ' < T na "° Is r - enklitikos  iz enklinein
alienUi- nas * on ilen; ki se tiče enklitike
ka n k ,ze ’ enklitika -e i v slovn. naslon-
n a’so eP H° Udarjena  i ,esec ^ a ’ k ' se  naslanja
cn k!lz a  SCt t l° Poudarjeno, npr. ne dam se
besna' 6 2  i8 r - enklisis ] naslonitev ene
enko^jj na drug0  ( slovn -)
slavri ~ a l w  fs r - enkomion  iz en  v, komo s
fin  , 0sl ! Pohvalni govor (ali pesem);

en kratlt a i nica

Pfivr? 3 m  ( gr - en krateia  vzdržnost]
kršč gnosticizmu sorodne staro-
je po v °ji ne ’ k i ni uživala mesa, vina in
en niags  z ~S°vala samski stan
na vr-ri a  mas7 fr. v večjih množinah,
en mini h 0;vceloti

(meST* / a  miniatur'/ fr. v manjšem
^olo«, u k zmanjšano
zna Va 'L w .( 8r - oinos  vino, + -log] po-
l°gij a  c v *na; vinar, (umni) kletar; eno-
kleta r Y e z  Poznavanje vina; vinarstvo,
en6r «ien 1°

Praviu-] na  '° B at - enormis  iz e-, norma
likostjt nen avaden (posebno glede ve-
en  Passant V ,® likans ki, neizmeren; silen
Personn '‘‘Pasa’/ fr. mimogrede
setnj Ca h? ' a  Parson'/ fr. osebno (na po-
Profil /i

s  str ari j pr °ai'/ fr. od strani, (gledano)

en question /a ksstjo'/ fr. v (sporni) zadevi,
v vprašanju, kar se tiče
enquete [fr.] gl. anketa
ens neskl. m  [nlat. delež, iz lat. esse  biti]
realno bivajoče, bitje, stvar (v sholastični
filozofiji)

ensemble [fr.] gl. ansambel
ens rationis /ens racio'nis/ nlat. miselno
bitje, tj. bitje, ki obstoji zgolj v mislih,
»gola ideja« brez realne osnove, npr.
duša, bog itd., prim. noumen
en suite /a silit'/ fr. po vrsti, zdržema, za¬
pored

entaza -e ž  [gr. entasis  napetost] v arh it.
trebušatost stebra (visoki stebri z isto
širino so zaradi optične prevare na videz
ožji, zato so antični arhitekti z entazo
odstranili to estetsko pomanjkljivost)
entelehija -e ž  [gr. entelecheia  iz en  v, telo s
popolnost, echein  imeti] 1. »dej« (lat.
actus),  tj. notranji oblikujoč princip,
ki ostvarja, uresničuje »možnost« (lat.
potentia)  ali vodi stvari k popolnosti,
k smotru gibanja; nauk o deju in mož¬
nosti je ena izmed osnov Aristotelove
in sholastične filozofije; fig.  smoter
gibanja ali razvoja, 2. življenjska sila (v
vitalistični filozofiji)

entente [/atat'/ fr. iz entendre  razumeti]
sporazum, gl. antanta
entente cordiale /atat' kordial 7 fr. iskrena,
prisrčna zveza; izraz so prvič uporabili
v Franciji za Ludvika Filipa (1830 do
1848) za sporazum z Anglijo; ime za
zvezo med Francijo in Anglijo, skle¬
njeno 1. 1904 in naperjeno proti Nem¬
čiji

enteralen -lna -o [iz gr.] gl. enteričen
enteričen -čna -o [gr. enteron  drob, črevo]
črevesen

enteritis -a m  [gr. enteron  drob, + -itis]
vnetje črevesa, črevesni katar (med.)
enterolog -a m  [gr. enteron  drob, + -log]
zdravnik, specialist za črevesne ipd.
bolezni

entiteta -e ž [nlat. entitas  iz ens  bitje, iz lat.
esse  biti] v sholast. filozofiji: bivanje,
eksistenca česa; (realno) bitje, stvar
ento- [gr. entos  znotraj] v sestavljenkah,
npr. entoderm

entoderm -a m  [iz gr.] gl. endoderm
entofit -a m  [iz gr.] gl. endofit

cntomolog

186

e. P-

cntomolog -a m  [gr. entomon  žuželka, +
-log] žužkoslovec, kdor se ukvarja z en¬
tomologijo; entomologija -e ž  žužko-
slovje, nauk, ki preučuje žuželke (zool.)
entoparazit -a m  [iz gr.] gl. endoparazit
en tout /a tu'/ fr. v vsem, vse skupaj
en tout cas /a tu ka'/ fr. v vsakem primeru,
vsekakor

entr’acte /atrakt'/ fr. 1. odmor, premor
med dvema dejanjema (v gledališki igri
ipd.); fig.  odmor, 2. glasba v tem od¬
moru

en tram /a tre'/ fr. v poletu, v zagonu
entree -ja m  [/atre'/ fr. iz lat. intrare  sto¬
piti] 1. vhod, vstop, 2. vstopnina, 3. pred¬
nja soba, 4. prva, začetna jed (pred
mesno, zlasti pri svečanih obedih),
5. uvod, uvodna glasba (pri koncertih,
operah...), 6. prvi nastop igralca ipd.
entrefilet -a m  [/atrefils' -ja/ fr. iz filet
nitka] vrinjen, krajši časniški članek,
navadno nepolitičen

entre nous /atre nu'/ fr. »med nama«,
tj. zaupno (rečeno), brez prič
entresol -a m  [/Stresal'/ fr. iz sol  tla] visoko
pritličje, polnadstropje
entrevue -ja m  /atrevtt'/ fr. sestanek, sni¬
denje, npr. med državniki
entropija -e i [gr. en  v, trope  obrat; spre¬
minjanje] v termodinamičnem sistemu:
veličina energije, ki se ne more spreme¬
niti v mehansko delo, eden izmed osnov¬
nih pojmov klasične fizike
entuziast -a m  [gr. enthousiastes  iz entheos
od boga navdihnjen, iz en  v, theos  bog,
prvotni pomen izvira iz poganskih kul¬
tov] kdor se za kaj strastno navdušuje
ali se hitro za kaj vname, gorečnež;
navdušenec, (verski, politični) zanese¬
njak; sanjač; entuziastičen -čna -o
strastno navdušen, zanesenjaški; entu-
ziazem -zma m  zanos, strastna navduše¬
nost (za idejo, ideal...); sanjarstvo
enumcracija -e i [lat. enumeratio  iz numerus
število] naštevanje; cnumerirati -am na¬
števati

enunciacija -e ž [lat. enuntiatio ] izjava,
izražanje mnenja; izrek; oklic, raz¬
glasitev); enuncirati -am izreči, izjaviti,
izraziti kaj; razglasiti
enureza -e i [nlat. enuresis  iz gr. en  v,
ouron  seč] v med. mokrenje, neprosto¬

voljno izpuščanje seča, zlasti ponoči P rl
otrocih

en verite /a verite'/ fr. v resnici, (za)res
envers neskl. m  [/avsr'/ fr. iz lat. invertere
obrniti] narobna stran, npr. tkanine
en vogue /a vog'/ fr. priljubljen, v modi, na
glasu

enzim -a m  [iz gr.] gl. encim
e. o. lat. kratica; ex officio
eocen -a m  [gr. eos  zarja, kainos  nov] v
geol. zgodovini Zemlje: druga plast in
pododdelek terciara (v eocenu začno
prevladovati sesalci, zato ga štejejo za
»zarjo novega življenja«)
eod. lat. kratica: eodem
eodem [/eo'dem/ orod. iz lat. idem  i stI J
istega (dne, meseca, leta)
eo ipso /e'o ip'so/ lat. prav s tem, že s tem,
že zato, ker... samo po sebi
Eol -a m  [gr. Aiolos ] v stgr. mit. bog vetrov
in viharjev, kralj Eolskih (sedaj Lip ar '
skih) otokov; fiolova harfa nekakšna
škatla z napetimi strunami, ki done v
akordih ob pihanju vetra
colit -a m  [gr. eos  zarja, + -lit] 1. najstarej'
ša kamena doba, ko so ljudje izdeloval
preprosto kamnito orodje, 2. kam nlt j
izdelki iz te dobe (orodje, posodje.- '
eolski -a -o [gl. Eol] ki se tiče vetra a 11
(učinka) vetrov; eolska erozija erozU a
z vetrom (= deflacija)

Eolus -la m  [iz gr.] gl. Eol
con -a m  [lat. aeon  iz gr. aion  življenji
doba] 1. doba; (večno, nespremenljiv 0 !
trajanje; večnost, neskončnost, 2. Pf’
gnostikih: božanska sila, ki izteka 1
pravzroka (fil.)

eozin -a m  [gr. eos  zarja, + -in] rdeče bar'
vilo iz katrana za barvanje tkanin; tofll
v bakteriologiji

eozoik -a m  [gr. eos  zarja, + -zoik iz ft’
zoon  živo bitje] plast in doba v g e °'
zgodovini Zemlje (druga doba prekafP
brija), ko so najbrž nastale prve obl lK
življenja •

ep -a m ati  epos -a m  [gr. epos  beseda; P
poved] velika pripovedna pesnitev
junaških dejanjih in dogodkih iz
dovine kakega naroda, npr. Homerj e
Iliada in Odiseja; prim. epopeja
ep- gr. predpona, gl. epi- e

e. p. fr. kratica: 1. en passant, 2. en persof' 1

epigrafija

epakta

187

e Pakta -e ž [gr. epaktos  dodan] v astr. lu¬
nino število (število dni, ki so na Novo
leto potekli od zadnjega mlaja)
e Panafora -e ž [iz gr.] gl. anafora
e Panalepsa -e i [gr. epanalepsis  ponavlja¬
nje] 1, ponavljanje besede ali besedne
skupine na začetku in koncu verza,
2. anadiploza

n  ,. a  ', e  ž [gr. epanodos  povratek] po-
vijanje kakih besed v obrnjenem lo-
že , nen > fedu, npr. kdor ne zmore, kar si
(k y nuj si želi, kar zmore (Leonardo

^ m  [gr. eparchos  namestnik] 1. dr-
V jJ~V nnmestnik (v bizantinskih pro-
eparh- ’ P rav °slavni škof ali nadškof;
nr,a ' a m  Položaj, čast in delovno

Ci očjee ? arha

p rn L ' e z  [gr. eparchia  namestništvo;
epentto«? Pravoslavna škofija
v s i 0  en  ' c na '° [gr. epenthesis  vrinek]
Vr itl : Vn ' vrinjen; epenteza -e ž  vrinek,
epi- r,, r  11 8 \ as > n Pr. glas j v besedi lomljen

sam 0 'ai ep ' n ^’ nad ’ pri ’ po ’ od -”> pred
na- j? 1- . < 7>-] predpona, v zloženkah:
^‘Penter P °"’ Vldl "> npr - ep ‘d erm > eparh
diščel tra m  [ ep ‘ _  + lat- centrum  sre-
melii- V 8e °l- potresno središče na ze-
ŠiW !. Površini (navpično nad žari-
čes a  ’ lpocentr om potresa); fig.  žarišče

Vuljp. a  ,‘ e  ? [epi- + cikloida] vrsta kri-
, Po P^ejo točka kroga, ki se kotali
^Pičep stran i drugega kroga (mat.)
'len- r,„ a  ‘° [la*- epicus  iz gr.] pripove-
d olg 0 vI' POVedniški ; fig-  obširen; pejor.

epi<i 4 ? £e„ Zen x

e Pidemi  • 3  "° [fr- epidemique  iz gr.
širi kot” 4 IZ ep .~’ demos  ljudstvo] ki se
t>°l e2eri . epidern ij a ; močno razširjen (~a
»lija .'/'.fig-  kužen, nalezljiv; epide-
%iena rfi V  ? ed - začasno močno raz-
tifus, Dr! Z * pva  bol 62611 - n pr. gripa ali
^jezni P m ’ en demija; izbruh take bo-

?auk°o 8 'i a . ; e z  [epidcmi(ja) + -logija]

''UK n — t vL/iuvil

epid erm(i°) epid ® mi j ah

Po )vrhn|;' IS a m  [sr- e Pi- + -derm]
. yrhni a  J, > Pokožnica, tj. najvišja,
*M< id Pla « kože (fiziol.)

Prir °j e "e 5 s te (S) 6 ™ +  ‘° idl VrSta

epidiaskop -a m  [epi- + diaskop] opt. pri¬
prava za projiciranje diapozitivov in ne¬
prozornih predmetov

epifanija -e i  [gr. epiphaneia  iz epiphainein
pojaviti, prikazati se] 1. prvotno: po¬
javitev, prihod boga (in praznovanje
tega prihoda), 2. v raznih kršč. cerkvah:
Razglašenje, praznik Treh kraljev
epifenomen -a m  [epi- + fenomen] sprem¬
ljajoči pojav, tj. pojav, ki le spremlja
kak drug pomembnejši pojav ali proces
(fil., med.)

epifit -a m, nav.  v mn.  epifiti -ov [epi- + -fit]
v bot. rastlina, ki raste na kaki drugi
rastlini, a ni prava zajedavka, npr. mah
epifiza -e ž  [nlat. epiphysis  iz gr. epiphyein
prirasti] 1. češerika, žleza z notranjim
izločanjem v srednjih možganih, 2. okra-
jek, krajnji del pri dolgih kosteh (anat.)
eplfora -e ž [gr. epiphora]  v metr. ponavlja¬
nje ene ali več istih besed na koncu
stavkov ali verzov, npr. »Peruti ptičica
ima, plavuti ribica ima...« (naspr. ana¬
fora)

epigastrij -a m  [epi- + gr. gasler  trebuh]
žlička, zgornji trebuh (anat.)
epigeneza -e i [epi- + geneza] »poznejši
nastanek«, v biol. naziranje, da se organi
raznih organizmov izoblikujejo šele v
razvojnem procesu (v naspr. s prefor-
macijsko teorijo, ki trdi, da so vsi organi
bodočega organizma dani že v zap-
lodku)

epigon -a m  [gr. epigonos  potomec] 1. po¬
tomec; naslednik, 2. sinovi diadohov,
naslednikov Aleksandra Velikega; fig.
potomec, naslednik sploh; pejor.  učenec,
slab posnemalec (o neustvarjalnih na¬
slednikih kake umetniške itd. smeri, ki
samo posnemajo velike predhodnike;
slednji pomen je prišel v rabo po naslovu
nekega nem. romana); epigonski -a -o
posnemalen; epigonstvo -a j  posnemanje
(v umetnosti ipd.)

epigraf -a m  [gr. epigraphe  iz epi-, graphein
pisati] 1. napis, nadpis (na poslopjih,
nagrobnikih in spomenikih ipd.), 2. krat¬
ko besedilo, zlasti navedek na začetku
knjige ali poglavja, gl. moto; epigrifski
-a -o ki se tiče epigrafa; napisen (~a
stran kovanca)

epigrafija -e i [iz gr.] gl. epigrafika

epigrafik

188

epitaf

epigrafik -a m  [gl. epigraf] kdor se ukvarja
s starimi napisi; epigrafika -e ž veda o
starih, antičnih napisih (arheol.)
epigram -a m  [gr. epigramma  napis] 1. pri
Grkih pesniški napis na nagrobniku,
poslopju itd., navadno dvostih, pozneje,
2. zabavljica, pesniška puščica (kratka,
duhovita in zbadljiva pesmica); epi-
gramatičen -čna -o jedrnat in zbadljivo
duhovit; epigramatik -a m  pisec epi¬
gramov

epik -a m  [lat. epicus  epski, iz gr. epos  be¬
seda; pripoved] pripovednik; epski,
pripovedni pesnik; epika -e ž 1. pripo¬
vedništvo (romani, novele...), 2. epsko,
pripovedno pesništvo (balada, roman¬
ca...)

epikureizem -zma m  [po stgr. materiali¬
stičnem filozofu Epikuru, 341*—270
pr. n. š.] filoz. nauk Epikura in njegovih
pristašev. Po tem nauku se svetovi (in
živa bitja) rode in umirajo zaradi gi¬
banja atomov. Spoznavanje narave ima
namen, da osvobodi človeka praznoverja
in strahu pred smrtjo, kajti brez tega ni
mogoča človeška sreča, ki je v duševnem
miru; fig.  lahkoživo uživanje življenja;
želja po čutnem uživanju (po krivem
tolmačenju Epikurovih naukov)
epikurejec -jca m  [gl. epikureizem] pri¬
vrženec Epikurovih naukov; kdor vidi
najvišji namen življenja v čutnem uži¬
vanju;//^. uživač, lahkoživec, nasladnež;
epikurejski -a -o fig.  lahkoživ, uživalski;
epikurejstvo -a s  gl. epikureizem
epiiacija -e z [lat. e(x)-, pilus  las] puljenje,
odpravljanje dlak ali las; izpadanje
las

epilepsija -e ž  [gr. epilepsia  napad] božje,
božjast, padavica, tj. kronična živčna
bolezen z nenadnimi napadi krčev in
izgubo zavesti (med.); epileptičen -čna -o
božjasten, padavičen; epileptik -a m
božjastnik, pddavec, kogar napada bož¬
jast

epilog -a m  [gr. epilogos  sklep, epi-,  prim.
logos] 1. sklepna beseda (končno po¬
glavje v leposl. delih, ki navadno na
kratko poroča o kasnejših dogodkih;
naspr. prolog); fig.  konec, zaključek,
2. govor v verzih, s katerim igralec
zaključi igro

epingle -ja m  [fr. epingle}  1. ripsasta tkanina
2. dekorativna tkanina, podobna frotirju
epinikij -a m  [gr. epinikion  iz nike  zmagal
1. proslava zmage, 2. stgr. slavilna pesem
na čast zmagovalcu pri narodnih m
olimpijskih igrah ,

epiornis -a m  [gr. epi-, ornis  ptica] izum r .
ptič, soroden afriškemu noju, največ) 1
ptič sploh (do 5 m visok)
episkop -a m  [epi- + -skop] optična P rl '
prava za projiciranje neprozornih t lsD
ali predmetov ..

episkop -a m  [gr. episkopos  nadzornim
epi-, skopein  gledati] pravoslavni šk° >
episkopalen -lna -o škofovski ,

episkopat -a m  [nlat. episcopatus  iz S 1 /
1. položaj, čast in delovno podroCJ
škofa, 2. škofija, 3. zbor škofov
episkopija -e ž  [gl. episkop] pravoslavk

škofija ,

epistemologija -e ž [gr. episteme  znan£> s  >
znanje, + -logija] v fil. znanost o el
veškem spoznanju, obsega predvsem
spoznavno teorijo in logiko (pri F ra J!
cozih nauk o filoz. problemih znanos <
filozofija znanosti)

epistola -e ž  [gr. epistole  iz epistellein V  .
slati] 1. pismo, list, poslanica, z * a
apostolska pisma iz novega testaffl®®
ali odlomki iz teh pisem, 2. leposlovn
delo v obliki pisma , , e

Epistolae obscurorum virorum /e P 1S .\L
obskuro'rum viro'rum/ lat.
mračnjakov«, tj. sovražnikov napredi ’
sramotilen spis iz reformacije, nap 11 ^
v obliki izmišljenih meniških pi sern , l0 -
naperjen proti papežu, menihom in sn
las tiki

epistola non erubcscit /epis'tola non

ed 1 '

bes'cit/ lat. pismo ne zardi (= P a ^
vse prenese) . u

epistolar -ja m [iz lat. epistolaris  iz e P lSl  v \.
pismo] zbirka apostolskih pisem;//,
stolaren -rna -o ki se tiče epistolafJ a ’
obliki pisma ^

epistolograf -a m  [gr. epistole  pism°- j () .
-graf] pisec pisem in poslanic; epj 1sto 0 .
grafija -e ž  nauk o pisanju pisem 111  ”
slanic l 0 s

epitaf -a m  [gr. epitaphion  iz epi-, M ^
grob] 1. nagrobnik, navadno z nap !S °

2. nagrobni napis

e Pitalam

189

erar

' a m  fsi'- epithalamion  iz epi-,
starih”^ fP a,nica ] svatovska pesem pri
PrecU,?!^ 11 in Riml janih, Peli so jo
e Pitaza - J 1 lco  novoporočencev
Dren '? 2  “Sr. e P‘iasis]  del antične drame
janjl , katas , tr °fo (v njej se razvije de-
epitelr-^ 0  X rhun ca)

epi-* rt m  [ n ^ at - epithelium  iz gr.
Vrhniirt e/e prs . na bra davica ali kožica]

P’ ce  (biol) rtU1 ^ a P * aSt koze ’ zlast ' sluz "
bub? ' a m  [epiteli(j) + -om] maligna
e Pitet .a epiteInih  eelic (med.)
e Pithetnn'  epiteton  " a m  Dat. in gr.
Pridevek ' Z  P" epi ~’ tithenai  postaviti]
čuie „ vzd evek, ki kaj pobliže ozna-

^'theton a r '« Aleksander Veliki
lat "“gurans /epi'teton defigu'rans/
epitheton Ql ™ pride vek
u krasni ° rnans  / e Pi'teton or'nans/ lat.
e Pitheton pr, d e vek, npr. zlata zarja
lat. stair P ?* Uum  / e Pi teton  perpe'tuum/
v ah nn  * pr *devek, zlasti v epskih pesnit-
epitom T' brzon °gi Ahil
tek j z  ,/P. f gr - epitome]  izvleček, povze-
v sebin«i,- ega  (knjižnega) dela; (kratek)

°Pbii(la 4  # P r e8led

nek] i z lz  Sc. epeisodion  vstavka, vri-
(dialogj V stgr - tragediji vmesni del
v rinj er j med  zbornim petjem, 2. danes
P° v ezan h idavn ’ rn  dogajanjem manj
r°m anu  Pel kake celote (v epu, drami,
tnerribn n  'Ji • f' g -  stransko, manj po-
-dn a  dejanje ali dogodek; epizoden
e Pizod e - e P' z ®dičen -čna -o ki se tiče
s  celoto 1 Vnie ? e P> vpleten, manj povezan
C p!P°)strans^-* C *'i uben; nere dn° nastopajoč;

sledi dai - Sr ' e P°d° s \  1. krajši verz, ki
verz 0 v 2^ emu ’ an tična pesem iz takih
e Mha - e  ’i  • s klepni spev zbora v stgr. drami
Pridržat i ,' e P° c ^ e  iz epechein  ustaviti,
2. dob a  1  it (zgodovinska) prekretnica,
P°m ern L Vec i e  razdobje, ki sestavlja kako
(~ f ey j p ?> sklenjeno razvojno stopnjo
pepja n 0 a izma ); epohalen -lna -o ki za-
^asu z 1 (°. e Poho ali daje pečat svojemu

e Pol°- mea *en IZUm ^ f‘ g '  znamenit ’ ( vele )"
nar am ®, z  ffr. čpaulette  iz ipaule  rama]
Pniform^ naramn i okras na častniških

eponim -a m  [gr. eponymos  iz epi-, onyma
ime] pri starih Grkih najvišji, za leto
dni izvoljeni oblastnik, po katerem so
imenovali tekoče leto (prvi efor v Sparti,
prvi arhont v Atenah itd.); fig.  oseba,
po kateri se kaj imenuje, npr. Egejsko
morje po Egeju

epopeja -e ž  [fr. epopee iz  gr. epopoiia ]
junaški ep, velika epska pesnitev o ju¬
naških dejanjih; fig.  vrsta slavnih, ju¬
naških dejanj
epos -a m  [iz gr.] gl. ep
eppur si muove /epur' si muo've/ ital. »in
vendar se (Zemlja) giblje«, besede je
baje izrekel Galilei pred inkvizicijskim
sodiščem, ko so ga prisilili, da se je
odpovedal nauku, da se Zemlja suče
okrog Sonca

epruveta -e ž  [fr. eprouvette  iz eprouver
poizkušati] preiskovalna steklenka, ste¬
klene cevke različnih oblik za kemijske
itd. poizkuse

epsilon -a m  [gr. e psilon ] kratki e, peta
črka v grški abecedi
epski -a -o [iz gr.] gl. epičen
epsomlt -a m  [po vrelcih pri angl. mestu
Epsom, + -it] grenka sol, večidel magne¬
zijev sulfat

equal labor /i'kual lei'bo/ angl. »enako
delo«, pri angl. ekonomistu Pettyju
merilo za vrednost dela (ekon.)

Er (erbij) znak za kem. prvino
era -e i  [nlat. aera  čas] 1. doba, razdobje,
vek (z določeno družbeno itd. vsebino),
2. štetje let od kakega zgod. dogodka
dalje, npr. od ustanovitve Rima pri
Rimljanih (753 pr. n. e.), Kristusovega
rojstva pri kristjanih, Mohamedovega
bega iz Meke pri muslimanih (hedžra,
622 n. e.); naša era naše štetje let (doba
po Kr. rojstvu; krat. n. e. ali n. š.);
pred našo ero pred našim štetjem (doba
pred Kr. rojstvom; krat. pr. n. e. ali
pr. n. š.)

t radiacija -e ž [iz lat.] gl. radiacija
erar -ja m  [lat. aerarium  drž. blagajna ali
zakladnica v starem Rimu na Kapitolu,
iz aes, aeris  ruda; baker; bakreni novec]
državna blagajna, v katero se stekajo drž.
dohodki; drž. premoženje sploh (želez¬
niški ~, vojaški ~; prim. fisk) ;/>£•. drža¬
va; eraričen -čna-o državen, last države

cratičen

190

eratičen -čna -o [lat. errare  bloditi] 1. blo¬
deč; samoten (~a skala), 2. nestalen,
neredno nastopajoč (med.)

Erato -te i  [gr. Erato]  v stgr. mit. modrica
lirskega, predvsem ljubezenskega pesniš¬
tva, ena izmed deveterih modric (upo¬
dabljali so jo navadno z liro)
erbij -a m  [nlat. erbium,  gl. (it)erbij] kem.

prvina iz skupine redkih kovin
Erebus -a m  [lat. iz gr. Erebos ] v stgr. mit.
bog mraka, sin Kaosa, mož in brat Noči
(pesniki so ga navadno istili s podzem¬
ljem); fig.  erebus -a m  podzemlje,
spodnji svet; kraljestvo mrtvih; pekel
erekcija -e ž  [lat. erectio  iz erigere  dvig¬
niti] v fiziol. napetost, nabreklost, zlasti
spolnega uda

eremit -a m  [gr. eremites  iz eremos  samoten]
puščavnik; spokornik; fig.  samotar
Eremitaža -e ž  [fr. Ermitage  iz gr.] ime za
razne zgradbe, zlasti, 1. Rousseaujev
podeželski dvorec v Montmorencyju,
2. nekdanja carska palača v Leningradu,
zdaj muzej z znamenito zbirko umet¬
nin

eremitaža -e ž  [fr. ermitage  iz gr. eremites
puščavnik] 1. puščavniška naselbina (ali
samostan); fig.  samota, 2. samotna
vrtna utica, krita z lubjem ali slamo,
priljubljena v 18. stol.
eremitski -a -o [gl. eremit] puščavniški;

spokorniški; samotarski
erepsin -a m  [iz gr. ereipo  razbijam] encim
v črevesni sluznici (razkraja zapletene
beljakovine)

erfurtski program program nemške socialno
demokratične stranke, sprejet 1. 1891
v Erfurtu namesto prejšnjega gothskega
programa (osnutek je napisal K. Kaut-
sky in je zlasti v praktičnem delu refor¬
mističen)

črg -a m  [okr. iz gr. ergon  delo] v fiz.
najmanjša fizikalna enota za delo (delo,
ki ga opravi 1 dina na poti 1 cm)
ergo /er'go/ lat. (za)torej, potemtakem
ergo bibamus /er'go biba'mus/ lat. pijmo
torej! (refren starih študentskih pesmi)
ergograf -a m  [gr. ergon  delo-, + -graf]
priprava za ponazoritev dela mišic
(med.)

ergosterin -a m  [ergo(tin) + (hole)sterin]
provitamin D, (biol.)

erizipel

ergotin -a m  [fr. ergotine  iz ergot  žit®
rožiček] izvleček iz rženih rožičkov,
v med. za ustavitev krvavenja
ergotizem -zrna m  [ergot(in) + -iz e ™
zastrupitev z ergotinom
Erida -e ali  Eris -ide i [gr. Eris ] v stgr. n” 1 :
boginja prepira, Aresova sestra (ker n*
bila povabljena na svatbo, ko sta s®
poročila Pelej in Tetida, je iz zav( stl
vrgla med povabljene bogove zlato J*'
bolko z napisom »Najlepši« in zaneti 1 ®
prepir med Hero, Ateno in Afrodit®’
s tem je posredno povzročila trojansk
vojno); fig.  Eridino jabolko jabolko P re
pira, vzrok, kal razdora ,

erinija -e ž, nav.  v mn.  erinije -ij [gr- e ~'
Erinys]  v stgr. mit. tri boginje mas®
vanja s kačami namesto las, rojene
krvi skopljenega Urana (pri Rimi)® 1

furije); prim. evmenida; fig.  vest , s
eripuit caelo fulmen sccptrumque tyra nn
/e'ripuit' celo' fulmen' sceptrum'kve 1
ra'nis/ lat. »nebu iztrgal je blisk in zcZ ,
tiranom«, napis na spomeniku B. F rafl va
lina v Houdonu, ki se nanaša na njeg?
znanstvena odkritja in polit, dej®
nost

Eris -ide i [iz gr.] gl. Erida _

eristik -a m  [gr. eristikos  iz erizein  Pi ¬
kati se] 1. kdor spretno razpravlja, to  J
ster v eristiki, 2. privrženec eristicne
šole iz Megare (ustanovil jo je Sokra ^
učenec Evklid; njeni privrženci so
radi prerekali in razpravljali); erlS \. e .
-e ž  spretnost v razpravljanju ali P re
kanju, prepiranju . t(it ,

eritrit -a m  [gr. erythros  rdeč, + -itJ
štirivalentni alkohol (kem.)
eritroblast -a m  [gr. erythros  rdeč,

klica, mladika] jedrovita celica (v
nem mozgu), iz kakršnih se
rdeče krvničke

razvti®^

eritrocit -a m, nav.  v mn.  eritrociti '° v Sa
erythros  rdeč, + -cit] v fiziol. r
krvnička ^

eritrofag -a m  [gr. erythros  rdeč, + '
fagocit, ki žre rdeče krvničke
eritroliza -e i [gr. erythros  rdeč, + '
razkroj rdečih krvničk (med.)
erizipel -a m [gr. erysipelas  iz erythros* 0
pelta  koža] v med. šen, hudo, nak ZJ
kožno vnetje

kodirati

191

eruptiven

j ,. at ‘ ' a >n [lat. erodere ] izjedati, razje-
„1  'kaj; v geol. iz(pod)jedati, izpirati,
tL  odplavljati, odnašati zemeljsko

eCn ”°’ p r rim ‘ eroz ‘i a

SDnl " a  ‘° ' gr - eros  ljubezen, + -gen]
Efoica ° ugodje ali strast zbujajoč
tre? x> i  t/ er °'ika/ ital. prim. eroico]
f 0  j a  Beethovnova simfonija (ital. Sin-
eroicnr/ ero !? a  ~ Junaška simfonija)
iim i' 6ro  *ko/ ital. iz eroe  junak] prisl.

fiC-a^r’ drzno (glas '>

zni f,n  8r ' Eros]  1. v stgr. mit. bog ljube-
Ani?" 1  ^ resa  'n Afrodite (pri Rimljanih

1. ]rqo  , Kupido), 2. planetoid, odkrit

2. v c| ' as ' r -); /(?. eros -a m 1. ljubezen,
2 jj a  hrepenenje, težnja k resnici, spo-

erot - a  JU  r *. n  lepoti (pri Platonu)
er <>temiIiJ ,z Sr : ] gl. eroti
erot an  CCn  ”^ na  '° [S r - erotematikos  iz
obliki vpra ^ at ‘] izprašujoč, podan v
l akroam VP '- a ^ an i ' n  odgovorov, naspr.
'°da n latlien;  erotematiena metoda me-
banierri 0UCevan i a ’ ki s spretnim zastav-
govorp. v P ra šanj izvablja pravilne od-
Prim rl "Porabljal jo je npr. Sokrat,
eroti ,o v ma J evt ika

s P r emliet^-. [iz gr ’ v st 8 r - niit.
s° jju Valci  boga Erosa, upodabljali
tulcem - ot g °l e > krilate dečke z lokom,
rt«* 6 " 1  m puščicami

erotif.

ki Se t :.Pa -o [g r . erolikos ] ljubezenski,
s P°| ntKt e  bubezni in spolnosti; zbujajoč
na 8nien’i P0 * ten; er dtik -a m  1. kdor je
bežen _ k  erotiki, 2. kdor opeva lju-

til... * PeSni IT -- 1  ._ '

tika 4 ? esn ik ljubezenskih pesmi; cro-
&nj e . ljubezensko in spolno izživ-

i^kaj Poltenost; stvari, ki sodijo

2. ljube? npr * ta ^ a  Pl sma » Pesmi..

ars ^ ns ^ a  ?pretnost in njena teorija
stv 0  ma ndi), 3. ljubezensko pesni-

garati .p

i* udi« nI . Igr- eros, erolos  ljubezen]
Wo,0 >ttdn . st0 P n jevati spolnost

+

eroti

'•Pam l n  f gr : eros, erotos  ljubezen,
toiaa-j.kdor j e  spolno preobčutljiv;
V ° s '. bol' 13  ' e  ^ 1. spolna preobčutlji-
np k Pri ?p Ze ? s k° pretiran spolni nagon,
s a, ' r iaza- ns k a h ninifomanija, pri moških
h blodnL ,. g '  Poltenost, hotljivost,
• nišlia .i. Prismuknjenost, če si kdo
kd 0  vL • i® v  koga zaljubljen ali da

zaljubljen

erozija -e ž  [lat. erosio  iz erodere  izjedati]

1. izjedanje, razjedanje česa, 2. v geol.
izpiranje, izjedanje, glodanje (meha¬
nično delovanje vode, ledu in vetra na
zemeljsko površino), 3. v med. (površin¬
ska) odrgnina sluznice; erozijski -a -o
ki se tiče erozije (~i učinek)

eroziven -vna -o [gl. erozija] ki erodira;
nastal zaradi erozije; izjedajoč, razje¬
dajoč

errare humanum est /era're huma'num est/
lat. motiti se je človeško, tj. vsakdo se
lahko zmoti (Seneka)
errata -at s mn.  [/era'ta/ mn. od lat. erratum
napaka] (tiskovne) napake, spisek na¬
pak, navadno na koncu knjige
errata corrige /era'ta ko'rige/ lat. popravi
napake, popravi, kar je napačno
erratum, mn.  errata /era'tum, era'ta/ lat.

(tiskovna) napaka, pomota
error fundamentalis /e'ror fundamentaiis/
lat. »temeljna napaka«, napaka v doka¬
zovanju, če gradimo dokaz na nepravilni
postavki (log.)

error in persona /e'ror in perso'na/ lat.

pomota v osebi, zamenjava osebe
error typi /e'ror tu'pi/ nlat. tiskovna na¬
paka

ersatz -a m  [/erzac'/ nem. E-  iz ersetzen
nadomestiti] nadomestek, nekaj, kar
nadomešča kako stvar, a nima (vse)
njene vrednosti: industrijske surovine,
živila ipd.

erudicija -e i [lat. eruditio  iz erudire  izo¬
braziti, iz e-, rudis  neobdelan] (globoka,
vsestranska) izobrazba, učenost, nači-
tanost

erudit -a m [lat. eruditus]  učenjak, vse¬
stransko izobražen, učen človek (z ob¬
sežno erudicijo); eruditiven -vna -o po¬
učen, izobraz(b)en

eruirati -am [lat. eruere ] izslediti, izvleči
(na dan), poiskati, najti, dognati
erupcija -e i [lat. eruptio  izbruh, iz erum-
pere  izvreči] 1. ognjeniški izbruh (geol.);
fig.  nenaden izbruh ali izliv (~ jeze),

2. nastanek izpuščaja ali izpuščaj;
družbena erupcija izbruh revolucije, pre¬
vrata v družbenih odnosih; erupcijski
-a -o ki se tiče erupcije

eruptiven -vna -o [fr. čruptif  iz lat.] nastal
z erupcijo; ognjeniški, iz zemeljske no-

192

esaul

Eskulap

tranjosti izvirajoč (~na kamnina); fig.
nagel, ognjevit, razburljiv (~i značaj)
esaul -a m  [rus. esaul  iz turkm. jesaul ]
kozaški stotnik (kapetan) v carski
Rusiji

E.S.C. angl. kratica, gl. ECOSOC
-escenca -e i [iz lat. -escentia]  pripona v
sestavljenkah, npr. fosforescenca, lumi-
niscenca

escudo -a m  [portug.] gl. eskudo
esej -a m  [fr. essai  leposlovni poizkus, tako
imenovan po izidu Montaignovih »Es-
sais« 1. 1580, iz lat. exagium = examen
poizkus] 1. razpravica, razprava, napi¬
sana v lahki, splošno umljivi, umetniški
obliki (kritični ~, leposlovni ~),
2. poskusni odtis pisemskih znamk
esejist -a m  [fr. essayiste ] pisec krajših
razprav, esejev; esejističen -čna -o ki
se tiče eseja; pisan v obliki eseja; fig.
lahko, splošno umljiv; esejistika -e ž
pisanje esejev (kot književna zvrst);
taka literatura

esen -a m, nav.  v mn.  eseni -ov [gr. Essenoi
iz* hebr. asa  zdraviti, ker so se ukvarjali
tudi z zdravljenjem] judovska ločina iz
1. ali 2. stol. pr. n. š., zagovarjala je
skupnost dobrin in strogo nravnost
esenca -e i [lat. essentia  bistvo, iz es.se
biti] 1. v fil. a) bistvo, celotnost bistvenih
lastnosti česa; fig.  bistvo, jedro, b) bit,
nekaj, kar obstoji, 2. cvet, izvleček, tj.
bistvena sestavina (plodov, zelišč, drog,
preparatov...); sok, izvarek
esencialen -lna -o [gl. esenca] bistven; po¬
glaviten, nujno potreben
eser -ja m  [rus. iz kratice SR, tj. socialist
revolucionar] pripadnik ruske kmečke
stranke socialistov revolucionarjev; usta¬
novljena je bila 1. 1902 iz ostankov na-
rodniških skupin, po oktobrski revolu¬
ciji je razpadla

esesovcc -vca m  [iz nem. SS iz S chutz-
staffel  zaščitni oddelek] član zaščitnih
oddelkov, elitne nacistične vojaške enote
(Hitlerjeva osebna garda in hitlerjevska
policijska formacija)

eshatologija -e ž  [gr. eschatos  poslednji,
+ -logija] 1. mistični nauk o posled¬
njih rečeh človeka in človeštva (nauk
o smrti, sodbi, koncu sveta itd.), 2. pod¬
ročje kršč. teologije, ki se s tem ukvarja

eskadra -e i [fr. escadre  iz ital. squadr“
četa, oddelek] oddelek vojnega ladje'"
ja, pomorska taktična enota
eskadrilja -e ž  [fr. escadrille  iz Špan-
escuadrilla]  1 . oddelek vojnih le® 1 ’
2. manjši oddelek vojnega ladjevja
eskadron -a m  [fr. escadron  iz ital. spuadro ■
ne,  avgm. iz squadra]  oddelek konjenic^
konjeniška taktična enota, okrog 150ffl° z
eskalada -e ž [fr. escalade]  naskok (n 3
trdnjavo) po lestvah
cskaldtor -ja m  [angl. escalalor]  tekoče
stopnice za hiter osebni promet, nP r '
v blagovnicah, podzemelj, železnicah
cskamotaža -e ž  [fr. escamotage]  glumaš tv0 ’
čarovnija, slepilna igra; eskamotcr -ja "
glumač, čarodej, rokohitrc; eska® 0 "
tirati -am preslepiti, začarati kaj, spreta 0 ’
rokohitrsko skriti, izmakniti ipd.
eskapada -e ž  [fr. escapade  iz ital. scapP a '
beg] beg; napačen skok (konja); /*'
objestno, lahkomiselno dejanje ,. j
eskarpini -ov m mn.  [fr. escarpiri)  1.
moški šolni z zaponko iz 18. sto-’
2. hlače dokolenice
eskimo -a m  [po Eskimih] vrsta moč
volnenega sukna za plašče
cskompt -a m  [iz fr.] gl. eskont (

eskont -a m  [fr. escomple  iz ital. scon, ^\.
(od)računati] v trg. obresti, ki jih od ,
jejo pri prodaji nezapadlih menic, r
diskont; eskonten -tna -o ki se 1
eskonta (~a banka) . jj

eskontirati -am [gl. eskont] prodajati
kupovati menice ipd. pred zapadlo® J
(z odbitkom eskonta); odbiti eskont
eskorta -e ž  [fr. escorte  iz ital. sC ?.„ 0
spremstvo] (vojaška) straža, oboro* ^
vojaško spremstvo; eskortirati -ani
pod stražo, spremiti z vojaško stra*^
eskudo -a m  [portug., Špan. escudo  «j *
scutum  ščit, po podobi na nekat
kovancih] 1. portugalski zlatnik
srebrnik, 2. vrsta zlatnikov v
in Južni Ameriki

Eskulap -a m  [lat. Aesculapius]  strirn- s
za Asklepija, boga zdravniške vede^

lic«

starih Grkih (upodabljali so ga s V p.
z ovijajočo se kačo — gožem) 1  ^

lapova palica palica z ovijajočo se k 3  ); ,
simbol zdravniške vede; fig.  eskulčP
posmehlj. zdravnik

i V>'

193

estrada

'»meralda -e ž [po ciganki v romanu V.
Hugoja Notredamski zvonar] starin-
s ki, polki podoben ples v 2 /i taktu
es P®da -a in  -e [Špan. espada  meč] pri
bikoborbah: z mečem oborožen biko-
borec, ki ima nalogo zabosti bika
Parto -a m  [Špan. esparto  iz lat. spartum]
*• vrsta trave za pletenjače, koške ipd.,
pc ~ Vr sta tenkega papirja iz te trave
(bot *f  ' 6 Ž  [fr ' es P arcette ^ turška detel ' a

'»PerSnsa - e  ž [fr. espčrance  upanje] neka
nazardna igra, igrajo jo z dvema koc-

esperantist -a m  [po esp. besedi in esperan-
°  u Pa, upajoč, po psevdonimu Ža¬
no« ■’ ki  J e  upal, da b0  esperanto
2  stal  Jezik prihodnosti] kdor se ukvarja
ram eran t° m  > kdor govori ali širi espe-
moa’  . es P tr anto -a m  lahek, umeten
stavn' Jezik > ki  8 a  J e  °krog 1. 1887 se-
elem Var šavski okulist Zamenhof iz
zlas?^ ntOV na jbolj razširjenih evropskih,
in, romanskih jezikov; prim. evlalija
^volapuk

rav enl D i es Planade iz  lat. planus

Prostor °j d ’  obsežen, prazen, raven
tr dnjav n . Prec !. več jo zgradbo, zlasti
„ na  ntest,’, Vad '-šče, sprehajališče, včasih
^Pressivo u r/ ne kdanje trdnjave

"‘essiv 0 r/  uc4 ."J c  irunjave
12ra zitil es .Presi'vo/ ital. iz esprimere
(glas.) P r ‘sl.  izrazito, z občutkom

esp« ;

duh, bi« ^ r ' es P r ‘ l lz  lat. spiritus  duh]
„ ''Pnosr a’ trazjum; duhovitost, dov-
^Prit dg ’ don uselnost
®°sti, juT® /®spri' do kor'/ fr. duh skup-
J^ki«?  skupne koristi, npr. pri
Pf, t w V " veze isti  Poklic ali stan

o Sq S u V i ^ odo misS , ec / for7 fr ' Svoboden duh ’
t/'iskua'ia/ angl. iz stfr.
n to Qosen donosec] 1. oproda, vitez
}  Poznejp V s f ari  fevdalni Angliji,
danes „ nas l° v  nižjega plemstva,
8 °sp od « Ptpšni naslov, kot »spoštovani
° av - °kra i? ISe se  — 2  veliko začetnico —
,, PPr. John rt , 0  za  imenom in priimkom,
E2 1 [ fr.]“ 1 Ada n's,Esq.)

^ t/est/1' ese J

- • 12  stangl. eu.st]  vzhod, stran

neb

' Sto,

»var

tujk

estakada -e ž  [fr. estacade  iz Špan.] 1. vodna
pregrada iz kolov (za zaporo reke ali
pristanišča), 2. pomol iz količja za pri¬
stajanje ladij

estancia -ie i /estan'sia/ Špan. južnoameri¬
ška farma, zlasti živinorejska
ester -tra m, nav. v mn.  estri -ov [nem.
skovanka] v kem. derivati alkoholov,
ki nastajajo pri reakciji alkohola s ki¬
slino

est, est, est [lat. est  je] ime slovečega muška-
telca iz okolice Montefiascona
estet -a m  [fr. esthete,  1882, Goncourt,
iz gr. aisthetes  kdor čuti, iz aisthesis
občutek] 1. kdor ima razvit, prefinjen
estetski čut, 2. kdor pretirava pomen
estetskih meril, gleda vse bolj ali zgolj
z estetskega stališča ali se ozira zgolj na
estetsko plat; uživalec lepote (včasih
ironično), 3. zagovornik »čiste umetnosti«
esteticlzem -zrna m  [fr. eslheticisme  iz gr.]
1. pojmovanje, ki šteje umetnost za naj¬
višjo vrednoto in naj višjo obliko človeške
ustvarjalnosti, 2. pretirano povzdigo¬
vanje umetnosti, prenašanje estetskih na¬
čel in meril na druga področja, 3. želja
po »čisti umetnosti«, v umetnosti beg
od življenja k lepoti in poveličevanju
oblik

estetičen -čna -o [fr. esthetique  iz gr.]
lepoten, lepoznanski, ustrezen pravilom
estetike ali zadevajoč estetiko
estetik -a m  [iz gr. aisthetike  nauk o čut¬
nem zaznavanju, gl. estet] kdor se ukvar¬
ja z estetiko; poznavalec estetike in
umetnosti, strokovnjak za umetnostna
vprašanja; estetika -e £ lepoznanstvo,
filoz. nauk o lepem v umetnosti (estetika
preučuje bistvo, kriterije in pojavne
oblike umetnosti, njene razvojne zakone
in družbeno vlogo)

estetski -a -o [gl. estet] lep; lepoten, lepo-
čuten, ustrezen čutu za lepoto
est modus in rebus, sunt certi denique fines
/est' modus in' rebus', sunt certi de'nikve
fi'nes/ lat. v vseh stvareh je mera, slednjič
le obstoji neka meja, tj. ne pretiravaj
(Horac)

estrada -e ž [fr. estrade,  v prvem pomenu
iz ital. strada  cesta, v drugem iz Špan.
estrado  iz lat. sternere  razprostreti]
1. prvotno: cesta, 2. podstenje, oder (pri

estuarij

194

etezije

katafalku ali prestolu); zvišen prostor,
npr. za predavatelja

estuarij -a m  [lat. aestuarium ] 1 . rokav,
plitev morski zaliv, 2. širok, lijakast
izliv večjih rek, prim. delta
ešelon -a m  [fr. echelon  klin na lestvi;
stopnja; četa] 1. razporeditev vojaških
enot drugo za drugo; podobna razpore¬
ditev ladij ali letal, 2. vod, četa, vojaški
oddelek na pohodu (v določeni med¬
sebojni razdalji), 3. (vojaški itd.) želez¬
niški transport

ešofirati -am (se) [fr. (s') echauffer  iz lat.
calefacere]  razgreti, razvneti, razkačiti
(se)

et lat. (infr.) 1. veznik: in, pa, ter, tudi...,

2. znamenje & v naslovih firm

et ab hoste doceri /et ab hos'te doce'ri/ lat.

tudi od sovražnika se je treba učiti
etablirati -am (se) [fr. (s') etablir  iz lat.
stabilire  utrditi] urediti, nastaniti, na¬
mestiti (se); odpreti (~ trgovino); osno¬
vati, ustanoviti (~ tovarno); etablisma
-ja m  1 . ureditev, namestitev; ustano¬
vitev, 2. ustanova, zavod, podjetje,

3. zgradba (delavnica, poslovni prostor),

4. naselbina, 5. zabavišče

etacizem -zma m  [po gr. črki eta] izgovar¬
janje gr. črke »eta« kot »e«, ne kot »i«,
gl. itacizem
etage [fr.] gl. etaža

etamin -a m  [fr. etamine  iz lat. stamen  nit,
tkanina] 1. tenka, lahno presojna bom¬
bažna tkanina v platneni vezavi (za
ženska oblačila, zavese ipd.), 2. vrsta
platna

etan -a m  [et(er) + -an] plin brez barve in
vonja, vrsta ogljikovega vodika (kem.)
etanol -a m  [etan + (alkoh)ol] etilni alko¬
hol, vinski cvet (kem.)
etapa -e ž [fr. etape  iz stfr. estaple  iz stnem.
stapel  skladišče] 1. postajališče, poči¬
vališče (kjer se npr. vojaki na pohodu
ustavijo, dobe hrano ali zdravniško
pomoč); oskrbovališče; skladišče, 2. od¬
mor, počitek, 3. presledek, del poti (na
vojnih pohodih, šp. tekmah itd.), 4. ča¬
sovno razdobje ali razvojna stopnja
kakega procesa

etat -a m  [fr. čtat  stanje] 1. letni posek
(gozda), 2. v med. stanje, 3. državni
proračun

etatist -a m [fr. etatiste  iz Žtat  država]
privrženec etatizma; etatizem -zma in

1. poseganje države v gospodarstvo > n
zasebnopravne razmere; razraščanje vpb;
va in vloge države; take težnje, 2. državni
socializem

etatizirati -am [fr. etatiser]  1. podržavit 1 «

2. sprejeti v državni proračun

etats generaux /eta' ženero'/ fr. »sploh*
stanovi«, v fevdalni Franciji skupščin*
treh stanov, sestavljena iz predstavnik 0 ' 1
plemstva, duhovščine in meščanstv*
(shajala se je od leta 1302 do 1614; k°
jo je Ludvik XVI. poslednjič sklic* 1
1. 1789, je bila revolucija pred vrati) v
etaža -e i [fr. etage]  nadstropje; etaz e
-žna -o nadstropen; etfižna lastnin
lastnina enega stanovanja ali enega_nad¬
stropja v večstanovanjski zgradbi
etažera -e ž  [fr. etagere,  prim. etaža] stoja*’
s policami; polica (za knjige, cvetlice---'
etc. lat. kratica: et cetera (ali: et caetet*
et cetera [/et ce'tera/ lat. et  in, ceter u '
nav. v mn. sr. sp. cetera,  drugi, ost*
in drugo, in tako dalje
et consortes /et konsor'tes/ lat. in tov* 1 ? ’
soudeleženci; pejor.  in ostala družen*
eter -tra m  [fr. ether,  1730, iz gr.
jasnina, zrak] 1. pri grških filozofih ^
Pitagori, Anaksagori, Platonu itd-
prasnov, ki izpolnjuje vesolje (P° t
ognja, vode, zemlje in zraka peti elem® '
peto bistvo (lat. c/uinta essentia),  2. v  "
domnevna snov, ki naj bi izpolni®''^,
medmolekularni prostor in vesolje«, ^
potetična nosilka toplotnih, svetlob
in elektromagnetnih pojavov (sodo
fizika je hipotezo zavrgla), 3. v kem- * j,
vnetljiva, hitro hlapljiva tekočina s P t
jetnim vonjem (za narkozo, kot soI
itd.); eteričen -čnc. -o hlapljiv, '* ^
izhlapevajoč (~a olja); fig■  )**,
(nebesno) čist; breztelesen (~o
eternit -a m  [lat. aeternus  večen, + m
gradbeni material iz azbesta, cetn \ { j'
itd., npr. oblikovan v plošče za P° K
vanje streh ^

eternizirati -am [fr. eterniser  iz lat. a ete  m
večen] ovekovečiti; zavlačevati v n e

gIed  . stesit!

etezije -ij ž mn.  [lat. etesiae  iz gr.
leten] severozahodni vetrovi — od *P

195

etui

etičen

b° oktobra — v Sredozemlju, prinašajo
suho vreme; fig.  sredozemsko pod-
, nebje

etičen -čna -o [gr. ethikos  iz ethos  nrav,
običaj] nraven, nravstven; nravosloven;
kl  se tiče etike; etik -a m  učitelj, oznanje¬
valec etike; kdor se ukvarja z etiko;
kdor živi po etičnih načelih; etika -e ž
f: nravoslovje, nauk o nravnosti (o
bistvu, razvojnih zakonih in družbeni
v 'ogi nravnosti; za utemeljitelja etike
v elja Sokrat), 2. celotnost načel o nrav-
nih dolžnostih ljudi (o dolžnostih do
r . L ' ž be, družine, sočloveka...)
j V?..' e  i  [fr. etiquette  iz* hol. stikke
?™byiček, zatik, iz stiken  pripeti] 1. na-
stw’ nale PU er t ali pripet napisni li-
(z navedbo cene, številke, kakovo-
n 'ipd.), 2 .fig.  strogi predpisi o vedenju,
na dvorih ali med diplomati,
■družbene šege in običaji (o vedenju);
P°> družabno vedenje; etiketirati -am
etU P i 6miti z  etiketami
rad lTi • er ^ + -11] v kem. enovalentni
l,oi a  ‘ z  ogljika in vodika, baza alko-
ki f-- ra  ' n  tftugih spojin; etilen -lna -o
etn. r , tlce  .etila, iz etila (—i alkohol)
etiliii ftil] v kem. sestavljenkah, npr.
etilen -■ ° 10 * ( =  etilni alkohol)
ogij? m  [etil + -en] brezbarven, vnetljiv
ten, ov . v °dik olefinske vrste, ima prije-

+ -lo i m  ^ 8r - e, y mox  pristen, resničen,
Z etinf i pomen oslovec, kdor se ukvarja
slovje ° 0 gi J°l etimologija -e i pomeno-
me nu’h^ aUlc  ° ' zvoru  i" prvotnem po-
e,i -Hol6 c -r ed ; razlaga izvora kake besede
Poslovni 1  -a m  [gr. etymologikos  pome-
etimoi,;, 0 ] e timološki slovar
gr. e(  ' a  'O ali  etimologičen -čna -o [iz
tiče vj?°fo££fcfts] pomenosloven, ki se
Prav 0n - Ol .°gije; etimološki pravopis
(tak tur’ ^* se  naslanja na izvor besed
glasba j! s * ove nski: pišemo npr. risba,
• tasDr 'e  besedi izvirata iz risati, glas;

t. prv ot  ■ i?- e tymos  pristen, resničen]
v °tna ni ’ ' z virni pomen besede, 2. pr-
razviii 0sn °vna beseda (iz katere so se

e « 0| ogSj®P° z ?ejše)

vzto k  ' e  ? tgr. aitia  vzrok, + -logija]
ov Je, nauk o vzrokih in učin¬

kih kakih pojavov; v med. nauk o vzro¬
kih bolezni; etiološki -a -o vzroko-
sloven

etničen -čna -o [gr. ethnikos  iz elhnos  ljud¬
stvo] 1. prvotno: poganski (ker so kršč.
pisci srednjega veka vse nekristjane ime¬
novali ethne,  ljudstva), 2. danes: ljudski;
naroden, narodnosten, v zvezi z na¬
rodno pripadnostjo; etnični princip na¬
rodnostno) načelo, npr. kot kriterij pri
razmejitvi dveh ozemelj; etnični sestav
narodnostni sestav prebivalstva
etnograf -a m  [gr. ethnos  ljudstvo, + -graf]
narodopisec, kdor se ukvarja z etno¬
grafijo; etnografija -e i narodopis(je),
opisni nauk o gospodarskem in kultur¬
nem razvoju narodov; etnografski -a -o
narodopisen (~i muzej)
etnolog -a m  [gr. ethnos  ljudstvo, + -log]
narodoslovec, kdor se ukvarja z etno¬
logijo; etnologija -e i  narodoslovje, na-
rodoznanstvo, splošni nauk o nastanku
in razvoju etničnih skupnosti (plemen,
ras in narodov), njihovih medsebojnih
odnosih, zemljepisni razširjenosti itd.;
etnološki -a -o narodosloven
etologija -e i [gr. ethos  navada; običaj,
+ -logija] 1. opisovanje nravi ali zna¬
čaja posameznikov; nauk o nravnih poj¬
movanjih, šegah in navadah posameznih
narodov, 2. nauk o navadah in načinu
življenja živali

etos -a m  [gr. ethos  navada; nravi, nravni
lik, značaj — v naspr. s trenutnim du¬
ševnim stanjem, gr. pathos]  1. šega, na¬
vada, običaj, 2. nravi, (nravni) značaj,
nravna usmerjenost, nravna težnja ali
prepričanje, 3. v umetn. notranja vred¬
nost kakega dela, ki povzdiguje duha in
budi v človeku plemenite nagibe
et tu, (mi) Brute! /et tu mi bru'te/ lat. »tudi
ti, Brut!« — očitajoč vzklik Cezarja,
rim. državnika in diktatorja, ko je opa¬
zil med svojimi morilci ljubljenca Bruta
etuda -e ž  [/izg. tudi etii'da/ iz fr. etude
učenje] 1. študija (v leposlovju, upodab¬
ljajoči umetnosti ipd.); (glasbena) vaja,
2. skladba z bolj pedagoškim, tehničnim
smotrom

etui -ja m  [fr. itui\  tok, tulec, škatlica (za
hranjenje očal, nakita ali za manjše
predmete)

e tutti quanti

196

evharistij 8

e tutti quanti /e tu'ti kvan'ti/ ital. in (vsi)
podobni, in drugi
Eu (evropij) znak za kem. prvino
eu- gr. predpona, gl. ev-
ev- [iz gr. eu  dobro, naspr. dys-\  predpona,
v zloženkah: dobro-, blago-, npr. evfe¬
mizem

Eva -e ž [lat. Eva  ali Heva  iz hebr. Hawwah
mati življenja*] po bibliji prva žena,
mati človeškega rodu, ki jo je bog ustva¬
ril iz Adamovega rebra; Evin kostim
golo žensko telo ;fig.  eva -e ž  radovedna,
zapeljiva ženska

evakuacija -e i [lat. evacuatio  iz evacuare
izprazniti] 1. izpraznitev, odstranitev
(prebivalstva, industrije ipd. zaradi
vojne nevarnosti, sovražnega napada ali
elementarne nesreče), 2. izpraznitev čre¬
vesja (med.); evakuirati -am izprazniti;
odstraniti, izvesti evakuacijo
evalvacija -e ž  [fr. evaluation  iz lat. valere
veljati] določitev vrednosti, cenitev;
evalvirati -am določiti vrednost, (o)ceniti
evangeliar(ij) -(i)ja m  [gl. evangelij] knjiga
z nedeljskimi evangeliji
evangeličan -ana m  [gl. evangelij] ud
evangeličanske vere; evangeličanski -a -o
splošno: zadevajoč tiste kršč. (protes¬
tantske) veroizpovedi, ki priznavajo
evangelij za edini pristni vir božjega
razodetja (~a vera)

evangelij -a m  [nlat. evangelium  iz gr.
euangelion  razveseljiva vest, blagovest —
o prihodu odrešenika] 1. ena izmed štirih
biblijskih knjig o Kristusovem živ¬
ljenju in nauku, napisanih v prvih
stoletjih krščanstva, 2. odlomek iz takih
knjig, 3. fig.  Kristusov nauk
evangelist -a m  [nlat. evangelista  iz gr.]
1. pisec evangelija (štirje ~i), 2. ozna¬
njevalec evangelija; pridigar, zlasti pro¬
testantski

evangelistar -ja m  [iz gr.] gl. evangeliar(ij)
evaporacija -e i [lat. evaporatio  iz vapor,
vaporis  hlap] izparjanje, spreminjanje
v paro; evaporirati -am izpariti, izhlapiti;
izhlapeti

evaporator -ja m  [gl. evaporacija] 1. pri¬
prava za pridobivanje pitne vode iz
morske (z izparevanjem), 2. priprava za
izparevanje vode iz živil, npr. iz zele¬
njave

evaporimeter -tra m  [evapori(rati) +
izparomer, priprava za ugotavljanje IZ'
parjanja tekočin

evaporizacija -e i [iz lat.] gl. evaporaciJ 8
evdemonija -e i [gr. eudaimonia  iz eU ~’

daimon  duh, demon] sreča, blaženost

evdemonlst -a m  [gl. evdemonija] pristaš
evdemonizma; cvdemonizem -zma 111
smer v idealistični etiki, ki šteje pr* 2 ?'
devanje po sreči za najvišji namen in
smisel človeške dejavnosti
evdiometer -tra m  [gr. eudios  jasen,

+

-meter] steklena graduirana cevka 28
analizo plinov (kem.)
evekcija -e ž [iz lat. evectio  iz evehere  ve
se peljati] v astr. periodična nepravilno*
v gibanju Lune; nastaja zaradi privl®
ne sile Sonca ,

eventualen -lna -o [fr. iventuel  iz j 8 -
eventus  izid; pripetljaj] morebiten, od
sen od negotovih okoliščin; eventualno
-i i morebitnost

evfemističen -čna -o [gr. euphemos  bjaS
rečen] (o)lepševalen, milejši, blagorece •
evfemizem -zma m  olepševanje, blaS
rečje, tj. lepši in milejši izraz nam 63
ostrega ali neprijetnega, npr. »v rožic 8
namesto »pijan«, »neresnica« na,Tie " 0 .
»laž« (včasih tudi z odmaknjenim P
menom)

evfoničen -čna -o [iz gr. euphonos, e ’
phone  glas] blagoglasen, ubran; e v '° 8  .
-e ž  blagoglasje, ubranost, naspr. kak
Ponija

evforija -e ž  [gr. euphoria, eu-, P"z
nositi] blaženost, v med. dobro P°p : e
ali občutek, ugodje, vedro razpoloz®
pri narkomanih, hudo bolnih ipd.,
gokrat pred smrtjo -g

evgeničen -čna -o [gr. eugenes  plemeni (
rodu] ki se tiče evgenike; evgenik '* z
privrženec evgenike; kdor se ukvafJ
evgeniko; evgenika -e ž rasna hig ,e  ^
nauk o tem, kako doseči telesne ^
duševno zdrave potomce (evgenike v
zlasti zlorabljali nacistični teoretik
zvezi s teorijo o manjvrednosti d
terih ras)

evharistija -e ž [nlat. eucharistia  iz S'-  j, r j-
charis  milost, zahvala] pri d TVl K er jo’<
stjanih zahvalna molitev pred veCe II ii-
pri katol. 1. posvečena hostija kot

Evrazija

evhemerizem

197

stično Kristusovo telo, »rešnje telo«,
obhajilo; evharističen -čna -o ki se
hce evharistije ali (širjenja) češčenja
evharistij® (~i kongres)
ev nemerizem -zma m  ateistični nauk stgr.
filozofa Euhemera (iz 4. stol. pr. n. š.),
oa so bili starogrški bogovi in mitološka
httja prvotno le znameniti ljudje, katere
Je  človeška fantazija po smrti razglasila
za  bogove

v  ®Jogij -a m  [gr. euchologion]  1. katol.
J^dnik, 2. pravoslavni molitvenik
enca -e i [| a t. evidentia, e  iz, vider e
'deti] l. očitnost; preglednost, razvid-
(n S \ °d'tna dejstva, ki kaj izpričujejo
'P r -), 3. razvid, pregled; nadzor (delo),
v  kn Jiga za tako delo ali oddelek, kjer
im ? prav 'j a jo; ‘meti (voditi) v evidenci
m ,. 1 , ( v °diti) v razvidu; fig.  imeti v
lsl 'h, n e  pozabiti na kaj; evidenčen
' na  -° y sg t jg e ev j,j ence;  ki je v razvidu,
zvidnosten; evidenčna tablica raz-

eviS avna tablica

vid tCI ' ' tn . a  ‘° [* at - evidens]  (jasno) raz-
demn’ °d ben > jasen, nedvomen; evi-
^idcn« 05 *- ' ž  razvidnost, očitnost, jasnost
iirief r ' " am  [§'■ evidenca] imeti razvid;
evkain' v °d'd) v razvidu; vpisati v razvid
m ' a  m [gr. e«-, + (ko)kain] nado-
evkaij za  kokain (kem.)
e u-  ’ a m  [ n!at - eucaiyptus  iz gr.

kan ? c a l yr> ! os  pokrit] v bot. vrsta veli-
djuljfi zimzelenih avstralskih dreves iz
et P r;- ne  Pfirtnic; dajejo zlasti gumi in
evlai| a Cna  ?'i a

Um „ t  ' c , 2  [gr. eu-, lalein  govoriti] medn.
SkroK ,Jezik sk)v - jezikoslovca Stanislava

[gr ?. ' e  ž, nav. v mn.  evmenidc -id
er inii evfemistični izraz za

[prav a *’ . fur ‘i e ’ ti- boginje maščevanja
i?im, 8 ? >mena stari Grki niso radi

p 0st  .  igr. emouchos  varuh (ženskih)
drž a tij’. IZ eune  postelja, echein  stražiti,
Žen i n  ' s kopljenec, 2. oskopljeni varuh
ev fitihoid nabzorn ik v orientalskih haremih
Podoh ' a m  [evnuh(o) + -oid] evnuhu
spoln cl človek (ker ima nerazvite
<irat, eŽle2e )

klica,,,' a m [lat. evocare, e  iz, vocare
1 Poklicati (predse), pozvati; pri¬

klicati, prebuditi kaj; evokacija -e i
1. poziv pred drugo, tuje sodišče; v
srednjem veku npr. pravica papeža, da
je klical škofe v Rim na sodišče, 2. pre¬
našanje tožbe na višje sodišče (pr.),
3. klicanje (~ duhov), 4. prebujanje,
oživljanje spomina na kaj
evolucija -e i [iz lat. evolutio  iz evolvere
razmotati, razviti] razvijanje, razvoj,
razvojni proces sploh, 1. v biol. postopni
razvoj vrst in organizmov od nižjih
oblik k višjim in popolnejšim, 2. v mark¬
sistični fil. (mirni, postopni) razvoj,
postopni, kvantitativni del razvojnega
procesa, prim. revolucija, 3. gibanje,
premik, npr. čet ali ladij za boj (voj.);
evolucijski -a -o razvojen; postopno se
razvijajoč; ki se tiče evolucije; evolu¬
cijska teorija gl. evolucionizem
evolucionist -a m  [fr. evolutionniste  iz lat.]
privrženec evolucije ali evolucionizma;
evolucionizem -zma m  evolucijski, raz¬
vojni nauk, v širšem pomenu nauk o
razvoju narave in vesolja, v ožjem nauk
o razvoju organskega sveta (evolucijski
nauk pravi, da živalski in rastlinski orga¬
nizmi — s človekom vred — niso ne¬
spremenljivi, marveč so se razvili iz
nižjih oblik v dolgotrajnem razvojnem
procesu, ki je trajal milijone let in traja
še danes; ta nauk je znanstveno dokazal
Ch. Darwin; gl. darvinizem, descen-
denčna teorija)

evolutiven -vna -o [gl. evolucija] razvojen,
pojmovan razvojno; postopno se raz¬
vijajoč

evolvirati -am [fr. evoluer  iz lat.] razvijati,
spreminjati se; izvajati premike (voj.)
evomirati -am [lat. evomere ] bljuvati, iz¬
bljuvati, izvreči

evonimus -a m  [iz gr. euonymos , eu  dobro,
onyma  ime] zimzelena okrasna lončnica,
več vrst (bot.)

evpatridi -ov m mn.  [gr. eupatrides  blago¬
roden, eu  dobro, pater  oče] v starih
Atenah in drugih gr. državah dedno,
pozneje tudi denarno plemstvo
Evratom -a m  kratica: Evropska agencija
za uporabo atomske  energije (v miro¬
ljubne namene)

Evrazija -e i skupno ime za Evropo in
Azijo kot eno celino (glede na to, da

cvritermen

198

e\empla sunt odiosa

sestavljata kopensko enoto); Evrazijec
-jca m  1. prebivalec Evrazije, 2. poto¬
mec mešanih, evropsko-azijskih staršev,
npr. mešanci v Vzhodni Indiji, rojeni
od Angležev in Indijk; evrazijski -a -o

1. ki se tiče Evrazije, 2. iz Evrazije izvi¬
rajoč

evritčrmen -mna -o [gr. eurys  širok, + ter-
men] v biol. (organizem) neodvisen od
toplotnih nihanj

evritmija -e z [gr. eurythmia  iz eu-, rhythmos
ubranost] v umetn. ipd. skladnost, ubra¬
nost, tj. lepo, pravilno razmerje med
deli in celoto; somernost, pravilno so¬
razmerje (v merah, taktih, stavčnih
členih itd.)

evropij -a m  [nlat. europium ] kem. prvina
(kovina) iz skupine redkih prvin
Evrovizija -e ž  [=evro(pska tele)vizija]
Zveza zahodnoevropskih televizijskih
postaj

evtanazija -e ž  [gr. euthanasia  iz eu-, tha-
natos  smrt] v med. 1. lepa, lahka smrt,

2. olajšanje (ali skrajšanje) trpljenja in
smrtnega boja umirajočim ali neozdrav¬
ljivo bolnim; nacizem je to hudodelsko
zlorabljal

Evterpa -e ž [gr. Euterpe ] 1. v stgr. mit.
modrica glasbe in lirskega pesništva,
ena izmed devetih modric; upodabljali
so jo s flavto, 2. neki planet; evterpa -e ž
vrsta palme (bot.)

evtimija -e z  [gr. eu-, thymos  duša] duševni
mir (najvišja sreča pri Demokritu); fig.
dobra volja

evviva [/evi'va/ ital. iz lat. vivat]  živel! naj
živi! živio!

ex /eks/, pred sogl. e, lat. predlog: iz,
izmed, od...; v raznih zvezah, npr. ex
abrupto

ex- /eks/ gr. in lat. predpona, gl. ek-, eks-
ex abrupto /eks abrup'to/ lat. takoj, ne-
utegoma, brez priprave
ex aequo /eks e'kvo/ lat. po isti pravici,
z isto pravico, na enaki stopnji
ex animo /eks a'nimo/ lat. iz srca, iskreno;
nalašč, namenoma

exc. [okr. za lat. excudit  iz excudere  sko¬
vati] »izrezal«, okr. na bakrorezih, na¬
vadno za imenom umetnika
ex capite /eks ka'pite/ lat. »iz glave«, na
pamet; zaradi, iz razloga

ex cathcdra /eks ka'tedra/ lat. »s stolice®;
uradno, avtoritativno, brez dvoma sli
ugovora; ex cathedra Petri »s Petrove
stolice«, tj. s stališča »nezmotljivega®
papeža (po dogmi, razglašeni 1. I 870 '
exceptio confirmat regulam /ekscep'cio ko®'
fir'mat re'gulam/ lat. izjema potrjuj 6
pravilo ,

exceptis excipiendis /ekscep'tis ekscipieO'
dis/ lat. če izvzamemo to, kar je treba
izvzeti

exchange [/iksčei'ndž/ angl. iz nlat. excarfl'
bium  menjava] v trg. 1. (iz)menjava, za '
menjava, 2. menjalnica; (londonska)
borza, 3. deviza, tj. menica ali ček v
medn. plačilnem prometu; exchang 6
offlce /...a'fis/ menjalnica
Exchequer [/iksče'ka/ angl. iz stfr. eschP
quier  šahovnica, po* plačilni mi zicl :
pokriti s kockastim prtom] 1. v stat'
Angliji zakladnica, urad, ki je upravlja
drž. dohodke, 2. danes: finančno n 11 '
nistrstvo

excl. nlat. kratica: exclusive , ■■

exclusi tertii principium /eksklu'zi ter 6
princi'pium/ lat. »načelo izključit v
tretjega«, tj. tretje možnosti, A = ® \
Ne B, tretje možnosti ni (eno izmed tre
načel formalne logike)
exclusive [nlat.] gl. ekskluzive
ex commissione /eks komisio'ne/ lat- P**
naročilu, glede na naročilo

ex concessis /eks konce'sis/ lat. po

od 6 '

britvi, z dovoljenjem, po priznani P ra

ex concesso [lat.] gl. ex concessis
ex consensu /eks konsen'zu/ lat. v soglas) ’
po dogovoru , b j

ex decreto /eks dekre'to/ lat. po odred
z odlokom

ex dono /eks do'no/ lat. po darilu, da
val... u'

exegi monumentum aere pcrennius /ek s6 ®,
monument'(um) e're pere'nius'/ lat- P^
stavil sem si spomenik, trajnejši
brona (rimski pesnik Horac v OdaW
excmpla docent /eksem'pla do'cent/
zgledi nas učijo

exempla sunt odiosa /eksem'pla s  t j
odio'za/ lat. zgledi so osovražen};
zgledov (z naštevanjem imen) rajši
navajam

e xempia trahunt

199

ezul

frahunt, (verba movent) /eksem'pla
riu P t > v er'ba mo'vent/ lat. zgledi vle-
exS- (besede  mičejo)

Drim Causa  / e ksem'pli kau'za/ lat. na
cxp m PJP r ’ za  Primer, v svarilo
e,,; 1  pratia /eksem'pli gra'cia/ lat. gl.

exeo P  ‘ Causa

izvrsvi t/ ek sekva'tur/ lat. iz exsequi
mul-.r  >>na i se  izvrši«, 1. uradna for-
dovol'* Pkaz za  * zv ršitev česa, 2. uradno
cx Jurije ali potrditev, gl. eksekvatura

^eiint rM, est / lat končano  J e
exi  ' eks . eun t/ lat. 3. os. mn. sed. od
narmt i lt, l »odidejo« (z odra), piščev
e xim D r • V  gledaliških delih; prim. exit
n enH ° v ’ S0  /eks improvi'zo/ lat. iznenada,
exit r/ PP. var >o

oditfi. S ’V. ' at - 3. os. edn. sed. od exire
ex ‘tus >odlde<<  (z odra)

•zid- t/ek'situs/ lat. iz exire  oditi]

ex itus i * 6 . C .’ sklep; uspeh ; f'S-  sm rt;
•zid) ,eta ls v  med. smrt (= smrtni

iure /ev • ,

°snovi KS JU re / ' at - pravno, na pravni
e x l Ct , e  /eif s °. z pkonu \ fig.  z vso pravico

ex^° na
** ''bris

1  le'ge/ lat. zunaj zakona, brez

ne'ksu/ lat. brez zveze; brez

*x C Dat.] gi. ekslibris
(po?/ eks  ne'ksu/ — 1
^•dhi?^! 1 ). stikov
lat. »j 2  n, P' (fit) /eks ni'hilo ni'hil fit/
°bst a j a | nic n ‘ mč«, vse, kar obstoji, je
Dei| sttorii'° d . Velcomaj ’ materija je
sti^o fii 1Va  ^F ek » značilen za materiali-
ex  nune / p 20 ®jo Lukrecija in Epikura)
danes (  nunk / 'at- v pr. odslej, od
P°godh Wapre j); Pogodba velja ex nune
ex  officio °d danes naprej

p0  ur Ia-  ofi ' ci °/ 'at- službeno, uradno,
ej£  off 0  dai  dolžnosti
° x  orj ent  atlca za  ' at - ex  offioio
v zhod a  lUx  /?ks orien'te luks/ lat. »od
za VzhaPjt®  '"d«, prvotno mišljeno
kult U ro J r!?. e  , son ce, pozneje za kršč.
e * Pacto lzv 'ra z Vzhoda

„ Vet >'tu/ i conve ntu /eks pak'to et kon-
P 0  pogodbi in sporazumno
Jotnite x ,* te  / eks Per'to kre'dite/ lat. »ver-
t irna i,| P5 x nemu<< ’ verjemite tistemu,
®Peidj. Kk; usnje (rim. pesnik Vergil v
”"Pcrto Pozne J e  tudi: expcrto črede
Ve rjemi izkušenemu Rupertu)

explicit [/eks'plicit/ lat. iz volumen expli-
citum est  knjižni zvitek je razvit] konec,
končano je (označba za konec na starih
rokopisih in tiskih)

explicite [/eksplkcite/ lat. iz exp/icare  raz¬
ložiti; razviti] izrečno, jasno, razumljivo
(povedano ali rečeno; naspr. implicite)
explorer -ja m  [/iksplo'ro/ = angl. raziskova¬
lec] ime nekaterih amer. umetnih satelitov
ex post facto /eks post fak'to/ lat. pozneje,
po izvršenem dejstvu (sprejet), npr.
zakon, a z retroaktivnim učinkom
expressis verbis /ekspre'sis ver'bis/ lat.

izrečno; dobesedno; jasno
ex professo /eks profe'so/ lat. poklicno,
strokovno, kot strokovnjak
ex propriis /eks pro'priis/ lat. iz svojih
virov; iz svoje pobude ali uvidevnosti
ex tempore /eks tem'pore/ lat. takoj, brez
priprave, iz rokava, prim. ekstemporirati
extra /eks'tra/ lat. zunaj, gl. ekstra
ex tune /eks tunk/ lat. v pr. od takrat,
od začetka, tj. od nekega prejšnjega
pravnega momenta dalje
ex ungue leonem /eks un'gve leo'nem/ lat.

po krempljih (spoznaš) leva
ex usu /eks u'zu/ lat. iz navade, z navado
ex voto /eks vo'to/ lat. zaradi (za)obljube,
po zaobljubi, 1. napis na posvetilu, da¬
rilnih predmetih, nav. v cerkvah, 2. sam
predmet

ezofagitis -a m  [ezofag(us) 4- -itis] vnetje
požiralnika (med.)

ezofagus -a m  [nlat. oesophagus  iz gr. oiso
bom nesel ,phagein  žreti] požiralnik (anat.)
ezopski jezik [po Ezopu, stgr. piscu iz
Frigije, začetniku živalskih basni] pi¬
sanje s skrivnim pomenom, ki ga mo¬
ramo brati »med vrsticami«, tj. prikrito
izražanje misli

ezoteričen -čna -o [gr. esoterikos  notranji]
1. notranji, posvečen, samo nekaterim
(izbrancem, posvečencem) namenjen ali
razumljiv;//?, skriven, zaupen, 2. strogo
znanstven, strokoven; ezoterik -a m
1. posvečenec, izbranec (nekateri stgr.
filozofi so le izbranim učencem zaupali
bistvo svojega nauka);//?, izbranec, iz¬
voljenec, kdor je poučen o skrivnostih
kake skupnosti; kdor pozna bistvo ka¬
kega nauka, 2. strokovnjak
ezul -a m  [ital. esule]  izgnanec, pregnanec

F

200

fapon

F

F 1. (Fahrenheit) znak za Fahrenheitovo
toplotno lestvico, 2. farad, 3. (fluor) znak
za kem. prvino

f. kratica: 1. lat. fac, 2. ital. forte
f. ali  fec. lat. kratica: fecit
f. ali  fem. lat. kratica: femininum
f. ali  f° ali  fol. lat. kratica: folio
Fabian Society [/fei'bian sssahati/ angl. po
rim. vojskovodji Fabiju Cunctatorju,
tj. Obotavljavcu] Društvo fabijcev; usta¬
novljeno je bilo 1. 1884 v Londonu z
namenom, da ustvari socialistično druž¬
bo s počasnim, »obotavljivim« omeje¬
vanjem privatne lastnine in širjenjem
državnih, komunalnih ipd. podjetij, češ
»čakajmo, kakor je potrpežljivo čakal
Fabij...«

Fabijec -jca m  pripadnik strim. patricij¬
skega rodu, iz katerega je več znameni¬
tih vojskovodij in državnikov; fžbijec
-jca m  1. privrženec Fabijcev, 2. ud ali
privrženec Društva fabijcev
fable convenue [/fa'bla kovmi'/ fr. Voltairov
naziv za nekritično zgodovinopisje ti¬
stih časov] fig.  bajka, ki jo konven¬
cionalno priznavajo za resnico
fabliau -ja m  [/fablio7 fr. mn. fabliam,
dimin. iz fable  basen] kratka, zlasti
stfr. pripovedka ali pripoved v verzih
(12.—13. stol.), navadno šaljivega zna¬
čaja

fabricando fabri sumus /fabrikan'do fa'bri
su'mus/ lat. s kovanjem postaneš kovač
fabricirati -am [iz lat. fabricari ] izdelovati,
(tovarniško) proizvajati kaj; pejor.  1. na
debelo (in površno) izdelovati, 2. fig.
kovati, plesti, na debelo si izmišljati
(novice, laži...)

fabrika -e in  fabrika -e ž  [fr. fabrique  iz lat.
fabrica  delavnica] tovarna, večji obrat,
sloneč na strojni proizvodnji; fabriški
-a -o tovarniški, ki se tiče fabrike
fabrikacija -e z  [lat. fabricatio  izdelovanje,
ustvarjanje] izdelovanje (zlasti tovar¬
niško, na veliko), proizvajanje; proiz¬
vodnja, prim. fabricirati; fig.  kovanje
(~ laži...)

fabrikant -a m  [gl. fabrika] tovarnar,
lastnik tovarne; izdelovalec česa

fabrikat -a m  [gl. fabrika] tovarniški iz '
delek; izdelek sploh (včasih pejor.)
fabula -e ž  [lat. fabula  pravljica, basen!
1. (živalska) basen, bajka, tj. kratka
pripoved s poučno ali satirično poanto!
v njej nastopajo živali ali neživi predmet'
(Ezopove ~e); fig.  izmišljena zgodba-
izmišljotina, marnja, čenča; laž, 2. zgod'
ba, osnovni tok dogajanja in dogodko
pesnitve, romana... (lit.)
fabula Atellana [/fa'bula atela'na/ lat. P
mestu Atella v Kampanji, kjer je nastala)
vrsta strim. komedije s stalnimi liki
fabula docet /fa'bula do'cet/ lat. »bajk®
uči«, tj. nauk zgodbe je v tem... ...
fabulant -a m  [gl. fabula] kdor kaj pletenic,
lažnivec ,

fabulirati -am [lat. fabulari]  1 . pripoved
vati (dodajajoč razne »okraske«); ■’
mišljati si kaj; pleteničiti, 2. plesti zgodb
(Ut.)

fabulist -a m  [fr . fabuliste  iz lat.] 1 . basB
pisec, pisec basni ali bajk, 2. kdor 1
bulira

fabulozen -zna -o [lat. fabulosus]  baje •
čudovit, pravljičen (~o dejanje); 0
verjeten; izmišljen :i

fac [/fak/ velel, iz lat .facere  narediti] st0
napravi! (na receptih) ....

face [/fas/ fr. iz lat. facies]  obraz, oblicj
prednja stran, gl. en face
facette [fr.] gl. faseta .

facialis -a m  [nlat. facialis sc. nervus &  ,

facies  obraz] gibalni obrazni živec (ab ’
facies -a m  [lat. facies  obraz] 1.
obličje; izraz obraza; videz sploh, 2. P
stran (anat.), 3. gl. facija; facies hipPj
cratica /fa'cies hipokra'tika/ lat. v m
hipokratični obraz, spremenjeno ob} 1
pri umirajočih (prvi ga je opisal H 1 "
krat) . je s

facija -e ž, nav.  v mn.  facije -ij [lat. /"-j,
obraz] različen videz, sestav ipd. 1  ^
geol. formacij (glede na kraj,
nastanka...)

facit -a m  [iz lat. facere  narediti] L P^jt
dek, izid, konec, 2. vsota, končni
fagon /faso'/ fr. oblika, videz; način; P®
izdelave, kroj, gl. fasona

facta loquuntur

201

faktorija

Iscta loquuntur /fak/ta lokvunlur/ lat.
dejanja govore (besede so manj po¬
membne)

fartum -a m [/fak'tum/ lat. mn. facta  iz
facere  narediti] dejanje; dejstvo; dogo-
. f ek, gl. fakt

tadmg - a m  [angl.] gl. feding
aeces -a m  [lat.] gl. feces
* Ki° n  ' 6nta m  le 1 - Phaethon,  tj. svetel,
plešJeč] v stgr. mit. 1. vzdevek in pozneje
tme sončnega boga Heliosa, 2. sin He-
ttosa in Klimene, ki si je zaželel, da bi
enkrat namesto očeta popeljal sončno
Vprego. Slabotni mladenič ni mogel kro-
«ti iskrih konj, krenili so s prave poti,
dd«> da sta se užgala nebo in zemlja; da
^Preprečil svetovni požar, ga je Zevs
u °d z bliskom; fig.  faeton -a m 1. visoka,
°dprta kočija, npr. za izlete (tudi lahek,
°dPrt avtomobil), 2. neka manjša ptica
tl0 P'čnih morij (zool.)
fr ? m '  ' fa S*i a  ' c  ž, fago- [iz gr. phagein
h v’ Požirati] v sestavljenkah, npr.
faBitn iofag ’ antropofagija, fagociti
socrt - a  , wv _ y mn _  fagociti -ov [fago-

v. 'p't] v fiziol. celice požiralke, ki »po-
( raj ° (<  bakterije in druge tujke v krvi
'Predvsem levkociti); fagocitoza -e i

„ znanje, uničevanje bakterij ipd. po
? 0c idh; delovanje fagocitov
v  ' a  [ital. fagotto]  basovska piščal,
?'a lesenega pihala z zavitim kovin-
dstnikom (glas.); fagotist -a m  kdor

faibi P  na  , f ag°t

linb m  /fs'blo/ fr. slabost, posebna
desa n, n P r - do starih knjig, strast do

storit, a m  [/f Ene a7 fr. iz faire  delati,
delnež n * am  n 'č] lenuh, postopač, brez-

f  . —nez
tair  [/fea,

dobe pri nas f er/ angl. lep, prijazen,
Pravik Pošteo• • •] pošten, spodoben;

fair  °, bno > v  redu...); fair igra [angl.
D poštena,  spodobna igra

iz faire  delati, storiti] dejanje;

op  (prim. to ni fair, ni pošteno,

fait Poštena, spodobna igra

a? l0;  d'

( Poste P *'- /fetakopli'/ izvršeno dejstvo

delo- . tair e  delati, storitij dejanje;
a c  ’ d. e i stv °; dogodek; slučaj; fait

-»a . k °ga P re d ~)

•Pesti,'V t fr - fatence  iz ital. faenza,  po
ioščee u enza l nepravi porcelan, vrsta
mn, večidel umetniško okrašenih

glinastih izdelkov (cenjeni so bili ital.
izdelki iz 15. in 16. stol. z otoka Majorke,
prim. majolika)

fakcija -e ž  [lat. factio  polit, delovanje,
spletka] polit, stranka (zastarelo); s se¬
bičnimi koristmi povezana strankarska,
prevratniška skupina; fakcionist -a m
strankin privrženec; strankar; prevratnež
fakciozen -zna -o [gl. fakcija] strankarski;

hujskaški, rovarski; uporen
fakin -a m  [ital. facchino  težak, nosač,
npr. pristaniški; postrešček] pejor.  posto¬
pač, potepin, malopridnež; nesramnež;
fakinaža -e ž potepuhi; potepinstvo;
potepinsko, malopridno, nesramno ve¬
denje, dejanje...

fakir -ja m  [ar. faqir  berač] 1. muslimanski
menih-berač (derviš), 2. bramanski asket
in čarovnik

faksimile -la m  [lat. fac  napravi, velel, od
facere, simile  podobno] snemek, na¬
tančen (prefotografiran) tiskarski posne¬
tek rokopisa, risbe, tiska...; faksimili-
rati -am posneti (risbo, podpis...), na¬
praviti faksimile

fakt -a ali  faktum -a m, mn.  fakta, fakt s
[lat. faetum  iz facere  narediti] dejanje;
(resnično) dejstvo; resnica; dogodek,
zadeva; faktičen -čna -o dejanski, resni¬
čen, v resnici (obstoječ), na dejstvih slo¬
neč

faktografija -e i [fakt(o) + -grafija] opiso¬
vanje dejstev; nizanje golih dejstev (brez
globlje analize); faktografski -a -o opi¬
sujoč, naštevajoč zgolj dejstva (~a obde¬
lava)

faktor -ja m  [lat. faetor  iz facere  narediti]
1. dejavnik, eden od bistvenih elemen¬
tov (dejstvo, okoliščina, vzrok, pogoj,
gibalna sila, osebnost...) v pojavu ali
procesu, zlasti eden od elementov, ki
prispeva k določenemu rezultatu, 2. delo¬
vodja, zlasti tiskarniški oddelkovodja,
3. agent, komisionar, trgovski ipd. po¬
srednik; poslovodja trgovine ali fakto-
rije, 4. v mat. količnik (množenec in
množitelj)

faktorija -e ž  [angl. factory  tovarna; trg.
izpostava] večje naselje evropskih trg.
podjetij v prekmorskih, zlasti kolo¬
nialnih deželah (s skladišči za uvoz ali
izvoz)

faktotum

202

familija

faktotum -a m  [nlat. factotum  iz lat. fac
napravi, totum  vse] »vsetvor«, kdor je
pripraven za vse (ali opravlja vse posle
za koga), desna roka
faktum -a m  [iz lat.] gl. fakt
faktura -e ž  [lat. factura  zgradba, slog]

1. zasnova in gradnja skladbe (glas.),

2. [ital. fattura  iz lat.] trgovski račun za
poslano ali prodano blago

fakturirati -am [gl. faktura] izdati (sesta¬
viti, napisati) fakturo; fakturist -a m
kdor izdaja, sestavlja ali kontrolira
fakture

fakula -e z [lat. facula,  dimin. iz fax, facis
bakla] svetlejše mesto na sončni povr¬
šini (astr.)

fakultativen -vna -o [nlat. facultativus,
prim. fakulteta] pooblaščujoč ali uspo¬
sabljajoč (za službo, funkcijo...); prost,
neobvezen, poljuben, na izbiro dan (npr.
šolski predmet, naspr. obligaten); fakul¬
tativnost -i ž kar pooblašča ali uspo¬
sablja za kaj; neobveznost
fakulteta -e i [lat. facultas  možnost; (du¬
hovna) zmožnost] 1. moč, oblast; po¬
oblastilo (v kanonskem pravu), 2. od¬
delek, področje vseučiliških študij (prav¬
na, filozofska ~); fakulteten -tna -o ki
se tiče fakultete; vseučiliški, visoko¬
šolski

falanga -e ž [iz gr. phalatvc, phalangos]
1. v stari Grčiji: sklenjena bojna vrsta
težko oborožene pehote, zlasti pri Ma¬
kedoncih; fig.  sklenjena, strnjena bojna
vrsta, 2. v Fourierjevem utopičnem si¬
stemu: socialistična komuna, osnova
bodoče socialistične družbe, 3. vladajoča
fašistična stranka v Španiji; ena od
njenih bojnih organizacij, 4. prstni člen
(anat.); falangist -a m  1. vojak v fa¬
langi, 2. član ali privrženec (španske)
falange

falangitis -a m  [falang(a) 4- -itis] vnetje
prstnega člena (med.)

falanstera -e i [fr. phalanstčre  iz gr. pha!anx
falanga, fr. monaslere  samostan] v
Fourierjevem utopičnem sistemu: tip
velikih skupnih domov (z delavnicami),
središče posameznih falang
falarizem -zma m  [po tiranu Phalarisu
v Agrigentu na Siciliji iz 6. stol. pr. n. š.,
ki je pekel na smrt obsojene v bronastem

biku] nasilna, okrutna vladavina; flt’
nasilje, okrutnost

falernec -nca m  1. pri Rimljanih sloveče
vino iz Falerna (lat. Falernus ager ) v
Kampanji, 2. danes: sladko belo vino iz
okolice Neaplja

faličen -čna -o [gl. falus] ki se tiče falus 3
(~i kult)

falimčnt -enta m  [ital. fallimento]  ustavitev
plačil, (denarni, gospodarski) poloto,
fig.  propad

falirati -am [ital. fallire ] ustaviti placu»’
(gospodarsko) propasti, priti na 316  ’
ne dovršiti študija (»faliran študent«)
faliten -tna -o [ital. fallito]  nezmožen pl a61
(insolventen), bankroten
falos -a m  [iz gr.] gl. falus
falot -a m  [avstr. nem. Falott  iz fr.] nag 3 '
jivec, navihanec; hudobnež, ničvredne >
potepin; slepar; brezdelnež .j

falus -a m  [lat. phallus  iz gr. phallos ] mo®

spolni ud, navadno upodobljen

kot

simbol ustvarjalnih sil narave, npr. P
starih Grkih in vzhodnih ljudstvih
falzet -a m  [ital. falselto,  dimin. iz J a L-
nepristen; napačen] grlni glas, najvi
moški glas, ki ga pevec ne oblikuj 6 ,
prsni votlini, temveč v zgornjih govor
nih organih (= fistula) . .

falzificirati -am [nlat. falsificare  |Z * j
falsus  napačen, facere  narediti] P
narediti (~ denar); popačiti; * .
zifikacija -e i ponarejanje; ponareoo >
pačenje ..

fa Iz i likat -a m  [nlat. falsificatum ] P°j e .

redek, kaj ponarejenega (listina,

licu • • •/ flfl*

faizifikator -ja m  [nlat. falsificator]  P 01
rejevalec; goljuf, slepar - t ;]

Farna -e ž  [lat. Farna  iz fari  g° vO v0 .
strim. boginja, poosebljenje glasu, 8°
rice, novic (mit.); farna -e i  govor
ljudski glas (dober ali slab)
farna volat /fa'ma vo'lat/ lat. »govor ’
glas ima krila«, tj. se hitro širi
familiaren -rna -o [lat. familiaris  druz 13  ;
domač] družinski, rodbinski; zauf>
neprisiljen; (pre)domač; pejor.  vsi J
nadležen; familiarnost -i ž  dom acn
neprisiljenost, zaupnost; vsiljivost
farni lija -e ž  [lat. familia  družina; v st 3
Rimu širša gospodarskopravna 60

203

fantazmagorija

rodbin 10 S ° spac * a *' rod' sužnji] družina,

tS**/™ 8  '° [lat. famosus]  na dobrem
; 0  S abem .glasu, 1. sloveč, slovit, 2. pe-
1 ‘| ra z v pit, zloglasen; famoznost -i ž
ftmain° Vltost ’ zna menitost, 2. zloglasnost
žabrfk** m  ^ at ' f aml ^ us \  1. sluga, slu-
sred !•’ u ^ enec > pomočnik, npr. pri
H  Jeve škem alkimistu, danes zlasti
-f4n - a ent  P. r * Profesorju
zati Z”',! 12  Phaineirt  svetiti se, poka-
* a >ial -a * V sest avljenkah, npr. celofan
svetil ™  l' ta '' fanale  iz gr. phanos  bakla,
meni nica l 1- (obalni) svetilnik, 2. zna-
za i;j. z  °Sujem, dimom ali lučjo, npr.
f anari6t dj t’ 3 ‘ sveti| ka
Satih »./*? ^ shr ' iz n 8 r -] pripadnik bo-
Fanarf™  družin iz carigrajske četrti
fanalf n tarn kaji>njem svetilniku, prim.
ferskih , 1^- stol. v visokih polit, in
np t  ' službah na Balkanu (vplivali
°d ton p °*'tiko carigrajske patriarhije);
sv ečenik V  - Star * Srbiji: grški vladika ali

'mrigant 12  ^urigrada; pejor.  sebičen

fan atičen

Sfetišča • a 0  ^ at ' f ma,icus  ki se tiče
božanji.’ 12  ' at - farnim  svetišče; fig. v
slep 0 vd Cm n avdihu; navdušen] strastno,
nien u Ve a - n pr * vrzen  (v prvotnem po-
gibanj u Cn> . c ' anes  Predvsem ideji, nauku,
napet P e i°r.  slepo verujoč, pre-
kinatik _ 2a 8 r * zen , zaslepljen, sanjarski;
Prenape? m  str asten, zanesenjaški (tudi:
r pr enanr. ’ .lepljen) privrženec; pejor.
’ sanjač

' a >'ati den -j Zrna m  [fr. fanatisme , prim.
kakim n s ' epa ’ strastna privrženost
do dr  azoro m (obenem z nestrpnostjo
krizenost nazor ov); prenapetost, za-
f Sa ujarstv’ Zas ' e P[i en ost, slepa vera v kaj;

fUizirati t

! atla tiČnn ' atn  f 8 *- fanatičen]
fn i> sani, ? av dušiti; navduše'

ganski ^  ^ pan - fandango]  1. star, vesel
f'y % takno -1  s  spremljavo kastanjet
n %a . e  , u l> 2. glasba za ta ples
Jera v  e .?]• fanega ] 1. stara žitna

fježelah Pan bi in špansko govorečih
er °ghm e  Itle * 1 '^ka ploščinska mera
Safr >us  ^ ' garn  ž mn.  [iz nlat. phanero-
Sr. phaneros  viden, gamos  za-

strastno,
navduševati se za

kon] v bot. cvetnice, skupina najbolj raz¬
vitih rastlin z vidnimi razmnožev. organi,
naspr. kriptogame

fanf&ra -e ž [fr. fanfare,  po sličnoglasju]

1. trobentanje, (slavnostno) znamenje
s trobentami ali rogovi, npr. za začetek
slovesnosti, 2. kratka uvodna skladba
v ta namen, 3. vrsta trobent, ki jih pri
tem uporabljajo; fanfarist -a m  kdor
sodeluje pri fanfari; trobentač na fanfaro

fanfaron -a m  [fr. fanfaron  iz Špan.] bahač,
širokoustnež; fanfaronada -e i bahanje,
hvaličenje, širokoustenje
fango -a m  [ital. fango  blato] glen, mine¬
ralno blato iz toplih vrelcev v ital. ko¬
pališčih (proti revmi itd.)
fantdst -a m  [gl. fantazija] sanjač, sanjar,
zanesenjak, kdor ima pretirano fanta¬
zijo, kdor živi v svetu fantazij (ali hoče
izvesti nekaj, kar ni uresničljivo)
fantastičen -čna -o [nlat. phantasticus  iz gr.]
sanjarski, umišljen, namišljen, neresni¬
čen, obstoječ le v domišljiji, iz domišljije
izvirajoč, neuresničljiv; nerazložljiv; ču¬
den; čudovit; čudaški; neverjeten (~a
vsota), nenavaden (~i okras); pretiran;
fantastika -e ž nekaj izmišljenega, sanjar-
skega, čudovitega

fantazija -e ž  [gr. phantasia  predstava, slika
(v duši); domišljija] 1. ustvarjalna do¬
mišljija, duhovna zmožnost predstav¬
ljanja, tj. ustvarjanja in kombinira¬
nja predstav (psihol.); domiselnost,

2. izmislek, umislek (kot plod domišljije);
izmišljotina, 3. slepilo, neuresničljiva
blodnja, 4. umetniško delo, npr. skladba,
v svobodni obliki

fantazirati -am [gl. fantazija] 1. prepustiti
se fantaziji, v domišljiji si predstavljati,
umišljati si, sanjariti, 2. v med. blesti
(v vročici), zmedeno govoriti, 3. v glas.
igrati brez not (po spominu ali fantaziji)
fantazma -e ž [gr. phantasma  podoba; pri¬
kazen] prikazen (v domišljiji, kot za¬
znavanje nečesa, kar ne obstoji); sle¬
pilo, privid (kot plod domišljije), do-
zdevek, blodnja, sanjarija
fantazmagorija -e ž  [nlat. phantasmagoria
iz gr. phantasma  podoba, agora  skup,
zbor] 1. prikazovanje fantastičnih podob
z opt. sredstvi; vrsta takih podob, npr.
na odru; fig.  slepilo, privid, blodnja,

fantom

204

farneški

2. vrsta takih prividov, prikazni ipd.
(v vročici, sanjah...)
fantom -a m  [fr. fantome  iz gr. phantasma]

1. prikazen; slepilo, privid; dozdevek,

2. lutka, model telesnih delov za vaje
v operiranju ipd.

FAO [angl. Food and Agriculture Organi-
zation ] Organizacija (Združenih naro¬
dov) za prehrano in kmetijstvo
farad -a ali  farad -a m  [po angl. fiziku M.
Faradayu, 1791—1867] merska enota
za električno kapacitivnost (kapacitiv-
nost kondenzatorja z elektrino 1 coulom-
ba pod napetostjo 1 volta)
faradizacija -e z [gl. farad] uporabljanje
indukcijskega električnega toka v zdrav¬
stvene namene; faradizirati -am zdraviti
z indukcijskim tokom
faradizem -zma m  [gl. farad] 1. indukcijski,
izmenični električni tok, 2. faradizacija
farandola -e ž  [fr. farandole)  1 . vesel pro¬
vansalski ples v a / 4  ali c / 8  taktu, 2. glas¬
ba za ta ples

faraon -a m  [gr. Pharao  iz egipt.pr-'o- velika
hiša, prvotno oznaka za kraljevo palačo,
pozneje za kralja] 1. naslov stegipt. vla¬
darjev, 2. |iz fr. iz gr.] vrsta igre na karte
farewell /fcauel'/ angl. zdrav! zdravstvuj!
na svidenje!

faringal -a m  [iz gr. pharynx, pharyngos
golt, grlo] v slovn. goltnik, goltni, mehko-
nebni glas (k, h); faringalen -lna -o
golten, grlen; ki se tiče faringala
faringitis -a m  [gr. pharynx  golt, + -itis]
vnetje, katar v žrelu (med.)
faringolog -a m  [gr. pharynx  golt, + -log]
zdravnik, specialist za faringologijo;
faringologija -e ž v med. nauk o žrelu
in boleznih žrela

faringoskop -a m  [gr. pharynx  golt, + -skop]
zdravniška priprava za preiskovanje
žreja (vrsta zrcalca); faringoskopija -e i
preiskovanje žrela, zlasti s faringosko-
pom

faringotomija -e i  [gr. pharynx  golt, +
-tomija] operativno odprtje žrela (med.)
farinks -a m  [gr. pharynx]  žrelo, golt (anat.)
farizej -a m  [lat. phariseus  iz aram. p'ri-
shaiya  ločeni] pripadnik stjud. versko-
polit. struje, znane po natančnem, a for¬
malnem izpolnjevanju Mojzesovih za¬
konov, in po navidezni pobožnosti;/;^.

svetohlinec, hinavec; farizejski -a -o  k 1
se tiče farizejev; fig.  svetohlinski, hina v '
ski

farma -e ž  [angl. farm]  kmetija, kmetijsko
posestvo (v angl. govorečih deželah)-
pri nas: večje moderno kmetijsko P°'
sestvo ali obrat, npr. za gojenje piščan¬
cev

farmacevt -a m  [nlat. pharmaceuticus  iz S r :
pharmakeutes  iz pharmakon  zdravili
zdravilar, 1. študent farmacije, 2. mag 1 '

ster farmacije, lekarnar; farmacevtika- e ‘

zdravilstvo, lekarništvo, v širšem P.°'
menu nauk in spretnost pripravljanj*’
izdajanja ipd. zdravil in drog; h 11 ' 111 *'
cčvtski -a -o 1. zdravilarski, 2. zdravilsk 1 ’
lekarniški

farmacija -e ž  [nlat. Pharmacia  iz gr.
makeia]  1 . zdravilstvo, lekarništvo, 2- 1
karna; farmacijski -a -o ki se tiče far ,rl
cije, zdravilski, lekarniški
farmako- [gr. pharmakon  zdravilo] v s
stavljenkah, npr. farmakolog
farmakodinamika -e i [farmako- + Jj"*j
mika] nauk o učinkovanju zdravil
organizem (med.)

farmakognozija -e i [farmako- + gr. S'" g
(spo)znanje] zdraviloznanstvo, nauk
spoznavanju zdravil in drog (del f arn1
kologije) , ra .

farmakolog -a m  [farmako- + -log] zn
viloslovec; farmakologija -e i zdrav*
slovje, nauk o zdravilih (o njih° v
pripravljanju, lastnostih in učinkih) •
farmakopeja -e ž  [gr. pharmakopoiif P
pravljanje zdravil] lekarniška
vsebuje spisek zdravil in drog s P red ^ji;
o pripravljanju, uporabi ipd. zdr*

sib*'

izda jo oblast

farmakopsihologija -e ž  [farmako- + P; ^
logija] nauk o učinkih zdravil na dus*
procese, del psihologije ,m

farmakoteka -e ž  [farmako- + gr- "L;

škatla, shramba] domača, hišna lek**
zabojček ipd. z zdravili -aj

farmakoterapija -e i [farmako- + tera "
zdravljenje z zdravili in nauk o tenj.
farmar -ja m  [angl. farmer ] lastnik a* 1
kupnik farme .^i

farneški -a -o [po ital. knežji , r0  paf'

Farnese] iz umetniške galerije vile
nesina v Runu (~i Herkules)

iar  niente

205

fiiturn

far  niente /far nien'te/ ital. brezdelje, gl.
dolce far niente

laros - a  m  [po otoku Pharos pri Aleksan¬
driji, na katerem je stal v antiki zname¬
niti svetilnik] svetilnik (zastarelo)
larsa -e ž [f r . f arce  j z  i at . farcire  naphati,
napolniti] šaloigra, lažja ali bolj robata
komedija;//^, (politična ipd.) burka
tasada -e i [f r . f a( ade  iz ital. facciata ]
v  arhit. pročelje, načelje, ospredje, čelna,
sprednja ali vnanja stran (zgradbe) sploh;
Jig.  vnanjost, vnanji videz
| sc - kratica: fascikel
sees - a  m  [lat. fascis,  mn. fasces]  sveženj,
butarica palic s sekiro v sredi (v starem
r>unu so jo nosili liktorji pred najviš-
luni oblastniki — kralji, konzuli — v

kamenje oblasti nad življenjem in
smrtjo)

as ci]a -e ž  [lat. fascis  sveženj] v anat.
f  u?' šl£ ni) povoj

cikel -kl a  m  [lat. fasciculus,  dimin. iz
{®? e,s  sveženj] snopič, sveženj, zvežčič,
v ttek, povezek (~ aktov); fascikulirati

■am delati fascikle, (po)vezati spise v
svežnje

scjnacija - e  i [i a t. fascinare  začarati]
paranje; žar, očarujoč (nepremagljiv,
asih hipnotičen) vpliv, omama; fasci-
/J?" i a* 1  očarati, omamiti, zaslepiti,
fasei po \noma) prevzeti, zmesti

'°-«a m  [/f a '5o -a/ ital. iz lat. fascis]
butarica palic s sekiro v sredi

>st! so

§a sprejeli za simbol in po njem

S iU uue)

ror nbac Vx -J ac ctte,  dimin. iz face  obraz]
Plo skev to  * p d- izbrušeno površje ali
fascti ra ,. na  dragih kamnih in steklovini;
fasetn J  am  (’ z )brusiti fasete, brusiti na

faseu^datioMikofasete
3< >liion at - §k per fas et nefas
kroj, s®n/ angl. iz fr. fagoti]  oblika,
r  način- 8 f,  ‘asona; šega, noša, moda;
ashi °nahii epo)  vedenje, olika
Plodi, m *} es kl-  /fas'Š3nobl/ angl. po
r tPodi’ /'pden; okusen, izbrano oblečen;
‘ as 'ia - e  j  tanu) primeren
tavedba at - fiesto  iz lat. fateri  priznati]
f a pre Piožp’ . na P° v ed, zlasti dohodkov ali
sbtia - e  -b/a v  davčne namene
tez, kroj tr '/ apo « oblika, način] oblika,
J  Pri obleki; vnanje lice, videz.

zunanjost; fasonirati -am oblikovati,
dati obliko, lice, kroj čemu
fastoso /fasto'zo/ ital. prisl,  bleščeče, sijajno
(glas.)

fašina -e ž  [ital. fascina  iz lat. fascis  sve¬
ženj] vejnik, večja butara protja ali ve¬
jevja; rabijo jih pri zajezitvah in utrje¬
vanju rečnih bregov

fašist -a m  [ital. fascista,  po bojnih zvezah,
ital. fascio di combattimento,  ki jih je
osnoval Mussolini] član fašistične stran¬
ke ali idejni privrženec fašizma; fašizem
-zma m  1. ena od oblik neposredne dik¬
tature buržoazije v kapit. deželah (ali
najbolj reakcionarnih elementov finanč¬
nega kapitala), nastala najprej v Italiji
po prvi svetovni vojni, 2. ideologija ali
polit, gibanje s tem značajem
tlita -e ž [ital. fata]  vila (bitje v romanski
mit.)

fatalen -lna -o [lat. fatalis  iz fatum  usoda]

1. (u)sojen, vnaprej namenjen; usoden,

2. fig.  neogiben, neodvrnljiv; odločilen;
žalosten, nesrečen

fatalist -a m [ir. fataliste  iz lat. fatum  usoda]
privrženec fatalizma; fig.  kdor se mirno
vdaja v usodo; fatalističen -čna -o ki se
tiče fatalizma ali fatalistov; fatalizem
-zma m  nauk o neogibnosti usode —
npr. pri muslimanih — ki trdi, da je vse
določeno vnaprej in da človek ne more
ničesar spremeniti; fig.  (slepa) vera in
vdanost v usodo

fatamorgana -e i [ital. fata  vila, tj. vila
Morgana, po vili iz bretonske bajke]
zračno slepilo, optična prevara v ozračju
(če se oddaljeni kraji, npr. oaze ali
mesta, ki v resnici še niso vidni na
obzorju, zaradi lomljenja žarkov poka¬
žejo v ozračju; kaže se v Mesinskem
prelivu, puščavah itd.); fig.  slepilo,
privid; fatamorganski -a -o ki se tiče
fatamorgane, slepilen, v oblakih
fatigacija -e ž  [lat. fatigatio]  utruditev;

utrujenost; izčrpanost
fatilia -e ž [tur. fatiha  iz ar.] prva sura v
koranu in dnevna molitev muslimanov
(ima sedem vrstic)

fatirati -am [lat .fateri  priznati] navesti, pri¬
znati dohodke ali premoženje, prim. fasija
fatum -a m  [lat. fatum  božja volja ali sklep
bogov; fig. usoda] neogibna usoda

faubourg

206

fec.

faubourg -a m  /fobur'/ fr. predmestje,
npr. Faubourg St. Germain na levem
bregu Seine

Faunus -na m  [iz lat.] gl. Favn
Fdust -a m  [po J. Faustu, šolniku in »čaro¬
deju« iz 14. stol., o katerem pripoveduje
nem. pravljica, da je iz želje po spozna¬
nju prodal dušo hudiču] 1. naslov
Goethejeve tragedije in njen glavni junak,
ki je v želji, da bi spoznal resnico in do¬
živel srečo, sklenil zvezo s hudičem in
naposled spoznal, da je največja sreča
v delu za splošni blagor; poosebljenje
neutešnega hrepenenja po spoznanju,
lepoti, resnici..., 2. naslov Gounodove
opere; fig.  faust -a m  tip nemirno iščo¬
čega človeka; faustovski -a -o neutešen,
neumirjen, nemirno gnan (k dejanjem,
spoznanju, uživanju...; prim. apoliničen)
faute de mieux /fot do mjo'/ fr. če ni nič
boljšega, v sili...

fauvist -a m  [/fovi'st/ iz fr. betesfauves  zveri]
privrženec fauvizma; fauvizem -zma m
novejša modernistična smer (od 1905)
v slikarstvu, njen glavni predstavnik
H. Matisse; dosegali močne učinke z ži¬
vimi barvami in ploskovitostjo
faux pas /fo pa'/ fr. pregrešek, prestopek
proti etiketi; pregrešno dejanje; po¬
grešek, nepravilen postopek
favete linguis /fave'te lin'gvis/ lat. »spoštlji¬
vo molčite« (Horac, Ode, pravzaprav
opozorilo rim. svečenikov pred žrtvo¬
vanjem)

favl -a m  [iz angl.] gl. foul
Favn -a m  [lat. Faunus ] v strim. mit. nižji
bog, varuh čred, polj in gozdov, pri
Grkih Pan (pozneje so si predstavljali
več teh božanstev in jih istili s satiri);
favn -a m  splošno ime za satire; fig.
pohotnež

favna -e i [po lat. boginji Favni, sestri ali
ženi boga Favna] 1. živalstvo, živalske
vrste kakega področja (države, celine,
morja...) ali dobe, prim. flora, 2. opis
ali spisek teh vrst

favorit -a m  [ital. favorilo  iz lat. favere
naklonjen biti] 1. miljenec, izvoljenec
vplivne osebe, npr. ljubček vladarice,
vplivajoč na drž. zadeve (v tem pomenu
navadno: favoritka), 2. ljubljenec jav¬
nosti, npr. športnik, 3. športnik, moštvo,

konj ipd., ki ima največ možnosti za

zmago

favoritizem -zma m  [fr. favoritisme  iz i® 1,
favorito]  protežiranje miljencev; vp« v
ali gospostvo miljencev
favorizirati -am [fr. favoriser  iz ital.] dajati
prednost (iz naklonjenosti), podpira 11
koga, pomagati komu naprej
faza -e ž  [fr. phase  iz gr. phasis  iz phainestM 1
pojaviti se] 1. videz, pojavna oblika česa
(periodičnega gibanja, procesa...) v dol®'
čenem trenutku, 2. Lunina mena, «•
njen položaj v danem trenutku glede n
Sonce in Zemljo; (pre)mena, menja v
sploh, 3. razvojna stopnja; razdobji
stanje, 4. mena pri izmeničnem tok
(tehn.), 5. vrednost izpremenljivke (maw
fazan -a m  [nem. Fasan  iz gr. phasioM’
po fazanov bogati reki Phasis v K°.
hidi] v zool. tetrev, vrsta lepih P tlC
družine kur; izvirajo iz Azije
fazenda -e i /fazen'da/ portug. veliko P
sestvo ali gospodarstvo v Brazubj
fazendeiro -a m /fazendei'ro/ lastnik
zakupnik fazende

lazma -e ž  [gr. phasma]  pojav, prikaze

privid, strašilo

fazona -e i [iz fr.] gl. fasona .„]

FBI [angl. Federal Bureau of /nvestig a ' ’
Zvezni preiskovalni urad (za »naciona
varnost«), tajna državna polit. P 0)

v zua  rtiino'

Fe [lat. ferrum]  znak za kem. P rV

železo vhaitP 1 ’

Feak -a m, nav. v mn.  Feaki -ov [gr. f.' v o\
mn. Pliaiakes ] v Homerjevi Odiseji
božanski prebivalci otoka Sherije, k
živeli srečno, brezskrbno življenje ,
feak -a m srečen, brezskrben uZ1 Y\, v ;
življenja; fedški -a -o ki se tiče Feak
srečen, brezskrben, živeč tjavdan
Feb -a m  [iz gr.] gl. Febus ,:&]

febrilen -Ina -o [lat .febrilis \zfebris  m rz
vročinski, vročičen, mrzličen
februar -ja m  [lat. Februarius sc.  p

po februa  rim. praznik očiščevanji gj

so ga slavili februarja] svečan, 01
mesec leta (pri Rimljanih zadnji)

Febus -a m  [gr. Phoibos,  tj. bleščeč, 7 ", g .
v stgr. mit. vzdevek sončnega bog a  e
Iona; fig.  febus -a m  pesniško: soD^
fec. lat. kratica: fecit

207

feminist

feces

f S  ' a n l  J* at - feces,  mn. od fex  ali faex,
blato] človeško blato, govno,
fgp.. fH., k, izmeček, prim. fekalije
J® c ' t / lat. iz facere  narediti] izdelal(a),
bel a ^ a )’ nas 'i ka, (a), napis na podobi
fedprz 2^ unic( nikovem imenu
fo  a  ' e z  ^ r ’ fiderotion  iz lat. foedus ,
žen' a  zveza > združenje] 1. zveza, zdru-
osn 6  ^ ru ^ tev > držav ipd. na federativni
y _ 0V1 > 2. zvezna, federativna država,
•zveza dveh ali več držav v federativno
o h f Vno te b (posamezne federalne enote
svorKr 0 relativno  samostojnost, a del
Pren ■ — n P r - zunanjo politiko —

2V  ese J° na osrednje drž. organe, na
tiče f j  vla d°); federacijski -a -o ki se

fedi

federacije

(J e wZ.

/oerf CtI - '^ na  '° [ff- federal  iz lat. foedus ,
Ura( f, n ' s  zveza] zvezen (~a vlada, ~i
federal! * S 0ne ® na  zvezi, federaciji
f°ede'  a m  ^ r ' federaliste  iz lat. foedus,
federaH zveza] privrženec federalizma;
f ed  'zma m  1. drž. ureditev na

2. p 0 ] j Va ' v p ?dlagi (naspr. centralizem),
Ureditvi gibanje po federativni

v t- Vl ’.:. ime raznih polit, smeri, zlasti
federaij. ! 1CIJ ! CProudhonov ~)

Urediti*' " am  lf r - federaliser  iz lat.]
zdri.;i,' P0  federativnem načelu; zvezati,
v  federacijo

litciji f federe  iz lat.] 1. v fr. revo-

v ali

prostovoljci, ki so se boje-

r»wvwruijvi, ivr eu jv uc/jv

tevoltici zaru ženje Francije na osnovi
2. gar  !.° nar nega bratstva in enakosti,
•• bojevnik revol. čet pariške

^tiven

sestavli,,-' vna  "O [f r - federatif  iz lat.]
a H držav” lz zvez nih (federalnih) enot
V Ses tavu Z f ezen  (~ a  ljudska republika);
- Zv ezn :)  j  federacije; federativna država
Obrati. Va ( = federacija)

fčd'' ^^eracijo ^ r ‘ fedčrer]  zvezati, združiti

izginjam an 8l- fading  pojemanje, iz fade
Jakost; n - nena d n a začasna oslabitev
j, .'Pd. (tclrr^ l \ spre jemanju radijskih oddaj

Ze jeva žen'  Phaidra]  1. v stgr. mit. Te-
111  t*asif a  a>  / Riškega kralja Minosa
r^lorka Za ^ u k‘*a se je v svojega

Jdbezejj rhpolita, ker pa je ta njeno
°dklanjal, ga je pri Tezeju

obrekovala, da jo zalezuje, in povzročila
njegovo smrt; Hipolitova nedolžnost pa
je prišla na dan in Fedra se je obesila),
2. naslov tragedije Seneke, Racina itd.
Fejak -a m,  fejak -a m,  fej&ški -a o  [iz gr.]
gl. Feak...

fekalen -lna -o [gl. fekalije] ki se tiče iztreb¬
kov, fekalij

fekalije -ij ž mn.  [nlat. faecalia  iz lat. faex,
faecis  gošča; blato] 1. (telesno) blato,
iztrebki, 2. v širšem pomenu: stranišč-
nica

fekundacija -e ž [lat. fecundatio  iz fecundus
ploden] oploditev, spojitev ženskega jaj¬
čeca z moško semenčico (biol.)
felah -a m  [ar. fellah]  siromašen arabski,
zlasti egiptovski kmet (ali kmečki dela¬
vec); v Egiptu so potomci starih Egip¬
čanov

fčldmaršal -a m  [nem. Feldmarschall]  visok,
včasih najvišji čin v nemških vojskah,
navadno: general feldmaršal
feldvebel -bla m  [nem. Feldwebel]  narednik,
npr. v avstro-ogrski -vojski; ljudsko:
feldbebel

felicitacija -e ž  [fr. filicitation  iz lat.]
voščilo, čestitka; voščenje, čestitanje
feljton -a m  [fr. feuilleton  iz feuille  listek]
1. listek, podlistek, tj. leposlovna, po¬
ljudnoznanstvena ipd. rubrika v časopi¬
su, 2. članek v njej

feljtonist -a m  [gl. feljton] podlistkar; felj-
tonistika -e ž  (ali  feljtonizem -zma m)
podlistkarstvo

fellow [/fe'lou/ = angl. tovariš, drug]
1. član, ud kolegija ali znanstvenega ipd.
društva v Angliji, 2. mlajši znanstvenik
na angl. visokih šolah
fem. lat. kratica: femininum
feminilen -lna -o [lat. femininus  ženski]
ženski ;//£. poženščen, pomehkužen
feminini generis /tehninini ge'neris/ lat.

ženskega spola (slovn., biol.)
femininum -a in  -ina m, mn.  feminina -in .v
[lat. femininum]  1. ženski spol; beseda
ženskega spola (slovn.), 2. bitje ženskega
spola

feminist -a m  [fr. feministe  iz lat. femina
ženska] 1. privrženec feminizma, 2. mo¬
ški z znamenji feminizma; feministi¬
čen -čna -o 1. ki se tiče feministk ali
feminizma, 2. ženski;//,?. (po)mehkužen;

feminizacija

208

feriunt summos fulmina monteS

feministka -e i bojevnica za žensko ena¬
kopravnost (v kapit. deželah)
feminizacija -e z [lat. feminus  ženski] spre-
menitev v ženski spol (besed, živih oseb¬
kov itd.); feminizirati -am (se) spremeniti
(se) v ženski spol, zlasti besedo ali živo
bitje; fig.  pomehkužiti (se)
feminizem -zma m  [fr. feminisme ] 1. razne
buržoazne teorije, ki zagovarjajo for¬
malno družbeno-politično enakoprav¬
nost žene; polit, gibanje s tem smotrom,
2. ženskost pri moških, zlasti pri homo¬
seksualcih; fig.  pomehkuženost
fen -a m  [nem. Fohn  iz lat. Favonius  zahodni
veter] 1. suh južni veter v alpskih deže¬
lah, zlasti v Švici, 2. električni sušilnik
za lase

fenijec -jca m  [angl. Fenian  iz* Fine,  eno
od imen najstarejših prebivalcev Irske]
pristaš fenijstva, fenianizma; fenijstvo -a j
nacionalno teroristično gibanje iz prejš¬
njega stol. za neodvisnost Irske (orga¬
nizacija s tem namenom ustanovljena v
New Yorku 1. 1858)

feniks -a m  [lat. phoenix  iz gr. phoinix,
tj. škrlatno, ognjeno rdeč] lep, bajeslovni
ptič starih Egipčanov, ki živi petsto ali
šeststo let; ko čuti, da se mu bliža smrt,
se sam sežge in pomlajen zleti iz pepela
— simbol večne mladosti in nesmrtnosti;
fig.  Feniks -a m  neko južno sozvezdje
(astr.)

fenis -a m  [iz gr.] gl. feniks (obliko »fenis«
je rabil Prešeren)

fenol -a m  [fen- iz gr. phainein  svetiti se,
+ -ol] v kem. karbolna kislina, organska
spojina iz bencola; za dezinfekcijo, iz¬
delovanje kislin ipd.
fenologija -e ž  [iz feno(meno)logija] v biol.
nauk, ki se ukvarja s periodičnimi pojavi
v rastlinskem in živalskem svetu, po¬
sebno v zvezi s podnebjem (kdaj se selijo
ptice, čas parjenja, zimskega spanja ipd.)
fenomen -a m  [gr. phainomenon  pojav]
1. nenavaden, izjemen pojav (npr. v na¬
ravi); kaj izrednega, znamenitega sploh,
npr. izredno sposoben človek, 2. v idea¬
list. filozofiji: a) subjektiven pojav, odtr¬
gan od bistva in obstoječ zgolj v zavesti,
b) pri Kantu: pojav v nasprotju z nu-
menom, 3. pojav, prikazen sploh; feno¬
menalen -lna -o 1. pojaven (fil.), 2. (zelo)

redek, izjemen, izreden, čuden, poseben,
nenavaden (~i dogodek); znamenj
(~a osebnost); sijajen, čudovit; grozen,
bajen

fcnomenalizem -zma m  [gl. fenomen, +
-izem] filoz. smer, ki trdi, da je čut®,
realni svet »pojav« nespoznatne »stvar 1
same na sebi« (objektivni fenomenali'
zem, Platon, Kant...), ali pa meni, da
so pojavi naše zavesti edina realn° s
(subjektivni idealizem, Berkeley)
fenomenogenija -e ž  ffenomen(o) +
nija] nastajanje, nastanek pojavov
fenomenografija -e ž  [fenomen(o) + "8 ra
fija] opisovanje, opis pojavov ,

fenomenolog -a m  [fenomen(o) + ""j®
predstavnik ali privrženec fenomen d
gije; fenomenologija -e ž v fil. nauk
pojavih, 1. pri Heglu: nauk o P°i a . v ° e .
oblikah in dialektičnem razvoju ( sV
tovnega) duha in zavesti, 2. pri Ka®“j
nauk o pojavih (v nasprotju z nau  | U -
o »stvari sami na sebi«), 3. pri Husserl •
znanost o bistvu pojavov (nem. fVe serK
wissenschaft)  t3

fenopiast -a m  [feno(l) + plast] v
umetnih snovi

fenotip -a m  [feno(men) + -tip] v gene
sleherni konkretni osebek kot rezu
(pojavna oblika) prirojenih in pr |d
ljenih lastnosti

fer [iz angl.] gl. fair „ 3

-fer -a m  [lat. -fer  iz fene  nositi]
v sestavljenkah, npr. Lucifer, ko® 1  aj.
feredža -e ž  [shr. iz tur. ferace]  pri h 1 . - a .
mankah: dolga vrhnja halja z zagr ‘’ s ti
lom za obraz; simbol brezpravO
muslimanske žene ,- e p

feri- [lat. fer rum  železo] v kem. sesta ,„ e g3
kah, ki zadevajo spojine trovalen®
železa, npr. feriacetat, prim. fc 1 ' 0 ' y
ferialen -lna -o [nlat. ferialis  iz lat- F^ g .

prazniki, počitnice] počitniški ('~ a ,f' I1 j C ž
stali čistega železa (skoraj brez

nija); ferije -ij ž mn.  (šolske) ^fr
ferit -a m  [lat. ferrum  železo, + -ifJ

2. čisto kristalizirano železo v me®

in nekaterih eruptivnih kamnin^
feriunt summos fulmina montes l‘ e
su'mos fuFmina mon'tes/ lat- f jjp;
treskajo v najvišje vrhe«, geslo 0* jjij
raca) v Prešernovem epigramu:

209

fetotomija

fe «nan

vi  s  kogar bi puščice te zadele, da na
ferman Vr ^ * ete  ‘ z ne ba strele«

" ' a m  [tur .fermati  iz perz.] 1. pismen
vez' Z ’ 0t ^°k turških sultanov ali velikih
ujev, 2. (slovesna, uradna) listina

stali 6 z  ^‘al. fermata  postanek, po-
ali n V g ' as - zna menje nad ali pod noto
t r ajanje° ^ ^ P 0( t a Ušuje njuno

fet?. '^ nta m  Dat. fermentum  kvas, iz
0 r„„ ,e , vret i> kipeti] v biol. kvasina, tj.
0r 8an' 6  • Snov ‘ [ n P r - pepsin), ali živi
f erm aizmi > ki povzročajo ali pospešujejo

f erm . tac ii°

šenje^ C ^ a  ' e z  tel- ferment] v biol. kva¬
sni? Vren j e > tj. razpadanje organskih
v 0ni  e  enost avnejše sestavine pod vpli-
kvac,',- e ! mentov i fermentirati -am (se)
fernui.’ tee), vreti

I 9 qj^[ po ital. fiziku E. Fermiju,
odkrit , j •I radioaktivna kem. prvina,
iero- n at a  f ^$2

kah f- rum  železo] v kem. sestavljen-
n eR .j » Za devajo, l. spojine dvovalent-
žel eza eleza ’ n P r - feroklorid, ali, 2. zlitine
alu m j •? dru gimi kovinami, npr. fero-
fer° a jy , J,.

železa ' niJ  ," a m  [fero- + aluminij] zlitina
feroee r/f aa * min ijem
. Prisl  l, (W° ita l.  iz lat. ferox  divji]
‘Pkgiira VJe ’ ‘J eu 6 nano  (glas.)
žele Za  , j e z  rfero- + legura] zlitina

^»agnto 80  *° vin0
teti]" lc )en  -(tč)na -o [fero- + magne-

Predvsp a8I i et ^ ne  lastnosti nekaterih,
■a ^  Železnih kovin; feromagnetik
ferotu;, ® ro ® a 8net na  snov, npr. nikelj;
f 2 ‘tega nf e,IZem  ‘Zma m  nastopanje izra-
leros >Iicii j lasne tizma, npr. pri železu
>» siiioč a m  [feo- + silicij] zlitina železa
r  13 °rn a  n z ? st rojne dele (krhka, a od-
kfesulfl P 0tl  kislinam)

Salica ~ a m  [fero- -f sulfat] zelena
' et ^oat .

t Prevozno T m  /fe'ribout/ angl. brod,
'Eliten -lna Iadja (čez reko ali  P^kop)
Ploden a  j° O®*- fertilis  iz ferre  nositi]
t P! 0( ino« 10 ^ en ’ rodoviten; fertilnost -i ž
et t»izdcii ’ ro< feost, rodovitnost (~ tal)
fertiignj 8 Ž  •  ^ r ' f ert ^sati°n  iz lat.,

• Si 0 ,

'Var

oploditev (biol.)

‘utk

fes -a m  [tur. fes,  po mestu Fez  v Maroku]
orientalsko pokrivalo, največkrat rdeče
barve, s čopom (nacionalno pokrivalo
v sultanski Turčiji)

festina lente /festfna len'te/ lat. »hiti
počasi«, ne prenagli se (rad ponavljal
rim. cesar Avgust)

festival -a m  [angl. festival  iz lat. festivus
vesel; slavnosten] večja slavnostna pri¬
reditev s kulturno-umetniškim sporedom,
navadno periodična (Ljubljanski ~);
festivalen -lna -o ki se tiče festivala (~a
dvorana); slavnosten, slovesen; festi¬
valski -a -o slavnosten (~i dnevi)
feston -a m  [ital. festone  iz lat. festum  praz¬
nik] 1. venček, cvetna kita ali vitje s
cvetjem in zelenjem, 2. taki ozaljški,
npr. na baročnih frizih
festum -a m  /fes'tum/ lat. praznik, slavnost,
slovesnost, prim. post festum
fetdlen -lna -o [nlat .fetalis  iz lat .fetus  plod,
zaplodek] ki se tiče fetusa
fetiš -a m  [fr. fetiche  iz portug. feitigo  čar,
iz lat. facticius  umetno narejen] 1. pred¬
met (kamen, kip...), ki ga imajo pri¬
mitivna plemena za utelešenje mogočne¬
ga duha in mu navadno pripisujejo
čarovne, nadnaravne sile; fig.  malik;
nekaj — avtoriteta, nauk, predmet

— kar kdo slepo časti ali obožuje,
2. telesni del ali predmet, zbujajoč spol¬
nost (psihiatr.)

fetišist -a m  [fr. fetichiste,  prim. fetiš]
1. malikovalec, kdor veruje v fetiše ali
jih časti, 2. kdor je nagnjen k fetišizmu;
fetišizem -zma m  1 . vera v fetiše; maliko¬
vanje, češčenje fetišev, 2. spolna razdra¬
ženost, ki jo zbujajo posamezni telesni
deli ali predmeti od oseb drugega spola;
uporabljanje takih predmetov v spolne
namene (psihiatr.), 3. slepo češčenje ali
zaverovanost v kaj; blagovni fetišizem
iz blagovne proizvodnje in družbenega
značaja dela izvirajoč pojav, da pripi¬
sujejo ljudje proizvodom dela dolo¬
čene (njim imanentne, naravne) last¬
nosti — npr. da imajo menjalno vrednost

— lastnosti, ki so v resnici plod druž¬
benih odnosov, tj. blagovne proizvodnje
(ekon.)

fetotomija -e ž  [lat. fetus  plod, zaplodek,
+ -tomija] v med. razkosanje fetusa

fetus

210

Fides

v materinem telesu (pri hudih porodnih
komplikacijah)

fetus -a m  [lat. fetus  plod, zaplodek]
1. embrio, zarodek sesalcev sploh, 2. člo¬
veški plod od tretjega meseca naprej
(ko se začne gibati); fetusen -sna -o ki
se tiče fetusa (= fetalen)
fetva -e i [ar. fetwa]  razsodba ali odločitev
muftije v spornem versko-pravnem vpra¬
šanju; daje se v obliki vprašanja in od¬
govora

fevd -a m [n\zX. feudum  ali feodum  iz stnem.
fehti  živina, imetje, + stnem. od  lastnina]
posest, ki so jo srednjeveški vladarji,
vojvode itd. podeljevali vazalom s po¬
gojem, da izpolnijo določene obveznosti
(predvsem, da jim pomagajo v vojni,
prim. alod); fevden -dna -o ki se tiče
fevda

fevdalec -lca m  [gl. fevd] fevdalni gospod,
pripadnik v srednjem veku vladajočega
razreda; fevdalen -lna -o ki se tiče fev¬
dalcev in fevdalizma (~o pravo); fig.
srednjeveški

fevdalizem -zrna m  [gl. fevd] srednjeveški
družbeni sistem (med suženjstvom in
kapitalizmom), sloneč na zemljiški lastni¬
ni vladajočih fevdalnih gospodov in na
izkoriščanju na zemljo vezanih kmetov-
tlačanov, ki so morali oddajati fevdne¬
mu gospodu del presežnih proizvodov
v obliki delovne (tlaka), naturalne (dese¬
tina ipd.) ali denarne rente
fevdatar -ja m  [nlat. feudatarius]  fevdnik,
vazal

fevdnik -a m  [gl. fevd] kdor dobi kaj v
fevd, vazal

ff kratica: fortissimo
fiala -e i [iz gr. phiale  skodelica] šilasti
stolpič nad okni ipd., osnovni dekorativ¬
ni element gotske arhitekture
fiasko -a m  [ital. fiasco  steklenica; fig.
polomija] hud neuspeh, polomija, npr.
igre, igralca, politika...; polom, propad
(doživeti ~)

fiat -a m  [ital. fiat  iz Fabbrica Itaiiana
Automobili Torino ] avtomobil ital. znam¬
ke Fiat (fiat 600 = tičko)
fiat [/fi'at/ velel, od lat. fieri  zgoditi se]
1. bodi! tako se zgodi! 2. naj se naredi
(na receptih); fiat neskl. m  ukaz; odo¬
britev

fiat iustitia, pereat mundus /fi'at justi'c |a «
pe'reat mun'dus/ lat. »zgodi se pravic®«
četudi propade svet«, baje izrek cesafJ®
Ferdinanda I.

fibra -e i [lat. fibra  vlakno] vlakno, v l a '
kence (anat., kem.)

fibrila -e i  [lat .fibra  vlakno] vlakence, nP r '
mišično; fibrilen -lna -o vlaknast
fibrin -a m  [lat. fibra  vlakno, + -in] vl**[
nina, tj. beljakovina v krvni plazmi« *
se izloča pri strjevanju krvi (fizioU’
fibrinozcn -zna -o vlakninski
fibroin -a m  [fibr(a) + -in] osnova naravi
ga svilenega vlakna (kem.)
fibrom -a m, mn.  fibromata -at .v [fibr(a) '
-om] v med. vlaknjak, benigni tvor ( n
vadno iz veznega tkiva) v koži ali s l u
niči , n .

fibroza -e z [fibr(a) + -oza] v med. P® 1
loški razvoj fibroznega tkiva v org® D y
fibrozen -zna -o 1. ki se tiče fib r °

2. vlaknat, vlaknen, vlaknast .  i

fibula -e i [lat. fibula  spona, spo n  g _
1. sponka, zapon(k)a, ena najbolj P
gostih izkopanin v Evropi iz prazgo®
časov, 2. v anat. mečnica (kost) ...ji
-ficirati -am [iz lat. facere  delati, na  .
v sestavljenkah, npr. elektrificirati« a
-Akacija . |at .

fidalgo -a m [iz portug. fijo de algo a
filius aliquo  sin nekoga, tj. ki kaj Fj
meni] portug. oblika za: hidalg 0
FIDE [fr. Fidiration Internationale
Echecs ] Mednarodna šahovska zveZ ?,d
fideist -a m  [fr. fidtiste  iz lat.
pristaš fideizma; fideizem -zrna m >■  ,

lozofija vere«, nauk, ki daje veri prc®® .
pred znanostjo ali šteje verske °°iy)
za osnovo spoznanja, 2. (filozot.^,
nauk ali trditev, ki vodi k religi° z
pojmovanjem ^

fidejkomis -a m  [iz lat. fidei contt>" s  ^
izročeno v varstvo; v rim. P raV %jjii
ločba v testamentu, ki nalaga “ pj
obveznost, da podedovano imrtl 6 J^}
določenem času prepusti tretji o
v fevdalnem pravu: dedno, ne P( 0< ^d®
rodbinsko posestvo, ki prehaja iz

v rod  , . ve r®!

Fides neskl. ž  [lat. iz fides  zvestoba, p
1. v strim. mit. boginja zvestobe, *•
asteroid

211

fiktiven

b< * e ’ st( * cui vide

^’ se ^. cu * vi de /fi'de, sed ku'i vi'de/ lat.
fid«„ Paj ’ a  § Ie i komu!
fidnji??®® 3 lat - gl. graeea fides...
a  en  ' rna  -o [lat .fiduciarius  poverjen]
P° ver i en

vsaVo ^ tififti/ angl. fifty  petdeset]
fig 1 e,11u  Pol, na dva enaka dela
Fig °k. :  figurativen
kom H bri . vec . iuoak Beaumarchaisove
■a i,  , e b ‘8 arova  svatba; fig.  figaro
(iglu ' P rev ejanec, 2. brivec (posmehlj.)

žin' f  /rait/ angl. boj iz neposredne bli-
fi^ n a  . e (pn n  b °ksu)

uriod k- . • figuro  iz fingere  oblikovati,
slik a  hliniti] 1. vnanja oblika;
ki D  ’ PPdoba (npr. na risbi); risba; lik;
3, L, ’ (Plesni, drsalni...) lik ali gib,
st ava  C L Vsb * Uk, 4. (človeška) rast, po-
v ti s k’ i  Plpveški lik, npr. po vnanjem
škj U u sme šna ~), 6. govorni ali pesni-
7,gi a .5 as ’. n P r - hiperbola, apostrofa...,
na pol T' Ul<ras ’ *■ vrsta  silogizma, glede
(log \ loža J srednjega pojma v premisah
Sguračija

obiik 0v ' e . 2  tlat. figuratio ] 1. oblika;
Ijanje a . aje ’ l, P°dabljanje, 2. uporab-
..okrasitp' 1 . “Okovanje figur, (umetna)
‘•gur^kn ] figuralni ali figurativni izraz
°blik a ' Da '° l^^-figuralis  iz lat. figura
figUranii P0 ^ 0ba  *' oza l)š an » z  okraski,

Udrdnt

figurifa , w  P r - figurant  iz lat.] kdor le
govorni b nem a oseba na odru, tj. brez
»epotr.K Vloge:  nepomembna (ali

„ Pksaler ° a ^ ose ha, 2. zborni baletni
f| Sur;i S { v nas Pr. s solistom
e n °rčav ? "° [gl- figura] smešen, šaljiv,
fi8 >ve n ( ~ 2naba i)

J, gur a  nK ;., a  -o [nlat. figurativus  iz lat.
Pri Spod  fihka, podoba] v podobi (ali
°kra Sen  ‘l Podan; slikovit, nazoren;
n Se doi n’ krasilen; prenesen (npr. be-

i (drohn bta h./(g«r/7ta, dimin. iz figura ]
u tk a a jj | sličica ali kipec, 2. modna

'•££  *“ ““
ijPodabif 1 !'- ^ at - flgurare ] 1. oblikovati,
vi Pt«dstm!i’- . oza, jšati (s figurami),
,°80' n  avja fi kaj (koga); imeti kako
ne n° r '  blt ' samo figura (== okras),
Pomeniti

iigurist -a m  [fr. figuriste  iz lat.] kdor izde¬
luje kake figure, npr. kipe
fijakar -ja m  [fr. fiacre,  po sv. Fiakriju,
čigar slika je bila na pariškem hotelu —
Hotel de St. Fiacre, kjer so okrog 1640
začeli uporabljati take kočije] 1. pot¬
niška kočija (ki jo je spodrinil taksi),
2. voznik, kočijaž, ki jo vozi
-fikicija -e i, -fikacijski -a -o [iz lat. facere
delati, narediti] v sestavljenkah, npr.
elektrifikacija

fikcija -e i [lat. fictio  iz fingere  misliti si,
hliniti se] 1. izmislica, izmislek, izmišljaj;
pejor,  slepilo, 2. domneva (važna kot
pomožni pojem v znanstvenem mišljenju)
fiksacija -e i [fr .fixation  iz lat. fixus  trden]
1. pritrditev, pričvrstitev; ustaljevanje,
ustalitev, utrditev, npr. v fotogr.; dolo¬
čitev česa, odmera (~ stalne plače);
opredelitev, 2. premena iz plinastega ali
tekočega v trdno stanje (kem.)
fiksativ -a m  [fr. fixatif  iz lat. fixus  trden]
utrjevalo, utrjevalno sredstvo, zlasti za
barve, npr. razne raztopine za prebar¬
vanje risb; fiksativen -vna -o utrjujoč,
utrjevalen; ustaljevalen; določujoč
fiksen -sna -o [lat. fixus  iz figere  pritrditi]
trden, stalen; (stalno) določen; nepre¬
mičen; fiksna ideja vpičena misel -—
v psihiatr. blodna misel ali blodnja, ki
koga preganja ali ovladuje njegovo du¬
ševnost (vrsta duševne motnje); fiksni
kapital v ekon. del stalnega kapitala,
ki ne prehaja na produkt, naspr. krožeči
kapital

fiksir -ja m  [gl. fiksirati] fiksirno, ustalje-
valno sredstvo, ustaljevalo
fiksirati -am [fr. fixer  iz lat. fixus  trden]
1. utrditi (v kakem položaju); pritrditi,
pričvrstiti; namestiti; stalno določiti,
npr. plačo; označiti, določiti (uro, dan,
ceno...); ustaliti (s fiksativom); opre¬
deliti, 2. upirati pogled v koga, nepre¬
mično, srepo meriti z očmi, 3. v foto¬
grafiji: odstraniti (za svetlobo občutljivi)
srebrni bromid s filma ipd.
fiksum -a ni, mn.  fiksa, fiks s [lat. fixus
trden] kaj stalno določenega, zlasti
stalna plača ali dohodki, npr. v naspr.
s provizijo

fiktiven -vna -o [fr. fictif  iz lat. fingere
hliniti] varav, izmišljen, namišljen, umiš-

fikus

212

ljen, samo navidezen; neresničen; do¬
zdeven, domneven, predpostavljen, prim.
fikcija; Aktivnost -i z izmišljenost, na-
mišljenost; domnevnost
fikus -a m  [lat. ficus  figa] gumijevec, ena
najlepših necvetočih sobnic
lil-, -fil -a m,  -lilija -e ž, filo- 1. [iz gt.philos
drag, ljub] v sestavljenkah, npr. filantrop,
bibliofil, hemofilija, 2. [iz gr. phyllon
list] npr. filoksera, klorofil, 3. [iz gr.
phylon  rod, pleme] npr. filogeneza
lila -e i  [gr. phyle]  pleme, plemenska skup¬
nost v stari Grčiji (v Atenah pozneje
tudi okraj, občina)

filalet -a m  [fil- + gr. aletheia  resnica]
prijatelj resnice (zastarelo); filaletija -e i
ljubezen do resnice

filandrija -e ž  [gr. philandria,  fil-, gr. aner ,
andros  mož] ljubezen do (zakonskega]
moža ali do moških
filantrop -a m  [fil- + gr. anthropos  človek]
1. človekoljub, kdor v dejanjih izkazuje
ljubezen do bližnjega, 2. (nav. v mn.
filantropi -ov) ime za neke pedagoge iz
18. stol. (npr. Basedovv), ki so skušali
v vzgojni praksi uveljaviti načela filan-
tropinizma; filantropija -e ž  človeko¬
ljubje; dobrodelnost; filantropičen -čna
-o ali  filantropski -a -o človekoljuben;
dobrodelen

filantropinist -a m  [gl. filantrop] filan¬
trop (2.), pristaš filantropinizma; filantro-
pinizem -zma m  pedagoška smer v
18. stol., ki je skušala v vzgojni praksi
uveljaviti naravne, prvotne človeške
odnose

filantropizem -zma m  [iz gr.] gl. filantropi-
nizem

filantropomanija -e ž [filantrop(o) + -ma¬
nija] pretirano ali vsiljivo (včasih pato¬
loško) človekoljubje

filatelija -e i [fr. philatelie  iz fil- + gr.
ateles  prost pristojbin] zbiranje ali pre¬
učevanje poštnih znamk (ali podobnih
stvari, ki so v zvezi s pošto); filatelist -a m
kdor se ukvarja s filatelijo, zbiralec
poštnih znamk

fildžan -žna m  [shr. iz tur.] skodelica za
turško kavo (brez ročaja)
file -ja m  [fr. filet,  dimin. iz fil  nit] 1. ple¬
teno, mrežasto ročno delo, 2. v kuhar¬
stvu: a) ledvični kos ali pečenka pri

filioque

klavnih živalih in divjačini, b) prsni

deli

pri perutnini, c) hrbtni deli pri ribah
Filemon in Baucis [gr. Philemon, Bauk is ‘
v stgr. mit. siromašna, ljubeča se zako n '
ska dvojica iz Frigije, ki je gostoljubn
sprejela Zevsa in Hermesa, ko sta v be¬
raški podobi iskala prenočišče; Za¬
stara, ljubeča se zakonca .,

filet -a m, nav.  v mn.  fileti -ov [ital. /“?'•*j
v olju konservirani, močno osoljen 1
ribji (npr. sardelni) izrezki . j

filharmonija -e i [fil- + gr. harmonia  skin ’
soglasje; pesem] 1. društvo ljubitelj
glasbe; ime raznih društev in ustan
za gojitev glasbe in prirejanje konc
tov, 2. poslopje, kjer so nastanJ eD  ’
filharmonik -a m  član filharmonije .
filhelen -a m  [fil- + gr. Hellen Grk]?^
jatelj Grkov, zlasti ime za ljudi, ki

okrog 1. 1821 pomagali Grčiji v

za osvoboditev izpod turškega jattb’
npr. Byron; filhelenizem -zma m  gib®®,
za pomoč Grkom v boju za osvobod 1
izpod turškega jarma - n i

filiacija -e i [nlat. filiatio  iz lat. 0 uS  ®

1. otroštvo, razmerje otrok do stars^j

2. sorodnost, medsebojna odvisnost

povezanost, 3. poslušnost do na
jenih , . rM

filial(k)a -e ž  [iz nlat. filialis  iz lat- /
hči] podružnica večjega podjetja, us , *
nove...; filialen -lna -o 1. zade™^,
razmerje otrok do staršev, 2. podr u
čen . u 0 \.

filibuster -tra m  [Špan. filibustero  > z  0
vrijbuiter  iz vrij  svoboden, butt r

1. gusar in tihotapec (mišljeni so P u  jr ,
lovci, večinoma Angleži, Francoz aj
Holandci, ki so se v 17. stol. h°i .aj),
proti Špan. gospostvu v Zadnji I”

2. v zakonodajnih telesih ZDA- ^
manjšine, ki izvaja obstrukcijo;
obstrukcija

filigran -a m  [ital. fUigrana  iz lat- / ^
nit, granum  zrno] 1. drobno (zla^Ljto
delo, največ drobnozrnasto ali mj _ {S .
okrasje, npr. iz pletenih zlatih at ^
brnih žic, 2. vodni tisk, zlasti na
kovcih , gl-

-lilija -e i [iz gr.] v sestavljenkah,

filioque neskl. m  [/filio'kve/ = lat- i n  p^fi
dogma katol. cerkve, ki uči, da sV '

k

213

filozofija

filipika

izhaja »od Očeta in Sina«, v naspr. s
Pravoslavno, ki trdi, da izhaja le od boga
Očeta

hhpika -e ž  [iz gr. philippikos  ki se tiče
Flli Pa, tj. govorov stgr. govornika De-
raostena proti Filipu II. Makedonskemu]
fig.  oster napadalni govor
ri »stejec -jca m  [nem. Philister  ali Phili-
sttier,  gr. philistinoi  iz hebr. p'lishtim\
Pttpadnik nesemitskega naroda v Pa-
iestini, ki se je dolgo vojskoval z Izra-
elci  (okrog 1200 pr. n. š.); fig.  filistejcc
n.?® 4 m  gl. filister

iister -tra m  [po* biblijskih Filistejcih]
PS-pejor.  ozkosrčen, sam s seboj zado¬
voljen človek z omejenim obzorjem
Jhavadno malomeščan), ravnodušen do
^turnih, estetskih ipd. vrednot; fili-
strski -a - 0  puščoben, dolgočasen; eno-
ranski, ozkosrčen, omejenega duha;
filit lstrstvo  ‘ a s  ozkosrčnost, omejenost
t-a w [gr. p hyii on  Ust, + -it] vrsta gli-
flli ste 8a skrilavca (mineral.)
l“? an . te  Patrem /fifiius an'te pa'trem/
• »sin pred očetom«, tj. fig.  nekaj ne-
Mogočega

j ' a  m [angl. film  mrenica, kožica]

• tanka prozorna opna ali zvitek iz
uloida, občutljiv za svetlobo (za fo-

2  Šrafiranje in fotografsko snemanje),
3' hak za kinematografske predstave,

• taka predstava; filmati -am posneti
fil^Ataskitrak

nar? C, i a  ^ ž  [gl. fdm] snemanje sce-
HlDiotir na  Ulmski trak
lllinski ' e ž  t iz  angl., gr.] gl. kinoteka
i„ ',~ a  -o [gl. film] ki se tiče filma (~a

< 2 ?

fllodj n j® r, l v  sestavljenkah, gl. fil-
den <tro» m  l gr ' P hilos  drag, ljub,
ra stlina n drev °l ze l° ve hha lepotna
listi • j, , 0ri čnica) z velikimi zimzelenimi
w e n j l"°Plčne Amerike, kjer raste kot

Ul,

. -e ž  [gr. phylon  rod, pleme,

^ Senetika] nauk o filogenezi organiz-
0  razvoju živalskih in rastlinskih

0gc neza - e 2 - [ gr . p h y lon  rod, pleme,
ti ; ® neza l biološki razvoj organizmov,
s kih V ° r  ' n  razvoj živalskih ali rastlin-
Vr st, naspr. ontogeneza

fiiogenija -e ž  [gr. phylon  rod, pleme, +
-genija] 1. filogeneza, 2. zgodovina filo-
geneze, biološkega razvoja organizmov
filogin -a m  [gr. philos  drag, ljub, gyne
ženska] ljubitelj žensk, ljubitelj nežnega
spola; filoginija -e ž ljubezen, naklonje¬
nost do nežnega spola, naspr. mizo-
ginija

filogonija -e ž  [iz gr.] gl. fiiogenija
filoksenija -e i [gr. philos  drag, ljub, xenos
tuj, tj. ljubezen do tujcev] gostoljubnost
filoksera -e ali  filoksera -e ž  [gr. phyllon
list, xeros  suh] v zool. trtna uš, vrsta
zajedavcev na rastlinah, zlasti trti ne¬
varna Phylloxera vastatrix
filolog -a m  [filo- + -log] jezikoslovec,
strokovnjak za filologijo; filologija -e i
jezikoslovje, znanost o jeziku (v širšem
pomenu) in književnosti (slovenska,
klasična ~, prim. lingvistika); filolo-
gičen -čna -o in  filološki -a -o jeziko¬
sloven, jezikoslovski

filomatija -e i [filo- + gr. mathema  znanje]
ukaželjnost, znanjaželjnost; ljubezen do
znanosti

Filomela -e i [gr. Philomela]  v stgr. mit.
hči atenskega kralja Pandiona; Terej,
mož njene sestre Prokne, jo je posilil
in ji odrezal jezik, da ga ne bi izdala;
Filomela pa je Prokni izvezla dogodek
na platno. Maščevalni sestri sta zaklali
Terejevega sina Itija in ga dali Tereju
jesti. Ko se je Terej hotel maščevati,
ga je Zevs spremenil v smrdokavro,
Prokno v slavčka, Filomelo v lastovico
(po rimski mit. v slavčka);/!?, filomela
-e ž  slavček

filosemit -a m  [filo- + semit] prijatelj
semitov, zlasti Judov

filozof -a m  [gr. philosophos, philos  ljub,
sophia  modrost] 1. modroslovec, kdor
se ukvarja s filozofijo; fig.  mislec, mo¬
drec; modrijan, 2. študent na filozofski
fakulteti

filozofem -a m [gt.philosophema,  gl. filozof]
filozofski izrek, mnenje, trditev (tudi:
tako vprašanje, nauk, teorija...)
filozofija -e ž  [gr. philosophia,  gl. filozof]
1. modroslovje, nauk o najsplošnejših
zakonih gibanja in razvoja narave,
človeške družbe in mišljenja, 2. filozofski
sestav (Descartesova ~); filozofija eksi-

filozofirati

214

finesa

stence ime za sodobne filoz. smeri, ki
postavljajo v središče filoz. problematike
individualno človekovo eksistenco (raz¬
širila se je po prvi svetovni vojni iz
duhovne in socialne krize meščanskega
sveta, njene elemente najdemo najprej
pri danskem mistiku in filozofu Kier-
kegaardu); deli se na filozofijo eksistence
v ožjem pomenu besede (Jaspers, Mar¬
cel), eksistencialno filozofijo (Heidegger)
in eksistencializem (Sartre, Camus itd.)
filozofirati -am [lat. philosophari  iz gr.]
modrovati; umovati, premišljevati, raz¬
glabljati o filoz. vprašanjih; pejor.  kva¬
siti kaj

filozofski -a -o [gl. filozofija] modroslov-
ski; modrosloven, ki se tiče filozofije;
filozofska abstrakcija odmislica; filo¬
zofska šola učenci ali privrženci kakega
filozofa, ki dalje razvijajo njegov nauk
(kirenska ~); filozofski kamen čudežni
»kamen modrijanov«, o katerem so
srednjev. alkimisti mislili, da spreminja
manjvredne kovine v zlato, zdravi bo¬
lezni in podaljšuje življenje
filter -tra m  [fr. filtre  iz nlat. filtrum  iz*
stvnem. filtir  klobučevina] 1. cedilo,
cedilnik, precejalo, tj. priprava (mreža,
sito...) ali snov (oglje, tkanina...) za
precejanje ali čiščenje, zlasti tekočin,
2. priprava, ki prepušča le določene
tokove, žarke, valove itd. (električni ~)
filtracija -e ž [gl. filter] filtriranje, prece¬
janje, čiščenje s precejanjem; puščanje
skozi filter

filtr&t -a m [gl. filter] precedek, precejek,
skozi filter precejena tekočina
filtriran -a -o [gl. filter] precejen skozi
filter (~a voda); filtrirati -am (prece¬
diti, precejati, očistiti s precejanjem;
filtriren -ma -o rabljen pri filtriranju
(~i papir)

fimoza -e ž [nlat. phimosis  iz gr. phimun
zavezati] v med. zoženost kožice na
spolnem udu, da se ne da potegniti z
glavice

fin -a -o [fr. fin  iz lat. finis  konec, v fig.
pomenu] nežen, droben (~a poteza),
tenak, oster (~ sluh), dober (~o uho),
rahel (~ kruh), živ (~ pesek), uglajen
(~ nastop), izbran, olikan (~o vedenje),
plemenit (~o čutenje), prebrisan, pre¬

tkan (~ prijem), umetelen (~a vezeni'
na) itd.

finale -la m  [ital. finale  iz lat. finalis  kon¬
čen] konec, sklep, končni del, zlasti,
1. sklepno dejanje (igre, drame), 2. v
glas. sklepni del skladbe, sklepni stavek,
3. končna, odločilna tekma ali tekme
( šp.) ,

finalen -lna -o [lat. finalis  iz finis  konec J
1. končen, sklepen (~a tekma), 2. v ni-
ki se tiče končnega smotra; smotrn,
3. v slovn. nameren, izražajoč namen,
namenilen (~i stavek); finalni produkt
končni izdelek; finalnost -i i 1. namer-
nost (slovn.), 2. smotrnost, tj. obstoj
domnevnega smotra v pojavu, dog®'
janju ipd. (fil.)

finalist -a m  [gl. finalen] 1. privrženec fina
lizma, 2. tekmovalec v finalu; Analize®
-zrna m  v fil. idealistični nauk o smotr¬
nosti v naravi in družbi (= teleologije!
financar -ja m  [gl. finance] uslužbenec
finančne (carinske, davčne...) uprave
finance -nc i mn.  [fr. finance  iz stfr.
plačati] državni dohodki in izdatki (* ^
gospodarjenje z njimi); denarstvo, o
nami posli in gospodarjenje z denarjem
sploh \fig.  denarna plat, denarni, gmo®
položaj (države, posameznika...);
čen -čna -o ki se tiče financ, denare >
proračunski; finančni kapital »monop
listični industrijski kapital, zraščen
bančnim kapitalom« (Lenin) i

financirati -am [fr. financer,  gl. fman
da(ja)ti denar, denarno podpreti, ®L
ustanovitev podjetja; denarno vzdr
vati, plač(ev)ati ...

finančnik -a m  [gl. finance] 1. denar® ’
kdor se (npr. bankir) ukvarja z den
nimi posli, zlasti s financiranjem, 2. s
kovnjak v finančnih vprašanjih
finansirati -am [iz fr.] gl. financirati
finansje -ja m  [fr. financier]  denar® ’

finančnik vll

fin de siecle f/fg' do sjsTdo/ fr. po nas*
neke komedije iz 1. 1888] »konec
letja«, oznaka za dekadenco v zaho fl
evropski literaturi in umetnosti ob ko

19. stol.

ikleP

fine [/fi'ne/ ital. iz lat. finis]  konec,
finesa -e ž  [fr. finesse]  tančina; nežn .

rahlost; odlika, plemenitost; pi

,retka n °

215

fizičen

fingiran

h]- f ‘ a  '° Dat .fingere  hliniti] izmišljen;

i etl > narejen, zlagan; dozdeven; fin-
2 j 1  hliniti kaj, delati se kot...,

Unij mis hti si, gl. fikcija; predpostavljati
lat T nat opus  /h'nis koro'nat o'pus/
Vnvi >konec  krasi delo«, tj. konec daje
2a x 0 f < ? st  delu (tudi v pomenu: kakršen
k onec)

Polki, ae  /fi , n* s  polo'nie/ lat. »konec
rani„ ^aje vzklik Kosciuszka, ko je

1. 170/1 Iz ® u hil bitko pri Maciejowicah
finig . končano je

del n "  ‘ ang h finish]  1. končni, odločilni
delu r °f 8 t’ odločilni napor pri zadnjem
fj„ig e  ^kmovanja, npr. teka, dirke;
d e ] a  ' Ja m  1. kdor opravlja končna
(*ehn) Str °i za  asfaltiranje cestišča

^jača ^‘ nta  ' z  * at ' f ingere  hliniti]

v a r ijjv’ u k an a, prevara; pretveza; fig.
nanoJ su ?ek (kot zvijača ali navidezen
fiola _ e  > p . ri  sabljanju)
ste klenk §r ' p hiol e  skodelica] trebušasta
j, cistična Z ^°* 8 ’ rn ’ oz kim vratom (alki-

f a , nia^ a e ,J - l' z  nem.] gl. fiihrer
Poslov' ■ *' firma  podpis] 1. trgovsko,
Po s i e  ; n ° Itne ’ s  katerim trgovec vodi
jetje 0 se  Podpisuje, 2. (trgovsko) pod-

® rn 'aini nt  4

^ r 'nus  t j enta m  ^ a *‘ f‘ rmamen,um  iz
del ne ^ r den] nebes, nebesni svod, vidni

kdor j e a m  * at - fi rmare  podpisati]
ali ustan P °°' 3 * a ^ en  Podpisovati podjetje
ti, nnr ? V °; hrmirati -am podpis(ov)a-
. , ' r atc /f , ovs . ko  podjetje
.čen , oe  streit/ angl. prvovrsten, odli-
f l$ [f r  a ^oljše kakovosti
Sledna- ~f rat i°n Internationale de Ski]
Ils k . a ni  °d na  smučarska zveza
starem n- flscus  košara; blagajna; v
v naspr !- nU cesar jeva zasebna blagajna
Jetri] d r j l u 2  drž. premoženjem, erar-
ali drža” 0  P rem oženje, drž. blagajna
flslta| en  v , a v  zasebnopravnem smislu;
P r ° r ačun i a  ‘° ki se  tiče fiska; finančen;
f .h°d kl)  s k> (~o leto); davčen (~i do-

fi? s k] dr? flscal  iz lat. fiscalis,  gl.

s kiis . a  tožilec, zlasti v 18. stol.

m  lat.] gl. fisk

fistula -e ž [lat .fistula  cev; tvor] 1. v med.
gnojni vod (zaradi notranjega gnojenja),
ki veže kak organ s telesno površino,
sluznico ali drugimi organi; zdravniki
napravijo umetno fistulo, da olajšajo
odtok gnoja; taka odtočna cevka, 2. fal-
zet (glas.)

fisura -e ž  [lat. fissura]  reža, (raz)poka,
zlasti kosti (med.); špranja
fit-, -fit -a m,  lito- [gr. phyton  rastlina]
v sestavljenkah, npr. saprofit, fitobiolo-
gija

fitobiologija -e z [fito- + biologija] nauk
o življenju rastlin (biol.)
fitofag -a m  [fito- + -fag] rastlinojedec
(zool.)

fitogen(ski) -a -o [fito- + -gen(ski)] rastlin¬
skega izvora (npr. premog), nastal iz
rastlin

fitogeneza -e z [fito- + geneza] izvor in
razvoj rastlin

fitogeografija -e ž [fito- 4- geografija] nauk
o zemljepisni razširjenosti rastlin na
Zemlji

litografija -e ž [fito- + -grafija] v bot.

opis(ovanje) rastlin in rastlinskih vrst
fitolit -a m  [fito- + -lit] okamnela rastlina
fitologija -e ž [fito- + -logija] rastlinoslovje,
botanika

fitopaleontologija -e ž [fito- + paleontolo¬
gija] znanost, ki preučuje fosilne ostanke
rastlin iz prejšnjih geol. dob (tudi:
paleofitologija, paleobotanika)
fitoparazit -a m  [fito- + parazit] rastlinski
zajedavec

fitopatologija -e ž  [fito- + patologija] nauk
o rastlinskih boleznih (patologija rast¬
lin)

fitoterapija -e i [fito- -)- terapija] zdravlje¬
nje rastlinskih bolezni (tudi; zdravljenje
z rastlinskimi zdravili)
five o’clock tea /fai'v aklok' ti/ angl. po¬
poldansko pitje čaja (okrog petih) z
obiski ipd.

fizičen -čna -o [gr. physikos  iz physis  na¬
rava] naraven; snoven, tvaren (~i svet);
telesen; čuten, dojemljiv s čuti (naspr.
psihičen); fizična kultura telesna kul¬
tura, telesna vzgoja, telovadba, šport:
fizični svet snovni, materialni svet, na¬
rava; fizično delo telesno delo, delo,
opravljeno s silo mišic

fizik

216

flaming«

fizik -a m  [lat. physicus  iz gr. physis  narava]

1. znanstvenik, ki se ukvarja s fiziko,

2. javni, mestni ipd. zdravnik (prej
zdravnik sploh), predstojnik fizikata

fizika -e z  [lat. physica  iz gr. physis  narava]
prvotno: nauk o naravi, naravoslovje,
danes: nauk o lastnostih materije, njeni
sestavi in osnovnih oblikah njenega gi¬
banja; fizikalen -lna -o naravosloven, ki
se tiče fizike (~i kabinet) ali procesov,
ki so v zvezi z njo

fizikat -a m  [nlat. physicatum  iz gr.] mestni
zdravstveni urad, prim. fizik (2.)
fizio- [iz gr. physis  narava] v sestavljenkah,
npr. fiziolog

fiziognom -a m  [fizio- + gr. gnome  um,
spoznanje...] poznavalec fiziognomij;
fiziognomija -e ž  videz ali zunanjost (kot
izraz notranjosti ali človekove osebnosti,
značaja...), zlasti izraz in poteze obraza;
(vnanji) lik ali videz česa (— pokrajine)
fiziognomika -e ž  [fizio- + gr. gnome  um,
spoznanje...] preučevanje človeške fizio¬
gnomije, sklepanje po fiziognomiji na
duševnost človeka in nauk o tem
fiziogonija -e i [fizio- + -gonija] nastanek
narave in nauk o tem
fiziokrat -a m  [fizio- 4- -krat] privrženec
fiziokratizma; fiziokratizem -zma m  po-
litično-ekonomski nauk (in prvi skle¬
njeni sestav polit, ekonomije sploh,
utemeljil Francoz F. Quesnay, 1694 do
1774), ki v naspr. z merkantilizmom uči,
da narava ustvarja vrednosti, zato so
vir bogastva le tiste panoge, ki so v
neposredni zvezi z zemljo: kmetijstvo,
rudarstvo...

fiziolog -a m  [fizio- + -log] znanstvenik,
strokovnjak za fiziologijo; fiziologija -e ž
znanost o funkcijah raznih organov in
življenjskih pojavih ter procesih v orga¬
nizmih (biol.); fizio!6ški -a -o ki se tiče
fiziologije

fiziomonizem -zma m  [fizio- 4- monizem]
materialistični monizem, ki ima naravo,
materijo za osnovno počelo (fil.)
fizionomija -e ž  [fizio- + -nomija] nauk o
naravnih zakonih

fizioteleolčški -a -o [fizio- + teleološki]
ki se tiče — domnevne — smotrnosti
v naravi (v katol. teol. eden izmed do¬
kazov za obstoj boga, prim. teleologija)

fizioterapevt -a m  [fizio- 4- terapevt] stro'
kovnjak za fizioterapijo (nav.: fizi° tc '
rapevtka -e i); fizioterapija -e ž  zdra v '
ljenje z naravnimi sredstvi (sončenje®’
kopanjem, masažo, razgibavanjem.;.'
fizioterapevtika -e i  [iz gr.] gl. fizioterapij 8
fizkultura -e i [iz fizična kultura] telesu 8
vzgoja, šport; fizkulturen -rna -o telesu 0 '
vzgojen, športen; fizkulturnica - e  ?
športnica; fizkulturaik -a m  kdor S 0 - 1
telesno vzgojo, športnik
fizz -a m  /fiz/ angl. vrsta osvežilnih, P eCie '
čih se alkoholnih pijač (malinov
fjeld -a m  [norv. fjeld]  gole, visoke plan°‘
v skandinavskih pogorjih ^

fjord -a m  [norv./mrzi] ozek, dolg in glc>b°.
morski zaliv s strmimi obalami; značu
za skandinavske dežele
F1 (fluor) gl. F (3.)

flagelacija -e ž  [lat. flagetlatio  iz flage lla
bičati] bičanje ,

flagelant -a m  [iz lat .flagellans iz flage" 1 '
bič] bičar; flagelantstvo -a s  bičarst j
kršč. bratovščina od 13.-—15. stol.
v dobi epidemij), ki so si hotele z ja v0
bičanjem izprositi odpuščanje greh 0  .
flagelat -a m, nav. v mn.  flagelati -ov [° ..i
mn. flagellata  iz lat. flagellunt  ^
v zool. bičkarji, deblo enoceličarje' 1 ’
se gibljejo z nekakim bičkom
flageolet -a m  [fr.] gl. flažolet
flagiciozen -zna -o [lat. flagitiosus ] sram
ten (~i zločin), pregrešen; nesrame
flagranca -e i [lat. flagrantia]  žar, S°
nost, navdušenje, razvnetost j a (.

flagrantc delicto /fiagran'te delik'to/ „
ob samem dejanju, pri delu (za* 0
prim. in flagranti ne J,

flagranten -tna -o [lat. flagrans  P' anl ^ a v-
žareč; razvnet] očiten, nedvomen; P
kar storjen f , e ,\

flajer -ja m  [nem. Fleier  iz angl- / !

krilni k,
flamengo -:

1. vrsta
flamenko -<
ciganski ples .

flamingo -a m  [angl. flamingo  > z
flamenco  iz lat. flamma  plamen] P ^jj)
nec, plamenjak, vrsta štorklji P.t-pdfi
afriških itd. ptic z močno ukrivil
kljunom in rdečim perjem (zoo'4

krilni (pred)predilni strd)

a m  [portug. iz Špan. **
-

ripsastega krepa, 2. flami 0 ®.?^

t m  [Špan .flamenco]  andal'

217

flokulacija

flanela

-e 2  [ital. flanella  iz angl.] mehka,
a obeh straneh kosmatena bombažna
n *. Volne na tkanina, npr. za toplo perilo
“nelograf -a m  [flanel(a) + -graf] učni
n' 'P° m °&k za ponazoritev snovi

logram -a m  [flanel(a) + -gram] slika
m n » . Brafični prikaz na flanelografu
n  a ‘ e  a [nem. Flansch  iz angl.] prirobek
v  koncu  cevi z luknjami za vijake (za

flaster Cevi ali  P rikl i učke )

.  r  j 1 ra . w  [nem. Pflaster  iz lat. emplas-

flavtn pr '! e P ka , obliž za rane
ski " 6 xx flavto]  piščal, svirel, pastir-
Dih ^ Isca li podobno leseno ali kovinsko
-a a  ,’ eno  najstarejših glasbil; flavtist
flažoiTt kdor  ‘Sra na flavto
fino  m  [f f - flogeolet,  dimin. iz stfr.

? avta J v  glas. 1. mala, kljunasta
Dri a * , sta  flavte), 2. vrsta registra
DnH °J 8 lah, 3. vrsta tona na godalih,

^»le rtV Jf 8 |asu  flavte
toj-i x Dlle / hal. prisl,  žalostno, otožno,
flebitis a (8las - )

-iticl a m  l gr - pMeps, phlebos  žila, +
fltb 0 si!| Vnelje vene  ali ven (med.)

+ sk!° Za 6  * l§ r ‘ phleps, phlebos  žila,
flhed) ° Za ] zaapnenje, skleroza ven

+ ^ [gr- phleps, phlebos  žila,

Plegeton"^ Puščanje krvi (med.)
g° r etil' 0nta m  Isr- Phlegethon  iz phlegein
Ze mliu r Stgr ' "h*- ognjena reka v pod-
ki t ix Namesto vode teče v njej ogenj),
Aheron ° kr ° 8 Tartara  in se izliva v

flei

gnia

-e ž

Oge n j'‘ ^ fgr- phlegma, phlegmatos
Štirih ’ Vnet je; sluz; v antični med. ena od
v  krvi SEStav ‘ n  krvi kot podlaga — če
Per amern e i Iadu -i e  ~ flegmatičnega tem-
^adnnt ravnodušnost, hladnost;
o hladni rvnos ‘. 2- neskl. m  ravnodušnež;
Etičen 1 ! 62

® e 8mal ~. "° tsr- phlegmatikos,  gl.
Ijaje) i ^anj občutljiv (za vnanje draž-
hladnr,v raz ^ u rljlv, ravnodušen, hladen;
fleg nia tj5 v ? n i flegmatik -a m  človek s
in po{ a  • lm tem Peramentom (ki slabo
o 1 ’ av nori,, SI  reagira na vnanje dražljaje),
e ^6na.e n f> hladnokrvnež
v neti na  v 81 -  Phlegmone  vnetje] vezivna
°eg a  i n ’ skutno gnojno vnetje podkož-
medvezivnega tkiva (med.)

fleksaton -a m  [lat. flexus  lok, krivina,
+ ton] vrsta tolkala pri jazzu (glas.)
fleksibilen -lna -o [lat. flexibilis  iz flectere
upogniti] 1. upogljiv; gibek, voljen,
2. pregibljiv, pregiben, sklonljiv (slovn.)
fleksija -e ž [lat. flexio  iz flectere  upogniti]
1. upogibanje; upognjenost, 2. upogib,
upognitev (med.), 3. v slovn. pregibanje
besed (sklanjanje ali spreganje); fleksij-
ski -a -o ki se tiče fleksije
fleksiven -vna -o [gl. fleksija] gibljiv, pre¬
giben

fieksor -ja m  [nlat. flexor ] mišica upogi¬
balka (anat.)

Heksura -e i [lat. flexura  upogibanje]
1. žavinek (~ črevesa); krivina, 2. ko-
lenasta, stopničasta guba ene ali več
plasti (geol.)

flektirati -am [lat. flectere  upogniti] pre¬
gibati, tj. sklanjati ali spregati
fleret -a m  [iz fr.] gl. floret
fleš -a m  [angl. flashlight]  bliskovica,
magnezijeva luč pri fotografiranju
fleur de lis /floer' da li'/ fr. »lilijin cvet«,

1. tri lilije v grbu burbonske dinastije,

2. znak, ki so ga v Franciji v dobi Bur¬
bonov vžigali kaznjencem

flibustir -ja m [iz hol.] gl. filibuster
fiinta -e ž [nem. Flinte  iz angl. flint  kre¬
men, kresilni kamen] 1. puška na kresilni
kamen iz 17. stol., 2. danes: šibrovka,
lovska puška na šibre
Hip -a m  [angl. flip]  vrsta osvežilnih alko¬
holnih pijač iz jajc, sadja in raznih do¬
datkov (kavni ~)

flirt -a m  [angl. flirt]  dvorjenje (brez
»resnih namenov«), ljubimkanje, koke¬
tiranje med spoloma; flirtati -am (lah¬
kotno) dvoriti, ljubimkati, koketirati
tliš -a m  [nem. Flysch] v geol. ime za vrsto
sedimentov, npr. iz oligocena (primor¬
ski ~)

flobert -a m ali  flobertovka -e i [po iznaj¬
ditelju Francozu N. Flobertu] vrsta
manjše puške

flogiston -a m  [nlat. phlogiston  iz gr. phle¬
gein  goreti] toplotni element, snov,
ki so si z njo do 18. stol. razlagali go¬
renje (flogistonsko teorijo je zavrgel
Lavoisier)

flokulacija -e ž [lat. floccus  kosem] ko-
sm(ič)enje, nastajanje kosmov

flor

218

flor -a m  [lat. flos, flor is  cvet] 1. lahka,
prozorna tkanina, npr. za žalne tančice
(prvotno iz floretne svile); tančica, paj¬
čolan, koprena, 2. žalni trak, 3. vrsta
gladkega sukanca

Flora -e ž [lat. Flora  iz flos, floris  cvet]

1. v strim. mit. boginja cvetja in po¬
mladi, pozneje tudi materinstva, 2. aste¬
roid (astr.); fig.  flora -e ž 1. rastlinstvo,
vse rastlinske vrste kakega področja ali
dobe (alpska prim. vegetacija),

2. opis ali spisek teh vrst

flora!ije -ij ž mn.  [lat. mn. Floralia]  pri
Rimljanih prazniki na čast boginje
Flore (od 28. aprila do 3. maja)
floredl -a m  [fr. floreal  iz lat.floreus  cvetoč,
poln cvetja] »rožnik« (drugi pomladni
mesec), osmi mesec po koledarju fr.
revolucije 1. 1789

floreat [/flo'reat/ velel, iz lat. florere  cvesti]
naj cvete, prim. vivat, crescat, floreat
florescenca -e i  [nlat. florescentia  iz lat.
flos, floris  cvet] cvetenje (proces, stanje
ali čas); razcvet

floret -a m  [fr. fleuret  iz fleur  rožica] 1. ko¬
ničast štirirob meč za športno meče¬
vanje (z rožici podobnim gumbom na
konici), 2. kosmata svila (iz svilnih od¬
padkov), polsvilena tkanina; floretna
svila odpadna svila

florilegij -a m  [lat. florilegium ] cvetnik,
cvetober, izbor najlepših leposlovnih del
raznih pisateljev (= antologija)
florfnt -a m  [ital. fiorino,  po florentinskih
zlatnikih iz 11. stol. z lilijo na eni strani]
zlatnik ali srebrnik, včasih je veljal v
Angliji in drugih evropskih državah,
prim. forint

florirati -am [lat. florere]  cvesti, cveteti,
uspevati; odlikovati se
Aorist -a m  [fr. fleuriste  iz lat.] 1. slikar
rož ali cvetja, 2. prijatelj (prodajalec
ipd.) cvetja, 3. kdor se ukvarja s flori-
stiko; floristika -e i nauk o cvetju
floskula -e ž  [lat. flosculus  cvetka, dimin.
iz flos  cvet] lepo doneča, a prazna beseda
ali fraza, npr. kot govorni okras
flota -e i [fr. flotle]  ladjevje, 1. ladjevje
v celoti (trgovsko, vojno itd. skupaj),
2. istovrstno ladjevje (trgovska ~,
vojna ~), 3. vse ladjevje na kakem
morju (sredozemska ~); zračna flota

fluorit

celotnost letalnih priprav kake države
(letal, helikopterjev...) ,

flotacija -e ž  [angl. flotation ] 1. čiščenje ruo
z vodo ali drugimi tekočinami, 2.
vrstne naprave ali prostor, kjer jih c 'j
stijo (rudniška ~); flotacijski -a -o K
se tiče flotacije ,

flotilja -e ž  [fr. flottille,  dimin. iz
1. skupina, flota manjših vojnih la™
(obalna rečna ~), 2. manjša fl° .
fluid -a m  [fr. fluide  iz lat. fluidus  teko J
nevidna (tekoča) snov, nositeljica enef'
gije, npr. v starem pojmovanju magd®j
tizma; fig.  nevidni tok energije, nevK™
vpliv ali učinek (osebni ~); fluiden -o n
-o tekoč; ki se tiče fluida .

fluidimeter -tra m  [lat. fluidus  tekoč,
-meter] priprava za merjenje tekočno

(fiz.)

fluidum -a m  [iz lat.] gl. fluid ^

fluks -a m  [lat. fluxus  tekoč] v fiz. P ret
(električni

r ^ J ') g

fluktuacija -e ž  [lat. fluctuatio  iz fluctu
valovati] 1. valovanje (tekočine), }■ ■
hanje, nenehno spreminjanje (dvig 3
in upadanje, naraščanje in pojemanj j
npr. cen, delovne sile v podjetjih.’^
fluktuirati -am valovati, nihati, nenenn
se spreminjati ■ „

fluor -(j)a m  [iz lat. fluere  teči] kem. P rV .. et I
rumenkasto zelen plin ostrega, neprJ
nega vonja; v spojinah, npr. flu° r
kriolitu elJ i

fluorescenca -e ž [po fluoritu, pri kat ,
so najprej opazovali ta pojav, + 1 ,
for)escenca] v fiz. spreminjanje o
pojav, da osvetljeno telo ali sn0 .  ef  v
čene barve oddaja svetlobo, in s,c
drugačni barvi, npr. petrolej, P ^
fosforescenca; fluorescirati -am S P
minjati barvo pri osvetlitvi i i

fluorescenten -tna -o [gl. fluorescen ^ f ,
znamenji fluorescence, spreminjajoč

v0  . rflu0 r

fluorid -a m, nav.  v mn.  fluoridi -ov 1
+ -id] spojina fluora s kako P
(kem.) . , . . f i 0 or>

fluorirati -am [gl. fluor] dodajati
npr. pitni vodi proti kariesu , fi \i
fluorit -a m  [fluor + -it] jedavec- . ,jj £ v
rudnine s pojavi fluorescence ( Ka
fluorid)

219

fonendoskop

Ren ? f  ' a m  [fluor(o) + -graf] rent-
grafi- aparat za  fluorografijo; fluoro-
Eraf ,a 6 a rent gensko slikanje s fiuoro-
plj ™  ( ser ijsk°, množično slikanje

r e&r> n  '^ na [lat.  fluvialis  iz fluvius  reka]
fob pi ’ ’ zv bajoč iz rek, nastal v rekah
F.o.b

t>°ard fat * Ca  v medn. trgovini: free on

iz Dhnl’  '^ obi i a  ' e  ž [gr. -phobos, -phobia
kab /• 0ike 8> strah pred...] v sestavljen-

m anofr!k Z u !. ud * mržn j° iptl-). npr. ger-
tobija S’ htdrofobija

z  Uz gr. phobos  beg, strah pred...]

v s 1 ' pnooos  oeg, stran pred...J

kom .®? razurn en, patološki strah pred
fiihn ' ,! m > npr. hidrofobija
f oka| en  , [’ z  nem.] gl. fen
ognjih ^ ;o [nlat. focalis  iz lat. focus
r '^čen (i! se  ti^ e  fokusa, goriščen, ža-
, k °tišČa|

kotS„iT a raz< falja); izvirajoč iz gorišča.
f °ks ter S ( ~ a  infekcija)

„ cr  -la m 1

iz f 0x  ,.' J . a m  [angl. fox terrier  lisičjak,
u Po ra b| SI P a ’ ^nier  terier; včasih so ga
gov] Vrs , 1 23  izganjanje lisic iz brlo-
rnanjgj n a pas J e  Pasme, živahen, navadno
,■ kastim; v bele  barve s črniini ali rjav-
‘ 6k stro t a hsami

i. Živah” 1  f ang l-/°^ trot,  tj. lisičji korak]
nastal v 6 a  družabni ples v i j i  taktu,
k ° r ak Sp  . nteriki okrog 1. 1912; plesni
...sepi a  ■ r lzv aja po prstih, podobno kot
° ku s -rJ ,S ‘ ca ’ 2 ' 8 |a sba za ta ples
žarišče • f° cus  ognjišče] 1. gorišče,
aliJ.  točka, v kateri se stekajo

ali j
(fiz.

ognjih ?°leze _,

Jarišče'(nied.),  3. fig.  središče,

. » lokuspr

(fiz.), ^ atare , izvirajo svetlobni itd. žarki
°8niiW ,°l ez ensko kotišče, gnezdišče,

. j. J Ig'  S1CU1SUC,

i 0  , v Sen  -sna -o goriščen, žari-

f , ki : sen  -sna

£; 'at. kr!?. tlče  fokusa
fnlu krat ica: folio

-out ' J"'*'  xuilO
k njiga v  p |. ern - Foliant  iz lat. folium  list]
'ačne nni 10  ^ orma tu, v velikosti polo¬
mim. f..,. e  .(največji knjižni format;

«^f fonSf"° ):y ^' debda knjiga

f . ks, e s S & lat- folium  list] oštevilčiti

f4 « :a ‘ k 0č lmi  številkami

f6 liia h  ^ji®ih(= folto) USt ’ Zl3Sli V trg ° V ‘
tari( :k kn,J at ', f°lio,  mn. od folium  list]
Kov, "ski list (srebra, zlata...)

folikel -kla m  [lat. folliculus  mošnjica,
dimin. iz follis  meh] v anat. 1. lasni meši¬
ček, 2. jajčni mehurček (= Graafov ~),
3. cevasta kožna žleza
folio -ia m  [iz lat. in folio  iz folium  list,
gl. in folio] 1. list v velikosti polovične
pole, 2. format knjige v tej velikosti,
3. list trgovske knjige z isto tekočo šte¬
vilko

folketing -a m  [dan. iz folke  ljudstvo, ting
deželni zbor] spodnja, poslanska zbor¬
nica v danskem parlamentu
folklor -a m in  folklora -e i [angl. folklore,
izrazje skoval William J. Thoms 1. 1846
iz folk  ljudstvo, lore  izročilo; nauk;
znanost] 1. narodno blago (pesmi, prav¬
ljice, šege in navade, noša, plesi...),
2. narodopisje (= folkloristika); fol¬
kloren -rna -o narodopisen
folklorist -a m  [angl. folklorist ] narodopi-
sec, kdor se ukvarja s folkloro ali fol¬
kloristiko ; folkloristika -e i narodopisje,
veda o folklori (etnografija v ožjem
smislu)

folksdojčer -ja m  [iz nem.] gl. volksdeu-
tscher

folksvagen -gna m  [iz nem.] gl. volksvvagen
omentčcija -e i [nlat. fomentatio  iz lat.
fomentum  obkladek] ogrevanje s toplim
obkladkom; stavljanje takih obkladkov
fon -a m  [gr. phoite  glas] v fiz. merska enota
za glasnost

fon-, -fon -a m,  -fonija -e ž,  fono- [gr. phone
glas, phonein  glasiti se] v sestavljenkah,
npr. telefon, polifonija, fonolog
fonastenija -e i  [fon- + astenija] v med.
slaboten glas (zaradi preutrujenosti go¬
vornih organov)

fond -a m [ir.fonds zemljišče; sklad; zaloga,
iz lat. fundus]  1. sklad, denarna sredstva
v določen namen (invalidski ~, re¬
zervni ~); gotovina; osnovni kapital;
zaloga, 2. (kuharska) osnova
fondacija -e i [iz fr., lat.] gl. fundacija
fondirati -am [gl. fond] gmotno podpreti
fonem -a m  [gr. phonema  glas] glasovna
prvina (v fonetiki); fonemi -ov m mn.
slušne halucinacije pri duševno bolnih
(med.)

fonendoskop -a m  [gr. phone  glas, endon  v,
notri, + -skop] zdravniška slušalka,
vrsta stetoskopa

fonetičen

220

formaldehid

fonetičen -čna -o [gr. phonetikos  iz phonein
glasiti se, govoriti] 1. glasoven, ki se
tiče glasu ali izreke; v skladu z izreko
(~i pravopis), 2. glasosloven, ki se tiče
fonetike; fonetik -a m  kdor se ukvarja
s fonetiko; fonetika -e ž 1. glasoslovje,
nauk o glasovih v kakem jeziku (slovn.),
2. glasovni sistem jezika
foničen -čna -o [gr. phone  glas] glasoven
-foničen -čna -o, -fonija -e ž, fono- [iz gr.]
gl. fon-

fonograf -a m  [fono- + -graf] vrsta priprav
za sprejemanje in reproduciranje glasov
in tonov; uporabljajo valje ali okrogle
plošče

fonografija -e ž  [fono- + -grafija] 1. fone¬
tično pisanje besed (tudi: grafično prika¬
zovanje glasov), 2. sprejemanje in re¬
produciranje glasov s fonografom, 3. Pit-
manov in Faulmannov sistem stenogra¬
fije

fonogram -a m  [fono- + -gram] 1. meha¬
ničen »zapis« zvoka na fonografskem
valju ali plošči, 2. simbol za fonetično
enoto ali glas

fonola -e ž  [iz gr. phone  glas] vrsta mehanič¬
nega klavirja

fonolit -a m  [fono- + -lit] terciarna vul¬
kanska kamnina sive ali zelenkasto sive
barve, pretežno iz živca; nekatere vrste
pod udarcem done

fonolog -a m  [fono- + -log] kdor se ukvarja
s fonologijo; fonologija -e i 1. nauk
o fonemih (v fonetiki), 2. fonetika
fonomanija -e i [gr. phonos  uboj, + -ma¬
nija] ubijalska sla

fonometer -tra m  [fono- + -meter] glaso-
mer, priprava za merjenje moči glasu
(pri govoru)

fonoteka -e ž  [iz gr.] gl. diskoteka
fonotip -a m  [fono- + -tip] fonetično zna¬
menje ali simbol, npr. v stenografiji
fontana -e i [ital. fontana]  vodnjak; vodo¬
met, zlasti umetniško izdelan
fontanela -e ž  [fr. fontanelle,  dimin. iz
fontaine  izvirek] 1. mečava, mehko teme,
zgolj s kožo prevlečena mehka mesta na
novorojenčkovi lobanji (anat.), 2. vod
za odvajanje gnoja (med.)

-for -a m  [nlat. -phorus  iz gr. phoros  noseč,
iz pherein  nositi] v sestavljenkah, npr.
termofor, semafor

foraminifere -er i mn.  [lat. foramen  luknJ 3 ’
+ -fer, po luknjičavi lupini] luknjičave,
morske živalce iz karbona
force majeure [/fars mažoer7 fr., prim-'
vis maior]  »višja sila«, 1. elementa 1 ®
naravna sila, npr. potres, 2. v trg. i® P.
nepredvidena ovira (dogodek, naklj® 1,
je...), ki je ni mogoče preprečiti
forceps -a m  [lat. forceps  klešče] kiruršK .

zlasti porodničarske klešče _ n

ford -a m  avtomobil iz Fordovih tov®
fordizem -zrna m  [Ford + -izem] po a®
tovarnarju H. Fordu imenovan sist
kapit. racionalizacije proizvodnje: B®
žično standardizirana proizvodnja, U P
rahljanje tekočih trakov, specialka J
in mehanizacija delovnih metod itd- s
Foreign Office /fo'rin o'fis/ angl. >>z ® n e v
urad«, ministrstvo za zunanje zadev
Londonu , eD ;

forenzičen -čna -o [lat. forensis  so ^
javen, iz forum  trg; javnost] (P ra , 3
soden; sodnijski; sodnomedicinski l

psihologija) ^

for ever /fore'vs/ angl. prisl,  za vedno,
vse čase

forint -a m  [iz ital. fiorino]  avstro
srebrnik, goldinar, v veljavi 185/-' ^
forma -e ž  [lat. forma]  1. oblika; P°® 0 );
lik, vnanji izraz (v nasprotju z vseD \.jlo.
videz, 2. vzor(ec); obrazec, 3. tvo
(livarski) kalup; model, 4. način ra^
nja ali poslovanja; predpis (uradna ^
5. šega, običaj (družabna ~), 6. s® j;
pripravljen za natisk posameznih s jj
biti v formi biti najbolj pri moči, taK pj
se dosegajo dobri ali izredni n P*
(ŠP-) U03'

formacija -e i [lat. formatio iz forma °y p
lik...] 1. (iz)oblikovanje, nastal*^
tvorba; sestav, ustroj, 2. geol-
nastala v določeni dobi; taka
(terciarna ~), 3. način razvrstitve ^
npr. v kolono (voj.); družbeno-ek®^,).
ska formacija v marksistični ekon. v ,
nost družbenih proizvodnih
ki nastanejo na določeni razvojni s ^
proizvajalnih sil in ki jim ustreza
vrhnja stavba in neke oblike d® u ' r )
zavesti (fevdalna ~, kapitalisti®®,/^
formaldehid -a m  [form- iz lat.
mravlja, + aldehid] v kem.

221

forte

formalen

Pojma, brezbarven plin ostrega vonja;
, or  ; razku 2ilo v vodni raztopini

ohPvi  ~^ na  '° ^ at ’ f orma l‘ s iz  forma
le h ]  °' 3 ^ oven > zunanji, ki se tiče
videza ali oblike, ne vsebine; prazen,
-i^.^^inski; v ustaljeni (ali predpisani)
for 41’ V s ,k*adu s  Pravili, običaji itd.;
jnalna logika iz metafizičnega načina
sljenja izvirajoč nauk o splošnih in
1  Pomenljivih zakonih mišljenja, ki
0  UJe  oblike mišljenja od njihove realne
Plei? Ve 111  Spanja (»dialektika«, pravi
mar a Jx°^’ formalne logike ne odpravlja,
no V '".fomlje njenim zakonom absolut-
f izikI«) V °’ ki  ^ j° P ri P isu i e -i° meta -

v^obi v' j  * mn '  ^ at ‘ / orma ^ s  oblikoven,
Po st*’ i formalnosti, vnanji, nebistven
formati,?^’ okoliščine—

Vod n" a m  [formal(dehid) + -in) 40%
serv - a  raztopina formaldehida; za kon-

kii 7 ,! ranje  anatomskih preparatov in raz-
f or  “%vanje

oni;. 1  " a  'n [h. formaliste  iz lat. forma!is
n la ]n° vcn l 1- kdor se drži oblik, for-
v um 0 !* 1 ’ Privrženec formalizma, npr.
tiče C | tnost '’ formalističen -čna -o ki se
li 2tn  1  upošteva le formo, na fornia-
fortnal’° ne °’ vztra i a joč pri golih oblikah;
tirava l * em  ' zma m  1. poudarjanje, pre-
rač Un nje  °folik ali nebistvenega (na
t°lma" Vse k* ne > npr. pri dobesednem
Ustali„ C - n j u  .zakonov); vztrajanje pri
na jj-^n ali preživelih oblikah ne glede
s Prem r V ° vse b* n0  ali zgodovinsko
ki z ar) en jivost , 2. težnja v umetnosti,
ter no,°! tav 'ia vsebinsko in idejno plat
od v<.pL. r i a  obliko, 3. ločevanje oblike
s P r emi - ne - V raz '‘čicah fil. idealizma in
ga razv Jan * e  konkretnega zgodovinske-
j. fosh ettl ° Ja v  Prazne, abstraktne oblike

forntaln^j 1 "? K  l' z  lat-] gl. formalnost
običajen * * Qat. f orma ^ s  oblikoven]
Predli a  nebistven postopek (navada,
Vanju a j-^ ra y'l°---) v  uradnem poslo-
nepomp 1  družabnem občevanju; fig.  kaj
, kar ohc| TI -. ne 8 a  ali nebistvenega, nekaj,
" r mšnt _„ 0jl z S°lj zaradi videza
°br az i| o  m  hz lat. formare  oblikovati]
ritni dpi’ V  siuvn. vrsta pripon, s kate-
arno različne oblike

format -a m  [fr. format  iz lat. (liber) for-
matus ] 1. velikost tiskovne pole in
knjižna oblika, ki se po njej ravna;
folio, kvart..., 2. fig.  razsežnost, veli¬
kost, 3. pomembnost (pisec velikega ~a)
Forma viva [= lat. živa oblika] ime za
medn. srečanja kiparjev v Sloveniji
(Portorož, Kostanjevica...)
formil -a m  [form- iz lat. formica  mravlja,
+ -il] radikal HCO iz mravljinčje kisline
(kem.)

forminks -a m  [gr. phormmx ] kitari po¬
dobno glasbilo iz Homerjevih časov
formirati -am [fr. former  iz lat. formare
oblikovati] dati obliko, (izjoblikovati;
urediti; sestaviti, ustanoviti kaj (~ od¬
delek); formirati -am se (iz)oblikovati se,
zbrati se (v formacijo)
formoi -a m  gl. formalin
formula -e i [lat. dimin. iz forma  oblika]

1. (predpisano, ustaljeno) besedilo,

2. pravilo; predpis, 3. izraz, obrazec
(mat., kem.), 4. kratka, splošna in na¬
tančna opredelitev (pojava, zakona,
odnosa...)

formulacija -e i [iz lat. formula  besedilo,
obrazec] izraz; izražanje, oblikovanje;
v določeni obliki izražena misel
formular -ja m  [fr. formulaire  iz lat. for¬
mula  besedilo, obrazec] 1. zbirka obraz¬
cev; knjiga s predpisanimi obrazci,
2. predpisana oblika; (natisnjen) obrazec,
ki se izpolni, tiskovina, golica; vzorec
formulirati -am [fr. formuler  iz lat.] dati
obliko, (iz)oblikovati, izraziti v določeni
obliki, npr. misel; izraziti v formuli,
dati obliko formule

foronomija -e ž [gr. phora  gibanje, + -no-
mija] nauk o zakonih gibanja (—  kine¬
matika)

forsirati -am [iz fr. forcer]  pospešiti (~
delo); potiskati naprej; (iz)siliti, vsilje¬
vati; gnati, priganjati; pretiravati, pre-
napenjati; forsiranje -a s  pospeševanje;
vsiljevanje; pretiravanje, prenapenjanje
fort -a m  [fr. fort  iz lat. fortis  močan]
1. manjša utrdba (kot samostojen objekt,
npr. v obrambo prelaza), 2. del večje
trdnjave

forte /for'te/ ital. v glas. prisl,  glasno,
močno, krepko; forte -a ali neskl. m
naslov (dela) skladbe

fortcpiano

222

fotofobija

fortcpiano -a m  [iz ital.] gl. pianoforte
fortes fortuna adiuvat /for'tes fortu'na
ad'juvat/ lat. pogumne podpira sreča,
najprej pri Pliniju st.
fortificirati -am [nlat. fortificare  iz lat.
forte  močno, facere  narediti] utrditi
(voj.); okrepiti; fortifikacija -e i 1. utrje¬
vanje; utrditev, 2. utrdba; utrjen prostor,
3. vojaška inženirska veda o obrambi
in utrjevanju terena; fortifikacijski -a -o
ki se tiče fortifikacije; utrjevalen (~a
dela)

fortissimo [/forti'simo/ ital. presež. od
forte  močan] prisl,  v glas. zelo glasno,
zelo močno

fortiter in re, suaviter in modo /for'titer
in re, sua'viter in mo'do/ lat. v stvari
krepko in odločno, a v načinu (izvedbi)
milejše; izrek jezuitskega generala Aqua-
vive

Fortuna -e ž  [lat. Fortuna]  1. v strim. mit.
boginja nepreračunljive usode (sreče in
nesreče), upodabljali so jo stoječo na
krogli, s krmilom, rogom obilja itd.,
2. neki asteroid; fig.  fortuna -e ž slepa
sreča; slepa (srečna, nesrečna) usoda;
slepa naključnost

forum -a m  [lat .forum]  1 . javni trg v starem
Rimu — Forum Romanum — in drugih
mestih (središče javnega življenja; tam
so bila tudi zborovanja in sodne raz¬
prave), 2. sodišče, 3. pristojno mesto (za
razpravljanje o čem); pristojna oblast ali
organ (partijski ~)
forzato [ital.] gl. sforzato
forzitija -e ž  [po botaniku Forsythu, 1737
do 1804] rumeno cvetoč okrasni grm, cve¬
te zgodaj spomladi, preden odžene liste
fosfžt -a m, nav. v mn.  fosfati -ov ffosf(or)
+ -at] 1. soli fosforne kisline (kem.),
2. umetna gnojila, vsebujoča fosforne
spojine

fosfid -a m, nav.  v mn.  fosfidi -ov [fosf(or)
4- -id] spojine fosfora z radikali ali
prvinami, npr. s kovinami (kem.)
fosfin -a m  [fosf(or) 4- -in] v kem. brezbar¬
ven strupen plin (PH 3 ) ali organska
spojina iz njega

fosfit -a m, nav. v mn.  fosfiti -ov [fosf(or)
+ -it] soli fosforaste kisline (kem.)
fosfor -(j)a m  [nlat. phosphorus  iz gr N
phosphoros  prinašajoč luč, iz phos  luč,

svetloba, pherein  nositi] kem. prvuj a
(metaloid), ki se v temi sveti in se rafl a
vžge; v dveh oblikah kot beli in r oec
fosfor; v kosteh, tkivu in mnogih rudn 1 '
nah

fosforescenca -e ž  [fosfor + -escenca] P°'
jav (vrsta luminiscence), da se nekatet
osvetljene snovi svetijo tudi, ko osvetli 6
vanje preneha; tudi: svetlikanje v tefflo
npr. belega fosfora, trhlega lesa.";
fosforescenten -tna -o svetlikajoč s , e ’
fosforescirati -am svetlikati se (v tern  ■
svetiti se kot fosfor ,

fosforit -a m [fosfor + -it] 1. vrsta k*'
cijevega fosfata (gnojilo), 2. vrsta apah
fosgen -a m  [gr. phos  luč, + -gen] »dušo
vec«, strupen plin, delujoč na s ' uZI11 ^,j
spojina klora in ogljikovega monoksi
ob vplivu sončne svetlobe (bojni P 1
v prvi svetovni vojni) r

fosil -a m, nav. v mn.  fosili -ov tn  ,
fosilije -ij ž  [iz lat. fossilis  izkopa ^
izkopanine organskih bitij (npr. zlV  „
ali človeka) iz prejšnjih geol. dob; vr  ^
fosilov so okamnine; fosilen -lna
se tiče fosilov (~i insekt); fig■  star
daven, predpotopen; zastarel -j-

fotelj -a m  [fr. fauteuil]  tapeciran nasloni^
foto neskl. m  ( pridevn .) [iz gr.] 1. gl- *°
aparat, 2. fotografski
foto- [iz gr. phos, photos  luč; svetlo
v sestavljenkah, npr. fotograf , . (e |j
fotoamater -ja m  ffoto + amater] ljuh' ;
fotografiranja, kdor se ukvarja s • ,

grafiranjem sebi v veselje (ne P°' < lC ril f-
fotoaparat -a m  [foto -+- -aparat] fotog*
ski aparat

foto celica ffoto(-) + celica] fotoelekn
celica (tehn.) m

foto efekt |foto(-) + efekt] fotoeleld
efekt (fiz.)

fotoelektričen -čna -o [foto- + eleku ^
ki se tiče fotoelektričnih poja vc ! v ^v,
električnih ali radioaktivnih P 0 ^.^)
nastalih pod vplivom svetlobe (^~ a c ®‘ „t]
fotoelement -enta m  [foto- + gp
priprava, ki spreminja svetlobno 6
gjjo v električno

fotofobija -e ž  [foto- + -fobija] v  (  ^
strah pred svetlobo, preobčutljiv 0 * \?
svetlobo (pri nekaterih očesnih
znih)

f °togenski

223

fox trot

Scn(ski) _ a  _ 0  [f oto . _|_ _g en ] j. i Z vi-
fa j 0c  ‘ )d  svetlobe, 2. v biol. ustvarjajoč
hai» 1Z - areva j°^) svetlobo, npr. nekatere
er| j e > fotogen(ičen) -(ičn)a -o ugo-
fotoorar 1 fot °8 rafi ranje (~i obraz)
pSr ' a m  ^ oto  '8 ra fl kdor se
r nt  lcn ° ukvarja s fotografiranjem;
kor w - a  ' e  ^ 1- izdelovanje slik z iz-
Dr Ja ' an i em  kem. učinkov svetlobe na
bo 2 mete  ^ n P r - film), občutljive za svetlo¬
st’ ’ taka  slika; fotografirati -am posneti
f otOBnS Sko  sliko, slikati s fotoaparatom
tri:,,. 111  ‘ a ,n  ffoto + -gram] fotograme-

'<’to«.ZL P S nete k

slika™ 6 ^ 3 6  * lf° t0  + gr. gramma
°biekt metre J n  meriti] merjenje kakih
fj nar °y  a li izdelovanje zemljevidov s
f °togrw atskimi  Posnetki
‘Pehan? 6  *  ^ oto +  gravura] 1. foto-
2. !" n  način izdelovanja klišejev,

fotoka m  k  laka reprodukcija
apa ra ^ a  ~ e  ž [foto + kamera] fotografski

izdelov fa * pa  ' e z  [f°t° + kemigrafija]
ko f‘ nje  klišejev s fotografsko tehni-
f°tok em; . to 8 ravur a, fotolitografija...)
nauk o 3 ]," 6  ? ffoto- + kemija] v kem.
Pasta;- . e mičnih učinkih svetlobe, npr.
f °toklub nje k ' oro fil a  v listih

klub ( t' a - W  ^ oto  "k klub] fotografski
j grafije rustvo  ljubiteljev umetniške foto-

kopija* f 6  ^ ^ oto  "k kopija] fotografska
j ko Pijo’ lot °k°pirati -am napraviti foto-

Sep] t!5^e n  -Sna -o [foto + kromati-
Ptija , e  r y en . posnet v barvah; fotokro-
barvah "V' fotografiranje v (naravnih)
„ grafij a  ’ tak posnetek, barvna foto-

f °telitol fl .

J- raz m  ' )a  ‘ e  f [foto + litografija]
r k ° v  z ];* ozeva nje fotografskih posnet-
°*°liza - e  ?8. ra fijo, 2. tak posnetek
f . Sn °vi nr,i toto " + -liza] kem. razpadanje
°totii4t . 3  vplivom svetlobe
a Parat za m  [foto(grafski) (avto)mat]
r , a nie ? ov sem avtomatično fotogra-
°n>ateri£ 12dclo vanje slik
f„® r afslce - ~ a m  [foto + material] foto-
, 0me b4nS trebščine

k ‘ se tič e en bl ? a  'O [foto + mehaničen]
raznih mehaničnih postopkov

razmnoževanja slik s fotografijo (foto-
gravura, fotolitografija...)
fotometer -tra m  [foto- + -meter] svetlo-
mer, 1. priprava za merjenje moči svetlo¬
be (ali primerjanje moči dveh svetlob),
2. priprava za merjenje svetlobe nebesnih
teles

fotometrija -e i [foto- + -metrija] 1. mer¬
jenje moči svetlobe (v optiki, astrono¬
miji itd.), 2. nauk o tem
fotomontaža -e i [foto + montažal se¬
stava več fotografij v smiselno ali umet¬
niško celoto

foton -a m  [fot(o)- + (elektr)on] svetlobni
kvant, najmanjši kvant svetlobne ener¬
gije (fiz.)

fotoobjektiv -a m  [foto +  objektiv] sistem
leč v fotografskem aparatu
fotoreportaža -e ž  [foto + reportaža]

1. fotografsko snemanje (pomembnej¬
ših) dogodkov itd. za objavo v časnikih,

2. reportaža, poročilo v slikah; foto¬
reporter -ja m  kdor (fotograf) opravlja
to delo

fotosfera -e i [foto- + sfera] vidno, ble¬
ščeče se površje sončne oble, sestavlje¬
no iz žarečih plinov (astr.)
fotosinteza -e ž [foto- + sinteza] nastajanje
kem. spojin pod vplivom svetlobe (zlasti;
v zelenih rastlinah nastajanje ogljikovih
hidratov iz ogljikovega dioksida in
vode)

fototehnika -e ž [foto + tehnika] fotograf¬
ska tehnika

fototeka -e ž  [foto + -teka] fotografski
arhiv ali zbirka fotografij
fototerapija -e ž  [foto- + terapija] upo¬
rabljanje svetlobnih žarkov — npr.
ultravioletnih — v zdravstvene namene
fototipija -e ž  [foto + -tipija] svetlotisk,
1. tiskanje s klišeji, izdelanimi s foto¬
grafijo in jedkanjem, 2. tak posnetek ali
kliše

fototropizem -zma m  [foto- + tropizem]
v biol. pojav, da se rastline krivijo k
svetlobi ali od nje, vrsta tropizma
foul -a m  T/faul/ = angl. umazan, nepošten,
nespodoben...] nedovoljena surovost do
igralca nasprotne strani, ki je proti pra¬
vilom igre (šp.)

fovist -a m,  fovfzem -zma m  [iz fr.] gl. fauvist
fox trot [angl.] gl. fokstrot

foyer

224

frankom*"

foyer -ja m  [/foaje'/ = fr. ognjišče; središče,
iz lat. focus]  v gledališču ipd. prostor
(navadno z bifejem), kjer kramlja ali se
sprehaja občinstvo pred predstavo ali
v odmorih

Fr (francij) znak za kem. prvino
fr. fr. kratica: frank

fra neskl.  [ital. fra  okr. iz frate  menih,
brat] (samostanski) brat, sobrat; pred
imeni članov »beraških« katol. redov
fragilen -lna -o [lat. fragilis  zlomljiv] zlom-
ljiv, (raz)lomljiv, (raz)drobljiv, krhek;
fig.  minljiv; slaboten
fragment -enta m  [lat. fragmentum]  dro¬
bec, odlomek (umetnine, starega roko¬
pisa...); fig.  del, kos, (pre)ostanek;
fragmentaren -ma -o odlomkoven, (ob¬
stoječ, ohranjen...) v odlomkih, v drob¬
cih; delen, okrnjen; nepopoln, nedokon¬
čan

frajgajst -a m  [nem. Freigeist ] svobodomi¬
slec, npr. deisti iz 17. in 18. stol. (besedo
so uporabljali večidel kot psovko)
frak -a m  [fr. frač  iz* angl. frock\  vrsta
črne salonske suknje na škrice; frdkar
-ja m  čmosuknjež, gizdalin v fraku;
pejor.  buržuj (»ne frak in ne talar...«,
Cankar); frakarski -a -o gosposki, gizda¬
linski

frakcija -e ž  [nlat. fractio  zlom, iz lat.
frangere  (z)lomiti] 1. skupina somišlje¬
nikov, zlasti v polit, stranki, ki o dolo¬
čenih vprašanjih misli drugače kot veči¬
na, a ostaja v vrstah organizacije, 2. pred¬
stavniki polit, stranke v parlamentu
(parlamentarna ~), 3. tekočina iz kake
mešanice, destilirana z izparjenjem
(kem.)

frakcionaš -a m  [gl. frakcija] pejor.  kdor
ustvarja frakcije, kdor (politično ali
organizacijsko) cepi kako skupnost
frakcionirati -am [gl. frakcija] v kem. de¬
stilirati tekočino iz mešanice z izpare¬
vanjem (na osnovi različnih vrelišč)
frakcionist -a m  [gl. frakcija] član frakcije,
frakcionaš

fraktura -e ž  [lat. fractura  zlom] 1. v med.
(z)lom, prelom (kosti), 2. »nalomljena«,
šilasta nem. pisava (= gotica)
framason -a m  [fr. franc-ma(on  iz franc
svoboden, ma<;on  zidar] prostozidar,
član skrivne, humanitarne, religiozno-

filozofske organizacije z mistični®*
obredi, ki je nastala 1. 1717 v AngliJ 1  ®
se razširila po vsej Evropi ;fig.  svobod
mislec; framasonski -a -o ki se tiče ir
masonov; framasonska loža osno«**
organizacijska enota pri framasonib g
framasonerija -e ž ali  framasonstvo '*,
[fr. franc-mafonnerie]  piostozidarso >
fig.  svobodomiselstvo g

frambezija -e ž [fr. framboise  malina« P
malinastih izpuščajih] malinovka, e"
mična, sifilisu podobna tropična koz*"
bolezen .

frangaise /frassz'/ fr. vesel francoski P
iz 18. stol. v “/„ taktu JJ

francij -a m  [nlat. francium,  po f r * D  v j 0
kem. prvina iz skupine alkaličnih k°
franc-mafon -a m  [fr.] gl. framason
franco [ital.] gl. franko
franc-tircur -ja m  [fr.] gl. franktirer .
frančiškan -a m  [ital. francescano,  P° 0
Frančišku Asiškem, ital. Fran<# s
d'Assisi]  pripadnik katol. »berasK«s*

reda, ustanovljenega v 13. stol.
franglais -a m  [/fragle' -ja/ fr. iz f rarl Kj e .
francoski, anglais  angleški]
ščina«, fr. skovanka, ki ironizira vd ir *
angl. izrazov v francoščino f . n -
fržnk -a m  [fr. franc,  po lat. napisu ‘ ^
corum rex  »kralj Frankov« na P ^
kovancih] denarna enota in k° v
v Franciji, Belgiji in Švici . j ta l.
frankatura -e i [nem. Frankatur  lZ .

franco  prost] poštnina, poštna pristoj_^j
Irankirati -am [nem. frankieren  ® -g.
nalepiti (poštno) znamko, plačati P

nino gjala

frankist -a m  privrženec španskega g eD
in potem diktatorja Franca ^

franko [ital. franco  prost, svoboden; ^
kovski; fig. francoski] prosto, svouu 1*
(poštnine ali prevoznine), trg.
pomeni, da je prodajalec dolžan jj,
viti na svoje stroške blago do.**
navedenega v pogodbi (~ postajal ( j.
frankofil -a m  [franko + -fil] kdor J ji
jatelj vsega (kulture, jezika itd.)« K
francosko 0

frankofob -a m  [franko + -fob] kdor
ži vse, kar je francosko . , 0 ( ) e

frankom&n -a m  [franko + -man] k
»nor« na vse, kar je francosko

franktirer

225

frekventativ

franktirer -ja m  [fr. franc-tireur ] »svobodni
strelec«, v Franciji, 1. pripadnik poseb¬
nih, včasih neregularnih voj. enot.
Partizanski borec v drugi svetovni
v °jni

franža -e ž  [fr. frange  iz lat. fimbria]  resa,
resica (kot okras, npr. pri blagu); iti
v  franže trgati, cefrati se, razpadati, iti
p  “iS; fig.  izjaloviti se; franžast -a -o v
franžah, 1. resast, okrašen, 2. pejor.
ra ? ce f ran , razcapan

rapanten -tna -o [fr. frappant]  osupljiv,

Presenetljiv, nenavaden, čuden; bijoč
v oči

ra Pirati -am [fr. frapper  udariti; iznenaditi]
^Pniti, iznenaditi, presenetiti, spraviti

frater a f* UC * en -' e ’ v  °či

ali ra  m  f' at - frater  brat] brat (redovni
fraterS^anski), sobrat, menih
liber« ' fra [ernite'/ fr. bratstvo, prim.
laterni,-’ ž ? alitž > fraternitč
frater  U i? tl  ' ain  ( se ) [fr- fraterniser  iz lat.
delati brat l bratiti se, pobratiti (se);
Vati z  Se  .Prijaznega, prijateljsko obče-
stvorv, >>m ^iirr>i«; družiti se s prebival-
fratrkjj zase ^ ene  dežele
rilec '2  m  t' at - fratricida ] bratomo-
fratr’;„-j'.. [i at - fratricidium ] bratomor;
ir atrija J . ' a m  bratomor
bratstvo Z  ^ 8r ' Platna  iz phrater  brat]
sestavi 0 ’ rodov v stari Grčiji;

- fratrii J ; en , a  i e  bila iz 30 rodov, iz treh
frSulejJ Je  bilo sestavljeno pleme
8 ° s Podjč!?5' ž .  t/froj^iajn/ nem. F-]
nagov 0  na ’ pn  Nemcih v naslovu ali

«ja

n aucii s  n 6 z  [lai- fraudatio  iz fraus,
rija, go^vara] varanje; prevara, slepa-

W4cy° ru

i dii

frav <lIu!n 0 ti Ufija

Parski 1  ~f na  -o  [lat. fraudulentus]  sle-
fraz a  \8oljufiv; fig.  nepošten
izrgL z . Or. phrase  iz gr. phrasis  način
1-ktial lx’ izraz j 1- v  slovn. reklo, (usta-
ni J tec enica, tj. govorni obrati, ki jih
jezik » g0be  dobesedno prevesti v tuj
lep a  pr - »biti v rožicah«; pejor.  puhlica,
m an ’:v Prazna (ali lažniva) beseda, 2. naj-
Zaritj - 8 ’ as bena misel ali motiv; fra-
frazg ,' lm  Pejor.  uporabljati (puhle)
Plewjv® s . e dičiti, kvasiti, »vezati otrobe«,
lep 0re 5jfr; frazast -a -o prazen, puhel,

is

Slo,

>Var

tujk

frazeologija -e ž  [fr. phraseologie,  gl. fraza,
+ -logija] 1. celotnost fraz, značilnih
za določen jezik (in področje jeziko¬
slovja, ki jih proučuje); zbirka fraz,
2. način, tehnika izražanja; frazeološki
-a -o ki se tiče frazeologije (~i slo¬
var)

frazer -ja m  [fr. phraseur  iz gr.] kdor upo¬
rablja lepe, a prazne besede (ali fraze),
kdor dosti besedi, a malo ali nič ne pove;
pejor.  blebetač, gobezdač
frazirati -am [gl. fraza] 1. frazariti, 2. izva¬
jati skladbo ali pesem z jasnim predna-
šanjem posameznih elementov melodije
(glas.)

ffeeholder -ja m  [/fri:'houlds/ angl. iz
freehold  svobodna posest] svoboden,
neodvisen zemljiški lastnik (v Angliji)
firee on board /fri:' on bo:'d/ angl. »franko
ladja«, v medn. trgovini kratica, ki
označuje, da dostavi prodajalec blago
na svoje stroške na ladjo
free trade /fri:' treid/ angl. 1. »svobodna
trgovina«, tj. brez omejitev ali vmeša¬
vanja države, 2. sistem take trgovine in
polit, smer, ki jo je zagovarjala, npr.
v Angliji v 19. stol.

fregata -e ž  [ital. fregata]  manjša, hitra
bojna ladja s tremi jambori, največkrat
za izvidniško službo; bolj ali manj
ustrezna današnji križarki
frekvenca -e ž  [lat. frequentia]  1. (pogostno)
ponavljanje, pogostost; obiskovanje,
obisk; obiskovanost; naval, 2. število
obiskovalcev; (številčna) udeležba, za¬
sedba, 3. v fiz. število nihajev v sekundi;
pri izmeničnem toku: število period v
sekundi; frekvenčen -čna -o ki se tiče
frekvence, z določeno frekvenco
frekventacija -e ž [lat. freguentatio]  obisk;
(pogostno) obiskovanje, druženje; ude¬
leževanje; (številčna) udeležba; fre-
kventacijski -a -o ki se tiče frekventacije
(~o spričevalo), obiskovalen
frekventšnt -a m  [lat. frequentare  obisko¬
vati] obiskovalec (prejšnje čase zlasti
trgovec, ki je obiskoval semnje)
frekventativ -a m, mn. nav.  frekventativa -iv
s  [nlat. frequentativum ] v slovn. ponav¬
ljalni glagol, npr. pobirati; frekventativen
-vna -o ponavljalen (~i glagol), izra¬
žajoč ponavljanje dejanja

frekventen

226

frižider

frekventen -tna -o [lat. frequens, freguentis]
cest, pogost(en), npr. pulz; dosti obi¬
skovan

frekventiran -a -o [lat. freguentare  obisko¬
vati] dosti obiskovan (~a izletniška
točka); frekventirati -am pogostoma obi¬
skovati; udeleževati se česa
frenetičen -čna -o [gr. phrenetikos  iz phren,
phrenos  um, duša; prepona] buren, divji,
viharen(~o ploskanje); besen, pobesnel,
poblaznel (včasih od navdušenja); na¬
vdušen

frenezija -e ž  [fr. frenesie  iz nlat. phrenesia
iz gr.] 1. burnost, viharnost; besnost,
2. blaznost (med.)

freničen -čna -o [nlat. phrenicus  iz gr.
phren  prepona, ker so mislili, da prebiva
um v preponi; um] 1. preponski, ki se
tiče prsne prepone (anat.), 2. ki se tiče
duha in duhovne dejavnosti
frenikus -a m  [nlat. phrenicus  preponski]
preponski živec (anat.)
frenitis -a m  [gr. phren  um; prepona, +
-itis] vnetje prsne prepone (med.)
frenolog -a m  [gr. phren  um, duša; prepo¬
na, + -log] kdor se ukvarja s frenolo-
gijo; frenologija -e ž  (ovržen) nauk, ki
iz oblike lobanje sklepa na človekove
duševne lastnosti in zmožnosti
frenopatija -e i [gr. phren  um, duša; pre¬
pona, 4- -patija] duševna motnja ali
bolezen (= psihoza)

freska -e i [iz ital. fresco  svež] podoba z
vodenimi barvami na svež, presni omet;
slikati al fresco slikati na svež omet,
na presno

freskant -a m  [ital. frescante]  slikar fresk
fresko -a m  [ital. fresco  svež] močna
volnena tkanina v platneni vezavi za
poletne obleke in kostime
freudizem -zma m  [/frojdi'zem/ fr. freu-
disme,  po zdravniku in psihoanalitiku
S. Freudu, 1856—1939] 1. celotnost Freu¬
dovih naukov in metod, gl. psihoanaliza,
2. prenašanje Freudovih naukov na
področje družbe, tj. tolmačenje družbe¬
nih pojavov z biološkimi instinkti
fric -a m  [nem. Fritz  iz Friedrich]  zaničljiv
vzdevek za Nemca, zlasti nemškega
vojaka

frigidarij -a m  [lat. frigidarium ] prostor za
hladne kopeli v strim. kopališčih

frigiden -dna -o [lat .frigidus  iz frigus  mraz]
1. hladen, ravnodušen; brezsrčen, 2. sp p 1 '
no hladen ali brezčuten; frigidnost -i 1
1. hladnost, ravnodušnost, 2. spol na
hladnost ali brezčutnost .

frigijski -a -o [po Frigiji, pokrajini v P[ e “'
nji Aziji] izvirajoč iz Frigije; frig>.i sl4
čepica visoka šilasta čepica, največkra
rdeče barve, kakršne so nosili frigU s |r.
pastirji (v starem Rimu so jih nos>
osvobojeni sužnji, v fr. revoluciji so J 1 ,
kot simbol svobode nosili jakobinca
odtod tudi: jakobinska čepica) .
frikando -ja m  [fr . fricandeau]  preslaninJ eI \
teletina ali govedina (tudi divjačt n
v omaki e

frikase -ja m  [fr. fricassče ] vrsta mes
omake . e

frikativa -e i, mn.  frikativa -iv s  [lat ^ v
drgniti] v slovn. pripornik (f, s, h. ’
z...); frikativen -vna -o priporen; P
porniški . ( j]

frikcija -e i [lat. frictio  iz fricare  drgh
1. trenje (fiz.); fig.  neskladje, nasp r ®j_
v mnenjih, 2. drgnjenje, masiranje;
ranje zdravila (med.) . aS

frimaire -ra m  [/frimer' -ja/ fr. iz J.
ivje] »mesec mraza« (tretji jesenski v'
sec), tretji mesec po koledarju fr- re
lucije 1. 1789 \%

Frina -e ž  [gr. Phryne ] atenska heter® ( j
4. stol. pr. n. š., znana po izredni |c P a
in bogastvu, ki si ga je pridobila . (ljl !.J.j n a
in model kiparja Praksitelesa);/'f- 1
-e i vlačugarska, predrzna lepotica
frivolen -lna -o [lat .frivolus]  puhel, P. j eI i,
ničev; neresen; lahkomiseln;
predrzen; spolzek, nespodoben, P°j ;
šljiv, nečist, razuzdan; frivolnost
puhlost, ničevost; lahkomiselnost,
jestnost; spolzkost; razuzdanost ..
friz -a m  [fr. frise  iz nlat. phrygium  ve®*
po vezeninah iz Frigije] z relief^,
triglifi ipd. ozaljšan del med arhitd*
in vencem, zlasti v antičnih svetiščih
frizer -ja m  [nem. Friseur  iz fr. friser  (h
drati] brivec; lasničar, frizirati -ah 1
sati, urediti lase . a 5 iD

frizura -e ž  [fr. frisure ] pričeska, tj- n
friziranja, urejanja las . pja'

frižider -ja m  [fr. frigidaire]  elektrich ^
dilnik, priprava, ki proizvaja nizko

frojdizem

227

fulgenten

Peraturo (za shranjevanje ali konservi-
f  fanje živil)
ro idizetn -zrni

zem

-zma m  (po S. Freudu] gl. freudi-

fronda -e i [f r . fonde  frača — nasprotniki
so  jih primerjali s pobalinom, ki se igra
s  fračo] posmehljiv vzdevek za opozicij-
sko gibanje v Franciji proti absolutistični
vladi Ane Avstrijske in kardinala Maza-
ttna med mladoletnostjo Ludvika XIV.,
1648-—1653; fig.  nenačelna opozicija
'včasih iz osebnih motivov); nezadovolj-
f  sl j°’ malenkostno sitnarjenje
onder -ja m [ir.frondeur]  1. pristaš fronde,
~ (politični) opozicionalec; pejor.  kdor
, . ugovarja, nezadovoljnež, godrnjač,
ujskač; frondirati -am biti v opoziciji,
javno izražati nezadovoljstvo, grajati
trnja 0 -*’ godrnjati, hujskati
-« -e i [fr. front  iz lat. frons, frontis
prednja stran] 1. čelo, ospredje,
P ocelje (p os i op j a ) >  2. prednja bojna
fi ta;  o?jišče (v naspr. z zaledjem, etapo);
?• bojišče sploh (kulturna ~), 3. str-
J e, )a, sklenjena bojna vrsta; strnjena
°jna) zveza več strank, gibanj ipd.
4 uoločenim smotrom (Osvobodilna ~),
1 a„? ražna  gmota z določenimi fiz. ipd.
. nost mi (topla ~, hladna ~); fronten
fronti! 0  ^ se  tiče fronte

•aten -ina - 0  [nlat.* frontalis  čelen]
3. Ce J en  ( anat -L 2. pročelen (arhit.),
n ’ a p°dsprednji, s sprednje strani (~i

S*? -ca m  [/frotispis' -a/ fr. iz lat.
načni' 0 ’  s P ecere  gledati] 1. pročelje,
hia Je ’ os P re dje, ospredek, čelna, spred-
p red stran  (poslopja), 2. ilustriran list
na-f. naslovno stranjo (ali ilustrirana
trot;, ; Vna stran ) knjige ali revije
z an : Ja m  (fr. frotter  drgniti] bombažna,
froti r .J lsta  tkanina, največ za brisače
rati * am  tfr- frotter]  treti, drgniti, oti-
fr °tirka

lr ucti d  ' e 2  tel. frotirati] vrsta brisač
fhict u  ' Ja m  t/friiktidor'/ fr. iz lat.
Modov Plod ’ 8f. doron  darilo] »mesec
frlejr * (tretji poletni mesec), dvanajsti
ffiifri • Po  koledarju fr. revolucije 1. 1789
elen' ja  "! (fr- frou-frou]  šuštenje, šumenje
1. l9onv . svilenih spodnjic (okrog
’ neskl. i  lahkomiselna ženska

frugalen -lna -o [lat. frugalis ] zmeren,
skromen, preprost, npr. v jedi; gospoda¬
ren, varčen

fruktificirati -am [lat. fructus  plod, + -fici-
rati] 1. oploditi; obroditi, 2. napraviti
plodno, izkoristiti, koristno naložiti,
npr. denar; izrabiti v svojo korist;
fruktifikacija -e ž  1. razvijanje plodu,
zorenje; (o)ploditev, 2. fig.  izkoriščanje
fruktoza -e i [lat .fructus  plod, sad, + -oza]
v kem. sadni sladkor v svežem sadju ali
medu (= levuloza)

fruktus -a m  [lat. fructus ] plod, sad; fig.
korist

frula -e ž [prim. madž. furulya]  vrsta lesene
piščali (glas.)
ftiza -e i  [iz gr.] gl. ftizis
ftiziolog -a m  [gr. phthisis  jetika, + -log]
zdravnik, specialist za tuberkulozo;
ftiziologija -e i veda o tuberkulozi (med.)
ftizis -a m  [gr. phthisis iz phthinein  giniti]
v med. jetika, sušica, zlasti hujše oblike
pljučne jetike

fuga -e i fiat., ital. fuga  beg] dvo- ali več¬
glasna skladba, v kateri glasovi drug
za drugim ponavljajo isti motiv (kar
dela vtis, kot da bi bežali drug pred
drugim)

fugiito -a m  [iz ital. fugare  spoditi, prim.
fuga] skladba ali del skladbe, napisan
v fugi podobnem slogu (glas.)
fugčta -e ž  [ital. dimin. iz fuga] manjša,
krajša fuga (glas.)

fugiran -a -o [iz ital., prim. fuga] v slogu
fuge (glas.)

fiihrer -ja m  [/fiFrer/ nem. F-] vodja, Hitler¬
jev uradni naslov v nacistični Nemčiji
fuimus Troes /fulmus tro'es/ lat. »bili smo
Trojanci«, tj. vse je končano, naša moč
in slava sta minili (v Eneidi besede sve¬
čenika Panthosa ob pogledu na gorečo
Trojo)

fuksija -e ž [nlat./«c/«/o, po nem. zdravniku
in botaniku L. Fuchsu, 1501—1566]
v bot. okrasna rastlina (lončnica) z eno-
ali dvobarvnimi visečimi cvetovi; izvira
iz Južne Amerike

fuksin -a m  [fuks(ija) + -in, po barvi
spominja na fuksijo] rdeča anilinska
barva za barvanje volne, svile, usnja...
fulgenten -tna -o [lat. fulgens]  svetel, sijoč,
bleščeč, lesketajoč se

fulguracija

228

fulguracija -e i [iz lat. fulguratio]  1. bliska¬
nje, pobliskavanje; bliskavica, 2. v med.
zdravljenje z električnim tokom, npr.
nevarnih oteklin

full dress /ful dres/ angl. slovesna, gala
obleka

fulrnimicija -e ž  [lat .fulminatio]  1. bliskanje
in treskanje (zastarelo), 2. huda eksplo¬
zija, 3. fig.  papeško prekletstvo
fulminanten -tna -o [lat .fulminans iz fulmen
blisk] sijajen, svetal, bleščeč; vžigajoč,
ognjevit (~ govor, članek); grmeč, gro¬
movit; preteč

fumarola -e ž  [ital. fumaruolo iz fumo  dim]
jama na vulkanskih tleh, iz katere uha¬
jajo na površje vodne pare s primesjo
raznih plinov

fundacija -e ž  [lat. fundatio izfundare  usta¬
noviti] zidava ali postavljanje, pola¬
ganje temeljev; fig.  ustanavljanje; usta¬
novitev; ustanova (dobrodelna ~)
fundament -enta m  [lat. fundamenlum]
temelj, npr. zgradbe ;/i£. osnova, podla¬
ga, podstava; fundamentalen -Ina -o te¬
meljen, osnoven (~a sprememba); po¬
glaviten, bistven (~o načelo); prvo(bi)-
ten

fundator -ja m  [lat. fundator ] utemeljitelj,
ustanovitelj, ustanovnik; fundatorski -a
-o ustanoviteljski, ustanovniški
fundirati -am [lat. fundare]  položiti temelj;
temeljiti na...; osnovati, ustanoviti;
utemeljiti, obrazložiti, z razlogi podpreti
fundus -a m  [lat .fundus]  1. zemljišče; (zem¬
ljiška) posest; posestvo, 2. vrh ali dno
votlega organa, npr. želodca (anat.),
3. celotno imetje gledališča, kar ima
kostimov, scenerije ipd.; fundus instruc-
tus /fun'dus instruk'tus/ lat. posestvo
z vsem potrebnim gospodarskim inven¬
tarjem (pr.)

funebre [/fu'nebre/ = ital. pogreben] prisl.

otožno, turobno, žalostno, mračno (glas.)
funeracije -ij ž mn.  [lat. funeratio]  pogreb,
pogrebni obred

funeralen -Ina -o [nlat. funeralis  iz lat.
funus  pogreb] pogreben (~e svečanosti);
funeralije -ij ž mn.  1. pogrebni obredi in
slovesnosti, 2. pogrebni stroški
fungibilen -Ina -o [nlat. fungibilis ] nado¬
mesten ; nadomestljiv (funkcija, raba...);
fungibilije -ij i mn.  nadomestljive vred-

furija

nosti, stvari, ki nimajo individualne
narave in jih lahko nadomeste druge
stvari, tj. ki se določajo v prometu P°
teži, številu ali meri (denar, žito...) ..
fungirati -am [lat. fungi  opravljati kali
delati, delovati, opravljati (službo, funk¬
cijo...); poslovati; zastopati
fungus -a m  [lat. fungus]  1. goba (bow>
2. gobasta oteklina, npr. na rani (medJ
funikular -ja m  [fr. funiculaire]  (žična*
vzpenjača, žična železnica
funkcija -e ž  [iz lat. functio  iz fungi  oP raV '
ljati kaj] 1. delo, delovanje (telesnega
organa, stroja, oblasti...), 2. opravljanj
česa; posebno opravilo; služba, služben
dolžnost ali položaj; naloga, 3. v na® 1 -
odvisna spremenljivka, tj. veličina,
tere vrednost je odvisna od ene ali vee

drugih spremenljivih veličin (kotna


funkcijski -a -o ki se tiče funkcije; slu*"
ben, položajen (~i dodatek) i

funkcionalen -Ina -o [fr. fonctionnel  iz l a  ‘‘
v zvezi s kako funkcijo, opravilen ( .
motnja); (dobro) opravljajoč funkcU
funkcionar -ja m  [fr. fonctionnaire, y' ’
iz lat. functio ] kdor opravlja kako
cijo; (višji) nameščenec ali organ (P°
tični, športni ~) _ . .j

funkcionirati -am [fr. fonctionner  iz !._j

del(ov)ati, npr. mehanizem; opra'
(delo, službo...); službovati

,vlja«

lat.

. met*

funt -a m  [nem. Pfund , angl. pound )Z
pondus  teža; utež] 1. angl. utežna n _
453,59 g (uporabljali so jo v razo
vrednosti tudi v drugih državah; P r * | 3
— v časih Avstro-Ogrske — je znaš
560,06 g), 2. denarna enota in kova
v Egiptu, Turčiji itd.; funt šterling 'a®
pound šterling]  angl. denarna e0
(= 20 šilingov)

furažka -e ž [iz rus.] kapa, čepica (Voj»-

furgon -a m  [fr. fourgon]  1. zaprt tovo
voz ali vagon, navadno za P r  „ 0 n)
2. mrliški voz ali avto (= avtofu f S ^
furierizem -zrna m  [fr. fourUrisme]  £[,,
in socialistični sistem fr. misleca j.
Fouriera, 1772—1837, največjega P 1
stavnika utopičnega socializma „ ^
furija -e ž, nav.  v mn.  furije -ij [lat. f
v gr.-rim. mit. tri boginje

upodabljali so jih kot žene s

kač* 1 ”

229

gajde

f, n-ioso

mesto las, prim. erinije; fig.  1. divja,
vih a  ? ens * ca > peklenščica, 2. burjast,
v : h rav  človek, 3. bes, besnost, divjost;
r avost; neučakanost; furijast -a -o
I-,,.- scn ’čurjast; vihrav; neučakan

so /furio'zo/ ital. prisl,  besneče, divje,
f Urn | r rno ’ ^harno, silovito (glas.)

0  , ' J a m  [nem. Furnier  iz fr.] opiat,
rnpn-t T Ca ’ na  tanke plasti rezan ple-
-anw es za  oblogo pohištva; furnirati
ohi 1  V°)Platiti (~ pohištvo); obložiti,

C s furnir J' em

besn^ m  ^ at ' f uror \  bes(nost), divjost;
slo^ enje ’ divjanje; navdušenje; zanos;
bifore 4 StraSt

viha 13 m  Ihal. furore  bes] prekipevajoče,
(nnr ° aavdušenje ali odobravanje
Vzklil,. us P e h umetniški produkciji),
bifor n kan ' e ’ Pritrjevanje...

škn ° et,cus  /fu'ror poe'tikus/ lat. pesni-
biro r ° ? av . du šenje

t CvtQ  “tonicus /fu'ror teuto'nikus/ lat.
tj. „. as . bes (s katerim so Tevtoni,
n em5U u Gerniani ’ odhajali v boj); fig.

butim /f b , esnost

skrivi- 1 tlm / lat. prisl,  kradoma, na
‘hfunk^- z  Pijačo

n ež] t  K a m  [lat. furunculus  maloprid-
lasne«,’ [jnanjši) tvor, gnojno vnetje
birm, k,.?? tPestcka

ničn 0 j 0Za  .' e z  [furunkel + -oza] (kro¬
teni« , Pojavljanje turov in tvorov, obo-

tUS Wla e"-!«

alb. f u ,  tri- fustanelle  iz nlat. fuslana,
tan <  ngr. phoustani ] belo, široko

nabrano krilo do kolen pri Grkih, Alban¬
cih itd.

fustigacija -e ž  [lat. fustigare  tepsti] prete¬
panje, šibanje

futeral -a m  [nem. Futteral  iz Futter  podlo¬
ga, oboj, + -al] tok, tulec, pušica, ovoj,
obodek, okrov, nav. v obliki predmeta,
ki je v njem shranjen
futilen -lna -o [lat. futilis]  nekoristen, ne¬
uspešen, prazen (~o delo); neznaten,
nepomemben, ničen; neslan, plehek
futur -a m  [lat. futurum  iz futurus  bodoč]
v slovn. prihodnji čas, prihodnjik;
futuren -rna -o prihodnjiški
futurist -a m  [ital. futurista  iz futuro  pri¬
hodnost; njeni privrženci so menili,
da jih bo šele prihodnost prav razume¬
vala] privrženec futurizma; futurizem
-zma m  modernistična umetnostna smer,
nastala v Italiji v zač. 20. stol., njen
pobudnik je bil pesnik Marinetti, idejni
prednik fašizma
futurum -a m  [lat.] gl. futur
futurum exactum /futu'rum eksak'tum/
lat. v slovn. prihodnji čas, (dovršni) pri¬
hodnjik

fuzija -e ž  [lat. fusio  iz fundere  liti] spajanje,
združevanje; spoj(itev), zlitje, združitev
dveh ali več samostojnih podjetij,
strank...

fuzionirati -am [fr. fusionner  iz lat. fusio ]
spojiti, združiti, zliti, izvesti fuzijo
fuzionist -a m  [gl. fuzija] privrženec fuzije;

član fuzionirane skupnosti
£z ital. kratica: forzato

I kratica.
f*a gram

Zn ak za kem. prvino
tk an a ' a m  [fr., angl. gabardine]  gosto
tkani n reb ričast a  volnena ali polvolnena
gabarit. Za  Površnike in uniforme
tlel ( n ' a m  [fr. gabarit  iz provans.] 1. rno-
nat?' falski) v pravi velikosti, 2. pro-
šabjj a  'adalna mera odprtih žel. vagonov
,da Ve č e 2  fri. gabelle  iz ital. iz ar.] star
*ribri) na s ol; fig.  davek; dajatev
ji >rl a m  [ital. gabbro ] v geologi-
terrmozelena kamnina vul-

Zrn ast a

G

kanskega izvora; največ iz labrado-
rita

gadolinij -a m  [nlat. gadolinium,  po finskem
kemiku J. Gadolinu] kem. prvina, ena
od redkih kovin

gadolinit -a m  [gadolinflj) + -it] rudnina,
ki vsebuje gadolinij in druge prvine

gage [fr.] gl. gaža __

gage d’amour /gaž damur'/ fr. poroštvo
ljubezni (= otrok)

gajde, g ajd ž mn.  [shr. iz tur. gayda  iz ar.]
piščali na mehove (makedonske ~)

230

galgenhunio 1.

gal

gal angl. kratica: galona
gal -a m  [po Galileu Galileiu] merska
enota za pospešek (fiz.)
gala prideva, neskl.  [ital., fr. gala  iz stfr.
gale  veselje, zabava] slavnosten, slove¬
sen (~ predstava, ~ večerja); gala -e
ž in neskl.  1 . dvorna slavnost; slovesna
prireditev, 2. dvorna, slavnostna, praz¬
nična obleka ali uniforma
Galaksija -e ž [gr. galaxias  iz gala, ga-
laktos  mleko] v astr. Osvetje (Rimske
ceste z našim sončnim sistemom);
Rimska cesta (v stari grščini in večini
modernih jezikov se zaradi svetlobe
imenuje Mlečna cesta); fig.  galaksija -e ž
osvetje (zunaj Rimske ceste)
galaktičen -čna -o [gr. galaktikos  mlečen,
iz gala, galaktos  mleko] ki se tiče Ga-
laktike (ali Galaktide, Galaksije, ~o
osvetje)

Galaktida -e ali  Galaktika -e i [iz gr.] gl.
Galaksija

galaktit -a m  [gr. galaktikos  mlečen, + -it]
kamnina iz skupine zeolitov (mineral.)
galaktometer -tra m  [gr. gala, galaktos
mleko, + -meter] mlekomer, priprava
za preizkušanje kakovosti mleka (z ugo¬
tavljanjem gostote)

galaktoza -e i [gr. gala, galaktos  mleko,
+ -oza] sestavina mlečnega sladkorja
(kem.)

galalit -a m  [gr. gala  mleko, + -lit] umetna
snov iz kazeina, nadomešča roževino,
slonovo kost...

galan -a m  [fr. galant  iz gala\  ljubček, (ga¬
lanten, kavalirski) ljubimec; ljubezniv,
ustrežljiv človek

galanten -tna -o [fr. galant ] okusno oblečen,
prim. gala; gizdav; danes zlasti: viteški,
pozoren, udvorljiv (do žensk); ljubezen¬
ski (~a pustolovščina); izbrano vljuden
ali uslužen; ljubezniv, uglajen; ustrežljiv
galanterija -e ž  [fr. galanterie ] 1 . udvorlji-
vost (včasih v slabem pomenu), dvor¬
jenje; (izbrana) vljudnost, zlasti do
žensk; uglajenost, 2. drobno blago ali
predmeti za vsakdanjo rabo (glavniki,
kravate, gumbi...); trgovina s tem bla¬
gom ; galanterijski -a -o ki se tiče galan¬
terije (~o blago)

galanterist -a m  [gl. galanterija] prodajalec
galanterijskega blaga

galant homme [/galatom'/ fr. iz ital. S a '
lantuomo]  poštenjak; olikan, uglaJ erl
človek

Galateja -e ž  [gr. Galateia]  1. v stgr. ( nl j
morska nimfa, nereida, ki je zavračala
ljubezen ciklopa Polifema, 2. lepot« 13 ’
ki jo je iz slonove kosti izrezal PiS 1114 "
lion, 3. fig.  neki asteroid .,

galeja -e i [nlat., stital. galea,  stfr. g*" 1 J
dolga, dvojamborna bojna ladja na ves'
(do 18. stol., zlasti v Sredozemlju);-h*'
neroden voz (ali predmet) ali p rostor _ f)
galenika -ik s mn.  [nlat. mn. golenica,  Pr
stgr. zdravniku Galenu, prim.
zem] zdravila, pripravljena iz zdravil 11
rastlin, ne kemikalij „

galenist -a m  v med. privrženec Gak' 1 ^
(ali galenizma); galenizcm -zm a
nauki in metode stgr. zdravnika Gale 11  ^
zlasti nauk o vplivu telesnih sokov
nastanek bolezni ..

galenit -a m  [gr. galene  svinčena ru
+ -it] v mineral, svinčev sijajnik (suln
poglavitna svinčeva ruda
galebu -a m ali  galeona -e ž  [Špan. . j
fr. galion,  avgm. iz nlat. galea  ,6 -L
velika, trojamborna trgovska ali voj
jadrnica (od 15. do 18. stol.) „j

gaicot -a m  [ital. galeotto,  Špan. ^ . oeC ,
veslač na galeji (navadno kaznjenk
suženj ali vojni ujetnik) -fig.  krepak!
neroden) človek; pejor.  ničvrednež ,
galera -e i [fr. galere  iz stfr. galeci
gateja n , aea

galerija -e ž [ital. galleria  iz* nlat. .  v _
stebrišče, hodnik v stebri v sre ^ i(tfi
cerkvah] 1. ozek, dolg, na eno  s .
odprt hodnik s stebri; mostovž,
šen, odprt prostor nad kako dy° ^
(npr. za gledalce v gledališču) ah
dvorana, 3. najvišji prostori v gledalh ^
občinstvo na teh prostorih (^ P ^Lb-
4. prostor za razstavljanje umetnin
ljanska Narodna ~); zbirka
fig.  dolga vrsta (~ tipov); galerijsk 1 '
ki se tiče galerije ti „ 9 ,

galerta -e ž [nem. Gallerte]  živica, bla°
žolca; zdriz . jjce,

galgenhumor -ja m  [nem. Galgen  v gt
+  humor] »obešenjaški humor«, 111 p ( j,
človeka, ki ga vodijo na vislice;/'*'
siljena šala

teizem

231

galvanotelinika

p  ,?® m  " z ma m  [fr. gallicisme  iz lat.
„ lc ff s  Salski; nlat. francoski] jezikovna
sebnost francoščine; francoski izraz
gjllj jez >kovna posebnost v tujem jeziku
f r m  blat. gallium  iz lat. gallus  petelin;
de r C0< *  P ete U n > P° odkritelju Lecoqu
lahv ° 1S * 5 -^' u< ^ rarlu ^ kem. Prvina, redka,
j..., ,° ta ljiva kovina sinje bele barve (za
Mka - V0  P° se bnih toplomerov)

,,„i, nizcm  -zrna m  [iz lat. gallicanus  iz
katof^ galski, + -izem] smer v fr.
obla l ,. Clzmu ’ kije skušala omejiti papeško
oblasti V kor * st  škofovske in svetne

rj^ ns ^' ' a  -o [lat. gallicanus  ki se tiče
g[(j' Province Galije] francosko-katoli-
galimL. zvez * s katol. cerkvijo v Franciji
bid ‘ as ' a m  t' z  fr- iz* nlat.. ballimathia,
Peumr- ! ski  razlaga: spolzke pesmi]
g 0 V 0 /v.ali zmeden govor; nesmiselno
aobu^, vezan i e  otrobov; blebet,

Salion .o J p

galjot „ ' n  '! z  rom.] gl. galeon

^alluDm, 7 j? rom -l §*• galeot

.ŽDa  ln stitut /Gedapov.../ inštitut v
Salo- r; 7  , za  raziskovanje javnega mnenja
npr n , at t Gallus  Galec] v sestavljenkah,
Salofij ® alofi l

Vse Ea  (C 1  .balo- + -fil] kdor je prijatelj
c° sko  'kulture, jezika itd.), kar je fran-

Vse v a m  tgalo- + -fob] kdor sovraži
!al( lm ’,;„ u ' i e  francosko
» ni w ‘ a  m  [galo- + -man] kdor je
!al6 #a  na  vse, kar je francosko
za tek l tangl - gallon  iz fr ‘ ] votla mera
te čih h  ' ne  ' n s 'Pk e  snovi v angl. govo-
lona dezelah  (britanska imperialna ga-
Ra | a  ^ 4,543 1, v ZDA velja še stara

Oje '^3, ==: ^ noc  ,v

Sat

fona.

■3,785 1)

-v

■ —) trak’  ga ^ on  iz* gola]  (zlat, srebrn
Upr. n  k, vrvca, našiv, čopek ali resa.
s s tr akov' Un, ^ 0rm ' ;  galouirati -am obšiti
Sa| «P -on, “kjasiti z resami, čopki...
v  dolga. 7 ^ r ' Salop]  1. dirjanje konja
kža a]j .skokih, drnec, skok; fig.  nagla
Saiopj rat . 0zn ia> 2. vrsta plesa v 2 /« taktu;
^“korna* ' v! 11  .dirjati, v  skoku jezditi,
- hiteti Ja “ at i> v  splav in skok jahati;

gurni^ž’ /Mv. v mn.  galoše -oš [fr. galoche
jastl  vrhpji čevlji za dež in brozge

galski -a -o [iz lat. gallicus  iz gallus  petelin]
1. ki se tiče Galcev, 2. francoski; fig.
prefinjen, duhovit; galski petelin petelin
kot simbol Francije

galvanizacija -e i [gl. galvanizem] 1. zdrav¬
ljenje z galvanskim tokom, 2. prevle-
čenje kovin s plastjo drugih kovin, 3. de¬
lavnica ali tovarniški oddelek za to delo
galvanizem -zrna m  [fr. galvanisme,  pojav
je odkril ital. fiziolog L. Galvani 1.1789]
1. električna napetost, ki nastane s kem.
učinki, 2. nauk o galvanskem toku (fiz.)
galvanizer -ja m  [fr. galvaniser  galvanizirati]
kdor ima poklicno opravka z galvani¬
ziranem; galvanizirati -am izpostaviti
učinkom galvanskega toka, 1. zdraviti s
tem tokom, 2. prevleči kovino itd. s plast¬
jo druge kovine, npr. pocinkati železo
galvano -a m  [ital. galvano]  tiskarski kliše,
dobljen z galvanoplastiko
galvano- [prim. galvanizem] v sestavljen¬
kah, npr. galvanografija
galvanografija -e ž [galvano- + -grafija]
izdelovanje klišejev z vtiskavanjem slike
na kovinsko ploščo, ki jo posujejo z
grafitom in galvanizirajo
galvanokavstika -e ž  [galvano- + kavstika]
1. galvansko jedkanje bakrenih ipd.
plošč (tisk.), 2. v med. galvansko iz-
žiganje, npr. bradavic
galvanometer -tra m  [galvano- + -meter)
galvanomer, tokomer, priprava za od¬
krivanje in ugotavljanje jakosti ter smeri
elektr. tokov

galvanoplastik -a m  [galvano- + plastiki
gl. galvanizer; galvanoplastika -e ž  elek-
trolitična metoda, po kateri prekrivajo
razne predmete s plastjo kovine ali iz¬
delujejo natančne kovinske posnetke,
npr. denarja, klišeje ipd.
galvanoskop -a m  [galvano- + -skop] pri¬
prava za ugotavljanje prisotnosti ali
smeri elektr. toka

galvanostegija -e ž  [galvano- -f -stegija
iz gr. stegein  pokriti] prekrivanje ko¬
vinskih predmetov s plastjo druge kovine
(nikljanje, srebrenje, zlatenje...) z elek¬
trolizo

galvanotčhnika -e ž  [galvano- + tehnika]
uporabljanje učinkov galvanskega toka
v tehnične namene (v galvanoplastiki,
galvanostegiji...)

galvanoterapija

232

garde du corp s

galvanoterapija -e i  [galvano- + terapija]
zdravljenje z galvanskim tokom in nauk
o tem, prim. galvanizacija
galvanotipija -e ž [galvano- + -tipija]

1. izdelovanje klišejev z galvanoplastiko,

2. tak kliše

galvanski -a -o ki se tiče galvanizma;
galvanska baterija spoj več galvanski It
členov (elementov); galvanski člen (ali
element) v fiz. priprava, ki spreminja
kemične učinke v električne (elektr. tok
nastaja zaradi učinkovanja kislin ali soli
na kovine)

gama -e ž in neskl. m  [gr. gamma]  ime tretje
črke v (staro)grški abecedi (F y  = G, g);
žarki gama žarkom X podobni radioak¬
tivni žarki

gamaša -e ž, nav. v mn.  gamaše -aš [fr.
gamache]  ovojke, zavojke, zavijače (iz
blaga); golenice, dokolenke, nav. iz
usnja

gamba -e ž [ital. viola da gamba  iz gamba
noga, ker so godalo stisnili med kolena]
starinsko godalo, predhodnik violon¬
čela (glas.)

gambir -ja m  [iz malaj.] strojilo in zdravilo
iz soka nekega malajskega grma
gambit -a m  [fr. gambit  iz* ital. dare il
gambetto  podstaviti nogo] vrsta odpi¬
ranja šahovske igre, pri kateri igralec
žrtvuje kako figuro, da lahko preide v
napad

gambrinizem -zma m  [po mit. flandrijskem
kralju Gambrinu, baje iznajditelju piva]
pretirano uživanje piva in posledice tega
game [angl.] gl. gem
gamelan -a m  [malaj.] javanski orkester
(do 40 glasbenikov)

-gamen -mna -o [iz gr.] gl. -gamičen
gamet -a m in  gameta -e-ž  [gr. gametes  mož]
v biol. spolna celica (jajčece in semen¬
čica po združitvi)

-gamičen -čna -o, -gamija -e ž  [gr. gamos
zakon] v sestavljenkah, npr. monoga-
mija

gang -a m  /gter)/ angl. 1. skupina; oddelek
(delavcev); trop, krdelo, navadno pejor.,
2. razbojniška tolpa (v ZDA)
gdnglij -a ali  gžnglion -a m  [gr. ganglion
morska kost] v anat. 1. živčni vozel,
naberek živčnih celic v možganih,
hrbtnem mozgu in živcih, 2. morska

kost, bulasta zadebelina na kitah rok
ali nog ,

gangrena -e ž  [gr. gangraina  gnitje] v med-
(prisadna) mrtvina, odmiranje tkiva
živih organizmih zaradi okuženja a
motenj v krvnem obtoku; gangreno#
-zna -o bolan za gangreno
gangster -ja m  [angl. gangster]  član r*®
bojniške tolpe v ameriških velemesti’
prim. gang; fig.  ropar, razbojnik; j*
siljevalec; gangsterski -a -o roparsk"

razbojniški v

Ganimed(es) -da m  [gr. Ganymedes ] 1- v
stgr. mit. lep mladec, ki ga je Ze v s
orlovi podobi ugrabil in ponese!1 ■

Olimp, da je tam večno mlad 1° .
bogov, 2. v astr. največji Jupitrovt.'
Zevsov) satelit; fig.  ganimed -a m  toca ’

ČU CZclJ

garancija -e ž [fr. garantie  iz . stvn , v0l
i veren  jamčiti] 1. poroštvo, jam s [ !
npr. za kakovost blaga, 2. jamscU* ’
garancijski -a -o poroštven
garant -a m  [fr. garant ] porok; g ara ,
-tna -o porokov; ki se tiče poroka l
Pismo) d  ^

garantirati -am [fr. garantir]  porok p*  -jj
kaj, poroštvo dati za kaj; žago* 0
komu kaj . o0 -

garaža -e ž  [fr. garage  iz garer  v kraj
staviti] klonica, lopa za avtomob* 1  ^
druga motorna vozila; garažirati
(za)peljati v garažo 0;

gargon -a m /garso'/ fr. 1. deček; maa ol) ite
fig.  samec, 2. strežaj; natakar;

/garson'/ 1- dekle z moškim vedeffl
emancipiranka, 2. natakarica , t e-

garda -e i [fr. garde  iz garder  čuvati] • j.
lesna straža (vladarja, vojskovod)6;' J ||
fig.  straža, pozneje, 2. izbrani
vojaški oddelki sploh, sestavljeni v
namen (republikanska ~, rdeča j
stara garda stari, preizkušeni P n \ r na -<’
ali borci kakega gibanja; garden
ki se tiče garde (~i oficir) .
gardeddma -e i [fr. garder  čuvati,
gospa] 1. nadzornica v zavodih, *•
letna spremljevalka deklet, nP •
plesu . pjjlts

garde du corps /gard du kar'/ fr. konJ e
telesna straža (tudi: nekdanji

pruskih gardnih kirasirjev)

gardenija

233

gastronom

gardenija -e ž  [po amer. zdravniku A. Gar-
, enu J. zimzelen grmič z dehtečimi cve¬

tovi,

izvira iz tropskih krajev

^ ajlcijvv

en-party -j a  m  [/ga/dan pa:'ti/ angl.
garden  vrt, party  stranka; družba]
r ma pogostitev; družba, zbrana na
'^pogostitvi

eroba -e z [fr. garde-robe,  prvotno:
, ra mba ali omara za obleko] 1. oblačil-
' ca ; Prostor za shranjevanje obleke in
iPrejoblačenje, npr. igralcev v gledališču;
1  ostor  za odlaganje obleke ipd., 2. ce-
nost oblačil, ki jih kdo ima; obleka,
prava sploh, 3. shramba za prtljago
a » a ~)

n j. -ja m [gl. garderoba] oblačil-
„ ar > kdor shranjuje obleko ali prtljago;
sarderoberka -e ž  ženska s tem opravilom
^(gledališka ~)

l„ e * ./Sarde'/ fr. pazite! pozor! gardez
eine  /garde' la ran'/ šah kraljici (v

zas ' ■ Z  i nem - Gardine  iz nlat. cortina ]
Poster^ 0 ’ zavesa > zastor pri oknu (ali

Sardin*;

v aro ' am  tfr. garder  čuvati, paziti]
Plesu atl ’ nadz orovati dekleta, npr. na
šardfet

\ %  . ,' a 171  [nem. Gardist  iz fr. garder ]
Haribaji? 11 ' stražnik, 2. kdor služi v gardi
■ev i ' n f c  ,' nca m > nav - v mn -  garibaldinci
■zpod °°i evn 'ki za osvoboditev Italije
stoj r av ® tr y s kega jarma v prejšnjem
K-/ Vo< !'1 jih ie revolucionarni demo-

jih je revolucionarni demo-
"tedn^k , < -^ ar 'baldi), 2. Italijani, člani
gara, 0n : br ' 8a( l v  španski drž. vojni 1. 1936

krat g
n. bi

C. Qa ' a m  ffr- garamond,  po Francozu
nja tj,i arao “ du > ki jih je prvi ulival] stop-
8ar *»6l a  Ka ^ s kih črk med borgis in cicero
Vrsta 6  Z  .[ nern - Garnele  iz hol.] v zool.
8ar niratj manj ^'' 1  deseteronožnih rakov
miti s ' am  ^ r ' S arnlr  opremiti] 1. opre-
obšitj P°trebnim (~ sobo), 2. obrobiti,
(~ jJJ I?' m;  f'%-  (o)zaljšati, (o)lepšati
zek); a  , obleko); obložiti (~ nare-
(Pohkt n ' rana sot,a z vsem  Potrebnim
8art »itfir a  Vorr ! "d.) opremljena soba
mitj] i ~ 6 2  ^ r - garniture  iz garnir  opre-
ženski ‘/Jkrasfck), obšiv, našiv(ek) pri
ali pr  , b e ki, 2. več enakovrstnih stvari
apr, ''metov, ki sestavljajo celoto,
Kras je z enakimi kamni, zlasti

skupina enotnih orodij, sestav, skupek
strojev ali naprav (železniška ~),
3. popolna, celotna oprema (sobna ~),
zbirka ali orodje, 4. skupina vodilnih
ljudi, ki zastopajo večjo skupnost (prva,
druga — polit, stranke)
garnizija -e ž ali  garnizon -a m  [fr. garnison
iz garnir,  prvotno: varovati] 1. stalna
vojaška posadka (v mestu, trdnjavi ipd.);
vojaška posadka sploh, 2. kraj s stalno
posadko; garnizijski -a -o ali  garnizonski
-a -o ki se tiče garnizije (garnizona)
garson -a m  [iz fr.] gl. gargon
garsonjera -e ž  [fr. gargonničre ] samsko
stanovanje, navadno brez kuhinje
gaskonada -e i [fr. gasconnade,  po prebi¬
valcih fr. pokrajine Gaskonje, ki so po
tej lastnosti prišli v pregovor] bahanje,
širokoustenje; gaskonjski -a -o ki se tiče
Gaskonje in Gaskonjcev; fig.  bahav,
bahaški, širokousten; gaskonjščina -e ž
fr. narečje v Gaskonji
gastald(us) -da m  [ital. gastaldo  oskrbnik]
vrsta upravnih organov (včasih zgolj
županov) na ozemlju oglejskega patriar¬
hata (zg.); gastaldija -e ž področje pod
upravo gastalda (tolminska ~)
gastralgija -e i [gr. gaster, gastros  želodec,
+ -algija] bolečine v želodcu, včasih
živčnega izvira
gastri- [izigr.] gl. gastro-
gastričen -čna -o [gr. gastrikos]  želodčen,
ki se tiče želodca ali prebave sploh
gastrilog -a m  [gastri- + -log] kdor govori
iz trebuha, npr. artist; gastrilogija -e i
govorjenje iz trebuha
gastritis -a m  [gastr(i)- + -itis] vnetje že¬
lodca, želodčni katar (med.)
gastro- [gr. gaster, gastros  želodec; trebuh]
v sestavljenkah, npr. gastronom
gastroenteritis -a m  [gastro- -j- enteritis]
katar želodca in črevesja (med.)
gastrolit -a m  [gastro- -f- -lit] v med. že¬
lodčni »kamen«, navadno iz skrotovi¬
čenih pogoltnjenih las in kocin
gastromanija -e i [gastro- + -manija]
sladkosnednost; požrešnost, pretirano
uživanje jedil in pijač
gastronom -a m  [gastro- + -nom] 1. kuhar
umetnik, 2. dobrojedec, sladokusec, kdor
rad dobro jč; gastronomija -e i  kuharska
umetnost

gastropod

234

gefliigeltes VVort

gastropod -a m, nav. v mn.  gastropoda -od s
Igastro- + -pod] v zool. polži (ker se
plazijo po »trebuhu«)
gastroskop -a m  [gastro- + -skop] v med.
priprava za pregledovanje želodca, vrsta
endoskopa; gastroskopija -e ž  pregledo¬
vanje želodca z gastroskopom
gastrotomija -e i [gastro- -f -tomija] ope¬
rativno odprtje želodca (med.)
gastrula -e ž  [nlat. gastrula,  dimin. od gr.
gaster  želodec] v biol. stopnja v embrio¬
nalnem razvoju mnogoceličarjev (na¬
stane iz blastule, ima skledasto obliko)
gater -tra m  [nem. Gatter]  jarmenik, (žaga)
jarmenica, strojna žaga; gaterist -a m
jarmeničar, žagar pri jarmeniku
GATT [angl. General Agreement on Tariffs
and Trade  Splošni carinski in trgovinski
sporazum] medn. sporazum o svetovni
trgovini, vanj je vključenih nad 50 držav,
Jugoslavija seje včlanila 1.1966 (njegova
najvažnejša določba je odprava ali omi-
ljenje carinskih pregrad)
gaudeamus... [/gaudea'mus/ lat. veselimo
se] naslov in začetek stare lat. študen¬
tovske pesmi (prva vrstica se glasi:
gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus —
veselimo se torej, dokler smo še mladi...)
gauleiter -ja m  f/gau'lajter/ nem. G-  iz
Gau  župa, okrožje, Leiter  vodja] okrožni
vodja, naslov visokih funkcionarjev
bivše nacistične NSDAP; načelovali so
posameznim pokrajinam
gaus -a m  gl. gauss

gauss -a m  [po matematiku K. F. Gaussu,
1777—1855] v fiz. 1. enota magnetne
indukcije, 2. enota napetosti magnetnega
polja (= oersted)

gavčo -a m  [Špan. gaucho ] pastir v južno-
amer. pampah; so mestici in odlični
jahači

gavial -a m  [fr. gavial  iz ind. ghariyal ]
v zool. kljunasti krokodil (največ v
Indiji)

gavota -e i  [fr. gavotte,  po Gavots,  gorjan¬
cih v Auvergni, ki so ga prvi plesali]

1. star, vesel fr. ples, poleg menueta
glavni dvorski ples v 17. in 18. stol.,

2. glasba za ta ples

gavroche [/gavraš'/ fr. po imenu fantiča
iz Hugojevih »Nesrečnikov«] fig.  (pa¬
riški) cestni paglavček

gaza -e i [fr. gaze,  po* mestu Gaza v P a j
lestini] tenka mrežasta tkanina, zlasti
bombažna za obvezovanje ran
gazavat -a m  [iz ar. ghazi  vojščak] »sveta
vojska« (proti nevernikom), v koranu
dogma o širjenju islama z ognjem
mečem

gazela -e ž  [iz ar. ghazila  zaljubljeno govO'
riti] ljubezenska lirska pesem arabskega
izvira iz 8—24 verzov (metr.)
gazela -e ž [fr. gazelle  iz ar.] v zool. vitka*
srni podobna afriška žival, vrsta antilop 6
gazeta -e ž [ital. gazzetta,  prvotno novec*
v dial. gazeta,  po katerem so v Benetka«
okrog 1. 1536 prodajali »vestnik« 0
vojni s Turki] časnik, dnevnik .

gazi -ja m  [ar. ghazi  vojščak, bojevnik P r °
nevernikom] častni naslov pri muslimf'
nih; dajali so ga zaslužnim vladarjem *
vojskovodjem , .,

gazificirati -am [fr. gaz  plin, + -ficka™

1. upliniti (se), 2. napeljati plin; 8 aZ .‘'

Akacija -e i 1. uplinjanje, spreminjali,
trdih snovi (premoga, šote...) v pl‘ D ’
nastajanje plina, 2. napeljava plina u
kurjavo in razsvetljavo .-

gazirati -am [fr. gaz  plin] 1. zasititi s P'
nom, npr. z ogljikovo kislino pri * Z<J
lovanju sodavice, 2. usmrtiti s pli n< ?.
gazolin -a m  [fr. gaz  plin, lat. oleurno".
+ -in] vrsta lahkega bencina pri n 65
laciji petroleja

gazometer -tra m  [gaz(o) +  -meter] 1- P
nomer, priprava, ki kaže porabo ’

2. plinski zbiralnik, npr. za svetilni P
gaza -e ž  [fr. gage  poroštvo; plača] sta >

plača, zlasti umetnikov; gažist -a
nameščenec s stalno mesečno plačo .
G. B. [angl. Great Britain]  Velika Brita 11
Gd (gadolinij) znak za kem. prvino
Gc (germanij) znak za kem. prvino •,
Gea -e ž  [gr. Gaia  iz ge  zemlja] v stgt;
poosebljenje Zemlje, boginja živlJ c
rasti in smrti, mati vesoljstva (p° ^
ziodu je nastala iz kaosa in sama
rodila Urana, gorovja in morja; z  ^
nom je rodila titane in ciklope, [ z  , ft
skopljenega Urana je ustvarila giS^
erinije in nimfe) en i.

gefliigeltes VVort /geflu'geltes vort/ %)[
krilatica, izrek kake osebnosti, n aV
iz knjige ipd. v splošni rabi

generalka

Sehenna

235

Mina -e i [nlat. gehenna  iz hebr.
e -Hinnom  ime doline pri Jeruzalemu]
Gri P e ^> npr. v bibliji

Serjev števec /Gaj'gerjev.../ električna

nosti aVa Za mer i en -i e  stopnje radioaktiv-

J| a - e  i [iz gr. ]  gl. Gea
_ ' e 2  liz jap.] poklicna plesalka in
Sčjzi • V  japonskih čajnicah
v , ' Ja m  [island. geysir\  v geol. vroč
/■ , ec ’ ki periodično bruha vodo v zrak
gek ands ki ~)

*ro* 'v ’ n  ^ ma ' a i- 12  k°l-] tropski in sub-
(. i ' plazilec iz reda kuščarjev

nnu ^^°^ r * lz  fr- gelatine  želatina] vrsta
» e u r k*h koloidov (kem.)
gem ; Ja m  [ fr -l gl- žele
k 0 . a /" [angl. game  igra] v šp. 1. eno
Poen' 8re ’ Dpr ' ten ' sa a k wbista, 2. točka,

j ' e 2  [lat . gemma  brstič; dragi kamen]
0 L, ra g ali poldrag kamen, največkrat
izrez 16  °^'ke z vrezano (intaglio) ali
2. v  a P° (kameja) reliefno podobo,
8en >inac" Jem p . omenu:  intaglio

V ,, C1Ja  ' e 2  [lat. geminatio  podvojitev]
stavk Vorn ’* tvu:  ponovitev besede ali
ni ra( . a  (zaradi večjega učinka); gemi-
*’ <in 'inata' am  P oc l vo jiti; ponoviti
d Vr ,i ' e 2  [lat. geminatio  podvojitev]

C6 mi ° n f soglasnik

l, v  m mn.  [lat. mn. Gemini]

P 0 lu k str - dvojčka, sozvezdje Kastor in
letov S ’ amer. projekt vesoljskih po-
gen - a  2  kvema kozmonavtoma

£r ' Senos  rod] v biol. dedna za-
lastn 0  e  kromosomih, nosilka dednih
‘ge« . a  * tl

p °stat' ' Z  ® r ‘ ~8 enes  rojen, iz gignesthai
avtoa„ l ’ “astati] v sestavljenkah, npr.
8en ea% hom °gen

stv 0  ^ ^ a m  tgr- genea  rod, pleme, roj-
gene a ki ..'(og] rodoslovec, rodopisec;
r °dosl,!r en  -čna -o ali  genealoški -a -o
^ e ne a i 0 „p Vcn > rodopisen
r°d, -e ž [gr. genealogia  iz genea
•zviro 'iri '* 0 g'j a ] 1- rodoslovje, nauk o
[odosipj.-^ksebojnem razmerju rodov;
■n r ast jj rodoslovni izvir (tudi živali
v Podnu 1 - rodopis, rodovnik, večkrat
Dl  drevesa

generacija -e i [lat. generatio  iz genus,
generis  rod] 1. roditev, ploditev; nasta¬
janje; izvir, rojstvo; zarod, potomstvo,
2. rod, pokolenje; pripadniki enega
rodu; posamezniki, ki žive v približno
istem času, 3. življenjska doba rodu;
generacijski -a -o ki se tiče generacije
general -a m  [lat. generatis  splošen, prim.
generalen] 1. v osnovnem pomenu:
predstojnik, npr. cerkvenega reda (je¬
zuitski ~), 2. vojaški poveljnik, visok
častniški čin

generalat -a m  [gl. general] področje pod
poveljstvom generala, zlasti ozemlje
Vojne krajine (v stari Avstro-Ogrski)
generalen -lna -o [lat. generatis  splošen, ki
re  tiče vse vrste ali reda, lat. genus ]
občen, (vse)splošen; splošnoveljaven;
fig.  glaven, vrhoven, vodilen; Generalna
skupščina Glavna skupščina, najvišji
organ OZN, ustanovljen v San Franciscu
1. 1945; generalna stavka splošna stavka;
generalni sekretar glavni tajnik, npr. v
nekaterih strankah, v ministrstvih ipd.;
generalni štab gl. generalštab
general en chef /ženeral' a šef/ fr. vrhovni
poveljnik (ki vodi vse vojaške operacije)
generalije -ij i mn.  [lat. mn. generalia  iz
generalis  splošen] 1. splošnosti; splošne
okoliščine, 2. splošni osebni podatki
generalisim -a m ali  generalissimus -a m
[presež. od ital. generale  splošen; gene¬
ral] vrhovni general, najvišji poveljnik
vojske

generaliteta -e i [nlat. generalitas  iz lat.
generalis]  1 . splošnost (v naspr. s po¬
sebnim); nekaj splošnega (načelo, pra¬
vilo, zakon...), 2. a) vrhovno poveljstvo
oboroženih sil kake države, b) generalski
zbor

generalizacija -e ž  [fr. generalisation  iz lat.
generalis  splošen] v log. posploše(va)nje,
posplošitev, tj. sklepanje od posamezne¬
ga na splošno, vključevanje pod splošni
pojem, oblikovanje splošnih pojmov;
pejor.  izvajanje presplošnih sklepov,
prenagljena uporaba posameznih pri¬
merov za druge primere; generalizirati
-am posploševati, posplošiti, izvesti ge¬
neralizacijo

generalka -e i [lat. generalis  splošen]
1. zadnja skušnja pred nastopom,

generallajtnant

236

genius l° cl

2. zemljevid v merilu od 1 : 100.000 do
1 :500.000

generallajtnant -a m  [nem. General'leutnant
iz lat. generalis  splošen, fr. lieutenant
poročnik; pri generalskih stopnjah je
lajtnant po tradiciji višji od majorja]
druga (za generalmajorjem) stopnja ge¬
nerala; v JLA danes: generalpodpol¬
kovnik

generalmajor -ja m  [nem. Generalmajor  iz
lat. generalis  splošen, maior  večji] v JLA
in drugih armadah prva, najnižja stopnja
generala (v nekaterih armadah je nižji
še brigadni general)

generalpolkovnik -a m  [lat. generalis  splo¬
šen, + polkovnik] tretja (za general-
lajtnantom) stopnja generala; sledi ji
armadni general in slednjič general
generalštab -a m  [nem. Generalštab  iz lat.
generalis  splošen, nem. Štab  vojaški
štab] glavni štab, vrhovno poveljstvo
oboroženih sil države ali armade
generatio aequivoca /genera'cio ekvi'voka/
lat. v biol. samovznikanje, nastanek
življenja iz nežive snovi, gl. abiogeneza
generatio spontanea /genera'cio sponta'nea/
lat. v biol. samovznikanje (= generatio
aequivoca)

generativen -vna -o [nlat. generativus  iz lat.
generare  roditi] spolen; roden (~e celi¬
ce); plodilen, ploditven; ustvarjajoč
generator -ja m  [lat. generator  roditelj,
ustvarjalec] v tehn. stroj ali naprava, ki
kaj proizvaja, zlasti elektr. energijo
(bolje: spreminja mehansko energijo v
električno)

generičen -čna -o [fr. genčrigue  iz lat. genus
rod, vrsta] vrsten, ki se tiče določene
vrste ali rodu

generozen -zna -o [lat. generosus  plemeni¬
tega rodu ali srca] plemenit, velikodušen;
nesebičen; darežljiv; generoznost -i z
plemenitost, velikodušnost; nesebičnost;
darežljivost

genetičen -čna -o [iz gr. genetikos  iz genesis
postanek, rojstvo] ki se tiče genetike
ali geneze, preučujoč dednost, postanek
in razvoj organizmov; ki se tiče razvoja,
razvojen; genetična metoda preučevanje,
razlaganje stvari in pojavov v razvojnem
procesu (v naspr. z deskriptivno metodo,
ki opisuje pojave kot nekaj danega)

genetika -e ž [gl. genetičen] v biol. nau
o zakonih dednosti pri organizmih; ute -
meljil ga je G. Mendel
genetiv -a m  [iz lat.] gl. genitiv
-geneza -e i [gr. genesis  nastanek, 1
gignesthai  nastati] v sestavljenkah, np r -
Biogeneza

geneza -e z [gr. genesis]  1. nastanek, P°^
stanek; rojstvo; izvir; začetek, 2. J®'
stajanje, razvoj, razvojni proces; /«j
Geneza -e i prva Mojzesova knjiga v sta
zavezi (pripoveduje o stvarjenju sve
in človeka)

genialen -lna -o [lat. genialis  geniju P 0S J\
čen; svatben] veleumen, izredno duh 0 ' 11
ustvarjalen

genij -a m  [lat. genius  duh, iz gignere  ustv
riti] 1. v strim. mit. duh varuh (in sve
valeč), spremljajoč človeka od rojs
do smrti (v njem so bile utelešene C
vekove duhovne sile; svoje genije
imeli tudi kraji, mesta itd., prim. 8 en  .
loci);/ijr. dober (ali slab) duh; duho
narava človeka, 2. prirojena ustvari
nost kot najvišja, izjemna stopnja ^
hovnih zmožnosti, 3. veleum, e*°
s takimi zmožnostmi , a .

-genija -e ž  [gr. -geneia  iz gignesthai
stati] v sestavljenkah, npr. embrio®

nija . . 1tlg l.

genijski -a -o [iz nem. Genie-  iz Jat-J
ženijski .. . I0 .

gcnitala -al z mn. ali  genitalije -ij z  . st i

[lat. mn. genitalia]  spolni organi, z
vnanji, spolovila, plodila , eI1 ]

genitalen -lna -o [lat. genitalis  P‘°
spolen, ki se tiče spolovil in ploditve ^
genitiv -a m  [lat. genitivus sc. casU il 0 ff
gignere  roditi, ustvariti] rodilnik, a
sklon (slovn.); genitiven -vna -o  r

niški  ,

genitivus negativus /ge'nitivus neg«‘ n |^

lat. v slovn. zanikani, nikalni r 9 .,' vlJ s/
genitivus partitivus /ge'nitivus partiji
lat. v slovn. delni rodilnik (izraza

geni tura -e ž  [lat. genitura]  ploditev: roJ :


celote, npr. kos kruha) . s(v£) ;

stanje zvezd ob rojstvu (v asti
»vedi«)

genius loči /ge'nius lo'ci/ lat. pri frinuj b'
duh — varuh kraja -.fig.  krajevna P
nost (glede na vtis, ki ga napravi)

geograf

genius saeculi

237

8eniu s

saeculi /ge'nius se'kuli/ lat. duh

čac /sc mus se kuh/  mu <

g eno  zna žilnost mišljenja kake dobe
ie oi ' a m  fe r - genos  rod, + -cid, izraz
p r  s  _ Va l R. Lemkin 1. 1944] v medn.
rasn* 1 ’ ro ^ omor > pomor, uničenje kake
n  ne > narodne ali verske skupnosti,
gepof' Judov  v nacistični Nemčiji

netik ' a m  f gr - genos  rod ’ + _ti Pl v ge "
oro„ • vsota  dednih zasnov (genov)

genrf ,^. zma

^nrski genrski  " a  *° t * 2  frJ g*- žanr,

geiis ..

Rim 1  . gens ' S ent ’ s  rod > v  starem

p rec l U . rodbine, izvirajoče od skupnega
nimi * ka ’ s .skopnim imenom in skup-
skim Vers kimi obredi] rod, rodovna

gite ;pie « e

Vraznu' 12  lat ' gens ] mn '  lj ud J’ e » svet;
gens ri>.,(r- zvezal1 ’ n P r - gens d’affaires
gen s  rtp i ^!! es  / ža  dafsr'/ fr. trgovci
“genski lettres  /ža da is'tra/ fr. književniki

bi'V° [iz gr-] gL  ' gen

(dob r  C 101  '° [lat. gentilis  rodoven; iz
prljjr rodovine] rodoven, plemenski,
vlj Uri ' ger| s ;  fig.  blag(oroden), plemenit;
- ■ 7 n ; ljubezniv; nežen

Pošten*®! 6  ladjam'/ fr. plemič; fig.
g entl em _ jaK; vr l mož odličnega vedenja

genti e  ' a m ,  [/džen'tlmsn/ angl. iz
Prvptn Plemenit, vljuden, man  mož]
Zv 2 „o° . an gl. plemič, pozneje človek
fig,  1? m navadami višjih plasti družbe;
deni-, sten Jak; vrl mož odličnega ve-
gent(ep, e  ,

m sm ; ns a greement /džen'tlmons ogri:'-
dip, a ngl. »gosposki sporazum«, v
Sp ° r azii - 1  i ez ‘ko nedokumentiran
g«n try  _jp ’ k' veže stranki zgolj moralno
menit] w . [/džen'tri/ angl. iz gentie  ple-
iev> pl. Angliji višja plast srednjih slo-
brez p]p krat označba za veleposestnike
Izpbra« mi škega naslova, podjetnike in

Hetm  ~?! la  ' e z  [nlat. genuflexio  iz lat.
(v z na  olet ?°» flectere  upogniti] poklek
{g*, otepje spoštovanja ipd.); klečanje;
gcnuip aje  na kolenih

“9. -n "

„, Ve Q, 7-7 [lat. genuinus]  prirojen; nara-
^us^ten

npr. v  bjQ| at ' g enus\  1. rod, pleme, vrsta,

Zetl ski u ‘ 0, °giji, 2. v slovn. spol (moški,

> srednji)

genus femininum /ge'nus fe'mininum/ lat.
ženski spol (slovn.)

genus masculinum /ge'nus maskuli'num/
lat. moški spol (slovn.)
genus neutrum /ge'nus neu'trum/ lat. srednji
spol (slovn.)

geo- [iz gr. ge  zemlja] v sestavljenkah, npr.
geografija

geobotanika -e i [geo- + botanika] v bot.
nauk o zemljepisni razširjenosti rastlin
(v zvezi s podnebjem, sestavo tal...)
geocentričen -čna -o [geo- + centričen]

1. merjen, gledan ipd. s središča Zemlje,

2. ki ima Zemljo za središče vesoljstva;
geocentrični sistem v astr. Ptolomejev
sestav, ki je učil, da je Zemlja središče
vesoljstva; veljal je do Kopernika, gl.
heliocentrični sistem

geocentrizem -zma m  [geo- + centrizem]
nazor, da je Zemlja središče vesoljstva
geodet -a m  [nem. Geoddt, geo-  + -det
iz gr. daiein  deliti] zemljemerec (z naj¬
višjo strokovno izobrazbo); geodezija -e i
zemljemerstvo, nauk o merjenju in
kartografskem upodabljanju zemeljskega
površja

geodinamika -e i [geo- + dinamika]
1. nauk o zemeljskih (zunanjih in no¬
tranjih) silah in pojavih, ki jih te sile
povzročajo na zemeljski površini, 2. geo¬
fizika

geofizičen -čna -o [geo- + fizičen] ki se
tiče geofizike; geofizika -e ž  znanost o
fizikalnih lastnostih Zemlje in pojavih
na njej (o pojavih v atmosferi, hidrosferi,
zemeljskem magnetizmu itd.)
geogenija -e ž [geo- + -genija] postanek
Zemlje; nauk o postanku Zemlje, zlasti
v antiki

geognozija -e i  [geo- + gr. gnosis  znanje]
zemljeznanstvo, nauk o sestavi Zemlje,
zlasti o sestavi zemeljske skorje (geol.)
geogonija -e ž  [iz gr.] gl. geogenija
geograf -a m  [geo- + -graf] zemljepisec,
kdor se ukvarja z geografijo; geografija
-e ž  zemljepisje, znanost o Zemlji (njeni
obliki, velikosti, gibanju...) in zemelj¬
skem površju glede na razčlenjenost tal,
podnebje, vegetacijo, naseljenost itd.
(deli se na splošno, matematično, fizi¬
kalno, politično...); geografski -a -o ali
geografičen -čna -o zemljepisen

geoid

238

geoid -a m  [gr. geoeides  Zemlji podoben,
gl. geo- + -oid] ime za geometrično
telo Zemlje, tj. na polih stisnjen elipsoid
geolog -a m  [geo- + -log] zemljeslovec,
kdor se ukvarja z geologijo; geologija
-e i zemljeslovje, nauk o postanku,
razvoju in sestavi zemeljske skorje ter
procesih, ki se dogajajo v njej; geološki
-a -o ali  geologičen -čna -o zemlje-
sloven

geometer -tra m  [gr. geometres,  gl. geo- +
-meter] zemljemerec, zlasti za praktična
katastrska dela

geometričen -čna -o [gl. geometer] ki se
tiče zakonov geometrije (~i lik); geo¬
metrična progresija v mat. vrsta števil,
kjer dobimo vsako naslednje število
z množenjem istega števila (1, 2, 4, 8,
16...); geometrijski -a -o ki se tiče geo¬
metrije nasploh (kot nauka); geometrija
-e ž v mat. nauk, ki se ukvarja s točkami,
premicami, ploskvami in telesi ter pre¬
učuje njih lastnosti in odnose v pro¬
storu

geomorfologija -e z  [geo- 4- morfologija]
nauk o oblikah in spreminjanju zemelj¬
skega površja

geoplastika -e ž [geo- + plastika] reliefna
upodobitev zemeljske oble
geopolitičen -čna -o [geo- + političen]
ki se tiče geopolitike; geopolitika -e ž
teorija o razmerju med politiko in
geografijo, zlasti »teorija« o odločilnem
vplivu geografskih dejavnikov na polit,
razvoj — širili so jo iz polit, razlogov
nemški nacisti (tudi: preučevanje, ob¬
ravnavanje polit, vprašanj z geograf¬
skega stališča)

geopsihologija -e ž [geo- + psihologija]
nauk o vplivu zemljepisnih dejavnikov
(podnebja, pokrajine ipd.) na človeško
psiho

georgina -e i  [po botaniku J. Georgiju]
lepotna cvetlica, grmičasta trajnica,
doma iz Mehike, običajno: dalija
geostatika -e ž  [geo- + statika] statika
trdnih teles (fiz.)

geotektonika -e ž [geo- + tektonika]
nauk o nastanku, legi in sestavi zemelj¬
skih plasti (geol.)

geotropizem -zma m  [geo- + tropizem]
v biol. tropizem, nastajajoč pod vplivom

germi

linal

zemeljske težnosti, npr. pri rastlinah’
ki obračajo korenine v smeri zemeljskega
središča ,

gepard -a m  [fr. guepard  iz ital. gatto-P arl ‘ 0 ’
tj. mačji leopard] lovski leopard, zv®
iz rodu mačk iz Srednje Azije; P rlllC6
ga za lov na antilope
geranija -e ž [lat. geranium  iz gr. ge'' 0 !} 0
žerjav, ker je njeno seme podobno ze
javovemu kljunu] v bot. lepotna c ve, “5®
iz družine krvomočnic; obstoji veltk
vrst

gerent -enta m  [iz lat. gerens]  opravrt >
upravnik; načelnik

geriatričen -čna -o [gr. geron

stare«’

-f -iatričen] ki se tiče geriatrije ( .
bolnišnica); geriatrija -e ž preučevanj
in zdravljenje starostnih bolezni (me •
germanij -a m  [nlat. germanium  iz ^
mama  Nemčija] kem. prvina, t' edK  ’
krhka kovina, podobna kositru |
germanist -a m  [fr. germaniste  iz 1  ’
1. strokovnjak za germanistiko, 2. š  ^
dent germanistike; germanistika -®j
veda o germanskih jezikih, književD
in kulturi 0 .

germanizacija -e ž  [fr. germanisatiom v
nemče(va)nje; germanizator -ja > n  P
nemčevalec; germanizirati -am P° n
čevati, ponemčiti

germanizem -zma m  [fr. germanisme, '
Voltaire] 1. jezikovna posebnost ne_^.
ščine (ali germanskih jezikov), 2. ne \ s gi
izraz, npr. izposojenka, v negermans
jeziku

germdno- [iz nlat. Germania

sestavljenkah, npr. germanofob : e
germanofil -a m  [germano- + -fill
prijatelj vsega (kulture, jezika 1
kar je nemško

germanofob -a m [germano- + -fot>J
sovraži vse, kar je nemško
germanoman -a m  [germano- + -man.

je »nor« na vse, kar je nemško v
Germany /džoe'msni/ ime za Ne lTlCj
angleščini, prim. made in Germanr.^
germinacija -e i [lat. germinatio}  14
brstenje; čas brstenja (bot.) pl
germinal -a m  [/žerminal'/ fr. iz S er, " e ,^'
brst] »mesec brstenja« (prvi P° n L (!•
mesec), sedmi mesec po koledar!
revolucije 1. 1789

Nemčiji

k

Serminativeii

239

gile<

rod atlvcn  :y na  -° [fr- germinatif ] (za)-
g er6nt en ’ pospešujoč brstenje

x ]q  ' a  « [gr. geron, gerontos  starec]
geront f Veta . starih v  Sparti
V ]„ . okr acija - e  £ [geront(o) + -kracija]
gtrnn* U i , Padavina sveta starcev
gj: ,° og 'ja -e z  [gr. geron  starec, + -lo-
cedk nau * < 0  starostnih pojavih in pro-
gerundij P „ n  'j^deh (med.)

S ] ov  J  jr . ,r }  Dat. gerundium\  v latinščini,
g] a „_l r™ itd. glagolski samostalnik,
glasni k ’ ti; samostalnik, ki izraža
q Q g dejanje, npr. lat. modus lo-
get undiv ~ način  govorjenja)
glagol v * m  fiat. gerundivum]  v latinščini
tr Pni hi  RT^evnik, pridevniško rabljen
a^žnik prihodnjega časa, npr.

... nago delpnUa t — IS

biti'

est (= Kartagina
ger uzija P oru šena)

1 svet’® 2 [gr ‘ gerousia  iz geron  starec]
iz 2 s 8er °ntov v stari Sparti, sestavljen
je j m .| arcev (poleg kraljev in eforov
v sed^-^o oblast), 2. državni svet

^ta^Grbiji

gib, 2 i a  l. at ' gestus  gib, vedenje] (telesni)
plemenit/ 0 * 4 ? ’ de -i anje  ali postopek
kak i,x " , dejanje, preračunano na
gestapo .“ ek

StaatjDn/. t° k y- iz nem. G eheime
v nacisti? • >>ta J na  državna policija«
na cistix„ 6ni  Nemčiji; gestapovec -vca m
nt tajni policist

gib] Up  Ja  ~e z [lat. gesticulatio  iz gestus
pe J'or.  'Janje gibov, izražanje z gibi;
gest ikui 4 t,,' et ? n i e 2  rokami (pri govorjenju)
gestikujj ? J f. m  [g*- gestikulacija] kdor
trajati a glumač;  gestikulirati -am

g^ 4 S ; de,ati geste; opletati ’

eetrti %  p tak  Shetto,  po imenu židovske
jhestua x ® net kah v 16. stol.] židovska
■ e ni od Ctrt ’ V  kateri so živeli Židje
nkg a  srpH° StaJega  prebivalstva (iz zgod-
»k ga ’ Vase njega vc ka); fig.  nekaj ločene-
tji ett « - a  ; M Z rP r , tega ali  ^ostalega

&a, <»l gl - g do

fUr nen baza Io anti'ko/ ital. iz giallo
jnenkastj m,co  starodaven] sloveči ru¬
vali so na^nmor iz Numidije, uporab¬
nin ... Rimljani

sh ibeii i , m '. nav -

mo

v mn.  gibelini -ov [ital.

12  nem. fVaiblinger,  strankar¬

ski naziv za Hohenstaufovce po njihovi
wiirtemberški posesti Waiblingen] pri¬
vrženec cesarske, papežem nasprotne
stranke v bojih med papežem in nem.
cesarjem v srednjem veku, prim. gvelf
gibon -a m  [fr. gibbon  iz ind.] vrsta maj¬
hnih, ozkonosih opic iz južnovzhodne
Azije

gig -a m  [angl. gig]  1. lahko enovprežno
vozilo na dveh kolesih, 2. dolg, lahek
čoln (na krovu ladje); športni čoln
giga- [iz gr., prim. gigant] v merskih eno¬
tah pomeni milijardo, npr. gigameter
(= 1 milijarda metrov)
gigant -a m  [gr. gigas, gigantos ] v stgr. mit.
velikani, sinovi Gee (= Zemlje), rojeni
iz krvi skopljenega Urana, ki so skušali
strmoglaviti vlado bogov na Olimpu;
fig.  velikan (po telesu, duhu...), orjak;
kaj velikanskega sploh
gigantizem -zma m  [gigant + -izem] v med.
nenormalna, velikanska rast telesa ali
posameznih delov, največkrat zaradi ne¬
pravilnega delovanja možganskega pod-
veska

gigantografija -e ž  [gigant(o) + -grafija]
reprodukcijska tehnika za tiskanje pla¬
katov (s prenašanjem in povečanjem
rastrov)

gigantomahija -e i [gigant(o) + gr. mache
boj, bitka] v stgr. mit. boj gigantov proti
Zevsu in olimpskim bogovom, npr. kot
umetniška upodobitev
gigantski -a -o [iz gr.] ki se tiče gigantov;
velikanski, orjaški

gigerl -a m  [nem. dial. Gigerl  petelinček]
gizdalin

gigolo -a m  /ži'golo/ fr. najeti, poklicni
plesalec; tudi moški, ki ga vzdržuje
ženska ali ki živi od ljubezenskih zvez
gilbert -a m  [po angl. znanstveniku W. Gil-
bertu, 1544—1603] merska enota za
magnetno napetost (tehn.)
gilda -e ž  [nem. Gilde  iz hol.] ceh, bratov¬
ščina, stanovsko združenje, zlasti tr¬
govcev in obrtnikov v srednjem veku;
gildski -a -o ki se tiče gild; gildski sociali¬
zem zvrst reformizma v angl. delavskem
gibanju (zlasti v letih 1914—1918), ki
je hotela preosnovati gospodarsko in
družbeno življenje po sistemu gild
gilet -a m  [fr.] gl. žilč

giljoša

240

giljoša -e ž [gl. giljošer] simetrični okrasek
iz valovitih, križajočih se črt
giljošer -ja m  [fr. guillocheur,  po* izumi¬
telju Guillotu] kdor giljošira; giljoširati
-am risati ali gravirati simetrične črtne
okraske, npr. na denarju, vrednostnih
papirjih, znamkah

giljotina -e ž  [fr. guillotine ] priprava za
obglavljanje — padajoča sekira — ki
so jo vpeljali v fr. revoluciji 1. 1792 na
predlog zdravnika Guillotina; giljoti-
nirati -am obglaviti, usmrtiti z giljotino
gilsonit -a m  [po kraju S. H. Gilson v ZDA,
+ -it] vrsta trdega, čistega asfalta
gimkana -e ž [angl. gymkhana  iz ind.] vrsta
šaljivih športnih tekmovanj, npr. tek z
jajcem v žlici

gimnast -a m  [gr. gymnastes  učitelj telo¬
vadbe ali borjenja] telovadec; učitelj
telesne vzgoje; gimnastičen -čna -o telo¬
vaden; telesnovzgojen; gimnastika -e ž
telovadba; telesna vzgoja
gimnazij -a m [gr. gymnasion  iz gymnos  nag,
telovadili so namreč nagi] v stari Grčiji
borilnica, telovadnica, prostor za telesne
vaje (pozneje so postali gimnaziji sre¬
dišče duhovnega življenja)
gimnazija -e i [iz lat. gymnasium  gimnazij]
tip splošnoizobraževalne srednje šole
med osnovno šolo in vseučiliščem; gi¬
mnazijec -jca m  (gimnazijka -e ž) di¬
jakinja) na gimnaziji
gimničen -čna -o [gr. gymnikos ] ki se tiče
telesnih vaj in športa (~i agoni)
gimnosofist -a m  [gr. gymnos  nag, 4- sofist]
»nagi modrijan«, gr. označba za indijske
askete

gin -a m  [/džin/ angl. okr. iz geneva  bri-
novec] (irski) brinovec
gin- [iz gr. gyne, gymikos  ženska] gl. gi-
neko-

ginandrija -e ž [gin- + gr. aner, andros
mož] 1. v bot. zraslost prašnikov z gi-
necejem, npr. pri orhidejah, 2. nepravi
hermafroditizem (moške telesne in dušev¬
ne lastnosti pri ženski)
ginecej -a m  [lat. gynaeceum  iz gr. gynai-
keion]  1. prostori za ženske v stgr. hišah,
2. v bot. celotnost ženskih organov pri
rastlinah

gineko- [gr. gyne, gynaikos  ženska] v se¬
stavljenkah, npr. ginekolog

ginekofob -a m  [gineko- + -fob] kdor s^
boji žensk; ginekofobija -e ž  abnorrn^
strah pred ženskami .. ,

ginekokracija -e £ [gineko- + -kracij®j
vlada(vina) ženske ali žensk, npr- P‘
Amazonkah

ginekolog -a m  [gineko- + -log] zdravo*
specialist za ginekologijo; ginekologu
-e ž 1. nauk o ženskih boleznih in n J‘
zdravljenju, 2. bolnišnica ali oddel
za te bolezni

ginekomdn -a m  [gineko- + -man] žensk® ’
kdor je »nor« na ženske; ginekonia 111 ).
-e ž norost na ženske, prerazvit sp o
nagon pri moških

ginekomast -a m  [gineko- + gr- m®?
prsi] moški s popolnoma razvitimi z®
skimi prsi .: j

gingam -a m  [angl. gingham  iz ma> k
vzorčasta bombažna tkanina v pl®®
vezavi i(js ]

gingivitis -a m  [lat. gingiva  dlesna, + '
vnetje dlesen (med.) . . g

giocoso /džoko'zo/ ital. igravo, i8° ’
šaljivo, veselo (glas.) ^

gips -a m  [gr. gypsos]  v mineral, m®.,
sadra (kalcijev sulfat); gipsati -am ® r ,
cati, sadrati, delati z mavcem, K.
štukature; čistiti z mavcem ('■•' ^  5*»
posipati z mavcem, npr. zemljo za b0J
rast . -m

gipsoteka -e £ [gips(o) + -teka] z  ^
(muzej ali oddelek muzeja) kip° v
reliefov, odlitih v mavcu

gipsy neskl. m,  £ [/džip'si/ angl. iz stl

K«'

gypcian  iz lat. Aegyptianus  Egipčj®r pIil ,
so včasih mislili, da izvirajo iz
cigan(ka)

girl neskl.  £ /gce'l/ angl. dekle, mlad ^
fig.  plesalka (ali pevka) v plesni sk *
npr. v zabaviščih, gledališčih jjjta
girlanda -e ž [ital. ghirlanda]  okrasn® ^t,
ali vitje iz cvetja in zelenja (tu® jli
okrasje na stenah v obliki k 11
venca) 1

giroskop -a m  [gr. gyros  krog, + s y 0 '
priprava z vrtečim se kolescem ppe
bodni osi, ponazarja vrtavko (pd^pit 1
naprave po tem načelu v ladijskih
za stabilnost ladij ipd.) .

gitana -e £ [/hita'na/ = Špan. d'? 'po/
prim. gipsy] ciganka; gitano -a m  /®

gitara

241

glissando

•agan, 2. ognjevit ciganski ples s ka-
„ it ? an Jetami

„ 1 ra ,'® ž [Špan. guitarra  iz gr.l brenkalo,

. .ara

” a (gggjt a  ' e  ž nat. glacies  led] poledenitev

8  ' a m  Bat- glacies  led] ledena doba
tiče i ’ ”' ac 'alen -lna -o ledeniški, ki se
doh e , denikov ; ledenodoben, iz ledene
,i n , c  }~a favna); glacialna doba ledena
gl„ " Da  (geol.)

nauk 8 '^ ‘ e ž  ^ lat - Slacies  led, + -logija]
j 0  nastanku ledenikov in zemeljski
gladp deni ‘ vi

krar°v "^ a . m  Pat. gladiator  iz gladius
v 0 j • meč] poklicni borilec, suženj ali
c >rku U ^ etn ‘* < ’ ki se je bojeval v rimskih
zak, 1 * 1 s  tovariši ali divjimi zvermi v

di IT1 l ‘ e  w  gladiola -e i  [nlat. gladiola ,
Veta n ' °d. lat. gladius  meč] meček, de-
ohi;u- sraj čiea, lepotna cvetlica z listi v
glagoli meča  (bot.)
abeceri' 6 ^ f stslov -] najstarejša slovanska
- 2rna  da> nastala v 9. stol.; glagolizem
glasni T  s t cer kvslov. bogoslužje, rabi
8 | agoHt Ske  knjige
gla W) |j‘: a m  S 1 - glagoljaš
nik«  j a m  [fik glagolica] katol. duhov-
8, andu| a S  .kvslov. bogoslužjem
žele hi  'v, z  [lat. glandula,  dimin. iz glans
g'ase ? eza  (anat.)
gladin ^ r ‘ Slace  iz glacer  zledeniti;
Pap^ ' , delež,  svetlo zglajen (usnje,
sviigo’"'tl glase samost, neskl. m  1. vrsta
rnefaL tkanine za podloge, 2. svetlo,
3. rok  as nje (iz kozje ali ovčje kože),
avko m  Vlce iz  takega usnja
svetlo 7 m  [ gr - glaukoma  iz glaukos
ta? širien k’  k 10  zelenkastem refleksu v
očesna]! , zen icah] »zelena mrena«,
tisk a  v v ezen  zaradi povečanega pri-
ker k Va  • ? u ’.desto povzroči oslepitev,
8 ' av konit ” V * dni  živec in mrežnico
l' 'iti ? f gr * gl au k° s  svetlo zelen,
silila/ ^ Ze erL ^ as ti) železov ali kalijev

8, azir at Kg' [iz fr -l sl- glasž
Posteklit- nem - glasieren ] (po)loščiti,
‘ e  i  i i lk Prevleči z glazuro; glazura
ha ke' m-2 Posteklina, loščena prevleka
l6  ničnih predmetih, posodju ipd.

" Slov ^ tujk

(na posodju in kovinskih predmetih se
največkrat imenuje emajl), 2. sladkorni
preliv (na pecivu)

glebae adseriptus /gle'be adskrip'tus/ lat.
»pripisan h grudi«, vezan na zemljo
(namreč srednjeveški tlačan, ki se ni
smel seliti s fevdalčeve zemlje); kmet-
tlačan

glicerin -a m  [fr. glycerine  iz gr. glykeros
sladek, + -in] v kem. gosta, osladna
tekočina brez barve in vonja, topljiva
v vodi in alkoholu; pridobivajo jo iz
maščob, veliko se rabi v kozmetiki in
med.

glicin -a m  [gr. glykys  sladek, + -in] 1. vrsta
najenostavnejše aminske kisline (kem.),
2. vrsta fotogr. razvijala
glidnija -e i  [iz gr. glykys  sladek] lepotna
rastlina z dišečimi vijoličastimi cvetovi,
s Kitajskega

glikogen -a m  [gr. glykys  sladek, + -gen]
v biol. »živalski škrob«, bela, škrobu
podobna snov brez barve in okusa, po¬
membna za pravilno delovanje organiz¬
ma

glikoko! -a m  [iz gr.] gl. glicin (1.)
glikol -a m  [gr. glylcys  sladek, + (alkoh)ol)
dvovalentni alkohol (kem.)
gl i koza -e ž  [iz gr.] gl. glukoza
gliom -a m, mn.  gliomata -at s  [nlat. glioma
iz gr. glia  klej, + -om] bula, tvor iz
opornega živčnega tkiva (med.)
gliptika -e i [gr. glyptike  iz glyphein  vre¬
zati] 1. kamnorezba, umetno rezanje v
kamen (ali kovino), tudi: kiparstvo,
2. kamnorez

gliptodont -a m  [gr. glyptos  izrezan, odo us.
odontos  zob] v zool. orjaški pasavec,
velikanski južnoamer. sesalec iz ter-
ciara; imel je oklep iz koščenih plošč,
-spada med redkozobe
gliptoteka -e ž  [gr. glyptos  izrezan, + -teka]
zbirka (tudi muzej ali oddelek muzeja)
kamnorezov ali kiparskih del, npr. v
Miinchnu

glissando [/glisanklo/ psevdoital. iz fr.
glisser  drseti] v glas. prisl,  drsaje (s prsti
po strunah ali tipkah); glissando -a m
1. nagel prehod od nižjega tona k višje¬
mu: prsti zdrse prek strun ipd. tako,
da ni mogoče razločiti posameznih to¬
nov, 2. taka pasaža

242

gl. m.

gl. m. lat. kratica: gloriosae memoriae

global -a m  [fr. global  zaokrožen, iz lat.
globus  obla] zaokrožena celota, npr.
znesek; globalen -lna -o 1. okrogel (kot
zemeljska obla), 2. medcelinski (~a
raketa), 3 .fig.  vse obsegajoč; pregleden;
zaokrožen (~i znesek); skupen, celoten;
splošen

globetrotter -ja m  /gloub'troto/ angl. sve¬
tovni potnik, kdor potuje za zabavo;
fig.  klatež

globin -a m  [lat. globus  krogla, + -in]
beljakovine, ki jih vsebuje krvno bar¬
vilo (hemoglobin)

globulm -a m  [lat. globuius  kepica, kroglica,
dimin. od globus,  + -in] v biol. vrsta
v čisti vodi netopljivih beljakovin (se¬
stavina krvi, jajc, mleka...)

globus -a m  [lat. globus  obla, krogla]

1. zemeljska obla, 2. model zemeljske
ali nebesne oble, posebno v učne na¬
mene

gloksinija -e ž  [nlat. gloxinia,  po nem.
botaniku B. P. Gloxinu iz 18. stol.]
lepotna rastlina lončnica z lepimi, zvon¬
častimi cvetovi, doma v Južni Ameriki;
obstoji več vrst

glorieta -e i [fr. glorielle]  1 . vrtna utica,
senčnica, hladnica v baročnem ali klasi¬
cističnem parku, 2. tanka bombažna
tkanina

glorificirati -am [nlat. glorificare  iz lat.
gloria  slava, + -ficirati] slaviti, poveli¬
čevati; v »zvezde kovati« pejor.  hvaličiti,
slavo peti; gloribkacija -e ž  slavljenje,
poveličevanje; poveličanje; pejor.  hva-
ličenje

glorija -e ž  [lat. gloria  slava] 1. slava, veličje,
veličastje; sij, sijaj, blišč, ki koga obdaja,

2. svetniški sij, obstret (= gloriola),

3. v katol. liturg. »angelska himna«
(začenja se z besedami: Gloria in
Excelsis Deo...), 4. podoba »odprtih
nebes« z‘ angeli in svetniki, 5. pri Fran¬
cozih: sladka kava ali čaj z žganjem
(ironično), 6. vrsta svilene ali volnene
tkanine, npr. za dežnike; glorijo peti
komu slaviti koga; pejor.  oštevati
koga

gloriola -e in  gloriola -e i [dimin. od lat.
gloria  slava] svetniški sij, obstret (svetel
krog okrog glave ali telesa — avreola ali

gnajs

nimbus — znamenje svetosti v krš£-
umetnosti) / . ,

gloriosae memoriae /glorio'ze memo'nw
lat. (pre)slavnega spomina ...

glosa -e ž [gr. glossa  ali glotta  j®j K |
1. (nejasna, razlage potrebna) besed 3 :
razlaga, pojasnilo (besede, teksta), zl 3S
na robu knjige ali med besedilom;/'^'
opomba, pripisek; pejor.  neprimerna,
posmehljiva, zlobna pripomba, P rl *‘
glosirati, 2. v metr. lirska pesem špa n '
skega izvora, ki ima v začetku geslo !
štirih četverostopnih trohejskih vrsti
(pri nas prvo napisal Prešeren), 3. g eS
na začetku članka (ali knjige) .
glosar -ja ali  glosarij -a m  [lat.

iz gr.] slovar ali spisek tujih, manj rabil
nih ali teže umljivih besed s potrebn
razlago; slovar sploh i

glosator -ja m  [nlat. glossator  iz gr. S‘ osS .

1. razlagalec (ali pisec) glos; pisec g
sarjev, 2. srednjev., zlasti bolonjski J
rist, razlagalec rim. in kanonskega P rav
glosem -a m  [gr. glossema]  razlaga nejas
zastarele besede ali izraza | j

glosina -e i [nlat. glossina]  muha cece ( z °°'_
glosirati -am [gl. glosa] razlagati, pojasni,
vati (nejasne besede); pojasnjevati s P
piski, pisati glose; pejor.  delati posin
ljive, zlobne pripombe . ( | S j

glositis -a m  [gr. glossa  jezik, +
vnetje jezika (med.)
gloso- [gr. glossa  ali glotta  jezik] v ses
ljenkah, npr. glosograf, glotologiJ* , oS
glosograf -a m  [gloso- + -graf] pi seC  ®
ali glosarjev . -u 0 .

glosologija -e ž  [gloso- + -logija] J eZI
slovje, nauk o jeziku
gloto- [iz gr.] gl. gloso- $

glotogonija -e ž  [gloto- + -gonijaJ n
o izvoru jezikov

glotologija -e i [iz gr.] gl. glosologiJ 3 ^]
glukoza -e i [gr. glykys  sladek, +
v kem. grozdni sladkor y

gluten -a m  [lat. gluten  klej] rastlinska
ljakovina, npr. v pšeničnem zrnu
glutin -a m  [glut(en), + -in] beljakov
glavna sestavina kleja in želatine ^
G. M. [angl. Greenwich mean time]  ca
Greenvvichu, poldnevnik 0 .

gnajs -a m  [nem. Gneiss]  rula, krist
skrilavec (mineral.)

gnom

243

gondola

Snom

„  77 « v. v mn.  gnomi -ov [nlat.

lZ ‘  . gr ' Snome  duh] v zahodnoevr.
ženil' rat i e ’ bajna bitja, ki žive pod

(i, u ' m)a J<>  w stražijo njene zaklade
izrek ' 6  Z  ^? r ' S"ome  duh; razum; izrek]
tesni’ *e 0u ^ na ’ jedrnato izražena misel,
2 l as t? a  *Pd. v vezani ali nevezani besedi,
ali  ' Pregovori in reki; gnomičen -čna -o

gn 6mik- mSk ' ' a  "° ki se tiče  8 nom
nj-p. ' a m  [s r - gnome  duh; izrek, misel]

§n «mon §n ° m  ( Solon ’ Teognis...)
k 0n x ' a m  tgr- gnomon]  sončna ura, po-
sen ._ n ? P a lica, steber ipd., ki z dolžino

čas .

H- .] ,a  ' e  * [g*- g" os ' s  (spo)znanje,
te 0 rij s P° zr >avoslovje, spoznavna

■Peiah’ nau * c  ° v *rib, možnostih in
sp 0zn  s P° z nanja (fil.); gnoseološki -a -o
se tičp VOS * ovcn ’ spoznavnoteoretičen, ki

? ' U)s,i ciz(>m n0SC0l08 '- ie
Snostes,  i Zma m  [ fr - gaosticisme  iz gr.
znaniei ” )pozna valec, iz gnosis  (spo)-
gio 2no  r' oz -. nauk gnostikov in reli-
ki j e  S'banje v prvih stol. krščanstva,
J  Skušalo

fil,

stv 0  • J0 ‘ n  mitologijo vplivati na krščan-
bij a ti , bezofsko dokazovati ali spod-
- rs8 ' , ver ske nauke; gnostiki so
trdili, da globlje, popolneje

s spekulativno pogansko

hanireč

1 ° z naj 0
:° ki

■čna ... , , ve rske skrivnosti; gnostičen

gnostj”; se  tiče gnoze, gnostikov ali
gnostik , a 2ma ;/'>- skrivnosten
gitostipi tgb gnosticizem] privrženec

^isea T 1a

vaj saru* 011  ^ 8no t ’ seauton'/ gr. »spozna-
svetfe, ^pbe!« napis na Apolonovem
, e  4 j' tbelfih (izrek Talesa ali Hilona)
Poz natil 8r -.' ?Wi " (spo)znanje, iz gnonai
filozof^ Pr * Judih in prvih kristjanih:
Utem e |j °’ z  umskim razglabljanjem

l h skri,,„ n ° spoznavanje verskih resnic

^'vnosti

g n °nQi  "l 2  [gr. gnosis  (spo)znanje, iz
g )) 8eo 8nozy a Znat *J v  sestavljenkah, npr.

tfiiŠk^ ^ ol '

iz hotentot.] vrsta južno-

,,.J°bn 0  ? n *ilope z volu ali bivolu po¬
ko ,j a  ”  glavo

J a P-] igra na deski, »japonski

8 ob e!in _ a

G °beli n 7 ■ po pariški rodbini

Iz  16 . stol.] 1. vrsta ročno

tkanih stenskih preprog s podobami in
vzorci, izdelanimi po umetniški predlogi,
2. tem preprogam podobna tkanina
za draperijo ali pohištveno blago; go-
belinka -e ž  vrsta preje
gocart -a m  [/gou'ka:t/ = angl. hodalje;
olr. stajica] majhni, okrog 120 cm dolgi
tekmovalni avtomobili brez karoserije
god-dam [/gad asm'/ angl. iz god danm ]
angl. kletvica, približno kot; vrag te
vzemi!

gofre -ja m  [fr. ganfre  satovje] tkanina
z drobnimi, medlo vtisnjenimi vzorci;
gofrirati -am 1. vtiskati vzorce v tkanino,
2. dati tkanini plišast ali kosmičast videz
gokart -a m  [iz angl.] gl. gocart
gol -a m  [angl. goal]  1 . vrata pri nogometu
in drugih igrah z žogo, ploščico ipd.,
2. zadetek, strel v vrata (šp.)
goldinar -ja m  [nem. Guldiner  zlatnik, iz
Gold  zlato] v raznih državah staro ime
za zlatnike, pozneje tudi srebrnike, npr.
za dvokronski avstro-ogr. srebrnik
Golem -a m  [iz hebr.] po judovski legendi
človek iz gline, ki ga je zgnetel in s čaro¬
dejno kabalistično formulo oživil neki
praški rabin, da bi si ga usužnil; fig.
golem -a m  robot, avtomat
golf -a m  [angl. golf]  travniška igra z žogo,
igra se s posebnimi palicami, s katerimi
zbijajo žogo v luknje
golfo -a m  [ital. golf o  iz gr.] morski zaliv
Golgota -e ž  [iz gr. golgotha  iz hebr. gulgo-
leth  lobanja] Grič lobanj, nekdanje mori¬
šče na zahodni strani Jeruzalema (tam
so po bibliji križali Jezusa); fig.  golgota
-e ž huda, trnova pot, pot mučeništva;
strašno trpljenje

Goljat -a m  [nlat. Goliath  iz hebr.] po bi¬
bliji filistejski velikan, ki ga je v dvoboju
ubil pastir David s pračo ;fig.  goljat -a m
1. velikan, orjak, 2. v zool. velik tropski
hrošč (do 10 cm)

golman -a m  [gl. gol] vratar, branilec vrat
(šp.)

-gon -a /n [gr. -gonon  iz gonia  kot, ogel]
v sestavljenkah, npr. poligon
gonada -e i, nav. v mn.  gonade -ad [iz gr.
gone  seme, + -ada] v biol. spolne žleze,
moške in ženske (jajčniki in semenčniki)
gondola -e ž [ital. gondola ] 1 . dolg, ozek
beneški čoln s streho ali hišico, 2. košara

gondoljer

244

na aerostatu, 3. del zrakoplova za potni¬
ke ali motorje

gondoljer -ja m  [ital. gondoliere]  beneški
čolnar

gonfalonjer -ja m  [ital. gonfaloniere  iz
gonfalone  vojni prapor, npr. srednjev.
ital. mest] 1. praporščak, nosilec pra¬
pora, 2. naslov poglavarjev ali vojsko¬
vodij ital. mest (republik) v srednjem
veku

gong -a m  [iz malaj.] pri Indijcih in Kitajcih
uglašena kovinska plošča v obliki diska,
na katero udarjajo s posebnim kladiv¬
cem (pri nas tudi namesto zvonca, npr.
v gledališčih ali na ladjah; prim. tamtam)
gongorizem -zrna m  [po Špan. baročnem
pesniku Gongora y Argote, 1561—1627]
napihnjen, izumetničen književni slog
-gonija -e ž  [gr. -gonia  iz gignesthai  nastati]
v sestavljenkah, npr. kozmogonija, prim.
-gen, -geneza, -genija
goniometer -tra m  [gr. gonia  kot, + -meter]
kotomer, npr. za merjenje kotov pri
kristalih; goniometrija -e ž nauk o mer¬
jenju kotov z goniometričnimi funkci¬
jami, del trigonometrije
gonokok(us) -a m  [gr. gone  ali gonos  seme,
rod, rojstvo, + kok] v med. vrsta bakte¬
rij, ki povzročajo kapavico (gonorejo)
gonoreja -e ž  [iz gr. gonorrhoia  iz gonos
seme, + -reja] v med. kapavica, nalez¬
ljivo gnojno vnetje, predvsem sečnice
(povzročajo ga gonokoki); gonoroik -a m
kdor ima kapavico, kapavičar
good-bye /gudbai'/ angl. zdravo! srečno!
gopak -a m  [ukr.] ukrajinski narodni ples
gordijski vozel [lat. nodus gordius]  v stgr.
mit. nerazpletljiv vozel na vozu, posve¬
čenem Zevsu v frigij. mestu Gordiju
(vezal je jarem z ojesom in je bil tako
umetno spleten, da so prerokovali, da
bo tisti, ki ga bo razvozlal, postal vladar
Azije. Aleksander Veliki ga je presekal
z mečem); fig.  nekaj silno zapletenega;
presekati gordijski vozel preprosto, z
odločnim posegom rešiti zapleten pro¬
blem

gorgona -e ž, nav. v mn.  gorgone -on [gr.
Gorgo, Gorgonos ] v stgr. mit. strašna
ženska bitja s kačami namesto las, od
njihovega pogleda je človek okamnel (tri
sestre: Steno, Evriala in Meduza)

gorgonzola -a in  -e m  [ital. po mestec
Gorgonzola pri Milanu] polmehek ®
sten sir, zeleno preprežen s plesnivk?
gorila -e ž [nlat. gorilla  iz gr. iz afr.] veli* ’
najmočnejša človeška opica iz P®?®
dov v zahodni Afriki; fig.  oduren velik
gotica -e i [iz nlat. gothicus  gotski] 1. S°!Lf
pisava iz 4. stol. n. š. (sestavil jo je sK .
Ulflla), 2. šilasta nemška pisava, nas®
v 13. stol. pod vplivom gotike . s
gotika -e ž ali  gotski slog [iz nlat. goto' .
gotski; v ital. renesansi posmehlj. n^
za »barbarski« slog] slog v zahodno? '
umetnosti od 12. do 15. stol. (za°J

značilni šilasti, koničasti oboki in i®

lIlOž 1

stolpiči, ornamentalnost in bogata ^

V

1  k  V

tazija); gotski -a -o 1. ki se tiče G 0 .-.

(nekdaj fig.  barbarski), 2. ki se
gotike j.

gotlandij -a m  [po otoku Gotlandu] v  f 0 ba
zgodovini Zemlje: tretja plast in n
paleozoika; v njej so se razvile P
kopenske rastline in živali
gouda neskl. m  /gau'da/ hol. vrsta P
mastnega sira

gourmand -a m  [fr.] gl. gurman ge c,
gourmet -a m  /gurms' -ja/ fr. sladok . fl
človek z izbranim okusom (za J e
pijačo); sladkosnednež - efl je

gout -a m  /gu:' -ja/ fr. okus;//?, nag®
gouvernement -a m  /guvernanta' 'J a ^ 0
vlada(nje); pokrajinska uprava; u P r
področje . ■ mi

GPU [rus. Gosudarstvennoe poW ,c  jjt«
upravlenie  Državna polit, uprava] so
ska drž. polit, policija (do 1. 19° 4
gracija -e ž  [lat. gratia  milina] milin®’
žest, ljubkost, mičnost, očarljivost t
kretenj, potez...) (jfH'

gracija -e ž, nav.  v mn.  gracije -ij [®'. {  tP
tiae  iz gr. Charites]  v gr.-rim. ® j a j3
sestre, boginje lepote in miline, . jo
(= sijaj), Evfrozina (= vesel 0  Up
Talija (—  razcvet), spremljevalke
dite in Erosa;//?, lepotice ^ i
gracilen -lna -o [lat. gracilis  neženj
vitek, slok, tenak, droben, sU  . uS tfci
slaboten (~a postava, ~i telesni (e o)
graciozen -zna -o [lat. gratiosus  P
ljubek, mil, mičen, lep, očarljiv*.
gracioznost -i ž  ljubkost, mičn° ’
iina...

grad

245

grafolog

u ~\ a J‘  gradus - a  m  [lat. gradus  stopnja,
m, j  st °P n J a  (v činu, časti...);

red; vrsta, red, 2. stopinja, a) enota
bt 7 mer i en j e  kotov in lokov (geom.),
a me rjenje toplote (fiz.), c) za merje¬
ni _ zer rd-i e P'sne dolžine in širine (geogr.),
grad/" ° 0 * 0 ^ an J e  alkohola v alk. pijačah
ston' 1 * * [lak gradatio  iz gradus
nia ■ a  • ostopnost ’ P° st °P no  spremi-
y ? je  a'* Prehajanje (npr. iz enega stanja
izraza 80 ^’ st °P n j° van j e > zlasti misli in

/§rada'tim/ lat. prisl,  stopnjema,
8radaf 0PI ?°’

hit 10  ' n  ™ a ‘ us  /grada'cio in ma'ius/
?i>rnjL topn j evan je navzgor« (v notranji
Sradat’ • C * rame )

lat l? ' n minus  /grada'cio in mi'nus/
7 „’j^Pnjevanje navzdol« (v notranji
grade? 0 ™ d . rame )

r a > a  ' e  ž [ital. dial. gradella]  (rešetkast)
gradcij nJ Hr ešetka

ih bVT W  i nenl ' Gradel}  vrsta vezave
Za na  ilranina v taki vezavi, npr.

gradij nt ° s ,° Perilo in žimnice
*****  m  [lat. gradiens  iz gradi
dviga p krakati] v fiz. stopnja, mera
(zra? nja ak  Padanja fizikalne veličine
ž'asko CSa  Pririska, toplote...) na dol-
iikav en ? to ’ barometrski gradient raz-
jem a  Zr ?čnem pritisku med dvema kra-
gradi rat j la ist ' nadmorski višini
sp rern j " am  fek grad] 1. postopno (se)
stanju^ njatl > P re,l ajati (od stanja k
hol a J  “■ i' z )meriti stopnje, npr. alko-

3. st  Vlr| u; določiti, označiti stopnje,
r azton Pnjevati l koncentrirati, npr. solno
gradu/l" 10  z izhlapevanjem
Sr odul \,~ e  ?  [nlal- graduatio  iz lat.
2. pojenja] 1. delitev na stop(i)nje,
~ dualno diplome ali akademske čast

Src, diis{ i'® a m  (nlat. graduale  iz lat.
ka ^topniški spev (liturg.), 2. zbir-
Sradu-i^Sa) teh spevov
Po stonr\ na  ‘° fnlat. gradualis ] postopen,
^dliran . Jah

s t°Pini e ~ a  -° grad] 1. razdeljen na
derpsko ’ Uvr ^ en  po stopnjah, 2. z aka-
'ttca >n  ®l°P n j°, diplomo; graduirancc
gradujfj.. or  ‘ ma  akademsko stopnjo;
hPr. to  ' a m 1. razdeliti na stopinje,
P omer; uvrstiti, razvrstiti po

stopnjah, 2. fig.  podeliti diplomo,
stopnjo ali čast, npr. akademsko; povi¬
šati

gradus -a m  [iz lat.] 1. grad (== stopnja
ali stopinja), 2. gradus ad Parnassum
gradus ad Parnassum /gra'dus ad par-
na'sum/ lat. »(prva) stopnica na Parnas«,
1. lat. ali gr. itd. priročnik z vajami v
kovanju verzov, 2. podobno glasbeno
delo s čedalje težjimi vajami
graeca fides, nulla fides /gre'ka fi'des, nu'Ia
fi'des/ lat. »grška vera, nikakršna vera«,
tj. v trgovini Grkom ni verjeti na be¬
sedo

graecum est, non legitur /gre'kum est non
le'gitur/ lat. »je grško, ne znam pre¬
brati«, v srednjev. lat. rokopisih opravi¬
čilo prepisovalcev, ki niso znali grško;
fig.  je pretežko (ali preveč od rok)

-graf -a m,  -grafičen -čna -o, -grafija -e ž,
grafo- [gr. -graphos, -graphia  iz graphein
pisati, včrtati, risati...] v sestavljenkah,
npr. geograf, telegrafičen, biografija,
grafolog

graffito -a m  /graffto/ ital. napis ali risba,
vrezana v kamen, prim. sgraffito
grafičar -ja m  [gl. grafičen] grafični dela¬
vec; tiskar

grafičen -čna -o [gr. graphikos  iz graphein
pisati...] ki se tiče pisanja, risanja...;
risarski, izražen z risbo, z narisom, ne
z besedo; tiskarski, ki se tiče grafike;
grafik -a m  risarski umetnik, kdor se
ukvarja z (umetniško) grafiko; tiskar;
grdfika -e ž  1. umetnost reproduciranja
(s tiskom) pisane besede ali risarskih,
umetniških del, 2. risba v posebni tehniki
-grafija -e ž  [iz gr.] gl. -graf
grafikon -a m  [gl. grafičen] nazorna, gra¬
fična upodobitev statističnega stanja,
sprememb, odnosov ipd., zlasti z geo¬
metričnimi pomočki, npr. s krivuljami
grafit -a m  [gr. graphit  iz graphein  pisati]
mehka ogljikova rudnina kovinskega
sijaja; največ za svinčnike
grafo- [iz gr.] gl. -graf
grafolog -a m [grafo- + -log] strokovnjak
za grafologijo; grafologija -e ž  nauk in
znanje, ki 1. s primerjanjem pisave
ugotavlja pisca (npr. na sodiščih), 2. pre¬
učuje pisavo in skuša iz pisave razbrati
piščev značaj

grafoman

246

granulom

grafoman -a m  [grafo- + -man] kdor trpi
na grafomaniji; grafomanija -e ž preti¬
rano ali patološko veselje do pisanja
graham -a m  [po amer. zdravniku S. Gra¬
hamu, 1794—1851] kruh brez kvasa iz
debelo zmlete pšenice ipd. za sladkorno
bolne

-gram -a m  [gr. gramma,  mn. grammata,
pismenka, iz graphein  pisati] v sestavljen¬
kah, npr. diagram, telegram
gram -a m  [gr. gramma  pismenka, npr. na
uteži] merska enota za težo (maso),
tisočinka kilograma; označba g
gramatičen -čna -o [lat. grammaticus  iz gr.
grammatikos  iz gramma  pismenka] ki
se tiče gramatike, slovniški (—o pra¬
vilo)

gramatik -a m  [lat. grammaticus  iz gr.
grammatike  slovnica] slovničar; gra¬
matika -e i slovnica, znanost o ustroju,
zakonitostih in pravilni rabi jezika
gramatikalen -Ina -o [lat. grammaticalis ]
po gramatiki, v skladu z njo; jezikovno,
slovniško pravilen

gramatom -a m  [gram 4- atom] masa ele¬
menta v gramih, izražena z isto vred¬
nostjo, kot je njegova atomska masa
gramkalorija -e ž  [gram -f kalorija] gram¬
ska kalorija, množina toplote, ki segreje
1 g vode za 1°C

grammolekula -e ž  [gram + molekula]
masa čiste snovi v gramih, izražena z isto
vrednostjo, kot je njena molekulska
masa

gramofon -a m  [iz gr. gramma  pismenka,
+ -fon; premenjava iz fonogram] pri¬
prava za reproduciranje glasov, posnetih
na plošče, vrsta fonografa
gramski -a -o [gl. gram] ki se tiče grama,
izražen v gramih (~a kalorija)
gran -a m  [lat. granum  zrno, ker so prvotno
rabili v ta namen ječmenovo zrno] stara
lekarniška utežna enota, okrog 0,0648 g
(še veljavna v angl. govorečih deželah;
kot juvelirska enota 1 / 4  karata)
granat -a m  [lat. granatus sc. lapis,  iz
granum  zrno] 1. trd, bleščeč se kremen¬
čev mineral; veliko vrst (lepo obarvani
so dragi kamni), 2. [lat. granatum ] gra¬
natno jabolko

granata -e ž  [ital. granata,  po zrnastem
granatnem jabolku] 1. z močnim eksplo¬

zivom polnjen topovski izstrelek, ki se
v zraku ali ob zadetku raztrešči, 2. ročna
granata; granaten -tna -o ki se tiče gr a '
nata ali granate; granatno jabolko zrnasto
jabolko, vrsta južnega sadja (v antiki
simbol ljubezni)

grand -a m, nav. v mn.  grandi -ov [Špan-
grande]  »veliki«, velikaši, najvišje plem¬
stvo v Španiji (od 13. stol. dalje); (dvor¬
ni) plemič, plemenitaš .

grande nation /grad nasjo'/ fr. »veliki
narod«, Napoleonova označba za Fran¬
coze v njegovi dobi

grandeur /gradoer'/ fr. velikost; veličina
grandezza /grande'ca/ ital. velikost; veli¬
čina; (napihnjena) dostojanstvenost
grandhotel -a m  [fr. grand'hotel]  velik, re¬
prezentativen hotel

grandiozen -zna -o [ital. grandioso]  velika 0 '
ski; fig.  veličasten, mogočen, vzvišen-
grandioznost -i i veličastnost; vzvišenos
grandomanija -e i [lat. grandis  velik, +
-manija] veličavost, pretirano sam° ve '
ličje, domišljava (patološka) zaverova¬
nost vase, navadno: megalomanija
grand prix /gra pri'/ fr. prva nagrada, °P r '
za umetniško stvaritev .

grandseigneur -ja m  [/grasenjoer'/ = v "
šoki gospod] pripadnik fr. visokeg
plemstva m

granit -a m  [ital. granito  iz lat. S ra,nl
zrno] zrnec, trd, zrnat kamen volk® 0
skega izvora; največ iz živca, sljude
kremenjaka (mineral.) , .

granulacija -e ž  [iz nlat. granulum,  dim*]
iz lat. granum  zrno] 1. zrnenje,
ljenje, npr. ranjenega tkiva; ztO®-
tkivo (v tem smislu nav. v mn.
lacije -ij), 2. uzrnenje, npr. kovini
■udirati -am 1. zrnčti, zrniti, eelib ’
npr. rana, 2. uzrniti, dati zrnasto obl
(kovini, steklu...)

granularcn -rna -o [nlat. granulum  7 - rI1
zrn(č)ast jjfl

granulit -a m  [nlat. granulum  zrnce, -r
bela, gnajsu sorodna kamnina iz žlV
kremenjaka itd. (mineral.) . j 3 j.
granulom -a m  [nlat. granuloma tl ^
granum  zrno, + -omj v med. 1- 10  ^
goba, nevarno gnojno žarišče ob i°.
korenini (če v gnile zobe zaidejo b°
rije), 2. zrnčasta novotvorba

Sfanulozen

247

greko-

^rn*” 2 ? 11  ' zna  "° feb granulom] 1. zrnat;
(med)’ Uzrn3en ’ kl se  **“ granuloma

8r ^" m  ' a m  [iz lat.] zrno, zrnce, prim.
g ran  n ’ Sranit, granulacija...

Dn  lrUlt /greip' fru:t/ angl. 1. grenivka,
ve , ar . an ^i podoben plod limonine bar-
ni,’,o 12 ^ ec  Pomaranče in limone, 2. gre-

Co^ d r°’ ki ga daje

Ter ~ a  , nav ' v mn -  graptoliti -ov
tičkih apt0S  p .‘ san > + -lit] fosilni ostanki
gorskih živalic iz ordovicija in

^otiand^a

katil * ~ am  ^ at ‘ Srassari  iz gradi  kora-
(iiaii se  širiti, razsajati, pustošiti

^ia S r!f ab0leze n)

(zaih , acias / lat - 4 - skl. mn. od grada

gra«8- Va  ? 3 hvaIa!

d ar jt! rati  ' am  H at - gratificatio  dar] po-
fllj a  na §raditi; navreči, podeliti grati-
dov a , JO;  Povrniti (škodo ipd.), odško-
nagr a !i Za ka K ^ratifikacija -e ž  dar,
Povrhu’ navržek  (poleg plače); v trg.
^tinirsJ °’ odškodnina
Peč; c' ' am  t^ r - gratiner]  v kuh. 1. za-
2. Dr  ;*?®° ali zelenjavo) s skorjico,
kratiš (] V f z  kešamelom
krezDla” ° kr " ’ z  Sratiis] prisl,  zastonj,
brezni v  dar; gratis ekscmplar
&atu lacij a Cm iz y od - n Pr. knjige
Prijeten • 'k z  ? at - g ratuIat ‘°  iz gratus
v °šČi] 0 .’ hvaležen] čestitanje; čestitka,
grat U | ’..” ratu lacijski -a -o ki se tiče

^atulant ^

kdor u' a m  t gk  gratulacija] voščilec,
tati, 11111  vošči; gratulirati -am česti-
kotp,, ^di veselje nad čim, voščiti

Ovacij;, .p ,

te žekj okt - fe' at - gravatio  iz lat. gravis
Hravatpej, _ t02ev anje, obremenjevanje koga
?r« v  ' a  m, mn.  grav&mina -in s  [nlat.
?ite V;  oj.l 1- (glavna, najhujša) obdol-
duho, ’ obtoževanje (npr. Cerkve
‘°žb a  Scine  v 15. in 16. stol.), 2. (pri)-

tsltlVfc Ti f

Pthl.  v  a , Ve / ital. iz lat. gravis  težek]

„ v °dil 0  gla ?' Počasi, resno, slovesno (na-
^ve as  za  tzvajanje skladbe)

,, Ze l° težv - a ve asa i'/ ital. prisl,  v glas.
ki r  -ja r f n resno  (slovesno)

* a ° r  "rez • kraveur  iz graver  vrezati]

Vre  v gruveur  iz graver  vrezatij
Uje  risbe ali napise v kamen,

kovino, les, vrezovalec, črkorezec, ka-
mnorezec (obrtnik ali umetnik)
gravlden -dna -o [lat. gravidus]  noseč, brej,
v drugem stanu; gravidnost -i i noseč¬
nost

gravimeter -tra m  [lat. gravis  težek, +
-meter] priprava za merjenje težnosti
gravirati -am [fr. graver ] vrez(ov)ati risbo
ali napis; gravirnica -e ž  vrezovalnica,
graverska delavnica

gravis -a m  [lat. gravis sc. accentus,  iz
gravis  težek] v slovn. krativec, naglasno
znamenje za padajoč naglas (')
gravitacija -e i [nlat. gravitatio  iz lat. gra-
vitas  teža; breme; pomembnost] tež¬
nost (fiz.); privlačnost; gravitacijski -a -o
ki se tiče gravitacije, težnosten; gravi¬
tacijski zakon Nevvtonov zakon o tež¬
nosti (fiz.)

graviteta -e i [lat. gravitas  teža; pomemb¬
nost] 1. teža, 2. resnost, resno, (poudar¬
jeno) dostojanstveno vedenje
gravitirati -am [nlat. gravitare ] težiti k
čemu; fig.  nagibati se
gravura -e ž  [fr. gravure  iz graver  vrezo¬
vati] odtisk (lesorez, bakrorez, radiran-
ka...) ali kliše z umetniško izrezane le¬
sene, kovinske ipd. plošče
grazie [/gra'cie/ ital. iz lat. grada]  hvala!
grazioso [/gracio'zo/ ital. iz grazia  ljub¬
kost] v glas. prisl,  ljubko, prisrčno;
grazioso -a ali neskl. m  naslov ali del
skladbe

grecist -a m  [iz lat. Graecus  Grk] kdor se
ukvarja z grecistiko; grecistika -e ž  veda,
ki preučuje (staro)grški jezik ali (staro)-
grško književnost in kulturo
grecizem -zma m  [gl. grecist] jezikovna
posebnost (stare) grščine; (staro)grški
izraz ali jezikovna posebnost v negrškem
jeziku; grecizirati -am 1. pogrčiti (tujo
narodnost); dati grško obliko ipd.,
2. prevesti v grščino, 3. uporabljati gre-
cizme

grecnhom -a m  /grin'ho:n/ angl. »zelenec«,
novinec (tudi vzdevek za nove priseljence
v ZDA)

gregorijanski koledar »novi«, popravljeni
(sedanji) koledar, ki gaje 1. 1582 vpeljal
papež Gregor X III. namesto julijanskega
greko- [lat. Graecus  Grk] v sestavljenkah,
npr. grekofil

grekofil

248

grupah 3

grekofil -a m  [greko- + -fil] kdor je prija¬
telj vsega (kulture, jezika itd.), kar je
grško

grekofob -a m  [greko- + -fob] kdor sovraži
vse, kar je grško

grekoman -a m  [greko- 4- -man] kdor je
»nor« na vse, kar je grško
gremialen -lna -o [nlat. gremialis  iz lat.
gremium  krilo; fig. društvo] ki se tiče
gremija; gremij -a m  (stanovsko) društvo,
združenje, npr. trgovcev ali industrijcev
v kapit. deželah

grcnadin -a m  [po Špan. mestu Granada,
+ -in] 1. vrsta svilene preje, 2. etaminu
podobna tkanina

grenadir -ja m  [fr. grenadier,  1667, iz
grenade  granatno jabolko; fig. granata]
prvotno vojak, določen za metanje
granat, pozneje lahko oboroženi vojaki,
iz katerih je bilo sestavljeno jedro pehote
grež -a m  [fr. grege  iz ital. greggio  neobde¬
lan] tenka surova svila
grif -a m  [lat. gryphus  iz gr. gryps]  krilati
lev, v antičnem bajeslovju bitje z levjim
trupom ter orlovo glavo in krili
grifon -a m  [fr. griffon  iz lat.] krilati lev,
gl. grif

gril -a m  [fr. gril]  žar (kuh.)
grillroom -a m  [/gril'ru:m/ angl. iz gril/
pražiti, room  prostor] (restavracijski)
prostor, kjer servirajo jedila — npr.
bifteke — pripravljene na žaru; zaj¬
trkovalnica

grimasa -e ž  [fr. grimace)  kremženje (obra¬
za), zmrdovanje, spakovanje; skremžen,
spačen obraz, zmrda, spaka; delati gri¬
mase mrdati se, zmrdovati se, spakovati
se

gripa -e ž  [fr. grippe  iz* rus.] v med. zelo
nalezljiva epidemična bolezen z vnetjem
dihal, povišano temperaturo, omotico
in drugimi simptomi (= influenca);
gripozen -zna -o ki se tiče gripe (~o obo¬
lenje)

grizet(k)a -e ž  [fr. grisette  ceneno sivo
sukno; dekle v taki obleki] nekdaj
označba za mlado, lahkomiselno pariško
delavko, modistko, šiviljo ipd.
grizli -ja m  [angl. grizzly bear  iz grizzly
siv] v zool. sivi medved iz Kalifornije
(večji od rjavega)
gr. m. nlat. kratica: grosso modo

grog -a m  [angl. grog,  po vzdevku »O*®
Grog« za angl. admirala VernoD a ’
1684—1757, ki je dajal to pijačo m°f'
narjem] pijača iz vroče vode (ali čajab
ruma in sladkorja

grojer -ja m  [fr. gruyire]  vrsta mastnega s® 3
iz francoske Švice „ •

groom -a m  /gru:m/ angl. konjar; strezal’

sluga

groš -a m  f/gro' -ja/ fr. iz nlat. g roSS, ‘
debel] glavni, osnovni del, glavni® ■
večina; groš -a m  veliki ducat, 12 ®,
catov, tj. 144 kosov (trg.); veliki 9
12 grosov . .j

grosist -a m  [fr. grossiste  iz groš  de®
veletržec, veletrgovec, trgovec na de®
(en groš), veleprodajalec; grosista
-čna -o veletrgovski; veleprodajen
grosso modo /gro'so mo'do/ nlat. !• ,. g
debelo, na grobo, npr. posuti (nav°
na receptih), 2. na splošno, približa
groš, groša m  [nem. Groschen  iz
grossus  debel, prvotno debel ST .^ e .
iz 13. stol. z različno veljavo] manj
den debelejši kovanec iz bivše Av s
Ogrske .

grota -e ž  [ital. grotta  iz lat. crypta)  J a
votlina, navadno naravna ^3

grotesk -a m  [fr. grotesque  iz ital-]
stiliziranih tiskarskih črk 0

groteska -e ž [ital. grottesca  iz ,. r

votlina; podzemeljski prostor] 1

sek iz fantastično prepletenih člove

človeški'

raz'

živalskih in rastlinskih oblik (n a ^ 1
jih v renesansi v podzemelj, strin® ^ 3t
valinah), 2. umetnina — kip, sk a f 3 n-
novela, drama — v nenavadnem, , eS
tastičnem, igrivo spačenem slogi® r^j
s pretiranimi, izmaličenimi kretnja!® j|,
plesna karikatura, včasih v , e[) ,
kostumih; grotesken -kna
nenavaden, spačen, fantastično ,ZI

čen; igriv, smešen, norčav

Gru " 1

grundirati -am [nem. grundieren

osnova] napraviti barvno, i^tik 0
osnovo, napraviti ozadje, da se
prične slikati , s itU'

grupa -e ž  [fr. groupe  iz ital. gmpP°‘  jji:
pina; družba; vrsta; oddelek v skne^
stopnja; grupen -pna -o skupinski! s p-
grupacija -e ž [iz fr. groupe  skupin aJ vrS te:
pina; razvrstitev v skupine ah

gubernator

249

gvanak(o)

sestavljanje, delanje skupin; grupirati
•am (se) (raz)vrstiti, uvrstiti, razdeliti (se)
v  skupine; sestaviti skupino; zbrati;
RmpaSki -a -o pejor.  razbijajoč skupnost;
Stupaštvo -a s  razbijanje kake skup¬
nosti

Ruhcrnator -ja m  [lat. gubernator  krmar;
upravitelj] deželni, pokrajinski upravi¬
telj ali namestnik (guverner); upravitelj
gubernije v carski Rusiji; gubern&torski
m ks'° upraviteljski, namestniški
gubernij - a m  [ n lat. gubernium  iz lat. gu-
bernare  upravljati] (deželna) vlada,
upra^jgtvo; pokrajina
gubernija -e i  [gl. gubernij] upravno-teri-
utialna enota (pokrajina, provinca) v
bh?- s1c * Rusiji

r°n - a  m  ffr. goudron  iz lat.] asfaltna

snov —

guerre

, z a premaze

živi - a  ? u teance /ggr'a utras7 fr. vojna na
šuerr n ” je in smrt

guenni neSkL m  [/g eri 'Ij as / ^Pan. iz
til C j dimin. iz guerra  vojna] gve-
Naii’ i °j evn iki v gverilski vojni proti
gverili?™ v Špani j' L  1804-1814 (gl.
gui(| e  r, . a u partizanski bojevniki sploh
spre]!*?. / fr- iz ital. gnida]  1. vodnik,
g a \ ,-tevalec, 2. vodnik (oseba ali knji-
,^». zlasti za  turiste

bulast ~ ^ n * at - Summa  iz lat.] 1. mehka,
2, gl| ^. tv orba v tretjem stadiju sifilisa,
guiben ... * --I
gumi .j "° S 1 - gumijast
1, C( n. [lut- gummi  iz gr. kommi ]
skorji lka ’ 80st ’ sluzast in lepljiv sok
kave,|p. nekater ih dreves, 2. vulkanizirani
s °kov r Unieten  izdelek, dobljen iz takih
guntiaj.te Primesjo žvepla)

1. arahr'  a m  ^ at ' S um mi Arabicuni]
afrj-jkjh . cedika, gosta, lepljiva snov
Snovj n m ara bskih akacij, 2. lepilo iz te

1. ela?f i,<a  ' e ž  [gumi + -(e)lastika]
gumigm ka ’ e lastični trak, 2. kavčuk
snioi a i' a m  ['z lat. gummi,  malaj. getah
teriij tfrstu rumene naravne smole neka-
lP°suš e 0p ^ n i’ 1  vzhodnoazijskih dreves
odva;..! 11 ? za  rumeno slikarsko barvo in

^Oilast a

Plašč .' a  '° [gl- gumi] iz gumija (~i
^obne 1 0lldar j a  bolj gumijeve ali po¬
lnosti); gumijev -a -o gumčn,

iz gumija (~i izdelki, poudarja gumo
kot material)

gumirati -am [nem. gumieren  iz lat. gummi ]
prevleči ali premazati, prepojiti z gumi¬
jem

gumoza -e ž [gum(i) -f -oza] smolika, bole¬
zensko izločanje smole iz drevesne skor¬
je, npr. pri češnjah

gurman -a m  [fr. gourmand]  1. dober jedec;
požeruh, 2. sladokusec (pri nas po nem.
vplivu največ v tem pomenu; prim.
gourmet)

gustacija -e ž [lat. gustare  okusiti] okušanje,
pokušnja (= degustacija); gustirati -am
(se) 1. okušati, pokušati; počasi, z užit¬
kom jesti ali piti, 2. uživati, npr. opazu¬
joč mikaven prizor; vzbujati (si) slast
gusto -a m  [/gus'to/ ital. iz lat. gustus]
okus; užitek

gutacija -e ž  [lat. gutta  kaplja] izločanje
vodnih kapljic skozi reže (bot.)
gutapčrča -e ž [angl. guttapercha  iz malaj.
getah  smola, percha  drevo, ki jo daje]
neelastičen, kavčuku podoben sok neka¬
terih dreves na malajskem otočju (rabi
se v med. in tehn.)

gutta cavat lapidem (non vi, sed saepe
cadendo) /gu'ta kavat' lapidem' non vi',
sed se'pe kaden'do/ lat. »kaplja za
kapljo še kamen izdolbe«, vztrajnost
premaga vse ovire (Ovid; pristavek v
oklepaju je kasnejši)

gutural -a m  [nlat. gutturalis  iz guttur  grlo]
goltnik, mehkonebnik, mehkonebni so¬
glasnik, npr. k, g, h (slovn.); guturalen
-lna -o goltnišici, mehkoneben
guvernanta -e ž  [iz fr. gouvernante  iz gou-
verner  vladati] vzgojiteljica, domača
učiteljica; guvernantski -a -o vzgoji¬
teljski

guverner -ja m  [fr. gouverneur  iz lat. gn-
bernare  vladati] 1. upravitelj pokrajine,
kolonije ipd., 2. najvišji izvoljeni drž.
uradnik v zveznih državah ZDA,
3. upravnik, npr. banke
gvajak -a m  [Špan. guayaco,  po besedi s
Haitija] v bot. visoko drevo iz tropske
Amerike in Zahodne Indije (les izredno
trd, smola in skorja zdravilni)
gvanak(o) -a m  [Špan. iz peruan. huanacu]
lami soroden južnoamer. prežvekovalec
jelenje velikosti

gvano

250

hadži

gvano -a m  [Špan. iz peruan. huanu ] ptičje
blato, zlasti morskih galebov in pingvi¬
nov, največ na obrežju Peruja (fosforno
gnojilo)

gvardija -e m  [ital. guardia,  prim. garda)
straža; stražnik

gvardijan -a m  [ital. guardiano]  (samostan¬
ski) predstojnik pri frančiškanih in
kapucinih

gvaš -a m  [fr. gouache  iz ital. guazzo  vodena
barva) 1. slikanje z vodenimi barvami,
vrsta slikarske tehnike, podobne akva¬
relu, 2. slika, narejena s takimi barvami
gvelf -a m, nav. v mn.  gvelfi -ov [ital.
guelfo,  po Welfih, nem. knežji, po¬

zneje cesarski rodbini) privrženci P a '
peške stranke v bojih med papeže 01
in cesarjem v 13. in 14. stol. v I®'
liji . . j

gverila -e i [Špan. guerrilla,  dimin. o
guerra  vojna; beseda iz bojev španski
gverilcev proti Napoleonu) poseben«
»partizanski« način vojskovanja
sovražni okupatorski vojski; gveril«
-lca m  (gverilski) borec, bojevnik v g ve "
rilskem oddelku, partizan

gvineja -e ž [angl. guinea,  ker so bili P rv ° t !L
kovani iz gvinejskega zlata) angl®’*'
zlatnik v veljavi od 1663—1813, dan
računska enota (=21  šilingov)

H [nlat. hydrogenium\  znak za kem. prvino:
vodik

h [lat. hora]  ura
ha kratica: hektar

h. a. lat. kratica: 1. hoc anno, 2. huius anni
habanera -e i [Špan. habanera,  po Havani,
Špan. Habana,  glav. mestu Kube) tangu
podoben španski ples s Kube
habeant (ali:  habeat) šibi /ha'bea(n)t si'bi/
lat. pa naj velja njihova (ali: njegova),
če hoče(jo), meni nič mar
habeas corpus /ha'beas kor'pus/ lat. »imej
telo«, 1. začetne besede srednjev. zapor¬
nega povelja, 2. ime angl. zakona iz
1. 1679, ki varuje osebno svobodo dr¬
žavljanov; po tem zakonu mora biti
vsak, ki ga zapro, v 24 urah zaslišan
liabeat šibi lat. gl. habeant šibi
habent sua fata libclli /ha'bent su'a fa'ta
libe'li/ lat. tudi knjige (ali: knjižice)
imajo svojo usodo (Terencij Maurus)
habilen -lna -o [lat. habilis]  spreten, ročen,
pripraven; zmožen; habilnost -i ž  spret¬
nost, ročnost, pripravnost; zmožnost
habilitacija -e ž  [nlat. habilitatio ] 1. uspo¬
sobitev ali zmožnost za kaj; pridobitev
kakih kvalifikacij, zlasti pravice, pre¬
davati na univerzi (npr. z znanstveno
razpravo), 2. habilitacijsko delo; habi¬
litacijski -a -o usposobitven; ki se tiče
habilitacije (~a razprava)
habiliteta -e ž [lat. habilitas ] gl. habilnost

H

habilitirati -am [nlat. habilitare]  usposobi'
za kaj; habilitirati -am se pokazati z®
nost za kaj, pridobiti si kake kvalinK
cije, prim. habilitacija
habit -a m  [gl. habitus) obleka, obla«
(uradno, predvsem redovniško)
habitualen -lna -o [nlat. habitualis]  na
den, običajen; (na)vajen; iz n aVa  .
izvirajoč, prešel v navado, P r ' v .^: 0 i
stalen, vkoreninjen; pogost, ponavljaj,
se; habitualnost -i i običajnost; ( na ^ n L
nost, privajenost; stalnost, vkoren®J
nost , rža ;

habitus -a m  [lat. habitus  zunanjost; “'j
telesno in duševno stanje; „ ob  m,
1. (vnanji) videz, zunanjost (člo v ® j
živali); drža; vedenje, 2. v med. * el
ustroj, telesno in duševno stanj®
njegov vnanji izraz) . j a t.

hacienda -e ž  [/asien'da/ Špan. IZ  ,j t ij
gerund. facienda  iz facere nate fla j-
kmetija, kmetijsko posestvo, farma, /(|
več v Latinski Ameriki; haciendero' •
/asiende'ro/ lastnik ali zakupnik n
ende . „ ,.*j]

Had(es) -a in  -da m  [gr. Hude s  ali
v stgr. mit. bog podzemlja, Zevsov 8  ,,
fig.  had(es) -a in  -da m  podzemlje, S P
nji svet, kraljestvo mrtvih .

hadži -ja m  [tur. haci  iz ar.) 1. musn j
ki je romal v Meko; postavlja s^Jj-g),
imeni kot častni naslov (~ Mus

251

hamadriada

hafi 2

za judovsko pasho (sarajev-

L U . d * kristjan (Grk, Armenec...), ki
hifiz J V  Malemu
^ m  [tur. hcifiz  iz ar.] častni naslov
hafnji mian a, ki zna koran na pamet
i nie  ' a 1,1  t n lat. haftiium,  po Hafnia,  lat.
odkr 2 i a r, K6benhavn ; P rvlno  J e  namreč
koni Danec  Coster] kem. prvina, cir-
kagada 1 |,obo ^ na ze I° redka kovina
Judih' 6  f ^ lcbr ' haggadali  pripoved] pri
snovi’ sv °b°dna razlaga biblijske
gih m b ° , nrav nih, zgodovinskih in dru-
in n  otl yih, 2. ilustrirana zbirka molitev
2  Pesmi
.ska

ha 8io- ri. , .

nnr i. ha S‘os  svet] v sestavljenkah.

S& 08rafija

Sv «nkkih ~ ( hagl<>  + -graf] 1. pisec
Piscev h  z ! vl J en j e P isov > 2. eden izmed
1. jj nagiograf; hagiografija -e i
lege n( j Jenj 5.P' s j e  svetnikov, slovstvo ali
pis s ,, e ,°. z ' v *jenju svetnikov, 2. življenje-
hagi ogrIf a nik f ov  Wk° delo)
spisi« I, ' f mn -  [gl- hagiograf] »sveti
Pen tatevh J,8C stare S a  testamenta, razen
k ^egovn ■ ' n  knjig prerokov (Psalmi,
ha « 1 ’y r r ka  pesem, Ezra...)
Rafija 6 i  ^ agio " + -logija] gl. hagio-

halj a  ”*J ar - hayk  iz haka  tkati] vrhnja

i. ^rabrlk' severnoafriških plemenih, npr.
Jarnik’ Berbe rih...

1. ukrai ' a i m  [ tur - haydamak  gnati]
s ke» a  J' ns  u upornik proti nasilju polj¬
ani vR mstva  v 17. in 18. stol., 2. v drž.
k rev oluci us ‘i' Pripadnik oddelkov proti-
'aiiluk - a  °” a r rne  . ukr. rade (1918—19)
n a o g  [shr. izmadž. iz ar.; prvotno
?ajem n ik* m pastir ’ gonjač, pozneje voj.
zabniki i’ v  18. stol. uniformiran slu-
abe žnikf : nekc * a J v  balkanskih deželah:
Proti T u ,:!'' pod  turškega jarma) ali borec

j. l?l° y aj ° m > 2. pejor.  razbojnik, ropar,

L

‘tim -a r” bz  nem.] gl. Heimvvehr
J a Mo ar - modrec, učenjak] orien-
ak "» -a «? e r  za  zdravnika

ar. oblastnik] oblastnik ali

^ '6 2  r

tlvor-i- neni - Halle,  angl. hali ] lopa, veža;

Ds tark a ’ tržnica

ned ol<f/ : «/ [/halb'štarke/nem. H-]

■niča), nem. izraz za teenager

halfpenny -ja m  /hej'pni/ angl. bronasti
kovanec za pol penija
half-time /ha:f'taim/ angl. polčas, npr.
pri nogometu

lialievtika -e ž  [gr. halieuein  ribariti] zmož¬
nost idejnega pridobivanja ljudi (s pre¬
pričevanjem)

halit -a m  [hal(o)- + -it] kamena sol (mi¬
neral.)

haliterij -a m  [gr. hals, halos  morje; sol,
therion  zver] vrsta velikih sesalcev iz
terciara (zool.)

hali -a m  /ho :1/ angl. večja dvorana ali
veža

hallstatska doba [/haTštatska.../ po naj¬
dišču pri zgornjeavstrijskem mestu Hall-
statt] starejše obdobje železne dobe
halma -e i [iz gr. halma  skok, skakanje]
dami podobna, že v starem veku znana
igra na deski s 17 X 17 (ali redkeje
16 X 16) polji

halo [angl. halloo ] medm.  he, hej, ej, čuj;
doziv, (telefonski) klic ali poziv; halo -ja
ali neskl. m fig.  hrušč, trušč
halo- [gr. hals, halos  sol; morje] v sestav¬
ljenkah, npr. halometer
halofit -a m, nav.  v mn.  halofiti -ov [halo-
+ -lit] rastline, ki rastejo na solnatih tleh,
npr. ob morskem bregu (bot.)
halogen -a -o [halo- + -gen] solotvoren;
halogene prvine skupina kem. prvin —
fluor, klor, jod, brom — ki tvorijo s ko¬
vinami soli (haloide)
haloid -a m  [hal(o)- + -oid] spojina haloge¬
ne prvine s kovino; haloiden -dna -o ki se
tiče haloidov

halometer -tra m  [halo- + -meter] solomer,
priprava za ugotavljanje količin soli v
raztopinah (vrsta areometra)
haloterme -rm ž mn.  [halo- + terme] topli
slani vrelci ali kopeli
halucinacija -e ž [lat. hallucinatio ] privid,
blodnja, vrsta čutne (vidne, slušne) pre¬
vare, tj. opažanje predmetov ali pojavov,
ki obstoje zgolj v domišljiji; halucinirati
-am blesti, imeti halucinacije
halva -e i [shr. iz tur. iz ar.] »turški med«,
orientalska slaščica iz sladkorja, moke
in masti, včasih tudi orehov ipd.
hamadridda -e ž, nav. v mn.  hamadri&de -ad
[gr. hamadryas  iz hama  skupaj, drys
drevo] v stgr. mit. gozdna, drevesna

Iiamal

252

nimfa, ki živi in premine obenem z dre¬
vesom, v katerem živi; prim. driada
hamal -a m  [ar. hammal ] nosač v oriental¬
skih bazarjih in pristaniščih
ham and eggs /hsem' and egs/ angl. pečena
gnjat z jajci (kuh.)

hamit -a m, nav.  v mn.  hamiti -ov [po bi¬
blijskem Hamu, enem izmed treh Noeto¬
vih sinov] jezikovna in etnična skupina,
v katero spadajo razni afriški narodi,
npr. stari Egipčani, Berberi, Feničani;
liamitski -a -o ki se tiče hamitov
lian -a m  [tur. han  iz perz.] krčma, gostišče
(s prenočišči); prenočišče za potnike in
karavane

handicap -a m  [/h»n'dikep/ angl. iz kand
i(n the) cap  roko v čepico, po* stari
hazardni igri] 1. tekmovanje z izravnavo
prednosti, tj. dajanje prednosti v času,
razdalji, točkah ipd., ki jo daje močnejši
šibkejšemu tekmovalcu, npr. pri teku,
2. taka konjska ipd. dirka, 3. oviranost,
prizadetost

bandikap -a m  [iz angl.] gl. handicap
hands off /haends of/ angl. »roke proč«,
v polit, na naslov tistih, ki se vmešavajo
v tuje zadeve (besede angl. ministra
Gladstona, ko je Avstro-Ogrska 1. 1878
okupirala Bosno in Hercegovino)
liands up /haends Ap/ angl. roke kvišku!
handžar -ja m  [shr. iz tur. hancer  iz ar.]
dolg, zakrivljen orientalski nož, nabru-
šen na obeh straneh, prim. jatagan
hangar -ja m  [fr. hangar  iz* frank, hangart,
v smislu nem. hangen  biti vezan na kaj]
velika lopa za letala ali zrakoplove, klo-
nica

Hannibal ante portas [/ha'nibal an'te por'-
tas/ pravzaprav: H. adportas ] lat. »Ha¬
nibal pred vrati«, tj. sovražnik ali ne¬
varnost je pred durmi (vzklik prepla¬
šenih Rimljanov, ko se je znameniti
vojskovodja 1. 211 pr. n. š. približal
Rimu)

Hansa -e ž  [stvnem. hansa  truma; pozneje:
zveza (trgovcev)] zveza nemških trgov¬
skih mest ob Severnem morju (Liibeck,
Bremen, Hamburg...) od 13. do 17. stol.
hansom -a m  [/haen's3m/ angl. po iznajdi¬
telju J. A. Hansomu] pokrita dvokolesna
kočija za dva potnika s kočijaževim
sedežem zadaj

harf 3

hanzeat -a m  [gl. Hansa] 1. meščan

ali

LU11.VUI m  Lo*’ riaiioaj ..

vojak hanzeatskih mest, 2. pripad®
Hanse; hanzeatski -a -o ki se tiče Han*
(~a mesta)

hapax Iegomenon -a m, mn.  Iegon)®r
-men s  [/ha'paks lego'menon/ &■  1
hapax  enkrat, legein  reči] pri gr. '
klasikih samo enkrat rečena, uporablJ eD
beseda .

haploiden -dna -o [gr. haploos  prepr 0 ^
+ -oiden] v biol. (celica) z eno san 1
dedno zasnovo ,

haplologija -e i [gr. haploos  P[ e P r ?L’
+ -logija] »poenostavljeno pisanj 1
tj. izpuščanje ali skrčenje enakozvocn
besed, glasov ali zlogov, npr. gostoton 1
v gostomer (

happy end /hae'pi end/ angl. »srečen koo^
npr. v romanih, filmih... (v pejor■ P.
menu, kadar gre za olepšavanje res®
nosti na škodo umetniške vrednosti) ■
haptičen -čna -o [gr. haptikos ] tipalen.

se tiče tipa (v naspr. z optičnim) . .
harač -a m  [tur. haraf  iz ar.] gia va1 '® ’
davek na glavo nemuslimana (od se®®,
ga leta naprej v dobi turške sužnos ,
haračlija -e m  izterjevalec harača! I

davkar  . • r e«l

harakiri -ja m  [jap. hara  trebuh,
častni samomor s preparanjem tre®
pri Japoncih, zlasti pri samurajih ! 1
moralni ali politični samomor W\

harambaša -a in  -e m  [shr. iz tur.] haj au
(ali razbojniški) poglavar .
haranga -e ž  [fr. harangue]  slavnost®
govor, pozdrav ipd., včasih dolgo ve Lti
fig.  spodbujanje, hujskanje; harang;
-am slovesno (na)govoriti, pozdrav 1
(pejor.  dolgovezno besedičiti o
važni stvari); spodbujati, hujskat)
harašo rus. dobro, lepo, prav 0 yjii

harcer -ja m  [nem. Harzer,  po S° r
Harz] vrsta kanarčkov „(£'

harem -a m  [tur. harem  iz ar. haro" 1  ^i
povedan] 1. ločeni stanovanjski P r ° fi
za žene pri muslimanih (razen
sme vanj stopiti noben moški), *•
služabnice ipd. v teh prostorih I

harfa -e i [nem. Harfe  iz germ-
glasbilo na strune, ki jih harfist u^r
prsti; harfist -a m,  harfistka - e 2
igra na harfo

253

hausse

barikad

barikiri -ja m  [iz jap.] gl. harakiri
“arite -it i „m.  [gr. Charites]  v stgr. mit.

boginje lepote in miline, gl. gracije
Harlekin -a m  [nem. Harlekin  iz ital.
Frlece hi no  iz fr. Arlequiri\  glavni ko-
aččni lik v ital. commedia dell’arte in
Pantomimi, ljubček Kolombine, na-
v adno maskiran; fig.  harlekin -a m
Pavliha, šaljivec, burkež, norček; har-
le klnski -a -o šaljiv, burkast, pavlihast,
. 8'umaški

"arlekinada -e ž  [nem. Harlekinade  iz fr.]

IJS-  smešna, neresna zadeva; šala, nor¬
čija

. , •— -a m  [Špan. po črnski besedi]
aJ?!  Pesek noseč veter v severozah.
h ar  n  Piha v zimskih mesecih
bjiv nia  Praestabilita /harmoni'a presta-
/ 1 la / nlat. »vnaprej določeno soglasje«
J, e<1  Pojavi), ubranost, ki izvira od
cilf a  * n usmer ja vse stvari k istemu
Leibn~ v °č>l n ° načelo nem. filozofa

r®oni{en .g na  _ 0  j| at _ harmonicus  iz
«on/a sklad, soglasje] ki se tiče har-
Se  n,je l soglasen, sozvočen; blagogla-
sož’it' U i ,ran;  sbhiden; fig.  složen (~o
Ria.- / harmonija -e ž  1. sozvočje, so-
g Q J e  (skladnih tonov); ubranost, bla-
konu? 6 -’ naulc  ° strukturi, razmerjih in
P) a r' ranju  akordov (v glasbeni teori-
Pted| h-  .skladje, skladnost, ubranost
Urne  de ii in celoto (ali med elementi
meri j čela: barvami, linijami, raz-
bafmim-'-" ’ 3 ' sl °8 a » složnost, soglasje
l&tOl' 1 a m  ^ n * at ' harmonium,  Debain,
m; i 0 / 8 ' 311 ] podobno glasbilo s tipka-
har^.^m in kovinskimi jezički
karm  . " e  * [nem. Harmonika  iz lat.
(klavi ni ? us  s kiačen] 1. ročno glasbilo
bovTnlS faoniatična ~) z mehom,
2. Us , lrn * Jezički in tipkami ah gumbi,

h ^6,; i iL harmon ! k J a ( p rav:  °5 giice);

nik 0  Kar  ' Ja m  kdor igra na harmo-
bafmonir-,.

s °8laŠat' " am  i nern - harmonieren  iz lat.]
njati se- s bi ac lati se, ujemati se, stri-
h ° d,1 osih’ razumet ‘ se. biti v prijateljskih
nponisr

1. k(j 0  " a m  [fr. Iiarmoniste  iz lat.]
Žene c  k  It s P re ten v harmoniji, 2. privr-
r sč. ločine iz začetka 18. stol., ki

je hotela ustvariti »harmonijo«, tj. obno¬
viti krščanstvo v evangeljski »čistosti«;
zagovarjala je skupno lastnino
harmonit -a m  gl. harmonist (2.)
harmonizacija -e ž  [iz fr. harmoniser  iz lat.]

1. uglasitev, 2. uglasbitev; obdelava,
umetniška priredba napeva ali ljudske
pesmi (po zakonih harmonije); harmoni-
zirati -am 1. uglasiti, spraviti v soglasje
(~ nasprotne si nazore), 2. uglasbiti,
napisati z notami; prirediti ljudsko
pesem ah napev

Haron -a m  [gr. Charon]  v stgr. mit. brod¬
nik, ki prevaža duše umrlih čez reko
Stiks na oni svet; fig.  haron -a m  voznik,
brodnik (tudi posmehlj.)
harpa -e ž [fr. harpe]  gl. harfa
harpagon -a m  [po liku v Molierovi kome¬
diji »Skopuh«] fig.  skopuh
harpija -e ž, nav.  v mn.  harpije -ij [gr. mn.
Harpyiai  iz harpazein  grabiti] 1. v stgr.
mit. roparske ptice s strašnimi kremplji
in žensko glavo, poosebljenje grabežlji¬
vosti in zlobe; pejor.  zlobna ženska,

2. v zool. velika, krvoločna ujeda iz
tropske Amerike

harpuna -e ž  [hol. harpoen  iz fr. harpon ]

1. metalna ost na dolgi vrvi za lov na
velike morske Živah, npr. kite in delfine,

2. manjša priprava za podvodni lov;
harpunati -am loviti s harpuno; har-
punirati -am zadeti ah ujeti s harpuno

haruspeks -a m  [lat. haruspex ] etruščanski,
pozneje strim. svečenik, ki je prerokoval
iz drobovja žrtvovanih Živah
hariispik -a m  [iz lat.] gl. haruspeks
liastat -a m  [lat. hastatus  iz hasta  sulica]
v strim. vojski: kopjenosec, suličar (prva
vrsta legije)

haše -ja m  [fr. ( viande ) hachče  iz hacher
sekljati] sekanica, jed iz mesa, seseklja¬
nega na drobno (v hlebčkih)
hašiš -a m  [iz ar.] mamilo iz listov ah cvetov
indijske konoplje (ga kade, žvečijo itd.;
povzroča razne halucinacije)
hatišerif -a m  [shr. iz tur. iz ar. khatt  pi¬
sanje, sharif  vzvišen] v stari Turčiji:
najvišji uradni odlok ali ukaz s sultano¬
vim podpisom; fig.  strog ukaz
hausse neskl. ž  /os/ fr. rast cen in tečajev
na borzi; visoko stanje cen in tečajev,
naspr. baisse; haussier -a m  /osje' -ja/

limite coitTurc

254

hegemon

kdor špekulira na rast (fr. d la hausse)
cen in tečajev

haute coiffure /ot koafiir'/ fr. pariška fri¬
zerska umetnost (ki ustvarja frizersko
modo)

haute finance /ot finas'/ fr. veliki finančniki,
vodilni finančni, denarni krogi
haute nouveaute /ot nuvote'/ fr. najnovejša
moda, zadnja modna novost
haute volee /ot vole'/ fr. visoka družba,
najvišji krogi družbe
haut gout /o gu'/ fr. pikanten okus jedi,
posebno okus ne več sveže divjadi ali
mesa sploh

havana -e ž (Špan. habana,  po Havani,
glavnem mestu Kube, Špan. Habana\
vrsta izvrstnih cigar s Kube
havanera -e i [iz Špan.] gl. habanera
havarija -e ž  [nem. Havane  iz ital. avaria
iz ar. awariya]  1 . poškodba ladje ali
tovora med vožnjo zaradi višje sile, npr.
viharja, 2. tako nastala škoda; havarirati
-am pretrpeti havarijo (~na ladja)
havbica -e ž  [nem. Haubitze,  v 15. stol.
Hauffenitz  iz češ. houfnice  lučalnical
vrsta topov s krajšo cevjo večjega kali¬
bra, navadno za obstreljevanje utrjenih
postojank

havelok -a m  [angl. havelock,  po angl. ge¬
neralu Havelocku, 1795—1857] 1. pre-
grinjek za vojaško čepico (v zaščito pred
soncem), 2. vrsta plašča
hazard -a m  [fr. Iiasard iz*  ar. az-zahr
kocka] 1. (srečno) naključje; tveganje,
2. hazardna igra; hazarden -dna -o od
sreče, naključja odvisen, tvegan; ha¬
zardna igra igra na slepo, tvegana, od
sreče odvisna igra, npr. rouge et noir,
ruleta...; fig.  nevarna igra
hazarder -ja m  [gl. hazard] kdor hazardira;
hazardirati -am 1. igrati na (slepo) srečo,
postavljati na kocko, prepustiti na¬
ključju, tvegati, 2. igrati (kockati, kvar-
tati) za visoke zneske
bazena -e i [iz češ. hazeti  metati] rokomet,
ženska igra z žogo na odprtem igrišču;
hazenašica -e i  igralka hazene
H hiinlia /ha'.../ hidrogenska, vodikova
bomba

h. c. lat. kratica: honoris causa
HE kratica: hidroelektrarna
He (helij) znak za kem. prvino

h. e. lat. kratica: hoc est
Heba -e i  [gr. Hebe  iz hebe  mladost] v
stgr. mit. hči Zevsa in Here, boginja
mladosti, točajka bogov (pred Gani'
medom); fig.  heba -e ž  točajka (šaljivo)
liebefrenija -e i [nlat. hebephrenia  iz § r -
hebe  mladost, phren  um, duša] oblika
mladostne slaboumnosti, nastopa v pd'
berteti (med.)

hebertist -a m  [fr. heberlisle,  po jakobinca
Hebertu, 1757—1794] privrženec Hehet'
ta v fr. revoluciji 1. 1789 (levo krilo
jakobincev)

hebraist -a m  [fr. hebraiste iz  gr. Hebraio s
Hebrejec, iz hebr. ibhri  prebivalec z one
strani (Evfrata)] kdor se strokovno
ukvarja s hebraistiko; hebraistika - e
veda o hebrejskem jeziku in književnost 1 ’
hebrejsko jezikoslovje
hcbralzem -zma m  [gl. hebraist] 1. judovstv?
(značaj, način mišljenja..., prim. šeni]'
tizem), 2. jezikovna posebnost hebrejsci"
ne, 3. hebrejski izraz v kakem drugem
jeziku i

hedonija -e ž  [iz gr. hedone  slast, naslad 3 !
slast, naslada, (čutno) ugodje; občute
blaženosti

hedonik -a m  [iz gr.] gl. hedonist _ v
hedonist -a m  [iz gr. hedone  slast] privrz
nec hedonizma; hedonističen -čna
se tiče hedonistov ali hedonizma; č utn v
nasladen; hedonizem -zma m  1. stTt er - n
stgr. etiki, ki je učila, da sta sreča ,
čutno uživanje najvišji smoter in srni®
življenja (utemeljil jo je Aristip iz Ki re
v 4. stol. pr. n. š.), 2. nagnjenje k čuto
mu uživanju

hedžra -e ž  [iz ar. higrah  odhod] Mohar * 1  ^
dov beg pred preganjalci iz Meke
Medino 1. 622 po n. š., začetek nm
manskega štetja let m

Hefajst -a m  [gr. Hephaistos ] v stgr- ^
sin Zevsa in Here, mož Afrodite, -jr
ognja in kovaške spretnosti, zaše' 5
rokodelstvu (na eno nogo šepa,
ga je namreč vrgel iz nebes, ker je v V ■
piru med očetom in materjo hotel P >
skočiti materi na pomoč; prim. Vu |K  ^
hegeljanec -nca m,  hegeljanstvo -a s
heglovec, heglovstvo „ 0 -

hegemon -a m  [gr. hegemon  vodnik,
veljnik] vodja, voditelj

255

hektičen

hegem,

tomja

vori 'i' 11 '* 8  " e z  ts r - hegemonia ] vodstvo,
auna vloga (razreda, države); prevla-
v n°r V * > '* v ’ Prevlada, npr. kake države
• zvez i ipd.; gospodovanje; hege-
letar' P ro ' eta riata vodilna vloga pro-
deln* ata  — nasproti neproletarskim
tar,- y mm  rnnožicam — v boju prole-
hefc a socializem
hege mSt  ' a  ' n  ts*- hegemon] kdor izvaja
fiem m P n ijo; privrženec hegemonije; he-
ni r  / ,Sti&n  -ena -o ki se tiče hegemo-
heglo v JT e  ‘ežnje)

nem • j vca m  [P° Heglu, predstavniku
Privr-' dealistične  hiozofije, 1770—1831]
kčsln C ?. ec  Heglove filozofije, heglovstva;
ki j e Vstvo  ' a s  Heglov filozofski sistem,
pJ Prestavljal objektivni idealizem,
v elika Z  ^t^ektično metodo (»Heglova
jem s : zas ' u g a  je bila v tem, da je v svo-
z 80d0 s ^u prvič prikazal ves naravni,
tj. v  v,ns ki in duhovni svet kot proces,
ohm-; . em gibanju, spreminjanju, pre-
aza nju J - .-

dok;

m razvoju, in da je skušal

VKazati ““ J'- “““

banja • notran jo povezanost tega gi
« l0 4vo n fi , raZVoia<< > En §els); desno he-
bili sta V 1 ' smer  — njeni privrženci so
ki j e  r °heglovci: Goschel, Daub itd. —
Se stavin 'u a * a v os P re dje reakcionarne
np r . j. e  Heglovega nauka (zavračala je
•liegov^c tiko) in skušala združevati

„i. v 0 li n7nfii„ „ ._ 1 _■_ u;

glovstvn 5J oz °fijo s teologijo; levo he-

L i\ 1 . IIJ, ^ O f v* 1 r  t- 7.«, nA t*. I * .. r-*  .J i

nti
un

i  materi;? - a se  J e ,ot H kritike Hegla
® n geh Tečnega stališča, ter Marx ir

kalni'’”, nl ' smer , v kateri so bili radi-
(St rau „„ e m cn ti razpadle Heglove šole
Feue r k.,’ . “''uno Bauer, Stirner); tudi
z mat. . . > ta se ie lotil kritike Hegla

«ngei s  , .

konca * Sta  . t0  kritiko izpeljala do
Zept us tvarila dialektični materiali-
^ntvehr

tlom, m  t/hajm'ver/ nem. iz Heim
StVo< <> av t ^ ran  > orožje] »domobran-
L Sta n'o V ]j na P°l vojaška organizacija,
u-. Hemčir • ' 9 Ž7; po priključitvi Avstrije
e kat a  . e  J ! J ® P re šla k nacistom
S‘Hja (vj c “ iS r - Hekcite ] v stgr. mit. bo-
®° s Pod ar  eca ’ žemlje in spodnjega sveta,
točnih ~.* ca  skrivnostnih naravnih sil in
tr emj ov  (včasih so jo upodabljali
kat «nn| Va P i  in telesi)
f l °> 6o„,.' e  ls r ' hekatombe  iz hekaton
Va, ije stQ  Vo '] pri starih Grkih žrtvo-
volov, pozneje: velika žrtev

sploh; fig.  množična (človeška) žrtev,
1. ubijanje, prelivanje krvi, pokol, po¬
mor, 2. pogibel

hekatonhiri -ov m mn.  [gr. hekatoncheiroi
storoki] v stgr. mit. trije storoki velikani
s po petdeset glavami, sinovi Urana in
Gee

heksa- [iz gr. hex  šest] v sestavljenkah, npr.
heksameter

heksaeder -dra m  [heksa- + gr. hedra  sedež]
šesterec, geom. telo, omejeno s šestimi
ploskvami, npr. kocka
heksafilen -Ina -o [heksa- + gr. phyllon  list]
šesterolist(en), s šestimi listi
heksagon -a m  [heksa- + -gon] šestero-
kotnik (geom.); heksagonalen -lna -o
šesterokoten

heksagram -a m  [heksa- + -gram] šeste-
rokotni zvezdi podoben lik, sestavljen
iz dveh enakostraničnih trikotnikov;
Davidova zvezda

heksakord -a m  [heks(a)- + akord] diato¬
nična lestvica iz šestih stopenj, temelj
solmizacije (glas.)

heksameter -tra m  [gr. hexametros,  gl.
heksa- -f -meter] šesterec, šestomer, pri¬
povedni šesterostopni verz, izvira iz
antike; v njem je spesnjena npr. Iliada:
Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahi¬
la, srdu pogubnem, ki silo gorja prizadel
je Ahajcem... (Homer — Sovre); se¬
stavljen je iz štirih daktilov ali spondejev,
peta stopica je navadno daktil, šesta
spondej ali trohej; heksametričen -čna -o
spesnjen v heksametrih
heksan -a m  [heks(a)- + -an] nasičen
ogljikov vodik (kem.)
heksarh -a m  [heks(a)- -f -arh] član vla¬
davine šestih mož, član šesterice
heksatevh -a m  [heksa- + gr. teuchos  knjiga]
prvih šest knjig stare zaveze
heksoda -e i [heks(a)- + (elektr)odal
elektronka s šestimi elektrodami
hektar -(j)a m  [fr. hectare,  hekt(o)- + ar]
merska enota za površino, za merjenje
zemljišč (= 100 arov, tj. 10.000 m 2 )
hektičen -čna -o [iz gr. hektikos  iz hexis
stanje, počutje] 1. vročičen, razburjen,
nemirno dejaven, 2. s simptomi hujšanja
in usihanja telesnih sil, vročino ipd.,
npr. pri tuberkulozi (med.); hektik -a m
bolnik s takimi simptomi

hekt(o)

256

heliocentrič en

hekt(o) -(t)a m  okr. za: hektoliter
hekto- [fr. hecto-  iz gr. hekaton  sto] v se¬
stavljenkah izraža stokratno pomnožitev
kake enote, npr. hektoliter
hektograf -a m  [hekto- + -graf] priprava
za razmnoževanje spisov, risb ali leta¬
kov s posebej pripravljene želatinaste
plošče, na katero se prenese tekst:
hektografirati -am razmnožiti s hekto-
grafom

hektogram -a m  [hekto- + -gram] merska
enota za težo (maso), enaka 100 g
hektoliter -tra m  [hekto- + liter] v metrič¬
nem sestavu: votla mera za merjenje
tekočin ali sipljivih snovi (= 100 litrov)
hektometer -tra m  [hekto- + -meter] v
metričnem sestavu: dolžinska mera

(= 100 metrov)

liektowatt -a m  [hekto- + watt] sto wattov,
elektr. merska enota

Hekuba -e ž [lat. Hecuba  iz gr. Hekabe ]
v stgr. mit. nesrečna žena trojanskega
kralja Priama, mati Hektorja in Parisa;
med obleganjem Troje je izgubila moža
in skoraj vseh 19 otrok; po osvojitvi
mesta so jo Grki odpeljali kot sužnjo;
kaj je njemu Hekuba ali on Hekubi? fig.
kaj to komu mar (Shakespearov verz
iz Hamleta, naslanja se na Iliado, kjer
pravi Hektor ženi Andromahi, da ga
skrb za njeno prihodnost bolj muči, kot
pa skrb za mater, očeta in brate)

Hela -e ž  [gr. Helle]  v stgr. mit. hči arho-
menskega kralja Atamanta; ko je be¬
žala z bratom Friksom pred mačeho
v Kolhido, je padla s hrbta zlatorunega
ovna v morje, ki nosi poslej njeno ime:
Helespont

Helada -e ž  [gr. Hellas]  1. pri Homerju:
pokrajina v južnovzhodni Tesaliji, po¬
zneje, 2. stara Grčija sploh
helebarda -e ž [nem. Hellebarde  iz srvnem.
helm  ročaj, barte  sekira] robilnica, bra¬
dača, srednjev. orožje s sulico in dvo-
sečno sekiro obenem; helebardist -a m
vojak, oborožen s helebardo
Helen -a m, nav.  v mn.  Heleni -ov [gr.
Hellen, Hellenos  Grk] prebivalci Helade,
stari Grki

Helena -e ž  [gr. Helene]  v stgr. mit. hči
Zevsa in Lede, žena spartan. kralja
Menelaja, najlepša ženska svojega časa,

ki jo je ugrabil trojanski kraljevič Pa 11
in s tem povzročil trojansko vojno
heienist -a m  [iz gr. Hellenistes ] 1. Negf j
npr. Jud v diaspori, ki je sprejel
jezik, 2. grški pisec, zlasti v dobi hei
nizma, 3. kdor se ukvarja s staro gts°® 0
ali stgr. književnostjo; helenističen -čna'
ki se tiče helenistov ali helenizma
heienizucija -e ž  [gl. Helen] pogrčenje; W
nizirati -am (se) pogrčiti (se) .

helenizem -zrna m  [iz gr. hellenismos}  L J
zikovna posebnost stare grščine; sl =^
izraz v negrškem jeziku, 2. kulturna do
od smrti Aleksandra Velikega do 1- s  ,
pr. n. š. (do rimske osvojitve; stop 1
grških prvin z vzhodnjaškimi) e

helenofil -a m  [Helen(o) + -fil]
prijatelj vsega (kulture, jezika..•)>
je grško; prim. filhelen
helenski -a -o [gr. hellenikos]  (staro)g rs
ki se tiče Helenov ,^0

Helespont -a m  [gr. Hellespontos,  tj. H®
morje] grško ime za Dardanele m.

heliant -a m  [gr. Helios  sonce, anthosV/
ca] v bot. sončnica, vrsta rastlin lZ
žine košaric c( „ r ,

Hčlij -a ali  Helios -ia m  [gr. Helios] v  ^
mit. sončni bog (pozneje isto kot Ap ol m .

prim. Feb), sin Hiperiona in oce

pa® 10 ”

na; zjutraj se vzpenja iz Okeana ^
nebo z bleščečo se sončno vprego,
tero so vpreženi štirje iskri konji, 2*
odhaja spet v Okean flC e.

helij -a m [nlat. helium  iz gr. Helios  s
ker so ga najprej odkrili na Soncul
prvina, žlahten nevnetljiv pl 111 ,., jin
barve in vonja, za vodikom najja 2 .) 1  Lj)
helikon -a m  [gr. helix, helikos  zavit; z
1. v antiki: glasbilo na devet st vZg<l'
določanje tonov, 2. danes vrsta
ske trobente (največje trobilo S P
nosi se prek ramena ylif

helikopter -ja m  [fr. helicoptdre  iz g f ’ (j
zavoj, pteron  krilo] vijačno l et . ^lik
ima namesto kril na navpični os 1  s i
(ali večlistni) propeler, s kateri
vzdigne navpično v zrak . fl pf.

helio- [gr. helios  sonce] v sestavljenkah,
heliograf jgefll

heliocentričen -čna -o [helio- + <J"

ki se tiče središča Sonca;
središča Sonca; ki jemlje Sonce k

257

hemato-

v  če (vesoljstva); heiiocentrični sistem
net 5 * 1 ’ nauk > da je Sonce središče pla-
v ro ^ ega  Ostema in da se Zemlja s planeti
“vrti okrog Sonca (odkritje N. Ko-
belina- a ’ P r * m - geocentrični sistem)

0I ! " a  m  [helio- + gr. doron  dar]
helinrt men ’ vrsta  berila
son” ' a >n  (belio- + -fob] kdor se boji
svetlobe; heliofobija -e ž  pato-
heli n  ’. st F a i 1  Pred sončno svetlobo
s D o ° stlk , ' a  m  [helio- + gr. gnostes
hclioprlf Va ec l častilec Sonca (relig.)
za f t ' a m  (belio- + -graf] 1. priprava
tn er j 1 “šrafiranje Sonca, 2. priprava za
3  i e °J e  intenzivnosti sončne svetlobe,
si' M- Priprava za dajanje svetlobnih
k; ()  ,°v (sestavljena iz premičnih zrcal,
(j a ij . 'Jajo sončne žarke na večje raz-
helj ’ u P? ra bljaj o  jo npr. v mornarici);
s ončri ^ a  : e 2  !• °P‘ S > preučevanje
li°8raf Povr ^' ne , 2. signaliziranje s he-
»zdelo ° m -’ fninkemičen postopek za
he| io Sra ,!- a " je  klišejev, prim. fotogravura
, foto^ ' e ž  [helio- + gravura] gl.
heli o) a £ a ura

. ščenipi Ja  t *  (helio- + gr. latreia  ča-

heli o<nfte^! nje S °nca

cern er<<  ~ lra m  [helio- + -meter] »son-
nje k of ’ aslr onomska priprava za merje-
[ičlios ; ne raz dalje med dvema zvezdama
hcli osk6n m  riz  8 r -l gl- Helij
n °gleda 5 ?  [helio- + -skop] vrsta dalj-
dih „ aa  opt. priprava pri daljnogle-
tako 0 S ; a y | j. ena  iz prizem ali zrcal, ki
l  °Paz„J iabi io sončne žarke, da lahko

he,i os4t ! rn ° Sonce

Pripr av ? w  [helio- + gr. statos  stoječ]
< '_ebnj ni a s pre mičnim zrcalcem, ki s po-
, žarke i, me hanizmom usmerja sončne

heli ' 1 ^hnl Sta,n ? isti  točki

k na  tinn a .' e 2  [helio- + tehnika] tehnič-
eIi .°terann„ a s °nčne energije

H

i- ''fanlio cucigijc

Jenje s  Ja  ' e 2  [helio- + terapija] zdrav-
io terni n l 0 . neen j ern , s sončnimi kopelmi
'Peter] ' tr a m  [helio- + termo-

za merjenje topiote

+ -tro D , a . ,?!  [gr. heliotropion,  gl. helio- -
?°P>a J t  £°. son čnica, lepotna sobnica,
karrieti , Juzn ' Ameriki (bot.), 2. drag
Pc garni eiPn ° zelene barve z rdečimi
17  _ ’ Vrs ta kalcedona, 3. zemlje-

Sto.

'Var

tujk

merska priprava za dajanje svetlobnih
signalov na večje razdalje, vrsta helio-
grafa

heiiotropizem -zma m  [iz gr.] gl. fototropi-
zem

helioza -e ž  [heli(o)- + -oza] sončarica
(med.)

helkogčn -a -o [gr. helkos  razjeda, + -gen]
v med. nastal iz razjede (~i rak)
helmintiaza -e ž [gr. helmins, helminthos
glista, + -iaza] glistavica, bolezensko
stanje, ki ga povzročajo razni zajedavci,
zlasti gliste

helmintolog -a m  [gr. helmins  glista, + -log]
kdor se ukvarja s helmintologijo; hel-
mintologija -e ž  nauk o glistah in črvih,
zlasti zajedavcih

helot -a m, nav.  v mn.  helbti -ov [gr. Heilotes,
po mestu Helos, ki se je uprlo Spartan-
cem) državni sužnji v stari Sparti, ukvar¬
jali so se s poljedelstvom (po družbenem
položaju malo nad sužnji); /(g. brezpra¬
ven človek; helotski -a -o ki se tiče he-
lotov; fig.  suženjski; brezpraven in za¬
tiran

helvetizem -zma m  [lat. Helvetia  Švica,
+ -izem] jezikovna posebnost švicarske
nemščine

helvetski -a -o [lat. Helvetia  Švica] ki se tiče
Helvecije; helvetska konfesija švicarska
reformirana protestantska cerkev (=
cvinglijanstvo)
hema- [iz gr.] gl. hemo-
hemagog(um) -a m, nav. v mn.  hemagoga
-og i [hema- + gr. agein  voditi, gnati]
pomočki, ki pospešujejo krvavenje, npr.
menstruacijo

hematemeza -e ž [hemat(o)- + gr. emesis
bljuvanje] bljuvanje krvi, največkrat iz
želodca (med.)

hematin -a m  [hemat(o)- + -in] železo vse¬
bujoč krvni pigment, produkt razpada¬
nja hemoglobina

hematinon -a m  [iz gr.] neprozorna steklena
gmota rdeče barve, cenjena v antiki npr.
za mozaike in dragoceno posodje
hematit -a m  [gr. haimatites  rdeč kot kri,
v antiki so mislili, da ustavlja kri] ruši
železovec (ali kristalast železov sijajnik),
naravni železov oksid
hemato- [iz gr. haima, haimatos  kri] v
sestavljenkah, gl. hemo-

hematogen

258

hemostatik( un ^

hematogen -a -o [hemato- -|—gen] krvo-
tvoren (~o sredstvo); nastal iz krvi,
krven

hematogeneza -e ž  [hemato- + geneza]
nastajanje krvi

hematoksilin -a m  [hemato- + gr. xylon
les, + -in] 1. v bot. višnjeva pražiljka
(raste v Srednji in Južni Ameriki), 2. les
tega drevesa, 3. modro barvilo iz tega
lesa

hematolog -a m  [hemato- + -log] zdravnik,
specialist za krvne bolezni; hematolo¬
gija -e ž krvoslovje, nauk o sestavi,
lastnostih, boleznih itd. krvi
hematom -a m  [hemat(o)- + -om] pod¬
plutba, izliv krvi pod kožo, npr. zaradi
udarca

hematoskopija -e ž  [hemato- + -skopija]
preiskovanje krvi

hematoza -e i [hemat(o)- + -oza] 1. nasta¬
janje krvi, presnavljanje v kri, 2. spremi¬
njanje venozne krvi v arterialno v pljučih
hematozoon -a m, mn.  hematozoa -oj £
[hemato- 4- gr. zoon  živo bitje, žival]
krvni zajedavci (živali), navadno pro-
tozoa

hematurija -e i [hemat(o)- + -urija] krvo-
sečnost, izločanje krvi s sečem, npr. pri
boleznih ledvic (med.)
heineralopija -e i [gr. hemera  dan, alaos
slep, ops  oko] kurja slepota, vrsta vidne
motnje; bolnik vidi podnevi normalno,
v mraku ali ponoči pa malo ali nič
hemeroteka -e ž  [gr. hemera  dan, + -teka]
knjižnica (ali oddelek v knjižnici) z
dnevnimi publikacijami
hemi- [gr. hemi  pol, prim. lat. šemi ] v
sestavljenkah: pol-, npr. hemisfera
hemialgija -e i [hemi- + -algija] nevralgične
bolečine na eni strani telesa, zlasti eno¬
stranski glavobol

hemianestezija -e i [hemi- + anestezija]
neobčutljivost po eni strani telesa (med.)
hemiatrofija -e ž  [hemi- + atrofija] v med.

atrofija (organov) po eni strani
hemimorfft -a m  [hemi- + gr. morphe  obli¬
ka, + -it] vrsta cinkove rude (= kala-
mina)

hemiplegija -e i [hemi- + gr. plege  udar]
enostranski mrtvoud (med.)
hemisfera -e i [hemi- + sfera] 1. polovica
(zemeljske ali nebesne) krogle, pol-

vičnik.

krogla, polobla, poluta, 2. možganska
polobla (anat.)

hemistih -a m  [hemi- + stih] polstih, P°|°"
vica stiha, včasih ločena od druge P 010-
vice s cezuro .,

hemo- [gr. haimo-  iz haima, haimatos  kr J
v sestavljenkah, npr. hemofilija
hemofilcn -Ina -o [hemo- + -filen iz f'
philos  drag, ljub] 1. krvavičen, nagnJ^
k hemofiliji, 2. uspevajoč v krvni kulta
(~e bakterije); hemofilija -e z  krvav)
nost, podedovano nagnjenje k tez
ustavljivim krvavitvam že iz neznat
ranice, ker se kri nerada strdi
hemofilik -a m  [gl. hemofilen] krvavic 1
hemofilni bolnik

hemoglobin -a m  [hemo- + globin iz 6 .
bulin] v biol. rdeče krvno barvilo* ^
rdeči pigment v krvničkah, sestavljen
hematina in beljakovinskega gi° bl
organizmu prinaša kisik ^e-

hemoglobinomčter -tra m  [iz gr.] S‘-
mometer

hemogram -a m  [hemo- + -gram] v . ® e
krvna slika, opis laboratorijske pr el  . ^
krvi glede na število levkocitov, e fl
citov, množino hemoglobina itd- : e
hemoliza -e i [hemo- + -iiza] razpad
rdečih krvničk ^

hemometer -tra m  [hemo- + -meter] v  ^
priprava za merjenje hemoglobina v
(= hemoglobinometer) . m-

hemoptiza -e i [hemo- + gr. pty s,s . f gjj
vanje] krvavi kašelj, izkašljevanj
bruhanje krvi iz dihal „jj tj

hemoragičen -čna -o fhemo-, gl- 'L^o-
krvavitven; ki se tiče hemoragije! j eZ6 i>
ragična septikemija nalezljiva . \wtr
goveda in drugih živali, s simpton 11  P ^
niče in splošno zastrupitvijo krvi I
ragija -e ž  krvavenje, krvavitev,
izliv, udor krvi ,i eS it

hemoroidi -ov m mn.  [p. haimorrho j® ^
haima  kri, rhein  teči] v med^ zla a ^
(bolezen), vozlasto razširjene žile d
ga črevesa v bližini mastnika . 0 jecl
hemostat -a m  [hemo- + gr. statos jp
pomoček ali priprava za usta
krvi

hemostatik(um) -a m, mn. nav.  hemo-v-
-lk i [gl. hemostat] pomočki za
ljanje krvi

heraldik

bemostaza

259

hemostaza -e i [hemo- + gr. stasis  stanje]
ustavitev krvi, npr. s podvezovanjem
"emoterapija -e ž  [hemo- + terapija] upo-
r abljanje krvi v zdravstvene namene:
s  transfuzijo, sokrvco...

hendiadys  iz gr.
“gura ' - — " dvema l slogovna

Plačevanje pojma z dvema sa-
koma - od katerih (

-gon -a m  [gr. hendeka  enajst,
h  ‘gon] enajsterokotnik (geom.)
'Mekasilabus -a m [lat. hendecasyllabus
lz  gr. hendeka  enajst, syllabe  zlog] enaj-
l i„ st ® rec » jambski verz iz enajstih zlogov
ondiadis - a  m  [nlat.* hendiadys  iz gr.
"?n-dia-dyoin
figur,

l  krvavi boi ' -

Vera m  ' znia m  fet- ^ en  eden, + teizem]

—™ lla , oa Katerih eden nado-
, sca pridevnik, npr. kri in boj =
1 u -'-
-e

— ■ * 7  1  ' 'j

s 5 vY e . ne ga, najvišjega boga, hkrati
2  ^^njem drugih bogov (v naspr.
^^ note ‘ zm ora, ki uči, da obstaja en

heiirv Ja m  gl - henry

Hen' Ja m  1/hen'ri/ po amer. fiziku J.
e lekt?i1’ —1878] merska enota za
efekt 110  induktivnost (induktivnost
t 0 |^, r ‘ tokokroga, v katerem povzroča
bepatal - ampera  magnetni pretok 1 vvebra)
+ Ji - z  fer. hepar, hepatos  jetra,
Vrnti- IJa l bolečine v jetrih, včasih ne-
Sati<|en ega zna eaja

se tj,-, 1  ' cna  ‘O [gr. hepatikos]  jetrn, ki
fiepitikf 6 Jeter ‘> bolan na jetrih
[nl al  P m l -a m, mn. nav.  hepatika -ik s
jete r ’ ftepar,c «m iz gr.] zdravila za bolezni
he Patitis

, jeter r ” a m  [hepat(o)- + -itis] vnetje

Ijenkah' l,e P ar , hepatos  jetra] v sestav-
"tpatomf]-? 131 ' hepatitis, hepatologija
, §en s t„ 1J a -e.i [hepato- + -grafija] rent-
he Patol6o Slikan j e  i eter
speciaij ' t a m  thepato- + -log] zdravnik,
i^nair ^ bolezni jeter; hepatologija

O jetrih in V\r\lr»-rr>il-< iptor f*y~,oA  ^

0  Jetrih in boleznih jeter (med.)
lervie i ,* )a  ' e ž  [hepato- + -patija] obo-
"«Pafe r  (med.)

, operJPba -e i [hepato- + -tomija]
he Patci /a Ja |e . ter

rati Vn  'V [hepat(o)- + -oza] degene-
btpta. r °bolenje jeter (med.)
upr , r ' hepta  sedem] v sestavljenkah,

' he Pta gon

lieptaeder -dra m  [hepta- -(- gr. hedra  sedež]
sedmerec, telo, omejeno s sedmimi
ploskvami (geom.)

heptafilen -Ina -o [hepta- 4- -filen iz gr.
phy!lon  list] sedmerolist(en), s sedmimi
listi

heptagon -a m  [hepta- -f -gon] sedmero-
kotnik (geom.); heptagondlen -Ina -o sed-
merokoten

heptakord -a m  [hepta- + gr. chorde
struna] v stgr. glasbi, 1. lestvica iz sedmi li
tonov (pet celih in dva poltona), 2. lira
ali podobno glasbilo na sedem strun
heptameron -a m  [hepta- 4- gr. hemera  dan]
pripoved ali zbirka novel, npr. Margarete
Navarske, razdeljena na sedem dni
heptameter -tra m  [hepta- + -meter]
sedmerec, sedmomer, verz iz sedmih
stopic, npr.: Pesmi pijane — in vse,
vesele in žalostne, so si enake (Seliškar)
heptan -a m  [hept(a)- + -an] nasičen oglji¬
kov vodik s sedmimi atomi (kem.)
heptdrh -a m  fhept(a)- + -arh] član vla¬
davine sedmih mož, član sedmerice;
heptarhija -e i 1. sedmerovladje, vlada¬
vina sedmih mož; država s tako vlada¬
vino, 2. država, sestavljena iz sedmih
delov (anglosaška ~)
heptastih -a m  [hepta- + stih] pesem ali
kitica iz 1  sedmih vrstic
heptatevh -a m  [hepta- + gr. teuchos  knjiga]
prvih sedem knjig stare zaveze
heptoda -e i [hept(a)- + (elektr)oda] elek¬
tronka s sedmimi elektrodami
Hera -e i [gr. H era}  v stgr. mit. sestra in
žena najvišjega boga Zevsa, kraljica
nebes, varuhinja zakona in družinskega
življenja (po značaju ponosna, oblastna
in na Zevsa — po pravici — zelo ljubo¬
sumna)

Herakles -kla m  [iz gr.] gl. Herkul
heraklidi -ov m mn.  [gr. Herakleidai]  v stgr.
mit. Heraklovi potomci, ki so po osvo¬
jitvi Troje zavladali na Peloponezu;
mednje se je prištevala zlasti spartanska
aristokracija

heraklit -a m  [trg. naziv] iz lesne volne in
cementa stisnjene plošče za toplotno
izolacijo

heraldik -a m  [nlat. heraldicus  iz heraldus
herold] grboslovec, kdor se ukvarja s
heraldiko; heraldika -e i  grboslovje, nauk

herbarij

260

Hermes

o grbih (njihovem nastanku, sestavlja¬
nju...)

herbarij -a m  [nlat. herbarium  iz lat. herba
trava] zbirka posušenih in sistematično
urejenih rastlin in delov rastlin (bot.);
herbiiriti -im zbirati in sušiti rastline za
herbarij

berbarist -a m  [gl. herbarij] zbiralec rastlin,
kdor zbira rastline in jih ureja v her¬
barije

herbarizacija -e ž  [gl. herbarij] zbiranje in
urejanje (posušenih) rastlin v znanstvene
namene ipd., sestavljanje herbarijskih
zbirk

herbicid -a m  [lat. herba  trava, + -cid]
kem. pomoček za uničevanje škodljivih
rastlin

herbivora -or s mn.  [lat. herba  trava, zel,
vorare  žreti] rastlinojede živali, npr. pre¬
žvekovalci (zool.)

herc -a m  gl. hertz

hereditaren -rna -o [lat. heredtiarius  iz
heres  dedič] deden ali podedovan (~a
bolezen); hereditama dispozicija podedo¬
vano nagnjenje (k bolezni, pitju...);
hereditarnost -i ž dednost ali podedo-
vanost česa (biol.)

herediteta -e i [lat. hereditas]  1. dediščina,
2. dednost ali podedovanost (= here¬
ditarnost)

heretičen -čna -o [iz gr. hairetikos ] ki se
tiče heretikov ali hereze; krivoveren,
krivoverski; heretik -a m  kdor odstopa
od »pravega« (verskega) nauka; fig.
krivoverec

hereziarh -a m  [iz gr. hairesiarches ] počet-
nik herezije, oznanjevalec krive vere

herezija -e ž  [gr. hairesis  vzetje, izbira česa;
ločina] kriva vera, krivoverstvo, tj. nauk,
ki se loči od uradne dogme kake verske
skupnosti

Herkul(es) -la m  [lat. Hercules iz  gr. He-
raklees  iz H er a, kleos  slava, tj. slaven
zaradi Herinega preganjanja] v stgr. mit.
sin Zevsa in Alkmene, polbog, ideal
moške sile in junaštva, storil je veliko
slavnih dejanj, najbolj pa se je proslavil
z dvanajstimi deli, storjenimi na Evri-
stejev ukaz: zadavil je neniejskega leva,
ubil lernejsko hidro, ujel kerinejsko ko¬
šuto itd.; fig.  1. Herkul -a m  neko severno
sozvezdje, 2. herkul -a m  a) silno močan

človek, b) vrsta hrošča iz tropske Am e '
rike (meri do 15 cm); herkulski -a
silno močan; velikanski; Herkul
razpotju znana alegorija, ko Herk a
premišlja, ali naj krene na pot naslad
in uživanj, ali na trnovo pot k sto vl ’
fig.  človek, postavljen pred izbiro
vrlino in pregreho; Herkulovi ste**]
stebri, ki jih je po grški pravljici P osta ' e
Herkul »na koncu« Zemlje (gl. specm ,
Herculis); fig.  tiste meje, prek kate>

-rm fe r '

ni moč iti

herma -e ž, nav. v mn.  herme
hermai ] 1. v stari Grčiji, predvsem '
Atenah, štirioglati stebri s Hermes 0
glavo (ker je bil bog cest), pozneje u
z glavo drugih bogov ali z _ nanien ' ■
osebnosti; postavljeni na križišča, * *
ipd., 2. (danes) poprsje, doprsje, ste
z doprsnim kipom s

Hermafrodit -a m  [gr. Hermaphrom
v stgr. mit. sin Hermesa in A* r0 ° oV j
lep mladenič, ki so ga združili bog .
z nimfo Salmakido v eno samo V
moško, pol žensko bitje; fig-  ( ' cr ! ^
frodit -a m 1. dvospolnik, dvojak, ob°J
moški z znamenji hermafrodit*®

2. taka žival ali rastlina; hermatro®'

-e ž ženska z znamenji hermafrodit' ^

hermafroditizem -zma m  [hermafro®' .

-izem] dvospolje, dvospolnost,
spolnost, tj. sočasni obstoj mos.- ^
ženskih spolnih organov v istem ° s  ^

ob oP
iških , ,B
oseb

hermandad neskl. ž  /ermandad'/ šP an '.| S ^ih
tovščina«, prvotno polit, zveza kast59
mest proti roparskim akcijam pl ein
pozneje vrsta policije (sveta '■>').
hermelin -a m  [nem. Hermelin,  dimi •.^
srvnem. karme  podlasica] 1-
severna podlasica (zool.), 2. dtag° ji
krzno te podlasice, včasih so g a
samo dostojanstveniki
hermenevtik -a m  [gr. hermeneus  ra ?1 a f a zl a '
po Hermesu, bogu zgovornosti] ■'

galec starih tekstov, kdor je

urjeP„ t

^ n aL

hermenevtiki; hermenevtika -e

uk

o razlaganju starih tekstov, za .

.. j®.

ipd., zlasti biblije; način razlagahJL^fS
Hermes -a m  [iz gr.] gl. Merkur; & ^

Trismcgist [gr. Hermes 7' r i s,ne L\$ r
»Trikrat največji Hermes«, pri r,e ° -pot <1 ’
nikih ime za egiptovskega bog a

hetera

hermetičen

261

začetnika znanosti in umetnosti, tvorca
vseh skrivnih »ved«; verjeli so tudi, da
z .  Magičnimi pečati napravi zaklade ne-
, Vldn e, jih »hermetično« zapre
ermčtičen -čna -o [nlat. hermeticus,  prim.
Hermes Trismegist] 1. ki se tiče skrivnih
>>ved «; fig.  začaran (v pomenu nedo¬
stopen); težko umljiv ali neumljiv (~a
hteratura), 2. v fiz. neprepusten, npr.

Zr ak, nepredušen (~o zaprt); her-
metik -a m  prvotno: privrženec Hermesa
trismegista ali njegovega nauka; fig.
Pnvrženec skrivnih naukov, npr. astro-
j° 8 >„ ali pisec z nejasnim, dvoumnim
“fazanjem, zlasti v magični ipd. ali
h - n oyejši literaturi

>ia -e ž [lat. hernia ] 1. kila, tj. izpad
0 j 8an . a  — npr. črevesja — ali tkiva skozi
2 a Prtino, nastalo v bližnjem ostenju,
• vrsta glivične bolezni pri rastlinah

hern- 0

‘otomija -e ž  [lat. hernia  kila, + -tomija]

h S Ci l a kile (med )

He ro  T  '» na  '° t’ z  § r -l §'• herojski
ste ln  . eander [gr. Hero, Leandros]  v
bila a*' 1- d . v °j‘ ca  zaljubljencev. Hero je
je r vjditin*! svečenica v Sestosu in
}j , Ju oila Leandra, mladeniča onstran
pl ® s Pont a;  vsako noč jo je obiskoval,
nojj^&ez ožino; ko je neke viharne
mi

beroi^° a pa  je v  °hupu skočila v valove

“OCt V  T, •- ’ J

ki • Henn em ^stolpu ugasnila luč,

f| ero D i e = ka2a i a  P°‘. je Leander utonil,
Plin _ a Pa  Je v obupu skočila v valove
Op 0 j m  [gr. heros  heroj, + -in] močno
riv a t m  dr °ga; bel kristalni prašek, de-
ICr oin a

*n°rfija

igralif K 1- hero ^ *' junakinja, 2. glav-
m.- Ka » osrednji ženski lik romana,

na

h ii m a e - :

Polb 0 „ ,,  [ gr - heros]  1. v grško-rim. mit.
Herakje Polbožanska osebnost, npr.
bojevnic pr ' Homerju posebno hraber
kdor se  ’ Poglavar ipd.), 2. fig.  junak,
Ptorp , od likuje z nenavadnim pogu-
3 - oseb n I ra ° rc ! st j 0  ipd. (narodni ~),
>> bcrojg n ° st ’ h J  Po mnenju zgodovinarjev
u'  ° Sr edt?’' ^°* e<<  ustvarja zgodovino,
. r6i s i,j JI  moški lik romana, drame...;

ti$£ , -a -n nli  ~ u:

roi že ker °j a ; junaški, neustrašen; he-
j»njc ' Zrna m  junaštvo, junaško de-

a  'O ali  heroičen -čna -o ki se

herold -a m  [nlat. Iieraldus  iz stgerm.] v
srednjem veku, 1. (kraljevski, uradni) sel,
glasnik ali klicar, 2. obrednik na sloves¬
nostih in turnirjih, 3. heraldik
heros -a m  [gr. heros]  polbog, polbožanska
osebnost (= heroj)

Herostrat(os) -ta m  [gr. Herostratos]  ime
Grka, ki je 1. 356 pr. n. š. iz slavohlep-
nosti zažgal prelepo svetišče boginje
Artemide v Efezu (izgovoriti njegovo
ime je bilo s smrtno kaznijo prepoveda¬
no); fig.  herostrat -a m  kdor si pridobi
slavo s hudodelstvom, z uničevanjem
kulturnih vrednot; uničevalec kulturnih
vrednot; herostrdtska slava žalostna,
sramotna slava

herpes -a m  [gr. herpes  plazenje] v med.
mehurčasti izpuščaji z vodeno tekočino,
virusno obolenje kože in sluznice
herpetologija -e i [gr. herpeton  plazilec,
+ -logija] nauk o plazilcih, reptilih
(zool.)

herrenvolk -a m  r/he'rentolk/ nem. H-]
v nacistični ideologiji »gospodujoče
(nemško) ljudstvo«, tj. »poklicano«, da
gospoduje drugim narodom
hertz -a m  [/herc/ po fiziku H. Hertzu,
1857—1894] v fiz. merska enota za
elektr. frekvenco (frekvenca periodič¬
nega pojava, pri katerem traja perioda
1 sek)

hesonit -a m  [gr. hesson  slabši kot (pravi
hiacint) + -it] poldrag kamen, navadno
rjavkaste ali oranžne barve, vrsta gra¬
nata

hesperide -id i mn.  [gr. Hesperides  iz
hesperos  večer; zahod] v stgr. mit.
nimfe, varuhinje drevesa z zlatimi jabolki
v prelepem vrtu na skrajnem zahodu
Zemlje

hcsperidin -a m  [iz nlat. hesperidium  oranži
podoben plod, imenovan po zlatih
jabolkih Hesperid, 4- -in] organska
spojina, sestavina pomarančne in citro¬
nine lupine (kem.)

Hestija -e i [gr. hestia  ognjišče] v stgr. mit.

boginja domačega ognjišča, gl. Vesta
hetera -e ž  [gr. hetaira,  evfemistično: dru¬
žica, prijateljica; ljubica] v starih Atenah:
igralka na flavto ali plesalka (priležnica,
državna sužnja ali svobodna), včasih zelo
izobražena; pejor.  blodnica, hotnica

Iieterarhija

262

hevreka

Iieterarhija -e i [gr. heleros  različen, 4-
-arhija] gospostvo, oblast tujcev
lieterija -e ž  [gr. hetairia  prijateljstvo; polit,
stranka] 1. v stari Grčiji ime (skrivne)
polit, organizacije, 2.1.1814 ustanovljena
skrivna družba, ki se je bojevala za
osvoboditev Grkov izpod turškega jar¬
ma; heterist -a m  član heterije
heterizem -zrna m  [gr. hetairismos,  prim.
hetera] 1. pri nekaterih zgodovinarjih:
skupinski zakon, 2, spolna svoboda za
moške (ena njenih oblik je prostitu¬
cija)

hetero- [gr. hetero-  iz heteros  različen,
drugačen, neenak] v sestavljenkah, npr.
heterogen, heteronim

heterobiografija -e ž [hetero- + biografija]
življenjepis, ki ga kdo napiše o kom,
naspr. avtobiografija

heterodoksen -sna -o [gr. heterodoxos
drugega mnenja] v nesoglasju s splošno
sprejetim (verskim) naukom, drugover-
ski; pejor.  krivoverski (naspr. orto¬
doksen)

heterofilen -lna -o [hetero- + -filen iz gr.
phyllon  list] raznolist(en), z različnimi
listi; heterofilija -e i različnost listov na
istem steblu ali isti rastlini (bot.)
heterogamen -mna -o [hetero—1- -gamen]
raznospolen (bot.); heterogamija -e ž
raznospolnost cvetov, npr. pri večini
košaric (bot.)

heterogen -a -o [hetero- + -gen] 1. drugega
rodu ali vrste, drugoroden, raznoroden;
raznovrsten; sestavljen iz različnih delov,
raznoter, neenak, različen (naspr. ho¬
mogen), 2. razmnožujoč se po hetero-
goniji; heterogenost -i ž  drugorodnost;
raznorodnost; raznoterost; različnost;
neenakost

heterogenija -e i [iz gr.] gl. heterogonija
heterogonija -e i [hetero- + -gonija] 1. dru¬
gorodnost, raznorodnost; raznoterost,
različnost, 2. generacijska mena, izme¬
njavanje spolnega in nespolnega raz¬
množevanja pri nekaterih organizmih
(biol.)

heteroklita -it s mn.  [gr. heteroklitos  ne¬
pravilno se pregibajoč] heteroklitne be¬
sede, npr. samostalniki, ki se sklanjajo
po dveh sklanjatvah; heterokliten -tna -o
izjemen ali nepravilen

heteromeren -rna -o [hetero- + gr. ineros
del] sestavljen iz različnih delov
heteromorfen -fna -o [hetero- + gr. mor ^
oblika] raznolik, raznoličen, v drugacn*
ali različni obliki, različen
heteromorfizem -zma m  [hetero- +. ® r ’
morphe  oblika] pojavljanje iste snovi ■'j
npr. ogljika — v dveh ali več kristalov 1
oblikah (kem.) ,

heteronim -a m  [hetero- + -nim] besed®
z drugim izgovorom in pomenom, a ist
obliko, npr. gost in gost, svet in svet
heteronom(en) -(mn)a -o [hetero- + - n ° nl
1. odvisen od tujih postav, nesamostojen
naspr. avtonomen, 2. členkovit, raZ '
členjen; heteronomija -e ž 1. odvisno*
od tujih postav (ki jih je postavil t J
postavodajalec), 2. členkovitost, JS" 1
nost členov (segmentov) pri členarjm
heteroseksualen -lna -o [hetero- + se  . g
alen] na drugi, nasprotni spol usmeri
(tj. normalen) spolni nagon, normal
seksualen, naspr. homoseksualen ,,
heterotopija -e ž  [hetero- + gr. topos W >
v med. 1. premik ali nepravilna ‘ e -
organa, 2. rast tkiva ipd. na nepra v
mestu u

heterotrofen -fna -o [hetero- + gr. ll0 f gL
hrana, tj. ki se drugače hrani] v  ~ '
zadevajoč nižje rastline, ki se ne hraOJj
z anorganskimi, marveč organsk
snovmi, npr. glive . , g \,

heteroza -e ž  [gr. heteros  različen] v  7’
pojav, da križanci glede nekaterih \
nosti včasih uspevajo bolje kot m® 11
rasa oto$

heterozigoten -tna -o [hetero- + gr- z ^° s 0l
naprežen] v genetiki: (osebek)
s spajanjem genov z različnimi ded
faktorji, npr. pri križancih ^

hetman -a m  [polj. iz* nem. HauP 11 ”

1. naslov nekdanjih kozaških P° v f s |o v
kov (rusko; ataman), kasneje D | p0 -
ukrajinskih oblastnikov, 2. vrhovni
veljnik vojske v fevdalni Poljski o

do 18. stol.

hevreka [gr. heureka  našel sem, iz heu rl  ^
najti] »našel sem«, je zaklical^ stgf- vi¬
njak Arhimed, ko je odkril težavm^gij
tev, namreč zakon o vzgonu (* ir rj e lsl
kralj Hieron je zlatarja, ki mu je 1  ^
zlato krono, imel na sumu, da je P

263

hidrant

hevristik

na' ^9?' srebro; naprosil je Arhimeda
dot , . ubl  razkrinka, a pusti krono ne-
tnhf - enc>;  Arhimed je po dolgem
ntanju nekega dne v kopeli opazil,
tež Se - V vocb  zmanjša njegova telesna
v «- ln  *edaj se mu je posvetilo); fig.

ros-!'• vese (l a  Pri nenadnem odkritju ali
icsitvi

jjj S  ** ' a  'n [gr. heuriskein  najti, odkriti]
_ e  °5 a e  ukvarja s hevristiko; hevrlstika
( 2  2  '■  nauk o metodah raziskovanja
hin P t 0rab, j an j em  š e  nedokazanih trditev,
učen j td- ) ,2 - v  P ec tag°giki :  navajanje
t„ v 7 ? a  k temu, da sam najde pravo reši-
Hf (j/hevristična metoda)

Hg [nj ? lJ ) zna k za kem. prvino
n„. ?:• hydrargynm]  znak za kem. prvi-

hgL z t 1Vo  srebro

^bektogram
v atil aa z  mn.  [gr. Hyades  iz hyein  deže-
Utnrl St ^ r ' m ' t ' nimfe, Atlasove hčerke;
za b 6 S ° °d žalosti, pretakajoč solze
j e  rat °m, ki gaje pičila kača; Zevs jih
■n n' renienb v zvezc i e  (pokažejo se maja
fig  apovedujejo prihod deževnih dni);
0zvA-dJ- -ad ž mn.  skupina zvezd v

bialin jfid , Bika  ( astr -)

s kora ' m  8r ' hy a l°s  steklo, + -in] trdna,
Soiv,jr Prozorna beljakovinasta snov,
hialit ., na  kdinu (biol.)
b atVn  m  (gr. hyalos  steklo, + -lit] brez-
(utineral \ Vbas *b Prozorna vrsta opala

'z

-dna -o [gr. hyalos  steklo, +
->i - a  s teklast, prozoren kot steklo
sl 0Vtl "' at ' hiatus  iz hiare  zevati] 1. v
nik 0v \ Z x V  srečanju dveh samoglas-
drugjk če se en zlog ali beseda končuje,
i zla n„ P  j zrenja s samogl., npr. vseeno,
hi a*e m  da ’ 2 - v anat. zev, vrzel
grj^ e  v Z ? la m _  [gr. chiasmos,  po obliki
ditev a >>b ' (<  PO] 1- križasta razpore¬
di srn VC " Parov stavčnih členov, npr.:
l  v 'dniv, °- tv °ji> naš si ti, 2. križišče, zlasti
hibrid 11 ^ ZlV r cev  (anat.)

Uec, ('at- hibrida  mešanec] 1. meša-
stan e  I2 ?uec, rastlina ali žival, ki na-
v rst >  vj-.^žanjem dveh različnih pod-
Uica’ j  j , ras  itd.; pejor.  polutan, 2. šmar-
(djka) lVJa ’ nec ®pljena trta, 3. beseda
n Pr. ’ sest avljena iz različnih jezikov,
vtoniobil iz gr. autos  sam, lat.


mobilis  gibljiv; hibriden -dna -o ki se
tiče hibridov; fig.  mešan, križan, od
dveh različnih vrst, podvrst...; sestav¬
ljen iz različnih elementov; pejor.  polu-
tanski, nepravi

hibridizacija -e ž [gl. hibrid] mešanje, umet¬
no križanje rastlinskih ali živalskih vrst
(biol.)

hibridologija -e ž  [hibrid(o) + -logija]
v biol. nauk o križancih (hibridih)
hic /hik/ lat. ta; tu(kaj); torej, potemta¬
kem

hic et nune /hik et nunk/ lat. »tu in sedaj«,
filoz. oznaka za prostorno in časovno
določenost pojava

hic haeret aqua /hik he'ret a'kva/ lat. »tu
zastaja voda« (namreč pri vodni uri),
tj. tu nekaj ni prav, tukaj tiči težava
hic iacet /hik ja'cet/ lat. tukaj počiva...
hic iacet lepus /hik ja'cet le'pus/ lat. »tu
leži zajec«, tu je težava (= hic haeret
aqua)

hickory -ja m  [angl.] gl. hikori
hic Rhodus, hic salta /hik ro'dus, hik sal'ta/
lat. »tuje Rod, tu skoči«, tj. tukaj pokaži,
kaj znaš (v Ezopovi basni odgovor
bahaču, ki se je hvalil, kako daleč je na
Rodu skočil)

hic requiescit in pace /hik rekvies'cit in
pa'ce/ lat. »tukaj počiva v miru«, napis
na nagrobnikih

hidalgo -a m  [Špan. iz hijo de algo  sin ne¬
koga (ki kaj pomeni)] naslov nižjega
plemstva v Španiji; tak hidalgo je bil
don Kihot

hidatogen -a -o [gr. hydor, hydatos  voda,
-(- -gen) nastal z naplavino (geol.)
Hidra -e i  [gr. hydra  iz hydor  voda] 1. v
stgr. mit. deveteroglava kača iz lemej-
skega močvirja (za vsako odsekano
glavo sta ji zrasli dve novi), 2. Vodna
kača (astr.); fig.  hidra -e ž 1. nenehno
zlo, nevarnost ali sovražna sila (~ kon¬
trarevolucije), ki se obnavlja iz raznih
virov, 2. zeleni trdoživ (zool.)
hidragog(um) -a m, mn.  hidragoga -og i
[hidr(o)- + gr. agein  voditi, gnati]
pomočki, ki pospešujejo izločanje vode
iz telesa (med.)

hidrant -a m  [iz gr. hydor  voda] čep, pri¬
ključek pri vodovodu, kjer privijajo
brizgalne cevi

hidrargiroza

264

liidroli* 9

hidrargiroza -e ž [nlat. hydrargyrum  živo
srebro, + -oza] zastrupitev z živim
srebrom (med.)

hidržt -a m  [hidr(o)- + -at] v kem. 1 . spo¬
jina, ki vsebuje vodo, 2. hidroksid
hidravličen -čna -o [gr. hydraulikos  iz
hydor  voda, aulos  cev, piščal] 1 . ki se
tiče hidravlike, 2. na vodni pogon, delu¬
joč s pritiskom ali gibanjem vode (~a
stiskalnica), 3. ki se strdi v vodi (~i
cement); hidravlika -e ž 1 . nauk o me¬
hanskih lastnostih vode in drugih tekočin
ter uporabljanje teh lastnosti v tehniki
(= tehnična uporaba hidrodinamike),
2. strojni mehanizem hidravličnih naprav
hidriada -e ž, nav. v mn.  hidriadc -ad [gr. hy-
drias, hydriados]  v stgr. mit. vodna nimfa
hidrid -a m, nav.  v mn.  hidridi -ov [hidr(o)-
+ -id] spojina vodika s kako drugo
prvino ali radikalom (kem.)
hidrirati -am [iz gr. hydor  voda] dodati
vodik, nasititi z vodikom, npr. organsko
spojino

hidro- [iz gr. hydor  voda] v sestavljenkah,
npr. hidrant, hidrosfera
hidroaeroplžn -a m  [hidro- + aeroplan]
vodno letalo (= hidroplan)
hidroaviacija -e i [hidro- + aviacija] vodno
letalstvo; hidroavion -a m  vodno letalo
hidrobiologija -e ž [hidro- + biologija]
v biol. nauk o organizmih, ki žive v vodi
hidrobus -a m  [hidro- + (avto)bus] motorni
čoln za javni promet
hidrocefal -a m  [iz gr.] gl. hidrokefal
hidrocentraia -e ž  [iz gr., lat.] gl. hidro¬
elektrarna

hidrodinamika -e ž [hidro- + dinamika]
v hidromehaniki nauk o zakonih gibanja
tekočin

ludrodrom -a m  [hidro- + gr. dromos  tek,
tekališče] vzletišče in pristajališče za
vodna letala

hidroelektrarna -e i [hidro- + elektrarna]
vodna elektrarna, elektrarna na vodni
pogon, kjer se vodna sila spreminja v
elektr. energijo

hidroenergetika -e i [hidro- + energetika]
nauk o izkoriščanju vodne energije;
hidroenergetski -a -o izkoriščajoč vodno
energijo (~i sistem)

hidrofilen -lna -o [hidro- + -filen iz gr.
phtios  drag, ljub] 1. prilagojen življenju

v vodi (~e rastline), 2. srkajoč, vpoj en
(~a vata)

hidrofit -a m, nav. v mn.  hidrofiti -ov [hiriro-
+ -fit] v bot. vodne ali močvirne rastlini

npr. alge

hidrofobija -e i [hidro- + -fobija] 1. (P al °’
loški) strah pred vodo, simptom steklin e ’
2. fig.  steklina (med.)
hidrofon -a m  [hidro- 4- -fon] elektricD
priprava (nekak podvodni telefon. 4 ,
mikrofon) za odkrivanje podmornic 'P •
hidrofor -a m  [hidro- + -for] 1. vodon° se .’
debela gasilska cev, 2. priprava za pf
našanje vzorcev vode iz določene g |o0in
hidrogen -a m  [fr. hydrogine,  gl. hidro- .
-gen] vodik, kem. prvina, najlažji, lan
vnetljiv plin brez barve in vonja; hj 4l \
gen(ski) -a -o vsebujoč vodik, vodik 0  ’
hidrogenska bomba H bomba, vodik 0
bomba, vrsta kombinirane atoin s
bombe s strahotnim učinkom i
hidrogenerator -ja m  [hidro- + general
električni stroj, spreminjajoč vodno s
v elektr. energijo , r

hidrogliser -ja m  [hidro- + fr. S‘ ,s
drseti] drsni motorni čoln ali ladjica
hidrograf -a m  [hidro- + -graf] k°° r e  ;
ukvarja s hidrografijo; hidrograflja ' ^
vodopisje, znanost (del geografije^ ^
opisuje in meri vodovja, P re “. v y(jo
morja, in sicer posebno glede na P 0  ^
hidrokardija -e ž  [hidro- + gr- ' t<7
srce] srčna vodenica (med.) ,Ji
hidrokefal -a m  [hidro- + gr. i
glava] vodenoglavec; hidrokefalija^ ^
vodenoglavost, nabiranje tekočin ^
banjški votlini, posebno v otroških

(med.) f 3 )ija

hidrokefalnost -i ž  [iz gr.] gl. hidroK ^
hidrokinetika -e ž  [hidro- + kinetiK
hidrodinamika ke tfl.

hidroksid -a m  [hidr(o)- + oksid] ' ^ q$
spojina prvine ali radikala s skupih

(pri oksidih, ki se vežejo z vodo) , y
hidroksilen -lna -o [hidr(o) + °k SI ^ s p v

. .._. oksi(g eD ^o-

-len] ki se tiče OH skupine v keth-
jinah 0?

hidrokultura -e i [iz gr., lat.] S 1 -
ponika 0

hidroliza -e i [hidro- + -liza] ke n ) lC  gjpk 0 ’'
krajanje nekaterih spojin zaradi u
vode

265

hierofant

hidrolog - a  m  [hidro- + -log] kdor se
ukvarja s hidrologijo; hidrologija -e i
v odoslovje, vodoznanstvo, znanost, ki
Preučuje vode na kopnem, njihove po¬
sebnosti, zemljepisno porazdelitev itd.
"'uromanija -e i  [hidro- + -manija] 1. huda,
neugasljiva žeja, npr. pri diabetikih,
nagnjenje k samomoru z utopitvijo
"Uuromehanika -e ž [hidro- + mehanika]
mehanika tekočin, v fiz. nauk, ki pre¬
kuje zakone gibanja (= hidrodinamika)
hj! n  ravnotežja (= hidrostatika) tekočin
rometeorologija -e i [hidro- + meteoro-
*°gija] v meteorol. nauk o vodi v ozračju,
hi yp |lvu  padavin na vreme ipd.

"fometer -tra m  [hidro- + -meter]
Vo< lni števec, 2. vodomer, priprava za
merjenje hitrosti tekoče vode, 3. priprava
?? ugotavljanje specifične teže tekočin;
niuromctrija -e ž 1 . merjenje teže, pri-
>ska, hitrosti itd. vode, zlasti merjenje
množine in hitrosti tekoče vode, 2. nauk
merjenju gostote tekočin s hidrome-

' k r i Qp ‘‘ t  -a m  [hidro- + -pat] zdravnik,
lip ■ rav * z  vodo; hidropatija -e ž zdrav-
hidrnpu Z vodo  (= hidroterapija)
vna an  " a m  [hidro- + lat. planum  ravan]
hidri •• let alo (= hidroaeroplan)

Ponika -e ž  [hidro- + -ponika iz lat.
raltr' e  Postaviti] vzgajanje kulturnih
un v hranilnih raztopinah; korenine
hidron J ° V razt0 Pini namesto v zemlji
(rried ')  W  ^ n,at ' h y dr °P s  iz  8T-1 vodenica

hifea a  'P ž  Pz gr.] gl. hidrops
z em P r a , ‘ e  ‘ [hidro- + sfera] vodni plašč
hldrosVA e  °hle (oceani in morja)
vodn ' a m  [hidro- + -skop] 1. vrsta
za on Ure> prim - klepsidra, 2. priprava
di 0o Paz °vanje objektov pod vodno gla-

ki > !* at . i .y en  -čna -o [hidro- + statičen]
(^ tlie  hidrostatike; na vodni pritisk
hicw‘ Skalnica ); hidrostatični zakon \
da .°- S  - 'ki zakon n vrimnn ki nravi

leže J 1 ! 0 te *° v tekočini izgubi toliko
hidrjl®"kor tehta izpodrinjena tekočina;
o Za l ,atika  -e ž v hidromehaniki nauk
m dr Ptah ,0n .' k rav notežja tekočin
Prip^meter -tra m  [hidro- + tahimeter]

zakon o vzgonu, ki pravi,

za merjenje hitrosti vode

hidrotehnika -e ž [hidro- + tehnika] 1. v
tehniki nauk o izkoriščanju vode in
vodne sile v tehnične namene, 2. vodno
gradbeništvo: graditev prekopov, je¬
zov...

hidroterapevt -a m  [hidro- -f terapevt] kdor
zdravi z vodo; hidroterapija -e ž  zdrav¬
ljenje z vodo v raznih oblikah, npr. s
prhami

hidrotermalen -lna -o [hidro- + termalen]
ki se tiče učinkov tople vode ali toplih
vrelcev

hidrotropizem -zrna m  [hidro- + tropizem]
pojav, da se nekatere rastline obračajo
k vlagi ali od nje, vrsta tropizma (biol.)
hidrozoon -a m, mn.  hidrozoa -oj s  [hidro-
+ gr. zoon  živo bitje, žival] v zool.
razred najpreprostejših mehovcev, obse¬
ga na podlago prirasle polipe in prosto
plavajoče meduze (tipičen primer hete-
rogenije)

hierarh -a m  [gr. hierarches  iz hieros  svet,
archos  vladar] (cerkveni ipd.) dostojan¬
stvenik; višji svečenik, npr. v pravoslavni
cerkvi; fig.  oblastnik
hierarhičen -čna -o [gl. hierarh] po določeni
hierarhiji (~i red); hierarhija -e ž 1. sve-
čeniška vlada; svečeništvo (kot organi¬
ziran stan z razvrstitvijo svečeniške
oblasti po stopnjah); danes: cerkveni
dostojanstveniki sploh, 2. razvrstitev po
stopnjah v svečeništvu (cerkvena ~),
razvrstitev po stopnjah sploh (uradni¬
ška ~)

hieratičen -čna -o [gr. hieratikos ] svečeni-
ški; ki se tiče svetih obredov; obreden;
hieratična pisava svečeniška pisava v
starem Egiptu (okrajšani in poenostav¬
ljeni hieroglifi), ki so jo uporabljali za
listine in pisma

hiero- [gr. hieros  svet; posvečen] v sestav¬
ljenkah, npr. hierarh, hierokracija
hicrodul -a m  [gr. hierodoulos  iz hieron
svetišče, doulos  suženj, hlapec] pri starih
Grkih: tempeljski suženj (sužnja) ali
služabnik; sužnje v svetišču Afrodite in
Astarte so bile obenem ponude
hierofant -a m  [gr. hierophantes  iz phainein
pokazati] 1. svečenik, razlagalec bogo¬
služnih obredov pri Grkih itd., zlasti,
2. vrhovni svečenik Demetre in obrednik
pri elevzinskih misterijih

hieroglif

266

hilozoizef

hieroglif -a m, nav.  v mn.  hieroglifi -ov
[fr. hieroglyphe  iz gr. hieros  svet, glyphein
vrezati] »sveta pisava« starih Egipčanov
v podobah (podobopisje), pozneje v do¬
govorjenih znakih; fig. pejor.  nečitljiva
pisava; hieroglifika -e ž  podobopisje;
veda o hieroglifih

hierografija -e ž [hiero- + -grafija] 1. skriv¬
na svečeniška pisava, 2. opis(ovanje)
svetih stvari, npr. obredov
hierokracija -e ž [hiero- + -kracija] sve¬
čeniška, duhovniška vlada
hieromant -a m  [hiero- + gr. manteia  pre¬
rokovanje] svečenik, ki je prerokoval iz
drobovja žrtvovanih živali; hieromantija
-e ž prerokovanje iz drobovja žrtvovanih
živali

hieroskopija -e ž [iz gr.] gl. hieromantija
High Church /hai čce'č/ angl. »visoka cer¬
kev«, v širšem pomenu, 1. anglikanska
episkopalna cerkev, v ožjem, 2. struja
v njej, ki povzdiguje škofovsko avtori¬
teto, jurisdikcijo in obredje (v naspr.
z »nizko cerkvijo«)

high-fidelity /haifide'loti/ angl. »izredna
pristnost (glasov)«, označba za kako¬
vostno, popolno reprodukcijo glasov pri
raznih elektroakustičnih pripravah in
ploščah

high life /hai lajf/ angl. (razkošen) način
življenja v visoki družbi
high school /hai sku:l/ angl. srednja šola
v ZDA (pred vstopom v kolegij)
higiena -e ž  [fr. hygižne  iz gr. hygieine
sc. techne  iz hygies  zdrav] 1. nauk o
ohranitvi zdravja, 2. skrb za zdravje,
zdravstvena nega (— zob, osebna ~),
3. zdravstveno varstvo, tj. praktični
ukrepi za ohranitev zdravja; higieničen
-čna -o (urejen) po zdravstvenih pred¬
pisih, v skladu s higieno (~i obrat);
higienski -a -o ki se tiče higiene, zdrav¬
stven (~e razmere)

higienik -a m [gl. higiena] kdor se strokovno
ukvarja z zdravstvenim varstvom
higro- [gr. hygros  vlažen] v sestavljenkah,
npr. higroskop

higrofilen -lna -o [higro- 4- -filen iz gr. philos
drag, ljub] ljubeč vlago, npr. higrofiti
higrofit -a m, nav.  v mn.  higrofiti -ov [higro-
+ -fit] v bot. rastline, ki rastejo na vlaž¬
nih tleh

higrograf -a m  [higro- + -graf] priprava*
ki samodejno registrira vlažnost zraka*
vrsta higrometra .

higrogram -a m  [higro- + -gram] grahcm
prikaz vlažnosti zraka
higrometer -tra m  [higro- + -meter] vlagm
mer, vrsta priprav za merjenje vlažnos
zraka; higrometrija -e f merjenje relS'
tivne vlažnosti zraka in nauk o tem*
del meteorologije

higroskop -a m  [higro- + -skop] vlago^ka*
vrsta higrometra, ki kaže približno vla»'
nost zraka; higroskopičen -čna -o '
higroskopski -a -o vodo, vlago pn vl
čujoč; vlago vsrkavajoč (iz zraka), nP.’
sol; higroskopska vata obeljena in °~
ščena vata (brez maščob), v zdravst^
hijacint -a m  [lat. hyacinthus  iz gr.] 1. s Z a
tiki: drag kamen vijoličaste barve, najh.
safir (po antični cvetlici, zrasli i z  *• (e
lepega Hijacinta, ki ga je Apolon neh®
ubil z diskom), 2. danes: drag kam '
zvrst cirkona; hijacint -a m ali  m)
cinta -e ž  vrsta okrasnih cvetlic iz druzu
lilij . uvs

hijena -e ž  [lat. hyaena  iz gr. hyaina
svinja] psu podobna ponočna
hrani se največ z mrhovino; v Alf
Indiji itd.; fig. pejor.  ropar, mrhov .
hikori -ja m  [angl. hickory  iz algon. P.  ^
cohiccoro]  1. severnoamer. drevo (of®^
daje prožen, cenjen les, npr. za sm
2. les tega drevesa; hikorice -i c 1
smuči iz tega lesa . j s0 č)

hiliast -a m  [gr. chiliastes  iz chilio 1  fl ,
privrženec hiliazma; hiliazem
gnostični itd. nauk o tisočletnem k ^
stvu Kristusovem na Zemlji (začel
bi se tisoč let pred »koncem sveta«! ^
hilizem -zrna m  [gr. hyle  snov; ‘ e  ’^
-izem] filoz. nauk, ki pojmuje sno
edino osnovo realnosti
hiloteizem -zrna m  [gr. hyle  snov, +
panteistični nauk o božanstvu m
(bog = materija, vesoljstvo) jpt
hilozoizem -zma m  [gr. hyle  s .^°-
življenje, + -izem] materialistih}!^ p
nauk o »poduhovljenosti materij ^
uči, da so življenjski pojavi, P re v e$'
zmožnost zaznavanja, neločljivo P ^o<
ni s snovjo, da so lastnost snov 1 * r ,,)
npr. gibanje (Tales, Anaksiman

267

hiperglikemija

hilus

ko fl ^ z  * at ' ^ um  ^ a J malega, malen-
Ijj st J v  anat. lina, odprtina na organu,
vil- ste kajo in iztekajo žile, živci in
hiin ”? 1  (pljučni  ~)

»“-a m  [gr. dimin. iz kima  obleka]
Slr °ka vrhnja halja, nosile so jo
Himp Ske ln  mladeniči
svathi* m  ^ gr ' Hy men  1 v st S r - mit- bog
”?!/<?. himen -a m  svatovska pesem
himen nimene i) ; svat ba, poroka
l...  ' a ni  [gr. hvmen  kožica] deviška

himeSfi^r 0

sk a  J  ' a m  hymenaios ] stgr. svatov-

nev P P * esern ’ ped so  j°> ko je odhajala
iiimčnr - Z domaSe  biše
Poša t' 6 Z  ^ r ' chimaira  koza] v stgr. mit.
■n zm Z  oprsjem, kozjim trupom

fig  /? a Jnvim repom, bljuvala je ogenj:
|j en j' mera  -e 2 I. strašna pošast; izmiš-
ibeia a ’. 1 . zr °dek domišljije; neuresničljiva
Podna a i  ^misel- 2 . v zool. morska
Poša ' la  (riba); himeričen -čna -o fig.
, zrni5 i en . strahoten, fantastičen; bloden,
himna . e J < n r ’ nere sničen; neuresničljiv
1, v  z  fe r - hymnos  hvalnica, slavospev]
čast b' ar * ® r P-P slavnostna pesem na
turgjx Pgov  ali herojev, 2 . cerkvena, li-
k°t simh V ^ n ' ca ’ “b s i avnos t n a pesem
ali dr " lbo1 , 'dejne (npr. internacionala)
ki S g j ' pd P a dnosti; himničen -čna -o
k. s ' a vnošte ^* mne;  /*&• vzvišen, slovesen,

L.PPsniir u' a m  [himn(a) + -graf] pisec,
hm> n °'6g n™

Preučuj' a .. w  (bimn(a) + -log] kdor
,.-e ž Drl x s klada himne; himnologija
k-^Ptts -a Uce yanje ali skladanje himn
"‘ic j|| a  fiz lat. iz gr.] gl. himna
..»zato t P ac , imae  /hink file lak'rime/ lat.
|'! l k ir a  /|, S0 , e V- to je torej pravi vzrok
1,1,1  i -j a n  1,1  k i'ra/ lat. »zato ta jeza...«
lr k%ke p z perz. Hind  Indija] skupina
■ J ‘h govn Veje  i ndoe vropskih jezikov, ki
“"h, ,j a  ^  v sev. Indiji, npr. bengalščina

hi.

hi.

Padtije/'.' b z  Perz. Hind  Indija] 1. pri-
Padnjv “ ,n dujske vere, hinduizma, 2. pri-
hplube nar °dov v sev. Indiji, prim. hindi
-izerjo* 1  'Zma m  [perz. Hind  Indija, +
, Pri ina^ski in socialni nauki ter obredi
"“"teman ’ sod °bna oblika brahmanizma
To|| er ;„ ' a m  [po Hinkemannu, junaku
Jeve  drame, ki je bil v prvi svetovni

vojni ranjen in je izgubil moškost] spolno
onesposobljen moški

hipantrop -a m [gr. hippos  konj, anthropos
človek] človek-konj (= centaver)
hiparh -a m  [gr. hipparchos , hippos  konj,
+ -arh] poveljnik konjenice pri starih
Grkih

hiparion -a m  [iz gr. hipparion,  dimin. iz
hippos  konj] vrsta fosilnega kopitarja
iz miocena in pliocena, prednik konja
hiper- [gr. hyper  na, nad, čez, prim. lat.
super]  predlog; v zloženkah izraža kaj
izrednega, povečanega ali pretiranega:
na-, nad-, pre-, preko-, npr. hiperbola,
hiperprodukcija

hiperacidnost -i z [hiper- + acidnost] po¬
večana kislost želodčnega soka (med.)
hiperastenija -e ž [hiper- + astenija] po¬
polna telesna onemoglost
hiperbat -a ali  hiperbaton -a m  [hiper- + gr.
bainein  iti] prestavek, neobičajni be¬
sedni red (slogovna figura)
hiperbola -e ž  [gr. hyperbo\e  iz hyper  čez,
nad, bole  met, strel] 1. besedno preti¬
ravanje; pretirana trditev, 2. v metr.
pretirana primera ali prispodoba (npr.
koplje se v solzah...), 3. vrsta krivulje:
stožnica (geom.)

hiperboličen -čna -o [gr. hyperboIilcos]  pre¬
tiran, povečan; v obliki hiperbole
hiperbolizirati -am [gl. hiperbola] upo¬
rabljati hiperbole, izraziti v hiperboli;
fig.  pretiravati

hiperboloid -a m  [hiperbol(a) + -oid] telo,
ki nastane, če zasučemo hiperbolo okrog
njene glavne ali stranske osi (geom.)
hiperemija -e ž [nlat. hyperemia  iz gr.
hyper  nad, haima  kri] preobilje krvi v
telesnem delu ali organu
hiperestetski -a -o [hiper- + estetski] pre¬
tirano estetski

hiperestezija -e z [hiper- -f gr. aisthesis
občutek] v med. preobčutljivost (za bo¬
lečine, toploto, mraz...) ali pretirana
razdražljivost

hiperfizičen -čna -o [hiper- + fizičen] ne¬
materialen; nadčuten, nadnaraven
hiperfunkcija -e i [hiper- + funkcija] pre¬
tirano zvišana dejavnost organa (med.)
hiperglikemija -e ž [hiper- + gr. glykis
sladek, haima  kri] preveč sladkorja v
krvi (med.)

hipcrhidroza

268

hipo-

hiperhidroza -e ž  [hiper- + hidr(o)- + -oza]
znojavica, pretirano znojenje
Hiperion -a m  [gr. Hyperion ] v stgr. mit.
1. titan, sin Urana in Gee, oče Helia,
Selene in Eosa, 2. (pozneje) vzdevek
Helia

hiperkatalektičen -čna -o [hiper- + kata-
lektičen] »nadštevilen«, namreč verz,
če ima v zadnji stopici en zlog preveč
(metr.)

Iiipcrkritičcn -čna -o [hiper- + kritičen]
prekritičen, pretirano kritičen; nergaški,
dlakocepski; hiperkritika -e ž  pretirana,
preostra kritika; nergaštvo
hipermangan -a m  [hiper- + mangan] vi¬
joličasti kristalčki s kovinskim sijajem
(kalijev permanganat); raztopljene v
vodi uporabljajo za razkuževanje in iz¬
piranje ran

hipermeter -tra m  [hiper- + -meter] verz
z eno ali več nadštevilnimi stopicami na
koncu (metr.)

hipermetropija -e ž  [hiper- + gr. metron
mera, + -opija] daljnovidnost (med.)
hipermoderen -rna -o [hiper- + moderen]
pretirano moderen

hiperoksid -a m  [hiper- + oksid] v kem.
prekis (= peroksid)

hiperopija -e ž  [hiper- + -opija] v med.

daljnovidnost (= hipermetropija)
hiperostoza -e ž  [hiper- + gr. osteon  kost,
+ -oza] nenormalen razvoj ali odebelitev
kosti

hiperplastičen -čna -o [hiper- + plastičen]
v med. prerazvit, prebujno razvit (zaradi
nenormalne množitve celic), bohoten,
odebelel, povečan; hiperplazija -e i čez¬
merna razvitost, (nenormalna) odebele-
lost ali povečanost tkiva ali organa
hiperpopulacija -e ž  [hiper- + populacija]
prenaseljenost (teorija ~e)
hiperprodukcija -e ž  [hiper- + produkcija]
pretirana, previsoka proizvodnja (glede
na kupno moč delovnih množic v kapit.
družbi, ko se proizvaja več blaga, kot
ga je mogoče prodati), eno značilnih
protislovij kapit. proizvodnje; hiper-
produkcijski -a -o ki se tiče hiperproduk-
cije

hipersenzitiven -vna -o [hiper- + senzitiven]
preobčutljiv, pretirano občutljiv

hipertenzija -e i  [hiper- + tenzija] povečal)
pritisk, zlasti krvni, npr. pri arterioskk'
roži (med.) „ ,

hipertoničen -čna -o [hiper- + tonieeffl
ki se tiče hipertonije; s povečanim k rV '
nim pritiskom; v kem. z višjim os®®
tičnim pritiskom; fig.  prenapet; hip er '
tonija -e i 1. napon, (pre)napetost tkn' j
2. hipertenzija, 3. povečan pritisk
očesu (pri glavkomu) „ i

hipertrofičen -čna -o [hiper- + -trofi® e
(pre)bujno razvit; zadebeljen, razŠifJ® ’
povečan; hipertrofija -e ž  bujna, bohot®
rast; zadebeljenost, razširjenje, pretira
povečanje (organa ali tkiva zaradi več)
dejavnosti ali bolezenskega proces®)’
hipertrofirati -am (pre)bujno, bohot
rasti, (za)debeliti se . i

hipervitaminoza -e ž [hiper- + vitamin® "
preobilje kakih vitaminov v telesu
motnje, ki iz tega izvirajo (med.)
hipnagogum -a m  [hipn(o)- + gr- a °
voditi] uspavalo (= hipnotikum) u

hipno- [gr. hypnos  spanje] v sestavljenk ’
npr. hipnobat

hipnobat -a m  [hipno- + -bat iz gr. >a " r0 i
iti] mesečnik, kdor hodi v spanju okM
hipnotičen -čna -o [fr. hypnotique  > z
uspavalen (~o sredstvo); ki se
hipnoze (~o stanje) ali hipnot |Z
občutljiv za hipnozo ^

hipnotik(uni) -a m, nav. v mn.  hipnotik®'

[gl. hipnotičen] uspavalo ali blažil® j
hipnotizem -zrna m  [fr. hypnotisnie  |Z

1. nauk o hipnozi in njenih P°J a

2. hipnotični pojavi ^ 0 t

hipnotizer -ja m  [fr. hypnotiseur  iz g]-J %0 \

hipnotizira, kdor se ukvarja s hip n ® ^
hipnotiziranec -nca m  kdor je v h*P j a -
hipnotizirati -am umetno uspavat): _. t j
dati, podrediti si voljo koga; fig-  z
koga etfl e.

hipnoza -e i [fr. hypnose  iz gr.] 1. u ' ppl-
prisilno uspavanje, 2. spanju a* 1  ^ s
spanju podobno stanje, ki
hipnotizerjevo sugestijo in podreu
volje hipnotizirane osebe unlel^
hipnozija -e ž [gl. hipnoza] spalna b
afriških črncev , „grl

hipo- [gr. hypo-  iz hypo  pod, naspr-
predlog, v zloženkah: pod-, izp°®
npr. hipocenter

269

hipostatičeu

topfo).

E?* hippos  konj] v sestavljenkah,
hinnM biparh > hipodrom
1  _ a  ' e  ž  [hipo- 4- baza] temelj, pod-
hipohr podstav a; podstavek
j: ,, ast  ' a  m  [hipo- + gr. blastos  klica,
lip ? otra Aji klicni list gastrule, sestav-
hipL",’ 2 en< 3oblasta (embriol.)

Pot nter  ' tra m  [hipo- + center] v geol.
(na re *° središče v notranjosti Zemlje
se  ! p ! cn ° Pod epicentrom), od koder

HocSa potresni sunki

kriv p " e . ž  [hi p o- + cikloida] vrsta
kota!' ’ opisu i e  J° točka kroga, ki se
('Pat) P ° notran ji strani drugega kroga

^Os) -(is)a m  [hipo- + -derm]
cih t i ln j ,ca , pokožnica pri členonož-
dpr~ 00  •)> 2. tkivo neposredno pod epi-

h te m lista  ( bot ->

t e k a i™ x ' a w  [gr. hippos  konj, dromos  tek,
v °Zovj Ce ^ dirkališče za dirke s konji ali

’ ,J 40V|

v ana t  ' e  K  [ hi Po- + gr. phyein  rasti]
z  nof ' ntpzganski privesek, manjša žleza
dei U j e 1 - ar '-i' m  izločanjem, njeni hormoni
krvn- J0 narast  organizma, spolni razvoj,
SofS Potisk...

Šan a  ,, ci)a  ' e  ž [hipo- + funkcija] zmanj-
* 1 ’l |0 84str" aVnOSt organa  (biol.)
v anat 1J a m  [hipo- + gr. gaster  trebuh]
(od n ' p °dtrebušje, spodnji del trebuha
hi P»gčj Pka na vzdol)
ge  ^ e ' a m  fgr- hypogaios  podzemeljski, iz
. Stohn; Ja ^ Podzemeljski prostor, zlasti
hip °hon<W a 'i katakombe
tebruj l  ~ dra m  [hipo- + gr. chondros
kd 0r  • Vranec] 1. namišljeni bolnik,
br ez  1 Iz  malenkostnega vzroka ali
2. taroka  domišlja, da je bolan,
sirripto • ?’ hipoliondričen -čna -o s
1. izrrii<V l  hipohondrije; hipohondrija -e ž
b °tezn in ! anjebo I ez ni, bolesten strah pred
sitiipto^ ,(ip nenehno iskanje njih
^ si ki

Od  j e ? ^ t P°mišlja, da ima hudo bolezen

če S j k nt°y)i bolezensko duševno stanje,
Od j e  ° 'domišlja, da ima hudo bolezen
h- tUr °bnn t Ves  °hupan in potrt), 2. fig.
‘"Pohorniri' (duševna) potrtost, otožnost

. J '9. m  Tfiirtr*- -1- crr /-•hnnr/rn c

r ebrnj" h ' a m  [hipo- + gr. chondros
?ki troj, rasta nec] v anat. gornji stran-
Jetf i> vra ■ ( pod  rebrnimi hrustanci z
Se deg k, n ! Co  itd., po mnenju »starih«
UI POhr - -

ondrije)

hipokamp -a m  [gr. hippokampos ] 1. pri
starih Grkih bajeslovna morska žival,
spredaj konj, zadaj delfin ali riba (pogost
motiv na sarkofagih), 2. fig.  morski
konjiček (zool.)

hipokavst -a m  [gr. hypokauston  iz kaiein
goreti] v antiki: kletni prostor s pečjo
za ogrevanje stanovanjskih prostorov
s toplim zrakom

hipokorističen -čna -o [gr. hypokoristikos
iz korizesthai  razvajati] 1. ljubkovalen;
olepšujoč, 2. pomanjševalen
hipokoristik(on) -a m, mn.  hipokoristika -ik
s [gr. hypokoristikon]  1. ljubkovalno ime,
npr. Tomažek za Tomaž, 2. pomanjše-
valnica

hipokorizem -zma m  [gr. hypokorismos ]
ljubkovalni ali pomanjševalni izraz
hipokratik -a m  privrženec Hipokrata (naj¬
slavnejšega zdravnika starega veka) in
njegovega načina zdravljenja; hipokra-
tični obraz gl. facies hippocratica
Hipokrena -e ž  [gr. Hippokrene  iz hippos
konj, krene  izvir] v stgr. mit. izvirek na
gori Helikon, posvečen muzam; njegova
voda je navdihovala pesnike; privrel
je na dan, ko je Pegaz udaril s kopitom
ob skalo

hipokrit -a m  [gr. hypokrites  iz hypokri-
nesthai  pretvarjati se] hinavec, licemerec,
kdor se prenareja; hipokrizija -e ž  hi¬
navščina, licemerstvo

hipolog -a m  [hip(o)- + -log] poznavalec
konj, strokovnjak v hipologiji; hipolo-
gija -e i nauk o konjih
hipomanija -e ž  [hip(o)- + -manija] pre¬
tirana ljubezen do konj
hipoplastičen -čna -o [hipo- + plastičen]
v med. nerazvit, nepopolno razvit (zaradi
slabotne rasti celic); hipoplazija -e ž
nerazvitost, nepopolna razvitost organa
ali tkiva, naspr. hiperplazija
hipopleksija -e ž  [hipo- + -pleksija iz gr.

plege  udar] manjša, lažja kap (med.)
hipopotamus -a m  [hip(o)- + gr. potarnaš
reka] povodni konj

hipostatičen -čna -o [gr. hypostatikos  iz
hipostasis  temelj; bistvo] ki se tiče hi-
postaze; osnoven, bistven, predmeten;
opredmeten, utelešen; hipostaza -e ž
1. v idealist, filozofiji: a) podlaga, osnova
(pojavov); osnovni ali bistveni element

Iiipostazirati

270

histeričen

česa; bistvo; snov, substanca, predmet-
nost, b) »opredmetenje«, »utelešenje«,
spreminjanje abstraktnih pojmov v ob¬
jektivno obstoječe kategorije, npr. ab¬
solutni Razum pri Heglu, 2. v med.
a) usedlina v urinu, b) zastajanje krvi
v nižjih delih organizma (tudi v pljučih
pri oslabelem srcu)

Iiipostazirati -am [gl. hipostatičen]

1. (o)predmetiti, utelesiti; kaj abstrakt¬
nega pojmovati kot resnično, 2. v med.
usedati se ali zastajati

hipostil -a m  [gr. hypostylos]  stavba ali
pokrit hodnik na stebrih
hipotaksa -a i [hipo- + gr. taxis  red, ure¬
ditev] podrednost; podredje, zveza glav¬
nih in odvisnih stavkov (slovn.); hipo-
taktičen -čna -o podreden, ki se tiče
podredja; podrejajoč

hipotečen -čna -o [iz gr. hypotheke  postav¬
ljeno pod (obveznost)] ki se tiče hipo¬
teke, najet s hipoteko (~o posojilo);
hipoteka -e ž 1. zastava, zastavitev ne¬
premičnine kot poroštvo pri denarnem
posojilu (vknjiži se v zemljiško knjigo),

2. taka vknjižba ali posojilo; hipote¬
karen -rna -o ki se tiče poslovanja s hipo¬
tekami (~a banka)

hipotenuza -e i [gr. hypoteinousa gramme
stranica, ki se razteza pod...] najdaljša
stranica v pravokotnem trikotniku —
nasproti pravemu kotu, prim. kateta
hipotenzija -e ž  [iz gr.] gl. hipotonija
hipotermija -e i [hipo- + gr. therme  toplota]
znižanje notranje telesne toplote pod
normalo (med.)

hipotetičen -čna -o [gr. hypothetikos  iz
hypothesis  podstava] ki se tiče podmene,
sloneč na podmeni; v log. pogojen
(~a sodba); fig.  nedokazan, negotov,
domneven; dvomljiv; hipotetična sodba
v log. pogojna sodba, tj. sodba, kjer je
pravilnost druge premise odvisna od
prve; hipoteza -e ž podmena, domneva,
»predpostavka«, tj. še nedokazana, zgolj
verjetna znanstvena teza ali trditev, ki
se uporablja pri razlaganju kakih dejstev
ali pojavov

hipotoničen -čna -o [hipo- + -toničen] ki se
tiče hipotonije; hipotonija -e i v med.
manjši ali zmanjšan napon tkiva; manjši
ali zmanjšan krvni pritisk

hipotrotija -e f [hipo- + -trofija] slabotna
rast; nerazvitost ali nenormalno zmaflJ'
šanje organa ali tkiva, naspr. hipertrofija
hipovitaminoza -e ž  [hipo- + vitamin +
-oza] v med. pomanjkanje vitaminov v
telesu in motnje ali bolezni, ki iz 3
izvirajo, npr. pelagra .

-hipsa -e i, hips(o)- [gr. hypsos  vrh, višinaj
v sestavljenkah, npr. izohipsa, hips°'
metri ja

hipsometer -tra m  [hipso- + -meter] 1- VI ’
šinomer, vrsta barometra (aneroida) 23
merjenje višin, 2. hipsotermometer; W
sornctrija -e i merjenje višin in vnašanj
višinskih kot na zemljevide
hipsotermometer -tra m  [hipso- + termO"
meter] višinski toplomer, priprava 28
merjenje višin na podlagi dejstva, d* J
vrelišče tekočin odvisno od zračnega
pritiska, tj. od nadmorske višine .
hiragra -e ž  [gr. cheir  roka, agra  lov, P‘ en
v med. protin v roki, prim. podagra .
hirologija -e ž  [gr. cheir  roka, + d°® IJ  s
»govorica«, sporazumevanje z roko,
prsti, npr. pri gluhonemih , *

hiromant -a m  [gr. cheiromantis  iz c ' ^
roka, manteia  prerokovanje] kdo f  ^
ukvarja s hiromantiko; hiromantU 8

ali  hiromžntika -e ž  vedeževanje.

nap 0 "

vedovanje sreče ali usode iz potez
dlaneh roke . .„]

Hiron -a m  [lat. Chiron  iz gr. ,, e f.
v stgr. mit. ljudem naklonjeni cent ® te |j
poznal zdravilstvo in druge vede, u c
Herakleja, Ahila... __ e r]

hiroterij -a m  [gr. cheir  roka, therion  ^
fosilna žival iz paleozoika, znana 1
nožnih odtisih, podobnih človeški
hirurg -a m  [iz gr.] gl. kirurg jL

histerektomija -e ž  [gr. hystera  rnatel 'j te v
ek  iz, + -tomija] operativna odstran
maternice (med.) .... v  fjz-

histereza -e i [iz gr. hysleros  poznejši) ^
trajanje kakega učinka po prene , e
vzroka, npr. pri elastičnih telesih.
povrnejo v prvotno stanje šele P°  - zlT iU,
čenem času; tudi pri magnet
elektriki itd. . . ^

histeričen -čna -o [gr. hysterikos  iz
maternica] ki se tiče histerije, b o1
za histerijo ali značilen zanjo (^~’ F g \ e fl) e
histerija -e ž  psihonevrotično o0

271

hoc erat in votis

histerik

beli spolov z najrazličnejšimi simptomi,
^■sti bolestno občutljivostjo, neobvla-
aiijem samega sebe, čustvenimi izbruhi,
P ettravanjem vseh počutij itd. (zdravni-
histe J ° ' me b za obolenje maternice)
r 'k -a m  histeričen] histerična
oseba

-iti 1  ' a . m  I® 1,  hystera  maternica, +
bister Vne , t i e  maternice (med.)

omanija -e ž [gr. hystera  maternica,
p '. man U a ] v med. norost na moške,
, 'ran spolni nagon pri ženskah

his terosS f ° manija)

_l_ "PPUa -e i [gr. hystera  maternica,
mat' S  . p ' Ja l zdravniško preiskovanje
histg. ®, rnice  s posebnim endoskopom
^ tomija -e i [gr. hystera  maternica,
-Tomija] prerez maternice, npr. pri
histof ?'T  rezu  (™d.)

.bistolog- 4705 tk ' vo l v  sestavljenkah, npr.

staneta ' e ž  l hist0 ' + geneza] 1. na-
f ere  . IPormalni in patološki) in di-
° t ert ^ lran i e  tkiva v organizmih, 2. nauk

ba r ( e J' , ' st °ai'7 fr. iz lat. historia ] 1. zgod-
histoi re ~ stor *i a ), 2. zgodovina
» 2 g 0( j Scan< ialcuse /istoar' skadaloz'/ fr.
^ sea n( j°^ lna  škandalov«, gl. chronique

orja* " e 2  [histo- + -liza] razkrajanje
hist 0 |^ skc 8 a  tkiva (biol.)
ukvarj a  " l  [histo- + -log] kdor se
tkivo-] S  histologijo; histologija -e i
hist 0 |^SyJ e > v anat. nauk o tkivih;
>zvj(j) skl  ' a  ‘O ki se tiče histologije (~i

hatik ' e 2  [histo- + patologija]
l  d el na . bolezenskih procesih v tkivu,
h ' s ‘orii t  ° loške  anatomije
2godo v a  ? ^' z  S r - historia  opis; povest;
h- ka W a  h Zgodovinski) potek, opis
' st °ria ?°gajanja ali razvojnega toka
? a 8is'tr / ma g'stra /histo'ria vi'te
|,'^ v, jenj a a  * at - zgodovina je učiteljica
Us, bfičen

s ki ( _ cna  -o [gr. historikos]  zgodovin¬
am tt|,.t p °memben, dokazan); histo-
hzern 7  eria hzem zgodovinski materia-
^ ke dn1:u 0st  ° razvojnih zakonih člo-
111  Engel 2 ° e ’ k ' sta  j° utemeljila Marx
s ’ dialektično materialistično

preučevanje družbenih pojavov, prim.
materializem

historija -e i [lat., gr. historia ] 1 . zgodovina,
v širšem pomenu znanost, ki preučuje
preteklost (razvojni proces) človeštva,
2. sam razvojni proces
historik -a m  [gr. historikos ] zgodovinar,
kdor preučuje zgodovino
historiograf -a m  [gr. historia  zgodovina,
+ -graf] zgodovinopisec (zlasti uradni);
kdor se ukvarja s historiografijo; hi-
storiografija -e i 1. zgodovinopisje,
opisovanje zgodovinskih dogodkov,
2. preučevanje gradiva in metod v zgo¬
dovinskem raziskovanju; historiografski
-a -o zgodovinopisen
historizem -zma m  [gr. historia  zgodovina,
+ -izem] zgodovinsko (tj. v razvojnem
procesu) pojmovanje ali razlaganje stvari
in pojavov; pejor.  preabstraktno, zgolj
zgodovinsko (tj. brez zveze s sedanjostjo)
obravnavanje česa

histrion -a m  [lat. histrio, histrionis]  igra¬
lec ali glumač v starem Rimu, navadno
osvobojen suženj

hitin -a m  [fr. chitine  iz gr. chiton  hiton]
snov, glavna sestavina oklepov pri rakih,
žuželkah ipd.

hitlerizem -zma m  Hitlerjev nacistični
»nauk«, gibanje in polit, režim, ki ga je
vpeljal v Nemčiji in zasedeni Evropi
hitlerjevec -vca ali  hitlerjanec -nca m  član
ali privrženec Hitlerjeve nacistične stran¬
ke

hiton -a m  [gr. chiton ] 1 . stgr. spodnje obla¬
čilo za oba spola (dolga prepasana halja
brez rokavov), 2. vrsta morskih polžev
(zool.)

Hitopadesa -e ž  [= ind. koristen pouk]
stara, priljubljena zbirka poučnih zgodb
in basni za mladino v 4 knjigah, se¬
stavljena iz indijskih filozofskih in ver¬
skih spisov
hi kratica: hektoliter
hm kratica: hektometer
Ho (holmij) znak za kem. prvino
hobby -ja m  /ho'bi/ angl. »konjiček« (zbi¬
ranje znamk je njegov ~)
hoc anno /hok a'no/ lat. letos, v tem
letu

hoc erat in votis /hok e'rat in vo'tis/ lat.
prav to sem si želel (Horac)

hoc est

272

homerski sme* 1

hoc est /hok est/ lat. to je, to pomeni
hockey -a m  [angl.] gl. hokej
hoc loco /hok lo'ko/ lat. na tem mestu
hoc tempore /hok tenfpore/ lat. v tem času,
sedaj; sedanji

hodeget -a m  [gr. hodegetes iz hodegein
pot kazati] »kažipot«, tj. vodnik, učitelj;
hodegetika -e ž  napotila za metodični
študij kake vede

hodie mihi, cras tibi /ho'die mi'hi, kras ti'bi/
lat. danes meni, jutri tebi (iz biblije;
včasih napis na nagrobnikih)
hodža -a in  -e m  [shr. iz tur.] muslimanski
duhovnik; piše se za imenom kot pri¬
devek (Nasredin ~)

hohštapler -ja m  [nem. Hochstapler]  do¬
mišljav nastopač, kdor se z uglajenim
vedenjem in eleganco izdaja za več, kot
je v resnici, včasih z nepoštenimi na¬
meni; hohštaplirati -am hohštaplersko se
vesti

hokej -a m  [angl. hockey]  1 . nogometu so¬
rodna travniška igra z žogo, ki se bije
s palicami, 2. podobna igra s ploščico
na ledu; hokejist -a m  igralec hokeja
hokuspokus -a m  [etimol. dvomljiva] 1. ča¬
rovna formula glumačev; fig.  prazne
besede, 2. (glumaška, rokohitrska) pre¬
vara ali slepilo

holandec -dca m  [po Holandiji] 1. cevni
vijačni spojnik (pri vodovodu itd.),
2. papirniški stroj za mletje in mešanje
celulozne brozge, 3. stroj za luščenje itd.
ječmena

holecistitis -a m  [gr. chole  žolč, + cistitis]
vnetje žolčnika, žolčnega mehurja (med.)
holelit -a m  [gr. chole  žolč, + -lit] žolčni
kamen

holemija -e ž  [gr. chole  žolč, haima  kri]
zastrupitev krvi z žolčem (med.)
holeragija -e ž  [gr. chole  žolč, + -ragija]
iztok žolča

holesterin -a m  [gr. chole  žolč, stereos
trden, + -in] posebna snov v žolču,
živcih in drugih organskih tkivih, po¬
glavitna sestavina žolčnih kamnov
holesterol -a m  [iz gr.] gl. holesterin
holmii-a m  [nlat. holmium,  po Stockholmu
na Švedskem] kem. prvina, redka kovina,
njene soli rumenkaste barve
h61o- [gr. holos  ves] v sestavljenkah, npr.
holograf

ali

holocen -a m  [gr. holos  ves, kainos  nov)
v geol. zgodovini Zemlje: drugi, mlaJ sl
oddelek in plast kvartarja (sedanja doba)
holoeder -dra m  [gr. holos  ves, hedra  sed®
oblika kristala, ki ima vse iste simetrij 6
kot njegov osni križ; holočdrski -a
s polnim številom simetričnih ploskev
holograf -a m  [gr. holos  ves, + -g r j*
dokument, v celoti napisan od osebe'
v katere imenu je izdan, npr. oporok®’
hoiogrdfski -a -o svojeročno napisan .
holokain -a m  [gr. holos  ves, + (ko)ka" 1 '
sintetični nadomestek za kokain
holokavst -a m  [gr. holokauston]  žrtev
spravna daritev, sežgana na ognju
homatropin -a m  [gr. homoios  podob 6 '
+ atropin] atropinu podoben alka) 0
home /houm/ angl. dom, stan; domovin >
domač t.

Home Fleet /houm fli:t/ angl. »dom®
ladjevje«, angl. mornarica, nastanje
v domačem vodovju n ;j

Home Office /houm o'fis/ angl. >>not 2ye
urad«, ministrstvo za notranje zad
v Londonu

homeo- [gr. homoios  podoben] v sestavi)
kah, npr. homeopatija , e j]

homeomerija -e i [homeo- + gr. meros  _
v fil. nauku Anaksagore: neskofl
majhna, iz enakih delcev sestavi)
prasnov, »seme vseh stvari« , , 0 r
homeopat -a m  [homeo- + -pati
zdravi s homeopatijo; privrženec ,
meopatije; homeopatija -e i zdravil ‘ 0
pri katerem bolezen zdravijo z.utaJ,
količino tistih snovi, ki bi v večjih nj^j e
žinah pri zdravem človeku P ovZ L e )jil
to bolezen; metodo je i. 1810 ute ^tija
zdravnik Hahnemann; prim. al°P t , ( ,
homcotermen -mna -o [homeo- "V
therme  toplota] v zool. toplokrven
salci in ptice) .

homeridi -ov m mn.  [gr. homeridai]  t'
žina stgr. pevcev z otoka Hiosa ■ °l) a šal. 5 '
ni Homerjevi potomci), ki je
Homerjeve pesmi iz roda v rod, 2-
rapsodi Homerjevih pesmi
homerist -a m  pesnik — posne®

Homerja, npr. Vergil

AAV...V.JU., . gpl (

homerski smeh zdrav, prisrčen sm en ^ go 1
od srca, krohotanje (smeh bog ’
ga opisuje Homer)

ieh

273

homo mensurn

hom,

'e rule

Tde [/houm ru:l/ angl. iz home  dom,
Sadati] »samouprava«, bojno geslo
^.nacionalne stranke (home rulers)
dolgoletnem boju z Anglijo za polit.

homi°-i Visnost

ulw x,' a  m  1. [lat. homicidium]  umor,
u b J jaIec >Vel '' a ’ t* at - homicida]  morilec,

^jcidoman -a m  [lat. homicidium  umor,
d0 -a»] kdor je nagnjen k homici-
strat* tUJ *’ l“ om ' c idoman!ja -e ž blazna

homiiet P ° ubi i an i u  ljudi

1- ^ 8r ‘ homiletes  drug, prijatelj]

uelj homiletike, 2. cerkveni govor¬
eče' P ric * 18a ^ homilčtičen -čna -o ki se
-e^» Poetike, pridigarski; homiletika
nai,i. ri<!l ® a,stvo > (cerkveno) govorništvo;

Sniliir° tem

komiijj a  ' Ja  '!’  f g l- homilija] zbirka homilij
razgov' 6 , 2  Is r ; homilia  shajanje, zbor;
PreDrnct pridi 8a, cerkveni govor (bolj
Ij * biblije Vrste ^’ raz l a g a J°č kak odlomek

učloveif 6 3  ' at ' hominis  človek]

, v oj 6ir„ ei P c ’ Preobrazba v človeka, raz-
h0f uinia eka iz živ ali
mn , a  ' n , nav.  v mn.  hominidi -ov [nlat.
človečl°"!'!" Vfa(>  J z  lat. homo  človek]
Cilje dru žlna primatov, ki vklju-

a mr oo v °J ne  prednike človeka (pitek-
l  p ’ e ns ’ Neandertalec, fosilni homo ša¬
hom®,, "i

l  Zv ezah 3lT ^ Pr ‘ človek; mož; v raznih
h>  np P komme d'action
Janja Ct,on  / 3m  daksjo'/ fr. mož de-

hoi

^ > v/ affaires  /ora dafsr'/ fr. posloven

niv /. ,e ttres /otr,
pisati

1 /om , __

di — deta7 fr- državnik
,.W f? n ’ on(, . e  /om dii m6d'/ fr. svetov-
hčtho: r ° ve k iz višje družbe
, v  sestavr hom °-  iz homos  enak, isti]
"°Biocenh.-x n ' ca h> n P r - homogen, homonim
+ cent-- 0  'C na  -o [lat. homo  človek,
, oazoA Icen l s človekom v središču (~i
Socentri-.

^ajaioč* 11  '® na "° [komo- + centričen]
Ste dišče C  Y ' istega ali  iztekajoč se v isto
\0 Snnnih £arl/-r»\A

■tik (np t ,e P res  /om ds ls'trs/ fr. književ-
h V?-’ Pisatelj), literat

hoi

, 0r nine /° m  despri'/ fr. duhovitež

ho®*.,. . 'dat /o m  i c r

' Sloi

'Var

snopih žarkov)
hijk

homo crapiniensis /ho'mo krapinien'zis/
nlat. krapinski človek, znanstveno ime
za diluvialnega pračloveka (neander¬
talca), najdenega 1899 blizu Krapine v
Hrv. Zagorju

homofon -a -o [homo- + -fon] sloneč na
homofoniji, 1. enakoglasen, istoglasen,
2. v glas. enoglasen, če je en glas vodilen,
drugi pa ga spremljajo; homofonija -e ž
1. istoglasje, enakoglasje, npr. simbolov
x in ks, 2. v glas. enoglasje, prevlado¬
vanje enega glasu ali melodije (naspr.
polifonija)

homogamija -e i [homo- + -gamija] v bot.
1. istospolnost cvetov, 2. sočasni razvoj
pestičev in prašnikov

homogen -a -o [homo- + -gen] istega rodu,
istoroden, istovrsten, enakšen, enovit,
enoten; enak, zlasti po sestavi ali sestav¬
ljen iz istorodnih sestavin, naspr. hete¬
rogen

homo homini deus /ho'mo ho'mini de'us/
lat. »človek je človeku bog«, tj. človek
si ustvarja bogove po svoji podobi
(Feuerbach)

homo homini lupus /ho'mo ho'mini lu'pus/
lat. »človek je človeku volk«, Hobbesov
(neizvirni) izrek, sloneč na njegovi tezi,
da je »prvotno stanje« človeštva »boj
vseh proti vsem«

homolčgen -gna -o [gr. homologos  sogla¬
šajoč] istomiseln, istoimenski), enako se
glaseč; skladen, ustrezen; podoben,
v podobnem odnosu s čim; istovrsten;
enakoležen (mat.); homologni organi
v biol. organi s podobno ali različno
obliko ali zgradbo, ki pa so nastali iz
skupne osnovne oblike, npr. krilo ptic
in prednji udi sesalcev; homologija -e i
enakoglasje; soglasje, soglasnost, (po¬
polna) skladnost; podobnost ali sorod¬
nost

homologumena -men s mn.  [iz gr. homolo-
gein  priznavati] »splošno« priznani ali
med pristne prišteti (tj. kanonski) spisi
nove zaveze

homo mensura /ho'mo menzu'ra/ lat. »člo¬
vek je mera vseh stvari«, tj. človeško
spoznanje je samo subjektivno, resnica
je veljavna le za tistega, ki jo izpoveduje,
objektivnih resnic ni (pretiran relati¬
vizem sofista Protagore)

homonim

274

horizont

homonim -a m  [homo- + -nim] v slovn.
enakozvočnica, enakoglasnica, tj. be¬
sede, ki se enako glase, a imajo drugačen
pomen, npr. gost, prst, svet...; homo-
nimen -mna -o enakoimenski, enakogla-
sen, enako se glaseč, a z drugačnim
pomenom

homo novus /ho'mo no'vus/ lat. 1. novak,
novopečen oblastnik, bogataš..., 2. no¬
vinec; začetnik; nov javni delavec
homo primigenius /ho'mo primige'nius/
nlat. v biol. pračlovek iz diluvialne dobe
(= neandertalec)

homo sapiens /ho'mo sa'piens/ nlat. »ra¬
zumni človek«, znanstvena oznaka za
vrsto: človek; uvedel jo je Linne
homoseksualec -lca m  [gl. homoseksualen]
moški, ki čuti spolno nagnjenje do mo¬
ških

homoseksualen -lna -o [homo- 4- seksualen]
istospolen, na isti spol usmerjen (tj.
nenormalen) spolni nagon, nenormalno
seksualen (naspr. heteroseksualen); ho¬
moseksualnost -i i  spolno nagnjenje do
istega spola, nenormalna seksualnost
homo sum: nihil humani a me alienum puto
/ho'mo sum: ni'hil huma'ni a me alie'num
pu'to/ lat. »sem človek, nič človeškega
mi ni tuje«, tj. skušam razumeti člo¬
veške slabosti (Terencij; tudi priljub¬
ljen izrek K. Marxa)
homozigoten -tna -o [homo- + gr. zygotos
naprežen] v genetiki: (osebek) nastal
s spajanjem genov z enakimi dednimi
dejavniki; fig.  čist, nemešan
homunkulus -a m  [lat. homunculus,  dimin.
iz homo  človek] »človeček«, nenaraven,
neroden človeški stvor, ki so ga hoteli
kemično napraviti alkimisti (npr. v
Goethejevem Faustu); natančen »re¬
cept« za to je dal Paracelsus
honi soit qui mul v pense [po sed. pravopisu:
honni... /oni' soa' ki mal' ti pas'/] fr.
»sram naj ga bo, kdor si pri tem kaj
slabega misli«, geslo najvišjega angl.
reda — podveznega reda, ustanovljenega
1. 1348 (v zvezi s pripetljajem na dvor¬
nem plesu Edvarda III.)
honoracija -e i  [lat. honoratio  iz honor  ali
honos  čast] 1. počastitev; izkazovanje
časti, 2. prevzetje, plačilo tuje me¬
nice

honorant -a [iz lat. honorans ] kdor nantes
honorata plača protestirano menico ,
honorar -ja m  [nlat. honorarium sc. dol®'
nagrada, denarno priznanje (pla^iloL
navadno za opravljena duševna “ e
(profesorja, prevajalca...); honorar
-rna -o ki se tiče honorarja; plačan
uro ali počez (~i predavatelj) v n j
honorat -a m  [lat. honoratus  spošto v
oseba, v katere korist plača honof
menico nl

honores mutant moreš /hono'res mu
mo'res/ lat. »časti spreminjajo nra
ko se npr. komu, ki pride na visok P°
žaj, zavrti v glavi in postane ošaben
honorirati -am [iz lat. honorare]  1- ■ fi
narno) nagraditi; plačati h° n ° ( j’
2. (po)častiti, izkazati čast, 3. P reVZ ^ ’
plačati menico „ n ,

honoris causa /hono'ris kau'za/ lat. caS  ^
iz časti, v počastitev ali priznanje« .
npr. dobi kdo doktorski naslov k°t H ,
znanje za pomembno znanstveno
(vanje) , uS /

honos habet onus /ho'nos ha'bet °
lat. »čast prinaša breme«, namreč
odgovornost

honourable [/o'norebl/ angl. iz lat. j, 0 t
bilis)  »častiti«, v Angliji pred imen

častni ali plemiški naslov .
honved -a m  [madž. iz ho n  domovin^ v
bramba] 1. prostovoljec revoluc- c
madžarski revoluciji 1. 1848, 2. ( nl iL r slU
ski) brambovec, v stari Avstro-us ^
pripadnik madžarske vojske, P° d
madžarskemu ministrstvu
hooligan -a m  [angl.] gl. huligan jje]
hoplit -a m  [gr. hoplites  iz hoplon  ®
težko oborožen pešec v stgr. V0JS
liora -e i, nav.  v mn.  hore, hor [gf-  a  in
lat. Horae]  v stgr. mit. hčerke . e  z gkO'
Temide, boginje letnih časov m
nitosti v naravi (a (jotl

horda -e ž  [fr. horde  iz tur. ordu  oS i
1. divjaki, primitivna človeška s *Jvoj9 ;
na zelo nizki stopnji družbenega
fig.  (divja, neorganizirana) /ni
truma, 2. pleme ali truma azip^
madov; Zlata horda ime za mon»
državo od 13. do 15. stol. . 0 <O l '
horizont -a m  [gr. horizon sc.
jujoč krog] 1. obzor(je), obnebje«

horizontala

275

hot

■"ca, obnebnica, nevidna meja med
nebom in zemeljsko površino;//]?, vidik,
fazgled; razgledanost; (duševno) obzor-
Je;  dojemljivost; meja dojemanja ali
ananja, 2. z navideznim horizontom
^Poredna ravnina, ki gre skozi središče
jemlje (pravi ali astronomski horizont),
t'  manjša geol. plast z istimi osnovnimi

0si 'i; horizonten -tna -o ki se tiče hori-
Zonta

”° r 'zontala

c «a ali

•e i [gl. horizont] vodoravna

s  "hden -lna -o vodoraven (vzporeden
hor'° riZOntom ); hi se tiče horizontale;
-i ž  vodoravnost

gj. ' a  m, nav. v mn.  hormoni -ov [iz
butan 7 ” 0 ”- iz hormaein  poganjati, spod-
hi iih V  P°budila, organske snovi,
izlo&>- V  ^ r '’ mezgo ali v druge organe
l^fnist ° Z ' eze z notran j' m  izločanjem
1  ' a  w [iz nem. Horn  rog] trobilec

Cc g  w».)

vsaka ' a m  t gr - hora  ura > + ‘ Iog l ura ’
telo) prlprava > hi kaže čas (zasta-

premica, naspr. vertikala; hori-

hoi

bon

s >avni h )

' ol «kiia

' e  ž [gr. hora  ura, + -logija]

rofe .' a m  Igr- liorologion,  prim. ho-
»i- 8 - norolog, 2. brevir (pri pravo-

s PreTno ,’ e - Ž  ^ gr ' hora
jen;« x 0st  ^delovanja priprav za mer-

hor °"osr aSa  ' n nauk  o tem
■f j ,a . ' e  i [gr. chora  prostor, kraj,
(Pred\f ,Ja vc d a  o stvareh v prostoru
2. ved S ° m geo S r afija in astronomija),
na ■/..  a , 0  razširjenosti živali in rastlin

+ .gi* 1  ' a m  [gr. horoskopos  iz hora  ura,
lož a j a ° p ' v astrologiji, 1. računanje po-
Putku , e ' 5esn ‘b teles v določenem tre-
Poved’ 2 ‘ v  °bliki sheme sestavljena na-
, r 0 j stVll  Us °de po položaju zvezd ob
Oorrjh-|

l  ie reči ' C,u  /hori'bile dik'tu/ lat. »strašno

SbileT«

boleti..

vtsu /hori'bi!e vi'zu/ lat. »strašno

Pred Dr CUl . /bo'ror va'kui/ lat. »strah
zračni az . n . !no<<  (preden so fiziki poznali
bot so ta »strah« pojmovali

Pekat er  avn '. za hon, da so si razložili
brez 7 r „v Pojave, npr. dviganje vode v
acn r cevi)

hors-concours /ar' kokur'/ fr. zunaj nate¬
čaja, zunaj konkurence (npr. že nagra¬
jeno delo na razstavi, ki ne sme več
tekmovati)

hors-d’oeuvre /ar'doe'vra/ fr. 1. kaj po¬
stranskega; postranska stvar, 2. uvodna
ali stranska jed (kuh.)
horse-power /ho:s pau'a/ angl. v fiz. konj¬
ska moč, merska enota za moč
hortenzija -e ž  [ime ji je dal botanik Com-
merson po svoji spremljevalki Horten-
ziji Lepaute] lepotna cvetlica, doma na
Kitajskem in Japonskem
hortikultura -e i  [lat. hortus  vrt, + kul¬
tura] vrtnarjenje; vrtnarstvo (spretnost
in panoga)

hortolog -a m  [lat. hortus  vrt, + -log]
strokovnjak v vrtnarstvu; hortologija
-e ž  vrtnarstvo (kot nauk)

Hortus deliciarum /hor'tus delicia'rum/
lat. »Vrt (duhovnih) naslad«, ilustriran
poučni zbornik zanimivega in koristnega
znanja iz 12. stol.

hortus siccus /hor'tus si'kus/ lat. »suhi
vrt«, tj. herbarij

hosana [gr. hosanna  iz hebr. hoshi’ ah ima ]
medm.  veselja ali poveličevanja: hvaljen
bodi ; hosana neskl. m  tovrstna pesem ali
skladba

hospic -a m  [lat. hospitium  iz hospes  gost]
gostišče s prenočišči, prenočišče za tujce
(zlasti v upravi verskega reda), npr. na
alpskih prelazih

hospitacija -e i  [lat. hospitari  gostovati]
gostovanje, zlasti ko učiteljiščniki ipd.
obiskujejo učne ure, da se pripravijo za
pedagoško delo

hospitant -a m  [iz lat. hospitans]  kdor ho-
spitira; hospitirati -am gostovati, obi-
sk(ov)ati, udeležiti se kot gost, npr. učne
ure

hostesa -e ž  [angl. hostess]  1. točajka v baru,
2. spremljevalka, vodnica (~ na razsta¬
vi), 3. strežajka, stevardesa
hostija -e ž  [lat. hostia  žrtveni dar] v katol.
in protest, liturg. okrogel bel listič iz
moke za obhajanje vernikov
hostilen -lna -o [lat. hostilis]  sovražen;
neprijazen

hot [= angl. hot jazz]  »vroč«, slog impro¬
vizirane jazz glasbe z močno sinkopi-
ranim ritmom

hotel

276

humoresk 9

hotel -a m  [fr. hotel  iz stfr. hostel  iz lat.
hospitalis  gostinski] večje gostinsko pod¬
jetje s sobami za goste
hotel de ville /otsl' do vil/ fr. mestna hiša,
rotovž; H6tcl de Ville v Parizu sedež
revolucionarnih vlad, npr. v dobi Ko¬
mune

hotel garni /otel' gami'/ fr. gostišče le s
stanovanjem, brez hrane
hotelir -ja m  [po nem. izgovoru fr. besede
hotelier;  prim. hotel] lastnik ali zakupnik
hotela

hotentot -a m  [po južnoafr. Hotentotih]
fig. pejor.  divjak, surovež, (nekulturen)
zarobljenec

House of Commons /haus ov ko'mons/ angl.
spodnja (= ljudska), voljena zbornica
v angl. parlamentu

House of Lords /haus ov lo:ds/ angl. zgor¬
nja (= lordska), nevoljena zbornica v
angl. parlamentu

HP ali  H.P. angl. kratica: horse-power
hrestomatija -e ž  [iz gr.] gl. krestomatija
HRIP lat. kratica: hic requiescit in pace
bromatičen -čna -o [iz gr.] gl. kromatičen
hromo- [iz gr.] gl. krom(o)-
Hsinhua -e i tiskovna agencija LR Ki¬
tajske

hubertus -a m  [po Hubertu, patronu lovcev]
1. kosmateno toplo volneno blago, na¬
vadno zelene barve, za plašče, lovske po¬
vršnike ipd., 2. tak plašč
hugenot -a m, nav.  v mn.  hugenoti -ov in
hugenotje -ov [fr. huguenot  iz eiguenot  iz
nem. Eidgenosse  pod vplivom imena
ženev. reformatorja Huguesa] francoski
protestantje (kalvinisti) v 16. in 17. stol.
huius anni /hu'jus a'ni/ lat. tega leta
huius mensis /hu'jus men'zis/ lat. tega me¬
seca

huligan -a m  [angl. hooligan  lopov] 1. de-
klasiran ničvrednež, npr. kot orodje
reakcionarjev v pogromih, 2. pobalin,
mladoleten malopridnež po velemestih
human -a -o [lat. humanus  človeški] človeški;
fig.  človečen, človekoljuben, plemenit,
blag; humanost -i ž  človečnost, človeko¬
ljubnost, ljubezen do bližnjega
humaniora -or s mn.  [iz lat. humanus  člo¬
veški] 1. humanistične študije, študij
klasičnih jezikov in literature, 2. višji
razredi nekdanje klasične gimnazije

humanist -a m  [fr. humaniste  iz lat.] 1- ul j!
telj klasičnih jezikov in književnost 1 !
2.  privrženec ali predstavnik humaniz® 8 ’
npr. Erazem Rotterdamski; humanisti«
-čna -o ki se tiče humanistov ali hu® a
nizma; v duhu antike, sloneč na P rellC< :_
vanju antične kulture in klasičnih J eZ  '
kov (~a gimnazija)
humanitaren -rna -o [fr. humanitarne]  cl °
koljuben, dobrodelen, ljudomil; '"“lij,
nitarnost -i z  človekoljubnost, dobroo

bumaniteta -e ž [lat. humanitas]  človečno*
(= humanost); človekoljubnost, tl 1 ®
zen do bližnjega; človeško dostojans
humanizem -zma m  [nem. Humanisrntts.
lat.] napredno kulturno gibanje v d
renesanse v 14.—16. stol.; njegov snt° ^
je bil osvoboditi človeško osebnos
znanost ter preosnovati življenje in
ževnost po antičnih zgledih s j e ,
humbug -a m  Tangi, humbug]  prevara*
parija (npr. sleparska reklama), g°u a ]
humeralen -lna -o [lat. (h)umerus  ra
nadlahten; humcrus -a m  nadlab®
kost od rame do komolca (anat.) ^
humifikacija -e ž  [lat. humus  zenUJ®> jj,
-Akacija] nastajanje humusa iz /' az u s
organskih snovi; spreminjanje V .?J’ v )a-
humiliacija -e i [nlat. humiliatio ] ponizt
nje človeka _ rj 3 t.

humiliat -a m, nav.  v mn.  humiliati -°  1 v .
humilis  ponižen] pripadniki s . re( ' aZ vil
plemiške bratovščine; iz nje se je
red, soroden valdenžanom . n ,or

humor -ja m [angl. humour  iz lat- ' j v
vlaga; prvotno: štirje glavni soK f j 3
telesu, npr. kri, žolč itd.; od r ? z star ili
med temi sokovi je bilo po mnenju ^
zdravnikov odvisno telesno sta J ^
duševno počutje] 1. šaljivost, , p |.
volja, 2. prikazovanje česa v s
nežaljivi obliki ■„ Jat'

humoralen -lna -o [fr. humorale
humor  vlaga] ki se tiče telesnih
huinoralna patologija v med. z
nauk, ki je učil, da izvira največ
iz slabe krvi in telesnih sokov j a t.]
humoreska -e ž  [nem. Humoreske  jpa-
1. šaljivka, krajša šaljiva povest.
pripoved..., 2. glasbeno delo v
šaljivega značaja

277

ICJ

huni

onst

"morist -a m  [fr. humoriste  iz lat.] 1. šalji-
^ ec > kdor ima razvit smisel za humor,
2. pisec šaljivih del; humorističen -čna -o
šaljiv

“možen -zna -o [prim. humus] bogat s hu¬
musom (~ a  zemlja); podoben humusu
mus -a m  [lat. humus  zemlja, tla] črnica,
r °dovitna črna prst (organske snovi v
zemlji iz razpadlih rastlinskih in živalskih
hčnto ); ^“musen -sna -o ki se tiče humusa
iin " e / Bpan. junta  iz lat. iungere  spo-
! v  Španiji in špansko govorečih deže-
®. ■ (izvršni, vodilni) odbor, zlasti za
Pripravo kake polit, akcije, npr. odbor
^trnkov, ki z udarom (uporom) pre¬
dme oblast; zbor(ovanje), posvet iz-
^neoblasti

irobr^ ^ nem ' Hu PP e \  (avtomobilska ipd.)

tjz stvnem.] medm.  pozdrav, vzklik
selja ali bojni klic za napad (slednji
»,w en  P° d  vplivom rusko-tatarskega
h^^aprej!)

' e 2 > nav. v mn.  hurije -tj [tur. huri
taS’ mn " ^ ur  ' e P ot ' ce z  gazeljimi očmi]
ved 6 dekl ‘ce, v muslimanskih nebesih
v ernik deviške le P° tice > k ' razveseljujejo

hurikan -a m  [angl. hurricane  iz Špan.
huracan  iz karib.] orkan, strahovit
tropski vihar (= ciklon)
huriska -e ž  [iz ar.] gl. hurija
huronski -a -o [po bojnem kriku indijan¬
skega plemena v Sev. Ameriki] fig.
divji, divjaški, surov; huronsko vpitje
divje vpitje in tuljenje
husit -a m, nav. v mn.  husiti -ov ali  husitje -ov
privrženci Jana Husa, 1369*—1415,
reformatorja in voditelja družbenega
gibanja na Češkem v 15. stol., naperje¬
nega proti nem. fevdalcem in katol.
cerkvi; husitizem -zrna m  husitsko gi¬
banje

huz&r -ja m  [nem. Husar  iz madž. huszar]

1. vojak težke, pozneje lahke konjenice
v mnogih državah od 17. stol. naprej,

2. vrsta opic iz družine pasjeglavcev
(zool.)

hyle neskl. m  [/hii'le/ = gr. les; gozd; tvar]
snov, materija; prasnov (fil.)
hystcron proteron /hiis'teron pro'teron/
gr. »poznejše prej«, slogovna zamenjava
logičnega zaporedja, da bi poudarili
pomembnejše, npr. umrl je in zaprl
trudne oči
Hz kratica; hertz

! t P^ ašte vilkal,2 . (jod) znak za kei

**

'■“ter -tra' at ' ('? 'tal.): prima
zdravj^ 7 ”’. ‘'atrija -e ž, latro- [gr. iai
. * atre ‘ a  zdravljenje] v sesta

np (' . Psihiater

st °Pnia r f. [' atr0 ‘ + kemija] razvoji
zdr avnii^ eni ^ e v  ' n  12. stol., ko so
Itlert 'bam' raz * a 8 a l' bolezni s kem. spi
-• \  or 8anizmu (Paracelsus, v;

***« -g g  j"

0ZD ačuje r at ‘ ~' asis  > z  8 r '] pripona,
il ) e ' e *anti a ^ cako  bolezensko stanje, nt

lbe r | ibid.

•k Polot i' lat- ime za Pirem

'b^tskj . a  °* (Španijo in Portugalske
‘° ki se tiče nekdanjih Iber<

I

(naroda na Pirenejskem polotoku) ali
Pirenejskega polotoka
ibid. lat. kratica: ibidem
ibidem /ibi'dem/ lat. prav tam, na istem
mestu, v isti knjigi, na isti strani...
ibis -a m  [lat., gr. ibis,  po egipt. besedi]
vrsta močvirskih ptic iz toplih krajev,
sorodne so čaplji (sveta ptica pri starih
Egipčanih, simbol Tota, boga modrosti)
ibn /i'bn/ neskl.  ar. sin; pri ar. imenih se
postavlja pred očetovo ime, npr. Ibn
Saud (= Saudov sin)
ibrik -a m  [iz tur.] bakrena ročka za kavo
ali vodo

ibsenovka -e ž  drama po zgledu Ibsenovih
ice cream /ais' kri:m/ angl. sladoled
ICJ [angl. International Court of Justice ]
Mednarodno sodišče (v Haagu)

ičindija

278

identičen

ičindija -e ž  [shr. ičindija  iz tur. ikindi)
tretja dnevna (popoldanska) molitev
muslimanov
id. lat. kratica: idem

-id -a m,  -iden -dna -o 1. pripona [iz lat.
-idus]  v besedah lat. izvora, npr. fluid,
2. pripona v raznih kem. izrazih, npr.
klorid, sulfid

ide, id ž, le v mn.  [lat. mn. idus]  pri Rimlja¬
nih 13. ali 15. dan v mesecu (15. dan
marca, maja, julija in oktobra, v ostalih
mesecih 13. dan); na dan marčevih id,
15. marca 1. 44 pr. n. š., je bil umorjen
Cezar, rim. vojskovodja in državnik;
id marčevih se boj varuj se nevarnosti
ideacija -e i [iz gr. idea  podoba, pojem]
oblikovanje idej, pojmov ali predstav
ideal -a m  [fr. ideal  iz nlat. idealis  iz lat.,
gr. idea  podoba, pojem] najvišja stopnja
popolnosti (obstoječa ali ustvarjena le
v mislih, idejah); oseba, stvar itd. kot
utelesitev te popolnosti; fig.  (najvišji)
vzor; naj višji, končni smoter
idealen -lna -o [nlat. idealis,  prim. ideal]

1. miseln, le v mislih, predstavah obsto¬
ječ; namišljen, neresničen, naspr. realen,

2. miseln, zgolj duhoven, naspr. mate¬
rialen, 3. na idealih sloneč;//]?, zgleden,
vzoren; popoln, pojmovan v najvišji
popolnosti; idealnost -i ž 1 . duhovnost,
kar obstoji zgolj v mislih ali pojmih (fil.),
2. vzornost, najvišja, idealna popol¬
nost

idealist -a m  [fr. idealiste,  1749, Diderot,
iz nlat.] privrženec ali predstavnik fil.
idealizma; kdor je prežet z (etičnim,
filozofskim) idealizmom ali se nesebično
bori ali žrtvuje za ideale; pejor.  zanese¬
njak, nepraktičen sanjar, sanjač; ideali¬
stičen -čna -o ki se tiče idealizma, na
idealizmu sloneč; idealistična dialektika
idealistični nauk o razvoju, ki pojmuje
razvoj le kot razvoj duha, ideje, mišljenja
(Fichte, Schelling, Hegel...)
idealiteta -e ž  [fr. idealitč  iz nlat.] v fil.
1. idealnost, gola ideja ali predstava,
naspr. realiteta, 2. ideja kot ideal
idealizacija -e ž  [fr. idealisation  iz nlat.]
olepš(ev)anje, prikazovanje česa lepše,
kot je v resnici; prikazovanje česa kot
idealno, popolno (ali kot najvišji vzor);
idealizirati -am olepš(ev)ati, prikaz(ov)a-

ti v lepši (ali idealni) obliki; dati idealno
popolnost; spremeniti v ideal
idealizem -zrna m  [fr. idealisme,  1752, ®
nlat.] 1. ena od dveh osnovnih smeo
v filozofiji, ki pravi, da je ideja (ali dum
zavest, razum) prvotna, materija, na¬
rava pa drugotna, in uči, da so ideje vir
vseh pojavov, naspr. materializem (P r ' m _'
objektivni, subjektivni idealizem; »F"?”
zofski idealizem je neumnost le  s stahsc**
vulgarnega, preprostega, metafizičn e ^
materializma. S stališča dialektični
materializma pa je filozofski ideali# 1 "
enostransko,  pretirano [čezmerno]. • • raZ
vijanje [napihovanje, nabreklost] en ^
izmed potez, strani, vej spoznanja
absolut, ki je odtrgan od materija ^
narave, pobožanstven.« Lenin), 2.
etičnem pomenu: nesebična dejavn 0
za uresničenje kakih idealov, 3. tez»J
za vzvišenimi smotri, 4. želja po oleP j
vanju, prikazovanju česa v lepši
idealni obliki

idealnost -i ž  [iz lat.] gl. idealen .
ideja -e ž  [lat., gr. idea  podoba, P°J e  ’
misel, iz gr. ide in  videti] 1. misel, P oje ' 0 ]
duhovna predstava (o predmetu, P/
javu...), 2. osnovna, vodilna m 1 ,,
(znanstvenega, umetniškega ipd. de
fig.  domislek, domisel; zamisel, osnu< ]
3. v fil. idealizmu: sama na sebi, san  ,
stojno obstoječa prapodoba, P raV . v
vseh stvari in pojavov (ki so le utel esl  ,.j
idej); v naspr. s tem materializem P'
da ideje niso samostojne kategO'.
(počela), marveč sad človeškega m lS /j
nja in odsev, zrcalna slika resnici 1
v glavah ljudi; idejen -jna -o ki
ideje; miseln, pojmoven; predan - o;
prežet z idejo ali zastopajoč kako id®j
idejnost -i i predanost ideji, P rez6 s jio
s kako idejo kot osnovno vodilu 0
idem /i'dem/ lat. isti, isto .j<j

idem per idem /i'dem per i'dem/ lat- » m
z istim«, npr. razlagati pojem s sam ^
pojmom (v log. zvrst napake Pj x ^ e {
principii, npr. ta človek je nevrotik,
je stalno nervozen)

-iden -dna -o [iz lat.] gl. -id . j a t.
identičen -čna -o [nlat. identicus  ,z  .,)
idem  isti] isti, istoveten, (popol n °
enak; istoznačen

279

idiomorfen

‘dentifj,

čira ti

ldtn tificirati -am [nlat.* identificare  iz nlat.
[denticus,  lat. facere  narediti] 1. napraviti
istovetno, 2. istiti kaj, imeti kaj za isto,
ugotoviti, določiti isto(vetno)st; identi¬
fikacija -e ž  1. istovetenje, 2. ugotavljanje
ah ugotovitev istovetnosti (identitete)
“entiteta -e ž  [fr. identite  iz nlat.] 1. iden-
ucnost, isto(vetno)st (osebe, stvari...),
T  'Stost, (popolna) enakost dveh stvari,
i'  v  logiki: enakost stvari sama na sebi
'dejstvo ali stanje, v katerem je kaka
stv nr sama sebi enaka); načelo identitete
načelo isto(vetno)sti, gl. principium iden-
. ntatis

' deo ' [fr. id

ide«

ideo- iz gr. idea  podoba, pojem,
’  se stavljenkah, npr. ideolog

misel]’.

Bdeo 60  ”^ na  "° a *‘  'dcodcnfsk' -a -o

. + -srafičenl Vi CP. iHprtarafiip •

Ukv;

(p ."' t  -grafičen] ki se tiče ideografije;
Poim” 1  ’ ’ zražcn z  znaki; označujoč
j J nie namesto glasov; ideografija -e ž
2 p P° d ° bop isje, pisava s pojmovnimi
Poim nj ' (Posamezni znaki označujejo
pi s vj e in  stvari, ne glasov, npr. kitajska
ziri ’ levila...), 2. način izražanja

<£f rami

iden„; r a . m  [' de °- + -gram] pojmovni,
ide ol6° B 8 afskl znak

■ tl,  ' a  m  [fr. ideologue,  1796, Destutt
' rac y, iz ideo- + -log] 1. kdor se
l  n  rj ? P re dvsem z idejami in teorijami,
'deol S  ~ al ' Predstavnik kake družbene
1, SD i° 8 ,'i e  (buržoazni ~); ideologija -e ž
n 'h k no: na uk o idejah kot samostoj¬
ni s j . te k or ijah, 2. v napoleonski Fran¬
ki Se  . m  naziranj materialistične smeri,
(Cab • 0 P' ra la na Condillacov nauk
3. v an,s ’ Laplace, Destutt de Tracy itd.),
Vfljnj^a^sističnem pomenu: ideološka
st av ai• sta yt >a » (j. celotnost idej, pred-
°blikah P °i I ? ov ’ ki se  izražajo v raznih
rali ? družbene zavesti (politiki, mo-
gij a ’ Trdosti, religiji, umetnosti); ideolo-
o Sn  e  oblikuje iz socialno-ekonomske
razvof’ a tu di sama dejavno vpliva na
sist e J .osnove, 4. v ožjem pomenu:
SVe tovn i’ kategorij in vrednot kakega
n a;  jj/OSa nazora; fig.  politična doktri-
•jfaidei®  ~ a  '° k ' se  tiče ideologije;
ld Coplj S f?v°giji (ali idejah) sloneč
Up °dahr ■ "5 na  ‘° ['deo- + plastičen]
Upajoč ideje, vplivan od idej (~a

id est lat. to je, se pravi...
idila -e ž  [lat. idyllium  iz gr. eidyllion,
dimin. iz eidos  podoba, slika] 1. lepo¬
slovno delo v prozi ali verzih, ki upo¬
dablja preprosto, patriarhalno življenje
(npr. pastirjev, ribičev, kmetov), nav.
v olepšani ali celo osladni obliki; pa¬
stirska pesem, 2. podoba, prizor iz
preprostega življenja; vaška slika; fig.
mirno sožitje

idiličen -čna -o [gl. idila] 1. ki se tiče idile,

2. fig.  preprost, miren (~o življenje);
ljubek, nedolžen (~i prizor); vaški,
kmečki, podeželski

idilika -e i [gl. idila] prikazovanje idilične¬
ga; nagnjenje, ljubezen do idiličnega
idio- [gr. idio - iz idios  lasten, poseben]
v sestavljenkah, npr. idiograf, idiopatija
idioblast -a m  [idio- + gr. blastos  kal,
klica] celice v rastlinskem tkivu, ki se
ločijo od bližnjih celic ali tkiva po obliki,
zgradbi ali funkcijah (biol.)
idiograf -a m  [idio- + -graf] 1. svojeročni
podpis, 2. znak ali značka; idiografičen
-čna -o 1. svojeročno napisan, 2. opisujoč
individualni primer ali posamezno, en¬
kratno dogajanje (psihol., fil.)
idiokrazija -e ž  [iz gr.] gl. idiosinkrazija
idiokromatičen -čna -o [idio- + kromatičen]
samobarven (—i kristali), obarvan brez
tujih primesi

idiolatrija -e i [idio- + gr. latreia  čaščenje]
(samo)oboževanje, čaščenje samega sebe
idiom -a m  [gr. idioma , idiomatos  poseb¬
nost] 1. (posebni) govor ali jezik, npr.
kakega naroda, 2. narečje, dialekt,

3. jezikovna posebnost, npr. način izra¬
žanja; narečni, neknjiževni izraz; idio-
matičen -čna -o ki se tiče idioma ali
idiomov; narečen

idiomatika -e i [iz gr. idiomatikos  poseben]
1. nauk o idiomih, 2. celotnost idiomov
v kakem jeziku

idiomatikon -a m  [gl. idiomatika] narečni
slovar, slovar narečnih izrazov ali po¬
sebnosti

idiomatologija -e ž  [idiom(ato) + -Iogija]
nauk o idiomih

idiomorfen -fna -o [idio- + gr. morphe
oblika] 1. s posebno obliko (~a kamni¬
na), 2. (kristal), omejen s svojimi, zna¬
čilnimi ploskvami

idiopatičen

280

ignorantia non est argumentu!"

idiopatičen -čna -o [idio- + -patičen]
samonikel, primaren, nastopajoč ne¬
odvisno od drugih obolenj (med.)
idiopldzma -e i  [idio- + plazma] dedna
plazma, nosilka dedne zasnove (biol.)
idiosinkratičen -čna -o ali  idiosinkrazičen
-čna -o [idio- + gr. synkrasis  mešanje,
tj. svojevrstno mešanje telesnih sokov]
ki se tiče idiosinkrazije; preobčutljiv za
razne dražljaje; idiosinkrazija -eri.  du¬
hovna (značaj, način izražanja...) ali
telesna posebnost posameznika, 2. pre¬
občutljivost za nekatere jedi ali zdravila,
npr. pojavljanje izpuščajev pri uživanju
sira, ali nenormalna reakcija nanje
idiot -a m  [lat. idiota  iz gr. idiotes  zasebnik
(iz nižjih slojev), ki ne sodeluje v javnih
zadevah in jih ne pozna] 1. nevednež;
tepec, topoglavec, 2. v med. bebec,
slaboumnež, prim. idiotizem
idiotlja -e ž [fr. idiotie  iz gr.] v med. beba¬
vost (= idiotizem)

idiotikon -a m  [okr. iz idiomatikon] narečni
slovar

idiotip -a m  [iz gr.] gl. genotip
idiotizem -zma m  [fr. idiotisme  iz gr.]
1. krajevni, narečni izraz ali jezikovna
posebnost, 2. nevednost; neumnost,
omejenost, 3. v med. bebavost, prirojena
ali v prvih letih življenja povzročena
slaboumnost (najnižja stopnja duševnih
sposobnosti)

idiotski -a -o [gl. idiot] 1. neveden; topo¬
glav, neumen, (duhovno) omejen, 2. v
med. bebast, slaboumen
ido -a m  [iz esp. -ido  izvirajoč iz...] umetni
medn. jezik, 1. 1907 predelani (poeno¬
stavljeni) esperanto

idokraz -a m  [fr. idocrase  iz gr. eidos  oblika,
krasis  mešanje] kamnina zelene ali rjave
barve, po sestavi kalcijev in magnezijev
silikat (= vezuvianit)
idol -a m  [lat. idolum  iz gr. eidolon  podoba]
malik, 1. lik (kip, podoba ipd.), pred¬
stavljajoč božanstvo, predmet religioz¬
nega čaščenja, 2. fig.  oseba, stvar itd.,
ki jo kdo slepo časti

idolatrija -e ž  [idol + gr. latreia  čaščenje]
malikovanje, čaščenje malikov; fig.
slepo, pretirano čaščenje, oboževanje
idololatrlja -e ž  [iz lat., gr.] gl. idola¬
trija

idrialit -a m  [po Idriji, + -lit] rudni""'
iz katere pridobivajo živo srebro
i.e. lat. kratica: id est
Ifigenija -e in  Ifigenia -e ž  [gr. Iphigenein
v stgr. mit. hči Agamemnona in K' 1 !
temnestre, sestra Oresta (oče jo je h° tc
žrtvovati boginji Artemidi, da bi
vojska lahko odplula nad Trojo, a se J 6
je boginja usmilila in jo vzela za svoj"

svečenico)

igelit -a m  [po zahodnonemškem keff-
koncernu IG-Farben, + -lit]
umetne smole na osnovi polivinilklofi""
iglu -ja m  [eskim. igdlu  hiša] kupol" 5 '
snežna hiša pri Eskimih .

igni et ferro /ig'ni et fe'ro/ lat. z ognJ etn
in železom (= mečem)
ignis et aquae interdictio /ig'nis et a

kve

in

interdik'cio/ lat. »prepoved ognj" ..j
vode«, obrazec obsodbe na najostreJ
izgon v starem Rimu :

ignis fatuus [/ig'nis fa'tuus/ lat. ignis  og®J’
fatuus  neumen] »vešča«, varljiva, n"®
tajoča luč, ki se včasih vidi ponočt .

močvirnih krajih, najbrž izgore'

:vaflJ?

no yl

fosfornih plinov iz razkrajajočih se s
ignominija -e ž  [lat. ignominia] sx3i( \ n n.
sramotno, nečastno ravnanje; osra®
titev, (javno) zasramovanje

ignoramus et ignorabimus /ignora'rnu s

bo" 11 ’

piel 6

ignora'bimus/ lat. »ne vemo in ne
vedeli«, besede, ki absolutizirajo ® ^
spoznanja; izrekel jih je 1. 1872 beri® j S
fiziolog, mehanični materialist P u
Reymond na nekem predavanju (j
ignoranca -e ž  [lat. ignorantia ] nevec®
neznanje /( j]

ignorant -a m  [lat. ignorans, ig"° r
nevednež, praznoglavec tI) o

ignoranti -ov m mn.  [fr. ignorantin]  P rv  „ 0 .
ime nekih fr. redovnikov, pozneje
smehljiv vzdevek za redovnike v k
verskih šolah r  ,  j 3 t.

ignorantia nocet /ignoran'cia no C  •
»neznanje škoduje«, rimski P ravnl - a t.-'
(tudi: ignorantia legis non ex c "
/le'gis non eksku'zat/ »nepoznani"
na ne opravičuje«, državljan je po°
zakonom, najsi jih pozna ali ne) , c d
ignorantia non est argumentom /iu n ' ,[  . tf
non est argumen'tum/ lat. nevedn
ni dokaz (Spinoza)

15^-atio elenchi

281

ikono-

'gnoratio elenchi /ignora'cio elen'hi/ lat.
v  log. zamena teze, napaka v dokazo¬
vanju, če ne dokazujemo tega, kar bi
wlo treba dokazati, temveč kaj drugega
(namesto dokazovanja, da je tatvina
nemoralna, npr. dokazujemo, da je
, kazniva)

'gnoriranje -a s [iz lat. ignorare  ne poznati,
m ' + gno-,  koren iz ( g)noscere  poznati]
namerno prezrtje, spregled koga; igno-
r [rati -am namenoma (navadno iz pre-
ara ) prezreti ali ne poznati koga, ne
nteniti se, ne hoteti vedeti za koga
i Kaj)

°t> nulla cupido /igno'ti nu'la kupi'do/
at - česar človek ne pozna, tega si tudi
i Poželi (Ovid)

st an - a m  fchr. iz g r - hegoumenos)  pred-
'Eva 0Jn '^ Pravoslavnega samostana
an a  . e i  g pan iguam  j z  karib.] v zool.
iavanSrf® ® tropske Amerike (= leguan)
. Mont -a m  [igvan(a) + gr. odous,
j zob; imel je podobne zobe kot
(d: v  zool. pradavni, fosilni plazilec

Vj^ozaver) iz začetka krede, do 10 m

^ledl 0 ? ' a m  fgr- ichneumon  iz ichnos
žine • Podlasici podobna žival iz dru-
s 0  ; r , C l.' 3et * t;  (v starem Egiptu sveta, ker
diliih -Ji za  uničevalko kač in kroko-
Jajc), 2. vrsta osam podobnih

[ar- iz harama  prepovedati]
v Plašč muslimanov, namenjenih

llJS [ 0

mono 8t ' ‘ranskripciji Jezusovega imena]
tolm.,? rarn  Jezusovega imena (eno izmed
rfbi se  glasi: in hoc salus)
sifain • tatica, 1. in hoc salus, 2. in hoc

ihtif^'nces

khthvs  riba] v sestavljenkah,
ih «od6nt °'° 8  -

• Zo bl n }  [ihtio- + gr. odous, odontos
^('ofaa Sl ™ ribji zob, včasih amulet
tiki j n ' a m  [»htio- + -fag] »ribojed«, v an-
zijsr, ae  nekaterih ljudstev, npr. v Per-

■btiok^ 2alivu

v *ziiVi a -” !  [ihtio- + gr. kolla  klej] ribji,

W* le J r .

Sm °last l' hti (°)- + -ol] temno rjava
cev, v a  , Sn ov iz bituminoznih skrilav-

vs ebujočih fosilne ostanke rib

(antiseptik, zdravilo za kožne bolezni
ipd.)

ihtiolit -a m  [ihtio- + -lit] okamneli, fosilni
ostanki rib

ihtiolog -a m  [ihtio- 4- -log] riboslovec,
specialist za ihtiologijo; ihtiologija -e ž
riboslovje (zool.)

ihtiomis -a m  [ihti(o)- + gr. ornis  ptica]
v zool. vrsta izumrlih ptic z zobmi in
vretenci, podobnimi ribjim
ihtioza -e ž  fihti(o)- + -oza] v med. ribje-
kožnost, vrste dedne kožne bolezni
(povrhnjica otrdi, odpada v luskinah
itd.)

ihtiozaver -vra m  [ihtio- + gr. sauros
kuščar] v zool. vrsta izumrlih, ribam
podobnih plazilcev iz mezozoika (do
13 m dolgi)

Ikar -a ali  Ikaros -ra m  [lat. Icarus  iz gr.
Ikaros]  v stgr. mit. sin Dedala, graditelja
kretskega labirinta. Ker je Ariadni sve¬
toval, naj s klobčičem niti pomaga
Tezeju najti pot iz labirinta, ga je kralj
Minos s sinom Ikarom vred zaprl v la¬
birint; Dedal pa je podkupil stražnike
in napravil sebi in sinu krila iz ptičjega
perja, zlepljenega z voskom, in oba sta
odletela iz ujetništva. Mladi, drzni Ikar
je poletel previsoko k soncu, stopilo
mu je vosek in strmoglavil je v morje;
to je nosilo (v antiki) odtlej njegovo ime;
fig.  ikar -a m  zanesenjak v znanstvenem
raziskovanju, ki propade, ker mu pri¬
manjkuje znanja in izkušenj
ikarija -e ž  [fr. icarie ] idealna država, ka¬
kršno je zasnoval fr. socialist-utopist
fitienne Cabet v svojem Potovanju v
Ikarijo (primerjajoč zanosni polet svojih
socialističnih idej z Ikarovo drznostjo);
ikdrijci -ev m mn.  socialisti-utopisti,
privrženci teorij o novi družbeni ure¬
ditvi, kakršne je razlagal Cabet, 1788 do
1856; svoje ideale so skušali uresničiti
z ustanavljanjem socialističnih občin
ikebsina -e ž [= jap. jezik cvetlic] način
aranžiranja cvetlic, zlasti v vazah, pri
čemer ima položaj cvetov svoj pomen
(lahko izraža veselje, sožalje...)
ikona -e i [lat. icon  iz gr. eikon  podoba]
sveta podoba pri pravoslavnih
ikono- [iz gr. eikon, eikonos  podoba] v
sestavljenkah, npr. ikonoklast

ikonodul

282

Iliada

ikonodul -a m  [ikono- + gr. doulos  suženj;
hlapec] častilec svetih podob; privrženec
čaščenja podob; ikonodulija -e i čaščenje
svetih podob

ikonograf -a m  [ikono- + -graf] 1. veščak
v ikonografiji, 2. škarniku (pantografu)
podobna litografska priprava; ikono¬
grafija -e i 1. veda, ki opisuje in razlaga
umetn. podobe in kipe, njihovo vse¬
bino, pomen uporabljenih simbolov ipd.;
važna za poznanje umetnosti prejšnjih
dob, 2. celotnost takih del, 3. zbirka
takih reprodukcij

ikonoklast -a m  [ikono- + gr. klastes  raz¬
bijalec] ikonoborec, nasprotnik čaščenja
svetih podob (ali kipov); ikonoklazem
-zma m  ikonoborstvo (z razbijanjem,
uničevanjem takih podob)
ikonolatrija -e ž  [ikono- + gr. latreia
čaščenje] čaščenje svetih podob (= iko¬
nodulija)

ikonologija -e ž  [ikono- + -logija] 1. opis
ali tolmačenje podob, kipov ipd., 2. sim¬
bolični prikaz česa

ikonomahija -e ž [ikono- + gr. niache  boj,
prepir] boj proti čaščenju svetih podob
ikonometer -tra m  [ikono- + -meter] sli¬
kovno iskalo, npr. pri fotografskih apa¬
ratih

ikonoskop -a m  [ikono- + -skop] vrsta
elektronske kamere pri televizijskih
sprejemnikih

ikonostds -a m  [ikono- + gr. stasis  stanje]
v pravoslavnih cerkvah: z ikonami ozalj¬
šana stena med oltarjem in prostorom
za vernike

ikozaeder -dra m  [gr. eikosi  dvajset, hedra
sedež] dvajseterec, telo (npr. oblika
kristala), omejeno z 20 ploskvami
ikozitetraeder -dra m  [gr. eikosi  dvajset, +
tetraeder] štiriindvajseterec, telo (npr.
oblika kristala), omejeno s 24 ploskvami
iks -a in neskl. m  [gr., lat. x]  1. ime črke
v grški in latinski abecedi (rabi se v mat.
in fiz.), 2. neznanka (mat.), 3. neznanec,
neznanka; neznan dejavnik; iks ipsilon -a
in neskl. m  neznanec, neznanka, kdor
koli; kar koli (po x, y — neznankah v
mat.)

Iksion -a m  [gr. Ixion ] v stgr. mit. tesalski
kralj, ki je z nehvaležnostjo vračal Zev¬
sovo dobroto (v gosteh na Olimpu je

nadlegoval njegovo ženo Hero in zagr 6 '
šil še druge reči), zato ga je vrgel Z evS
v spodnji svet; tam je privezan na ognJ e '
no kolo, hkrati pa mora kričati: »D°'
brotnike je treba spoštovati«;/(?. ik sl °
-a m  nehvaležnež

ikterus -a m [nlat. icterus  iz gr.] zlatenici
rumenica (med.)

iktus -a m  [lat. ictus  udar] 1. naglas, ntf
trični (ali ritmični) poudarek, 2. v m e  :
udar ali nenadni napad, izbruh bole 2 ,
il- lat. predpona v zloženkah, npr. il e ®'
timen, gl. in- .

-il -a m  [iz gr. hyle  snov] v sestavljenka 11 ’
npr. acetil, etil -i

ilacija -e i [nlat. Ulatio  iz lat. inferre  n eS ^
prinos imetja (ne denarja) v kako skul
nost, npr. dote v zakon ■

ilegala -e ž  [i(l)- + legala] podtalna, nC  ^
galna dejavnost; področje take dej*
nosti; ilegalec -lca m  kdor dela ilegala >
v ilegali

ilegalen -lna -o [i(l)- + -legalen]
len, nezakonit, protipostaven; po zaka
prepovedan, obstoječ samo skrivaj ( D
vednosti oblasti); fig.  skrit, skfl^j’
podtalen; ilegalnost -i ž nezakon* 1
protizakonitost v

ilegalizirati -am [i(l)- + legalizirati] a .
praviti, razglasiti za ilegalno; P re0

v ile S aI ° -».-meri]

ilegitimen -mna -o [i(l)- + legi 1111  j,

1. nepostaven, nezakonit (—i P 0S jfi-
dedič); nedopusten; nepriznan °d ,j.
kona, 2. nezakonski (~i otrok); " "j,
timnost -i ž 1. nepostavnost, neza*
tost; nedopustnost, 2. nezakonstve'
ileks -a m  [lat. ilex  cer] v bot. 1. a li
božji les, 2. vrsta zimzelenih gtjh® jjpi
manjših dreves s trnasto nazobča
listi pai.

ileum -a m  [lat. ilium  ali ileum,  nav.

ilia  črevesje] v anat. vito črevo ep}
ileus -a m  [lat. ileus  iz gr. eileos
v med. neprehodno, zaprto črevo,
povzroča bljuvanje blata
Iliada -e ž  [gr. llias, Iliados  iz aI1 iC
velika stgr. junaška pesnitev v h e k j z

trih, ki opisuje v 24 spevih 0P lZ ° mo
bojev Grkov pred Trojo: Ahjl° v
zaradi sramote, ki mu jo je bil g*
Agamemnon, m njegovo mas

283

iluzionist

’ Post Homerum

ker tr °j ans kim junakom Hektorjem,
Pri mU  .-* e  "bil prijatelja Patrokla; ep
llias ? lsu j e -i° slepemu pevcu Homerju
j at j|.Homerum /i'lias post home'rum/
deli u- a ^ a po  Homerju«, tako pravimo
sa i ’ j® Hi 1° že opravljeno bolje, kot
Ln®, a “ bi  §a kdo zdaj opravil \fig.  kaj
ilind, P n rebnega

1903 "V” Elijev dan, 2. avgust

nrr ,,> dan vstaje makedonskega naroda
ilinij 1  Turk °m

v 2rv ah  ^ n * at - illimum,  po mestu Illinois
ilion ji- P re Jšnje ime za prometij (kem.)
Plest* 1 m  ^ r-  tt‘ on \  Troja, nekdaj glavno
° b  H°l rna * oaz ii ske  pokrajine Trojade
Ilir , a  ele spontu, znano po trojanski vojni
Hirikl llirec  ' rca m  t iz  l at - IUyricum
n e k h  .j .P r *Padnik plemen na ozemlju
fig  .|P Je 8a Ilirika (v rimski dobi);
Prizma '** b ‘ rec  ' rca m  Privrženec

banj* e  ' Zma m  P lir + -izem] ilirsko gi-
kovno • lt ’ gibanje za kulturno, jezi-
vanov P 0 '!!- zedinjenje Južnih Slo-

Ljudevitr 0 - 8 - 183& - 185 °; vodil 8 a  Je
da j ?vi  yaj (naziv po zmotnem mnenju,
,'Hrstvij raj ? Južni Slovani od Ilirov)

'1'utn - a  ,s  'Urško gibanje (= ilirizem)

»s  Pat. ilium]  1. ileum, 2. fnlat.
.. k osti r, c revnica, spodnji del kolčne
'•kan -j® 11 ' 11 -)

. skih via.i on 8°l' i z  tur.] naslov niongol-
llkitg [/ir! ar l cv  v Bagdadu v 14. stol.
..dovojL' Clte / lat., prim. licet] prisl,  ne-
Ustri ssi mi °’ brez  dovoljenja
Pfesež, h  ~. a m  [/ilustri'simus/ lat.
^Prevzvi« • '^ ustns  svetel] »presvetli«,
"aslov o e .? 1<< ’ .»blagorodni«, nekdanji
kov ®rkvenih in fevdalnih oblastni-
dnienit - a

1 ,.+ -iti m ilmenskem pogorju v SZ,
°gičen -č n  anov a železna ruda (mineral.)
N V "asom? 0  PO)- + logičen] nelogičen,
°lale„ P otiu z logiko; nerazumen
^p°sl us  '°W‘)- ~i~ lojalen] »nelojalen«,
spna., n (zakonom); nezakonit; ne-

KS
'<sj

? n kurenč a brezobziren ’ Pepošten (~a

bohoten

!. s kren. r ®?P?)l nezvest, neodkrit,

7'Zht:

tangi.

or f ,ernat ’ ona l League for the
° v ešk e  Mari]  Mednarodna liga za
Pravice (v New Yorku)

ils n’ont ricn appris ni rien oublič /il no'

rjenapri' ni rjen' ublie'/ fr. ničesar se niso
naučili in ničesar pozabili (o vrnivših se
francoskih emigrantih in Burbonih v
dobi revolucije)

iluminacija -e ž  [lat. illuminatio  iz lumen
luč] 1. slavnostna razsvetljava, 2. po-
slikanje, ozaljšanje z barvnimi slikami
(knjig, pisem, inicialk v rokopisih...)

iluminat -a m, nav.  v mn.  iluminati -ov [iz
lat. illuminare  razsvetliti] »razsvetljenci«,
ime pripadnikov raznih svobodomiselnih,
deističnih zvez, ki so v Evropi v 16.—18.
stol. širile prosveto med ljudstvom

iluminator -ja m  [nlat. illuminator]  slikar
srednjev. barvnih miniatur (v knjigah,
rokopisih...)

iluminirati -am [lat. illuminare  razsvetliti]

1. slavnostno razsvetliti, 2. pobarvati,
poslikati z barvami (tako, da se risba
ne skrije)

iluminist -a m  [iz lat. illuminare  razsvetliti]

1. razsvetljenec, privrženec iluminizma,

2. iluminator; iluminizem -zma m  »raz¬
svetljenstvo«, nauk iluminatov

ilustracija -e ž  [lat. illustratio  iz illustrare
osvetliti] 1. razlaganje ali ponazoritev,
npr. besedila s slikami, navajanje pri¬
merov v govoru ipd., 2. (nazorna)
osvetlitev; razlaga, pojasnilo (s slikami),

3. slika; naris, 4. oris, pesniški opis;
ilustracijski -a -o ki se tiče ilustracije

ilustrativen -vna -o [nlat. illustrativus]  rab¬
ljen kot ilustracija; pojasnjevalen, pona¬
zarjajoč

ilustrator -ja m  [iz lat. illustrare  osvetliti]
kdor riše ilustracije

ilustrirati -am [lat. illustrare  osvetliti]

1. »osvetliti«, razložiti, pojasniti, pona¬
zoriti, navajati primere (za razlago),

2. olepšati, ozaljšati, opremiti s slikami,
poslikati

iluzija -e ž  [lat. illusio  posmehovanje]
1. v psihol. čutna prevara, izvirajoča iz
nepravilnih zaznav, iz nepravilnega tol¬
mačenja vtisov, 2. fig.  slepilo, samo¬
prevara, blodnja; prazno, varljivo upa¬
nje; neuresničljiva sanjarija; delati si
iluzije slepiti se, delati si prazne upe

iluzionist -a m  [fr. illusionniste,  prim. ilu¬
zija] 1. sanjač, kdor sam sebe slepi in
si dela iluzije, 2. glumač, žongler, 3. pri-

iluzor(ič)en

284

imerzija

vrženec iluzionizma; iluzionizem -zrna m
idealistični fil. nazor, po katerem je
resničnost le čutna prevara ali videz;
zvrst subjektivnega idealizma
iluzor(ič)en -(ič)na -o [lat. illusorius]  izvi¬
rajoč iz napačnih zaznav; varljiv, golju¬
fiv, namišljen, dozdeven, slepilen; ne¬
resničen; neuresničljiv; neutemeljen
im- lat. predpona v zloženkah, npr. ima-
terialen, gl. in-

imaginabilen -lna -o [fr. imaginable  iz nlat.]
predstavljiv, mogoč, verjeten, uresničljiv
imaginacija -e i [lat. imaginatio  iz imago
slika] 1. predstavljanje; predstavna zmož¬
nost; domišljija, (ustvarjalna) domisel¬
nost, 2. umišljenost, dozdevnost; ne¬
obstoječa stvar (plod domišljije), 3. do¬
mislek

imaginalen -lna -o [gl. imago] ki se tiče
že povsem izoblikovane žuželke (~i
stadij)

imaginaren -rna -o [lat. imaginarius ] le
v mislih, domišljiji obstoječ, iz domišljije
izvirajoč, izmišljen, namišljen, umišljen,
navidezen, neresničen; imaginarna šte¬
vila kvadratni koreni iz negativnih števil
(mat.)

imaginativen -vna -o [nlat. imaginativus ]
ki se tiče imaginacije (~a moč); domi¬
seln, iznajdljiv; izmišljen, dozdeven
imagist -a m  [lat. imago  podoba] privr¬
ženec ali predstavnik imagizma; ima-
gizem -zma m  literarno umetn. smer v
Angliji in ZDA (okrog 1. 1912), ki si
je posebno prizadevala za slikovitost
izraza

imago -a m  [lat. imago  podoba, predstava]
v zool. odrasla, popolnoma izoblikovana
žuželka

Imakulata -e ž  [lat. Immaculata ] Brezma¬
dežna (relig.)

imam -a m  [= ar. vodja, voditelj] 1. verski
poglavar muslimanov (šiitov), 2. naslov
nekaterih muslimanskih vladarjev (je¬
menski ~), 3. svečenik, ki vodi molitve
v mošejah, 4. naslov velikih musliman¬
skih učenjakov; imamat -a m  področje
pod gospostvom imama (2.)
imamit -a m  [iz ar. imam  vodja] ud musli¬
manske ločine šiitov
imanenca -e ž [nlat immanentia  iz lat. in-,
manere  ostati] obseženost, bivanje česa

v sami stvari ali pojavu; fig.  neločljiv®
povezanost; imanenten -tna -o 1- n °"
tranji, v stvari (v njenem bistvu)
sežen, bivajoč v stvari ali pojavu; /*j
bistven, neločljivo povezan s čim, 2- P*.
Kantu; bivajoč ali podan v izkusi
(naspr. transcendentalen); finančni?,
filozofija subjektivno idealistična J 1 '
smer, zvrst mahizma (Schuppe, Rebrni™!
ki zanika obstoj realnega sveta znoj
človeške zavesti in trdi, da je realji®
le vsebina naše zavesti; imanentna krm
ocenjevanje nauka ali teorije s stali’
prav njenih postavk , a

imaret -a m  [tur. imaret  iz ar.] musliman’
dobrodelna ustanova (kuhinja za r e
že ipd.), npr. sarajevska iz 1. 1531 ,

imaterialen -lna -o [i(m)- + material
nematerialen, nesnoven, netelesen,
hoven . y,

imaterializem -zma m  [i(m)- -I- mater 1
zem] idealistični nauk, da materija,
obstoji realno (njegov prvi predstav*^
je bil Platon) ali da je v bistvu duho
narave -j a j

imatrikulacija -e ž [i(m)- + matrikula J j
vpis v matriko (matično knjigo,
vseučiliško); vpis slušatelja na . vsl ^L s ti
šče; imatrikulirati -am vpisati, vD ^j.
v matično knjigo; vpisati na vse

imbecilen -lna -o [lat. imbecillus]  v  ®j a ,
duševno zaostal (stopnja prirojene ,,
boumnosti med debilnim in idio‘
neumen, topoglav

imbroglio -ia m  /imbro'ljo/ ital. z,n  - r
zmešnjava, zaplet, npr. v drami; n
razum; zadrega „o-

imediaten -tna -o [nlat. immediatusi D
sreden; takojšen

imediativen -vna -o [nlat. immed' a ' - 0 i
neposredniški, neposredno ozn®
ipd. kaj pnZU r9'

imenzurabilen -lna -o [i(m)- + m e ‘ r eii.
bilen] ne(iz)merljiv; fig.  neizi®
brezmejen

imerzija -e i [lat. immersio]  1. po(®P J  ^ V
potopitev trdnih teles v tekočio 0 ’ u g e |i
astr. vtopitev planeta v senci or jjj:
planeta (pri mrkih), 3. v mikro ’’ $jo
plast tekočine, npr. olja, med
lečo objektiva in steklom, ki P

285

imperfekt

IMF

2®o v ani predmet (za povečanje vid-

IMf  r 4 ' sta * na  (med.)
jv,,J. an 8l- International Monetary Fund ]
in„. arodn ' monetarni sklad (v Wash-
. | n 8tonu)

Sracija -e j [| a t. immigrare  priseliti se]

1.

c l e ^P nse, j evan je, vseljevanje v kako
selip 10 ’ m s .‘ cer za sta lno; vselitev, 2. pri-
i^j ““'.Prlseljenstvo (prim. emigracija);

vati s'e at ' 1111  P r * se 'j evat * se , vselje-

migrant

n „„ " a  n  [iz lat. immigrans ] priselje-
' mi nčnea SC  = ei ^ e< T,

n ost iz [lat. imminentia]  neposreč¬
ena’ b lz ' na > n P r - nevarnosti; iminenten
pretef° , bližn J'> skorajšen; fig.  grozeč,
‘misija - a  nevarnost)
stitev V ^ at ' 'mmissio]  umeščanje, ume-
Uvedk s * U2 i 30 > posest...), vpeljava,
'<nitacii a a

snen^.',® 2  Hat. imitatio  iz imitari  po-
p 0snet  V ' Posnemanje, 2. (manj vreden)
tev , st g ’ n P r - nakit, 3. v glas. ponovi-
ipd e tem e v drugem glasu, varianti

‘mitativ en

v al en  " vna  ‘° fel- imitacija] posnemo-
>mit* tor

. kdor p a  t* at - imitator]  posnemovalec,
‘mitiratj 3J  ^ oga ) posnema

• (kopa i ~ am  [lat. imitari]  posnemati kaj
‘mobilen , na P rav iti imitacijo

gibljiv ' na  '° W m )" + mobilen] 1. ne-
Pom e ’ l ne8ll3cn , nepremičen, 2. v voj.
Pohod- j ne P/ipravljen (čete) za boj ali

• Pr emir’„ mobilnost -i ž  1. negibnost, ne-
‘mobiii- ost ’ 2. nepripravljenost

atohii!, 1

■ —oti " rna  'O [gl- imobilije] nepremič-
'mobiu-e kred it)

Pepremjj?. 2  mn.  [lat. mn. immobilia]
2e ntlii«, n ‘ ne > nepremična lastnina sploh:
‘m«bi|Q a ’ zgradbe...

‘mobilen? J 6 Z  ^ r ; immobilisation,  prim.
llda ZmJ- utrd itev, npr. zlomljenega
° dv zem n Cno  Povezo (med.), 2. jemanje,
! e koče ga  e P ar i. a  iz obtoka; spreminjanje
Ho n \. . kapitala v osnovni kapital
; 8'bp 0 ' 'mobilizirati -am napraviti ne-
ih!° ,1 ' lt >osf Pomično; vzeti iz obtoka
m° r al(.n 2  [iz lat.] gl. imobilen
‘ a kn, n  a  '° P(m)- + moralen] nemo-
‘ er >; nerv,?. aven - nravno nečist, razvra-
e P°5te n , nečasten

imoraliteta -e i [fr. immoralite]  1. nenrav¬
nost; razvratnost, 2. tako dejanje, rav¬
nanje...

imoralizem -zrna m  [imoral(en) + -izem]
v etiki: zavračanje nravnih načel, 1. re¬
lativno, če gre za zavračanje obstoječih
načel, 2. absolutno, če kdo zavrača vsa
nravna načela sploh, npr. Stirner
imortaliteta -e i [lat. immortalitas]  ne¬
smrtnost, neumrljivost
imortela -e ž [fr. fleur immortelle  iz lat.
immortalis  nesmrten] v bot. vrsta cvetlic
z nevenečimi, slamastimi cvetovi, npr.
suhocvetka, neven

Imp. lat. kratica: Imperator, Imperium
imp. kratica: imperativ
imp. ali  impr. nlat. kratica: imprimatur
impariteta -e ž [nlat. imparitas]  1. ne¬
enakost; neenakopravnost, 2. neenako¬
vrednost, prim. pariteta
impastirati -am [ital. impastare  gnesti]
v slikarstvu: na debelo nanesti barvo
impasto -a m  [ital. impasto  testo] v slikar¬
stvu: nanašanje barve v debelih plasteh
impedanca -e ž  [lat. impedire  ovirati] na¬
videzna upornost pri izmeničnem toku
(tehn.)

impedimčnt -čnta m  [lat. impedimentum  iz
in-, pes, pedis  noga] ovira, zapreka,
zadržek (pr.)

impeditiven -vna -o [iz lat. impeditio  ovira]
oviralen, zadrževalen

imperativ -a m  [nlat. imperativus sc. modus]
1. v slovn. velelnik, velelni naklon, npr.
delaj!, 2. v fil. ukaz, zapoved (katego¬
rični ~, energetični ~)
imperativen -vna -o [nlat. imperativus]
velelen, ukazovalen, zapovedovalen; ve-
lelniški, ki se tiče velelnika; fig.  ne¬
ogiben (~a dolžnost)
imperator -ja m  [lat. imperator]  1. pri Rim¬
ljanih prvotno: vrhovni poveljnik (imet¬
nik imperija); vojskovodja; od cesarja
Avgusta dalje: cesar, 2. cesar
imperceptibilen -Ina -o [nlat. impercepti-
bilis]  nezaznaven (~i vonj)
imperceptiven -vna -o [im- + perceptiven]
nezaznavajoč, nezmožen zaznavanja
imperfekt -a m  [lat. imperfectum, in-,
perfectus  dovršen] nedovršno pretekli
čas, ki izraža v preteklosti trajajoče ali
ponavljajoče se dejanje (slovn.); imper-

imperfektiven

286

imponderabil en

fekten -tna -o 1. nedovršen, nedokončan;
nepopoln, 2. ki se tiče imperfekta (slovn.)
imperfektiven -vna -o [nlat. imperfectivus ]
v slovn. nedovršen, trajen (glagol ali
glagolsko dejanje); imperfektivni glagoli
nedovršniki, ki izražajo trajanje ali
ponavljanje dejanja, npr. nositi, sedeti;
imperfektivnost -i i  nedovršnost, trajnost
imperial -a m  [lat. imperialis  cesarski]

1. star ruski zlatnik za 5,10 in 15 rubljev,

2. bradica pod spodnjo ustnico (nosil jo
je Napoleon III.), 3. vrsta tiskarskih črk,
4. vrsta mehkega sira, 5. vrsta velikega
papirnega formata, 6. streha s sedeži
pri nekdanjih poštnih vozeh in omni¬
busih

imperialen -lna -o [lat. imperialis  cesarski]

1. cesarski; vladarski, 2. ki se tiče im¬
perija, 3. ki se tiče imperiala, 4. (merski
sistem), veljaven v anglosaškem svetu
(—a milja)

imperialist -a m  [fr. imperialiste  iz lat.
imperialis ; v današnjem pomenu prvič
v fr. »Tempsu«, 1893] kdor izvaja im¬
perialistično politiko; privrženec im¬
perializma; fig.  osvajalec; imperialističen
-čna -o ki se tiče imperializma, v duhu
imperializma; fig.  osvajalen (~a poli¬
tika); imperializem -zrna m  [fr. impč-
rialisme,  1880] 1. prvotno: na oboroženo
silo oprta absolutna oblast, 2. po marksi¬
stični teoriji: najvišji, monopolistični
stadij kapitalizma, nastal ob koncu
19. in v začetku 20. stol., v katerem
so se proizvajalne sile in protislovja
kapitalistične družbe razvila do take
stopnje, da so dozorele objektivne
možnosti za socializem, 3. fig.  osvojeval-
na težnja ali politika; zagovarjanje take
politike

imperij -a m  [lat. imperium  ukaz, povelje;
vrhovna oblast ali poveljstvo; država,
cesarstvo] carstvo, cesarstvo, ime velikih
monarhističnih držav (rimski svetovni
~), pozneje zlasti kolonialnih velesil
(britanski ~)

impermančnten -tna -o [im- + permanen¬
ten] nestalen, netrajen
impcrmeabcl -bla m  [gl. impermeabilen]
nepremočljiv plašč

impermeabilen -lna -o [im- + permeabilen]
nepremočljiv, neprepusten

impcrsonalen -lna -o [im- + personale
brezoseben, neoseben (~i glagol)
impertinčnea -e i  [lat. im-  + pertinens  sp
doben] 1. nespodobnost; nevljudnost
zlasti: nesramnost, predrznost, 2.
dejanje, ravnanje; impertinenten -tna '
nespodoben; nesramen, predrzen
impetigo -a m  [lat. impetigo  iz i«/*"
napasti] kraste, krastavica, nalezi) 1  .
kožna bolezen, največ na obrazu
otrocih (mozolji, ki se spremene
kraste) )aS<

impetuoso /impetuo'zo/ ital. prisl,  v S -
burno, silovito, ognjevito (igrati, P ^
impetuozen -zna -o [lat. impetuosus
impetus  napad] napadalen; silovit; s
sten, ognjevit; vihrav; vsiljiv, nebrz
implantacija -e i  [fr. implantat ion  iz ^
planta  rastlina] v med. 1. vstavile
vsaditev tkiva ali organov ('-' z e
tako tkivo, žleza..., 2. transplam® -j.

3. vstavljanje, vstavitev raznih |,
nih pomočkov v telo, npr. radijevih ^
pri zdravljenju rakastih obolenj-
plantirati -am vstaviti, vsaditi (ah h
saditi) j 6 k,

implantat -a m  [gl. implantacija] vsa
vsajeno tkivo (med.) .^ti

implicirati -am [iz lat. implicare]  v ^jj ll -
v kaj; zaplesti, zmesti kaj; všteti, v
čiti v kaj; fig.  obseči, zajeti (P J
misel); vsebovati

imP l,c

všte’

implicite [iz lat. implicitus  iz
vplesti, obseči] prisl,  vključno,
kaj, naspr. eksplicite .. (

impliciten -tna -o [lat. implicitus ] vlcl J

,vSl

ičeh-

vštet, obsežen v čem
implikacija -e ž  [lat. implicatio ] 1
(anje), vmešavanje, npr. v

zai

/pl« 1 '

psi’

raujej, vmešavanje, upi. » o 0 $i.

2.  zaplet(ek), zmešnjava; zapie ^

3. vključitev, vključenost v kaj; 0

nost, vštetost v čem ,

1 mole« 1 " ,

imploracija -e i  [lat. imploratio ] i

Liilost;-:

ča, ponižna prošnja (za pomoč, m 1 * ' jjec,
implorant -a m  [lat. implorans]  1- P r
2. tožnik, tožilec (pr.) ■malP e 'f

impluvij -a m  [lat. impluvium  iz ,n JLctf
deževati] nepokrit prostor v P red „
strim. hiš, navadno z bazenom 24
ranje deževnice

imponderabilen -lna -o [nlat. tntp°ig^,
bilis,  gl. im- 4- ponderabilen] n

287

impromptu

^^nderabilije

Preteht ,V ’ kl se ne da (s > tehtati  (/&•
inuimJ, 1 ’ Presoditi) ;/fg. nepreračunljiv

, era J )ll 'je -ij i mn.  [nlat. mn. im-
1. netežnine, netehtljive
svet/ u 0 star >h pojmovanjih: toplota,
česar-’ ^^trika. • •); malenkosti, 2 .fig.
0Dr  , jV. mogoče pretehtati, presoditi,
v  (nedoločljive sile, pojavi,

in >ponira;- vrednote - )
nanr ■ • am  b at - imponere  postaviti]
v ani(f Vl r I m v °^ an  vtis; zbujati spošto-
koitm * občudovanje; imeniten se zdeti

'inport

UV0 - a ^ [angl. import  iz lat.] v ekon.
UVož  b aga  aU kapitala; uvozno ali
ek SD o n .?. bla 8°i uvozna trgovina (naspr.
Premi; \’ im Pu rten  -tna -o uvozen (~a
impoft^A. ’ bi se tiče uvoza
uva*„ * Ja  ' e z  [lat- importare  uvažati]

So^V^a)

Uv °znik t m  ^ angl ’ im P° rter  l 2  lat-]
'"'Portira kdor se  ukvarja z uvozom
imp 0r .- n  " a  '° [gl. importacija] uvožen;
kapitan 3 * 1  ' a m uvažati, uvoziti (blago,

llTlpOj^r '

ne Prim' a  '° ^ at ’ importunus]  neugoden;
Poft^ e * ei ? (~a izjava); nadležen; im-
. n adlp--,„ St  '* z  neugodnost; neprimernost;
""PostS? 5 * r .

, čiti (hu  'v L Ita l- imposta  davek] obdav-

HotC 80)  .

ne 2ni0?  ' e z  ['at- impotentia]  nemoč,
r n°gj. a  nost  (telesna ali duhovna), zlasti
'tn a  ^Ina nezmožnost; impotenten
.^Polno ne sposoben, nezmožen, zlasti

kujajoč ' tna  '° [fr- imposant  iz lat.]
i Ve ličast„ Pjooan vtis ali občudovanje;
SKttfcjfc n > 'meniten
•vaj] j 2  [lat. impositio  polaganje na
iJ ev > 2 a8an i e  (davkov); davek, daja-
! 1>l Pr. ,,i' uka z

- ■

°Pl°ditevl 6  ?„ •-t 111 " "b lat- praegnatio
P te Poiitp, Pasičenje s čim; prepajanje,

tr oh n  ’ ' ' ‘

c

folclicpi' >n  [bal. impresario  podjetnik]

FpoS _

r °hne n j u ’ P pr - l esa  proti ognju ali
i^Pojiti Pregmrati -am napojiti,

J®Pni o m  I. _J

..'h (gipj r ?. an i za tor, prireditelj umetni-
c,, te V;  a(iških, glasbenih ipd.) prire¬

ja gledališke družine

impresija -e i [lat. impressio ] vtis, tj. učinek,
ki ga napravi kaka stvar itd. na naš
razum ali čustva

impresionanten -tna -o [fr. impressionnant\
ganljiv, presunljiv, pretresljiv
impresionirati -am [fr. impressionner]  na¬
praviti močan vtis; fig.  ganiti, presuniti
impresionist -a m  [fr. impressionniste , 1874,
po* sliki »L’Impression au soleil levant«
fr. slikarja C. Moneta] predstavnik (sli¬
kar, kipar, glasbenik...) ali privrženec
impresionizma; impresionizem -zrna m
umetn. smer, nastala v Franciji v 60. do
70. letih 19. stol. (npr. Monet, Degas,
Renoir...), ki skuša reproducirati ne¬
posredne subjektivne vtise in razpolo¬
ženja in posveča posebno pozornost
svetlobnim učinkom in koloritu; pri
nas precej pozneje: Grohar, Jakopič,
Jama...; v glasbi smer, ki uporablja
v svojem ustvarjanju posebna, neorto-
doksna izrazna sredstva, npr. Debussy
impresiven -vna -o [fr. impressif  ] ki (lahko)
napravi močan vtis; izrazit, nazoren:
vpliven; fig.  ganljiv, presunljiv, pre¬
tresljiv

impresum -a m  [iz lat. impressum  iz im-
primere  vtisniti] 1. na časnikih in časo¬
pisih navedba izdajatelja, odgovornega
urednika in tiskarne, 2. tiskarski in
tehnični podatki v knjigi (založnik,
tisk...)

imprimatur -ja ali neskl. m  [nlat. imprima-
lur  iz lat. imprimere  vtisniti] »se lahko
natisne«, »naj se natisne«, cenzurno ali
predstojnikovo dovoljenje za tisk; na¬
potilo na zadnji korekturi, da se tekst
lahko natisne

imprime -ja m  [fr. imprime ] 1. tiskovina,
2. vrsta svilene tkanine, potiskane z
drobnimi vzorci

improbacija -e ž  [lat. improbatio ] neodo¬
bravanje, graja; zavračanje
improduktiven -vna -o [im- + produktiven]
neproduktiven, ki daje malo produktov:
nedonosen, nerodoviten (~a zemlja);
neploden, neplodovit

impromptu neskl.  [/eproptii'/ fr. iz lat.
in promptu]  1. pridevn.  takojšen, iz ro¬
kava stresen, nepripravljen, 2. prisl.
takoj, brez priprave, iz rokava, izpod
pazduhe, 3. samost,  impromptu -ja ali

iinproporc

288

inakurateB

neskl. m  taka izvedba (govor, pesem,
igra...); bistroumen izrek ali domislek,
stresen iz rokava; krajša, svobodna
skladba za klavir ali violino
improporc -a m  [iz lat.] gl. improporcija
improporcija -e ž [im- + proporcija]

1. nesorazmerje med deli in celoto, 2. ne¬
enakost dveh razmerij (mat.)
improvizacija -e ž  [fr. improvisation]  1. iz¬
vajanje česa brez posebne priprave, iz
rokava; pejor.  kaj za silo, v naglici
storjeno, 2. taka izvedba (govor, pe¬
sem...); improvizacijski -a -o ki se tiče
improvizacije

improvizator -ja m  [fr. improvisateur]  kdor
kaj improvizira (pejor.  napravi kaj za
silo ali v naglici)

improvizirati -am [fr. improviser]  izvajati,
narediti brez priprave (pejor.  za silo,
v naglici storiti), stresti iz rokava, izpod
pazduhe jemati; nastopiti nepriprav¬
ljen

impudenca -e i [lat. impudentia ] 1. nesram¬
nost, 2. tako dejanje ali ravnanje
impulz -a m  [lat. impulsus  nagib, udar]
1. (s)podbuda; pobuda; podnet; nagib
(za kako dejavnost), 2. sunek (tehn.);
impulzen -zna -o ki se tiče impulza (~i
generator)

impulziven -vna -o [nlat. impulsivus]

1. (s)podbuden, spodbujajoč, ki daje
impulz; nagel, vročekrven, ravnajoč pod
vplivom impulza (čustva, duševnega
stanja ipd.), 2. ki sunkovito steče
(tehn.)

imputacija -e ž  [nlat. imputatio]  obdolže-
vanje; (ob)dolžitev; obtožba; podtika¬
nje; imputirati -am (po krivem) (obdol¬
žiti koga, naprtiti, podtakniti, prisoditi
komu kaj, osumiti koga
imun -a -o [lat. immunis  iz munus  dolžnost,
služba] 1. v pr. prost, izvzet (obvez¬
nosti, dolžnosti, jurisdikcije...), zlasti
a) varen pred zakoni, b) nedotakljiv,

2. v med. zavarovan, varen pred nalez¬
ljivo boleznijo (npr. s cepljenjem) ali
strupi; fig.  nesprejemljiv, neobčutljiv
za kaj

imuniteta -e ž  [lat. immunitas]  1. izvzetost
od obveznosti, službe, jurisdikcije, zlasti
a) posebna zavarovanost pred nekate¬
rimi zakoni (poslancev, dokler so člani

parlamenta), b) v medn. pravu: nedo¬
takljivost tujih diplomatskih predstav¬
nikov (= eksteritorialnost), 2. imunost
imunizacija -e i [iz lat. immunis  pr° st ’
nedotakljiv] umetno, začasno ali trajnp
zavarovanje zoper nalezljive bolezni,
npr. s cepljenjem; varstveno cepljenje,
imunizirati -am napraviti nesprejernlJi'
vega za nalezljivo bolezen, zavarovati,
cepiti zoper bolezen
imunologija -e i [imun(o) + -logija] nauk
o imunosti organizma in o pridobivanju
imunosti (med.)

imunost -i ž  [gl. imun] v med. zavarovane^
pred boleznijo ali strupom; fig.  nesP re '
jcmljivost, neobčutljivost za kaj
In (indij) znak za kem. prvino _ v

in lat. (in ital.) predlog: v, na, za.--',

raznih zvezah, npr. in absentia , j
in- [predpona iz lat. predloga in  v; P r p
se asimilira v z/-, pred b, m, P v 1  '■
pred r v ir-] v zloženkah izraža s®
v-, na-; čas: do-, za-, poudarja P°?L.
itd., npr. inklinirati, iluminacija, 1

gracija . ^ 0 t

in- [iz lat. in-  ne-; tudi //-, im-, f
zgoraj] nikalna predpona, v zlozen \ e o,
ne-, brez, npr. indiskreten, lleg  m)-
imaterialen, iracionalen, prim. S 1 - , e .

-in -a m  [iz lat. -inus, -inum\  pripona
stavljenkah, npr. albumin, morfin j
in absentia /in absen'cia/ lat. v odsotn
med odsotnostjo, npr. obtoženca * g0l
in abstracto /in abstrak'to/ lat. na S P‘ r6 -
ne glede na konkreten primer; le
tično vzeto (naspr. in concreto) {efl J
inadckvaten -tna -o [in- + ade n«-
neskladen, neujemajoč se s cim-
primeren, neustrezen (~i pojenV’
izražajoč bistvo česa ve ke,

in aetemum /in eter'num/ lat. na
za vedno ., [ir

inakceptabel pridem, in prisl.  wt ’‘'*' r irn e '
+ akceptabel] nesprejemljiv; nep
ren; neprimerno aktive 11 ’

inaktiven -vna -o [in- + aktiven] n . e ® j 6 ve0>

1. nedelaven, nedejaven; neprizu" j^j,

2. neslužbujoč, ne v aktivnipC

3. gospodarsko neuspešen;
izgubo (~o podjetje), 4. inerten j, „e-

inakunitcn -tna -o [in- + akuia
natančen; zmoten; nevesten, c

289

indefinitum

manicij a

11  da' C ^ a  ' e 2  l‘ z  lat. irnnis  prazen] sestra-
anost, oslabelost zaradi nezadostne

. Prehrane

in a !?'V' n  ar'mis/ lat. v orožju

lc «lo mortis /in arti'kulo mor'tis/ lat.
rw Smrtn * ur *> neposredno pred smrtjo
martik P riČa  javiti ~)
artik* 1  r 3 ” " a  ‘° P n ' art *kuliran] ne-
.‘ ran > neizoblikovan, nejasno iz-

ina v ^ Je “ M glas)

titevr * 6  * ^ at ' tnauguratio]  !• posvc-
stjt ■ položaj, čast...), slovesna urne¬
mu ali . ustoličenje, 2. slovesna pode-
°dDrt’ z ' ast * doktorske, 3. slovesno
‘ nav gur'| e  ( ustanove > seje...) ali začetek
svedri ~* na  [* z  lak inaugurare  po-
Posvet' posvet 'l en > ki se tiče slavnostne
(^, 0  tltve > umestitve ipd.; nastopen
t4cii a  P rcc lavanje); inavguralna diser-
' n avgu r i r  7 /krorska razprava
( V  p’ 1* 1  .-am [lat. inaugurare]  posvetiti
stiti , 0Zaj> . dolžnost...), slovesno ume-
delo H sto !*oiti; slovesno začeti (sejo,
in  bl an( :; j  .fr odpreti kaj
izpi Sa  ' m . Wan'ko/ nlat. »bel«, tj. ne-
• °blastn’ ? e * z P°lnjen (~ menica, ~ po-

*J**/ in  bre'vi/ lat. na kratko; v krat-

mpn!'u ' n  membris /in ka'pite et in
Pon i tls / lak >>0< i glave do udov«, tj.
* n ras«n ° ma ’ 0( 1 temeljev (preosnovati kaj)
>n c  ' a m  [ital.] gl. inkaso
l at  " a  venenum /in kau'da vene'num/
tj. o^? r , u P J® v (škorpijonovem) repu«.

•stilo)

.• Hat kaj bo povedal nazadnje

!« cau^eovor)

lac est - a  ™ katfza/ lat. v pravni zadevi
čist] k,-,, a k incestus  nečist, in-, castus
akt n ed  0Sra mje, krvoskrunstvo, spolni
s °rodstv ° Se * 3arna ’ k' sta s * v  taki stopnji
?° v °Ij a ’ rla zakon med njima ni
■ 'Ooestu,',.,’ n P r - med bratom in sestro;
.klfcnt -e n t n  " 2na  "O krvoskrunski
ittcide  ta m . 1* 2  lat- incidens, incidentis
[eten d 0 ^ e  Pripetiti se] pripetljaj, nepri-
iJ?Sred pretep; manjši spopad,

ti .Ht fe! l tičen) nemir

/. 11  In So i| r ncmu

1'P'cidit ■ , m > dui vult vitare Charybdim

sc olam', kvi vult' vita're
hoče lat '. >>na  Scilo naleti, kdor

’ Slo-

^ogniti Karibdi«, če se eni

'Var

tujk

nevarnosti izogneš, zabredeš v drugo
(po verzu iz Odiseje)
incineracija -e ž [nlat. incineratio  iz lat.
in-, cinis, cineris  pepel] vpepelitev, se¬
žiganje)

incipient -enta m  [iz lat. incipiens, incipien-
tis  iz incipere  začeti] začetnik; uradniški
praktikant

incipirati -am [lat. incipere]  začeti
incipit [/in'cipit/ 3. os. ed. sed. od lat.
incipere  začeti] »(tukaj) se začne«, včasih
na začetku starih rokopisov
»citacija -e ž [lat. incitatio]  spodbujanje,
podžiganje k čemu; spodbuda; dražilo;
»citirati -am spodbujati, nagovarjati,
podžigati; ščuvati

incizija -e i [lat. incisio  iz incidere  vrezati]
rez, (operacijski) vrez; zarez, zareza
incizorij -a m  [nlat. incisorium]  kirurški
nož s premičnim rezilom
incl. okr. za nlat. inclusive
inclusive [nlat.] gl. inkluzive
incognito [ital.] gl. inkognito
in concreto /in konkre'to/ lat. stvarno,
dejansko, v določenem, konkretnem
primeru; glede na realna dejstva
in continuo /in konti'nuo/ lat. brez pre¬
sledka, neprenehoma, nepretrgoma
in contumaciam /in kontuma'ciam/ lat.
zaradi neposlušnosti, (tj. zaradi od¬
sotnosti pred sodiščem), v odsotnosti
obsoditi, ker je sodišče štelo odsotnost
toženca za formalno priznanje krivde;
gl. kontumacija

in corpore /in kor'pore/ lat. skupaj, v celoti
incroyab!e neskl. m  [/ekroaja'bl9/ = fr.
neverjetno] 1. moški klobuk s širokim
krajcem iz časov direktorija, 2. gizdalin
iz onih časov

indantren -a m  [ind(igo) -f antr- iz gr.
anthrax  oglje, + -en] lepa modra barva
za barvanje tkanin, odporna za svetlobo
in pranje, spada med organske barve
indecenten -tna -o [in- + decenten] ne¬
spodoben; neprimeren (~o vedenje);
neskromen

indefiniten -tna -o [lat. indefinitus]  nedolo¬
čen (~i zaimki); indefinitnost -i ž ne¬
določnost (slovn.); nedoločenost
indefinitum -a m, mn.  indefinita -it s  [lat.
indefinitum]  v slovn. nedoločni zaimek;
kdo, kaj...

indeklinabile

290

indignaciia

indeklinabile -la m, mn.  indeklinabilije -ij i
[lat. indeclinabilis  nespremenljiv] v slovn.
nesklonljive, nepregibne besede: členki,
nekateri samost, itd.; indeklinabilen -Ina
-o nesklonljiv, nepregiben
indeks -a m  [lat. index  kazalec, znak,
seznam, iz indicare  pokazati] 1. spisek,
seznam (~ knjig); seznam prepovedanih
knjig, gl. Index librorum..., 2. kazalo,
(vsebinski) pregled, npr. imen, pojmov...,

3. v ekon. pokazovalec, kazalnik, števila,
ki ob določeni primerjalni osnovi (šte¬
vilo 100) prikazujejo kaka razmerja ali
spremembe v določenih pojavih (~ cen),

4. knjižica vseučiliških študentov, v
katero le-ti vpisujejo predavanja, pro¬
fesorji pa potrjujejo obisk predavanj,

5. v antropol. razmerje med dvema
merama, npr. dolžino lobanje in nosa,

6. v mat. korenilec, 7. kazalec, tiskarski
znak, opozarjajoč na opombo, paragraf
ipd., 8. kazalec na roki; dati na indeks
prepovedati (knjigo)

indemnitčta -e ž [angl. indemnity  iz lat.]

1. zavarovanje pred škodo ali zavaro¬
valnina zanjo, zlasti v medn. pravu,

2. v Angliji: nekaznivost ministrov za
kršitev ustavnih določb (v posameznih
primerih, kadar gre za drž. koristi)

inden -a m  [ind(igo) + -en] vrsta ogljiko¬
vodikov (kem.)

indepcndenca -e ž  [lat. independens  ne¬
odvisen] neodvisnost, samostojnost; inde-
pendenten -tna -o neodvisen, samostojen
independent -enta m, nav.  v mn.  indepen-
denti -ov [lat. independens  neodvisen]
»neodvisni«, protestantska ločina, slo¬
neča na samostojnih verskih občinah
(= k«ngregacionalisti) in neodvisnosti
Cerkve od države; nastala 1610 v Ho¬
landiji in se razširila na Angleško
Independent Labour Party /indipen'dont
lei'b,i pa:'ti/ angl. Neodvisna delavska
stranka (angleški laburisti)
indeterminacija -e ž [in- + determinacija]
nedoločnost, neopredeljenost
indeterminativen -vna -o [in- + determi-
nativen] nedoločujoč; nedoločljiv
indeterminiran -a -o [in- + determiniran]
nedoločen, neopredeljen
indeterminist -a m  [in- + determinist]
privrženec indeterminizma; indetermi-

nizeni -zrna m  zavračanje determiniziB«
idealistična lil. smer, ki taji objektivi 10
zakonitost in vzročnost naravnih, d( uZ ’
benih in duhovnih pojavov; v ožje' 1
pomenu nauk o svobodni volji ...
Index librorum prohibitorum /in'deks 1
bro'rum prohibito'rum/ lat. »Sezam
prepovedanih knjig«, ki ga je izdajaj
katol. cerkev od 1559. 1. naprej; vem 1 *
jih brez posebnega dovoljenja nis
smeli brati; zadnja izdaja 1. 1948 (z°
odpravljen) . . .

indic -a m, mn.  indicije -ij z [lat. /W' rtW /
znak] 1. (značilno, sumljivo) znanimi
dejstvo, okoliščina ipd., po kater
sklepamo na kaj, zlasti, 2. znarne™
ipd., po katerih se sklepa na stori
kaznivega dejanja (pr.) ti j

indiciran -a -o [lat. indicere  napoveo^
kažoč, naznačujoč kaj, opozarjaj 00  ^
kaj; fig.  primeren (med.); indicirati ■
(po)kazati kaj, opozarjati na kaj,
vajati k sklepu, sumu (prim. indikaeu
naznačiti, napotiti p,,

indicirati -am [gl. indeks] dati v sezn
spisek; fig.  dati na indeks, pr®P°
dati ^

indiferenca -e ž [lat. indifferentia,  ,n ' z3
diferenca] 1. mlačnost, nezanimanj ^
kaj; ravnodušnost; malomarnost- ^
pristranost, neopredeljenost, 2. v n^j.
kem. nedejavnost; neučinkovitosti j
fcrčnten -tna -o 1. (idejno, politim 0 ^,
mlačen, ravnodušen; brez zantm^.
brez odnosa do česa; malomaren,
ntaren; nepristranski, neopren ^
2. nevtralen, nedejaven (kem-,
neučinkovit (med.) (, r eZ

indiferentnem -zrna m  [lat. indiffer e " s  ^
razločka, brezbrižen] (načelna) jp
nost, ravnodušnost, zlasti v P°%

verskih vprašanjih; nezainteresiran j,,,
indigen -a m  [lat. indigena)  prvotn' P (e p;
valeč; domačin; indigen -a -o P rv
domač (—e rastline); prirojen 0 p,
indigenca -e i [lat. indigentia\ f e  . si"
pomanjkanje potrebnega, ubozn°
romaštvo ka  pr*"

indigestija -e i fnlat. indigestio)  'a* 1
bavna motnja , v <#

indignacija -e i  [lat. indignatic j 0  pi'
negodovanje, užaljenost, zgražam •

individualist

int| igniran

291

kačenost, npr. zaradi krivičnega, nehva-
imv ega  a!i  nizkotnega ravnanja
"'digniran -a -o [lat. indignari  ne odobra-
vat 'l ne(je)voljen, prizadet, (po pravici)
užaljen, razkačen, razsrjen; indignirati
-am vzne(je)voljiti, prizadeti koga, uža-
i-. 1 . 11 ’ .razkačiti, ujeziti
jgniteta -e ž  [lat. indignitas, in-  4-
mgnitas  ugled, dostojanstvo] 1. nizkot-
n ? s *> 2. (nezasluženo, nizkotno) ravna-
®je; grdobija; žalitev
'go -a m  [špan. indigo  iz lat. indicum  iz
'"dicus color  indijska barva] 1. indijsko
?*?dro barvilo (dobivali so ga največ
'ndigovca, danes ga izdelujejo umetno;
aaje  lepo, trajno barvo), 2. indigov
Prepisni papir

'Sovec -vca m  [gl. indigo] rastlina, iz
. atere so izdelovali indigo (bot.)
iU ' a  m  [nlat. indium iz  lat. indicum
na *g°, ker kaže v spektru dve indigu
P°oobni barvi] kem. prvina, redka,
rii ^a kovina bele barve, podobna
iM^i^isepri  155« C

modro

C* ž [prim. indigo] indijsko
«-°(= indigo)

Zatil i i  [ |at - indicalio  iz indicare  ka-
Znak v na P°vedovanje česa (s kakimi
v sot ’ kamenje; napotilo, 2. v med.
t; a |? .znamenj in okoliščin, ki kažejo,
v da ni  zdravniški ukrepi so potrebni
in <lik4t neni primeru > n P r - operacija
di c i r  ' a ,n  [lat. indicatus  pokazan] in-
' l *'iikat' ln0 2namen je, simptom...
v edn V  ' a  »i  [lat. modus indicativus ]  po-
izraL . naklon > glagolski naklon, ki
‘nrlikati ka * co  resnično stanje (slovn.)
kaže VCn  ' vna  "° [l at - indicativus ] 1. ki

• tiče j,!\ a , kai (~o znamenje), 2. ki se
"'^tor•  ' va  (~a oblika)

1. v  , 'Ja m  [nlat. indicator  kazalec]
kisij n g m - snov > k* P oka že navzočnost

2. v , , al> baze, npr. lakmus; reagent
diagfg-  kazalo, priprava, ki s posebniiv
Pis U j e ni0| n (indikatorski diagram)
strojev P I' l ' s k v cilindrih parnih ipd.

• (anat \’ ^ mišica nateznica na kazalcu

s*«.

ritnsij e z  Bat- indictio  napoved] 1. v

glas, (j, Ces arstvu: cesarski oklic, raz-

v  da,.? °^aj°č ocenjevanje premoženja
‘‘vene -- - -

im

za-

namene (od Konstantina

naprej na vsakih 15 let); oklic, razglas
sploh, 2. razdobje 15 let, 3. na tem slo¬
neče časovno štetje na 15 let, vpeljano
1. 312 namesto olimpiad
indirekten -tna -o [lat. indirectus,  in-
+ direkten] 1. posreden, ki ni dan na¬
ravnost, 2. v slovn. odvisen (~i govor);
naspr. direkten; indirektni davki po¬
sredni davki, tj. davki v obliki višjih
cen blaga; indirektni govor odvisni govor
(slovn.)

indiscipliniran -a -o [in- + discipliniran]
nereden, nenavajen na red; neposlušen,
nebrzdan

indiskrecija -e ž [lat. indiseretio,  in- +
diskrecija] nemolčečnost (v zaupljivih
ali zaupanih stvareh); blebetavost, kle¬
petavost; (netaktna) radovednost, ne¬
taktnost; vsiljivost

indiskrčten -tna -o [lat. indiseretus,  in-
+ diskreten] nemolčeč; blebetav, kle¬
petav; preradoveden; netakten (v vpra¬
šanjih); vsiljiv, brezobziren (biti ~);
indiskretnost -i ž  nemolčečnost; blebe¬
tavost, klepetavost; netaktnost; vsiljivost
indiskutabel ne skl. pridevn.  [in- + disku-
tabel iz lat. discussio  pretresanje] 1. o
čemer ni potrebno ali ni mogoče raz¬
pravljati, 2. nesporen

indisponiran -a -o [in- + disponiran] ne¬
sprejemljiv, nedovzeten za kaj; neraz¬
položen, čemern, slabe volje, nataknjen;
ki se slabo počuti

indispozicija -e ž  [in- + dispozicija] ne¬
dovzetnost, nesprejemljivost (za bole¬
zen); nerazpoloženje, čemernost, slaba
volja; neugodno počutje
individuacija -e ž  [nlat. individuatio  iz lat.
individuus  nedeljiv] ločevanje indivi¬
dualnega iz splošnega, oblikovanje indi¬
vidualnih bitij, lastnosti itd.; indivi¬
dualni obstoj česa; omejevanje na kaj
individualnega

individualen -lna -o [nlat. individualis  iz
lat.] posamezen, lasten posamezni osebi
ali bitju, posamičen, včasih v naspr.
s kolektivnim (~o gospodarstvo); fig.
oseben; poseben; individualna lastnina
posameznikova osebna lastnina (v naspr.
z zasebno ali družbeno lastnino)
individualist -a m  [fr. individualiste  iz lat.]
kdor je individualno usmerjen; privr-

individualiteta

292

induktiven

ženec individualizma; individualističen
-čna -o sloneč na individualizmu; ki se
tiče individuuma ali individualizma;
individualizem -zrna m  1 . individualna
posebnost, 2. (pretirano) poudarjanje
vloge, pravic itd. posamezne osebnosti
(etični, politični, zgodovinski, pedago¬
ški ~), zlasti, 3. zgodovinska teorija,
ki pripisuje velikim osebnostim največji
pomen v zgodovinskem dogajanju (Čar¬
ale)

individualiteta -e i [fr. individualne  iz lat.]
kaj individualnega, individualnost
individualizacija -e ž  [fr. individualisation
iz lat.] 1. oblikovanje individuov ali in¬
dividualnih značilnosti, 2. jemanje, lo¬
čevanje po individualnih značilnostih;
upoštevanje teh značilnosti; individuali¬
zirati -am narediti individualno; jemati
individualno, ozirati se na individualne
značilnosti

individualnost -i i [prim. individualen]
1. posameznost, posebnost; individualna
lastnost ali značilnost, 2. celotnost vseh
individualnih lastnosti, 3. fig.  oseba,
osebnost (močna ~)
individuum -a ali  -dua m  [iz lat. individuus
nedeljiv] posameznik, posamezna oseba
(ali osebek, živo bitje sploh); osebnost;
pejor.  malopridnež

indocvropeist -a m  [indo- iz gr., lat. India
Indija, + evropeist] strokovnjak v indo-
evropeistiki; indoevropeistika -e i  veda
o indoevropskih jezikih
indoevropski -a -o [indo- + evropski] ki
se tiče Indoevropejcev, narodov, ki
govore indoevropske (= arijske, indo-
germanske) jezike; indo-iranski, armen¬
ski, grški, italski, toharski, keltski, balto-
slovanski, albanski in germanski
indogermdnski -a -o [indo- + germanski]
ki se tiče Indogermanov (= Indoevro¬
pejcev)

indol -a m  [ind(igo) + (fen)ol] trdna, indigu
sorodna snov neprijetnega vonja; npr.
v jasminovem olju, tudi proizvod gnitja
beljakovin

indolenca -e ž  [lat. indolentia  iz in-, dolor
bolečina] brezčutnost; ravnodušnost (do
sebe ali drugih); topost, vnemarnost;
(duševna) lenost

indolenten -tna -o [nlat. indolens]  1- br £Z '
čuten; ravnodušen; top, vnemareib
(duševno) len; zanikrn, 2. neboleč
(med.); indolentnost -i ž  gl. indolenca
indoldg -a in  [indo- + -log] kdor se ukvaO
z indologijo; indologija -e ž  veda o!
zikih, književnosti in kulturi narode
Indije - z

indosamčnt -čnta m  [ital. indossamento
indosso  na sebi, iz dosso  hrbet] P ren . 0 ?i, ll
izjava na hrbtni strani ali podal) 5
menice; z njo prenese indosant menic 11
pravice na indosata (= žiro)

indosant -a m  [iz ital. indosso,  prim.
sament] kdor prenese menico na
osebo (= žirant)

indosat -a m  [iz ital. indosso,  prim.

indo'
drug 0

ind°'

sament] oseba, na katero prenese jo^,
sant menico, novi menični upnik l
žirat)

indosatar -ja m  [iz ital.] gl. indosat t j
indosirati -am [ital. indossare ] P r ®°
menico na drugo osebo (= žirirati)
indoso -a m  [iz ital. indosso ] indosam®
in dubio /in du'bio/ lat. v dvomu, v dv
Ijivem primeru ,  , j a t,

in dubio pro reo /in du'bio pro re
v dvomljivem primeru (je treba s ? bC j
v korist obtoženca, tj. je treba o^^Leii'
oprostiti — eno temeljnih načel k
skega postopka »klasične šole« .
inducirati -am [lat. inducere  vpelj at  J’ ),
vesti] 1. sklepati po indukciji C
2. pridobiti z indukcijo (fiz.) . , ce ri
indukcija -e ž  [lat. inductio  iz / j tj.
vpeljati; navesti] 1. v logiki; naV ?JuO’
sklepanje iz posameznega na sp
sklepanje od posameznih dejstev a fl( j
merov k splošnim sklepom .^ en  r jrn-
oblik znanstvenega spoznavanja«
dedukcija), 2. v fiz. zbujanje elektr- jju
z gibanjem vodnika v magnetnen) v _ 0
(odkril Faraday 1.1831); indukcijski,^)

ki se tiče indukcije (~i stroj,

induktanca -e ž [gl. indukcija] in<J
upornost (elektrotehn.) i J. 1,3

induktiven -vna -o [nlat. inductivus*  g),
voden, sklepajoč po indukciji . t jyip
2. dobljen z indukcijo (fiz.); ' , oC ia, ^
metoda na indukciji sloneča met ^
sklepa od posameznega na spl° sa
zlato, železo, svinec so težji oo

"iduktor

293

infantilen

hi [ Vine  ®° tore -i tez J e  °d vode (sklep je
indiilft Pra ^ en ’ dokler ni bil odkrit kalij)
str ° r m  (' 2  inductor]  del elektr.
e i ? ja za  pridobivanje indukcijskega
in h  . to * ca

sladh /in dul'ci ju'bilo/ lat. »v

vešk i™ vese ^ u<< > začetne besede srednje-
«, 1 ’ e J atinsk °- n emške pesmi;/h'. veselo,

c>° (aveti >

naf " Ca  ' e  / [lat - mdulgentia ] 1. priza-
S tj t anj ®> Prizanesljivost; spregled, opro-
Sr „, v  (kazni), 2 . odpustek, odpuščanje
Pustu V  .( se( ianjih ali prihodnjih); od-
cer , ke  j e  v sred. veku prodajala katol.
en  Prepoved tega trgovanja je bila
'"dulse* zak,ev  reformacije
""sli' n tna  (* at - indulgens ] priza-
*®dilt. °dpustljiv, popustljiv; ustrežljiv
Poseh ' n  ^* at ' ^dnltum]  1- ugodnost ali
r °k ar & ’ ' z i emna  pravica, 2. dovoljeni
obve ' odl °g za  izpolnitev plačilne ipd.
in dun| Zn< / St '’ tud ' :  rnoratorij
izvnaV 111 du 'plo/ lat. dvojno, v dveh

‘"duricib’ V dvo J n 'ku
trm J, ~ e . z  [nlat. induratio  iz lat. durus
(srca ■ d * na > zatrditev tkiva ali organa
moten / eter "-) zaradi vnetja ali drugih
industriji ’ zatr delo tkivo
'"ditstrin,. c . 'J 03 m  [iz lat.] gl. industrijec
Proces ' Zaci i a  ' e  ž [fr. industrialisation\
irt jj r - r . az yijanja industrije, vpeljavanje
nje V J nje  industrijskih metod proizvod-
,^vj gospodarstvo; industrializirati -am
. z nar : >; (l  industrijo, dati industrijski
""•"strha .

delavj. 6 Z  ^ r - ™dustrie  iz lat. industria
Oje, p r j Xsa > niarljivost] oblika proizvod¬
njo s u  kateri se predelujejo ali obdelu-
' r| dnst r ; r ° V ' n ? s str °ji’ lahka industrija
rabo- ‘ J , a l ki daje izdelke za široko po-
izdelojg e *ka industrija industrija, ki
, na j nrt  Proizvajalna sredstva, npr. stroj-

Sfc ja

i  ^inik •' Jca m  Egi- industrija] tovarnar,
• st %ki ndustri i ske ? a  Podjetja
industrij j a  '° fek industrija] ki se tiče
"klustrjjjn’ tova rniški; na strojni obrat;
°d ttiam pi/revolucija v ekon. prehod
" a  ročne akturne  Proizvodnje, sloneče
***** ']] delu, k veliki industrijski
V dr Uei njl , »klasični« obliki v Angliji
81  Polovici 18. stol.)

in effigie /in efhgie/ lat. »v podobi« (nekoč:
koga obesiti ali sežgati, če se je umaknil
roki pravice)

ineksakten -tna -o [in- + eksakten] ne¬
natančen, ne popolnoma natančen; fig.
pomanjkljiv

inercija -e i [lat. inertia]  1. nedelavnost,
nedejavnost; lenost, zaspanost; ne-
gibnost, 2. v fiz. vztrajnost
inerten -tna -o [lat. iners, inertis]  1. nede¬
laven, nedejaven, len, zaspan, 2. v fiz.
vztrajen; inertni plini v kem. plini, ki se
ne vežejo v spojine (helij, neon, argon,
kripton, ksenon, niton); inertnost -i i
gl. inercija

inervacija -e ž  [nlat. imervatio,  lat. in-,
nervus  živec] 1. vpliv živcev (živčne
energije) na dejavnost telesa, 2. raz¬
mestitev živcev po posameznih organih
in extenso /in eksten'zo/ lat. obširno, na
široko, izčrpno

in extremis (sc. momentis) /in ekstre'mis
sci'licet momenhis/ lat. v zadnjih tre¬
nutkih, pred smrtjo

in faeto /in fak'to/ lat. dejansko, v resnici,
zares

infalibilen -lna -o [nlat. infallibilis ] ne¬
zmotljiv; infalibilnost -i i 1. (papeška)
nezmotljivost v verskih vprašanjih,
2. dogma o tem, sprejeta 1. 1870 na
koncilu v Vatikanu

infamacija -e ž  [gl. infamen] zmerjanje,
sramotenje; zmerjavka
infamen -mna -o [lat. infamis  iz farna  dober
ali slab glas, tj. razvpit, na slabem glasu]
sramoten, nesramen, nepošten; ogaben
infamija -e ž  [lat. infamia,  gl. infamen]
1. sramota, sramotnost, nečast, gnu¬
soba, nepoštenost, 2. tako dejanje, rav¬
nanje...

infamnost -i ž  [iz lat.] gl. infamija
infant -a m  [Špan. infante  iz lat. infans,
infantis  otrok (ki še ne govori), iz in-,
fari  govoriti] naslov španskih in portu¬
galskih princev, razen prestolonaslednika
infanterija -e i [Špan. infanteria  iz infante
»fant«] pehota (voj.); infanterist -a m
pešec, pešak (voj.)

infantilen -lna -o [lat. tnfantilis  otroški]
otročji h—-o obnašanje); nerazvit; raz¬
vojno zaostal; infantilnost -i ž 1. otroč¬
jost, 2. infantilizem

infantilizem

294

infleksibilen

infantilizem -zma m  [infantil(en) + -izem]
v med. (za)ostajanje odraslih oseb na
razvojni stopnji otroka, duševna ali
telesna nerazvitost organizma, npr. za¬
radi motenj v delovanju ščitnice
infantinja -e ž  [Špan. infanta]  1. naslov
španskih in portugalskih princes, 2. žena
infanta

infarkt -a m  [lat. infarctus  zamašen]
odmrtje kakega tkiva, izvirajoče iz mo¬
tenj v krvnem obtoku — npr. zaradi za¬
mašitve žil; (taka) mrtvina
infekcija -e ž  [nlat. infectio  iz lat. inficere
okužiti] okuženje, okužitev, tj. vdor
povzročiteljev bolezni (mikrobov) v
organizem; okuženost; infekcijski -a -o
od (ali ki se tiče) infekcije (~i oddelek);
kužen, nalezljiv (~e bolezni)
infekciozen -zna -o [nlat. infectiosus]  kužen,
nalezljiv, prenašajoč bolezen (~o obo¬
lenje)

infektiven -vna -o [nlat. infectivus ] kužen,
nalezljiv (= infekciozen)
inferioren -rna -o [lat. inferior  nižji, kom-
par. od inferus  spodnji] nižji (po stopnji,
položaju, kakovosti...); manjvreden;
podrejen, naspr. superioren; inferior¬
nost -i ž manjvrednost; podrejenost
infemalen -lna -o [nlat. infernalis  iz lat.
infernus  spodnji svet, pekel] peklenski;
vražji, satanski (~a zloba)
inferno -a m  [ital. inferno  iz lat. infernus
spodnji svet] pekel; fig.  Inferno -a m
Pekel, naslov prvega dela Dantejeve
Božanske komedije

infibulacija -e i [lat. in-  + fibula  sponka]
spenjanje vnanjih delov spolovil s
sponko, da bi preprečili prezgodnje
spolno občevanje, nezvestobo ali onanijo
(še obstoji pri nekaterih primitivnih
plemenih)

inficirati -am [lat. inficere  iz facere  nare¬
diti] okužiti, prenesti bolezen; inficirati
-am se okužiti se, dobiti, nalesti bolezen,
gl. infekcija

infiks -a m  [lat. infixus  iz infigere  vriniti]
v koren vrinjen glas pri pregibanju
besed, npr. »n« v lat. glagolu iungere
spojiti, v primeri s korenom iug-  iz
iugum  jarem

infiltracija -e ž  [fr. infiltration,  gl. filter]
1. v med. vcejanje, npr. zdravil pri ane¬

steziji, ali vdiranje, prenikanje tujih cene,
gnoja, sokrvce itd. v tkivo (ki zatrdi n*
se odebeli); prepajanje, prepojitev česa.

prenikanje; vdiranje v kaj (sovražna £

'Ji

vtihotapljanje, 2. infiltrat; infiltracijsk
-a -o ki se tiče infiltracije (~a politik 3 ’
~a anestezija) .,

infiltrat -a m  [gl. infiltracija] 1. vcedek, £
se infiltrira v tkivo, 2. prepoj, prepoj 3  j
prepojeno tkivo, 3. prepojina, zatrdil 1
(nastala z infiltracijo) . (i

infiltrirati -am (se) [gl. infiltracija] vcej3 j.
(se) v kaj; prepojiti; prenikati; vdira >
fig.  vriniti, vtihotapiti (se)
in fine /in fi'ne/ lat. na koncu j e

infiniten -tna -o [lat. infinitus  iz y ,,,
končati se; omejiti] brezmejen, ®
skončen; neomejen; v slovn. nedoloc
infiniteta -e ž [lat. infinitas]  brezmejno >
neskončnost; neomejenost .

infinitezimalen -lna -o [nlat. infinitesinw ^
neskončno majhen (~a količina); **
tiče infinitezimalnega računa; ,' n
zimalni račun v mat. računanje z
skončno majhnimi količinami (skup .
označba za diferencialni in integf
račun) .tj.

infinitiv -a m  [nlat. infinitivus  iz lat- Ji
nitus  nedoločen] v slovn. nedoloc ’
nepregibna glagolska oblika, Ju s . ^
slovenščini končuje na -ti ali -ci
reči...); infinitiven -vna -o nedolocn
inflacija -e ž  [lat. inflatio  naraščanjeJ tj,
plava bankovcev (v obtoku), raz ' z£ |a-
notenje denarja zaradi pretiranega■ 1
janja bankovcev brez pravega f $\\
tj. v nesorazmerju z blagovnimi .° c yo,
inflacijski -a -o povzročajoč im 13
ki se tiče inflacije (~i pojavi) . j a t,J
inflacionist -a m  [angl. inflationist < z  v -
privrženec večanja denarnih sreds
obtoku (s kreditno politiko itd.) m
in fiagrante (sc. delicto) /in fla- je-
sci'licet delik'to/ lat. »pri samen 1
janju« (namreč deliktu) zalotiti .0
in flagranti /in flagran'ti/ lat. pri sa
dejanju (= in fiagrante) _ vfie tje
infiamacija -e ž  [lat. inflammatio  žari
(med.) ,, pe-

infleksibilen -lna -o [lat. inflexibil' s >
upogljiv, neuklonljiv, 2. nep re *
nesklonljiv (slovn.)

infleksibllije

295

ingeniozen

*fleksibilije -ij ž mn.  [nlat. mn. inflexibilia]
nepregibne besede: prislovi, pred-

. logi...

'"fleksija -e z [lat. inflexio  upogibanje]
'• v slovn. pregibanje besed, ki izraža
sk 'on, spol, število, čas..., 2. v fiz. uklon
svetlobnih žarkov, 3. spreminjanje (ni-
zanje ali višanje) glasu ali tona, 4. upog-
njenost (med.); infleksijski -a -o ki se
<ice infleksije

"nuenca -e ž  [ital. inftuenza  iz nlat. in-

1'uentia  vpliv] 1. gripa, zelo nalezljiva

e Pidemična bolezen (epidemične bolezni

so  včasih pripisovali vplivu zvezd in

''temena), 2. v fiz. vpliv električnih

| e  es (električnega polja) na električnost

eles v njihovi bližini; influenčen -čna -o

se tiče influence (~i simptomi, ~i
. stroj)

n  '°"o /in fo'lio/ lat. v samo enkrat pre¬
tanjeni, polovični poli; fig.  v velikem
inf matu

"tniacija -e ž [lat. informatio  pojem,
listava] obvestilo, (s)poročilo; po¬
ln. . a  0  čem; pouk, poučitev, pojasni-
> '»formacijski -a -o ki se tiče infor-
(~i urad); poročevalen; informa-
s  " ka  teorija 1. mat. teorija, ki raziskuje
ni ,i° dda  od človeka do človeka in
no člove kom in okoljem; v ožjem
ramenu: teorija o elektr. prenašanju
ngotaf r’ ?’ v  P s ‘h°'- panoga, ki skuša

iigota t’ f- v  psinoi. panoga, ki skusa
eitev h  ' odvisnost človeških odlo-
. 7a 0d ,.?hsega informacij, potrebnih

" lf °fmat! lesl -' ivo 0C " 0 či tev
Pouč e  V . en  ' vna  "O I' z  ' at - informatus]
°bv e s?’. namenjen obveščanju bralcev,
• ^evaigfl 0 ^ 0 dem  (~i članek); obve-

info rn ? r  ' J ' a m  ^ r - informateur]  kdor daje
tfonabj aci i. e t poročevalec; obveščevalec
obvejg Ja . w  1= informacijski) biro,
ko rn u n CVa *. ni , urad] posvetovalni organ
drž av  lst ‘čnih partij raznih evropskih
da bi’ r U v Stanov 'jen 1. 1947 z namenom,
Sanja g seva ' njihova medsebojna vpra-
spciafj ao,n .° na stopal v svetu v imenu
'išču t e u la  ’ n .. obveščal javnost o sta-
''talitiov; par tij do raznih vprašanj. Pod
V  bistvu vodstvom je bil Informbiro
p °litike v rod J e  njegove hegemonistične
’ ki se je posebno vidno pokazala

v junijski resoluciji 1. 1948, naperjeni
proti Jugoslaviji (1. 1953 razpuščen);
informbirojevec -vca m  privrženec In-
formbiroja

informirati -am [lat. informare  oblikovati;
predočiti, iz forma  oblika] obvestiti
koga, sporočiti komu kaj, seznaniti ga
s čim; poučiti koga, pojasniti kaj; in¬
formirati -am se poizvedeti, povprašati
o čem, poučiti se

infra- [lat. infra  pod, spodaj; prim. supra-,
super-] predlog in prislov v raznih zlo¬
ženkah, npr. infra žarki
infrakcija -e ž  [lat. inf radio]  1 . nalom, delni
lom kosti (med.), 2. kršitev pogodbe,
zakonov...; prestopek, prekršek
infra rdeči žarki [lat. infra  pod, spodaj]
v fiz. nevidni toplotni žarki onstran
rdeče barve v barvnem spektru (imajo
večjo valovno dolžino); infra zvok v fiz.
človeškemu sluhu nezaznaven zvok
infula -e ž  [lat. infula\  1 . preveza, bel ali
rdeč čelni trak, znamenje nedotakljivosti
strim. višjih svečenikov in vestalk, 2. po¬
zneje v katol. liturg. dvoje trakov na ško¬
fovski kapi, 3. škofovska ali opatska
kapa; infulirati -am podeliti škofovsko
kapo (= posvetiti v škofa)
in futuro /in futu'ro/ lat. v prihodnje, za
prihodnost

infuzija -e ž [lat. infusio  iz infundere  vliti]
1. ulivanje, npr. vroče vode na zelišča,
da se izločijo topljive sestavine, 2. infli¬
zuni, 3. v med. vlivanje, vbrizgavanje
slanice ali druge tekočine v žile, črevo
ali pod kožo; vlivek, nalivfek)
infuzorij -a m, nav.  v mn.  infuzorije -ij ž
[nlat. mn. infusoria]  v zool. močelke,
osci, razred majhnih, s prostim očesom
nevidnih praživali; v vodi ali kot zaje¬
davci

infuzum -a m  [lat. infusum  iz infumlere
vliti] poparek (če poparimo z vodo zdra -
vilno zelišče, npr. kamilični ~), prim.
dekokt

ing. [iz fr.] medn. kratica: inženir
in genere /in gc'nere/ lat. nasploh, v sploš¬
nem

ingeneriran -a -o [lat. ingenerare  vsaditi]
prirojen, vrojen

iugeniozen -zna -o [lat. ingeniosus]  1 . (bi-
stro)umen, nadarjen, duhovit, domiseln,

ingerenca

296

in integralu

iznajdljiv, 2. bistroumno zasnovan (~i
načrt)

ingerenca -e ž [nlat. ingerentia]  vpliv, vpli¬
vanje na kaj; poseganje, vmešavanje v kaj
ingerent -enta m  [lat. ingerens]  stranski
tožnik

ingesti -ov m mn.  [iz lat. ingestus  iz ingerere
nositi v...] v fiziol. snovi, ki prihajajo
v telo (užita hrana, zrak...)
ingestija -e ž  [nlat. ingestio]  uživanje hrane
(fiziol.)

ingot -a m  [angl. ingot ] v bloke, palice ipd.
ulita kovina (jeklo, zlato...) za nadaljnjo
uporabo

ingredienca -e ž  [lat. ingredi  vstopiti] primes
ali sestavina kake mešanice
ingres -a m  [lat. ingressus  stopanje, vstop]
vstop v kako skupnost, pristop k njej
ingresija -e ž  [lat. ingressio]  1 . vhod, vstop;
začetek, 2. vdor, vdiranje (morja na
celino)

ingrosist -a m  [in- + grosist] veletrgovec.

trgovec na debelo (= grosist)
ingver -ja m  [nem. Ingwer,  lat. zingiberi
iz ind.] 1. korenika neke vzhodnoin-
dijske rastline s prijetnim vonjem in
okusom (največ za začimbe in likerje),
2. sama rastlina (več vrst)
inhabilen -lna -o [lat. inhabilis]  nespreten,
nepripraven; nezmožen
inhalacija -e ž  [lat. inhalare  vdihniti]
vdiha(va)nje, npr. dima pri kajenju ali
zdravilnih hlapov; inhalacijski -a -o ki
se tiče inhalacije

inhalator -ja m  [lat. inhalare  vdihniti] vdi-
hovalnik, priprava za inlialiranje, npr.
zdravilnih hlapov

inhalirati -am [lat. inhalare ] vdiha(va)ti
inherenca -e ž [nlat. inhaerentia  iz lat.
inhaerere  držati se, pritrjen biti] 1. na¬
ravna, neločljiva zveza ali povezanost,
2. v log. razmerje prilastka do subjekta,
tj. razmerje lastnosti kake reči do reči
same, 3. vztrajanje pri čem (pr.); in-
herenten -tna -o neločljiv, neločljivo
združen, obstoječ kot naravna, neločljiva
sestavina ipd.

inhibicija -e i [lat. inhibitio  iz inhibere  ovi¬
rati] 1. uradna, npr. sodna prepoved;
zadržek, 2. v psihol. oviranje, zadrže¬
vanje psiholoških procesov, refleksov,
funkcij, npr. z voljo ali nasprotnim

procesom; taka ovira; inhibirati -aff|
prepovedati kaj; ovirati, zadržati al '
preprečiti (dejanje, refleks...)
inhibitor -ja m  [lat. inhibere  ovirati] sno v >
ki preprečuje ali zmanjšuje korozij 0
(kem.)

inhibitorji -a m  [lat. inhibitorium]  pismeni
sodna prepoved

inhoativen -vna -o [lat. inchoativus  jz ("j
choare  začeti] v slovn. začeten; začenja
joč dejanje (= inkohativen) - 6

in hoc salus /in hok sa'lus/ lat. v tem J
rešitev, gl. IHS . /

in hoc signo vinces /in hok si'gno vinc e
lat. v tem znamenju boš zmagal, nap
na križu, ki se je po legendi P 0 *
zal na nebu rim. cesarju Konstanti
inhumacija -e i [lat. inhumare  pokop
pokop, pogreb (v naspr. s sežigom v k
matoriju) ., fl .

inhuman -a -o [lat. inhumanus  iz hotno
vek] nečlovečen, nečloveški, brez
veških čustev; brezobziren; neusirnU .
inhumanost -i ž  nečlovečnost; brezov
nost

iniciacija -e ž  [lat. initiatio  iz inire  z® , j
vpeljava(nje) v kaj; posvetitev v sk(*
nauk; (slovesen) sprejem, npr. v skfi
društvo

iniciala -e ž [iz lat.] gl. inicialka ,
inicialcn -lna -o [lat. initialis]  začetem
se tiče inicial

inicialka -e ž  [lat. initialis  začeten] v  m
začetnica (črka), zlasti ozaljšana v  ..
začetnica, s katerimi se začenjajo
glavja ujete

iniciativa -e ž  [fr. initiative  iz lat- j, a j,
začeti] spodbuda, prva pobuda za » et ni
podnet; pobudnost, podjetnost; , z Tjjys
korak v čem; zakonodajna
v nekaterih državah ustavno ^°} < Lgtr
pravica volivcev, predlagati v pao a  ^
tu zakone, uredbe ipd.; iniciativen j.
-o spodbuden, pobudljiv; podjeten,
zadeven; ki daje pobudo za kaj ^d-

iniciator -ja m  [fr. initiateur  iz lat.] P jo
nik, kdor (oseba, skupina...) da P°
za kaj, spodbudnik, začetnik
in infinitum /in infini'tum/ lat. v nes
nost, brez konca in kraja
in integrum /in in'tegrum/ lat. v P
stanje

inkomparabilcn

^Htegrum restitucre

297

tu' eRl ^ Um res tituere /in in'tegrum resti-
st  Cr . e ' ^ a( - postaviti, vrniti v prejšnje
tegr ^ali položaj, gl. restitutio in in-

ž  [iz lat. iniectio  iz iniicere  vreči,
kobin V '"l v med - vbrizg(anje) te-
*®lo, 2- vbrizganina, vbrizgana
■o od (ali ki se

tibp\ Žina;  '"iekcijski -a h
ini,'.uL ln J. ek «je

injčktor '■

Va i j, m  [fr. injecteur  iz lat.] vbrizgo-
ko „o K > *_■ vr sta sesalk za polnjenje parnih
Cfmo v ’ 2. gradbeni stroj za vbrizgavanje

inj& tne8a mleka j P d '

vbri,»..:. am  fe 1 - injekcija] vbrizgati,
injunkcif 111 ’ dati injekcijo
ali n 13 ," 6  ž  [nlat. injunetio]  sodni ukaz
ink an& is;  P re Poved
retji k, , ‘ e  ž [lat. incandescere  zaža-
vžp trenje,  npr. kovinske nitke

in WeS C! -

in . Cl|a  ' e  ž  [nlat. incarceratio  iz lat.
prij e tjg C ? r  zapor] 1. vtaknitev v zapor,

• vk We’ ■ V meck  zadrgnitev, npr. kile,

" lk arui C i^ Je  „

CQ ro  "0 z  [nlat. incarnatio  iz lat.
ljenie car " is  tneso] utelesitev, pooseb-
^odet;,iovečenje (boga), tj. oblika

• šeni e ,J, a , v  nekaterih religijah; utele-

"4aS| t P l0h( ~idej)

(■aro  m a  ' n  t' z  nlat. incarnatus  iz lat.

• r deba u eso ^ v  slikarstvu: mesna, živo
"tka, ? oarva

!, rn; 'tka -

tdeba a r . e a  [nlat. Trifolium incamatum]
■  s ka krma ka dete *i a > pomembna živin-
"'Itarnjfj.

ažlovebp'° [nlat- incarnatus]  utelešen,
i / Se ) ut,.,"•’ .Poosebljen; inkarnirati -am
"kasanr Sltl > učlovečiti; poosebiti (se)
iz [ital. incassare  prejeti denar,

Pri strašna! kdor inkasira, pobira
nar °čnin Sotovino za koga, npr.
V °° v čiti ' zter jevalec; inkasirati -am

g °tovj n ,Prejeti v gotovini; plačati v
i„ 6 °tovin ' r , acun > naročnino...); pobirati
kas °-a m ( r lnkasant ); iztržiti
upadle Pta}- incasso]  vnovčenje, npr.

ptejem e k ? etl ' ce aI * računa; plačilo,
inki- la 8ajni«u : f? tovini ; Pobiranje gotovine;
k ,ni tiia . k  - Iztržek

aa gib, n '?f ['at- inclinatio ] 1. nagibanje;
n,a 8uetni c - 0n;  naklonski kot, zlasti pri
'* fig.  (duhovno, telesno)

nagnjenje; nagnjenost k čemu; dovzet¬
nost, npr. za bolezen; inklinacijski -a -o
ki se tiče inklinacije; inklinacijska igla
magnetnica; inklinacijski kot naklonski
kot, tj. kot, ki ga dela magnetnica s ho¬
rizontalno ravnino

inklinator -ja m  [lat. inclinare  nagniti se]
priprava za merjenje magnetne inklina¬
cije

inklinirati -am [lat. inclinare]  nagniti se,
nagibati se; naklonjen biti; fig.  nagnjen
biti k čemu; dovzeten, sprejemljiv biti
za kaj

inklinometer -tra m  [inklin(acija) + -meter]
priprava za merjenje ladijskega nagiba
inkluzija -e ž  [lat. inclusio]  1. vključitev;

vštetje; zajetje, 2. vključek, obsežek
inkluzive [nlat. inclusive] prisl,  vključujoč,
vštevši kaj; vključno, všteto
inkluziven -vna -o [nlat. inclusivus ] vklju¬
čujoč, vsebujoč kaj; vključen, vsebovan,
obsežen v čem; inkluzivno gl. inkluzive
inkognito [ital. incognito  iz lat. incognitus
nepoznan] prisl.  ne(spo)znan, s tujim,
izmišljenim imenom; na skrivaj (poto¬
vati ~); inkognito -a m  ne(spo)znanost
(popoln ~)

inkohativ -a m, mn.  inkohativa -iv s  [lat.
incohare  začeti] v slovn. začetni glagol,
označujoč začetek dejanja ali stanja
(zaspati, zakričati...); inkohativen -vna
-o začeten; označujoč začetek dejanja
(slovn.); ki se tiče inkohativa
inkoherenca -e ž  [in- + koherenca] nepo¬
vezanost, pomanjkanje (logične ipd.)
zveze; fig.  nedoslednost; pejor.  zmede¬
nost; inkoherenten -tna -o nepovezan,
brez organske, logične ipd. zveze; fig.
nedosleden; pejor.  zmeden, neurejen
inkomenzurabilen -lna -o [in- + komenzu-
rabilen] nemerljiv, neprimerljiv (mat.);
nepremerljiv; neenak

inkomodirati -am [lat. incommodare  iz
commodus  udoben] biti v nadlego, nadle¬
govati, ovirati, motiti koga, biti v na-
potje, delati sitnosti

inkomoditeta -e i  [lat. incommoditas ] ne¬
udobnost; nadležnost, nadlega, napotje;
neprijetnost, nevšečnost, sitnost
inkomparabilen -lna -o [in- + kompara-
bilen] neprimerljiv; brezprimeren; fig.
ki mu ni para, neprekosljiv, odličen

inkompatibilen

298

inkubacii 9

inkompatibilen-lna-o [in- + kompatibilen]
nezdružljiv, nespojljiv; neskladen; fig.
nespravljiv, nestrpljiv; inkompatibilnost
-i z nezdružljivost (npr. pojmov, na¬
sprotnih si funkcij v eni osebi ipd.);
neskladnost; nespravljivost
inkompetenca -e i [in- + kompetenca] ne¬
pristojnost, nepooblaščenost, neupravi¬
čenost odločanja v čem; inkompetčnten
-tna -o nepristojen, nepooblaščen, ne¬
upravičen za kaj, neodločilen v čem
inkompleten -tna -o [in- -j- kompleten]
delen, nepopoln, nepolnoštevilen
inkompresibilen -lna -o [in- + kompresi-
bilen] v fiz. nestisljiv (~a tekočina)
inkonformcn -mna -o [in- + konformen]
neenakoličen; nepriličen; neskladen, ne¬
soglasen; neprimeren

inkongruenca -e ž  [in- + kongruenca]
1. neskladnost, nesoglasje; neskladnost,
neujemanje likov (geom.), 2. neujemanje
stavčnih členov (slovn.); inkongruenten
-tna -o neskladen, nesoglasen; ne uje¬
majoč se; nepravilen
inkonsekvenca -e ž [in- + konsekvenca]
nedoslednost; fig.  nenačelnost; inkon-
sekventen -tna -o nedosleden, v naspr.
s samim seboj; nenačelen
inkonsistenca -e ž  [in- + konsistenca] 1. ne-
trdnost snovi; fig.  netrajnost, netrpež-
nost, 2. neskladje, nezdružljivost; proti¬
slovnost; inkonsistenten -tna -o 1. ne-
trden; redek; netrajen, netrpežen, 2. ne¬
skladen, nezdružljiv; (logično) proti¬
sloven

inkonstanca -e ž  [in- + konstanca] ne¬
stalnost, spremenljivost; nestanovitnost;
inkonstanten -tna -o nestalen, spremen¬
ljiv; nestanoviten

inkonstitucionalen -lna -o [in- + konsti-
tucionalen] neustaven, v nasprotju z
ustavo

inkontinenca -e i [in- + kontinenca] 1. ne-
zdržnost, nezmernost v čem, 2. v med.
nezmožnost zadrževati iztrebke ali
urin

inkonvenienca -e ž [in- + konvenienca]

1. neudobnost, neprijetnost; nadlega,

2. nespodobnost; nevljudnost; pogrešek;
inkonvenienten -tna -o 1. neudoben,
neprijeten; nadležen, 2. nespodoben;
nevljuden

izločanjem (= hormon); inkretorOfl ,
-(ič)na -o ki se tiče notranjega izloča®] ’

inkorekten -tna -o [in- 4- korekten] ®
pravilen, napačen; nespodoben; nepr
meren; nevljuden; inkorektnost -i a ®
pravilnost, napačnost; nespodobnos >
nevljudnost . >

inkorporacija -e ž [nlat. incorporaj 1 01

1. utelesitev, 2. vključitev, pridružit« '
pripojitev (~ okoliške občine v sesta
mesta); inkorporirati -am 1. utel^l.’

2. vključiti v svoj sestav, priklju« 1 1

pridružiti ; e

inkrccija -e ž  [in- + (se)krecija] notra J
izločanje (fiziol.)

inkrement -enta m  [lat. incrementum]  1 • r9 “ ’
prirast(ek); prireja; fig.  dodatek, 2. vr
stek (med.) .

inkret -a m  [in- + (se)kret] v fiziol. 121
(v krvni obtok), produkt žlez z notra 1 ®

• * ~ *■ • ’ x orOw ,

inkretor(ičjne žleze žleze z notra®J
izločanjem; svoje izločke oddajajo nar
nost v icri ali v mezgo (fiziol.) . j a t.
inkriminacija -e ž  [nlat. incriminatio ' )Z
crimen  zločin] obdolžitev; obtožba
inkriminiran -a -o [gl. inkriminacijaJ j,
dolžen, obtožen česa (~o dej^® J tat j
inkriminirati -am (ob)dolžiti; ° c
komu kaj; obtožiti koga kof jo

inkrustacija -e ž [lat. incrustare  s s
prevleči] 1. oskorjenje z minera 1  j„
snovjo; nastajanje skorje v cev ' e ' b i.i-
vodih; taka oskorjava, 2. v arhit- ^ a
ganje zidov z marmorjem ip“" , e \o-
obloga ali obložek, 3. vlaganje, ^
vanje okraskov, npr. kovin v men
osnovo; tak vložek ali ozaljšek v 0 r-
inkrustiran -a -o [gl. inkrustacija] 1- v lo¬
jen, obdan s skorjo, 2. obložen at ^
žen; z vložki ali okraski; inkrustira
1. oskorjiti (se), s skorjo (se) ° j 0 žit'
otrditi, 2. oblagat), obložiti;
(okraske) ^jel

inkubacija -e 5 [lat. incubatio  * ^jc
1.  pri Grkih in Rimljanih: pren° c ^ ra dj
v svetišču, npr. Eskulapovern*
ozdravljenja, 2. valitev jajca; ^jjeftj 11
zaplodka v jajcu, 3. umetno 0 jiia
piščancev v inkubatorju, 4. r rj 3f ut 1 ' 1
doba bolezni od okužitve do &  .^r
bolezni (= inkubacijska dobah jr
bacijski -a -o ki se tiče inkubaev

'"kubator

299

in optiina forma

kubacijska doba 1. čas, potreben za
inkuhI? J za P>°dka v jajcu, 2. inkubacija (4.)
Ul ? | * or  ‘Ja m  [lat. incubare  ležati] 1. va-
kokp\ va *’* n ' ca za  umetno (tj. brez
s  , Je l valjenje piščancev, 2. priprava
šen "k 0 top * oto 21  negovanje nedono-
inkubn ov ’ P r ’P rava za  gojenje bakterij
? " a  m  [nlat. incubus  mora, iz lat.
vero ° re -  1- mora, 2. v srednjev.

val°-- anju  ^ emon , ki je ponoči posilje-
i.km " ene > Posebno device
cii/i, , a . _e  £  [nlat. inculpatio  iz lat.
mkaip?, r ' v< ^ a I obdolžitev; obtožba
'"kuliSt ' a m  [ n ' at - inculpans]  tožnik (pr.)
(p r  j 1  ‘ a m  [nlat. inculpatus]  obtoženec

Pleni U i a  " e z  ? at - mn. incunabula  zibel,
knii n Ce pr . v °hsk, ime za prve tiskane
ink virčnt natisn J ene  pred 1. 1500
Pfej.i "Vnta m  [lat. inquirens  iz inguirere
valu; ovat *l 1. preiskovalec, 2. preisko-

'Plrvirir S .? dnik

ševatj V ani  t* at>  intfuirere]  strogo zasli-
Vatj a ' ' 2 P ra ševati, natančno preisko-

Zas/igg 3  " e . z  [lat. inquisitio  preiskovanje,
Vanj e  Van J e l 1. zasliševanje, preisko-
2. gg S z  mučenjem); fig.  mučenje,
katoi ( KV f no  sodišče, poseben organ
Ijerr v ve  — »sveti oficij« — ustanov¬
am« p' stol. za boj proti »krivover-
v Špa.V.Pkvizieija je posebno besnela

• inkvij; 1 - 1  ’ inkvizicijski -a -o ki se tiče
' nkv izitive lJe  sodišče)

• ' s kovai " ~ Vna  'O [nlat. inquisitivus ] pre-

zasliševale,!

sodnjui m  fiat- inquisitor  preiskovalni
Pte dstn;J!i dcv ' z ' c 'j sk ' sodnik, član ali

^‘ojnik ,

• * v

. ! l 8*  lz Prasevalec, preiskovalec;

' a  m b? Vit) mučiteIj

Pažna ti..® 1 ?’ Mett  iz hol.] gosta bom-

C,Ue mad ! k c . er kvenega sodišča (~ Tor-
. fig, f  a '» izoraševnlpt- nreiskrivaler-

. v ezavj *^ a , n ! na v  keprovi ali atlasovi

111  Irv.. .

' ' <H:o  lin'’]  blazin e in pernice
^mestp *° ko/ lat. na kraju, na (istem)

y°lui4 Ct  voluisse sat est /in mag'nis et
d°Volj Sa i e ?.? * at - v velikih (rečeh)
Titi n? ce  jih je človek imel namen

stvari« ( y( n  me'dias res/ lat. »v sredo
’ t] ) naravnost k stvarem, npr.

sto,

s pripovedovanjem (naspr. ab ovo, Ho¬
rac, Ars poetica)

in medio virtus /in me'dio vir'tus/ lat. »čed¬
nost je v sredi«, srednja pot najboljša pot
in memoriam /in memo'riam/ lat. v spomin
in natura /in natu'ra/ lat. v naravi, 1. v na¬
ravnem, prvotnem stanju, 2. v pridelkih
ah izdelkih, ne v denarju
in naturalibus /in natura'libus/ lat. v na¬
ravnem stanju, v Evinem ah Adamovem
kostumu (= naga ah nag)
in necessariis unitas, in dubiis libertas, in
omnibus caritas /in necesa'riis u'nitas,
in du'biis li'bertas, in om'nibus ka'ritas/
lat. v nujnih rečeh (je potrebna) sloga,
v dvomljivih svobodna odločitev, v vseh
pa dobrohotno potrpljenje (iz nekega
teol. spisa iz 17. stol.)
in nexu /in ne'ksu/ lat. v zvezi z ...
in nomine /in no'mine/ lat. v imenu
in nuce /in nu'ce/ lat. »v orehu«, jedrnato,
strnjeno, zgoščeno

inobservacija -e z [in- + lat. observatio
izpolnjevanje dolžnosti] zanemarjanje
(dolžnosti ipd.); nepazljivost, nepozor¬
nost; ravnodušnost

inocenca -e i  [lat. imiocentia  neškodljivost;
nedolžnost] nedolžnost, preprostost; pe-
jor.  omejenost

inoceramus -a m  [iz nlat.] vrsta velikih
školjk iz jure in krede
in octavo /in okta'vo/ lat. v osminki tiskov¬
ne pole

inofenziven -vna -o [in- + ofenziven] nena¬
padalen; nežaljiv, nedolžen
inoficialen -lna -o [in- + oficialen] neura¬
den, neslužben

inokulacija -e ž [lat. inoculatio  iz oculus
oko] 1. cepljenje, prenašanje kužnih sno¬
vi na zdrav organizem v varstvo pred
boleznijo (med.), 2. požlahtnjenje, cep¬
ljenje rastlin na oko (bot.); inokulirati
-am 1. cepiti (med.), 2. cepiti na oko,
požlahtniti, oplemenititi
inokupacija -e ž [in- 4- okupacija] brez¬
delje, brezdelnost; brezposelnost
inoportun -a -o [in- + oportun] neprimeren,
neprikladen; nepravočasen (~i obisk);
inoportunost -i i neprimernost; nepra¬
vočasnost

in optima forma /in op'tima for'ma/ lat.
v najboljši obliki; kakor se spodobi

inovacija

300

insinuacija

inovacija -e ž [lat. innovatio  iz novtts  nov]

1. vpeljavanje česa novega, novotarstvo;
novotarija; sprememba, 2. prenovitev;
obnova; inovirati -am 1. vpeljati kaj
novega; novotariti, 2. prenoviti; obnoviti
inozit -a m  [gr. is, inos  mišično vlakno,
mišica, + -it] kristalna snov sladkega
okusa v mišičnem tkivu, urinu in v mno¬
gih rastlinah

in pace /in pa'ce/ lat. v miru
in parenthesi /in paren'tezi/ lat. »v okle¬
paju«, mimogrede

in peius /in pe'jus/ lat. na slabše (v pr.
pomenu: da se sodba ne sme spremeniti
v obtoženčevo škodo, če se ta pritoži)
in perpetuam rei memoriam /in perpe'tuam
re'i memo'riam/ lat. v večen spomin na
dogodek

in persona /in perso'na/ lat. osebno, v svoji
osebi

in pleno /in ple'no/ lat. v popolnem številu,
ob popolni udeležbi (članov, zboroval¬
cev...)

in praesentia /in prezen'cia/ lat. v sedanjo¬
sti; v navzočnosti

in promptu /in promp'tu/ lat. pripravljeno,
pri roki (imeti); brez priprave izvesti
in propria causa /in pro'pria kau'za/ lat.
v svoji zadevi

in propria persona /in pro'pria perso'na/
lat. osebno, sam

in puncto /in punk'to/ lat. »v točki«, glede,
kar zadeva

in puncto puncti /in punk'to punk'ti/ lat.
»v poglavitni točki«, tj. 1. v denarnem
vprašanju, 2. in puncto sexti
in puncto sexti (mandati) /in punk'to
seks'ti, manda'ti/ lat. »glede šeste (za¬
povedi)«, ki se tiče ljubezni in spolnega
življenja

in puris naturalibus /in pu'ris natura'libus/
lat. v čisti naravnosti
in quarto /in kvar'to/.lat. v četrtinki tiskov¬
ne pole

I.N.R.I. lat. kratica: Iesus Nazarenus
Rex Iudaeorum (= Jezus nazareški,
kralj Judov)

inscenacija -e i [in- + lat. scaena  prizorišče]
1. uprizoritev, postavitev na oder, 2. pre¬
delava, priredba leposl. dela za uprizo¬
ritev, 3. oprema za uprizoritev, npr.
kulise; inscenirati -am 1. uprizoriti,

postaviti na oder, 2. pripraviti (predela >
prirediti...) za uprizoritev;/#. upnz
riti, npr. pretep, ali izvesti kaj z narn
nom zavesti v zmoto (~ napad)
insekcija -e ž  [nlat. insectio  iz lat. inseca
vrezati] (v)rez, zarez(a), zaseka
insekt -a m, nav. v mn.  insekti -ov l '
insectum  iz insecare  vrezati — ker itn j
telo ostro razčlenjeno na glavo, trup'
zadek] v zool. žuželke, razred c ' 6  .
nožcev (muhe, čebele, uši...);/#- jj
insektarij -a m  [nlat. insectarium]  ter
za umetno gojenje in opazovanje zuz
insekticid -a m  [insekt(i) + -cid] ken"
pomoček za uničevanje insektov;
sekticiden -dna -o uničujoč insekte
insektolog -a m  [insekt(o) + -log] zi |Z  .
sloveč; insektologija -e ž  žužkosl o
nauk, ki preučuje žuželke (= entom
g ija) m j n is

inseminacija -e ž  [in- 4- lat. semen, se '^ 0 t
seme] 1. umetno (o)semenjenje, 2.
semenčice v jajčece (biol.) .. ■,$]
insenzibilen -lna -o [in- + senzio

1 . neobčuten, s čutili nezaznaven, ^

sprejemljiv, nedovzeten za vtise, *•
občutljiv .. jve0 ]

insenzitiven -vna -o [in- + sen T ur lji''
neobčutljiv, nerazdražljiv, nerazbu (
inserat -a m  [nem. Inserat  iz lat. v
uvrstiti] oglas, naznanilo ali objij aS eH,
časnikih ipd.; inseraten -tna -o °2
ki se tiče inseratov ,liani 6 ’

insercija -e ž  [iz lat. insertio ] 1. vsta ^LoiK,
vstavek; vplet; uvrstitev, npr. v , C x a nj e >

2. izročitev oglasa za objavo; jgjce

3. pritrjenost, priraščenost, npr-
ali kite na kost; prirastišče

inserent -enta m  [gl. inserirati] kdor
v časnikih ipd. . vfS titil

inserirati -am [lat. inserere  vstaviti, u - kU ..-)
dati oglas, objaviti, oglasiti (v časn ^ jz
insignije -ij ž mn.  [lat. mn. !l,sl £ s ti $
signum  znak] znamenja stanu, c
oblasti (vojaške, kraljevske ^ ^jj-
insimulacija -e i [lat. insimulatm  °^ to ž^
čenje, (neutemeljena) obdolžitev, jj e p?
insinuacija -e ž [lat. insinuatio]  1 ■ P
tavanje (mnenja o kom, d vC T ge* 3 ’
namigovanje na kaj, podtikanjl jgjjo'
2. obrekovanje, obrekovalska
tina; insinuirati -am 1. spretno

Asistenca

301

instinktiven

kai S a ^° mnen j e  o kom, prišepetavati
k a j Namigovati na kaj, podtikati komu
•nsisti obr ®kovati koga
jatil 11 ?- 6 Z -  t* at - insistere  obstati, vztra-
čem- tlsaan J e - vztrajanje, vztrajnost v
od iA vzt rajna zahteva; insistirati -am
ne  ° c , no  vztrajati (npr. pri kaki zahtevi),
' ns >stent ne * lati ’ bb ' nepopustljiv
Vztra - 60  ' tna  '° [lat- insistens]  tiščav,
‘"skribh-at; zahteva J°č kaj
Pis ati' 1  ' arn  Bat- inseribere  iz seribere
[»skrin •• Vpisati > vnesti; postaviti na(d)pis
Nje) * ' e  " [lat- biscripiio]  1. vpis(ova-
2. n;^ Pr ' študenta na vseučilišče,
3 na  kovancu, spomeniku ipd.,

in S0 ,P°? Vetil o

1 ' e  ž [lat.* insolatio  iz sol  sonce]
npr IJan i e  (sonca), sončno obsevanje,
s 0ncii zenie jj s ke oble, 2. izpostavljanje
' n so!enc’ sonben J e > 3- sončarica (med.)
v a j en a  ' e  ž [lat. insolentia  iz solere  na-
ra V p a  . t’> tj. nenavadno, nespodobno
°bj es . nje J 1- nespodobnost; prešernost,
ko de . no ?t; predrznost, nesramnost, 2. ta-
nes Po J d  n { e ’ rav nanje...; insolenten -tna -o
clrze n aoben > P re šeren, objesten; pre-
;  - nesramen; insolentnost -i i gl.

S 'Dolenca

s °'venca - r
Vost n 6 2 - [nlat- insolvenlia]  neplačlji-
nal ’ 0) ® 2mo žnost dolžnika, da bi porav-
. V itev J? V ®? nos tii prezadolženost; usta-

more jv ! n  [nlat. insolvens]  kdor ne
*en .{ n p acat h prezadolženec; insolven-
. žen a  "° Plačila nezmožen; prezadol-
111  ?Pe lat

• i°5) v X u P a nju, v pričakovanju; (upa-
E %eci e Pr ' bodn Je

ns Pek C ij a ' n . s P e, cie/ lat- zlasti, posebno
niško n 6 z  ['at- inspectio  pregled] zdrav-
! 'nšpeJ^Sledovanje ali pregled; gl. tudi

^efent--

g l- in««-- la m,  inspicirati -am [iz lat.]
S« 016 «, inspicirati
nje) ' e z  [nlat. inspiratio]  1. vdihfava-
. navd;t° 'l’ 2 - vpliv(anje); pobuda,
t ’ boža ° Van i c:  navdihnjenje; (pesni-
1- v (llh a -k,) navdih; inspirirati -am
irJ^ V(3 uŠit; r, 2 ’ vplivati, dati pobudo;
plr štor 3 ‘ “avdihniti
nav di h '! a , m  Pat. inspirator]  pobudnik,
alec; pejor.  hujskač

instabilen -lna -o [lat. instabilis,  gl. stabi¬
len] nestabilen, nestalen, majav; nego¬
tov; neuravnovešen; neustaljen
instalacija -e i [nlat. installatio]  namestitev,
postavitev na določeno mesto, zlasti,
1. ustoličenje, umestitev (na službeno
mesto), 2. postavitev, nameščanje naprav
(postavitev strojev, napeljava elektrike,
vodovoda...); taka napeljava ali napra¬
va; instalacijski -a -o ki se tiče instalacije
inštalater -ja m  [fr. imtallateur  iz nlat.]
kdor poklicno postavlja ali polaga
instalacije (vodovodni ~); inštalaterski
-a -o ki se tiče inštalaterja (~o orodje)
instaliran -a -o [iz nlat. installare ] 1. po¬
stavljen, 2. umeščen, ustoličen, 3. nape¬
ljan, položen; instalirati -am 1. postaviti,
namestiti kaj, 2. (slovesno) uvesti,
umestiti, ustoličiti, 3. napeljati, položiti
instalacije

instanca -e i [lat. instantia  iz instare  stati
na čem; vztrajati] 1. stopnja v sodnem
postopku (nižja, višja ~); sodni ali
upravni organi s sistemom medsebojno
povezanih stopenj; fig.  oblastvo, pri¬
stojno mesto ali organ, 2. ugovor, na¬
sprotna trditev (log., pr.); v zadnji in¬
stanci na zadnji, odločilni stopnji
in statu nascendi /in sta'tu nascen'di/ lat.

v nastajanju, v začetku
in statu quo /in sta'tu kvo/ lat. v stanju,
v katerem je (ali je bila) kaka stvar;
nespremenjeno

instavracija -e ž  [lat. instauratio]  obnavlja¬
nje; obnova; ponovna namestitev; in-
stavrirati -am obnavljati, obnoviti
instigžcija -e z [lat. instigatio  vpliv] nago¬
varjanje, spodbujanje; ščuvanje, podpi¬
hovanje; zavajanje, npr. k hudodelstvu
instilacija -e ž [lat. instillatio  iz stilla
kaplja] vkapanje zdravil, npr. v oko;
instilirati -am vkapati, vlivati po kapljah
instinkt -a m  [lat. instinctus  nagib] 1. (na)-
gon, prirojena in dedna zmožnost živih
bitij — predvsem živali — da opravljajo
nehotoma in nezavedno razna smotrna
dejanja, 2 .fig.  naravni čut, npr. za lepoto
instinktiven -vna -o [nlat. instinctivus ] na¬
gonski, nezaveden, nehoten; instinktivni
materializem nezavedno materialistično
ravnanje ali pojmovanje ljudi v vsak¬
danjem, praktičnem življenju

institucija

302

insurgent

institucija -e i [lat. institutio  iz instituere
postaviti, namestiti] 1. ustanavljanje;
ustanovitev; (znanstvena, dobrodelna,
vzgojna...) ustanova ali zavod, 2. (prav¬
ni) predpis, uredba; postava, 3. umestitev
(na službeni položaj); Institucije -ij i mn.
[= predpisi, napotila] prvi del Justini-
janovega zakonika Corpus iuris civilis;
podajajo temeljna načela rim. prava in
nam rabijo za uvod v pravni študij
institucionalen -lna -o [gl. institucija] ki se
tiče institucij; institucionalizirati -am
dati družbeno priznano obliko
instituirati -am [lat. instituere]  ustanoviti;

vpeljati; urediti; umestiti, postaviti za...
institut -a m  [lat. institutum]  predpis,
(pravna) uredba; postava; prim. inštitut
institutor -ja m  [lat. institutor]  ustanovnik,
ustanovitelj; umestitelj; učitelj
inštruirati -am [lat. instruere  graditi; po¬
učiti] učiti, poučiti; da(ja)ti napotila,
smernice za kaj; prim. inštruirati
instrukcija -e i [lat. instructio]  poučevanje
(v splošnem, širšem pomenu; prim.
instrukcija); pouk, nauk; napotilo, na¬
potek, smernica; uredba, predpis, npr.
za opravljanje službe
instruktiven -vna -o [lat. instructivus ] po¬
učen

inštruktor -ja m  [lat. instructor]  kdor daje
instrukcije ali vodi izvajanje česa, prim.
inštruktor

instrument -čnta m  [lat. instrumentum
orodje, sredstvo] 1. orodje, priprava za
delo (zdravniški ~); fig.  pomoček,
2. glasbilo (violina, harfa...), 3. v pr.
akt, listina (npr. pogodba)
instrumentacija -e i [fr. instrumentation]
v glas. 1. porazdelitev orkestralnih partij
skladbe na ustrezna glasbila, 2. prireditev
klavirske ipd. skladbe za izvajanje z
drugimi glasbili

instruinental -a m  [nlat. instrumentalis
sc.  casus] orodnik, šesti sklon (slovn.)
instrumentalen -lna -o [gl. instrument]
1. rabljen kot instrument; izveden z in¬
strumenti (~a glasba), 2. v slovn.
orodniški; instrumentalna glasba glasba,
ki jo izvajajo z glasbili, naspr. vokalna
glasba

instrumentalist -a m  [instrumental(en)

-ist] privrženec instrumentalizma; in-

struinentalizem -zma m  idealistični A'
nauk — zastopa ga npr. amer. pragnj^
tist John Dewey — ki trdi, da je človesk
mišljenje nekakšen organ, instrumep
prilagajanja spreminjajočim se življe™
skim razmeram

instrumentar -ja m,  instrumentarka ' c '
[gl. instrument] kdor streže zdravnic
(pri operacijah) s podajanjem ali P
pravljanjem instrumentov . ..

instrumentarij -a m  [gl. instrument] cc *
nost instrumentov, ki rabijo istemu
menu (zdravniški ~) mJ

instrumenta vocalia /instrumenta v0 * ca ,(, 11
lat. »orodja, ki govore«, rimska ozna
za sužnje f l .

instrumentirati -am [gl. instrument] }■  P j
rediti skladbo za več glasbil, ,z f l
instrumentacijo (glas.), 2. oprem 1
instrumenti .

insubordinacija -e i [in- + subordina :
kršitev subordinacije; nepokorščina>
poslušnost (do nadrejenih) (iin -

insubstancialen -lna -o [in- + sa .|*; n ii)
cialen] 1. nesnoven, 2. reven z (rediI «■
snovmi, nehranljiv, 3. fig.  nebts
nepomemben; neresničen, namisli ^
insuficienca -e i [lat. insufficientia\  *•
zadostnost, pomanjkljivost, 2. zlTia 'j! Z ii-
na zmogljivost ali pomanjkljivo., ^
dostno delovanje organa, z * ast ! oS teH.
(med.); insuticienten -tna -o nezad
pomanjkljiv; zmanjšan, slaboten r .
insulin -a m  [lat. insula  otok, po A-f ,jn)
hansovem »otočju« v slinavki, H . j 0 £
hormon trebušne slinavke,
presnavljanje sladkorja v organ
izločajo ga iz govejih slinavk kot
vilo proti sladkorni bolezni j/
insult -a m  [nlat. insultus  iz lat.
skočiti na...; zasramovati] 1- 1
cija, 2. v med. napad, zaostrit
lezni; poškodba /^lji' 1

insultacija -e i [lat. insultatio ] ' 0 v>)
napad, zmerjanje, sramotenje; 1 s rS'
žalitev; zmerjavka; insultirati " a
motiti, grditi, (grdo) žaliti vS taj a ’
insurekcija -e i [nlat. insurrectiol
oborožen upor . ji

insurgent -enta m  [lat. insurgens'  se  1
gere  dvigniti se] upornik, kd°, .j
orožjem upre oblasti; borec v vs

intelektualen

*suspenso

303

111  suspcnso /in  suspen'zo/ lat. »viseč(e)«,
"erešen(o), neodločen(o); odlo-

ia5 -

Pjkcija -e i (lat. inspectio  pregled] nad-
„1  ° van j e > pregledovanje; nadzor, prc-
> nadzorstvo, pregledništvo, nadzor-

mi^ ( ° blaSt ’ or S an ---)
t j ,r  -ja m  [lat. inspector ] nadzornik,
Jjsan, ki nadzira izpolnjevanje pred-
iaš Dp , , v ’ uredb, nalog ipd.; preglednik
ništv° rat  " a m  [ g *- inšpektor] nadzor-
n ., rl  °> nadzorni urad; urad in delovno

i Ctn JemŠPCkl0rja

Pteisk " enta m  [* at - ‘ ns P‘ cere  gledati,
P 0 mnr VaU ] na dzornik, zlasti režiserjev
v an i° cni k v gledališču (nadzira izpolnje-
trebn rez * serjev ih navodil, skrbi za po-
* l ’Wirat -rekv ' z * te ’ voc *‘ statiste...)

Pr,,„i ® " ani  [lat. inspicere]  nadzirati,
i^aedcvatj kaj

gl : r  'J a  m,  inštalirati -am [iz lat.]
‘ n5 >ittit . a ater ’ instalirati
P° s lavV m  ^ at ' ‘ nsl ‘ tulum lz  instituere
ni, j  ! tl > namestiti] (znanstveni, vzgoj-
. "Pr t( , b,H delni...) zavod ali ustanova,
‘tštrpj^usrafski prim. institut
učitn „ ['at- instruere  graditi; po-

• stru irat'° UdeVat * dijake); prim. in-

, (živ et ; Ja ' e z . .[lat- instructio ] poučevanje
"'štr(ikt or 0< : ~ij); prim. instrukcija
Poučuje' Ja m  J-lat- instructor]  kdor koga

•  Prim ’ Poučevalec, (domači) učitelj;

llUdsko " enta m  [lat. instrumentum]

. ’• orodje, priprava (za delo),

"'“hulicii 0 ’ P rim - instrument
’ a biil a  V, ‘0 ž  [nlat. intabulatio  iz lat.
? et Pljiškn°^ Ca -i- l‘ s tina] vknjižba, vpis v
i .trati -° npr. hipoteke; inta-

kttjigo 4111 v ltnjižiti, vpisati v zemljiško

Vr<i2 ati] la .X” 1/inta'ljo/ ital. iz intagliare
'ekrat _ .as iz dragega kamna, nai-

Več krat lz  tlt agcga kamna, naj

ih? 0( lobn Vaine  oblike z vrezano reliefno

tn Pnm ' kame J a

^taknjtj a  i° N at * intactus  iz tangere
Vaa > cel- ne dotaknjen; nepoškodo-
t' C °'Padev, C1 ’ svež  ^te); f‘S • čist,
d akn ienoX an;  ‘"taktnost -i i nedo-
'^Vatjojt’ ne P°škodovanost; neoma-

intarzija -e ž [ital. intarsio  iz intarsiare
vložiti] vložno delo, (okrasni) vložek
v lesu ali kovini, narejen iz drugobarv-
nega lesa, biserne matice, slonove kosti,
srebra ipd.

integracija -e i [lat. integratio  obnova]
1. združevanje, sestavljanje, povezo¬
vanje v (integralno) celoto; združitev;
vključitev, 2. računanje integralov (mat.);
integracijski -a -o ki se tiče integracije
(~a politika)

integral -a m  [nlat. integra/is  celoten] re¬
zultat matematične operacije, nasprotne
diferencialnemu računu
integralen -lna -o [nlat. integralis  iz lat.
integer  nedotaknjen; celoten] J. sestav¬
ljajoč celoto (~i del); celovit, celoten,
enoten; nerazdelen; neločljiv ;fig.  nedo¬
takljiv; neokrnjen, 2. ki se tiče integrala;
integralni račun del višje matematike,
ki se ukvarja z računanjem in preuče¬
vanjem integralov, naspr. diferencialni
račun

integraliteta -e i [nlat. integralitas]  celo-
(vito)st, celotnost, popolnost česa
integralnost -i i [iz lat.] gl. integrali¬
teta

integrand -a m  [iz lat. integrandus,  gerund.
iz integrare  obnoviti] v mat. funkcija
ali enačba za znakom J
integrator -ja m  [iz lat. integrator]  priprava
za avtomatično računanje integralov
integrirati -am [iz lat. integrare ] 1. izvesti
integracijo, združiti, dopolniti v celoto;
fig.  obnoviti, 2. poiskati, izračunati in¬
tegral (mat.)

integriteta -e i [lat. integritas ] popolnost,
celotnost; neokrnjenost; nerazdeljivost;
nedotakljivost (ozemeljska ~); fig.  po¬
štenost, neomadeževanost
integument -enta m  [lat. integumentum ]
ovoj, odeja, odevalo, zlasti koža, skorja,
povrhnjica (zool., bot., anat.)
intelekt -a m  [lat. intellectus iz intelligere
razumeti] (raz)um; spoznavna sila ali
zmožnost razuma

intelektualec -lea m  [fr. intellectuel  iz lat.]
umski, duševni delavec, npr. znanstve¬
nik; fig.  izobraženec

intelektualen -lna -o [lat. inteliectualis ]
umstven, (raz)umski; sloneč na razumu
ali izvirajoč iz njega

intelektualizem

304

intercesij*

intelektualizem -zma m  [intelektual(en) +
-izem] 1. idealistična smer v spoznavni
teoriji, ki pretirava moč razuma (»vse
znanje izvira iz razuma«) in podcenjuje
pomen izkušnje, prakse (fil.), 2. pretirano
spoštovanje razuma

inteligenca -e z [lat. intelligentia]  1. (raz)um-
nost, bistroumnost, (prirojena) zmožnost
za pravilno umevanje raznih pojavov,

2. izobraženstvo, razumništvo, duševni
delavci (kot družbena plast); inteli¬
genčen -čna -o ki se tiče inteligence (~i
preizkus)

inteligent -enta m  [lat. intelligens]  izobra¬
ženec, razumnik, kdor sodi k inteligenci;
inteligenten -tna -o zmožen za pravilno
umevanje česa, (raz)umen, pameten,
bister, bistroumen

inteligibilen -Ina -o [lat. intelligibilis]
1. (raz)umljiv (~i razlog), 2. pojmljiv
zgolj z razumom, tj. čutno ali empirično
nespoznaten (fil.), 3. obstoječ zgolj v
pojmih; nadčuten

Intelligence Service /intelidžans soe'vis/
angl. angleška obveščevalna služba
intencija -e ž [lat. intentio  napetost; namen]
namen, namera; naklep, nakana; pri¬
zadevanje (v kaki smeri)
intencionalen -lna -o [nlat. intentionalis]
nameren, k smotru usmerjen
intencionaliteta -e ž [gl. intencionalen]
namernost; (duhovna) usmerjenost k
čemu

intencionalizem -zma m  [intencional(en) 4-
-izem] naziranje, da je treba presojati
človeška dejanja po njih namenu, ne po
resničnih učinkih, ker »namen posvečuje
sredstvo«

intendanca -e ž [fr. intendance  uprava]
1. nadzorstvo, uprava, npr. v gledališču
ali vojski, 2. delovno področje ali urad
intendanta; intendančen -čna -o ki se
tiče intendance (~i posli)
intendant -a m  [fr. intendant  upravnik,
oskrbnik] 1. upravnik, vodja (~ gleda¬
lišča), 2. načelnik, nadzornik; načelnik
ali uradnik intendanture (npr. v vojski
častnik, ki skrbi za oskrbo vojakov),

3. v Franciji pred revolucijo 1. 1789
upravitelj province

intendantura -e ž  [nem. Intendantur  iz fr.]
vojaški upravni urad za oskrbo vojske

intenzificirati -am [intenzi(ven) + -ficirati]
stopnjevati, okrepiti, zaostriti, močnej
napeti ...

intenzija -e ž [lat. intensio]  napenjanje ( sl r
notranja napetost, napon sil; stop«
napetosti

intenziteta -e ž  [fr. intensitč  iz nlat.) 1
tenzivnost

intenziv -a m , mn.  intenziva -iv s  [gl- j
tenziven] glagol, ki stopnjuje osno
pomen kakega glagola . , at

intenziven -vna -o [nlat. intensivus  iz j
intensus  iz intendere  napeti] 1. ( n ° tra (0 p.
napet; izražajoč stopnjo napetosti; s
njevan, močan, silen; razgiban, 2. ,zT fZ 0
joč kvantiteto pojava (fil.); inten® .y,
kmetijstvo kmetovanje z vlaganjem v ^ 0
množin dela in kapitala na
površinsko enoto in s čim boljšim ® ..^
riščanjem zemlje, uporabljanjem
moderne tehnike itd., naspr. ekstenz
kmetijstvo 0 j S .

intenzivirati -am [gl. intenziven] stop
vati, močneje napeti, okrepiti : a )
intenzivnost -i ž  [gl. intenziven] 1. ( notra ^ J jl;
napetost; stopnja napetosti, na P° n n0 st,
(dejavna) moč, silnost; razg i, y . n .
2. stopnja kvantitete pojava (m , h v0 e
tenzivnost dela stopnja porabe de j 0
sile, izražena v količini energijo- (i
porabi delavec v določenem času.
v eni uri

hiter- [lat. inter-  iz inter  med, pri, v, P Jjp,
predlog v zloženkah, npr. interes 11
internacionalen ^

inter arma silent leges /in'ter ar'm a  . g0 ((,
le'ges/ lat. »zakoni molče med
v vojni ni zakonov (Cicero, Pro * yl s ;')eP t
inter arma silent Musae /in'ter ar
mu'ze/ lat. »muze molče med v A £ k-
v vojni ni časa za umetnost t
posnet po gornjem) , f „ r  ce^ 5

inter caecos regnat strabo /m ter
reg'nat stra'bo/ lat. med slepci je
kralj (Erazem) , j, p°'

intcrcedčnt -čnta m  [lat. intercederisl

srednik (v čem), 2. porok

:Dl

intercclularen -rna -o finter- + , ce ' U '
v med., biol. medceličen v
stanca) s <f

intcrccsija -e ž  [lat. intercessioi  *• jpo-Z’
Rimu: vložitev veta (od tribun

intercipirati

305

interlok

j.® Vor > 2. posredovanje, priprošnja za
int e  ®. a : Poroštvo, prevzem tuje obveznosti
Drp« ,rat ' .~ arn  [* at - intercipere ] prestreči,
n-,,® 1 ', jemati, pridrž(ev)ati zase,
' u J a  Pisma

tiki- Dt ** " a m  t* nter " + dental] v fone-
■lna me d z °bnik (glas); interdentalen
D p r  '° medzoben, medzobniški (glas),
interdji/’-. 1

Post C ' la  ' e  * [lat- interdictio  prepoved]
p 0 avitev  Pod skrbstvo, (sodna) pre-
iiiterdiJf raz P°laf?anja s svojim imetjem
cerkv ' a m  [' at - interdictum  prepoved]
l jan - ena  Prepoved, tj. prepoved oprav-
z en J  Poglavitnih verskih obredov, ka-
Papež J 0 -j 0  izrekel v srednjem veku
'nteresn Vcas ’h za  cela mesta ali pokrajine
VST*  a m  [* nter ' + lat- regnum
s^iJ, ttt^vladje, doba od smrti, od-
Pt enpti e a i' odstopa enega vladarja (ali
gega natlJa ene  oblasti) do nastopa dru-

notran'*/ '° [lat- intemus  notranji]
'Nte r j, s  J 1  (~a bolezen); fig.  domač
tem je a m .  [' z  i at - "iterest  tiče se, na
žen 0st ’ lz  toteresse  vmes biti] 1. udele-
Post- ’ ^'zadetost; deležnost, zadev-
Pottlen na ’ korist (v državnem ~u);
kaj; Pomembnost, 2. zanimanje za
' s na -o i enos t> 3. obresti; interesen
tuje, 7 | 1 s ? tiče interesa; interesna sfera
katero ast * kolonialno področje, na
• Sv oio P smer Ja kaka imperialistična sila

ltlter es4nte^ SP f nzijo

Oliv, m-/ 'tna -o [fr. interessant]  zani-
, '> ž’za„• av en, privlačen; interesantnost
'"teresj^ lrnivost , mikavnost
kaj (j 0  «nta m  [gl. interes] komur je
Suje, ^f Sa > kdor se za kaj zanima, pote-
ihi^tgnka-t 6 ’ mteresira; (so)udeleženec,
. fes frati kUpec ’ odjemalec; prosilec
Uittiati ffr. intčresser]  mikati, za-

riiti u< j «?»jati zanimanje, pozornost;
J^n *>iti e r Zen ’ Prizadet v čem; interesi-
'da j e >, tza kaj) prizadet biti v čem,
Se  kog a . P 111 mar  za kaj, do česa, tikati
^mati ,nteres 'rati -am se zanimati.

in & ati  Po&‘ r e n g ° Vati 86 Za kaj; P0V '

J*?ca

Ded;

Jsebo; n  e z  [fr. interference]  v fiz.
° s labit ev n °, učinkovanje (ojačevanje,
0 **•) hkrati vnadaiočih elektr.

’ Sle,,

‘Var

tujk

ali svetlobnih valov; fig.  križanje,
sovpad

interfoliirati -ant [inter- 4- foliirati] pri
vezanju knjige: vstavljati prazne liste
med natisnjene liste, npr. za zapiske
interglacial -a m  [inter- + lat. glacialis
leden] v geol. medledena doba, tj. doba
med dvema ledenima dobama, v kateri
je bilo podnebje nekoliko milejše; in-
terglacidlen -lna -o medledenodoben
in tergo /in ter'go/ lat. na hrbtu, na hrbtni
strani, npr. menice

interier -a m  [fr. interieur]  1. notranjost,
notranjščina prostora, 2. v upodablj.
umetnosti: slika notranjosti, 3. notranja
oprava, 4. notranji posnetek (prizor,
posnet v ateljeju)

interim -a m  [lat. interim  medtem, začasno]
1. vmesje, vmesno, začasno stanje ali
razdobje; meddobje; medvladje, 2. za¬
časna rešitev, uredba ipd. (avgsburški
~); interimen -mna -o ali  interimski -a -o
vmesen; fig.  začasen

interimističen -čna -o [lat. interim  medtem]
začasen (~a uredba)
interjekcija -e ž [lat. interiectio  iz inter-,
iacere  vreči] v slovn. medmet, tj. nepre-
gibni izrazi, ki naznanjajo občutkeali po¬
snemajo naravne glasove (oh, oj, rrrsk);
interjekcijski -a -o medmeten (slovn.)
interkalaren -ma -o [lat. intercalaris ]
vrinjen; vmesen; dodan (~i dan);
prestopen (~o leto)

interkonfesiondlen -lna -o [inter- + kon¬
fesionalen] medverstven, ki se tiče odno¬
sov ali ureja odnose med verami
interkontinentalen -lna -o [inter- -+- kon¬
tinentalen] medcelinski (~a trgovina);
obstoječ med celinami
interkurenten -tna -o [lat. intercurrens]
vmesen, pritaknjen, dodaten, npr. nova
bolezen, ki zaplete dosedanjo
interlincaren -ma -o [inter- + linearen]
medvrsten, medvrstičen, napisan ali na¬
tisnjen med vrsticami (~i prevod)
interlingva -e ž  [inter- + lat. lingua  jezik]
pomožni medn. jezik, sloneč na lat. in
rom. jezikih, kot ga je zasnoval ital.
matematik G. Peano (1858—1932)
Interlok -a ali  interlok -a m  [angl. interlock
splesti] vrsta tenkih, strojnih pletenin za
perilo

interludij

306

interog» tiv

interludij -a m  [nlat. interludium  iz lat.
in-, ludus  igra] 1. medigra, vmesna,
kratka igra — navadno burka — med
dejanji večjih dramskih del, npr. sred-
njev. misterijev, 2. intermezzo
intermezzo -a m  [/intermezzo/ ital. iz lat.
intermedius  vmesen] 1. medigra, vmesna
igra, tj. manjša vesela igra s spremlja¬
njem glasbe (med dejanji drame ali
opere), 2. taka glasba ali skladba, danes
bolj samostojne narave, 3. fig.  (vmesni,
komični, stranski) dogodek ali pripetljaj
intermisija -e i  [lat. intermissio]  ustavitev;
izostanek bolezenskih znakov (med
dvema napadoma); premor
intermitenten -tna -o [lat. intermittere
prekiniti] prenehujoč, nestalen; pretr¬
gan, v presledkih (nastopajoč); inter-
mitirati -am začasno (se) pretrgovati
intermolekularen -rna -o [inter- + mole¬
kularen] medmolekularen (~i prostor)
intermundan -a -o [inter- + lat. mundus
svet] medsvetoven, med (nebesnimi)
svetovi

interna -e ž  [lat. internus  notranji] 1. in¬
terna medicina, področje medicine, ki
se ukvarja s preiskovanjem in zdravlje¬
njem notranjih bolezni, 2. oddelek za
notranje bolezni

internacija -e ž  [lat. internus  notranji] ome¬
jevanje osebne svobode (npr. polit,
sumljivih oseb) s pregonom in omejit¬
vijo gibanja na določen kraj, zapiranjem
v taborišča ipd.

internacionala -e ž  [fr. internationale  iz lat.
inter-, natio  narod] 1. mednarodna de¬
lavska organizacija; prva internacionala
1864—1872 (prvotno: Mednarodna de¬
lavska asociacija), ustanovila sta jo
Mara in Engels v Londonu, položila je
idejne temelje medn. delavskega gibanja,
a je po porazu Pariške komune in zaradi
notranjih trenj 1. 1872 nehala delovati;
druga internacionala 1889—1914. Usta¬
novljena pod Engelsovim vodstvom v
Parizu. Po Engelsovi smrti so polagoma
prevladale v njej oportunistične težnje,
ki so ob izbruhu vojne 1. 1914 povzro¬
čile razsulo internacionale; tretja inter¬
nacionala (Kominterna) ustanovljena na
kongresu v Moskvi 1. 1919 pod Lenino¬
vim vodstvom kot »revolucionarna

mednarodna organizacija delavcev«, m 2 ”
puščena med vojno 1. 1943, 2. med 0 '
himna revolucionarnega proletariat’
napisal jo je fr. delavec E. Poll S’
uglasbil Adolf Degeyter, 3. o znata"
za medn. organizirane sile sploh: čm
internacionala (katolicizem), rumena (»'
nančni kapital), zelena (medn. zveza
kmetskih strank) ,

internacionalen -lna -o [fr. internati i"*' 1
iz lat.] mednaroden (~o pravo, P?
godba); ki se tiče internacionale; > n *
nacionalne brigade mednarodne brig®? ’
ki so sodelovale v boju španske repu*« l i 0
proti frankističnim upornikom 193®

1939  tiste

internacionalist -a m  [fr. internationale
iz lat.] privrženec internacionalama

internacionalizacija -e ž  [fr. iz lat.] !■ r ^ g
glasitev česa za mednarodno, kar la°
uporabljajo vsi narodi (~ pristani^’
2. mednarodno uporabljanje ali up, ? li:
česa, 3. razvoj, širjenje v medn. met'
internacionalizirati -am izvesti internat
nalizacijo .

intcrnacionalizcm -zrna m  [fr. internatto
lisme ] 1. medn. gibanje za razre *
enotnost delavcev vseh dežel v boj° s[
socializem, 2. čut za medn. solidat
in bratstvo delavcev in zatiranih n ® j e
dov vsega sveta ter za skupno delo v
v duhu tega bratstva • 3 |i

internat -a m  [fr. internat  iz lat.] u *r vS o
vzgojni zavod, kjer dobe gojen 61
oskrbo, naspr. eksternat ujti

internirati -am [fr. interner  iz lat.] U“J ^
svobodo gibanja, določiti b ’ va ' l: f ra jul
pod nadzorstvom — v kakem K r $e
v ožjem pomenu: zapreti v j t ef -
ipd.; interniranec -nca m  kdor je 1

niran, v internaciji

t?

internist -a m  [lat. internus  notranji)
jenec v internatu, 2. zdravnik, sp 66 '^)
za notranje bolezni (naspr. e * cSte 4 11 a«-
inter nos /in'ter nos/ lat. »med na ' ,0
tj. zaupno, na štiri oči (= entre 0
internimi -a m  [sr. sp. od lat- 111  m?
notranji] notranja zadeva kake 5
nosti, ki se tiče samo članov _j V  S
interogativ -a m, mn.  interogatb 0
[lat. interrogativum  iz interrogart ^
sati] v slovn. vprašalni zaimek.

^^Parlamentaren

307

intervju

talnica (kdo, kaj...) ; interogativen-vna-o
•, v Prašalen, 2. ki se tiče vprašalnih
zaimkov (slovn.)

^Parlamentaren -rna -o [inter- + par-
me ntaren] medparlamentaren (~a zve-

i nterneU°:- ZaSt0pStVO)
terti  ^ * [lat- interpellatio  iz in-
V^lare  seči v besedo] javno vprašanje,
deh lSan '' e  — npr. med parlamentarno
od a *°.— s  katerim zahteva poslanec
zadev^ UStra  °^S ovor ab  pojasnilo o kaki

g*« ' a  w [gl. interpelacija] kdor in-
■nte lra ’ z ' ast * poslanec v parlamentu;
vjj, rpelirati -am javno vprašati, zasta¬
li JaVno  vprašanje (npr. ministru),
in, erDj evat i odgovor ali pojasnilo
| i'anetaren -rna -o [inter- + planeta-
inter ,11ecl Planetaren

k? cu * a  /m ter  po'kula/ lat. »pri
”> Pri čaši (vina), pri pitju
a m  [angl. Inter national Cii mi na I

„ e d] medplanetaren
. Po

I nter^ << '. pri čaši  (vina), pri pitju

Plinar Cpnimission}  Mednarodna kri-
ta pst  lstl ona policija (proti medn. tiho-
interpo^ 11 .? mam ili, ponarejanju valut ipd.)
Vr i ne ? cija . " e  ž [lat. interpolatio]  poznejši
fea d ' l '* vstavek v izvirnem besedilu
'zitial' > j nn - evno  dopolnitev ali z namero
p° '!*%); interpolirati -am 1. vriniti,
čitj 2 Je Vstav h> (v tekst); pejor.  izmali-
' ntt rp’ou t Vstav ' t ' novo vrednost (mat.)

ljai ec . 0r  .'ja m  [nlat. inlerpolator]  vstav-
■aterpo,’: ?. ejor -  kdor izmaliči avtorja
v meš a CIJa  ," e  ž [lat. interpositio  vrinjenje,
. 2. V i„- Van i e ] 1- posredovanje za koga,

| n , erp r ^ tev pritožbe

lagaigc'? m  [fr. interprete  iz lat.] 1. raz-
jalec Cesa ' iolmač, prevajalec, 2. izva-
1. ra ’ skladbe; interpretirati -am
Vajajj - 8atl , tolmačiti, pojasnjevati; pre-
• Posrea ' lzv ajati (umetn. delo), podajati,
'<5°;?«’ Prikazovati kaj
|aga( n je' Ja  ' e  i  [lat. interpretatio]  1. raz-
'Pd., j .’ tolmačenje besedila, zakonov
diovam '? v i r n° (kot izraz osebnega po.i-
I v ajani P  1 Prikazovanje česa, zlasti iz-
n Su n g. sk| adbe. ali podajanje vloge
S ..Pikam-| l1  ' arn  [lat. interpungere  ločiti
r %) d Postavljati ločila (interpunk-

^■ločilo* 8  ' e 7  Hat- interpunctio]  v slovn.
’ 7na menja, ki olajšujejo pravilno

umevanje besedila (vejica, pika...),
2. stava, postavljanje ločil
interregnum -a m  [iz lat.] gl. interegnum
interseks -a m  [inter- + lat. sexus  spol]
medspolnik, osebek z značilnostmi obeh
spolov (biol.); interseksualen -Ina -o
medspolen, (osebek) z značilnostmi
obeh spolov

interstelaren -rna -o [inter- + lat. stella
zvezda] medzvezden

interupcija -e i [lat. interruptio  iz rumpere
razbiti] prelom, pretrg, prenehanje;
ovira(nje); motnja

interurban -a m  [inter- 4- lat. urbanus
mesten] medkrajevni telefon; inter-
urbanski -a -o medkrajeven (~i po¬
govor)

interval -a m  [lat. intervallum  iz inter-,
vallum  okop] 1. vmesni prostor; razmik,
(prostorni ali časovni) presledek; vmesje,
meddobje, 2. razlika v višini dveh tonov
(glas.), 3. fig.  premor
intervalla lucida /intervala lu'cida/ lat.
»svetli trenutki« pri duševno bolnem in
pri bolnikih s hudo vročino
intervencija -e ž [nlat. interventio  iz lat.
inter-, venire  priti] 1. (dobrohotno) po¬
sredovanje; poseg; pomoč, 2. vmeša¬
vanje, zlasti vojaško, polit. itd. vmeša¬
vanje, poseganje države v notranje za¬
deve doma ali v drugi državi; tak poseg
ali napad

intervencionist -a m  [gl. intervencija] pri¬
vrženec intervencije ali intervencio-
nizma; intervencionizem -zrna m  pose¬
ganje, vmešavanje države v (zasebno)
gospodarstvo

intervenirati -am [lat. intervenire]  posre¬
dovati; poseči vmes, pomagati, zavzeti
se za koga; vmešajva)ti se
intervent -enta m  [gl. intervencija] izva¬
jalec vojaške, polit. itd. intervencije
interventor -ja m  [gl. intervencija] posred¬
nik, posredovalec

Intervizija -e ž  [inter- + (tele)vizija] Zveza
vzhodnoevropskih televizijskih postaj
intervju -ja in  -va m  [angl. intervietv]  1. za
javnost namenjen pogovor, zlasti časni¬
karja s kako vidno osebnostjo (držav¬
nikom, umetnikom...), 2. tak članek;
intervjuvati -am izpraševati koga, pogo¬
varjati se s kom, npr. za objavo v tisku

intestat

308

intruzive' 1

intestat -a m  [lat. intestatus ] kdor umre
brez oporoke, testamenta; intestatno
dedovanje dedovanje brez oporoke, po
sorodstvu

intimacija -e z [nlat. intimatio]  migljaj,
zaupno sporočilo; uradni poziv ali
obvestilo

intimat -a m  [nlat. intimatus]  višji ukaz,
odredba

intimen -mna -o [lat. intimus  notranji,
najgloblji] bližnji, zaupen, prisrčen,
iskren; prijateljski, v prijateljskih (včasih
tudi spolnih) odnosih s kom; ki se tiče
najbližjega, najožjega kroga; intimnost
-i ž  zaupnost, iskrenost; zaupen odnos
intimus -a m  [gl. intimen] zaupen prijatelj
intitulacija -e ž [in- -f lat. titulus  naslov]

1. naslavljanje; naslovitev; naslov,

2. na(d)pis; intitulirati -am nasloviti;
napisati naslov

intoksikacija -e ž  [in- + gr. toxikon  strup]
v med. zastrupljenje, zastrupitev orga¬
nizma (alimentarna ~); pijanost, opi-
janjenost

intoleranca -e ž  [lat. intolerantia]  1. nestrp¬
nost do tujih verskih ali polit, nazorov,
2. neodpornost (med.); intoleranten -tna
-o 1. (versko, politično) nestrpen, 2. ne¬
odporen

intonacija -e ž  [iz nlat. intonare  iz lat. tonus
ton] 1. povzetje glasu; začetni glas,
2. uglasitev, 3. ton, ritmika in melodika
govora; intonirati -am 1. dati, povzeti
glas; zapeti, zagosti, zaigrati, 2. uglasiti
(glasbilo)

hitra- [lat. intra-  iz intra  noter; med;
znotraj, iz interus  notranji] predlog
v zloženkah, npr. intravenozen
intramundan -a -o [intra- + lat. mundus
svet] posveten, sveten, ki pripada svetu
intra muros /in'tra mu'ros/ lat. »znotraj
(mestnih) zidov«, tj. ne javno razprav¬
ljati ipd.

intramuskularen -rna -o [intra- + musku-
laren] (vbrizgan ipd.) v mišico; v mišici
intra nsigenca -e i [in- -i- lat. transigere  po¬
ravnati se] nespravljivost, nepomirlji-
vost, nepopustljivost, zlasti v politiki;
strastnost; intransigenten -tna -o nesprav¬
ljiv, nepomirljiv, nepopustljiv; strasten
intranzitiv -a m, mn.  intranzitiva -iv s
[in- + nlat. transitivus  prehoden] ne¬

prehodni glagol (slovn.); intranziti ve
-vna -o neprehoden; intranzitlvni gj a S“
neprehodni glagoli, katerih dejanje n
prehaja na predmet zunaj osebka, np •
stati i

intravenozen -zna -o [intra- + venoze
(vbrizgan itd.) v žilo, ~a injekcij >

v žili trti

intriga -e ž  [fr. intrigue  spletka, za P
spletka . a

intrigant -dnta m  [fr. intrigant]  sp)e tK
kdor zahrbtno spletkari, zaplotnik
intriglrati -am [fr. intriguer]  plesti, sp
kariti, rovariti . 0 .

in triplo /in tri'plo/ lat. trojno, v treh IZ *
dih, v trojniku

intro- [iz lat.] gl. intra- . ^

introdukcija -e ž  [lat. introductio,
ducere  voditi] uvajanje, uvedba, vpe ( j r ,e
va v kaj, zlasti, 1. uvod (v knjigi), uvo
besede, 2. uvodni stavek siim°
sonate... .,/• jz

introduktiven -vna -o [fr. introducu
nlat.] uvoden; uvajalen; začeten _]
introitus -a m [lat. introitus  vstop, P rl  j,

1. začetek, uvod (skladbe, govora-•

2. vstopni spev (liturg.) t0 \)

intronizdcija -e ž  [in-, lat. thronus  P 1  .

slovesno ustoličenje vladarja, P
itd.

introspekcija -e ž  [lat. introspicere \
v notranjost] 1. samoopazovanje,
zovanje svojega duševnega zlv ' J e gjed
svoje duševnosti, 2. zdravniški P
notranjosti -^///1

introspektiven -vna -o [fr.

sloneč na introspekciji; introspf*,jj
metoda preučevanje duševnega 21  -.jjpi

ljudi

opazovanjem, p«?*®

7nsib°

samega sebe, svoje duševnosti IP ' tl ,t
introvertiran -a -o [intro- + lat- >jc
obrniti] usmerjen navznoter, v
notranjost, manj sprejemljiv za
vplive (psihološki tip
intruzija -e z  [nlat. intrusto  iz lat. in » pgd
potisniti] 1. vsiljevanje; vsiljiv°^ b )jei]
ležnost (če npr. kdo pride nepc ^ti
v goste), 2. izliv, vdor magme me
zemeljske skorje (geol.) vS jlji v ’

intruziven -vna -o [gl. intruzija] t; ^
nadležen, 2. nastal z intruziJ
kamnina)

'ntubacija

309

invertebrata

. , -- -e ž  [fr. intubation  iz lat. in-,
c p v l potisk cevke, npr. v sapnik

intaie" aV iei’v^ a se  h°huk ne  zaduši

„, c ' Ja ,' e  ž [nlat. intuitio  iz lat. intueri
nostf- °P azovat >] 1. v filozofiji, umet-
(vai • na e° nsk0 , neposredno spozna-
od •t resn ' ce  ’ n  resničnosti (neodvisno
2  'ZKušnje ali logičnega sklepanja),
i^-navdih; slutnja
j 2 n ? ni2 1 e,n  'Zma m  [fr. intuitionnisme
Pod • ?• smer v  spoznavni teoriji, ki
Vat ^. Cea J u je logično in empirično spozna¬
le n* m u5 !’ s *°“ resnično spoznanje

2- et%i? tuicij1,  npr. pri H. Bergsonu,
s kem 1CtU nauk  ° neposrednem, nagon-
^spoznavanju nravnih načel in

na*'j Cl f ' Vna '° ^ r - intuitif iz  nlat.] sloneč
( n  ' ntUlc| ji (~o spoznanje); notranje
rp«„f nsko > neposredno) spoznavajoč
ali bis ‘vo Česa

inti,; ■ 111  ' zm a m  [fr. intuitivisme ] etični
intu^nizem

ot e i c . Ce . nca  ~ e  ž [lat. intumescere  narasti]
na 1 ot eklina, nabuhlina; odebeli-
^afurlst ^

tujj t," a - ' n  f rus - ok r. iz Inostrannyj turist
jatyr an  rist ]. Potovalna agencija v SZ
“ttuiin - a n ° s  ^' n  tura'nos/ lat. proti tiranom!

Vrsta °man, + -in] v kem.

'n ultiJ. 0 ,. sabar tdov, npr. v gomoljih dalij
v Zad  :! ne a [/in ufitima li'nea/ = lat.

. bannoi i 1 vrsti I navsezadnje, slednjič,

.

Poplah ,‘ e . 2  Dat. inundatio ] povodenj,

. (~o ^, a i inun dacijski -a -o poplaven
•" Usu ?;° dr< *je)

• v adno * u zu / l at - v rabi, uporabi, na-

11  tstun n«i v . .

• 23  krat- e  . m  /in u'zum delfi'ni/ nlat.
?•». lat u Jev,č: ‘, gl. ad usum Delphini
l||v ale nca Krat| c a:  invenit

v °fer e  J  [nlat. invalentia  iz lat. in-,
Post, 2  dan ’ ve ljaven biti] 1. neveljav-

• Post’ n  '  Nabost, onemoglost; boleh-

'n Va ,(^nezmožnost

Ploda«, T* J* 2  lat- imalidus  iz in-, validus
t>ol e2n j d i° r  i e zara di pohabljenosti ali
! 25  del,, , n ° ali popolnoma nezmožen

de] 0 . a  '° W- invalid] 1. nezmožen
’ Pohabljen, 2. neveljaven (pr.);

invalidnost -i ž  1. delna ali popolna,
trajna ali začasna nezmožnost za delo,
2. neveljavnost (pr.)
invar -a m  [angl. invar  iz invariable  nespre¬
menljiv] zlitina iz jekla in približno
36% niklja; za znanstvene instrumente,
ker ima zelo majhen raztezni koeficient
invariabilen -lna -o [in- + variabilen] ne¬
spremenljiv

invarianta -e ž  [in- + varianta] v mat.

nespremenljiva vrednost, konstanta
invazija -e ž  [lat. invasio  iz invadere  vdreti]

1. nagel, nepričakovan vdor sovražne
vojske; naval, sovražni vpad v tujo
deželo, 2. vdor povzročiteljev bolezni
(med.)

invektiva -e ž [fr. invective  iz nlat. invectivus
grdilen] oster (besedni) napad; žaljivka,
žaljiv izraz (očitek, obdolžitev...), ža¬
litev; sramotenje, zmerjanje
invencija -e ž  [lat. inventio  izum] 1. domi¬
selnost; duhovitost; iznajdljivost, 2. do¬
mislica, domislek; pejor.  izmislek, izmiš¬
ljotina, 3. izum, iznajdba, 4. krajša in¬
strumentalna skladba (glas.); inven-
ciozen -zna -o domiseln; duhovit; iz¬
najdljiv

invenit [/inve'nit/ lat. iz invenire  (iz)najti;
izvesti] »izdelal«, napis ob umetnikovem
imenu na bakrorezih

inventar -ja m  [lat. inventarium  seznam,
iz invenire  iznajti] 1. premično imetje,
npr. podjetja ali ustanove (pisarniški ~),

2. natančen popis, seznam takega imetja;
mrtvi inventdr orodje, stroji, vozila ipd.;
živi inventdr konji, krave, perutnina itd.

inventarizacija -e ž [gl. inventar] popiso¬
vanje imetja, sestavljanje inventarja;
vpisovanje v inventar; inventarizirati -am
popisati imetje, sestaviti inventar; vpi¬
sati v inventar

inventirati -am [gl. inventar, inventura]
1. popisati blago in zaloge, napraviti
inventuro, 2. inventarizirati
inventiven -vna -o [fr. inventif]  domiseln;

duhovit; iznajdljiv
inventor -ja m  [lat. inventor]  iznajditelj
inventura -e i [nlat. inventura ] v trg. popis
blaga in zalog, nav. ob koncu leta
invertebrata -at s mn.  [nlat. invertebratus,
mn. -brata  iz lat. in-, vertebra  vretence]
nevretenčarji (zool.)

invcrtirun

310

iperit

invertiran -a -o [iz lat. invertere, in-,
ver ter e  obrniti] obrnjen; spremenjen;
sprevržen; invertirati -am preobrniti,
(s)prevreci, spremeniti (smer, red...),
izvesti inverzijo

inverzen -zna -o [gl. inverzija] obraten
(~a funkcija); (pre)obrnjen; nasproten
inverzija -e ali  inverzija -e i [lat. inversio,
in-, vertere  obrniti] (pre)obrat, preokret
v položaju, redu, težnji, zlasti, 1. obrnje¬
ni besedni red, npr. postavljanje pri¬
lastkov za samostalnik, na katerega se
nanašajo (»Sneg je naletaval, droben
in mrzel...«, Iv. Cankar), 2. v med.
izvmitev telesnega dela ali organa
(~ maternice), 3. spolna sprevrženost,
zlasti homoseksualnost
investicija -e ž [iz lat. investire  obleči]

1. nalaganje, vlaganje denarja ali ka¬
pitala v donosno podjetje, zidavo ipd.,

2. taka naložba, vloženi denar ali ka¬
pital (ekon.); investicijski -a -o ki se
tiče investicij (~a banka); naložbeni

investigacija -e ž  [lat. investigatio ] natančno
sodno ipd. preiskovanje, raziskovanje;
investigirati -am preiskovati, raziskovati
investirati -am [lat. investire  obleči] 1. na¬
mestiti, umestiti koga, prim. investitura;
podeliti položaj, funkcijo ipd., 2. vložiti
denar ali kapital, prim. investicija
investitor -ja m  [gl. investirati] kdor v kaj
investira, naročnik investicijskih del
investitura -e ž  [nlat. investitura  iz lat.
investire  obleči] slovesno umeščanje,
zlasti, 1. fevdalcev na njihove posesti,
2. podeljevanje cerkvenih služb, ume¬
ščanje škofov, opatov ipd. na njihove
položaje in posesti; boj za investituro
v 12. stol. boj med nem. cesarji (Hohen-
staufovci) in papeži zaradi vprašanja,
kdo naj umešča škofe; končal se je s
kompromisom, s konkordatom v Worm-
sul. 1122

in vino veritas /in vi'n o ve'ritas/ lat. »v vinu
je resnica«, kdor je vinjen, ne laže (ali
pove marsikaj, česar trezen ne bi po¬
vedal)

invitacija -e i [lat. invitatio]  vabilo, povabilo
invita Minerva /invi'ta Miner'va/ lat.
»proti volji Minerve« (= boginje mo¬
drosti), brez nadarjenosti ali zmožnosti
lotiti se česa (Horac)

invizibilcn -Ina -o [lat. invisibilis]  neviden
invokacija -e i [lat. invocatio, in-, \°*
glas] klic, priprošnja za pomoč (relig '
involucija -e ž  [nlat.* involutio  iz lat.
volvere  odvijati, obračati] 1. zaplet(ek)’
obsežek, 2. v biol. pešanje (staranje)
ali propadanje organizma, 3. v rn e ~‘
usihanje telesnih funkcij ali vračanje
organov v normalno stanje, npr. 'gen¬
skih  spolovil po porodu, 4. propad(anje)>
degeneracija; prim. evolucija, 5. vrs
stavčne konstrukcije
involuta -e ž  [lat. involutus  zvit] vrsta k r
vulje (geom.) . .

involvirati -am [lat. involvere)  zaviti- t
plesti, vplesti; (vase) vključiti, obsei’
obsegati

inzulin -a m  [iz lat.] gl. insulin . n

inženir -ja m  [fr. ingčnieur  iz lat.
izum; v srednjem veku izdelovalec b J
nih strojev] akademski naslov v ar
tekturi, tehničnih vedah, kemiji itd.
inženiring -a m  [iz angl.] gl. engineering

lo (jonij) znak za kem. prvino . ( ;
ion -a m  [gr. ion,  delež, od ienai  h 1 ’
potujoč] v fiz. materialni delec ( nl  ...
kula, atom ali skupina atomov) z e

tričnim nabojem , v

ionizacija -e i [gl. ion] nastajanje '° n0 jj 0 ;
plinih, ki prevajajo elektr. ener f e jjti
ionizirati -am razkrojiti na ione, P °"- nl
električno prevodnost sicer neprevoa

prvinam ..ja

ionizator -ja in  [gl. ion] v fiz. dejavni • ^
povzroča ionizacijo, npr. rentg
žarki

ionoforeza -e ž  [iz gr.] gl. iontofore# 1  g

* lini

ionosfera -e ž  [ion(o) + sfera] ionizi

zračna plast nad stratosfero

80—100 km nad morsko gladino j s
iontoforeza -e ž  [ion(to) + gr. P" 0 ,  :
prenašanje] vnašanje zdravil v telo

kožo po galvanskem toku

;ko z '

i/i"1

ipekakuanja -e i [portug. ip eca ?“„  jaj'

1. brazilski grm z belimi cvet ? vl 1  re jii-
častimi listi (obstojita dve vrsti); k  .j
ko uporabljajo za bljuvanje, čiščenj $

2. korenika tega grma ali dros

. v

11JC ' * vpre s

iperit -a m  [fr. yperite,  po mestu v u po*
Belgiji, kjer so ga 1. 1917 P rV ! n> e< *
rabili) strupen bojni plin, spad

311

iridosmin

'Psacija

!" e  urjevce; povzroča kožne čire, krče
Wci- zastrupitev
SD '! a  ' e  £ [nlat. ipsatio  iz lat. ipse  sam]
‘Pse /j / sam °zadovoljitev (= onanija)
'Pse h, P  ^ -^ at ' sanl ’ z  l astn ' m * silami
„ ' Xlt  /ip'se di'ksit/ lat. »on, tj. Pita-
dh  ,;j e  dejal« (= autos epha); lat. oblika
'-'ceronu

( Jd ln j a  neskl. m  [gr. ypsilon  goli, nepri-
v „Jf ni  1- ime črke y, dvajsete črke
j ki abecedi, 2. v mat. označba za
‘psiLil nezn anko

tančn* ' erl)a  ,/ipsi'sima ver'ba/ lat. na-
kdo r°u P0  W e « ov ih) besedah; kakor je

'Psizern -7

sami m  [nlat. ipsismus  iz lat. ipse
'Pio f-L? ,? nost  (= egoizem)
janj etri ° '*P so  fak'to/ lat. s samim de-

'Pso i Ure  ,, ,

Prav., Ip so  J u re / lat. neposredno po
1Q k r ^J sarn ? m

Jr (iridin^' 'nteligenčni kvocient
*f- lat. i zna * c 24  ' <em - Prvino
c ‘onai» C ' pona v  zloženkah, npr. ira¬
cionalen ^ in ‘

fQti 0  r  ~ lna  -o [lat. irrationalis  iz
z ra 2Ut ^ Um l * • ne(raz)umski, v nasprotju
Z tazn,-!. 110111 ’ nerazložljiv; nedoumljiv;
Zofiji) j° m nes P°znaten (v idealist, filo-
Sl hiseln ’ nerazum en, nespameten; ne-
eionj| n ’ Pe Preračunljiv; nesmotrn; ira-
na 'ančn • v ‘* a  števila, ki jih ni mogoče
• u l°rtiki ° 1Zraz *ti s celimi števili ali z
lrac 'onaijšt Dpr ' ve č'na logaritmov
Plen] D  ' a  ! n  [lat. irrationalis  nerazu-
ci PPal i/ ; IVrženec  iracionalizma; ira-
?rtier, k; 1 * 1 - ' 21114 m  1- idealistična fil.
Paciona] UC1 ’ da J e  osnova vseh pojavov
kljužje ?°> nespoznatno počelo, na-
je ’ ra epa vol J a  ipd., in iz tega sklepa,
(Sc ho Der T Ums k° spoznanje nemogoče
ran je 2n flauer ’ Bergson itd.), 2. negi-
tiosti ® ns tvenega spoznanja resnič-

Prad;

-dnj 2 ra  , P 1 - volja, želja] 1. sultanov
i,>irj u , ^ 8 * as  (v obliki ukaza velikemu

Ciacija’ listina

Cek] j® 5 [*jlat. irradiatio  iz lat. radius
Pj*. np r ' Učenje, izžarevanje; obseva-
p °jav, (ji, Z ren tgenskimi žarki, 2. v fiz.
P°dl a gj zd Se  osvetljeni predmeti na temni
e  večji, kot so v resnici (optična

prevara), 3. širjenje bolečine s središča
obolenja na druge telesne dele, 4. pojav
svetlega roba na fot. ploščah okoli
posnetega, zelo svetlega predmeta
iranist -a m  [Iran + -ist] kdor se ukvarja
z iranistiko; iranistika -e i veda o iran¬
skih jezikih, književnosti in kulturi
irbis -a m  [rus. iz mongol.] snežni leopard
(zool.)

irealen -lna -o [i(r)- + realen] 1. nestvaren,
neresničen, neobstoječ (v stvarnosti),
2. neizvedljiv, neuresničljiv, 3. v slovn.
pogojen (~i stavek); irealnost -i ž
1.  kaj nestvarnega, neresničnega, 2. ne-
uresničljivost, 3. pogojnost
iredenta -e ž  [iz ital. Italia irredenta  ne-
odrešena Italija, iz ital. redimere  odrešiti,
ir-,  + redento  odrešen] polit, gibanje
v Italiji — okrog 1. 1878 — ki si je pri¬
zadevalo, da bi se pridružila Italiji ne¬
katera sosedna ozemlja (Italia irredenta),
naseljena pretežno z ital. prebivalstvom;
gibanje je pozneje spremenilo svojo
naravo in postalo orodje šovinističnih sil
iredentist -a m  [ital. irredentista,  prim.
iredenta] privrženec iredentizma; fig.
šovinist; iredentizem -zrna m  1. polit,
gibanje in program, ki ga zagovarja
iredenta, 2. iredenta
iregularcn -rna -o [nlat. irregularis,  i(r)- +
regularen] v nasprotju s kakimi pravili,
predpisi...; nepravilen; nereden; v medn.
pravu: nezakonit; iregulame čete ne¬
redne čete, čete, ki ne spadajo v sestav
redne vojske; iregulamost -i ž nepravil¬
nost; nerednost

irelevanten -tna -o [i(r)- + relevanten]
nepomemben, neznaten; nebistven, ne-
odločilen, postranski

ireligiozen -zna -o [i(r)- + religiozen] brez¬
veren, brezverski, brezbožen
ireverzibilen -lna -o [i(r)- + reverzibilen]
neobrnljiv; nepovrnljiv (življenjski pro¬
cesi, zgodovinski razvoj ipd.)

Irida -e ž,  irida -e i [iz gr.] gl. Iris, iris
iridij -a m  [gr. iris, iridos  mavrica; po
spreminjajoči se barvi nekaterih spojin
te prvine] kem. prvina, težko taljiva,
platini sorodna kovina sivkasto bele
barve; veliko se rabi v tehn.
iridosmin -a m  [irid(ij) -f osm(ij) + -in]
spojina iridija in osmija (z nekaj rodija,

irigacija

312

italianizirat«

rutenija in platine) za konice nalivnih
peres

irigacija -e ž  [lat. irrigatio  iz rigare  nama¬
kati] 1. izpiranje, izplakovanje (ran,
grla...), 2. umetno namakanje zemlje;
irigirati -am izpirati, izplakovati
irigžtor -ja m  [fr. irrigateur  iz lat.] 1. v med.
izpiralnik za rane ali telesne votline,
2. vrsta priprav za namakanje
Iris, tride ž  [gr. Iris  iz ir is, iridos  mavrica]
v stgr. mit. boginja in poslanka bogov,
poosebljenje mavrice; fig.  Iris, iride z
1. očesna šarenica (anat.), 2. perunika
(bot.)

Irish Stew /ai'riš stju:/ angl. irska obara,
dušena bravina ali govedina s krompir¬
jem, čebulo itd., irska narodna jed
iritabilen -lna -o [lat. irritabilis]  dražljiv,
(lahko) razdražljiv, občutljiv
iritacija -e ž [lat. irritatio ] draženje; draž¬
ljaj; razdraženost, razkačenost
iritativen -vna -o [lat. irritativus ] 1 . dražeč,
vznemirjajoč, 2. povzročen z iritacijo
(~a mrzlica)

iritirati -am [lat. irritare]  (raz)dražiti (tudi
v biol. in fiziol.), vznevoljiti, razburiti,
(raz)jeziti; razkačiti

iritis -a m  [nlat. ir it is,  gl. ir(is) + -itis]
vnetje šarenice (med.)
irizacija -e ž  [gr. iris  mavrica] lesketanje
v mavričnih barvah, optična lastnost
nekaterih mineralov, npr. kalcita
ironičen -čna -o [lat. ironicus  iz gr.] po(d)-
smehljiv, zasmehljiv, prikrito se posme-
hujoč

ironija -e ž [lat. ironia  iz gr. eironeia  pre¬
tvarjanje] 1. po(d)smeh, rahlo, prikrito
norčevanje, če npr. kdo reče ravno
nasprotno od tistega, kar misli, zlasti
taka hvala, 2. hlinjena nevednost v
diskusiji (= sokratična ironija)
ironizirati -am [gl. ironija] po(d)smehovati
se, rahlo, prikrito se norčevati, zasme¬
hovati, smešiti koga (kaj)
is fecit cui prodest /is fe'cit ku'i pro'dest/
lat. »storil je tisti, ki ima od tega korist«,
kriminalistično načelo
ishias -a m  [iz lat. nervus ischiadicus  bedrni
živec, iz gr. ischion  kolk, ker gre živec
od križa po zadnji strani noge] v med.
obolenje ishiatičnega živca; povzroča
hude bolečine v križu itd.

Isis, Iside ž  [iz gr.] gl. Izida v

islam -a ali  islam -a m  [= ar. vdanost
božjo voljo] vera, ki jo je ustanovil 1
ji dal ime Mohamed v Arabiji v 7- s f° n '

razložena v koranu, muslimanske « 1

sv. pismu . v

islamist -a m  [islam + -ist] strokovni j
preučevalec islama; islamlzem -zm*

1. islam, 2. verski nauki islama
ISO [angl. International Standardih
Organization]  Mednarodna zveza
standarde (pri OZN) ..

ispolkom -a m  [rus. okr. za ispolni te v/
komitet]  izvršni odbor, npr. Sveta
lavskih, kmečkih in vojaških odpos*
cev v Rusiji 1. 1917

-Ist -a m  [fr. -iste,  ital., lat. -ista]  sam.os ■
pripona, izraža pripadnost, prepriča
ipd., npr. marksist, realist
istem -tma m  [iz gr.] gl. istmus a .

Istiklal -a m  [= ar. neodvisnost] inie  ,j n
cionalistične stranke v Maroku
Iraku) a (,

istmus -a m  [lat. isthmus  iz gr. isthtnos
grlo] 1. zemeljska ožina (med dv ^
morjema), npr. korintski Istmus, v
veže Peloponez s Srednjo Grčijo, •
anat. vez, ožina ali mostič, ki veze w
dva večja dela kakega organa; 1*®*%.
igre pri starih Grkih igre na čast »
skemu bogu Pozejdonu, ki s °
vsaki dve leti na korintskem Istmu
išias-a m [iz gr.] ljudsko: ishias ^v-

iškarijot -a m  [po biblijskem Judi z v  ^
kom Iškarijot, ki je s poljubom
Kristusa] izdajalec, judež
it. lat. kratica: item , j«),J

-it -a m  [iz lat. -ita, -ites,  gr. -’t&
samostal. pripona, npr. barit, n 0 va f '
itacizem -zma m  [po gr. črki eta] 1Z ®
janje stgr. črke »eta« kot »i«, P° a  e tr
kot v današnji grščini (v naspi- 2
cizmom) . r

ita est /i'ta est/ lat. tako je, taka J® ' fe jži
itala -e i [iz lat. italicus  italski] , najS £ j y^'
latinski prevod biblije, v rabi p re
gat° . ..msP

italianizem -zma m  [ital. italiano t e '

1. jezikovna posebnost italU 8 ®^, v

2. italijanski izraz, npr. izposoJ e
neital. jeziku

italianizlrati -am poitalijančiti

313

izohieta

italika

rahr '? •  tft'. italigue,  prvi jih je upo-
, , lta b tiskar A. Manuzio] vrsta
f i L ln ^'h ležečih tiskarskih črk, po-
. aobnih Disanim M,™

•tem /-V, rMmm crKam
'trtici' ' etn ^ J at " P rav  tako, enako; tudi
Do  Ja  f Dat. iteratio  iz iterum  spet]
(b- a X Jan J e  besede ali besedne skupine
iterativ na  ® gura > obstoji več vrst)
rati  ‘ a w > mn.  iterativa -iv s  [lat. ite-
'terar ponavl jalni glagol (slovn.);
joč <■ . n  ; vna  1 ■ ponoven, ponavlja-
Pon, e i Večkraten . 2- ki se tiče iterativa:
Ponav| la | Cn  ( s,ovn -); iterativni glagoli
dei;,„ V Ja ni  glagoli (izražajo ponavljanje
'terbii. a> npr ' voziti )

Vttplu m  t n J at - ytterbium,  po nahajališču
zelo r  hi?”  Stockholmu] kem. prvina,
1'nitu ed * a kov ' na > odkrili so jo v gado-

iterfr  ‘® a m  [ukt. itinerarium  iz lat.
p is ; 0 '^ Pot] 1. pri Rimljanih: poto-
Ve dbo 1S pot ! me< i dvema mestoma z na-
ljevidi P 2 sta J ' n  razdalj (primitivni zem-
.Vanje^r ' vo driik, priročnik za poto-
"itis -a ’ Potovalni načrt

v  m ed  J- Iz  gr- -ir«] samostal. pripona:
, ga dela lzpel i an kah izraža vnetje telesne-
'ttij _ a  al1  organa, npr. bronhitis
Vtterbv i  - at ' y ttr ' um >  P° nahajališču
• te dka t  Pr ' Stockholmu] kem. prvina,
"ttare j n  ov,na » lahko oksidira
rtla gis't V 'T* )a rna S'stri /jura're in ver'ba
besedp,!" 1 . »prisegati na učiteljeve

ese de« - "prisegali na učiteljeve
• k ak kdo  slepo, nekritično jemlje

‘ ns  "aturau ( , Horac )

. Pravo« /JUS  natura'le/ lat. »naravno
IUs  Ptima’p Prav ? a na ^el a  naravne pameti
''Pravica noetls  /jus pri'me nok'tis/ lat.
lasti]; so prve  (Poročne) noči«,
Piožitvj Č 1  J "° b a je f evdn t gospodje ob
u^epieno kake  tlačanke; pozneje spre-
^''Sika denarni davek

-i Uvoh 6 z  t' at - isagogicus  uvoden, iz
že ]ti 'ZoipHa Veda ; uvodna študija
' is m o] m  Pat. -ismus,  fr. -isme,  ital.

n auk ; Sn . m ° st - pripona, ki izraža kale
f,. n Pr. Sri „. e , r .> stanje, lastnost, posebnost,
lda -ež rw 1Zem ’ simbolizem
^tra **&] staroegiptovska boginja,

USt V ;

. Zena  boga Ozirisa, simbol

liteijj ,fl sd  narave, čaščena kot iz-
a  raznih ved in spretnosti

izo- [gr. isos  enak] v sestavljenkah, 1. izraža
razmerje s tem pridevn., npr. izobara,
2. v kem. se tiče izomernih spojin, npr.
izobutilen

izobara -e ž  [izo- -f gr. baros  teža] 1. na
zemljevidih črta, ki veže vse kraje z ena¬
kim zračnim tlakom, 2. prvina z isto
atomsko maso, a različnim atomskim
številom (naspr. izotop)
izobata -e ž [izo- +  gr. bathos  globina]
globinska črta, ki veže na zemljevidih
vse točke z enako morsko ipd. globino
izobutilen -a m  [izo- + butilen] izomerni
butilen (kem.)

izocikličen -čna -o [izo- + cikličen] v kem.
(spojine, katerih obroč je) sestavljen le
iz ogljikovih atomov
izodimima -e ž  [izo- -f gr. dynamis  sila]
na zemljevidih črta, ki veže vse kraje
z enako močjo zemeljskega magnetizma;
izodinamičen -čna -o 1. ki se tiče izo-
diname, 2. enako močan ali hranljiv,
enako učinkujoč ipd.
izogamen -mna -o [izo- + -gamen] z ena¬
kimi, spolno nediferenciranimi game¬
tami; izogamija -e ž  združitev dveh
enakih gamet, način razmnoževanja,
npr. pri nekaterih algah (biol.)
izogen -a -o [izo- + -gen] v biol. enakega
izvira (o genetično identičnih organizmih)
izogeoterma -e ž  [izo- + geo- + gr. therme
toplota] na zemljevidih črta, ki veže
področja s poprečno enako toploto v
notranjosti Zemlje

izoglosa -e i [izo- + gr. glossa  jezik] na
zemljevidih črta, ki veže kraje z enakimi
jezikovnimi pojavi ali posebnostmi
izogon -a m  [izo- + -gon] mnogokotnik
z enakimi koti; izogon -a -o enakokoten
izogona -e ž [izo- + gr. gonia  kot] na zem¬
ljevidih črta, ki veže kraje z enako
magnetno deklinacijo
izografija -e ž  [izo- + -grafija] 1. snemek,
tiskarski posnetek rokopisa, risbe ipd.
(= faksimile), 2. ponoven natisk starih
tiskov

izohelija -e z [izo- 4- gr. helios  sonce] na
zemljevidih črta, ki veže kraje s poprečno
enako sončnostjo

izohieta -e z [izo- +  gr. hyetos  dež] na
zemljevidih črta, ki veže kraje s poprečno
enako količino letnih ipd. padavin

izohigra

314

izorahij 3

izohlgra -e ž [izo- + gr. hygros  vlažen] na
zemljevidih črta, ki veže kraje s poprečno
enako vlago

izohimena -e ž [izo- + gr. cheima  zima] na
zemljevidih črta, ki veže kraje s poprečno
enako zimsko temperaturo
izohipsa -e i  [izo- + gr. hypsos  višina]
plastnica, višinska črta, ki veže na zem¬
ljevidih vse točke z enako nadmorsko
višino

izohron -a -o [iz gr.] gl. izokron
izoklina -e i [izo- + gr. klinein  nagibati se]
na zemljevidih črta, ki veže kraje z enako
magnetno inklinacijo; izoklin(alen) -(ln)a
-o vezoč kraje z enako magnetno inkli-
nacijo

izokromdtičen -čna -o [izo- -h kromatičen]
1. istobarven, 2. v fot. pravilno podajajoč
barvo (= ortokromatičen)
izokron -a -o [izo- + gr. chronos  čas]

1. enakotrajen, trajajoč enako časa,

2. sočasen, istodoben; izokronost -i ž

1. časovno enako trajanje, npr. nihajev,

2. sočasnost, istodobnost (dveh pojavov)
izokronizem -zma m  [iz gr.] gl. izokronost
izolacija -e ž  [ital. isolare  osamiti, iz isola

otok] 1. osamljenje; osamljenost, 2. osa¬
mitev (bolnikov z nalezljivo boleznijo,
kaznjencev...), 3. v fiz. osamitev pre¬
vodnika toplote ali elektr. energije od
vnanjih vplivov (z neprevodnikom);
izolacijski -a -o za izolacijo, ki se tiče
izolacije (~i material)
izolacionist -a m  [angl. isolationist]  privr¬
ženec izolacionizma; izolacionizem -zma
m 1. polit, smer v ZDA, nasprotna vme¬
šavanju ZDA v evropske razmere (v
drugi svetovni vojni so se izolacionisti
upirali, da bi ZDA posegle v boj proti
nacizmu), 2. politika nesodelovanja ali
nevmešavanja v medn. zadeve sploh
izoldtor -ja m  [fr. isolateur  iz ital.] samilo,
neprevodnik, tj. telo, ki slabo prevaja
ali ne prevaja toplotno ali elektr. ener¬
gijo (fiz.)

izolirati -am [nem. isolieren  iz ital. isolare]
1. osamiti (~ bolnika), ločiti, 2. izlo¬
čiti v čisti obliki (kem.), 3. onemogočiti
kak odnos, stik s čim (ali kom); izvesti
(toplotno, električno...) izolacijo; izo¬
liran -a -o 1. osamljen; osamel; ločen
od sveta in ljudi, 2. izločen v čisti obliki

(kem.), 3. neprevoden, ne prevajaj*"
električno ipd. energijo; izoliren -rna
(o)samitven (~i trak) ,

izolirnica -e i  [gl. izolirati] osamnica, v bo
nišnici prostor za bolnike z nalezlji v °
boleznijo; tudi taka bolnišnica
izomer -a m  [izo- + gr. meros  del] izomern
spojina (kem.); izomeren -rna -o z I® 5
nostmi izomerije (~e snovi)
izomerija -e ž  [izo- + gr. meros  del] v k? '
pojav, da imajo nekatere spojine z
sestavo in molekularno formulo razi ico
kem. in fiz. lastnosti, in sicer z ar ? ,
različne velikosti molekul (polimer J
ali različne razvrstitve atomov v m®
kulah (metamerija) u 3

izomerizacija-e i [gl. izomerija] spremen 1
notranje strukture pri kem. spojma] 1
izometričen -čna -o [izo- + metričen]
jen (ali merljiv) z enako mero; ki se
izometričnega kristalnega sistema ( s
mi enakimi osmi); izometrija -e z
jenje ali merljivost z enako mero
izomorfen -fna -o [izo- + gr- ' n ° mt
oblika] enake oblike, enakolik, en ...

ličen; ki kristalizira v enaki
izomorfnost -i i enakolikost, enak

nost

: iZO"

kraJ 6

izomorfija -e i [iz gr.] enakolikost (=
morfnost) f phe

izomorfizem -zma m  [izo- + gr-
oblika] 1. pojav, da nekatere raZ  0 vi
a po sestavi bolj ali manj sorodne .^
kristalizirajo v enaki obliki ' K aZll ib
2. podobnost v videzu ali ustroju r
vrst ali ras (biol.)
izonefa -e ž  [izo- + gr. nephos
na zemljevidih črta, ki veže
poprečno enako oblačnostjo ,j en je ;
izopatija -e i [izo- + -patija] z< j faV ij. k*
ki skuša zdraviti bolezen s sn°r 'ntil
izvirajo od iste bolezni (npr. s s
ali z njenim povzročiteljem ptr
izopod -a m, nav.  v mn.  izopoda -° a  s t<r
+ -pod] v zool. enakonožci, np •

noge _ nivkef

izopren -a m  [izo- + pr(opil) + ' el ! „ W
vrsta tekočega ogljikovodika i 23
lovanje sintetičnega kavčuka) jjfpa]
izorahija -e i [izo- + gr. rhach' a  sO"
na zemljevidih črta, ki veže k ,:1 J
časnim nastopanjem plime in ° s

315

jak

n  13  ' e  ž [izo- + gr. seismos  potres]
j n , e  . J ev ‘dih črta, ki veže kraje z enako
«osJf Vnos tJ° potresnih sunkov
tiče ' en  ’^ na  I' zo ' + statičen] ki se
S | <0  lz °stazije, tj. ravnotežja zemeljske
v  1° (~e spremembe); izostazija -e i
deli ° ’ ravn °težje med posameznimi
j*Hujske skorje; nauk o tem
na 7 P a  i? ^ [iz°- + gr. therme  toplota]
pridih črta, ki veže kraje s po-
'ntna° enako  tetno toploto; izotermen
i Zote  '° C '1‘  izotermičen -čna -o ki se tiče
**°t6ni<5 016 s  P°P re čno enako letno toploto
in ^5” 'čna -o [izo- + toničen] v fiziol.
nj m  z 1 ; 2  enakim naponom ali osmotič-
Pfttiskom (~a raztopina)

izotop -a m  [izo- + gr. topos  kraj, mesto]
ena od dveh ali več oblik kake kem.
prvine, oblik, ki imajo isto mesto v
periodičnem sistemu in se skoraj ne
ločijo po lastnostih, a imajo različno
atomsko težo

izotropen -pna -o [izo- + gr. trope  obrat]
z enakimi fiz. lastnostmi v vseh smereh;
izotropija -e ž lastnost mnogih snovi,
da imajo v vseh smereh enake fizikalne,
zlasti optične lastnosti
izraelit -a m  [po Izraelcih ali Judih] pri¬
padnik izraelskega, judovskega ljudstva,
naroda (nekoč semitskih plemen, ki so
v 15.—13. stol. pr. n. š. vdrla v Pale¬
stino)

Ji.S* ,

Prvin,/ atica: i° ule . 2. (jod) znak za kem.
iabim n ?

r °dna \ >n  rPortug. jabiru ] štorklji so-
• v  toDlpi-u dost ' ve čj a  ptica; živi zlasti
W>ot .g JS1 P krajih Južne Amerike
^4 žabo

odp r t e gkiiz / fr. »Obtožujem«, naslov
Emile 7  , pisnia > ki ga je poslal pisatelj
fus 0vem ° a  francoski javnosti ob Drey-
Hrinkal Pl , ocesu  L 1898 (v njem je raz-
tičttifi , p °kvarjenost vojaških in poli-
fig.  ge s i r ° 80v  * n  protižidovsko gonjo);
: ne Praviin Za  razkrinkavanje krivic in
Ja< % - e  ^ n r °* ti  v javnem življenju
dnevna , • iz tur. yatsi]  peta, zadnja
mus,imanov (pred noč -

1^'IUarrt tangi, iz fr.] gl. žaket

ja^erie 'rt? gl - žakar

vjblijsks!!!’ 'J av - v  "in. jafetiti -ov [po
tretjem, najmlajšem

&S5


%o v l Sln !j *  ^ velja za praočeta
S ^ e ’ žlastj Starej ^ a ozna ^ a za  indoevrop-
• Se miti . ma toazijske narode (v naspr.

j£>i 1, _ . In. hamlfl). — z._

Jezik'", 11 ln  hamiti); jafetitska teorija
p 0  ‘v Vn ? te orija, da razvoj jezikov
stpj ne  . a  iz prajezika v različne samo-
rnanivp ^ ez ' ke > temveč gre k čedalje
niu  številu jezikov (utemeljil jo

J

je N. Marr); jafetitski jeziki skupina
jezikov, ki so jih govorili nekateri indo¬
evropski narodi, npr. etrurski, hetitski,
pelazgijski

jalctologija -e ž  [Jafet(o) + -logija] nauk
sovjetskega jezikoslovca N. Marra o
jafetitskih jezikih

jaguar -ja m  [portug. jagoara,  po indijan.
besedi] krvoločna zver iz družine mačk,
podobna leopardu; v tropični Ame¬
riki

jahta -e ž  [nem. Jacht,  angl. yacht  iz hol.
jaghte  iz jagen  loviti] prvotno športna
jadrnica, danes navadno manjša, za¬
sebna luksuzna ladja (parnik ali mo¬
torna ladja) za potovanja in izlete
Jahve -ta m  [po* modemi transkripciji
hebr. simbolov JHVH, s katerimi so
Judje označevali boga] ime nacionalnega
boga pri starih Judih (iz: spoštovanja ga
Judje niso izgovarjali, marveč so rabili
besedo Adonai ali Elohim)
jaila -e ž  [iz tur.] visoka gorska planota
s pašniki (na polotoku Krimu)
jainist -a m  [iz ind. jaina  iz' skt. jina  osva¬
jalec] privrženec jainizma; jainizem -zrna
m  asketska budistična ločina v Vzhodni
Indiji, ustanovljena v 6. stol. pr. n. š.
kot protest proti sistemu kast
jak -a m  [iz tib. gyak\  1. divje tibetansko
govedo, 2. udomačena vrsta iste živali,

L.

jakaranda

316

vprežna živina v Tibetu in Mongoliji
(cenjena zaradi mesa, mleka, kože)
jakaranda -e ž  [iz portug.] 1. vrsta južno-
amer. dreves (palisander); sorodna aka¬
ciji, dajejo trd, cenjen les, 2. les teh dreves
jaketa -e i [nem. Jackett,  dimin. iz Jacke
jopič] jopica, jopič; suknjič
jaki -ja m  [iz jap.] vrsta japonske keramike
jakob -a m  [angl. jacobus]  angleški zlatnik
iz časov Jakoba I.

jakobinec -nca m, nav.  v mn.  jakobinci -ev
[fr. mn. jacobins]  revolucionarni demo¬
krati, člani pariškega političnega kluba
v fr. revoluciji 1. 1789, ki so imeli sedež
v nekdanjem dominikanskem samostanu
sv. Jakoba; jakobinci so bili dosledni
in radikalni predstavniki revolucionar¬
nega razreda tistega časa, meščanstva;
fig.  revolucionar; revolucionarna stran¬
ka; jakobinski -a -o ki se tiče jakobincev;
jakobinska čepica rdeča (prvotno frigij-
ska) čepica v Marseillu osvobojenih ga-
leotov, pozneje čepica jakobincev in
simbol svobode

jakobinizem -zrna m  [iz fr.] gl. jakobinstvo
jakobinstvo -a s  [fr. jacobinisme ] nauk,
načela in polit, smer jakobincev; fig.
dosledna revolucionarnost; revolucio¬
narni demokratizem

jakobit -a m  [angl. Jacobite]  privrženec
angl. kralja Jakoba II. (Stuarta), izgna¬
nega 1. 1688, ali njegovega sina
jakobit -a m  [po ustanovitelju Jakobu
Baradaeusu] ud neke monofizitske ločine
v Siriji in Mezopotamiji
jaktacija -e i  [lat. iactatio  metanje] 1. ba¬
hanje, širokoustenje, 2. bolesten nemir
bolnika (nervozni gibi, nemirno preme¬
tavanje po ležišču ipd.)
jalapa -e i  [/hala'pa/ Špan. po mehiškem
mestu] 1. redkvi podoben gomolj nekili
mehiških rastlin; njen sok za odvajanje,
2. odvajalna droga iz teh gomoljev
jalapin -a m  /halapin'/ Špan. smola, ena
od odvajalnih sestavin jalapa
jalon -a m  [fr.] gl. žalon
jam -a m  [angl.] gl. džem
jamb -a m  [gr. iambos  iz iaptein  napasti,
prvi so ga namreč rabili satiriki] 1. pesni¬
ška stopica iz dveh, nepoudarjenega
kratkega in poudarjenega dolgega zloga,
2. jambski verz, npr. laški enajsterec

jam session /dž;em se'šan/ angl.

glasbena zabava ljubiteljev jaz;,
janičar -ja m, nav. v mn.  janičarji - eV  0
tur. yeni feri  nove čete] izbrane, izvrs. ^

glasbena zabava ljubiteljev jazza ^

■vrsto 0

opremljene čete, nekdaj jedro turSk

upicnujcjuc jjravuaj #  -g.

pehote (prvotno iz ugrabljenih ml’
vzgojenih kršč. otrok); fig.
izdajalec, hlapec tujcev; janičarska
nekdanja turška vojaška godba (z v
tolkali in trobili)

Janikul(um) -a m  [lat. Ianiculum
v starem Rimu na desnem bregu
bere ^ e .

jantar -ja m  [rus. iz litov. gentaras]

la raznobarvna smola terciarnih 1».^.
cev; pri trenju se močno naelektr
največ za okras uS u,

januar -ja m  [lat. Ianuarius,  po bogu l aI  , v j
kateremu je bil posvečen] prosinec v
mesec leta {S ito,

Januš -a m  [lat. Ianus ] prastaro etr ^
pozneje rimsko božanstvo, bog ^
začetka in konca (prim. januar); ^ 0 y
in vojne; navadno upodobljen z je
nim obrazom, s prvim, mladenisKuVJ.
gledal v prihodnost, z drugim, st j v0 jn>
skim, v preteklost; Janusov obraz ^ c .
obraz, usmerjen nazaj in naP re J>.9
teklost in prihodnost ; fig. pejor.  J 9 "
m  dvoličnež _ , a[1 z e '

janzenist -a m  pristaš janzenizma, > ^|,
nizem -zrna m  nauk holandskega .
teologa K. Jansena, 1585—1638» J^o
nisti so hoteli preroditi katol. ( ®- n0 vii?
s strožjim in čistejšim AvguS' aC jji
naukom o milosti božji in predeš ^^ 0 ,
(pri nas nekateri zaslužni z®
npr. Kumerdej, Japelj, Metelkol .pl
japon -a m  [/žap6'/ fr. iz Japon  JaP
tkanina iz japonske surove svu ^ gS \ci
jfird -a m  [angl. yard]  laket, vate
dolžinska mera v anglosaških
(0,9144 m)

jardinifcre [fr.] gl. žardinjera
jargon -a m  [fr.] gl. žargon .
jasak -a m [tur. yasak]  1. nekdaj u
dajatev tatarskim kanom v  ^o^ 0 '.

2. pozneje naturalna dajatev
Povolžja in Sibirije carski j .

3. pri nas, zlasti v Bosni: P re P j Z  pef.
jasmin -a m  [iz nem. iz fr. jasm' n  g fI fi 1

večidel tropični in subtropieh

317

taspis

jmgo

dru žine oljčnic z dehtečimi belimi ali
■ , ru , rne nimi cvetovi

laspis - a m  [g,. iaspis  iz ar .] neprozoren,

raznobarven (rdeč, rumen, rjav) okrasni
kamen, po sestavi kremenjak, za vaze,

namizne plošče ipd. ,

'‘»mak , a m  j shr jz tur _j pri mus i ml ankah

renčica, navadno iz belega muslina;
kriva glavo in vrat, nosi se v javnosti
■a m starocerkvenoslovanski glas in

, črka zanj

3Ka\  jata « iin  ‘ a m  f shr - iz tur '
(aij ® zakrivljen orientalski nož

stran; sab *j a ) z  rezilom na notranji
Jfcon

sin kr 'r  f §r : I asor >]  v stgr. mit. junak,
jejarir i a Aisona ; na  želu argonavtov
Jazz - a  ,1  JJ^olhido, iskat zlato runo
v sem 7*,' dzae2 / angl. 1. moderna (pred-
si n ko D j sna ) glasba in glasbeni slog s
kje r  je ran ’ m  ritmom; izvira iz Amerike,
2. ja 2 2 na f ta ' pod vplivom črnske glasbe,
. ^ im a  band ; jazzovski -a -o iz jazza,
Jazz b  "Poviti 2  jazzom
Sestavj; . ® z  brend/ angl. orkester,
glasbo r, lz  razr| ih glasbil za jazzovsko
. itd.) ' sa ksofon, klarinet, tolkala, banjo
)eep '

'H(>v a  ^ t ln gl.] gl. džip
eiji w  ' e m  [po* moderni transkrip-
iehovec Slmb olov JHVH] gl. Jahve;
pr °timii,'t Vca m ’ nav -  v mn -  jehovci -ev
Prihod i i, 091 ™ 3  ločina, ki pričakuje
s ,® 6  Prizr, etlove;  °Pira se le na biblijo in
kJkaitis ... ava  nobene hierarhije
i.^janunv, ?  ti e jun(um) + -itisj vnetje
,u, ium a  (med.)

J^Č] v  J” (nlat. jejunum  iz lat. ieiunus
c rev° / n at- tešče črevo, zgornje tanko

irskim or dvan ajstnikom in spodnjim
-a .. .črevesom)

..irtia^Jj 2  Jap.] japonska denarna enota;
'etiki s . e nov

Jei ""' Ja m ru? n . 8 '-j S 1 - yankee

-o-.J gl. JfCUJJVVV

. Vrsta'v” 1/dže'ni/ angl. iz Jenny  Ivanka]
Jenski bre( iilmh strojev
lene r  0  * z  nem. industrijskega mesta

h-j„7 steklo)

, 'n zn.rJ^oeerkvenoslovanski polglasnik

lcr enii; l jj' en Je zanj (trdi ~, mehki ~)
brer okn' e / jčrčmiade,  po biblijskem
u  Jeremiji in njemu pripisanih

petih žalostinkah s prerokbami o raz-
rušenju Jeruzalema] žalostinka, žalna
pesem; fig.  tožba, tarnanje, žalovanje,
objokovanje

jerihonska roža [po mestu Jeriho v stari
Judeji; v srednjem veku so rožo prina¬
šali romarji za spomin iz Palestine] znana
rastlina iz palestinske puščave; v sušni
dobi se zvije v klobčič, veter jo odtrga
in kotali; ob dežju spet vzcvete
jersey -a m  [/džce'si -ja/ angl. po otoku
Jerseyj kosmatena volnena, bombažna
itd. tkanina za srajce
jeti -ja m  [po nepalski besedij domnevni
»snežni človek« v himalajskem pogorju
(nanj sklepajo po velikih sledeh, ki so
jih našli v snegu)
jeu /žo/ fr. igra, zlasti hazardna
jeunesse doree /žoenss' dore'/ fr. »zlata
mladina«, v dobi fr. revolucije označba
za bogato rojalistično mladino, pozneje:
brezdelna, lahkomiselna mladina iz bo¬
gatih plasti družbe (v velemestih)
jezuit -a m  [nlat. Jesuita  iz lat. Iesus  Jezus]
jezusovec, redovnik iz Družbe Jezusove,
reda, ki ga je ustanovil Ignacij Loyola
1. 1534 za boj proti reformaciji in ki je
postal najmočnejša opora papeštva in
političnega katolicizma (pripisujejo jim
načelo »namen posvečuje sredstvo« in
mentalno rezervacijo); fig.  spletkar, dvo¬
ličnež; premetenec; zaplotnik, zahrbt-
než; jezuitski -a -o ki se tiče jezuitov;
po načelih in ravnanju jezuitov; fig.
spletkarski, dvoličen; premeten, za¬
hrbten

jezuitizem -zrna m  [jezuit + -izem] nauk
in ravnanje jezuitov; fig.  spletkarstvo,
dvoličnost, premetenost
jidiš -a m  [nem. Jiddisch  iz Judendeutsch
judovska nemščina] spačen judovski je¬
zik, mešanica nemščine in hebrejskih,
slovanskih itd. sestavin; piše se s he¬
brejsko pisavo in ima svoje slovstvo
jig -a m  /džig/ angl. 1. vesel, poskočen
angleški in irski ples, 2. glasba za ta ples
jingo -a m  [/džirfou/ angl. po refrenu iz
neke popevke] prvotno vzdevek za
konservativce, privržence Disraelijeve
vnanje politike v letih 1877—78, danes
vzdevek za bojevite militariste in šovi¬
niste v Angliji in ZDA

jingoizem

318

jingoizem -zma m  [/džingoi'zem/ iz angl.
jingoism]  anglosaški, zlasti britanski
nacionalni šovinizem

jinrikša -e i [iz jap. jin  mož, riki  moč, sha
vozilo] na Japonskem itd. lahko, dvo¬
kolesno vozilo s človeško vprego za pre¬
voz potnikov (= rikša)
jiujitsu -tsa m  [/džiudži'cu -a/ = jap.
mehka umetnost] iz Japonske izvirajoča
spretnost telesne obrambe ali napada
s posebnimi prijemi, sunki in udarci
(brez orožja)

jobber -ja m  /džo'bn/ angl. borzni špekulant
ali prekupčevalec

Jobov sel [po preizkušanem biblijskem
Jobu] glasnik z žalostno novico, zlo-
glasnik

jockey -a m  [angl.] gl. džokej
jod -a m  [fr. iode  iz gr. iodes  vijoličast, po
njenih hlapih] kem. prvina iz skupine
halogenih prvin, umetna obstoji v črno-
sivih kristalcih; pomembna za pravilno
delovanje žleze ščitnice
jodat -a m, nav. v mn.  jodati -ov [jod + -at]
sol jodove kisline

jodid -a m, nav.  v mn.  jodidi -ov [jod + -id]
spojina joda s kako drugo prvino
jodirati -am [nem. jodieren  iz gr.] nama¬
zati z jodom ali jodovo tinkturo; po¬
mešati z jodom

jodizem -zma m  [jod +  -izem] zastrupitev
z jodom, npr. delavcev v kemičnih to¬
varnah

jodlar -ja m  [nem. Jodler  iz jodeln  jodlati]
1. kdor jodla (tirolski ~), 2. tak napev;
jodlati -am peti (brez besed) s hitrim
menjavanjem prsnih in grlnih tonov
jod(o)- [gl. jod] v sestavljenkah, npr. jod-
kalij (= kalijev jodid), jodoform
jodoform -a m  [jodo- + form(il)] neprijetno
dišeča jodova spojina v rumenkastih
kristalcih, razkužilo za posipanje ran
jodometrija -e ž  [jodo- + -metrija] vrsta
kvantitativne kem. analize z uporabo
raznih jodovih raztopin
joga -e ž in neskl. m  [ind. yoga  iz skt. yoga
zveza] sistem indijske filozofije, nada¬
ljevanje sankhya, ki hoče doseči mistično
združitev duše z božanstvom z duhovno
koncentracijo in popolno neobčutlji¬
vostjo čutov za zunanji svet (od tod
askeza, vaje v mrtvičenju telesa, npr.

jotacija

z nenormalnimi držami, zadrževanje 11 '
dihanja ipd.) ,

jogi -ja m  [ind. yogi]  indijski asket (t aK  "
privrženec filozofije joga . , Q

jogurt -a m  [tur. yogurt  kislo mleko]
mleko z dodatkom posebnih ferrnen
John Buli -a m  [/džon' bul/ angl. iz

bik, po naslovu J. Arbuthnottove

knj'S e

Zgodovina Johna Bulla, 1712] > ro f llC 0 )
vzdevek za Angleže ali (poosebil 611
Anglijo . ■ ol i

jo jo neskl. m  [angl. yoyo  iz* fr- i 0U L e .
igračka] prastara igračka, leseno
tence na elastični vrvici v  i-ved

joker -ja m  [/džou'ko/ = angl. šali 1  ^
igralna karta s šaljivčevo podobo, a
v nekaterih igrah na karte v (ne
jola -e ž  [ital. iole  iz* hol.] vrsta šp°
jadrnice ri .

Joni Kippur /jom kipur'/ hebr. »dan sp
ve«, največji judovski praznik s str s
postom p0 '

Jonatan -a m  [angl. Jonathan  iz lrebr-, ,
pogostnem imenu puritanskih
cev Nove Anglije] vzdevek za Amen ^
zlasti za prebivalce Nove AnghJ e ^ sta
vadno: brat Jonatan; jonatan -a m
žlahtnih rdečih jabolk
jonij -a m  [nlat. ionium  iz ion + ( urarl j ra z-
radioaktivna kem. prvina, proizvo
padanja urana .. s tgr■

jonski -a -o [gr. Ionikos]  ki se tic ^
plemena Joncev ali Jonije ('~ l  fj i l
~a stopica); jonski filozofi " 0 ,p r jali'
Jonije, najstarejši stgr. filozofi rna ks j I pe | '
sti: Tales, Anaksimander, g  š e

(= miletska šola); semkaj s® 0  gfeza
Diogen iz Apolonije, Heraklit iz
in Anaksagora iz Klazomene ... ppl-
jor -a m  starocerkvenoslovanski ( tr
glasnik in znamenje zanj ks ]iire-

jorkširec -rca m  [po angl. grofiji Y° p]£-
kjer so jo vzgojili] svinja iz P aSI V 6 jo
menitih belih svinj, ki hitro ras

dosežejo izredno težo
jota -e i in neskl. m  [gr. iota]  ime

še, devete starogrške črke (Ol '
prav majhnega, malenkost , oa ja rl »
rtacija -e ž  [gl. jota] mehčanje, v >>f
soglasnikov s sledečim nebn 0 javli J j
(npr. metjem v mečem); tudi: P ^
nje glasu »j« pred samoglasni >

fotacizem

319

juke box

s« ??? e tku besede; jotirati -am mehčati,
j°taci/ln, S sled e6im nebnim »j«
j ( n ™,' zma m  [lat- iotacismus,  gl. jota]
(ali s e  . 8 ? st0  uporabljanje glasu »i«
2 vr?t rern ’ njanje  drugih vokalov v »i«),
jotjle -jf 8 nl? me  motnje
J. p j  l/džaul in džul/ po angl. fiziku
enota ° u u ’ 1818—1889] v fiz. merska
J ne  za del ° [ de *°’ ki ga opravi sila
pon,., ona ’ kadar se njeno prijemališče
joup fj Xe k !!. e za  1 m v smeri sile)
za £r)st zl !T ®ks7 fr. stalni sprejemni dan
iotnial n ■ rez  Posebnega vabila)
i 0v i 4 l tI1 ' a . m  [fr.] gl. žurnal
Pitra- na 0  ^. at ' ‘ ovla H s  ki se tiče Ju-
prina” astro l°gi so namreč mislili, da
vese]j e i p anet  Jupiter ljudem srečo in
brovo|! Vese l’ veselega srca, veder; do-
krovito] ” 1 ) d ° br °d u ^ en;  dobrohoten; po-
. Ve drost-^ 1 ’ i° vialn °st -i ž veselost,
L . c  ’ dobro voljnost; dobrohotnost
^° že finiž^! al ‘  ‘ a  m  privrženec

j°žefi n j i , ma;  jožefinski -a -o iz časov
-Zrn a m  ma  (~e reforme); jožefinizem
absoJuti, j°2efinstvo -a s  razsvetljeni
(a j j avstrijskega cesarja Jože-

‘ Zv edel i 4 —1290, in reforme, ki jih je
»adzor' Podred il i e  Cerkev državnemu
ranči, 2^1  j 2 dal patent o verski tole-
: Ver ske u Pr  številne samostane, razpustil
«0  - a % bra ‘ovščine itd.)

Šibj Sr pbrnib kitajska denarna enota

iKw, !prim - jubilej] obhajanje ju-
bl 4nt  -a!fn° sJav Jjenje česa
iuh* a -Vi jubii e - at * iu ^ ans ^  slavljenec, kdor

* t a  lwl , ž

i i, * i ' a m 8 J ubi ! ejen

iz jubilaeus (turnus)  jubilejno
P r j Juriji, ot' (fieren) yobel  ovnov rog;
br 'sanj ,] , Vsa ko 50. leto, ko so bili
glasil; ° Jgovi  in osvobojeni sužnji;
U Jen ’] slav' S °/ 8a v  s  slavnostnim troblje-
Pr °sl aV a Je  (od čem ali v spomin na kaj);
('! r> ' e mbriletnice, npr. petdesetletnice
'.ati ^ nega  dogodka ali dejavnosti
?| ICa > iubill- ebrn ' —); slavnostna oblet-
JiM '• Un Ost,.„ Cj<;n  "jna -o ki se tiče jubileja;
n^-alTf^ominski
riVr žene c  at ' ^ fdaeus,  gr. loudaios  Jud]
Judaizma; judaizem -zrna m

Ja /P [' z  lat.] gl. jubilant; jubilaren

judovstvo, judovski verski nauki, obredi,
izročila, način mišljenja itd. (tudi smer,
ki je hotela prenesti judovske verske
predpise v krščanstvo)

Juda Iškarijot v bibliji Kristusov učenec,
ki je Kristusa s poljubom izdal za 30
srebrnikov in se potem obesil; fig.
judež -a. ml.  izdajalec, 2. kukalnik, npr.
v jetniških celicah linica v vratih za opa¬
zovanje jetnikov; Judežev poljub fig.
izdajalski, hinavski poljub ;//£. hinavska
ljubeznivost

judic -a m  [lat. iudicium ] sodba, razsodba,
pravdorek; judicialen -lna -o soden,
pravosoden

judicirati -am [lat. iudicium  sodba; sodišče]
(raz)soditi, odločiti; izvršiti smrtno ob¬
sodbo

judikacija -e ž  [lat. iudicatio]  sojenje; raz¬
sojanje; (raz)sodba

judikat -a m  [lat. iudicatum ] sodba, raz¬
sodba, pravdorek, sodna odločitev
judikatura -e i [lat. iudicatura ] 1. pravna,
sodna praksa, 2. pravosodje, sodstvo;
sodna oblast; sodišče
judo -a m  [/angl. izgovor: džu'do/ iz jap.]
novejša, v športne namene prirejena
oblika jiujitsa (vsi nevarni udarci in
prijemi so prepovedani)
judofil -a m  [Jud(o) iz lat. ludaeus  Jud,
+ -fil] prijatelj Judov
judofob -a m  [Jud(o) + -fob] 1. sovražnik
Judov in vsega judovskega, 2. antisemit;
judofobija -e ž 1. sovraštvo do Judov,
2. antisemitizem

judoist -a m  [judo 4- -ist] tekmovalec
v judu

juge de paix /žiiž' ds pe'/ fr. »mirovni
sodnik«,- sodnik z manjšo jurisdikcijo,
npr. za prekrške

juhta -e ž  [hol. jucht]  voljno, na poseben
način strojeno, nepremočljivo usnje iz
goveje ali konjske kože
juice -ca m  /džu:s -a/ angl. sadni ali zele¬
njavni sok

jujutsu -tsa ali  jujitsu -tsa m  [iz jap.] gl.
jiujitsu

juka -e i [Špan. yuca]  vrsta tropskih rastlin
iz družine lilij (nekatere vrste lepotne)
juke box neskl. m  [/džu:k' boks/ amer.
slang] vrsta glasbenega avtomata na
gramofonske plošče

juksta

320

jurisdikciia

juksta -e ž  [lat. iuxta  zraven, poleg] kon¬
trolni del raznih vrednotnic: srečk,
čekov...

juksta- [iz lat. iuxta  zraven, poleg, tik;
prav tako, enako] predlog in prisl.;
v zloženkah, npr. jukstapozicija
jukstapozicija -e ž  [gl. jukstapozitum] v
slovn. vzporedna stava, način tvorjenja
besed

jukstapozitum -a m  [juksta- + pozitum,
delež, (positum)  iz lat. ponere  postaviti)
(besedni) sklop, npr. kažipot, delopust
julep -a m  [/džu:'lep/ angl. iz ar., perz.]
svežilna alkoholna pijača z dodatkom
poprove mete

julienne [/žiiljen'/ fr. po* Julienu, nekem
fr. kuharju] 1. na rezance narezana raz¬
novrstna zelenjava, 2. juha iz nje
julij -a m  [lat. Iulius,  po Juliju Cezarju,
rojenem v tem mesecu] mali srpan,
sedmi mesec leta

julijanski koledar stari koledar, ki ga je
1. 46 pr. n. š. vpeljal Julij Cezar in je
veljal v katol. deželah do 1.1582 (zaosta¬
ja 13 dni za gregorijanskim in je v rabi
le še v pravoslavni cerkvi)
jumper -ja m  [angl. iz fr.] gl. žemper
jun. kratica: junior

junij -a m  [lat. Iunius,  po* rim. rodovini]
rožnik, šesti mesec leta
junior pridevn. neskl.  [= mlajši, komp. od
lat. iuvenis  mlad] »mlajši«, največkrat
za sinovim imenom, enakim očetovemu
(naspr. senior); junior -ja m  naraščajnik
(šp.); juniorski -a -o ki se tiče juniorjev
(~a tekma)

juniordt -a m  [nlat. junioratus]  način dedo¬
vanja, po katerem pripade posest naj¬
mlajšemu sinu ali bratu, npr. v stari
Angliji

junkcija -e ž  [lat. iunctio  iz iungere  spojiti]
združitev, spajanje; spoj; stik; zveza
junker -ja m  [nem. Junker  iz srvnem. junc
herre  mladi (podeželski) plemič, pogosto
častniški pripravnik] 1. pripadnik pol-
fevdalne zemljiške aristokracije v stari
Prusiji, zlasti vzhodno od Labe (znani
po ošabnosti, oblastnosti in konservativ¬
nosti); pripadnik njihove stranke; fig.
oblastnež, ošabnež, 2. v carski Rusiji:
gojenec vojaške šole, častniški priprav¬
nik; junkerski -a -o ki se tiče junkerjev;

junkerska politika bojevita, reakcionar 1 ?*

so vodili v cesar*

olitika

politika, kakršno

Nemčiji ošabni pruski junkerji, pon _
rožljanja s sabljo; junkerstvo -a s  m 1 ?!
nje in ravnanje, značilno za p rus kej
kerje; oblastnost, ošabnost v j*vn
nastopanju . JuD .

junkers -a m  [po nem. konstruktorju J
kersu] tip nemških enokrilnih ' eta  , n0 .
junktim [lat. iunctim  združeno,

v celoti] v parlamentarni praksi: vez®^
dveh ali več zakonskih predlogov V ■

bi lil, rtll V ^

ki jih je treba sprejeti ali zavreči v

junktura -e ž  [iz lat. iunctura ] 1. člen,

7rrih'  VP7 7UP73 ctilr 2. .

zgib; vez, zveza, stik,
kritičen trenutek v kakih
tako stanje ali okoliščina
Juno, Junone ali  Junona -e ž  [lat- .m
Iunonis]  1. v strim. mit. boginja,
nebes, sestra in žena najvišjega ^
Jupitra, zaščitnica zakona (kot
Hera), 2. neki planet; fig.  j un0 . n ^ nS ld
ponosna, postavna lepotica; l u  ^ 0 -
-a -o mogočen, ponosen; postave* 1 '
hoten, polnih oblik

junta -e ž  [Špan.] gl. hunta . „ a 0

Jupiter -tra m  [lat. Iuppiter  iz 1°.  tjiit
iz Zeus pater  oče Zevs] 1. v strin ;jjgjje'
najvišji bog rimske državne r  ^evs)'
varuh rimske države (kot stgr-
2. največji planet v sončnem
fig.  jupiter -tra m  kdor se drži o
dostojanstveno in gleda zviška na
zemljane (posmehlj.)
jura -e ž  [po gorovju Jura med pP
in Švico] druga plast in doba me ^
v geol. zgodovini Zemlje (trias»
kreda)

juracija -e ž  [lat. iuratio]  v
juratorij -a m  [nlat. juratorium ] 0

prisego . pf»'™

juridičen -čna -o [lat. iuridicus  lz "

1. ki se tiče prava, praven; P( a ^ ; t jčew'
zakonit, 2. pravniški (=* J ur - s atn <r
juridična oseba pravna oseba, 'k gse 0
stojen subjekt prava, ki ni
a ima v določenih odnosih P?d° (aI) o'
vice in dolžnosti (npr. podjetje* ^
s pravico do imetja, sklepanj*
ipd.) . . sodi^

jurisdikcija -e ž  [lat. iurisdictioiIJ^

ist

a) pravica do pravne,

sodne

kabala

J»fiskonzult

321

) Pravna, sodna oblast, 2. področje te
iu r j.. astl ; sodna pristojnost
str l nZfilt  ' a m  H at - iurisconsultus ] pravni
^PraSarTh^’ svetovalec v pravnih

jPfndenca -e ž  Pat. iurisprudentia ]
ve d Pr r ištvo ’ Pfavoznanstvo, pravna
se n’  pravna > sodna praksa (v kateri
jurist eposre dno oblikujejo pravna načela)
1 ra- m  t? em - Jurist  iz nlat. jurista}
pj j .P^tpiran) pravnik, 2. študent
jurista^ - ’ Jur ' st 'u<-' n  -čna -o pravniški
'uriš  * a  ' e  * [nem. Juristerei  iz lat. ius,
juriš -a Pravo l Pravo; pravništvo (pejor )
Pad- J- s ^- ’ z  tur -l naskok, naval, na-
jurta -e ' am  naskakovati, naskočiti

živ a i 5 , turkm.] šotor iz klobučevine ali
skik Ske  * co ^ e  P r > Kirgizih in drugih azij-
iury.; n °madih

s °dišč” ^ r ’- ŽUri '’ an 8 P  džu'ori/ porotno
ciij . e; z 'rjja] porotno sodišče v Fran-
JD^’ Angliji in ZDA
Za  ju J . ugos 'o va nski standard] kratica
zak 0 ^ Ps  • gosp. standarde, obvezne po

Pr avcwJ^ at ' lus ’ ,ur ' s  P rav0  i pravica]
načel tj  sostov in celotnost pravnih
Sv 1 ! 1 '

■ d o 2 m 6 ° Ut  /žusk'o buj  fr. »do konca«,

iusti Wn t a! f ^ npr ’ v V0 J ni )

• Prav zat Z nem ' ' z  ^ r ' i ustement \ prisl.
luste Jr?* 0 , nalašč; po pravici (zastarelo)
p rvot n Ueu  f/žnst miljo'/ srednja pot,
02 n a x.° okrog 1.1831 — posmehljiva
Filip a i a Za  previdno politiko Ludvika
(nied z * ata  sredina, srednja pot
ovema skrajnostma), včasih iz

fili

'strstva ali

Ueodinx a 311  oportunizma;//^, zmernost;
liščeni Cuost > strah pred odločnim sta-

justica -e z [lat. iustitia  pravica; zakonitost]
(pravo)sodstvo, pravosodje; justičen -čna
-o soden, pravosoden; justični umor
izvršitev smrtne obsodbe nad nedolžno
osebo (zaradi zanikrnosti ali pristranosti
sodišč)

justiiicirati -am [nlat. justificare]  1. opra¬
vičiti, opravičevati kaj, 2. izvršiti smrtno
obsodbo nad kom; justifikacija -e i
1. opraviče(va)nje; dokazovanje pravil¬
nosti ali upravičenosti, npr. pravnega
ukrepa, 2. izvršitev smrtne obsodbe
justirati -am [nem. justieren  iz lat. iuslus
pravilen] namestiti, uravnati; pravilno
vstaviti ali naravnati (~ merilno pri¬
pravo); izravnati, popraviti; preizkusiti
(~ uteži, kovance)

juta -e ž  [angl. jute  iz ind.] 1. vlakno iz in¬
dijske konoplje ali sorodnih vrst, 2. tka¬
nina iz teh vlaken, npr. za vreče ali
jadra

juvel -a m  [nem. Juwel,  hol. juweel,  stfr.
jouel  iz lat.] brušen dragi kamen, dra¬
gulj; biser ;fig.  nakit (iz takih kamnov);
dragotina sploh

juvelir -ja m  [gl. juvel] draguljar, dragoti-
nar, kdor trguje z dragotinami ali jih
izdeluje; juvelirski -a -o draguljarski,
dragotinarski

juvelirstvo -a s [gl. juvel] draguljarstvo,
dragotinarstvo

juvenilen -lna -o [lat. iuvenilis  mladosten]
1. mladosten, mladeniški (~o obnaša¬
nje); otročji, 2. izvirajoč iz zemeljske
notranjosti (~a voda)
juvenilije -ij ž mn.  [lat. iuvenilis  mladosten]
mladostna dela; mladostni spisi
Juvčnta -e ž  [lat. Iuventa  ali Iuventas ] strim.
boginja mladosti, varuhinja moške mla¬
dine (pozneje isto s stgr. Hebo)

*^aaba J Zna * c za  kem. prvino
rn ani ,' e  ž [ar. Ka’bah  iz ka’b  kocka]
v elikp štiri °g'ata zgradba na dvorišču
m Us|. m ° 5e i e  v Meki, osrednje svetišče
kamnov; tam častijo romarji črn
Urišpi. (meteorit), ki je po izročilu
j lz  nebes

" Slov ur tulk

K

kabala -e ž  [fr. cabale  iz nlat. cabbala  iz
hebr. qabbalah  izročilo; nauk se je širil
po izročilu] 1. skrivnostni judovski nauk
iz srednjega veka, sloneč na mističnem
tolmačenju biblije in nauku o emanaciji,

2. fig.  skrivni, magični nauk ali veščina,

3. kabala -e ž skrivno (zarotniško)

kabali st

322

kad^

združenje; zarota; spletka; spletkar¬
jenje

kabalist -a m  [fr. cabaliste  iz hebr.] 1. po¬
znavalec kabale, 2. fig.  spletkar; kaba¬
lističen -čna -o ki se tiče kabale; fig.
skriven, neumljiv, mračen; spletkarski;
kabalistika -e i 1. nauk o kabali; skrivni,
magični nauk ali veščina, 2. fig. pejor.
neznanstveni sklepi, oprti na kaj na¬
ključnega

kabaret -a m  [fr. cabaret  iz* ar. khamarat
pivnica] velemestno zabavišče s krajšimi
predstavami (plesom, petjem ipd.)
kabaretist -a m  [gl. kabaret] kabaretni
pevec, igralec ali plesalec
kabel -bla m  [hol. kabel  iz nlat. capilum
vrv, iz lat. capere  prijeti] 1. debela,
navadno žična vrv, npr. za viseče mo¬
stove, 2. nadzemeljski, podzemeljski ali
podvodni električni vodnik (za brzo¬
javne in telefonske zveze ter prenašanje
električne energije sploh)
kabina -e ž  [fr. cabine  iz lat. capanna]
sobica, celica, manjši prostor, določen
v posebne namene (potniška ~, la¬
dijska ~, kopališka ~)
kabinet -a m  [nem. Kabineti  iz fr. cabinet,
dimin. od cabine,  prim. cabinet noir]

1. manjša soba, sobica, izbica, 2. knežja
ali vladarjeva zasebna soba, v ožjem
pomenu soba, kjer se je skrivaj posveto¬
val z ministri; fig.  (skrivni) vladni svet;
danes: ministrski svet; vsi ministri
vlade (ministrski ~); vlada, 3. v šolah
ipd. prostor za učila, naravoslovne ipd.
zbirke ali znanstveno delo (fizikalni ~);
kabineten -tna -o 1. ki se tiče kabineta,

2. vladarski; vladen; ministrski, 3. fig.
ločen, odtrgan od življenja (~i učenjak);
nepraktičen; kabinetna justica nepo¬
sredno vmešavanje vlade v pravosodje;
kabinetno vprašanje vprašanje, od kate¬
rega je odvisen obstanek vlade; fig.
odločilno vprašanje

kabiri -ov m mn.  [gr. Kabeiroi ] skrivnostna
stgr. božanstva semitskega izvira, po¬
osebljenje ustvarjalnih sil narave (častili
so jih s skrivnimi obredi)
kablirati -am [gl. kabel] 1. brzojaviti prek
morja, 2. povezati s kabli
kablogrant -a m  [gl. kabel + -gram] brzo¬
javka, poslana po kablu

kabotaža -e i [fr. cabotage,  po* P orn ba
ščaku Cabotu] obalna, obrežna P*°, v ve
(in trgovina) med pristanišči iste dr®
kabriolet -a m  [fr. cabriolet  iz c ?b rl °
poskakovati] 1. lahko, enovprežno
žilo na dveh kolesih, 2. vrsta nianjs s
avtomobila z zložljivo streho , e .

kabuki -ja m  [iz jap.] klasično ljudsko g
dališče na Japonskem ,

kačkavalj -alja m  [shr. iz tur. lZ  . a
caciocavallo]  vrsta mastnega °vcj

sira - nic«i

kačket -a m  [shr. iz fr. cascpiette]  ce P
kapa s ščitnikom st ij

kadaver -vra m  [lat. cadaver  iz cadere  P
truplo, mrtvo telo (živalsko ali človes
mrlič . jjgki

kadaverin -a m  [kadaver + -in]
»strup«, brezbarvni ptomain, na staj
pri gnitju beljakovin (biol.) aS ti]

kadenca -e ž  [ital. cadenza  iz cadere  P ^
1. padec glasu ob zadnjem, nagla 5 •
zlogu (stavka, verza...), 2. ritem, s o¬
merno gibanje; takt pri plesu, 3. 11  u e .
nično sosledje glasov ob koncu & ^
nega stavka; kadenčen -čna -o ki s

kadence

ital-

cf

kadencirati -am [fr. cadencer  iz ‘"Zgplk
denza]  ritmično, po taktu uS
npr. plesne korake v  - z  jtal-

kader -dra m  [fr. cadre  okvir česa, jje)
quadrd\  1 . stalni sestav (okvir, [Ji-
vojaških enot, ki ga popolnijo Z Fgjtih
canci, npr. rekruti, 2. sestav v ^ fU ti,
enot v mirnem času, popolnjen z r  ^i
ki služijo rok;/(g. vojaški rok, ■*’.° a jjfkj'
sestav načrtno šolanih stalnih, k ti¬
ranih vodilnih delavcev (strokori 1 >  gV -
tični ~); zeleni kader vojaki, zla s  . ob cU

ob rL(

stro-ogrski armaai, ki  so se
prve svetovne vojne skrivali P° S oz
da bi se ognili vojaški službi
kadet -a m  [fr. cadet  mlajši ali n J^ jih
sin plemiških rodbin; navadno ^t-
določili za vojaško službo] goJ cn
niške šole (kadetnice) j,^ 1,

kadet -a m, nav. v mn.  kadeti -ov [r u .
po kratici KD, konstitucional 01  g  d e '
krati] člani ruske konstitucioU" , n eP s
mokratične stranke, stranke flb e  ^
meščanstva (zagovarjala je ust® ffi"
boščine, a je I. 1917 podp^

323

kaki

kadi

°Wasf) * n Se  bojevala P rot ' sovjetski

m  [tur. kadi  iz ar.] muslimanski
kadili' ’ SOdi  P° koranu

m  t)Z fr-] gL cadilIac
rana * zma ga [gl. Kadmos] drago pla-
P°gubo la8a ’ k ' tud ‘ zmagovalcu prinaša
kad mn

ci n |T ' a  [nlat. cadmium  iz lat. cadmia
1- 18l 71^ ruda ’ ' me  j* J e  dal Strohmeyer
ginki keni - Prvina, sinje bela, kovna,
Kadil,« P° d °bna kovina za lažje zlitine
feniča ' , nia m .  [g r - Kadmos ] v stgr. mit.
ustan Ski , princ , b fat  i epe  Evrope in

tuji °. Vlt ?*j Teb (med drugim je ubil
p °seial aŠn£ i 8a zma J a; n J e g° ve  zobe je
V 0 * . ' n  'z njih so zrasli oboroženi
dokl<f- k --. ki . so se  rned se b°j pobijali,
kadri|;„ * . n i ostalo samo pet)

Pr”?  ' [fr. quadriUe ] 1. četvorka, iz
rimi . lzv irajoč družaben ples s sti¬
la D i, Par ' v  Plesni skupini, 2. glasba za
kidrov«*.’ 3 ' Vrsta  igre na  karte
kader ' Vca m  fgl- kader] kdor služi
korovski

(^| f  a '° [gl- kader] ki se tiče kadrov
s lužhe e ! cn 0; kadrski -a -o ki se tiče
kaduce- kadru  (~i rok)
iz ker-?.  [* at- ca dueeus  iz gr. kerykeion
lica (z A . 8 asn 'k] v stgr. mil. krilata pa-
i  k°žj e ,,, c  , enia  kačama) boga Hermesa,
^Pritč-ta 8asn 'ka; fig-  glasniška palica
Pasti] | ' e z  [fr- caducite  iz lat. cadere
0s * a belo’t. S * a k° st ’ trhlost; (starčevska)
npr, j n  st .> fig.  minljivost, 2. zapadlost,
i Pinta hJ?’  ki pripade državi, če lastnik
r a Sa £2** ( P r -)
afe *«rij a  , r - iz tur.] gospa
v n>ta s ' e r  [angl. cafeteria  iz Špan.]

, a| nopostrežne restavracije v

^lerjj,

1- konie 6 ) ‘ [nem. Kafillerei  iz hebr.]
P°djetj e  Oer stvo, 2. konjedernica (tudi
u,‘P kl aV r,;i Za  Predelavo poginulih živali
a| ta n  , a nih  odpadkov)

Perz ] a f‘  kaftan -a m  [tur. kaftan  iz
A d ’nje 1  J. ur kih, Perzijcih itd. dolgo
k^ije aetlo za oba spola; iz. Srednje
kap , a

I' e kdanj , j fi  [ ,T10n g. khakhan*  kan kanov]
D| koy J  . naslov visokih dostojanstve-

Pri

Mongolih

kaheksija -e i [gr. kahexia  iz kakos  slab.
hexis  stanje] v med. hiranje, shiranost.
slabo zdravstveno stanje, npr. zaradi
raka ali sifilisa; kahektičen -čna -o
hirajoč, propadajoč

kaid -a in  [iz ar.] starešina, predstavnik
sultanove oblasti pri maroških in alžir¬
skih plemenih

kainit -a m  [gr. kainos  nov, + -it] izvrstno
rudninsko gnojilo, vsebuje predvsem
kalij in magnezij

kajak -a ali  kajak -a m  [iz eskim.] 1. dolg,
šilast, spredaj in zadaj pokrit eskimski
čoln, 2. šileč, lahek športni čoln za enega
veslača; kajakaš -a m  1. veslač v kajaku,

2. športnik, ki se ukvarja s kajaštvom;
kajaški -a -o ki se tiče kajaka (~i
klub)

kajmak -a m  [shr. iz tur. kaymak\  sir iz
osoljene smetane (srbski ~)

kajman -a m  [Špan. caiman  iz karibščine]
v zool. plazilec iz Srednje in Južne
Amerike (aligator)

Kajn -a m  (iz hebr. qajin  rokodelec] po
bibliji prvi sin Adama in Eve, ki je iz
zavisti ubil brata Abela in ga je bog zato
zaznamoval; fig.  kajn -a m  (brato)mo-
rilec; Kajnovo znamenje znamenje božje¬
ga varstva; razlagano tudi kot znamenje
prekletstva

kajuta -e i [Šved. kajuta,  hol. kajuit ] la¬
dijska izbica, zlasti za poveljnika in višje
častnike

kajzer -ja m  [nem. Kaiser}  cesar, navadno
ironično za nem. cesarje, največkrat
Viljema II.

kakadu -ja m  [angl. cockatoo  iz malaj.
kakatua,  po* njenem glasu] v zool. vrsta
večjih papig s čopkom in močnim klju¬
nom; v Avstraliji in Indoneziji

kakao -kaa in  kakav -a m  [Špan. cacao  iz
aztek. kakauatl]  1. vrsta zimzelenega
drevesa iz tropske Amerike (bot.), 2. plod
tega drevesa (iz zrn kakao v prahu),

3. prah iz teh zrn, 4. (mlečna itd.) pijača
iz tega prahu; kakaovec -vca m  kakaovo
drevo

kakerlak -a m  [hol. kakkerlak  iz* Špan.]
1. ščurek, 2. pravi albino (boji se svetlobe
kot ščurek)

kaki -ja m  [iz jap.] zlato jabolko (drevo in
sad)

kaki

324

kalendaK®

kaki -ja in neskl. m  [ind. khaki  iz perz.]
tkanina rumenkaste, prstene barve (za
uniforme v tropskih krajih); k4ki
pridevn. neskl.  prsteno rjav, rumenkast
kakistokracija -e i [gr. kakistos  najslabši,
+ -kracija] vladavina najslabših, sko¬
vanka v protiutež aristokraciji
kako- [gr. kakos  slab; grd; neprijeten;
prim. otroško »kak«] v sestavljenkah,
npr. kakofonija, kakografija
kakodemon -a m  [kako- -j- gr. daimon
duh; božanstvo] zli duh, hudič; kako-
demonija -e ž  besnost; obsedenost
kakofoničen -čna -o [kako- + gr. phone
glas] neubran, neblagoglasen (~i verz);
kakofonija -e ž 1. neubranost, slaboglasje,
naspr. evfonija, 2. slab izgovor (slovn.)
kakogamija -e ž  [kako- + -gamija] ne¬
srečna, neprimerna možitev ali ženitev
kakografija -e ž [kako- + -grafija] 1. grdo-
pis(je), grdo pisanje, naspr. kaligrafija,
2. nepravilno pisanje besed, naspr. orto-
grafija

kakologija -e ž  [kako- + -logija] nepravilno
izražanje ali izraz (slovn.)
kakosmija -e ž  [kako- + gr. osme  vonj]
1. smrad, neprijeten vonj, 2. pretirana
občutljivost za smrad (pri histeriji in
raznih duševnih boleznih)
kakostomija -e ž  [kako- + gr. sloma  usta]

1. slab, nepravilen izgovor besed, 2. v
med. neka ustna bolezen (z vonjem iz
ust)

kakteja -e ž  [iz lat., gr.] gl. kaktus; kakteje
-ej ž mn.  družina rastlin, v katero sodi
kaktus

kaktus -a m  [lat. cactus  iz gr. kaktos  bodeč]
tropična rastlina z bodečimi, mesnatimi
listi; nad 12.000 vrst, mnoge lepotne
kala-azar -ja m  [ind. iz kala  črn, azar  bo¬
lezen] huda, nalezljiva bolezen, izvira iz
Indije; povzroča jo lajšmanija
kalabrezar -ja m  [ital. calabrese,  po Ka¬
labriji] kalabreški klobuk s širokimi
krajci in visoko štulo, 1. 1848 znamenje
revolucionarjev

kalamina -e i [nlat. calamina  iz* lat.
cadmia  cinkova ruda] vrsta cinkove
rude, 1. silikat cinkovega hidroksida,

2. cinkov karbonat

kalamit -a m  [gr. kalame  bilka, trst] pre-
slično drevo iz karbona (geol.)

kalander -dra m  [fr. calandre  iz lat.
drus  valj] 1. gladilnica, stroj z valji z*
glajenje tkanin, papirja..., 2. stroj z
vtiskavanje papirnih matric (tisk.)! P'
landrirati -am 1. gladiti, obdelovati
kalandru, 2. vtiskavati matrice
kalcedon -a m  [lat. chalcedonius  iz
chalkedon,  po mestu v Mali Aziji] P t0
zoren poldragulj (kremenjak), največkr
bele ali sivkaste barve; več vrst
kalcificirati -am [lat. calx, calcis  apnene ’
+ -ficirati] 1. zaapneti, 2. apnit*’.P.
apniti; kalcifikacija -e ž 1. zaapnn ’
zaapnelost (~ žil), 2. apnenje, P oa P I ’ || 1
(va)nje, dodajanje kalcija (v raZ
oblikah), da se poveča plodnost tal
kalcij -a m  [nlat. calcium  iz lat. calx, c a . a
kamen; apnenec] kem. prvina, * a
alkalična kovina srebrnega sijaja; S P
jine v tehniki in kmetijstvu
kalcinacija -e ž [nlat. calcinatio  iz lat- ■
apnenec] proces kalciniranja; kale 11 ’ ^
-am 1. spremeniti v apno, 2. ne  re -
zlasti: oksidirati kako kovino s ;
vanjem, danes: segrevati, žgati (ap n ®
soli, rude), da se izločijo kake sesta
npr. voda w-i-

kalcit -a m  [kalc(ij) + -it] dvolom cC -pi
stalizirani apnenec, največkrat v
romboedrov . - z  gr.

kaldrma -e ž  [shr. iz tur. kaldirin 1 ^
kalos dromos  lepa cesta] tlak; tlak
cesta; pejor.  vegasta kamnitna tla ^ e .
kale neskl. m  ar. trdnjava (Ada.. jjnen.
seda tudi sestavina krajevnih
zlasti mest ob Črnem morju ca ]t
kalefaktor -ja m  [lat. calefactor
facere  ogreti] kurjač; (šolski) « a |i
strežnik (v ljudski obliki »kolf°k
»kolofoktar« pomeni pavliho)
kalejdoskop -a m  [gr. kalos  lep,
doba, + -skop] »lepogled«,
z vdelanimi zrcalci in pisann* 11
steklovine (pri vrtenju nastajaj 0  P,.yiy-
spreminjajoče se simetrične p°d° J  vti'
pisana mešanica; naglo menjava J  j s3 j,
sov in podob; kalejdoskopski -a'
v pisanem menjavanju f

kalendar(ij) -r(i)ja m  [lat.

calendae,  gl. kalende] 1. pn ■

(dolžniška) knjiga, v katero s0 W 7. sp 1 '
obresti, dobljene ob kalendah,


kalende

325

Kallipygos

(redk C ) r ' CVe ™^ P razn ' kov ’ 3- koledar

^(slkT ' lirlC * z mn '  Dat- ca ^ en ^ ae  iz calare
Jklicati] prvi dan meseca pri starih
Bujanih; grške kalende gl. ad calendas
^ jJ/aecas

a ,, < j ll f cr  'dra m  [nem. Kalender  iz lat.]

kol 'v 2  nem ' klalesche  iz češ. kolesa  iz
Kalevil ° l0 l * abka  kočija z zložljivo streho
bivališče 2  ^ n ' ' z  kaleva  junaški, + la

finski ’

kalfj

tj. dežela junakov] veliki
ra  e P s 23.000 verzi, nastal v dobi
- Padanja plemenske ureditve

a - a

ln  -e m  [shr. iz tur. kalfa  iz ar.]

tim, . ' c m  isnr. iz i
kali. f° d ® lski ) Pomočnik
n _. , kalos  lep, krasen] v sestavljenkah,

(4iS. r ' kal »8raf

str aš”l a m  ^ angk  Caliban]  polčloveško
fl g  V® v Shakespearovem »Viharju«;
oni;.' . an  ' a m  neotesanec; surovo,

kaHw V, K Jen ° bif je

kako t - a m  t^ r - calibre  iz* lat. qua libra
m Cr  i, teza k] prvotno teža, pozneje pre-
no, ra ^ 8,e ’ danes, 1. premer izstrelka ali
2, Vr t1 ' 11  Premer cevi pri strelnem orožju,
p re  sta  Priprav za merjenje dolžin ali
debel?n° V v^ telln ^’ 3 ‘ obse ®> velikost,
-o na cesa ; mera za kaj; kalibrski -a

k alibfc® ^kalibra

rilo- . ' am  [gl- kaliber] 1. zarisati me¬
loni , ln ® trum ent (pred uporabo), 2. do-
libro kak ber ali preskusiti mero s ka-
kaisj- a m

nasio^ ^ r ' cc ‘kf e  iz ar. khalifa  naslednik]
tiasied 'P rv ' b  muslimanskih vladarjev,
in Ver ^ '° v  Mohameda (imeli so svetno
. c ariorv ? . ob last), pozneje častni naslov
ka lifSt ajsklb  sultanov
? ri> ava c ? lifat  iz  ar.] 1. fevdalna

(obseg ! z  ‘ n  8. stol. s kalifom na čelu
tnij 0  j, r a  J e  Arabijo, Iran, Mezopota-
i d°ba 11  2’ 2. oblast in čast kalifa, 3.
^'if&de kalifa

u nive4'i a m  [nlat- californium,  po kalif.
Prvina* 1 um etna radioaktivna kem.
„.-4f ’ znak  Cf

k do r  ip m  tkali- -f -graf] 1. lepopisec,
igrafjP 0  P'š e > 2. učitelj lepopisja;

kali^a. znak Cf

u' 'a m  n —•*

Jepo

i e . p ° S pisip a  ,' e . z le P° pisanje, lepopis;
nfon ^ ’ kaligrafski -a -o ali  kaligra-

0 lepo napisan; lepopisen

kalij -a m  [iz ar. al-qali  soda] v kem. ble¬
ščeča se, mehka prvina iz skupine alka¬
ličnih kovin; na zraku hitro oksidira,
v naravi le v spojinah, npr. solitru
kaliko -ja m  [angl. calico  iz Calicut  Kal¬
kuta, kjer so jo najprej izdelovali] 1.
bombažna tkanina v platneni vezavi za
obvezovanje ran itd., 2. vrsta drugih
bombažnih tkanin

kalikstinec -nca m, nav. v mn.  kalikstinci -ev
[lat. calix  kelih, ker so pri obhajilu upo¬
rabljali kelih] zmerna struja čeških hu-
sitov, kije zahtevala obhajilo pod obema
podobama, prim. utrakvisti
kalilogija -e ž  [kali- + -logija] leporečje;
zgovornost

Kallopa -e ž  Tgr. Kalliope  Lepoglaska] 1. v
stgr. mit. ena izmed deveterih modric,
zaščitnica epskega pesništva, filozofije
in govorništva (upodabljali so jo z vo¬
ščeno tablico in pisalom), 2. neki astero¬
id (astr.)

kaliopsa -e ž  [kali- + gr. ops  oko] lepo-
očnica, vrsta severnoameriške lepotne
rastline (bot.)

Kallpso -pse ž  [gr. Kalypso ] v stgr. mit.
Atlantova hčerka, morska nimfa z otoka
Ogigije, tam je 7 let zadrževala Odiseja,
ko seje vračal iz Troje ;fig.  kallpso -psa m
vrsta modnega plesa v */« taktu; opira
se na melodije s Karibskih otokov
kallrati -am [ital. calare]  1. v trg. izgubiti,
izgubljati čisto težo ali mero, gl. kalo,
2. zviti, spustiti jadra
kalk -a m  [fr. calque  iz ital. calcare  stlačiti,
prerisati] 1. vrsta presojnega papirja za
prerisavanje, 2. posnetek, preris, 3. v
lingv. slepa, dobesedna prevedenka,
npr. »Vor-rede« — predgovor, 4. slepo
posnemanje česa

kalkulacija -e ž  [lat. calculatio  iz calculare
računati] računanje svoje, prodajne ipd.
cene blaga; predračun, približni račun;
fig.  preudarjanje

kalkulant -a in  [gl. kalkulacija] kdor se¬
stavlja kalkulacije ipd.; kalkulator -ja
m  1. kalkulant, 2. vrsta računskega stroja
kalkulirati -am [lat. calculare  računati]
računati, preračunavati; delati kalkula¬
cije;/&. preudarjati, pretehtavati
Kallipygos ne skl.  i [/kali'pigos/ gr. iz
- kalos  lep, pyge  zadnjica, tj. z lepo

kalmi

326

zadnjico] 1. eden od vzdevkov stgr.
boginje Afrodite, 2. ime nekega njenega
(nazaj gledajočega) kipa v Neaplju
kalmi -ov m mn., nav.  pas kalinov [ital.,
Špan. calma  tišina, brezvetrje] področje
okrog ekvatorja, kjer ne pihajo vetrovi
(geogr.)

kalmuk -a m  [po Kalmikih] vrsta debele
flanele

kalo -a m  [ital. calo  iz calare  (u)padati, po¬
jemati, izgubljati] v trg. 1. izguba čiste
teže, mere ali obsega (unesek, upadek,
razsip, osušek, odpadek itd.), 2. odštev-
nina, odbitek za to izgubo
kalo- [iz gr. kallos  lepota, kalos  lep] v se¬
stavljenkah, npr. kalologija
kalokagatija -e i [gr. kalos kai agathos  lep
in dober] skladnost lepega z dobrim,
plemenitim (stgr. zgled telesne in duševne
popolnosti)

kalologija -e i [kalo- + -logija] nauk o
lepem

kalomel -a m  [kalo- + gr. melas  črn] v kem.

živosrebrni klorid, rabi se v zdravilstvu
kaloričen -čna -o [fr. calorique  iz lat. calor,
caloris  toplota] toploten; v zvezi s to¬
ploto; ki se tiče kalorij; kalorična cen¬
trala elektrarna na parni pogon; kalo¬
rični stroj stroj, ki spreminja toplotno
energijo v mehansko delo, npr. parni
stroj; kaloričnost -i ž  1 . v kalorijah izra¬
žena energija, ki jo razvija določena
množina goriva, 2. hranilna vrednost
hrane

kalorifer -ja m  [fr. calorifere  iz lat. calor
toplota, ferre  nositi] grelec, naprava za
ogrevanje prostorov, zlasti pri central¬
nem gretju

kalorija -e ž [fr. calorie,  1881*, iz lat. calor
toplota] 1. v fiz. enota za merjenje
toplote, množina toplote, ki segreje
enoto vode — 1 g ali 1 kg — v normal¬
nih pogojih za 1°C, 2. mera za hranlji¬
vost, množina energije, ki jo dobi orga¬
nizem, če porabi en gram hranilnih snovi
kalorika -e i [fr. calorique  toploten] v fiz.
nauk o toploti, ki preučuje toplotne
pojave

kalorimeter -tra m  [lat. calor  toplota, +
-meter] »toplotomer«, v fiz. 1. priprava
za merjenje kaloričnosti, npr. premoga,
2. priprava za merjenje specifične toplote

kaniaril®

in molekularne teže; kalorimetrija ■*
merjenje toplote, ki jo ustvarja ali vsr '
kava kako telo, in nauk o tem .

kalota -e i [fr. calotte]  1. svod (arhiw>
2. lobanjski svod (anat.), 3. kroge" 11
odsek (geom.), 4. vrsta pokrivala ,
kalozcn -zna -o [lat. callosus,  gl. kaIUS
žuljav; ožuljen; otrdel, zakostenel
kalpak -a ali  kalpak -a m  [tur. kalp^l

1. prvotno: visoka kučma iz ovčje k®
pri Tatarih in drugih azijskih narod' :

2. s krznom obrobljeno pokrivalo P
uniformah iz prejšnjih časov

kalumet -a m  [fr. calumet  iz lat. c ' a ^'"' ni
trstika] »pipa miru«, dolga, okrašen,
pipa pri Indijancih; kadili so jo zlasti P
sklepanju miru i

kalup -a m  [shr. iz tur. kalip  iz Pjjj
oblika; obrazec; model; fig•  k °P
(po enem ~u) v  . oti .

kalus -a m  [lat. callus]  1. žulj, ozuljeK,
ščanec, 2. mehko, pozneje zakosten
tkivo, ki veže dela zlomljene kosti ( IllC

3. zacelina, po poškodbi ali rezu nas<

rastlinsko tkivo (bot.) : u

kalvados -a m  [fr. calvados,  po departm >
v Normandiji] vrsta jabolčnega žga"J
Kalvarija -e i [lat. calvaria  lobanja. ,
hebr. gulgoleth,  v gr. obliki gojk 0  n3

1. Grič lobanj, nekdanje morišč*
zahodni strani Jeruzalema ( taffl
bibliji križan tudi Jezus), 2. umetn* ^
upodobitev Kristusovega križaHJ^.^j-
Kristusa na križu med dvema razb J>v3
koma; fig.  kalvarija -e i 1. huda, '. r ' n je,
pot, pot mučeništva; strašno trp>J c

2. lobanjski svod (anat.) fS t»

kalvil -a m  [po fr. kraju CalleviM

izvrstnih jabolk ^

kalvinec -nca m  [po Kalvinu, Švica 1  .ju,
humanistu in protest, reforma 1  ,
1509—1564] privrženec kalvinstva.^
vinstvo -a j  1. Kalvinov nauk, ute J’Ltafl'
v njegovi »Institutio...« (od prp 1  - ve i
tizma in drugih kršč. ver se loči n J
po dogmi o predestinaciji), 2. P r0  „ a uk 11
ska ločina, sloneča na njegovem *> ^1-
kalvinist -a m,  kalvinizem -zrna M  S ■

vinec, kalvinstvo
kamarila -e ž  [Špan. camarilla,
camara  soba] I. klika dvornih

dimi?;"


jev, dvorni svet ali »višji krogi<< sp

sploh.

V

327

kamorist

P 'vajo na monarha in protiustavno
sle? 683 '’ 0 v  ‘frž- posle (po kliki na špan-
p ®. ^ v °ru, ki je v 18. stol. omrežila
matlda  gospostvo klike

ca/»i" a m  t n ’ at ' cambium  menjava, iz lat.
... menjati] meznik, tvorno sta-
Ij^je.tned lubjem in lesom (bot.)
za s' J a m .  [ n ’ at - Cambria,  srednjev. ime
vali ? VCrn ' Wales, kjer so prvič preuče-
geol t6 p ' ast ‘: ‘ z  kelt. Cymry  Valižan] v
Plast Zsodov ‘ n ‘ Zemlje: prva, najstarejša
' n  doba paleozoika; vsebuje fosiine
kaitibrik ke nevrete nčarjev
p 0  ' a m  [angl. cambric,  fr. cambrai,
* e nk 6StU < ^ am t> ra i v  sev. Franciji] vrsta
doHpu 3,  belega platna ali temu platnu

ks, ®Sa b ' leb0mbaževine

katrui  6 "" ^ r ‘ cam<ze >  ital. cammeo  iz* gr.
z a 0 / e "? umetno izdelati] ovalni okras
za no  6  , e  ipd. iz dragega kamna, z izre-
barvi lePno  podobo (navadno v drugi
kamela kot . osn °va)

v z 0o i' e z  [§r- icamelos,  semit, izvora]
dvona* . e J]°g r bi ali dvogrbi velblod, vrsta

Q e P 0 a n k,jarjev

n  -a m  n«

tnaileo  “ m  Dat- chamaeleon  iz gr. cha-
z°oi lz . tarnal  zemlja, leon  lev] 1. v
tri ‘ n .ia h ^ ec  iz toplih krajev, ki spre-
živi f  darvo kože po okolici, v kateri
kd° r  oh° 8 ° vrst )l fin-  nestanovitnež,
k° r j st  aua. plašč po vetru, kdor iz
kalijeva U0Ja  , s P rem inja barvo, 2. neka
Oestajj Ednina; kameleonski -a -o fig.
, kaipgj 0Vlter >, spreminjajoč barvo kot
■ alija ° n  -

jezuit iz' 6 z  f s  [Filipinov jo je prinesel
zim ?e ie a,11e ’’ v  ital. obliki Camelli] v bot.
, c Vet 0vi na  lepotna rastlina z lepimi
ka (tie na  12  vrste japonskih čajnic
Ojp, z \ nav. v mn.  kamene -en [lat.
t )e seni/ ,e  ' z  Carmenae,  prim. carmen
Pirpfg y  strim. mit. prvotno preroške

i ' st o a 12Vlr °v in studencev, pozneje
^ hl — kot stgr. muze

2  Hat., ital. camera  soba, iz gr.

s Ploh ’ P r *m. kamra] prvotno soba
> Pozr '

so prerešetavali upravljanje

s °ba,’ j^ 0zne J e  zlasti knežja, vladarska
knežji JCr . so  Prerešetavali upravljanje
'Pd. posestev ali se posvetovali,

da.

•Ues i - _—. . _ r _____^

2 -foto • , zl30rn l ca  (navadno: komora),
‘Panje i, s ki aparat, 3. priprava za sne-
lm °v (filmska ~)

kamerad -a m  [nem. Kamerad  iz fr. cama-
rade  iz lat. camera  soba] sostanovalec;
fig.  tovariš (pri delu, v orožju ipd.);
prijatelj; vrstnik

kameralen -Ina -o [nlat. cameralis]  komo¬
ren; finančen; kameralne vede v 17. in
18. stol. vede o upravljanju drž. posestev
in drž. gospodarstvu, pozneje nauk o
drž. financah in gospodarstvu sploh
(= kameralistika)

kameralist -a m  [gl. kamera] kdor se
ukvarja s kameralistiko; finančni stro¬
kovnjak (zastarelo); kameralistika -e i
nauk o drž. financah in drž. gospodar¬
stvu sploh (v dobi fevdalnega absolu¬
tizma)

kamerleng -a m  [ital. camerlengo,  nlat.
camerarius  iz lat. camera  soba] 1. za¬
kladnik, nadzornik papeške (dvorne)
blagajne, pozneje, 2. upravnik drž. ali
mestnih dohodkov

kamerman -a m  [angl. cameraman]  sne¬
malec pri filmskih ali televizijskih sne¬
manjih

kamgam -a m  [nem. Kammgarn  iz Kamni
mikalnica, Gam  preja] 1. volna česanka,
2. boljša tkanina iz česane, mikane volne

kamikaze -za m  [= jap. božji veter] i.
samomorilni napad japonskih letal v
drugi svetovni vojni, 2. pilot samomo¬
rilec

kamilica -e ž [nem. Kamilic  iz nlat. camo-
milla  iz gr.] zelo zdravilna domača
rastlina, zlasti za čaje, tople obkladke
in grgranje

kamin -a m  [lat. caminus  ognjišče; vigenj]
1. odprto ognjišče v sobi (s priključkom
na dimnik); dimnik, 2. v alpinistiki:
strma razpoka v planinski steni; fig.
zagata

kamion -a m  [fr. camion]  tovornjak, to¬
vorni avtomobil

kamižola -e i [fr. camisole  iz ital.] 1. vrsta
kratkega starinskega jopiča, 2. vrsta
ogrinjala

kamera -e i [ital. camorra]  skrivna tero¬
ristična organizacija v bivši neapeljski
kraljevini, ukvarjala se je z izsiljevanjem
itd., podobno kot sicilska mafija; imela
je tudi polit, vpliv

kamorist -a m  [ital. camorrista]  pripadnik
kamore '.fig.  ničvrednež

kamp

328

kancerolog

kamp -a m  [fr. camp,  ital. campo  iz lat.
campus  polje] tabor, vojaško itd. ta¬
borišče

kampanile -la m  [ital. campanile  zvonik] ob
cerkvi prosto stoječ zvonik
kampanilist -a m  [ital. campanile  zvonik, iz
campana  zvon] kdor se nagiblje h kam-
panilizmu, lokalni patriot; kampanili-
zem -zma m  ozkosrčna ljubezen do
rodnega kraja brez širših obzorij in poj¬
movanj, lokalni patriotizem
kampanja -e ž  [fr. campagne  iz ital. cam-
pagna  iz lat. campus  polje; bojišče] 1.
raven, ravnina (rimska ~), 2. fig.  vojni
pohod; celotnost vojaških operacij v
kakem času in na kakem področju
(zimska ~ 1941—42 na sovjetsko-nem-
ški fronti), 3. boj sploh (časopisna ~);
boj, organiziran za uresničenje kakega
polit, smotra (volilna ~); delo, gibanje
za izpolnitev kake družbene naloge,
4. gonja proti komu (~ proti narodnim
manjšinam), 5. delo v kakem letnem
času; doba nepretrganega obratovanja
v proizvodnem procesu; kampanjski -a -o
ki se tiče kampanje; fig. pejor.  prilož¬
nosten, v naglici opravljen (~o delo,
učenje)

kampanula -e ž  [nlat. dimin. iz campana
zvon] zvončnica (bot.)

Kampf ums Dasein [/kam'pf ums da'zain/
nem. prev. iz angl. struggle for Ufe]
»boj za obstanek«, po Darvvinovem
nauku zakon naravne izbire živalskih in
rastlinskih vrst

k&mping -a m  [angl. camp  taboriti] 1.
(počitniško) taborjenje, 2. tfiko tabo¬
rišče, tabor

kampiranje -a s  [gl. kamp] taborjenje na
prostem; kampirati -am taboriti na
prostem (pod šotori); šotoriti; živeti v
taborišču

ksimpo -a m  [iz ital.] gl. kamp
kamsin -a m  [ar. khamsin  petdeset, ker
piha okrog 50 dni] vroč, peščen veter
v Egiptu

kamuf&ža -e ž [fr. camouflage  iz ital.
camuffare  preobleči; zakrinkati] 1. pri¬
krivanje, maskiranje pomembnih objek¬
tov, da jih ne opazi sovražnik; fig.
prikrivanje namenov; varanje, slepar-
jenje, 2. taka sredstva ali priprave;

kamufiirati -am prikriti, zakrinkati M’
napraviti neopazno j z

kan -a m  [perz. khan  knez; gospod,
tatar.] 1. naslov nekaterih mongolski’
tatarskih itd. vladarjev (Džingis '~'j
2. dedni knežji ali plemiški naslov P
raznih azijskih narodih, 3. častni nas
sploh (v Iranu, Indiji...) s

kanafas -a m  [nem. Kanevas  iz fr. canf
iz lat. caimabis  konoplja] rnreza .. r i
platno, npr. za vmesno podlog 0  "
oblekah g

kanal -a m  [lat. canalis  žleb; prekop- ^
canna  trs, loček] 1. umetni P re Jj°?j_-),
veže reke, jezera ali morja (Sueški ’
2. umetna struga za odtekanje v  ^
(ljubljanski Gruberjev ~), 3. P te ^)’
morska ožina, preliv (Rokavski - 6
4. vodni jarek, vodotok za natnak ^
ali izsuševanje, 4. podzemeljski 0
v mestih . j a t,

kanalizacija -e ž  [fr. canalisationf 1  ^
canalis  žleb] 1. podzemeljski °“ t0 re jje
odvajanje vode (mestna ~), 2. Mti
ali graditev teh odtokov; kanal
-am izvesti kanalizacijo; urediti st
fig.  usmeriti kaj . pe s]

kana! ja -e ž m  [ital. canaglia  iz lat. can '
sodrga, drhal, svojat; ničvrednež,
pridnež; ničvrednica... ne jcH

kanape -ja m  [fr. canape  iz gr.

postelja z mrežo v zaščito pred ko ^ ^
počivalnik, blazinjak, vrsta zofe

sloni  „ i re jnti u

kanasta -e ž  [Špan. canasta  košara! .
podobna igra na karte za 2 6

cev _

kanat -a m  [gl. kan] država ali P° .

pod kanovo oblastjo; kanova ob '^0
kancelacija -e ž  [lat. cancellatio  iz c  sp js3
rešetke] prekrižanje, prečrtani e
v znamenje, da je rešen; fig-  i u  j
uničenje, npr. menic ali kolko ,
veljavitev k  v rst*

kanccr -ja m  [lat. cancer  rak] raK ’
hude bolezni (med.) ( aj

kanccracija -e ž [gl. kancer] na
raka (med.)

kancerogen -a -o [kancer(o) ">
povzročajoč raka (med.) , .W

kancerolog -a m  [kancer(o)
zdravnik, specialist za raka

kanon

kam

cerozen

329

-zna -o [gl. kancer] v med.
C* v .(~o oboI enje)

1 v Ja "? Wat. cancellarius,  gl. kanclija]
u ' veku eden najvišjih dvornih

javni—'' ta j n ‘k)> ki je pripravljal
d .'sline ipd., 2. danes: naslov raznih
v A°^fl?* v *ikov v Angliji in ZDA,
ni st r'ji n P r - finančni minister, 3. mi-
J ?. 1  Predsednik v Nemčiji in Avstriji

ka "cliia' mar r ck)

^  j* ‘ e 2  [nem. Kanzlei  iz nlat. canceila-
stor  _ at - cancelli  rešetke; prvotno pro-
~ Ur ad ipd. — omejen z rešetkami]
a, urad; kanclijski -a -o pisarniški,

štor -
Pisarn:

Urad ' : ■  ’ K “neiijSKi -a -u pisari

forrnr*•’ ura ^ en ’> kanclijski slog suhi
s Pisov' St ^ n ' S '°S ura fi n 'fi > n  poslovnih
kan C ] ist v

karu

uradnih m  ^ gl ' kancli J a J P isar > niž i'

'cona - e  i  [ital. canzona  iz lat. cantio
’ , Je > Pesem] 1. daljša lirska pesem, spev,
‘asti p r i stare jšj h  j ta |. pesnikih, npr.
nJ rark i, 2. popevka, preprosta ljudska

.Pesem
k >net a

^ P°Pevk a " e  * canzonetta ] pesmica,

k ^ :  kandidat
Ka nc | a i' Ja m  [P° angl. grofu Earl of
stan s r " ar  — imenovanem po afgani-
ŠIce ga  ern  mestu — ustanovniku smu-
kani lel:ib POkala] vrsta  smučarskih vezi

"bra m  [lat. candelabrum  iz
Sv ečnjv sve ba] 1- velik, razkošno okrašen
. dii&t 2 '  u ''™' svetilec
iZcamj-j m  ^ at ' ca ndidcitus  belo oblečen,
Za višji , bel; v starem Rimu so prosilci
t°g 0 ] , s mžbe nosili med volitvami belo
gajo 2a Y , or se  poteguje ali ga predla-
2.kd 0r  kako . službo, funkcijo, čast ipd.,
i 2a nj nr; S ? Popravlja na kak izpit ali seje
kandid^Siasil

*eg 0Van ra  ' e 2  [nlat. candidatura]  1. po¬
lt Cast  itd J % Za  kako službo, funkcijo,
a, >didira« 2 ' pret fi°g za  kandidata
Je 2 a  ^ ' a m [g], kandidat] 1. potegovati
i ka ndiri,. ’ 2- postaviti ali predložiti za
NiratU’  3 -biti kandidat
'Pd. „ am  [fr. candir  iz ital. candire  iz
v kuhat; a  ,, trsn * sladkor] vsladkoriti,
^aztonjr,- 'konservirati) s sladkorno

PmO’ n,| n JV _

v leči

osladiti, s sladkorjem pre-

kandis -a m  [nem. Kandis  iz fr. sucre candi]
kristalizirani sladkor

kanditi -ov m mn.  [ital. canditi,  gl. kandi¬
rati] kandirano sadje; bonboni, slaščice
kanelirati -am [fr. canneler  iz lat. čarna  trs,
loček] (o)žlebiti, izžlebiti, zlasti stebre,
brazditi

kanibal -a m  [Špan. canibal  iz* Caribal
domačin s Karibskih otokov, ki so bili
v Kolumbovih časih ljudožerci] 1. kdor
je človeško meso, ljudožerec (pri divja¬
kih); fig.  divjak, krvolok, 2. žival, ki
žre druge iz svojega plemena (biol.);
kanibalski -a -o ljudožerski; divji, div¬
jaški; krvoločen, zverinski
kanibalizem -zma m  [kanibal + -izem] 1.
ljudožerstvo; fig.  krvoločnost, nečlo¬
večnost; divjaštvo, zverinstvo, 2. v biol.
pojav, da se žro bitja iste vrste, npr. pri
pajkih samice včasih požro šibkejše
samce

kanibalščina -e i  [gl. kanibal] surovo, neo¬
tesano izražanje, surov jezik
kanjon -a m  [Špan. cahon ] deber, dolga,
strma in ozka rečna dolina, npr. Rio
Colorado v ZDA

kankan -a m  [fr. cancan  gaganje rac; raca
v otroški govorici; oznaka za ples po*
gibih, podobnih racanju] eksotičen ples,
nastal okrog 1830

kankroid -a m  [lat. cancer  rak, + -oid] v
med. kožni rak (zastarelo)
kanon -a m  [gr. kanon  pravilo; vodilo;
sklep; zakon; seznam] 1. v katol. cerkvi,
a) cerkvena postava kot sklep ali predpis
cerkvenih zborov (o bogoslužju, verskih
naukih...); zbornik takih postav, b) spi¬
sek biblijskih knjig, priznanih za pristen
vir božjega razodetja; fig.  seznam vzor¬
nih spisov, c) spisek, seznam svetnikov,
č) srednji, nespremenljivi del maše (li-
turg.), 2. v upodabljajoči umetnosti:
celotnost estetskih pravil v kaki dobi,
zlasti pravila o harmoničnih razmerjih
pri človeškem in živalskem telesu, 3. v
glas. a) pri starih Grkih vrsta mono-
korda, b) danes večglasna skladba, v
kateri glasovi drug za drugim povzemajo
osnovni motiv, 4. vrsta velikih tiskarskih
črk

kanon -a m  [fr. canon  iz ital. cannone,  dobe¬
sedno: velika, široka cev, avgm. iz

kanuncnfuttcr

330

ka» s

canna  cev] top, vrsta težkega strelnega
orožja; kanonada -e ž  (nepretrgano) stre¬
ljanje s topovi; topniški napad ali dvoboj
kanonenfutter [/kano'nenfu'ter/ nem. K-]
»topovska hrana«, vzdevek za vojake,
ki morajo prelivati kri za tuje koristi;
podobno že pri Shakespearu: food for
povvder — hrana za smodnik, v drami
»Henrik IV.«

kanoničen -čna -o [lat. canonicus  pravilen,
iz gr., gl. kanon] cerkvenopraven; ustre¬
zen pravilom; fig.  pravilen; vodilen;
zgleden (gl. kanonski)
kanonik -a m  [nlat. canonicus,  gl. kanon]
v katol. hierarhiji višji dostojanstvenik,
član stolnega kapitlja; kanonikat -a m
službeno mesto in čast kanonika
kanonir -ja m  [nem. Kanonier  iz ital.
cannoniere ] topničar

kanonist -a m  [gl. kanon] poznavalec ali
učitelj cerkvenega, kanonskega prava
kanonizacija -e ž  [nlat. canonizatio  iz gr.
kanon]  v katol. cerkvi, 1. razglasitev za
svetnika, tj. uvrstitev v kanon, spisek
svetnikov (prim. beatifikacija), 2. posve¬
titev; slovesna potrditev, 3. fig.  uzakoni¬
tev, tudi ironično; kanonizirati -am 1.
razglasiti za svetnika, 2. posvetiti; slo¬
vesno potrditi, 3. fig.  uzakoniti
kanonski -a -o [lat. canonicus  pravilen]
sloneč na kanonu, zadevajoč kanon;
ustrezen pravilom ali predpisom; cer¬
kveno priznan; kanonsko pravo cerkveno
pravo, ki govori o notranjem ustroju
Cerkve in posebnih postavkah, po katerih
se vlada; kanonske knjige v katol. liturg.
knjige, ki veljajo za pristen vir božjega
razodetja

kanopa -e z  [po* staroegipt. mestu Ka-
nopos] 1. trebušast staroegipt. vrč s
pokrovko v obliki človeške glave (vanj
so shranili drobovje mumij), 2. podoben
vrč pri Etruščanih

kantar -ja m  [ar. qinlar  iz lat.] utežna mera
na muslimanskem Vzhodu
kantarida -e i [gr. kantharis  španska muha]
v zool. vrsta hroščev; mednje sodi tudi
španska muha

kantata -e ž  [ital. cantata  iz cantare  peti]
umetna pesem ali skladba (zlasti cer¬
kvena) za zborno ali solo petje s sprem¬
ljanjem orkestra

kantilena -e i [lat., ital. cantiiena ] 1. P cs '
ca, popevka, lažja umetna P ese
2. manjša kantata ...

kantina -e ž  [ital. cantina]  1 . pivnica, v .
ska) klet, 2. trgovinica, zlasti v vojas
cah ali tovarnah; kantiner -ja m  1. K
prodaja v kantini, 2. lastnik kantine ^
kanto -a m  [ital. canto iz cantare  ps^J ’
petje; pesem, 2. glavni glas ali nie 0  \ z
kanton -a m  [fr. canton  iz ital. canto, ' 0 ^
canto  ogel] 1. okrožje, upravna eo
v Franciji, del arrondissementa d ^
vojaško okrožje), 2. zvezna dfza n
enota v Švici, 3. mejnik, mejni ka
(prvotno je označeval mejo °* cr °S e n
obcestni, odbojni kamen; kanton^
-Ina -o okrožen, okrajen; ki se tiče
tona fr .J

kantonirati -am [nem. kantomeren
nastaniti, npr. vojake (zastarelo) n j
kantor -ja m  [lat. cantor  pevec] 1- e er  ^
solo pevec ali učitelj katol. cerkve j
petja, 2. protestantski cerkovm >
pevec v sinagogi £ ;l p-

kantovec -vca m  pristaš kantovstva, /J j 0
tove filozofije (Immanuel Kant, 1
1804, je bil eden klasičnih predstav
nem. idealistične filozofije); kanta ^

-a j  dualistična, transcendentaln

zofija Kanta, naperjena proti fr- dojele
lizmu; Kant sicer priznava obstoj “ v3 r
tivnega sveta zunaj naše zavesti
sama na sebi«), a trdi, da zakotn ^ s o
tivnega sveta niso spoznatni
čas, prostor, vzročnost itd. le a "
oblike naše zavesti „ 0 a  i(

kanu -ja m  [angl. canoe  iz Špan.
karib. kanoa ] 1. dolg, odprt m Egjjjti
čoln (npr. iz drevesne skorje) 2  va dn°
kljunom, 2. lahek športni čoln, n
za enega veslača .gm

kanzclparagraph -a m  [/kan'cclp ar ^g r ;il,

nem. K-  iz Kanzel  prižnica, +
paragraf, člen 130a) nem. kaz ■
zakonika iz 1. 1871, ki prepoved J
rabo prižnice v polit, namene O go<i l l

kaolin -a m  [fr. kaolin,  po kit-
Kao-ling, kjer so ga najprej 0
porcelanka, najčistejša bela P° r
glina . j-oH 5 . 1 "

kaos -a m  [gr. chaos]  v stgr. mit- n
prostor ali zmešano, neurejeno P

331

kapitan

^Pacitanca

1  je nastal svet — kozmos; fig.
zmeda, zmešnjava, nered;

‘2 katerega j

'Popolna)

jen • n 6 " na  "° zmeden, zmešan, neure-
kapacit- na ^ rten ’ neorganiziran
tivnn ra  ^ ž  [gl- kapaciteta] kapaci-

kapaeiL U a P ° rno f ' clcktr -)

obseže z  ' m '  [ |at - capacitas  iz capax
Prost« 11 ’ spos °ben] 1. obseg, obsežnost,

Prosto ' ooseg, ooseznt

ladje) rPOSt ’ Prostornina; nosilnost (<-
v ase n '‘ v  ^ lz ' zmožnost, sprejeti kaj
Sljivost r l- t0 ?} oto » (proizvodna) zmo-

kapa c jjjvf • *zvedenec, priznan strokovnjak
med "° s ‘ 'i ž [gl. kapaciteta] razmerje
zat« ? ab °Jem '

hovn a ’ s  ^rilnost, npr. stroja, 4. (du-
Post • f-  . telesna) zmožnost, sposob-
izve' -

it -i

zato fi ,-r ojem  > n  napetostjo na konden-
ka P a ra  JU  (riektr.)
k:i Pea<J6r 2  ^ tak c 4P«rra] gl. ara
^ 0r bah ^ pan - capeador]  pri biko-
Plašče| T . blko ' ,orec > k ’ draži bika z rdečim

^Pela-ežr i

Prvotno Jr.•  ca Pella  iz cappa  ogrinjalo;
Plašč sv \ e svet 'šče, kjer je bil shranjen
b°gosIn ;  ^ art ' na ] 1. manjši prostor za
Posloni Zne  obrede — kot samostojno
stavb«cerkve  ali kake druge
nje, 3 'dvorna ~), 2. cerkveno zname-

. ban es ' z b°r cerkvenih (prvotno) pevcev,
^Prlitik 8 as ° cn ' zbor sploh
i zborov'j 1 m  [gl. kapela] pevovodja,
k; iPe r  .j ddJa; vodja orkestra
lovitj] n m  ^b°k kaper  iz* lat. capere
s  kanif 0rnor ^bak ali ladja, ki se ukvarja
kai)^ stVo m ;  fig.  morski razbojnik;
v  Voj np  0  ' a  v plenjenje sovražnih ladij
k S1 °l-' fiT  basu > razširjeno v 17. in 18.
^Petari nrorsko razbojništvo
Slava] i m  [Ital. capitano  iz lat. caput
cip v. ' v  kopenski vojski: častniški
^stotnik, navadno najvišji čin

n >žjih

r.PtoŠtva ,'Hikov, 2. vodja športnega

k ni . i; '-Cit , 080metni  ~)
pbšta -e * n ' z tur -l glavna vhodna vrata
' a s] j ~ Uat. capillaris  lasen, iz capillus
r a P''iren 1Ca ’ l asasta  cevčica (kem.);

lasasr ', rna  '° ki se tiče kapilar(k);
r?PHarn 0 L - ek ko  'as, lasovit; lasničen;
m 84  Ona-,; '* 2  v fiz. lasovitost, pojav,
k a  , a  stojp. 1 ?. 0  Pr? tekočinah v kapilarah
P?lšrk a  Jdzje ali višje od vnanje ravni)
‘bna p . 2  [gl. kapilara] žila lasnica,
mikroskopom (anat.)

kopirati -am [nem. kapieren  iz lat. capere\
dojeti, doumeti; razumeti
kapital -a m  [fr. Capital,  1606, iz lat. capi-
talis  glaven, iz caput, capitis  glava]
glavnica, temeljni znesek (v naspr. z
obrestmi), 1. v vsakdanji rabi: a) glav¬
nica, premoženje v denarju, denarni
znesek, ki prinaša obresti, ali ki ga kdo
(kapitalist) vloži v kako podjetje; fig.
vrednost sploh, b) sredstva, ki rabijo
proizvodnji (stroji, tovarne), 2. v marksi¬
stični polit, ekonomiji: vrednost, ki
postane v rokah kapitalista sredstvo za
ustvarjanje in prilaščanje presežne vred¬
nosti, tj. vrednost, ki prinaša presežno
vrednost, gl. cirkulacijski, fiksni, fi¬
nančni, konstantni, variabilni kapital;
kapitalen -lna -o 1 .fig.  glaven, temeljen;
poglaviten; velik; izreden, 2. ki se tiče
kapitala, 3. smrten (~a kazen), 4. hud,
usoden (~a napaka); imeniten; kapi¬
talna graditev graditev objektov, na ka¬
terih temelji industrializacija kake države
(elektrarne, tovarne strojev ...)
kapitala -e i [iz lat.] gl. kapitalka
kapitalist -a m  [fr. capitaliste,  1782, gl.
kapital] pripadnik kapitalističnega raz¬
reda, lastnik (in utelešenje) kapitala —
npr. podjetnik, bankir — ki posredno
ali neposredno izkorišča mezdne delavce
(naspr. proletarec); fig.  izkoriščevalec;
bogataš; kapitalističen -čna -o ki se tiče
kapitalistov ali kapitalizma; kapita¬
listični monopoli gl. monopol
kapitalizacija -e i  [fr. capitalisation,  gl.
kapital] 1. spreminjanje presežne vred¬
nosti v kapital (tudi: pripisovanje obresti
h glavnici), 2. izračunavanje vrednosti
imetja po dohodkih, ki jih prinaša; ka-
pitalizirati -am 1. spremeniti vrednost
v kapital; pripisati obresti h glavnici;
naložiti kot kapital, 2. izračunati vred¬
nost imetja po dohodkih
kapitalizem -zrna m  [angl. capitalism  iz lat.
capitalis  glaven] družbeni red in način
proizvodnje, kjer so proizvajalna sred¬
stva kapital

kapitalka -e i  [lat. capitalis  glaven] velika
rimska črka

kapitan -a m  [ital. capitano  iz lat. caput
glava] pomorski častnik, 1. v vojni mor¬
narici: razni častniški čini (~ vojne

kapitel

332

ladje), 2. v trg. mornarici: častnik s polo¬
ženim kapitanskim izpitom, 3. pristaniški
poveljnik; kapitanija -e ž pristaniško
poveljstvo; območje tega poveljstva
kapitel -a m  [ital. capitello  iz lat. capitel/um,
dimin. iz lat. caput  glava] 1. glavič,
gornji, glavi podoben del stebra (arhit.),

2. verzalke v velikosti majhnih črk
(tisk.), 3. obšitek hrbtnega roba pri
knjigi; kapitelski -a -o ki se tiče kapitela

kapitel -tla m  [nlat. capitulum  poglavje,
dimin. iz lat. caput]  prvotno, 1. predmet,
vsebina poglavja (v knjigi), danes, 2.
poglavje v knjigi ali spisu; kapitelski -a
-o ki se tiče kapitla

kapitelj -tlja in  -teljna m  [iz nlat. capitulum ]
1. zbor(ovanje) duhovnikov ali redov¬
nikov, 2. zlasti: korarski zbor, kolegij
kanonikov stolne cerkve (po skupnem
branju poglavij iz biblije, prim. kapitel),

3. stolna cerkev; kapiteljski -a -o ki se
tiče kapitlja, stolen

kapitelka -e ž [gl. kapitel] velika začetnica
(verzalka), zlasti v velikosti majhnih črk
Kapitoi -a m  [lat. Capitolium]  1. v ožjem
pomenu: mestna trdnjava na kapitol-
skem griču v starem Rimu; v širšem:
kapitolski grič s trdnjavo in Jupitrovim
svetiščem (Kapitoi je bil središče polit,
in verskega življenja), 2. kongresna
palača v Washingtonu v ZDA
kapitulacija -e ž  [nlat. capitulatio  iz capi-
tu lar e  razpravljati, pogajati se — po
točkah — o čem] 1. razpravljanje, po¬
gajanje, 2. sporazum, pogodba, zlasti o
vdaji; fig.  brezpogojna ali pogojna
vdaja (~ čet); kapitulacije -ij ž mn.  po¬
godbe evropskih velesil s staro Turčijo,
ki so zagotavljale državljanom teh vele¬
sil delno eksteritorialnost (zg.)
kapitulant -a m  [gl. kapitulacija] kdor sklene
ali hoče skleniti kapitulacijo; kdor hitro
kapitulira; kapitulantski -a -o ki se hoče
vdati; nebojevit

kapitular -ja m  [nlat. capitularius]  kanonik,
član stolnega kapitlja

kapitulariji -jev m mn.  [nlat. capitularia
zakoni, razdeljeni na poglavja, nlat.
capitula]  postave in uredbe karolinških
kraljev, razdeljene na poglavja
kapitulirati -am [gl. kapitulacija] pogajati
se, zlasti o vdaji; sporazumeti se; vdati

kapuci' 1

se, položiti orožje; fig.  popustit', v
puško v koruzo <u

kaplan -a m  [nlat. capellanus  iz J
prim. kapela] 1. hišni duhovnik, "
v jetnišnici, 2. pomožni duhovi"
župnikov pomočnik ^ ,^, u ]

kaplanka -e ž  [po avstr. inž. Kap'
vrsta vodne turbine (tehn.)
kaplar -ja m  [ital. caporale]  desetnik
korporal) , ava rl

kapo -ja m  [ital. capo  glava; P°= , sto j.
I. poglavar; vodja (oddelka); P re  p.
nik, 2. jetnik, ki je vodil delovno
pino v nacističnih koncentr. 18
ščih , p o-

kapok -a m  [malaj. kapotf)  bombaž ",
dobno vlakno iz tropičnega kapo
(za polnjenje blazin, izolacijo ltc \i n ik<
kapot -a m  [fr. capot  in capote]  1. P° -^i
dolg (dežni) plašč z oglavnico ah v
plašč, 2. vrsta ženskega klobuka ^p
kapra -e ž  [nem. Kaper  iz perz.]

rastlina, 2. začimba iz njenih P°P : c cio
kaprica -e ž  [fr. caprice  iz ital. jLosf
iz* lat. capra  koza] muha(vost); s  ^
trma, svojeglavost; kapriciozen -
muhast; siten; trmast, svojeglav a5 to
kapricirati -am se [gl. kaprica! p].
vztrajati pri čem, v glavo si vteP
zapičiti se v kaj n , a l

kaprol -a m  [iz fr. caporal]  gl- ^ 0T ^ ra ps^‘l
kapsel -sla m  [fr. capsule  iz lab (pr'
škatlica] vžigalna, strelna kap'
nabojih) . .

kapsula -e ž [lat. capsula,  d' min - i a ti!i^i
škatla] 1. zdravilna kroglica, v-  y  pot
ipd.) oblat, vsebujoč zdravilo, *•
semenska glavica; strok, 3.
(sklepna) ovojnica e  oj 8 ™

kaptacija -e ž [lat. captatio  iz cap

lovljenje koga; (zvijačno) ' zV  \sf;
npr. priznanja; ujetje, npr- oj 8 * 1,
kaptativen -vna -o hoteč .koggsrf*
zvijačen (~o vprašanje, ki 234
izvabi, kar je mislil zamolčati) ap v-
kapuca -e ž [fr. capuce  iz ital.
nlat. cappa  plašč z oglavnico, °
oglavnica, vrsta pokrivala
kapucin -a m  [fr. capucin  iz ital- " p f
oglavnica, po plašču z oglavn' ’ fr^
nosijo] redovnik iz strožjega r v  zO 8 '
čiškanov; kapucin(ec) -(nc)a tn

333

karbid

kapui

'cinada

^dorepec, vrsta južnoameriških opic,

v r''V) v

ka t.^ta kave

Prid' 1 * 1 * 3  " e z  t^ r - capucinade ] kapucinska
ni„i,! ga v  Šaljivem, preprostem tonu s
kapi t hko yf b mo
capnT-  P r ‘d evn -  [nem. kaputt  iz fr.
i?o„u’i- Prl  kartanju: premagan] poražen,
kara g b  „ ljen; st rt, uničen
kar a hi„ ' a m  [* z nera - lz  fr-] gl- karabinar
kar a Ki n 3  ' e 5 t iz  fr-] gl. karabinka
f r  i • a *'J? m  [nem. Karabiner(haken)  iz
kar a j,jn., n ‘k> vrsta zaponke na vzmet ipd.
k voV ja m  t' ta k car °biniere  iz fr.]
s ka  ™> navadno konjenik, oborožen
2. ihlr-ko., npr. v Franciji v 19. stol.,
y oj a i c 1Jans ki orožnik, 3. španski obmejni

lažje n 'v ž  ^ r ' cara bine]  vrsta krajše,
Sarafa Xl  , e / za  konjenico ali topništvo)
zajem".?,;? [it , al - cara ff a  iz * ar. gharafa
s steki • ste klenka iz brušenega stekla
kis enitn  čepom, navadno za olje ali

z  [ital. caraffina]  manjša karafa

dstoo, T  ^ r ' caract, l  lz tur.] puščavski

kari kt er

značTi n ' Ja m  charakter  vtisk; znak;
menj e  ° St ’ P ose knost; značaj] 1. zna-
lik . zn^f‘! nost . česa, 2. nrav, nravni
značaj a ^ ove ka; fig.  pošten, klen
'klanj; ,3 iz kakega leposlovnega
neg a ’ ? ra kteren -rna -o značajen, kle-
‘kralec , p kega značaja; karakterni
. Pnika?,,' ^allSki igralec, ki umetniško
^taktefji^.Poločene značaje in tipe
? I 'ačii en lcen  '^ na  ‘° [8 r - charakteristikos ]
jzrazjt. if a koga a *l kaj, označujoč kaj;
”‘ st veni3 rakter ' st 'k a  -oži.  označitev
Post; 0  ‘antnosti koga ali česa; značil-
i str anki , ac ba, 2. pismena ocena (v
ara Q^ki, službi...)

'>k s [j, i m  ' a m > mn -  karakteristika
i. 2r >amp n ;„ ,[•> gr.] značilnost, značilno
^takS® al ' Ustnost
lnatanj n 3' ' arn  Bf- caraeteriser  iz gr.]
, Zttažii- ' označiti, opisati značaj ali
>i Sk0 ? a ( a ličesa)

I. k,e nost t  j 1  ^ fsl- karakter] značajnost,
rak 'nroi,3 nos t značaja
k'Ja] naut 1Ja  ‘ e . ž  [karakter(o) + -lo¬
cnih i f o bistvu in razvoju karak-
as taosti ljudi (psihol.)

karambol -a m [fr. carambole  rdeča biljard¬
na krogla] 1. vrsta biljardne igre,
2. sunek, udar; tresk, 3. trk, trčenje,
npr. dveh vozil

karamboldža -e ž  [gl. karambol] dvojni
trk krogle z enim sunkom (pri biljardu);
karambolirati -am udariti z enim sun¬
kom dve krogli; fig.  trčiti s kom, tre¬
ščiti ob kaj; poškodovati, razbiti (~
avto)

karamel -a m  [fr. caramel  iz* nlat. canna
mellis  trsni sladkor] žgani sladkor za
barvanje pijač

karamela -e ž, nav. v mn.  karamele -el [gl.
karamel] vrsta bonbonov iz žganega
sladkorja in dodatkov
karantena -e ž [fr. quarantaine  iz ital.
guarantina  iz quaranta  štirideset, ker je
včasih trajala 40 dni] 1. varnostna zapo¬
ra, tj. osamitev in zdravniško opazovanje
potnikov iz okuženih krajev (sistem
zdravniških ukrepov proti širjenju na¬
lezljivih bolezni), 2. doba trajanja te
zapore, 3. kraj ali prostor, določen v ta
namen; karantenirati -am zapreti v
karanteno

karat -a m  [ital. carato  iz ar. qirat  iz* gr.
keration  rožičevo seme — kot utež]
1. utežna enota za drago kamenje
(1 metrični karat = 0,2 g), 2. enota za
čistino zlata (čisto zlato je 24-karatno);
karaten -tna -o ki se tiče karata
karavana -e ž [fr. caravane  iz perz. karwan]
vrsta potnikov, zlasti romarjev ali
trgovcev, ki skupno (zaradi večje var¬
nosti) potujejo skozi puščave ali daljne,
divje kraje ;fig.  dolga vrsta ljudi, živali,
vozil...

karavan-saraj -a m  [iz perz. karwanseray  iz
seray  dvor, gostišče] karavansko gostišče
s prenočišči in skladišči, zlasti na Bliž¬
njem vzhodu

karavela -e ž  [Špan. caravela,  dimin. iz
caraba  ladjica] 1. večja jadrnica s tremi
jambori iz 14.—16.stol., 2. vrsta ribiških
ladij v Franciji, 3. vrsta potniških letal
karavla -e ž [shr. Icaraula  iz tur.] stražar¬
nica (obmejna ~)

karbid -a m, nav. v mn.  karbidi -ov [karb¬
on) + -id] v kem. spojina ogljika s
kako prvino, zlasti s kovino (kalci¬
jev ~)

karbinol

334

karbinol -a m  [karbin — Kolbejev izraz
za metil, + -ol] metilni alkohol (kem.)
karbolinej -a m  [karb(on) + lat. oleum  olje]
karbolno olje, destilacijski produkt pre¬
mogovega katrana (za impregniranje
lesa in razkuževanje)

karbolna kislina v kem. kreozotu sorodna
kislina iz katranovih olj, razkužilo
karbon -a m  [lat. carbo, carbonis  premog]
1. ogljik, kem. prvina, sestavina skoraj
vseh organskih spojin (nevezan v oglju,
grafitu in diamantu), 2. v geol. zgodovini
Zemlje: peta plast in doba paleozoika;
v njej je nastal premog
karbonado -a m  [portug. carbonado  iz lat.
carbo  premog] vrsta temnega diamanta
za tehnične namene; največ iz Brazilije
karbonar -ja m  [ital. carbonaro  oglar;
shajali so se namreč pri oglarjih v kala¬
brijskih gorah] član skrivne revolucio¬
narne demokratične organizacije, ki se
je v začetku 19. stol. bojevala proti fr.
gospostvu, po letu 1814 pa za zedinjenje
Italije

karbonat -a m, nav. v mn.  karbonati -ov
[karbon + -at] v kem. sol ogljikove
kisline, npr. soda, pepelika
karbonil -a m  [karbon + -il] spojina oglji¬
kovega monoksida s kovino (železov ~)
karbonizacija -e i [fr. carbonisation  iz lat.
carbo  premog] 1. (z)oglenenje, zogleni-
tev, sprememba v oglje, 2. ravnan,e
(namakanje volne v razredčeni žvepleni
kislini in sušenje), ki ima namen od¬
straniti vse celulozne primesi iz volne;
karbonizirati -am 1. poogleneti, zogle¬
neti, spremeniti (se) v oglje, 2. izvesti
karbonizacijo

karbonizator -ja m  [fr. carbonisateur ] peč
za karboniziranje

karborund -a m  [karb(on) + (k)orund] v
kem. silicijev karbid, umetni kamen,
po trdoti blizu diamanta (za brusila)
karbunkel -kla m  [lat. carbunculus  tvor,
iz carbo  premogj 1. črm, podkožnik,
podkožni tur z več strženi (med.), 2.
vrsta rdečega granata (mineral.)
karburacija -e ž  [fr. carburalion  iz lat.
carbo]  uplinjenje (bencina, bencola ipd.
pri motorjih); karburator -ja m  uplinjač
pri motorjih z notranjim izgorevanjem
(tebn.)

kardio'

karburirati -am [gl. karburacija] 1. u P'' n ^|
2. povišati svetilno ali kurilno vredn
plina __ of

karcer -ja m  [lat. carcer  ječa] šolski zap
(nekoč prostor in vrsta kazni na VISJ
šolah in vseučiliščih) n j

karcinogen -a -o [karcino(m) +
povzročajoč raka (med.)
karcinologija -e ž  [gr. karkinos  rak.

-logija] nauk o rakih (zool.) . s

karcinom -a m, mn.  karcinomata - ,

[gr. karkinoma  iz karkinos  rak] v i
rak, rakavo obolenje
karcinoza -e i [karcin(om) 4- - oza J 1  aC |i
vica, splošno rakavo obolenje l 23
razsevkov po telesu) | 0 j

kardamon -a m  [gr. kardamomom r
tropske, ingverju sorodne rastlm e
začimbe) , an u]

kardan -a m  [po ital. izumitelju Ca*
kardanski zgib (tehn.) ^ s

kardiak(um) -a m , mn.  kardiaka ' . e .
[gr. kardiakos  srčni, iz kardia stc  ’ st ce
lodčno ustje] zdravila, krepčila z g f J
kardialen -lna -o [nlat. cardialis  1
srčni (~a astma) . ,

kardialgija -e ž  [kardi(o)- + ' al S , J
želodčnega ustja (med.)
kardinal -a m  [lat. cardinalis  fig- ®j zin ed
odličen, iz cardo  tečaj) 1. e< ^ en  pa-
cerkvenih dostojanstvenikov, 2  - era t-
pežem najvišja stopnja v katol. 70,
hiji; v 16. stol. število omejeno ^o
zdaj jih je dosti več (kardinali \i
posamezne kongregacije in v0 J z odl-
svojih vrst novega papeža), 2- (iz
vrsta ptic s škrlatno rdečim
ZDA), 3. vrsta jabolk, 4. alK^ p0 -
pijača (belo vino s sladkorjem
marančo); kardinalen -lna -° j,j &
poglaviten; temeljen; bistven. .|j v
tiče kardinala; kardinalni st ^
slovn. glavni števniki: ena, ? v ®’ s ti. ' a .
kardinalne čednosti glavne ced ^jičn 1
katerih izvirajo vse druge (y et oO^
filoz. previdnost, hrabrost, 2
pravičnost) , j_ zb 0 '

kardinalat -a m  [nlat. cardinalalf‘ s > ip-
kardinalov, 2. urad, stopnja-
kardinala v  «tie] vS5 i

kardio- [gr. kardia srce:  želodčno l ' ci ( 0 gr» |1
stavljenkah, npr. kardialgija, ka

335

karitativen

kardi

'»graf

Prav a  df  ~ a m  [ kardio ‘ + -S ra H pri-
utri ^ 24  Srafično upodabljanje srčnih
daKr° V -’ kardiografija -e i grafično upo-
kar ,^ e  srčnih utripov
gx n ; gra ® " a m  [kardio- + -gram] gra-
kurdiolH >ri * Ca ? ( kr i v ulja) srčnih utripov
srčact i" e -^ [kardio- + gr. eidos  podoba]
kardioi a -. r ' vu, J a > vrsta  epicikloide (geom.)

o sr( ,° 8lJa . ' e 2  [kardio- + -logija] nauk
k ardi n  u ’?j e 8°vih funkcijah itd. (med.)

činaaiiu ? ž  (k ardi °- + -patija] bole-
karditi, a  žlezen srca
k  sr ,ca ( m 'e d  )” [kard(io)- + -itis] vnetje

<lit a J' d . m  [fr. carre  in quarre  iz lat.
2, 1- četverokotnik, kvadrat,

(nekd ■ r °kotna razporeditev pehote
rokoiJ 24  k°) Proti konjenici), 3. četve-
Za rP K a  Sredica, 4. format papirja, 5.

k »4nc a  " ,Ca (kuh ->

'•Peti r 6 - Z  [nlat. carentia  iz carere  ne
kr a j 5 a * aj ’ p ° g rešati] pomanjkanje, pri-
rt n j on  Jc . v  čem; čakanje na kaj; ka-
karenč Cna  ~°  ki se tiče karence;
dob a  k* dol)a  Pri zavarovanju: čakalna
, do Ko za varovanec še nima pravice
kateta ^ainine

k;

[nem. Karrete  iz ital. iz lat.
oz] voz, vozilo ( pejor .)

-e i r; * * ■ >

. ^elve /_ l, lz  malaj.] bisa, vrsta morske
k^fijola. P

/'°r e ] c ' e z v  [nem. Karfiol  iz ital. cavol-
i .Plodnn, 0 /, ca ’ rastlina z okusnim cvetnim
kar go u ° ni  (bot.)

, v  trg. k  L - pan . cargo  iz cargar  naložiti]
ar iatid a  QlJs ki tovor (tudi seznam blaga)

P>est a  K 6 r  [S 1 - Karyatides  ženske iz
te bii 0  arya v  kakoniji; po* tem, ker
str ani pP 16 ?. 10 v  perzijskih vojnah na
llSl Prtjij - rz;jcev i zmagovalci so moške
.Ponašat pa so  morale v sužnosti

Ze nsk e  la,* ka  bremena] v arhit. kip
k, Pih in ; ste ber ali opornik pri bal-

K atib^'P strehah

Parski IJ  _ tsr. Charybdis ] nevaren

v Mesinskem prelivu,

P°°seblje V n rtine ".—- k...,

ku-? s ka v st sr. mit. kot nevarna
„ja^ sa st> prim. Scila in Karibda
W- Vet noar!! fr ’ car ‘bou iz  algon.] vrsta
^‘eta , e  . e J- jelena

Q,r kalj$£ ( f Pr- carriere  iz ital. carriera
Za  vozove, iz lat. carrus  voz]

1. dir, galop konja, 2. tok, potek živ¬
ljenja, življenjska pot (glede služb, na¬
predovanj ipd.); fig.  naglo napredovanje
v službi, znanstvenem delu ...

karierist -a m  [gl. kariera] komolčar, brez¬
obziren stremuh, ki se peha le za kariero
in za čim višje mesto; karierizem -zrna
m  komolčarstvo, stremuštvo, pehanje za
kariero

karies -a m  [lat. caries  gniloba] 1. kostna
— npr. zaradi tbc — ali zobna gniloba,

2. gnitje rastlinskega tkiva
karikatura -e ž  [ital. caricatura  iz caricare

naložiti; pretiravati] (umetniška) risba,
kjer so značilnosti kake osebe, predmeta
ali dogodka pretirano upodobljene tako,
da zbujajo smeh; smešno pretirana, za-
smehljiva risba ali upodobitev; fig.  spa¬
ka, pokveka

karikaturist -a m  [ital. caricaturista]  umet¬
nik, ki riše karikature
karikirati -am [gl. karikatura] upodobiti
v smešni obliki, kot karikaturo; preti¬
ravati, da bi osmešili; fig.  (iz)pačiti,
(iz)maličiti

kariogen -a -o [kari(es) + -gen] povzro¬
čajoč karies (med.)

karioka -e i [portugal. Carioca  domačin(ka)
iz Ria de Janeira] moderen, rumbi po¬
doben ples južnoamer. izvora
kariokineza -e ž  [gr. karyon  oreh; jedro,
kinesis  gibanje] neposredna delitev ce¬
ličnega jedra pri najpreprostejših orga¬
nizmih (biol.)

kariologija -e ž [gr. karyon  oreh; jsdro,
+ -logija] nauk o celičnem jedru
(biol.)

karioplazma -e i [gr. karyon  oreh; jedro,
+ plazma] v biol. snov (protoplazma),
ki sestavlja celično jedro
kariesom -a m  [gr. karyon  oreh; jedro,
soma  telo] v biol. 1. celično jedro, 2.
kromosom

kariozen -zna -o [lat. cariosus,  prim.
karies] v med. nagnit, votel (~i zob);
inficiran (~a kost)

kariran -a -o [fr. carre,  prim. karč] kva¬
draten, kvadratast, kockast (~a tka¬
nina); karirati -am risati vzorce s kva¬
drati

karitativen -vna -o [iz lat. caritas, caritatis
materinska ljubezen; ljubezen do bliž-

karma

336

njega; usmiljenost] usmiljen, milosrčen,
dobrodelen, dobrotljiv (~o dejanje)
karma -e i [skt. karma  dejanje] človekova
dobra in zla dejanja na kaki stopnji
njegovega obstoja, osnovna dogma
budizma in hinduizma, ki pravi, da je
človekova usoda odvisna od njegovih
dejanj v prejšnji utelesitvi; fig.  usoda
karmanjola -e ž  [fr. carmagnole ] 1. kratek,
tesen suknjič iz časov fr. revolucije
1. 1789, 2. revolucionarna fr. pesem s
plesom iz teh časov, prvotno zbadljivka
na Marijo Antoinetto (z začetkom:
»Madame Včto avait promis,« in pri¬
pevom: »Dansons la carmagnole, vive
le son du canon!«)

karmeličan -žna m,  karmeličanka -e i [po
gori Karmel v Palestini] vrsta katol. re¬
dovnikov in redovnic
karmelit -a m  gl. karmeličan
karmezin -a m  [ital. carmesino  iz ar. qirmiz
karmin] 1. temno rdeče, na modro se
prelivajoče barvilo, 2. karmin
karmin -a m  [fr. carmitt  iz nlat. carminium
iz ar.] živo rdeča barva in barvilo, naj¬
večkrat iz košenilje

karnacija -e i [fr. carnation  iz lat. caro,
carnis  meso] barva mesa (v slikarstvu)
karnalen -Ina -o [lat. carnalis  iz caro  meso]
mesen, čuten, polten, nasladen
karnalist -a m  [gl. karnalen] čutnež, po-
hotnež

karnalit -a m  [po nem. mineralogu R.
Carnallu, + -it] kalijeva in magnezijeva
rudnina; za gnojilo

kameol -a m  [nem. Karneol  iz lat.] meseni
ahat, poldragulj rdeče barve, zvrst
kalcedona

karneval -a m  [ital. carnevale iz*  lat.
čarnem levare  pustiti meso] pust, (pred)-
pustno rajanje, ljudski praznik z vese¬
limi sprevodi, maskami, petjem in
plesom, nastal v Italiji
karnisa -e ž [iz nem. iz fr. corniche]  1. oken¬
ska zastomica, zavesnica, 2. zidni okra-
jek, opas(ek)

karnivora -or s mn.  [nlat. mn. carnivora
iz lat. caro, carnis  meso, vorare  žreti]
1. zveri, mesojede živali (zool.), 2. rast¬
line, ki žro žuželke (bot.)
karo -a m [fr. carreau  iz lat. quadrum  štiri-
kotnik] 1. barva pri igralnih kartah

(rdeč, pokončen štirikotnik), 2.
karta s to barvo, 3. tkanina s kock

vzorci  i lepa,

karoca -e ž  [ital. carrozza  iz carro  vozi »r
bogato ozaljšana kočija
Karon -a m  [iz gr.] gl. Haron se

karoserija -e i [fr. carrosserie  iz carr g
kočija] avtomobilsko ohišje, P n *9
na šasijo: streha, sedeži itd. ^]

karotida -e ž  [gr. karotis iz karos  0 ®°ijjjc,
v anat. ena od dveh vratnih utripa
ki dovajata kri v možgane ,j„]

karotin -a m  [lat. carota  korenje, +
rumena ali rdečkasta snov v neka ^
rastlinah, zlasti v korenju; v jen
spreminja v vitamin A j o-

karpologija -e ž  [gr. karpos  P'°^’.. ^otJ
gija] nauk o rastlinskih plodovih v .

gija] nauk o rastlinskih plouu«”- : g.
irta -e z  [ital. carta iz  lat. charta
chartes  list papirja ali papirusa!
list papirja, določen v kak namen,."

HOV UV/JUVVU ' ***• . (U

1. nakaznica, 2. (poštna) dopis®
razglednica, 3. vozovnica, 4. vst< ?^ [ja
5. posetnica, 6. zemljevid, 7* j? 1  ^);
karta, 8. slovesna listina (Atlantsk
kartati -am igrati na karte (prvf , s
iznašli v fevdalni Franciji; šh r >.  0 y.
pomenijo štiri stanove: srce —'
ščino, karo — obrtni srednji stan, P
plemstvo, križ — kmete) wll ch e

karteča -e i [nem. Kartatsche  iz fr . 00
papirni tulec] s kroglami
topovski izstrelek na manjše rai
prednik šrapnela Mtto

kartel -a m  [fr. cartel,  dimin. iz *®f' 0 boj 6V
papir] 1. prvotno: vrstni red a - v pa
na srednjev. turnirjih; (pismen) P z j f u-
dvoboj, danes, 2. v ekon.
ževanja kapit. monopolov: sp ^g-
med istovrstnimi, gospodarsko O cs^i
stojnimi podjetji (prim. trust) 0  1

kvoti proizvodnje, delitvi trganje 1 " 1
namenom, da bi odstranili k°®^aj tf
in si zagotovili monopolni P® ^
trgal, 3. v medn. pravu: s P oraZ , a dfl0 0
vojskujočimi se državami, Da
izmenjavi ujetnikov, 4. zveza, S P p<^
med strankami, npr. pri voh tv  lra ’ti (*"
telirati -am (se) združiti, organ > zl1
v kartel; ustanoviti kartel . . o icJ0'j
kdrter-ja m  [angl. čarter]  spodnjid e 11
ja pri motorjih z notranjim izS° r

kartezijanec

337

kasarna

tini l)anec  r nca m  [&• cartesien,  po pola-
sin^ nei11  ' 1Tlenu  Descartesa — Carte-
-a. w* sta * kartezijanstva; kartezijanski
tesa° • Se dde  kartezijanstva ali Descar-
nieo’ njegov 'h matematičnih metod ali
kart e ,-°y e  dualistične filozofije
naukfr* 0  ' a  * ^ r - cartesianisme]  1.
IV tr - filozofa in matematika Reneja
fija ie l H eSa ’ ^6—1650; njegova filozo-
aalist'" Ua *' St i^ na ’ njegova metoda racio-
flj 0z  7 ? a .(prim. cogito, ergo sum), 2.
fiasled 'i ,n naravos l° vn * nauki njegovih
fističn ^° V ’ oprt ‘ na  P rot islovne, dua-
^rtiraf ' cdemente  Descartesove filozofije
Papir! f” 1  i nem - kartieren  iz ital. carta
dei a tj • 2a P' sa ti> označiti na listu, 2.
nazo’ r. lsat * zemljevid; vpisati, narisati

*W e S ev,d

v Se J V- carta  al‘ charta  list papirja]
kart 0g S vljenkah , npr. kartogram
Vidov '  [karto- + -graf] risar zemlje-
kartop. j d ? r se  ukvarja s kartografijo;
zerneikv'' a  ' e 2  f- nauk o upodabljanju
vidj (  j . P°yršine s kartami ali zemlje-
nsan i e > izdelovanje zemljevidov
z nazor ' a m  [karto- + -gram] zemljevid
statp.:. n O’ grafično upodobitvijo kakih
Podatkov ah

Premr 1Ja  ' e  %  [karto- + gr. manteia
i, .‘ u Kova- ’ '

karto** 1 ' Podatkov ali odnosov

Porokov ' e 2  [karto- + gr. i. _

. iz itrr^i V , anje l vedeževanje, prerokovanje
karton _ mh kart

Papir] i ”}  ® ak car tone,  avgm. iz carta
2. ]j s t • “Penka, vrsta debelega papirja,

Pred| 0 , a  kakimi podatki, 3. slikarska
i v zorer. 8 za  večjo sliko, 4. pleskarski

kartona .

S '® z  [fr. cartonnage  iz carton
1 • izdelovanje predmetov iz
oddeleir lzde l e k ali izdelki iz lepenke,
p,  a fi tror,,,- al * Podjetje, kjer jih izdelujejo,

^‘Pirati ’ kijih proda i a

k a V  * e Penko arn  karton] oviti ali vezati
dotika

s k°vai 0  6  [karto- + -teka; izraz je
Ppdietioi, rog 1900 neko berlinsko

. a Jetjei , B  tvuo neko berlinsko
p ste rnatiri' list kovni register, pregledno,
a * Poda?v- Ure i ena  zbirka listov s ka-
t 1 ^'PistrJ^ .?.f na jvež v knjižničarstvu ali
kattfi'* 1  listov" 0 ’ ^ škatla ipd. za hranjenje

1 ^ '6 ^ rr«

■ Ozajj. ur ■ cartouche  iz ital. cartoccio ]
j, m baročni okvir ovalne oblike

' Slo,

‘Var

tujk

za razne napise, simbole ali grbe, 2.
naboj, patrona

kartuzija -e i [po prvem samostanu, nlat.
Cartusia,  nad Grenoblom] kartuzijanski
samostan

kartuzijanec -nca m  [nlat. cartusiams]  1.
pripadnik strogega katol. reda (ustanov¬
ljen je bil 1. 1086), 2. učenec v kartuzi¬
janski šoli

karunkel -kla m  [lat. caruncula,  dimin. iz
caro  meso] 1. bradavica (anat.); brazgo¬
tinast ostanek deviške kožice, 2. mesnat,
bradavičast izrastek (ptičji greben ipd.)
karusel -sla m  [fr. carrousel  iz ital. caro-
sello\  1. slavnostna viteška igra na konjih,
nastala iz turnirja, 2. vrtiljak za otroke,
navadno z lesenimi konjički, 3. vrsta
stružnice (tehn.)

kasa -e 2 [ital. cassa  zabojček, iz lat. capsa
posoda; blagajna] 1. blagajna (omara
ipd., kjer denar hranijo in urad, kjer ga
sprejemajo ali izplačujejo); fig.  denar ali
plačilo v gotovini, 2. hranilnica
kasaba -e ž  [ar. qasaba ] trdnjava; (utrjen)
kraj v severnoafr. mestih
kasaba -e ž [po mestu Kassaba pri Smirni]
vrsta sočne melone (bot.)
kasacija -e ž  [nlat. cassatio  iz cassare  ovreči,
razveljaviti] 1. razveljavitev listin, sodbe,
odredb ipd. po višjih organih (ker so
podrejeni kršili zakone ali predpise), 2.
naj višje sodišče v raznih državah, 3.
odpust iz službe; odstavitev s položaja;
kasacijski -a -o ki se tiče kasacije, razve¬
ljavitven (~o sodišče); kasacijski posto¬
pek upravni postopek pri pritožbah na
višjo instanco

Kasandra -e ž  [gr. Kassandra ] v stgr. mit.
lepa hči trojanskega kralja Priama
(vanjo se je zaljubil Apolon in ji podaril
preroški dar; ker pa je njegovo ljubezen
odklanjala, je njeno umetnost preklel;
napovedovala je zgolj nesrečo, a nihče ji
ni verjel); Kasandrine besede temne, pre¬
roške besede, ki jim nihče ne verjame;
fig.  kasandra -e ž  prerokovalka ne¬
sreče

kasarna -e ž  [ital. caserma]  vojašnica; fig.
puščobna zgradba z mnogimi stanovalci;
kasamirati -am 1. nastaniti vojake (ali
oficirje) po vojašnicah, 2. namestiti
prostitutke v javne hiše

kasba

338

kasba -e i [fr. casbah  iz ar. qasaba  trdnjava]
mestna trdnjava (vladarjeva rezidenca)
v severnoafr. mestih; del mesta okrog
nje; fig.  arabska mestna četrt
kaseta -e i [ital. cassetta,  dimin. iz cassa
zabojček] 1. (okrašena) skrinjica, škatlica
za dragocenosti, denar ali manjše pred¬
mete, 2. vgreznjeno četverorobo polje
na stropu; kasetirati -am delati kasete
na stropu; kasetiran -a -o tako razdeljen
kasik -a m  [Špan. cacique,  po haitski besedi]
1. poglavar pri indijanskih plemenih
v Mehiki in Zahodni Indiji (danes tudi
starešina indijanskih občin), 2. vrsta
ameriških ptic (zool.)
kasiopej -a m  [po sozvezdju Kasiopeja]
kem. prvina iz vrste redkih kovin
Kasiopeja -e i  [gr. Kassiopeia ] 1. v stgr. mit.
etiopska kraljica, žena kralja Kefeja in
mati Andromede, 2. sozvezdje na Rimski
cesti med Kefejem in Andromedo (astr.)
kastrati -am [nem. kassieren  iz ital. in-
cassare iz cassa  blagajna] prevze(ma)ti
denar, gl. inkasirati

kastrati -am [nlat., ital. cassare]  1. razvelja¬
viti (~ sodbo, testament), 2. odpustiti
iz službe; vzeti čin ali službeni položaj
kasiterit -a m  [gr. kassiteros  cin, + -it]
cinovec, najvažnejša cinova ruda
kaskada -e i [fr. cascade  iz lat. cadere  pasti]
1. stopničast slap, zlasti umetni, 2. slapu
podoben ognjemet

kasko -a m  [Špan. casco  ladijski trup] za¬
varovanje, navadno ladij in drugih pre¬
voznih sredstev (brez tovora)
kasta -e ž [Špan., portug. casla  pleme, rod,
nekaj čistega, iz lat. castus  čist] vase
zaprta, največkrat dedna družbena plast,
ki se strogo loči od drugih plasti po
socialnem izvoru, poklicu, veri itd.
(duhovniška, vojaška, trgovska ~);
fig.  stan, sloj ali skupnost, ki ljubosumno
brani posebne pravice
kastanjeta -e i, nav. v mn.  kastanjete -et
[Špan. mn. castahetas  iz castana  kostanj,
ker so podobne kostanju ali orehovi
lupini] španski škrgetec, dvoje lesenih ali
slonokoščenih školjk, ki jih plesalka
natakne na prste in s škrgetanjem
poudarja plesni ritem
kastel -a m  [ital. caslello  iz lat. castellum
trdnjava] utrdba ali trdnjava; utrjen grad

kastelan -a m  [nlat. castellanus ] 1.
poveljnik trdnjave ali gradu (v srednj
veku), 2. grajski oskrbnik, upravitelj
kastor -ja m  [gr. kastor  bober] 1. b®
(zool.), 2. izloček iz bobrovih sp°(
žlez (uporablja se v med.), 3. bobrov®"
bobrovo krzno, 4. (tudi: kastorec -rca
bobrovec, klobuk iz bobrove dlake
Kastor in Poluks [lat. Castor, Pollux  ® ^
Kastor, Polydeukes]  v stgr. mit. sl J!:j va
Zevsa in Lede, dvojčka in net oC Ll,
prijatelja (ko je Kastor v boju P^jj
je Zevs neutolažljivemu Poluksu d°' tl
živeti z bratom en dan skupaj na O im
drugi dan pa v spodnjem svetu; P°;,:j V a
ju je prenesel med zvezde), fig.  ne  ° C ' rll a
prijatelja; fig.  Kastor -ja m  s ® v .
zvezda v sozvezdju Dvojčkov ( &str ' tra re
kastracija -e ž  [lat. castratio  tj.

obrezati] skopitev ljudi ali živa > j
odstranitev spolnih žlez (obeh m? ^
moškem ali jajčnikov pri ženskif n ,
zanj e\ fig.  okrnitev (~ spisa, v ka^.
je kaj pomembnega izpuščeno ah
ličeno); kastracijski -a -o ki ^
kastracije . ie „cc :

kastrat -a m  [lat. castratus ] skoPJ fji
rezanec, evnuh; fig.  cerkveni

:zati] s ^°

pevec (v Italiji so nekdaj za PJKJii
kapele kastrirali dečke, da so o
deški glas)

kastrirati -am [lat. castrare  obrez*

piti, rezati; fig.  okrniti, ojaloviu ^ol.
kašelot -a m  [fr. cachalot  iz* portug.J
glavač, vrsta zobatega kita; v njes
črevesju se nabira dišeča ambra ^0
kastrati -am [nem. kaschieren  iz ‘ r -  ta jitii
skriti] 1. skri(va)ti, prikriti; 1
2. prekriti, prelepiti, npr. l e P
okrasnim papirjem ali platnom v6 fi)

kašmir -a m  [po državi Kašmir n ? j r sk'b
Indije] 1. fina, puhasta volna j aS oVf ati ,s

koz, 2. blago iz te volne, 3.

ruta iz te volne

rog'

;0 v

kašmirka -e i vrsta koze brez
Kašmira ,. n „- sf’

kžta- (pred samogl. kat-) gr. pred JjpoU a
čez, skozi; ob, po; na(d)-; ko* P nl t#
v zloženkah izraža gibanje,

podobnost itd., npr. katarakt«
katabaza -e ž [gr. katabasis  iz ko ^or
spuščati se] pot navzdol, P

339

katastaza

«“*> iz notranjščine k morju; opis
^ Jnega pohoda ob vrnitvi, npr. pri

W e r f ° ntU

j ° lzem  -zma m  [kata- + gr. bole  met,
v rnvlS 1 ^ ana bolizmu nasproten proces

kata*

ka 'af;[|k a . niZmih ’ vrsta metabolizma (biol.)
()/ . ) ,. k  ' a  'n  [fr. catafalque  iz gr.] slovesno
■* - o Jsari  mrtvaški oder s krsto
5  reza  ' e  ž [kata- 4- gr. phoresis  pre-
zarJr §*banje delcev snovi v raztopini
katahre' Uc ' nka  elektr. toka (fiz.)

„ *V e z  fer. katachresis  zloraba] 1.
2. te v I' na rak>a  besed. npr. strašno lep,
foro , ' 0 u mljiva ali ponesrečena meta-

,sp r en, Je , , v  geol- nenadna, silovita
ljj ;  e mba življenjskih razmer na Zem-
teorii; Pr )- ^mdi potopov (po ovrženi
Uniči jož Cuvie,a )’ v sociol. silovit

Pr °Pad

:  Prevrat; fig.  (splošna) pogibel

gr. / fa  ke  *mb ž mn.  [ital. catacomba  iz
skj « iat- tumba  grob] 1. podzemelj-
k °dnik°' St0r * z  dolgimi, večnadstropnimi
kristj a  J’ ok>  Preganjanjih shajališče prvih
v z  grobišči mučencev, zlasti

2. v  a  (Kalistove ~) in na Siciliji,
. Ztn„J tarem  Egiptu podzem. prostori

kata^^mi

i c 'ntov, - z -  f k atal(iza) + -aza] vrsta en-
^ataleksa Zlv ?^ celicah (kem.)

Umerjen' 6 z  ^ gr ' katalexis  nehaj] v metr.
ne Pop 0 ii e ;  ver za z nepopolno stopico;

Pesmi". odlomkov, npr. Vergilovih
i r *h, ki’ r ani, nepopolni odlomki sta-
k »t».lliri? s,e uih spisov

’ ne-
zadnjega

^takkte * n l Ve . rz  -li stopica
zbirka mn -  [s r - katalegein  izbrati]

K ^ktič “ n  spisov
Popoln f 1 * ~^ na  '° Igr- katalektikos)
z *og a  „ rz )>  tj. s stopico brez zadnje*.,
k °deja’ v  P 1,:  Težka človeku ni zemlje
a blep s ’ a  am _ e io v sebe ga njene moči
,yin  2 L,U? r - katalepsis  iz katalam-
! e ' e sa ajj biti, zadeti] v med. otrplost
k P'Poo?i; p ,° sa meznih udov pri božjasti,

k bleps« Pd \

, a a  ' e  ž  [i z  gr.] g), katalepsa
k n s .Pi°le 1  ' ar| gl. catalin]  vrsta sintetične

7«tiČen^n

em. Ličink '? fgr. katalysis  razkroj] v
kujoč kot katalizator; ki se

tiče katalize; kataliza -e i v kem. pojav,
da nekatere snovi povzročajo, pospešu¬
jejo ali zavirajo kemične reakcije, ne da
bi se same (trajno) spreminjale
katalizator -ja m  [gl. kataliza] snov, ki
povzroča katalizo, npr. nekateri oksidi
katalog -a m  [gr. katalogos  iz katalegein
izbirati; naštevati] 1. imenik, pregleden
seznam (tiskov, umetniških slik, znan¬
stvenih zbirk...), sestavljen v določenem
redu, 2. glavna (šolska) vpisnica; kata¬
logizirati -am vpisati v katalog; sesta¬
viti katalog

kataplazma -e i [gr. kataplasma  iz kata-
plassein  namazati] topel, kašnat ovitek,
pospešujoč npr. zorenje tvora (med.)
katapult -a m  [lat. catapulta u  gr. kata-
peltes  iz kata-, pellein  zagnati] 1. metal-
nica, staroveški bojni stroj za metanje
kamnov, kopij in puščic pri obleganju
mest, prim. balista, 2. danes: priprava za
pospešen vzlet letala z letalonosilke
katar -ja m  [fr. catarrhe  iz gr. katarrhous
iz kata-, rhein  teči] v med. vnetje sluz¬
nice, npr. dihal, s čezmernim izceja¬
njem

katarakt -a m  [gr. kataraktes  iz kata-,
arassein  padati, udarjati ob kaj] v geogr,
slap, brzica, prag v reki (nilski ~i);
katarakta -e i v med. motnost očesne
leče ali njene ovojnice, nastane npr.
zaradi sladkorne bolezni
kutar(al)en -(al)na -o [gl. katar] ki se tiče
katarja, v zvezi s katarjem, vneten
katari -ov m mn.  [gr. katliaros  (nravno)
čist] »čisti«, asketska, bogomilom so¬
rodna kršč. ločina, razširjena v 12. stol.
v južni Franciji in sev. Italiji; prim.
albižan

katarza -e ž  [gr. katharsis  očiščenje] 1.
duhovno, nravno očiščenje (po Aristote¬
lovem nauku o tragediji se ob trpljenju,
s katerim se glavni junak odkupi krivde,
tudi gledalec etično očisti, kar je namen
tragedije), 2. v med. izpraznitev čre¬
vesja, 3. razrešitev kompleksov ipd.
(psihiatr.)

katasilogizem -zma m  [kata- + silogizem]
nasprotni sklep (log.)

katastaza -e ž  [gr. katastasis)  1. del stgr.
drame, v kateri doseže zaplet vrhunec
(in se nato v katastrofi razplete), 2. v

kataster

340

katehumen

retoriki: del govora, ki razlaga predmet,
za katerega gre

kataster -tra m  [nlat. catastrum  iz lat.
capitastrum]  zemljiška knjiga, temeljni
vpisnik, kjer so vpisana vsa zemljišča;
katastrski -a -o ali  katastralen -Ina -o ki
se tiče katastra, zemljiško-knjižni; ka-
tastrirati -am vnesti, vpisa(va)ti v ka¬
taster

katastrofa -e ž fgr. katastrophe  preokret] 1.
v stgr. drami razplet dejanja ali dogodek,
ki preobrne usodo glavnega junaka, 2.
fig.  nepričakovan, usoden razplet; uso¬
den dogodek; pogibel, strahotna, uni¬
čujoča (elementarna) nesreča; polom,
poraz; katastrofalen -lna -o poguben,
uničujoč, strahoten, porazen
katastrofizem -zma m  [katastrof(a) +
-izem] teorija, ki uči, da so razne geološke
in biološke pojave — npr. spremembo
flore in favne — povzročile katastrofalne
spremembe na zemeljski skorji
katatermometer -tra m  [kata- + termo¬
meter] priprava za merjenje ohlajanja pri
klimatskih napravah

katatonija -e ž [kata- + gr. tonos  napetost]
vrsta duševne bolezni z odrevenelostjo
in krči mišic, hudo zmedenostjo in raz¬
dražljivostjo, npr. pri shizofreniji
kateder -dra [nem. Katheder  iz gr. kathe-
dra  sedež] šolska miza ali oder z učno,
predavateljsko mizo

katedra -e ž  [nlat. cathedra  iz gr. kathedra]
1. škofovski sedež, 2. fig.  stolica, pro¬
fesorsko mesto na visoki šoli
katedrala -e ž  [nlat. cathedralis  stolen, iz gr.
kathedra ] (nad)škofovska stolna cerkev;
katedralen -lna -o stolen; pri kate¬
drali

katedrski -a -o [gl. kateder] ki se tiče ka¬
tedra; fig.  šolski, predavateljski; pejor.
neživljenjski, učenjakarski; katedrska
modrost jalova, knjižna modrost; ka¬
tedrski socialisti vzdevek za socialno
reformistično strujo, predvsem med nem.
profesorji polit, ekonomije v 70. letih
19. stoletja (Schmoller, Roscher, Bren-
tano itd.), ki so skušali nasprotje med
kapitalizmom in socializmom premostiti
z liberalnimi reformami
kategoričen -čna -o [iz gr. kategorikos  iz
kategorein  izjavljati kaj] 1. ki se tiče

kategorije (ali sodi vanjo), 2. (določno)
trdilen, brezpogojen, brez izjeme; goto ’
nedvomen (naspr. hipotetičen); j zre ff ’
določen, jasen, 3. v log. izražajoč sodb >
v kateri je odnos med osebkom in P '
vedkom brez pogojev, npr. snov J
sestavljena iz atomov; kategorični i®'
perativ v Kantovi idealistični etik •
absolutna, nespremenljiva nravna z
poved (ravnaj se po načelu, ki bi lan*
veljalo za splošno pravilo) . ..

kategorija -e i [gr. kategoria ] 1. spl° s  . a
red, vrsta, razred, skupina, 2. v fil - g
pojmov, ki izražajo najsplošnejše
odnose ali zakone realnosti in l an
vključijo vse druge pojme (Aristotel J
je naštel deset: snov, kolikost, kakov .’
odnos, dejavnost, trpnost, čas, kr j
položaj, stanje; Kant pa dvanajst, to
njimi štiri osnovne: kolikost, kakov .

odnos, način), 3. osnovni znanst

pojem sploh (npr. v filozofiji: čas, P ,
štor, vzročnost ...; v ekonomiji! vf ,
nost, blago ...; v sociologiji: razr
država ...) . ■ gt.]

kategorizacija -e ž  [fr. categorisation  iz B
razvrstitev, razporeditev, ureditev
kategorijah; uvrstitev v kategorije! o
gorizirati -am izvesti kategorizacij 0 «^
vrstiti, urediti po kategorijah; uvr
v kategorije . . *<i-

katchet -a m  [gr. katechetes  učitelj, ■"V
techein  poučevati] veroučitelj, duh°
ki na šolah poučuje verouk ^

katehetičen -čna -o [gl. katehet] ver 0  ,);
ki se tiče katehetike (ali l:ate .,; t ika
poučujoč v obliki kateheze; katek j U
-e ž nauk o verski vzgoji, o p° u ^ e
v veri . oU k]

kateheza -e ž  [gr. katechesis  ustnj tj ^ g .
pouk — zlasti verouka — v r ov;

govora, v obliki vprašanj in odg 0 ''.
pouk verouka sploh; katehizi ra °
poučevati katehetično hodu 0 '

katehu -ja m  [iz malaj.] sok neke vzh
azijske akacije; za strojilo in v m .
katehumen -a m  [iz gr. katechoumeno  J
prvotnem krščanstvu: še
vrzenec krsc. vere, 2. danes P rI  j, r st,
odrasla oseba, ki se pripravlja na

3. pri protestantih: kdor se pripn
konfirmacijo

katekizem

341

kavcija

katekizem -zma m  fiz gr. katechismos)
knjiga s kratko, zgoščeno razlago, zlasti
kršč. nauka, v obliki vprašanj in odgo-
vorov; fig.  kratka, poljudna knjiga sploh
kateksohen [gr. kat’exocheri\  v prvi vrsti,
v  pravem pomenu (besede), zlasti,
Posebno

katepsin -a m  [kat- iz gr. katharos  čist, +
(p)epsin] vrsta fermenta v živili celicah
(kem.)

ateta -e z  [gr. kathete  iz kalhienai  spuščati]
v  Pravokotnem trikotniku ena ali druga
stranica ob pravem kotu (geom.)
atct er -tra m  [gr. katheter  iz kathienai
spuščati] vrsta cevke, ki jo potisne
travnik v kako telesno odprtino, zlasti
v  sečnik, da ga izprazni; katet(e)rizirati
-am vriniti kateter; izprazniti, vbrizgati
kar ’ s  katetrom

tctometer -tra m  [katet(o) + -meter]
Priprava za merjenje majhne višinske
k razlike

a ,P ut  -a m  [angl. catgut]  kirurška nit za
'vanje tkiv pri operacijah
'on -a m  [g r  kation  spuščajoč se, iz
*??*■ + -ion, delež, od ienai  iti] pri
oktrolizi; pozitivni ion, razvijajoč se ob
,A at °di (fe.)

Kato 8 *'- ~ am  Kr. catir]  gl. dekatirati
2la ° na m  ['at- Marcus Porcius Cato,
»J (49 pr. n. š., tudi starejši ali
pjOnzor« imenovan] strim. državnik,
eprost, nravno strog, odločen nasprot-
Kartagine (gl. ceterum censeo ...);
“ as k' -a -o strog v nravnosti in držav-
ka^tah dolžnostih
v c ' e 2  fer- kathodos  pot navzdol]
sk e Z ’ ? e ®ativni pol elektrode v galvan-
'0 F e ' cr ]n> naspr. anoda; katoden -dna
nev :j S ? tiče katode; katodni žarki v fiz.
tronjf 11 , e ( e ktrični žarki (negativni elek-
cevj ’  ** snvajo iz katode v vakuumski

iz 'i) 26 ,® ‘Ztna m  [gr. katholikos  vesoljen,
k^ 0 y.° los  splošen, kata-, holos  ves]
Poved V °’ rimsko katoliška veroiz-
2. ^a,’ |- ena  izmed kršč. veroizpovedi,
katoijj;- ° . a  cerkev s papežem na čelu
cizem? ~ ana . ‘ n  katoličan -a m  [gl. katoli-
cerkve P^Padnik rimsko katoliške

k;

ki

»tolik:

a  m [iz gr.] gi katoličan

katolikon -a m  [gr. katholikon  iz katholos
splošen] nekaj v splošno rabo, zlasti,
1. zdravilo za vse bolezni, 2. splošni,
enciklopedični slovar

katoliški -a -o [gr. katholikos  vesoljen,
splošen] ki se tiče rimsko katoliške
cerkve

katonski -a -o gl. Kato
katoptrika -e i [gr. katoptron  zrcalo] nauk
o odbijanju svetlobnih žarkov (v optiki)
katorga -e i [rus. iz ngr. katergon  prisilno
delo] težko prisilno delo kaznjencev
(carska ~)

katran -a m  [iz tur. iz ar. c/atran]  gosta,
temno rjava tekočina, proizvod suhe
destilacije organskih snovi, zlasti pre¬
moga; katranizirati -am premazati ali
prepojiti s katranom

katun -a m  [nem. Kattun  iz hol. iz ar.
al-gutun  bombaž] tanka, potiskana bom-
baževina v platneni vezavi
kavacija -e ž  [lat. cavatio  votljenje] izkop,
izkopavanje, npr. kleti; izdolbina
kaval -a m  [ital. cavallo  konj] vitez, konje¬
nik (ime karte pri taroku)
kavalerija -e ž  [ital. cavalleria  iz lat. ca-
ballarius  jezdec] konjenica, vrsta vojske
kavalerist -a m  [gl. kavalerija] konjenik,
vojak na konju; kdor služi v kavaleriji
kavalet -a m  [ital. cavalletto]  1. stojalo,
kozel, 2. železna zložljiva (npr. vojaška)
postelja

kavalir -ja m  [fr. cavalier  iz ital. cavaliere
iz cavallo  konj] prvotno: jezdec, jahač;
konjenik, pozneje: vitez (na konju);
plemič; fig.  ustrežljiv, udvorljiv človek,
zlasti do žensk (včasih malce ironično)
kavalkdda -e ž  [fr. cavalcade  iz ital. caval-
cata\  1. slavnostni sprevod na konjih;
krdelo jezdecev, 2. izlet na konjih
kavatina -e ž  [ital. cavatina]  krajša, pre¬
prostejša popevka v starejših operah
(v naspr. z bleščečo arijo)
kavboj -a m  [angl. cowboy  iz cow  krava,
boy  dečko] severnoamer. govedar
(pastir), jahajoč na konju, junak ame¬
riških »kavbojk«; kavbojka -e ž kavboj¬
ski film; kavbojke -jk ž mn.  vrsta hlač
kavcija -e ž  [lat. cautio  iz cavere  paziti se,
zavarovati se] 1. poroštvo, jamstvo (s po¬
ložitvijo varščine), 2. varščina, jamščina,
znesek, položen za poroštvo

kavč

342

kazuistika

kavč -a m  [angl. couch  iz fr. couche  ležišče,
postelja] vrsta blazinjaka (rabi se tudi
kot postelja)

kavčuk -a m  [angl. caoutchouc  iz Špan.
cauchu  iz karib. cahuchu]  1. snov iz
sokov raznih vrst kavčukovca, 2. čisti
gumi; k&včukovec -vca m  vrsta tropičnih
kavčukovih dreves (bot.)
kavdinski jarem fig.  najgloblje ponižanje
(pri Kavdinski soteski v južni Italiji so

1. 321 pr. n. š. Samničani premagali
Rimljane; ti so kot premaganci morali
korakati pod jarmom iz sulic)

kavent -čnta m  [lat. cavens]  porok, gl. kavcija
kaverna -e ž  [lat. caverna  iz cavus  votel] 1.
votlina, duplina, navadno umetna, npr.
kot zaklonišče v steni v obrambo pred
topovskim ognjem, 2. votlina v organu,
posebno v pljučih zaradi tbc (med.);
kavernozen -zna -o poln kavern (med.)
kaviar -ja m  [fr. caviar  iz* tur. hayvar  oso¬
ljene ikre] nasoljene ribje ikre, zlasti ikre
jesetra ali beluge

kavstičen -čna -o [gr. kaustikos  iz kaiein
goreti] 1. jedek, razjedajoč, npr. kovine;
fig.  jedek; pekoč, žgoč, 2. v mat. tičoč se
krivulje, ki jo oblikujejo svetlobni žarki,
odbijajoči se npr. od konkavnega zrcala;
kavstična soda v kem. lužni kamen, na¬
trijev hidroksid; pri izdelovanju mila,
v fot. itd.

kavstika -e ž  [iz gr. kaustikos ] 1. nauk o
jedkanju (kovin, živega tkiva itd.); jed¬
kanje, vžigapje s kavstičnimi pomočki,

2. nauk o kavstičnih krivuljah (mat.)
kavstikum -a m, mn.  kavstika -ik j  [lat.

causticum  iz gr.] pomoček za jedkanje,
npr. lužni kamen, kisline, lapis ...
kavtela -e ž  [lat. cautela  previdnost] var¬
nostni ukrep (iz previdnosti); v pogodbi:
zavarovalni pridržek zoper morebitno
škodo

kavter -ja m  [gr. kauter  žgalo] kirurški
žgalnik (med.)

kavzalen -lna -o [lat. causalis  iz causa
vzrok; povod] vzročen; v vzročni zvezi;
kavzalna zveza vzročna zveza, tj. zveza
ali razmerje med vzrokom in posledico;
kavzalnost -i ž  vzročnost; načelo kav¬
zalnosti v fil. načelo vzročnosti (vsak
pojav ima svoj vzrok in je odvisen od
enega ali več drugih pojavov)

kavzaliteta -e ž  [nlat. causalitas ] vzročnost
(= kavzalnost)

kavzativen -vna -o [nlat. causativus ] P°'
vzročajoč kaj; izražajoč vzročno zvezo
(~i glagol)

kazačok -oka m  [rus. kazačok]  ukrajinsk*
ljudski ples

kazein -a m  [lat. caseus  sir, + -in] mlečna
beljakovina (v mleku in siru); iz mleka
se izloča pod vplivom fermentov ali
kislin

kazemata -e ž  [ital. casamatta  iz časa  hiša.
matto  slep, temen] 1. utrjen, varno obo¬
kan prostor v trdnjavi (za obrambo prf 1
topovskim ognjem, vojaštvo, skladišča
ipd.), 2. ječa, navadno samica v takin
prostorih ;fig.  trdnjavska ječa, 3. oklop"
ljen prostor za topove na ladji
kazina -e ž  [iz ital.] gl. kazino v  .
kazino -a m  [ital. casino  hišica; podeželsk
dvorec, dimin. iz časa  hiša] 1. poslopje ali
prostor za društvene sestanke in zabavo,
navadno za ožjo družbo (ljubljanski
nekdanje družabno središče Ijubljansk Ln
Nemcev); društveni dom; zabavišče.

2. menza za častnike, uradnike ip d ”

3. vrsta igre na karte
kazualen -lna -o [nlat. casualis  iz

lat.

casus  naključje] naključen, od nakIju c J a
odvisen; priložnosten
kazualije -ij i mn.  [nlat. casualia]  nereda •
priložnostna opravila ali dohodki
kazualist -a m  [nlat. casualis

naključni

privrženec kazualizma; kazualizeni

■zrna
da je

m  nauk o naključnosti, naziranje^
svet nastal in se razvija po naključju
kazualiteta -e ž [nlat. casualitas]  kaj n
ključnega, npr. nesreča . ^,

kazuar -ja m  [nlat. casuarius  iz malaJ-
suari]  vrsta noja z Nove Gvineje in A

stralije a .

kazuist -a m  [fr. casuiste  iz lat. casus ^
ključje; pravni primer; sklon] kdof
ukvarja s kazuistiko;//£. kdor s0 ^ st if 0 je
brezvestno (ali pretenkovestno) m°“ L.
o vprašanjih vesti; lažni modrijani
zuističen -čna -o ki se tiče kazuistoV
kazuistike; fig.  lažno, zvijačno
drujoč , J.

kazuistika -e i [fr. casuistique  iz la  ' j e l,
nauk o uporabi etičnih ali verskih n

zlasti v primerih, ki se tičejo vesti -

343

kentumski jeziki

kazula

v  sporu med dvema dolžnostma ali
v  pravnih primerih (s kazuistiko so se
ukvarjali že stoiki, pozneje zlasti sho-
lastiki in jezuiti); sofistično, zvijačno
reševanje pravnih primerov; fig.  lažno,
Prebrisano modrovanje ali dokazo-
van je; premetenost, zvijačnost, 2. zbi¬
ranje in opisovanje posameznih pri¬
merov bolezni (med.)
aajrnla -e £ [iz lat. casula]  liturgični plašč
katol. duhovnikov
azus -a m  [iz lat.] gl. casus
eal kratica: kilogramska kalorija
eoražo -a m  [Špan. quebracho  iz quebrar
lomiti, hacha  sekira] 1. vrsta južno-
amer. dreves, 2. zelo trd, rdečkasto rjav
k  ® s  znane vrste teh dreves
eerga -e £ [madž. kocsoge]  nosvica, je-
k^ tru  sorodna riba

“rv-a m  [perz. Ichidiw  knez] uradni naslov
urškega guvernerja v Egiptu od 1867
»M

,. ( med.)

* fal (o)- [gr. keplmle  glava] v sestavljenkah,
kor^ r " kefalgija, kefalometrija
'ualometer -tra m  [kefalo- + -meter]
kpf'i' Prava za  merjenje glave ali lobanje
alop6d -a m, nav. v mn.  kcfalopoda -od s
Ikefalo- -j. -nodl v 7 nol vlavnnožri

-e ž  [kefal(o)- + -algija] glavobol

kefir ^  ra . zv 'li mehkužci, npr. sipa
čain m  1"? ta tar.] 1. vrsta gliv, ki povzro-
z rl ,j ren J e > 2. mlečna alkoholna pijača
-, atkom te h gliv (pri kavkaških
kej “ ar *n)

keks^J 12 fr -] gl. quai
m n  m ’ n ov.  v mn.  keksi -ov [angl. cake,
kelek -a° . k°l a č] vrsta drobnega peciva

Pihn- ”? tur.] orientalski splav iz na-
keltis* Jemh koz iih mehov
k e. tol6 : a f keltolog
ja S keif V-  + -l°gl kdor se ukvar-

tu ro  lts kimi jeziki, književnostjo in kui-

* e#1 alist

nia]i z ,' a m  privrženec kemalizma; ke-
dilno ■ ' zma m  1- nacionalno osvobo-
(v ip.jj^reformno gibanje v Turčiji
tnala a (  , —1922) pod vodstvom Ke-
p °liti?r.-u t ' irka ’ celotnost Kemalovih
'h, kulturnih itd. reform

-pod] v zool. glavonožci,

K etni.

Ukv,

graf ..

aria' a  fkemi(čen) + -graf] k
s  kemigrafijo; kemigrafij:

kdor se
kemigrafija -e i

jedkanje v cinku, bakru ipd. (pri izdelo¬
vanju klišejev)

kemija -e i [iz nlat. ( al)chemia  iz ar.
a!-kimiya  iz* gr. chemeia,  prim. alki¬
mija] znanost o lastnostih in sestavi snovi
ter o zakonih, po katerih se spreminja;
kemijski -a -o ki se tiče kemije kot vede
in njenih zakonov (~i inženir, ~o pre¬
davanje); kemičen -čna -o ki se tiče
kemije, po zakonih kemije (~i element);
kemična analiza analiza, ki ugotavlja,
iz česa je kaka snov sestavljena, ali koli¬
čine snovi, iz katerih je sestavljena;
kemični elementi v kem. prvine, tj.
snovi, ki jih kemijsko ni mogoče več
razstaviti (prvotno so mislili, da obstoje
štirje elementi: ogenj, voda, zrak, zemlja)
kemik -a m  [gl. kemija] kdor se ukvarja
s kemijo, strokovnjak v kemiji
kemikalija -e i, nav.  v mn.  kemikalije -ij
[gl. kemija] kemične snovi in izdelki
kemizem -zma m  [kemi(čen) + -izem] kem.
učinek ali proces, zlasti kem. procesi
v organizmih

kemosinteza -e i  [kem(ičen) + sinteza] v
biol. nastajanje glukoze iz ogljikovega
dioksida in vode, neodvisno od svetlobe,
npr. z oksidacijo amoniaka; prim. foto¬
sinteza

kemoterapija -e i [kem(ičen) + terapija]
zdravljenje s kem. pomočki, s kemično
izdelanimi zdravili

kendo -a m  [iz jap.] dvoboj z bambusovimi
palicami ali meči pri Japoncih
kenguru -ja m  [angl. kangaroo,  po* avstral¬
ski besedi] v zool. klokan, vrečar skakač
iz Avstralije

kenofobija -e ž  [gr. kenos  prazen, + -fobija]
tesnoben strah pred večjimi praznimi
prostori

kenotaf -a m  [gr. kenos  prazen, taphos
grob] simboličen nagrobni spomenik
(umrlemu, ki je pokopan drugje, npr.
padlemu)

kenozoik -a m  [gr. kainos  nov, mlad, zoon
živo bitje] novi vek, najmlajši vek v
geol. zgodovini Zemlje; deli se na ter-
ciar in kvartar; k slednjemu pripada
tudi sedanja doba
kentaver -vra m  [iz gr.] gl. centaver
kentumski jeziki [po izgovoru besede »sto«
— lat. centum (kentiim),  gr. hekaton,

344

UiIogramfflet er

keper

nem. hundert]  zahodna skupina indoevr.
jezikov, pri katerih se prvotni trdonebni
soglasnik (k) spreminja v mehkonebne
k, g, h (grščina, latinščina, germanski
jeziki, keltščina itd.; prim. satemski
jeziki)

keper -pra m  [nem. Koper]  vrsta vezave in
tkanina v taki vezavi

keramik -a m  [gr. keramos  glina] kdor se
ukvarja s keramiko; keramika -e ž  1.
izdelovanje posod, vaz, kipov itd., na¬
vadno iz žgane gline, 2. taki izdelki,
v ožjem pomenu: okrasni, umetniški
izdelki iz žgane gline

keratin -a m  [kerat(o>- + -in] roževina,
glavna sestavina rogov, perja, las ipd.,
vrsta albuminoida

keratitis -a m  [kerat(o)- 4- -itis] vnetje
roženice (med.)

kerat(o)- [gr. ker as, keratos  rog] v sestav¬
ljenkah, npr. keratoskop
keratoplastika -e ž [kerato- + plastika]
plastična operacija neprozorne roženice
(med.)

keratoskop -a m  [kerato- + -skop] priprava,
s katero preiskujejo krivino roženice
(med.); keratoskopija -e i preiskovanje
s keratoskopom

Kerber(os) -ra m  [iz gr.] gl. Cerber(us)
kerit -a m  [trg. ime] vrsta umetne smole na
fenolni podlagi (kem.)
keroplastika -e i [gr. keros  vosek, + pla¬
stika] upodabljanje predmetov iz voska
kerosin -a m  [gr. keros  vosek, + -in] go¬
rilno olje, destilacijski produkt petroleja
ipd.

kerub -a m  [nlat. cherub  iz hebr. kerub,
mn. kerubim]  v bibliji in pozneje v
krščanstvu: angel v neposredni bližini
božji (po hierarhiji angel druge vrste —
za serafom, upodobljen kot lep krilat
deček ali krilata otroška glavica);
kerubski -a -o ki se tiče keruba
kerubin -a m,  kerubinski -a -o [iz hebr.] gi.
kerub, kerubski

keshn -a m  [fr. caisson  iz caisse  zaboj] 1.
pogreznik, potapljaški poveznik, na
spodnji strani odprta, zvonu podobna
priprava za podvodna dela, 2. vagon ipd.
za prevoz sipkega materiala; kesonska
bolezen v med. potapljaška bolezen (na¬
staja zaradi prehitre spremembe zrač¬

nega pritiska; znamenja: omotica, b°"
lečine in šumenje v glavi itd.)
keton -a ali  keton -a m  [naslonjenka n
aceton] organska skupina s karboniln
skupino v molekuli (kem.)
kg kratica: kilogram
kgm kratica: kilogrammeter
kHz kratica: kilohertz
kianti -ja m  [iz ital.] gl. chianti ..

Kibela -e ž  [gr. Kybele]  v antični mit. v®hK
frigijska boginja, simbol ustvarjalnih
narave; častili so jo tudi v stari GrciJ'
Rimu kot pramater mnogih božanst

njen vzdevek je bil Velika mati i

kibernetika -e i [gr. kybernetes  kn 1 ) .
moderna znanstvena panoga, ki P r f uC J e
in primerja komunikacijske in nao^o ^
mehanizme v živčnem sistemu živih h
in zapletenih elektronskih strojev
kibic -a m  [nem. Kiebitz  iz hebr.] bom ’
zaplečkar (pri šahu, kartah ...); n aVIJ  ^
kibicirati -am komariti; navijati
koga

kibicer -ja m  [iz nem.] gl. kibic ^ , j,

kibitka -e ž  [rus. iz ar. kubbat  šot° r l
vrsta šotora pri azijskih nomadih,
Kirgizih, 2. napol pokrit potniški
ali sani iz predrevolucijske Rusije
kibuc -a m [iz hebr.] vrsta zadružne 8° j nl j
darske skupnosti v Izraelu z razvi
elementi komunizma . . c h]

kič -a m  [nem. Kitsch  iz angl- ski
»plaža«, zmazek, neokusen (9 kr
izdelek brez umetniške vrednosti
kifoza -e i [gr. kyphos  upognjen, +4^
v med. 1. grbavost, npr. zaradi ran
2. grba

Kiklop -a m  [iz gr.] gl. Ciklop ^jti]

kiks -a m  [nem. Kicks  iz angl. kick o  p r j
spodrsljaj, napačen sunek (oP { ’  n a-
biljardu); fig.  spodrsljaj, pogresek^^
paka; kiksniti -nem spodrsniti P rl

spodleteti, ne uspeti s čim
kila -e ž  okr. kilogram . i afi,

kilo- [fr. iz gr. chilioi  tisoč] v sestavll e

npr. kilogram, kilometer . * at ir
kiloamper -a m  [kilo- + amper] tiso
perov (elektrotehn.)
kilogram -a m  [kilo- + -grami ^
enota za težo (maso): tisoč g raa>0 {t]S ted
kilogrammeter -tra m [kilogram + "
v fiz. stara merska enota za delo

kilohertz

345

kiper

kilohertz -a m  [kilo- -f hertz] tisoč hertzov,
elektrotehn. enota za merjenje frekvence
kilokalorija -e i [kilo- + kalorija] kilo¬
gramska kalorija, gl. kalorija
kilometer -tra m  [kilo- + meter] dolžinska
mera: tisoč metrov

kilometraža -e ž [kilo- + metraža] število
Prevoženih km; merjenje, računanje po
km; kilometrina -e i voznina za km, npr.
Pri taksijih; denarno povračilo za pre¬
voženo pot

kiloncrvton -a m  [kilo- + newton] tisoč
nevvtonov

kilopond -a m  [kilo- + lat. pondus  teža]
enota za silo in težo v tehn. merskem
sitemu

'lovolt -a m  [kilo- + volt] tisoč voltov,
merska enota za elektr. napetost
ovoltamper -a m  gl. kilowatt
'mvatt -a m [kilo- + watt] tisoč wattov,
elektrotehn. merska enota za moč
1,36 konjske moči); kilovvatt-ura
hsoč vvattov v eni uri, merska enota za
delo

°grim -a m [gr. kyma  val, + -gram]
entgenska slika gibanja in procesov
organih

°no -a i n  kimono -a m  [iz jap.] 1. ja¬
ponsko vrhnje oblačilo za oba spola s
r °kimi rokavi in pasom (moški imajo

°blač j 6nSke Šir ° k pas) ’ 2 ' vrsta ženskega

k "[V a  m [madž. kincs]  lišp, nakit; okras;

nat SOta ’ kinčati -am (se) lišpati (se),
kind* 4 i tUl  ^ se) ’ ozaljšati (se)
k,'  '' a  m [iz ar.] velik, plamenasto za-
k'ned V Jen kavk aški nož
mla? m  ^ 8r - kinaidos]  pasivni pederast,
i:,.. JSI  moški, ki se daje spolno zlorab-
kin e '‘ m ° ški m

-sko* i p  " a m  kinema  gibanje, +
film P so ^°t>ni kinemaskopski, plastični

»a -e ž  [gr. kinema, kinematos  gi¬
baj 6 * V me baniki nauk o zakonih gi-
ki„ ei J a te] es ne glede na sile ali mase
giban' ^ ‘ a m  fe r - kinema, kinematos

filmšk 6 ’ +  ‘ graf J vrsta a P arata  ? a
Pred v 6 pre d s tave, 2. prostor, kjer jih
8rafsW iJa '*° ’ kinematografija -e i 1. foto-
do g0 j? sn emanje predmetov, pojavov,
8 a kov itd. v gibanju in reproduci¬

ranje le-teh na platno, 2. filmska umet¬
nost sploh; kinematografski -a -o ki se
tiče kinematografa ali kinematografije
kinerama -e ž  [kin(o) -f gr. horama  pogled]
vrsta novejše, precej zapletene kinemato¬
grafske tehnike za plastični film
kineskop -a m  [gr. kinein  gibati, + -skop]
slikovna katoda (v televiziji)
kinetičen -čna -o [gr. kinetikos  iz kinein
gibati] ki se tiče gibanja, izvirajoč iz
gibanja; gibalen; kinetična energija v
fiz. energija gibanja, energija gibajočega
se telesa, prim. potencialna energija;
kinetična teorija materije nauk, ki pravi,
da je materija sestavljena iz neznatnih
delcev v večnem gibanju
kinetika -e ž  [iz gr. kinetikos  iz kinein  gi¬
bati] v mehaniki nauk o gibanju in silah,
ki ga povzročajo (dinamika in statika)
kinetoskop -a m  [gr. kinetos  gibljiv, +
-skop] starejša oblika kinematografskega
aparata

kinik -a m  [iz gr.] gl. cinik
kinin -a m  [nlat. chininum  iz Špan. guina]
1. grenak, brezbarven alkaloid iz skorje
kininovca, 2. sol tega alkaloida, najuspeš¬
nejše zdravilo proti malariji
kino -a m  [iz gr.] kinematograf (2.)
kinoaparat -a m  [kino + aparat] kinemato¬
grafski aparat

kinofikacija -e ž  [kino + -Akacija] uvajanje
ali širjenje kinematografskega omrežja
kinolog -a m  [gr. kyon, kynos  pes, + -log]
strokovnjak za pse; kdor se ukvarja s
kinologijo; kinologija -e ž  nauk o psih,
pasjih pasmah in pasjereji; kinološki -a -o
pasjerejski; ki se tiče kinologije
kinooperater -ja m  [kino + operater] ope¬
rater, ki vrti filme

kinoprojektor -ja m  [kino + projektor]
projekcijski aparat za kinematografske
predstave

kinoteka -e ž [kino + -teka] 1. filmski
arhiv, zbirka (starih) filmov, 2. ustanova,
ki se s tem ukvarja

kiosk -a m  [fr. kiosgue  iz tur.] 1. senčnica,
vrtna utica v Orientu, zlasti v Turčiji in
Iranu, 2. ulična prodajna hišica (za
časopise, tobak...), 3. steber za lepljenje
lepakov

kiper -ja m  [nem. Kipper]  prekucnik, pre¬
kucni tovornjak, vagon ipd.

kips

346

klasičen

kips -a m  [angl. kip  surova koža] 1. posu¬
šena koža zebuja, 2. kože iz prekmorskih
dežel

kiraslr -ja m  [fr. cuirassier iz cuirasse  oklep,
iz cuir  usnje] 1. oklepnik, srednjeveški
konjenik z oklepom, 2. konjenik težke
konjenice (nasledniki srednjeveških
oklepnikov)

kirenska šola stgr. filozofska šola iz Kiren,
grške kolonije v Severni Afriki; ustanovil
jo je Sokratov učenec Aristip v 4. stol.
pr. n. š.; gl. hedonizem
kireta -e i [fr. curette]  kirurška strgalka
(med.); kiretirati -am postrgati, izpra¬
skati (~ maternico)

Kirka -e in  Kirke -e i [gr. Kirke]  v stgr. mit.
lepa čarovnica z otoka Aiaia v južni
Italiji, hči Helia (v »Odiseji« je spre¬
menila Odisejeve tovariše v svinje);
fig.  kirka -e ž  nevarna, očarljiva ženska
(ali ljubica)

kirman -a m  [po perz. mestu in pokrajini]
vrsta perzijskih preprog v svetlejših tonih
kir(o)- fgr. cheir, cheiros  roka] v sestav¬
ljenkah, npr. kirurg, kirografija
kirografija -e ž  [kiro- + -grafija] vsak pisan
dokument; rokopis

kirurg -a m  [gr. cheirourgos  ročni delavec,
cheir  roka, ergein  delati] 1. zdravnik
operater, specialist za operativno zdrav¬
ljenje, 2. neka riba iz Karibskega morja;
kirurgija -e i 1. v med. nauk o operativ¬
nem zdravljenju, 2. operativno zdrav¬
ljenje, 3. oddelek v bolnišnici
kismet -a m  [tur. kismet  iz ar.] usoda, kar je
namenila človeku »Previdnost«; slepa
vera ali vdanost v usodo pri muslimanih
kistitis -a m  [iz gr.] gl. cistitis
kišiali -a m  [iz turkm.] vas, naselje v
Srednji Aziji

kit -a m  [nem. Kitt]  zamazka (steklarski ~)
kitara -e ž  [Špan. guitarra,  ital. chitarra  iz
gr. kithara\  v glas. brenkalo na 6—10
strun s ploščatim trupom; kitarist -a in
kdor igra na kitaro
kitogenčza -e ž  [iz gr.] gl. citogeneza
kivi -ja m  [angl. kiwi,  po maorski besedi]
v zool. redka, brezrepa ptica kokošje
velikosti z zakrnelimi perutmi (z Nove
Zelandije)

kizmet -a m  [iz tur.] gl. kismet
K.K. gl. k.u.k.

klak -a m  [fr. daque  iz claquer  tlesknit']
sklopni klobuk, vrsta starinskega ci-
lindra

klaka -e ž  [fr. ciaque]  najeti, plačani P'°'
skači v gledališču; fig.  zaslepljeni P**'
vrženci; klaker -ja m  plačan ploskac,
navijač ,

klan -a m  [Škot. elan iz  kelt. clann  ro •
pleme] pri škotskih gorjancih: plemensK
ali rodovna skupnost z domnevni
skupnim prednikom; fig.  rod, pleme,
pejor.  svojat

klarinet -a m  [ital. clarinetto  iz lat. dar
jasno doneč] leseno, piščali podobn
pihalo s trobentastim zadnjim delom
klarinetist -a m  [ital. clarinettista]  kdor iS
na klarinet .

klarisa -e ali  klarisinja -e ž  katol. redovni
iz reda sv. Klare (veja frančiškanske®

reda)

klasicist -a m  [gl. klasičen] privrženec

kl»'

lilOILIol Cl ffl  [^1, tvicioivvttj pl 1V1 * jV

sicizma ali klasike; klasicizem " zrn ^ 0 b

1. slog v literaturi in umetnosti spj 0 * 1  .
koncu 18. stol., ki je posnemal sS.j
in strim. umetnost (najbolj se je ra r,
v Franciji, tam so ga imenovali emP 1  ’

2. učni sistem, sloneč na preučevat'
klasičnih jezikov in klasične kult ;

3. stgr. ali lat. izraz v tujem jez'
jezikovna posebnost teh dveh jeziko

klasičen -čna -o [lat. elassieus  P r y 0 .„ v .
reden, v starem Rimu označba za drzf v
ljane, ki so bili po davčni odme
prvem, najvišjem razredu, iz . 'm:

■  L  latu^,’

s klasiko, posnet po klasičnih

razred] 1. antičen, starogrški in
ki se tiče klasikov ali klasike; v s0 ®jjfr,
s klasiko, posnet po klasičnih zg*

2. fig.  »prvorazreden«, vzoren, zg ^
(v literaturi in umetnosti sploh); c° vr  &
popoln, mojstrski, odličen; izd ran ’ e pi-
vrsten; tipičen, značilen; kldsična -jj
nomija smer v angleški polit. ek° :0 ® t0 |.,
iz druge polovice 17. in prve l°V OI1 o-
ki v naspr. s poznejšo vulgarno e  j Z .
mijo raziskuje zakonitosti kapi*'
vodnih odnosov (ustvarila je Povila
sistem ekonomskih kategorij,
temelje vrednostne teorije itd.; n a * v „ a vi^
ša predstavnika Adam Smith i* 1  je
Ricardo); klasična filologija Pljuski
jezikoslovja, ki preučuje stgr. in * .j^v-
jezik ter književnost; klasična k* 1

347

klient

klasificirati

a° st  1. književnost starih Grkov in
Rimljanov, 2. zgledna književnost sploh
K1 iisifi c i ra ti -am [lat. classis  razred, facere
narediti] izvesti klasifikacijo, 1. raz(po)-
re diti, razvrstiti, urediti po redih, raz¬
redih, vrstah uvrstiti v razred, dolo-
eiti red, razred, 2. redovati, ocenjevati,
dajati ocene; klasifikacija -e ž 1. razde-
Jevanje, sistematično razvrščanje, raz¬
vrstitev v razrede, skupine itn.; dolo-
dnnje razredov, skupin ... (glede na
s kupne značilnosti), 2. redovanje, oce-
njevanje; ocena; klasifikacijski -a -o ki
I®. tiče klasifikacije (~a konferenca)

S| k -a m  [i z  )at. dassicus]  1. stgr. ali lat.
Pisatelj (prvotno označba za najboljše
gr - in lat. pisce, pozneje najboljše pisce
Posameznih narodov), 2. zgleden pisa¬
nk 1 ’ ^ oz °f> umetnik ipd., ki je ustvaril
esmrtna dela, 3. kdor se ukvarja s
kl?'i ° ;  P ozn a v nlec stgr. in lat. kulture;
,, 'ka -e ž  stgr. in lat. književnost in
^umetnost

ki;

asi> ati

raz n . ' a ^ t .  Hat. classis  razred] razvrstiti,
raz j  (po razredih itd.); določiti

^ea, uvretit; t,

ključi^ ' 6 z  t nem - Klaviatur  iz lat. daviš
karm -P^e, sistem tipk pri klavirju,
klaricjJ? 11 ! 11  ipd. (prim. manual, tastatura)
kkujf. , a i -a m  [iz nlat.] gl. clavicembalo
^ av *k6rd *° ~ a m  P z  ilakJ gl- clavicembalo
c l QV j .  . ' a v #J [nlat. clavicordium  iz lat.
glasb;] Ju o> gr ' c horde  struna] starinsko
kovj ns P- P a  strune, na katere udarjajo
klavir; ' Jez 'čki, najpreprostejša oblika
klavrni

. kliuM t i? z  [nlat. clavicula  iz lat. clavis
klavir J junica (anat.)

nlat. cl m  f nem - Klavier,  fr. clavier  iz
, fortč) aviar ‘ um ]  vrsta glasbila (= piano-
klavstrofiij-

nica (  j )a  ~ c .ž [lat. claustrum  ključav-
i>i Za Pirat; 'ikli.ja.] bolezensko nagnjenje
* avz ula . s ® P r ed svetom
Preti] j P at - clausula  iz claudere  za¬
masti etl ’ točka pogodbe ali zakona,
določa' ?P^ ate k k pogodbi, posebna
0r nejit ev ’ pPreminja kak člen; fig.
, opremi,:’., Pridržek; klavzulirati -am
• v *dra e  _ mejiti itd.) s klavzulo
*Z daud 2 c ^ aus itra  zapor; zapora,
ere  zapreti] 1. zapora, zaprtje

uvrstiti v razred ipd.

(pred vnanjim svetom), 2. del samostana,
ki ni dovoljen tujcem, 3. pismeni izpit
pod nadzorstvom, 4. zaponka na starih
knjigah, 5. uho, zavihan rob v knjigi;
klavzuren -rna -o ki se tiče klavzure
(~o delo)

klepsidra -e ž  [gr. klepsydra  iz kleptein
krasti, hydor  voda] antična vodna ura,
iz katere je enakomerno kapljala voda
ali živo srebro

kleptofobija -e ž  [gr. kleptein  krasti, +
fobija] 1. strah pred tatovi, 2. strah pred
prilastitvijo tuje lastnine
kleptoman -a m  [gr. kleptein  krasti, + -man]
kradljivec, kdor je nagnjen h klepto¬
maniji; kleptomanija -e ž v med. kradlji-
vost, nepremagljivo bolezensko nagnje¬
nje h kraji ne glede na osebne koristi
kler -a m  [nlat. clerus  iz gr. kleros  žreb;
izžrebani dedni delež ;fig.  izvoljen, privi¬
legiran stan: duhovščina] duhovščina,
duhovski stan kot poseben, organiziran
stan

klerik -a m  [nlat. elerieus  duhovnik, po¬
zneje tudi: učenjak, pismouk, pisar, ker
so bili v srednjem veku izobraženi naj¬
več duhovniki] duhovnik; slušatelj bogo¬
slovja, kdor se pripravlja na duhovski
stan

klerikalec -Ica m  [nlat. dericalis  cerkven,
gl. kler] kdor je klerikalno usmerjen,
privrženec klerikalizma; klerikalen -Ina
-o duhovniški, cerkven; naklonjen du¬
hovščini in njenim polit, smotrom; ki se
tiče klerikalizma; klerikalizem -zrna m
1. vmešavanje Cerkve in duhovščine v
politiko, polit, gibanje, ki zastopa koristi
Cerkve, zlasti katoliške, 2. klerikalna
politika in ideologija; podpiranje te
politike in cerkvenega vpliva sploh
klerofašist -a m  [kler(o) + fašist] privrže¬
nec klerofašizma; klerofašizem -zma m
idejno in polit, sodelovanje ali simpati¬
ziranje Cerkve s fašizmom; gibanje pod
vodstvom predstavnikov Cerkve za sta¬
novsko, korporativno državo (pred
drugo svetovno vojno)
klerokracija -e ž  [kler(o) + -kracija] vlada
duhovščine

klient -enta m  [lat. cliens, clientis]  1 . varo¬
vanec, v starem Rimu plebejec pod
varstvom patricija (varovaJi so jih tudi

klientela

348

pred sodiščem), danes, 2. oseba, ki jo
pred sodiščem zastopa odvetnik, 3. fig.
stalen obiskovalec, kupec, naročnik,
odjemalec (npr. trgovca); stranka (zdrav¬
nika, odvetnika)

klientela -e ž  [lat. clienlela]  1 . varstvo,
pravno razmerje med varovancem in
patricijem v starem Rimu, 2. pravno
zastopstvo, 3. kupci, naročniki, odje¬
malci; stranke

klika -e ž [fr. clique]  manjša skupina ali
plast ljudi, ki se medsebojno podpirajo,
največkrat iz koristoljubja (dvoma,
vojaška ~)

klima -e ž  [gr. klima, klimatos  kraj, stran
neba, podnebni pas, iz klinein  nagniti;
dobesedno: naklon, nagnjenost, zlasti
Zemlje glede na tečaje in od tega odvisno
podnebje] podnebje, celotnost meteorolo¬
ških elementov v kakem kraju (toplota,
padavine, vetrovnost, zračni tlak ...)
kiimaks -a m  [gr. klimax  lestev] 1. postop¬
nost, postopno vzpenjanje, 2. v poetiki:
stopnjevanje misli ali izraza, npr.: Dobro
je po svetu, bolje doma, najbolje pri
materi, 3. fig,  vrh, vrhunec, najvišja
stopnja česa

klimakterij -a m  [gr. klimakter  klin na
lestvi; nevarna leta] mena, menska ja¬
lovost (pri ženskah okrog 45—55 leta,
ko ugašajo spolne funkcije; v istem
pomenu včasih tudi za moške); fig.
nevarna, kritična leta
klimatičen -čna -o ali  klimatski -a -o [gl.
klima] podneben, ki se tiče podnebnih
razmer; kliraatične bolezni bolezni, ki so
v zvezi s podnebjem, npr. tropske bo¬
lezni; klinidtično zdravljenje zdravljenje
z učinki podnebnih razmer
klimatika -e ž  [gl. klima] nauk o vplivih
podnebja na človeško telo
klimatizacija -e i [gl. klima] 1. ureditev
kake klime, 2. klimatizacijska naprava
(za ogrevanje, hlajenje in vlaženje zraka
ter ureditev zračenja)

klimatizator -ja m  [gl. klima] klimatiza¬
cijska naprava

ldimato- [gr. klima, klimatos  kraj, stran
neba, gl. klima] v sestavljenkah, npr.
klimatologija

klimatografija -e i [klimato- + -grafija]
opisovanje podnebnih razmer

kliše

klimatologija -e ž [klimato- + 'k
nauk o podnebju in podnebnih razih
rah, del fizikalne geografije .. i

klimatoterapija -e ž [klimato- + _tera P 1J ;|{
1. nauk o zdravilnih učinkih podnebmjj
razmer, 2. zdravljenje z učinki podnebn
razmer (= klimatično zdravljenje) . ^
kliničen -čna -o [gr. klinikos  posteljni,
kline  ležišče, postelja] ki se tiče klim ’
klinik -a m  zdravnik na kliniki, P re( * v * v .
šef; klinika -e i bolnišnica, kjer oP^Lj

.kticiU

■0

ljajo hkrati tudi teoretični in P ral
pouk ter znanstveno delo (očesna
klinker -ja m  Tangi, clinker ] 1. P r
vrsta močno žganih zidakov, 2. vm
produkt pri izdelovanju cementa ^

klinometer -tra m  [gr. klinein  nagib"' '
+ -meter] 1. rudarska priprava za m j
jenje naklonskega kota zemeljskih P .
(podobno imajo tudi v letalstvu
2. inklinometer uji]

klinomobil -a m  [klin(ika) + (avto)m .j.
reševalni avtomobil, opremljen s K*
nimi napravami za takojšnjo P onl0 j r w
Klio -ie i [gr. Kleio]  1. v stgr. mit. m 0  . „
zgodovine in epskega pesništva
simbol je bil pol razgrnjen ki»J
zvitek), 2. neki asteroid (astr.)
kliper -ja m  [angl. Clipper  iz clip  £ : e ga
brzeti] 1. vrsta hitrih jadrnic iz pr e J s  j uta I
stol., 2. vrsta velikih čezoceansKiD
kliring -a m  [angl. clearing  prečišce
tj. računov, iz clear  čist] 1. v zU ^ a čin
trgovini: plačevanje brez gotovine,
plačevanja z obračunavanjem
bojnih obveznosti s klirinško ji
2. v ekon. politiki: sistem menJ a  . ’ ja
skuša izenačili uvoz z izvozom, >'
izvoz plača uvoz ... iz

klistir -ja m  [gr. klyster  brizg" ^r.
klyzein  splakniti] v med. dri stl "\ a j0-
milnica; klistirati -am dristiti, mP
vati debelo črevo ■ ^

klistirka -e i [gl. klistir] dristlja, m
za klistiranje g

klišarna -e i [fr. clichi  kliše] izdelo
klišejev vinsk 3 ’

kliše -ja m  [fr. cliche)  ploskanica, ko ^
kamnita itd. plošča za tiskan) u jjenU
fig.  premlet, stereotipen izraz, 0 £.gjjgP
fraza ali misel (govorniški ■ '~

-am napraviti kliše, izdelovati

'kli ^ 6

Klit,

: emnestra

349

knight

Klitemnčstra -e i  [gr. Klytaimnestra]  v stgr.
m ‘t. žena mikenskega kralja Agamemno¬
na, mati Elektre in Oresta (z ljubčkom
ubila moža, ko se je vrnil s trojanske
, v °jne)

kl >toris -a m  [nlat. clitoris  iz gr.] ščegetav-
ček, del ženskih spolovil, homologen
moškemu penisu (anat.)

""»■‘tis -a m  [klitor(is) + -itis] vnetje
klitorisa (med.)

K1 'zma -e * Ter l

kova

■p i [gr. klysma]  dristenje, izpla-

vanje debelega črevesa z dristiiom

(med.)

,0 aka -e ž  [lat. cloaca  odtoč, npr. Cloaca
maxima v starem Rimu] 1. podzemeljski
kanal za odvajanje nesnage v mestih,
odtoč; fig.  i e gi 0  nesnage; nravno izpri-
Jen p okolje, 2. stoka, telesna odprtina
?■ 'bočila pri ptičih, plazilcih itd. (anat.),
k, 'gnojni rov v bolni kosti (med.)

»akovci -ev m mn.  [gl. kloaka] v zool.
k!6 ZJ ' ses£dci s  kloako, npr. avstralski
" us  -a m  [nlat. clonus  iz gr. klonos
kl6r eSenje 3 (° me či krč (med.)

, -a m [gr. chloros  rumenkasto zelen]
|. m - element, rumenkasto zelen strupen
rti? ostrc S a  vonja (za beljenje platna,

kw n I ekcijo itd ->

“ a  nav. v mn.  klorati -ov [klor +
klorid V lcem- so1  klorove kisline

•j,  ' a  n, nav.  v mn.  kloridi -ov [klor L
.,J v  kem. 1. sol solne kisline, 2. spojina

k, oriratS S kak ° prvino
(^ dt  ' a m [gl. klor] razkužiti s klorom
ot>j V ?d°); dodajati klor, npr. spojinam;
klorit ati s  klorom

sli '? m  [klor + -it] zelena, lojevcu in
klornah.~ 0rodna  rudnina
natrc 1  ' a m  [klor + natrij] v kem.
kl6r 0 . J f V  klorat (= kuhinjska sol)

sjtf- cMorl

kloro » Vljenk ah, n,

ros  rumenkasto zelen] v
“orofjj ‘■""msan, npr. klorofil
list] [kloro- + -fil iz gr. phyllon

drugje bl °k listno zelenilo v listih in
or ga _ , 2e lenih delih rastlin (zapletena
be SD  a  . s Pojina, ki pod vplivom svetlo-
i v  08liir minja  ogljikov dioksid in vodo

klor <>K OVehi *ate)

f 0 rnii c  ' a m  [kloro- + -form iz lat.
Proz 0r  Mravlja, ker vsebuje tudi formil]
z Značj] 3 ' da Plj' va  >n osladna tekočina

vonjem (za omamo pri ope¬

racijah); kloroformirati -am omamiti
s kloroformom

kloromicetin -a m  [kloro- + gr. mykes
gliva, + -in] pomemben sintetični anti¬
biotik proti infekcijskim boleznim

kloroplast -a m  [kloro- + gr. plastos  tvor-
jen, upodobljen] v biol. vrsta zelenih
plastidov v rastlinskih celicah; vsebujejo
tudi klorofil

kloroza -e ž [klor(o)- + -oza] 1. bledica,
vrsta slabokrvnosti pri doraščajočih de¬
klicah (med.), 2. vrsta rastlinske bolezni,
npr. pri trti; listi imajo rumenkasto
barvo

klot -a m  [angl. cloth  tkanina, blago] gosta,
največkrat črna, svetlikajoča se tkanina
v atlasovi vezavi za podloge in delovne
halje

Kloto -te ž rgr. Klotho  Predica, iz klothein
presti] v stgr. mit. parka, prva sojenica,
ki prede človeku nit življenja

klovn -a m  [angl. clown  kmet; zarobljenec,
iz* lat. colonus ] 1 . burkež, šaljiv lik v
staroangl. gledališču;/(g. tepček, pepček,
2. danes: cirkuški šaljivec, komik,
pavliha

klozet -a m  [angl. closet  sobica, dimin. iz
fr. clos  zaprt, zaključen] angleško stra¬
nišče na vodo

klub -a m  [angl. club  iz stgerm. klubba  kij;
poslan kij ali palica je bilo včasih zna¬
menje vabila] 1. društvo, družabni kro¬
žek, kjer se shajajo kaki ljudje, največ¬
krat z določenim namenom (politični,
športni ~); društveni prostori, 2. ime
polit, strank in shajališče njihovih pri¬
vržencev v fr. revoluciji 1. 1789 (jako¬
binski ~)

km kratica: kilometer

knickerfcocker -ja m  [/nfkoboko/, po široko-
hlačnih Holandcih v Knickerbockerjevi,
tj. knjigi Irvinga Stona »Zgodovina
New Yorka«] 1. potomec holandskih na¬
seljencev v New Yorku, 2. vzdevek za
prebivalce New Yorka sploh; knicker-
(bocker)s široke holandske hlače hla-
mudrače

knight -a m  [/nait/ angl. prvotno: hlapec,
prim. nem. Knechf,  paž; vitez] 1. vitez,
najnižja in najstarejša stopnja plem¬
stva na Angleškem, 2. konj pri šahu;
Knights of Labour /naits ov lei'bo/ angl.

knockdown

350

kodeks

»Vitezi dela«, demokratična delavska
organizacija, ustanovljena v ZDA 1.1869,
predhodnica amer. delavskega gibanja
knockdown /nok'daun/ angl. pri boksu:

zrušen (na tla), a še pri močeh za boj
knockout -a m  [/nok'aut/ iz angl. knock
udarec, out  iz, ven] zadnji, odločilni
udarec pri boksu (če se nasprotnik, ki ga
je udarec podrl, v 10. sek. ne dvigne);
knockoutirati -am /nokautirati/ podreti
na tla, premagati

knuta -e ž  [rus. knut  iz* nord. knutr  vozel]
usnjen bič na več jermenov z vozli ali
bodicami na koncu, simbol carskega
absolutizma

ko- [iz lat. con-  iz cum  s, z, gl. kon-] v zlo¬
ženkah, npr. koacervati
k.o. kratica: knockout
koacervat -a m, nav. v mn.  koacervati -ov
[lat. coacervare  zbirati] v biol. kapljice
s koloidno zgradbo, ki se izločajo iz ne¬
katerih organskih raztopin, verjetno prva
stopnja v razvoju življenja
koadjutor -ja m  [nlat. coadjutor  pomočnik]
pomočnik, največkrat potem tudi na¬
slednik katol. škofa

koagulacija -e i [lat. coagulatio  iz coagulare
sesiriti] strjevanje, sesedanje (~ krvi);
zgoščanje, izločanje snovi iz koloidnih
raztopin; koagulacijski -a -o ki se tiče
koagulacije

koaguldnt -a m  [lat. coagulans ] snov, ki
povzroča koagulacijo
koagulat -a m  [lat. coagulatum]  sesirek,
sesedek, strdek, strjenina, sesedlina
(fiziol.)

koagulirati -am [lat. coagulare  sesiriti]
strditi se, sesesti se, sesiriti se, skrkniti,
zgostiti se

koaksialen -lna -o [ko- + -aksialen iz lat.

axis  os] istoosen, na isti osi (~i vijak)
koala -e i  [po avstralski besedi] avstralski
medvedek vrečar (zool.)
koalicija -e i [nlat. coalitio  iz lat. coalescere
zvezati] zveza, združba, navadno bolj
začasna, naperjena proti skupnemu
sovražniku; sporazum, zlasti, 1. zveza
dveh ali več strank na skupni platformi
(hrvatsko-srbska ~), 2. (politična) zveza
držav, naperjena proti tretji državi;
koalicijski -a -o sloneč na koaliciji; za¬
vezniški; ki se tiče pravice do združe¬

vanja; koalicijska pravica pravica do
združevanja, organiziranja; koalicij^
vlada vlada, sestavljena iz predstavnikov
raznih polit, strank (zato navadno hodi
v politiki srednjo pot); koalicijske vojne
vojne združene fevdalne Evrope P r0
Franciji (v letih 1792—1815)
koaliran -a -o [gl. koalicija] v zvezi, zv® 3 "]
združen; koalh-ati -am zvezati, zdrU'

koaptacija -e ž  [nlat. coaptatio  priIagod> te . V ||
uravnavanje zlomljenih ali zvinjeni
udov (med.)

kobalt -a m  [nlat. cobaltum  iz nem. Kob 0
iz Kobold  škrat podzemlja; tako so J
v starih časih krstili rudarji, ker so
imeli za neresno, ničvredno kovino] ■
kem. prvina, krhka, bleščeča se ko' 1  ^
sive barve, trša od železa (primes
jeklu, njeni oksidi za izdelovanje bm '
2. modro kobaltno barvilo; kobalt 0 ^
bomba vodikova bomba s plaščem
kobalta, ima strahotno razdiralnost
kobaltin -a m  [kobalt + -in] neka sren
kasto bela kobaltova ruda; poleg koba
vsebuje še žveplo in arzen
kobaltit -a m  gl. kobaltin
kobler -ja m  [iz angl.] gl. cobbler . . t
kobra -e ž  [portug. cobra (de capello ) a  3
colubra  kača] naočarka, zelo strup
kača iz družine gožev (v Indij*
Afriki) . g .

kobza -e i [ukr.] liri podobno starou
jinsko glasbilo na osem strun; kobzaf
m  potujoči pevec in muzikant — naJ
krat slepec — v stari Ukrajini
kod -a m  [iz fr.] gl. code, kodeks „j
koda -e i [ital. coda  rep] sklep, sK) F
stavek (glas.) m

kodak -a m ime tovarne (Kodak) in znan ,
manjših fotografskih aparatov in » ^

kodein -a m  [gr. kodeia  makova fd a ' lC T| 3 jji
-in] bel, kristalast opijev alkaloid’ ’
od morfija (za uspavanje, lajšanje bo
in pomirjenje) . ir p

kodeks -a m  Hat. codex  deblo, štor: z
lesenih ploščic — ker so Rimljan z
šali na lesene ploščice, prevlek” j;
voskom; zvezek; knjiga] 1. star r° K  j,
(npr. klasikov), rokopisna knjig®j. n jfc
zbornik spisov, zlasti zakonov; zb ag.
zakonov, zakonik, npr. civilni,

351

koine

kodici]

zbirka predpisov, uredb; sistem usta¬
ljenih pravil ali načel (v umetnosti,
v zgoji itd.), 4. sistem črk, znakov ipd.,
, jP r / v  telegrafiji

K °oicil -a m [lat. codicillus  manjši sestavek,
d 'min. od codex]  dostavek, pripis k
oporoki z ranimi dopolnitvami ali

spremembami

•"•inficirati -am [lat. codex  zvezek; knjiga,

+ -fH .

zbrati

ficirati] izdati kot zakon; uzakoniti;

posamezne pravne določbe v

k  °."P zbirko, urediti v kodeks; izvesti
k . kacijo; kodifikacija -e ž  1. uza-
česa, 2. sistematična ureditev
k o^ ov  v enoten kodeks
f J c ! Ja .' e  ž [ko- + edicija] skupna izdaja
k

S kJ! k4c *i a  ' e  ž [ko- + lat. educatio  vzgoja]
v nfv 3  vzgoja dečkov in deklic, npr.
koefi?- ani ! 1  razredih ali internatih
d  “črna to  [nlat. coefficiens  hkrati
f a K t JOc j 1. v mat. somnožitelj, stalni
5  x fs kake ned °l°oe ne  količine, npr.
kolif- ~~ koeficient), 2. stalna fizikalna
3  v  ,na  za snov, proces ipd. (~ trenja),
bitek °j~ stot kih izražen odbitek ali pri-
izvr .4  k  Prodajni ceni za uvoženo ali
k ° c ksisf?° blago (ekon.)

Vanj e  Cnca „' e  ^ fko- + eksistenca] sobi-
vzajp’ s °časen obstoj, npr. sočasen,
sistem 110 strpen  obstoj dveh družbenih
sprati ° V  Aktivna ~); sožitje; koeksi-
bivati t  ' am  sočasno obstajati, skupaj

Si»l7 rostoru )

. s kunm a w  Iko- 4- encim] prostetična
Wse„“ a  encima (biol.)
ess e  bin coessentia  iz lat. con-,

rnistifn * lst °bitnost, istost (treh oseb v
. 'Ina „ em  nauku o Trojici); koesencialen
kof^;« »Mobilen

°p 0 j en  cafeine  iz tur. qahveh  kava]
čajnih V . slalast alkaloid v kavi ali
■ kivlia , lstlh i v manjših količinah po-
koteiJM večjih strupen
i s,r Up»n, ' zma m  [kofein + -izem] za-
W® v  s kofeinom (med.)

•Petrič^ ' e  ž + funkcija] gonio-
k ' 0(a  (mat , ,Unkci -i a  komplementarnega
°8ita C ij a  Z *

Prem;j] jf ^ at - cogitatio]  razmišljanje,
[globnr ? v ^ an i e l zmožnost mišljenja;
Ka > misel

kognacija -e i [lat. cognatio, con-, (g)nasci
roditi se] sorodstvo, zlasti po materi
ali ženi

kognat -a m  [lat. cognatus]  sorodnik; prim.
agnat

kognicija -e i [lat. cognitio  iz cognoscere
preiskati, priznati] 1. spoznavanje; za¬
znavanje; spoznanje (kot plod spozna¬
vanja); znanje (kot vsota spoznanj),
2. sodno preiskovanje (pr.)
kognoscirati -am [lat. cognoscere  preiskati,
priznati] 1. spozna(va)ti; zazna(va)ti,
2. sodno preiskati

kohabitacija -e i [lat. cohabitatio]  skupno
življenje, zlasti moškega in ženske v
divjem zakonu; fig.  spolno občevanje;
kohabitirati -am skupaj živeti (kot mož
in žena); fig.  spolno občevati
koherenca -e ž [lat. cohaerentia  iz cohaerere
združen, povezan biti] sovisnost, (tesna,
navadno logična) medsebojna vez, zveza
ali povezanost

koherenten -tna -o [lat. cohaerens]  sovisen,
povezan, v (logični) zvezi; združen
kohezija -e ž  [nlat. cohaesio  iz lat. cohaerere ]

1. vez, zveza, povezanost, 2. v fiz. vez-
ljivost, privlačnost med molekulami iste
snovi; kohezijski -a -o ki se tiče kohezije;
vezen

koheziven -vna -o [gl. kohezija] težeč h
koheziji, vezljiv, vezen
kohorta -e ž  [lat. cohors, cohortis  truma,
krdelo] strim. vojaški oddelek, sestavljen
iz centurij (deseti del legije, 300 do 600
mož)

koincidenca -e ž  [ko-, lat. incidere  pasti
v ...; pripetiti se] 1. stek, (naključno)
stekanje, ujemanje, npr. dogodkov ali
procesov v času ali prostoru; sočasnost,

2. fig.  natančna skladnost (~ v značaju,
mnenjih ...); koincidenčen -čna -o ki se
tiče koincidence

koincidenten -tna -o [gl. koincidenca] ste¬
kajoč, ujemajoč se; sočasen; skladen
koincidirati -am [gl. koincidenca] stekati,
ujemati se (v kraju ali času); sočasno se
(z)goditi; fig.  skladati se, soglašati
koine neskl. m  [gr. koine dialektos  splošno,
skupno narečje] splošni jezik starih
Grkov, nastal iz atiške grščine s pri¬
mesjo jonskih in drugih narečij (cvetel
v času rim. cesarstva)

koitirati

352

koitirati -am [iz lat. coitus  iz coire  sestati
se, iz co-, ire  iti] spolno občevati
koitus -a m  [lat. coitus ] spolno občevanje;
spolna združitev

koja -e i [nem. Koje  iz hol. iz lat.] pregra¬
jena spalnica na ladji; fig.  ležišče
kojot -a m  [angl. coyote]  prerijski volk
(zool.)

kok -a m  [iz gr.] gl. kokus
koka -e ž  [nlat. coca  iz peruan. cuca\  v bot.
južnoamer. grm, doma iz Peruja; dve
vrsti (v listih kokain in drugi alkaloidi)
kokain -a m  [koka + -in] strupen, kr ista-
last alkaloid v listih peruanske koke;
za lokalno omrtvičenje, lajšanje bolečin
in nevarno mamilo

kokainist -a m  [gl. kokain] kdor uživa
kokain; kokainizem -zma m  1. uživanje
kokaina (strast, ki človeka duševno in
telesno uničuje), 2. posledice tega,
zlasti zastrupitev s kokainom
kokakola -e ž  gl. coca-cola
kokarda -e ž  [fr. cocarde  iz coq  petelin, ker
je podobna petelinjemu grebenu] rožica,
okrogla značka ali pentlja, prvotno —
v Franciji — znamenje pripadnosti
kakemu stanu, organizaciji ipd., pozneje
značka v narodnih ali državnih barvah
kokcidij -a m, nav.  v mn.  kokcidiji -ev [nlat.
mn. coccidia]  vrsta praživali (zajedavk)
iz razreda trosovcev, povzročajo kokci-
diozo

kokcidioza -e ž  nlat. [coccidiosis]  vrsta ne¬
varnih, največkrat črevesnih bolezni do¬
mačih živali, ki jih povzročajo kokcidiji
koketa -e ž  [fr. coquette  iz coqueter  obna¬
šati se kot petelin, iz coq  petelin] spo¬
gledljivka, ženska, ki hoče moškim uga¬
jati ali zbujati pozornost, koketna
ženska, namigljivka; koketen -tna -o
spogledljiv, ničemuren, hoteč ugajati;
koketirati -am spogledovati se, ljubim¬
kati (s pogledi), namigovati
kokila -e ž  [nem. Kokille  iz fr. coquille
školjčna lupina] kovinska livarska forma
kokon -a m  [fr. cocon  iz coque  lupina] za¬
predek, mešiček, v katerega se zapredejo
bube nekaterih žuželk (sviloprejkin ~)
kokos -a m  [Špan., portug. coco  strašilo, po
sršastem videzu sadeža, ali iz gr. kokkos
jedro] 1. vrsta visoke palme iz tropskih
dežel, 2. sočen plod tega drevesa

kolacionira* 1

kokota -e ž  [fr. cocotte  piska, kokosi
(elegantna) lahkoživka, dama iz »P 01 '
sveta«, hotnica, blodnica, ponuda
koks, koksa m  [angl. čoke]  vrsta kuriva za
visoke peči, ostanek suhe destilat
premoga; gori brez plamena in daJ
okrog 7000 kalorij

koksagis -a m  [rus. iz turkm.] kavčukas >
travnata rastlina na jugu SZ .. i
koksalgija -e i [lat. coxa  kolk, +
bolečine v kolku (med.) g.

koksati -am ali  koksirati -am [gl. koks] P'
delovati premog v koks
koktajl -a /n [angl. cocktail]  1. hladna P
jača iz raznih vrst žganja z dodat* 1
limone, sladkorja ipd., 2. nepolnokrv
dirkalni konj : z

kok(us) -a m, mn.  koki -ov [nlat. cocCl l r0 .
gr. kokkos  zrnce, jedro] bakterija oK
gle, oblaste oblike: gonokok, stafiloko^j
kola -e ž  [beseda izvira iz Zahodne An

1. v bot. afriško drevo, sorodno

kaovcu, 2. plod tega drevesa (oren 1  ’
človeka poživlja, 3. ekstrakt iz ted ,
dov, npr. pastile, 4. vrsta brezalkon
pijače . nrl . t

kolaboracija -e ž  [iz lat. collaborare  < z c  \ 0 .
iaborare  delati] skupno delo; s °
vanje, zlasti s sovražnikom .
kolaboracionist -a m [fr. collaboration’’.
iz lat.] kdor je med drugo sve . upa -
vojno sodeloval z nacističnim °. 0( j.
torjem; fig.  okupatorjev P orn _ a S _ zrn a
padnik, izdajalec; kolaboracionizem'

m  sodelovanje z okupatorjem . s o-

kolaborator -ja m [fr. collaborateuri  n ^

delavec; fig.  pomočnik, 2. P 0ID
učitelj ali duhovnik j e lo-

koiaborirati -am [gl. kolaboracija] s °
vati s kom pri čem , .: 0  iz

kolacija -e i [lat. collatio  in f-Ji]  1-
conferre  znašati skupaj; primefJ
vnašanje posameznih delov premo ^
v skupno zapuščinsko maso

2. izročitev, podelitev nadarbine, n®^;

ipd., 3. skromen obrok, z

zajtrk, 4. primerjanje prepisa P
izvirnikom . , a |,] 1;

kolacionirati -am [fr. collationner  er j»ti
pojesti kaj; zajtrkovati, 2. P rl ^ .s s
prepis z izvirnikom; kolacioniranJ
navadno: primerjanje z izvirmk

353

kolektivizacija

kol

agen

kolagen -a m  [fr. collagcne  iz gr. kolla  klej,
+ -gen] beljakovinska sestavina kosti
'n vezivnega tkiva

Ko| ajna -e ž  [ital. collana ] svetinja, medalja

(vojaška ~)

kolaps -a m  [lat. collapsus  iz collabi  zgruditi
se ] v med. nenadna srčna slabost, zlom
telesnih sil z izgubo zavesti, slabim utri¬
pom itd. (zlasti po infekcijskih boleznih
au večji izgubi krvi); fig.  (telesni) zlom
°I? r  -Ja m  [lat. collum  vrat] ovratnik katol.
duhovnikov

olargoi -a m [kol(oiden) -f arg(entum)
, -ol] koloidno srebrno mazilo (med.)
lateralen -lna -o [lat. con-, latus, lateris
stran] stranski, postranski (~ i sorod-
knij  P orno žen; dodaten

avdicija -e i [lat. collaudatio  pohvala]
uradni pregled raznih del — npr. novih
zidav — ali ustrezajo tehničnim pred¬
pisom; fig . potrditev; kolavdirati -am
kolk^I? 0  pregledati; potrditi

Oertizem -zrna m  [fr. colbertisme,  po
Colbertu, 1619—1683, finančnem
PPtUstru Ludvika XIV.] sistem gospo¬
dkih ukrepov, ki jih je izvajal Col-
■ ® rt:  pospeševanje industrije, trgovine
kole,| 1 - ZVOZa ’ 8 *- merkantilizem
lena '^ a  ' n  (' z  lat- calendarium,  gl. ka-
ndar] sistem za računanje časa,
1  astl  glede na začetek, dolžino in delitev
k a  (julijanski, gregorijanski ~), 2.
rotga ipd. z  delitvijo leta na mesece,
koS 6 in dneve  (žepni ~)
sli-k' a ,n  -o m [lat. collega]  tovariš v
koi,.,,.?. 1 ’ Poklicu ipd., stanovski tovariš
k<si -. n  'l na  -o [lat. collegialis]  ki se tiče
Sist lja ’ tovariški; kolegialni sistem
v  organizaciji oblasti ali uprave
lot? Vne ’ t^rkvene ipd.), kjer ne od-
vnv°- Posamezniki, marveč kolegij, npr.

mstrstvu predstojniki vseh oddelkov;
k V ,e gialno sodišče sodišče z več sodniki,
Varj? di j° skupno; kolegialnost -i ž  to-
koifpj? Vo > tovariško ravnanje
ajj l' a  m [lat. collegium]  1. svet, odbor
fJrV.Pnost ljudi, ki jih veže isti poklic,
aJi C| ja ali dolžnost, npr. člani sodišča
ajj Pfofesorski zbor; seja, zbor(ovanje)
[^ ? ede ž takega sveta ali odbora, 2.
Zavna C0 ^ e Se  iz lat.] ime raznih vzgojnih
0(lo v in srednjih ter visokih šol v

" s lovar

tujk

Angliji in ZDA, 3. [fr. college  iz lat.]
gimnazija, srednješolski zavod v Franciji,
4. vrsta vseučiliških predavanj iz istega
predmeta

kolekcija -e ž [lat. collectio  iz colligere
zbirati] zbirka (znamk, podob ...);
knjižna zbirka

kolekta -e ž [lat. collecta]  bera, nabiranje
prostovoljnih prispevkov ali darov, naj¬
večkrat v dobrodelne namene; denarna
zbirka v take namene; kolektirati -am
prirediti kolekto; nabirati kaj

kolekte -ekt ž mn.  [iz lat. collecta]  izbrano
branje, izbor iz del raznih piscev

kolektiv -a m  [lat. collectivum  iz collectivus
zbirajoč, združujoč] 1. (delovna) skup¬
nost, tesno povezana skupnost ljudi,
ki jih veže isto delo, namen itd. (delovni,
tovarniški ~), 2. v slovn. skupno ime,
npr. gorovje, listje; kolektiven -vna -o
ki se tiče kake skupnosti, kolektiva; zdru¬
žujoč; skupen, obči, vzet kot celota; ko¬
lektivna nota skupna nota več držav eni
državi; kolektivna pogodba 1. pogodba o
mezdi in delovnih pogojih, sklenjena med
delavsko strokovno organizacijo in pred¬
stavniki kapit. podjetnikov, 2. v medn.
pravu; meddržavna pogodba, v kateri na
obeh straneh sodeluje več držav podpis¬
nic; kolektivna varnost politično načelo v
medn. odnosih, po katerem naj bi ohra¬
nili mir tako, da bi vse države dajale po¬
roštvo za varnost posameznih držav (s
skupnimi ukrepi proti napadalcu); ko¬
lektivno gospodarstvo gl. kolhoz; kolek¬
tivnost -i ž  skupnost, celotnost

kolektivist -a m  [fr. collectiviste  iz lat.
collectivus ] privrženec kolektivizma; ko¬
lektivizem -zma m  1 . na kolektivni
lastnini proizvajalnih sredstev sloneča
družbena ureditev (označba vseh socia¬
lističnih sistemov od utopičnega do
znanstvenega socializma), 2. nauk o taki
ureditvi

kolektivizacija -e ž  [gl. kolektiv] prevzem
v kolektivno last ali upravo; kolektiviza¬
cija kmetijstva preobrazba manjših, in¬
dividualnih kmečkih gospodarstev v
velika, zadružna gospodarstva socia¬
lističnega tipa (v ZSSR); kolektivizirati
-am prevesti v kolektivno last ali upravo;
izvesti kolektivizacijo

kolektor

354

kolokacij*

kolektor -ja m  [nlat. colledor ] 1 . kdor kaj
zbira ali nabira, zbiralec, npr. znamk,
nabiralec, 2. prodajalec srečk, 3. v tehn.
komutator, del elektr. motorja ali gene¬
ratorja (cilinder iz lamel, po katerih
drse ščetke)

kolektura -e ž  [nem. Kollektur,  gl. kolekcija]
1. zbiranje, nabiranje; zbirališče, 2. pro¬
dajalna srečk

kolenhim -a m  [gr. kol la  klej, enchyma  vlito]
v bot. rastlinsko tkivo iz podaljšanih,
na koncu odebelelih celic (mladim ste¬
belcem daje trdnost)

koleoptera -er s mn.  [nlat. coleoptera  iz gr.]
hrošči (zool.)

kolera -e ž  [gr. cholera  iz* chole  žolč] v med.
vrsta hudih črevesnih obolenj z drisko,
krči in bljuvanjem (azijska ~)
koleričen -čna -o [gr. cholerikos  iz* chole
žolč] žolčen, vzkipljiv, vročekrven, raz¬
burljiv (~i temperament); kolerik -a m
1. človek s takim temperamentom; fig.
vročekrvnež, 2. kdor je bolan za ko¬
lero

kolerina -e ž [nlat. cholerina  iz gr.] milejša
oblika kolere (med.)

koleus -a m  [nlat. coleus  iz gr. koleos  nož¬
nica] »pisana kopriva«, iz tropskih
krajev izvirajoča lončnica
kolež -a m  [iz fr.] gl. college
kolhicin -a m  [gr. kolchikon  podlesek, -f
-in] strupen alkaloid v jesenskem pod-
lesku (kem.)

kolhoz -a m  [rus. kratica: kol ektivnoe
hoz jajstvo  kolektivno gospodarstvo]
skupno, zadružno gospodarstvo z me¬
haniziranim obdelovanjem zemlje (v SZ);
kolhoznik -a m  kmet, član kolhoza
kolibacil -a m, nav. v mn.  kolibacili -ov
[gr. kolon  debelo črevo, + bacil] v med.
bacil debelega črevesa (izven tega čre¬
vesa povzroča bolezni)
kolibaktčrija -e ž  [iz gr.] gl. kolibacil
kolibri -ja m  [Špan. colibri]  v zool. vrsta
drobnih ptičk z lepim perjem, največ v
tropski Ameriki

kolidirati -arn [lat. collidere]  trčiti, skupaj
udariti; fig.  priti si navzkriž, trčiti s
kom, spopasti se
kolidž -a m  [iz angl.] gl. college
kolika -e i [gr. kolike  iz kolon  črevo] vija-
vica, ščipanje, zvijanje v trebuhu (med.)

kolimacija -e i [nlat. collimatio  iz J at -
con-, linea  črta] zlitje namernice z optičnp
osjo pri optičnih, merilnih ipd. P?J~
pravah; kolimacijski -a -o ki se tiče
kolimacije (~a os) .

kolimutor -ja m  [gl. kolimacija] 1. pomožnj
daljnogled za določanje kolimacije P r
drugih pripravah, 2. zbiralna leča P r
spektroskopu

kolimirati -am [gl. kolimacija] naravnati n
optično os (~ daljnogled)
kolinska voda gl. kolonjska voda
kolisej -a m  [iz ital. iz lat.] gl. koloseum
kolitis -a m  [nlat. colitis  iz gr. kolon debe
črevo, + -itis] vnetje debelega čreves
(med.)

kolizija -e ž  [nlat. collisio  trčenje] 1- S P ^
trčenje, spopad (nasprotnih si s  ’
čustev ...), 2. navzkrižje (med do
nostmi, zakoni ...), 3. zaplet v n
tranji zgradbi drame
kolje -ja m  [fr. collier  iz col  vrat] 1- ogr  L,
okrasna ovratnica, 2. pasja ovratm
navratnik , s

kolodij -a m  [nlat. collodium  iz gr.
klejast] raztopina nitroceluloze v m»
niči alkohola in etra (za preleplja n J e '
in v fotografski tehniki) . „j

kolofon -a m  [gr. kolophon  konec, sk
sklep srednjev. rokopisov in prvih tis
(z naslovom, kratkimi podatki o k
in času tiska, založniku, nakladi iP

danes spet v rabi)

kolofonij -a m  [iz gr.) gl. kolofonija
kolofoni ja -e ž  [gr. kolophonia,  P°
mestu Kolophon v Mali Aziji] smo t j.
mazanje strun pri godalih, ostanek
lacije pri pridobivanju terpentinoveg ■
kolofonit -a m  [iz gr.] kolofoniji p°°
granat (mineral.) m.

koloid -a m, nav. v mn.  koloidi '° v , . n( ;
kolta  klej, + -oid] v kem. snovi, ^
kristalizirajo in se ne precejajo
živalsko ali rastlinsko opno: klej> ^
ljakovine, škrob; koloiden -dna
tiče koloidov; koloidno stanje s
snovi, nasprotno kristalnemu
koloidalen -lna -o [iz gr.] gl. koloid^^
kolokacija -e ž  [lat. collocalio,  e 0 ""’ eS ti-
kraj] lega, položaj; postavitev, n® „p-
tev; določitev mesta; razvrstitev t
nikov)

kolokvij

355

koloratura

kolokvij -a m  [lat. colloguium  pogovor] 1.
ustni vseučiliški izpit (v obliki pogovora),
2, pouk v obliki pogovora, 3. leposlovno
delo v tej obliki; kolokvirati -am delati
ali narediti kolokvij (1.)
olombina -e ž  [ital. Colombina  Golobica
7~ tako Harlekin nagovarja svojo ljubico]
■epa spletična, razposajena Harlekinova
ljubica (stalni lik v ital. commedia dell'ar-
te  in pantomimi); fig.  kolombina -e i
»golobica«, ljubica

1,111  -a m  [gr. kolon  člen, ud] 1. dvopičje,
Vls ta ločila (:), 2. v antični metriki del

verza, ki sestavlja ritmično enoto
K «lon -

■■»n -a m  [g r  £o/o/i debelo črevo] v anat.
j, debelo črevo

°, on  -a m  [lat. colonus  poljedelec, nase¬
ljenec] \  p rvo tno; polfevdalni kmet v
dobi razpadanja sužnjevskega družbe¬
nega reda, 2. danes; mali zakupnik,
kop ni  na i ernn ik na tuji zemlji

ona -e ž [ital. colonna  iz lat. colurnm
e der] 1. steber; spomenik v obliki
lebra (arhit.), 2. časniški, knjižni stol-
!* c ’ 3. (raz)predelek, npr. v tabeli, 4.
azporeditev voj. oddelkov drugega za
f ugim (vojaška formacija na pohodu);
ansportni ali pomožni voj. oddelek
1 vtoniobilska, sanitejska ~); fig-  dolga
j S v ta ; Peta kolona označba iz španske
državljanske vojne (1936—1939), ko so
Mari ■ one  generala Franca napadale
Pari' 1 *’ peta — tj. njegovi privrženci —
d^vala v mestu za hrbtom sovraž¬
il?’ fig.  notranji sovražnik; peto-
koion^ee ' nc a m  član pete kolone
vrst ^ ž -  l*' r - colonnade  iz lat. columna]
stou 8, nos ilnih stebrov kake zgradbe;

ci° vje ’ stebrijčc

v 0 j ' a  '« [lat. colonatus ] sistem proiz-
st v a n 'n odnosov na prehodu iz suženj-
f Und - ‘evdalizem (nastal z delitvijo lati-
dobir na man i §a zeiT| ljišča, ki so jih
osvok  V  obdelovanje propadli kmetje ali
teh “.njeni sužnji — koloni; ostanki
Slonel ° S0V  d° danes, npr. v Italiji)
vodi v a , w  l f ' r - colonel,  prvotno: kdor
črk J * 0 ) 0110 ! polkovnik] vrsta tiskarskih
^ottial i nonpare '" e  * n pel '*
n° , ? " Ia  'n  [gl. kolonialen] 1. kolonial-
b| ag  la 8°> 2. trgovina s kolonialnim

kolonialen -Ina -o [nlat. colonialis  iz lat.
colonia  naselje] naselbinski, naseljenski;
ki se tiče kolonij; izvirajoč iz kolonij
(~o blago); kolonialna trgovina trgo¬
vina s kolonijami; trgovanje s čezmor¬
skimi pridelki, uvoženimi iz kolonij
(dišave, kava, čaj ...)

kolonializem -zma m  [angl. colonialism  iz
lat. colonia ] boj za kolonije, težnja po
osvajanju ali izkoriščanju kolonij; kolo¬
nialna (= nasilna, osvajalna) politika
kolonija -e ž  [lat. colonia  naselje, naselbina]
1. v starem veku naselje v tujih, osvoje¬
nih deželah, npr. rimske kolonije v Špa¬
niji, 2. posest kapit. sil v tujih, zlasti čez¬
morskih deželah — kot tržišče za njihove
izdelke, vir surovin, vojaško oporišče
ipd., 3. naselbina priseljencev iz tuje
države, 4. skupinsko letovanje otrok
(počitniška ~), 5. v biol. skupnost
organizmov, ki sestavljajo kako celoto
(korale, mahovi ...); kolonist -a m  na-
selnik, priseljenec; član ali prebivalec
kolonije

kolonizacija -e i [angl. colonization  iz lat.]

1. naseljevanje svobodne, nenaseljene
zemlje v domači državi (notranja ~),

2. ustanavljanje kolonij v osvojenih
deželah, 3. pejor.  spreminjanje svobodne
dežele v kolonijo; kolonizacijski -a -o
naselitven; ki se tiče kolonizacije

kolonizator -ja m  [fr. colonisateur ] kdor
izvaja kolonizacijo; pejor.  osvajalec,
nasilnik

kolonizirati -am [angl. colonize iz  lat.] na¬
seliti; ustanoviti kolonijo; spremeniti
v kolonijo; izvajati kolonizacijo
kolonjska voda [fr. eau de Cologne;  fr.
Cologne  = nem. Kolu  = slov. Kolin,
ker so jo najprej izdelovali v Kolnu]
dišeča »voda«, mešanica dišečih eteričnih
olj, raztopljenih v alkoholu
koloracija -e ž  [lat. colorare  barvati, iz color
barvaj pleskanje, (o)barvanje; lepšanje
koloradar -ja m  [po državi Colorado v
ZDA] koloradski hrošč, krompirjevec
koloratura -e i [ital .coloralura]  1. v vokalni
glasbi: lepšanje melodije z vmesnimi
toni in prehodi, zlasti v starejši ital.
operi, 2. taka melodija ali spev; kolora-
tiirka -e ž  koloraturna pevka, pevka
koloratur

kolorimeter

356

komandirat'

kolorimeter -tra m  [lat. color  barva, +
-meter] priprava za merjenje koncentra¬
cije barve v tekočini, primerjanje kake
barve s standardno barvo ipd.
kolorirati -am [lat. colorare]  pobarvati,
(po)pleskati z barvami; (po)lepšati
koiorist -a m  [fr. coloriste ] slikar, ki upo¬
rablja žive, izrazite barve ali bolj upo¬
rablja barvo kot druga izrazila
kolorit -a m  [ital. colorito]  1. barvitost,
medsebojno razmerje in ubranost vseh
barv in tonov na sliki (in vtis, ki ga na¬
pravi: svetel, mračen, topel ~); fig.
barvitost, individualna značilnost (umet¬
nine, kraja ...), 2. način umetniškega
izražanja (pisateljev ~), 3. barva kože
(med.)

kolos -a m  [lat. colossus  iz gr. kolossos  veli¬
kanski kip] velikanski kip Apolona, po¬
stavljen 1. 280 pr. n. š. na otoku Rodu,
eno sedmerih čud starega veka ;fig.  veli¬
kan ali kaj velikanskega sploh; kolosalen
-lna -o velikanski, orjaški, silno velik;
fig.  sijajen, imeniten, čudovit ... (fig.
pomen večidel odvisen od logične
zveze)

Kolosej -a m,  kolosej -a m  [iz lat.] gl.
Koloseum...

Koloseum -a m  [lat. Colosseum  iz colosseus
velikanski, ker je bil poleg amfiteatra
velikanski kip Nerona] največji antični
amfiteater v starem Rimu, zgrajen za
cesarjev Vespazijana in Titusa, mojstrsko
delo strim. arhitekture (o njem rečeno:
dokler bo stal Kolosej, bo stal Rim;
dokler bo stal Rim, bo stal svet); fig.
koloseum -a m  velikansko poslopje,
zlasti zabavišče

kolostomija -e ž [gr. kolon  debelo črevo,
stoma  ustje] v med. umetna odprtina
na debelem črevesu (za iztrebljanje)
kolpitis -a m  [gr. kolpos  nedrje; nožnica,
+ -itis] vnetje nožnice (med.)
kolportaža -e ž  [fr. colportage  iz col  vrat,
porter  nositi] raznašanje ali prodajanje,
razpečavanje po ulicah ali hišah, zlasti
časnikov in revij

kolporter -ja m  [fr. colporteur ] kdor se
ukvarja s kolportažo, časopisar, (po¬
ulični) raznašalec; kolportirati -am raz¬
našati, prodajati po ulicah ali hišah;
fig.  širiti, trositi (~ neresnične vesti)

kolposkop -a m  [gr. kolpos  nedrje; nožnica,
+ -skop] priprava za pregledovanje
nožnice (med.)

kolt -a m  [angl. colt,  po iznajditelj 0
S. Coltu, 1814—1862] vrsta amer. v0 "
jaškega revolverja

kolumbarij -a m  [lat. columbarium  gol°°'
njak] 1. strim. grobnica s stenskimi vdoh
binarni za mrliške žare, podobnim'
golobnjaku; taka vdolbina, 2. danes
zgradba ali prostor za žare ob krema*
toriju

kolumbij -a m  [po kolumbitu] prejšnje ime
za niobij ...

kolumbit -a m  [po nahajališču v ColumbO
v ZDA, + -it] niobij vsebujoča rUfl '

mna . ,

kolumna -e ž  [lat. columna  steber] časopis
stolpec, stolpič ali predelek; natisnjen
stran . ,

kolumnist -a m  [gl. kolumna] novinar 'P 0 -:
ki redno piše v kak časniški ali časopis
stolpec

kom- [lat. com-  iz cum,  gl. kon-] predpon
v zloženkah, npr. kompenzacija .
koma -e ž  [gr. komma  del stavka, iz Az!P*v
udariti; sekati] 1. vejica, ločilo pri sta JL
nih členih; decimalna vejica, 2. J*'
kratek premolk . . v

koma -e ž  [gr. koma  globoko spanje)
med. mrtvica, globoka, dolgotrajna
zavest, npr. pri zastrupitvah _,. r

komanda -e ž  [fr. commande  iz contnu 1 ".
poveljevati; ukazati] 1. kratko ( voja f, ,j-
povelje, ukaz; poveljevanje, 2. P oV a
stvo, sedež vojaške oblasti (mestna
komandant -a m  [fr. commandant)  P ove ) (l .

mesta, trdnjave ali večje vojaške en
komandantura -e ž  [nem. KommandW‘
iz fr.] poveljstvo, sedež ali urad kom 0 "
danta j e .

komande -nd i mn.  [gl. komanda] {■ 0
talu priprave, vzvodi, s katerim' P
krmari letalo, 2. naprave za upra v, J
sploh (tehn.) j e r

komandir -ja m  [shr. iz angl. c 0 " ,ma - 3 ft.c
iz fr.] 1. poveljnik osnovne v P)*jj:
enote (~ čete), 2. v sovjetski arm
komandant g lje-

komandirati -am [fr. commander ]
vati, dajati povelja; fig.  ukaz(° '
zapoved(ov)ati

koniendator

komanditar

357

komanditar -ja m  [fr. commanditaire]  član
komanditne družbe, ki daje poroštvo
le s svojim deležem (trg.)

K °manditna družba [fr. soditi en comman-
d‘te}  v kapit. gospodarstvu trgovska
družba z dvojnim jamstvom, v kateri en
del članov — komplementarji — daje
Poroštvo z vsem premoženjem, drugi —
kotnanditarji — pa le s svojim deležem
ot nando(s) -a m  [angl. commando,  mn.
coinmandos]  v drugi svetovni vojni ime
25  Posebne oddelke (in njih pripadnike)
?°glo-ameriških oboroženih sil, ki so
'Zkrcar' ~ ' "

diver;

■ni v sovražnem zaledju opravljali

kom ' .. ’ sa ootažo itd.

sacija -e ž  [nlat. commasatio]  zdru-
l;iS mje> za okroževanje raztresenih zem¬

ljišč

z .a lažjo obdelavo; komasirati -am

__v/i/uviu« V) »UIUUOUUV«

. 'zvesti komasacijo; zložiti, združiti
“bajn -a m  [angl. combine  sestavljati;
staknjenec] staknjenec, 1. sestavljen
kmetijski stroj, ki žanje in mlati obenem,
stroj za več delovnih operacij sploh
"mi -ja m  [okr. iz nem. Kombinations-
'fvgen]  vrsta avtomobilov za prevažanje
iJmli in tovora

""»nacija -e ž [nlat. combinatio  iz com-
dnare  sestavljati] 1. sestava, splet, zdru-
® k ; načrt, zamisel; spletka, 2. v logiki:
ezanje pojmov, 3. fig.  sklepanje, ugi-
J®je; domneva; slutnja, 4. v mat.
^fstava več elementov v razne mogoče

koi

s k"pine,

ac.bc

npr. a, b, c v skupine: ab,

"J"* -a m  [nlat. combinare  sestavljati]
, ."ološko združenje raznih industrij-
„ 'h podjetij s povezano primarno in
komi.- no  Proizvodnjo (metalurški —)

, , tor  ‘ja m  [gl. kombinirati] kdor kaj
konu? binira

'"»inatorika -e ž [iz nlat. combinare]
kom [^kombinacijah, 1. v mat. nauk o

Tonini 1 .. x.  v mat. nauiv

Števih, i'lab, ki so mogoče pri kakem
Van,- . me ntov, 2. v logistiki: združe-
"""ibint P ?J mov  v določen sistem
Ho; 'J v a m  [fr. combine,  okr. iz combi-
k^bin,,, . zens ka spodnja obleka
oblek- 0 ! 1  ' a m  [fr- combinaison]  delovna
i baktrvr- IZ - enega  kosa: pri mehanikih,
k°ini,j n ^;' s hh ...

spodni* ~ e  ? bz fr. combinaison]  ženska
Ja  srajca s prišitimi naramnicami

kombinirati -am [nlat. combinare]  sestaviti,
sestavljati (dve ali več stvari, pojma ...)
v kak namen, združevati, povezovati kaj;
primerjati, preračunavati; delati kombi¬
nacije;/;^. sklepati, ugibati, preudarjati;
plesti (~ načrte), pleteničiti
kombinirke -irk ž mn.  [gl. kombinirati]
klešče, obenem ščipalne in ploščate
kombustibilen -lna -o [nlat. combustibilis  iz
lat. comburere  sežgati] (z)gorljiv, vnetljiv
kombustija -e ž  [nlat. combustio]  1. gorenje;
izgorevanje; sežiganje, 2. požar, 3.
opeklina, opalina, ožganina
komedija -e ž  [gr. komoidia  iz komos
bučno slavje, ode  pesem] 1. pri starih
Grkih gledališka igra, nastala iz slav¬
nostnih pesmi na čast Bakhu, 2. danes:
veseloigra, vrsta dramskega dela, ki
zbuja smeh (če upodablja smešne strani
življenja, ali pa prikazuje dramski za¬
plet, v katerem usoda glavnega junaka
zbuja smeh; naspr. tragedija), 3. fig.
zabaven, šaljiv dogodek, 4. slepilo, va¬
ranje

komedijant -dnta m  [ital. commediante iz
gr.] glumač, potujoči igralec; fig.  hina¬
vec, kdor se prenareja, tj. igra
komediograf -a m  [gl. komedija, 4- -graf]
pisec veseloiger, komedij, npr. Moliere,
Linhart

komemoracija -e ž  [lat. commemoratio]
spominska slavnost, (žalna) slovesnost
ali obred v spomin na koga ali kaj;
komemorativen -vna -o spominski, žalen,
namenjen komemoraciji
komenda -e ž [nlat. commenda  iz lat.
commendare  zaupati komu kaj; prvotno
začasna izročitev proste nadarbine du¬
hovniku] 1. cerkvena (redovna) nadar-
bina; užitek dohodkov iz nadarbine,
2. pri viteških redovih: področje pod
upravo komturja (Komenda pri Kam¬
niku je bila v oblasti malteškega vite¬
škega reda)

komendacija -e ž [lat. commendatio  iz
commendare  zaupati; priporočiti] pri¬
poročilo

komendatar -ja m  [nlat. commendatarius]
nadarbenik, kdor uživa cerkveno ali re¬
dovno nadarbino

koniendator -ja m  [iz nlat.] gl. komen¬
datar

konientacija

358

komis') 3

konientacija -e i  [lat. commentatio]  znan¬
stvena razprava

komentar -ja m  [lat. commentarius liber,
prvotno: dnevnik, zapiski, npr. Cezarjevi
Commentarii de bello gallico)  pripombe,
pojasnila (k besedilu, knjigi, dogod¬
ku ...);fig.  razlaga, tolmačenje česa
komentator -ja m  [gl. komentar] razlagalec,
kdor sestavi komentar ali kaj (kritično)
komentira; komentirati -am (na)pisati
pripombe, opremiti s komentarjem; fig.
razlagati, tolmačiti kaj
komenzal -a m  [nlat. commensalis  iz lat.
con-, mensa  miza] 1. omiznik, tovariš
pri mizi, 2. člen porabnik pri komen-
zalizmu (biol.); komenzalizem -zma m
v biol. oblika sožitja dveh različnih
organizmov, od katerega ima korist en
sam člen, komenzal, ne da bi gostitelju
škodoval (pri njem najde nepredelano
hrano, zavetje ...)

komenzurabilen -Ina -o [ko- + menzura-
bilen] merljiv z isto mero; merljiv ali
deljiv brez ostanka (mat.); fig.  primerljiv
komerciala -e ž  [gl. komercialen] prodajni
oddelek

komercialen -lna -o [fr. commercial  iz lat.
commercium  trgovina] trgov(in)ski; po¬
sloven

komercialist -a m  [gl. komercialen] trgovski
izvedenec (tudi strokovni naslov)
komercializirati -am [gl. komercialen] dati
trgovski značaj; postaviti na trgovsko
osnovo; spremeniti v trgovsko blago
komerz -a m [nem. Kommers  iz fr. commerce
trgovina; družba] študentska popivka;
zabava, veseljačenje

komestibilen -lna -o [fr. comestible]  uži¬
ten; namenjen prehrani; komcstibilije -ij
i mn.  živila, hranila

komet -a m  [gr. kometes  iz kome  las] v
astr. zvezda repatica, nebesno telo v ob¬
liki meglenice z značilnim »repom«
kometografija -e ž  [komet(o)- + -grafija]
opisovanje ali preučevanje kometov
komfort -a m  [angl. comfort  okrepilo;
tolažba; udobnost, iz lat. con-, fortis
krepek] 1. udobje, udobnost; vse, kar je
potrebno za udobno življenje, 2. fig.
materialna blaginja; komforten -tna -o
udoben, prijeten, opremljen z vsem
potrebnim (~o stanovanje)

komi -ja m  [fr. commis  iz lat. cominitl
izročiti; naročiti] trgovski pomočnik
komicije -ij i mn.  [lat. mn. comitia iz con-,
ire  iti] skupščina, zborovanje državljan^
v starem Rimu, ki je odločalo o kakih
pomembnih vprašanjih
komičen -čna -o [gr. komikos  iz koinos
bučno slavje, obhod ali obed] šalj' v >
smešen, norčav, zbujajoč smeh
komik -a m  [gr. komikos ] 1 . igralec šalji v 'h’
komičnih vlog; fig.  šaljivec, 2. P' sl f
veseloiger; komika -e ž  šaljivost, stne®"
nost, vse, kar zbuja smeh
Kominform -a m  gl. Informbiro
Kominterna -e i gl. Komunistična inter¬

nacionala e

komis -a m  [lat. commissus  iz confflMi

dob'

...),

izročiti] 1. označba za vse, kar
vojak od države (perilo, obleka ■■■>’
zlasti za kruh, 2. kiselkast vojaški kr'ih>
komisen -sna -o državen; vojaški; ki &
tiče komisa

komisar -ja m  [fr. commissaire  iz '
committere  izročiti; naročiti] (oa)P  ■
slanec, poverjenik, pooblaščenec, ^ ’
1. oseba s kako posebno, večkrat začas
nalogo, funkcijo ali pooblastilom, zla "\j
od države (državni —), včasih ZS J
naslov (policijski ~), 2. v narodnoosv
bodilni vojni in JLA politični vodi'•
vojaških enot, 3. v ZSSR od 191'
1946 naslov članov vlade posam eZ
republik (ljudski ~); komisariat' 3  .
poverjeništvo, urad in delovno pom ^
komisarja; v mnogih državah im e
upravne itd. ustanove; ljudski konusa*
v ZSSR od 1917 do 1946 vrhovni org*

drž. uprave (sedaj ministrstvo) , efe
komisija -e ž  [lat. commissio  iz con"'" 3
izročiti; naročiti] 1. naročilo, za*JP j.
naloga; nalog ali pooblastilo za 1
nitev take naloge, 2. osebe, stalni a •
časni odbor ali oddelek urada, o°  - (n;l ,
ali pooblaščen za njeno izvedbo ( |Zf1 , an je
anketna, parlamentarna ~), 3. trs 0  [6 .
v  svojem imenu, a na tuj račun (P ^
dovanje pri nakupu in prodaji),
sredovalnina, plačilo za posrcdo ^ _ 0
5. komisijska trgovina; komisijsk' - ^
ki se tiče komisije; komisijska trk ^
posredovalna trgovina, kupova"J^. U 0
prodajanje po naročilu in 23

komii

'sionar

359

komparativa

tretjega; komisijski posel posredovanje
za  tuj račun; komisijsko blago blago
v  komisijski prodaji

komisionar -ja m  [fr. commissionmire ] 1.
»pravnik, (trgovski ipd.) posrednik, kdor
sklepa kupčije v svojem imenu, a na tuj
račun, 2. postrešček

komit -a j n  [lat. comes, comitis  spremlje-
v alec] pripadnik posebnih iregularnih
oddelkov (makedonski ~)

°mitaš -a m  [iz lat.] gl. komit
°mitat -a m  [lat. comitatus  spremstvo;
nlat - grofovska čast] 1. slavnostno sprem-
stvo, 2. grofija, županija, stara (še ob¬
stoječa) upravna enota na Madžar-
skem

°mite -ja m  [fr. comite  iz lat.] odbor,
‘zvoljen iz vrst večje organizirane skup-
fosti s kako posebno, enkratno nalogo,

ali kot

stalni, mnogokrat vodilni organ

~~V OIU

(centralni rajonski ~)

"atent -enta m  [lat. commiltens]  naročnik,
"a čigar račun sklepa komisionar kup-

. Clj . e  (trg.)

°mitirati - am  [lat. committere]  naročiti
k ^1 > pooblastiti koga, prim. komisija
/"tirati -am [lat. comitari]  spremljati, biti
koL-E remstvu

.'t ,v  -a m  [iz lat. committere]  1. naročil-
„u, a  (trg.), 2. poverilnica, (pismeno) po-

k  °°lastilo

z  tfr. commode  iz lat. commodus
“ a °ben] predalnik, nizka predalna omara
korn' Peril °

oden -dna -o [lat. commodus]  udoben,
agoden; zložen, prijeten ; fig.  nemaren,
no v rsen (v delu); komodnost -i
st, lagodnost; zložnost; fig.
k 0 S: Površnost

•to ln !rf- ,eta .' e ž  tiz lat.] gl. komodnost
u°r .j a m  [ ang ] commodore  iz fr.
Vjttandeur]  1. v Angliji častnik, po-
v a mk  oddelka vojnih ladij, 2. v ZDA
."Pomorski častnik, 3. starejši kapitan
C.' h  Plovbenih linij
j 2  a  -e ž  [iz ital. camera  sobica, celica,
nam' kamar d\  1. zbornica, a) prostor,
uJr njen za  vrhovne drž. organe ali
pa  "ove, b) stanovska organizacija pri-
2 m . k °v kakega stanu (industrijska ~),
•vojaški pratež, četa s konji in z vozili
Preskrbo čet (četna ~), 3. celica,

ž udob-
nemar-

prekat (anat.), 4. v tehn. manjši prostor
za preizkušanje ali v kake posebne
namene (klimatska ~); komoren -rna -o
ki se tiče komore; za manjši prostor (ali
manj poslušalcev); komorna glasba glas¬
ba za manjše število instrumentov ali
glasov, za manjše prostore in manj po¬
slušalcev (prvotno so jo izvajali v dvor¬
nih sobah; naspr. orkestralna ali zbo¬
rovska glasba)

kompaciscent -enta m  [lat. compacisci  spo¬
razumeti se] pogodbenik, kdor sklepa
pogodbo (polit.)

kompakt -a in  kompaktat -a m  [iz lat.
compactum  iz compacisci  sporazumeti se]
pogodba, sporazum, dogovor; praški
kompaktati pogodba, sklenjena 1. 1436
med husiti in katoličani, po kateri je
bilo husitom dovoljeno ločeno bogo¬
služje

kompakten -tna -o [lat. compactus]  strnjen,
sklenjen; stisnjen, zbit, zgneten; klen,
jedrnat; čvrst; složen
konipanija -e ž  [fr. compagnie  iz* nlat.
compania  iz companio,  prim. kompa-
njon] 1. kapit. trgovska ali industrijska
družba; fig.  družba, tovarišija; pejor.
druščina, 2. četa, stotnija, tj. voj. od¬
delek od 100—250 mož
koinpanjon -a m  [fr. compagnon  tovariš,
iz nlat. companio  iz lat. con-,panis  kruh;
dobesedno: kdor si skupaj služi kruh
z...] 1. trgovski družabnik, 2. fig.  to¬
variš, sodelavec; spremljevalec; pejor.
soudeleženec, pomagač
komparabilen -lna -o [lat. comparabilis
iz comparare  primerjati] primerljiv
komparacija -e ž  [lat. comparatio ] 1 . pri¬
merjanje; primerjava, 2. primera, vrsta
metafore, npr. Tak si lepa kakor zora...,
3. v slovn. stopnjevanje pridevnikov
komparatist -a m [gl. komparativa] kdor
se ukvarja s komparativo
komparativ -a m  [lat. comparativus sc.
grad us]  v slovn. primernik, druga stopnja
pri stopnjevanju pridevn. in prislovov,
npr. dober — boljši; komparativen -vna
-o primerjalen; primerjajoč, vzporejajoč;
komparativna filologija primerjalno jezi¬
koslovje

komparativa -e ž  [lat. comparare  primerjati]
primerjalna književnost

komparativist

360

komplet

komparativist -a m  [komparativen) +
-ist] kdor (študira) se ukvarja s kompa¬
rativistiko; komparativistika -e ž  primer¬
jalno jezikoslovje

komparator -ja m  [iz lat. comparare]  1.
primerjalnik, vrsta priprav za mer¬
jenje ali primerjanje česa s čim, 2. pri-
merjalec

komparirati -am [lat. comparare]  primer¬
jati kaj s čim; stopnjevati (~ pridevnik)
komparticija -e ž  [nlat. compartitio]  raz¬
delitev

kompartija -e i gl. komunistična partija
komparzerija -e ž [nem. Komparserie  iz fr.
comparse  statist] neme osebe na odru
ali v filmu, statisti

kompas -a ali  kompas -a m  [ital. compasso ,
angl. compass  iz lat. con-, passus  korak]
priprava za določanje strani neba: ška¬
tlica z gibljivo magnetnico
kompatibilen -lna -o [nlat. compatibilis  iz
lat. con-, pati  trpeti] združljiv, harmo¬
nično se ujemajoč, skladen; fig.  strpen,
spravljiv; kompatibilnost -i ž  združljivost
(npr. več funkcij v eni osebi); pravna
dopustnost; fig.  skladnost; strpnost
kompčndij -a m  [lat. compendium]  kratek
pregled, npr. osnov kake vede; izvleček,
zgoščena razlaga česa; priročnik, (pri¬
ročna) učna knjiga

kompenzacija -e ž  [lat. compensatio  iz
compensare  izravnati, nadomestiti] 1.
nadomestilo, odškodnina za uslugo,
škodo...; povrnitev škode, 2. izenačenje,
izravnava računov (z obračunavanjem
terjatev in plačilom ostanka), 3. pla¬
čevanje v blagu, posebno v zunanji trgo¬
vini (blagovna ~), 4. v psihologiji:
miselna predstava ali ravnanje, ki naj
kaj kompenzira, npr. občutek manj¬
vrednosti s poudarjanjem superiornosti;
kompenzacijski -a -o ki se tiče kompen¬
zacije; obračunski; kompenzacijska po¬
godba medn. trgovinska pogodba, v ka¬
teri je uvoz vezan na izvoz
kompenzator -ja m  [nlat. compensator]
1. kdor daje kompenzacijo, 2. v tehn.
priprave, ki izenačujejo razlike v gibanju,
dolžini itd., npr. pri parovodih izenaču¬
jejo raztezanje cevi zaradi toplote
kompenzirati -am [lat compensare  iz con-,
pensare  tehtati] 1. nadomestiti kaj, od¬

škodovati za kaj; poplačati, povrni
škodo, 2. obračunati, izravnati račun <
3. izravnati, izenačiti kaj (tehn., n ieti '
psihol.) •

kompetenca -e ž  [lat. competentia]  1. P r  ’
stojnost, upravičenost, (uradna ali *n .
ralna) pravica do odločanja v c*
področje ali območje pristojnosti; P
oblastilo, 2. pristojna oblast, 3. P°® „
nje, tekmovanje za kaj; kompetenc
-čna -o ki se tiče kompetence;
tenčni spor spor, kdo naj odloča o  ce
kompetent -enta m  [lat. competens
ren; pristojen] kdor se za kaj pogapJ a
za kaj tekmuje, (so)prosilec,^ tek® ’
kompetenten -tna -o (po položaju, P
vicah, avtoriteti ipd.) pristojen, P°? .

ščen, upravičen za kaj, odločujoč v c  ’
pravno veljaven; fig.  zmožen, ° os

voren  • nift

kompeticija -e ž  [lat. competitio]  poganjaj ’

tekmovanje (za službeni položaj * ta 'L.
kompetlrati -am [iz lat. competere]  1- v  ^
dati v pristojnost; pripadati komu.
potegovati, poganjati se za kaj, telc
vati za kaj .

kompetitor -ja m  [iz lat.] gl. kompeten
kompilacija -e ž  [lat. compilatio  iz c0 : r po
lare  (vkup) nagrabiti, pleniti] neiz v
delo, kompilirano iz drugih del, J
pejor.  zmašilo, nagrabek pj

kompilator -ja m  [gl. kompilacija]
kompilira, 1. sestavljavec (>-' slovaJ
2. pejor.  prepisovalec . „3-

kompilirati -am [lat. compilare  ( v ^ l ' ! L e ha-
grabiti; pleniti] pisati, zbirati, jjg,

nično) sestavljati iz raznih del,
virov; pejor.  prepisovati . -^v-

komplanacija -e i [lat. complanatio
nava] 1. izravnava (z zemljo), P° rt ' n je
npr. trdnjave, 2. v mat. preračun
ukrivljenih površin z integralni* 11

n °m . „ eg ] !•

kompleks -a m  [lat. complexus od  »j,
obseg, obsežek, 2. celota, skupek W  se .
metov, pojavov, lastnosti •••)> jjjgče
stavlja kako celoto; sestav, 3. ze , oto o^
v enem kosu, 4. v psihoanalizi: ce ^
povezanih, podzavestnih predstav,. ji
ipd., ki vplivajo na duševno ž* vlJ  .^se* 1
povzročajo razne motnje; kon®^
-sna -o (zamotano) sestavljen,

kompresibilen

kompleksi

'ja

361

Wsten; celoten; fig.  zapleten, težaven;
ki  se tiče kompleksa

ompleksija -e ž [lat. complexio  sestav,
skupek, zveza] 1. barva polti, zlasti na
obrazu; fig,  splošni videz, 2. čud, na-
rav a, 3. v mat. razvrstitev kakih ele¬
mentov, npr. a, b, c v skupine ab,
ac ’ kc

°o>plement -enta m  [lat. complementum
dopolnitev, iz complere  dopolniti] 1. v
8eom. dopolnitev kota na 90°, 2. dopol-
k  n 'lo (slovn.)

°mplementar -ja m  [nlat. complementarius ]
komanditne družbe, ki daje po-
fent? i 0 z vsem  premoženjem (trg.)
mplementaren -rna -o [gl. komplement]
opolnilen; dopolnjujoč; komplemen-
J arna  kota kota, ki merita skupaj 90°
Išeom.); komplementarni barvi dopolnil-
m barvi, tj. barvi, ki se mešani v določe-
razmerju dopolnita v belo ali sivo,

koimn - rde ^ a  ‘ n ze l ena
lot a m  completus  popoln] 1. ce-
, ta > Polnoštevilen sestav (knjižni ~),
'tn" 6  ° tna  ženska obleka; kompleten
na -° veS) ce j( oten ) !  celovit, polno-
stevii en

^ija -e ž  [lat. completus  popoln]
(s)popolnitev

Dn . ' am  [f r - compliter  iz lat.]
kon„,?j ' l l> dopolniti kaj; dokončati kaj
vpl t ' a m  ^ e - complice  iz lat. complex
iieten] sokrivec (kaznivega dejanja),

(te^magač

' a  '° t* 2  lat- complicare  zviti,
3 ni] i. zapleten, zamotan, 2 .fig.  težak,
skrotovičen; komplicirati -am
rari, eSti ’ zam °tati kaj ;fig.  otežiti kaj (za-
k °mni i!!f s .? retnosti )

pl et  p C1 ia -e ž [lat. complicatio ] 1. za-
***.  zamotanost; zaplet(ljaj), 2.
^emnii °° ole nje k prejšnjemu (med.)

Poki ■ "^ nta m  [&• compliment ]
občuri 1 ’ izraz  vljudnosti, spoštovanja ali
iz |- ruvanja; pohvalne besede, izrečene
®>enH i? ivosti  ali prilizovanja; kompli-
p ok ,^‘> -am napraviti poklon, delati
k°mp|A t  e

kom., m  [fr- complot ] zarota proti
Spletk . kmu; fig-  skrivna, zahrbtna
Zarnf a;  komplotirati -am plesti, snovati

rote  ali spletke

komponenta -e ž  [lat. componens  sestavlja¬
joč] 1. sestavina celote; sila ali dejavnik,
ki v čem sodeluje, 2. delna, sestavna sila,
sestavnica (v paralelogramu sil)
komponirati -am [lat. componere ] 1. sesta¬
viti, sestavljati, zlagati, 2. v glas. skla¬
dati

komponist -a m  [gl. komponirati] skladatelj,
ustvarjalec glasbenih del
kompost -a m  [angl. compost  iz lat. compo-
situs  sestavljen] mešanec, gnoj iz žival¬
skih in rastlinskih odpadkov, mešan s
prstjo; kompostirati -am gnojiti s kom¬
postom

kompot -a m  [fr. compote  iz lat. compositus
sestavljen] s sladkorjem vkuhano sadje
kompotacija -e ž [lat. compotatio  iz con-,
potare  piti] pitje, popivanje, pijanče¬
vanje

kompozicija -e ž  [lat. compositio  sestava]
sestavljanje (delov v celoto), kaj sestav¬
ljenega ali sestava sploh, 1. sestava, so¬
razmerje posameznih delov umetnine
ali njena notranja zgradba (zlasti v lepo¬
slovju in upodabljajoči umetnosti), 2.
sestavljanje, oblikovanje besed (lingv.),
3. v glas. a) skladba, b) nauk o zakonih
glasbenega ustvarjanja, c) glasbeno
ustvarjanje, 4. sestava, npr. železniških
vagonov, 5. zmes, mešanica (zlasti
kovin); zlitina; kompozicijski -a -o ki
se tiče kompozicije

kompozitor -ja m  [iz fr., lat.] gl. komponist
kompozitum -a m , nav. v mn.  kompozita -it
s  [lat. compositum]  kaj sestavljenega,
zloženega; zloženka, s predpono sestav¬
ljena beseda, npr. mednaroden
komprador -ja m  [Špan. comprador ] domač
trgovski posrednik ali agent pri tuji
trgovski družbi, npr. na Filipinih
komprehenzija -e i [lat. comprehensio]  doje¬
manje, umevanje; dojemljivost, pojmlji-
vost (kot zmožnost razuma)
kompresa -e ž  [fr. compresse  iz lat. com-
primere  stisniti] v med. večkrat prega-
njen bombažni ipd. obložek (med raho
in obvezo); mrzli ovitek, obkladek
kompresen -sna -o [gl. kompresa] 1. tesen,
stisnjen, tesno, gosto zbit, 2. ki se tiče
komprese

kompresibilen -lna -o [gl. kompresija] stis¬
ljiv, ki se lahko stisne

kompresija

362

komunikativen

kompresija -e i [lat. compressio]  1. stisk,
pritisk; tlak; stiskanje, zgoščanje; zgosti¬
tev (npr. zraka), 2. fig.  zatiranje; kompre-
sijski -a -o ki se tiče kompresije (~a
doba); kompresijska obveza v med. trda
obveza, ki s pritiskom ustavlja krva¬
vitev

kompresor -ja m  [iz lat. compressor]  1.
v tehn. vrsta strojev na elektr. itd. pogon
za stiskanje plinov (kot pogonske sile
za delovna orodja, npr. rudniške svedre),
2. mišica stiskalka (anat.)

kompresorij -a m  [nlat. compressorium ] sti¬
skalo, priprava za stiskanje žil pri krva¬
venju (med.)

komprimirati -am [lat. comprimere  iz con-,
premere  stiskati] stiskati, stisniti, (-s)tla
čiti kaj; fig.  zatirati

kompromis -a m  [nlat. compromissum ]
prvotno: sporazum, privolitev sprtih
strank, da se podrede razsodbi tretjega;
fig.  1. sporazum, dogovor, dosežen z
obojestranskim popuščanjem, 2. porav¬
nava, izravnava razlik, srednja pot
(često na račun načel); pejor.  »kravja
kupčija«; kompromisen -sna -o na do¬
govoru (in popuščanju) sloneč, dogo¬
voren

kompromisar -ja m  [gl. kompromis] nena-
čelnež, zlasti politik; pejor.  sporazumar;
kompromisarski -a -o nenačelen, omah¬
ljiv; sporazumarski

kompromitirati -am (se) [lat. compromittere
sporazumeti se — naj tretji odloči v
sporu] v prvotnem pomenu: poseči v
spor, razsojati v sporu, danes zlasti:
vmešati, vplesti (se) v neprijetno ali
nečastno zadevo, priti v neprijeten po¬
ložaj, izpostaviti (se), npr. sumničenju;
osramotiti (se), vzeti (si) dobro ime, npr.
v javnosti; kompromitiran -a -o izpo¬
stavljen, na slabem glasu; osramočen;
sumljiv, npr. policiji

komptoar -ja m  [iz fr.] gl. kontoar,
kontor

kompulzija -e i [nlat. compulsio  iz lat.
compellere  stiskati; (pri)siliti] siljenje,
prisiljevanje; prisila; nasilje; kompulzi-
ven -vna -o prisilen; obvezen

Komsomol -a m  [rus. kratica: Kommuni-
stičeskij  s ojuz molodeži)  Komunistična
mladinska zveza (v SZ); komsomolec

-lea m, komsomolka -e ž  član(ica) Kont'
sornola

komtesa -e i [fr. comtesse ] grofica; &°'
fična, grofova hči (= kontesa)
komtur -ja m  [nem. Komtur  iz nlat. commen-
darius  iz commenda,  gl. komenda] ko-
mendnik, 1. vitez viteškega reda, upr a '
vitelj komende, 2. vitez, imetnik visokeg
reda (odlikovanja)

komuna -e i [fr. commune  občina, iz * a  ’
commmis  skupen] 1. samoupravna o
čina, zarodek srednjev. mest, 2. mestn
samouprava v Franciji, zlasti P arl l- U
v dobi revolucije, 3. v prvem razdohJ
ZSSR ime nekaterih avtonomnih enot, ■
pri nas: oblika socialistične krajev®
skupnosti; pariška komuna prva revo
cionarna delavska vlada, postavljena
Parizu 1. 1871 (prvi poskus proletaria
osvojiti si polit, oblast)
komunalen -lna -o [fr. communal]  ki se
komune ali sodi k njej; občinski; *
munalno gospodarstvo gospodarstvo m
in središč, gospodarstvo pod up ra
krajevnih oblasti (vodovod, kanalizacij
graditev stanovanj ...) . n i

komunalije -ij i mn.  [gl. komuna
splošne, komunalne zadeve e „

komunalizacija -e i [gl. komunalen] V
vzem v upravo krajevnih oblasti (-~’ P v
jetij); komunalizirati -am prevesti
komunalno last ali upravo te

komunard -a m  [fr. communard  iz
občina; komuna] bojevnik ali privrze
pariške komune r3 .

komunicirati -am [lat. communicare  n a |Lj.
viti skupno, deliti kaj s kom] 1. s P°£l; n i)
priobčiti, 2. občevati, v (medseb J
zvezi biti; spojen biti; vezati . , j.
komunikacija -e i [lat. communicatm  ^
naznanilo, sporočilo, 2. občevanje«^
povezanost; povezava, 4. (profflO (j)0
zveza, zveza kraja s krajem; P r0lD or o-
sredstvo; komunikacije -ij ž rnn- P,
metne zveze in pomočki: ceste, ž e ‘ eZ " a -
brzojav ...; komunikacijski -a
jajoč, prometen, zvezen , p js-

komunikat -a m  [lat. communicatu>n>  v f
meno sporočilo, zlasti uradni °. a /jf]
komunikativen -vna -o [iz fr. conin 11 ""
omogočajoč (medsebojno, duhovno!
zo; (lahko) umljiv; sporočljiv

k °munike

363

koncepcija

komunike -ja m  [fr. communique  poročilo]
uradno, službeno (s)poročilo (diplo-
matski ~)

omunist -a m  [fr. communiste,  1840
|Jezamy, jz lat. communis  skupen] 1.
u' an  komunistične partije (pri nas:
~ Ve ze komunistov), 2. idejni privrženec
komunizma (kot nečlan partije); koinu-
mstičen -čna -o ki se tiče komunistov ali
komunizma; Komunistična internacio-
r“ a  tretja internacionala, medn. zveza
komunističnih strank vsega sveta, usta¬
vljena 1. 1919 v Moskvi pod Lenino¬
ma 1  vodstvom, razpuščena 1. 1943 (gl.
' nt ernacionala); komunistična partija re-
v olucionarna polit, stranka, po marksi-
st| cni teoriji — vodilni, zavedni in orga¬
nizirani del proletariata v boju za raz-
uuje kapitalizma in zgraditev sociali-
?ucne družbe; KP Jugoslavije nosi danes
' lle  Zveza komunistov Jugoslavije;
komunistični manifest znameniti propa-
| a ndno-revolucionarni spis Marxa in
Engelsa, napisan 1. 1847 kot program
konil e ? komunistov

. ooizem -zma m  [fr. communisme,  1841,
ua-mennais, iz lat. communis  skupen] po
'rasistični teoriji, 1. višja, socializmu
^octeča brezrazredna družba, sloneča
visokem razvoju proizvajalnih sil in
P°lnem podružbljenju proizvajalnih
poštev i n  {
širšem i

2. v ' n  Proizvodov družbenega dela,

. komu«; “ . piva , nižja

kootuta ” Zma  ( g i- socializem)
tar e  . C, ' a  ' e a  [lat. commutatio  iz commu-
Zafp.fTomeniti] 1. sprememba, premena;
(p r  \ njava > npr. ostrejše kazni z milejšo
srpern ‘ rnen J ava , spreminjanje razno-
(t e j| n  5 ga  elektr. toka v istosmernega
(s)prp ’ ^mutirati -am (za)menjati,
koiu U (^. rTlen iti, npr. smer elektr. toka
tor, 2 *  'i a m  [sl- komutacija] 1. kolek-
(teh n  m enjalnik smeri elektr. toka

1  pomenu: prva, nižja stopnja

kon.

Hat.,

asipjji. Con " iz cum  s, z, hkrati; pred 1 se
Prim ra V co '~> P re< l b, m, p v com- itd.,
so-; n  j= r ' sin-] predpona, v zloženkah
Pol'nite JVe ^ r . at  izraža poudarjanje, do-
. kola,„ , spajanje itd.,-npr. konformen,
V! ,ale r », komenzal
2, g0  , ??P ur - konak]  1. dvor(ec); palača,
s st >sce s prenočišči

konatalen -Ina -o [ko- + natalen] vrojen,
nastal med nosečnostjo (med.)
koncedlrati -am [lat. concedere ] dovoliti,
privoliti v kaj; dopustiti kaj; prepustiti,
priznati (kako pravico), gl. koncesija
koncentracija -e ž  [fr. concentration  iz lat.
con-, centrum  središče] osredotočenje,
usreditev, 1. zbiranje vojaških sil na
kakem področju (voj.), 2. (z)gostitev
raztopin, npr. z izparevanjem; čiščenje
(bogatitev) rude; množina snovi v pro-
storninski enoti, 3. v psihol. osredoto¬
čenje pozornosti; (duhovna) zbranost;
koncentracija kapitala rast individual¬
nega in družbenega kapitala z akumula¬
cijo, tj. z dodajanjem presežne vred¬
nosti prvotnemu kapitalu (ekon.); kon¬
centracija proizvodnje v kapit. ekono¬
miki: osredotočenje proizvodnje v če¬
dalje večjih industrijskih podjetjih in
nastajanje monopolov; koncentracijski -a
-o ki se tiče koncentracije; fig.  zbir(al)-
en, skupen; koncentracijska vlada vlada
iz predstavnikov vseh ali največjih
strank; koncentracijsko taborišče mno¬
žično taborišče, v vojni največ za ujet¬
nike, internirance, begunce, sicer zlasti
za polit, nasprotnike režima, npr. v na¬
cistični Nemčiji

koncentrat -a m  [lat. con-, centrum  sre¬
dišče] kaj koncentriranega, zgoščenega,
očiščenega, zlasti, 1. očiščena (oboga¬
tena) ruda, 2. suha, koncentrirana živila,
npr. zgoščen sadni sok
koncentričen -čna -o [nlat. concentricus ]
sosred(išč)en, istosreden, s skupnim sre¬
diščem; težeč, usmerjen k središču ali
skupni točki (~i topovski ogenj)
koncentriran -a -o [fr. concentrer  osredoto¬
čiti] osredotočen, zgoščen; nasičen (~a
raztopina); zbran, nakopičen (~e čete);
koncentrirati -am (s)osrediti, osredoto¬
čiti, usmeriti k skupni točki ali središču;
zgostiti (~ raztopino); očistiti, npr. rudo
od peska; zb(i)rati, (na)kopičiti na
kakem mestu (~ vojaške sile); koncen¬
trirati -am se zbrati, osredotočiti se,
usmeriti pozornost na kaj, poglobiti se
v kaj

koncepcija -e ž [lat. conceptio  iz concipere
sestaviti; vase sprejeti; pojmiti] 1. (te¬
lesno) spočetje, zanositev, 2. fig.  (za>-

koncept

364

koncizefl

misel, ustvarjalni domislek, zamislek, za¬
snova; osnovna misel, 3. mnenje, poj¬
movanje

koncept -a m  [lat. conceptus  iz concipere ]
splošni pojem; zamisel; fig.  osnutek,
načrt, zasnutek (spisa, članka ...);
vreči iz koncepta zbegati, zmesti; izgu¬
biti koncept izgubiti nit, zbegati, zmesti
se; koncepten -tna -o ki se tiče koncepta;
namenjen za koncepte (~i papir)
konceptibilen -lna -o [iz nlat.] (raz)umljiv,
pojmljiv, umeven

konceptiven -vna -o [lat. conceptivus]  zmo¬
žen za oploditev; dovzeten, sprejemljiv
konceptualist -a m  [fr. conceptualiste  iz lat.
conceptus  spočetje; pojem] privrženec
konceptualizma; konceptualizem -zma m
srednjeveška fil. smer med nominaliz-
mom in realizmom, ki trdi, da splošni
pojmi obstoje — nominalisti so trdili,
da so ti pojmi zgolj besede — a niso
neodvisna realnost, marveč pojmovne
konstrukcije (najvidnejši predstavnik
Abelard)

koncern -a m  [angl. concern ] ena od oblik
kapit. monopolov, združenje raznih
podjetij, bank itd., ki so pravno in
formalno samostojna, a podrejena več¬
jemu kapitalistu ali skupini kapitalistov,
ki imajo v rokah zadostno število nji¬
hovih delnic (Morganov, Kruppov ~;
prim. kartel, trust)

koncert -a m  [nem. Konzert  iz ital. concerto
soglasje; dogovor; koncert] 1. sporazum,
dogovor o skupnem stališču, 2. javna
glasbena prireditev (klavirski ~), 3.
večja skladba za eno ali več glasbil s
spremljavo orkestra

koncertant -a m  [gl. koncert] kdor koncer¬
tira, kdor nastopa na koncertu
koncertina -e ž  [koncert + -ina] majhna
šesterokotna harmonika, pogosto jo
uporabljajo klovni

koncertino -a m  [ital. concertino)  v glas. 1.

manjši koncert, 2. manjša skladba
koncertirati -am [nem. konzertieren  iz ital.
concertare]  1. prirediti koncert; nasto¬
pati na koncertu, 2. pogajati, spora¬
zumevali se o čem
koncertist -a m  [iz ital.] gl. koncertant
koncesija -e ž  [lat. concessio  iz concedere
dovoliti] uradno dovoljenje, podelitev

kake (posebne) pravice ali sama pravici’
zlasti, 1. pravica za opravljanje obrt’
2. posebna pravica, ki jo prizna držav
tuji, trgovski ali industrijski družb;
teritorij, kjer kdo uživa tako pravic >j
naselje državljanov kolonialnih veles
s posebnimi pravicami (npr. »evrops*
četrt« v starem Šanghaju); fig-  (P r 0 S V.
voljna ali prisilna) privolitev, ustopej^
ugodnost; koncesijski -a -o ki se *
koncesije j

koncesionar -ja m  [fr. concessionnm
imetnik koncesije , 0

koncesionlran -a -o [gl. koncesija] urad
dovoljen ali priznan, s koncesijo ( .
trgovina); koncesionlrati -am dati. P ^
znati, podeliti koncesijo; privoliti

kako ugodnost . j at

konceslven -vna -o [nlat. concessivuf
concedere]  dovoljujoč, dopuščajoč y
dopusten (slovn.); konceslvni veznik*
dopustni " A "

slovn.

vezniki: da,

čeprav... . ve „i

koncil -a m [lat. concilium  zbor] cerK  s .
zbor, zborovanje cerkvenih dostojan ■
nikov za ureditev verskih
(ekumenski ~; prvi je bil nicejski j-
zadnji, 2. vatikanski 1962—1965)»
čilski -a -o ki se tiče koncila „ 0 .

konciliaciju -e ž  [lat. conciliatio]  sprava.

miritev, zedinjenje (v mnenjih) v .
koncilianten -tna -o [lat. conciliansl  S P
ljiv, pomirljiv, popustljiv v jti,

konciliirati -am [lat. conciliare]  S P ^
(po)miriti, zediniti, poravnati, npr-

sprotna mnenja . ^ 0 i\-

koncipient -čnta m  [lat. concipiens, &■
cipirati] odvetniški, sodni P r 'P ravn 0 četi.
koncipirati -am [lat. concipere ] 1* s *Lj S liti
zanositi (med.), 2. zasnovati, , z ? a £d,
si kaj; priti na misel, 3. sestaviti
osnutek, koncept, pravni spis v ]ja
konciplst -a m  [iz nlat.] 1. kdor se  jpjeP*
koncepte za pravne listine, 2.
koncitaciju -e ž  [lat. concitatio]  spooo J
ščuvanje; razvnetost; razburjenje.,^?]
koncitatlven -vna -o [lat.

spodbujajoč; razvnemajoč; raz stf .
koncizen -zna -o [lat. concisus)  ki ’ ga¬
njen, zgoščen, kratek in jedrna . ^
tančen; konciznost -i ž  jedrnatos,

ščenost; natančnost

konduktauca

k °ndebitor

365

kondebitor -ja m  [lat. con-, debitor  dolžnik]
sodolžnik

kondemnacija -e ž [lat. condemnatio, con-,
damnare  obsoditi] obsodba; fig.  kazen
kondemnatoren -rna -o [nlat. condemm-
‘orius]  obsodilen (~a sodba); obsojajoč
v l~ a  izjava)

kondenzacija -e ž  [nlat. condensatio,  lat.
°on-, densus  gost] 1. zgoščevanje, zgo-
stitev česa, 2. sprememba iz plinastega
stanja v tekoče ali trdno (kem.), 3. zbi¬
janje elektr. energije (fiz.), 4. prikaz
° Ve h ali več idej, predstav ipd. v eni
be sedi ali podobi, npr. v alegoriji (psiho-
nnal.); kondenzacijski -a -o ki se tiče
kondenzacije; zgostitven
ondenzat -a m [lat. condensatus  zgoščen]
kcf j° V ’  nasta l a  s kondenzacijo
ondenzator -ja m  [lat. condensare  zgostiti]
zgoščevalnik, 1. hladilnik pri parnem
str °ju, spreminjajoč vodno paro v vodo,
j" Pri destilaciji: priprava za zgoščanje
jkj’ 3. vrsta priprav za zbiranje elek-
k ri „! čne . ener gije

"enzirati -am [lat. condensare]  (z)gostiti,
‘goščevati; utekočiniti (pline ali pare);
kona na kopičiti

"ttenziteta -e ž  [nlat. condensitas ] go-
konrt°' ta ’ z g°ščenost

® n *°r -ja m  [angl. condenser  iz lat.] v fiz.
- kalna leča (zgoščevalka) ali sestav leč
kond'- P - 0 ^ e ^ c ijskih aparatih in mikroskopih

IJa  -e ž  [lat. condicio, con-, dicere

rečii ,

POROriK- P ? g0J > nf)r - P laČllnl  P°8°j V
zla^tj 01;  )fs-  pridržek, 2. stanje česa,
v p Q  s j an je, kakovost blaga, določena
stani? pogosto: telesno in duševno
s *tižba- sportn 'ka ali tekmovalca, 3.
bitj vi na [ n 5ščenje; (socialni) položaj;
Stani , k,,n diciji biti v ugodnem telesnem

kondicij’. bpr - š P° rtnik

v sl ov nal  ' a m  [* at - condicionalis  pogojen]
80l s J n ' Pogojnik, pogojni naklon gla-
po g6ie °° lke;  kondicionalen -lna -o 1.
Ščip.jj 1 ’ odvisen od pogojev ali okoli-
gocibfn^^oo Pogoj (~i stavek), 2. po-

a _:_ 1 - a:

C j izgovorjen, dogovorjen; kondi-
knna-. stay ki v slovn. pogojni stavki;
.'ktoialni vezniki v slovn. pogojni
k on& oe ’ ak o,ko...

ulc 'onal' ’ •••

c °ndici n - m  "Zma m  [lat. condicio,
ms  Pogoj, + -izem] v fil. spo-

znavnoteoretični nauk, ki pravi, da po¬
javov in procesov ne določajo posamezni
vzroki, marveč celotnost danih pogojev,
npr. pri Vervvornu

kondicionirati -am [gl. kondicija] ugotoviti
stopnjo vlažnosti tekstilnih surovin
(— svilo)

kondicionizem -zma m  [iz lat.] gl. kondicio-
nalizem

kondiment -čnta m  [lat. condimentum  iz
condire  začiniti] dišava, začimba (k
jedi)

konditor -ja m  [lat. condire  začiniti] sla¬
ščičar

kondolenca -e ž  [lat. con-, dolere  boleti]

1. sožalje; sočutje, 2. izraz sožalja;
kondolirati -am izreči, izraziti sožalje

kondom -a m  [angl. condom,  po* angl.
zdravniku Contonu iz 18. stol.] varo¬
valo, ščitnik, prevleka za spolni ud
(navadno iz gume), ki moškega pri
spolnem občevanju varuje pred oku-
ženjem in žensko pred zanositvijo
kondominat -a m  [lat. con-, dominatio  go¬
spostvo] solastnina, skupna lastnina dveh
ali več oseb; solastništvo
kondominij -a m  [lat. con-, dominium  po¬
sestvo; gospostvo] 1. skupni dominion,

2. skupno gospostvo dveh ali več držav
nad kakim ozemljem, npr. Anglije in
Francije na Novih Hebridih

kondonacija -e i [lat. condonatio  podaritev]
spregled (žalitve, zakonske nezvestobe
ipd.); opustitev tožbe; fig.  oproščenje
kondor -ja m  [Špan. condor  iz peruan.
cuntur ] 1. v zool. južnoamer. kraljevi
jastreb, ena največjih roparskih ptic,
2. južnoamer. zlatnik z jastrebovo po¬
dobo (čilski ~)

kondotiere -ra m  [ital. condottiere  iz lat.
con-, ducere  voditi] vojskovodja najemni¬
ških čet, zlasti v Italiji v 14. in 15. stol.
(~ Sforza)

konduita -e ž [fr. conduite  vod; vodstvo;
obnašanje] vedenje, npr. v šoli ali službi;
spričevalo o vedenju (nekdaj za častnike
in uradnike);/(g. uglajeno vedenje
kondukt -a m  [lat. conductus  iz con-, ducere
voditi] spremstvo, zlasti pri pogrebu;
slovesen pogrebni sprevod
konduktanca -e ž  [lat. con-, ducere  voditi]
elektr. prevodnost

koiuluktcr

366

konfiskacij*

kondukter -ja m  [fr. conducteur]  1. sprevod¬
nik na vlakih ipd., ki pregleduje (ali tudi
prodaja) vozovnice, 2. nadzornik
konduktor -ja m  [lat. con-, ducere  voditi]
električni prevodnik (zastarelo)
koneks -a m  [lat. connexus  iz con-, nectere
(z)vezati] vez, zveza; (medsebojna) od¬
visnost

koneksija -e ž, nav.  v mn.  koneksije -ij [lat.
connexio  zveza] osebna zveza; vplivna
poznanstva

koneksiven -vna -o [gl. koneks] vezoč,
združujoč

koneksus -a m  [iz lat.] gl. koneks
konektirati -am [lat. connectere\  (z)vezati;
biti v zvezi

konetabel -bla m  [fr. connelable]  vrhovni
poveljnik v Franciji od 12. do 17. stol.
konfabuldcija -e ž  [lat. confabulatio, con-,
fabula  bajka] pomenek, kramljanje;
bajka, izmišljotina

konfederacija -e ž  [nlat. confoederatio  iz
lat. con-, foedus, foederis  zveza] 1. zveza,
združba; združenje (strank, organi¬
zacij ...), 2. zveza držav, včasih začasna
ali taka, kjer države ohranijo delno
samostojnost (renska ~), 3. zveza
enajstih južnih držav, ki so se 1.1860—61
odcepile od ZDA

konfederat -a m  [iz nlat. confoederatus]  1.
država, članica konfederacije; fig.  za¬
veznik, 2. privrženec ameriške konfede¬
racije

konfederirati -am (se) [lat. confoederare ]
združiti (se) v zvezo, zvezati (se);
včlaniti (se) v konfederacijo
konfekcija -e ž  [lat. confectio  izdelava, iz
conficere  narediti] 1. serijsko, večidel
industrijsko izdelovanje oblek, perila ...,
2. izdelek take industrije, 3. trgovina s
takimi izdelki, 4. pripravljanje zdravil;
konfekcijski -a -o ki se tiče konfekcije
(~o blago)

konfckcionlran -a -o [gl. konfekcija] izdelan
(v konfekciji), že narejen, gotov
konfekt -a m  [lat. confectum  iz conficere,
gl. konfet] slaščica; sladkorno pecivo
konferansje -ja m  [iz fr.] gl. confčrencier
konferenca -e ž  [fr. conference  iz nlat. con-
ferentia  iz lat. conferre  zbrati] sestanek
(zaradi posvetovanja ali razpravljanja
o čem); posvetovanje) znanstvenikov,

diplomatov...; zveza, združba; korf
renčen -čna -o ki se tiče konference
konferirati -am [fr. conferer  iz nlat-J ■
primerjati, 2. posvetovati se, razpra
ijati; zborovati, 3. podeliti, npr. red
konfesija -e i [lat. confessio  priznanje]
roizpoved; vera; konfesionalen -ina
ki se tiče konfesije, verski .a

konfet -a m, nav.  v mn.  konfeti -ov  l 1  '
confetlo  iz lat. conficere  narediti] 1- s
ščice; (sladkorno) pecivo, 2. pisanj P s
pirčki (krožci, papirni trakovi
katerimi se obsipljejo na plesih ali m aS . j
radah (po mavčnih »konfetih«, s kat®
se na rimskem karnevalu obrneta' 1
maske) . , ^

konfidencialen -lna -o [fr. confidenM

lat.] zaupen; fig.  skriven ni

konfident -enta m  [fr. confident]  za^j,
oseba; (policijski) zaupnik;/ig- ova )
konfiguracija -e ž [lat. configuratio.c
figura  oblika] 1. oblikovanje; (iz)°t )  _ .
vanost; (vnanja) oblika ali videz, .
zemljišča, 2. fig.  odnos, (so)razm -j,
3. lega, položaj, razporeditev neb®
teles . e j 3 ;

konfin -a m  [lat. confinium, con-,fi>" s  1
konec] mejnik, obcestni kamen ^

konfinacija -e i [nem. KonfinatioU  > z

con-, finis  meja] 1. kazen z omej 1
bivanja na kak kraj, 2. pregon v ka ' ^
konfiniranec -nca ni  [gl. konfinacijaJ
je v konfinaciji, kdor je konnn s
konfinirati -am 1. mejiti, 2. kazno
konfinacijo, omejiti bivanje na kas
pregnati v kak kraj trditi

konfirmacija -e ž  [lat. confirmatio  P ot  , f  ),

1. uradna potrditev razsodbe

2. potrditev izvoljenega dostojanstva,

od višje cerkvene oblasti, npr- . ^
škofa ..., 3. potrditev krsta — b ,rrn
doben obred pri protestantih ,
konfirmand -a m  [iz lat.] birmanec P
testantih ... 0

konfirmativen -vna -o [iz lat.] P otrc l  , rt liti]
konfimiirati -am [lat. confirmare  P
1. potrditi, 2. opraviti konfirmac J
konfiscirati -am [lat. confiscare &.'. (H
drž. premoženje] zaseči, zap* en

premoženje, časopis); odvzeti
onfiskacija -e i  [lat. confiseadoi y
ali celotna zaplemba premoz

k onfiskat

367

kongenitalen

korist države, brez odškodnine, 2. zaseg
natisnjenega dela, časnika ipd.; konfis-
kacijski -a -o zaplenitveni (~i postopek);

zasežni

konfiskat -a m [lat. confiscatus]  zaplenjeni
'zvod, zlasti časnika

K °nfiteor -ja m  [lat. confiteor  spovem se]
y katol. liturg. spovedna molitev (za-
cen ja se: Confiteor Deo ...); fig-  pri¬
znanje krivde; kesanje; zmoliti konfiteor
skesati se

konfitura - e  i [f r . confilure]  (sadna) mezga,
k v ^ el 'k kosih vkuhano sadje
nnflagracija -e i [lat. conflagratio  iz con-,
Jlagrare  goreti] v krščanski mistiki:
zaton (sveta) v ognju sodnega dne;
splošni (fig.  vojni) požar; propad, uni-
cenje

°nflikt -a , n  [lat. conflictus  iz confligere
udariti (se)] boj, spopad (med silami,
Ur zavami...); spor, prepir; fig.  nasprot-
k ft J ®’^soglasje (med dolžnostmi, čustvi...)
"nuenca -e ž  [nlat. confluentia  iz lat.
c ° n -> fluere  teči] 1. stekanje, zlivanje
' r ®k, tokov); stok, stočišče, 2. naval,
konn^k mn ožice

nuirati -am [lat. confluere]  stekati se,
, zlivat; se

"pokalen -lna -o [kon- + fokalen] v
konfn Z  '. st ! m  žariščem (fokusom)

ormacija -e i [lat. conformatio, con-,
- "" a  oblika] 1. sestava, ustroj (delov

koi

V J- • omotava, violi v/j v

Drii- oto i’ oblika, izoblikovanost, 2.
,-,. a 8ajanje

liČ en  en . ' n ma -o [lat. conformis ] enako-
s klade ‘ Stoličen ; priličen, prilagojen;
konf or  .> soglasen; primeren
foftn' Is | ' a m  [angl. conformist,  gl. kon¬
tov k’ V  ^ n S*'ji pripadnik protestan-
slton .,1  so  *• 1562 sprejeli 39 dogem epi-
ni nen j ne  cerkve; fig.  kdor osebno
m nen - otehanično podreja uradnemu
PklaaoHT (stranke ’ Cerkve ...); pejor.
(rrieha •- J1Vec > konformizem -zrna m
t Prilaeni^^soglašanje;/^. prilagajanje,
l  nforj _„ ultev : pejor.  prilagodljivost
k °1fortz~ ( ... w  tfr. confort]  gl. komfort
i i°)krp.v. a  ‘ e  ž [lat. con-, fortis  krepek]

k ° nf °rtabV V ’ .^krepčanje
(nlat c  v 01 ' ' a m > mn • konfortativa -iv s
krepčilo, zdravilo za

n °> krepčanje

konforten -tna -o [iz fr.] gl. komforten
konfrater -tra m  [lat. con-, frater  brat]
(redovni) sobrat

konfrontacija -e ž [nlat. confrontatio  iz lat.
con-, frons, frontis  čelo] soočenje in za¬
slišanje, zlasti prič; primerjanje; kon-
frontirati -am soočiti, postaviti iz oči v
oči in zaslišati, npr. pričo in obtoženca;
primerjati

konfucianizem -zma m  gl. konfucijanstvo
konfucijanec -nca m  privrženec konfucijan-
stva; konfucijanstvo -a s  nauk kitajskega
filozofa in reformatorja Konfucija (551
do 478* pr. n. š.), nravno-filozofski
nauk v verski obliki; K. oznanja pravič¬
nost, resnicoljubnost, spoštovanje star¬
šev itd. ter uči, da je ljubezen do bliž¬
njega bistvo morale (ravnaj z bližnjim
tako, kot želiš, da bi drugi ravnali s
teboj!)

konfundirati -am [lat. confundere, con-,
fundere  liti] (skupaj) zliti; fig.  zmešati,
zmesti, zmotiti

konfutacija -e i [lat. confutatio ] spodbitje,
spodbijanje (trditve, dokazovanja ...)
konfuzen -zna -o [lat. confusus, con-,
fundere  liti] zmeden, nejasen; zbegan;
konfuznost -i i zmedenost, nejasnost (—
v pojmih); zbeganost

konfuzija -e ž  [lat. confusio  zlitje, mešanje
česa] 1. zmeda, zmešnjava; nered; ne¬
jasnost (sloga, misli ...); zbeganost,
2. v pr. združitev pravice in obveznosti
v eni osebi (če npr. postane dolžnik
dedič svojega upnika)
konfuznež -a m  [gl. konfuzen] zmedenec,
kdor ima konfuzne pojme
konga -e ž  [Špan. conga]  1 . kubanski ljudski
ples v Vi taktu, vrsta rumbe, 2. ročni
boben v kubanski glasbi
kongelacija -e i [lat. congelatio ] 1 . zmrzo¬
vanje, z(a)mrznjenje; zmrzlina, ozeba;
fig.  prehlad, 2. zgostitev; strditev, strje¬
vanje (~ krvi); strjenina
kongenialen -lna -o [lat. con-, genius  pri¬
rojeni duh] soroden po duhu ali nadar¬
jenosti; duhovno enakovreden (~i pre¬
vod)

kongenitalen -lna -o [lat. congenitus ] pri¬
rojen (pri rojstvu ali pred njim dobljen),
od rojstva obstoječ (~a hiba), obsežen
že v zasnovi

kongestija

368

konjekt®*

kongestija -e i [lat. congestio  nakopičenje]
v med. prenapolnjenost žil s krvjo, naval,
pritisk krvi v kak organ ali del telesa,
zlasti v glavo; kongestiven -vna -o
povzročujoč kongestijo ali izvirajoč iz
nje (~e težave)

konglomeracija -e ž [lat. conglomeratio,
con-, glomus  klobčič] (na)kopičenje,
sprijemanje; mešanje raznovrstnih stvari
konglomerat -a m  [lat. conglomeratus]  1.
gruda, skupek, sprimek (mehanična
zmes česa); fig.  mešanica, 2. v mineral,
labora (sprimek prodnikov)
konglutinacija -e ž  [lat. conglutinatio, con-,
gluten  klej] zlepitev, zlepljanje, npr.
kamnin; zraščenje

konglutinat -a m  [lat. conglutinatum]  kaj
zlepljenega ali zraščenega
kongo -a m  [po afriški reki] 1. bencidinsko
barvilo, (kongo) rdečilo, 2. hitrimi papir
(kem. indikator), prepojen s tem rde¬
čilom

kongratulacija -e ž  [lat. con-, gratulatio
voščilo] voščilo, čestitka
kongratulant -a m [iz lat.] voščilec, kdor
komu vošči ali čestita
kongregacija -e ž [lat. congregatio  zveza,
con-, grex, gregis  čreda] 1. verska družba,
bratovščina, 2. zveza, združenje več
samostanov istega reda, 3. upravni odbor
pri kardinalskem kolegiju v Rimu, eden
izmed 11 organov, ki vodijo kako pod¬
ročje cerkvene uprave, npr. propa¬
ganda vere itd., 4. akademski posvet
na angl. univerzah; kongregacijski -a -o
ki se tiče kongregacije
kongregacionalist -a m  [angl. congregatio-
nalist  iz congregation  verska občina]
pripadnik angl. krščanske ločine, vplivne
v Crormvellovem času (njihova organiza¬
cija sloni na neodvisnih verskih obči¬
nah); kongregacionalizem -zrna m  tip
cerkvene uprave, npr. pri independentih,
kjer so posamezne verske enote neodvis¬
ne in samoupravne

kongrega(cio)nist -a m  [iz lat. congregatio ]
član, ud verske družbe, bratovščine,
zlasti jezuitske

kongres -a m  [lat. congressus  sestanek, iz
congredi  sestati se] 1. shod, zbor(ovanje)
znanstvenikov, politikov, delegatov
stranke ipd. v državnem ali medn.

merilu (~ geologov, Dunajski '-')> 2- z
konodajna skupščina v ZDA, ses  ®
ljena iz senata in poslanske zborni ’
zasedanje te skupščine; kongresen - s
-o ki se tiče kongresa , , e .

kongresist -a m  [gl. kongres] član, ud
ženec kongresa ^

kongresmen -a m  [angl. congressmam  c)
amer. kongresa, zlasti poslanec . j
kongrua -e ž  [lat. congruere  ujemati
državna plača učiteljev ali duhovnu 1
v stari Avstriji , <j.

kongruenca -e ž  [lat. congruentia]  1- ^

nost, soglasje v čem; v geom. skladu ’
ujemanje (likov po obliki in ve ' y e( j-
2. ujemanje stavčnih členov, npr. P 0 ^
ka z osebkom (slovn.); kongruenčen
-o ki se tiče kongruence
kongruenten -tna -o [lat. congruensi s
den, ujemajoč se ,, , ti s e,

kongruirati -am [lat. congruere ] sklada
(natančno) ujemati se
konha -e ž  [lat. concha  školjka, lZ  {
konche]  1. apsida (arhit.), 2. v a ”
školjkast organ (nosna ~) . .a

konhiliologija -e ž [iz gr.] gl. konho <
konhoida -e ž  [konh(a) + -oid(en)] ŠK
niča, mat. krivulja četrtega reda _j.
konhologija -e ž  [lat. concha  školjk 3 ’
-logija] nauk o mehkužcih (zool.)
konhoskop -a m  [konh(a) + -skop] P ^j.)

va za preiskovanje nosne školjke l
koničen -čna -o [gr. konikos  iz konos s  sU )
stožčast, šilast, podoben stožcu (k° a |i
koniferi -ov m mn.  [nlat. Conif era  . fr e
Coniferales  iz lat. conus  stožec,
nositi] v bot. iglavci: smreka,
jelka... tf0 be-

koniin -a m  [gr. koneion  trobelika, .j
likovec, + -in] zelo strupen alka
semen trobelike , ^ 0 le-

konioza -e ž  [gr. konis  prah, + " oz ® yi st
zen zaradi vdihavanja raznin
prahu (med.) . ppst®

konivenca -e ž [lat. conivere  skoz
gledati] zavestno spregledovanj
nivih dejanj podrejenim (pr.) rogf^
konjak -a m  [fr. cognac,  po mestu <o
v južnozahodni Franciji] najboljše
žganje, ima okrog 50% alkohola
konjektura -e ž  Hat. coniectura  iz con '.’ i  d'
vrečil 1. domnevanje, ugibanj »

konjekturalizem

369

konkordat

inneva, 2. domnevno pravilen popravek
a li dopolnitev, npr. pokvarjenega ali
nepopolnega besedila v rokopisu
K °njekturalizem -zma m  [gl. konjektura]
nauk filozofa Cusanusa, 1401—1464,
° a  je vse človeško znanje le slutnja, le
domnevanje resnice

K °njugacij a  -e ž  [lat. coniugatio  zveza] 1.
v  slovn. spreganje, pregibanje glagolov;
s Prega(tev) po glagolskih vrstah; gla¬
dka vrsta, 2. v biol. sparitev, način
Ploditve, npr. pri migetalkarjih; konju-
Kscijski -a -o ki se tiče konjugacije,
k  . s Pregatven, 2. sparitven
njugdlen -lna -o [lat. coniugalis]  zakonski,
, ki se tiče zakonske zveze
'Pugirati -am [lat. coniugere]  1 . spajati,
' z )vezati, 2. spregati, pregibati (slovn.),
W Spa . riti  ( bio1 -)

inngirati -am [lat. coniungere]  (z)vezati,
kon-- » li ’ s P a J ati

Junkcija -e ž  [lat. coniunctio  zveza] 1 .
slovn. veznik: in, pa, ter ..., 2. v
“Str. ] ega dveh ne b esn ih teles na isti
Knptični dolžini, npr. Sonca ali Meseca
jf' ntlaju; naspr. opozicija; fig.  preplet
n°8pdkov ali okoliščin, zlasti v politiki;
°njunkcijski -a -o ki se tiče konjunkcije;
koni 20 ^ (~ e  oblike)

JUnkcionalen -lna -o [gl. konjunkcija]
ezniški, npr. stavki, ki se delajo s pod¬
ani vezniki

v  jktiv -a m  [nlat. modus coitjimctivus]
slovn. vezni naklon (v nemščini, ro-

CS h i ezikihitd -)

tiv i "C ž  [nlat. membrana conjunc-
kotiii i, V - anat ' (oCesna) veznica

JUnktiven -vna -o [nlat. conjunctivus ]
SDa^ 11 ’ s P°J en > združen; vez(al)en,
Pajajoč, združujoč; pogojen; ki se tiče
tiv? Jun ktive ali konjunktiva; konjunk-
j Ju® sodba v log. sodba, ki ima en sub-
Ve? ln  y eč  predikatov ali en predikat in
ec subjektov, npr. letni časi so: pomlad,
jesen in zima

vJpJ.ivltis -a m  [konjunktiv(a) + -itis]
koni,.J e  Plesne veznice (med.)
t>rp-.i ' e  ž [nlat. conjunctura ] 1.
p r j| _ et l an je) ugodnih okoliščin; fig.
2  f .,° Zr ! 0 st >  ugodna prilika ali okoliščina,
stati e ,? esa ’ z ' ast ‘ u 8 odno  gospodarsko

a li položaj (glede na cene, obseg
Stovar tujk

proizvodnje ...); konjunkturen -rna -o ki
se tiče konjunkture

konjunkturist -a m  [gl. konjunktura] kdor
preži na konjunkturo, na ugodno pri¬
liko (da bi se okoristil)
konjuracija -e ž  [lat. coniuratio]  rotitev,
zaklinjanje duhov; fig.  zarota
konjura(n)t -a m  [lat. coniuratus]  zarotnik
konkaven -vna -o [lat. concavus, con-,
cavus  votel] vbočen, vbokel, vdrt; po-
manjševalen, razpršilen (~a leča; naspr.
konveksen); konkavnost -i ž  vbočenost,
vboklost

konkista -e ž [Špan. conguista  osvojitev]
doba prvih španskih in portugalskih
odkritij in osvajanj v Ameriki konec 15.
in v prvi polovici 16. stol.
konkistador -ja m  [Špan. conquistador
osvajalec] osvajalec srednje- in južno-
amer. dežel, zlasti Mehike in Peruja (med
njimi mnogi nasilni pustolovci, npr.
Pizarro); fig.  nasilen osvajač, nasilnik;
zasužnjevalec; pustolovec
konkldve -va m  [lat. conclave  zaprta soba,
iz daviš  ključ] 1. svet, zborovanje kardi¬
nalov za izvolitev novega papeža; fig.
skrivna skupščina, 2. (zaprt) prostor,
kjer se v ta namen zbero kardinali,
3. čas teh volitev

konkludenten -tna -o [lat. concludere  skle¬
pati] sklepčen (pr.)

konkludirati -am [lat. concludere \  sklepati
konkluzija -e ž  [lat. conciusio  iz concludere
sklepati] v log. povzetek (iz predpostav¬
ke, sodbe ali več sodb);/)#, sklep
konkluziven -vna -o [nlat. conclusivus]  skle¬
njen; sklepalen; odločilen; dokazilen;
konkluzivno priredje sklepalno priredje,
v katerem obsega odvisni stavek to,
kar se da sklepati iz glavnega stavka
(slovn.)

konkordanca -e ž  [iz nlat. concordantia  iz
lat. con-, cor, cordis  srce] 1. skladnost,
soglasje, ujemanje, npr. med kakimi
pisci, 2. v biol. skladnost, ujemanje, npr.
značilnosti pri dvojčkih, 3. slovarček
pojmov, imen ali vseh mest, ki se na kaj
nanašajo, 4. pravilna lega zemeljskih
plasti (geol.), 5. tiskarska mera (4 ci-
cero)

konkordat -a m  [nlat. concordatum  spo¬
razum, pogodba] pogodba med drž.

konkorporaci.ja

370

konsciencialist

oblastjo in katol. cerkvijo (o ureditvi
položaja Cerkve in pravnih itd. odnosih
med državo in Cerkvijo)
konkorporacija -e ž  [lat. con-, corpus, cor-
poris  telo] vključitev, priključitev, pri¬
družitev

konkrecija -e ž  [lat. concretio  iz con-,
crescere  rasti] 1. zraščanje (v eno);
zgoščevanje; strjevanje; strditev, 2. v
med. usedanje mineralnih snovi v te¬
lesu, nastajanje konkrementov; usedek
(navadno: konkrement), 3. v geol.
mineralna masa, nastala z zgoščanjem
okrog jedra

konkrement -enta m  [nlat. concrementum,
gl. konkrecija] strdina; v med. usedek
mineralnih snovi, npr. v sečniku
konkrescenca -e ž [lat. concrescentia ]
z(a)raščanje, npr. celic; zrast; zara-
slost

konkreten -tna -o [lat. concretus  zrasel;
zgoščen; snoven, iz con-, crescere  rasti]
1. snoven; stvaren, predmeten, telesen;
resničen, obstoječ v resničnosti ali izvi¬
rajoč iz nje, stvaren; fig.  živ, nazoren,
(o)prijemljiv, otipljiv, 2. v fil. zaznaven
s čuti; poseben (v nasprotju s splošnim),
3. natančno — krajevno, časovno itd. —
določen (naspr. abstrakten); konkretna
resnica znanstvena resnica, ki preučuje
pojave v zvezi z vsemi pogoji njihovega
nastanka in razvoja (krajem, časom ...)
konkretizacija -e ž  [fr. concrčtiser  ostvariti,
iz lat.] ostvaritev; pojasnitev ipd. z
zgledom; natančna, stvarna določitev ali
oblikovanje; konkretizirati -am ostva¬
riti; pojasniti z zgledom, pokazati;
podrobno, natančno določiti; dati kon¬
kretno obliko

konkretum -a m, mn.  konkreta -et s  [lat.
concretum ] 1 . kar obstoji konkretno,
v resničnosti (fil.), 2. stvarni pojem,
beseda s stvarnim pomenom (slovn.)
konkubina -e ž  [lat. concubina, con-,
cubare  ležati] priležnica, (ženska, ki živi
z moškim, ne da bi bila z njim poročena);
pejor.  koruznica

konkubinat -a m  [lat. coneubinatus]  pri-
ležništvo, skupno življenje moškega in
ženske brez zakonske zveze (dovoljeno
v strim. pravu); pejor.  »divji«, »koruzni«
zakon

konkupiscenca -e ž  [lat. concupiscenU 1 ji
silna (navadno nedovoljena) želja a
poželenje, zlasti čutna, spolna s * a ’
pohotnost

konkurenca -e ž [iz nlat. concurrentia  iz ' a  j
con-, currere  teči] 1. tekmovanje za 15
smoter med več osebami (npr. v špo ft ^
ali za kak položaj), zlasti, 2. boj, tekrn°'
vanje med blagovnimi proizvajali’
trgovci itd. za tržišče in prodajo blag*
(pojav, ki spremlja blagovno proizvo ^
njo, zlasti kapitalistično); fig.  s P° d f.
vanje; gonja, (divji) boj za obstane’
konkurenčen -čna -o ki se tiče koru 1
renče, zmožen konkurence ('—'6 cenen
tekmovalen, tekmujoč i

konkurent -enta m  [iz lat. concurre
tekmec, kdor s kom tekmuje _ a
konkurirati -am [lat. concurrere  teči skup

tekmovati, gnati, poganjati se za kaj

.tečaja

komu konkurent; udeležiti se nai
konkurz -a m  [iz lat. concursus]  1. nat  a |j
tekmovanje za razpisano nagrado
premijo (~ za najboljši roman), 2.

za vpis, sprejem v kako šolo, 3. v  |
stečaj upnikov, tj. izročitev P rez .^ oV ;
ženčevega imetja v upravo u P|U?vJ
fig.  (gospodarski) propad; k °" k . : ett ,
-zna -o ki se tiče konkurza, na ’ CL ?;jo)
stečajen; konkurzna masa (P re0 ® u
dolžnikovo imetje, ki po konk
preide v upravo upnikov . .

konkvista -e ž,  konkvistador -ja m  [iz S P
gl. konkista, konkistador ^ g],

konoid -a m  [gr. konoeides  stožčas.
konus] v geom. stožčasto, stožcu
dobno telo, npr. paraboloid tl i

konosament -enta m  [nem. K°' wosse  „ & (\}
iz fr. connaissement  iz connaitre P oz - e0 o
ladijski tovorni list za blago, natovo J
na ladjo (izdan v štirih izvirnikih) ^ a .
konotativen -vna -o [lat. con-, no tare
čiti] soznačen, soznačujoč, v log. P . s
ki dobi pravo vrednost šele v ^ r j rn er :

subjektom, npr. pridevniki
dober človek)

•estl

konsciencialist -a m  [lat. f0 " swe ' rf (f m . s cie , i'
privrženec konsciencializma: klH ’ ra vi,
cializem -zrna m  filozofska smer, ki P. n6
da obstoje vse stvari zgolj v zave ,^ r
v objektivni realnosti (gnoseolosK
ližem)

konskripcija

ko "sekraci.ia

371

konsekracija -e ž [lat. consecratio  posveti¬
te''] v kršč. liturg. posvetitev, npr.
cerkve; konsckrirati -ara posvetiti (bo¬
gu)

konsekucija -e i [lat. consecutio, con-,
se qui  slediti] 1. nasledica, posledek, 2.
zaporednost; (logično) zaporedje, 3. v
slovn. sosledica, sosledje časov
konsekutiven -vna -o [fr. consecutif  iz lat.]
*■ posleden, posledičen; izvirajoč iz
^a, 2. zaporeden, sledeč si, 3. sklepa-
* en , sklepajoč iz česa; konsekutivni stavki
Posledični stavki, tj. odvisni stavki, ki
izražajo posledico prvega stavka (slovn.)
"usekvenea -e ž  [lat. consequenlia, con-,
s equi  slediti] 1. nasledek, posledica česa,
sklep (log.), 3. doslednost, 4. po¬
membnost (glede na posledice česa);
'zvajati konsekvence izvajati, povzemati
kim i PC - ;  obračunati
“"kokventen -tna -o [lat. conseguens]  do-
sleden; vztrajen, žilav; konsekventnost
'* ž doslednost (v načelih in delu);
l^l^inost, žilavost

Se, 'z 'a m  [lat. consenstis]  privolitev
Poroko); soglasje v čem; pismeno

(npr, v

Vare  a  ' e 2  [ital. conserva  iz lat. conser-
sk r  ohraniti] živilo, pripravljeno in
kvar ^ no  tako, da se dalj časa ne po-
Vjnk'’, n P r - meso v nepredušnih ploče-
k 0 „o konserven -vna -o ki se tiče

kon° nserve

0n servaoi 4

v 3nip / 3  " e 2  flat. conserva!io]  ohranje-
Ij 2 gradb) umetn ' n )> vzdrževanje (~

_ vca m  [gj konservativen]
st^^ohopitnež, nazadnjak, kdor je
p re dk “Pitnih nazorov, nasprotnik na-
tiv ne  a a *' sprememb, 2. član konserva¬
tor^ franke, danes zlasti angleške
1, 0 l  IVen  'Vna -o [nlat. conservativns]
°h ran ranjeva l en , 2. v polit, nagnjen k
Velih Jt [ Van J u  obstoječega, zlasti preži-
sprot.^ožhenih razmer, ustanov, na-
starok« s . premen ibam ali napredku; fig.
(nasp r ° Plten ’ staromoden, nazadnjaški
starok p r°g res iven); konservativnost -i r
ko, iser Va p P . tnost > staromodnost
kop Se  lv *zem -zrna m  [gl. konservativen]
k op se| Va j! Vr| a težnja ali usmerjenost;

al| vna politika

konservatizcm -zrna m  [iz lat.] gl. konser¬
vativcem

konservator -ja m  [lat. conservare  ohraniti]
1. izvedenec v ohranjevanju umetnin,
umetnostnih spomenikov ipd., 2. varuh
umetnin, starin, zbirk..., 3. ohranje¬
valnik (tehn.)

konservatorij -a m  [ital. conservatorio  iz
nlat.] visoka šola za petje in glasbo;
konservatorist -a m,  konservatoristka -e i
kdor študira na konservatoriju
konserviranje -a v [lat. conservare  ohraniti]
postopek, s katerim kaj konserviramo,
npr. sadje z vkuhavanjem; konservirati
-am ohraniti (v nespremenjenem stanju),

1. ohraniti (umetnino); izvesti konser-
vacijo, 2. obvarovati pred razkrajanjem
(~ živila); vkuha(va)ti, vlagati

konsignacija -e ž  [lat. consignatio  iz con-
signare  vpisati; zapečatiti] 1. popis česa;
(pismena) predaja v hranitev ali prodajo,

2. v trg. a) izročitev blaga komisionarju
v prodajo (komisijska trgovina, zlasti s
tujino), b) seznam, spisek tega blaga, c)
izročeno blago; konsignacijski -a -o ki
se tiče konsignacije

konsignant -a m  [iz lat.] kdor izroči blago
v konsignacijo

konsignatar -ja m  [iz lat.] prejemnik,
prodajalec v konsignacijo izročenega
blaga

konsignirati -am [lat. consignare, con-,
signum  znak] označiti, popisati; napra¬
viti seznam; (pismeno) predati; izročiti
ali poslati v prodajo

konsiliarij -a m  [lat. consiliarius  svetovalec]
specialist, ki ga zdravnik (ob hujšem
primeru) pokliče k posvetovanju
konsilij -a m  [lat. consilium  nasvet] 1. (na)-
svet, 2. posvet, posvetovanje, npr. zdrav¬
nikov pri bolniku

konsistenca -e ž [lat. consistentia, con-,
sistere  ustaviti; trajati] trdnost, čvrstost
snovi (odpor do spreminjanja oblike);
gostota; fig.  trajnost, trpežnost; kon¬
sistenten -tna -o trden, čvrst; fig.  trajen,
trpežen

konsistorij -a m  [iz lat.] gl. konzistorij
konskribirati -am [lat. con-, scribere  pisati]
popisovati, nabirati (vojake)
konskripcija -e i [lat. conscripiio  popis] po¬
pisovanje), vpis v (vojaški) spisek, tj.

konsociacija

372

konstitucionaliz en)

sistem prisilnih naborov v 18. stol.;
fig.  prisilni nabor

konsociacija -e i [lat. consociatio]  združitev;
združenje, združba

konsolidacija -e ž  [lat. consolidatio, con-,
solidus  trden] 1. utrditev, utrjevanje,
urejanje (~ razmer), 2. prevedba visečih
ipd. drž. dolgov v dolgoročna posojila;
konsolidirati -am utrditi, urediti, posta¬
viti na trdne temelje; izvesti konsoli¬
dacijo

konsonanca -e ž  [iz lat.] gl. konzonanca
konspekt -a m  [lat. conspectus  pogled, pri¬
kaz] (kratek) pregled, izvleček, posnetek,
povzetek iz knjige ali članka; konspekti-
ven -vna -o v obliki konspekta; fig.
strnjen, pregleden, na kratko razložen
konspiracija -e i [lat. conspiratio  soglasje;
zarota, con-, spirare  dihati] 1. zarota,
2. skrivno, podtalno (revolucionarno)
delo, 3. skritost, molčečnost pri takem
delu, 4. sistem in metode dela, ki jih
pri tem uporablja podtalna organi¬
zacija

konspirativen -vna -o [gl. konspiracija]
zarotniški; podtalen; delujoč previdno,
po načelih konspiracije; fig.  skriven,
strogo zaupen

konspirator -ja m  [fr. conspirateur  iz lat.]
1. zarotnik, 2. kdor zna delati konspi-
rativno

konspirlrati -am [gl. konspiracija] snovati
zaroto, zarotiti se; skrivno, podtalno
delovati ali organizirati kaj
konstanca -e ž  [lat. conslanlia]  stalnost,
nespremenljivost; vztrajnost, stanovit¬
nost; trajnost

konstanta -e ž  Dat. constans  stalen] v
mat. in fiz. stalnica, nespremenljivka;
konstanten -tna -o stalen, nespremenljiv;
vztrajen, stanoviten; trajen; ki se tiče
konstante; konstantni kapital v marksi¬
stični polit, ekonomiji: stalni, nespre¬
menljivi kapital, tj. del kapitala, vložen v
proizvajalna sredstva, npr. stroje, suro¬
vine, ki v delovnem procesu ne spreminja
vrednosti (naspr. variabilni kapital)
konstatacija -e ž [fr. constatation ] 1 . ugo¬
tavljanje; ugotovitev; ugotovljeno dej¬
stvo (stanje...), 2. potrditev česa; konsta-
tirati -am 1. ugotoviti, dognati kaj,
prepričati se, 2. potrditi

konstelacija -e ž  [nlat. constellatio  iz ( a  *
con-, stella  zvezda] 1. sozvezdje, skup 1 ' 1 ' 1
zvezd, npr. Mali voz, 2. položaj, tned'
sebojno razmerje zvezd in njihov < j°'
mnevni vpliv na človeško usodo (P
položaju zvezd so astrologi novorojenim
napovedovali usodo); fig.  položaj, , P ra "
plet(anje) sil, okoliščin ipd.;
konstelacija politični položaj, ( s °) raZ
merje polit, sil

konsternacija -e ž  [lat. consternatio ] osU '
lost, začudenje (pomešano s strahom/,
zbeganost; prepadenost; konsterniran -
-o osupel, začuden, presenečen; zbega’
prepaden; konsternirati -am osup
zmesti; zbegati; presenetiti j

konstipacija -e i [lat. constipalio ] v 111  •
telesno zaprtje, zapeka (= obstipa c, J

konstituanta -e ž  [fr. assembtte con  ’
tuante  iz lat. constituere  sestaviti; n
noviti] ustavodajna skupščina, tj. sK1  Y
ščina narodnih predstavnikov, ki spr J
majo ustavo in odločajo o obliki at&’
zlasti, 1. ustavodajna skupščina v r
ciji 1.1789—91,2. ustavodajna skups y
v Rusiji po februarski revoluciji 1-

konstitucija -e ž  [lat. constitutio  ure . ,, a ’
ustava] 1. v med. telesni ustroj, ses ^
zasnova, tj. skupnost prirojenih tele ^
(ali duševnih) lastnosti organizma, •
pr. ustava, temeljni državni zakon
loča načela in obliko drž. ureditve,^
stavo drž. organov, pravice in d°_ g
državljanov itd.); konstitucijski " a  " e0 ;
se tiče (telesne) konstitucije; . u j 0 lir
konstitucijski tipi človeški tipi z ^

čeno konstitucijo (astenični a

konstitucionalen -lna -o [fr. constitutio^ t
iz lat.] 1. v med. izvirajoč iz (telcsnej 2 .
stitucije; zasnoven; fig.  podedov ’ z
ustaven, sloneč na ustavi, v usta v-
ustavo; konstitucionalna monarhija ^
na monarhija, oblika drž. ureditv ,^ 0 .
je monarhova oblast vezana s s

vanjem ljudskih predstavnikov . na l-

konstitucionalizcm -zrna m  [konstitu re pi
(en) + -izem] ustavni sistem, v  ^^le¬
je monarhova oblast vezana s
vanjem ljudskih predstavniko v  . ze0 i);
v ustavni monarhiji; naspr. absolU
vladanje po ustavi

kontemplacija

konstituent

373

konstitučnt -en ta m  [iz lat. constituens ] 1.
sestavina, sestavni del, 2. v Angliji:
volivec v parlament

Konstituirati -am [lat. constituere]  sestaviti,
oblikovati; osnovati, ustanoviti; dolo¬
čiti, urediti kaj; konstituirati -am se
sniti se (zaradi sklepanja); sestaviti se,
Privzeti organizirano obliko; določiti
Pravice, dolžnosti ali funkcije, npr. iz-
Voljenih članov odbora
Konstitutiven -vna -o [nlat. constitutivus]
sestaven, temeljen; pravno utemeljujoč^
'f.  fil. bistven, sestavljajoč, določajoč
bistvo česa

onstrikcija -e ž  [lat. constrictio\  (s)krčenje
'telesnih delov); zadrgnitev; konstrikti-
ven -vna -o ki krči, vleče skupaj, zažema
, '~a mišica)

oostriktor -ja m  [nlat. constrictor]  v anat.
.mišica zažemalka

ostringirati -am [lat. constringere ] krčiti,

mišico); zapreti; zažeti; za-

skrčitf (,-
. drgniti

Konstruirati -am [lat. construere  graditi]
f- (z)graditi, napraviti, (za)snovati kaj;
Vdelati načrt, konstrukcijo (zgradbe,
stroja), 2. načrt(ov)ati kake like, 3. se-
stavljati osnutek česa, 4. razviti iz osnov-
d.®® pojma (nauk, teorijo); pejor.  pri-
čes °’ ne * og 'čno razvijati ali izvajati iz

k °nstrukcija -e i [lat. constructio  (z)gradba;
ustroj] 1 . (zjgradba, gradnja, 2. načrto-
Je, sestavljanje, 3. načrt; naris; se-
ustroj, 4. nauk, duhovni-sestav;
Pejor. nelogična, »skonstruirana« oblika
“P stvaritev, 5. skladnja (slovn.); kon-
“tukcijski -a -o ki se tiče konstrukcije
nstrukter -j a  m  [iz fr. iz lat.] gl. kon-
ko- ltu Kto r

•^aktiven -vna -o [nlat. constructivus]
4 ? ren > gradi len;/!?. ustvarjajoč, ustvar-
V l| en  (naspr. destruktiven); logično raz-
Jajoč; konstruktivna kritika ustvarjalna,

Cfc kritika

-iJr 1 , vizem -zrna m  [konstruktiv(en) 4-
no r . srner  v zahodnoevropski umet-
svet arhitekturi, nastala po prvi
- ovni vojni; zanjo je -značilno obo-
feka n ^ C te bnike (»estetika strojev«),
<livi Je  ‘ zraz nih možnosti v samem gra-
5  Prakticizem in formalizem

koi

konstruktor -ja m  [nlat. constructor]  gradi¬
telj, kdor se ukvarja s konstruiranjem,
npr. strojev

konsubstanciacija -e ž  [lat. con-, substantia
snov] v Lutrovem nauku: nespremen¬
ljivost snovi (kruha in vina) pri obhajilu
konsum -a m  [iz lat.] gl. konzum
konsumacija -e ž  [lat. consummatio, con-,
summa  vsota] 1. seštevanje; seštetje, 2.
izvršitev (npr. kaznivega dejanja), iz¬
polnitev česa, prim. konzumacija
konsumirati -am [lat. consummare]  1. se¬
šteti (navadno: sumirati), 2. izvesti,
izpolniti kaj; uresničiti spolno združitev
(~ni zakon)

konsumpcija -e ž  [iz lat.] gl. konzumpcija
kontagij -a m  [iz lat.] gl. kontagium
kontagiozen -zna -o [nlat. contagiosus]
kužen, nalezljiv; kontagium -a m  v med.
kužnina, (o)kužilo

kontakt -a m  [lat. contactus  dotik] 1. stik,
dotik; fig.  stik, duhovna vez; obče¬
vanje, 2. spajanje (dveh električnih vo¬
dov); spoj, zveza (mesto, kjer se spajata),
3. stikalo, priprava za spajanje; kon¬
takten -tna -o ki se tiče kontakta (—a
elektroda); stičen; dotikalen (~a in¬
fekcija); kontaktirati -am imeti kontakt
kontaktor -ja m  [gl. kontakt] vrsta stikalne
priprave (tehn.)

kontaminacija -e ž Hat. contaminatio  oma-
deževanje] 1. okužitev (med.); onesna¬
ženje, 2. spojitev, strnitev, npr. več
spisov v enega; zlitje zlogov ali besed
(slovn.); kontaminirati -am 1. (po)kvariti,
(iz)maličiti, 2. okužiti; onesnažiti, 3.
spojiti, strniti kaj; zliti
konte -nta (in  konte -ja) m  [ital. conte]  grof
kontejner -ja m  [angl. Container  posoda]
L posoda, škatla ipd. za spravljanje in
prenašanje blaga, 2. velika (navadno ko¬
vinska) transportna posoda s prostor¬
nino do 22 m 3

kontekst -a m  [lat. contextus  zveza, prim.
kon-, tekst] besedna, miselna zveza;
del besedila, iz katerega je razviden po¬
men besed ali stavkov, iztrganih iz
celote

kontemplacija -e z  [lat. contemplatio  opazo¬
vanje] (globoko) premišljevanje, poglo¬
bitev v svojo notranjost ali v duhovni
svet (teol.)

kontemplativcn

374

kontra-

kontemplativcn -vna -o [gl. kontemplacija]
v globokem (ali pobožnem) premišlje¬
vanju; premišljujoč (o svetu, življe¬
nju nedejaven

kontemporalen -lna -o [lat. con-, tempus,
tempo ris  čas] sočasen, istočasen; so¬
doben

konten -tna -o [gl. konto] računski (~i
plan)

kontesa -e ž  [ital. contessa ] grofica; gro¬
fična, grofova hči

kontestacija -e ž  [lat. contestatio]  izpričanje,
potrditev s pričami; spodbijanje, ugo¬
varjanje; ugovor; fig.  spor, prepir;
kontestirati -ant izpričati, s pričami po¬
trditi; spodbijati kaj, ugovarjati; pre¬
pirati se (pred sodiščem)
kontigviteta -e ž  [lat. contiguitas  iz contiguus
dotikajoč se] dotikanje; (neposredna)
bližina; soseščina

kontinenca -e i [lat. continentia ] 1. obvlado¬
vanje samega sebe; vzdržnost, predvsem
spolna, 2. zmožnost držati kaj, npr. seč
kontinžnt -enta m  [fr., angl. continent  iz lat.
continens tena  strnjeno kopno] 1. celina,
zemljina, kopnina, eden od sedmih delov
sveta, nav. obdan z oceani (azijski ~), 2.
evropska celina (v odnosu na britansko
otočje); kontinentalen -lna -o celinski,
kopenski; evropski; kontinentalna blo¬
kada celinska gospodarska zapora (1806
do 1813); z njo je hotel Napoleon
pretrgati trgovske stike Angležev z
evropsko celino; kontinentalna klima
celinsko podnebje; kontinentalne sile
(vele)sile na evropski celini v nasprotju
z Anglijo, brez Anglije
kontingenca -e i [nlat. contingentia]  1.
naključnost, tj. možnost, da bi bilo nekaj
drugačno, kakršno je, 2. naključje, 3. v
fil. nauk, da veljajo naravni zakoni le
v splošnem in dopuščajo presenetljive
možnosti; kontingcnčen -čna -o 1. odvi¬
sen od naključja, naključen, prigoden;
mogoč; negotov; pogojen, 2. ki se tiče
kontingence

kontingent -enta m  [iz lai. contittgens]  pri¬
padajoč del, dovoljen, vnaprej določen
delež, množina, znesek, zlasti, 1. mno¬
žina blaga, določena za proizvodnjo ali
porabo (kot regulativen ukrep); dovo¬
ljena množina blaga, ki ga lahko izvozi

ali uvozi država, 2. vnaprej določeno
število vojakov, ki jih pošljejo na kako
mesto: kontingentcn -tna -o 1. pripadajoč
komu; ki se tiče kontingenta, 2. n a '
ključen, odvisen od naključja (= kontifl'
genčen); v log. označujoč pojme, k
zajemajo vsebinske odtenke kakega
pojma; kontingentirati -am določiti kon¬

tingent

kontinuacija -e ž  [lat. continuatio  iz c0 "^
tinuare  nadaljevati] (nepretrgano) tra '
janje; nadaljevanje

kontinualen -lna -o [iz lat.] gl. kontinuira
kontinuiran -a -o [lat. continuare  nadalje
vati] nepretrgan; zvezen, nadaljujoč s
kontinuiteta -e ž  [lat. continuitas ] nepr
trganost (v času, delu, razvojnem P r
cesu ...); nepretrgana zveza ali trajanj
kontinuum -a m  [lat. contimum ] kaj n
pretrganega, nepretrgana zveza, vrst >
veličina, proces ... ..--a

kontirati -am [ital. conto  račun] knji
na konto a

konto -a m  [ital. conto  iz lat. com f!‘ r e&
račun (v knjigovodstvu ipd.); .L,,
konto odpreti komu kredit, stopiti v P
slovne zveze ...

kontoar -ja m  [fr. comptoir  prodajna m ’
trgovska pisarna] trgovska P isar  v
kontor; kontoarist -a m  uradnik
(trgovski) pisarni, kontorist .A

kontokorent -čnta m  [ital. conto corre
tekoči račun (trg.) ,y,

kontor -ja m  [nem. Kontor  iz fr. con , ' 0 \’-
gl. kontoar] 1. trgovska pisarna; .
ski) poslovni prostor, 2. P 0£ * ru x z -„ ne c

kontorist -a m  uradnik, nameš
v (trgovski) pisarni, npr. knjigovodij
kontorzija -e ž [nlat. contorsio  iz lat- ^
torquere  sukati, kriviti] 1. nas ‘' r '°j n ek,
janje telesa, npr. pri artistih; zv .g#,
izpah, 2. kremženje, zmrdovanje ob

kontorzionist -a m [fr. contorsionniste ] aft '
ki zvija telo kot kača (cirkuški . 0 pef<
kontra [lat. contra  proti] prisl,  proti, z r g
pridevn.  nasproten, kljubujoč; ta  J )
samostalniško pri kvartanju:
kontra .. pre d-

kontra- [lat. contra  proti, nasprotij
pona v zloženkah: proti-, zoper-'
kontrareformacija, kontradikcija

kontrarevolucija

kontraadmiral

kontraadmiral -a m  [kontra- +  admiral]
Podadmiral, najnižji admiralski čin
kontraalt -a m  [ital. contralto  iz contra-,
al >o  visok] v glas. nizki, globoki alt (med
sopranom in tenorjem)

K °ntrabant -anta m  [ital. contrabbando  iz
nl at. contra bamium  kljub prepovedi —
'f  zvezi s prepovedano trgovino s Špan.
kolonijami] 1. tihotapstvo, skrivno pre-
Va žanje (prenašanje) neocarinjenega ali
Prepovedanega blaga čez mejo in trgo-
^ an je z njim, 2. tihotapska trgovina,
3 -tihotapsko blago; kontrabantski -a -o
tihotapski, ki se tiče kontrabanta
°ktrabas -a m  [ital. contrabbasso]  nizki
violončelu podobno, po tonu naj¬
težje orkestralno godalo; kontrabasist-a
k-kdor igra na kontrabas
iitracepci ja -e ž  [kontra- + (kon)cepcija]

- evan J e zanos ' tve

tradikcija -e ž  [lat. contradictio, contra-,
dicere  ""

reči] v fll. (logično) protislovje;

Drot‘ 1 J  V* v & 4VJJlv ./ pivuaiuvjv,

vor- 1S  ° Vna tr< 3*t ev ; fig.  nasprotje; ugo-
p t? avz križje; kontradiktoren -rna -o
( ls ‘°yen, medsebojno se izključujoč
a  pojma, npr. lažen: resničen); fig.

C; ot ®

g, a ‘ i f”°t -a m  [ital. contraffagotto]  v
k°atra’h P- eno  P'halo, za oktavo nižji fagot
co«/” a f a  ' e  ž [nem. Kontrahage  iz lat.
skj >a " e fe  skrčiti; skleniti pogodbo]
odk Pan ^ e  Pogodb, npr. o državnem
kontr a u? u  kmetijskih pridelkov
Kod k"čnta  m  [* z  lat- contrahens]  po-
^itralr 111 ^’ ^dor sklepa pogodbo
s klen* ran  ' a  "° [i at ' contrahere  skrčiti;
kovn* 1 * P 0 §odbo] 1. skrčen (~a jezi-
g 0( jb? oblika), zlasti, 2. določen v po¬
kaže V Vezan 2  njo; izvirajoč iz kontra-
(sjkreV 0 z ' to ); kontrahirati -am (se) 1.
jati r> ^ se )’. skleniti pogodbo, poga-
kontrjli^ogoditi se; vezati s pogodbo
gl, ■'vkaeija -e i [nlat. contraindicatio,
stapjgOthucija] v med. znamenja (ali
Post (  .okoliščine), ki kažejo neprimer-
*° n trakc"' Cer  običajnega) zdravljenja
®je n ' la e . z  [iah contractio]  1. (s)krče-
šanje Pf ' m ^' ce > 2. (z)oženje, 3. (s)kraj-
, e he&a n k lr . dveh zlogov ali glasov v
kuntr^t .

8odb a .' a , m  [lat- contractus]  pismena po-
’ dogovor; kontrakten -tna -o 1.

375

ki se tiče kontrakta, pogodben, 2.
skrčen, 3. skrajšan (slovn.)

kontraktbridge -gea m  [/... bridž -a/ iz lat.,
angl.] vrsta bridgea

kontraktilen -lna -o [nlat. contractilis ] raz-
tezljiv, npr. mišična vlakna; (s)krčljiv;
kontraktilnost -i i raztezljivost, sposob¬
nost za kontrakcijo; (s)krčljivost

kontraktualec -lca m  [gl. kontrakt] pogod¬
beni nameščenec; kontraktualen -lna
-o pogodben

kontraktura -e ž [lat. contractura  zožitev]
v med. skrčenost ali uskočenost, npr.
mišičja

kontramanever -vra m  [kontra- + manever]
nasprotni manever

kontrapeza -e i [ital. contrappeso  iz peso
teža, breme] vzvod

kontrapozicija -e i [kontra- + pozicija]
1. nasprotna stava, teza, predlog, sta¬
lišče ..., 2. v logiki: izpeljava negativne
sodbe iz pozitivne

kontrapunkt -a m  [nlat. punctum contra
punctum  pika proti piki; za notna zna¬
menja so včasih uporabljali pike] v glas.
1. nauk o vezanju melodij v harmonično
kompozicijo, »slovnica« glasbe, 2. del
glasbene kompozicije, kjer se ena ali več
melodij harmonično veže z osnovno me¬
lodijo; kontrapunktist -a m  izvedenec v
kontrapunktu

kontrareformacija -e ž  [kontra- -f refor¬
macija] protireformacija, ukrepanje ka¬
toliške cerkve proti protestantom in
verskim strujam reformacije v 16. stol.

kontraren -rna -o [lat. contrarius]  v log.
nasproten; različen; fig.  nasprotujoč;
kljubovalen; sovražen; kontrama pojma
v log. pojma krajnika, ki sodita v isto
vrsto, kategorijo ipd., a se med seboj
izključujeta, npr. črno — belo, čednost —
pregreha; kontramo seksualni občutek
občutek kake osebe, da pripada drugemu
spolu, zato se ji spolnost usmerja k nje¬
nemu spolu (vrsta spolne izrojenosti,
prim. homoseksualnost)

kontrarevolucija -e ž  [kontra- + revolucija]
protirevolucija, gibanje reakcionarnih
družbenih sil proti naraščajoči revo¬
luciji ali proti pridobitvam že zmagovite
revolucije; kontrarevolucionar -ja m  pri¬
vrženec kontrarevolucije;//]?, nazadnjak

kontrariteta

376

konvejC

kontrariteta -e ž  [iz lat.] gl. kontrar-
nost

kontrarnost -i ž [gl. kontraren] nasprot-
nost; sovražnost; kljubovalnost
kontrasignatura -e ž  [kontra- + signatura]
sopodpis ministra na kakem pomemb¬
nem aktu najvišjega drž. predstavnika
(s tem prevzema soodgovornost zanj;
zastarelo); kontrasignirati -am sopod¬
pisati

kontrast -a m  [fr. contraste  iz lat.] rezko,
očitno nasprotje (iz primerjanja dveh
različnih ali nasprotnih si stvari); očitna
razlika ali različnost; kontrasten -tna -o
v očitnem nasprotju, očitno se razlo¬
čujoč

kontrastirati -am [gl. kontrast] biti na¬
sprotje česa ali v nasprotju s čim;
očitno se razločevati

kontrašpijonaža -e ž [kontra- + špijonaža]
protišpijonaža

kontravencija -e ž  [fr. contravention ] kršitev
zakona, pogodbe ipd.; prekršek, pre¬
stopek

kontribucija -e ž  [lat. contributio  prispevek]
1. izsiljena dajatev v naravi ali vojni
davek, ki ga naloži prebivalstvu oku¬
pator, 2. vojna odškodnina, ki jo naloži
zmagovalec premagani državi; kontri-
bucijski -a -o ki se tiče kontribucije
kontribučnt -enta m  [gl. kontribucija] kdor
mora plač(ev)ati kontribucijo; davčni
obveznik

kontributiven -vna -o [fr. contribulif  iz lat.]
dajatven; davčen, podvržen davku
kontrirati -am [nem. kontrieren,  gl. kontra-]
pri kvartanju: dati »kontra«
kontrola -e ž [fr. contrdle  iz contre-rdle
nasprotni, dvojni list, register, račun —
v prejšnjih časih v trg. ipd. poslih zaradi
nadzorstva] fig.  pregled, nadzor (zaradi
preizkušanja); pregledovanje, nadzoro¬
vanje česa; preizkušnja; nadzorstvo;
kontrolen -lna -o ki se tiče kontrole,
nadzoren, nadzorstven; kontrolni paket
sveženj, množina delnic, ki omogoči
delničarju premoč v delniški družbi
kontroler -ja m  [fr. contrdleur]  stikalni
aparat za krmarjenje elektr. strojev
kontrolirati -am [fr. contrdler ] opravljati
kontrolo, pregled(ov)ati, nadzirati, pre¬
iskovati

kontrolor -ja m  [avstr. nem. Kontrollor  i z
fr.] kdor uradno opravlja kontrolo, P re '
glednik, nadzornik .,

kontroverza -e ž  [lat. controversia  prepJtJ

1. spor, učenjaški prepir, »pravda« '

verskem ali znanstvenem vprašanju, *•
fig.  sporno vprašanje .

kontumac -aca m  [iz lat. contumacut
contumax  kljubovalen] 1. konturnacij \

2. zdravstvena zapora proti širjenju
lezljivih bolezni, npr. pri živini (pasJ 1  ’
prim. karantena); obsojen v kontum^
obsojen zaradi neposlušnosti, tj- ^ ra .
odsotnosti, obsojen v odsotnosti,

in contumaciam st

kontumdcija -e ž  [lat. contumacia]  odsotn
toženca pred sodiščem iz neposlušno
(toženca, ki iz neposlušnosti ne P r  .
pred sodišče, obsodijo v odsotnosti, *
da je krivdo priznal); neposlušnost
oblasti sploh; kontumacirati -am '• ,,
soditi v odsotnosti, 2. osamiti zar
(suma) nalezljive bolezni v r j S
kontura -e ž  [fr. contour]  obris, očrt, n

kontuzija -e ž [lat. contusio  iz contu"^'
zmeti] v med. udarnina, obtolčen*
poškodba od topega udarca t Y
črnavka) brez ran na površju, ah V
škodba sploh, zlasti notranjih prga . j.
konubidlen -lna -o [lat. conubialis ] zakom
konubij -a m  zakon, zakonska zveza j
konus -a m  [lat. conus  stožec, gl. k or J' j
1. stožec, telo, ki nastane, če pravo* ^
trikotnik zasučemo okrog stranic jel
pravem kotu (geom.), 2. stožčast ^
stroja ali orodja (tehn.), 3. s  .  se
okrnek (med.); konusen -sna -o 1- 0 .

tiče konusa, 2. stožčast, konusu
doben „He'

tscere o&

ai (P l 0 C j?ie

konvalescenea -e ž  [lat. convalescere  |r)

vati] 1. ozdravljenje po bolezni (pr ®' ^

doba trajanja), 2. poznejša po? . j.)
(zaradi neizpolnjenih formalnosti
neveljavnega pravnega akta aeocd
konvalescent -enta m  [gl. konvales ^
prebolevnik, navadno: rekonvale ^
konvalescirati -am 1. ozdraveti,
zneje potrditi

konvejer -ja m  [angl. comeyer

_ _ _ ali.^u-

iz lat. con-, via  pot] »tekoči trak «?'
strijska naprava za mehanično P

konvekcija

377

konverzacija

šanje predmetov, npr. v tovarniških pro¬
storih

konvekcija -e ž [nlat. convectio  iz lat.
convehere  znašati] prenašanje energije
2  najmanjšimi delci snovi, npr. toplote
s cirkulacijo tople vode (fiz.)

Konveksen -sna -o [lat. convexus  6blast]
izbočen, izbokel, zbočen; lečast; po-
več(ev)alen, zbiralen (~a leča, naspr.
konkaven); konveksnost -i ž  izbočenost,

'zboklost

onvencija -e ž [lat. conventio  zbor; do-
Sovor, iz convenire  sniti se; pogoditi,
domeniti se] 1. zbor, zborovanje, se-
s, anek, npr. kakih predstavnikov, 2.
°bčni zbor (v amer. slovenščini), 3. med¬
narodni sporazum, dogovor ali pogodba,
ki ureja kake pravne, gospodarske ali
druge odnose (bernske •~e), 4. ustaljeno,
splošno priznano pravilo ali navada;
''budnost; konvencijski -a -o ki se tiče
konve: "

k ifSt

^ i.
*onvei
dogovi

—«uaien -lna -o [nlat. conventionct-
1- v skladu s konvencijo, sloneč na
konvenciji; pogodben, dogovoren; fig.

orjen (~a znamenja), 2. izvirajoč
ustaljenih, splošno priznanih pravil,
0 ?yud ...; fig.  star, ustaljen; navaden,
kajen, nepresenetljiv; hladno (for-
VsT°)’ vnan J e  vljuden; od razmer
na't ’ konvencionalna kazen plačilo,
,j katerega se kdo obveže za primer,
. ne bi izpolnil kake obveznosti;
rai" V - encion d |na ls, ž iz socialnega reda izvi-
zlat'’ zavestna a '' podzavestna laž,
ujih- ^ Pomembnih družbenih vpraša-

s *ano konvencionalni zakon zakon iz
konv Vs . a 'i premoženjskih ozirov;
nalr, encionalnost  ‘i ž kaj konvencio-

Cz ?a: n . avada > običa j -

nal( e  ‘oiubzem -zrna m  [konvencio-
lalne ,‘izem] težnja h konvencio-
k o n Ven j! TIU a b kaj konvencionalnega
®ost- tnCa  " e z  P a *- convenientia]  1. udob-
2. 0 ’j Pri mernost;spodobnost; vljudnost,
m °žen' na Vnanje  okoliščine (stan, pre-
kon Veni  i® * *.)

, spodohv' am  ^ at ; co,,ve>1 ‘ re ]  prilegati se;
• se;  Prijati, ustrezati, ugajati
sest an 'r nta m  t' at - conventus  shod] 1.
ske a. , ’ z bor(ovanje), zlasti samostan-
novščine; fig.  samostan, 2. po¬

zneje: zborovanje zakonodajnih zborov
v nekaterih državah in ime teh zborov,
3. narodna skupščina v fr. revoluciji —
Nacionalni konvent — izvoljena avgusta
1792 po kraljevi odstavitvi; konventen
-tna -o ki se tiče konventa; samostanski
konventikel -kla m  [lat. conventiculum,
dimin. iz conventus ] skriven, zakoten
sestanek ali zborovanje (prvotno: skrivni
sestanki angl. dissenterjev, ki jih je oblast
preganjala)

konventual -a m  [gl. konvent] samostanec
z glasovalno pravico

konvergenca -e ž  [iz lat. convergens, con-,
vergere  nagniti se] 1. približevanje, pri-
mičnost, istosmernost (~ dveh linij,
žarkov...); usmerjenost k isti točki, 2. v
biol. podobnost v obliki, zgradbi ali
lastnostih pri osebkih različnih vrst,
prim. divergenca; fig.  sorodnost, sklad¬
nost; konvergenčen -čna -o ki se tiče
konvergence

konvergenten -tna -o [lat. convergens ] bli¬
žajoč se, primičen, istosmeren; stekajoč
se; fig.  soroden, podoben
konvcrgirati -am [lat. con-, vergere  nagniti
se] približevati, primikati se, npr. isti
točki, stekati se; fig.  biti soroden, po¬
doben

konverter -ja m  [iz angl.] gl. konvertor
konvertibilen -lna -o [nlat. convertibi!is\  1.
iz(pre)menljiv, 2. zamenljiv; konverti¬
bilnost -i i 1. iz(pre)menljivost, 2. v ekon.
zamenljivost, zlasti valut (~ dinarja)
konvertirati -am [lat. convertere, con-,
vertere  obrniti] spremeniti (stanje, ob¬
liko, funkcijo ...), izvesti konverzijo,
zlasti, 1. spreobrniti (se) k drugi veri
ali stranki, 2. spremeniti pogoje drž.
posojila ali dolga, 3. zamenjati subjekt
ali predikat (log.)

konvertit -a m  [ital. convertito  iz lat.]
»spreobrnjenec«, kdor se spreobrne,
prestopi v drugo vero, zlasti v katoliško
konvertor -ja m  [angl. convertor  ali con-
verter  iz lat. convertere  obrniti] v
tehn. 1. električni pretvornik, spre¬
minjajoč istosmerni tok v izmeničnega
in obratno, 2. vrsta peči za pridobivanje
železa in jekla (= besemerka)
konverzacija -e ž  [fr. conversation  iz lat.]
1. pogovor, družabni pomenek, 2.

konverzija

378

konzule"*

učenje tujega jezika v pogovoru; kon-
verzacijski -a -o ki se tiče konverzacije;
pogovoren; občevalen; konverzacijski
leksikon sistematično urejen priročni
slovar s kratko, poljudno razlago vsega,
kar sodi k splošni izobrazbi
konverzija -e ali  konverzija -e ž [lat. con-
versio  vrtenje; preobrat] 1. spreobrnitev
k drugi veri (ali stranki ...), 2. v ekon.
spremenitev prvotnih pogojev posojila,
zlasti drž. dolgov, navadno z znižanjem
obrestne mere, 3. v sklepu zamenjava
subjekta in predikata, tako da nastane
nov sklep: vse, kar se začne, se bo
končalo; vse, kar se konča, se je začelo
(log.), 4. spremenitev pravnega razmerja
ali akta; konverzijski -a -o ali  konver-
zijski -a -o ki se tiče konverzije
konverzirati -am [fr. converser]  pogovarjati
se, pomenkovati se

konvikt -a m  [lat. conviclus  skupni obed;
družba] zavod z vso oskrbo za študente
katol. teologije ali vzgajališče, dijaški
zavod sploh; konvikten -tna -o ki se tiče
konvikta, zavoden, zavodski
konvoj -a m  [fr. convoi  spremstvo, iz lat.
con-, via  pot] 1. (oboroženo) spremstvo,
npr. kaznjencev ali ujetnikov; varnostno
spremstvo; častno spremstvo, 2. sprem¬
ljava, tj. skupina trgovskih ali prevoznih
ladij v spremstvu vojnih ladij; podobna
skupina vozil

konvokaeija -e ž  [lat. convocatio ] sklic(anje)
konvolut -a m  [lat. convolutum  iz convolvere
zamotati] 1. sveženj, snopič, šop (roko¬
pisov, listin ...), 2. vezan letnik revije
ali časopisa

konvoluta -e i [lat. convoluta\  polžast za-
vojek na glaviču jonskih stebrov (arhit.)
konvulzija -e ž  [lat. convulsio]  1. sunkovit
krč (mišičja); zvijanje v hudih krčih
(med.), 2. (silovit) pretres ali nemir;
konvulziven -vna -o krčevit
konzerva -e ž  [iz ital.] gl. konserva
konzilij -a m  [iz lat.] gl. konsilij
konzistenca -e ž  [iz lat.] gl. konsistenca
konzistorialen -lna -o [lat. consistorium  po¬
svetovalnica] ki se tiče konzistorija (~i
svetnik); konzistorij -a m  1. cesarski svet
pri Rimljanih in prostor, kjer se je se¬
stajal, 2. fig.  (po)svet, zbor, 3. pri katol.
a) cerk\eni svet, vrhovni cerkveni organ

v škofiji, b) posvet kardinalov pod pred'
sedstvom papeža, 4. pri pravosl. duhovno
sodišče kot pomožni organ škofov, ->■
pri protest, najvišja cerkvena oblast v
provinci (s sodno oblastjo)
konzola -e ž  [fr. console ] 1. nosilna podpor®’
navadno kovinska polica ipd., 2. P 01 :'
stavek, polica (za kipe, vaze
okrašeni oporni, nosilni kamen v zid®
(arhit.), 4. mizica pod ogledalom
konzolacija -e i [lat. consolatio]  tolažb®’
uteha; pomiritev

konzonanca -e i [lat. consonantia, c0,t '’
sonus  glas] 1. ubranost glasov, blag®)
glasje, sozvočje; fig.  soglasje, 2. s 0 ?* 8 ’
niška skupina; kopičenje soglasniko

(slovn.)

konzonant -a m  [lat. consonans ] v slov •
soglasnik, le v zvezi s samogl. J asn
izražen glas: b, d, g, k...

konzonantizem -zma m  [konzonant
-izem] v lingv. 1. nauk o soglasni)

+

ikih-

iZiViiij v iingv • jl  • irctuiv kj  ,. -r

naspr. vokalizem, 2. sistem soglasni*
v kakem jeziku , j

konzorcij -a m  [lat. consortium  skupnosti ■
društvo, družba; združenje, 2. v ek
oblika združevanja kapit. monop 01  ^
začasno združenje med bankami
finančniki za skupno izvedbo vecJ  ’
tvegane fin. operacije . fflU

konzul -a m  [lat. consul]  1. v starem t* . j
naslov dveh najvišjih oblastnikov v ® ^
republike (z okrnjenimi pravicami ^
v dobi cesarstva), 2. v Franciji naslov
oblastnikov, ki so imeli od prevrata.,^

brumaira do ust. cesarstva naj’

bla-

oblast (1799—1804), 3. danes; P°° v
ščeni predstavnik neodvisne drža_ ^
drugi državi; konzularen -rna ,^j
tiče konzula in konzulske služb® ^
zbor); konzularni agent uradm*^ ^

opravlja konzularne posle v n

kon-

tujih središčih (najnižja stopnja
ztila) , i Čast-

konzulat -a m  [lat. consulatus\  9-
naslov in uradna dolžnost konzu^j^i
doba vladanja konzulov v starem , flV
in Franciji; vlada konzulov, 3. k°
urad, predstavništvo kake drža
čelu s konzulom nsv® 10 "

konzulent -enta m  [lat. consulere  P
vati se] pravni itd. svetovalec

kopejka

konzulirati

379

silirati -am [lat. consulere]  vprašati za
k 0n  Posvetovati se s kom

u “a-e ž [ital. consulta ] državni svet
'Prejšnji  kralj. Italiji in Španiji); fig.
kon 6t |’ P° svet > sosvet
v u |tadj a  -e i [lat. consultatio  posveto-
np ^^nje sveta, posvetovanje,

s  Pravnikom, 2. posvet (~ zdrav-

p.'l “ ^ T111  r v ulllj [IvoVvl y ZjUIU>

kov  ob bolniku), 3. svet, (strokovni)
svet, 4. razpravljanje o čem; konzul-
/_ CI,S K' -a -o ki se tiče konzultacije,
kon °f Vetova ' en

ultfut -a m  [iz nlat.] strokovni sveto-
strokovnjak, ki daje konzulta-

°^aler^ t ' Ven  ' vna  "° t’ z  (po)sveto-

sve U t lt4 r° r  ' Ja m  f' z n l at -] kdor sprašuje za
kon/ni.- 1 s . e  udeležuje konzultacije
g at l t,rat ' -am [lat. consultare]  1. vpra-
<. v _. 23  svet; posvetovati se s kom, 2.
koS° Vati .. dati nasvet
sv etnik Ja W  ^ at ‘ cons ultof\  svetovalec;

'u m  ^ at - consumere  potrošiti]
g a . ? ra ° a  dobrin, 2. porabniška zadru-
* U ma 0n2 “ men  ' mna  "° ki se tiče kon-
(naho’ konzumno društvo porabniška
k°n Z m n £ Vn . a a,i  prodajna) zadruga
P° r aba^ a 6  * konzurn] neposredna

Uži Va f nt  '^ nta m  [gl- konzum] porabnik,

KO)

fio  v, 60  dobrin (naspr. producent);
m-/,^. upec ’ odjemalec

bit; n atl  ~ arn  [l at - consumere ] 1. pora-
k°nz ^trošiti; použiti, pojesti (prim.
2. zdg? 1 ’. konzumacija, konzumpcija),
rati , atl ’ izčrpati (bolezen); konzumi-

kon ztunn m -- Se izrabiti  se

1. p 0 , P „ C | IJa  ' e  ž [lat. consumptio  uničenje]

2. v  ba > Potrošnja (naspr. produkcija),
črp av  . . naglo hiranje, hujšanje; iz-

. tiče t,„ e » konzumpcijski -a -o ki se
ko "W 2um P«Je '
t p °trošen n  : Vna  -° t iz lat -l 1- poraben,
* 0o Peraej: n ’ Uziten > 2. izčrpavajoč
vanje i* ' e 2  [ulat. cooperatio  sodelo¬
vanji ?*■ c °n-, operari  delati] 1. sodelo-
2. obupno, vzajemno delo ali pomoč,
s°d e ] U j a 0r ganizacije dela, kjer več oseb

ra znih

n/h V  ‘ stem  delovnem procesu ali
utedsebojno povezanih procesih

(kooperacija je zgodovinsko izhodišče
kapit. proizvodnje, a se najde v vseh
načinih proizvodnje); kooperacijski -a -o
ki se tiče kooperacije

kooperant -a m  [gl. kooperacija] sodelavec;

kdor dela v kooperaciji
kooperativa -e ž  [fr. cooperative  iz nlat.
cooperari  sodelovati] zadruga (ekon.);
kooperativen -vna -o sodelujoč; za¬
družen; skupen

kooperativizem -zrna m  [kooperativ(en) -f
-izem] 1. zadružništvo, zadružno gibanje,
2. teorija, da je mogoče ustvariti socia¬
listično družbo s pospeševanjem zadruž¬
ništva

kooperator -ja m  [iz nlat.] sodelavec, po¬
močnik

kooperirati -am [nlat. cooperari ] sodelovati
v čem; fig.  pomagati si (medsebojno)
pri delu

kooptacija -e ž  [lat. cooptatio]  privzemanje
novih članov v sestav izvoljenega organa
s sklepom tega organa, ne s splošnimi
volitvami; kooptirati -am dopolniti s
kooptacijo, privzeti, pritegniti v odbor
brez volitev

koordinacija -e ž  [lat. con-, ordinatio  red,
ureditev] 1. smotrna, harmonična uskla¬
ditev (pojmov, dejavnosti, funkcij...), 2.
enakost ali izravnava v stopnji ali polo¬
žaju (naspr. subordinacija), 3. priredje
(slovn.); koordinacijski -a -o ki se tiče
koordinacije (~i odbor)
koordinata -e ž  [nlat. coordinata ] v mat.
sorednica, ena od dveh ali več veličin,
ki v danem koordinatnem sistemu (so-
redju) določajo položaj točke itd. v rav¬
nini ali prostoru; koordinaten -tna -o ki
se tiče koordinate (~i sistem)
koordinator -ja m  [iz lat.] kdor kaj koordi¬
nira, usklajevalec

koordinirati -am [nlat. coordinare]  1. uskla¬
diti, spraviti v sklad; smotrno urediti,
2. postaviti v isti red, vrsto, stopnjo,
razred; izravnati; izenačiti
kopal -a m  [Špan. copal  iz aztek. kopalli
smola] trdna, jantarju podobna smola
raznih tropskih dreves, npr. za izdelavo
lakov

kopejka -e ž  [iz rus.] najmanjši sovjetski —
bakreni — kovanec, stotinka rublja,
nekdaj s podobo jezdeca s kopjem

kopija

380

koreferen'

kopija -e i  [lat. copia  množina, obilje; nlat.
prepis, ker so v srednjem veku razmnože¬
vali knjige s prepisovanjem] 1. prepis
izvirnika, 2. snimek, posnetek (izvirne
podobe); odtis(k); odlitek (kipa), na¬
tančna reprodukcija umetnine itd., 3.
fig.  kaj neizvirnega sploh
kopilot -a m  [ko(n)- + pilot] 1. drugi pilot,
2. naprave, ki (deloma) nadomeščajo pi¬
lota

kopirati -am [nem. kopieren  iz fr. copier]
1. delati kopije, tj. prepisati (izvirnik);
posneti (podobo); preslikati, prerisati;
odtisniti, pretiskati; odliti ;fig.  posnema¬
ti v čem, 2. razmnožiti kaj
kopist -a m  [gl. kopija] kdor dela kopije;

prepisovalec; posnemovalec
kopra -e ž  [portug. copra  iz malaj. koppara ]
posušena kokosovina; daje kokosovo
olje

kopro- [gr. kopros  govno] v sestavljenkah,
npr. koprofag

koprodukcija -e ž [ko(n)- + produkcija]
skupna proizvodnja, zlasti sodelovanje
s tujimi filmskimi podjetji
koprofag -a m  [kopro- + -fag] kdor žre
govno, npr. govnač (tudi pojav pri
duševnih bolnikih)

koprofilija -e ž  [kopro- + -filija] 1. spolno
naslajanje ob gnusnih stvareh, 2. nag¬
njenje k obscenosti

koprolalija -e ž [kopro- + gr. lalein  go¬
voriti] nagnjenje k umazanemu besedi¬
čenju (pri nekaterih duševnih bolnikih);
kvantanje

koprolit -a m  [kopro- + -lit] okamneli iz¬
trebki izumrlih živali, zlasti velikih ku¬
ščarjev (geol.)

kopula -e ž  [lat. copula  vez, iz copulare
vezati] 1. spoj, vez(ilo), 2. v slovn. (po¬
vedkova) vez, beseda, ki veže osebek
s povedkom

kopulacija -e ž [lat. copulatio  zveza, spo¬
jitev] 1. spajanje spolnih celic; parjenje
(biol.), 2. spolna združitev ali občevanje;
fig.  poroka, 3. cepljenje dreves
kopulativen -vna -o [nlat. copulativus]
vezalen; kopulativna sodba sodba z več
subjekti in enim predikatom (log.)
kopulirat! -am [lat. copulare  vezati] 1. po¬
vezati, 2. spolno občevati; spolno (se)
združiti; poročiti, 3. cepiti drevje

kor -a m  [gr. choros]  1. pevski in p' eS  .
zbor, zlasti v stgr. drami, 2. dane ■
pevski zbor; vojaški zbor (zlasti na P
hala); zbor sploh, 3. v cerkvah, a) P f
štor za orgle in pevski zbor, b) zvise
prostor pred velikim oltarjem ,
koral -a m  [nlat. cantus choralis  12
choros ] 1. najstarejše cerkveno zborn
petje, enoglasno, 2. taka pesem
skladba ^

korala -e ž, nav.  v mn.  koršle -al P 1 ? j
Koralle  iz lat. corallum  iz gr. korala
1. rastlinam podobne živali iz *°P
morij (žive v kolonijah in včasih ses®
ljajo s svojim ogrodjem koralne oto '
iz nekaterih vrst koralde), 2. ogrodje *

živali „ „,]<i

koralde -ld ž mn.  Tgl. korala] ze
nakit, ovratnica iz brušenega ogr°
koral, jantarja ipd.
koralen -lna -o ki se tiče korala v

glasba) ali koral (~i otoki)
koran -a ali  koran -a m  [iz ar. (al-)
berilo; knjiga] muslimansko sveto P’. j,j
ima 114 poglavij z verskimi nauki*
veljajo za božje razodetje . „o

kord -a m  [angl. cord]  pralni žarne >
dolgem rebričasto ali kockasto n
bažno blago f o0 ]

kordofon -a m  [gr. chorde  struna, + ‘gjp
vrsta glasbil, pri katerih so zv
napete strune, npr. kitara , ^\

kordon -a m  [fr. cordon,  dimin. iz cor “, oy c,

1.  okrasni ali nosilni trak, npr. za re j.

2. dolga vrsta, veriga (policijski

pas vojaških straž ali vojaških P ost ?y n  s*
obmejni varnostni pas (prim. Kom^o
Vojna krajina, obmejni pas med z3 -
Avstrijo in Bosno); fig.  varnostn.^
pora (sanitarni ~), 4. v arhit. n

venec med nadstropji

,estu

kordovan -a m  [Špan. cordoban,  P° 0 ja,
Cordoba] vrsta tenkega, mehkega
največ iz ovčje ali kozje kože , s o-
korcdaktor -ja m  [ko(n)- + redakt
urednik p ° <0 '

koreferšt -a m  [ko(n)- + refera.tj s g.
čilo, 1. poročilo soporočevalca tj jjjjO
redno poročilo), 2. stransko, dop
(ali nasprotno) poročilo n s o"

koreferčnt -čnta m  [ko(n)- + re ' er
poročevalec

koreferirati

381

koribant

0r eferirati -am [ko(n)- + referirati] so-
Poročati, podati vzporedno, dopolnilno
alt nasprotno poročilo
r ®J -a m  [gr. choreios  iz choros  ples, zbor]

knl t -? hej

eK cija -e ž  [lat. correctio  iz corrigere
Popraviti] 1. poprava, popravek; iz-

korči/ an i e > 2. kazen; fig.  prevzgoja

6 kten -tna -o [lat. correctus]  pravilen,
rezhiben; spodoben; vljuden, včasih

.bolj  formalno

r ektiv -a m, mn.  korektiva -iv s  [nlat.
c ° rre ctivum]  delni popravek ali spre-
e (nba; izboljševaliu ali vzgojni po-
• ® ce .k; korektiven -vna -o poprav(ljal)en,
ooljš eva i e n, izboljšujoč, poboljševalen;
, D {azilen

ektor -ja m  [iz lat.] popravljavec tiskov-
'n napak, kdor poklicno opravlja ko¬
rekture

°vek^ ra 6  ^ f' z  ' at -l 1- poprava, popra-
odt'’ tokovnih napak, 2. krtačni
t'sk tiskarskega stavka, na katerem
"jo korekture

re/ aCI|a 6  ^ [ n i at - correlatio  iz lat. con-,
oho odnos] 1. soodnosnost, medse-
p J na . zveza ali razmerje med stvarmi,
odi/ Vl ’ po J m i’ Pfocesi..., 2. medsebojna
* t «rela( Sn0St or 8 anov al * telesnih funkcij
člen ' a m  t nlat - correlatum]  soodnosni
raz ’ ■ s4var ’ Pojem itd- v korelativnem
kr,J T i erju ; korelšten -tna -o ki se tiče

k„,eiL t ata; soodnosen

Co  n ? ' a  m, mn.  korelativa -iv s [nlat.
koreia^ soodnosni zaimek

0( j 1Ven  -vna -o [nlat. correlativus ] so-
tted .*?•- sora zmeren, v sorazmerju, v
» 0st f*°inem odnosu, zvezi ali odvis-
l at j ’drug drugega dopolnjujoč; kore-
Poimi v log. soodnosni pojmi, tj.
stavip ° Jn ° °dvisni pojmi, ki predpo-
Vz rok ° ali  terjajo drug drugega, npr.
korei f- P° s ledica, svoboda — nujnost;
'tfreom^r Vnost  'i ž soodnosnost
ples,!; *" a . m  [gr. choreia  ples, + -graf]
alj n „ TIOjster  (v gledališčih npr. sestavlja
ukvari Sta y^ a p * ese na  oder); kdor se
ki Se  ,y, s  koreografijo; koreografski -a -o
^ 0fe <>srar“ koreografa ali koreografije
Zapi s  ni ' G ž  feb koreograf] 1. oris,
men;j plesn ih gibov s posebnimi zna-
1  Podobnimi notam; tako delo,

2. zmožnost komponiranja, sestavljanja
baleta in plesov, 3. plesna umetnost sploh
koreologija -e i [gr. choreia  ples, + -logija]
nauk o plesu

koreoskop -a m  [iz gr.] gl. koreskop
korepeticija -e ž [lat. con-, repetitio  ponav¬
ljanje] ponavljanje (~ učne snovi);
učenje, ponavljanje vlog v gledališču
korepetirati -am [nlat. correpetere]  ponav¬
ljati s kom učno snov, vlogo ipd.;
pomagati, nadzorovati pri učenju
korepetitor -ja m  [nlat. correpetitor ] 1. so-
ponavljalec, domači učitelj, ki ponavlja
z učencem učno snov, 2. kdor v gleda¬
liščih s pevci ponavlja vloge ali vodi zbor;
korepetitorij -a m  tečaj za ponavljanje
učne snovi (ali pripravo učencev na
izpite)

koreskop -a m  [gr. kore  zenica, + -skop]
priprava za preiskovanje očesne zenice
(med.)

korespondenca -e ž  [fr. correspondance,  iz
nlat. correspondentia  iz lat. con-, respon-
dere  odgovarjati] 1. dopisovanje, pisme¬
no občevanje, 2. dopisi, pisma, 3. fig.
skladnost, soglasje (~ v načelih); ko¬
respondenčen -čna -o ki se tiče korespon¬
dence

korcspondent -čnta m  [fr. correspondant]  1.
dopisnik, poročevalec kakega lista, 2.
kdor opravlja uradno korespondenco,
tj. piše pisma in odgovarja nanje, 3. do¬
pisovalec, kdor si s kom dopisuje
korespondirati -am [gl. korespondenca] 1.
odgovarjati (na pisma), pismeno obče¬
vati, dopisovati; opravljati korespon¬
denco, 2. fig.  soglašati, ujemati se (s
kom ali čim)

koret -a ali  koretec -tca m  [iz gr.] kratka
moška suknja

korevt -a m  [gr. choreutes  iz choros  zbor]
(zborni) pevec ali plesalec; korevtika -e ž
zborne pesmi ali plesi (pri Grkih);
plesna umetnost ali spretnost, prim.
koreografija

koriander -dra m  [lat. coriandrum  iz gr.
koriannon  iz koris  stenica, po vonju
listov] 1. steničnik, koristna, janežu po¬
dobna zdravilna rastlina (več vrst),
2. njeni plodovi ali semena
koribant -a m, nav. v mn.  koribanti -ov [gr.
korybas, korybantos\  1. v stgr. mit. nižja

koridn

382

korporacija

božanstva v spremstvu velike boginje
Kibele (spremljali so boginjo čez drn in
strn ter jo slavili s hrupno, kričečo
glasbo in divjimi plesi); fig.  glumač, 2.
pozneje; svečenik te boginje; koribantski
-a -o fig.  hrupen, divje razposajen
korida -e ž [Špan. corrida de toros j španska
bikoborba

koridor -a m  [fr. corridor  iz lat. ciirrere  teči]

1. dolg hodnik ali prehod (v poslopju),

2. v polit, geografiji: prehodno ozemlje,
pas skozi tujo državo kot izhod na morje
(poljski ~) ali zveza z drugo državo

korifeja -e z (m)  [fr. coryphee  iz gr. kory-
phaios  vodja, iz koryphe  teme, glava] 1. v
stgr. drami: zborovodja, 2. danes: prvi
plesalec (plesalka) ali vodja baleta; fig.
prvak, vidna osebnost, veličina (znan¬
stvena ~); pejor.  kolovodja
korigend -enda m  [lat. corrigere  popraviti]
mladoleten kaznjenec, mladoletnik v po-
boljševalnici

korigenda -end z mn.  [lat. mn. conigenda,
gerundiv od corrigere  popraviti] 1. po¬
pravki, (tiskovne) napake, 2. spisek
popravkov ali napak

korigirati -am [lat. corrigere  popraviti]
popraviti, popravljati, zlasti kaj napi¬
sanega ali natisnjenega; izboljšati kaj,
gl. korekcija

korinta -e ž [fr. corinthe,  po mestu Korint,
od koder jih izvažajo] vrsta drobnih
grških rozin

korist -a m  [gr. choros  zbor] zborni pevec
korjamb -a m  [gr. choriambos  iz choreios
korej, iambos  jamb] v metr. štirizložna
stopica iz koreja (tj. troheja) in jamba;
prvi in zadnji zlog poudarjena, srednja
nepoudarjena, npr. lepo dekle; kor-
jambski -a -o ki se tiče korjamba
kork -a m  [angl. cork  iz Špan. iz lat.] plu-
tovina

kormofit -a m, nav.  v mn.  kormofiti -ov
[gr. kormos  deblo, + -fit] v bot. rastline
z razvito koreniko, steblom in listi, prim.
talofit

kormoran -a m  [fr. cormoran  iz lat. corvus
marinns  morski krokar] v zool. požrešna,
pelikanu sorodna ptica z jastrebjim klju¬
nom; hrani se samo z ribami; več vrst
komea -nee ž  [lat. cornens  rožen] v anat.
(očesna) roženica

komer -ja m  [angl. corner  kot, iz lat. cornu)

1. sporazum med borznimi špekulanti;
ki pokupijo kako blago in navijejo ceno,

2. v nogometu kazenski strel iz kota
komet -a m  [fr. cornet,  dimin. iz corne  rog;

ker je nastal iz preoblikovanega poštnega
roga] rog, vrsta trobila (glas.)
kornet -a m  [fr. cornette]  1. veliko belo P°'
krivalo usmiljenk, 2. konjeniški prapot;

3. zastarelo: praporščak, najmlajši čas'
nik eskadrona (ker je nosil prapor)

kometino -a m  [ital. comettino ] v g |as '
mali rog .

kornetist -a m  [fr. cornettiste]  kdor ig r “
na kornet

koroboracija -e ž  [lat. corroboralio]  (o)a re
pitev (med.) , jy

koroborativ(um) -a m, mn.  koroboratna -
s [lat. corroborativum]  (o)krepčilo
korodirati -am [gl. korozija] razjedati ( se "
nagristi (se), opravljati korozijo .
korona -e i [lat. corona  krona, venec, O  8 ■
korone j krona, zlasti, 1. svetlobni s J'
obdajajoč nebesno telo, navadno Soh
ali Mesec, 2. v arhit. del okrajka, n
zidka, 3. v glas. znak nad noto, ° zn
čujoč trajanje glasu (o) ](r

koronacija -e ž  [lat. coronare  kronati] si
vesno kronanje j

koronaren -rna -o [lat. corona  venec] v n> .jj
venčen, ki se tiče koronark, venčnih
na srcu (~a arterioskleroza) , f .

koronograf -a m  [koron(a) + -graf] a  .
daljnogled za opazovanje sončne kor
in protuberanc ^

korozija -e i [nlat. corrosio  iz lat. ( '
rodere  glodati] razjedanje, glodanje c '
1. spreminjanje zemeljskega P° v  ^
zaradi kem. učinkov vode in '
(geol.), 2. razjedanje kovin zaradi K
učinkov, npr. rjavenje železa, 3. . j
padanje tkiva zaradi gnojenja. V
(med.); korozijski -a -o ki se tiče k
zije (~a odpornost) .-A,

koroziven -vna -o [gl. korozija] PO vzr ? t ?gk:
korozijo; razjedajoč; razjedljiv, J e

fig.  uničevalen . , at ,

korporacija -e z [nlat. corporatio  IZ  , (l) .
corpus, corporis  telo] 1. združba, z ^ v j
ženje (kot pravno telo, zlasti na os ^
stanovskih koristi); ceh, ( stan ?j r u-
društvo, 2. stanovsko zastopstvo, 3.

k °rporal

383

kostim

štveno odposlanstvo; korporacijski -a -o
ki se tiče korporacije
korporal -a m  [nem. Korporal  iz fr. caporal
' z  ital. capo  glava] desetnik, prvi, naj-
nižji podčastnik v raznih armadah
korporativen -vna -o [nlat. corporativus]  v
zboru, v celoti, polnoštevilen (~a ude¬
ležba); na korporaciji sloneč; korpora-
hvni sistem gl. korporativizem
korporativizem -zrna m  [ital. corporati-
risrno] stanovska državna ureditev, slo¬
neča na korporacijah, tj. stanovskih
zastopstvih (vpeljal jo je ital. fašizem, da
P* razcepil delavske vrste in s korporaci¬
ja Jami uresničil »harmonijo med razredi«)
korporifikacija -e ž [lat. corpus, corporis
,el °, + -fikacija]l. utelešenje, 2. spre¬
jo me mba iz tekočega stanja v trdno (kem.)
orpulenca -e ž  [lat. corpulentia  iz corpus
, °1 životnost, debelost, zajetnost, te-
esna obilnost; korpulenten -tna -o živo-
. tc n, debel, zajeten

Pus - a  , n  [lat. corpus  telo] 1. (človeško ali
živalsko) telo; fig.  močan človek, 2.
®oja zbirka ali zbornik zakonov, isto-
V^stnih spisov itd., 3. celotno predstav-
'stvo tujih držav pri kaki vladi (diplo¬
matski ~), 4. stopnja tiskarskih črk
2 .. b . or gis in cicero (= garmond);

. njimi je bil prvič natisnjen Corpus
j r ' s > 5 - operativni voj. oddelek, sestoječ
v  . divizij in pomožnih vrst orožja;
del v 0  Polvojaško organiziran od-
ski-L) Ploh  (tankovski žandarmerij-

°^Puskui -a m  [lat. corpusculum,  dimin. iz
(fefTv te l°] telesce > zlasti. 1- krvnička
s  2. osnovni, elementarni delec

//., Vl  (atom, elektron, proton ...);
snov neZnaten  delček, iz kakršnih sestoji
kor,.,- . Po  mnenju korpuskularne teorije
Cortes kU a  ‘ e  ž t' z  lat-1 S 1 - korpuskul
zbor a ln  fšpan. cortes  iz corte  dvor]
dain '''žavnih stanov, pozneje zakono-
c 0rn ?. sku Pščina v Španiji (pred Fran-
kortej ’  ' n na . Portugalskem
k°rtik 4 ', a m  ]' 2  Portug.] gl. kortes
atiat ?-'“*a'° [lat. cortex  skorja] v biol.,
k'irtij,,'n se tiče skorje kakega organa
p fe  ” ~ a  ni  [umetna skovanka] v med.
( Dr „,. ra t iz hormona nadobistne skorje
otl  revmi itd.)

korumpiran -a -o [lat. corrumpere  pokvariti]
pokvarjen, (nravno) izprijen, nepošten;
podkupljiv; korumpirati -am (se) nravno
pokvariti, spriditi (se), zlasti s podkupo¬
vanjem; zapeljati v nepoštenost; pod¬
kupiti

korund -a m  [angl. corundum  iz tamil.]
vrsta rudnine, najčistejši aluminijev
oksid, po trdoti za diamantom; za bru¬
silo, nekatere vrste sodijo med žlahtne
kamne

korupcija -e z [lat. corruptio]  1 . kvarjenje,
največ nravi (tudi tekstov ipd.); ponare¬
janje listin, zlasti, 2. nravna pokvarje¬
nost; nepoštenost, (pod)kupljivost; pod¬
kupovanje, npr. politikov; korupcijski
-a -o ki se tiče korupcije
korupcionist -a m  [angl. corruptionist]  kdor
širi korupcijo (npr. sprejema ali daje
podkupnino), zlasti v javnem življenju
korupten -tna -o [lat. corruptus ] pokvarjen,
(nravno) izprijen; podkupljiv; korupt-
nost -i i pokvarjenost, izprijenost; (pod)-
kupljivost

korveta -e i [fr. corvelte iz*  lat. corbita sc.
navis  tovorna ladja] 1. manjša vojna
ladja (jadrnica), 2. danes: manjša, hitra
križarka, zlasti za spremljanje konvojev
in boj proti podmornicam
korzar -ja m  [ital. corsaro  iz corsa  križar¬
jenje ladje] 1. morski ropar, 2. roparska
ladja (tuniški ~)

korzelet -a m  [fr. corselet]  1 . lažji prsni
oklep (okrog 1. 1600), 2. vrsta manjšega
steznika

korzet -a m  [fr. corset,  dimin. iz corps
telo] tesno prilegajoč se ženski steznik,
ki lepše oblikuje telesne dele
korzo -a m  [ital. corso  iz lat. cursus  tek,
tekmovanje] 1. vrsta konjskih dirk (po
glavnih ulicah ital. mest), danes zlasti,
2. glavna ulica in sprehajališče v večjih
ital. mestih; sprehod, 3. sprevod slav¬
nostno okrašenih kočij (pustni ~ v
Nici)

kosekans -a m  [nlat. co{mp\ementi) secans]
v trigonom. razmerje med hipotenuzo in
kotu nasprotiležno kateto
kosinus -a m  [nlat. co(mplementi) sinus]
v trigonom. razmerje med kotu priležno
kateto in hipotenuzo
kostim -a m  [iz fr.] gl. kostum (2.)

kostum

384

kozmografii 9

kostum -a m  [fr. costuine  noša, obleka] 1.
kroj, noša, značilna za kako dobo,
deželo, stan ali narod, 2. maškaradna,
kopalna ipd. ženska obleka; fig.  ženska
obleka sploh, zlasti dvodelna iz istega
blaga (v tem pomenu navadno: kostim);
kostumer -ja m  gledališki ali filmski
krojač

kostumlrati -am (se) [fr. costumer ] nadeti (si)
kostum, obleči, opraviti (se); fig.  naše¬
miti (se)

košenilj(k)a -e ž [fr. cochenille  iz Špan.
cochinilla]  1 . v zool. rastlinska škrlatna
uš (na kaktejah v Srednji Ameriki), 2.
rdeče barvilo iz posušenih samic te uši
kota -e r [fr. cote iz  nlat. quota  delež] 1.
(odmerjen) davčni delež, 2. borzno poro¬
čilo o tečajih, 3. višinska točka na zemlje¬
vidih (z absolutno ali nadmorsko višino),
4. točka pri merjenju zemljišč
kotangens -a m  [nlat. co(inplementi)
tangens ] v trigonom. razmerje med kotu
priležno in nasprotiležno kateto
kotau -a m  [kit. k' o-t-ou ] poklek in dotik
tal s čelom, ponižujoč izraz spoštovanja
ipd. v stari Kitajski, prim. proskineza
kotenja -e ž  [fr. coterie]  ožja družba, (poli¬
tična, literarna ...) skupinica, povezana
s skupnimi, največkrat sebičnimi ko¬
ristmi;/^. svojat

kotiljon -a m  [fr. cotillon  spodnje krilo,
dimin. iz cotte  krilo] 1. vrsta zabavnega
družabnega plesa z menjavanjem ple¬
salcev, obdarovanjem partnerjev s šopki,
trakovi ipd. (nastal v Franciji v 18. stol.),
2. godba za ta ples

kotilozaver -vra m  [gr. kotyle  čašica, po
obliki sklepa med vretenci, sauros  ku¬
ščar] v zool. skupina plazilcev iz karbona
in perma; razvili so se iz ščitoglavcev
kotirati -am [fr. coter  določiti delež; ozna¬
čiti] 1. označiti, (uradno) določiti ceno,
tečaj na borzi, 2. dati v borzni promet;
veljati na borzi, imeti določen tečaj
(o vrednostnih papirjih, blagu...), 3. fig.
imeti kako veljavo, vrednost, ceno, 4.
določiti koto na zemljevidu
kotlet -a m  [fr. cdtelette  iz lat. costa  rebro]
(pečeno) rebrce, zarebrnica
kotleti -ov m mn.  [fr. mn. cotelettes]  za-
lizki, neobriti lasje vzdolž ušes, včasih
do srede lic

koto -a m  [iz jap.] vrsta japonskih citer _
koton -a m  [fr. coton  bombaž] najtanje
bombažna tkanina; kotonizirati -a 1 ”
dati bombažni videz manjvredni, nP r '
laneni preji ,

koturn -a m  [lat. cothurnus  iz gr. kothorno \
1. pri starih Grkih vrsta visokih vezan
(čevljev), pozneje vrsta antičnih čevlj .
z visokimi podplati, nosili so jih ig&z
tragedij, da bi bili večji, 2. fig.  vzv J; e J
pesniški slog; pejor.  napihnjen, boba

kozer -ja m  [fr. causeur iz causer  kramljaj
kramljač, kramljavec, kdor prijetno P
poveduje; zgovornež; klepetulja; k °- e
rlja -e ž  1. kramljanje, prijetno in c *° rn ( ,,.
pomenkovanje; pomenek, klepet, 2.
ho vit članek v takem slogu ^

kozmarhija -e ž  [kozm(o)- + -arhija] sv

tovno gospostvo, npr. papeško j Z
kozmetičen -čna -o [gr. kosmetiko*
kosmein  krasiti; urediti] lepotilen,®
šujoč, pospešujoč (telesno) lepoto; *■ .
tiče kozmetike; kozmetika -e i  1- S P - t!l
nost in nauk o gojitvi telesne lep 0t
lepotilih, 2. nega, gojitev lepote .. s
kozmetik(um) -a m, mn.  kozmetika ■ ^
[iz gr. kosinetikos]  lepotilo, z ' aS
kožo: šminka, puder, parfumi )S
kozmičen -čna -o [gr. kosmikos  iz
vesolje] vesoljen, vesoljski; svetove n jgnt
se tiče vesolja, kozmosa \fig.  neskt j ovn ili
kozmični žarki v fiz. vrsta kratkovai
žarkov, ki prihajajo iz vesolja ' s ^ e |j)cO
Ijeni so iz elektronov in imajo
predirno silo) j.vesdi'

kozm(o)- [gr. kosmos  vesoljni red, ^
stvo] v sestavljenkah, npr. koz®
kozmopolit ,

(b# o0llf '

kozmodrom -a m  [kozmo- + -droffll

tišče za vesoljske ladje
ski ~) , a

kozmogoničen -čna -o [gr. kostnog 0

tia'

litij 6 '

stanek sveta] ki se tiče k° zm °® r jje 6

kozmogonija -e ž 1. znanstvene te

nastanku sveta in vesoljstva y*, n «ie 0
placeova ~), 2. bajke ali bajes*
tem (antična ~) .erafii 6 '

kozmografija -e ž  [kozmo-
znanost o splošnih pojavih v %eS
zlasti na zemeljski obli; obsega as
mijo, geografijo in geologijo

385

kreacionizem

_ _ -e ž [kozmo- + -logija] v fil.
svetoslovje, 1. v stgr. fil. nauk o naravi
111  svetu kot celoti, 2. danes: splošni nauk
0  vesolju in njegovih zakonitostih (del
Metafizike in naravoslovne filozofije);
Kounološki -a -o svetosloven; kozmo-
'oski dokaz ( 0  bivanju božjem) meta-
(Mični dokaz, ki pravi, da obstoj sveta
2e sam dokazuje obstoj stvarnika (eden

0t  ^rih osnovnih dokazov kršč. dog-
, Matike)

“anonavt -a m  [kozmo- + gr. nautes
Mornar] vesoljec, vesoljar, vesoljski
etalec (prvi je poletel v vesolje Rus
•Mry Gagarin 12. 4.1961); kozmonavtika
P°' et i v vesolje in nauk o tem
°Polit -a m  [gr. kosmopolites  svetov¬
ji? 11 ’ Prvi si je dal to ime Diogen iz
Mope] l, svetovljan; privrženec kozmo-
POhtizma, 2. rastlina ali žival, razširjena
lif b zem eljski  obli (biol.); kozmopo-
Dov ' a '° svetovljanski, ki se tiče kozmo-
o uta in kozmopolitizma; evfemistično:
Vez? nar °dnostnih itd. predsodkov ali

°*® 0|) olitizeni -zrna m  [kozmopolit +
(jfeM] svetovljanstvo, v antiki naziranje,
D  , Je  človek bolj ud človeštva kot pri-
j .Mk določenega naroda, danes ideo-
do a ’ • ^ oznanja indiferentnost do
v Movine in narodnih vezi ter poveli-
* t ozii e Jt svetovno  državljanstvo«

, Mama -e ž  [kozmo- + -rama iz gr.
zbiri!” 0  P°8led] »svetozor«, podoba ali
nr,i, . Podob raznih delov sveta (mest,

krajin ...)

sesrn ' a  m  [g r . kosmos  vesoljni red;
Grk'k svetov je, vesoljstvo, pri starih
kot 111 notra h) e  urejen vesoljni sistem
tem na ?P r °tje neurejenega kaosa, iz ka-

Wnf« JenaStal

fil n ttl2em  -zma m  [kozmo- + teizem]
eno aUk ’ kl  oznanja, da sta bog in svet
kozn, .\PtMi. panteizem
elektr-- 1  ' a m  [kozmo- + (elek)tron] tip
^fiziki 1Cne8a  pospeševalnika v jedrski

^(kriptrm) znak za kem. prvino

^kral/ hol. iz portug. curral

jcff 9 a J vas, naselje pri Hotentotih m
Ve x:- , največkrat krožno ograjeno z
J| M prostorom za živino

*?

Slovar

tujk

-kracija -e ž,  -krat -a m,  -kratičen -čna -o
[gr. kratein  vladati] v sestavljenkah, npr.
demokracija, aristokrat
krah -a m  [iz nem. Krach ] polom, zlom,
pogibel, (gospodarski itd.) propad
krakovjak -a m  [polj. po mestu Krakovu]
1. poljski narodni ples v 2 /, taktu, 2.
pesem ali glasba za ta ples
kranio- [gr. kranion  lobanja] v sestav¬
ljenkah, npr. kraniolog
kranioklast -a m  [kranio- + gr. klastos
(z)lomljen] priprava za zdrobitev in
odstranitev otroške glavice pri porodnih
komplikacijah

kraniolit -a m  [kranio- + -lit] v geol.
okamnela človeška (ali živalska) lo¬
banja

kraniolog -a m  [kranio- + -log] kdor se
ukvarja s kraniologijo; kraniologija -e ž
1. v antropol. in zool. nauk o lobanjah
(glede na obliko, obseg ...), 2. v ožjem
smislu: frenologija

kraniometer -tra m  [kranio- + -meter]
priprava, šestilo za merjenje lobanje;
kraniometrija -e i v antropometriji:
merjenje lobanje

kraniotomija -e ž  [kranio- + -tomija] raz¬
bitje, odpiranje lobanje, navadno pri
možganskih operacijah
-krat -a m  [iz gr.] gl. -kracija
krater -ja m  [gr. krater  trebušast vrč za
mešanje vina z vodo; kotlina] ognjeniško
žekno (geol.)

kraval -a m  [nem. Krawall  iz nlat. charaval-
lium]  razgrajanje, nemir (prvotno oznaka
za manjše polit, nemire); fig.  hrup,
hrušč, vrišč; kravali(zi)rati -am razgra¬
jati, delati hrušč in trušč
kravata -e ž  [fr. cravate  iz Cravate  Hrvat;
v 17. stol. ovratna ruta hrvaških najemni¬
kov v službi Ludvika XIV.] 1. ovrat¬
nica, samoveznica, 2. fig.  nedovoljen
prijem pri rokoborbi (šp.)
kravl -a m  [angl. crawl  plaziti se] najhitrejši
način plavanja (šp.); kravlati -am pla¬
vati kravl

kreacija -e ž  [lat. creatio  iz creare  ustvariti]
stvarjenje česa; izvirna (umetniška) stva¬
ritev, zlasti prvo oblikovanje igralske
vloge

kreacionizem -zma m  [angl. creationism  iz
lat.] teol. in fil. nauk, da je bil svet

kreatin

386

ustvarjen tak, kakršen je danes, ne da bi
se bil spreminjal ali razvijal
kreatin -a m  [gr. kreas, kreatos  meso, 4-
-in] vrsta alkaloidov ali aminskih kislin,
največ v mišičnem tkivu
kreativen -vna -o [nlat. creativus]  ustvar¬
jalen, stvarilen, tvoren
kreator -ja m  [lat. creator]  1. (u)stvaritelj
česa, 2. stvarnik (= bog)
kreatura -e ž  [lat. creatura]  1. stvor, živo
bitje sploh, 2. človeško bitje (navadno
zaničljivo), 3. kdor se je povzpel po
zaslugi osebe, od katere je odvisen; fig.
ljubljenček; pejor.  (moralna) pokveka,
nakaza

kreda -e ž  [lat. creta  kreda, po otoku Kreti,
kjer so obsežne plasti] 1. tretja plast in
doba mezozoika v geol. zgodovini
Zemlje (zanjo je značilna tudi kreda),
2. vrsta mehkega apnenca za pisanje, 3.
ljudsko: kredit (na ~o piti)
kredenca -e ž  [ital. credenza  zaupanje;
fig. postrežna miza; s te mize so za
vladarje pokušali jedila in pijače v zna¬
menje, da niso zastrupljena] lava, (ku¬
hinjska) omara za posodje in jedilno
orodje; kredencirati -am ponuditi kaj,
postreči s čim

kredit -a m  [fr. credit  iz lat. creditum  iz
credere  verjeti; posoditi] 1. vera, zaupa¬
nje, zlasti v plačilno zmožnost koga \fig.
veljava, ugled, 2. zaup, dajanje na up,
posojanje denarja, blaga ali kapitala
za določeno dobo; posojilo, posojen
denar itd., 3. proračunska vsota, ki se
lahko izčrpa v kak namen, 4. v knjigo¬
vodstvu: v dobro; dobroimetje (naspr.
debet); krediten -tna -o ki se tiče kredita
(~a banka)

kreditirati -am [gl. kredit] zaupati, posoditi
kaj, dati (na) kredit, dati na up(anje)
kreditiv -a m  [nlat. creditivum ) poverilno
pismo, gl. akreditiv

kreditor -ja m  [lat. creditor ] upnik, kdor
komu kreditira, naspr. debitor
kredo -a m  [lat. čredo  verujem] vera, vero¬
izpoved (katol. simbolna molitev); fig.
naziranje, prepričanje
kreirati -am [lat. creare  ustvariti] ustvariti,
spraviti v življenje (navadno v pomenu:
prvič oblikovati igralsko vlogo); izde¬
lati ; ustanoviti kaj

krep

kreking -a m  [iz angl.] gl. krekiranje ,
krekiranje -a .v [angl. cracking  iz cr f. c
razbiti se] pridobivanje bencina, gazolia
in drugih snovi iz manjvrednih P r0 ’
duktov nafte .

krem neskl.  [fr. creme  smetana] smetani >
rumenkasto bel, npr. barva tkanine
krema -e ž  [fr. creme  iz* nlat. chrismu  W
žilo] 1. smetana; fig.  cvet, najbolj ’
najbolj izbrano, npr. »gosposka«, vrh J e .
plast družbe, 2. sladica iz tolčene

tane, jajc in sladkorja; nadev za
ali kolače, 3. lepotilna pomada; l° sC1
npr. za čevlje e .

kremacija -e ž  [lat. crematio  iz

žgati] sežiganje, upepeljevanje mn* .
kremacionist -a m  privrženec sežiga
mrličev

krematorij -a m  [prvega so zgradili 1. 1
v Parizu in ga spočetka imenovali cr ®
torium, iz lat. cremare  sežgati] sez J^.i 0
niča, upepeljevalnica, poslopje s P**"
za sežiganje mrličev ^

kremelj -mlja [rus. kremi '] stara j 11 , jj
trdnjava v ruskih mestih; mi,
-mlja m  nekdanja trdnjava v M 0  - et .
danes sedež sovjetske vlade; fig■  s0
ska vlada

kreo- [gr. kreas, kreos  meso] v sesta s
kah, npr. kreodont , n toS

kreodont -a m  [kreo- + gr. odous,  j ce v;
zob] v zool. vrsta pradavnih sesi
nekatere kreodonte štejejo med P re

zveri  riv  cre° le

kreol -a m, nav. v mn.  kreoli -ov P 1,  j n ji

iz Špan. criollo  iz criar  vzrediti] v c j

in Južni Ameriki: čistokrvni {0t .
priseljencev, rojeni v Ameriki (v .plasti
ju z novimi priseljenci), 1. beich
Španci, 2. črnci . , .ja)

krcolin -a m  [kreo- + lat. oleutn  olje.
temno rjava, oljnata, po katranu
tekočina za razkuževanje
kreozol -a m  [kreoz(ot) + -ol] 1
prijetno dišeča oljnata tekočina, P°
karbolni kislini .

kreozot -a m  [kreo- + gr. soter  °‘ ir
prozorna, ostro dišeča oljnata te ^ {6 .
proizvod suhe destilacije lesa (za
gnacijo, razkuževanje itd.) . 0< jrfist)
krep -a m  [fr. crepe  iz lat. crispu s  *  jpd-
vrsta vezave in bombažna, svile

387

kriostat

' tr epdešin

•kanina v taki vezavi (nalična stran je
-rilčasta, valovila, brez izrazitih vzorcev)
re Pdešin -a m  [fr. crepe de Chine]  kitajski
kre P, gost, nepresojen krep iz umetne
svile za bluze, rutice ...
ktepitacija -e ž  [lat. crepitare  škripati]
v .med. prasketanje, škripanje (pri kost-
n ‘h prelomih); šuštenje (pri napihnjenih
. ? r ganih)

kre P maroken -a m  [fr. crepe marocain ]
maroški krep, enobarvna, safianu po-
uobna svilena tkanina, ima ripsast videz
rc P saten -a m  [fr. crepe satiri]  mehak, pre¬
sojen svileni krep

C P žoržet -a m  [fr. crepe georgette]  pre-
sojno, drobno zrnčasto blago iz naravne
kJč' »metne svile

estomatija -e ž  [gr. chrestomatheia  iz
(,r estos  koristen, mathein  učiti se]
jetnik, pretehtan izbor iz spisov naj¬
boljših pisateljev, zlasti v učne namene
krpr "^ 0  ' a m  t‘ z  S 1 - crescendo
“J* -a m  [fr. crelin,  prvotno dialekt.
I uka od chritien  ubog kristjan, bebec]
- abournnež, bebec, duševno zaostal
ovek (hkrati s telesnimi nedostatki:
PNthkavostjo, debelo glavo itd.); fig.
sl h ’ kutec l kretenski -a -o bebast,
krčML° Umen ’ duševno nerazvit

‘J , -a m  [lat. creticus  iz gr.] v metr.
zl °žna stopica s prvim in zadnjim
''udarjenim in srednjim nepoudarjenim
kfer •° IT1

u 'U‘ 2em  -zrna m  [fr. critinisme ] slabo-
JJjuust, bebavost, v med. prirojena
žle en . ^fadi nepravilnega delovanja
kr«/,? ^Unice;/;)?. topoglavost, omejenost
\ " ' a m  [fr. cretonne,  po vasi Creton v
1 ,.^audiji] beljena ali potiskana bom-

Kre ž  _ a a  'kamna v platneni vezavi
iz g Bat. Croesus ] zadnji lidijski kralj

b°gast Pr ' n ' znan po ne * zmemem
Sataš tVU ’ krez -a m  neznanski bo-

kr <d a  . e  -

kont,. z  l nlat - crida  razglas] stečaj, gl.

kridar

dolžJjT m  H at - cridarius]  v trg. preza-
kridatar CC ’ ] e  napovedal stečaj
krik e t ~ Ja m  f‘ z n 'at.] gl. kridar

cricket } angl. igra z le-
Vr atci m 6 ! 0 ’ s  kiji in iz paličic zloženimi
’ kl  jih mora krogla podreti

krimer -ja m  [nem. Krimmer,  po polotoku
Krimu] 1. astrahanu podobno krzno
krimskih jagnjet, 2. pliš, podoben temu
krznu

kriminal -a m  [nlat. criminalis  zločinski, iz
lat. crimen  zločin] 1. hudodelstvo, zločin;
kaznivo dejanje, 2. kazenska zakonodaja,
3. (kazensko) sodišče, sodnija, 4. kaznil¬
nica, jetnišnica, zapor; kriminalen -lna -o
hudodelski, ki se tiče hudodelstev; kazniv
(~o dejanje); kazenski (~o pravo);
kriminalna antropologija nauk, ki raz¬
laga hudodelska nagnjenja s telesno in
duševno konstitucijo hudodelca (uteme¬
ljil ga je Cesare Lombroso)
kriminalec -lea m  [gl. kriminal] hudodelec,
zločinec

kriminalist -a m  [fr. criminaliste ] 1. stro¬
kovnjak za kazensko pravo, 2. policijski
ali sodni organ, izvedenec v kriminali¬
stiki; kriminalistika -e i nauk o kaznivih
dejanjih ter sredstvih in metodah odkri¬
vanja teh dejanj in oseb, ki so jih
zagrešile (pomožna veda kazenskega
prava)

kriminalnost -i ž  [gl. kriminal] hudodelnost,
oblike in obseg kriminalnih dejanj (v
kakem času, narodu, sloju ...)
kriminativen -vna -o [iz lat.] obtožujoč,
obtoževalcn; fig.  obrekljiv
kriminologija -e ž  [lat. crimen  zločin, +
-logija] nauk o kaznivih dejanjih in
hudodelcih kot družbenem pojavu
krinolina -e ž  [fr. crinoline,  prvotno z žimo
pretkano blago, iz crin  žima] široko
obročno krilo, v modi v 18. stol. in po¬
zneje

kriolit -a m  [gr. kryos  mraz, rudnina je
zlasti na obalah Grenlandije, + -lit]
prozorna, lahko topljiva rudnina, alu¬
minijev in natrijev fluorid; v proizvodnji
aluminija, sode...

kriometer -tra m  [gr. kryos  mraz, + -meter]
vrsta priprav za merjenje nizkih tem¬
peratur, npr. toplomer z alkoholom
namesto živega srebra
krioskop -a m  [gr. kryos  mraz, + -skop]
priprava za krioskopijo; krioskopija -e f
v fiz. določanje molekularne mase (z
merjenjem zmrzlišča)

kriostdt -a m  [gr. kryos  mraz, + -stat]
termostat za nizke temperature (fiz.)

kripta

388

kriticizeffl

kripta -e i [gr. krypte  iz kryptein  skriti]
1. prvotno: večja grobnica v katakom¬
bah, 2. grobnica (urejena kot kapela)
pod korom starejših kršč. cerkev
kripto- [gr. kryptos  skrit] v sestavljenkah,
npr. kriptofon

kriptofon -a m  [kripto- -j- -fon] prisluško¬
valo, priprava za prisluškovanje
kriptogame -am ž mn.  [kripto- + gr.

gamos  zakon] kritosemenke (bot.)
kriptogamija -e ž [gl. kriptogame] v bot.
brezcvetnost (pri nižjih rastlinah, npr.
mahovih in lišajih)

kriptogen -a -o [kripto- 4- -gen] 1. neznan
po izvoru, 2. nastal skrivaj
kriptogenetičen -čna -o [kripto- + gene¬
tičen] skrit, (še) neznanega izvora, npr.
kužna bolezen

kriptogrdf-a m  [kripto- + -graf] 1. kripto-
gram, 2. priprava za šifriranje besedila;
kriptografija -e ž  1. skrivna pisava (kot
spretnost); šifriranje, 2. tajnopis, spo¬
ročilo ipd. v tej pisavi
kriptogram -a m  [kripto- + -gram] 1. tajno¬
pis, pismo, napis itd., napisan s skrivni¬
mi znamenji; fig.  šifra, 2. uganka, kjer s
premenjavanjem črk razvozlaš pravi
smisel

kriptokalvinist -a m  [kripto- + kalvinist]
privrženec Melanchthonove smeri pri
nem. protestantih v 16. stol. (zagovarjali
so Kalvinove nauke)

kripton -a in  kripton -a m  [gr. kryptos  skrit]
kem. prvina, žlahten, brezbarven, heliju
soroden plin

kriptonim -a m  [kript(o)- + gr. onymci  ime]
1. skrivno ime, 2. kdor skriva ime, 3.
anonim

kriptoskop -a m  [kripto- + -skop] prenosna
naprava za rentgeniziranje pri dnevni
svetlobi

kris -a m  [iz malaj.] pri Malajcih dolgo
bodalo ali krajši meč z vijugastim re¬
zilom

kristal -a m  [gr. krystallos  led, iz kryos
mraz] 1. pravilno, simetrično telo, ki
nastane ob prehodu rudnine iz tekočega
stanja v trdno ali se izloči iz raztopin, 2.
tenko, brušeno steklo, 3. del detektorja;
kristalen -lna -o ki se tiče kristala; v
obliki kristala; fig.  čist (kot kristal),
jasen, prozoren; kristalast -a -o gručav,

podoben kristalu; kristalnat -a -o de¬
loma  kristalen

kristalit -a m  [kristal + -it] v mineral-
mikroskopsko majhno telesce v vulkan¬
skih kamninah, začetna, še brezližna
stopnja kristalizacije .

kristalizacija -e ž  [fr. cristallisation  iz P->
nastajanje kristalov; prehod v kristaln?
stanje; kristalizirati -am (se) delati kri¬
stale; prehajati (spreminjati) v kristalni
stanje; izkristalizirati -am (se) dobit
čisto, dokončno obliko; dokončno se
(iz)oblikovati

kristalo- [gr. krystallos  led] v sestavljenka!'«

npr. kristalofizika k

kristalofizika -e f [kristalo- + fizika] na"*
o fizikalnih lastnostih kristalov ..
kristalofon -a m  [kristalo- -j- -fon] ksil°
fonu podobno glasbilo s steklenim*
ploščicami

kristalogenija -e ž  [kristalo- + -genija] na¬
stajanje kristalov in nauk o tem
kristalograf -a m  [kristalo- + -graf] kb
se ukvarja s kristalografijo; kristalogra
fija -e ž  nauk o oblikah, atomski zgrae
in fizikalnih ter kemičnih lastnost

kristalov (fiz.)

kristaloid -a m  [kristal(o)- + -oid] l- s . n ° ’
ki se v tekočini popolnoma raztopi in
lahko kristalizira, npr. sol, 2. kristale
podobna beljakovinska zrnca v n
terih semenih (bot.); kristaloiden -on*'
kristalast, podoben kristalu; ki se
kristaloida

kristalologija -e ž  [kristalo- + -log
o kristalih ,„25

kristianija -e ž  [po Kristianiji, do 1- * e j
ime za Oslo, glavno mesto N° r  . gjj
smuški lik za spremembo smeri
zmanjšanje hitrosti . .v

kriterij -a m  [gr. kriterion  (od)ločilni z ’
sodilo, iz krinein  soditi] sodilo,
ustaljeno načelo ali vodilo za ocenje v  _
resničnosti, pravilnosti...; kritčrU
niče to, kar omogoča spoznati res” v
kar potrjuje pravilnost kakih P°8 leu
(= družbena praksa) . „ f .j

kriticizem -zrna m  [nem. Kritizismus  ® *

1. »kritična filozofija«, idealist, ^

Kant in razni filoz."tokovi, ki iznaj»j- ,
Kanta — ki trdi, da moramp P j
spoznavnim procesom (in neodvisne

kritičen

389

kromanjonec

Prakse, ki je pravi kriterij resnice)
najprej kritično analizirati vire, meje in
možnosti spoznanja, 2. znanstveno pre¬
učevanje vrednosti, izvira ipd. kakih
tekstov (literarni ~), 3. nagnjenje k
(prejostri kritiki

Kritičen -čna -o [gr. kritikos ] 1. ki se tiče
kritike, presojajoč kaj; nagnjen k (pre)-
0s tri kritiki, 2. razsoden, premišljen,
Preudaren (~i duh); previden, 3. odlo-
mlen ;  usoden, nevaren, kočljiv, tvegan
*~i trenutek); mučen, neprijeten, 4. v
lz - in mat. označujoč stopnjo, na kateri
se kvantiteta sprevrže v kvaliteto (se
spremeni oblika, lastnost ...); kritična
ulozofija gl. kriticizem; kritična tempera-
tura v fiz. temperatura, nad katero se
Pun ne vtekočini več (pritisk pri kritični
temperaturi imenujemo kritični pritisk,
krinj 80v vo ' umen  kritični volumen)

*'.k -a m  [gr. kritikos ] presojevalec, oce¬
njevalec, kdor se ukvarja s kritiko ali kaj
'koga) kritizira; kritika -e ž  presoja,
°eena, kritični prikaz česa; presojanje,
ocenjevanje znanstvene, umetniške, etič-
ue itd. vrednosti česa; pejor.  graja, nega-
'yna ocena; pod kritiko nekaj, o čemer
krit-i V . redno  razpravljati, tako je zanič
"kant - a m  [gl. kritik] kdor kritizira
krit:t V - dan ’ vse brez  izbire

“Kaster -tra m  [kritik + -aster,  lat. pejor.
r ]Pona] slab, malenkosten, neobjektiven
gač*’ ob J ec,avec ’ dlakocepec, ner-

ri «^ti -am [nem. kritisieren  iz gr.] pre-
v J atl ’ ocenjevati, pretresati kaj; naj-
Hpkrat fig.  grajati ali obsojati kaj, ne¬
godno se izražati o čem (kom); pejor.
rgati; skritizirati -am kaj »raztrgati«,
kr^-siab roman

1 a,?>  z J gr - krisis  iz krinein  odločiti kaj]
f..?,“ločitev, odločilni trenutek ali stanje;
stan' 'l 11 .’) P re °kret, 2. hudo, nevarno
da^if ali tezaven  položaj sploh (gospo-

ska ~); fig'  stiska, nevarnost; zaplet,
v nw
v

v  med. vrhunec ali odločilni preokret
razvoju bolezni (ko se odloča o življe-
,iu ali smrti); (periodična) gospodarska
iza v kapit. gospodarstvu periodičen
uojav (f aza kapit c ikl a ), ki izvira iz
sprotja mec ) družbenim značajem
mzvodnje in zasebnim prilaščanjem

proizvodov (kriza se kaže v relativni
nadproizvodnji, zastoju trgovine, zapi¬
ranju tovarn itd.); politična kriza težko,
negotovo polit, stanje, ki lahko vodi do
kakih polit, sprememb: padca vlade,
izbruha vojne, revolucije ...
krizantema -e i [gr. chrysos  zlato, anthemou
cvetlica] mraznica, (vse)svetnica, jesen¬
ska nagrobna cvetlica z značilnim,
mrliškemu podobnim vonjem
krizma -e ž  [gr. chrisma  mazilo] v katol.
liturg. »sveto olje«; pri raznih obredih,
npr. birmi

kroatist -a m  [nlat. Croatia  Hrvatska, +
-ist] kdor se ukvarja s kroatistiko; kroa-
tistika -e ž  veda, ki preučuje hrvatski
jezik, književnost in kulturo
kroatizcm -zma m  [nlat. Croatia  Hrvatska,
+ -izem] 1. hrv. izraz v tujem jeziku, 2.
jezikovna posebnost hrvaščine
kroket -a ali  kroket -a m  [angl. croquet
iz fr.; fr. dial. oblika od crochet  kavelj]
športna igra za dva ali več igralcev;
igra se z lesenimi kroglami, ki jih s po¬
sebnimi kladivi zbijajo skozi vratca iz
žice, zasajena v zemljo
kroki -ja m [fr. croqttis]  naris, oris, prvi
osnutek, preprosta, na hitro izdelana
risba, skica, zlasti, 1. naris, skica kakega
kraja z objekti, komunikacijami itd.,
2. skica stroja ali dela stroja; krokirati
-am napraviti kroki; načrtati, narisati
v nekaj potezah

krokodil -a m  [lat. crocodilus  iz gr.] v zool.
vrsta orjaških, nevarnih plazilcev; žive
v afriških rekah (nilski ~), Južni Aziji
itd .;fig.  krokodilje solze lažnive, hinav¬
ske solze (po srednjev. mnenju, da pre¬
taka krokodil solze, ker mora raztrgati
in požreti svojo žrtev)
krom -a m  [nlat. chromium  iz gr. chroma
barva, po njenih barvastih spojinah] 1.
kem. prvina, sivkasta, krhka, zelo trda
kovina za posebne vrste jekla in kro-
miranje, 2. kromovo usnje, vrsta telečjega
usnja (pri strojenju uporabljajo kromove
soli)

kromanjonec -nca m  [po najdišču Cro-
Magnon v dolini Vezere v juž. Franciji]
v antropol. pripadnik kromanjonske
rase, tj. predzgodovinske rase, naseljene
v Evropi ob koncu paleolitika (verjetno

kroniat

390

kronogram

je sledila neandertalcem in spada že
k sedanjemu človeku)
kroniat -a m  [krom + -at] sol kromove
kisline (kem.)

kromati -am [gl. krom] prevleči s kromom
kromatičen -čna -o [gr. chromatikos  barven]
1. barven, v barvah; fig.  pisan, 2. pol-
tonski (glas.); kromatična lestvica lestvi¬
ca, sestavljena iz poltonov; kromatika -e
i 1. nauk o barvah, del optike, 2. pa¬
danje ali dviganje glasov v poltonih
kromatin -a m  [kromat(o)- + -in] v biol.
ena od osnovnih sestavin celičnega jedra,
ki se lepo obarva

kromat(o)- [gr. chroma, chromatos  barva]
v sestavljenkah, npr. kromatofor
kromatofor -a m  [kromato- + -for] v biol.
barvonosec, 1. celica z barvilom v koži
raznih živali (pri kameleonu povzroča
npr. spreminjanje barve), 2. celica z bar¬
vilom v protoplazmi, 3. plastidi v rastlin¬
skih celicah

kromatologija -e ž  [kromato- + -logija]
nauk o barvah (= kromatika)
kromirati -am [gl. krom] kromati, prevleči
s kromom

kromit -a m  [krom + -it] 1. vrsta kromove
železne rude, 2. vrsta kromove soli
kromleh -a m  [angl. cromlech  iz kelt. crom
zaokrožen, llech  kamen] 1. veliki kamnit-
ni bloki, razporejeni v krogu okrog pred¬
zgodovinske gomile, 2. dolmen
krom(o)- [gr. chroma, chromatos  barva] v
sestavljenkah, npr. kromosom
kromofotografija -e i [kromo- + fotogra¬
fija] 1. fotografiranje v barvah, 2. barvna
fotografija

kromolitografija -e i [kromo- + litografija]
barvni kamnotisk, barvna litografija,
1. način tiskanja v več barvah, 2. tisk,
izdelan na ta način, 3. podjetje ali od¬
delek v tiskarni, ki ima s tem opravka
kromoproteid -a m, nav.  v mn.  kromopro-
teidi -ov [kromo- + proteid] beljakovine
z barvno komponento, npr. hemoglo¬
bin

kromosfera -e ž  [kromo- + sfera] v astr.
vnanja, rdečkasta plast sončne atmo¬
sfere; obdaja fotosfero in prehaja v
korono

kromoskop -a m  [kromo- + -skop] pri¬
prava za primerjavo barv

kromosom -a m  [kromo- + gr. soma

telo]

i uiuuouiM nv  ^vivmv- , , _ _

barvno telesce v celičnem jedru, nosile®
dednih lastnosti (biol.)
kromotipija -e i [kromo- + -tipija] 1. vec '
barvni tisk (postopek), 2. tak izdelek
krona -e i [iz lat. corona  krona] ime raznih
zlatih in srebrnih kovancev in denarnih
enot, npr. v bivši Avstro-Ogrski
kroničen -čna -o [gr. chronikos  iz chronos
čas] časoven, od časa do časa nastopajo®
ali se ponavljajoč; trdovraten, dolg 0 '
trajen, počasi se razvijajoč (~a bolezen);
naspr. akuten; stalen, nepretrgan
kronid -a m, nav. v mn.  Kronidi -ov ISf
Kronides ] v stgr. mit. otroci Kronosa u*
njegove sestre in žene Ree, npr. Ze vs ’
Hera, Demetra, zlasti označba za Zevsa
kronik -a m  [gl. kronika] 1. pisec kronjke,
letopisec, npr. Nestor, 2. novicah
(časniški) poročevalec . ,,

kronika -e ž  [gr. chronika sc. biblia  letopisu

1. (srednjeveški) letopis, zapisovanje ®°
godkov iz leta v leto, brez globlje analize;

2. v dnevnikih: novice, dnevne vesti
kronist -a m  [gl. kronika] pisec kronik >

letopisec .

krono- [gr. chronos  čas] v sestavljenka ;
npr. kronograf

kronodistih -a m  [krono- + distih] kron
gram, sestavljen iz distiha
kronograf -a m  [krono- + -graf] 1- ' e  ,
pisec, pisec kronik (bizantinski rJ r

2. vrsta priprav za avtomatično

registf"

ranje trajanja kakih pojavov ali P roce Lj|)
3. priprava za merjenje manjših časov ^
enot, vrsta kronoskopa; kronograf')®
ž  1. letopisje, 2. registriranje s kro
grafom 0 j S

ronogram -a m  [krono- + -gram] na J fl .
ali verz, v katerem je letnica kakeg® .
godka označena z velikimi, nava ( jji,i
rimskimi črkami v samem bes®

(1. 1763, ko se je končala sedem
vojna, izraža npr. naslednji kronodi ^
»Aspera beLLa sILent: reDlR j n
gratla paCIs; o sl parta foret se ^^ e

o,

1«

kr®

mi®;

nn r

orbe qVIes«, tj. »utihnile so
vojske: spet prihaja blagodejni
da bi vladal človeštvu večni «*-, (
(= 50 + 50 + 1 + 50 + 500 + T +

+ 1  + 100  + 1 + 1  - 1 - 1000  + 1  +

1 = sešteto 1763))

391

ksiloidcu

Monolog

°®°K>g -a m  [krono- + -log] kdor se
ukvarja s kronologijo; kronologija -e ž
;■ casoslovje, nauk o merjenju in delitvi
uasa v razne dobe, časovni opredelitvi
dogodkov itd., 2. časovni red; našte-
Van Je po tem redu, 3. tak pregled ali
sezn am; kronološki -a -o ali  kronologičen
' cna  -o ki se tiče kronologije; po časov-
r. em  redu sledeč, časovno urejen

nometer -tra m  [krono- + -meter] 1.
asomer, vrsta zelo natančne ure, npr.
Pomorstvu in astronomiji; fig.  zelo
Kron Q ^ na ura ’ taktomer (glas.)

Q  °s -a m  [gr. Kronos ] v stgr. mit. eden
n  susteriee titanov, bog časa in žetve,
ajmlajši sin Urana in Gee, ki je strmo-
g  . s  prestola očeta Urana in požrl vse
da° J h otro * ce ’ Ker je bilo prerokovano,
mi >° tuc *‘ n J c 8a strmoglavil sin (naj¬
in , ega ’. 2e y sa, je žena pred njim skrila
‘ a ,8a je res vrgel s prestola in strrno-
kr^l v Tartar)

p r j °P -a m  [krono- + -skop] električna
enrlw Va 23  merjenje majhnih časovnih
kronnVu 0  tisočinke sekunde)

„ r  st, n -a m  [krono- + -stih] krono-
kro s  j?’ ses tavljen iz ene vrstice
PočeJ” ^ ang K cross-country  iz cross  križ;
strnr« counir y  dežela] tek čez dm in
KtOton SP ’^

skih ' a w .W a ti croton  iz gr.] vrsta trop-
vr,., ras tlin, grmov in dreves, nekatere

Cifi k 2dravilnc

križi 1 ' a m  fakt- crucifixus  razpet na
R-J, knž, razpelo; kip ali upodobitev
km p  ^ Usa  na križu

vneti m  ^ ang k crou P]  akutno, difterično
niku 6 s ' U2n ' ce ’ zlasti v grlu in sap-

^Pada -p  ^ rr , . , . ,.

križi * , l. tr ; coupaae  iz croupe  konjski
rilski jahalni lik: skok konja na

<1* m  Hz fr.] gl. croupier
Paidpk 5 , ni .  [f r - croupe  konjski križ] 1.
kože 2  . *» z i ast ‘ hrbtni del živalske

C d n plat;

iz nje ustrojeno usnje, npr. za

. —IC

?° n  -a m  [fr. croHton]  na maslu opra¬
la ' la  rezina kruha

^ntipa _ e ž  [ gr  Xanthippe  »Rumena
°bila«] ime jezikave in prepirljive (po

Poznejših navedbah) žene stgr. filozota

Sokrata; fig.  ksantipa -e ž  jezikava, hu¬
dobna žena, hišni zmaj
ksantofil -a m  [gr. xanthos  rumen, + -fil]
v bot. rumeno barvilo v rastlinskih
listih, sorodno karotinu
ksenije -ij i mn.  [gr. xenia  darila za goste;
pri rim. pesniku Marcialu tudi naslov
13. knjige epigramov; po njej sta Goethe
in Schiller imenovala svoje epigrame —
Xenien — proti takratnim literarnim
razmeram] napisnice, zabavljice, (pesni¬
ške) puščice

ksenofil -a m  [gr. xenos  tuj, + -fil] prijatelj
tujcev in vsega, kar je tuje
ksenofob -a m  [gr. xenos  tuj, + -fob] so¬
vražnik tujcev; ksenofobija -e ž  sovraštvo
do tujcev in vsega, kar je tuje
ksenologija -e ž  [gr. xenos  tuj, + -logija]
nauk o skrivnostnih, okultnih pojavih
ksenoman -a m  [gr. xenos  tuj, + -man]
kdor je »nor« na vse, kar je tuje
ksenon -a ali  ksenon -a m  [gr. xenos  tuj]
kem. prvina, žlahten, neaktiven plin, v
manjših množinah v zemeljskem ozračju
kserofilen -lna -o [gr. xeros  suh, + -filen]
ljubeč suha tla (bot.)

kserofit -a m, nav. v mn.  kserofiti -ov [gr.
xeros  suh, + -fit] v bot. rastline, rastoče
na suhih tleh; puščavske rastline,
kakteje...

kseroftalmija -e ž  [gr. xeros  suh, ophthalmia
očesna bolezen] v med. suho očesno
vnetje, navadno ga povzroča konjunkti-
vitis

ksilit -a m  [gr. xylon  les, + -it] 1. lesu po¬
dobna rudnina, 2. lignit, 3. vrsta lesnega
alkohola

ksilo- [gr. xylon  les] v sestavljenkah, npr.
ksilofag

ksilofag -a m  [ksilo- -f -fag] kukec, lesni
črv (zool.)

ksilofon -a m  [ksilo- + -fon] vrsta glasbila
iz uglašenih lesenih ploščic, na katere
se udarja z lesenima tolkalcema; ksilo-
fonist -a m  kdor igra na ksilofon
ksiloglif-a m  [ksilo- + gr .glyphein  vrezati]
rezbar; ksiloglifika -e ž  rezbarstvo
ksilogliptika -e ž  [iz gr.] gl. ksiloglifika
ksilogrdf -a m  [ksilo- + -graf] lesorezec;

ksilografija -e ž 1. lesoreštvo, 2. lesorez
ksiloidcn -dna -o [ksil(o)- + gr. eidos  po¬
doba] lesast, lesnat, lesu podoben

ksilolatrija

392

kulminirati

ksilolatrija -e i [ksilo- + gr. latreia  ča¬
ščenje] čaščenje lesenih podob ali kipov
ksilolit -a m  [ksilo- + -lit] umetni lesni
kamen (iz žaganja in veznih snovi);
ksiloliten -tna -o napravljen iz ksilolita
(~i tlak)

ksilologija -e i [ksilo- + -logija] znanost o
raznih vrstah lesa

ksilometer -tra m  [ksilo- + -meter] naprava
za merjenje prostornine nepravilno obli¬
kovanih debel (s potapljanjem v vodo)
ksiloplastika -e ž [ksilo- + plastika] rez-
barstvo

ksiloza -e ž  [ksil(o)- + -oza] v kem. lesni
sladkor (dobljen s hidrolizo lesa)
kšatrija -e ž in m  [skt. kshatra  vladati] 1.
druga, vojaška kasta pri bramanih,
2. pripadnik te kaste

kub -a m  [lat. cubus  kocka, iz gr. kybos\
v mat. 1. kocka, geometrijsko telo, ki ga
omejuje šest kvadratov, 2. tretja potenca
števila, npr. 4 3

kubatura -e ž  [nlat. cubatura  iz lat. cubus
kocka] 1. število kubičnih enot v prostor¬
nini, 2. prostornina, izražena v teh
enotah, 3. računanje te prostornine
kubičen -čna -o [lat. cubicus  iz gr.] 1. ki se
tiče kub(ik)a; s tremi razsežnostmi; pro-
stominski, 2. na tretjo potenco (mat.);
kubični meter gl. kubik; kubični koren v
mat. število, ki kot trikratni množitelj da
določen kub, npr. 4 3  = 4x4x4  = 64;

kubični koren iz 64 = [' 64 = 4
kubik -a m  [lat. cubus  kocka] kubični, pro-
storninski meter, npr. kot mera za drva,
gramoz ...

kubirati -am [gl. kub] 1. (iz)računati pro¬
stornino telesa, 2. računati kub, pomno¬
žiti število trikrat samo s seboj
kubist -a m  [fr. cubiste  iz lat. cubus  kocka]
privrženec kubizma; kubizem -zma m
modema umetnostna smer, zlasti v sli¬
karstvu, ki izraža realnost z uporabo
geometrijskih oblik, npr. s kockami,
valji, trikotniki; nastala je v Parizu
okrog 1.1910
kubus -a m  [iz lat.] gl. kub
kudu -ja m  [iz hotentot.] vrsta vzhodnoafr.
antilope

kuguar -ja m  [fr. couguar]  v zool. srebrni
lev (= puma)

kujon -a m  [nem. Kujon  iz fr. coion,  sedaj
couiUon ] porednež, navihanec, nagajivec.
pejor.  ničvrednež, zanikmež, nepridi'

k.u.k. [nem. kaiserlich  ( und) koniglidj]
»cesarsko kraljevski«, kratica iz bivs e
Avstro-Ogrske (= c. kr.)

Ku Klux Klan [Ku Klux iz* gr. kyklos  kro?>
+ angl. elan  klan] skrivna teroristična
organizacija, ki so jo po drž. voj®
1861—1865 ustanovili na jugu ZDp
nasprotniki odprave suženjstva (ožive la
1.1915 kot Knights of the Ku Klux Kla®
nastopa proti delavskemu gibanju, Ju '
dom in črncem) .,

kulak -a m  [rus.] premožen, bogat (rus®'
kmet; fig.  oderuh; izkoriščevalec ,

kulan -a m  [iz tatar.] mongolski P°' os
(zool.)

kulanca -e ž [fr. coulant  tekoč; fig- "...
strežljiv] poslovna uslužnost, ustrezu
vost

kulanten -tna -o [fr. coulant]  P 0S *°. VI L 1
vljuden, uslužen, postrežljiv; na§ el
natančen (v poslovanju, postrežbi ■■■’’
kulantnost -i i gl. kulanca . a

kuli -ja m  [angl. coolie  iz* tamil. kuli dnin
nosač, težak, vozač, najnižja plast d
narjev v Indiji, stari Kitajski itd.;/*'

kdor dela za sramotno plačo

; ČUK " 0

kulinaričen -čna -o [lat. culinarius  iz ,. e
kuhinja] kuharski, kuhinjski, ki se
kuhinje in kuharske spretnosti _
kulisa -e ž  [fr. coulisse  iz couler  teči] l- P
mična okrasna stena na gledan
odru, 2. prosta borza, stranski P rd  < ce
na borzah za nezaprisežene posredo 'v
in špekulante; fig.  za kulisami skl
na skrivnem - se .

kulisje -ja m  [fr. coulissier ] 1. nezap ■
ženi borzni posredovalec, 2. 1,0

špekulant . j a t,

kulminacija -e ž  [nlat. culminatio ^
culmen  vrh] 1. vrh, vrhunec (moSk s
oblasti ...), 2. najvišja točka, P? 1  0 .
ali stopnja, 3. najvišji (ali
ložaj nebesnega telesa ob prehodu s g
poldnevnik (astr.); kulminacijski
vrhunski, ki se tiče kulminacije va ti,
kulminirati -am [nlat. culminare]  vrB ° eči
biti na vrhuncu (moči, slave...)! a
najvišjo točko, priti do vrhunca

393

Kuomintang

''"-ja m  [fr. couloir ] hodnik, npr. v gle¬
dališčih ali borzah, največkrat hodniki
a 1  prostori v parlamentih zunaj sejne
pvorane za pomenke ipd. (kuloarne
ntnge)

kfilt" a >n  cou l orn b

? a . m  [lat. cullus  iz colere  obdelovati,
S°J!ti; častiti] 1. bogočastje, bogoslužje,
J' «stem bogoslužnih obredov, 2. fig.
ascenje, slepo oboževanje (~ oseb-
osti); pretirano občudovanje ali spo¬
li | 0Van j c

^■vžeija - e  £  [nlat. cultivatio  iz lat.

obdelava, obdelovanje, npr. le-
, lne >. gojenje, negovanje; plemenitenje
, hasthn)

ka^r? F m  [ an gl- cultivator ] 1. kdor
J kultivira, 2. vrsta kmetijskih strojev,

krasti rahijalnik

//J- n  ‘ a  “° [nlat. cultivatus ] obdelan;
kni*-5 0bražen » omikan; olikan, uglajen;
2em'] Vlra<l  " am  obdel(ov)ati, npr.
titi ->°’ negovati kaj; (o)plemeni-
lj’ _• fig-  izobraziti, omikati; ugladiti
sezn aniti s kulturnimi prido-

kut ami

zemr . 6 z  [lat. cultura  obdelovanje
°bd l vzg0 -> a > izobrazba] 1. prvotno:
(rastl' 0Van i e  zemlje; gojenje, negovanje
nnr ! lske  ~ e ); reja, umetno odgajanje,
a) ' bakterij; gojišče bakterij, 2. fig.
ra2 ”°?P°d ar ski, znanstveni, nravni itd.
javn 0J ) C ' OVeka v  njegovi ustvarjalni de-
iuvr°H' ' n  ‘ z n J e  izvirajoče pridobitve
in ti.u not 9’ celotnost teh (materialnih
d0 , 0 ah °vnih) pridobitev v kaki dobi na
rofirs? 01 r azvojni stopnji človeštva (sta-
Prosv t’ rbnska ’ fevdalna ~); omika,
d Ua i ?J a > 3- razvojna stopnja indivi-
,'n sposobnosti (igralska, pevska
kult u  . ren  ' rna  -o ki se tiče kulture ali
° d80 i r - (umetno) vzgojen, oplemeniten,
na Pre d n; "%' splošno izobražen, omikan;
Znanct n; . (ruitumi film dokumentarni,
hist6rik° n * a *‘ Poučni film; kulturni
p °klic ku * tL| rni zgodovinar, kdor se
tur ne  no , ukvarja z raziskovanjem kul-
(np r  ’ °uhovne zgodovine človeštva
kultufi na sprotju s polit, zgodovino)
svet na na a m  /kultur'bund/ nem. »Pro-
0| 'gani Zv< r 2a<, > nemška nacionalistična
aci ja, ki je v predvojni Jugoslaviji

opravljala vlogo pete kolone; kultur-
bundovec -vca m  privrženec ali član
Kulturbunda;/;^. petokolonec
kulturkampf -a m  [/kultur'kampf/ nem.
K-]  »kulturni boj«, boj Bismarckove
vlade v letih 1871—1887 proti klerika¬
lizmu (ta boj je vzplamenel zlasti zato,
ker je Cerkev podpirala politični partiku¬
larnem in si lastila vodstvo v vprašanjih
šolstva in prosvete)

kulturtrager -ja m  [/kultur'treger/ nem.
K-]  »kulturonosec«, vzdevek za osva¬
jalca, ki prikriva imperialistične smotre
s frazo o širjenju kulture
kultus -a m  [iz lat.] gl. kult
kuluk -a m  [shr. iz tur.] garanje, tlaka;
davščina v obliki osebnega dela, npr.
pri gradnji cest

kumis -a m  [iz mongol.] kislo, kefiru po¬
dobno kobilje ali velblodje mleko, vrsta
pijače pri azijskih nomadih
kumuldcija -e ž  [nlat. cumulatio  iz lat.
cumulus  kup] 1. kopičenje, npr. podobnih
pojmov v stavku, 2. združitev več tožb
v enem pravnem postopku, 3. sočasno
opravljanje več služb; kumulativen -vna
-o nakopičen, iz kopičenja izvirajoč;
zbran, skupen

kumulirati -am [lat. cumulare]  kopičiti,
zb(i)rati, spravljati na kup
kumulocirus -a m  [lat. cumulus  kup,
cirrus  koder] v meteorol. ovčice, gl.
cirokumulus

kumulonimbus -a m  [lat. cumulus  kup,
nimbus  oblak] v meteorol. kopast, dežni
oblak; podoben kumulusu, le večji
kumulostratus -a m  [lat. cumulus  kup,
stratum  plast] sivkast in kopast, megli¬
často razvlečen oblak (meteorol.)
kumulus -a m  [lat. cumulus  kup] v meteorol.
bel, kopast oblak, največkrat ob lepem
vremenu

kunktator -ja m  [lat. cunctator  obotavlja-
vec, po vzdevku za rimskega vojsko¬
vodjo Quinta Fabija, ki se je ogibal
odločilni bitki s Hanibalom] kdor se ne
zna ali ne mara odločiti, obotavljavec,
odlašavec, neodločnež; kunktatorski -a -o
obotavljiv, omahljiv, cincarski
Kuomintang -a m  kitajska polit, stranka,
ustanovil jo je 1.1912 Sunjatsen, prvotno
napredna revol. demokratična stranka,

kupe

394

kuril

pozneje kontrarevolucionarna (danes je
njena oblast omejena na Formozo)
kupe -ja m  [fr. coupe]  1 . zaprta, starinska
kočija z dvema sedežema, 2. vrsta avto¬
mobila, 3. oddelek v železniškem vozu
za 4—6 potnikov

Kupido -a m  [lat. Cupido  iz cupidus  poželjiv,
pohoten] v strim. mit. bog ljubezni, Ve¬
nerin sin; upodabljajo ga kot krilatega
dečka z lokom in tulom puščic (pomeni
isto kot Amor in Eros); fig.  kupido -a m

1. lep deček ali mladec, 2. sla, poželenje
kupirati -am [fr. couper]  1 . odrezati, skraj¬
šati, npr. psu rep ali ušesa, 2. bolezen
v kali zatreti ali jo omiliti, 3. (z)mešati
več vrst vina, 4. pri kvartanju: vzeti eno
karto z drugo

kuplet -a m  [fr. couplet]  lahkotna pesmica,
največkrat s posmehljivo socialno ali
polit, ostjo in istim pripevom za vsako
kitico, npr. v vodvilu ali kot operetni
vložek; kupletist -a m  kdor (artist) poje
kuplete

kupola -e ž  [ital. cupola  iz lat. cupa  kupa;
podobna je poveznjeni kupici] streha,
obok ali strop polkrožne oblike (arhit.)
kupolka -e ž  [gl. kupola] talilna peč za sivo
litino

kupon -a m  [fr. coupon  iz couper  rezati]
odrezek, del vrednotnice, nakaznice,
bona itd. (kot potrdilo ali dokazilo za
kaj), največkrat, 1. odrezek vrednostnega
papirja, na katerega se dobe obresti,

2. del, odtržek vstopnice
kupri- [iz lat.] gl. kupro-

kuprlt -a m  [lat. cuprum  baker, + -it]
v mineral, rdeči bakrenec, bakrov oksid
kupro- [lat. cuprum  baker] v sestavljenkah:

kupro spojine, npr. kuproklorid
kura -e ž  [lat. cura  skrb, iz curare  skrbeti;
streči] 1. zdravljenje, npr. v toplicah;
zdravniška nega, 2. uporabljanje nekih
pomočkov proti bolezni ali za izboljšanje
zdravstvenega stanja (arzen i kova ~);
tak postopek

kurand -a m  [lat. curandus]  varovanec,
mladoletnik; rejenec

kuranten -tna -o [fr. courant  tekoč] 1.
tekoč, idoč, 2. splošno veljaven, 3. fig.
vsakdanji, prim. kurenten
kurare -ra m  [portug. curare,  po karibski
besedi] hud južnoamer. rastlinski strup;

Indijanci z njim zastrupljajo pušcice,
v med. ga uporabljajo proti tetanusu
kurarin -a m  [kurar(e) + -in] zelo strup®
alkaloid v strupu kurare ■

kurat -a m  [nlat. curatus  dušni pastir,
lat. curare  skrbeti] pomožni duhovni*,
vojni kurat vojaški duhovnik
kuratela -e ž  [nlat. curalela]  skrbnistv >
uradno varuštvo, npr. mladoletnih
kurativa -e ž  [gl. kurativen] kurativna me
cina, prim. preventiva . , i

kurativen -vna -o [fr. curatif  iz '
zdraveč, zdravilen; ukvarjajoč se z®"®
Ijenjem (~a medicina); ki se tiče

rative uh,

kurator -ja m  [lat. curator]  skrbnik, var  ’
tj. pravni zastopnik, npr. nedolet®
kuratorski -a -o skrbniški, varuški
kuratdrij -a m  [iz nlat.] skrbniški od . j
nadzorni svet (ali urad), nadzorna oo
kurban bajram [iz tur.] muslimanski P. ^
nik, slavijo ga dva meseca in deset dn
velikim bajramom v

kurende -end i trm.  [iz lat. currere^-
prejšnjih časih zbori revnih dijak 0  > e
so peli pred hišami in pobirali pr> s P. j.
kurenten -tna -o [lat. currens  tc k° J t
tekoč, (dobro) idoč, ki gre v pr ,, u
(~o Mago), 2. v prometu ob^.
krožeč; splosno veljaven (~i 1  isa va
fig.  vsakdanji, običajen; kurentna P' r

običajna, ročna pisava; kurentm g
splošnoveljavni denar; kurentno
blago, po katerem je dosti povp ras

nja haitiid

kurgan -a m  [ar. kur  grič, perz. cl '  .j v
hiša] vrsta predzgodovinskih S° ,
vzhodni Evropi in Aziji (Mamajev
kurialen -lna -o [lat. curialis,  gl. km^ ;  v
se tiče kurije; fig.  služben, ura , < LjŽfl0
uradnem slogu; pejor.  form" 1
dolgovezen; kurialni sistem v0 . n  zr ed'
sloneč na kurijah (posamezni T
volivcev imajo različno število m r o-
tov); kurialni stil suhoparen,

kopiten uradni slog
kurialije -ij ž mn.  [lat. mn.

• curial ' a l\o^'

malnosti v kurialnem, uradnem < 0 vih
razne fraze, izrazi vljudnosti v n

ipd.

■ie]

kurij -a m  [nlat. curium,  po P. m ^
v naravi še nedobljena keffl. "

395

kvadrant

odkrita 1. 1945 pri bombardiranju urana

, 'o Plutonija

u |dja -e ž  [lat. curia]  1 . skupina, deseti del
kakega od treh plemen, na katera so bili
razdeljeni državljani v starem Rimu (in
Prostor, kjer so zborovale); pozneje
plasti poslopje, kjer je zboroval senat,
■k srednjeveški sodni ali zakonodajni
SVet > 3. papežev dvor z osrednjimi organi
Papeške oblasti (navadno: rimska ku-

ri S) ;  f‘S-  papeška vlada, 4. urad;
oblast'
delit.

Po

vo;

volilna kurija volilni razred,
ev volivcev na razrede ali skupine:
, Po stanovih, višini davkov itd.

ur !kulum _ a  [ iz  | at  ] gi. curriculum vitae
atiozen -zna -o [lat. curiosus  iz cura  skrb]
• čuden, poseben; redek, znamenit;
zanimiv; zbujajoč radovednost, 2. ra¬
doveden, zvedav; kurioznost -i ž 1. ne¬
nadnost, posebnost; redkost; zname-
k* 10 *, 2. radovednost
k„,'. ( . )Zlt eta - e  i [i z  l a t.] gl. kuriozum

ozum -a m, mn.  kurioza -oz s [lat.
Vjriosum]  posebnost, zanimivost, zname¬
nj ° St ’ re dkost (predmet, dogodek...)

, f .'Ja to  [nem. Kurier  iz fr. courrier
" ltr i sel] sel, prenašalec povelj, sporočil,
. ra dne pošte itd.; fig.  glasnik, (od)po-

k «riraH C ’ tekaS; sluga  • , •

ati -am [lat. curare  skrbeti za kaj,
Sovati, gl. kura] zdraviti, (zdravniško)
v.,?- 0va ti 1 kurirati -am se zdraviti, nego-

Cl se

sor? ' e ž  [nlat - curcuma  iz ar.] ingverju
r°d na  vzhodnoindijska rastlina in njen
ku rtiiža^ ( n barvan i e  živil)

1 .

e r  [fr. courtage  iz courir  teči] v trg.

posredo

sred-^i ovan je (zlasti na borzi), po-
šetarj n a no de '°> posredovalnina, me-
kurtj^ " a

jank a  ' e / ^ r - courtisane,  prvotno: dvor-
kraljev . m 'ška dvorna dama — in
. Vlač , aitd -  ljubica, iz cour  dvor] fig.
kurtje 5 a  ' z bol Jše družbe

m -  ^ r - courtier,  gl. kurtaža]
kurt 0 ^ 1 a b borzni posredovalec
, v iteškj • ' Z j  a  ‘° ffr* courtois  iz cour  dvor]
ku rto az j.’ ndvorljiv; vljuden; ljubezniv
Udvofjj- ' e  * [l' r - courtoisie]  (viteška)
ljube Zr J IV ° st;  dvorna uglajenost; vljudno.

s Pol a

vedenje, zlasti do ženskega

kurulski stol [lat. sella curulis]  uradni stol
strim. kraljev, pozneje konzulov, pre-
torjev in patricijskih (kurulskih) edilov
kurva -e i [lat. curva sc. linea  iz curvus  kriv]
1. v geom. krivulja: hiperbola, parabo¬
la ..., 2. krivina, npr. vozišča
kurvatura -e ž [lat. curvatura]  1. ukrivlje¬
nost, npr. hrbtenice; krivina, 2. ovinek
kurz -a m  [fr. cours  iz lat. cursus  tek, tok.
potek] 1. obtok, npr. kovanca (vzeti
denar iz ~a); danes zlasti: tečaj, dnevna
cena valut, vrednotnic ali blaga na bor¬
zah (ekon.), 2. tok, smer (ladje, letala...):
politična smer, 3. učni tečaj ali vrsta
predavanj, ki sestavljajo celoto; kurzen
-zna -o ki se tiče kurza; tečajen
kurzirati -am [gl. kurz] krožiti, biti v ob¬
toku

kurzist -a m  [gl. kurz] tečajnik, kdor
obiskuje kak kurz

kurziva -e ž  [nlat. cursiva sc. scriptura]
ležeče tiskane črke, podobne pisanim,
gl. italika; kurziven -vna -o ki se tiče
kurzive; fig.  poševen, ležeč, ležeče na¬
tisnjen

kustos -a to  [lat. custos  čuvaj, varuh] 1.
upravnik, npr. muzeja ali umetniške
galerije; znanstveni delavec v takih usta¬
novah, 2. na koncu strani posebej na¬
tisnjen zlog ali beseda, s katero se za¬
čenja naslednja stran

kuš [fr. couche  iz coucher  leči] 1. povelje
psu: lezi!, 2. fig.  miruj! molči! tiho!
kuta -e i  [nem. Kutte]  meniška halja
kuter -tra m  [angl. cutter  iz cut  rezati] 1.
hitra jadrnica z enim jamborom in več
jadri, 2. manjša, hitra ladja ali čoln, npr.
za obrežno službo

kutikula -e ž  [dimin. iz lat. cut is  koža]
kožica (anat.)

kuverta -e ž  [nem. Kuvert  iz fr. couve^t  iz
couvrir  pokriti] ovojnica, pisemski ovi¬
tek; kuvertirati -am vlagati, vložiti,
vtakniti v kuverto
kV kratica: kilo volt

kvader -dra m  [lat. quadrum  iz quadrtts
štirioglat] 1. geometrijsko telo, vrsta pa-
ralelepipeda, 2. klesanec, pravokotno
oklesan gradbeni itd. kamen
kvadrant -a m  [lat. quaclrans  četrtina] 1.
četrti del celote, zlasti kroga ali krož¬
nice, 2. naprava pri topovih za merjenje

kvadrat

396

kvant

naklonskega kota, 3. v astr. in navtiki:
kotomer, priprava za merjenje višin
(starejša oblika sekstanta)
kvadrdt -a m  [lat. quadratum]  1. štirjak,
enakostranični pravokotnik (geom.), 2.
druga potenca, npr. 4 2  = 4 X 4 = 16
(mat.), 3. ploščinska, površinska mera;
kvadraten -tna -o ki se tiče kvadrata;
štirjaški; pravokoten; kvadratni koren
v mat. število, ki kot dvakratni množi-
telj dd določen kvadrat, npr. 4 Z  = 4 x

4 = 16; kvadr. koren iz 16 = |/l6 — 4
kvadratura -e ž [lat. quadraturd\  1. delitev
na kvadrate, 2. število kvadratnih enot
na kaki površini; ploščina, izražena v
kvadratnih enotah; računanje ploščine,
3. spreminjanje ploščine v kvadrat, npr.
pri krogu, 4. položaj dveh nebesnih
teles z dolžinsko razliko 90° (astr.);
kvadratura kroga v mat. spreminjanje
kroga v kvadrat z enakim obsegom
(geometrijsko nerešljivo); fig.  nerešljiva
naloga

kvadri- [lat. quadri-  štiri-, iz quattuor  štiri]
v sestavljenkah: štiri-, četvero-, npr.
kvadrivij

kvadricnalcn -lna -o [lat. quadriennium
štiriletje, quadri-, annus  leto] ponavljajoč
se na štiri leta; kvadrienij -a m  štiriletje,
doba štirih let

kvadriga -e ž  [lat. quadriga  iz quadri-,
iugum  jarem] 1. četverovprega, antični
dirkalni dvokolesni voz s štirimi vštric
vpreženimi konji, 2. upodobitev dirka¬
joče četverovprege, simbol zmagoslavja
kvadrilijon -a m  [fr. quadrillion,  kvadri- 4-
(mi)lijon, tj. četrta potenca milijona]
vrsta glavnega števnika, pri nas ga ozna¬
čujemo z enico in 24 ničlami
kvadrinom -a m  [kvadri- + -nom] četvero-
členik, mat. izraz iz štirih členov
kvadrirati -am [iz lat. quadrare  iz quadrus
štirioglat] v mat. 1. računati površino,
2. množiti število s samim seboj, npr.
42  = 4 X 4 = 16

kvadrivalenten -tna -o [kvadri- + valenten]
v kem. s četverno valenco, npr. antimon
kvadrivij -a m  [lat. quadrmum  križpotje,
quadri-, via  pot] 1. v srednjem veku
označba za štiri vede: aritmetiko, astro¬
nomijo, geometrijo in glasbo, ki so

hkrati s »trivijem« sestavljale »sedmer
svobodnih umetnosti«, 2. višja stopm,
srednjev. šol s temi glavnimi predme
kvadrumvir -a m  [lat. quadri-  štiri-, v/r m°J
član kvadrumvirata; kvadrumvirdt -a'
štirivladje, vlada ali zveza štirih
kvadruped -a m, nav.  v mn.  kvadrupedi -
[lat. quadrupes  štirinožen] pri LinD“J _
četveronožci, četveronožni sesalci ( z
starelo) e

kvaga -e ž  [po zulujski besedi] vrsta step

zebre (zool.) . . t

kvalificiran -a -o [nem. qualifiziert  iz
qualificare  iz lat. qualis  kakšen, J ac  g .
narediti] z določeno (strokovno) usp
sobljenostjo; usposobljen, izučen, st
kovno sposoben; fig.  uporaben, P ■
meren za kaj; kvalificirana večina P^.
glasovanju predpisano število glasov,
jih mora dobiti kaka stran, da s
prizna premoč, npr. 2 / 3  ali 3 lt  S' as  jJ
kvalificiran delikt kaznivo dejanje,
sodi pod težjo kvalifikacijo, npr. gf® 2  ^
umor (pr.); kvalificirano delo delo, ,

’ ijflci

terja strokovno izobrazbo; polkvajm_ (
ran -a -o polstrokoven, priučen;
rati -am 1. pripisovati določeno
kakovost komu (čemu); oceniti, ~~ ^jo

koga (kaj); uvrstiti v kako kateg ^
(po lastnostih, stopnji sposobnos ^
kaj itd.); priznati zmožnost za km> ^
usposobiti za kaj; kvalificirati ; a ^ a ti
uvrstiti se, npr. med boljše; fig - lzK
se, uspeti . 1  \.

kvalifikacija -e ž  [nlat. quaIifi ca,, L e v
ocena, označitev, npr. pravna pzn ^
in kategorizacija kaznivega dejam ’ stj
zmožnost, (strokovna) usposomJ^^Ki
zlasti na osnovi spričeval; kvalink v
-a -o ki se tiče kvalifikacije; ocetnt
šp. izbiren, izločilen (~a tekma) ^ 0 .
kvalitativen -vna -o [nlat. qualitaii'> uS ‘t i0 s ti,
vosten, merjen po kakovosti, vrem*
lastnostih .  j a st'

kvaliteta -e ž  [lat. qualitas]  kakovos
nost stvari ali pojavov (ne glede na ^
titeto); (notranja) vrednost; vrs , oa
fig.  dobra kakovost; kvaliteten • y>y.
ki se tiče kvalitete, kakovoste ,
dober; izvrsten, prvovrsten , e( jrsk[

kvant -a m  [lat. quantus  kolik] 1- 'v^to 1
fiziki: enota, delec energije (P° >

kvantitativen

397

kvinta

teoriji«), 2. kvantum; kvanten -tna -o
kvn 1  ** e  kvanta (~a teorija)

»Htitativen -vna -o [nlat. guantitativus]
olikosten, količinski, merjen po količini,
k****. velikosti, kvantiteti

1 atiteta -e ž [lat. guantitas]  1. količina,
f  0  'kost, množina, število, velikost stvari
tee glede na kvaliteto), 2. v slovnici in
. etn ki; dolžina ali kratkost zlogov;
antiteten -tna -o ki se tiče kvantitete,

kvant. StCn ’ količinski

m  tem -a m  [lat. guantus  kolik] količina,

jtenozmačesa

čet 'r m  P at - luartus  četrti (del)] 1. četrt,
p- rt ' na  česa; četrtinka pole (format pa-
an J i ’ mestna  četrt, »rajon«, 3. vrsta
' votle mere (*/ 4  galone = 1,136 1)
četrt‘l Z  ^ at ' ( I uarta sc - classis  iz guartus
razr h  ( ne kdanji) četrti gimnazijski
lesti/ • v g ' as . četrti ton v tonovski
t on 0 lc >; mterval med prvim in četrtim
3 ;  četrti od osmih osnovnih
kv artai pri sabl J’anju (šp.)

(trim ' a  v , . n  Dat. guartus  četrti] četrtletje
'Ina eSe ? e ^’ četrti del leta; kvartdlen
kva rtan'° . rt teten, trimesečen (~i izkaz)
m a i a .' e a  [lat. guartus  četrti] četrtnica,
kvartg! n P Ja z  mrzlico vsak četrti dan
kitiiel " a  te. [lat. guartus  četrti] četverka,
p 0 |g a ’ natisnjena v četrtinki tiskovne
v j f  Poljubljena za pravne ipd. spise
kvartal .j

nastal Ja m  f* a t. guartus  četrti, ker je
2 eni lj . v  kenozoiku, v četrtem veku
v g eo J . ‘  mlajša plast in doba kenozoika
č,° -Sodovm, Zemlje s prvimi sledovi
k y arta • kva rtareii -rna -o izvirajoč iz
kvartnp Tai

kvarten' gk  kartati

i (m kvlIV 0  kvart] ki se tiče kvarta
kvartin®); četrten; četrtinski
<)Uart Us  x' a  (” [Špan. cuarteron  iz lat.

, krvi Ce trti] mešanec s četrtino črnske

.•tet -a

Štirih v,^ [ital. guartetto ] 1. v glas. zbor
štiri Vcev  nli godbenikov; skladba za
, na kart e S ° Ve  Slasbilai, 2. vrsta igre
'"lina . e  x  rl

. Pesniška Č-  ' lat - guartus  četrti] v metr.
Kva rtir _j a  kitica iz štirih ital. enajstercev
teestna jt” ( prek  nem. iz fr. guartier
eetrt; fig. stanovanje, zlasti

vojaško, izven kasarne] 1. stan(ovanje),
bivališče, včasih iron., 2. vojaško ta¬
borišče

kvasija -e ž  [po odkritelju zdravila črncu
Quassiju] 1. mušji les (bot.), 2. droga
proti mrzlici iz tega drevesa
kvaterna -e ž  [lat. guaterni  po štiri] četverka,

1. štiri izžrebane številke (pri loteriji ipd.),

2. v mat. kompleksija četrtega reda
kvatrilijon -a m  [iz lat.] gl. kvadrilijon
kvatročento -a m  [iz ital.] gl. quattro-

cento

kvizi- [iz ital.] gl. quasi-
kveker -ja m  [angl. guaker  trepetavec;
ustanovitelj ločine Fox je namreč ljudi
opominjal, naj »trepetajo pred božjo
besedo«] član protestantske ločine v
Angliji in ZDA; ločina ne priznava vseh
zakramentov, obredov, vojske itd., njeni
člani si pravijo »Društvo prijateljev«
(ukvarjajo se tudi z mednarodno dobro¬
delnostjo)

kverulant -a m  [lat. guerela  tožba, pritožba]
tožnik, kdor koga toži; kdor se rad toži
ali pritožuje; fig.  tožbar, pravdar;
sitnež, prepirljivec

kvestor -ja m  [lat. guaestor ] 1. v starem
Rimu preiskovalni sodnik, pozneje visok
funkcionar, ki je upravljal drž. finance,

2. policijski upravnik v ital. mestih,

3. šef vseučiliške kvesture

kvestura -e ž  [lat. guaestura] 1 .  urad in
dostojanstvo strim. kvestorja, 2. poli¬
cijska uprava v ital. mestih, 3. registra-
cijsko-vpisni (včasih tudi blagajniški)
urad na vseučilišču

kvesturln -a m  [ital. guesturino]  italijanski
policist

kvietlst -a m  [lat. guies, guietis  mir] pri¬
vrženec kvietizma; kvietlzem -zrna m
mistični religiozni nauk iz 17. stol., ki je
oznanjal kontemplativno poglabljanje
v boga, pasivnost in vdanost v božjo
voljo; fig.  pasivni odnos do vsega
k vi nar -ja m  [lat. guinarius  po pet vsebujoč]

1. strim. srebrnik, pol denariusa, 2. verz
iz petih stopic

kvinkvenij -a m  [lat. guinguennium]  pet-
letje, doba petih let

kvinta -e ž  [lai. guinta sc. classis  iz guintus
peti] 1. (nekdanji) peti gimnazijski razred,

2. v glas. peti ton v tonovski lestvici;

kvinta!

398

labial

interval med prvim in petim tonom,
3. peti od osmih osnovnih sunkov pri
sabljanju (šp.)

kvintal -a m  [fr. quintal  iz ar. qintar  iz nlat.
centenarium  stot] stot, cent, 1. stari stot
(največkrat 100 funtov = 50 kg, pri nas
56 kg), 2. novi, metrski stot, 100 kg
kvintana -e ž  [lat. quintus  peti] petodnev-
nica, malarija z mrzlico vsak peti dan
kvintema -e ž [lat. quintus  peti] pet za¬
detkov, pet izžrebanih številk (pri lo¬
teriji ipd.)

kvintesenca -e ž  [nlat. quinta essentia  peto
bistvo, prev. iz gr. pri Pitagori: pempte
usia]  pri staroveških — Pitagora, Ari¬
stotel — in srednjeveških filozofih: peto
bistvo, peti element (poleg vode, zemlje,
zraka in ognja še eter) kot skupna osnova
vseh; fig.  cvet, jedro, bistvo, (prava,
osnovna) vsebina česa
kvintet -a m  [ital. quintetto ] v glas. 1. zbor
petih pevcev ali godbenikov, 2. skladba
za pet glasov ali glasbil
kvintilijon -a m  [lat. quintus  peti, + (mi)li-
jon, tj. peta potenca milijona] vrsta glav¬
nega števnika, pri nas ga označujemo z
enico in 30 ničlami

Kvirinal -a m  [lat. collis Quirinalis,  po bogu
Kvirinu, ki je imel tam svetišče] 1. eden
sedmerih gričev, na katerih je ležal stari
Rim (papeški dvor na tem griču je bil
od 1. 1871 kraljevi dvorec, od 1. 1946
sedež predsednika republike), 2 .fig.  ital.
svetna oblast v nasprotju s papeško;
sedež ital. vlade

kvisling -a m  [po Norvežanu V. QuislinS u ’
predsedniku norveške vlade med n®
cistično okupacijo]//£. izdajalec don 1 ^
vine; okupatorjev pomagač; kvislinšk]'
-o izdajalski; kvislinška vlada vlada, ki J
postavi okupator . i

kvit neskl.  [fr. quitte  iz lat. quietus  fflir 5 n
plačan, poravnan; fig.  prost, r ® s
(dolga); biti s kom kvit poravnati s ko
račune ,-| 0

kvitanca -e ž  [fr. quittance ] pismeno potro
(o plačilu), pobotnica, prejemnica
kvitirati -am [nem. quittieren  iz fr.] 1 • P° r .
nati, plačati kaj, 2. potrditi, npr. P r ® J  v0
denarja, (iz)dati pobotnico, 3. dati slo
(službi)

kviz -a m  [iz angl.] gl. quiz , v

kvocient -a m  [lat. quotiens  kolikokra J
mat. količnik, rezultat, ki ga dobi
pri deljenju

kvodlibet -a m  [iz lat.] gl. quodlibet
kvorum -a m  [lat. quorum  (praesentio
cit)  katerih (navzočnost zadostuje)] P
pisano število članov ali glasov, P otr f se je
za veljavnost česa, npr. za sklepčnost ^
kvota -e ž  [lat. quota sc. par s  iz quotus  k ^
sorazmerni del (prispevek, delež na •

bičku, pripadajoči del proizvodnje f
kartelih ipd.) ali delež, ki odpad
koga; kvotirati -am določiti kvoto,
deliti po kvotah .„ e .

kvotidiana -e ž  [lat. quotidianus  vsas
ven] malarija z mrzlico vsak dan
kW kratica: kilovvatt
kWh kratica: kilovvatt-ura

L

L rimska številka 50
L. 1. lira (denarna enota), 2. (Linne)
kratica za ime švedskega naravoslovca;
postavlja se za označbo njegove klasi¬
fikacije rastlin in živali, npr. Fagus
selvatica L.

£ angl. krauca: funt šterling
l kratica: liter

La (tantan) znak za kem. prvino
l.a. lat. krauca: lege artis
iabarum -a m  Inlat. labarum  iz gr.] L ce-
sarsai vojni prapor s kršč. simboli (od

Konstantina Velikega dalje), 2- P°
cerkveni prapor pri procesijah , g|,
labdanum -a m  [nlat. iz lat. ladanu
ladanum ; „ n ica.

label -a m  [/lei'bl -a/ = angl. naf ’ j e pljc-
značka] 1. priporočanje blaga z pa¬
njem spoznavnih značk na blago-
kovostni znak (trg.) ; . „..^0-

laberdan -a m  [hol. labberdaan  in abo  v k a

po mestu Aberdeen] nasoljena P° j z  Jat-
labial -a m  [nlat. labialis  ustničen, iiStn jč-
laoium  ustnica] v slovn. ustničnik,

Ladon

,a bializacija

399

O' glas (soglasnik), npr. b, p; labialen
-lna -o 1. ustničen, ustniški, oblikovan
2  ustnicami (~i glas), 2. ustničen, ki se
‘[če labij

-e z [gl. labial] izgovarjanje
glasov z zaokroženimi ustnicami, npr.
nemški vi je labializiran »i«; labializirati
-am izgovarjati z zaokroženimi ustni-
i s P rem eniti v ustnični glas
a «iate -at ž mn.  [nlat. labiatae]  v bot.

ustnatice, npr. sivka, meta, rožmarin
a ‘ ,1 J6 -ij z mn.  [lat. labium,  mn. labia
, “[tnica] v anat. sramnice, sramne ustnice
“urn -lna -o [nlat. labilis]  minljiv, slab;
v  “z. nestalen, negotov (~o ravnotežje);
[^stanoviten; omahljiv, omahujoč, ma-
Ja y (naspr. stabilen); labilnost -i ž
“unljivost; v fiz. nestalnost; nestanovit¬
ni*! 0 ;; 1 ; omahljivost, opotečnost
“'odental - a  m  [lat. labium  ustnica,
"Ir Uental] v fonetiki: ustničnozobni
i®; npr. v, f; labiodentalen -lna -o
ustničnozoben, oblikovan z ustnicami
. zobmi

•ovelar -a m  [lat. labium  ustnica, +
l^iv v  fi° net tki: ustničnonebni glas;
oKi'v Velaren  ' ma  ‘° ustničnoneben,
labir' t° Van z  ustnicami in mehkim nebom
j ln ‘ -a m  [gr. labyrinthos]  blodnjak,
•v starem veku ime za velikanske
Stadbe z  večkrat zavitimi hodniki in
anan ii, iz katerih je težko najti izhod,
Vj ■ 1  , za  bajeslovni labirint na Kreti,
iod §a seziclal  Dedal; fig.  a) poslopje
• 2  zapletenimi hodniki in prehodi,
^Pletena zadeva, zmešnjava, 2. v
salc i h ) n ° * ran j e uho  (P ri  človeku in se-

2*“* -a m  [labirint(o) + gr. odous,
karh ,0S zob l skupina ščitoglavcev iz
“°ua; v prerezu njihovih zob so za-
l4bi Um ari1 zav °j* sklenine
a];. ' a Dat.  labium  ustnica] 1. ustnica
Dali S  i- C ’ Podoben organ (tudi pri rastli¬
nam’  insekti h), zlasti, 2. sramnica,
(a n:l( na  ustnica na ženskem spolovilu
laboržni ’ ' 5 ' del orgelske piščali
delan i' a m  l' at - Iaborans  iz  luborare
o Dr „'l laboratorijski pomočnik, navadno
labofgfi Ja b °lj tehnične posle
uical flJ  ' a m  [nlat. laboratorium  delav-
‘  Pmizkuševalnica, preiskovalnica,

prostor, namenjen za znanstvena (ke¬
mijska, fizikalna...) raziskovanja in
poizkuse, izdelovanje kemikalij ipd.
laborirati -am [lat. laborare  delati] mučiti
se s čim; trpeti ali bolehati za čem (med.)
Iabor omnia vincit /la'bor om'nia vin'cit/
lat. »(vztrajno) delo vse premaga«,
Vergil, Georgica

labour party /lei'ba pa :'ti/ angl. laburi¬
stična stranka (v Angliji), ustanovlj.
1. 1906 z združitvijo delavskih strokov¬
nih organizacij ter socialističnih in
zadružnih zvez; idejno se opira večidel
na fabijevska pojmovanja
labrador -ja m  gl. labradorit
labradorit -a m  [Labrador + -it] vrsta
plagioklaza s prelivajočimi se barvami
(mineral.)

laburist -a m  [angl. labourist,  gl. labour
party] član ali privrženec laburistične
stranke

laceracija -e ž  [lat. laceratio]  (raz)trganje,
(raz)kosanje; razmesarjenje; raztrganost
Iacerna -e ž  [lat. Iacerna\  plašč z oglavnico
pri starih Rimljanih

lacrimae Christi /Iak'rime kris'ti/ lat. »solze
Kristusove«, znamenito rdeče ali belo
vino s pobočja Vezuva
ladanum -a m  [lat. ladanum  iz gr. ledanon
iz perz.] smolasta snov iz listov nekega
zimzelenega grma (raste v Sredozemlju);
največ v parfumeriji in zdravilstvu
Ladinec -nca m  [iz lat. latinus  latinski] pri¬
padnik retoromanskega narodiča, ki
živi v južnovzhodni Švici in na Južnem
Tirolskem; ladinski -a -o ki se tiče Ladin-
cev in ladina

ladino -a m  [Špan. iz lat. latinus ] 1 . judov¬
ski jezik, sestavljen največ iz španskih
(tudi hebrejskih in arabskih) elementov;
govore ga sefardski Judje v Turčiji in
drugih deželah, 2. v Južni Ameriki:
mestic, mešanec belih in indijanskih
staršev

ladinščina -e ž  [iz lat. latinus  latinski] reto-
romanski jezik Ladincev, soroden fur-
lanščini

Ladon -a m  [gr. Ladon]  v stgr. mit. stoglavi
zmaj, obenem s hesperidami stražar
Herinega drevesa z zlatimi jabolki;
Hera ga je postavila, ker so tudi hespe-
ride izmikale jabolka

ladv

400

laksans

lady neskl. ž  [/lei'di/ angl. mn. ladies]
v Angliji in angl. govorečih deželah,

1. pred rodbinskim imenom naslov žena
iz plemiškega stanu (~ Hamilton),

2. brez imena v nagovoru: gospa,
dama

ladylike /lei'dilaik/ angl. 1. damski, 2. pri¬
meren; odličen

lafeta -e ž  [nem. Lafette  iz fr. l’affut  pod¬
stavek] topovski podstavek, podstava
za topovsko cev in druge priprave; mno¬
gokrat tudi vozilo obenem
lager -ja m  [nem. Lager]  1. ležišče, 2. ležaj,

3. skladišče, zaloga, 4. tabor; (vojaško,
ujetniško...) taborišče

lagoftalmija -e ž  [gr. lagos  zajec, ophthalmia
očesna bolezen] zajčje oko, okvara na
vekah, da jih bolnik ne more zapreti in
spi'— »kot zajec« — z odprtimi očmi
(med.)

lagting -a m  [norv. iz lag  zakon, ting  skup¬
ščina] prva, gornja zbornica v norve¬
škem parlamentu, stortingu
laguna -e ž  [ital. iz lat. lacuna  luknja;
močvirje] 1. morsko obrežno jezerce,
ločeno od morja s sipinami, naplavi¬
nami, zlasti od Soče do ustja Pada,
2. morje znotraj atola
Lahesis -se ž  [gr. Lachesis  Usoda] v stgr.
mit. ena od treh park (sojenic), ki odloča
o dolžini človekovega življenja in —
včasih — življenjski usodi
laičen -čna -o [nlat. laicus,  gr. laikos  iz laos
ljudstvo; fig. pomen izvira iz časov,
ko je bila izobrazba privilegij duhovšči¬
ne] (po)sveten, tj. neduhovniški; fig.
nestrokoven, nestrokovnjaški, nepoučen
o čem; Idik -a m  svetna oseba (neduhov-
nik); fig.  nestrokovnjak
laissez faire, laissez passer /lese' fer, lese'
pase'/ fr. »pustite, naj dela vsak, kar
hoče, naj gre vse po svoji poti«, geslo
gospodarskega liberalizma, ki zagovarja
svobodno konkurenco in nevmešavanje
države v gospodarski razvoj; prvi so
izrekli to geslo fiziokrati
laizirati -am [gl. laičen] 1. prevesti v laični
stan, 2. vzeti duhovniški, cerkveni zna¬
čaj (~ šolstvo); laizirati -am se prevesti
se v laični stan, obesiti na klin duhov¬
niško suknjo

lajšmanija -e ž  [po odkritelju LeishmajtU’
1865—1926] v zool. vrsta zajedavska 1
bičkarjev, povzročajo lajšmanioze ,
lajšmanioza -e ž  [lajšmani(ja) +
v med. bolezni, ki jih povzročajo lajšffl»"
nije, npr. kala-azar
lajtnant -a m  [nem. Leutnant  iz fr.
nant,  tj. namestnik kapetana] poročni ,
častniški čin nad zastavnikom . ,
lak -a m  [nem. Lack  iz fr. laque  iz J® j
lakh]  vrsta ličila, raztopina raznih sin
v eteričnih oljih, alkoholu, bencinu >P•
lakaj -a m  [nem. Lakai  iz fr. laquais\  s
žabnik, strežaj v uniformi, livreji; /<?;
hlapec, lizun; lakajski -a -o strezajs >
fig.  hlapčevski (po duhu), lizunski, P

liznjen a

lakirati -am [gl. lak] (o)ličiti, prebar
z lakom ... IS

lakisti -ov m mn.  [/leikis'ti/ angl. k" 1
iz Lake school  »jezerska šola«, ket
njeni predstavniki Wordsworth, k.  .
ridge in Southey bivali v angl. S°' e
krajini z jezeri] pripadniki »J® 2 ®^,
šole«, pesniške smeri iz začetka 19- s
predhodnice angl. romantike ^

lakmus -a m  [nem. Lackmus  iz hol.
modro barvilo iz rastlinskih 1, j^jj.
npr. Roccella tinctoria,  rabi se kot ^
kator (kem.); lakmusov papir z > a

som prepojen papu, ^.... .

v kislinah pordeči, v bazah pomom ^

papir

+

lakolit -a m  [gr. lakkos  kotanja, ■ . s6
vulkanska gmota kopaste oblik®, -j,
vrine med sloje starejših, sedimen
kamnin

lakoničen -čna -o [gr. lakonikos  spa 11  ^

fig.  kratkobeseden, izražen v nj a  j a .
sedah, kratek in jedrnat, zgoscei
koničnost -i ž  jedrnatost, zgoščen ^
žanje, po katerem so bili znam
Spartanci, prebivalci Lakonije . ] a -
lakonizem -zma m  [gr. lakonisnios J
koničnost, 2. lakoničen odgovor,
sporočilo g  tiČ e

lakonski -a -o [gr. lakonikos]  ki
Lakonije;//^. kratek in jedrnat ^0
lakrica -e ž  [nem. Lakritze  iz nlat-‘'‘i ^a]
iz gr. glykys  sladek, rhiza  ko ^
zgoščen sok korenike sladkeg
pomoček proti kašlju ^ laks®*'^
laksans -a m  [iz lat.] odvajalo (= 1

401

lamentirati

kksativOnn)

v —-a  m, mn.  laksativa -iv s
te lat. laxativus,  gl. laksen] milejše
odvajalo, dristilo, čistilo (med.); laksa-
nven -vna -o ki se tiče laksativa; čistilen,
.,čistilen, odvajalen (med.)

‘aksen -sna -o [lat. laxus  prostoren; obla¬
ten] ohlapen, rahel; popustljiv; širo-
kovesten, zlasti glede nravnosti; lahko-
®lšljen, razuzdan; Iaksnost -i z ohlap-
. ^sti širokovestnost; lahkomišljenost
ks *rati -am [lat. laxare  razvezati; olajšati]
odvajati, dristiti, čistiti (med.); gnati
i ^ ® blato

-zma m  [gl. laksen] 1. ohlapnost,

s 'rokovestnost v nravnih načelih in

.Pojmovanjih, 2. tako ravnanje ali dejanje
atacija -e ž  [nlat. lactatio  iz lat. lac, lactis
otleko] 1. nastajanje ali izločanje mleka
’ Prsnih žlezah, 2. dojenje, hranjenje
l-^.ptatermim mlekom; doba dojenja
"Jat - a m  [iakt(o)- + -at] sol ali ester
latos e  kisline (kem.)

raza -e i [lakt(o)- + -aza) encim, ki
lak« ra i a  tttlobttl sladkor (kem.)

t^n -zma m  [gr. laktizein  brcati] pre-
14k* r i e otro ka v materinem telesu

Dat. lac, lactis  mleko] v sestavljenkah,
akfI',. lak ‘onieter

na u  l ,’? m i n  -a m  [lakto- + albumin] mleč-
laktL eljak °vina

' tra m  tekto- + denzi-
v rsta f 80stomer  za mleko, priprava —
are ometra — za ugotavljanje spe-
lakt of ]” e . teže  mleka

+ -iiv? n  ' a m  Uakto- + lat. flavus  rumen,
®avin) V kern ' vrsta  vitaminov (= ribo-

ko^Jg ter  'tr a  m  [lakto- + -meter] mle-
kaw„, r ’ Vrsta  priprav za ugotavljanje
mleka

. tein -a m  [lakto- + protein] vrsta
m v mleku

, r.„icui

^eljakovii,

ls k°p -a m [lakto- + -skop] priprava

'ak^-

za

^aunnto.T- 1

1  pr . es ojnost) nje t0 '^ e v m l e k u  (P° stopnji

slaau' e z  flakt(o)- + -oza] v kem. mlečni
lalopatjj„ r  ^kfistnlast disaharid)

, govor« 6  *  [gr. lalein  govoriti, + -patija]
'atn a  motnje

jttžnoa Span ;/ /<w, ° iz peruan.] 1. v zool.

'teojše r’  ^' va l i z  družine velblodov,
2(J  (jelenje) rasti, cenjena zaradi

" Slova r tujk

mesa in volne, 2. volna te živali, 3. tka¬
nina iz te volne

ižma -a in  -e m  [tib. blama]  budistični sve¬
čenik ali menih v Tibetu, Mongoliji itd.,
žive največ v samostanih
lamaist -a m  [gl. lama] pripadnik lamaizma;
lamaizem -zma m  poznejša, hierarhična
oblika budizma, nastala v 14. stol. v
Tibetu in Mongoliji (njen duhovni po¬
glavar je dalajlama; po obredih, hierar¬
hiji, naukih itd. izredno podobna kato¬
licizmu)

Iamait -a m  gl. lamaist
lamarkizem -zma m  [fr. lamarckisme]  nauk
o razvoju živalskih in rastlinskih vrst
fr. naravoslovca evolucionista Lamarcka,
1744—1829, ki je učil, da nastajajo nove
vrste zaradi dedovanja individualno
pridobljenih lastnosti (kar znanstveno
ni utemeljeno)

lambda -e ž in neskl. m  [gr. lambda,  prim.
hebr. lamedh ] ime enajste črke v (staro)-
grški abecedi (A, X,  L, 1)

Iambdacizem -zma m  [nlat. lambdacismus]
govorna motnja, nepravilno izgovarja¬
nje »1« ali izgovarjanje »1« namesto
drugih glasov, predvsem namesto »r«
lambrekin -a m  [fr. lambrequin  iz hol.]
1. pregrinjek iz blaga ali usnja na sred¬
njeveških čeladah, 2. zavesek, npr. nad
vrati, vrsta draperije
lambreta -e ž [ital. lambretta,  po tovarnarju]
trg. ime manjših motociklov
lambris -a m  /labri' -ja/ fr. obloga, npr. iz
marmorja, ali oboj, opaž, zlasti na
spodnjem delu sobnih sten
lambskin -a m  [angl. larnb  jagnje, skin
koža] plišu podobna tkanina
lame -ja m  [fr. lami]  težko, bleščeče se,
včasih s srebrnimi nitmi pretkano blago
za ženske večerne obleke
lamela -e ž  [lat. lamella]  kovinski listič
ali jeziček; pločevinasta ploščica ali
(lesena) platica; tanka kožica, mrenica
ipd., npr. na kosti

lamentdcija -e ž  [lat. lamentatio]  1. toženje,
tarnanje, žalovanje, 2. tožba, tuga;
fig.  Lamentdcije -ij ž mn.  Žalne pesmi,
Žalostinke, naslov knjige iz starega
testamenta; pripisujejo jo Jeremiji
lamentirati -am [lat. lamentari]  tožiti,
tarnati, žalovati, tugovati, objokovati kaj

lamento

402

Laokoon

lamento -a m  [ital. lamento ] 1. tožba, tuga,
tarnanje, 2. žalostinka (glas.)
lamentoso [/lamento'zo/ ital. iz lamentare
žalovati] prisl,  v glas. tožeče, tarnajoče
(igrati, peti)

lameta -e ž [ital. lametta]  bleščeča se,
srebrnkasta (ali »zlata«) nitka, npr. za
novoletno jelko

Lamija -e ž  [lat. Lamia ] v stgr. mit. pošast
z žensko glavo in prsmi ter kačjim tele¬
som, strašilo za otroke
lamina -e ž [lat. lamina  ploščica] 1. listna
ploskev (bot.), 2. plošč(ic)a, platica,
list (anat.), 3. ploščica, platica sploh
lampa -e ž  [fr. lampe  iz lat., gr. lampas]
svetilka

lampadarij -a.ml.  [nlat. lampadarium ]okra¬
šena antična svetilka, zlasti stoječa,
2. [nlat. lampadarius]  suženj, ki je ponoči
spremljal gospodarja s svetilko
lampas -a m  [fr. lampas  ali lampasse]

1. širok, večinoma rdeč našitek vzdolž
hlač na generalskih, diplomatskih ipd.
uniformah, 2. vrsta damasta

lampijon -a m  [fr. lampion,  dimin. iz lampe
svetilka] svetilka z ohišjem iz barvastega
papirja, npr. za baklado
lampist -a m  [fr. lampiste  iz lampe ] svetil¬
ničar

lanceta -e ž  [fr. lancette,  dimin. iz lance
kopje] v kirurgiji: dvorezen suličast
nožič, v rabi največ za puščanje krvi ali
cepljenje

laricknefit -a m  [nem. Landsknecht ] 1. vo¬
jaški najemnik (pešak), zlasti v Nemčiji
od 15.—17. stol., 2. neka igra na karte
lanč -a m  [iz angl.] gl. lunch
landaver -ja m  [nem. Landauer,  po bavar¬
skem mestu Landau] štirisedežna kočija
z zložljivo streho, ki se povezne na obe
strani

landavlet -a m  [angl. landaulet,  dimin. iz
landau  landaver] 1. manjši landaver,

2. podoben avtomobil z zložljivo streho
landlord -a m  /laend'k>:d/ angl. velik angle¬
ški zemljiški lastnik, ki se ne ukvarja
sam z gospodarjenjem, temveč oddaja
zemljo v zakup; landlordizem -zrna m
sistem ali prevladovanje take posesti

landrover -ja m  [/lamdhova/ angl. iz /and
dežela, rover  klatež] vrsta angl. terenske¬
ga avtomobila

lamlsmšl -a m  [/lands'mol/ = norv. deželni
jezik] starejše ime za ninorsk
landsting -a m  [dan. iz land  dežela, ting
parlament] 1. zgornja zbornica v dan¬
skem parlamentu (rigsdagu), 2. pred'
stavniško telo pokrajinske samouprave
na Švedskem

Landsturm -a m  [/land'šturm/ nem. a
Land  dežela, Sturm  napad] »črna voj¬
ska«, v Nemčiji itd. splošni vpoklic zad¬
njih za boj zmožnih moških med vojno
Landtag -a m  /land'tag/ nem. deželni zbor
v nekdanji Avstriji in Nemčiji .
langue d’oc [/lagdok'/ fr. iz provans. oc  daj
1. srednjeveški južnofr. govor (ohranil se
je v provansalščini), 2. provansalski je® K
langue d’oi'1 /lagdoil'/ fr. severnofr. gov° r >
iz katerega se je razvila današnja knjižna
francoščina (dobesedno: jezik oc  —'
ali oH, po tem, kako se je iz lat. hoc
razvil »oc«, ali iz nlat. hoc illi raz' 1
»oil«) .

langue d’oui [/lagdui'/ fr. iz oui  da] P-
langue doli

languendo [/languen'do/ ital. prisl- 1
languire  medleti] v glas. medleče, kop '
neče, hrepeneče (igrati, peti)
languido [ital.] gl. languendo
langusta -e i  [fr. langouste]  rarog, kot jas/ 0 ®
velik morski rak brez klešč; tudi
Jadranu .i

Ianital -a m  [lat. lana  volna, + -it +
umetna volna iz kazeina

lanolin -a m  [lat. lana  volna, oleum

oU e -

IllOUU -U. III  LIHli IU/IU VVZJ11C*) « a

+ -in] tolšča iz surove ovčje vo
osnova za razna mazila in mila
lansirati -am [nem. lancieren  iz fr-
vreči, zagnati] 1. (raz)trositi vesti? ”,
v javnost, 2. sprožiti, načeti (vprašanj j
predlog...), 3. sploviti ladjo, 4. i zstr
torpedo A ]Ci .

lantan -a m  [nlat. lanthanum  iz gr. lan
nein  skrit biti] kem. prvina, redka,
valentna kovina bele barve, sp r0 . j.
aluminiju; iz nje najtanjši lističi, ~ liCi
lantana -e i [nlat. lantana]  lepo cve
lončnica, podobna verbeni .g.

Laokoon -6nta m  [gr. Laokoon]  v
legendi Apolonov svečenik v Troj > ^
je svaril Trojance pred lesenim ko J
in vrgel vanj kopje z besedami: >>o0J e |«
se Danajcev, tudi če prinašajo dar

403

Iaringolog

Ko se je pripravljal za darovanje Pozej¬
donu, sta prilezli iz morja dve velikan¬
ski kači, se ovili okrog njega in njegovih
dveh sinov in jih za kazen — kot so
mislili Trojanci — zadavili
* a Palija -e ž, nav.  v mn.  lapalije -ij [nem.
Lappalie  iz Lappen  capa, cunja] malen-
kost, neznatnost; neumnost, otročarija
la Paroskop -a m  [gr. lapara  lakotnica,
+ -skop] priprava za preiskovanje tre¬
bušne votline, vrsta endoskopa; Iapa-
mskopija -e ž  preiskovanje trebušne
v otline z laparoskopom
‘aparotomija -e ž [gr. lapara  lakotnica,
+ -tomija] operativno odpiranje tre-
buha (med.)

‘apalaren -ma -o [lat. lapidarius  iz lapis
kamen] kamnit; v kamen vklesan; fig.
kratek, jedrnat, zgoščen, klen — kot
■ ®apis na kamnu (~i slog)
apidarij -a m  [nlat. lapidarium  iz lat. lapis
kamen] 1. prostor v muzeju za stare
kamnitne spomenike in napise, 2. zbirka
Izakih spomenikov

Pdus -a m, nav. v mn.  lapili -ov [lat. la-
PUliis  kamenček, dimin. od lapis]  kot
msnik ali oreh veliki kosci lave iz vul¬
kanskih žrel

Pls  -a m  [lat. lapis]  1. kamen, kamenček,
v  raznih (n)lat. označbah, 2. lapis infer-
. nalis

ap J s  causticus /la'pis kau'stikus/ nlat.

Ka »ijev hidroksid, rabi se pri izdelovanju
lan? ? .

‘ P‘s infernalis /la'pis inferna'lis/ lat. »pe-
m e nski kamen«, srebrov nitrat, uničuje
rganske snovi; v obliki paličic za iz-
l a _, 1J = an J e  divjega mesa, bradavic ipd.
ps  lazuli /la'pis lazu'li/ nlat. »lazurni
amen«, lazurec, višnjevec, kamen lepe

°dre barve iz lazurita in drugih se¬
stavin

n ‘? Pbilosophorum /la'pis filozofo'rum/
. a k »filozofski kamen«, čudežni kamen
] ^dnjev. alkimistov
k Claris /la'pis sola'ris/ lat. »sončni
men«, vrsta težca iz Bologne; če ga
ej  obsiie sonce, se sveti tudi v temi

-am [gl. lapis] 1. (z lapisom) iz-
_ sati di v j e  meso, npr. na novorojenčko-

Popku, 2. (z lapisom) ustaviti krva-
y enje

1’appetit vient en mangeant /lapeti' vje a
maža7 fr. »tek dobiš pri jedi« (Rabelais,
Gargantua)

la propričte c’est le vol /la propriete' se ta
val/ fr. »lastnina je tatvina« (Proudhon)
lapsus -a m  [lat. lapsus  padec; pogrešek]
spodrsljaj, spozaba, pogrešek, pomota
lapsus calami /lap'sus ka'lami/ lat. pisna
pomota

lapsus Iinguae /lap'sus lin'gve/ lat. govorna
pomota, pomota v govorjeni besedi
lapsus memoriae /lap'sus memo'rie/ lat.
spominska pomota

lapsus pennae /lap'sus pe'ne/ lat. pisna
pomota (= lapsus calami)
lar -a m, nav. v mn.  lari -ov [lat. Lar,  mn.
Lares,  prim. lemuri] pri Rimljanih:
duše umrlih prednikov, hišni duhovi in
bogovi, podobno kot penati, varuhi
domačega ognjišča, cest in mest
larghetto [/large'to/ ital. dimin. iz largo]
v glas. prisl,  nekoliko počasi (med
largo in lento); larghetto -a ali neskl. m
taka skladba ali del skladbe
larghissimo [/largi'simo/ ital. presež. od
largo]  v glas. čimbolj počasi in slovesno
largo /lar'go/ ital. v glas. prisl,  počasi in
slovesno (igrati, peti); largo -a ali neskl.
m  taka skladba (kot naslov L-, npr.
Handlov ~) ali del skladbe
largo assai /lar'go asa'i/ ital. zelo počasi
(glas.)

largo di molto [ital.] gl. largo assai
largo, ma non troppo /lar'go, ma non tro'po/
ital. počasi, a ne preveč (glas.)
largo un poco /lar'go un po'ko/ ital. ne¬
koliko počasi (glas.)
lari -ov m mn.  [iz lat.] gl. lar
larifari neskl. m  [iz* hol. larie  besedičenje,
lat. fari  govoriti] čvekanje, besedičenje,
prazne marnje

laringal -a m  [gl. larinks] grlni glas
laring(e)alen -lna -o [gl. larinks] 1. grlen,
ki se tiče larinksa, 2. ki se tiče larin-
gala

laringitis -a m  [laring(o)- + -itis] vnetje
grla (med.)

Iaring(o)- [gr. larynx, laryngos  grlo] v
sestavljenkah, npr. laringotomija
laringotag -a m  [laringo- + -log] zdravnik,
specialist za laringologijo; laringologija
-e ž nauk o boleznih v grlu

laringorinolog

404

latifundij

laringorinolog -a m  [laringo- + gr. rliis,
rhinos  nos, + -log] zdravnik, specialist
za laringorinologijo; laringorinolog!ja -e
ž  nauk o boleznih v grlu in nosni votlini
laringoskop -a m  [laringo- + -skop] zrcalce
za preiskovanje grla in bližnjih organov,
vrsta endoskopa; laringoskopija -e ž
pregledovanje grla z laringoskopom
laringospdzem -zma m  [laringo- + gr.

spasmos  krč] krč v glasilkah (med.)
laringotomija -e ž  [laringo- + -tomija]
prerez grla, operativno odpiranje grla
(med.)

larinks -a m  [gr. larynx ] v anat. grlo
larpurlartist -a m  [gl. Part pour 1’art] pri¬
vrženec larpurlartizma; larpurlartizem
-zma m  pojmovanje, ki pravi, da je
umetnost sama sebi namen, s tem pa
zanika družbeno pogojenost umetnosti
Part pour Part /lar pur lar'/ fr. »umetnost
zaradi umetnosti«, načelo larpurlar¬
tizma

larva -e ž  [lat. larva,  nav. v mn. larvae]
1. v strim. mit. nočni strahovi, zlasti zli
duhovi umrlih hudobnih ljudi, 2. strašilo;
fig.  krinka, naličnica, 3. v zool. prva raz¬
vojna stopnja pri metamorfozi, npr. li¬
činka metuljev

lasciate ogni speranza voi ch’entrate /laša'te
o'nji speran'ca voi kentra'te/ ital. »o vi,
ki vstopate, vsak up pustite!« — zadnji
del napisa nad peklenskimi vrati v Dan¬
tejevi Božanski komediji
lasciven -vna -o [lat. lascivus ] opolzek
(~a knjiga), polten, nečist, pohujšljiv,
kosmat; lascivnost -i ž opolzkost, pol¬
tenost

laser -ja m  [/lei'sar/ angl. iz Light ampli-
fication by stimulated emission of ra-
diation  okrepitev svetlobe s stimuliranim
žarčenjem] elektr. priprava za intenzi-
fikacijo svetlobe določene valovne dol¬
žine (še v povojih)

laskar -ja m  [portug. iz perz. lashkar  vojska]
nekdaj: vzhodnoindijski mornar
laso -a m [angl. lasso  iz Špan. lazo]  dolg
metalni jermen (ali vrv) z zanko, s ka¬
terim love južnoamer. lovci in pastirji
divje konje in bivole
lassalovec -vca m  /lasa'lovec/ privrženec
Ferdinanda Lassalla (1825—1864) in nje¬
govih gosp. in polit, teorij, npr. o državi

lasteks -a m  [trg. naziv] vrsta raztezne
tkanine

lasting -a m  [angl. lasting  trajen] trpežno
pohištveno blago v atlasovi vezavi
last, not Ieast /la:st not li:st/ angl. »zadnje,
a ne najmanj pomembno«, tj. vrstni
red pri naštevanju ne pomeni nikake
ocene (Shakespeare, Kralj Lear)
lateks -a m  [lat. latex  tekočina] mlečni sok
nekaterih rastlin (npr. kavčukov), ki se
na zraku strdi . ..

laten -a m  [po najdišču La Tene v ŠviciI
mlajša železna doba (za hallstatsko),
v Evropi zadnjih pet stoletij pr. n. »•
s pretežno keltsko kulturo
latenca -e i [lat. latere  skrit biti] skrito st ;
prikritost, nevidnost; utajenost (fi z -'’
latenčen -čna -o ki se tiče latence ("~ a
doba)

latenski -a -o [gl. laten] ki se tiče latena,
iz mlajše železne dobe izvirajoč
latenten -tna -o [lat. latens ] skrit, skriven,
prikrit, brez vidnih znamenj (~a bole¬
zen), neviden; pritajen, speč; v fiz. utajen

(~a toplota)

lateralen -Ina -o [lat. lateralis  iz
stran] (ob)stranski, obkrajen; bočen,
izvirajoč iz stranske linije; lateralni g*®
glas, oblikovan z zračnim tokom n
obeh straneh jezika (če konec jezika P r ^
tisnemo k pasivnemu organu, npr-
zobem pri izgovoru trdega »1«)
lateranski -a -o [po Lateranu v Rm 1 ^
nekdanji papeški palači z bazilik 0 ’
kateri so bili koncili] ki se tiče Lateran
(~i koncili) ,

iaterit -a m  [lat. later  opeka, + -M - nl
opeka rdeča ilovica, bogata z železovi
oksidom, razširjena v tropičnih kraj
laterna -e ž  [lat. laterna  svetilka] L sve
niča, svetilka s steklenim ohišjem, 2- s

okenc;'

tlobnica, stolpičast nastavek z >>0 ^ n j a );
laterna magica /later'na ma/gik

vrh kupole (zaradi svetlobe in:

»čarobna svetilka«, najstarejša
projekcijskega aparata .

latet anguis in herba /la'tet an'gu>s
her'ba/ lat. »v travi se skriva k®
varuj se skrite nevarnosti (Vergil),
latifundij -a m  [lat. latifundium &
širok, fundus  zemljišče] pri RinWjr v

velikanska zemljiška posest,

zlasti

405

lazaret

latimerija

dobi razpadanja sužnjevskega reda; lati-
fundijem so pripisovali krivdo za propad
rimske države (Plinij st.: latifundiji so
uničili Italijo); latifundist -a m  lastnik
latifundija

•atimerija -e ž [po odkriteljici Latimerjevi]
v zool. vrsta ribe (živi fosil), edina pred¬
stavnica že zdavnaj izumrlih rib reso-
Plavutaric

^atinec -nca m  [lat. Latinus]  pripadnik
naroda v stari Laciji; fig.  latinec -nca m
kdor danes dobro zna latinščino
'atinica -e i [lat. latinus  latinski] latinska
abeceda, prikrojena za zapisovanje gla-
sov tujih jezikov, npr. slovanskih
'atinist -a m  [fr. latiniste]  kdor se strokovno
ukvarja z latinskim jezikom in književ-
uostjo; latinizem -zrna m  jezikovna po¬
sebnost latinščine; latinski izraz (npr.
'sposojenka) ali lat. jezikovna poseb-
) «°. s ! v  tujem jeziku
utrniti -im [lat. latinus  latinski] prevajati
v  latinščino (= latinizirati); latinizirati
■atn 1 . prevajati v latinščino; dati latin¬
sko obliko, 2. polatiniti (~ Kelte); la-
tinovati -nujem vtikati latinske besede
i ?.  domači jezik

a htuda -e ž  [lat. latitudo  širina] 1 . zemlje-
P'sna širina, 2. kotna razdalja nebesnega
Ia« es. a  od ekliptike (astr.)
utudinalen -lna -o [fr. latitudinal  iz lat.
' a >itudo  širina] ki se tiče latitude, zlasti
t .^.fljepisne širine

at ona -e ž  [lat. Latona]  v strim. mit. ime
8rške boginje Lete, matere Apolona in
1  *?iane

trma - e  i  [lat. latrina]  preprosto, od-
Ptto stranišče, npr. v vojaškem tabo¬
rišču

- temporis acti /lauda'tor tem'poris
a k ti/ lat. »hvalivec preteklih (= dobrih
?fih) časov«, gl. senex laudator tem-
P°ris acti

-a m [po kraju Lauta v Lužici,
lav ^(uminij)] vrsta aluminijeve zlitine
a  ' e  ž [ital. lava  iz lavare  umivati] gmota
J* kamnin in rudnin, ki jo v tekočem
sta nju izbruhajo vulkani in se pozneje

strdi

l llv / ' 'Ja m  [fr. lavabo]  umivalnik
Prar? 6  ^ ^ at ‘ ^ avat, °^  slovesno umivanje;

lavatorij -a m  [nlat. lavatorium]  umivalnica
(včasih s straniščem); kopalnica
lavdacija -e ž  [lat. laudatio]  1 . hvaljenje;

(po)hvala, 2. pohvalni (posmrtni) govor
lavdanum -a m  [nlat. laudanum,  naziv je
posnel Paracelsus po lat. ladanum]  1. la-
danum, 2. nekdaj: pomirilo ali uspavalo,
pripravljeno največ z opijem, danes:
opijeva tinktura

lavdemij -a m  [nlat. laudemium]  fevdnina,
dajatev fevdnemu gospodu ob izročitvi
fevda v izkoriščanje; pozneje: dajatev
fevdnemu gospodu ob prodaji kmetskih
zemljišč

lavendel -dla m  [nlat. lavendula  iz lat.
lavare  umivati, ali lat. livere  biti sinje
barve] sivka, dišeča vrtna rastlina s
sinjimi cvetovi; vsebuje eterična olja,
uporabljajo jo v med. in parfumeriji
lavina -e ž  [nem. Lawine  iz nlat.] snežni plaz
lavirati -am [nem. lavieren  iz hol. laveren\
pluti s spreminjanjem smeri (zaradi
lažjega premagovanja ovir in težav, npr.
vetra); fig.  1 . omahovati, loviti ravno¬
težje med raznimi smermi in nazori,
2. previdno (po stranskih poteh) iti k
cilju ali se bojevati z nasprotnikom
lavor -ja m  [nem. Lavor  iz fr. lavoir]  umi¬
valnik, široka umivalna posoda
lavra -e ž  [ngr. laura  iz* gr. lauros  obsežen]
ime velikih pravoslavnih samostanov,
zlasti v carski Rusiji, navadno sedež
škofov

lavreat -a m  [lat. lameatus  z lovorom oven¬
čan] 1. pri Grkih in Rimljanih: zmago¬
valec na tekmovanju pesnikov, nagrajen
z lovorovim vencem, 2. danes: umetnik
ali znanstvenik, nagrajen z naj višjo na¬
grado ali priznanjem; nagrajenec
lavretanski -a -o ki se tiče ital. mesta
Loreta (~e litanije)

lavta -e ž [nem. Laute  iz ital. iz ar.] lutnja
(glas.)

lawn tennis [/lo:n te'nis/ angl. iz lawn
travnik, tennis  tenis] tenis, vrsta športne
igre z žogo in loparjem
lazaret -a m  [ital. lazzaretto iz  beneškega
lazareto,  po analog, iz lazaro  gobavec,
po biblijskem ubogem Lazarju] nekdaj
bolnišnica za nalezljive bolezni, zlasti
za gobavce, danes manjša vojaška bol¬
nišnica v bližini bojišča

lazarist

406

legatura

lazarist -a m  [fr. lazariste,  po samostanu
Saint-Lazare pri Parizu] pripadnik katol.
misijonarskega reda, ustanovlj. 1. 1625
lazarone -na m  [ital. lazzarone,  po biblij¬
skem ubogem Lazarju] neapeljski ali
južnoital. lumpenproletarec (ki sem in
tja dela ali berači ipd.); pejor.  potepuh,
postopač, capin, rokomavh
lazulit -a m  [nlat. lazulum  višnjevec, + -it]
rudnina modre barve, pretežno alu¬
minijev fosfat

lazur -a m  [nlat. lazur  sinji] modra, sinja
barva; modrilo; fig.  modrina, sinjina
lazura -e ž  [nem. Lasur  iz nlat. lazur  sinji]
lahka, presojna prevleka, prvotno modre
barve; lazuren -rna -o ki se tiče lazura ali
lazure; (nebesno) moder, sinji
lazurec -rca m  [gl. lazulit] višnjevec (= lapis
lazuli)

lazurit -a m  [lazur(en) -f -it] okrasni ka¬
men, dobi se v temno modrih kristalih
(mineral.)

Ib. angl. kratica: funt (pound)
l.b.s. [lat. lectori benevolo salutem]  pozdrav
dobrohotnemu bralcu
l.c. lat. kratica: loco citato
Ld. angl. kratica: limited
leader -ja m  /li:'da/ angl. 1. vodja, vo¬
diteljica) stranke, smeri, gibanja, 2.
uvodnik, uvodni članek, 3. prvi violinist
v orkestru

Leander -dra m  [gr. Leandros]  oseba iz
stgr. mit., gl. Hero in Leander
lebensraum -a m  [/le'bensraum/ nem. L-]
»življenjski prostor«, s katerim je nem.
imperializem opravičeval svojo osva¬
jalno politiko

lecitin -a m  [gr. lekithos  rumenjak, + -in]
v biokem. tolščam podobna organska
snov (ester), vsebuje fosfor, glicerol
ipd.

Leda -e ž  [gr. Leda  ali Lede ] v stgr. mit.
lepotica, žena spartanskega kralja Tin-
dareja; vanjo se je zaljubil Zevs, a si
je ni mogel osvojiti; vdala se mu je pri
kopanju, ko se ji je približal v podobi
laboda; plod te ljubezni sta bili dve jajci;
iz prvega se je rodila lepa Helena, znana
iz trojanske vojne, iz drugega dvojčka
Kastor in Poluks (Ledo z labodom so
upodabljali mnogi umetniki, npr. Cor-
reggio)

ledirati -am [nem. ladieren  iz lat. laedere ]
poškodovati, raniti; oškodovati; flS-
(raz)žaliti

leg. ital. kratica: legato
legacija -e ž  [lat. legatio  poslanstvo] 1. P°'
slanstvo, dipl. predstavništvo, nižje od
poslaništva, 2. (papeško) poslaništvo,
3. provinca bivše papeške države
legalen -lna -o [lat. legalis  iz lex  zakon]
postaven, zakonit, dovoljen ali priznan
po postavi (naspr. nelegalen, ilegalen);
legalni marksizem polit, smer v Rusiji
ob koncu 19. stol., ki je skušala marksi¬
zem in rusko delavsko gibanje podre¬
diti koristim buržoazije (Peter Struve,
Tugan Baranovski itd.); privrženci te
smeri so objavljali članke v legalnih
listih

legaliteta -e ž  [nlat. legalitas]  postavnost,
zakonitost česa

legalizacija -e i  [fr. Ugalisation  iz lat-
legalis ] 1. uzakonjenje, priznanje zako¬
nitosti, 2. uradna potrditev, overitev,
legalizirati , -am 1. uzakoniti, priznati
zakonitost, dati zakonsko veljavo,
2. uradno potrditi, overiti
legalnost -i ž [gl. legalen] zakonitost (= le "
galiteta)

legar -ja m  [iz nem. Lagerkrankheit ] tim
(med.) , ..

legat -a m  [lat. legatus ] 1. pri Rimljanih’
a) odposlanec, pooblaščenec, b) na¬
mestnik ali pomočnik poveljnika, c) ce¬
sarski namestnik v provinci, 2. v kato •
cerkvi, a) prvotno papeški odposlanec,
danes diplomatski predstavnik P a P~*L
stolice, b) predstojnik nekdanje provinc
(legacije) . ,

legat -a m  [lat. legatum]  1 . volilo iz “ .
diščine, namenjeno pravni ali ^ 7J . C e
osebi, ki sicer do dediščine nima pravic ,
2. pooblastilo . ^

legatar -ja m  [nlat. legatarius]  kdor do
(po testamentu) kako volilo ,:i

legato [/lega'to/ ital. prisl, iz legate  veza
v glas. vezano, nepretrgano, nasp •
staccato . . , gJ

legat or -ja m  [lat. legator]  zapustnik, k
komu zapiše volilo • e .

legatura -e ž  [ital. legatura\  1. i;

vezava, 2. mešanje, zlivanje več ko
zlitina (= legura)

' e Re artis

407

legitiinist

le 8e artis /le'ge ar'tis/ lat. »po pravilih
umetnosti«, po predpisih, strokovno
(posebno na receptih)

Agenda -e i [nlat. legenda  kar naj se bere,
iz lat. legendus,  gerundiv iz legere  brati;
Prvotno bogoslužno branje, največ iz
življenja svetnikov] 1. svetniška zgodba
ali življenjepis, 2. zgodovinsko nepotrje-
na  ali izmišljena zgodba (ali bajeslovni
Prikaz zgodovinskih dogodkov); fig.
Pajka, (čudežna, pobožna) pripoved;
Pejor.  laž, izmišljotina, 3. taka pripo¬
vedna pesnitev, 4. napotek, pojasnilo
za  branje zemljevidov, risb, načrtov...,
p- napis na spomeniku ali kovancu,
6. vrsta skladbe (glas.)
e fiendaren -rna -o [nlat. legendarius,  gl.
legenda] obstoječ iz legend; bajen,
Pravljičen (~i junak); slaven; čudovit,
neverjeten; neresničen, izmišljen
egendarij -a m  [nlat. legendarnim]  zbirka
sv etniških legend, knjiga z zgodbami
, lz  življenja svetnikov
vggero [ital.] gl. leggiero
ggiero /ledže'ro/ ital. prisl,  lahkotno,
le IfUrisiljcno, nepoudarjeno (glas.)
ghorn -a m  [angl. Leghorn  Livorno, ker
s ° jo iz Livorna izvažali v angl. dežele]
lecri! Sta  kokošje pasme (bele jajčarice)

-e ž [lat. legio, legionis  iz legere
zbrati; izbrati] 1. vojaška enota
P r > Rimljanih (okrog 3000—6000 mož),
ž' ime vojaških ali polvojaških enot,
Največkrat iz tujcev ali prostovoljcev
hujska ~)

-a m [gl. legija] (velikanska) mno-
I Jicaljudi

M0 "ar -ja m  [lat. legionarius]  pripadnik,
Ul^k legije

Mon d’honneur /ležjo' danoer'/ fr. »red
Rastne legije«, fr. odlikovanje za vo-
Jaske i n  civilne zasluge, ustanovljen
jk 1802

g*on etrangere /ležjo' etražer'/ fr. »tujska
e gtja«, vojaška enota v fr. armadi,
sestavljena iz tujcev, nekdaj namenjena

~a obrambo kolonialnih posesti, zlasti
- v Sevi — • ■ - - •

-verni Afriki

v „ 1  ' a m [nem. legieren  iz ital. legare
Ijar ’ ’ z  l at - Hgare  vezati] 1. stap-
] e  '> zlivati kovine v zlitine, prim.
8Ura i 2. juhi ali omaki izboljšati okus

ali povečati hranilno vrednost, npr. z
moko, smetano, rumenjakom...
Iegirati -am [lat. legare]  1 . odposlati; po¬
oblastiti za kaj, 2. voliti v testamentu,
prim. legat

legislacija -e ž  [lat. legis latio  predlaganje
zakona] zakonodaja, vsi zakoni kake
države

legislativa -e i [fr. legislative]  1. zakonodaj¬
na oblast, 2. zakonodajna skupščina,
npr. v Franciji 1. 1789; legislativen -vna
-o ki se tiče legislative; zakonodajen,
postavodajen (~a skupščina)
legislator -ja m  [lat. legis lator]  zakonoda¬
jalec, postavodajalec; legislatoren -rna -o
ki se tiče legislatorja ali legislature
legislatura -e ž  [angl. legislature  iz lat.]
L zakonodajni zbor (skupščina) ali
organ, 2. doba delovanja ali pooblastil
teh organov, 3. zakonodaja
legitimacija -e ž [iz nlat. legitimatio]
L izkaz(ovanje), podelitev ali presku¬
šanje legitimnosti ali pooblaščenosti za
kaj; taka listina, 2. potrditev, akredi-
tiranje tujega poslanika, 3. osebna
izkaznica, 4. pozakonjenje (nezakon¬
skega otroka)

legitimen -mna -o [lat. legitimus  iz lex
zakon] 1. zakonit, postaven; fig.  pra¬
vičen; upravičen (~a zahteva), 2. za¬
konski; legitimnost -i ž  zakonitost,
zakonita pravica ali zahteva (do po¬
sestva, prestola ipd.; v tem pomenu je
prvi rabil besedo Talleyrand na Dunaj¬
skem kongresu); fig.  upravičenost
legitimirati -am [iz nlat. legitimare]  L pri¬
znati ali podeliti legitimnost ali po-
oblaščenost, 2. potrditi ali akreditirati,

3. zahtevati od koga osebno izkaznico,

4. pozakoniti otroka; legitimirati -am se
1. pokazati pooblastilo, 2. pokazati
osebno izkaznico

legitimist -a m  [fr. legitimiste  iz lat. le¬
gitimus  zakonit] privrženec legitimizma,
formalno zakonitih (po prejšnjih zako¬
nih) vladarjev, npr. v Franciji starejše
veje Burbonov; Iegitimizem -zrna m  na¬
čelo o nespremenljivosti dedne monarhi¬
je (kraljestva po »milosti božji«), ki
pravi, da ima dedni monarh večno, ne¬
dotakljivo pravico do prestola, ki ni
odvisna od ljudske volje

leguan

408

leninist

leguan -a m  [nem. Leguan  iz Špan. iguana]
v zool. plazilec iz reda kuščarjev iz
tropske Amerike (mnogo vrst)
legumin -a m  [lat. legumen, leguminis  so-
čivo] rastlinska beljakovina v plodovih
stročnic in drugih rastlin (biokem.)
legumindze -oz z mn.  [nlat. Leguminosae
iz lat. legumen  sočivo] v bot. stročnice:
grah, leča, bob, fižol...
legura -e ž  [iz ital. legate  vezati; zliti]
zlitina, zmes dveh ali več kovin
leica -e ž [/laj'ka/ iz nem. Lei tz  Ca mera]
vrsta fotografskega aparata
leitmotiv -a m  [/lajt'motiv/ nem. L-]  vodil¬
ni, ponavljajoči se motiv v glasbenem
delu, zlasti v Wagnerjevih operah; fig.
ponavljajoča se vodilna misel ali motiv
lej -a m  [romun. leu  (= lev), mn. lei]  ro¬
munska denarna enota
lek -a m  [iz alban.] albanska denarna enota
lekcija -e ž  [lat. lectio  branje] 1. pouk,
učna ura, 2. predavanje, 3. berilo; učna
snov (prva ~), 4. naloga, 5. nauk, pouk
(grenka ~), 6. graja, ukor; dajati
lekcije učiti, poučevati;/(g. grajati, ošte¬
vati; koga v strah prijeti
lekcionar -ja m  [nlat. lectionarium ] v liturg.
zbirka (knjiga) odlomkov iz evangelija
za posamezne dni

lekitos -a m  [gr. lekythos]  podolgovata
stgr. posoda z enim ročem in ozkim
vratom za mazilno olje
leksem -a m  [gr. lexis  beseda] značnica,
uvodnica, (slovarsko) geslo, slovarska
enota

leksika -e ž [gr. Iexis  beseda] (slovarsko)
besedišče; leksika -ik mn. s  gl. leksikon
leksikalen -lna -o [fr. lexical  iz gr. lexikon
slovar] ki se tiče besed ali slovarjev; slo¬
varski, besednjaški

leksikograf -a m  [ngr. lexikographos, lexis
beseda, graphein  pisati] slovarnik, slo-
varjepisec, sestavljalec ali pisec slovar¬
jev; leksikografija -ei 1. sestavljanje slo¬
varjev, 2. slovarska dela (slovenska ~)
leksikolog -a m  [gr. lexikon  slovar, + -log]
kdor se ukvarja z leksikologijo; leksi-
kologija -e ž 1. besedoslovje, preučeva¬
nje besedišča v kakem jeziku, 2. nauk
o spisovanju, sestavljanju slovarjev
leksikon -a m, mn. nav.  lčksika -ik s [gr.
lexikon sc. biblion]  1 . besednjak, (jezi¬

kovni) slovar, 2. danes zlasti: poučni
slovar, priročnik

lektira -e ž  [fr. lecture  iz nlat. lectural
1. branje, 2. berilo, npr. za kako šolsko
leto

lektor -ja m  [lat. lector  bralec] 1. sodelavec
založbe, ki prebira in presoja (tudi P®
pravi ja) rokopise, 2. na visokih šolah-
praktični učitelj, navadno tujih jezikov,
lektordt -a m  službeno mesto lektorja,
zlasti stolica za praktične učitelje na
visokih šolah

lektorirati -am [gl. lektor] opravljati lek'
torsko delo, zlasti: brati ali popravljan
rokopise

lektura -e ž  [iz nlat. lectura ] branje ih
popravljanje rokopisov ali korektur
(opraviti ~o)

lema -e ž, nav. v mn.  lemata -at s [gr. lernn> a
iz lambanein  vzeti] 1. (pomožna, znan¬
stvena) postavka, izposojena iz d 1 ?®,
vede, 2. značnica, uvodnica, (slovarsko;
geslo, 3. (življenjsko) geslo ali pravilo
lemenat -a m  [ljudsko za: alumnat] du¬
hovniško vzgajališče, semenišče; len,e ’
ndtar -ja m  semeniščnik, bogoslove
(lahko pejor.) .

lemihg -a m  [norv. lemming]  postrusnr*,
vrsta arktičnih glodalcev, podobnih m
Šim

lemur -a m, nav. v mn.  lemuri -ov [lat-n 1  :
lemures ] v strim. mit. 1. duše, dubo
umrlih — lari ali larve, 2. včasih: P on .. j,
strahovi, duhovi umrlih hudobnih ‘J u
(= larve) •.

lemuri -ov m mn.  [lat. mn. lemures  duho •
strahovi] vrsta polopic, predvsem
Madagaskarju, npr. maki (so večino®
nočne živali, odtod ime) , j

lemurije -ij ž mn.  [lat. mn. Lemuriai  P
starih Rimljanih slovesnosti, nameni ,
v čast ali izganjanje (če gre za straho
lemurov .. jj

Lend-Lease Act /lend'li:s sekt/ angl-
o posojilu in najemu iz marca y '
po katerem so ZDA dajale V0J  j 0 (j
pomoč državam, vojskujočim se P
Nemčiji in Italiji

leninist -a m  1. privrženec Lenina ali
nizma, 2. kdor se dosledno drži n
leninizma; leninizem -zma m  r ,: a
V. L Lenina (1870—1924), vodne J

409

letargičen

lenis

ruske revolucije in mednarodnega delav¬
skega gibanja; njegov nauk je nadalje
razvil marksistično teorijo v novih zgo-
dovinskih razmerah, v dobi imperializma
cn js -a m  [iz lat.] gl. spiritus lenis
■enitiv(um) -a m, mn.  lenitiva -iv s  [nlat.
lenitivum  iz lat. lenire  lajšati] 1. blažilo,
lajšilo (= paliativ), 2. milejše odvajalo,
čistilo; lenitiven -vna -o blažilen, lajša-
, ien; čistilen

‘antamente /lentamen'te/ ital. prisl,  počasi
(glas.)

lei rtando /lentan'do/ ital. prisl,  čedalje
Počasneje (glas.)

en tigo -a m  [lat. lens, lentis  leča] lečasta
. Pega (med.)

le "to [/len'to/ ital. iz lat. lentus  počasen]
v  glas. prisl,  počasi, počasno; lento -a
ali neskl. m  taka skladba ali del skladbe
Jeonina societas lat. gl. societas leonina
‘eoninski verz [po srednjev. pesniku Leonu
jdi nekem papežu Leonu] verz, zlasti
heksameter, v katerem se prva polovica
rima z drugo polovico, npr.: Ne plaši se
. ®?ja, ne straši se boja!

■^■■naza -e i [gr. leon, leontos  lev, + -iaza]
Pri^ gobavosti itd. močna odebelelost
kože na obrazu, ki daje bolniku levji
videz

e °Pard -a m  [gr. leopardos  iz leon  lev,
Pardos  panter] krvoločna, tigru podobna
I. iz družine mačk (= panter)

Pido- [gr, i ep j Sy  lepidos  luska, skorja]
I ^ slavljenkah, npr. lepidolit
Paiodendron -a m  [lepido- + gr. dendron
drevo] luskavec, sodobnemu lisičjaku
i Podobno fosilno (iz karbona) drevo
Pidolit -a m  [lepido- + -lit] luskasta
sijuda, navadno vijoličasto rdeče barve
(mineral.)

e P<doptera -er s mn.  [nlat. Lepidoptera
lepido- 4- gr. pteron  krilo] metulji

I W°oL)

P'dopterolog -a m  [lepido- + gr. pteron
1 1' °’ +  " lo g] metuljeslovec, kdor se
ukvarja z lepidopterologijo; lepidopte-
ologija -e ž  metuljeslovje, nauk o me-
tu ljih

"® ž [gr. lepra  iz lepros  hrapav,
i rakast] gobe, gobavost, nalezljiva kožna
'd. bolezen (med.); leprozen -zna -o
gobav

Ieprozorij -a m  [nlat. leprosus  gobav] zavod
ali kolonija za gobavce
lepto- [gr. leptos  majhen, droben] v se¬
stavljenkah, npr. leptokefal
leptokefal -a m  [lepto- + gr. kephale
glava] ozkoglavec; leptokefallja -e i
v antropometriji: ozkoglavost, oblika
dolihokefalije

leptomeningitis -a m  [lepto- + meningitis]
vnetje nežne možganske opne (med.)
lepton -a m, mn.  Iepta -pt s [gr. iz leptos
majhen, droben] 1. droben bakren stgr.
novčič, 2. danes: novec, Vioo grške
drahme

lepton -a m  [gr. leptos  majhen] najmanjši
sestavni delec materije: nevtrin, negatron
in pozitron

leptosomen -mna -o [lepto- + gr. soma
telo] s slabotno telesno zgradbo, nag¬
njen k shizofreniji (lconstitucionalni tip
pri Kretschmerju)

leptotriks -a m  [lepto- + gr. thrix  las]
vrsta lasastih, nitkastih bakterij, veliko
jih je v piškavih zobeh
lernejska hidra [gr. hydra Lernaia]  v stgr.
mit. deveteroglava vodna kača v ler-
nejskem močvirju, ki sta ji za vsako
odsekano glavo zrasli dve novi
lesbičen -čna -o [iz gr.] gl. lezbičen
les extremes se touchent /lezskstrem' sa tuš'/
fr. nasprotja, skrajnosti se dotikajo, so
si blizu (Mercier, Tableau de Pariš)
le style c’est 1’homme /la stil selom'/ fr.
»slog je človek sam«, v slogu se kaže
človekov značaj, izrek fr. naravoslovca
Buffona

Leta -e i  [gr. Lethe  iz lethe  pozaba] v stgr.
mit. reka pozabljenja v spodnjem svetu;
iz nje so pili umrli, da so pozabili
pozemeljsko trpljenje; pasti v Leto biti
pozabljen

letalen -lna -o [lat. lethalis  iz letum  smrt]
smrten; smrtonosen; letalnost -i ž  smrt¬
nost, število umrlih za kako boleznijo
od tisoč bolnikov; smrtonosnost
letaliteta -e ž  [iz lat.] gl. letalnost
letargičen -čna -o [gr. lethargikos  iz lethe
pozaba] ki se tiče letargije, dremavičen;
fig.  (duhovno) otrpel, dremoten, zaspan,
neobčutljiv; nedelaven; letargija -e i
mrtvica, dremavica, globoko in dolgo¬
trajno spanje, podobno smrti (med.);

1’Etat c’est moi

410

levkoja

fig.  (duhovno) mrtvilo, otrplost, dre¬
mež, zaspanost; neobčutljivost; nede¬
lavnost

PEtat c’est moi /leta' se moa'/ fr. »država
sem jaz«, besede pripisujejo fr. kralju
Ludviku XIV. (»sončnemu kralju«),
ko je baje z bičem v roki razlagal v par¬
lamentu, da so koristi kraljevega abso¬
lutizma najvišji zakon
Leto -e ž  [gr. Leto  iz lathein  skrit biti, ker
jo je ljubosumna Hera preganjala po
vsem svetu] v stgr. mit. Zevsova žena
(pred Hero), mati Apolona in Artemide
lettera [/le'tera/ ital. iz lat. littera ] črka;
pismo

lettera di cambio [/le'tera di kam'bio/
= ital. menično pismo] menica (trg.)
lettre [/ls'trs/ fr. iz lat. littera ] črka; pismo;
list

lettre de cachet /le'tra da kaše'/ fr. »zape¬
čateno pismo«, tj. skrivno zaporno po¬
velje fr. kraljev, zlasti Ludvika XIV.,
s katerim so brez obsodbe zapirali ali
izganjali neljube osebe; fig.  samovoljen
odlok

lettre de change /le'tra da šaž'/ fr. menica
(trg.)

lev -a m  [iz bolg.] bolgarska denarna enota
Levanta -e z [ital. Levante  iz levante  vzhod]
Jutrovo, Bližnji vzhod, starejše ime za
dežele okrog Sredozemskega morja, ki
leže vzhodno od Italije; v ožjem pomenu
obale Male Azije, Sirije in Egipta
levantina -e ž  [fr. levantine]  svilena ali
polsvilena tkanina za ženske obleke,
prvotno iz Levante

Levantinec -nca m  [gl. Levanta] Evrope¬
jec — predvsem Grk ali Italijan — rojen
in živeč na Jutrovem, največkrat trgo¬
vec; fig.  levantinec -nca m  1 . spreten
in brezobziren trgovec, 2. tolar, srebrnik
Marije Terezije, še danes veljaven npr.
v Etiopiji in Eritreji
levator -ja m  [lat. levare  vzdigniti] v anat.
(mišica) vzdigalka

levcit -a m  [gr. leukos  bel, + -it] vrsta
aluminijeve rude

levee en masse /lave' a mas'/ fr. mobiliza¬
cija vseh za boj zmožnih moških; fig.
(ljudska) vstaja

levelierji -jev m mn.  [angl. levellers  iz leve/
izravnati] »bojevniki za enakost«, polit.

religiozna stranka v angl. revoluciji
v 17. stol., ki se je bojevala za enakost
pred zakonom, ljudsko suverenost, svo¬
bodo vere itd.

leviatan -a m  [iz hebr. liwyathari\  1 . morska
pošast v Janezovem razodetju; fig-  kaJ
pošastnega, velikanskega, 2. (leviatan
-a m)  tekst, stroj za pranje česane volne!
Leviatan -a m  naslov polit, spisa angl-
filozofa Hobbesa (1588—1678); v njem
prikazuje državo kot pošast, ki si P rl '

lašča vse pravice posameznika .

Icvirdt -a m  [lat. le v ir  možev brat, svakj
pri starih Judih običaj, da se je brat
umrlega brez otrok oženil s pokojni¬
kovo vdovo; tudi v severni Albaniji
levit -a m  [nlat. levita  iz gr. iz hebr. fe wl ’
ker so opravljali duhovniško službo
člani Levijevega rodu] 1. pripadnik du¬
hovniškega rodu pri Judih, 2. v katoli¬
cizmu: duhovniški strežnik (diakon > n
subdiakon) pri slovesni maši; duhovna
služba levita; fig.  brati levite zmerjatfi

oštevati koga, prim. levitik
levitacija -e ž  [nlat. levitatio ] domnevni
dvig telesa v zrak, ne glede na zakon
težnosti (v spiritizmu, svetniških ,e '

gendah itd.)

levitik -a m  [nlat. liber leviticus ] tretJ 3
knjiga starega testamenta s predpisi z®
levite (v samostanih so po branju od¬
lomkov iz te knjige oštevali »grešnike«!

levkemija -e ž  [levk(o)- + -emija] v med-
belokrvnost, izredno povečanje števi ^
belih krvničk zaradi obolenja krvotvof'
nih organov: limfatičnih žlez, vranic®
itd.

levko- [gr. leukos  bel] v sestavljenkah, nP f-

1CVKUC11

levkocit -a m , nav. v mn.  levkociti -ov [levko-
+ -cit] bela krvnička (fiziol.)
levkocitoza -e ž  [levkocit + -oza] začs sn  ■
povečanje števila belih krvničk v kr
pri nosečnicah, novorojenčkih in im e
cijskih boleznih . i

levkodermija -e i [levko- + gr. dertna  koža)
1. beličnost (= albinizem), 2. prirojen
ali pozneje nastala bela, brezpig men
mesta na koži, npr. pri sifilisu . ,
levkoja -e f [nem. Levkoje  iz gr. ■
bela vijolica] vrtna rastlina z dišeč/m ’
pisanimi cvetovi; mnogo vrst, npr. taJ®

liberator

fevkoliza

411

•evkoliza -e z  [levko- + -liza] razpadanje
belih krvničk (med.)

'evkom -a m  [gr. leukoma]  bela pega na
očesni roženici, posledica akutnega
vnetja ali okvare (med.)

•evkopatija -e ž  [levko- + -patija] izginjanje
kožnega pigmenta, albinizem
'evkopenija -e ž  [levko- + gr. penici  ubo¬
štvo] bolezensko zmanjšanje števila belih

krvničk (med.)

‘evkopiast -a m  [levko- + -plast iz gr.
Plassein  oblikovati] 1. vrsta brezbarvnih
telesc v protoplazmi rastlinskih celic
, (bot.), 2. vrsta obliža
ev koreja -e ž  [levko- + -reja] beli tok, beli
ovet, bolezenski tok iz ženskih spolovil
(med.)

ey uloza -e ž  [lat. laevus  levi, ker suče pola¬
kirano svetlobo v levo, + dimin. -ul,

, + -oza] sadni sladkor, fruktoza (kem.)
ex  /leks/ lat. zakon, postava; (zakonski)

I Podpis; pogodba

x  non scripta /leks non skrip'ta/ lat. nena-
I Plsa na postava

x  kripta /leks skrip'ta/ lat. napisana po-
. stava

genska steklenica [/laj'denska .../ po
L eydenu, kjer so jo iznašli 1. 1746]
steklena posoda, od zunaj in znotraj
obložena do polovice s staniolom, vrsta
l^. ktr. kondenzatorja
D, cna ljubezen [po stgr. pesnici Sapfo
~°toka Lesbosa] nenaravna ljubezen
me< l ženskami, prim. tribada; lezbijka
l e '~ 2  ženska homoseksualka

l a  -e ž [iz lat. laesio,  gl. ledirati] po-
IjjgOba, okvara; motnja (med.)

ren -rna -o [fr. Uger  iz lat. leviš  lahek]
i jlotien, neprisiljen; nemaren; površen;
jmkomiseln; ležernost -i ž  lagodnost,

1  (jPfisiljenost; nemarnost; površnost;

iwr miselnost

Čin ' ra m  t/' orn, bro/ fr. iz Špan. hombre

i tri ^ ’ gra na karte > navadno za tri
Ll nifrn’ izvira  iz Španije
lian z „ na,<:  za kem. prvino

..' e  ž, nav.  v mn.  liane -an [fr. liane
t  *?f vezati] ovijalke, vrsta zajedavskih
lia s  _ ln , največ iz tropične Amerike
p ' a  m [iz stfr. liois  vrsta apnenca]
najstarejša plast in oddelek jure

iibacija -e i [lat. libatio]  1. pri Rimljanih:
pitna daritev (bogovom), 2. pitje, pijan¬
čevanje

libel -a m  [lat. libellus,  dimin. iz liber
knjiga] 1. knjižica, spis, 2. pismena vloga,
pritožba, 3. sramotilni spis
libela -e ž  [lat. libella,  dimin. iz libra  tehtni¬
ca] 1. (tekočinsko) ravnalo, ravnalka,
tj. priprava za določanje vodoravnice,
2. kačji pastir (zool.)
libelist -a m  [gl. libel] pisec libelov, zlasti
sramotilnih spisov (= paskvilant)
Liber -bra m  [lat. Liber ] v strim. mit. bog
rodovitnosti, pozneje isto kot Bakh
libera -e z  [po lat. začetnih besedah: Libera
me, Domine]  pogrebna molitev, katol.
responzorij za umrle
liberal -a m  [iz lat.] gl. liberalec
liberdlcc -lea m  [lat. liberalis  svoboden,
iz liber  prost, svoboden] član ali pri¬
vrženec liberalne stranke; zagovornik
liberalnih idej ali liberalizma; svobodo¬
mislec

liberhlen -lna -o [lat. liberalis ] svobodomi¬
seln, brez predsodkov; širokosrčen; ple¬
menit; radodaren; pejor.  preveč popust¬
ljiv; liberalnost -i ž svobodomiselnost;
širokosrčnost (v mišljenju ali ravnanju);
radodarnost; pejor.  popustljivost (tam,
kjer ni upravičena)

liberalije -ij ž mn.  [lat. Liberalia]  pri Rim¬
ljanih svečanosti na čast boga Libra;
mladeniči so takrat oblekli moško
togo

liberalizacija -e ž  [gl. liberalen] sprostitev
česa, odprava kakih omejitev, npr. v
zunanji trgovini; liberalizirati -am po¬
staviti na svobodnejšo podlago, izvesti
liberalizacijo

liberalizem -zma m  [fr. libiralisme,  1823,
Boiste, iz lat. liberalis ] 1. meščansko
svobodomiselstvo, celotnost gospodar¬
skih in polit, naziranj industrijskega
meščanstva v dobi njegovega boja s
fevdalizmom in meščanskih revolucij,
na stopnji kapitalizma svobodne kon¬
kurence, 2. liberalna miselnost ali rav¬
nanje; fig.  (nedosledna) svobodomisel¬
nost; nenačelnost

liberator -ja m  [lat. liberator  osvoboditelj]
vrsta ameriških bojnih letal (letečih
trdnjav) iz druge svetovne vojne

liberatoren

412

lidit

liberatoren -ma -o [iz nlat.] oprostilen
(~a sodba)

Liber pontificalis /li'ber pontifika'lis/ lat.

zbirka biografij rim. papežev do 15. stol.
Libertas ž neskl.  [lat. libertas  svoboda,
prostost] v strim. mit. boginja svobode
liberte, egalite, fratemite /liberte', egalite',
fratemite'/ fr. »svoboda, enakost, brat¬
stvo«, geslo fr. revolucije 1. 1789
Iibertinec -nca m  [lat. libertinus  osvobojen;
osvobojenec] 1. v starem Rimu: osvo¬
bojenec, osvobojen suženj (zlasti po¬
tomci nekdanjih — pozneje osvobojenih
— Pompejevih sužnjev, ki so imeli v
Jeruzalemu svojo cerkveno občino),
2. kdor izraža svobodne poglede, po¬
sebno v religiji (v dobi reformacije ime
za ločine, ki se niso držale uradnih
naukov, discipline ali morale); fig.
svobodomislec; pejor.  razuzdanec; li-
bertinstvo -a .v svobodomiselstvo; pejor.
razuzdanost

libertinizem -zrna m  [fr. libertinisme  iz lat.]
svobodomiselstvo; pejor.  razuzdanost
(= libertinstvo)

liberum arbitrium /li'berum arbi'trium/
lat. svobodna volja (fil.)
liberum veto /Ifberum ve'to/ lat. »svobodni
ugovor«, v starem poljskem sejmu
(1652—1791) pravica vsakega člana, da
je s svojim glasom preprečil sprejem
kakih sklepov, prim. veto
libidinozen -zna -o [lat. libidinosus ] poho¬
ten, nasladen, polten
libido -a m  [lat. libido  sla, poželenje] 1. spol¬
na sla, spolni gon, spolnost, 2. v psiho¬
analizi: goni in energija (zlasti spolna),
ki izvirajo iz podzavesti
libra -e ž  [lat. libra  tehtnica] 1. rimska
utežna mera — 327,45 g, 2. rimska de¬
narna enota (= 100 denarjev)
libnicija -e ž  [iz lat. libratio  iz librare
tehtati, v ravnotežju držati] nihajoče
gibanje nebesnih teles, zlasti Meseca
zaradi njegovega gibanja v nagnjeni
elipsi

libretist -a m [ital. libretlista]  pisec li¬
breta

libreto -a m  [ital. libretto,  dimin. iz libro
knjiga] 1. knjižica z opernim (ali ope¬
retnim ipd.) besedilom, 2. operno be¬
sedilo

liburna -e ž  [lat. liburna,  po ilirskem pl e '
menu Liburnov, od katerih so jih pff
vzeli Rimljani] staroveška bojna ladja
na vesla z enim križnim jadrom

Licej -a m  [lat. Lyceum  iz gr. Lykeiom
stgr. gimnazij, kjer so učili Aristotel j 11
peripatetiki (gimnazij je stal v g a J u ’
posvečenem Apolonu; Lykeios, tj. b* e '
ščeč, je bil namreč eden izmed vzdevke
sončnega boga Apolona); fig.  licej ' a

1. Aristotelova ali peripatetična n 1 ?'
zofska šola ali filozofija, 2. tip raz m
visokih (npr. prve ljubljanske visoke so
po vzoru fr. lycče) ali srednjih šol.
novejšem času ženskih srednjih šol; l'p e l
ski -a -o ki se tiče liceja (~a knjižnic 2 -'

licejka -e i [gl. licej] 1. učenka na *' ceJ  ’

2. licejska knjižnica, javna znanstveo
knjižnica v Ljubljani, ustanovlj. 1- J' ,
(imenovana po nekdanjem liceju), P r ®.
hodnica sedanje Narodne in univerzi

tetne knjižnice

licenca -e i [lat. licentia  dovoljenje] 1-

ljenje, npr. za obrt, izvoz ali uvoz
2. spregled, oprostitev od česa, 3. P raV
do izkoriščanja tujega patenta . .

licenciat -a m  [nlat. licentiatus  iz
licentia docendi  pravica poučevanja,
jo je imel nosilec te časti] 1. sre  , 0I1 i
akademski naslov med bakalavrea ^
in doktorjem, še obstoji na teolos
fakultetah, 2. nosilec te časti . jj.
licencirati -am [nlat. licentiare]  1 ■ , p£ ).
cenco, dovoliti kaj; potrditi kaj, 2-
pustiti, odsloviti j at .

licentia poetica /Iicen'cia poe'tika/
»pesniška prostost«, pesnik ni togo ve
na pravila slovnice in poetike

licet /li'cet/ lat. dovoljeno, dopuščen
licitacija -e ž  [lat. licitatio  dražba] L dr .
javna prodaja (najboljšemu ponudni*^.

razprodaja, 2. javen razpis, npr. 8 r21  na
nih del ali dobav; licitirati -am /' a gbi
dražbi (raz)prodati; dražiti, na d - aV nO
kupovati (in gnati ceno kvišku), 2- J
razpisati v . .. p o-

licitant -a m  [lat. licitans]  dražite!).

nudnik; kdor licitira
lider -ja m  [iz angl.] gl. leader . .jt]

lidit -a m  [po mestu Lydd v Kentu, .^^,,
močno razstrelivo iz pikrinske
(v Angliji ime za ekrazit)

lido

413

Liliput

hdo -a m  [ital. lido  iz lat. litus  breg, obala]
1- obrežje, obala, 2. sipina, peščina,
Peščena naplavina, ki loči laguno od
m °rja; često v obliki podolgastih otoč-
kov (prim. Lido)

"enitis -a m  [lat. lien  vranica, + -itis]
.. f Vne tj e  vranice (med.)

"eracija -e i [iz nem. liefern  dobaviti]
1- dobava; dobavljanje (blaga), 2. po-
. sdjka, pošiljatev

"erant -a m  [nem. Lieferant]  dobavnik,
dobavitelj (trg.)

lif.k f an 8l- Ml  (° sebn °) dvigalo
»tboy -a m  /lift'boi/ angl. fantič, nameščen
..Priliftu

'ga -e i [f r-  Ug ue ]  i. zveza, zaveza (držav,
strank...), 2. v športu: društvo; razred
li rY? zna  državna ~)
gacija -e i  [lat. ligatio]  1. vezanje, 2. (zdrav¬
il;, 111 ^) obveza

gament -enta m  [lat. ligamentum  vez]
i. v  anat. vez; sklepna vez, kita
li» t” tdiga/to/ ital.] gl. legato
matura -e ž  [nlat. ligatura]  1. v glas. a) zve-
za  dveh ali več enakih ali različnih not
v^eže jih lok), b) lok, kijih veže, 2. v med.
a ) podvezovanje žil, kožnih tvorb ipd.,
o) taka podveza (delo), c) podvežnja,
J- nit, s katero se napravi, 3. zveza dveh
na  eni tipi, npr. oe (tisk.)
s  l ~a m  [lat. lignum  les, + -in] lesna
laknina, organska snov, hkrati s celu-
lien't° 8 * avna  sestavina lesa
n a m  P at - Hg num  l es > + -it] lesenec,
najmlajši rjavi premog slabše kakovosti,
l[,. a J Ve 2k rat  z  vidno lesno strukturo
d " tra m  P at-  tig ustrunl \  kostenika.
Pasji les, vrsta grmov z belimi cvetovi

r Janec -nca m  [po Alfonzu Ligvorskem]
lih„^ sta  katol. redovnikov (= redemptorist)
lih»„ fe r - leichen  lišaj] lišaj (med.)
oiden -dna -o [lihen + -oiden] liša-

'ikal ( - biol -> med -)

X, "°P -a m  [gr. lykos  volk, anthropos
2 ° Ve k] 1. kdor boleha za likantropijo,
•volkodlak; likantropija -e ž  domnevna
vek ememba v v °lka, v  starem in srednjem
likJr • r azširjena vrsta blaznosti
čin T m  [fr. liqueur  iz lat. lic/uor  teko-
Sa  , a ' žganje z dodatkom sladkorja,
onih esenc ipd., npr. maraskino

liktor -ja m  [lat. lictor]  spremljevalec,
služabnik najvišjih strim. oblastnikov
(pretorji so jih imeli 6, konzuli 12 itd.),
noseč pred njimi butaro šibja s sekiro
Iikvefakcija -e i [lat. liquidus  tekoč, facere
narediti] utekočinjenje (kem.)
likvida -e ž [ž. sp. od lat. liquidus  tekoč]
v slovn. zvočnik: 1, r, m, n (jezičniki in
nosniki)

likvidacija -e ž  [nlat. liquidatio]  1 . v trg.
poravnava, izravnava, obračun (~ med¬
sebojnih obveznosti, ~ računov), 2. raz¬
pust, razpustitev (~ organizacije),
3. ustavitev (~ dela, dejavnosti), 4. opu¬
stitev, zaprtje (~ trgovine), 5. odprava
(~ nepismenosti), 6. uničenje (~ sovraž¬
nega oddelka), 7. usmrtitev
likvidator -ja m  [gl. likvidirati] 1. kdor
opravlja likvidacijo (ali mu je poverjena
likvidacija), 2. privrženec likvidatorstva
likvidatorstvo -a s  [gl. likvidirati] desna,
menjševiška smer v ruski socialno demo¬
kratični stranki (v letih 1908—1912);
njeni udje so po porazu revolucije me¬
nili, da je treba razpustiti (likvidirati)
nelegalno revolucionarno delavsko
stranko

likvidatura -e ž  [nem. Liquidatur  iz nlat.]
oddelek za likvidacijske posle (bančna
~)

likviden -dna -o [lat. liquidus  tekoč] v trg.
gotovinski; lahko spremenljiv v goto¬
vino ali plačilno sredstvo; fig.  (iz)plač-
ljiv, zapadel, dospel; tekoč, zmožen
plačila; likvidnost -i ž (iz)plačljivost, za¬
padlost, dospelost; plačilna zmožnost
likvidirati -am [nlat. liquidare  iz lat.
liquidus  tekoč] 1. poravnati, izravnati kaj;
obračunati, 2. razpustiti; ustaviti, opu¬
stiti; zapreti, 3. razbiti, uničiti; odstra¬
niti; usmrtiti, prim. likvidacija
lila pridevn. neskl.  [iz fr.] gl. lilast
lilast -a -o [fr. Mas  španski bezeg; lilast]
bledo vijoličaste barve, kot cvetovi špan¬
skega bezga

lilija -e ž  [lat. lilium,  mn. Mia)  v bot. lepo
dišeča cvetlica (navadna lilija) iz družine
lilij, z velikimi, dehtečimi cvetovi; simbol
čistosti in nedolžnosti
Liliput -a m  [angl. Lilliput]  pravljična deže¬
la, kjer žive palčki, kot palec majhni
ljudje (iz knjige J. Svvifta »Guliverjeva

limakologija

414

limona

potovanja«); fig.  liliputancc -nca m
palček, pritlikavec; fig. pejor.  duhovno
omejena ali nepomembna oseba; lili¬
putanski -a -o ki se tiče liliputancev;
pritlikav, majhen, neznaten, droben (~i
slovarček)

limakologija -e ž  [lat. limax, limacis  polž,
+ -logijaj nauk o polžih (zool.)
liman -a m  [tur. limati  iz gr.] zatoka, črno¬
morski morski ali rečni zaliv,  često za¬
močvirjen

limb -a m  [lat. limbus  rob] 1. na stopinje
razdeljen krog ali lok pri merilnih pri¬
pravah, npr. kvadrantu, 2. predpekel,
v kršč. veri kraj »na robu nebes«, kjer
bivajo duše pravičnih, umrlih pred
Kristusom, in otrok, umrlih pred krstom
limbus -a m  [iz lat.] gl. limb
limes -a m  [lat. limes  meja] 1. meja; ob¬
mejni utrjeni pas (= limes romanus),
2. mejna vrednost (= limita)
limes romanus /li'mes roma'nus/ lat.
obmejni utrjeni pas starih Rimljanov
med Renom in Donavo, sezidan proti
Germanom

limeta -e z [fr. limette  iz lime  limona]
vrsta sladkih limon

limfa -e z [lat. lympha  bistra voda] 1. v fi-
ziol. mezga, beljakovinasta, brezbarvna
ali rumenkasta tekočina (kri brez eri¬
trocitov), ki jo izloča v kri limfatično
ožilje, 2. cepivo, npr. proti kozam
limfadcnitis -a m  [limf(o)- + adenitis]
vnetje limfnih žlez, bezgavk (med.)
limfangiitis -a m  [iz gr.] gl. limfangitis
limfangitis -a m  [limf(o)- + angitis] vnetje
mezgovnic, limfnih žil (med.)
limfatičen -čna -o [nlat. lymphaticus ] ki se
tiče limfe; v zvezi z limfnimi žlezami
(~i sistem); mezgoven; limfatični tem¬
perament temperament, za katerega je
značilna počasnost v mišljenju in rav¬
nanju; včasih so mislili, da izvira od
preveč mezge v krvi; limfatik -a m  človek
z limfatično konstitucijo (nagnjen k lim-
fatičnim obolenjem, z manjšo telesno
odpornostjo) ali takim temperamentom
limfatizem -zma m  [gl. limfa] bolezensko
stanje z značilno bledico, oteklostjo
limfnih žlez, telesno neodpornostjo ipd.
Iimf(o)- [lat. lympha  bistra voda, nlat.
mezga] v sestavljenkah, npr. limfocit

limfocit -a m  [limfo- + -cit] vrsta belih
krvničk iz limfnih žlez (fiziol.)
limfocitoza -e ž  [limfocit + -oza] povečanje
števila limfocitov v krvi, npr. pri tuber¬
kulozi, prim. levkocitoza
limfogen -a -o [limfo- + -gen] mezgoven,
limfatičnega izvora

limfoiden -dna -o [limf(o)- + -oidenj
limfast, limfi ali limfnim žlezam podo'
ben (~o tkivo)

limfom -a m  [limf(o)- + -om] mezgovnjak,

tvor iz limfatičnega tkiva (med.)
limfopenija -e ž [limfo- + gr. penia  ubo-
štvo] bolezensko znižanje števila limfo*
citov v krvi (med.)

limit -a m  [lat. limes, limitis  meja] 1- nie J a
česa; mejna količina ali znesek, 2. mejna,
najvišja ali najnižja cena, npr. pri bof z '
nih kupčijah

limita -e ž  [gl. limit] mejna vrednost, nP r>
funkcije (mat.) . .

■imitacija -e i [lat. limitatio ] 1. omejevanje,

omejitev, 2. določitev limita, 3. P re “'
pisan rok

Iimitativen -vna -o [nlat. limitativus ] oj 11 ®'
jujoč, omejevalen, utesnjevalen; hm’
tativna sodba po obliki trdilna, P° Y?
bini nikalna sodba: snov je neuničlJ lV

limited [/li'mitid/ angl. delež, od
omejiti] »z omejeno zavezo«, pristave
pri angl. delniških družbah, ki ’

da jamčijo njih člani le z vloženim 0
ležem .

limitirati -am [lat. limitare]  1. omejiti, do

čiti mejo (limit); fig.  natančno dolo®

kaj, 2. utesniti, 3. bližati se mejni vr
nosti ^

limnigraf -a m  [gr. Umne  jezero, + '® r
vodokaz, npr. rečne gladine
limnograf -a m  [iz gr.] gl. limnigraf ,

limnolog -a m  [gr. Umne  jezero, + ~‘, 0 .
kdor se strokovno ukvarja z hm n ,° k j( 1
gijo; limnologija -e i 1. nauk o slaa
vodah in njih fizikalnih, bioloških
lastnostih, del hidrografije, 2. v ož)
(starejšem) pomenu: nauk o f avnl
flori jezer . {0t

limnoplankton -a m  [gr. Umne  J eZ
+ plankton] sladkovodni plankton
limona -e ž  [ital. limone]  vrsta J uzn
sadja, plod limonovca

limonada

415

linkrusta

limonada -e ž [fr. limonade  iz ital.] 1. pijača
iz limoninega soka, sladkorja in vode,
2-fig.  kaj omlednega

'mionin -a m  [ital. limone  limona, + -in]
grenka snov v limonini lupini itd. (kem.)
lunonit -a m  [gr. leimon  travnik, -+- -it]
rjavi železovec, pomembna železna ruda,
Pri nas v Varešu

'moterapija -e ž  [gr. limos  lakota, + tera-
Pjja] stradalno, gladovalno zdravljenje
'■■noža -e ž  [gr. limos  lakota, + -oza]
v °lčji glad, nepremagljiva, patološka sla
Po jedi

■muzina -e ž  [fr. limousine,  po tipu vozila
lz  nekdanje fr. province Limousin]
vrsta zaprtega osebnega avtomobila
1! z a m  l iz an gl-j gl- linčanje
mcanje -a s  [angl. lynch,  prvotno Lynch’s

law

tj. Lynchev zakon, po* polkovniku

j  - j » nvriv r zjuivuU;  pv/livvz » inrvei

Ch. Lynchu, kije med vojno za neodvis-
n °st svojevoljno sodil Angleže in njih pri¬
vržence] ljudska sodba, protizakonito
(brez preiskave in sodnega postopka), od
Pblasti tolerirano kaznovanje prestop¬
nikov ali osumljencev neposredno po
Prijetju, zlasti v primerih, ko so nahuj¬
skane množice mučile in ubijale črnce na
Jugu ZDA; linčati -am izvesti linč, npr.
i. z  ubešenjem ali kamnanjem
n * a  -nee ž /li'nea/ lat. črta, poteza; smer;

lin* CC ’ me J a > 8 1 - lini J a

a  ascendens /li'nea ascen'dens/ lat.
sorodstvo v vzdigajoči se črti, po pred-
ntkih

"Ueacija -e ž  [lat. lineatio  iz linea  črta,
Poteza] označevanje z linijami; delitev
lj Unije; oris, očrt
ea  descendens /li'nea descen'dens/ lat.
Un^rodstvo v padajoči črti, po potomcih
-a m  [fr. linčal  črten, iz lat. linea]
Hiten 1 * 0 ’ rav nilo

vaien -lna -o [nlat. linealis]  1. premočrten,
ravni liniji (~i sistem sorodstva),
lihe- crtast > v obliki črte (= linearen)
varen -ma -o [lat. linearis]  1. ki se tiče
nuje (~ a  perspektiva); premočrten (~i
Pospešek), 2. črtast, v obliki črte, linije;
8'bajoč se v liniji; enosmeren, idoč v
oizino; linearna enačba enačba prve
opnje (mat.); linearna taktika razpo-
ejanje čet v dolgi liniji (nekdanji način
oojaj

lineatura -e ž  [gl. linija] črtanje; črtkanje;
črtež, naris

linga -e m  [iz skt.] gl. lingam
lingam -a m  [skt. lingam  simbol] spolni ud
boga Šive, v Indiji čaščen kot simbol
rodovitnosti

lingua franca /lin'gva fran'ka/ ital. 1. »fran¬
kovski jezik«, ital. provans. žargon
(s španskimi, grškimi itd. prvinami),
kakršnega so uporabljali v levantskih
pristaniščih, 2 .fig.  pomožni mednarodni
žargon sploh

lingvafon -a m  [lat. lingua  jezik, + -fon]
serija gramofonskih plošč s tečajem
tujega jezika

lingval -a m  [nlat. lingualis  jezičen, iz lat.
lingua  jezik] v fonetiki: jezičnik (1, r);
Iingvalen -lna -o 1. jezičniški, 2. v med.
jezičen (~o vnetje)

lingvist -a m  [fr. linguiste  iz lat. lingua
jezik] jezikoslovec; lingvistika -e ž  jezi¬
koslovje, nauk o jeziku (v ožjem po¬
menu); obsega glasoslovje, oblikoslovje
in skladnjo; deli se predvsem na opisno
in primerjalno, prim. filologija
liniatura -e i [iz lat.] gl. lineatura
linija -e ž [lat. linea]  1. prema črta; črta
sploh (utrjena, razmejitvena ~); vrsta,
2. v mat. pot, ki jo opravi gibajoča se
točka, 3. pot, proga (zračna ~); vod
(telefonska ~), 4. (obrazna) poteza,
5. rast (vitka ~), 6. smer razvoja, de¬
javnosti ipd., 7. smernice in načela,
ki se jih kdo drži, 8. taktična razmestitev
čet (ali ladij) v dolgi črti, v naspr. s ko¬
lono; biti na liniji biti dosleden; biti
v skladu s splošno smerjo, npr. stranke;
linija najmanjšega odpora mesto najmanj¬
šega odpora (včasih: reševanje česa na
način, ki terja najmanj truda); linijski
-a -o 1. ki se tiče črte; postavljen v črto,
v dolžino (~i razpored), 2. ki se tiče
(prve) bojne črte ali rednih čet, 3. vozeč
na redni, stalni progi (~a ladja, plovba)
liniment -čnta m  [nlat. linimentum  iz lat.
linere  namazati] mehko ali tekoče mazilo
(za vtiranje v kožo)

linirati -am [nem. linieren  iz lat. linea]
črtati, vleči črte z ravnilom
linkrusta -e ž  [lat. linum  lan, crusta  skorja]
vrsta stenskih open iz vzorčastega li¬
noleja

linolej

416

litiaza

linolej -a m  [lat. linam  lan, oleum  olje]
talna obloga iz močne jute z vtisnjeno
zmesjo zmlete plutovine, lanenega olja,
smole in barve

linon -a m  [fr. linon  iz lin  lan] fino, močno
beljeno platno (boljši batist)
linorez -a m  [gl. linolej] 1. vrezovanje
umetniških slik v linolej, vrsta slikarske
tehnike, 2. taka slika
linotajp -a m  [angl. linotype ] stavni stroj,
ki uliva vrste, prim. monotajp
liparit -a m  [po Liparih, + -it] vrsta
granita

lipaza -e ž [lip(o)- + -aza] v biokem. vrsta
encimov, ki razkrajajo maščobe, gl. li-
poliza

lipektomija -e ž  [lip(o)- + ektomija] ope¬
rativno odvzetje odvečne tolšče, npr.
pod kožo na trebuhu pri debeluhih
lipemija -e ž  [lip(o)- + -emija] povečanje
količine tolšče v krvi pri sladkorni bo¬
lezni, kroničnem alkoholizmu itd. (med.)
lip(o)- [gr. lipos  tolšča] v sestavljenkah,
npr. lipoliza

lipoid -a m, nav. v mn.  lipoidi -ov [lip(o>- +
-oid] vrsta tolščam podobnih organskih
spojin, sestavljenih iz tolšč in drugih
sestavin (biokem.)

lipoliza -e ž  [lipo- + -liza] razkrajanje tolšč
v tolščne kisline in glicerol (biokem.)
lipom -a m  [lip(o)- + -om] mastnjak,
tolščak, ovalni tumor, pretežno iz tol¬
šče (med.)

iipomatoza -e ž [lip(o)- + -om(at) + -oza]
v med. tolščica, nabiranje tolšče na te¬
lesnem delu ali organu (srčna ~)
liptovec -vca m  [po češkem mestu Liptov]
vrsta sira

lipurija -e i [lip(o)- + -urija] izločanje
tolšč s sečem (med.)

liquet [/li'kvet/ 3. os. edn. sed. od lat.

liquere  umljiv biti] jasno je, očitno je
lira -e ž  [ital. lira  iz lat. libra]  italijanska in
turška denarna enota
lira -e ž  [lat., gr. lyra]  stgr. glasbilo na
strune, napete na okvir v obliki jarma —
simbol lirskega pesništva; Lira -e ž
neko severno sozvezdje
liričen -čna -o [gr. lyrikos  ki se tiče lire]
ki se tiče lirike; fig.  čustven
lirik -a m  [gr. lyrikos]  lirski pesnik: lirika
-e i 1. vrsta pesništva, ki izraža pred¬

vsem pesnikova notranja doživetja in
čustva, 2. celotnost lirskih del (sloven¬
ska ~)

lirizem -zma m  [fr. lyrisme  iz lat.] lirično
razpoloženje ali izliv; fig.  čustvenost,
navdušenje

Iirodendron -a m  [gr. leirion  lilija, dendron
drevo] zelo visoko listnato drevo z ru¬
menkastimi, tulipanu podobnimi cve¬
tovi (v Severni Ameriki)
lirski -a -o [gl. lira] ki se tiče lirike
pesništvo)

lisa -e ž  [gr. lyssa]  steklina (med.) .
lista -e ž  [fr. liste  iz ital. lista  iz germ-J
seznam, spisek, imenik, popis, izkaz
lister -tra m  [nem. Ltister  iz fr. lustre  lesk,
sijaj] lahka, lesketajoča se tkanina ostre¬
ga otipa za moške letne suknjiče
-lit -a m  [gr. lithos  kamen] v sestavljenkafl,
npr. galalit, gl. lito-

litanije -ij i mn.  [nlat. litania  iz gr. >‘ ,a '
neuein  prositi] v liturg. prošnja molite
ali spev (z odpevanjem med duhovni'
kom in verniki); fig.  dolgovezno našte¬
vanje ali pripovedovanje «,

liter -tra m  [fr. litre  iz gr. litra  stgr. ute j
votla mera za tekočine in sipke sn°
v metričnem sistemu mer (približa
1 d™ 3 ) • i a t

liter&len -lna -o [nlat. litteralis  iz j
littera  črka; spis] črkoven, s črka®
izražen; fig.  »po črki«, dosloven, °°°
seden . ,

literalizem -zma m  [literal(en) +

1. doslovno, okorno vztrajanje pri
črki, zanemarjanje duha in vsebin >

2. doslovno razlaganje ali prevajanj®
literaren -ma -o [lat. litterarius  iz,*'*'

črka; spis] 1. knjižen; pismen; knjizev
slovstven (~i historik), 2. leposloven
literat -a m  [iz lat. litteratus]  pisatelj, K  .
se ukvarja s pisanjem (tudi s pejor.
tenkom)

literatura -e ž  [lat. litteratura ] 1- sloVS ka ni
književnost (v širšem pomenu vsi tis
in pisani spomeniki kakega nar
dobe, stroke...), 2. leposlovje j s>
literomanija -e ž  [lat. littera  črka; V
+ -manija] pretirana strast do P isaD i e n]
litiaza -e ž  [nlat. lithiasis  iz gr. lithos  ^pr,
kamnavica, bolehanje na kamnih,
v sečniku

417

lizol

•'ligaci

ija

liti:

'gacija - e  ž [lat. litigatio]  1 . pravdanje,
tožbarjenje, 2. pravda, tožba, 3. fig.
Ii«- P0r ’ P re P ix

j* " a . m  [nlat- lithium  iz gr. lilhos  kamen,
ker  je v mineralih] kem. prvina, mehka,
raztezna kovina srebrnkaste barve, naj-
. iažja od vseh znanih kovin
It0 ' [gr. lilhos  kamen] v sestavljenkah,
|.. n P, r - litosfera

tobol - a m  [lito- + gr. bole  met, lučaj]
'l  antiki: priprava za metanje kamnov
1=7  balista)

°;ji -a m, nav. v mn.  litoflti -ov [lito- +

. t] 1. v zool. polip s kamnitnim ogrod-
i em ’ npr - korale, 2. rastlina, ki raste na
k amnitnih tleh, 3. okamnela, fosilna
.rastlina

‘togen - a  -o [lito- + -gen] 1. nastal iz
kamnin (geol.), 2. delajoč kamne (med.)
‘“geneza -e ž  [lito- + geneza] nastajanje
Ij/^jbin, zlasti usedlinskih in nauk o tem
"Strf -a m  [lito- + gr. glyphein  vrezati]
H ( ^ re2a n okrasni kamen
“graf - a m  [lito- + -graf] strokovnjak
litografiji; litografija -e ž  kamnotisk,
tiskanje s kamna, na katerem je vre-
^a risba, 2. tak izdelek, 3. oddelek
litn l ' s ^ ar ni ali tako podjetje

grafirati -am [gl. litografija] tiskati
lij , kamna, izdelati litografijo

klast -a m  [lito- + gr. klastes  razbijalec]

li t ° ; litotrit

“kromija -e ž  [lito- + -kromija iz gr.
c hroma  barva] barvni kamnotisk, 1. vrsta
II* i arske tehnike, 2. tak izdelek
“Jogija - e  ž [lito- + -logija] 1. kamnino-
*° v Je, veda o nastanku in sestavi kamnin,

■ nauk o kamnih v človeškem telesu
tffied.); litološki -a -o ki se tiče litologije
lito^ a karta l

Pon - a m  [lito- + -pon iz* lat. ponere
Postaviti] bela barva iz cinkovega sui¬
to ~, a  'n barijevega sulfata

ale-] a m  [ital. litorale  iz lat. litoralis
orežen] obala, obrežje, obmorje, pri-
ot °rje, zlasti jadransko; litoralen -lna -o
litotf- ’ obrežen, obmorski, primorski
In - ra  " e z  [lit°- + sfera] v geol. vnanja
^Pjnn^zemeljske oble (okrog 1200 km

6 a  fer. litotes  preprostost] zanikano
s Protje, slogovni ukras, v katerem je

" Sl °var tujk

misel izražena z zanikanjem svojega
nasprotja, npr. to ni bilo lepo (= je bilo
kaj grdo)

litotomija -e ž [lito- + -tomija] operativno
odstranjevanje kamnov iz telesa
litotrit -a m  [lito- + lat. tritus,  delež, iz
terere  treti] kirurška priprava za drob¬
ljenje kamnov v sečniku, litoklast
litraža -e i [gl. liter] prostornina, izražena
v litrih

littera scripta manet /lftera skrip'ta ma'net/
lat. »kar je napisano, ostane«, se ne
spravi s sveta

liturg -a m  [gr. leitourgos  iz leitos  javen,
ergein  delati] kdor se ukvarja z litur-
giko ali opravlja liturgične obrede;
liturgičen -čna -o ki se tiče liturgije ali
liturgike; obreden; v obredniku določen
liturgija -e ž  [gr. leitourgia  v starih Atenah
dela, ki so jih morali opraviti premož¬
nejši državljani v korist države, npr.
oprema ladij, gl. liturg] bogoslužje,
verski, bogoslužni obredi in opravila
liturgika -e ž  [gr. leitos  javen, ergon  delo]
1. obredoslovje, nauk o verskih, bogo¬
služnih obredih, 2. taka knjiga ali spis
liturgika -e ž  [gr. lithos  kamen, ergon  delo]
nauk o obdelovanju in uporabi mine¬
ralov

iiving room /li'virj ru:m/ angl. dnevna soba
lfvra -e ž  [fr. livre  iz lat. libra  rimska utež]
1. star fr. kovanec, 1.1795 gaje zamenjal
frank, 2. nekdanja fr. utež, danes 500 g
livre [/li'vra/ fr. iz lat. liber]  knjiga
livreja -e ž  [fr. livree,  prvotno oblačilo
dvorjanov in plemiških služabnikov, iz
livrer  izročiti] 1. služabniška uniforma
(lakajev, kočijažev, vratarjev...), 2. uni¬
forma ali posebna obleka sploh; livrirati
-am obleči v livrejo

liz-, -liza -e ž  [gr. lysis  razkroj] v sestav¬
ljenkah, npr. lizol, hemoliza
lizena -e ž  [nem. Lisene  iz fr.] 1. rob, ob-
krajek (pri oblačilu), 2. proga v zidu
v obliki pokončnega, pravokotnega ste¬
bra za okrepitev zidovja
lizoform -a m  [liz(o)- + form(alin)] rumen¬
kasta špiritna raztopina kalijevega mila
s formalinom, razkužilo prijetnega vonja
lizol -a m  [liz- H- -ol] oljnata tekočina rjave
barve in ostrega vonja, raztopina kalije¬
vega mila s krezolom, strupeno razkužilo

liano

418

logik

liano -a m  [/lja'no/ Špan. iz lat. planus
raven] širna travnata ravan brez dreves
v Španiji in nekdaj španskih deželah
Južne Amerike; Hanero -a m  /ljane'ro/
pastir ali živinorejec, bivajoč na teh
ravninah

Lloyd -a m  [/lojd/ po londonskem kavar-
narju J. Lloydu, pri katerem so se v
17. stol. shajali lastniki ladij, trgovci ipd.]
ime raznih pomorskih plovnih ali zava¬
rovalnih družb (Tržaški ~)

!obby -ja m  /lo'bi/ 1. angl. preddvorje,
zlasti v angl. parlamentu in podobnih
predstavniških poslopjih, 2. skupnost
lobistov

lobelija -e ž [nlat. lobelia,  po flamskem
botaniku Lobelu, 1538—1616] zdravilna
južnoameriška zvončnica, obstoje števil¬
ne vrste

lobist -a m  [angl. lobbyist,  gl. lobby] kdor
skuša vplivati na poslance v imenu kakih
posebnih koristi, skupin; lobizem -zma m
vplivanje interesnih skupin — npr. in-
dustrijcev — na poslance v ZDA
lobus -a m  [nlat. lobus  iz gr. lobos]  reženj,
krilast, loputast telesni del, zlasti pljučno
krilo (anat.)

loči [/lo'ci/ lat. mn. od locus  kraj, mesto]
»mesta«, zbirka odlomkov ali citatov,
največ iz antičnih piscev, navadno v zvezi
s kako temo

loči classici lat. gl. locus classicus
loči communes lat. gl. locus communis
locirati -am [lat. locus  kraj] 1. razmestiti,
razvrstiti, 2. določiti mesto ali lego,
3. dati ali vzeti v najem
lockout -a m  [angl.] gl. lokavt
loco /lo'ko/ lat. na kraju, na mestu
loco citato /lo'ko cita'to/ lat. na navedenem
mestu, v navedeni knjigi ali spisu
loco sigilli lat. gl. locus sigilli
locus -a m  /lo'kus/ lat. kraj, mesto; pro¬
stor

locus classicus /lo'kus kla'sikus/ lat. vzorni,
dokazilni odlomek, pri dokazovanju ali
razlaganju mnogokrat citirano mesto iz
kakega spisa; dokazilno mesto
locus communis /lo'kus komu'nis/ lat.
obrabljen, vsakdanji izraz ali reklo,
pogrošna resnica

locus dclicti /lo'kus delik'ti/ lat. kraj,
mesto kaznivega dejanja

locus minoris resistentiae /lo'kus minoTis
resisten'cie/ lat. »kraj manjšega odpora«,
kjer se pokaže bolezen
locus sigilli /lo'kus sigi'li/ lat. mesto, kjer
stoji (v izvirniku) pečat
loden -dna m  [nem. Loden]  debelo, kosmato
sukno iz volne za lovske in športne
obleke

log kratica: logaritem
-log -a m  [iz gr.] gl. -logičen, -logija
logaritem -trna m  [nlat. logarithmus  iz S r -
logos  beseda, nauk, arithmos  število!
v mat. število, ki pove, kolikokrat je
treba kako število (bazo) pomnožiti s
samim seboj, da dobimo določeno šte¬
vilo (antilogaritem); npr. 3 je logaritem
števila 8, če je baza 2; logaritmi -ov W
mn.  logaritmične tabele, zbrane v knjig 1
logaritmand -a m  [gl. logaritem] v mat-
število, ki ga logaritmiramo (= nurnerus)
logaritmirati -am [gl. logaritem] poiskati
logaritem kakega števila; računati z i°'
garitmi

loggia -ie ž  /lo'dža/ ital. loža, napol odprt.

obokan prostor, včasih z arkadami
logiciteta -e i [gl. logičen] logičnost
logicizem -zma m  [iz logičen + -izem] 1-''
logiki smer, ki poudarja avtonomnos
logike in logičnih kategorij (Bolzano.
Husserl), 2. dajanje prednosti logični”
razlogom pred psihološkimi, 3. P e i° r '
žongliranje s pojmi

logičen -čna -o [gr. logikos]  sloneč na za¬
konih logike, v skladu z logiko, P
logiki; ki se tiče logike (~i pozitivizem!,
umosloven; (raz)umen; sam po se
umljiv; fig.  trezen; pravilen; doslede
-logičen -čna -o, -logija -e ž  [gr. ' 0 %°
beseda; govor; razum; nauk] v sestav¬
ljenkah, npr. biolog, psihologičen, til '
logija, logogrif

logik -a m  [lat. logica  logika, iz gr. ?
sc. techne]  kdor logično misli; hj 02 ?/
ukvarjajoč se z logiko; logika -e i  v
umoslovje, 1. nauk o splošnih zakon'
in oblikah mišljenja (= formalna
gika), 2. znanost o splošnih zakonih g'
banja in razvoja objektivnega sveta
človeškega spoznanja (= dialektic
logika, dialektika), 3. fig.  zdravo, d  .
sledno mišljenje ali razsojanje: P° I 0 " 1
po zakonih logike, po zdravi pameti

419

lokalka

Mistika

Hgistika -e ž  [gr. logistike  praktično ra¬
čunstvo] 1. smer v sodobni filozofiji, ki
Pojmuje matematiko kot del logike
CB. Russell itd.) ali hoče izraziti logične
operacije z matematičnimi simboli,
2. vojaška veda, ki se ukvarja s preraču¬
navanjem časa in prostora za taktične
Premike čet ipd.

'ogizeni -zma m  [gr. logismos]  logičen
sklep, misel, trditev, razglabljanje...
°go- [iz gr.] gl. -logičen
°g°graf -a m  [gr. logographos]  1 . pisec
pročil iz najstarejše grške zgodovine,
ihte grških zgodovinarjev, zlasti pred
Herodotom, 2. logogram
°gogram -a m  [logo- + -gram] skrajšan
simbol, ki predstavlja kakšno pogostno
besedo ali pojem, npr. $ za dolar
°8ogrif -a ni  [logo- + gr. griphos  uganka]
besedna uganka; obstoji v tem, da be¬
seda spremeni pomen, če premeščamo
izpuščamo črke ipd., npr. praviti,
°Praviti, popraviti...; fig.  kaj neumlji-
. v ega

°gokracija -e ž  [logo- H- -kracija] vla¬
davina, gospostvo razuma, npr. pri
I Heglu

°gomahija -e ž [gr. logomachia  iz mache
Hoj] besedni prepir, prepiranje zaradi
besed, zlasti sholastično;/f£. pričkanje,
I Izrekanje

ngonianlja -e i [logo- + -manija] preti¬
rana zgovornost, večkrat simptom du¬
ševnih bolezni

Supatija -e i [logo- + -patija] govorna
Motnja zaradi pomanjkljivega obliko¬
vanja misli

-a m  [logo- + gr. paideia  vzgoja,
p °uk] strokovnjak za logopedijo; logo-
bečija -e £ veda o govornih motnjah in
ozdravljenju teh motenj
8os  -a m  [gr. logos  beseda, misel; govor;
razum; bistvo; nauk...] 1. pri stgr.
stoikih in Heraklitu: svetovni razum;
Ve soljna zakonitost; bistvo stvari, 2. pri
a°voplatonikih: božanski razum; bo¬
sansko bistvo, 3. v krščanstvu: Beseda,
lo kozji

8ot ^ -a m  [gr. logothetes]  naslov raznih
°uliČnikov v bizantinski in srednjev.
^rbski državi, navadno drž. tajnikov ali
toufistrov

ioltan -a m  [iz skt., kit.] po božje čaščen
budistični svetnik najvišje stopnje
Iohiji -ev m mn.  [nlat. mn. lochia iz  gr.
lochos  porod] poporodna čišča, izcedki
iz maternice 3—6 tednov po porodu
lojalen -lna -o [fr. loyal  iz lat. legalis ]
1. držeč se zakonov, poslušen oblasti,
izpolnjujoč državljanske dolžnosti; zvest
prisegi, obljubi, obveznostim ipd., 2 .fig.
zvest, vdan; pošten, vrl; lojalnost -i i
poslušnost zakonom in oblasti; fig.
zvestoba, vdanost; poštenost
lokficija -e ž  [lat. locatio  iz locus  kraj]

1. namestitev, razmestitev (~ industrij¬
skih objektov); 2. ugotavljanje ali dolo¬
čitev mesta, prostora (npr. za stavbo),
lege, vrstnega reda (npr. razvrstitev
upnikov), položaja, stopnje...; tako
mesto, vrstni red, lega..., 3. dajanje ali
jemanje v najem; najemnina; lokacijski
-a -o ki se tiče lokacije

lokfil -a m  [iz lat. locus  kraj] 1. poslovni
prostor (za trgovino, gostilno, obrt...),

2. mestnik, peti sklon (slovn.)
lokalen -lna -o [nlat. localis  iz lat. locus

kraj] krajeven, omejen na kak kraj,
prostor, mesto; lokalna anestezija kra¬
jevno omrtvičenje (med.); lokalni pa¬
triotizem pretirana, ozkosrčna ljubezen
do rodnega kraja

lokalija -e ž, nav.  v mn.  lokalije -ij [lat.

locus  kraj] krajevna zadeva
lokalije -ij ž mn.  [lat. locus  kraj] tip manjših,
samostojnih župnij, kakršne je vpeljal
v Avstriji Jožef II.; lokalist -a m  župnik
take župnije

lokaliteta -e ž  [fr. localite  iz lat. locus ]

1. kraj, mesto (glede kake posebnosti),

2. lokalizem

lokalizacija -e ž  [fr. localisation,  1803,
iz lat.] omejitev na kak kraj ali prostor;
določitev kraja (~ bolezni); postavitev
v kak kraj; razmestitev; razvrstitev;
lokalizirati -arn omejiti na kak kraj,
preprečiti razširjenje (— požar); ugo¬
toviti, določiti kraj; postaviti v kak kraj;
razmestiti; razvrstiti

lokalizem -zma m  [fr. localisme  iz lat.]
krajevna posebnost, npr. krajevni izraz
ali noša; navezanost na kak kraj
lokalka -e i [lat. locus  kraj] lokalna, kra¬
jevna železnica; krajevna novica

lokalpatriot

420

Lotofeg

lokalpatriot -a m  [nlat. localis  krajeven,
+ patriot] kdor goji ozkosrčno, preti¬
rano ljubezen do rodnega kraja
lokatar -ja m  [lat. locatarius ] najemnik
lokativ -a m  [nlat. locadvus sc. casus]  v
slovn. mestnik, peti sklon (= lokal);
lokativen -vna -o ki se tiče lokativa,
mestniški (~a oblika)
lokator -ja m  [lat. locator]  najemodajalec,
kdor daje v najem

lokavt -a m  [angl. lockout]  izprtje, mno¬
žično odpuščanje delavcev in zapiranje
podjetij (metoda — nasprotje stavke —
ki jo uporabljajo kapitalisti, da bi pri¬
silili delavce k popuščanju); lokavtirati
-am izpreti, izvesti lokavt
lokomobila -e ž  [fr. locomobile  iz lat.
loco mobilis  gibljiv z mesta] premični
ali nepremični parni stroj za pogon
drugih strojev, npr. kmetijskih
lokomocija -e ž  [fr. locomotion  iz lat. locus
kraj, modo  gibanje] spreminjanje kraja;
gibanje (premikanje, prevažanje...) iz
kraja v kraj

lokomotiva -e ž  [fr. locomodve  iz lat., prim.
lokomocija] parni ali električni stroj na
tirnicah za vleko železniških voz
lokomotoričen -čna -o [lat. locus  kraj,
prostor, + motoričen] gibalen, premi-
kalen

lokucija -e ž  [lat. locudo  govorjenje] go¬
vorjenje; izražanje; izraz; reklo
lokum -a m  [shr. iz tur.] gl. rahat lokum
lokus -a m  [lat. locus  kraj, prostor] 1. kraj,
mesto; prostor; predel, 2. stranišče
lolard -a m, nav. v mn.  lolardi -ov [hol.
lollaerd  iz lollen  popevati, ker so tiho
popevali] »beli bratje«, srednjeveška
kršč. ločina, nastala v Holandiji in
Nemčiji; njeni privrženci so se zaradi
preganjanj umaknili v Anglijo in sode¬
lovali v vstaji Watta Taylora
lombard -a m  [fr. lombard,  s takimi posli
so se najprej ukvarjali v Lombardiji]
1. jemanje ali dajanje posojila na za¬
stavljeno premično vrednost, 2. tako
posojilo, 3. zastavljalnica; lombardi-
rati -am zastaviti kaj za posojilo; dati
posojilo na kaj

longituda -e i [lat. longitudo  dolžina]
1. zemljepisna dolžina, 2. kotna razdalja
od začetnega poldnevnika

longitudinalen -lna -o [fr. longitudinal  iz lat.]
dolžinski; vzdolžen, podolžen (~i P re '
rez); ki se tiče longitude
looping -a m  [iz angl.] gl. luping
lora -e ž  [angl. lowry\  odprt železniški voz
za težje tovore

lord -a m  [angl. lord  iz stangl. hlaford  iz
/;/o/hlebec, kruh, weard  čuvar] v Anglija
1. naslov pripadnikov visokega plem-
stva; grofov, baronov itd., 2. naslov,
vezan na nekatere visoke drž. funkcije

(~ kancler)

lord kancler [angl. Lord Chancellor]  naj¬
višji drž. funkcionar Velike Britanije,
predsednik lordske zbornice itd.
lord mer [angl. Lord Mayor]  župan v
Londonu in drugih večjih angl. mestih
lordoza -e ž  [nlat. lordosis  iz gr.] upognje-
nost hrbtenice naprej, zlasti v spodnjem
delu; pri nosečnicah normalna
loreta -e ž  [fr. lorede,  včasih so stanovale
posebno v bližini pariške cerkve Njjtre-
Dame de Lorette] elegantna lahkoživka
»boljše« vrste

lori -ja m  [angl. lory  iz malaj.] čopast'

papagaj (zool.)

lomjeta -e i [fr. lorgnetle]  1. sklopni na¬
očniki z držajem, v modi pred 150. let',
2. operno kukalo

lornjon -a m  [fr. lorgnon]  L naočnik,
naočno steklo za eno oko (z držajem)’
2. ščipalnik, nanosnik
los -a m  [rus.] severni jelen
losos -a m  [rus.] postrvi sorodna riba 1
severnih morij

loterija -e ž  [ital. loderia  iz lotto  deleži
1. srečelov, a) z žrebanjem kuplj enl
oštevilčenih srečk, b) s stavo denarja n
posamezne številke med 1—90, od ka¬
terih jih pet izžrebajo (ta oblika iz ItalU 1  >
priljubljena v stari Avstriji), 2. fig ■ lgf  *
nje na srečo; tvegano podjetje, 3. vrs
iger na karte . 1

lotion -a m  [/losjo'/ fr. iz lat. lodo  P ra °J J
kozmetičen pomoček za izpiranje koz ,
npr. po britju .

loto -a m  Tital. lodo,  prim. loterija] 1-
rija, 2. pri nas zlasti: športna stava
Lotofag -a m, nav.  v mn.  Lotofagi -p v
lotos  lotos, + -fag] v antični mit. P
padnik ljudstva na libijski obali, ki J
uživalo sladke plodove lotosa; tuj ’

421

lumbalen

lotos

kj jih je okusil, je pozabil na vse in se
m hotel vrniti v domovino
°tos -a m  [gr. lotos]  1. pri starih Grkih
Mie več rastlin z užitnimi, poživljajočimi
Plodovi, prim. Lotofag, 2. vrsta lepih
vodnih rastlin, rastejo posebno v Egiptu
M Indiji (priljubljene v umetnosti, v Indiji
v sveta rastlina, simbol Zemlje)

0/a  -e i [fr. loge]  1. lopa, odprt, pokrit
Prostor, podoben balkonu, 2. ločen
Prostor z več sedeži in posebnim vho¬
dom (gledališka ~), 3. prostor za
skrivne sestanke, največkrat prostozi¬
darske; tak krožek, združenje ipd.,
4- manjši, spredaj zastekljen prostor za
vratarja, pisarnico ipd.

0 *'ratl -am [fr. loger]  stanovati, (pre)bi-
Va *i. nastanjen biti; nastaniti, pod streho
I v V2et i; namestiti, npr. vojake po hišah
-j a m  [f r  logement]  stanovanje,
(Pre)bivališče; prenočišče
1  lat. kratica: locus sigilli
M. angl. kratica: limited
I V (jutecij) znak za kem. prvino

nkžtor -ja m  [lat. lubricus  spolzek]
Mazalnih, zastarela priprava za parno
1  Mazanje vrtečih se strojnih delov
ce ma -e ž  [fr. luzerne  iz lat. lucerna
svetilka] meteljka, nemška detelja, vrsta
1  .etelje s temno rdečimi cvetovi
h. C '. '"tcrvalla lat. gl. intervalla lucida
'den -dna -o [lat. lucidus  iz lux  luč]
^ v ®lel, jasen, sijajen; bleščeč, bister (~i
I . .M); jasnoviden

ofer -ja m  [lat. iz lux, lucis  luč, ferre
nositi, tj. nosilec luči] 1. v astr. Danica,
Mranjica (zvezda), 2. voditelj upornih
angelov, vržen z nebes;//g. lucifer -ja m
Peklenski poglavar; peklenšček, vrag,
liicY ič’ zlodej

nerin -a m  [Lucifer + -in] beljakovinska
nov v krvi kresnic, ki pod vplivom
luci 6ga enc ‘ ma  povzroča luminescenco
s a non Iucendo [/lu'kus a non lucen'do/
- *z lucus  gozd, non lucet  ni svetlo]
gozd (tako imenovan zato), ker v
Jem ni svetlo«, Quintillianovo reklo za
l U( li® sm 'seIn° izpeljavo besed
i  ~ a  m, nav. v mn.  luditi -ov [angl.
Drvi ’ po  Ikalcu N. Ludu, ki je dal
? zgled] uničevalci strojev, v Angliji
e tavci, ki so v letih 1811—1816 raz¬

bijali stroje, ker so mislili, da so stroji
krivi revščine delavskih množic
Ludolfovo število [po hol. matematiku
Ludolfu van Cculenu, 1539—1610] ira¬
cionalno število, ki izraža razmerje
med obsegom in premerom kroga
(= 3,14159265...); označuje se z grško
črko »p« (n,  pi)

lues -a m  [lat. lues  kuga] sifilis, najhujša
spolna bolezen

luetičen -čna -o, luetik -a m  [iz lat.] gl.
luičen, luik

Lufbvaffe neskl. ž  [/luffvafe/ = nem.

zračno orožje] nacistično vojno letalstvo
luičen -čna -o [gl. lues] bolan za luesom,
sifilitičen, spolno bolan; Mik -a m  luični
bolnik, sifilitik

Iuisdor -a m  [fr. louis d'or]  1. francoski
zlatnik iz časov Ludvika XIII, 2. poznej¬
ši zlatnik za 20 frankov
lukrativen -vna -o [lat. lucrativus]  donosen,
pridobiten, prinašajoč dobiček
luks -a m  [iz lat.] gl. lux
luksacija -e ž  [nlat. luxatio]  v med. 1. izpah
(sklepa), 2. zmak, premaknitev (organa)
luksuriozen -zna -o [lat. luxuriosus]  raz¬
košen, potraten, razsipen, gizdav
luksus -a m  [lat. luxus  bujna rast; razkošje]
vse, kar omogoča razkošno življenje,
zlasti uporabljanje najdražjih, za živ¬
ljenje manj potrebnih stvari (izbrana hra¬
na, pretirano udobje...); fig.  obilje, raz¬
košje, potrata, nepotreben izdatek;
luksusen -sna -o ki se tiče luksusa; raz¬
košen, potraten, razsipen, gizdav
lukubr&cija -e ž  [lat. lucubratio  iz lucubrare
pri luči delati] 1. marljivo delo ali študij,
zlasti nočni, 2. skrbno, s trudom ustvar¬
jeno učenjaško delo (= elukubracija)
lukulenten -tna -o [lat. luculentus  svetel]
jasen, (lahko) umljiv; očiten
lukulski -a -o ali  lukuličen -čna -o [po
rimskem konzulu Lukulu, znanem po
bogastvu in razkošnih gostijah] bogat,
obilen, razkošen, razsipen, sladkosneden
(~a gostija)

lumbago -a m  [nlat. lumbago  iz lat. lumbus
ledja] revmatično trganje v križu ali
v ledjih (med.)

lumbalen -lna -o [nlat. lumbalis  iz lat.
lumbus  ledja] ki se tiče ledij, ledven (~a
anestezija)

lumbalgija

422

lustracija

lumbalgija -e ž [lat. lumbus  ledja, + -algijaj
bolečine v ledjih (med.)
lumen -a m  [lat. lumen  luč, svetloba] 1 .fig.
velik duh, 2. merska enota za svetlobni
pretok (fiz.)

lumen mundi /lu'men mun'di/ lat. »luč
sveta«, zelo učen ali pameten človek,
največkrat ironično

luminal -a m  [tovarniški naziv] bel, krista-
last prašek grenkega okusa, za pomir-
jenje živcev in uspavanje (= fenobar-
bital)

Iiiminescenca -e ž  [lat. lumen  luč, 4- -escen-
ca] hladno svetlikanje, ki ne izvira od
segrevanja, marveč od kem. procesov,
delovanja raznih žarkov ipd. (fluorescen-
ca, fosforescenca...)

luminozen -zna -o [lat. luminosus]  sveteč,
oddajajoč svetlobo; svetel, sijajen, ble¬
ščeč, jasen

lump -a m  [nem .Lump]  malopridnež, nič¬
vrednež, postopač; goljuf (evfemistično:
nagajivec, navihanec...)
lumpacij -a m  [nem. Lump  + lat. končnica
-ia)tius]  hudomušnež, veseljak, lump
(evfemistično), potepin
lumparija -e ž  [nem. Lumperei]  hudobija,
malopridnost; lumpati -am veseljačiti,
popivati, ponočevati; potepati se
lumpenprolctariat -a m  [nem. Lumpenprole-
tariat]  »capinski proletariat«, deklasirani
in propadli ljudje, izločeni iz proizvodnje
(postopači, tatovi, prostitutke ipd.), naj¬
nižje plasti družbe

Luna -e ž [lat. Luna  iz lucere  sijati] 1. Me¬
sec, nebesno telo, 2. v strim. mit. bo¬
ginja Meseca; luna -e ž  mesec (kot
satelit)

lunucija -e ž  [nlat. lunalio]  Lunina mena:

mlaj, prvi krajec, ščip, zadnji krajec
lunapark -a m  [po zabavišču Lunapark na
Dunaju] zabavišče z vrtiljaki, gugalni¬
cami, toboganom ipd.
lunaren -rna -o [lat. lunaris]  ki se tiče
Lune, Lunin, Mesečev, izvirajoč od
Lune; podoben Luni
lunarij -a m  [nlat. lunarium]  priprava, ki
kaže gibanje Lune okoli Zemlje
lunatičen -čna -o [nlat. lunaticus ] mesečen
(med.); lunatienost -i z  v med. meseč-
nost (= lunatizem, somnambulizem);
lunatik -a m  mesečnik

lunatizem -zrna m  [lunat(ičen) + -izemj
mesečnost, živčna bolezen, pri kateri
bolnik v spanju vstaja in hodi okrog,
ne da bi vedel (med.)
lunch -a m  /Unč/ angl. predjužnik, jed.

obrok med zajtrkom in kosilom
lunčta -e ž  [fr. lunette,  dimin. iz lune  luna]

1. polkrožno okence, npr. nad vrati,

2. daljnogled, 3. priprava za podpiranje
večjih kosov pri struženju (tehn.)>
4. polkrožni del utrdbe

lunik -a m  [rus.] ime prvih sovjetskih
eksperimentalnih raket, usmerjenih na
Luno

lunisol&ren -rna -o [lun(a) + solaren] ki se
tiče Lune in Sonca

lunta -e ž  [nem. Lunte]  vžigalnica, vži-
galna vrvca (pri mušketah in starih
topovih)

lunula -e ž  [lat. dimin. iz luna] lunica.
1. okras v obliki polmeseca, npr. na
ženskih oblekah, 2. bela, polkrožna pega
pri nohtnem korenu; lunularcn -rna
v obliki polmeseca, polmesečen
lupa -e ž  [fr. loupe]  leča, povečalo, pove-
č(ev)alno steklo s krajšim žariščem
lupanar -ja ali  lupanar -ja m  [lat. lupanar
iz lupa  volkulja; hotnica] v starem
Rimu: javna hiša

luperkalije -ij ž mn.  [lat. mn. Lupercatia
iz* lupus  volk, arceo  odganjam] v starem
Rimu praznik na čast pastirskega boga
Luperka (stgr. Pana), zaščitnika čred
pred volkovi . .

luping -a m  [angl. loop  zanka, pentljal
pentlja, ena najtežjih letalskih — nekdaj
cirkuških — akrobacij . ,

lupulin -a m  [nlat. lupulus  hmelj, + ' ,n
hmeljeva moka . ,

lupus -a m  [lat. lupus  volk, ker razjeda
tkivo] vrsta kožnih bolezni, zlasti kozn
tuberkuloza, npr. na nosu
lupus in fabula /lu'pus in fa'bula/ * a '
»volk v basni«, tj. če o volku (= nekom;
govoriš, pa pride (Terencij)
lusingando /luzingan'do/ ital. prisl,  prijetn >
laskavo (glas.)

luster -tra m  [iz fr. lustre  iz ital. ^ ustra ji
osvetliti] lestenec, viseč svečnik z v
lučmi ali žarnicami ...

lustracija -e ž [lat. lustratio]  pri Rimljani
slovesno religiozno očiščevanje

423

madrigal

■ustrum

•ustrum -a m  [lat. lustrum ] pri Rimljanih:
očiščevalni obredi, ki jih je opravljal
vsako peto leto eden od cenzorjev po
končanem cenzusu; fig.  petletje, raz-
dobje petih let

'utecij -a m  [nlat. lutetium  iz lat. Lutetia
Pariz] redka kem. prvina, trivalentna
kovina, odkrita sočasno v Franciji in
Nemčiji 1 . 1907 ( do 1 . 1949 se je imeno-
. vala kasiopej)

•dein -a m  [lat. luteus  zlato rumen, + -in]
r umeno barvilo v jajčnem rumenjaku
u <eoIin -a m  [lat. luteolus  rumenkast, + -in]
r>eko rumeno rastlinsko barvilo

luteran(ec) -(nc)a m  protestant, pripadnik
luteranstva; luteranstvo -a s protestant¬
ska veroizpoved, nastala z reformacijo
v Nemčiji v 16. stol.; ustanovil jo je
Martin Luter

Iux -a m  [/luks/ = lat. luč] v fiz. merska
enota za osvetljenost (osvetljenost po¬
vršine 1 m 2 , na katero pada svetlobni
pretok 1 lumena)

luzitanizem -zrna m  [lat. Lusitania  rimsko
ime za današnjo Portugalsko, + -izem]

1. jezikovna posebnost portugalščine,

2. portugalski izraz ali jezikovna po¬
sebnost v tujem jeziku

M

^ k [po lat. mille  tisoč] rimska številka
1000, 2. kratica: mega-
,1; fr- kratica: Monsieur
* ' 81  Mac-
JJJ krati ca;  meter

n v ■fnasculinum]  moškega spola (slovn.)
** kratica: 1. mezon, 2. mikro-, 3. mi-

M A° n

lat. kratica: magister artium
® (mazurij) znak za kem. prvino
kratica: miliamper

ac * neskl,  /mrek, nepoudarjeno/ predpona
Pred irskimi ali škotskimi imeni: sin
‘ n Pr. MacDovvell = Dovvellov sin) ali
s °Plemenjak

echia -ie ž  /ma'kia/ ital. gošča, grmišče,
lasti na obalah Sredozemlja (mirta,

maclT’- divja o] i ka --)

e raeija -e ž  [lat. maceratio  iz macerare
. renčati] mehčanje, luženje ali razkra¬
janje organskega tkiva v vodi, alkoholu,
Is hnah.. • macerirati -am mehčati,

namakati

. " a  /m  [/mah/ po avstr, fiziku E. Machu,
Prim. mahist] v fiz. Machovo število

(enota

‘"a.chčre

] jub

za hitrost)

/ma šsr7 fr. (moja) draga, ljuba;

m ach :| ca  ( v  nagovoru)

• . ta  -e ž  [/mače'ta/ Špan. machete ]
J znoamer. orodje in orožje, podobno

^nandžarju

, c , 0| a -e i [ital. mazzuola  kladivo] težko
Kladivo

macon -a m  [fr.] gl. framason; maponnerie
gl. framasonerija

madame neskl. ž  [/madam'/ fr. iz lat. mea
domina  moja gospa] gospa (pri Franco¬
zih itd. v naslovu ali nagovoru)
madapolam -a m  [fr. madapolam]  bela,
apretirana bombaževina za posteljno
perilo

made in ... [/meid' in .../ made,  perf. od
angl. make  narediti] izdelan v ..., npr.
made in Germany »izdelano v Nemčiji«
— po angl. zakonu iz 1.1887 predpisana
označba za blago, uvoženo iz Nemčije,
danes označba za izvor blaga sploh:
made in Yugoslavia ...
madeira -e i [iz portug.] znamenito belo
vino z otoka Madeire
mademoiselle neskl. ž  [/madmoazsl'/ fr.
iz ma demoiselle  moja gospodična] go¬
spodična (pri Francozih itd. v naslovu
ali nagovoru)

madison -a m  /mae'dison/ angl. modni ples
v i h  taktu

Madona -e ž [ital. madonna  (moja) gospa,
nekdanji ital. nagovor] »Naša gospa«,
tj. Mati božja (relig.); fig.  madona -e i
1. v upodablj. umetnosti: kip ali podoba
matere božje z Jezusom, 2. lepotica,

3. (beseda rabljena kot) kletvica
madras -a m  [po mestu Madras v Indiji]
vrsta vzorčaste tkanine
madrigal -a m  [ital. madrigale ] 1. prvotno
krajša pastirska pesem, pozneje lirična,

madrigalist

424

magistratura

šaljiva ali ljubezenska pesem v jambih,
2. v glas. vrsta umetne zborovske pesmi
iz 16. in 17. stol.

madrigalist -a m  [gl. madrigal] pesnik ali
pevec madrigalov; madrigalizem -zma m
madrigalni glasbeni slog iz 16. stol.
madrilena -e ž  /madrile'nja/ Špan. ognjevit
španski ples iz okolice Madrida
maestoso [/maesto'zo/ ital. iz maesta  veli¬
čanstvo] prisl,  v glas. veličastno, slo¬
vesno, dostojanstveno (igrati, peti);
maestoso -a ali neskl. m  taka skladba
(kot naslov M-) ali del skladbe
maestral -a m  [ital. maestrale]  močan
severozahodnik na Jadranu in v Sredo¬
zemlju sploh, prim. mistral
maestro -a m  [ital. maestro  iz lat. magister]
mojster (umetnik), učitelj, največkrat
častni naslov slavnih dirigentov ali
skladateljev

mafija -e ž  [ital. mafia)  sredi 19. stol. na¬
stala skrivna združba (deluje zlasti na
Siciliji, pa tudi v ZDA itd.), ki z raznimi
kriminalnimi dejanji — kot neapeljska
kamora — zasleduje svoje koristi; fig.
nevarna, kriminalna druščina; mafioso
-a m  /mafio'zo/ pripadnik mafije
ma foi /ma foa'/ fr. 1. »pri moji veri«, res,
zares, 2. kaj res? (kot izraz začudenja)
mag -a m  [gr. magos,  gl. magičen, magija]
1. svečenik pri starih Medijcih in Per¬
zijcih (ukvarjali so se tudi z zvezdoslov-
jem, razlagali sanje in »čarali«), 2. fig.
astrolog, 3. čarovnik; razlagalec sanj,
vražar

mag. lat. kratica: magister
magacin -a m  [nem. Magazin  iz fr.] gl.
magazin

magari [ital. magari] prisl,  in vez.  čeprav,
četudi, zaradi mene

magazin -a m  [fr. magasin  iz ar. makhazin
shramba, skladišče] 1. skladišče, zaloga
(blaga, streliva...), 2. nabojni vložek,
npr. pri avtomatskem orožju, 3. velika,
z vsem založena trgovina, 4. vrsta ilu¬
strirane zabavne revije; magaziner -ja m
skladiščnik; magazinirati -am (uskla¬
diščiti, spraviti, postaviti v skladišče
magdaienien -a m  [fr. magdalčnien,  po
najdišču La Madeleine v Dordogni]
zadnja doba v mlajšem paleolitiku, vr¬
hunec kromanjonske kulture (arheol.)

maggiore -ra m  [/madžo're/ = ital. večji,
komp. od grande  velik] v glas. L
dur, 2. drnovski del skladbe, npr. so¬
nate

magičen -čna -o [gr. magikos  iz mag? 11 '
sposobnost čaranja, ki so jo pripisovali
svečenikom, zlasti magom, iz P erZ -l
ki se tiče magije; čaroven (~a pijača),
čarodejen (~i učinek), čaroben O"" 4
vrč, ~a palica, ~i kvadrat...); čarov¬
niški, čarodejski (~i obred); fig.  čuden,
čudovit, skrivnosten; magija -e ž ca '
ranje, čarovništvo, domnevna zmožnos
(uporablja razne obrede, skrivne for¬
mule...), ki skuša doseči svoj namen s
skrivnimi, nadnaravnimi silami, duhov
ali demoni; fig.  skrivna, neumljiva ®o
ali vpliv

magister -tra m  [lat. magister  mojster,
učitelj] 1. v starem Rimu naslov neka¬
terih višjih uradnikov, 2. v srednjen
veku, a) predstojnik nekaterih viteški
ali meniških redov, b) akademski našlo ^
[nlat. magister artium],  3. danes: aka¬
demski naslov lekarnarja .

magister artium (iiberalium) nlat. S ■
artium liberalium... ,

magister pharmaciae /magi'ster farmaci (
nlat. »magister zdravilstva«, akadeffl sK
naslov lekarnarja ...

magistrala -e ž  [lat. magistralis  mojstrsk ,
fig. glaven] glavna, osrednja prome®
žila (cesta, železnica...); glavna li™[
sploh, npr. glavni elektr. vod; magisu*
len -lna -o 1. ki se tiče magistral >
glaven, osreden, vodilen, 2. pripravi)
(zdravilo) za poseben primer, na zdra
nikov recept . ji

magistrale -la m  [lat. magistralis  mojstrs
»mojstrski sonet«, v sonetnem ven
zadnji, vodilni sonet, sestavljen i? z
četnih ali končnih verzov prejsnJ
14 sonetov ^

magistrat -a m  [lat. magistratus]  1. v star
veku višja upravna služba in uradni’
ki jo je opravljal, 2. danes: mestni s
ali uprava; mestna hiša (poslopje, kj
je nastanjen) z

magistratura -e ž  [iz lat. magistratus] v

Rimljanih: predstojništvo, (upravn

oblast; urad, funkcija in področje m
gistrata

magma

425

magnificenca

•aagma -e ž [gr. magma  iz massein  gnesti]
gnetljiva snov, maža (zastarelo),
2. testo, kaša (v lekarništvu), 3. v geol.
ognjeno tekoča gmota v notranjosti
Zemlje (med litosfero in centrosfero);
magmatičen -čna -o gnetljiv; nastal iz
magme (~a kamnina)

Magna Charta (libertatum) /mag'na kar'ta
liberta'tum/ lat. »Velika listina (svo¬
boščin)«; listino je 1. 1215 izdal angl.
kralj Ivan Brez zemlje na pritisk plem¬
stva in je še danes temelj angl. ustave
Ugnali j - a  m  [magn(ezij) + al(umin)ij]
zastarel naziv za lahko, trdno zlitino
>z  magnezija in aluminija (tega je
okrog 90%)

la gna mater /mag'na ma'ter/ lat. »Velika
mati«, gl. Kibela

n,a gnat -a m  [nlat. magnas  velikaš] 1. pri¬
padnik višjega plemstva v predvojni
Madžarski (do 1.1918 so bili člani gornje
zbornice) in Poljski, 2. velekapitalist,
oenarnik (finančni ~), 3. fig.  velikaš,
mogotec

® a gnet -a m  [lat. magnes  iz gr. magnes
'ithos  magnezijski kamen, po mestu

» . »UU5UVZ.1J01V1 ivciiuvu,

™ a gnesia v Tesaliji] 1. kos rude ali

kovina sploh, ki privlači druge kovine:
Železo, jeklo...; fig.  kar ima privlačno
silo, 2. elektromagnetna naprava v mo¬
torjih z notranjim izgorevanjem (tehn.);
magneten -tna -o ki se tiče magneta ali
■ma njegove lastnosti; privlačen; mag-
netna anomalija odklon magnetnice,
navadno v krajih, kjer so večja ležišča
Železne rude; magnetna influenca fiz.
Pojav, da se železna palica v bližini
magneta namagneti; magnetno polje
Polje okrog magneta, v katerem učin¬
kujejo magnetne sile (fiz.)
agnetičen -čna -o [iz lat. magneticus]
Privlačen; neustavljiv (~a oseba)
agnetika -e i [gl. magnet] nauk o magne-
nzmu (fiz.)

agnefit -a m  [magnet + -it] magnetni
zelezovec, pomembna železna ruda z
J^o. železa (mineral.)
agnetiti -im [gl. magnet] prenašati mag¬
netne lastnosti, npr. na železo
gnetizem -zma m  [fr. magnitisme,  1775]
v  fiz. lastnosti magnetov; nauk o
magnetnih pojavih; sila, ki deluje pri

teh pojavih; celotnost teh pojavov, 2 .fig.
privlačnost (osebni ~), 3. mesmerizem
magnetizer -ja m  [fr. magnetiseur]  kdor
koga magnetizira, skuša nanj vplivati
(ga uspavati, zdraviti...) 7  magnetiz¬
mom; magnetizirati -am 1. (namagne¬
titi, omagnetiti, prenašati magnetne
lastnosti na kaj, 2. vplivati na koga z
magnetizmom, prim. mesmerizem; fig.
zmesti koga

magnetnica -e ž  [gl. magnet] v kompasu
tanka magnetna igla, ki kaže v smeri
magnetnih tečajev (približno v smeri
sever—jug)

magneto- [gl. magnet] v sestavljenkah, npr.
magnetofon

magnetofon -a m  [magneto- + -fon] elek¬
tromagnetna priprava za snemanje in
oddajanje glasov

magnetogrdf -a m  [magneto- + -graf]
vrsta avtomatičnega magnetometra
magnetometer -tra m  [magneto- + -meter]
priprava za merjenje magnetne deklina-
cije in jakosti magnetnih polj (fiz.)
magnetoskop -a m  [magneto- + -skop]
1. priprava za ugotavljanje magnetnega
polja (fiz.), 2. priprava za snemanje
slike, tona ter sinkronizacijskih im¬
pulzov in (kasnejše) oddajanje, največ
v televiziji; magnetoskopski -a -o ki se
tiče magnetoskopa (~i trak)
magnetostrikcija -e ž [magneto- + lat.
strictio  krčenje] pojav elastične defor¬
macije pri magnetenju (fiz.)
magnetovec -vca m  [iz gr.] gl. magnetit
magnetron -a m  [magne(t) + (elek)tron]
v elektroniki: vrsta elektronke
magnezij -a m  [nlat. magnesium,  gl. magne¬
zija] kem. prvina, srebrno bela lahka ko¬
vina, v naravi obstoji le v soleh; zgori
s svetlim plamenom

magnezija -e ž [nlat. magnesia  iz gr.
Magnesia lithos  kamen iz Magnesie]
lojevica, magnezijev oksid (bela, amorf¬
na, težko taljiva snov, uporabljajo jo v
med. itd.)

magnezit -a m  [magnez(ij) + -it] v mine¬
ral. lojevec, magnezijev karbonat
magnificenca -e ž  [lat. magnificentia ]
1. prevzvišenost, veličastnost; veličina;
sijaj(nost), 2. »prevzvišenost«, nekdanji
naslov vseučiliškega rektorja (= magni-

magnificus

426

fikus), 3. nekdanji naslov županov ve¬
likih hanzeatskih mest
magnificus -a m  |(n)lat.) gl. magnifikus
magnifikacija -e ž [nlat. magnificatio\  slav¬
ljenje, poveličevanje, poviševanje; hva-
ličenje

Magnifikat -a m  [lat. magnificat,  3. os.
edn. sed. od magnificare  slaviti] 1. v ka-
tol. liturg. začetek in naslov Marijinega
slavospeva (po začetnih lat. besedah),
2. naslov skladbe s to temo (Bachov ~);
fig.  magnifikat -a m  hvalnica
magnifikus -a m  [nlat. rector magnificus ]
»prevzvišeni«, nekdanji naslov vseučili-
škega rektorja

magnolija -e i [nlat. magnolia,  po fr. bota¬
niku P. Magnolu, 1638—1715] lepotno
drevo ali grm z velikimi belimi ali belo
rdečimi cvetovi; izvira iz Amerike in
Azije, raste tudi pri nas
magnus /mag'nus/ lat. velik, navadno kot
pridevek: Veliki, npr. Albertus Magnus
magot -a m  [fr. magot,  posmehlj. po Ma-
gogu iz Apokalipse] manjša, brezrepa
opica, edina opica, živeča na evropskih
tleh (okrog Gibraltarja); je lahko pri-
učljiva

mag. pharm. nlat. kratica: magister phar-
maciae

Magreb -a m  [iz ar.] gl. Magrib
Magrib -a m  [ar. magrib  zahod] arabski
Zahod, skupno ime za ar. dežele: Tri¬
polis, Tunis, Alžir, Maroko
Mahabharata -e ž  [/mahaba'rata/ skt.
maha  velik, + Bharata, potomec kralja
ali rodu Bharata] naslov enega od dveh
največjih indijskih epov, prim. Ramajana
mahagoni -ja m  [angl. mahogany,  po indi¬
janski besedi] trd, rdečkasto rjav les
vrste dreves iz tropične Amerike, največ
za furnirje in lepo pohištvo; mahago-
novec -vca m  mahagonijevo drevo
maharadža -a in  -e m  [skt. maharaja  iz
maha  velik, raja  kralj, knez] »veliki
radža«, naslov nekaterih velikih, nekdaj
suverenih knezov v Indiji
maharani neskl. ž  [= ind. velika kraljica]
žena maharadže

mahatma -a in  -e m  [skt. mahatman  z veliko
dušo] 1. posvečenec v verske skrivnosti
pri bramanih, 2. njihov častni (najvišji)
naslov

maj

Mahdi -ja m  [ar. mahdiy  v islamu prerok
in rešenik, ki bo dovršil Mohamedovo
poslanstvo] vzdevek Egipčana Mohame¬
da Ahmeda, ki je 1. 1881—85 vodil v
Sudanu vstajo proti Angležem; /&•
mahdi -ja m  prerok; (od)rešenik
mahinacija -e i [lat. machinatio  iz machiw n
nasnovati kaj] fig.  nakana, zvijal
spletka; zahrbtno spletkarjenje ..

mahinalen -lna -o [lat. machina  stroji
mehaničen; podzavesten ,

mahist -a m  [po avstr, fiziku in filozot
E. Machu, 1838—1916] privrženec ma-
hizma; mahizem -zma m  idealisticn
smer v filozofiji in teoretični fiziki o
koncu 19. stol., gl. empiriokriticizem ^
mahonija -e z [po amer. vrtnarju M’!«*'
honu] rumeno cvetoč zimzelen okrasa
grm

mahorka -e i [rus.] domač ruski tobak
maiden /mei'dn/ angl. 1. dekle; devic ■
2. konj, ki prvič dirka, 3. giljotini P '
dobna priprava (rabili so jo na Sko
skem) ,

maiden speech /mei'dn spi:č/ angl. »°
viški govor«, prvi javni govor
main-forte /me fort/ fr. »krepka roka >
tj. oblast, oborožena sila; prisilno sre
stvo (v spoštovanje zakona) (<

mainmorte /memort/ fr. »mrtva
neprodajno imetje (npr. v ce .? 6 „ e

posesti) ali imetje, s katerim lastnik
razpolaga po svoji volji „

maior neskl.  [/major/ = lat. večji, kon>P;
od magnus  velik] 1. glede na staf0 : sa
starejši, prim. minor, 2. prva P rern
v silogizmu (log.) tn j

maire [/msr/ fr. iz lat. maior  večji] ffl e
ali občinski župan v Franciji v v

mairie /meri'/ fr. županstvo, 1. žup® 11
urad, 2. županska funkcija va „

maison [/mszo'/ fr. iz lat. mansio  stan ° j.
nje] hiša, dom; zavod; trgovsko P

maitre [/me'tro/ fr. iz lat. magister ] gosp 0
mojster; učitelj . ,, f r .

maitre de plaisir /ms'tro do pl £Zir , / f ,. a ] 1
vodja, reditelj na družabnih P r ! r ® d ’ ; n ji
maj -a m  [lat. Maius,  po* rimski h?®.
(Maia ), ki ji je bil posvečen] veliki ^
ven, peti mesec leta; od 1. 1890 je J-
svetovni delavski praznik

makiavelist

'"ajesteta

427

®ajesteta -e ž  [lat. maiestas  vzvišenost]
veličje, veličastje; (pre)vzvišenost, ve¬
ličastnost, dostojanstvenost, 2. najvišja
(kraljevska, vladarska) čast ali dosto¬
janstvo, 3. veličanstvo (v nagovoru kra¬
ljev itd.); majestetičen -čna -o vzvišen,
veličasten, dostojanstven;/fg. vladarski;
■aajestetični plural način govorjenja v
množin^ gl. pluralis maiestaticus
"'ajevtičen -čna -o [gr. maieutike  babištvo,
12  maia  babica] ki se tiče majevtike (~a
metoda); majevtika -e i  1. babištvo,
Porodništvo, 2. pedagoška metoda, ki
?kuša s spretnim izpraševanjem »izvleči«
12  učenca pravilne odgovore in — kot
babica — pomagati pri rojstvu novih
spoznanj; uporabljal Sokrat
jjollka -e ž  [ital. maiolica,  po* otoku
Majorka, starejša oblika: Majolica,
kier so jo najprej izdelovali] 1. vrč ali
Posodje iz pološčene, umetno poslikane
flme, zlasti iz 16. stol., 2. taka imi-
tacija

ajončza -e ž [fr. mayonnaise\  vrsta
hladnih omak iz rumenjaka, olja, kisa
ltl  drugih dodatkov; servirajo jo k hladni
Perutnini, ribam, jastogom...
a l° r . -ja m  [lat. maior  večji, starejši]
Ptvi Čin pri višjih častnikih (med stotni¬
kom in podpolkovnikom)
l°ržt -a m  [nlat. majoratus]  v fevdalnem
Pravu, 1, prvenstvo najstarejšega dra¬
škega člana pri dedovanju, prim.
Prtmogenitura in seniorat, 2. nepro-
uajna posest, ki se deduje po tem
Pravu

lordom -a tn  [nlat. major domus  hišni,

. v °rni upravitelj] pri frankovskih kra-

(Merovingih) najvišji dvomi urad-

Ijih

tuli’- nac * 20rn 'k kraljevih posesti, ki je
Uc *i zastopal kralja; sčasoma so sami
m^eli kraljevsko oblast
J riteta -e ž [nlat. majoritas]  1. večina
jh" glasovanju); večina sploh, 2. polno-
■)  n °st; majoriteten -tna -o 1. večinski,
^‘Polnoleten

s * nzdcija - e  i [lat. maior  večji] pregla-
v anje; majorizirati -am preglasovati,
^aitHt at *' 2  večino glasov
j kula . e  £ [lat. maiuscula sc. littera]
n ' ^ e lika začetna črka (v naspr. z mi-
s kulo), 2. v tisk. verzalka

majzena -e i [iz Špan. maiz,  po antilski
besedi] vrsta koruze in (industrijsko
predelana) moka iz nje
makabiada -e i [po junaških Makabejcih
iz judovske zgodovine] vsejudovska
olimpiada na vsake tri leta
makadam -a ali  makadam -a m  [angl.
macadam,  po škotskem inženirju J. L.
McAdamu, 1756—1836] 1. gradnja cest
z nasipanjem in valjanjem drobljenega
gramoza, najprej debelejšega, nato drob¬
nejšega, 2. taka cesta; makadamizirati
-am delati cesto z nasipanjem droblje¬
nega gramoza in z valjanjem
makako -a m  [portug. macaco ] v zool.
morska mačka, vrsta ozkonosih azijskih
opic, so lahko priučljive; fig.  spaka,
grdoba

makao -aa m  [po portug. koloniji Macao]

1. vrsta dolgorepe brazilske papige,

2. hazardna igra s kartami ali kockami
makaron -a m, nav. v mn.  makaroni -ov

[stital. maccaroni ] dolge cevaste testenine
iz pšenične moke, priljubljene zlasti
v Italiji; makaronar -ja m  kdor uživa
dosti makaronov; pejor.  Lah;/(g. maka-
ronski -a -o mešan, zlasti: sestavljen iz
različnih jezikov; makaronski verzi v
različnih jezikih pisani šaljivi verzi (tudi
šaljivi verzi npr. z latinskimi končnica¬
mi); makaronščina -e i mešanje tujih
besed v domači jezik
makartizem -zrna m  [po amer. senatorju
MacCarthyju] »lov na čarovnice«, gonja
proti naprednim elementom, zlasti proti
komunistom v ZDA (v letih 1947—1954)
maketa -e ž  [fr. maquette  iz ital.] model,
vzorec, osnutek (poslopja, kipa...), na¬
vadno v majhnem merilu
niake-up neskl. m  /meik'Ap/ angl. (na)lepo-
tičenje, kozmetična ureditev zunanjosti
maki -ja m  [fr. maki]  vrsta manjših polopic
z lisičjo glavo, posebno z Madagaskarja
maki -ja m  [iz fr.j gl. makija
makiavelist -a m  [po ital. državniku in
zgodov. N. Macchiavelliju, 1469—1527]
privrženec Macchiavellijevih načel; fig.
zvijačnež, zahrbtnež; makiavelistieen -čna
-o v duhu Macchiavellijevih načel; fig.
zvit, zvijačen, prebrisan; verolomen in
brezobziren; makiaveiizem -zma m  po¬
lit. načela o vladanju, kot jih je po te-

makija

428

danji praksi povzel N. Macchiavelli v
svoji knjigi Vladar, 1516; Macchiavelli
pravi, da so vladarju dovoljena vsa
sredstva, da si utrdi oblast, ne glede na
moralna merila; fig.  zvita, brezobzirna
politika ali ravnanje
makija -e ž  [fr. maquis  goščava] 1. sredo¬
zemsko grmišče, 2. odporniško gibanje
v Franciji med nacistično okupacijo;
odporniška organizacija; makijevec -vca
m  goščar, pripadnik makije, fr. partizan
makleja -e ž  [po angl. botaniku A. Macleyu]
lepotna vzhodnoazijska rastlina, so¬
rodna maku

makler -ja m  [nem. Makler iz  hol.] tr¬
govski posrednik, kdor poklicno posre¬
duje pri trgovskih, zlasti borznih poslih,
senzal

mako -a m  [po Mako begu, ki je pospe¬
ševal gojenje bombaža] 1. rdečkasto
rumen egiptovski bombaž odlične ka¬
kovosti, 2. preja iz tega bombaža,
3. tkanina iz nje

makrela -e ž  [hol. mcikreel ] skuša, vretenica,
vrsta manjših, okusnih morskih rib,
žive tudi v Jadranu
makro -ja m  [iz fr.] gl. maquereau
makro- [gr. makro n  velik] v sestavljenkah,
npr. makrokozmos, makrofavna
makrobiotika -e ž  [makro- + gr. biotikos
življenjski, po naslovu neke knjige]
veščina in nauk, kako si podaljšamo
življenje, tj. ohranimo zdravje (= higiena
ali ortobiotika)

makrobioza -e ž [makro- +  gr. bios  živ¬
ljenje] dolgo življenje; dolgoživost
makrocit -a m  [makro- + -cit] vrsta rdečih
krvničk

makrofavna -e ž  [makro- -j- favna] favna,
vidna s prostim očesom, nav. v nasprotju
z mikrofavno

makrokefalen -lna -o [makro- + gr.
kephale  glava] v med. debeloglav, z ab¬
normalno veliko ali povečano glavo —
npr. pri vodenoglavosti — ali lobanjo;
makrokefalija -e ž debeloglavost (med.)
makrokozmičen -čna -o [makro- + kozmi¬
čen] ki se tiče makrokozmosa; makro¬
kozmos -a m  veliki svet, tj. (celotno)
svetovje, vesolje, prim. mikrokozmos
makropod -a m, mn.  makropoda -od s
[makro- + -pod] v zool. kitajska rajska

ribica (akvarijska ribica z velikimi pl*'
vutmi)

makropsija -e ž  [makro- + gr. opsis

vidi

oko] pri vidu: zaznavanje predmeto v
večjih in bližjih, kot so v resnici ( na '
vadno zaradi oslabelih očesnih miš‘ c;
naspr. mikropsija)

makroskopski -a -o ali  makroskopičen -2> ia
-o [makro- + gr. skopein  gledati] viden
s prostim očesom, brez mikroskop*’
naspr. mikroskopski ,

makrostruktura -e ž  [makro- + struktura
s prostim očesom vidna struktura orga n '
skega tkiva ipd.

maksima -e ž  [lat. maxima sc. sententia  1
maximus  največji, presež. od mag> ,l f s
velik] najvišje, vodilno načelo (mišljehl®
ali dejavnosti), življenjsko pravilo, up 1 -
nihil nimis

maksimalen -lna -o [lat. maximus  največ']
največji, najvišji; skrajen;

(naspr. minimalen); maksimalni progm 1 ^
del programa, ki obsega končne zahte v
ali smotre polit, strank .

maksimalist -a m  [lat. maximus  največ) J

1. kdor postavlja največje zahtev-

2. ud teroristične malomeščanske stran
v carski Rusiji, nastale iz polanarhisticu
ga levega krila eserjev; razpadla 1. 1-j ,

maksimirati -am [fr. maximer  iz
maximus  največji] določiti najvišjo cen
(ali vrednost); pognati na najvišjo cen
maksimum -a in  -ima m  [lat. maxiMifH*.
maximus  največji] 1. največ, največ
(najvišja, skrajna) meja, mera, stopnl •
vrednost, točka...; višek, vrhunec, z-
fiz. področje najvišjega zračnega tlaK
(naspr. minimum) . . t

makulatiira -e ž  [fr. maculature  i z 1  j
maculare  umazati] star, popisan ah P
tisku pokvarjen papir (makulaturni P .
pir); fig  (leposlovno) delo brez vrecln °
mala fide /ma'la fi'de/ lat. s slabim n  •
menom (npr. z namenom preval
koga); zlonamerno; nepošteno, naS "
bona fide : 0

malaga -e ž [Špan. malaga ] vrsta tr J e ,j ce
ognjevitih, aromatičnih vin iz
Maiage - j)0;

maldgma -e ž  [gr. malagma]  v med. tn ec _ ( j
mehčalni ali olajševalni pomoček,
obkladek

malahit

429

mamba

•»alahit -a m  [fr. malachite  iz gr. malache
slez, ker ima podobno barvo] lepotni
kamen (bakrov karbonat), navadno
svetlo zelene barve, npr. za pepelnike
ali namizne plošče

®alakolog -a m  [gr. malakos  mehak, 4-
■log] strokovnjak za mehkužce; mala-
kologija -e ž nauk o mehkužcih, npr.
Polžih

®al a propos /malaprapo'/ fr. neprimeren,
o nepravem času

■aalarija -e z [ital. malaria  iz mal’'aria  slab
2ra k, ker so včasih mislili, da jo povzroča
slab zrak iz močvirij] v med. močvirska
Mrzlica, vrsta nalezljive bolezni, ki jo
Prenašajo komarji iz reda Anopheles,
Povzročajo pa plazmodiji; malarijski -a
■o ki se tiče malarije (~i simptomi);
jnalaričen -čna -o bolan za malarijo (~i
bolnik)

®aler -ja m  [j z  f r .] gl. malheur
aleus -a m [lat. malleus  kladivo] v anat.
kladivce (slušna koščica)
aleus -a m  [nlat. malleus  iz gr.] kužna
smrkavost pri kopitarjih (vet.)
alevolenca -e ž  [lat. malevolentia]  zlohot¬
nost, zlonamernost; zloba; malevolenten
'Ina -o zlohoten, zlonameren; zloben
aiheur -ja m  [/malcerV fr. iz lat. malum
a uguriitm]  neprilika, nezgoda, nesreča
abciozen -zna -o [lat. malitiosus  iz malus
hudoben] zloben, hudoben; zlohoten:
hudomušen, objesten; malicioznost -i ž
zlobnost, hudobnost; zlohotnost; hudo¬
mušnost

a '8an -a m  [fr. malligand,  po iznajditelju
hlalligandu] 1. priprava za ugotavljanje
odstotka alkohola v vinu (sloni na tem,
?. a  je vrelišče alkoholnih pijač tem nižje,
■m višji je odstotek alkohola), 2. merska
®hota za odstotek alkohola v vinu
'gen -gna -o [lat. malignus  slab, zloben]
med. zločest, zli, nevaren (~a novo-
v°rba; naspr. benigen); malignost -i ž
ziočestost

m  ,! a  ' e  ž [ital. maglia]  pletena jopica
kontfent -čnta m  [fr. malcontent  neza¬
dovoljen] nezadovoljnež, godrnjač, za¬
bijač, nergač (večkrat v polit, smislu;
ekdaj tudi ime polit, strank); malkon-
®nten -tna -o nezadovoljen (z razmera-
1  ’Prl.), godrnjav, zabavljiv, nergaški

malin -a m  [angl. malm  vrsta apnenca]
najmlajša formacija jure (geol.)
malosol -a m  [= rus. malo osoljen] naj¬
boljši ruski kaviar

malta -e ž  [ital. malta ] zmes, največkrat
iz peska, apna in vode, npr. za omet
(cementna, samotna ~)
maltaza -e ž [angl. malt  slad, + -aza]
encim, ki spreminja maltozo v glu¬
kozo

malteški -a -o tičoč se Malte ali z Malte;
malteška mrzlica tifusu podobna bole¬
zen, Bruceova septikemija (odkrita na
Malti); malteški križ 1. beli zvezdasti
križ malteškega reda, 2. priprava za pre¬
mikanje filma

maltoza -e ž  [angl. malt  slad, + -oza]
v kem. grozdnemu sladkorju podobni
sladni sladkor (disaharid) iz škroba
maltretirati -am [fr. maltraiter  iz lat. male
tractare]  grdo ravnati s kom, mučiti,
trpinčiti koga

maltuzianist -a m  privrženec maltuzianiz-
ma; maltuzianizem -zrna m  maltuzijan-
stvo, teorija Angleža T. R. Malthusa
(1766—1834), ki je trdil, da revščina
množic ne izvira iz družbenih, temveč iz
naravnih vzrokov, in sicer iz zakona
o absolutni prenaseljenosti, ker se pre¬
bivalstvo množi hitreje, kot naraščajo
življenjska sredstva (kot pomoček proti
revščini predlaga omejevanje porodov
ipd.)

maituzijanec -nca m  gl. maltuzianist
malva -e ž  [lat. malm ] slez, slezen, sleze-
novec (bot.)

malvazija -e in  malvazija -e ž  [ital. malvasia,
prvotno z Malvazije na Peloponezu]
vrsta grozdja in žlahtno rdeče ali belo
vino iz tega grozdja

malverzacija -e i [fr. malversation  iz lat.
male versari  slabo ravnati] nepošteno
uradovanje (ali zloraba položaja, zaupa¬
nja ipd.), zlasti poneverba denarja,
utaja, goljufija; malverzant -a m  kdor
se spušča v malverzacije, goljuf
mamalije -ij ž mn.  [nlat. mammalia  iz lat.

mamma  dojke, seski] sesalci (zool.)
mamalogija -e ž [lat. mamma  dojke, +
-logija] nauk o sesalcih (zool.)
m£mba -e i  [po kafrski besedi] zelo stru¬
pena afriška kača iz družine gožev

mambo

430

mandat

mambo -a m  [Špan. mambo ] moderen ples
s Kube, soroden rumbi
mameluk -a m  [ar. mamluk  suženj] 1. v
Egipt pripeljan turkestanski suženj, po¬
zneje pripadnik vladajoče vojaške kaste
iz njihovih vrst (1250—1517), 2. jezdec
iz njihovih vrst ali telesni stražnik
egiptovskih sultanov (do 1811), 3. fig.
pejor.  kdor slepo, suženjsko uboga;
zaslepljenec, nekritičen privrženec (po
mamelukih v Napoleonovi gardi); pod¬
repnik, priganjač

mamon -a m  [gr. mammonas  iz aram.]
bogastvo, denar; pohlep po denarju;
pohlepnost, lakomnost; fig.  Mamon -a m
zlati malik, zli duh ali demon, pooseb¬
ljenje bogastva

mamonist -a m  [gl. mamon] kdor služi
Mamonu; pohlepnež, oboževalec de¬
narja in bogastva; mamonizem -zma m
čaščenje Mamona; pohlep po bogastvu,
oboževanje denarja in bogastva
mam’selle neskl. ž  [/mamzel'/ fr. iz made-
moiselle]  gospodična (v nagovoru iz
18. stol.)

mamut -a m  [rus. mammot  iz tatar. mamma
zemlja] v zool. izumrla vrsta velikanskih
slonov iz ledene dobe (veliko popolnoma
ohranjenih so našli v Sibiriji); fig.  kaj
velikanskega; fig.  mamutski -a -o veli¬
kanski (~a skakalnica)
mamzel neskl. i  [iz fr.] gl. mam’selle
-man -a m,  -manija -e i  [gr. mania  norost,
blazna strast, besnost] v sestavljenkah,
npr. biblioman, kleptomanija
mana -e ž  [nlat., gr. manna  iz hebr. man Im
kaj je to — ali iz man  darilo] 1. v bibliji
»nebeški kruh«, ki je padal Izraelcem
v puščavi, verjetno sivo zelen lišaj, ki
vsebuje škrob in sladkor (nlat. Lecanora
esculenta);fig.  nebeška hrana, 2. izcedek
(»medena rosa«) na listih nekaterih
rastlin; podoben pojav pri raznih in¬
sektih

management -a m  /mseTiidžmont/ angl.
poslovno vodstvo, vodenje, npr. pod¬
jetja, zlasti v ZDA
manager -ja m  [angl.] gl. menežer
manana /manja'na/ Špan. »jutri«, fraza za
nedoločene obljube

manastir -a m  [shr. iz gr. monasterion]
pravoslavni samostan

mancando [/mankan'do/ ital. prisl. a
mancare  manjkati] pojemajoče (glas.)
manchestrstvo -a .v gl. menčestrstvo
mancipacija -e ž  [lat. mancipatio  iz man“ s
roka, capere  vzeti] v rimskem pravu
prenos lastninske pravice (na sodišču)
s pričami, tako so npr. prodajali zem¬
ljo in sužnje; fig.  prilaščanje; podre¬
ditev pod kako oblast, prim. emanci¬
pacija

mancipij -a m  [lat. mancipium]  v rimskem
pravu (na)kup v navzočnosti prič; s tem
pridobljena lastninska pravica; kupljen®
stvar, npr. suženj

mancipirati -am [lat. mancipare]  v rimskem
pravu: (uradno) prodati, izročiti v last
manco -a m  [ital.] gl. manko
mandamus [/manda'mus/ lat. iz mandarf
ukazati; naročiti] »ukazujemo«, v Ang 11 '
ji (pismen) ukaz višje, zlasti sodne m'
stance, nižji

mandant -a m  [iz lat.] gl. mandator
mandarin -a m  [evropska spačenka |Z
skt. mantrin  svetovalec] evropsko im e
za višje cesarske uradnike na Kitaj'
skem

mandarina -e ž  [Špan. mandarina]  pomaran¬
či podoben, nekoliko manjši in slajs
sad: mandarinovec -vca m  drevo, k 1  ®
rodi, baje s Kitajskega
mandat -a m  [lat. mandatum  nalog, ukaz»
odredba, iz mandare  naročiti, ukaza l
ukaz, naročilo, pooblastilo, zlasti, 1- P°'
oblastilo izvoljenega predstavnika, °
zastopa volivce (poslanski ~);
o tem pooblastilu, 2. v medn. pr® v  '
naročilo, pooblastilo, ki ga dobi drža''’
da upravlja kako ozemlje; mandat
ozemlje; mandaten -tna -o ki se ti
mandata; mandatna komisija odbor,
preverja pooblastila delegatov ali P
slancev (na kongresih, konferencah-•:!;
mandatne dežele bivše nemške kolo n ^
in področja sultanske Turčije, ki
prešla po prvi svetovni vojni v upr® (a
Anglije, Francije itd. na podlagi mano i
Društva narodov; mandatni sistem S  .
sovanja sistem, v katerem imajo neka
delegati lahko več glasov, in sic er  Jj,
številu članov organizacij, ki jih P r
stavljajo, npr. na kongresih angl- s
kovnih zvez

Mandatar

431

manilestant

Mandatar -ja m  [nlat. mandatarius]  kdor
ima ali dobi pooblastilo (mandat), po¬
oblaščenec

Mandator -ja m  [nlat. mandator]  kdor podeli
Pooblastilo, pooblastitelj
Mandola -e ž  [ital. mandola]  mandolini
Podobno, nekoliko večje glasbilo z
globljim glasom

Mandolina -e ž  [ital. mandolino,  dimin. iz
Landola]  kitari podobno glasbilo na
strune s trebušastim trupom; mandoli-
nist -a m  glasbenik, virtuoz na mandolino
Mandora -e ž  [iz ital.] gl. mandola
Mandragola -e ž [iz gr.] gl. mandragora
Mandragora -e ž  [gr. mandragoras ] 1. v bot.
nadlisec, nadlišček, tolsti koren, stru-
Ppna rastlina s človeku podobno kore¬
niko (o njej so obstajala od nekdaj
najrazličnejša praznoverja), 2. korenika
te  rastline

Mandril -a m  [angl. mandrili ] vrsta velikih,
kratkorepih opic iz družine pavijanov
(' 2  Zahodne Afrike)

Mandrit -a m  [gr. mandra  hlev; samostan]
Pravoslavni menih, samostanec
Maneken -a m  [fr. mannequin  iz hol.
'fanneken,  dimin. od man  človek] 1. oble¬
tna lutka v izložbah, 2. lutka z giblji-
yimi udi (kot model pri krojačih, umetni-
k'h ipd.), 3. v med. model človeškega
telesa (za vaje v anatomiji in kirurgiji),
»živa lutka«, oseba, ki kaže nove
''Zorce oblek, npr. na modnih revijah
'Pogosteje: manekenka -e ž);fig.  igračka
v  tujih rokah

never -vra m  [fr. manesuvre  iz lat. manus
r °ka, operare  delati] 1. (vešč) vojaški
Premik ali ukrep, preračunan, da bi
Prevaral sovražnika, 2. spretno ravnanje,
spreten, taktičen postopek (prijem, pre-
?*k-..); spretna (politična, diplomat-
^ a - ; -) poteza; fig.  spletka, zvijačnost;
Manevri -ov m mn.  velike vojaške vaje
v ojni podobnih okoliščinah
"evrirati -am [fr. manceuvrer ] 1. voditi,
upravljati, npr. ladjo; premikati; fig.
spretno ravnati, spretno iti k cilju (po
■'Mrkih, ogibajoč se nevarnosti), 2. izva-
vojaške premike ali manevre
eza -e f [fr. manege  iz ital. maneggio ]

,• dresiranje konj, 2. jahalna šola, ja-
a| nica, (zaprt) prostor za dresiranje

konj in jahanje, 3. jahalna steza (v kro¬
gu), zlasti v cirkuški areni
mangaba -e i [po afr. besedi] vrsta dolgo-
repe afriške opice

mangan -a m  [nem. Mangan,  ital. manga-
nese  iz nlat. magnesia]  kem. prvina,
siva, trda in krhka kovina, včasih
podobna železu (za posebne vrste je¬
kla)

manganat -a m  [mangan + -at] sol man¬
ganove kisline (kalijev ~)
manganit -a m  [mangan + -it] temno siva
manganova ruda s kovinskim sijajem,
manganov trioksid (mineral.)
mango -a m  [angl. mango  iz tamil.] zlato
rumen, nekoliko kiselkast plod tro-
pičnega mangovca; mangovec -vca m
drevo, ki ga rodi

mangold -a m  [nem. Mangold]  blitva, vrsta
pese z užitnimi mesnatimi listi (bot.)
mangrova -e ž  [angl. mangrove  iz malaj.]
vrsta listavcev iz obalnih tropskih moč¬
virij

mangusta -e ž  [ital. mangusta ] mungu so¬
rodna žival

manhattan -a m  /msenhae't3n/ angl. vrsta
koktajla

mani -ov m mn.  [lat. mn. manes]  pri
Rimljanih: duše, dobri duhovi umrlih,
zlasti prednikov; spoštovali so jih kot
božanstva

maničen -čna -o [gr. manikos  iz mania
norost] trpeč od manije (~i bolnik) ;fig.
nor, blazen; pobesnel
manifest -a m  [lat. manifestus  očit, javen]
1. slovesen, javen razglas (vlade, vla¬
darja...); poslanica (stranke ipd.) z raz¬
lago temeljnih načel, programa ipd.
(Komunistični ~), 2. lista s popisom
blaga za carinjenje (carinski ~)
manifestacija -e ž  [lat. manifestatio ] 1 . oči-
tovanje, razodevanje, vnanji izraz (sile,
odobravanja...), 2. javno izražanje ali
izraz česa, 3. javen nastop množic,
izražajoč njihove simpatije, solidarnost
ipd.; manifestacijski -a -o ki se tiče
manifestacije

manilestant -a m  [lat. manifestare  odkriti]
kdor kaj javno izraža, za kaj manifestira
ali se udeležuje manifestacij; manifesti¬
rati -am pokazati, razodeti kaj; javno,
na zunaj pokazati ali izraziti; udeležiti

maniiestativen

432

mano sinistra

se manifestacije; manifestirati -am se
javno, na zunaj se pokazati, očitovati,
razodeti se

maniiestativen -vna -o [iz lat. manifestare
odkriti] javno in slovesno izražen; fig.
vnanji, s praznim videzom, zgolj for¬
malen (~a izjava)

maniheizem -zma m  [lat. Manichaeus  Ma-
nes, po ustanovitelju, križanem okrog
1. 275] 1. gnostična, polkrščanska ločina
iz prve dobe krščanstva, 2. nauk te lo¬
čine, zlasti dualistični nauk o večnem
boju med dobrim in zlim — fig.  svetlobo
in temo — kot dveh osnovnih počelih;
vplival je tudi na bosenske bogomile
manihejec -jca m  [iz lat. Manichaeus  Manes]
privrženec maniheizma
-manija -e z [iz gr.] gl. -man
manija -e ž [gr. mania  norost, blodnja]
1. nenormalno duševno stanje s simpto¬
mi samoveličja, usmerjenosti na eno
idejo, napadi besnosti, sle za čim ali kom
ipd. (psihiatr.), 2. fig.  pretirana (skoraj
bolezenska) strast, želja ali ljubezen do
česa, npr. bibliomanija; besnost, obse¬
denost; manijski -a -o ki se tiče manije
(2.), prim. maničen

maniker -ja m,  manikerka -e ž  [gl. manikira]
kdor se ukvarja z manikiranjem
manikira -e ž  [fr. manicure  iz lat. manus
roka, curare  skrbeti] 1. negovanje rok,
v ožjem pomenu: nohtov, gl. tudi pedi-
kira, 2. orodje za to; manikirati -am (se)
negovati (si) roke, zlasti pobarvati (si)
nohte na roki

manila -e ž [po Manili na Filipinih] 1. vrsta
konoplje s Filipinov, 2. tekstilno vlakno
iz te konoplje, 3. preja iz teh vlaken
maniok -a m  [angl. manioc  iz Špan. iz in-
dijan. jezika tupi manioca]  1. tropična
rastlina in njen gomolj, 2. moka iz tega
gomolja, ki daje tečen in zdrav kruh
manipel -pla m  [lat. manipulus ] oddelek
strim. legije, tretjina kohorte: 60 do
120 mož

manipel -pla m  [lat. manipulum]  naročnica,
širok trak, ki ga ima katol. duhovnik
pri maši na levi roki (liturg.)
manipulacija -e ž  [nlat.* manipulatio  iz lat.
manipulus  prgišče; manipel] 1. spretno,
strokovnjaško ravnanje ali opravljanje
česa; (strokovni) postopek; fig. pejor.

(poslovno) spretno sleparjenje, 2. v ban¬
kah: pristojbina za kaj „

manipulant -a m  [nlat.* manipulare  ravnam
kdor manipulira, opravnik, pomočnik
(navadno nižji uslužbenec); manipulirati
-am ravnati s čim; (spretno) ravnati,
opravljati kako delo; fig. pejor.  spretno
slepariti .

manira -e ž  [fr. maniere  način] 1. način
(kako se kaj dela); navada, običaj,
2. (lepo) vedenje, olika (večkrat v mn.,
manire), 3. slog, način umetnikovega
oblikovanja; pejor.  posnemanje tujin
zgledov brez svojega doživetja in izraza,
posneta, prevzeta oblika; prisiljeno«
izumetničenost; maniren -rna -o ki s
tiče manire; fig.  olikan, uglajen v - " 1
nastop); vljuden

maniriran -a -o [nem. maniriert  iz fr. / w ""
tiiere\  nenaraven, izumetničen, prisiljen,
narejen, afektiran

manirist -a m  [fr. manieriste  iz ntanie
način] kdor se spušča v manirizem; ® '
nirizem -zma m  slog in način umetnisk
ga izražanja, ki ne zajema iz svoji
doživetij, temveč posnema tuje zgleO >
navadno v prisiljeni obliki (prvo®
označba za ital. slikarstvo v 16. sto •»
imenovano tudi pozna renesansa); J ,s '
prisiljenost, izumetničenost ...

Manitu -ja m  [iz algon.] nadnaravna s
ali bitje, (dobri ali hudobni) duh P
severnoamer. Indijancih u.

manizem -zma m  [gl. mani] pri Rimljan®'
kult, čaščenje umrlih prednikov
manko -a m  [ital. manco ] v trg. primanjk J
v blagu ali v blagajni iu

manliherica -e ž [po avstr, konstrukt
F. Mannlicherju] vrsta vojaških P 11  j aS .
mano destra /ma'no des'tra/ ital. v  ®
z desno roko (igrati)
manometer -tra m  [gr. manos  tanek, re .
+ -meter] v fiz. pritiskomer, y rsta ,jj, 0 v
prav za merjenje pritiska tekočin, P*
ali P ar  . ..

ma non tanto /ma non tan'to/ ital. v SjP' 0j
a ne toliko (= ne preveč), npr. ah e
ma non tanto n e

ma non troppo /ma non tro'po/ ital*
preveč (glas.) laS .

mano sinistra /ma'no sinis'tra/ ital-
z levo roko (igrati)

Mansarda

433

maratonec

Mansarda -e ž  [fr. mansarde,  po arhit.
Mansardu, 1598—1666] 1. »lomljena«
streha s položnejšim zgornjim in strmim
spodnjim delom (zaradi izrabe prostora,
n Pr. za podstrešnice), 2. podstrešnica,
Podstrešna sobica; mansarden -dna -o
M se tiče mansarde; podstrešen

Manšeta -e ž  [fr. manchette,  dimin. iz
nianche  rokav] 1. stalinska nabornica,
2- zapestnik pri srajci, 3. nedovoljen
Prijem pri rokoborbi

Mantičen -čna -o [gr. mantikos  iz mantike
sc - techne  vedeževanje] vedeževalski,
Preroški; mantika -e ž  vedeževanje, na¬
povedovanje prihodnosti (s tolmače¬
njem sanj, branjem iz kart, potez na
dlani...); vedeževalstvo

Mantilja -e ž [Špan. mantilla,  dimin. iz
Manta  tančica] (naglavna) tančica, žen¬
sko^ ogrinjalce, ki pokriva glavo in se
opušča na ramena, nosijo ga v Španiji,

Mehiki...

Mantisa -e ž [lat. mantissa  dodatek] deci¬
malni del logaritma (mat.)
anual -a m  [lat. manualis  ročen, iz manus
roka] 1. priročnik, manjša knjiga (učna
ali informativna), 2. vpisnica, dnevnik,
(trgovski) dnevnik, prima nota, 4. v
glas. igralnik, ročne tipke pri orglah;
Manualen -Ina -o ki se tiče manuala

Maniialen -lna -o [lat. manualis ] ročen;
| [oko narejen; manuilni delavec ročni,
nzični delavec

nanu brevi /ma'nu bre'vi/ lat. na kratko,
Prim. brevi manu

anufakt -a m  [lat. manu factus  z roko
narejen] ročni izdelek
anufaktura -e ž  [nlat. manufactura  ročno
'^delovanje, iz lat. manus  roka, facere
narediti] 1. oblika kapit. proizvodnje
Pred razvojem strojne industrije, slo-
P^a na ročni proizvodnji in podrobni
dolitvi dela (v Zah. Evropi od 16. do
stol.; najprej se je vsidrala v izdelo¬
vanju tekstila); ročno ali strojno izde¬
lovanje blaga v večjih množinah; tak
jzdelek, 2. proizvodi tekstilne industrije;
trgovina s tekstilnimi izdelki; manu-
Jakturen -ma -o ki se tiče manufak¬
ture

"Mnufakturist -a m  [gl. manufaktura]
t- lastnik ali izdelovalec manufakture,

28

" Slovar tujk

2. trgovec s tem blagom, 3. nameščenec
v manufakturni trgovini
manuini tisk [po inverziji imena iznajditelja
F. Ullmanna] fotokemični način za re¬
produkcijo tiskanih del, npr. ponatis
starejših tiskov

manumisija -e ž  [lat. manumissio ] izpusti¬
tev, osvoboditev sužnja (ali pozneje
tlačana)

manu propria /ma'nu pro'pria/ lat. s svojo
roko, svojeročno

manuskript -a m  [lat. manu scriptus  pisan
z roko] rokopis, 1. rokopisna knjiga (pred
izumom tiskarstva), 2. spis, knjiga,
pismo ipd. v rokopisu, tj. nenatisnjeno,
neobjavljeno delo; manuskripten -tna -o
rokopisen

manus manum lavat /ma'nus ma'num
la'vat/ lat. roka roko umiva (Seneka)
manus mortua /ma'nus mor'tua/ lat.

»mrtva roka«, gl. mainmorte
manustupracija -e ž [lat. manustupratio  iz
manus  roka, stuprare  oskruniti] spolna
samozadovoljitev, gl. onanija
mapa -e ž  [lat. mappa  prt] 1. listnica, pre-
ganjen karton za spise, risbe, načrte,
rokopise, 2. načrt, naris, 3. zemljiška
mapa, 4. zemljevid

maper -ja m  [fr. mappeur  iz lat.] risar
zemljevidov, posebno vojaških
mapirati -am [gl. mapa] risati zemljevide;

vnesti na zemljevid, v mapo
maquereau -ja m  [/makro'/ fr. iz hol.

makelaer  posredovalec] zvodnik
maquis -a m  /maki' -ja/ fr. 1. gošča(va),
grmišče; fig.  zatočišče (za ljudi, ki so
si prišli z zakonom navzkriž), 2. ma¬
kija; maquisard -a m  /makizar'/ maki-
jevec, goščar

marabu -ja m  [fr. marabout  iz ar. murabit
puščavnik] v zool. vrsta gologlave
afriške štorklje; njeno perje uporabljajo
za okras na ženskih klobukih
maraskino -a m  [ital. maraschino  iz ma-
rasca  višnja] višnjevec, liker iz višenj,
npr. zadrski

marastičen -čna -o [fr. marastigue  iz gr.]
gl. marazmičen

maraton -a m  [iz gr.] gl. maratonski tek
maratonec -nca m  [iz gr.] maratonski te¬
kač, tekač na dolgo progo; maraton¬
ski tek v šp. tek na dolgo progo (42,2km),

maravedi

434

Marjana

imenovan po Maratonu v Atiki, kjer
so Atenci 1. 490 pr. n. š. premagali
Perzijce; glasnik, ki je pritekel iz Mara¬
tona v Atene, je sporočil novico in se
zgrudil mrtev

maravedi -ja m  [Špan. iz ar. Murabitin,
po mavrski dinastiji iz tistih časov]

1. mavrski zlatnik iz 11. in 12. stol.,

2. nekdanji španski bakreni kovanec
marazem -zma m  [iz gr. marasmos  iz ma-

rainein  propadati] usihanje telesnih in
duševnih sil, npr. zaradi starosti (sta¬
rostna onemoglost) ali nedohranjenosti;
marazmičen -čna -o onemogel, npr.
zaradi bolezni; oslabel
marc. ital. kratica: marcato, marcando
marcando /markan'do/ ital. gl. marcato
marcato [/marka'to/ ital. iz marcare  ozna¬
čiti] v glas. poudarjeno, s poudarkom
(igrati, peti)

marche [/marše'/ fr. iz lat. mercatus  trgo¬
vina] trg; tržišče; kupčija; trgovina; cena
marcia /mar'ča/ ital. koračnica (glas.)
marcia funebre /mar'ča fu'nebre/ ital. po¬
grebni marš, žalna, pogrebna koračnica
marcialen -Ina -o [lat. martialis  Martov,
po Martu, strim. bogu vojne] 1. vojen,
bojen, 2. bojevit, bojaželjen, 3. hraber;
divji

marcipan -a m  [ital. marzapane  iz : ar.]
slaščica iz mandljevega testa, sladkorja
in dodatkov

marec'-rca m  [lat. Martius sc. mensis,
ker je bil posvečen Martu] sušeč, tretji
mesec leta (prvi mesec pri Rimljanih)
marema -e i  [ital. maremma]  močvirno
obalno področje, npr. severnoitalsko
marenda -e ž  [iz ital.] gl. merenda
marengo -a m  [fr. marengo ] trpežno, črni¬
kasto sivo volneno blago, zlasti za zim¬
ske plašče; marengo neskl. prideva,  črni¬
kasto siv (~ plašč)

marešalo -a m  [ital. inaresciallo]  karabi¬
njerski stražmojster

margarina -e ž [fr. margarine  iz gr. marga-
ron  biser] umetno, največ rastlinsko
maslo (redilno kot naravno)
margina -e ž  [lat. margo, marginis  rob]
rob ob natisnjenem besedilu, npr. v
knjigi; marginalen -lna -o obroben,
(natisnjen-ali napisan) ob robu; v ekon.
mejen, npr. profit

marginalije -ij ž mn.  [nlat. marginalis  me;
jen] 1. obrobne opazke, pripombe ali
misli na robu (knjige), 2. natisnjen vse¬
binski povzetek ipd. na robu knjige,
3. krajši članek ali zapisek (s fragmen¬
tarnimi vtiski ipd.)

marihuana -e ž  [Špan. marijuana]  mamil 0
iz listov in cvetov istoimenske rastlin®
(= hašiš)

marimba -e ž  [po afr. besedi] ksilofonu po¬
dobno glasbilo pri afriških črncih, iz¬
popolnjeno v Srednji Ameriki
marina -e i [ital. marina  iz mare  morje!

1. ladjevje, mornarica, zlasti po name¬
nu (trgovska, vojna ~) ali pripadnosti«

2. v slikarstvu: slika morja (npr. po¬
morske bitke), obmorski pejsaž ali
motiv

marinada -e ž  [fr. marinade  iz lat. marinus
morski] kvaša, začinjen, kuhan kis za
mariniranje; marinirati -am nasoliti m

vložiti v kvašo, zlasti (ribje) meso

marinist -a m  [ital. marinista  iz lat. mari¬
nus  morski] 1. slikar morskih motivov.
2. privrženec marinizma (polit., liter.)

marinizem -zma m  [lat. marinus  morskiJ
imperialistična težnja po gospostvu na
morju, navadno v zvezi s pomorskim
oboroževanjem

marinizem -zma m  [po ital. pesniku Giam-
battisti Mariniju, 1569—1625] nališpan.
nabuhel literarni slog s kopičenjem be¬
sednih iger, metafor, antitez..., raz "
širjen v 17. stol.

marioneta -e ž  [fr. marionnelte  iz Mario' 1
Marijica, dimin. iz Marie  — prvotno
ime biblijske Marije v srednjev. li¬
kovnem misteriju] lutka v lutkovnem
gledališču (giblje se po žici ali nitkam
kijih vodi lutkar);//?, človek brez svoje
volje, orodje v tujih rokah; marionete«
-tna -o lutkoven, ki se tiče marionet’
marionetna vlada (država ...) lutkovna
vlada (država...), nesamostojna vlada,
orodje drugih držav

maritimen -mna -o [lat. maritimus  iz m“[
morje] (po)morski, ki se tiče morja 1
plovbe

Marjana -e ž  [fr. Marianne,  P° , in  j Z
nekega skrivnega republik, društva
srede 19. stol.] žensko ime, poosebljenj
francoske republike

roarjaš

435

marokcn

marjaš-a m  [fr. mariage  poroka; pri kartah:
kralj in kraljica iste barve v eni roki]
vrsta igre na karte; marjašati -am igrati
marjaš

fltžrka -e ž  [nem. Mark  iz stvnem. marcha
roeja; mejno področje] 1. srednjev.
obmejna upravna enota v nem. deželah
na čelu z mejnim grofom (Vzhodna ~),
2- vaška srenja, soseska pri starih Ger¬
manih

“arka -e ž  [fr. marque,  ital. marca]  1. žig,
(tovarniški) znak, (zaščitna) značka,
2- znamka (poštna, trgovska...)
tnarka -e £  [nem. Mark,  prvotno staro-
nemška utež, pozneje srebrnik] 1. nem¬
ška denarna enota in kovanec, ima 100
Pfenigov, 2. finska denarna enota in
kovanec

Markacija -e i  [fr. marquer  označiti] znak,
zaznamek, zlasti za izletnike v gorskih
Poteh

ttarkanten -tna -o [fr. marquant)  izrazit,
značilen (~i obraz); zbujajoč pozornost
(~a osebnost), viden, opazen, očiten;
Poseben; pomemben, znamenit
atarkazit -a m  [nlat. marcasita  iz ar.] že-
•ezni kršeč (mineral.)
ar ker^ -ja m  [fr. man/ueur  iz marquer
°značiti] 1. kdor kaj markira, 2. zapi¬
sovalec točk pri biljardu ipd., 3. na-
’akar, (kavarniški) strežaj
'aarketendar -ja m  [nem. Marketender  iz
■jhtal. mercatante]  vojaški branjevec in
krčmar, spremljal je vojake na pohodu;
JParketendarica -e i vojaška branjevka
m ,' n 1  krčmarica

ttiab' ~^ a . m  f' z  ( r -l 8k markiz

rkirati -am [fr. marquer  označiti] 1. po¬
staviti žig ali znak; označiti, zaznamo-
Vat i, npr. pot v hribih; zapisovati, npr.
zadetke, 2. naznačiti kaj; fig.  hliniti
'^bolezen); fig.  markirati -am ga lo-
lna m '| 1  ga

kiz -a ni  [fr. marquis  iz ital. marchese,
Prvotno mejni grof, iz nlat. marchensis
z Pem. Mark  marka] francoski plemiški
•tiarlf' l0V ’ P0 ran S u  med grofom in vojvodo
ktet -e z  [fr. marquise]  1. žena (vdova)
1  hči markiza, 2. steklena streha nad
todom, 3. nizek starinski naslanjač,
• Prstan s kamni, vdelanimi na ovalni
Podlagi

markizet -a m  [fr. marquisette]  mulu po¬
dobna tkanina za zavese
marksist -a m  idejni privrženec marksizma;
marksističen -čna -o ki se tiče marksizma,
v skladu z marksizmom; marksizem -zrna
m  sistem naziranj in naukov Karla
Marxa (1818—1883) in Friedricha En¬
gelsa (1820—1895), svetovni nazor,
nauk, »ki predstavlja v svoji celotnosti
sodobni materializem in sodobni znan¬
stveni socializem kot teorijo in program
delavskega gibanja vseh dežel sveta...«
(Lenin); njegove glavne sestavine so
dialektični materializem kot filozofija
marksizma, materialistično pojmovanje
zgodovine ter Marxov ekonomski nauk,
v katerem je Marx razložil zakonitosti
ekonomskega razvoja kapitalistične druž¬
be; marksizem-leninizem marksizem, kot
ga je dalje razvil V. I. Lenin (= leni¬
nizem)

marli -ja m  [fr. marli,  po* vasi Marli-la-
Machine, kjer so jo najprej izdelovali]
vrsta mrežaste, navadno platnene tkanine
marmelada -e i [fr. marmelade  iz gr.
melimelon  v medu vkuhano sadje] osla¬
jena (40—60% sladkorja), gosto vku¬
hana sadna mezga

marmor -a in  -ja m  [lat. marmor  iz gr.
marmaros  bleščeč] lep in trd, zrnasto
kristalast kamen za kipe, plošče ipd., po
sestavi apnenec; marmoren -rna -o ali
marmornat -a -o iz marmora; mar-
mor(n)ast -a -o marmoru podoben
marmorirati -am [gl. marmor] 1. poslikati
z marmoru podobnim vzorcem, 2. oblo¬
žiti z marmorom

marod neskl. pridem,  [fr. maraud  ničvreden]
bolan; onemogel, opešan, oslabel
maroder -ja m  [fr. maraudeur  tat] 1. kdor
hlini bolezen (da bi se ognil delu, fronti
ipd.), zlasti vojak, ki, hlineč onemoglost,
zaostane za oddelkom, da bi plenil; ple¬
nilec, 2. onemogel ali bolan vojak;
bolnik sploh; marodirati -am 1. bolehati
ali hliniti bolezen (s kakim namenom),
2. zaostati za oddelkom (hlineč one¬
moglost) in pleniti

maroken -a m  [fr. maroquin  iz marocain
maroški, najprej so ga izdelovali v
Maroku] 1. fino, barvano kozje usnje,
2. krep maroken

inaroni

436

maser

marčni -ja m  [ital. marrone  kostanj] debel,
plemenit kostanj

maronit -a m  [po ustanov, prvega samo¬
stana Maronu] pripadnik sirske kršč.
cerkve v Libanonu

Mars, Marta m  [lat. Mars, Marlis ] 1. v
strim. mit. bog sonca in poljedelstva (po¬
svečen mu je bil mesec marec), pozneje
predvsem bog vojne, 2. Mars -a m
v astr. eden izmed velikih planetov
sončnega sistema (med Zemljo in Ju¬
pitrom); mirsovec -vca m  1. prebivalec
Marsa, npr. v Wellsovi utopiji Boj z
marsovci, 2. vrsta plašča
mars&la -e z [ital. vino di Maršala,  po si¬
cilskem pristanišču] sladko, belo vino
odlične kakovosti, prvotno s Sicilije
marsejeza -e ž  [fr. marseillaise,  prvi so jo
peli marsejski prostovoljci; prvotno se
je imenovala Chant de guerre de 1’armče
du Rhin, ker jo je 1. 1792 za rensko
armado napisal in skomponiral Rouget
de Lisle] francoska revolucionarna pe¬
sem in — danes — narodna himna
Marsij -a m  [gr. Marsyas]  v frigijski bajki
silen, ki je našel Atenino piščal in postal
tak mojster v igranju, da je izzval na
tekmovanje samega Apolona; muze pa
so prisodile prvenstvo Apolonu in ta
ga je za kazen obesil in odrl
marš, mdrša m  [fr. marche  hoja..., iz* lat.
marcus  kladivo] 1. ritmični, enakomerni
hod, 2. hod, pohod vojaške enote; na
takem pohodu opravljena pot, 3. korač¬
nica, glasbeno delo v ritmu človeškega
koraka (vojaški, žalni ~)
marš [po nem.] medm.  1. izgini, poberi se,
proč! 2. naprej! (vojaško povelje)
maršdl -a m  [fr. marechal  iz nlat. mariscal-
cus  iz stnem. marah  konj, scalc  hlapec]

1. pri Karolingih poveljnik konjenice,
pozneje naslov visokih dvornih uradni¬
kov ali častnikov, 2. danes visok ali naj¬
višji vojaški čin in naslov v nekaterih
državah; maršal Jugoslavije pri nas naj¬
višji vojaški čin in naslov; dobil ga je
0- 1943) za izredne zasluge voditelj
osvobodilne vojne J. Broz-Tito
maršalat -a m  [gl. maršal] 1. stopnja in
naslov maršala, 2. maršalov urad
maršbataljon -a m  [iz nem. iz fr.] bataljon,
določen za odhod na fronto

marširati -am [fr. marcher]  stopati, kora¬
kati v strnjenih vrstah (v taktu, po vo¬
jaško); hoditi peš

maršruta -e ž  [marš + fr. route  pot] po-
tovnica, določena, odkazana pot; smer
poti, potovanja, pohoda
martin -ina m  [po fr. inženirju P. Martinu,
1824—1915] Martinova peč, visoka pee
za taljenje železne rude in pridobivanje
litega železa; martinar -ja m  delavec pri
martinu ali v martinarni
martini -ja m  [po firmi Martini in Rossi]
vrsta koktajla

martirij -a m  [nlat. martyrium  iz S 1 '
martys, martyros  priča; pričevalec] 1. mu-
čeništvo, mučeniška smrt za vero; f<S-
hudo trpljenje, 2. del cerkve (ali kapele
ipd.) z grobom mučenca
martirologij -a m  [nlat. martyro!ogiun>  i?
gr.] 1. seznam mučencev, 2. zgodovinski
prikaz ali pripoved o mučencih; take
zgodbe

mžrža -e ž  [fr. marge  rob] v trg. pribitek
na kupno ceno blaga za kritje trgovskih
stroškov (kupna cena + marža = P r0 "
dajna cena)

masa -e i [lat. massa  gmota, iz gr. massein
gnesti] 1. snov; brezlična ali neobdelana
gmota, zlasti tekoča surovinska zmes,
pripravljena za uporabo (papirna

2. množina, količina snovi, iz katere
je sestavljeno telo; velikanska množina
česa, npr. ljudi; fig.  (ljudska) množica*

3. odpor, s katerim se telo upira g 1 "
banju, tj. spremembi mesta v prostoru
(fiz.), 4. premoženje, ki ostane po P°'
lomu podjetja (konkurzna <w )» P?
lastnikovi smrti ipd.; masoven -vna -
množičen, skupinski

masaker -kra m  [fr. massacre ] P°*[? ]
klanje ljudi; prelivanje krvi,
masakrirati -am (po)klati, pobi(ja) 1  >
moriti

masaža -e ž  [fr. massage  iz gr. mass f!! e
gnesti] mehanično vplivanje na razn
dele telesa (drgnenje, gnetenje...), 0
se pospeši kroženje krvi .

masculini generis /maskuli'ni ge'neris/ i 8
moškega spola (slovn.) ,

maser -ja m,  maserka -e i [fr. masseur (&}>’
masseuse  (ž)] kdor poklicno ma sir

437

mašinizacija

masiv

ljudi; masirati -am drgniti, gnesti, nate-
Pati telo, opravljati masažo

masiv -a m  [fr. massif  iz lat. massa  gmota]
v  geol. sklop, gorska gmota (vozel),
manj razčlenjeno gorovje

masiven -vna -o [fr. massif  ] ki se tiče masi¬
va; iz celega, cel, poln, nevotel (npr. ko¬
vinski izdelek); gost, čvrst, težak in
gmoten; debel, krepko postavljen f~i
zid)

maska -e ž  [fr. masque  iz ital. maschera
lz * ar.] 1. krinka, naličnica (pustna ~);
zakrinkana oseba, npr. igralec (v antiki
?° maske nosili igralci, od tod simbol
Jgralske umetnosti in varljivega videza);
tjf-  varljiv videz ali vedenje, 2. stalni
'k v ital. commedia delfarte, npr. Ko-
lombina, 3. posnetek pokojnikovega
obraza (mrliška ~), danes zlasti odlitek
v mavcu (posmrtna ~), 4. nalična pri-
Prava v razne namene (plinska ~)

maskaron -a m  [ital. mascarone , avgm. in
P e jor. iz maschera  maska] v arhit. spaka
(groteska), spačen obraz kot okrasek,
n Pr. nad vhodom

masker -ja m  [iz fr. masquer  našemiti]
strokovnjak, ki maskira igralce (gleda¬
liški ~); maskirati -am 1. nadeti masko;
našemiti; pripravljati igralce za nastop,

2 - vojaško: zakri(nka)ti, prikriti, npr.
orožje, čete (~a baterija), postopke...,

3 - Prikri(va)ti prave namene; maskirati
■am se našemiti, zakri(nka)ti se; pri-
Praviti se za nastop ali snemanje
askota -e ž [fr. mascotte]  možic (kot ta-
usman); fig.  talisman

askulin -a -o [lat. masculinus  moški; mo-
slc ega spola] moškega spola (slovn.);
uiaskulinum -a ali  -ina m, mn.  maskulina
'*n v moški spol; beseda moškega spola
(slovn.)

* >las kulinizacija -e i [lat. masculinus  moški]
s Premenitev v moški spol; maskulini-
Z| rati -am (se) spremeniti (se) v moški
SP01, zlasti besedo ali živo bitje, npr. po
^teinachovi metodi

asohist -a m  [po avstr, romanopiscu L.
■'acher-Masochu, 1835—1895, ki je to
opisoval] kdor je nagnjen k masohizmu;
masohizcm -zrna m  v psihiatr. oblika
apolne izrojenosti, spolno naslajanje
(zbujanje ali zadovoljevanje spolne sle)

ob udarcih, poniževanju ipd. od drugih
oseb ali spolnega partnerja; prim. sadi¬
zem

mason -a m  [iz fr.] gl. framason
masoven -vna -o [iz lat.] gl. masa
massa neskl. m  [/ma'sa/ izpačeno iz angl.
master]  »gospod«, v »angleščini« črncev
v ZDA nekdanji nagovor za gospodarja
mastaba -e ž  [ar. mastabah]  velika nadze¬
meljska grobnica v starem Egiptu
mastalgija -e ž  [gr. mastos  dojka, + -algija]
bolečine v dojkah, mlečnih žlezah (med.)
master -ja m  [angl. master  iz lat. magister ]
1. učitelj, mojster; vzgojitelj, 2. gospod
(v naslavljanju mlajših moških), 3. go¬
spodar; lastnik, podjetnik, 4. angl. aka¬
demski ali plemiški naslov
mdstika -e ž  [fr. mastic  iz nlat. mastichum
iz gr.] 1. vrsta zimzelenih sredozemskih
grmov (nlat. Pistacia lentiscus),  2. mastiks
mastiks -a in  mastiks -a m  [gl. mastika] aro¬
matična smola mastike (uporablja se naj¬
več v med. in kot lepilo)
mastitis -a m  [gr. mastos  dojka, + -itis]
1. gnojno vnetje dojk, zlasti po porodu
(med.), 2. vnetje vimena (vet.)
mastodont -a m  [gr. mastos  dojka; brada¬
vica na dojki, odous, odontos  zob, ime¬
novan po bradavičastih gubah na koč¬
nikih] v zool. ameriški mamut, izumrla,
slonu podobna velikanska žival iz
pliocena

masturbacija -e ž [lat. masturbatio]  spolno
samozadovoljevanje pri moških; mastur¬
birati -am spolno se samozadovoljevati
maše -ja ali neskl. m  [fr. ( papier ) mdche]
papirno testo z raznimi dodatki za mo¬
dele in reliefe

mašina -e ž  [nem. Maschine  iz fr. machine
iz lat. machina  iz gr. mechane]  stroj,
mehanična priprava, ki spreminja ener¬
gijo v koristno delo (tehn.); mašinski
-a -o strojen

mašinca -e ž  [gl. mašina] strojnica (voj.)
mašinerija -e ž  [nem. Maschinerie  iz fr.]
povezan ustroj več strojev, ki opravljajo
eno delo

mašinist -a m  [nem. Maschinist ] strojnik
mašinizacija -e ž  [gl. mašina] uvajanje
strojev v proizvodnjo, v obrate, nado¬
meščanje fizičnega dela s stroji, prim.
mehanizacija

maškara

438

materija

maškara -e i [ital. maschera  maska] za¬
krinkana, našemljena oseba
maškarada -e i [fr. mascarade]  sprevod ali
plesna zabava v maskah
mat neskl. pridem,  [nem. malt  iz fr. mat  iz*
perz.] brez leska in sijaja, medel, moten
(pohištvo, steklo...)

mat -a m  [iz perz. shah mat  kralj je mrtev]
v šahu: premagan (položaj, ko napadeni
kralj ne more napraviti nobene poteze
več in je igra končana); mat neskl.
pridem,  premagan

matador -ja m  [Špan. matador  iz matar
ubiti] 1. pri bikoborbah prvi bikoborec,
ki zada biku smrtni sunek; fig.  junak;
prvak, pomembna osebnost, 2. adut
v skatu in drugih igrah
matamata -e i [portug. iz indian.] vrsta
južnoameriške želve

match -a m  /maeč/ angl. 1. tekma, športno
tekmovanje ali prireditev, 2. partija šaha
matematicizem -zma m  [gl. matematičen]
težnja izraziti vse pojave in procese v
matematičnih formulah
matematičen -čna -o [iz gr. mathematikos
iz mathein  učiti se] ki se tiče matematike;
računski; fig.  natančen in precizen; za¬
nesljivo dognan; matematik -a m  stro¬
kovnjak v matematiki; dober računar
(tudi fig.);  matematika -e i znanost
o lastnostih in medsebojnih odnosih
veličin, vključuje elementarno, višjo in
uporabno matematiko
Mater dolorosa /ma'ter doloro'za/ lat.
»Žalostna Mati božja«, v kršč. umetno¬
sti podoba ali kip jokajoče Marije z
mrtvim Jezusom v naročju (= Pieta)
material -a m  [nlat. materialis  snoven, iz
lat. materia  snov] 1. snov, surovina,
tvarina, potrebna v kak namen, 2. gra¬
divo, zlasti kot vir ali osnova za preuče¬
vanje (zgodovinski ~)
materialen -lna -o [nlat. materialis  snoven]

1. snoven, tvaren, sestavljen iz materije
(~i svet); ki se tiče materije ali materiala,

2. s čuti zaznaven, čuten, telesen, izvi¬
rajoč iz objektivne resničnosti (fil.),

3. fig.  gmoten, stvaren (~a korist);
materialnost -i ž  snovnost, tvarnost

materiali je -ij ž mn.  [iz lat.] surovine; gra¬
divo; gmotna stran (življenja, dela,
službe...)

materialist -a m  [fr. materialiste,  Bourguet
1729, iz lat. materia  snov] 1. privrženec
fil. materializma, materialističnega sve¬
tovnega nazora (naspr. idealist), 2. v
tradic. etiki: kdor gleda le na osebne,
gmotne koristi; sebičnež, 3. vulgarno:
kdor ceni le gmotne dobrine; materiali¬
stičen -čna -o ki se tiče materializma,
v skladu z materializmom (v tradic.
etičnem smislu: sebičen); materialistična
dialektika po marksistični teoriji »naj'
bolj vsestranski, vsebinsko najbogatejsi
in najgloblji nauk o razvoju« (Lenin) m
razvojnih zakonih narave, človeške druž¬
be in mišljenja (fil.); materialistično P°J'
moranje zgodovine uporaba materializma
na področju družbenih pojavov, P°J'
movanje, ki izhaja iz postavke, da so
družbeni proizvodni odnosi tista »realna
osnova, ki se na njej dviga pravna m
politična vrhnja stavba in ki ji ustrezajo
določene oblike družbene zavesti.•
(Marx)

materializacija -e ž  [fr. materialisation  iz
lat.] domnevno »utelešanje« duhov v
okultizmu in spiritizmu; utelešenje sploh,
materializirati -am (se) dati (dobiti, nav-
zeti...) materialno obliko, eksistenco, zna¬
čaj...; napraviti materialno; utelesiti (se)

materializem -zma m  [fr. matčrialisW?’
1702, iz lat.] 1. ena od dveh glavnih
smeri v filozofiji, naspr. fil. idealizma,
kot fil. smer že od stare Grčije naprč)
kot ideologija naprednih družbenih sil-
Prejšnji, zlasti materializem 18. stol., J
bil pretežno mehaničen, nezgodovinski,
te pomanjkljivosti sta odstranila š el
Marx in Engels, očeta dialektičnega m 3 '
terializma (osnovne postavke moder-
nega materializma so predvsem: a) d
je svet v bistvu materialen, b) da J
materija prvotna in zato podlaga y se
drugih pojavov, ki obstoji neodvisn^.
od človeške zavesti in je torej vir zaves ^
in občutkov, c) da so zakoni sveta sp
znatni; gl. dialektični, historični, mehi '
nični ~), 2. nauk, da so osebne, gmpm
koristi najvišji zakon (v tradic. etik 1 )'
sebičnost, 3. vulgarno; čaščenje gmotm >
materialnih dobrin

materija -e ž  [lat. materia  snov] 1. v n  e
ravosl. pomenu: snov, tvar, iz kat

®atemiteta

439

maxiina' debetur pucro reverentia

sestoji realnost (glede na njene fiz., kem.
I( d. lastnosti); gmota, nedoločena mno¬
žina česa, 2. fig.  (učna, študijska) snov,
Larina; gradivo; predmet; vsebina,
v fil. smislu: objektivna realnost, ki
obstaja zunaj in neodvisno od naše za¬
vesti

•"aterniteta -e i [fr. maternite  iz lat. mater-
'nis  materinski] materinstvo, naravni in
Pravni odnos matere do otrok
Matineja -e ž  [fr. matinee  iz matin  jutro]
1-dopoldanska prireditev (koncert, kino
Predstava...), 2. ženska jutranja obleka
■datirati -am [fr. mater ] otemniti, prevleči
n a temno, motno, vzeti lesk (kovinam,
steklu ipd., gl. mat)

•Patirati -am [fr. mater,  gl. mat] premagati
nasprotnika (v šahu)

'Patjuška -e ž [rus.] mamica (~ Rusija)
®atrac -a m  [nem. Matratze  iz nlat. matra-
iz ar.] žimnica

matriarhat -a m  [gr. mater  mati, arche
vladavina] v praskupnosti oblika rodov¬
ne ureditve, v kateri je osnovna druž¬
bena enota materinski rod, zanjo zna¬
čilno gospostvo žena, prim. patriarhat
®Mca -e ž  [fr. matrice  iz lat. matrix  ma¬
ternica; izvor] 1. matica sploh, npr. za
V| jake, 2. v tiskarstvu: kalup za uli-
Va nje črk ali (papirna) oblikovnica za
stereotipe, 3. v galvanoplastiki: negativ
Za  plastične odlitke, 4. papirni preparat
Pri ciklostilnem ipd. razmnoževanju
a *f'cid -a m  1. [lat. matricida ] morilec,
nbijalec matere, 2. [lat. matricidium]
nrnor, uboj matere; matricidij -a m
umor, uboj matere
®rika -e ž  [iz lat.] gl. matrikula
utrikula -e i [nlat. matricula  imenik,
upjiin. iz lat. matrix]  matica, matična,
ypisna knjiga, zlasti, 1. knjiga, spisek,
jnienik na vseučilišču vpisanih študen-
: 0v > 2. (cerkvena) knjiga rojstev, porok
‘Usmrti

trikulacija -e ž  [gl. matrikula] vpiso-
Va nje ali vpis v matrikulo; matrikulirati
^ "j“P vpisati, vnesti v matrikulo
trimonialen -lna -o [lat. matrimonium
r a kon, iz mater  mati] zakonski, izvira-
J °c iz zakonske zveze; matrimonij -a m
Za kon, zakonska zveza; sklenitev te
sveže

matrona -e ž [lat. matrona,  pri Rimljanih:
poročena žena iz uglednejše družine,
iz mater  mati] starejša, dostojanstvena
gospa

matronimičen -čna -o [gr. mater  mati,
onyma  ime] izpeljan iz materinega imena,
gl. metronimičen

matroz -a m  [nem. Matrose  iz hol. matroos ]
mornar, zlasti v vojni mornarici
matura -e i [lat. maturus  zrel] višji ali
nižji zrelostni izpit na srednjih šolah
maturacija -e i [lat. maturatio ] zorenje,
(do)zoritev

maturant -a m,  maturantka -e ž  [lat. maturus
zrel] dijak(inja), ki dela ali bo delal(a)
zrelostni izpit; maturirati -am 1. (do)-
zoreti, 2. delati ali napraviti zrelostni izpit
maturitas praecox /matu'ritas pre'koks/
lat. prezgodnja spolna zrelost (med.)
maturiteta -e i [lat. maturitas]  zrelost, do¬
zorelost (navadno v duhovnem smislu);
maturiteten -tna -o zrelosten; ki se tiče
mature

matutina -e ž  [lat. matutinalis  jutranji]
jutranjka (liturg. molitev)

Matuzalem -a m  [iz hebr.] gl. Metuzalem
mauvais sujet /move' suže'/ fr. nepridiprav,
negodnik, negoda

mavreska -e i  [ital. moresca  iz moresco
mavrski] risba ali okrasek v mavrskem
slogu, zlasti stiliziran rastlinski okrasek
mavrski -a -o [ital. moresco  iz Moro  Maver]
ki se tiče arabskih Mavrov, musliman¬
skega ljudstva v Sev. Afriki (v 7. in
8. stol. so gospodovali v Španiji); mavr¬
ski slog v arhit. slog s kolonadami,
kupolami ipd., dekorativno so zanj zna¬
čilne mavreske (razcvetel se je v Španiji
v dobi Mavrov)

mavzerica -e i  [po nem. konstruktorju
W. Mauserju, 1834—1914] vrsta voja¬
ških pušk (in pištol)
mavzolej -a m  [gr. mausoleion,  po malo¬
azijskem satrapu Mavzolu, ki mu je
postavila žena v Halikarnasu nagrobnik,
eno sedmerih čud starega veka] monu¬
mentalna nagrobna stavba, razkošen
nagrobnik

maxima debetur pucro reverentia /mak'sima
debe'tur pu'ero reveren'cia/ lat. z otro¬
kom je treba ravnati kar se da spoštljivo
(Juvenal, Satire)

maxwcll

440

mediev(al)ist

maxwell -a m  [/mek'su3l/ po angl. fiziku
in matematiku J. C. Maxwellu, 1831 do
1879] enota magnetnega pretoka (fiz.)
mayor -a m  [angl.] gl. mer
mazohizem -zma m  gl. masohizem
mazurij -a m  [nlat. masurium,  po Mazuriji
na Poljskem, kjer so jo najprej našli]
manganu podobna kem. prvina, odkrita
1. 1925

mazurirati -am [po polj. Mazurih] izgo¬
varjati glasove c, z, s namesto č, ž, š
(lingv.)

mazurka -e ž  [polj. po Mazurih] 1. poskočen
poljski ples v s / 4  taktu, 2. glasba za ta
ples

mazut -a m  [iz turkm.] kurilno olje, tekoči
ostanek pri destilaciji nafte
mb kratica: milibar
Me- gl. Mac-

M.D. lat. kratica: Medicinae doctor, gl.
dr. med. univ.

Md (mendelevij) znak za kem. prvino
m. d. ital. kratica: mano destra
M‘ fr. kratica: maitre
mea culpa /me'a kul'pa/ lat. moja krivda,
jaz sem kriv (kot izraz kesanja iz liturg.
molitve)

meander -dra m  [lat. maeander  iz gr.
maiandros,  po rečici Meander v Mali
Aziji] 1. vijugast tok reke, 2. vijugasta
okrasna črta; meandričen -čna -o viju¬
gav, vijugast

mea parvitas /me'a par'vitas/ lat. moja
malenkost

mebel -bla m  [fr. meuble  iz lat. mobilis
premičen] pohištvo, oprava; meblirati
-am opremiti s pohištvom (~a soba)
mecen -a m  [po Mecen(as)u, strim. držav¬
niku iz 1. stol. pr. n. š., ki je podpiral
Horaca, Vergila in druge pesnike] fig.
bogat, radodaren pokrovitelj umetnosti
in znanosti; podpornik, dobrotnik; me¬
censki -a -o radodaren, podpirajoč umet¬
nost in znanost
mžč -a m  [iz angl.] gl. match
medalja -e i [ital. medaglia  iz lat. metallum
kovina] svetinja, kolajna (spominska ali
odlikovanje); medaljer -ja m  izdelovalec
medalj (obrtnik ali umetnik)
medaljon -a m  [ital. medaglione,  avgm. iz
medaglia ] 1 . večja medalja, 2. ovalen
ali okrogel vratni obesek, največkrat

s sličico, 3. okroglo reliefno kiparsko
delo kot okras

Medeja -e ž [gr. Medeia ] v stgr. mit. očar¬
ljiva čarovnica, hči kolhidskega kralja
Aieta, ki je Jazonu pomagala, da si j e
prilastil zlato runo, in z njim pobegnila;
ko se ji je Jazon izneveril, je iz mašče¬
vanja zastrupila svojo tekmico in ump'
rila oba sinova, ki mu ju je rodila; fig-
medeja -e ž  ljubosumna, maščevalna žena
meden agan /meden' a'gan/ gr. ničesar
preveč, prim. ne quid nimis
media -e ž  [lat. medius  srednji] 1. v fonetik 1 ’
zveneč glas (b, d, g), naspr. tenuis,
2. srednja plast žilne stene (med.)
mediacija -e ž [nlat. mediatio  iz lat. mediu s
srednji; posredujoč] 1. posredovanje (za
sporazum ali pomnjenje v sporu).
2. v medn. pravu: posredovanje nevtral'
ne države v sporu med dvema državama
medialen -lna -o [lat. medialis  iz mediuj
srednji] 1. srednji, sredinski, v sred 1
ležeč; fig.  poprečen, 2. srednjiški, ki s®
tiče medija (slovn.), 3. v med. središčen,
naspr. lateralen

mediana -e ž  [lat. medianus  središčen] sred-
njica (mat., anat.)

mediativen -vna -o [nlat. mediatio  posredo-
vanje] posredovalen, posredujoč
medicina -e ž  [lat. medicina  iz medici^
zdravnik] 1. zdravstvo, zdravniška veda,
2. zdravilo (grenka ~) ; medicinski -a
ki se tiče medicine, zdravstveni; zdrav¬
niški

medicinae (universae) doctor /medici ne
univer'ze dok'tor/ nlat. »doktor vsega
zdravstva«, akademski naslov
medicinalen -lna -o [lat. medicinalis]  k 1  ®
tiče medicine; zdravilen (~o zelišče),
zdravilski .

medicinec -nca m  [gl. medicina] študen
medicine

medieval -a m  [fr. midieval  srednjevešk 1
vrsta srednjev. antikve in kurzive, 1 '
skarskih črk, ki so danes spet v rad >
medievalen -lna -o 1. srednjeveški, 2.

se tiče medievala m

mediev(al)ist -a m  [nlat. mediunt c,evl !„
srednji vek] 1. pisec iz srednjega vek >
2. zgodovinar, strokovnjak za sret \L
vek; mediev(al)istika -e ž  preučevanj
zgodovine srednjega veka

medij

441

megalokefalen

-a m  [lat. medium  sredina, središče,
iz medius  srednji] 1. obdajajoča (ali
Posredujoča) snov, sredstvo ali dejavnik;
Posrednik ali prevodnik fiz. učinkov,
Procesov ipd., 2. (po)srednik, posredo¬
valec pri hipnozi ali spiritizmu, 3. v
slovn. srednjik, srednji (glagolski) način
med aktivom in pasivom; medij¬
ski -a -o ki se tiče medija; (posred¬
niški

medikabilen -lna -o [lat. medicabilis ] ozdrav¬
ljiv

medikacija -e ž  [lat. medicatio  iz meden'
zdraviti] zdravljenje; jemanje ali pred¬
pisovanje zdravil

toedikament -enta m  [lat. medicamentum ]

zdravilo

medikaster -tra m  [lat. medicus  zdravnik,

-aster  lat. pejor. pripona] pejor.  slab
zdravnik, mazač, padar
medikativen -vna -o [iz lat.] zdravilen, npr.
zelišče

mčdikus -a m  [lat. medicus]  zdravnik
•nedio -i a  m  [lat. medius  srednji] srednje
_ močna sukana preja (tekst.)
mediokriteta -e £ (m) [lat. mediocritas]
Poprečnost, poprečno delo (vrednost,
sposobnost...); pejor.  poprečnež
•"edio tutissimus ibis /me'dio tuti'simus
' kis/ lat. »srednja pot najboljša pot«,
del verza (Ovid, Metamorfoze), kjer
svetuje Helios Faetontu, naj se drži
srednje poti

meditacija -e ž [lat. meditatio]  (globoko)
Premišljevanje, razglabljanje, poglab-
Jlnnje v duhovni svet

meditativen -vna -o [nlat. meditativus]
razmišljajoč, zatopljen v misli; iz medi-
. Scije izvirajoč

'editeran -a m  [lat. Mediterraneum, me-
srednji, tetra  zemlja — v antiki je
mio to morje sredi tedaj znanega sveta]
v geogr. 1. Sredozemsko morje, 2. Sre¬
dozemlje, dežele okrog Sredozemskega
m°rja; mediteranski -a -o sredozemski,
Sredozemskem morju ležeč
Citirati -am [lat. meditari]  razmišljati,
^Pproišljevati

Wr esa -e ž [tur. medrese  iz ar.] musli¬
manska višja šola; poleg drugih pred¬
metov poučujejo v njej pravo, bogoslov-
Je  in arabščino

modula -e £ [lat. medulla]  mozeg (anat.);

modularen -rna -o mozgoven
Meduza -e £ [gr. Medousa]  v stgr. mit.
strahotno krilato žensko bitje s kačami
namesto las, ena od treh gorgon (prvi
dve sta bili nesmrtni, umrljiva je bila le
Meduza, ki ji je Perzej odsekal glavo;
iz nje je skočil krilati konj Pegaz); fig.
meduza -e z v zool. morski klobuk,
odrasla, prosto plavajoča edinka pri
ožigalkarjih (po* lovkah, ki jih imajo
ožigalkarji in so podobne kačam na
Meduzini glavi)

medžlis -a m  [= ar. sejna dvorana, skup¬
ščina, posvet] 1. zakonodajna skupščina,
parlament (v Perziji in Turčiji), 2. verski
svet v nekaterih drugih muslimanskih
državah

meeting -a m  [angl.] gl. miting
Mefisto -a ali  Mefistofel(es) -a m  [nem.
Mephistopheles  iz* gr. me  ne, phos  luč,
philos  ljubeč, tj. sovražnik luči, hudič]
v srednjev. verovanjih hudič, eden izmed
sedmerih peklenskih poglavarjev (lite¬
rarno upodobljen kot hudobni duh, ki
ne veruje v idealne težnje človeka); fig.
mefisto -a m  človek z mefistovskim zna¬
čajem; mefistovski -a -o ali  mefistofclski
-a -o vražji, peklenski, satanski (~a na¬
kana)

mega- [gr. mega-  iz megas  velik] 1. pred¬
pona pri merskih enotah; milijon, npr.
megavolt, 2. gl. megalo-
megaerg -a m  [mega- + erg] milijon ergov
(fiz.)

megafon -a m  [mega- + -fon] govorilo,
trobilo, trobenti podobna govorilna cev
(za pogovore ipd. na večje razdalje)
megahertz -a m  [mega- + hertz] milijon
hertzov (fiz.)

megalit -a m  [mega- + -lit] v arheol. veli¬
kanske kamnitne gmote, npr. ciklopski
zidovi, ali razni spomeniki iz kamene
dobe: dolmen, kromleh...
megalo- [gr. megas, megale, mega  velik,
-a, -o] v sestavljenkah, npr. megaloman
megalocit -a m  [megalo- + -cit] v med.

velika rdeča krvnička (brez jedra)
megalokefalen -lna -o [megalo- + gr.
kephale  glava] debeloglav, z abnormalno
veliko glavo ali lobanjo; megalokefalija
-e £ debeloglavost (med.)

■nega loma n

442

mehitarist

megaloman -a m  [megalo- + -man] kdor
si domišlja, da je kaj velikega, na¬
mišljena veličina; megalomanija -e z
veličavost, samoveličje, tj. pretirana, pa¬
tološka zaverovanost vase in v svojo
veličino (vrsta duševne motnje); mega¬
lomanski -a -o veličav, (patološko) zave¬
rovan v svojo veličino
megalozaver -vra m  [megalo- + gr- sauros
kuščar] vrsta velikanskih izumrlih pla¬
zilcev (dinozavrov) iz jure in krede;
njihove fosile so našli npr. v Angliji
megaron -a m  [gr. megaron]  pri starih
Grkih: 1. hiša z enim prostorom z ognji¬
ščem na sredi, najstarejši tip indoevr.
hiš, 2. (moška ali ženska) spalnica,
3. v svetiščih: najsvetejše
megarska šola v stari Grčiji filoz. šola, ki
jo je po Sokratovi smrti ustanovil v
Megari njegov učenec Evklid (450—380
pr. n. š.); ukvarjala se je z eristiko in
logiko ter skušala spojiti eleatski nauk
s Sokratovo etiko

megaskop -a m  [mega- 4- -skop] optična
priprava za projiciranje neprozornih
predmetov, npr. fotografij, v povečani
obliki

megaterij -a m  [mega- + gr. therion  zver]
v zool. orjaški lenivec, velikanski izumrli
sesalec iz reda redkozobov, živel je še
v času pračloveka

megavolt -a m  [mega- -f volt] električna
enota: milijon voltov (fiz.)
megawatt -a m  [mega- + watt] električna
enota: milijon wattov (fiz.)
megdan -a m  [shr.] gl. mejdan
Megera -e ž [gr. Megaira]  v stgr. mit. ime
ene od treh erinij, boginj maščevanja
(drugi dve sta bili Alekta in Tisifona);
fig. pejor.  megera -e ž  grda, hudobna in
prepirljiva babnica

megohm -a m  [/megom'/ meg(a)- + ohm]
električna enota: milijon ohmov (fiz.)
mehanicističen -čna -o [gl. mehaničen]
sloneč na mehaničnem materializmu;
ki se tiče mehanicizma; mehanicizem
-zma m  1. mehanični materializem,
2. nagnjenje k mehaničnemu obravna¬
vanju česa

mehaničen -čna -o [gr. mechanikos  iz
mechane  orodje, stroj] 1. sloneč na za¬
konih mehanike (fiz.); pojmujoč ali

razlagajoč pojave po načelih mehanike,
npr. s fizikalno-kem. učinki, 2. delujoč
z mehanizmom, na strojni pogon;
strojen, 3. fig.  nezaveden, delujoč ne¬
zavedno (kot »stroj«), brezmiseln, > z
navade; mehanični materializem &■
smer, ena izmed razvojnih stopenj ma¬
terializma.,  ki skuša vse naravne pojave
in procese razložiti z mehaničnimi ah
fizikalno-kemičnimi zakoni; v družbe¬
nem razvoju vidi le slepo, mehanične
igro naravnih zakonov, ne da bi dojel
odločilno vlogo, ki jo ima človekova
zavestna dejavnost

mehanik -a m  [lat. mechanicus  mehaničen,
iz gr.] kdor izdeluje ali popravlja stroje
ali motorje, strojnik; mehanika -e -
1. v fiz. nauk o zakonih mehaničnega
gibanja, o gibanju in mirovanju teles
ter silah, ki ga povzročajo, 2. ustroj,
sestava stroja, 3. vrsta obrtne dejavnosti
(fina, precizna ~)

mehanist -a m  [gl. mehaničen] privrženec
mehaničnega materializma; mehanish'
Cen -čna -o gl. mehanicističen

mehanizacija -e ž  [gl. mehaničen] uvajanje
strojev v proizvodnjo, v obrate; za '
menjavanje fizičnega dela s stroji
kmetijstva); mehanizirati -am napravit 1
mehanično; vpeljati stroje, opremiti s
stroji (proizvodnjo, obrate...); zamenjati
fizično delo s stroji

mehanizem -zma m  [nlat. mechanisrnus  J z
gr.] 1. notranji, funkcionalni ustroj stroj*
ali priprave z vsemi pripadajočimi ° ei '
(urni ~), 2. celota, sestavljena iz delov-
ki se gibljejo (ali so povezani) tak°
kot pri stroju, 3. mehanicizem (fil.)

mchanografija -e ž  [gr. mechane  stroj;
+ -grafija] uporaba mehanskih a
električnih (elektronskih) strojev, np>-
v statistiki

mehanotcrapija -e ž [gr. mechane  str°J’
4- terapija] v med. zdravljenje z rneh a '
ničnimi sredstvi, npr. s telovadnimi va '
jami in masažo ■.

mehanski -a -o [gl. mehaničen] v zve
z mehaniko (kot vedo), spadajoč v m
haniko; (nastal) pod vplivom zunanj 1

mehitarist -a m  [po Armencu Mechitarj 1 ')
pripadnik katol. reda

443

melodija

•»eistergcsang

m «stergcsang -a m  [/maj'stergezang'/ nem.
M-  iz Meister  mojster, Gesang  petje,
Pesem] 1. umetno lirsko pesništvo
Mojstrov pevcev v srednjev. Nemčiji
(od 14.—16. stol.), 2. taka pesem
^eistersinger -ja m  [/maj'sterzin'ger/ iz
?em.] mojster pevec, v srednjev. Nem-
Ci Ji pevec in pesnik meščanskega stanu,
n P r - Hans Sachs (bili so organizirani
v  cehih in so pesnikovali po predpisanih
Pravilih, prim. minnesinger)
ejdan -a m  [shr. iz tur. meydan  iz ar.]
*■ prostor; polje; trg, 2. sejmišče, 3. boj;
dvoboj

e kintoš -a m  [angl. mackintosh,  po iz¬
najditelju Ch. Mackintoshu] 1. dežni
Plašč, impregniran s kavčukom, 2. taka
•kani na

"•ekonij -a m  [lat. meconium  makov sok,
‘ z  gr. mekon  mak] 1. makov sok; opij,
otroška smola, prvo »blato« novo-
m r °Jpnčka (po makovi barvi)
e ksikajnar -ja m  1. avstrijski vojak, ki
? e  Je pod cesarjem Maksimilijanom bo-
J e val v Mehiki, 2. škornji z lakiranimi
golenicami

eiafir -ja m  [fr. melaphyre  iz gr. melas
crn > + (por)fir] v mineral, črni porfir,
v rsta bazaltu podobnih vulkanskih ka¬
mnin

e lamed -a m  [hebr. iz limmad  učiti] učitelj
'J Judovski (verski) osnovni šoli
e, amin -a m  [mel(ano)- + amin] vrsta
dmetne smole, pomembna kem. surovina
. dcana -e i [ital. melanzana]  v bot.
Jajčevec, vrsta buč s črnkasto lupino
^ I n 8e [fr.] gl. melanža
"anholičen -čna -o [nlat. melancholicus
12  gr. melas, melanos  črn, chole  žolč]

ki

se tiče melanholije, nagnjen k melan-

holiji; otožen, potrt, mračen, malodu-
sen (~ 0  razpoloženje)
e  anholija -e ž  [nlat. melancholia  iz gr.]
v  psihiatr. vrsta duševne bolezni, pri
kateri prevladuje duhovna depresija in
tračno razpoloženje (navadno se po¬
javlja periodično in v zvezi z manijo),
i ' {'m otožnost, (duševna) potrtost, ma-
°dušnost, mračno razpoloženje; me-
dnholiic -a m  1. kdor se vdaja melan-
j ° lji ali boleha na njej, 2. človek s tem
cmperainentom

melanin -a m  [melan(o)- + -in] v biokem.
rjavkasto črn pigment, povzroča me-
lanizem, melanozo ipd.
niclanit -a m  [melan(o)- + -it] vrsta črnega
granata (mineral.)

melanizem -zrna m  [melan(o)- + -izem]
črničnost, pojavljanje črne barve (v koži,
laseh, zenici...) zaradi kopičenja mela-
nina; povzročajo večja toplota ali mraz,
naspr. albinizem

melano- [gr. melas, melanos  črn] v sestav¬
ljenkah, npr. melanholija, melanoza
melanoza -e ž [melan(o)- + -oza] v med.
črnica, bolezenska počrnelost tkiva ali
organov (npr. jeter) zaradi kopičenja
melanina

melanža -e i [fr. melange  mešanica] 1. me¬
šanica, zmes, 2. kava z mlekom ali
smetano, 3. (tudi melanž -a m)  mešana,
melirana preja (iz raznobarvnih vol¬
nenih ali bombažnih vlaken)
melasa -e ž  [fr. melasse  iz lat. melaceum
mošt] rjav sirup, izpadek pri proizvodnji
sladkorja; vsebuje še precej sladkorja,
pomešanega s solmi, uporablja se v
industriji itd.

melinit -a m  [fr. melinite  iz gr. melinos
rumenkast kot kutina] v kem. močno
razstrelivo rumenkaste barve iz pikrin¬
ske kisline (v Franciji ime za ekra-
zit)

melioracija -e ž  [lat. melioratio  izboljšanje]
v kmetijstvu izboljšanje zemlje, npr.
z osuševanjem ali namakanjem; iz¬
boljšava; melioracijski -a -o izboljše-
valen, ki se tiče melioracije
meliorirati -am [lat. meliorare  izboljšati]
(iz)boljšati zemljo ali zemljišče
melirati -am [fr. meler  mešati] mešati,
zmešati (~a preja)

melisa -e ž [gr. melissa  čebela] v bot. me-
denika, aromatična zdravilna rastlina,
divja raste v Južni in Srednji Evropi
melo- [gr. melos  pesem; ud, člen] v se¬
stavljenkah, npr. melodrama
melodičen -čna -o [lat. melodicus  iz gr.
melos  pesem, ode  petje] 1. ubran, blago¬
glasen, prijetno doneč, blagozvočen,
2. peven, primeren za petje
melodija -e z  [lat. melodia  iz gr.] napev,
ritmično sosledje glasov, ki izražajo
kako glasbeno misel

melodika

444

menažerij®

melodika -e z  [gl. melodičen] v glas. 1. nauk
o melodiji, 2. slogovna posebnost melo¬
dije

melodiozen -zna -o [fr. m£lodieux\  1. bla¬
goglasen, ubran, prijetno doneč, 2. bogat
melodij

melodrama -e ž  [fr. melodrame  iz gr.; prva
taka drama je bil Rousseaujev Pig-
malion] 1. spevoigra, dramsko delo s
petjem in glasbo, ki spremlja igralčev
tekst (največkrat romantične, pretirano
čustvene vrste, v modi v 18. stol.),
2. recitacija ali deklamacija z glasbeno
spremljavo; melodramatičen -čna -o po¬
doben melodrami; fig.  (pretirano) ču¬
stven, prenapet, razburljiv

meiograf -a m  [melo- + -graf] 1. nabiralec
narodnih melodij, 2. avtomatični zapi¬
sovalec tonov (posebna priprava pri
klavirjih); meiografija -e ž  1. nabiranje
narodnih melodij, 2. pisanje, zapiso¬
vanje not

meloman -a m  [melo- + -man] (pretirano)
strasten ljubitelj petja in glasbe, npr.
operne; melomanija -e ž (pretirana)
strast do glasbe

melona -e ž  [fr. melon  iz nlat. melo, melo-
nis  melona] 1. dinja, vrsta sočnih in
sladkih buč (bot.), 2. trd, okrogel klo¬
buk

Melpomena -e ž  [gr. Melpomene  (= Pevka)]

1. v stgr. mit. modrica tragedije in tra¬
gičnega pesništva, ena izmed devetih
modric; upodabljali sojo z masko v roki
in bršljanovim vencem na glavi, 2. neki
asteroid

membrana -e ž  [lat. membrana  koža (ki
pokriva ude), iz membrum  ud] 1. koža,
kožica, mrenica, opna (bot.,kem., fiziol.),

2. tanka kovinska ploščica za prenašanje
zvočnih tresljajev (telefonska ~)

membranofon -a m [membran(a) +  -fon]
vrsta glasbil, pri katerih je zvočilo napeta
membrana, npr. ustrojena koža ali
mehur pri bobnu

membrum -a m  [lat. membrum]  ud (anat.);
membrum virile /menfbrum virile/ lat.
spolni ud, falus

memento -a ali neskl. m  [lat. memenlo
pomni, spominjaj se, velel, od meminisse
spominjati se] 1. spomin(ek), 2. opomin,
opozorilo

memento mori /memenlo mo'ri/ lat. »sp°;
minjaj se smrti«, 1. misli na to, da b°*
moral umreti, 2. predmet, spominjaj 00
na smrt ali minljivost sveta, npr. lobanj®
memfis -a m  [po staroegipt. mestu] vrst®
tiskarskih črk

memoaren -rna -o [gl. memoari] spomin'
ski; ki se tiče memoarov (~a literatur®!
memoari -ov m mn.  [fr. memoires  iz 1® •
memoria  spomin] spomini, leposlovn
delo v obliki zapiskov o minulih dogo®
kih, ki jih je pisec doživel ali slišal o nji
(dnevniki, izpovedi, življenjepisi...) ,
memorabilen -Ina -o [lat. memorabut >
1. znamenit, sloveč, 2. ki se dobro vtisn
v spomin

memoracija -e ž [lat. memoratio]  1- S P
minjanje, omenjanje; omenitev, ornem
ba, 2. govorjenje, citiranje na pamet,
memorandum -a m, mn. tudi  mem°r® n
-and s  [iz lat. memorandus  kar si je tre
zapomniti] 1. zapisek; zapisnica, dne
niic, 2. spomenica, diplomatsko spor
čilo (nota) s kratko obrazložitvijo P re
meta, stališčem vlade o čem ipd.; S P
menica sploh . . :i

memorial -a m  [lat. memorialis  sporni 113
1. spomenica, (pismena) prošnja
vloga; pismen predlog, 2. spominek
kaj (ali koga), npr. kip, 3. spomins
svečanost, 4. zapisek; zapisnica, 5.
govski dnevnik

memorija -e ž  [lat. memoria ] 1. spon®®’

spominjanje (kot duhovna zmozn'

lOSt),

2. spomin na kaj (ali koga); sporni

inekl

memorirati -am učiti se na pamet

. ^

niti si v spomin, spominsko si osvoji
memsahib neskl. ž  [ind. iz mem  iz an =jj
ma'am  (= madam) + ar. sahib  gosp 0
v Indiji spoštljiv naziv za Evropejko
menada -e i [gr. mainas, mainados  iz 17,111
besnim] v stgr. mit. svečenica in spre
ljevalka Bakha, boga vina in^ vese J
čenja; fig.  besneča, razuzdana ženska
menarha -e ž  [men(o)- + gr. arche  za° e
prva mesečna čišča, prim. menop®’
menaža -e ž  [fr. menage  gospodinj® ’
prehrana] hrana, jed (za mnogo U u °
obed, posebno vojaški . ■ ^

menažerija -e ž  [fr. menagerie]  zverin) f
živalski vrt, zbir divjih ali e k s °?*i t0 .
živali, npr. za ogled v cirkusu (tudi P

•nenčestrstvo

445

menstrualen

štor, kjer so nastanjene živali za ogled
ali v znanstvene namene)

•nenčestrstvo -a s  [po angl. mestu Manche¬
ster, kjer je bila 1.1835 ustanovljena zveza
za boj proti žitnim carinam] smer v
angl. ekon. politiki in polit, ekonomiji
v  prvi pol. 19. stol., ki je razglašala po¬
polno gospodarsko svobodo in nevme-
šavanje države v gospodarsko življenje
ntendeldvij -a m  [po rus. kemiku Mendele-
jevu] umetna transuranska kem. prvina,
odkrita 1. 1955

atendelizem -zrna m  [nauk je utemeljil avstr,
botanik Gregor Mendel, 1822—1884]
nauk o zakonih dednosti pri živih bitjih,
Prim. genetika

®enestrel -a m  [fr. menestrel  iz nlat. mi-
nisterialis]  srednjev. potujoči pevec (vča¬
sih je spremljal trubadurje) ali igralec,
komediant na fevdalnih dvorih
•nene tekel neskl. m  [v izvirnem aram. be-
sedilu: mene, mene, tekel, upharsin  pre¬
det, preštet si, iztehtan, razdeljen] usod¬
ne besede, ki so babilonskemu kralju
Baltazarju napovedovale skorajšnji pro-
Pad (po biblijskem izročilu jih je na
kraljevi gostiji napisala na zid nevidna
r°ka);/f£. pretn j a 0  skorajšnjem propadu
m eiiežer -ja m  [angl. manager  iz fr. menager
v °diti, upravljati] kdor vodi gospodarske,
organizacijske ipd. posle, poslovodja,
tehnični vodja, ravnatelj (ustanove, pod-
Jetja.—); režiser; prireditelj športne,
Umetniške ipd. prireditve; menežerska
bolezen bolezenska reakcija telesa (srčne
bolezni, bolezni krvnega obtoka itd.)
P[i preobremenjenih ljudeh z odgovor¬
nimi funkcijami

e »hir -a m  [breton. men hir  dolgi kamen]
Pokončni kamnitni blok iz neolitika
\ v  zah. Evropi), prim. kromleh
e ninga -e ž, nav.  v mn.  meninge -ing [gr.
'’teninx, meningos  opna, ovojnica] mo-
zganske opne (anat.)
oningitis -a m  [mening(a) + -itis] v med.
y netje možganske opne, npr. žilnice
en, ngokok(us) -a m  [mening(o) + kok]
Povzročitelj vnetja možganskih open
(med.)

oniskus -a m [gr. meniskos  lunin krajec,
uimin. iz mene  luna] 1. v opt. leča s kon-
Ve ksno-konkavnim (ali narobe) prere¬

zom, 2. konveksno ali konkavno površje
tekočin v kapilarkah (fiz.), 3. hrustančni
vložek v kolenu v obliki polmeseca
(anat.), 4. v geom. krožni izsek v tej
obliki

inenjševik -a m  [rus. iz menjšinstvo  manjši¬
na, tj. ud manjšine] privrženec menjše-
vizma; menjševizem -zma m  reformistič¬
na struja v ruski soc. demokraciji; menj-
ševiki so se razvili v polit, smer 1. 1903,
ko se je stranka na londonskem kon¬
gresu razcepila v reformistično manj¬
šino in revolucionarno večino (boljše-
viki)

meno [/me'no/ ital. iz lat. minus ] manj;

v glas. v raznih zvezah, npr. meno vivo
meno- [gr. men, menos  mesec] v sestavljen¬
kah, npr. menopavza
meno allegro /me'no ale'gro/ ital. manj
hitro, manj veselo (glas.)
meno forte /me'no for'te/ ital. manj glasno
(glas.)

meno mosso /me'no mo'so/ ital. manj raz¬
gibano (glas.)

menonit -a m  [po Menno Simonsu, 1492
do 1559] pripadnik neke evangeličanske
ločine

menopavza -e ž [meno- + gr. pausis  pre¬
nehanje] prenehanje mesečne čišče v
»kritičnih letih« (fiziol.)
menoragija -e ž [meno- + -ragija] močno
ali dolgotrajno (7—8 dni) krvavenje ob
čišči

menoreja -e ž [meno- + -reja] mesečna
čišča

menostaza -e z [meno- + gr. stasis  stanje,
mirovanje] izostanek menstruacije, npr.
ob zanositvi

meno vivo /me'no vi'vo/ ital. manj živahno
(glas.)

mens sana in corpore sano /mens sa'na in
kor'pore sa'no/ lat. »zdrav duh v zdra¬
vem telesu« (Juvenal, Satire)
menstruacija -e ž  [lat. menstrualis  mesečen]
mesečna čišča (perilo), periodična —
na 28 dni — krvavitev iz maternice pri
spolno zrelih ženskah, prim. perioda;
menstruacijski -a -o ki se tiče menstru¬
acije (~i ciklus)

menstrualen -lna -o [lat. menstrualis  me¬
sečen] ki se tiče menstruacije ali izvira
od menstruacije (—a kri)

menstruirati

446

merkantilist

menstruirati -am [lat. menstruare]  imeti ali
dobiti mesečno čiščo
mentalen -Ina -o [nlat. mentalis  iz lat.
mens, mentis  um, duh, misel] 1. ki se tiče
duha, (raz)uma, 2. miseln, duhoven,
duševen, 3. le v mislih obstoječ; na¬
mišljen; mentalna higiena preprečevanje
duševnih bolezni in motenj ter nauk o
tem (psihiatr.); mentalna rezervacija
miselni pridržek, pri izjavah ali obljubah
pridržek, storjen v mislih, ki daje be¬
sedam drugačen pomen (v srednjeveški
praksi), npr. pri prisegah
mentaliteta -e ž [fr. mentalite  iz lat. mens,
mentis  um, duh] miselnost, duhovna
usmerjenost; način mišljenja in čustvo¬
vanja (plasti, naroda...), npr. primi¬
tivna ~

mente captus /men'te kap'tus/ lat. topoglav,
bebast; nor, blazen, trčen
mentol -a m  [nem. Menthol  iz lat. mentlm
meta, + -ol] 1. alkohol, osnovna sesta¬
vina olja iz poprove mete (za inhalacije,
izpiranje ust ipd.), 2. vrsta bonbo¬
nov

Mentor -ja m  [gr. Mentor ] v stgr. mit. ime
prijatelja, kateremu je Odisej ob od¬
hodu na trojansko vojno zaupal skrb
za dom in vzgojo sina Telemaha; fig.
mentor -ja m  vodnik; učitelj, vzgojitelj;
(moder, dobro misleč) svetovalec mla¬
dega človeka

mentorstvo -a s  [gl. Mentor] vodstvo; vzga¬
janje koga

menu -ja m  [/manir'/ fr. iz lat. minutus
majhen, nadroben] 1. jedilnik, jedilni
list, 2. (fiksiran) obrok jedil, 3. (servi¬
rano) kosilo, obed

menuet -a m  [fr. menuet  iz menu  droben,
po majhnih plesnih korakih] 1. star, lep
fr. ples, priljubljen v 17. in 18. stol.,
2. glasba zanj v 3 /, ali 3 /s taktu
menza -e ž [lat. mensa  oltarna miza] skupna
obed(oval)nica; javna kuhinja
menzura -e ž [lat. mensura  mera, merjenje]

1. v glas. a) trajanje notne dolžine,
b) mersko razmerje pri glasbilih, npr.
med dolžino in širino orgelskih piščali,

2. graduiran stekleni valj za merjenje
tekočin, 3. pri dvoboju: (izmerjena) raz¬
dalja med nasprotnikoma, 4. študentov¬
ski dvoboj

nien/urabilen -Ina -o [nlat. mensurabilisi

(iz)merljiv

menzuracija -e z [nlat. ntensuratio ] mer¬
jenje (višine, dolžine, ploščine...)

mer -a m  [fr. maire  župan] župan na Slo¬
venskem pod francosko okupacijo (v Na¬
poleonovem času)

mer -a m  [angl. mayor  iz fr. maire  iz lat-
maior  večji] mestni itd. župan v AngliJ 1
in ZDA

merccrizacija -e ž [po angl. kemiku J. Mer-
cerju, 1791—1866] postopek (namaka¬
nje bombažnih vlaken v lužni raztopim!-
ki da tkaninam lesk prave svile in spre¬
jemljivost za barvila; mercerizirati -a 1 ' 1
izvesti mercerizacijo

merci [/marši'/ fr. iz lat. merces  plača.;
cena] medm.  hvala! merci bien /marši
bje/ lepa hvala!

merenda -e z [ital. merenda]  malica, mala
južina

meridian -a m  [lat. meridianus  opoldanski!

1. poldnevnik, namišljen krog, ki Sf e
skozi tečaja in veže vse točke na površja
Zemlje, ki imajo sočasno poldne (geogr-)’

2.  namišljen krog, ki gre skozi nebesna
pola in zenit opazovalca (astr.), meri"
dianski -a -o ki se tiče meridiana; P 01 '

dnevniški

meridionalen -Ina -o [nlat. meridiojuv' s
iz lat. meridies  poldne] poldanski; južen
merino -a m  [Špan. merino  iz* lat. l ana
mera  čista volna] merinovka, 1- pasma
ovac z najboljšo volno, izvira iz *P a '
nije, 2. volna te ovce, 3. tkanina iz te
volne

meritoren -rna -o [nlat. meritorius)  1- za j
služen, pohvalen, 2. ki se tiče bistva stvar
ali predmeta; bistven, stvaren, 3. tehten’
odločilen; poklican, pristojen zakaj
meritum -a m  [lat. meritum]  1 . zaslug 3 ’
vrlina; vrednost, 2. glavna vsebina’
glavna stvar ali predmet
merkantilen -Ina -o [ital. mercantik’
mercante  trgovec] 1. trgovski; trgovin
ski, 2. ki se tiče merkantilizma; me
kantilni sistem gl. merkantilizem
merkantilist -a m  [gl. merkantilen] P'
vrženec merkantilizma; merkantiliz®
-zrna m  smer v ekon. politiki in P°. j
ekonomiji v 17. in 18. stol. (izraz koris
trg. kapitala), ki je imela za vir bogas*

Merkur

447

metafizičen

*n moči države kopičenje denarja in
dragih kovin ter presežek izvoza nad
u yozom — tj. aktivno trg. bilanco;
njen zagovornik je bil zlasti Colbert;
/'?. trgovski duh

Merkur -ja m  [lat. Mercurius  iz* merx,
mercis  blago] 1. v strim. mit. sin Ju-
P>tra in Maje, bog zgovornosti, cest,
trgovcev, goljufov in tatov, božji sel
(največkrat upodabljan z nožnimi krilci
ter glasniško palico in mošnjičkom v
t°ki), 2. Soncu najbližji planet (astr.);
fig.  merkur -ja m  1. sel, odposlanec,
2. živo srebro (kem.)

•Berkiiri-, merkuro- [gl. merkur] v kem.
sestavljenkah, npr. merkuriklorid, mer-
kurosulfat

teerkurializem -zma m  [gl. merkur] zastru-
Pitev z živim srebrom (med.)
teerlin -a m  [angl. merlin]  mali sokol (zool.)
fflerveilieuse neskl. ž  [/msrvejoz'/ = fr.
čudovita] 1. ženska noša iz časov di-
rektorija s pretiranimi klobuki, pri¬
českami ipd. (ustrezno moški »inero-
yable«), 2. ženska v tej noši
rtesalina -e ž  [lat. Messalina]  tretja žena
r >rn. cesarja Klavdija, znana po razuzda¬
nosti in vladeželjnosti; fig.  mesalina -e ž
spolno nenasitna in vladeželjna ženska;
tiranka

?®salliance [fr.] gl. mezaliansa
esi4da -e i [gl. mesija] epska pesnitev
o mesiji (Klopstockova M-)

“esianizem -zma m  [gl. Mesija] 1. vera ali
nauk o Mesiji, Odrešeniku; pričakovanje
odrešenika, 2. vera ali nauk o posebnem
Poslanstvu kakega naroda, npr. judov¬
ski

■'! fig.  odrešilno poslanstvo

^tesija -a j n  - e m  [nlat. Messias  iz hebr.
fashiah  maziljenec; kralj, v gr. christos]
*■ Odrešenik, pri starih Judih pričako-
v ani rešitelj, poslan od boga, da bi
tešil judovsko ljudstvo, ali — v poznej-
Se m pomenu — prinesel božje kraljestvo
n a  Zemljo, 2. v krščanstvu: Kristus,
Odrešenik; fig.  mesija -a in  -e m  (od)-
tesenik, rešnik, rešitelj sveta
vstjanstvo -a s  [iz hebr.] gl. mesianizem
eskal -a m  [Špan. mezcal  iz aztek.] 1. vrsta
■tekfejc (Indijanci jo uporabljajo kot
Poživilo), 2. vrsta alkoholne pijače iz
teznih agav

meskalin -a m  [meskal + -in] strup (alka¬
loid) v kakteji meskal
mesmerizem -zma m  [po utemeljitelju
F. A. Mesmerju, 1734—1815] neznan¬
stveni nauk o »živalskem magnetizmu«
in uporabljanje tega nauka v zdravstvene
namene (Mesmer je učil, da obstoje
skrite magnetične sile, s katerimi da je
mogoče ozdraviti bolezni; s tem so si
razlagali sugestijo in hipnotične pojave)
messerschmitt -a m  [/me'seršmit/ nem. M-,
po imenu konstruktorja] tip nem. letal
iz druge svetovne vojne
messidor -ja m  /mesidar'/ fr. »mesec žetve«
(prvi poletni mesec), deseti mesec po
koledarju fr. revolucije 1. 1789
messieurs [/mesjo'/ fr. mn. od monsieur ]
gospodje

Messrs. /me'serz/ angl. kratica za fr.

Messieurs (= gospodje)
mestic -a m  [Špan. mestizo  iz nlat. misticius
mešan] mešanec, potomec belca in
Indijanke (v Latinski Ameriki); mešanec
sploh

mestoso /mesto'zo/ ital .prisl,  v glas. otožno,
žalostno

meta- [gr. meta  s, z, po, pri, zaradi itd.,
prim. lat. trans-]  predlog; v zloženkah
izraža premeno, prehajanje, težnjo itd.,
npr. metamorfoza

metabaza -e ž  [gr. metabasis  iz metabainein
preiti] 1. apostrofa (v pesništvu ali go¬
vorništvu), 2. logična napaka, če pri
dokazovanju preskočimo na področje,
ki nima zveze s predmetom
metaboličen -čna -o [gr. metabole  premena,
iz metaballein  prevreči] 1. (s)premenljiv,
2. presnoven; metabolija -e i 1. premena,
preobrazba, npr. pri insektih, 2. presno¬
va, presnavljanje (= metabolizem)
metabolizem -zma m  [gl. metaboličen]
1. v biol. presnova, presnavljanje, tj.
celotnost procesov, ki zadevajo življenje
in razvoj organizma (anabolizem in ka-
tabolizem), 2. v govorništvu: vezanje
nasprotij v obrnjenem vrstnem redu
metacenter -tra m  [fr. metacentre,  meta- +
center] točka, v kateri seka sila vzgona
nagnjene ladje somernico ladje
metafizičen -čna -o [gl. metafizika] sloneč
na metafiziki ali na abstraktnem raz¬
glabljanju; nadčuten, s čuti nezaznaven.

metafizik

448

metamorfoza

zunaj meja izkušnje (fil.); fig.  nad¬
naraven, onstranski

metafizik -a m  [nlat. metaphysica  meta¬
fizika, iz gr. ta meta ta physika  (dela) po
fiziki; v Aristotelovih spisih sledijo
namreč njegovi Fiziki, tj. preučevanju
naravnih pojavov, dela o nesmrtnosti,
duši itd.] privrženec ali poznavalec
metafizike; kdor misli metafizično; me¬
tafizika -e i 1. v idealist, filozofiji nauk
o absolutnem, nadčutnem, nadnaravnem
(o tem, kar je zunaj meja izkušnje: duši,
nesmrtnosti, smislu življenja...), zlasti
nauk o najvišjem bistvu, tj. poslednjem,
nespremenljivem vzroku vseh pojavov
(bogu); pejor.  mračnjaška, spekulativna
filozofija, 2. iz te filozofije izvirajoča
metoda mišljenja, ki pojavov ne gleda
v gibanju, medsebojni zvezi itd., temveč
jih jemlje osamljene, nepovezane, enkrat
za vselej dane (ta pomen je prek Hegla
prešel v marksizem; naspr. dialektika)
metafonija -e ž  [meta- + -fonija] v slovn.
preglas, npr. v nem. Stuhl (= stol), mn.
Stiihle

metafora -e ž  [gr. metaphora  prenos] po¬
doba, (pesniška) prispodoba s primer¬
janjem ali prenašanjem lastnosti enega
predmeta na drugega, npr. sonce se
smeje; slikovit izraz
metaforičen -čna -o [gl. metafora] izražen
v (pris)podobi, prenesen; fig.  slikovit;
metaforika -e ž  izražanje v metaforah
metafraza -e i [gr. metaphrasis]  opisovanje,
opisno prevajanje — npr. pesmi v prozo
— ali prevajanje po smislu
metageneza -e ž  [meta- 4- -geneza] mena
rodu, način razmnoževanja, pri kate¬
rem se periodično menjavajo spolne in
nespolne generacije, npr. pri klobučnja-
kih (biol.)

metakritika -e ž  [meta- + kritika] nasprot¬
na kritika, kritika kritike
metakronizem -zma m  [meta- + gr. chro-
nos  čas] napaka v določitvi časa
metal -a m  [lat. metallum  kovina, iz gr.
metallon]  kovina, vrsta kem. prvin:
srebro, železo...; metli len -lna -o kovin¬
ski

metalepsa -e ž  [iz gr.] gl. metalepsija
metalepsija -e i [meta- + gr. lepsis  vzetje]
1. v govorništvu zamenjavanje, nado¬

meščanje, zlasti prejšnjega s poznejšim,
npr. grob namesto smrt, 2. substitucija
(kem.)

metalizirati -am [gl. metal] prevleči s
plastjo odporne kovine (~ proti ko¬
roziji)

metalo- [gr. metallon  kovina] v sestavljen¬
kah, npr. metalofon
metulofon -a m  [metalo- + -fon] ksilofoni*
podobno glasbilo s kovinskimi ploščica¬
mi namesto lesenih

metalografija -e ž  [metalo- + -grafij*
1. preučevanje (zlasti mikroskopsko)
sestave in fiz. ter kem. lastnosti ko v >n
in zlitin; nauk o tem, 2. kovinotisk,
način tiskanja s kovinskih ploščic (lito-
grafiji podobna tisk. tehnika); tak i z '
delek

metaloid -a m  [metal(o)- -f -oid] v kerm
pakovina, kovinam sorodne prvine (med
kovinami in nekovinami), npr. arzen,
bismut . .

metalokromija -e ž  [metalo- + -kromijal
barvanje površine kovin z elektrolizo
metalurg -a m  [iz gr. metallourgos, S‘-
metalo- + -urg] specialist za metalur¬
gijo; mojster v pridobivanju kovin i*
rud, plavžar, topilničar; metalurgija -® -

1. nauk (in veščina) o tehničnih metoda 11
pridobivanja kovin iz rud, plavžarstvo,

2. kovinarstvo, industrija, ki se s tem
ukvarja; metalurški -a -o ki se tu*
metalurgije; plavžarski, topilniški; ko¬

vinarski ,

metu matematika -e ž  [meta- -f matematika!
filozofija matematike, nauk, ki preučuj®
matematiko s filozofsko-logičnega VI '
dika ,,

metameren -ma -o [meta- -f gr. meros  d»J
1. s pojavi metamerije, 2. členkov) >
metamerija -e ž 1. v kem. pojav, da ima!
nekatere snovi z isto sestavo razli® 11
kem. in fiz. lastnosti (pojav — oblm
izomerije — izvira iz različne razv '
stitve atomov v molekulah), 2. členko
vitost, npr. pri členonožcih (biol.) ,

metamorfizem -zma m  [gl. metamorfoz

sprememba v sestavi, trdoti in druS
lastnostih kamnin, nastala zaradi P
tiska ali vulkanskih vplivov (geol.)
metamorfoza -e i [gr. metamorphosis  P 1
obrazba, iz meta-, morphe  oblika] 1* S P

Metan

449

metirati

memba oblike, preoblikovanje (v stgr.
Mit. sprememba človeka v žival, drevo
'M., npr. v Ovidovih Metamorfozah
sprememba Dafne v lovor); fig.  globoka
sprememba, preobrazba, 2. v biol. pre¬
obrazba, tj. prehod iz enega razvojnega
stadija v drugega (~ pri žuželkah)

Metan -a m  [met(il) + -an] jamski ali
Močvirni plin, gorljiv plin brez vonja in
barve, ki nastaja pri razpadanju organ¬
skih snovi

Metanol -a m  [metan + (alkoh)olj »lesni
ovet«, eden od proizvodov suhe desti¬
lacije lesa (strupeni metilni alkohol)
Metaplazija -e ž  [meta- + gr. plassein  obli¬
kovati] preoblikovanje (~ tkiva)
Metapsihologija -e ž [iz gr.] gl. parapsiholo¬
gija

Mctasomatoza -e ž  [meta- + gr. soma,
s omaios  telo, + -oza] proces kem. pre¬
snove med rudnino in rudninsko razto¬
pino

Metastaza -e ž [gr. metastasis  premestitev]
1- v med. razsevek, zasevek, naplav
bolezenskih kali iz prvotnega legla na
nova žarišča (po krvi ali mezgi); novo
jMišče, ki tako nastane, 2. v govorni-
stvu nagel prehod od enega predmeta
k drugemu; metastazirati -am 1. zasejati
s ®> raztrositi se, naplaviti se po orga-
Mzmu, 2. preiti na drug predmet
Mateza -e ali  met&teza -e z  [gr. metathesis
Premena, premestitev] v slovn. premena,
'J- zamenjava glasov ali zlogov v besedi,
npr. bečela: čebela, kropiva: kopriva
“azoon -a m, mn.  metazoa -oj s  [meta-
+ gr. zoon  živo bitje; žival] mnogoce-
ncni organizmi, ime za vse živali razen
enoceličnih (protozoa); metazdonski -a -o
Metazojski -a -o ki se tiče metazoj
®reki -ov m mn.  [gr. metoikos  priseljenec]
'J ^starih Atenah tuji priseljenci brez
državljanskih pravic; plačevali so po¬
seben davek in uživali varstvo
etempsihoza -e ž  [gr. metempsychosis  iz
er npsychoun  oživeti] preseljevanje duš
P? smrti (po verovanju starih Egipčanov,
Pitagorejcev itd.)

eteor -ja m  [gr. meteoros  v zraku viseč]
. . \  širšem pomenu vsak pojav v ozračju
'dež, mavrica, utrinki...), 2. v ožjem
(običajnem): utrinek, nebesno telo, ki

28

Slovar tujk

prileti v zemeljsko ozračje, se zaradi
trenja zasveti in izgine, 3. meteorit
meteorit -a m  [meteor(o) + -(l)it] izpod-
nebnik, del meteorja, ki pade na Zemljo
(kamen ali kovina; tudi: aerolit, ura-
nolit)

meteorograf -a m  [meteor(o) + -graf] pri¬
prava z več instrumenti, ki avtomatično
in sočasno zapisujejo meteorološke ele¬
mente: zračni tlak, toploto in vlažnost
zraka...

meteorograin -a m  [meteor(o) + -gram]
meteorografski prikaz
meteorolit -a m  [iz gr.] gl. meteorit
meteorolog -a m  meteor(o) + -log] vre¬
menoslovec, kdor se ukvarja z meteoro¬
logijo; meteorologija -e ž  vremenoslovje,
znanost, ki preučuje fizikalno stanje
zemeljskega ozračja in pojave v njem,
zlasti glede na vreme
meteorotropizem -zrna m  [meteor(o) +
tropizem] bolezenska občutljivost za
spremembo vremena

meter -tra m  [fr. mitre,  gl. -meter] osnovna
dolžinska enota decimalnega (metrič¬
nega) sistema mer, vpeljana skoraj
povsod (okrog 1/10,000.000 del raz¬
dalje med tečajem in ekvatorjem, danes
jo definiramo kot razdaljo med dvema
zarezama na prametru, shranjenem v
Mednarodnem uradu za mere in uteži
pri Parizu); metrski -a -o ki se tiče metra
meter -ja m  [fr. metteur en pages ] ustranje-
valec, v tiskarnah stavec, ki lomi ti¬
skarski stavek

-meter -tra m  [fr. -mitre,  nlat. -metrum  iz
gr. metron  mera] v sestavljenkah, npr.
termometer

meterkilogram -a m  [iz gr.] gl. kilogram-
meter

metier -a m  [fr.] gl. metje
metil -a m  [fr. methyle  iz gr. methy  vino,
hyle  snov, les] v kem. enovalentni radikal
iz metana; metilni alkohol lesni cvet
(= metanol)

metilamin -a m  [metil + amin] organska
baza, spojina metila z aminom (kem.)
metilen -a m  [metil + -en] v kem. dvova-
lentni radikal v raznih organskih spo¬
jinah

metirati -am [fr. mettre  postaviti] ustra-
njevati, lomiti tiskarski stavek, gl. meter

metje

450

metropola

metje -ja m  [fr. metier]  poklic ali obrt
metoda -e i [fr. methode  iz gr. methodos
pot k čemu; način raziskovanja, meta-,
Itodos  pot] pot in način, kako doseči
kak namen (npr. ugotoviti resnico),
premišljen postopek ali prijem, načrtno
ravnanje, npr. v znanstvenem razisko¬
vanju (analitična, eksperimentalna, in¬
duktivna ~); metodičen -čna -o ki se
tiče metode; (ravnajoč se) po metodi,
v skladu z metodo;/(g. premišljen, na¬
črten, sistematičen

metodik -a m  [gl. metoda] kdor dela me¬
todično ali se ukvarja z metodiko; me¬
todika -e i 1. splošno: nauk o znanstveni
metodi, 2. v pedagogiki: nauk o metodi
poučevanja

metodist -a m  [angl. methodist ] pripadnik
metodizma; metodizem -zrna m  kršč.
ločina, razširjena v Angliji in ZDA;
od vernikov terja strogo disciplino in
jih »metodično« pripravlja na spreobr¬
nitev

metodologija -e ž  [gr. methodos  metoda,
4- -logija] nauk o metodi (metoda v
splošnem smislu, npr. v logiki); meto¬
dološki -a -o ki se tiče metodologije
metonimija -e i [gr. metonymia  iz meta-,
onyma  ime] »preimenovanje«, pesniški
ukras, kjer pojem zamenjamo z drugim
pojmom, ki je z njim v zvezi, npr. pre¬
vajam Homerja, cvetoča leta (= mla¬
dost)

metonomazija -e ž [gr. metonomasia  iz
meta-, onyma  ime] sprememba imena,
zlasti prevod imena iz enega jezika v
drugega, npr. Stojan = Konstantin,
Melanchthon = Schvvarzerd
metopa -e ž  [gr. metope  iz meta-, ope  od¬
prtina] često z reliefi okrašeno vmesno
polje med triglifi na dorskih frizih
(arhit.)

metraža -e i [fr. metrage]  merjenje na
metre; dolžina, izražena v metrih;
metražen -žna -o metrski, izražen v
metrih ali ki se prodaja na metre
metresa -e ž  [fr. maitresse  gospodinja]
priležnica, ljubica, gl. konkubina
metričen -čna -o [iz gr. metrikos  iz metron
mera] 1. ki se tiče metrike ali pesniške
mere; v skladu z metriko; v vezani
besedi, v verzih, 2. metrski, sloneč na

metru kot enoti; metrični sistem metrski,
desetinski sestav mer in uteži, vpeljan
najprej v Franciji, pozneje še drugod
v Evropi (dolžinska enota je meter,
prostorninska liter, utežna gram in ki¬
logram)

-metričen -čna -o [iz gr. metrikos]  v se¬
stavljenkah, gl. -meter
-metrija -e i [gr. -metria  iz metron  mera]
v sestavljenkah, gl. -meter
metrika -e ž  [gr. metrike sc. techne  iZ
metron  mera] 1. meroslovje, nauk o
pesniški meri, 2. nauk o taktu (glas.)
metritis -a m  [metr(o)- + -itis] vnetje ma¬
ternice (med.)

metro -ja m  [fr. mitro,  okr. iz Chemin de
fer mitropolitain  prestolnična železnica]
električna podzemeljska železnica v
večjih mestih (pariški, moskovski <■■') ..
metro- [gr. metron  mera, iz metrein  merim
v sestavljenkah, npr. metronom
metro- [gr. metra  maternica] v sestavljen¬
kah, npr. metroskop

metrolog -a m  [metro- + -log] meroslovec,
kdor se ukvarja z metrologijo; metro-
logija -e ž  meroslovje, nauk o meraf
in utežih

metromanija -e ž  [metro- + -manija] strast
do kovanja verzov

metromanija -e ž  [metro- + -manija] P re '
tiran spolni nagon pri ženskah (= nim¬
fomanka) ,

metrometer -tra m  [metro- + -metefJ
starejše ime za metronom
metronimičen -čna -o [gr. meter  m atl ’
onyma  ime] izpeljan iz materinega (men*
ali imena drugih prednikov po žensk
liniji; metronimik -a m ali  metroniniikn
-a m, mn.  metronimika -ik s  priimek’
izpeljan iz materinega ipd. imena, nP f '
Zorič po materi Zori
metronom -a m  [metro- + -nom] časomef«
taktomer, priprava za merjenje takta*
časovne enote v glasbi .

metropola -e i [gr. metropolis  iz meter  ma *>
polis  mesto] 1. matično mesto, v sta'
Grčiji mesto-država v razmerju do na¬
selbine, ustanovljene v tuji dežel»
2. matična država v razmerju do kol
nije, npr. nekdaj Anglija glede na 1
dijo, 3. glavno mesto, prestolnica; tu« 1 -
sedež nadškofije

metropolit

451

Mgr.

"•etropollt -a m  [gl. metropola] 1. v katol.
cerkvi nadškof, 2. v pravoslavni dosto¬
janstvenik neposredno za patriarhom;
nietropolltski -a -o nadškofovski; metro¬
politanski -a -o ki se tiče glavnega mesta,

Prestolniški

»tetroraglja -e ž [metro- + -ragija] ne-
nienstrualno krvavenje iz maternice
(med.)

m etrosk6p -a m  [metro- + -skop] v med.
Priprava za preiskovanje maternice,
vrsta endoskopa

Ptetrotomija -d ž  [metro- + -tomija] prerez
maternice (med.)

PPttrum -a in  -tra m  [lat. metrum  iz gr.
'netron  mera] 1. pesniška mera, npr.
daktil, 2. takt (glas.)
lv Ietiiz a i em  -a m  [hebr. M’thushelali]  bi¬
blijski očak, Noetov ded, ki je baje
doživel veliko starost (969 let); fig.
Ptetuzalem -a m  starina, zelo star človek;
Ptetuzalemski -a -o star kot zemlja (—a
starost)

P^zaliansa -e i [fr. mesalliance]  neprimerna
možitev ali ženitev, zakon z osebo z
Pižjim družbenim položajem ali iz
n >žjega stanu (v rabi največ za višje

Plemstvo)

Ptezanin -a m  [ital. mezzanino,  dimin. iz
mezrano srednji] polnadstropje, visoko
Pritličje (po višini med pritličjem in
Prvim nadstropjem)

"rezenhim -a m  [mez(o)- + gr. encheo  vli¬
tem] embrionalno vezno tkivo
ezenterij -a m  [nlat. mesenterium  iz gr.
'nesos  srednji, enteron  črevesje] v anat.
oporek tankega črevesa
"tezo- [ gr _ mesos  srednji] v sestavljen kali,
n Pr. mezoderm, mezozoik
"ezoderm -a m  [mezo- + gr. derma  koža]
srednji zarodni list oplojenega jajčeca
(v embrionalnem razvoju mnogoceli-
carjev)

Prczotit -a m  [mezo- + -fit] rastlina, ki
uspeva v srednje vlažnem ali suhem
Podnebju

P^zokarp -a m  [mezo- + gr. karpos  plod]
v bot. srednji list perikarpa, npr. mesnati
uel raznih plodov

Pczokefalcn -lna -o [mezo- + gr. kephale
Slava] srednjeglav, s srednje široko in
dolgo glavo; mezokefalija -e ž  srednje-

glavost, oblika glave med brahikefalijo
in dolihokefalijo (antropometr.)
mezoIit(ik) -a m  [mezo- + lit(ik)] srednja
kamena doba

mezon -a m  [iz gr.] gl. mezotron
mcz6stih(on) -a m  [mezo- + -stih] pesniški
ukras (posvetilo, rek ipd.), sestavljen
iz srednjih črk verza; prim. akrostih
mezotorij -a m  [mezo- + torij] poglavitni
radioaktivni produkt torija, obstoji v
dveh oblikah (kem.)
mezotron -a m  [mezo- + (elek)tron]
atomski delec s pozitivnim ali negativ¬
nim nabojem; velikost njegove mase je
med maso elektrona in protona (fiz.)
mezozaver -vra m  [mezo- + gr. sauros
kuščar] vrsta izumrlih plazilcev iz perma
in karbona (zool.)

mezozoičen -čna -o [mezo- + gr. zoon
živo bitje, žival] izvirajoč iz mezozoika;
ki se tiče fosilnih ostankov iz te dobe;
mezozoik -a m  geološki srednji vek v
zgodovini Zemlje; v njem so živeli ve¬
likanski plazilci, pokazale so se prve
ptice in sesalci (deli se na dobe trias,
jura, kreda)

mezza, mezzo [/me'dza, me'dzo/ ital. iz
lat. medius  srednji] (na) pol, polovica,
zlasti v glas. v raznih zvezah, npr. mezza
voce

mezza voce /me'dza vo'če/ ital. polglasno
(glas.)

mezzoforte /medzofor'te/ ital. srednje moč¬
no (glas.)

mezzopiano /medzopia'no/ ital. srednje
tiho (glas.)

mezzosopran -a m  f/medzosopran'/ iz ital.
mezzo soprano]  v glas. 1. srednji ženski
ali deški glas (med sopranom in altom),
2. kdor ima tak glas; mezzosopranistka
-e ž  /medzosopranis'tka/ pevka s tem
glasom

mezzo tinto /me'dzo tin'to/ ital. 1. vrsta
bakrorezne itd. tehnike, ki omogoča
razne odtenke med svetlobo in senco;
taka risba, 2. v slikarstvu: srednji barvni
ton ob prehodu barve v barvo
mf. ital. kratica: mezzoforte
Mg (magnezij) znak za kem. prvino
mg kratica: miligram
Mgr. kratica: 1. monseigneur, 2. mon-
signore

MHz

452

mikrofilm

MHz kratica: megahertz

mialgija -e z [gr. mys, myos  mišica, + -al-
gija] bolečine v mišicah, zlasti revma¬
tične (med.)

miazma -e ž  [gr. miasma  madež, omade-
ževanje] kužnina, kužna snov v zraku,
kužno izpuhtevanje od gnitja organskih
snovi, zlasti v močvirjih (pred odkritjem
bakterij so si s tem razlagali nastanek
kužnih bolezni); miazemski -a -o ku-
žilen

micelij -a m  [nlat. mycelium  iz gr. mykes
goba, elos  izraslina] podgobje, drobna
nitasta vlakna, iz katerih raste goba

micetologija -e z [iz gr.] gl. mitologija

Midas -a m  [gr. Midas]  v stgr. mit. fri-
gijski kralj, ki si je od Dioniza v nepre¬
mišljenosti izprosil dar, da je vse, česar
se je dotaknil — tudi jedi — spremenil
v zlato; tega se je otresel, ko se je skopal
v reki Paktol, ta je poslej nosila zlato;
bajka nadalje pripoveduje, da je kot
razsodnik v tekmovanju med Apolonom
in Panom, kateri lepše igra na svirel,
slednjemu prisodil prvenstvo, zato ga
je Apolon kaznoval, da so mu zrasla
oslovska ušesa; fig.  midas -a m  dolgo-
ušec, (bogat, neveden) osel; bogataš;
Midasova ušesa dolga, oslovska ušesa
(za slabega razsodnika v umetnostnih
vprašanjih)

midinet(k)a -e ž  [fr. midinette  iz midi
poldne, dinette  kosilce] mlada pariška
šivilja, prodajalka ipd., ki odhaja opold¬
ne z dela na kosilo (in se včasih rada
spusti v kako »prigodo«); pejor.  lahko-
živka

mielitis -a m  [gr. myelos  kostni mozeg,
+ -itis] vnetje mozga, zlasti hrbtnega
(med.)

mig -a m  [po konstruktorjih A. Mikojanu
in M. Gureviču] tip hitrih sovjetskih boj¬
nih letal

mignon neskl.  /minjo'/ fr. 1 . prideva,  nežen,
ljubek, mil, prikupen, priljubljen, 2. sa¬
most.  dragec, srček; ljubček, ljubica;
ljubljenec, ljubljenka, 3. stopnja tiskar¬
skih črk (= kolonel)

m igrici ja -e ž  [lat. migratio]  selitev, pre¬
seljevanje, zlasti, 1. ljudi v mejah ene
države ali v drugo državo (notranja ~,
mednarodna ~), 2. živali, npr. ptic jeseni

ali živali sploh, npr. v zvezi s prehrano,
3. ekon. selitev, prelivanje kapitala;
migracijski -a -o selilen, selitven; ki se
tiče migracije (~a teorija)
migrena -e ž [fr. migraine  iz gr. hemikrania
polovica lobanje, hemi  pol, kranion  lo¬
banja] enostranski glavobol, nastopa
periodično, večkrat deden
migrirati -am [lat. migrare]  seliti, prese¬
liti se

mihrab -a m  [tur. mihrab  iz ar.] molilna
niša v mošejah in njen posnetek na pre¬
progah

mikado -a m  [= jap. visoka vrata] 1. naslov
za japonskega cesarja (uporabljajo ga
tujci, prim. tenno), 2. igra s palčicami
mitologija -e ž [gr. mykes  goba, + -logijai
v bot. goboslovje, nauk o gobah
mitoza -e ž  [gr. mykes  goba, + -oza]
v med. glivično obolenje, vrsta obolenj,
ki jih povzročajo glivice ali plesni, npr-
aktinomikoza

mikro- [gr. mikros  majhen] v sestavljenkah,

npr. mikrokozmos, mikrofavna
mikroamper -a m  [mikro- + amper] elek¬
trična merska enota: milijonski del am¬
pera

mikroanaliza -e ž [mikro- 4- analiza] kem-
analiza najmanjših delcev snovi, upo¬
rablja mikroskop ipd.
mikrob -a m , nav.  v mn.  mikrobi -ov [&•
microbe  mikro- + gr. bios  življenje!
drobnoživke, najmanjša živa bitja, vidna
le z mikroskopom; v ožjem pomenu
bakterije, zlasti povzročiteljice bolezni
mikrobarograf -a m  [mikro- + barogratJ
barograf, ki kaže najmanjše spremembe
v zračnem tlaku .. .

mikrobiologija -e ž  [mikro- + biologija)
v biologiji veda, ki se ukvarja z mikro
organizmi ,

mikroelement -enta m  [mikro- + elementi
prvina v sledeh (kem.)
mikrofarad -a m  [mikro- + farad] elektr-
merska enota: milijonski del farada
mikrofivna -e ž  [mikro- + favna] v z°o •
mikroskopska favna, živa bitja (favnaj,
vidna le z mikroskopom
mikrofilm -a m  [mikro- + film] film, J?
katerem so posneti v majhnem meri*
dokumenti, redke knjige ali rokop 1
ipd.

mikrofit

453

milenij

m 'krofit -a m, nav.  v mn.  mikrofiti -ov
[mikro- + -fit] rastlinski mikrobi, največ
Paraziti (bot.)

m 'krofizika -e ž  [mikro- + fizika] fizika
elementarnih delcev

“»kroflora -e ž [mikro- + flora] mikro¬
skopska flora (bot.)

■"•krofon -a m  [mikro- + -fon] v tehn.
Priprava, ki spreminja zvočne valove
v  električne (za prenašanje ali krepitev
glasu v telefoniji, radiofoniji...)
m *krofotografija -e ž  [mikro- 4- fotogra¬
fija] 1. fotografija majhnih dimenzij, ki
J° je treba povečati, da postane vidna
v  detajlih, 2. fotografski posnetek mi¬
kroskopskih objektov, npr. bakterij
(posnet z mikrofotografskim aparatom)
*™krofotok6pija -e ž  [iz gr.,nlat.] gl. mikro-
kopija

Mikrogram -a m  [mikro- + gram] mili¬
joninka grama

n >ikrohenry -ja m  [/mikrohen'ri/ mikro- +
henry] elektr. merska enota: milijonski
del henryja

m| krohm -a m  [/mikrom'/ mikro- + ohm]
ele ktr. merska enota: milijonski del
ohma

"fikrokefalen -lna -o [mikro- + gr. kephale
glava] v med. drobnoglav, z majhno ali
nerazvito glavo ali lobanjo (v nekaterih
Primerih je posledica idiotizem); mikro-
kefalija -e ž  drobnoglavost (med.)
"nkrokemija -e ž  [mikro- + kemija.] v kem.
nauk, ki preučuje lastnosti majhnih in
najmanjših delcev snovi, npr. moleku-
larno gibanje

m 'kroklima -e ž  [mikro- + klima] klima
zračne plasti ob zemlji
n| krokok(us) -a m  [mikro- + kok] oblasti
..mikrob

""krokopija -e ž [mikro- -f kopija] mikro-
'otokopija, fotografsko pomanjšana ko-
P‘ja, npr. rokopisa

'krokozmos -a ali  -zma m  [mikro- +
kozmos] mali, drobni svet, svet v malem
(atomov, elektronov... v prejšnjih časih:
človekov, ker so svoje dni smatrali
človeka za model vesoljstva)
kr °Ht -a m  [mikro- + -lit] 1. vrsta s
Prostim očesom nevidnih kristalov,
f -majhno orodje iz kremenjaka iz mlajše
kamene dobe

mikrometer -tra m  [mikro- + -meter]
drobnomer, vrsta priprav za merjenje
najmanjših razdalj, debelin itd., npr.
stotinke milimetra

mikromilimeter-tra m  [mikro- + milimeter]

1. milijonski del milimetra, 2. mili-
mikron

mikromotor -ja m  [mikro- + motor] motor
za letalske modele, bicikle, gospodinjske
strojčke ipd.

mikron -a m  [gr. mikron , sred. sp. od mikros
majhen] tisočinka milimetra (0,001 mm)
mikroorganizem -zma m, nav. v mn.  mikro¬
organizmi -ov [iz gr.] gl. mikrob
mikropipeta -e ž  [mikro- + pipeta] pipeta
za mikroanalize

mikroradiometer -tra m  [mikro- + radio-
meter] fiz. priprava za merjenje majhnih
količin sevanja

mikroskop -a m  [mikro- + -skop] drobno¬
gled, optična priprava za povečevanje
s prostim očesom nevidnih stvari (elek¬
tronski —); mikroskopski -a -o ki se tiče
mikroskopa (~i preparat); mikroskop¬
ski -a -o ali  mikroskopičen -čna -o viden
le z mikroskopom;/(g. silno majhen in
neznaten

mikroskopija -e ž  [gl. mikroskop] opazo¬
vanje, preučevanje z mikroskopom;
mikroskopirati -am preisk(ov)ati z mi¬
kroskopom

mikrotom-a m  [mikro- + -tom] drobnorez,
priprava za rezanje tkiva na najtanjše
rezine (do 0,005 mm) za mikroskopsko
preiskovanje

mikrovolt -a m  [mikro- + volt] elektr.

merska enota: milijonski del volta
miksati -am [angl. mix  mešati] mešati (kuh.)
mikser -ja m  [angl. mixer]  1. mešalnik,
elektr. gospodinjski strojček za mešanje
(pijač, krem), drobljenje in mletje,

2. mešalec pijač v barih

mikstura -e ž  [lat. mixtura  zmes] 1. zmes,
tekoča mešanica, zlasti v zdravilstvu;
mešanica sploh, 2. register z mešanimi
toni (pri orglah)

milady neskl. ž  /milei'di/ angl. nagovor za
angl. lady

milenarij -a m  [nlat. millenarius  tisočer]
tisočletje

milenij -a m  [nlat. millenium]  1. tisočletje,
2. tisočletnica (obletnica), 3. tisočletno

milerandizem

454

mimik

kraljestvo Kristusovo na Zemlji, kot so
ga pričakovali razni mistiki itd. po
prerokbah iz Apokalipse
milerandizem -zma m  [po fr. socialistu
A. Millerandu, ki je 1. 1899 stopil v
reakcionarno vlado Waldecka — Rous¬
seauja] sodelovanje socialistov v reakcio¬
narni buržoazni vladi, ministerializem
miletska šola stgr. filozofska šola iz Mileta
v Mali Aziji; najvidnejši predstavnik
Tales okrog 624—547 pr. n. š.
mili- [lat. mille  tisoč] predpona, v sestav¬
ljenkah, npr. milimeter
miliamper -a m  [mili- + amper] v fiz.

elektr. merska enota: tisočinka ampera
miliarija -e ž  [lat. milium  proso] prosenast
izpuščaj na koži

miliarna tuberkuloza [lat. miliarius  prosen,
+ tuberkuloza] v med. oblika tuber¬
kuloze (če bacili tbc vdro v krvni ali
mezgovni obtok; skoraj v vseh organih
nastanejo tuberkulozne bunčice, po¬
dobne prosenemu zrnu; obolenje je
smrtno)

milibar -a m  [mili- + gr. baros  teža] v fiz.
merska enota za zračni tlak: tisočinka
bara

milica -e ž [lat. militia  vojaštvo; vojaška
služba, iz miles  vojak] 1. ljudska vojska
(če ni stalne vojske, se po potrebi obo¬
rožijo vsi za boj zmožni državljani, npr.
v Švici), 2. policija, posebni oboroženi
oddelki za vzdrževanje miru in varnosti
v mestih; taki oddelki v kak poseben
namen, npr. kot polit, vojaška formacija
miličnik -a m  [gl. milica] član, pripadnik
milice; pri nas: stražnik, organ javnega
miru in varnosti
milieu -ja m  [fr.] gl. milje
miligram -a m  [mili- + gram] merska
enota za težo (maso), tisočinka grama
milijarda -e ž [fr. milliard]  tisoč milijonov
(enica in devet ničel); milijarder -ja m
kdor ima milijardno premoženje; fig.
bogataš

milijon -a m  [ital. milione  iz mille  tisoč,
-j- -one,  ital. avgm. pripona] tisoč tisočev
(enica in šest ničel); milijonar -ja m  kdor
ima milijonsko premoženje
mililiter -tra m  [mili- + liter] tisočinka litra
milimeter -tra m  [mili- + meter] tisočinka
metra

milimikron -a m  [mili- + mikron] tisočinka
mikrona, tj. milijonski del milimetra
militarist -a m  [fr. militariste  iz lat. mileči
militis  vojak] privrženec militarizma;
militarizem -zma m  1. vojaški duh ali
poveličevanje tega duha, smotrov ipd-»

2. prevladujoč vpliv vojaške klike (vojske,
generalov...) na državne posle in polit-
življenje; polit, gospostvo vojaške klike,

3. politika oboroževanja in pripravljanja

osvajalnih vojn (pruski ~) .

militarizacija -e ž  [fr. militarisation  iz lat i
izvajanje militarizma; vpeljavanje vo¬
jaških metod, zakonov, discipline v
upravi, gospodarstvu...; militarizirati
-am izvajati (izvesti) militarizacijo
milivolt -a m  [mili- + volt] v fiz. elektr.

merska enota: tisočinka volta
miliwatt -a m  [/milivat'/ mili- + watt] v fiz-
elektr. merska enota: tisočinka watta v
milja -e ž  [lat. millia,  mn. od mille  tisoč,
iz millia passuum  tisoč korakov] do*'
žinska mera, različna v raznih državam
npr. angl. milja (= 1609,3 m), morska
milja (= 1852 m), geografska milja
(= 7420,438 m) itd.

milje -ja m  [fr. milieu  sreda; okolje, iz ***■
meditts locus\  pojem je uvedel v fil- !
sociol. H. Taine] okolje, ki koga obdaj
ali v katerem kdo živi . ,

millc-fleurs ne skl.  [/milfioer'/ = fr. f s0 .
cvetic] 1. vrsta tkanine s cvetličnim
vzorci, 2. vrsta parfuma
milord -a m  /mik>:d'/ angl. nagovor z
angl. lorda ali gentlemana _ . ,

milreis -a m  [portug. mil reis  tisoč reiso J

1. portug. zlatnik in prejšnja denarn

enota (sedaj eskudo), 2. brazilski sr
brni k in denarna enota
mimeograf -a m  [gr. mimeisthai  posnema,’
+ -graf] priprava za razmnoževanj
pisanih ali natisnjenih pisem, okrožni,
spisov...

mimetičen -čna -o [gr. mimetikos  P osncn , en
joč] varovalen (~a barva); posnema*
mimeza -e ž  [gr. mimesis  posnemanje]
rovalna podobnost (= mimikrija)
mimičen -čna -o [iz gr. mimikos  iz miw e1
hai  posnemati] ki se tiče mimike; izraz
z gibi (zlasti obraza), z mimiko . g i
mimik -a m  [gr. mimos  igralec; posnemam,
kdor kaj posnema, mojster v mim*

minister

'"'mikrija

455

šaljivec; mimika -e i  1. igra obraza ali
gibov, 2. izražanje občutja, misli ali
čustev z igro obraza ali z gibi, npr. pri
'gralcih; izraz ali igra obraza, včasih
neodvisna od volje

mimikrija -e ž  [angl. mimicry  posnemanje]
v  biol. varovalna podobnost, pri neka¬
terih živalih ali rastlinah posnemanje
drugih živali ali okolice, v kateri žive
(če so npr. žuželke podobne listom, na
katerih žive, kot pri »živem listu«)
■ninios -a m  [gr.] gl. mimus
'muza -e ž [nlat. mimosa  ( pudica ) iz gr.
'nimos  posnemanje, ker rastlina posnema
2> v o bitje] v bot. sramežljivka, rastlina
(iz družine mimoz), ki povesi liste, če
Se  je dotaknemo — simbol pretirane
občutljivosti; mimozen -zna -o ki se
bče mimoze; fig.  pretirano občutljiv,
(pre)občutljiv, (pre)sramežljiv
""""is -a m  [lat. mimus  iz gr. mimos ]
k (mitnični) igralec; glumač, 2. mimika,
'nimična igra

ali  min. kratica: minuta (gl. 1.)

"lina

•e ž  [lat. mina  iz gr. mna]  1. stgr.

denar, 1 / m  talenta ali 100 drahem,
, 2 - stgr. utežna mera
'"a -e ž  [fr. mine  rudniški rov ali hodnik;
Podkop, podzemeljski rov, npr. pod
s °vražno postojanko, da bi jo vrgli
j zrak; naboj, rabljen v ta namen]
*• vrsta razstrelilnega orožja (podvodna,
"jagnetna ~) in vrsta izstrelka, 2. pisal-
"•> navadno grafitni vložek v svinčniku
'"aret -a m  [tur. minare  iz ar. manara(t)
sv etilnik] vitek, visok stolp ob musli¬
manski džamiji ali mošeji, s katerega
kliče muezin vernike k molitvi
"ter -ja m  [iz fr. mineur]  1. kdor minira,
^azstreljevalec, npr. v kamnolomih,
2 - Vojak inženirske čete, izveden v pola¬
ganju itd. min

."eral -a m  [fr. mineral  iz nlat. mineralis
1? ’ kelt.] rudnina, tj. vse neorganske
s Povi v zemeljski skorji in nekateri
Produkti razpadanja organskih teles,
"Pr. premog; mineralen -lna -o rudnin-
sla '> mineralna voda slatina, zdravilna
^.'bda, vsebujoča rudninske snovi
"eralizarija -e ž  [gl. mineral] 1. sprosti¬
te'' rnineralnih snovi pri razkroju orga-
"*zniov, 2. prepajanje z minerali

mineralog -a m  [minera(l) + -log] rudni-
noslovec, kdor se poklicno ukvarja z
mineralogijo; mineralogija -e ž  rudni-
noslovje, znanost o izviru, sestavi,
kem. in fiz. lastnostih rudnin
Minerva -e i [lat. Minerva  iz* mens  um,
duh, zavest] v strim. mit. hči Jupitra,
boginja modrosti, zaščitnica znanosti
in umetnosti, tudi boginja vojne in
vojnih veščin

mineštra -e i [ital. mineštra]  v Italiji gosta
zelenjavna juha z rižem ali testeninami,
pri nas nav. z ješprenjem ali fižolom
ter prekajenim mesom
mini neskl.  [= miniaturen] modni izraz
za zelo kratko krilo (~ krilo); raba se
je razširila na razne zveze, včasih šaljivo
miniatura -e ž  [ital. miniatura  iz lat.
miniare  rdeče pobarvati; največ so upo¬
rabljali minijevo barvo] 1. prvotno:
okrašena inicialka v starih rokopisih
in knjigah, 2. pozneje majhna, fino izde¬
lana risba ali slika na slonovi kosti,
porcelanu itd. (miniaturno slikarstvo
je bilo razvito v 18. stol.), 3. fig.  nekaj
v majhnem merilu; miniaturen -rna -o
droben (zelo zmanjšan), v majhnem
merilu

miniaturist -a m  [gl. miniatura] slikar mi¬
niatur

minij -a m  [lat. minium]  svinčeno rdečilo,
živo rdeča barva (svinčev oksid), danes
v zaščito kovin proti rji
minimalen -lna -o [lat. minimus  najmanjši]
najmanjši, najnižji (~a plača); nezna¬
ten; fig.  najnujnejši (~e življenjske po¬
trebščine); minimalni program del polit,
programa, obsegajoč najbližje, nepo¬
sredne zahteve ali smotre strank
minimum -a ali  -ima m  [lat. minimus  naj¬
manjši] 1. najmanj, najmanjša ali naj-
nižja meja, mera, stopnja, veličina
(eksistenčni ~), 2. v fiz. področje naj¬
nižjega zračnega tlaka, naspr. maksi¬
mum

minirati -am [fr. miner,  gl. mina] 1. delati
podkope, rove, podkopa(va)ti (z na¬
menom, vreči v zrak), 2. polagati mine
(pod mostove, v morje...); razstreliti,
3 .fig.  (na skrivaj) podkopa(va)ti kaj
minister -tra m  [lat. minister  služabnik]
najvišji drž. uradnik, ki vodi ministrstvo;

ministerial

456

niiocen

ministrica -e i ženska z ministrsko funk¬
cijo; ministrovka -e ž ministrova žena
ministerial -a m  [nlat. ministerialis  slu¬
žabniški] v srednjem veku stan nesvo¬
bodnih v upravnih ipd. službah na
fevdalnih dvorih (iz njih se je razvilo
nižje plemstvo)

ministerializem -zrna m  [gl. minister] »mi¬
nistrski socializem«, sodelovanje soci¬
alistov v reakcionarni buržoazni vladi,
prim. milerandizem; fig.  pehanje za
ministrskimi stolčki

ministrant -a m  [lat. ministrom  služeč] strež¬
nik pri katol. liturg. obredih; ministrirati
-am biti za ministranta, streči pri liturg.
obredih; fig.  biti komu slepo privržen
ministrator -ja m  [lat. ministrator]  služab¬
nik; pomočnik

ministrovati -ujem [lat. ministrare  streči,
služiti] biti minister

ministrstvo -a s  [iz lat. ministerium  služba]
v raznih državah najvišje upravno
področje z ministrom na čelu; urad in
področje (resor) ministra
minjon -a m  [iz fr.] gl. rnignon
minnesinger -ja m  [/mi'nezinger/ nem. M-
iz Mirne  ljubezen, Singer  pevec] v Nem¬
čiji: pevec in pesnik lirskih, ljubezen¬
skih pesmi iz 12. do 14. stol. (podobno
kot trubadurji so bili to pevci viteštva in
viteških časov, npr. Wolfram von
Eschenbach, prim. meistersinger)
minor neskl.  [/mi'nor/ = lat. manjši, komp.
od parvus  majhen] 1. pridem,  glede na
starost: mlajši, 2. samost, m  druga, nižja
premisa v silogizmu (log.)
minorat -a m  [nlat. minoratus  iz lat. minor
manjši; mlajši] v fevdalnem pravu:
1. prvenstvo najmlajšega družinskega
člana pri dedovanju, 2. posest, ki se
deduje po tem pravu; naspr. majorat
minorc -ra m  [/mino're/ ital. iz lat. minor
manjši] v glas. mol

minoren -rna -o [lat. minor  manjši; mlajši]
mladoleten, nedoleten, nepolnoleten
minorit -a m  [iz lat. fratres minores  mali
bratje] pripadnik katol. reda »malih
bratov sv. Frančiška«, bolj v rabi izraz
frančiškan; minoritski -a -o ki se tiče
minoritov

minoriteta -e ž  [nlat. minoritas  iz lat. minor ]
1. manjšina glasov (naspr. majoriteta),

2. mladoletnost, nedoletnost; minor 1 '
teten -tna -o manjšinski

minorka -e i [po otoku v Balearih] vrsta
kokošje pasme

Minos -a m  [gr. Minos]  v stgr. mit. s ! n
Zevsa in Evrope, kretski kralj, strog ®
pravičen postavodajalec; po smrti J e
bil postavljen za sodnika v Hadu; fiS-
minos -a m  strog sodnik

Minotauros -ra m  [gr. Minotauros  iz Mi
tauros  bik, tj. Minojev bik] v stgr. to 1 }-
pošast, pol človek pol bik, po bajki s®
bika in Pasifae, žene kretskega kralj
Minosa. Minos gaje dal zapreti v lab'"
rint, kjer ga je hranil z obsojenimi raz¬
bojniki in z mladeniči ter mladenka® 1 «
ki so mu jih morali pošiljati Atene 1 »

pošast je ubil Tezej ,

minstrel -a m  [angl. minstrel  iz lat.] srec ”
njev. potujoč pevec v Angliji, P 11 ®'
menestrel . , .

minuciozen -zna -o [fr. minutieux tl  ia  •

minutia  malost] droben, drobcen;

na¬
droben, nadrobno izdelan; skrajnje
natančen, kdor gre v malenkosti; P e l° '
malenkosten, dlakocepski _ .

minuend -a m  [lat. minuendus  iz trdnU^
manjšati] zmanjševanec, v mat. štejn >
od katerega odštevamo, npr. 30 — ° "
= 22; 30 je minuend (

minus -a m,  pred številkami neskl. V '
minus,  sr. sp. od minor  manjši] 1. veZ  ^
v mat.: manj, 2. znamenje v mat- ,
fiz. (—); v fiz. tudi znamenje za vt
nosti pod ničlo, npr. —5°C; negah
v naspr. s pozitivnim, 3. fig.  izg |'^
primanjkljaj (trg.); nedostatek, sl ‘ _ g
stran (to je njegov ~); minusen -sn a  "
ki se tiče minusa ..

minuskula -e ž  [lat. minusculus  zelo tnOjp  ’
dimin. iz minor]  1. mala začetna c* d
naspr. majuskula, 2. vrsta toojo
kurzivnih črk iz 7.—9. stol. j.

minuta -e ž  [nlat. minuta  delec, iz * j ote ,
nutus  majhen] merska enota, Vso c ®' to v
zlasti, 1. Vso ure > 2. v geom. mera k
in lokov: Vso stopinje kab;

mio- [gr. mys, myos  mišica] v sestavljen

npr. miologija n0 v,

miocen -a m  [gr. meion  manj, katnos ‘
tj. vsebujoč manj sedanjih °’ 3 ' 1 ^? i
naslednje razdobje] v geol. zgod

n, iokard(ij)

457

misterij

Zemlje: četrta plast in pododdelek ter-
ciara (v njem so se začele oblikovati
sedanje celine, morja in gorovja)
Biiokard(ij) -a m  [mio- + gr. kardia  srce;

želodčno ustje] srčno mišičje (anat.)
ttiokardiogrdf -a m  [mio- + kardiograf]
Priprava, ki registrira utripanje srca
•Biokarditis -a m  [mio- + karditis] vnetje
srčne mišice (med.)

Miologija -e ž  [mio- + -logija] nauk o
mišičju (anat.)

B"6m -a m [mi(o)- + -om] mesnjak, be¬
nigni tvor iz mišičnega tkiva
BUopičen -čna -o [gr. myein  zapreti oči,
°ps  oko, vid, ker kratkovidni včasih
8kdajo v daljavo s priprtimi očmi]
kratkoviden; miopija -e ž  kratkovidnost
(med.)

miospazem -zma m  [mio- + gr. spasmos
krč] mišični krč (med.)
m *-parti -ja m  [= fr. na dvoje razdeljen]
srednjeveška noša, pri kateri sta bili
kva in desna stran po barvi in obliki

različni

m ‘ r  -a m  [rus. mir  svet; mir; srenja] stara
ruska vaška srenja s skupno lastnino
zemlje; ruski narodniki so jo pojmovali
kot klico in osnovo socializma
"ura-e ž [lat., gr. myrrha  iz* hebr.] 1. dišeča
zdravilna smola vrste vzhodnoafr. gr-
m°v in dreves; danes v parfumeriji, za
Balzamiranje ipd., 2. grm (drevo), ki
J° daje

Bjjrabela -e ž [ital. mirabella]  vrsta sliv
■"'rabile dictu /mira'bile dik'tu/ lat. kaj
čudno je, če se reče...; mirabile visu
vi'zu/ lat. kaj čudno je, če se

vidi...

^'rakel -kla m  [lat. miraculum  čudež]
k. Čudež; kaj presenetljivega, 2. sred-
Bjev. gledališka igra z versko snovjo,
navadno v zvezi s čudeži
'riada -e ž  [gr. myrias, myriados  deset
tisoč — p r i starih Grkih največje število,
'z myrios  neštevilen] fig.  neskončno,
neizmerno število (~ zvezd)

'riameter -tra m  [gr. myrias  deset tisoč,
T meter] mera za večje razdalje: deset
usoč metrov

Ir ta -e ž  [lat. myrtus  iz gr.] v bot. zim-
lepotni grm z dehtečimi belimi ali
rdečkastimi cvetovi, raste okrog Sredo¬

zemlja — simbol ljubezni, ker je bil v
antiki posvečen Veneri
mirza -a in  -e ali neskl. m  [perz. mirza,  okr.
za mirzade  iz mir  knez, zad  rojen] per¬
zijski naslov, 1. za imenom: knez, princ,
2. pred imenom: gospod, izobraženec
(~ Schaffy)

mis neskl. ž  [iz angl.] gl. miss
misal -a m  [nlat. missale  iz missa  maša]
mašna knjiga, v katol. liturg. knjiga
z mašnimi pesmimi in molitvami, na¬
vadno v večjih, »misalnih« črkah
misal -a m  [po misalnih črkah] stopnja
tiskarskih črk

miscellanea /miscela'nea/ lat. »raznote¬
rosti«, »razno«, zbirka raznih leposl. del,
članki z različno vsebino ipd.
mise en scene [fr.] gl. mizanscena
Miserere -ra m  [/mizere're/ = lat. usmili
se, velel, od misereri  usmiliti se] 1. v katol.
liturg. naslov 50. spokorniškega psalma,
poje se pri pogrebih, 2. naslov take
skladbe (Allegrijev ~)
misija -e ž  [lat. missio  iz mittere  poslati]

1. (od)poslanstvo, a) osebe, npr. diplo¬
matski predstavniki, poslane v tujino
s posebno nalogo, b) poverjena naloga,

2. diplomatsko predstavništvo, 3. po¬
šiljanje misijonarjev med drugoverce;
taka organizacija ali dejavnost

misijon -a m  [lat. missio  (od)pošiljanje...]
misijonska postaja ali postojanka med
drugoverci (kot žarišče verske propa¬
gande); taka dejavnost
misijonar -ja in  misijonar -ja m  [fr. mission-
naire  iz lat. missio  odpošiljanje] duhov¬
nik, ki oznanja krščanstvo med drugo¬
verci

miss neskl. ž  [/mis/ angl. okr. iz mistress]
1. gospodična, v Angliji itd. naslov za
neporočeno žensko, 2. lepotna kraljica,
najlepše dekle pri lepotnem tekmovanju
missing link /mi'sir) link/ angl. »manjkajoči
člen«, hipotetična (manjkajoča) oblika
v razvoju organizmov, prvotno člo¬
veka

mister -tra m  [angl. tnister  iz master]  go¬
spod, v Angliji in ZDA običajni naslov,
rabi se z imenom

misterij -a m  [gr. mysterion  skrivnost]
1. verska skrivnost, v starem veku skrivni
verski nauki in obredi, ki so bili do-

misterij

458

mizanscena

stopni le »posvečencem«, navadno v mn.
(elevzinski ~i); fig.  skrivni nauk ali
obred, 2. neumljiva, »razumu nedostop¬
na« verska resnica ali dogma (v kršč.
teologiji), 3. skrivnost ali kaj neumlji-
vega sploh (~ ljubezni); misteriozen
-zna -o skriv(nost)en
misterij -a m  [nlat. misterium iz  lat. mi-
nisterium  služba] srednjev. verska igra
s snovjo iz biblije, legend ali življenja
svetnikov, prim. pasijon
misticizem -zrna m  [fr. mysticisme  iz gr.]
vera v mistične, nadnaravne skrivnosti;
nagnjenje k mistiki; pejor.  versko mrač¬
njaštvo

mističen -čna -o [gr. mystikos  skrivnosten]
sloneč na misticizmu ali mistiki; skriv-
(nost)en; čuden; razumu nedostopen,
neumljiv; pejor.  mračen, mračnjaški;
mistik -a m  kdor se nagiba k misticizmu
ali mistiki; verski mračnjak; mistika -e £

1. nauk o verskih skrivnostih, misterijih
(kot sestavina religij, krščanska ~),

2. religiozni in fil. nauk o dojemanju
nadnaravnih resnic (s premišljanjem),
zlasti nauk o neposrednem doživljanju
boga, o skrivnostnem združevanju člo¬
veške duše z bogom (v ekstazi)

mistificirati -am (koga, kaj) [misti(čen) +
-ficirati] 1. prevariti, (o)slepariti koga
(na račun lahkovernosti), natvesti komu
kaj, potegniti koga, 2. ponarediti kaj;
mistifikacija -e £ 1. sleparija, prevara,
goljufija; potegavščina, 2. ponaredba
mistral -a m  [fr. mistral  iz lat. magistralis]
hladen, suh severozahodnik v Provansi,
prim. maestral

mistress neskl.  £ /mis'triz/ angl. gospoda¬
rica, gospodinja, gl. Mrs.
mit -a m  [gr. mythos  pripoved, zgodba;
bajka] 1. bajka, fantastična zgodba iz
življenja nadnaravnih bitij (bogov, pol¬
bogov, herojev...), o stvaritvi sveta ipd.,
2. bajeslovna pripoved o kakem davnem
dogodku, navadno iz najstarejše zgo¬
dovine, 3. fig.  izmišljena zgodba, bajka,
pravljica; mitičen -čna -o ki se tiče mita,
bajen, pravljičen; izmišljen, neresničen;
umišljen, namišljen

miting -a m  [angl. meeting  sestanek, shod]
shod, zbor, množično zborovanje; fig.
veselica

mitograf -a m  [mit(o) + -graf] (antični)
pisec ali razlagalec mitov; mitografija
-e ž 1. pisanje mitov, 2. umetniško upo¬
dabljanje mitov

mitolog -a m  [gr. mythologos,  mit(o) +
-log] bajeslovec, kdor se ukvarja z mito¬
logijo; mitologija -e £ bajeslovje, 1. zna-
nost, ki raziskuje mitološko gradivo,
2. celotnost kakih mitov (starogrška, slo¬
vanska —); mitološki -a -o bajesloven
mitos -a m  [iz gr.] gl. mit
mitoza -e £ [gr. mitos  vlakno, + -oz 3 ’
v biol. običajna, posredna delitev ce¬
ličnega jedra, prim. kariokineza
Mitra -e m  [lat. Mithras  iz stperz.] bog lucj
in resnice, pozneje bog sonca pri starih
Perzijcih; njegov kult — podoben
krščanstvu — seje zelo razširil po rimski
državi

mitra -e £ [gr. mitra  opas, preveza] 1. i] a '
glavni prevez pri staroazijskih narodih,
zlasti njihovih vladarjih in svečenikih-
2. pokrivalo starojudovskih visokih
svečenikov, 3. v katol. liturg. (nad)ško-
fovska kapa

mitraljez -a m  [fr. mitrailleuse,  1867, 11
mitraille  drobec železa; krogla] strojnica-
vrsta avtomatskega strelnega orožja
(voj.); mitraljezec -zca m  strojničai.
borec s strojnico; mitraljirati -am stre¬
ljati ali obstreljevati s strojnico
mitrej -a ali  mitreum -a m  [iz lat.] svetišče
boga Mitre, pri nas npr. izkopano na
Hajdini pri Ptuju

mitridatizem -zrna m  [po pontskem kral) u
Mitridatu, ki se je tako imuniziral] na¬
vajanje na strup z jemanjem čedalje
večjih doz

mixed pickles /mikst' pi'kls/ angl. v kisu
konservirana zelenjava, npr. kisle ku¬
marice ' .

mixtum compositum /mik'stum kompo t'
tum/ lat. zmešanica, (pisana) zmes; /«•
godlja, zmešnjava
mixtura -e £ [lat.] gl. mikstura
mizandrija -e £ [miz(o)- + gr. aner, andr° s
mož] sovraštvo do moških ali strah pre°
njimi

mizanscena -e £ [fr. mise en sečne  postavite
na oder] 1. oprema za uprizoritev ig r ®’
2. uprizoritev igre, 3. razporeditev igraj"
cev (na odru ali v filmu) med dogajanie 111

modalen

mizantrop

459

"uzantrop -a m  [miz(o)- + gr. anthropos
človek] 1. ljudomrznik, kdor mrzi ljudi;
odljuden, vase zaprt človek, odljudnež,
2- naslov Molierove igre (M-); mizan-
tropija -e ž  ljudomrznost, mržnja (tudi
strah ali nezaupanje) do ljudi; odljud¬
nost; mizantropski -a -o ljudomrzen;

odljuden

tnizerabel neskl. pridem,  [fr. miserable]
klavrn, siroten; usmiljenja vreden; ne¬
srečen

mizeren -rna -o [lat. miser  beden, reven]
boren, reven, siromašen, ubog, klavrn;
zanikrn; nesrečen, usmiljenja vreden
•ntzerere -ra m  [lat. miserere  usmili se]
1- tarnanje, 2. v med. bljuvanje z žolčem
Pomešanega blata, npr. pri ileusu
nnzerija -e z  [lat. miseria ] revščina, si¬
pina, uboštvo, siromaštvo, pomanj¬
kanje, žalostno stanje sploh
ttizo- [gr. miso-  iz misos  mržnja, sovraštvo]
v  sestavljenkah, npr. mizantrop, mizo-
gamija

""žogam -a m  [mizo- + gr. gamos  zakon]
kdor mrzi zakon (ali se ga boji); fig.
star, zakrknjen samec; mizogamija -e ž
'"ržnja, sovraštvo do zakonske zveze
(ali strah pred njo)

“tizogin -a m  [mizo- + gr. gyne  ženska]
sovražnik žensk; mizoginija -e ž  sovraštvo
oo žensk ali strah pred njimi
m| zologij a  - e  ž  [mizo- + -logija] zaniče¬
vanje, mržnja do razuma (ali znanosti)
""zopedija -e ž  [mizo- + gr. pais, paidos
otrok] v psihol. sovraštvo do (lastnih)

otrok

** kratica: mililiter
»“J® fr. kratica: Mademoiselle
v. 1 ™- fr. kratica: Messieurs
| ' m  kratica: miriameter
>7' kratica: milimeter
*®te fr. kratica: Madame

(mangan) znak za kem. prvino
"emonika -e ž  [gr. mnemonike sc. techne
Iz  tnneme  spomin] spretnost in nauk o
Ur jenju spomina (s pravili, kako si za-
Pomninio čimveč; sloni največ na za¬
konih o asociaciji idej); (vaja za) urjenje

^spomina

mcmosina -e ž  [gr. mnemosyne  spomin]
k v stgr. mit. hči Urana in Gee, boginja
s Pomina in mati muz, 2. neki asteroid

mnemotehnika -e i [iz gr.] gl. mnemonika
Mo (molibden) znak za kem. prvino
moa -e ž  [po maorski besedi] v zool.
izumrla, noju podobna ptica (brez kril)
z Nove Zelandije; več vrst
moare -ja m  [fr. moirč]  svilena tkanina
z vtisnjenim, svetlikajočim se vzorcem;
moarirati -am apretirati z lahno vtisnje¬
nimi, svetlikajočimi se vzorci
mob -a m  Tangi, mob  iz lat. mobile vulgus
nestalna množica] (nebrzdana) množica;
sodrga, drhal, svojat
mobilen -lna -o [lat. mobilis  gibljiv] 1. gib¬
ljiv, premičen; prenosen, prenosljiv;
fig.  nestalen, 2. v voj. smislu: pripravljen
za pohod, vojno ipd.; mobilnost -i i

1. gibljivost, premičnost; prenosljivost;
fig.  nestalnost, 2. pripravljenost za kaj

mobiliar -ja m  [nlat. mobiliare]  premičnine,
premični predmeti, zlasti (celotno) po¬
hištvo, pohišje, oprava
mobilija -e ž, nav.  v mn.  mobilije -ij [lat.
mn. mobilia  iz mobilis  gibljiv] premič¬
nine, premična lastnina, zlasti pohištvo
mobilizacija -e ž  [fr. mobilisation,  1823,
prvotno bančni izraz, iz lat. mobilis
gibljiv] 1. spravljanje v tek, v gibanje,

2. vpoklic voj. obveznikov; prehod
vojske ali gospodarstva iz mirnega v
vojno stanje; fig.  pritegnitev kakih sil
za izpolnitev nujne naloge, 3. v med.
razgiba(va)nje; mobilizacijski -a -o ki
se tiče mobilizacije; mobilizirati -am
1. spraviti v gibanje, v tek, izvesti mo¬
bilizacijo, 2. vpoklicati (v vojsko);
prevesti v vojno stanje; fig.  pritegniti k
delu, 3. razgiba(va)ti

mobot -a m  [= mo(bilni ro)bot] gibljiv
robot, ki opravlja za človeka — zaradi
radiacije — nevarna dela v notranjosti
atomskih central

moda -e i [fr. mode  iz lat. modus  mera;
način] gospodujoča, okusu časa primerna
noša, nadalje šege in navade; najnovejša
šega, noša ali kroj; moden -dna -o rav¬
najoč se po modi, v modi (večkrat pejor .);
ki se tiče mode (~i atelje)
modalen -lna -o [nlat. modalis  iz lat. modus
mera; način] načinoven, ki se tiče modal¬
nosti ali modusa; pogojen, odvisen od
okoliščin; modalnost -i ž 1. v fil. način,
kako kaj obstoji, zlasti način v onto-

mortaliteta

460

mofe< a

loškem smislu, a) način, kako obstajata
mišljenje in bit (take kategorije so:
možnost-nemožnost, resničnost-neres-
ničnost, nujnost-slučajnost, b) lastnost
sklepa, silogizma, da izraža modalno
kategorijo, 2. taka kategorija ali atribut,
3. pogojna odvisnost
modaliteta -e ž [nlat. modalitas ] gl. modal¬
nost

model -a m  [fr. modele  iz ital. iz lat. modus
mera; način] 1. tvorilo, kalup, npr. za
ulivanje (tehn.), 2. kdor pozira umetniku
(kiparski, slikarski ~), 3. obrazec,
vzorec; nazorna upodobitev (atomski
—); osnutek česa v manjšem merilu
(kipa, poslopja...), prim. maketa
model -dla m  [lat. modulus  mera, dimin.
iz modus ] kuhinjski kalup, navadno za
peko potic

modelar -ja m  [gl. model] izdelovalec
modelov (iz ilovice, mavca...)
modeler -ja m  [fr. modeleur,  gl. model]
kdor kaj modelira; modelirati -am obli¬
kovati (po modelu), npr. kip iz gline;
upodabljati, upodobiti, posneti po...;
delati vzorce, kalupe
moderacija -e ž  [lat. moderatio  iz moderari
umeriti] 1. umerjanje; uravnavanje; fig.
omiljenje, (u)blažitev; brzdanje, 2. umer¬
jenost; zmernost

moderato /modera'to/ ital. v glas. prisl.
umerjeno, zmerno (igrati); moderato -a
ali neskl. m  taka skladba (kot naslov
M-) ali del skladbe

moderator -ja m  [lat. moderari  umerjati]
1. umerjevalec, priprava, ki uravnava
gibanje strojev (tehn.), 2. snov, ki zmanj¬
šuje hitrost fisijskih reakcij, npr. težka
voda (fiz.)

moderen -rna -o [fr. moderne  sodoben, iz
nlat. modernus  iz lat. modo  nedavno]
ustrezen modi, po najnovejši modi ali
okusu; nov, novodoben, sodoben, po
sodobnem okusu ali pojmovanjih
moderirati -am [lat. moderari ] umeriti, umi¬
riti, uravnati; ublažiti kaj; brzdati,krotiti
moderna -e i [gl. moderen] dekadentna
umetn. smer v zahodni Evropi ob pre¬
lomu 19. stol. in pod njenim vplivom
nastale smeri (slovenska moderna — ne¬
kako od 1899—1918 — ni v bistveni
zvezi z zahodnoevropsko dekadenco)

modernist -a m  [fr. moderniste,  17®?’
Rousseau, iz moderne  sodoben] P rl '
vrženec modernizma; modernizem jzm®
m  1. duh in običaji sodobnega časa’
prilagajanje temu duhu, zlasti v uffl® 1 '
nosti in znanosti; sodobna težnja, 2. sm®
v katol. teologiji, ki je skušala razlaga”
cerkvene dogme v luči novejših sP° z '
navnoteoretičnih in znanstvenih pojm°'
vanj (Pij X. jo je obsodil 1. 1907); P°'
dobna prizadevanja v protestantizmu
modernizacija -e ž  [fr. modernisation, S-
moderen] prenovitev, (pre)ureditev P
najnovejši modi, okusu, zahtevah, teh'
ničnih ali znanstvenih pridobitvah--;’
modernizirati -am (pre)urediti, prenovi”’
popraviti, prenarediti po sodobni mo
(okusu, zahtevah...), napraviti model” 0 ’
preurediti po najnovejših pridobitvah
modificirati -am [lat. modificare  iz in0C  _
mera, facere  narediti] preoblikovati, P tB
drugačiti, nebistveno spremeniti; P r
krojiti, prilagoditi (okoliščinam); P re '
narediti kaj; modifikacija -e ž  1. P r ®j
oblikovanje, manjša, nebistvena (" a *
oblikovna) sprememba; spremenjen
stanje ali oblika, 2. nededna spretnem ^
v lastnostih organizmov, nastala P®,j
vplivom okolja (biol.), 3. omejitev
natančnejša določitev (pojma, f° rin
lacije...) ,i

modistka -e ž  [fr. modiste  iz mode  m 0 ”
izdelovalka modnega blaga, npr- z .®.,
skih klobukov (pri nas samo sledni 1
modulacija -e ž  [lat. modulatio ] prem®
glasu, npr. pri stavčnem poudarku; Phj
hajanje od enega glasu k drugemu,
od ene lestvice k drugi (glas.); modul 11 '®
-am premeniti glas, izvesti modula®!
modus -a m  [lat. modus  mera; način] 1 : ■ ®
čin ravnanja, 2. v slovn. glagolski nak*
(želelni ~), 3. v fil. a) modalnost, b) •
čin sklepanja pri raznih figurah silog lZ .
modus operandi /mo'dus operan'di/ 1
način ravnanja; postopek a .

modus vivendi /mo'dus viven'di/ lat- J-
čin življenja, 2. »način sožitja«, tj. obu :
stanje ali kompromisni sporazum, ^
omogoča sožitje med nasprotnim®

strankama rf ( ,

mofeta -e ž, nav. v mn.  mofete ' et ,
mofette]  ognjeniška jama, iz katere uh

mogul

461

monada

Pretežno ogljikov dioksid, pri nas npr.
y  Bosni (~ Klokoti)
m °8ul -a m ali  veliki mogul fiz perz.]
evropski naslov za mongolske vladarje
(potomce Timurja) v Indiji od 1526 do
1803

ejohair -a m  [angl. iz ar.] gl. moher

■»hamedanec " nca m  [p° Mohamedu iz

ar - muhammad,  pret. delež, iz hamida
slaviti] privrženec islamske vere, ki jo
Je ustanovil Mohamed, gl. islam
“UmSr -ja m  [angl. mohair  iz ital. iz ar.]
volna angorskih koz in tkanina iz nje,
2. vrsta pliša ali podobne imitacije
eho -a m  [po zagrebškem geologu A. Mo-
horovičiču, 1857—1936] ime za nestalno
Plast med zemeljsko skorjo in ze¬
meljskim plaščem

°ira -e ž  [gr. Moira]  v stgr. mit. rojenica,
Rojenica, ena od treh sester (Kloto, La-
hesis in Atropos), boginj rojstva, živ¬
ljenjske usode in smrti; fig.  (neodvrnlji-
v a) usoda

-ja m  [fr.] gl. moare
0 ka -e ž  [fr. moka  iz ar., po pristaniškem
mestu Mokki v Jemenu, od koder jo
Pajveč izvažajo] vrsta izvrstne arabske
kave

°kasin -a m, nav. v mn.  mokasini -ov
langl. moccasin,  po algon. besedi]
indijanska obutev (brez pete) iz
mehke, npr. jelenje kože; tej podobna
°butev, 2. (le v edn.)  vrsta strupene
severnoamer. kače
mdca -e ž  [iz ar.] gl. moka
01  -a m  [lat. mollis  mehak; ime v zvezi*
^ oglato ali oblo srednjev. obliko note
> b«] v  g] as _ me hka tonovska lestvica,
posega ma i 0  terco i n  čisto kvinto; prim.
_dur

^ ;a m  [okr. iz mol(ekula)] molekularna
U, ??a snovi, izražena v gramih
'ekula -e ž  [nlat. molecula,  dimin. iz lat.
mo/ey gmota] najmanjša fizikalna enota
materije, sestavljena iz atomov; naj¬
manjši delec snovi, ki še ohrani iste
kem. lastnosti kot celota (fiz.); moleku-
aren -rna -o ki se tiče molekul (~a teža),
nj^avljen iz molekul
. eskin -a m  [angl. moleskin]  1. krzno iz
rtove kože, 2. trpežno, žametu po-
°bno bombažno blago

molestirati -am [iz lat.] sitnariti, nadlego¬
vati koga

molibden -a m  [lat. molybdaena  svinec]
kem. prvina, trda, težko taljiva kovina
srebrnkaste barve, primes za posebna
jekla in zlitine

molibdenit -a m  [molibden + -it] molibde-
nova svetlica (mineral.)

molo -a m  [ital. molo  iz lat. moles]  pomol,
pristaniški nasip, ki varuje pristanišče
pred valovi

Moloh -a m  [lat. Moloch  iz hebr. melekh
kralj] pri starih semitih, npr. Feničanih,
bog sonca, ognja in vojne, ki so mu
žrtvovali otroke, zlasti prvorojence;
fig.  moloh -a m  1 . nenasitna, brezsrčna,
krvoločna sila, ki terja strahotne žrtve
(~ vojne); grozovitež, človek brez srca,
2. v zool. trnovec, avstralski plazilec iz
reda kuščarjev

molto [/mol'to/ ital. iz lat. multum]  v glas.
mnogo, zelo — v raznih zvezah, npr.
molto allegro

molton -a m  [fr. molleton]  flanelna tkanina
iz mikane volne, zlasti za podlogo

moiuski -ov m mn.  [nlat. mn. mollusca
iz lat. molluscus  mehak; besedo je skoval
Cuvier, 1795] v zool. mehkužci: polži,
školjke...

moment -enta m  [fr. moment  iz lat. mo-
mentum  iz movere  gibati] 1. trenutek,
hip, 2. nagib, povod, razlog (kot gibalo
za kaj); okolnost, (pomembna, včasih
bistvena) okoliščina ali dejavnik, 3. v fiz.
produkt dveh različnih fiz. veličin
(vztrajnostni ~); momentan -a -o tre¬
nuten, kratkotrajen, minljiv, bežen; ne¬
naden

Momus -a m  [lat. Momus  iz gr. Momos ]
v stgr. mit. sin Noči, poosebljenje po¬
smeha in graje, ki vsepovsod išče napake
in pri vsakomer kaj graja (ko je Hefajst
ustvaril človeka, je Momus menil, da
bi mu moral na prsih napraviti vratca,
da bi jih odprli in videli, kaj misli; baje
ga je od jeze razneslo, ker na Afroditi
ni mogel najti nobene napake); fig.
momus -a m  posmehljivec; dlakocepec,
dlakocepski kritik

monada -e ž [gr. monas, monados  enota, iz
monos  sam, enojen] 1. v filozofiji: večno,
nedeljivo duhovno počelo kot osnovna

monadizem

462

monodija

enota biti in zadnji vzrok pojavov, npr.
pri Leibnizu, 2. v biol. a) enocelični
organizem, b) vrsta najmanjših, ame¬
bam podobnih bičkarjev, 3. enovalentna
prvina, atom ali radikal (kem.)
monadizem -zrna m  [iz gr.] gl. monadolo-
gija

monadologija -e ž  [monad(a) 4- -logija]
nauk o monadah, posebno pri Leibnizu;
tudi naslov (M-) njegovega dela
monah -a m  [ngr. monachos  iz gr. monos
sam (živeč)] menih
mon ami /manami'/ fr. (moj) prijatelj
monandrija -e ž  [mon(o)- -j- gr. aner,
andr os  mož] 1. enomoštvo, zakonska
zveza z enim možem, 2. enoprašništvo
pri cvetovih (bot.)

monarh -a m  [gr. monarches  iz monos  sam,
archein  vladati] samovladar, vladar
(kralj, cesar) na čelu monarhije; njegova
oblast skoraj zmerom dosmrtna in
dedna; monarhičen -čna -o ki se tiče
monarha ali monarhije; samovladen
monarhija -e i [gr. monarchia ] 1. samo¬
vlada, oblika drž. ureditve, npr. kralje¬
vina, kjer pripada najvišja oblast mo¬
narhu, in sicer v celoti ali delno, tj. s
sodelovanjem parlamenta (absolutna in
ustavna ~), 2. država s tako uredit¬
vijo

monarhist -a m  [gl. monarh] privrženec
monarhije ali monarhičnih načel; mo-
narhizem -zrna m  1. (polit.) težnja ali
gibanje po monarhični ureditvi, 2. mo¬
narhična načela; privrženost tem na¬
čelom

monarhofašist -a m  [monarh(o) + fašist]
privrženec monarhofašizma; monarho-
fašizem -zrna m  fašizem, ki se opira na
monarhijo

monarhomah -a m  [monarh(o) + gr.
mache  boj] v romanskih deželah pisec
iz vrst pisateljev iz 16. stol., ki so naspro¬
tovali absolutnim monarhijam
mon cher /mo šsr'/ fr. (moj) dragi, ljubi;

ljubček (v nagovoru)
monden -a -o [fr. mondain  iz monde  svet]
svetovljanski, (svetsko) izbrušen in ugla¬
jen, sukajoč se v najvišji družbi; mon-
denka -e i svetovljanka
mondura -e i  [iz fr. monture ] službena, npr.
vojaška obleka, uniforma

monera -e ž  [gr. moneres  preprost] v biol.
Haecklov izraz za najpreprostejša, eno¬
celična bitja brez jedra (zastarelo)
Moneta -e ž [lat. Moneta sc. luno  Sveto¬
valka, iz monere  svetovati, opominjatiJ
vzdevek strim. boginje Junone; v njenem
svetišču na Kapitolu so kovali denar
mončta -e ž  [ital. moneta  iz lat., prim.
neta] denar; novec, kovanec; drobiž,
monetaren -rna -o denaren, ki se tiče
denarja .

money [/mA'ni/ angl. iz stfr. moneie  iz lat-J
denar; novec, kovanec ..

mongolid -a m  [Mongol + -id] pripadnik
mongolske rase

mongolizem -zrna m  [Mongol +

po rasnih značilnostih Mongolov] vrsta
prirojene idiotije z značilnimi poševnim 1
očmi, ploščato glavo ipd.
mongoloid -a m  [Mongol(o) + -oid] L p fl ;
padnik Mongolom podobne rase, 2. ° se '
ba z znamenji mongolizma
monist -a m  [gr. monos  sam, enojen] P rl '
vrženec monizma (lil.); monističen -e n
-o izvajajoč (ali izvirajoč) iz enega osno v '
nega počela; sloneč na monizmu; mm
nizem -zma m  v fil. ontološki nauk, k
v nasprotju z dualizmom in pluralizmom
šteje za osnovo vseh pojavov eno sam
počelo, materijo (materialistični ®
duha (idealistični ~); dosleden monize
je npr. dialektični materializem
monitor -ja m  [lat. monitor  opominjevajec.
svetovalec] 1. v voj. (rečna) ok\ep nlC  ’
vrsta manjših oklepnic za operacije
morski obali ali na večjih rekah (P
Monitorju, prvi taki oklepnici iz am
riške secesijske vojne), 2. varanu soro 1 , „
tropski plazilec (zool.), 3. nadzoroval
priprava pri televizijskem snemanju
monitorij -a m  [nlat. monitorium ] opom
navadno pismeni • 0

monitum -a m  [lat. monitum ] opom
opozorilo; svarilo; graja, ukor
monizem -zma m  [iz gr.] gl. monist
mono- [gr. monos  sam, enojen] v sestav«
kah: eno-, samo-, npr. monarh, mo
gamija nl

monodija -e ž  [gr. monoidia  iz monos  sa
ode  petje] 1. enoglasno petje ali P 65 ®,'
npr. v stgr. tragediji; žalostinka, 2. v S
skladba, v kateri prevladuje ena mcl°

■nonodont

463

mononi

Monodont -a m  [mono- + gr. oclous, odon-
{os  zob] enorožec, delfinu sorodna žival
iz severnih morij; samec ima dolg, spi-
ralasti palici podoben »zob« (= narval)
■nonodrama -e i [mono- + drama] drama,
v  kateri nastopa ena sama oseba
Honofag -a -o [mono- + -fag] hraneč se
zgolj z eno rastlinsko ali živalsko vrsto;
monofag -a m  taka žival, npr. mrčes
toonofiletičen -čna -o [mono- + gr. phy-
letikos  iz phyle  rod, pleme] v biol. eno-
debeln, izvirajoč iz enega debla ali
oblike (v hipotezi o nastanku vrst;
oaspr. polifiletičen); ki se tiče posamez-
oega plemena ali rodu
»vinofizit -a m [mono- + gr. physis  narava]
v  zgodnjem krščanstvu (5. in 6. stol.)
^govornik nauka, da ima Kristus eno
samo naravo; nauk se je ohranil v
koptski cerkvi

n '°nofobija -e i  [mono- + -fobija] bolesten
strah biti sam (psihol.)

"tonofonija -e ž [mono- + -fonija] 1. eno¬
glasnost, 2. monodija
fonoftong -a m  [mono- + gr. phthongos
8'as, zvok] v slovn. enoglasnik, naspr.
oiftong

m onoftongizacija -e i  [gl. monoftong]
v  slovn. sprememba, zlitje dvoglasnika
v  Soglasnik; monoftongizirati -am (se)
spremeniti (se) v enoglasnik
monogamen -mna -o [mono- + gr. gamos
^kon] ki se tiče monogamije, živeč v
otonogamiji; monogamija -e i 1. v šir-
sem pomenu: posamični zakon, zakon¬
ska zveza med enim moškim in eno žen-
s ko; v ožjem (pogosteje); enoženstvo,
ikonska zveza z eno ženo, 2. enkraten
^kon (že se kdo le enkrat oženi ali

omoži)

ttonogeneza -e ž [mono- + geneza] v biol.
*■ (teoretični) nastanek vseh obstoječih
Organizmov iz enega samega organizma,
f-nespolna množitev pri nižjih organiz-
PPh, npr. z delitvijo (tudi: monogonija);
£*« organizma iz jajca, brez metamor-

"tntoginija -e ž  [mono- + gr. gyne  ženska]
nozenstvo, zakon z eno ženo, prim.

mono

Oton -f nlja

ogonija -e i [mono- + -gonija] gl. mo-
n °geneza

monograf -a m  [mono- + -graf] pisec mo¬
nografij; monografija -e i znanstveno
delo, razprava ipd. o enem vprašanju,
predmetu, osebi...

inonogram -a m  [mono- + -gram] okras
iz začetnih črk imena in priimka, vezanih
v grafično enoto

monokarp -a m  [mono- + gr. karpos  plod]
v bot. enoplodna rastlina, ki le enkrat
rodi in nato usahne

monokel -kla m  [fr. monocle  iz mono- + lat.
oculus  oko] enoočnik, steklo za eno oko
namesto očal

monoklinski -a -o [mono- + gr. klinein
nagibati se] 1. (kristalni sistem) s tremi
neenakimi osmi, 2. v bot. dvospolen
monokord -a m  [mono- + gr. chorde  struna]
v glas. priprava za merjenje glasbenih
intervalov (lesena resonančna škatla,
navadno z eno struno)
monokracija -e i  [mono- + -kracija] samo¬
vlada, vlada(vina) ene osebe
monoksid -a m  [mon(o)- + oksid] v kem.
oksid z enim kisikovim atomom (na
molekulo), navadno ogljikov oksid
monokularen -rna -o [rnon(o)- + lat. oculus
oko] za eno samo oko (~i mikro¬
skop)

monokultura -e ž  [mono- + kultura] go¬
jenje enih rastlinskih kultur, npr. na
plantažah; prevladovanje ene rastlinske
kulture v gospodarstvu, npr. kave v
Braziliji

monolateralen -lna -o [mono- + lateralen]
enostranski (med.)

monolema -e i [mono- + gr. lemrna  po¬
stavka] v formalni logiki: sklep, v ka¬
terem manjka ena premisa
monolit -a m  [mono- + -lit] kamnita gmota,
zlasti kip, obelisk..., izklesana iz enega
kosa; fig.  kaj celovitega, kot iz enega
kosa; monoliten -tna -o »kot iz enega
kosa kamna«, enoten, enovit, celovit
(~i filozofski sistem), scela, kot ulit;
rabljeno tudi v polit, pomenu ipd.
monolog -a m  [mono- + -log] samogovor,
1. pogovor s samim seboj, 2. leposl.
delo, v katerem govori ena sama oseba,
3. v drami ipd. govor igralca poslušal¬
cem ali s samim seboj, prim. dialog
monom -a m  [rnon(o)- + -(n)om] v mat.
enočlenik, enočlenski algebrajski izraz,

monomanija

464

monsigi

;nor(e)

naspr. binom, polinom; monomski -a -o
enočlen(ski)

monomanija -e i [mono- + -manija] v med.
duševna motnja, omejena na en kom¬
pleks (piromanija, kleptomanija.pre¬
tirana strast za eno stvar, predmet...
monometalizem -zrna m  [mono- + gr.
metallon  kovina] v ekon. 1. denarni
sistem, kjer je ena kovina — največkrat
zlato — mera vrednosti in zakonito pla¬
čilno sredstvo, 2. nauk o tem
monometer -tra m  [mono- + -meter] v metr.
enostopični verz, npr. Prešernov: Kdo
zna

monomorfen -fna -o [mono- + -morfen]
z eno obliko, npr. kristalov
monoplan -a m  [mono- + lat. planum  rav¬
nina] enokrilnilc, letalo z enim parom
kril, prim. biplan

monopol -a m  [gr. monopolion  izključna
pravica do prodaje, iz monos-, polein
prodajati] 1. izključna pravica (posa¬
meznika, države...) do izdelovanja ali
prodajanja česa, npr. drž. monopol na
tobak; fig.  izključna pravica sploh (tudi:
izključna posest, oblast...), 2. združenja
kapitalistov — trusti, koncerni itd. — ki
strnejo v svojih rokah proizvodnjo in
prodajo kakega blaga, da bi obvladali
trg in diktirali cene (gospostvo monopo¬
lov je značilno za najvišjo fazo kapita¬
lizma); monopolen -lna -o ki se tiče mo¬
nopola (~a prodaja)

monopolist -a m  [gl. monopol] 1. kdor ima
monopol na kaj, 2. zagovornik monopo¬
lov

monopolizator -ja m  [gl. monopol] kdor
kaj monopolizira; monopolizirati -am
prilastiti (pridržati) si ali dobiti izključno
pravico do česa; vpeljati monopol, npr.
na sol; ustanoviti monopolno združenje
monopolizem -zma m  [gl. monopol] obstoj
ali prevlada, gospostvo monopolov
monopsihizem -zma m  [mono- + gr. psyclie
duša] Averroesov nauk, da so posamezne
duše le modifikacija vesoljne duše
monopteros -a m  [mono- + gr. pteron  krilo]
okroglo antično svetišče, oprto na eno
samo vrsto stebrov

monosaharid -a m, nav.  v mn.  monosaha-
ridi -ov [mono- + nlat. saccharum  slad¬
kor] preprosti sladkorji (kem.)

monosilaba -e ž, mn.  monosilaba -ab s
[mono- + lat. syllaba  zlog] enozložnica;
enozložna beseda, npr. »da«, » ne<< ’
monosilabičen -čna -o enozložen: se '
stavljen iz enozložnic (~i jeziki)
ničnostih -a m  [gr. monostichon, monos-,
stichos  vrstica] epigram z enim samim
verzom

mondstihon -a m  [iz gr.] gl. monostih
monotajp -a m  [angl. monotype ] stavi"
stroj, ki uliva posamezne črke, npr- 23
stavljenje slovarjev, prim. linotajp
monoteist -a m  [mono- + -teist] enobožec,
kdor veruje v enega boga; monoteizem
-zma m  enoboštvo, vera v enega bog a >
naspr. politeizem . .

monotip -a m  [mono- + -tip] 1. edini P rl '
merek določene vrste (biol.), 2. mono«'
pija (2.); monotipija -e ž  1. vrsta grafi® 1
tehnike, npr. pri slikah z oljnato bar v0 ’
za en odtisk, 2. tak kliše ali odtisk ,
monoton -a -o [mono- + gr. tonos  g iaS |
enoglasen; fig.  enakomeren; enoličen
dolgočasen, pust; monotonost -i ž  en ®
komernost; enoličnost; dolgočasje, P u '
ščobnost

monotonija -e ž  [gl. monoton] 1. enogla s J e '

enoglasnost, 2. monotonost
monotype [angl.] gl. monotajp i

monovalenten -tna -o [mono- + valentem
v kem. enovalenten, tj. prvina, kaf®
atom se veže z enim atomom vodik >
npr. klor ...

Monroeva doktrina /monrojeva .../ P 0 } 1 '
načelo »Amerika Američanom«, P° *
terem se tuje države nimajo pravice vfi>
šavati v zadeve ameriške celine (izrek
ga je predsednik ZDA James M° nr  , g
1. 1823, ko je sveta aliansa namerav
podpreti Španijo, da bi si podvre
odpadle južnoamer. kolonije) . . .
monseigneur -ja m  [/mosenjar'/ fr- 12 'j
meus  moj, senior  starejši] »prevzvis®-
gospod«, (Vaša) prevzvišenost, v .^ ra ?ig-
nekdanji naslov princev in drugih od
nikov, danes le še cerkvenih, np
škofov j

monsieur -ja m  [/mosjo'/ fr. iz lat. meus to >
senior  starejši] gospod, pri Francozu 1
naslovu ali nagovoru . f ( .

monsignor(e) -ra m  [/monsinjor'/ l2 j.
mon  moj, ital. signore  gospod] »pr eVZ

m onsinjor

465

moral in$anity

šeni gospod«, v Italiji naslov višjih katol.
duhovnikov, npr. prelatov
•»onsinjor -(j)a m  gl. monsignor(e)
m ® ns  pubis /mons pu'bis/ lat. »sramni gri-
eek«, v anat. z dlako porasla okroglina
spodnjem koncu trebuha pri mo¬
škem

•Oonstre -ra m  [fr. monstre  pošast, strašilo]
§!• monstrum; monstre proces proces
2  dosti obtožencev

“enstrozen -zna -o [lat. monstrosus  iz
Konstrum  pošast] strahotno velik (~i
Proces); strahoten, grozen, nezaslišan,
Nedoumljiv (~i naklep, načrt...); spa-
ce n, skažen, izrojen, nakazen (~i stvor);
Pošasten

®°nstroziteta -e ž  [nlat. monstrositas  iz lat.
Koristnim  pošast] 1. kaj pošastnega,
strahotnega; pošastnost, strahotnost,
~. spaka, spaček, izrodek
m °nstnim -a m  [lat. monstrum ] 1 . (bajeslov¬
na) pošast, nakaza, npr. centaver ali
himera;/;^, (moralna) pošast, nečlovek;
, a J strahotnega, pošastnega sploh (de¬
janje, stvar...), 2. spaka, izrodek, na-
aaza (med.)

onsiin -a m  [angl. monsoon  iz ar. mawsim
letni čas] veter, spreminjajoč smer z let¬
nimi časi: poleti piha z morja na kopno,
Pozimi s kopnega na morje, zlasti v
Jugovzh. Aziji

°ns Veneris /mons ve'neris/ lat. »Venerin
Srižek«, v anat. z dlako porasla okroglina
nad vagino pri odraslih ženskah
nitanist -a m  [lat. mons, montis  gora]
študent montanistike, 2. rudarski
strokovnjak; montanistika -e ž 1. zna¬
nost o rudah in rudarstvu, 2. vseučiliški
oddelek za rudarstvo
•jntdnja -e ž  [fr. montagne  gora] 1. »gora«,
*eve polit, skupine v fr. konventu v dobi
velike revolucije; najvidnejši voditelj je
oil Robespierre (privrženci teh skupin so
sedeli v konventu na zgornjih levih se-
a ®zih), 2. skrajna levica v fr. narod¬
ni skupščini 1. 1848; montanjardi -ov
^ mn.  »gorjanci«, privrženci monta¬
že«.)

entdža -e ž [fr. montage  dviganje; se¬
stavljanje] 1. postavljanje, sestavljanje,
2) asti strojev ali naprav iz gotovih delov;
nrejanje, napeljevanje; napeljava, 2. se-

3(1  Slovar tujk

stavljanje fotografij, risb ipd. v umetniško
ali smiselno celoto; taka sestava (foto ~),
3. proces pri oblikovanju filma
Montecitorio /montečito'rio/ ital. trg v
Rimu, kjer stoji ital. parlament; fig.
ital. parlament

monter -ja m  [fr. monteur]  kvalificiran de¬
lavec, ki sestavlja, postavlja ali popravlja
stroje in naprave; montirati -am se¬
staviti kak stroj ipd. (iz pripravljenih
delov); postaviti, namestiti; napeljati,
urejati

montgomeri -ja m  [po angl. maršalu Mont-
gomeryju, 1887—] vrsta plašča in čepice
montura -e ž  [iz fr.] gl. mondura
monument -enta m  [lat. monumentum  iz
monere  opominjati, spominjati] spome¬
nik; monumentalen -lna -o mogočen
(po zunanjosti in vtisu), velikanski, ve¬
ličasten; zgodovinsko pomemben; ne¬
minljiv

monumentum aere perennius /monumen'tum
e're pere'nius/ lat. spomenik, trajnejši
od brona, gl. exegi monumentum...
moped -a m  [= mo(toriziran) ped(al)] vrsta
lahkih motociklov; mopedist -a m  kdor
se vozi na mopedu

mops -a m  [fr. mopse]  pasma manjših, bul¬
dogu podobnih psov s kratko dlako in
kratkim, topim gobcem, kar jim daje
čemeren videz

mora -e ž [ital. morra  iz kelt. meur  prst]
stara, v Italiji priljubljena igra na prste
(eden od igralcev iztegne enega ali več
prstov, drugi pa mora sočasno s prsti
pokazati, koliko jih je iztegnil)
morala -e ž  [fr. morale  iz lat. moralis  nra¬
ven, iz mos, moriš  nravnost] 1. nravnost,
skupnost norm o nravnih dolžnostih
ljudi (do družbe, družine, sočloveka...),

2. moralni nauk ali pouk, npr. v basni,

3. duh, zavest, (duhovno) razpoloženje,
npr. bojujočih se čet; moralen -lna -o
nraven, nravstven, nravno čist, npr. v
spolnem pogledu; delujoč na nravni čut,
zavest ipd. (~i pritisk); pošten, časten;
nravosloven; ki se tiče morale sploh;
moralna filozofija nauk o nravnosti,
etika

moral insanity /mo'ral insse'niti/ angl. mo¬
ralna izprijenost, pomanjkanje čuta za
nravnost ali višjih etičnih predstav;

moralist

466

mormon

kaže se obenem s sebičnostjo in brez¬
čutnostjo

moralist -a m  [fr. moraliste,  gl. morala]

1. pisec z nravno tendenco, npr. Mon-
taigne, 2. kdor uči strogo nravnost; zelo
moralen ( pejor.  na videz) človek; kdor
vsiljivo deli nravne nauke

moraliteta -e i  [fr. moralite ) 1 . nravnost,

2. poznosrednjev. verska igra nravnega
značaja, npr. »Slehernik«

moralizem -zma m  [fr. moralisme,  gl. mo¬
rala] 1. priznavanje in izpolnjevanje
nravnih norm (tudi v pomenu: pretira¬
vanje ipd.), 2. moralno načelo ali nauk
moralizirati -am [fr. moraliser]  razglabljati
(pisati, govoriti ...) o nravnosti, ozna¬
njati, (vsiljivo, svetohlinsko) deliti nravne
nauke; ocenjevati s stališča nravnosti
moralka -e ž  [gl. morala] nauk ali pouk
o nravnih pravicah in dolžnostih
moratorij -a m  [nlat. moratorium  iz lat.
morari  zadržati] 1. odlog, odložitev
plačil ali podaljšanje plačilnega roka
dolžniku (dovoli ga upnik ali vlada
zaradi izrednih okoliščin, npr. gosp.
krize), 2. doba trajanja tega odloga
morbiden -dna -o [lat. morbidus  iz morbus
bolezen] bolehen, šibek, slaboten in
občutljiv; fig.  nežen, bolesten, rahloču¬
ten (~o čustvovanje); morbidnost -i ž

1. bolehnost, slabotnost; rahločutnost,

2. številčno razmerje med bolnimi in
zdravimi

morbili -ov m mn.  [nlat. dimin. iz lat.

morbus  bolezen] ošpice (med.)
mordčnt -čnta m  [ital. mordente]  »grizec«,
vrsta gostolevka (glas.)
morena -e ž  [fr. moraine]  ledeniška groblja,
tj. prod, skalovje ipd., ki ga nanosijo
ledeniki (geogr.)

moreska -e. ž  [ital. moresca  iz moresco
mavrski] 1. »mavrski ples«, ples z meči
v 3 /i taktu, priljubljen v 15. in 16. stol.
(v spomin na boje z Mavri; pri nas ga
plešejo vsako leto na Korčuli 28. av¬
gusta), 2. mavreska
raoreška -e ž  [iz ital.] gl. moreska (1.)
Morfej -a m  [gr. Morpheus  iz morphe
oblika, ker se človeku oblikujejo v spanju
najrazličnejši prividi in podobe] v stgr.
mit. bog sanj, sin Somnusa, boga spanja,
in Noči; fig.  v Morfejevem naročju speč

morfem -a m  [gr. morphe  oblika] najmanjša
jezikovna enota, ki lahko nosi pomen
(beseda ali del besede)

-morfen -fna -o [gr. morphe  oblika] v se¬
stavljenkah, npr. antropomorfen
Morfeus -ea m  [iz gr.] gl. Morfej
morfij -a m  [fr. morphine,  po bogu MorfejuJ
strupeno mamilo, poglavitni alkaloid
opija, v zdravilstvu; v manjših količinah
človeka uspava in lajša bolečine, v večjih
je smrten

morfin -a m  [fr. morphine ] morfij (novejše)
morfinist -a m  [gl. morfij] kdor redno jem¬
lje morfij; morfinizem -zma m  1. jemanJ e
morfija, bolezenska strast, ki človeka
telesno in duševno uniči, vrsta narkoma¬
nije, 2. posledice tega, npr. zastruph eV
morfo- [gr. morphe  oblika] v sestavljen¬
kah, npr. morfologija .

morfogeneza -e ž  [morfo- + -genezaj
strukturni razvoj in oblikovanje orga¬
nizmov ali organov (biol.)
morfolog -a m  [morfo- + -log] oblikosl°'
vec; morfologija -e ž  oblikoslovje, nauk
o oblikah (besedo skoval Goethe), zlasU;
1. nauk o oblikah in notranji zgradp'
organizmov (biol.), 2. nauk o besednih
vrstah (slovn.); morfološki -a -o oblik 0 '
sloven, ki se tiče morfologije

morganatični zakon [nlat. matrimoniuni

ad

morganaticam  zakon z jutrnino,
stvnem. morgan  jutro; po daru, ki,8“*
je dobila žena na jutro po poroki
nadomestilo za nepriznane pravici
»zakon na levo roko«, v fevdalnem
pravu neenakopravni zakon med P r f'
padnikom višjega plemstva in ženo •
»nižjih stanov« (v tem zakonu žena
otroci niso imeli moževih oziroma ooe '
tovih pravic)

morganizem -zma m  [po amer. znanstve¬
niku Th. Morganu, 1866—1945] hdo f -
ganova (idealistična) teorija dednosti
moriska -e ž  [iz ital.] gl. moreska (1.) jj

ital'

Moriski -ov m mn.  [Špan. morisco  mavrsi

potomci arabskih Mavrov, ki so os
v Španiji, ko so Španci zavzeli Granad
1. 1492

mormon -a m, nav. v mn.  mormoni -y
[angl. Mormon,  opira se na biblij 0 1
razodetje »Mormonove knjige«, ki j° J
napisal »po navdihu« ustanovite!)

mortadela

467

motoričen

Smith] polkrščanska ločina (tudi: svet¬
niki poslednjih dni), ustanovlj. 1. 1830 v
Sev. Ameriki; oznanja prihod tisočlet¬
nega kraljestva Kristusovega, do 1. 1890
Je dovoljevala mnogoženstvo; mormon
■a m morska papiga (zool.)
mortadela -e ir [ital. mortadella,  po dial.
'norta  mirta, tj. pripravljena z mirtinimi
Jagodami] debela salama iz telečjega in
svinjskega mesa s slanino in začimbami
mortaliteta -e ž [lat. mortalitas  iz mortalis
smrten] umrljivost, številčno razmerje
m ed umrlimi in številom prebivalstva,
naspr. nataliteta

nrtiflkacija -e ž [nlat. mortificatio  iz lat.
'n°rs, mortis  smrt, facere  narediti]
■ v  teol. mučenje, trpinčenje telesa (pri
f^ketih in verskih zanesenjakih), 2. iz¬
pis. poravnava obveznosti, 3. razve-
havitev, 4. v med. odmiranje, razpa-
danjg tkiva, npr. pri gangreni
oskit -a m  [Špan. mosquito,  dimin. iz
'nosca  muha] vrsta komarjev iz družine
v -ulicidae , nekateri prenašajo bolezni,
n Pr. malarijo ali rumeno mrzlico; veči-
"orna žive v vročih krajih
°skyič -a m  [= rus. Moskovčan] tip
sovjetskega osebnega avtomobila
®slem -a m  [iz ar. muslini]  pripadnik
'slama, musliman, mohamedanec
oss o /mo'so/ ital. v glas. razgibano, ži¬
vahno

°šeja -e ž  [ital. moschea  iz ar. masyid
svetišče] muslimansko svetišče (molil-
n>il l0 . a ), manjše od džamije
S* -ška m  gl. mošus

skat -a tn, nav.  moškatno govedo [prim.
muškat] ovci podobno divje govedo v
arktičnih tundrah (zool.); moškatnik -a m
hrošča

s«s -a m  [nlat. moschns  iz muscus  iz skt.
m “shka  modo] 1. pižem, dišeč, masti
Podoben izloček iz trebušnih žlez piž-
*Parja, srni podobne živali iz Srednje
(uporabljajo ga v parfumeriji,
"lori 111 ' bizam ), 2. pižmar
al' i? m  l =  angl. mo torists /;otel] gostišče
»■hotel  za motorizirane goste
, et  -a m  [ital. mottelto]  polifonična cer-
v ® n a pevska skladba (z liturgičnim ali
jmožnim besedilom) brez spremljave

motiv -a m  [ital. motivo  iz nlat. motivum
iz lat. movere  gibati] 1. nagib, pobuda
za kaj; vzrok; razlog; namen; glavna,
vodilna misel, 2. predmet ali element
umetn. oblikovanja (kiparski ~), 3. naj¬
manjši samostojni element melodije
(glas.)

motivacija -e ž  [gl. motiv] navajanje pobud,
razlogov...; utemeljitev, obrazložitev;
motivirati -am utemeljiti, podpreti z raz¬
logi, navesti razloge; opravičiti; (ob¬
razložiti

motivika -e ž [gl. motiv] celotnost kakih
motivov (psihološka, umetniška ~)
moto -a m  [ital. motto ] 1 . geslo na začetku
knjige ali poglavja, navadno v zvezi
z vsebino, 2. kratek izrek, navedek ali
pregovor s podobno funkcijo, gl. epi-
graf

moto neskl.  [iz lat. motor  gibalo] okr. za:
motociklističen (v raznih zvezah: moto
dirka, moto društvo...)
motocikel -kla m  [angl. motocycle  iz
moto(r) + (bi)cikel] motorno kolo,
dvokolo, ki ga žene motor
motociklist -a m  [gl. motocikel] voznik
ali dirkač na motociklu; motociklistika
-e ž  šport, vožnja z motocikli (= moto¬
ciklizem)

motociklizem -zrna m  [gl. motocikel] šport,
vožnja z motocikli

motodrom -a m  [moto + gr. dromos  tek;
tekališče] steza, vozišče za avtomobilske
ipd. tekme in preizkušanje motornih
vozil

motoklub -a m  [moto + klub] motociklistič¬
no društvo

motokros -a m  [moto + kros] motocikli¬
stični kros

motor -ja m  [lat. motor  iz movere  gibati]
gibalo, gibalna sila, »duša« česa
motor -ja m  [lat. motor  gibalo] 1. pogonski,
gonilni stroj, npr. električni ali z no¬
tranjim zgorevanjem, ki daje pogonsko
silo drugim strojem, 2. motorno kolo;
motoren -ma -o opremljen z motorjem,
na motorni pogon (~o kolo); namenjen
za motor (~o olje); motorski -a -o ki
se tiče motorja (~i deli)
motoričen -čna -o [lat. motor  gibalo] giben,
gibalen (po funkciji); motorični živci
gibalni živci (fiziol.); motorika -e i

motorist

468

multipliciteta

1. gibalnost (~ želodca), 2. nauk o gi¬
balnih funkcijah

motorist -a m  [angl. motorist  iz lat. motor
gibalo] 1. kdor upravlja razne motorje,

2. motociklist; motoristika -e ž  šport
z motornimi vozili

motorizacija -e ž  [gl. motor] uporabljanje
ali vpeljavanje motorjev, zamenjavanje
človeške ali živalske sile z motorno,
npr. v vojski ali prometu; motorizirati
-am opremiti z motorji, izvesti motori¬
zacijo

motorizem -zma m  [motor + -izem] šport
z motornimi vozili (= motoristika)
motorka -e ž  [gl. motor] motorni vlak
(tudi: lokomotiva, ladja, drezina, žaga,
kosilnica, brizgalna...)
motošport -a m  [moto + šport] motocikli¬
stični šport

motto -a m  [ital.] gl. moto
motu proprio /mo'tu pro'prio/ lat. »iz
svojega nagiba«, brez tujih pobud (tudi
ime za papeške poslanice ali manj po¬
membna pisma, prim. breve)
motus peristalticus /mo'tus peristal'tikus/
nlat. v fiziol. peristaltično gibanje, gl. pe¬
ristaltika

movens -a m  [lat. movens  iz movere  gibati]
(osnovno) gibalo, gibalna sila, sredstvo,
vzrok...; vzrok gibanja
moz&ičen -čna -o [nlat. mosaicus  iz hebr.]
od Mojzesa izvirajoč; mojzesovski; fig.
judovski

mozaičen -čna -o [ital. mosaico  iz nlat.
musaicus  fig. umetniški, iz gr. mouseios
ki se tiče muz] ki se tiče mozaika, iz
mozaika (sestavljen); fig.  podoben mo¬
zaiku, pisan, pester

mozaik -a m  [ital. mosaico,  gl. mozaičen]
podoba — na tleh, stenah itd. — ali
okras, sestavljen iz barvastih kamenč¬
kov ali barvastih drobcev stekla; fig.
pisana zmes

mozaist -a m  [gl. mozaik] strokovnjak za
polaganje mozaika

MP [angl. Military Police ] kratica: ame¬
riška vojaška policija
mp. ital. kratica: mezzopiano
m. p. ali  m. pr. lat. kratica: manu propria
Mr. angl. kratica: Mister
mr. ph. nlat. kratica: magister pharma-
ciae

Mrs. [/mi'siz/ angl. okr. za Mistress]  gospa,
v Angliji in ZDA naslov pred imenom
poročenih žensk

m/s ali  m/sec v fiz. kratica: meter na se¬
kundo

msgr. fr., ital. kratica: monsignore
mucini -ov m mn.  [lat. mucus  sluz] sluznati
izločki žlez ipd. (biol., med.)
muezin -a m  [tur. miiezzin  iz ar.] musliman¬
ski klicar, ki z minareta kliče vernike K
molitvi

muf -a m  [nem. Muff  ] rokovnik, kožuho-
vinast ali vatiran naročnik za SX et > e
rok

muflon -a m  [fr. mouflon]  evropska divja
(kratkorepa) ovca ....

mufti -ja m  [ar. muf ti]  1. muslimanski višJ*
teolog, strokovnjak v versko-pravnm
vprašanjih, 2. verski poglavar muslima¬
nov v Jeruzalemu (= veliki mufti)
mukoid -a m, nav. v mn.  mukoidi -ov [l at -
mucus  sluz, + -oid] mucinom podobn
beljakovine (biol.)

mul -a m  [angl. muli ] tanek, lahek muslin
z vtkanimi okraski, npr. za zavese m
pregrinjala (tudi tkanina za obveze)
mula -e ž  [lat. ž mula,  m mulus]  križane®
med oslom in kobilo ,

mula -a in  -e m  [tur. miilla  iz ar. ma ' f .
gospod] 1 . naslov muslimanskih teolo¬
gov, 2. v Turčiji: sodnik .

mulat -a m  [Špan. mulato,  pejor. iz > nl '
križanec med oslom in kobilo] mešanec,
potomec belokožca in črnke .

muline -ja m  [fr. mouline]  1 . sukanec
dveh ali več raznobarvnih niti, 2. P reJ
iz tega sukanca, 3. tkanina iz te preje
multi- [lat. multus  mnog, številen] v s
stavljenkah: mnogo-, npr. multila* er
len, multimilijonar a

multiformen -mna -o [multi- + lat./m 7 ?,
oblika] mnogoličen, v mnogih oblikam
raznoličen . n i

multilateralen -Ina -o [multi- + lateraie
mnogostranski, večstranski i

multinuklcarcn -rna -o [multi- + nukleal
večjedrn, z veliko jedri, npr. celica
mul Aplicirati -am [lat. multiplicare ] 1- f
množiti kaj, 2. (z)množiti, pomn° z
(mat.)

multipliciteta -e ž [nlat. multiplicitas]  1- v
kratnost česa, 2. (mnogo)številnost

““•Ifiplikacija

469

musterien

•»ultiplikacija -e ž  [lat. multiplicatio]  1. mno¬
štev, razmnoževanje, 2. v mat. množenje
mu >tiplik4nd -a m  [lat. multiplicandus  iz
nultiplicure  pomnožiti] v mat. množenec,
število, ki ga množimo (v izrazu 7x3
~=21 je 7 multiplikand, 3 multiplikator)
™ ll| tiplikativen -vna -o [nlat. multiplica-
tim] množilen

mu| tiplikator -ja m  [lat. mulliplicare  mno-
m  1. v mat. množitelj, število, s ka¬
terim množimo, 2. vrsta galvanometra
ttPltipolžren -rna -o [multi- +  polaren]
z  yeč poli

■»ultivalenten -tna -o [multi- + valenten]
ninogovalenten, z več valencami (kem.)
u ltum in parvo /muTtum in par'vo/ lat.,
veiik 0  v malem

tjltum, non multa /mul'tum, non mul'ta/
tat. mnogo, ne mnogokaj, gl. non multa,
sed multum

u Wificirati -am [mumi(ja) + -ficirati]
spremeniti v mumijo, balzamirati; ob¬
varovati pred razkrajanjem
Utn iia -e ž  [ar. mumya  iz perz. mum  vosek]
tzsušeno, pred razkrajanjem (z balzami¬
ranjem ipd.) obvarovano človeško ali
?'valsko truplo, zlasti v starem Egiptu
»» Mehiki

•jfflps -a m  [angl. mumps ] v med. nalez¬
el 1 '' 0 . vnetje obušesne slinavke, povzro-
cneij še neznan (= parotitis)

"“us vult decipi, ergo decipiatur /mun'dus
vult de'cipi, er'go decipia'tur/ lat. »svet
n°ce biti varan, torej ga varajmo«;
t>aje izrek papeža Pavla IV.

“Ogo-a m  [iz ind. mangus]  v zool. indij-
žival, zatiralka podgan in strupenih
kot sorodni ihnevmon, pri nas
Udomačena na nekaj dalmatinskih otokih
' a m  [angl. mungo ] 1. vrsta volnene
is n  • .?’ 2- tkanina iz take Rreje
, n ' ci ja -e i [lat. munitio  mrjevanje; utrd-
a J strelivo za strelno orožje; municijski
nuj 3-  - 0 se tloe  municije

'ctpdlen -lna -o [lat. municipalis  iz
wnicipi um  mesto s svojo upravo] ki
® tiče krajevne (mestne...) samouprave;
at Poupraven; mesten; občinski; mu-
‘ cl P41ni socializem reformistična smer,
1  šteje socialistično mestno samo-
Pravo za temeljno prehodno obliko od
a Pitalizma k socializmu

municipalizacija -e ž  [gl. municipalen]
1. uvedba krajevne (mestne, občinske)
samouprave, 2. prehod podjetij, sta¬
novanjskih zgradb, zemlje ipd. v last
krajevne samouprave; municipalizacija
zemlje prehod veleposestniške zemlje v
roke organov krajevne samouprave (na
podlagi odkupa, gl. nacionalizacija);
municipalizirati -am izvesti municipali-
zacijo

municipij -a m  [lat. municipium]  1. pri Rim¬
ljanih: svobodno, zlasti podeželsko
mesto s svojo upravo, 2. danes: mestni
svet; mestna hiša

munificenca -e ž  [lat. munificentia ] darež-
ljivost, (širokogrudna) radodarnost; ve¬
likodušnost; munificenten -tna -o da¬
režljiv, radodaren, odprtih rok; veliko¬
dušen

musaka -e ž  [tur. musaka  iz ar.] mesna jed
s krompirjem ali rižem
mušica viva /mu'zika vi'va/ nlat. živa, mo¬
derna glasba

mušic hali /mju:'zik ha:l/ angl. dvorana ali
gledališče za glasbene (v ZDA) in glas¬
bene, zlasti zabavne prireditve (v An¬
gliji)

muskul -a m  [lat. musculus  miška; fig.
mišica, dimin. iz mus  miš] mišica (fiziol.);
muskuMren -rna -o mišičen, ki se tiče
mišice (~o tkivo)

muskulatura -e ž  [fr. musculature  iz lat.]
mišič(ev)je, mišični sestav telesa ali po¬
sameznih delov; muskulaturen -rna -o
mišičen, ki se tiče mišic ali mišičevja
muskulozen -zna -o [lat. musculosus]  mi-
šičnat, mišiča(s)t, močnih mišic
muskulus -a m  [iz lat.] gl. muskul
musliman -a m  [shr. iz tur. musliman  iz ar.
muslim,  gl. islam] »pravoverni«, pripad¬
nik islamske, mohamedanske vere
muslin -a m  [fr. mousseline,  po mestu Mo-
sulu ob Tigrisu, kjer so jo najprej izde¬
lovali] fina, rahlo tkana, včasih vzorčasta
bombaževina

mustače -ač s mn.  [fr. moustache  iz gr.] brki
mustang -a m  [angl. mustang  iz Špan.
mestengo]  poidivji konj v severnoam.
prerijah (podivjan, konje so namreč pri¬
peljali s seboj prvi evropski naseljenci)
musterien -a m  [fr. mousterien,  po najdišču
Le Moustier v Dordogni] eno od obdobij

muškat

470

muzik

stare kamene dobe, v katerem je živel
neandertalec (arheol.)
muškat -a m  [iz ital. moscato  iz nlat.
muscatus  dišeč kot mošek] 1. dišavni
orešek tropičnega muškatovca, 2. za¬
čimba, ki jo iz njega pripravljajo; mu-
škatovec -vca m  zimzeleno tropično
drevo, doma na Molukih; njegove aro¬
matične oreške in cvetove uporabljajo
največ za začimbo

muškat -a m  [fr. muscat  iz ital.] vrsta vinske
trte in vino iz nje

muškatelec -lca m  [ital. moscatello]  sladko,
aromatično vino iz muškatne trte;
muškatelka -e z muškatna trta
mušketa -e ž  [ital. moschetto]  težka starin¬
ska puška iz 16. stol. z zažigalno vrvco
in s podstavkom; mušketir -ja m  vojak-
pešec, oborožen z mušketo; pozneje
označba za vojaka sploh
rmita -e ž, nav. v lat. mn.  mutae [lat. muta
sc. littera  iz mutus  nem] »nemi« soglas¬
niki, zaporniki, npr. k, g, h, d, t (starejša
označba)

mutabilen -lna -o [lat. mutabilis]  spremen¬
ljiv, nestalen

mutacija -e i  [lat. mutatio  iz mutare  spre¬
meniti se] sprememba, zlasti, 1. mena
glasu pri dečkih v puberteti, 2. v biol.
nenadna, dedna sprememba lastnosti
organizmov (zaradi sprememb v genih,
prim. modifikacija); teorija mutacij
teorija o razvoju živih bitij, ki pravi,
da poteka razvoj vrst v skokih, z muta¬
cijami (izrazje uvedel hol. biolog de Vries

1. 1901); mutacijski -a -o ki se tiče mu¬
tacij

mutant -a m  [lat. mutare  spremeniti se]
žival ali rastlina z znamenji mutacije
mutatis mutandis /muta'tis mutan'dis/ lat.
s potrebnimi (v danem primeru) spre¬
membami

mutato nomine /muta'to no'mine/ lat.
»s spremenjenim imenom«, z drugo be¬
sedo (lahko to uporabimo za koga dru¬
gega)

mutilaeija -e ž [lat. mutilatio  iz mutilare
pohabiti] 1. pohabljenje, pokvečenje,

2. pohaba; (huda) poškodba; okrnitev;
mutilirati -am pohabiti, pokvečiti; okr¬
niti ; odrezati ud

mutirati -am [lat. mutare  spremeniti] m e '
njati, spreminjati glas (v puberteti)
mutizem -zma m  [lat. mutus  mutast] mol¬
čečnost pri nekaterih duševno bolnih
inutualen -lna -o [nlat. mutualis  iz lat-
mutuus  vzajemen] vzajemen (~a pomoč),
medsebojen, obojestranski .

mutualizem -zma m  [lat. mutuus  vzajemen!
vzajemnost, 1. v biol. oblika sožitja P r j
nekaterih organizmih, kjer imata korist
oba člena, npr. mravlje in listne ust,
2. utopični nauk Proudhona (1809 do
1865) o mirni preobrazbi družbe s po¬
sebnim kreditnim sistemom in vzajemno
pomočjo

muza -e i [lat. musa  iz gr. mousa]  modrica,
v gr.-rim. mit. boginje in varuhinje
znanosti in umetnosti, hčere Zevsa m
Mnemosine; muz je bilo devet: Kli°>
Melpomena, Terpsihora, Talija, Evterpa,
Erato, Uranija, Polimnija in Kaliopa
(kot deseto so slavili pesnico Sapfo)
Muzaget -a m  [gr. Mousagetes ] voditelj
muz, v stgr. mit. vzdevek za Apolona,
varuha znanosti in umetnosti; fig- wU '.
zaget -a m  podpornik, prijatelj znanost
in umetnosti

muzealen -lna -o [gl. muzej] muzejski,
spadajoč v muzej

muzej -a m  [lat. museum iz  gr. mouseion  ■'j'
prvotno: hram, posvečen muzam, })■
znanosti in umetnosti] 1. ustanova, KI®
so urejene in razstavljene razne zbirke
s področja znanosti in umetnosti, sta
rine ipd., 2. poslopje ali prostor, doloce ^
v ta namen; muzejnik -a m  majhen mu¬
zejski hrošč

muzeologija -e ž  [gl. muzej, +

nauk o muzejih in vzdrževanju muzejsk'
zbirk . , i

muzicirati -am [nem. musizieren  iz i ta  'j
gosti, igrati na kako glasbilo; ukvarja
se z glasbo e

muzičen -čna -o [lat. musicus  iz gr.] 1.

tiče muz, 2. ki se tiče glasbe, glasben
muzik -a [iz nlat. mušica  glasba^] 2 .
mousike sc. techne ; v stari grščini J
obsegal pojem vse veje znanosti
umetnosti, ožji pomen glasbe je do
v kršč. dobi] glasbenik, kdor se ukva J
z glasbo (skladatelj, dirigent...): m
zika -e ž 1. glasba, 2. godba, npr.

nacionalist

Muzikal

471

J^ka; muzika prihodnosti svoje dni
označba za glasbo R. VVagnerja; fig.
obljube, ki niso dosti prida
Muzika -a m  [angl. musical]  amer. glasbena
komedija z operetnimi in kabaretnimi
Prvinami

tnu zikalen -lna -o [ital. musicale  iz nlat.
m usicalis]  1 . glasben, ki se tiče glasbe;
godben (~i instrumenti), 2. muzikaličen
Muzikaličen -čna -o [ital. musicale ] s čutom
j® Posluhom za glasbo; glasbeno na¬
darjen; muzikaličnost -i ž posluh ali
nadarjenost za glasbo
Muzikali je -ij f mn.  [nlat. musicalia  iz
mušica  glasba] reči, ki sodijo h glasbi,
zlasti note

Muzikant -a m  [ital. musicante]  godbenik,
godec

muzikolog -a m  [nlat. mušica  glasba, + -log]
kdor se ukvarja z muzikologijo; muzi¬
kologija -e ž  nauk o glasbeni umetnosti,
ukvarja se s teorijo in zgodovino glasbe
muzikoman -a m  [muzik(o) + -man] stra¬
sten ljubitelj glasbe

muzikus -a m  [iz nlat.] muzik, včasih pejor.
muzivičen -čna -o [lat. musivum  mozaik]
mozaičen, ki se tiče mozaika
muzomanija -e ž  [muz(o) + -manija] preti¬
rana strast do umetnosti, zlasti do glasbe
muzik -a m  [rus.] ruski kmet-tlačan ali
kmet sploh, včasih s pejor. odtenkom
MV kratica: megavolt
mV kratica: milivolt
m.v. ital. kratica: mezza voce
MW kratica: megawatt
Mil kratica: megohm

N

N i

*• neper, 2. newton, 3. [nlat. nitroge-
'."""!] znak za kem. prvino: dušik, 4.
lungl. Norih]  medn. kratica za sever,
„ ® ,ra n neba

j” Uat. neutrum ] v slovn. srednji spol;
Peseda srednjega spola, 2. fiz. kratica:

K nan °'

nih k  f iJ) zna * c za  ^ eTn - prvino

°b -a m  [angl. nabob  iz* ind. nawwab\
V pokrajinski) namestnik v Indiji v
a °bi mongolskega gospostva, pozneje
aslov indijskih odličnikov, 2. Evropejec,
zlasti Anglež, obogatel v Indiji; fig.
neznanski bogataš

1  'Ja m  [nem. Nazi,  pejor. okr. za Natio-
gl. nacionalni socialist
uašist -a m  [naci + fašist] fašist nacio-
ulnosocialistične vrste, nacist; nacifa-
Rem -zm a m  nemški nacionalni socia-

bzem

Mja -e ž  [lat. natio  rojstvo; rod; narod,
nasci  roditi se] narod, »specifična
d  lenost, nastala na podlagi družbene
Mitve dela epohe kapitalizma, na strnje-
in*K ozeml J u  in v  okviru skupnega jezika
P blizke etnične ter kulturne sorodnosti
«a& (E - Kardelj)

^ «nat -a m  [f r . national  naroden] 1. ime-
Mk z osebnimi podatki vseh pripadnikov

kake vojaške enote; obrazec z osebnimi
podatki sploh, 2. narodna značka,
kokarda

nacionalen -lna -o [fr. national,  1550, iz
lat. natio  narod] naroden, pripadajoč
kakemu narodu; narodnosten; nacio¬
nalna avtonomija pravica prebivalstva na
kakem narodnostnem ozemlju, da samo¬
stojno rešuje vprašanja notranje uprave;
nacionalna ekonomija gl. politična eko¬
nomija; Nacionalni konvent gl. konvent;
nacionalni socialist privrženec nacional¬
nega socializma; nacionalni socializem
nemški fašizem, specifična oblika fa¬
šizma, reakcionarna, šovinistična ideo¬
logija in politični režim, ki ga je vpeljala
v Nemčiji in okupirani Evropi bivša Hit¬
lerjeva nacionalnosocialistična stranka

nacionalist -a m  [fr. nationaliste,  1837*, iz
lat. natio ] privrženec nacionalizma; ud
nacionalnega gibanja; fig. evfem.  rodo¬
ljub, domoljub: nacionalizem -zma m  1.
prvotno: narodna zavest, ki se kaže v
boju mlade buržoazije proti fevdalizmu
in absolutizmu, 2. v ožjem pomenu:
reakcionarna ideologija in politika, v ka¬
teri skuša vladajoča plast prikazati svoje
koristi kot koristi vsega naroda ali
prikriti zatiranje drugih narodov, po-

nacionalizacija

472

nano-

stavljajoč »svoj« narod v gospodujoč
položaj; fig.  narodni egoizem, povzdigo¬
vanje svojega in zaničevanje drugih
narodov

nacionalizacija -e ž [fr. nationalisation,
1877, iz lat.] 1. sprejem v državljanstvo
(= naturalizacija), 2. podržavitev pro¬
izvajalnih sredstev (tovarn, železnic,
rudnikov ...), ki so pripadala kapita¬
listom ali velikim zemljiškim lastnikom;
nacionalizirati -am 1. sprejeti v držav¬
ljanstvo, 2. spremeniti v drž. lastnino,
podržaviti, izvesti nacionalizacijo
nacionalnost -i ž [gl. nacionalen] 1. narod¬
nost, a) narodnostna skupina, b) pri¬
padnost h kakemu narodu, 2. narodna
posebnost

nacist -a m  [nem. Nazist,  gl. naci] privrže¬
nec nacizma, nacionalnega socializma;
nacističen -čna -o nacionalnosocialisti-
čen; nacizem -zma m  gl. nacionalni
socializem

nadir -ja m  [fr. nadir  iz ar. nazir as sami  na¬
sproten zenitu] v astr. zemeljsko pod-
nožišče, zenitu nasprotna točka na
nebesnem svodu; fig.  najnižja točka česa
nafta -e ž [lat., gr. naphtha  iz perz.] zemelj¬
sko olje (»politična tekočina«), oljnata
tekočina iz skupine bitumenov, je organ¬
skega izvora

naftalin -a m  [naft(a) + al(kobol) + -in]
kristalasta snov bele barve in ostrega
vonja (trdni ogljikov vodik), navadno iz
premogovega katrana (za uničevanje
moljev, izdelovanje barv, razstreliv ...)
naften -a m  [naft(a) + -en] vrsta cikličnih
nasičenih ogljikovih vodikov (kem.)
naftol -a m  [naft(alin) + -ol] derivat nafta¬
lina v premogovem katranu, dve izo-
memi obliki

nag&jka -e z [rus.] kozaški bič iz usnjenih
jermenčkov

nagana -e ž [po zulujski besedi] tropska,
predvsem južnoafr. bolezen konj in
drugih kopitarjev; povzroča jo Bruceov
tripanosom, prenaša pa muha cece
nagari -ja m  [iz skt.] naziv staroind. abe¬
cede, v kateri se navadno piše sanskrt
nahija -e ž  [shr. iz tur. nahiye]  župa, manjša
upravna enota v sultanski Turčiji
naiven -vna -o [fr. m naif  ž naive  iz lat.
nativas  naraven, prirojen] prostosrčen,

prostodušen; naraven, neprisiljen ( n ®
ozirajoč se na družbene konvencije)*
naravno preprost ( pejor . omejen); ne-
dolžen; pretirano zaupljiv; otročji; neuk*
neizkušen; naivni realizem nezavedni
elementarna oblika materializma, ki n e
loči bistva pojavov od videza in jernlJ e
neposredno čutno zaznavanje za pravilen
odraz resničnosti; naivnost -i ž  prosto-
dušnost; naravnost; preprostost, P re '
proščina (pejor.  omejenost); nedolžnost*
neukost, neizkušenost
naivka -e i [fr. naive]  igralka, ki igra vlog®
mladih, naivnih deklet
naja -e ž  [iz fr., po* hindujski besedi] do¬
mače ime za naočarko in nekatere vrst
sorodnih kač

najada -e ž, nav.  v mn.  najade -ad [gr. naia s ’
naiados  iz naein  plavati] 1. v stgr. Do¬
vodna nimfa, hči Zevsa; fig.  povod®
vila, rusalka, 2. v bot. rastlina iz družin
Naiadaceae,  npr. podvodnica
najlon-am [angl. nylon,  po* začetnicah im e
žena petih kemikov, ki so sodelovali P
raziskavah] umetna plastična snov (sj®
tetični poliamid) za izdelovanje tekst'
nih vlaken, npr. za nogavice, P erl  ’
ščetke ...; najlonke -onk ž mn.  žensk
nogavice iz najlona i

nakere -er z mn.  [ital. nacchera  iz trn*
škrgetec, plesne ropotulje (= kast
njete) . ,

nalanana -e ž [po bantujski besedi] spa 1
bolezen (med.) v

namaz -a m  [tur. namaz  molitev] molit® ’
ki jo opravljajo muslimani P et k r
dnevno et

nam et ipsa scientia potestas est /nam
ip'sa scien'cia potes'tas est/ lat. že san
znanje je moč v i

nandu -ja m  [iz Špan., po besedi domačin
vrsta južnoamer. noja s tremi prsti
nogah . ,j.

nanizcm -zma m  [nan(o)- + -izem] P rl
kavost (= nanosomija) „

nankin(g) -a m  [po kit. velemestu] 1* S°*. t
keprasta tkanina iz rumenkastega 1° •
bombaža, 2. vrsta porcelana ..

mino- [gr. nannos  pritlikavec] 1. v med*
stavljenkah, npr. nanosomija, 2. v
izraža milijardni del enote, npr. nan
farad

narkoza

nanofarad

473

»anofarad -a m fnano- + farad] milijardni
del farada

nanosomija -e ž [nano- + gr. soma  telo]
telesna pritlikavost

nanule -ul ž mn.  [shr. iz tur. nalin ] preprosti
leseni natikači (cokle) z jermenom prek
_ Prstov

naos -a m  [gr. naos]  1 . svetišče, hram
(božji), tempelj, zlasti, 2. osrednji no¬
tranji prostor svetišča s kipom božan¬
stva

n &pa -e ž  [ital. nappo]  nastrešje nad odprtim
ognjiščem ali štedilnikom
napalm -a m  [na(trijev) palm(itat)] zazi¬
dalna zmes iz natrijevega palmitata, že-
Hranega bencina in drugih sestavin
(~ova bomba)

na P6leon -a m  [fr. napoleon,  po Napoleonu
(•] 1. napoleondor, 2. vrsta peciva, 3.
vrsta iger na karte

napoleondor -a m  [fr. napoleon d’or]  fr.
zlatnik za dvajset frankov, kovan pod
Napoleonom I. in III.
napoleonid -a m  označba za Napoleonove
Potomce in bližnje sorodnike
napolitanka -e ž  [po mestu Neapelj, ital.
Napoli]  vrsta peciva

naricija -e ž [lat. narralio]  1 . pripovedo-
Va nje; pripoved; zgodba, 2. v retoriki:
tretji del govora (z razlago predmeta)
arativen -vna -o [lat. narrativus ] pripo¬
veden

"aritor -ja m  [lat. narrator ] pripovedovalec;

Pripovednik

'arcis -a m  [lat. Narcissus  iz gr. Narkissos]
v  stgr. mit. sin rečnega boga Kefisa in
neke nimfe, zelo lep, a čustveno hladen
rnladenič. Boginja ljubezni Afrodita ga
Je  kaznovala, da se je tako zaljubil sam
vase, ko je gledal v potoku svojo podobo,
da  je od hrepenenja po samem sebi pre-
m inil; po smrti so ga bogovi spremenili
v narciso (po drugi varianti se je v obupu
Sa ® usmrtil, iz njegove krvi je zrasla
narcisa); fig.  narcis -a to  1. kdor je sam
vase zaljubljen; samovšečen lepotec ali
Srdalin, 2. narcisa

arcisa -e i [gl. Narcis] v bot. ključek,
oedenica (goliške ~e)

■areisizem -zma m  [Narcis + -izem] 1.
v Psihoanal. na svojo osebo usmerjeni
s Polni nagon, prva stopnja v spolnem

razvoju otroka ali vrsta spolne izrojeno¬
sti, 2. zbujanje spolne sle z občudovanjem
svojega telesa ali svojih duhovnih
zmožnosti ;/i£. zaljubljenost vase
narcizem -zma m gl. narcisizem
narda -e ž  [gr. nardos]  1. staro ime za dišeče
rastline, sorodne baldrijanu, 2. nardino
olje (mazilo)

nargila -e ž  [perz. nargile]  orientalska vodna
pipa; tobačni dim gre po dolgi cevki
skozi odišavljeno vodo, da se ohladi
in izgubi pekoč okus

narkolepsija -e ž  [gr. narke  odrevenelost,
krč, lepsis  napad] dremavica, bolezenska,
nepremagljiva želja po spanju
narkologija -e ž  [gr. narke  odrevenelost,
+ -logija] nauk o mamilih in omami
(med.)

narkom -a to  [rus. iz narodnyj komissar
ljudski komisar] ime članov vlade v SZ
do 1. 1946 (danes: minister); narkomat
-a to  ime vrhovnih organov državne
uprave v SZ do 1. 1946 (danes: mini¬
strstvo)

narkoman -a m  [gr. narke  odrevenelost,
+ -man] kdor se vdaja narkomaniji;
narkomanija -e ž bolezenska strast po
jemanju mamil

narkotičen -čna -o [gr. narkotikos ] omara-
ljiv, omotičen, opojen; uspavajoč; ki se
tiče narkotikov ali narkoze
narkotik(um) -a to, mn.  narkotika -ik s
[nlat. narcoticum iz  gr.] (o)mamilo, snov,
ki omili bolečine, človeka omami ali
uspava: kloroform, kokain, morfij ...;
narkotik -a to, mn.  narkotiki -ov kdor
jemlje narkotika

narkotin -a m  [narkot(ikum) + -in] opijev
alkaloid, ki ga včasih uporabljajo na¬
mesto kinina

narkotizaci ja -e ž [gl. narkotik] omamljanje
ali uspavanje z narkotikom; narkotizi-
rati -am omamiti ali uspavati
narkotizem -zma m [gl. narkotik] 1. je¬
manje mamil in posledice, ki iz tega
izvirajo, 2. omama, stanje omamljenosti
ipd. (kot učinek mamil), 3. narkoza
narkoza -e ž  [nlat. narcosis  iz gr. narke
odrevenelost] omama, začasna, umetno
povzročena neobčutljivost organa ali
globoko spanje s popolno neobčutlji¬
vostjo (pri zdravniških operacijah)

Narodnaja volja

474

naturalist

Narodnaja volja [/narocTnaja volja/ = rus.
ljudska svoboda] teroristična organiza¬
cija ruskih narednikov
narednik -a m  [rus. iz narod  ljudstvo] pri¬
vrženec narodništva; narodništvo -a s
polit, gibanje v Rusiji v drugi pol. 19.
stol., ki ga je vodila revolucionarna in¬
teligenca; narodniki so izražali interese
kmetov in so bili po svoji ideologiji
(idealiziranje »vaške srenje«, neumevanje
zgod. vloge kapitalizma itd.), kakor tudi
po načinu boja (individualni teror)
nasprotniki marksizma
narrata refero /nara'ta re'fero/ lat. kakor so
mi povedali, tako povem... (prim. relata
refero)

narval -a m  [Šved., dan. narhval]  v zool. eno-
rožec, samorog, morski sesalec v se¬
vernih morjih, spada med delfine (= mo-
nodont)

NASA [angl. National Aeronautics and
Space Administration\  Nacionalna upra¬
va za aeronavtiko in vesoljska razisko¬
vanja (v ZDA)

nascenca -e ž  [lat. nascentia ] nastajanje, po¬
rajanje; nastanek; rojstvo; izvir; začetek;
nascenten -tna -o nastajajoč, v nastajanju
nasciturus -a m  [/nascitu'rus/ lat. iz nasci
roditi se] ki se bo rodil, še nerojen (kot
subjekt prava, npr. pri dediščini)
nascuntur poetae, Hunt oratores /naskun'tur
poe'te, fi'unt orato'res/ lat. pesniki se
rode, govorniki pa postanejo
natalen -lna -o [lat. natalis]  rojsten
nataliteta -e i [fr. mtalite iz  lat. natalis
rojsten] rodnost, rodilnost, število živo¬
rojenih na 1000 prebivalcev v kakem
kraju itd., naspr. mortaliteta
natalnost -i ž  [iz lat.] gl. nataliteta
nativen -vna -o [lat. nativus]  1 . prirojen,
vrojen; naraven, 2. domač, roden
nativist -a m  [fr. nativiste  iz lat. nativus
prirojen] privrženec nativizma; nativi-
stičen -čna -o 1. prirojen; podedovan
(biol., fil.), 2. ki se tiče nativizma; nativi-
zem -zrna m  1 . idealistična teorija, ki trdi,
da so funkcije človeških čutil prirojene
(znanost pravi, da so te funkcije rezultat
biološkega razvoja človeka), 2. nauk o
prirojenih idejah (fil.), 3. naziranje, da
gredo domačinom večje pravice kakor
poznejšim priseljencem, npr. v ZDA

nativiteta -e ž  [nlat. nativitas ] 1. rojstvo,
okoliščine rojstva (čas, kraj ...),_ 2. v
astrologiji: a) stanje zvezd ob rojstvu,
b) horoskop, napoved usode po stanju
zvezd

NATO [angl. North Atlantic Treaty Orgtt'
nization  Severnoatlantski pakt in orga¬
nizacija, krajše: Atlantski pakt] vojaška
zveza ZDA, Anglije, Francije, Belgije,
Italije itd., sklenjena 1. 1949; pozneje so
pristopile še druge države, npr. ZR Nem¬
čija 1. 1955

natrij -a m  [nlat. natrium  iz ar.] kem-
prvina, zelo mehka kovina srebrnkasto
bele barve; v naravi le v spojinah: sol,
soliter ipd.

natrolit -a m  [natro(n) +  -lit] natrijev m
aluminijev silikat, navadno v belih au
brezbarvnih kristalih, sodi med zeoln®

natron -a m  [fr., angl. natron  iz gr. nitrom

1. natrij v spojinah (zastarelo), 2. alka¬
lične natrijeve spojine, npr. natrijev oksid

natura -e ž  [lat. natura  iz nasci  roditi se] '•
narava, posebne, prirojene lastnosti česa,

2. narava, stvarstvo, vesoljstvo sploh V-

vsemi njegovimi pojavi); naravni re
stvari, 3. blago kot plačilno sredstvo,
plačati v naturi plačati z blagom (np r-
s pridelki), ne z denarjem ,

naturalen -lna -o [lat. naturalis  naravem
naraven (ne umeten); v naravi, v P 1 ’., "
kih ali v blagu, ne v denarju; naturam
dajatev dajatev v naravi, npr. desetina,
naturalno gospodarstvo gospodarstvo, K
zadovoljuje svoje potrebe s sv 0 - 1 , 11 ’ 1 ,
proizvodi in dela predvsem zase — taK v
je bilo npr. fevdalno gospodarstvo ;
nasprotju z blagovnim, kapitalistični
gospodarstvom

naturalia non sunt turpia /natura'lia no
sunt turipia/ lat. »kar je naravno,
sramotno«, načelo stgr. »cinične šoie<»
ki ji je pripadal npr. Diogen iz Sinop e

naturalije -ij i mn.  [lat. mn. naturalia  n
ravne stvari, potrebe ...] 1. predmeti
naravoslovnih zbirk: živali, rastlin^
rudnine ..., 2. pridelki ali proizvod 1  j
naravi, v blagu, surovine ipd.; P ricle

sploh  • i tl 1.

naturalist -a m  [fr. naturaliste  iz im-J ..
privrženec naturalizma, npr. v filozo J >
2. naravoslovec (botanik, zoolog

n aturaij zac jj a

475

nazal

naturalizem -zma m  1. filoz. smer (so¬
rodna vulgarnemu materializmu), ki
razlaga družbene pojave z naravoslov¬
nimi ali biološkimi zakoni, 2. smer v
umetnosti (začetek okrog 1880—1900),
ki hoče neolepšano, brez idealiziranja
upodabljati resničnost in ljudi, dokazu¬
joč, da je človek plod okolja in dednosti,
jn zlasti opisuje temne strani življenja
(Zola itd.), 3. v etiki zahteva, naj živimo
Po naravi (Rousseau)

naturalizacija -e ž [fr. naturalisation  iz lat.
'iaturalis ] 1. podelitev državljanstva,
Priznanje državlj. pravic, 2. prilagajanje
rastlin in živali drugemu podnebju ali
drugačnim življenjskim razmeram; natu-
Jfdizirati -am (se) 1. dati tujcu držav¬
ljanstvo, 2. prilagoditi, privaditi (se) na
drugačno podnebje ipd.
alural selection /n<e'čral silek'šsn/ angl.
»naravna izbira«, osnovna teza Darwi-
novega nauka

a mra naturans /natu'ra natu'rans/ lat. v
uh ustvarjalna, ustvarjajoča narava,
narava stvarnica (včasih sinonim za
noga)

na tura naturata /natu'ra natura'ta/ lat., v fil.
ustvarjena narava (včasih sinonim za
svet ali mrtev objekt)

■dura non facit saltus /natu'ra non fa'cit
s al'tus/ lat. »narava ne dela skokov«,
Priljubljen izrek naravoslovca Linneja
(Pravzaprav: narava ne dela nepriprav¬
ljenih skokov, ker so skoki sad kvantita-
tlv nih sprememb; isto misel je izrazil

n  P fe d njim npr. Leibniz)

■uurel -a m  [fr. naturel  naraven] narava,
naravna nadarjenost ali lastnosti (du-
Jevne ali telesne); čud, temperament
■dure morte /natur' mort/ fr. »mrtva nara-
Va<< > 1. v slikarstvu upodabljanje neživih
Predmetov (cvetlic, sadja, mrtvih rib ...)
v  ateljeju, ne v naravi, 2. tihožitje (taka

n  Podoba)

at uren -rna -o [gl. natura] 1. naraven (ne
Umeten); obstoječ v naravi; v skladu
z  naravo; fig.  pristen; neprisiljen, 2.
naravosloven, 3. prirojen; naturna filo-
z °fija naravoslovna filozofija, idealist.
n& uk (zlasti iz 17. in 18. stol, ko so bile
Naravoslovne vede slabo razvite), ki se
Je  ukvarjal z naravo kot predmetom

filozofije; naturnost -i ž  1 . naravnost;
pristnost; neprisiljenost, 2. prirojenost
naturizem -zma m  [natur(en) + -izem]
1. posnemanje narave, 2. evfemistično:
nudizem

Nausikaa -kae ž [gr. Nausikaa]  v Homerjevi
Odiseji feaška kraljična, ki je lepo spre¬
jela brodolomca Odiseja
navaha -e ž  [Špan. navaja)  dolg španski nož
s koničastim, lahno upognjenim rezilom,
rabi se kot orožje

naval -a m  [lat. navališ  ladijski, pomorski]
cena za najem ladje ali prevoz blaga;
ladijska prevoznina; navalen -lna -o
ladijski; (po)morski

navarh -a m  [gr. nauarchos  iz natis  ladja,
archein  vladati] poveljnik ladje ali
ladjevja v stari Sparti
navigabilen -lna -o [lat. navigabilis]  ploven;

vodljiv (~i zrakoplov)
navigacija -e ž  [lat. navigatio  iz navis  ladja]
1. plovba, vožnja po morju, rekah ..., 2.
plovstvo (v ožjem pomenu: krmarstvo),
nauk o pomorski plovbi in spretnost v
tem; navigacijski -a -o ki se tiče naviga¬
cije, plovben

navigator -ja m  [lat. navigator ] pomorščak,
mornar

navikuldren -rna -o [lat. navicula  ladjica]
čolničast, v obliki čolniča, npr. kost v
zapestju

navmahija -e ž [gr. naumachia  iz naus  ladja.
mache  boj] 1. uprizoritev pomorske
bitke (pri Rimljanih v dobi cesarjev), 2.
cirkus, zgrajen v ta namen
navtičen -čna -o [gr. nautikos]  ki se tiče
navtike, brodarski, plovski, pomorski;
navtik -a m  strokovnjak za plovbo;
navtika -e ž plovstvo, nauk o pomorski
plovbi

navtilit -a m  [navti(lus) + -lit] okamneli,
fosilni ostanki navtilidov
navtilus -a m  [gr. nautilos,  pesniško: mor¬
nar] v zool. brodnik, morski glavonožec
iz skoraj izumrle družine navtilidov (šte¬
vilne vrste so živele zlasti v siluru in
devonu); imajo veliko, spiralno zavito
hišico

navzeja -e ž [lat. rnusea  iz gr.] v med. 1.

(želodčna) slabost, 2. morska bolezen
nazal -a m  [nlat. nasalis  iz lat. nasus  nos]
v slovn. nosnik (m, n); nazalen -lna -o

nazalirati

476

nefrit' s

nosen (~a izgovarjava); nosniški, ki se
tiče nazala

nazalirati -am [gl. nazal] (iz)govoriti skozi
nos

nazalizirati -am gl. nazalirati; nazalizacija
-e ž izgovarjanje skozi nos (slovn.)
nazarejec -jca m  [iz gr.] gl. nazaren(ec)
nazaren(ec) -(nc)a m, v mn.  nazareni -ov
[iz gr. Nazarenos]  1. ime za kristjane v
najstarejši dobi; pri Judih in muslimanih
za kristjane sploh, 2. pripadnik raznih
judovskih kršč. ločin iz 2. stol., zlasti
ebionitov, 3. danes: pripadnik manjših
krščanskih ločin, zlasti iz Švice izvira¬
joče ločine, ki se drži samo biblije, od¬
klanja prisego, nošnjo orožja, vojaško
službo ipd. (= jehovci), 4. pripadnik re¬
ligiozne smeri v nem. slikarstvu iz za¬
četka 19. stol.; fig.  Nazarenec -nca m
vzdevek za Kristusa, ker je bil po bibliji
doma iz Nazareta

nazarenski -a -o [gl. nazaren] pridevn.  in
prisl,  poudarka: izreden, nenavaden,
neznanski, strašen (~i človek, ~o
drag)

NB ali  N. B. okr. za lat. nota bene
Nb (niobij) znak za kem. prvino
Nd (neodim) znak za kem. prvino
Ne (neon) znak za kem. prvino
neandertalec -lca m ali  neandertalski človek
[nlat. homo neanderthalensis,  po dolini
Neanderthal pri Diisseldorfu, kjer so 1.
1856 našli njegove fosilne ostanke] vrsta
človečnjaka iz zadnje medledene dobe;
med neandertalce sodi tudi krapinski
pračlovek (antropol.)

neSrktičen -čna -o [ne(o)- + arktičen]
ki se tiče nearktike; nearktika -e ž v zoo-
geografski razdelitvi zemeljske oble:
zmerno topli in hladni pas Severne
Amerike (z Grenlandijo)
ne bis in idem lat. gl. non bis in idem
nebris -a m  [gr. nebris  iz nebros  jelenček]
koža jelenčka, oblačilo Bakha in bak-
hantk

nebula -e ž  [lat. nebula  megla] 1. v astr.
meglenica, 2. v med. a) pega v očesni
roženici, b) motnost v urinu; nebularen
-rna -o ki se tiče nebule; nebulama hipo¬
teza v astr. teorija, ki pravi, da se je
sončni sestav razvil iz meglenice; najprej
sta jo zastopala Laplace in Herschel

nebulozen -zna -o [lat. nebulosus]  1. oblačen;
meglen; fig.  nejasen, nerazumljiv, 2. po¬
doben  nebuli; nebuloznost -i ž  oblač¬
nost; meglenost; fig.  nejasnost
necesitarianlzem -zrna m  [lat. necessit« 5
nujnost; nujna potreba] nauk o odvisno¬
sti človeške volje od prejšnjih, prej delu¬
jočih vzrokov

necessaire -ra m  [fr.] gl. neseser
necessitas non habet legem /nece'sitas non
ha'bet le'gem/ lat. nuja ne pozna postav
nec plus ultra /nek plus ul'tra/ lat. »dlje ne
gre«, gl. non plus ultra ,

nec scire fas est omnia /nek sci're fas es
om'nia/ lat. vse vedeti ni dovoljeno
nefelij -a m  [gr. nephele  oblak] 1. bela peg®
na nohtih, 2. lahka meglenina na očesni
roženici (med.) .

nefelin -a m  [gr. nephele  oblak, megla, +
-in; njeni prozorni kristali postanej
motni v solitrni kislini] brezbarvna vul¬
kanska rudnina s steklenim sijaje®«
največ natrijev in aluminijev silikat
nefelinlt -a m [nefelin + -it] temna vulkaU'
ska kamnina iz nefelina, avgita in drug'
sestavin .

nefelometer -tra m  [gr. nephele  oblak, meg‘ a ’
+ -meter] optična priprava za °P^°’
vanje opalescence plinov in tekočin (n 2 -
nefogrdf -a m  [gr. nephos  oblak, + "S 131
priprava za fotografiranje oblakov
neiometer -tra m  [gr. nephos  oblak, J
-meter] priprava za ugotavljanje go sto
oblakov (meteorol.) ,

nefoskup -a m  [gr. nephos  oblak, + " s  jj
priprava za merjenje višine oblakov
smeri ter hitrosti njih gibanja . .

nefralgija -e ž [nefr(o)- + -algija] boleč®
v ledvicah

nefrektomija -e ž [nefr(o)- + gr. e "/j
torne  rez] operativna odstranitev ledvi
ali dela ledvice .

nefrit -a m  [nefr(o)- + -it; včasih so rnislj :
da zdravi ledvične bolezni] obdelova
kamen zelenkaste barve, vrsta rogova^
danes za izdelovanje pečatov, manjs
umetnin ipd., uporabljal ga je že P
človek ... s

nefritik(um) -a m, nav. v mn.  nefrltika ->
[nlat. mn. nephritica  iz gr.] zdravila

ledvice  • , »vic

nefritis -a m  [nefr(o)- + -itis] vnetje leo

nekrobioza

ne frizem

477

Belrizem -zma m  [nefr(o)- H—izeni] bole¬
zensko stanje zaradi kronične bolezni
ledvic

“efro- [gr. nephros  ledvica] v sestavljenkah,
npr. nefralgija, nefrotomija
»efroftiza -e ž  [nefro- + gr. phthisis  jetika]
tuberkuloza ledvic

nefroftizis -a m  [iz gr.] gl. nefroftiza
»efrogen -a -o [nefro- + -gen] iz ledvic
•zvirajoč

nefrolit -a m  [nefro- + -lit] ledvični ka-
fttenček

ne frolitiaza -e ž  [nefro- + litiaza] bo¬
lezensko stanje zaradi ledvičnih kam¬
nov

nefrologija -e ž [nefro- + -logija] nauk o
ledvicah in njih funkcijah
netropatija -e z  [nefro- + -patija] ledvično
obolenje

"efropielitis -a m  [nefro- + gr. pyelos
Korito, -itis] vnetje ledvičnega meha
nefroptoza -e i [nefro- + gr. ptosis  padec]
Poveš ali zdrk ledvice
netroragija -e ž [nefro- + ragija] krvavenje
jz ledvic

netroskleroza -e i  [nefro- + skleroza] skle¬
roza ledvic, zadnji stadij akutnega ali
n  koničnega vnetja ledvic
e,r .otomija -e ž [nefro- + -tomija] opera¬
ma, vrez ledvic, npr. zaradi odstranitve
ledvičnih kamnov

‘Mroža -e ž  [nefr(o)- + -oza] degenera-
tiyn° obolenje ledvic

egacija - e  ž  [lat. negatio  tajenje, iz negare
tajiti] 1 . zanikanje česa, 2. nikalnica
(slovn.), 3. uničenje, odprava, 4. v fil.
stopnja v dialektičnem razvojnem pro-
?*r su , plod boja med nasprotji, stopnja,
10  Pomeni uničenje preživele, umirajoče
strani kakega pojava (prve stopnje, teze
al ‘ afirmacije); pri tem nastane negacija
Pegacije ali sinteza, tj. nove pozitivne
strani kakega pojava se ohranijo in raz-
V‘iaj° naprej na višji osnovi
sahv-a m  [g[. negativen] 1. odklonilno
stališče, odklonilni odgovor ipd.; ugo¬
vor; odklonitev, 2. v fotografiji: nega-
hvna, narobna slika na fotogr. plošči
°tr filmu (kar je na sliki črno, je v resnici
? e *° in nasprotno); taka plošča ali film,
b v  mat. negativna veličina, 4. v fiz.
Pegativni pol

negativen -vna -o [iz lat. negativus]  1 . ki se
tiče negativa ali izraža negacijo; nikalen,
zanikujoč; odklonilen (—a sodba, ~i
odgovor); slab; neugoden (—i vtis,
~o mnenje), 2. nasproten pozitivnemu
(~a elektrika), 3. v mat. in fiz. manjši
od ničle ali z znakom —; negativna
števila števila, manjša od ničle, tj. z
znakom minus (—)

negativizem -zma m  [negativ(en) + -izem]

1 . bolestno nagnjenje k nasprotovanju,
včasih simptom duševnih bolezni (bolnik
dela nasprotno od tistega, kar se od njega
zahteva, ne odgovarja na vprašanja itd.),

2. negativen odnos do česa, 3. sistem
negativne filozofije, npr. agnosticizem

negator -ja m  [gl. negirati] kdor kaj negira
negatron -a m  [negat(iven) + (elek)tron]
elektron (redko)

negirati -am [lat. negare]  1. tajiti, zanika-
(va)ti, 2. uničiti, odpraviti (fil.)
neglekcija -e ž  [lat. neglectio ] zanemarjanje,
puščanje vnemar

negliže -ja m  [fr. negligee]  ženska domača
— nočna, jutranja — halja ali obleka
negociacija -e ž  [lat. negotiatio]  1. pogaja¬
nje; posredovanje, 2. trgovanje, (trgov¬
ski) posel; prodaja, 3. prodaja nedospele
menice

negrito -a m, nav. v mn.  negriti -ov [Špan.
dimin. iz negro  črnec] prvotni, črncem
podobni prebivalci pritlikave rasti na
Filipinih, v Južnovzh. Aziji, Afriki itd.
negrofil -a m  [Špan. negro  črnec, + -fil]
prijatelj črncev, npr. zagovornik osvo¬
boditve črncev

negrofob -a m  [Špan. negro  črnec, + -fob]
sovražnik črncev

negroid -a m  [Špan. negro  črnec, + -oid]
pripadnik negroidne rase; negroiden
-dna -o podoben črncem, tak kot črnec;
negroidne rase rase, ki so v nekaterih
rečeh podobne črncem, v drugih pa ne;
zanje so značilni temna polt, črni, ko¬
drasti lasje, potlačen nos itd. (Hotentoti,
negriti, Papuanci...)

neguš -a m  [amharsko: kralj] naslov etiop¬
skih vladarjev

nekro- [gr. nekros  mrtev; mrlič] v sestav¬
ljenkah, npr. nekrolog
nekrobioza -e ž [nekro- + gr. bios  življe¬
nje] mrtvenje, počasno odmiranje tkiva

nekrofilija

478

neodarvinize®

ali telesnih delov pri živih organizmih
(med.)

nekrofilija -e ž [nekro- + -filija] spolno
skrunjenje mrličev, vrsta spolne izro¬
jenosti

nekrofoblja -e i [nekro- + -fobija] bole¬
zenski strah pred mrliči ali smrtjo
nekrolatrija -e ž [nekro- + gr. latreia
čaščenje] čaščenje, malikovanje mrli¬
čev

nekrolog -a m  [nekro- + -log] 1. osmrtnica,
kratek članek (navadno s podatki o živ¬
ljenju in delu) o nedavno umrlem; tak
življenjepis; zbirka takih življenjepisov,
2. nagrobni govor

nekrologij -a m  [nlat. necrologium  iz gr.]
1. seznam umrlih, npr. v srednjev.
cerkvenih koledarjih, 2. seznam vidnih
oseb, umrlih v kakem času (~ leta)
nekromanija -e ž [nekro- + -manija] gl.
nekrofilija

nekromant -a m  [nekro- + gr. manteia
prerokovanje] 1. zaklinjavec, rotilec
duhov umrlih, 2. čarodej (= nigromant);
nekromantija -e ž  1. v starem in sred.
veku zaklinjanje, rotenje duhov umrlih
(naj povedo prihodnost), 2. nigroman-
tija

nekropola -e ž [gr. nekropolis,  nekro- + gr.
polis  mesto, tj. mesto mrtvih] grobišče,
večje, staro pokopališče, zlasti monu¬
mentalna antična pokopališča (stegipt.
~ pri Tebah)

nekropsija -e ž [nekro- + gr. opsis  vid]
zdravniški pregled mrliča (pri raztele-
šenju), avtopsija

nekrotičen -čna -o [gl. nekroza] bolehajoč
za nekrozo; odmrl

nekrotomija -e ž [nekro- + -tomija] 1. raz-
telesitev mrtveca (= obdukcija), 2.
operativna odstranitev odmrle kosti
nekroza -e i  [gr. nekrosis  umiranje]
mrtvina, odmiranje ali odmrtje tkiva
ali organa (med.)

neksus -a m  [lat. nexus  zveza; obveznost]
1. zveza, povezanost; medsebojna odvis¬
nost, 2. pravna obveznost
nektar -ja m  [gr. nektar ] 1. v stgr. mit. pijača
olimpijskih bogov, ki daje nesmrtnost
(točila sta jo Ganimed in Heba); fig.
božanska pijača, 2. sladek cvetni sok
(med), ki privablja žuželke

nektarij -a m, mn.  nektarije -ij ž [nlat-
nectarium  iz gr.] medovnjak, medovnik
v cvetu (bot.)

nektarina -e ž  [gl. nektar] vrsta breskev
z gladko kožo

nekton -a m  [gr. nektos  plavajoč] samo¬
stojno se gibajoči vodni organizmi (v
naspr. s planktonom, ki ga nosi voda)
nelson -a m  [angl. po imenu Nelson] nek'
prijem pri borjenju; poleg navadnega
še dvojni ~

nematoda -od s mn.  [gr. nema, nematos  njt>
+ -od] v zool. gliste (oblotočniki), veči¬
noma zajedavci, npr. trihina
nemejski -a -o [iz gr.] ki se tiče stgr. mesta
Nemeje v Argolidi; nemejske igre stgr ;
narodne igre v mestu Nemeji; prirejal'
so jih Heraklu na čast vsako drugo i n
četrto leto olimpiade; nemejski 1
v stgr. mit. velikanski lev, ki je pustos'
v okolici Nemeje; ubil gaje Herakles
Nemesis -se i [iz gr.] gl. Nemeza
Nemeza -e ž  [gr. Nemesis  iz nemein  dode¬
liti] v stgr. mit. (npr. pri Heziodu) bo¬
ginja pravične usode, ki izravnava ' n
maščuje vse krivice ter ne trpi prevelik 6
sreče; fig.  nemeza -e ž maščevanje, P 1 ®'
vična kazen, povračilo; (pravična) usoda
nemine contradiccntc /ne'mine kontr®'
dicen'te/ lat. »ne da bi kdo nasprotoval«'
brez ugovora, soglasno ,

nemine dissentiente /nehnine disentien te/
lat. »ne da bi kdo izrazil kako drug
mnenje«, soglasno ,

nemo ante mortem beatus /ne'mo an 6
mor'tem bea'tus/ lat. »nikogar ne sme' 11
blagrovati pred smrtjo«, nihče ne v6 >
kaj ga še čaka, baje besede Solo n
lidijskemu kralju Krezu j  .

nemo propheta in patria /ne'mo profe'ta i
pat'ria/ lat. »nihče ni prerok na dom®
čih tleh«, težko se uveljaviš v domač 6 ®
kraju, deželi

nenija -e ž [lat. nenia]  pri Rimljanih: z®
lostinka, pele so jih plačane žens®
(žalovalke, jokavke) pri mrliču in P
grebih

neo- [gr. neos  nov] v sestavljenkah, np •
neolitik, neoplatonik . i

neodarvinizem -zma m  [neo- + darvinize
spremenjena Darwinova razvojna t e ° r| l
(npr. Weismannova), ki priznava 11

n W)dim(ij)

479

neon

ravno izbiro, a taji dednost individualno
Pridobljenih lastnosti

ne °dim(ij) -a m  [nlat. neodymium,  neo- +
gr- didymos  dvojen] kem. prvina, redka
trivalentna kovina rumenkaste barve;
skupaj s prazeodimom in cerijem
"eotan -a m  [neo- + gr. phainein  pokazati]
ri vrsta stekla za sončna očala, 2. pro¬
dorna folija iz acetilne celuloze za zavi-
Janje in obloge

ne °fašist -a m  [neo- + fašist] privrženec
neofašizma; neofašizem -zrna m  fa-
»stična gibanja po drugi svetovni vojni
ne °filol6g -a m  [neo- + filolog] raziskovalec
novejših evropskih jezikov in književ¬
nosti, npr. slovanskih
i fit  -a m [gr. neophytos  na novo vsajen]
1- pri prvih kristjanih: (odrasel) novo-
kr ščenec, 2. kdor je pred kratkim (prel¬
epil v kako vero, 3. fig.  novinec, nov
c| an kake skupnosti, npr. samostanski
.novic; začetnik

eol °b -a m  [neo- + -fob] kdor se boji
novosti, novotarij; neofobija -e ž  strah
Pred vsem novim ali novotarijami
"•gen -a m  [ neo - + -gen] v geol. mlajša
Plast in oddelek terciara, deli se na
iierth° Ce ? ‘ n  Pliocen

olle geljanec -nca m  privrženec neohe-
j= e ljanstva; neohegeljanstvo -a s  novo-
negeljanstvo, idealistična smer v sodobni
ntozofiji, ki se naslanja na spekulativne
krnente Heglove filozofije (Bradley,
Juentile, Kroner ...)

impresionizem -zma m  [neo- + impre-
'onizem] teorija in metode nekaterih
Poznejših impresionistov, ki so skušali
jopnjevati impresionizem s pointili-
Jnono tehniko (okrog 1886)

Kantovec -vca m  [neo- + kantovec]
ovokantovec, privrženec novokantov-
„ Va ; neokantovstvo -a s  novokantovstvo,
smer v drugi polovici 19. stol.,
®akcija na spekulativni idealizem Fich-
Ja > Schellinga in Hegla; novokantovci
v Pod geslom »nazaj h Kantu« zavrgli
^'Vovo »stvar samo na sebi« in izko-
a  T 1  njegovo spoznavno teorijo o
Prtornih oblikah spoznanja za boj
ni? 1  HJPlerializmu; poglavitni predstav-
u,. r uznih neokantovskih šol so Cohen,
Jndelband, Rickert

neoklasicizem -zma m  [neo- + klasicizem]
smer v književnosti in umetnosti, ki
posnema klasične zglede in posebno
poudarja oblikovno plat
neokolonializem -zma m  [neo- + kolonia¬
lizem] politika imperialističnih sil do
bivših kolonij (po odpravi kolonialnega
gospostva) in nerazvitih dežel, naperjena
proti njihovi gosp. in polit, neodvisnosti
neokom -a m  [iz lat. Neocomum  Neuchatel,
po tipičnih plasteh v bližini tega mesta]
najnižja geološka plast krede
neolamarkist -a m  [neo- + lamarkist]
privrženec neolamarkizma; neolamar-
kizem -zma m  novolamarkizem, biol.
smer, ki pravi, da v razvojnem procesu
organizmov ni odločilna Darvvinova
naravna izbira, temveč Lamarckov nauk
o prilagajanju organizmov in dedovanju
pridobljenih lastnosti

neolit -a m  [neo- + -lit] kamnitno orodje
iz neolitika

neolitik -a m  [neo- + -lit(ik)] v arheol.
mlajša kamena doba z brušenim kamni-
tnim orodjem in začetki živinoreje ter
poljedelstva; neolitski -a -o izvirajoč
iz neolitika

neolog -a m  [neo- + -log] 1. kdor kuje ali
uvaja nove besede, fraze ipd., jezikovni
novotar, 2. kdor uvaja nove ideje v kak
nauk; neologija -e ž 1. kovanje novih
besed ipd., 2. nov nauk, 3. neologizem
neologizem -zma m  [fr. neologisme  iz gr.]
jezikovna novost, 1. nova beseda ali
skovanka, npr. udarnik; novo reklo, 2.
stara beseda ali reklo v novem pomenu,
3. nova tujka

neomaltuzianizem -zma m  [neo- + maltu-
zianizem] razne sodobne teorije za ome¬
jevanje porodov v duhu Malthusovih idej
neomarksizem -zma m  [neo- + marksizem]
ime za Bernsteinovo revizionistično smer
v marksizmu, ki naj bi bila nekaj novega,
popolnejšega od pristnega Marxovega
nauka (izraz se rabi v nemarksistični
literaturi)

neomicin -a m  [neo- 4- gr. mykes  gliva, +
-in] streptomicinu podoben antibiotik,
učinkovitejši proti nekaterim mikrobom
neon -a m  [nlat. iz gr. neos  nov] kem. prvina,
žlahten, inerten plin, v majhnih količinah
v zraku (za razsvetljavo, v svetlobnih

neoplastičen

480

ncrcida

reklamah ...); neonski -a -o ki se tiče
neona (~a reklama)

neoplastičen -čna -o [gl. neoplazma] novo-
tvorben (med.)

neoplatonik -a m  [neo- + platonik] pristaš
neoplatonizma; neoplatonizem -zma m
eklektična, mistično religiozna fil. smer
— zadnja oblika antične filozofije —
nastala s stapljanjem stoičnih, epiku-
rejskih in skeptičnih naukov s Platonovo
in Aristotelovo filozofijo (v 3. stol.
n. S.); močno vplivala na kršč. filozofijo
neoplazma -e i  [neo- + gr. plassein  obliko¬
vati] v med. nenormalna rast tkiva,
zlasti nova tvorba, tumor
neopozitivizem -zma m  [neo- + poziti¬
vizem] idealist, filoz. smer, sodobna
oblika pozitivizma

neopren -a m  [neo- + (kloro)pren] vrsta
sintetičnega kavčuka (kem.)
neorealfzem -zma m  [neo- + realizem] 1.
idealistična, mahizmu sorodna filoz.
smer, razširjena v Angliji in ZDA, 2.
realistična smer v ital. filmu po 1. 1945
(viden predstavnik De Sica)
neoromantika -e ž [neo- + romantika]
smer v književnosti, nastala ob koncu
19. stol. kot reakcija na naturalizem in
pozitivizem

neosalvarsan -a m  [neo- + salvarsan] iz¬
boljšan salvarsanov preparat proti si¬
filisu, malariji in nekaterim tropskim
boleznim

neosholdstika -e ž [neo- + sholastika] 1.
obnavljanje sholastike, naperjeno proti
modernizmu (nastalo okrog 1. 1870),
2. uporaba sholastike pri sodobnih vpra¬
šanjih; prilagajanje sholastične filozofije
sodobnim pojmovanjem
neoteben -a m  [umetna skovanka] novejše
zdravilo proti tbc

neotenija -e ž [nlat. neotenia,  neo- + gr.
teinein  razširiti] 1. spolna zrelost na
stopnji ličinke (biol.), 2. nepopolni razvoj
organa (med.)

neotomizem -zma m  [neo- + tomizem]

1. modemi dobi prilagojeni tomizem,

2. neosholastika

neotropičen -čna -o [neo- + tropičen] v
zoogeografski razdelitvi zemeljske oble:
izvirajoč iz tropičnih predelov novega
sveta

neovitalist -a m  [neo- + vitalist] privrženec
neovitalizma; neovitalizem -zma m  ide®'
list. biol. nauk, ki razlaga življenjske
pojave z nematerialnimi, transcendenci'
nimi življenjskimi silami ali dejavnik 1 «
npr. Drieschova entelehija ..,

neozoik -a m  [neo- + gr. zoon  živo biufl
novi vek v geol. zgodovini Zenuje
(= kenozoik); neozojski -a -o izvirajoč
iz neozoika

NEP gl. Nep ,

Nep [rus. Novaja ekonomičeskaja poli<>^!
nova ekonomska politika v SZ od 192
do 1926; z njo se je končalo razdobJ
vojnega komunizma
nepent -a m  [gr. nepenthes, ne  ne-, P en .
skrb; v antiki so mislili, da droge iz 1
rastline preženejo človeku žalost in j

neka tropska rastlina (insektivorni g rtrl
s posebno oblikovanimi listi ^
neper -ja m  [po Škot. matematiku J-
pieru] merska enota za stopnjo dušenos
pri valovanjih (v telefoniji)
nepman -a m  [gl. Nep] bogataš — npr- za
sebni trgovec — obogatel v Nep .
nepotizem -zma m  [ital. nepotismo
nepote  nečak] podeljevanje visokih sluz ’
dobro plačanih mest ipd. sorodnikov'«
dajanje prednosti sorodstvu
Neptun -a m  [lat. Neptunus]  1. v strini- C _
bog vode in morij, 2. osmi, od Son
najbolj oddaljeni planet sončnega
stema (še preden je bil odkrit, so V*
čunali njegovo velikost in lego po n 1
njah v kroženju Urana); Neptunova P° s ^
dajanje sporočil v zaprtih steklenic*
vrženih v morje tfla

neptunij -a m  [nlat. neptunium)  lirne fla .
radioaktivna transuranska prvina, v n
ravi ne obstoji (kem.) „ eC

neptumst -a m  [gl. Neptun] privrz «■■
neptunizma; neptunizem -zma m  S
hipoteza, da so imeli učinki vode oo ^
čilno vlogo pri oblikovanju gorovij
površja zemlje, naspr. plutonizem i
ne quid nimis [/ne kvid ni'mis/ lat. P re
gr. reka: meden agan\  »ničesar P r ^. sa n
vse s pravo mero, Hilonov* rek, vkl e
na Apolonovem svetišču v Delfih ^
nereida -e ž, nav.  v mn.  nereide -id IS 1 -.
Nereides ] v stgr. mit. morske m
hčerke boga Nereja

481

nevrolog

Nerej

‘ N ' ere i -a m  [gr. Nereus]  v stgr. mit. nižje
morsko božanstvo, sin Okeana in Gee,
starec, ki napoveduje zgolj resnico, oče
Petdesetih hčera, nereid
ero . antico /ne'ro anti'ko/ ital. čmkasti
egiptovski marmor, najden v rimskih
razvalinah

ncrv  ' a  m  [lat. nervus]  živec, organi v obliki
»rtastih vlaken; živci posredujejo draž¬
ljaje od periferije k središču in gibalne
fflipulze od središča k periferiji (anat.);
i'k.  gibalo, duša česa; nerven -vna -o
Zlv čen, ki se tiče živcev (~o vnetje),
izvirajoč od živcev

ervirati -am [gl. nerv] delati nervoznega,
ihti na živce«, vznemirjati
y®za -e ž  [lat. nervosus  živčen] živčnost
y~ nervoznost); nervozen -zna -o živčen,
s, abih ali oslabelih živcev; preobčutljiv,
razdražljiv, razburljiv; nervoznost -i ž
z*včnost, (živčna) razdražljivost; živčna
Preobčutljivost

"^rvus -a m  [iz lat.] gl. nerv

probandi /ner'vus proban'di/ lat.
izivec dokazovanja«, kar daje dokazo¬
vanju moč; odločilni razlog
rvus  reram (gerendaram) /ner'vus re'rum
Serendahum/ lat. »živec sleherne dejav¬
nosti«, tj. poglavitna gibalna sila (= de-

n nar >

es * s ®r -ja m  [fr. necessaire  iz lat. ne-
cessarius  potreben] majhen (potovalni)
kovček ali škatlica za toaletne potreb-
^tne, šivanje ipd.

|," lr  -ja rti  [gr. Nestor]  v Homerjevi
padi kralj v Pilosu; že starec se je ude¬
ležil trojanske vojne in se izkazal s svo-
Jtrni modrimi sveti; fig.  nestor -ja m  naj-
s tarejši v kakem krogu; moder, izkušen

starec

"štorija,i ec  -nca m  privrženec nestorijan-
s ‘ v a; nestorijanstvo -a s  nauk carigraj¬
skega patriarha Nestorja, da sta v Kri-
; llls u božja in človeška narava ločeni
' v  zvezi s tem je uč>l, da Marija ni mati
o°zja); efeški koncil ga je 1. 431 obsodil
ne Kot  krivoverca

sutor ultra crepidam /ne su'tor ul'tra
?| e 'pidam/ lat. »čevljar naj sodi le o
pvljih«, tako je po Pliniju starejšem
nvrnil stgr. slikar Apel čevljarja, ki je
°cenjeval neko njegovo podobo, prim.

31  ~~ Slovar tujk

Prešernovo verzijo »le čevlje sodi naj
kopitar« v pesmi Apel in čevljar
neto neskl. m  [ital. netto  čisto] 1. neto teža
(trg.), 2. fig.  čista teža blaga, 3. čista
plača (po vseh odtegljajih); nčto re¬
gistrska tona mera za koristno ladijsko
prostornino; neto teža »čista teža«, teža
blaga brez omota ali posode (naspr.
bruto teža)

nevma -e ž, nav. v mn.  nevme, nevm [nlat.
neuma  iz* gr. pneuma  dih] primitivna
notna pisava po brezčrtnem sistemu (iz
srednjeveške cerkvene glasbe)
nevr(a)- [iz gr.] v sestavljenkah, npr.
nevralgija, gl. nevro-

nevralen -lna -o [nlat. neuralis  iz gr.
neuron  živec] živčen, ki se tiče živcev
(—lna patologija)

nevralgičen -čna -o [nevr(a)- 4- gr. algos
bolečina] trpeč za nevralgijo; nevralgija
-e ž  ostre, nenadne bolečine vzdolž
kakega živca, navadno brez vidnih
anatomskih sprememb (med.); nevrfilgik
-a m  nevralgični bolnik
nevrasteničen -čna -o [nevr(a)- + gr.
asthenikos  slaboten] slabih živcev, trpeč
za nevrastenijo; nevrastenija -e ž  živčna
slabost, motnje v živčnem sistemu z raz¬
nimi simptomi (zaradi izčrpanosti, hude
bolezni ...); nevrastenik -a m  nevraste-
nični bolnik

nevrektomija -e ž [nevr(o)- + ektomija]
izrez živca ali dela živca
nevrilem -a m  [nevr(o)- + gr. eilyma  obleka,
ovoj] ovojnica živčnega vlakna (anat.)
nevrin -a m  [nevr(o)- + -in] strupen alka¬
loid v gnijočem mišičju
nevritis -a m  [nevr(o)- + -itis] vnetje živca
(med.)

nevro- [gr. neuron  živec] v sestavljenkah,
npr. nevrologija

nevroblast -a m  [nevro- + gr. blastos  mla¬
dika] embrionalne celice (v hrbtenici se¬
salcev), iz katerih se razvijejo živčne celice
nevrodermatdza -e ž, nav.  v mn.  nevroder-
matoze -oz [nevro- + dermatoza]
živčne kožne bolezni, npr. pruritus (med.)
nevrolog -a m  [nevro- + -log] 1. zdravnik,
specialist za živčne bolezni, 2. znanstve¬
nik, ki preučuje živčevje; nevrologija -e ž
v med. nauk o živčevju (njegovem ustro¬
ju, funkcijah itd.) in živčnih boleznih

nevrom

482

Nibelimg

nevrom -a m  [nevr(o)- + -om] živčnjak, iz-
rastlina na živcu ali nova tvorba iz
živčnega tkiva (med.)
nevron -a m [gr. neuron  živec] živčna celica,
osnovna sestavina živčnega tkiva in
fiziološka enota živčevja
nevroparaliza -e ž  [nevro- + paraliza] pa¬
raliza živčnega izvira (med.)
nevropdt -a m  [nevro- + -pat] kdor je bolan
na živcih, nevrotik; nevropatija -e i
živčna bolezen, bolezen živčevja
nevropatolog -a m  [nevro- + patolog]
zdravnik, specialist za nevropatologijo;
nevropatologija -e i v med. nauk o bolez¬
nih živčevja, patologija živcev
nevropsihoza -e ž [nevro- + psihoza] du¬
ševne motnje v zvezi z živčno boleznijo
nevroptera -er s mn.  [nevro- + gr. pteron
krilo] v zool. mrežokrilci, insekti z
dvema paroma mrežastih, prozornih
kril, npr. kačji pastirji
nevrotičen -čna -o [nlat. neuroticus  iz gr.]
živčen, bolan na živcih; ki se tiče živcev
ali živčnih bolezni, npr. nevroz; nevrotik
-a m  kdor je bolan na živcih
nevrotomija -e ž [nevro- + -tomija] prerez
živca, npr. pri zdravljenju nevralgije
nevroza -e ž, nav.  v mn.  nevroze -oz [nlat.
neurosis  iz gr. neuron  živec] 1. funkcio¬
nalne motnje v živčnem sistemu organov
(ali organizma) brez posebnih anatom¬
skih sprememb; največkrat posledica
duševnih vplivov, 2. nevropsihoza
nevtralen -lna -o [lat. neutralis  ki ne pripada
nobeni strani] 1. nepristranski, nestran¬
karski, neudeležen (v sporu, vojni ...);
neopredeljen, 2. brez bazične ali kislinske
reakcije (kem.), 3. ne pozitiven ne nega¬
tiven (v elektriki, magnetizmu...); nev¬
tralnost -i ž  nepristranost, neudele¬
ženost, nevmešavanje v tuje spore; ne¬
udeležba v vojni med drugimi državami;
oborožena nevtralnost oborožitev države
z namenom, da bi tudi z orožjem branila
svojo nevtralnost

nevtralist -a m  [gl. nevtralen] neudeleženec;

nestrankarski opazovalec
nevtraliteta -e ž  [fr. neutralite  iz lat.] gl.
nevtralnost

nevtralizacija -e ž  [fr. neutralisation,  1778,
iz lat.] 1. razglasitev ali uveljavitev nev¬
tralnosti, 2. onemogočanje vmešavanja

kakih sil v kaj ali izravnava nasprotnih
si učinkov (v kem. uničenje učinkov
kislin z bazami ali učinkov baz s kisli"
nami), 3. v medn. pravu: prepoved
uporabljanja kakega ozemlja v vojne
namene; nevtralizirati -am 1. razglasih
nevtralnost, 2. napraviti nevtralno, osla¬
biti ali uničiti z nasprotno dejavnostjOt
onemogočiti škodljive ali izravnati na;
sprotne si učinke (fiz., kem.), 3. izvesti
nevtralizacijo

nevtralizem -zrna m  [gl. nevtralen] nepripad'
nost kaki strani; prizadevanje hiti
nevtralen

nevtrin -a ali  nevtrino -a m  [nevtr(alen)
ital. pripona -in(o)] hipotetičen nevtralen
atomski delec z maso, manjšo od elek¬
trona (fiz.)

nevtron -a m  [nevtr(alen) + -on, kot elek¬
tron] v fiz. nevtralni (brez elektr. naboja)
atomski delec s približno maso protona
nevtrum -a m, mn.  nevtra -er 5 in  nevtri -o
m  [lat. neutrum  noben od obeh; srednjega
spola] 1. srednji spol, 2. (mn. nav.  nevtra
-er s)  beseda srednjega spola, 3. nepr e '
hodni glagol, 4. bitje srednjega spoj a '
5. kastrirana žival, 6. nespolna žuželka
nevus -a m  [lat. naevus]  prirojeno, materin
znamenje ..

new- [/nju:/ = angl. nov] predpona mnog 1 '
angl. sestavljenk, npr. New York, I' 16
Deal v

New Deal /nju: di:l/ angl. »novi načrt*’
program državnokapitalističnih
in ukrepov, ki jih je od 1. 1933 izvaja
prezident ZDA Roosevelt, da bi odvrn
posledice tedanje gospodarske krize
nevvton -a m  [/njiftan/ po angl. matematik

I. Nevvtonu, 1642—1727] v fiz. merska
enota za silo (sila, ki poveča masi 1 k»
v 1 sek hitrost za 1 m/sek)

Ni (nikelj) znak za kem. prvino .

niansa -e ž [fr. nuance  iz nue  oblak, P
barvnih odtenkih oblakov] tančina, ra(
ličica, tj. komaj opazen razloček (v bar ’
zvoku, pomenu, čustvu ...); odte/ 16
komaj opazen ali postopen preho >
zlasti v barvi; osenjava; niansirati ' a
delati nianse, izraziti odtenke; osen « 1  ^
Nibelung -a m , nav. v mn.  Nibelungi -° v
germ. mit. pritlikavi podložniki kraj
Nibelunga (o Nibelungih pripoved 1 )

483

nil admirari

"tajski

največja nem. srednjev. pesnitev); ni-
belunška kitica pesniška kitica iz štirih
šesterostopičnih verzov z nadštevilnim
zlogom za tretjo stopico, prvič uporab¬
ljena v pesnitvi o Nibelungih, prim.
. Prešernovo Neiztrohnjeno srce
"tajski -a -o [iz gr.] ki se tiče mesta Niceje
, v v  stari Bitiniji (~i zbor proti arijancem)
"tajanec -nca m  privrženec ničejanstva;
"Ičejanstvo -a 5 filoz. nauki nem. pisa¬
rija Fr. Nietzscheja (1844—1900), ki je
oznanjal individualizem in zlasti do tan-
oin razčlenjal moralo; njegov nauk so
dostikrat popačili ali si ga prikrojili zase
(tudi nacizem)

•cevo [rus.] nič; nič ne de; ni kaj reči...
"'ello - a m  [/nie'lo/ ital. iz lat. nigellus
ornkast] 1. v srebro ali zlato vrezan okras,
Izpolnjen s črnkasto zmesjo srebra,
bakra in drugih sestavin, 2. taka tehnika
jente /nien'te/ ital. nič; nič ne de ...

> tallor /ni fa'lor/ lat. če se ne motim
" l,e  neskl. m  [okr. iz: Ni + Fe] označba za
zemeljsko jedro, sestavljeno verjetno
Predvsem iz niklja in železa
taoniant -a m  [lat. /tiger  črn, gr. manteia
Prerokovanje] čarodej, kdor se ukvarja
* uigromantijo; nigromantija -e ž  čaro¬
dejstvo, črna magija (predvsem prero¬
kovanje s pomočjo »hudobnih duhov«)
n!h*! / n i hil/ lat. nič

. ■ 1  est in intellectu, quod non prius iuerit
'" sensu /ni'hil est in intelek'tu, kvod non
Prl'us fu'erit in sen'zu/ lat. »ničesar ni v
duhu, kar ni bilo že prej v čutih«, osnov¬
no načelo senzualizma angl. filozofa
J .- Locka

1  i* humani a me alienum puto /ni'hil
uuma'ni a me alie'num pu'to/ lat. nič
človeškega mi ni tuje (gl. homo sum,
• n >hil...)

"thjlist -a m  [lat. nihil  nič] privrženec nihi-
'Ziua, zlasti predstavnik ruske revolucio¬
narne inteligence v šestdesetih letih
stol., ki je zavračala vsa načela in

•rad;

, .-Utaje takratne ruske družbe (lik ni-
. "staje upodobil Turgenjev v Bazarovu,
junaku romana Očetje in sinovi); nihi-
tam -zma m  1. načela in pojmovanja
juhilistov (vrsta romantičnega anar-
jl lz ma); fig.  prazno, logično neuteme-
ueno zavračanje kakih načel, resnic,

spoznanj, 2. zavračanje moralnih norm
in vrednot (etični ~), 3. zavračanje
možnosti spoznanja resnice, skrajni
skepticizem

nihilitis -a m  [lat. nihil  nič, + -itis] »vnetje
niča«, v med. diagnoza za namišljeno
bolezen

nihil obstat [niTiil ob'stat/ lat. »ni ovir«,
cenzorjevo dovoljenje za tisk v katol.
cerkvi

nihil probat, qui nimium probat /ni'hil
pro'bat, kvi ni'mium pro'bat/ lat. kdor
preveč dokazuje, ničesar ne dokaže
Nika -e ž [gr. Nike ] v stgr. mit. boginja
zmage, upodobljena kot krilata mla¬
denka

nikelin -a m  [nikel(j) + -in] zlitina iz niklja
itd. za izdelavo elektr. uporov
nikelj -kija m  [nem. Nickel  okr. iz Kupfer-
nickel,  po* nagajivem demonu iz rudar¬
skih verovanj] kem. prvina, taljiva kovina
srebrnkasto bele barve, sorodna železu,
ne oksidira (za zlitine in prevleko drugih
kovin); nikljati -am z galvanizacijo
prevleči z nikljem, npr. železo, da ne
zarjavi

nikerboker -ja m  [iz angl.] gl. knickerbocker
nikotin -a m  [fr. nicotine,  po Jeanu Nicotu,
fr. poslaniku v Lizboni, ki je 1. 1560 pri¬
nesel tobak v Pariz] alkaloid, opojna
sestavina tobakovih listov
nikotinizem -zma m  [nikotin + -izem]
zastrupitev z nikotinom, zlasti kronična,
in posledice, ki iz tega izvirajo
niktalopija -e ž  [gr. nyx, nyktos  noč, alaos
slep, ops  oko] dnevna slepota, vidna
motnja, pri kateri vidi bolnik v mraku
ali ponoči bolje kot pri dnevni svetlobi
(v angl. pomeni tudi naspr. motnjo,
hemeralopijo)

niktofit -a m, nav. v mn.  niktofiti -ov [gr.
nyx, nyklos  noč, + -fit] rastline, ki po¬
noči odpirajo in podnevi zapirajo cvetove
niktometer -tra m  [gr. nyx, nyktos  noč, +
-meter] priprava za preiskovanje heme-
ralopije (med.)

nikturija -e ž  [gr. nyx, nyktos  noč, + -urija]
povečano nočno izločanje urina, npr.
pri srčnih in ledvičnih obolenjih
nil admirari /nil admira'ri/ lat. »ničemur
se ne čudi«, Pitagorova misel (v prevodu
Horaca)

nil despcranduni

484

ni trii

nil desperandum /nil desperan'dum/ lat.
nikoli ne obupaj!

nil novi sub sole /nil no'vi sub sode/ lat. »nič
ni novega pod soncem«, misel pripisujejo
Salomonu

nimb -a m  [lat. nimbus  oblak] 1. nizek dežni
oblak (meteorol.), 2. v antični umetnosti:
svetel oblak nad glavami herojev ali
bogov (tak oblak je v antični mit. ob¬
dajal boga, če se je prikazal na zemlji;
prim. krščanski svetniški sij), 3. žar,
žarni venec, svetniški sij (gl. avreola);
fig.  blišč, (včasih nezaslužen) sijaj
nimbostratus -a m  [lat. nimbus  oblak,
stratum  plast] nizek, temno siv deževni
ali snežni oblak (meteorol.)
nimbus -a m  [iz lat.] gl. nimb
nimfa -e ž  [gr. Nymphe  iz nymphe  mlada
žena] 1. v stgr. mit. vila, boginja nižje
vrste, poosebljenje naravnih sil; Grki so
razločevali nimfe po bivališčih (rekah,
morju, gozdovih, gorah... );fig.  lepotica,
ljubko žensko bitje; ljubica; mična
cipa, 2. ličinka pri nekaterih žuželkah
(zool.); nimfe, nimf ž mn.  male sramnice
(anat.)

nimfalid -a m, nav. v mn.  nimfalidi -ov [nlat.
Nymphalidae  iz gr.] vrsta metuljev iz
družine Nymphalidae

nimfitis -a m  [nlat. nymphae  male sramnice,
+ -itis] vnetje malih sramnic (med.)
nimfolepsija -e ž [nimf(a) + -lepsija iz gr.
epilepsia  napad] pri starih Grkih: vrsta
blaznosti ali blaznega zanosa (pri tistem,
kije videl nimfo) ;fig.  blazno navdušenje;
nimfolept -a m  kdor je v nimfolepsiji
nimfomanija -e ž [nimf(a) + -manija] v
med. bolezensko pretiran spolni nagon
pri ženskah, norenje za moškimi (prim.
satiriaza); nimfomanka -e i ženska, ki
tišči, nori za moškimi
nimfonanija -e ž [nimf(a) 4- onanija] spolno
samozadovoljevanje pri ženskah
Nimrod -a m  [iz hebr.] v bibliji Hamov
vnuk, znamenit lovec, ki je baje usta¬
novil babilonsko kraljestvo in sezidal
mesto Ninive; fig.  nimrod -a m  strasten,
izkušen lovec

ninorsk -a m  [norv. nynorsk  nova norve¬
ščina] norveški knjižni jezik, nastal na
podlagi norv. narečij; enakopraven
starejšemu bokmSlu

Nioba -e ž  [gr. Niobe]  v stgr. mit. hči Tan¬
tala, žena tebanskega kralja Amfiona;
ponosna na svojih sedem sinov in sedenj
hčera se je primerjala z boginjo Leto, ki
je rodila samo Apolona in Artemido,
Zato jo je doletela kazen razsrjene bo¬
ginje: Apolon ji je pred njenimi očmi s
puščicami postrelil vse sinove, Artemida
pa vse hčere; Nioba se je od žalosti
spremenila v kamen, a so ji še naprej
tekle solze

niobij -a m  [nlat. niobium,  po Niobi, Tan-
talovi hčeri, ker so prvino odkrili v
tantalitu] kem. prvina, redka kovina,
odporna proti kem. učinkom (P re J :
kolumbij)

Nippon -a m  [/ni'pon ali nipo'n/ == j 3 P'
vzhajajoče sonce] uradno ime Japonske
nirvana -e ž  [— skt. ugasnitev] mističnj
budistični ideal o najvišji blaženosti
duše, ki jo doseže človek, če premaga vse
življenjske strasti, vse osebne želje > a
težnje, ter zlije svoj jaz z večno narave
nistagmus -a m  [gr. nystagmos  kimanje,
dremanje] očesna trzavica, nehotni trz¬
ljaji zrkel v raznih smereh pri rudarju 1 ,
albinih in nekaterih bolnikih
niša -e ž [fr. niche  iz ital. nicchia  iz j 31-
nidus  gnezdo] v arhit. 1. vdolbina v zid u
(za kipe, pohištvo ipd.), 2. manjši pro¬
stor, ločen od dnevne sobe in namenjen
za kuhinjo . ..

niton -a m  [nlat. niton  iz lat. nitere  sijati!
prejšnje ime za radioaktivno kem. prvino,
plemeniti plin radon

nitrat -a m, nav. v mn.  nitrati -ov [nitr(°J'
+ -at] v kem. sol ali ester solitrne
kisline ali spojine z radikalom NO ?
nitriti -a m, nav. v mn.  nitridi -ov [nitr(°k
+ -id] spojina dušika s kovinami ai
nekaterimi metaloidi (kem.) ,

uitrificirati -am [lat. nitrum  soliter, +
-ficirati] izvesti nitrifikacijo; obdelati a) 1
spojiti z dušikom ali dušikovimi spol 1 '
nami; nitrifikacija -e i presnova anioni 3 '
ka in dušikovih spojin v solitrno kislu]
ali njene soli pod vplivom posebni
bakterij (pomembna v kmetijstvu, k e
dobe rastline potrebni dušik)
nitril -a m  [nitr(ogen) + -il] vrsta orgam
skih spojin s splošno formulo
(= cianid)

Bitrirati

485

noeza

»itrlrati -am [lat. nitrum  soliter] nasititi ali
obdelati z dušikom ali njegovimi spo¬
jinami

"■bit -a m, nav.  v mn.  nitriti -ov [nitr(o)- +
,'tt] sol solitraste kisline
mtr o- [lat. nitrum  soliter] v sestavljenkah,
opr. nitrit, nitrobencol
"'bobakterije -ij i mn.  [nitro- + bakterije]
vrsta bakterij v zemlji, ki omogočajo
, rutrifikacijo

"'bobencen -a m  [nitro- 4- bencen] gl.
, nitrobencol

"'bobencol -a m  [nitro- + bencol] umetno
ntandeljnovo olje, zelo strupena teko-
C1 na, dišeča po mandeljnih,nastane z ni-
. bitanjem bencola

'boceluloza -e ž  [nitro- + celuloza] strelni
bombaž, nastane z učinkovanjem solitme
'n žveplene kisline na celulozo
'bofosfat -a m, nav. v mn.  nitrofosfati -ov
[nitro- + fosfat] umetno gnojilo iz
. i-nskega solitra in superfosfatov
'bogen -a m  [fr. nitrogine,  nitro- + -gen]
oušik, kem. prvina, plin brez barve in
vonja, osnovna sestavina zemeljskega
ozračja (= azot)

ooglicerin -a m  [nitro- 4- glicerin] Nobe¬
lovo eksplozivno olje, strupena, brezbar¬
vna tekočina, nastane z učinkovanjem
ni  ®°iibne in žveplene kisline na glicerin
boldk -a m  [nitro- + lak] nitrocelulozni
jak

"'bonteter -tra m  [nitro- + meter] priprava
f? ugotavljanje količine dušika v spo-
Jmah ali zmeseh

r.ivS- U .'. iam[fr - )gl - nivo

e *aci|a -e ž [fr. niveler  nivelirati] rav¬
nic, merjenje z ravnalko (ali rav-
ualom); merjenje višinskih razlik; rav-
banje, izravnavanje (~ terena); fig.
izenačevanje, izravnavanje; nivelirati -am
avnati z ravnalko (ali preverjati z rav-
" a 'om>; določati, meriti višinske razlike;
?avnati, izravna(va)ti; fig.  izenačiti,

niveu, Vnafva)ti

wtta -e ž  [fr. nivelette]  razalo, ravnalo,
Poprava za ugotavljanje, ali je ploskev
t| . r ,avna

" 'Ja m  [fr. niveau]  površina, vršina, gladi-
ua (~ vode); višina; fig.  raven, stopnja
b"? izobrazbe); poprečnost (biti pod
"Metn)

nivose -sa m  [/nivoz' -a/ fr. iz lat. nivosus  sne¬
žen] »sneženec« (prvi zimski mesec), četrti
mesec po koledarju fr. revolucije 1.1789
nizam -a m  [tur. in ar. nizam  iz ar. nazama
vladati] 1. naslov domačega vladarja v
bivši britanski vazalni državi Hajdera-
bad, 2. vojak redne turške vojske
NKVD [rus. kratica: Narodnyj komissariat
vnutrennyh del]  Ljudski komisatiat za
notranje zadeve (v SZ do 1. 1946)

N. N. lat. kratica: nomen nescio
No (nobelij) znak za kem. prvino
N° ital. kratica: numero
nobel ncskl. pridevn.  [fr. noble  iz lat. nobilis]
imeniten, odličen; gosposki, plemenit;
žlahten; izbrano oblečen
nobelij -a m  [po kemiku A. Nobelu] umetna
transuranska kem. prvina
Nobelove nagrade /Nobe'love.../ vsako¬
letne nagrade zaslužnim osebam za naj¬
višje dosežke v fiziki, kemiji, medicini (ali
fiziologiji), literaturi in v prizadevanju za
mir med narodi; iz volila švedskega ke¬
mika A. Nobela, 1833—1896, iznajditelja
dinamita; nobelovec -vca m  nagrajenec z
Nobelovo nagrado, npr. 1.1961 pisatelj
I. Andrič

nobilitčta -e ž  [lat. nobilitas ] 1 . plemstvo
(kot razred), 2. plemstvo, plemiško
rojstvo, 3. fig.  dostojanstvo; plemeni¬
tost; odličnost

nobiIity /nobifiiti/ angl. visoko plemstvo
v Angliji

noblesa -e ž  [fr. noblesse  plemstvo; pleme¬
nitost] 1. plemenitost, plemenito vedenje
(ravnanje) ali mišljenje, 2. gospoščina,
imenitnost, odličnost

noblesse oblige /noblss' obliž'/ fr. plemiški
naslov nalaga dolžnosti (plemenito rav¬
nanje ipd.)

noenta -e ž  [gr. noema  iz noein  misliti] misel;
smisel, vsebina misli; predmet mišljenja;
razum

noetičen -čna -o [gr. noetikos  sposoben za
umevanje] ki se tiče razuma (mišljenja)
in spoznavanja; spoznaven; noetika -e ž
nauk o človeškem mišljenju in spozna¬
vanju (neosholastični izraz za spoznavno
teorijo)

noeza -e ž [gr. noesis  zaznavanje, umevanje]
(raz)umevanje; mišljenje, spoznavanje;
spoznanje; zavest

iioktambulacija

486

nominacija

iioktambulacija -e z [lat. nox, noctis  noč,
ambulare  hoditi] mesečnost (= noktam-
bulizem, somnambulizem)
noktambulizcm -zma m  [gl. noktambula-
cija] mesečnost

noktiluka -e ž  [lat. noctV.uca  nočna luč]
»nočna lučca«, vrsta morskih infuzorijev
s fosforescenco (zool.)
nokturno -a m  [lat. nocturnus  nočen, tj.
nočna, večerna pesem] 1. podoknica,
serenada, zlasti, 2. vrsta skladb sanja¬
vega, liričnega značaja (Chopinov ~)
nolens volens /nolens volens/ lat. »hočeš
nočeš«, rad ali nerad, zlepa ali zgrda
nolenti non lit iniuria /nolen'ti non fit
inju'ria/ lat. kdor noče, se mu ne zgodi
krivica

noli me tangere r/no'li me tan'gere/ lat. ne
dotikaj se me, pusti me v miru, po vulgati
Jezusove besede — po vstajenju — Mariji
Magdaleni] 1. v bot. nedotika, sramež-
ljivka (mimoza), 2. v med. oznaka za
nosni lupus in razne tvore, ki se z lokal¬
nim zdravljenjem še poslabšajo
noli turbare circulos meos /no'li turba're
cir'kulos me'os/ lat. »ne vtikaj se v moje
kroge«, baje besede Arhimeda, zatop¬
ljenega v geometrične like, začrtane na
pesku, v trenutku, ko je ob osvojitvi
Sirakuz vdrl v njegovo hišo rimski vojak
in ga ubil (1. 212 pr. n. š.)

-nom -a m,  -nomičen -čna -o, -nomija -e z
[gr. nomos  načelo, zakon] v sestavljen¬
kah, npr. astronom, avtonomija
noma -e ž [gr. nome  paša; razjedanje] ne¬
varna nekrozna razjeda lic ali drugih
telesnih delov, največkrat pri otrocih,
oslabelih po bolezni

noma -e ž [gr. nomos  paša; bivališče, po¬
krajina] pokrajina, upravna enota v se¬
danji Grčiji (= nomarhija) in v starem
Egiptu

nomad -a m, nav. v mn.  nomadi -ov [gr.
nomas, nomados  iz nome  paša] selivci,
pastirska plemena, ki niso stalno nase¬
ljena in se selijo s čredami iz kraja v kraj;
nomadizirati -am seliti se iz kraja v kraj,
živeti kot nomad; fig.  pogosto se seliti
(kot nomadi)

nomarh -a m  [gr. nomos  bivališče, pokrajina,
+ -arh] pokrajinski, okrajni glavar, na¬
čelnik nomarhije; nomarhija -e z pokra¬

jina, dežela, upravna enota v sedanji
Grčiji

nom de guerre /no' ds gsr'/ fr. »vojno ime«,
prvotno izmišljeno ime vojaških najemni¬
kov;//?. lažno, izmišljeno ime (= psev¬
donim)

nom de plume /no' ds pliim'/ fr. pisateljsko
ime; psevdonim

nomen -a m, mn.  nomina -in s  [lat. nomen
ime] v slovn. ime; samostalnik, pridev¬
nik, zaimek... .

nomen appellativum /no'men apelati'vuin/
lat. občno ime: gora, planina, reka •••
nomen collectivum /no'men kolekti'vum/
lat. skupno ime: deca, listje ...
nomen est omen /no'men est o'men/ lat-
»ime je znamenje«, v imenu je včasih
skrit kak pomen (tudi v pomenu: no¬
men et omen)

nomen et omen /no'men et o'men/ lat. »UD®
in znamenje«, včasih že ime pove, kaj
je kdo (če se npr. kovač piše K°'
vač)

nomen gentile /no'men genti'le/ lat. P rI
Rimljanih: rodovno ime, navadno P a '
tronimik, npr. Marcus Tullius  Cicero
nomenklator -ja m  [lat. nomenclator  ime-
novalec imen — pri Rimljanih suženj, k 1
je med potjo navajal gospodarju imena
srečujočih, imena gostov pri sprejem 111
ipd.] 1. imenik, seznam, register im en >
2. kdor poimenuje, npr. v znanstveni
klasifikaciji

nomenklatura -e ž [lat. nomenclatura  i®f'
nik] 1. imenstvo, imenoslovje v raznih
strokah znanosti in umetnosti ali v P r °'
izvodnji, 2. tak sistem
nomen materiale /no'men materiale/ la •
snovno ime: kruh, vino, meso ...
nomen nescio /no'men nes'cio/ lat. »im en
ne vem«, postavlja se namesto imen.
v obrazcih, v katere je treba vpisa
kako ime

nomen-omen /no'men-o'men/ lat. ime vs
pove .

nomen proprium /no'men pro'prium/ .ba¬

lastno ime, tj. krajevna, osebna ip
imena: Cankar, Ljubljana... . i

-nomičen -čna -o, -nomija -e ž  [i 2 gI '
gl. -nom je i

nominacija -e ž [lat. nominatio  imenovanj
imenovanje (za funkcijo, službo..-)

"ominala

487

nonilijon

nu minala -e ž [gl. nominalen] nominalna
''rednost (efektov, blaga ...)
n °minalen -lna -o [lat. nominalis]  ki se tiče
imena; (po)imenski, naziven; samo po
■menu obstoječ; nominalna plača v de-
nar ju izražena plača (v nasprotju z
realno plačo); nominalna vrednost imen¬
ska vrednost, vrednost, ki je označena
na  denarju, vrednotnici ipd., ne pa res-
nična (tržna, tečajna) vrednost
no minaHst -a m  [fr. nominaliste  iz lat. no-
minalis  imenski] privrženec nomina-
nzma; nominalizem -zma m  smer v
srednjev. sholastični filozofiji — prvi
slabotni izraz materializma v tistem
času — ki je učila, da so splošni pojmi
(univerzalije) le abstrakcija človeškega
razuma, le imena posameznih, realno
obstoječih stvari; naspr. realizem

ojnina sunt odiosa /no'mina sunt odio'za/
lat. »imena so osovražena«, tj. razne
Sraje ipd. morajo biti neosebne (»greh«
se pove, grešnika pa ne)
m "iativ -a m  [lat. nominativus sc. casus
lz  nominare  imenovati] imenovalnik,
P rv i sklon (slovn.); nominativen -vna -o
'osnoval niški

mine /no'mine/ lat. v imenu ...

°mine proprio /no'mine pro'prio/ lat. v
sv pjem imenu

minirati -am [lat. nominare ]  imenovati,
Povedati ime koga; imenovati za kaj,
81. nominacija

mogenija -e ž  [gr. nomos  zakon, +
■genija] izvir, nastanek življenja po
"travnih zakonih

ln °Sraf -a m  [gr. nomos  zakon, + -graf]
P>sec, sestavljalec zakonov; zakonoda-
Jalec; nomografija -e ž 1. nauk o sestav-
■janju zakonov; pisani zakoni; zakono-
aa Jstvo, 2. nauk o sestavljanju nomo-
Sraniov

°mogram -a m  [gr. nomos  zakon, +
■gram] diagram za računanje namesto
enačbe (mat.)

m°kanon -a m  [gr. nomos  zakon, +
kanon] zbirka cerkvenih kanonov in
, zavnih zakonov, ki se tičejo pravo-
nj a ? ne  cerkve

"okracija -e ž [gr. nomos  zakon, +
'kracija] vladavina, ki se opira predvsem
Da  zakone

nomos -a m  [gr. nomos]  1. običaj; red,
2. načelo, pravilo; predpis, zakon, 3. na¬
čin petja v stgr. glasbi, 4. vrsta srednjev.
skladbe

nomotet -a m  [gr. nomothetes ] zakonoda¬
jalec; nomotetičen -čna -o 1. zakono¬
dajen, 2. opirajoč se na splošne (naravne)
zakone; nomotetika -e ž  1. zakonodaja,
2. odkrivanje zakonitosti naravnih do¬
gajanj (fil.)

non- rom. in angl. predpona; v zloženkah:

ne-, npr. nonkonformist, nonsens
nona -e ž [lat. nonus  deveti] v glas. 1. deveti
ton od osnovnega, 2. interval med prvim
in devetim tonom

nonagon -a m  [lat. nonus  deveti, + -gon]
deveterokotnik, mnogokotnik z devetimi
koti (geom.); nonagonalen -lna -o devete-
rokoten

non bis in idem /non bis in i'dem/ lat.
»ne dvakrat v isto«, ni mogoče priti
dvakrat v isto stanje, 1. načelo stgr.
filozofa Heraklita o večni spremenlji¬
vosti; izraža ga misel, da »ni mogoče
dvakrat stopiti v isto reko«, 2. pravno
načelo, da nihče ne sme biti za isto de¬
janje dvakrat kaznovan
non caret effectu, quod voluere duo /non
ka'ret efek'tu, kvod volue're du'o/ lat.
če se dva odločita za kaj, jima bo gotovo
uspelo (Ovid)

noncooperation /non'kouop3rei'šan/ angl.
»nesodelovanje«, odklanjanje sodelo¬
vanja z Angleži v javnem in polit, živ¬
ljenju, geslo indijskega osvobodilnega
gibanja v boju z angl. kolonializmom
none, non ž mn.  [lat. nonae  iz nonus  deveti]
v strim. koledarju: deveti dan pred
idami, peti dan v večini mesecev (v
marcu, maju, juliju in oktobru sedmi
dan)

nonet -a m  [ital. nonetto]  1. skladba za devet
glasov ali glasbil, 2. zbor devetih
pevcev ali glasbenikov
nonij -a m  [po Portugalcu N. Nunezu,
1492—1577, latinizirano Nonius] po¬
sebno merilo za natančnejše branje
glavne skale na merilnih pripravah
(desetinski ~)

nonilijon -a m  [lat. nonus  deveti, + (m)ili-
jon] 1. pri nas, v Angliji in Nemčiji mili¬
jon na deveto potenco (1 + 54 ničel), 2. v

nonius

488

norma

Franciji in ZDA tisoč na deseto potenco
(1 + 30 ničel)
nonius -a m  gl. nonij

nonkonformist -a m  [angl. nonconformist  iz
lat. non  ne, conformis  podoben] 1. v An¬
gliji protestant, ki ne pripada večinski
episkopalni cerkvi (= independent), 2.
kdor se ne prilagaja ustaljenemu redu,
mnenju, večini ipd.; nonkonformizem
-zma m  neprilagajanje ustaljenemu redu
ipd., gl. konformizem
non liquet /non li'kvet/ lat. »ni (dovolj)
jasno«, da bi bilo mogoče izreči dolo¬
čno sodbo; oprostitev zaradi pomanj¬
kanja dokazov (pr.)

non multa, sed multum /non mul'ta, sed
mul'tum/ lat. mnogo, ne mnogokaj, tj.
ne dosti različnih reči, marveč veliko v
eni stvari ali eno pomembno stvar
(Plinij ml.)

non, nisi parendo, vincitur /non ni'zi pa-
ren'do vin'citur/ lat. »samo s tem jo
premagaš, da jo ubogaš«, misel F.
Bacona, da si je naravo moč usužnjiti
samo tako, da se podredimo njenim
zakonom

non olet /non o'let/ lat. »(denar) ne smrdi«,
gl. pecunia non olet

non omnia possumus omnes /non om'nia
po'sumus om'nes/ lat. »vsi nismo za vse«,
eden zna to, drugi kaj drugega (Vergil)
non omnis moriar /non om'nis mo'riar/ lat.
»ves ne bom umrl«, tj. moje delo bo
ostalo in z njim spomin name (Horac)
non paratus /non para'tus/ lat. nepriprav¬
ljen, npr. za spraševanje v šoli
nonpareille -la m  [fr.] gl. nonparej
nonparej -a m  [fr. nonpareille  iz non  ne,
pareil  enak, tj. brez česa podobnega;
v prvotnem pomenu kaj izvrstnega, ne¬
primerljivega] 1. velik briljant, 2. stopnja
prav majhnih tiskarskih črk (med
mignon in perl)

non plus ultra /non plus ul'tra/ lat. »dlje
ne gre«, tj. nekaj, česar ni mogoče
preseči ali prekositi (pravilneje, a manj
v rabi: nec plus ultra)
non possumus /non po'sumus/ lat. »ne
moremo«, papeška odklonilna formula
(z njo je npr. Klement VII. zavrnil zahte¬
vo angl. kralja Henrika VIII., naj loči
njegov zakon s Katarino Aragonsko)

non progredi est regredi /non pro'gredi est
re'gredi/ lat. kdor ne napreduje, na¬
zaduje

non quis, sed quid /non kvis, sed kvid/

»ne kdo, marveč kaj«, tj. ne sodi dela
po človeku, temveč človeka po delu
non scholae, sed vitae discimus /non sho > c ’
sed vi'te dis'cimus/ lat. ne učimo se za
šolo, temveč za življenje (obrnjen izr?*
Seneke ml., izražen kot ugovor v P 1S '

nm) „ e

nonsens -a m  [fr. non-sens  iz lat. non  n c >
sensus  občutek; smisel] nesmisel, ne¬
umnost

nonstop neskl.  [angl. nonstop  polet bre^
vmesnih postaj] pridem, prisl.  nepr e '
trgan(o), nenehen (~ prodaja v trgo¬
vinah, ~ polet)

nonšalansa -e ž [fr. nonchalance]  malomar¬
nost, (v)nemamost, zanikrnost; non-
šalanten -tna -o malomaren, (v)nemaren>
zanikrn

non tanto ital. gl. ma non tanto
non troppo ital. gl. ma non troppo ,
noogonija -e ž  [gr. noos  razum, + -goni) J
nauk o nastajanju pojmov .. ,

noologija -e ž  [gr. noos  razum, + -logiJ j
nauk o duševnih pojavih, pozneje — P
Gomperzu — nauk o mišljenju in n)
govih problemih „

nopal -a m  [Špan. iz meh. nopalli]  y rS
kakteje v Srednji Ameriki; na njem 1
listih živi škrlatna uš ti

nordijec -jca m  [fr. nordique  nordijski,
nord  sever] pripadnik germanskih 0 ^
rodov (Norvežan, Šved, Danec ._••) ^
severni Evropi; Skandinavec; nordijk 3 '
ž  1. pripadnica nordijske rase, 2. vrs .
sukanca iz trde volne; nordijski -a
se tiče ali sodi k podtipu kavkaške ra*.’
značilnemu za Germane, zlasti Skan
navc e; fig.  skandinavski; severnjaški
norma -e ž  [lat. norma  mera, pravilo! '
pravilo, vodilo; (etično, estetsko, P ra ,
no...) načelo; predpis, 2. natančen pm
pis izmere, kakovosti itd. izdelk
(tehn.); enoten, predpisan vzorec, '
predpisan delovni učinek za dol °\L
čas, 4. v tiskarstvu: (skrajšan) naS  v j
knjige, natisnjen pod tekstom na pt
strani tiskovne pole; normen -mna P
normi, ki se tiče norme

"ortnala

489

note

normala -e i [lat. normalis  pravilen] 1. nor¬
malno stanje ali stopnja, 2. pravilo;
Pravilnik, 3. pravokotnica, navpičnica
(geom.); normalen -lna -o 1. ki se tiče
norme ali normale, 2. ustrezajoč normi,
P° normi, po predpisih, predpisan, 3.
Pravilen; navaden, običajen, 4. du¬
ševno in telesno zdrav, 5. pravokoten,
navpičen (geom.)

normalije -ij ž mn.  [lat. mn. normalia]  pra¬
vila, vodila; zbirka pravil ali predpisov;
Predpisani vzorci ali norme
normalizacija -e ž  [fr. normalisation  iz lat.]
ureditev razmer, obnovitev normalnega
stan ja; normalizirati -am urediti raz-
mere, vpeljati normalno stanje
ormalka -e ž  [gl. normalen] nekdanja
ogledna osnovna šola, ustanovljena v
dobi Marije Terezije (v Ljubljani odprta
1.1775 — štiri leta po dunajski, prenehala
Po reformi avstrijskega osnovnega šol-
stv a 1. 1867)

ormativ -a m  [fr. normatif  iz lat.] določilo,
' ■ kar določa normo ali velja za normo,
4- količina delovnega časa in surovin,
Potrebnih za izdelavo kakega izdelka;
formativen -vna -o določilen, uravnava¬
li sloneč na normi; določujoč pravila,
Pmdpise itd. ali v veljavi kot pravilo
^mrati -am [lat. norma  mera, pravilo]
Urediti po (enotnih) pravilih ali pred-
Pisih; predpisati, enotno določiti; dolo-
n  Clt i, vpeljati norme
rmircc -rca m  [gl. norma] kdor kaj nor-
n . rri,ra . določa ali ugotavlja norme
rna -e ž  [iz stgerm.] v stgerm. mit. bo-
Smja časa in usode; bile so tri: Urd (pre¬
teklost), Werdandi (sedanjost), Skuld
N  'Prihodnost)

HoT** 1 an §k sever, stran neba
Ce  te ipsum /nos'ce te ip'sum/ lat.
spoznavaj samega sebe (lat. prevod gr.
re ka »gnothi seauton«)

no^, [i .| gr -l gL noz °-

migicen -čna -o [gr. nostos  vrnitev, +
^jgičen] domotožen, ki se tiče nostal-
nostalgija -e ž domotožje, hrepe¬
nenje po domu in domačih (včasih v
Patološkem pomenu) ;fig.  hrepenenje po
>towh i m ’. * car nam  J e  bilo nekoč pri srcu
stologfja . e  ^ [g r . nostos  vrnitev, +
~ °Sija] nauk o raznih starostnih pojavih

pri ljudeh (ko se povrnejo nekatere zna¬
čilnosti iz detinstva), zlasti nauk o bo¬
leznih ipd. v starosti

nostomanija -e ž  [gr. nostos  vrnitev, +
-manija] pretirano domotožje, nepre¬
magljiva, patološka želja po domu
nostrificirati -am [lat. noster  naš, facere
narediti] priznati, potrditi veljavnost
tujemu dokumentu; nostrifikacija -e ž
priznanje veljavnosti (~ tujih spričeval)
nostrokonfo -a m  [ital. nostro conto  naš
račun] konto banke pri kaki drugi banki
nostrum -a m  [lat. nostrum,  sr. sp. od
noster  naš] skrivni recept (zdravilo);
mazaško zdravilo

nota -e ž  [lat. nota  znak] 1. znak, znamenje;
zaznamek, 2. zapisek, 3. (pismena)
pripomba, opazka; pripis(ek), 4. kratek
račun; kratko sporočilo, 5. uradni di¬
plomatski dopis, 6. glaska, grafično
znamenje za glasbene tone; tak ton,
7. (šolski) red, ocena, 8. ( le  v mn.  note,
not) napisano ali natisnjeno glasbeno
delo; muzikalije

notahel neskl. pridevn.  [lat. notabilis ] viden;
pomemben (~ uspeh); ugleden, veljaven,
odličen ( oseba)

nota bene /no'ta be'ne/ lat. pazi, pomni,
ne pozabi (opomba, ki opozarja na
kako besedilo v knjigi, dokumentu ...)
notabilen -lna -o [lat. notabilis ] gl. notabel
notabiliteta -e ž [nlat. notabilitas]  1 . po¬
membnost, 2. ugled(nost), veljavnost,
odličnost, 3. ugledna, imenitna oseba;
odličnik, veljak

notacija -e i  [lat. notatio]  1 . (za)znamovanje,
označe(va)nje; označba; zapis(ek), 2.
sistem znamenj ali simbolov, ki rabijo
v kak namen (glasbena ~), 3. pisanje
not; zapis v notah

notalgfja -e ž [gr. notos  hrbet, + -algija]
bolečine v hrbtu

notar -ja m  [lat. notarius,  prvotno: brzo-
pisec, ki je pisal s skrajšanimi znamenji,
lat. notae;  tajnik] (javni) »pisar«, od
države postavljen pravnik, pooblaščen
za sestavljanje uradno veljavnih listin;
notariat -a m  notarjev urad in uradna
dolžnost

nolat -a m  [lat. notatum]  opazka, zapisek;
(pismena) opomba

note, not ž mn.  [lat. notae]  gl. nota (8.)

notes

490

nrt

notes -a m  [fr. notes,  mn. od note  zapisek]
(žepna) zapisnica

notica -e ž [fr. notice  iz lat. notitia  znanje,
poznanje] zapisek; zaznamek; kratko
(s)poročilo; drobna (časniška) novica
notificirati -am [lat. notus  poznan, facere
narediti] naznaniti, obvestiti, sporočiti;
notifikacija -e ž  1 . v medn. pravu: di¬
plomatsko sporočilo (ene države drugi
o dogodku medn. pomena, npr. blokadi,
aneksiji...), 2. v meničnem pravu:
obvestilo o neplačani menici
notirati -am [lat. notare]  1 . zapisati; za¬
znamovati; vpisati, vknjižiti, 2. veljati
na borzi

notoričen -čna -o [nlat. notorius  iz lat.
notus  znan] splošno znan, rekoven
(navadno pejor.);  zloglasen (— pijanec)
notturno -a m  [ital.] gl. nokturno
noumen -a m  [gr. nooumenon  iz noein
misliti, spoznati] v filoz. nekaj, kar si
lahko samo mislimo, predstavljamo v
mislih ali spoznavamo zgolj z razumom,
zlasti, 1. abstraktni pojem, gola ideja
brez realne podlage (bog, duša...) ali,
2. nespoznatno sploh (pri Kantu »stvar
sama na sebi« v naspr. s fenomenom)
nouveaute /nuvote'/ fr. novost, (modna
ipd.) novota

nova, nov s  [iz lat.] gl. novum
nova -e ž  [ž. sp. od lat. novus  nov] v astr.
»nova zvezda«, ki nenadno zažari in
postopno izgine

novacija -e ž  [lat. novatio  obnova] razvelja¬
vitev kake obveznosti s tem, da nado¬
mesti prejšnjo obveznost nova (pr.)
novakulit -a m  [lat. novacula  britev, +  -it]
trda silicijeva kamnina, najbrž sedimen-
tarnega izvira; največ za bruse
novecentist -a m  [/novečenti'st/ iz ital.
nove cento  devetsto] umetnik iz nove-
centa; novecento -a m  /novečen'to/ ital.
umetnost in kultura 20. stol.
novela -e ž  [ital. novella  novica, iz lat.
novellus,  dimin. iz novus  nov] prvotno:
mična pripoved ali zgodba (s čarom
novosti), s kakršnimi se je proslavil
Boccaccio v Dekameronu; danes manjša
pripoved v prozi, ki se omejuje na en
sam dogodek, motiv ipd.
novela -e ž  [nlat. novella sc. constitutio]
sprememba ali dopolnilo zakona; fig.

Novele -el ž mn.  del zbornika Corpus
iuris civilis; vsebuje poznejše odredbe
in dopolnitve

noveleta -e ž [ital. noveletta]  1. novelica,
manjša novela (lit.), 2. vrsta manjših
skladb v svobodni obliki (Schumannove

novelist -a m  [ital. novellista]  pisec novel,
novelistika -e ž  pisanje novel (kot lite¬
rarna zvrst)

november -bra m  [lat. november,  pri Rit 11 '
ljanih deveti mesec, iz novem  deveti
listopad, enajsti mesec leta
novial -a m  [umetna skovanka] umetnj
medn. jezik, ki ga je 1. 1928 izdelal
danski jezikoslovec Jespersen
novic -a m  [lat. novicius  novinec, iz novus
nov] samostanski novinec, ki še ni P°~
ložil zaobljube; novica -e ž  samostanska
novinka

noviciat -a m  [nlat. novitiatus  iz lat. novi'
cius]  poskusna doba za samostanske
novice

noviteta -e ž  [lat. novitas ] novost, novota
(literarna, trgovska ~); novica .
novokain -a m  [lat. novus  nov, + (ko)ka>nl
brezbarven kristalast prašek, sintetik,
namesto kokaina pri krajevni anesteziji,
precej manj strupen .

novum -a m, mn.  nova, nov v [lat. novus nov\
1. novo, novost, 2. okoliščina, ki daje p°
končanem pravnem postopku povod za
obnovo postopka

nozo- [gr. nosos  bolezen] v sestavljenkah,
npr. nozofobija

nozofobija -e i [nozo- + -fobija] patolosk
strah pred boleznijo ali okuženjem
nozogenija -e ž [nozo- + -genija] nastane^
bolezni ,

nozogeografija -e ž  [nozo- + geografiji
nauk o zemljepisni razširjenosti bolezni-
navadno v zvezi s podnebnimi razffl e '
rami

nozografija -e ž  [nozo- + -grafija] op> s '
(ovanje) bolezni ,

nozologija -e ž  [nozo- + -logija] v mf:
nauk o boleznih, njih klasifikacij,
opisu ipd. (del patologije)

Np (neptunij) znak za kem. prvino
Nr. ital. kratica: numero
NRT gl. nrt

nrt kratica: neto registrska tona

491

numeričen

NSU

[nem. Vereinigte Fahrzeugwerke
Neckarsulm]  Združene tovarne vozil
v  Ulmu ob Neckarju
'“kratica: neto

“ubekula -e ž  [lat. nubecula  oblaček] v med.
U lahna motnost roženice, 2. motna
usedlina v stoječem urinu
•milen -lna -o [lat. nubilis]  zrel(a) za skle¬
nitev zakonske zveze (glede na starost
'n telesni razvoj)

ul) uk -a m  [iz angl.] vrsta kromovega
usnja

"udist -a m  [lat. midus  nag] privrženec
uudizma; nudizem -zma m  gibanje, ki
Soji nagoto (največ iz zdravstvenih
razlogov) in skuša odpraviti predsodke
ni !; red  SOH™ človeškim telesom
““‘teta -e i [lat. nuditas]  nagota, golota;
8olo človeško telo; pejor.  opolzkost
“Sat -a m  [f r . nougat  iz prov. noga  oreh]
[Bandljeva ali orehova slaščica
“Jt neskl.  [/niii'/ = fr. noč] označba na
brzojavkah za tujino, da jih je treba
m K? s , tav ‘ t ' tudi v nočnem času
“klearen -rna -o [nlat. nuclearis  iz lat.
n ucleus  jedro] jedrski (fiz., bot., kem.);
“uklearna energija v fiz. jedrska energija;
““stane s cepitvijo atomskega jedra v
“voje ali več jeder; pri tem se del nje-
Sove mase spremeni v energijo; nu¬
klearna fizika jedrska fizika, preučuje
atome in atomska jedra; nuklearni
.n.^ktor gl. reaktor

“klem . a m  [nukle(us) + -in] vrsta brez-
oarvnih beljakovin v celičnem jedru;
Vsebujejo fosforne in dušikove spojine

totokem.)

“kleol -a m  [nlat. nucleolus,  dimin. iz
*at. nucleus ] zrnce v celičnem jedru
(biol.)

““kleon - a m  [] a t. nucleus  jedro] v fiz.
osnovna sestavina atomskega jedra
'Pr?t°n in nevtron)

kleonika -e i [gl. nuklearen] nuklearna
n r Zlka

u kjeop| azma  -e ž [lat. nucleus  jedro, +
-v Plazma] v biol. snov, ki sestavlja celično
Buli 0  ( =  karioplazma)

‘ooproteid -a m, nav. v mn.  nuklcopro-
t e ‘di -ov [lat. nucleus  jedro, + proteid]
osljakovinske sestavine celičnega jedra
(biol.)

nukleoprotein -a m  [lat. nucleus  jedro, +
protein] vrsta beljakovin v celičnem
jedru (biol.)

nukleus -a m  [lat. nucleus  jedro] celično,
atomsko ipd. jedro

nula -e ž  [nem. Nuli iz  lat. nullus  noben]
ničla, število 0

nulificirati -am [lat. nullus  noben, + -fici-
rati] razveljaviti; odpraviti; nulifikacija
-e ž  razveljavitev (~ denarja, uredbe);
odpravitev

nulipara -e ž [lat. nullus  noben, parere
roditi] ženska, ki še ni rodila
nulla dies sine linea /nu'la di'es si'ne li'nea/
lat. »niti en dan brez poteze (s čopičem)«,
tj. vsak dan je treba kaj storiti v svoji
stroki; po Pliniju st. rek stgr. slikarja
Apela

nulla nuova, buona nuova /nu'la nuo'va,
buo'na nuo'va/ ital. nič novega, je dobra
novica (= ker se ni zgodilo nič hudega)
nulla poena sine lege /nula po'na si'ne
le'ge/ lat. »nobene kazni brez zakona«,
vsaka kazen mora imeti zakonsko
podlago (prepoved kaznovanja po ana¬
logiji ipd.)

nulla regula sine exceptione /nu'la re'gula
si'ne ekscepcio'ne/ lat. ni pravila brez
izjeme

numen -a m  [lat. numen]  bog, božanstvo,
božansko bitje; božanska sila; božan¬
stvo, (božansko) veličje
numera -e ž  [nem. Nummer  iz lat. numerus
število] število; številka
numerdcija -e i [lat. numeratio  iz numerus
število] 1. štetje; naštevanje, 2. (ošte¬
vilčenje, označe(va)nje s številkami
numerale -la m, mn.  numeralije -ij ž [lat.
numerale sc. nomen]  števnik, beseda, ki
zaznamuje število, vrstni red ipd.
(slovn.)

mimerator -ja m  [nlat. numerator  števec]
1. v mat. števec (pri ulomku), 2. števil-
čnik, priprava za tiskanje tekočih številk
Numeri neskl. m mn.  [1. skl. mn. od lat.
numerus  število, ker se začenja knjiga
s štetjem Izraelcev] »Števila«, ime
četrte Mojzesove knjige
numeričen -čna -o [lat. numerus  število]
številčen, ki se tiče števil, izražajoč
število ali izražen v številkah (~o raz¬
merje)

nunierirati

492

obducent

nunierirati -am [lat. numerare  šteti] (ošte¬
vilčiti, številiti, označiti s številkami
numero -a m  /nu'mero/ ital. število; številka
numerologija -e ž  [lat. numerus  število, +
-logija] preučevanje števil — npr.
rojstnih letnic — glede na njihov do¬
mnevni vpliv na usodo ljudi
numerus -a m  [lat. numerus  število] v
slovn. in mat. število (~ logaritma)
numerus clausus /nu'merus klau'zus/ lat.
»določeno, omejeno število«, sklep, da
se v kako šolo ipd. sprejme le določeno
število novincev

numerus currens /nu'merus ku'rens/ lat.
tekoča številka

numizmatik -a m  [fr. numismatigue  novce-
slovje, iz lat. numisma  novec] zbiralec
ali poznavalec starih novcev ipd.,
strokovnjak v numizmatiki; numizma¬
tika -e ž  novceslovje, znanost o starih
novcih in svetinjah, pomožna zgodo¬
vinska veda; zbiranje starih novcev ipd.
numizmatologija -e i [lat. numisma  novec,
+ -logija] novceslovje (— numizmatika)
numulit -a m [nlat. mmmulites iz  lat.
nummus  novec] v zool. rod večinoma
fosilnih korenonožcev, npr. iz terciara
(nekateri so imeli novcu podobno lu¬
pino, iz katere so danes sestavljene ob¬
sežne plasti apnenca)

nuna -e i  [stvnem. nunna  iz nlat. nonna]
redovnica

nune est bibendum /nunk est biben'dum/
lat. »zdaj ga bomo pili«, zdaj je čas, da
to zalijemo (Horac, Ode)

nuncidcija -e ž  [lat. nuntiatio  razglasi
razglas, naznanilo; ovadba ,

nunciatura -e i [ital. nunziatura ] 1. u ra °
in službena funkcija nuncija, 2. papeževo
poslaništvo v kaki državi .

nuncij -a m  [ital. nunzio  iz lat. nuntius  seb
glasnik] papežev poslanik; njegov urad®
naslov je: nuntius apostolicus (= a P°'
stolski nuncij)

uupcialen -lna -o [lat. nuptialis  iz nupt iae
svatba] svatben, ženitven; nupcija - e z
svatba, ženitev, možitev ,

nupcialiteta -e ž  [lat. nuptialis  svatbeni
številčno razmerje med sklenjenimi z®
koni in številom prebivalcev ali število®
oseb, ki bi se lahko poročile ,

mis neskl. m  [gr. no us,  okr. iz noos  duh, n®J
duh; um, razum, 1. pri Anaksag 011 '
svetovni duh, oblikujoč vesolje iz
urejenega kaosa, 2. pri Platonu in Ah'
stotelu: človekov misleči duh
nutacija -e i [lat. nutatio  nihanje] 1. P ell0 _
dično nihanje zemeljske osi, ki ga P°'
vzroča spremenljiva privlačnost Mese°
(ponavlja se na 18 2 / 3  leta), 2. spontan
gibanje posameznih delov rastline žara
neenakomerne rasti (bot.)
nutricija -e ž  [nlat. nutritio  iz lat. nutn r
hraniti] 1. hranjenje; hrana, 2. prehran
organizma, proces, v katerem spretni®
organizem hranilne snovi v živo tkiv
nutritiven -vna -o [nlat. nutritivus}  tab
za hrano; hranilen, hranljiv, redile >
tečen

nylon -a m  [angl.] gl. najlon

O

O 1. [fr. oxygenc]  znak za kem. prvino:
kisik, 2. v raznih afriških jezikih: dežela,
npr.Ovambo (= dežela plemena Vambo)
O. lat. kratica: ordinis (reda), npr. O. Cap.

(iz) kapucinskega reda
O' predpona pred irskimi imeni: potomec,
npr. 0’Connor

O.A.M.D.G. lat. kratica: omnia ad maio-
rem Dei gloriam

oaza -e ž  [gr. oasis  iz* kopt. ouahe ] zelenica,
zelen, rodoviten (s talno vodo) kraj v
puščavi, zlasti severnoafriški

ob. lat. kratica: obiit

ob- [lat. ob  proti, nasproti; po; zai®r l  ’
pred raznimi glasovi se ob-  asim®
v o-, oc-, of-, op-,  os-] predlog v zloz e  .
kah, npr. obstrukcija, opozicija, of erir ../
obbligato /obliga'to/ ital. v glas. 1- P r !' g
obvezno, se ne sme izpustiti ( nava r^ ; ,
spremljevalni glas), 2. samost, neskl-
tak glas „ j Z

obducent -enta m  [lat. obducens,  detez-
obducere  prevleči; odpreti] razl yto
valeč, zdravnik, ki obducira mrh 6 "’

493

oblacijn

obdukcija

obducirati -am raztelesiti, zdravniško
Preiskati mrliča, izvesti obdukcijo
obdukcija -e ž [iz lat. obductio]  raztelešenje,
r azudba mrliča (v znanstvene namene
a li sodno zdravniška preiskava mrliča,
da se ugotovi vzrok smrti); obdukcijski
■a -o razteleševalen, ki se tiče obdukcije
(~i zapisnik)

ooduracija -e i [lat. obduratio  iz lat. durus
tf d] 1. trdosrčnost; zakrknjenost, 2.
. °ddina, zatrdina; zatrdelost (med.)
obedičnca -e i [lat. obedientia  iz obedire
Pokoren biti] poslušnost, pokorščina,
rjasti v katol. redovih
bolisk -a m  [gr. obeliskos,  dimin. iz obelos
^opje; šiljast steber] kamnit spomenik
(nav. monolit) v obliki visokega, štirio-
8'atega stebra, ki se proti vrhu zoži v pi¬
ramido; priljubljen v starem Egiptu ob
-, v b°dih v svetišča in palače
aelus -a m  [nlat. obelus  iz gr. obelos  raženj]
v izdajah starih klasikov znamenje
( ali -f.) pri sumljivih ali domnevno
nepravilnih izrazih ali mestih, 2. v ti¬
skarstvu :  znamenje za opombo (* ali +)
oerst -a m  [nem. Oberst]  polkovnik
1  'ja m  [iz jap.] širok svilen pas pri ja¬
ponskem kimonu

nt [/o'biit/ 3. os. edn. pret. č. od lat.
°bire  umreti] »umrl(a)«, napis na na¬
grobnikih

lekcija -e i [nlat. objectio  iz lat. obiicere
nasproti vreči] pripomba, pomislek,
u 8ovor, nasprotni razlog; nasprotova-
oh^b’ nbjekcijski -a -o ki se tiče objekcije
lekt -a m  [nlat. objectum  predmet, iz lat.
°biicere  iz ob-, iacere  vreči, tj. kar se
r ir e > postavi pred oči] 1. predmet, stvar,
e <- (vse, kar zaznavamo s čutili), 2. od¬
delek (zgradbe); zgradba; naprava (pri-
'aniški ~), 3. v slovn. predmet, dopol-
r*°> stavčni člen, ki dopolnjuje povedek,
• v  fil. stvar, predmet, oseba ipd., del
Materialnega sveta sploh (h kateremu
i® usmerjena spoznavna dejavnost
Ji.jJokta); realni ali idealni predmet
nnsjjenja, 5. smoter, motiv dejavnosti;
njekten -tna -o ki se tiče objekta; pred¬
le)? 11  (~o določilo), stvaren
I k“ v  -a m  [nlat. objectivus  predmeten]
le? Predmetnica, pri optičnih pripravah
608  (ali več leč), obrnjena k objektu

objektivacija -e ž [nlat. objeclivatio]  po¬
predmetenje, v idealistični fil. spreminja¬
nje občutkov, pojmov in drugih sestavin
zavesti v samostojne, od zavesti neodvis¬
ne objekte; fig.  utelešenje, popredme¬
tenje; objektivirati -am popredmetiti,
utelesiti, spremeniti v objekt; pojmovati
(prikazati, predstaviti...) kot objekt

objektiven -vna -o [nlat. objectivus  pred¬
meten] 1. ujemajoč se z objektom; pred¬
meten, stvaren; dejanski; fig.  nepri¬
stranski, neoseben; pravičen, 2. dejanski,
resničen, obstoječ neodvisno od subjekta,
od človeške zavesti (fil.), 3. ki se tiče
objektiva; objektivna dialektika dialek¬
tika kot nauk o splošnih razvojnih
zakonih narave in človeške družbe;
objektivna resnica resnica, ki pravilno
izraža objektivni svet, ki kaže resničnost
takšno, kakršna je; objektivna resničnost
resnični svet, materija, narava, vesolje,
vse, kar obstoji zunaj in neodvisno od
človeške zavesti; objektivni idealizem
idealistična fil. smer, ki priznava obstoj
objektivnega sveta, a trdi, da je osnova
tega sveta absolutna ideja, svetovni
duh itd. (Platon, Schelling, Hegel ...);
objektivnost -i ž  stvarnost, predmetnost;
nepristranost, nepristranski, neoseben
odnos do česa

objektivist -a m  [gl. objekt] privrženec
objektivizma; objektivističen -čna -o
sloneč na objektivizmu; objektivizem
-zma m  1 . priznavanje objektivnih,
splošno veljavnih resnic, vrednot ipd.,
obstoječih neodvisno od spoznavajočega
subjekta, 2. način preučevanja, ki jemlje
za izhodišče analizo objekta, objektivne
resničnosti — v naspr. s subjektivizmom,
3. etična smer, ki priznava objektivne
smotre in merila

objektivnost -i ž  [iz lat.] gl. objektiven

objicirati -am [lat. obiicere  vreči nasproti]
odgovoriti, pripomniti na kaj, ugovar¬
jati; nasprotovati

obkoničen -čna -o [ob- + koničen] narobe
stožčast (z navzgor obrnjeno osnovno
ploskvijo)

obidcija -e ž  [lat. oblatio  dajanje; dar]
1. darovanje ali žrtvovanje (bogu ali
bogovom); (prostovoljni) dar, 2. ponu¬
janje (iste vsote, kot jo ponuja kdo drug)

oblat

494

observanca

oblat -a m  [nlat. oblatum,  delež, iz lat.
offerre  prinesti, ponuditi; prvotno kruh,
ki so ga prvi kristjani prinašali k
skupnim obedom] 1. hostija (relig.),
2. tanek okrogel listič, pečen iz nekva¬
šene pšenične moke (pripravi se podobno
kot hostije); rabi se kot ovoj zajemanje
zdravil, ki imajo neprijeten okus, npr.
kinina, 3. skladancu podobno pecivo;
oblat -a m  [nlat. oblatus ] 1. nekdaj:
oseba, posvečena od otroških let ver¬
skemu redu, 2. pripadnik nekaterih
katol. redov brez redovne zaobljube
(tudi raznih bratovščin in kongregacij);
oblatar -ja m  kdor peče oblate
obligacija -e ž [lat. obligatio  zaveza, po¬
roštvo] 1. obveznost, dolžnost, 2. po¬
roštvo za obveznost, 3. obveznica, za¬
dolžnica, tj. vrednostni papirji, ki jih
izdaja banka, država ipd. pri najemanju
posojil (lastniki obveznic prejemajo
vnaprej določene obresti); obligacijski
-a -o dolžnosten; obveznosten (~o
pravo); zadolžen; ki se tiče obligacij
obligaten -tna -o [lat. obligatus ] vezan po
dolžnosti (pogodbi, obljubi ...); obve¬
zen, dolžen; neogiben
obligatoren -rna -o [nlat. obligatorius]
nalagajoč obveznost, obvezujoč (po za¬
konih ...), predpisan; zavezan; prisilen
(čemur se ni možno izogniti); naspr.
fakultativen

obligiran -a -o [nem. obligieren  dolžnost
naložiti, iz fr. obliger ] dolžan, zavezan
biti (komu za kaj); obligiranec -nca m
zavezanec, kdor se obligira ali je obligi¬
ran; obligirati -am obvezati, zavezati,
zadolžiti; prisiliti v kaj; obligirati -am se
obvezati, zavezati, zadolžiti se (z ob¬
ljubo, pogodbo ...); jamčiti
obligo -a m  [ital. obbligo ] 1 . zaveza, (trgov¬
ska, plačilna) obveznost; dolg, 2. po¬
roštvo

oblitcracija -e i [lat. oblitteratio  pozablje¬
nje] 1. brisanje, črtanje; izbris, 2. v med.
izgin, zarast vodov ali telesnih duplin
(zaradi bolezni); obliterirati -am 1.
(iz)brisati, črtati, 2. izginiti, zarasti se;
zakrneti

oblokucija -e f [nlat. oblocutio  iz lat.
obloqui  ugovarjati] ugovor; ugovarjanje;
nasprotovanje

oblomovščina -e i [po Oblomovu, romanu
ruskega pis. A. Gončarova in njegovem
junaku, ki je največ ležal v postelji m
snoval načrte] sanjarsko, nedejavno
življenje brez smotra, predanost usodi
oboa -e ž, rod. dv. in mn.  oboj [ital. oboe
iz fr. hautbois]  v glas. vrsta lesenega
pihala, ki daje rahle tone (v orkestru za
izražanje liričnih razpoloženj); oboist -a
m  kdor igra na oboo

oboi -a ali  obolus -a ali  obolos -a m  [lat*
obolus  iz gr. obolos ] 1. stgr. srebrni,
pozneje bakreni novčič in utež (V*
drahme); fig.  belič, groš; majhen (d 6 "
narni) prispevek, miloščina, 2. utežna
enota v sedanji Grčiji (0,1 g)
obrepcija -e ž  [lat. obreptio ] dosega česa
s prevaro ali z zvijačo, npr. s prikriva'
njem pomembnega dejstva
obrogacija -e ž [lat. obrogatio]  predlog za
odpravo ali spremembo zakona
obscen -a -o [lat. obscaenus]  nespodoben,
ki žali čut dostojnosti, grd, umazan,
nečist, spolzek, razvraten (~a litera¬
tura), razuzdan; obscenost -i ž  nespodob¬
nost, umazanost, spolzkost, razuzda¬
nost

obscurum per obscurius /obsku'rum P®
obsku'rius/ lat. (razlagati) nejasno s s
bolj nejasnim .

obsekracija -e ž  [lat. obsecratio, o b ~’
sacer  svet] rotenje, zaklinjanje, nujna,
goreča prošnja .

obsekvenca -e ž  [lat. obsequi  ustreči] *•
poslušnost, pokorščina (v katol. redo
vih), 2. zapor za neposlušne redovnik’
obsekventen -tna -o poslušen; ustrezU
obsckviale -la m  [gl. obsekvije] lit 111 ®'
knjiga pri obsekvijah ,j

obsekvije -ij ž mn.  [nlat. obsequiae]  obte
za umrlimi, pogrebne slovesnosti
observacija -e i [lat. observatio  iz observa
opazovati] 1. opazovanje pojava t
naspr. z eksperimentom), 2. pripomb’
opazka; observacijski -a -o opazovale
ki se tiče observacije .

observanca -e ž  [lat. observantia]  1. izpolni
vanje, spoštovanje pravil, reda, P r ®
pisov ..., 2. navada ali pravilo, ki s
soma postane obvezno, 3. redovna P' i
vila; verski red ipd., ki se drži ta
pravil

°bservant

495

obturator

observant -a m  [lat. observans  opazujoč;
izpolnjujoč] pri frančiškanih pripadnik
Ve Je, ki se drži prvotnih, strožjih redovnih
Pravil (razcep je nastal 1. 1415, prim.
konventual)

"bservat -a m  [lat. observatus  opazovan]
opazovanec, kdor je pod (policijskim)
nadzorstvom

°bscrvator -ja m  [lat. observator]  opazova¬
le. zlasti v zvezdarnah
observatorij -a m  [angl. observatory  iz fr.
jz lat.] opazovalnica, zlasti astronomska
(= zvezdama) ali meteorološka
obsesija -e ž  [lat. obsessio]  1. prvotno: ob¬
sedenost po »hudiču« (relig.), 2. duhovna
Prevzetost po nadležni, včasih nepre¬
magljivi misli, čustvu, nagnjenju ipd.
'ee mora npr. kdo vse prešteti, kar vidi);
'aka misel, čustvo ...
osidian -a m  [lat. obsidianus , pravilneje
°bsianus sc. lapis,  po Rimljanu Obsiju,
k> ga je prvi prinesel iz Etiopije v Rim]
naravno, vulkansko steklo — trda,
ste klu podobna vulkanska kamnina,
nav a d no  črne barve; tudi za nakit
”“ Sl gnacija -e ž  [lat. obsignatio, ob-,
s 'gnum  znak, pečat] pečatenje, pritisk
Pečata; potrditev (s pečatom)
asistenca -e ž  [iz lat. obsistere  upreti se]

oh°| dpor ’ u P> ran j e

“skurant -a m  [lat. obscurans  iz obscurus
temen, mračen] mračnjak, kdor je so-
Vr ažen napredku in prosveti; nazad¬
njak

oskurantizem -zma m  [lat. obscurus  temen,
mračen] mračnjaštvo, sovražen odnos do
napredka in prosvete, želja držati ljud-
stvo v mraku neznanja (besedo je prvi
rabil v tem pomenu Wieland); obsku-
mntstvo -a s  mračnjaštvo (= obskuran-
t'zem)

Jkuren -ma -o [lat. obscurus]  temen, mra-
cen ; nejasen, nerazumljiv; neznan; skrit,

,*akoten

s °lescenca -e ž  Dat. obsolescere  priti iz
' a be] zastarelost; obsolescentcn -tna -o
rabe, zastarel, 2. obsoleten
meten -tna -o Dat. obsoletus ] 1. iz rabe,
mč več v rabi (beseda, reklo, zakon...),
ob«M? are l’ 2* nepopolno razvit (biol.)
s °nrati -am [lat. obsolere ]  priti iz rabe,
zastarati

obstakel -kla m  [lat. obstaculum, ob-, stare
stati] ovira, zapreka, zadržek
obstetričen -čna -o [nlat. obstetricus  iz lat.
obstetrix  babica] babiški, porodniški;
obstetrika -e ž  babištvo, porodništvo
obstinacija -e ž  [lat. obstinatio ] trdovratnost,
trmoglavost; kljubovalnost; upornost;
vztrajnost

obstinaten -tna -o [lat. obstinatus]  trdo¬
vraten, trmast, trmoglav, kujav; kljubo¬
valen; uporen; zakrknjen; vztrajen,
nepopustljiv

obstinirati -am [lat. obstinare  ne odstopiti
od česa] 1. (p)ostati trmast, trdovratno
vztrajati pri čem, ne odnehati, 2. upirati
se

obstipacija -e ž  [lat. obstipatio, ob-, stipare
napolniti] lahko zaprtje (med.)
obstipiran -a -o [gl. obstipacija] zaprt
(med.); obstipirati -am zapirati, za¬
preti (med.)

obstruirati -am [lat. obstruere  zagraditi] 1.
ovirati, zavirati, npr. redno delo, na¬
sprotovati, upirati se čemu, zavlače¬
vati, zadrževati kaj, 2. zapeči (med.)
obstrukcija -e ž  [lat. obstructio  zagraditev]
1. oviranje, nasprotovanje; ovira, za¬
preka, 2. način boja, zlasti parlamen¬
tarne opozicije, ki s formalnimi predlogi,
dolgimi govori itd. zavlačuje ali prepre¬
čuje sprejem kakih sklepov, 3. hudo
zaprtje, zapeka (med.); obstrukcijski -a
-o nasprotovalen, oviralen (~a taktika);
ki se tiče obstrukcije

obstrukcionist -a m  [angl. obstructionist  iz
obstruct  ovirati] 1. član irske stranke
v angl. parlamentu, ki je v letih 1882 in
1887 skušala z obstrukcijo ovirati par¬
lamentarno delo, 2. kdor uporablja ob¬
strukcijo

obstruktiven -vna -o [fr. obstructif  iz nlat.]
1. ovirajoč, oviralen, preprečevalen, za¬
vlačevalen, 2. povzročajoč zapeko
obtestacija -e ž  [lat. obte st atio]  1 . klicanje
za pričo, 2. rotitev, roteča prdšnja
obtruzija -e ž  [nlat. obtrusio]  1 . vrinjenje;

vsilje(va)nje, 2. vrinek
obturacija -e ž  [iz lat. obturare  zamašiti]
začepljenje, zamašitev, npr. telesnih
vodov ali duplin

obturator -ja m  [nlat. obturator  iz lat. ob¬
turare]  vrsta priprav itd., ki zapirajo

o. c.

496

odont(o)-

kako odprtino ali prehod, zlasti, 1. za-
pirač, npr. pri topovih, 2. čep, mašilec,
zapiralo, navadno iz kavčuka, za zapi¬
ranje bolezensko nastalih duplin
o. c. lat. kratica: opus citatum
O. Cap. [nlat. Ordinis Capucinorum ] kratica:

ud kapucinskega reda
Ocean -a m  Dat. Oceanus  iz gr. Okeanos]
v stgr. mit. velika, široka svetovna reka,
ki obliva Zemljo, mogočno božanstvo,
pravir vseh stvari; pri Heziodu je Ocean
sin Urana in Gee, oče 6000 otrok
(3000 sinov in 3000 hčera); ocežn -a
m  v geogr, veliko svetovno morje
(Atlantski, Tihi ~)

oceanarij -a m  [gl. ocean] velik akvarij za
morsko živalstvo in rastlinstvo
oceanida -e ž, nav. v mn.  oceanide -id [lat.
mn. oceanides  iz gr.] v stgr. mit. morske
nimfe, hčere Oceana

Oceanija -e z [nlat. Oceania]  v geogr,
otočja v osrednjem in južnem delu Tihega
oceana: Mikronezija, Melanezija in Poli¬
nezija, včasih tudi Avstralija in Malajski
arhipelag

oceanist -a m  [gl. ocean] kdor se ukvarja
z oceanistiko; oceanistika -e ž  veda o
kulturi ljudstev Oceanije
oceanografija -e ž [ocean(o) + -grafija]
opisni nauk o morjih in oceanih, del
fizikalne geografije; oceanografski -a -o
ki se tiče oceanografije (~i inštitut)
oceanski -a -o [gl. ocean] ki se tiče oceana
(~i parnik)

ocelot -a m  [iz fr. iz meh.] gl. ozelot
ocena -e ž [iz gr.] gl. ozena
od -a m  [skovanka K. Reichenbacha,
1788—1869] hipotetična skrivnostna sila,
ki jo baje izžarevajo ljudje in predmeti;
z njo so si včasih razlagali hipnotizem,
mesmerizem ipd.

oda -e ž [nlat. oda  iz gr. ode  pesem, petje]
vzvišena, slavilna lirska pesem, navadno
brez rim; njena mojstra sta bila Pindar
in Horac

odaliska -e ž  [fr. odalisgue  iz tur. odalik  iz
odah  soba] sužnja, služabnica v sulta¬
novem haremu (mnogokrat Georgijke);
iz njihovih vrst si je izbiral sultan žene;
fig.  (sužnja) ljubica

oddfellotv -a m  [/ad'felou/ = angl. čudak]
pripadnik skrivnega dobrodelnega dru¬

štva, podobnega prostozidarjem; usta¬
novljeno je bilo v Angliji sredi 18. stok
odelsting -a m  [norv. odel  zemljiški lastnik;
prim. nem. Adel, ting  skupščina] druga,
spodnja zbornica v norveškem pari®'
mentu

odeon -a m  [lat. odeum  dvorana za glasben«
prireditve in recitacije, iz gr. odeiom
poslopje za koncerte in gledališke pred'
stave; tudi zabavišče s koncerti in plesom
oderint, dum metuant /o'derint, dum
me'tuant/ lat. »naj me le sovražijo, samo
da se me boje«, geslo rim. cesarja Kak'
gule (ali Nerona); izvira od tragik®
Acciusa

odeur [/odoer'/ fr. iz lat. odor]  vonj, vonj® v "
odij -a m  [lat. odium]  mržnja, sovraštvo,
sovražnost, nenaklonjenost; odpor, na-
sprotstvo

odiozen -zna -o [lat. odiosus ] sovražen; ® e '
naklonjen; osovražen, mrzek, zopd 1 ’
odioznost -i ž sovražnost; nenakloPF
nost; osovraženost; zoprnost
odi profanum vulgus, et arceo /o'di P r0 '
fa'num vuTgus, et ar'ceo/ lat. sodrg
sovražim in se je ogibam (Horac, Ode/
Odiseja -e ž  [gr. Odysseia,  po Odisej®'
bajeslovnemu kralju Itake, najmodrek
šem in najzvitejšem med grškimi P° ve /l
niki v trojanski vojni] Homerjeva epsk
pesnitev v heksametrih o desetletm®
Odisejevih blodnjah po osvojitvi. TroJ^
in vrnitvi na rodno Itako; fig.  odisej ®'
ali  odisejada -e ž dolgotrajno, P® st
lovsko blodenje, blodna pot i

odium theologicum /o'dium teolo'gik®®\
lat. teološka (= posebno strupe® >
mržnja

odogržf -a m  [gr. hodos  pot, + -graf] P ot
mer, gl. odometer j

odometer -tra m  [gr. hodos  pot, + -m e * _
potomer, vrsta priprav za merjenje r® 4
dalje, ki jo prevozi kako vozilo . g .
odontalgija -e ž  [odont(o)- + -algija] Z ° D
bol (med.)

odontiatrija -e ž  [odont(o)- +
zdravljenje] zobozdravstvo,

odontitis -a m  [odont(o)- + -itis] zob°°
vnetje e .

od6nt(o)- [gr. odous, odontos  zob] v
stavljenkah, npr. odontalgija, odom

gr. iat rei i
zdravljenj 6

odontogen

497

oiijanec

odontogen -a -o [odonto- + -gen] zoben,
izvirajoč od zob

“dontogliton -a m  [odonto- + gr. glyphein
dolbsti] zdravniška priprava za čiščenje

zob

°dontografija -e ž [odonto- + -grafija]
°pis(ovanje) zobovja

°dontolit -a m  [odonto- 4- -lit] 1. zobni
kamen, 2. okamneli, fosilni zobje sesalcev
°dontolitiaza -e ž  [odonto- + litiaza] na¬
stajanje zobnega kamna
»dontojog -a m  [odonto- + -log] zdravnik,
specialist za odontologijo; odontologija
■e ž  nauk o zobovju in zobnih boleznih,
del stomatologije

ofl ontometrija -e ž  [odonto- + -metrija]
ugotavljanje istovetnosti (npr. neznanih
mrličev) po zobovju

°d°ntopldstika -e ž  [odonto- + plastika]
uadomeščanje gnilih ali izpadlih zob,
uravnavanje zobovja ipd.
uontotcrapija -e ž [odonto- + terapija] ne-
n  .Suvanje ali zdravljenje zob
uor hircinus /o'dor hirci'nus/ lat. »kozlov¬
ski smrad«, tj. duh po znoju pod pazduho
fiz. kratica: oersted

[angl. Organization of European
zconomic Cooperatiori]  Organizacija za
evropsko gospodarsko sodelovanje (za-
uodnoevropski gospodarski svet)
e| l-de-boeuf [/cej'do bcef/ = fr. volovsko
°koj okroglo ali ovalno okence nad vrati,
°kni ipd., zlasti na baročnih zgradbah
e fsted -a m  [/er'sted/ po danskem fiziku
Perstedu, 1777—1851] v fiz. enota za
jakost magnetnega polja
Uvr ® 1/oe'vrs/ fr. iz lat. opera]  delo;
oeuvres dela, celotno (umetniško itd.)
f delo; zbrano delo

enzija -e ž  [lat. offensio]  napad; žalitev
snziva -e ž  [fr. offensive  iz lat. offendere
~®uti; napasti] v voj. napad(anje), na¬
padalne operacije proti sovražniku,
nfdaspr. defenziva

le nziven -vna -o [fr. offensif]  ki se tiče
ofenzive; napadalen; žaljiv; ofenzivnost -i
0fp 2  napadalnost; žaljivost
cr ent -č n t a m  [lat. offerre  ponuditi] po-
n udnik, kdor oferira ali vloži oferto;
oferirati -am (po)nuditi, predložiti, dati

na

Prošnjo)

razpolago; vložiti ponudbo (ali

1  Slovar tujk

oferta -e ž  [nem. Offerte  iz fr.] v trg.
ponudba, zlasti pismena; oferten -tna -o
ponudben, ki se tiče ponudbe
ofertorij -a m  [nlat. offertorium iz  lat.
offerre  ponuditi] v katol. liturg. daro¬
vanje, prvi, glavni del maše in molitev,
s katero se začenja

Office -cea m  [/fr. ofis', angl. o'fis/ fr., angl.
iz lat. officium]  služba; (službena)
dolžnost ali opravilo; urad, pisarna
officium -a m  /offcium/ lat. služba; službe¬
na dolžnost ali opravilo; opravilo
officium absolutum /offcium absolu'tum/
lat. brezpogojna dolžnost
offset -a m  [angl.] gl. ofset
offside -da m  [angl.] gl. ofsajd
oficial -a m  [nlat. officialis  uradnik, iz lat.
officium]  1 . vrsta uradnikov (v bivši
Avstriji naslov nižjih upravnih urad¬
nikov), 2. v nekaterih škofijah: škofov
namestnik v sodnih zadevah, predsednik
škofovskega sodišča

oficialen -Ina -o [fr. officiel  iz nlat. officialis]
uraden, služben (~o poročilo); fig.
(suho) formalen, tog, zapet
oficialije -ij ž mn.  [nlat. officialia]  službena,
uradna opravila

oficiant -a m  [nlat. officians]  1 . nižji urad¬
nik, 2. maševalec, duhovnik, opravljajoč
bogoslužni obred (kršč. liturg.)
oficij -a m  [lat. officium]  1 . služba; službena
dolžnost ali opravilo, 2. urad; sveti oficij
versko sodišče (= inkvizicija)
oficina -e ž  [lat. officina  iz opificina]  delav¬
nica, laboratorij, npr. lekarniški
oficinalen -lna -o [nlat. officinalis  iz lat.
officina  delavnica] 1. dosegljiv, že pri¬
pravljen (o zdravilih, ki se dobe pri¬
pravljena v lekarni ali jih vodijo v lekar¬
niški knjigi); ki se tiče preizkušenih
lekarniških zdravil, 2. zdravilen (~a
rastlina)

oficiozen -zna -o [iz lat. officiosus]  napol
uraden

oficir -ja m  [nem. Offizier  iz nlat. officia-
rius  iz lat. officium  služba] častnik, vsi
vojaški čini od zastavnika navzgor;
oficirski -a -o častniški
ofijanec -nca m  [iz gr. ophis  kača] pripadnik
gnostičnih ločin iz 2.— 1.  stol., v katerih
ima kača določen pomen, npr. kot simbol
zla, ali jo časte po božje

ofiolatrija

498

okcideirt

ofiolatrija -e ž [gr. ophis  kača, latreia ča¬
ščenje]  čaščenje kač

ofiologija -e i [gr. ophis  kača, -f -logija]
nauk o kačah (zool.)

ofit -a m  [gr. ophis  kača] 1. ofljanec, 2.

vrsta diabaza (mineral.)

O. F. M. [lat. Ordinis Fratrum Minorum]
kratica: ud »reda malih bratov« (= mi¬
norit)

ofsajd -a m  [angl. offside]  »prehitek«, pri
nogometu, hazeni ipd. vrsta pogreška
pri igri, ko je igralec brez žoge bliže
nasprotnikovim vratom kot nasprotni
igralci

ofset -a m ali  ofsetni tisk [angl. offset
printing)  »posredni tisk«, tiskanje s pre¬
našanjem stavka s cinkove plošče na
gumijast valj in z valja na papir
oftalmalgija -e ž [oftalm(o)- + -algija]
bolečine v očeh

oftalmiatrija -e i [oftalm(o)- + gr. iatreia
zdravljenje] očesno zdravstvo
oftalmija -e i [nlat., gr. ophthalmia ] očesno
vnetje, zlasti vnanjih delov (med.)
oftalmitis -a m  [oftalm(o)- + -itis] v med.
očesno vnetje (vnanjih in notranjih
delov)

oftalmo- [gr. ophthalmos  oko] v sestavljen¬
kah, npr. oftalmolog

oftalmobiotika -e ž  [oftalmo- + gr.
biotikos  življenjski] nauk o negi oči in
vida

oftalmolog -a m  [oftalmo- + -log] zdrav¬
nik, specialist za očesne bolezni (= oku¬
list); oftalmologija -e ž nauk o očesu
in očesnih boleznih

oftalmoplegija -e ž  [oftalmo- + gr. plege
udarec] ohromelost ene ali več očesnih
mišic

oftalmoskop -a m  [oftalmo- + -skop]
zrcalce za preiskovanje notranjosti očesa;
oftalmoskopija -e i preiskovanje očesa z
oftalmoskopom

oftalmospazem -zma m  [oftalmo- + gr.

spasmos  krč] krč očesnih mišic
ohlokracija -e ž  [gr. ochlos  sodrga, + -kra-
cija] vlada sodrge, drhali (pri Aristotelu);
ohlokratičen -čna -o sloneč na ohlokra-
ciji

ohm -a m l/om'/  po nem. fiziku G. S.
Ohmu, 1787—1854] merska enota za
električno upornost (upornost vodnika

brez napetosti, v katerem povzroča P°'
tencialna razlika 1 volta tok 1 ampera)
olimmeter -tra m  [/om'meter/ ohm + - fne '
ter] priprava za merjenje elektr. upora v
ohmih

obrana -e i [= rus. varstvo, zaščita] v
carski Rusiji, 1. tajna polit, polictl, 3
za boj proti revolucionarjem (tudi-
ohranka), 2. razne stopnje izjemnega
stanja (polit.)

ohronoza -e ž  [gr. ochros  rumen, nošo
bolezen] temno siva obarvanost tkiva P r '
kronični zastrupitvi s karbolom (niedd
-oid -a m,  -oiden -dna -o [gr. -eides  iz eido
oblika] samost, pripona, izraža podob'
nost s čim, npr. celuloid, antropoid el1
oidij -a m  [nlat. oidium,  dimin. iz gr. °° n _
jajce] 1. vrsta parazitskih plesni, povzro¬
čajo razne bolezni, največ pri rastlinah’
npr. pri vinski trti, 2. bolezen, ki J
povzročajo

Oidip(us) -pa m  [gr. Oidipous]  gl. Edip ,
O. K. I/okei'/ angl. okay  iz ali corre c ‘>
prav, (že) dobro, (vse) v redu
oka -e ž  [tur. okka  iz ar. uqiyya  iz
uncia ] utežna in votla mera v Turčiji 1
sosednih deželah, prejšnje čase tudi n
Balkanu

okapi -ja m  [po afriški besedi] vrsta gozda
žirafe; redka žival, živi v pragozdovi
ob Kongu

okarina -e ž  [ital. ocarina,  dimin.* iz
gos] lončena piščal jajčaste ali ovain
(»gosje«) oblike ,

okazija -e ž  [lat. occasio  priložnost, ol1 ''
cadere  pasti] 1. priložnost, (lepa, ugodn )
prilika; priložnostni nakup, 2. neprij^ 1 ] 1  _
naključje; neprilika, 3. povod; okaz>°
nalen -lna -o priložnosten, prigoden ,
okazionalist -a m  [lat. occasio  priložnos J
privrženec okazionalizma; okazion®.^
zem -zma m  idealistična fil. smer

17. stol. (reakcija na Descartesov nau

o medsebojnem učinkovanju duše
telesa), ki je učila, da posega bog n e P ■
sredno v svetovna dogajanja, ker J
človeška volja le sredstvo, ki daje bog
priložnost, da uveljavlja svojo voj
(glavna predstavnika Geulincx in M a
branche) , g

okcident -enta m  [lat. occidens, 0CC ' iell ce \
iz occidere  zaiti, izginiti, namreč son

“kcipitalen

499

oktan

2 ahod, stran neba, naspr. orient; fig.
°kcident -enta m  Zahod, zahodnoevr.
dežele; okcidentalen -lna -o zahoden;
zahodnoevropski

°kcipitalen -lna -o [nlat. occipitalis]  zatilen,
zaglaven, ki se tiče zatilja, zaglavja
“ker, okra m  [iz gr.] gl. okra
“aluzija -e ž [nlat. occlusio  iz lat. occludere
zapreti] 1. zapiranje; zaprtje, zapora
(med.), 2. pri nekaterih kovinah in
drugih snoveh; absorbiranje plinov in
tekočin (fiz.), 3. spajanje tople in hladne
*ront e  v ciklonu (meteorol.); okluziven
-vna -o zapirajoč; preprečujoč kaj (~a
obveza); zaporen

kra -e ž  [gr. ochra  iz ochros  rumen] 1. ru-
menica, glina s primešanim železovim
oksidom; uporabljajo jo za rumeno ali
rjavo barvo, 2. taka barva
'ksalat -a m, nav.  v mn.  oksalati -ov [gr.
°xalis  kislica, zajčja deteljica, + -at]
sol ali ester ščavne kisline (kem.)
ksalemija -e ž [gr. oxalis  kislica, + -emija]
čezmerna ščavna kislina v krvi, npr. pri
, s * a dkorni bolezni

s ;den -lna -o [gr. oxalis  kislica] ki se tiče

ščavi

kisi:

ne kisline; oksalna kislina ščavna

ma, organska kislina, obstoji v rastli-
na h in živih organizmih sploh
K salis -a m  [gr. oxalis]  rastlina (npr.
kislica) iz rodu, v katerega sodijo razne
o, Vrs .'e detelj

Si 'lit -a m  [gr. oxalis  kislica, + -lit] ru¬
menkasta rudnina, železov oksalat
kfdnrija -e ž [gr. oxalis  kislica, + -urija]
ok r merna  ščavna kislina v seču
k®f°rd -a m  [angl. oxford,  po mestu
j-^ford] trpežno, največkrat karirasto
ho m bažno blago, zlasti za delovne srajce
Sl ' [gr. oxys  oster, kisel] v sestavljenkah,
0 > n P r - °k s id, oksimoron
P -a m  [fr. oxyde  iz gr. oxys  oster, +
‘r. acide  kislina] okis, spojina kem. prvine
0 k .'mdikala s kisikom
*'d4cija -e ž  [fr. oxydation,  gl. oksid]
v  kem. spajanje, vezanje s kisikom (go-
[®nje, rjavenje...); oksidirati -am spo-
Jltl  (se) s kisikom, podvreči oksidaciji;
okS rjaveti

: 'daza -e ž  [oksid + -aza] vrsta živalskih
® rastlinskih fermentov, imajo velik
Po men v življenjskih procesih (biokem.)

oksidimeter -tra m  [oksid® + -meter]
priprava za oksidimetrijo; oksidimetrija
-e ž  kem. kvantitativna analiza na osnovi
oksidacijskih in redukcijskih lastnosti
oksidul -a m  [oksid + lat. dimin. -ulus]
v kem. oksid kovine z nižjo valenco
oksigen -a m  [nlat. oxygenium,  oksi- +
-gen] kisik, plin brez barve in vonja,
težji od zraka, ena poglavitnih kem.
prvin, omogoča gorenje
oksihemoglobin -a m  [oksi- + hemoglobin]
hemoglobin, nasičen s kisikom (v arteri-
alni krvi)

oksilit -a m  [oksi- + -lit] ime kem. prepa¬
ratov večidel iz natrijevega prekisa;
ob vlagi vsrkavajo ogljikovo kislino in
oddajajo kisik (za čiščenje zraka, npr.
v podmornicah)

oksimeter -tra m  [oksi- + -meter] priprava
za merjenje nasičenosti kislin
oksimoron -a m  [gr. oxymoron  iz oxys
oster, moros  neumen] »bistroumen ne¬
smisel«, slogovni ukras, ki veže navidez¬
no protislovne pojme, npr. molče tro¬
bental bo, živ mrlič

oksiopija -e z  [oksi- + gr. ops  oko, vid]
pretirano, nenormalno oster vid
oksitonon -tona m, mn.  oksitona -ton .v
[gr. o xy tono s  napet; naglašen] v grščini:
beseda, naglašena z ostrivcem na zad¬
njem zlogu

okta-, okto- [gr. okta-, okto-  iz okto  osem]
v sestavljenkah, npr. oktaeder, oktopod
oktaeder -dra m  [okta- + gr. hedra  sedež]
osmerec, geom. telo z osmimi mejnimi
ploskvami, npr. osmimi enakostranič¬
nimi trikotniki (pravilni ~)
oktagon -a m  [okta- + -gon] osmerokotnik,
osmeroogelnik (geom.); oktagonalen -lna
-o osmerokoten

oktakord -a m  [okta- + gr. chorde  struna]
glasbilo na osem strun
oktakord -a m  [okt(a) + akord] v glas.

akord iz osmih tonov
oktameren -rna -o [okta- + gr. meros  del]
(sestavljen) iz osmih delov
oktameter -tra m  [okta- 4- -meter] osmerec,
verz iz osmih stopic (metr.)
oktan -a m  [okt(o)- + -an] v kem. vrsta
ogljikovodikov v nafti itd., sestavljeni
so iz 8 atomov ogljika in 18 atomov
vodika; oktansko število število, ki

oktana

500

okultist

označuje antidetonacijsko lastnost ben¬
cina

oktana -e ž  [nlat. octana sc. febris  iz lat.
octo  osem] vsak osmi dan ponavljajoča
se mrzlica (med.)

oktant -a m  [nlat. octans  osmi del] 1. osmi
del oboda kroga (dela lok 45°), 2. za¬
starel astr. kotomer z lokom, razdeljenim
na 45° (za merjenje kotnih razdalj med
nebesnimi telesi), 3. položaj nebesnega
telesa, kadar je oddaljeno 45° od drugega
telesa

oktarhija -e ž  [okt(o)- + -arhija] 1. vlada¬
vina osmih oseb, 2. skupina osmih
držav ali država, razdeljena na osem
delov

oktatevh -a m  [okta- + gr. teuchos  knjiga]
osmeroknjižje, v pravosl. cerkvi ime za
prvih osem knjig starega testamenta
oktav -a m  [lat. octavus  osmi] 1. osminka
tiskovne pole (format papirja, če ima
pola 8 listov), 2. osmerka, knjižni format
v tej velikosti

oktava -e ž [ž. sp. od lat. octavus  osmi] 1. v
glas. a) osmi ton od osnovnega, b) inter¬
val med prvim in osmim tonom, 2.
osmerica, pesniška kitica iz osmih ital.
enajstercev (npr. Prešernov Krst pri
Savici), 3. najvišji, osmi razred srednje
šole; oktdven -vna -o ki se tiče oktave
ali oktava

oktavan -a m  [gl. oktava] nekdanji osmo¬
šolec

oktavon -a m  [Špan. octavo]  potomec belca
in kvarteronke

oktet -a m  [lat. octo  osem, + -et, kot
(du)et] 1. skladba za osem glasov ali
glasbil, 2. zbor osmih pevcev ali glasbe¬
nikov

oktilijon -a m  [okt(o)- + (m)ilijon] števnik,
1. v Franciji in ZDA: tisoč na deveto
potenco, 1+27  ničel, 2. pri nas, v Nem¬
čiji in Angliji: milijon na osmo potenco,
1+48  ničel
okto- [iz gr.] gl. okta-
oktober -bra m  [lat. october sc. mensis,  pri
Rimljanih osmi mesec leta, iz octo  osem]
vinotok, deseti mesec leta
oktobrist -a m, nav. v mn.  oktobristi -ov
[iz rus.] pripadniki ruske desničarske
stranke »Zveza 17. oktobra« (dan car¬
skega manifesta 17. okt. 1905, v katerem

je car obljubil demokratične svoboščine),
zastopala je koristi industr. kapitala m
velike zemljiške posesti
oktogon -a m  [iz gr.] gl. oktagon
oktoida -e ž  [okt(o)- + -oid] prostorska
krivulja višjega reda (mat.)
oktopod -a m, v mn.  oktopoda -od s  [okto-
+ gr. pous, podos  noga] navadna hobot¬
nica (zool.) 1

oktostilon -a m  [okto- + gr. stylos  steber!

zgradba z osmimi stebri, npr. v pročelju
oktroa -ja m  [fr. octroi ] 1. podelitev, dovo¬
litev kake pravice, 2. podeljena pravica
(npr. mestu), zlasti pravica pobirani 3
raznih dajatev, 3. užitnina, mitnina,
vrsta dajatev na živila, uvožena v mest°
(pri nas še v stari Jugoslaviji)
oktroirati -am [fr. octroyer ] dovoliti, P°'
trditi kaj; podeliti, darovati (posebn e
pravice ipd.); uvesti »od zgoraj«; pej° r ’
vsiliti; oktroirana ustava ustava, ki }°
vladar vsili, uvede »od zgoraj«, t> reZ
privolitve parlamenta
okulacija -e ž  [lat. oculus  oko; brst] v boj-
cepljenje na »oko«, način plemenitenj 3
sadnega drevja (= inokulacija)
okular -ja m  [nlat. ocularis  očesen] Jec 3
priočnica, priočesna leča pri optični 11
pripravah, prim. objektiv; okularen-m 3
-o 1. ki se tiče okularja, 2. ki se tiče očesa,
očesen ?

okulirati -am [nlat. oculare  iz lat. °f u  ‘‘
oko; brst] cepiti na »oko«; fig.  (po)žlaM-
niti, (o)plemenititi ..

okulist -a m  [fr. oculiste  iz lat.] zdravnik,
specialist za očesne bolezni; okulistika
ž  1. zdravljenje očesnih bolezni, 2. ° a '
delek za očesne bolezni .,

okultacija -e ž  [lat. occultatio  skrivanj 1
mrk, zakritje zvezde od druge zvezo
(astr.) ..

okulten -tna -o [lat. occultus  skrit] skri ,
prikrit (spoznanju); skriven, narnenj®
samo posvečencem; skrivnosten (
vede) e

okultist -a m  [lat. occultus  skrit] kdor
ukvarja z okultizmom, privrženec oku
tizma; okultizem -zrna m  1. splošno im
za neznanstvene nauke o >>s j cr ''?^i’
neznanih silah«, nauke, ki so bili ne ..
dostopni samo posvečencem: mag>J ’
astrologija, alkimija..., 2. ime za razu

okupacija

501

oligotrofija

Psihične ali fizične pojave, s katerimi
se  ukvarjajo okultne »vede«: spiri¬
tizem, telepatija ...

okupacija -e ž [lat. occupatio  iz occupare
zasesti] 1. vojaška zasedba (in uprava)
tujega ozemlja ali dežele, 2. prevzem
v  posest stvari brez lastnika (pr.), 3.
opravilo, zaposlitev; okupacijski -a -o
zasedben (~e čete); ki se tiče okupacije

okupant -a m  [lat. occupans]  1. kdor si
vzame ali ima kaj v posesti (pr.), 2. oku¬
pator

okupator -ja m  [lat. occupare  zasesti] vojska,
oblast, ki zasede tujo deželo (fašistični

okupirati -am [lat. occupare  zasesti] 1. za-
ses ti, zavzeti, s silo si prisvojiti (tujo
deželo), 2. vzeti v posest (pr.), 3. (po¬
polnoma) zaposliti koga
kurenca -e ž  [nlat. occurrentia]  dogodek,
Prigodek, pripetljaj; prilika; naključje;
, okolnost

'°1 -a m  samost, pripona, 1. pri spojinah iz
alkohola ali fenola, npr. mentol, 2. [iz

Ota ' °^ eum  °lj e ]> npr- lizol
ki Bailey -a m  /ould bei'li -ja/ angl. glavna
. 'ondonska jetnišnica
le ander -dra m  [fr. oleandre  iz nlat. lo-
r andrum  iz* gr. rhododendron ] strupen
zimzelen lepotni grm ali drevo s suli¬
častimi listi in dehtečimi belimi ali rož-

ol " 4 atimi cve t ov i

oaster -tra m  [lat. oleaster  divja oljka]
lepotni grm z dišečimi cvetovi in olivi
0 j Podobnim plodom

~a m, nav. v mn.  oleati -ov [lat. oleum
olje, -j- . a t] sol ali ester oljne kisline

ol -■)

etin -a m , nav.  v mn.  olefini -ov [angl.
iz fr. olifiant]  vrsta ogljikovih vo-
0 I .kov, mednje sodi npr. etilen
™. ~' d  m  [lat. oleum  olje, + -in] spojina
Skcerina in oljne kisline, glavna sestavina
OleSj&U 1  živalskih in rastlinskih maščob
c O'°raks -a m  Dat. oleum  olje, + toraks]
tajak, polnjenje oprsja z oljem (na-
jPesto z zrakom), ena od metod zdrav-

. Ijen

0| eum

•Ja pljučne jetike

a m  [lat. oleum  olje] trg. ime za

olječo se žvepleno kislino (kem.)

_ tometer -tra m  [lat. olfactus  voh, +
'•heter] priprava za merjenje voha (med.)

olfaktoričen -čna -o [lat. olfactorius]  vo-
halen

olibanum -a m  [nlat. iz gr. libanos  iz hebr.]
aromatična gumijeva smola nekih tro-
pičnih dreves

olifant -a m  [fr. olifant  iz lat. elephantus
slon] 1. slonokoščeni lovski rog vitezov,
zlasti Rolanda, 2. največji format pa¬
pirja (s slonovo znamko)
oligarh -a m  [gr. oligarches,  gl. olig(o)- +
-arh] predstavnik ali nosilec oligarhije;
oligarhija -e ž 1. oblika vladavine, v ka¬
teri je oblast v rokah peščice ljudi, npr.
aristokratov ali finančnikov (finančna
~), 2. država s tako vladavino
oligarhist -a m  [gl. oligarh] privrženec oli¬
garhije

oligemija -e ž  [olig(o)- + -emija] malo¬
krvnost, zmanjšanje množine krvi, npr.
zaradi krvavitve

oligo- [gr. oligos  majhen, maloštevilen] v
sestavljenkah, npr. oligarhija, oligokra-
cija

oligocen -a m  [oligo- + gr. kainos  nov] v
geol. zgodovini Zemlje: tretja plast in
pododdelek terciara (v njem so se obliko¬
vale Alpe, Pireneji itd., razvili so se prvi
sesalci in ptice)

oligocitemija -e ž  [oligo- + -cit + -emija]
pomanjkanje rdečih krvničk v krvi,
oblika anemije (med.)
oligodinamičen -čna -o [oligo- + gr. dy-
namis  sila] učinkujoč v najmanjših koli¬
činah (kem., med.)

oligofrenlja -e ž  [oligo- + gr. phren  um,
duša] v med. dedna ali v mladosti nastala
duševna bolezen, npr. debilnost
oligoklaz -a m  [oligo- + gr. klasis  razbitje]
vrsta živca, navadno v belih kristalih
oligokraclja -e ž  [oligo- + -kracija] 1.
vlada, polit, gospostvo peščice ljudi,
2. oligarhija

oligomenoreja -e ž  [oligo- + menorejal
slabotna mesečna čišča
oligospermija -e ž  [oligo- + gr. sperma
seme] malosemenost, pomanjkanje se¬
mena (med.)

oligotrihija -e ž  [oligo- + gr. thrix, thrichos
las] plešavost

oligotrofija -e ž  [oligo- + gr. trophe  hrana]

1. zmanjšana ali pomanjkljiva prehrana,

2. premajhna ješčnost

oligurija

502

omisija

oligurija -e ž [olig(o)- + -urija] maloseč-
nost, zmanjšano izločanje seča, navadno
simptom bolezni ledvic
Olimp -a m  [gr. Olympos]  ime gore v stari
Grčiji na meji med Makedonijo in Te-
salijo, v stgr. mit. sedež Zevsa in drugih
bogov; fig.  sedež bogov, nebesa; olimp-
ski -a -o ki se tiče Olimpa ;fig.  nebeški,
božji

oiimpiada -e ž  [gr. Olympias, Olympiados]

1. pri starih Grkih doba štirih let (štetje
po olimpijskih igrah, ki so bile vsako
četrto leto; začne se 1. 776 pr. n. š.),

2. danes: mednarodne športne tekme
vsako četrto leto (prvič 1.1896 v Atenah),
moderne olimpijske igre

Olimpijec -jca m  [gl. Olimp] olimpsko bo¬
žanstvo, prebivalec Olimpa (zlasti Zevs);
fig.  Zevs; olimpijec -jca m  1. kdor se drži
mogočno in slovesno — kot Zevs na
Olimpu; mogočnik, vladar v svojem
območju, 2. tekmovalec na olimpiadi
olimpijski -a -o [gr. olympikos ] ki se tiče
Olimpije (~e igre) ali bogov na Olimpu;
nebeški, božji; božanski; fig.  vzvišen,
dostojanstven; olimpijske igre 1. stgr.
narodne igre, ki so bile vsako četrto
leto v mestu Olimpiji na čast olimpij¬
skemu Zevsu, 2. oiimpiada (2.)
olimpionik -a m  [gr. olympionikes\  zmagova¬
lec na stgr. olimpijskih igrah
olimpski -a -o [gr. olympios]  gl. Olimp
oliva -e ž  [lat. oliva]  v bot. oljka (drevo in
sad)

olivenit -a m  [nem. Oliven(erz)  olivna ruda,
+ -it] bakrova ruda olivne barve,
bakrov arzenat

olivin -a m  [lat. oliva  oljka, + -in] olivno
zelena vulkanska rudnina, magnezijev
in železov silikat

olla-podrida -e i /o'lja podri'da/ Špan. 1.
španska narodna jed iz sočivja in raznih
vrst mesa, 2. fig.  mešanica, godlja, 3.
knjiga ali zbirka z raznovrstno vse¬
bino

-om -a m  [iz gr. ~oma\  samost, pripona,
izraža bolezensko tvorbo ipd., npr.
limfom, fibrom

omagra -e ž [gr. omos  rama, agra  lov, plen]
protin v rami (med.)

omalgija -e z [gr. omos  rama, + -algija]
bolečine v rami

ombre -ja m  [fr. ombrer  senčiti] 1. vrsta
preje, 2. lahka tkanina z osenčenimi
vzorci

ombrofil -a m  [gr. ombros  dež, + -fil] rast¬
lina (ali žival), ki ljubi deževne ali vlažne
kraje

ombrograf -a m  [gr. ombros  dež, + -grau
»dežepis«, priprava za ugotavljanje koli¬
čin dežja in padavin

ombrogram -a m  [gr. ombros  dež, + -grami
ombrografski zapis

ombrometer -tra m  [gr. ombros  dež, +
-meter] dežemer, priprava za merjenje
množine dežja (= pluviometer)
omega -e z in neskl. m  [gr. o mega  veliki o,
iz megas  velik] 1. »dolgi o«, zadnja črka
(staro)grške abecede; fig.  konec (alfa
in ~), 2. v fiz. a) mali omega: simbol za
krožno frekvenco, b) veliki omega:
znak za ohm, 3. vrsta preciznih ur
omen -a m  [lat. omen ] (dobro ali slabo)
preroško znamenje, predznak, napoved
česa

omentum -a m  [lat. omentum ] pečica (anat.<
med.)

Omfala -e ž  [gr. Omphale]  v stgr. mit. leP a
lidijska kraljica, pri kateri je bil Herkules
tri leta suženj, tkal na kolovratu, P re '
oblečen v žensko, in opravljal druga
ženska dela

omfaličen -čna -o [gr. omphalos  popek] k 1
se tiče popka; popkast
omfalitis -a m  [omfal(o)- + -itis] vnetje
popka (med.)

omfalo- [gr. omphalos  popek] v sestav¬
ljenkah, npr. omfaloragija . .,

omfaloflebitis -a m  [omfalo- + flebitisJ

vnetje popkovih ven (med.)
omfaloragija -e i [omfalo- + -ragija] krva¬
venje popka, npr. pri novorojenčku
omfalotomija -e ž [omfalo- + -tofflija)
prerez popkovnice pri porodu
omikron -a in neskl. m  [gr. o mikron  mah m
iz mikros  majhen, prim. omega] »kratk
o«, petnajsta črka (staro)grške abeced
ominozen -zna -o [lat. ominosus  v slabe
znamenju, iz omen  znamenje] (usodim
pomenljiv, nič dobrega ne napoveduje
ali obetajoč; fig.  sumljiv, zloslute >

usoden . ,.

omisija -e ž  [nlat. omissio ] izpustite }>

opustitev

omleta

503

oniomanija

omleta -e ž  [fr. omelette]  močnata jajčna jed,
vrsta cvrtnjaka

°mne principium difficile /om'ne princi'pium
difi'cile/ lat. vsak začetek je težak
°mne tulit punctum, qui miscuit utile dulci
/om'ne tulit' punktum', kvi mis'kuit
u 'tile dul'ci/ lat. »žebljico zadene v gla-
Yjco, kdor veže prijetno s koristnim«
(Horac v Sovretovem prevodu)

°mne vivum ex ovo /om'ne vi'vum eks o'vo/
mt. »vse, kar je živo, se razvije iz jajca«;
>zrek W. Harveya, 1578—1657, naperjen
Proti trditvi, da se lahko muhe, črvi ipd.
1 -'ležejo iz blata ali nesnage
* nn m ad maiorem Dei gloriam /om'nia ad
piajo'rem dei glo'riam/ lat. »vse v večjo
c ast božjo«, geslo jezuitov
tonia evanescunt /om'nia evanes'kunt/ lat.
Vse premine

b*"'" (mea) mecum porto /om'nia me'a
me'kum por'to/ lat. »vse, kar premorem,
Oosim s seboj«, tj. modrost je največje
bogastvo (stgr. filozof Bias, eden sed-
o ®. er rh modrih)

mma mutautur, nihil interit /om'nia
111  utan'tur, ni'hil in'terit/ lat. vse se
o spreminja, a nič ne premine (Ovid)
miiia vincit amor /om'nia vin'cit a'mor/
; ljubezen vse premaga (Vergil)
nMli bus -a m  [3. skl. mn. od lat. omnis
vsak (= vsem, za vse)] 1. mnogosedežno
vozilo za redni potniški promet (prvotno
na  konjsko vprego), 2. film z različno
0  Vs . e bino, povezano z osnovno idejo
"'Potenca -e ž  [nlat. omnipotentia ] vse¬
mogočnost (kot atribut boga); omni-
o^aten -tna -o vsemogočen
"'"lprezenca -e ž [nlat. omnipraesentia]
sepričujočnost; omniprezenten -tna -o
Otu S . eprifi ujoč, (sočasno) povsod navzoč
" ls  fieterminatio est negatio /om'nis de-
,prrnina'cio est nega'cio/ lat. vsaka ome-
J ' te Y ali opredelitev je sočasno negacija
0 ' .Pinoza)

"'um consensu /om'nium konsen'zu/ lat.
oi« ! ploSno  privolitvijo

"ivora -or s mn.  [lat. omnis  ves, vsak,
orgre  žreti] živali, ki uživajo mesno in
0  "^lipsko hrano: race, svinje ...

magija -e ž [gr. omos  surov, + -fagija]
Ivanje surove hrane, zlasti surovega
mesa

onager -gra m  [gr. onagros  iz onos agrios
divji osel] 1. vrsta lučalnice pri Rimljanih
in v srednjem veku, 2. perzijski polosel
(zool.)

onanija -e ž [po biblijskem Onanu, ki se je
oženil z bratovo vdovo in ni maral
otrok] 1. izmikanje spolnega uda pred
ejakulacijo, da se prepreči spočetje
(fiziol.), 2. ipsacija, samozadovoljeva¬
nje spolnega nagona; onanirati -am
1. izmikati ud pred ejakulacijo, 2. zado¬
voljevati spolni nagon z onanijo
onanist -a m,  onanistka -e ž  [gl. onanija]
kdor onanira (1. in 2. ali 2.)
onanizem -zrna m  [nlat. onanismus ] gl.
onanija

on dit /6 di'/ fr. pravijo, baje ...
ondograf -a m  [fr. onde  val, + -graf] pri¬
prava za grafično zapisovanje oscilacij
izmeničnih tokov

ondogram -a m  [fr. onde  val, + -gram]
ondografski zapis

ondulacija -e ž [ital. ondulazione  valovanje,
iz onda  val] kodranje las; ondulirati -am
kodrati lase

oneirolog -a m  [gr. oneiros  sanje, + -log]
razlagalec sanj

oneiromantija -e ž  [gr. oneiros  sanje,
manteia  prerokovanje] razlaganje sanj,
vedeževanje iz sanj

onera puhlica /o'nera pub'lika/ lat. javne,
državne dajatve ali bremena, davki
onerozen -zna -o [lat. onus, oneris  brente]
težaven, nadležen; vezan z dolžnostmi
(zastarelo)

onestep -a m  /uAn'step/ angl. 1. vrsta dru¬
žabnega plesa s sinkopiranim ritmom;
iz Amerike, 2. glasba za ta ples v 2 / 4 taktu
onihitis -a m  [gr. onyx, onychos  noht, +
-itis] vnetje mehkih delov okrog nohtov
onihofagija -e i [gr. onyx, onychos  noht, +
-fagija] grizenje nohtov
oniks -a m  [gr. onyx  noht, po prozorni
barvi] kremenjak, vrsta kalcedona, se¬
stavljen iz raznobarvnih plasti; uporab¬
ljajo ga za okrasje, v starem veku npr.
za geme

-onim -a m,  -onimija -e ž  [gr. onyma  ali
onoma  ime] v sestavljenkah, npr. homo-
nim, metonimija

oniomanija -e ž [gr. one  kupovanje, +
-manija] patološko nagnjenje h kupo-

onkolog

504

opalizirati

vanju vsega, kar pride pod roke (ali
kupovanje velikanskih množin česa)
onkolog -a m  [gr. onkos  breme, teža, + -log]
zdravnik, specialist za onkologijo; onko¬
logija -e i nauk o novotvorbah, bulah
(med.); onkološki -a -o ki se tiče onko¬
logije; onkološki inštitut zavod za preuče¬
vanje in zdravljenje novotvorb, zlasti
raka

onolatrija -e ž  [gr. onos  osel, latreia  čašče¬
nje] »čaščenje osla«, očitek na račun prvih
kristjanov, češ da je Kristus na oslu
prijahal v Jeruzalem

onomdstičen -čna -o [gr. onomastikos
imenski] imenski (~i slovar), ki se tiče
imen; onomastika -e ž  gl. onomatologija,
onomatika

onomastikon -a m, mn.  onomastika -ik s
[gr. onomastikos  imenski] 1. imenik,
imenski seznam ali slovar, slovar imen
ali pojmov (tudi ime antičnih in sred-
njev. del te vrste), danes navadno imen¬
ski slovar, urejen po predmetnih sku¬
pinah, 2. (lastno) ime
onomatika -e ž [gr. onoma, onomatos  ime]
gl. onomatologija

onomato- [gr. onoma, onomatos  ime] v se¬
stavljenkah, npr. onomatologija
onomatologija -e ž  [onomato- + -logija]
nauk o oblikovanju, klasifikaciji in po¬
menu imen

onomatomorfoza -e ž  [onomato- + gr.
morphe  oblika] oblikovanje, tvorjenje
imen

onomatopoetičen -čna -o [onomato- + gr.
poiein  narediti] posnemaje glas, podob-
noglasen, nastal po podobnoglasju (~i
izraz); onomatopoija -e ž 1. podobno-
glasje, enakoglasje, tj. posnemanje na¬
ravnih glasov z besedami, npr. kukavica,
mijavkati, 2. taka beseda, 3. uporablja¬
nje takih besed

onomatotet -a m  [onomato- + gr. -thetes  iz
tithenai  postaviti] sestavljalec novih
besed

onorevole /onore'vole/ ital. »spoštovani
(gospod)«, naslov ital. poslancev
onto- [gr. on, ontos  bit, bitje, delež, od
einai  biti] v sestavljenkah, npr. ontologija
ontogenetičen -čna -o [onto- + -genetičen]
ki se tiče ontogeneze; ontogeneza -e ž v
biol. postanek in razvoj posameznega

organizma, tj. razvoj od oplojenega
jajčeca do popolnega organizma, prim-
filogeneza; ontogenija -e ž 1. ontogeneza,
2. nauk o ontogenezi
ontologija -e ž  [onto- + -logija] v idealist,
lil. nauk o bitju, o osnovnih načelih,
lastnostih, kategorijah itd. vsega, kar
obstoji; ontološki -a -o ali  ontologičen
-čna -o ki se tiče ontologije; ontološka
metoda idealistična metoda, ki iz subjek¬
tivnih pojmov sklepa na objektivni obstoj
česa; ontološki dokaz sholastični dokaz
o obstoju boga, izpeljan iz pojma boga
kot popolnega bitja

onus probandi /o'nus proban'di] lat. breme
dokazovanja (v tožbah)
onze et demi /oz e dmi'/ fr. »enajst in pol (< >
neka igra na karte

oo- [gr. oon  jajce] v sestavljenkah, np r -
oofor

oocit -a m  [oo- + -cit] nedozorela jajčna
celica (biol.)

oofor -a m  [oo- + -for] v anat. jajčnik
ooforektomija -e ž  [oofor + ektomlN
operativna odstranitev enega ali obeh
jajčnikov (med.)

ooforitis -a m  [oofor + -itis] v med. vnetje
jajčnika (= ovaritis)

oogamija -e ž  [oo- + -gamija] oploditev
jajčeca s semenčico (biol.)
oogeneza -e ž [oo- + -geneza] nastanek m
razvoj ovuma, jajčeca, iz katerega se
razvije embrio ,

ookinet -a m  [oo- -I- gr. kinein  gibati sel
razvojni stadij povzročitelja malarije
oolit -a m  [oo- + -lit] ikravec, apnenec,
sestavljen iz majhnih, ikram podobnh

zrnc ..j

oologija -e ž [oo- + -logija] v ornitologu
nauk o ptičjih jajcih (obliki, barvi...)
op. lat. kratica: 1. opus, 2. (mn.) opera
opal -a t n  [lat. opalus,  prim. skt. up al
dragi kamen] 1. krhka silicijeva rudnina,
čestokrat v lepih, prelivajočih se barva
(nekatere vrste sodijo med drage kamneh
2. tenka bombažna tkanina z rnotnn
leskom

opalescenca -e ž  [opal + -escenca] p*® 1 ,
vanje, spreminjanje barv (kot pri opah
opalizirati -am [gl. opal] 1. sijati kot opaj
2. dati bombažni tkanini videz lanen
tkanin

505

oportun

°Pcija

0 Peija -e i [lat. optio  želja, volja; izbira]
!• svobodna izbira česa, 2. pravica do
svobodne izbire državljanstva (na ozem¬
lju, ki je pripadlo drugi državi), 3. po¬
godbena pravica kupiti kako blago
(vrednotnice ipd.) v določenem roku in
, Po določeni ceni

°Pel -a tn  [po tovarnarju A. Opelu] znamka
nem. avtomobilov

opera neskl. s mn.  [/o'pera/ lat. mn. iz
, °Pus  delo] dela, (zbrano) delo
0 Pera -e i [ital. opera  iz lat. opus  delo] 1.
spevoigra, dramsko delo, katerega be¬
sedilo (vloge) igralci pojejo in ga spremlja
glasba, pogosto tudi ples, 2. operno gle¬
dališče

0 Pera buffa /o'pera bu'fa/ ital. šaljiva,
komična opera

Peracija -e ž [lat. operatio  delavnost] 1.
delo, posel, opravilo; naloga; podjetje;
Rajanje ali izvedba takega dela, posla
(finančna, kreditna, delovna, računska
~); delovni proces, 2. mehanično delo-
Va nje zdravnika na bolnikovo telo (re¬
žnje, odstranjevanje organov ipd.), 3.
akcija večjih vojaških enot za dosego
kakega smotra; operacijski -a -o ki se
dee kake operacije (~a soba, ~o
dzemlje); operacijska baza področje, ki
r abi za  preskrbovanje operativne ar-
®ade z vojaštvom, strelivom itd.

Pera eroica /o'pera ero'ika/ ital. junaška

opera

°Pera et studio /o'pera et stu'dio/ lat. z de¬
lom in pridnostjo (doseči kaj)

Pera omnia /o'pera om'nia/ lat. zbrana
oela ali spisi

Pera postuma /o'pera pos'tuma/ lat. ne¬
izdana ali po smrti izdana dela
Pera selecta /o'pera selek'ta/ lat. izbrana
dela

^Pera seria /o'pera se'ria/ ital. resna opera
Perater -ja m  [fr. operateur  iz nlat. opera-
*°r] 1. zdravnik, specialist za kirurgijo, 2.
ulmski snemalec, 3. kdor nadzira delo¬
vanje kakih priprav (kino ~)

Perativa -e ž  [gl. operativen] izvršni organ
a li oblast; operativec -vca m  član, pri-
0n Pa dnik operative

Perativen -vna -o [nlat. operativus]  sloneč
Ua operaciji (~o zdravljenje); delujoč,
dejaven; ki neposredno, praktično izvaja

ali vodi kako delo (~o vodstvo, ~a
armada); deloven, namenjen za akcijo
(~i načrt)

operen -rna -o [gl. opera] ki se tiče opere
(~i pevec)

opereta -e ž  [ital. operetta,  dimin. iz opera]
vrsta šaljive glasbene igre z lažjo vsebino;
nekatere vloge se pojejo, druge se govore
operirati -am [lat. operari  delati, iz opus ,
opera delo] del(ov)ati; izvajati (izvesti)
zdravniško ali vojaško operacijo; učin¬
kovati s čim, uporabljati kaj
operoz -a m  [lat. operosus  delaven] član
ljubljanske »Akademije operozov« (Aca-
demia operosorum), npr. zgodovinar
Dolničar, delovala je okrog 1693—1725
opiat -a m  [nlat. opiatus,  gl. opij] zdravilo,
pripravljeno z opijem
opij -a m  [lat. opium  iz gr. opion,  dimin.
iz opos  sok] posušen mlečni sok iz ne¬
zrelih, narezanih makovih glavic, zdra¬
vilo in narkotik (vsebuje morfin in druge
alkaloide); opijska vojna vojna Anglije
proti Kitajski 1. 1840—1842, v kateri si
je Anglija izsilila uvoz opija in svobodno
trgovino v večjih kit. pristaniščih
-opija -e ž  [gr. -opia  iz ops, opos  oko] v se¬
stavljenkah, npr. miopija
opinio communis /opi'nio komu'nis/ lat.

splošno, javno mnenje
opiofag -a m  [opi(j) + -fag] uživalec opija;

opiofagija -e ž  uživanje opija
opioman -a m  [opi(j) + -man] kdor se
vdaja opiju

opistotonus -a m  [gr. opisthen  zadaj, tonos
napon] vrsta krča, npr. pri histeriji (med.)
opodeldok -a m  [stara, umetna skovanka]
milna raztopina v alkoholu, vsebujoča še
kafro in eterična olja; vtirajo jo v kožo
proti revmi ipd.

oponent -enta m  [lat. opponens  iz opponere
nasprotovati, ob-, ponere  postaviti] na¬
sprotnik, nasprotovalec (v diskusiji,
akciji ...); oponirati -am nasprotovati,
ugovarjati, oporekati komu, upirati,
bojevati se proti komu (čemu)
oportun -a -o [lat. opportmus  ugoden] ugo¬
den, prikladen, (časovno ipd.) primeren,
pripraven; koristen; udoben; potreben;
oportunost -i ž  ugodnost, prikladnost
(v kakem trenutku); primernost; udob¬
nost

oportunist

506

optimist

oportunist -a m  [fr. opportuniste  iz lat.] kdor
preračunljivo, nenačelno usmerja svoje
ravnanje po okoliščinah ali obrača plašč
po vetru, vetrnjak, koristolovec; kdor
se nagiblje k (političnemu) oportunizmu;
oportunističen -čna -o koristolovski,
vetrnjaški, računarski, nagnjen k oportu¬
nizmu; oportunizem -zrna m  1. koristo-
lovsko prilagajanje okoliščinam iz oseb¬
nih koristi (žrtvujoč pri tem načela in
ideje), vetrnjaštvo, koristolovstvo, 2. v
delavskem gibanju: polit, dejavnost, ki se
ravna po trenutnih koristih manjšine, ne
pa po načelih

oportuniteta -e ž  [lat. opportunitas ] ugod¬
nost, prikladnost; udobnost; ugoden
trenutek ali okoliščina
oposum -a m  [angl. opossum,  po indijanski
besedi] v zool. podgana vrečarica, živi
v ZDA

opozicija -e ž  [lat. oppositio  odpor] 1. na¬
sprotovanje, odpor kakim nazorom,
politiki ipd.; nasprotujoča ali nasprotna
stran ali skupina, 2. protivladna stranka
ali polit, skupina (parlamentarna ~),
3. v log. nasprotnost dveh sodb, logično
protislovje, 4. položaj nebesnih teles,
kadar znaša razlika v ekliptični dolžini
teh teles 180° (astr.); opozicijski -a -o
ki se tiče opozicije ali je v opoziciji
opozicionalec -lca m  [gl. opozicija] 1. kdor
komu (čemu) nasprotuje; kdor rad na¬
sprotuje ali ugovarja, 2. privrženec
opozicije; opozicionalen -lna -o pripa¬
dajoč opoziciji, izvirajoč iz opozicije;
nasproten, nasprotniški; uporen
opozicionalist -a m  [gl. opozicija] privrže¬
nec nasprotne skupine ali stranke
opresija -e ž [lat. oppressio  iz opprimere
zatirati] 1. zatiranje, tlačenje; nasilje;
pritisk (polit.), 2. tesnoba (med.);
opresiven -vna -o zatiralski, nasilen
oprimirati -am [lat. opprimere ] zatirati,
tlačiti, stiskati

oprobracija -e ž  [lat. opprobratio]  žaljivka;

zasramovanje; sramotilen očitek
opsigamija -e ž rgr. opse  pozno, + -gamija]
zakon v starosti, v poznih letih
opsonin -a m, nav.  v mn.  opsonini -ov [gr.
opson  prigrizek, jed] snovi v krvnem
serumu, ki slabe mikrobe, olajšujoč delo
fagocitom

optabel neskl.  [lat. optabilis]  zaželen
optacija -e ž [lat. optatio  želja] pravica do
svobodne izbire državljanstva (= opcija)
optant -a m  [lat. optare  izbrati] kdor optir®
ali ima pravico do opcije
optativ -a m  [nlat. optativus  želelen] želelnik,
želelni naklon glagolske oblike (slovn.),
optativen -vna -o želelen (~a oblikah
izražajoč željo

optičen -čna -o [gr. optikos  viden, iz opS
oko] viden; svetloben; ki se tiče optike,
optična prevara vidna, očesna prevara,
optične priprave priprave, ki v praktične
namene izkoriščajo zakone in lastnosti
svetlobe: očala, daljnogledi, mikro¬
skopi ...; optična stekla konkavna aj*
konveksna stekla (leče) za optične P rl '
prave

optik -a m  [gr. optikos  viden] 1. specialist
za optiko, 2. izdelovalec ali prodajalce
optičnih priprav; optika -eri.  nauk o
svetlobi in svetlobnih pojavih (Sz-J’
2. optične priprave, 3. izdelovanje takih

priprav .

optikus -a m  [nlat. nervus opticus]  vid' 11
živec (anat.) «.

optima fide /op'tima fi'de/ lat. »v najboljs'
veri«, z najboljšim namenom, brez zle
misli

optima forma /op'tima for'ma/ lat. v naj¬
boljši obliki ali formulaciji ..

optimalen -lna -o [lat. optimus  najbolj 5 *!
najboljši, najbolj primeren ali ustrezen

(~a rešitev)

optimat -a m, nav. v mn.  optimati -ov P®“
mn. optimates  iz optimus  najboljši] ¥
rimski republiki konservativna, aristo¬
kratska stranka v nasprotju s popula r *’
z ljudsko stranko

optime /op'time/ lat. najbolje, izvrstno

optimist -a m  [fr. optimiste  iz lat. optitrtu*
najboljši] 1. privrženec filozofske?
optimizma, 2. kdor gleda na vse *
z dobre strani, pričakuje vedno dob®
izid (naspr. pesimist); optimističen
-o prežet z optimizmom, veder, roži*
gled, rožnato razpoložen; optinuz®
-zrna m  1. idealistično fil. naziranje,
da je »naš svet« najboljši izmed vse
mogočih svetov (Leibniz v Teodiceji"
b) da dobro slednjič vselej prevlada n®
zlim, 2. vedro, rožnato duševno razp 01

°Ptimum

507

ordal

ženje; težnja, gledati na svet in življenje
le od dobre, svetle strani (ali upati,

, misliti o čem le najboljše)

eptimum -a m  [sr. sp. od lat. optimus  naj¬
boljši] najboljše, najugodnejše (razmerje,
odnos, vrednost, rešitev...)

'Jptimus Maximus /op'timus mak'simus/
bt. »Najboljši in Največji«, pridevek
strim. boga Jupitra

°Ptirati -am [lat. optare  izbrati] želeti;
•zbirati, izbrati (med kakimi možnostmi);
odločiti se za kako državljanstvo, gl.
0 Pcija, optacija

fptometer -tra m  [opt(ičen) + -meter]
v jdomer, vrsta priprav za preizkušanje
ylda; optometrija -e ž  merjenje, preizku¬
šanje vida

°Pulenca -e ž  [lat. opulenlia]  obilje; bo¬
gastvo; potratnost; bohotnost; blišč;
0 Pulenten -tna -o (iz)obilen, zelo bogat;
Potraten; bohoten

opuncija -e ž  [nlat. Cactus opuntia  iz lat.
°Puntius  ki se tiče mesta Opus v stgr.
Lokridi] vrsta rastlin iz številnega rodu
opuncij (sodijo v družino kaktej); plo-
dovi večinoma užitni
Pos -a m  [lat. opus, mn. opera,  delo] 1. delo,
(umetniška) stvaritev, 2. skladba, navad¬
no s številko (~ št. 7), 3. celotno delo
kakega ustvarjalca (življenjski ~)

Pos citatum /o'pus cita'tum/ lat. navedeno,
citirano delo

Pus commendat artificem /o'pus komen'dat
arti'jicem/ lat. delo hvali mojstra
p o s  Hcrculeum /o'pus herku'leum/ lat.
bcrkulsko delo, delo, ki terja nadčloveške

moči

0 Puskel -kla m  [lat. opusculum,  dimin. iz
°Pus  delo] manjši spis ali razprava;
brošura

rada - e  ž  [nem. Orade  iz ital. orata]
Podlanica, zlatobrov, užitna morska
orlu 55 -’ ® v ' tL, di v Jadranu
r ®kclj -kija m  [lat. oraculum  iz orare  go-
v °riti] l. p r i Grkih in Rimljanih pre¬
čka, preroška napoved, božji izrek,
*• kaj napoveduje (navadno nejasen,
dvoumen; sporočali so jih svečeniki ali
svečenice v božjem imenu), 2. prero-
®šče, npr. Apolonov hram v Delfih
mlen -lna -o [fr. oral iz  lat. os, oris  usta]
Usten; ki se tiče ust

orangutan -a m  [angl. orang-utan  iz malaj.
(= gozdni človek)] velika človeška
opica, živi v močvirnih pragozdih
Bornea in Sumatre (zool.)
oranža -e i [fr. orange ] pomaranča (sad);
oranžen -žna -o ki se tiče oranže; ru¬
menkasto rdeč

oranžada -e ž  [fr. orangeade]  pijača iz
oranžnega soka, sladkorja in vode
oranžerlja -e ž  [fr. orangerie,  1603] 1. nasad
pomaranč in drugega južnega sadja,
2. topel, zastekljen rastlinjak za poma¬
ranče in druge južne rastline
oranževec -vca m  [gl. oranža] oranžino
drevo, pomarančevec

oratio directa /ora'cio direk'ta/ lat. premi
govor (slovn.)

oratio obliqua /ora'cio obli'kva/ lat.

odvisni govor (slovn.)
oratio pro domo /ora'cio pro do'mo/ lat.

govor v svojo korist, v svoji zadevi
orator -ja m  [lat. orator  iz orare  govoriti;
moliti] (javni) govornik; pridigar; ora-
torski -a -o govorniški; fig.  lepobeseden,
leporečen

oratorij -a m  [nlat. oratorium]  1 . molilnica
(kapela), prostor, namenjen za molitev,
2. vrsta bratovščine katol. svetnih du¬
hovnikov, 3. večdelna orkestralna sklad¬
ba bolj ali manj dramskega značaja,
največkrat z religiozno snovjo (prvo so
izvajali v oratoriju neke rimske cerkve)
oratorijanec -nca m  [gl. oratorij] pripadnik
katol. duhovniške bratovščine brez re¬
dovne zaobljube, ustanovil jo je Filip
Neri v 16. stol.

orbis -a m  /or'bis/ lat. krog; kolo; (vesoljni)
svet

orbis pictus /or'bis pik'tus/ lat. svet v po¬
dobah; Orbis pictus Svet v podobah (ali
Pisani svet), naslov šolske knjige v podo¬
bah, ki jo je 1.1657 izdal J. A. Komensky
orbis terrarum /or'bis tera'rum/ lat. ze¬
meljska obla, (vesoljni) svet
orbit -a m  [iz lat.] gl. orbita
orbita -e i [lat. orbita  kolovoz, pot, iz orbis
krog] 1. tir, pot, krivulja, ki jo opiše
(nebesno) telo v svojem gibanju, 2.
očnica, očesna votlina (anat.); orbitalen
-lna -o ki se tiče orbite
ordal -a m, nav. v mn.  ordalije -ij ž  [nlat.
ordalium  iz hol. ordeel  sodba, prim.

orden

508

orfik

nem. Urteil]  v srednjev. sodnem postop¬
ku: božja sodba, tj. preizkušnja, ki naj
pokaže krivdo ali nedolžnost obtoženca,
npr. z vodo, žarečim železom, dvo¬
bojem ...

orden -a m  [nem. Orden  iz lat. ordo  red]

1. meniški ali svetni red, 2. red, visoko
odlikovanje

ordinacija -e ž  [lat. ordinatio  red; ureditev;
odredba] 1. zdravniško sprejemanje in
preiskovanje bolnikov; za to določeni
prostori; zdravniški predpis ali odredba,

2. duhovniško, mašniško posvečenje
(katol. liturg.); ordinadjski -a -o ki se
tiče ordinacije

ordinale -la m, mn.  ordinalije -ij ž  [nlat.
ordinale,  mn. ordinalia]  v slovn. vrstilni
števniki: prvi, drugi, tretji ...; ordinalen
-lna -o vrstilen (~i števnik)
ordinaren -ma -o [fr. ordinaire  navaden,
iz lat.] reden; navaden, vsakdanji;
preprost; pejor.  prostaški, surov, nizko¬
ten; ordinarnost -i ž vsakdanjost; pre¬
prostost; pejor.  prostaštvo, nizkotnost
ordinariat -a m  [nlat. ordinariatus]  1. urad
in službena dolžnost ordinarija, 2. redna
stolica na visoki šoli, 3. škofijski upravni
urad

ordin&rij -a m  [lat. ordinarius  reden, urejen]
1. redni vseučiliški profesor, 2. (šolski)
razrednik, 3. redni škof, 4. ordinirajoči
zdravnik (v bolnišnici)
ordinarij -a m  [lat. ordinarium]  v drž.

financah: redni dohodki in izdatki
ordinata -e ž  [lat. ordinatus  reden, urejen]
razdalja kake točke od abscisne osi v
Descartesovem koordinatnem sistemu
(mat.); ordinaten -tna -o ki se tiče ordi¬
nate; ordinatna os navpična os v koordi¬
natnem sistemu

ordinirati -am [lat. ordinare  urediti] 1. spre¬
jemati bolnike v pregled in zdravljenje,
imeti ordinacijo; odrediti, (zdravniško)
predpisati, 2. posvetiti v duhovnika
ordonanc -a m  [fr. ordonnance  iz lat.] vojak,
dodeljen v službo višjemu častniku
(vojaški sel, kurir za prenašanje povelj
ali častniški sluga ipd.)
ordoninca -e ž  [fr. ordonnance ] odredba,
ukaz, povelje; predpis
ordonirati -am [fr. ordonner ] ukazati,
predpisati, odrediti

or double /or duble'/ fr. duble zlato, pozla¬
čeno srebro ali baker
ordovicij -a m  [lat. mn. Ordovices  ime sta¬
rega keltskega plemena v Walesu]
geol. zgodovini Zemlje: druga P^ aSt
in doba paleozoika, v njej je živel 0
veliko nevretenčarjev

ordra -e z [fr. ordre  red; povelje] 1- na-
redba, ukaz, odredba (trg.), 2. določba
na menici, ki daje remitentu pravico pr e '
nesti menični znesek na drugo osebo,
na ordro »po nared bi«, »na ukaz« (trg•/
ordre [/or'dro/ fr. iz lat. ordo]  red; vrsta j
ukaz, (vojaško) povelje
oreada -e ž [gr. Oreias, Oreiados iz o r °'
gora] v stgr. mit. gorska, planinska
vila

Orest(es) -ta m  [gr. Orestes]  v stgr. mit- sin
mikenskega kralja Agamemnona 10
Klitemnestre, eden glavnih junak 0
stgr. tragedije; s pomočjo sestre Elektr
je ubil rodno mater in njenega ljubčk
Egista, ker sta mu umorila očeta
orfanotrofij -a m  [gr. orphanolropheioitj
orphanos  sirota, trophe  hrana] sirotisc e >
sirotišnica •

orfeizem -zrna m  [po domnevnem ustan° v '
telju Orfeju] verski in filoz. sistem °*
fikov; vsebuje nauk o nastanku bog°v
ustvaritvi človeka in njegovi posmr®
usodi ter mistične obrede: očiščenje 10
posvečenje

Orfej -a m  [gr. Orpheus]  bajeslovni stgr-
pevec, sin Apolona in Kaliope; s svojin
čudovitim petjem in igranjem je očaf
zveri in razgibal celo drevesa (po nje
se imenujejo pevska društva, zabavic,
ipd., prim. orfeum); fig.  orfej - a
odličen pevec ali glasbenik , j z

orfeum -a m  [nem. Orpheum,  fr. orphčon
gr.] 1. pevsko društvo, 2. dvorana
glasbene prireditve, 3. pevsko, pl es0
_ ipd. zabavišče

Orfeus -fea m  [iz gr.] gl. Orfej cv

orfičen -čna -o [gr. orphikos ] ki se tiče onj
ali orfikov (njih verskih in filozofski
naukov); fig.  skrivnosten; preroški.,
orfik -a m, nav. v mn.  orfiki -ov [gr. orpn **
orfejski; orfičen] pripadniki stgr. versk
filozofske ločine iz 6. stol. pr. n-
(obnovljeno čaščenje Dioniza z mešani
traških in grških prvin, prim. orfeiz e

509

orgije

orfika

°ffika -ik s mn.  [gl. orfik] pesmi o orfeizmu,
ki jih pripisujejo orfikom
°rtizem -zma m  [iz gr.] gl. orfeizem
or gžn -a m  [fr. organe  iz gr. organon  orodje,
12  er gon  delo] 1. (delovno) orodje;
sredstvo, 2. ud ali telesni del, ki opravlja
določeno funkcijo (dihalni ~); fig.  del
^ e| ote sploh, ki opravlja kako nalogo;
čutilo, 3. (človeški) glas, 4. izvrševalec
kake uradne ipd. naloge (sodni ~), 5.
državna, družbena ali društvena usta¬
nova z določeno funkcijo, 6. glasilo
stranke, polit, skupine ipd.
r 8andi(j) -(j) a  m  [fr. organdi,  po* nekem
krt. mestu] toga, presojna, na otip stekla-
sta tkanina iz bombaža ali umetne svile
rgantlin -a m  [iz fr.] gl. organdi®
rgdničen -čna -o [gr. organikos]fig.  tvoreč
?ivo celoto, sestavljeno iz skladno ure¬
jenih delov; notranje skladen in harmo¬
ničen; živ; celoten, celovit; organski
' a  -o 1. pripadajoč živi naravi, živim
°rganizmom; ki se tiče organov; v zvezi
2  razvojem organizma, 2. v kem. ki se
tiče ogljikovih spojin (prej ogljikovih
s Pojin le v živih organizmih), 3. fig.
nrganičen; organska kemija v kem. nauk,
ki Preučuje ogljikove spojine, o katerih
So v Pred 1. 1828 mislili, da obstoje zgolj
v  ttivih organizmih

ganist -a m  [fr. organiste  iz gr. organon
orodje] 1. orglavec, orglar, kdor orgla,
2. nek a  ptica

ganizacija -e z  [fr. organisation,  1488*, iz
1. urejanje, sestava česa (v celoto)
glede na določen smoter; ureditev;
nstroj, sklad, 2. skladna, smotrno pove¬
va (organizirana) celota, 3. društvo,
z družba, zveza, skupnost ljudi, ki jih
Ve že kak program, smoter, delo ...;
organizacijski -a -o ki se tiče organizacije
V~o vprašanje)

ganizhtor -ja m  (fr. organisateur  iz gr.]
kdor kaj organizira (tudi: prireditelj
oesa) ali ima organizacijske zmožnosti;
ustanovitelj organizacije; organizdtorski
' a  ‘O ki se tiče organizacije, organiza¬
cijskega dela jpd.

ganizem -zma m  [fr. organisme,  1729]
Zlv ° bitje (človek, žival ali rastlina), se-
s tavljeno iz skladno delujočih organov;
organska celota ali telo

organizirati -am [fr. organiser]  ustanoviti;
urediti, oblikovati v skladno, dejavno
ali harmonično celoto; pripraviti, pri¬
rediti; povezati, vključiti v organizacijo;
organizirati -am se privzeti organizirano
obliko; vključiti se v organizacijo
organo- [fr. organe  organ, iz gr. organon
orodje] v sestavljenkah, npr. organogen
organogen -a -o [organo- + -gen] 1. organ¬
skega izvora, 2. oblikujoč organe; orga-
nogeneza -e ž  nastanek, oblikovanje
organov (biol.)

organografija -e ž  [organo- + -grafija] opis¬
ovanje) živalskih ali rastlinskih organov
organoiden -dna -o [organ(o)- + -oiden]
podoben organu (biol., med.)
organologija -e ž  [organo- + -logija] nauk
o ustroju in funkcijah živalskih ali
rastlinskih organov (biol.)
organon -a m  [gr. organon  orodje] 1. pri
peripatetikih ime za Aristotelovo logiko
(orodje za spoznanje resnice), 2. sistem
načel ali pravil za znanstveno raziska-
vanje

organoplastika -e i [organo- + plastika]
plastično, kirurgično oblikovanje orga¬
nov

organoterapija -e ž  [organo- + terapija]
zdravljenje z ekstrakti in preparati iz
živalskih organov (ščitnice, trebušne sli¬
navke itd.), npr. pri motnjah notranje
sekrecije

organski -a -o [iz gr.] gl. organičen
orgastičen -čna -o [gl. orgazem] nasladen,
ki se tiče orgazma

orgazem -zma m  [gr. orgasmos  iz organ
bujno rasti] najvišja stopnja naslade pri
spolnem aktu (fiziol.)
orgiast -a m  [gr. orgiastes ] posvečen ec,
slaveč orgije; fig. pejor.  razuzdanec;
orgiastičen -čna -o razuzdano zanese¬
njaški, divjaški

orgiazem -zma m  [gr. orgiasmos  prazno¬
vanje orgij] razbrzdano veseljačenje pri
antičnih verskih svečanostih, zlasti or¬
gijah

orgije -ij ž mn.  [gr. mn. orgia\  pri starih
Grkih in Rimljanih skrivni verski obredi
na čast bogu Bakhu (Dionizu), združeni
z gostijami in razbrzdanim veseljače¬
njem; fig.  divje, razuzdano veseljačenje
in popivanje

orglar

510

orkester

orglar -ja m  [gl. orgle] kdor orgla, organist;
orglar -ja m  kdor dela orgle; orglati -am
igrati na orgle

orgle -gel ž mn.  fnlat. organum  iz gr.
organon  orodje] glasbilo, sestavljeno iz
eno tonskih piščali z umetnim mehovjem,
pedali, registri itd., največ v cerkvah
orheotomija -e ž  [orh(i)- + -tomija] opera¬
tivna odstranitev mod, kastracija
orhestra -e ž [gr. orchestra]  v stgr. gleda¬
lišču: polkrožni prostor pred odrom za
zborne pevce in plesalce, prim. orkester
orhi- [gr. orchis  modo] v sestavljenkah, npr.
orhialgija

orhialgija -e ž [orhi- + -algija] bolečine v
modih (med.)

orhidalgija -e ž [iz gr.] gl. orhialgija
orhideja -e ž  [fr. orchidee  iz gr. orchis  modo,
po obliki gomoljev] v bot. cvetlica iz
družine kukavic (nlat. Orchidaceae),  naj¬
več tropične rastline; okrog 15.000 vrst
orhis -a m  [gr. orchis  modo] 1. v bot. ku¬
kavica (po obliki njenih gomoljev), 2.
modo (anat.)

orhitis -a m  [orh(i)- + -itis] vnetje mod
(med.)

oribi -ja m  [po hotentotski besedi] v zool.

bleda antilopa (iz Afrike)
orient -enta m  [lat. oriens  sončni vzhod,
iz oriri  vziti] vzhod, stran neba; fig.
Orient -čnta m  Jutrovo, Vzhod, zlasti
dežele Bližnjega vzhoda: Palestina, Sirija,
Arabija...

orientacija -e ž  [fr. orientation  iz lat. oriens
vzhod] 1. razved(ovanje), ugotavljanje
svojega položaja glede na kako točko
ali smer (prvotno glede na vzhod); lega
ali položaj glede na to, 2. znajdenost
v prostoru, položaju ...; pravilno pre¬
sojanje, 3. usmerjanje; usmerjenost;
orientacijski -a -o ki se tiče orientacije;
fig.  približen

orientalec -lca m  [lat. orientalis  vzhoden]
kdor je doma z Vzhoda, vzhodnjak,
jutrovec; orientalski -a -o vzhoden;
izvirajoč iz vzhodnih dežel; vzhodnjaški,
jutrovski

orientalist -a m  [fr. orientaliste  iz lat.] 1.
strokovnjak za orientalistiko, 2. študent
orientalistike; orientalistika -e ž  veda, ki
preučuje orientalske, zlasti semitske
jezike, književnost in kulturo

orientalizem -zrna m  [fr. orienlalisme  iz lat.]
etnična, zlasti jezikovna posebnost orien¬
talskih narodov

orientekspres -a m  [Orient + ekspres]
brzovlak, ki veže Pariz s Carigradom
orientiranost -i z [fr. orienter  usmeritiJ
idejna ipd. usmerjenost; orientirati -a 111
usmeriti, pokazati (pravo) smer; sezna¬
niti s čim, poučiti; napotiti; orientirati
-am se najti pravo smer, razvedeti se,
razgledati se, razpoznati se, ugotoviti
svoj položaj glede na kako točko, smer
ipd.; fig.  znajti, razpoznati se (v kraju,
času, položaju); usmeriti se
originacija -e ž  [nlat. originatio  iz lat-
origo  izvir] izvir, nastanek, začetek česa
original -a m  [lat. originalis  izviren] izvirna,
samonikla, neposneta oblika česa, zlasti,
1. izvirnik, prvopis (naspr. prepis),
prvotno, izvirno besedilo; izvirnih
(naspr. prevod), 3. izvirno delo spinu
(v naspr. z reprodukcijo ipd.), 4. fiS-
posebnež; originalen -lna -o, 1. lZ '
viren, prvobiten, samobiten; neposnet,
neponarejen; nov, svež; ustvarjalen,
poseben, svojevrsten, nenavaden, 2. k 1
se tiče originala

oriks -a m  [gr. oryx]  v zool. vrsta afriške
antilope, ima sablji podobne roge
oriktogenija -e ž  [gr. oryktos  izkopan, +
-genija] nastanek kamnin
oriktognozija -e ž [gr. oryktos  izkopan,
gnosis  znanje; spoznanje] poznanje ka¬
mnin .

oriktografija -e ž  [gr. oryktos  izkopan, "J
-graflja] opis(ovanje) kamnin, fosilov ip“'
oriktolog -a m  [gr. oryktos  izkopan, 'k
-log] kdor se ukvarja z oriktologiJ 0 ’
oriktologija -e i nauk o fosilih (= paleon
tologija)

Orion -a m  [gr. Orion ] 1. v stgr. mit. slave
lovec, ljubljenec Zarje, po smrti P°'
stavljen med zvezde, 2. Rimščice, s0
zvezdje južno od Dvojčkov in Bika
orkan -a m  [prek nem. iz Špan. huracan
karib.] vrtinčast vihar, besneč z velika
sko hitrostjo (= hurikan, ciklon) •
orkester -tra m  [gr. orchestra  polkroz
prostor pred odrom za zborne pevce
plesalce v stgr. gledališču] 1. prostor
odličnike v strim. gledališču, 2. dane® -
prostor za glasbenike ipd. v gledahs c  >

orkestracij;!

511

ortodoksen

3. kolektiv glasbenikov pri izvedbi kakega
dela, 4. glasbila kot celota pri taki izvedbi
w kestrdcija -e z [fr. orchestration,  1836,
k gr.] predelava, prireditev skladbe za

orkester

orkestralen -lna -o [gl. orkester] spadajoč k
orkestru; prirejen za orkester, spremljan
z orkestrom

orkestrion -a m  [nem. skovanka iz gr.
orchestra]  1. orglam podobno avtoma¬
tično glasbilo, ki posnema orkester, 2.
vrsta drugih, orglam podobnih glasbil
orkestrirati -am [gl. orkester] 1. predelati,
Prirediti za orkester (= instrumentirati),
2- prirediti nastop orkestra; nastopiti z
.orkestrom

Uf kus -a m  [lat. Orcus]  v strim. mit. 1.
Pluton, bog spodnjega sveta, 2. spodnji
svet, kraljestvo mrtvih (=Tartar)
orleanist -a m  [fr. organiste]  v Franciji —
okrog 1830 — privrženec orleanske
dinastije, zlasti Ludvika Filipa
orlon -a m  [tovarniško imej sintetično
vlakno, podobno najlonu, a trdnejše in
^.odpornejše

u rmuzd -a m  [iz stperz. A hura Mazda ] v
Pauku Zaratustre: počelo ali duh do¬
sega, stvarnik sveta v večnem boju z
duhom teme ali zla

"rnacija -e ž  [lat. ornatio]  krasitev, lepšanje;
okras(ek)

rnamčnt -enta m  [lat. ornamentum]  okras,
okrasek (slikarski, kiparski ~); oma-
toentdlen -lna -o okrasen
roarnentacija -e ž  [fr. ornementation  iz lat.]
'ojkrasitev, zaljšanje; ornamentirati -am
ozaljšati, opremiti z ornamenti
“rpamčntika -e ž  [lat. ornamentum  okras]
okrasje, liki in podobe, ki rabijo kot
°* ras  na obleki, poslopjih, knjigah ...;
hotnost takih ornamentov, 2. nauk o

ornamentih

-a m  [lat. ornatus  okras; oprava]
slavnostna ali obredna oprava cerkvenih
6rn‘t SVetn ‘lr mogočnikov (vladarski ~)
"Uto- [ gr . ornis, ornithos  ptica] v sestav-

ofcl^Pkah, npr. ornitolog

tofilen -lna -o [ornito- + -filen] ki se
ce  ornitofilije; ornitofilija -e i opraše-
urr,v nje  ovetov po pticah
* toll ’t -a m  fornito- -

f osilni

-a m  [ornito- + -lit] okamnel,
ostanek ptice

ornitolog -a m  [ornito- + -log] ptičeslovec;
ornitologija -e ž ptičeslovje, v zool. nauk,
ki preučuje ptice

ornitopod -a m  [ornito- + -pod] vrsta
dinozavra, hodil je pokončno kot
ptica

ornitoptera -er i mn.  [ornito- + gr. pteron
krilo] rod velikih, lepih metuljev iz
tropičnih krajev

ornitoza -e ž  [ornit(o)- + -oza] papigovki
podobna kužna bolezen domačih go¬
lobov in drugih ptic

oro- [gr. oros  gora] v sestavljenkah, npr.
orograf

orogen -a -o [oro- + -gen] oblikujoč go¬
rovja (geogr.)

orogeneza -e ž [oro- + -geneza] nastanek
gora in gorovij

orogenija -e ž [oro- + -genija] nauk o
nastanku gora in gorovij
orognost -a m  [oro- + gr. gnosis  znanje;
spoznanje] kdor se ukvarja z orogno-
zijo; orognozija -e i goroznanstvo,
poznanje (preučevanje) gora
orograf -a m  [oro- + -graf] goropisec, kdor
se ukvarja z orografijo; orografija -e i
goropisje, področje fiz. geografije, ki
opisuje gore in gorovja
orohidrografija -e ž  [oro- + hidrografija]
opis(ovanje) gora in vodnih tokov
orolog -a m  [oro- + -log] strokovnjak za
orologijo; orologija -e ž  nauk o gorah
in gorovjih (primerjalna veda)
orometer -tra m  [oro- + -meter] vrsta baro¬
metra za merjenje višine gora; orome-
trlja -e ž  nauk o merjenju gora
orpheon -a m  /orfeo'/ fr. v Franciji naziv
pevskih društev, prim. orfeum
orto- [gr. orthos  raven, pravilen] v sestav¬
ljenkah, npr. ortodoksen
ortobiotika -e ž  [orto- + gr. biotikos  živ¬
ljenjski] nauk o pravilnem, zdravem
načinu življenja

ortodidaktika -e ž  [orto- + didaktika] pra¬
vilno, smotrno poučevanje
ortodoksen -sna -o [gr. orthodoxos  iz
orthos-, doxa  mnenje] 1. držeč se pravih,
ustaljenih načel kakega nauka, zlasti
verskega (naspr. heterodoksen); fig.
»pravoveren«; pravi, resničen, 2. pravo¬
slaven (relig.); ortodoksni marksizem
resnični, dosledni, revolucionarni mar-

ortodoksija

512

osmometef

ksizem; ortodoksnost -i ž zastopanje
ortodoksnih načel; »pravovernost«
ortodoksija -e ž [gr. orthodoxia]  1. orto¬
doksnost, 2. pravoslavje
ortodontija -e ž  [orto- + gr. odous, odontos
zob] reguliranje nepravilno raščenih zob
in čeljustnih nepravilnosti; nauk o
tem

ortodroma -e r [orto- + gr. dromos  tek]
v navtiki: najkrajša zveza med dvema
točkama na zemeljski površini
ortoepičen -čna -o [orto- + gr. epos  beseda,
govor] pravorečen; ortoepija -e ž pravo-
rečje, nauk o pravilni izgovarjavi besed
ali glasov

ortogeneza -e ž  [orto- + -geneza] v biol.
protidarvinistična (zavrača naravno iz¬
biro), neolamarkistična teorija o raz¬
voju organskega sveta v smeri, vnaprej
določeni s konstitucijo kličnih celic
ortogon -a m  [orto- + -gon] pravokotnik
(geom.); ortogonalen -lna -o pravo¬
koten

ortografija -e ž  [orto- + -grafija] pravopis,
pravilno pisanje besed; ortografski -a -o
ali  ortogrdfičen -čna -o pravopisen
ortokefalen -lna -o [orto- + gr. kephale
glava] s poprečnim, normalnim raz¬
merjem med višino in širino lobanje
(v antropometriji)

ortoklaz -a m  [orto- + gr. klasis  lomljenje
— ker se lepo lomi] vrsta živca, kalijev
in aluminijev silikat, sestavina mnogih
vulkanskih kamnin

ortokromatičen -čna -o [orto- + kroma-
tičen] 1. pravilno (naravno) podajajoč
barvo, 2. občutljiv za barve; občutljiv
za rumeno in zeleno barvo (~i film)
ortoped -a m  [orto- + gr. pais, paidos
otrok] zdravnik, specialist za ortopedijo;
ortopedija -e ž  področje kirurgije, ki
zdravi pohabljene ali skrivljene telesne
dele otrok ali odraslih; nauk o tem
ortoptera -er s mn  [orto- -j- gr. pteron  krilo]
v zool. ravnokrilci: murni, ščurki ...
ortoskop -a m  [orto- + -skop] priprava za
kristalografsko opazovanje; ortoskopi-
čen -čna -o 1. ki se tiče normalnega vida,
2. prikazujoč predmete v pravilni obliki
(~i objektiv)

ortotonija -e ž  [orto- + -tonija] pravilno
poudarjanje besed

ortotropizem -zma m  [orto- + gr. trope
obrat] rast rastlinskih organizmov v
vertikalni smeri (bot.)

Os (osmij) znak za kem. prvino
o sancta simplicitas /o sank'ta simpli'citas/
lat. »o ti sveta preproščina!« — tako je
baje vzkliknil Hus na grmadi, ko je videl
prihajati pobožno starko s polenom
osarij -a m  [nlat. ossarium  iz lat. os  kostj
kostnica

oscilacija -e ž  [lat. oscillatio  nihanje] 1- v
fiz. nihanje, tj. gibanje v časovno enakih
presledkih okrog ravnotežne lege; tre-
senje, 2. nihaj; oscilacijski -a -o ki se
tiče oscilacije

oscilator -ja m  [lat. oscillare  nihati] 1-
nihajoče telo, 2. aparat, povzročajoč
električna ali mehanska nihanja
oscilirati -am [lat. oscillare ] nihati, tresti se
oscilogrdf -a m  [oscil(irati) + -graf] P T, ~.
prava za registriranje oscilacij, zlas' 1
elektromagnetnih ,

oscilogram -a m  [oscil(irati) + -grami
oscilografski zapis, grafična upodobitev
oscilacije

osein -a m  [lat. osseus  koščen, 4- -in] orgah'
ska sestavina kosti (biokem.)
osifikacija -e i [nlat. ossificatio  iz lat-
kost, facere  narediti] (o)kostenitev, z*'
kostenitev, proces rasti kosti, spremi'
njanje tkiva (npr. hrustanca) v kost
oskar -ja m  [po* osebnem imenu] pozlace
kipec, ki ga podeljujejo vsako leto v
v priznanje za najboljše filmske stvaritv >
npr. najboljšo režijo; fig.  nagrada,
znanje za najboljši dosežek (~ >  za em
balažo) . . i

oskulacija -e ž [lat. osculatio  poljubljam,
dotik dveh krivulj ipd. v več točka 11

(mat.) ji,

Osman -a m  [po* Osmanu I., ustanovitev
turške države] Turek; osmanski -a
se tiče Osmanov; turški .-i

osmij -a m  [nlat. osmium  iz gr. osme  vo®
kem. prvina, trda, težko taljiva k° vl  : e
sinje barve; njena poglavitna spojina J
kristalna sol neprijetnega vonja .. j
osmo!ogija -e ž  [gr. osme  vonj, + "1°“'
nauk o vonjavah in vonjavnih snoveh
osmometer -tra m  [osmo(za) "? e n0 -

priprava za opazovanje osmotičnih P
javov

otolaringolog

Omotičen

513

Omotičen -čna -o [gl. osmoza] sloneč na
osmozi (~i pritisk)

osmoza -e £ [nlat. osmosis  iz gr. osmos  po¬
tisk] v fiz. in kem. mešanje dveh različno
“točnih raztopin (ali raztopine in čiste
tekočine) skozi luknjičasto steno ali
opno, prim. endosmoza, eksosmoza
ostalgija -e £ [ost(eo)- + -algija] bolečine
v  kosteh

ostealgija -e £ [iz gr.] gl. ostalgija
osteitis -a m  [oste(o)- + -itis] vnetje kosti
ostentacija -e £ [lat. ostentatio]  kazanje,
namerno razkazovanje; ponašanje, hva-
‘ičenje s čim

ostentativcn -vna -o [nlat. ostentativus]  na¬
meren, namenoma storjen; viden, jasen,
očiten (~a namera); hvaličav, bahaški;
kljubovalen, izzivalen
ostenzibilen -lna -o [nlat.* ostensibilis  iz lat.
ostendere  kazati] pokazen, pokazljiv;
Viden, očiten, jasen

ostenziven -vna -o [nlat. ostensivus]  nazorno
Pokazan, nazoren; viden, očiten
“stenzorij -a m  [nlat. ostensorium]  mon-
• jtranca (liturg.)

s,e °- [gr. osteon  kost] v sestavljenkah, npr.
ostalgija, osteotomija
steoblast -a m  [osteo- + gr. blastos  klica]
celice, iz katerih nastaja kostno tkivo
steoektomija -e £ [osteo- + gr. ek  iz, torne
r ®z] odstranitev dela kosti z izsekava¬
njem

°steofit -a m  [osteo- + -fit] nenormalni
kostni izrastek (med.)
steogen -a -o [osteo- + -gen] kosten,
r^astal iz kosti; oblikujoč kost

'■-icografija -e £ [osteo- + -grafija] opis-
' 0Va nje) kosti skeleta
s, eoklast -a m  [osteo- + gr. klastos  zlom-
Ijen] j. vrsta kostnih celic, 2. kirurška
Priprava za zlomitev kosti, npr. pri
raznih deformacijah

uste olog - a m  [osteo- + -log] strokovnjak
^ osteologijo; osteologija -e £ nauk o
kosteh, področje anatomije, ki preučuje
okostja sesalcev

s mom -a m  [oste(o)- + -om] kostni tumor,
oula iz kostnine

^omielitis -a m  [osteo- + mielitis] vnetje
kostnega mozga

steonekroza -e £ (osteo- + nekroza]
kostna mrtvina

23

Slovar tujk

osteopatija -e £ [osteo- + -patija] v med.

kostna bolezen, npr. krhkost kosti
osteoplastika -e £ [osteo- + plastika]
plastična operacija kosti ali obnovitev
izgubljene ipd. kosti

osteoskleroza -e z [osteo- + skleroza]
kostna skleroza

osteotom -a m  [osteo- + -tom] žagi po¬
dobna priprava za rezanje kosti; osteo¬
tomija -e £ vrez, prerez ali izsekanje kosti
ostinato /ostina'to/ ital. prisl,  trmasto,
vztrajno (v glas. označba za ponavlja¬
jočo se glasbeno misel)
ostitis -a m  [ost(eo)- + -itis] v med. vnetje
kosti (= osteitis)

ostrakizem -zma m  [gr. ostrakismos  iz
ostrakon  črepinja; glinasta tablica] čre-
pinjska sodba, glasovanje s črepinjami
(v stari Grčiji so z glasovanjem začasno
izganjali ljudi, ki bi se utegnili polastiti
tiranske oblasti; njihova imena so držav¬
ljani pisali na črepinje ali glinaste
tablice); fig.  izgon; izobčenje
ostriga -e £ [ital. ostrica  iz gr.] vrsta užitnih
školjk (zool.)

otalgija -e £ [ot(o> + -algija] v med. bole¬
čine v ušesu (zaradi prehlada, obolenj
v ustni votlini ipd.)

o tcmpora, o moreš! /o tem'pora, o mo'res/
lat. »kakšni časi, kakšne nravi!« —
vzklik Cicerona v govoru proti Katilini
otiater -tra m  [ot(o)- + gr. iater  zdravnik]
zdravnik, specialist za ušesne bolezni;
otiatrija -e £ nauk o ušesih in zdravljenju
ušesnih bolezni

otitis -a m  [ot(o)- + -itis] vnetje ušesa
(med.)

otium cum dignitate /o'cium kum dignita'te/
lat. »častno brezdelje«, pošteno zaslužen
pokoj (Cicero)

oto- [gr. ous, otos  uho] v sestavljenkah, npr.
otalgija, otoskop

otočentist -a m,  otočento -a m  [iz ital.] gl.
ottocentist, ottocento

otofon -a m  [oto- + -fon] slušalo za na¬
glušne

otoglifon -a m  [oto- + gr. glyphein  dolbsti]
žlička za čiščenje ušes
otolaringolog -a m  [oto- + laringolog]
zdravnik, specialist za otolaringologijo;
otolaringologija -e £ nauk o boleznih
ušes in grla

otolit

514

overlord

otolit -a m  [oto- + -lit] ušesni kamenček
(v srednjem ušesu)

otologija -e ž  [oto- + -logija] nauk o ušesu
in ušesnih boleznih

Otoman -a m  [ital. ottomano  iz ar.] Turek
(= Osman)

otomana -e ž  [fr. ottomane ] blazinjak, nizka
počivalnica, navadno brez naslonjala,
iz Orienta (= divan)

otomanski -a -o [gl. Otoman] ki se tiče
Otomanov; turški

otopatija -e i [oto- + -patija] ušesna bo¬
lezen

otoplastika -e i [oto- + plastika] umetno,
kirurgično oblikovanje ali plastičen na¬
domestek ušesa

otoragija -e i [oto- + -ragija] krvavenje
iz ušes

otoreja -e ž [oto- -j- -reja] gnojen ušesni
iztok, npr. pri vnetju srednjega ušesa

otorinolaringolog -a m  [oto- + gr. rhis  nos,
larynx  grlo, logos  beseda, nauk] zdravnik,
specialist za otorinolaringologijo; oto¬
rinolaringologija -e i nauk o boleznih
ušes, nosa in grla

otorinolog -a m  [oto- + gr. rhis  nos, logos
beseda, nauk] zdravnik, specialist za
otorinologijo; otorinologija -e ž nauk o
ušesnih in nosnih boleznih

otoskleroza -e ž  [oto- + skleroza] skleroza
srednjega ušesa, ki sčasoma povzroči
popolno oglušitev (med.)

otoskop -a m  [oto- + -skop] v med. 1. pri¬
prava za avskultiranje ušesa, 2. priprava
za preiskovanje vnanjega sluhovoda in
bobniča; otoskopija -e ž  preiskovanje
ušesa z otoskopom

ottava rima /ota'va ri'ma/ ital. osmerica,
kitica iz osmih ital. enajstercev (= stan¬
ca, oktava)

ottocentist -a m  [/otočenti'st/ iz ital. otto
cento  osemsto, okr. za mille otto cento
1800] umetnik iz ottocenta; ottocento -a
m  /otočen'to/ 19. stol. v zgodovini ital.
umetnosti in kulture

otzovist -a m, nav. v mn.  otzovisti -ov [rus.
otzovist  iz otozvat’  odpoklicati] privrže¬
nec skupine v ruski socialnodemokratični
delavski stranki, ki je 1. 1908 zahtevala,
naj strankine poslance odpokličejo iz
dume in naj preneha delo v legalnih
organizacijah

ounce [angl.] gl. unča
out [/aut/ = angl. iz] v šp. prisl,  ven,
zunaj; out -a m  žoga zunaj igrišča (P rl
nogometu, tenisu...)

outsider -ja m  [/autsai'do/ angl. iz out  K,
sicle  stran] »obstranec«, kdor se izlo c '
ali se ne vključi v kako skupnost, 1. kap®
podjetje, ki se ne vključi v monopolno
združenje svoje panoge, »divje podjetje«,

2. kdor nepoklicno špekulira na borzi,

3. v šp. »odzadnjak«, malo znan dirkal®
konj, ki zanj na dirkah ne mislijo, da b'
lahko zmagal

ouverture [fr.] gl. uvertura
ovacija -e i, v mn.  ovacije -ij [lat. ovatio,
pri Rimljanih: majhen triumf; triu®'
fator se ni peljal na vozu, šel je peš ali
je jahal] vihamo, dolgotrajno pozdrav-
ljanje ali vzklikanje; navdušeno odo¬
bravanje , .

oval -a m  [fr. oval  jajčast, iz lat. ovum  jajcej
lik (predmet, podoba) ali krivulja jaj¬
časte oblike; ovalen -lna -o jajčast, obel,
okrogel kot jajce

ovarialen -lna -o [gl. ovarij] jajčnikov, ki se
tiče jajčnika

ovarialgija -e i [ovari(j) -f -algija] boleč®
nevrotične narave v spodnjem del 11
trebuha; izvirajo od jajčnikov .. ,
ovariektomija -e ž  [ovari® + ektomiJ®
operativna odstranitev jajčnika
ovarij -a m  [nlat. ovarium  jajčnik, iz j a ,
ovum  jajce] 1. jajčnik, del žensk'
spolnih organov (anat.), 2. p!odW ca
(bot.) .. ,

ovarioterapija -e ž  [ovari® + terapij®
zdravljenje jajčnikov

ovariotomija -e i [ovari® + -tomija] ope¬
racija ali operativna odstranitev jajčnik
ovaritis -a m  [ovar(ij) + -itis] v med. vnet)
jajčnikov (= ooforitis)
ovenist -a ali  ovenit -a m  privrženec ci¬
nizma; ovenizem -zma m  socialistu®
nauk in sistem angl. tovarnarja Robert
Owena (1771—1858), ki je skušal P® K '
tično dokazati, da je socializem hi° s °
v okviru kapitalistične družbe; en
poglavitnih teorij utopičnega socializ®
overlord neskl. m  [/ou'vslo:d/ = aI1 ® ’

najvišji gospod] šifra za izkrcanje zavez

nikov v Franciji v drugi svetovni voj
(operacija ~)

Pacifik

ovidukt

515

»vidukt -a ali  oviduktus -a m  [lat. ovum
J a jce, ductus  vod] jajcevod, del ženskih
spolnih organov (anat.)

0V| 16rmen -mna -o [lat. ovum  jajce, forma
pblika] jajčast, v obliki jajca

0Vln acija -e ž [nlat. ovinatio iz ovinus  ovčji]
v  med. cepljenje proti noricam z ovčjim

, serumom

0V| Para -ar s mn.  [lat. ovum  jajce, parere
mditi] v zool. živali, ki ležejo jajca
' v  ožjem pomenu živali, katerih jajca se
pplode po izleženju, npr. pri ribah);
»niparen -rna -o ki se tiče ovipar; ki leže
l a Jca ali se izleže iz jajca, naspr. vivi-
Paren

ov ?vivipara -ar s mn.  [lat. ovum  jajce, vivus
* lv , parere  roditi] v zool. živali, katerih
tvezena jajca že vsebujejo bolj ali manj
■'azvit embrio, npr. pri pticah in plazil-
Cltl ; ovoviviparen -rna -o ki se tiče

OVn° vi Y ipar

[ital. Organizzazione Vigilanza Reati
Antifascisti  Varnostna služba zoper
kntifašist. delikte] ital. fašistična polit,
j Policija

OV “J a  -e 2  [iz nlat. ovulum  jajčece] jajčece
(biol.)

°' u lacija -e ž  [iz nlat. ovulum  jajčece] spro-
! t] tev dozorelega jajčeca iz jajčnika (pri
, *6nski m ed menstruacijo)
u ™ -a m  [lat. ovum ] 1. jajce, 2. okras v
°bliki jajca (arhit.)

»z.

■eza-,

an §I. kratica: ounce (= unča)

e z  samost, pripona, izraža, 1. ogljiko-
Ve  hidrate ali druge spojine, npr. celu¬

loza, 2. [iz lat., gr. - 02 / 2 ] stanje, dejavnost,
razvojni proces ipd., npr. metamorfoza,
osmoza, 3. bolezensko stanje, npr. tu¬
berkuloza

ozelot -a m  [iz fr. iz meh. ocelotl]  leopardja
mačka, leopardu podobna roparska
mačka, živi največ v Mehiki in Tek¬
sasu

ozena -e ž  [iz gr. ozaina  iz ozein  vonjati]
kronično vnetje nosne sluznice s smrdlji¬
vimi izločki, povzročajo ga neki bacili

Oziris -a m  [gr. Osiris]  eno glavnih stegipt.
božanstev, sončni bog, brat in mož
Izide, oče Horusa, sodnik mrtvih v spod¬
njem svetu

ozokerit -a m  [gr. ozein  vonjati, keros
vosek] zemeljski vosek, smolasta sesta¬
vina nafte, zmes trdnih parafinov in
asfaltnih smol

ozon -a m  [fr. ozone  iz gr. ozein  vonjati,
ime mu je dal Schonbein 1. 1840] poseb¬
na, alotropna oblika kisika z značilnim
ostrim vonjem; sestavljena iz treh
(namesto dveh) atomov v molekuli

ozomitor -ja m  [gl. ozon] 1. priprava za
pridobivanje ozona iz zraka, 2. priprava
za ozoniranje zraka

ozonizacija -e f [fr. ozonisation]  1. čiščenje
z ozonom, 2. spreminjanje v ozon;
ozoni(zi)rati -am 1. čistiti z ozonom, npr.
vodo ali zrak, 2. spremeniti kisik v
ozon

ozonometer -tra m  [ozon(o) + -meter]
ozonomer, priprava za merjenje množine
ozona v zraku

P

J,- (nlat. phosphorus ] znak za kem. prvino:
D i? S ^°. r ’ 2. kratica: predikat (log.)

kratica: 1. piano, 2. piko-, 3. pond,
- “j- Proton

p‘ at . kratica: 1. pagina, 2. pater, 3. pinxit
(Protaktirtij) znak za kem. prvino
p ’ 'tal. kratica: prima
pa 8 ’- -  kratica: 1. per annum, 2. pro anno
(h* 81 * .'^ n ta m  [lat. patiens  trpeč] oseba
°olnik) v zdravniški oskrbi; kdor pride
s kat zdravniško pomoč

pacificirati -am [lat. pacificare  pomiriti,
iz pax, pacis  mir, facere  narediti] (po)-
miriti, umiriti; izravnati spor; zatreti,
s silo zadušiti upor ali nemir, izvesti
pacifikacijo; pacifikacija -e ž  (po)mir-
jenje, (po)miritev; (nasilna) umiritev,
npr. uporne dežele; zatrtje, zadušitev
nemira, upora...

Pacifik -a m  [lat. pacificus  pomirjajoč;
miren — ime mu je dal Magellan, ker
je mirno jadral po njem] Tihi ocean,

pacifikator

516

palačinka

svetovno morje med Ameriko, Azijo
in Avstralijo (geogr.)
pacifikator -ja m  [lat. pacificator]  miritelj,
mirovni posrednik; (včasih nasilen) po¬
mirjevalec

pacifist -a m  [fr. pacifiste/  iz lat.] prijatelj
miru, privrženec pacifizma; pacifističen
-čna -o ki se tiče pacifizma; miroljuben;
pacifizem -zma m  1 . polit, smer in gi¬
banje, ki nasprotuje vsaki, tudi osvobo¬
dilni vojni, in se trudi za miroljubno
reševanje nesoglasij med državami, 2.
prizadevanje za miroljubno reševanje
razrednih nasprotij (socialni —), 3. tež¬
nja po mirnem sožitju med ljudmi sploh,
4. fig.  miroljubnost

pacifiški -a -o [gl. Pacifik] ki se tiče Pa¬
cifika; Pacifiški ocean Tihi ocean (= Pa¬
cifik)

paciscčnt -čnta m  [lat. pacisci  pogoditi se]
pogodbenik, kdor sklepa pogodbo ali je
pri njej udeležen

pacta conventa /pak'ta konven'ta/ lat.
1. sporazum, sklenjen 1. 1102 med hrvat-
skimi fevdalci in madžarskim kraljem
Kolomanom (Hrvatje so priznali Kolo-
mana za kralja, ta pa jim je zagotovil
avtonomijo), 2. sporazum, ki so ga
sklepali poljski kralji s šlahto pred
izvolitvijo

pačuli -ja m  [angl. patchouli]  1. v bot.
vzhodnoindijska ovijalka (daje eterično
olje), 2. parfum iz tega olja
Paddy -ja m  [/pse'di/ angl. ljubkovalno iz
Patrick,  po zavetniku Irske] vzdevek za
Irce

padišah -a m  [perz. padshah  iz pad  velik,
shah  kralj] »veliki kralj«, naslov perz.
šahov (tudi nekdanji naslov turških sul¬
tanov)

padre neskl. m  [/pa'dre/ = ital. oče] naslov
in nagovor ital. (tudi Špan. itd.) redov¬
nikov

padrone -na m  [ital. padrone  iz padre  oče]
gospodar; mojster; pokrovitelj
pag. lat. kratica: pagina
pagat -a m  [ital. pag ar e  plačati] pri taroku:
eden od treh glavnih adutov (tarokov)
z rimsko številko I.
pagina -e ž  [lat. pagina ] stran v knjigi
pagindcija -e ž [gl. pagina] (o)številčenje,
označe(va)nje strani ali listov s teko¬

čimi številkami; tekoče številke na stra¬
neh ali listih; paginirati -am (o)številčiti.
številiti, označiti (strani ali liste) s teko¬
čimi številkami

pagoda -e ž  [portug. pagode  iz* P er ^:
but-kadah  svetišče] tip budističnega ali
brahmanističnega svetišča v Indijk
Burmi, na Kitajskem...
pahi- [gr. pachys  debel, mesnat] v sestav¬
ljenkah, npr. pahiderm
pahiderm -a m, nav.  v mn.  pahidermi -° v
[pahi- + gr. derma  koža] v zool. debelo-
kožci: sloni, nosorogi... 1

pahidermfja -e ž [pahi- -f gr. derma  kožaj
v med. odebelelost kože ali prirojena
debelokožnost ,..

pahimeningitis -a m  [pahi- + meningitis
vnetje trde možganske opne (med.)
pahlavi neskl. m  [po perz. šahu PahlaviJ
perzijski zlatnik

pahlavi neskl. m  [iz perz.] gl. pehlevi
paian -a m  [iz gr.] gl. pean
pair -a m  [fr.] gl. per
pakaža -e ž  [iz fr. bagage  prtljaga; fig- ™
manj vrednega] sodrga, drhal, svojat
paket -a m  [nem. Paket  iz angl. packeu
dimin. iz pack  cula, sveženj] 1. zavoj,
zavitek, omot; (poštna ipd.) pošiljka,
cula, 2. sveženj (~ delnic); paketirati
-am spravljati, zlagati v omot, zavitek-••
pakfon -a m  [fr. pacfung  iz kit.] »novo
srebro«, srebrnkasta zlitina iz bakra,
cinka in niklja ..

pakirati -am [nem. packen ] napravi^
paket, povezati v paket; zavi(ja)ti, offlO-
ta(va)ti ,

pako -a m  [iz Špan. iz indijan.] v zoo>-
vrsta lame (= alpaka) . ,

pakt -a m  [lat. pactum  iz pacisci  pogoditi
(mednarodna) polit, pogodba, navado
večjega pomena ;//£. zveza ,

paktant -a m  [gl. pakt] pogodbenik, P ofl '
pisnik pogodbe; kdor s kom paktira.
fig.  zaveznik; paktirati -am pogajaj
pogoditi se; sklepati zvezo; vezati s
s kom . ,

palača -e ž  [ital. palazzo  iz lat. palatua
cesarska palača, prim. Palatin] dvo >
dvorec, večja, razkošna zgradba . ^
palačinka -e i, nav. v mn.  palačinke
[madž. palacsinta]  omleti podobna^ J
iz moke, mleka in jajc

517

paleozoičen

balada -e ž  [gr. Pallas, Pallados ] 1. v stgr.

n )it. priimek boginje Atene, 2. asteroid
Paladij -a m  [gr. palladion  iz Pallas  Palada]
Užitna, zavetna podoba, kip ipd.
(Prvotno bajeslovni kip Palade Atene,
°d katerega je bila odvisna usoda Troje;
mesto da je bilo nepremagljivo, dokler
1® bil tam shranjen kip); fig.  varstvo
Paladij -a m  [nlat. palladium,  po asteroidu
Paladij kem. prvina, srebrnkasta, pla¬
tmi podobna plemenita kovina (za zli¬
tine in katalizator)

Paladin -a m  [fr. paladin  iz lat. palatinus
dvoren] srednjev. dvorni vitez, zlasti
e den od dvanajstih vitezov iz sprem¬
stva Karla Velikega; fig.  hraber vitez;
(viteški) zaščitnik

Palais [/pale'/ fr. iz lat. palatium]  dvor,
dvorec, palača

Palamida -e i [ital. palamita]  morska riba
(zool.)

Palanldn -a m  [angl. palanquin  iz Orient.]
v  Indiji ipd. lahka, pokrita in odprta
nosilnica za eno osebo
%s -ade ž  [iz gr.] gl. Palada
Palaš -a m  [fr. palache  iz madž.] dolga,
Ježka sablja, nekdaj npr. pri kirasirjih
Palatal -a m  [fr. palatal  iz lat. palatum  trdo
nebo v ustih] (trdo)nebnik, trdonebni
soglasnik, npr. »j« v slovenščini; pala-
talen -lna -o (trdo)neben; trdonebniški
Palatalizacija -e ž  [gl. palatal] v slovn.
mehčanje glasov, npr. »k« v »č« (roka:
ročica); palatalizirati -am mehčati, iz¬
govarjati v območju trdega neba, spre-
p meniti v palatalni glas
a ’atm -a m  [lat. Mons Palatinus]  v starem
Pjrnu eden izmed sedmerih gričev, na
jtnterem je stala pozneje cesarska pa¬
lača

Palatin -a m  [lat. palatinus  dvoren, iz pa-
at jum  palača] 1. prvotno dvorni častnik
a h dvorjan; v srednjem veku odličnik
v  vladarjevi bližini, največkrat volilni
®r°f. 2. kraljevi namestnik na Madžar¬
skem (do 1. 1853); palatinat -a m  pala-
nnstvo, služba in čast palatina

"Plati,

kjer

nct -ev m mn.  [po griču Palatinu,

r v  je stala cesarska palača] telesna
p*aža rim. cesarjev
atoshiza -e ž [palat(um) + gr. schizein

razklati] volčje žrelo (med.)

palatum -a m  [lat. palatum]  trdo nebo
(v ustni votlini)

palaver -vra m  [portug. palavra  beseda,
jezik, iz lat. parabola]  zborovanje črn¬
cev; fig.  razpravljanje z dosti besedi¬
čenja, npr. med popotniki in afriškimi
domačini

palazzo -a m  /pa!a'co/ ital. palača, dvorec,
v mnogih lastnih imenih, npr. Palazzo
Pitti v Florenci

paleo- [gr. palaios  star, starodaven] staro-,
pra-, v sestavljenkah, npr. paleozoik
paleoantropologija -e ž  [paleo- + antro¬
pologija] znanost, ki preučuje fosilne
ostanke pračloveka, del antropologije
paleobotanika -e ž  [paleo- + botanika]
znanost, ki preučuje fosilne ostanke
rastlin, del paleontologije
paleocen -a m  [paleo- + gr. kainos  nov]
v geol. zgodovini Zemlje: prva, najsta¬
rejša plast in pododdelek terciara
paleontologija -e ž  [paleo- + fitologija]
gl. paleobotanika

paleogen -a m  [paleo- + -gen] v geol.
starejša plast in oddelek terciara, deli
se na paleocen, eocen in oligocen
paleogeografija -e i [paleo- + geografija]
znanost, ki preučuje oblike zemeljskega
površja in geografske razmere v prejš¬
njih geol. dobah

paleografija -e ž  [paleo- + -grafija] staro-
pisemstvo, pomožna zgodovinska veda,
ki preučuje stare pismene spomenike:
pisave, napise, rokopise...
paleolit -a m  [paleo- + -lit] kamnitno
orodje iz paleolitika

paleolitik -a m  [paleo- + -lit(ik)] v arheol.
starejša kamena doba (zanjo je značilno
grobo obdelano kamnitno orodje); pa¬
leolitski -a -o iz paleolitika
paleontolog -a m  [paleo- + gr. on, ontos
bitje, + -log] strokovnjak v paleontolo¬
giji; paleontologija -e ž  znanost, ki pre¬
učuje fosilne ostanke izumrlih živih bitij
paleoterij -a m  [paleo- + gr. therion  zver]
vrsta tapirju sorodnega fosilnega sesalca
iz eocena (zool.)

paleotip -a m  [paleo- -F -tip] prvotisk
(= inkunabula)

paleozoičen -čna -o [paleo- + gr. zoon-
živo bitje, žival] iz paleozoika (~i fosil);
paleozoik -a m  stari vek v geol. zgodovini

paleozoologija

518

palpitacija

Zemlje z najstarejšimi oblikami življenja
(deli se na kambrij, ordovicij, gotlandij,
devon, karbon, perm)
paleozoologija -e i [paleo- + zoologija)
znanost, ki preučuje fosilne ostanke
živali iz prejšnjih geol. dob, del paleon¬
tologije

palestra -e ž [gr. palaistra  iz palaiein  bo¬
riti se] borilnica, telovadnica, javni pro¬
stor (šola) za borjenje in telesne vaje
pri Grkih in Rimljanih
paleta -e ž  [fr. palette,  dimin. iz pelle
lopata] ovalna slikarska deščica za me¬
šanje barv; natika se na palec leve roke
paleto -ja m  [fr. paletot ] ohlapen površnik
pali -ja in neskl. m  [skt. pali bhasa  sveti
jezik] prakritski jezik, sveti (knjižni)
jezik indijskih budistov
paliativ(um) -a m, mn.  paliativa -iv j
[ lat. palliatus  s plaščem ogrnjen, iz
pallium  grški plašč, površnik] blažilo,
mirilo, tj. zdravilo, ki začasno olajša
bolezen ali odstrani njene »površinske«
pojave, a ne odstrani vzrokov (med.);
fig.  polovično sredstvo ali ukrep; pa-
liativen -vna -o olajšujoč, blažilen, po¬
mirjevalen

pali j -a m  [lat. pallium  iz gr.] 1. pri Rim¬
ljanih širok moški plašč po grški šegi
(v naspr. z rimsko togo; nosili so ga
zlasti filozofi), 2. naramnik iz bele
volne, del papeškega in nadškofovskega
ornata

palilalija -e ž  [pali(n)- + gr. lalein  govoriti]
bolezensko ponavljanje iste besede ali
stavka

palilogija -e i  [pali(n)- + -logija] ponav¬
ljanje besed ali stavkov (pesniški ali
govorniški ukras)

palim- [iz gr.] v zloženkah, npr. palimp-
sest, gl. palin-

palimpsest -a m  [gr. palimpseston sc. bi-
blion  iz palin-, psestos  izpraskan] per¬
gamentni rokopis, s katerega je bilo
prvotno besedilo zbrisano in napisano
novo

palin- [gr. palin  znova, zopet] predpona,
v zloženkah izraža obnavljanje, povra-
čanje ipd., npr. palingeneza
palindrom -a m  [gr. palindromos  nazaj
tekoč] povratnik, beseda ali stavek
(verz), ki ima, če ga beremo naprej ali

nazaj, isti ali drugačen pomen (npr.
nežen, Mars, perica reže raci rep)
palingeneza -e ž  [palin- + -geneza] 1. (du-
hovni) prerod, 2. ponavljanje stvari in
dogodkov (pri stoikih), 3. ponovno
rojstvo; metempsihoza, 4. povračanje
lastnosti in stopenj v individualnem
razvoju organizmov, ki so v razvojnem
procesu vrste že izginile (biol.)
palinodija -e ž  [gr. palinodia, palin-, ode
pesem] pesem, v kateri avtor preklicuje,
kar je napisal kdaj prej; fig.  kesanje,
sprememba mnenja
palir -ja m  [iz nem.] gl. polir
palisada -e ž  [fr. palissade  iz lat. paluS
kol] 1. ovira iz močnih, priostrenih
kolov, zabitih v zemljo (pri utrdbah),
2. kolje, plot iz takih kolov
palisander -dra m  [iz fr., po gvajanski be¬
sedi] trd, dragocen les vrste brazilskih
dreves, največkrat vijoličaste barve (' lA
dragoceno pohištvo, glasbila...)
palma -e ž  [lat. palma  dlan, po obliki njenih
listov] v bot. zimzeleno drevo; okrog
1000 večidel tropskih vrst (datljeva, ko¬
kosova ~); palmova vejica je simbol
zmagoslavja .

palmeta -e ž  [fr. palmette  iz lat. pobud'
v arhit. stiliziran okras, podoben pa*'
movemu listu

palmeto -a m  [angl. palmetto  iz špam
palmito,  dimin. iz lat. palma]  1 . vrsta
majhne palme, 2. strojilo iz njenih ko¬
renin ..

palmit.it -a m  [palmit(in) + -at] sol al
ester palmitinske kisline (kem.)
palmitin -a m  [fr. palmitine  iz lat. pali >ia g
ker je v palmovem olju] glicerid palm 1 '
tinove kisline, sestavina večine mašco^
(kem.); paimitinova kislina trdna, nas 1 '
čena maščobna kislina, osnovna s6 '
stavina živalskih maščob
palpabilen -lna-o [nlat. palpahilis  iz palp af
otipati] otipljiv, prijemljiv; fig.  °čd e _
paipacija -e i [lat. palpatio]  tipanje, ohP®
vanje (bolnika); palpirati -am tipa 1 ’
otipa(va)ti, obtipati, zlasti v zdravn>'
škem preiskovanju

palpitacija -e ž  [lat. palpilatio]  (nemim ’
nagel) utrip; nemirno bitje, utripam
žile ali srca; palpitirati -am (nemim >
naglo) utripati, tolči, udarjati, biti

Palto

519

Pandora

Palto -ja m  [iz fr.] gl. paleto
Pa uba -e in  paluba -e ž  [rus. paluba ] ladijski
krov

Paludizem -zma m  [lat. palus, paludis
močvirje, + -izem] močvirska mrzlica
(= malarija)

Pamflet -a m  [angl. pamphlel  iz stfr.
Pamphilet,  ljudski naziv srednjev. lat.
Pesmi Pamphilus, seu de Amore,  tj. P.,
o ljubezni] manjše delo (spis, članek)
z  aktualno, največkrat sramotilno in
Posmehljivo vsebino (politični ~); fig.
sramotilni spis; pamfletist -a m  pisec
Pamfleta

Pampa -e ž, nav. v mn.  pampe, pamp [Špan.
Pampa,  mn. pampas ] širne travnate
ravnine (stepe) v Južni Ameriki, zlasti
^ Argentini; pampero -a m  močan,
maden severozahodnik, ki veje od Andov
J** Pamp

‘ ln  -a m  [gr. Pan]  v stgr. mit. Hermesov
ali Zevsov — sin, bog polj, gozdov.
Pastirjev in čred, upodobljen s kozjimi
Pogami, včasih tudi uhlji in rogovi
hmelj so ga za iznajditelja pastirske
Piščali in krivca nesmiselnega, »panič¬
nega« strahu)

pan  -a m  [polj. pan]  zemljiški gospod,
graščak v stari Poljski; fig.  gospod
17® *a m  [češ. pan]  gospod
pan ' [gr. pan  vse, iz pas, pantos  ves] vse-,
v  sestavljenkah, npr. panorama, pan¬
slavist

Panaceja -e ž  [lat. panacea  iz gr. panakeia,
Pan-, akos  zdravilo] zdravilo za vse bo¬
lezni: čudežno zelišče, koren...
p n; 'che [/panašV fr. iz lat. penna  pero]
. C °P, (čeladna ipd.) perjanica
9  ?ama - e  ž  [po srednjeamer. republiki
’n njenem glavnem mestu] 1. velikanska
nnančna sleparija, škandal, podkupo-
v anje uradnikov in politikov (po aferi
v  fr- parlamentu ob propadu družbe za
Ograditev panamskega prekopa 1. 1889),
An, širokokrajen slamnik iz listov
a meriške, palmi podobne rastline, 3. vr-
ata  vezave in bombažna tkanina v taki
Vezavi (osnovne in votkove niti so vezane
I Podobno kot slama pri slamniku)
ismerika -e ž  [pan- + Amerika] ime
°oeh Amerik kot geopolitične celote;
Pnnameriški -a -o vseameriški

panamerikanizem -zma m  [pan- + ameri-
kanizem] težnja po tesnejšem sodelo¬
vanju ali politični zvezi vseh ameriških
držav pod vodstvom ZDA
panamist -a m  [gl. panama] slepar na debelo
pancer -ja m  [nem. Panzer  iz ital. panziera
iz panda  trebuh] 1. oklop ladje, tanka...,
2. oklopnik, oklopno vozilo, zlasti tank
panda -e ž  [angl. panda,  po nepalski* be¬
sedi] v zool. 1. bambusni medved, živi
v pragozdovih Vzhodne Azije, 2. rakunu
podobna zver s Himalaje
pandan -a m  [iz fr.] gl. pendant
pandanus -a m  [nlat. pandanus  iz malaj.]
okrasna rastlina-lončnica; več vrst
Pandekte -ekt i mn.  [lat. pandectae  iz gr.
pandektes  vseobsegajoč] zbirka pravnih
določb iz starih rimskih zakonikov, glav¬
ni del zbornika Corpus juriš civilis;
v tem zborniku so v dobi Justinijana
1. 533 zbrali vse rimsko civilno pravo
(= Digeste)

pandemičen -čna -o [gr. pandemos  iz pan-,
demos  ljudstvo] splošno, v več deželah
razširjen (~a bolezen); vsesplošen;
pandemija -e ž  kužna bolezen (epidemi¬
ja), razširjena v več deželah ali po vsem
svetu

pandemonij -a m  [pan- + gr. daimon  duh,
nižje božanstvo] svetišče vseh bogov ali
polbogov; pozneje v kršč. pejor.:  pekel,
bivališče vseh hudobnih duhov
pandero -a m  [iz Špan.] baskovski boben
s kraguljčki

Pandit -a m  [ind. pandit  učen] v Indiji
spoštljiv naslov učenih ljudi (~ Nehru);
pandit -a m  učenjak

Pandora -e ž [gr. Pandora  iz pan-, doron
darilo,  tj. od vseh obdarovana] 1. v stgr.
mit. prva umrljiva ženska, lepotica,
ustvarjena ljudem v pogubo, ker je
Prometej ukradel ogenj z nebes. Ustvaril
jo je Hefajst, drugi bogovi pa so jo ob¬
darovali: Atena ji je dala dušo, Afrodita
lepoto, Zevs pa ji je podaril škatlico,
v kateri so bile zaprte vse človeške te¬
gobe in bridkosti, in ji zabičal, da je
ne sme odpreti; Pandora je vsa rado¬
vedna pokukala vanjo, bridkosti so ji
ušle in se razpasle med ljudmi. V škatlici
je ostalo le upanje, 2. asteroid; Pando¬
rina škatlica vir vseh bridkosti in nesreč

Pandora

520

panotitis

pandora -e ž  [nlat. pandura  iz gr.] staro
glasbilo na več strun, podobno kitari
pandur -ja m  [hrv., madž. pandur  iz* nlat.
banderius  praporščak] 1. prvotno: obo¬
rožen hlapec v službi fevdalcev na Hr-
vatskem in Ogrskem; fig.  slep privrže¬
nec, 2. v 17. in 18. stol. avstrijski vojak
— pešec iz južne Ogrske; fig.  podivjan
vojak; divjak, 3. v nekdanji Srbiji:
občinski ali mestni stražar; birič; fig.
zarobljenec; pandurski -a -o fig.  hlap¬
čevski, slepo vdan; divjaški; neotesan,
zarobljen

panegiričen -čna -o [iz gr. panegyris  slav¬
nostni zbor, narodna slovesnost] fig.
slavilen, hvaličav; panegirik -a m  1. pri
starih Grkih: slavnostni govor na zboru,
slovesnosti (v počastitev osebe, do¬
godka...); fig.  slavilni, pohvalni govor,
spis...; hvalnica (tudi ironično), 2. avtor,
zlasti pesnik panegirikov
panel -a m  [angl. panel]  1. lesena opažna
plošča; leseni opaž; obloga, opiata
(tudi: panelka), 2. uokvirjena ploskev
ali plošča na stropu, v vratih...; pane-
lirati -am obložiti s paneli
panem et circenses /pa'nem et circen'zes/
lat. »kruha in iger«, geslo množic v
starem Rimu v dobi propadanja (po
Juvenalovem pričevanju)

Panevropa -e ž [pan- + Evropa] Zedinjena
Evropa, geslo in gibanje za ustanovitev
evropske federacije po vzoru ZDA
(razen Anglije in ZSSR), pobudo zanj
je dal Avstrijec Coudenhove Kalergi
po prvi svetovni vojni; panevropski -a -o
vseevropski

pangeneza -e ž  [pan- + -geneza] v biol.
Darwinova hipoteza dednosti; Darvvin
je mislil, da vse celice v telesu izločajo
v razplodne celice posebne klice, no¬
silke fiziol. lastnosti organizma
pangermanizem -zrna m  [pan- + germa¬
nizem] vsenemštvo, gibanje za polit,
zedinjenje vseh Nemcev (včasih tudi
sosednih germanskih narodov), ali pri¬
zadevanje za svetovno hegemonijo Nem¬
čije; pangermanski -a -o vsenemški
panhelenizem -zma m  [pan- + helenizem]
vsehelenstvo, vsegrštvo, gibanje za polit,
zedinjenje vseh Grkov; panhelenski -a -o
vsehelenski, vsegrški

pani neskl. ž  [polj. pani]  gospa
paničen -čna -o [gr. panikos  Panov, izvi¬
rajoč od Panaj fig.  brezglav, nenaden
(~i strah); ki se tiče panike; panika -e z
paničen strah, nenaden, nalezljiv strah
brez pravega vzroka (prvotno je veljal
izraz za črede in živino, ki včasih ne¬
nadno podivja); poplah, preplah (^ na
borzi), splošna zmešnjava, brezglavost;
panikar -ja m  kdor širi paniko
panirati -am [fr. paner  iz lat. panis  kruh]
povaljati v jajcu in moki (ali drobtinah)
in ocvreti (~ meso)

panislamizem -zma m  [pan- + islamizemJ
politično (in religiozno) gibanje za zdru¬
žitev vseh muslimanov
pankratij -a m  [lat. pancratium  iz gr. P an '
kration, pan-, kratos  moč] pri starin
Grkih in Rimljanih borjenje v prosti
rokoborbi in pestenju
pankreas -a m  [nlat. pancreas  iz gr. pan~>
kreas  meso] v anat. trebušna slinavka,
prebavna žleza v trebuhu, izloča tud*
insulin . .

pankreatin -a m  [gl. pankreas, +
vrsta fermentov v trebušni slinavki
pankromatičen -čna -o [pan- + kromatičenJ
(fotografsko) občutljiv za vse barve
spektra .

panlogizem -zma m  [pan- + logizem] v fil-
Heglov nauk, da je resničnost utele¬
šenje Logosa (vesoljnega razuma),^ v
ožjem pomenu njegov nauk o logicn 1
zakonitosti bivanja: vse, kar je ra¬
zumno, je resnično, in vse, kar je res¬
nično, je razumno

pano -ja m  [fr. panneau]  1. uokvirjen 0
(poslikano ipd.) polje ali plošča na strop 11
ali vratih, 2. večja slika ali risba n 3
platnu ali drugačni podlagi
panoptikum -a m  [nlat. panopticum  iz &■
pan-, optikos  viden] zbirka raznih pred¬
metov, zlasti voščenih figur, ki predstav¬
ljajo znamenite osebnosti ali dogodke
panorama -e ž  [pan- + gr. horama  pogled,
prizor] 1. pogled na pokrajino s kak e
višje točke z razgledom na vse strank
2. slika s takim razgledom;/;£. razgled
(kulturna ~)

panotitis -a m  [pan- + gr. ous, otos  uh o,
+ -itisj v med. vnetje slušnih organov
(srednjega in notranjega ušesa)

Panpsihizem

521

papist

Panpsihlzem -zma m  [pan- + gr. psyche
duša] nauk, da imajo vse stvari dušo in
da so v svojem bistvu duhovne (fil.)
Panseksualizem -zma m  [pan- + seksuali-
z em] nauk, da je spolni nagon osnova
duševnega življenja in duševnih pojavov,
začetna smer Freudove psihoanalize
Panslavist -a m  [pan- + slavist] privrženec
Panslavizma; panslavizem -zma m  »vse-
slovanstvo«, kulturno in polit, gibanje
v  19. in zač. 20. stol. za zbližanje in polit,
zedinjenje Slovanov pod vodstvom car¬
ske Rusije; rodilo seje iz želj slovanskih
narodov po neodvisnosti, a se je večkrat
sprevrglo v orodje carskega absolutizma
Pansperma -e ž  [pan- + sperma  seme,
alica] življenjska klica
Panspermija -e ž [gl. pansperma] v biol.
zastarela hipoteza o življenjskih klicah,
zazpršenih v vesoljstvu, ki so morda —
npr. z meteoriti — zaplodile življenje na
Zemlji (Thomson, Arrhenius itd.)
.spermizem -zma m  [pansperm(a) +
'Jzern] teorija o večnosti življenja, oprta
na hipotezo o panspermiji
PantSi -a m  [trg. skovanka] vrsta alumi-
p nijeve zlitine

antalone -na m  [ital. Pantaleone,  iz pan-,
dal. leone  lev] v ital. commedii delharte
up zaljubljenega starca, bogat beneški
trgovec v copatah, plašču in dolgih
Rdečih hlačah; fig.  pantalone -on m mn.
dopetače, dolge moške hlače iz fr. re¬
solucije 1. 1789 (spodrinile so aristo¬
kratske »culotte«)

danta rhei /pan'ta re'i/ gr. »vse teče«, vse
spreminja, načelo stgr. filozofa Hera-
B  kuta, enega od utemeljiteljev dialektike
nfeist -a m  [pan- + teist, prvi je rabil
oesedo J. Toland] privrženec panteizma;
Panteizem -zma m  religiozno-filoz. nauk,
k' isti boga z naravo (npr. Spinoza:
oog =- narava) in uči, da je materialni
svet le vnanji izraz božanskega bitja;
danes ena od oblik religiozne filozofije
Ptelizem -zma m  [pan- + gr. thelo  hočem]
P fil- in psihol. idealistični nauk o volji
kot osnovi ali osnovni funkciji duševnega
p.življenja, npr. pri Schopenhauerju
jdeon -a m  [gr. pantheion, pan-, theos
?°8l 1. v starem Rimu svetišče, posve¬
tno vsem bogovom (pozneje cerkev

z grobnico ital. kraljev), 2. hram s po¬
smrtnimi ostanki znamenitih ljudi, npr.
pariški Panthčon; fig.  panteon -a m  sve¬
tišče bogov ali vsi bogovi kake mitologije
panter -ja m  [gr. panther]  krvoločna, tigru
podobna progasta zver iz družine mačk,
doma v Afriki in Aziji (= leopard)
panto- [gr. pas, pantos  ves] v sestavljenkah,
npr. pantomima, gl. pan-
pantofag -a -o [panto- + -fag] (insekt)
hraneč se z raznimi rastlinskimi vrstami
pantofobija -e z [panto- + -fobija] bole¬
zenski strah pred vsem
pantograf -a m  [panto- + -graf] škarnik,
priprava za mehanično prenašanje risb,
načrtov ipd. v poljubnem merilu
pantomima -e ž [gr. pantomimos  vse posne¬
majoč, iz mimein  posnemati] nema igra,
gledališka igra z gibi in mimiko brez
besed (včasih s spremljanjem glasbe in
plesom)

pantomimika -e ž [gl. pantomima] izražanje
čustev, misli ipd. z gibi; nauk o tem in
spretnost v tem

panurg -a m  [fr. Panurge  Pantagruelov to¬
variš, iz gr. pan-, ergon  delo] kdor je
vsemu kos; fig.  premetenec
papagaj -a m  [nem. Papagei  iz ital. pappa-
gallo  iz nlat. papagallus]  vrsta lepo
pisanih tropskih ptic, ki lahko posne¬
majo človeške glasove; fig.  kdor kaj
brezglavo posnema

papaverin -a m [lat. papaver  mak, + -in]
bel alkaloid brez vonja, ena od sestavin
opija, anestetik

papiamento -a s  [iz Špan.] kreolska špan¬
ščina na Velikih in Malih Antilih
papila -e ž  [lat. papilla ] 1 . prsna bradavica;
bradavica sploh, 2. bradavičasta vzbok-
lina; papiUiren -ma -o bradavičen; bra¬
davičast

papirmaše -ja m  [iz fr.] gl. maše
papirologija -e ž [papiro(s) + -logija] veda
o papirosih

pžpiros -a m  [gr ,papyros]  1 . vodna rastlina,
iz katere so delaii v starem veku — naj¬
prej v Egiptu — papir, 2. (stegipt.) roko¬
pis iz papirosa

papirus -a m  [lat. papyrus  iz gr.] gl. papiros
papist -a m  [nlat. papista  iz papa  papež,
iz gr. pappas  oče] zaničlj. privrženec pa¬
pežev in papeštva, »papežnik« (tako so

papricirati

522

parafraza

protestantje v 16. stol. imenovali kato¬
ličane); papizem -zma m  1. privrženost
papežem in katol. cerkvi, 2. oblast in
vlada papeža, 3. papeštvo
papricirati -am [gl. paprika] začiniti s
papriko

paprika -e i [madž. paprika ] v bot. rastlina
— in njen sadež — izvirajoča iz Južne
Amerike; obstoji veliko vrst (za začimbe
in hrano)

paprikaš -a m  [madž. paprikas]  golažu po¬
dobna jed, pripravljena s papriko
papula -e ž  [lat. papula  mozolj] mozolj;
kožna vzbrst (med.)

par [fr. predlog iz lat. per]:  od, v, na, po,
pri...; v raznih zvezah, npr. par accident
para- [gr. para-,  pred samogl. par-,  iz para
poleg, pri, ob, skozi] predlog; v zlo¬
ženkah izraža kaj nepravilnega, kako
spremembo ipd.: pri-, pre-, do-, raz-,
npr. paradoks, paraliza
parabaza -e i [gr. parabasis, para-, bainein
iti] v stgr. komediji vložek — brez no¬
tranje zveze s komedijo — v katerem
je vodja zbora v pisateljevem imenu na¬
govoril poslušalce

parabelum -a m  [gr. para-  v smislu: proti,
lat. bellum  vojna] vrsta velikih avtoma¬
tičnih pištol, navadno kalibra 9 mm
parablepsija -e ž  [para- + gr. blepein  videti]
vidna motnja (med.)
parabola -e ž  [gr. parabole  primera, ker jo
je treba vzeti v fig. pomenu] 1. v lit.
prilika, prispodoba, tj. kratka, izmišljena,
a verjetna zgodba s poučno poanto,
2. stožnica, vrsta krivulje (mat.); para-
bolen -lna -o ki se tiče parabole (mat.)
paraboličen -čna -o [gr . parabolikos]  1. pri-
spodoben, izražen v prispodobi; fig.
poučen, 2. v obliki parabole (mat.)
paraboloid -a m  [parabol(a) + -oid] telo,
ki nastane, če zavrtimo parabolo okrog
njene osi (geom.)

par accident /par aksida'/ fr. po naključju
parada -e ž  [fr. parade  iz lat. parare  pri¬
praviti] 1. slovesen nastop, sprevod ali
obhod; slavnostni pregled vojaških enot,
2. odboj udarca, npr. pri sabljanju, gl.
parirati; paraden -dna -o ki se tiče
parade; fig.  slovesen, prazničen
paradentitis -a m  [para- + lat. dens, dentis
zob, + -itis] vnetje dlesne (med.)

paradentoza -e i [iz gr., lat.] gl. parodontoza
(izraz paradentoza je zastarel) __
paradigma -e ž, mn.  paradigme -gem ž o} 1
paradigmata -at i [nlat. paradigma  iz
gr. para-, deigma  primer] v slovn. vzorec,
zgled, obrazec za sklanjatev ali spregatev
paradirati -am [gl. parada] nastopiti v
paradi; fig.  košatiti se, šopiriti se, P°"
našati se

paradiž -a m  [gr. paradeisos  lep vrt; raj,
iz* stperz. pairidaeza  ograjen prostori
raj, v bibliji in pozneje v krščanstvu«
1. vrt Eden, bivališče Adama in Eve pred
izvirnim grehom, 2. nebesa, bivališče
pravičnih po smrti

paradoks -a m  [gr. paradoxon  iz para~>
doxa  mnenje] presenetljiva, včasih vsaj
na videz protislovna misel, ki je v na¬
sprotju s splošnim mnenjem, a lahk°
vsebuje resnico; pejor.  brezglava, proti¬
slovna trditev, nesmisel; paradoksen -sna
-o v nasprotju s pametjo ali splošnim
mnenjem, (na videz) nesmiseln ali proti¬
sloven; presenetljiv ali nepričakovan; ču¬
den, neverjeten

parafa -e ž  [fr. paraphe,  okr. iz nlat. p a f a '
graphus]  1. skrajšan podpis; znak, značka
za ime ali podpis (z njim npr. parafam
označi, da je spis pregledal), 2. podp> s
ali žig z značko; parafant -a m  kdor P a '
rafira, npr. spise

parafazija -e ž  [par(a) + afazija] zamenja¬
vanje besed ali črk, vrsta govorne motnjf
parafin -a m  [lat. parum  premalo, affi"‘ s
soroden; imenuje se po tem, ker kaz®
malo kem. privlačnosti do večine snoV|J
bela, vosku podobna snov, zmes ogrni
kovih vodikov; pridobiva se največ P rl
suhi destilaciji premoga (za sveče, iz°'
ladjo...); parafinirati-am prepojiti a*
premazati s parafinom
parafirati-am [gl. parafa] 1. podpisati
parafo, postaviti parafo, 2. podpisa^
medn. pogodbo z inicialkami sodeluj 0 '
čih v začasno potrditev pred ratinci'
ranjem _

parafrast -a m  [para- + gr. phrastes  razla¬
galec] kdor kaj opisuje, obširneje razla¬
ga; parafrastičen -čna -o opis(oval)en
parafraza -e ž [gr. paraphrasis ] 1. °P* S ’
razlaga kakega besedila z drugimi, n a J
vadno jasnejšimi besedami, 2. prep* 6

Paragoga

523

paralogizem

tl| je glasbene misli s svojimi variacijami
(glas.); parafrazirati -am opisati ali
obširneje razložiti, (jasneje) povedati z
drugimi besedami

Pafagoga -e ž  [gr. paragoge  iz paragein
Poleg postaviti, razvrstiti] dodajanje
črke ali zloga na koncu besede zaradi
lažje izgovarjave (slovn.)

Paragon -a m ali  paragonski blok [ital.
Poragone  primera] kopija računa za
kupljeno blago, blagajniški blok
Paragraf -a m  [gr. paragraphos  pripis, zna¬
menje ob robu, iz paragraphein  pripisati]
1- člen, del, odstavek, oddelek besedila,
®Pr. pravilnika ali uredbe, govoreč o
določeni stvari in označen s posebnim
kamenjem, 2. znamenje zanj (§); para-
Srdfar -ja m  prenatančen človek, piko¬
lovec; kdor sodi vse po predpisih; para-
grafirati -am razdeliti, razčleniti na pa¬
ragrafe; označiti s paragrafi
Paragrafija -e ž  [para- 4- -grafija] v med.
Pisalna motnja (izpuščanje ali zamenja¬
vanje besed in črk)

Paragram -a m  [para- + -gram] 1. zame¬
njava črk, ki da šaljiv pomen (besedna
•gra, npr. pri imenih), 2. anagram
"“raklet -a m  [gr. parakletos, para-, kalein
klicati] 1. pomočnik; tolažnik; pri-
Prošnjik, 2. (P-) Sveti duh (relig.)
Paralaksa -e ž  [gr. parallaxis  menjava]
*• kot med dvema linijama, ki potekata
'2 različnih izhodišč k isti točki, 2. na-
Vl dezno spreminjanje položaja opazo¬
vanega objekta, npr. zvezde, zaradi spre¬
minjanja položaja opazovalca (fiz., astr.)
ralalija -e ž  [para- + gr. lalein  govoriti]
Zair| enjavanje besed ali glasov, vrsta
B  8 ° Vor ne motnje (med.)
raldehid -a m  [par(a)- + aldehid] v kem.
?n° v . produkt polimerizacije acetalde-
nida (hipnotik)

raleksija -e i  [para- + gr. lexis  govorje¬
ne; izraz, beseda] nezmožnost za pra-
bran J e  (med.)

ralela -e ž  [fr. parallele  iz lat. iz gr.
Porallelos  vzporeden] 1. vzporednica,
vzporedna premica ali ploskev (mat.),
Z' f' 8 -  primera, primerjava, tj. kaj ena¬
kega, podobnega ali s čim skladnega;
Paralelen -lna -o 1. vzporeden, v enaki
razdalji ali smeri, 2. ki se tiče primere

ali primerjave; fig.  enak, soroden ali
podoben, ujemajoč se, skladen s čim
paralelepiped -a m  [gr. parallelos  vzporeden.
epipedon  ploskev] geom. telo, omejeno
s šestimi paralelogrami, od katerih sta
si po dva vzporedna in enaka
paralelizem -zrna m  [iz gr. parallelismos]
1. odnos med paralelami; fig.  enakost
ali podobnost (kakih pojavov), skladje,
skladnost v čem ali s čim, zlasti: vzpo-
redje, vzporednost (črt, ploskev), 2. so¬
časnost in korelativnost duševnih in
telesnih pojavov; smer v lil. in psihol.,
ki uči ta nauk; paralelizirati -am pri¬
merjati, vzporejati, vzporediti
paralelka -e ž  [gl. paralelen] (šolska) vzpo¬
rednica, vzporedni razred ali oddelek
paralelogram -a m  [gr. parallelogrammon,
paralelen -(- -gram] v geom. četvero¬
kotnik, ki ima nasprotne si stranice
vzporedne in enake (kvadrat, romb,
romboid...); paralelogram sil razmerje
dveh ali več sil, ki iz različnih smeri
v isti točki delujejo na kako telo (fiz.)
paralipomena -en s mn.  [gr. paraleipomena
iz paraleipein  izpustiti] dopolnila (npr.
izpuščeni spisi, članki...), dodatki, manj¬
ši dostavki k večjemu delu
paralipsa -e ž  [gr. paraleipsis  izpustitev]
govorniški prijem: poudarjanje česa
z navideznim prehajanjem prek stvari,
da se stopnjuje poslušalčeva pozor¬
nost, npr.: Ne bom govoril o tistih
kritikih...

paralitičen -čna -o [gr. paralytikos  iz para-
lysis  razkroj] ki se tiče paralize; mrtvo-
uden, hrom, ohromel; paralitik -a m
kdor boleha za paralizo, mrtvouden,
ohromel človek

paraliza -e ž [gr. paralysis  razkroj] v med.
1. delna ali popolna ohromelost, 2. otrp-
njenje (možganov, srca)
paralizirati -am [gl. paralitičen] v med.
omrtviti, ohromiti; fig.  hromiti, (osla¬
biti kak učinek; zavreti, preprečiti,
onemogočiti kaj

paralogija -e ž  [para- + -logija] 1. zmota;

zabloda, nesmisel, 2. paralogizem
paralogistika -e ž  [para- + logistika] skle¬
panje s paralogizmi

paralogizem -zrna m  [gr. paralogismos,
para- + logizem] v log. napačen sklep,

paramecij

524

parazo!

storjen iz nenamerne, logične napake
(v tem se loči od sofizma)
paramecij -a m  [nlat. paramecium  iz gr.
paramekes  podolgovat, po njeni obliki]
papučica, vrsta praživali iz razreda mi-
getalkarjev (zool.)

parament -čnta m, nav.  v mn.  paramenti -ov
[lat. paramentum  iz parare  pripraviti;
okrasiti] v katol. liturg. bogoslužna
oblačila, prti itd. (v širšem pomenu tudi
podobe, svečniki...)

parameter -tra m  [nlat. parametrum  iz gr.]
1. v mat. konstanta s spremenljivo vred¬
nostjo, 2. pri stožnici dolžina tetive v
gorišču, pravokotne na glavno os, 3. pri
kristalih odsek na osnicah (koordinat¬
nih oseh)

parametritis -a m  [para- + metritis] vnetje
veznega tkiva ob maternici po porodu
(med.)

paramitija -e ž [gr. paramythia  spodbuda]
vrsta prilike, prispodobe iz življenja mit.
bitij s poučno poanto (gl. parabola)
paramo -a m  [Špan. paramo ] 1 . nerodovitna
visoka planota v Španiji, 2. visoka pla¬
nota v Andih

paramorfoza -e ž  [para- + gr. morphe
oblika] fiz. psevdomorfoza zaradi pre¬
meščanja molekul (mineral.)
parang -a m  [iz malaj.] meču ali bodalu
podobno malajsko orodje in orožje
paranoik -a m  [gr. paranoia  blaznost] kdor
je bolan za paranojo; paranoja -e ž  v med.
huda, navadno neozdravljiva duševna
bolezen, vrsta monomanije (paranoik
si mnogokrat domišlja, daje velika oseb¬
nost in da ga ljudje preganjajo ipd.;
ohrani pa zmožnost za logično mišljenje
in je lahko sicer normalen)
paranomija -e ž  [para- + gr. nomos  zakon]
protizakonitost, nezakonito dejanje ali
dejavnost

parapet -a m  [fr. parapet  iz ital. parapetto
iz* parare  odbijati, petto  prsi] 1. v voj.
prsobran (pred kroglami ipd.), 2. ograja,
ogradek, zaslon

paraplegija -e i [para- + gr. plege  udarec,
kap] v med. simetrična ohromelost,
npr. obeh nog

parapsihologija -e ž  [para- + psihologija]
nauk o psiholoških aspektih jasnovid¬
nosti, telepatije ipd.

parasang -a m  [gr. parasanges  iz stperz.]
staroperz. dolžinska mera (ca. 5940 m)
parasimpatik(us) -a m  [para- + simp a '
tik(us)] v fiziol. parasimpatični živec,
del vegetativnega, samoupravnega živ¬
čevja (ker je neodvisno od volje), k*
deluje nasprotno od simpatika
parasol -a m  [iz fr.] gl. parazol
parastos -a m  [shr. iz gr. paraslasis  stojišče,
mesto ob ...] pri pravoslavnih zadušnic®.
služba božja za umrle (40 dni po smrW
parašit -a m  [fr. parachute ] padalo; P ara '
šitist -a m  padalec, kdor skače s padalo' 11
paralaksa -e ž  [gr. parataxis  red, razvrsti¬
tev] 1. primera, primerjanje, npr. v pf e '
govorih, 2. priredje, zveza glavna 1
stavkov brez veznikov (slovn.); P ara '
taktičen -čna -o prireden
paratifozen -zna -o [para- + tifozen] i z '
virajoč od paratifusa; paratifus -a, 1,1
v med. tifusu podobna, a milejša čre-
vesna bolezen, največkrat od bacilov
v pokvarjenem mesu
paratus neskl.  [lat. parare  pripraviti] P 1 . 1 '
pravljen, narčd, npr. na izpraševanje
v šoli

paravan -a m  [fr. paravent  iz ital .paraventOi
para-,  ital. vento  veter] 1. zaslon, z a '
slonjalo (pred pečjo ali posteljo), 2. špa°'
ska stena, 3. zaklon pred vetrom
par avion /par avi6'/ fr. z letalom; z ' e '
talsko pošto

parazit -a m  [gr. parasitos  kdor jč pri ko' 11 ’
v antiki priliznjenec, ki je zastonj jed®
pri mizi in zabaval goste, iz para-,
jed] 1. kdor živi na tuj račun, izkorišce'
valeč; fig.  prisklednik, 2. v biol. zn) 6 '
daveč, žival ali rastlina, ki živi na račun
drugih organizmov, npr. trakulja; P aza i
zitski -a -o zajedavski; izkoriščevalski’
priskledniški; parazitaren -rna -o izv 1
rajoč od parazitov (~o obolenje) ,
parazitizem -zma m  [parazit + -izenh
1. parazitstvo, parazitski način življenj®:
izkoriščanje; priskledništvo, 2. obsWJ
parazitov v organizmu; obolenje, izv 1 '
rajoče od parazitov .. i

parazitologija -e ž [parazit(o) +
znanost o človeških, živalskih in rastlin
skih parazitih ,

parazol -a m  [fr. parasol  iz ital. parasol ’
para-,  ital. sole  sonce] manjši sončnik

parisilaba

Parbleu

525

Parbleu [/parblo'/ fr. iz par dieu]  presneto,
Prekleto

Parcela -e ž [fr. parcelle  iz nlat. particella
jz lat. pars  del] del, kos zemljišča; stav-
bišče

Parcelacija -e ž  [gl. parcela] delitev, ko¬
sanje zemljišča na parcele, zlasti za
stavbišča; parcelirati -am deliti, razko¬
sati zemljišče na parcele, izvesti parce¬
lacijo

Parcialen -lna -o [nlat. partialis  iz lat. pars
ne|] delen; posamezen; poseben; fig.
Pristranski

-a m  [gr. pardos]  leopard (zastarelo)
Par distance /par distas'/ fr. od daleč, iz
daljave, na razdaljo (ne intimno)

Pardon -a m  [fr. pardon  iz per- + lat.
donare  darovati; oprostiti] 1. oprostitev,
°Proščenje; odpustitev (kazni, žalitve...);
Prtzanašanje, 2. milost; pomilostitev,
medmet :  oprosti(te); brez pardona
b «z prizanašanja, usmiljenja, milosti;
Pardonirati -am 1. oprostiti, odpustiti
Komu; spregledati (kazen, žalitev); pri-
p Zan esti komu, 2. pomilostiti koga
aremija -e ž  [gr. paroimia]  pregovor, izrek
reneza -e ž  [gr. parainesis  nauk, opomin]
spodbuda k čemu, nravni nauk, npr. ob
Koncu govora

re nhim -a m  [gr. parenchyma  vlito; vli-
Ve k] v biol. osnovno tkivo organa, npr.
v  nasprotju z veznim tkivom
Jenteralen -lna -o [par(a)- + gr. enteron
Orevesje] ki ne gre skozi prebavni trakt

Pa™®'?'.’ anat -)

r<in tetičen -čna -o [nlat. parentheticus  iz
kr. parenthesis  vrinek] vrinjen, vložen;
v  oklepaju; pojasnjujoč; fig.  manj po¬
memben; parenteza -e ž 1. v slovn. vri-
Pieni, vmesni stavek (če v stavek zaradi
Pojasnila ipd. vrinemo še kako besedo
a *J stavek, kar označimo s pomišljajem
, z oklepajem), 2. besede v oklepaju;

oklepaj

rere - ra m  [j tal. parere  mnenje; videz]
'Pismeno) strokovno mnenje, zlasti v
p er ? 0r ni trg. zadevi

er ga -erg s mn.  [gr. edn. parergon  iz
delo; prvotno: manj pomembna
Kjerkulova junaštva poleg dvanajstih
Slavnih] man j pomembno, postransko
el ° ali stvar; manj pomembni spisi

parestezija -e ž  [nlat. paresthesia  iz para-,
+ gr. aisthesis  občutek] v med. spre¬
menjen, nenormalen občutek, npr. ob¬
čutek gomazenja mravelj
par excellence /par sksslas'/ fr. zlasti, po¬
sebno, v prvi vrsti; v pravem, najbolj¬
šem pomenu; odličen; odlično
par exemple /par egza'pb/ fr. na primer
pareza -e ž [gr. paresis  popuščaitje; od¬
puščanje] lažja oblika ohromelosti (med.)
par force /par fars/ fr. po sili, s silo, nasilno
parfum -a m  [fr. parfum  iz per- + lat.
fumus  dim] umetna vonjava, dišava;
parfumirati -am navonjiti, (o)dišaviti, na-
dišaviti

parfumerija -e ž  [fr. parfumerie ] trgovina
s parfumi in kozmetičnimi sredstvi
par hasard /parazar'/ fr. po naključju
pari prisl,  [iz ital.] gl. al pari
paricid -a m  1 . [lat .parricida]  očetomorilec,
2. [lat. parricidium]  umor očeta, očeto¬
mor (= paricidij)

paricidij -a m  [lat. parricidium]  očetomor
(tudi umor najbližjih sorodnikov ali
hudodelstvo sploh); fig.  veleizdaja
parientalen -lna -o [lat .paries  stena] v med.,
anat., bot. stenski, obstenski; stranski
(~i organi)

parifikacija -e ž  [lat. par, pariš  enak, + -fi-
kacija] enačenje, izenačenje (zastarelo)
parija -a in  -e m  [tamil. paraiyan  bobnar,
po njihovi kastovski dolžnosti] v južni
Indiji pripadnik najnižje kaste ali človek
zunaj kast, tj. brez pravic;/;^, preziran,
brezpraven, zatiran človek
parirati -am [fr. par er  odbiti udarec; pri¬
pravljati] prestreči, odbiti, npr. napad
ali udarec pri sabljanju; zavrniti (na¬
sprotne razloge)

parirati -am [lat. parere ] ubogati, poslušen
biti

Pariš -a m  [gr. Pariš]  v stgr. mit. sin tro¬
janskega kralja Priama in Hekube;
ugrabil je lepo Heleno, ženo kralja
Menelaja in najlepšo žensko tistega časa,
in s tem povzročil trojansko vojno
parisienne /parizjen'/ fr. 1. »parižanka«,
pariška himna, slaveča julijsko revolu¬
cijo 1. 1830, 2. drobno vzorčasta svilena
tkanina

parisilaba -e ž, mn.  parisilaba -ab s [lat.
par, pariš  enak, gr. syllabe  zlog] enako-

pariteta

526

parodontoza

zložnica (slovn.); parisilabičen -čna -o
enakozložen

pariteta -e ž [nem. Paritdt  iz fr. parite
iz lat. paritas  enakost] 1. enakost v pra¬
vicah; enakopravnost, npr. veroizpo¬
vedi, 2. enakovrednost, v ekon. razmerje
med vrednostjo različnih valut; pari¬
teten -tna -o 1. enakopraven, sloneč na
enakopravnosti, 2. enakovreden
park -a m  [fr. pare  iz nlat. parricus  ograda]

1. gaj, urejen javni nasad s sprehajališči,

2. ozemlje, določeno v poseben namen
(narodni ~), 3. prostor za spravljanje
in popravljanje vozil, 4. celotnost kakih
vozil na področju prometa (plovni,
železniški ~)

parka -e ž, nav.  v mn.  parke, park [lat.
Parca,  mn. Parcae ] v stgr. in rim. mit.
rojenice, sojenice, boginje rojstva, živ¬
ljenjske usode in smrti, tri sestre: Kloto,
Lahesis in Atropos (= moire)
parket -a m  [fr. parguet,  dimin. iz pare,
prvotno: ograda] 1. prednji sedeži v
gledališkem pritličju; fig.  prizorišče,
2. pod, zložen iz trdih, hrastovih ali
bukovih deščic; parketirati -am polagati
parket

Parkinsonovo obolenje [po angl. zdravniku
Parkinsonu, 1755—1824; nlat. paralysis
agitans ] v med. tresavica; parkinsonizem
-zma m  v med. tresavica kot spremlje¬
valni pojav pri drugih obolenjih
parkirati -am [fr. parguer  iz pare,  gl. park]
pustiti vozilo na javnem prostoru, ki je
za to določen; namestiti kaj
parlament -enta m  [v polit, smislu iz angl.
parliament  iz stfr. parlement,  prvotno:
pogovor, iz parler  govoriti] 1. najvišje
pokrajinsko sodišče v Franciji pred re¬
volucijo 1. 1789, 2. (državna) skupščina,
poslanska zbornica, tj. v deželah z
ustavno ureditvijo najvišji voljeni zako¬
nodajni organ (najprej v Angliji, kjer
je pojem dobil to vsebino); parlamen¬
taren -rna -o skupščinski, ki se tiče
parlamenta

parlamentarec -rca m  [fr. parlementaire]
1. poslanec, član parlamenta, 2. odpo¬
slanec, pooblaščen za pogajanja s so¬
vražnikom ipd.

parlamentarizem -zma m  [fr. parlementa-
risme,  1852] vladanje s parlamentom,

sistem ustavne vladavine, kjer je drz.
oblast zbrana v parlamentu (vlada i e
sestavljena iz parlamentarne večine 111
mora odstopiti, če izgubi v parlamente
večino)

parlamenter -ja m  [fr. parlementaire ] P ar '
lamentarec (2.)

parlamentirati -am [fr. parlementer]  pog a '
jati se; razpravljati, pregovarjati se
parlando [/parlan'do/ ital. iz parlare S°'
voriti] pojoč v govorni obliki (glas.)
parlatorij -a m  [nlat. parlatorium]  govoril'
niča, npr. za samostanske obiskovalce
parlograf -a m  [ital. parlare  govoriti-
+ -graf] priprava, ki sprejema in obnavlJ a
govor, vrsta fonografa
parmena -e z  [po ital. mestu Parma] vrsta
jabolk (zlata ~)

parmezan -a m  [fr. parmesan,  ital. parni j'
giano , po mestu Parma] pikanten P 0 *'
masten sir iz posnetega
Parnas -a m  [lat. Parnassus
pogorje v stgr. Fokidi — danes se im e '
nuje Liakura — kjer so bivali po vero'
vanju Grkov Apolon in muze; /«'
pamas -a m 1. sedež (ali središče) P esI11 ’
kov in pesništva, 2. pesniki; pesništvo-
iti na Parnas posvetiti se pesništvu-
včasih posmehljivo .

parnasovec -vca m, nav. v mn.  parnasovci -f
[fr. mn. parnassiens,  gl. Parnas] skuptu
fr. pesnikov iz konca 19. stol., ki  s
izdajali almanah »Sodobni Parna®
(T. Gautier, Leconte de Lisle, BaudelaU
...); bili so nasprotniki romantike
zagovorniki »čiste umetnosti« <

par nobile fratrum /par no'bile fra^rum!
lat. »čedna bratca« — pravimo o dvoj 1
nepridipravov (iz Horaca) i

parodija -e ž  [gr. parodia, para-, ode  pe se, F
pesem ali leposlovno delo sploh,
obravnava šaljivo, neresno snov, p° sD
majoč obliko in ton kakega resne?
knjižnega dela, prim. travestija; P ar
dirati -am prevračati v smešno, posnenj
ti na šaljiv, posmehljiv način, posmeh^
vati se, posnemajoč kaj; parodist - a
pisec ali izvajalec parodije (kaba r
ni ~)

parodontoza -e ž [par(o)- + gr. odou  >
odontos  zob, + -oza] kronično oboleuj
obzobja z majavostjo zob (med.)

mleka .

r. Parnasosl

iz sr.

Paroh

527

partija

Paroh -a m  [nlat. parochus iz  cerkv. gr.
Paroikia  soseska, soseščina*] pravoslavni

župnik

Parohija -e ž  [nlat. parochia]  pravoslavna
župnija

Paroksimalen -lna -o [gl. paroksizem]
v  obliki (ali stanju) napada; poslabšan

(med.)

Paroksitonon -tona m, mn.  paroksitona -ton
s  [para- + gr. oxytonos  z ostrivcem na
zadnjem zlogu] v stari grščini beseda
z  ostrivcem na predzadnjem zlogu, npr.
mčter

Paroksizem -zma m  [gr. paroxysmos  raz-
kačenost] 1. v med. hud, navadno pe¬
riodičen napad (npr. padavice) ali silna
zaostritev bolezni, 2. izbruh, najvišja
stopnja strasti, jeze, obupa...

Parola -e ž  [fr. parole  beseda, iz nlat. para¬
bola,  prvotno: prilika, pozneje: govor,
beseda, zlasti častna beseda] 1. (raz¬
poznavno) geslo, npr. med člani pod-
talne organizacije ali v vojski, 2. kratko
Propagandno reklo ali napis

Parole d’honneur /parol' donoer'/ fr. častna

, beseda

Paroli -ja m  [fr. paroli  iz ital.] podvojitev
Prvega vložka pri faraonu (igri)

Paronim -a m  [par(a)- + gr. onyma  ime]
h beseda (izvedenka) iz istega korena,
l?Pr. govor, govornik itd. iz govoriti,
enakoglasnica, tj. enako se glaseča
beseda z drugačnim pomenom; paro-
n unen -mna -o 1. z istim korenom, 2.
e hakoglasen (~a beseda), enako se glaseč

Paronomazija -e ž [par(a)- + gr. onomasia
*zraz, beseda] enakoglasje, zveza enako
glasečih se besed ali besed z istim ko¬
lenom (govorniška ali pesniška figura:
f®žke misli misli Abduraman...); fig.
Oesedna igra

ordre /par or'dra/ fr. po nalogu, na

p Uk ‘} z

arotida -e ž  [fr. parotide  iz para-  + gr. ous,
ot°s  uho] obušesna slinavka, obušesnica
(anat.)

Dar 0t i d .‘ tis  ' a m  I* z  S'- Parotitis

°titis -a m  [parot(ida) +  -itis] v med.
Petje obušesne slinavke, mumps
s ek -a m  [par(alaksa) in sek(unda)]
■ajr. mera za oddaljenost zvezd (1 par-
e k = 3.257 svetlobnih let)

parsizem -zma m  [ind. Parsi  Perzijec] Za-
ratustrova stperz. religija
pars pro toto /pars pro to'to/ lat. »del na¬
mesto celote«, govorniška (pesniška)
figura, če za celoto uporabljamo le njen
del, npr. »ognjišče« namesto »hiša«
part -a m  [fr. part  iz lat. pars\  del; delež;

odlomek; zemljišče; del skladbe; vloga
parte -ja m  [nem. Partezettel  iz fr. partir
oditi, nem. Zettel  listek] osmrtnica,
naznanilo o smrti

partenogeneza -e ž  [gr. parthenos  devica,
+ geneza] nespolno (deviško) razmno¬
ževanje, v biol. razplod z neoplojenimi
jajčeci, npr. pri vodnih bolhah, algah...
Partenon -a m  [gr. Parthenon  iz parthenos
devica] nekdanje svetišče deviške boginje
Atene na Akropoli, znamenit spomenik
dorske arhitekture iz Periklovih časov;
danes delno ohranjen
parter -ja m  [fr. parterre, par  po, ob...,
terre  zemlja] 1. gledališki ipd. sedeži v
pritličju; občinstvo na teh sedežih,
2. hišno pritličje (pri nas po nemškem
vplivu)

parterre [fr.] gl. parter; biti parterre /... par¬
ter'/ biti (moralno, telesno...) na tleh,
biti zlomljen, strt, propal
particija -e ž [lat. partitio ] (raz)delitev; v log.

delitev, razčlenitev pojma na sestavine
particip -a m  [lat. participium ] v slovn.

deležnik, glagolska oblika
participacija -e ž  [lat. participatio  iz parti-
cipare  deliti s kom, delež imeti] (so)ude-
ležba, sodelovanje; participator -ja m
(so)udeleženec

participialen -lna -o [gl. particip] ki se tiče
participa, deležniški

participirati -am [lat. participare  iz pars
del, capere  vzeti] udeležiti se, sodelovati;
biti deležen česa; dobiti, imeti delež
v čem

partija -e ž  [fr. partie  in parti  iz stfr. partir
deliti] 1. del(ež); množina česa, 2. odlo¬
mek, odstavek, npr. v knjigi, 3. del več¬
glasne skladbe, določen za en glas ali
glasbilo; gledališka vloga, 4. (prijatelj¬
ska) družba, 5. oddelek, odred, skupina
delavcev; izmena, posada, 6. enkratna
igra (~ šaha), 7. zakon, zakonska zveza,
predvsem z gmotne strani (imenitna ~).
8. izlet, 9. pot ali del poti

partija

528

pasiflo ra

partija -e ž [fr. parti,  prim. partija] stranka,
večidel razredno pogojena polit, orga¬
nizacija somišljenikov s skupnimi dr-
žavnopolit. smotri in nalogami; nav. se
uporablja tujka za polit, organizacijo
del. razreda (kot najnaprednejšega in
najzavednejšega dela razreda), komu¬
nistično partijo; fig.  komunistična par¬
tija; partijec -jca m  član (komunistične)
partije; partijski -a -o strankin, ki se tiče
(komunistične) partije
partikula -e ž  [lat. particula,  dimin. iz
pars, partis  del] 1. v fiz. delec, drobec,
2. v slovn. členek, členica (nepre-
gibna besedna vrsta: predlog, vez¬
nik...)

partikularen -rna -o [nlat. particularis  iz
lat. particula  delec] nanašajoč se na del
(celote), delen, posamezen; fig.  pose¬
ben, ločen, oddeljen

partikularist -a m  [fr. particulariste,  1701,
iz nlat. particularis  delen] privrženec
partikularizma; partikularizem -zma m
samosvojost, posebna težnja, korist,
ravnanje, mnenje, pravica itd., zlasti
polit, prizadevanje za posebne pravice,
osamosvojitev ipd. v škodo splošnih
koristi (tudi: pri Judih mnenje, da so
»izvoljeno ljudstvo«, v kršč. ločinah
nauk, da je »nebeško kraljestvo name¬
njeno samo izvoljenim« ipd.)
partitiven -vna -o [fr. partitif  iz lat. partitus
iz partire  deliti] delitven, delilen; delen,
izražajoč del česa; partitlvni genitiv
v slovn. delni rodilnik, ki izraža del
celote, npr. kos kruha
partitura -e ž [ital. partitura ] v glas. pre¬
gleden zapis vseh partij kake večglasne
skladbe; izpisane so druga pod drugo
v določeni razporeditvi
partizan -a m  [fr. partisan  privrženec, so¬
mišljenik, iz ital. partigiam]  pripadnik
partizanskega odreda, npr. v Jugosla¬
viji med NOV v letih 1941/45; parti¬
zanka -e ž 1. pripadnica partizanskega
odreda, 2. čepica slovenskih partizanov;
partizanski -a -o ki se tiče partizanov;
partizansko bojevanje način bojevanja
manjših, bolj ali manj samostojnih od¬
delkov prebivalstva — ah regularnih
enot — proti sovražni vojski, ki je za¬
sedla kako deželo

partizana -e ž  [nem. Partisane  iz ital. P ar '
tigiana,  prvotno: orožje strankinih P rl '
vržencev*] starinsko, helebardi podobno
orožje , .

partner -ja m  [angl. partner]  tovariš (v ig rl ’
zakonu...); soigralec; soplesalec; drU'
žabnik; pomočnik, (so)udeleženec
parturiunt montes, nascetur ridiculus tnu s
/par'turiu'nt montes', nasce'tur ri'dikn'
lus' mus/ lat. »prav ko da gora v popad'
kih rodila le smešno bi miš!« — tj. velik 0
grmenja, malo dežja (Horac — Sovre)
partus -a m  [lat. partus]  porod (med.) _
party [/pa:'ti/ angl. iz lat. pars  del] družba,
stranka; partija

parveni -ja m  [fr. parvenu ] povzpetnik, n°'
vopečen gospod, kdor se je iz slabi**
razmer na hitro povzpel med privils/
girane ali bogataše (tako so imenova
fr. aristokrati ljudi iz meščanskih vrs >
ki so se vrinili mednje ali hitro doseg**
visoka mesta)

pas -a m  [nem. Pass  iz fr. pas  korak, iz

lat.]

1. prelaz, prehod, 2. potni list (= P^'

port)

pasant -a m  [fr. passant  iz passer  iti nm
mimoidoči; pešec (v cestnem prom 0 !

jm°]

sto)

list,

pasaport -a m  [ital. passaporto]  potni
dokument za potovanje v tujo državo
pasat -a m, nav.  v mn.  pasati -ov [ ne j**j
Passat  iz hol. iz Špan.] v geogr. sta»*j
tropski vetrovi, ki pihajo v nižjih P\ ast
od 30° severne in južne širine proti ra
niku (v nasprotni smeri kot antipasa i
pasaža -e ž  [fr. passage  prehod, iz P a ? s ^
iti mimo] 1. pokrit prehod, npr. sk° .
poslopje, ali prehod sploh, 2. mesto
odlomek v knjigi, članku, govoru..-’
3. kratka glasbena figura v naS ? in
tempu; mesto v skladbi (glas.), 4. ° a
umerjene hoje dresiranega konja (» s P au
ski korak«) e/ ,j

pasažir -ja m  [nem. Passagier  iz fr. passag
potnik, popotnik na ladji, v vlaku, leta *"j
pasha -e ž  [nlat. pascha  iz hebr. P es  p
mimohod, namreč »angela smrti«, .
je hiteč mimo judovskih hiš moril eg F
Canske prvorojence] judovska >>ve Ljjj
noč«, največji judovski praznik v sp° n
na rešitev iz egiptovske sužnosti . g
pasiflora -e ž [nlat. passiflora  iz lat. P?. 0
trpljenje, flos  cvetlica; na njenih **

Pasigrafija

529

pašteta

so včasih videli simbole Kristusovega
trpljenja] trpljenka, pasijonka (bot.)
Pasigrafija -e i [gr. pas  ves, + -grafija]
»Pisava za vse«, utopična pisava, ki bi
oila sestavljena iz znakov za posamezne
Pojme, umljivih vsem narodom
Pasijon -a m  [lat. passio  strast, trpljenje]
v liturg. Kristusovo trpljenje; del
evangelija, ki ga opisuje, 2. umetniška,
npr. dramska upodobitev tega trpljenja;
Pasijonar -ja m  srednjev. liturg. knjiga
z  zgodbami iz življenja svetnikov
Pasijonka -e ž  [gl. pasijon] v bot. trpljenka,
!epa okrasna cvetlica, izvirajoča iz Bra-
zilije(= pasiflora)

Pasiratj -am [fr. passer  iz lat. passus  korak]
t- iti mimo; iti čez kaj; potovati skozi,
Primeriti, pripetiti se (po naključju),
Paključiti se, 3. pretlačiti, pretisniti, npr.
Paradižnik skozi sito; precediti
' asiv  -a m  [lat. passivum  iz pati  trpeti]
y slovn. trpnik, tj. glagolski način, ki
'zraža stanje osebka, naspr. aktiv
Pasiva -iv s mn.  [lat. passivus  trpen] trpne,
Pasivne oblike (slovn.); pasiva -iv s mn.
v  knjigov. vse obveznosti, ki jih ima trgo-
. v «> podjetje ipd. (dolgovi, trate...)

P siven -vna -o [lat. passivus  trpen] trpen
(slovn.); pasiven -vna -o 1. nedejaven;
^Podjeten, nesamostojen; trpen, nede¬
javen; brez volje, ravnodušen; neudele¬
žb 2. ki dela z izgubo, nedobičkonosen
podjetje); pasivna bilanca negativna
bilanca, preseganje uvoza nad izvozom
v  zunanji trgovini; pasivna rezistenca
Pasivni odpor, oblika odpora pred
jjiočnejšim nasprotnikom brez uporab-
JPrrja sile in z navideznim izpolnjevanjem
zakonov, dolžnosti...; pasivna volilna
Pravica pravica biti voljen; pasivni kraji
j^aji, ki se ne morejo prehraniti s svojo
Proizvodnjo; pasivnost -i ž trpnost
’ S o vn.); pasivnost -i ž  trpnost, pasiven,
nedejaven odnos do česa; stanje ob
lr ani, nedelavnost, neaktivnost; fig.
°Post, ravnodušnost; nepodjetnost, ne-

t>asiVv Stojnost

V| teta -e ž  [nlat. passivitas,  gl. pasiven]
p;i ^ lvn °st, trpnost, nedejavnost

v *zem -zma m  [pasiv(en) + -izem]
• Pasiven, nedejaven odnos do česa;
Pasivnost, 2. naziranje, da je življenje

~~ Slovar tujk

zgolj pasivno dogajanje, odvisno od
višjih sil (fil.); pasivizirati -am napraviti
kaj (koga) pasivno (pasivnega)
pasivnež -a m  [gl. pasiven] nepodjetnež,
nesamostojnež

pasjansa -e ž [fr. patience  potrpežljivost]
igra na karte za dva ali enega samega
igralca; »polaganje« kart, ki se mora
»iziti«

pasjon -a m  [fr. passion  iz lat. passio ]
strast (npr. ljubezenska), goreča, nepre¬
magljiva sla, posebno veselje do česa;
pasjonirati -am strastno prevzeti; navdu¬
šiti

paskvil -a m  [fr. pasquille  iz ital. Pasquino,
prvotno ime jezičnega čevljarja v sred¬
njeveškem Rimu, pozneje ime antičnega
kipa blizu njegove delavnice; nanj so
včasih obešali sramotilne in posmehljive
verze] (anonimen) sramotilni spis; pas-
kvilšnt -a m  pisec paskvila; fig.  opravlji¬
vec

pasport -a m  [fr. passeport]  potni list (= pa-
saport)

passe-partout -a m  [/paspartu' -ja/ fr. iz
passer  iti, partout  povsod] 1. glavni
ključ (za več vrat), 2. (menjalni) okvir,
v katerega se lahko vstavijo razne po¬
dobe, 3. prosta vstopnica (za kateri koli
sedež), vozovnica ali prepustnica
passeport -a m  [fr.] gl. pasport
passim /pa'sim/ lat. prisl,  tu in tam, na vse
strani; povsod; vse vprek, brez razlike
passionato [/pasiona'to/ ital. iz passione
strast] prisl,  strastno (glas.)
pasta -e ž  [ital. pasta  testo; testenina]
1. testasta maža ali mazilo, 2. leščilo
(~ za čevlje), 3. čistilo (zobna ~)
pastel -a m  [fr. pastel  iz ital. pastello  iz
pasta  testo] 1. suha barva; barvni svinč¬
nik, 2. taka slikarska tehnika, 3. slika
s suhimi barvami; pastelen -lna -o ki se
tiče pastela; svetlo, žametno učinkujo¬
čih barv

pasterizacija -e ž  [fr. pasteurisation,  po
znanstveniku Pasteurju, '1822—1895] se-
gretje mleka, piva ipd. na okrog 64°C
zaradi uničevanja klic, ki povzročajo
vrenje (način konserviranja); pasteri¬
zirati -am izvesti pasterizacijo
pašteta -e ž  [nem. Paštete  iz nlat. pastata]
testenica, pikantna jed, največkrat iz

pasticcio

530

patetico

sesekljanega mesa, pripravljena v testu
(danesnavadno podobna mesnakonserva)
pasticcio -cia m  [/pasti'čo -a/ = ital. teste-
nica; zmes] 1. umetniško delo iz motivov
raznih avtorjev (tudi: slika v slogu
slavnega slikarja, izdelana kot »njegovo«
delo), 2. quodlibet

pastila -e i [Špan. pastilla,  dimin. iz pasta
testo] 1. zdravilo v obliki kroglice ali
tabletke, 2. taki bonboni
pastinak -a m ali  pastinaka -e ž  [lat. pasti-
naca\  v bot. rebrinec, domača dišavna
rastlina s sladko koreniko
pastor -ja m  [lat. pastor  pastir] (prote¬
stantski) duhovnik, protestantski »dušni
pastir«

pastorala -e ž  [fr. pastorale  iz lat. pasto-
ralis  pastirski] 1. pastirska igra, dram¬
sko delo z motivi iz pastirskega življenja,
npr. Gunduličeva »Dubravka«, 2. pastir¬
ska pesem, 3. slika ali skladba s takimi
motivi

pastorale -la m  [lat. pastoralis  pastirski]
škofovska palica (liturg.)
pastoralen -lna -o [lat. pastoralis  pastirski]

1. ki se tiče pastorale, 2. pastirski, ki se
tiče preprostega, pastirskega življenja;
fig.  idiličen, preprost, 3. dušnopastirski;
pastoralna teologija dušno pastirstvo,
praktični nauk o opravljanju duhovniške
službe

pastoralka -e i [iz lat.] gl. pastoralna teolo¬
gija

pastorela -e ž  [ital. pastorella]  1. pastirska
pesem ali ples, 2. četrta figura v četvorki
pastozen -zna -o [ital. pastoso  iz pasta
testo] 1. testen, testast, gnetljiv, voljan,

2. z debelo plastjo barve (v slikarstvu
zaradi plastičnega učinka), 3. zabuhel
(med.)

pasus -a m [lat. passus  korak, strim. dol¬
žinska mera] 1. odstavek; odlomek;
določeno mesto v spisu, 2. del skladbe,

3. del poti

paša -a in  -e m  [tur. pa$a,  prvotno ba$a  iz*
ba$  poglavar] v sultanski Turčiji naslov
visokih vojaških in civilnih odličnikov
v turških pokrajinah (piše se za ime¬
nom, npr. Mehmed-paša); fig.  samo-
pašen, oblasten človek
pašaluk -a m  [shr. iz tur. padalih]  1. pokra¬
jina, ki ji je načeloval paša, 2. čast paše

pat -a m  [fr. echec pat  iz* ital. patto  P°'
godba] neodločen položaj pri šahu>
ko eden izmed igralcev ne more narediti
nobene poteze več, zato se igra konca
neodločeno

-pat -a m,  -patija -e ž [gr. pathos  bolezefli
strast...] v sestavljenkah, npr. psihopati
homeopatija . .

pataren -a m, nav. v mn.  patareni -ov [ital-
patareni  sodrga, iz Pataria  nekdanja
zloglasna milanska četrt] vzdevek za
prve zagovornike celibata in cerkvena 1
reform v dobi Gregorja VII., pozneje
eno od imen za katare in bogomile
patela -e ž  [lat. patella  skodelica] v anat-
pogačica (kost) . .

patina -e ž  [lat. patena  ali patina  skledica!
»božja skledica«, pozlačen krožnik za
hostije (liturg.) ,

patent -enta m  [lat. patens  odprt, javen)
nekdaj: javno pismo ali listina, zlasti;
1. slovesen uradni odlok, npr. v stat
Avstriji, 2. namestitvena listina, n aJ [
večkrat uradnikov ali častnikov, 3. P°'
oblastilna listina (z njo so podeljeva
pravico do trgovanja in obrti), dan cs '

4. varstveno pismo, listina, ki ail
iznajditelju izključno ali prednostn
pravico do izkoriščanja izuma; •
pravica; patentirati -am podeliti, izda
patent (~ izum); vzeti patent za k a ’’
zavarovati svoj izum s patentom
pater -tra m  [lat. pater  oče] duhovni oce <
naslov katol. redovnikov
pater familias /pa'ter fami'lias/ lat. v
skem pravu: družinski poglavar (P...
njegovo oblastjo so bili otroci in s uZI ’J
patemiteta -e i [nlat. paternitas  iz ‘ a  ■'
pater  oče] očetovstvo, naravni in P raV

odnos očeta do njegovih otrok -
Paternoster -tra m  [lat. pater nos ter  oče n :
prim. paternošter — molek, rožni ven
vrsta krožnega dvigala (tehn.)
pater patriae /pa'ter pa'trie/ lat. >>0
domovine«, pri Rimljanih naslov
služnih državnikov, pozneje tudi
sarjev ^

pater peccavi /pa'ter peka'vi/ lat. J* 0  ’
grešil sem« (izraz kesanja iz biblij
prilike o izgubljenem sinu) (fl0

patetico /pate'tiko/ ital. v glas. stras
vzneseno, s patosom

Patetičen

531

patristika

Patetičen -čna -o [gr. pathetikos,  gl. patos]
strasten, strastno vznesen ali navdušen;
pretirano čustven; slovesen, vzvišen;
ginljiv, pretresljiv; pejor.  napihnjen
Patetik -a m  [gl. patetičen] kdor ljubi patos,
kdor govori ipd. patetično, s patosom
Patience [fr.] gl. pasjansa
'Patija -e z [iz gr.] gl. -pat
Patina -e ž [iz* ital. patina ] povlaka, na¬
vadno zelenkast oksid (od tod izraz
»zeleni volk«), ki se sčasoma napravi
aa predmetih iz bakra, brona ipd.;

nadih starosti, častitljivosti; pati-
nirati -am (umetno) prevleči s patino
ali tej podobno barvo, da se zdi predmet
^starinski

Patisserie [/patisri'/ fr. iz pate  testo] 1. sla¬
ščičarna, 2. slaščice; kolači
Pato- [gr. pathos  trpljenje, bolezen...]
v  sestavljenkah, npr. patologija
Patogen -a -o [pato- + -gen] 1. bolezenski,
Povzročajoč bolezen (~e bakterije),
2- nastal iz bolezni; patogeneza -e ž  na¬
stanek bolezni; patogenija -e i nauk
0  nastanku in razvoju bolezni
Patognomičen -čna -o [pato- + gr. gno-
nikos  spoznaven] značilen za kako bo¬
lezen

Patois -a m  [/patoa' -ja/ fr. iz* lat. pagensis
Podeželski] neknjižno narečje ali kmečka
(tudi: vulgarna) govorica
Patolog -a m  [pato- + -log] zdravnik,
specialist za patologijo; patologija -e i
nauk o boleznih in bolezenskih procesili
v  človeškem ali živalskem organizmu;
Patološki -a -o ali  patologičen -čna -o ki
se  tiče patologije; bolezenski, bolezensko
spremenjen, nenormalen, bolan
Patos -a m  [gr. pathos  trpljenje, muka,
z 'asti duševna] strast, strastna vznese¬
nost ali navdušenost (in njen vnanji
>zraz), zanos, žar, pretirana čustvenost
& li slovesnost (pesnika, govornika...);
Pe/or. napihnjenost

PPtfes conscripti /pa'tres konskrip'ti/ lat.
»zbrani očetje«, častno ime za strim.

senatc-je

1 tr *arh -a m  [gr. patriarches  iz patria  rod,
arche  začetek] 1. začetnik rodu ali ple-
'Pena, praoče, plemenski oče; pri Judih:
nčpk, označba za praočete judovskega
r °du, 2. starešina, poglavar rodu (gl.

patriarhat), 3. od 5. stol. častni naslov
škofov v Rimu, Carigradu itd., pozneje
nekaterih katol. škofov (oglejski ~i),
danes nekaterih nadškofov, 4. naslov
poglavarja pravoslavne cerkve in neka¬
terih drugih kršč. cerkva; patriarhalen
-Ina -o 1. praočetovski, pradedovski;
očakovski; fig.  starodaven, starosveten,
častitljiv; preprost, po starih šegah ali
izročilih; pejor.  konservativen, 2. izvi¬
rajoč iz patriarhata, ki se tiče patriarhata
patriarhat -a m  [nlat. patriarchatus  iz gr.]

1. v praskupnosti rodovna ureditev,
v kateri je bila osnovna družbena enota
očetovski rod; zanjo je značilno gospo¬
stvo mož, zlasti rodovnih starešin
(= očetovsko pravo), 2. čast, sedež ali
področje patriarha

patriarhija -e ž  [cerkv. gr. patriarchia ] pra¬
voslavna nadškofija

patrica -e ž  [nem. Patrize  iz lat. pater  oče]
dedec, 1. kalup za ulivanje matric (tisk.),

2. vrsta štampiljke

patricid -a m  1. [lat. patricida ]  očetomorilec,
2. [lat. patricidium 1 umor, uboj očeta,
očetomor (= patricidij)
patricidij -a m  [lat. patricidium ] očetomor
Patricij -a m  [lat. patricius  od senatorjev —
lat. patres  — izvirajoč] 1. strim. ari¬
stokrat, pripadnik polit, polnopravnih,
privilegiranih državljanov, naspr. ple¬
bejec, 2. v nekaterih srednjev. mestih
pripadnik bogatih trg. družin, ki so
imele v rokah mestno upravo
patrimonij -a m  [lat. patrimonium  iz pater
oče] ded(ov)ina, očetna dediščina in iz
nje izvirajoče pravice; fig.  premoženje;
patrimonialen -lna -o dedinski, spadajoč
k očetni dediščini; podedovan po očetu
(imetje ipd.); premoženjski
patriot -a m  [fr. patriote  iz gr. patriotes
rojak] domoljub, rodoljub; patriotičen
-čna -o ali  patriotski -a -o domoljuben,
rodoljuben

patriotizem -zma m  [fr. patriotisme iz  gr.]
domoljubje, rodoljubje, ljubezen do do¬
movine

patristika -e ž  [gr. pater  oče] nauk o spisih
in filozofiji »cerkvenih očetov« iz prvih
stoletij krščanstva (Origena, Avguština
itd.), ki združujejo kršč. dogmatiko z
antično filozofijo

patTOcinij

532

Pax Romana

patrocinij -a m  [lat. patrocinium  iz patronus
zavetnik] 1. varstvo, pokroviteljstvo,
obramba (klienta po patronu), 2. prošče-
nje, žegnanje, god patrona v katol.
cerkvi

patrola -e ž, patrolirati -am [iz nem. iz fr.]
gl. patrulja, patruljirati
patrologija -e ž  [gr. pater  oče, + -logija]
gl. patristika

patron -a m  [lat. patronus  zavetnik]
1. varuh, zavetnik, strim. patricij, ki je
prevzel varstvo svojih klientov (pozneje
gospodar v odnosu do osvobojenega
sužnja) ;fig.  varuh, zaščitnik; podpornik,
pokrovitelj, 2. priprošnjik pri bogu
(relig.), 3. gospodar, delodajalec, 4. ču¬
dak, čudaški človek (čuden ~)
patron -a m  [fr. patron  iz lat. patronus
v fig. pomenu] naboj za puško ali sa¬
mokres (tudi: patrona)
patrona -e ž  [lat. patrona  zavetnica] 1. za¬
vetnica; zaščitnica, 2. priprošnjica
(relig.)

patrona -e ž [fr. patron ] 1 . model, kalup,
oblika; vzorčnica; slikarski vzorec,
zlasti, 2. naboj za puško ali samokres
patronanca -e ž  [lat. patronantia]  pokrovi¬
teljstvo

patronat -a m  [lat. patronatus  iz patronus
zavetnik] 1. varuštvo, zavetništvo, raz¬
merje med klientom in patricijem (pr.);
fig.  varstvo, 2. pokroviteljstvo, npr. orga¬
nizacije nad socialno ustanovo, 3. otro¬
ško zavetišče

patronaža -e ž  [fr. patronage  iz lat. patronus]
1. pokroviteljstvo, 2. socialno-zdravstve-
no skrbstvo

patronimičen -čna -o [nlat. patronymicus
iz gr. pater  oče, onyma  ime] izpeljan iz
očetovega imena (ali imena prednikov);
patronimik -a ali  patronimikon -a m, mn.
patronimika -ik s  poočetno ime, ime,
izpeljano po očetovem imenu, npr. Petrič,
Jacobsen...

patrulja -e i [fr. patrouille  iz stfr. patouiller
plaziti se po blatu] 1. izvidnica, izvid-
niška straža, 2. obhodna straža, zlasti
v mestu zaradi nadzorstva nad vojaki;
patruljirati -am biti v patrulji, opravljati
patrolno službo

paucis verbis /pau'cis ver'bis/ lat. v nekaj
besedah, na kratko

pauvre diable /po'vra dia'bla/ fr. »ubog
hudič«, uboga reva

pavana -e ž [Špan. pavana  iz pavo  pav]

1. počasen, slovesen španski ples, pri¬
ljubljen v 16. stol., 2. glasba za ta ples

pavijan -a m  [nem. Pavian  iz fr. babouim
vrsta repatih afriških opic z glavo, po*
dobno pasji (zool.)

paviljon -a m  [fr. pavillon  šotor, iz lat.
papilio  metulj; fig. šotor] 1. vrtna lopa
(npr. s stožčasto streho), senčnica ali
manjša stavba s podobnim namenom,

2. lahka, večkrat začasna stavba (raz¬
stavni, prodajni ~), 3. manjše poslopje,
ločeno od glavnega, zlasti v bolnišnicah
za posamezne primere, 4. krona, zgornji
del brušenega briljanta

pavka -e ž, nav. v mn.  pavke, pavk [nem-
Pauke  kotel] bobniča (glasbilo), polkro¬
žen kovinski kotel, prek katerega je
napeta ustrojena koža
pavlinec -nca m [po puščavniku Pavlu iz
Teb] pripadnik katol. reda
p&vper -ja m  [lat. pauper  reven, ubog)
revež, ubožec, siromak brez najpotreb¬
nejšega

pavperizacija -e ž  [lat. pauper  reven] osiro-
mašenje, obubožanje množic; pavperi-
zirati -am (se) osiromašiti, obubožati
pavperizem -zma m  [lat. pauper  reveOJ
revščina, siromaštvo najširših plasti^
pavšal -a m  [nem. Pauschale]  popreček,
poprečnina, poprek odmerjen znesek
npr. za porabo vode; tako odmerjeni 1
količina; pavšalen -lna -o poprek,
poprečen, splošno odmerjen; pavšal'"
rati -am določiti popreček, pavšalno
odmeriti ali določiti .

pavšalist -a m  [gl. pavšal] kdor plačuj
pavšalno

phvza -e ž [lat. pausa  odmor] 1. premor,
odmor, oddih pri delu, predstavi ip“-’
premolk, 2. v glas. odmor, prekinite
glasu; nehaj, znamenje za ta odmor 1°
njegovo trajanje; pavzirati -am (pre)n®(
hati delati, počivati, imeti, napravi
pavzo, (po)čakati

pax /paks/ lat. mir; Pax neskl. ž  v strim-
mit. boginja miru ,

Pax Romana /paks roma'na/ lat. »rimsm
mir«, 1. državniška ideja rim. c esarj.
Avgusta; sloni na vojaški moči Rima, k>

Pazar

533

pedogeneza

se čuti poklicanega, da ureja in »pomir¬
ja« svet, 2. medn. organizacija katol.
študentov, ust. 1. 1921
Pazar -ja m  [tur. pazar iz  perz.] semenj;
,trg; trgovina

P az  -a m  [fr. page  iz nlat. pagius  iz* gr.
Paidion,  dimin. iz pais  deček] deček iz
srednjeveških plemiških rodbin, ki se je
vzgajal na dvorih za viteza
Fb  [lat. plumbum]  znak za kem. prvino:
svinec

P-c - ital. kratica: per cento

p ‘ Chr. (n.) lat. kratica: post Christum

(natum)

"a (paladij) znak za kem. prvino
P-e ; fr. kratica: par exemple
Pean -a m  [lat. paean  iz gr. Paian  Apolon]
1- vesela, zahvalna ali zmagoslavna
Pesem na čast bogov, zlasti Apolona;
f‘g.  hvalnica, 2. štirizložna pesniška
stopica (metr.)

Pseeavi /peka'vi/ lat. 1. grešil sem, prim.
Pater peccavi, 2. samost, neskl. m  iz¬
poved

Pecunia non olet /peku'nia non o'let/ lat.
''denar ne smrdi«; rim. cesarja Vespa-
zijana so baje grajali, ker je obdavčil
stranišča; Vespazijan pa je povohal no¬
vec in dejal: »Ta ne smrdi!«

P^ealba -e r [iz bolg.] sezonsko delo; pe-
falbar -ja m  sezonski delavec
Ped ' [gr. pais, paidos  deček, otrok] v
sestavljenkah, npr. pedagog
pe “" [gr. pedon  tla] v sestavljenkah, npr.
Pedologija

ua Roy - a  m  [gr. paidagogos, pais, paidos
°trok, agein  voditi; prvotno suženj, ki
Je vodil otroke v šolo in iz šole domov]
Vzgojitelj, kdor se poklicno ukvarja
z  vzgojo in poukom mladine; vzgoje-
slovec; fig.  šolnik; učitelj; pedagoški
' a  -o vzgojiteljski; vzgojeslovski; vzgo¬
ji es love n; vzgdjen

Met,a Sogij -a m  [gr. paidagogeion ] šola in
Vzgojni zavod obenem, največkrat pen-

ztonat

^gogika -e ž  [gl. pedagog] vzgojeslovje,
Pauk o vzgoji in poučevanju mladine
"val -a m [lat. pedalis  nožen, iz pes, pedis
n °Sa] 1 . nogalnik, nogalnica, tj. nožni
Vzvod za reguliranje glasu pri klavirju,
°rglah..., 2. stopalnik pri biciklu

pedant -a m  [ital. pedante,  prvotno: vzgo¬
jitelj] fig.  natančnež, prevesten ali pre-
natančen človek (v malenkostih ali ne¬
pomembnih rečeh); pejor.  pikolovec,
dlakocepec; pedanten -tna -o ali  pe-
dantski -a -o ali  pedantičen -čna -o pre¬
tirano, dlakocepsko vesten ali natančen;
pedantstvo -a s ali  pedantnost -i ž  gl.
pedantizem

pedanterija -e ž  [ital. pedanteria]  gl. pe¬
dantizem

pedantizem -zma m  [ital. pedantismo]  pre¬
tirana, dlakocepska vestnost ali na¬
tančnost, pikolovstvo, dlakocepstvo
pedel -a m  [nem. Pedell  iz nlat. bidellus
birič] 1. prvotno: sodni sluga, 2. danes:
(šolski) sluga, posebno na višjih ali
visokih šolah

pederast -a m  [gr. paiderastes  ljubitelj
dečkov] kdor je nagnjen k pederastiji,
homoseksualec; pederastija -e i grška
ljubezen, homoseksualna spolna ljube¬
zen do dečkov, običajno: nenaravni
spolni odnosi med moškimi sploh
pedevtika -e ž [gr. paideutike]  pri Pitagori:

pouk, poučevanje nauka o čednosti
pediater -tra m  [ped- iz gr. pais  deček,
iater  zdravnik] zdravnik, specialist za
otroške bolezni; pediatrija -e i v med.

1. otroško zdravstvo, nauk o otroških
boleznih in zdravljenje teh bolezni,

2. oddelek za otroške bolezni
pediker -ja m  [lat. pes, pedis  noga, curare

skrbeti za kaj] kdor pedikira, kdor se
poklicno ukvarja s pedikiro
pedikira -e ž [fr. pedicure,  gl. pediker]
nega nog: odpravljanje kurjih očes,
urejanje nohtov...; pedikirati -am (se)
1. biti pediker, 2. biti pri pedikerju,
negovati, urediti si noge
pedikuloza -e r [lat. pediculus  uš, + -oza]
ušivost

pedo- [gr. 1 . pedon  tla, 2. pais  deček] v
sestavljenkah, gl. ped-
pedofilija -e ž  [pedo- iz gr. pais  deček,
+  -filija] 1. spolno nagnjenje do otrok
nasprotnega spola, npr. pri starčevski
bebavosti, 2. homoseksualna ljubezen do
dečkov

pedogeneza -e ž  [pedo- iz gr. pais  deček,
+ -geneza] oblika partenogeneze pri
nekaterih insektih in črvih (zool.)

pedograf

534

peltonka

pedograf -a m  [pedo- iz gr. pedon  tla, +
-graf] vrsta zemljemerske merilne pri¬
prave

pedolog -a m  [pedo- + -log] kdor se
ukvarja s pedologijo, 1. mladinoslovec,
2. tloslovec

pedologija -e i [pedo- iz gr. pais  deček,
+ -logija] mladinoslovje, nauk o otroku,
področje pedagogike, ki preučuje te¬
lesni in duševni razvoj otroka; pedološki
-a -o mladinosloven

pedologija -e ž  [pedo- iz gr. pedon  tla,
+ -logija] »tloslovje«, nauk o nastanku
in fizikalnih, kem. ter biol. lastnostih tal
(geol., agron.); pedološki -a -o tlosloven
pedometer -tra m  [lat. pes, pedis  noga,
+ -meter] »korakomer«, priprava za
merjenje korakov
peer -a m  [angl.] gl. per
pegamoid -a m  [angl. skovanka] umetno
usnje za vezavo knjig
Pegasos -asa m  [iz gr.] gl. Pegaz
Pegaz -a m  [gr. Pegasos ] 1. v stgr. mit.
krilati konj, rojen iz krvi Meduze, ki
jo je ubil Perzej (z udarcem njegovega
kopita je nastal izvirek Hipokrena, ki
je navdihoval pesnike); fig.  simbol pesni¬
štva in svobodnega pesniškega navdiha,
2. neko severno sozvezdje; fig.  zaja¬
hati Pegaza postati pesnik; pegaz -a m
vrsta rib s krilatimi plavutmi (zool.)
pegmatit -a m  [gr. pegma  ogrodje, + -it]
vrsta granita (mineral.)
pchlevi neskl. m  [iz perz. iz stperz. Parthava
Partija] stari (zahodno)perzijski jezik,
knjižni jezik iz časa Sasanidov od 3. do
7. stol.

pejor. kratica: pejorativno
pejoracija -e ž  [gl. pejorativ] (pojslabšanje
česa

pejorativ -a m  [lat. peioratus  poslabšan,
iz peior  slabši] grdilen, poslabševalen
izraz ali pomen; pejorativen -vna -o
grdilen, slabšalen, poslabševalen (izraz
ali pomen, npr. kritik: kritikaster)
pejsaž -a m  [fr. paysage  krajina, dežela]
v upodabljajoči umetnosti: krajina,
pokrajinska slika

pejsažist -a m  [fr .paysagiste\  slikar pejsažev,
(po)krajinar

pekari -ja m  [Špan. pecari  iz karib.] svinja
popkarica iz tropične Amerike (zool.)

pektin -a m  [gr. pektos  strjen, + mVi )
živičasta snov v sadju in zelenjava
osnovna sestavina želejev
pektorale -la m  [lat. peetoralis  prsen, 12
pectus  prsi] 1. naprsni oklep ali zaščitna
plošča, 2. naprsni križec (liturg-h
pektoralen -lna -o prsen; naprsen
pekuniaren -rna -o [lat. pecuniarius  |Z
pecunia  denar, iz pecus  čreda — P rVI
denar je bila mnogokrat živina] denaren,
ki se tiče denarja; v denarni obliki,
premoženjski, gmoten
pelagianizem -zma m  [po angl. menihu
Pelagiju iz 5. stol., + -izem] pelagija?"
stvo, nauk, ki je tajil »izvirni greh« J?
učil, da se človek lahko zveliča brez bozj
milosti

pelagičen -čna -o [gr. pelagikos  iz pelag 0
morje] morski, ki se tiče morja, nasta
ali živeč v morju, iz morja izvirajo
(~a kamnina)

pelagijanec -nca m  privrženec pelagijaU'
stva; pelagijanstvo -a s  gl. pelagianizenj
pelagra -e ali  pelagra -e i [ital. pellagra&
pelle agra  hrapava koža] kronična y°
lezen z izpuščaji, živčnimi motnjami it fl -
zaradi enolične prehrane s koruzo (P°
manjkanje vitaminov B kompleksa,
demična v Italiji in Španiji)
pelargonija -e ž  [nlat. pelargonium  iz 8 ’
pelargos  štorklja, po semenu, ki je P°_
dobno njenemu kljunu] gorečnica, okra s
na rastlina z lepimi cvetovi iz družin
krvomočnic (bot.) .

pele-mele neskl.  [/pelmcl'/ fr. iz ' ne l e Q .
mešati; pile  je najbrž rimajoč se d
datek] 1. samost, m  mešanica, 2. pride vn '
pisan, 3. prisl,  navzkriž, brez reda
pelerina -e ž [fr. pelerine  iz pelerin  rorr !v
iz nlat.] svršnica, široko ogrinjalo (s k ■
puco) brez rokavov, prvotno romars* 0
plašč ,

pelikan -a m  [nlat. pelicanus  iz gr.] v zoo •
nesit, večja vodna ptica iz reda vesi
nožcev (simbol materinske ljubezni, k
so včasih mislili, da si v stiski raZ , tr £)
prsi in s svojo krvjo nahrani mlad* 0 ®'
pelota -e ž  [Špan. pelo ta  žoga] tenisu P
dobna igra z žogo pri Baskih in šp an 5 it
pelta -e ž  [gr. pelte]  majhen, lahek stgr. ^
peltonka -e ž  [po izumitelju] Peltono
vodna turbina

Omikan

535

Pentagon

P e mikan -a m  [angl. pemican,  po indijan.
besedi] pri severnoamer. Indijancih po¬
sušeno in nasekljano meso, pomešano z
mastjo (koncentrirana hrana tudi za
pPolarne ekspedicije)

[angl. International Association of
p oets, Playwrights, Editors, Essayists,
and Novelists]  mednarodno združenje
Pesnikov, dramatikov (= književnikov
p, sploh) in založnikov
P n  ' a  m  gl. PEN

P€ ?“le -la m  [ital. penale  iz lat. poenalis
Kazenski] 1. v trg. dogovorjena ali sploš-
veljavna globa za kršitev (ali neiz¬
polnitev) sprejete obveznosti; fig.  kazen,
odškodnina sploh; zamudne obresti,
z. kazenski strel (šp.); penalen -lna -o ka¬
zenski

dualizem -zrna m  [lat. poenalis  kazenski]
strahovanje brucev s strani starejših štu¬
dentov na nem. univerzah v 17. stol.;
dobilo je take oblike, daje morala poseči
v mes oblast

P t -a m, mn.  penati -ov in  pen&tje -ov
dat. mn. Penates]  hišni bogovi pri Rim-
'Janih, zaščitniki družine in domačega
ognjišča; bili so tudi zaščitniki države
kot »družinske skupnosti«; fig.  dom,
domače ognjišče

Penlr m '  ^S 1 -] gl. penny
»flant -a m  [fr. pendant  iz pendre  viseti;
obesiti] protivesek, nasprotek, kaj do¬
polnjujočega, dodatek (slika, pesem...),
Par k čemu

®del -dla m  [lat. pendulus  viseč] 1. niha¬
ji JOce  telo, 2. nihalo pri uri

Pa -e ž  [gr. Penelope ] v Homerjevi
tJdiseji žena junaka Odiseja, ki je ostala
možu zvesta vseh dvajset let njegove
odsotnosti v trojanski vojni (med mo-
?evo odsotnostjo so jo oblegali snubci,
m da bi se jih otresla, jim je obljubila,
da si bo izbrala moža, ko bo stkala
mrtvaški prt za tasta Laerta; ta pa ni¬
koli ni bil narejen, ker je ponoči raz¬
dala, kar je podnevi napletla); fig.
pnelopa -e z zvesta, vdana žena; Pene-
Pp  °P Ino  delo delo, ki ni nikoli končano
etrabiien -lna -o [lat. penetrabilis ] pre¬
pirljiv

netrdcija -e ž [nlat. penetratio ] 1. preni-
kanj

de; prepajanje, 2. v polit, počasno,

»mirno« prodiranje kake države na tuje
področje, 3. prodor, npr. rane v telesno
votlino (med.)

penetranten -tna -o [lat. penetrans ] preni-
kav, prediren, predirajoč (~i pogled);
hud, oster, rezek (~i vonj); bister, bi¬
stroumen

penetrirati -am [lat. penetrare]  prenikati,
prenikniti; prepojiti, prežeti; (počasi)
prodirati; predreti, vdreti
penetrometer -tra m  [penetr(irati) + -meter]
priprava za merjenje konsistence masti
ipd.

pengo -a m  /pen'ge/ madž. denarna enota
na Madžarskem od 1925 do 1946, vpe¬
ljana namesto krone (zdaj forint)
peni -ja m  [iz angl.] gl. penny
penibel neskl. pridem,  [fr. penible  iz peine
kazen; trpljenje] mučen, nadležen; te¬
žaven; neprijeten; prenatančen
penicilin -a m  [nlat. penicillium  ime plesni,
+ -in] prvi in najbolj znani antibiotik,
zdravilo iz neke plesni; uničuje razne
bakterije, uspešno ga uporabljajo pri
vnetjih in gnojenjih

penis -a m  [lat. penis  rep; spolni ud] moški
spolni ud (anat.)

penitenca -e ž [lat. poenitentia  kes, kesanje]
v katol. liturg. pokora, ki jo naloži
spovednik

penitenciar -ja m  [nlat. poenitentiarius]
v katol. liturg. spovednik, ki podeljuje
odvezo v posebnih primerih
penitent -enta m  [lat. poenitere  kesati se]
skesan grešnik, spokornik
penkala neskl. m  [po izdelovalcu] vrsta
nalivnega peresa
penklub -a m  gl. PEN
penny -ja m  [/pe'ni/ angl., mn. pennies  ali;
pence ] 1 . kovanec, Via angl. šilinga,
2. vrsta drugih kovancev
penta- [gr. penta-  iz pente  pet] v sestavljen¬
kah, npr. pentagon

pentada -e ž  [gr. pentas, pentados]  celota,
sestavljena iz petih delov, npr. petletje
pentaeder -dra m  [penta- + gr. bedra  sedež]
peterec, telo, omejeno s petimi ploskvami
(geom.)

pentagon -a m  [penta- + -gon] peterokotnik
(geom.); Pentagon -a m  palača v Arling-
tonu v ZDA, sedež najvišjih uradov
amer. generalnega štaba (sezidana v pe-

pentagram

536

pef

terokotniku); pentagonalen -lna -o pe¬
terokoten

pentagram -a m  [penta- + -gram] pravilna
peterokraka zvezda, narisana v eni
potezi, 1. simbolični lik pri pitagorejcih
itd., 2. mora, čarodejni srednjev. lik
(v obliki te zvezde) na amuletih
pentakord -a m  [penta- + gr. chorde  struna]
lira na pet strun (glas.)

1‘entameron -a m  [iz ital. iz gr. pente  pet,
hemera  dan] »Zgodbe iz petih dni«,
naslov znane zbirke petdesetih novel iz
1.1637 (pripoveduje jih deset stark pet dni)
pentameter -tra m  [gr. pentametros]  peterec,
petomer, daktilski verz, ki se veže s
šestercem v distih; rabi se samo v zvezi
s šestercem

pentan -a m  [pent(a)- + -an] nasičen oglji¬
kov vodik s petimi atomi ogljika (kem.)
pentarhija -e ž [pent(a)- + -arhija] 1. pete-
rovladje, vlada petih oseb (~ v Karta¬
gini), 2. država, razdeljena na pet avto¬
nomnih delov, 3. zveza petih držav
pentastih -a m  [penta- -f stih] kitica s pe¬
timi stihi (metr.)

pentatevh -a m  [penta- + gr. teuchos  knjiga]
peteroknjižje, ime za prvih pet (Moj¬
zesovih) knjig starega testamenta
pentatlon -a ali  pentatlon -a m  [penta- +
gr. athlon  boj, tekma] peteroboj, tekmo¬
vanje v petih disciplinah: v antiki v
teku, skokih, metanju diska, metanju
kopja in borjenju (v modernem so neka¬
tere druge discipline)
pentera -e ž  [gr. penleres]  peteroveslača,
stgr. bojna ladja s petimi klopmi vesla¬
čev na vsaki strani

pcntoda -e ž  [pent(a)- + (elektr)oda] elek¬
tronka s petimi elektrodami (tehn.)
pentoza -e ž  [pent(a)- + -oza] monosaharidi
s petimi atomi ogljika v molekuli (kem.)
penultima -e ž  [lat. paemltima  iz paene
skoraj, ultimus  zadnji] predzadnji zlog
besede

penzija -e ž  [lat. pensio  tehtanje; plačanje;
najemnina] 1. pokojnina, 2. pokoj; pen-
zijski -a -o pokojninski (~i fond)
penzion -a m  [fr. pension  iz lat. pensio,  gl.
penzija] 1. plačilo za popolno oskrbo,
2. gostišče s tako oskrbo, 3. ljudsko:
pokoj(nina); penzionski -a -o gostiščen,
gostiški.; pokojninski

penzionar -ja m  [fr. pensionnaire}  gostiščar,
gost v gostišču; penzionarski -a -o gosti'
ščarski

penzionat -a m  [fr. pemionnat  iz lat.] deško
ali dekliško vzgajališče (s popoln 0
oskrbo), vzgojni zavod; penzionatski - a
-o vzgajališki .

penzionirati -am [fr. pensionner  iz lam
upokojiti, poslati v pokoj
penzionist -a m  [gl. penzija] upokojenec.

penzionistovski -a -o upokojenski
penzum -a m  [lat. pensum  delo, odmerjen 0
za en dan — prvotno odtehtana volna,
ki jo je morala spresti sužnja v enem
dnevu] delo, odmerjeno za kak čas; učna
snov; (šolska) naloga
peon -a m  [Špan. peon  iz nlat. pedo, pedon> s
pešak] 1. v Južni Ameriki: poljedelskj
delavec, dninar, navadno črnec (napm
suženj), 2. v Indiji: vojak pešec ali P 011 '
cist iz vrst domačinov v dobi angl- S°'
spostva; peonaža -e z sistem izkoriščanja
peonov . .

peperon -a m, nav. v mn.  peperoni -ov [na 1 ’
peperone]  v kis vloženi plodovi vrst
paprike .j

pepita -e ž  [po španski plesalki PeP 1 '
d’01iva] bombažna, volnena ali svilen
tkanina v kockastih, navadno črno-beh 1
vzorcih ^

peplos -a m  [gr. peplos)  stgr. ohlapno žensk
oblačilo iz enega kosa
pepsin -a m  [gr. pepsis  prebava, iz P e P ,e 'L
prebavljati; kuhati] želodčni ferment, k
razkraja beljakovine v peptone in P°
spešuje prebavo

peptid -a m  [pept(on) + -id] produkt ra
kroja beljakovin (kem.)
pepton -a m  [iz gr. peptos  prebavljen] »r
nilne, raztopljive spojine, nastale
beljakovin po učinkih pepsina in drug 1
želodčnih sokov

per lat. (in ital.) predlog: s, z, za, ob, P ’
med, zaradi...; v raznih zvezah, nP •
per accidens v  i

per- [iz lat. per  s, z, ob, po, med, čez^
predlog v zloženkah, 1. iz-, ob-,
pre-..., npr. perfekt, perforirati, 2. v kenj;
vsebujoč prvino ali radikal v nal . ve  L
meri ali valenci, npr. perborat, perkl° r
per -a m  [fr. pair,  angl. peer  iz lat .P
enak] pripadnik ene od petih najvisj

537

pergament

Pw accidens

Plemiških stopenj, zlasti v Angliji in
fevdalni Franciji; v Angliji — tam se je
ohranila do danes — s pravico do stal¬
nega sedeža v lordski zbornici

Per accidens /per ak'cidens/ lat. v til. po
naključju (naspr. per se)

P er  acclamationem /per aklamacio'nem/
lat. z vzklikom, s splošnim pritrjeva¬
njem, tj. brez volitev

P er  anaiogiam /per analogi'am/ lat. po
analogiji

Per annum /per a'num/ lat. letno

Per aspera ad astra /per as'pera ad as'tra/
lat. po trnovi poti k zvezdam, tj. skozi
boje in delo k zmagi

Perborat -a m  [per- + borat] kem. produkt
12  vodikovega peroksida in kakega bo¬
rata (za beljenje, v pralnih praških ipd.)

Percent -enta m  [nem. Perzent,  po ital.
P er  cento  iz lat.] odstotek (zastarelo,
gl- procent)

Per cento /per čen'to/ ital. od sto; od¬
stotek

Percepcija -e ž  [lat. perceptio  iz percipere
(s)prejeti, zaznati] zazna(va)nje, doje¬
manje vtisov iz zunanjega sveta s čutili;
zaznava, dojetje

Perceptibilen -lna -o [nlat. perceptibilis ]
zaznaven, zaznaten, dojemljiv (s čutili);
občuten, opazen

Perceptiven -vna -o [iz lat. perceptus,  delež.
12  percipere,  gl. percepcija] zaznavajoč,
dojemajoč kaj; zmožen zaznavanja

Percipirati -am [lat. percipere  (s)prejeti;
^znati] zazna(va)ti, doje(ma)ti; doume-
d, razumeti

Per consensum /per konsen'zum/ lat. v so-
glasju, soglasno

Pereat ali v mn.  pereant [/pe'reat, pe'reant/
lat. iz perire  propasti, poginiti] dol,
Proč s kom ali s čim, vrag vzemi...

Pereinpcija -e ž [lat. peremptio  usmrtitev]
1- zastaranje, prenehanje veljavnosti;
razveljavitev, npr. tožbe, 2. dokončni
sklep

Peremptoren -rna -o ali  peremptoričen -čna
'O [iz lat. peremptorius]  1. razveljavljajoč
Iraj, 2. odločujoč v čem, neovrgljiv;/;^.
Pe trpeč ugovora, 3. že sklenjen, določen,
dokončen, nespremenljiv; brezpogojen,
4 - neodložljiv, npr. rok (v tem pomenu
Daspr. dilatoričen)

per fas et nefas /per fas et ne'fas/ lat. z
vsemi (pravno ali moralno) dovoljenimi
in nedovoljenimi pomočki
perfekcija -e ž [lat. perfectio  iz perficere
dovršiti] spopolnjevanje; dovršitev; po¬
polnost, dovršenost; perfekcionirati -am
spopolniti; dovršiti

perfekcionizem -zma m  [iz lat.] gl. perfek-
tibilizem

perfekt -a m [lat. perfectum  iz perfectus
popoln] dovršni pretekli čas, izraža v
preteklosti dovršeno dejanje (slovn.)
perfekten -tna -o [lat. perfectus ] končan,
dovršen; fig.  popoln; perfektnost -i ž
dovršenost; popolnost
perfektibilizem -zma m  [fr. perfectible  iz-
popolnjiv] v fil. nauk o zmožnosti člo¬
veka in vsega človeškega za nenehno iz¬
popolnjevanje

perfektiven -vna -o [lat. perfectus  popoln]
izpopolnjujoč; dovršen, trenuten; per-
fektivni glagoli v slovn. dovršni glagoli;
izražajo trenutno dejanje, npr. dojeti,
skočiti; perfektivnost -i ž  dovršnost, tre¬
nutnost

perfektuirati -am [lat. perfectus  popoln]
izpopolniti; dopolniti, dovršiti, dokon¬
čati

perfiden -dna -o [lat. perfidus  iz fides
zvestoba, zaupanje] nezvest, verolomen,
izdajalski; zavraten, zahrbten, potuh¬
njen, zaplotniški; nesramen; perfidnost
-i ž nezvestoba, verolomnost, izdajstvo;
zavratnost, zahrbtnost; nesramnost
perfidnež -a m  [lat. perfidus  nezvest] vero-
lomnež, izdajalec; zahrbtnež, zaplotnik;
nesramnež

perforacija -e i [lat. perforare  prevrtati]
1. (pre)luknjanje, luknjičanje, npr. vstop¬
nic, da se laže odtrga kupon; predrtje,
prevrtanje; luknja, 2. v med. prebod
(~ lobanje); prejeda (~ želodca); preboj
(~ roženice); perforacijski -a -o ki se
tiče perforacije

perforator -ja m  [gl. perforacija] luk¬
njač

perforiran -a -o [gl. perforacija] preluk¬
njan, prevrtan, predrt; preboden; pre-
jeden; perforirati -am preluknjati; na¬
luknjati, prevrtati; predreti, prebosti
pergament -enta m  [lat. pergamena sc.
churta,  po maloazijskem mestu Perga-

pergamin

538

periodika

mu, kjer so najprej izdelovali pergament]
koženica, 1. preprosto strojena živalska
koža, nekdaj namenjena za pisanje,
danes za vezanje knjig, bobne ipd.,

2. fig.  stara listina ali rokopis iz take
kože, npr. oslovske

pergamin -a m  [pergam(ent) + -in] močan,
pergamentu podoben papir, nadomestek
za pergament, npr. za dokumente ali
povezovanje steklenic
pergola -e i [ital. iz lat. pergula]  1. senčnica;
(senčni) hodnik ali prehod, npr. med
stebri, poraščenimi s trto, 2. brajda,
latnik

peri- [gr. peri-  iz peri  ob, okrog, okoli]
predlog; v zloženkah izraža širjenje,
dopolnitev ipd., npr. periferija, peri-
meter

periculum in mora /peri'kulum in mo'ra/
lat. »nevarnost tiči v odlašanju«, tj. loti
se dela brez odlašanja (Livij)
periderm -a m  [peri- + gr. derma  koža]
1. v bot. vnanje, varovalno rastlinsko
tkivo, npr. lubje na deblu, 2. v zool.
vnanje ogrodje pri hidroidih: polipih,
meduzah...

perieki -ov m mn.  [iz gr.] gl. perioiki
periencefalitis -a m  [peri- + encefalitis]
vnetje možganskih open (med.)
periferen -rna -o [gr. peripheres  okoli se
vrteč, okrogel] 1. oboden, 2. obroben,
obkrajen; ležeč na periferiji (naspr.
centralen); površinski (~i pojav); stran¬
ski, 3. okoliški; predmesten
periferija -e ž [gr. periphereia  obod, krog]

1. obod (kroga, elipse), 2. fig.  rob,
vnanja stran česa (v naspr. s središčem),

3. okolica; predmestje, 4. površje po¬
java, ki ne seže v bistvo

perifrastičen -čna -o [gl. perifraza] opis(o-
val)en

perifraza -e ž  [gr. periphrasis]  1 . opisovanje
česa v več besedah (= parafraza),

2. navajanje lastnosti ali značilnosti
namesto neposredne navedbe, npr.: ne
tlači več trave (= ni več živ); perifra-
zirati -am opis(ov)ati

pcrigcj -a m  [iz gr. perigeion, peri-, ge
zemlja] prizemlje, v astr. točka, v ka¬
teri se nebesno telo — danes navadno
Mesec — najbolj približa Zemlji, naspr.
apogej

perigon -a m  [peri- + gr. gone  porajanje;
seme] cvetni obod, cvetno odevalo,
npr. pri tulipanu (bot.)
perihčl(ij) -a m  [peri- + gr. helios  sonce]
prisončje, v astr. točka, v kateri se kak
planet ali kako drugo nebesno telo naj¬
bolj približa Soncu, naspr. afel(ij)
perika -e i [fr. perruque  iz ital.] lasulja
perikard(ij) -a m  [nlat. pericardium  12
peri-  + gr. kardia  srce] v anat. osrčnik,
membranasti ovoj, ki obdaja srčno mi¬
šico

perikarditis -a m  [perikard + -itis] vnetje
osrčnika (med.)

perikarp -a m  [nlat. pericarpium  iz pef'
+ gr. karpos  plod] oplodje, tj. koža,
lupina ipd., ki obdaja plod (bot.)
perikopa -e in  perikopa -e ž [gr. perikope  m
peri-, koptein  odrezati] 1. jasna, natančna
definicija, 2. odlomek, odstavek iz evan¬
gelija ali apostolskih listov
perimeter -tra ali  perimeter -tra m  [gr. P e '
rimetros, peri-, metron  mera] v mat-
obseg likov (zastarelo); perimeter -tra »’
priprava za ugotavljanje vidnega polJ a
(med.)

perinej -a m  [nlat. perinaeum  iz gr.] v ana 1 ;
presredek (med anusom in vnanjimi
spolovili)

perioda -e ž  [gr. periodos  obhod, obtok,
peri-, hodos  pot] 1. razdobje, v katerem
se redno ponavlja kak tok ali proces,
npr. se zasuče planet okrog Sonca.
2. doba, obdobje (zgod., geol.), 3. včlik 1
stavek, obsežna konstrukcija glavnih m
odvisnih stavkov (slovn.), 4. mesečna
čišča (fiziol.), 5. ponavljajoča se deci¬
malka ali več decimalk (mat.), 6. nihaj
(fiz.); perioden -dna -o obdoben, obča¬
sen; ki se tiče periode .

periodičen -čna -o [lat. periodicus  te
1. občasen, obdoben, redno, v določenih
razdobjih se ponavljajoč; redno ali v
razdobjih izhajajoč (~i tisk), 2. povraten
(mat.); periodični sestav ureditev kem-
prvin na osnovi atomskih tež, ki JP
je 1. 1869 sestavil Mendelejev; Pp rl '
odičnost -i ž  občasnost, redno, periodične
ponavljanje, povračanje česa „

periodika -ik v mn.  [gl. periodičen] periodič¬
ni tisk (izhajajoč vsak mesec, vsako če¬
trtletje...)

Periodizacija

539

permanenten

Periodizšcija -e ž [gl. perioda] delitev na
periode (~ zgodovinskih procesov); do¬
ločitev period; periodizirati -am (raz)de-
l*ti na periode, določiti periode

Perioha -e i, nav. v mn.  periohe -oh [gr.
Perioche  vsebina] zgoščen vsebinski pre¬
gled (knjige); zaokrožen del spisa;
(šolski) letopisi, letno šolsko poročilo
(zastarelo)

Perioiki -ov m mn.  [gr. perioikoi  iz perioikos
okoličan] v stari Sparti svobodni, a ne
Polnopravni državljani, potomci pra-
naseljencev

Periost -a m  [nlat. periosteum, peri-  + gr.
osteon  kost] pokostnica (anat.)

Periostitis -a m  [periost + -itis] vnetje po-
kostnice (med.)

Peripatetičen -čna -o [gr. peripatetikos
sprehajalec] ki se tiče Aristotelove filoz.
Sole; peripatetik -a m  učenec ali privr¬
ženec Aristotelove filoz. šole (Aristotel
J e  rad predaval, sprehajaje se z učenci
Po atenskem Liceju)

Per ipatus -a m  [peri- 4- gr. patos  hoja;
Pot] v zool. vrsta evolucijsko pomembnih
stonog (iz Južne Afrike, Južne Azije itd.)

Peripetija -e ž [gr. peripeteia  nenaden pre¬
gret v dramskem dogajanju, v juna¬
kovi usodi] nenaden, nepričakovan pre¬
obrat (v sreči, okoliščinah...), nenaden
Preokret, zaplet ali dogodek

Periptcros -a m  [gr. peripteros, peri-, pteron
krilo] poslopje, npr. stgr. svetišče, obda¬
no s stebri

Periskop -a m  [peri- + -skop] optična pri¬
prava — teleskopska cev — ki omogoča
opazovanje zunaj neposrednega obzorja
(podmorniški ~)

Perispomenon -mena m, mn.  perispomena
'Pten 5 [gr. perispomenon]  v grščini be¬
seda s cirkumfleksom na zadnjem zlogu

Peristaltičen -čna -o [gr. perislaltikos  sti¬
skajoč od vseh strani] ki se tiče peristal¬
tike; peristaltika -e ž  peristaltično gi¬
banje, »črvasto«, od volje neodvisno
ritmično gibanje mišičevja v črevesju

Peristil -a m  [gr. peristylos  obdan s stebri]
stebrišče, prostor (npr. preddvorje),
obdan s stebri

Peritonitis -a m  [nlat. peritonaeum  trebušna
•hrena, + -itis] vnetje potrebušnice,
trebušne mrene (med.)

perjodat -a m  [per- + jodat] sol perjodove
kisline (kem.)

perkal -a m  [fr. percale  iz perz.] tenka,
bela, gosto tkana bombaževina
pcrklorat -a m  [per- + klorat] v kem. sol
perklorove kisline (kalijev ~)
perkolacija -e i [lat. percolatio]  precejanje,
npr. zdravilnih zelišč; perkolirati -am
precejati, precediti

perkusija -e ž  [lat. percussio  udarjanje, iz
percutere  udariti, biti] 1. sunek, udar(ec);
pretres, 2. preiskovanje bolnika s pre-
trkavanjem, zlasti prsi (med.); perku-
sijski -a -o ki se tiče perkusije
perkutirati -am [gl. perkusija] pretrkavati
(bolnika), preiskovati s perkusijo
perkvizicija -e ž  [nlat. perguisitio]  sodno
preiskovanje

peri -a m  [fr. perle  biser] 1. stopnja prav
majhnih tiskarskih črk (med diamantom
in nonparejem), 2. bisernica, vrsta su¬
kanca

perla -e ž  [fr. perle]  biser
perlon -a m  [tovarn, ime] umetno tekstilno
vlakno, močnejše od najlona, npr. za
ženske nogavice

per longum et latum /per lon'gum et la'tum/
lat. na dolgo in široko
perlustracija -e ž  [nlat. perlustratio  iz lat.
perlustrare  pregledati] 1. pregled(ovanje),
preiskovanje, npr. terena, 2. odpiranje
pisem brez vednosti naslovljenca; per-
lustrirati -am (vestno) pregledati, preiska¬
ti; odpirati tuja pisma
perm -a m  [plast je zastopana zlasti v
nekdanji ruski permski guberniji] v geol.
zgodovini Zemlje: šesta, najmlajša doba
in plast paleozoika, v njej so se razvili
prvi plazilci

per maiora vota /per majo'ra vo'ta/ lat.
z večino glasov

pcrmanenca -e ž  [lat. permanere  trajati]
1. stalnost, trajnost, 2. nepretrganost,
nepretrgano trajanje, npr. zasedanje
skupščine, dokler ne reši kakih vprašanj
permanenten -tna -o [lat. permanens ] 1. sta¬
len, trajen, 2. nepretrgan, nepretrgoma
trajajoč, nenehen; permanentna revo¬
lucija »nepretrgana revolucija«; avtorja
te ideje sta bila Mara in Engels, ko sta
1. 1850 poudarjala, da med buržoazno
in proletarsko revolucijo ne sme biti

permeabilen

540

persiflaža

premorov in da mora proletariat raz¬
vijati revolucijo naprej, dokler ne vrže
z oblasti vseh izkoriščevalcev (tako je
tudi Trocki imenoval svojo teorijo, da
socialistična revolucija v eni deželi ne
more dokončno zmagati, če ne najde
opore v socialistični revoluciji v drugih
deželah); permanentni plini zastarela
označba za pline, ki se nekdaj niso dali
vtekočiniti (fiz.)

permeabilen -lna -o [lat. permeabilis  preho¬
den] prepuščajoč, npr. vodo, prepusten,
prepustljiv; premočljiv
permcdnca -e ž  [lat. permeare  dospeti, pro¬
dreti] magnetna prevodnost (elektr.)
per mille /per mi'le/ ital. od tisoč (se plača);

odtisoček, gl. pro mille
permutacija -e ž  [lat. permutatio  premena,
zamenjava] premena, zamenjava(nje);
v mat. premeščaj, sprememba v vrstnem
redu danega števila elementov (npr. abc
v acb, bac itd.; prim. kombinatorika);
permutirati -am (s)premeniti, zamenja-
(va)ti; v mat. premeščati elemente
permutit -a m  [permutacija) + -it] umetni
zeolit za mehčanje trde vode
pernambuko -a m  [po brazilski luki Per-
nambuco] vrsta rdečega brazilskega lesa
per nefas /per ne'fas/ lat. s pravno (ali mo¬
ralno) nedovoljenimi pomočki
perniciozen -zna -o [lat . perniciosus]  v med.

poguben, nevaren (~a anemija)
peroksid -a m  [per- + oksid] oksid z dvema
atomoma kisika, zlasti vodikov dioksid
(kem.)

peron -a m  [fr. perron  iz pierre  kamen]
(pokrit) hodnik med postajnim poslop¬
jem in progo na železniških postajah
peronist -a m  [po bivšem argent. diktatorju
Peronu] privrženec peronizma; pero-
nizem -zma m  polit, usmerjenost in drž.
sistem diktatorja Perona v Argentini
peronospora -e ž  [nlat. peronospora  iz gr.]
vrsta plesni, ki napada liste vinske trte
(trtni palež) in drugih rastlin
perordcija -e ž  [lat. peroratio]  1. sklep,
konec govora (s povzemanjem vsebine),
2. javni ali šolski govor; perorirati -am
končati (govoranco); dolgovezno in s
poudarkom govoriti ali razlagati
peroralen -lna -o [lat. per  skozi, os, oris  usta]
v med. (jemajoč zdravila itd.) skozi usta

per pedes apostolorum /per pe'des aposto-
ioTum/ lat. peš, kot svoje dni apostoli
(šaljivo)

perpendikel -kla m  [lat. perpendiculum  svinč¬
nica] 1. svinčnica, grezilo, 2. pravokot-
nica, 3. nihalo pri uri
perpendikuldren -rna -o [lat. perpendicularis)
navpičen, pokončen; pravokoten
perpetualen -lna -o [lat. perpetualis  večen,
neprenehljiv] stalen, ne(pre)nehen, ne-
(pre)nehljiv, večen; perpetuirati -am na;
praviti kaj stalno, »večno«; ovekovečiti
perpetuum mobile neskl. m  /perpe'tuurn
mo'bile/ lat. »večno gibalo«, stroj, ki hi
se večno gibal sam od sebe brez dova¬
janja energije (ni uresničljiv, ker je v
nasprotju z zakonom o ohranitvi ener¬
gije) ; fig.  kaj fantastičnega, nemogočega
perpleksen -sna -o [lat. perplexus  zapleten,
zmeden] zmeden, zbegan, osupel, pi' e '
senečen; perpleksnost -i i zmedenost,
osuplost, presenečenje
per procura /per prokuha/ ital. po P°'
oblastilu, kot pooblaščenec (trg.)
per saldo /per sal'do/ ital. saldo (za izrav¬
navo knjigov. računa)
per se lat. v fil. »samo po sebi«, tj. nekaj,
kar je naravno, čemu lastno ali bistveno,
naspr. per accidens
Persefona -e ž  [iz gr.] gl. Perzefona
pcrsekucija -e ž  [lat. persecutio  iz perset/IH
iti za kom, zasledovati koga] zasledo¬
vanje, preganjanje, npr. revolucionarjev,
persekucijski -a -o ki se tiče persekucije,
zasledovalen, preganjalen (~a strast)
persekutiven -vna -o [iz lat.] preganjalen
(~a metoda)

persekutor -ja m  [iz lat.] zasledovalec; P 1 ' 6 '
ganjalec

Perseus -sea m  [iz gr.] gl. Perzej
perseveracija -e i [lat. perseverare  vztra¬
jati] 1. v psihol. (vz)trajanje, trajavos 1
predstav v zavesti, tj. lastnost kakih
predstav, da se iznova in hitro vračajo
v zavest (kar lahko dobi tudi bolezenske
oblike), 2. tičanje bolnika ob določeni
predstavi, besedi, gibu ipd. (med.)
perseveranca -e ž  [lat. perseveranU a J
vztrajnost, stanovitnost .

persiflaža -e ž  [fr. persiflage  iz siffler  (izr
žvižgati] 1. duhovit posmeh; zasmehova¬
nje), roganje, 2. sramotilni spis ali govor,

Asistenca

541

per ultimo

Persiflirati -am spretno (o)smešiti, (o)sra-
fflotiti, zasmehovati; v smešno prevra¬
čati kaj

Asistenca -e ž [fr. persistance  iz lat. per-
sistere  vztrajati] vztrajanje v čem; vztraj¬
nost, stanovitnost; trdovratnost; per-
sistenten -tna -o vztrajen, stanoviten;
trdovraten

Asistirati -am [gl. persistenca] biti vztra¬
jen, (trdovratno) vztrajati v čem

Persona -e ž  /perso'na/ lat. oseba, človeško

bitje

Persona grata /perso'na gra'ta/ lat. 1. spre¬
jemljiva ali dobrodošla oseba (ki uživa
^upanje); fig.  miljenec, ljubljenec, 2. v
diplomaciji: predstavnik tuje države, ki
se zdi primeren vladi države, v kateri
bo opravljal službo

Petsona ingrata /perso'na ingra'ta/ lat.
neljuba, nedobrodošla oseba, v katero
nimajo zaupanja

Personal -a m  [lat .personalis  oseben] osebje,
Vs > nameščenci ustanove, podjetja...;
Personalec -lea m  personalni referent

Personalen -lna -o [lat. personalis  oseben]
°seben; personalna unija zveza dveh ali
'ječ samostojnih držav s skupnim vla¬
darjem, npr. med Holandijo in Luksem¬
burgom do 1. 1890

Personalije -ij ž mn.  [lat. personalia ] osebni
Podatki; ime, priimek, kraj in čas roj¬
stva...; osebne zadeve

PersonaHst -a m  [lat. persona  oseba, + -ist]
Privrženec personalizma; personalizem
'Zrna m  1. idealistična filoz. smer, ki
Pojmuje osebnost kot »duhovni pra-
e ' e ment bitja«, kot osnovno realnost in
Pajvišjo vrednoto; razširjena zlasti v
Franciji in ZDA, 2. pri Kantu: pojmo-
v anje človeške osebnosti kot najvišje
vrednote

P ers °nificirati -am Pat. persona  oseba,
"b -ficirati] poosebiti, poosebljati, a) pred¬
stavljati v človeški podobi ali pripisovati
človeške lastnosti, značaj..., b) biti ute¬
lešenje česa; personifikacija -e ž 1. po¬
osebljanje, predstavljanje v človeški po¬
dobi ali pripisovanje človeških lastnosti
drugim bitjem, stvarem, pojavom, poj¬
mom... (npr. mati Zemlja), 2. poosebi-
tev , utelešenje česa; personifikacijski -a -o
Poosebitven, ki se tiče personifikacije

perspektiv -a m  [iz nlat. perspectivus\  manjši
daljnogled

perspektiva -e ž [nlat. perspectiva  iz lat.
perspicere  pregledati] 1. upodabljanje
predmetov na dani ravnini, kot se ka¬
žejo opazovalcu z določene točke; nauk
o tem (geom.), 2. slika predmeta v da¬
ljavi; pogled v daljavo; vidik, 3. fig.
pogled naprej, v prihodnost; upi, obeti
za prihodnost; imeti v perspektivi imeti
v vidiku, v mislih za prihodnost; ptičja
perspektiva pogled (na predmet) ali risa¬
nje od zgoraj, npr. iz letala; gledati iz
ptičje perspektive gledati od zgoraj,
zviška, prezirljivo; žabja perspektiva
pogled (na predmet) ali risanje od spo¬
daj; fig.  ozek, omejen vidik; perspekti¬
ven -vna -o ki se tiče perspektive; upo¬
dobljen v ravnini, kot se kaže očesu;
fig.  namenjen prihodnosti; obetajoč;
dolgoročen (~i načrt)
perspektivizem -zma m  [perspektiven)
+ -izem] spoznavnoteoretični nazor, da
je spoznanje odvisno od stališča, od
perspektive spoznavajočega subjekta
perspektograf -a m  [perspekt(iva) + -graf]
priprava za risanje perspektivnih slik
perspiracija -e ž  [lat. perspiratio  iz spirare
dihati] 1. znojenje, potenje, 2. znoj,
(kožna) izparina; perspiratoričen -čna -o
povzročujoč ali pospešujoč perspira-
cijo

pertinenca -e ž  [lat. pertinentia  iz pertinere
spadati k čemu, zadevati] pripadnost
k čemu; primernost; spodobnost; pri¬
stojnost; pertinence -nenc i mn.  v pr.
»pritikline«, pripadajoči deli, ki sodijo
h glavni stvari, npr. poljedelsko orodje
h kmetiji; pertinenten -tna -o pripadajoč
h komu (čemu); primeren; spodoben;
pristojen

perturbacija -e ž  [lat. perturbatio  motnja,
nered] 1. kršenje običajnega reda, toka,
procesa...; fig.  motnja; (duhovna) zme¬
da; nemir, nered (polit.), 2. deviacija
v gibanju nebesnih teles zaradi bližine
drugih nebesnih teles (astr.); pertur-
birati -am motiti, zmesti, vnesti zmedo,
vznemiriti

pertusis -a m  [nlat. pertussis  iz lat. per-,
tussis  kašelj] oslovski kašelj (med.)
per ultimo [ital.] gl. ultimo

pervertirati

542

petrificirati

pervertirati -am (se) [lat. pervertere  spre¬
vreči, preobrniti, iz vertere  obrniti]
sprevreči (se); izroditi (se), izpačiti (se)
perverzen -zna -o [lat .perversus]  izprevržen,
izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, pro¬
tinaraven (v hotenjih in nagonih)
perverzija -e ali  perverzija -e ž  [lat. per-
versio,  gl. pervertirati] izpačenost, iz-
kvarjenost, izprevrženost posameznih
hotenj in nagonov, zlasti spolnega
perverznost -i i [lat. perversitas]  izprevr¬
ženost, izrojenost, zlasti spolnega nago¬
na: sadizem, masohizem, narcisizem...;
perverznež -a m  kdor je nagnjen k per¬
verznosti

per (vota) maiora /per vo'ta majo'ra/ lat.
z večino glasov

Perzefona -e ž [gr. Persephone]  1 . v stgr.
mit. hči Zevsa in Demetre, Plutonova
žena in kraljica podzemlja (Pluton jo je
ugrabil, zato preživi pri njem v pod¬
zemlju le tretjino leta), poosebljenje
pomladi, 2. planetoid (astr.)

Perzej -a m  [gr., lat. Perseus]  1. v stgr. mit.
slaven heroj, sin Zevsa in Danaje;
storil veliko junaških dejanj, med drugim
ubil strašno Meduzo in rešil Andro¬
medo morske pošasti, 2. severno so-
zvezdje (astr.)

perzijanec -nca m  [iz gr.] gl. perzijec
perzijaner -ja m  [nem. Persianer  iz lat., gr.]

1. kodrasto krzno iz perzijskih jagnjet,

2. ženski plašč iz takega krzna
perzijec -jca m  [iz gr. Persis  Perzija] 1. per¬
zijska preproga, 2. perzijaner

pesante [/pezan'te/ = ital. težak] prisl.
v glas. težko, počasi in slovesno (navo¬
dilo za izvajanje skladbe)
pesar -ja m  [nlat. pessarium  iz gr. pessos
oblast kamenček pri neki igri] v med.
kovinast ali kavčukast obroček, ki pod¬
pira nepravilno ležečo maternico (ali
zapira maternično ustje in onemogoča
spočetje)

peseta -e ž  [Špan. peseta,  dimin. iz* peso
nekdanji španski zlatnik] španska de¬
narna enota in srebrnik, ima 100 cen¬
timov

pesimist -a m  [fr. pessimiste  iz lat. pessimiis
najslabši] 1. črnogledec, črnoglednež,
kdor vidi povsod le (ali pretežno) slabe
strani, 2. privrženec filoz. pesimizma,

naspr. optimist; pesimizem -zma tn
1. v idealist, filoz. a) naziranje, da J®
svet v jedru slab — ali najslabši od vse n
mogočih svetov — da je življenje zgoU
trpljenje, b) naziranje, da zlo vselej
prevlada nad dobrim (Schopenhauerjev
~), 2. fig.  črnogledost, mračno duševno
razpoloženje; težnja, gledati na svet tu
življenje le (ali pretežno) od slabe, temne
strani

peso -a m  [Špan. peso  iz lat. pendere  tehta 11 -
ceniti] 1. star španski zlatnik ali srebr¬
nik, 2. denarna enota in kovanec v neka¬
terih državah Srednje in Južne Amerik
pestilenca -e ž  [lat. pestilentia]  v med. kuga
ali epidemična kužna bolezen (narecn
tudi: poštelenc)

petalizem -zma m  [gr. petalon  list] gl aS °’
vanje z oljčnimi listi, oblika ljudsk
sodbe v starih Sirakuzah .i

petarda -e i [fr. petard  iz peter  prd 611
1. starinska mina za podiranje trdnjav
skega zidovja, 2. vrsta nabojev, P°j
dobnih raketam, za umetni ogenj a
signaliziranje, »žabica«
petent -čnta m  [lat. petere  prositi, P ote -,. 0
vati se za kaj] prosilec, kdor vloži kak

prošnjo re

peticija -e ž  [lat. petitio  prošnja, iz P e ! e  „
prositi] pismena, navadno kolektivu
vloga (prošnja) na višjo ali najvišjo obla
petit -a m  [fr. petit  majhen] stopnja srednJ
velikih tiskarskih črk (med borgis
kolonel) ,

Petition of Rights /p3ti'šsn av raits/ anj^
»prošnja za vrnitev pravic«, P rlt0 ?,j
angl. parlamenta, predložena 1- }- 0
Karlu I. glede vrnitve starih pravic
svoboščin ,

petitio principii /peti'cio princfpii/
»zahtevanje dokaza«, v log. sklep, s *° n  e j
na dvomljivi premisi, ki bi jo bilo P
treba dokazati s

petrefakt -a m  [lat. petra  kamen, f act  ^
narejen] okamnina, okamnel os lan _,
rastlin, živali...; fig.  starina, kaj z aS
relega: stvar, navada... n

petrificirati -am (se) [lat. petra  kan 1 ^’
+ -ficirati] 1. kamneti; okamniti, sp
meniti (se) v kamen, 2. (o)drevene >

3. fig.  zastarati: petrifikacija -e z  1- .
mnitev; okamnina, 2. fig.  zastaranj e

Petro-

543

pičpajn

Petro- [lat., gr. petra  skala, (velik) kamen]
v  sestavljenkah, npr. petrolej, petro-
8 rafij a

Petrogeneza -e £ [petro- + -geneza] na¬
stajanje kamnin

Petroglif -a m  [petro- + gr. glyphe  zareza,
* z  glyphein  vrezovati] risba ali okraski,
Vrezani v kamen, zlasti na prazgodov.
spomenikih

Petrogrdf -a m  [petro- + -graf] strokovnjak
v  petrografiji; petrografija -e i opiso¬
vanje in klasifikacija kamnin, del pe¬
dologije

Petrolej -a m  [nlat. pelroleum  iz petro- +
lat. oleum  olje, tj. kameno olje] tekoče
gorivo z značilnim vonjem (»smrdlji¬
vec«) iz raznih ogljikovih vodikov
Pedologija -e £ [petro- + -logija] kamno-
slovje, nauk o kamninah, njih nastanku,
sestavi, zemljepisni razširjenosti itd.
Petticoat -a m  /pe'tikout/ angl. žensko
spodnje krilo

Petting - a  m  [/pe'tir|/ angl. iz pet  ljubko¬
vati] ljubezenska igra brez koitusa (so¬
cialna psihol.)

Petunija -e £ [nlat. petunia]  enoletna le-
Potna cvetlica-lončnica
P cu  /po/ fr. malo
Peti a peu /po a po/ fr. po malem
Peugeot -a m  [/požo' -ja/ po ustanov, to¬
varne A. Peugeotu] znamka fr. avto¬
mobilov

Pe*a - e  ž  [ital. peso  teža; utež] teža, breme
Pezzo -a m  /pe'co/ ital. 1. kos, del, 2. top,
šahovska figura
P; 1  fiz, kratica; pikofarad
Pjeferon -a m  [iz avstronem.] gl. peperon
Pleni 8 -a m  [nem. Pfennig,  prim. slov.
- Penez] manjši nem. kovanec, Vioo marke
P fiz. kratica: fon
PPallus -a m  [lat. iz gr.] gl. falus
Ptjtrm. [niat, pharmacia  iz gr.] kratica:

{Pttnacija (stud. ~)

P" 1,  [lat. philosophia  iz
Zofija

iz gr.] kratica: filo-

Philo.

•at.

'sophia perennis /filozofi'a pere'nis/

»večna filozofija«, 1. filozofija

Phil,

»večnih resnic«, 2. filozofske resnice,
izvirajoče iz antike

los ophia prima /filozofi'a pri'ma/ lat.
»Prva filozofija«, 1. pri Aristotelu: meta¬
lka, 2. pri Wolffu: ontologija

pi neskl. m  [gr.] 1. ime (staro)grške črke:
tl, n  (P, p), 2. v mat. Ludolfovo število
(n):  3,14159...

piacevole [/piače'vole/ ital. iz piacere  uga¬
jati] prisl,  prijetno, ljubko (glas.)
pia desideria /pi'a dezide'ria/ lat. pobožne
(tj: navadno neizpolnjive) želje; Pia
desideria naslov pietističnega Spenerje-
vega spisa o reformi cerkvenega življenja
piae memoriae /pi'e memo'rie/ lat. blagega,
blaženega spomina

pia fraus /pi'a fraus/ lat. »pobožna golju¬
fija«, goljufija z dobrimi nameni; samo¬
prevara (iz Ovidovih Metamorfoz)
pia mater [/pi'a ma'ter/ nlat. »pobožna
mati«, po površnem prevodu iz ar. umni
raqiqah  nežna mati] v anat. žilnica,
notranja možganska opna
pianino -a m  [ital. pianino,  dimin. iz piano
klavir] pokončni klavir z navpično na¬
petimi strunami

pianissimo [/piani'simo/ presež. od ital.
piano  tih, lahen] v glas. prisl,  zelo tiho,
zelo lahno (navodilo za igranje); pianis¬
simo -a m  taka skladba ali del skladbe
pianist -a m  [ital. pianista ] umetnik, vir¬
tuoz na klavir; kdor igra na klavir
piano [/pia'no/ ital. iz lat. planus  raven]
prisl,  v glas. tiho, lahno, mirno (navo¬
dilo za igranje)

piano -a m  [ital. piano,  okr. iz pianoforte]
klavir, vrsta glasbila

pianoforte -ta m  [ital. pianoforte  iz piano
tiho, forte  glasno, močno; z glasbilom
je bilo namreč mogoče — v nasprotju
s starim klavecinom — igrati piano in
forte] klavir, gl. piano
pianola -e £ [angl. tovarn, ime] klavirju
podobno avtomatično glasbilo
piarist -a m  [fr. piariste  iz lat. patres
piarum scholarum  očetje pobožnih šol]
vrsta katol. redovnikov, ki poučujejo
mladino

piaster -tra m  [ital. piastra  kovinska plo¬
ščica; kovanec] 1. v trg. ital. ime za
stari španski peso, 2. turška in egiptov¬
ska denarna enota
piazza -e £ /pia'ca/ ital. trg; tržišče
pick-up /pikOvp/ angl. sprejemalo, odjemnik
(tehn.)

pičpajn -a m  [angl. pitch pine]  1 . vrsta amer.
bora, 2. njegov (zelo trd) les

544

pikelhavba

pidgin english

pidgin english [/pi'džin irfliš/ angl. pidgin
= kit. spačenka angl. besede business
kupčija] spačena poslovna angleščina,
kot so jo npr. govorili v kit. pristaniščih
piece /pjss'/ fr. kos; košček, drobec; novec;

igra; drama; skladba
piece de resistance /pjss' ds rezistas'/ fr.
obilen zrezek ali sploh jed; fig.  kaj glav¬
nega

piedestal -a m  [ital. piedestallo  iz piede
noga, stallo  sedež, mesto] podstavek,
podnožje (kipa, stebra...), podstebrje,
podzidek; fig.  stopnja, mesto ipd., na
katero se kdo postavlja
pielftis -a m  [nlat. pyelitis iz  gr. pyelos
korito, + -itis] vnetje ledvičnega meha
(med.)

piemija -e ž [nlat. pyemia iz  gr. pyon  gnoj,
+ -emija] v med. krvna gnojavica, po¬
vzročajo jo streptokoki in stafilokoki, ki
zaidejo v kri

Pierrot -a m  [/pjsro'/ fr. dimin. iz Pierre
Peter] šaljiv lik v fr. pantomimi, goljufan
ljubček ali prismojen sluga (sinteza ital.
Harlekina in Pulcinelle; kot ženski lik:
Pierrette); pierot -a m 1. obleka, ki jo
nosi Pierrot, 2. fig.  pavliha, tepček
Pieta neskl. ž  [ital. pieta  usmiljenje, so¬
čutje] Žalostna mati božja, v kršč. umet¬
nosti podoba ali kip jokajoče Marije
z mrtvim Jezusom v naročju
pieteta -e i [lat. pietas  pobožnost, vdanost]
globoko spoštovanje, npr. do pokojnih;
obzir; pieteten -tna -o spoštljiv; obziren
pietist -a m  [lat. pietas  pobožnost] privr¬
ženec pietizma; fig.  pobožnjak(ar); pie-
tizem -zrna m  mistično gibanje med
protestanti v 17. stol., naperjeno proti
hladnemu, racionalnemu pojmovanju
krščanstva (v praksi je oznanjalo živo,
čustveno pobožnost in dejavno ljubezen
do bližnjega); fig.  pretirana ali hlinjena
pobožnost, svetohlinstvo, pobožnjakar-
stvo

piezoelektričen -čna -o [gr. piezein  stiskati]
v fiz. električen zaradi tlaka, npr. neka¬
teri kristali

pififero -a m  /pi'fero/ ital. vrsta majhne
piščali pri ital. pastirjih; pifferaro -a m
/pifera'ro/ piskač

pigeon english [angl.] gl. pidgin english
pigist -a iti  [gr. pyge  zadnjica] pederast

Pigmalion -a m  [gr. Pygmalion ] 1. v stgt-
mit. ciprski kralj, spreten kipar, ki J 6
iz slonove kosti izrezal ženski kip in se
v mojstrovino zaljubil; na njegovo
prošnjo je Afrodita kip oživila in P>S'
malion se je z njim oženil, 2. naslov
Shawowe drame .

pigmalionizem -zma m  [gl. PigmalionJ
erekcije ali ejakulacije pri ogledovanju
ali otipavanju kipov golih žensk
Pigmejec -jca m  [gr. pygmaios  palček,
iz pygme  pest] pri starih Grkih pripad"
nik pravljičnega pritlikavega ljudstva
na Okeanu in drugih daljnih krajin,
fig.  pigmejec -jca m  1. označba za P rl '
padnike pritlikavih ljudstev iz Afrike-
Avstralije itd., 2. pritlikavec, človek
majhne postave; pejor.  pritlikav duh,
pigmejski -a -o ki se tiče Pigmejcev (* n
pigmejcev); pritlikav ,

pigment -enta m  [lat. pigmentum  barviloJ
barvilo v organskem tkivu (fiziol.)
pigmentiicija -e i [gl. pigment] nastajanje
(ali prisotnost) pigmentov; (o)barvanje
s pigmenti; pigmentirati -am (o)bat-
vati s pigmenti

pik -a m  [fr. pique  železna ost sulice in P
njej imenovana barva pri kartah] l- v irn _
ene od štirih barv pri igralnih kartah (cm
srce ali list), 2. igralna karta s to bat''.
pik -a m  [fr. pic] špik, visok, koničast gO rsK
vrh

pikador -ja m  [Špan. picador  iz pica  suh ca ’
kopje] pri bikoborbah bikoborec ®
konju, oborožen s kopjem, ki draz*
bika ,

pikanten -tna -o [fr. piquant  bodeč; zbaO"
ljiv, piker; dražljiv; slasten] 1. krepk 0
začinjen; ščemeč; slasten (~a j e ””
2. fig.  prijetno dražljiv; mičen, mikaven-
dopadljiv; zanimiv; duhovit; osolje >
spotakljiv (~a šala); pikantnost ->
dražljivost; privlačnost, mikavnost; z
nimivost (vse, kar deluje na čute)
pikanterija -e ž [nem. Pikanterie  iz * ■’
gl. pikanten] 1. pikantnost, 2. duhovit ,
osoljena šala

pike -ja m  [fr. coton pique ] tkanina z vzo
cem v obliki vtisnjenih šivov ali luimJ,
pikelhavba -e i [nem. Pickelhaube ] ush)
šlem s kovinsko konico na vrhu (P fU
ska ~)

545

pinija

Piket

. e * -a. m  [angl. picket  iz fr. piquet ] 1. vo¬
jaški oddelek, pripravljen za neposredno
akcijo, 2. igra na karte za dva igralca
w kart), 3. priostren kolec, ki ga rabijo
Pti merjenju zemljišč ipd., 4. oddelek
javkajočih, ki stražijo ob vhodu v pod-
. Jetje in odganjajo stavkokaze
PiKirati -am [fr. piguer  zbosti, pikati]
zbosti, zbadati, pikati; fig.  (u)žaliti
^°8a, 2. (pre)slaniniti, nadeti s slanino,
4- presajati sadike (bot.), 4. strmoglavo
.* s Pustiti z letalom
'•mičen -čna-o [gr. pyknos  čokat; gost]
Značilen za piknika; piknik -a m  pik-
nicni tip, tip človeka z večjo glavo in
jhočnejšim trupom, nagiba se k debe-
py* 0 jj;/tg. trebušnik
. 'k -a m  [angl. picnic  iz fr. pique-nique]
njk 1 s  kupnim kosilom na prostem
Kaometer -tra m  [gr. pyknos  gost, + -me-
ter ] »gostomer«, priprava za merjenje
niif OStote  specifične teže (fiz.)

°' [iz ital. piccolo  majhen] pri merskih
®notah v fiz. pomeni bilijonti del, npr.
P'kofarad

•kofarad -a m  [piko- + farad] bilijonti

farac * a  (fiz.)

Wkolo

-a m  [ital. piccolo  majhen] 1. na-

plk^arski učenec, 2. mala flavta (glas.)
7 ~t -a m  [gr. pykros  grenak, + -at]
°* Pikrinove kisline; pikrinova kislina
penka organska kislina rumene barve

PikrTf trinitrofeno1 )

k" ' a  m  [gr. pykros  grenak, + -it] vul¬
kanska kamnina, največ iz olivina in
av 8ita

to grafija -e ž  [lat. pictus  naslikan, +
Djl^afija] podobopisje, pisava v podobah
aster -tra m  [fr. pilastre  iz ital.] zidni
°Pornik, štirioglat nosilni steber v kon-
Pj, Jjaikcijski zvezi z zidom

. .' a m  v bibliji: Kristusov sodnik, ki
’ J e  po sodbi umil roke, češ da ni kriv
J.egove smrti; fig.  hoditi od Poncija do
Pata pritiskati na kljuke, (brez uspeha)
oditi od oblasti do oblasti; priti kot
Pat v vero znajti se kje po naključju
'' Pat je omenjen v tej molitvi); umiti si
^>ke kot Pilrit odkloniti odgovornost

Wla V a m  [Jur- P'l av  iz perz.] rižota na
zhodnjaški način

" Slovar tujk

pilon -a m  [gr. pylon  giavna vrata, iz pyle
vrata] 1. visok, okrašen piramidast
stolp ob glavnem vhodu stegipt. svetišč
in palač, 2. stolpast steber ob vhodu
(npr. na most) ali prehodu
pilorus -a m  [gr. pyloros  vratar] v anat.
(želodčni) vratar

pilot -a m  [fr. pilote  iz gr.] 1. kdor vodi,
krmari letalo ali zrakoplov; letalec,
2. v lukah krmar, ki vodi ladjo skozi
nevarne plitvine

pilot -a m  [fr. pilot]  priostren kol ali hlod,
zabit v zemljo kot opornik
pilotaža -e ž [fr. pilotage ] pilotiranje letal,
krmarjenje, upravljanje ladij...; pilo¬
tirati -am voditi, krmariti ladjo, letalo...
pilula -e ž [lat. pilula,  dimin. iz pila  kroglica]
zdravilo v kroglici, (zdravilna) kroglica,
bobika; fig.  kaj grenkega, kar je treba
pogoltniti

pimpinela -e ž [nem. Pimpinelle  iz fr. iz lat.]
janež, strašnica (bot.)
pinakoteka -e ž  [gr. pinakotheke  sobana
v staroatenskih Propilejah z zbirko
podob, iz pinax  podoba, theke  škatla,
shramba] galerija, zbirka umetniških
podob ali kipov (Miinchenska ~)
pince-nez [/pes' ne'/ fr. iz pincer  stisniti,
nez  nos] ščipalnik, nanosnik, vrsta očal
pinceta -e i [fr. pincette*  iz pincer  stisniti,
uščipniti] prijemalka, ščipalka, vzmetne
kleščice za prijemanje drobnih predme¬
tov (v medicini, laboratorijih...); pin-
cirati -am odščipniti vršiček, npr. stebelca
pincgavec -vca m  [po krajini Pinzgau blizu
Salzburga v Avstriji] vrsta oplemenitene
goveje in konjske pasme
pinc -a m  [nem. Pintsch  iz angl.] 1. vrsta
srednje velikih nem. psov, 2. klobuk
(vulgarno)

pingpong -a m  [angl. ping-pong]  namizni
tenis (šp.)

pingvin -a m  [angl. penguin]  vrsta družab¬
nih ptičev iz reda potapljavcev; žive
zlasti okrog Antarktike (zool.)
pinija -e ž  [nem. Pinie  iz lat. pinus]  1. vrsta
borovca s košato krošnjo, doma ob
Sredozemskem morju (bot.), 2. steber
vodnih par in raznih plinov ob vulkan¬
skih izbruhih (ima obliko pinije; izraz
je prvi uporabil Plinij mlajši ob opisu
izbruha Vezuva 1. 79 n. š.)

pin(i)jola

546

piroge"

pin(i)jola -e i [ital. pignolo  iz lat. pinea]
užitni plod pinije, podoben mandlju
pint -a m [angl. pint  iz fr. pinte  bokal]
stara votla mera za tekočine in žito,
v Angliji V 8  galone (0,5681)
pin-up-girl [/pin'Ap gce'l/ angl. iz pin
pritrditi, up  gor, girl  dekle, ker fantje
slike izrezujejo in pritrjujejo na zid ipd.]
erotična slika izrazite lepotice, npr. iz
filmskih revij

pinxit [/pin'ksit/ lat. iz pingere  slikati]
»je naslikal« (ob slikarjevem podpisu na
sliki)

piodermitis -a m  [gr. pyon  gnoj, derma  koža,
+ -itis] v med. gnojno kožno vnetje,
npr. tur, impetigo

piogen -a -o [gr. pyon  gnoj, + -gen] povzro¬
čajoč gnojenje; nastal iz gnojenja
Piombi -ov m mn.  [/piom'bi/ ital. iz piombo
svinec, po svinčeni strehi poslopja] drž.
ječa ob doževi palači v Benetkah
pion -a m  [fr. pion  pešak, prim. peon]
kmet v šahu ali dami; fig.  figura brez
svoje volje

pionir -ja m  [fr. pionnier,  gl. pion] 1. nek¬
danje ime za vojake tehničnih oddelkov
(za gradnjo cest, mostov...), 2. fig.  kdor
utira nova pota, npr. v znanosti, 3. vzde¬
vek za prve evropske naseljence v Severni
Ameriki, 4. član mladinske pionirske
organizacije

pioreja -e i [gr. pyon  gnoj, + -reja] gnojni
katar (med.)

pipa -e ž [ital. pipa]  1 . priprava za pretok
tekočin in plinov (vodna ~), 2. pipa
za tobak

pipeta -e ž  [fr. pipette,  dimin. iz pipe  pipa]
kapalka, ozka, v sredini trebušasta
steklena cevka z gumijastim nastavkom
(z njo jemljejo in po kapljicah spuščajo
tekočine; rabijo jo v med., laborato¬
rijih...)

piramida -e ž [gr. pyramis, pyramidos  iz
egipt .piromi]  1 . telo s poljubnim mnogo-
kotnikom kot osnovno ploskvijo in s
stranskimi ploskvami — trikotniki, ki se
v vrhu stikajo (geom.), 2. velikanska,
temu telesu podobna (s kvadratično os¬
novo) grobnica faraonov v starem Egiptu,
3. zgradba ali spomenik v tej obliki;
več predmetov ali oseb, postavljenih
v tej obliki (~ pušk), 4. vrsta biljardne

igre; piramidalen -lna -o fig.  velikanski,
piramidast -a -o v obliki piramide; P 1 '
ramiden -dna -o ki se tiče piramide
piramidon -a m  [pir(o)- 4- amid + "° n '
antipiretik, zdravilo proti glavobol",
mrzlici in nevralgiji, navadno v
bletah

piranha -e ž  /piran'ja/ portug. vrsta južno;
amer. roparskih ribic z zelo ostrin"
zobmi; nevarne tudi človeku
pirargirit -a m  [gr. pyr  ogenj, argyros  srp'
bro, + -it] srebrova ruda, srebrov < n
antimonov sulfid •

pirat -a m  [lat. pirata  iz gr. peirates]  morsK
razbojnik, gusar v  •

pire -ja m  [fr. puree]  razkuhani in zmečkan
plodovi, npr. kostanj, sadje, največkra
krompir (~ krompir) .,

pireksija -e ž  [nlat. pyrexia  iz gr. pyrex»>
vročina (med.)

piretičen -čna -o [gr. pyretos  mrzlica, <
pyr  ogenj] povzročajoč (ali zdrave"'
vročino, mrzlico; ki se tiče mrzlice
piretikum -a m  [nlat. pyreticum sc.
medium]  pomoček za povzročanje vro

ter)

ipč'

čine (med.)

pirheliometer -tra m  [pir(o)- + heliomei
priprava za merjenje intenzivnosti sol
nega žarčenja (fiz.)
piridin -a m  [pir(o)- + -id + -in] smrdi) 1
brezbarvna ali rumenkasta tekočin ■
proizvod destilacije premoga ipd., n "J
več za denaturiranje špirita •>

pirit -a m  [lat. pyrites  iz gr. pyr  ogeM
železov kršeč, žveplasta železna rud >
tudi ime za sorodne rude h

piro- [gr. pyr, pyros  ogenj] v sestavljenka >
npr. pirofag , x  i

piroelektričen -čna -o [piro- + elektrice^.
lastnost nekaterih kristalov, da se P
spreminjanju toplote naelektrijo (» '
pirofag -a m  [piro- + -fag] požiralec ognJ"’
npr. v cirkusih ,.j

pirofobija -e ž  [piro- + -fobija] bolezen
strah pred ognjem
pirog -a m  [iz rus.] testenica, nadeta s
sekljanim mesom, sirom, zelenjavo 'P j
piroga -e ž [fr. pirogue  iz Špan. iz indija •
večji ali manjši čoln, izdolben iz deb
npr. pri Polinezijcih . v

pirogen -a -o [piro- + -gen] 1. nasta ^
ognju; vulkanski (~a kamnina),

Pirografij a

547

Pitija

•Ped. povzročajoč vročino (in s tem
Pogin povzročiteljev bolezni); izvirajoč
, vročine

Ptrografija -e £ [piro- + -grafija] vžiganje
_risb v les, usnje...

P |r °gravura -e £ [piro- + gravura] risba
ali podoba, vžgana v les, usnje...

Pfoksilin -a m  [piro- + gr. xylon  les,
+ -in] strelni bombaž, bombažu po¬
bobna eksplozivna snov (nitroceluloza)

PTolatrija -e £ [piro- + gr. lalreia  čaščenje]
. čaščenje, oboževanje ognja

Ptfoliza -e £ [piro- + -liza] termični raz¬
kroj, razkrajanje snovi z visokimi tem-
. Peraturami (kem.)

Ptroluzit -a m  [piro + gr. lousis  umivanje,
+ -it] rjavi manganovec, manganov
, dioksid

PToman -a m  [piro- + -man] požigalec iz
strasti; piromanija -e £ požigalna sla,
največkrat pri duševnih bolnikih

Pfometer -tra m  [piro- + -meter] vroči-
nomer, vrsta priprav za merjenje visokih
temperatur (fiz.)

Ptfoinorfit -a m  [piro- + gr. morphe  oblika,
+ -it] svinčeva ruda (svinčev klorid in
.fosfat)

P>ronist -a m  privrženec pironizma; piro-
nizem -zma m  1. nauk stgr. filozofa
jrrrhona, okrog 365—275 pr. n. š.,
nt njegovih naslednikov (Pyrrhon, ute¬
meljitelj antičnega skepticizma, pravi:
treba se je vzdrževati sodb o stvareh in
Pojavih, ker so vse sodbe protislovne),
. , fig-  skrajni skepticizem

Ptfop _ a m  [g r _ py r0 pos  ognjenih oči]
temnordeči (češki) granat

Ptoslera -e £ [piro- + sfera] v geol. ognjena
Zemeljska notranjost (pod litosfero)

Pfotehnik -a m  [piro- + tehnik] ognjar,
kdor se ukvarja s pirotehniko; piro¬
tehnika -e £ 1. praktični nauk o toploti
(Preučuje procese gorenja, izdelovanja
Gnetljivih in eksplozivnih snovi...),
2 ; ognjarstvo, izdelovanje in uporablja-
n Je vnetljivih snovi za umetni ogenj,
rakete, strelivo...

® Va  zmaga [po epirskem kralju Piru,
°krog 318—272 pr. n. š., ki je 1. 279
z velikimi izgubami premagal Rimljane]
s , prevelikimi žrtvami plačana (zato
Pteeva) zmaga

pirueta -e £ [fr .pirouette  vrtavka] 1. popoln
obrat na prstih ene noge (plesna in
drsalna figura), 2. obrat dirjajočega
konja na zadnjih nogah, 3. obrat letala
pri navpičnem letu

pisces natare oportet /pis'ces nata're
opor'tet/ lat. ribe morajo plavati (v po¬
menu: zalij jih z vinom)
pišema -e £ [lat. pišema  iz piscis  riba]
1. ribnik, 2. vodni bazen v strim. kopa¬
liščih

pissoir -ja m  /pisoar'/ fr. stranišče za malo
moško potrebo

pista -e £ [fr. piste]  1. tekmovalna steza
za avtomobilske in podobne dirke, na¬
vadno v obliki elipse, 2. proga za vzlet
in pristanek letala, 3. okvir cirkuške
maneže

pištola -e £ [fr. pištole,  ne po ital. mestu
Pistoia, temveč prek nem. iz češ.
pišfal ] 1. samokres, 2. nekdanji fr. in
Špan. zlatnik, 3. tehn. priprava, veči¬
noma na stisnjeni zrak (tlačna —)
pita -e £ [shr. iz tur. pite  iz gr.] vrsta sla¬
dice, npr. burek

pita -e £ [iz Špan. iz indijan.] 1. neka južno-
amer. agava, 2. njeno vlakno
pitagorejec -jca m, nav. v mn.  pitagorejci -ev
učenci in pristaši stgr. filozofa in mate¬
matika Pitagore iz 6. stol. pr. n. š., ki
je učil, da je svet urejen sestav in da sta
število in mera prvi zakon vesoljstva;
za njegovo avtoriteto značilen izrek
njegovih učencev: autds čpha; Pitagorov
izrek v geom. izrek, daje v pravokotnem
trikotniku kvadrat nad hipotenuzo enak
vsoti kvadratov nad obema katetama;
pitagorejski -a -o ki se tiče Pitagore in
njegovega nauka

pitekantrop(us) -pa m  [nlat. pithecanthro-
pus erectus  pokončno hodeči opičji
človek, iz gr. pithekos  opica, anthropos
človek, lat. erectus  pokončen] vrsta pra¬
človeka, najstarejša prehodna oblika
človeka; njegove ostanke je 1. 1891/92
našel E. Dubois na Javi v plasteh dilu-
vija

Pitia -ie £ [iz gr.] gl. Pitija
Pitija -e £ [gr. Pythia\  vedeževalka, sveče¬
nica v Apolonovem svetišču in prero¬
čišču v Delfih (sedela je na trinožniku
nad razpoko v tleh, iz katere so puhteli

pitijski

548

planet

omamljivi hlapi, in v ekstazi izgovarjala
nejasne besede, ki so jih svečeniki razla¬
gali kot Pitijine prerokbe); fig.  pitija -e z
prerokinja

pitijski -a -o [gr. pythios  delfski] ki se tiče
Pitije in Apolonovega svetišča v Delfih;
fig.  skrivnosten, nerazumljiv in dvoumen
(~i odgovor); pitijske igre pri starih
Grkih igre in tekmovanja na čast bogu
Apolonu v Delfih; prirejali so jih vsaka
štiri leta

piting -a m  [angl. pitting]  korozija kovin¬
skih površin (strojnih delov) v obliki
jamic

piton -a m  [po gr. mit. zmaju Pythonu, ki
ga je ubil Apolon pri Delfih] v zool.
vrsta velikih, udavu sorodnih nestrupe¬
nih kač; doma v Afriki in Zadnji Indiji
pitoresken -skna -o [ital. pittoresco  iz
pittore  slikar] slikovit, očarljiv, čaroben,
čudovito lep

piii [/piu'/ ital. iz lat. plus]  bolj, več; v glas.

v raznih zvezah, npr. piu allegro
pih allegro /piu' ale'gro/ ital. veseleje
(glas.)

piu forte /piu' for'te/ ital. močneje; glasneje
(glas.)

pid mosso /piu' mo'so/ ital. bolj razgibano
(glas.)

piu piano /piu' pia'no/ ital. tiše (glas.)
pid presto /piu' pres'to/ ital. hitreje (glas.)
pid vivo /piu' vi'vo/ ital. živahneje (glas.)
pizz. ital. kratica: pizzicato
pizzicato [/picika'to/ ital. iz pizzicare  šči-
pati] prisl,  v glas. brenkaje s prstom
po struni, ne z lokom (navodilo za
igranje)

pižama -e ž  [angl. pyjamas  iz ind. pajama]

1. v Indiji in Orientu ohlapne, svilene
ali bombažne hlače za oba spola, 2. dru¬
god : lahka spalna domača obleka (hlače
in jopič)

pl. [lat. pluralis]  množina (slovn.)
plače /plas/ fr. prostor, mesto; trg
plače d’armes /plas darm'/ fr. 1. utrjeno
ozemlje ali oporišče za vojaški napad,

2. vojaško mostišče na nasprotnem
bregu ipd.

placenta -e i [lat. placenta  kolač] 1. v anat.
(materina) posteljica, organ v maternici,
ki hrani plod in po porodu izpade, 2. v
bot. kalica

placet /pla'cet/ lat. ugaja, je pogodu, do*
voljuje se (v cerkvenem pravu formula
odobritve, npr. na koncilih); fig.  placet
-a m  dovoljenje, potrditev (dati svoj
placitum -a m  [lat. placitum  mnenje] dovo¬
ljenje, odobritev, potrditev od cerkvene
ali drž. oblasti

plafon -a m  [fr. plafond  iz plat  raven, fond
dno] 1. strop, navadno okrašen ah
poslikan; okras ali slikarija na stropih

2. fig.  najvišja točka; meja česa; pl*"
fonirati -am določiti najvišjo mejo česa
(~e cene)

plagiat -a m  [fr. plagiat iz  lat. plagiuab
prvotno: rop človeka] 1. (duhovna),
slovstvena tatvina, tatvina na področju
znanosti ali umetnosti —- če kdo npr-
prepisuje tuje spise in jih izdaja pod
svojim imenom, 2. tako delo
plagiator -ja m  [gl. plagiat] slovstveni tat,
kdor zagreši plagiat, prepisovalec
plagioklaz -a m  [gr. plagios  poševen, klasts
lomljenje] vrsta živca (mineral.)
plagirati -am [gl. plagiat] zagrešiti plagiat,
prepisovati iz tujih spisov
plaidoyer -a m  /pledoaje' -ja/ fr. gl. plediratt
plaisanterie /plszatri'/ fr. šala, norčija;
zabava

plakat -a m  [nem. Plakat  iz nlat. plačata ®
iz lat. placare  zravnati] lepak s krajšim
besedilom (tudi risba ipd.), ki kaj. raz¬
glaša ali na kaj opozarja; plakatirati -a®
objaviti, naznaniti z lepaki; (na)lep®
lepak(e) ,

plaketa -e ž  [fr. plaquette ] (spominska;
umetno izdelana kovinska ploščica f
reliefno podobo in napisom; plaketar -J a
ali  plaketer -ja m  kdor izdeluje plaket®
plan -a m  [fr. plan  iz lat. planus  ravenJ
1. osnutek ali načrt dela, graditve..-,
družbeni načrt (~ gospodarskega raz¬
voja), 2. črtež, naris (~ zgradbe); tloris,

3. umislek, namera, naklep; planski -a'd
načrten, ki se ravna po vnaprej doloce'
nem načrtu; plansko gospodarstvo so¬
cialistično gospodarstvo, organizirano
po enotnem načrtu, ki ustreza potreba®
socialistične družbe na določeni raZ'
vojni stopnji

planer -ja m  [gl. plan] 1. načrtovalec
podjetjih, 2. ravnalnik, stroj za ravna®
tal (agr.)

549

plastik

Planer

Planer -ja m  [fr. planeur ] jadralno letalo
Planet -a m  [nlat. planeta iz  gr. aster pla-
"etes  blodeča zvezda] v astr. zvezda pre-
toičnica, nebesno telo, ki kroži okoli
Sonca in dobiva od njega svetlobo in
toploto: Zemlja, Venera, Saturn...
Planeta -e ž  [po planetnem zobniku] stroj
za knjigo tisk

Planetarij -a m  [nlat. planetarium,  gl.
Planet] 1. model, ki ponazarja kroženje
Planetov in ustroj planetnega ali sonč¬
nega sistema, 2. prostor zanj
Planetoid -a m  [planet(o) + -oid] v astr.
majhen planet, majhna, s prostim oče¬
tom nevidna premičnica med Marsom
to Jupitrom: Vesta, Ceres itd. (= aste¬
roid)

Piani- [lat. planus  raven] v sestavljenkah,
npr. planificirati

Planiflcirati -am [plani- + -ficirati] na¬
črtovati; planifikacija -e ž  načrtovanje
Planiglob -a m  [plani- + lat. globus  obla]
slika zemeljske — ali nebesne — pol-
°ble v ravnini (tj. na zemljevidu), sve-
tovni zemljevid

Planimeter -tra m  [plani- + -meter]
Ploskvomer, priprava za merjenje plošči¬
ne ploskev, npr. na katastrskih načrtih
Planimetrija -e ž [plani- + -metrija] rav¬
ninska geometrija; merjenje ploščine
Ploskev

Planirati -am [nem. planieren  iz lat. p!a-
nere  ravnati] 1. (z)ravnati (zemljišče),
2- fig.  načrtovati; sestavljati načrte,
Projekte; snovati kaj
p  anirec -rca m  [gl. plan, planirati] načrto-
valeč, planer

p  anisfera -e i [plani- + sfera] gl. planiglob
Ptoikonkaven - V na -o [plan(um) + kon¬
kaven] v fiz. ravno vbočen, tj. na eni
strani raven, na drugi vbočen (~a leča)

P‘ankonveksen -sna [plan(um) + kon¬
veksen] ravno izbočen, tj. na eni strani
javen, na drugi izbočen (fiz.)
p  ankton -a m  [gr. planktos  blodeč, potu¬
joč] v biol. ime za drobne živalske in
tostlinske organizme — npr. razne alge
v zgornjih plasteh vodit; nosi jih
s  seboj vodni tok (biol.)

Panparalelen -Ina -o [plan(um) + para¬
lelen] omejen z vzporednima ploskvama
tnz.)

planski -a -o [iz fr.] gl. plan
plantacija -e ž  [lat. plantatio  iz planta
rastlina] 1. naselitev, 2. sajenje, (za)-
saditev, 3. nasad

plantaža -e ž  [fr. plantage  iz plante  rastlina]
nasad, kapit. veleposestvo — predvsem
v tropskih deželah — z velikanskimi
nasadi (navadno) enovrstnih rastlinskih
kultur (čajevca, bombaževca... dostikrat
z ostanki polsuženjskih odnosov med
lastniki in domačimi delavci); plantažar
-ja m  plantažni delavec; plantažnik -a m
lastnik plantaže

planum -a m  [lat. planum  ravan, iz planus
raven] 1. planjava; ravnina, površina;
ploskev, 2. spodnja plast cestišča ali
zemljišče, pripravljeno za gradnjo
plasirati -am [fr. placer  iz plače  prostor]

1. namestiti, postaviti na kako mesto,

2. vložiti, naložiti (denar), 3. prodajati,
razpečati blago; plasirati -am se zasesti,
doseči kako mesto (pri tekmovanju);
fig.  uveljaviti se

plasma -ja m  [fr. placement  iz plače  pro¬
stor] 1. namestitev; nameščenje, 2. vla¬
ganje; vložitev (denarja); vloga, 3. pro-
daja(nje), razpečavanje, 4. uvrstitev,
mesto, ki ga kdo zasede pri tekmovanju
pldst -a m  [gl. plastičen] moderna označba
za razne sintetične plastične snovi
plastičen -čna -o [gr. plastikos  kiparski,
iz plassein  oblikovati] ki se tiče obliko¬
vanja (v lesu, glini...); oblikujoč kaj;
oblikujoč se, oblikovalen, gnetljiv, gne¬
ten; snovno upodobljen, likovit, ki-
povit; (lepo, jasno) izoblikovan; fig.
nazoren, otipljiv (kot kip); plastična
masa umetna snov; plastična operacija
zdravniška operacija s presajanjem
ali odstranjevanjem kože, tkiva itd.
po nezgodnih poškodbah ipd.; večkrat
ima namen odstraniti telesne hibe
plastid -a m, nav. v mn.  plastidi -ov [gr.
plastos  oblikovan, + -id] v biol. vrsta
protoplazemskih zrnc, npr. kloroplastov,
ena osnovnih sestavin nekaterih celic
plastificirati -am fplast(i) -)- -ficirati]
1. prevleči s plastom, npr. v varstvo
pred korozijo, 2. napraviti kaj mehko
in gnetljivo

plastik -a m  [gr. plastike sc. techne  kipar¬
stvo] kipar; plastika -e ž 1 .  oblikovanje

plastilin

550

plebiscit

predmetov (iz gline, voska...), 2. kipar¬
stvo, kiparska umetnost, 3. kip (lepa ~),
4. plastična operacija

plastilin -a m  [ital. plastilina]  gnetivo, glini
podobna gmota za modeliranje
plastron -a m  [fr. plastron  iz ital. piastrone,
avgm. iz piastra  plošča] 1. naprsna plo¬
šča pri srednjev. oklepih, 2. naprsnik,
usnjen naprsni ščitnik pri sabljanju,
3. široka ovratnica

platana -e ž [lat. platanus  iz gr. platys
širok] v bot. visoko lepotno drevo z
gladko skorjo in širokimi, javorju po¬
dobnimi listi

plateau -ja m  [fr.] gl. plato
platforma -e ž  [fr. plate-forme]  1 . raven,
zvišen prostor, ploščad; pločnik, 2. rav¬
na streha; vrtna terasa, 3. stojišče v
vagonu ali tramvaju, 4. fig.  podlaga,
delovni program ipd. kot izhodišče za
pogajanja, sporazum, skupno delo...;
skupno stališče na dani osnovi (polit.)
platina -e ž  [Špan. platina  iz plata  srebro]
kem. prvina, redka, plemenita kovina
sivkasto srebrne barve, težja od zlata;
veliko se rabi v tehniki
platinoid -a m  [platin(a) + -oid] platini
podobna zlitina, zlasti za elektr. upore
platipodija -e i [gr. platys  širok, plosk,
+ -podija] ploskost nog (med.)
plato -ja m  [fr. plateau]  1 . višavje, visoka
planota, 2. velik pladenj
platoničen -čna -o [gr. platonikos,  po Pla¬
tonu, velikem stgr. filozofu, 427*—347
pr. n. š.] ki se tiče Platona in njegovih
naukov, sloneč na platonizmu; ideali¬
stičen;//^. netelesen, nečuten, nadčuten,
idealen, zgolj duhoven, izvirajoč iz
duhovnih idealov ali nagnjenj; plato¬
nična ljubezen ljubezen, ki ne izvira iz
spolnih nagnjenj, marveč iz ljubezni do
idealov in spoznanj (Platon govori o njej
v svojem dialogu Simpozion; večkrat
se uporablja v pomenu »duhovne«, ne¬
spolne ljubezni)

platonizem -zrna m  [nlat. platonismus]
1. v fil. objektivni idealizem stgr. filo¬
zofa Platona, sloneč na nauku o »večnih
idejah« (ideje so resnično bistvo stvari;
realni svet s svojimi pojavi v prostoru
in času je le senca, le kopija večnih,
nespremenljivih idej), 2. na Platonovem

nauku o idejah sloneče idealistične fil;
smeri, npr. v pozni antiki in renesansi
platonski -a -o [iz gr.] gl. platoničen
plaudite cives /plau'dite ci'ves/ lat. »držav¬
ljani, ploskajte!« — klic rimskih igralcev
gledalcem na koncu predstave
plavzibel neskl.  [fr. plausible ] verjeten,
sprejemljiv; prepričljiv; verjetno; P re '
pričljivo

play /plei/ angl. (športna) igra; gledališka
igra; predstava; šala

playboy -a m  /plei'boi/ angl. mlad, bogat
brezskrbnež, ki se posveča največ za¬
bavi, poseda po nočnih lokalih ipd.
plazma -e i [gr. plasma  upodobitev, ®
plassein  oblikovati, tvoriti] 1. tekoča
sestavina krvi ali limf (krvna ~), 2. v
biol. pratvorina, navadno: protoplazma,
3. vrsta zelenega kalcedona (mineral.),
plazemski -a -o ki se tiče plazme; pl aZ '
matičen -čna -o ki se tiče plazme; tak
kot plazma

plazmodij -a m  [nlat. plasmodium  iz &■
plasma  upodobitev, -eides  kakor, kotJ
v zool. vrsta zajedavskih praživali ! z
razreda trosovcev, ena od njih povzroča
malarijo

plazmogomja -e ž [gr. plasma  upodobite^;
+ -gonija] v biol. nastanek živih bitij
iz plazme (ovržena hipoteza o prap°'
rajanju)

plaža -e ž  [fr. plage  iz ital.] sipina, peščina,
peščeno obrežje, zlasti ob morju, np£
za sončenje in kopanje; kopališče °°
njej

please /pli:z/ angl. prosim

plebanuš -a m  [nlat. plebanus  iz lat. p' el> .

ljudstvo] župnik, dušni pastir (zastarelo!
plebejec -jca m  [lat. plebeius  iz
plebis  ljudstvo] 1. v starem Rimu P 1 '"
padnik preprostega ljudstva, ki je b»
svobodno — v nasprotju s sužnji —■
sprva ni imelo polit, pravic (te pray lC
si je pridobilo šele po dolgih bojih
Patriciji), 2. v srednjem veku (in pozne-
je); pripadnik siromašnih plasti P
mestih; plebejski -a -o ljudski; preprost^
ga rodu; fig.  preprost; neizobražen,
pejor.  neotesan, surov; zarobljen; nizk

plebiscit -a m  [lat. plebiscitum  odločite^
ljudstva] splošno ljudsko glasovanj

551

plexus Solaris

Plcbs

0  kakem polit, vprašanju, npr. o drž.
pripadnosti (koroški ~), drž. ureditvi ipd.
Pkbs -a m  [lat. plebs,  gl. plebejec] preprosto
ljudstvo v starem Rimu; pejor.  sodrga,
drhal

-a m  [angl. plaid  škotska ogrinjalka]
k cetverokotna volnena ogrinjalka,
2. večja o vratna ruta

Pledirati -am [nem. pladieren  iz fr. plaider]
(ustno) zastopati pred sodiščem, npr.
obtoženca (odvetnik) ali drž. koristi
(drž. tožilec); fig.  braniti, zagovarjati,
Sovoriti v prid; pledirati -am za kaj
Potegovati se za kaj
P'edoaje -ja m  [fr. plaidoyer]  zastopanje
Pred sodiščem; obrambni govor, zlasti
odvetnikov zagovor obtoženca; fig.
obramba, zagovor koga (česa)

Plein air [fr.] gl. plener
Pkin pouvoir /ple puvoar'/ fr. neomejena
oblast; (pismeno) neomejeno pooblastilo
Pleistocen -a m  [gr. pleistos  največ, kainos
nov] plast in oddelek v geol. zgodovini
.^fmlje, prvi, starejši oddelek kvartarja
P |e Jada -e ž, nav.  v mn.  plejade -ad [gr.
Pleias,  mn. Pleiades]  v stgr. mit. ime za
Se dem hčera Atlasa in Pleione (ubile so
sp iz obupa, ko so zvedele, da mora njih
pce na plečih nositi ves nebesni svod;
Zevs jih je po smrti spremenil v zvezde);

1. Plejade -ad i mn.  v astr. Gostosev-
oi. večja skupina zvezd v sozvezdju Bika
(s prostim očesom jih je navadno vidnih
se st), 2. plejada -e ž skupina enotno
mislečih ali delujočih ljudi; skupina
najvidnejših osebnosti na kakem področ-
JO (prvotno označba za sedem aleksan-
urinskih pesnikov iz 3. stol. pr. n. š.,
Pozneje za fr. pesnike iz renesanse, ki
So  posnemali antiko), 3. skupina izoto-
Pov kake prvine (kem.)

Noksi steklo [nem. Plexiglas  iz lat. plexus
Pleten, nem. Glas  steklo] odporna, kot
steklo prozorna plastična snov
’ e ksus -a m  [lat. plexus  iz plectere  plesti]
splet, preplet, pletež živcev ali krvnih
M ?1 (anat.)

n e ktron -a m  [gr. plektron]  drsalica (iz
slonove kosti, lesa...), s katero so v
antiki brenkali na glasbila
v  e naren -rna -o [nlat. plenarius  poln]
c eloten, občen, vsesplošen, skupen,

polnoštevilen (sestanek, seja...); širši;
plenarna seja seja vseh odbornikov, ne
le ožjega odbora

plener -ja m  [fr. en plein air  ob polni svetlo¬
bi] slikanje ob naravni svetlobi, tj. na
prostem, ne v ateljeju (izvira iz Francije
okrog 1870); plenerist -a m  kdor slika
na prostem

plenipotenca -e ž [lat. plenus  poln, potentia
oblast] neomejena oblast; (pismeno) po¬
oblastilo; plenipotenten -tna -o poobla¬
ščen

pleno nomine /ple'no no'mine/ lat. »s pol¬
nim imenom«, postavlja se namesto iz¬
pisanega imena (v obliki kratice: p. n.)
pleno titulo /ple'no ti'tulo/ lat. »s polnim
naslovom«, postavlja se namesto izpi¬
sanega naslova (v obliki kratice: p. t.)
plenum -a m  [sr. sp. od lat. plenus  poln,
polnoštevilen] zbor(ovanje), seja, zase¬
danje širšega odbora kake organizacije,
npr. glavnega, ne le izvršnega odbora
pleohroizem -zrna m  [gr. pleion  več, chros
barva] mnogobarvnost, lastnost neka¬
terih kristalov, da v raznih smereh odse¬
vajo različne barve

pleomdrfen -fna -o [gr. pleion  več, + -mor-
fen] gl. polimorfen

pleonastičen -čna -o [gr. pleonasmos  pre¬
obilje] 1. ki se tiče pleonazma, 2. pre¬
obilen, natrpan; nabuhel, nabrekel (~i
slog); pleonazem -zma m  kopičenje ne¬
potrebnih besed v govoru ali pisavi, npr.
neovrgljiv dokaz, črna noč... (pesniški
ukras), vrniti se nazaj (slogovna slabost)
plevra -e i [nlat. pleura  iz gr. pleura  rebro,
stran] prsna mrena, poprsnica (anat.)
plevrezija -e i [fr. pleuresie  iz gr.] plevritis
(med.)

plevritis -a m  [plevr(a) + -itis] vnetje prsne
mrene, poprsnice (med.)
pleziop(s)ija -e ž  [gr. plesios  blizek, opsis
vid] kratkovidnost (med.)
pleziozaver -vra m  [gr. plesios  blizek,
sauros  kuščarica] v zool. vrsta izumrlih
morskih reptilov iz jure in krede; imeli
so dolg vrat, kratek rep in plavuti na¬
mesto nog

plexus -a m  [lat.] gl. pleksus
plexus Solaris /plek'sus sola'ris/ lat. »sončni
preplet«, preplet živcev v žlički; udarec
vanj lahko povzroči nezavest

plimo

552

plutonizeni

plimo -ja m  [fr. plumeau  iz plume  pero]
pernata odeja, pernica
plinta -e ž  [gr. plinthos  opeka] 1. podnožje,
(spodnja) nosilna plošča pri stebrih,
kipih ali spomenikih, 2. (hišni) pod-
zidek

pliocen -a m  [gr. pleion  več, kainos  nov]
v geol. zgodovini Zemlje: peta, najmlajša
plast in pododdelek terciara (v njegovih
okamninah je precej novih vrst)
plise -ja m  [fr. plisse  (v gube) nabran, iz
pli  guba] naborki, v gube nabrano blago;
plisirati -am nab(i)rati blago v gube,
(na)gubati, npr. žensko krilo
pliš -a m  [nem. Pliisch  iz fr. peluche  iz poil
dlaka] žametu podobno volneno, bom¬
bažno ali svileno blago za plašče ali
dekoracije; plišast -a -o iz pliša; plišu
podoben

plomba -e i [fr. plomb  iz lat. plumbum
svinec] 1. zalivka, svinčen pečat, npr. na
poštni vreči, 2. zalivek, zalitek votlega
zoba

plombirati -am [fr. plomber ] 1 . zapečatiti
s plombo (~ vagon, ~ pošiljko), 2. za¬
liti s plombo (zob)

ploton -a m  [ital. plotone]  vojaški oddelek,
vod (v četi)

plunžer -ja m  [angl. plunger]  potapljalni bat
pri tekočinskih črpalkah (tehn.)
plural -a in  plural -a m  [lat. pluralis sc.
numerus]  v slovn. množina, naspr. sin-
gular; pluralen -lna -o množinski
plurale tantum /plura'le tan'tum/ lat. v
slovn. samostalnik, ki se rabi le v mno¬
žini: grablje, vrata...
pluralije -ij ž mn.  [lat. pluralia tantum]
v slovn. množinski samostalniki
pluralis maiestatis /plura'lis majesta'tis/
lat. način govorjenja v množini, ki ga
včasih uporabljajo vladarji: sklenili
smo in odločamo...

pluralis modestiae /pluralis modes'tie/
lat. v leposlovju uporabljanje množine
iz pisateljeve (resnične ali navidezne)
skromnosti

pluralističen -čna -o [lat. pluralis  množin¬
ski] ki se tiče pluralistov in pluralizma;
pluralist -a m  privrženec fil. pluralizma;
pluralizem -zma m  fil. smer, nasprotje
monizma in dualizma, ki zanika enot¬
nost sveta in trdi, da sloni resničnost

na različnih, samostojnih in neodvisnih
počelih: Demokrit, Leibniz...
pluraiiteta -e ž  [nlat. pluralitas]  1 . števil¬
nost, 2. večina, zlasti pri glasovanju
(mišljena je relativna, ne absolutna ve¬
čina; če dobi npr. en kandidat 10, drug 1
20, tretji 21 glasov, ima tretji relativno
večino)

plus -a in neskl. m  [lat. plus, pluris  vecl
1. veznik v mat.: in, več, 2. znamenje
v mat. in fiz.: + ; v fiz. tudi a) znamenje
za vrednosti nad ničlo, b) pozitiven
v naspr. z negativnim; pozitivna vred¬
nost, 3. fig.  dobiček, prebitek (trg.)!
dodatek; prednost

pluskvamperfekt -a m  [lat. plus quam P ef '
fectum  več kot dovršeno] v slovn. pred¬
pretekli čas; izraža dejanje, ki se je v
preteklosti (z)godilo pred drugim de¬
janjem, npr. ko sem bil videl...

Plut -a m  [gr. Ploutos]  v stgr. mit. bog
bogastva, sin Demetre (upodabljali so
ga kot slepega starca ali kot dečka z
»rogom izobilja«)

plutokracija -e i [gr. ploutos  bogastvo.
+ -kracija] 1. polit, gospostvo bogatašev
(v modernem smislu: velikih finančni¬
kov); taka vladavina, 2. bogataši kot
vladajoča družbena plast
plutokr&t -a m  [gr. ploutos  bogastvo, -
-krat] bogataš, denarni mogotec, kdo'
ima vpliv in oblast zaradi bogastva
Pluton -ona m  [gr. Plouton]  1. v stgr. mit-
bog podzemlja, kraljestva mrtvih, bra 1
Zevsa in mož Prozerpine (poleg P a ( K
in furij so bili pod njegovo oblasti 0
tudi sodniki Minos, Eak in Radamam.
ter brodnik Haron), 2. v astr. deveti,
od Sonca najbolj oddaljeni planet sonč¬
nega sistema

plutonij -a m  [nlat. plutonium,  po planetu
Plutonu] v kem. radioaktivna prvina,
dobljena umetno iz neptunija, pomemb¬
na za pridobivanje jedrske energije
piutonizem -zma m  [gl. Pluton] v g e0  '
1. pojavi, ki jih povzroča ognjena no¬
tranjost Zemlje, npr. delovanje vul¬
kanov, gejziri..., 2. zastarela teorija,
da so imele plutonske sile glavni dele*
pri nastanku kamnin in gorovij; P*! 1 '
tonski -a -o iz podzemlja, iz globjjj
Zemlje izvirajoč; ognjeniški, vulkansk 1

553

podest

PllltOS

Plutos -ta m  [iz gr.] gl. Plut
Pluvial -a m  [nlat. pluviale  dežni plašč, iz
' at - pluvia  dež] v liturg. »večerniški
Plašč«, vesperale; uporabljajo ga pri
Popoldanskih ali večernih obredih
Parcialen -Ina -o [lat. pluvialis  iz pluvia
osž] dežen; deževen; pluvialna doba
v  diluviju: deževna doba, sočasna z le-
deno dobo v severnejših krajih
Phiviogrdf -a m  [lat. pluvia  dež, 4- -graf]
Priprava za grafično zapisovanje količin
dežja

Piuviotneter -tra m  [lat. pluvia  dež, + -rae-
Jer] dežemer, priprava za merjenje koli-
cin dežja

P ,Uv i6se -sa m  [/pliivioz'/ fr. iz pluie  dež]
»deževni mesec« (drugi zimski mesec),
Peti mesec po koledarju fr. revolucije
p 11? 89

•b (prometij) znak za kem. prvino
P -  'j 1 - lat. kratica: 1. pro mille, 2. post meri-
diem

P' *■ lat. kratica: pleno nomine
P ®ytna -e ž  [gr. pneuma, pneumatos  zrak;
dih; duh, iz pnein  dihati] 1. duh;
duša, 2. življenjska sila, 3. pri gnosti¬
kih: božansko počelo, 4. »Sveti duh«
(teol.)

PHevniatičen -čna -o [gl. pnevma] zračen,
ki se tiče zraka; vsebujoč (stisnjen)
2ra k, učinkujoč z zrakom; ki se tiče
Pnevmatike; pnevmatika -e i 1. nauk o
Mehaničnih lastnostih zraka in drugih
Plinov (fiz.), 2. gumen plašč in zračnica,
»Pr. pri avtu

P evniato- [gr. pneuma, pneumatos  zrak;

dih] v sestavljenkah, npr. pnevmatote-
p  ra Pija

P ev matogen(ski) -a -o [pnevmato- + -gen]
nastal iz plinov in par (geol.); tvoreč
Phne in pare

® v WatoIiza -e ž  [pnevmato- + -liza]
h 2 ' in kem. procesi pri nastajanju
Pnevmatogenskih rudnin
® v ttatoIogija -e ž  [pnevmato- H- -logija]
I- Psihologija (zastarelo), 2. teol. nauk
0  duhovnih bitjih, zlasti sv. Duhu
e ymatoterapija -e ž [pnevmato- + tera-
PtiaJ zdravljenje s stisnjenim ali raz-
jnJPdSenim zrakom

® v mo- [gr. pneumon  pljuča] v sestavljen¬
ki, npr. pnevmokok

pnevmokok(us) -a m  [pnevmo- + kok]
v med. vrsta kokov; povzročajo razna
pljučna in druga vnetja
pnevmonija -e ž  [nlat. pneumonia  iz gr.
pneumon  pljuča] v med. pljučnica, vnetje
pljuč (več vrst)

pnevmotoraks -a m  [pnevmo- + gr.
thorax  trup; prsni koš] v med. 1. pri¬
sotnost zraka ali drugih plinov v prsni
votlini, npr. pri poškodbi, 2. zračnjak,
polnjenje prsne votline z zrakom pri
zdravljenju posebnih primerov pljučne
jetike (= umetni pnevmotoraks)

Po (polonij) znak za kem. prvino
podnta -e ž  [fr. pointe  iz nlat. puncta]

1. ost, želo (misli, opazke); jedro, pravi
pomen (šale); poudarek, 2. duhovita
pripomba

poantilist -a m  [fr. pointilliste  iz point  pika]
privrženec poantilizma; poantilizem -zma
m  smer v slikarstvu s posebno tehniko
(poantilisti ne mešajo barv na paleti,
temveč sestavljajo sliko iz majhnih
barvnih lis v osnovnih barvah in s tem
dosežejo jasnost in čistost tonov; smer
je utemeljil G. Seurat okrog 1894)
poantlrati -am [gl. poanta] priostriti; dati
poanto; poudariti kaj
pochissimo [/poki'simo/ ital. presež. iz
poco  malo] prav malo (glas.)
pocket-book /pa'kitbuk/ angl. 1. listnica,'

2. priročna, žepna izdaja (knjige)
poco [/po'ko/ ital. iz lat. paucum ] malo;

nekaj, nekoliko (glas.)
poco a poco /po'ko a po'ko/ ital. počasi,
polagoma (glas.)

poco piu vivo /po'ko piu' vi'vo/ ital. malo
živahneje (glas.)

pod-, -pod -a m,  -podija -e ž  [gr. pous,
podos  noga; stopica] v sestavljenkah,
npr. podalgija, gastropod, tetrapodija
podagra -e ž [lat. podagra  iz pod- + gr.
agra  lov, plen] v med. putika, protin
v nožnih sklepih, navadno v palcu,
zaradi motenj v izločanju sečne kisline;
podagrik -a m  kdor ima podagro
podalgija -e ž  [pod- + -algija] bolečine
v nogah

podeks -a m  [lat. podex]  rit, zadnjica
podest -a m  [nem. Podest  iz gr.] 1. stopniščni
presledek, navadno na zavoju, 2. pod¬
nožje, 3. (gradbeni) oder

podesta

554

polaren

podesta neskl. m  [ital. iz lat. potestas  oblast]
župan v manjših ital. mestih
podiatrija -e i [pod- + gr. iatreia  zdravlje¬
nje] zdravljenje raznih bolezni nog in
nauk o tem

podij -a m  [lat. podium  iz gr. podion,  dimin.
iz pous  noga] 1. zvišen prostor, npr.
za govornika, igralca, zlasti šolski ali
gledališki oder, 2. podnožje; podstavek
-podija -e ž  [iz gr.] gl. pod-
podometer -tra m  [pod(o)- + -meter]
priprava za štetje korakov pri hoji
poem -a m  [lat. poema  iz gr. poiema  iz
poiein  delati; pesniti] 1. pesem, 2. pesni¬
tev, leposlovno, zlasti epsko delo v ver¬
zih (ali v prozi, če gre za delo z izredno
lepoto in umetniško vrednostjo)
poen -a m  [fr. point  pika, iz lat. punctum ]
pika, točka (kot ocenjevalna enota v
igri, tekmovanju ipd.)
poet -a m  [lat. poeta  iz gr.] pesnik
poeta laureatus /poe'ta laurea'tus/ lat.
1. pri Grkih in Rimljanih: na tekmo¬
vanju med pesniki z lovorom ovenčan
zmagovalec; pozneje: plačan dvorni
pesnik, ki je npr. zlagal ode za kraljev
rojstni dan; v nekaterih državah ime
za znamenite pesnike, 2. fig.  ovenčan,
tj. z najvišjim priznanjem nagrajen pesnik
poeta nascitur, orator fit /poe'ta nas'citur,
ora'tor fit/ lat. pesnik se rodi, govornik
se naredi

poetaster -tra m  [poet + -aster,  lat. pejor.

pripona] slab pesnik, rimač, klepač
poetičen -čna -o [lat. poeticus  iz gr.] pesni¬
ški; fig.  lep, očarljiv; vznesen; poetika
-e ž nauk o pesništvu in njegovih obli¬
kah; teorija pesništva (Aristotelova ~);
poetizirati -am pesnikovati; dati pesni¬
ški značaj

poezija -e i [lat. poesis  iz gr. poiesis  iz
poiein  delati; pesniti] 1. pesništvo,
pesniško slovstvo v vezani besedi (obsega
liriko, epiko in dramatiko), 2. pesem,
3. fig.  lepota, čar

pogan -Sna m  [lat. paganus  deželan — po¬
ganstvo se je najdlje obdržalo na pode¬
želju] malikovalec, mnogobožec (v obi¬
čajni rabi vsi nekristjani, nejudje ali
nemohamedanci); poganizem -zma m
poganstvo, poganski, malikovalski nauki
in verovanja

pogrom -oma m  [iz rus.] od zgoraj nahuj¬
skano ali organizirano preganjanje (zdru¬
ženo z uboji, ropanjem, pustošenjem.. •)«
zlasti Judov v carski Rusiji in pozneje
v Nemčiji;//?, preganjanje sploh: manj¬
šin, revolucionarjev...
poikilotermen -mna -o [gr. poikilos  razli¬
čen, therme  toplota] v biol. z nestalno
telesno toploto, npr. ribe
poilu -ja m  [/poalii'/ = fr. kosmat, pora¬
ščen, iz poil  dlaka] v prvi svetovni vojni
vzdevek za fr. vojaka; poilu d’Orient
/poalii' dorja7 fr. popularen vzdevek
za fr. vojaka, ki se je v letih 1915—191*
bojeval na solunski fronti
point /poe/ fr. pika, točka, gl. poen; ost,
zbadljaj, vbodljaj

point d’appui /poe dapiii'/ fr. oporišče
point de vue /poe dovii'/ fr. vidik, gledišču«
stališče

point d’honneur /poe donoer'/ fr. vprašanj e
časti

pointilist -a m  [fr. pointilliste]  gl. poan-
tilist ,.

pokal -a m  [nem. Pokal  iz ital. boccale  vrel
velika kupa, dragocen kelih, bokal«
največkrat kot nagrada pri tekmah
poker -ja m  [angl. poker]  ameriška haj
zardna igra na karte za dva ali vec
igralcev

pol -a m  [lat. polus  tečaj] 1. tečaj, skrajn 1
točki osi, okoli katerih se suče kako
telo (severni ~), 2. v fiz. ena od dveh
točk, na katerih je zbrana energij®
(pozitivni in negativni pol v elekh«
in magnetizmu), 3. fig.  nekaj v pop o1 '
nem nasprotju s čim ali s kom
polacca -e ž  [/poIa'ka/ ital. iz polac c0
poljski] gl. poloneza
polaren -rna -o [nlat. polaris  iz lat. P?}..
pol] tečajen, ki se tiče tečaja; v bliža 1
polov; arktičen, ležeč na skrajne 11 ]
severu ali jugu;//?, obstoječ iz nasproh);
nasproten, v popolnem nasprotju s cin 1 «
polarna zvezda (polarnica) Severnic®«
zadnja zvezda v ojesu Malega voz*
(astr.); polarnik -a m  vzporednik 66 l h
severne in južne širine (geogr.); pol& rn
kraji v geogr, področja okrog severne®
in južnega tečaja: Arktika, Antarktika.
polarni sij severni ali južni sij, ki se kaz
ob temnih nočeh v polarnih krajin«

polietilen

P°larimeter

555

največkrat ga spremljajo magnetne ne¬
vihte; polarno nasprotje oblika zveze
dveh nasprotij, dveh polov, kjer je en
Pol neločljivo povezan z drugim (pozi-
hvni in negativni pol, privlačevanje in
odbijanje...); polarnost -i i obstoj dveh
Polov; fig.  nasprotnost, obstoj nasprotij
(nasprotnih si sil, pojavov, lastnosti...);
razmerje med nasprotji; nasproten odnos
ali.razmerje

Polarimeter -tra m  [polar(en) + -meter]
’■ Priprava za merjenje zasuka polari-
zacijske ravnine svetlobe, 2. vrsta pola-
riskopa

P°larisk6p -a m  [polar(en) + -skop] pri¬
prava za preučevanje polarizacije (fiz.)

Polariteta -e ž  [gl. pol] polarnost, gl. po¬
laren

Polarizacija -e i [fr. polarisation,  gl. pol]
*• povzročitev ali nastajanje polarnosti,
*• v fiz. nihanje svetlobe v določeni ni¬
hajni ravnini; polarizacijski -a -o ki se
hče polarizacije

Polarizator -ja m  [gl. polarizacija] telo ali
Priprava (npr. prizma iz dvolomca),
ki povzroča polarizacijo

Polarizirati -ara [fr. polariser]  povzročiti
(kves ti) polarizacijo, podvreči polari¬
zaciji

Polarnost -i i gl. polaren

Polarograf -a m  [polar(en) + -graf] pri-
Prava za polarografske analize; polaro-
Pfafija -e i elektrokem. analiza za dolo¬
čanje raztopljenih snovi

Poider -ja m  [hol. polder ] zemlja, iztrgana
1110r Ju (leži niže od morja), zavarovana
z nasipi, zlasti na Holandskem

Polemičen -čna -o [gr. polemikos  vojni,
[z poiemos  vojna] ki se tiče peresnega
°oja, polemike; fig.  bojevit, napadalen;
zbadljiv, izzivalen, sovražen (~i ton,
~1 članek); polemik -a m  kdor polemi-
2lra , sodeluje v polemiki; polemika -e i
Peresni, časniški boj med dvema ali več

- ? Se bami (navadno ima ostrejši značaj)
•emizirati -am [fr. polemiser  iz gr.] so¬
delovati v polemiki, razpravljati, pre¬
pirati se o čem

mnta -e i [lat., ital. polenta ] (zlasti) ital.
narodna jed iz koruznega zdroba
[gr. poly-  iz polys  mnog] v sestavljen¬
kah: mnogo-, npr. poligon

poliakrilat -a m  [gl. poliakrilen] poliakrilna

snov

poliakrilen -lna -o [poli- + akr(olein)
+ -il + -en] ki se tiče polimerizacijskih
produktov akrilne kisline in njenih deri¬
vatov (kem.)

poliamid -a m, nav. v mn.  poliamidi -ov
[poli- -f amid] ime za razne umetne
snovi, npr. perlon

poliandrlja -e ž  [poli- + gr. aner, andros
mož] 1 . mnogomoštvo, zakonska zveza,
kjer ima ena žena dvoje ali več mož,
npr. na Ceylonu, naspr. poligamija,
2. mnogoprašništvo (bot.)

poliarhija -e i [poli- + -arhija] mnogo-
vladje, vladavina več ljudi (kot nasprotje
monarhije)

poliartritis -a m  [poli- + artritis] vnetje
več sklepov hkrati (med.)

poliaza -e ž  [poli- + -aza] ferment, ki cepi
visoko molekularne ogljikove hidrate
(kem.)

poliban -a m  [poli- + fr. bain  kopel] večji
prostor za pranje in kopanje (s prhami,
kadmi...)

polica -e i [ital. polizza]  zavarovalna listina,
vrsta pogodbe med zavarovalnico in za¬
varovancem

policaj -a m  [iz nem., gl. policija] stražnik,
organ javnega reda in varnosti, največ¬
krat pejor.

policija -e ž  [nem. Polizei  iz fr. police  iz
nlat.] 1 . organ drž. oblasti za vzdrže¬
vanje javnega reda, miru in varnosti,
2. policijski urad ali uprava

policist -a m  [nem. Polizist]  1 . stražnik,
2. policijski organ sploh, npr. uradnik
ali detektiv

polidipsija -e ž  [poli- + gr. dipsa  žeja]
huda, pretirana žeja, npr. pri sladkorno
bolnih

polieder -dra m  [poli- + gr. hedra  sedež]
v geom. mnogoploskvenik, telo s šti¬
rimi ali več mejnimi ploskvami: tetra-
eder, oktaeder...

poliemija -e i  [poli- + -emija] mnogokrv-
nost (med.)

poliester -tra m  [poli- + ester] vrsta kem.
spojin, pomembnih za proizvodnjo
umetnih snovi

polietilen -a m  [poli- -f etilen] polimerizat
etilena (kem.)

polifag

556

polimorfizeiB

polifag -a m  [poli- + -fag] 1. pretirano
ješč človek (med.); fig.  požeruh, lakot¬
nik, 2. v zool. žival, ki uživa več vrst
hrane, v naspr. z monofagi
Polifem(os) -ma m  [gr. Polyphemos  iz
poly-  mnogo-, pheme  sloves, glas, tj.
najbolj na glasu] v stgr. mit. Pozeido-
nov sin, najhujši izmed ciklopov, ki ga
je Odisej oslepil

polifiletičen -čna -o [poli- + gr. phyle  rod,
pleme] v biol. izvirajoč iz mnogih oblik
ali debel, prim. monofiletičen
polifon -a -o [poli- + -fon] mnogoglasen,
večglasen; polifon -a m  neko glasbilo;
polifonija -e i mnogoglasje; večglasno
petje ali igranje

polifonik -a m  [gl. polifon] komponist
polifonih skladb

poligamija -e i [poli- + -gamija] 1. v šir¬
šem (pravilnejšem) pomenu: zakonska
zveza ene osebe z več osebami drugega
spola, 2. v ožjem: mnogoženstvo, za¬
konska zveza, kjer ima en mož več žen
poligeneza -e ž  [poli- + -geneza] izvir
vrste iz več posameznih vrst (biol.)
poliginija -e ž [poli- + gr. gyne  žena]
mnogoženstvo (bolj se uporablja izraz
poligamija)

poliglot -a m  [poli- + gr. glotta  jezik]

1. kdor pozna (piše, govori) več jezikov,

2. slovar v več jezikih, 3. knjiga z istim
besedilom v več jezikih, npr. biblija
z izvirnim besedilom in več prevodi;
poliglotski -a -o večjezičen, 1. govoreč ali
pišoč več jezikov, 2. napisan v več je¬
zikih

poligon -a m  [poli- + -gon] 1. mnogokot-
nik (geom.), 2. v voj. utrdba, zaprta od
več premočrtnih strani; prostor za
preučevanje tehničnih bojnih sredstev,
npr. topniško strelišče ali voj. vadišče
sploh; poligonalen -lna -o mnogokot-
niški; ki se tiče poligona
poligraf -a m  [poli- + -graf] 1. kdor veliko
piše ali o veliko rečeh, 2. priprava za
razmnoževanje spisov ali risb; poligra-
ftja -e i 1. pisanje (navadno površno)
o več rečeh, 2. tiskarska industrija, ki
obsega vse vrste tiskarskih izdelkov
Polihimni(j)a -e ž  [gr. Polyhymnia\  1. v stgr.
mit. modrica svetih pesmi, himn, ena
izmed devetih modric, 2. asteroid

polihistor -ja m  [poli- + gr. historia  znanje;
zgodovina] kdor se spozna na mnogih
področjih znanosti (včasih nikjer te¬
meljito) ; fig.  vseznal, vseved
polihrom(en) -(mn)a -o, polihromija -e 1
[iz gr.] gl. polikrom(en), polikromija
poliklinika -e i [gr. polis  mesto, + klinika)
ustanova za zdravniško preiskovanje ih
zdravljenje neležečih bolnikov (šolska <■■')
polikondenzacija -e ž [poli- 4- kondenza¬
cija] kem. reakcija med molekulami, kj
imajo več funkcionalnih skupin, P fl
čemer se proste molekule odcepljajo
polikord -a m  [poli- H- gr. chorde  struna)
glasbilo na več strun, vrsta klavikord®
polikromatičen -čna -o [iz gr.] gl. P 0 ' 1 '
krom(en)

polikrom(en) -(mn)a -o [poli- + gr. chrornU
barva] večbarven, raznobarven; pisan>
polikromija -e ž  mnogobarvnost; pi sa '
nost .

poiilema -e ž  [poli- + gr. lemma  postavkaJ
v formalni logiki: posredni sklep, sklep*
izveden iz (prve) premise, ki ima ve®
členov, prim. dilema, trilema .

polimatija -e ž  [poli- + gr. mathein  učiti sel
večstransko znanje

polimeren -rna -o [poli- + gr. meros  deli
1. večdelen, veččlen(ski), 2. v kem. se '
stavljen iz istih prvin z večjo molekU'
larno težo (~e spojine); polimerija -e 1
pojavljanje polimernih snovi
polimerizacija -e ž  [gl. polimeren] v kem-
spajanje več molekul iste snovi v en°
samo molekulo (makromolekulo) z vecj®
molekularno težo, npr. kisika v ozon*
polimerizat -a m  spojina, nastala s P 0 * 1 '
merizacijo

polimeter -tra m  [poli- + -meter] priprt" 1
za merjenje toplote in vlažnosti zraka*
termometer in higrometer hkrati
Polimni(j)a -e ž  [gr. Polymnia\  gl. Polih 1 '

mni(j)a ,

polimorfen -fna -o [poli- + gr. morp"
oblika] mnogoličen, nastopajoč v ra z '
ličnih oblikah (ali prehajajoč skozi ra z
lične oblike, stanja...); raznoličen
polimorfizem -zma m  [poli- + gr. morp »
oblika] mnogoličnost, 1. v minera 1 -
pojav, da nekatere snovi — npr. ogljik 'T
kristalizirajo v več oblikah, 2. v bi°'
pojav, da se nekatere vrste kažejo v vel '

Polinom

557

politika

oblikah (pri čebelah: delavke, troti,
matica)

Polinom -a m  [poli- + gr. nomos  del,
zakon] v mat. mnogočlenik, veččlenski
a lgebrajski izraz; polinomski -a -o mno-
gočlen(ski)

Polioinielitis -a m  [gr. polios  siv, myelos
mozeg, možgani, + -itis, tj. vnetje
s 've substance v hrbtnem mozgu] v med.
otroška ohromelost, nevarna kužna
bolezen (največ od 1. do 5. leta), povzro-
i_a jo eden najmanjših virusov

Poboža -e ž  [gr. polios  siv, + -oza] sivenje
(las); osivelost

P°bp -a m  [fr. polype  iz gr. polypous  iz
Polys  mnog, pous  noga] 1. v zool. a) na
Podlago prirasla edinka pri ožigalkarjih
” naspr. s prosto plavajočo meduzo),
b) hobotnica, 2. v med. pecljata nova
tvorba v sluznici, največkrat v nosu,
črevesju ali nožnici, 3. pejor.  policaj

PObpeptid -a m  [poli- + peptid] vrsta kem.
s Pojin (iz aminskih kislin) s peptidno

^ezjo

PObpoza -e ž  [polip + -oza] obolenje s
Polipi (med.); polipozen -zna -o 1. poli-
Past, npr. nova tvorba, 2. ki se tiče poli-
Poze

P°bptili(on) -a m  [poli- + gr. ptyx  guba]
antični spis iz več kot treh tablic;
Ve žkrilna pisalna tablica, 2. umetnina,
“Pr. oltarna podoba, sestavljena iz več
delov

Po '! r  -ja m  [nem. Polier  iz fr.] pri zidarjih
(m včasih tesarjih) mojstrov namestnik,
ki nadzira delavce in vodi delo
Pobrati -am [fr. polir  (u)gladiti] gl. poli-

j! rati

-a m  [gr. polis]  mesto-država v starem
v e ku, npr. Atene ali Kartagina
PObsaharid -a m, nav. v mn.  polisaharidi
' 0v  [poli- + nlat. saccharum  sladkor]
v,s okomolekularne kem. spojine iz mo-
Posaharidov, vezane v dolge verige
P°bsil4bičen -čna -o [poli- + silabičen]
''ečzložen, (sestavljen) iz več zlogov
p  bsiIogfc em  -zma m  [poli- + silogizem]
v  l°g. sestavljen silogizem, silogizem iz
j. silogizmov

p  bsindetičen -čna -o [poli- + gr. syndetos
Zvezan] večvezen; polisindeton -a m v
8 l°vn. mnogovezje, vezanje več stavkov

vezalnega priredja z veznikom »in«
(stavčna figura: Vali se in hrka in vre
in kipi...; prim. asindeton)
polisintetičen -čna -o [poli- -j- sintetičen]
večkrat sestavljen, npr. s kombinira¬
njem elementov (zlasti jeziki amer. In¬
dijancev); polisinteza -e ž  zveza, pove¬
zovanje več sestavljenih delov v celoto
polistirol -a m  [poli(meriziran) stirol] vrsta
umetnih snovi, polimerizati stirola
politbiro -ja m  [polit(ični) biro] organ cen¬
tralnega komiteja komunističnih partij,
sestavljen iz izbranih članov centralnega
komiteja; zaupano mu je polit, vodstvo
politehnika -e ž  [fr. polytechnique,  poli-
+ tehnika] visoka šola za tehniške, npr.
vojaške vede, tehniško vseučilišče; izraz
danes manj v rabi

politeist -a m  [poli- + teist] mnogobožec,
kdor veruje v več bogov; politeizem -zma
m  mnogoboštvo, verovanje v več bogov,
npr. pri primitivnih ljudstvih, naspr.
monoteizem

političen -čna -o [lat. politicus  iz gr. poli- "
tikos  državen, državljanski, gl. politika]
ki se tiče politike, državnih in družbenih
zadev; državnopraven; državljanski; dr¬
žavniški; fig.  razsoden; premeten, pre¬
brisan; politična ekonomija znanost o
ekonomskih, gospodarskih odnosih med
ljudmi (polit, ekonomija preučuje go¬
spodarski razvoj družbe, tj. zakone, ki
določajo proizvodnjo in razdeljevanje
materialnih dobrin v človeški družbi na
določeni razvojni stopnji); politična geo¬
grafija nauk, ki z geografskega stališča
preučuje zgodovinski razvoj držav in
političnih oblik; politični biro gl. polit¬
biro

politik -a m  [gl. političen] kdor se poklicno
ukvarja s politiko (in je spreten v njej);
državnik; fig. pejor.  prevejan, preračun¬
ljiv človek

politika -e ž  [lat. politica  iz gr. politike  nauk
o državi in upravljanju države, iz polis
mesto-država] 1. področje odnosov med
razredi v družbi, njih odnosa do drž.
oblasti in boja za osvojitev ali ohranitev
te oblasti, 2. dejavnost drž. oblasti,
razredov, strank itd. na raznih področjih
(zunanja, notranja, gospodarska ~),

3. smer ali splošna usmerjenost (države,

politikant

558

pompoze"

stranke...), 4. nauk (spretnost) o uprav¬
ljanju države in drž. zadev, 5. državniška
modrost; fig.  razsodno, preračunljivo
ravnanje

politikant -a m  [gl. politika] kdor se spušča
v politiko brez znanja in s sebičnimi
nameni;//)?, spletkar, zaplotnik
politikaster -tra m  [politik + -aster,  lat.
pejor. pripona] politikar, politikun, slab
politik; domišljav politikant
politirati -am [gl. politura] poleščiti (~ po¬
hištvo); polikati, (z)gladiti, ugladiti;
fig.  izbrusiti, izpiliti (~ članek)
politizirati -am [nem. politisieren,  gl. poli¬
tika] 1. govoriti, razpravljati o politiki,

2. ukvarjati se s politiko; pejor.  uganjati
politiko, 3. pridobiti za polit, dejavnost

politkom -a m  [rus. iz političeskij komissar]
polit, komisar, (vojaški) polit, voditelj
politolog -a m  [polit(ika) + -log] kdor se
ukvarja s politologijo; politologija -e i
znanost o politiki (sociol.)
politura -e i [nem. Politur  iz fr. polir  gla¬
diti] 1. lešč (kot prevleka iz laka na po¬
hištvu); leščilo, 2. fig.  lesk, blesk, vnanji
sijaj, 3. obrušenost, uglajenost
politruk -a m  [rus. iz političeskij rukovo-
ditel']  polit, voditelj ali inštruktor
poliurija -e i [poli- + -urija] v med. mno-
gosečnost, pretirano izločanje seča, npr.
pri diabetikih

polivalenten -tna -o [poli- + lat. valere
veljati] v med. večstransko učinkovit
polivinil -a m  [poli- + vinil] trg. ime za
polivinilklorid

polivinilklorid -a m  [poli- + vinil + klorid]
odporna umetna snov iz vinila — pro¬
dukt polimerizacijskih procesov, največ
nadomešča gumene in usnjene izdelke
za splošno porabo

polka -e ž  [iz* češ. pulka  polovica koraka]
1. ples v živahnem a / 4  taktu, izvira iz
Češke, 2. glasba za ta ples
polo -a m  [angl. polo  iz* tib. pulu ] hokeju
podobna igra z leseno kroglo in tolkači;
igrajo jo na konjih

poloneza -e ž  [fr. polonaise]  1 . slovesen
poljski ples v počasnem s / 4  taktu, na¬
vadno uvodni ples, 2. glasba za ta ples,

3. vrsta ženskega vrhnjega oblačila
polonij -a m  [nlat. polonium  iz Polonia

Poljska, ker je prvino odkrila Poljakinja

M. Curie-Sklodowska] v kem. radio"
aktivna prvina iz uranove rude , .
polonist -a m  [nlat. polonicus  poljski, + ~ ,s )‘
kdor se ukvarja s polonistiko; P?! 0 !**'
stika -e ž  veda, ki preučuje poljski jezik,
književnost in kulturo
polonizem -zrna m  [nlat. polonicus  poljskf,
+ -izem] 1. jezikovna posebnost p°U'
ščine, 2. poljski izraz ali jezikovna P°'
sebnost v tujem jeziku , .

polpeta -e ž, nav.  v mn.  polpete -et [i ta1-
polpetta]  jed iz sesekljanega mesa
pohicija -e ž  [nlat. pollutio  ponesnaženje,
oskrunitev] nehotni izliv moškega se¬
mena, navadno v spanju in ob sanjan,
polucirati -am imeti polucijo
Poluks -a m  [lat. Pollux\  1. gl. Kastoij
2. svetlejša zvezda v sozvezdju Dvojčke
(astr.) „

pomada -e ž  [fr. pommade  iz lat. potnu’
sadje; jabolko, ker so jo prvotno i®*®"
lovali iz nekih jabolk] dišeče kozmeticn
mazilo za lase «

pomeščik -a m  /pamje'ščik/ rus. (plemiške
veleposestnik v carski Rusiji, zlasti P r6 °
»osvoboditvijo« kmetov
pomfri -ja m  [iz fr.] gl. pommes frites
pommes frites /pam frit7 fr. na masti ocvh
osoljen krompir, narezan na palčice ,
pomolog -a m  [lat. pomum  sadje, + ' ^
sadjar, sadjarski strokovnjak; pota«' 0 '
gija -e ž  nauk o sadju in sadjarstvu,
pomološki -a -o sadjarski, sadjerejskj
Pomona -e ž  [lat. Pomona  iz pomum  safllI j

1. v strim. mit. boginja sadja in vrte >
upodabljali so jo z jerbasom sadja,

2. planetoid

pomp -a m  [lat. pompa  iz gr. pompe f
vesno spremstvo ali obhod] bleščeč
slovesnost, npr. slovesen obhod; /«'
sijaj, blišč, razkošje, veličastje; P e >°
prazno, bahavo razkazovanje
pompadura -e ž [po markizi PompadoU >
ljubici fr. kralja Ludvika XV.] 1. P* ete ^ e
damska mošnjica (vrečica) na trako v |-
2. vrsta ženske in moške pričeske
18. stol. n j

pompon -a m  [fr. pompon ] okrasni v °l nC ,,
ali svileni čopek (na čepici ali copa ta
pompozen -zna -o [nlat. pomposus]  sijab '
razkošen, veličasten; hrupen; gizu a  ’
bahav

Pončo

559

popularizacija

Pončo -a m  [Špan. poncho ] 1. preprost
»plaščs pri južnoamer. Indijancih (večji
kos blaga z odprtino za glavo), 2. po¬
dobno vojaško ogrinjalo
P°nd -a m  [lat. pondus  teža; utež] v fiz.
'n tehn. teža enote mase, tisoči del kilo-
Ponda

Ponderabilen -lna -o [nlat. ponderabilis
'z lat. pondus ] težen, (s)tehtljiv; fig.  do-
ločljiv

Pondcrabilije -ij i mn.  [nlat. mn. pondera-
oilid]  težnine, tehtljive, utežno merljive
snovi, snovi ali predmeti, ki jih lahko
.stehtamo, naspr. imponderabilije
Pondus -a m  [iz lat.] gl. pond
®° n j -ja m  [angl. pony)  vrsta majhnih konj,
v |sokih večinoma okrog 80—110 cm;
fjs.  konjiček

kons asinorum /pons azino'rum/ lat.
»oslovski most«, nedovoljen pomoček
23  podpiranje duševne lenobe, npr. v la¬
tinskih vadnicah pripisan prevod težjih
•nest (izraz izvira iz Evklidove geome-
tr ije, pozneje — pri sholastikih v 16.
stol. — shema za iskanje srednjega pojma
v  silogizmu)

Ponsirati -am [fr. ponče  plovec] s plovcem
p brusiti, gladiti

°nte dei sospiri /pon'te dei sospi'ri/ ital.
»Most zdihljajev« v Benetkah; čezenj
So  vodili obsojence iz doževe palače v
Podzemeljske ječe

Pontifcks -a m  [lat. pontifex,  dobesedno
Sfaditelj mostu] včliki svečenik, član
najvišjega duhovniškega sveta v starem
Rimu

P°ntifex maximus /pon'tifeks mak'simus/
j®t. »najvišji duhovnik«, 1. naj višji du¬
hovnik v starem Rimu (pozneje tudi
naslov rim. cesarjev), 2. danes: uradni
haslov papeža

|*titikale -la m  [nlat. pontificale]  katol.
JJturg. knjiga za škofovska opravila in
dolžnosti

htitikalen -lna -o [lat. ponlificalis]  v li-
Rtrg- 1. papeški, 2. škofovski; opatski,
n« 'f' s '  slovesen

htifikdlije -ij ž mn.  [gl. pontifeks] obredi,
r’ jih opravlja škof; škofovska oprava
» ln . znamenja njegove časti
otifikat -a m  [lat. pontificatus  dosto-
Janstvo pontifeksa] 1. škofovska (ali

papeška) čast ali oblast, 2. doba škofo-
vanja ali papeževanja
ponton -a m  [fr. ponton  iz lat. ponto  most,
brod] 1. dolg železen mostovni čoln (za
postavljanje začasnih mostov, npr. za
prehod čet), 2. naprava za dviganje
potopljenih ladij

pontonir -ja m  [fr. pontonnier]  vojak pon-
tonirske čete (postavlja pontonske mo¬
stove itd.)

pony -ja m  [angl.] gl. poni
pool -a m  /pu :1/ angl. 1. poslovni dogovor,
večkrat špekulativen; tudi udeležba več
podjetij pri istem delu, 2. tako združe¬
nje, podobno kartelom, zlasti v prometu
pop, pdpa m  [shr.,rus. iz gr. pappas  oče]
pravoslavni župnik ali duhovnik sploh,
včasih pejor.

popadija -e i [gl. pop] popovka, popova
žena

pop-art -a m  [/po'pa:t/ = angl. ljudska
umetnost] sodobna — porajala se je v
letih 1955—1960 — umetnostna smer;
odvrača se od abstraktne umetnosti k
novemu realizmu in figurativnosti
popelin -a m  [iz fr.] gl. poplin
poplin -a m  [fr. popeline  iz ital. papalina,
po* papeškem mestu Avignonu, kjer
so ga najprej izdelovali] tenka, navadno
vzorčasta tkanina za ženske bluze,
srajce...

populacija -e ž [nlat. populatio  iz lat. populus
ljudstvo] 1. naseljevanje; naseljenost,
poseljenost, obljudenost, 2. prebival¬
stvo, vsi ljudje, naseljeni v kaki deželi,
kraju, mestu; celotnost določene kate¬
gorije prebivalstva, 3. celotnost živih
organizmov na določenem področju
(biol.); populacijski -a -o ki se tiče popu¬
lacije (~a politika)

populdren -rna -o [lat. popularis  ljudski]
1. poljuden, lahko umljiv, napisan, raz¬
ložen v preprosti, splošno umljivi obliki;
namenjen in razumljiv najširšim slojem
(~i spis), 2. splošno znan; poznan in
priljubljen; popularnost -i i 1. poljud-
nost, 2. poznanost in priljubljenost
populariteta -e i  [lat. popularitas]  1 . popu¬
larnost, 2. razširjenost med ljudmi
popularizacija -e ž [iz lat. popularis  ljudski]
1. širjenje idej, znanosti itd. med ljud¬
skimi plastmi; seznanjanje ljudskih pla-

populus romanus

560

porto

sti s čim, 2. razlaganje (npr. zapletenega
vprašanja) ali pisanje v splošno umljivi
obliki; popularizirati -am 1. razširiti
med ljudmi; seznaniti ljudske plasti
s čim (kom), 2. razlagati, pisati ipd. v
splošno umljivi obliki, 3. priljubiti med
ljudmi

populus romanus /po'pulus roma'nus/ lat.
rimsko ljudstvo (patriciji, pozneje tudi
plebejci)

pora -e ž, nav. v mn.  pore, por [lat. porus
iz gr. poros  prehod] 1. v fiz. nevidne
(medmolekularne) luknjice v snovi,
2. znojnice v koži (fiziol.)
porcelan -a m  [ital. porcellana  iz nlat.
porcella,  po* vrsti školjke z bleščečo
lupino] tanki beli, napol presojni kera¬
mični izdelki iz dvakrat žganega in
loščenega kaolina ter drugih primesi
porcija -e z [lat. portio  odmerjen del]
1. del, delež; množina česa, 2. odmerek,
obrok jedi, 3. (vojaška) skodela
porcijon -a m  [fr. portion  iz lat. portio ]
odmerek, obrok (~ jedi)
porfir -ja m  [gr. porphyros  »škrlaten«]
trda, največkrat rdečkasto rjava vul¬
kanska kamnina s kristali živca ali kre¬
menjaka

porfirit -a m  [porfir + -it] starejša vul¬
kanska kamnina, sorodna porfirju
Porfirogenet -a m  [gr. porphyra  »škrlat«,
genetes  rojen, tj. rojen v »škrlatu«]
vzdevek biz. cesarja Konstantina VII.
(912—959), ki prinaša v svojih spisih
tudi tehtne podatke o južnih Slovanih
pornograf -a m  [gr. porne  vlačuga, + -graf]
pisec ali slikar pornografskih del;
pornografija -e ž 1. opolzki, spotakljivi
spisi, risbe ali fotografije, 2. pornograf¬
ska književnost ali »umetnost«; porno¬
grafski -a -o ki se tiče pornografije ali
sodi vanjo; opolzek, nečist, umazan,
pohujšljiv, spotakljiv
pornokracija -e ž  [gr. porne  vlačuga, +
-kracija] vlada(vina) ali polit, vpliv
vlačug, hotnic, zlasti papeških priležnic
v drugi pol. 10. stol.

porozen -zna -o [nlat. porosus,  gl. pora]
v fiz. luknjičav, luknjičast, npr. kreda;
prepusten; poroznost -i ž  luknjičavost
porridge -gea m /pa;'ridž -a/ angl. močnik
iz ovsenih kosmičev

port -a m  [ital. porto  pristan] morski pri¬
stan, pristanišče; luka; fig.  zavetje,
pribežališče

porta -e ž [lat. porta  vrata, duri] prostor
pred vhodom v poslopje (vseučiliška
Porta ali  Visoka porta [fr. Sublime Pori?
Visoka vrata, prev. iz tur.] fig.  vlada
turških sultanov v Carigradu (do 191°/
portabel neskl.  [fr. portable  iz nlat. P 01 '
tabilih  prenosen] pridem,  prenosen, pre¬
nosljiv, ki se lahko prenaša; portabel -bla
m  prenosljiv pisalni stroj (v kovčku)
portal -a m  [nlat. portale  iz lat. porta  vrata!
glavna vrata, bogato, umetniško izdelan
glavni vhod pri cerkvah in večjih P°'
slopjih; portalen -lna -o vhoden
portamento -a m  [ital. portamento]  prena¬
šanje enega tona ali glasu na drugega

(glas.)

portativ -a m  [iz fr. portatif]  1 . prenosn
orgle iz srednjega veka, 2. priročnik
porte-feuille -la m  [fr.] gl. portfelj
portepe -ja m  [fr. porte-Ppee}  1 . pri sablj>>
zlasti častniški, nosilni jermen z zla* 0
ali srebrno okrasno reso ali čopom,
2. resast okrasni čop ali obesek
porter -ja m  [fr. porteur]  nosilec, imetnik
(vrednotnice)

porter -ja m  [angl. porter,  okr. za po rter ...
ale  nosaško pivo, ker so ga radi P 1 **
londonski nosači] močno, temno rjav
angleško pivo

portfelj -a m  [fr. porte-feuille]  1 . listnica,
mapa za spise, dokumente ipd.; služben
listnica ministra; fig.  resor, delovn
področje ministra, 2. v banki: hranisc®

vrednotnic ,

portik -a m  [lat. porticus  iz porta  vrataj
stebrišče, obok ali hodnik s stebri P re
glavnim vhodom

portir -ja m  [nem. Portier  iz fr. pordet  i
lat. porta  vrata] vratar (hotelski
portirka -e ž vratarica ,

portlandec -dca m  [po polotoku Portlan
v južni Angliji] vrsta najboljšega c
menta za podvodne in druge zidave
portmone -ja m  [fr. porte-monnaie]  dena

niča za drobiž a  .

porto -a m  [po mestu Porto] vrsta močne®
rdečega portugalskega vina .

p6rto -a m  [ital. porto  iz portare  nos*
1. poštnina, pristojbina za odpremljanj

Portorika

561

postimpresionizem

Poštnih pošiljk, 2. vrsta znamke (kot
taksa za premalo frankirano pismo ali
Pošiljko); taka taksa; porto Iranko
k prisl,  brez poštnine, 2. samost,  svo¬
bodno pristanišče, mesto ali področje,
kjer se za izvoz ali uvoz ne plačuje carine
Portorika -e ž  [po otoku Portorico v Ve¬
likih Antilih] vrsta cigare
Portret -a m  [fr. portrait  iz lat. protrahere
Uvleči] umetniška upodobitev kake žive¬
če osebe, navadno doprsna; fig.  živ,
nazoren oris ali opis; portretirati -am
napraviti portret, (na)slikati koga; fig.
nazorno opisati koga
Portretist -a m  [fr. portraitiste]  kdor (umet¬
nik) dela portrete

Portugalka -e ž  [po Portugalski] vrsta trte
in vina

1  oseidon -ona m  [iz gr.] gl. Pozejdon
Posesiven -vna -o [lat. possessivus iz posses-
s ‘o  posest, last] ki se tiče posesti; v slovn.
s yojilen (~i zaimki)

Posesor -ja m  [lat. possessor]  posestnik,
'nietnik; posesoren -rna -o posesten,
Posestniški (~a tožba)

Posibilist -a m  [lat. possibilis  mogoč] pri¬
vrženec posibilizma; posibiiizem -zma m
smer v socialističnem gibanju (v Franciji
lz  konca 19. stol.), ki se oklepa politike
^mogočih«, postopnih praktičnih uspe¬
hov in odklanja revolucionarne metode
v  boju za preobrazbo družbe
Posito /po'zito/ lat. postavimo, denimo,
recimo (da je to res...), obrazec za
Podmeno, največkrat z dopolnilom:
Posito, sed non concesso /po'zito sed
non konce'so/ recimo, čeprav s tem tega
Se  ne priznamo...

Post ' [lat. post  po, za, izza] predpona: po,
Za > nato (časovno); za (krajevno), npr.
Postdiplomski, postdentalen
Postamčnt -enta m  [nlat. postamentum  iz
J®*, ponere  postaviti] podnožje, podstavek
[kipa ali spomenika); podstebrje; (hišni
'Pd.) podzidek; fig.  temelj, podlaga
POs t, Christum (naturo) /post kris'tum
na 'tum/ lat. po Kristusovem rojstvu
fostdatirati -am [post- + datirati] napisati
Poznejši datum namesto pravega, naspr.
antedatirati

p stdentalen -lna -o [post- -j- dentalen]
v  fonetiki: zazoben (~i glasovi)

3fJ__

slovar tujlc

postdiluvialen -lna -o [post- + diluvialen]
»popotopen«, v geol. nastal ali obstoječ
po diluviju

postdiplomski -a -o [post- + diplomski]
podiplomski, zadevajoč čas po diplomi
(~i študij)

posteksistenca -e ž  [post- + eksistenca]
prihodnji, tj. posmrtni obstoj, prim.
preeksistenca

postembrionalen -lna -o [post- + embriona¬
len] nastopajoč po embrionalnem raz¬
voju, po rojstvu (~i razvoj)
poste restante /post restat'/ fr. »naj leži
na pošti«, označba na pismu ali pošiljki,
naj čaka na pošti, da pride naslovljenec
ponjo

posterioren -rna -o [lat. posterior  poznejši,
komp. od posterus  naslednji] poznejši,
kasnejši po času, vrstnem redu ipd.;
zadnji (npr. po mestu ali legi); posterior-
nost -i ž kaj poznejšega, kasnejšega ali
zadnjega

posterioriteta -e ž [gl. posterioren] kasnejše
mesto ali vrstni red, naspr. prioriteta;
nižji, podrejeni položaj
posteriteta -e ž  [lat. posteritas]  potomstvo,
prihodnji rodovi

post factum /post fak'tum/ lat. po izvrše¬
nem dejanju (ali dejstvu)
post festum /post fes'tum/ lat. »po sloves¬
nosti«, ko je vse končano, tj. prepozno,
»po toči«

postglacial -a m  [post- + glacial] razdobje
po ledeni dobi (geol.)
post hoc /post hok/ lat. po tem (dogodku),
izraža časovno zaporednost
post hoc, ergo propter hoc /post hok, er'go
prop'ter hok/ lat. »po tem, torej zaradi
tega«, v logiki (napačen) sklep, ki si
tolmači časovno zaporednost kot vzroč¬
no zvezo

postila -e ž [nlat. postilla  iz lat. post illa
sc. verba  po teh besedah, prvotno razlaga
— v pridigi — prebranih odlomkov iz
evangelija] liturg. zbirka (knjiga) pridig
ali razlag k nedeljskim ali prazničnim
evangelijem (Lutrova
pestiljdn -a m  [ital. postiglione  iz posta
pošta] nekdanji poštni voznik
postimpresionizem -zma m  [post- 4- impre¬
sionizem] poimpresionistična smer, na¬
stala med 1875—1890, ki zavrača natu-

postludij

562

potencia'

ralistične težnje impresionistov, spre¬
jema pa njihove barvne efekte (Cezanne),
gibanje (Van Gogh) itd.
postludij -a m  [post- + lat. ludus  igra]
sklepna igra; v glas. sklepni stavek ali
del skladbe, prim. preludij
post meridiem /post meri'diem/ lat. po¬
poldne

post mortem, nihil est /post mor'tem,
ni'hil est/ lat. po smrti je vse končano
(Seneka)

postnatalen -lna -o [post- + natalen] po
rojstvu, porojst(v)en (~i razvoj), prim.
prenatalen

post nubila Phoebus [/post nu'bila fe'bus/
lat. Phoebus  pridevek sončnega boga
Apolona; fig. sonce] lat. »po dežju posije
sonce«, po bridkostih bodo prišli spet
lepši dnevi

postnumerando [post- + lat. numerare
šteti; plačati] s poznejšim plačilom (po
storitvi)

postpozicija -e i [post- + lat. positio  lega,
položaj] postavitev izza česa; zapostav¬
ljanje; odložitev

postpozicija -e i [post- + lat. praepositio
predlog] v slovn. predlog, stoječ za
samostalnikom, katerega naj bi določal
— pogosto v neindoevropskih jezikih
postscenij -a m  [post- + lat. scaena  oder]
prostor za gledališkim odrom, prim.
proscenij

postskriptum -a m  [lat. postscriptum  pripis]
pripis k napisanemu in podpisanemu
besedilu, npr. pismu ali dokumentu; fig.
dodatek, dostavek

post tot discrimina rerum /post tot diskri'-
mina re'rum/ lat. po toliko nezgodah in
neprilikah (Vergil)

postulacija -e ž  [lat. postulatio  iz postulat e
zahtevati, predlagati] 1. zahteva; prošnja,
2. v kanonskem pravu: imenovanje za
čast, ki komu pravzaprav ne gre
postulant -a m  [lat. postulans ] prosilec ali
kandidat za kaj

postulat -a m  [lat. postulatum  zahteva]
1. zahteva, zahtevek; prošnja, 2. v log.
podmena, nedokazana ali nedokazljiva
postavka ali trditev, potrebna kot osno¬
va ali izhodišče kake teorije;//?, osnovno
načelo; postulirati -am 1. zahtevati kaj;
prositi, 2. imenovati za kako čast,

3. v log. sprejeti ali domnevati kot res¬
nično brez preizkušanja ali dokaza, P°'
staviti kot postulat

postumen -mna -o [lat. postumus  poslednji,
presež. od posterus  sledeč] 1. posmrten,
rojen po očetovi smrti, 2. objavljen P®
avtorjevi smrti (~i spis)
postumus -a m  [gl. postumen] 1. posmrtni/,
otrok, rojen po očetovi smrti, 2. spis.
objavljen po avtorjevi smrti
post urbem conditam /post ur'bem kon'di'
tam/ lat. »po ustanovitvi mesta« W:
Rima 1. 753 pr. n. š.), časovno štetje P rl
Rimljanih

potamologija -e ž  [gr. potamos  reka, + '1®'
gija] nauk o rekah in tokovih, del hidro-
logije

potašeij -šlja m  [nem. Potasche  iz tn al -
potassium)  pepelika (kem.)
potator -ja m  [lat. potator  iz potare  pop 1 '
vati] pivec, pijanec, alkoholik
pot-au-feu /potofo'/ fr. mesna juha s kruš¬
nimi rezinami, govedino in prikuho.

fig.  malomeščan

Potemkinove vasi /Patjom'kinove.../ /<?•
prazen videz, pesek v oči, slepilo (P®
ruskem državniku Potemkinu, ljubljene
Katarine II., ki je carici ob obisku na
Krimu 1. 1787 kazal iz kulis postavljene
vasi s kmeti, čredami in pastirji, da B
jo prepričal o napredku Krima) .

potenca -e ž  [lat. potentia  sila, moč] 1.
zmožnost (duhovna, telesna, zlasti spoj
na), 2. storilnost, zmogljivost, 3. v m a  ■
vzmnožek, produkt več enakih faktorje*,
npr. 3 2 , tri na drugo potenco; potence
-čna -o 1. ki se tiče potence (~a motnjah
2. vzmnožen (~i eksponent)

potencial -a m  [nlat. potentialis  moren,
mogoč] 1. sila ali možnost, obstoječa
skriti obliki (vojni ~), 2. množina pote
cialne energije, 3. mera jakosti elek •
ali magnetnega polja (fiz.); potenciale
-lna -o 1. mogoč, možnosten, izražaj®
(z)možnost ali obstoječ v možnosti (n
realno), učinkujoč v določenih razmera >
skrit, še neuresničen, 2. pogojen (slovn-b
potencialna energija v fiz. energija mir
jočega telesa, energija, ki jo ima te
zaradi svoje lege ali položaja, npr. nape
vzmet; potencialni stavek pogojni stav
(slovn.)

Potencirati

563

pozitivist

Mendrati -am [nem. potenzieren,  gl. po¬
tenca] 1. okrepiti; povečati, zvišati
(učinek ipd.); stopnjevati; poudarili,
2. vzmnožiti, množiti število s samim
seboj (mat.)

Potentat -a m  [nlat. potentatus]  kdor ima
moč in oblast: vladar, samodržec (kralj,
cesar...); fig.  mogotec, oblastnik

Mentcn -tna -o [lat. potens, potentis  mo¬
čan, sposoben] močan, mogočen; (um¬
sko, spolno...) zmožen; zmogljiv; po¬
tentnost -i i moč, mogočnost; zmožnost;
zmogljivost

Mpurj -ja m  [fr. potpourri,  prev. iz Špan.,
olla podrida] 1. jed iz raznih vrst
mesa in zelenjave; fig.  zmes, mešanica,
2. venček, glasbeno delo iz raznih me¬
lodij enega ali več avtorjev (— iz Verdi¬
jevih oper), 3. zbirka raznih leposlovnih
del

Pound -a m  [/pau'nd/ angl. iz lat. pondus
dtež] angleški funt, 1. utežna enota v
Angliji, ZDA in nekaterih drugih drža-
Vah, 2. funt šterling

P°i>r acquit /pur aki'/ fr. 1. »plačano«
(Poleg podpisa kot pobotnica o plačilu,
n Pr. menice), 2. samost, neskl. m  pobot¬
nica

P°urpoint -a m  /purpoe'/ fr. prešit in obla-
Zinjen moški jopič iz 14.—17. stol.

Pnnvoir /puvoar'/ fr. sila, moč, oblast;
Pooblastilo

P°za -e ž  [fr. pose  iz poser  postaviti] 1. te¬
lesna drža, narejen, na vnanji učinek
Preračunan položaj telesa (igralska ~);

prisiljeno ali napihnjeno vedenje,
2. drža umetnikovega modela

P°*amfent -enta m  [nem. Posament  iz fr.
Passement]  razno okrasje na oblekah,
Pohištvu ipd.: čipke, prameni, obšivi,
hušitki, pletenice...; pozamenter -ja m
kdor izdeluje ali prodaja pozamente
z-amenterija -e ž  [fr. passementerie]
(• okrasje na oblekah, 2. delavnica ali
trgovina s takim okrasjem
*avna -e ž  [nem. Posaune]  v glas. vrsta
trobente, ima globok, poln glas; pozav-

p n, ?,t -a m  kdor igra na pozavno
*ejdon -a m  [gr. Poseidon ] v stgr. mit.
?°g morja, Zevsov brat, sin Kronosa
m Ree, stanujoč na dnu morja v zlati
Palači (upodabljali so ga s trizobom,

s katerim udarja po morskih valovih,
da požirajo ladje, poplavljajo zemljo in
rušijo mesta)

pozer -ja m  [fr .poseur,  gl. poza] 1. nastopač,
postavljač, kdor se postavlja v pozo,
si npr. s preračunano držo in vedenjem
daje veljaven videz, 2. kdor pozira
umetniku; pozerski -a -o narejen, pri¬
siljen, izumetničen; preračunan

pozicija -e ž  [lat. positio  položaj, iz ponere
postaviti] 1. lega ali položaj; položaj
sploh (kočljiva ~); mesto, prostor,
2. (službeno) mesto, nameščenje; druž¬
beni položaj, 3. telesna drža, 4. stanje,

5. v log. osnova, logična postavka; izho¬
dišče, npr. filozofiranja; stališče, 6. raz¬
poreditev, npr. čet v boju; položaj,
(utrjena) postojanka, 7. postavka v
(pro)računu; pozicijski -a -o ki se tiče
pozicije; pozicijska vojna vojna, kjer
vojskujoči se stranki zaradi relativnega
ravnotežja sil postavita utrjeno, bolj ali
manj stalno bojno črto; pozicijski
humor občutek smešnosti, ki ga zbuja
položaj, v katerem je dramski junak

pozirati -am [fr. poser  iz lat. ponere  posta¬
viti] 1. biti umetniku za model, 2. posta¬
viti se v pozo; fig.  prisiljeno, nenaravno
se vesti; postavljati se

pozitiv -a in  pozitiv -a m  [lat. positivus  iz
ponere  postaviti] 1. osnovnik, prva
stopnja pri stopnjevanju pridevnikov
(slovn.), 2. fotografska slika, posneta
z negativa

pozitiven -vna -o in  pozitiven -vna -o [lat.
positivus ] 1 . (trdno) postavljen ali dolo¬
čen; dognan, nedvomen, jasen (~o
dejstvo); dejanski, sloneč na dejstvih ali
dokazih, stvaren; resničen, resnično
obstoječ; dober, 2. (pri)trdilen (~a
sodba, ~i odgovor); potrdilen (—a ana¬
liza), 3. sloneč na zakonih (~o pravo),

4. sloneč na razodetju (~e religije),

5. nasproten negativnemu (~a elektrika),

6. osnovniški, ki se tiče pozitiva (slovn.),

7. v mat. in fiz. večji od ničle (z znakom

+)

pozitivist -a m  [fr. positiviste,  Boiste 1834,
iz lat.] privrženec pozitivizma; poziti¬
vističen -čna -o sloneč na pozitivizmu;
pozitivizem -zma m  fil. smer iz 19. stol.
(A. Comte, H. Spencer itd.), ki priznava

pozitron

564

prakticističen

za osnovo spoznanja le to, kar nam je
dano v »izkušnji«, le pozitivna dejstva
(pri tem izkušnjo največkrat pojmuje
kot celotnost subjektivnih občutkov in
predstav), in agnostično zavrača vred¬
nost drugih virov spoznanja, npr. ab¬
straktno mišljenje

pozitron -a m  [pozi(tiven) + (elek)tronj
v fiz. pozitivni elektron, atomski delec
s pozitivnim nabojem in maso, enako
masi elektrona

pozitura -e i  [lat. positura  položaj] 1. polo¬
žaj, lega, 2. držanje; telesna drža; vede¬
nje, 3. stališče
pp. ital. kratica: pianissimo
P.P. lat. kratica: praemissis praemittendis
p. p. 1. gl. P.P., 2. ital. kratica: per procura
ppa ital. kratica: per procura
p.p.c. [fr. pour prendre conge\  »za slovo«,
napiše se na posetnico, če osebe, ki se
od nje želimo posloviti, ne najdemo doma
Pr (prazeodim) znak za kem. prvino
prae- [lat. prae  spredaj, prej] gl. pre-
praecisive [/precizi've/ lat. iz praecidere
odrezati] ločeno, osamljeno, brez zveze
s čim (pojmovati kaj, gledati na pojave...)
praemissis praemittendis /premi'sis pre-
miten'dis/ lat. predpostavljajoč, kar je
treba predpostaviti, tj. naslov ali na¬
govor; frazo so pisali pri opuščanju
naslovov ipd.

praemisso titulo /premi'so ti'tulo/ lat. s
predpostavljenim, tj. izpuščenim naslo¬
vom

praenomen -a m  /preno'men/ lat. pri Rim¬
ljanih: osebno ime (pred družinskim
imenom), npr. Gaius  Iulius Caesar
praesens historicum /pre'zens histo'rikum/
lat. zgodovinski ali pripovedni sedanjik,
ki podaja preteklo dejanje kot sedanje
(slovn.)

pragmatičen -čna -o [gr. pragmatikos  iz
pragma  dejanje, opravek, stvar] ki se tiče
pragmatike; posloven, opravilen, ki se
tiče (javnih, državnih...) poslov ali de¬
javnosti; splošno koristen; poučen; vfil.
razlagajoč zgod. pojave v njihovi stvarni,
vzročni zvezi (s povzemanjem koristnih
naukov); pragmatična sankcija ime za
nekatere temeljne drž. zakone, sprejete
v »splošno korist in blaginjo«, zlasti
za zakon Karla VI. iz 1. 1713 o nedelji¬

vosti Avstrije in dednem nasledstvu tudi
po ženski veji

pragmatika -e ž  [fr. pragmatique  iz gr-]
1. poslovna dejavnost (ali izvedenost);
navodila za poslovanje, 2. poslovni,
službeni red, opravilnik, zlasti za drz.
uslužbence, 3. zbirka uredb

pragmatist -a m  [angl. pragmatist  iz gr-1
privrženec pragmatizma; pragmatizem
-zrna m  1. fil. smer, ki zanika obstoj
objektivnih resnic in trdi, da je merilo
resnice njena praktična vrednost (res¬
nično je tisto, kar ima praktično vred¬
nost, kar ustreza določenim koristim)
in da se resnica izraža v uspešni akciji,
tj. praksi, 2. v zgodovinopisju smer, ki
opisuje dogodke, razglabljajoč o njiho¬
vih vzrokih in posledicah (s poučno
tendenco)

prakrit -a m  [iz skt.] gl. prakrt

prakrt -a m  [skt .prakrta  navaden, običajen]
ime ind. knjižnih dialektov, nastalih
neposredno iz sanskrta ali obstoječih
sočasno z njim (od časov Bude do
1. 1000 n. š.)

praksa -e ž  [gr. praxis  dejanje, ravnanje,
stvar...] 1. delo, smotrna (neposredna,
čutna) človeška dejavnost, 2. (iz dela
izvirajoča) izkušnja, vaja, ročnost, spret¬
nost, 3. izvajanje, praktično uporablja¬
nje znanja, naukov, načel (v naspf-
s teorijo), 4. uvajanje v delo, pripravlja¬
nje na poklic (biti na ~i), 5. ustaljen
način dela, 6. opravljanje poklica (zdrav¬
niška ~) ali obseg, področje poklicnega
dela; imeti prakso biti izurjen, imet]
vajo v čem; izvrševati prdkso opravlja] 1
svoj poklic; biti na prdksi prakticirati,
pripravljati se na poklic

prakticirati -am [nlat. practicare  iz P'
praxis\  1. delati, opravljati poklic, 2. va¬
diti, uriti se v čem, biti na praksi, P rl '
pravljati se na poklic (z delom, ne ' l
učenjem), 3. imeti navado

prakticističen -čna -o [gl. praksa] P e i 0> '
izgubljajoč se v praktičnem delu; drob¬
njakarski; nenačelen; prakticizem -zhj a
m  1. iz neposredne prakse izvirajoč*
(tj. kratkovidna, brez teoretične podlag e )
pojmovanja in ravnanje; izgubljanje
drobnem vsakdanjem delu; drobnjakar¬
stvo, 2. trezno, praktično reševanje česa

precioza

Praktičen

565

faktičen -čna -o [nlat. practicus  iz gr.
Prale ti kos  iz praxis,  gl. praksa] 1. ki se
tiče dela, dejavnosti, v zvezi s prakso ali
izvirajoč iz nje (naspr. teoretičen); deja-
Ve n, delujoč, opravljajoč prakso; vsak¬
danjim potrebam namenjen; (u)pora-
ben; koristen za življenje, 2. dejanski,
stvaren, resničen, obstoječ v praksi,
?• fig.  spreten, pripraven, (pri)ročen,
izurjen, izkušen; iznajdljiv; računajoč
z  dejstvi; praktičnost -i i 1. dejavnost;
(u)porabnost, koristnost, 2. spretnost
(Pri delu), zmožnost praktično zastavljati
m reševati naloge

Praktik -a m  [gl. praktičen] kdor si je pri¬
dobil znanje v praksi ali uspešno pre¬
naša teoretična načela v prakso; človek
dela, dejanja (v naspr. s teoretikom);
izkušen in praktičen delavec

Praktika -e i [nlat. practica  iz gr.] 1. način
pPravljanja česa, ravnanje; spretnost,
izurjenost, 2. nav. v mn.  praktike -ik s
v ešč (prebrisan, nedovoljen) prijem ali
Poseg; zvijača

Praktikant -a m  [nem. Praktikant,  gl. prak¬
ticirati] kdor je na praksi, začetnik, pri¬
pravnik

Ptdktikum -a m  [nlat. praetieum ] 1. preda¬
janje s praktičnimi vajami; praktične
v aje, 2. knjiga ali priročnik s takimi
v ajami

Ptaline -ja m  [fr. praline,  po kuharju fr.
JParšala du Plessis-Praslin] vrsta bon¬
bonov (praženi, s čokolado obliti mand-
tli ali lešniki)

Ptanger -ja m  [nem. Pranger ] sramot(il)ni
steber ali oder

pr atika -e ž  [iz nlat. practica ] ilustriran
kmečki koledar z vremenskimi napo¬
vedmi za vse dni leta, s seznamom sej¬
mov ipd., navadno v manjšem formatu;
Pratikar -ja m  kdor sestavlja pratike

Prazeodim(ij) -a m  [nlat. praseodymium  iz
prasios  zelen, po barvi njenih soli,
didymos  dvojen] kem. prvina, ena od
r pdkih kovin, praktičnega pomena še

nima

pre ~ [fr. pre-  ali lat. prae-  iz prae  spredaj;
Pred, prej] predlog in prislov; v zložen¬
kah: pre-, pred-, naprej (glede na čas,
kraj, položaj...), npr. prenotacija, pre¬
judicirati

preambula -e ž  [fr. preambule iz  lat. prae-,
ambulare  hoditi] uvod, zlasti v zakon
ali ustavo; uvodni del mednarodne po¬
godbe; fig.  ovinkarjenje; preambulirati
-am (na)pisati uvod; fig.  delati uvod,
iti po ovinkih

preanimizem -zma m  [pre- + animizem]
verovanje v nadnaravne sile (pri pri¬
mitivnih ljudstvih pred nastankom ani¬
mizma)

prebenda -e ž  [nlat. praebenda  iz lat. prae-
bere  nuditi] nadarbina, cerkvena po¬
sest, katere užitek je vezan na kako višjo
cerkveno službo; dohodki iz take posesti
ali službe; fig.  mastna služba; preben-
den -dna -o ki se tiče prebende, nadar-
binski

prebendar -ja m  [gl. prebenda] imetnik pre¬
bende

precedenca -e ž [nlat. praecedentia  iz lat.
praecedere  iti pred...] prednost (v času,
stopnji, pravicah...); precedenčen -čna -o
ki se tiče precedence, prednosten; po-
prejšen; precedenčni primer gl. prece-
dens

precedens -a m  [lat. praecedens  poprejšnji,
ki je bil pred...] v pr. (poprejšnji) pri¬
mer, ki je lahko napotilo ali opravičilo
za ravnanje v naslednjih takih ali po¬
dobnih primerih, npr. razsodba v za¬
motanem pravnem primeru; tak primer,
ki se kdo nanj sklicuje
precept -a m  [lat. praeceptum ] nauk; pred¬
pis, ukaz; navodilo, smernica
preceptor -ja m  [lat. praeceptor]  (domači)
učitelj, vzgojitelj; varuh; »Praeceptor
Germaniae«, učitelj Nemčije, je bil
častni vzdevek Melanchthona
prečeši ja -e ž  [nlat. praecessio  iz lat. prae¬
cedere  iti pred...] v astr. gibanje osi
(vrtečega se telesa) v krogu, ki opisuje
plašč stožca; zemeljska os opiše tak
krog v 26.000 letih; posledica je pomi¬
kanje spomladnega enakonočja od vzho¬
da proti zahodu

precioza -e ž  [fr. precieuse  iz pricieux
drag(ocen); gizdav, izumetničen] »gi-
zdavka«, v 17. stol. posmehljivo ime za
dame iz fr. družbe, ki so se šopirile z
izbrano eleganco ter z izbranim, izumet¬
ničenim izražanjem in vedenjem; prim.
Molierove »Smešne precioze«

preciozen

566

prefekt

preciozen -zna -o [fr. precieux  iz lat.]
drag(ocen); fig.  gizdav, načičkan; izu¬
metničen

precipitacija -e ž  [lat. praecipitatio  strmo¬
glavljenje] 1. naglica; prenagljenost,
2. usedanje snovi v tekočini; usedlina,
oborina (kem.)

precipitando /prečipitan'do/ ital. v glas.

hiteče, drveče (navodilo za igranje)
precipitat -a m  [iz nlat. praecipitatum]  v
kem. in fiz. usedlina, oborina v tekočini
(zastarelo)

precizen -zna -o [fr. prečiš  iz lat. praecisus
kratko odrezan, kratek] kratek in jedr¬
nat; natančen; (natančno) določen; ja¬
sen in razumljiv; preciznost -i ž  natanč¬
nost; določnost; jasnost in razumljivost
(~ sloga)

precizirati -am [fr .preciser  iz lat.] natančno
določiti (~ vsebino pojma); natančneje
navesti ali razložiti

predestinacija -e i [nlat. praedestinatio,
\aX.prae-, destinare  določiti] vnaprejšnja
določitev (usode), teol. nauk, da je bog
vnaprej določil usodo ljudi: enim je
namenil »zveličanje«, drugim pogubljenje
(nauk Lutra in zlasti Kalvina itd.); fig.
usoda

predestinirati -am [lat. prae-, destinare
določiti] vnaprej določiti, npr. usodo
predeterminacija -e ž  [pre- + determina-
cija] v fil. vnaprejšnja določenost člo¬
veške volje in dejanj; predeterminirati
-am vnaprej določiti kaj
predetermimst -a m  [pre- + determinist]
zagovornik predeterminizma; predeter-
minizem -zrna m  nauk o predeterminaciji,
v fil. nauk, da so človeška volja in dejanja
določena vnaprej, in sicer po naravnih
zakonih ali od Previdnosti
predicirati -am [lat. praedicere]  1 . vnaprej
povedati ali določiti; ukazati, 2. napo¬
vedati kaj, prerokovati
predikabilije -ij ž mn.  [nlat. mn. praedica-
bilia  iz lat. praedicare  razglasiti] 1. po
Porfiriju in sholastiki Aristotelovih pe¬
tero predikatov; rod, zvrst, razlika,
bistveno in nebistveno znamenje, 2. pri
Kantu: razumski pojmi, izvedeni iz
kategorij

predikamčnt -enta m  [nlat. praedicamen-
tum ] 1 . lastnost ali nekaj, kar lahko na¬

vedemo kot lastnost, 2. v Aristotelovi
logiki: (logična) kategorija

predikant -a m  [iz lat. praedicans]  protes¬
tantski pridigar

predikat -a m  [nlat. praedicatum  iz la 1 ;
praedicare ] 1 . povedek, stavčni člen, ki
pripoveduje, kaj se godi s subjektom
(slovn.), 2. v logiki: pridevek, tisto,
kar o subjektu povemo ali navajamo
kot njegovo lastnost, 3. naslov, častni
pridevek; predikaten -tna -o povedko-

v(en); prideven; ki se tiče predikata
predikativen -vna -o [lat. praedicativus J
poveden; rabljen kot predikat
predisponiran -a -o [lat. prae-, disponere
urediti; določiti] vnaprej določen ali
razporejen; pripravljen, dovzeten za
kaj, nagnjen, npr. k bolezni; predisp 0 '
nirati -am vnaprej pripraviti, določiti
za kaj; dovzeten biti za kaj, nagnjen
biti k čemu . .

predispozicija -e ž  [nlat. praedisposiM
1. vnaprejšnja pripravljenost ali dolo¬
čenost, 2. dovzetnost, nagnjenost k bo¬
lezni, 3. naravna nadarjenost, npr. za
glasbo ..

predominacija -e i [nlat. praedominatW\

prevlada, gl. predominanca .

prcdominanca -e i [fr. predominance  iz lat i
prevlada, premoč; predominanten -tna -°
gospodujoč, prevladujoč v čem; obvla¬
dujoč kaj, močnejši

predominirati -am [lat. prae-, domina"
gospodovati] prevlad(ov)ati, premoč im e '
ti ali dobiti; obvlad(ov)ati
preeksistenca -e ž  [fr. preexistence,  la*'
prae-, existere  bivati] v idealist, fil- >n
religiji: poprejšnje bivanje ali obstoj>
navadno, 1. obstoj duše pred človeko¬
vim rojstvom, npr. v nauku o preselje'
vanju duš, 2. svet, obstoječ v Id e J!’
pred njenim »utelešenjem«; preeksisti'
rati -am (časovno) prej obstajati ,
prcfacija -e ž  [lat. praefatio  uvod] 1. tivo
(v knjigi), 2. v liturg. predglasje (molit e
pri katol. maši); prefacijski -a -o ki s
tiče prefacije

prefekt -a m  [lat. praefectus, prae-, f ace '
narediti] predstojnik, načelnik, 1. v s»
rem Rimu naslov raznih civilnih Oj¬
nikov, 2.  v Franciji načelnik departma.I.
(pokrajinski namestnik) ali policiJ s

Pfefektura

567

premier

upravnik, 3. upravnik v konviktu ali
internatu; vzgojitelj

Prefektura -e z [lat. praefectura j načelstvo,
Predstojništvo, 1. uprava departmaja
nli policijska uprava s prefektom na
čelu, 2. urad, pristojnost in službeno
mesto prefekta

Preferansa -e ž [fr. preference  prednost,
n Pr. barve pri kartanju] igra na karte za
'ri ali štiri igralce (32 kart); preferanslrati
-am igrati preferanso
Preferenca -e ž [nlat. praeferentia  iz lat.
Praeferre  prednost dati] dajanje pred¬
nosti; prednost; olajšava, ugodnost;
Preferenčen -čna -o ki se tiče preference
(npr. ~i prepir, prepir o tem, kdo naj
tma prednost)

Preferencialen -lna -o [nlat. praeferentialis]
Prednosten, ki ima prednost; preferen¬
cialne tarife prednostne tarife, posebno
ugodne carinske tarife, ki jih prizna
država kaki drugi, navadno takrat, če
Je z njo tesneje povezana
frefigiran -a -o [lat. praefigere  pripojiti]
v  slovn. zložen s predpono ali predlo¬
gom, npr. sodelavec, razvezati
Prefiks -a m  [nlat. praefixum  iz lat. prae¬
figere  pripojiti] v slovn. predpona, tj.
beseda, zlasti predlog, ki se postavlja
Pred kako besedo in spreminja njen
Pomen, npr. predgovor,  sodelavec
Pmformacija -e ž  [nlat. praeformatio]
' ■ poprejšnje oblikovanje česa, 2. biol.
hipoteza iz 18. stol., da so vsi deli orga¬
nizma izoblikovani že v zametku, v jaj¬
čecu

Pregiacial -a m  [pre- -I- glacial] predledena
doba (geol.)

Pregnanca -e ž [lat. praegnans  noseča —
v . fiziol. pomenu] vsebinska polnost
(izraza...), miselno bogastvo; jasnost,
Zgoščenost sloga; pregnanten -tna -o
(vsebinsko) poln, pomenljiv, miselno
bogat; klen, kratek in jedrnat
Prehistoričen -čna -o [pre- + historičen]
Predzgodovinski

Prejudic -a m  [lat. praeiudicium, prae-,
'udicare  soditi] 1. vnaprejšnja (nekritična,
ugodna ali neugodna) sodba; pejor.
Predsodek, 2. pravna razsodba, po kateri
s e morajo v enakih ali podobnih prime-
ri h ravnati vse naslednje razsodbe (prim.

precedens); vnaprej sprejeta sodba,
sklep, pravilo...; prejudicirati -am vna¬
prej si ustvariti sodbo ali mnenje (preden
so nam znana dejstva ali brez preizkuša¬
nja dejstev); izreči prenagljeno sodbo;
izreči‘sodbo ipd., obvezno za podobne
primere; ustvaritiprejudic, vnaprej dolo¬
čiti kaj

prekambrij -a m  [pre-, nlat. Cambria  sred-
njev. ime za Wales — tam so te plasti
prvič preučili] najstarejši vek v geol.
zgodovini Zemlje (pred kambrijem),
vključuje arhaik in algonkij
prekarij -a m  [lat. precarius  izprošen] za¬
časna uporaba ali užitek tuje lastnine
(pr.)

prekeren -rna -o [lat. precarius  iz precari
prositi] izprošen, na prošnjo ali do pre¬
klica dovoljen (~i prehod); odvisen od
tuje volje ali okoliščin; začasen; nego¬
tov; tvegan; kočljiv

prelat -a m  [iz lat. praelatus  iz praeferre
dati prednost, prvenstvo] naslov visokih
katol. in protest, dostojanstvenikov (nad¬
škofov, škofov, opatov...)
preliminaren -rna -o [nlat. praeliminaris
iz lat. prae-, Umen, liminis  prag; začetek]
uvoden, pripravljalen, začeten (~i po¬
goji za sklenitev mirovne pogodbe);
preliminarni mir uvodni mir (pred pod¬
pisom mirovne pogodbe)
preliminarije -ij ž mn.  [nlat. mn. praelimi-
naria]  uvodne točke, pogoji, določbe...
preliminirati -am [gl. preliminaren] posta¬
viti, določiti kot uvod; vnaprej določiti
(v osnovnih potezah)
preludij -a m  [nlat. praeludium,  lat. prae-,
ludus  igra] 1. uvod, začetek; predigra,
2. v glas. uvodni stavek skladbe, npr.
suite, ali vrsta skladbe (Chopinov ~);
preludirati -am igrati (kot) preludij; fig.
napovedati kaj

premeditdcija -e ž  [lat. praemedilalio,
prae-, meditari  premišljevati] 1. premišlje¬
vanje, 2. premislek, 3. s premislekom
storjen sklep ali dejanje (pr.)
premiant -a m  [lat. praemium  nagrada] na¬
grajenec, kdor dobi nagrado ali pre¬
mijo

premier -a m  [/pramje' -ja/ fr. iz premier
prvi (minister)] ministrski predsednik
v Franciji, Angliji...

premiera

568

prepotenca

premiera -e ž  [fr. premiere ] »krstna pred¬
stava«, prva javna uprizoritev igre,
filma..., prva predstava sploh, večkrat
prva uprizoritev v kakem kraju, gleda¬
lišču...

premifer -ja m  [lat. praemium  nagrada,
-I- -fer] odličnjak, najboljši dijak, ki
prejme nagrado

premiirati -am [gl. premija] nagraditi,
podeliti nagrado (ali premijo); ob¬
dariti

premija -e ž [lat. praemium  nagrada]
1. darilo ali nagrada v priznanje za
uspeh (v šoli, na tekmi); dopolnilna
plača ali posebna nagrada, npr. za
znanstveno delo, 2. popust v ceni;
odškodnina (trg.), 3. zavarovalnina,
vsota, ki jo periodično plačuje zavaro¬
vanec zavarovalnici, 4. drž. podpora pri
uvozu, izvozu, višji proizvodnji ipd.,
5. glavni dobitek

premisa -e ž  [nlat. propositio praemissa
prednji stavek, iz lat. praemittere  naprej
poslati] v log. postavka, pri sklepu ena
od dveh ali več sodb, iz katerih izvajamo
sklep; imamo višjo ali prvo premiso, ki
vsebuje višji pojem (P) in nižjo ali drugo
premiso, ki vsebuje nižji pojem (S);
pojem, ki se ne vključi v sklep, a je v
obeh premisah, imenujemo srednji po¬
jem (M), npr.: Vsi ljudje (M) so smrtni
(P); Sokrat (S) je človek (M), sklep:
Sokrat (S) je smrten (P); fig.  predpo¬
stavka, postavka ali trditev, na katero
se kaj opira

premonicija -e ž  [nlat. praemonitio,  lat.
prae-, monere  opominjati] svarilo; opo¬
min; slutnja

premonstratenec -nca m  [stfr. pri monstre
travnik, pokazan (»z nebes«, na katerem
naj bi sezidali prvi samostan)] vrsta
katol. redovnikov

premortalen -lna -o [lat. prae-, mortalis
smrten] predsmrten

prenatdlen -lna -o [pre- + natalen] pred-
rojst(v)en

prenotacija -e ž  [lat. prae-, notatio  ozna-
čenje] 1. vnaprejšnja (pismena) opomba,
opozorilo ipd., 2. v pr. vnaprejšnja za¬
znamba, vrsta vpisa v zemljiško knjigo;
prenotirati -am vnaprej zaznamovati
(ali opozoriti), izvesti prenotacijo

prenotant -a m  [gl. prenotacija] kdor kaj
prenotira

prenumeracija -e ž  [lat. prae-, numerare
šteti; plačati] naročilo in naplačilo (pl a '
čilo vnaprej); prenumerirati -am naro¬
čiti in vnaprej plačati
prenumerando [gl. prenumeracija] z vna-
prejšnjim plačilom

prenumerant -a m  [gl. prenumeracija] na-
plačnik, kdor se na kaj naroči in pl aca
vnaprej

preokupacija -e ž  [lat. praeoccupare  P reJ
zasesti] 1. skrb; zaskrbljenost, 2. P re '
obremenjenost (z delom), prezaposle¬
nost, 3. predsodek 1

preparacija -e ž  [lat. praeparatio  priprava!
1. pripravljanje, npr. šolske nalog 6 -
priprava, npr. za šolo, zlasti pismena
naloga, 2. zvezek za domače naloge
preparane! -a m  [lat. praeparare  pripraviti!
učiteljiščnik (= preparandist); prep a '
randka -e ž  učiteljiščnica; preparandija ' e
ž učiteljišče

preparandist -a m  [lat. praeparare  pripra¬
viti] učiteljiščnik, kdor obiskuje prepa-
randijo; preparandistka -e ž učiteljišcni"
ca (vse zastarelo)

preparat -a m  [lat. praeparatum ] pripravek-
po znanstvenem postopku pripravljena

snov ali izdelek, zlasti, 1. farmacevtsk
izdelek, npr. zdravilo, 2. del organizma-
pripravljen za znanstveno raziskovanje
(anatomski ~), 3. rastlinsko ali živalsko
telo, prirejeno (npr. nagačena žival) ’
naravni obliki; preparator -ja m  kdor
preparira organizme ali izdeluje P te '
parate ,,

preparirati -am [lat. praeparare  pripravna
1. pripravljati, pripraviti, izdelati; /«'
nagovoriti koga za kaj, 2. izdelovati P re '
parate; nagatiti (žival); preparirati -am s
pripravljati se za kaj .

preponderanca -e ž [lat. prae-, ponderare  teh¬
tati] pretežnost; premoč; večji P 0 ] 0 ® 0 ’
vpliv, ugled ali veljava; preponderante

-tna -o pomembnejši; močnejši, b°J
vpliven, ugleden ali veljaven; odločil®
prepotenca -e ž  [lat. praepotentia, p rae ?
potentia  sila, moč] 1. premoč, večja mo >
vpliv..., 2. mogočnost, oblastnost; na
silnost, 3. predrznost; objestnost; osan-
nost; prepotenten -tna -o 1. močnej 5  -

Opozicija

569

preteritum

vplivnejši, 2. (pre)mogočen, (prejobla-
sten; nasilen, 3. predrzen; objesten;
ošaben, prevzeten

Pfepozicija -e i  [lat. praepositio, prae-,
Ponere  postaviti] predlog, v slovn. ne-
Pregibna beseda, ki izraža razmerje
med dvema ali več pojmi: brez, čez, do,
iz...; prepozicionalen -lna -o predložen,
Predlogoven, rabljen kot predlog
Pfepozit -a m  [lat. praepositus  predstojnik]
Predstojnik; nadzornik; prošt
Prepucij -a m  [lat. praeputium]  v anat. ko¬
žica, ki pokriva penis (ali klitoris)
Prerafaelit -a m, nav.  v mn.  prerafaeliti -ov
skupina angl. slikarjev (organizirana v
»Predrafaelski bratovščini« iz 1. 1849),
kije skušala oživiti slog in duha ital. sli¬
karstva iz dobe pred Rafaelom; pre-
rafaelizem -zma m  umetnostna smer s to
težnjo

Prerial -a m  [fr. prairial ] »traven« (tretji
Pomladni mesec), deveti mesec po kole¬
darju fr. revolucije 1. 1789
Prerija -e ž [fr. prairie  travnik, livada, iz lat.
Pratum]  širna travnata planjava — stepa
~~ med Misisipijem in Skalnim gorovjem
v ZDA

Prerogativa -e ž  [lat. praerogativa  (centu-
rija), ki prva glasuje; fig. prednost]
Ppsebna, izključna pravica v zvezi z
visokim položajem, npr. pravica pred-
sednika republike do pomilostitve
Presanten -tna -o [fr. pressant]  nujen, pereč;

dolgočasen; (nadležno) vsiljiv
Presbiro -ja m  [fr. presse  tisk, +  biro]
tiskovni, poročevalski urad
Presedan -a m  [fr. precedent  iz lat.] gl. pre-
cedens

Preservativ -a m  [nlat. praeservativus  varo¬
valen] 1. varovalo, varovalno sredstvo,
zlasti, 2. kondom; preservativen -vna -o
ki se tiče preservativa; varovalen, varu-
J°č; preprečevalen

Pfesija -e ž  [lat. pressare  stiskati] pritisk;
s |la; prisiljevanje; nasilje; presirati -am
s 'liti, priganjati; gnjaviti
Ptestabilirati -am [lat. prae-, stabilire
utrditi] poprej ali vnaprej določiti kaj;
Pfestabillrana harmonija pri Leibnizu:
®d boga izvirajoča skladnost med mona-
dami, ki usmerja vse stvari k istemu

smotru (fil.)

prestissimo [/presti'simo/ ital. presež. od
presto  hiter] prisl,  zelo hitro, čim hitreje
(glas.)

prestiž -a m  [fr. prestige  slepilo; vpliv]
(večji, prevladujoč) vpliv, izvirajoč iz
položaja, uspehov ali drugih okoliščin;
veljava, ugled; premoč; prestižen -žna -o
ki se tiče prestiža; prestižno vprašanje
vprašanje, ki postavlja na kocko ugled,
veljavo koga

presto /pre'sto/ ital. v glas. 1. prisl,  hitro,
naglo, 2. presto -a ali neskl. m  taka
skladba ali del skladbe
presumirati -am [lat. prae-, sumere  vzeti]
domnevati, predpostavljati; meniti, do¬
mišljati si kaj

presumpcija -e i [lat. praesumptio, prae-,
sumere  vzeti] 1. domneva, na verjetnosti
sloneča postavka; verjetnost; sum;
slutnja, 2. domišljanje; domišljavost,
prevzetnost, 3. priznanje nedokazanega
dejstva ali trditve (ker ni nasprotnih
dokazov)

presumptiven -vna -o [nlat. praesumptivus]
domneven, dozdeven; verjeten
prešeleen -a m  [gl. ašeleen] prvo razdobje
paleolitika (arheol.)

pretekst -a m  [lat. praetextum]  izgovor,
pretveza

pretenciozen -zna -o [fr. pretentieux  iz lat.]
(pre)zahteven, kdor terja več, kot mu
gre (ali terja namišljene pravice); fig.
prevzeten, ošaben, domišljav; preten¬
cioznost -i i (pre)zahtevnost; prevzetnost,
ošabnost

pretendent -enta m  [lat. praetendens, prae-,
tendere  stremeti, prizadevati si] kdor
terja, si lasti kako čast, oblast ali pra¬
vico, npr. do prestola; pretendirati -am
terjati, zahtevati kaj, lastiti si (uteme¬
ljeno ali namišljeno) pravico do česa;
težiti za čim

pretenzija -e ž [nlat. praetensio]  zahteva,
terjanje česa (utemeljene ali namišljene
pravice, časti...); namišljena pravica;
(pre)zahtevnost, domišljava prevzetnost
pretericija -e ž [nlat. praeteritio  preskok]
»navidezni preskok«, vrsta stavčne figure
(lit.)

preterit -a m  [iz lat.] gl. preteritum
preteritum -a in  -ita m  [lat. praeteritus  pre¬
tekel] v slovn. pretekli čas (nav. označba

pretor

570

prezentirati

za nem. perfekt, imperfekt. in pluskvam-
perfekt); pretenta -it 5  mn.  pretekle gla¬
golske oblike

pretor -ja m  [lat. praetor  iz praeitor, prae-,
ire  iti] pri Rimljanih, 1. konzul kot vr¬
hovni vojskovodja, poveljnik, 2. najvišji
predstavnik sodne oblasti, po stopnji
za konzulom; pozneje tudi naslov drugih
oblastnikov, npr. upravnikov province
pretorij -a m  [lat. praetorium]  1 . glavni stan
(poveljnikov šotor) v rimskem taborišču,
2. uradno poslopje pretorja, 3. cesarjeva
telesna straža

pretorijanec -nca m, nav. v mn.  pretorijanci
-ev [lat. mn. praetoriani ] telesni stražnik
rim. pretorjev in pozneje cesarjev (pri¬
dobili so si veliko moč in so postavljali
ter odstavljali cesarje);/(g. vojaška opora
nasilne, diktatorske oblasti
pretura -e ž  [lat. praetura]  čast in uradna
dolžnost pretorja
pretura -e ž  [ital. pretura]  sodnija
prevalenca -e ž  [nlat. praevalentia  iz lat.
prae-, valere  veljati] prevlada, prevlado¬
vanje; premoč; vpliv; razširjenost česa;
prevalenten -tna -o prevladujoč, v pre¬
moči; vpliven; splošen, (splošno) raz¬
širjen

prevencija -e ž  [nlat. praeventio  iz lat.
praevenire  prehiteti] 1. preprečevanje;
preprečitev, vnaprejšnja zaščita, npr.
pred boleznijo, 2. (vnaprejšnja) zavrnitev
ugovorov, ki bi jih lahko navedel na¬
sprotnik, 3. pravica do zaplenitve ladje,
ki plove v blokirano pristanišče; pre-
vencijski -a -o ki se tiče prevencije
preventiva -e i [nlat. praeventiva ] 1 . pre¬
ventivno zdravstvo, higiena, 2. preven¬
tivni pomoček ali ukrep
preventiven -vna -o [nlat. praeventivus]
preprečevalen, (ob)varovalen, varnosten
(~i ukrep); preventivna vojna vojna,
s katero se hoče država ogniti vojni v
manj ugodnih okoliščinah ali prehiteti
sovražni napad; preventivno sredstvo
sredstvo, ki naj kaj prepreči, npr. oku-
ženje

preventorij -a m  [gl. prevencija] zavod za
preventivno zdravstvo ali zdravljenje,
npr. šola v gozdu

prezbiter -ja m  [nlat. presbyter  neduhovnik,
starešina cerkvene občine pri prvih

kristjanih, iz gr. presbyteros  starejši]
1. duhovniška stopnja v pravoslavju
(navaden duhovnik), 2. pri evangeliča¬
nih: neduhovnik, član uprave verske
občine; prezbiterialen -lna -o organiziran
po načelu samoupravnih verskih občin
prezbiterij -a m  [nlat. presbyterium  iz g r :
presbyterion  svet starejših) 1. v cerkvi
prostor okrog velikega oltarja, določen
za duhovščino, 2. vsa duhovščina kake
cerkve, 3. cerkveni svet, cerkvena uprava
(pri prezbiterijancih)

prezbiterijanec -nca m, nav. v mn.  prezbi-
terijanci -ev [iz gr.] udje kršč. cerkva —
npr. kalvinskih ločin v Angliji in ZDA —'
ki zavračajo škofovsko oblast; verske
občine upravljajo starejši verniki; prezbi-
terijanski -a -o ki se tiče prezbiterijancev
prezenca -e ž  [lat. praesentia, prae-, esse
biti] navzočnost, pričujočnost; prezen-
čen -čna -o navzočen (~a lista); na voljo*

priročen (~a knjižnica)
prezens -a m  [iz lat.] gl. prezent
prezent -a m  [lat. praesens, praesent ,s
navzočen, sedanji] sedanjik, sedanji čas.
glagolska oblika, ki izraža sedanje de¬
janje (slovn.)

prezent -enta m  [fr. present  iz lat.] dar.
darilo, poklon

prezentacija -e ž  [lat. praesentatio  iz prt> e '
sentare  izročiti; predstaviti] 1. pred¬
stavljanje; predstavitev; predstava.
2. predložitev, npr. zapadle menice v
plačilo, 3. predlog, predlaganje za kan¬
didata (na izpraznjeno mesto), 4. iz r ?'
čitev, predaja; darilo, 5. izkazovani 6
vojaške časti; prezentacijski -a -o ki se
tiče prezentacije

prczcntiint -a m  [gl. prezentacija] 1. pred °'
žitelj, lastnik (zapadle) menice, 2. predla-'
galec, npr. za službeno mesto •

prezentdt -a m  [gl. prezentacija] oseba, k
ji prezentant predloži menico ,

prezenten -tna -o [lat. praesens  navzočem
navzočen, pričujoč; (takoj) na voljo,
pri roki; (duhovno) priseben; preže« '
nost -i ž  navzočnost, pričujočnost; P fl
sebnost

prezentirati -am [iz lat. praesentare]  1- Po¬
kazati, predočiti; predstaviti, vpelJ a .
v družbo; predvajati, 2. izročiti, preda
kaj, ponuditi; pokloniti, darova >

Pfezident

571

primipara

3- predložiti (menico), 4. priporočiti,
Predlagati za kaj, 5. izkazati vojaško čast,
n Pr. s puško; prezcntirati -am se pred¬
staviti, pokazati se; napraviti določen vtis
Prezident -enta m  [lat. praesidens  iz praesi-
dere  voditi, upravljati, biti na čelu]
Predsednik, v državah z republikansko
ureditvijo najvišji drž. funkcionar, iz-
v °ljen za določeno dobo
Pfezidialen -lna -o [nlat. praesidialis ] pred¬
sedniški, predsedstven; prezidij -a m
Predsedstvo, predsedništvo, načelstvo,
v odstvo, 1. delovno predsedstvo, izvoljen
odbor, ki vodi kak kongres, konferen-
c °..., 2. vodilni odbor organizacije ali
ustanove, 3. organ drž. oblasti (~ Ljud-
ske skupščine SFRJ)

Prezidirati -am [lat. praesidere  voditi, biti
p Pa čelu] predsedovati
rii *P(os) -pa m  [gr. Priapos]  v stgr. in
ftniski mit. sin Bakha in Afrodite, bog
Plodnosti in moške spolne moči; upo¬
dabljali so ga kot bradatega moškega z
velikim falusom; fig.  priap -a m  moški
, s Polni ud (= falus)

Pfapej -a m  [lat. mn. priapeae  iz gr. Pri-
a Poj] vrsta opolzkih, kosmatih pesnitev
Pri Rimljanih (prvotno na čast Priapu);

,opolzka pesnitev sploh
P r ‘apitis -a m  [priap + -itis] vnetje spolnega
uda (med.)

l l!1 Pizcm -zrna m  [priap + -izem] v med.
Penehna, boleča erekcija spolnega uda,
nav. v zvezi z obolenji možgan ali hrbt-
nega mozga

11,1  (lorija -e ž [fr. pruderie ] pretirana ali na¬
videzna sramežljivost; preobčutljivost,
Prerahločutnost

'n>a neskl.  [ital. prima  iz lat. primus
Prvi] prisl,  vse, kar je izvrstno, najboljše
kvalitete (~ blago); pridem,  izvrsten
inta - e  ž [ž. sp. od lat. primus  prvi]
b Prvi razred višje šole, npr. gimnazije,
p, v glas. prvi ton oktave; prvi glas
'Violine ipd.), 3. pri sabljanju: prvi od
osmih obrambnih sunkov
'ttabalcrina -e ž [ital. prima balerina ]
Prva balerina, prva plesalka v baletni
skupini ali gledališču
'nia digestio fit in ore /pri'ma diges'tio
n* in o're/ lat. prva prebava je v ustih,
‘J- treba je dobro žvečiti

primadona -e ž [ital. prima donna  prva
dama] prva pevka, pevka glavnih oper¬
nih vlog

priman -a m  [lat. primanus  iz primus  prvi]
prvošolec, učenec prvega gimnazijskega
razreda

primanota -e ž  [ital. prima nota, primo
prvi, nota  zapisek] dnevnik, knjigov.
knjiga, v katero najprej vpisujejo vse
dnevne posle; primanotist -a m  kdor
knjiži v primanoto

primaren -rna -o [lat. primarius  prvi]
1. prvoten, prvobiten (fil.); začeten;
fig.  osnoven; izviren (brez poznejših
vplivov); samobiten, 2. prvostopen,
prvoreden; primarnost -i ž  1. prvo(bi)t-
nost; osnovnost; izvirnost, 2. prvo-
stopnost

primarij -a m  [lat. primarius  prvi] prvi,
glavni zdravnik v bolnišnici (ali pred¬
stojnik oddelka)

primas -a m  [nlat. primas  prvi; prvak]
1. v katol. cerkvi častni naslov nekaterih
nadškofov (v Toledu, Benetkah, Pra¬
gi...) ali najvidnejših (nad)škofov v po¬
krajini ali državi, 2. prvi violinist (~ ci¬
ganske kapele)

primat -a m  [nlat. primas, primatis  prvi;
prvak] 1. prvo mesto, prvenstvo, npr.
biti nad zavestjo; fig.  prednost, premoč,
npr. prakse nad teorijo, 2. prvenstvo v
stopnji,ali rangu; prednostna pravica
(do položaja, prestola...), 3. čast primasa
primati -ov m mn.  [nlat. mn. primates]
v zool. prvaki, skupina najbolj razvitih
sesalcev: polopice, opice in človek
prima vista /pri'ma vis'ta/ ital. »na prvi
pogled«, 1. v trg. »na vpogled« (plačati
menico ~), 2. v glas. »na pogled«, tj.
brez priprave (peti ~)
primiciant -a m  [gl. primicija] katol. novo-
mašnik

primicija -e ž, tudi v mn.  primicije -ij
[lat. mn. primitiae  novina, prvi plo¬
dovi, žrtvovani bogovom] 1. prvo,
mladostno delo, 2. nova maša (liturg.)
primuli neskl. m  [fr. primidi  iz lat. primus
prvi, dies  dan] prvi dan dekade v fr.
republ. koledarju

primipara -e ž  [lat. primus  prvi, parere
roditi] prvesnica, ženska, ki prvič (ali
le enkrat) rodi

primitivec

572

principiis obsta

primitivec -vca m  [gl. primitiven] 1. pri-
mitivnež, 2. ital. predrenesančni slikar,
gl. primitivizem

primitiven -vna -o [lat. primitivus\  prvo-
(bi)ten (~e oblike življenja); začeten,
nerazvit ali slabo razvit, na nižji razvojni
stopnji; nepopoln; fig.  preprost; pejor.
neuglajen, surov; primitivnost -i i
prvo(bi)tnost, (duhovna, kulturna) ne¬
razvitost; nepopolnost; preprostost; ne-
uglajenost

primitivist -a m  [primitiv(en) + -ist] pri¬
vrženec primitivizma (3.); primitivizem
-zma m  1 . zaostalost, preproščina, 2. ime
za tehniko ital. slikarjev pred renesanso,
ki so bili še nespretni, zlasti v perspektivi,
v primeri z velikimi renesančnimi mojstri,
3. umetnostna smer, ki posnema umet¬
nost ljudstev na nižji razvojni stopnji
(npr. afriških črncev) in otrok, 4. težnja
k primitivnemu v umetnosti, filozofiji ipd.
primo [ital. p rimo  prvi] 1. v glas. prvi;
prvotni (tempo ~), 2. prvič, 3. prvi
v mesecu

primogenitura -e i [nlat. primogenitura  iz
lat. primogenitus  prvorojen] v fevdalnem
pravu: 1. prvorojenstvo, 2. pravice, ki
iz tega izvirajo (navadno pravica naj¬
starejšega sina do nasledstva ah prestola)
primo loco /pri'mo lo'ko/ lat. na prvem
mestu

primordialen -lna -o [nlat. primordialis ]
prvo(bi)ten; (pra)začeten, praizviren;
na nižji razvojni stopnji
primo uomo [/pri'mo uo'mo/ = ital. prvi
mož] prvi tenor v baročni operi
primula -e ž [nlat. primula veris  prva po¬
mladna cvetica] 1. vrsta lepotnih lonč¬
nic (kitajska ~), 2. rod, iz katerega le-te
izvirajo, 3. trobentica, jeglič
primum mobile /pri'mum mo'bile/ lat. prvo
gibalo ali vir gibanja (izraz izvira iz
ptolemejske astronomije); fig.  osnovni
nagib

primum vivere, deinde philosophari /pri'mum
vi'vere, dei'nde filozofa'ri/ lat. prvo je
življenje, šele potem je mogoča filozo¬
fija, tj. brez materialne osnove ni mogoč
kulturni razvoj (po Seneki)
primus inter pares /pri'mus in'ter pa'res/
lat. prvi med enakimi (po činu, stop¬
nji...; gl. principat)

princ -a m  [nem. Prim  iz fr. prince  iz lat-
princeps]  naslov nevladajočega moškega
člana vladarske rodbine, npr. kraljevega
sina (tudi plemiški naslov ali naslov ne¬
katerih vladarjev)

princeps -a m  [lat. princeps  prvi, najodlič¬
nejši] 1. od Oktavijana naprej našlo''
rim. cesarjev (ker so lahko prvi glasovali
v senatu), 2. naslov knezov v srednjem
veku

princesa -e ž  [nem. Prinzessin  iz fr. P rtn '
cesse]  1 . naslov nevladajoče ženske čla¬
nice vladarske rodbine, npr. kralje' c
hčerke, 2. soproga princa
princip -a m  [lat. principium  začetek, osnova
vsega, kar obstoji; pravir; pravzrok-
ustvarjalni vzrok; prasnov] fig.  1 . osn° v '
ni pojem (kake vede), 2. v fil. počelo>
tj. osnova, pravir, pravzrok vsega, kat
obstoji, osnova in vir spoznanja (pri Ta¬
lesu voda, pri Anaksimandru »apeiron«-
pri Heraklitu ogenj, pri Platonu m
idealistih ideja, pri materialistih mate'
rija... — povsod gre v bistvu za mate¬
rialno ali duhovno počelo), 3. (spoznav-
no) načelo, vodilo, osnovno vodih 10
načelo (kot smernica za življenje in de¬
lovanje); najvišja življenjska resnica«
4. bistvena sestavina ali lastnost, 5. P ra '
vilo ali zakon, osvetljujoč kake naravne
pojave (~ kapilarnosti); princip ka v '
zainosti v fil. načelo vzročnosti, ki P ravl ’
da ima vsak pojav svoj vzrok
principal -a m  [lat. principalis  prvi, n 3 - 1 '
odličnejši] 1. predstojnik; opravnik;
spodar, lastnik, navadno trg. podjetJ
(zastarelo), 2. glavni register pri org* 8 ^
(glas.); principalen -lna -o ki se tiče prt®
cipala;/;£. osnoven, poglaviten
principat -a m  [lat. principatus ] v stare 11
Rimu oblast in čast princepsa (prehod®
oblika med republiko in monarhijo, kje
je imel oblast princeps senatus — P lV
senator; iz nje se je razvila cesarsk
oblast); fig.  prvenstvo, prvo, najvišl
mesto . .

principiaien -lna -o [lat. principialis]  ki -
tiče principa: načelen, v skladu z nace 1  -
sloneč na načelih; počelen; fig.  dosled®
principiis obsta /princi'piis ob'sta/ * 8 ,j
»v začetku se upri«, npr. strastem 8
bolezni, da se zlo ne razraste (Ovid)

Pfincipium contradictionis

573

privilegiran

^'ocipium contradictionis /princi'pium kon-
hadikcio'nis/ lat. »načelo (ali zakon) pro¬
tislovja« v formalni logiki (od dveh
trditev, od katerih prva trdi to, kar
ttruga zanika, je ena napačna, tj. ista
thisel ne more biti hkrati pravilna in

napačna)

Phncipium exclusi tertii (sive medii) /prin-
a^pium eksklu'zi ter'cii, si've me'dii/
Jat. »načelo (ali zakon) izključene tretje
(ali srednje) možnosti« v formalni logiki
(od dveh trditev, od katerih prva trdi to,
kar druga zanika, je ena pravilna, tj. dve
Protislovni trditvi ne moreta biti hkrati
nepravilni)

W| ncipi um  identitatis /princi'pium identi-
*a'tis/ lat. »načelo (ali zakon) istovetno-
sti« v formalni logiki (vsaka misel je
?ama sebi istovetna, tj. vsaka misel,
Otečena o istem predmetu, mora ostati
v  danem miselnem procesu nespreme-
njena)

* lr, ncipi um  rationis sufficientis /princfpium
r acio'nis suficien'tis/ lat. »načelo (ali
^akon) zadostnega razloga« v formalni
'°giki (vsaka misel, vse, kar obstoji,
nJ? 0ra  ' met ' neko utemeljenost)

P  ! ,lte< l [/prin'tid/ angl. iz print  tiskati]
j ls kan, natisnjen, npr. Printed in Eng-
pjand (= natisnjeno v Angliji)
r  ° r  -ja m  [lat. prior  prvi od dveh] 1. sa¬
mostanski predstojnik ali namestnik
opata v nekaterih katol. redovih,
mestni poglavar, npr. v srednjev.
florenci; priorat -a m  priorska služba
n • n  . žast

pr, °riteta -e ž  [nlat. prioritas]  prvenstvo,
Prednost po vrstnem, časovnem redu
(ah stopnji); prednostna pravica; pri¬
štete -et ž mn.  vrednotnice, obveznice
s  Prioritetno pravico; prioriteten -tna -o
Prednosten, npr. objekt, ki naj bo prej
Vzidan ali ima prednost pri dodelje-
v anju finančnih sredstev, prioritetne
obveznice ipd.; prioritetni dolgovi v kon-
kurznem postopku: dolgovi, ki se upo-
pji ev aj° na prvem mestu (trg.)

'j 1 n  -a m  [gr. prytanis]  v stari Grčiji,
p^jasfi v Atenah: član drž. sveta
tanej -a m  [gr. prytaneiori\  mestna hiša
v  starih Atenah, kjer je bil sedež drž.
sv eta (med službovanjem so imeli tam

pritani oskrbo na drž. stroške, zaslužni
državljani pa do konca dni); pritanej -a m
stgr. mestna hiša sploh
pritanija -e ž  [gr. prytaneia ] državni svet,
sestavljen iz pritanov
privdcija -e ž  [lat. privatio]  1 . odvzem(anje);
(o)ropanje, odvzetje, npr. lastnine, 2. po¬
manjkanje za življenje potrebnega; pri-
trgovanje v čem, 3. v log. odsotnost
kake lastnosti, npr. slepota kot privacija
vida

privdten -tna -o [lat. privatus  zaseben, iz
privare  vzeti komu kaj] ki se tiče po¬
sameznika, oseben, individualen; za¬
seben (~a lastnina);//)?. domač; zaupen,
skriven (~o sporočilo); nejaven, ne¬
uraden (v nasprotju z javnim, uradnim,
službenim); privatna lastnina zasebna
lastnina, ki ji gospodari lastnik (v po¬
menu kapit. privatne lastnine); privitni
docent na nekaterih vseučiliščih docent,
ki ima sicer pravico predavati, a ni
stalno nameščen in nima redne plače
privatim /privabim/ lat. prisl,  zasebno, kot
zasebnik, neuradno; zaupno, na skrivaj
privatissime /privati'sime/ lat. popolnoma
zase, čisto zasebno; v najožjem krogu
privatist -a m  [lat. privatus  zaseben] dijak,
ki ne hodi v šolo, marveč se uči doma
in dela ob koncu šolskega leta izpite
privativen -vna -o [lat. privativus  iz privare
vzeti kaj] 1. odvzemajoč; izključujoč,
2. označujoč odsotnost, negacijo ipd.;
zanikujoč (osnovni pomen), nikalen,
prim. alfa privativum, 3. izključen, izje¬
men (~a pravica)

privatizirati -am [nem. privatisieren  iz lat.]
1. živeti kot zasebnik, tj. brez službe
(npr. od rente ali prihrankov), 2. imeti
svoboden poklic

privatje -ja m  [psevdofr. privatier,  pri¬
vajen) + fr. konč. -ier\  privatnik, za¬
sebnik, kdor živi brez stalne službe ali
poklica, npr. rentnik
privileg(ij) -a m  [lat. privilegium  iz privus
svoj, poseben, lex  zakon] posebna,
izjemna pravica (posameznika ali druž¬
bene plasti); svoboščina; fig.  prednost;
ugodnost

privilegiran -a -o [gl. privilegij] uživajoč po¬
sebno, izjemno pravico (~i stan), pred¬
nost, ugodnost...; privilegiranec -nca m

prix

574

procent

kdor uživa privilegije; privilegirati -am
koga dati, podeliti komu privilegije
prix [/pri'/ fr. iz lat. pretium ] cena; vred¬
nost; nagrada (zmagovalcu pri tekmo¬
vanju); prix fixe /pri' fiks/ 1. stalna cena,
2. obrok jedi po tej ceni, naspr. a la carte
prizma -e ž  [gr. pristna, prismatos  iz pri¬
zem  žagati] 1. telo, omejeno z dvema
skladnima in vzporednima mnogokot-
nikoma (osnovni ploskvi) ter s stranski¬
mi ploskvami, ki so paralelogrami
(geom.), 2. v optiki: prozorno stekleno
ali kristalno telo v tej obliki, ki razstavlja
svetlobo na spektralne barve; prizma¬
tičen -čna -o ki se tiče prizme ali podo¬
ben prizmi; v obliki prizme
prizm(at)oid -a m  [prizm(at)- + -oid]
prizmi podobno telo, ki ima različni
osnovni ploskvi (mnogokotnika), vsa
oglišča pa v dveh vzporednih ravninah
(geom.)

pro lat. predlog: za, na, namesto, v, po,
kot...; v raznih zvezah, npr. pro anno
pro- [lat. pro  pred, prej; namesto...] lat.
pripona; v zloženkah označuje zlasti,
1. prednost ali namestništvo, npr. pro-
nomen, prokonzul, 2. naklonjenost,
npr. probritanski

pro- [gr. pro  spredaj; pred, prej; zaradi...]
gr. predlog in prislov; v zloženkah: pre-,
pra-, naprej... (glede na kraj, čas, po¬
ložaj...), npr. prolog, propedevtika
pro anno /pro a'no/ lat. letno, na leto
pro aris et focis /pro a'ris et fo'cis/ lat. »za
oltarje in ognjišča« (Cicero o domovin¬
ski vojni)

proba -e ž  [nlat. proba,  gl. prebirati] po-
izkušanje; poizkus, poizkušnja; preizkus;
vaja, izkušnja; obrazec; poizkusni vzo¬
rec; merjenje; pomerjanje
probabilen -lna -o [lat. probabilis]  verjeten;
verodostojen; dokazljiv; probabilnost -i ž
verjetnost; verodostojnost; dokazljivost
probabilist -a m  [lat. probabilis  verjeten]
privrženec probabilizma; probabilizein
-zrna m 1. v fil. nauk o verjetnosti spo¬
znanja, ki uči, da spoznanje ni vero¬
dostojno, marveč zgolj verjetno, tako
npr. Hume, 2. v katol. kazuistiki nauk,
da se pri dveh verjetnih mnenjih, npr.
o zakonitosti ali nezakonitosti česa,
lahko odločimo za blažjo rešitev, če je

vsaj malo verjetna, četudi bi bilo na¬
sprotno mnenje bolj verjetno
probabiliteta -e ž  [iz lat.] gl. probabilnost
probacija -e ž  [lat. probatio  iz probari
preizkušati] preizkušanje; preizkus, P re '
izkušnja (znanja, sposobnosti...); preiz¬
kusna doba; poizkus

probati -am [gl. proba] poizkusiti; preizku¬
siti; (po)meriti

probatum est /proba'tum est/ lat. je preizku¬
šeno, zanesljivo pomaga (včasih napis
na zdravilih) ..

prebirati -am [lat. probare  preizkušati)
poizkusiti, preizkušati, preizkusiti, Po¬
meriti ; preiskati, določiti vsebino rud > n
kovin

probitas Iaudatur et alget /pro'bitas laU"
da'tur et al'get/ lat. poštenost sicer hva¬
lijo, a prezeba (Juvenal), je »devica brez
dote« (po Prešernu) •

problem -a m  [gr. problema  naloga, k
terja rešitev, iz proballein  vreči P re< :
koga] 1. težko rešljiva (ali še nerešena!
naloga ali vprašanje (teoretični ~); sp° r '
no, dvomljivo vprašanje; fig.  ugank?’
2. matematična naloga, ki se rešuj
z enačbo

problematičen -čna -o [fr. problematiqu e
iz gr.] 1. ki se tiče problema ali prob |e '
mov, še nerešen ali nerešljiv, nedognan’
neodločen, negotov, dvomljiv, nejasen,
težaven, 2. v log. vsebujoč sodbo, kj
izraža mogočo zvezo med osebkom *
povedkom, npr. proces se bo moro
ponovil; problematika -e ž 1. sporno s  >
nedognanost, nerešenost (vprašanja, na¬
loge...), 2. skupek kakih problemov

pro bono puhlico /pro bo'no pub'liko/ ‘ a '
v javno korist, v javni blagor
procedura -e ž [fr. procedure  iz lat. pro&^
dere  nadaljevati pot, napredovati] P°'
stopek, (predpisan) način, kako se kaj
vodi ali obravnava (sodna, pravna, par¬
lamentarna ~); fig.  birokratsko zavl®
čevanje _ >

procent -čnta m  [lat. pro-, centum  sto;
dveh »o« v obliki »pro cento« je nasta 1
okrajšava %] odstotek, stoti del ? cS  ’ t
zlasti zneska, prim. percent; procenti -o
m mn.  1. odstotki, 2. obresti; procent
alen -lna -o odstoten, izražen v 0
stoikih

Proces

575

profanacija

Proces -a m  [lat. processus  iz procedere  na¬
daljevati pot] 1. tok, v katerem se kaj
dogaja, nastaja, razvija, spreminja...
(kemični ~); (razvojni) tok, razvoj,
napredovanje od nižje k višji stopnji v
naravi, družbi...; dogajanje sploh, 2. ce¬
lotnost usmerjenih delovnih operacij
(proizvodni ~), 3. razprava, obravnava,
sodni postopek (pr.), 4. tok, potek bo¬
lezni; bolezen (med.)

Procesija -e ž  [nlat. processio]  cerkveni
sprevod ali obhod;//]?, dolga vrsta ljudi

Procesualen -lna -o [gl. proces] ki se tiče
sodnega postopka, pravden

Procesus -a m  [gl. proces] v anat. odrastek,
Podaljšek (čelni ~)

Procul ab love (et) procul a fulmine /pro'kul
ab jo've et pro'kul a fukmine/ lat. »daleč
®d Jupitra in daleč od bliska« (strim.
bog Jupiter je imel v rokah bliske), tj.
daleč od veljakov, katerih bližina je ne¬
varna

Procul negotiis /pro'kul nego'ciis/ lat.
»daleč od poslovnega vrvenja« (in trušča
velikih mest; gl. beatus ille qui...)

Pr° cura /pro ku'ra/ lat. kot pooblašče¬
nec

Prodekan -a m  [lat. pro-  + dekan] dekanov
namestnik na vseučilišču
Pro domo sua /pro do'mo su'a/ lat. »za svoj
dom«, tj. zase, sebi v prid, v osebni
?Pdevi (delati, govoriti ~); po naslovu
Ciceronovega govora, ko je po vrnitvi
lz  Pregnanstva 1. 57 pr. n. š. zahteval
Dr^njtev zaplenjenega premoženja
P odrom -a m  [gr. prodromos  ki teče spre¬
daj] 1. predznak bolezni, simptom, na¬
znanjajoč bolezen, npr. višja tempera-
tUr a; fig.  glasnik, znanilec, 2. uvod ali
povodna razprava

oducent -enta m  [lat. producens  iz produ-
Cer e  izpeljati, ustvariti, izdelati] v ekon.
Proizvajalec, izdelovalec, pridelovalec,
k dor proizvaja dobrine, naspr. konzu-
(Pont; producirati -am 1. izdelovati; pro¬
dajati; pridelovati, pridobivati kaj,
. • ustvarjati, prinašati kaj, 3. (pri)kazati,
1Zv ajati, predvajati kaj; producirati -am
Se  razkazovati se, javno kazati (znanje,
Drsnost ■••)

'oukcija -e z ]lat. productio,  prvotno:
Podaljšanje] 1 . proizvajanje, proizvodnja

dobrin, uporabnih vrednosti, npr. izde¬
lovanje industr. izdelkov (delovni pro¬
ces, v katerem uporablja človek naravne
snovi in jih prilagaja svojim potrebam),

2. proizvodnja, celotnost proizvedenih
dobrin; pridelek; fig.  stvaritev, 3. pri¬
kazovanje, izvajanje, npr. skladbe; pred¬
vajanje; fig.  nastop (pevcev, glasbe¬
nikov), predstava; produkcijski -a -o ki
se tiče produkcije; proizvoden, proizva¬
jalen, izdelovalen, pridelovalen; pro¬
dukcijska sredstva v ekon. proizvajalna
sredstva (stroji, tovarne...), s katerimi
proizvajajo ljudje dobrine; produkcijski
odnosi proizvodni odnosi, tj. medsebojni
odnosi ljudi v proizvodnem procesu
(ekon.)

produkt -a m  [lat. productum]  1 . plod, npr.
zemlje ali narave sploh; proizvod, izde¬
lek kot plod človeškega dela (industrij¬
ski, obrtniški ~); pridelek; pridobi tek;
fig.  delo, stvaritev, 2. zmnožek, rezultat,
ki ga dobimo pri množenju (mat.),

3. snov, nastala v kem. procesu iz drugih
snovi, naspr. edukt

produktiven -vna -o [nlat. productivus ]
(mnogo) proizvajajoč, ki daje (obilne)
produkte; ustvarjalen; donosen, rodo¬
viten; storilen, zmogljiv (v industr. po¬
menu); ploden, plodovit (~i pisec); pro¬
duktivnost -i ž proizvajalnost; donosnost,
rodovitnost; (delovna) storilnost, zmog¬
ljivost, učinek, ki ga v določenem času
doseže delavec v proizvodnem procesu;
plodnost, plodovitost

proemij -a m  [iz lat. prooemium  iz gr.]
uvodno posvetilo v epičnih pesnitvah;
uvod

proemium -a m  [iz lat.] gl. proemij
pro et contra /pro et kon'tra/ lat. za in
proti, npr. razlogi, kijih kdo navede
prof. kratica: profesor
profan -a -o [lat. profanus, pro-, fanum
svetišče, tj. zunaj svetišča] 1. nesvet,
neposvečen (v verske skrivnosti); ne¬
poučen o čem, 2. (po)sveten, laičen, ne¬
cerkven, 3. fig.  nespoštljiv (do »svetih
stvari«), brezbožen; pejor.  prostaški,
nizkoten

profan&cija -e ž  [nlat . profanatio,  gl. profan]
(o)skrunitev, onečastitev; fig.  nespošto¬
vanje, brezbožno, nespoštljivo ravnanje

profanum vulgus

576

prognoza

ali odnos; profanirati -am (o)skruniti,
onečastiti; nespoštljivo ravnati s čim;
fig.  ponižati, zlorabiti kaj
profanum vulgus /profa'num vuTgus/ lat.
preprosto ljudstvo, plebejci (Horac);
pejor.  drhal, sodrga

profes -a m  [lat. professus  iz profiten  javno
izjaviti, obljubiti] redovna zaobljuba,
npr. nune; po zaobljubi sprejet redovni
član ali članica

profesija -e ž  [lat. professio  izjava, izpoved;

obrt] (življenjski) poklic; obrt; stroka
profesionalec -lca m  [gl. profesija] poklicni
športnik, kdor živi od športa, ne od
drugega poklica; profesionalen -lna -o
ki se tiče poklica; poklicen (~a bole¬
zen); obrten; strokoven; profesionali¬
zem -zma m  poklicno ukvarjanje s čim
(športni ~)

profesionist -a m  [gl. profesija] kdor se s
čim poklicno ukvarja; strokovnjak
profesor -ja m  [lat. professor  javni učitelj]
predavatelj na srednjih ali visokih šolah
profesura -e i [gl. profesor] službeno mesto
in poklic profesorja

profet -a m  [gr. prophetes]  prerok, navdih¬
njen oznanjevalec verskih naukov in
»volje božje«, večkrat z darom »prero¬
kovanja« (npr. pri Judih Jeremija, Iza¬
ija...); prerok, vedež sploh; profetičen
-čna -o preroški

profil -a m  [ital. profilo  iz lat. pro-, filum
nit; oblika] 1. pogled s strani (na člo¬
veško lice, npr. grški ~, ali na kak
drug predmet); slika s strani, 2. (prečni)
presek ali prerez, npr. zemeljske plasti,

3. prerezni načrt zgradbe (arhit.),

4. zgoščen, plastičen oris osebnosti;
prerez skozi dobo, ustvarjalnost ipd.
(duhovni ~), 5. skupek ali prikaz osnov¬
nih, tipičnih potez (ekonomski ~),
6. oblika kovinskih palic ali nosilcev
(T~)

profilaksa -e ž  [nlat. prophylaxis  iz gr.
pro-, phylaxis  varovanje] v med. obram¬
ba, (ob)varovanje pred boleznijo, ukrepi
za preprečitev bolezni, npr. cepljenje;
profilaktičen -čna -o obramben, varo¬
valen, preprečevalen

profildktik(um) -a m, mn.  profilaktika -ik s

[gl. profilaksa] obrambno, prepreče¬
valno sredstvo (med.)

profilirati -am [gl. profil] dati ali določb 1
profil česa; izdelati ali oblikovati v
profilu

profit -a m  [fr. profit  iz lat. profectus  korist,
uspeh] v ekon. dobiček, izvirajoč iz
kapit. izkoriščanja delovne sile (k?*
pojavna oblika presežne vrednosti);/#-
dobiček, korist, ugodnost; profiten -tn»
-o ki se tiče profita; prinašajoč profi 1 -
dobičkonosen; profitna mera razmerje
med presežno vrednostjo in celotni)’ 1
kapitalom, vloženim v podjetje
proizvodno panogo (ekon.)
profitar -ja m  [gl. profit] dobičkar, kdor
hoče imeti povsod dobiček; profitarsk*
-a -o dobičkarski .

profitirati -am [nem. profitieren  iz n-j
imeti dobiček, izvleči dobiček ali korist
iz česa, okoristiti se s čim
pro forma /pro for'ma/ lat. le zaradi oblike,
zaradi lepšega; le na videz
profos -a m  [nem. Profos  iz stfr. provost  n
lat. praepositus  predstojnik] 1. častnik
s policijsko oblastjo pri srednje^
lancknehtih, 2. vojaški jetničar, nlZJ _
častnik, ki je imel nadzorstvo nad za¬
prtimi vojaki (avstrijski ~)
profsojuz -a m  [rus. professiomlnyj soju-
strokovna zveza] strokovna organizacij
(= sindikat)

pro futuro /pro futu'ro/ lat. v prihodnj ’
za prihodnost

profuzlja -e ž [lat. profusio  iz profitna# ^
razsipati] razsipanje; razsipnost, za
pravljanje; (pre)obilje, obilica
progeneza -e ž [pro- + -geneza] predčasn
spolna zrelost i

progerija -e ž [pro- + gr. geron  stare®
(predčasna) ostarelost - s

prognost -a m  [gr. prognostes  iz P rogn ° Ao .
naprejšnji sklep ali napoved] napoved
valeč, kdor kaj napoveduje; fig.  P rer °
vedež . e

prognostičen -čna -o [gr. prognostikos]  k 1
tiče prognostika, prognostike ali proS t '
ze; napoveden (~i znak); progn° s  j
-a m, mn.  prognostika -ik s znamenje,
kaj napoveduje, npr. razvoj bolp 2  .
prognostika -e ž spretnost ali zmozn
postavljanja pravilnih prognoz jj

prognoza -e ž [gr. prognosis  napreJ s  ■ j
sklep ali napoved] napoved (na osn

pr ° gradu

577

projicirati

kakih podatkov ali znamenj), npr. vre¬
mena ali polit, dogodka, zlasti zdravni-
ska napoved o razvoju bolezni
pr ° gradu /pro gra'du/ nlat. za dosego aka-
nemškega naslova

pr °gram -a m  [gr. programma  razglas, iz
Prographein  razglasiti] pismeno obvesti-
,0 > sporočilo ipd., namenjeno javnosti,
zlasti, 1. spored (koncertni, gledališki ~),
razpored, npr. predmetov ali preda-
v ^nj, 3. prikaz osnovnih smotrov vlade
a ‘* stranke, navadno z obrazložitvijo
temeljnih načel (~ ZKJ, Erfurtski ~);
Mg-  načelna izpoved; programski -a -o
kj se tiče programa; programska glasba
glasba, ki ima namen z glasbenimi
Sredstvi podati določene misli, podobe,
au stva... (npr. simfonije Berlioza ali
Beethovnova Pastoralna simfonija); pro-
Sramdtičen -čna -o po programu, v pro-
gramu začrtan; fig.  načelen
Wo gramirati -am [gl. program] sestaviti
Program ali vključiti v program; načrto¬
vati

Ptogredienca -e ž  [lat. progredi  naprej iti]
“'rjenje, napredovanje bolezni; progre-
dienten -tna -o Sireč se, napredujoč

(med.)

Pfagrčs -a m  [lat. progressus  iz progredi
n aprej iti] napredek, zlasti družbeni
Papredek; napredovanje ali razvoj sploh
(°d nižje na višjo stopnjo), gibanje v
vzdigujoči se liniji

, r< j£resija -e ž  [lat. progressio  rast, večanje]
1; postopnost, postopno, stopnjevano
gibanje ali napredovanje, 2. zaporedje,
Postopica, vrsta števil, ki rastejo ali pa¬
dajo po določenem zakonu (aritmetična,
geometrična ~)

pr °grcsist -a m  [fr. progressiste  iz lat.] na¬
prednjak, privrženec napredka (polit.)
w °gresiven -vna -o [fr. progressif  iz lat.]
Postopno, stopnjema napredujoč (ali gi¬
bajoč, razvijajoč se); postopen, rastoč,
Prim. naspr. regresiven; fig.  družbeno
napreden, prim. naspr. konservativen,
reakcionaren; progresivna paraliza v
°]ed. hudo obolenje možgan s postop-
n .'m pešanjem vseh telesnih in duševnih
s, k Povzroča ga stara sifilitična infekcija;
Progresivni davki način obdavčenja, kjer
odstotek davka raste ali pada v soraz-
37  -

merju z velikostjo obdavčenega premo¬
ženja, prim. proporcionalni davki; pro¬
gresivnost -i ž postopnost (gibanja, raz¬
voja...); fig.  naprednost (polit.)
prohibicija -e i [lat. prohibitio  iz prohibere
prepovedati] 1. prepovedovanje; pre¬
poved, 2. (zakonska) prepoved proiz¬
vodnje in prodaje alkoholnih pijač; pro-
hibicijski -a -o prepoveden; v zvezi s
prohibicijo

prohibicionist -a m  [angl. prohibitionist  iz
lat. prohibitio]  privrženec prohibicije ali
prohibitivnega sistema
prohibitiven -vna -o [fr. prohibitif  iz lat.
prohibitus  prepovedan] prepovedovalen,
prepovedujoč; preprečevalen; prohibi-
tivni sistem sistem gospodarskih ukre¬
pov — visoke carine, prepoved uvoza
ipd. — v varstvo industrije pred tujo
konkurenco

pro boe času /pro hok ka'zu/ lat. v tem
primeru, za ta primer
pro interno /pro inter'no/ lat. za notranjo
rabo

projekcija -e ž [iz lat. proiectio, pro-, iacere
vreči] 1. v geom. upodabljanje predme¬
tov v ravnini; načrt ali risba predmeta
v ravnini, 2. v geogr, način, kako je
prikazana zemeljska površina na zemlje¬
vidih (Merkatorjeva ~), 3. prenos slike
(diapozitiva) na platno s projektorjem;
projekcijski -a -o ki se tiče projekcije;
projekcijski aparat gl. projektor
projekt -a m  [lat. proiectum, pro-, iacere
vreči] načrt, osnutek (stroja, zgradbe);
fig.  zamisel; namera; naklep
projektant -a m  [gl. projekt] načrtovalec,
izdelovalec načrtov, zlasti stavbnih
projektil -a m  [iz nlat. projectilis ] iz¬
strelek (iz puške, topa...); krogla, gra¬
nata

projektirati -am [gl. projekt] risati, izde¬
lovati načrte, osnutke; fig.  (za)snovati
kaj; nameravati kaj; projektiven -vna -o
načrten; načrtovalen (~i biro)
projektor -ja m  [angl. projeetor,  gl. pro¬
jekt] 1. optična priprava, ki projicira
v povečavi fotografske posnetke, risbe
ipd., 2. projektant (redko)
projicirati -am [lat. proiicere  vreči ven,
pred...] upodobiti, prikazati v ravnini,
narisati projekcijo; prenesti na platno

Slovar tujk

prokatalepsa

578

proletariat

(npr. diapozitiv); prikazovati s projek¬
torjem; fig.  (za)snovati kaj
prokatalepsa -e ž [iz gr.] gl. prolepsa
proklamacija -e i [lat. proclamatio, pro-,
clamare  klicati] slovesna (uradna) objava
ali razglas; proklamirati -am slovesno
razglasiti, oklicati kaj
proklitika -e ž  [gr. proklinein  nasloniti]
pristanka, v slovn. nepoudarjene besede,
ki se naslanjajo na naslednje besede in
izgovarjajo kot ena beseda z njimi, npr.
predlogi (k bratu = hbratu, prim. enkli-
tika); prokliza -e ž  naslanjanje nepoudar¬
jene besede na naslednjo besedo
prokonzul -a m  [lat. proconsul]  pri Rimlja¬
nih: upravnik in vojaški poveljnik pro¬
vince (bivši konzul, ki je po izteku svoje
službe odšel v provinco)

Prokrust(es) -ta m  [gr. Prokroustes  iz pro-
krouein  iztegniti] v stgr. mit. vzdevek
atiškega razbojnika Polipemona ali
Damasta, ki je napadal in mučil potnike;
ubil ga je Tezej; Prokrustova postelja
postelja, na katero je Prokrust polagal
svoje žrtve; če jim je bila prekratka,
jih je natezal; če jim je bila predolga,
jim je odsekal noge; fig.  kaj prisiljenega,
zlasti samovoljna, izumetničena oblika,
ki ji vsiljujejo določeno vsebino
proktalgija -e ž  [gr. proktos  zadnjica, +
-algija] nevralgične bolečine v zadnjiku,
danki (med.)

proktitis -a m  [gr. proktos  zadnjica, + -itis]
vnetje danke (med.)

proktoskop -a m  [gr. proktos  zadnjica,
4- -skop] priprava za preiskovanje danke
(med.)

prokura -e ž  [ital. procura  pooblastilo, iz
lat. procurare  skrbeti za kaj] neomejeno
pooblastita v trg. poslih, s katerim
lastnik trgovine pooblasti kako osebo
(prokurista) ali več oseb, da v njegovem
imenu sklepajo kupčije, podpisujejo
firmo itd.

prokuracije -ij i mn.  [gl. prokurator] dvorci
prokuratorjev na Markovem trgu v Be¬
netkah

prokurator -ja m [lat. procurator  namestnik;
pooblaščenec] 1. v starem Rimu naslov
višjih cesarskih uradnikov, npr. cesar¬
skih namestnikov, 2. v srednjev. Benet¬
kah: eden izmed devetih naj višjih drž.

uradnikov, izmed katerih so volili doza,
3. pooblaščenec; oskrbnik; upravnik
prokuratura -e ž  [nlat. procuratura ] 1. de¬
lovno področje prokuratorja, 2. P?"
oblastilo prokurista (trg.), 3. v nekaterih
državah: državno tožilstvo
prokurist -a m  [nem. Prokurist  iz lat.] P°'
slovodja z neomejenim pooblastilo! 11
v trg. poslih ^ 1

prokuror -ja m  [fr. procureur  pooblaščenec]
državni tožilec v Franciji in carski RusiJ 1
prolaktin -a m  [pro- + lat. lac, lo ctlS
mleko, + -in] hormon, ki ureja delo¬
vanje mlečnih žlez (biokem.)
prolaps -a m  [nlat. prolapsus  iz lat. prolah'
zdrkniti] v med. izstop notranjega organa
ali mehkih telesnih delov, npr. maternice
ali zadnjika ,

prolegat -a m  [lat. pro-, legatus  poslanec!
papeški namestnik v kaki pokrajin'
nekdanje cerkvene države
prolcgomena -men s mn.  [gr. prolegometiof ’
mn. prolegomena, pro-, legein  govorita
uvod, uvodne besede ali pojasnila (P°'
jasnjujejo predmet npr. predavanja al '
določajo pojme; zlasti po naslovu Kan'
tovega dela, ki uvaja bralca v Kritik 0
čistega razuma)

prolepsa -e ž  [gr. prolepsis, pro-, lambaneit
vzeti] 1. v govorništvu: naprejšnji
govor na kak mogoč ugovor ali medkk
i (= prokatalepsa), 2. predčasen, P re "
zgodnji nastop (~ bolezni)
prolet -a m  [nem. Prolet  iz lat.] gl. pr°l e '

tarec vin

proletarec -rca m  [lat. proletarius  državljan
najnižje plasti, iz proles  otroci, potom'
stvo] 1. v starem Rimu svoboden držav¬
ljan skoraj brez premoženja (po daven
odmeri v najnižjem, neobdavčenem raz-
. redu), ki je služil državi največ s
da je plodil otroke za vojaško služb 0 :
2. v kapit. družbi mezdni delavec,
prodaja svojo delovno sita; proletark
-a -o ki se tiče proletarcev in proletarca 1
proletariat -a m  [fr. proletariat,  1832, iz ^
proletarius]  po marksistični teoriji ed®
od dveh osnovnih razredov v kap* ■
družbi, razred mezdnih delavcev, ki , s
prisiljeni prodajati svojo delovno si
kapitalistom, razred, ki ga ustvarja
razvija sam mehanizem kapit. pro> zV

Proletarizacija

579

promoviranec

jalnega procesa, po svojem zgodovin¬
skem poslanstvu grobar kapitalizma in
nosilec višje socialistične družbe
Pfoletarizacija -e ž [fr. proletarisation,  gl.
Proletarec] nastajanje ali naraščanje
Proletariata; prehajanje posameznikov
ali družbenih plasti, npr. drobnih pro¬
izvajalcev, med proletariat;//?. osiroma-
se nje, obubožanje; proletarizirati -am
(se) spreminjati (se) v mezdnega delavca,
Proletarca, preiti med proletariat; fig.
osiromašiti (se), potisniti na nižjo stopnjo
Proletarski -a -o [iz lat.] gl. proletarec
Proletkult -a m  [rus. po kratici Inštitut za
Prolet(arsko) kull(uro), ki ga je 1. .1917
ustanovil Lunačarski] v prvi dobi so¬
vjetske oblasti težnja po ustvaritvi po¬
sebne proletarske kulture in zavračanje
Vs ega, kar ji ne ustreza
, libito /pro li'bito/ lat. poljubno, po
želji

Prolog -a m  [gr. prologos  prvi del antične
drame pred nastopom zbora, uvajajoč
Poslušalce v dramsko dogajanje, pro-,
'°gos  govor] uvod, uvodni govor (igra,
Pesem); uvodna beseda; uvodno po¬
glavje v leposlovnem delu (drami, ro-
ruanu...), ki uvaja bralca v dogajanje,
Uaspr. epilog; fig.  uvod sploh
"Olongacija -e ž  [nlat. proiongatio]  1. po¬
daljšava, podaljšanje (veljavnosti po¬
godbe ipd.); odgoditev, preložitev roka,
odlog, 2. podaljšanje (v prostornem
smislu); prolongacijski -a -o ki se tiče
Prolongacije; odgoditven, preložitven
Ptolongiran -a -o [nlat. prolongare  podalj¬
šati] podaljšan, odgoden, preložen; pro-
lo *'girati -am podaljšati (veljavnost ipd.);
Preložiti rok, odložiti, odgoditi (~ pla-
edo menice)

r ° memoria /pro memo'ria/ lat. »v spo-
m >n<<, npr. spominski članek ali spo¬
menica (vloga, prošnja, ki naj kaj »pri¬
kliče v spomin«)

°®cm6rija -e ž  [lat. pro-, memoria  spo-
P?m] I. spomenica, a) spis ali vloga na
^jo oblast, b) vrsta diplomatske note,
zapisek; zapisnica

0 'Nenada -e i [fr. promenade]  1. spreha¬
janje; sprehod, 2. sprehajališče, 3. vrsta
Plesnega koraka; promenirati -am spre¬
hajati se; pejor.  postopati (brez dela)

Prometej -a m  [gr. Prometheus ] v stgr. mit.
eden od titanov, stvarnik ljudi (v poznej¬
ših mitih) in iznajditelj mnogih spretnosti,
ki je ukradel pri bogovih na Olimpu
ogenj in ljudi naučil, kako naj ga upo¬
rabljajo; Zevs ga je za kazen prikoval
na skalo, kjer mu je jastreb vsak dan
kljuval jetra, čez noč pa so mu spet
zrasla; rešil gaje Herakles;//?. proinetci
-a m  ustvarjalen duh, preganjan zaradi
naprednih in svobodoljubnih teženj;
Prometejev ogenj nepremagljiva notranja
težnja k spoznanju; prometejski -a -o
ki se tiče Prometeja, podoben Prome¬
teju; ustvarjalen, oživljajoč; kljubovalen,
kljubujoč (bogovom)

Prometeus -ea m  [iz gr.] gl. Prometej
prometij -a m  [po mit. Prometeju] kem.
prvina iz skupine redkih kovin (prej:
ilinij)

promile -la in neskl. m  [lat. pro-, mille
tisoč] odtisoček, tisoči del česa, zlasti
zneska

pro mille /pro mi'le/ lat. od tisoč (se pla¬
ča...); odtisoček

prominenca -e ž  [lat. prominentia  iz pro-
minere  štrleti, dvigati se nad] 1. vidnost;
pomembnost; odličnost; fig.  odlična
osebnost, 2. štrlina (med.); prominenten
-tna -o 1 . (daleč) viden; pomemben (~o
vprašanje); odločujoč v čem; fig.  odli¬
čen, znamenit, imeniten (—a osebnost),
2. štrleč (med.)

promiskuiteta -e ž  [lat. promiscuus  pome¬
šan, skupen] 1. mešanje; pomešanost;
mešanica; zmeda, nered, 2. svobodno,
neurejeno spolno občevanje na najnižji
stopnji človeške družbe
promocija -e ž  [nlat. promotio  iz lat. pro-
movere  povišati] 1. povišanje (v polo¬
žaju, stopnji...), imenovanje za kaj;
napredovanje, 2. (slovesna) podelitev
doktorskega naslova

promotor -ja m  [iz nlat.] kdor opravi pro¬
mocijo; kdor (vseučiliški profesor) po¬
deli doktorski naslov
promoviranec -nca m  [lat. promovere  povi¬
šati] kdor je promoviran; promovirati
-am 1. povišati (v položaju, stopnji...),
imenovati za kaj; biti povišan, napredo¬
vati, 2. podeliti ali dobiti doktorski
naslov

promptcn

580

proporc

prompten -tna -o [lat. promptus]  uren,
nagel, hiter (~a postrežba); spreten,
okreten; natančen (v plačevanju ipd.);
promptnost -i ž  urnost; spretnost; na¬
tančnost

promptuarij -a m  [nlat. promptuarium,  gl.
prompten] znanstveni ipd. priročnik
(zastarelo)

promulgacija -e ž  [lat. promulgatio\  objava,
(javna) razglasitev, npr. zakona, odred¬
be...; promulgirati -am razglasiti, ogla¬
siti, oznaniti kaj

pronacist -a m  [pro- -j- nacist] privrženec
ali zagovornik nacizma
pronaos -a m  [gr. pro-, naos  svetišče] pred¬
dverje antičnih svetišč
pronomen -a m, mn.  pronomina -in s [lat.
pronomen, pro-, nomen  ime] zaimek,
v slovn. pregibne besede, ki jih rabimo
namesto imen (tj. samostalnikov ali
pridevnikov)

pronominacija -e ž [lat. pronominatio, pro-,
nomen  ime] posredno imenovanje, če
namesto imena uporabljamo kak vzde¬
vek, ki je z njim v zvezi, npr. goriški
slavček namesto Gregorčič
pronominalen -lna -o [nlat. pronominalis]
zaimenski, ki se tiče zaimka
prononslran -a -o [fr. prononce  izrazit] očit,
izrazit, ostro izražen; razvpit, razkričan;
na (slabem) glasu; splošno znan; odlo¬
čen (~ nasprotnik)

pronunciacija -e ž  [lat. pronuntiatio]  izreka,
izgovarjava besed

pronunciam(i)ento -a m  [/pronunsiam(i)en'-
to/ = Špan. oklic, poziv k prevratu]
v Španiji in Latinski Ameriki državni
udar ali prevrat

propagacija -e ž  [lat. propagatio ] širjenje,
razširjanje (idej, naukov...)
propaganda -e ž  [gerund. od lat. propagare
širiti — po katol. misijonskem kolegiju
Congregatio de propaganda fide, usta¬
novljenem 1. 1622 za širjenje vere]
1. načrtno, sistematično širjenje kakih
naukov, idej ali teorij (propaganda daje
mnogo idej manjšemu številu ljudi, njen
namen je pridobivanje novih privržen¬
cev, prim. agitacija), 2. fig.  snubljenje,
pridobivanje kupcev za kako blago;
propaganden -dna -o ki se tiče pro¬
pagande

propagandist -a m  [fr. propagandiste,  1792,
iz lat.] kdor se posveča propagandi
(marksistični ~), kdor kaj vneto pro-
pagira

propagžtor -ja m  [lat. propagator]  razširje-
valec, kdor kaj širi ali propagira (v polit-
pomenu navadno: propagandist)
propagirati -am [lat. propagare]  širiti kaj;
oznanjati kake nauke, ideje..., ukvarjati
se s propagando

propan -a m  [prop(il) -f (met)an] plin
(ogljikov vodik) iz skupine metanov;
v gospodinjstvu kot gorivo
propanol -a m  [propan + -ol] propilm
alkohol

proparoksitonon -tona m, mn.  proparoksi-
tona -ton s  [pro- + paroksitonon] v
grščini beseda z ostrivcem na tretjem
zlogu od zadaj, prim. oksitonon, paroksi¬
tonon

pro patria /pro pat'ria/ lat. za domovino
propedevtik -a m  [gr. pro-, paideuein  učiti)
kdor se ukvarja s propedevtiko; P r0 '
pedevtika -e ž  pripravljalni, uvodni nauk
(filozofska ~) ali znanje, potrebno kot
uvod v kako umetnost ali znanost
propeler -ja m  [angl. propeller  iz lat. P r0 '
pellere  gnati] letalski ali ladijski vijak
(tehn.) '

properispomenon -mena m, mn.  properispo-
mena -men s  [pro- + perispomenonl
v grščini beseda s cirkumfleksom o®
predzadnjem zlogu

propil -a m  [prop(ionski) + -il] enovalentm
radikal iz propana (kem.)

Propileje -lej z mn.  [gr. Propylaion,  niD-
Propylaia, pro-, pyle  vrata] veličastno
preddverje v obliki stebrišča, vhod na
staroatensko Akropolo; propileje -«[
ž mn.  preddverje stgr. svetišč in pala c ’
fig.  mogočen, monumentalen vhod
propionski -a -o [pro- + pionski iz £['
pion  masten] ki se tiče propionske ki¬
sline (nasičene karbonske kisline ,z
propana)

proponent -čnta m  [lat. proponens, P r °'’_
ponere  postaviti] predlagatelj, predlo'
žitelj, kdor kaj predlaga; proponirati -a' 1
predlagati, predložiti kaj
proporc -a m  [gl. proporcija] 1. delit 6  ^
mandatov po razmerju glasov pri (P r °'
porcionalnih) volitvah, 2. proporcija

Ptoporcija

581

prospekt

P r op6rciia -e z [lat. proportio  del, delež;
razmerje, pro-, portio  del; razmerje]
1. (skladno) razmerje, sorazmerje med
deli in celoto, skladnost; razsežnost;
obseg, 2. v mat. enakost dveh razmerij,
npr. a : b = c : d

Proporcionala -e z [gl. proporcionalen] so-
razmernica (mat.)

Proporcionalen -lna -o [lat. proportionalis]
skladen, (so)razmeren, v pravilnem so¬
razmerju; proporcionalni davki način
obdavčenja, kjer se odstotek davkov ne
spreminja glede na velikost obdavčenega
Premoženja, naspr. progresivni davki;
Proporcionalni volilni sistem volilni si¬
stem, kjer se število mandatov razdeli
v  sorazmerju s številom glasov, ki so jih
dobile posamezne stranke (s tem je za¬
gotovljeno zastopstvo tudi manjšim
strankam)

Proporcioniran -a -o [gl. proporcija] skla¬
den, sorazmeren; enakomerno, pravilno
razdeljen; pravilno, lepo oblikovan ali
raščen; proporcionirati -am enakomerno,
sorazmerno razdeliti, postaviti v dolo¬
čeno (so)razmerje, napraviti sorazmerno

Propozicija -e ž [lat. propositio]  1 . predlog,
Ponudba, 2. postavka, stališče, trditev
(v diskusiji), 3. v logiki; prva in druga
Premisa, 4. v govorništvu: razlaganje
Predmeta, 5. (nav. v mn.  propozicije -ij z)
v  šp. pravila za tekmovanje

Propretor -ja m  [lat. propraetor ] v starem
Rimu bivši pretor, ki je po službovanju
v  Rimu odšel s pretorsko oblastjo v pro¬
vinco

Propria causa /prop'ria kau'za/ lat. v svoji,
osebni zadevi

Propria manu /prop'ria ma'nu/ lat. svoje-
ročno, gl. manu propria

P ro Prio motu /prop'rio mo'tu/ lat. iz svo-
Joga nagiba

Propter hoc /prop'ter hok/ lat. zaradi tega,
lz  tega vzroka (izraža vzročno zvezo,
Prim. post hoc)

Pro rata /pro ra'ta/ lat. v razmerju, po
določenem deležu

Prorektor -ja m  [lat. pro-  + rektor] na vi¬
sokih šolah rektorjev namestnik ali po-
močnik, navadno bivši rektor

* rorogacija -e z [lat. prorogatio  iz prorogare
°dgoditi] odlog, preložitev, odgoditev,

npr. parlamentarne seje; podaljšanje
(roka, službene dobe); prorogirati -am
odgoditi, preložiti kaj; podaljšati kaj
prorogativen -vna -o [lat. prorogare  odgo¬
diti] odložilen, odgoditven; podaljše-
valen

proscenij -a m  [lat. proscenium  iz gr. pro-
skenion, pro-, skene  oder] 1. v antiki
del odra, kjer so nastopali igralci, 2. da¬
nes : sprednji del odra, zlasti med zaveso
in orkestrom

prosektor -ja m  [lat. prosecare  razrezati]
kdor secira trupla, zlasti, 1. prvi asistent
profesorja anatomije, 2. razteleševalec
v razteleševalnici; prosektura -e ž razte-
leševalnica v večjih bolnišnicah in kli¬
nikah

prosekutor -ja m  [lat. prosequi  spremiti;
preganjati] 1. preganjalec, 2. tožitelj,
tožilec

proselit -a m  [iz gr.] gl. prozelit
proseminar -ja m  [pro- + seminar] pri¬
pravljalni seminar (na univerzi); prose-
minarist -a m  slušatelj proseminarja
prosit [/pro'sit/ 3. os. edn. konj. sed. od lat.
prodesse  koristiti] na zdravje! srečno!
(voščilo pri pitju)

proskineza -e ž [gr. proskynesis  iz proskynein
častiti] čaščenje po božje, orientalski
(zlasti bizantinski) pozdrav s poklekom
pred vladarja in dotikom tal s čelom
proskribirati -am [lat .proseribere  razglasiti;
ponuditi v prodajo; fig. izobčiti] izvzeti
iz (varstva) postave, preklicati, obsoditi
brez sodnih formalnosti, vnesti v pro-
skripcijsko listo, izgnati;/(g. preganjati,
izobčiti (iz družbe), ošibati; proskri-
biranec -nca m  preklicanec, kdor je
izvzet iz varstva zakonov ali je na pro-
skripcijski listi

proskripcija -e ž  [lat. proseriptio]  v starem
Rimu izvzem iz varstva zakonov, preklic,
zlasti polit, nasprotnikov (z vnašanjem
njih imen v javne, proskripcijske liste
ter z zaplenitvijo in prodajo premo¬
ženja); izgon ;fig.  preganjanje, izobčenje;
(o)sramotitev; proskripcijski -a -o ki se
tiče proskripcije; proskripcijska lista
»črna lista«, spisek oseb, obsojenih na
smrt, izgon ipd.

prospekt -a m  [lat. prospectus  razgled, po¬
gled] 1. razgled ali vnanji videz, 2. v sli-

prosperirati

582

protektorat

karstvu upodobitev skupine poslopij,
ulic..., 3. pregled ali opis poslovne de¬
javnosti ali izdelka, izdan v reklamne
namene (knjižni ~), 4. široka, dolga in
ravna ulica v ruskih mestih, npr. lenin¬
grajski Nevski ~, 5. poslikano odrsko
ozadje

prosperirati -am [lat. prosperare ] uspevati,
imeti uspehe ah srečo, napredovati, raz-
cvetati se

prosperiteta -e ž Hat. prosperitas]  uspevanje
(v poslih); blaginja, gospodarski razcvet
prostata -e ž [gr. prostates  spredaj stoječ;
predstojnik] v anat. obsečnica pri mo¬
škem (= žleza pod sečnim mehurjem)
prostatitis -a m  [prostat(a) 4- -itis] vnetje
prostate, navadno posledica kapavice
(med.)

prosternacija -e ž [iz lat.] gl. proskineza
prostil -a m  [gr. prostylon, pro-, stylos
steber] stgr. svetišče s stebri le od spred¬
nje, vhodne strani

prostitucija -e i [lat. prostitutio  iz prostituere
javno se ponujati] vlačuganje; vlaču-
garstvo, blodništvo, tj. prodajanje telesa
v spolne namene, navadno kot poklic
(tudi prodajanje znanja ali duševnih
zmožnosti); fig.  onečaščenje, oskrunje¬
nje; prostituirati -am (se) prodajati se,
prodajati svoje telo ali duševne zmožno¬
sti, uganjati prostitucijo; fig.  osramotiti,
onečastiti, ponižati (se)
prostitutka -e ž  [gl. prostitucija] ženska, ki
se prodaja, (poklicna) vlačuga, hotnica,
blodnica

prostracija -e ž  [lat. prostratio]  1 . poklek,
klečanje pred kom (kot izraz ponižnosti
ali čaščenja), 2. v med. skrajna maloduš¬
nost; popolna onemoglost ali izčrpa¬
nost

prota -a in  -e m  [gr. prolos  prvi] pravoslavni
višji duhovnik, stopnja v pravoslavju
(tudi: predstojnik duhovščine v parohiji)
protagonist -a m  [gr. protos  prvi, agonistes
borec] v stgr. drami: prvi igralec, igralec
glavnih vlog; fig.  glavna, vodilna oseba
ali značaj; bojevnik za kaj
protaktinij -a m  [prot(o)- + aktinij] radio¬
aktivna kem. prvina, produkt razpa¬
danja urana

protamin -a m  [prot(o)- + -amin] vrsta
enostavnih beljakovin (biokem.)

protaza -e ž [gr. protasis]  1 . v slovn. prorek,
prvi del velikega stavka, ki pripravlja
kako misel, naspr. apodoza, 2. uvodni
del antične drame, s katerim se začenja
zaplet

proteaza -e ž  [prote(in) 4- -aza] encim, ki
razkraja beljakovine (biokem.)
protege -ja m  /prateže'/ fr. protežiranec
proteid -a m, nav. v mn.  proteidi -ov [gr-
proteios  prvi, 4- -id] sestavljene belja¬
kovine (biokem.)

protein -a m, nav. v mn.  proteini -ov [gr-
proteios  prvi, + -in] enostavne belja¬
kovine (biokem.); proteinski -a -o belja¬
kovinski

Protej -a m  [iz gr.] gl. Proteus
protekcija -e ž  [nlat. protectio  iz lat. pro-
tegere  zakriti; varovati] varstvo, zaščita!
pokroviteljstvo; podpora, pomoč; pr*'
poročilo (vplivnih ljudi); podpiranje,
dajanje prednosti (v šoli, službi...)
protekciondš -a m  [gl. protekcija] kdor
uspeva s protekcijo ali uživa protekcijp
protekcionist -a m  [gl. protekcija] 1. pr*'
vrženec protekcionizma, 2. kdor uspeva
s protekcijo; varovanec, kdor uživa pro¬
tekcijo; protekcionističen -čna -o varo¬
valen, zaščiten (~e carine); protekcio¬
nizem -zma m  sistem gospodarsko-polit-
ukrepov — predvsem v dobi industr-
kapitalizma — v varstvo domače in¬
dustrije pred tujo konkurenco (s cari¬
nami, prepovedjo uvoza, subvencijam*
ipd.)

protektiven -vna -o [nlat. protectivus]  varo¬
valen, obramben; podporen
protektor -ja m [n\?A. proteetor]  1 . kdor koga
protežira, varuh, pokrovitelj, podpor¬
nik, 2. v stari Angliji, a) naslov regenta,
drž. upravnika (med kraljevo mladolet-
nostjo ali odsotnostjo), b) naslov Crom-
wella po odpravi kraljevine, navadno!
lord protektor, 3. v medn. pravu država,
ki izvaja protektorat; protektorstvo -a 5
varuštvo, pokroviteljstvo
protektorat -a m  [gl. protektor] 1. varstvo,
pokroviteljstvo močnejše države nad
šibkejšo, oblika polit, odvisnosti; vrsta
protektorata je tudi fr. pokroviteljstvo
nad Andoro, 2. država ali področje v
takem varuštvu (Češko-moravski
vlada (tudi čast, funkcija...) protektorja,

P r ° tempore

583

protoplazma

zlasti vlada Oliverja in Riharda Crom-
Wella

fo tempore /pro tem'pore/ lat. začasno;
za sedaj

Pfotest -a m  [ital. protesto  iz lat. protestari
'zpričati, izjaviti] 1. odločen ugovor,
odkrit (javen) nastop zoper kako de¬
laje, postopek, krivico, nezakonitost...,
2- uradna listina, da menica ni bila
Pravočasno plačana (pr.)

Pfotestacija -e ž  [nlat. protestatio]  ugovar¬
janje; vložitev ugovora; (slovesen) urad-
Oi protest, danes zlasti v medn. odnosih

Protestant -a m  [iz lat. protestans]  1 . pri¬
vrženec protestantizma; pripadnik pro¬
testantske, evangeljske cerkve, 2. kdor
Protestira menico (pr.); protestantizem
-zma m  1. protestantstvo, skupno ime
kršč. veroizpovedi, ki so se v reforma¬
mi odcepile od katolicizma (po protesta-
c, ji evangeličanskih stanov na drž.
zboru v Speyerju 1. 1529 proti sklepu
katol. večine, da se cerkvene reforme
°dlože), 2. protestantsko gibanje

Protestirati -am [lat. protestari]  (odločno,
odkrito) ugovarjati ali izražati nesoglasje
® čim; vložiti protest; fig.  upirati se
čemu; protestirati menico uradno ugo-
toviti, potrditi, da menica ni bila pravo¬
časno plačana

Protetičen -čna -o [iz gr. prothesis,  gl. pro¬
teza] nastaven (slovn.); ki se tiče pro-
tetike ali proteze; protetika -e ž 1. nado¬

meščanje kakih telesnih delov z umetni¬
mi, npr. noge, 2. nauk o protezah,
p 3. protetični oddelek
roteus -a m  [gr. Proteus]  v stgr. mit. nižje
božanstvo z otoka Farosa (največkrat
so si ga predstavljali kot starca, ki je
■mel dar prerokovanja in zmožnost, da
Je nenehno spreminjal svojo podobo);
f‘S . proteus -a m  1 . vetrnjak, 2. človeška
ribica, močeril (zool.), 3. vrsta mikrobov
Proteza -e ž  [gr. prothesis  nastava, pro-,
thenai  postaviti] 1. v kirurgiji; umetno
nadomestilo za izgubljeni ud ali del
telesa, npr. lesena noga, 2. v lingv. gla¬
sovni predložek, nastavek, glas ali zlog,
dodan na začetku besede, npr. vogal
namesto ogal

Protežiranec -nca m  [fr. protegi  iz proteger
v arovati] varovanec, kogar kdo varuje,

protežira; protežirati -am varovati ali
podpirati koga; dajati komu prednost,
izkazovati protekcijo; pospeševati kaj
protij -a m  [nlat. protium  iz gr.] vodikov
izotop (kem.)

protlst -a m, nav. v mn.  protisti -ov [gr.
protistos,  presež. iz protos  prvi] v biol.
enoceličarji, Haecklovo ime za protozoa
in protofita

proto- [gr. proto-  iz protos  prvi] v sestav¬
ljenkah; prvi, začetni, osnovni, pra-,
pro-, npr. protagonist, prototip
protoaktinij -a m  [iz gr.] gl. protaktinij
protofit -a m, mn.  protofita -it s  [proto- +
-flt] prarastlina (bot.)
protokol -a m  [fr. protocole  iz ngr. pro-
tokollon  iz protos  prvi, kollan  lepiti —
prvotno pri pravnih listinah nalepljena
prva stran z raznimi podatki] 1. uradni
zapisnik (o kaki izjavi, zaslišanju, po¬
godbi, sklepih konference...), 2. pravil¬
nik s predpisi o diplomatskem ceremo¬
nialu (o vodenju uradne korespondence,
sprejemanju tujih diplomatov ipd.); od¬
delek v zunanjem ministrstvu, kjer te
posle opravljajo (šef ~a); protokolaren
-rna -o zapisniški, v zapisniku; ki se tiče
protokola; protokolirati -am uradno
zapisati; vnesti v uradni zapisnik (tudi:
vnesti, vpisati v register ipd.); napraviti
zapisnik

protokolist -a m  [gl. protokol] zapisnikar
proton -ona m  [sr. sp. od gr. protos  prvi]
jedro vodikovega atoma s pozitivnim
nabojem (fiz.)

protonotar -ja m  [nlat. protonotarius,  gr.
protos  prvi, lat. notarius  pisar, tj. prvi,
glavni tajnik, pisar...] 1. katol. funkcio¬
nar, član papeškega kolegija sedmerih
dostojanstvenikov, ki opravljajo tajniške
posle (včasih zgolj naslov), 2. glavni
tajnik carigrajskega patriarha
proton pseudos /pro'ton pseu'dos/ gr.
»prva laž«, pri Aristotelu: prva, osnovna
napaka pri dokazovanju (iz katere izvi¬
rajo poznejše zmote); fig.  nepravilna
(pred)postavka

protoplazma -e ž  [proto- +  gr. plasma  upo¬
dobitev, stvaritev, tj. najprej ustvarjena,
tako jo je imenoval biolog Purkynž]
celična prasnov, brezbarvna, zapleteno
sestavljena sluzasta snov, sestavina vseh

prototip

584

prozelit

živih celic in osnova življenja sploh
(biol.)

prototip -a m  [proto- + -tip] 1. pralik,
prapodoba, pravzor, tj. prvi primerek
svoje vrste, po katerem je kaj posneto;
fig.  vzor(ec), obrazec, 2. prvi odtisk
protozoon -a m, mn.  protozda -oj s  [proto-
+ gr. zoon  živo bitje] praživ(ali), drobni,
enocelični organizmi, vidni pod mikro¬
skopom (biol.)

protuberanca -e i  [nlat. protuberantia  iz
lat. pro-, tuber  grba; tvor] 1. vzbuhlina,
večja bula, tvor (med.); štrlina (anat.),
2. v astr. velikanski, stotine kilometrov
visoki izbruhi žarečih plinov na površini
Sonca (v tem pomenu navadno: protu¬
berance)

provenienca -e ž  [lat. provenire  izvirati
iz...] izvir česa

proverb -a m  [lat. proverbium  iz verbum
beseda] pregovor; proverbialen -lna -o
pregovoren; fig.  splošno znan
proviant -a m  [ital. provianda ] živež, zaloga
hrane, zlasti za vojaške potrebe
providenca -e ž  [lat. providentia  iz providere
vnaprej videti] previdnost; skrbnost;
fig.  Providenca -e ž  »božja previdnost«,
Previdnost (teol.)

provinca -e ž  [lat. provincia]  1. pri Rimlja¬
nih upravna enota v osvojenih deželah,
tj. zunaj Italije, 2. danes: pokrajina,
upravna enota v raznih državah; fig.
dežela, podeželje (v naspr. s središčem,
glavnim mestom), 3. območje redovne
enote

provincial -a m  [nlat. provincialis ] redovni
predstojnik v provinci, tj. predstojnik
vseh samostanov kakega reda v provinci
provincialen -lna -o [lat. provincialis ] po¬
krajinski, podeželski, podeželen; fig.
kmečki, preprost; pejor.  staromoden,
starokopiten; provincializem -zrna m  kra¬
jevni, narečni (tj. neknjižni) izraz ali
jezikovna posebnost; krajevna, pokra¬
jinska značilnost sploh; pejor.  prepro¬
stost; (podeželska) starokopitnost
provitamin -a m  [pro- + vitamin] snov, ki
je vir ali nosilka kakega vitamina (~ A)
provizija -e ž  [lat. provisio  iz providere
vnaprej videti; oskrbeti] 1. preskrba;
zaloga; živež; življenjska sredstva, 2. v
trg. opravnina, nagrada za posredovanje

(navadno v odstotkih od zadevnega
zneska)

provizor -ja m  [iz lat. provisor]  upravitelj:
oskrbnik; prvi pomočnik v lekarni
(ne pri nas); nekdaj tudi: oskrbnik ali
zakupnik lekarne; provizoren -rna -°
upraviteljski; oskrbniški; ki se tiče pro-
vizorja

provizoren -rna -o [iz nlat. provisorius]
začasen; pomožen; pogojen; provizo¬
ričen -čna -o začasen; pomožen
provizorij -a m  [gl. provizoren] kaj za¬
časnega, zlasti začasna stavba (tudi za¬
časna uredba, ukrep, pravno stanje..-)
provocirati -am [lat. provocare, pr°~>
vocare  klicati] izz(i)vati k čemu; nava¬
jati h kaznivim besedam ali dejanjem
provokacija -e ž  [lat. provocatio]  1 . izzi¬
vanje, (namerno) navajanje koga h kaz¬
nivim ali zanj škodljivim dejanjem:
škodljivsko dejanje provokatorja, 2. v
med. (umetni) izziv bolezenskih P°'
javov

provokater -ja m  [fr. provocateur  iz lat-.
provocator]  izzivač, (policijski) agent, k>
izziva npr. revolucionarje k nepremišlje¬
nim dejanjem, da bi jih policija lahko
prijela; vohun, ki se vrine v organiza;
cijo, da bi poročal o njenem delu policij*
ali jo zapeljal v zanjo škodljiva dejanja,
provokaterski -a -o izzivalen
provokator -ja m  [iz lat.] gl. provokater
proza -e ž  [lat. prosa sc. orado  nevezan,
neolepšan govor, iz pro(r)sus  raven,
preprost, nevezan] nevezana, pisana alt
govorjena beseda, npr. v romanu (k ot
nasprotje vezane, pesniške besede); flS'
kaj treznega, pustega, zlasti siva, vsak¬
danja plat življenja .

prozaičen -čna -o [nlat. prosaicus,  gl. prozaJ
izražen, napisan v prozi, v nevezan'
besedi; nepesniški; fig.  vsakdanji (slog.
misel, običaj...); pejor.  siv, suh, pust.
dolgočasen, naspr. poetičen; prozdik " a
m  kdor piše v prozi, v nevezani besedi
prozaist -a m  [iz lat.] gl. prozaik
prozelit -a m  [gr. proselytos  prišlec; fig'
spreobrnjenec] spreobrnjen, nov in vnet
privrženec (ki je prišel iz druge vere.
stranke...); fig.  gorečnik, vnet privr¬
ženec (prozelitska vnema); prozelitize 1 ^
-zma m  (strastno, pretirano) spreobra-

psihiater

Pro:

zerpina

585

panje udov drugih ver ali strank, včasih
brez izbiranja sredstev;//]?, gorečnost
r ozerpina -e i  [lat. Proserpina]  gl. Perze-
fona

Pfozodičen -čna -o [gr. prosodikos, pros
Pri, k, ob..., ode  pesem] ki se tiče pro-
z °dije ali prozodike; merosloven; pro-
?°dija -e z  1. merjenje zlogov po dolžini
'n kračini v gr., lat. itd. (v slov. po na-
glasu), 2. meroslovje, nauk o tem (metr.)
P r oz6dika -e ž [gl. prozodičen] meroslovje,
del metrike

Pfozopalgija -e ž [gr .prosopon  obraz; oseba,
+ -algija] nevralgija v območju trige-
minusa (med.)

Pfozopopoija -e z [gr. prosopopoiia  iz pro¬
sopon  oseba, poiein  delati; pesniti]
počlovečenje, oživljanje, govorniški
dkras, pri katerem govore mrtve, izmiš-
'Jene ali odsotne osebe, 2. personifikacija
Pmdonizem -zma m  [fr. proudhonisme ] nauk
*r- anarhista in utopista P. J. Proudhona
(1809—1865), ki je idealiziral družbo,
rionečo na drobnih, samostojnih proiz¬
vajalcih (njegove nazore je s kritiziral
Dn - arx v  »Bedi filozofije«)
l ru ritus -a m  [lat. prurire  srbeti] srbež, kro¬
jeno srbenje kože, vrsta kožne nevroze
(med.)

^ ta  -e z [iz hebr.] izraelska denarna enota
Jat. kratica: postseriptum, gl. post-

skriptum

ps alm -a m  [g r . psalmos  ubiranje strun;
hvalnica] 1. slovesna pesem, himna ali
hvalnica (v »čast božjo«), 2. ena od
pesmi, himn ipd. iz knjige psalmov
V stari zavezi; največ jih pripisujejo

Ds |lju  Davidu

M  Plmist -a m  [gl. psalm] pevec ali pesnik
Psalmov

PSalmodlja -e ž [gr. psalmodia]  prepevanje
a h prednašanje psalmov; fig.  enolično
p Petje

s «!ter -ja m  [lat. psalterium  iz gr. psal-
ter ion  psalterij, ker so nekdaj peli psalme
s  spremljavo na psalteriju] biblijska Knji¬
ga Psalmov; psdlter -ja m  zbirka, knjiga
p cerkvenih psalmov (liturg.)

.Vrtenj - a  m  [iz lat.] gl. Psalter
a 'terij -a m  [gr. psalterion ] 1. staro, harfi
Podobno glasbilo na strune, 2. deve-
t°gub pri prežvekovalcih (anat.)

psamofit -a m  [gr. psammos  pesek, + -fit]
rastlina, ki uspeva na peščenih tleh (bot.)
psevdartroza -e ž [psevd(o)- + gr. arthron
sklep, + -oza] v med. nepravi sklep
(na prelomišču kosti)

psevdo- [gr. pseudes  lažen] v sestavljenkah:

lažni, nepravi, npr. psevdonim
psevdodemokracija -e ž  [psevdo- + demo¬
kracija] lažna, navidezna demokracija
psevdoestet -a m  [psevdo- + estet] lažni
estet

psevdoklasicizem -zma m  [psevdo- + kla¬
sicizem] posnemanje grških in rim. kla¬
sikov, zlasti pesnikov, npr. Klopstock
pri Nemcih; lažni, nepravi klasicizem
psevdokrltik -a m  [psevdo- + kritik] lažni
kritik

psevdomorfoza -e ž [psevdo- + (meta)-
morfoza] vrsta metamorfoze, pri kateri
rudnina ohrani prvotno obliko (geol.)
psevdonim -a m  [psevd(o)- + gr. onyma
ime] 1. izmišljeno ime, zlasti pisateljsko
(če pisatelj piše pod drugim imenom,
npr. Prežihov Voranc), 2. kdor uporablja
tako ime; psevdonimen -mna -o z izmiš¬
ljenim imenom, skrivajoč svoje ime
psevdoprofet -a m  [psevdo- + profet] lažni
prerok

psevdosimetričen -čna -o [psevdo- + sime¬
tričen] na meji med dvema kristalnima
sistemoma (mineral.)

psevdoskop -a m  [psevdo- + -skop] optična
priprava, ki kaže reliefne površine kot
konkavne, in narobe (vrsta stereoskopa);
psevdoskopski -a -o v fiz. optično varljiv,
npr. glede na velikost in obliko likov
psiha -e ž [gr. psyche  dih; duša, iz psychein
dihati] 1. duša; duh; duševnost, 2. veliko
stoječe ogledalo (tudi kot toaletna mizi¬
ca); fig.  Psiha -e ž 1. v stgr. mit. Duša,
ljubica in pozneje žena Erosa (poosebitev
duše, upodabljali so jo kot lepo, nežno
deklico, včasih z metuljimi krili ali kot
metulja), 2. asteroid

psihastenija -e ž  [psih(o)- + astenija] v med.
in psihol. duševna slabost ali vrsta živčne
bolezni; njeni simptomi so neodločnost,
nezaupanje vase, plašnost, potrtost
psihiater -tra m  [psih(o> + gr. iater  zdrav¬
nik] zdravnik, specialist za duševne
bolezni; psihiatrija -e ž 1. v med. du¬
ševno zdravstvo, a) nauk o duševnih

psihičen

586

psihrometer

boleznih, b) zdravljenje teh bolezni,
2. oddelek za te bolezni
psihičen -čna -o [gr. psychikos  iz psyche
duša] duhoven, duševen, izvirajoč iz du¬
ševnosti, ki se tiče duševnosti, naspr.
fizičen

psih(o)- [gr. psyche  duša] v sestavljenkah,
npr. psiholog

psihoanalitik -a m  [psiho- -f analitik]
psiholog, strokovnjak v psihoanalizi;
psihoanaliza -e ž metoda preučevanja
in zdravljenja duševnih motenj, ki jo je
utemeljil S. Freud, 1856—1939; sloni na
njegovem nauku, da človek nevšečna
doživetja ali nezavedne in nezadovoljene
nagone potisne iz zavesti v podzavest,
od tam pa vplivajo na duševnost in
povzročajo motnje, komplekse in nevro¬
ze; gl. freudizem

psihofizičen -čna -o [psiho- + fizičen]
duševno-telesen; psihofizični paralelizem
v fil. in psihol. dualistični nauk, ki uči,
da se psihični pojavi razvijajo samostoj¬
no in vzporedno s fizičnimi; psihofizika
-e ž  psihol. nauk — utemeljil ga je
Fechner — o merljivih, kvantitativnih
odnosih med telesnimi in duševnimi
pojavi, tj. med dražljaji, ki delujejo na
čutila, in intenzivnostjo psihičnih reakcij
psihofiziologija -e ž  [psiho- + fiziologija]
psihol. nauk, ki z eksperimentalnimi
pomočki ugotavlja odnose med psi¬
hičnimi procesi in njihovo fiziološko
osnovo

psihogen -a -o [psiho- + -gen] duševen,
duševnega izvira, izvirajoč iz duševnih
procesov (~e motnje)
psihogeneza -e i [psiho- + -geneza]
1. (hipotetični) izvir in razvoj iz du¬
ševnih procesov, 2. postanek in razvoj
duševnih pojavov in zavesti; nauk o tem
psihoginmastika -e ž  [psiho- + gimnastikal
urjenje (šolanje) duha, duhovnih funkcij
ter čutenja in hotenja, npr. antropozofsko
»šolanje duha« v teoriji R. Steinerja
psiholog -a m  [psiho- + -log] dušeslovec,
kdor se strokovno ukvarja z dušeslov-
jem; fig.  poznavalec ljudi, človeške du¬
ševnosti, kdor zna »brati« skrite misli;
psihologija -e ž 1. dušeslovje, znanost o
zakonih duševnega življenja in duševnih
pojavih ter procesih, 2. duševnost po¬

sameznika ali več ljudi v danih razmerah;
psihološki -a -o ali  psihologičen -čna
duše(slo)ven, ki se tiče psihologije
psihologizem -zrna m  [psiho- + -logizem]
fil. nauk, ki šteje psihologijo za osnovo
filozofije in drugih ved
psihometrija -e ž [psiho- + -metrija] mer¬
jenje duševnih pojavov ali procesov,
npr. trajanja dražljajev (psihol.)
psihonevroza -e ž  [psiho- + nevroza] v med-
nevroze, nastale iz duševnih vzrokov —
npr. zaradi neprijetnega doživetja —'
brez patoloških sprememb: nevraste-
nija, histerija...

psihopat -a m  [psiho- + -pat] duševno
abnormalen človek, iztirjenec; psihop»'
tija -e ž  duševna motnja ali abnormal¬
nost (na meji med zdravjem in bolez¬
nijo, največkrat podedovana)
psihopatolog -a m  [psiho- + patologi
zdravnik, specialist za duševne bolezni:
psihopatologija -e ž  nauk o duševnih
boleznih (med.)

psihosomatičen -čna -o [psiho- + soma-
tičen] ki se tiče psihosomatike; psihoso-
matika -e ž 1. nauk o (tesnih) odnosih
med telesom in dušo, 2. zdravljenje, lh
upošteva vpliv psihičnih pojavov
psihotehnika -e i [psiho- + tehnika] 1. pod¬
ročje eksperimentalne psihologije, h'
preizkuša duševne zmožnosti posamez¬
nikov za kako delo ali poklic, 2. prak¬
tična uporaba psihologije sploh
psihoterapevt -a m  [psiho- + terapevti
kdor (zdravnik) zdravi s psihološkim'
pomočki; psihoterapija -e f 1. zdravljeni 6
duševnih bolezni, 2. zdravljenje s p® 1 '
hološkimi pomočki, npr. s psihoanaliz 0
psihotičen -čna -o [gl. psihoza] duševno
bolan; psihotik -a m  duševni bolnik
psihovitalizem -zrna m  [psiho- + vita®'
zem] razlaganje življenjskih pojavov s
psihičnimi silami

psihoza -e ž  [nlat ,psychosis  iz gr.] 1. v med-
duševna bolezen (označba za hujše
duševne bolezni, funkcionalne in or¬
ganske), 2. v psihol. duševno stanje ah
proces (vojna ~)

psihrometer -tra m  [gr. psychros  hladen-
vlažen, + -meter] v fiz. »vlagomer«-
priprava za merjenje vlage v zraku-
vrsta higrometra

Psilomelan

587

pudu

Psilomelan -a m  [gr. psilos  gol, melas  črn]
fjavi manganovec (= piroluzit)

Psitakoza -e i [gr. psittakos  papagaj,
+ -oza] v med. papigovka, nalezljiva
brusna bolezen papig, nevarna tudi
„ človeku
piT' gI - p-  t.

p c  (platina) znak za kem. prvino
*■ t lat. kratica: pleno (ali: praemisso)
titulo

k lat. kratica: 1. pleno titulo, 2. pro tem-
Pore

Pteranodont -a m  [gr. pteron  krilo, an  ne-,
°dous, odontos  zob] leteč fosilni plazilec
12  krede, imel je brezzoba usta, podobna
Ptičjemu kljunu

Pterodaktil -a m  [gr. pteron  krilo, daktylos
Prst] v zool. »kriloprst«, izumrli leteči
Plazilec s ptici podobno glavo, repom in
letalno opno, oprto na podaljšanem
Petem prstu (iz reda pterozavrov)
Pterozaver -vra m  [gr. pteron  krilo, sauros
Plazilec] v zool. red izumrlih plazilcev
2  letalno opno kot pri netopirjih; živeli
v  juri in kredi

Phalin -a m  [gr. ptyalon  slina, + -in] slino-
vtna, ferment v slini, spreminjajoč škrob
v sladkor (biol.)

Poalizem -zrna m  [ptial(in) + -izem] slina-
v ' c a, pretirano izločanje sline (med.)
Ptolemejski -a -o [gr. Ptolemaios  Ptolemej]
ki se tiče aleksandrinskega učenjaka Pto-
lemeja (~i sistem) ali egiptovske dinastije
Ptomain -a m, nav.  v mn.  ptomaini -ov [gr.
Piama  truplo, + -in] vrsta alkaloidov —
Večinoma strupenih — ki nastajajo pri
gnitju beljakovin

Pt°za - e  i [gr. ptosis  padec] v med. 1. poveš,
Povešenost gornjih očesnih vek, 2. pove¬
lj lenost želodca ali izstop organa
u  (plutonij) znak za kem. prvino
PPberteta -e ž  [lat. pubertas  spolna zrelost]
j'°ba dozorevanja in prve spolne zre-
0s ti, tj. zmožnosti za ploditev (pri ženski
bd 12. do 15., pri moškem od 14. do
(8. leta); pubertetnik -a m  mladostnik
‘Pbescenca -e ž  [lat. pubescens  dozorevajoč]
Duke 0 ' 110  dozorevanje (biol.)

Puhi- Ce  /Puhlice/ 'at. javno; splošno
blicirati -am [lat. publicare  iz publicus
laven, družben] razglasiti, oznaniti;
Priobčiti, izdati, natisniti kaj

publicist -a m  [fr. publiciste , Marat, 1789,
iz lat. publicus  javen] kdor se ukvarja
s publicistiko; v ožjem pomenu: časni¬
kar; publicističen -čna -o ki se tiče publi¬
cistike; časnikarski: publicistika -e 2 1.
prvotno: razlaganje drž. in medn. prava,
2. književnost, ki razpravlja o tekočih,
aktualnih vprašanjih družbenega živ¬
ljenja, zlasti dela trajnejše vrednosti
(znanstvena ~); v ožjem pomenu: časni¬
karstvo

publiciteta -e ž  [fr. publicite  iz lat. publicus
javen] razširjenost (v javnosti), pozna-
nost; seznanjanje javnosti (prek tiska,
radia...) z nečim; kar je javno dostopno
ali namenjeno javnosti; dati publiciteto
seznaniti javnost s čim, razbobnati kaj
publika -e i [lat .publieum  iz publicus  javen]
občinstvo, javnost (v zvezi s kako mani¬
festacijo javnega življenja, npr. razstavo);
v ožjem pomenu: gledalci, poslušalci,
bralci...

publikacija -e ž [lat. publicatio]  1. objavlja¬
nje; objava, razglas(itev), npr. zakona;
priobčitev (članka), 2. izdajanje (knjig,
časopisov...), 3. izdaja, izdano, objav¬
ljeno delo, tisk, spis, knjiga, članek...
Publikum -a m  [iz lat.] gl. publika
puč -a m  [nem. Putsch,  v švicarski nem.
sunek] državni udar, poizkus — naj¬
večkrat hitro zadušen — nenadnega
prevrata, ki ga organizira peščica ljudi,
navadno visoki drž. funkcionarji ali
častniki (Kappov ~); purist -a m  pre-
vratnež, udeleženec puča
pud -a m  [rus. pud  iz lat. pondus  teža]
nekdanja ruska utežna mera: 16,3805 kg
pudelj -na m  [nem. Pudel ] koder, vrsta
pasje pasme, danes bolj luksuzna zvrst
pudendum -a m, mn.  pudčnda -end s  [ge-
rund. iz lat. puder e  sramovati se] sram,
osramje, vnanji spolni organi, zlasti
ženski sram, vulva

puder -dra m  [fr. poudre  iz lat. pulvis  prah]
1. prah, posip za olepšanje kože, 2. zdra¬
vilo v prahu; (na)pudrati -am (se) (na)-
prašiti se s pudrom

puding -a m  [angl. pudding]  vrsta močnatih
jedil, podobnih kipnikom, z jajci,
mlekom, sladkorjem itd.
pudu -ja m  [iz Špan. iz indijan.] pritlikav
južnoamer. jelenček

pueblo

588

punktirati

pueblo -a m  [Špan. pueblo  ljudstvo, narod]

1. vas ali mesto v špansko govorečih
deželah Amerike, 2. indijanska vas ali
naselje, npr. v Novi Mehiki

puerilen -lna -o [lat. puerilis  iz puer  otrok]
otroški, deški; otročji; fig.  nezrel, ne¬
resen; puerilizem -zma m  otročjost,
otročje vedenje; neresnost
puerpera -e ž  [lat. puerpera  iz puer  otrok]
otročnica; puerperalen -lna -o poporo¬
den (~i prisad)

puerperij -a m  [lat. puerperium ] otroška
postelja, tj. poporodna doba (6 tednov
po porodu)

pulard -a m  [fr. poularde]  jarčka, pitana,
3—5 mesecev stara piška
pulka -e z [Špan. pulque  iz* meh.] sladka,
opojna mehiška pijača iz soka nekaterih
vrst agave

pulman -a m  [angl. Pullman car,  po amer.
industrijcu] vrsta štiriosnih osebnih (sa¬
lonskih ali spalnih) železniških voz
pulmonalen -lna -o [lat. pulmo, pulmonis
pljuča] pljučen (anat.)
pulover -ja m  [angl. pullover  iz puli over
vleči čez...] pletena, navadno volnena
športna jopica; oblači se čez glavo
pulpa -e ž  [lat. pulpa  meso] 1. sadno meso,

2. mesnati del živalskega telesa (zasta¬
relo), 3. stržen pri rastlini, 4. v anat.
mehka sredica (organa)

pulpitis -a m  [pulp(a) + -itis] vnetje zobne¬
ga živca (med.)

pult -a m  [nem. Pult  iz lat. pulpitum  oder]

1. pisalnik, (pisalna) miza; mizice in
stojala različnih vrst (govorniški ~)
s poševno pisalno ali naslonilno desko,

2. postrežna miza (prodajni ~)
pulverizacija -e ž  [fr. pulverisation  iz lat.

pulvis, pulveris  prah] zmletje v prah;
razpršitev tekočin ali prahu s pulveri-
zatorjem

pulverizator -ja m  [gl. pulverizacija] vrsta
priprav za pulverizacijo; razpršilnik
pulz -a m  [lat. pulsus  udarjanje] (ritmično)
bitje, utripanje arterij zaradi krčenja in
raztezanja srca; utrip arterije ali srca;
fig.  utrip življenja, npr. v veleme¬
stu

pulz&cija -e ž  [gl. pulz] 1. bitje, utripanje;
fig.  valovanje; tresenje, 2. krožna fre¬
kvenca (tehn.)

pulzator -ja m  [gl. pulz] 1. vrsta strojev za
preizkušanje materiala, 2. pulzimeter,
pulzatoričen -čna -o 1. utripalen, 2. 1°
se tiče pulzatorja

pulzimeter -tra m  [pulz(i) + -meter] pri'
prava za merjenje pulza .

pulzirati -am [gl. pulz] utripati, biti, tolci
(srce, žila...) .

puma -e ž  [Špan. puma  iz peruan.] v zoot-
velika rumenkasto rjava zver iz družin®
mačk, živi v Severni in Južni Amerik 1
(= ameriški lev)

plina -e ž  [peruan. puna ] hladna in suh*
visoka planota v Andih
punalua -e ž  [iz polinez.] najvišja oblika
skupinskega zakona v družbi praskuP'
nosti

punca -e ž  [nem. Punze  iz ital. punzotjt
vtiskaice] 1. žig na predmetih iz drag 1 ] 1
kovin, 2. vtiskalo, ki se pri tem rabi,
puncirati -am žigosati, vtisniti punco
punctum /punk'tum/ lat. pika
punctum Iitis /punk'tum li'tis/ lat. sporna
točka, sporna stvar, predmet spora
punctum saliens /punk'tum sa'liens/ * a "
»skakajoča točka«, zametek srca v n a '
stajajočem organizmu; fig.  glavna, bi'
st vena točka; jedro česa v  .

piinč -a m  [angl. punch  iz* ind.] pijača i
ruma, pomešanega z vodo (ali vin° nl '
in z nekaj sladkorja, limone in dišav
punec -nca m  [iz nem.] gl. punca ,

punkcija -e ž  [lat. punctio  iz punctum  pik™
v med. vbadanje, prebadanje teles*’
vbod(ljaj), nabod z iglo (za izpuščanj
tekočin iz telesa, npr. eksudata, preg 1 ®'
dovanje krvi...); punkcijski -a -o ki s
tiče punkcije

punkt -a m  [lat. punctum  pika] 1. to®«’
poen, 2. vbod, 3. oporišče, baza
punktacija -e z  [nlat. punctatio  iz )a  j
punctum  pika] osnutek pogodbe a
pregled, urejen po točkah; pogoji z
sporazum; politični sporazum . j
punktat -a m  [gl. punkcija] tekočina,
izteče pri punkciji j

punktirati -am [nlat. punctare]  1 . dela.’
postavljati pike, pikčati; označiti 'SP
kami; točkati; urediti po točkah, 2 -
med. napikati, nabadati, nabosti,^ P' ■
bosti; vbadati z iglo, jemati, crp
(npr. gnoj) iz bolnega mesta

Punktuacija

589

pxt.

Punktuacija -e ž [nlat. punctuatio  iz lat.
Punctum  pika] v slovn. stava, postav¬
ljanje ločil (pike, vejice...); ločila ali
sistem ločil

PPnktualen -lna -o [nlat. punctualis}  na¬
tančen, »po pikah«

Panktum neskl.  [lat. punctum  pika] medm.
fflir, konec besedi! dovolj, povedal sem
svoje!

Panktura -e ž [lat. punctura]  vbod, vbodljaj,
nabod, gl. punkcija
Punta d’arco /pun'ta dar'ko/ ital. v glas.

na konici loka (igrati ~)

Pupa -e ž  [lat. p upa  deklica] punčka, Čeča;

lutka; pupica -e ir punčka; lutkica
Pupila -e ž  [lat. pupilla,  dimin. iz pupa
Punčka] 1. nedoletna sirota pod va¬
rstvom; varovanec (-nka); posvoje¬
nec (-nka), 2. punčica, očesna zenica
(anat.); papilaren -rna -o 1. sirotinski,
2- ki se tiče zenice, zeničen (~i re¬
fleks)

Pfee -ja m  [fr.] gl. pire
PUfga -e ž  [ital. purga  iz lat. purgare  čistiti,
12  purus  čist] čiščenje, odvajanje (med.)
Purgacija -e ž [iz lat.] gl. purga
PUfgativ(um) -a m, mn.  purgativa -iv s
[nlat. purgativum]  (črevesno) čistilo,
dristilo, odvajalo; purgativen -vna -o
čistilen, dristilen, odvajalen
Putgatorij -a m  [nlat. purgatorium  iz lat.

Purgare  čistiti] vice (relig.)

Putgirati -am [lat. purgare  čistiti] čistiti,
dristitj, odvajati

PUriflcirati -am [lat. purificare, purus  čist,
facere  narediti] (o)čistiti tujih primesi,
npr. jezik tujk; purifikacija -e ž  (o)čišče-
nje, očiščevanje

PUfim -a m  [hebr. purim,  mn. iz pur  usoda]
Judovski praznik v spomin na rešitev
Pred pokolom, ki ga je Judom priprav-
Ijal perzijski oblastnik Aman
Purist -a m  [fr. puriste  iz lat. purus  čist]
kdor se (pretirano) trudi za čistost je-
2 >ka; zagovornik purizma; purizem -zrna
1. pretirana skrb za čistost jezika;
čiščenje jezika, zlasti trebljenje tujk;
Pejor.  čistunstvo, 2. podobna prizade-
Va nja na drugih področjih, npr. v umet¬
nosti

Puritanec -nca m  [angl. puritan  iz nlat.
Puritas  čistost] privrženec protestantske

ločine (v anglikanski cerkvi), ki je sku¬
šala obnoviti krščanstvo v prvotni,
evangeljski čistosti in terjala strogo
nravnost ter izpolnjevanje verskih dolž¬
nosti; puritdnski -a -o ki se tiče puritan¬
cev; fig.  versko in nravno strog (vsaj
na videz) ali prenapet; pejor.  ozko¬
srčen

puritanizem -zrna m  [angl. puritanism ]
puritanstvo, načela in praksa puritan¬
cev; fig.  verska in nravna strogost ali
prenapetost; pejor.  svetohlinstvo
purpur -ja m  [lat. purpura  iz gr. porphyra
škrlat; polž škrlatnik; ime za polža,
pa tudi običajni izraz škrlat za purpur
nista najprimernejša, ker gre za dve
različni barvi; angleščina npr. natančno
loči purple  in scarlet]  1. v starem veku
dragocena vijoličasta barva za barvanje
tkanin (pridobivali so jo iz »škrlatnika«),
2, taka tkanina, zlasti plašč (za najvišje
oblastnike, npr. kralje, zdaj ga nosijo
še kardinali), 3. fig.  kraljevska ali kar¬
dinalska čast; blišč, sijaj; razkošje;
purpuren -rna -o vijoličast
purpura -e ž [nlat. purpura,  prim. purpur]
pikčasta krvavitev kože ali sluznice
(med.)

pusta -e ž  [madž. puszta]  travnata planjava,
stepa na Madžarskem (danes bolj ali
manj obdelana)

pustula -e ž  [lat. pustula]  gnojna pika ali
mehurček

putativen -vna -o [nlat. putativus  iz lat.
putare  meniti] namišljen, domneven,
domnevno veljaven, zlasti zakon, kjer
eden ali oba partnerja pri poroki nista
vedela, da obstoje zakonite ovire za
sklenitev zakona

putrefakcija -e z [lat. putrefactio iz puter
gnil, facere  narediti] gnitje, trohnenje,
npr. trupla; gniloba; putreficirati -am
izpostaviti gnitju; (z)gniti, (s)trohneti
putto -a m  [/pu'to/ = ital. deček] v upodab¬
ljajoči umetnosti: kip ali podoba golih
otročičev, npr. amoretov, največkrat
okras

p. v. [/pe fau7 = nem. politisch verdachtig]
pogostna kratica v bivši Avstro-Ogrski
za »polit, sumljive« osebe
pxt. lat. kratica: pinxit

590 quem deus perdere vult, prius dementat

Q, Q

Q

Q, q črka v raznih, največ rom. jezikih,
nav. v zvezi s sledečim »u« (v lat. in
ital. se izgovarja »kv«, v fr. in Špan.
»k« itd.)

q lat. kratica: 1. kvintal, 2. kvadrat
q. pl. lat. kratica: quantum placet
q. s. lat. kratica: 1. quantum satis, 2.
quantum sufficit

qua [/kva/ lat. iz qui  kakšen, kateri] kot
lak — označuje funkcijo, lastnost ipd.,
npr. govoriti qua sodnik, govoriti kot
sodnik, ne kot zasebnik
quae nocent, docent /kve no'cent, do'cent/
lat. »kar škodi, je poučno«, tj. škoda
človeka izmodri

quaestio faeti /kves'tio fak'ti/ lat. »vpra¬
šanje dejstva«, raziskovanje stvarnih
dejstev v kaznivem dejanju
quaestio iuris /kves'tio ju'ris/ lat. »pravno
vprašanje«, pravna opredelitev kaznivega
dejanja

quai /ke/ fr. (podzidano) nabrežje
Quai d’Orsay [/ke dorse'/ = fr. Orsayevo
nabrežje) pariško nabrežje na desnem
bregu Seine, kjer je zunanje mini¬
strstvo; fig.  francosko ministrstvo za
zunanje zadeve

qualis artifex pereo! /kva'lis ar'tifeks pe'reo/
lat. »kakšen umetnik umre z menoj!«
(po Suetoniju zadnje besede rim. ce¬
sarja Nerona)

qualis dominus, tališ servus /kva'lis do'mi-
nus, taks ser'vus/ lat. kakršen gospodar,
tak sluga

qualis pater, tališ filius /kva'lis pa'tei,
ta'lis fi'lius] lat. kakršen oče, tak sin
qualis rex, tališ grex /kva'lis reks, ta'lis
greks/ lat. kakršen kralj (= pastir),
takšna čreda

qualite maitresse /kalite' mstrss7 fr. po¬
glavitna značilnost

quand meme /ka msm'/ fr. četudi, kljub
(vsemu)

quandoque bonus dormitat Homerus /kvan-
do'kve bo'nus dor'mitat home'rus/ lat.
»včasih dobri Homer spi«, tj. včasih se
celo umetniku kaj ponesreči, mojstru
kaj spodrsne (Horac, Pisma o pesniš¬
tvu)

quantite nčgligeable /katite' negliža'bla/ fr;
neznatna količina (ki je ni treba jemat*
v poštev)

quantum in me /kvan'tum in me/ lat. kar se
mene tiče

quantum libet /kvan'tum li'bet/ lat. P**"
ljubno, po želji

quantum placet /kvan'tum pla'cet/ lat. P°'
ljubno, kolikor te je volja
quantum satis /kvan'tum sa'tis/ lat. koliko*
je potrebno (na receptih)
quantum sufficit /kvan'tum su'ficit/ la ( -
kolikor zadostuje, dovolj
quantum vis /kvan'tum vis/ lat. koliko*
hočeš, kolikor se ti zdi potrebno ( n ®
receptih)

Quartier latin /kartje' late'/ fr. »latinska
četrt«, študentska četrt v Parizu
quasi /kva'zi/ lat. kakor da, tako rekoč,
skoraj, na videz ...; v pristavljenkah-
lažni, navidezni ipd., npr. quasi P° et :
quasi poet slab pesnik, pesmar; q**a sl
socialist lažni socialist, socialist na J e )
ziku; quasi učenjak lažni, navidezni
učenjak

qua tališ /kva ta'lis/ lat. kot tak
quaternio terminorum /kvater'nio term*'
no'rum/ nlat. v log. vrsta napačnega
sklepa, pri katerem silogizem ne vsebuj®
samo treh, marveč štiri termine (srednJ*
termin ima npr. v višji premisi drugače* 1
pomen kot v nižji)

quatre mains /kaka me/ fr. v glas. štif*'
ročno (igrati) .

quattrocentist -a m  [/kvatročenti'st/ iz it® 1 '
quattrocento  štiristo, okr. za
quattrocento  1400] ital. umetnik 1
quattrocenta; quattrocento -a m  /k va !
tročen'to/ ime za 15. stoletje v zgodov****
ital. umetnosti, za dobo zgodnje ren c '
sanse

quelle horreur /kelarcer'/ fr. kakšna stra '
h°ta!

quelque chose /kel'ka šoz/ fr. nekolik 0 ’
nekaj t

quem deus perdere vult, prius dcmei** 9
/kvem de'us per'dere vult, pri'us 0
men'tat/ lat. kogar hoče bog pogub* 1  >
mu najprej vzame razsodnost

1*>e sais-je

591 quod non est in actis non est in mundo

(|ue  sais-je /ko se' že/ fr. »kaj sploh vem?«
(spoznavni skepticizem, kot ga je izrazil
Montaigne v Esejih)

9uia nominor leo /kvi'a no'minor le'o/ lat.
>> -.. ker mi je ime lev«, tako v stgr. basni
Utemeljuje lev svoj »levji delež«

9 U > bene amat bene castigat /kvi be'ne
u'mat be'ne kas'tigat /lat. kdor res
ljubi, strogo kaznuje (ker naj bi imela
kazen vzgojni učinek)

<|u ' bene distinguit bene docet /kvi be'ne
distin'gvit be'ne do'cet/ lat. kdor dobro
Razločuje, dobro poučuje
•imd faciendum /kvid facien'dum/ lat. kaj
?aj storimo?

lajd hoc šibi vult /kvid hok si'bi vult/ lat.

kaj je to? kaj naj to pomeni?

HUjd novi /kvid no'vi/ lat. kaj je novega?

nune /kvid nunk/ lat. in kaj zdaj?
" u jd prodest /kvid pro'dest/ lat. čemu neki?
komu naj to koristi?

4U *d pro quo /kvid pro kvo/ lat. eno za
drugo, to za ono; qui(d)proquo -ja in
ne skl. m  /kvidprokvo'/ 1. zamenjava
Pojmov (= nenatančna raba besed ali
Pojmov, ki povzroča zmedo), 2. zame-
n iava stvari ali besed, zlasti zamenjava
®Qe osebe z drugo (eden od pomočkov
dramske tehnike); fig.  nesporazum, ko-
•Uedija zmešnjav, 3. nadomestek (to je

slab ~)

luit^uid agis, prudenter agas et respice
dnem /kvid'kvid agis', prudenter agas'
et  res'pice fi'nem/ lat. kar delaš, delaj
Pametno in glej na konec!

’* u,( lquid id est, timeo Danaos et dona
ferentes lat. gl. timeo Danaos...

'•Ujeta non movere /kvie'ta non move're/
lat. »kar je ustaljeno, ne spreminjaj!«
(Po rim. zgodovinarju Salustu; misel je
Prvi izrazil Platon)

"Ujeto /kvie'to/ ital. prisl,  v glas. mimo,
jahno (peti, igrati)

' nimium probat, nihil probat /kvi
JU'mium pro'bat, ni'hil pro'bat/ lat.

q . d°r preveč dokazuje, ničesar ne dokaže
>nta essentia /kvin'ta esen'cia/ nlat.
Peto bistvo, gl. kvintesenca

HU| j"- - -

qui

! Pro quo lat. gl. quid pro quo

Prouve trop, ne prouve rien /ki pru'va

-.V - P*”

r u» no pru'vo rje/ fr. kdor preveč doka¬
ze, ničesar ne dokaže

qui s’excuse, s’accuse /ki sekskiiz' sakiiz'/
fr. kdor se (brez potrebe) opravičuje, se
sam obtožuje

Quisisana ne skl. ž  [/kvisisa'na/ = ital. tu
se ozdravi] ime sanatorijev, hotelov ...
v kopališčih in zdraviliščih
quis, quid, ubi, quibus auxiliis, cur, quo-
modo, quando /kvis', kvid, ubi', kvibus
au'ksiliis', kur, kvo'modo, kvan'do/ lat.
kdo, kaj, kje, s kakšnimi pomočki,
zakaj, kako, kdaj — lat. heksameter kot
podlaga za retorično obdelavo teme ali
povzetek elementov v sodnem preisko¬
vanju: kdo je krivec, kakšno je hudo¬
delstvo, kje je bilo storjeno ...
qui tacet, consentire videtur /kvi ta'cet,
konsenti're vide'tur/ lat. kdor molči, se
zdi, da se strinja (s tem, kar je kdo rekel)
qui trop embrasse, mal etreint /ki trap
abras, mal etre'/ fr. kdor se loti preveč
stvari, nobene dobro ne izpelje
qui vive? /ki viva/ fr. kdo je tu? — klic
francoskih straž, če se kdo bliža
qui vivra, verra /ki vivra', vsra'/ fr. kdor bo
živel, tj. dočakal, bo sam videl
qniz -a m  [/kviz/ angl. iz* lat. quis  kdo, kaj]
vprašalnica, pismeni ali ustni preizkus
z vprašanji (za ugotavljanje znanja ipd.,
največkrat za zabavo)
quod dixi, dixi /kvod di'ksi, di'ksi/ lat. kar
sem rekel, sem rekel (in to drži)
quod erat dcmonstrandum /kvod e'rat de-
monstran'dum/ lat. »kar je bilo treba
dokazati«, navadno na koncu dokazo¬
vanja (največ v sholastiki)
quod erat faciendum /kvod e'rat facien'dum/
lat. kar je bilo treba storiti
quodlibet neskl. m  [/kvod'libet/ lat. quod
libet  kar hočeš] iz raznih delov sestav¬
ljena celota, zlasti glasbeni venček \pejor.
mešanica, zmeda, godlja
quod licet lovi, non licet bovi /kvod li'cet
jo'vi, non li'cet bo'vi/ lat. »kar je do¬
voljeno Jupitru, ni dovoljeno volu«, kar
je za nunca, to ni za junca, vse ni za vse
(po Seneki)

quod non /kvod non/ lat. tega pa že ne!
quod non est in actis non est in mundo /kvod
non est in ak'tis non est in mun'do/ lat.
česar ni v spisih, uradno, za sodnika, ne
obstoji (staro in zastarelo pravno na¬
čelo)

592

racionalen

quod scripsi scripsi

quod scripsi scripsi /kvod skrip'si skrip'si/
lat. kar sem napisal, sem napisal (in ne
morem nič več spremeniti), Pilatov izrek
quod tibi fieri non vis, alteri ne feceris /kvod
ti'bi fi'eri non vis, al'teri ne fe'ceris/ lat.
kar nočeš, da bi tebi kdo storil, tega ti ne
stori drugim

quod videas /kvod vi'deas] lat. glej tam
quo modo /kvo mo'do/ lat. kako, na kakšen
način

qnorum -a m  [lat.] gl. kvorum
quos ego /kvos e'go/ lat. »vam bom že
pokazal«, »ali vas bom«, pri Vergilu

razjarjen vzklik Neptuna nad vetrovi,
razsajajočimi nad morjem
quot capita, tot sensus /kvot ka'pita, to'
sen'zus/ lat. kolikor glav, toliko noisli
(po Horacu)

quo titulo /kvo ti'tulo/ lat. s kakšno pravico>
na kakšni pravni osnovi
quousque tandem /kvous'kve tan'dem/ lat-
»kako dolgo še« (naj to prenašamo)-
začetek prvega Ciceronovega govora
proti Katilini .

q. v. lat. kratica: 1. quantum vis, 2. quo
videas

R

R 1. (po fr. fiziku Reaumuru) na toplomerih
kratica za lestvico, razdeljeno na 80°,
2. [fr. retard]  na urah: počasneje, 3.
fr. kratica: recommande, 4. v fiz. znak
za elektr. upor
R. lat. kratica: recipe
r lat. kratica: radius
Ra (radij) znak za kem. prvino
Ra -ja ali neskl. m  egipt. sončni bog, naj¬
višje in najstarejše božanstvo pri starih
Egipčanih; posvečen mu je bil skobec,
zato so ga največkrat upodabljali kot
moža s skobčevo glavo
rabarbara -e z [nlat. rheubarbarum  iz gr.
rheon barbaron, rheon  rastlina ob reki
Rha, tj. Volga, barbaros  tuj] znana rast¬
lina z mesnato zdravilno koreniko in
sočnimi, užitnimi listnimi stebli (več vrst)
rabat -a m  [fr. rabat  iz rabattre  znižati]
odbitek, popust pri prodajni ceni, ki ga
da grosist maloprodajalcu ob takojšnjem
plačilu ali večjih nakupih (= skonto);
rabatirati -am dati, priznati rabat
rabi -ja m  [hebr. rabbi  moj učenik, učitelj,
mojster] pri Judih častni naslov učenja¬
kov ali pismoukov, pozneje vljuden na¬
govor sploh

rabiaten -tna -o [iz* ital. arrabbiato  jezen,
iz rabbia  bes, jeza] divji, besen, raz¬
kačen;/;^. popadljiv

rabies -a m  [lat. rabies  blaznost, besnost]
steklina (med.)

rabfn(ec) -(nc)a m  [nlat. rabbinus  iz hebr.
rabbi]  judovski duhovnik in predstojnik

verske občine, navadno tudi pridiga’-
rabinat -a m  rabinov urad, funkcija ’ n

časi . -

rabinizem -zrna m  [fr. rabinisme,  gl. rab«
1. nauk rabinov, naslanjajoč se na i»°'
čilo in talmud (kot »nacionaliia vez
Judov po izgubi polit, neodvisnosti)-

2. poznejša rabinska hebrejščina ,
rabulist -a m  [lat. rabuta  slab od vetrn«)
jezičnik, slab, spletkarski odvetnik,
zavija pravi smisel zakonov in besed-
rabulistika -e ž zavijanje, potvarjani

smisla zakonov in besed . -

racija -e ž [ar. rgazia  vojni ali ropars«)
pohod, prvotno mohamedancev p f0  _
nevernikom] občasni policijski lov, P°'
gon, gonja na potepuhe, prostitutke a
sumljive osebe

racijon -a m  [fr. ration  iz lat. ratio  razu« ’
preudarek, razmerje ...] dnevni obroK-
npr. mornarja; obrok hrane ali potre 1 o
ščin sploh za določen čas, gl. racionira
racio -ia m  [iz lat.] gl. ratio
raciolatrija -e ž  [lat. ratio  razum, ^
latreia  čaščenje] čaščenje ali pretiran

spoštovanje razuma . .

racionalen -lna -o [fr. rationnel  iz 18  ’
ratiomlis  iz ratio  razum] 1. um(ov)® ’
umstven, (raz)umski, na razumu slo« e «'
izpeljan iz razuma, naspr. empinoo ’
2. (raz)umen, razsoden, pameten, P r
udaren, 3. preudarjen, preračuna^
smotrn; racionalno število v mat. v
čina, ki se lahko izrazi kot kvoci

^'ionalist

593

radikal

celih števil (pozitivna in negativna cela
števila in ulomki); racionalnost -i ž 1.
Umnost, 2. razumnost, razsodnost, pre¬
udarnost, 3. smotrnost

Uuionalist -a m  ffr. rationaliste  iz lat.] 1.
razumar, kdor se ravna po razumu in
razumsko, umstveno presoja stvari,
" privrženec racionalizma; racionali¬
stičen -čna -o razumarski; ki se tiče ra¬
cionalistov ali racionalizma, v duhu ra-
c j°nalizma

acionalizacija -e ž  ffr. rationalisation]  ure¬
ditev, organiziranje česa na racionalen
uačin; v ekon. celotnost ukrepov za
ooljšo organizacijo delovnega procesa,
da se znižajo stroški in poveča storilnost
(uvajanje boljših strojev, novih delovnih
Ufetod ...); fig.  izboljš(ev)anje, izpopol¬
njevanje: racionalizdtor -ja m  kdor kaj
r  racionalizira

»cionalizem -zma m  Tfr. rationalisme]  1.
razumarstvo, ravnanje po razumu kot
najvišjem vodilu; (raz)umsko presojanje
uii ukrepanje, 2. smer v spoznavni teoriji,
1(1  ne ceni izkušnje in trdi, da je razum
edini ali najvišji vir in kriterij spoznanja:
ttescartes, Spinoza, Leibniz ..., 3. teo-
°ška smer, ki pravi, da je razum (ne
razodetje) vir spoznanja verskih resnic,
ali skuša dogme razumsko utemeljiti

acionalizirati -am [gl. racionalizacija] ra-
cionalno urediti; poenostaviti; izbolj¬
šati, izpopolniti; izvesti racionalizacijo
(~ obrat)

cjonirati -am [gl. racijon] 1. (načrtno) raz¬
deliti; prodajo blaga, ki ga primanjkuje,
nrnejiti tako, da ga lahko kupi vsak samo
določeno količino, 2. (raz)deliti na
obroke

ada -e i [ukr. rada  svet, skupščina] nacio-
Oalistična, kontrarevolucionarna vlada
^ Ukrajini in Beli Rusiji v letih 1917 do
] 9l9 (pravzaprav: Centralna rada)
udamantis -a m  [gr. Rhadamanthys]  v
st gr. mit. sin Zevsa in Evrope, eden izmed
sodnikov v spodnjem svetu
“Ur -ja m  [angl. okr. iz radia Aetecting
9n d ranging  radijsko odkrivanje (pred¬
metov) in določanje razdalje] elektronska
naprava za daljinsko odkrivanje in ugo¬
tavljanje oddaljenosti predmetov, zlasti
'ctal ali ladij v megli ali temi

38  Slovar tul k

radiacija -e i [lat. radiare  sevati] 1. v fiz.
(iz)sevanje, izžarevanje, npr. svetlobe,
toplote...; (radioaktivno) žarčenje, (iz)-
sevanje, 2. obsevanje, 3. fig.  izbris;
prekrižanje, npr. spisa; radiacijski -a -o
ki se tiče radiacije (~a kemija)
radialen -lna -o [nlat. radialis  iz lat.
radius  žarek; polmer] 1. žarkast, v obliki
žarkov ;/;£. izhajajoč iz (enega) središča,
2. ki se tiče radiusa (mat., tehn., anat.)
radian -a m  [lat. radius  žarek; polmer] 1.
v mat. kotna mera: središčni kot v krogu
pod lokom, ki je enak dolžini polmera,
2. tak lok

radiant -a m [iz lat. radians  iz radiare  se¬
vati] 1. v fiz. točka (objekt), iz katere
izhaja žarčenje ali sevanje, 2. v astr.
točka na nebesnem svodu, iz katere na
videz izhajajo meteori
radiaren -rna -o [lat. radius  žarek; polmer]
žarkast (~a struktura)
radiarij -a m, nav.  v mn.  radiariji -jev [nlat.
mn. radiaria  iz lat. radius]  fosilni
zvezdarji (zool.)

radiat -a m  [nlat. mn. radiata iz  lat. radius]
v zool. zvezdar, npr. iglokožci
radiator -ja m  [fr. radiateur]  1. grelec, sobni
ipd. grelnik pri centralnem gretju s toplo
vodo ali paro, 2. hladilnik pri motorjih
z notranjim zgorevanjem
radicirati -am [lat. radix, radicis  korenina]
koreniti, računati koren (mat.)
radij -a m  [nlat. radium  iz lat. radius  žarek;
polmer] radioaktivna kem. prvina, ki
izseva energijo v obliki nevidnih žarkov
in pri tem razpada v enostavnejše prvine;
uporabljajo jo čedalje bolj na raznih
znanstvenih področjih
radij -a m  [lat. radius  prečka pri kolesu;
polmer; žarek] 1. v mat. polmer (kroga,
krogle...), 2. fig.  področje dejavnosti
(akcijski ~), 3. radius
radijev -a -o [gl. radij] ki se tiče radija, 1.

kem. prvine (~i žarki), 2. polmera (mat.)
radijski -a -o [gl. radij] ki se tiče radia
(~a oddaja) ali radija, kem. prvin s
(~o zdravljenje)

radikal -a m  [fr. radical  iz nlat. radicalis  iz
lat. radix  korenina] 1. član ali privrže¬
nec radikalne stranke, danes navadno
levičarske, buržoazno liberalne stranke;
fig.  privrženec radikalnih naziranj ali

radikalec

594

radio! og

ukrepov, skrajnež, 2. v kem. skupina
atomov s prosto valenco, npr. metil,
3. koren, znak za rač. operacijo; mat
izraz s tem znakom, 4. koren (slovn.)
radikalec -lca m  [iz fr.] gl. radikal (1.)
radikalen -lna -o [fr. radicat] l.fig.  korenit,
iz temeljev, temeljit (~i ukrep, ~a
sprememba), skrajen, 2. brezobziren,
odločen, 3. ki se tiče radikala ali radi¬
kalov; radikalni socialisti levičarska,
buržoazno liberalna stranka v Franciji;
v njenih vrstah predvsem pripadniki
svobodnih poklicev, nameščenci ipd.
radikalizem -zrna m  [fr. radicalisme,  1820,
iz lat.] težnja po radikalnih spremembah
ali ukrepih; radikalno naziranje ali
ukrepanje; korenitost, temeljitost
radikand -a m  [nlat. radicandus]  korenjenec,
število pod korenom (mat.)
radio -ia m  [okr. za radiofonijo, radiotele-
fonijo...] 1. (brezžično) prenašanje zvo¬
kov z elektromagnetnimi valovi, 2.
radijski sprejemnik, radioaparat, 3. fig.
radijska oddajna postaja
radio- [lat. radius  žarek] v sestavljenkah
se tiče, 1. žarkov, npr. radiolariji, 2.
žarčenja, npr. radioaktiven, 3. radijskih
valov, npr. radiotelegrafija
radioaktiven -vna -o [radio- + aktiven]
v fiz.: ki ima lastnost radioaktivnosti,
izsevajoč jedrsko energijo v obliki žarkov
(~a prvina); radioaktivnost -i ž  jedrsko
razpadanje, lastnost nekaterih prvin, npr.
radija, da njihova atomska jedra samo-
hotno razpadajo in pri tem oddajajo
energijo v obliki nevidnih žarkov (pojav
je odkril Becquerel 1. 1896)
radioaktivitčta -e i [iz lat.] gl. radio¬
aktivnost

radioamater -ja m  [radio- 4- amater]
ljubitelj radiotehnike ali radiofonije;
kdor se nepoklicno ukvarja z radio-
tehniko ali radiofonijo
radioaparat -a m  [radio- + aparat] radijski
sprejemnik, radijski (sprejemni) aparat
radioastronomija -e ž  [radio- + astrono¬
mija] področje astrofizike, ki preučuje
žarke iz vesolja s frekvenco radijskih
valov

radiodifuzija -e ž [radio- + difuzija] radij¬
ski prenos, prenašanje, razširjanje novic,
vesti ipd. po radiu

radioemisija -e ž  [radio- + emisija] radijska
oddaja, oddajanje radijskega progr*'
ma

radiofikžcija -e ž [radio- + -fikacija] ( na '
črtna) gradnja mreže radijskih spr® -
jemnih in oddajnih postaj
radiofon -a m  [radio- + -fon] 1. vrsta P 1 * 1 '
prav za proizvajanje ali prenašanje zvok*
z elektromagnetnimi valovi, 2. rad)®'
telefon; radiofonija -e ž brezžična tel®"
fonija, prenašanje zvokov z elektr®;
magnetnimi valovi; radiofonski -a -o k*
se tiče radiofonije (~i prenos) . ,
radiogen -a -o [radio- + -gen] 1. izviraj®®
od žarčenja, 2. nastal z razpadom radi°'
aktivne snovi (~a prvina)
radiogoniometer -tra m  [radio- + gon)®'
meter] priprava za pošiljanje elektr®)
magnetnih signalov v določeni smeri a*
ugotavljanje smeri (kota), v kateri ®®'
daja drug oddajnik

radiograf -a m  [radio- + -graf] slika, n*'
stala z učinkovanjem rentgenskih *
podobnih žarkov na fotografsko pl°j?
ali film, zlasti rentgenska slika; ra®i®j
grafija -e i  izdelovanje takih slik, zl*s
rentgensko slikanje

radiogram -a m  [radio- + -gram] 1. br®f
žična brzojavka (= radiotelegram), u
sporočilo, poslano po radiu _ .,
radioinženir -ja m  [radio- + inžem*'
inženir radiotehnike

radioizotop -a m  [radio- + izotop] 13  .Z
aktivni izotop (navadno umeten), s,ce
neradioaktivne kem. prvine
radiokemija -e ž  [radio- + kemija] kePjj
preučevanje radioaktivnih snovi *■
uporaba jedrske fizike v kemiji ..
radiolariji -jev m mn.  [nlat. mn. radiol^'.
iz lat. radiolus,  dimin. iz radius  ž afe  ,
v zool. mreževci, deblo enoceličnih P ra
živali (korenonožcev) s številnimi, r
dialno razvrščenimi »nožicami«; ž) ve
morju kot plankton

radiolog -a m  [radio- -F -log] zdrav® 11 "
specialist za radiologijo; radiologija -f .
1. nauk o učinkih in uporabi rentge n . sK) f
in radioaktivnih žarkov in snovi;
ožjem pomenu: rentgenologija, 2. P*,
iskovanje (fotografiranje) z rentgensk 11 ^
ali drugimi žarki; radiološki -a -o k)
tiče radiologije (~o raziskovanje)

•'adiolokaeija

595

rafinerija

•"adiolokacija -e ž [radio- + lokacija] ugo¬
tavljanje lege objektov (npr. letal v
ntegli) z elektromagnetnimi valovi, z
radarjem

radiomehanik -a m  [radio- + mehanik]
v  radiotehniki kvalificiran delavec, ki
Popravlja radijske aparate ipd.
radiometer -tra m  [radio- + -meter] 1.
priprava, ki prikazuje spreminjanje radi¬
alne (svetlobne, toplotne ...) energije v
mehanično gibanje, 2. podobna priprava
z a ugotavljanje in merjenje manjših
količin sevanja

tadionavigacija -e ž [radio- + navigacija]
v odenje letal, ladij itd. z radijskimi
valovi; radionavigacijski -a -o ki se tiče
radionavigacije (~e priprave)
tadioprogram -a m  [radio- -f program]
spored radijskih oddaj
radioservis -a m  [radio- + servis] servis
(urad, prodajalna...) s predmeti iz
radiotehnike

tadioskopija -e ž  [radio- + -skopija] pre¬
iskovanje neprozornih objektov — npr.
človeškega telesa — z rentgenskimi itd.
žarki; rentgensko presvetljevanje
mdiosonda -e i [radio- + sonda] meteoro-
Srafska priprava (na balonu), ki pošilja
z  oddajnikom podatke o pritisku, tem¬
peraturi in vlagi v ozračju
tadiosfudio -ia m  [radio- + studio] prostor
radijske oddaje

radiotehnik -a m  [radio- + tehnik] strokov¬
njak v radiotehniki; radiotehnika -e z
k področje elektrotehnike, ki preučuje
lastnosti in uporabljanje elektromagnet¬
nih valov, 2. izdelovanje in popravljanje
radijskih ipd. aparatov
■adiotelefon -a m  [radio- + telefon] brež¬
ini telefon; radioteiefonija -e ž brež¬
ino prenašanje zvokov z elektroma¬
gnetnimi valovi

radiotelegraf -a m  [radio- + telegraf]
brezžični brzojav; radiotelegrafija -e ž
brezžično brzojavljanje z elektromagnet¬
nimi valovi; radiotelegrafist -a m  kdor
dela pri radiotelegrafu (ladijski ~)
mdioteicgram -a m  [radio- + telegram]
brezžična brzojavka

radioteleskop -a m [radio- -f teleskop] na¬
prava za prestrezanje žarkov iz vesolja s
h'ek venco radijskih valov

radiotelevizija -e ž  [radio- -f televizija]

1. prenašanje (premičnih) slik s sredstvi
radijske tehnike, 2. radio in televizija

radioterapija -e i [radio- 4- terapija]
zdravljenje z rentgenskimi ali radijskimi
žarki (med.)

radirati -am [nem. radieren  iz lat. radere
strgati] 1. brisati z gumo (radirko)
ali strgati z nožičem, kar je napisano,

2. risati na kovinsko, npr. bakreno plo¬
ščo; radiranka -e ž bakrorisba, ujedenka
(reprodukcija z bakrene plošče)

radium -a m  [nlat. radium ] gl. radij; ra-
diuniov -a -o radijev, ki se tiče kem.
prvine radija (radijevi žarki); radiumski
-a -o radijski, ki se tiče kem. prvine
radija (radijsko zdravljenje)
radius -a m  [lat. radius ] 1 . gl. radij, 2. v
anat. koželjnica (podlahtna kost); ra-
diusov -a -o 1. radijev, ki se tiče radija,
polmera (mat.), 2. koželjničen (anat.)
radon -a m  frad(ium) + -on, kot argon,
neon] redka, inertna kem. prvina (plin),
radioaktivni produkt razpadanja radija
radža -a in  -e m  [skt. rajan  kralj, knez]
1. naslov fevdalnih knezov in vladarjev
v Indiji, 2. naslov vladarjev ali princev
na Javi, Borneu itd.

RAF ali  R.A.F. [angl. Roval Air Force ]
Kraljevske zračne sile (angleško vojno
letalstvo)

rafal -a m  [fr. rafale  piš, vihra] več zapo¬
rednih strelov ali izstrelek vsega vložka
pri avtomatskem orožju (~ iz brzo¬
strelke)

rafija -e ž  [nlat. Raphia pedunculata,  po
besedi domačinov] 1. v bot. vrsta palme
z Madagaskarja, 2. ličje iz listov te ali
podobnih palm (za vezanje, pletenje,
izdelovanje klobukov ...)
rafinacija -e z ffr. raffiner  čistiti] čiščenje
in plemenitenje naravnih snovi in teh¬
ničnih produktov

rafinada -e ž [fr. raffinade ] čiščenje slad¬
korja; prečiščen sladkor (ali špirit)
rafinat -a m  [rafin(irati) + -at] kemično
prečiščena snov

rafiner -ja m  [gl. rafinerija] 1. delavec v ra¬
fineriji, 2. vrsta stroja za drobno mletje
papirne mase

rafinerija -e ž  [fr. raffinerie,  Colbert, 1760]
prečiščevalnica, tovarna ali obrat za

rafiniran

596

prečiščevanje petroleja, sladkorja...; ra¬
finirati -am (o)čistiti, prečistiti
rafiniran -a -o [fr. raffinč]  1 . očiščen, pre¬
čiščen, 2. prefinjen (— duh), 3. (skrajnje)
zvit, premeten, prebrisan, pretkan
rafinoza -e ž  [rafin(irati) + -oza] vrsta oglji¬
kovih hidratov, zlasti v sladkorni pesi
rag&da -e i [gr. rhagade]  v med. kožna raz¬
poka, npr. na ustnici ali prsni bradavici
ragbi -ja m  [iz angl.] gl. rugby
-ragija -e ž [gr. -rrhagia  iz rhegnynai  vdreti,
privreti] v sestavljenkah, npr. hemo-
ragija

raglan -a m  [angl. raglan,  po lordu Raglanu,
poveljniku angl. čet v krimski vojni]
ohlapen moški površnik z rokavi in
ramnimi deli iz enega kosa
ragtime [/r*g'tajm/ = angl. pretrgani takt]

1. močno sinkopirani ritem črnske
glasbe, 2. glasba ali ples v takem ritmu

ragu -ja m  [fr. ragout)  precej začinjena
obara (ali juha) iz mesa, npr. rib ali
drobovja perutnine, in zelenjave
rahat-lokum -a m  [tur. rahatlokum]  oriental¬
ska slaščica iz riževe moke, sladkorja in
dišečega olja

rahialgija -e ž  [gr. rhachis  hrbtenica, +
-algija] bolečine v hrbtenici
rahitičen -čna -o [gr. rhachis  hrbtenica]
bolehajoč za rahitisom; rahitik -a m
rahitični bolnik

rahitis -a m  [gr. rhachis  hrbtenica, + -itis]
v med. »angleška bolezen«, motnje v
rasti in razvoju kosti (mehke kosti) v
detinskih letih zaradi pomanjkanja sonca
in pomanjkljive prehrane (pomanj¬
kanja vitamina D)

RAI [ital. Radiotelevisione Italiana ] Itali¬
janska radiotelevizija
raid -a m  /reid/ angl. 1. nenadni napad,
zlasti vpad, prodor konjenice ali manjših
motoriziranih enot v sovražno zaledje,

2. dolg letalski napad

railroad -a m  /reifroud/ angl. železnica
(= railway)

railway -a m  /reil'uei/ angl. železnica
raison [/rszo'/ fr. iz lat. ratio ] um, razum;
pamet; (pameten) razlog, smisel; raz¬
sodnost; mnenje; povod; vzrok; dokaz;
»prav«, pravica, upravičenost
raison d’fitat /rszo' deta'/ fr. »državni
oziri«, državnopolit. razlogi ali koristi,

rally

največkrat v absolutističnem smislu,
npr. pri kršitvi zakona
raison d’etre /rszo' ds'tro/ fr. razlog, pravica
do obstanka, do življenja; upravičenost
česa

raja -e ž [shr. iz tur. raya  čreda] v sultanski
Turčiji: nemuslimanski podložniki,
niso imeli istih pravic kot muslimani;
fig.  brezpravna množica
rajfajznovka -e ž [po ustanov. F.
Raiffeisnu, 1818—1888] vrsta kreditnih
zadrug

rajh -a m  [nem. Reich ] ime za nem. državo
(Prvi rajh od 9. stol. do 1806, Drug*
od 1871 do 1919, Tretji — nacistični —'
od 1933 do 1945); rajhovec -vca rti
Nemec iz rajha .

rajhskancler -ja m  [nem. Reichskanzlen
»državni kancler«, predsednik vlade
nem. rajha

rajhsmarka -e ž  [nem. Reichsmark]  nem-
denarna enota, ima 100 pfenigov
R&jhstag -a m  [iz nem.] gl. Reichstag
rajon -a m  [fr. rayon  žarek; polmer; fiS'
območje] 1. območje, področje; predel,
2. četrt, okoliš, najmanjša upravn®
enota v naših mestih po osvoboditvi,
okraj; okrožje; rajonirati -am gl. rajoni'
(zi)rati

rajonizacija -e ž  [gl. rajon] (raz)delitev na
rajone; določitev rajonov; rajoni(zi)rau
-am (raz)deliti, razvrstiti na rajone, do¬
ločiti rajone

raket -a m  [iz angl.] gl. reket
raketa -e ž  [nem. Rakete  iz ital. rocched 0
tulec; valjec] izstrelek (ali podobno telo)
s svojim gorivom na reaktivni pog° n
(signalna, vesoljska ~); raketen -tna
ki se tiče rakete; po načelu raket e
(~o letalo); raketnica -e ž  puška za
rakete

rakija -e ž [shr. iz tur.] žganje
rakun -a m  [angl. raccoon  iz algon. ariihkU'
nem]  šup, ponočna zver iz Severne Ame'
rike: spada med male medvede in s
udomači (zool.)

rallentando [/ralentan'do/ ital. iz rallenta re
zadržati] v glas. 1. prisl,  počasneje,
počasi zadrževaje (tempo), 2. samos'-
rallentando -a ali neskl. m  del skla fl '
be

rally -ja m  angl. gl. rallye

597

ras

rallye

*®jjye -ja m  [/ra'li in (angl.) rae'li/ psevdofr.
iz angl. rally  (množično) srečanje; zbo¬
rovanje; tekma] (večje) tekmovanje avto-
mobilistov s posebnimi pogoji
Ramajana -e ž  [slct. Ramayana\  drugi naj¬
večji — za Mahabharato — indijski ep
iz 4.—3. stol. pr. n. š.; vsebuje okrog
24.000 verzov v 7 knjigah in opisuje
dogodivščine kraljeviča Rame, ki mu je
bila ugrabljena žena

ramazan -a m  [tur. ramazan  iz ar. ramadan
Postni mesec] 1. pri muslimanih postni
mesec (deveti mesec v njihovem kole¬
darju), v katerem je predpisan vsak dan
Post od zore do mraka, 2. post v tem
mesecu

rantifikacija -e ž [lat. ramus  veja, + -Aka¬
cija] cepljenje (na veje); razrast, razveji-
tev, razvejenost, npr. žil, živcev...
ramija -e ž  [rnalaj. rami ] 1. bela kopriva,
azijska rastlina iz družine koprivnic,
2. njena vlakna (prastara tekstilna suro¬
vina), 3. tkanina iz teh vlaken
rampa -e i [fr. rampe]  1. klančina, naklada-
iišfe ali razkladališče na železnici, 2.
Privoz, (zvišen) dovoz ali dohod k
Poslopju, 3. robnica, sprednji rob gleda¬
liškega odra in vrsta luči na njem,
d. železniška zapornica
mrnstek -a m  [angl. rumpsteak]  na hitro
opečen goveji ledveni zrezek (kuh.)
ranč-a m  [angl. ranch  iz Špan.] živinorejska
rarma ali pristava v ZDA; rančem -a m
rančar, 1. lastnik ranča, 2. delavec na
ranču

ančo -a m  [Špan. rancho ] 1. ranč, 2. koča
za delavce na rančih v nekdanji Špan.
Ameriki

r antlern -a m  [nem.* skovanka] lahek dvo¬
kolesni (cirkuški) voz s tremi, drug za
drugim vpreženimi konji
mndevu -ja m  [iz fr.] gl. rendez-vous
andnia -ja m  [fr. rendement)  prinos, donos
(čistega proizvoda iz surovine); v kme¬
tstvu: pridelek, obrod(ek); v tehn.
učinek, koristno delo (stroja)

-a m  [fr. rang  iz germ.] stopnja (v do¬
ločenem redu); vrsta, red; veljava, po-
'°žaj

"Pger -ja m  /rein'džs/ angl. 1. klatež, 2.
v ZDA a) konjeniška policija, b) koman¬
dos, c) ime amer. umetnih satelitov

rangi ista -e ž  [rang + lista] 1. vrstni red,
2. spisek, urejen po določenem redu
ranija -e ž  [ind. rani  iz skt. rajni , ž. sp. od
rajan  kralj, knez] v Indiji, 1. kraljica ali
princesa, 2. žena radže
ranžirati -am [fr. ranger  urediti] 1. urejati,
urediti; postaviti v red, vrsto, razvrstiti;
pripraviti kaj, 2. določiti prostor, mesto,
rang, 3. premikati, sestavljati (~ vago¬
ne); ranžlrec -rca m  kdor ranžira; ranži¬
ren -rna -o določen za ranžiranje (~i
kolodvor), premikalen; urejevalen, pri¬
pravljalen

rapiden -dna -o [fr. rapide  iz lat. rapidus
hiter] hiter, uren, nagel; vihrav, sun¬
kovit

rapir -ja m  [nem. Rapier iz  fr. rapišre]

1. raven, koničast borilni meč, prvotno
dvorezen, priljubljeno orožje v dvobojih,

2. floret

raport -a m  [fr. rapport  donos; sporočilo;
razmerje; odnos] 1. ustno ali pismeno
(s)poročilo nadrejenim; prijava, nazna¬
nilo, 2. vojaško poročilo; raportlrati -am
(s)poročati, sporočiti, (po)dati poročilo
raporter -ja m  [fr. rapporleur]  1 . kdor ra-
portira, (vojaški) poročevalec, prim.
reporter, 2. vrsta kotomera
rapsod -a m  [gr. rhapsodos  iz rhaptein  ši¬
vati; zlagati, ode  pesem] v stari Grčiji
potujoči pevec ali recitator epskih, npr.
Homerjevih pesmi; rapsodija -e ž 1.
epska pesem, ki jo je pel ali recitiral
rapsod, zlasti odlomki iz Homerjevih
pesmi, 2. večje glasbeno delo v svobod¬
nem slogu, sloneče na narodnih pesmih
ali motivih (Lisztova Madžarska ~)
raptus -a m  [lat. raptus  rop] 1. rop, ugra¬
bitev (zastarelo), 2. nenaden izbruh
besnosti (med.)

rara avis /ra'ra a'vis/ lat. »redka ptica«,
bela vrana (iz Juvenalovih Satir; pisec
ima v mislih Penelopo, Odisejevo ženo,
ki je dvajset let čakala na moža, in pa
Lukrecijo, plemenito Rimljanko, ki se je
usmrtila, ker jo je onečastil sin Tarkvi-
nija Superba); redkost
rariteta -e ž  [lat. raritas  iz rarus  redek]
redkost; redka stvar; fig.  dragocenost
ras -a m  [= ar. glava; vrh; gora; poveljnik]
etiopski knez, navadno pokrajinski na¬
mestnik

rasa

598

reakcija

rasa -e z  [fr. race  iz ital. razza;  izraz je
vpeljal v tem pomenu Buffon 1. 1740]
pasma, podvrst, zvrst, pleme, tj. 1. žival¬
ske ali rastlinske oblike, ki se med seboj
ločijo, a ne sestavljajo posebne vrste,
2. biološka skupina ljudi z raznimi zna¬
čilnostmi — barvo kože, las, obliko
lobanje itd.; rasen -sna -o ki se tiče
rase; plemenski; rasna diskriminacija
kratenje kakih pravic pripadnikom
drugih ras ali pripadnikom kolonialnih
in polkolonialnih narodov; rasna teorija
gl. rasizem

rasist -a m  [fr. raciste,  1932] privrženec
rasizma; rasizem -zma m  »rasna teorija«,
reakcionarna, neznanstvena teorija o
različni vrednosti človeških ras, o ob¬
stoju nižjih in višjih, »državotvornih«
ras; s to teorijo so zlasti nacisti opravi¬
čevali osvajalno politiko in zasužnje-
vanje drugih narodov
raster -tra m  [nem. Raster  iz lat. rastrum
motika] v tiskarstvu: sito, steklena
plošča z ujedkano mrežo za izdelavo
avtotipov; taka mreža; rastr(ir)ati -am
napraviti raster; črtati, vleči črte
rastral -a m  [lat. rastrum  motika] notni
črtalec, črtalnik; rastrirati -am črtati,
vleči notne črte

rata -e ž  [lat. rata sc. pars  iz ratus  izračunan]

1. (dogovorjen, sorazmeren) del, delež,
znesek, 2. obrok

ratificirati -am [nlat. ratificare  iz lat. ratus
izračunan; pravnomočen, facere  narediti]
potrditi, priznati, izvesti ratifikacijo;
ratifikacija -e z polnopravna potrditev
(zlasti pogodbe med dvema ali več drža¬
vami) po naj višjih drž. organih; ratifika¬
cijski -a -o ki se tiče ratifikacije (~a li¬
stina); potrditven

ratine -ja m  [fr. ratine iz  stfr. ratin  pra¬
protma] redka, nakodrana volnena tka¬
nina; rafinirati -am (na)kodrati tkanino
ratio -ia m  [/ra'cio/ lat. iz reri  računati;
meniti] 1. račun(anje); korist; preudarek,

2. um; razum; (pameten) razlog, 3.
vzrok, 4. dokaz, 5. pravilo; načelo; nauk,
6. (so)razmerje; obrok, 7. manjše tiskar¬
ske črke, vrsta petita

ratio Iegis /ra'cio le'gis/ lat. osnova zakona;

pomen, smoter zakona
ratluk -a m  [shr. iz tur.] gl. rahat-lokum

ravelin -a m  [/ravle'/ fr. iz ital.] prednji
trdnjavski okopi (v obliki polmeseca)
med dvema branikoma
ravioli -lov m mn.  [ital. ravioli ] s sesekljamo 1
mesom polnjene testenine (kuh.)
ray on -a m  [/re'jon/ angl. iz fr.] umetna svila
na celulozni osnovi

razanten -tna -o [fr. rasant  brijoč; leteč tik
nad zemljo] nizek, položen, položno
leteč (izstrelek, ki leti tik nad zemljo)
razirati -am [nem. rasieren  iz fr. raser
briti] (o)briti; ogoliti; fig.  do tal raz-
dejati, uničiti

razkolnik -a m  [rus. raskoVnik]  sektant, 1-
ime ruskih sektantov, ki so se 1. 16°°
ločili od pravoslavne cerkve, ker so
zavračali reforme patriarha Nikona (raz*
cepili so se na razne ločine), 2. pripadnik
ene teh ločin

raznočinec -nca m  [rus.] v carski Rusiji
inteligent neplemič, zlasti nižji uradnik
h koncu 19. stol. ..

razura -e ž [lat. rasura  iz radere  strgati!

1. izpraskanje starih rokopisov, 2. 'f'
praskano, izbrisano mesto v spisu; > z '
bris; popravek

Rb (rubidij) znak za kem. prvino
Re (renij) znak za kem. prvino
Re -ja ali neskl. m  [iz egipt.] gl. Ra
re- lat. (in romanska) predpona, v zložen'
kah: spet, znova, proti-, nazaj; izraza
ponavljanje ali poudarjanje, vrnitev v
prejšnje stanje, nasprotno dejavnost ip“->
npr. reagirati, revizija, reprodukcija
Rea, Ree ž [gr. Rhea]  v stgr. mit. hči Uran*
in Gee, sestra in žena Kronosa, mat'
Zevsa, pozneje istovetna s Kibelo
reagenca -e ž  [gl. reagens] 1. reagiranji

2. reagens

reagencije -ij ž mn.  [iz lat.] gl. reagens
reagens -a ali  reagent -enta m, mn. t u "
reagencije -ij ž  [re- + lat. agens  iz a S e '
delovati] snov, s katero ugotovimo
kem. spojinah navzočnost ali množino
določenih snovi (ker tipično reagn*
nanje); reagenčen -čna -o ki se tic®
reagenta ali reagencij (~i papir)
reagirati -am [nlat. reagere,  gl. reagens]
vratno delovati, odgovoriti, odz(i)vati s 6
na vtiske, dražljaje, spremembe, žaljivke-^
reakcija -e ž  [fr. rčaction , v polit, okros

1795, re-, lat. actio  dejanje, dejavno:

st)

re akcionar

599

realizator

nasprotno, povratno delovanje, odgovor,
odziv, odpor, nasprotovanje (na akcijo,
učinek, dražljaj, dogodek...), zlasti,
1. odziv organizma na določen dražljaj
(psihol., fiziol.), 2. kem. spremembe
različnih snovi, npr. zaradi medseboj¬
nega učinkovanja, 3. v polit, preživele,
napredku sovražne družbene sile (buržo¬
azna ~); odpor in nasprotovanje teh
sil družbenemu napredku ali prizade-
'anje utrditi ali obnoviti stare, preživele
oblike; reakcijski -a -o sloneč na reakciji,
ki se tiče reakcije; v tehn. s potisno silo,
ki deluje v smeri, nasprotni plinskemu
toku (~o letalo)

reakcionar -ja m  [fr. reactionnaire]  nazad¬
njak, mračnjak, privrženec (polit.) reak¬
cije, sovražnik napredka

reakcionaren -rna -o [fr. reactionnaire]  na¬
zadnjaški, mračnjaški, sovražen na¬
predku ; reakcionarnost -i ž  nazadnjaštvo,
mračnjaštvo

reaktivacija -e i [re-, gl. aktivirati] 1. ob¬
novitev ali poživitev; ponoven sprejem
v  aktivno službo, npr. že upokojenega
uradnika, 2. ponovitev bolezni; reakti-
'irati -am obnoviti (dejavnost); poživiti;
spet vzeti v službo; reaktivirati -am se
1- spet stopiti v (aktivno) službo, 2.
obnoviti se (bolezen)

reaktivec -vca m  [gl. reaktiven] reaktivno
letalo

reaktiven -vna -o [re- + aktiven] v fiz.
z  nasprotnim učinkom; zmožen za
kem. reakcije; na reakcijski pogon (~o
letalo)

rektor -ja m  [angl. reactor,  re- + lat.
octor  iz agere  delati] v jedrski fiziki vrsta
naprav (= atomska peč) za ustvarjanje
m kontrolirano sproščanje jedrske ener¬
gije, npr. betatron

real -a m  [Špan. real  iz lat. regalis  kraljevski]
nekdanja španska denarna enota in sre¬
brnik, veljaven v nekaterih južnoamer.
državah

real -a m  [portug. real,  mn. reis]  brazilska
m nekdanja portug. denarna enota, gl.
milreis

r®alec -lca m  [gl. realen] dijak na realki
ealen -lna -o [nlat. realis  iz lat. res  stvar]
1- stvaren, resničen, obstoječ v resnič¬
nosti, tj. neodvisno od človeške zavesti,

dejanski, naspr. idealen, 2. izvedljiv,
uresničljiv, naspr. irealen; realna enci¬
klopedija stvarna enciklopedija, slovar
stvarnih pojmov; realna gimnazija tip
osemletne srednje šole, po učnem pro¬
gramu med realko in klasično gimnazijo;
realna plača resnična plača, namreč
merjena z množino dobrin, ki jih lahko
kupiš zanjo, prim. nominalna plača;
realna unija resnična zveza več držav,
tj. ne le s skupnim vladarjem (personalna
unija), temveč tudi s skupnimi ustano¬
vami in organi, npr. Avstro-Ogrska do
1.1918; realna vrednost stvarna, dejanska
vrednost kovanca, tj. vrednost njegove
kovine (v naspr. z imensko vrednostjo);
realne vede stvarne vede, vede, ki so v
neposredni zvezi z življenjem in njego¬
vimi potrebami; naravoslovne vede,
tehnika...

realgar -ja m  [nlat. realgar  iz ar.] v mineral,
žolto rdeča mišnica (arzenova ruda)

realije -ij ž mn.  [nlat. mn. realia]  1 . stvari;
stvarni, realni predmeti, 2. stvarna
dejstva, 3. stvarne, naravoslovne vede

realist -a m  [fr. realiste]  1 . predstavnik ali
zagovornik realizma, 2. trezen, praktičen
človek, ki vidi življenje takšno, kot je,
in upošteva dejstva; realističen -čna -o
ki se tiče realistov (ali realizma); upo¬
števajoč ali opirajoč se na stvarnost,
posnemajoč stvarnost; fig.  trezen (~a
ocena), trezno misleč; stvaren, res¬
ničen

realiter /rea'liter/ lat. prisl,  stvarno, v
resnici, zares

realiteta -e ž  [nlat. realitas]  1 . stvarnost,
resničnost (= realnost), 2. nav. v mn.
realitete -et ž  nepremičnine; zemljišča in
zgradbe; realitčten -tna -o nepremičnin¬
ski, ki se tiče nepremičnin; realitetna
pisarna pisarna, kjer posredujejo pri
nakupu in prodaji nepremičnin

realizacija -e ž  [fr. realisation)  1 . uresni-
če(va)nje; izvedba, izvršitev (~ pro¬
jekta); dosežek, 2. v ekon. prodaja,
vnovčenje (= spreminjanje blaga v
denar); realizirati -am 1. uresničiti;
izvršiti; doseči, uveljaviti, 2. pro-
da(ja)ti, vnovčiti

realizator -ja m  [iz lat.] uresničevalec,
kdor kaj realizira

realizem

600

receptura

realizem -zma m  [fr. realisme,  1833] 1. v fil.
ime za teorije, ki priznavajo obstoj ob¬
jektivne realnosti zunaj zavesti, a ne
dajejo jasne materialistične ali idealistič¬
ne razlage te realnosti in njenih zakonov
(kritični, transcendentalni ~), 2. smer
v srednjeveški sholastiki, ki uči, da
obstoje splošni pojmi (univerzalije)
realno in neodvisno od stvari, prim.
nominalizem, 3. v umetn. smer ali težnja,
ki skuša podati čimbolj pravilno podobo
resničnosti v njenih tipičnih potezah,
4. čut za stvarnost, upoštevanje stvar¬
nosti in dejstev

realka -e i [iz nem. Realschule,  gl. realen]
tip srednje šole s težiščem pouka na
realnih vedah

realnost -i ž  [gl. realen] 1. stvarnost, res¬
ničnost; kar obstoji realno, tj. objektiv¬
no, neodvisno od naše zavesti; resnični
svet, 2. čut za stvarnost
reanimacija -e i [re- + animacija] 1. oživ-
ljenje, oživitev (med.), 2. (duhovna ipd.)
osvežitev, 3. spodbuda
rcasumirati -am [re- + asumirati] povzeti,
obnoviti kaj; reasumpcija -e ž  obnova,
obnovitev, npr. tožbe (pr.)
rebalans -a m  [re- 4- fr. balance  ravnotežje]
poprava, uravnoteženje bilance ali pro¬
računa; rebalansirati -am izvesti rebalans
rebel -a m  [fr. rebelle  iz lat. rebellis  uporen]
upornik, kdor se z orožjem upre za¬
koniti oblasti ;fig.  puntar; rebelski -a -o
uporniški; uporen; puntarski
rebelirati -am se [lat. rebellare]  upirati se;
puntati se

rebeljon -a m  [lat. rebellio ] (oborožen)
upor, vstaja

rebus -a m  [lat. rebus  (izražanje) z rečmi,
6. skl. mn. od lat. res  stvar] podobnica,
slikovnica, uganka v podobah, v slikah,
slikovna uganka, tj. beseda ali stavek,
izražen s slikami, znaki ipd. (tudi s kako
črko vmes)

rebus sic stantibus /re'bus sik stan'tibus/
lat. »v takem (stvarnem) položaju«, v
teh okoliščinah (pravna klavzula, ki
pomeni, da<so bile pri sklenitvi pogodbe
upoštevane tedanje okoliščine in pri
spremenitvi teh okoliščin pogodba ne
velja več)

Rec. lat. kratica: recipe

recenten -tna -o [fr. recent  iz lat. receus,
recentis]  1. nedaven, nov, svež (~i do¬
godek), pravkaršnji, 2. ki se tiče seda¬
njega geol. razdobja, naspr. fosilen
recenter paratum /recen'ter para'tum/ lut.

sveže pripravljeno (zdravilo)
recenzent -enta m  [lat. recensere  pregledat]]
ocenjevalec, presojevalec, pisec recenzij
recenzija -e i [lat. recensio  pregled] 1. kri'
tičen pregled starejšega teksta, oprt na
preučevanje virov in prvih izdaj; kriticn 0
pregledan ali izdan tekst, 2. fig.  presoja,
krajša kritična (ali nekritična) ocena
znanstvenega ali umetn. dela, filma,
igre ...; tak članek ipd.; recenzirati -am
1. kritično pregledati, 2. oceniti, P re '
soditi kaj, napisati recenzijo, poročati
o čem

recepcija -e ž [lat. receptio  sprejem] 1. spre]
jemanje; sprejem (gostov, bolnikov ..•)>
slavnostni sprejem, npr. ob drž. prazni¬
kih, 2. sprejemnica (v hotelu, servisu.. ),
3. sprejem radijskih ipd. oddaj (dobra
~), 4. prejem, prim. recepis, 5. prevzem,
prevzetje tujih kulturnih, polit, in drugm
oblik ali norm (~ rimskega prava v
srednjem veku) ,

recepis -a m  [lat. recepisse,  nedol. perf. ° c
recipere  prejeti; iz fraze cognosco> ,,e
recepisse  potrjujem prejem] (poštna
ipd.) prejemnica, potrdilo prejema
recept -čpta m  [iz lat. receptum  iz reciper e
prejeti] 1. zdravniški predpis zdravila
(ali navodilo lekarnarju, kako naj &
pripravi), 2. kuharsko navodilo za po¬
pravljanje jedil in pijač; receptirati -am
predpisati in po receptu izdati (zdravilo),
napisati recept

receptibilen -lna -o [nlat. receptibilis]  spr e '
jemljiv, npr. predlog

receptiven -vna -o [nlat. receptivus ] dovze¬
ten, sprejemljiv; receptivnost -i ž dovzet¬
nost, sprejemljivost

receptor -ja m  [iz lat. receptor ] 1. pobiralec
(davkov, carin ...), 2. (s)prejemnik, np 1-
vtiskov, dražljajev, valov ...; čutil 0,
organ za sprejemanje vtiskov , dražljaje''-
3. slušalo, telefonska ipd. slušalka,
uslužbenec v recepciji
receptura -e ž  [gl. recept] 1. predpisovanje,
pripravljanje in izdajanje zdravil,
oddelek v lekarni, 3. celotnost recept 0

601

redaktor

teces

(kuharska ~), 4. pobiranje davkov ali
carin

teces -a m  [lat. recessus  umikanje, iz
recedere  nazaj iti] 1. (zapleteno) raz¬
pravljanje; sklep, izid (razpravljanja);
Poravnava, sporazum (o spornih vpra¬
šanjih); pismena pogodba, 2. zaostanek
v  plačilu (trg.), 3. v anat. kot, zakotje
recesija -e ž  [iz lat. recessio,  gl. reces] 1.
umikanje, upadanje, 2. upadanje gospo¬
darske dejavnosti (olepševalno za zna¬
menja krize)

recesiven -vna -o [fr. recessif,  gl. reces]
v  genetiki: prikrit, neviden (namreč
dedne lastnosti, ki jih dominantne po¬
tisnejo v ozadje)

recidiva -e ž  [lat. recidivus  ponavljajoč se]
(• povrnitev bolezni po navideznem
ozdravljenju (med.), 2. ponovitev ali
Ponavljanje kaznivega dejanja (pr.,
Psihol.)

recidiven -vna -o [lat. recidivus  ponavljajoč
Se l ponoven, vnovičen; ponavljajoč se;
recidivnost -i ž  povrnljivost, ponovnost;
Ponavljanje (pr., med., psihol.)
ecidivist -a m  [fr. rčcidiviste iz  lat.] kdor
Ponovno zagreši kaznivo dejanje (pr.);
cecidivizem -zma m  nagnjenje k ponav¬
ljanju kaznivih dejanj
recipe [/re'cipe/ lat. velel, od recipere  vzeti,
Prejeti] »vzemi« (na zdravniških re¬
ceptih)

recipient -enta m  [iz lat. recipiens ] 1.
(^prejemnik, kdor ali kar kaj sprejme,
?• poveznik, zvonasta steklena posoda,
katere izčrpajo zrak (fiz.); posoda za
zbiranje in hranjenje prekapnin ipd.
Očem.)

recipirati -am [lat. recipere ] sprejeti, (pre)-
v zeti, gl. recepcija

cciprociteta -e ž [fr. reciprocitč]  1 . reci¬
pročnost, 2. vzajemna usluga ali obvez-
uost; reciprociteten -tna -o vzajem-
(nost)en, medseboj(nost)en, obojestran-
s ki; reciproeitetno načelo v medn. pravu
Uačelo, po katerem prizna država drugi
državi (ali njenim državljanom) določene
Pravice ali ugodnosti s pogojem, da jih
tudi druga država prizna njej
ccipročen -čna -o [fr. rčciproque  iz lat.
re ciprocus]  medsebojen, vzajemen, v
''Zajemnem odnosu ali razmerju; izme¬

ničen, obojestranski; povraten; obrnjen
(~a vrednost ulomka); recipročnost -i i
medsebojnost, vzajemnost, obojestra-
nost; povratnost; obrnjenost
recit -a m  [/resi' -ja/ fr. iz reciter  pripove¬
dovati] opis, oris; pripoved; zgodba
recitacija -e ž  [lat. recitatio]  javno umet¬
niško prednašanje — npr. branje — lepo¬
slovnih del, zlasti pesmi; recitacijski
večer bralni, literarni večer, kulturna
prireditev, na kateri književniki bero
svoja dela

recital -a m  [fr. recital  iz angl.] 1. recitacija,
2. solistična glasbena prireditev
recitando /rečitan'do/ ital. prisl,  v glas.

(prednašati) v obliki recitativa
recitativ -a m  [ital. recitativo]  1 . v vokalni
glasbi: slog petja med petjem in go¬
vorom, petju podoben stiliziran govor
(v operah ipd.), 2. delo, skladba ali del
skladbe v tem slogu; recitativen -vna -o
ki se tiče recitativa; v obliki recita¬
tiva

recitator -ja m  [lat. recitator  bralec] kdor
kaj recitira; recitirati -am umetniško
prednašati (na pamet ali brati) leposlov¬
no delo

recommande /rokamade'/ fr. na poštnih
pošiljkah: priporočeno
recommended [/rekamen'did/ = angl. pri¬
poročen] pri vhodu v velike hotele
včasih napis, da ga medn. turistične
ustanove priporočajo tudi najzahtev¬
nejšim gostom

reete /rek'te/ lat. prav, pravilno; v resnici
reetor magnificus /rek'tor magni'fikus/ lat.
»prevzvišeni ravnatelj«, naslov vseučili-
škega rektorja

redakcija -e i [fr. redaction  iz lat. redactus ,
delež, od redigere  nazaj spraviti] 1.
urej(ev)anje, ureditev, npr. časopisa; pri¬
pravljanje ali popravljanje besedila ali
rokopisa za tisk; določitev ustreznega
besedila, gl. redigirati, 2. uredništvo,
a) kolektiv, ki se ukvarja z uredniškim
delom, b) uredniški prostori; redakcijski
-a -o ki se tiče redakcije, uredniški (~i
odbor)

redakter -ja m  [fr. redaeteur ] urednik
(= redaktor)

redaktor -ja m  [iz fr. redaeteur]  urednik,
kdor opravlja uredniško delo

reda tira ti

602

referat

redatirati -am [re- + datirati] postaviti
datum nazaj, datirati nazaj
redempcija -e i [lat. redemptio  iz redimere
rešiti; odrešiti] osvoboditev; (od)rešitev;
odkup, npr. iz ujetništva
redemptor -ja m  [lat. redemptor ] rešitelj,
(od)rešenik, nav. v verskem smislu
redemptorist -a m  [lat. redemptor  odrešenik]
redovnik iz jezuitom sorodnega reda
»Odrešenikovega«, ukvarja se največ z
misionarjenjem

redigirati -am [lat. redigere  nazaj spraviti,
re-, agere  delati] (jezikovno, slogovno)
popravljati, pripravljati za tisk; dati
besedilu, npr. zakonu, ustrezno obliko
redingot -a m  [fr. redingote  iz angl. riding
coat  jahalni, potni plašč] 1. dolg moški
plašč s posebnim krojem, v modi na
prelomu 18. in 19. stol. (več vrst), 2.
podoben ženski plašč

rediš -a ali neskl. m  [trg. ime] vrsta risal¬
nega peresa za okroglo pisavo
rediskontirati -am [re- + diskontirati]
ponovno diskontirati

redivivus [iz lat.] oživel, oživljen, obnovljen
redondiija -e ž  [Špan. redondilla]  španska
in portug. narodna kitica iz štirih
verzov z osmimi ali šestimi zlogi
redova -e ž  [češ. rejdovak]  1 . češki ples v
dveh oblikah, prvi — običajnejši — je
podoben valčku, drugi polki, 2. glasba
za ta ples

reducirati -am [lat. reducere, re-, ducere
vleči, peljati] (z)manjšati, (s)krčiti,
(s)krajšati, (z)nižati, omejiti, odvzeti,
poenostaviti; spremeniti; prevesti, npr.
več pojmov v en sam pojem; reducirati
-am se izpasti v nepoudarjenem zlogu
(slovn.); reduciran -a -o zmanjšan,
skrčen ... z redukcijo; reduciren -rna -o
namenjen za reduciranje (~i ventil)
reductio ad absurdum lat. gl. deductio ad
absurdum

redukcija -e ž  [iz lat. reductio ] (z)manjšanje,
(s)krčenje, (z)nižanje, omejitev, odvzem,
poenostavljenje, zlasti, 1. zmanjšanje
števila (= odpust) uslužbencev, 2.
prevedba posameznih pojmov v skupni
ali osnovni pojem (log.), 3. v biol. re¬
gresivni razvoj, poenostavljenje organa
zaradi manjšega pomena za telo, 4.
sprememba izraza iz daljše oblike v kraj¬

šo (mat.), 5. v kem. a) dezoksidacija, od¬
vzem kisika spojinam, b) pridobivanje
čistih kovin, izločajoč primesi, 6. osla-
bitev ali izpad glasu v nepoudarjenih
zlogih (slovn.), 7. v med. a) nameščanje,
uravnavanje udov, b) sfrknjenje, skrče¬
nje; redukcijski -a -o ki se tiče reduk¬
cije

reduktor -ja m  [angl. reductor  iz lat.] 1. re "
ducirni prenosnik, mehanizem, ki zmanj¬
šuje hitrost vrtljajev pri prenašanju &'
banja, npr. z zobniki, 2. kirurška P cl '
prava za uravnavanje izpahnjenih a'!
zlomljenih udov, 3. v kem. snov, ki
povzroči redukcijo

reduplicirati -am [re- + duplicirati] podvo¬
jiti; ponoviti; reduplikacija -e ž  podvoji¬
tev; ponovitev, npr. besed ali zlogov V
oblikoslovju

reduplikativen -vna -o [iz lat.] podvojitven,
reduplikator -ja m  podvojitelj
reduta -e ž  [fr. redoute  iz ital. ridotto]  *•
manjša, z okopi obdana utrdba z8
obrambo kake točke; močneje utrjen
srednji del trdnjave, zadnje zaveti 6
posadke, 2. igralnica, (plesno) zabavišče!
ples v maskah ....

reeducirati -am [re- + lat. educare  vzgojil 1 ]
prevzgojiti; uriti, vaditi; reedukacija -e z
1. prevzgoja, 2. urjenje mišic ali udov z
zmanjšanimi ali izgubljenimi funkcija« 11
reeksport -a m  [re- + eksport] ponovit*
izvoz uvoženega blaga (ekon.) ...
reelegirati -am [re- + lat. eligere  izvolili
ponovno (iz)voliti; reelekcija -e i P°'
novna (iz)volitev, npr. vseučiliškeg 8
predavatelja ,

reeskont -a m  [re- + eskont] ponovn
eskont; reeskontirati -am ponovno es-
kontirati

reevolucija -e ž  [re- + evolucija] oživljanj
duševnih funkcij po epileptičnem napad u
(med.) . k

relakcija -e ž  [fr. rčfaction ] 1. v trg. odbite 8
ali popust za nepolnovredno blago, -•
letni popust na železnici pri večjih P 0 "
šiljkah

refektorij -a m  [nlat. refectorium  iz ' a '
reficere  obnoviti; okrepiti se] jedilni 08 ’
zlasti v samostanu ali internatu
referat -a m  [nlat. referatus  iz lat. ref( n
prinesti; sporočiti] 1. pismeno ali ustn

Ferenca

603

reformirati

Poročilo ali predavanje (strokovni ~),
2. referentovo delovno področje, 3.
orad za določeno področje
referenca -e ž  [nem. Referenz  iz fr. refe¬
rence}  1 . trg. obvestilo, npr. o plačilni
zmožnosti; priporočilo (podjetja, službo-
dajalca ...), 2. izkazilo, priporočilo ali
ocena sploh

^ferendar -ja m  [nlat. referendarius ] 1.
vrsta višjih upravnih uradnikov v sred¬
njem veku in pozneje, 2. v bivši Prusiji
itd. pravnik v sodni ali podobni službi
Po prvem drž. izpitu
feferendum -a m [gerund. iz lat. referre
Prinesti; sporočiti] 1. pravica državljanov,
da z glasovanjem odločijo o čem, npr.
sprejmejo predlagane zakone; (tako)
ljudsko glasovanje, 2. vrsta diplomatske
note

referent -enta m  [lat. referens,  gl. referat]
1- poročevalec, kdor o čem referira;
Predavatelj, 2. uslužbenec (pisarniški ~)
ali funkcionar z določenim področjem
referirati -am [lat. referre  prinesti; sporo¬
čiti] poročati, podati poročilo; imeti
(brati) referat; predavati
re fleks -a m  [lat. reflexus  iz refleetere  upog¬
niti se; odražati] 1. v fiz. odsev, odsvit,
odblesk (~ svetlobnih, toplotnih žar¬
kov), 2. v fiziol. odziv, samohotna, od
volje neodvisna reakcija organizma na
dražljaj; refleksen -sna -o ki se tiče re¬
fleksa, 1. odseven (~a luč), 2. v fiziol.
samohoten, neposreden, od volje neodvi¬
sen (~i gib)

re fleksija -e z [iz nlat. reflexio\  1. odsevanje,
odsvitanje, odbijanje (svetlobe, toplo¬
te ...); odsev, odsvit ..., 2. fig.  povra-
oanie misli od objekta na subjekt, na
svojo duševnost, poglabljanje vase; raz¬
glabljanje, premišljevanje, 3. misel; pre-
hiislek; pripomba; očitek; refleksijski -a
■o ki se tiče refleksije (~i koeficient);
Premišljevalen

efleksiv -a m, mn.  refleksiva -iv s  [iz lat.
reflexivus]  v slovn. povratni glagol,
zaimek...

fe fleksiven -vna -o [iz nlat.] 1. v slovn.
Povraten (~i zaimki), 2. izvirajoč iz
refleksije; premišljevalen, razmišljajoč
(~i značaj); usmerjen v svojo dušev¬
nost

refleksologija -e ž  [refleks(o) + -logija]
nauk o refleksih, utemeljil ga je ruski
znanstvenik Pavlov (psihol.)
reflektant -a m  [iz lat.] prosilec, kdor kaj
prosi, ima kaj v mislih, se za kaj po¬
teguje

reflektirati -am (se) [lat. refleetere  upogniti
se; odražati] 1. odsevati, odsvitati, od¬
bijati (se), 2. razglabljati, premišljevati
o čem, 3. prositi, potegovati, poganjati
se za kaj; imeti kaj v mislih, računati
na kaj

reflektor -ja m  [fr. refleeteur  iz lat.] 1. žaro¬
met, sojnik (gledališki ~), 2. optična
priprava za opazovanje nebesnih teles;
namesto leč ima konkavno zrcalo,
prim. refraktor

reflektor(ič)en -(č)na -o [iz lat.] v fiziol.
povzročen od refleksov, zvezan z re¬
fleksi; fig.  samohoten, od volje ne¬
odvisen

reforma -e i [fr. reforme  iz lat. reformare
preoblikovati] preoblikovanje, preure¬
ditev, preuredba, prenaredba, preustroj
(brez sprememb v osnovi česa); v polit,
izboljšanje, preureditev obstoječih raz¬
mer po mirni poti, brez sprememb v
družbenih temeljih (socialna ~); re¬
formen -mna -o ki se tiče reforme (~e
težnje)

reformacija -e ž  [lat. reformatio  preobliko¬
vanje] 1. preoblikovanje, preureditev,
preustroj, 2. veliko versko gibanje v
Zahodni Evropi v 16. stol. — v jedru
naperjeno proti fevdalizmu — ki je
hotelo preosnovati katol. cerkev in na-
naposled porodilo protestantizem, 3.
doba protestantskega gibanja v 16. stol.;
reformacijski -a -o ki se tiče reformacije
reformatio in peius /reforma'cio in pe'jus/
lat. »sprememba na slabše«, spremenitev
sodbe, proti kateri se je obtoženec pri¬
tožil, v škodo obtoženca
reformator -ja [lat. reformator ] preosnova-
telj, zlasti na cerkvenem torišču (refor¬
matorji so bili voditelji reformacije:
Luter, Kalvin...), izvajalec reform
reformirati -am [lat. reformare]  1 . pre¬
oblikovati, dati novo obliko, preurediti,
izvajati reforme; fig.  preroditi, spreme¬
niti; izboljšati, 2. obnoviti (prvotno,
izvirno obliko); reformiranec -nca m

reformist

604

regenerator

pripadnik reformirane smeri, ločine ipd.;
reformirana cerkev švicarska protestant¬
ska ločina (= helvetska konfesija)
reformist -a m  ffr. reformiste,  1836, iz lat.]
zagovornik reform ali reformizma; re¬
formističen -čna -o ki se tiče reformistov
ali reformizma; reformizem -zrna m
revizionistična smer v medn. delavskem
gibanju, ki uči, da je mogoče uresničiti
socializem z reformami, brez boja za
revolucionarno preobrazbo kapit. druž¬
be, prim. revizionizem
refrakcija -e ž  [nlat. ref radio  prelom] 1. v
fiz. lom(ljenje) svetlobe, 2. ponovni zlom
slabo zraščenega uda (med.); refrakcijski
-a -o ki se tiče refrakcije (~a napaka pri
vidu)

refraktaren -rna -o [lat. refradarius  upo¬
ren] uporen, trmast, nepokoren (do
avtoritet); neobčutljiv (zoper bolezen),
nesprejemljiv, odporen (zoper zdravilo);
težko obdeljiv (les, kovina ...)
refraktfven -vna -o [fr. ref rad if  iz lat.]
lomeč svetlobne ipd. žarke
refraktometer -tra m  [lat. refractus  iz
refringere  zlomiti, + -meter] opt. pri¬
prava za merjenje lomnega količnika
svetlobe; refraktometrija -e z nauk o
merjenju lomnega količnika svetlobe
refraktor -ja m  [angl. refrador  iz lat.]
opt. priprava za opazovanje nebesnih
teles (astr. daljnogled) z objektivom iz
leč, skozi katere se lomijo svetlobni
žarki

refren -a m  [fr. refrain  iz lat.] pripev,
ponavljanje besed ali stavkov (verzov),
zlasti na koncu kitice; pejor.  (nenehno)
ponavljanje, stara pesem
refrigeržcija -e ž  [lat. refrigeratio  iz frigus
mrazi (o)hlajenje; ohladitev
refrigcrator -ja m  [lat. refrigerare  ohladiti]
hladilec (na hladilni pripravi); hladilnik,
priprava za hlajenje

refugij -a m  [lat. refugium]  zavetje, pribeža¬
lišče

refundacija -e ž  [lat. refmdere  nazaj zliti]
vračilo, povračilo zneska, plačanega v
kak namen; refundirati -am vrniti, po¬
vrniti znesek

refutacija -e ž [lat. refutatio ] ovržba, spod-
bitje, zavrnitev (trditve, obrekovanja);
odklonitev

refuzija -e ž [lat. refusio]  1. refundacija;

2. povračilo pravnih stroškov; odškod¬
nina

reg. (angl.) kratica: registered; registri¬
rano

regal -a m  [nem. Regal  iz nlat. rega  črta,
vrsta] 1. polica ali stojalo za knjige,
blago ipd. (= repozitorij), 2. črkovnica,
črkovnik, predalčnik, tiskalniška polica
s predalci za črke

regžl -a m, nav.  v mn.  regalije -ij ž  [lat. iu/f
sc. regalia,  mn. od regalis  kraljevski)
1. v fevdalni dobi kralju, pozneje državi
pridržane pravice in privilegiji, navadno
»manjše« pravice, ki jih je lahko oddal
v zakup, npr. kovanje denarja, 2. zna¬
menja kraljevske časti: krona, žezlo --.-’

3. fig.  znamenja kake časti, položaja
ali reda

regal -a m  [fr. rčgale iz*  lat.] 1. male P re '
nosne orgle le z registri, 2. register P rl
orglah .

regata -e ž [ital. regatta  iz* riga  vrsta]
vrsta čolna, 2. tekma čolnov, jadrnic an
motornih čolnov, prvotno beneških
gondol \fig.  slavnost na vodi
regeldetrija -e i [iz lat. regula de trious
numeris  pravilo treh števil] enostaven
sklepni račun, pri katerem iz treh dan'
veličin izračunamo četrto neznano veh'
čino (mat.) _

regenca -e i [fr. regence  iz lat. regens  vla¬
dajoč] 1. namestništvo; namestnisk"
vlada, npr. v Franciji vlada Filipa Or¬
leanskega  v dobi mladoletnosti Ludvik
XV., 1714—1723; doba te vlade, *
umetnostni slog te dobe v Franciji,
čast ali funkcija regenta ,,

regeneracija -e ž [nlat. regeneratio  prerod)
1. obnovitev, obnavljanje, prerod(itey-
pomladitev, 2. v biol. zmožnost nekateri
organizmov, da obnavljajo izgubljen
telesne dele, npr. pri martinčku
regenerat -a m  [gl. regeneracija] 1. org" 1
ali del organa, nastal z regeneracijo, *•
regenerirana snov . i

regenerativen -vna -o [nlat. regeneratir’ 11
obnovitven, obnavljalen, preroditven
regenerator -ja m  [iz angl. iz lat.] v tehn-^j
vrsta sprejemnika, 2. vrsta priprav
menjalnikov — za racionalno izkorišča¬
nje toplote

fe generirati

605

regleta

regenerirati -am fiat. regenerare]  1 . obno¬
viti, obnavljati (se); telesno ali duhovno
Preroditi; fig.  pomladiti, 2. osvežiti, po¬
živiti (tehn.)

regens -a m  [lat. regens  iz regere  vladati]
vodja, predstojnik (vzgojevališča ipd.);
nadzornik

re gens chori /re'gens ko'ri/ lat. kapelnik,
vodja pevskega (cerkvenega) zbora, zbo¬
rovodja

re 8rnt -enta m  [fr. rčgent  iz lat. regens ] 1.
vladar (manj v rabi), 2. vladarjev na¬
mestnik, npr. zaradi vladarjeve mlado-
letnosti, 3. na nekaterih vseučiliščih:
član upravnega odbora; regentstvo -a .s
namestništvo; namestniška vlada
e 8est -a m, nav.  v mn.  regesti -ov m in
regesta -est s [nlat. regestum  iz lat.
re gerere  nazaj nositi, nlat. vpisati] 1.
Prepis ali izvleček iz pomembnih spisov
nli listin, npr. dvorne pisarne, 2. kro¬
nološko urejen seznam takih (starih)
listin z datumom, označbo vsebine
ipd.

®gicid -a m [fr. regicicle  iz lat. rex, regis
Jrralj, caedere  ubiti] 1. uboj, umor kralja,
kraljevi morilec (v Franciji npr. roja¬
listični vzdevek za tiste, ki so glasovali
f .za usmrtitev Ludvika XVI.)
e 8ija -e ž  [lat. regio, regionis  kraj] 1. kraj,
Plemlje; pokrajina; predel, (zemljepisno
ipd.) področje ali območje, npr. flore,
2. kraj, področje (anat.)
t c 8jme [fr.] gl. režim

vgiment -čnta m  [fr. rčgiment  iz nlat. re-
Sirnentum  vlada] polk, taktična vojaška
®nota iz dveh ali več bataljonov (2000 do
’000 mož); fig.  kopica, množica
■regina Coeli /regi'na co'li/ lat. »Nebeška
kraljica«, 1. Madona, 2. ječa v Rimu (po
i®enu nekdanje tamkajšnje cerkve)
f e 8i6n -a m  [iz lat.] gl. regija
e 8ion4len -lna- o [lat. regionalis  iz regio
kraj, ozemlje] krajeven; pokrajinski; ki
Se  tiče določenega dela ali področja (~i
Pnkt); regionalni pakt pogodba — naj-
Ve čkrat obrambna — med skupino držav
ha kakem področju

8'onalizem -zma m  [fr. regionalisme  iz lat.
r egi 0  kraj, ozemlje] 1. prizadevanje po
Pokrajinski samoupravi (tudi: dajanje
Prednosti kakemu področju v škodo

celote), 2. v literaturi: poudarjanje kra¬
jevnih posebnosti

region&ren -rna -o [lat. regio  kraj] v med.

krajeven (~a bezgavka)
regirati -am (nem. regieren  iz lat. regere
vladati) vladati, voditi, upravljati
register -tra m  [nlat. registrum  iz regestum
vpisek] 1. (uraden ipd.) seznam; izkaz,
popis, 2. v knjigah: imenik, po abecedi
urejeno kazalo pojmov, imen..., 3. trgov¬
ski vpisnik (pri sodišču), 4. pri orglah
vse piščali z isto barvo glasu (tudi pri¬
prava, ki jih odpira in zapira); fig.  vse
registre odpreti igrati na vse glasove; fig.
napeti vse sile, uporabiti vsa sredstva;
registrski -a -o ki se tiče registra; vpisen;
registrska številka vpisna, zaporedna šte¬
vilka v registru; registrska tona angl.
merska enota za prostornino — tonažo
— plovnih objektov (2,8315 m s )
registered /re'džistord/ angl. vpisano v (pa¬
tentni ipd.) register, registrirano; uradno
potrjeno; na pismih: priporočeno
registracija -e ž  [nlat. registratio]  vpis v re¬
gister; popis, zapis česa; registracijski -a
-o ki se tiče registracije
registrator -ja m  [nlat. registrator]  1 . vpiso¬
valec, vpisnikar (uslužbenec v registra-
turi), 2. mapa za shranjevanje računov
in trg. listin, 3. avtomatična priprava za
registriranje

registratura -e ž  [nlat. registratura]  1. vlo¬
žišče, npr. na sodišču; vpisni urad, 2.
pisarniški oddelek, kjer urejajo in hra¬
nijo spise in listine

registrirati -am [nlat. registrare]  1 . vpisati,
vnesti v register; izvesti registracijo; fig.
zapisati, zapomniti si kaj, 2. civilno po¬
ročiti; registriren -rna -o vpisen, ki kaj
registrira, beleži (~i aparat)
registrski -a -o [iz nlat.] gl. register
reglema -ja m  ffr. reglement  iz rčgle  pravilo]
1. uredba, (uradni, službeni) predpis, 2.
pravilnik, poslovnik, poslovni red
reglemčnt -čnta m  [iz fr.] gl. reglema
reglement&cija -e ž  ffr. reglementation]  1.
ureditev s predpisi; določitev, ureditev
predpisov, 2. postavitev prostitucije pod
policijsko nadzorstvo; reglementirati -am
urediti ali določiti s predpisi
regleta -e ž [fr. riglette]  letvica, založek za
vrste (tisk.)

regnicolo

606

rehabilitacij*

regnicolo -a m  1/renji'kolo/ ital. iz nlat.
regnicola  iz lat. regnum  kraljestvo] Ita¬
lijan iz stare kraljevine Italije v mejah
pred 1.1914 (največkrat označba za take
priseljence na Primorsko)
regnum -a m  [lat. regnum]  kraljestvo;
država

regnum hominis /reg'num ho'minis/ lat.
»kraljestvo človeka«, tj. na znanosti
sloneče gospostvo človeka nad naravo,
pri Baconu in Hobbesu namen zna¬
nosti

regredienca -e ž  [nlat. regredientia  iz lat.
regredi  nazaj iti] pojemanje, umikanje
(bolezni); usihanje; nazadovanje
regredient -enta m  [iz nlat.] kdor ima re¬
gresno pravico (= regresant)
regredienten -tna -o [iz nlat.] pojemajoč,
umikajoč se; nazadujoč (~a bolezen)
regredirati -am [lat. regredi  nazaj iti] poje¬
mati; usihati; nazadovati
regres -a m  [lat. regressus  nazadovanje;
vrnitev] 1. pravna zahteva po povrnitvi
stroškov ali odškodnini; pri nas v dobi
administrativnega gospodarstva: povrni¬
tev razlike med višjo nakupno in nižjo
prodajno ceno, 2. nazadovanje, naspr.
progres ;fig.  poslabšanje, prim. regresija;
regresen -sna -o ki se tiče regresa (~e
zahteve)

regresant -a m  [gl. regres] kdor ima re¬
gresno pravico; regresat -a m  v menič¬
nem pravu: pravna ali fizična oseba,
proti kateri uveljavlja regresant regresno
pravico

regresija -e ž [lat. regressio  iz regredi  nazaj
iti] 1. nazadovanje, vračanje na nižjo
stopnjo; v biol. vračanje od višjih stopenj
k nižjim (če organizmi izgubijo organe, ki
jih ne potrebujejo več, npr. pri zaje¬
davcih), 2. v geol. odtekanje, umikanje
morja z vzdigujočega se kopna, naspr.
transgresija, 3. v psihoanal. vračanje
nagonov ali čutenja k prejšnjim, nižjim
oblikam

regresirati -am [nem. regressieren  iz nlat.]
1. nazadovati, pojemati, iti nazaj, 2.
plačati, povrniti regres
regresiven -vna -o [iz nlat.] nazaj gredoč,
pojemajoč, 1. v biol. nazadujoč (~i
razvoj); fig.  nazadnjaški, naspr. progre¬
siven, 2. v pr. nazajšnji, nazaj veljaven,

3. v fil. povraten, idoč od posledice k
vzroku, 4. v psihol. povračajoč se

regressus -a m  [lat.] gl. regressus in infi'
nitum

regressus in infinitum /regre'sus in infi'
ni'tum/ lat. v log. povračanje v neskoflC'
nost, (neskončno) prehajanje od posledic
k vzrokom

regula -e i [lat. regula  pravilo] 1. pravilo,
predpis; merilo, načelo; postava; red,
2. pravilnik, 3. v med. menstruacija

regulacija -e ž  [nlat. regulatio  iz lat. regum
pravilo] 1. urejanje, ureditev (s predpis. 1 ’
ukrepi ...), 2. uravnava(nje), urejanj«
toka rek, 3. v biol. izravnavanje motenj
v gradnji, funkcijah ipd. organizmom

4. način avtomatičnega krmiljenj*

(tehn.); regulacijski -a -o ki se tiče reg*'
lacije; ureditven (~e naprave) .

regular -ja m  [lat. regularis  pravilen; reden)

1. katol. redovnik, redovni duhovnik

(v naspr. s svetnim), 2. pripadnik redni* 1
čet ,

regularen -rna -o [lat. regularis ] v sklad*
s pravili, predpisi, običaji; pravilen, r®"
den, običajen; vsakdanji; predpisan! v
medn. pravu: zakonit; regularna vojsk*
redna vojska s stalno vojaško organiz*'
cijo in potrebno vojaško vzgojo, v nasp 1,
s prostovoljci; regularnost -i ž pravilnost,
rednost; zakonitost

regulariteta -e i [iz nlat.] gl. regularnost

regulativ -a m, mn.  regulativa -iv s [m* ’
regulativum]  (urejajoč) predpis, smernic*
ali navodilo; ravnalo; uredba, pravilnik’
rcgulativen -vna -o 1. urejajoč, urejev*
len, določajoč (način, postopek, smeri’

2. v fil. predpostavljen (načelo), hip 0 ^

tetičen, usmerjajoč k spoznanju, 3. sl*'
žeč kot regulativ ,j

reguldtor -ja m  [iz angl. iz lat.] 1. naprava a
priprava, ki regulira gibanje strojev :l ^
mehanizmov, 2. vrsta natančnih ur, P
katerih uravnavajo druge ure; reg*"’
tor(ič)en -(č)na -o urejevalen, uravnal«

regulirati -am [lat. regulare  urediti] uredi
s predpisi ali zakoni; urediti, uravna
(~ vodni tok); (u)ravnati, naravna 1  *
usmeriti

rehabilitacija -e ž  [nlat. rehabilitare  ob 11 .,
viti] 1. postavitev v prejšnje stanje, ’
zopetna pridobitev ali vrnitev dobre«

•^habilitirati

607

rekognicija

■mena, izgubljenih pravic, časti ... (pr.),
3. zopetna usposobitev ali usposoblje¬
nost za delo; rehabilitacijski -a -o ki se
tiče rehabilitacije (~i postopek, ~i
center)

fehabilitirati -am (se) [gl. rehabilitacija] 1.
Postaviti v prejšnje stanje, 2. dati, vrniti
(dobiti, pridobiti si) izgubljeno dobro
itne, ugled, časti, pravice .... 3. spet
usposobiti (se) za delo
“eich -a m  [nem.] gl. rajh
feichskanzler -ja m  [iz nem.] gl. rajhs-
kancler

"eichsrat -a m  /rajhs'rat/ nem. 1. avstrijski
Parlament v nekdanji avstro-ogrski mo¬
narhiji, 2. drž. svet v nem. zvezni re-
Publiki

•veichstag -a m  /rajhs'tag/ nem. nemški drž.
zbor, parlament

*'eichswehr -a m  /rajhs'ver/ nem. »državna
hramba«, nem. oborožene sile, ustanovlj.
s  tem imenom 1. 1920
^implantacija -e ž  [re- + implantacija] po¬
novna implantacija, zlasti ponovno vra¬
ščanje ali vstavitev, vsaditev ...
fcimport -a m  Tre- + import] ponovni uvoz
izvoženega blaga (ekon.)
hHnfekcija -e ž  [re- + infekcija] v med. po¬
novno okuženje (z istimi povzročitelji)
inkarnacija -e i [re- 4- inkarnacija] 1. po¬
novno »utelešenje«, ponovno rojstvo (po
budističnem nauku se duša po smrti po¬
novno »utelesi« v drugih človeških ali
živalskih telesih), 2. nauk o tem; reinkar¬
nirati -am se ponovno se utelesiti
instalacija -e ž  [re- + instalacija] 1. po¬
novna umestitev ali ustoličenje (~ funk¬
cionarja), 2. ponovna namestitev (~
strojev), postavitev ali napeljava; re-
tnstalirati -am 1. ponovno umestiti ali
Ustoličiti, 2. ponovno namestiti, posta-
v >ti, napeljati

integracija -e i [re- + integracija] 1. po¬
novno združevanje, združitev ali vklju-
citev, 2. dopolnjevanje, dopolnitev, 3.
v mitev odvzetih stvari ali pravic (pr.);
Postavitev na prejšnje mesto
*? ' a  m  [portug. reis,  mn. od real)  brazilski
'n nekdaj portug. kovanec, prim. miireis
‘ ls  ul ulema [tur. reisiil-ulema  iz ar.] musli¬
manski verski poglavar v kaki državi,
n Pr. v SFRJ

rei vindicatio /rei vindika'cio/ lat. tožba za
priznanje lastninske pravice, tj. za vra¬
čilo posojene, odvzete ipd. lastnine (pr.)
-reja -e i [gr. -rrhoia  iz rhein  teči] v sestav¬
ljenkah se tiče bolezenskih tokov, npr.
gonoreja, levkoreja

rejekcija -e i [lat. reiectio]  1 . odbitje, zavrni¬
tev (zahteve, prošnje...), 2. (iz)bljuvanje;
rejicirati -am 1. odbiti, zavrniti, odklo¬
niti kaj, 2. izvreči, (iz)bljuvati
rejon -a m  [iz angl.] gl. rayon
rckantacija -e i [lat. recantare  preklicati,
re-, cantare  peti] preklic izjave ali trditve
rekapitulacija -e ž  [nlat. recapitulatio, re-,
prim. kapitel] 1. (kratek, sklepni) po¬
vzetek, posnetek glavnih misli, 2. v knji¬
govodstvu; sklep, kratka ponovitev
sklepnih postavk (debeta in kredita),
3. embrionalna ponovitev zgodovinskega
razvoja vrste (biol.); rekapitulirati -am
na kratko ponoviti (osnovne postavke
itd.), povzeti, posneti, strniti
rekcija -e i [lat. rectio  vladanje] v slovn.
odvisnost in način vezanja besednih
oblik, npr. predlogov, ki se vežejo z
določenimi skloni

reket -a m  [angl. racket  iz fr.] 1. teniški
lopar, 2. vrsta tenisa

reklama -e ž  [fr. reclame  iz lat. reclamare
klicati, vpiti] javno ponujanje ali pripo¬
ročanje česa (s plakati, prospekti, ogla¬
šanjem ...); pejor.  vsiljivo, pretirano
hvaličenje; reklamen -mna -o ki se tiče
reklame (~i napis)

reklamacija -e i [lat. reclatnatio  klic; ugo¬
vor] 1. (milejša) pritožba, npr. ker ni
prišlo naročeno blago, 2. zahteva ali
pritožba po povrnitvi škode zaradi slabe
kakovosti ipd. blaga (trg.), 3. ugovor
proti odločitvi višje instance; reklama¬
cijski -a -o ki se tiče reklamacije
reklamant -a m  [iz lat. reclamans]  kdor
reklamira

reklamirati -am [iz lat. reclamare]  pritožiti
se, ugovarjati; terjati, (ponovno) zahte¬
vati kaj; vložiti reklamacijo
rekluzija -e ž  [nlat. reclusio]  prijetje; za¬
prtje; umik (npr. v samoto) ali umikanje
pred svetom; osamljenost; zaprtost vase
rekognicija -e i [lat. recognitio  pregledo¬
vanje] 1. v pr. priznanje ali ugotovitev
isto(vetno)sti (osebe) ali pristnosti (li-

rekognoscirati

608

rekt(a)*

stine ipd.), 2. v medn. pravu: uradno
priznanje vlade ali države
rekognoscirati -am [lat. recognoscere] 1.
spoznati kaj; (uradno) priznati; ugoto¬
viti isto(vetno)st ali pristnost (pr.), 2. v
voj. ogledovati si kaj, razgledovati se
(po okolici, sovražnikovih postojan¬
kah...); poizvedovati o čem
rekoinandacija -e i  [fr. recommandation ]
priporočitev, (pismeno ali ustno) pri¬
poročilo; priporočilno pismo; rekoman-
dirati -am priporočiti; poslati priporo¬
čeno

rekomando -a s [fr. recommander  priporo¬
čiti] priporočena pošiljka
rekompenzacija -e i  [nlat. recompensatio,
re-, gl. kompenzirati] povračilo, odškod¬
nina za delo, uslugo, pomoč ...; fig.
nagrada; plačilo; rekompenzacijski -a -o
ki se tiče rekompenzacije, odškodninski
rekompenzator -ja m  [iz nlat.] kdor kaj ali
koga rekompenzira; rekompenzirati -am
odškodovati za kaj; fig.  nagraditi, pla¬
čati

rekonciliacija -e ž  [lat. reconciliatio]  sprava,
pomirjenje s kom; poravnava (spora);
pomiritev

rekonstitucija -e i [re- + lat. constituere
postaviti] obnovitev, vzpostavitev, po¬
novna postavitev; rekonstituirati -am
obnoviti, vzpostaviti, ponovno postaviti
kaj

rekonstruirati -am [re- + lat. construere
graditi] obnoviti, ponovno zgraditi; pre¬
noviti; (popolnoma) prenarediti; v
arheol. iz posameznih delov, ostankov
ipd. sestaviti prvotno celoto; rekon¬
struirati -am se preosnovati, preure¬
diti se

rekonstrukcija -e ž [re- + lat. constructio
(z)gradba; ustroj] 1. obnova, obnav¬
ljanje, ponovna zgraditev; prenovitev;
(popolna) preureditev, 2. tak objekt
rekonvalescenca -e i [re- + lat. convalescere
ozdravljati] ozdravljanje od bolezni, pre-
bolevanje (med.); rekonvalescent -čnta
m  prebolevnik, kdor je bolezen prebo¬
lel, a si še ni opomogel
rekonverzija -e ali  rekonverzija -e i [re- +
kon- + nlat. versio  obrat] preusmerjanje
industrije od vojne proizvodnje k mirno¬
dobni (ekon.)

rekord -a m  [angl. record  dokument, listina]
v športu: največji dosežek v kaki panogi
(zlasti v drž. ali svetovnem merilu),
prvenstvo;/^, največji uspeh na kakem
področju; rekorden -dna -o najvišji, naj¬
večji (~i uspeh, <~i čas)
rekorder -ja m  [gl. rekord] kdor je dosegel
rekord ali se peha za rekordi
rekreacija -e i [lat. recrealio  iz recreare
osvežiti] 1. (telesna, duševna) osvežitev,
npr. po delu z igro; razvedrilo, oddih!
počitek, 2. odmor med učnimi uranu
(zastarelo); rekreacijski -a -o ki se tiče
rekreacije (~i center)
rekreativen -vna -o [fr. recreatif  iz lat.]
osvežilen, okrepitven, namenjen oddihu
in razvedrilu

rekreditiv -a m  [re- + kreditiv] 1. pismeni
odpoklic dipl. predstavnika, 2. preklic
akreditiva ...

rekreirati -am (se) [lat. recreare  osvežiti)
telesno in duševno osvežiti, razvedriti,
odpočiti (se) ,..

rekreirati -am [re- + lat. creare  ustvariti]
ponovno ustvariti, ponovno kreirati
kaj

rekriminacija -e ž [nlat. recriminatio, re-,  ta 1 -
crimen  obdolžitev, hudodelstvo] nasprot¬
na obdolžitev ali obtožba (če se kdo brani
in odgovarja na obdolžitev z nasprotno
obdolžitvijo); rekriminativen -vna -o vse¬
bujoč nasprotno obtožbo
rekrudescenca -e i  [lat. recrudescere  poslab¬
šati se] v med. ponovitev bolezni (po na¬
videznem izboljšanju)
rekrut -a m  [nem. Rekrut  iz fr. reerue ti¬
re-, croitre  rasti] vojaški novinec
rekrutacija -e ž [gl. rekrut] vojaški nabor,
novačenje obveznikov za odslužitev ka¬
drovskega roka; rekrutirati -am nova'
čiti, v vojake jemati, nabirati vojak
(tudi privržence ...); dopolnjevati z no¬
vimi silami ;fig.  snubiti, pridobivati no v
privržence; rekrutirati -am se dopolni 6 '
vati, obnavljati se, izhajati iz ...
reksist -a m  [iz lat. Christus Rex  Kristu
kralj] privrženec reksizma, belgijske!,
klerofašističnega gibanja pred drugo sv®j
tovno vojno; vodil ga je poznej
kvisling Degrelle ,

rekt(a)- [lat. rectus  pravi, raven; pravile™
v sestavljenkah, npr. rektangularen

rektalen

609

relaksacija

rektalen -lna -o [nlat. reda lis,  gl. rektum]
dankin, ki se tiče danke (anat.)
fektalgija -e ž  [rekt(um) + -algija] bolečine
v  danki (med.)

tektangnldren -ma -o [rekt(a)- + lat.

digulus  kot] pravokoten (geom.)
rektascenzija -e ž  [rekt(a)- + lat- ascensio
vzpenjanje] v astr. »ravni dvig« zvezde,
tj. lok na nebesnem ekvatorju med po¬
mladno (ekvinokcijsko) točko in dekli-
nacijskim krogom zvezde
re ktiflcirati -am [rekt(a)- + -ficirati] 1. po¬
praviti, izboljšati, 2. računati dolžino
(mat.), 3. prečistiti s ponovno destilacijo
(kem.), 4. uravnati, naravnati (instru¬
ment); rekti Akacija -eri.  popravek,
Poprava; izboljšanje, 2. računanje dol-
zine loka, krivulje ... (mat.), 3. v kem.
čiščenje — npr. špirita — s ponovno
destilacijo, 4. uravnava
tektitis -a m  [rekt(um) + -itis] vnetje
danke (med.)

f ektor -ja m  [lat. rector  ravnatelj, iz regere
Upravljati, voditi] ravnatelj, upravitelj,
Predstojnik na vseučiliščih in drugih
visokih šolah (tudi predstojnik katol.
kolegija ali kongregacije; v episkopalni
eerkvi: župnik)

rektorat -a m  [nlat. redoratus]  1 . rav¬
nateljstvo, predstojništvo; rektorjev
Urad, 2. funkcija in službeni položaj

rektorja

r ektoskop -a m  [rekt(um) + -skop] zdrav¬
niška priprava za pregledovanje danke,
vrsta endoskopa; rektoskopija -e ž  pre¬
gledovanje danke z rektoskopom
fe ktum -a m  [lat. redum sc. intestinum  iz
fetus  raven] danka, zadnji del širokega
črevesa (anat.)

mkuperacija -e ž [lat. recuperare  ponovno
dobiti] »ponovna pridobitev«, v tehn. po¬
novno pridobivanje snovi, ki se trošijo
v tehnoloških procesih, ali izkoriščanje
stranskih proizvodov, npr. plinov
f ekuperator -ja m  [gl. rekuperacija] vrsta
Priprav za racionalno izkoriščanje to¬
plote (toplotni menjalnik) ali stranskih
Proizvodov

tekiirens -a m  [iz lat. recurrens  iz recurrere
nazaj teči; zateči se] v anat. povratni
živec (na vratu)

39  ~~ Slovar tul k

rekurent -enta m  [iz lat. recurrens ] kdor se
obrača na koga (za pomoč); kdor vloži
rekurz (pr.)

rekurenten -tna -o [lat. recurrens ] povraten,
povračajoč ali ponavljajoč se (~a mrz¬
lica)

rekurirati -am [iz lat. recurrere, re-, currere
teči] 1. vrniti, vračati se (na stvar,
predmet ...), 2. obrniti se na koga za
pomoč, 3. pritožiti se, vložiti rekurz
rekurz -a m  [lat. recursus ] 1. vzklic, ugovor,
priziv, pritožba na višjo stopnjo, 2. regres
rekuzacija -e ž  [lat. recusatio]  odklanjanje,
odklonitev česa (koga), npr. priče zaradi
pristranosti

rekviem -a m  [lat. requies  mir, pokoj; po
začetnih besedah molitve: Rec/uiem aeter-
nam dom eis  daj jim večni mir] 1. v katol.
liturg. zadušnica, črna maša za umrlim,
2. glasbena zadušnica, vrsta skladbe (kot
naslov skladbe: Rekviem)
rekvirirati -am [lat. requirere  iskati; terjati]
1. prositi, terjati, zlasti prositi za pravno
pomoč, 2. zaseči, s silo, prisilno odvzeti
ali jemati, izvesti rekvizicijo
rekvizicija -e ž  [lat. requisitio  zahteva] 1.
prošnja za pravno pomoč ali sodelovanje
(pr.), 2. v voj. zasega, prisilni odkup, npr.
živine za vojsko, ali odvzem brez od¬
škodnine

rekvizit -a m  [lat ,requisitum]  1 . potrebščina,
(potreben) ponoček, pritiklina; pripra¬
va, orodje; opreva, 2. nav. v mn.  rekviziti
-ov predmeti, potrebni za gledališke
predstave; rekviiiter -ja m  kdor ima na
skrbi (filmske ali gledališke) rekvizite
rekvizitorij -a m  [iz nlat.] prošnja ali uradna
vloga

relacija -e ž [lat. relaio  vračanje; odnos, iz
referre  nazaj prinest; sporočiti] 1. (pisme¬
no) poročilo, npr. poveljnika o voj. ope¬
racijah, 2. odnos, razmerje med dvema
ali več stvarmi; (vzročna, notranja ...)
zveza, 3. razdalja, oddaljenost; proga
(dolga ~); relacijski -a -o ki se tiče
relacije

relaksacija -e ž  [lat. relvcatio  oslabitev;
olajšanje] 1. oslabitev, ppustitev; zrah-
ljanost, 2. sprostitev; pcčitek, oddih, 3.
olajšanje, omiljenje (obvtznosti, kazni),
4. mlahavost, ohlapnost kiva ali orga¬
nov (med.)

relata refero

610

remanenca

relata refero /rela'ta re'fero/ lat. kar in
kakor sem slišal, tako tudi povem, kakor
sem kupil, tako prodajam (tj. nisem po¬
rok za resnico ...)

relativ -a in  relativ -a m, mn.  relativa -iv s
[iz nlat. relalivus]  oziralni zaimek ali
prislov

relativen -vna -o [nlat. relativus  iz lat. re-
latus  iz referre,  gl. relacija] odnosen,
(so)razmeren, odvisen, oziralen, pogojen,
veljaven ali obstoječ le v določenih od¬
nosih (naspr. absoluten), v zvezi (ali
primerjavi) s čim, izražajoč (so)razmerje
ali odvisnost, v razmerju do česa; re¬
lativna večina sorazmerna večina, ima
jo kandidat, ki dobi največ glasov, tj.
več kot vsak drug kandidat; relativni
pojmi pojmi, ki se oblikujejo v pri¬
merjavi enega predmeta ali pojava z
drugim (log.); relativnost -i ž  odnos-
nost, (sorazmernost, odvisnost, pogoj¬
nost

relativist -a m  [fr. relativUte  ž lat.] 1. pri¬
vrženec fil. ali etičnega rdativizma, 2.
privrženec Einsteinove rehtivnostne teo¬
rije; relativizem -zrna m  l.v fil. spoznav-
noteoretični nauk, ki uli, da je naše
znanje relativno; absohtni relativizem
uči popolno relativnost jpoznanja in taji
obstoj objektivnih resni, 2. etično poj¬
movanje, da sta »dobo« in »zlo« rela¬
tivna pojma

relativiteta -e i [fr. rektiviti  iz lat.] gl.
relativnost; relativitetm -tna -o relativ¬
nosten; ki se tiče relativnosti; relativi-
tetna teorija relativrostna teorija, v no¬
vejši fiziki nauk o elativnosti prostora,
časa in gibanja; d>li se na splošno in
posebno relativnotno teorijo, utemeljil
jo je Albert Einsttn 1. 1905

rele -ja m  [fr. rekis  prepreganje konj;
poštna postaja, ker so izmenjavali konje]

1. v elektrotehn posrednik, priprava, ki
na določen sigpl—npr. na šibki tok —
avtomatično vljuči ali izključi tok v
omrežju (upor-blja se npr. pri brzojavu,
kjer vključuj močnejši lokalni tok),

2. v radiotel iiki priprava za okrepitev
glasu z elekionko; relejen -jna -o delu¬
joč z releji,posredniški; posredovalen,
posredujoč fig.  pomožen; relejna ra¬
dijska posfja pomožna radijska postaja,

ki sprejema oddaje matične postaje in
jih vključuje v močnejši lokalni tok
relegacija -e i [lat. relegatio  izgon; izklju¬
čitev] 1. izgon, 2. izključitev iz srednje
ali visoke šole (tudi iz družbe ipd.),
odpust iz službe; relegirati -am izgnati;
izključiti; odsloviti, odpustiti iz službe
relevacija -e i [lat. relevatio]  olajšava ali
oprostitev od obveznosti
relevanca -e ž [nlat. relevantia]  pomemb¬
nost; bistvenost; primernost; relevan¬
ten -tna -o pomemben; bistven, odlo¬
čujoč, odločilen; primeren
relicitacija -e ž  [re- + licitacija] ponovna
dražba

relief -a m  [fr. relief  iz lat. relevare  vzdig¬
niti] nadvig, pridvig, 1. plastično kipa 1 )
sko delo na ploskvi, 2. zmanjšan plastični
prikaz zemeljske površine; reliefen -f na
-o nadvižen, pridvižen (~i tisk), ki se
tiče reliefa, v obliki reliefa; izbočen, pl*'
stičen; fig.  otipljiv, jasen, nazoren ('~'°
prikazati kaj)

religija -e ž  [lat. religio  strah božji; dvom,
pobožnost] 1. vera, celotnost naukov in
predstav o domnevnih nadnaravnih sila*!
— bogovih, duhovih itd. — ki naj
odločali o človeški usodi, 2. verstvo«
veroizpoved

religiozen -zna -o [lat. religiosus ] sloneč na
religiji, verski (~a propaganda, r f
obred); veren, pobožen; nabožen
spis); religioznost -i i vernost, pobožnost«
nabožnost .,

relikt -a m  [lat. relictus  ostal, preostal
ostanek, preostanek iz prejšnjih čašo «
npr. živalska vrsta; relikten -tna -o K
se tiče relikta; preostal; reliktna ftvn
ali flora živalske ali rastlinske oblike '
prejšnjih geol. dob, npr. planinski zajec«
pritlična breza . ..

relikviarij -a m  [nlat. reliquiarium]  skrinji
z relikvijami ,

relikvija -e i, nav. v mn.  relikvije -ij ™'’
relic/uiae  ostanki] v liturg. »svete mod «
svetniški ostanki, zlasti v katol. in P r
voslavju; fig.  (le v edn.) svetinja, fl P •
drag, ljubljen spomin i

reluktanca -e ž  [lat. reluctans  upirajoč
magnetna upornost (elektr.)
remanenca -e i [lat. remanere  (za)osta^’
vztrajati] 1. (pre)ostanek, preostalost,

femedij

611

renegat

namagnetenost po prenehanju magnetne
indukcije (elektr.); remanenten -tna -o
preostal, preostajajoč; (vz)trajajoč
femedij -a m  [lat. remedium, re-, mederi
zdraviti] 1. zdravilo, (zdravilno) sred¬
stvo; pomagalo, 2. (pri)pomoček, zlasti
pravni, 3. zakonito dovoljen odstopek
od predpisane teže zlatnika (= toleranca)
femedura -e ž  [nlat. remedura]  (od)pomoč,
poprava, izboljšava, odprava (zla ali
zlorabe); tak ukrep

fčinek neslcl.  [iz madž.] mojstrski; remek
tlelo mojstrsko delo, mojstrovina
r eini -ja m  [fr. remis  odložen; fig. neodlo¬
čen] neodločen izid (šahovske) igre; ne¬
odločena igra sploh; remi prisl,  neodlo¬
čeno (izid, zlasti šahovske igre)
r emi -ja m  [angl. rummy\  igra na karte za
4 ali več igralcev

kmilitarizacija -e ž  [re- 4- militarizacija]
Ponovna oborožitev ali vojaška ureditev
kakega področja ali države
fctniniscenea -e i [nlat. reminiscentia  iz lat.
teminisci  spomniti se] 1. nejasno, ne¬
zavedno spominjanje, 2. nehoten, ne¬
zaveden odmev tujega dela, npr. v sklad¬
bi; tako mesto, 3. pri Platonu: spominja¬
nje duše na svet idej (kot vir idej in člo¬
veškega znanja)

kniisija -e i [lat. remissio  vrnitev česa]
J- popust pri plačilu (trg.), 2. oprostitev
žalitve, 3. zmanjšanje ali odpust kazni
(Pr.); prizanašanje; pomilostitev, 4. za¬
časno popuščanje bolezenskih simpto¬
mov, zlasti vročine (med.), 5. pešanje,
upadanje česa; remisiven -vna -o popu¬
ščajoč v čem; popustljiv; prizanesljiv;
oprostilen

mtnitenda -end 5 mn.  [= kar je treba vrniti,
■z lat. remittere  nazaj poslati] neprodane
knjige, revije ipd., ki se vrnejo založniku
kini ten t -enta m  [iz lat. remittens  iz re-
'nittere]  v meničnem pravu: menični
u Pnik, prejemnik in koristnik menice
imitirati -am [lat. remittere]  1. poslati
nazaj, vrniti; poslati (denar, menico), 2.
dati popust pri plačilu ali računu, 3.
oprostiti (žalitev ...), 4. popuščati (bo¬
lezenski simptomi)

e miza -e i [fr. remise]  kolnica, klonica,
vozarna, lopa, zlasti za tramvaje ali
trolejbuse

remizirati -am [gl. remi] neodločeno kon¬
čati šahovsko igro

reinocija -e i [lat. remotio  iz removere  od¬
straniti] odstranitev; odstavitev (iz služ¬
be, položaja ...)

remonstracija -e ž  [nlat. remonstrare  ugo¬
varjati] ugovor, (nasprotni) razlog; oči¬
tek; graja

remonstrant -a m  [iz nlat.] 1. nasprotni go¬
vornik; kdor kaj ugovarja, 2. ud hol.
protestantske ločine, ki se je odcepila
od kalvincev: remonstrirati -am ugo¬
varjati; očitati kaj; upirati se čemu
remont -a m  [fr. remonte  vsakoletni nakup
vojaških konj, zamena starih konj z do¬
brimi] obnova, obnavljanje izrabljenih
ali pokvarjenih strojev, opreme ipd.;
popravilo; remonten -tna -o ki se tiče
remonta (~o podjetje); remontirati -am
obnoviti, ponovno opremiti, spraviti v
red; popraviti

remorkaža -e š [fr. remorquage  iz ital. ri-
morchiare  vleči] vlačenje, vleka tovornih
ladij ipd.

remorker -ja m  [fr. remorqueur]  vlačilec,
ladja vlačilka za manjše tovorne ladje;
remorkirati -am vleči, vlačiti z remor-
kerjem

reinulada -e ž  [fr. remoulade  iz ital.] gosta,
hladna omaka iz juhe, rumenjaka, olja,
kisa, dišav in zelenjave (k mesu)
remuneracija -e ž  [lat. remimeratio]  plačilo,
odškodnina, posebna nagrada za kako
delo; remuncrirati -am poplačati, od¬
škodovati, nagraditi

renalen -lna -o [lat. renalis  iz renes  ledvice]
ki se tiče ledvic, ledvičen, obisten (anat.)
rcncontre /rako'tre/ fr. snidenje, (naključno,
nepričakovano) srečanje, npr. s sovraž¬
nikom; (sovražno) trčenje; boj; dvoboj
rendez-vous ne skl. m  [/radevu' -ja/ fr. iz
se rendre  napotiti se] snidenje, zmenek,
domenjen sestanek, navadno ljubezenski
renegacija -e i [re- + lat. negare  tajiti]
(ponovno) zanikanje, tajenje; renegirati
-am (ponovno) zanikati, tajiti;//?, izne¬
veriti se, odpasti, postati renegat
renegat -a m  [fr. renegat  iz ital. iz nlat.
renegatus,  prvotno: kdor je prestopil
iz krščanstva v islam] odpadnik, kdor se
izneveri svojemu prepričanju in prestopi
v nasprotni tabor; pejor.  izdajalec, iz-

renesanca

612

rentniK

rod(ek); renegatski -a -o odpadniški;
pejor.  izdajalski

renesanca -e ž [iz fr.] gl. renesansa; rene¬
sančen -čna -o gl. renesansen; renesanč-
nik -a m  renesančni umetnik
renesansa -e ž  [fr. renaissance  prerod, tj.
antike, iz renaitre  preroditi se] 1. kul¬
turno gibanje v Zah. Evropi od 14. do 16.
stol., naperjeno proti preživeli fevdalni
ideologiji; zanj je značilno prerajanje
svobodnega ustvarjalnega človeškega du¬
ha pod vplivom antične, stgr. in rimske
kulture in umetnosti ter visok razcvet
znanosti in umetnosti; fig.  prerod, 2.
nov slog v umetnosti v tej dobi (spodri¬
nil je gotiko in prevzel elemente antične
umetnosti); renesansen -sna -o izvira¬
joč iz renesanse, ki se tiče renesanse
(~o slikarstvo)

renet(k)a -e i [fr. pomme de reinette  iz*
reine  kraljica] vrsta jabolk prijetnega
okusa

renij -a m  [nlat. rhenium  iz lat. Rhenus  Ren,
+ -ium] kem. prvina, bleščeča se kovina
z visokim tališčem, odkrili so jo v Nem¬
čiji 1.1925 z žarki X

renitenca -e ž [lat. veniti  upirati se] odpor¬
nost); upiranje, upornost; trma, trmo¬
glavost

renitent -enta m  [lat. renitens]  upornež;
trmoglavec; renitenten -tna -o uporen,
kljubovalen; trmast, trmpglav
renjikolo -a m  [iz ital.] gl. regnicolo
renome -ja m  [fr. renommče]  sloves, ugled,
dobro ime ali glas

renomiran -a -o [fr. renomme ] sloveč,
ugleden, na dobrem glasu (~o podjetje);
fig.  odličen, izvrsten

renonsa -e i [fr. renonce ] pri kartanju: na¬
pačna barva; renonsirati -am ne odgo¬
voriti s pravo (isto) barvo
renovacija -e ž  [lat. renovatio  iz re-, novus
nov] obnavljanje; obnova, prenovitev;
popravljanje

renovator -ja m  [lat. renovator]  obnovitelj,
kdor kaj renovira; renovirati -am ob¬
navljati, obnoviti, prenoviti; fig.  popra¬
viti, izboljšati

renta -e i [fr. rente  iz lat. reddita sc. pe-
cunia  iz reddere  prinašati] 1. v ekon.
stalni, redni dohodki od kapitala, zem¬
ljišča ipd., ki ne zahtevajo od lastnika

nobenega dela, npr. obresti, ki jih prinaša
vloženi kapital (vir rente je presežna
vrednost, ustvarjena v proizvodnji), 2.
fig.  redni prejemki, npr. iz zavaro¬
vanja (invalidska ~); zemljiška renta
del presežne vrednosti, ki ostane P°
odbitku poprečnega profita, ki ga daje
kapital, vložen v zemljišče
rentabilen -lna -o [fr. rentable  iz nlat. reti'
tabilis]  donosen, pridobiten, prinašajoč
dobiček ali gmotno korist; (gospodar¬
sko) smotrn; rentabilnost -i ž  donosnost
rentabiliteta -e i [iz nlat.] donosnost (= ren¬
tabilnost)

rentgen -a m  [po nem. fiziku Rontgenu.
1845—1923] 1. aparat za presvetljevanje
z rentgenskimi žarki, 2. merska enota za
učinkovitost žarkov X in gama; rent¬
genski -a -o ki se tiče rentgena (~i P re '
gled); rentgenski žarki ali žarki X ne¬
vidni kratkovalovni žarki (prodirajo
skozi snovi, zato jih mnogo rabijo, npr-
v med. za presvetljevanje in slikanje^
rentgenizirati -am [gl. rentgen] (zdravniško)
pregledati, slikati z rentgenom
rentgenodiagnostika -e ž [rentgen(o) +
diagnostika] uporabljanje rentgena v
diagnostične namene , 1

rentgenografija -e ž [rentgen(o) + -grafiJ a J
fotografiranje notranjosti organizmov
itd. z rentgenskimi žarki .

rentgenogram -a m  [rentgen(o) + -grami
rentgenska slika, fotografski posnetek z
rentgenskimi žarki

rentgenolog -a m  [rentgen(o) + -log] zdrav¬
nik, specialist za rentgenologijo; rentgc'
nologija -e ž nauk o rentgenskih žarktn
in njih uporabi, zlasti v zdravniške n a '
mene .. ,

rentgenoskopija -e ž [rentgen(o) + -skoplji
pregledovanje, presvetljevanje z rentg eI1 ‘
skimi žarki ,

rentgenoterapija -e ž [rentgen(o) + terapOT
zdravljenje, obsevanje z rentgenskim 1
žarki

rentgenski -a -o gl. rentgen .

rentirati -am se [gl. renta] izplačati se, P 11 '
našati dobiček ali korist ..

rentje -ja m  [fr. rentier ] rentnik, ime ® 1  >
uživalec rente, kdor živi od rente
rentnik -a m  [gl. renta] imetnik rent >
rentjč

fenumeracija

613

replika

fenumeracija -e z  [lat. renumerare  popla¬
čati] (denarno) povračilo; doplačilo;
izdatek

renunciacija -e ž [lat. renuntiatio  naznanilo]
odpoved čemu; renuncirati -am odpove-
, dati se, odreči se (pravicam, naslovu ...)
teo- |g r _ r heos  tok, tek, iz rhein  teči] v se¬
stavljenkah, npr. reometer
te okupacija -e i [re- + okupacija] ponovna
okupacija, ponovna zasedba; reokupirati
■am ponovno okupirati, ponovno zasesti
fcometer -tra m  [reo- + -meter] v tehn.
1. tokomer, galvanometer (zastarelo), 2.
merilnik hitrosti (vodnega) toka
Organizacija -e z [re- + organizacija]
Preosnova, preureditev, preustroj(itev);
reorganizirati -am preosnovati, preuredi¬
ti, preustrojiti

Oskop -a m  [reo- + -skop] priprava za
ugotavljanje pričujočnosti ali smeri
elektr. toka (= galvanoskop)

Ostat -a m  [reo- + -stat] elektrotehn.
Priprava za reguliranje jakosti ali nape¬
tosti elektr. toka (fiz.)

Otropizem -zrna m  [reo- + tropizem] pri
nekaterih rastlinah smer rasti glede na
Vodni tok, vrsta tropizma (bot.)

*' e P- lat. kratica: repetatur
fe Paracija -e ž [nlat. reparatio  iz lat. re-
Parare  popraviti] 1. popravljanje; po¬
pravilo, obnova; povračilo, 2. (nav.  v mn.
reparacije -ij) vojna odškodnina, povra¬
čilo za vojno škodo, ki jo mora plačati
Premagana država

re Paratura -e ž  [iz nlat.] poprava, popravilo
feparirati -am [lat. reparare]  popraviti kaj,
izboljšati

reparticija -e ž  [re- + lat. partitio  delitev]
(ponovna) razdelitev; porazdelitev; so¬
razmerna razporeditev; repartirati -am
(po)razdeliti; razporediti
’ e Pasaža -e ž  [fr. repassage  ponovni prehod]
Preskušanje novih ur pred prodajo; re-
Pasirati -am pregledati, preskusiti; po¬
praviti; (pre)likati; (z)brusiti
repatriacija -e ž  [nlat. repatriatio  iz lat.
Patria  domovina] vrnitev v domovino,
npr. vojnih ujetnikov; repatriirati -am
Vrniti (poslati) v domovino
reperkusija -e ž  [lat. repercussio ] odbijanje;
°dboj, npr. svetlobe, zvoka...; (na¬
sprotni) udar; poznejši, posredni učinek

ali rezultat; fig.  odmev; reperkutirati
-am (se) odbiti, odbijati se; odzvati se
na kaj

repertoar -ja m  [fr. repertoire]  1. spored,
gledališki program, tj. dela, ki jih prika¬
zuje ali jih bo prikazovalo gledališče
v kaki sezoni, 2. seznam naštudiranih
vlog, pesmi ipd. igralca (-ke) ali pevca
(-ke), orkestra, baleta ipd.
repertorij -a m  [nlat. repertorium  iz lat.
reperire  poiskati] 1. imenik, (vsebinski)
pregled, kazalo; iskalnik, 2. priročnik,
priročni zbornik, 3. naslov znanstvenih
ipd. obzornikov (z raznimi pregledi in
poročili)

repetatur /repeta'tur/ lat. naj se ponovi
(izdaja zdravila)

repete /re'pete/ lat. ponovi; še enkrat
repetent -enta m  [iz lat. repetens  iz repetere
ponoviti] ponavljavec, kdor kaj ponavlja,
zlasti isti šolski razred
repeticija -e ž  [lat. repetitio]  1. ponavljanje;
ponovitev, 2. vaja, skušnja (v gleda¬
lišču)

repetirati -am [lat. repetere  ponoviti] 1.
ponavljati, ponoviti kaj, 2. povleči (pu¬
škin ipd.) zaklep in potisniti nov naboj
v cev

repetirka -e ž  [gl. repetirati] 1. puška na več
zaporednih strelov, 2. ura budilka, ki po
želji (s pritiskom na gumb) odbije pre¬
teklo uro

repetitio est mater studiorum /repeti'cio est
ma'ter studio'rum/ lat. »ponavljanje je
mati učenja«, brez ponavljanja ni na¬
predka pri učenju

repetitor -ja m [iz lat.] kdor s kom ponavlja
učno snov in mu pomaga pri učenju
(= korepetitor) ; domači učitelj
repetitorij -a m  [nlat. repetitorium ] 1. ponav¬
ljalni tečaj ali pouk, 2. priročnik za po¬
navljanje učne snovi

replantacija -e ž  [iz lat.] gl. reimplantacija
replicirati -am [lat. replicare  zapogniti] od¬
govoriti, dati odgovor (na govor, iz¬
javo ...); zavrniti koga
replika -e ž [ital. replica  iz lat.] 1. kratek,
jedrnat odgovor (usten ali pismen), za¬
vrnitev, 2. v pr. nasprotni ugovor, tj.
odgovor tožnika na toženčev zagovor
(v nekdanjem sodnem postopku: a)
tožba, b) obtoženčev zagovor, c) na-

replikacija

614

reprodukcija

sprotni ugovor, replika, č) drugi od¬
govor obtoženca), 3. kopija ali repro¬
dukcija lastnega umetn. dela
replikacija -e ž  [lat. replicatio ] kopija ali
reprodukcija

reponirati -am [lat. reponere  iz ponere  po¬
staviti] 1. spraviti, shraniti, 2. potisniti
nazaj, npr. črevesje pri kili; naravnati ali
uravnati (zlomljen ali zvit ud)
reponse payee /repos' peje'/ fr. »odgovor je
plačan«, medn. kratica na brzojavkah
report -a m  [angl. report]  poročilo
report -a m  [fr. report ] 1 . prenos (pri se¬
števanju), 2. tečajno doplačilo pri po¬
daljšanju terminskih borznih kupčij
reportaža -e ž [fr. reportage]  1 . (časnikar¬
sko) poročanje, 2. tako poročilo, 3. knji¬
ževna zvrst, ki v časnikarskem slogu kaj
prikazuje ali obdeluje
reporter -ja m  [angl. reporter ] časnikarski,
radijski ipd. poročevalec, zlasti novičar;
reportirati -am poročati; napisati poro¬
čilo

repozicija -e ž  [lat. repositio ] 1 . shranitev,
naspr. ekspozicija, 2. v med. potisk čre¬
vesja ipd. na pravo mesto; uravnava
(pri zvinu ali zlomu)

repozitar -ja m  [nlat. repositarius]  hranilec
spisov, aktov

repozitorij -a m  [lat. repositorium ] stojalo,
polica, omara ipd. za spise, knjige ...
repozitura -e i [nlat. repositura)  shramba za
spise ipd.; urejanje spisov v repozitorij
reprehenzija -e ž  [lat. reprehensio]  graja(nje),
ukor

represalije -ij ž mn.  [nlat. mn. represalia  iz
lat. reprehendere  nazaj poseči; zadržati]
v medn. pravu: nasprotni, povračevalni
(ali prisilni) ukrepi proti kaki državi ali
njenim državljanom v odgovor na njene
ukrepe ali sovražno ravnanje
represija -e ž  [nlat. repressio ] zatiranje, tla¬
čenje; zatrtje; kazenski ukrep
represiven -vna -o [fr. repressif  iz lat.] 1. za-
tiralen, preprečevalen, omejevalen, 2. pri¬
silen, kazenski, strahovalen
reprezentacija -e i [lat. repraesentalio]  1.
predstavljanje, zastopanje; zastop; na¬
domeščanje (koga, česa), 2. predstav¬
ništvo, zastopstvo; tako telo ali organ;
delegacija, 3. predstava, prikazovanje,
predstavitev; prikaz, npr. s simboli, 4.

stanu ali položaju primeren videz, na¬
stop ipd.

reprezentanca -e ž  [gl. reprezentacija] 1-
predstavništvo, (poslovno) zastopstvo;
stroški zanj, 2. izbrani predstavniki ene
ali več športnih panog (državna '-O
reprezentant -a m  [fr. representant  iz lam
predstavnik, zastopnik; odposlanec; član

reprezentance

reprezentativen -vna -o [fr. representatif lZ
lat.] 1. predstavljajoč, zastopajoč; /'?■
dostojanstven, 2. namesten; predstav¬
niški, zastopstven; reprezentativni sistem
ustavna ureditev, pri kateri ljudstvo
s svojimi predstavniki sodeluje pri drz.
zadevah, npr. pri zakonodaji
reprezentirati -am [lat. repraesentare)
predstavljati koga (kaj), 2. zastopati, 3-
predstaviti, prikazati, izraziti, 4. pred'
stavljati kaj, imeti veljaven videz
reprimirati -am [lat. reprimere]  zatirati, za¬
treti, (po)tlačiti, (u)dušiti ..

repriza -e ž  [fr. reprise  iz reprendre  povzetij
1. ponovitev, npr. igre (navadno: P rV ®
predstava po premieri), 2. ponovitev
večjega dela skladbe ali osnovnih glasbe¬
nih motivov; znak za ponovitev
reprobacija -e ž  [nlat. reprobatio]  1. zavrni¬
tev (nasprotnika); nasprotni dokaz, *•
v nauku o predestinaciji: obsodba ( na
večno pogubljenje), zavrženje grešnika,
3. v srednjih šolah: popravni izpit; [T
probirati -am zavrniti koga; obsoditi’
zavreči; odkloniti

reproducirati -am [re- + producirati]
novno proizvajati, ali izvajati, ustvari¬
ti...; ponavljati, obnavljati; (mehaničn 0 ;
razmnoževati; posneti, delati posnetke,
(ponovno) predvajati, prikazovati is r °'
skladbo ...; v psihol. priklicati v zaves
(pretekli dogodek)

reprodukcija -e z [re- + produkcija] 1-j 3 ®"
navijanje, obnovitev, ponavljanje čes
(v ekon. proizvodnega procesa, ki
terja stalna poraba dobrin, npr. erl0 ^
stavna ~); ponovna izvedba česa, 2-
biol. (spolno ali nespolno) razmnoževa
nje, 3. mehanično razmnoževanje česa,
tako nastala risba, fotografija, posnetek,
odtis (v naspr. z izvirnikom), 4. predva
janje, prikazovanje (filma, skladbe ■■■’’
reprodukcijski -a -o obnovitven, ki

reproduktiven

615

res integra

tiče reprodukcije (~i material), sloneč na
reprodukciji

reproduktiven -vna -o [re- + produktiven]
Ponovno izvajajoč ali ustvarjajoč; ob-
navljalen, ponavljalen; razmnoževalen;
sloneč na reprodukciji (-~a umetnost)
reptil -a m, nav.  v mn.  reptili -ov m ali
reptilije -ij i [nlat. mn. reptilia  iz lat.
r eptilis  plazeč se] v zool. plazilci, razred
Mrzlokrvnih vretenčarjev; kače, ku¬
ščarji ...;fig.  plazilec, (nravna) pokveka,
ogabnež

republika -e ž  [fr. republigue  iz lat. respubli-
c °javna zadeva; država] ljudovlada, obli¬
ka drž. ureditve, v kateri je najvišja oblast
zbrana v predstavniških zborih, ki jih iz¬
volijo državljani za določeno dobo; re¬
publiški -a -o ki se tiče republike (~a
uprava)

republikanec -nca m  [gl. republika] 1. pri¬
vrženec republikanske ureditve, naspr.
Monarhist, rojalist, 2. član ali privrženec
republikanske stranke, zlasti v ZDA;
republikanski -a -o ki se tiče republikan¬
cev ali republike (~i koledar); privržen
republiki (~a miselnost)
republikanizem -zrna m  [fr. republicanisme,
1750] privrženost republiki ali republi¬
kanski ureditvi; republikanska načela ali
Miselnost

repudiacija -e ž [lat. repudiatio ] 1. ločitev za¬
kona (= odslovitev žene), 2. odklonitev,
zavrnitev (dediščine, državljanstva,
nauka ...), nepriznavanje česa
repugnanca -e ž  [lat. repugnantia]  1. ugovor,
nasprotovanje; nasprotje, 2. gnus, odpor,
nenaklonjenost do česa; zoprnost
e Pulz -a m  [lat. repulsus  odboj, iz repellere
nazaj potisniti; odbiti] odboj; odbitje
(Prošnje, napada ...); zavrnitev, odklo¬
nitev (pri izpitu)

e Pulzija -e ž  [lat. repulsio  odboj] 1. re-
Pulz, 2. v fiz. odbijanje dveh mas, npr.
Pri elektriki, naspr. privlačevanje; fig.
odpor

repulzlven -vna -o [fr. repulsif]  odbojen
(~a sila); odbijajoč, vzbujajoč odpor;
zpprn

e P6nca -e ž  [re- + punca] ponovni, potrdit-
Ve ni žig na predmetih iz žlahtnih kovin;
repuncirati -am pritisniti potrditveni žig
na tak predmet

reputacija -e ž  [lat. reputatio]  sloves, dobro,
včasih tudi slabo ime ali glas; javno mne¬
nje o kom; fig.  spoštovanje, ugled
requiem -a m  [lat.] gl. rekviem
requiescat (ali:  requiescant) in pace /re-
kvies'kat, rekvies'kant in pa'ce/ lat. »naj
počiva (ali: počivajo) v miru«, sklepni
stavek zadušnice, pogost napis na na¬
grobnikih

res [lat. res, rei,  mn. res}  stvar, predmet;
imetje; (pravna) zadeva; v raznih zvezah,
npr. res aliena

res aliena /res alie'na/ lat. tuja stvar ali
lastnina

res communis /res komu'nis/ lat. skupna
stvar ali lastnina

res dubia /res du'bia/ lat. dvomljiva, sum¬
ljiva zadeva

resecirati -am [re- + lat. secare  rezati] iz¬
rezati, odstraniti z operacijo, npr. bolni
organ ali del organa

reseda -e ž  [lat. reseda  iz resedare  pomiriti]
katanec, znana rastlina s prijetnim vo¬
njem, doma v Sredozemlju (bot.)
resekcija -e ž  [lat. resectio]  v med. izrez,
odstranitev z operacijo
resentiment -enta m  [fr. ressentiment ] osta¬
nek ali podoživetje prejšnjega občutka,
navadno neprijetnega, potisnjenega v
podzavest, npr. občutka krivice, želje po
maščevanju...; fig.  zagrenjenost, pri¬
krita mržnja

reservatio mentalis lat. gl. mentalna rezer¬
vacija

reservatis reservandis /rezerva'tis rezer-
van'dis/ lat. s potrebnim pridržkom (v
danem primeru)

res fisci /res fis'ci/ lat. državna, fiskalna
stvar ali lastnina

res gestae /res ges'te/ lat. bojna, junaška
dejanja

residuum -a m  [iz lat.] gl. rezidij
resignacija -e ž  [nlat. resignatio]  odpoved,
odrekanje (nav. brez odpora); odpoved
službi, položaju...; fig.  skrušenost,
brezvoljnost, ravnodušje, vdanost v
usodo (iz spoznanja ali občutka nemoči);
resignirati -am odpovedati, odreči se
čemu; odstopiti;/(g. vdati se v usodo,
obupati nad čim

res integra /res in'tegra/ lat. popolna, ne¬
okrnjena stvar

resistance

616

responzorij

resistance [/rezistas'/ = fr. odpor] odpor¬
niško gibanje v Franciji med drugo sve¬
tovno vojno

res iudicata /res judika'ta/ lat. pravnoveljav-
na odločitev

reskontrirati -am, reskontro -a m  [iz ital.]
gl. skontrirati, skontro
reskriblrati -am [re- + lat. scribere  pisati]
odpisati, pismeno odgovoriti; izdati
ukaz, ukazati

reskripcija -e ž [nlat. rescriptio ] (pismeni)
ukaz; nalog za vzem ali izplačilo zneska
reskript -a m  [lat. rescriptum  cesarski odlok]
(vladarjev ipd.) odpis, pismeni odgovor
na prošnjo, vprašanje...; fig.  (pismeni)
odlok, ukaz, odredba najvišje oblasti
res naturales /res natura'les/ lat. naravne
stvari

res nullius /res nuli'us/ lat. stvar, ki ne
pripada nikomur, stvar brez lastnika
resolucija -e ž [lat. resolutio  razveza; odlok]
1. raztopitev, razkroj, prim. resclvirati;
oslabitev, 2. (pismeni) sklep, kratek
sklep, ki izraža v zgoščeni, nav. slovesni
obliki odločitev, zahteve ali mnenje ve¬
čine (na kongresu, zborovanju...)
resoluten -tna -o [fr. rčsolu  iz lat.] odločen;

srčen, pogumen, pripravljen (k dejanjem)
resoivčnt -čnta m  [iz lat. resolvens]  pomoček
za razkrajanje ali olajšanje, npr. splah-
nenje oteklin brez gnojenja
resolvirati -am [lat. resolvere]  1. raztopiti,
razkrojiti; splahniti (oteklina), 2. skle¬
niti, (uradno) odločiti kaj, 3. drobiti
(mat.)

reson&nca -e ž  [lat. resonantia  odmev] v fiz.
sozvočje, sonihanje, tj. prenašanje ni¬
hajev z nosilca frekvence na drugo telo
z isto frekvenco; odzvok; fig.  odjek,
odmev; resonančen -čna -o ki se tiče
resonance; odzvočen (~i prostor)
resonator -ja m  [nlat. resonator ] v fiz. 1.
telo, občutljivo za resonanco, ali pri¬
prava za ustvarjanje resonance, 2. pri¬
prava za ugotavljanje frekvence z reso¬
nanco

resonirati -am [lat. resonare  odmevati] so-
zveneti; doneti; fig.  odmevati
resdr -a m  [fr. ressort]  delovno področje,
območje, npr. ministra; stroka; posel;
pristojnost; resoren -rna -o področen, ki
se tiče kakega resora (~i minister)

resorbirati -am [lat. resorbere, re-, sorbete
srkati] srkati, ponovno vsrkati, posrkati)
vpi(ja)ti, vsesati; navzeti se
resorcin -a m  [fr. resorcine  iz lat.] brez¬
barvna antiseptična spojina (dioksife-
nol), uporablja se v med.
resorpcija -e ž  [nlat. resorptio ] vpoj, vsrka-
(va)nje tekočin — npr. telesnih sokov
— ali plinov (fiz., fiziol.)
resp. kratica: respective (in: respektive)
respective [ nlat.] gl. respektive
rešpekt -a m  [lat. respectus  ozir, obzir] '■
ozir, upoštevanje; spoštljivost; spošto;
vanje, čislanje; ugled, veljava; obzir ai
strah (iz spoštovanja ipd.), 2. prazen r°
pri bakrorezih

respektabel neskl. ali  respektabilen -lna -
[nlat. respectabilis]  spoštovan, čisla®’
častivreden, ugleden; znamenit; res P e Ji"
tabiliteta -e ž  spoštovanost; častivre®'
nost; ugled

respektirati -am [fr. respecter  iz lat. re '
spectus  ozir] 1. čislati, spoštovati kog
(ali kaj); upoštevati koga; obzir ii® et j:
obzirno ravnati; prizanesti, 2. pla ca
menico •

respektive [nlat. respective]  glede na kaj>
v odnosu na kaj

respektiven -vna -o [nlat. respectivus]  ki s
tiče česa, zadeven, odnosen, v odnosu n
kaj; obojestranski

respicient -enta m  [iz lat. respicere  gleda >
misliti na kaj] preglednik, nadzornik
respiracija -e ž  [lat. respiratio  dihanje;
dih] dihanje; respiracijski -a -o ki se ti
respiracije, dihalen .

respirator -ja m  [lat. respirare  dihati] •
vrsta priprav, ki varujejo dihala P r ®
mrazom ali strupenimi plini, 2. priP ra _ 0
za umetno dihanje; respiratoren -rna '
služeč dihanju, dihalen (

respirij -a m  [iz lat.] oddih, počitek, odi®
respirirati -am [lat. respirare ] dihati _ .j
respiro -a m  [ital. respiro]  v trg. plači
odlog (blagajniški ~) .

respondčnt -žnta m  [lat. respondens  iz
spondere  odgovoriti] kdor odgovarja
kaj; branilec, npr. disertacije; zag
vornik . v

responzorij -a m  [nlat. responsoriurm
liturg. odpevanje med dvema zboro®
ali pevcem in zborom (ali verniki)

fesponzum

617

retinitis

fesponzum -a m, mn.  responza -nz s  [lat.
responsum  odgovor] pismeni odgovor
uradne instance na zasebno vpraša¬
nje

r «s puhlica /res pub'lika/ lat. 1. javna za¬
deva, 2. obča korist ali blaginja, 3.
država, gl. republika

restavracija -e i [nlat. restauratio  obnova,
vzpostavitev] 1. obnavljanje, obnovitev,
zlasti starih ali poškodovanih umetnin,
2. vzpostavitev družbene ureditve ali
oblasti, ki jo je strmoglavila revolucija;
taka doba (v Franciji npr. doba od
1814 do 1830, ko so se vrnili na oblast
Burboni), 3. »okrepčevalnica«, (boljša)
gostilna; restavracijski -a -o ki se tiče
restavracije (~i prostori); obnovitven
(~e težnje)

testavrater -ja m  [fr. restaurateur ] lastnik
ali zakupnik restavracije
restavrator -ja m  [nlat. restaurator]  1 . ob-
navljalec, strokovnjak za obnavljanje
umetnin, 2. pristaš polit, restavracije
restavrirati -am [lat. restaurare]  postaviti
v prejšnje stanje, obnoviti, popraviti;
okrepčati, osvežiti; spet privesti na
oblast; restavrirati -am se okrepčati se,
osvežiti se, podpreti se, opomoči si
restitucija -e ž  [lat. restitutio  obnova, po¬
prava] 1. v medn. pravu: (po)vrnitev,
Povračilo zaplenjene lastnine, 2. vrnitev
Sesa; obnovitev prejšnjih pravic, postavi¬
tev v prejšnje stanje (pr.), 3. v biol.
zmožnost nekaterih organizmov, da
obnavljajo izgubljene telesne dele (= re¬
generacija); restitucijski -a -o ki se tiče
restitucije; obnovitven; restitucijski edikt
ukaz nem. cesarja Ferdinanda II. iz
1. 1629, po katerem so morali prote¬
stantje vse po 1.1552 zaplenjeno cerkveno
imetje vrniti katol. cerkvi
r estituirati -am [lat. restituere ] obnoviti,
spet postaviti (prejšnje stanje), popraviti;
(po)vmiti (stroške, lastnino, pravice ...)
festitutio in integrum /restitu'cio in in'te-
grum/ lat. 1. postavitev v prejšnje stanje
a li položaj (pr.), 2. popolno ozdravljenje
(med.)

r estoran -a m  [fr. restaurant]  boljša gostilna
(= restavracija)

•estrictio mentalis lat. gl. mentalna rezer¬
vacija

restrikcija -e ž [lat. restrictio  iz restringere
speti; omejiti] omejitev, utesnitev; pri¬
držek

restriktiven -vna -o [fr. restrictif  iz lat.] ome¬
jitven, omejevalen, omejujoč
restringirati -am [lat. restringere]  stisniti;
zmanjšati, omejiti, utesniti, npr. svo¬
bodo komu

resume -ja m  [fr. resume]  povzetek, gl.
rezimč; resumirati -am povzeti, gl. rezi-
mirati

resumpcija -e f [lat. resumptio  iz resumere
spet vzeti] povzemanje; povzetek
resumptiven -vna -o [fr. resumptif  iz lat.]
krepilen (med.)

resurekcija -e z [nlat. resurrectio]  vstajenje
od mrtvih (relig.)

rešo -ja m  [fr. rechaud  iz rechauffer  pogreti]
elektr. ali plinski kuhalnik
retablirati -am [fr. retablir]  obnoviti, posta¬
viti v prvotno stanje

retard [/ratar'/ = fr. zakasnitev] na urah
označba smeri, v kateri premaknemo re¬
gulator, da gre ura počasneje
retardacija -e ž [lat. retardatio  iz tardus
kasen] 1. zadrževanje, zaviranje; zakasni¬
tev, zapoznitev; zamuda, 2. zadrževalni
moment (pri epih), 3. pojemek, zmanj¬
šanje brzine v časovni enoti (fiz.), 4. v
glas. zaostajanje enega glasu v isti har¬
moniji (medtem ko drugi preidejo k na¬
slednji); retardirati -am zadrž(ev)ati,
zavreti (gibanje); zavleči, zakasniti se;
odlašati; zastajati, zaostajati
retardativen -vna -o [angl. retardative  iz
lat.] zadrževalen (~i element), oviralen
retencija -e ž [lat. retentio  ustavljanje] 1.
zadržanje, pridržanje (tuje lastnine, zne¬
ska ...), 2. obdržanje v spominu; spo¬
min, 3. v med. zastoj, zastajanje česa v
telesu (~ urina)

retikularen -rna -o [nlat. reticularis]  mre¬
žast, mreži podoben (anat.)
retikulum -a m  [lat. reticulum,  dimin. od
rete  mreža] 1. kapica, del želodca pri
prežvekovalcih, 2. mrežasto tkivo (anat.)
retina -e in  retina -e ž  [nlat. retina  iz * lat.

rete  mreža] očesna mrežnica (anat.)
retinit -a m  [gr. rhetine  smola, + -it] vrsta
fosilne smole, navadno v ležiščih lignita
retinitis -a m  [retin(a) + -itis] vnetje očesne
mrežnice (med.)

rctinoskop

618

revalidacija

retinoskop -a m  [retin(a) + -skop] gl. skia-
skop

retor -ja m  [gr. rlietor]  1. pri Grkih: učitelj
govorništva, 2. govornik, besednik, 3.
pejor.  lepobeseden, a prazen govornik
retoričen -čna -o [gr. rhetorike sc. techne
govorništvo] ki se tiče retorike (~a
figura), govorniški; fig.  lepobeseden,
lepo doneč; bobneč, napihnjen; re¬
torično vprašanje govorniško vprašanje,
vprašanje, ki stoji namesto dopovednega
stavka zaradi določenega učinka ali kot
slogovni ukras — ne potrebuje odgovora,
npr.: Le kako naj te spravim pod streho?;
retorika -e i 1. govorništvo, nauk o tem
in spretnost v tem, 2. zgovornost, 3. fig.
lepe, a prazne besede

retoromanski -a -o [lat. rhaeticus  retijski,
+ romanski] ki se tiče jezika, nastalega
iz ljudske latinščine na ozemlju stare
Retije (današnji Graubiinden, Južna Ti¬
rolska, Furlanija ...); retoromanščina -e
i ta jezik

retorta -e ž  [fr. retorte  iz lat. retortus  upog¬
njen] 1. prehlapnica, prekapnica, steklena
ali kovinska posoda z dolgim, ozkim,
navzdol upognjenim vratom (za preka-
panje tekočin in kem. poizkuse), 2. vrsta
industrijske peči

retorzija -e ali  retorzija -e ž  [nlat. retorsio ]
povračilo (žalitve); v medn. pravu: ne¬
prijazen odgovor na neprijazno ali so¬
vražno ravnanje (npr. zvišanje carin, od¬
klanjanje vizumov ...), postopek, pritisk
retour [fr.] gl. retur

refrakcija -e ž  [iz nlat. retractio ] v med.
sfrknjenje, (s)krčenje, npr. živcev; grban¬
čenje, celjenje brazgotin
retrakt -a m  [lat. retractus,  delež, iz retra-
here  nazaj potegniti] 1. predkup; pred¬
kupna pravica (pr.), 2. umaknitev, pre¬
klic (osnutka, obljube ...)
rctribucija -e ž  [nlat.* retributio,  prim.

tributj povračilo; plačilo, nagrada
retro- [lat. retro  nazaj; zadaj] v zloženkah,
npr. retroaktiven, retrograden
retroaktiven -vna -o [retro- + aktiven]
povraten, povratno delujoč, veljaven za
nazaj (~i zakon)

retrocesija -ei [retro- + cesija] 1. ponovni
odstop, npr. ozemlja, 2. oblika povrat¬
nega zavarovanja

retrodatirati -am [retro- + datirati] nazaj
datirati, postaviti datum nazaj
retrofleksija -e i [retro- + fleksija] pregib,
upogib, zlasti organa; zaklon maternice
retrograd -a m  [lat. retrogradi  nazaj iti] na-
zadnjak, sovražnik napredka (reakcio¬
nar), človek zaostalih nazorov; retrogra¬
den -dna -o idoč nazaj, nazadujoč ('-'t
razvoj); povraten, npr. gibanje planeta;
fig.  nazadnjaški, sovražen napredku
(polit.)

retrogradacija -e ž [iz nlat. retrogradatio J

1. vračanje, (po)vmitev; umik, 2. naza¬
dovanje; fig.  (po)slabšanje, degeneracij®
(biol.), 3. na videz povratno gibanje
planeta (od vzhoda na zahod)

retrospekcija -e ž [retro- + lat. specere  gle¬
dati] gledanje ali pogled nazaj, v pretek¬
lost; spominjanje na kaj .

retrospektiva -e i [iz fr. ritrospectif  iz lat.J
gl. retrospekcija

retrospektiven -vna -o [fr. retrospectif  lZ
lat.] 1. nazaj zroč, s pogledom nazaj,
v preteklost; usmerjen v preteklost, 2-
retroaktiven; retrospektivna razstava
razstava, npr. slikarska, ki daje pregled
kakih del za daljšo dobo nazaj
retur [fr. retour  povratek, vrnitev] prid'
nazaj, ne sprejme(m), označba na vrnje¬
nih poštnih pošiljkah
retuša -e i [fr. retouche] 1.  poprava, olep¬
šava, npr. odstranitev peg na fotografij 1 ’

2. popravljeno mesto; retušer -ja m  kdor

retušira; retuširati -am popraviti, olep';
šati (~ fotografijo); zabrisati; osvežit'
(stare podobe ...)  1

rčunion [/reiinio'/ = fr. združenje, zvezal

I. družabni krožek ali sestanek, navadno
s plesom, 2. vrsta igre na karte za tf
igralce

Reuter -ja m  /roj'ter/ angl. poluradni poro¬
čevalski urad (ustanovil ga je v AachnU

J. B. Josaphat, pozneje von Reuter,
1. 1851 se je preselil v London)

Rev. kratica: reverend
revakcinacija -e ž  [re- + vakcinacija] v
med. ponovno cepljenje, zlasti P rot '
kozam; revakcinlrati -am ponovno ce¬
piti

revalidacija -e ž  [re- + nlat. validare P°'
trditi] obnovitev veljavnosti (zakon®,
uredbe...)

revizionist

revalorizacija

619

revalorizacija -e ž  [re- + valorizacija] 1.
dvig veljave denarja ali vrednotnic na
prvotno vrednost, 2. ponovna ugotovitev
vrednosti česa; revalorizirati -am (se)
dvigniti (se) na prvotno vrednost, izvesti
revalorizacijo

revalvacija -e i [re- + lat. valere  veljati]
dvig tečaja kake valute v razmerju do
drugih valut (ekon.); revalvirati -am
izvesti revalvacijo

revanša -e i [fr. revanche  povračilo] 1.
povračilo, zadoščenje, maščevanje za
Poraz (v vojni ali igri), 2. ponovna igra
(vojna) po izgubljeni igri (vojni), 3. po¬
vrnitev darila; oddolžitev, vrnjena uslu¬
ga; revanširati -am se 1. maščevati se,
vrniti milo za drago, 2. oddolžiti se, po¬
vrniti darilo, uslugo ...
revanšist -a m  [gl. revanša] kdor hlepi po
revanši, po (vojaškem ali polit.) mašče¬
vanju za poraz; revanšističen -čna -o
maščevalen, povračilen
tevelacija -e ž  [nlat. revelatio]  odkritje, raz¬
kritje; razodetje (relig.)
revenons a nos moutons /ravno' a nohnuto'/
fr. »vrnimo se k našim ovcam«, tj. h
glavnemu predmetu (po Martialu posne¬
la fraza v fr. srednjev. burki Mojster
Patelin)

r ever -ja m  [fr. revers]  zaslec, zavih(ek) na
rokavih ali ovratniku, prim. reverz
re  vera /re ve'ra/ lat. v resnici, zares
teverberacija -e ž  [nlat. reverberatio]  1. od¬
bijanje (zvoka, toplote); odsevanje, 2.
odboj; odsev, odsvit, 3. fig.  odmev
reverenca -e ž  [lat. reverenlia]  1. (globoko)
spoštovanje, čaščenje, 2. izkazovanje
spoštovanja; (spoštljiv) priklon
reverend -a m  [lat. reverendus,  gerundiv iz
vevereri  spoštovati] »častiti« (gospod),
naslov duhovnikov v Angliji in ZDA
reverenda -e ž [iz lat. reverendus]  dolga,
orna suknja evangeličanskih duhovnikov
feverendissim -a m  [presež. od lat. reveren¬
dus]  »prečastiti« (gospod), naslov katol.
Prelatov

r Werendus -a m  [iz lat.] gl. reverend
reverenten -tna -o [lat. reverens]  spoštljiv,
Poln spoštovanja

reverz -a m  [fr. revers  iz lat. reversus  iz re-
vcrtere  obrniti] 1. naličje, zadnja stran
kovanca ali svetinje, naspr. averz, 2.

povratnica, potrdilo o prejemu izposo¬
jene stvari; pismena zaveza ali poroštvo,
3. notranja stran okopov (voj.)
reverzibilen -Ina -o [fr. reversible]  (po)vrač-
ljiv, ponoven, povraten (fiz.); obrnljiv,
ki se da obrniti; z licem na obeh straneh
(blago)

reverzija -e ali  reverzija -e ž  [lat. reversio
vračanje; povratek] 1. vrnitev, npr. za¬
stavljenega imetja lastniku (pr.), 2. v
biol. pojavljanje oblik ali lastnosti pred¬
nikov, atavizem (tudi: podivjanje do¬
mače živali)

reverzirati -am [iz lat. reversio  iz revertere
obrniti] 1. zasukati, preokreniti, 2. v
tehn. spremeniti smer vrtenja (stroja)
revialen -lna -o [gl. revija] ki se tiče revij,
časopisen (~a publicistika)
revident -enta m  [nlat. revidens,  gl. revidi¬
rati] 1. kdor kaj revidira, 2. revizor
revidirati -am [lat. revidere  iz videre  videti]
(ponovno) pregledati, preizkusiti, izvesti
revizijo; fig.  spremeniti kaj
revievv [/rivju:'/ = angl. pregled, ocena,
obzornik, iz fr. revue]  časopis, obzornik,
naslov angl. leposlovnih, kritičnih ipd.
publikacij

revija -e ž [fr. revue]  1. časopis, obzornik,
2. obhod, mimohod, pregled čet, 3. pri¬
kazovanje modnih novosti, 4. razkošna
igra ali film s petjem in baletom
revindicirati -am [re- + vindicirati] zahte¬
vati vračilo česa; lastiti si kaj; nazaj
dobiti; revindikacija -e ž v pr. zahteva po
vračilu lastnine, prim. rei vindicatio;
zopetna pridobitev

revir -ja m  [nem. Revier  iz fr.] 1. (omejen)
okoliš, okrožje, področje, območje, npr.
lovski, rudniški ~, 2. taboriščna ambu¬
lanta

revizija -e ž  [fr. revision  iz nlat. revisio,  lat.
re-, videre  videti] 1. pregled(ovanje)
knjig ali poslovanja gosp. podjetij od
pooblaščenih oseb, 2. ponovno prere-
šetavanje nauka ali teorije (— marksiz¬
ma), 3. (ponoven) pregled ali sprememba
stanja, sodbe, določb, medn. pogodbe...;
obnova procesa, 4. zadnji pregled korek¬
tur pred tiskom

revizionist -a m  [gl. revizija] privrženec revi¬
zionizma; revizionizem -zrna m  težnja ali
smer, ki hoče kaj revidirati, zlasti, 1.

revizor

620

rezervirati

težnja po spremembi versajskih mirovnih
pogodb (po prvi svetovni vojni), 2. smer
v socialističnem gibanju, ki je terjala re¬
vizijo marksizma, tj. »ponoven pregled
in izboljšanje« filozofskih, ekonomskih in
polit, osnov Marxovega nauka (uteme¬
ljil okrog 1. 1890 E. Bernstein)
revizor -ja m  [nlat. revisor]  preglednik, nad¬
zornik, kdor opravlja revizijo (1. in 4.)
revma -e ž  [gr. rheuma, rheumatos  tok, iz
rhein  teči; v med. prvotno označba za
»tokove«] gl. revmatizem; revmatičen
-čna -o ki se tiče revme (revmatizma)
ali izvira od nje; bolan za revmo
revmatik -a m  [iz gr. rheumatikos ] kdor
boluje za revmo ali ji je podvržen
revmatizem -zrna m  [iz gr. rheumatismos]  v
med. udnica, kostenica, trganje po udih,
splošno ime za obolenja sklepov, mišic
ipd., ki nastajajo mnogokrat zaradi pre¬
hlada

revocirati -am [lat. revocare  iz vocare  klicati]

1. odpoklicati, poklicati nazaj, 2. prekli¬
cati kaj; razveljaviti, 3. odstaviti

revokacija -e ž  [lat. revocatio ] 1 . odpoklic,
npr. poslanika, 2. preklic (pogodbe, ža¬
litve ...); razveljavitev, 3. odstavitev
revokatorij -a m  [iz nlat. revocatorius]  pis¬
meni odpoklic

revolta -e ž  [fr. ršvolte]  (manjši) upor;
vstaja; vznevoljenje, razkačenost; ne¬
godovanje; revoltirati -am (se) upreti,
upirati se; (na)ščuvati, hujskati k uporu;
vznevoljiti, razkačiti

revolucija -e ž  [fr. revolution,  polit, pomen
1680, Richelet, iz nlat. revolutio  kro¬
ženje; preokret] 1. kroženje, gibanje,
npr. planetov; čas tega kroženja (astr.),

2. v razvojnem procesu: sprememba kva¬
litete, skokovit, kvaliteten prehod iz
enega stanja v drugo (hkrati z evolucijo
sestavni del razvojnega procesa), 3. na¬
silen polit, prevrat, v katerem se stari
družbeni red umakne novemu, višjemu
(meščanska ~, socialistična ~), 4. fig.
preokret, preobrat, (popolna) preobraz¬
ba, temeljit, korenit prevrat, npr. v umet¬
nosti, v znanosti; revolucijski -a -o ki se
tiče revolucije (~a Rusija)

revolucionar -ja m  [fr. rčvolutionnaire,  1789]
1. aktivist, bojevnik v revoluc. gibanju;
fig.  bojevnik za napredek, 2. kdor po¬

vzroči kak prevrat ali utira nova pota;
revolucionaren -rna -o prevraten, pr e '
vratniški, prežet z idejami in duhom re¬
volucije; uporen

revolucionirati -am [fr. rčvolutionner ] iz¬
zvati prevrat, v temelju spremeniti*
širiti revolucionarne ideje, prinašati*
pripravljati revolucionarne spremeniti 6
revolver -ja m  [angl. revolver  iz revolt
vrteti se] 1. samokres, manjše ročno
strelno orožje s 6—8 naboji v vrtečem se
bobenčku, 2. valjast del stroja ali aP a "
rata; revolverski tisk dnevni tisk, ki iz¬
siljuje denar z osebnimi napadi ali g 1 ' 0 ' 1 '
njami, npr. z objavljanjem škandalov*
v širšem pomenu: tisk, ki živi predvsem
od senzacij; revolveraš -a m  pustolovec,
ki spretno ravna z revolverjem
revue [fr.] gl. revija

revulzija -e ž [lat. revulsio  odtrganje] 1. ne '
nadna, ostra sprememba v čutenju ali
razpoloženju, 2. način zdravljenja, npr*
pri vnetjih, z odvajanjem krvi od obole¬
lega mesta

rezerva -e i [fr. reserve  iz lat. reservare  hra¬
niti] 1 . pridržek, prihranek, prihrana, za¬
loga (za primer potrebe), 2. pomoč v
potrebi; pomožna sredstva ali sile, 3. v
voj. sveže, pomožne čete; vojaki, ki s °
odslužili rok (rezervisti), 4. nadomestek*
nadomestilo, 5. opreznost, premislek
(sprejeti z —-o); zadržanost; rezerven
-vna -o v rezervi, pomožen, nadomesten
(~i deli); rezervni fond sklad za porav¬
navanje izgub

rezervacija -e ž [nlat. reservatio ] 1. pridrža¬
nje česa; pridržek; pridržana pravic®*
pridržan prostor, soba ipd.; vnaprejšnja
zagotovitev ali naročilo, 2. (nav. v  m"'
rezervacije -ij) a) zavarovana ozemlja*
narodni park, b) posebna področja
ZDA in Kanadi, pridržana za indijansK
plemena _ ..

rezervat -a m  [lat. reservatum]  1 . pridržek*
pridržan prostor ali področje (lovski
2. obvestilo, namenjeno le nekaj osebam*
zaupen spis; rezervdten -tna -o ki se tlCB
rezervata; pridržan; zaupen
rezerven -vna -o [iz fr. iz lat.] gl. rezerva
rezervirati -am [lat. reservare]  1 . zadržat*
pridržati kaj (zase ali za drugega); vna¬
prej si izgovoriti ali naročiti, 2. (P 11 '

fezervist

621

riboflavin

hraniti, dati na stran; rezerviran -a -o 1.
Pridržan, prihranjen; zaseden (~ sedež);
vnaprej izgovorjen ali naročen, 2. shra¬
njen, spravljen (v rezervi), 3 .fig.  zadržan;
oprezen; molčeč, nepristopen, vase zaprt
re zervist -a m  ffr. reserviste,  1872] vojaški
obveznik v rezervi

rezervoar -ja m  [fr. reservoir]  (vodni) zbiral¬
nik, bazen; hranilnik (za razne tekočine
'n pline), shranjevalna posoda
ezidenea -e ž  [nlat. residentia  iz lat. residere
hivati] 1. prestolnica, tj. sedež, stalno bi¬
vališče drž. poglavarja (— predsednika
republike), 2. poslopje, palača, kjer pre¬
biva (letna, zimska ~), 3. provinca v
bivši holandski Vzhodni Indiji
ezidčnt -enta m  [iz lat. residens]  1. dipl.
Predstavnik, po rangu nižji od poslanika,
2. guverner holandske rezidence, 3. tuj
državljan, ki stalno biva v kaki državi
ezidij -a m  [lat. residuum ] ostanek, preosta¬
nek, npr. po destilaciji; usedlina, gošča
ezidirati -am [lat. residere ] stolovati, imeti
sedež, stalno (pre)bivati; stanovati
rezidualen -lna -o [iz lat.] preostal, gl.
t  rezidij

ezitne -ja m  [fr. risume]  povzetek, kratek
Posnetek, strnjen, zgoščen pregled glav¬
ah misli iz knjige, govora ...; rezimirati
■am povzeti, posneti, na kratko ponoviti,
dati kratek, zgoščen pregled
ezistenca -e i [nlat. resistentia  iz lat. resi-
st ere  obstati; upirati se] 1. odpor, odpor¬
nost, npr. do bolezni, 2. odpor; upor,
Opiranje (sovražniku); upornost; obram¬
ba. gl. pasivna rezistenca, 3. vztrajnost
v čem

ezistenten -tna -o [lat. resistens]  1 . odporen,
t  uporen, 3. vztrajen
e zistirati -am [lat. resistere]  1 . upirati se;
hraniti se, 2. vztrajati, vzdržati
'* on  -a m  [fr. raison  razum; razlog] gl.
[aison; imeti svoj rezon imeti svoj prav;
‘meti razlog ali vzrok za kaj
žonabel neskl.  [fr. raisonnable]  razumen;
smiseln; tehten

z oner -ja m  [fr. raisonneur ] 1. kdor re-
Zo nira, modrovalec; pejor.  modriha, ki
na dolgo tveze, 2. nergač, 3. dramski lik,
ki rezonira ali izraža avtorjevo mnenje
*onirati -am [fr. raisonner]  umovati,
niodrovati, razglabljati; sklepati, doka¬

zovati; pejor.  delati pripombe; ugovar¬
jati

rezultanta -e ž  [fr. risultante  iz lat. resultare
odskočiti; nlat. fig. izvirati iz ...] po-
slednica, sila sestavljenka, tj. sila (tudi
veličina ipd.), ki nastane s sestavo dveh
ali več sil

rezultat -a m  [fr. resultat  iz nlat. resultatum ]
1. (končni) izsledek; donesek; plod, sad,
uspeh; posledek, nasledek česa, 2. v mat.
izid, (končni) znesek ali vrednost
rezultirati -am [fr. resulter]  izvirati, izhajati,
slediti iz česa

rezus -a m  [nlat. rhesus  iz gr.] 1. vrsta opic
iz družine pasjeglavcev, 2. v med.
krvni faktor, gl. Rh faktor
režija -e ž  [fr. regie}  1 . upravljanje; upravni
ali poslovni stroški, npr. v zvezi s poslo¬
vanjem podjetja, 2. režiranje, umetniška
priprava in vodenje gledaliških ali film¬
skih del; delati v svoji režiji sam voditi,
upravljati kako delo; režijski -a -o ki se
tiče režije (~i stroški)
režim -a m  [fr. regime]  1 . upravljanje;
oblika upravljanja ali vladanja; vlada-
(vina), polit, red ali ureditev, 2. predpi¬
san red (v zdravljenju in dieti); način
življenja ali poslovanja, 3. dogovor o
rečni plovbi (~ na Donavi); režimovec
-vca m kdor se iz koristoljubja pridruži
vladajoči stranki ali ji zato goreče služi
režirati -am [fr. regir]  voditi, pripravljati
izvedbo gledaliških, filmskih ipd. del
režiser -ja m  [fr. regisseur]  kdor kaj režira,
umetniški vodja gledaliških, filmskih ipd.
del

rf. ital. kratica: rinforzando
R.F. [fr. Republigue Franfaise]  Francoska
republika
rfz. gl. rf.

Rh (rodij) znak ža kem. prvino
Rh faktor ali  rhesus faktor [snov so najprej
odkrili v krvi opic rhesus] aglutinogena
snov v normalni krvi; povzroči lahko
bolezenske pojave, npr. pri nosečnosti
ali transfuziji krvi, ki tega faktorja
nima

rial -a m  [ar. iz lat.] 1. perzijska denarna
enota, ima 100 dinarjev, 2. arabski
srebrnik

riboflavin -a m  [ribo- iz arabinoza, + lat.
flavus  rumen, + -in] gl. laktoflavin

ricinus

622

rips

ricinus -a m  fiz lat. ricinus]  1 . kloščevec,
vranek, enoletna zdravilna in industrij¬
ska rastlina (iz semen ricinovo olje),
2. ricinovo olje

ridendo dicere veram /riden'do di'cere
ve'rum/ lat. smeje, v šali povedati
resnico (v Horacovem izvirniku v Sati¬
rah: ridentem dicere verum quid vetat
— kaj nam brani smeje ...)
right /rait/ angl. pravi, pravilen; prav,
pravilno; pravica

rigiden -dna -o [lat. rigidus]  trd, tog, okorel;

fig.  strog; oster, neizprosen; brezobziren
rigodon -a m  [fr. rigodon  ali rigaudon,  po*
avtorju Rigaudu] 1. star, vesel provan¬
salski ples v s / 4  taktu, 2. glasba za ta ples
rigolati -am [fr. rigoler  iz* hol.] globoko
orati ali prekopati, npr. vinograd; ri-
golen -lna -o ki se tiče rigolanja (~i plug)
rigorist -a m  [fr. rigoriste  iz lat.] kdor pre¬
ostro sodi ali se česa prestrogo drži;
rigorizem -zma m  pretirana, dlakocepska
strogost v izpolnjevanju predpisov ali
načel, zlasti nravnih; fig.  okorela na¬
čelnost

rigoroso /rigoro'zo/ ital. strogo po taktu
(glas.)

rigoroz -a m  [nlat. exainen sc. rigorosum
strogi izpit] strog ustni izpit na vseuči¬
lišču, npr. doktorski; rigorozen -zna -o
1. ki se tiče rigoroza, 2. strog, oster,
zlasti v nravnosti; natančen, (pre)-
vesten; neizprosen; okorel
rigsdag -a m  [iz dan., prim. Reichstag]
danski parlament

Rigveda -e ž  [skt. ric  slava, veda  znanje,
veda] najstarejši spomenik indijske lite¬
rature v 10 knjigah, vsebuje večidel
psalme in pesmi iz raznih dob, najsta¬
rejše so iz 2. tisočletja pr. n. š.
rikecija -e ž, nav. v mn.  rikdcije -ij [po amer.
patologu Rickettsu] povzročitelji bolezni,
npr. pegavice, sredi med virusi in bakte¬
rijami

riksdag -a m  [iz Šved.] švedski parlament
riksm&l -a m  [/riks'mol/ = norv. državni
jezik] starejše ime za bokmal
rikša -e ž  [angl. ricksha  iz jap. jinrikisha ]
v vzhodni in juž. Aziji lahka dvokolnica,
ki jo vozi kuli

rilasciando [/riIašan'do/ ital. iz rilasciare  po¬
pustiti] v glas. počasi, zadrževaje (tempo)

rima -e i [fr. rime  iz* lat. rhythmus ] (pesni"
ški) polni stik, ujemanje glasov v besedah
ob koncu ali tudi sredi verza (glasovna
figura); rimati -am se ujemati, skladati se
(glasovi v besedah ali verzih)
rimesa -e ž  [ital. rimessa,  prvotno: menica,
poslana v kritje dolga] 1. menica, na ka¬
tero se prejme menični znesek, naspf-
trata, 2. menica, ki se glasi na domač®
valuto

rinalgija -e ž [rin(o)- 4- -algija] bolečin
v nosu (med.)

rinforzando [/rinforcan'do/ ital. iz rinfi> r '
žare  okrepiti] v glas. prisl,  postopa®
močneje, krepkeje (igrati, peti); sam °J\.
rinforzando -a ali neskl. m  taka skladu
ali del skladbe

rinforzato [ital.] gl. rinforzando
rinfuso /rinfu'zo/ ital. prisl,  v trg. P roSt
(brez omota), nasuto, v razsutem stanju-
npr. tovorjenje in prevoz žita ali P‘ e '
moga

ring -a m  [iz angl.] 1. klika špekulanto ■
sporazum med špekulanti ipd. z natn®
nom vzdigniti cene (= korner), 2. b?
rišče, z vrvjo ograjen oder za boksarj
(Sp.)

rinitis -a m  [rin(o)- + -itis] vnetje nosi
sluznice, kihavica, nahod (med.) .
rino- [gr. rhis, rhinos  nos] v sestavljenkah-
npr. rinoceros ^

rinoblenoreja -e ž [rino- + blenoreja] nos
katar, nahod (med.)

rinoceros -a m  [iz nlat. iz gr. rhinokero  >
rino- + gr. keras  rog] nosorog (zool-1 .,
rinolalija -e ž  [rino- + gr. lalein  govor'
govorjenje skozi nos

rinolog -a m  [rino- + -log] zdravnik, spec 1  ^
list za rinologijo; rinologija -e ž  nauk
boleznih v nosu in nosni votlini
rinoplastika -e ž  [rino- + plastika] P' aSt ' a .
no, operativno oblikovanje poškodo v
nega ali neestetskega nosa - e

rinoragija -e ž  [rino- ■+- -ragija] krvavem
iz nosa ^

rinoskop -a m  [rino- + -skop] zrcalce
pregledovanje nosne votline, vrsta en°
skopa .

R.I.P. lat. kratica: requiescat (ali:  req l "
cant) in pace

rips -a m  [nem. Rips  iz angl. ribs,  mm•
rib  rebro] 1. vrsta vezave, 2. rebricas

•šskanten

623

robinija

volnena ipd. tkanina v taki vezavi (za
, obleke in pohištveno blago)

Uskanten -tna -o [fr. risque  tveganje] tve¬
gan, nevaren (z možnostjo uspeha ali
.neuspeha); negotov; kočljiv
hskirati -am [fr. risquer]  tvegati, postaviti
. na kocko, v nevarnost; drzniti se
nskontro -a m  [iz ital.] gl. skontro
bsorgimcnto -a m  /risordžimen'to/ ital.
»vstajenje«, v ital. zgodovini: 1. gibanje
— vstaje in vojne — za zedinjenje in
neodvisnost Italije, 2. doba tega gibanja
. v letih 1820—1870

hsuni teneatis, amici? /ri'zum tenea'tis,
amkci/ lat. ali bi se mogli, prijatelji,
vzdržati smeha? (ob smešnem prizoru),
. Horac, Ars poetica

htardando /ritardan'do/ ital. prisl,  v glas.

Počasneje, zadrževaje (tempo)
htem -trna m  [fr. rythme  iz gr. rhythmos ] 1.
umerjeno, enakomerno gibanje (menja-
Van je, ponavljanje ...) kakih elementov,
npr. plesnih gibov, taktov, zlogov; fig.
ubranost, umerjenost, 2. (pesniška) mera,
e nakomerno menjavanje dolgih in krat¬
kih ali poudarjenih in nepoudarjenih
zlogov; ritmičen -čna -o ubran, umerjen,
enakomeren; sloneč na ritmu
"nenuto /ritenu'to/ ital. prisl,  v glas. pri¬
držano, zadržano (igrati, peti)

•onika -e ž  [fr. rythmique  ritmičen, iz gr.]
k nauk o ritmu in ritmičnih oblikah
(v likovni umetnosti, glasbi, poeziji ...),
2' ritmično gibanje

•ornel -a m  [ital. ritornello]  pripev, refren
•ornela -e ž [ital. ritornello ; izvira iz
Toskane, kjer se imenuje stornello ] 1.
kitica v ital. narodni pesmi, sestavljena
J? treh verzov (prvi in tretji se rimata),
2' v glas. instrumentalna uvodna ali
sklepna igra, npr. v arijah
•uši -a m  [lat. ritualis  obreden, iz ritus
°bred] 1. predpisani verski obredi, 2.
°brednik, tj. knjiga s popisom verskih
obredov, npr. Rituale Romanum iz
■ 1614; ritualen -lna -o ki se tiče rituala,
obreden

oializem -zrna m  [angl. ritualism]  smer v
Uugl. protestantski cerkvi, ki se skuša
zlasti v obredih približati katolicizmu
, s  -a m  [lat. ritus]  1. verski obred, 2.
sistem verskih obredov

rival -a m  [lat. rivalis  tekmec, iz* rivus
potok, tj. sosed ob potoku] tekmec,
zlasti v ljubezni; rivalinja -e ž tek¬
mica

rivaliteta -e ž  [lat. rivalitas ] tekmovalnost;
tekmovanje

rivalizirati -am [fr. rivaliser  iz lat.] tekmo¬
vati s kom, biti komu tekmec
riviera -e ž  [po ital. Rivieri, obrežju Sredo¬
zemskega morja od Nice do Spezie, kjer
so znana kopališča] obalno področje,
npr. na Jadranu, s kopališči in letovišči;
obrežje, primorje, obala
rizibizi -ja m  [avstronem. Risipisi  iz ital.
riso con piselli  riž z grahom] rižota
z grahom (kuh.)

riziko -a m  [ital. risico  iz špan. risco  morska
čer, prvotno nevarnost, ki je pretila
ladjam] tveganje, nevarnost (v gospodar¬
skih ipd. poslih, kjer obstoji možnost
škode ali izgube), izpostavljanje nevar¬
nosti, postavljanje na kocko
rizling -a m  [nem. Riesling]  graševina, vrsta
žlahtne vinske trte; vino, ki ga daje
(štajerski ~)

rizobij -a m  [nlat. rhizobium  iz gr. rhiza
korenina, bios  življenje] vrsta bakterij
v paličasti obliki

rizoiden -dna -o [gr. rhiza  korenina, +
-oiden] v podobi korenine ali korenike
(biol.)

rizopod -a m, nav. v mn.  rizopoda -od s
[nlat. mn. rhizopoda  iz gr. rhiza  kore¬
nina, + -pod] korenonožci, razred eno¬
celičnih praživali, mednjei sodijo amebe,
radiolariji...

RM [nem. Reichsmark]  nemška marka,
denarna enota

Rn (radon) znak za kem. prvino
ro neskl. m  [gr. rho]  ime (staro)grške črke:
i>,p(= R, r)

roast beef [angl.] gl. rostbif
roba -e ž [iz ital.] predmeti, stvari, (trgov¬
sko) blago

robe de chambre /rab da šabra/ fr. domača
halja

robija -e i [iz shr.] huda ječa (s poostrit¬
vami); robijaš -a m  kaznjenec, obsojen
na robijo

robinija -e ž [po pariškem botaniku J.
Robinu, 1550—1629] v bot. ime za vrsto
lepotnih dreves, imenovanih navadno

robinzonada

624

roman ifc>

akacija (= neprava akacija), izvirajo iz
Amerike

robinzonada -e ž [po povesti D. Defoeja
»Robinson Crusoe« iz 1. 1719] 1. pusto¬
lovska zgodba ali povest, podobna po¬
vesti o brodolomcu Robinzonu, 2. po¬
smehljivo ime za ekon. teorije, ki jem¬
ljejo za izhodišče osamljeno individualno
gospodarstvo

roboracija -e ž  [lat. roborare  krepiti] (o)-
krepitev (med.)

roborans -a m  [lat. roborans]  (o)krepilo,
pomoček za telesno krepitev, npr. ki-
ninski preparati

robot -a m  [po češ. robotnik  tlačan; besedi
je dal današnji pomen K. Čapek v svoji
drami R.U.R., tj. Rosumovi univerzalni
roboti] 1. človek-avtomat, mehanični,
umetni človek, samodej, 2. elektronsko
krmiljenje

roburlt -a m  [lat. robur  moč, sila, + -it]
vrsta razstreliva

robusten -tna -o [lat. robustus ] krepek,
močan, čvrst, korenjaški
rock and roli [/rok and roul'/ = angl. tre¬
senje in vrtenje] vrsta modernega plesa
rodena -e ž  /rode'nja/ Špan. star španski
ples (= fandango)

rodeo -ča m  [angl. rodeo  iz Špan.] tekma v
kavbojskih spretnostih v ZDA
rodij -a m  [nlat. rhodium,  iz rod(o)- + -ium]
kem. prvina, srebmkasto bela, platini
sorodna trda kovina; njene soli imajo
rožnato barvo

rodo- [gr. rhodon  roža] v sestavljenkah, npr.
rododendron

rododendron -a m  [rodo- + gr. dendron
drevo] »rožno drevo«, v bot. družina
grmov in dreves z večinoma zimzele¬
nimi listi in rožnatimi cvetovi (tudi sleč)
Rodomont -a m  [ital. Rodomonte  (= ki gore
premika)] mavrski kralj, tip bahača v
Ariostovem Besnečem Rolandu; fig.
rodomont -a m  bahač, širokoustnež
rodonit -a m  [rodo(n)- + -it] trda, zrnasta
rudnina rožnate barve, manganov silikat
rogacija -e i  [lat. rogalio]  1. pri Rimljanih:
zakonski predlog (dan ljudstvu v odobri¬
tev), 2. prošnja, priprošnja (liturg.)
rojalist -a m  [fr. royaliste  iz roi  kralj] mo¬
narhist, privrženec kralja in kraljevske
oblasti (v revolucijski Franciji privrže¬

nec Burbonov v naspr. z republikanci m
bonapartisti); rojalizem -zma m  privrže¬
nost kraljevi oblasti, monarhiji
rokada -e ž [fr. rocade  iz roc  stolp] v šahu-
enkratna dvojna poteza s kraljem in
trdnjavo; rokirati -am izvesti rokado
roket -a m  [ital. rocchetto]  belo obredno
oblačilo, nekoliko krajše kot alba, k°'
retelj (liturg.)

rokoko -ja m  [fr. rococo,  šaljiva tvorba d
rocaille  školjkasti okraski, pogosto rab¬
ljeni v rokokoju] slog v umetnosti 1J-
in 18. stol.; razvil se je iz poznega barok 3
in se razcvetel v Franciji za Ludvik 3
XV.; zanj značilno razkošje elegantnim
zapletenih in igrivih oblik
rola -e ž  [fr. role]  zvitek, zmotek, navit®"
roler -ja m  [nem. rollen  kotaliti, vrteti sel
1. gostolevec (vrsta kanarčka), 2. kotam
vespi podoben motocikel
roleta -e ž, nav. v mn.  rolete -et [iz m
rouleau  valjar; zvitek] na vojna oknic 3 ’
(okenska) navojnica

roleta -e ž [fr. roulette ] bakrorezni silek
rolo -ja m  [fr. rouleau  valjar; zvitek]/-
roleta, 2. navojnica iz valovite pločevin e
za izložbe ipd.

romadur -ja m  [fr. romatour]  vrsta inehkeg 3
in pikantnega, navadno ovčjega sira,
Roma locuta (est),' causa Anita (est) /ro'in 3
loku'ta est, kau'za fini'ta est/ lat. R*f"
(= papež) je spregovoril in pravda J
končana, tj. po odločitvi najvišje avtor 1 '
tete ni več razprave

roman -a m  [fr. roman,  ital. roman 10 ’
prvotno pripovedne pesmi v ljudske/
jeziku — lingua romana — ne v lab®
ščini] leposl. delo v prozi z razvit*/
dogajanjem in največkrat eno gl aV °.
osebo (junak romana), v kateri se n/
jasneje izraža vodilna misel dela;
romantična, ljubezenska zadeva •
romanca -e ž  [fr. romance  iz Špan.] 1. 01311 ,
ša, baladi sorodna lirska ali epska P e /.
z romantično vsebino, 2. manjša, liricf* ’
vokalna ali instrumentalna skladba j
romaneska -e ž  [ital. romanesca ] 1- veS „
ital. ples v % ali taktu, 2. glasba
ta ples j,

romanika -e ž  [lat. romanus  rimski] zah 0
noevropski umetn. slog od \0-
stol.

r °iuanist

625

rostbif

romanist -a m  [fr. romaniste ] 1. strokovnjak
za romanistiko, 2. študent romanistike,
3. strokovnjak za rimsko pravo; roma¬
nistika -e ž  veda o romanskih jezikih,
leposlovju in kulturi

romanizacija -e i [fr. romanisation]  1. po-
rimljanjenje; poromanjenje narodov, ki
so  prišli pod rimsko oblast in sprejeli
rimsko kulturo (Iberi, Kelti...), 2. obli¬
kovanje, sprememba v roman; romani-
rirati -am 1. porimljaniti; poromaniti,
2. dati obliko romana, spremeniti, pre¬
delati v roman, npr. dramo
°nianizem -zrna m  [fr. romanisme ] 1. jezi¬
kovna posebnost romanskih jezikov;
romanska posebnost v neromanskem
Jeziku, 2. posebnost Rimljanov ali Ro-
nianov sploh, 3. privrženost katol.
cerkvi; katolicizem

°nianomanija -e ž  [roman(o) + -manija]
Pretirano branje romanov
rinansirati -am [fr. romancer]  dati obliko
romana, napisati kot roman (= romani¬
zirati)

to niansje -ja m  [fr. romancier]  1. romano-
Pisec, 2. pesnik romanc
0l| ianski -a -o [lat. romanus  rimski] izvi¬
rajoč od Rimljanov (~i jeziki); ki se
uče Romanov; romanski slog slog v za-
hodnoevr. umetnosti iz 10.—14. stol.,
zlasti v arhitekturi; razvil se je iz stkršč.
•n bizantinskih elementov, zgradbe v tem
riogu so preprostih, strogih oblik z zna¬
čilnimi polkrožnimi loki, križnimi oboki
bogato plastiko

0l >iantičen -čna -o [fr. romantigue,  prvotno:
napisan v romanskem jeziku] v duhu
romance ali romantike; fig.  pustolovski
■n fantastičen (~a dogodivščina); bajen,
sanjarski; čudovit; slikovit (~a pokra-
Jina); čustven; romantičnost -i ž  1. kaj
Pustolovskega, fantastičnega, čudovi¬
tega 2. nagnjenost k takim re-
f  cem

0l nantik -a m  [fr. romantique ] 1. predstav¬
nik (pisatelj, glasbenik ...) ali privrženec
romantike, 2. ljubitelj romantike; roman-
rično navdahnjen človek (nagnjen k
sanjarjenju, idealiziranju ...); romantika
' e  ž  1. umetn. smer, nastala v začetku
1®- stol., ki v nasprotju s klasicizmom
Postavlja v ospredje čustva, fantazijo,
to

~~ Slovar tujk

iracionalno, in poudarja človeško oseb¬
nost, 2. romantičnost (pomen 2.)
romantizem -zrna m  [fr. romantisme]  gl.
romantika

romaunč -a ali  romaunš -a m  [iz lat. roma-
nus  rimski] retoromanski jezik v kantonu
Graubiinden (v Švici)
romb -a m  [fr. rhombe  iz gr. rhombos]  1.
v geom. poševnokoten enakostranični
četverokotnik, 2. tunu sorodna riba
romboeder -dra m  [fr. rhomboedre iz  gr.
rhombos  romb, bedra  sedež] geom. telo,
omejeno s šestimi rombi, kristalna oblika
heksagonalnega sistema
romboid -a m  [gr. rhomboeides  rombu po¬
doben] v geom. poševnokoten raznostra-
nični četverokotnik; po dve nasprotni si
stranici sta enaki in vzporedni
rondel -a m [fr. rondel  iz rond  okrogel] 1.
pesniška oblika v treh kiticah, sestavljena
iz 14 verzov, vrsta rondoja, 2. okrogla
cvetna gredica, 3. okrogel obrambni
stolpič

rondino -a m  [iz ital.] mali rondo (glas.)
rondo -ja m  [fr. rondeau ] 1 . okrogla cvetna
gredica, 2. sprva plesna pesem, pozneje
sonetu sorodna pesniška oblika v dveh
kiticah iz 13 verzov; začetne besede
prvega verza se ponavljajo kot re¬
fren

rondo -a m  [ital. rondo  iz lat.] v glas.
skladba veselega značaja, kjer se glavna
tema ponavlja (tudi del skladbe, npr.
sonate, ki ponavlja glavno temo)
roquefort -a m  /rokfhr'/ fr. vrsta mehkega,
pikantnega sira; preprežen je z modro
plesnijo

Rosinant -a m  [Špan. Rocinante  iz rocin
kljuse, antes  »prej« in »pred«; don Kihot
je s tem hotel povedati, da je bil konj
prej kljuse, v njegovi službi pa je prvo
od vseh kljuset] ime, ki ga je dal don
Kihot svojemu konju; fig.  rosinant -a m
kljuse, (smešna) mrha, konjska para
rosomah -a m  [polj. rosomah ] žeruh, po¬
žrešna roparska zver iz družine kun (pri¬
bližno lisičje velikosti), živi v severnejših
krajih

rosso antico /ro'so anti'ko/ ital. rdečkasti
marmor iz Male Azije
rostbif -a m  [angl. roast beef  ] po angleško
— na žaru — pečena govedina

rostra

626

rubelj

rostra -e i  [lat. rostrum,  mn. rostra  (ladijski)
kljun] govorniški oder na strim. Forumu,
ozaljšan s kljuni uplenjenih ladij
rostrum -a m  [lat. rostrum  kljun] rilček, npr.

pri nekaterih rakih in insektih
rošada -e i [nem. Rochade  iz fr.] gl. rokada;

roširati -am gl. rokirati
rota -e i [lat. rola  kolo] vrhovno papeško
sodišče (rimska ~)

rotacija -e ž  [lat. rotatio iz rotare  vrteti] I.
vrtenje, kroženje okoli osi (~ Zemlje);
(iz)menjavanje česa (~ kadrov), 2. (v tem
pomenu; rotacija -e i) tiskarski rotacijski
stroj, 3. v poljedelstvu: kolobarjenje;
rotacijski stroj tiskarski stroj za tiskanje
(na valju) velikih naklad, zlasti časnikov
rotacizem -zma m  [gr. rhotakismos,  po gr.
črki rho]  1. pogrkovanje, nepravilno iz¬
govarjanje črke »r«, 2. v lingvistiki:
prehod soglasnikov s, z, ž v soglasnik r,
npr. možeš v moreš

rotaprint -a m  [lat. rotare  vrteti se, angl.
print  tiskati] vrsta modernega tiskarskega
stroja

rotarijec -jca m  [iz angl.] član Rotary kluba
(v Angliji in ZDA razširjen izbranski
klub s prostozidarsko tendenco; pripa¬
dajo mu večidel vodilne poslovne oseb¬
nosti)

rotator -ja m  [lat. rotare  vrteti se] 1. mišica
vrtilka, obračalka (anat.), 2. vrsta pri¬
prav za razmnoževanje risb ipd.
rotirati -am [lat. rotare ] 1. vrteti (se), kro¬
žiti okoli osi, 2. oditi s (službenega) po¬
ložaja

rotor -ja m  [angl. rotor  iz lat. rotator  iz
rotare  vrteti se] v tehn. 1. tekač, glavni
vrteči se del elektr. stroja, naspr. stator,
2. vrteča se priprava v obliki valja, npr.
za pogon ladij

rotunda -e i  [ital. rotonda  iz lat. rotundus
okrogel] okrogla zgradba, navadno s ku¬
polo, npr. rimski Panteon; okrogla dvo¬
rana

rotvelš -a m  [nem. Rotwelsch ] latovščina,
nemški rokovnjaški jezik
rouge [/ruž/ fr. iz lat. rubeus]  rdeč, prim.
ruž

rouge et noir [/ruž e noar'/ = fr. rdeče in
črno] hazardna igra s 32 kartami, igra
se na mizici s črnimi in rdečimi polji
(= trente et quarante)

roza rnskl.  [lat. rosa  cvetlica] 1. pridevn■
bledo rdeč, rožnat, rožne barve, 2.
samost,  rožna barva ,

rozanilin -a m  [lat. rosa  roža, + antlmJ
rdeče barvilo iz anilina, sestavina fuksina
rozarij -a m  [lat. rosarium  rožni vrt] rožni,
cvetlični vrt

rozelit -a m  [po mineralogu G. Roseu, +
-lit] vrsta kobaltove rudnine
rozeola -e i [nlat. roseola,  dimin. iz »:
roseus  rožnat] pegasti izpuščaj, kozn
izpuščaji v obliki raztresenih rdečih pe®>
npr. pri pegavici ,

rozeta -e i [fr. rosette,  dimin. iz rose  rozaj
rožica, 1. okras ali okrasje — n P a
obesek ali pentlja — v obliki rožice, 2^
arhit. ozaljšek v tej obliki, 3. oblika brU'
šenega dragega kamna, 4. okroglo oken'
ce v gotskem slogu; rozetirati -am izbrU'
siti v obliki rozete; okrasiti z rozetam 1
rozina -e ž, nav.  v mn.  rozine -in [n e,rl '
Rosine  iz fr. raisin  grozdje] posušen
jagode iz grozdja toplih dežel: cibebe-
korinti ...

rozolija -e ž [ital. rosolio]  rožni liker, vr5W
likerja, zlasti iz oranžnih cvetov
rožmarin -a m  [nem. Rosmarin  iz lat. ,0
marinus  morska rosa] dišeč zimzel e
grm, doma v Sredozemlju, simbol sP®
minjanja in zvestobe; rožmarin(ov)
-(v)ca m  vrsta jabolk
Rp lat. kratica; recipe
R.P. fr. kratica: reponse payee
r.r. lat. kratica: reservatis reservandis _
RSFSR [rus. Rossijskaja sovjetskaja f e ^ e '
rativnaja socialističeskaja respublika]  R
ska sovjetska federativna socialist^ 11
republika

RT kratica: registrska tona
RTV kratica: radio in televizija
Ru (rutenij) znak za kem. prvino ,j

rubaška -e ž  [iz rus.] ruska delavska a
študentska srajca -i

rubato [ital. tempo rubato  iz rubare  kras
v glas. 1. prisl,  v svobodnem tempu P
izrazitih mestih), 2. samost, neskl
taka pasaža -a

rubelit -a m  [lat. rubellus  rdečkast, + '
temno rdeč turmalin za geme
rubelj -blja m [rus. rubi’,  etimol. Pf. 1  jjj
rupija] denarna enota v carski RusiJ 1
v Sovjetski zvezi, ima 100 kopejk

rabeola

627

runolog

rabeola -e i ali  v mn.  rubeole -ol [nlat.
rubeola  iz lat. rubeus  rdeč, po rdečih
Pegah] ruske, rdečke, nalezljiva, nene¬
varna otroška bolezen
rabidij -a m  [nlat. rubidium  iz lat. rubidus
temno rdeč, po dveh rdečih linijah v
spektru] kem. prvina, redka, srebrnkasto
bela kovina, podobna kaliju
"Ubikon -ona m  [lat. Rubico]  v rimski dobi
ime severnoitalske reke, kjer je moral
vsak vojskovodja, ki se je s severa vračal
v Rim, razpustiti čete; Julij Cezar je
1- 49 pr. n. š. s svojimi legionarji preko¬
račil Rubikon in s tem začel državljansko
vojno (prim. alea iacta est );fig.  prekora¬
čiti Rubikon storiti odločilni korak, od¬
ločilno dejanje

rabin -a m  [ital. rubino  iz lat. ruber  rdeč]
vrsta dragih kamnov rdeče barve, npr.
Pravi rubin, spinel, ametist
rabricirati -am [lat. rubricare  iz ruber  rdeč,
Prvotno: pisati naslove, nadpise ipd.
z  rdečo barvo] (raz)deliti na predelke,
stolpce, npr. za vnašanje številk, razpre-
deliti

rabricist -a m  [gl. rubrika] izvedenec v ru-
bricistiki; rubricistika -e i nauk o liturg.
obredih in predpisih

rabrika -e ž  [lat. rubrica  rdeča glina, iz
ruber  rdeč; pozneje rdeče pisani naslovi
Poglavij v knjigah in rokopisih] 1. pre¬
delek, raz(pre)delek za vnašanje česa;
(časopisni ipd.) stolpec, 2. navodilo,
(liturgični) predpis, natisnjen z rdečimi
, erkami

rabrimt -a m  [iz lat. ruber  rdeč] 1. nekdaj v
sodnih aktih: rdeč napis z glavnimi po¬
datki in navedbo vsebine, 2. rubrika
Piment -čnta m  [lat. rudimentum  začetek]

1- preprost začetek, nastavek; začetni,
osnovni pojmi; začetna stopnja razvoja,

2- okrnek, zakrnek, zakrnel organ ali
ostanek organa — npr. sledovi nog pri
kačah — ki so ga imeli daljni predniki,
a se je v nadaljnjem razvoju izgubil

radimentacija -e i [gl. rudiment] zaostalost
v razvoju, zakmelost

radinientarcn -rna -o [gl. rudiment] 1. za¬
četen, osnoven; na začetni stopnji; ne¬
popoln, neizoblikovan, 2. fig.  nerazvit,
okrnel, zakrnel; zaostal, preostal (~i
organ)

rufijan -a m  [ital. ruffiano ] zvodnik; rufi-
janstvo -a s zvodništvo
rugby -ja m  [/rAg'bi/ angl. po mestu Rugby
z znamenito šolo, kjer so najprej igrali
to igro] stara angl. igra z jajčasto žogo,
nekoliko podobna nogometu
ruina -e i [lat. ruina}  1 . razvalina, podr¬
tija, 2. fig.  propad, (gospodarski) polom,
razsulo, 3. telesno uničen človek; ruini-
rati -am ugonobiti, upropastiti, uničiti
(~ zdravje)

rula -e ž [iz češ.] gnajs, vrsta kamnine
rulada -e i [fr. roulade]  1 . gostolevek,
glasbeni ukras pri solo petju, 2. mesni
ali močnati zvitek (kuh.)

Rule Britannia [po angl. refrenu: Rule.
Britannia! rule the wawes; Britons never
will be slaves,  tj. vladaj B., vladaj valo¬
vom; Britanci ne bodo nikoli sužnji]
»Vladaj, Britanija!« — znana angl.
pesem in himna (spesnil James Thomson)
ruleta -e i [fr. roulette]  vrsta hazardne igre
in vrteča se okrogla plošča, na kateri
jo igrajo

rum -a m  [angl. okr. iz* rumbullion ] močno
žganje, prvotno iz melase sladkornega
trsa, danes največ industrijsko
rumba -e i  [Špan. po* afriški besedi] 1.
eksotičen, s Kube izvirajoč — v prvotni
obliki črnski — ples v sinkopiranem
4 / 4  taktu, 2. glasba za ta ples
ruminacija -e ž  [lat. ruminatio ] 1. prežveko¬
vanje (fiziol.), 2. vrsta želodčne nevroze
(med.), 3. fig.  razglabljanje
rumpsteak -a m  [angl.] gl. ramstek
run -a m  [/ran/ angl. iz run  teči] naval vla¬
gateljev na bančno blagajno, panično
dviganje vlog, npr. ob govoricah o
bankrotu

runda -e ž  [nem. Runde ] 1. en krog, npr.
v tekmovanju kolesarjev okrog tekmo¬
vališča; tekmovanje v krogu, 2. del
tekme ali boj v času med odmoroma,
3. kolo na šahovskem turnirju, 4. del
kakega drugega dogajanja (Kennedyjeva

rune, run ž mn.  [stgerm. run]  1. najstarejše
pismenke germanskih plemen, zlasti
Skandinavcev (24 črk), 2. taki napisi,
vrezani npr. v kamen
runolog -a m  [run(e) + -log] raziskovalec
run

rupija

628

sabeizem

rupija -e ž  [ind. rupiyah  iz skt. rupya  srebro]
srebrnik in denarna enota v Indiji
ruptura -e ž  [lat. ruptura  iz rumpere  zlomiti]

1. pretrganje (prijateljskih) odnosov;
razdor; odpoved pogodbe, 2. v med.
(pre)lom, zlom, poka (~ kosti); pretrg,
raztrganje tkiva; kila

ruralen -lna -o [nlat. ruralis  iz lat. rus,
ruris  dežela] 1. kmečki, podeželski, vaški,

2. ki se tiče poljedelstva

ruralist -a m  [gl. ruralen] privrženec rura-
lizma; ruralizem -zma m  v umetn. smer,
ki obdeluje kmečko, podeželsko mo¬
tiviko

rusalka -e ž v slovanski mit. povodna ali
gozdna vila

rusificirati -am [rus(ki) + -ficirati] porušiti;

rusifikacija -e i porusenje
rusist -a m  [rus(ki) + -ist] 1. znanstvenik,
strokovnjak za rusistiko, 2. študent ru-
sistike; rusistika -e i znanost o ruskem
jeziku in književnosti, del slavistike
rusizem -zma m  [rus(ki) + -izem] 1. jezi¬
kovna posebnost ruščine, 2. ruski izraz
ali jezikovna posebnost v neruskem je¬
ziku

rusofil -a m  [rus(ki) + -fil] 1. kdor je
prijatelj česa (kulture, jezika ...), kar je
rusko, 2. panslavist

rusofob -a m  [rus(ki) + -fob] kdor sovraži
vse, kar je rusko

rusticiteta -e ž [lat. rusticus  kmečki] rov¬
tarsko, neotesano obnašanje
rustika -e i [lat. rusticus  kmečki] 1-
ograja ali zidovje iz grobo obklesa-
nega kamna lomljenca, 2. rustikalni
slog . , ,

rustikalen -lna -o [nlat. rusticalis  iz lat-
rusticus  kmečki] kmečki, podeželski; fig-
preprost, neizobražen; pejor.  neotesan,
robat, zarobljen

ruta -e ž  [fr. route  cesta, pot, iz lat. rup< a
via  utrta pot] pot, potovanje, vožnja
(v določeni smeri); smer poti, poto¬
vanja....

rutenij -a m  [nlat. ruthenium  iz RuthenU!
Rusija, ker so kovino našli 1. 1843 na
Uralu] kem. prvina, redka, krhka, težko
taljiva kovina sivkasto bele barve, so¬
rodna platini

rutil -a m  [lat. rutilus  rdečkast] oslica, tita¬
nov dioksid, redka rudnina rdečkasto
rjave barve, trda skoraj kot kremen¬
jak

rutina -e ž [fr. routine ] (mehanično) ravna¬
nje, izvirajoče iz navade; ročnost, spret¬
nost, nastala iz privajenosti; privajenost,
izurjenost; pejor.  stara, okorela navada,
rutiniran -a -o (pri)vajen, izkušen, lZ '
urjen

ruž -a m  [fr. rouge  rdeč] 1. rdečilo za ust¬
nice, 2. vrsta tkanine

S

S 1. [angl. South}  medn. kratica: jug,
stran neba, 2. [lat. sulphur]  znak za
kem. prvino: žveplo
$ kratica za amer. dolar
s ital. kratica: segno
s. [angl. shilling]  gl. sh.

SA [nem. okr. Sturmahteilung]  udarna voja¬
ška formacija Hitlerjeve nacistične stranke
SA ali  S.A. fr. kratica: societe anonyme
(in ital. societa anonima)

Sa 1. lat. kratica: a) summa, b) summa
summarum, 2. gl. Sm
s.a. lat. kratica: sine anno
sabadila -e ž  [Špan. cebadilla,  dimin. iz
cebada  ječmen] v bot. liliji sorodna me¬

hiška rastlina z dolgimi listi; iz semen
pridobivajo veratrin

sabaizem -zma m  gl. sabeizem ^ ,

sdbat -a m  [hebr. sabbdth  iz sabath  počitek)
(judovska) sobota, v starem testamentu
predpisan dan počitka pri Judih; praznu¬
jejo jo tudi nekatere kršč. ločine; san®'
tist -a m  ud ene od kršč. ločin (baptist*’
adventisti...), ki namesto nedelje pr® 2 '
nujejo soboto .

sabeizem -zma m  [po* ar. plemenu SabeJ'
cev z glavnim mestom Sabo, P rir ”'
»kraljica iz Sabe«] oboževanje sonc®>
meseca ali zvezd, (predislamska) religU
arabskih itd. plemen

sabinizem

629

sahem

Sa b>nizem -zma m  [nlat. sabinismus  iz
sabina  smrdljivi brin] zastrupitev z
, oljem smrdljivega brina (med.)
sabor -a m  [hrv.] (državni) zbor, ljudska
skupščina SR Hrvatske, tudi v prejšnjih
časih

sabotaža -e ž [fr. sabotage,  fig. iz sabo!
cokla] škodljivstvo, namerno oviranje
dela in normalnega poslovanja ali kvar¬
jenje, uničevanje strojev, naprav itd. iz
Polit, ali drugih razlogov
saboter -ja m  [fr. saboteur]  škodljivec, kdor
kaj sabotira, izvaja sabotažo; sabotirati
■am namerno motiti, ovirati delo ali
normalno poslovanje, opravljati sabo¬
tažo

sacerdotalen -Ina -o [lat. sacerdotalis]
svečeniški; duhovniški
sacrificium intcllectus /sakriffcium inte-
lek'tus/ lat. »žrtvovanje razuma«, tj.
odpoved samostojnemu, svobodnemu
mišljenju (podreditev sklepu avtoritete,
čeprav je v nasprotju z osebnim prepri¬
čanjem)

s acrifizi 0  dell’intelletto /sakrifi'cio del in-
tele'to/ ital. »žrtvovanje razuma«, gl.
sacrificium intellectus
sacro egoismo /sak'ro egoi'smo/ ital. »sveta
sebičnost«, polit, formula ital. imperializ¬
ma; izrekel jo je premier Salandra dec.
|914, ko je ob prvih porazih avstr, vojske
dal. imperializem začel krepkeje po¬
stavljati svoje zahteve
adist -a m  [fr. sadiste,  po fr. markizu
D. de Sade, 1740—1814, piscu spolzkih
romanov] kdor je nagnjen k sadizmu;
fig.  surov pohotnež; mučitelj; sadističen
■ena -o nagnjen k sadizmu; sadizem -zma
m  v psihiatr. oblika spolne izrojenosti,
spolno naslajanje (zbujanje ali zadovo¬
ljevanje spolne sle) ob mučenju spolnega
Partnerja; fig.  naslajanje ob tujem trp¬
ljenju ali mučenju ljudi (ali živali)
aducej -a m  [nlat. Sadducaeus  iz hebr.
o adduqim , po* višjem svečeniku Zadoku
Iz  časov kralja Davida] privrženec
starojudovske verskopolit. struje (iz 1.
stol. pr. n. š.), nasprotne farizejem, ki
med drugim ni priznavala izročil, mar¬
ša^ 2 le  pisane Mojzesove zakone
atalada -e i  [po* dunajski nem. Safferladi
12  ital.] kratka, debela klobasa iz zmlete

svinine, govedine in slanine (od hrenov«
ke se loči po obliki)

safari -ja m  [iz ar. po črnski besedi] poto¬
vanje, ekspedicija (z nosači itd.) v
Vzhodni Afriki
safe -ea m  [angl.] gl. sef
safian -a m  [po maroškem mestu Safi,
kjer so ga najprej izdelovali] tenko kozje
usnje (ustrojeno z rujevino), navadno
obarvano

safir -ja m  [gr. sappheiros  iz* hebr.] pro¬
zoren dragi kamen, največkrat sinje
barve, kristal korunda
saga -e ž  [iz stnord., prim. nem. Sage}
1. v nordijski literaturi: narodna pri¬
povedka ali povest z bajeslovno ali zgo¬
dovinsko vsebino, 2. v širšem pomenu:
pripovedka, povest, 3. oblika romana,
ki v dolgi, skozi več rodov segajoči pri¬
povedi oblikuje usodo svojih junakov
(Galsworthyjeva S- o Forsytih)
sagitalen -lna -o [nlat. sagittalis  v obliki
puščice] vzporeden z osrednjo osjo
(med., biol.)

sago -a m  [malaj. sagu]  škrobna moka
(ali zdrob) iz stržena sagove palme in
nekaterih drugih sagovcev
saguaro -a m  [Špan. saguaro,  po indijanski
besedi] velikanski puščavski kaktus
(arizonski ~)

sagum -a m  [lat. sagum]  pri Rimljanih:

kratek plašč, ogrinjalo, zlasti vojaško
saharimeter -tra m  [nlat. saccharum  slad¬
kor, + -meter] priprava za ugotavljanje
odstotka sladkorja v raztopinah (s po¬
larizacijo); saharimetrija -e ž  ugotav¬
ljanje odstotka sladkorja v raztopi¬
nah

saharin -a m  [nlat. saccharum  sladkor,
+ -in] umetno sladilo, bel kristalast
prašek iz toluena, nadomestek za slad¬
kor, npr. pri diabetikih (približno
400-krat slajši od sladkorja)
saharometer -tra m  [gl. saharimeter] pri¬
prava za ugotavljanje odstotka sladkorja
v raztopinah (s specifično težo)
saharoza -e i [nlat. saccharum  sladkor,
+ -oza] trsni ali pesni sladkor
sahem -a m  [angl. sachem,  po indijanski
besedi] rodovni ali plemenski poglavar
pri indijanskih plemenih v Severni
Ameriki

sahib

630

salina

sahib -a m  [ind. iz ar. sahib  gospod, pri¬
jatelj] v Indiji spoštljivo ime za Evropejca
(v dobi angl. gospostva)
saint [/se/ fr. iz lat. sanctus]  »sveti«, v raznih
imenih, npr. Saint-Simon, Saint-Quen-
tin

sake -ja m  [iz jap.] opojna pijača iz riža
pri Japoncih

sako -ja m  [ital. sacco ] kratek moški plašč,
navadno črne barve

sakralen -Ina -o [lat. sacrum  svetinja;
sveto opravilo] ki se tiče česa svetega;
svet, posvečen; bogoslužen (~i obred);
fig.  nedotakljiv

sakralen -lna -o [nlat. sacralis,  gl. sakrum]
križničen, ki se tiče križnice (anat.)
sakrament neskl.  [prim. zakrament] medm.
prekleto! sakramentirati -arn preklinjati
s kletvico »sakrament«
sakrarij -a m  [lat. sacrarium  svetišče] hra-
nišče svetih ali neuporabnih blagoslov¬
ljenih reči (v katol. cerkvi)
sakrificij -a m  [lat. sacrificium ] 1. darovanje,
npr. bogovom; dar(itev), žrtev, 2. maša
(katol. liturg.)

sakrileg(ij) -a m  [lat. sacrilegium]  bogo-
skrunstvo, svetoskrunstvo, tj. oskrunitev
svetega mesta ali stvari, npr. cerkveni
rop; sakrilegičen -čna -o bogoskrunski,
svetoskrunski

sakrosan(k)ten -tna -o [lat. sacrosanctus]
presvet (svet v superl. stopnji); fig.  ne¬
dotakljiv, neoskrunljiv
sakrum -a m  [nlat. os sacrum]  v anat.
križnica, križna kost

saksaul -a m  [iz turkm.] trdoživ grm ali
drevo iz srednjeazijskih solnatih in
peščenih pustinj

saksofon -a m  [po iznajditelju A. Saxu,
1814—1894, + -fon] moderno kovinsko
pihalo s klarinetnim ustnikom, po tonu
med pihali in trobili (zlasti za jazz); fig.
vrsta varnostnega ventila (tehn.); sakso¬
fonist -a m  kdor igra na saksofon
sala -e ž  [fr. saiie iz*  stvnem. sal]  dvorana
saladero -a m  [Špan. saladero  iz salar  naso¬
liti] 1. klavnice v Južni Ameriki, od koder
izvažajo nasoljeno meso in s soljo kon-
servirane kože, 2. taka koža
salam neskl.  [v celoti ar. as-saiam aleykum]
»mir vam bodi«, »mir z vami«, oriental¬
ski, predvsem muslimanski pozdrav

salama -e ž [ital. salame , tj. osoljeno meso]
vrsta trajnejših mesnih izdelkov z raZ'
ličnim mesnim nadevom in začimbami
(ogrska ~)

salamander -dra m  [lat., gr. salamandm
1. močerad (zool.), 2. pri alkimistih'
zlasti pri Paracelsusu: duh ognja, živec
v ognju (predstavljali so si ga v podobi
močerada, ker so mislili, da ta ne zgod
v ognju), 3. v mit. kuščarju podoben
plazilec, živeč v ognju, 4. vrsta kuharske
pečice

salamura -e ž [ital. dial. salamora  iz it® 1 -
sale-so  1] razsol, slanica (za meso)
salangana -e i [po otoku Salang vzhodno
od Malake] vzhodnoindijska lastovica,
iz lepljive, hitro strdljive sline pl et6
gnezda, ki jih kot slaščico drago P r °'
dajajo

salaš -a m  [madž. szallas]  pristava, P°'
sestvo z gospodarskimi poslopji, daleč
od gospodarjevega bivališča, npr. v Voj'
vodini

salata -e ž [iz lat.] gl. solata
saldakonti -ja m  [ital. satdare  poravnam
tj. račun, conto  račun] v knjigovodstvu-
glavna knjiga, knjiga upnikov in doj z ;
nikov; saldakontist -a m  kdor knj' zl
v saldakonti

saldlrati -am [ital. satdare  iz lat. solid"
trden] 1. skleniti račun(e), izračuna"
saldo, 2. plačati, poravnati račun; na
računu potrditi plačilo zneska (s P 0 "'
pisom)

saldo -a in  [ital. saldo]  v knjigovodstvu-
računski ostanek (razlika med debeto"
in kreditom) pri sklepanju računov;/#’
prebitek, ostanek
salčm neskl.  [iz ar.] gl. salam
salezijanec -nca m  [po ustanov. Frančišk
Šaleškem] ud katol. reda, ki se ukvafJ
z vzgojo mladine

salicil -a m [salic(in) + -il] salicilna kislin 3 ;
bel, kristalast prah iz salicina ali fenol 3 ’
preprečuje trohnenje . i

salicin -a m  [lat. salix, salicis  vrba, +
bela, kristalna snov grenkega o* 1
sa v skorji vrb in topolov, antip lfe
tik

salina -e ž  [iz lat. salinae  iz sal  sol] sol" 1 ' ’
prostor ali naprava (solarna), kjer P
dobivajo sol

Salinometer

631

salvutorij

salinometer -tra m  [nlat.* salinus  solen,
H- -meter] »solomer«, areometer za mer¬
jenje gostote slanic

salivacija -e ž [lat. salivare  izločati slino,
šaliva  slina] slinavica, abnormalno iz¬
ločanje sline (med.)

salivin -a m  [lat. šaliva  slina, + -in] slino-
vina, osnovna sestavina sline (fiziol.)
salmiak -a m  [iz lat. sal  (= sol) ammonia-
eum,  gl. amoniak] amonijev klorid,
brezbarvna, v vodi topljiva sol za čišče¬
nje, izdelavo barv...

salmonele -el ž mn.  [po amer. bakteriologu
Salmonu] skupina bakterij, ki povzro¬
čajo črevesne bolezni, npr. tifus
salomonska sodba fig.  pravična in bistro¬
umna sodba (podobna biblijski sodbi,
ki jo je izrekel judovski kralj Salomon
v sporu med dvema materama, čigav
je otrok); salomonski -a -o fig.  moder,
pravičen in bistroumen; oboje večkrat
ironično

salon -a m  [ital. salone,  avgm. iz sala  soba,
dvorana] 1. večja soba, navadno spre¬
jemnica; dvorana, zlasti za slovesne
sprejeme ali družabne prireditve, 2. sha¬
jališče literatov, svetovljanov ipd.; ime
Polit., literarno-umetniških ipd. krož¬
kov v Zah. Evropi v 17. in 18. stol.,
3. razstavni prostor za umetniška dela;
taka razstava (pariški S-), 4. obrtniška
delavnica (modni, frizerski ~); salonski
-a -o ki se tiče salona; fig.  v poseben
namen ali za posebno priliko (~a
suknja, ~i voz); salonska glasba lahka,
zabavna glasba umirjene vrste; salonarji
-jev m mn.  ženski salonski čevlji z visoko
Peto

s alonit -a m  [trg. ime] vrsta izdelkov —
zlasti plošč — iz cementa in azbestnih
vlaken

s alpeter -tra m  [fr. salpetre  iz nlat. sal
Petrae  kamena sol, ker se rada nabira
na vlažnih zidovih] soliter, v kem. sol
solitrne kisline (kalijev ~)
Sa lpingektomija -e z [salpin(ks) + ekto-
ntija] izrezanje jajcevodov (med.)
salpingitis -a m  [salpin(ks) + -itis] v med.

vnetje salpinksa, zlasti jajcevodov
Salpinks -a m  [nlat. salpinx  iz gr. salpinx,
salpingos  trobenta] v anat. 1. ušesna
troblja, 2. jajcevod

salta -e ž  [lat. salta  skoči] šahu podobna
igra za dva igralca

saltarclio -a m  /saltarefio/ ital. 1. posko¬
čen ital. ples za eno ali dve osebi, 2. glas¬
ba za ta ples

saltato [/saltafio/ ital. iz saltare  skočiti]
v glas. odskakujoče, 1. način igranja,
2. način poteze z lokom
salto -a m  [ital. salto  iz saltare  skočiti]
v šp. skok s premetom telesa, npr. ska¬
kalca v vodo; salto mortale ne skl. m
1. »smrtni skok«, skok s premetom
ali z več premeti iz večje višine; fig.
tvegano, vratolomno dejanje, 2. logična
nedoslednost

salus populi... lat. gl. salus rei publicae ...
salus publica /salus publika/ lat. javna,
splošna blaginja (Rimljani so jo častili
po božje in ji — kot boginji Salus —
postavili tempelj)

salus rei publicae suprema lex (esto)
/salus rei publice supre'ma ieks eslo/
lat. javna blaginja mora biti najvišji
zakon, Cicero, O zakonih
saiut -a m  [fr. salut]  1. vojaški pozdrav,
prim. salutirati, 2. slovesen vojaški
pozdrav ali počastitev, npr. s salvo
salutirati -am [lat. salutare  pozdraviti]
1. po vojaško pozdraviti, 2. izkazati
vojaško čast, npr. drž. zastavi
salva -e ž  [fr. salve  iz* lat. salve  pozdravljen]
1. pozdrav s sočasnim streljanjem iz
pušk ali topov, 2. skupno in sočasno
streljanje; salve smeha bučen krohot
salva approbatione /sal'va aprobacio'ne/
lat. s pridržkom (= dokler ne dobi) po¬
trditve ali odobritve

salvacija -e ž  [lat. salvatio]  rešitev; odre¬
šenje (teol.)

salvarzan -a m  [iz nem. iz lat. sal vare  rešiti,
ars enicum  arzen, + -an] preparat iz
arzena, zdravilo proti sifilisu, malariji
in drugim boleznim (imenovan tudi pre¬
parat Ehrlich-Hata 606, po odkritelju —
po 605 preizkusih — in njegovem po¬
močniku jap. zdravniku Hat!)

Salvation Army /stelvei'šon a:'mi/ angl.
»Rešilna vojska«, polvojaška medn.
organizacija na verski in dobrodelni
osnovi

salvatorij -a m  [nlat. salvatorium]  spremno
ali varstveno pismo; hranišče

salva venia

632

sandovka

salva venia /sal'va ve'nia/ lat. če je dovolje¬
no (da se tako izrazim), oprostite besedi
salve [/sal've/ velel, od lat. salvere  pozdra¬
viti] zdravo! pozdravljen!

Salve regina /sal've regi'na/ lat. »Pozdrav¬
ljena, kraljica (Marija)«, začetek in
naslov katol. liturg. pesmi
salvija -e ž  [lat. salvia]  žajbelj, kadulja (bot.)
salvo errore /sal'vo ero're/ lat. s pridržkom
(= če ni kake) napake (pri kontoko-
rentih)

salvo errore et omissione /sal'vo ero're et
omisio'ne/ lat. »s pridržkom napake in
izpustitve«, klavzula na kontokorentih
ipd., ki daje pravico, pozneje popraviti
morebitno napako

salvus conductus /sal'vus konduk'tus/ lat.

1. varstveno spremstvo; neoviran prehod
(in včasih varstvo na poti), 2. prepustni¬
ca, 3. spremno, varstveno pismo, npr.
mirovnih odposlancev

Sdm -a m  gl. Uncle Sam
samarij -a m  [nlat. samarium,  posredno po
Rusu Samarskem] kem. prvina, zelo
redka kovina

Samarijan -a m  [iz nlat.] gl. samaritan;
Samarijan -a m  prebivalec bibl. mesta
Samarije

samaritan -a m  [nlat. samaritanus,  po bibl.
Samarijanu, ki je izkazal usmiljenje oro¬
panemu potniku] 1. sočuten, usmiljen
človek, ki pomaga bližnjemu v stiski,

2. bolničar

Samarkand -a m  [po azijskem mestu] vrsta
preproge

samarskit -a m  [po Rusu Samarskem]
vrsta rudnine, vsebuje tudi uran
samba -e ž [portug. samba]  ognjevit brazil¬
ski ples z raznimi figurami
sambo -a m  [Špan. zambo]  v Srednji Ame¬
riki; potomec črnca in Indijanke (ali
mulatke)

samiza -e ž  [jap. samisen]  japonsko glasbilo
na tri strune z dolgim vratom
samovar -ja m  [iz rus.] čajni kuhalnik
samsara -e ž  [iz skt.] v budizmu; krožni tok
življenja, tj. v ponovnem rojstvu se
obnavljajoče življenje z vsem trpljenjem
in bridkostmi (in rešitvijo v nirvani)
Samson -a m  [gr. Sampson  iz hebr.] staro-
judovski junak, petnajsti izmed »sodni¬
kov«; zadal veliko udarcev sovražnim

Filistejcem s svojo nadčloveško močjo
(njegova moč je bila skrita v laseh;
izdajalska ljubica Dalila mu jih J e
v spanju odrezala, nato so ga Filistejci
premagali in oslepili);//!?, samson -a m
orjak, silak

samum -a m  [ar. samum  iz samma  zastru¬
piti, tj. strupeni veter] suh, zelo vroč
peščeni vihar v Sahari in arabskih
puščavah

samuraj -a m  [iz jap.] 1. plemiška, vojaška
kasta v fevdalni Japonski do 1. 1868 ,
2. pripadnik te kaste
San [/san/ iz lat. sanctus  svet] rom. okr.
pred raznimi krajevnimi itd. imeni,
npr. San Giuseppe, prim. Sant’, Santo
sanacija -e ž  [lat. sanatio  zdravljenje]

1. zdravljenje; ozdravitev (bolezni),

2. fig.  urejanje, ureditev po zdravstvenih
predpisih, 3. izboljšanje, ureditev sploh
(~ financ); sanacijski -a -o ki se tiče
sanacije

sanatorij -a m  [nlat. sanatorium  iz sann-
torius  zdraveč] manjša bolnišnica, zdra¬
vilišče ali okrevališče z ugodnimi kh-
matičnimi razmerami, s stalnim zdrav¬
niškim nadzorstvom ipd.
sancta simplicitas /sank'ta simpli'citas/ lat-
sveta preproščina, prim. o sancta
simplicitas

sanctum officium /sank'tum ofi'cium/ lat-
»sveti oficij« (= urad), ime nekdanjega
inkvizicijskega sodišča
sdndal -a m  [iz nlat. sandalum ] 1. vrsta
tropičnih dreves, ki dajejo dišeč, trd
les, 2. tak les, sandalovina
sandala -e ž, nav.  v mn.  sandale -al [fr-
sandale  iz lat. sandalium  iz gr.] 1. lahko
antično obuvalo iz podplata (prvotno
iz sandalovine), privezanega na nogo
z jermeni, 2. lahko poletno obuvalo
sandarak -a m  [lat. sandaraca  iz gr.] 1. smola
afriškega iglavca (za lake ipd.), 2. drevo,
ki jo daje ,.

sandhi -ja m  [/san'di/ = skt. vezanje)
v stavčni fonetiki: glasovne spremembo
(prilikovanje) zaradi lažje izgovarjave,
zlasti na koncu besede
sandolin -a m  [iz perz.] lahek športni čoln> c
na eno veslo

sandovka -e z  povest ali zgodba po zgleda
fr. pisateljice G. Sandove

Sa ndžak

633

sanskritolog

^ndžak -a m  [shr. iz tur.] upravna enota
v  sultanski Turčiji, del vilajeta
sanfedist -a m  [ital. sanfedist a  iz santa fede
sveta vera] privrženec polit, smeri v
cerkveni državi v prvi tretjini 19. stol.,
ki se je trudila za okrepitev papeške
ntoči, nasprotnica liberalizma in karbo-
narjev

sanforizirati -am [po iznajd. Sanfordu
L. Cluettu] umetno skrčiti tkanino pred
uporabo, npr. blago za srajce
sangviničcn -čna -o [lat. sanguineus  krvav,
krvoločen, iz sanguis  kri] vročekrven,
[azburljiv, ognjevit (~i temperament);
'sker, živahen; včasih: lahkomiseln;
sangvinik -a m  kdor ima sangviničen
temperament, vročekrvnež, ki hitro
vzkipi in se hitro umiri; isker človek,
srboritež

sanhedrin -a m  [nhebr. sanhedrin]  judovski
veliki zbor (= sinedrij)
sanirati -am [lat. sanare  zdraviti] 1. ozdra¬
veti, 2. (o)zdraviti, izvesti sanacijo; iz-
boljšati, urediti (stanje, razmere...)
sanitaren -rna -o [fr. sanitaire  iz lat.]
zdravstven (~e naprave), ki se tiče
zdravstva in javne higiene; urejen po
zdravstvenih predpisih
anitarije -ij i mn.  [nlat. mn. sanitaria]
uaprave ali prostori (stranišča, kopal¬
nice), potrebni za higieno
“anitejec -jca m  [gl. saniteta] bolničar,
reševalec, npr. v sanitetnem oddelku
aniteta -e ž  [lat. sanitas, sanitatis  zdravje]
*■ zdravstvo in zdravstveno stanje,
2' javne zdravstvene ustanove; zdrav¬
stvena služba; zdravstvena oblast, 3. bol¬
ničarski, reševalni oddelek; saniteten
‘taa -o ki se tiče sanitete; zdravstven
(~e potrebščine); bolničarski, reševalen
sankcija -e ž  [lat. sanctio  posvetitev, tj.
zakona, iz sanctus  svet] 1. uzakonitev,
odobritev, slovesna potrditev (zakona,
Pogodbe...), 2. podkrepitev zakona
' z  grožnjo kazni), 3. zakon sploh, zlasti
Pomemben drž. zakon (pragmatična ~);
sankcije -ij ž mn.  1. kazni za kršitev
Zakonov, predpisov ali pogodb, 2. v
Ptedn. pravu: prisilni ali kazenski ukrepi
(gospodarski, vojaški...) proti kršite-
()em pogodb; fig.  grožnje; sankcionirati
‘ a m (slovesno) potrditi, uzakoniti, pri¬

znati zakonsko veljavo; odobriti, do¬
voliti kaj

sankhya neskl. m  [/sank'ja/ iz skt.] indijski
filoz. sistem iz predbudistične dobe
(eden od šestih glavnih sistemov); vse¬
buje nauk o razvoju sveta iz prasnovi,
nauk o dvojnosti duha in materije, in
nauk, da je v spoznanju te dvojnosti
človekovo samoodrešenje
sanktificirati -am [nlat. sanctificare  iz lat.
sanctus  svet, facere  narediti] v katol.
1. posvetiti; blagosloviti, 2. razglasiti za
svetnika (-co); sankt ifikaeija -e i 1.
posvetitev; blagoslovitev, 2. razglasitev
za svetnika (-co)

sanktuarij -a m  [nlat. sanctuarium]  svet
ali posvečen prostor, zlasti, 1. »najsve¬
tejše« v judovskih templjih, 2.  prostor
okrog katol. oltarja, 3. hranišče relikvij
in »svetih reči«

sanktus -a m  [lat. sanctus  svet, po začetnih
besedah: sanctus, sanctus sanctus...]
liturg. spev pri katol. maši
sans [/sa/ fr. iz lat. sine ] fr. predlog: brez;

v raznih zvezah, npr. sans souci
sansara -e i  [iz skt.] gl. samsara
sans compliment /sa koplima'/ fr. brez
komplimentov, tj. brez ovinkov, brez
olepšavanja, naravnost, v brk
sans doute /sa dut/ fr. brez dvoma
sanseviera -e i  [po ital. knezu Sanseviero
iz 18. stol.] lepotna sobnica iz družine
lilij, doma iz tropskih krajev
sans fa^on /sa faso'/ fr. brez okolišenja,
naravnost

sans gene /sa žen/ fr. naravno, neprisiljeno,
brez zadrege (fraza se je razširila po
Sardoujevi komediji »Madame Sans
Gene« in obenem vzdevku žene fr. mar¬
šala Lefebvra, ki je bila prej v njegovem
polku perica)

sanskilot -a m  [fr. sans-culotte  »brez kratkih
hlač«, 1792] prezirljiv aristokratski vzde¬
vek za dosledne revolucionarje v fr.
revoluciji 1. 1789 (nosili so dopetače,
dolge hlače iz grobega sukna; pri ari¬
stokratih so bile takrat v modi baržu-
naste kratke hlače) ;fig.  domoljub, revo¬
lucionar; pejor.  prekucuh
sanskritolog -a m  [sanskr(i)t(o) + -log]
strokovnjak v sanskrtu in sanskrtski
literaturi

sanskrt

634

sardina

sanskrt -a m  [skt. samskrta  urejen, izobli¬
kovan] jezik klasične indijske literature
(kot narodni jezik je izumrl že v 5. stol.
pr. n. š.), pomemben za primerjalno je¬
zikoslovje

sans pardon /sa pardd'/ fr. brez usmiljenja,
brez milosti

sans pareil /sa parej'/ fr. brez primere,
brez česa podobnega
sans peur et sans reproehe /sa pcer' e sa
raprošV fr. »brez strahu in graje«, častni
vzdevek fr. vojskovodje Bayarda, 1476
do 1524

sans phrase /sa fraz /fr. brez fraz, brez olep¬
ševanja, naravnost

sans souci /sa susi'/ fr. brez skrbi, brez¬
skrbno; fig. samost,  brezskrbnež; Sans-
Souci -ja m  /sasusi'/ ime nekaj razkošnih
dvorcev, npr. Friderika Velikega pri
Potsdamu

Sant’ [/sant/ rom. iz Santo]  okr. (pred
samogl.) pred raznimi imeni, npr. Sant’
Angelo

Santa conversazione /san'ta konverza-
cio'ne/ ital. »Sveti (= Nebeški) pome¬
nek«, upodobitev Marije s svetniki v
ital. renesančnem slikarstvu
Santo [/san'to/ rom. iz lat. sanctus  svet]
pred raznimi imeni, npr. Santo Do¬
mingo

santonin -a m  [fr. santonine  iz nlat. santo-
nica  glistnik; Rimljani so našli rastlino
na ozemlju galskega plemena Santonov]
brezbarven kristalast prašek iz semen
glistnika (morskega pelina), zdravilo
zoper gliste

Sao [/sau/ iz lat. sanctus  svet] portug. okr.

pred raznimi imeni, npr. Sao Paulo
sapcr -ja m  [fr. sapeur  iz sape  podkop,
rov — v smeri sovražnih postojank]
podkopnik, vojak tehn. oddelkov, dolo¬
čen za kopanje podkopov, gradnjo
utrdb...

sapere aude /sa'pere au'de/ lat. drzni si
biti moder, tj. rabiti svoj razum (Horac)
saperlot [nem. sapperlot  iz fr.] medm.  za
vraga!

sapfičen -čna -o [gr. sapphikos,  po stgr.
lirski pesnici Sapfo z otoka Lezbosa;
živela je okrog 1. 600 pr. n. š., slavili so
jo kot deseto muzo] ki se tiče Sapfe,
njenih pesmi ipd.; sapfična kitica štiri-

vrstična pesniška kitica iz treh enajster-
cev in adonijskega verza
sapfizem -zma m  [po pesnici Sapfo] isto¬
spolna, lezbična ljubezen med žen¬
skami

sapienti sat /sapien'ti sat/ lat. »za pametne¬
ga je dovolj«, kdor ima kaj soli, že ra¬
zume (Plautus)

saponin -a m, nav. v mn.  saponini -ov [“■
saponine  iz lat. sapo, saponis  m« 0 !
+ -in] milu podobne organske sn od]
v nekaterih rastlinah, npr. v navadni
milnici ,

saponit -a m  [lat. sapo, saponis  milo, + ""J
milovec, mehka rudnina (magnezij 6 *
silikat s primesjo gline)
sapota -e ž  [nlat. sapota  iz Špan.] v bon
1. vrsta dreves iz tropske Amerike, ne¬
katere dajejo gutaperčo, 2. plod teti
dreves

sapristi [fr. sapristi] medm.  hentaj, r aca
na vodi (izraža začudenje ipd.)
saprofag -a m, nav. v mn.  saprofagi
[gr. sapros  gnil, + -fag] organizmi, k] S j
hranijo z razpadajočimi organski®
snovmi

saprofit -a m, nav. v mn.  saprofiti -ov [S r ’
sapros  gnil, + -fit] v biol. gniloživke>
rastlinski organizmi, ki razkrajajo m rtv
organizme ali se hranijo z njimi: razn
bakterije, glivice... i

saprogčn -a -o [gr. sapros  gnil, + -S 6 ™
gniloben, 1. povzročujoč gnitje ali ra r
krajanje (~e bakterije), 2. nastal
gnitja a .

sarabanda -e ž  [fr. sarabande  iz Špan.
banda  iz perz.] 1. počasen, menuetu P®
doben ples v 3 / 4  taktu, priljubljen
17. in 18. stol., 2. glasba za ta ples
sarafan -a m  [rus. iz gr. sarapis ] dolga z®
ska halja brez rokavov, spredaj zap eW
z gumbi, del ruske narodne noše .
saraj -a m  [shr. iz tur. saray  iz perz.] S'
seraj

sard -a m  [gr. sardios sc. lithos,  po glavne
mestu stare Lidije) vrsta rdečkastega K a
cedona (mineral.;

sardela -e ž  [ital. sardella ] sardini sorodn
le manjša morska ribica, uživajo sve z “
in nasoljeno

sardina -e ž  [ital., lat. sardina,  po* oto
Sardiniji] morska ribica iz družine s

sardoničen

635

satrap

nikov, dolga do 25 cm; lovijo jo pred¬
vsem za konserviranje v olju v pločevin¬
kah

sardoničen -čna -o [iz gr. sardonios,  po stru¬
peni travi s Sardinije, ki razvleče poteze
v tak izraz, ali iz gr. sairein  režati se]
krčevit (obrazne poteze); fig.  posiljen,
bridek, grenak; grenko ironičen, zlobno,
strupeno posmehljiv (~i smeh)
sarddniks -a m  [gr. sardonyx  iz sardios
sard, onyx  oniks] poldragi kamen,
oniks s plastmi sarda, v antiki za kameje
Sa rgasa -e ž  [portug. sargasso  iz lat.]
haloga, plavajoča morska trava; na
mirnih področjih Atlantika — med Ka¬
narskim otočjem in Azori — se širi na
, velikanskih površinah
Sar i -ja m  [ind. šari  ali sarhi]  vrhnje žensko
oblačilo v Indiji

Sarkastičen -čna -o [gr. sarkastikos  iz sar¬
kazem  razmesariti] ujedljiv, piker, stru¬
peno posmehljiv (ton, govor, pripom¬
ba...); sarkazem -zrna m  ujedljiv, stru¬
pen posmeh ali ironija; pikra, posmehlji¬
va pripomba (ki reže v živo)
s atkofag -a m  [gr. sarkophagos  v stari
Grčiji vrsta apnenca za rakve, o katerem
so mislili, da žre meso; pozneje označba
2 a rakev, iz sarx  meso, phagein  žreti]
razkošna, npr. marmorna rakev ali
spomenik v tej obliki
Sarkom -a m, mn.  sarkomata -at s  [gr.
brkoma  divje meso] v med. vrsta ma-
hgnih tvorb, nastajajo iz vezivnega tkiva
(napadajo vsako tkivo, zlasti kosti)
sarkomatoza -e i [sarkom(at) + -oza]
v med. pojavljanje sarkoma po telesu
arina -e ž  [shr. iz tur. sarma ] nadeto zelje,
sesekljano meso in riž v zeljnih listih
samng -a m  [malaj. iz skt.] krilu podobno
oblačilo za oba spola na Malajskem
arhipelagu

arrusofon -a m  [po fr. kapelniku Sarrusu,
+ -fon] kovinsko pihalo, zlasti v vojaških
godbah

atan -a m  [hebr. satan  nasprotnik, iz
satan  upirati se] v bibliji: poglavar hu¬
dobnih, upornih angelov (vržen z nebes).
Peklenski poglavar (= Lucifer); fig.
satan -a m 1. vrag, hudič (poosebljenje
2 'a), 2. vrsta bradatih amer. opic (zool.);
satanski -a -o vražji, peklenski; zloben

satanist -a m  [gl. satan] privrženec sata¬
nizma; satanizem -zrna m  1. čaščenje
satana ali vera vanj, 2. satansko dejanje,
ravnanje...

satelit -a m  [lat. satelles, satellitis  sprem¬
ljevalec] 1. oborožen spremljevalec ali
telesni stražnik; sopotnik; fig. pejor.
oproda; pomagač, priprežnik; v polit,
manjvreden ali prisiljen zaveznik (sate¬
litska država), 2. v astr. zvezda sprem¬
ljevalka (= trabant); umetni spremlje¬
valec Zemlje za raziskovanje vesolja
satemski jeziki [po skt. besedi satem  sto]
vzhodna skupina indoevr. jezikov (in¬
dijski, slovanski, baltski, perzijski...),
pri katerih se prvotni trdonebni soglas¬
niki spreminjajo v sičnike
saten -a m  [fr. sat in  iz* ar.] svetla, atla-
sasta polsvilena tkanina; satenast -a -o
iz satena

sati neskl. ž  [= skt. čista, čednostna žena]
L v Indiji žena, ki seje ob moževi smrti
dala z njim vred sežgati na grmadi,
2. sežiganje vdov

satinirati -am [gl. saten] zlikati, zgladiti,
dati satenast blesk tkaninam, papirju...
satir -a m  [gr. satyros ] v stgr. mit. nižja
gozdna božanstva, nav. upodobljena
s kozjimi nogami, repom in rogmi
(spremljevalci Bakha, simbol pohotne,
polživalske narave človeka); fig.  1 . (su¬
rov) pohotnež, 2. vrsta metuljev
satira -e ž  [lat. satira  ali satura  zmes, iz
satur  poln] zabavljica, posmešnica, le-
posl. delo v prozi ali verzih, ki biča in
smeši neumnost ali napake ljudi, raz¬
mere ipd.

satiriaza -e ž [nlat. satyriasis,  gl. satir]
v med. bolezensko pretiran spolni nagon
pri moških, prim. nimfomanija
satiričen -čna -o [lat. satiricus]  ki se tiče
satire; zbadljiv, posmehljiv, porogljiv;
satirik -a m  pisec satir
satisfakcija -e ž  [lat. satisfactio]  1 . zado¬
ščenje, zadostitev za žalitev (tudi v obliki
dvoboja kot ostanek fevdalnega poj¬
movanja časti), 2. opravičilo, 3. od¬
škodnina

satrap -a m  [gr. satrapes  iz stperz.] pri
starih Perzijcih: kraljevi namestnik v
kaki pokrajini; fig.  ohol, samovoljen
oblastnik ali mogotec; grozovitež; sa-

saturacija

636

scherzoso

trapija -e ž  1 . vlada ali oblast satrapa,

2. pokrajina, v kateri je vladal
satur&cija -e ž [nlat. saturatio  nasičenje,

iz lat. satur  sit, poln] 1. v kem. nasičenje;
nasičenost (~ raztopine); nasičena raz¬
topina, 2. v proizvodnji sladkorja; ob¬
delava z ogljikovo kislino (pri čiščenju
sladkorne raztopine), 3. stopnja čistosti
barve

saturator -ja m  [lat. saturare  nasititi] pri¬
prava za nasičevanje tekočin, npr. z
ogljikovim dioksidom pri izdelovanju
sodavice

saturirati -am [lat. saturare  nasititi] 1. na¬
sititi; napolniti; nevtralizirati (razto¬
pino), 2. zadovoljiti koga
Saturn -a m  [lat. Saturnus]  1. v strim. mit.
bog poljedelstva in vinogradništva,
pozneje tudi bog časa (o njem je nastal
mit, da je Saturn potem, ko ga je Jupi¬
ter vrgel s prestola, odšel v Italijo in
postal vladar v Laciji; za njegove vlade
so bili vsi ljudje srečni in enaki, to je
bila »zlata doba« človeštva), 2. v astr.
za Jupitrom največji planet sončnega
sistema (z značilnim »kolobarjem«),

3 . fig.  saturn -a m v alkimiji: svinec
saturnalije -ij ž mn.  [lat. mn. Saturnalia]

pri Rimljanih razkošne sedemdnevne
slavnosti Saturnu na čast; praznovali so
jih v spomin na zlato dobo, ko naj bi bil
vladal Saturn

saturnizem -zma m  [nlat. Saturnus  v alki¬
miji: svinec, + -izem] v med. kronična
zastrupitev s svincem, npr. pri stavcih
Saturnus, -na m [iz lat.] gl. Saturn (1.)
sauce /sos/ fr. omaka (kuh.)
sauf-conduit [/sofkodiii'/ fr. prim. salvus
conductus] 1. prepustnica, 2. spremno,
varstveno pismo

sauve qui peut [/sovakipo'/ = fr. reši se,
kdor se more] fig.  splošen preplah,
divji beg

savana -e ž  [Špan. sabana ] širna ravan
v tropskih in subtropskih deželah, po¬
rasla z visoko travo in redkim grmičjem
sžvna -e ž  [fin. sama]  vrsta mešane vroče
parne in hladne kopeli na Finskem,
zdaj v rabi tudi drugod
savoir-faire /savoar'fer/ fr. sposobnost,
kaj (in kako) je treba storiti v danem
položaju; iznajdljivost; spretnost

savoir-vivre /savoar'vivra/ fr. olika(nost),
poznanje bontona in družabnih običa¬
jev; umetnost (prijetno, lepo) živeti
Sb [lat. stibium]  znak za kem. prvino: an¬
timon

Sc (skandij) znak za kem. prvino
sc. lat. kratica: 1. scilicet, 2. scripsth
3. sculpsit

S.C. angl. kratica: Security Council (of th®
United Nations Organization) Var¬
nostni svet (Organizacije Združenih na¬
rodov)

scapham scapham dicere /ska'fam skata 111
di'cere/ lat. »reči čolnu čoln«, reči bob 1 '
bob

scena -e ž  [fr. scene  iz lat. scaena  oder, 1
gr. skene]  1 . gledališki oder; rekvizit
ki predstavljajo okolje, v katerem s
dejanje dogaja, 2. prizor, tj. del dejanj
v dramskem delu; prizor ali slika 1
življenja (zakonska ~), 3. prizorišč®’
torišče česa, 4. dogodek, pripetljaj (v P°'
vesti, življenju...) ,

scenarij -a m  [ital. scenario  iz lat. scaen  J
literarna podlaga dramskega dela a
filma (z besedilom, razčlenitvijo vsebin >
razvrstitvijo vlog itd.); scenarist -a 1
pisec scenarija

scenario -ia m  [iz ital.] gl. scenarij ,

scenerija -e ž  [angl. scenery  iz lat. sca f >  i
oprema in dekoracija odra v dramsk
delu ali dejanju; scenerist -a m  ko
skrbi za scenerijo .

scenieen -čna -o [gl. scena] odrski, §
dališki e

scenograf -a m  [fr. scčnographe  iz gr. sk®
oder, + -graf] gledališki slikar, kdor ,
ukvarja s scenografijo; scenografija - e
likovno urejanje ali ureditev prostor j
kjer se dogaja dramsko dejanje ( na< b
za kulise, oprema v posameznih 0
janjih...)

scepter -tra m  [lat. sceptrum  iz gr. skepu 0 .

palica] žezlo, znamenje vladarske oblas
scherzando [/skercan'do/ ital. gerundij
scherzare  šaliti se] v glas. 1 . prisl,  šah 1
(igrati, peti), 2. scherzando -a ali nesKl-
taka skladba ali del skladbe , i

scherzo -a m  [/sker'co/ ital. iz scherzo  ša
v glas. skladba ali del skladbe vedreg
šaljivega značaja j 0

scherzoso /skerco'zo/ ital. gl. scherzan

Schulverein

637

secesionist

Schulvercin -a m  [/šul'ferajn/ iz nem.
Deutscher Schulverein  Nemška šolska
zveza] potujčevalna organizacija, ust.
1; 1880 v Avstriji; zlasti z ustanav¬
ljanjem nem. šol je na vse kriplje
Potujčevala npr. Slovence na Koro¬
škem

* c hutzbund -a m  /šuc'bund/ nem. »Obramb¬
na zveza«, organizacija avstrijske delav¬
ske zaščite, ustanovlj. pod vodstvom
socialne demokracije (poražena 1. 1934
v boju z vladnimi četami)

Scien ce liction /saj'ons fik'šsn/ angl. oznaka
za znanstveno fantastiko ali utopično
literaturo

“entist -a m  Pat. scientia  znanost, + -ist]
Privrženec scientizma; scientizem -zrna m
k mnenje ali nauk, sloneč na znanosti,
Paspr. fideizem, 2. nauk amer. kršč.
.ločine Christian Science
L Cl J- lat. kratica: scilicet
*rila in Karibda [gr. Skylla, Charybdis\
v stgr. mit. morski pošasti, ki sta v
Mesinskemu prelivu prežali na mor¬
narje: kdor je ušel Scili, ga je požrla
Karibda (Stila je mit. izraz nevarnih
Pečin na italijanski, Karibda pa vrtin¬
cev na sicilski strani Mesinskega pre-
ova); priti med Scilo in Karibdo priti v
kočljiv položaj, ko preti nevarnost z
dveh strani in se izognemo eni samo
?ako, da zabredemo v drugo, prim.
incidit in Scyllam...

^'licet [/scilicet/ lat. iz scire licet  treba
le vedeti] namreč, in sicer, to je..., npr.
februarius sc. mensis  (februar, namreč
mesec)

^'»tilacija -e ž [lat. scintilla  iskra] 1. iskre¬
ne, 2. v astr. migotanje, migljanje
^ezd (zaradi zračnih tokov), 3. lumi-
hescenčni blisk (elektr.)
riolto [/šol'to/ ital. delež, od sciogliere
razvezati] prosto, nevezano, v svo¬
bodnem slogu (glas.)

^irocco -a m  [ital.] gl. široko
“rijtch -a m  [/skoč'/ angl. iz scotch whisky]
1 škotski viski

* Cl> tland Yard /skat'lond ja:d/ angl. lon¬
donska ulica, kjer je bila osrednja uprava
londonske policije (ta je zdaj drugje
kot »New S. Y.«) fig.  londonska policija,
zlasti kriminalna

scripsit /skrip'sit/ lat. »napisal«, ob avtor¬
jevem imenu na rokopisu
script girl neskl. ž  /skript' goe'l/ angl. pri
filmu: tajnica režije
scull -a m  [angl.] gl. skul
sculpsit /skul'psit/ lat. »izklesal«, »izrezal«,
ob avtorjevem imenu na kipih, bakro¬
rezih...

SE [angl. Southeast]  medn. kratica: jugo¬
vzhod

Se (selen) znak za kem. prvino
sealskin -a m  [/si:l'skin/ angl. iz seal  tju¬
lenj, skin  koža] 1. usnje ali krzno iz
tjulenje kože, 2. plašč iz takega krzna,
3. svilena, plišasta imitacija takega krzna
seansa -e ž  [fr. seance]  seja; spiritistični se¬
stanek

SEATO [angl. South East Asia Treaty
Organization  Pakt in organizacija Južno-
vzhodne Azije] polit, in vojaška zveza
ZDA, Velike Britanije, Avstralije, Siama
itd., sklenjena 1. 1954 v obrambo obsto¬
ječih družbenopolit. razmer v tem delu
sveta

seboreja -e ž [lat. sebum  loj, + -reja] loja-
vica, kožno obolenje zaradi pretiranega
delovanja lojnic (med.)
sec kratica: sekans

secentist -a m,  secento -a m  [/sečenti'st,
sečen'to/ iz ital.] gl. seicentist, seicento
secernirati -am [lat. secernere  (od)ločiti;
izločiti] izločevati, (iz)ločiti, oddeliti;
prebirati, odločiti

secesija -e ž [lat. secessio  odhod; odcepi¬
tev] (od)ločitev, odcepitev, zlasti, 1. gi¬
banje za odcepitev južnih držav od ZDA,
gl. secesijska vojna, 2. v umetnosti, pred¬
vsem v slikarstvu (okrog 1900): odcepi¬
tev od stare smeri v tehniki, pojmova¬
njih, izraznih sredstvih... (dunajska ~,
miinchenska ~); secesijski -a -o ki se
tiče secesije; odcepitven; secesijska vojna
vojna med severnimi in južnimi drža¬
vami ZDA 1.1861—1865 zaradi odprave
suženjstva (ker so se zaradi nasproto¬
vanja temu južne države hotele odcepiti
od severnih)

secesionist -a m  [gl. secesija] kdor se je
odcepil ali se hoče odcepiti, zlasti,
1. privrženec južnih držav v amer. sece¬
sijski vojni, naspr. unionist, 2. umetnik
ali zagovornik secesionistične smeri;

secirati

638

seguidilla

secesionističen -ena -o ki se tiče secesije
(~a umetnost) ali zagovarja secesijo
secirati -am [nem. sezieren  iz lat. secare
rezati] (razjrezati, v anat. razuditi, raz¬
telesiti (mrliča); fig.  razčlenjevati, po¬
drobno preiskovati; secirnica -e ž  pro¬
stor, kjer secirajo mrliče
seconda volta /sekon'da voTta/ ital. v glas.

drugič (pri ponavljanju dela skladbe)
Secret Service /si:'krit soe'vis/ angl. »Tajni
urad«, notranje- in zunanjepolitični or¬
gan amer. in britanske vlade s skrivnimi
nalogami

sectio aurea /sek'cio auTea/ lat. »zlati rez«,
razdelitev premice na dva dela, in sicer
tako, da je manjši v istem razmerju do
večjega, kot je večji do celotne premice
(geom.)

sectio caesarea [/sek'cio cezare'a/ lat. iz*
caesus  izrezan; po drugi verziji je bil
tako rojen Cezar] v med. »carski rez«,
operativno odpiranje trebuha in mater¬
nice pri porodnih komplikacijah
sečentist -a m, sečento -a m  [iz ital.] gl.
seicentist, seicento

sedativen -vna -o [nlat. sedativus  iz lat.
seclare  umiriti] ki se tiče sedativa; po¬
mirjevalen (ali blažilen), lajšalen
sedativ(um) -a m, mn.  sedativa -iv s  [nlat.
sedativum]  pomirilo, blažilo, pomoček
za pomirjenje, lajšanje bolečin ipd., npr.
baldrijan

sedeč -a m  [lat. sedecimus  šestnajsti]

1. šestnajstinka tiskovne pole (format),

2. šestnajsterka, knjiga v tem formatu
sedentaren -rna -o [iz lat. sedentavius)

1. ki veliko sedi (~a zaposlitev), 2. (stal¬
no) nastanjen, stalen, vezan na kako
mesto

sedes apostolica ,/se'des aposto'Iika/ lat.
»apostolska stolica«, papeška stolica v
Rimu

sedij -a m  [fr. cedille  iz Špan. cedilla  mali z]
v fr. kljukica, ki se postavlja pod »c«,
kadar naj se pred a, o, u izgovori kot
»s«, ne kot »k«, npr. fa?on
sediment -enta m  [lat. sedimentum  usedek,
iz sedere  sedeti] 1. gošča, usedek, se-
sedek, 2. v geol. usedlina, kamnina,
nastala z usedanjem; sedimenten -tna -o
usedlinski, ki se tiče sedimenta (~e
kamnine); sestavljen iz sedimentov

sedimentacija -e ž [gl. sediment] usedanje,
sesedanje (v tekočini); nastajanje sedi¬
menta; usedek

sedimentaren -rna -o [fr. sedimentaire  |Z
lat.] usedlinski, nastal s sedimentacij 0
(~a tvorba); sedimentirati -am usedati,
sesedati se

sedisvakanca -e i [lat. sedes  sedež, vacuu'
prazen] 1. izpraznjena, nezasedena P a '
peška ali škofovska stolica, 2. čas, k°
ni zasedena

sedukcija -e i [lat. seductio ] zapeljevanj
(v greh; relig.)

s.e.e.o. lat. kratica: salvo errore et orm s '
sione ■

sef -a m  [angl. safe ] jeklen predal v bancn|
blagajni, varen pred ognjem in tatov),
banka ga daje v najem za shranjevanj
vrednotnic ipd.

sefard -a m  [hebr. mn. sepharadhini
Sepharadh,  po* imenu Španije] potom 6
Judov, pregnanih 1. 1492 iz Španije i
Portugalske; naseljeni so predvsem 11
Balkanu .,

segment -enta m  [lat. segmentum  od se 1

1. v geom. odsek (krožni ~, krogelni

2. v biol. členek, členast del telesa
organov pri deževniku, stonogi.... ^
anat. odsek (pljuč); segmenten -tna
ki se tiče segmenta

segmentacija -e ž  [gl. segment] 1. deW 6  ’
razčlenjenost na segmente, 2. v b |0 _
člen(k)ovitost (= metamerija); segn' el
faren -rna -o člen(k)ovit
segno -a m  [/se'njo/ ital. iz lat. signum  z 11
menje] v glas. znamenje za ponovi*® >
prim. dal segno; značka ,

segregacija -e ž  [nlat. segregatio  i z  “V
segregare  oddvojiti] 1. izločanje, 0
deljevanje (iz celote); (iz)ločitev, 2. ras n
razločevanje (in ob tem zapostavljanj 6  ’

3. delitev zemljiškogosposke zernlj e  P

odpravi fevdalnih odnosov; segrel
cljški -a -o ki se tiče segregacije;
čitven; izločevalen (~i proces); raZ
kovalen (

segregat -a m  [gl. segregacija] izloček, k
se izloča ali izloči . , a

seguidilla -e ž  [/segidilja/ Špan. iz se ^ l f-u
nadaljevanje] 1. lirska pesem v jam 0 '^
navadno ima sedem vrstic, 2. vfS
plesa, 3. glasba zanj

suicentist

639

seksepil

seiccntist -a m  [/seičenti'st/ iz ital. sei cento
šeststo, okr. za mille sei cento  1600]
umetnik ipd. iz seicenta; seicento -a m
/seičen'to/ 17. stol. v zgodovini ital. kul¬
ture in umetnosti, doba baroka in mari-
riizma

se^neur -ja m  [/ssnjoer'/ fr. iz lat. senior
starejši; predstojnik] 1. »gospod«, na¬
slov fevdalnih gospodov v Franciji pred
J- 1789, 2. gospod

^■gneurie /sEnjoeri'/ fr. 1. (fevdalno) go¬
spostvo, 2. področje seigneurja v Fran¬
ciji, 3. nekdanji naslov: visokost

seizmičen -čna -o [gr. seismos  potres] po¬
tresen, ki se tiče potresov, izvirajoč od
potresov

Seizmo- [gr. seismos  potres] v sestavljenkah,
upr. seizmograf

Seizmograf -a m  [seizmo- + -graf] priprava,
avtomatično beleži potresne sunke;
seizmografija -e ž 1, v seizmologiji nauk,
ki opisuje potresne pojave, 2. uporab¬
ljanje seizmografa in nauk o tem

seizmogram -a m  [seizmo- + -gram] gra¬
fična upodobitev (krivulja) potresnih
sunkov

Seizmolog -a m [seizmo—F -log] kdor se
Ukvarja s seizmologijo; seizmologija -e i
znanost o potresih in potresnih po¬
javih

Seizmometer -tra m  [seizmo- + -meter]
Potresomer, priprava, ki meri smer,
moč in trajanje potresnih sunkov; seizmo-
•Uetrija -e ž  merjenje potresnih sunkov
s seizmometrom

Sejm -a m  [iz polj.] 1. stanovsko pred¬
stavništvo na Poljskem in v Litvi od
14.—18. stol., 2. spodnja zbornica v
Predvojnem poljskem parlamentu, danes:
ljudska skupščina
kratica: sekunda (1.)

ekans -a m  [iz lat. secans,  delež, iz secare
tezati] v trigonometriji: razmerje med
fiipotenuzo in kotu priležno kateto, reci¬
pročna vrednost kosinusa
kanta -e ž  [lat. secare  rezati] v geom.
(pre)sečnica, premica, ki seče krivuljo
Ufi krožnico; sekanten -tna -o ki se tiče
sekante

kanten -tna -o [ital. seccante  nadležen]
(zlobno, dlakocepsko) siten, rezek in
Zudirčen

sekatiira -e i [ital. seccatura  nadlega] zlobno
sitnarjenje, trpinčenje, nagajanje, zaje¬
danje

sekcija -e ž [lat. sectio  rezanje] 1. (pre)rez;
odsek; raztelešenje mrliča (anat.), 2. del;
presek, 3. odsek, oddelek (podjetja,
uprave...), 4. del poti ali proge; sek-
cijski -a -o ki se tiče sekcije
šekel -kla m  [hebr. shegel]  starobabilonska
utež in denarna enota, pri Judih pozneje
srebrnik

sekirati -am [ital. seccare  nadlegovati]
trpinčiti koga, zadirati se nad kom,
stresati sitnost; sekirati -am se delati si
skrbi, beliti si glavo

sekorant -a m  [ljudsko iz ital. assicurazione]
zavarovanje, npr. proti požaru
sekrecija -e ali  sekrecija -e i [lat. secretio
izločanje, iz secernere  izločiti] v fiziol.
izločanje (kot funkcija žlez notranjic);
izloček, navadno: sekret; sekrecijski -a
-o izločevalen; ki se tiče sekrecije
sekret -a m  [lat. secretus  oddeljen, ločen;
skriven] 1. skrivnost; skrivno sporočilo;
skrivna (ločena) soba, 2. stranišče (vul¬
garno), 3. izloček žlez, izločina (slina,
žolč..., prim. ekskret); sekreten -tna -o
skriven, zaupen; ki se tiče sekreta
sekretar -ja m  [fr. secretaire  iz nlat. se-
cretarius,  prvotno: tajni pisar] 1. tajnik,
kdor vodi tekoče posle, npr. ustanove,
2. starinska pisalna miza z mnogo preda¬
li, 3. v zool. čopasti kačar, afriška ptica,
iztrebljevalka kač (ime po dolgih peresih
za »ušesom«)

sekretariat -a m  [fr. secretariat  iz nlat.]
tajništvo, organ, ki opravlja tajniške
posle

sekretor(ič)en -(č)na -o [gl. sekret] izloče¬
valen (~i proces)
seks -a m  [iz lat.] gl. seksus
seksagezima -e i [lat. sexagesimus  šest¬
deseti] šestdesetnica, osma nedelja pred
veliko nočjo; seksagezimalen -lna -o
šestdesetinski (—i sistem)
seksagon -a m  [lat. sex  šest, + -gon]
šesterokotnik (geom.); seksagonalen -lna
-o šesterokoten

scksenij -a m  [lat. sexennium  iz sex  šest,
annus  leto] šestletje, doba šestih let
seksepil -a m  [iz angl.] gl. sex ap-
peal

seksta

640

sekundogeniturfl

seksta -e i [lat. sexta sc. classis  iz sextus
šesti] 1. šesti gimn. razred, 2. v glas.
a) šesti ton v tonovski lestvici, b) interval
med prvim in šestim tonom, 3. šesti od
osmih osnovnih sunkov pri sabljanju
sekstakord -a m  [lat. sextus  šesti, + akord]
akord iz prime, terce in sekste (glas.)
sekstan -a m  [iz lat. sextus  šesti] šesto-
šolec

sekstant -a m  [lat. sextans  šestina, tj. kroga]
opt. priprava, sestavljena iz šestine kro¬
ga, razdeljenega na stopinje, in drugih
delov (za astronomska merjenja, v navi¬
gaciji za določanje položaja ladij)
sekstet -a m  [nlat. sextetum,  ital. sestetto]
v glas. 1. skladba za šest glasov ali glasbil,
2. zbor šestih pevcev ali glasbenikov
sekstidi neskl. m  [fr. sextidi  iz lat. sextus
šesti, dies  dan] šesti dan dekade v fr.
republikanskem koledarju
sekstilijon -a m  [lat. sextus  šesti, + (m)ili-
jon] 1. v Franciji in ZDA: tisoč na sedmo
potenco (1 + 21 ničel), 2. pri nas, v An¬
gliji in Nemčiji: milijon na šesto potenco
(1 + 36 ničel)

sekstina -e ž [lat. sextus  šesti] v metr. pesni¬
ška stopica iz šestih ital. enajstercev;
pri nas jo je uporabljal Stritar
seksualen -lna -o [nlat. sexualis  iz lat.
sexus  spol] spolen, ki se tiče spolnosti
in spolnega življenja; fig.  pretirano čuten;
seksualna etika preučevanje spolnih vpra¬
šanj z etičnega stališča; seksualna
pedagogika nauk o spolni vzgoji in
pouku mladine; seksualnost -i ž  spolnost,
spolno življenje; fig.  pretirana čutnost
seksus -a m  [lat. sexus]  spol, celotnost fi¬
zioloških posebnosti, različnih pri mo¬
škem in ženski (ali samcu in samici);
spolnost; spolni nagon
sekt -a m  [nem. Sekt  iz ital. vino secco ]
1. močno, sladko vino iz polsuhega
grozdja, 2. ime za razna peneča se vina
sekta -e ž  [lat. seda  (filozofska) šola, iz
sequi  slediti] verska ločina, ki se je od¬
cepila od kake Cerkve; fig.  manjša, vase
zaprta polit. itd. skupina brez večjega
vpliva na množice

sektant -a m  [gl. sekta] ud verske ločine
sektaš -a m  [gl. sekta] privrženec sekte,
nav. politične; pejor.  kdor ustvarja
sekte, npr. v stranki

sektor -ja m  [lat. sedor  kdor reže, prepro¬
daja] 1. krožni ali krogelni izsek (geom-l,

2. del, odsek, npr. bojne ali utrjene črte,

3. območje, področje (družbeni ~)
sekularen -rna -o [lat. saecularis  stoleten;

nlat. fig. posveten] 1. stoleten, ponavlja¬
joč se vsakih sto let; fig.  redek, 2. trajajoč
stoletja, 3. sveten, posveten; neredoven.
laičen, necerkven (v naspr. s cerkvenim)
sekularizacija -e ž [fr. secularisation, &■
sekularen] prehod, preobrazba iz cer¬
kvenega v posvetno ali državno ('-' šol¬
stva), zlasti prehod cerkvene lastnine v
državno; zaplemba, podržavljenje cerkve¬
ne lastnine; sekularizirati -am 1. spre -
meniti v svetno; fig.  osvoboditi izpod
oblasti ali vpliva Cerkve, vzeti cerkveni
značaj, 2. podržaviti cerkveno lastnino,
sekularizirati -am se iz redovne duhov¬
ščine preiti v svetno

sekularizem -zma m  [gl. sekularen] težnja
po sekularizaciji vzgoje, šolstva...
sekunda -e ž  [iz lat. secimda  iz secundd
drugi; naslednji — po vrsti, redu, času,
stopnji, vrednosti...] 1 . šestdesetinka

minute (časovne enote, v geom.

dela

stopinje), 2. drugi razred višje šol®’

3. v glas. a) drugi ton v tonovski lestvic 1 ,
b) interval med prvim in drugim tonon 1 :

4. drugi od osmih osnovnih sunkov P rl
sabljanju

sekundan -a m  [iz lat. secundanus]  dijak
drugem razredu višje šole ,

sekundant -a m  [lat. secundans  ki pomagaj
1. pomočnik; pejor.  pomagač, 2. P rlC ‘
in pomočnik pri dvoboju
sekundaren -ma -o [lat. secundanus  drug J
1. drugovrsten, drugoreden (~i pojav 1 )’

drugostopen; podrejen, odvisen, P° s ^
sekundarij -a m  [lat. secundarius  dru»|

v  rt  1

dičen; manj pomemben; pomožen, *•
fil. drugoten, naspr. primaren; izpelJP ;1

drugi zdravnik v bolnišnici, names'
in pomočnik primarija

itnik

.til

sekundirati -am [lat. secundare  pomaga

1. (z besedo ali dejanji) podpirati ko®
»držati štreno«; pomagati, pritrjeva ’

2. biti priča pri dvoboju, 3. V S 1  j
spremljati pri petju; peti ali igrati dr

glas , luf a]

sekundogenitura -e ž  [nlat. secundogenui
v fevdalnem pravu: drugorojenstvo *■

sekvenca

641

sella curulis

Pravice, ki iz tega izvirajo); pravica dru-
gorojenca do nasledstva, naspr. primo-
genitura

sekvenca -e ž [lat. seguentia  vrstni red, na¬
daljevanje] 1. srednjev. liturg. spev, pr¬
votno brez besed, 2. v glas. ponavljanje
akorda, motiva itd. v višji ali nižji to¬
novski lestvici, 3. vrsta zaporednih po¬
dob ali prizorov (pri filmu), 4. pri kvar-
tanju: več kart zapovrstjo z isto barvo
sekvester -tra m  [nlat. seguestrare  shraniti;
odstraniti, iz lat. sequester  posrednik]
1. začasen odvzem lastnine lastniku —
Po sodnem nalogu ali sporazumu sprtih
strank — in izročitev v upravo ali hra¬
njenje tretji osebi; odvzeta lastnina in
Uprava take lastnine (pr.); v medn.
Pravu: začasna, prisilna uprava sovraž¬
nikove lastnine (med vojno), 2. upravi¬
telj sekvestrirane lastnine
sekvester -tra m  [nlat. sequestruni\  trhlina,
odmrli del kosti (med.)
sekvestracija -e ž  [iz nlat. sequestratio ]
1. postavitev pod sekvester (prisilno
upravo), 2. v med. ločitev odmrlih delov
od zdravih, zlasti kosti
sekvestrant -a ali  sekvestrator -ja m  [iz
nlat.] upravitelj sekvestrirane lastnine
(= sekvester)

sekvestrirati -am [nlat. sequestrare  shra¬
niti; odstraniti) 1. zaseči, postaviti pod
sekvester, 2. odstraniti sekvester (med.)
Sekvestrotomija -e ž  [sekvester + -tomija]
operativno odstranjevanje sekvestrov
(med.)

sekvoja -e ž [nlat. seguoia,  po Indijancu
Sikwayi iz rodu Cherokee, za katerega
je sestavil abecedo] mamutovec, veli¬
kansko iglasto drevo iz Kalifornije,
doseže starost do 4000 let
seladon -a m  [po zaljubljenem pastirju
Seladonu, junaku romana Astrče fr. pi¬
satelja D’Urfeja] 1. fig.  zvest, koprneč
zaljubljenec; pejor.  ženskar, 2. kit. por¬
celan s sinje zeleno glazuro iz dobe Min-
gov (po obleki junaka fr. romana)
seldm neskl.  [tur. selam  iz ar.] gl. salam
Selekcija -e ž  [lat. selectio  izbor, izbira,
iz seligere  izbirati] v biol. izbira (naravna
ali umetna); izboljšanje živalskih ali
rastlinskih vrst z izbiro; fig.  izbira,
°dbira(nje); selekcijski -a -o ki se tiče

— Slovar tujk

selekcije; selekcijska postaja kmetijska
preizkusna postaja, kjer preučujejo rast¬
linsko selekcijo; selekcijska teorija Dar-
vvinova teorija, ki pravi, da so živalske
in rastlinske vrste nastale po naravni
izbiri, ker se v boju za obstanek ohra¬
nijo le najzmožnejše edinke, ki se naj¬
bolje prilagode življenjskim razmeram
selekcioniran -a -o [lat. selectio  izbor]
izbran, odbran (~o seme); dobljen s
selekcijo; selekcionirati -am izbirati, od¬
birati, npr. semena, opravljati selekcijo
selekcionist -a m  [gl. selekcija] strokovnjak
za selekcijo

selektiven -vna -o [fr. selectif  iz lat.] izbi¬
ren, (raz)ločevalen, ločilen, opravljajoč
selekcijo; razločujoč, oddeljujoč kaj;
v tehn. ostro razločujoč valovne dolžine;
selektivnost -i ž  lastnost dobrih radijskih
aparatov, da ostro ločijo valovne dolžine
selektor -ja m  [gl. selekcija] kdor kaj od¬
bira, opravlja selekcijo
selen -a m  [nlat. selenium  iz gr. selene  luna]
kem. prvina, metaloid, uporablja se
največ v televiziji; njegova elektr. pre¬
vodnost odvisna od osvetlitve
Selena -e ž [gr. Selene]  v stgr. mit. boginja
Meseca in ljubezenskega čara, sestra
Helia

selenij -a m  [iz nlat.] gl. selen
selenit -a m  [gl. Selena] mesečan, domne¬
ven prebivalec Meseca, npr. v fantastič¬
nih romanih

selenit -a m  [gr. selenites sc. lithos]  rudnina
lepe, mesečinaste barve, vrsta mavca
selenografija -e ž  [gr. selene  luna, + -gra-
fija] opisovanje, raziskovanje luninega
površja in fizikalnih pojavov na njej
selfaktor -ja m  [iz angl. selfacting  samode¬
jen] avtomatični predilni stroj starejšega
tipa za tenko prejo

selfgovernment -a m  [/selfgA'vsnmant/ angl.
iz self  sam, govemment  vlada] samo¬
vlada, samouprava

selfmademan -a m  /selfmeid'msn/ angl.
samorastnik, kdor se visoko povzpne
s svojo močjo

selfservice -cea m  /selfsoe'vis/ angl. samo¬
postrežba, npr. samopostrežna trgovina
sella curulis /se'la kuru'lis/ lat. »kurulski
stol«, uradni stol najvišjih oblastnikov
v starem Rimu

selvas

642

semper aliquid haeret

selvas neskl. m , tudi  v mn.  selvasi -ov [Špan.
mn. iz selva  gozd] tropski pragozdovi
ob toku reke Amazonke
semafor -a m  [fr. semaphore  iz gr. šema
znak, + -for] 1. signalni drog z opt.
znaki, npr. pred železniško postajo,
2. podobna priprava ali sistem signali¬
ziranja

semantičen -čna -o [fr. semantique  iz gr.
semantikos  pomenljiv, iz šema  znak]
ki se tiče semantike; pomenosloven;
semantik -a m  kdor se ukvarja s seman¬
tiko; semantika -e z 1. pomen (besed,
fraz...), 2. pomenoslovje (= semaziolo-
gija), 3. filoz. smer, ki trdi, da protislovja
med filozofskimi smermi ne obstoje
objektivno, marveč izvirajo iz nepopolne
strukture in nepreciznosti pojmov
semaziolog -a m  [gr. semasia  pomen, +
-log] pomenoslovec; semaziolog! ja -e ž
pomenoslovje, nauk o pomenu besed,
zlasti o razvoju in spreminjanju pomena
besed; semaziološki -a -o pomenoslo¬
ven

Semela -e ž  [gr. Semele]  v stgr. mit. hči
Kadma in Zevsova ljubica (ljubosumna
Zevsova žena Hera je Semelo v podobi
njene dojilje nagovorila, da je prosila
ljubimca, naj seji pokaže v vsem božan¬
skem veličju; Zevs je njeni prošnji
ustregel, a Semela je pri tem zgorela)
semel pro semper /se'mel pro sem'per/ lat.
enkrat za vselej

semester -tra m  [lat. semestris  šestmesečen]
šestmesečje, polletje; šolsko polletje
(na visokih šolah); semestralen -lna -o
šestmesečen, polleten; ki se tiče semestra
šemi- [lat. šemi  pol, prim. hemi-] v zlo¬
ženkah: pol-, polo-, npr. semivokal
somi finale -la m [šemi- + finale] v šp. pol¬
finale, izločilno tekmovanje predzadnjih
dveh parov (pred finalom); semifinalen
-lna -o polfinalen

semihumiden -dna -o [šemi- + lat. humidus
vlažen] polvlažen (~o podnebje)
semikolon -a m  [šemi- + kolon] podpičje,
vrsta ločila (;)

semikonzonant -a m  [šemi- + konzonant]
polkonzonant, polsogiasnik
seminacija -e i [lat. seminatio  iz semen
seme] 1. sejanje, 2. umetna oploditev
(biol.)

seminar -ja m  [lat. seminarium  sadilnica,
drevesnica] 1. semenišče, vzgajališče za
duhovnike, 2. vseučiliški inštitut za
praktične vaje študentov, da se priprav¬
ljajo za samostojno znanstveno d e °
(filozofski, historični ~), 3. študijsk*
tečaj ali krožek

seminarist -a m [gl. seminar] 1. kdor obisku¬
je seminar, član seminarja, 2. bogoslovec
semiologija -e ž [gr. semeion  znak, zna¬
menje, + -logija] 1. v diagnostiki: nauk
o bolezenskih znakih (= simptomato;
logija), 2. sporazumevanje z znamenj'
ali gibi (jezik gibov), npr. pri gluhone¬
mih, 3. splošna semantika (fil.)
semiotika -e i [iz gr.] gl. semiologija
Semiramida -e ž  [gr. Semiramis]  legendarna
asirska kraljica, ustanoviteljica Babilona;
Semiramidini vrtovi viseči, stopničast*
vrtovi, eno izmed sedmerih čudes antic"
nega sveta, ki jih je baje dala nared' 1
Semiramida

Semiramis -de i [iz gr.] gl. Semiramida
semiš neskl.  [nem. sdmisch  iz polj .] pride'' 11
irhast; fig.  svetlo rjav; semiš -a m  irh0"
vina, na irh, z olji strojeno usnje, mehko>
navadno svetlo rjave barve
semit -a m, nav. v mn.  semiti -ov [nla 1 -
Semita,  po biblijskem Semu, enern
izmed treh Noetovih sinov in domnev¬
nem predniku semitov] 1. prednjeaz'J'
ski narodi, ki govore semitske jezik
(večidel so mišljeni Judje); semitski -a; .
ki se tiče semitov; semitski jeziki je z, k
semit, narodov: babilonski, asirski, ka'
dejski, (staro)hebrejski, feničanski, ara
mejski, arabski itd.

semitist -a m  [gl. semit] gl. semitolog . _
semitizem -zma m  [semit + -izem] 1- - |U ”
dovstvo (z etnološkega ali polit. sti '
lišča), 2. (etnološka itd.) značilnost
mitov, zlasti Judov, 3. semitski izraz
nesemitskem jeziku
semitolog -a m  [semit(o) + -log] 1.
kovnjak za semitologijo, 2. študent s
mitologije; semitologija -e ž  veda o J
zikih, kulturi in književnosti semitsk'
narodov .

semivokal -a m  [šemi- + vokal] polvoka 1 ’
polsamoglasnik . e

semper aliquid haeret lat. gl. caluninia*
audaeter, semper...

643

sentenca

^»iper idem

semper idem /sem'per i dem/ lat. vedno
isto (ista), zmeraj stara pesem
sempervivum -a m  [lat. semper  vedno,
vivus  živ] netresk (bot.)
semplice /sem'pliče/ ital. preprosto (glas.)
sempre [/sem'pre/ ital. iz lat. semper] prisl.

vedno, zmeraj, nenehno (glas.)
sempre piii mosso /sem'pre pju' mo'so/
ital. čedalje bolj razgibano (glas.)
sen -a m  [iz jap.] japonski novec in denarna
enota, stotinka jena

sen. lat. kratica: senior (včasih pri pod¬
pisu)

senar -ja m  [lat. senarius sc. versus]  jambski
verz iz šestih stopic

senat -a m  [lat. senatus  zbor, svet starešin,
iz senex  starec] 1. pri Rimljanih: svet
rodovnih starešin, pozneje najvišji drž.
svet, sestavljen iz patricijev, v dobi re¬
publike tudi iz plebejcev, 2. mestni svet,
npr. v večjih srednjev. mestih, 3. zgornja
zbornica (v Franciji, Italiji, Belgiji,
ZDA...), 4. vseučiliški svet, samouprav¬
no, posvetovalno ipd. telo (akademski
~), 5. sodni zbor ali svet
senator -ja m  [lat. senator]  član senata
senatus consultum /sena'tus konzul'tum/
lat. sklep, odlok senata (v starem Rimu)
senatus populusque romanus /sena'tus popu-
lus'kve roma'nus/ lat. »senat in rimsko
ljudstvo«, simbolična označba strim.
države

sendvič -a m  [angl. sandwich,  po lordu
Sandvvichu, ki si je pomagal z oblože¬
nimi kruhki, da mu ni bilo treba zaradi
kosila ali večerje prenehati kvartati]
1. obloženi kruhek, 2. živa reklama,
človek, ki hodi po ulicah z reklamnimi
plakati (navadno z enim na hrbtu,
z drugim na prsih)

Senegal -a m  [po afriški pokrajini] vrsta
bleščeče se divje svile
senescenca -e ž  [lat. senescere  starati se]
staranje

sencx laudator temporis acti /se'neks
lauda'tor tem'poris ak'ti/ lat. »starec
hvali minule (= dobre stare) čase«,
Horac, Ars poetica

senhor -a m,  senhora -e ž, senhorita -e i
[portug.] gl. senjor...
senilen -lna -o [lat. šeni lis  iz senex  star;
starec] star: ostarel, od starosti oslabel,

opešan, onemogel; senilnost -i ž starost;
ostarelost, starčevska oslabelost ali one¬
moglost (telesna in duševna)
senior neskl.  [lat. senior,  komp. od senex
star] pridevn.  starejši (pogosto označba
za starejšo od dveh oseb z istim imenom,
zlasti očeta in sina); starejši, višji (po le¬
tih, službi...); najstarejši v kakem zboru,
naspr. junior; senior -ja m  1. fevdalni
gospod (od tod v rom. jezikih: seigneur,
senhor, senor, signore...), 2. starejši
član kake skupnosti; športnik po
40. letu

seniorat -a m  [nlat. senioratum  iz lat.
senior  starejši] 1. pravice fevdalnega
seniorja, 2. v fevdalnem pravu: prven¬
stvo najstarejšega člana rodu pri dedo¬
vanju, prim. majorat, 3. skupina starej¬
ših v kaki skupnosti

senium praecox /se'nium pre'koks/ lat.

prezgodnja ostarelost (med.)
senjor -a m  [Špan. senor,  portug. senhor
iz lat. senior]  gospod
senjora -e i [Špan. seiiora,  portug. senhora]
gospa

senjorita -e i [Špan. senorita,  portug. senho¬
rita]  gospodična

senon -a m  [po keltskem plemenu Seno-
nov] razdobje zgornje krede (geol.)
se non e vero, e ben trovato /se non e ve'ro,
e ben trova'to/ ital. če morda ni res,
je dobro izmišljeno (tako da bi lahko
bilo res); v tej obliki prvič pri Giordanu
Brunu »Gli eroici furori«
senor -a m,  seiiora -e i, senorita -e i [Špan.]
gl. senjor...

sensimonist -a m  [fr. saint-simoniste]  pri¬
vrženec Saint-Simona in njegovega nau¬
ka; sensimonizem -zrna m  nauk fr.
socialista-utopista Saint-Simona (1760
do 1825) in njegovih učencev (družbo,
pravi Saint-Simon, je treba preosnovati
po načelih prvih kristjanov, odpraviti
zasebno lastnino in organizirati gospo¬
darstvo v proizvajalnih zadrugah; po¬
znejši sensimonizem seje izrodil v versko
ločino)

sensus communis /sen'zus komu'nis/ lat.
»splošni čut«, tj. splošno mnenje, zdrava
človeška pamet

sentenca -e ž  [lat. sententia  misel, mnenje...]
1. moder, poučen (iz)rek, misel ali do-

sentiment

644

separatio a toro et mensa

mislica, 2. sodba, razsodba (pr.); sen-
tenčen -čna -o ki se tiče sentence; po¬
učen; duhovit

sentiment -enta m  [fr. sentiment  iz sentir
čutiti] čustvo; občutje, občutek
sentimentalen -lna -o [fr. sentimental  iz
sentiment  čustvo] (pretirano) čustven,
»solzav«, osladen (~a pesem); mehko-
čuten, prerahločuten, čustveno preobčut¬
ljiv; sloneč na čustvih (~i razlogi);
sentimentalnost -i ž  (pretirana) čustve¬
nost, »solzavost«, mehkočutnost, čustve¬
na preobčutljivost

sentimentalizem -zma m  [fr. sentimenta-
lisme,  1801] 1. sentimentalnost, 2. evrop¬
ska literarna smer iz 18. in 19. stol.,
nastala kot reakcija proti klasicizmu;
zanjo značilna pretirana čustvenost
senzacija -e ž  [nlat. sensatio  občutek]

1. v psihol. občutek, zaznava, vtisk (re¬
zultat učinkovanja realnosti na čutila),

2. močan vtis, pozornost (začudenje,
vznemirjenje...), ki ga povzroči v jav¬
nosti kak dogodek, 3. tak (zanimiv, raz¬
burljiv ...) dogodek; senzacionalen -lna -o
zbujajoč splošno pozornost (začudenje,
vznemirjenje...); razburljiv, nenavaden,
presenetljiv

senzal -a m  [ital. sensale  iz perz.] zapri¬
sežen borzni ipd. posrednik
senzibilen -lna -o [lat. sensibilis  iz sensus
čut; čustvo] 1. občuten, s čutili zazna¬
ven; (čutno) sprejemljiv, dovzeten za
dražljaje, 2. (lahko) občutljiv, preob¬
čutljiv; mehkočuten; senzibilnost -i ž
1. občutnost, čutna zaznavnost; čutna
občutljivost, 2. (preobčutljivost, rahlo¬
čutnost, mehkočutnost
senzibilizacija -e i [gl. senzibilen] podelitev
ali povečanje občutljivosti, npr. za
svetlobo; senzibiiizirati -am napraviti
dovzetno ali občutljivo za kaj, povečati
občutljivost česa

senzibilizator -ja m  [gl. senzibilen] snov,
ki stopnjuje občutljivost fotogr. plošče
ali filma

senzitiven -vna -o [fr. sensitif  iz nlat. sen-
sitivus ] preobčutljiv, zelo občutljiv;
dražljiv, (lahko) razburljiv; senzitivnost
-i ž  preobčutljivost; dražljivost
senzitiviteta -e ž  [nlat. sensitivitas]  gl. sen¬
zitivnost

senzitometer -tra m  [senzit(iven) + -meter]
priprava za merjenje občutljivosti, npr.
fotogr. plošč in filmov
senzorialen -lna -o [iz nlat.] gl. senzoričen
senzoričen -čna -o [nlat. sensorius  iz lat
sensus  čut] v fiziol. čut(il)en, zadevajoč
čute ali čutila (~i živci)
senzorij -a m  [nlat. sensorium]  1 . čutni
aparat v možganih, sedež čutil in živcev,
2. zavest

senzualen -lna -o [fr. sensuel  iz nlat. sen-
sualis  iz lat. sensus  čut] čuten, sloneč na
čut(il)ih ali občutkih; telesen (~o ugod¬
je), polten, nasladen; senzualnost -i z
(po)čutnost, telesnost, poltenost
senzualist -a m  [fr. sensualiste,  1812, lZ
nlat. sensualis ] privrženec senzualizma;
kdor je nagnjen k senzualizmu; senzu-
alizem -zma m 1. smer v spoznavni teoriji,
ki trdi, da so človeški občutki (čutne
zaznave) edini vir spoznanja; od sen¬
zualizma vodita dve smeri; prva k ma¬
terializmu, če pojmujemo občutke kot
odsev objektivne realnosti (Locke), dru¬
ga k idealizmu, če občutke trgamo od
realnosti (Hume, Berkeley), 2. etični
nauk, ki ima čutno uživanje za najvišjp
vrednoto, 3. nagnjenje k čutnemu uži¬
vanju

separabel neskl. ali  scparabilen -lna -°
[lat. separabilis  iz separare  ločiti] (od)'
ločljiv, razdražljiv

separacija -e i [lat. separatio] 1 .  ločenjp.
izdvajanje; odbiranje; ločitev, (od)deli'
tev, osamitev, 2. ločevanje rude od jalo¬
vine; odbiralnica, izpiralnica, rudniška
naprava ali za to določen prostor; sepa¬
racijski -a -o ki se tiče separacije
separat -a m, mn.  separati -ov m ali  sepa-
rata -at s  [lat. separatum  iz separattfs
ločen] 1. kaj ločenega, 2. posebni odtis,
zlasti članka iz revije ali zbornika
separaten -tna -o [lat. separatus]  ločen,
oddeljen; poseben; posamičen; sepa¬
ratni mir posebni, ločeni mir, ki 8 a
sklene vojskujoča se država ne glede na
zaveznike

separatim /separa'tim/ lat. prisl,  ločeno.

oddeljeno, posebej ,

separatio a toro et mensa /separa'cio a to to
et men'za/ lat. ločitev od postelje m
mize (pr.)

separatist

645

seraf

separatist -a m  [angl. separatist  iz lat.
separatio  ločitev] 1. kdor se nagiblje k
separatizmu, 2. privrženec separatizma;
separatističen -čna -o ki se tiče separa¬
tizma; separatizem -zma m  težnja ali
gibanje k ločitvi, odcepitvi od kake polit.,
gospodarske itd. skupnosti
separativen -vna -o [nlat. separativus]  lo¬
čilen, ki ločuje ali teži k ločitvi, odce¬
pitvi

Separator -ja m  [lat. separare  ločiti] izlo-
čevalnik, vrsta priprav (npr. centrifug)
za čiščenje ali mehanično ločevanje enih
snovi od drugih

separatum -a m  [iz lat.] gl. separat
separe -ja m  [fr. chambre separee]  posebna,
ločena soba za ožjo družbo, ali ločen
prostor, npr. v železn. vozu^

Se Parirati -am [lat. separare ] ločiti, odlo¬
čiti, oddeliti, odbrati; razdružiti; odce¬
diti

Se Pija -e ž  [gr. sepia  sipa, vrsta morskih
mehkužcev] 1. rjavkasto črna slikarska
,barva; dobivajo jo od sipe, 2. taka risba
sčpsa -e i [gr. sepsis  gnitje] v med. nevarna
zastrupitev krvi z mikrobi, ki zaidejo
. v krvni obtok

^Ptakord -a m  [lat. septem  sedem, +
akord] akord iz terce, kvinte in septime
(glas.)

^Ptember -bra m  [lat. september  iz sep¬
tem  sedem, pri Rimljanih sedmi mesec]
kimavec, deveti mesec leta
^Ptemvir -a m  [lat. septemvir  iz septem
sedem, vir  mož] član septemvirata; sep-
temviršt -a m  svet ali odbor sedmih
mož, ki jim je poverjena kaka funkcija,
zlasti, 1. sedmerovladje, 2. oblast ali
čast septemvira, 3. stol sedmerice (sod¬
nikov)

Se Ptenalen -lna -o [nlat. septennalis]  se¬
demleten

S6 Ptenar -ja m  [lat. septenarius sc. versus ]
Jambski verz iz sedmih stopic
^Ptendt -a m  [fr. septennat  iz nlat.] se-
demletje, v rabi največ za funkcijo pred-
sednika fr. republike, ki traja sedem let
se Ptenij -a m  [lat. septennium  iz septem
sedem, annus  leto] sedemletje, sedem-
letno trajanje (zakonov, funkcije...)
eptet -a m  [nem. Septett  iz lat. septem
Se dem] v glas. 1. zbor sedmih pevcev

ali glasbenikov, 2. skladba za sedem
glasov ali glasbil

septičen -čna -o [iz gr. septikos  iz sepsis
gnitje] ki se tiče sepse, povzročajoč oku-
ženje, okužben, kužen (~o obolenje)
septidi neskl. m  [fr. septidi  iz lat. septem
sedem, dies  dan] sedmi dan dekade v
fr. republ. koledarju
septik -a m  [gl. septičen] 1. septična snov
ali povzročitelj sepse, 2. zdravnik na
septičnem oddelku (v tem pomenu tudi:
septikus); septika -e ž  septični oddelek
septikemija -e ž  [septik + -emija] v med.

zastrupitev krvi (= sepsa)
septikus -a m  [iz gr.] septik (2.)
septilijon -a m  [lat. sept (.eni)  sedem, +
(m)ilijon] 1. v Franciji in ZDA: tisoč
na osmo potenco (1 + 24 ničel), 2. pri
nas, v Angliji in Nemčiji: milijon na
sedmo potenco (1 4- 42 ničel)
septima -e ž [lat. septimus  sedmi] 1. sedmi
gimn. razred, 2. v glas. sedmi ton v
tonovski lestvici; interval med prvim
in sedmim tonom, 3. sedmi od osmih
obrambnih sunkov pri sabljanju (šp.)
septiman -a m  [iz lat. septimus  sedmi]
sedmošolec

septina -e ž [lat. septem  sedem] kitica iz
sedmih vrstic (metr.)

septuagezima -e ž [lat. septuagesimus  se¬
demdeseti] sedemdesetnica, deveta ne¬
delja pred veliko nočjo
septuaginta -e ž  [lat. septuaginta  sedem¬
deset] ime za gr. prevod starega testa¬
menta; baje ga je napravilo v 72 dneh
72 judovskih učenjakov, imenovanih
tolmači, na pobudo kralja Ptolemeja
Filadelfa, 285—247* pr. n. š.
septum -a m, mn.  septa -pt 5 [lat. septum
plot, ograda] v anat. prestenek, pretin
(srčni, nosni ~)
seq. lat. kratica: sequens
seqq. lat. kratica: sequentes
sequens /se'kvens/ lat. sledeči, naslednji
(v edn.); v mn.  sequentes /sekven'tes/
sledeči, naslednji

seraf -a m  [iz hebr. saraph,  mn. seraphim,
pri Judih prvotno puščavniški demon
v podobi krilate kače] v kršč. mit. naj¬
višja vrsta angelov, največkrat jih upo¬
dabljajo s tremi pari kril; scrafski -a -o
angelski; fig.  vzvišen, veličasten

seraj

646

servirati

seraj -a m  [perz. seray\  1 . dvor bivših sul¬
tanov v Carigradu; v ožjem pomenu:
dvor muslimanskih velikašev s hare¬
mom; harem, 2. karavan-seraj
serapej -a m  [gr. serapeion  iz egipt.] sve¬
tišče Serapisa, egipčanskega boga pod¬
zemlja (aleksandrijski ~)
serdar -ja m  [tur. serdar  iz perz.] 1. vojaški
poveljnik na Srednjem vzhodu, 2. vrhov¬
ni poveljnik (v Turčiji do 1919), 3. po¬
veljnik čete ali nahijski glavar v nekdanji
Črni gori

serenada -e ž  [fr. serenade  iz ital. serenala]

1. podoknica, ljubezenska pesem, ki jo
poje zaljubljenec izvoljenki ponoči pod
oknom, navadno s spremljavo na kitari,

2. taka (lažja, večdelna) skladba
Serenissima -e ž [presež. iz lat. seremis

jasen] »Presvetla«, naslov nekdanje be¬
neške republike; serenissima -e ž  »pre¬
svetla«, »svetlost«, nekdanji naslov vla¬
dajočih kneginj

serenissimus -a m  [gl. Serenissima] »pre¬
svetli«, »svetlost«, nekdanji naslov vla¬
dajočih knezov

sericin -a m  [lat. sericus  svilen, + -in]
želatinska organska snov v svili (kem.)
serija -e ž  [ital. serie  iz lat. series  vrsta]
1. vrsta ali skupina enakih ali podobnih
predmetov, števil, izvodov ipd., ki si
slede v določenem zaporedju; fig.  red,
sosledje, zaporedna vrsta, 2. številčno
zaporedje; serijski -a -o ki se tiče serije
ali se izdeluje v serijah (~a proizvodnja)
serioso /serio'zo/ ital. prisl,  v glas. resno,
slovesno (peti, igrati)
seriozen -zna -o [fr. serieux  iz nlat. seriosus]
resen, resnoben; pomemben, upošteva¬
nja vreden; serioznost -i ž  resnost,
resnobnost; pomembnost
serki -a m  [iz fr.] gl. cercle
sermo mollis frangit iram /serTno mo'lis
fran'git Tram/ lat. mirne besede pomi¬
rijo jezo

sermon -a m  [lat. sermo, sermonis  govor]
(resen, suhoparen) govor; predavanje;
(grajalna) pridiga

serodiagnostika -e ž  [lat. serum  sokrvca,
+ diagnostika] uporabljanje serumov
v diagnostične namene
serolog -a m  [lat. serum  sokrvca, + -log]
specialist za serologijo; serologija -e ž

nauk o lastnostih in praktični uporabi
serumov

seroterapija -e ž  [lat. serum  sokrvca,
+ terapija] zdravljenje s serumi (med.)
sero venientibus ossa /se'ro venien'tibus
o'sa/ lat. kdor pride pozno, dobi le kosti
seroza -e ž  [nlat. serosa sc. tunica ] v med-
nežna mrena, ki obdaja notranje organe,
npr. srce; serozen -zna -o ki se tiče mre¬
ne, obdan z mreno
serozen -zna -o [fr. sereux  iz lat. serumi
v med. sirotkast; ki se tiče seruma; vse¬
bujoč ali izločajoč serum; podoben se¬

rumu

serozitis -a m  [seroz(a) + -itis] vnetje
seroze (med.)

serpent -enta m  [lat. serpens, serpentt*
kača] pihalo iz 18. stol. v obliki kače ali
črke »S« ...

serpentin -a m  [nlat. serpentinus  kacjiJ
kačnik, kamnina (magnezijev silikat)
zelenkaste, rumene itd. barve, navadne
s pegami in prepregami; serpentinovee
-vca m  dragi serpentin ...

serpentina -e ž  [nlat. serpentinus  kacjiJ
1. okljuk, ovinek, rida, cestna vijugi’
(kot kača) vijugasta cesta ali pot, 2. vi¬
juga, vijugasta črta ,

serum -a m  [lat. serum  sirotka] v med-
1. krvna sirotka, tekočina, ki se izloc
pri sesirjanju krvi, 2. cepivo ali zdravn
iz nje .,

serval -a m  [fr. serval  iz portug. cerval  rlS l
puščavskemu risu sorodna afriška zve
(zool.) . .

scrvanta -e ž  [fr. servante]  1. služabnic®'
postrežnica, 2. postrežna mizica •
Server -ja m  [gl. servis] kdor servira P
tenisu ipd. (šp.)

Service -cea m  [fr., angl.] gl. servis, servis^
servieta -e ž  [fr. serviette]  prt, prtič, P r t* ce -i
servilen -Ina -o [lat. servilis  iz servus  suženj
suženjski, (suženjsko) ponižen ali P.
koren; pretirano uslužen; hlapčevs^
klečeplazen; servilnost -i ž  suženj^
ponižnost; pretirana uslužnost; hlapce
stvo, klečeplastvo .

servirati -am [fr. servir  iz lat. servire  s
žiti] 1. pogrniti, npr. za večerjo, 2. (P
streči z jedjo in pijačo, nositi na m'Z :

3. podajati (žogo pri igri...), začenj
igro

servis

647

sfenoid

servis -a m  [fr. Service  iz lat.] jedilno orodje,
namizno posodje; popolno posodje in
orodje sploh (kavni, čajni ~)
servis -a m  [angl. service  iz lat.] 1. podaja¬
nje, (po)strežba s čim; oskrbovanje,
2. oskrbovalni, vzdrževalni ali storitveni
urad, delavnica... (potovalni ~, radio
avto ~), 3. začetni udarec z žogo
pri tenisu, odbojki ipd. (šp.)
servitiit -a m  [lat. servitus  sužnost; obre¬
menjenost s čim] služnost (pr.); servi-
tuten -tna -o služnosten; servitutna pra¬
vica služnostna pravica, pravica do
delnega ali popolnega uporabljanja tuje
lastnine, npr. pot prek tuje zemlje
servo- [lat. servus  suženj] v tehn. sestav¬
ljenkah: pomožni, npr. servomotor
servomotor -ja m  [servo- + motor] po¬
možni motor (tehn.)
servus [lat. servus  suženj; hlapec] »(vaš,
tvoj) hlapec, sluga«, vrsta pozdrava med
bližnjimi znanci in prijatelji
serž -a m  [fr. serge  iz lat. serica  svileno
blago] lahka svilena, bombažna ali
volnena tkanina, največ za podlogo
seržant -a m  [fr. sergent  iz lat. serviens
služeč] v nekaterih državah: 1. najvišji
podčastniški čin (narednik), 2. višji
sodni ali policijski uradnik
seslja -e ž  [lat. sessio  sedenje; seja] seja;
zasedanje (parlamentarna ~); čas za¬
sedanja

sesllen -lna -o [lat. sessilis  sedeč] pritrjen;
prirasel (biol.)

sesta -e ž  [iz portug.] gl. siesta
sesterc(ij) -(ij)a m  [lat. sestertius  iz se mi s
pol, tertius  tretji] strim. novec, prvotno
srebrnik, vreden 2 1 / 2  asa
Šestina -e ž [ital. iz sesto  šesti] lirska pesem
iz šestih kitic po šest vrstic — navadno
brez rime — s trivrstičnim zaključkom
sčt -a m  [angl. set  postaviti...] število iger,
ki se štejejo kot enota, npr. pri tenisu
seter -tra m  [angl. setter ] lovski pes ptičar
(z dolgo dlako)

sette bandiere /se'te bandie're/ ital. »sedem
zastav«, vzdevek za polit, kameleone,
ki naglo spreminjajo prepričanje
setteccntist -a m  [/setečenti'st/ iz ital. sette
cento  sedemsto, okr. za mille sette
cento  1700] umetnik iz settecenta;
settecento -a m  /setečen'to/ osemnajsto

stoletje v zgodovini ital. kulture in
umetnosti

settlement -enta m  /setfmsnt/ angl. »na¬
selje«, mestna četrt (s tujimi državljani)
s svojo upravo v večjih (pol)kolonialnih
mestih, npr. v nekdanjem Šanghaju;
kolonialna posest

SEV [rus. Sojuz ekonomičeskoj vzajmo-
pomošči]  Zveza za medsebojno gosp.
pomoč, gospodarski blok vzhodno¬
evropskih držav s SZ na čelu
sevdalinka -e ž  [shr. iz tur. sevda  ljubezen,
hrepenenje] ljubezenska pesem bosen¬
skih muslimanov

sevrski -a -o [po fr. mestu] ki se tiče fr.
mesta Sevres (~i porcelan, ~a po¬
godba)

sex -a m  Tangi.] gl. seks(us); sex appeal
/seks'api :1/ nekdanji modni izraz za spol¬
no privlačnost, zlasti žensk, npr. filmskih
zvezdnic (izraz je nastal okrog 1. 1930
v Hollywoodu); sex bomba taka ženska
sezam -a m  [gr. sesamon]  enoletna tropična
oljnica z belimi ali rdečkastimi cvetovi
(raste tudi v Makedoniji, iz njenih se¬
men pridobivajo jedilno olje); sezam,
odpri se! čarodejno geslo za odpiranje
vrat k zakladom v razbojniškem brlogu
(v pravljici »Ali baba in 40 razbojnikov«
iz »1001 noč«)
sezija -e i [iz fr.] gl. sezona
sezona -e i [fr. saison  letni čas, iz lat. satio
sejanje] letni čas, v katerem se kaj
opravlja, ali čas, primeren ali določen
za kaj (kopalna, gledališka ~); sezonec
-nca m  sezonski delavec; sezonski -a -o
ki se tiče sezone (~i delavec); sezonsko
delo delo, ki ga opravljajo le v dolo¬
čenem letnem času, npr. poljsko delo,
gradnje...

sf. ital. kratica: 1. sforzando, 2. sforzato
sfalerit -a m  [gr. sphaleros  polžek; varljiv,
+ -it] cinkova svetlica, poglavitna cin-
kova ruda (cinkov sulfid)
sfen -a m  [fr. sphene  iz gr. sphen  klin, po
obliki njenih kristalov] rumena ali rjav¬
kasta rudnina, kalcijev in titanov silikat
(= titanit)

sfenold -a m  [gr. sphen, sphenos  klin, +
-oid] 1. klinast kristal, oblika kristalov
v tetragonalnem in rombičnem sistemu,
2. v anat. zagozdnica (kost v lobanji)

sfera

648

shlzma

sfera -e ž [lat. sphaera  krogla, iz gr.
sphaira]  1. zemeljska (ali nebesna) obla,
2. fig.  torišče, območje, področje dejav¬
nosti, vpliva ipd.; (družbeno, življenjsko)
okolje; sfera vpliva ozemlje ali del
ozemlja polodvisne države, ki je pod
polit, ali gospodarskim vplivom močnej¬
še, zlasti imperialistične države
sferičen -čna -o [iz nlat. sphaericus ] 1. v
obliki oble, krogle, kroglast, okrogel;
oblast, obel, 2. ki se tiče sfere; krogeln,
obeln

sferoid -a m  [sfer(a) + -oid] paobla, telo,
ki nastane, če zavrtimo elipso okrog ene
od njenih osi (geom.)
sferometer -tra m  [sfer(a) + -meter] pri¬
prava za merjenje krivine leč, ukrivlje¬
nih površin ipd. (fiz.)
sfigmo- [gr. sphygmos  utrip] v sestavljenkah,
npr. sfigmograf

sfigmograf -a m  [sfigmo- + -graf] priprava,
ki grafično — v obliki krivulje — upo¬
dablja gibanje in intenzivnost srčnih
utripov; sfigmografija -e ž  grafič¬
no upodabljanje in preučevanje srčnih
utripov

sfigmogram -a m  [sfigmo- + -gram] gra¬
fični prikaz gibanja in intenzivnosti
srčnih utripov

sfigmologija -e ž  [sfigmo- + -logija] nauk
o srčnih utripih

sfigmomanometer -tra m [sfigmo- + mano¬
meter] manometer za merjenje krvnega
tlaka

sfigmometer -tra m  [sfigmo- + -meter]
utripomer, priprava za merjenje inten¬
zivnosti srčnih utripov
sfinga -e ž  [gr. sphinx, sphingos]  1. pri starih
Egipčanih kamnit kip s človeško glavo
in levjim telesom (npr. v bližini piramid
pri Gizeh), simbol moči egipt. faraonov,
2. (sfinga in  Sfinga) v stgr. mit. krilato
bitje, največkrat upodobljeno s pasjim
telesom, levjimi šapami in žensko glavo
in prsmi, zlasti Sfinga, ki je sedela na neki
pečini pri Tebah in zastavljala mimo¬
idočim težavno uganko; razvozlal jo je
Edip; fig.  sfinga -e ž (m)  1. taka upodo¬
bitev. 2. uganka; skrivnostno bitje;
skrivnosten, nedoumljiv človek
sflnkter -ja m  [gr. sphinkter  vez] mišica za¬
piralka (anat.)

sforzando [/sforcan'do/ ital. iz sforzare
izsiliti, prisiliti] v glas. poudarjeno,
(močneje) naglašeno
sforzato [ital.] gl. sforzando
sfragistika -e ž  [gr. sphragis  pečat] pečato-
slovje, žigoslovje, nauk o pečatih in
žigih (pomožna zgodovinska veda)
sfumato [/sfuma'to/ ital. iz sfumare  osen¬
čiti, tj. osenjen, v motnih obrisih] 1. vrsta
slikarske tehnike, npr. pri Correggi®
2. taka risba ali podoba
sfz. ital. kratica: 1. sforzando, 2. sforzato
sgraffito -a m  [/zgrafi'to/ ital. iz sgraffia fe
izpraskati] 1. način slikanja na steno
(slikar svetlo kritno plast deloma izpra¬
ska s temne osnove in tako upodablja
like), 2. taka risba
sh. [angl. shilling]  okr. za angl. šiling
shainpoo [angl.] gl. šampon
shema -e ž, mn.  sheme -em ž ali  shema®
-at s  [gr. schema, schematos  oblika, P°'
doba] 1. (poenostavljen) vzorec, obra¬
zec; obris, očrt ali osnutek; naris, načrt
(pri tem gre predvsem za notranje odnos®
in funkcionalnost predmetov), 2. ftl-
abstrakten, poenostavljen prikaz ali P re '
gled; shematičen ,-čna -o pregleden*
podan v glavnih potezah; izražen v P°'
enostavljenem, včasih samovoljne®
obrazcu, poenostavljen; ki se tiče sheme>
fig.  pust ,

shematizem -zma m  [gr. schematisrnos}

1. oblikovanje, ureditev po shem 1 ’

2. (navadno pusto) poenostavljanje ('j

opisovanju, razlagi...); enoličen, okorel
(uradni, upravni...) postopek ali ravn 3 "
nje, 3. težnja strpati kaj v shemo, pri®’
šematizem ..

shematizirati -am [gl. shema] napravit
shemo, oblikovati v shemi; urediti P°
shemi; podati v splošnih, glavnih p® e j
zah; fig.  prikaz(ov)ati v poenostavljen
obliki, poenostaviti kaj; pejor.  strpa 11
v shemo

sherry -ja m  [/še'ri/ angl. po mestu Xeres>
sedaj Jerez, v Španiji] močno belo vn®
iz okolice mesta Jerez v Španiji; sherrc
brandy /še'ri brasn'di/ vino sherry z zg 3 '
njem ali konjakom, vrsta likerja
shilling -a m  [angl.] gl. šiling .,

sluzma -e i [gr. schisma, schismatos  razkoJ
delitev, cepitev (organizirane skupnostih

shizmatik

649

sic et non

razcep, (cerkveni) razkol, npr. med pra¬
voslavjem in katolicizmom 1. 1054;
shizmatičcn -čna -o (raz)cepitven; raz-
kolniški; ki se tiče shizme
shizmatik -a m  [gr. schismatikos,  gl. shizma]
udeleženec ali povzročitelj (cerkvenega)
razkola; pejor.  odpadnik
shizo- [iz gr. schizein  cepiti, deliti se] v se¬
stavljenkah, npr. shizofrenija
shizofreničen) -(ičn)a -o [shizo- -f gr.
Phren  duh, razum] bolan za shizofrenijo;
shizofrenija -e z v med. 1. vrsta duševne,
yečkrat dedne bolezni z razdvojenostjo
>n duševnim razkrojem osebnosti (zlasti
na področju hotenja in čustvovanja),
2. v ožjem pomenu: dementia praecox
shizofrenik -a m  [gl. shizofren] shizofrenični
bolnik, kdor ima shizofrenijo
shizogonija -e ž  [shizo- + -gonija] v biol.
nespolno razmnoževanje z delitvijo, npr.
pri bakterijah

shizoid -a m  [shizo- + -oid] predstopnja
shizofrenika; shizoiden -dna -o (duhov¬
no) razdvojen, s simptomi shizofrenije
shizomicete -et ž mn.  [shizo- + gr. mykes
gliva] v botaniki: bakterije (ker se
jnnože z delitvijo)

Shizotim(ič)en -(ičn)a -o [shizo- + gr.
‘hpmos  duševnost] ki se tiče shizotimije;
v Kretschmerjevem nauku o človeških
jipih: neupogljiv, fanatičen; nagnjen
k shizofreniji; shizotimija -e ž  du¬
hovna razdvojenost (iz katere izvira
shizofrenija); lažja oblika shizofrenije
ali nagnjenje k njej
hock -a m  [angl.] gl. šok
holar -ja m  [nlat. scholaris  ki se tiče šole,
'z lat. schola  šola] srednjeveški študent
“°Iast -a m  [lat. scholasticus  šolski; go¬
vornik] knjižni učenjak, čigar znanje
..nima prave zveze z življenjem
holastičen -čna -o [lat. scholasticus  šolski]
ki se tiče sholastike, sloneč na sholastiki;
f}8.  ločen, odtrgan od življenja, prazen
'n formalen; dlakocepski
aolastik -a m  [iz lat. scholasticus ] 1. pred¬
stavnik — npr. Duns Scotus — ali pri¬
vrženec sholastične filozofije, 2. sholast,
kdor se nagiba k sholastiki; sholastika
‘ e  ž ime za kršč. filozofijo iz srednjega
v ®ka, ki sojo poučevali na visokih šolah;
sholastika je postavila svoj sistem na

verskih resnicah, njen smoter je bil
verske resnice tudi filozofsko utemeljiti;
tako je bila filozofija »dekla teologije«
(teoretično se je oblikovala s spajanjem
neoplatonskih naukov z Aristotelom in
razvila mnoge formalno iztanjšane lo¬
gične distinkcije); pejor.  prazno, »šolsko«
modrovanje ali abstraktno znanje, lo¬
čeno od življenja in prakse
sholiast -a m  [ngr. scholiastes  iz gr. scholion
opomnja] pisec sholij, navadno razla¬
galec gr. ali lat. klasikov, npr. Aris¬
tarh

sholija -e ž, nav. v mn.  sholije -ij [gr. scholion
iz schole  šola] opomnja, opomba, zlasti
(učene) opombe in komentarji starih
gramatikov h gr. in lat. klasikom
sholion -lia m  [iz gr.] gl. sholija
short story [/šo:t sto:'ri/ = angl. kratka
zgodba] novela, zlasti moderna, npr.
Hemingwayeva

show -a m  /šou/ angl. pestra, umetniško
zabavna prireditev

shunt -a m  /ŠAnt/ angl. vzporedni upor
(elektr.)

Si (silicij) znak za kem. prvino
sibarit -a m  [iz gr. Sybarites,  po brezdelnih,
pomehkuženih prebivalcih bogatega stgr.
mesta Sybaris v Južni Italiji] kdor se
valja v razkošju in brezdelju, pomehku¬
žen razvratnež (zg.)

šibila -e ž  [lat., gr. sibylla]  prerokovalka,
vedeževalka pri starih Grkih in Rimlja¬
nih (najbolj znana je bila šibila v Kumah
v Spodnji Italiji; njej so pripisovali
sibilske bukve, ki so jih Rimljani v ne¬
varnih časih vpraševali za svet)
sibilant -a m  [lat. sibilans ] v slovn. sičnik:
c, z, s...; sibiiantski -a -o sičniški (~i
glagolski razred)

sibiličen -čna -o [gl. šibila] preroški; ne¬
jasen; dvoumen; skrivnosten; sibilski
-a -o ki se tiče šibil (~e bukve)
sic /sik/ lat. tako! dobesedno tako! — pri¬
stavlja se v polemiki (v oklepaju ali s
klicajem) kot opozorilo bralcu pri citi¬
ranju, v podkrepitev trditve ali ugoto¬
vitve ipd., navadno kadar je citirana
trditev napačna ali zmotna
sic et non /sik et non/ lat. »da in ne«, je
res in ni res — način Abelardovega raz¬
pravljanja (tudi naslov njegovega spisa,

siciliana

650

sigmatizem

v katerem ie zbral protislovja iz biblije
in spisov cerkvenih očetov)
siciliana -e z /sičilia'na/ ital. sicilijanka,
1. star sicilski pastirski ples, 2. glasba
za ta ples, 3. osemvrstična (lirska) kitica
z rimo abababab

sic transit gloria mundi /sik tran'zit glo'ria
mun'di/ lat. tako mine posvetna slava
(izrek Tomaža Kempčana; pri papeževi
izvolitvi ceremoniar pred njim trikrat
zažge kosem prediva in spregovori te
besede)

sic volo, sic iubeo /sik vo'lo, sik ju'beo/
lat. tako hočem, tako ukazujem (po
verzu iz Juvenalovih Satir; pravzaprav:
hoc volo, sic...)

sideralen -lna -o ali  sideričcn -čna -o [lat.
sideralis iz sidus, sider is  zvezda; ozvezdje]
ki se tiče zvezd ali ozvezdij, v zvezi z
zvezdami; zvezden (~o leto); merjen po
gibanju zvezd

sidcrit -a m  [fr. siderite,  sider(o)- + -it] jekle-
nec, vrsta železne rude (železov karbonat)
siderizem -zrna m  [lat. sidus, sideris  zvezda,
+ -izem] 1. nauk in vera o vplivu zvezd,
npr. na človeka, 2. čaščenje zvezd
sidero- [gr. sideros  železo] v sestavljenkah,
npr. siderolit

siderografija -e ž  [sidero- + -grafija] 1. gra¬
viranje v železu ali jeklu, 2. jeklorez
siderolit -a m  [sidero- + -lit] železnjak,
meteorit, sestavljen večidel iz železa
sideroza -e ž [sider(o)- + -oza] pljučna bo¬
lezen od vdihavanja železnega ali ko¬
vinskega prahu

sldi neskl. m  [= ar. moj gospod] naslov
severnoafr. plemenskih poglavarjev; v
naslavljanju tujcev: gospod
si duo faciunt idem non est idem /si du'o
fa'ciunt i'dem non est i'dem/ lat. če
dva storita isto, to ni isto, gl. duo cum
faciunt...

siecle [/sjffkta/ fr. iz lat. saeculum]  1. sto¬
letje; vek, doba, 2. svet
siena -e ž  [ital. siern  iz /c/ra di Siena
sienska zemlja, po mestu Siena] 1. vrsta
rjavo rdeče gline, 2. rjavo rdeča barva
iz nje

sienit -a m  [lat. syenites sc. lapis,  po stegipt.
mestu Siena, danes Asuan] v mineral,
zrnasta vulkanska kamnina iz živca,
rogovače itd.; za gradbeni kamen

sierra -e i [/sie'ra/ = Špan. žaga, iz l at ’
serra\  pogorje, gorovje; v Španiji često¬
krat naziv pogorij in gorskih verig
(S- Nevada)

siesta -e ž  [Špan. siesta  iz lat. sexta sc. h 011 '
šesta ura po sončnem vzhodu] opel'
danski počitek, oddih (po kosilu) v
vročih deželah, zlasti v Španiji ,

sieur -ja m  [/sjoer/ fr. okr. iz seigneuti
gospod, star fr. naslov; največ v sodu'
praksi ali pejor. __ .

si fabula vera /si fa'bula ve'ra/ lat. »že J e
zgodba resnična«, če je to res...
sifilis -a m  [po »Syphilis sive Morbi‘ s
Gallicus« naslovljeni lat. pesnitvi > z
1. 1530, v kateri je ital. zdravnik G. F ra '
castorius opisal to bolezen; ime posnern®
pisec po osebi iz pesnitve, bolnem past ,r '
ju Syphilisu, iz* gr. sjc svinja, phi‘°
drag, ljub] v med. huda spolna bolezen*
ki jo prenaša bakterija spirochaeta P_ a '
lida (prenaša se največ s spolnim obe 6 ]

-o k 1

vanjem ali dedno); sifilitičen -čna

se tiče sifilisa, izvirajoč od sifilisa; bol®
za sifilisom; sifilitik -a m  sifilitični bo*'
nik, kdor ima sifilis ..

sifiiolog -a m  [gl. sifilis, 4- -log] zdravnik*
specialist za sifilis; sifilologija -e ž  na u
o sifilisu r

sifilom -a m  fsifil(is) 4- -om] sifilitični tv«
(v tretjem stadiju bolezni)
sifon -a m  [gr. stphon  cev] 1. natega, s
salna cev, 2.  sifonska steklenica (za s
davico), 3. odvodna cev z dvojnim ko J*
nom (pri umivalnikih ipd., da ne zaudafh
iz cevi), 4. smrk (morski ~); sifonka -e'
sifonska steklenica , .

sigilarije -ij ž mn.  [iz lat. sigillum  P etf  J
po sledeh, ki so ostali tam, kjer je 1
prirasel] v bot. pečatnikovci, vrsta dre'
iz karbona . . .

sigillum -a m  [/sigi'lum/ nlat. dimin. iz
signum  znak] pečat * t ]

sigla -e ž [nlat. mn. sigla  iz sigillum  P eC
1. okrajšava ali okrajšan znak, np
SFRJ, 2. stenografski samoznak
sigma -e ž in neskl. m  [gr. sigma ] ° se,r1 !’ v .
sta črka v gr. abecedi (S, a, g _ = s  n9
S, s); sigmatičen -čna -o končujoč se
»s«; v obliki »s« . ((J )

sigmatizem -zrna m  [nlat. sigmatism.^
1. opuščanje črke »s« v končnih

signakc)

651

Silen(os)

■is, -us pri starejših rim. pesnikih, 2. pre¬
tirano uporabljanje sičnikov, 3. pomanj¬
kljiva izgovarjava sičnikov (govorna
_ motnja)

signakel -kla m  [lat. signaculum  znamenje]

. bralni trak ali prekladek (v knjigi)

S| gnal -a m  [nlat. signale  iz lat. signum
znak] znak, vidno (npr. svetlobno) ali
slušno znamenje z določenim pomenom
signalizacija -e z [fr. signalisation]  1. daja¬
nje signalov; sporazumevanje s signali,
2. signalni ključ; signalizirati -am da(ja)ti
signale, sporazumevati se s signali; opo¬
zoriti na kaj; obvestiti koga, sporočiti
. kaj

signatar -ja m  [lat. signatarius]  podpisnik,
npr. pogodbe; signataren -rna -o pod-
, Pisen, podpisniški (~e države)

S| gnatura -e z [nlat. signatura ] označba,
znak, značka, znamenje za kaj, zlasti,
1. ime (podpis) ali značka zanj, 2. pod¬
pis s pečatom na javni listini; umetnikov
Podpis na podobi ipd., 3. knjižna značka
(številka) za knjigo v knjižnici, 4. zna¬
menje ali znamenja za ključ ali takt
(glas.), 5. na receptih: navodilo za upo¬
rabo, 6. označba tiskovnih pol s teko-
. cimi številkami

stgnet -a m  [nlat. signetum  iz lat. signum
znamenje] 1. osebni pečat, npr. prstan
z inicialkami, 2. tiskarsko, založniško
znamenje (ali obrtniška ipd. značka
. sploh), 3. bralni trak ali prekladek
s, gnificirati -am [lat. significare]  označiti,
zaznamovati; signifikacija -e ž znak;

, označba; pomen; smisel
Sl gnifikanten -tna -o [lat. significans ] po-
, memben, značilen

Sl gnifikativen -vna -o [iz nlat.] gl. signi-
. fikanten

s, gnirati -am [lat. signare  vrezati; označiti]
1- označiti, zaznamovati, 2. podpisati;
označili s skrajšanim podpisom, 3. (za)-
. Pečatiti

Sl gnor -a m  [/sinjor'/ ital. iz signore  iz lat.
s enior  starejši; predstojnik] gospod (v
. naslovu ali nagovoru) ;fig.  gospodar
S| gnora -e ž /sinjo'ra/ ital. gospa (v naslovu
. a 'i nagovoru)
s |gnore -ra m  [ital.] gl. signor
Sl gnoria -ie ž  /sinjori'a/ ital. 1. (fevdalno)
gospostvo, 2. »gosposka«, v srednjem

veku vlada v ital. mestnih republikah,
npr. v Benetkah in Florenci, 3. kot
naslov: visokost

signorina -e ž  [/sinjori'na/ ital. dimin. iz
signora]  gospodična (v naslovu ali na¬
govoru)

signorino -a m  [/sinjori'no/ ital. dimin. iz
signore ] gospodič

signum -a m  [lat. signum ] znak, znamenje;
pečat, žig

signum laudis /si'gnum lau'dis/ lat. »zna¬
menje pohvale«, vojaško odlikovanje v
bivši Avstro-Ogrski

siguren -rna -o [ital. sicuro]  trden, gotov
v čem; nedvomen; varen, zanesljiv;
sigurnost -i ž  trdnost, gotovost; varnost,
zanesljivost

sikativ -a m  [nlat. siccativus  sušeč] sušilo,
snov, ki pospešuje sušenje raznih barv,
npr. kovinski oksidi

sikofant -a m  [gr. sykophantes  ovaduh,
prvotno baje ovajal tiste, ki so kljub
prepovedi izvažali fige iz Atike, iz sykon
figa, phainein  pokazati] ovaduh; pri¬
liznjen obrekljivec; prišepetavec
si komora -e i [gr. sykomoros]  vrsta divje
smokve in njen plod (»oslovska figa«,
raste največ v Egiptu)
sikoza -e ž  [gr. sykosis  iz sykon  figa] bra-
dovec, nalezljivo gnojno vnetje lasnih
mešičkov na glavi in poraslih delih
obraza (med.)

sikstina -e ž  [po papežu Sikstu IV., ki jo
je dal sezidati 1. 1473] znamenita vati¬
kanska kapela, poslikana z Michelange¬
lovimi freskami

silabarij -a m  [nlat. syllabarium  iz gr.

syllabe  zlog] (prva) začetnica, abecednik
silabičen -čna -o [gr. syllabikos ] zlogoven,
sestavljen iz zlogov, v zlogih; merjen po
zlogih (~i verz); silabirati -am zlogovati
Silabus -a m  [nlat. syllabus,  nepravilno po
lat. sittyba  spisek] spisek, seznam nau¬
kov, ki jih je obsodila katol. cerkev
(prvi tak seznam »poglavitnih zmot naše¬
ga časa« je izdal Pij IX. 1. 1864; v njem
našteva 80 takih naukov; drugega je
izdal Pij X. 1. 1907)

silaža -e i [gl. silos] kisanje, siliranje krme;
kisal, silirana krma

Silen(os) -na m  [lat. Silenus  iz gr. Seilenos)
v stgr. mit. spremljevalec in krušni oče

silentium

652

simbol

Bakha, navadno upodobljen kot ple¬
šast, trebušast starec s potlačenim no¬
som; jaha na oslu, ker je vedno pijan
in ga noge ne nosijo (simbol pijanosti)
silentium /silen'cium/ lat. 1 . samost,  mir;
molk, 2. medm.  pozor 1 mir! tiho!
pst!

silepsa -e ž  [gr. syllepsis  ujetje] 1. povzetje
več predmetov v en sam pojem, npr.
ljudje, sočivje..., 2. skrčenje dveh zlogov
v enega, 3. uporaba enega predikata za
več subjektov (slovn., log.)
silf -a m, nav.  silfa -e ž  [nlat. sylphes  —
redka beseda, skoval* jo je Paracelsus]
v srednjev. praznoverju — najprej pri
Paracelsusu—ljubka bitja, navadno žen¬
skega spola, zračne vile (poosebljenje
elementarne sile zraka)
silflda -e ž  [iz nlat.] gl. silfa
silhueta -e ž  [fr. silhouette,  po varčnem fr.
finančnem ministru E. de Silhouettu,
1709—1767] tenja, (senčni) obris, tj. iz
črnega papirja izrezana in na bel papir
nalepljena slika, ki kaže le obrise,
senco človeka (v modi v 18.—19. stol.);
fig.  meglen, nejasen obris
silicid -a m  [silic(ij) + -id] spojina kovine
s silicijem (kem.)

silicij -a m  [nlat. silicium  iz lat. silex, si-
licis  kremen] kem. prvina, sestavina
kremena, kremenice itd., v raznih spo¬
jinah sestavlja nad četrtino zemeljske
skorje

silikat -a m  [iz lat. silex, silicis  kremen,
+ -at] v kem. sol silicijeve kisline;
mednje sodijo številne rudnine, umetne
uporabljajo za izdelovanje stekla itd.
silikon -a m, nav. v mn.  silikoni -ov [sili-
(cij) + k(et)on] umetne snovi, pri ka¬
terih sestavljajo osnovo molekul verige
iz silicijevih in kisikovih atomov (kem.)
silikoza -e i [nlat. silicosis,  gl. silicij] huda
pljučna bolezen zaradi vdihavanja kre¬
menčevega prahu (med.)
silirati -am [gl. silos] kisati krmo (v silosu);
spraviti v silos

silogističen -čna -o [gr. syllogistikos  skle¬
pajoč, iz syllogizesthai  sklepati] ki
se tiče silogistike ali silogizma; skle¬
palen; silogistika -e ž  nauk o silogizmih
v formalni logiki; modrovanje s silo¬
gizmi

silogizem -zrna m  [gr. syl!ogismos]  v for¬
malni logiki; 1. (logični) sklep; sestavljen
je iz dveh (enostavni silogizem) ali vež
(verižni silogizem) premis in sklepa,
ki je iz njih izveden, 2. v ožjem pomenu :
deduktivni sklep

silos -a m  [Špan. silo,  mn. silos,  jama]
1. prostor — jama, zgradba — za ki¬
sanje in shranjevanje zelene krme, 2. ve¬
lika moderna kašča, shramba za suro¬
vine itd. v obliki visokega stolpa z na¬
pravami za čiščenje in sortiranje
silskin -a m  [iz angl.] gl. sealskin
silumin -a m  [sil(icij) + (al)umin(ij)] zlitin®
aluminija s silicijem (kem.)
silur -ja m  [po Silurih, nekdanjih prebiva*'
cih Walesa, kjer so te plasti zelo razvite!
v geol. zgodovini Zemlje: druga plast in
doba paleozoika (starejša označba, da¬
nes sta namesto nje uvedeni dve novi-
ordovicij in gotlandij)
silvanit -a m  [po (Tran)silvan(iji), kjer so
jo najprej našli, + -it] mehka, srebrnk®"
sta ali belo rumena zlata in srebrna rud®
silvikultura -e i [lat. silva  gozd, + kultur®!
gojenje gozdov

silvln -a m  gl. silvit .

silvit -a m  [iz* nlat. sal Sylvii  Sylvijeva sol,
4- -it] prozorna, rdečkasta ali mležp®
bela rudnina, po sestavi kalijev klon®
s’il vous plait /sil' vu pls'/ fr. »če vam J 6
pogodu«, tj. prosim, izvolite
sima -e i [si(licij) + ma(gnezij)] spodnl®
plast zemeljske skorje (geol.) ..

simba -e ž  [po afr. besedi] vrsta glasba®
(tolkala) pri Kafrih

simbiont -a m  [gr. symbion  skupaj žive®!
sožitelj, organizem, živeč v simbioz
(biol.)

simbiotičen -čna -o [gr. symbiosis  skup®®
življenje, sožitje, iz syn  s, z, bios  živi)®!
nje] ki se tiče simbioze; simbioza -e
v biol. 1. gostaštvo, sožitje med razilič¬
nimi živalskimi ali rastlinskimi orgam*!
mi, npr. med mravljami in trtnimi us® 1
(sožitje ni škodljivo za gostitelja ah J
koristno za oba člena), 2. v ožjem P®'
menu: mutualizem _ ^

simbol -a m  [gr. symbolon  znamenje, ^
symballein  zložiti] znamenje česa, J-
stari Grčiji spoznavno, dogovorje®.
znamenje, po katerem so npr. spoz®®“

simboličen

653

simpatija

gosta, prijatelja... (gostitelj je npr. dal
gostu ob slovesu pol prelomljene deščice,
m če sta se polovici ujemali, so gosta
drugič spoznali), 2. znamenje, podoba
za  pojem, idejo, čustvo...; prispodoba,
npr. oljčna vejica (= simbol miru),
luč (= simbol spoznanja), 3. znak za
mat. pojem, kem. prvino ipd., npr. Na
(= natrij); simbol vere kratka razlaga
osnovnih načel kake vere, »čredo«
■mboijčen -čna -o [gr. symbolikos,  gl.
simbol] izražen s simbolom, v podobi ali
Prispodobi; prenesen, izražen v fig.
Pomenu (včasih: minimalen); rabljen kot
simbol; ki se tiče simbolike
'mbolika -e ž [gl. simbol] 1. izražanje
'dej, pojmov... s simboli; simbolični
Pomen, 2. nauk o simbolih, 3. celotnost
. ^i sistem simbolov
■mbolist -a m  [fr. symboliste  iz gr.] 1. kdor
Uporablja ali preučuje simbole, 2. pri¬
vrženec simbolizma; simbolizem -zma m
*■ uporabljanje simbolov, npr. v antiki,
?• smer v umetnosti, ki uporablja kot
Prazna sredstva simbole, pripisujoč jim
v časih globlji ali mistični pomen (nastala
V Franciji ob koncu 19. stol., npr. Ver-
laine, Maeterlinck, Mallarmč...)
unbolizirati -am [fr. symboliser  iz gr.]
’■ upodobiti, izraziti s simbolom, 2. biti
simbol

uuentalec -lca m  [po dolini reke Simme,
U e m. Simmental,  v Švici] govedo ple¬
menite simentalske pasme
“Uetrdla -e ž  [gl. simetričen] somernica,
središčnica (geom.)

"Uetričen -čna -o [gr. symmetros  iz syn  s,
z > metron  mera] so(raz)meren, v sklad-
Pem razmerju (delov do celote); izra¬
be simetrijo

Pietrija -e ž  [gr. symmetria\  somerje, so¬
razmerje, ujemanje nasprotnih si delov
pelote (npr. leve in desne polovice te¬
lesa) po obliki, velikosti ali razporeditvi
delov; somernost; skladnost, skladno
Razmerje

uufilija -e z [gr. syn  s, z, philia  prijatelj¬
stvo] »prijateljsko sožitje«, v biol. vrsta
Sl mbioze, pri kateri gostitelji, npr.
jjPjravIje, skrbe za svoje goste, simfile
•bioničen -čna -o [gr. symphonos, syn  s, z,
Pnone  glas] »soglasen«, sozvočen; v zvezi

s simfonijo (~i koncert); simfonija -e ž

1.  »soglasje«, sozvočje, ubranost glasov
ali glasbil; soglasje sploh, 2. naj večja
orkestralna oblika, nav. v štirih delih

simfonik -a m  [gl. simfoničen] 1. član sim¬
foničnega orkestra, 2. skladatelj sim¬
fonij

simfonist -a m  [gl. simfoničen] skladatelj
simfonij: Beethoven, Schubert...

simile /si'mile/ ital. v glas. 1. podobno,

2. pri ponavljanju: enako

similia similibus curantur /simi'lia simi'libus
kuran'tur/ lat. »podobno se zdravi s
podobnim«, klin se s klinom izbija,
načelo homeopatov

simonija -e ž [nlat. simonia,  po magu Si¬
monu iz Samarije, ki je baje hotel ku¬
piti od apostola Petra »darove sv. Duha«]
kupčevanje s cerkvenimi službami in
častmi, zlasti v srednjem veku

simonist -a m  [gl. simonija in simonizem]
1. kdor uganja simonijo, 2. zagovornik
simonizma

simonizem -zma m  [iz fr.] gl. sensimonizem

simpatetičen -čna -o [gr. sympathetikos  iz
sympatheia  sočutje] 1. sočuteč, enako,
sorodno čuteč, prim. simpatičen, 2. so¬
roden (v lastnostih, nagnjenjih...), de¬
lujoč ali izvirajoč iz kake (naravne)
lastnosti, privlačnosti ipd., 3. fig.  skri¬
ven, skrivnostno delujoč; simpatetično
črnilo skrivno (nevidno) kem. »črnilo«,
vidno šele po segrevanju ali po delo¬
vanju kemikalij

simpatičen -čna -o [gr. sympathes  čuteč
s kom, soroden] 1. sočuteč, 2. enaka
čustva ali simpatijo zbujajoč; fig.  prije¬
ten, prikupljiv, prikupen, privlačen (~a
oseba, naspr. antipatičen), 3. v fiziol.
ki se tiče simpatičnega živčevja; sim¬
patično živčevje v fiziol. del vegetativnega,
volji nepodvrženega živčevja (to živ¬
čevje ureja in pospešuje delovanje srca,
dihanje, prebavo...), ki deluje nasprotno
od parasimpatičnega

simpatija -e i [gr. sympatheia, syn 's,  z,
pathos  zlo, trpljenje, čustvo...] 1. ču¬
tenje s kom; sočutje, 2. soglasje v
čustvih, (duhovno, erotično...) nagnje¬
nje ali medsebojna naklonjenost dveh
oseb ali ene osebe do druge, 3. predmet
te naklonjenosti, oseba, ki jo zbuja,

simpatikotonija

654

sindikate"

»ljubezen« (moja ~), 4. skrivna sila,
skrivnostno delovanje ali učinkovanje
ene snovi itd. na drugo
simpatikotonija -e ž  [simpatik(o) + -tonija]
zvišani tonus v simpatičnem živčevju
(med.)

simpatik(us) -a m  [nlat. nervus sympathicus ]
simpatični živec, gl. simpatično živčevje
simpatizer -ja m  [gl. simpatija] kdor je
komu (čemu) naklonjen, kdor s kom
(s čim) simpatizira; simpatizirati -am
enako čutiti s kom, sočustvovati, sogla¬
šati v čustvih (mnenjih...); biti komu
(čemu) naklonjen, čutiti, gojiti simpatijo
simpel neskl. pridevn.  [fr. simple  iz lat. sim-
plex]  preprost; naraven, neprisiljen;
pejor.  butast, omejen

simpleks -a m  [lat. simplex  preprost] 1. ne-
zložena beseda (slovn.), 2. vrsta črpalke
(tehn.), 3. pejor.  butec, tepec; simpleks
neskl.pridevn.  preprost, enostaven; pejor.
butast, omejen

simpliciteta -e ž  [lat. simplicitas]  prepro¬
stost; naravnost; nedolžnost; prepro¬
ščina, naivnost; pejor.  omejenost
simplicizem -zma m  [lat. simplex  preprost]
preproščina, naivnost; pejor.  omejenost
simplificirati -am [nlat. simplificare  iz lat.
simplex  preprost, facere  narediti] po¬
enostaviti; simplifikacija -e ž  poeno¬
stavljanje česa, poenostavitev
simploka -e i [gr. symploke  spletanje] zveza
več pesniških figur, zlasti anafore in
epifore, v enem stavku
simplon -a m  [po alpskem prelazu Simplon
in po njem imenovanem žel. predoru]
brzovlak, ki veže Pariz s Carigradom
simpozij -a m  [lat. symposium  iz gr. sym-
posion  pitje...] 1. pri starih Grkih: pitje,
popivanje po gostiji z duhovitimi razgo¬
vori, 2,-strokovnoznanstveni sestanek ali
posvet; Simposion -sia m  naslov Plato¬
novega dela, v katerem razvija svoj nauk
o erosu

simptom -a m  [gr. symptoma, symptomatos
naključje, slučaj] znak, priznak, vnanji
znak (pojav, okoliščina...), spremljajoč
in napovedujoč kaj; simptomatičen -čna
-o učinkujoč kot simptom; napovedujoč,
naznanjajoč kaj; značilen
simptomatologija -e ž  [simptom(ato) 4-
-logija] v med. 1. nauk o bolezenskih

simptomih, 2. bolezenski simptomi V
kakem primeru

Simson -a m  [iz hebr.] gl. Samson
simulacija -e ž  [lat. simulatio  iz sitnif ,s
podoben] hlinjenje česa, zlasti bolezni
simulant -a m  [iz lat.] kdor kaj hlini ali se
prenareja

simulirati -am [lat. simulare  napraviti p°'
dobno; hliniti se] privzeti videz, hlini* 1 ’
prenarejati se; hliniti kaj, zlasti bolezen’
delati se bolnega

simultan -a -o [nlat. simultaneus  iz * a
simul  obenem] sočasen, hkraten; sk"'
pen; simultanost -i ž  sočasnost, hkratn° s
simultanka -e i [gl. simultan] sočasna i® r
šahista proti večjemu številu naspf°'
nikov, včasih do 30 in več
simultanski -a -o [iz lat.] gl. simultan
sin kratica: sinus (mat.) j

sin- [iz gr. syn  s, z, skupaj, hkrati; P r p"
se asimilira v sil-, pred b, m, p v suj 1 "’
pred s, z v si-] predlog in prislov; v z 0
ženkah: so-, hkrati, npr. sintaksa, s "°
gizem, simbol, sistem «

sinagoga -e i [gr. synagoge  shajanje, nam' ,
Judov pri verskih obredih; shodnic"
judovska shodnica (molilnica); versk
organizacija Judov ob taki shodnici
sinantrop(us) -pa m  [nlat. sinanthroP'
pechinensis ] v antropol. ime za P raC  j
veka, čigar fosilne ostanke so našli P
Pekingu

sinartroza -e ž [sin- + gr. arthron  sk^jjj
+ -oza] v med. nepremični stik « v
kosti (brez sklepa) fl

sindčtičen -čna -o [gr. syndetikos ] veze ’
vezalen j Z

sindetikon -a m  [gr. syndetikos  vezen,
syndein  vezati] ime za razna tekoča
pila, zlasti ribji klej ..j s ]

sindezmitis -a m  [gr. syndesmos  vez, + '*
vnetje vezi (med.)

sindezmologlja -e ž  [gr. syndesn>os  ^
+ -logija] nauk o vezeh človeškega
lesa (anat.) eCi

sinili k -a m  [nlat. syndicus  odposla] 1  j
predstavnik, iz gr.] (pravni, trgovski-p
zastopnik društva, združenja ipd-1 P
oblaščeni predstavnik
sindikalen -Ina -o [fr. syndicale\  ki se . 0
strokovnih organizacij, sindikatov l
gibanje)

sindikalist

655

siniceza

Sindikalist -a m  [fr. syndicaliste]  privrženec
sindikalizma, kdor deluje v sindikatih;
sindikalizem -zma m  1. anarhizmu so¬
rodna smer v delavskem gibanju, nastala
v  osemdesetih letih 19. stol.; zavrača
Polit, organizacijo (stranko) in polit,
boj proti kapitalizmu ter hoče prevzeti
oblast z »neposredno akcijo« delavskih
zvez (splošno stavko, sabotažami),
. 2. nauk, ki se nanj opira
sindikat -a m  [fr. syndicat  iz nlat. syndicus]
k strokovna zveza, združenje na stro¬
kovni osnovi, zlasti a) delavcev in na¬
meščencev ene stroke (rudarski ~), pri
nas delavcev in nameščencev sploh,
b) podjetnikov, 2. ena od oblik kapit.
združenj (vrsta kartela), ki prevzame
Prodajo blaga vanj vključenih podjetij
'n jim vzame trg. samostojnost, 3. pejor.
razna združenja kriminalcev, prosti¬
tutk...; sindikaten -tna -o ki se tiče
. sindikata

/si'ne/ lat. predlog: brez; v raznih
. zvezah, npr. sine anno
S| ne anno /si'ne a'no/ lat. »brez letnice«
. (v bibliografiji)

Sln e clausula /si'ne klau'zula/ lat. brez
. klavzule, brez omejitve
sine die /si'ne di'e/ lat. »brez (določenega)
dne«, tj. za nedoločen čas (odgoditi
zasedanje ~)

'nedrij -a m  [gr. synedrion, syn  s, z, hedra
sedež] judovski veliki zbor, najvišji
Verski, sodni itd. organ pri Judih do
. k 70 n. š. (imel je 71 članov)

! n e fine /si'ne fi'ne/ lat. brez konca
'ne ira et studio /si'ne i'ra et stu'dio/ lat.
brez jeze in naklonjenosti, tj. nepristran¬
sko (geslo rim. zgodovinarja Tacita
JAnalih)

'nekdoha -e ž  [gr. synekdoche, syn  s, z,
e kdechesthai  prevzeti] »sovzetje«, govor¬
niška (pesniška) figura, pri kateri del
°značuje celoto ali celota del, npr.
ognjišče = hiša, šest ust = šest otro-
cičev; prim. pars pro toto
nekura -e ž  [lat. sine cura  brez skrbi,
Prvotno: nadarbina brez uradnih opra-
v *l] fig.  korito, mastno plačana služba
2  malo ali nič dela
loco /si'ne lo'ko/ lat. v bibliografiji:
brez navedbe kraja

sine loco et anno /si'ne lo'ko et a'no/ lat.
v bibliografiji: brez navedbe kraja in
leta (npr. tiska)

sine obligo /si'ne ob'ligo/ lat. brez obvez¬
nosti, neobvezno

sine qua non lat. gl. conditio sine qua non
sinereza -e z [gr. synairesis, syn  s, z, hairein
vzeti] 1. zlitje, strnitev dveh zlogov ali
samogl. v enega, naspr. diereza, 2. sini¬
ceza

sinergija -e ž  [nlat. synergia  iz gr. syn  s, z,
ergon  delo] 1. sodelovanje, vzajemna
pomoč, 2. družno delovanje, sodelovanje
dveh ali več sil ali organov
sinestezija -e ž  [nlat. synaesthesia  iz gr. syn
s, z, aisthesis  občutek] »soobčutje«,
sekundarno občutje, tj. reagiranje ne-
draženega čuta pri kakem dražljaju,
npr. zaznavanje barv ob določenem glasu
sine tempore /si'ne tenTpore/ lat. brez aka¬
demske četrti, tj. točno
sineza -e ž  [gr. synesis  razum, razumnost]
konstrukcija po smislu, tj. neobičajna
stavčna konstrukcija, v kateri je pomenu
na ljubo zanemarjena sintaksa
sinfonija -e ž  [ital. sinfonia]  gl. simfonija
sing. kratica: singular
single [/sigi/ = angl. posamezen] 1. igra
posameznikov (dveh igralcev) pri te¬
nisu, 2. igra dveh parov pri golfu
singular -a m  [lat. singularis sc. numerus
iz singularis  edin, posamezen] v slovn.
ednina, naspr. plural; singularen -rna -o
1. (pojedin, posamezen; enkraten, po¬
seben, nenavaden; izreden, redek; čuden
(~i primer), 2. v slovn. edninski (~e
oblike)

singulare tantum /sin'gulare tan'tum/ lat.
v slovn. samostalnik, ki se rabi le v
ednini, npr. veselje, naspr. plurale
tantum

singulariteta -e ž [nlat. singularitas]  posa¬
meznost; posebnost, nenavadnost; red¬
kost

singularnost -i ž  fiz lat.] gl. singulariteta
sinhron -a -o, sinhronski -a -o, sinhronizi¬
rati -am [iz gr.] gl. sinkron, sinkronski...
sinica -ic s mn.  [/si'nika -ik/ iz nlat. sinicus
kitajski] slovstvo Kitajske (in o Kitajski)
siniceza -e ž  [gr. synizesis]  v poetiki: zlitje,
strnitev dveh sosednih samogl. v en zlog
(brez oblikovanja diftonga)

sinistra mano

656

sinoptik

sinistra mano ital. gl. mano sinistra
sinklinala -e i [gr. synklinein  sočasno se
nagniti] v geol. kadunja, skladi usedlin
v zemeljski skorji, ki so se pogreznili;
prim. antiklinala

sinkopa -e i  [gr. synkope  odrezanje, syn  s, z,
koptein  udarjati, odsekati] 1. v slovn.
skrajšanje besede z izpuščanjem enega
ali več glasov sredi besede, npr. vzem’te
= vzemite, 2. v med. globoka nezavest
(navidezna smrt), če nenadno zastane
srce, 3. (navadno: sink6pa -e ž) v glas.
prenašanje takta s poudarjene na ne-
poudarjeno noto, pri tem se druga polo¬
vica prvega takta zlije s prvo polovico
drugega takta, npr. pri jazzu; sinkoplrati
-am 1. skrajšati besedo s sinkopo, 2. one¬
svestiti se, 3. prenašati takt s poudarjene
na nepoudarjeno noto
sinkracija -e ž  [gr. syn  s, z, 4- -kracija]
sovlada, soudeležba pri vladanju, če npr.
sodeluje ljudstvo po svojih predstavnikih
v najvišjih drž. organih
sinkretizem -zma m  [gr. synkretismos  zdru¬
žitev, po* sprtih Krečanih, ki so se
združili proti skupnemu sovražniku]
1. poizkus združitve ali združitev, kom¬
promis med različnimi ali nasprotnimi
si naziranji, 2. nerazčlenjenost, nedife-
renciranost česa na nižji razvojni stopnji,
npr. umetnosti pri primitivnih ljudstvih,
3. stapljanje poganskih religij s krščan¬
stvom

sinkrociklotron -a m  [sinkro(nizirati) + ci-
klotron] vrsta ciklotrona v jedrski fiziki
sinkron -a -o ali  sinkronski -a -o [gr. syn-
chronos  sočasen, syn  s, z, chronos  čas]

1. ki se tiče sinkronskih motorjev (tehn.),

2. sinkroničen; sinkroničen -čna -o so¬
časno se dogajajoč, sočasen, hkraten,
npr. snemanje zvoka in slike v filmu;
časovno skladen

sinkronističen -čna -o [gr. synchronismos
sočasnost] sestavljen po sočasnosti (~a
preglednica zgodovinskih dogodkov);
sinkronlzem -zma m  1. sočasnost, hkrat¬
nost (pojavov, procesov); časovna sklad¬
nost, 2. skladnost frekvence dveh pe¬
riodičnih pojavov (fiz., elektr.)
sinkronizirati -am [gl. sinkronj časovno
uskladiti ali vzporediti (npr. sliko in
zvok), napraviti sočasno, podati sočasno

sinkronski -a -o [iz gr.] gl. sinkron
sinkrotron -a m  [sinkro(nizirati) + (elekr
tron] v jedrski fiziki: tip pospeševalnik®
(modificirani ciklotron) za razbijanje
atomskih jeder

Sinn Fein [/šin fein/ = ir. mi sami] irsk a
nacionalistična stranka, ustanovlj. '■
1905; njen program je bil nacionalni
neodvisnost Irske (po ustanovitvi irsk
države 1.1921 seje razcepila)
sinod -a m  [gr. synodos  sestanek, zbor, W
s, z, hodos  pot] cerkveni svet (zb ot)>
najvišja oblast v ruski pravoslavn
cerkvi do 1.1917, največkrat: sveti sin®
(v srbski ima to funkcijo arhierejsk
sinod); sinodski -a -o ki se tiče sinoda
sinoda -e ž [gr. synodos  sestanek] 1. škpj
fijski cerkveni zbor (pri katol.), 2. konc' ■
sinodalen -lna -o ki se tiče sinode a
sinoda <

sinolog -a m  [nlat. Sinae  Kitajec, + ~'°H
strokovnjak za sinologijo; sinologija *
veda o kitajskih jezikih, književnosti

kulturi _

sinonim -a m  [gr. synonymon, syn  s, ’
onyma  ime] v slovn. soznačnica, tj. v,
sede, ki se različno glase, a imajo ena
ali soroden pomen, npr. menim, misli®'
sodim...; sinonimen -mna -o soznac« '
z enakim ali zelo sorodnim pomen®,
sinonimija -e ž [gr. synonymia\  1. soznaejj
pomenska enakost ali sorodnost; .
ali soroden pomen, 2. uporablja®
soznačnic . ..

sinonimika -e ž [iz gr.] nauk o sinonimu 1
sinopsa -e ž [iz gr.] gl. sinopsis &

sinopsis -a m  [gr. synopsis  pregled, syn  s > J
opsis  pogled] 1. kratek, strnjen P 1 ® .
ali povzetek, 2. pregled člankov ali S 1
diva (o istem predmetu), 3. zgoše®.^
pripoved, po kateri scenarist nap
filmski scenarij

sinaptičen -čna -o [gr. synoplikos, s}-
opsis] pregleden, podajajoč splošen P.^
gled celote ali osnov česa; ki_ se  .| r
sinopsisa ali sinoptika; sinoptični g
vidi zemljevidi s sočasnimi podat^ ,
vremenu v raznih krajih; sinoptika ,
napovedovanje vremena (za širše P
ročje) in nauk o tem . gf.)

sinoptik -a m  [nlat. synopticus  lZ
1. eden izmed prvih treh evang

sintagma

(Mateja, Marka in Luke), ki se glase
, podobno, 2. pisec teh evangelijev
sintagma -e £ [gr. syntagma  sestav; spis]
Pomenska zveza, skupina besed, ki se
. vežejo v pojem

sintaksa -e £ [gr. syntaxis  sestava, ustroj]
v slovn. skladnja; stavkoslovje, nauk
o stavku in stavčnih členih; sintaktičen
•čna -o stavkosloven, ki se tiče stavko-
slovja in skladnje, v zvezi s sintakso
, (~a pravila)

sintetičen -čna -o [gr. synthetikos iz syn-
thesis  sestava, združitev] 1 . sestaven,
sloneč na sintezi, izvirajoč iz sinteze,
2. sestavljajoč, združujoč v celoto, 3. v
fil. posplošen, sklepajoč od posameznega
na splošno, prim. analitičen, 4. sestav¬
ljen, 5. umetno narejen, umeten (~i
kavčuk); sintetična sodba v fil. sodba,
kjer pove predikat o subjektu nekaj, kar
subjektu že tako gre, npr. sneg je bel;
sintetik -a m  1 . kdor sintetizira ali upo¬
rablja sintetično metodo, 2. sintetična
t  snov

sintetizirati -am [gl. sintetičen] 1 . sestaviti,
spojiti v celoto, 2. umetno, sintetično
. 'zdelati, 3. podati sintezo česa
sinteza -e £ [gr. synthesis  sestava, združitev]
spajanje, sestavljanje, združevanje; spo¬
jitev, združitev, strnitev (v celoto, enoto);
Povzemanje; plod sestavljanja, povze¬
manja...; sestava; povzetek, v ožjem
Pomenu: 1. metoda znanstvenega raz¬
iskovanja, ki raziskuje pojave v njihovi
celotnosti, v enotnosti in medsebojni
zvezi posameznih delov, 2. v Heglovi
dialektiki: najvišja razvojna stopnja, ki
združuje na novi, višji osnovi pozitivne
elemente prejšnjih stopenj (negacija
negacije), 3. nastajanje kem. spojin iz
. Prvin ali iz enostavnejših spojin
s "itomija -e £ [gr. syntomia, syn  s, z, tem¬
nem  rezati] kratkost, jedrnatost izraža-
. nja; jedrnat, zgoščen (in plastičen) izraz
S| ntonin -a m  [gr. syntonos  napet, -f -in]
fibrinu sorodna snov, sestavina mišične-
, 8a tkiva

S| lt ut sunt, aut non sint /sint ut sunt, aut
non sint/ lat. naj so, kakršna so, ali pa
jih sploh ni treba (baje odgovor jezuit¬
skega generala Riccija na predlog, naj
Spremeni pravila jezuitskega reda)

^ ~~ Slovar tuik

sirena

sinuitis -a m  [iz gr.] gl. sinusitis
sinus -a m  [lat. sinus  krivina, lok, zaliv,
guba...] 1. v anat. razširina; krvnica;
(obnosna) votlina, 2. v trigonometr.
razmerje med kotu nasprotiležno kateto
in hipotenuzo (funkcija kota)
sinusitis -a m  [sinus + -itis] vnetje sinusa
(med.)

Sion -a m  [nlat. Sion  jeruzalemski grič,
nekdaj s Salomonovim templjem] fig.

1. Jeruzalem, 2. judovska teokracija,
3. judovsko ljudstvo, 4. nebesa

sionist -a m  [gl. Sion] privrženec sionizma;
sionizem -zma m judovsko polit, gibanje,
ki se je bojevalo za samostojno judovsko
državo v Palestini; njihovo geslo je
bilo: Palestina Judom! (danes ima močan
vpliv na politiko Izraela)
sipahi -ja m  [= perz. konjenik] domačin
v vojaški službi Evropejcev, zlasti Angle¬
žev (v Indiji v polpretekli dobi); prim.
spahi

si parva licet componere magnis /si par'va
li'cet kompo'nere mag'nis/ lat. če je
dovoljeno majhne stvari primerjati z ve¬
likimi (Vergil v Georgiki, ko delo čebel
primerja s ciklopi, ki kujejo Zevsu bliske)
si placet /si pla'cet/ lat. če vam je pogodu,
če vam ugaja

si quod fecisti nega /si kvod fecis'ti ne'ga/
lat. če si kaj zagrešil, zanikuj...
sir -a m  [/soe/ angl. iz fr. sire ] v Angliji:
(vzvišeni) gospod, 1. pred imeni naslov
vitezov in baronetov, 2. brez imena for¬
malen nagovor: gospod
sire -ra m  [/sir/ fr. iz lat. senior ] (prevzvi-
šeni) gospod, veličanstvo, nekdanji na¬
slov in nagovor fr. kraljev
sirena -e £ [lat. Siren  iz gr. Seiren]  1. v stgr.
mit. vrsta morskih nimf ptičje podobe
z žensko glavo (pozneje tudi deklice s
krili in ptičjimi nogami); bivale naj bi
bile na nekem otoku in s čarobnim
petjem vabile mornarje v pogubo; fig.
očarljiva pevka; lepa, nevarna zapeljivka,

2. močna signalna piščal, npr. za alarm
(tovarniška ~); znamenje za alarm,

3. v mn.  sirene -en v zool. a) [nlat. Sirenia ]
morske krave (red morskih sesalcev,
vanj sodi npr. dugong), b) [nlat. Sire-
nidae]  družina ribam podobnih živali
iz reda repatih dvoživk; sirenski -a -o

657

siriaza

658

sitofobija

ki se tiče siren(e); fig.  očarljiv, vabljiv,
a nevaren; sirensko petje zapeljivo, vab¬
ljivo petje; fig.  nevarna vaba
siriaza -e ž [gr. seiriasis iz Seirios  Sirij,
ker je v pasjih dneh Soncu najbližjij
v med. sončarica, bolezen »pasjih dni«
siringa -e ž [gl. Sirinks] 1. španski bezeg,
lipovka, majnica (bot.), 2. sirinks
Sirinks neskl. ž  [gr. syrinx, syringos  cev;
piščal] 1. v stgr. mit. ime najade, ki je
bežala pred Panom in bila spremenjena
v trs; ob pišu vetra so iz trsa doneli mili
glasovi in Pan si je iz njega urezal piščal;
sirinks -a m  1. Panova piščal, 2. Evsta-
hijeva cev (anat.), 3. pevni organ pri
pticah, 4. fistula (med.)
sirup -a m  [fr. sirop  iz nlat. sirupus*  iz ar.
sharab  pijača] 1. rjavkast, sladkor vse¬
bujoč sok iz sladkorne pese, 2. s slad¬
korjem vkuhan ali pripravljen sadni ipd.
sok, 3. v lekarništvu; gosta sladkorna
raztopina z zdravili ali rastlinskimi
ekstrakti

sisal -a m  Tangi, sisal,  po pristanišču Sisal
na Yucatanu] 1. konoplji podobno vlak¬
no neke tropične agave; preja iz teh
vlaken, 2. taka agava
sisicije -ij ž mn.  [gr. mn. syssitia, syn  s, z,
sitos  jed] skupni obedi državljanov v
stari Sparti in na Kreti
Sisifos -fa m  [iz gr.] gl. Sizif
sistem -a m  [gr. systema, systematos  se¬
stava, tj. celote iz posameznih delov]
kar je sestavljeno, združeno v celoto,
1. sestav, celotnost kakih sestavin (načel,
spoznav, naukov...), urejenih in pove¬
zanih v celoto; v fil. sostav, filozofski
sistem, 2. red, sestava, notranji ustroj
(družbeni, finančni ~); oblika, način
ureditve česa (volilni ~), 3. načrtnost,
notranji red, izvirajoč iz pravilne zveze
ali razvrstitve kakih elementov (~ v
delu); red, ureditev, razvrstitev po kakih
načelih (Linnejev ~), 4. smotrno ali po
določenih zakonih urejena celota (Ko¬
pernikov, sončni ~), 5. skupnost delov
s podobno funkcijo (prebavni ~) ali
delov, ki so funkcijska enota (dvofazni
~), 6. formacija (geol.); sistematičen
-čna -o 1. sestaven, sostaven, ki se tiče
sistema, v skladu s sistemom, 2. načrten,
strogo dosleden, npr. v delu, metodičen,

3. sestavljen ali urejen v sistem ali P°
sistemu, oblikujoč sistem; znanstveno
urejen; skladen

sistematik -a m  [iz gr. systematikos]  kdor
dela sistematično, po sistemu; strokov¬
njak v sistematiki; sistematika -e z

1. nauk o sistemih, 2. razvrstitev v sistem
ali po sistemu, 3. urejen, znanstven
pregled ali razlaga; urejeno, načrtno
razlaganje, 4. v bot. in zool. nauk a
metoda klasifikacije rastlinskih ali ' a '
valskih vrst (Linnčjeva ~)

sistematizacija -e i [angl. systematizatt o', 1 ’
gl. sistem] gl. sistemizacija; sistematik- 1 '
rati -am gl. sistemizirati
sistematologija -e ž  [sistem(ato) +
gija] 1. nauk o sistemih, 2. nauk o srn®'
trnem urejanju znanstvenega gradiva
sistemizacija -e ž  [angl. systemizcition  iz 6 ‘
ureditev, razvrstitev v sistem, r
(po kakem kriteriju, načrtu...); d°‘-
čitev postopnosti, vrst ipd., npr- P
samiških uslužbencev; sistemizirati -*‘
urediti, razvrstiti v sistem ali po sistemu-
določiti notranji red; znanstveno ur
diti . s

sistil -a m  [gr. systylon, syn  s, z, sty‘  .
steber] v arhit. 1. na gosto stoječi sten
(v razdalji dveh premerov stebra’

2. pročelje, dvorana ipd. s tako posta

ljenimi stebri - t j

sistirati -am [lat. sistere]  odpraviti; usta 1 ’
(~ bolezen), zavreti, zadržati (~ P° s
pek) g

sistola -e ž  [gr. systole  krčenje] 1. rltrn -L,
krčenje srca, ki sledi širjenju, P rl  ’
diastola (fiziol.), 2. skrajšanje dolg*
zloga (metr.) . ,,]

sistrum -a m  [lat. sistrum  iz gr. seisi'"^
staro glasbilo v obliki ropotulje, rop
tače; rabili zlasti Egipčani pri čaščeni
boginje Izide , s j

si tacuisses, philosophus mansisses ^
takui'ses, filo'zofus manzkses/ la*-,
bi bil molčal, bi bil ostal filozof, th
bi bil pokazal svoje nevednosti ali on

jenosti .. Q .

sitio- [gr. silion  žito; jed, hrana] gl-
sito- [gr. silos  žito; jed, hrana] v sestavu
kah, npr. sitofobija rf A

sitofobija -e i [sito- + -fobija] strah P

jedjo, odpor do jedi (med.)

sitologija

659

skandij

sitologija -e ž  [sito- + -Jogija.] nauk o pre¬
hrani

sitomanija -e z [sito- 4- -manija] v med.
volčji glad (zaradi pomanjkanja občutka
nasičenosti)

s >t tibi terra leviš /sit ti'bi te'ra le'vis/ lat.
naj ti bo lahka zemljica! (napis na na¬
grobnikih ali sklep nagrobnega govora)
S| tuacija -e ž [nlat. situatio  iz lat. situs
stanje, položaj] 1. položaj, lega (kraja,
stavbe...); stanje, razmere, (gmotni,
politični...) položaj; celotnost ali pre¬
plet okoliščin, 2. kartografska upodo¬
bitev zemljišča ali gradbišča (situacijski
načrt); situacijski -a -o položajski, ki se
tiče situacije; situacijska komika občutek
smešnega, izvirajoč iz dogajanja ali po¬
ložaja, v katerem je dramski junak
,(v naspr. z značajsko komiko)
situirati -am [lat. situare]  položiti, postaviti
(na določeno mesto); namestiti; dolo¬
čiti lego; situiran -a -o v določeni legi,
položaju ali razmerah; dobro situiran
, v dobrih gmotnih razmerah, premožen
situla -e i [lat. situla  vedro] v arheol. vedro,
npr. iz bronaste dobe (~ iz Vač)

Situs -a m  [lat. situs  lega] v med. lega,
(medsebojni) položaj organa ali organov
S| t venia verbo /sit ve'nia ver'bo/ lat. (če)
dovolite, da se tako izrazim, oprostite
besedi

*' v a -e m  [ind. Siva]  bog uničevalec, eno
°d treh najvišjih indijskih božanstev,

, prvotno bog ognja

sivaterij -a m  [Siva + gr. therion  zver]
yelikanski, žirafi soroden prežvekovalec
. iz_ terciara, najden v Indiji (zool.)

Sl  vis pacem, para bellum /si vis pa'cem,
Pa'ra be'lum/ lat. »če hočeš mir, pri¬
pravljaj vojno«, tj. mir je najmanj ogro¬
žen, če je država pripravljena za obram-
. ho (rim. vojaški pisec Vegetius)
sntpence /siks'pans/ angl. angleški srebrnik
za pol šilinga

Sizif - a m  [gr. Sisyphos)  v stgr. mit. usta¬
novitelj in kralj Korinta (eden od mitov
Pripoveduje, da je izblebetal Zevsove
ljubezenske nakane: Zevs je za kazen
Poslal nadenj Smrt, prebrisani Sizif
Pa jo je vkoval v verige. Rešil jo je šele
Hermes, ki je moral premetenca s silo
odvesti v spodnji svet; tam vali težko

skalo na vrh visokega hriba, a se mu ta
pri vrhu vedno izmuzne in se skotali
navzdol); fig.  Sizifovo delo prazno,
naporno delo brez konca in upanja na
uspeh

siže -ja m  [fr. sujet  iz lat. subiectum]  snov,
predmet kot podlaga umetnine, npr.
podobe, pesnitve...; motiv; vsebina,
glavna tema

S.J. nlat. kratica: Societas Jesu
skahičen -čna -o [iz lat.] gl. skabiozen
skabies -a m  [lat. scabies  iz scabere  praskati
se] v med. srab, garje, grinte, nalezljivo
kožno obolenje, ki ga povzroča grinja
skabioza -e i [nlat. scabiosa sc. herba ] v bot.
grintavec, neka rastlina (nad sto vrst,
nekoč zdravilo proti garjam)
skabiozen -zna -o [lat. scabiosus ] garjav,
grintav

skadenca -e ž  [ital. scadenza ] v trg. potek,
zapadlost, dospelost, tj. rok (dan) pla¬
čila menice ali terjatve
skafander -dra m  [gr. skaphe  korito, poso¬
da, aner, andros  mož] 1. plutovinast
plavalni pas, 2. potapljaška oprava s
pripravami za dihanje; podobna oprava
za vesoljce, 3. vrsta mehkužcev (zool.)
skala -e z  [lat., ital. scala  lestvica] 1. merska
lestvica na merilnih pripravah, npr. na
toplomeru; fig.  vrsta, sosledje stopenj,
2. glasbena, tonovska lestvica, 3. merilo
na zemljevidih

skalar -ja m  [gl. skala] v mat. veličina, ki
je dana z eno samo številčno vrednostjo,
naspr. vektor

skald -a m  [= island., stgerm,pesnik] staro-
skandinavski pesnik in pevec, zlasti
dvorni (od 8. do 13. stol.)
skalp -a m  [angl. scalp  iz lat.] koža z lasmi,
potegnjena z glave premaganega sovraž¬
nika (nekdaj bojna trofeja severnoamer.
Indijancev)

skalpel -a m  [lat. scalpellum  nožič] majhen
kirurški nož za operacije in seciranje,
nav. z nepremičnim rezilom
skalpirati -am [gl. skalp] potegniti, odreti
kožo z glave (sovražniku)
škamp -a m  [iz ital.] gl. škamp
skandij -a m  [nlat. scandium  iz Scandia
Skandinavija, ker je bila odkrita v skan¬
dinavski rudnini evksenitu] trivalentna
kem. prvina iz skupine redkih kovin

skandirati

660

skikjoring

skandirati -am [lat. scandere  dvigati se]
v metriki: brati, zlogovati verze po
metričnih stopicah (ne glede na pomen);
fig.  v zboru zlogovati, npr. ime favorita
skanzija -e ž  [lat. scansio  iz scandere]  branje,
zlogovanje verzov po metričnih stopi¬
cah; zlogovanje v zboru, prim. skandi¬
rati

Škapin -a m  [ital. Scapino  iz scarpa  čevelj]
stalni lik v starejši ital. komediji (Mo-
liere ga je populariziral v Skapinovih
zvijačah), tip spletkarskega, prekanje¬
nega služabnika; fig.  skapin -a m  pre¬
kanjen služabnik

skarabej -a m  [lat. scarabaeus]  1 . v zool.
družina hroščev, vanjo sodi npr. sveti
govnjač, pri starih Egipčanih posvečen
bogu Sonca, 2. kamen pečatnik ali amu¬
let z njegovo podobo
Skaramuš -a m  [fr. Scaramouche  iz ital.
Scaramuccia  (= spopad, praska); pod
tem imenom je v Molierovem času na¬
stopal v Parizu neapeljski komik T. Fio-
rilli] stalni lik v starejši fr. in ital. ko¬
mediji, tip strahopetnega bahača; fig.
skaramuš -a m  strahopeten bahač
skarifikacija -e ž [lat. scarificare  spraskati]
v med. razpraskanje kože, npr. pri
cepljenju koz

skžt -a m  [angl. skate  iz skand.] v zool.
ploščnatica, vrsta velikih morskih rib
roparic; nekateri skati elektrizirajo svoje
žrtve

skdt -a m  [nem. Skat  iz ital. scarto  izločena
karta] razširjena igra na karte (32 kart)
za tri igralce, vrsta preferanse
skatologija -e ž  [gr. skor, skatos  iztrebek,
+ -logija] 1. nauk o fosilnih iztrebkih,
koprolitih, 2. preučevanje iztrebkov
skdvt -a m,  skavtinja -e ž  [angl. boy scout
iz scout  izvidnik] gozdovnik (-ica),
član (-ica) tabornikom podobne mla¬
dinske organizacije; prvotno napol
polit, in vojaška mladinska organizacija,
ki jo je ustanovil angl. general Baden-
Powell med bursko vojno
skeč -a m  [angl. sketch  osnutek, skica,
iz ital. schizzo ] krajše, veselo dramsko
delo, nav. enodejanka, brez večje umet¬
niške vrednosti

skeda -e ž  [ital. scheda ] listek, npr. karto¬
tečni; skedarij -a m  kartoteka

skelet -a m  [gr. skeleton iz skeletos  izsušen]
okostje, zlasti človeško; (o)kostnjak,
npr. kot simbol smrti; fig.  1. ogrodje>
osnova ali osnutek, 2. zelo suh človek,
skeletirati -am napraviti skelet, odstra¬
niti meso s kosti .

skeleton -a m  [= angl. okostje, ogrodje!
nizke športne sani; vozač leži na trebuhu
in krmari z nogami

skepsa -e ž  [gr. skepsis  opazovanje, P re '
mišljevanje] (filozofski) dvom, tj. dvom
kot osnovno načelo mišljenja;/#. neza¬
upanje v kaj; skeptičen -čna -o dvomeč,
dvomljiv, nezaupljiv, poln pomislekov,
nagnjen k skepticizmu; ki se tiče skepu-
kov in skepticizma

skepticizem -zrna m [gl. skepsa] 1. dvom,
zlasti o možnosti ali pravilnosti spozna¬
vanja; dvom sploh, npr. o etični vred¬
nosti česa; dvomljenje, nezaupljiv° st :
2. »filozofija dvoma«, fil. smer, ki dvomi
o možnosti spoznanja resnice in zak°*
nov objektivnega sveta (njen začetni
stgr. filozof Pyrrhon); skeptik -a '[
1. dvomljivec, nezaupljiv, v vse dvomeč
človek, 2. privrženec fil. skepticizma
skiagrafija -e ž  [gr. skia  senca, + -grafi)"
izdelovanje rentgenskih posnetkov (f° t0 "

g rafij) i

skiagršm -a m  [gr. skia  senca, + -grami
rentgenski posnetek (fotografija) ,
skiaskop -a m  [gr. skia  senca, + -skpP'

1. zdravniška priprava za skiaskopU 0 ’

2.  sončna ura; skiaskopija -e ž  1. ug®

tavljanje refrakcije s sencami na osve'
ljeni očesni zenici (med.), 2. rentgen 0
skopija K

skica -e ž  [ital. schizzo,  prim. skeč] krate
oris, opis ali očrt; naris, načrt; beze
osnutek (govora, članka, risbe); P se .
prosta risba; kratka zgodba ali P r '
poved (lit.) . f j

skicirati -am [gl. skica] (na hitro) orisa ’
opisati, očrtati v osnovnih P oteZ ^v
napraviti skico; skicirka -e ž  zveze
ipd. za skiciranje (popotna ~) ...

skif -a m  [angl. skiff  iz ital. schifo]  en ° J -J
dolg športni čoln za enega veslač ,
skifist -a m  veslač ali tekmovalec v sku ^
skikjoring -a m  [/šijoring/ iz norv.] sm
Čanje z vpreženim konjem ali m°
ciklom

skimaraton

661

skriptum

skimaraton -a m  [norv. ski  smuči, + mara¬
ton] smučarski maraton na progi, dolgi
okrog 50 km

skinefekt -a m  [angl. skin  koža, + efekt]
v elektr. »kožni pojav«, visokofrekvenčni
izmenični tok se širi predvsem po po¬
vršju — koži — elektr. tokovodnika
s «njk -a m  [gr. skinkos ] vrsta tropskih pla¬
zilcev (zool.)

skioptikon -a m  [gr. skia  senca, optikos
viden] projekcijska priprava (izboljšana
»laterna magica«) za prikazovanje po¬
večanih slik na platnu
s klera -e ž  [gr. skleros  trd] očesna beločnica
(anat.)

s kleritis -a m  [skler(a) + -itis] vnetje
beločnice (med.)

s klero- [gr. skleros  trd] v sestavljenkah,
npr. sklerometer

s klerodermija -e i [sklero- + gr. derma
koža] v med. trdokožnica, vrsta hude
kožne bolezni; koža in podkožje se za¬
debeli in otrdi

s klerom -a m  [skler(o> + -om] v med.
1- tvoru podobna otrdelost tkiva, npr.
v dihalih, 2. kožna zatrdina
s klerometer -tra m  [sklero- 4- -meter]
»trdomer«, merilnik trdote, zlasti mi¬
neralov

s kleroprotein -a m, nav. v mn.  skleropro-
teini -ov [sklero- + protein] beljakovine
v  kitah, hrustancu ipd.
s kleroskop -a m  [sklero- + -skop] priprava
za preizkušanje trdote materiala (tehn.)
klerčtičen -čna -o [gr. skleros  trd] bolan
za sklerozo; skleroza -e ž 1. v med.
otrdelost tkiva ali organov (srca, arte¬
rij...), 2. otrdelost, olesenelost rastlin¬
skega tkiva

kOj fokr. za shr. Savez komunističke
or nladine Jugoslavije ] revolucionarna mla¬
dinska organizacija, ustanovlj. oktobra
1919, vodilno jedro naprednega mla-
s  dinskega gibanja v bivši Jugoslaviji
k°j -a m  gl. SKOJ; skojevec -vca m,
skojevka -e ž član (-ica) SKOJ
S k?'®ks -a m [gr. skolex  črv] glava trakulje
K<| bj -a m  [gr. skolion]  pri starih Grkih:
Pesem pri obedu, napitnica (na veselih
Sostijah so jih peli posamič)
oiioza -e ž  [nlat. scoliosis  iz gr. skolios
kriv] v med. stranska ukrivljenost hrbte¬

nice, npr. zaradi nepravilnega sedenja
v šoli

skontirati -am [ital. scontare  odtegniti]
(iz)računati, priznati skonto; skonto -a m
v trg. popust, odbitek od zneska na
računu pri takojšnjem plačilu (namesto
ob dogovorjenem roku); računa se v
določenem odstotku

skontracija -e ž [ital. scontrare  srečati;
pregledati račun] v trg. izravnava raču¬
nov (medsebojnih dolgov in terjatev)
z obračunavanjem razlike, gl. kliring;
skontrirati -am v trg. izravnati, obraču¬
navati račune

skontro -a m  [ital. scontro ] 1 . medsebojno
izravnavanje dolgov in terjatev s skon-
tracijo, 2. v knjigovodstvu: razvidnica,
blagovna knjiga (za vodenje raznih vrst
blaga, zalog, efekte...)

-skop -a m,  -skopičen -čna -o, -skopija -e i
[gr. skopein  gledati, videti] v sestavljen¬
kah, npr. teleskop, mikroskopija
skopolamin -a m  [po ital. naravoslovcu
G. A. Scopoliju, + -amin] strupen alka¬
loid v korenini nekaterih razhudnikov;
v prav majhnih dozah človeka pomiri,
tudi anestetik

skorbut -a m  [nlat. scorbutus  iz hol.] avi-
taminozno obolenje zaradi pomanjkanja
vitamina C v prehrani; simptomi so
kožne in podkožne krvavitve, izpadanje
zob, splošna slabost...
skctist -a m  privrženec skotizma; skotizem
-zrna m  nauk sholastičnega filozofa no-
minalista Dunsa Scotusa, okrog 1265 do
1308, največjega nasprotnika T. Akvin-
skega; prizadeval si je ločiti filozofijo
od teologije (po njegovem nauku filo¬
zofija nima nič skupnega s teologijo,
ker temelji na razumu, teologija pa na
verovanju, razodetju)

skribent -čnta m  [lat. scribens  iz scribere
pisati] 1. pisar, 2. pisec, pisatelj, navadno
pejor .: pisun, pisač
skripta -pt s mn.  [iz lat.] gl. skriptum
skriptor -ja m  [lat. scriptor  pisar; pisatelj]
pisar, uradnik (v knjižnicah, arhivih...)
skriptorij -a m  [nlat. scriptorium]  pisalnica,
v srednjev. samostanih prostor za pi¬
sanje ali prepisovanje rokopisov
skriptum -a m, mn.  skripta -pt s  [lat. scrip-
tum , mn. scripta  iz scribere  pisati] spis,

skriptura

662

slavofil

kaj napisanega; pismena naloga; skripta
-pt s mn.  1. spisi, 2. napisana predavanja,
nav. predavanja vseučiliških profesorjev,
razmnožena za študente
skriptura -e ž  [lat. scriptura ] pisanje; pisa¬
rija; spis; listina

skrofelj -na m, nav.  v mn.  skrofeljni -ov
[lat. mn. scrofulae  otekle bezgavke]
bramorji, tuberkulozno obolele bez¬
gavke

skrofuloza -e ž  [gl. skrofelj, + -oza] tuber¬
kulozno obolenje z oteklimi bezgavkami
na vratu, vnetjem očesnih vek ipd., naj¬
večkrat pri otrocih

skrupul -a m, nav. v mn.  skrupuli -ov [lat.
scrupulus  oster kamenček; fig. tanko-
vestnost; bojazen] (tankovesten) dvom,
pomislek, očitanje vesti
skrupulant -a m  [gl. skrupul] tankovestnež,
kdor je prenatančen v čem ali ga hitro
zapeče vest

skrupulozen -zna -o [lat. scrupulosus ] tanko¬
vesten, tankočuten; pretirano vesten (ali
natančen, obziren...); malenkosten;
skrapuloznost -i ž tanko vestnost; pre¬
tirana natančnost; malenkostnost
skrutator -ja m  [lat. scrutator  preiskovalec]
1. preiskovalec, pregledovalec, 2. izbi-
ralnik signalov (elektr.)
skratinator -ja m  [gl. skrutinij] 1. preisko¬
valec, pregledovalec, 2. kdor šteje gla¬
sove pri volitvah

skrutinij -a m  [nlat. scrutinium  preiskovanje]

1. preiskava, (natančno) preiskovanje,

2. glasovanje (zlasti tajno, z listki ali
s kroglicami); štetje glasov

skrutinirati -am [ital. scrutinare  iz lat.]

1. pregled(ov)ati, natančno preisk(ov)ati,

2. glasovati; šteti, zbirati glasove

skud -a m  [ital. scudo  iz lat. scutum  ščit,
po podobi na nekaterih kovancih] nek¬
danji ital. srebrnik ali zlatnik
skul -a m  [angl. scull]  1 . športno veslo,
2. športni čolnič, nav. na en par vesel
skuler -ja m  [angl. sculler]  športnik veslač
skulptor -ja m  [lat. sculptor  iz sculpere  se¬
kati, klesati] kipar, umetnik, ki izdeluje
kiparska dela

skulptura -e ž  [lat. sculptura]  1 . kiparstvo,
vrsta umetnosti, ki upodablja kipe pred¬
vsem iz trde snovi: kamna, lesa...,
2. kiparski izdelek, kip

skunk -a m  [angl. skunk,  mn. skunki
1. smrduh, roparska žival, spada med
kune (več vrst), 2. njegovo krzno (tudi
v mn.: skunks)

skunks -a m  [iz angl.] skunk (2.)
skurilen -lna -o [lat. scurrilis  iz scurrt
burkež] smešen, norčav; burkast, pavfi'
hast; (prostaško, robato) šaljiv ali za '
smehljiv; prostaški; skurilnost -i i  not'
čavost, burkasto, glumaško obnašanje«
(prostaška) šaljivost, prostaštvo
skuter -ja m  [angl. scooter ] kotač, vrsta
majhnega motocikla

skvadrist -a m  [ital. squadrista  iz squad r j >
četa] fašistični prostovoljec, pripadnik
udarnih oddelkov, ki se je takoj izP°'
četka pridružil fašizmu ,

skver -a m  [angl. square  kvadrat; t! S>
v angl. mestih manjši javni nasad (naj
vadno pravokoten) med zgradbami 00
sredi trga; tak trg
S.L. lat. kratica: sigilli loco, gl. L. S.
slalom -a m  [norv. slalom ] tekmovanje
alpskem smučanju na strmi, vijugaš 0
progi skozi »vratca« (šp.)
slang -a m  /slaerj/ angl. 1. žargon, 2. P re '
prosta ljudska govorica, 3. latovščina«
jezik, ki ga uporabljajo v mejah dol°'
čenega stanu ali poklica (lovski .ti
slavika -ik s mn.  [nlat. slav us  slovanski
slovanske knjige; razprave ali prispe vlt
iz slavistike

slavist -a m  [nlat. slavus  slovanski] 1- z 0 . 3 ®,
stvenik, strokovnjak za slavistiko, 2. s tu '
dent slavistike; slavistika -e i slovansk
jezikoslovje, veda o slovanskih jezu 0
in književnosti .ti

slavizacija -e ž  [nlat. slavus  slovansk
(po)slovanjenje; slavizirati -am (P°'
slovaniti

slavjanoffl -a m  [= rus. slovanofil] P rl
ženec ruskega slavjanofilstva; slavja 0  ^
filstvo -a s kulturno in polit, gibanje
Rusiji sredi 19. stol., ki je širilo teofi)

o samobitnosti družbenega razvoja
sije, misleč, da bodo patriarhalni

RU'

sim

vanski elementi zmagali nad zanom*

evropskim kapitalističnim razvojem

(te-

oretiki: Homjakov, Aksakov...)
slavofil -a m  [nlat. slavus  slovanski, + '
slovanofil, prijatelj slovanskih nar ° d b ij’
privrženec kulturnega in polit. 2

slavofob

663

socialen

žanja s slovanskimi narodi in drža¬
vami

slavofob -a m  [nlat. slav us  slovanski,
+ -fob] slovanofob, kdor sovraži slo¬
vanstvo

s l»voman -a m  [nlat. slavus  slovanski,
+ -man] slovanoman, kdor je »nor«
na vse, kar je slovansko
8, l-e.a. lat. kratica: sine loco et anno
s *eeping car /sli:'pir) ka:/ angl. spalni voz
/vlaka)

sliding -a m  [/slai'dir)/ angl. iz slide  drseti]
Premični sedež na tirnicah v športnem
čolnu

s, bg -a m  [angl. sling]  osvežilna pijača iz
alkohola, vode, sladkorja in limoninega
soka

s ‘iuda -e ž  [iz rus.] vrsta svetlikajoče se
kamnine (kalijeva ~)
s  oop - a  m  [angl.] gl. slup
sl »w fox /slou foks/ angl. »počasni foks«,
vrsta plesa

s| um -a m  /slAm/ angl. mestna četrt
(v ZDA), naseljena z najbednejšim pre¬
bivalstvom

sl ump -a m  /skmp/ angl. nenaden padec
cen, zlasti na borzah
-a m  [angl. sloop  iz hol.] vrsta tovorne
ali športne jadrnice

“P* (samarij) znak za kem. prvino (prejšnji

z nak: Sa)

Stoalta -e ž  [ital. smalto  emajl] modra barva
iz zdrobljenega stekla, obarvanega s ko-
baltovim oksidom (za barvanje porce¬
lana ipd.)

^aragd -a m  [gr. smaragdos]  prozoren
dragi kamen živo zelene barve, kristal
berila

s ataragdit -a m  [smaragd + -it] zelena
vlaknata rudnina, sestavina gabra in
eklogita

Sm art /sma:t/ angl. 1. (poslovno) spreten;
Premeten, 2. okusno oblečen; gizdav;
uglajen

“Uilrna -e ž  [po maloazijskem mestu Smir¬
na] 1. vrsta debele volnene preje (za
izdelavo preprog), 2. preproga iz Smir¬
ne

5l> iog -a m  [angl. smoke  dim, fog  megla]
ntegla v industr. središčih, pomešana
z avtomobilskimi izpuhi, prahom in
tovarniškim dimom

smoking -a m  [delež, iz angl. smoke  kaditi]
črn, globoko izrezan moški suknjič za
večerne slavnosti

smorzando [/zmorcan'do/ ital. iz smorzare
ugasiti] prisl,  ugašaje, pojemajoče, če¬
dalje slabeje (glas.)

Sn [lat. stannum ] znak za kem. prvino:
kositer

snack bar /snaek ba:/ angl. okrepčevalnica,
bife

snajper -ja m  [angl. sniper]  ostrostrelec, ki
iz večje razdalje strelja na posamezne
sovražnike

sniper -ja m  [angl.] gl. snajper
snob -a m  [angl. v dial. krpač, čevljar;
besedo razlagajo tudi s kratico: s. nob.,
tj. sine nobilitate — brez plemstva, ki
so jo stavljali v 18. stol. v katalogih
angl. univerz ob imenih študentov iz
meščanskih vrst] domišljav puhloglavec
ali gizdalin, ki zaničuje »nižje« ter obču¬
duje ali slepo posnema ljudi iz »višjih
slojev«; kdor misli, daje boljši od drugih
in gleda zviška nanje (intelektualni ~);
snobizem -zma m  gizdava, puhloglava
ošabnost; miselnost in vedenje snoba
soareja -e i [fr. soiree  večer; večerna družba]
večerna zabava ali slavnost, npr. s spre¬
jemi, plesom...

soave /soa've/ ital. prisl,  prijetno, milo,
sladko, ljubko (glas.)
sobolj -a m  [rus. sobol ’] 1 . sibirska kuna,
2. dragoceno krzno te kune
sobor -a m  /sabor'/ rus. 1. (cerkveni) zbor,
koncil, 2. stolnica

sobranje -as [iz maked., bolg.] 1. makedon¬
ska ljudska skupščina, 2. bivši bolgarski
parlament, danes ljudska skupščina
sociabilen -lna -o [iz lat. sociabilis]  1. dru¬
žaben; prijateljski, 2. združljiv v sku¬
pine, npr. pri rastlinah
socialen -lna -o [lat. socialis  iz socius  tova¬
riš, drug] 1. družben, naspr. individualen,
2. zadevajoč družbo, sloneč na njej ali
iz nje izvirajoč (~o vprašanje, gibanje,
~a bolezen); živeč v družbi ali določeni
skupnosti, 3. s čutom za skupnost, za
soljudi, naspr. asocialen; socialna demo¬
kracija 1. polit, smer v medn. delavskem
gibanju, ki se je izoblikovala v socialno
demokratične stranke II. internacionale
(njena predstavnica predvsem nemška

socialist

664

socius

s. d. stranka, v kateri so pozneje prevla¬
dali reformistični elementi; najvidnejši
teoretik te smeri K. Kautsky), 2. socialno
demokratična stranka, npr. srbska ali
nemška; soci&lna etika etični nauk o člo¬
vekovih dolžnostih do soljudi in družbe
(v naspr. z individualno etiko); soci&lna
higiena znanost o vplivu družbenih de¬
javnikov na ljudsko zdravje, in ukrepi,
ki so v tej zvezi potrebni; socialna psiho¬
logija psihologija množic, kolektivov
ali posameznikov, ki se oblikuje pod
vplivom okolja in družbenih razmer;
socidlni patriotizem patriotska misel¬
nost socialistov, tj. politika obrambe
kapit. »domovine« v imperialistični
vojni; socialni šovinizem gl. socialni
patriotizem

socialist -a m  [angl. socialist,  1822, iz lat.
societas  družba] idejni privrženec socializ¬
ma ali član socialistične stranke; so¬
cialist revolucionar gl. eser; socialističen
-čna -o ki se tiče socialistov ali socializma;
sloneč na socializmu, v duhu socializma;
socialistična demokracija v marksizmu:
polit, prehodno razdobje od razredne k
brezrazredni družbi in najvišja oblika
demokracije v razredni družbi, v kateri
posredna demokracija prerašča v nepo¬
sredno; socialistični humanizem dosledni
humanizem, ki se bojuje, da se delovni
ljudje vseh ras in narodov osvobodijo
kakršnega koli zatiranja in neenakosti,
za človeško dostojanstvo in popoln raz¬
voj osebnosti; socialistični realizem
umetn. smer, ki terja, naj umetnik »upo¬
dablja resničnost« v njeni konkretni
zgodovinski podobi, njegovo delo pa
naj idejno oblikuje ljudi in jih vzgaja
v socialističnem duhu

socializacija -e ž  [fr. socialisation  iz lat.
socialis ] podružbljenje proizvajalnih sred¬
stev, tj. preobrazba teh sredstev v druž¬
beno, socialistično lastnino; socializi¬
rati -am podružbiti, izvesti socializa¬
cijo

socializem -zma m  [fr. sociaiisme]  1. stopnja
v razvoju družbe in oblika družbene
ureditve, ki sloni na družbeni lastnini
proizvajalnih sredstev, v zgodovinskem
pomenu prehodna doba od kapitalizma
h komunizmu, 2. nauk (kot sestavina

marksizma) o zgraditvi socialisti&) e
družbe, ki sta ga utemeljila Mare m
Engels, 3. gibanje s tem programom,
4. ime raznih naukov in sistemov 24
preosnovo družbe, zlasti kapitalistične,
prim. utopični socializem
sociativ -a m  [lat. sociare  družiti, vezam
v slovn. družilnik, sklon (vrsta orodnika),
ki izraža spremstvo .

societa anonima /sočeta' ano'nima/
delniška družba (trg.)
societas /soci'etas/ lat. družba, združenj <
društvo, zveza „..

Societas Jesu /soci'etas je'zu/ nlat. »Druz
Jezusova«, katol. red (= jezuiti) .
societas leonina /soci'etas leoni'na/ ’
»družba z levom«, družba, v kateri 'm
kak družabnik — kot lev, ki je sel
oslom na lov — levji delež, drugi P
bolj tveganje in morebitno škodo
societe anonyme /sosjet' anonim'/ fr. “
niška družba (trg.) ,,

Societe des Nations /sosjete' de nasjo /
Društvo narodov, predhodnik OZN ^
societeta -e i [lat. societas  družba] (trjj®
ska, zavarovalna...) družba; druso >
združenje, npr. znanstvenikov
socij -a m  [lat. socius  drug] 1. drug, ^
riš; udeleženec; spremljevalec; druža
nik; zaveznik, 2. spremni sedež (na m
tornem kolesu) 0

socinij&nec -nca m  [nlat. socinianus, v
protest, teologih Leliju Socinusu in
govem nečaku Faustu] ud kršč. lov’
iz 16. stol., ki je zavračala Jezusovo °
žanstvo in dogmo o sv. Trojici \
sociograflja -e i [soci(alen) +
opisno prikazovanje ali prikaz sociain 1
pojavov, procesov itd. . s

sociolog -a m  [fr. sociologue  iz lat. socie'^
družba, + -log] družboslovec, kdor ,
ukvarja s sociologijo; sociologija "®
družboslovje, nauk o razvojnih ^zak
nih, funkcijah ipd. človeške družbe ^
družbenih pojavih; sociološki
družbosloven, ki se tiče sociologije t
raziskava) .

sociologizem -zma m  [sociolog + " 1Z ^,
(mehanično) pojmovanje, ki skuša r
ložiti vse pojave kult. in duhovn t ■
življenja zgolj s sociološkimi dejavn
socius -a m  [iz lat.] gl. socij

soda

665

solaren

soda -e ž  [nlat. soda  iz* lat. solidus  trden]
1. v kem. natrijev karbonat, bela, kri¬
stalna snov (za pranje, v industriji stekla,
medicini...), 2. sodavica, voda, nasičena
z ogljikovim dioksidom (v sifonskih
steklenicah); soda bikarbona jedilna
soda (natrijev bikarbonat), olajšuje pre¬
bavo in nevtralizira želodčno kislino
sodal -a m  [lat. sodalis ] prijatelj, tovariš,
drug; ud družbe, bratovščine
sodalit -a m  [soda + -lit, vsebuje predvsem
sodo, tj. natrij] vulkanska rudnina bele,
sive ali sinje barve, natrijev in alumi¬
nijev silikat

sodaliteta -e ž  [lat. sodalitas ] krožek; druž¬
ba; (duhovna, cerkvena) bratovščina;
ceh

Sodij -a m  [nlat. sodium,  gl. soda] v Angliji
in Franciji: natrij

sddoku -ja m  [jap. so  podgana, doku  strup]
obolenje zaradi podganjega ugriza, po¬
gostno na Daljnem vzhodu
sodomija -e ž  [po mestu Sodoma v bližini
sedanjega Mrtvega morja, po bibliji
uničenem hkrati z mestom Gomoro
zaradi grešnih prebivalcev] nenaravno
spolno občevanje med moškimi in zlasti
spolno občevanje z živalmi; sodomit -a m
(sodomitka -e i) kdor uganja sodomijo
šofer -fra m  [hebr. sopher,  delež, iz saphar
pisati] (judovski) pismouk, razlagalec
in učitelj postav

sofist -a m  [gr. sophistes  iz sophos  moder]
1- v stari Grčiji filozof iz 5. stol. pr. n. š.
(Protagora, Gorgias, Hipias, Prodik),
Pozneje poklicni učitelji filozofije, drža-
voznanstva in govorništva, ki so učili
učence, kako dokazati tudi najbolj pa¬
radoksne trditve (iz tega izvira sedanji
Pejor. pomen), l.fig.pejor.  lažni modri¬
jan; kdor dokazuje trditve s sofizmi
sofističen -čna -o [gr. sophistikos ] ki se tiče
sofistov, sofistike ali sofizmov; sloneč na
sofizmu (~i argument); varljiv, zavestno
goljufiv; sofistika -e ž 1. filoz. smer in
nauk prvih sofistov, 2. pri poznejših
sofistih: namerno ponarejanje resnice in
Povzemanje napačnih sklepov (potvorba
dialektike, izražena v sloveči maksimi:
šibkejšo stvar narediti močnejšo), 3. do¬
kazovanje s sofizmi; lažno modrijan-
stvo

sotistikacija -e ž  [nlat. sophisticatio,  gl.
sofist] 1. pačenje, ponarejanje, zavijanje
resnice; ponaredba, prevara, 2. sofizem,
3. pri Kantu: sklep brez empiričnih
premis (~ čistega razuma)
sofita -e ž [ital. soffitto ] 1. spodnja stran
(strop) arhitrava, oboka itd., 2. s stropa
viseči rekviziti gledališkega odra; pred¬
stavljajo lahko strop, obok, oblake...
sofizem -zma m  [gr. sophisma ] formalno
pravilen, a v jedru nepravilen, varljiv,
največkrat zavestno goljufiv sklep ali
dokaz (izpeljan iz napačnih premis, z ne¬
logičnim sklepanjem ali z nepravilno
uporabo pojmov); fig.  napačen, varljiv
sklep ali dokaz

softa -a in  -e m  [shr. iz tur. softa  iz perz.]
študent muslimanske medrese
soja -e i [nlat. soja  iz jap. sho-yu  iz kit.]
1. enoletna vzhodnoazijska rastlina,
raste zlasti v Mandžuriji (semena vse¬
bujejo beljakovine in olja), 2. njen plod,
podoben fižolu, 3. moka iz tega plodu
sokratičen -čna -o ki se tiče Sokrata ali
njegove filozofije; sokratična ironija hli¬
njena nevednost v diskusiji, da bi spozna¬
li tuje mnenje, znanje ipd.; sokrdtična
metoda Sokratova pedagoška metoda;
Sokrat je s spretnim izpraševanjem
»vlekel« iz učencev pravilne odgovore in
jih navajal k pravilnim sklepom (= ma-
jevtika)

sokrdtik -a m  privrženec ali učenec Sokrata
in njegove filozofije: Ksenofon, Aristip,
Evklid...; sokrdtika -e ž  sokratična
metoda

sol -a m  [stfr. sol  ali solt  iz lat. solidus,
prim. sou] fr. kovanec iz 13. stol.,
Vm  libre

sol -a m  [Špan. sol  sonce] prejšnji perujski
zlatnik, danes srebrnik in denarna enota
solanin -a m  [lat. solanum  razhudnik,
+ -in] strupen alkaloid v listih itd. raz¬
hudnikov, npr. v klicah starega krom¬
pirja

šolano -a m  [Špan. šolano  vzhodni veter,
iz sol  sonce] pekoč južnovzhodni veter,
pihajoč iz Afrike

soldren -rna -o [lat. Solaris  iz sol  sonce]
sončen (~o leto), ki se tiče sonca; so¬
larna konstdnta konstanta za energijo
sončnega sevanja (meteorol.)

solarij

666

solitreen

solarij -a m  [iz lat. solarium]  prostor za
sončenje, npr. v sanatoriju
solarimeter -tra m  [solar(en) + -meter]
priprava za merjenje sončnega sevanja
solariz&cija -e ž  [lat. Solaris  sončen] 1. son¬
čenje, izpostavitev sončnim žarkom,
2. učinek, ki nastane pri predolgem
osvetljevanju fot. plošče (sonce, npr. na
pokrajinskih posnetkih, se na negativu
blešči, na pozitivu pa je črno)
solata -e ž  [lat. solata  iz salare  soliti] vrsta
zelenjave in jed iz nje (tudi hladne sadne
ali mesne ipd. jedi sploh); fig.  meša¬
nica

sold -a m  [ital. soldo  iz lat. solidus,  prim.
fr. so«] bakren ital. novec, dvajsetinka
lire (5 centesimov)

soldat -a m  [ital. soldato,  prvotno: najemni
vojak, Žolnir] vojak

soldateska -e ž  [ital. soldatesca]  neobrzdana,
nedisciplinirana vojaška drhal
solecizem -zma m  [lat. soloecismus  iz gr.
soloikismos  jezikovna napaka; po pre¬
bivalcih gr. kolonije Soli na Kilikiji,
ki so pod tujim vplivom čedalje bolj
pačili grščino] grda jezikovna napaka,
posebno v izgovoru ali sintaksi
solenoid -a m  [gr. solen  cev, + -oid] tuljava,
v spiralni cilinder zvita žica za električni
tok (tehn.)

solfat&ra -e ž [ital. solfatara  iz solfo  žveplo]
žveplena jama, odprtina ali razpoka na
vulkanskih tleh, iz katere izpuhtevajo
predvsem žvepleni plini
solfeggio -gia m  [/solfe'džo -a/ ital. po sol,
fa — dveh notah tonovske lestvice]
v glas. vaja v solmizacijskem petju (brez
teksta, le v zlogih, s katero se pevci
privajajo na petje po notah)
solicitžcija -e ž  [lat. sollicitatio  skrb; vzne¬
mirjenje] 1. vsiljiva (nujna) prošnja,
2. ukvarjanje s pravno zadevo, npr.
tožbo

solicitant -a m  [lat. sollicitans]  prosilec,
kdor solicitira (1.)

solicitator -ja m  [lat. sollicitare  vznemir¬
jati] 1. odvetnik, 2. predstojnik (prvi
pisar) v odvetniški pisarni, zlasti v bivši
Avstro-Ogrski; solicitirati -am 1. vsiljivo
prositi; prositi, iskati pravno pomoč,
2. sodno preganjati, 3. posredovati (kot
solicitator) pri oblasteh, npr. na sodišču

solicitor -ja m  [angl. solicitor  iz lat.]

1. solicitant, 2. v Angliji: odvetnik za
nižja sodišča, prim. barister

solidaren -rna -o [fr. solidaire  iz lat. solidus
trden] vzajemen, soglasen v čem; enakih
pogledov ali nazorov; fig.  družen, tova¬
riški; solidarnost -i ž  vzajemnost, vza¬
jemna pomoč, soglasnost, družnost, čut
za skupno odgovornost in korist (P°
načelu: vsi za enega, eden za vse)
solidarizem -zma m  [solidar(en) + -izetnj
socialnoreformistična smer v nemškem
katolicizmu, ki hoče rešiti socialno vpra¬
šanje s kooperativami
solidarizirati -am se [fr. se solidariser,  1842»
iz lat.] soglašati v čem, strinjati se; izra¬
ziti solidarnost

soliden -dna -o [lat. solidus  trden] 1. trden,
čvrst, trpežen, vzdržljiv, trajen (~ izde¬
lek), 2. zanesljiv; pošten (~ značaji:
3. temeljit, vesten (~o delo); solidnost
-i i 1. trdnost, trpežnost, 2. zanesljivosti
poštenost, 3. vestnost
solilokvij -a m  [nlat. soliloquium  iz lat.
solus  sam, loqui  govoriti] samogovor
govorjenje s samim seboj ali samemu
sebi (v gledališču = monolog)
solipsist -a m  [lat. solus  sam, edin,
sam po sebi] 1. pejor.  privrženec subjek¬
tivnega idealizma, 2. sebičnež; solips'"
zem -zma m 1. v 81. do svojih logičnih
posledic izpeljan subjektivni idealizem,
po katerem obstoji le zavest subjekta,
le moj »jaz«, vnanji svet pa je proizvod
te subjektivne zavesti, »jaza« (solipsizma
ni seveda nihče učil, navajajo ga pred¬
vsem kot »deductio ad absurdunhv’

2. sebičnost (pri Kantu)

solist -a m  [ital. solista  iz solo  sam] kdo*
poje, igra, pleše... sam (solo), ne*
zboru, solo pevec, igralec...; solističen
-čna -o izveden ali zasnovan solo ('“'■
koncert)

soliter -ja m  [fr. solitaire]  1. samotar, P u '
ščavnik; odljudnež, 2. en sam, velik
drag kamen, npr. briljant v prstan 1 ',

3. igra za eno osebo, 4. osamljeno sto¬
ječa (stanovanjska) stolpnica

solitreen -a m  [fr. solutrien,  po nahajališč
Solutrč pri Lyonu] razdobje
paleolitiku med orinjasienom
lenienom (arheol.)

solmizacija

667

sonatina

solmizacija -e ž [fr. solmisation  iz sol,
mi...] v glas. 1. sistem poimenovanja
lestvičnih stopenj z zlogi (sol, fa, mi,
re...) iz himne iz 8. stol., 2. vaja v petju
brez teksta (= solfeggio)
solo [ital. solo  sam, iz lat. solus] 1. prisl.
sam (peti, igrati ~), 2. samost,  solo -a
in neskl. m  kar kdo izvaja sam, brez
drugih, zlasti: a) samospev, skladba ali
del skladbe, ki jo kdo izvaja enoglasno
ali z enim glasbilom, b) ples, ki ga izvaja
en sam plesalec (-lka), c) izvajanje ali
izvedba takega dela; solo menica menica
z enim podpisom, zanjo je odgovorna
le ena oseba; solo pevec (pevka) solist
(solistka)

soloikizem -zma m  [iz gr.] gl. solecizem
solsticij -a m  [lat. solstitium, sol  sonce,
sistere  ustaviti] sončni obrat, točka na
ekliptiki, ko je sonce najbolj oddaljeno
od ekvatorja (poletni, zimski ~)
soliicija -e ž [lat. solutio  iz solvere  razrešiti,
razvezati; plačati; raztopiti] 1. (razre¬
šitev, npr. zapletenega vprašanja; odlo¬
čitev česa, 2. raztapljanje; razkrajanje;
raztopina (kem.), 3. plačilo dolga
solunaštvo -a ali  solunstvo -a s  [po solunski
fronti iz prve svetovne vojne; pri pre¬
bitju te fronte 1. 1918 so sodelovale
predvsem srbske čete] v bivši Jugoslaviji:
sklicevanje nekaterih solunskih borcev
na vojne zasluge kot opravičilo za grab¬
ljenje po privilegijih in sinekurah
solvenca -e ž  [nlat. solventia]  plačljivost,
plačilna zmožnost (trg.); solvenčen -čna
-o plačila zmožen (~i dolžnik)
solvent -čnta m  [lat. solvens,  delež, iz
solvere,  prim. solucija] v kem. raztvo-
rilo, topilo (npr. voda je solvent za
sladkor); razkrojilo

solventen -tna -o [lat. solvens,  prim. solu¬
cija] 1. zmožen plačila, naspr. insol-
Venten, 2. raztvarjajoč ali razkrajajoč
kaj

solvirati -am [lat. solvere]  1 . razvezati, raz¬
rešiti kaj; rešiti (~ problem), 2. porav¬
nati dolg, plačati kaj, 3. raztvoriti ali
razkrojiti (kem.)

'Som -a m  [gr. soma  telo] v sestavljenkah,
npr. centrosom

s °macija -e ž  [fr. sommation  iz lat. summa
vsota, celota] 1. (zadnji, kategorični)

opomin ali poziv, npr. nemimi množici,
naj se razide, 2. poziv na sodišče, 3. v di¬
plomaciji: ultimat

som&tičen -čna -o [gr. somatikos]  telesen,
ki se tiče telesa (~e bolezni), naspr. psi¬
hičen

somato- [gr. soma, somatos  telo] v sestav¬
ljenkah, npr. somatogen
somatogen -a -o [somato- + -gen] 1. te¬
lesnega izvira, telesne narave, naspi,
psihogen, 2. izvirajoč od telesnih celic
(biol.)

somatolog -a m  [somato- + -log] strokov¬
njak za somatologijo; somatologija -e i
nauk o ustroju človeškega telesa, del
antropologije

somatometrija -e ž  [somato- + -metrija]
merjenje človeškega telesa (antropol.)
sombrero -a m  [Špan. sombrero  iz sombra
senca] lahek klobuk s širokim krajcem
(prvotno iz palmovih listov), nosijo jih
v Srednji in Južni Ameriki
somnambulen -Ina -o [lat. somnus  spanje,
ambulare  hoditi] »mesečen« (med.)
somnambulist -a m  [gl. somnambulen] »me¬
sečnik«, kdor hodi v spanju okrog;
somnambulizem -zma m  1 . »mesečnost«,
vrsta živčne bolezni (bolnik v spanju
vstaja in hodi okrog, ne da bi se zavedal,
in sicer največkrat ob ščipu, zato: me¬
sečnost), 2. podobno hipnotično stanje,
3. jasnovidnost (v hipnotizmu)
somniferen -ma -o [lat. somnifer]  uspavalen
(~a droga)

somnolenca -e ž  [lat. somnolentia ] v med.
dremavica, bolezenska zaspanost (z lažjo
omotico); somnolenten -tna -o dremav,
tamast

sonant -a m  [lat. sonans, sonantis  zveneč]
v fonetiki: zvočnik 0, r, m, n...), glas
med soglasniki in samoglasniki
sonar -ja m  [lat. sonus  glas] priprava, s ka¬
tero ugotavljajo (z merjenjem odboja
in smeri zvoka) kake objekte pod vodo,
npr. podmornice

sonata -e ž  [ital. sonata  iz sonare  igrati,
prvotno instrumentalna skladba v naspr.
z vokalno, kantato] v glas. večja skladba
za eno ali več glasbil (~ za klavir),
sestavljena iz treh ali štirih stavkov
sonatina -e ž  [ital. dimin. od sonata]  manjša
ali preprostejša sonata

sonda

668

spači]

sonda -e ž [fr. sonde]  1. v med. preiskovalka,
(preiskovalna) igla, palčica ali cevka za
preiskovanje ran ali telesnih votlin,
2. sveder za vrtanje, preiskovanje ze¬
meljskih plasti ipd. (in jemanje vzorcev);
preiskovalni drog, 3. grezilo za merjenje
globine; izmerjena globina, naspr. kota,
4. meteorološka preiskovalka
sonddža -e ž [fr. sondage]  preiskovanje ali
merjenje s sondo

sondirati -am [fr. sonder]  preiskovati s
sondo; preizkušati, meriti, npr. z gre-
zilom globino; fig.  preiskovati sploh;
otipavati kaj; vnaprej pripraviti (~ teren)
sonet -a m  [ital. sonetto  iz lat. sonus  glas]
lirska pesniška oblika iz 14 ital. enaj-
stercev, povezanih v štiri kitice — dve
štirivrstični in dve trivrstični — navadno
z rimo abba, abba, cdc, ded
song -a m  [angl. song]  lahka, večidel sati¬
rična kabaretna popevka; tak vložek
v odrskem delu

sonometer -tra m  [lat. sonus  glas, + -meter]
»zvokomer«, priprava za merjenje (moči)
zvokov

sonoren -rna -o [lat. sonorus]  zveneč, doneč,
zvočen

sopra [/sop'ra/ = ital. zgoraj, nad] pri kla¬
virski tehniki: križanje leve roke prek
desne (glas.)

sopr&n -a m  [ital. soprano  iz sopra  nad]
v glas. 1. naj višji pevski (deški ali žen¬
ski) glas, tudi: diskant, 2. kdor ima ta
glas; sopranistka -e ž  pevka, ki poje
sopran

sorbit -a m  [po angl. raziskovalcu H. C.
Sorbyju] 1. šestvalentni alkohol (kem.),
2. vrsta kristalne strukture jekla
sorbonist -a m  [fr. sorboniste,  po Sorboni,
pariški univerzi; prvotno bogoslovni
kolegij, ustanovil ga je 1. 1253 Robert
de Sorbon] študent ali doktor s Sorbone
sordina -e ž ali  sordino -a m  [ital. iz sordo
gluh] dušilo, dušilec, glušilec, pri glasbi¬
lih priprava za dušenje ali mehčanje
tonov

sordo /sor'do/ ital. v glas. (pri)dušeno
sorft -a ali  sorites -ta m  [gr. soreites  iz
soros  kup, kopica] kopičnjak, verižnjak,
verižni sklep, v log. polisilogizem iz silo¬
gizmov, pri katerih je sklep obenem že
premisa naslednjega silogizma

sororat -a m  [lat. soror  sestra] navada P rl
nekaterih ljudstvih, da se mož po ženim
smrti oženi z njeno mlajšo sestro
sorta -e ž  [fr. sorte iz  lat.] vrsta (blaga itd.);
zvrst; s6rten -tna -o vrsten (~o blago);
odbran

sortimčnt -čnta ni  [nem. Sortiment  iz &■
assortiment  izbira, zaloga] 1. izbira bla¬
ga, urejena po vrstah, kakovosti in cent>
zaloga blaga na izbiro, 2. v knjigotrštvu:
zaloga tujih knjig in revij
sortirati -am [nem. sortieren  iz fr.] razb(i)"
rati, odb(i)rati, preb(i)rati (po vrstah
ali kakovosti, velikosti...), izbirati; raz¬
vrstiti, urediti po vrstah
SOS radiotelegrafski klic na pomoč, k'
ga pošljejo npr. ladje v nevarnosti (spre¬
jet, ker je najpreprostejši:...--J’

tolmačijo ga kot začetnice angl. stavka
Save our Souls  (rešite naše duše), m
Save our Ship  (rešite našo ladjo); /S*
klic na pomoč
S.O.S. gl. SOS

sospirando [/sospiran'do/ ital. iz sospir° re
vzdihovatil tožeče, jokajoče (glas.)
sostenuto [/sostenu'to/ ital. delež, iz soste-
nere  vzdržati] zadržano, počasi (glas.) .
sotto voce /so'to vo'če/ ital. polglasno, s P rl '
dušenim glasom (glas.)
sou -ja m  [/su/ fr., prim. sol] 1. fr. novec za
5 ali 10 centov, 2. vrsta starih fr. kovan'
cev

soufflee -ja m  [fr.] gl. suflč
souper -ja m  [fr.] gl. supe
South /sau9/ angl. jug, stran neba
souvenir /suvnir'/ fr. spomin; spominek
kaj (koga); darilo v spomin
sovereign -a m  /so'vrin/ angl. zlatnik Z‘
20 šilingov (= 1 funt šterling) ,

sovhoz -a m  [rus. iz so vjetskoje  hoz jajsb' 0 '
državno kmetijsko posestvo v SZ
sovjet -a m  [rus. sovjet  svet] 1. ime za m'
lavske, kmečke in vojaške svete, ki s
nastali v Rusiji 1. 1917 — prvič 1.1905 <
kot organi drž. oblasti, 2. danes: orga®
drž. oblasti v SZ (Vrhovni ~); sovje* 811
-a -o ki se tiče sovjetov ,

Sovnarkom -a m  [iz rus. sovjet narodnj
komissarov]  svet ljudskih komisarji
(danes: ministrski svet) v SZ
sp&cij -a m  [lat. spatium  prostor] v tiskaj
stvu: 1. presledek, vmesni prostor m®

669

specifičen

črkami, 2. razpiralo, vmesnik (polnilo
zanj); spacionirati -am razpreti (bese¬
dilo); razprto tiskati

s Pada -e i [ital. spada  meč, iz gr.] floretu
podoben kratek meč (šp.)
s Pagirik -a m  [nlat. spagiricus  iz gr. spao
vlečem, ageiro  združim] 1. prvotno:
aJkimija; alkimist, 2. kemično priprav¬
ljanje zdravil; spagirična umetnost alki¬
mija

s P4hi -ja m  [fr. spahi  iz tur.] konjenik,
domačin v bivši fr. kolonialni vojski
v Alžiru in Senegaliji
s Pahija -a in  -e m  [shr. iz tur. iz perz.
sipahi  konjenik] turški fevdalni konjenik
(od sultana so dobivali v užitek spahi-
luke); fig.  (turški) zemljiški gospod;
veleposestnik

spahiluk -a m  rshr. iz tur.] fevdalna posest
spahije; fig.  veleposest
s Parmanija -e ž  [po Šved. raziskovalcu
A. Sparmannu] sobna lipa (bot.)
s Partakidda -e i [po rim. gladiatorju Spar-
Jaku, voditelju velikega upora sužnjev
1- 73—71 pr. n. š.] socialistična olimpi-
?da, športne tekme sovjetskih narodov
'n delavskih športnih organizacij v SZ
s P»rtakist -a m  [po Spartaku, gl. sparta-
kiada] spartakovec, član ali privrženec
Spartakove zveze, revolucionarne orga¬
nizacije, ki je izšla iz levega krila nem.
soc. demokracije (ustanovili so jo avg.
1914)

s Partžnec -nca m  [fig. po Spartancih, pre¬
bivalcih stgr. Sparte] fig.  strog, trdo
Vzgojen človek; spartanski -a -o strog,
*td (~a vzgoja)

s P4stičen -čna -o [iz gr.] gl. spazmičen
s Pazem -zrna m in  sp&zma -e i [gr. spasmos]
krč (med.); spazmičen -čna -o ali  spazmo-
dičen -čna -o ki se tiče krčev; krču pod¬
vržen; krčevit

spazmofilija -e ž  [gr. spasmos  krč, + -filija]
v med. nagnjenje h krčem, zlasti pri
dojenčkih

spaztnologija -e r [gr. spasmos  krč, + -lo-
8'ja] nauk o krčih (med.)
speaker -ja m  [angl.] gl. spiker
Pvcialen -Ina -o [lat. specialis  iz specjes
Vrsta] poseben, izjemen, izreden, nerfe-
v aden; posamezen, posamičen, ki gre v
Podrobnosti; podroben

specialije -ij ž mn.  [lat. specialia ] posebne
okoliščine; posebnosti; posameznosti,
nadrobnosti

specialist -a m  [fr. specialiste  iz lat. spe¬
cialis  poseben] izvedenec, strokovnjak
(ki se je posvetil samo eni panogi),
zlasti strokovni zdravnik: internist, oku¬
list...

specialiteta -e ž  [nlat. specialitas]  1. po¬
sebnost, izrednost, izjemnost (npr. po¬
sebna vrsta blaga); posebno zdravilo za
kako bolezen, 2. posebna, redka jed,
3. specialnost

specializacija -e ž  [fr. spčcialisation]  1. na¬
tanko, nadrobno označevanje, navaja¬
nje ipd., 2. strokovno izpopolnjevanje ali
izobrazba v posebni stroki, 3. delitev
(npr. dela) ali razčlenjevanje na posa¬
mezna opravila; specializant -a m  kdor
se za kaj specializira
specializirati -am [fr. specialiser]  natanko,
nadrobno označiti, določiti, razložiti,
opisati...; specializirati -am se posve¬
titi se posebni stroki, pridobiti si po¬
sebno znanje v stroki, usposobiti se za
specialista; omejiti se na kako področje
ali stroko

specialka -e ž  [lat. specialis  poseben]
zemljevid — npr. vojaški — v merilu
1 : 25.000 do 1 :100.000
specialnost -i i [lat. specialis  poseben]
stroka; strokovna izobrazba; (delovno,
strokovno) področje

species neskl. ž  [lat. species  vrsta] 1. žival¬
ska ali rastlinska vrsta (biol.), 2. ena od
štirih osnovnih računskih operacij (mat.),
3. zmes zdrobljenih zdravil (med.)
specificirati -am [fr. specifier  iz lat. species
vrsta, facere  narediti] nadrobno (po¬
sebej) navesti, našteti, opisati, označiti;
izvesti specifikacijo; razvrstiti; dati spe¬
cifičen značaj; specifikacija -e ž nava¬
janje nadrobnosti; nadrobno navajanje,
označevanje ali opisovanje; (nadroben,
natančen) popis, seznam ali pregled,
npr. blaga v računu

specifičen -čna -o [nlat. specificus  iz lat.
species  vrsta, facere  narediti] vrsten,
poseben, lasten samo določenemu pred¬
metu, pojavu ali osebi; svojevrsten,
izrazit, značilen; določen, opredeljen;
specifična teža število, ki nam pove,

spceitikum

670

speleolog

kolikokrat je 1 cm 3  kake snovi težji
od 1 cm 3  vode pri 4°C (fiz.); teža 1 cm 3
kake snovi, izražena v gramih; speci¬
fična toplota množina toplote, ki je
potrebna, da se 1 g kake snovi segreje
za 1°C (fiz.); specifičnost -i ž posebnost
(razvojna ~); specifična lastnost ali
značilnost

specifikum -a m, mn.  specifika -ik s  [nlat.
specificum]  1 . kar se rabi v posebne
namene, posebno sredstvo; posebno
zdravilo (za poseben primer ali določeno
bolezen), 2. posebnost, značilnost
specimen -a m  [lat. specimen]  1 . zgled,
(tipičen) primer; vzorec, 2. poizkus;
poizkusno delo; dokaz
speculae Herculis /spe'kule her'kulis/ lat.
Herkulova stebra, dva visoka skalna
masiva na obeh straneh Gibraltarskega
preliva; stari Grki so menili, da je tam
konec sveta

špedicija -e z [ital. spedizione  iz spedire
poslati] 1. prevoz, odprava, odprema,
(raz)pošiljanje blaga, 2. prevozništvo,
odpravništvo (podjetje); spcdicijski -a -o
prevozen (~i stroški), prevozniški, ki
se tiče špedicije

špediter -ja m  [nem. Spediteur  iz ital.]
prevoznik, odpravnik
speecb [/spi:č/ = angl. jezik, govor] 1. kra¬
tek slavnostni (na)govor, npr. na ban¬
ketu, 2. zdravica

speedway -a m  /spi :d'uei/ angl. 1. dirkalna
steza za avtomobile in motorna kolesa,
2. taka dirka

spcktabel neskl.  [lat. spectabilis  viden;
sijajen] zanimiv, znamenit; ugleden,
spoštovan

spektakel -kla m  [lat. spectaculum ] pogled,
prizor; (gledališka) igra s pašo za oči;
gledališče \ fig.  hrušč in trušč; spektaku¬
laren -rna -o zbujajoč pozornost, (zelo)
zanimiv, nenavaden; kričeč
spektator -ja m  [lat. spectalor]  gledalec;
opazovalec

spekter -tra m  [iz lat.] gl. spektrum
spektralen -lna -o [lat. spectrum  slika,
predstava] ki se tiče spektra, izvirajoč
iz spektra; mavričen; spektralna analiza
ugotavljanje kem. sestave kake snovi
s preučevanjem njenega spektra; spek¬
tralne barve mavrične barve, barve

sončnega spektra: rdeča, zelena, vijoli¬
časta.... .

spektro- [nlat. spectrum  spekter, iz / a '
spectrum  slika; predstava] v sestavljen¬
kah, npr. spektrograf .

spektrograf -a m  [spektro- + -graf] P rl
prava za fotografiranje spektrov, vrst_
spektroskopa s fotografsko kamero>
spektrografija -e i fotografiranje spe K
trov i

spektrogram -a m  [spektro- + -gr ain)
upodobitev ali fotografija spektra
spektroheliograf -a m  [spektro- + heb
+ -graf] spektrograf za fotografiranj
sončnih spektrov

spektroheliogram -a m  [spektro- + hen
+ -gram] sončni spekter, posnet
spektroheliografom i

spektrometer -tra m  [spektro- + - mete
spektroskopu podobna priprava za ffl®
jenje deviacije spektralnih žarkov, dol®
ne teh žarkov itd.

spektroskop -a m  [spektro- + -skop] v
vrsta optičnih priprav za preučevan)
spektrov, prim. spektralna anali 2  ■
spektroskopija -e i  uporabljanje spektf ^
skopov, preučevanje sestave snovi
spektralno analizo .

spektrum -a m  [lat. spectrum  slika; P re
stava] pramen mavričnih barv, ki n  ■
stane pri prehodu bele svetlobe sko
stekleno prizmo (fiz.) .

spekulacija -e ž  [nlat. speculatio  iz '
speculari  gledati, opazovati] v fil-
mišljanje, »čisto« umovanje, tj. iška™
resnice s teoretičnim razglabljanJ en  ’
brez praktične izkušnje (večkrat pej° f 'v
špekulirati -am premišljati, um°'; a  ■’
(abstraktno, teoretično) razglablJ a
prim. špekulirati . i

spekulativen -vna -o [nlat. speculatif .
v fil. premišljajoč; umovalen, sloneč
čistem umovanju, abstraktno teoretic^

ločen od življenja in prakse (<~' a

zofija, naspr. empiričen); fig.  nadčute
onstranski j

spekulum -a m  [lat. speculum  zrcalo] v in
vrsta lijakastih ipd. priprav, ki l a ’
pregledovanje telesnih votlin: nosa,

n£> 2 '

ruce... .-]

speleolog -a m  [gr. spelaion  špilja, + '■ .
jamar, raziskovalec podzemeljskih J a

sperma

671

spirituoso

kdor se ukvarja s speleologijo; speleolo-
gija -e i jamoslovje, nauk o podzemelj¬
skih jamah; speleološki -a -o jamosloven
s Perma -e i  [gr. sperma, spermatos  seme]
v biol. seme, sluzasta snov (semenčice
in semenska tekočina), ki jo pri spolnem
aktu izloča moški spolni organ; sper-
matičen -čna -o semenski, ki se tiče
sperme

spermatltis -a m  [spermat(o)- + -itis]
vnetje semenovodov (med.)
spermato- [gr. sperma, spermatos  seme]
v sestavljenkah, npr. spermatofit
sperma tofit -a m, nav.  v mn.  spermatoflti -ov
[spermato- + -fit] semenovke (bot.)
spermatogeneza -e ž  [spermato- + -geneza]
nastajanje, razvoj semenčic (biol.)
spermatoreja -e i [spermato- + -reja]
semenotok, pogosten spolni izliv brez
spolnega razdraženja (med.)
SPermatozoon -a m, mn.  spermatozoa -oj s
[spermato- + gr. zoon  živo bitje] v biol.
semenčica, semenska celica v spermi
(novejše: spermij)

s Permij -a m  [gl. sperma] semenčica (biol.)
spes vana /spes va'na/ lat. prazno, varljivo
upanje

spieeato [/spika'to/ ital. iz spiccare  ločiti]
v glas. izrazito, razločno (pri violini)
spiessbiirger -ja m  f/špis'biirger/ nem. S-;
v  srednjem veku le s sulico — nem.
Spiess  — oboroženi revnejši meščani]
fig.  (omejen) malomeščan; filister
spiker -ja m  [angl. speaker  govornik]
1- predsednik spodnje zbornice v angl.
Parlamentu, 2. predsednik predstavni¬
škega doma v ZDA, 3. radijski napove¬
dovalec

Spiiuiker -ja m  [angl. spinnaker]  trebušec,
Jrebušasto jadro na jahtah
spinalen -lna -o [nlat. spinalis  iz lat. spina
tf n; hrbtenica] hrbten(ičen), ki se tiče
hrbtenice ali hrbtnega mozga
sp>nel -a m  [ital. spinella]  1. rudnina, na¬
vadno rdečkaste barve s steklenim
sijajem, po sestavi največ aluminijev
■n magnezijev dioksid (več vrst), 2. dragi
kamen s to sestavo
spmet -a m  [ital. spinetta}  tip starejših kla-
virjev, manjši klavicembalo .

Puiozizem -zma m  panteistični nauk hol.
filozofa Baru ha Spinoze (1632—1677) in

njegovih učencev, ena najvažnejših sto¬
penj v razvoju materialistične filozofije,
prim. deus sive natura
spiržla -e i [nlat. spiralis iz  lat. spira  zavoj]
1. viba, zavojica, polžnica, polžasto
zavita črta, ki se vije v čedalje večjih
zavojih okrog ene točke ali osi, 2. le¬
talska akrobacija ali manever, pri ka¬
terem se letalo spušča v zavojih; spi-
ralast -a -o vibast, polžast, polžasto
zavit; spiralen -lna -o v obliki spirale
spirant -a m  [lat. spirans]  v slovn. pripor¬
nik: f, h, s, š...; spirantičen -čna -o ali
spirantski -a -o priporniški
spirila -e ž  [nlat. spirillum,  mn. spirilla,
dimin. iz lat. spira  zavoj] svedrast
mikrob (imajo obliko spiralnih, sve¬
drastih paličic), največkrat povzročajo
bolezni

spiritist -a m  [fr. spiritiste iz  lat. spiritus
duh] kdor se ukvarja s spiritizmom ali
verjame v spiritistične pojave; spiritisti-
čen -čna -o ki se tiče spiritizma; spiri¬
tizem -zma m  1. vera v duhove, zlasti
okult. vera v možnost občevanja z du¬
hovi umrlih, npr. s trkanjem mizice ali
s posredovanjem »medijev«, 2. razni
spiritistični pojavi

spiritizirati -am [gl. spiritist] ukvarjati se
s spiritizmom

spiritoso /spirito'zo/ ital. v glas. prisl.

navdušeno, ognjevito (= con spirito)
spiritual -a m  [lat. spiritualis  duhoven]
1. »duhovni oče«, duhovnik — nadzor¬
nik gojencev v semeniščih, 2. spovednik
v katol. ženskih samostanih, 3. pripad¬
nik strožje smeri frančiškanskega reda
iz 13.—14. stol., 4. črnska duhovna
pesem

spiritualen -lna -o [lat. spiritualis]  ki se tiče
duha, duhoven; duševen; netelesen
spiritualist -a m  [fr. spiritualiste iz  lat.]
privrženec spiritualizma; spiritualističeu
-čna -o ki se tiče spiritualizma; spiri-
tualizem -zma m  metafizični fil. nauk,
ki trdi, da je svet v bistvu duhoven;
materialni svet je le duhovna predstava
(Leibniz, Berkeley...)
spiritualizirati -am [fr. spiritualiser iz  lat.]
poduhoviti, napraviti duhovno; fig.
dati duhovni značaj; navdušiti
spirituoso /spirituo'zo/ ital. gl. spiritoso

spiritus

672

SPQ R

spiritus -a m  /spi'ritus/ lat. piš; zrak; pri¬
dih; dih; dihanje; duh; duša; življenje;
navdih

spiritus agens /spi'ritus a'gens/ lat. duhovna
(glavna) gibalna sila
spiritus asper /spi'ritus as'per/ lat. v stari
grščini: krepki pridih (znak '), izgovarja¬
nje črke »h« na začetku besede pred
samoglasnikom

spiritus familiaris /spi'ritus familia'ris/ lat.

domači, hišni varuh \fig.  zvest služabnik
spiritus lenis /spi'ritus le'nis/ lat. v stari
grščini: šibki pridih pri besedah, ki se
začenjajo s samogl. (znak ’)> se ni izgo¬
varjal

spiritus rector /spi'ritus rek'tor/ lat. vodilni
duh; duhovna vodilna sila; »duša«
česa

spiroheta -e ž [nlat. spirochaeta  iz gr. speh a
zavoj, chaite  lasje] ime za tanke, sve¬
draste mikrobe, nekateri povzročajo
hude bolezni; spirochaeta pallida (= ble¬
da spiroheta, ker se težko obarva)
povzroča npr. sifilis

spirometer -tra m  [lat. spirare  dihati,
+ -meter] merska priprava za količino
izdihnjenega zraka, tj. zmogljivost pljuč
spitfire -ra m  [/spit'faio/ = angl. ogenj
bruhajoč] vrsta angl. lovskih letal iz
druge svetovne vojne
spleen -a m  [/spli:n/ = angl. vranica; včasih
so jo imeli za sedež veselja, poguma,
jeze..., iz gr. spleti]  čemernost, mračnost,
(duševna) potrtost (vrsta hipohondrije,
razlagali so jo z obolenjem vranice);
muhavost; čudaštvo

splenalgija -e ž  [gr. spleti  vranica, + -al-
gija] bolečine v vranici (med.)
splendiden -dna -o [lat. splendidus]  1 . sija¬
jen, bleščeč; veličasten, 2. odličen, 3. ra¬
dodaren, darežljiv

splendid isolation /splen'did aisslekšan/
angl. »vzvišena osamljenost«, polit, geslo
v Angliji pred 1. 1900, ko se Anglija ni
marala vključiti v zavezniške bloke;
izraz skoval Salisbury
splenektomija -e ž [gr. spleti  vranica, +
-ektomija] izrez vranice (med.)
splenitis -a m  [gr. spleti  vranica, + -itis]
vnetje vranice (med.)
spčdij -a m  [lat. spodium  iz gr. spodos  pepel]
kostno, živalsko oglje

spoliacija -e ž  [lat. spoliatio ] 1. (o)ropanjs,
izropanje, (o)plenitev, 2. zaseganje nev¬
tralnih ladij med vojno
spoliant -a m  [lat. spolians]  ropar, kdor je
obtožen ropa

spoliirati -am [lat. spoliare ] (o)ropati, izr°'
pati, (o)pleniti ,

spolije -ij ž mn.  [lat. spolium,  mn. spoun
1. pri Rimljanih: rop, bojni plen, zlasti
bojna oprava, 2. razlastitev (P r -h
3. v sred. veku: znamenja viteške čas*
(ščit, šlem...), npr. pri pogrebih
spondej -a m  [gr. spotideios sc. pous ] k»'
sična stopica iz dveh dolgih zlogov
poudarkom na prvem zlogu; v sloven-
sta lahko oba zloga naglašena (pravi
a poudarek prvega prevladuje
spondilitis -a m  [gr. spondylos  vretenc,
+ -itis] vnetje enega ali več hrbtna*
vretenc (med.) ,

spontan -a -o [lat. spontaneus  prostovoljen)
sam od sebe, iz svoje volje ali nagm«
brez tujega vpliva (delujoč); samohoten’
izvirajoč iz notranjih vzrokov (sil, P t0 '
cesov...); spontanost -i ž  samohotnos>
samodejnost

sponzalijc -ij ž mn.  [lat. sponsalia]  pri Rin ?
ljanih: (svečana) zaroka; praznovanj
zaroke a

spora -e ž, nav. v mn.  spore, sp6r [gr. spo'
seme, setev] v bot. trosi, enocelična k 11
na telesca, s katerimi se razmnožujeJ
brezcvetnice: glive, mahovi...
sporadičen -čna -o [gr. sporadikos  / aZt L
sen, prim. Sporadi, tj. raztreseni oto*“;
v Egejskem morju] raztresen, osamlP”
posamičen; nestalen, nereden, nas*
pajoč tu in tam (~a bolezen); re -.f,
spor&ngij -a m  [gr. spora  seme, ang el °,
posoda] tros(ov)nik, pri brezcvettuca*
organ, v katerem nastajajo trosi 0 , °’’
sporofil -a m  [gr. spora  seme, + -fiH tr  6
sonosni list (s sporangiji), v katerem
razvijajo trosi (bot.)

sporogeneza -e z [gr. spora  seme, + -§ el L
za] 1. nastajanje trosov, 2. razmno 2 ^
vanje s trosi (bot.) ft

spoitsman -a m  [/spo:ts'msn/ angl. iz S P°^
igra; šport] športnik, kdor se ukvaD
s športom e

SPQR lat. kratica: senatus populush
romanus

s Print

673

Stagirit

sprint -a m  [angl. sprint]  1 . tek na kratke
Proge (šp.), 2. fig.  nalet; sprintati -am
1. teči na kratke proge, 2. pognati se v
hitrejši tek

sprinter -ja m  [angl. sprinter ] v šp. tekač na
kratke proge: 50—200 m; sprinterice -ic
a mn.  športni čevlji z dolgimi žeblji, ki
mole iz podplatov — za atlete, zlasti
tekače

s Purt -a m  [angl. spurt  curek, sunek] napon
vseh sil pred koncem, pred ciljem (šp.);
spurtati -am napeti vse sile pred ciljem
s Pfitnik -a m  f= rus. spremljevalec; satelit]
sovjetski umetni satelit (prvi tak satelit
so izstrelili 4. oktobra 1957 v SZ)
s P6tum -a m  [lat. sputum  iz spuere  pljuvati]
Pljunek, izpljuvek (izločki iz dihal: grla,
sapnika, pljuč)

S( l- lat. kratica: sequens
^•b lat. kratica: sequentes
s, )uare -ra m  [angl.] gl. skver
squatter -ja m  /skuo'ta/ angl. v kolonizaciji
ZDA: naseljenec na prosti zemlji, do
katere nima formalne (lastninske) pravice
s 9uaw neskl. ž  /skuo:/ angl. ženska (ali žena)
Pri severnoamer. Indijancih; Indijanka
sploh

spuire -ra m  [/skua'ia/ angl. okr. iz esguire]
1- v Angliji: zemljiški lastnik, pripadnik
nižjega plemstva, 2. fig.  (galanten) go¬
spod, kavalir, 3. v ZDA naslov sodnikov
v krajevni upravi
kf (stroncij) znak za kem. prvino
* kratica: steradian

[nem. okr. Schutzstaffel  zaščitni od¬
delek] nacistična voj. formacija, gl.
esesovec

lat. kratica: sequentes
[lat. sub signo veneni]  »z označbo
strup«, tj. izdati z nalepnico »strup«
(navodilo na receptih)

^tabat mater (dolorosa) /sta'bat ma'ter
doloro'za/ lat. »(Žalostna) je mati
stala«, tj. Marija ob križu, 1. naslov in
začetne besede katol. liturg. himne iz
13. stol., 2. skladba s to temo, npr.
Haydnova

labilen -lna -o [lat. stabilis  iz stare  stati]
stalen, stojen, trden, trajen; uravnove¬
šen, ustaljen, naspr. labilen; stabilnost
■1 ž stalnost, stojnost, trdnost; trajnost;
ustaljenost, uravnovešenost

13  Slovar tuik

stabiliteta -e ž  [lat. stabiiitas ] stabilnost
stabilizacija -e ž  [fr. stabilisation  iz lat.]
ustalitev, utrditev (~ denarja, cen);
okrepitev; ustaljenost, uravnovešenost;
stabilizirati -am (se) ustaliti, utrditi (se);
okrepiti (se), učvrstiti (se); uravnove¬
siti (se)

stabilizator -ja m  [fr. stabilisateur  iz lat.]
1. v tehn. naprava, ki ohranja kako veli¬
čino pri stalni vrednosti, npr. naprave,
ki uravnavajo stabilnost ladij ali letal;
vrsta vzmeti pri motornih vozilih, 2.
snov, ki naj prepreči razkroj kem. spojin
stacc. ital. kratica: staccato
staccato f/staka'to/ ital. iz staccare  (od)lo-
čiti] prisl,  v glas. nevezano, ločeno, s pre¬
sledki med glasovi, naspr. legato
stacija -e ž  [lat. statio  stanje, iz stare  stati]
1. stojišče; lega, položaj, 2. postaja,
postajališče (zastarelo), 3. bivališče; po¬
čivališče

stacionaren -rna -o [lat. stationarius  iz
statio  stanje] stalen, (na mestu) stoječ,
mirujoč, negiben; (stalno) enak, usta¬
ljen, nespremenjen, nespremenljiv
stacioniran -a -o [fr. stationner  stati, usta¬
viti se, iz lat.] postavljen, nastanjen;
nameščen; ustaljen, utrjen; stacionirati
-am postaviti, nastaniti; ustaviti; utrditi,
ustaliti; namestiti (~ uradnika); sta¬
cionirati -am se ustaviti se (za nekaj
časa); nastaniti se; utrditi, ustaliti se
stadij -a m  [lat. stadium  iz gr. stadion]

1. stgr. dolžinska mera (okrog 200 m,
njihova najkrajša tekmovalna proga),

2. fig.  časovno obdobje (~ bolezni),
zlasti: (razvojna) stopnja, (nova) faza
v razvoju; stanje, položaj

st&dion -a m  [gr. stadion]  1. pri starih Grkih:
tekmovališče, predvsem za tekače, 2. da¬
nes: športno igrišče, prostor za telo¬
vadne nastope, tekmovanja...
stafHokok(us) -a m  [gr. staphyle  grozd,
+ kok] ime za koke, nanizane v ne¬
kakšnih grozdih; povzročajo gnojenja
in tvore (med.)

stafilom -a m, mn.  stafilomata -at s [gr.
staphyloma]  grozdni jagodi podobne iz¬
bokline na očesni beločnici ali roženici
(med.)

Stagirit -a m  [gr. Stagirites]  prebivalec
mesta Stagire v stari Makedoniji, zlasti

stagnacija

674

statik

vzdevek za Aristotela, ki je bil iz tega
mesta

stagnacija -e ž [iz lat. stagnum  stoječa voda]
zastajanje, zastoj; zastalost, mrtvilo
(gospodarska ~)

stagnanca -e ž [iz lat.] zastoj, zastanek
(v bolj splošnem pomenu, gl. stagnacija)
stagnirati -am [iz lat. stagnare]  zasta(ja)ti,
biti v zastoju

stahanovec -vca m  kdor sodeluje v sta-
hanovskem gibanju; stahanovsko gi¬
banje v SZ gibanje (po 1. 1935), imeno¬
vano po rudarju Stahanovu, ki je dal
pobudo za večjo storilnost
stalagmit -a m  [nlat. stalagmites  iz gr.
stalagma  kaplja] v podzemeljskih jamah:
navzgomjik, stoječ kapnik, ki raste
s tal navzgor

stalaktit -a m [nlat. stalactites  iz gr. sta-
laktos  kapljajoč] v jamah: navzdoljnik,
viseč kapnik, ki raste s stropa navzdol
stalinist -a m  [po J. V. Stalinu, 1879—1953]
privrženec stalinizma; stalinizem -zrna m

1. teoretične postavke in metode (sta¬
linska interpretacija marksizma) ter
praktična polit, dejavnost J. V. Stalina,

2. sistem, ki je v njegovem času vladal
v SZ

stamin -a m  [nem. Stamin  iz fr.] vrsta
tkanine, gl. etarnin

stanca -e i [ital. stanza iz stare  stati, bi¬
vati] 1. soha, izba, 2. (nav. v mn.  stance)
vatikanska sobana z Raffaelovimi fre¬
skami, 3. v metr. osmerica, pesniška
kitica s stalnim verzom iz osmih enaj-
stercev

stance -nc ž mn.  [iz ital.] gl. stanca (2.)
standard -a m  [angl. standard  iz stfr.
estendart\  1. enotna (ustaljena, uzako¬
njena, običajna) mera ali norma; obve¬
zen, splošno veljaven tip ah vzorec
(jugoslovanski ~); fig.  zgled, nekaj, kar
velja za zgledno, 2. vrsta blaga določene,
stalne kvalitete, 3. (poprečna) življenj¬
ska raven, 4. denarna podlaga (zlati,
srebrni ~); standarden -dna -o ki rabi
za standard; ustrezen standardu ali
prirejen standardu; tipen, tipičen; usta¬
ljen, navaden; fig.  zgleden, splošno
priznan (~ avtor, ~a knjiga), mojstrski
standardizacija -e ž [angl. standardi-
zation\  vpeljavanje, določanje standar¬

dov, racionalizacija v proizvodnji z
manjšim številom tipiziranih izdelkov
s stalno kvaliteto in obliko (~ pohištva) >
standardizirati -am vpeljati, določit 1
standarde, urediti s standardi
standarta -e ž [nem. Standarte  iz * r '
etendard  iz lat. extendere  razviti, np r -
prapor] 1. prvotno nem. cesarski prap 01 ’
pozneje manjši prapor pri konjeniški 11
enotah (v nem. vojski do 1. 1918), 2. na¬
cistična vojaška formacija (regiment)’
3000—6000 mož , ,

staniol -a m  [ital. stagnola  iz stagno  kositer)
kositrni list, kositer, razvaljan v tank
lističe, npr. za zavijanje čokolade
stante pede /stan'te pe'de/ lat. takoj, n
mestu, pri priči

star -a m ž  [angl. star  zvezda] fig.  (filmska*
gledališka...) zvezda, zvezdnik, zvezdn
ca, tj. slavni pevec ali igralec (igralka)’
zlasti v ZDA .

starfighter -ja m  /sta:'faita/ angl. amerisk

nadzvočno letalo ,

Starš and Stripes /sta:s and straips/ ang-
»zvezde in proge«, zastava ZDA __
start -a m  [angl. start,  prim. nem. stii^f
planiti...] 1. začetek, npr. tekmovanja'
odhod (kraj, prostor, črta), kot iz* 1
dišče tekmovanja, 2. odlet, trenuten
ko letalo vzleti (in prostor, s kateretP
vzleti), 3. zalet, naskok (~ na žog°)j
startati -am 1. začeti tekmovanje
polet); vzleteti, 2. naskočiti, pognat*
(Sp.)

starter -ja m  [angl. starter]  1. kdor

daj«

|aii£i. zuirier  j i.  tj

znamenje za start (šp.), 2. avtomobil’
zaganjalnik

-stat -a m  [gr. -States  iz stenai  stati] v 5
stavljenkah, npr. aerostat, termostat
State Department [/steit dipa:t'mant/ ang’
ministrstvo za zunanje zadeve v ZD£. j
stater -ja m  [gr. stater]  antični (starog(f K  ’
staroperzijski...) zlatnik ali srebrnik^
statičen -čna -o [gr. statikos  iz stenai  st®
mirujoč, negiben; uravnotežen, v m 1 ,
vanju in ravnotežju, naspr. dinarn*« 4
ki se tiče statike (~i račun) a

statik -a m  [iz gr. statike ] kdor raču
ravnotežje sil pri gradnjah (teh* 1-
statika -e ž 1. v mehaniki nauk o rav»
težju teles (v zvezi s silami, ki
nanje), 2. računanje ravnotežja sil 8 ra

sta tirati

675

steeplechasc

benih elementov (arhit.), 3. fig.  ravno¬
težje, mirovanje, naspr. dinamika
statirati -am [gl. statist] biti za statista
statist -a m  [iz lat. stare  stati] kdor igra
(na odru, v filmu) nepomembne, naj¬
večkrat neme vloge, npr. v skupinskih
prizorih; nema oseba, npr. na odru;
fig.  nepomembna oseba
statističen -čna -o [nlat. statisticus  iz lat.
status  stanje] sloneč na statistiki, ki se
tiče statistike; izražen v številčnih po¬
datkih (~i pregled)

statistik -a m  [nlat. statisticus  iz lat. status
stanje, v nlat. tudi: država] kdor se
poklicno ukvarja s statistiko, strokovnjak
v statistiki; statistika -e ž  1. prvotno:
državoslovje, nauk o upravi, gospodar¬
stvu, naseljenosti itd. države, 2. veda,
ki preučuje gospodarske, socialne ipd.
procese na osnovi številčnih podatkov,
vzetih iz opazovanja množičnih pri¬
merov danega pojava (kulturna ~),
3. številčni podatki, npr. v obliki tabele
stativ -a m  [lat. stativus  stoječ, stalen]
stojalo — npr. trinožno za fotogr. apa¬
rat — ali podstavek za razne fizikalne,
zlasti optične in merilne priprave
statolit -a m  [gr. statos  stoječ, + -lit]
ravnotežni kamenček v ušesu (anat.)
stator -ja m  [lat. stator  sluga] mirujoči del
elektr. stroja, naspr. rotor
statoskop -a m  [gr. statos  stoječ, + -skop)

1. vrsta natančnega barometra, 2. podo¬
ben barometer za merjenje višinskih ni¬
hanj letal

statua -e i [lat. stalna  iz statuere  napraviti;
Postaviti] kip, soha

statueta -e ž  [ital. statuetta,  dimin. iz
statua]  majhna statua, kipec
situirati -am [lat. statuere ] postaviti, na¬
mestiti; postaviti pred oči (svarilen
zgled), jasno pokazati; določiti kaj;
ukazati

statura -e z  [lat. statura ] rast, postava
status -a m  [lat. status  stanje, v nlat. tudi:
država] 1. stanje; položaj, razmere,

2. stalež, stalni sestav nameščencev,

3. pravni položaj, npr. državljana
status coniugalis /sta'tus konjuga'lis/ lat.

zakonski stan

status idcm /sta'tus i'dem/ lat. isto stanje
(~ bolezni)

status in statu /sta'tus in sta'tu/ nlat. država
v državi (prim. status)
status nascendi /sta'tus nascen'di/ lat.
stanje porajanja, začetno stanje, nasta¬
janje česa

status praesens /sta'tus pre'zens/ lat. se¬
danje, trenutno stanje (~ bolezni)
status quo /sta'tus kvo/ lat. (do)sedanje,
obstoječe stanje

status quo ante (bel lum) /sta'tus kvo an'te
be'lum/ lat. prejšnje stanje, stanje,
kakršno je bilo prej (pred vojno)
statut -a m  [nlat. statutum]  pravila ali dolo¬
čila, veljavna v ožjih mejah (~ društva);
pravilnik, celotnost takih pravil ali
določil; poslovnik; statutar(ič)en -(č)na
-o ki se tiče statuta, v skladu sistatutom,
po pravilniku

stavrolit -a m  [gr. stauros  kol; križ, + -lit]
granitu soroden silikat, večkrat krista¬
lizira v križastih prizmah
stavroskop -a m  [gr. stauros  kol; križ,
+ -skop] priprava za preiskovanje optič¬
nih lastnosti kristalov
staž -a m  [fr. stage iz  nlat. stagium  bivanje]
1. pripravniška služba ali doba (zdrav¬
niški ~), 2. doba službovanja ali član¬
stva (partijski —)

stažčr -ja m, nav.  stažist -a m  [fr. stagiaire]
pripravnik, kdor opravlja staž; stažirati
-am opravljati staž, biti na stažu, delati
kot pripravnik

stearat -a m  [stear(in) + -at] sol ali ester
stearinove kisline (kem.)
stearin -a m [fr. stearine  iz gr. stear,
steatos  mast, loj] snov iz stearinove ki¬
sline, osnovna sestavina trdnih maščob
(za sveče itd.)

steatit -a m  [lat. steatitis  iz gr. stear, steatos
mast] v mineral, salovec, zvrst lojevca;
krojači ga rabijo namesto krede
steatopigija -e ž  [gr. stear, steatos  mast.
pyge  zadnjica] čezmerna zamaščenost
zadnjice, npr. pri Hotentotkah
steatoza -e ž  [gr. stear, steatos  mast,
+ -oza] tolščavica, nabiranje tolšče
okrog kakega organa, npr. srca; za¬
maščenost (med.)

steeplechase -sa m  [/sti :'plčeis/ angl. iz
steeple  zvonik, chase  lov, prvotno konj¬
ska dirka prek ovir, kjer je bil cilj cerkve¬
ni zvonik] 1. konjske dirke čez naravne

stegozaver

676

stereotip

in umetne ovire, 2. dirke ali tek čez
dm in strn (šp.)

stegozaver -vra m  [gr. stegos  streha, sauros
kuščar] v zool. izumrli plazilec iz reda
dinozavrov; na vsej hrbtni dolžini je
imel visok kostni greben
stela -e ž  [gr. stele  iz Sterni  stati] 1. v arheol.
spominski steber (npr. nagrobnik) ali
plošča z napisom, reliefom ipd., 2. na¬
pisna plošča na pročelju zgradb (arhit.)
steiaren -ma -o [nlat. stellaris  iz lat. stella
zvezda] zvezden, ki se tiče zvezd (~a
astronomija)

steničen -čna -o [iz gr. sthenos  moč] krepak,
pri popolni moči, naspr. asteničen; kre¬
pilen, pospešujoč dejavnost organizma
(~i afekt); stenija -e ž  telesna krepkost,
(popolna ali stopnjevana) moč
steno- [gr. stenos  tesen] v sestavljenkah,
npr. stenograf

stenodaktilograf -a m  [iz gr.] gl. stenotipist;

stenodaktilografija -e ž  gl. stenotipija (2.)
stenograf-a m [steno- + -graf]»tesnopisec«,
kdor stenografira, npr. govore na kon¬
gresu, ali se strokovno ukvarja s steno¬
grafijo; stenografija -e ž  »tesnopis«,
način hitrega pisanja s posebnimi znaki
in krajšavami, ki omogoča zapisovanje
govorov, narekov...; stenografirati -am
pisati s stenograf, znaki
stenogram -a m  [steno- + -gram] steno¬
grafski zapis, stenografirano besedilo
stenokardija -e ž [steno- + gr. kardia
srce] srčna tesnoba (= angina pectoris)
stenotermen -mna -o [steno- + gr. therme
toplota] občutljiv za toplotna nihanja
(biol.)

stenotipija -e ž  [steno- + -tipija] 1. pi¬
sanje na posebnem pisalnem stroju
(stenotipu), pri katerem simboli ozna¬
čujejo zloge ali besede, 2. stenografiranje
in prepisovanje, pretipkovanje steno¬
grama : stenotipist -a m  (stenotipistka -e ž)
kdor obvlada stenografijo in strojepisje
stenoza -e ž [nlat. stenosis  iz gr. stenos
tesen] v med. zožitev, zoženost vodov
ali organov, npr. črevesa, prim. strik-
tura

Stentor -ja m  [gr. Stentor]  v Homerjevi
Iliadi ime gr. glasnika, ki je prekričal
petdeset vojščakov; Stentorjev glas zelo
močan, bobneč, grmeč glas; fig.  sten¬

tor -ja m  trobljica, vrsta praživali > z
skupine migetalkarjev (zool.); stentor-
ski -a -o bobneč, grmeč
step -a m  [angl. step  (plesni) korak] vrsta
plesa

step -i ž  [iz rus.] gl. stepa
stepa -e ž  [rus. step’]  širna, suha ravnina,
porasla s travo

steradian -a m  [ste(reo)- + radian] merska
enota za prostorski kot
stereo- [gr. stereos  trden; telesen, prosto¬
ren] v sestavljenkah, npr. stereograffl*
stereotip .

stereoakustika -e ž  [stereo- + akustika!

nauk o zvoku v prostoru
stereobat -a m  [stereo- + gr. -bates  > z
bainein  iti] temelj, podzidje, zlasti P r ‘
antičnih stavbah; nosilni zid stebra
stereofilm -a m  [stereo- + film] stereoskop"
ski film

stereografija -e ž [stereo- +  -grafija] risa¬
nje, upodabljanje geometričnih teles
v ravnini .

stereogrfim -a m  [stereo- + -gram] 1.

— npr. kocka — za ponazoritev kakega
statističnega stanja, 2. risba ipd., na¬
menjena za stereoskop ,

stercokamera -e ž  [stereo- + kameraJ
kamera za stereoskopske posnetke
stereokemija -e ž  [stereo- + kemija] nauk*
ki preučuje kem. spojine v zvezi s P r0 '
storsko razvrstitvijo atomov ali atom¬
skih skupin v molekulah ,

stereometrija -e ž  [stereo- + -metrijal
1 . prostorska geometrija, v geom. nauk
o telesih v prostoru, 2. računanje P r °'
stornine teles

stereoskop -a m  [stereo- + -skop] optic fl
priprava za plastično, tridimenzionaln
prikazovanje slik; stereoskopski -a
prikazujoč kaj plastično, tridimenzt 0
nalno (~i film)

stereotip -a m  [stereo- + -tip] odlitek j
skarskega stavka na kovinski plošč •
stereotipen -pna -o ki se tiče stereotip®’
posnet s stereotipa; fig.  nespremenlJ 1  >
ustaljen, nenehno se ponavljajoč; P*^
mlet, prazen, vsakdanji, oguljen
fraza); stereotipija -e ž 1 . izdelovanj
stereotipov, tj. ohranjevanje tiskarske®
stavka z vtiskovanjem v karton, m
trico za ulivanje odlitkov (stereo

sterilen

677

stilbit

Pov); tiskarniški oddelek, kjer to delo
opravljajo; tiskanje s stereotipi, 2. psi¬
hopatsko ponavljanje besed, gibov...
(med.)

sterilen -Ina -o [lat. sterilis  neploden]

1. v biol. neploden, nerodoviten, jalov,

2. (duhovno) jalov; neustvarjalen; vse¬
binsko prazen, nekoristen, brezploden
(~o prizadevanje), 3. v med. nekužen,
prost, očiščen bakterij in bolezenskih
klic (~a obveza); sterilnost -i £ 1. ne¬
plodnost, nerodovitnost, jalovost, 2. ne¬
koristnost, 3. nekužnost

s teriliza c ij a  „ e  ž [fr. stirilisation  iz lat.
sterilis]  1 . (o)jalovitev, umetna odprava
plodnosti pri človeku (pri živalih: kastra¬
cija), 2. razkužitev, uničenje bakterij in
drugih klic (med. itd.); sterilizirati -am
izvesti sterilizacijo, 1. ojaloviti, umetno
odpraviti plodnost (pri moškem npr.
Podvezati semenovoda, pri ženski jajce¬
voda), 2. razkužiti, uničiti bakterije in
druge bolezenske klice
sterilizator -ja m  [fr. stirilisateur]  1 . pri¬
prava za steriliziranje, 2. kdor opravlja
to delo

s ter61 -a m  [okr. iz holesterol] vrsta trdnih
alkoholov v organskem tkivu (kem.)
stetogrdf -a m  [gr. stethos  prsi, + -graf]
Priprava za grafično upodabljanje di¬
hanja

“tetoskop -a m  [gr. stethos  prsi, + -skop]
slušalo, (zdravniška) slušalka za osluško-
vanje, zlasti srca in pljuč
stevard -a m  [angl. steward]  1. upravitelj
(Posestva); oskrbnik, 2. nadzornik, re¬
ditelj, 3. strežaj, natakar (na ladji,
tetalu); stevardesa -e i [angl. stewardess ]
strežajka, strežnica na ladji ali letalu
-a m  [lat. stibium]  kem. prvina, sre-
hrnkasta krhka kovina za lahke zlitine
(= antimon)

dgtna -e ž [gr. stigma, stigmatos  vbod,
Pega] 1. vtisnjeno ali vžgano znamenje,
z jg, npr. v antiki na sužnjevem telesu;
f'&-  sramotno znamenje, 2. v med. ranica
ali rdeča pega (znamenje histerije); zna¬
čilno znamenje sploh, 3. v kršč. veri:
kamenja (Kristusovih) ran na telesu
Verskih gorečnikov ali histerikov, 4.
dihalna odprtina traheje pri insektih
(anat.)

stigmatizacija -e i [nlat. stigmatisatio  iz gr.]

1. vtiskovanje ali vžiganje stigem; zazna¬
movanje, 2. pojavljanje stigem po telesu
(med.); stigmatizirati -am vtisniti sra¬
motno znamenje, (o)žigosati, za vedno
zaznamovati koga

stih -a m  [gr. stichos  vrstica] pesniška
vrstica, verz (metr.)

stihija -e ž [gr. stoicheion  črka; prvina;
začetek] 1. v stgr. filozofiji: prvina (pra¬
snov) ali počelo kot osnova naravnih
pojavov, npr. pri Talesu voda, pri He¬
raklitu ogenj..., 2. naravni pojav sploh:
dež, vihar..., 3 .fig.  slepa, nepremagljiva
(od človeške volje neodvisna) naravna
ali družbena sila, 4. stihijnost
stihijski -a -o [gl. stihija] 1. izvirajoč od
slepih naravnih sil; delujoč slepo, ne¬
odvisno od človeške volje, naključen,
gl. elementaren, 2. v družbi: samohoten,
nezaveden, nenačrten, neorganiziran,
razvijajoč se brez zavestnega vodstva
(~i razvoj); stihijnost -i i samohotnost,
nezavednost, nenačrtnost, naključnost...
stihomantija -e i [gr. stichos  vrstica, man-
teia  prerokovanje] prerokovanje iz ver¬
zov (Rimljani so napisali verze iz si-
bilskih knjig na lističe, jih pomešali in
enega na slepo izvlekli; z njega so
potem brali prihodnost)
stihomitija -e £ [gr. stichos  vrstica, mythos
beseda, govor] vrsta dramskega dvo¬
govora, kjer igralca izmenoma izgovar¬
jata po en verz

Stiks -a m  [gr. Styx  iz stygein  sovražiti]
v gr.-rim. mit. reka v spodnjem svetu,
čez katero brodnik Haron prevaža duše
umrlih in bogovi pri njej izrekajo naj¬
svetejše prisege

stil -a m [fr. style  iz lat. stilus  antično pisalo,
ošiljena paličica za pisanje] slog, 1. slo¬
govna posebnost v oblikovanju ali izra¬
žanju misli (Cankarjev ~, uradni ~),

2. celotnost umetniških sredstev in na¬
činov izražanja posameznih umetnikov,
umetn. smeri ali dob (gotski ~); stilen
-lna -o slogoven

-stil -a m  [lat. stilus  iz gr. stylos  steber;

pisalo] v sestavljenkah, npr. peristil
stilbit -a m  [gr. stilbein  sijati, + -it] blešče¬
ča se bela ali rdečkasta rudnina, vrsta
zeolita

stilet

678

stomatopod

stilet -a m  [ital. stiletto]  kratko bodalce,
navadno s trikotnim rezilom
stilist -a m  [fr. styliste  iz lat. stilus]  kdor
piše v lepem, pravilnem slogu; stilistika
-e ž  nauk o slogu, o lepem, pravilnem
izražanju misli

stilit -a m  [ngr. stylites  iz gr. stylos  steber]
stebrnik, stebmi svetnik, kršč. asketi
iz zgodnjega sred. veka, ki so dolga leta
preživeli na visokih stebrih (Simeon S-)
stilizacija -e ž  [fr. stylisation  iz lat.] obliko¬
vanje sloga, dajanje lepe, pravilne oblike;
preoblikovanje po kakem slogu; stili¬
zirati -am 1. oblikovati (v kakem slogu),
dati določeno obliko; napisati, sestaviti
ipd. v lepem, pravilnem slogu; izpiliti,
2. preoblikovati po kakem (umetniškem)
slogu

stilo -a m  [gl. stilograf] nalivno pero (po¬
govorno)

stilo- [iz gr., gl. -stil] v sestavljenkah, npr.
stilograf

stilobat -a m  [stilo- + gr. -bates  iz bainein
iti] podstebrje, tj. temelj, podnožje
stebrišča pri templjih ipd. (arhit.)
stilograf -a m  [stilo- + -graf] nalivno pero
stilometer -tra m  [stilo- + -meter] stebro-
mer, priprava za lažje določanje razme¬
rij pri stebru

stilus curiae /sti'lus ku'rie/ lat. kurialen,
pust slog

stimfalide -id ž mn.  [gr. stymphalides,  po
jezeru Stymphalis v Arkadiji] v stgr.
mit. velikanske roparske ptice z želez¬
nimi kremplji in železnim kljunom, ki
so pustošile po Arkadiji, dokler jih ni
Herakles pokončal

stimul -a m  [lat. stimulus  želo; spodbuda]
spodbuda; v fiziol. dražljaj
stimulacija -e ž  [lat. stimulatio  iz stimulus
spodbuda] 1. spodbuda, spodbujanje (k
dejanju, delovanju...), 2. draženje (fiziol.)
stimulans -a m  [lat. stimulans ] 1. spodbu¬
dilo (pomoček, ukrep...), npr. za večjo
storilnost, 2. v med. poživilo, npr. vino;
dražilo, npr. kofein
stimulativen -vna -o [gl. stimulacija] 1. spod-
budljiv, spodbuden, 2. v med. poživlja¬
joč; dražeč

stimulirati -am [lat. stimulare]  1. spodbosti,
spodbuditi; podžgati, 2. poživiti, npr.
dejavnost organizma; dražiti

stimulus -a m  [iz lat.] gl. stimul
stipsa -e ž  [iz gr. styphein  krčiti] 1. uP°'
raba stiptika, 2. ustavitev krvavitve
(med.)

stiptik -a m  [fr. styptique  iz gr. styP' ,em
krčiti] snov, ki krči tkivo ali žile, npr-
galun

stipulacija -e ž  [lat. stipulatio  ustna P°'
godba] pogodba; dogovor; (slovesno)
priznanje sprejete obveznosti; stop"'
lirati -am (se) pogoditi, dogovoriti s®
(s pogodbo), s pogodbo določiti; skle¬
niti  pogodbo; obljubiti kaj, obvezati se
za kaj ,

stiva -e ž  [iz* gr.] morska pena (mineral-'
stiva -e i [ital. stiva ] 1. dno ladje, 2. S re ~
delj na dnu ladje

stoa -e ž  [gr. stoa  veža, hodnik] fig.  stoicn
filozofska šola, prim. stoicizem
stoa poikile /sto'a poiki'le/ gr. »P' san a
veža«, dvorana v starih Atenah, olepšat]
s Polignotovimi podobami; v njej )
učil Zenon (živel okrog 340—260 pr. n '
š.), začetnik stoicizma
stoicizem -zrna m  [fr. stoicisme,  prim.
poikile] smer v stari gr. in rim. filozof
(Zenon, Seneka, Mark Avrelij...); s 101 *] 1
zem je priznaval obstoj materije >
zakonitost med pojavi, ki jo je ustvaf
vesoljni Razum; človek naj spozna
zakonitost in živi v soglasju z nara v °’
mirno, brezčutno naj premaguje čus*
in strasti, tako bo našel duševni mir *
srečo, zato: nil mirari; fig.  (duševn
mirnost, ravnodušnost; premagovanj
strasti, neomajno prenašanje življenjski
bridkosti; stoičen -čna -o sloneč n
stoicizmu; (duševno) miren, ravnoduš« '
neomajen; stoik -a m  1. privržen
stoicizma, 2. (duševno) miren, ravn
dušen človek

stomatitis -a m  [stomat(o>- + -itis] vn eJ
sluznic v ustni votlini (med.) ^

stomato- [gr. stoma, stomatos  usta] v
stavljenkah, npr. stomatolog v ,

stomatolog -a m  [stomato- + -log] zdf®
nik, specialist za stomatologijo; stonj^
tologija -e ž  nauk o boleznih v us
votlini (med.) , s

stomatopod -a m, mn.  stomatopoda
[stomato- + -pod] v zool. žival iz r
stomatopod (neki morski raki)

stomatoskop

679

stratosfera

stomatoskop -a m  [stomato- + -skop] zrcalce
za pregledovanje ustne votline (med.)
stop neskl.  [iz angl.] 1. stoj! 2. konec, pika
(v telegrafiji)

štoparica -e ž  [angl. stop  ustaviti] merilna
ura (šp.)

storaks -a m  [lat. storax]  1 . vrsta trdne,
dišeče smole iz skorje nekega malo¬
azijskega drevesa, danes največ ekspekto-
rans, 2. vrsta podobnih smol
store -ra m  /sto:/ angl. 1. zaloga; skladišče,
_2. trgovina

štorija -e ž  [ital. storia  iz lat. historia]
(izmišljena) zgodba ali povest; pejor.
Prazne marnje, čenče
stornirati -am [ital. stornare)  v knjigov.
z nasprotno vknjižbo izknjižiti (popra¬
viti, uničiti) nepravilno ali preklicano
Postavko; fig.  ustaviti, preklicati (naro¬
čilo, postopek...)

storno -a m  [ital. storno]  1 . v knjigov. po¬
pravek, uničenje, izpis, izknjiženje vknji-
žene postavke, 2. ustavitev, preklic česa
storting -a m  [norv. štor  velik, ting  svet,
zborovanje] »veliki svet«, norveški par¬
lament, sestoječ iz spodnje in zgornje
zbornice

story /sta:'ri/ angl. zgodba, povest; prav¬
ljica; izmišljotina

stout -a m  /staut/ angl. vrsta zelo močnega
Porterja (piva)

strabizem -zma m  [gr. strabismos]  škiljenje

(med.)

strabotomija -e ž  [gr. strabos  škilast, + -to-
mija] operativna odstranitev škilavosti
(med.)

strica -e i [ital. strazza]  trgovski dnevnik,
knjigov. knjiga, v katero najprej vpi¬
šejo dnevne dohodke in izdatke
stracchino -a m  /straki'no/ ital. vrsta mehke¬
ga sira iz okolice Milana
stra(livarka -e ž, nav. v mn.  stradivarke -rk
[po izdelovalcih godal iz Cremone, naj¬
znamenitejši je bil Antonio Stradivari,
1644*—1737] gosli ali druga godala,
ki jih je izdelal A. Stradivari ali kak
drug član te rodbine
strigula -e ž  [lat. stragulum  preproga] lino¬
leju podobna (slabša) talna obloga
stramboto -a m  [ital. strambotto  iz lat.]
Vrsta ital. ljudske ljubezenske pesmi iz
°smih enajstercev

stramin -a m  [lat. stramen  slama; odeja]

1. močna, kanafasu podobna tkanina,

2. kanafas

strangulacija -e i [lat. strangulare  zadaviti]

1. zadavljenje; obešenje, 2. v med.
zadrgnjenje (črevesa)

strateg -a m  [gr. strategos  vojskovodja,
iz stratos  vojska, agein  voditi] 1. izku¬
šen vojskovodja, 2. poznavalec strategije
strategem -a m  [gr. strategema]  vojna zvi¬
jača; fig.  zvit načrt (poteza, naklep...),
zvijača

strategičen -čna -o [gr. strategikos]  ki se tiče
strategije; vojaški, pomemben v vo¬
jaškem pogledu (~a točka); strategija
-e ž 1. »vojskovodstvo«, nauk o vodenju
ali spretnost vodenja oboroženih sil
države v vojni, 2. spretnost v vodenju
polit, boja za dosego določenega smotra,
prim. taktika; fig.  pretehtano, premišlje¬
no ravnanje; strateški -a -o gl. strategičen
stratifikacija -e ž  [lat. stratum  plast,
+ -fikacija] 1. nastajanje, oblikovanje
plasti, plastenje (družbe, zemeljske skor¬
je...), 2. v geol. slojevitost, skladovitost
kamnin, 3. vlaganje semen v plasti
peska za prezimovanje
stratigrafija -e i [lat. stratum  plast, + -gra-
fija] 1. nauk, ki opisuje, klasificira itd.
plasti v zemeljski skorji (opisna geolo¬
gija), 2. rentgensko slikanje v plasteh
(med.)

stratiot -a m  [gr. stratiotes  vojščak] 1. na¬
jemni vojščak, npr. v stari srbski državi,

2. vrsta vodnih rastlin s sabljastimi listi
(bot.)

strato- [lat. stratum  plast] v sestavljenkah,
npr. stratosfera

stratokracija -e ž [gr. stratos  vojska,
+ -kracija] vojaška vlada; gospostvo vo¬
jaške klike

stratokumulus -a m  [strato- + kumulus]
temnejši, plastasti in kopasti oblak
(meteorol.)

stratonavt -a m  [strato- + lat. nauta  mor¬
nar] stratosferni letalec
stratoplan -a m  [strato- + lat. planus  raven]
stratosferno letalo, letalo za stratosfeme
polete

stratosfera -e i [strato- + sfera] v meteorol.
zračna plast v višini približno 10 do
70 km nad morjem (nad troposfero in

stratostat

680

stud. med'

pod ionosfero); stratosferen -rna -o ki
se tiče stratosfere

stratostat -a m  [strato- + -stat] balon z
zaprto gondolo (vrsta aerostata) za
raziskovanje stratosfere
stratovizija -e ž [strato- + -vizija] televizija
z letalom kot relejno postajo
stratus -a m  [iz lat. stratus  raztegnjen] plast-
nik, nizek, megli podoben plastast oblak
(meteorol.)

streptokok(us) -a m  [gr. streptos  zavit,
+ kok] v med. vrsta bakterij v obliki
nitkaste verižice; nekatere povzročajo
gnojna vnetja ali zastrupitve
streptomicin -a m  [gr. streptos  zavit,
myk.es  gliva] uspešno zdravilo (anti¬
biotik) proti streptokolcom in stafilo-
kokom, pri tbc in drugih boleznih
stricto iure /strik'to juhe/ lat. strogo po
pravu, po zakonu

stricto sensu /strik'to sen'zu/ lat. v ožjem
pomenu, dobesedno vzeto
strihnin -a m  [fr. strychnine  iz gr. strychnos
razhudnik] zelo strupen alkaloid iz
semen tropičnega strihnovca; v med. in
za uničevanje golazni
strikten -tna -o [lat. strictus  iz stringere
dotakniti se; stisniti] natančen (~o na¬
vodilo), strogo določen; striktno se
držati česa natančno, strogo, dobe¬
sedno se držati česa

striktura -e ž  [lat. strictura]  v med. zožitev,
npr. vodov (~ sečevoda)
stringenca -e ž  [lat. stringere  dotakniti se;
napeti, stisniti] odločnost, strogost (za¬
kona); odsekanost, ostrina, npr. voja¬
ških povelj

stringendo /strindžen'do/ ital. prisl,  če¬
dalje hitreje, pospešeno (glas.)
strip -a m  [angl. strip  črta, trak, pas] ri¬
sana, navadno pustolovska zgodba s
kratkim besedilom, zlasti kot priloga
v časopisih (komični ~)
strip tease [angl.] gl. striptiz
striptiz -a m  [angl. strip  sleči se, tease
dražiti] točka v kabaretih in nočnih lo¬
kalih, pri kateri se izvajalka slači,
v stiliziranih gibih, navadno ob glasbeni
spremljavi; striptizeta -e ž  izvajalka
striptiza

stroboskop -a m [gr. strobein  vrteti, +
-skop] opt. priprava, vrteč se kolut s

podobami istega predmeta (npr. dirja¬
jočega konja) v zaporednih fazah g 1 '
banja; pri vrtenju ustvarjajo podob®
videz nepretrganega gibanja .

strofa -e ž  [gr. strophe  obrat; v stgr. dram
sprva del zborne pesmi, ki jo je pel zbor,
ko se je obračal z desne na levo] kitica,
skupina dveh ali več verzov, ki sestav¬
ljajo metrično celoto; strofičen -čna -°
kitičen, v kitici

stroncij -a m  [nlat. strontium,  po kraj
Strontian na Škotskem, kjer so jo naj¬
prej našli] kem. prvina, lahka bivalentn*
kovina rumenkaste barve, podobna kal¬
ciju; v naravi le v spojinah; stroncij "
radioaktivni izotop stroncija •

struggle for life /strA'gl fa: laif/ angl.
za življenje«, za obstanek, po Darwin°'
vem nauku povzroča selekcijo vrst (biol-1
struktura -e ž  [lat. structura  iz struere  g ra '
diti] 1. ustroj (organizacijska ~), sklad’
sestava, notranja zgradba (atomska '~'h
2. v geol. zlog kamnin; struktur(al) e
-(l)na -o ki se tiče strukture ('—a f° r '
mula), izvirajoč iz strukture; strukn 1 '
rirati -am dati ali določiti strukturo ces
strukturalizem -zma m  [struktural(en) ?
-izem] 1. smeri v novejšem jezikoslovk’
ki preučujejo predvsem jezikovno struk¬
turo, tj. notranje odnose in funkdl
jezikovnih komponent in prvin (sintaS'
matični ~), 2. v psihologiji smer (nP ’
W. Wundt), ki preučuje strukturnost 11
stanje psihičnih pojavov
strtima -e ž [lat. struma]  v med. golša (P®
večana ščitnica) ^ .

stud. okr. za lat. studiosus  marljiv, učeč se>
v (nlat.) zvezah pomeni študenta ,
stud. arch. [nlat. studiosus architecturtt
študent arhitekture .

studio -ia m  [ital. studio ] 1. študijski j"
delovni prostor znanstvenika, umetnik ,
ali prostor za umetniško delo spl®,
(glasbeni ~), 2. prostor za radijske al
televizijske oddaje

studiozen -zna -o [iz lat. studiosus ] 1. rn ] al [1
ljiv, vesten, 2. vestno, strokovno izdela
studiozus -a m  [lat. studiosus  niarU ’
učeč se] dijak, študent 3

stud. iur. [nlat. studiosus iuris]  študent P r ®
stud. med. [nlat. studiosus medicinae]  s
dent medicine

stud. pharm,

681

subjektiven

stud. pharm. [nlat. studiosus pharmacicie]
študent farmacije

stud. phil. [nlat. studiosus philosophiae,
ali: ...philologiae]  študent filozofije, ali:
filologije

stud. rer. nat. [nlat. studiosus rerum mtu-
ralium]  študent naravoslovja
stud. rer. oec. [nlat. studiosus rerum oeco-
nomicarum]  študent gospodarskih ved
stud. rer. pol. [nlat. studiosus rerum poli-
ticarum]  študent državoznanstva
stud. rer. techn. [nlat. studiosus rerum
teclmicarum]  študent tehniških ved
stupiden -dna -o Hat. stupidus]  top; topo¬
glav, slaboumen, duševno omejen
stuprum -a m  [lat. stuprum]  posilstvo, oskru¬
njenje (device), onečaščenje
Sturm und Drang [/Šturm und drang/ =
nem. vihar in nalet, po naslovu Klinger-
jeve tragedije] vihamištvo, razdobje v
nem. literaturi okrog 1770—1790 (Her-
der, mladi Goethe in Schiller...), začetek
nem. romantike
sfi -ja m  [iz fr.] gl. sou
sua sponte /su'a spon'te/ lat. iz svojega
nagiba, sam od sebe, prostovoljno
sub lat. predlog: pod, ob, pri (prostorno);
v, med, po (časovno); v raznih zvezah,
npr. sub rosa

sub- [iz lat. sub  pod, ob...] v zloženkah
označuje podrejenost in nižjo stopnjo
ali mero: pod-, po- itd.; pred c, f, g,
m, p, r — se asimilira z naslednjim sogl.:
suc-, suf-, sug-, npr. subakuten, sugeri¬
rati, surogat

subakuten -tna -o [sub- + akuten] v med.
zmeren (npr. temperatura pri mrzlici);
ne povsem akuten

subalteren -rna -o [nlat. subalternus,  lat.
sub-, alter  drug] pod kom (drugim),
tj. 1. podložen, podrejen, nižji, 2. v Ari¬
stotelovi logiki: poseben (v razmerju do
splošnega)

subalternacija -e ž [nlat. subalternatio\
v logiki: podrejenost posebnega pojma
splošnemu

subantarktičen -čna -o [sub- + antarktičen]
v bližini antarktičnih krajev, med ant¬
arktičnim in zmerno toplim pasom
subšrktičen -čna -o [sub- + arktičen] v bli¬
žini arktičnih krajev, med arktičnim in
zmerno toplim pasom

sub auspiciis imperatoris /sub auspi'ciis
imperato'ris/ lat. pod cesarjevim po¬
kroviteljstvom (promocija ~)
sub conditione /sub kondicio'ne/ lat. s po¬
gojem

subdiakon -a m [nlat. subdiaconus,  lat. sub-,
gr. diakonos  služabnik] 1. v katol. cerkvi
pomočnik diakona, prva stopnja višjih
posvečenj, 2. pri protestantih: pomožni
pridigar

suhdominanta -e ž [sub- + dominanta]
v glas. četrta stopnja (kvarta) tonovske
lestvice, stopnja pod dominanto
subglacidlen -lna -o [sub- + lat. glacialis
leden] podledeniški (~i tok)
subhastacija -e ž  [lat. subhastatio, sub-,
hasta  sulica] v pr. sodna dražba, prisilna
prodaja (v ožjem pomenu: dražba zem¬
ljiške posesti)

sub love /sub jo 've/ lat. pod Jupitrom (Ju¬
piter je bil bog nebes), tj. pod milim
nebom

subito /su'bito/ ital. prisl.  1. takoj, nemu¬
doma, 2. hitro, naglo (glas.)
sub iudice /sub ju'dice/ lat. »pri sodniku«,
tj. še nerešen, npr. spor
subjekt -a m  [lat. subiectum  podmet, iz
subiicere  vreči pod...] 1. snov, predmet
(kot podlaga, npr. pogovora, pisanja...),
2. v fil. misleči, spoznavajoči jaz, člo¬
veška osebnost kot nosilka zavestne
dejavnosti, 3. človek sploh, večkrat
pejor. (sumljiv ~), 4. v log. podmet,
tj. pojem (osebek), o katerem pridevek
kaj pove, 5. v slovn. osebek (stavčni
člen); subjekten -tna -o ki se tiče subjekta,
sloneč na subjektu

subjektiven -vna -o [nlat. subjectivus,  gl.
subjekt] lasten subjektu, izhajajoč od
(mislečega) subjekta; ki se tiče pred¬
vsem mislečega subjekta; oseben, gledan
z osebnega, ne s''stvarnega stališča; pri¬
stranski, enostranski (~a ocena), naspr.
objektiven; subjektivni idealizem fil. smer
(predstavniki Berkeley, Mach itd.), ki
zanikuje obstoj objektivnega sveta in
trdi, da je misleči subjekt (individualna
zavest, občutki itd.) edina realnost; ta
postavka nujno vodi k solipsizmu, po
katerem obstoji zgolj individualna zavest
posameznika, njegov »jaz«; subjektiv¬
nost -i ž  osebno pojmovanje, presojanje

subjektivist

682

subsidij

z osebnega vidika, osebni odnos do
česa, tj. odnos, ki sloni na osebnem
mnenju, idejah, okusu...; pristranost,
neobjektivnost

subjektivist -a m  [gl. subjekt] 1. privrženec
subjektivizma, 2. kdor presoja subjektiv¬
no; subjektivizem -zrna m  1. subjektivni
idealizem, 2. v spoznavni teoriji nauk,
ki pravi, da sta spoznanje in resnica
subjektivna, odvisna od spoznavajočega
subjekta (objektivne resnice ni), 3. sociol.
smer, ki trdi, da razvoja družbe ne dolo¬
čajo objektivne zakonitosti, marveč
subjektivni dejavniki — volja, težnje in
ideje znamenitih osebnosti, 4. subjektivni
odnos do česa, gl. subjektivnost
subjunktiv -a m  [nlat. subjunctivus sc. mo¬
dus]  v slovn. vezni naklon (= konjunk-
tiv) v nekaterih jezikih, npr. francoščini;
subjunktiven -vna -o ki se tiče subjunktiva
subkontraren -rna -o [sub- + kontraren]
v log. delno nasproten, izražajoč na¬
sprotje med dvema delno trdilnima in
nikalnima trditvama, npr. »nekatere
kače so strupene« in »nekatere kače niso
strupene«

subkutan -a -o [sub- + nlat. cutaneus  ko¬
žen] podkožen (~a injekcija)
sublimacija -e ž  [nlat. sublimatio  iz lat.
sublimare  dvigniti] 1. v psihol. preobraz¬
ba nižjega v višje, npr. fizičnih sil v du¬
ševno delo; pri Freudu: preobračanje
spolnih gonov (libido) v duhovno in kul¬
turno tvornost, 2. v kem. prehajanje
trdnih snovi v plinaste, npr. pri kafri,
ali kristaliziranje iz hlapov brez vmesne¬
ga tekočega stanja; fig.  (pre)čiščenje;
sublimacijski -a -o ki se tiče subli¬
macije

sublimat -a m  [gl. sublimacija] s sublima¬
cijo dobljena snov, zlasti živosrebrni
klorid (hud strup, razkužilo itd.)
sublimen -mna -o [lat. sublimis]  visok, vzvi¬
šen; plemenit; veličasten
sublimirati -am [gl. sublimacija] 1. spreme¬
niti v kaj višjega, plemenitejšega, ople¬
menititi, 2. v kem. izvesti sublimacijo
sublokacija -e ž [sub- + lokacija] pod-
zakup, podnajem

subluksacija -e ž  [sub- + nlat. luxatio
izvin] v med. sklepni izpah, navadno
delni

submisija -e i [lat. submissio  spuščanje]
1. podreditev; podrejenost; pokorščina;
ponižnost; hlapčevstvo, 2. razpis ali od¬
daja javnih del najboljšemu ponudniku
sub modo /sub mo'do/ lat. s pogojem (da se
izpolni kaka zahteva), s prevzeto obvez¬
nostjo

suboksid -a m  [sub- + oksid] nestabilni

oksid (kem.)

subordinacija -e ž  [sub- + lat. ordinare
urediti, razvrstiti] 1. podreditev; podre¬
jenost (nižjega višjemu); odvisnost,
2. pokorščina, poslušnost (do nadreje¬
nih), 3. odnos nižjega pojma do višjega
(log.); subordinirati -am postaviti na
nižjo stopnjo; podrediti (si) ,

subpolaren -rna -o [sub- + polaren] med
polarnim in zmerno toplim pasom leze®
(geogr.)

subrepcija -e ž  [lat. subreptio  iz subrepf' e
prikrasti se] 1. prevara s prikrivanjem
in pačenjem resnice, 2. v logiki: vtiho-
tapljenje (zavestno ali nezavedno) ne¬
pravilnega sklepa

subret(k)a -e i [fr. soubretle]  v operah m
operetah: pevka veselih vlog, tip^ k°"
ketne, premetene sobarice ali strežnice
subrogacija -e i [nlat. subrogatio]  nadomesti"
tev z drugo osebo; zamena, zamenja'' 3
(osebe, določil, pravic...); prenos pravic
sub rosa /sub ro'za/ lat. »pod rožo«, tJ :
na tihem, zaupno (roža je bila sitnim
egipt. boga Horusa, ki so ga Grki isti' 1
s Harpokratom, bogom molčečnosti)
subsekvenca -e i [lat. subsequi  iti za komi
nasledovanje; kar čemu sledi, nasledek^
subsekventen -tna -o nasleden, nasledU'
joč, sledeč; naslednji (včasu,prostoru -■ ■'
subsidiaren -rna -o [lat. subsidiarius)  P°'
možen, podporen; fig.  dodaten, drug 0 '
vrsten, v rezervi (~i zneski, ki prideJ^
v poštev, če ne zadostujejo redne d°'
tacije)

subsidiar(ij) -(j)a m  [lat. subsidiarius  P L
možen] pomočnik ,

subsidij -a m  [lat. subsidium]  (denarna
pomoč, podpora ene države drug >
zlasti drž. podpora gospodarskim P°®
jetjem (kult. ustanovam se daje n*'
subvencija) \pejor.  podkupnina; subsidU
-ij i mn.  pomočki, pomožna sredstv
npr. finančna; pomožne čete

sub sigillo

683

subtrakliven

sub sigillo /sub sigi'lo/ lat. pod pečatom
(molčečnosti), strogo zaupno
subsistenca -e i [nlat. subsistentia]  1. v fil.
(samostojno) bivanje ali obstoj; samo-
stat, kar biva samostojno, 2. dohodki,
življenjska sredstva; živež
subskribent -enta m  [sub- + lat. scribere
pisati] podpisnik, naročnik; subskribirati
-am podpisati se za kaj, (s podpisom)
naročiti kaj ali prevzeti kako obvez¬
nost

subskripcija -e ž [lat. subscriptio]  podpiso¬
vanje (~ posojila); podpis, s katerim
se kdo za kaj obveže, npr. da bo prevzel
vrednotnice, kupil po »subskripcijski«
ceni še ne izšlo knjigo ipd.; fig.  naročilo,
vpis; zbiranje naročnikov; subskrip¬
cijski -a -o ki se tiče subskripcije; na¬
ročniški

sub sole nihil perfectum /sub sole ni'hil
perfeklum/ lat. nič na svetu (= pod
soncem) ni popolno
sub specie aeternitatis /sub spe'cie eter-
nitalis/ lat. s stališča (= v luči) večnosti
subspecies neskl. ž  [sub- + species] pod¬
vrsta (bot., zool.)

sub specie totalitatis /sub spe'cie totalitalis/
lat. s stališča celote, glede na celoto
sub spe rati /sub spe rali/ lat. v upanju na
ugodno rešitev (prošnje ipd.)
substanca -e ž  [lat. substantia  podstat,
sub-, stare  stati] 1. snov, tvar(ina), iz
katere kaj sestoji, 2. v fil. podstat, tj.
nespremenljiva osnova vsega, kar obstoji
(samostat), bistvo, jedro vseh pojavov;
materialisti pojmujejo kot substanco
večno spreminjajočo se materijo, ideali¬
sti duha \fig.  bistvo, jedro česa
substancialen -lna -o [nlat. substantialis]

1. snoven; telesen; bogat na (redilnih)
snoveh, hranljiv, izdaten, 2. podstaten;
samostaten; fig.  bistven, biten, osnoven;
stvaren, resničen; pomemben
substantiv -a m, mn.  substantiva -iv v
[iz nlat. substantivus  sam stoječ] samo¬
stalnik (slovn.); substantiven -vna -o
1. samostalniški (~a raba), 2. v fil.
obstoječ sam po sebi, neodvisno; bistven;
stvaren, resničen

Substantivirati -am [gl. substantiv] v slovn.
spremeniti v samostalnik, npr. glagol,
uporabljati samostalniško

substitucija -e i [nlat. substitutio  iz lat.
substituere  podstaviti; zamenjati] za¬
mena, zamenjava, nadomeščanje, zlasti,

1. kakega glasu z drugim (slovn.),

2. atomov ali atomske skupine z drugo
(kem.), 3. imenovanje namestnika ali
naslednika, če prvi ne bi mogel prevzeti
kakih pravic (pr.); substitucijski -a -o ki
se tiče substitucije; substituirati -am za¬
menjati, nadomestiti, postaviti namesto
koga (ali česa); vstaviti

substitut -a m  [lat. substitutus]  1 . namestnik,
kdor po substituciji koga zamenja (pr.),

2. namestek, stvar, ki zamenja drugo
ipd., 3. nadomestek, npr. sintetični
kavčuk

substrat -a m, mn.  substrata -at s  [lat.
substratum  iz substernere  razprostreti
pod kaj] 1. v fil. a) podlog, podstava,
materialna podlaga pojavov ali proce¬
sov, b) v metafiziki: substanca, 2. okolje,
življenjska osnova organizmov (biol.),

3. spodnja (starejša) jezikovna plast
(keltski ~ v francoščini), 4. fig.  podlaga,
osnova

substrukcija -e ž  [lat. substructio]  temelj,
podzidje (zgradbe); spodnji ustroj
subsumirati -am [sub- + lat. sumere  vzeti]
1. privzeti, všteti, vključiti v kaj, 2. v log.
povze(ma)ti, podrediti nižje enote višjim;
subsumpcija -e i 1. privzemanje; pri¬
vzetje, vštetje, npr. nasprotnikovih argu¬
mentov, 2. v log. povzemanje, podre¬
janje nižjih pojmov višjim ali posamez¬
nih splošnim, npr. pojem konja pojmu
sesalec; povzetek

subtilen -lna -o [lat. subtilis]  tenak, dro¬
ben, nežen; iztanjšan; tankočuten; na¬
tančen; ostroumen; premeten; subtil¬
nost -i ž  nežnost; iztanjšanost; natanč¬
nost; prebrisanost, premetenost
subtrahend -čnda m  [lat. subtrahendus  iz
subtrahere  odvzeti, odvleči] v mat. od-
števanec, število, ki ga odštejemo;
subtrahirati -am odšte(va)ti
subtrakcija -e ž  [nlat. subtractio]  odšteva¬
nje, ena štirih osnovnih rač. operacij
(mat.); zmanjšanje; subtrakcijski -a -o
ki se tiče subtrakcije
subtraktiven -vna -o [nlat. subtractivus ]
odštevalen; odšteven, ki naj se odšteje
(z znakom —)

subtropičen

684

subtropičen -čna -o ali  subtropski -a -o
[sub- + tropičen, tropski] poltropičen,
blizu tropičnih krajev, med tropičnim
in zmerno toplim pasom
sub una specie /sub u'na spe'cie/ lat. »v eni
podobi«, tj. podobi kruha (pri katol.
obhajilu, prim. utrakvist)
sub utraque specie /sub utra'kve spe'cie/
lat. »v obeh podobah«, tj. podobi kruha
in vina (pri husitih)

subvencija -e ž  [nlat. subventio  iz lat.
subvenire  priti na pomoč] denarna, fi¬
nančna pomoč (stalna ali začasna), drž.
podpora znanstvenim, kulturnim ipd.
ustanovam; subvencionirati -am da(ja)ti
subvencijo, denarno podpirati
subverzija -e ali  subverzija -e ž [nlat. sub-
versio  iz lat. subvertere  preokreniti]
preobrat; prevratn(išk)o, podtalno de¬
lovanje; prevrat (polit.); subverziven
-vna -o prevraten, prevratniški; pod¬
talen, prekucuški; pejor.  uničevalen,
razdiralen

sub voce /sub vo'ce/ lat. pod geslom (v slo¬
varjih)

suffrage universel /siifraž' universel'/ fr.

splošna volilna pravica
sufi -ja m  [ar. sufi  v volnen plašč oblečen
asket, ali iz gr. sophia  modrost] islamski
asket, privrženec sufizma
suficienca -e ž [lat. sufficientia]  zadostnost;
suficienten -tna -o zadosten (~o delo¬
vanje organa)

suficit -a m  [lat. sufficit,  3. os. edn. sed.
od sufficere  zadostovati] presežek (v bla¬
gajni, dohodkov nad izdatki), naspr.
deficit; suficiten -tna -o 1. ki se tiče
suficita, 2. suficitaren; suficitaren -ma -o
s presežkom, izkazujoč presežek
sufiks -a m  [nlat. suffixum]  v slovn. 1. pri¬
pona v izpeljankah, npr. lov, lov(ec),
lov(iti), 2. obrazilo, vrsta pripon, ki isti
besedi oblikujejo pomen, npr. dela(ti),
dela(m), dela(jo); sufiksalen -lna -o
priponski (—i naglas)
suffzem -zma m  [gl. sufi] mistični, pante-
istični nauk muslimanske ločine sufijev
iz 8. stol.

sufle -ja m  [fr. soufflee]  narastek (kuh.)
sufler -ja m  [fr. souffleur]  šepetalec, gle¬
dališki nameščenec, ki šepeta igralcem
besedilo vlog; suflerka -e ž  šepetalka;

sukcesor

suflirati -am šepetati, prišepetavati (v
šoli, gledališču...)

sufokacija -e ž  [lat. suffocalio]  zadušitev
(med.)

sufragin -a m  [lat. suffragium  volilni glas]
član duhovnega kolegija s pravico do
glasu in sedeža; nadškofu podrejen
škof

sufražetka -e ž  [fr. suffragette  iz lat.
suffragium  volilni glas] bojevnica za
žensko volilno pravico in polit, enako¬
pravnost žene, zlasti v Angliji, kjer se je
gibanje začelo

sugerirati -am [lat. suggerere  postaviti
pod...; prigovarjati] vplivati na tujo
voljo, mišljenje, čustva...; (neopazno)
vsiliti komu svojo voljo ali misli (psihol.)l
prišepetavati kaj, navajati na kaj; /iz¬
pred lagati; svetovati

sugestibilen -lna -o [angl. suggestible  iz lat)
sprejemljiv ali občutljiv za sugestijo, ki
si pusti vplivati

sugestija -e ž  [lat. suggestio]  1 . duhovno
vplivanje na tujo voljo, mišljenje.••
(včasih tudi v hipnozi), 2. kar kdo kom u
sugerira; fig.  predlog; nasvet; namigi
pobuda, 3. tako nastala predstava, vtis,
akt...; sugestiven -vna -o ki se tiče su¬
gestije; vplivajoč na koga ali kaj; fiS-
prepričevalen

suicid -a m  [nlat. suicidium ] samomor
sui generis /sufi ge'neris/ lat. »svoje vrste«,
poseben (večkrat pejor.); enkraten, P°'
vsem drugačen od drugih
suita -e i [fr. suite]  1 . spremstvo vladarjev
(dvoma ~) ali odličnikov, 2. skladba
iz samostojnih delov, a v isti tonovski
lestvici; nastala v 16. stol., klasična
glasbena oblika v Bachovem času
sujet -a m  [fr.] gl. sižč
sukcedent -enta m  [lat. succedere  iti, sle¬
diti komu] naslednik (= sukcesor)
sukcesija -e i [lat. successio  nasledstvi

1. postopnost, zaporednost; zaporedje,

2. nasledstvo (~ prestola), 3. dediščina!
zapuščina

sukcesiven -vna -o [nlat. successivus] P°'
stopen, (drug za drugim) sledeč, (ča¬
sovno) zaporeden, zapovrsten; sukce-
sivnost -i ž  postopnost, zaporednost
sukcesor -ja m  [lat. successor]  v pr. nasled¬
nik (v službi, pravicah...); dedič

Su kulenca

685

super-

sukulenca -e ž [lat. succulenlus  sočen]
sočnost; sukulenten -tna -o sočen

sukurz -a m  [lat. succurrere  na pomoč
priteči] pomoč, podpora; okrepitev
(poslana na pomoč)

sukus -a m  [lat. sucus  sok] sok; fig.  jedro,
bistvo

sulfanilamid -a m  [sulf(o)- + anil(in) 4-
amid] bel kristalast amid proti infekci¬
jam, ki jih povzročajo streptokoki,
gonokoki ipd.

sulfapiridin -a m  [sulf(a)- + piridin] sulfa-
nilamidu sorodno zdravilo, zlasti proti
Pnevmokokom

sulfat -a m  [sulf(o)- -f -at] sol žveplene
kisline (kem.)

sulfid -a m  [sulf(o)- + -id] spojina žvepla
s prvinami, zlasti s kovinami (kem.)

sulfit -a m  [sulf(o)- + -it] sol žveplaste
kisline (kem.)

sulfo- [lat. sulphur  žveplo] v sestavljenkah,
npr. sulfat

sulfonal -a m  [sulfo- + -(n)al] brezbarvna
kristalasta snov, uspavalo in hipno-
tik

sultan -a m  [ar. sultan  zmagovit; vladar]

1. naslov tur. vladarjev od 11. stol. do
Padca monarhije, 2. naslov nekaterih
tnusl. vladarjev (maroški ~), 3. na
pokrivalu okrasek iz perja (perjanica)
ali konjske žime

sultanat -a m  [gl. sultan] 1. vlada in oblast
sultana, 2. monarhija s sultanom na
čelu (turški ~)

Suma -e ž  [lat. summa sc. res  iz summus
najvišji] 1. v mat. vsota, seštevek, 2. skup¬
ni znesek, 3. celota

sanacija -e ž  [nlat. summatio}  seštevanje;
seštevek, vsota; povzetek

sumah -a m  [ar. summaq ] 1. ruj, vrsta dre¬
ves, iz katerih pridobivajo čreslovino,

2. taka čreslovina

sutnand -a m  [nlat. summandus ] seštevanec,
Prištevanec, tj. število, ki ga seštevamo
(mat.)

s 'Unaren -rna -o [nlat. summarius ] »seštet«,
skupen, celoten; posplošen; sumaričen
■čna -o 1. sumaren, 2. le v glavnem
Posnet ali povzet; kratek in pregleden;
skrajšan (~i postopek)

Vniarij - a  m  [lat. summarium ] kratka vse¬
bina; povzetek, izvleček iz vsebine

sumirati -am [nlat. summare  iz lat. summa
vsota] 1. sešte(va)ti, 2. delati sklepe;
povzeti, posplošiti

sumist -a m  [gl. summa] sholastik, pisec
srednjev. summ, npr. T. Akvinski
summa -e ž [/su'ma/ = lat. vsota, celota]
ime za »popolna«, sistematična dela iz
srednjev. teol. in filoz., npr. »Summa
theologica« T. Akvinskega
summa cum Iaude /su'ma kum lau'de/ lat.
»z največjo pohvalo«, z odliko — na
nekaterih vseučiliščih ocena, zlasti pri
dipl. izpitu

summa summarum /su'ma suma'rum/ lat.
»vsota vsot«, tj. končna vsota; fig.  če
vzamemo vse skupaj...
summula -e ž  r/su'mula/ dimin. iz lat.

summa ] manjša summa
summum bonum /su'mum bo'num/ lat.

najvišje, »absolutno« dobro (v etiki)
summum ius, summa iniuria /su'mum jus,
su'ma inju'ria/ lat. »najvišje pravo,
največja krivica«, tj. formalno pretira¬
vanje z zakoni ali predpisi lahko pri¬
zadene največjo krivico (rek omenja že
Cicero, izvira od Terencija)
suna -e ž  [ar. sumah  ustno izročilo] mu¬
slimansko versko izročilo, verski nauki
Mohameda in prvih štirih kalifov, ohra¬
njeni v ustnem izročilu (niso zapisani
v koranu)

sunit -a m, nav. v mn.  suniti -ov [gl. suna]
(pravoverni) muslimani, ki hkrati s ko¬
ranom priznavajo tudi sune, naspr.
šiiti

sunjatscnizem -zma m  [po Sunjatsenu,
1866*—1925, kitajskem revolucionarnem
demokratu in voditelju kit. osvobodilne¬
ga gibanja] 1. kit. narodnoosvobodilno
gibanje, ki ga je vodil Sunjatsen, 2. nauk
Sunjatsena

suo loco /su'o lo'ko/ lat. na svojem, tj.
pravem mestu

suo nomine /su'o no'mine/ lat. z imenom,
imenoma (opozorilo lekarnarju, naj
napiše, iz česa je zdravilo sestavljeno)
suo tempore /su'o tem'pore/ lat. ob svojem
času, o pravem času, pravočasno
supe -ja m  [fr. souper ] večerja
super- [lat. super  na, nad, čez, gor...]
v zloženkah izraža višjo stopnjo, kaj
izrednega, čezmernega...: na-, nad-,

superarbiter

686

suplirat'

pre-, višji itd., npr. superrevizija, super-
senzibiien

superarbiter -tra m  [super- + arbiter]
vrhovni (raz)sodnik, kdor ob nesoglasju
med sodniki razsodi v kakem vpra¬
šanju

superarbitraža -e ž [super- + arbitraža]

1. razsodba, odločitev višje oblasti,

2. ponovni, višji pregled, npr. vojaških
obveznikov

superdividenda -e ž  [super- + dividenda]
dodatni delež pri letnem dobičku del¬
niške družbe (izplačujejo ga delničarjem
po posebno uspešnem poslovnem letu)
superfosfat -a m  [super- + fosfat] vrsta
umetnih gnojil iz naravnih fosfatov in
žveplene kisline

superhuman -a -o [super- + human] nad¬
človeški, presegajoč človeške moči ali
pojme

superinfekcija -e i [super- + infekcija]
v med. ponovno okuženje (z istim po¬
vzročiteljem)

superintendant -a m  [super- + intendant]
višji upravnik (ali nadzornik, oskrb¬
nik...)

supcrintcndent -enta m  [super- + lat.
intendens iz intendere  razpeti, povečati]
pri protestantih višji duhovnik, nadzor¬
nik cerkvene občine
superior -ja m  [lat. superior  višji, nadrejen,
komp. od superus  zgornji] predstojnik,
zlasti samostanski

superidren -rna -o [lat. superior  višji] višji,
močnejši, odličnejši, boljši (po stopnji,
položaju, kvaliteti...), naspr. inferioren
superkargo -a m  [super- + kargo] na trg.
ladjah pooblaščenec, ki spremlja tovor
in zastopa lastnika v trg. poslih
superkolavdacija -e z [super- + kolavda-
cija] višji, zadnji uradni pregled (potrdi¬
tev)

superkontrola -e ž [super- + kontrola]
višji pregled

superlativ -a m [nlat. superlativus sc. gra-
dus]  v slovn. presežnik, tretja, presežna
stopnja pridevnikov, npr. najboljši; fig.
naj višja stopnja; supcrlativen -vna -o
1. presežniški, izražajoč presežno stop¬
njo (slovn.), 2. izražajoč se v superla¬
tivih (~a ocena); fig.  vrhunski; izreden,
na najvišji stopnji; skrajen; pretiran

supermarket -a m  /sju:'pama:'kit/ angl-
velika samopostrežna trgovina .

supernaturalen -lna -o [super- + naturalenj
nadnaraven; supernaturalizem -zma l! '
vera v nadnaravne sile ali pojave, zlasti
vera v božje razodetje
supernova -e ž  [super- + nova] zelo svetla
zvezda, ki nenadno vzplameni na nebu
superoksid -a m  [super- + oksid] gl- P er '
oksid .. |

supcrpopulacija -e ž [super- + populacija!

prenaseljenost, preobljudenost
superpozicija -e ž [nlat. superpositio]  1- P°'
stavitev enega vrh drugega (npr. P®'
polno prekritje dveh likov), 2. podali'
sanje čez določeno dobo
superrevizija -e i [super- + revizija] P°
novni, višji pregled

superskripcija -e ž  [lat. superscriptio]  nap 1  >
naslov

supersticija -e ž [lat. superstitio)  P iazn
vera, vraža; supersticiozen -zna -o P ra  .
noveren, vražen, babjeveren (~i stra
superstruktura -e i  [super- + struktur
vrhnja gradnja ali stavba, npr. id e0 *
gija v odnosu do gospodarske osn °
supin -a m  [lat. supinum]  v slovn. naffl .
nilnik, nedoločna glagolska oblika (P
glagolih gibanja izraža namen, op ■
grem orat) _ . .j

supirati -am [fr. souper  večerja] večerja
prim. supe : z

suplemčnt -enta m  [lat. supplemeniutn
supplere  dopolniti] 1. dopolnilo, dodat e  >
dostavek (h knjigi, članku...); d? p ,° 0 .
nilni snopič, 2. priloga, 3. kot, ki 0
polnjuje drug kot do 180° (mat.); s«P
menten -tna -o dopolnilen, dodat
(~i snopič); suplementaren -rna -o 0
polnilen (~i kot) . g .

suplenca -e ž  [lat. supplere  dopolnitiJ
mestovanje, nadomeščanje (zlasti 11
telja) - t jj

suplent -enta m  [lat. supplere  dopolj 1  y

profesorski pripravnik; pomožni uci
na visokih šolah; suplentura -e i 1- 11
domeščanje, 2. suplentsko mesto .

suplika -e i [fr. supplic/ue)  pismena prosn.1
suplikdnt -a m  prosilec j ( j]

suplirati -am [lat. supplere  dopou 1
1. dodati, dopolniti, 2. zamenjati, D
domestiti koga; biti suplent

suponirati

687

suveren

s,| pomrati -am [lat. supponere]  domnevati,
meniti, predpostavljati, predstavljati si
suport -a m  [fr. supporter  nositi; podpirati]
sankice pri stružnici (tehn.)

Opozicija -e i [lat. suppositio  podstava]

1. podmena, domneva; (pred)postavka,
gl. hipoteza, 2. podtaknitev (pr.)
supozitorij -a m  [nlat. suppositorius  podlo¬
žen pod ...] v med. svečka, čepek ali
stožčast vložek, nav. iz kakaovega
masla s primešanimi zdravili (potisne
se v telesno votlino)
supra- [lat. supra  gor; zgoraj; na, nad...]
prislov in predlog, gl. super-
supranaturalizem -zma m  [iz lat.] gl. super-
naturalizem

supreniacija -e ž [fr. suprematie  iz lat.
supremus  najvišji] premoč, prevlada,
prvenstvo, zlasti politično
supremat -a m  [iz lat. supremus,  presež.
od superus  zgornji] 1. najvišja, vrhovna
oblast, 2. papežev primat nad škofi
supresija -e i [lat. suppressio]  zatiranje;
zatrtje, potlačitev; odprava; prikri¬
vanje, utaja, zamolčanje česa; supresiven
-vna -o zatiralen; ki se tiče supresije
supuracija -e i [lat. suppuratio]  gnojenje,
zlasti zaradi vnetja; gnoj
sura -e ž  [ar. surah  vrsta, stopnja] poglavje
korana

surka -e ž  [iz hrv.] kratek žametast suknjič
hrvatske narodne noše; Slovenci so ga
nosili zlasti v ilirskem in čitalniškem
gibanju

surogat -a m  [iz lat. surrogatum  iz surrogare
dati na mesto drugega] manjvreden na¬
domestek, npr. cikorija namesto kave;
Pejor.  ponaredek

surrealist -a m  [fr. sur realist e, sur-  iz
super-,  + realist] privrženec surrealizma;
surrealizem -zma m  »nadrealizem«,
umetn. smer, nastala v Franciji okrog
1924; v njenem ustvarjanju ima precej¬
šen pomen sanjski in podzavestni svet
(vpliv psihoanalize)

sursum corda /sur'sum kor'da/ lat. »kvišku
srca«, začetne besede katol. liturg.
molitve; fig.  pogum!
suspekten -tna -o [lat. suspectus ] sumljiv
suspendirati -am [lat. suspendere  obesiti;
viseti; pustiti neodločeno] začasno od¬
staviti ali odsloviti (iz službe); razrešiti

(funkcije, obveznosti, pravice...); za¬
časno razveljaviti ali prepovedati (~ za¬
kon); odgoditi, odložiti (plačilni rok);
ustaviti kaj; prepovedati športniku na¬
stopanje

suspenz -a m  [lat. suspensus  viseč; neodlo¬
čen] 1. začasna odstavitev iz službe,

2. začasna prepoved nastopanja (šp.)

suspenzija -e ž  [iz nlat. suspensio] 1.  za¬
časna odstavitev ali odslovitev; razre¬
šitev koga; začasna razveljavitev; odlog,
odlaganje; ustavitev, 2. v fiz. stanje, ko
je snov v obliki najmanjših delcev ena¬
komerno porazdeljena v redkejši snovi,
npr. delci gline v vodi; suspenziven -vna
-o začasno odstavljajoč ali odlagajoč,
odložilen; ki se tiče suspenzije

suspenzorij -a m  [iz lat. suspensus  viseč]
v med. opomjak, zaščitni pas, npr. v
obliki mošnjice za podpiranje mod

suspicija -e ž  [lat. suspicio]  sum; sumni¬
čenje

sustentacija -e ž  [lat. suslentatio]  vzdrže¬
vanje, preživljanje; podpora; preskrba;
prehrana

sustine et abstine /sus'tine et ab'stine/ lat.
vzdrži in vzdrži se, načelo stoikov, zlasti
Epikteta

sutana -e ž  [fr. soutane  iz lat. subtus  spodaj]
dnevna obleka katol. duhovnikov, pri
nav. duhovnikih črna, večkrat simbol
tega stanu

suteren -a m  [fr. souterrain  podzemeljski]
1. prizemlje, 2. prikletno stanovanje

sutra -e ž  [skt. sutra  nit, vrstica] ime raznih
zbirk izrekov pri starih Indih (napisanih
pred sanskrtom); izrek, življenjsko pra¬
vilo

suum cuique /su'um kui'kve/ lat. vsakomur
njegovo = vsakomur, kar mu gre
(Cicero, De officiis)

suveren -a -o [fr. souverain  iz nlat. supe-
ranus*  iz lat. super  nad] 1. najvišji, na
najvišji stopnji, vrhunski (znanje, zmož¬
nosti...), 2. najvišji, vrhoven (~a avto¬
riteta); nedotakljiv; neodvisen; samo¬
stojen; neomejeno vladajoč, samovladen,

3. fig.  neomejen, vzvišen, nedosežen;
suveren -am 1. kdor ima suvereno oblast,
vladar, 2. sovereign; suverenost -ižl.  naj¬
višja oblast (položaj, pravice...), ki jo
ima suveren, 2. samostojnost, popolna

suvereniteta

688

šalo!

neodvisnost države v notranji in zunanji
politiki

suvereniteta -e ž [fr. souverainete]  suverenost
svastika -e ž  [skt. iz svasti  srečen] kljukasti
križ, 1. verski simbol ali okras iz pred¬
zgodovinskih časov (v stari Indiji sim¬
bol sonca), 2. simbol in emblem nem.
nacistične stranke in Tretjega rajha
sving -a m  [iz angl.] gl. svving
sviter -tra m  [angl. sweater  iz sweat  potiti
se] debela volnena, večinoma športna
jopica

s.v.p. fr. kratica: s’il vous.plait
SW [angl. Southwest]  medn. kratica: jugo¬
zahod

svveating sistem /sue'tirj .../ angl. »sistem
potenja«, oblika kapit. izkoriščanji
kjer je med podjetnikom in delavci po¬
srednik [angl. sweater  človek, ki se za®
delavci pote], ki prevzame od podjetnik®
delo po domenjeni ceni in se trudi, da
bi ga delavci opravili čim ceneje
svving -a m  [/suirj/ = angl. nihati] 1. vrsta
plesa, 2. glasba zanj, poseben slog jaz 28

Š

šiibaka -e ž [shr. iz ar.] manjša, potezna
ribiška mreža za obalni ribolov
šaban -a m  [tur. §aban  iz ar.] osmi mesec v
muslimanskem koledarju, med 15. ma¬
jem in 15. junijem

šabI6na -e ž  [nem. Schablone  iz fr. ichantil-
lon  vzorec] 1. iz lepenke, lesa ipd. izrezan
vzorec za kaj (pleskarska ~), 2. plastični
kalup, model, npr. za ulivanje, 3. fig.
predloga ali vzorec, ki ga slepo, meha¬
nično posnemajo; šablonski -a -o narejen
po šabloni, po enem kopitu; brez misli,
mehaničen, vsakdanji, obrabljen; šablo-
nirati -am delati s šablono
šablonizirati -am [nem. schablonisieren  iz
fr.] delati po šabloni, po enem kopitu;
šablonsko, mehanično ravnati
šabraka -e ž  [nem. Schabracke,  shr. šabrak
iz tur.] podsedlica, olepšana podsedelna
(konjska) odeja

šafhžvznerica -e ž  [po švicarskem mestu
Schaffhausen z razvito urarsko indu¬
strijo] vrsta ur, zlasti ročnih
šafot -a m  [nem. Schafott  iz fr. echafaud]
krvniški oder, na katerem izvršujejo
smrtne obsodbe, morišče
šagren -a m  [fr. chagrin  iz tur. saghri  konjski
hrbet] 1. mehko usnje z zrnčasto površino
iz konjske, kozje, oslovske ipd. kože, 2.
podobna tkanina ali papir, npr. za
vezavo

šagrin -a m  [iz fr.] gl. šagren
šah -a m  [perz. shah,  okr. za padshah]  1.
naslov perz. vladarjev, 2. »kraljevska
igra«, prastara igra (iz Indije) s 16 črnimi

in 16 belimi figurami na kvadratni desko
razdeljeni na 64 črnih in belih polj, 3- v
šahovski igri: napad na nasprotnikovega
kralja; šah mžt neskl. m  [= perz. kralj
je mrtev] konec šahovske igre, gl. mat,
fig.  v šahu držati imeti koga v oblasti, v
rokah; šahinja -e ž  šahova žena (P er '
zijska ~)

šahirati -am [gl. šah] igrati šah; šahist -a t,! ’
šahistka -e ž  kdor igra šah, igralec (-lk a '

šaha

Šahnama -e ž  [perz. Shahnameh  Kraljevska
knjiga] herojski ep perz. pesnika F*[-
duzija (940*—1020*); v približno 60.00
distihih opeva zgodovino Perzije od naJ'
starejših časov do konca vlade SasatU'

dov - li

šaht -a m  [nem. Schacht]}3ŠQk,  navpičen a* 1
močno nagnjen rov (jama) v rudnika 1 ’
šahten -tna -o ki se tiče jaška, jaškov
šajka -e ž [madž. sajka]  1. avstrijska režo
(stražna) ladjica na Donavi v času VojO®
krajine, 2. plitev, širok prevozni čoln a
ladjica

šajkača -e ž  [shr. iz šajka, prvotno kaP’
kakršne so nosili avstr, šajkaši] vojask
čepica brez ščitka .

šajkaš -a m  [gl. šajka] stražnik, vojak o
avstr, šajki; veslač ali čolnar na šajk >
izdelovalec šajk i

šakdl -a m  [fr. chacal  iz tur. (cikal  iz p er '',
lisici podobna zver iz družine P s ° ’
v Evropi živi okrog Sredozemlja (pri 11
v Dalmaciji), na glasu zaradi ponočnes
tuljenja

šal

689

sarm

šal-a m  [nem. Schal  iz angl. shawl  iz perz.]
volnena ali svilena ovratna ruta, zavijača,
ogrinjač (kašmirski

šalet -a m  [fr. chalet ] planšarska koča ali
kmečka hiša v švicarskih planinah
šalot(k)a -e i [nem. Schalotte  iz fr. čchalote ]
drobna čebula z milejšim okusom, iz
Orienta

šalupa -e ž  [fr. chaloupe  iz* hol. sloep]  večji,
navadno ladijski čoln na eno jadro ali le
na vesla

šalvare -ar ž mn.  [shr. iz tur. §alvar  iz perz.]
1. dolge, široke ženske hlače (dimije),
nosijo jih predvsem muslimanke, 2. po-
dobne moške hlače

samšda -e i [fr. chamade  iz ital. chiamata
klic, poziv] bobnanje v znamenje, da se
hočejo obleganci vdati ali pogajati
šaman -a m  [tung. šaman ] žrec, vrač (ča¬
rovnik in zdravnik) pri nekaterih primi¬
tivnih plemenih

šamanizem -zma m  [gl. šaman] šamanstvo,
na kultu duhov — predvsem prednikov
— in magiji sloneča vera primitivnih
plemen v Aziji, Ameriki itd. na stopnji
razpadanja plemenske skupnosti (pre¬
hodna stopnja k religiji in nastanku sve-
čeniške kaste)

šamanstvo -a s gl. šamanizem
samberten -a m  [fr. chambertin]  znamenito
rdeče vino, vrsta burgundca
šamija -e i [shr. iz perz., po mestu v Siriji]
vrsta naglavnih rut pri omoženih musli¬
mankah, npr. v Makedoniji
šainoa -ja m  [iz fr.] gl. chamois
s am«t -a m  [fr. chamotte ] 1 . močno žgana
glina z nekaj taljivih primesi; iz nje izde¬
lujejo opeko za peči ipd., 2. šamotna
opeka; Samoten -tna -o iz šamota, ki se
tiče šamota (~a malta)
šampanjec -njca m  [fr. champagne]  bela ali
rdeča vina iz fr. pokrajine Champagne,
danes zlasti draga, peneča se bela vina
Šampinjon -a m  [fr. champignon  goba] kuk-
mak, pečenka, vrsta boljših jedilnih gob
šampion -a m  [fr., angl. Champion  iz nlat.
campio  borec] borec, bojevnik za kaj,
zaščitnik kake reči; zlasti v športu:
Prvak, zmagovalec; kdor bo verjetno
zmagal

šampionat -a m  [fr. championnal ]  v šp.
(tekma za) prvenstvo v kaki panogi

44  — Slovar tujk

šampon -a m  [angl. shampoo  umivati glavo
ali lase] prašek ali tekočina za umivanje
las

šansa -e ž, nav. v mn.  šanse, šdns [fr. chance
iz nlat. cadentia  iz lat. cadere  pasti —
v zvezi z metom kocke] sreča; upanje
(na uspeh); možnost, verjetnost uspeha;
ugodna prilika; nima šans slabo mu
kaže, nič se mu ne obeta
šanson -a m  [fr. chanson  iz lat. cantio  pesem]
lahka, šaljiva pesem ali popevka
šansona -e i  [iz fr.] gl. šanson
šansoneta -e ž [fr. chansonnette  pesmica,
prim. šanson] šaljiva ali lahkoumna po¬
pevka

šansonetka -e z  [fr. chansonnette  pesmica]
pevka šansonov ali šansonet
šantung -a m  [po kit. pokrajini Šantung in
istoimenskem polotoku] 1. tkanina iz
svile divjih, nekultiviranih sviloprejnih
metuljev (= tusah), 2. način tkanja
šip -a m  [nem. Schappe  iz fr. chappe]  svilena
preja ali svila iz svilenih odpadnih vla¬
ken ali manjvrednih kokonov, spredena
kakor česanka

šapelj -plja m  [nem. Schappel  iz fr.] načelek
v narodni noši (nevestin ~)
šapirograf -a m  [iznašel A. Schapiro, +
-graf] priprava za razmnoževanje spisov
ali risb, izpopolnjeni hektograf; šapiro-
grafirati -am razmnožiti s šapirografom;
razmnoževati na šapirografu
šapka -e i [iz rus. iz tur.] kapa, kučma;
čepica

šarada -e ž  [fr. charade]  zlogovnica, zlo¬
govna uganka; beseda ali besedna zveza,
ki jo moramo uganiti, se deli na zloge
(ali besede) s samostojnim pomenom;
namesto zlogov so včasih podobe ali jih
»upodabljajo« ljudje; fig.  uganka, skriv¬
nost

šarlatan -a m  [fr. charlatan  iz ital. ciarla-
tano  iz* ciarlare  čvekati — prvotno kri¬
čač, ki je prodajal zdravila ali odpustke]
1. mazač; šušmar, 2. slepar, goljuf, ki
izkorišča lahkovernost ljudi; šarlatanski
-a -o 1. mazaški; šušmarski, 2. sle¬
parski

šarlatanih -im [gl. šarlatan] slepariti, iz¬
koriščati človeško lahkovernost
šarm -a m  [fr. charme  iz lat. carmen  pesem;
čarodejni verz ali izrek] čar, očarljivost,

šarmanten

690

ševiot

mik(avnost), ljubkost, prikupnost, pri¬
vlačnost; ljubeznivost
šarmanten -tna -o [fr. charmant]  očarljiv,
mikaven, ljubek, prikupen; ljubezniv
šarnir -ja m  [nem. Scharnier  iz fr. charniere]

1. zapimica, vrsta tečaja (npr. pri oknu),

2. škamica, 3. strešne škarje

šarpija -e ž  [nem. Scharpie  iz fr. cliarpie]
pukanica (iz starega platna), pukano
platno, nekdaj za obvezovanje ran
šartrez -a m  [iz fr.] gl. chartreuse
šarža -e i [fr. charge  breme, služba ...] 1.
stopnja v vojski; službena stopnja; fig.
čast, 2. v gledališču: pretiravanje vloge;
manjša, poudarjena ali karakterna vloga,

3. naklad; polnitev; vložek (tehn.)
šaržer -ja m  [fr. chargeur]  nabojni vložek,

okvir z naboji, npr. pri brzostrelki;
šaržirati -am 1. (na)polniti; naložiti v
peč (tehn.), 2. vstaviti šaržer
šasija -e ž  [fr. chassis  okvir] pri motornih
vozilih: nosilno ogrodje s kolesi, motor¬
jem in drugimi napravami, v naspr. s
karoserijo

šatirati -am [nem. schattieren  iz Schatten
senca] (o)senčiti, (o)seniti; niansirati
šat6 -ja m  [iz fr.] gl. sodo
šatulja -e i [nem. Schatulle  iz nlat. scatolo]

1. škatl(ic)a ali skrinjica za dragocenosti,

2. vladarjeva zasebna blagajna

šči -ja in neskl. m  [iz rus.] ruska zeljnata
juha

šeboj -a m  [= perz. nočni vonj] fajgelj,
dišeča lepotna rastlina z rumenkastimi
ali rjavkastimi cvetovi
šeelit -a m  [po švedskem kem. K. W. Schee-
leju, 1742—86, odkritelju volframa, +
-it] pomembna volframova ruda, na¬
vadno v kristalih

šef -a m  [fr. chef  glava, vodja] 1. poglavar;
voditelj, 2. vodja (~ pisarniškega od¬
delka); načelnik, predstojnik (~ proto¬
kola), 3. lastnik; podjetnik; šef inženir
glavni inženir; šef reddktor glavni ured¬
nik

šeh -a m  [prim. šah] v šahovski igri: napad
na nasprotnikovo damo (»kraljico«)
šeih -a m  [iz ar.] gl. šejk; šeih ul islam vrhov¬
ni poglavar muslimanov
šejk -a m  [ar. shaikh  starec; poglavar] 1.
naslov ar. plemenskih poglavarjev, odlič¬
nikov, učenjakov ..., 2. pri muslimanih:

verski poglavar ali predstojnik reda,
ločine...

šejtan -a m  [shr. iz ar. shaitan  iz* hebr.

satan]  pri muslimanih: vrag, hudič
šekel -kla m  [iz hebr.] gl. šekel
ščlak -a m  [angl. shellac  iz shell  luska, ‘ u '
pina, lac  ličilo] predelana smola nekih
vzhodnoindijskih figovcev (za lake ih

politure)

Selečo -a m  [fr. chelleen,  po najdbah v nu
žini fr. mesta Chelles] kulturna stoph) 3
starejše kamene dobe pred ašeleenom
šellt -a m gl. šeelit .

šema -e i, šemdtičen -čna -o, šematizlrab
-am [prek nem. iz gr.] gl. shema, site -
matičen...

šematizem -zrna m  [nem. Schematismus &
gr.] letopis (s podatki o drž. organih)-
seznam, imenik uradnih oseb po stop'
njah (učiteljski, častniški ~); P ruD '
shematizem ,

šemizeta -e ž  [fr. chemiselle ] 1. srajčica, *•
naprsnik

šerbet -a m  [shr. iz tur. ferbet  iz ar.] 1. n ] e '
dica, 2. z ledom ohlajena orientalsK*
pijača iz sadnih sokov, sladkorja > n
dišav

šeri -ja m  [iz angl.] gl. sherry
šeriat -a m  [shr. iz tur. $eriat  iz ar.] mus 11 '
manski verski, pravni itd. predpisi, s !?‘
neči na koranu; šeriatski -a -o ki se tk»
šeriata; šeriatsko pravo muslimansk
versko pravo; šeriiitsko sodišče mush'
mansko versko sodišče _ .■

šerif -a m  [angl. sheriff]  v Angliji: najvP),
upravni in sodni uradnik v gr 0 * 1 - 1 ,
(v ZDA ima predvsem sodne funkcU 6 '
šerif -a m  [ar. sharif  plemenit] 1. naS  ?
Mohamedovih potomcev, najvišjih
lastnikov v Meki, 2. naslov maroških
vladarjev (tudi: sultan) .

šerpa -e ž  [nem. Schdrpe  iz fr. echarpe ] ‘‘
pasica, prepaska, opasnica (pri orient a r
skih nošah širok pas, v Evropi nekdaj P r
častnikih ipd.), 2. naglavna ruta ,
šerpa -a in  -e m  [po himalajskem ljudstvhl
nosač v himalajskem pogorju
šetland -a m  [po angl. otočju Shetland] ° e '
belejša okosmatena volnena tkanina 23
obleke in plašče .

ševiot -a m  [angl. cheviot  vrsta škotsk
ovce s cenjeno kratko volno; na gričev)

691

škandalozen

ševro

Cheviot Hills med Anglijo in Škotsko]
1. dolga, groba volna škotskih ovac in
tkanina iz nje, zlasti, 2. na otip ostro
sukno iz česane volne v keprovi vezavi
ševro -ja m  [fr. chevreau  kozica] kozlovina,
(ustrojena) kozina, mehko kozje usnje
ševrolet -a m  [po amer. tovarnarju Chevro-
_ letu] znamka osebnih avtomobilov
šibolet -a m  [hebr. shibbolelh  klas; po slabi
izgovarjavi glasu š v tej besedi so Gilea-
diti po bibliji spoznali sovražne Eframite]
1. fig.  geslo, beseda, po kateri se kdo
spozna; spoznavno znamenje, 2. poseb¬
nost v izgovarjavi, oblačenju ipd.
šifon -a m  [fr. chiffon  cunja, krpa] beljena,
močno škrobljena bombaževina v plat-
neni vezavi za telesno in posteljno perilo
sifoniera -e ž  [fr. chiffonniere]  predalna
omara za perilo in manjše predmete
s *fra -e ž  [fr. chiffre  številka, iz nlat. cifra
iz ar.] 1. začetne črke imena in priimka,
monogram; značka, skrajšan podpis, 2.
skrivno, dogovorjeno znamenje, 3. skriv¬
na pisava, sporočilo s takimi znamenji
Šifrirati -am [fr. chiffrer ] napisati s šifro
(~ brzojavko) ali označiti s šifro; pod-
pisati se s šifro

šiht -a m  [nem. Schichl ] 1. delovni čas de¬
lavcev, zlasti rudarjev (nočni ~), 2.
posad, izmena, skupina delavcev, ki jo
Po takem času izmenja druga skupina
šiit -a m, nav.  v mn.  šiiti -ov [ar. shiah  lo¬
čina] v Perziji razširjena ločina, ena od
dveh glavnih smeri islama; priznava le
koran in zavrača ustna izročila, prim.
sunit

Šijoring -a m  [iz norv.] gl. skikjoring
sjk neskl.  [iz fr.] gl. chic
šikana -e ž  [fr. chicane ] malenkostno sit¬
narjenje ali nagajanje, če npr. kdo brez
potrebe strogo izvaja kake predpise, da
bi komu (zlasti podrejenemu) nagajal
šikanacija -e ž  [gl. šikana] šikana; šikani¬
rati -am sitnariti, delati preglavice, na-
> gajati iz zlobe, preganjati koga
ki-king -a m  [= kit. kanonična Knjiga
Pesmi] knjižna zbirka okrog 300 najlep¬
ših kitajskih pesmi iz 12.—7. stol. pr.
n. š., temelj kit. pesništva; uredil jo je
Konfucij

s,1 'ng -a m  [angl. shilling ] angl. srebrnik za
12 penijev, V 20  funta

šiling -a m  [nem. Schilling ] 1. v Nemčiji
prvotno računska denarna enota (12 pfe¬
nigov), pozneje srebrnik in drobiž, 2.
avstr, denarna enota in kovanec, ima
100 grošev

širni -ja m  [angl. shimmy,  okr. iz shake the
shimmy  stresi srajco] amer. ples, nastal
iz fokstrota z izrazitim ritmom in zna¬
čilnim pozibavanjem v bokih in ramah;
širni prisl,  po zadnji modi, po najnovejši
modi ( kravata)

šimpanz -a m  [fr. chimpanze,  po besedi
črncev Bantu] najviše razvita antro-
poidna opica iz ekvatorialne Afrike; po
telesnih in duševnih lastnostih najbližja
človeku

šinjel -a m  [shr. iz rus. šinel’]  dolg vojaški
plašč

šinto -a m  [iz kit. shin tao  pot bogov] ja¬
ponska vera (—  šintoizem)
šintoist -a m  [kit. shin  bog, tao  pot, nauk]
pripadnik šintoizma; šintoizem -zma m
stara japonska vera, sloni na oboževanju
narave — zlasti sonca — in čaščenj u
prednikov ter herojev, drž. vera od 1868
široko -a m  [ital. scirocco  iz ar.] 1. jugo-
vina, topel in vlažen južni veter v Italiji
in na Jadranu, 2. suh puščavski veter,
noseč pesek iz Sahare
širting -a m  [angl. shirting]  vrsta lahke bom¬
bažne tkanine

šjor -a m  [iz ital. signore]  gospod; gospo¬
dar

šjora -e i [iz ital. signora]  gospa
Skaja -e ž, nav.  v mn.  škaje, šk&j [ital.
scaglia  luska] okujine, iveri, luske pri
kovanju ali valjanju (tehn.)
škamp -a m  [ital. scampo]  v zool. vrsta
okusnih morskih rakov (kvarnerski ~)
škandal -a m  [nlat. scandalum  iz gr. skan-
dalon,  prvotno: klinček, ki sproži past
in povzroči ropot] sramoten, nemoralen
ipd. dogodek; vik in krik (ki ob tem
nastane v javnosti); fig.  sramota, pohuj¬
šanje, spotika

škandalizirati -am (se) [nlat. scandalizare]
zbujati pohujšanje ali ogorčenost; po¬
hujševati se, zgledovati se, zgražati se
nad čim (kom)

škandal6zen -zna -o [fr. scandaleux iz  nlat.]
zbujajoč zgražanje, ogorčenost ipd.,
sramoten, pohujšljiv, spotikljiv

škapulir

692

šovinist

škapulir -ja m  [nem. Škapulir  iz lat. sca-
pulae  rama] del oblačila pri mnogih
katol. redovih: na ramah spet kos blaga,
padajoč čez prsi in hrbet, pogosto segajoč
do gležnjev

škarpa -e ž  [ital. scarpa ] podzid, oporni zid,
iz kamna zidano (po)bočje, brežina
škart, škžrta m  [ital. scarto  iz scartare  iz¬
ločiti, prvotno: karte pri igranju] 1. iz¬
birek, izvržek, izmeček, tj. izvrženo ali
manjvredno blago, 2. kdor na naboru
ni potrjen, (vojaški) izvrženec
»kartirati -am [ital. scartare,  gl. škart] od¬
birati in izvreči neuporabno ali manj¬
vredno blago; fig.  izvreči, zavreči, iz¬
ločiti, zavrniti

škis -a m  [nem. Skuš  iz fr. excuse  opraviče¬
vanje] 1. glavan, pri taroku najmočnejša
karta, ki jemlje vse, 2. nelepa ženska,
zlasti če je čemernega videza (zaničljivo)
škoda -e ž  [po Škodovih tovarnah na če¬
škem] znamka čeških avtomobilov
škomber -bra m, nav.  v mn.  škombri -ov
[gr. skombros ] skuša, plavka, vretenica
(morska riba)

škorpijčn -a m  [gr. skorpios ] 1. raku po¬
dobna žival (členonožec) iz razreda
pajkov, ima dolg, členast zadek s stru¬
penim želom; veliko vrst, 2. v antiki:
vrsta bojnega metalnega stroja, 3. vrsta
biča; Škorpijon -a m v astr. južno so-
zvezdje

škribent -enta m  [iz lat.] gl. skribent
škrlatinka -e, manj  v rabi  škrlatina -e ali
Škrlatica -e ž  [ital. scarlattina,  dimin. iz
scarlatto  škrlatno rdeč] nekoč zelo ne¬
varna nalezljiva otroška bolezen z zna¬
čilnimi rdečimi izpuščaji po telesu
škr6felj -na m,  škrofulčza -e ž [iz lat.] gl.
skrofelj, skrofuloza

škud -a m  [ital. scudo ] ital. srebrnik, gl.
skud

škuna -e ž [iz angl.] gl. škuner
škiiner -ja m  [angl. schooner]  vrsta jadrnice
s 3—7 jambori

šlžger -ja m  [nem. Schlager]  modna po¬
pevka, lahko glasbeno delo ali na ritmu
modnih plesov sloneča popevka, naj¬
večkrat s plehko vsebino
šlžhčič -a m  [polj. szlachcic]  pripadnik
šlahte, nekdanji nižji plemič na Polj¬
skem

šlahta -e ž  [polj. szlachta ] nižje plemstvo
v nekdanji Poljski

šlamastika -e i [iz nem. Schlamassel  iz
hebr.] huda neprijetnost ali sitnost,
»kaša«, škripci (priti v ~o)
šlarafija -e ž  [nem. Schlaraffe  lenuh poležuh]
vrsta žimnice s posebnim žičnim vložkom
šlep -a m  [nem. Schleppe]  rečni vlek, ladjam
podobna tovorna plovila
šminka -e ž  [nem. Schminke ] ličilo, lepo*
tilo za obraz; šminkati -am (se) ličiti (se),
lepotičiti (se)

Š6di -ja m  [angl. shoddy]  1. preja iz volnenih
odpadkov, 2. cenena volnena tkanina iz
take preje

šodo -ja m  [fr. chaudeau  iz chaud  vroči
vinska pena ali polivka, jed iz zavretega
vina, rumenjakov in sladkorja; ljudsko
»šato«

šofer -ja m  [fr. chauffeur,  prvotno: kurjač]
avtomobilski (zlasti plačan) voznik; So*
firati -am voziti avto

Š6gun -a m  [jap. iz kit. chiang chun  vojsko'
vodja] na Japonskem prvotno naslov ce¬
sarskega.  poveljnika, od 1192 do 186°
naslov dejanskih vladarjev (cesarji so
imeli le formalno najvišjo oblast)
šok -a m  [fr. choc  sunek, udarec] 1. v med-
huda, nenadna motnja organske funk'
cije, zlasti živčnih funkcij (živčni pr®"
tres), npr. zaradi operacije ali iz psihičnih
vzrokov, 2. električni udar, fiziol. učinek
električnega toka na telo, 3. hudo, ne¬
nadno razburjenje ali pretres
šokanten -tna -o [fr. choquant]  žaljiv, sp°'
tikljiv, (moralno) odbijajoč; razburijo
(~a novica) .

šokiranec -nca m,  šokiranka -e ž  [gl. Š olc J
bolnik (-ica) v šoku; kdor je šokiran!
šokirati -am 1. spraviti v šok, 2. prfe®'
deti (~ z rovtarskim vedenjem), odbit*!
žaliti; vznemirjati, 3. dati električni šok
šot -a m  [fr. chott  iz ar.] ime slanih jezer m
močvirij v Tuniziji in Alžiriji; njih obseg
se menja po letnih časih
šovinist -a m  [fr. chauviniste,  po N. Chah'
vinu, vojnem veteranu in občudovale* 1
Napoleonove osvajalne politike, up 0 "
dobljenem v igri bratov Cogniard° v
»La Cocarde tricolore«, 1831] prenapet
fanatičen patriot ali nacionalist; š oV1 '
nizem -zma m  prenapet, bojevit nacionh'

štacuna

špageti

693

ližem, zaslepljeno poveličevanje lastnega
naroda in razpihovanje sovraštva in
nestrpnosti do drugih narodov
špageti -ov m mn.  [ital. spaghetti  iz spago
vrvca] vrsta dolgih, tankih testenin
špajka -e ž  [nem. Speik]  baldrijan, kozlik
(zdravilna rastlina)

špalir -ja m  [nem. Spalier  iz fr. espalier  iz
ital.] 1. dvored, dvojna vrsta ljudi, ki
stoje na obeh straneh ulice ipd., da bi s
tem počastili mimoidočega, 2. latnik,
iz letev napravljena opora za vzgojo
drevja; brajda

španjel -a m  [angl. spaniel,  tj. španski pes]
lovski pes prepeličar

španjol -a m  [ital. Spagnuoh  Španec] špan¬
ski žid, sefard; španjolka -e ž 1. španska
Židinja, 2. vrsta trte

špšrgelj -glja in  -geljna m  [nem. Spargel  iz
lat.] beluš (bot.)
špartanec -nca m  gl. spartanec
špecerija -ež [nem. Spezerei  iz ital. spezieria,
prvotno trgovina z drogami in dišavami]
1. trgovina z mešanim blagom, 2. tako
blago (živila, drobni predmeti ipd.)
špecerist -a m  [gl. špecerija] 1. prodajalec v
Špecerijski trgovini, 2. trgovec s takim
- blagom

špedicija -e ž, špediter -ja m  [iz ital.] gl.
špedicija, špediter

špekulacija -e ž  [iz nlat. speculatio]  tvegani
trgovski posli, preračunani na verjeten
Padec ali dvig tržnih cen in s tem na
možnost lahkega in velikega dobička
(borzna ~); kupovanje in preprodajanje
blaga sploh, verižništvo; prim. spekula-

* c 'i a

špekulant -a m [gl. špekulacija] kdor špe¬
kulira, dobičkar, verižnik;/(g. preračun-
Ijivec; špekulantski -a -o ki se tiče
špekulanta; verižniški, dobičkarski; (u-
»mazano) preračunljiv, nepošten
špekulativen -vna -o [iz nlat. speculativus]
sloneč na špekulaciji; tvegan, preračunan
» zlasti na lahek in hiter dobiček
špekulirati -am [lat. speculari  premišljati,
Presojati] ukvarjati se s špekulacijo;
snovati tvegane račune ali načrte; meriti
»na kaj

šPelunka -e ž  [lat. spelunca]  votlina, špilja;
(razbojniška) jama; beznica; (stanovanj¬
ski) brlog, gnezdo

špic -a m  [nem. Spitz  iz Spitze  konica]
špicelj, vrsta pasje pasme s koničasto
glavo

špijdn -a m  [fr. espion  iz ital. spione ] vohun,
ogleduh, skrivni agent, ki se ukvarja s
špijonažo

špijonaža -e ž  [fr. espiomage ] vohunstvo,
ogleduštvo, tj. (zlasti plačano) zbiranje
in izdajanje npr. državnih, predvsem
vojaških skrivnosti tuji državi
špijonirati -am [nem. spionieren  iz fr.] vohu¬
niti, ukvarjati se s špijonažo; oprezovati,
na skrivaj opazovati ali poizvedovati
špinača -e ž  [ital. spinacio]  vrsta zelenjave,
bogate z vitamini; iz Orienta
špinet -a m  [iz ital.] gl. spinet
špirit -a m  [nem. Spiritus  iz lat.] čisti alko¬
hol, vinski cvet

špirituoze -oz ž mn.  [nlat. mn. spirituosa]
opojne, žgane pijače; špiritudzen -zna -o
opojen, močan (~a pijača)
šport -a m  [angl. šport  iz stfr. desport
kratkočasje, zabava] telesne vaje, igre
ali tekmovanja; športnik -a /n, športnica
-e ž kdor goji šport

špula -e i  [nem. Spule]  1. cevka (tekst.),
2. tuljava, vretence (tehn.)
šrafirati -am [nem. schraffieren  iz ital.
sgraffiare  spraskati] črtkati, 1. senčiti s
črtami (~ risbo), izraziti senco s črtami,
2. vleči črte na risbi

Šramel -mla m  [prvi sestavil dunajski kom¬
ponist J. Schrammel, 1850—1893*] sku¬
pina glasbenikov, nav. kvartet: violina,
klarinet (ali harmonika), kitara in bas
šrapnel -a m  [angl. shrapnel,  iznašel angl.
častnik H. Shrapnel, 1761—1842] s kro¬
glami in eksplozivom napolnjen topovski
izstrelek, ki se razpoči pred ciljem
Šrot -a m  [nem. Schrot  iz schroten  drobiti,
(raz)sekati] 1. debelo mleto žito, zdrob,
2. šibre, zrnje za puške, 3. pola, npr.
platna, 4. odpadno železje
štab -a m  [nem. Sl ah}  1. poveljstvo večje
vojaške enote (~ divizije); osebje, do¬
deljeno vojaškemu poveljniku (častniki,
pisarji, kurirji ...); fig.  najvišji, vodilni
organ, 2. vodstvo vojaško organizirane
skupine (~ delovne brigade); štabnik -a
m  štabni častnik

štacuna -e ž  [ital. dial. stazona  in stazzone
trgovina] trgovina, prodajalna; štacunar

štafa/a

694

Šulferajn

-ja ali štacunar -ja m  trgovec, včasih
pejor.

štafaža -e ž  [nem. Staffage  iz nem. Stoff
snov, + fr. končnica -age]  slikarski
okras, človeški ali živalski liki na slikar¬
skih pejsažih ipd. (da ožive sliko); fig.
nepomemben okras, dodatek ali oprema;
postranska stvar; slepilo za oči
štafeta -e ž  [ital. staffetta,  prvotno: hitri
sel, navadno jezdec, iz staffa  streme]
atletsko tekmovanje v teku, kjer vsak
tekač preteče del proge in izroči nasled¬
njemu štafetno palico, dokler je zadnji ne
prinese na cilj

štampilj(k)a -e i [ital. stampiglia ] pečatnik,
prim. štempelj

stanca -e ž  [nem. Stanze  iz ital.] orodje
(prebijalo, izsekalo, model...) pri sti¬
skalnicah za štancanje kovinskih delov,
tj. izsekavanje, stiskanje, plastično obli¬
kovanje ipd.

Statut -a m  [iz nlat.] gl. statut
štempelj -plja m  [nem. Stempel]  žig, pečat;
kolek; štempljdti -am pečatiti, žigosati;
kolkovati

šterling -a m  [angl. šterling, ster-  iz* star
zvezda, po zvezdi na nekaterih kovancih,
+ -ling]  1. star angl. srebrnik, 2. denarna
enota na Angleškem, gl. funt šterling
štiftar -ja m, nav. v mn.  štiftarji -ev [nem.
Stifter  začetnik] skakači, pripadniki
verske ločine iz 16. stol.
štipendija -e ž  [lat. stipendium  vojaška
mezda, iz stips  prispevek, pendere  pla¬
čati] mesečna denarna podpora, ki jo
dobe včasih študenti npr. od države ali
ustanove; štipendirati -am dajati, pode¬
liti štipendijo; podpirati s štipendijo;
razpisati štipendijo

štipendist -a m,  štipendistka -e i [gl. šti¬
pendija] kdor prejema štipendijo
štola -e i [lat. stola  dolgo vrhnje oblačilo
strim. matron] duhovniška naramnica
(kršč. liturg.)

štoparica -e ž [iz angl.] gl. štoparica
št6rija -e ž  [iz ital.] gl. štorija
štruca -e i [iz ital.] gl. straca
štrajk -a m  [nem. Streik  iz angl. strike
udar] stavka, ustavitev dela, orožje de¬
lavcev v boju proti izkoriščanju in zati-
ranju; v Sloveniji prva 1. 1889 v Trbov¬
ljah; štrajkati -am stavkati, ustaviti delo

štrajkbreher -ja m  [nem. Streikbrecher tl
angl. strikebreaker]  stavkokaz, kdor med
stavko dela naprej ali začne delati, ko
večina še stavka

štrapac -a m  [ital. strapazzo]  naporno,
utrudljivo delo, hoja ipd.; trud, napor,
štrapacen -ena -o namenjen za delo alt
vsakdanjo rabo (~i čevlji); fig. (P re ''
naporen, utrudljiv

štrapacirati -am [gl. štrapac] (pre)naporno,
utrudljivo delati, garati, truditi se; P re '
našati velike napore

štruks -a m  [nem. Strucks  iz angl.] 1. naci
vezave (z rebričastim videzom),
močna, bombažna ali volnena tkanina
taki vezavi _ .

študent -enta m  [iz lat. studens,  delež. 1
studere  prizadevati si, učiti se] slušatelj na
vseučilišču ali visoki šoli sploh (pri ^
včasih tudi srednješolec, dijak)
študij -a m, mn.  študije -ij ž  [lat. studiu’’
marljivost; znanstveno delo] 1. u .
učenje, 2. preučevanje ali raziskovan) 6 ’
3. šolanje na visoki itd. šoli .

študija -e i [nem. Studie  iz lat. studium  ‘j
krajša znanstvena razprava, 2. skica a
osnutek slike, kipa ... (kot priprava 2
večje umetn. delo)

študirati -am [nem. studieren  iz lat. studu’.
prizadevati si] 1. poglabljati se v kaj’
raziskovati kaj; fig.  premišljati kaj, r
učiti se, 3. posvetiti se kaki vedi; _
skovati (v ta namen) visoko šolo, s °'
lati se .

štuk -a m  [nem. Stuck  iz ital. stucco ] ’’
sadrena malta, navadno zmes drobne®
peska, apna in sadre za štukaterska dela,
2. tak okras (= štukatura) ,

štuka -e ž  [nem. Sturzkampfflug' 1 ’ 11 '’*
nemško bojno letalo (strmoglavec) 1
druge svetovne vojne f

štukater -ja m  [gl. štuk] sadrar, kd°
opravlja štukaterska dela . i

štukatura -e ž  [nem. Stuccatur  iz itf'
umetniški plastični okraski iz sad' >
posebno na stropu ali po stenah
šuani -ov m mn.  [iz fr.] gl. chouani ■
Šu-king -a m [= kit. Knjiga listin] P.
Kitajcih ena od petih kanonskih knj 1 ®'
vsebuje veliko gradiva iz najstarej s
zgodovine Kitajske

Šulferajn -a m  [iz nem.] gl. Schulverein

695

tabletomanija

šund

sund -a m  [nem. Sekund ] plaža, leposlovje
brez umetn. vrednosti; malovredna stvar
sploh

svab -a m  [nem. Schwabe\  1. ščurek, 2.
Nemec (zaničlj.); švabica -eil.  Nemka
(zaničlj.), 2. gotica

svabah -a m  [nem. Schv/abacher Schrift]
vrsta nem. tiskanih črk iz 15. stol. (sta¬
rejša gotica)

svadron -a m  [nem. Schwadron  iz fr.] od¬
delek konjenice (= eskadron)

švadroner -ja m  [gl. švadron] kvasač, širo-
koustnež, bahač; fig.  švadronirati -am
blebetati, kvasiti, ustiti se (o prigodah
ipd.); bahati se

Švicar -ja m  [nem. Schweizer]  1. švicarski
najemni vojak, nekdaj v telesni straži
evropskih vladarjev, danes le še stražnik
v papeževi straži, 2. cerkveni vratar ali
paznik

švicarija -e ž  [nem. Schweizerei]  planšarska
koča ali pristava v švicarskem slogu

T

T kratica: tesla
t kratica: tona

kratica: 1. tempo, 2. tenor, 3. tutti
Ta (tantal) znak za kem. prvino
*a kratica: tara

tabakoza -e ž  [nlat. tabacosis ] v med.
pljučno obolenje zaradi stalnega vdiha¬
vanja tobačnega prahu
Gibala -e ž  [po črnski besedi] bojni boben
afriških črncev

fabatjera -e ž  [fr. tabatiere]  tobačnica, škat¬
lica za tobak, prvotno zlasti za njuhanje
tabela -e i [lat. tabella,  dimin. iz tabuia
deska] 1. tablica, (raz)predelnica, pre¬
glednica, tj. po nekih vidikih sestavljen
pregled (grafični ali v številkah) kakih
podatkov, 2. črtanka (za vnašanje po¬
datkov) ; tabeldren -rna -o v obliki tabele;
fig.  pregleden

tabelaričen -čna -o [gl. tabela] 1. (urejen)
v obliki tabele, razpredelen; fig.  pregle¬
den, pregledno razdeljen, 2. v tisk. raz-
predelničen (~i stavek)
tabel(ariz)irati -am [gl. tabela] prikazati
v tabeli; dati obliko tabele
taberna -e ž  [lat. taberna  koča, pivnica]
krčma, gostiln(ic)a; pejor.  beznica
tabernakelj -kija m  [lat. tabernaculum  ko¬
čica, šotor, dimin. iz taberna;  pri starih
Judih šotor s skrinjo zaveze] 1. v arhit.
baldahinast nadstrešek pri kipih, oltarjih
ipd., 2. v katol. liturg. omarica na glav-
nem oltarju, v kateri hranijo monštranco
tabes -a m  [lat. tabes  hiranje, iz tabere  giniti,
birati] 1. sušica hrbtnega mozga (med.),
2. fig.  (postopno) hiranje, hujšanje

tabetik -a m  [gl. tabes] kdor boleha za
tabesom, tabični bolnik; tabičen -čna -o
bolan za tabesom, zlasti v zvezi s suše¬
njem hrbtnega mozga; sušičen; fig.  iz¬
sušen, izhiran

tabik -a m  [iz lat.] gl. tabetik

tabla -e ž [fr. table  iz lat. tabuia]  plošča;

(pisalna, risalna ...) deska; vklada
tablatura -e ž  [iz nlat.] gl. tabulatura
table [/ta'bta/ fr. iz lat. tabuia]  plošča;

deska; miza; omizje
tableau -ja m  [fr.] gl. tablo
tableau economique /tablo' ekonomik'/ fr.
»gospodarska preglednica«, preglednica
proizvodnje in cirkulacije, kot jo je poj¬
moval fr. fiziokrat Quesnay (1694—1774)
tableau vivant /tablo' viva'/ fr. »živa slika«,
prikazovanje slike, kipa, zgodovinskih
prizorov ipd. z živimi osebami
table d’hote /ta'blo dot'/ fr. skupno kosilo
(ali večerja) z istimi jedili in ceno za vse
goste, prim. d la carte
Table ronde /ta'blo rod/ fr. 1. omizje stangl.
kralja Artusa z njegovimi dvanajstimi
vitezi (iz zgodb o bajesl. kralju Artusu v
stfr. književnosti), 2. ciklus teh romanov
tablčt -a m  [fr. tablette,  dimin. iz table ] 1.
servirni pladenj ali podstavek, 2. polica
za knjige, spise ...

tableta -e ž  [fr. tablette,  dimin. iz table]  1.
deščica; ploščica; tablica, 2. zdravilo v
obliki okrogle ploščice
table tennis /tei'bl te'nis/ angl. namizni
tenis (= pingpong)

tabletomanija -e ž  [tablet(a) + -manija]
pretirano uživanje tablet

tablinum

696

tablinum -a m  [lat. tablinum]  velika soba
za atrijem v strim. hiši; v njej so hranili
tudi družinski arhiv

tablo -ja m  [fr. tableau]  1. slika; velika
skupinska slika; gledališka slika; »živa
slika«, prim. tableau vivant, 2. pregled,
pregleden prikaz (Quesnayev ~); raz¬
predelnica

taborit -a m, nav.  v mn.  taboriti -ov [po
utrjenem gradišču Tabor — danes
mesto — na južnem Češkem] levo,
skrajnje krilo husitov (največ kmetje,
obrtniki in siromašne plasti po mestih),
ki je zavrglo poglavitne katol. dogme
in se zavzemalo za skupno lastnino in
socialno enakost

tabu -ja in neskl. m  [= tongansko: nedo¬
takljiv, prepovedan] pri primitivnih ple¬
menih na Južnem Pacifiku nekaj svete¬
ga, prepovedanega (predmet, žival, de¬
lo...) s skrivnostno močjo; fig. 1. pridevn.
svet, nedotakljiv, prepovedan, 2. samost.
kaj svetega, nedotakljivega ... (mnenje,
vprašanje...); prepoved
tabula -e ž  [lat. fabula ] 1. (pisalna ipd.)
deska; plošča, 2. zakonik, 3. zemljevid,
4. [lat. mn. tabulae]  listine, spisi; arhiv
tabula rasa [/ta'bula ra'za/ lat. »ostrgana«,
nepopisana pisalna deska; antična pi¬
salna deska je bila prevlečena z voskom,
ki so ga zdrgnili, če so hoteli napisano
zbrisati] »nepopisan list«, človeški duh,
še prost vtisov (izraz se navadno upo¬
rablja v Lockovem pomenu, da v člo¬
veški duši ni prirojenih idej); fig.  1. kaj
zbrisanega, 2. praznina (prazna glava);
popolno neznanje

tabularen -rna -o [lat. tabularis ] 1. v obliki
tabule, 2. listinski, sloneč na listinah, 3.
zemljiškoknjižen

tabularij -a m  [lat. tabularium]  arhiv
tabulator -ja m  [angl. tabulator]  predelniška
tipka pri pisalnem stroju; z njo premi¬
kamo voz pri tipkanju tabel
tabulatura -e ž  [nlat. tabulatura ] 1. stara
notna pisava s črkami in številkami na¬
mesto not; izvira iz 15. in 16. stol., 2.
pesniški pravilnik srednjev. »mojstrov
pevcev«, 3. strog, natančen red in pra¬
vilnost

tabula votiva /ta'bula voti'va/ lat. zaob¬
ljubna plošča

tabulet -a m  [nlat. tabuleta  mizica] krošnja
potujočih krošnjarjev
taburet -a m  [fr. tabouret]  »jurček«, nizek
oblazinjen stolček brez naslonila
taca e ž  [ital. tazza]  gl. tasa
tacet [/ta'cet/ 3. os. edn. sed. od lat. tacere
molčati] »molči«, v glas. označba, d a
glasbilo ali glas molči . .

tacite /ta'cite/ lat. prisl,  molče, tiho, skrivaj
tacitus consensus /ta'citus konsen'zus/ l at -
tiho soglašanje, molčeča privolitev w  _
taedium vitae /te'dium vi'te/ lat. naveliča'
nost življenja, stud pred življenjem
taft -a m  [nem. Taft  iz ital. taffeta  iz pe rZ '
tafte]  ime za goste, močno glajene tka'
nine iz svile, naravne ali umetne
taheometer -tra m  [tah(e)o- + -meter] zen]'
ljemerska priprava za hitro merjen)
razdalj, vrsta teodolita
tahi- [gr. tachys  hiter, tachos  hitrost] v s©'
stavljenkah, npr. tahigrafija .

tahigraf -a m  [tahi- + -graf] brzopise 0 ]
tahigrafija -e i brzopisje, vrsta stenogra'
fije pri Grkih in Rimljanih; uporabljaj
je razne okrajšave, prim. tironska ZIia '
menja i

tahikardija -e ž  [tahi- + gr. kardia  src J
v med. čezmerno naglo utripanje src
(do 200 in več utripov na minuto), nP r '
pri zastrupitvi z nikotinom
tahimeter -tra m  [tahi- + -meter] geodetsk
priprava za hitro merjenje lege, razdalj •
višin

taho- [gr. tachos  hitrost] gl. tahi-
tahograf -a m  [taho- + -graf] tahometed
ki meri in obenem registrira hitro
vozil ipd.

tahometer -tra m  [taho- + -meter] brz® ^
mer, vrsta priprav za merjenje hitr° s
vozil ali vrtenja npr. strojnih delov
taille /taj/ fr. 1. rez, vrez; rezanje; obrez
vanje, 2. krojenje; kroj, 3. pas, opaSl
(kot del kroja in telesni del), 4. posta
tailleur -ja m  /tajoer'/ fr. krojač
tailor -ja m  [/teila/ angl. iz fr.] krojač ,
tajfun -a m  [iz* kit. fai fung  veliki vet
uničujoč vrtinčast vihar na morjih J l j z . n
in Vzhodne Azije; divja spomladi
jeseni

tajga -e ž  [iz rus.] močvirni, težko P re o°
pragozdovi na skrajnem severu EvroP ’
Azije (sibirska ~) in Severne Amer

tajkun

697

talent

tajkun -a m  [jap. taikun  iz kit.] naslov
nekdanjih japonskih šogunov (uporab¬
ljali so ga v odnosih s tujci)
takelaža -e ž  [nem. Takel  vrvje, 4- fr.
končnica -age]  vse, kar potrebuje jadr¬
nica za plovbo: vrvje, škripčevje, ja¬
dro vje ...

taksa -e ž  [nlat. taxa  iz lat. taxare  pretre¬
sati; ceniti] 1. po uradni cenitvi postav¬
ljena cena, 2. drž. pristojbina za uradno
opravilo (sodna ~); kolkovina
taksacija -e ž  [lat. taxatio\  1 . uradna (oce¬
nitev, 2. določitev taks, 3. plačilo pred¬
pisane takse

taksativen -vna -o [nlat. taxativus\  določu¬
joč ali (natančno) določen; taksativno
naštevanje natančno, poimensko našte¬
vanje primerov, v katerih je mogoče
uporabiti kak zakon

taksator -ja m  [nlat. taxator]  uradni cenilec;
kdor določa takse

taksi -ja m  [angl. taxi,  okr. iz taximeter cab]
osebni avto z voznikom, ki ga potnik
najame in plača po prevoženi poti; tudi:
avtotaksi

taksidermija -e ž [gr. taxis  urejanje, derma
koža] spretnost nagačevanja živali in
nauk o tem

taksimeter -tra m  [fr. taximetre  iz taxe
taksa, + -meter] avtomatični merilnik
v taksiju, ki kaže prevoženo pot (v kilo¬
metrih) in navadno tudi voznino
taksirati -am [lat. taxare  ceniti] 1. določiti
ceno ali vrednost; (o)ceniti, 2. vpeljati,
določiti takso; plačati takso; kolkovati,
nalepiti kolek (~ vlogo)
taksologija -e i [gr. taxis  urejanje, + -Jogija]
nauk o klasificiranju

taksonomija -e ž [gr. taxis  urejanje, nomos
načelo, pravilo] 1. klasificiranje (po ka¬
kih načelih), 2. načela o klasificiranju
živali in rastlin

takt -a m  [lat. tactus  dotik; tip; čut] 1.
(rahel) čut, zlasti za pravilno ravnanje
ali vedenje; fig.  olika; obzir(nost), 2. v
glas. mera za ritem, npr. 8 /i takt, 3.
ritmično ponavljanje impulza, npr. v
delovanju motorja (tehn.); takten -tna
-o ki se tiče takta; fig.  olikan; obziren;
spodoben

taktičen -čna -o [gr. taktikos  iz taktike sc.
techne  umetnost spretno razporediti čete

za boj] ki se tiče taktike, na zakonih
taktike sloneč; izurjen v taktiki, ravnajoč
po premišljenem načrtu; fig.  premišljen
(~a poteza); spreten, preudaren; tak¬
tična enota vojaška enota, ki lahko samo¬
stojno opravlja določene naloge (vod,
četa); taktičnost -i ž  premišljeno, spretno
ravnanje; preudarnost
taktik -a m  [gl. taktičen] izvedenec v taktiki
(vojaški ~); fig.  kdor ravna načrtno,
premišljeno in se spretno prilagaja po¬
ložaju; taktika -e ž  nauk in spretnost o
oblikah, načinih in metodah bojevanja
na posameznih področjih ali v posamez¬
nih bojih (taktika je podrejena strategiji,
ki si prizadeva doseči glavni cilj, npr.
dobiti vojno); fig.  premišljeno ravnanje
za dosego določenega cilja v danih oko¬
liščinah

taktilen -lna -o [lat. tactilis]  1 . ki se tiče
tipa; tipalen; dotikalen, 2. otipen, otip¬
ljiv, zaznaven s tipom
taktirati -am [gl. takt] označevati takt;
dajati, udarjati takt; taktirka -e i  pali¬
čica za taktiranje

taktizirati -am [nem. taktisieren  iz gr.]
ravnati taktično; fig.  ravnati oprezno,
premišljeno; zavlačevati kaj in se iz¬
mikati pravi odločitvi
taktnost -i ž  [gl. takt] olika; obzirnost; čut
za spodobnost

taktometer -tra m  [takt(o) 4- -meter]
taktomer, časomer (= metronom)
talamns -a m  [gr. thalamos  soba; prekat]
v anat. (vidni) pomol v možganih
talar -ja m  [lat. talaris  do gležnjev segajoč]
črna, do gležnjev segajoča obleka katol.
duhovnikov, v nekaterih državah tudi
sodnikov in vseučil. profesorjev
talarije -ij i mn.  [lat. talaria]  v stgr. in rim.
mit. krilate sandale ali krilca na gležnjih
Merkurja in drugih božanstev
talasogen -a -o [gr. thalassa  morje, + -gen]
nastal v morju ali po učinkih morja
(geogr., geol.)

talasoterapija -e i [gr. thalassa  morje, 4
terapija] zdravljenje z namorskim pod¬
nebjem ali morskimi kopelmi
talent -enta m  [lat. talentum  utežna in de¬
narna enota, iz gr. talanton  utež] 1. stgr.
— in antična sploh — utežna (v stari
Grčiji 26,2 kg) in tej ustrezna denarna

Talia

698

tamponada

enota, 2. sthebr. utežna in denarna enota,
3. prirojena bistroumnost ali nadarje¬
nost (risarski ~), 4. talentiran človek;
talentiran -a -o bister, nadarjen
Talia -e ž  [iz gr.] gl. Talija
talij -a m  [nlat. thallium  iz gr. thallos  mla¬
dika, ker kaže v spektru izrazito zeleno
linijo] kem. prvina, redka, mehka kovina
srebrnkasto sive barve; spojine so stru¬
pene; za izdelovanje opt. stekel
Talija -e ž  [gr. Thaleia  (= cvetoča)] v stgr.
mit. 1. modrica komedije in pastoralnega
pesništva (upodabljali so jo z gledališko
masko v roki), 2. pri Heziodu: ena od
treh harit; Talijin hram gledališče
talion -a m  [lat. talio]  v pravu: kazen, enaka
hudodelstvu, povračilo, enako vračilo za
kaj (talionsko načelo: oko za oko, zob
za zob)

talisman -a m  [fr. talisman  iz ar. tilsam  iz gr.
telesma  obred] čarobno, vražno sredstvo,
predmet, ki naj prinaša imetniku srečo
ali ga varuje zla

talizije -ij ž mn.  [gr. mn. thalysia]  pri starih
Grkih: darovanje prvih poljskih pri¬
delkov boginji Demetri
talk(um) -a m  [fr. tale  iz nlat. taleum  iz ar.
talq]  smukec, lojevec, zelo mehka rud¬
nina (magnezijev silikat)
talina -e ž [po fr. tragedu Fr. Talma,
1763—1826] dolgo žensko ali moško
ogrinjalo brez rokavov
talmi -ja in neskl. m  [tal- iz Tallois, po
pariškem tovarnarju, + demi-or,  tj. pol
zlato, okr. Talmi-or] prvotno: zlitina za
okraske iz 90% bakra, 9% cinka in
1% zlata; fig.  nepristno, ponarejeno,
ničvredno blago

talmud -a m  [hebr. talmudh  nauk] židovska
knjiga (kodeks) predpisov in postav, ki
urejajo versko in družinsko življenje
vernih Judov; sestavljen med 5.—2.
stol. pr. n. š.; obsega izvirno besedilo
(mišna) in komentarje (gemara); tal-
mudist -a m 1. pisec ali sestavljalec
talmuda, 2. privrženec talmuda, 3. raz¬
lagalec talmuda, strokovnjak v tal¬
mudu

talofit -a m, nav. v mn.  talofiti -ov [gr.
thallos  mladika, + -fit] v bot. rastline
brez korenike, stebla in listov: alge,
glive, lišaji...

talon -a m  [fr. talon  peta; ostroga ...] J;
pri kvartanju: karte za »kupovanje« alt
ostanek kart po razdelitvi, 2. pri vred¬
notnicah: obnovitveni list na kuponski
poli; po vnovčenju kuponov daje pra¬
vico do nove kuponske pole, 3. žabica
pri loku (pri godalih)
talus -a m  [nlat. thallus  iz gr. thallos  mladi¬
ka] rastlinski organizem, ki se ne deli na
koreniko, steblo in liste, npr. pri talofitih
talus -a m [lat. talus  gleženj; kocka] 1. v
anat. skočnica (kost v podgležnju),
2. igralna kocka

tamarak -a m  [po indijanski besedi] vrsta
amer. macesnov; trd, trpežen les teh
dreves

tamarinda -e ž  [Špan. tamarindo iz  ar. tanit
hindi  indijski datelj] 1. tropsko drevo,
cenjeno zaradi dehtečih cvetov, lesa u>
plodov, 2. plod tega drevesa
tamariska -e i [nlat. tamariscus]  vrsta zitn-
zelenih grmov ali dreves z majhnimi list*
in belimi ali rožnatimi cvetovi; v Evropi,
Aziji itd.

tamariša -e ž  [iz nlat.] gl. tamariska
tambor -ja m  [ital. tamburo  iz ar. iz perz.J

1.  boben, 2. bobnar, 3. valjast del zgrad¬
be, na katerem stoji kupola, 4. okvir za
vezenje

tambur -ja m  [iz ital.] gl. tambor
tambura -e ž  [iz ar.] arabsko brenkalo na
3—4 strune z dolgim vratom
tamburaš -a m  [gl. tambura] kdor igra na
tamburico; član tamburaškega zbora,
tamburica -e ž  vrsta brenkala na Štih
strune: brač, bisernica ... (glas.)
tamburin -a m  [ital. tamburino,  dimin. lZ
tamburo]  1. v glas. ročni bobenček s
kraguljčki ali zvenečimi ploščicami, P°
eni strani prepet s kožo (španski

2. okvir za vezenje; tamburirati -am vesti
na okviru za vezenje

tamen est laudanda voluntas /ta'men &
laudan'da voliuTtas/ lat. (čeprav ni h 1 * 0
mogoče ničesar doseči), je vendar trebi
pohvaliti dobro voljo
tampon -a m  [fr. tampon]  1. v med. cep,
tj. šop, kosmič vate ali gaze za usta v '
ljanje krvi ipd., 2. odbijač pri žel. voz 6 ®
tamponada -e ž  [nem. Tamponade  iz
ustavljanje krvi s tamponi; vstavljanj
tamponov, npr. v telesne votline

tamponaža

699

tao

tamponaža -e ž [iz fr.] gl. tamponada
tamponirati -am [gl. tampon] vstaviti
tampon, zamašiti, začepiti s tamponom;
zatesniti; fig.  odbijati nasprotja
tamponski -a -o [gl. tampon] ki se tiče
tampona; tamponska država majhna
država, ki leži kot odbijač med dvema
velikima državama

tamtam -a m  [iz* malaj. tong-tong]  azijsko
glasbilo, viseča, okrogla kovinska plošča,
podobna gongu, le da ni uglašena; fig.
hrušč in trušč; bučna, kričeča reklama
tan gl. tg

tanagra ne skl. m  [po bogatem najdišču
v mestu Tanagra v Beociji] lepo obliko¬
vani antični kipci iz terakote
tanatofobija -e i [gr. thanatos  smrt, + -fo¬
bija] patološki strah pred smrtjo
tanatologija -e ž  [gr. thanatos  smrt, -f
-Iogija] nauk o znakih in vzrokih smrti
Tanatos -a m  [gr. Thanatos ] v stgr. mit.
bog smrti, sin Noči, dvojček Hipnosa;
navadno v podobi mladeniča z ugašeno
ali povešeno plamenico
tanbura -e i [iz ar.] gl. tambura
tandem -a m  [angl. tandem  drug za drugim,
iz lat. tandem  slednjič] razvrstitev istih ali
sorodnih predmetov ipd. drugega za
drugim, zlasti, 1. dvosedežni bicikel,
2. dvokolesni voz z zaporedno vpreže-
nima konjema, 3. vrsta parnega stroja
tang gl. tg

tangencialen -Ina -o [gl. tangenta] dotika-
len; v smeri tangente; ki se tiče tan-
_ gente

tangens -a m  [lat. tangens  dotikajoč se, iz
tangere  dotakniti se] v trigonometr.
razmerje med kotu nasprotiležno in
priležno kateto (funkcija kota)
tangenta -e ž  [lat. tangere  dotakniti se] do-
tikalnica, premica, ki se le v eni točki
dotika krivulje ali ploskve (mat.)
tangibilen -lna -o [nlat. tangibilis ] otipljiv,
zaznaven s tipom

tanglrati -am [lat. tangere  dotakniti se] za¬
devati, dotikati se; dotakniti se; (pri¬
zadeti koga; tikati se koga
tango -a m  [Špan. tango]  1. počasen dru¬
žabni ples v 2 /i taktu, izvira iz Argentine,
2. glasba za ta ples

tanin -a m  [fr. tanin  iz tan  čreslo] čreslova
kislina, brezbarvna ali rumenkasta snov

grenkega okusa, izvleček iz čreslovine
(strojilo)

tank -a m  [angl. tank ] 1. rezervoar za hra¬
njenje ali prevažanje tekočin, npr.
nafte, in plinov, 2. oklepno bojno vozilo,
ki se giblje na posebnih gosenicah (prvič
so jih uporabili Angleži v bitki na Sommi
1. 1916; z besedo tank so prvotno prikri¬
vali novo orožje)

tanker -ja m  [angl. tanker ] prevozna ladja
(ali vagon) za tekoča goriva
tankist -a m  [gl. tank] vojak v tanku
Tantal -a m  [gr. Tantalos]  v stgr. mit. sin
Zevsa in neke nimfe, ljubljenec bogov;
ker je izdajal božje skrivnosti (druga
bajka pripoveduje, daje hotel preizkusiti
vsevednost bogov), trpi za kazen večno
žejo in lakoto v vodi pod drevesom, s ka¬
terega visi sadje; oboje, voda in sadje,
se mu odmika; fig.  Tdntalove muke
neutešna želja po nečem, kar ima člo¬
vek »pred nosom«, a mu je nedoseg¬
ljivo

tantal -a m  [nlat. tantalum,  po Tantalu, ker
ne more vsrkavati kislin in so jo s težavo
izločili iz drugih snovi] kem. prvina, trda,
težko taljiva kovina sivkaste barve, od¬
porna proti kislinam; uporabljajo jo za
zlitine, namesto platine itd.
tantatat -a m  [tantal + -at] sol antalove
kisline

tantalit -a m  [tantal + -it] težka, črnkasta
rudnina kovinskega sijaja, vsebuje tan¬
tal, železo, mangan...

Tantalos -la m  [iz gr.] gl. Tantal
tant de bruit pour une omelette /ta ds brili'
pur iin omlet'/ fr. »toliko trušča zaradi
ene same omlete«, tak vik in krik za
prazen nič

tantiema -e i  [fr. tantičme ] določen del ali
delež od česa, zlasti, 1. nagrada, ki jo
dobivajo od čistega dobička višji urad¬
niki kapit. podjetij, člani upravnih od¬
borov deln. družb, bank ipd., 2. avtorjev
delež od dohodkov igre ali skladbe
tant mieux /ta mjd/ fr. tem bolje
tanto /tan'to/ ital. toliko (glas.)
tant pis /ta pi'/ fr. tem slabše
tao neskl. m  [= kit. pot, razum, smisel,
logos] pri Laotseju: popolno, absolutno
bitje, vzrok, začetek in konec vsega, kar
obstoji

taoist

700

Tartar

taoist -a m  [kit. tao  pot, razum ... + -ist]
vernik taoizma; taoizem -zma m  kitajski
filoz. in religiozni nauk iz 6. stol. pr. n. š.
(mistični panteizem, naslanjajoč se na
Laotsejev nauk); hkrati s konfucian-
stvom in budizmom tretja najbolj raz¬
širjena religija na Kitajskem
tapecirati -am [nem. tapezieren,  gl. tapeta]
prevleči s sukneno ali kako drugo pre¬
vleko (~ pohištvo)

tapet -a m  [nem. Tapet  iz ital. tappeto  iz lat.
tapete  preproga] (zeleno) pregrinjalo za
sejno mizo; (namizni) prt; priti na tapet
priti na vrsto, na dnevni red
tapeta -e ž  [nem. Tapete,  gl. tapet] (stenska)
nalepnica, danes nav. iz vzorčastega
pralnega papirja ipd.; prevleka za stene
ali pohištvo sploh; tapetirati -am pogrniti
ali oblepiti s tapetami
tapioka -e ž  [portug. tapioca,  po indijanski
besedi] škrobova moka iz gomoljev
tropične manioke

tapir -ja m  [po besedi brazil. Indijancev]
v zool. vrsta rastlinojedih živali s tro-
bastim nosom iz reda kopitarjev; v
vlažnih tropskih pragozdovih v Ameriki
in Aziji

tapiserija -e ž  [fr. tapisserie ] 1. tkanje pre¬
prog ipd.; tkalnica, 2. (stenska) pre¬
proga; opna, tapeta; vezenina, 3. pro¬
dajalna s takimi izdelki
tira -e ž  [ital. tara  iz ar. tarha  odštevek]
v trg. teža ovojnine, v kateri pošiljajo
blago, prim. bruto, neto
tarantas -a m  [iz rus.] nekdanji ruski poto¬
valni voz s streho

tarantela -e ž  [ital. tarantella,  po mestu
Taranto] 1. zelo živahen južnoital.
ljudski ples v 6 /s taktu; navadno ga
pleše en sam par, 2. glasba za ta
ples

tarantizem -zma m  [ital. tarantismo,  obo¬
lenje so pripisovali piku tarantole]
živčno obolenje z značilno histerijo in
manijo do plesa, epidemično npr. v
Južni Italiji v 16. in 17. stol.
taržntola -e ž  [ital. tarantola]  vrsta velikih,
včasih strupenih pajkov, žive zlasti okrog
Taranta v Južni Italiji (zool.)
tardando [/tardan'do/ ital. iz tardare  zadrže¬
vati; muditi] prisl,  v glas. počasno, počasi
zadrževaje (tempo)

tardato /tarda'to/ ital. prisl.  gl. tardando
tarde venientibus ossa /tar'de venien'tibus
o'sa/ lat. kdor pride pozno, dobi
kosti (= ostanke od gostije); tudi; sero
venientibus ...

tardiven -vna -o [nlat. tardivus*  iz lat-
tardus  počasen] v med. počasen; kasen
(~i rahitis)

tardo /tar'do/ ital. prisl,  v glas. počasi,
počasno (igrati, peti)

tarifa -e i [ital. tariffa  iz ar. ta'rif  objava]
1. cenik, uradno določen seznam cen ali
pristojbin za storitve, npr. prevažanje
blaga; taka cena ali pristojbina, nav. v
mn.:  tarife, 2. cena ali postavka za dolo-
čeno delo (grafična ~), 3. carinska pri'
stojbina; tarifen -fna -o ceniški, ki se
tiče tarife (~i pravilnik); tarifna P°'
godba kolektivna pogodba o delovnih
pogojih — plači, delovnem času, od¬
povednem roku ipd. — sklenjena tne®
predstavniki delavcev in delodajalci
tarifikacija -e ž  [gl. tarifa] določanje tarif*
zlasti zaslužka po kvalifikaciji ali težav¬
nosti dela

tarifirati -am [nem. tarifieren,  gl. tarifni
določiti ali vpeljati tarife
tarirati -am [nem. tarieren,  gl. tara] od¬
tehtati ali ugotoviti taro
tarlatan -a m  [fr. tarlatane]  tenka, rahlo
tkana, precej apretirana bombažna tka¬
nina

tarok -a m  [ital. tarocco]  1. stara, priljub¬
ljena igra na karte za tri ali štiri igrale?*
navadno s 54 kartami, 2. adut v tej igr 1 *
tarokirati -am igrati tarok
tarokist -a m  [gl. tarok] igralec taroka
tarpan -a ali  tarpan -a m  [iz tatar.] v zool-
evropski divji konj

tartan -a m  [angl. tartan  iz fr.] kockasta
svilena ali volnena tkanina pri škotskih
gorjancih; vsak klan ima svoj vzorec
tartana -e ž  [ital. tartana  iz ar.] 1. ribiška
enojadrnica s trikotnim jadrom (na Sr®;
dozemskem morju), 2. pokrit dvokolesih
potniški voz v Španiji
Tčrtar -a m  [gr. Tartaros]  v stgr. mit- '•
globok, mračen prepad pod Hadoffl,. v
katerega je Zevs vrgel uporne titane lrt
kjer trpe po smrti grešniki in zločincu
pekel, 2. v širšem pomenu: podzemli 6 *
spodnji svet (= Had)

701

teatral(ič)en

tartar

tartar -a m  [nlat. tartarus  iz gr.] vinski
kamen, sodovec (kem.)

Tartaros -ra m  [iz gr.] gl. Tartar
tartrat -a m  [tart(a)r 4- -at] sol ali ester
vinske kisline (kem.)

Tartuffe -ffa m  /tartuf'/ fr. tip svetohlinca v
enako imenovani Molierovi komediji;
fig.  tartif -a m  svetohlinec, hinavec
tasa -e ž  [fr. tasse  iz ar.] 1. skodelica (na¬
vadno s pladnjem), 2. pladenj ali podo-
ben podstavek

TASS [rus. Telegrafnoje agentstvo Sovjet-
skogo sojuza]  Telegrafska agencija Sov¬
jetske zveze

tasta -e ž  [nem. Taste  iz ital. tasta  iz tastare
tipati] tipka, npr. klavirska
tastatura -e ž  [ital. tastatura ] 1. vse tipke
na klavirju in podobnih glasbilih, 2.
črkovnica na pisalnem stroju
ttster -ja m  [gl. tasta] 1. del mehanizma, ki
prenaša pritisk na tipko (klavirski ~),
2. vrsta šestila

tatarski -a -o ki se tiče Tatarov (v nekdanji
turški vojski so opravljali kurirsko
službo); tatarska novica senzacionalna, a
neresnična novica (med krimsko vojno
1. 1854 je neki Tatar prinesel fr. cesarju
neresnično novico o padcu trdnjave
Sebastopol)

tatra -e ž  [po Tatrah, pogorju v zahodnih
Karpatih] avtomobil češke znamke
»Tatra«

taverna -e ž [fr. taverne  iz lat.] gl. tabema
tavmatologija -e ž  [gr. thauma, thaumatos
čudež, + -logija] nauk o čudežih ali
opisovanje čudežev

tavmaturg -a m  [gr. thauma  čudež, + -urg]
čudodelnik, kdor dela čudeže; tavma-
turgija -e ž čudodelnost, delanje čudežev
tavoleta -e ž  [ital. tavoletta,  dimin. iz
tavola  deska, miza] slikarska deščica za
mešanje barv (= paleta)
tavromaMja -e z [gr. tauros  bik, mache  boj]
bikoborba

tavto- [gr. tauto-  iz to auto  isto] v sestav-
Ijenkah, npr. tavtofonija
tavtofonija -e ž  [tavto- + -fonija] ponav-
Ijanje istega glasu ali tona
tattogram -a m  [tavto- + -gram] pesem ali
Verz z istimi začetnicami pri posameznih
besedah ali vrsticah
tavtohron -a -o [iz gr.] gl. tavtokron

tavtokron -a -o [tavto- + gr. chronos  čas]
1. trajajoč enako časa, 2. sočasen, isto¬
doben (= izokron); tavtokronizem -zrna
m  1 . časovno enako trajanje, 2. sočasnost,
istodobnost

tavtologija -e ž  [gr. tautologia,  gl. tavto- +
-logija] »istorečje«, 1. ponavljanje misli
z drugimi besedami ali označevanje
stvari ali pojma z besedami, ki pomenijo
isto (npr. majhen pritlikavec), pesniški
ukras ali slogovna slabost, 2. v logiki
sodba, kjer se subjekt ujema s predi¬
katom, npr. vranec je črn; tavtološki -a
-o ali  tavtologičen -čna -o istorečen; ki
se tiče tavtologije; fig.  odvečen, nepo¬
treben

tavtomerija -e ž [tavto- + gr. meros  del]
lastnost nekaterih organskih spojin, da
reagirajo po dveh izomemih formulah
(kem.)

tavtonim -a m  [tavt(o)- -f gr. onyma  ime]
znanstveno ime, ki ima za vrsto in rod
isto ime, npr. Chloris chloris (konopka)
taylorizem -zma m  /teilori'zem/ Taylorjev
sistem, način znanstvene organizacije
delovnega procesa v kapit. tovarnah, ki
ga je izdelal amer. inženir F. W. Taylor,
1856—1915, da bi čimbolj izkoristil
zmogljivost delovne sile in strojev
(razstavljanje delovnega procesa na ča¬
sovno normirane faze, akordno delo ...)
Tb (terbij) znak za kem. prvino
tbc kratica: tuberkuloza
Tc (tehnecij) znak za kem. prvino
T.C. [angl. Trusteeship Council  (o/ the
United Nations Organization)]  Skrbniški
svet (organizacije Združenih narodov)
tet. kratica: tinktura
Te (telur) znak za kem. prvino
teak -a m  [angl.] gl. tik
team -a m /ti :m/ angl. športno društvo, npr.
nogometnih igralcev; moštvo; igralska
družina; delovna skupina; teamwork -a
m  /ti:m'uo:k/ skupinsko delo
teater -tra m  [fr. thčatre  iz gr. theatron  iz
theasthai  gledati] gledališče; fig.  diren¬
daj; hrušč in trušč; glumljenje; kaj
smešnega; teatrski -a -o gledališki,
igralski

teatral(ič)en -l(ič)na -o [lat. theatralis,  gl.
teater] igralski; glumaški; pompozen;
prisiljen, nenaraven; teatržl(ič)nost -i ž

teatralika

702

tekst

glumaštvo; pomp; prisiljenost, izumetni¬
čenost

teatralika -e i [iz lat.] kaj teatralnega

teatromanija -e ž  [teater + -manija] pre¬
tirana strast do obiskovanja gledaliških
predstav

tebain -a m  [po staroegipt. mestu Tebe, gr.
Thebai,  4- -in] strupen, kristalast alka¬
loid bele barve; v majhnih količinah
v opiju

teddy boy /te'di boi/ angl. ime za pripadnike
mladinskih (včasih nasilnih) skupin po
velemestih

tedeum -a m  [po začetku nlat. cerkvene
himne Te deum laudamus  Tebe boga
hvalimo] v kršč. liturg. zahvalna pesem,
zahvalnica; predmet glasbenih kom¬
pozicij

teenager -ja m  [/ti:n'eidžs/ angl. iz -teen,
končnica števil od 13 do 19, age  starost]
nedoletnik (-niča) od 13. do 19. leta

tefilin -a m  [hebr. tephillim  iz tephillah  mo¬
litev] molilni jermen s škatlico, v kateri je
shranjen pergament s svetopisemskimi
izreki (judje si ga pri molitvi ovijejo
okrog glave in rok)

tegumčnt -čnta m  [lat. tegumentum]  odevka,
odevalo, zlasti koža povrhnjica (= in-
tegument)

tehnecij -a m  [nlat. technetium]  kem. prvina,
težka kovina

tehnicizem -zma m  [tehni(čen) + -izem]

1. spretnost v (umetniški ipd.) tehniki ali
tehnični plati česa, 2. tehnični, strokovni
izraz

tehničen -čna -o [fr. technique  iz gr. techni-
kos\  v zvezi s tehniko v strokovnem,
praktičnem pomenu (~e ovire); stro¬
kovno izurjen; strokoven (~i izraz,
~a iznajdba)

tehnik -a m  [iz gr. techne  spretnost, umet¬
nost] 1. strokovnjak s srednjo tehniško
izobrazbo, 2. študent tehnike; tehnika
-e i 1 . obvladanje metod in sredstev,
potrebnih za dosego kakega smotra;
celotnost takih metod, načinov ali pravil
(glasbena ~); ročnost, spretnost v čem,

2. celotnost delovnih sredstev in metod,
ki jih uporabljajo ljudje v proizvodnji
materialnih dobrin (industrijska ~), 3.
veda, ki se s tem ukvarja (študent ~e),
4. tehniška srednja ali visoka šola

tehnikolor -ja m  [angl. technicolor  iz S r -
techne  spretnost, lat. color  barva] \
tehnični postopek ali sistem barvne ki¬
nematografije, 2. barvni film
tčhnikum -a m  [nlat. technicum  iz g r -J
srednja ali višja strokovna šola (eko¬
nomski ~)

tehniški -a -o [prim. tehničen] sloneč na
tehniki, tj. vedi (~a šola) ali zadevajoč
tehnika (~ strokovnjak)
tehnizirati -am [gl. tehnika] vpeljavati ali
širiti tehniko

tehnokracija -e ž  [gr. techne  spretnost, +
-kracija] »gospostvo tehnike«, nauk } n
gibanje, ki skuša rešiti protislovja kap' 1 -
družbe z načrtno organizacijo gospodar¬
stva pod vodstvom inženirjev in tehniko^
(nauk je utemeljil ameriški inž. Scott
1.1920); tehnokrat -a m  privrženec tehno¬
kracije .

tehnolog -a m  [gr. techne  spretnost, + -lo®
strokovnjak za tehnologijo; tehnologi) 8
-e i 1. prvotno: nauk o kaki ročni spret¬
nosti, umetnosti ipd., 2. danes: znanos
o sredstvih in načinih predelovanj 8
surovin v izdelke (~ lesa, kemična
fig.  poznavanje blaga, 3. tehnično izrazo¬
slovje na kakem področju (redko)’
tehnološki -a -o ki se tiče tehnologu 6
(~i proces)

tein -a m  [nlat. thea  čaj, + -in] koten
(rastlinski strup, alkaloid) v čaju
teint -a m  [/te/ fr. iz teindre  barvati] *•
barva kože, polti, 2. polt na licu (njen 8
barva, svežost, čistost ...)
teist -a m  [fr. theiste  iz gr. theos  bog] bog°"
verec, privrženec teizma; teizem -zma "
bogoverstvo, 1. vera v boga ali bogo ve ’
naspr. ateizem, 2. vera v enega bog 8 ’
naspr. politeizem, 3. vera v boga stv 8f '
nika, ki vodi in uravnava človeško usod°’
naspr. deizem

-teka -e ž  [gr. theke  škatla, shramba, P ,e '
dalček] v sestavljenkah, npr. karto
teka ji

tekst -a m  [lat. textus  tkivo, iz texere  tk 8t  j
1. tiskano ali pisano besedilo, 2. a vl ° r _
jevo izvirno besedilo (da se loči od P re
vodov ali tujih komentarjev) ali osnovi]
besedilo spisa sploh (da se loči od opom ;
dodatkov ipd.), 3. članek; razpra v8 ’
sestavek, spis; leposl. delo sploh,

tekstil

703

Telemah(os)

stopnja tiskarskih črk; teksten -tna -o
ki se tiče teksta (~a kritika)
tekstil -a m, mn.  tekstilije -ij i [lat. textilis
tkan; tkanina] tkanine in pletenine,
tekstilni izdelki sploh; tekstilec -lea m
delavec v tekstilni industriji; tekstilen
-lna -o tkalen, ki se tiče tkanja in tekstilij
(~a tovarna); tekstilna industrija skupno
ime za industrijo tkanin in pletenin, apre-
turno, predilno industrijo ipd.
tekstilije -ij z mn.  [gl. tekstil] tekstilni
izdelki

tekstualen -lna -o [fr. textuel  iz lat.] dobe¬
seden, natančno po tekstu, skladen s
tekstom, sloneč na tekstu
tekstura -e ž [lat. textura  tkanje] 1. tkanje;
tkanina; razvrstitev, preplet stkanih niti,

2. fig.  ustroj ali sestava snovi, odvisna od
lege, 3. v geol. povezanost (rudninskih
zrn v kamninah)

tektit -a m  [gr. tektos  staljen, + -it] obsidi-
anu podobna kamnina, najbrž meteorit
tektonika -e i [gr. tektonike  stavbna umet¬
nost] 1. oblikovanje in sestavljanje
snovnih in estetskih prvin v umetn.
peloto, 2. v geol. nauk o nastanku, legi
in sestavi zemeljskih plasti in procesih,
ki se v njih razvijajo (= geotektonika);
fig.  sestava (zemeljskih plasti), 3. grad¬
nja, zgradba (skladbe, romana ...);
tektonski -a -o ki se tiče tektonike; iz¬
virajoč iz premikanja zemeljskih plasti
(~i potresi)

tektura -e ž  [nlat. tectura]  1. (po)kritje;
Pokrov; omot, 2. prelepnica, papirni
trak ali natisnjen listič, prelepljen čez
neustrezno besedilo

telamon -a m  [gr. telamon ] 1 . pri starih
Grkih: oprta, nosilni jermen za meč ali
ščit, 2. nosilni pas ali preveza (med.),

3. nosilni steber v moški podobi

tele- [g r . tele-  iz tele  daleč] v sestavljenkah,
npr. telefon

teleavtomat -a m  [tele- + avtomat] na da¬
ljavo delujoča avtomatična priprava
teledirigiran -a -o [tele- + dirigiran] usmer¬
jan, voden na daljavo, npr. medcelinske
rakete

' e lefon -a m  [tele- + -fon] električna na¬
prava za prenašanje pogovorov na da¬
ljavo po kovinski žici; telefonirati -am
klicati, govoriti, sporočiti po telefonu

telefonija -e ž  [tele- + -fonija] področje
elektrotehnike, ki se ukvarja s prena¬
šanjem zvoka na daljavo
telefonist -a m,  telefonistka -e ž  [gl. telefon]
kdor posreduje telefonske zveze (hišni
~); kdor dela pri telefonu
telefoto -a m  [tele- + -foto] telefotografski
posnetek

telefotografija -e ž  [tele- + fotografija] 1.
daljinski prenos fotografij in slik, 2. fo¬
tografiranje oddaljenih predmetov s tele¬
objektivi, 3. taka fotografija
telega -e ž  [iz rus.] preprost ruski kmečki
voziš konjsko vprego
telegonija -e ž  [tele- + -gornja] v genetiki:
(namišljen) vpliv prvega spolnega part¬
nerja na poznejša rojstva
telegraf -a m  [tele- + -graf] brzojav, vrsta
elektr. priprav za prenos sporočil (z
znaki) na večjo daljavo; telegrafirati -am
brzojaviti, brzojavno sporočiti
telegrafičen -čna -o ali  telegrafski -a -o [gl.
telegraf] brzojaven, sporočen po brzo-
javu; ki se tiče telegrafije; telegrafski
slog brzojavni slog, zelo zgoščen slog
pisanja; telegrafija -e ž  področje elektro¬
tehnike, ki se ukvarja s prenašanjem spo¬
ročil na daljavo (z akustičnimi, optičnimi
ipd. znaki)

telegrafist -a m,  telegrafistka -e ž  [gl. tele¬
graf] kdor posreduje telegrafske zveze
(ladijski ~), kdor sprejema in oddaja
telegrame

telegram -a m  [tele- + -gram] brzojavka,
(pismeno) sporočilo, poslano po tele¬
grafu

telekineza -e i [tele- + gr. kinesis  gibanje]
premikanje predmetov na daljavo po
»duhovni sili« medija (po trditvah okul¬
tistov)

telekomunikacije -ij ž mn.  [tele- + komuni¬
kacije] skupno ime za tehn. panoge, ki
imajo opraviti z električnim prenosom
zvokov, znakov, slik ipd. na večjo
daljavo: telefonija, telegrafija, televi¬
zija ...

Telemah(os) -a m  [gr. Telemachos]  v Homer¬
jevi Odiseji sin Odiseja in Penelope; ko je
oče odšel na trojansko vojno, je bil Te¬
kmah še dete, a se je razvil v krepkega
mladeniča; vzgajal ga je Mentor

telemark

704

Temida

telemark -a m  [po norveški gorski krajini
Telemarken] kratek, oster zavoj pri smu¬
čanju (šp.)

telematologija -e ž [gr. thelema, thelematos
volja, 4- -logija] nauk o volji (psihol.)
telemeter -tra m  [tele- + -meter] daljino-
mer, priprava za merjenje razdalje med
opazovalcem in opazovanim predmetom
na terenu; rabi se največ v topništvu;
telemetrija -e ž merjenje razdalj s tele-
metrom

teleobjektiv -a m  [tele- + objektiv] sestav¬
ljen fotografski objektiv, ki daje pove¬
čane posnetke oddaljenih predmetov
teleologija -e ž [gr. telos, teleos  smoter, 4-
-logija] nauk o končnih smotrih stvari,
zlasti idealist, nauk, ki trdi, da so vsi
pojavi smotrni in da ima vse dogajanje
vnaprej določen smoter; transcenden¬
talna teleolog. iz tega povzema sklep
o obstoju boga, ki naj bi bil tak smoter
postavil; teleološki -a -o ali  teleologičen
-čna -o ki se tiče teleologije (~i dokaz o
obstoju boga); na smotrnosti sloneč;
smotrn

teleoza -e ž  [gr. teleos  popoln] izpopolnje¬
vanje, razvoj k popolnejšemu stanju (pri
Haecklu)

teleozdver -vra m  [gr. teleos  popoln, sauros
kuščar] izumrli, krokodilu podobni pla¬
zilci s trebušnim oklepom; živeli so v
juri (zool.)

telepat -a m  [tele- + -pat] kdor se ukvarja
s telepatijo ali verjame vanjo; kdor ima
domnevne telepatične lastnosti; telepa¬
tija -e ž  (domnevni) prenos misli ali
volje na daljavo brez posredovanja čutil:
zaznavanje česa, branje tujih misli ipd.
teleprinter -ja m  [tele- + angl. printer
tiskar] daljnopisnik, električna daljno-
pisna priprava za prenašanje tiskanega
besedila na daljavo (prenaša 65 do 75
besed na minuto)

teleskop -a m  [ital. telescopio,  Galileo,
1611, tele- 4 -skop] opt. priprava za
opazovanje nebesnih teles (astronomski
daljnogled); prim. refraktor, reflektor;
teleskopski -a -o ki se tiče teleskopa;
viden zgolj s teleskopom
telestereoskop -a m  [tele- + stereoskop]
opt. priprava (stereoskop), ki podaja
plastično podobo oddaljenih predmetov

teletermometer -tra m  [tele- 4- termometer]
vrsta daljinskih toplomerov, npr. elek¬
tričnih

televizija -e ž  [tele- + lat. visio  gledanjel
prenos slik na daljavo z elektromagnet¬
nimi valovi (barvna

televizor -ja m [angl. televisor,  gl. televizija!

televizijski sprejemnik
telitis -a 'm  [gr. thele  sesek, + -itis] vnetje
prsnih bradavic (med.)
tel quel /tel kel/ fr. »tak, kakršen ...«» tr =:
klavzula za usluge ipd., pri katerih ®>
možno jamčiti za kakovost .

tčlson -a m  [gr. telson  ometljaj; meja] konc® 1
segment pri členonožcih (biol.) .

telstar -a m  [gr. tele  daleč, angl. star  zvezda)
prvi telekomunikacijski satelit (za radij¬
ske, televizijske ipd. prenose na velike
razdalje)

telur -ja m  [nlat. tellurium  iz lat. Te" u . s
Zemlja] redka, antimonu podobna pr vl '
na, po kem. lastnostih sorodna žvepl®’
v fotografiji in mikrobiologiji
tehničen -čna -o ali  telurski -a -o [iz J® 1,
Tell us, Telluris  Zemlja] 1. zemeljski, k ' si
tiče Zemlje (kot nebesnega telesa); lt '
meljskega izvira, 2. ki se tiče telurija
telurij -a m  [iz lat. Tellus  Zemlja] v asm
priprava, ki ponazarja gibanje Lu®.
okrog Zemlje in Zemlje okrog svoje ° s
in okrog Sonca

tema -e ž, mn.  teme, tem ž ali  temata -a (
[gr. thema  postavljeno, iz tithenai P°'
staviti] 1. predmet, snov, vsebina (P re ‘
davanja, razprave, skladbe ...), 2. v gja s ’
osnovna glasbena misel ali motiv ko
podlaga variacij, 3. kratka šolska naloS
ali naslov take naloge, 4. v slovn. osno v ®’
deblo, tj. stalni, nepregibni del pregib® 1 ^
besed, 5. vojaško upravno področje
bizantinski državi; tematski -a -o a J‘:K,
matičen -čna -o sloneč na tčmi; izviraj
iz osnove, debelski, korenski ('—i ® a

goli) na

tematika -e ž  [gl. tema] celotnost tein 1
kakem področju (znanstvena ~) -r
temena -e ž  [tur. temenna  iz ar.] simboli® 1 ®
orientalski (muslimanski) pozdrav
Temida -e ali  Temis -ide ž  [gr. Thernts
tithenai  postaviti] 1. v stgr. mit. bogi®
zakonitega reda in pravice, hči Urana
Gee (pozneje hči Helia, mit. izraz P r

705

temin

tempelj

pričanja, da prej ali slej vse pride na
svetlo); upodabljajo jo z zavezanimi očmi
in s tehtnico v eni ter z mečem v drugi
roki, 2. eden od devetih Saturnovih sa-
^ telitov

tempelj -plja m  [lat. templum]  hram, (po-
gansko) svetišče

tempera -e ž  [ital. pingere a tempera  slikati
s tempero] 1 . slikanje z mineralnimi bar¬
vami, ki jim primešajo kako vezivo
(jajčni rumenjak, rastlinski klej ipd.),
2. taka barva, 3. taka slika
temperament -enta m  [lat. temperamentum
prava mera, pravo razmerje — pomeša¬
nih telesnih sokov, od katerih je bila po
mnenju starih odvisna človeška čud] 1.
nravi, prirojena človeška čud, tj. tipična
oblika emocionalnih reakcij človeka
(flegmatični ~), 2. fig.  živahnost; tem¬
peramenten -tna -o z izrazitim tempera¬
mentom; živ(ahen); strasten, ki se hitro
razvname

temperanca -e ž [lat. temperantia ] umer¬
jenost; zmernost (v jedi in pijači);
zdržnost

temperatura -e ž  [lat. temperatura]  1 . to¬
plotno stanje česa; stopnja toplote, izra¬
žena v stopinjah (nizka —), 2. toplota
sploh, 3. v med. vročina
temperirati -am [lat. temperare  pravilno
mešati; blažiti] omiliti, ublažiti; (o)brz-
dati; zmerno ali namenu primerno po¬
greti, segreti (ali ohladiti)

•empestoso /tempesto'zo/ ital. prisl,  v glas.

vihamo, burno, nebrzdano (igrati, peti)
temni passati /tem'pi pasa'ti/ ital. prete¬
klost, minulost, minuli časi; fig.  minulo
je (baje besede cesarja Jožefa II. pred
Zuccarovo podobo: Cesar Barbarossa
kleči pred papežem Aleksandrom)
tempirati -am [nem. tempieren  iz ital.
tempo  čas] regulirati napravo na določen
čas, npr. določiti čas vžiga tempime
bombe (z reguliranjem vžigala)
templjar -ja m, nav. v mn.  templjarji -jev
[nlat. templarius  iz lat. templum  svetišče]
1- pripadnik kršč. viteškega reda, usta-
novlj. okrog 1.1118 za varstvo romarjev,
namenjenih v Jeruzalem (prvi sedež
blizu nekdanjega jeruzalemskega —
Salomonovega — templja), 2. pripadnik
nekega prostozidarskega reda v ZDA

«3  —

tempo -a m  [ital. tempo iz  lat. tempus  čas]
1. v glas. časovna mera za hitrost:
adagio, lento ..., 2. stopnja hitrosti
sploh (pri plesu, športu ...); fig.  (zna¬
čilna) hitrost, naglica
temporalen -lna -o fiat. temporalis  iz
tempus  čas] 1. časoven; sveten; fig.
minljiv, 2. posveten (v naspr. z duhovnim
ali cerkvenim), 3. v slovn. časoven (~i
stavek)

temporalen -lna -o [nlat. temporalis  iz lat.
tempora  sencč] senččn, ki se tiče senc
(anat.)

temporalije -ij ž mn.  [nlat. temporalia sc.
bona]  1 . posvetne reči, 2. na cerkvene
funkcije vezane posesti, dohodki in
pravice

tempora mutantur (et nos mutamur in illis)

/tem'pora mu'tantur' et nos' muta'mur
in i'lis/ lat. heksameter: časi se spre¬
minjajo (in z njimi se spreminjamo mi),
baje izrek frankovskega kralja Lotarja I.
temporaren -rna -o [lat. temporarius]  za¬
časen, začasno obstoječ; kratkotrajen,
prehoden

temporirati -am [lat. tempus  čas] 1. zavla¬
čevati, 2. čakati na priložnost
temporis filia veritas /tem'poris fi'lia
ve'ritas/ lat. resnica, hči časa (= s ča¬
som pride vse na dan)
tempo rubato /tem'po ruba'to/ ital. v glas.

svobodni tempo, prim. rubato
temprati -am [nem. tempem  iz lat.] v tehn.
obdelovati kovino, da dobi primerno
trdoto ali kovnost

tempus edax rerum /tem'pus e'daks re'rum/
lat. čas uničevalec, čas nikomur ne priza¬
nese (Ovid, Metamorfoze)
tempus fugit /tem'pus fu'git/ lat. čas beži
ten -a m  [iz fr.] gl. teint
tenakel -kla m  [nlat. tenaculum  držalo, iz
lat. tenere  držati] 1. držalo za rokopise
pri stavnem stroju, 2. kirurška priprava
za držanje telesnih delov
tenalgija -e ž  [gr. tenon  kita, + -algija]
bolečine v kitah (med.)
tencona -e ž [ital. tenzone]  pri trubadurjih
in provans. pesnikih pesem v obliki
dvogovora z ljubezensko ali šaljivo vse¬
bino

tenda -e i [ital. tenda]  platnena streha v
varstvo pred soncem in dežjem

Slovar tujk

tendenca

706

teotilin

tendenca -e i [nem. Tendenz  iz fr. leitdance
iz nlat. tendentia  iz lat. tendere  napeti;
težiti] 1. namen, (odkrita, prikrita) na¬
mera, 2. težnja, prizadevanje v kaki
smeri ali h kakemu cilju; nagnjenje
k čemu, 3. smer v razvoju pojava, 4.
misel ali ideja, ki ne izvira iz notranje
logike umetniškega ipd. dela, marveč jo
avtor poudarja in vsiljuje bralcu
tendenciozen -zna -o [nem. tendenzids,  gl.
tendenca] nameren, služeč posebnim na¬
menom ('•—o poročilo), s posebno težnjo;
pristranski, preračunan; naperjen proti
komu; tendencioznost -i ž  pristranost,
preračunanost; naperjenost proti komu
(čemu)

tendenčen -čna -o gl. tendenciozen
tender -ja m  [angl. tender  iz tend  streči] 1.
zalogovnik, voz s premogom in vodo
(tudi mazivi ipd.), pripet k lokomotivi,
2. ladja spremljevalka drugih ladij (za
oskrbo, službo v lukah ipd.); tenderski
-a -o ki se tiče tenderja; zalogoven (~i
vagon)

tendinitis -a m  [lat. tendo, tendinis  kita, +
-itis] vnetje kit (med.)
tendirati -am [lat. tendere]  težiti, prizade¬
vati si za čim, meriti na kaj; nagibati se
k čemu

tenente -ja m  [ital. tenente]  poročnik v ital.
vojski

teneramente /teneramen'te/ ital. prisl,  v
glas. nežno, mehko (igrati, peti)
tenija -e ž  [lat. taenia  trak] 1. del dorskega
arhitrava neposredno pod frizom (arhit.),
2. trakulja (zool.)

tenis -a m  [angl. tennis]  stara, priljubljena
igra z žogo in loparjem na posebnem
igrišču (za dve ali štiri osebe)
tenno -a m  [= jap. nebeški gospod] prista¬
vek k imenu umrlih jap. cesarjev
tenonitis -a m  [gr. tenon  kita, žila, 4- -itis]
vnetje kit (med.)

tenor -ja m  [lat. tenor  tok, potek; trajanje]
1. (nepretrgan) tok ali potek; nepretrga¬
no trajapje, 2. vodilna melodija večglasne
skladbe; fig.  vodilni ton ali misel, 3.
besedilo odločbe ali razsodbe (= dis¬
pozitiv); pomen, vsebina (listine, ured¬
be ...)

tenor -ja m  [ital. tenore  iz lat. tenor]  v glas.
1. najvišji moški glas, 2. pevec s tem

glasom, tenorist; tenorist -a m  kdor poj«
tenor (operni ~)

tenotom -a m  [gr. tenon  kita, + -tom] ki¬
rurški nož s koničastim, konkavnim
rezilom (za tenotomijo); tenotomija -e z
prerez kite

tentdkel -kla m  [nlat. tentaculum]  tipalk®*
tipalnica, tipalni organi na glavi in "

sektov, polžev ...

tentamen -a m  [lat. tentamen]  skušnji
(vnaprejšnji) izpit; poizkus
tenuis -a m  [lat. tenuis  tenak, droben] sta¬
rejša označba za trde, nezveneče so¬
glasnike (p, t, k) „ .,

tenoto [/tenu'to/ ital. iz tenere  držam
prisl,  v glas. zdržema, s popolnim h®'
janjem (glasu)

tenzija -e i [iz nlat. tensio  iz lat. tender
napeti] 1. nategovanje, natezanje; ®®'
penjanje; napetost; (duševni, telesni'
napon, 2. v fiz. napetost; napon; pritisk«
npr. plinov ,

tenzor -ja m  [nlat. tensor  iz lat. tendern

1. mišica nategovalka, nateznica (anat-)«

2. posplošen vektor (mat.)

teo- [gr. theos  bog] v sestavljenkah, nP r '
teodiceja

teobromin -a m  [nlat. theobroma  rod dreves«
katerih predstavnik je kakao, teo- + K
broma  hrana] bel, kristalast alkaloid
listov in semen kakaa, učinkuje podobe
kot kofein

teocentričen -čna -o [teo- + centričen]
bogom kot središčem dogajanja, pr" 11 '
antropocentričen

Teodiceja -e i [fr. Essays de Theodicee  . • •
teo- + gr. dikaiein  imeti, priznati z®
pravično] »Opravičevanje boga« (zar® 0 ^
zla na svetu), Leibnizovo filoz. delo.
njem ni imel samo namena rešiti prob^j®
teodiceje, marveč tudi dokazati, da j e  ;.
svet »najboljši izmed vseh mogoč'
svetov«); fig.  teodiceja -e ž problem '
filoz. teološki poizkus dokazati, da z* «
ki se šopiri v svetu, ni v nasprotju s kr^j
naukom o neskončni usmiljenosti bo«
teodolit -a m  [iz* gr. theasthai  videti, do'
chos  dolg] optična geodetska priprava J"
merjenje vodoravnih in navpičnih k
tov ;i1 i

teofilin -a m  [nlat. thea  čaj, + -fil +
kofeinu soroden alkaloid v čaju

teogonija

707

terapevt

teogonija -e ž [gr. theogonia  rodovnik
bogov, teo- + -gonija] pri starih Grkih
nauk (miti) o izviru ali rodovniku bogov;
Teogonija -e ž  naslov Heziodove pesnitve
o rodovniku stgr. bogov
tcokili -ja m  [Špan. teocalli  iz* meh. teotl
bog, calli  hiša] velika piramida (iz
zemlje) s svetiščem pri Aztekih
teokracija -e ž [gr. theokratia,  teo- + -kra-
cija] 1. »bogovladje«, oblika drž. ure¬
ditve, kjer pripada bogu (tj. duhovščini,
ki vlada v njegovem imenu) tudi polit,
oblast, 2. vladavina duhovščine ali
država s tako vladavino; teokrat -a m
duhovnik vladar (ali vladar kot najvišji
predstavnik cerkvene oblasti), npr. papež
v Vatikanu ali črnogorski vladika pred
1. 1850; teokratski -a -o ali  teokratičen
-čna -o bogovladen, ki se tiče teokracije
teolatrija -e i [teo- + gr. latreia  čaščenje]
čaščenje boga; bogoslužje
teolog -a m  [teo- + -log] bogoslovec, kdor
študira ali poučuje teologijo; teologija -e
ž bogoslovje, 1. v širšem pomenu (zlasti
v antiki) nauk o bogu ali bogovih, 2. v
ožjem: celotnost verskih naukov kake
Cerkve, urejenih v skladen sistem
(katoliška ~); teološki -a -o ali  teolo-
gičen -čna -o bogosloven, ki se tiče teo-
logije

teoman -a m  [teo- + -man] verski blaznež;

teomanija -e ž  verska blaznost
teomantija -e ž [teo- + gr. manteia  prero¬
kovanje] prerokovanje po božjem navdi¬
hu, npr. v antičnih preročiščih
teorba -e i  [fr. theorbe  iz ital.] velika ba¬
sovska lutnja z dvema vratoma iz 16. do
18. stol.

teorem -a m  [fr. theoreme  iz gr., gl. teore¬
tičen] teoretično, še nedokazano načelo,
Postavka ali trditev; logična ali znanstve¬
na predpostavka

teoretičen -čna -o [gr. theoretikos  iz theoria
gledanje, opazovanje; fig. znanstveno
raziskovanje] 1. ki se tiče teorije, v zvezi
s teorijo ali izvirajoč iz nje; abstraktno
znanstven, 2. obstoječ zgolj v teoriji ali
Predstavi, hipotetičen, 3. sloneč na teo¬
riji ali abstraktnem razglabljanju (ne na
Praktičnem opazovanju); pejor.  ločen,
odtrgan od življenja, brez zveze s prakso;
spekulativen; teoretik -a m 1. kdor se

ukvarja s teorijo ali s teoretičnimi vpra¬
šanji (pejor.  zanemarjajoč prakso), 2.
kdor dobro pozna ali razvija kako teo¬
rijo

teoretizirati -am [nem. theoretisieren  iz gr.]
ukvarjati se s teorijo; postavljati ali raz¬
vijati teorije; razpravljati o teoretičnih
vprašanjih; pejor.  preabstraktno (knjiž¬
no, šolsko) modrovati; govoriti reči, ki
so v praksi neizvedljive
teoretski -a -o [iz gr.] gl. teoretičen
teorija -e ž [fr. theorie  iz gr., gl. teoretičen]
1. čisto znanstveno spoznanje (kot lo¬
gično posplošenje prakse), 2. celotnost
vodilnih idej na kakem področju znanja
(~ presežne vrednosti); (znanstveni)
nauk, znanost sploh, 3. sistem znanstve¬
nih trditev ali hipotez, ki dajejo razlago
za kake pojave (Newtonova ~), 4. pejor.
šolska, abstraktna modrost, ločena od
resničnosti

teozof -a m  [teo- + gr. sophos  moder] pri¬
vrženec teozofije, npr. Swedenborg; teo¬
zofija -e ž »božanska modrost«, mistični
verski in filozofski nauki o božjem spo¬
znanju po intuiciji ali po neposrednem,
notranjem božjem razodetju (največkrat
v zvezi z magijo, naukom o preselje¬
vanju duš ipd.)

tepidarij -a m  [lat. tepidarium  iz tepidus
mlačen] 1. topla kopel v strim. kopali¬
ščih, 2. rastlinjak

teraco -a m  [ital. terrazzo]  vrsta tlaka ali
obloge, nav. iz čmo-belega peska (v ce¬
mentni malti), ki se izbrusi; teracer -ja
m  kdor poklicno opravlja to delo
terakota -e ž  [ital. terra cotta  »prekuhana«,
žgana zemlja] 1. fina, močno žgana
glina, 2. izdelek iz take gline: kipci,
vaze ..., 3. rdečkasto rjava barva
teramicin -a m  [lat. terra  zemlja, mykes
gliva, + -in] učinkovit antibiotik proti
virusnim boleznim

teran -a m  [ital. ter rano]  močno kraško in
istrsko vino črnkaste barve in trpkega
okusa; vsebuje precej tanina in železa
teranova -e i [iz ital.] vrsta trpežnega ometa
za fasade

terapevt -a m  [iz gr. therapeutes  iz thera-
peuein  streči, negovati] zdravnik, izkušen
v terapiji; terapevtičen -čna -o ali  tera¬
pevtski -a -o zdravilen, ki se tiče terapije

terapija

708

teriodont

(~a metoda) ali terapevtike; terapev-
tika -e ž  v med. nauk o načinih zdravlje¬
nja bolezni

terapija -e ž  [gr. therapeia]  zdravljenje
bolezni ali posameznih organov (~ srca)
-terapija -e ž  [gr. therapeia  zdravljenje, ne¬
govanje] v sestavljenkah, npr. balneo-
terapija

terarij -a m  [nlat. terrarium  iz lat. terra
zemlja] steklena ali omrežena omara s
peskom, rastlinjem in vodo za umetno
gojenje plazilcev, dvoživk ipd.
terarosa -e ž  [iz ital.] gl. terra rossa
teržsa -e ž  [fr. terrasse]  1 . umetno zvišeno
zemljišče, npr. v parkih; tak prostor, 2.
stopničasto obalno pobočje, 3. v arhit.
ravna streha na hiši; nepokrit hodnik ali
večji balkon; terasast -a -o podoben
terasi

teratologija -e ž  [gr. teras, teratos  čudno
znamenje; pošast, -1- -logija] nauk o pri¬
rojenih pomanjkljivostih organov, zlasti
nauk o nakazah in nepravilnih tvorbah
sploh (med., biol., mineral.)
teratom -a m  [gr. teras  čudno znamenje;
pošast, 4- -om] tumor ali nenormalna
tvorba sploh, npr. z zakrnelimi organi
terbij -a m  [nlat. terbium,  po švedskem me¬
stu Ytterby, kjer sojo našli] kem. prvina,
redka kovina

terca -e ž  [ital. terza  iz lat. tertia sc. pars  iz
tertius  tretji — po vrsti, redu, stopnji,
važnosti ...] 1. v mat. šestdesetinka
sekunde (časovne itd. enote), 2. tretji
razred višjih šol, 3. v glas. a) tretji ton
v tonovski lestvici, b) interval med prvim
in tretjim tonom, 4. tretji od osmih
osnovnih sunkov pri sabljanju (šp.)
terceron -a m  [Špan. tercero  tretji, tj. s
tretjino črnske krvi] potomec belca in
mulatke

tercžt -a m [ital. terzetto ] 1 . trospev, sklad¬
ba za tri glasove ali glasbila, 2. zbor treh
pevcev ali glasbenikov, 3. kitica iz treh
vrstic (metr.)

tercidl -a m,  tercialka -e ž,  tercialski -a -o
iz nlat.] gl. tercijal...
tcrciana -e ž  [lat. febris tertiana ] tretjednev-
nica, terciarna mrzlica, ponovi se vsak
tretji dan

tercidner -ja m  [iz lat. tertianus]  učenec
tretjega razreda (višjih šol)

terciar -a m  [nlat. monti tertiarii  tretja
skupina kamnin, po njihovem videzu,
iz lat. tertius  tretji] prva doba kenozoika
v geol. zgodovini Zemlje (v tej dobi so se
začele oblikovati današnje celine, g°:
rovja itd.; njena značilna tvorba je rjavi
premog)

tercidren -ma -o [gl. terciar] 1. tretjestopen,
tretji po stopnji, vrstnem redu, nastan¬
ku..., 2. izvirajoč iz terciara (~i skladi),
3. v tretjem stadiju bolezni (med.) ....
tercija -e ž  [nlat. tertia  iz lat. tertius  tretljJ
stopnja tiskarskih črk, nekoliko večjih
od cicera

tercijdl(ec) -(lc)a m  [nlat. tertiarius  iz lat'

tertius ordo  tretji red] tretjerednik, član
katol. »tretjega reda«, npr. Frančiško¬
vega (člani takih redov so laiki, ki se ne
zaobljubijo, samo sprejmejo redovna
pravila);/(g. pobožnjak(ar), svetohlinec!
tercijalka -e ž  tretjerednica; pobožnja-
kinja, svetohlinka; tercijdlski -a '°.
tretjeredniški; pobožnjaški, svetohlinsk 1
tercina -e ž  [ital. terzina  ali terza rima]  ital-
jambski verz iz treh enajstercev z rim 0
aba, bcb, cdc itd.; tako je spesnjena
Dantejeva Božanska komedija in P re '
šernov Uvod h Krstu pri Savici
teren -a m  [fr. terrain]  zemlja, ozemlje-
zemljišče, zlasti glede na naravno izobli¬
kovanost, značaj ipd.; fig.  torišče, P° d '
ročje; delovno območje; terenski -a -°
(o)zemeljski, zemljiški; ki se tiče terena
ali dela na terenu (~i dodatek)
terenec -nca m  [gl. teren] 1. prosvetna
upravni ipd. delavec na terenu, 2. v NOV
aktivist (zlasti obveščevalec) na terenu,
tj. v domačem območju, ne v parti¬
zanih

terestričen -čna -o [lat. terrestris]  zemeljski*
ki se tiče Zemlje, Zemljin; iz zemlje izv*'
rajoč, rastoč v zemlji
terier -ja m  [fr. terrier  jazbečar; jazbina,
nlat. terrarius  zemeljski] manjša pasJ?
pasma, pinču soroden lovski in luksuzni
pes (foksterier, škotski ~)
terildn -a m  [trg. ime] sintetično vlakno m
poliestra in tkanina iz takih vlaken
teriodont -a m  [gr. therion  zver, odoUh
odontos  zob] pripadnik velikanskih P ra '
davnih plazilcev iz Južne Afrike; po z °'
bovju so sorodni zverem

teriolit

709

terminus medius

teriolit -a m  [gr. therion  zver, + -lit] oka¬
mneli, fosilni ostanki zveri
teritdl -a m  [trg. ime] sintetično vlakno in
tkanina iz takih vlaken
teritorialen -lna -o [nlat. territorialis  iz
territorium  ozemlje] zemljiški, ozemeljski
(~e zahteve); sodeč k določenemu
ozemlju; krajeven; ki se tiče teritorija;
teritorialne vode področje na odprtem
morju, ki sodi pod oblast obalne države;
teritorialno načelo pravno načelo, da so
vse osebe podvržene jurisdikciji tiste
države, na katere ozemlju prebivajo
teritorij -a m  [lat. territorium  ozemlje] 1.
na določen način omejeno ozemlje
mesta); (zemljepisno) območje, področje,
okoliš, 2. [angl. territory\  v ZDA pod¬
ročja, katerim zaradi premajhnega šte¬
vila prebivalcev ni priznan rang države
terjak -a m  [nlat. theriaca  iz gr. theriake
iz therion  zver] zapleteno antično in sred¬
njeveško zdravilo (približno 70 sestavin)
proti kačjim strupom in raznim bo-
a  leznim

terma -e ž  [gl. terme] topel vrelec; terme,
term ž mn.  [lat. mn. thermae  iz gr.
thermos  topel] 1. strim. javne kopeli v
dobi cesarjev, 2. toplice, kopališče s topli¬
mi mineralnimi vrelci; tako zdravilišče
termalen -lna -o [fr. thermal  iz gr.J 1. ter¬
mičen, 2. ki se tiče term; naravno topel
ali vroč (~a voda); topliški, kopališki
(~o zdravljenje); zdraviliški
termalka -e ž  [iz gr.] gl. termos
termičen -čna -o [gr. therme  toplota] ki se
tiče toplote, toploten, toplinski
termidor -ja m  [fr. thermidor  iz gr. therme
toplota, doron  darilo] »vroči, sušni me¬
sec« (drugi poletni mesec), enajsti mesec
po koledarju fr. revolucije 1. 1789; fig.
Protirevolucionarni prevrat (po pre¬
vratu 9. termidoija — 27. julija 1794 —
ko je bil strmoglavljen Robespierre);
termidorist -a m  udeleženec termidorja,
nasprotnik Robespierra
termija -e ž  [gr. therme  toplota] nauk o
toploti

termika -e ž  [gr. therme  toplota] 1. prvotno:
nauk o toploti, gl. termija, 2. navpični
zračni tokovi zaradi neenakomernega
segrevanja zemeljske površine, pomemb¬
ni v jadralnem letalstvu

termin -a m  [lat. terminus  meja; časovno
razdobje; konec; smoter] rok, določen
čas; plačilni ipd. rok

termin -a m  [iz lat. terminus ] 1 . (strokovni,
znanstveni) izraz, ime, tj. beseda, ki
označuje kak natančno opredeljen pojem,
2. v formalni logiki: glavni, »krajni« po¬
jem v sklepu (subjekt ali predikat), 3. v
matematiki člen algebrajske enačbe
ipd.

terminalen -lna -o [lat. terminalis]  mejen,
končen (~a postaja); (pojmovno) ome¬
jen; sklepen, krajen

terminštor -ja m  [lat. terminare  omejiti]
meja med osvetljeno in neosvetljeno
površino meseca ali planeta (astr.)
terminiran -a -o [lat. terminare  omejiti,
določiti] časovno določen; določen z
rokom; terminirati -am omejiti; določiti,
postaviti rok

terminist -a m  [fr. terministe,  gl. termin]
privrženec terminizma; terminizem -zma
m  1 . kalvinistični nauk, daje bog določil
vsakemu človeku »milostni rok«, da se
poboljša, 2. obnovljeni nominalizem
Viljema Occama, 1270*—1349*, ki je
učil, da so splošni pojmi le ter¬
mini (izrazi, znaki), ne pa podobe
stvari

terminologija -e ž [termin(o) + -logija]
imenoslovje, izrazoslovje, izrazje, celot¬
nost strokovnih izrazov na kakem
področju (pravna ~); terminološki -a -o
izrazosloven, ki se tiče izrazoslovja
terminski -a -o [gl. termin] časoven, na
določen čas (ali rok) vezan, npr. borzne
kupčije

terminus -a m  [iz lat.] gl. termin
Terminus -a m  [lat. Terminus ] v strim. mit.
mejni bog, upodabljali so ga nav. v
obliki mejnika

terminus ad qucm /ter'minus ad kvem/ lat.
določeni rok, čas, do katerega se kaj
računa

terminus a quo /ter'minus a kvo/ lat. čas,
od katerega se kaj računa
terminus maior /ter'minus ma'jor/ lat. v
sklepu: prorek, prvi stavek, prva pre¬
misa (log.)

terminus medius /ter'minus me'dius/ lat.
v sklepu: srednji pojem, skupni pojem
premis (log.)

terminus minor

710

termoskop

terminus minor /ter'minus mi'nor/ lat. v
sklepu: porek, drugi stavek, druga pre¬
misa (log.)

terminus technicus /ter'minus teh'nikus/
lat. strokovni izraz ali ime, gl. ter¬
min

termion -a m, nav. v mn.  termični -ov
[term(o)- + ion] ioni, ki jih izsevajo
žareče kovine (fiz.)

termistor -ja m  [term(o)- + (res)istor] pol¬
prevodniki upor z velikim toplotnim
koeficientom (elektr.)
termit -a m  [gr. therme  toplota, + -it] vnet¬
ljiva zmes aluminija v prahu in železovih
ali drugih oksidov; pri gorenju razvija
okrog 3000° C (za varjenje tirnic, zaži-
galne bombe ipd.)

termit -a m, nav.  v mn.  termiti -ov [nlat.
termes, termitis  lesni črv, lubadar] v
zool. vrsta ščurkom sorodnih nočnih
žuželk iz tropičnih krajev; žive v velikih
»državah« in povzročajo škodo, uničujoč
lesene naprave, pohištvo ...; termitnjak
-a m  kopasto gnezdo, kot jih delajo
termiti; mnogokrat dajejo pokrajini
značilno podobo

termo- [gr. thermos  topel, therme  toplota]
v sestavljenkah, npr. termometer
termobarogr&f -a m  [termo- + barograf]
priprava, ki sočasno registrira toploto
zraka in zračni tlak

termodinamičen -čna -o [termo- + dina¬
mičen] ki se tiče termodinamike (~i
stroji); termodinamika -e ž  nauk o
odnosih med toplotno in mehansko
energijo in zakonih, po katerih se spre¬
minja toplota v druge oblike energije,
zlasti v mehansko (fiz.)
termoelektrarna -e ž  [termo- + elektrarna]
kalorična elektrarna, elektrarna na po¬
gon s toplotnimi stroji (npr. parnim
strojem), ki spreminjajo toplotno ener¬
gijo v električno; termoelektričen -čna -o
ki se tiče električne energije, nastale s
toplotno energijo

termofil -a m, nav. v mn.  termofili -ov
[termo- + -fil] živalski ali rastlinski
organizmi, ki žive v veliki toploti, neka¬
tere bakterije npr. do 70° C
termofor -a m  [termo- + -for] ogrevača,
grelec, priprava za telesno gretje, nav.
gumijasta blazina za toplo vodo

termogen -a -o [termo- + -gen] proizvaja¬
joč toploto; nastal iz toplote, izvirajoč
iz toplote

termogeneza -e ž [termo- + -geneza] na¬
stajanje toplote pri fiziol. ali kem. P r0 "
cesih, npr. v živem organizmu
termograf -a m  [termo- + -graf] toplomer«
ki samodejno registrira toploto zraka
termogram -a m  [termo- + -gram] diagram
toplotnih sprememb, ki ga riše termogr«
termohigroskop -a m  [termo- + higroskopj
priprava za merjenje absolutne vlažnosti
zraka ,

termokavstika -e ž  [termo- + kavstikal
izžiganje tkiva s termokavtrom (med i
termokavter -tra m  [termo- + gr. kante
žgalo] v med. (električni) žgalnik
termokemija -e ž  [termo- + kemija] nau
o toplotnih pojavih pri kem. procesu*
in vplivu toplote nanje .

termolabilen -lna -o [termo- + labilen] '■
z nestalno toploto (fiz.), 2. odvisen 0
toplotnih nihanj (biokem.)
termoliza -e ž  [termo- + -liza] razpadanj
kem. spojin zaradi toplote ,

termometer -tra m  [termo- + -meten
toplomer, priprava za merjenje topim
(Celzijev ~); termometrija -e ž  merjenj
toplote; nauk o tem in pripravah za *
termometrograf -a m  [termo- + -meter +
-graf] dvokraki toplomer za merjenj
najvišje in najnižje toplote zraka
termonukle&ren -rna -o [termo- + niifc«
aren] v zvezi s toploto, ki nastaja P r
jedrskih spremembah
termoplast -a m  [termo- + plast] označba z
sintetične snovi, ki postanejo plastične in
oblikovalne, če jih segrejemo; term*)
plastičen -čna -o oblikovalen, gnetlji v
toploto

termoplegija -e i [termo- + gr. P™
udarec] vročinska kap (med.) •

termorele -ja m  [termo- + rele] rele, P
katerem sproži kontakt določena tem¬
peratura (tehn.)

termos -a m  [gr. thermos  topel] termovk«
steklenica ali posoda s toplotno iz°*
cijo (npr. za kavo)

termoskop -a m  [termo- + -skop] toplok«-’
priprava, ki kaže spremembe ali razlik
v toploti, nav. brez natančnejšega me
jenja

termostat

711

Tespis

termostat -a m  [termo- + -stat] 1. naprava,
v kateri lahko regulirajo in vzdržujejo
toploto na določeni stopnji, npr. va-
lilnik, 2. priprava za reguliranje toplote
sploh

termoterapija -e ž  [termo- + terapija]
zdravljenje s toploto, npr. s toplimi
kopelmi

termotropizem -zma m  [termo- + tropizem]
pojav, da se nekatere rastline ali na
podlago prirasli organizmi obračajo k
a  toploti ali od nje, vrsta tropizma (biol.)
termovka -e ž  [iz gr.] gl. termos
terna -e ž  [fr. terne  iz lat. terni  po trije] 1.
Pri loteriji: trojica, tri izžrebane ali za¬
dete številke; fig.  nepričakovana sreča,
2. trojka, kompleksna s tremi elementi
(mat.)

teropod -a m, mn.  teropoda -od s [gr. ther
zver, -f -pod] vrsta velikih, izumrlih pla¬
zilcev iz triasa in jure
teror -ja ali  teror -ja m  [fr. terreur  iz lat.
terror  strah, groza] 1. strahovanje, (po¬
litično ipd.) nasilje, 2. strahovlada, tj.
uporabljanje fizičnega nasilja, zlasti nad
polit, nasprotniki (fašistični ~); raz¬
dobje strahovlade

terorist -a m  [fr. terroriste,  1794, Babeuf,
iz lat.] kdor hoče kaj doseči s terorjem,
privrženec terorja; kdor opravlja terori¬
stična dejanja; fig.  nasilnež; terorističen
-čna -o ki se tiče teroristov ali terorizma;
nasilen, strahovalen; terorizem -zma m
uporabljanje, izvajanje terorja (kot polit
metode); fig.  nasilje, strahovanje
terorizirati -am [nem. terrorisieren  iz lat.]
strahovati, v strahu imeti (z nasiljem,
grožnjami...); preganjati, izvajati teror,
vladati s terorjem

terpen -a m, nav. v mn.  terpeni -ov [terp¬
entin) + -en] skupina ogljikovodikov
v rastlinskih eteričnih oljih (kem.)
terpentin -a m  [nem. Terpentin  iz angl. iz
lat. terebinthina sc. resina  smola tere-
binte] 1. tekoča smola raznih vrst iglav¬
cev, 2. terpentinovo olje (dobljeno z de-
stilacijo te smole)

Terpsihora -e ž [gr. Terpsichore  iz terpein
razveseljevati (se), choros  ples] 1. v stgr.
mit. modrica plesa in zbornega petja, ena
devetih modric, 2. fig.  asteroid
terra /te'ra/ lat. zemlja; dežela

terra firma /te'ra fir'ma/ lat. kopno, ce¬
lina (v naspr. z morjem)
terra incognita /te'ra inkog'nita/ lat. ne¬
znana zemlja, neznan svet; fig.  kaj
povsem neznanega (stvar, vprašanje ...)
terra prohibita /te'ra prohi'bita/ lat. prepo¬
vedana dežela;/(g. kaj prepovedanega
terra rossa /te'ra ro'sa/ ital. jerovica, jerina,
rdečkasto rjava prst, nastaja pri razpa¬
danju apnenca (barva izvira od železo¬
vega oksida)

terra sigillata /te'ra sigila'ta/ lat. vrsta
mehke, rdečkaste gline, zlasti z otoka
Lemnosa; na njenih izdelkih je bil vtis¬
njen žig [lat. sigillum ]
terret labor, aspicc praemium /te'ret Ia'bor,
as'pice pre'mium/ lat. če te je strah dela,
pomisli na plačilo (tudi geslo Tomaža
Hrena)

Tersites -ta m  [iz gr.] gl. Terzit
tertium comparationis /ter'cium kompara-
cio'nis/ lat. »tretje pri primeri« (v čemer
se dve primerjani stvari ujemata, ker
jima je skupno), npr. ta človek je zdrav
kot dren; zdravje = tertium compara¬
tionis

tertium non datur /ter'cium non da'tur/ lat.
»tretjega (tretje možnosti) ni«, tj. samo
dvoje je mogoče, ali — ali...
tertius gaudens /ter'cius gau'dens/ lat.
»tretji, ki se veseli«, tj. kjer se prepirata
dva, tretji dobiček ima, prim. duobus
litigantibus...

tertius interveniens /ter'cius interve'niens/
lat. posrednik, razsodnik
Terzit -a m  [gr. T/iersites]  hrom in grbast
zabavljač v Homerjevi Iliadi (»pooseb¬
ljena psovka«), osovražen zaradi stru¬
penega jezika; Terzit je pravzaprav na¬
sprotnik nesmiselne vojne, kraljev in
bogatašev, ki jim poje slavo Homer;
fig.  terzit -a m  zloben zabavljač
teselaren -rna -o [nlat. tessellatus  iz lat.
tessella,  dimin. iz tessera  kocka] kockast,
v kockah (~i ornament); teseralen -lna
-o 1. kockast, v obliki kocke, 2. ki se
tiče kristalnega sestava s tremi enakimi
osmi: kocka, oktaeder ...
tesla -e ž  [po N. Tesli, 1856—1943] merska
enota za gostoto magnetnega pretoka
Tespis -a m  [gr. Thespis]  ime Atenca, ute¬
meljitelja stgr. tragedije, živel okrog

test

712

tetralema

540 pr. n. š.; s svojo gledališko družino
je baje na vozu potoval iz kraja v
kraj; fig-  Tespisov voz potujoče gleda¬
lišče

test -a m  [angl. test  poizkus] psihotehnični
preizkus za ugotavljanje duševnih zmož¬
nosti: spomina, zbranosti itd.; preizkus
sploh (med., tehn., fiz.); test(ov)en -vna -o
ki se tiče testa (~a ocena)
testacija -e ž  [lat. testari  (iz)pričati; na¬
praviti oporoko] 1. pismena potrditev,
2. volitev česa v oporoki
testament -enta m  [lat. testamentum]  1.
poslednja volja, oporoka (pr.), 2. za¬
veza, zakon, naziv za oba dela biblije
(stari, novi ~); testamentaren -ma -o
oporočen, ki se tiče testamenta; voljen v
testamentu

testat -a m  [lat. testatum\  izpričevalo; po¬
trdilo

testator -ja m  [lat. testator]  oporočnik, za¬
pustnik, kdor kaj zapušča, voli v oporoki
testi Akacija -e ž  [lat. testificatio]  izpričanje,
dokaz s pričami

testikel -kla m  [lat. testiculus,  dimin. iz
testis  modo; fig. priča — Rimljani so pri
pričanju polagali roko na moda, ker so
imeli plodilne organe za simbol božanske
moči] modo, semenčnik, ena od dveh
moških spolnih žlez v modniku (anat.)
testimonij -a m  [lat. testimonium]  1 . prič-
(ev)anje, 2. izpričevalo, 3. dokaz
testimonium maturitatis /testimo'nium ma-
turita'tis/ lat. zrelostno izpričevalo
testimonium morum /testimo'nium mo'rum/
lat. nravstveno izpričevalo
testimonium paupertatis /testimo'nium pau-
perta'tis/ lat. ubožno izpričevalo; fig.
izpričevalo (dokaz, znamenje...) duševne
revščine

testirati -am [lat. testari]  1 . pismeno po¬
trditi, npr. obiskovanje vseučiliških pre¬
davanj, 2. napraviti oporoko, 3. zapu¬
stiti, voliti v oporoki

testirati -am [gl. test] opraviti test; preiz¬
kusiti s testom

teston -a m  [ital. testone,  avgm. iz testa
glava, po podobi na kovancu] star ital.,
pozneje tudi fr. in angl. srebrnik
testosteron -a m  [test(ikel) + ster(ol) +
-on] moški spolni hormon (biokem.)
testoven -vna -o [iz angl.] gl. test

testura -e ž  [gl. testirati] potrdilo o obisko¬
vanju vseučiiiških predavanj
tetanija -e ž  [nlat. tetania  iz gr.] bolezen v
obliki dolgotrajnih mišičnih krčev, po¬
vzročajo jo motnje obščitnice, pomanj¬
kanje kalcijevih soli itd., največ pri
otrocih in nosečnicah
tetanus -a m  [lat. tetanus  iz gr. tetanos
otrpel] v med. mrtvični krč, nevarna in¬
fekcijska bolezen; povzročajo neki bacil,
ki živi v zemlji

tete-a-tete/tet a tet'/ fr. 1. prisl,  v dvoje, iz oči
v oči, tj. na štiri oči, 2. samost,  tak pogo¬
vor, 3. vrsta blazinjaka v podobi črke S
Tetida -e ž  [gr. Thetis]  v stgr. mit. morska
boginja, hči Nereja, Pelejeva žena in
mati Ahila

tetika -e ž  [gr. thetos  postavljen, gl. teza]
nauk o tezah, sodbah ali dogmatičnih
načelih (fil.)

Tetis -ide ž  [iz gr.] gl. Tetida
tetoviranje -a s  [iz polinez. tatu  iz ta  znak]

1. okrasitev telesa z vrezovanjem risb
v kožo ali vbadanjem barve; običaj
razširjen pri avstralskih itd. plemenih in
so ga razširili mornarji, 2. taka risba;
tetovirati -am vrezati ali vbosti risb 0
na kožo

tetra -e ž [gr. tetra-  iz tettares  štiri] mehka,
beljena bombažna tkanina za plenice iz
več — včasih štirih — plasti, ki hitr°
vpijajo vlago

tetra- [gr. tetra-  iz tettares  štiri] v sestav¬
ljenkah: štiri-, četvero-, npr. tetragon
tetraeder -dra m  [tetra- + gr. hedra  sedež)
četverec, geom. telo s štirimi mejni# 1
ploskvami, npr. pravilna tristranična pi¬
ramida

tetragon -a m  [tetra- + -gon] četverokotnik
(geom.); tetragondlen -lna -o četvero-
koten; ki se tiče tetragonalnega kristal¬
nega sistema

tetragram -a m  [gr. tetragrammon,  tetra-
+ -gram] beseda iz štirih črk (tudi i® 6
boga, ki je v mnogih jezikih sestavljen 0
iz štirih črk, npr. hebr. JHVH) .

tetrakord -a m  [tetra- + gr. chorde  striinaJ
v glas. 1. glasbilo (lira) na štiri strune,

2. akord iz štirih tonov .

tetralema -e ž  [tetra- + gr. lemma  postavka!

v formalni logiki sklep, sestavljen 12
štirih členov v prvi premisi

tetralogija

713

Ti

tetralogija -e ž  [gr. tetralogia,  tetra- +
-logija] 1. v antiki štiri drame, povezane
v celoto: tri tragedije (trilogija) in ena
satira, 2. danes: leposl. delo v štirih,
povezanih delih

tetrameter -tra m  [tetra- + -meter] četvero-
mer, verz iz štirih, navadnih ali dvojnih
stopic, ločen s cezuro
tetrapod -a m, nav.  v mn.  tetrapoda -od s
[tetra- + -pod] četveronožci (zool.)
tetrapodija -e ž  [tetra- + -podija] v metr.
četverostopje (verzov); verz iz štirih
stopic

tetrarh -a m  [gr. tetrarches,  tetra- + -arh]
četrtnik, 1. član vladavine štirih, 2.
vladar tetrarhije; tetrarhija -e ž 1. štiri-
vladje, vladavina štirih mož, 2. eden od
štirih delov, na katere je razdeljena kaka
država, npr. rimska za cesarja Diokle¬
cijana, 3. država, razdeljena na štiri dele
tetrasilabičen -čna -o [tetra- + silabičen]
štirizložen, (sestavljen) iz štirih zlogov
tetrastih -a m  [tetra- + stih] pesem ali
kitica iz štirih vrstic

tetrera -e ž [gr. tetreres]  četveroveslača,
stgr. bojna ladja s štirimi vrstami ve¬
slaških klopi na vsaki strani
tetroda -e ž [tetr(a) + (elektr)oda] elektron¬
ka s štirimi elektrodami
* e| bg -a m  [gr. theourgos, theos  bog, ergon
delo] kdor se ukvarja s teurgijo, »čudo¬
delnik«, zaklinjavec duhov; teurgija -e ž
sistem magije, npr. pri egipt. platonikih,
ki so trdili, da delajo čudeže s pomočjo
dobrih duhov; (domnevno) poseganje
bogov ali nadnaravnih sil v človeške za-
deve; tak poseg, »čudež«

Tevton -a m, nav. v mn.  Tevtoni -ov [lat.
mn. Teutoni  ali Teutones]  pripadniki
starogerman. — ali keltskega — pleme¬
na, ki ga je 1. 102 pr. n. š. premagal
rimski vojskovodja Marij pri Aquae
Sextiae; izraz se večkrat rabi za Nemce
ali Germane sploh; tevtonski -a -o ki se
tiče Tevtonov; (staro)nemški ali ger¬
manski

'cvto(no)manija -e i [Tevton(o) + -manija]
norost na vse, kar je nemško ali ger¬
mansko

teza -e ž  [gr. thesis  iz tithenai  postaviti] 1.
Postavka ali stavek, vsebujoč kako (še
nedokazano, sporno) trditev; postavka

ali trditev sploh, 2. predmet znanstvene
ipd. razprave, 3. v Heglovi filozofiji:
prva stopnja, izhodišče dialektičnega
razvojnega procesa (teza, antiteza, sin¬
teza), 4. v metr. nenaglašeni del stopice
(v klasični poetiki naglašeni del), 5.
v glas. naglašeni del takta
tezavrirati -am [iz gr. thesauros  zaklad] 1.
kopičiti, zbirati vrednosti, 2. hraniti
denar doma, da leži mrtev, namesto v
hranilnici

Tezej -a m  [gr. Theseus ] v stgr. mit. sin
atenskega kralja Egeja, za Heraklom
največji junak starih Grkov. Proslavil se
je z mnogimi junaštvi: rešil je Atence
maratonskega bika, ubil na Kreti straš¬
nega Minotavra in z Ariadnino pomočjo
pobegnil iz labirinta. Premagal je Ama¬
zonke, sodeloval v pohodu argonavtov...
tezmoforije -ij ž mn.  [gr. thesmophoria  iz
thesmos  zakon, običaj, pherein  nositi]
stgr. praznik žetve; praznovale so ga
poročene žene na čast Demetre, boginje
poljedelstva in varuhinje zakona
tg kratica: tangens
Th (torij) znak za kem. prvino
thalatta, thalatta [/ta'lata/ prim. shr. ta la s]
gr. »morje, morje!« — radosten vzklik
Ksenofontovih vojščakov, ko so ob
vrnitvi z bojnega pohoda — po bitki pri
Kunaksi 1. 401 pr. n. š. — zagledali
morje (Ksenofon, Anabaza)
tliat is the question /3®t iz kues'čan/
angl. to je vprašanje ... gl. to be or not
to be ...

theatrum anatomicum /teat'rum anato'mi-
kum/ nlat. »anatomično gledališče«, tj.
predavalnica za anatomijo, ker ima
klopi kot v amfiteatru
Theatrum Europaeum /teat'rum europe'um/
nlat. kronika sočasnih dogodkov, za¬
snoval jo je zgodovinar Abelin (izhajala
od 1633 do 1738, 21 zvezkov)
the dansant /te' dasa'/ fr. čajanka s plesom
thesaurus -a m  [/tezau'rus/ = lat. zaklad]
1. besedišče, 2. besednjak, nav. naslov
velikih besednjakov klasičnih jezikov
thriller -ja m  [/6ri'lo/ angl. iz thrill  stra¬
hotna zgodba] strahotna, »srhljiva«
zgodba, igra ali film
Thule -la m  Hat.] gl. ultima Thule
Ti (titan) znak za kem. prvino

tiamin

714

tiinpan

tiamin -a m  [ti(o)- + amin] vitamin B,
(biokem.)

tiara -e i fiat., gr. tiara]  1 . staroperz. po¬
krivalo, zlasti kraljev (ali judovskih
velikih duhovnov), 2. tridelna krona
rim. papeža; fig.  papeško dostojan¬
stvo

tibet -a m  [po Tibetu] 1. vrsta volnene
preje in tkanina iz nje, 2. vrsta ovčjega
krzna

tibialen -lna -o [lat. tibia  piščal] goleničen;
tfbija -e ž  piščal, golenica, sprednja kost
v goleni (anat.)

ticket -a m  [/ti'kit/ angl. iz fr. etiguette]
listič; vozovnica; vstopnica; glasovnica
tiers etat /tjsrzeta '/  fr. »tretji stan«, polit,
neenakopravno meščanstvo v fevdalni
Franciji pred 1. 1789 (v naspr. z vlada¬
jočim plemstvom in duhovščino)
tiflitis -a m  [gr. typhlon  slepo črevo, +
-itis] v med. vnetje slepega črevesa,
prim. apendicitis

Tifon -ona m  [gr. Typhon]  v stgr. mit. naj¬
mlajši sin Gee in Tartara, velikanska,
ogenj bruhajoča pošast s sto zmajskimi
glavami — simbol vrtinčastih viharjev
ali poosebitev uničujočih sil iz ognje¬
nikov

tifozen -zna -o [nlat. typhus  tifus, iz gr.
typhos  dim, tema — prvotno so vse bo¬
lezni z zamračeno zavestjo imenovali
tifus] v zvezi s tifusom (~o obolenje);
podoben tifusu; tifus -a m v  med. vrsta
hudih, nalezljivih bolezni različnega
izvira (trebušni, pegasti ~); tifusen -sna
-o ki se tiče tifusa (~i bacil)
tigel -gla m  [nem. Tieget]  1. majhen tiskar¬
ski stroj, 2. talilnik ali talilna peč
tiger -gra m  [lat., gr. tigris]  velika, krvoloč¬
na zver iz družine mačk; v Aziji, zlasti v
Indiji

tihizem -zma m  [gr. tyche  sreča, usoda]
nauk o vsesplošnem gospostvu naključja
tik -a m [fr. tic]  1 . trzaj ali (neboleč)
drget ene ali več obraznih mišic; fig.
smešna, čudna razvada, 2. boleč drget
obraznih mišic, vrsta nevralgije
tik ‘a m  [angl. teak  iz malaj.] 1. v bot.
vzhodnoindijski hrast, 2. tikovina; tiko-
vina -e i tikov les, rumenkasto rjav les
tega drevesa, zelo trd in težak, največ za
izdelavo ladij

til -a m  [fr. tulle,  po mestu Tulle] tenka mre¬
žasta volnena ali svilena tkanina
tilberi -ja m  [angl. tilbury,  po iznajditelju]
lahek dvokolesni voz za dve osebi, na¬
vadno s sklopno streho
tilda -e ž [Špan. tilde]  vijuga (~), 1. v Špan.
glasovno znamenje nad črko n (sefior),
v portug. nad a, d, 6, 2. ponavljaj, P°'
navljalno znamenje (v slovarjih)
tim -a m  [iz angl.] gl. team
timbre [/tebra/ fr. iz lat. tympanum  boben]
1. zvon, po katerem se tolče, 2. zvok,
glas, zvenk, 3. barva glasu ali zvoka, 4.
žig, 5. kolek

time is money /taim iz mA'ni/ angl. prego¬
vor: čas je denar ,

timeo Danaos et dona ferentes /timeo
danaos' et do'na feren'tes/ lat. »bojim se
Danajcev, četudi prinašajo darove« —'
v Vergilovi Eneidi besede svečenika Lao-
koonta, ki je svaril Trojance pred le¬
senim konjem s skritimi vojščaki, ki so
ga Danajci (= Grki) »darovali« Tro¬
jancem in z njegovo pomočjo osvojil'
Trojo

timeo hominem unius libri /ti'meo ho'mineni
uni'us li'bri/ lat. »bojim se človeka, k'
pozna eno samo knjigo«, tj. ker jo te¬
meljito pozna, je resen nasprotnik (a' 1
v pejor. smislu, bojim se ga, ker je eno¬
stranski)

timijan -a m  [nem. Thymian,  lat. thynutrti
iz gr. thymos]  »materina dušica«, o’"
šavna rastlina z majhnimi cvetovi
timokracija -e ž  [gr. time  cena; vrednost;
služba, + -kracija] oblika ustavne ure¬
ditve, kjer so polit, pravice državljanov
odvisne od njihovega premoženja 111
dohodkov

timol -a m  [tim(ijan) + -ol] antiseptik 12
timijanovega olja

timologija -e ž  [gr. time  cena; vrednost*
+ -logija] v fil. nauk o vrednotah
(= aksiologija)

Timon -a m  [gr. Timoti]  ime bogatega*
radodarnega Atenca, Sokratovega so¬
dobnika, ki je zasovražil ljudi, ker
stiski pri nikomer ni našel ponioe
(junak Shakespearove drame Tini?/ 1
Atenski); fig.  timon -a m  ljudomrznik*
sovražnik ljudi

timpan -a m  [iz gr.] gl. timpanon

timpanist

715

tireoidea

timpanist -a m  [timpan + -istj kdor igra na
pavko

tlmpano -a m  [ital. timpano  iz lat. tympa-
num  iz gr.] pavka, bobniča
timpanon -a m [iz gr. tympanon  boben] 1.
pavka, bobniča, vrsta glasbila, 2. v
arhit. a) okrašeno slemensko čelo pri
stgr. svetiščih, b) s podobami okrašeno
polje nad cerkvenimi okni ali portali,
3. votlina srednjega ušesa; ušesni bobnič
(anat.)

timus -a m  [nlat. thymus  iz gr. thymos  ti¬
mijan, morda zaradi podobnosti s
cvetnimi popki te rastline] v anat. pri¬
željc, notranja prsna žleza
tingelt&ngel -gla m  [iz nem., nastalo po
zvenu] kavarna s pevkami ali zabavišče
(kabaret, variete) nižje vrste; veliko
hrupa in nemira

tinktura -e i [lat. tinctura  barvanje] 1. v le¬
karništvu: alkoholna raztopina česa
(jodova ~), zlasti alkoholni ali etrov
izvleček iz zelišč ali živalskih snovi,

2. barva ali barvilo, 3. v heraldiki: he¬
raldične barve

tinta -e i [ital. tinta  barva, obarvana teko¬
čina] črnilo ali rdečilo za pisanje; tinten
-tna -o ki se tiče tinte
t>o- [gr. theion  žveplo] v kem. sestavljenkah
se tiče žveplenih spojin, npr. tioplast
tiofen -a m  [tio- + fen(il)] žveplo vsebujoča
spojina, sorodna bencenu
tioplast -a m  [tio- + plast] vrsta umetnih,
kavčuku podobnih snovi
tip -a m [lat. typus  iz gr. typos,  gl. -tip] 1.
vzorec, obrazec česa; prvotna, osnovna
oblika (z bistvenimi lastnostmi kakih
predmetov); zgled, primer česa, 2. zna¬
čilna, posebno izrazita oblika, vrsta,
izvedba ...; znamka, npr. avtomobila,

3. vrsta (biol.), 4. v literaturi: posplošen
lik z značilnimi potezami kake družbene
plasti (~ graščaka); fig.  izvirnež; poseb¬
než; pejor.  moralno slab človek ali značaj

'tip -a to,  -tipičen -čna -o, -tipija -e i  [gr.
typos  udar, vtisk, kov, posnetek] v
sestavljenkah, npr. prototip, stereotipija
tipa -e ž  [nem. Type  iz gr.] ulita tiskarska
, Črka ali črka na pisalnem stroju
tipičen -čna -o [lat. typicus\  pripadajoč ka¬
kemu tipu, predstavljajoč kak tip; fig.
značilen za kaj; poseben, izrazit; tipski

-a -o izdelan po tipu, vrsten (~a izde¬
lava)

-tipija -e i [iz gr.] gl. -tip
tipika -e ž  [gl. tip] kaj tipičnega
tipizacija -e i [gl. tip] 1. urejanje, razvršča¬
nje po značilnostih; razvrstitev po
tipih, vrstah..., 2. omejevanje proizvod¬
nje na manjše število tipičnih vrst ali
izdelovanje proizvodov po enotnem tipu;
fig.  poenotenje; tipizirati -am urejati,
razvrstiti po značilnostih; omejevati
proizvodnjo na posamezne tipe; izvesti
tipizacijo; fig.  poenotiti
tipo- [iz gr.] gl. -tip

tipogrdf -a to  [tipo- + -graf] 1 . v širšem
pomenu: tiskar, v ožjem: (črko)stavec,
2. stavni stroj, ki uliva vrste
tipografija -e i  [tipo- + -grafija] 1. tiskar¬
stvo, 2. tiskarna (podjetje)
tipolog -a m [tipo- + -log] kdor se ukvarja
s tipologijo; tipologija -e ž  nauk o tipih
(psihol.)

tipometer -tra m  [tipo- + -meter] črkomer,
priprava za merjenje velikosti tisk. črk
tipski -a -o [iz gr.] gl. tipičen
tiptop neskl. pridevn.  [angl. tiptop  najvišja
stopnja] odličen, izvrsten
tirada -e ž  [fr. tirade ] 1. dolg, prazen govor
ali besedičenje; ploha besedi, 2. razvle¬
čena, nališpana fraza, 3. nagla pasaža
(glas.)

tiran -a to  [lat. tyranms  iz gr. tyramios]  1 .
v stari Grčiji vladar, ki seje s silo, s pre¬
vratom polastil oblasti, 2. samosilnik, sa¬
movoljen in grozovit vladar; trinog,
nasilnik

tiranicid -a to  1 . [lat. tyrannicida\  ubijalec
tirana, 2. [lat. tyrannicidium]  uboj, umor
tirana

tiranija -e ž  [lat., gr. tyrannia]  1 . vlada ali
oblast tirana, 2. nasilna, grozovita vla¬
davina; trinoštvo, samosilstvo, 3. nasilje,
zatiranje; tiranizirati -am zatirati, na¬
silno, samovoljno ravnati, silo delati
komu

tiraža -e ž  [fr. tirage  iz tirer  vleči] 1. naklada,
natisk, število natisnjenih izvodov (knji¬
ge, časopisa ...), 2. v loteriji: vlečenje,
žrebanje

tireoidea -če ž  [nlat. thyreoidea sc. giandula
iz gr. thyreos  ščit, eidos  oblika] v anat.
žleza ščitnica

tireoiditis

716

tobak

tireoiditis -a m  [tireoid(ea) + -itis] vnetje
ščitnice (med.)

tirocinij -a m  [lat. tirocinium]  1. prva vojna
služba, 2. učna doba, npr. v farmaciji, 3.
učna knjiga za začetnike
tiroidea -če ž  [iz gr.] gl. tireoidea
tiroksin -a m  [tir(eoidea) + gr. oxys  jedek,
+ -in] v biokem. hormon žleze ščitnice,
brezbarvna kristalna snov, vsebuje jod
tirolka -e ž [fr. tyrolienne]  tirolski ples, po¬
časnemu valčku podoben ples v 3 / 4  taktu
tironska znamenja [lat. notae tironianae,  po
Tironu, Ciceronovem osvobojencu in taj¬
niku, ki jih je iznašel ali izpopolnil]
brzopisna znamenja (vrsta stenografije)
pri starih Rimljanih

tirs(os) -a m  [gr. thyrsos ] Bakhova palica,
lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali
trtnim listjem ovita palica Bakha in nje¬
govih svečenic

Tirtej -a m  [gr. Tyrtaios]  stgr. pesnik iz
7. stol. pr. n. š., ki je pisal navdušene
bojne pesmi in z njimi pripomogel
Spartancem k zmagi nad Mesenci;
tirtejski -a -o v Tirtejevem slogu; za¬
nosen, navdušujoč

tit. [iz lat.] 1. titel, titula, 2. s polnim na¬
slovom

titdn -a m, nav.  v mn.  titani -ov [gr. Titan]
v stgr. mit. bogovi velikani, potomci
Urana in Gee, ki so se uprli očetu Uranu
in izročili oblast enemu izmed njih,
Kronosu; Kronosov sin Zevs pa je pre¬
magal s svojimi brati titane in jih vrgel
v Tartar; fig.  velikan (po genialnosti,
učenosti ...); titanski -a -o ki se tiče ti¬
tanov;/;^. velikanski, orjaški, presegajoč
človeške sile; neukrotljiv
titan -a m  [nlat. titanium ] kem. prvina, zelo
trda kovina srebrnkasto sive barve, po¬
dobna siliciju (za zlitine, barve, v kera¬
miki ipd.)

titanit -a m  [titan + -it] gl. sfen
titanizem -zma m  [titan + -izem] upor
proti bogovom; fig.  neukrotljiva upor¬
nost (do ustaljenega reda, tradicij ...)
titanomahija -e ž [titan(o) + gr. mache  boj]
boj Zevsa in olimpskih bogov s titani
(mit.)

titanozaver -vra m [titan(o) + gr. sauros
kuščar] fosilni južnoamer. kuščar iz
krede (zool.)

titanski -a -o [iz gr.] gl. titan
titel -tla m  [iz lat.] gl. titula
titer -tra m  [fr. titre]  1. v kem. množina
snovi v 1 cm s  raztopine (stopnja koncen¬
tracije), 2. stopnja tankosti svilene niti;
izražena s številko, 3. čistina zlatih alt
srebrnih kovancev

titracija -e ž  [gl. titer] ugotavljanje titra
(kem.); titrirati -am 1. ugotoviti, določiti
titer (kem.), 2. razvrstiti (svilene niti) P°
titru

titula -e ž [lat. titulus]  1. naslov ali na(d)P lS
na knjigi, umetnini ...; označba česa,
2. naslov, častni naslov ali ime (za uradu 1
ali družbeni položaj)

titular -ja m  [iz lat. titulus]  1. kdor nosi kak
naslov, 2. kdor ima zgolj naslov brez
funkcij; titularen -rna -o ki se tiče na¬
slova; nasloven, časten, zgolj po naslovu,
imenu, ne v resnici (~i svčtnik)
titulatura -e ž  [nlat. titulatura ] polni uradni
naslov; naslovje; naslavljanje
titulirati -am [gl. titula] 1. podeliti naslov,
2. nasloviti, naslavljati; nagovoriti, ime-
novati z uradnim, častnim ipd. naslovom
titulomanija -e ž  [titul(o) + -manija] strast,
pohlep po naslovih

titulo pleno /ti'tulo ple'no/ lat. s polnim
naslovom

titulus -a m  [lat. titulus  naslov] pravni na¬
slov, osnova, ki daje kako pravico, npr*
do lastnine (pr.)

Tl (talij) znak za kem. prvino
tmčza -e z [gr. tmesis  rez, rezanje) razstav¬
ljanje sestavljene besede in vrivanj®
drugih besed med njene sestavine, np r -
v grščini in nemščini

toaleta -e ž  [fr. toilette  iz toile  platno] le¬
potilna mizica z zrcalom (tudi: lepotiln e
potrebščine), 2. napravljanje (oblačenj®*
umivanje, česanje ...), 3. damska oblek®
(večerna ~), 4. kopalnica, 5. stranišč®*
toaleten -tna -o ki se tiče toalete
toast -a m  /toust/ angl. popečenec, Po¬
pečen reženj kruha; fig.  zdravica, napit¬
nica (ta pomen izvira iz starega angl*
običaja)

tobak -a m  [Špan. tabaco,  po besedi doma¬
činov s Haitija] 1. vrsta kulturne rastlin®*
izvira iz Amerike, 2. njeni listi, priprav¬
ljeni za kajenje, njuhanje itd., 3. izdelek
iz teh listov

to be or not to be, that is the question 717

tomahavk

to be or not to be, that is the question
/tu bi: or not tu bi:, 5set iz 5o kues'čon/
angl. »biti ali ne biti, to je zdaj vpraša¬
nje«, prvi verz iz znamenitega Hamleto¬
vega monologa v istoimenski Shake¬
spearovi tragediji

tobogan -a m  [angl. toboggan,  po besedi
domačinov] 1. lahke, nizke sani pri
severnoamer. Indijancih, 2. (tobogan -a m)
naprava za razvedrilo otrok ali odraslih
toccata -e ž  /toka'ta/ ital. v glas. skladba
v svobodni obliki za orgle ali klavir
(namen tokat je izpričati igralčevo
tehniko)

toga -e ž [lat. loga]  bela moška volnena
halja brez rokavov, pri Rimljanih vrhnje
oblačilo polnopravnih državljanov
toilette [fr.] gl. toaleta
tokajec -jca m  [po mestu Tokay ob Tisi]
sladko, aromatično vino iz okolice
Tokaya na Madžarskem
tokata -e ž  [iz ital.] gl. toccata
tokoferol -a m  [gr. tokos  porod, + -fer,
+ -ol] biokem. snov z lastnostmi proti-
sterilnega vitamina E
tokogenija -e ž  [gr. tokos  porod, + -genija]
v biol. rojstvo živega iz živega, iz
roditeljev (v naspr. z abiogenezo)
tokologija -e ž  [gr. tokos  porod, + -logija]
nauk o porodništvu (med.)
tokotehnija -e ž  [gr. tokos  porod, techne
spretnost, umetnost] porodničarska
spretnost

toksemija -e ž [toks(ičen) + -emija] zastru-
Pitev krvi s toksini (med.)
toksičen -čna -o [nlat. toxicus  iz gr. toxikon
strup — za zastrupljanje puščic] ki se
tiče strupov, zlasti toksinov; strupen
toksidermija -e ž  [toksi(čen) + -dermija]
kožni izpuščaji zaradi jemanja zdravil
toksigen -a -o [toks(ičen) + -gen] nastal
zaradi zastrupitve

toksikacija -e ž  [nlat. toxicatio  iz gr.] za¬
strupitev (= intoksikacija)
toksikoldg -a m  [gr. toxikon  strup, +_ -log]
strokovnjak v toksikologiji; toksikolo-
gija -e ž  struposlovje, nauk o strupih
fo izviru, kem. sestavi, delovanju ...)
toksikomanija -e ž  [gr. toxikon  strup, +
-manija] strast po uživanju raznih snovi,
ki vsebujejo strupe (alkohol, nikotin,
kokain...)

toksikoza -e ž  [nlat. toxicosis  iz gr.] bole¬
zensko stanje zaradi učinkov kakega
strupa, zastrupitev

toksin -a m, nav.  v mn.  toksini -ov [toksi¬
čen) + -in] strupen presnovek mikro¬
organizmov ali strup sploh, nastal v
živem ali mrtvem organizmu (telo reagira
nanje z antitoksini)
toksinemija -e ž [iz gr.] gl. toksemija
toksodont -a m  [gr. toxon  lok, odous,
odontos  zob] izumrli velikanski sesa¬
lec iz Južne Amerike; živel v oligo-
cenu

tolar -ja m  [nem. Thaler,  okr. iz Joachims-
thaler,  po mestu Jachimovu na Češkem,
kjer je bil prvi kovan v 16. stol.] star
nemški, avstrijski itd. srebrnik različne
vrednosti

toleranca -e ž [lat. tolerantia  prenašanje,
strpnost] 1. strpljivost, strpnost do dru¬
gačnih naziranj, posebno verskih, 2. za¬
konit odstopek od predpisane teže zlat¬
nika ali srebrnika, 3. dopusten odstopek
od predpisane teže, mere ... (tehn.), 4.
odpornost do zdravil ali strupov (med.);
tolerančen -čna -o ki se tiče tolerance;
tolerančni patent verskopolit. odredba
avstr, cesarja Jožefa II. iz 1. 1781, ki je
dovoljevala versko svobodo in zasebno
bogoslužje pripadnikom drugih kršč.
veroizpovedi

toleranten -tna -o [lat. tolerans]  1 . strpljiv,
(versko itd.) strpen, 2. odporen proti
učinkom zdravil ali strupov
tolerirati -am [lat. tolerare]  prenašati, do¬
puščati, trpeti kaj

tolos -a m  [gr. tholos ] 1 . okrogla stgr.
shramba za orodje in orožje, 2. v Atenah
rotunda, kjer so bivali pritani
toluol -a m  [tolu(jski balzam) -f -ol;
toluol so prvotno izdelovali iz tolujskega
balzama, po mestu Santiago de Tolu v
Kolumbiji] brezbarvna, vnetljiva teko¬
čina, sorodna bencolu, za izdelovanje
zdravil, barv, razstreliv...

-tom -a m,  -tomičen -čna -o, -tomija -e ž
[gr. torne  rez, iz temnein  rezati] v sestav¬
ljenkah, npr. anatom, trihotomija
tom. lat. kratica: tomus
tomahdvk -a m  [angl. tomahavk,  po indi¬
janski besedi] lahka bojna sekira sever¬
noamer. Indijancev

tombak

718

tonzura

tombak -a m  [fr. tombac  iz malaj. tambaga
baker] rdeča med, rdeče rumena zlitina
iz bakra (okrog 90%) in cinka
tombola -e ž  [ital. tombola  iz tombolare
pasti] vrsta javne loterije, največkrat v
dobrodelne namene (dobitki so v blagu)
torni -ja m  [angl. Tommy  Tomažek, po
Tomažu Atkinsu, izmišljenem imenu za
britanskega vojaka v vojaških obrazcih]
šaljivo ime za navadnega vojaka v bri¬
tanski armadi

-tomičen -čna -o, -tomija -e ž  [iz gr.] gl. -tom
tomist -a m  zagovornik filozofije Tomaža
Akvinskega; tomizem -zma m  filoz. in
teol. sistem dominikanca T. Akvinskega,
1225*—1274, največjega predstavnika
sholastike; njegova (modificirana) filo¬
zofija je še danes uradna filozofija kato¬
liške cerkve

tomomamja -e ž  [gr. torne  rez, + -manija] v
med. 1. sla po operiranju, 2. sla biti
operiran

tomus -a m  [lat. tomus  iz gr. tomos  odrez]
zvezek, snopič (knjige)
ton -a m  [lat. tonus  glas, iz gr. tonos  nape¬
tost] 1. glas, zvok (po višini, moči,
barvi ...); barva, barvitost, odtenek,
izraz ali poudarek glasu, 2. v slikarstvu:
barva; stopnja intenzivnosti barve (te¬
men ~), 3. značaj, prevladujoči vtis vseh
barv na sliki, 4. glasovni izraz, način go-
vorjenja, ravnanja ipd. (dostojen ~);
tonski -a -o ki se tiče tonov ali tona;
zvočen (~a spremljava), glasoven
tona -e i [angl. ton,  fr. torne]  1. merska
enota za težo (metrska tona = 1000 kg;
angl. tona = 1016 kg; amer. tona =
907 kg), 2. merska enota za ladijsko pro¬
stornino (= registrska tona); tonski -a -o
ki se tiče tone (~i voz)
tondlen -lna -o [nlat. tonalis,  gl. ton] zvočen,
glasoven; ki se tiče tonalnosti; tonalnost
-i ž  1. v glas. razmerje med toni, zlasti
razmerje vseh tonov melodije do osnov¬
nega tona, 2. v slikarstvu: sistem barvnih
tonov

tonalit -a m  [po vzhodnoalpskem prelazu,
+ -it] pohorski granit
tonaliteta -e ž [gl. tonalen] 1. tonovska
lestvica, 2. tonalnost

tondža -e ž  [fr. tonnage  iz tonne  tona] 1.
teža vode, ki jo izpodrine plovni objekt

(enaka je teži ladje s tovorom, nav. se
računa v registrskih tonah), 2. nosilnost
ladje, izražena v registrskih tonah (tudi
nosilnost tovornega vagona ipd., iz ra '
žena v tonah), 3. nosilnost ladjevja
(~ trgovske mornarice)
tonda -e i [ital. tondo  okrogel] okrogla fl°'
rentinska podoba ali relief iz 15 . ali
16. stol.

tonfilm -a m  [ton + film] zvočni film
toničen -čna -o [gr. tonikos  iz tonos  nape¬
tost] 1. ki se tiče tonusa ali tonike, 2.
stopnjujoč (delovanje telesa), krepilen,
poživljajoč

tonika -e ž [ital. tonica  iz gr.] v glas. !■
osnovni ton tonovske lestvice, 2. akord
na prvi stopnji lestvice
tonikum -a m, mn.  tonika -ik s [nlat. to'"'
cum  iz gr.] v med. krep(č)ilo, npr. železno
vino

tonkin -a m  [po nekdanji državi Tonkin v
Indokini] vrsta bambusa, npr. za smu¬
čarske ali ribiške palice
tonometer -tra m  [ton(o) + -meter] 1. 8 k 1 '
somer, priprava za merjenje višine gl*'
sov, 2. pritiskomer, a) priprava za m ef '
jenje krvnega pritiska, napona v očesu
ipd., b) priprava za merjenje tlaka raznih

par , h

tonovski -a -o [gl. ton] ki se tiče glasbenih
tonov (~a lestvica)
tonski -a -o gl. ton, tona
tontina -e ž  [fr. tontine,  ustanovil jo J®
neapeljski bankir L. Tonti, 1630—I69pl
1. vrsta samopomoči; njeni člani vložU 0
v skupni sklad delež in od njega dobivaj®
obresti; preživeli pa uživajo tudi obresti
od deležev prej umrlih članov, 2. nek*
hazardna igra na karte za 12—15 oseh
tonus -a m  [nlat. tonus  iz gr.] normaln*
notranja napetost živega mišičnega tkiv*
ali organov (fiziol.)

tonzila -e ž  [lat. mn. tonsillae ] v anat-
mandelj (žlezi na obeh straneh žrela),
tonzildren -rna -o mandeljnov O'"' 0
vnetje)

tonzilitis -a m  [tonzil(a) + -itis] vneti®
mandeljnov (med.)

tonzilotomija -e i  [tonzil(o) + -tomija] op®"
rativna odstranitev mandeljnov (med.)
tonzura -e ž  [lat. tonsura  striženje] 1- str l
ženje las vrh glave (verski obred).

topaz

719

toron

v krožcu ali kolobarju izstriženi lasje
vrh glave katol. duhovnikov ali redovni¬
kov, 3. podoben običaj pri drugih ver¬
skih skupnostih

topaz -a m  [gr. topazos ] vrsta dragih
kamnov, navadno belo rumene barve,
mnogokrat za geme

topičen -čna -o [gr. topikos  iz topos  kraj)
krajeven; ki se tiče topike ali topik;
topika -e ž  1. predmet, snov razgovora
ipd., 2. sistematičen pregled dokazov in
stališč, ki naj rabijo piscu ali govorniku
pri iskanju dokazov ali utemeljevanj; tak
spis, npr. Aristotelov v Ciceronovem
prevodu, 3. spretnost v razvrščanju in
razlaganju svojih idej, 4. nauk o sosledju
besed in stavkov

topika -ik s mn.  [nlat. topicum,  mn. topiča
iz gr.] v med. pomočki, ki učinkujejo na
določene (vnanje) telesne dele
topinambur -ja m  [iz portug. po čilskem
plemenu Topinambu] laška repica, ko¬
ristna, sončnici sorodna južnoamer.
rastlina z užitnimi gomolji
topo- [gr. topos  kraj] v sestavljenkah, npr.
topograf

topograf -a m  [topo- + -graf] »krajepisec«,
strokovnjak za topografijo; topogra-
fičen -čna -o ali  topografski -a -o »kraje-
pisen«, ki se tiče topografije (~i slovar,
~i znaki); topografija -e i 1. »krajepisje«,
nauk in spretnost, ki se ukvarja z opiso¬
vanjem in grafičnim, kartografskim upo¬
dabljanjem kakih krajev ali manjših
delov zemeljske površine (z oblikova¬
nostjo tal, vodovjem, naseljenostjo ipd.),
2. tak snemek ali zemljevid
topolino -a m  [= miška, iz ital. topo  miš]
vrsta manjšega ital. avtomobila
topologija -e ž  [topo- + -logija] nauk o
legi in odnosu teles v prostoru (geom.)
toponim -a m  [top(o)- + gr. onyma  ime]
1. krajevno ime, 2. ime, nastalo iz kra¬
jevnega imena, 3. označba telesnih delov
(anat.); toponimija -e ž 1. jezikovno in
zgodovinsko razlaganje ali preučevanje
krajevnih imen, 2. imenoslovje telesnih
delov (anat.)

toponomastika -e ž [top(o)- + gr. onoma,
onomatos  ime] krajevno imenoslovje,
nauk o izviru in pomenu krajevnih
imen

Tor -a m  [stnord. Thorr ] v nordijski mit.
bog groma, predstavljali so si ga z veli¬
kanskim kladivom

tora -e ž  [hebr. tor ah  nauk; postava] 1.
starohebr. ime za petero Mojzesovih
knjig (pentatevh), iz katerih poje kantor
ob sobotah posamezne odlomke, 2. ce¬
lotno versko slovstvo pri Judih
torakalen -lna -o [gl. toraks] ki se tiče
toraksa; (o)prsen

torakoplastika -e ž [gr. thorax  prsni oklep,
+ plastika] plastična operacija na oprsju,
npr. odstranjevanje reber
torakotomija -e i [gr. thorax  prsni oklep, +
-tomija] odprtje prsne votline
toraks -a m  [gr. thorax  prsni oklep] 1.
oprsje pri žuželkah, 2. oprsje, prsnjak,
prsni koš (anat.)

toreador -ja m  [Špan. toreador  iz toro  bik]
bikoborec, zlasti bikoborec na konju
torero -a m  [Špan. torero]  bikoborec, ki se
bori peš

torčvt -a m  [gr. toreutes  rezbar, vrezovalec]
kdor se ukvarja s torevtiko; torevtika -e
ž umetniško oblikovanje kipcev, reliefnih
podob itd. v lesu, slonovi kosti ali
kovini

tori ja m  [angl. tory]  torijec, pripadnik ali
simpatizer torijevske stranke
torianit -a m  [tori(j) + -an + -it] radio¬
aktivna rudnina, torijev oksid; vsebuje
tudi uran in druge prvine
torij -a m  [nlat. thorium,  po nordijskem
bogu Toru] radioaktivna kem. prvina,
mehka, bleščeča se kovina sive barve,
podobna aluminiju

torije(ve)c -j(ev)ca m  [angl. tory]  član ali
privrženec angl. aristokratske stranke, gl.
tory; fig.  (skrajni) konservativec
tornado -a m  [angl. tornado  iz* Špan.
tronada  nevihta, morda v zvezi s Špan.
tornar  vrteti] 1. silovit vrtinčast vihar, ki
divja zlasti v Severni Ameriki, 2. nevihte
v Zah. Afriki, zlasti ob začetku in koncu
deževne dobe

tornister -tra m ali  tornistra -e ž [nem.
Tornister  iz* ngr.] telečnjak, (vojaška)
nahrbtna torba s telečjo kožuhovino
povrhu

toron -a m  [tor(ij) + -on, kot argon] radio¬
aktivni izotop radona, produkt razpa¬
danja torija (kem.)

torpedo

720

tour

torpedo -a m  [lat. torpedo  otrplost; elek¬
trični skat] 1. električni skat (morska
riba), 2. podolgast podvodni izstrelek s
svojo pogonsko silo za potapljanje
sovražnih ladij (izstreli se navadno iz
ladij ali podmornic); torpedirati -am na¬
pasti s torpedom, izstreliti torpedo (na
ladjo); potopiti s torpedom; fig.  prepre¬
čiti, prekrižati (račune, načrte...)
torpedovka -e z [gl. torpedo] manjša, zelo
hitra bojna ladja za torpediranje sovraž¬
nih ladij

torr -a m  [/tor/ po ital. znanstveniku Torri¬
celliju] merska enota za majhne tlake
(= 1 mm živosrebrnega stolpca)
torta -e ž  [ital torta  iz lat. tortus  zavit; zvi¬
tek] vrsta boljših kolačev, navadno z na¬
devom in oblivom

tortilla -e ž [/torti'lja] Špan. dimin. iz torta
kolač] mehikanski kolač iz koruzne moke
tortuga -e ž [iz Špan.] želva, zlasti neka
rečna iz Južne Amerike
tortura -e ž [nlat. tortura  krivljenje] mu¬
čenje, trpinčenje, navadno kot kazen ali
pomoček za izsiljevanje izpovedi ali pri¬
znanj

torus -a m  [lat. torus  blazina; ležišče; za¬
konska postelja] 1. svitasto izbočeni del
podnožja jonskih in korintskih stebrov
(arhit.), 2. cvetišče (bot.), 3. guba, iz¬
boklina (anat.), 4. neki geometrični lik
tory -ja m  [/to:'ri/ angl. mn. tories,  iz ir¬
skega toraidhe*  zasledovalec, vzdevek,
ki so jim ga prilepili nasprotniki] 1.
prvotno: razlaščeni katol. Irci, od leta
1679—80 pristaši kralju Jakobu II.
zveste dvorske stranke, 2. član ali pri¬
vrženec angl. polit, stranke iz konca
17. stol. (predstavnice velike posesti),
1. 1830 se je preimenovala v konserva¬
tivno stranko; fig.  (skrajni) konserva¬
tivec

torzija -e ž  [nlat. tor.;io\  1 . vrtenje, sukanje,
vsukavanje (in sila, s katero se telo temu
upira); zasuk(anost), vzvoj, npr. niti,
žice..., 2. zasuk prerezane žile, da se
ustavi krvavitev (med.)
torziometer -tra m  [torzi(ja) + -meter] pri¬
prava za merjenje vrtilnega momenta
(fiz., tehn.)

torzo -a m  [ital. torso  trup] v upodabljajoči
umetnosti: okrnjek, okrnjen kip, npr.

brez glave in udov; fig.  nepopolno ali
nedokončano umetniško (znanstveno)
delo

Tot -a m  [gr. Thoth iz  egipt. Tehut]  stegipt-
bog modrosti, začetnik znanosti in umet;
nosti, v podobi človeka s pasjo ali
ibisovo glavo

totalen -lna -o [nlat. totalis  iz lat. totus  ves,
cel] ves, celoten, popoln, vse obsegajoči
totalna vojna vojna, ki terja skrajnji na¬
por vseh sil in ki jo vodi kaka država 2
vsemi sredstvi, ne glede na medn. ltl
vojno pravo; totdlnost -i ž  (po)polnost,
celotnost

totalitaren -rna -o [fr. totalitaire  iz Jat-
totus  ves] celoten, vse obsegajoč, povze;
majoč vse v svoje območje (zlast*
označba za fašistične režime in njihovo
težnjo, podrediti drž. ciljem vse javno m
zasebno življenje); izključujoč drugo
mnenje ali opozicijo

totalitarist -a m  [gl. totalitaren] privrženec
totalitarizma; totalitarizem -zma m  to¬
talitarni p.olit. sistem, režim, nauk .••
totaliteta -e ž [fr. totaliti  iz lat. totus  vesi

1. totalnost, 2. celota; celotni znesek,
3. absolutnost (fil.)

totalizator -ja m  [fr. totalisateur  iz lat.] *:
seštevalni stroj, 2. mehanični števec, k|
knjiži in prikazuje stave na konje P 0
konjskih dirkah; stavni biro
totdlnost -i ž  [iz lat.] gl. totalen
totem -a m  [angl. totem,  po indijanski h^"
sedi ototeman]  1 . pri nekaterih prirn 1 '
tivnih plemenih žival (redkeje rastlin®
ali predmet), ki jo časte po božje, ker !°
štejejo za začetnika rodu ali plemen®’

2. tak lik ali emblem

totemizem -zma m  [angl. totemism]  kult [h
čaščenje totemov, ena najstarejših oblik
religije, nastala v dobi rodovne ure¬
ditve

toujours perdrix /tužur' perdri'/ fr. >>0  Jj
zmeraj jerebice«, izraz prenasičenosn
(baje vzklik dušebrižnika, ki je fr. kralju
Henriku IV. očital ljubezenske P u . st0 .
lovščine; kralj mu je dal v pouk serviraj
več dni zapored samo jerebice, češ da J
sem in tja potrebna sprememba)
tour /tur/ fr. »tja«, vožnja v določeno sm et ’
naspr. retour

Tour de France

721

tragikomedija

Tour de France /tur da fras/ fr. vsakoletne
medn. kolesarske dirke v Franciji
toumee [fr.] gl. turneja
tour-retour /tur ratur'/ fr. »tja in nazaj«,
vožnja v določeno smer in nazaj
tout [/tu/ fr. iz lat. totum  vse] ves, cel;
vsak

tout comprendre, c’est tout pardonner /tu
kopra'dre setu' pardone'/ fr. »kdor vse
razume, tudi vse oprosti«, baje izrek
madame de Stael
T. p. lat. kratica: titulo pleno
tr. kratica: tremolo

trab -aba m  [nem. Trab]  dir konja, direk,
v naspr. z galopom
trabakul -a m  [iz ital.] gl. trabakula
trabdkula -e ž  [ital. trabaccolo ] vrsta dvo-
jambornice na Jadranu
trabant -a m  [ital. trabante  iz nem. traben
dirjati, iz* češ.] 1. telesni stražnik vladar¬
jev in knezov v srednjem veku; pejor.
pomagač, priprežnik; privesek, 2. v astr.
spremljevalec planeta (Zemljin trabant
je Mesec)

trabeata -e ž  [lat. trabea  halja vitezov,
kraljev ipd.] rimska komedija iz basov
cesarja Avgusta; jemala je snov iz življe¬
nja najvišje rim. družbe
trabiika -e ž  [Špan. trabuco]  1 . vrsta starin¬
ske puške s široko cevjo, 2. vrsta cigar
trade /treid'/ angl. obrt; trgovina; promet
trade mark /treid' ma:k/ angl. tovarniški,
zaščitni znak (trg.)

tradent -enta m  [lat. tradere  predati] od-
svojitelj (pr.)

badeskdncija -e ž  [po angl. naravosl. J.
Tradescantu] lepotna rastlina-lončnica
z visečimi poganjki
trade union -a m  [angl.] gl. tradeunion
tradeunion -a m  [/treidjunjan/ iz angl.] de¬
lavska zveza, delavska strokovna orga¬
nizacija v Angliji, angl. dominionih in
ZDA; tradeunionist -a m  član ali pri¬
vrženec tradeunionov
tradicija -e ž [lat. traditio  iz tradere  izročiti]
1. prenašanje verovanj, običajev, navad
itd. iz rodu v rod; tako (ustno) izročilo;
(stara) navada ali običaj, 2. predaja, iz¬
ročitev v last (pr.)

tradicionalen -lna -o [fr. traditionnel]  sloneč
na izročilu, ohranjen po izročilu; obi¬
čajen, že izdavna v rabi, star(odaven)

45  — Slovar tujk

tradicionalist -a m  [fr. traditionaliste ] pri¬
vrženec tradicionalizma; tradicionalizem
-zrna m  1 . verovanje v tradicije; podpi¬
ranje tradicij; precenjevanje pomena tra¬
dicij, 2. teol. nauk, da so religiozna vero¬
vanja nastala po razodetju in se ohranila
po ustnem izročilu

traduttore, traditore /traduto're, tradito're/
ital. »prevajalec, izdajalec« (ker je mno¬
gokrat težko ali nemogoče ustrezno pre¬
vesti avtorjevo misel); fig. pejor.  slab
prevajalec

trafika -e ž  [ital. traffico  trgovina, kupčija]
prodajalnica tobaka, cigaret, znamk in
drugih drobnih potrebščin
trafikant -a m  [ital. trafficante  kupčevalec]
lastnik trafike; prodajalec v trafiki
trdfo -a m  okr. za transformator
tragak&nt -a m  [iz gr.] gl. tragant
tragant -a m  [gr. tragos  kozel, anthos  cvet]
1. v bot. vrsta rastlin, spadajo med me-
tuljnice, 2. smolasta snov za lepilo
(dajejo jo nekatere vrste teh rastlin)
traged -a m  [lat. tragoedus  iz gr.] 1. igralec
tragičnih vlog, 2. pisec tragedij
tragedija -e ž  [lat. tragoedia  iz gr. tragodia
iz tragos  kozel, ode  pesem; tragedija se
je verjetno razvila iz stgr. obrednih
pesmi, ki so jih peli v kozlovske kože
oblečeni plesalci na čast Bakha] žalo-
igra, dramsko delo, ki upodablja boj
strasti ali idej in se navadno konča s pro¬
padom glavnega junaka; fig.  huda ne¬
sreča, žalosten, pretresljiv, usoden do¬
godek

tragelaf -a m  [gr. tragelaphos, tragos  kozel,
elaphos  jelen] 1. žival v antičnem baje¬
slovju, kozel in jelen obenem, 2. vrsta
afriških antilop

trdgičen -čna -o [gr. tragikos,  gl. tragedija]
v slogu tragedije ;fig.  pretresljiv, ganljiv;
žalosten; usoden, poguben
tragik -a m  [iz gr.] gl. traged
tragika -e ž  [gr. tragike]  tragičen moment
(v drami, življenju ...); tako dogajanje
ali dogodek

tragikomedija -e ž [nlat. tragicomedia  iz lat.
tragicocomoedia  iz gr.] dramsko delo, v
katerem je tragična snov obdelana v
šaljivi obliki, ali kjer se tragični momenti
prepletajo s komičnimi in veselimi; fig.
žalosten in obenem smešen dogodek,

traheitis

722

transakcija

položaj, prizor tragikomičen -čna -o
žalosten in smešen obenem; tragiko-
mika -e ž kar zbuja žalost in smeh
traheitis -a m  ftrahe(o)- + -itis] vnetje
sapnika (med.)

traheja -e ž [gr. arteria tracheia  iz trachys
hrapav] sapnik, dušnik (pri človeku in
živalih, ki dihajo s pljuči); traheje -ej z
mn.  cevasti dihalni organi členonožcev
(insektov ipd.)

traheo- [nlat. trachea  sapnik, iz gr.] v se¬
stavljenkah, npr. traheoskopija
traheobronhitis -a m  [traheo- + bronhitis]
vnetje sapnika in bronhijev (med.)
traheoskop -a m  [traheo- + -skop] priprava
za preiskovanje sapnika; traheoskopija
-e z preiskovanje sapnika, npr. z laringo-
skopom (med.)

traheotomija -e z [traheo- + -tomija] prerez
sapnika, npr. pri davici, če je nevarnost,
da se bolnik zaduši

trahit -a m  [gr. trachys  hrapav, + -it] hra¬
pava vulkanska kamnina s porfimo
strukturo

trahit sua quemque voluptas /tra'hit su'a
kvem'kve volup'tas/ lat. vsak ima svoje
slabosti ali strasti (Vergil)
trahodont -a m  [gr. trachys  hrapav, odous,
odontos  zob] izumrli močvirni plazilec
(dinozaver) iz krede; imel je račji kljun
in pribl. 2000 majhnih zob
trahom -a m  [nlat. trachoma  iz gr. trachys
hrapav] egiptovska očesna bolezen, na¬
lezljivo in nevarno zrnasto vnetje očesne
veznice (med.)

trajekt -a m  [lat. traiectus  prevoz, prehod]
1. prevoz z brega na breg, 2. ladja ali
splav za prevoz avtomobilov, vlakov ipd.,
zlasti na rednih progah
trajektorija -e z [nlat. trajectoria ] krivulja,
ki pod stalnim kotom seka skupino do¬
ločenih krivulj (geom.)
trakcija -e ž [nlat. tractio  iz lat. trahere  vleči]
1. vlek (med.), 2. vlek, vleka (dizelska ~)
trakt -a m  [lat. tractus  poteza, vrsta, iz
trahere  vleči] 1. kraj, področje, 2. v anat.
več sorodnih ali funkcionalno povezanih
organov (prebavni —), 3. krilo, del
zgradbe Gužni ~), 4. ulica ali kompleks
ulic

traktacija -e ž [iz lat. tractatio]  ravnanje,
postopanje: gostija

traktat -a m  [lat. tractatus  razprava] 1-
večja znanstvena razprava, večinoma teo¬
retična; manjši spis, 2. mednarodna po¬
godba

traktirati -ant [lat. tractare  vlačiti; obdelo¬
vati...] 1. (po)gostiti koga, 2. (lepo ah
grdo) ravnati s kom, 3. razpravljati o
čem, razlagati, obravnavati kaj
traktor -ja m  [nlat. tractor  iz lat. trahere
vleči] vlačilec, stroj za vlačenje kmetij¬
skih in drugih strojev, za prevoze itd.;
traktorist -a m  voznik traktorja
traktriks -a m  [nlat. tractrix]  vlačilna kri¬
vulja (geom.)

trama -e ž  [fr. trame  votek] mehko vita
svilena preja

traminec -nca m  vrsta trte in močnega
rdečega ali belega vina iz okolice Tra-
mina na južnem Tirolskem
tramontana -e ž  [ital. tramontano, tra-  ' z
lat. trans  čez, ital. monte  gora] severnih’
hladen severni veter v Italiji in našem
Primorju

tramp -a m  [angl. tramp  potepuh, klatczj
1. v ZDA brezposelni delavec ali klateč
potepuh, potujoč (navadno brez v °~
zovnice) od mesta do mesta, 2. tram-
per

tramper -ja m  [angl. tramp  ali tram'
steamer]  trgovska, tovorna ladja brez
voznega reda, vozi po naročilu
trampolin -a m  [ital. trampolino]  odskoči^
ali skakalna deska; rabi se pri telovadu
ali v cirkusih

tramvaj -a m  [angl. tramway, tram  tirnici
way  pot] 1. elektr. cestna železnica
potniški promet v mestih (prvotno
konjsko vprego), 2. tak posamezen v0
tranquillo /trankvi'lo/ ital. v glas. mirn°’
tiho (igrati, peti)

trans -a m  [fr. transe ] 1. polzavestno, mP'
noži podobno stanje (med spanjem 1
budnostjo); ekstaza, zamaknjenost, *•
stanje spiritističnega medija, ko > >oD '
čuje« z duhovi ,

trans- [lat. trans  čez, prek, onkraj] P re °.
pona v zloženkah, npr. transatlantsk >
transport .

transakcija -e ž  [lat. transactio]  trgovsh ^
ipd. pogodba; sporazum; večji trg. P°
sel; izvedba takega posla (finančna
večkrat pejor.

transalpinski

723

translacija

transalpinski -a -o [lat. transalpinus)  cez-
alpski, onstran Alp (ležeč)
transatlantik -a m  [trans- + Atlantik] čez-
mornik, čezmorska, čezoceanska ladja
transatlantski -a -o [trans- + atlantski]
onstran Atlantika (ležeč); segajoč prek
Atlantika; čezoceanski, čezmorski (~i
polet)

transcendenca -e i [nlat. transcendentia  iz
lat. transcendere  presegati, prestopiti] 1.
kar ima transcendentalno naravo (po¬
goji spoznanja) ali obstoji onstran iz¬
kušnje, 2. nadčutni, spoznanju nedo¬
stopni svet; transcendenčen -čna -o gl.
transcendenten

transcendentalen -lna -o [nlat. transcenden-
lalis ] 1. v Kantovi filozofiji in pred
Kantom v srednjev. sholastiki: kar se
tiče nadčutnih, apriornih pogojev (oblik,
kategorij) spoznanja, ki jih ne daje
izkušnja, npr. abstraktni pojmi, ideje,
ideali ..., 2. transcendenten; transcen-
dentalizem -zrna m  transcendentalni ide¬
alizem, filoz. smer, ki sloni na transcen¬
dentalnih pojmih

transcendenten -tna -o [lat. transcendens]
nadčuten, čutom in čutnemu spoznanju
nedostopen, zunaj meja izkušnje in
praktičnega spoznanja (taka je Kantova
»stvar sama na sebi«, pojmi o duši,
bogu itd.), naspr. imanenten; fig.  on¬
stranski; nadnaraven; nespoznaten
transduktor -ja m  [trans- + lat. ductor
vodnik] električni pretvornik
transfer -ja m  [angl. transfer  iz lat. trans-,
ferre  nositi] 1. prenos kakih pravic na
drugo osebo (pr.), 2. prenos denarja iz
ene banke, države ali valute v drugo,
3. prenos nominalnih vrednotnic od
enega lastnika na drugega
transferacija -e ž  [lat. transferre  prenesti,
trans-, ferre  nositi] prenos, npr. zaple¬
njene lastnine na drugo osebo; transfe-
rirati -am prenesti; prestaviti, premestiti;
prevesti

transfiguracija -e i [lat. trans-, figurare  obli¬
kovati] 1. preoblikovanje, spremenitev
oblike; preobraženje; preobrazba, 2.
(Kristusovo) poveličanje (relig.)
transformacija -e ž  [nlat. transformatio ] 1.
Preoblikovanje, sprememba oblike, vi¬
deza ipd., pretvoritev, 2. prevedba

(mat.), 3. globlja in podrobnejša tehnika
variiranja (glas.); transformacijski -a -o
ki se tiče transformacije
transformator -ja m  [fr. transformateur  iz
nlat.] v tehn. naprava, ki spreminja na¬
petost elektr. toka, največ izmeničnega
transformirati -am [lat. transformare  preob¬
likovati] preoblikovati, spremeniti (ob¬
liko, videz, značaj ...); spremeniti, pre¬
tvoriti (v fiz. eno obliko energije v drugo,
napetost elektr. toka ...)
transformist -a m  [fr. transformiste]  privr¬
ženec transformizma; transformizcm
-zrna m  v biol. nauk o razvoju, spre¬
minjanju živalskih in rastlinskih vrst;
fig.  razvojna teorija

transfundirati -am [lat. transfundere  pre¬
liti] preliti, pretočiti, pretakati; izvesti
transfuzijo

transfuzija -e ž  [lat. transfusio  prelitje] v
med. prelitje, pretok krvi iz žil (ven)
enega organizma v drugega, npr. pri
večji izgubi krvi

transgresija -e ž  [lat. transgressio  iz trans-
gredi  prekoračiti] 1. prestop, prekora¬
čenje; (pre)kršitev, npr. ukaza; presto¬
pek, prekršek, 2. v geol. vdiranje morja
na kopno zaradi nižanja zemeljske skorje
transigenten -tna -o [lat. transigere  porav¬
nati (se)] spravljiv, popustljiv
transistor -ja m  [okr. iz angl. transfer re-
sistor]  v elektroniki: 1. vrsta elektr.
ojačevalcev, ki nadomeščajo elektronke,
2. transistornik, transistorski sprejemnik
transkontinentalen -lna -o [trans- + konti¬
nentalen] čezcelinski, npr. pacifiška že¬
leznica; medcelinski

transkribirati -am [lat. transcribere  pre¬
pisati] 1. prepisati, prenesti nakoga (pr.),
2. prepisati v drugo pisavo, 3. prepisati
za drugo glasbilo ali glas
transkripcija -e ž  [lat. transcriptio  prepis]
1. prepis; prenos s prepisom (pr.), 2.
uporabljanje drugih pismenk, npr. grških
namesto latinskih, 3. v lingv. uporab¬
ljanje posebnih znamenj za natančno
reprodukcijo glasov (fonetična ~), 4.
prepis skladbe za drugo glasbilo ali glas
transkript -a m  [lat. transcriptus]  prepis česa
transldcija -e ž  [lat. translatio  prenos] 1.
prenos zvokov (govora, glasbe) na da¬
ljavo po vodih ali radiu, 2. prevod (za-

translator

724

transsubstanciacija

starelo), 3. v mehaniki: premočrtno gi¬
banje teles, naspr. rotacija, 4. vzporedni
premik (mat.); translacijski -a -o pre¬
nosen; ki se tiče translacije
transl&tor -ja m  [lat. translator]  prevajalec;

zaprisežen tolmač (zastarelo)
transliteracija -e i [lat. trans-, littera  črka]
prepis v drugo abecedo, npr. besedila
s cirilskimi pismenkami v latinske
translocirati -am [lat. trans-, locus  kraj]
premestiti, prestaviti; translokdcija -e ž
premestitev na drug prostor ...
transmigr&cija -e ž  [nlat. transmigratio]  1.
(pre)selitev, preseljevanje v drug kraj,
deželo ..., 2. »selitev duš« (= metem-
psihoza); transmigrirati -am (pre)seliti,
preseljevati (se)

transmisija -e ž  [lat. transmissio  prevoz,
prenos] 1. prenašanje; prenos; prevoz,
2. v tehn. prenos (in naprave zanj, npr.
s transmisijskim jermenom) in porazde¬
ljevanje meh. sile od motorja k delovnim
strojem, 3. presevanje (opt.); transmi-
sijski -a -o ki se tiče transmisije; trans-
misijski jermen prenosni, gonilni jermen
pri transmisiji (tehn.)
transmitirati -am [lat. transmittere  prepe¬
ljati] prenesti; odpraviti, odposlati
transmontdn -a -o [lat. transmontanus ,
trans-, mons, montis  gora] 1. onstran gora
(ležeč), 2. ultramontan
transmutacija -e ž  [lat. transmutatio  pre¬
mena] 1. sprememba, premena, menjava,
2. spreminjanje živalskih in rastlinskih
vrst (biol.), 3. v alkimiji: spreminjanje
manjvrednih kovin v zlato ali srebro;
transmutacijski -a -o ki se tiče transmu¬
tacije; transmutacijska teorija teorija o
razvoju živih bitij, kakor jo je formuliral
Lamarck, največji evolucionist pred
Darvvinom; transmutirati -am spremeniti
kaj; spremeniti ali spreminjati se
transoceanski -a -o [trans- -f- oceanski]
čezoceanski, čezmorski
transparenca -e ž [nlat. transparentia]  pro¬
sojnost, prozornost, presevnost
transparent -čnta m  [nlat. transparens  pre¬
sojen] 1. črtanec, papirni podkladek z
debelimi črtami, 2. presojna, zadaj
osvetljena slika ali napis, 3. napis ali
slika na platnu (za reklamo, pri mani¬
festacijah ...); transparčnten -tna -o ki

se tiče transparenta; presojen, preseven,
prozoren (~i papir)

transpiracija -e ž  [lat. trans-, spirare  dihati]
1. znojenje, potenje; znoj, pot, 2. izpa¬
revanje; izparina; izhlapevanje (pri rast¬
linah); transpirirati -am 1. znojiti, potiti
se, 2. izparjati; izhlapevati, izpuhtevati
transplantacija -e ž [lat. trans-, plantare
saditi] 1. presad(itev) rastline, 2. presa¬
janje, presad(itev) živega tkiva ali organa
— tudi pri rastlinah — na drugo mesto
ali drug organizem (med., bot.); trans-
plantirati -am presaditi, izvesti trans¬
plantacijo

transplantat -a m  [gl. transplantacija] pr®"
sadek (med.)

transportirati -am [lat. transponere  presta¬
viti] 1. prestaviti na drugo mesto; spre¬
meniti vrstni red (črk, besed ...); Pf^"
mestiti (člene mat. enačbe), 2. prestaviti)
preložiti skladbo v drugo tonaliteto
transport -a m  [fr. transport  iz lat. transpof'
tare  prenesti] 1. prenos; prevoz, P r ®'
•važanje (blaga ali ljudi); odprava, Z-
prevozna sredstva; transporten -tna -°
prevozen, ki se tiče transporta
transportabel neskl. pridem,  [trans- + P° r '
tabel] prenosljiv, prenosen, prevozen
transportacija -e ž [lat. transportatio]  1. pr e '
važanje; prevoz, 2. pregon (deportacija)
transportant -a m  [lat. transportare  P re '
nesti] pošiljavec, (od)pošiljatelj ,

transporter -ja m  [fr. transporteur  iz lat-‘
1. prevoznik, odpremnik, 2. spremlje va '
lec transporta, 3. kotomer, priprava z ®
merjenje kotov v obliki polkroga, razde¬
ljenega na 180° i

transporter -ja m  [angl. transporter  iz
prenašalec, prenosni, tekoči trak; vrst
drugih prenašalnih naprav (tehn.)
transportirati -am [lat. transportare  P r _
nesti] 1. prenesti na drugo mesto; P re j
važati, odpremiti, prepeljati, 2. pregna
v kazensko kolonijo, deportirati ,
transpozicija -e ž  [nlat. transpositio  pren°
1. prenos; premeščanje, premestitev, •
v glas. prestava v drugo tonaliteto, •
spremenjena lega (med.), 4. permutacij
(mat.) t

transsubstanciacija -e ž  [lat. trans-, s  .’
stantia  snov] bistvena sprememba sno .
premena ene snovi v drugo (v kat

transsudacija

725

travestija

teologiji dogma o premeni kruha in vina
v Kristusovo telo in kri)
transsuddcija -e £ [lat. trans-, sudare  potiti
sej v med. izcejanje transsudata iz ka¬
pilar v okolno tkivo; transsudat -a m
nevnetni izcedek pri transsudaciji
transurdn -a m  [trans- + uran] transuran-
ska prvina; transuranski -a -o ki se tiče
transuranov (= transuranskih prvin), tj.
umetnih prvin, ki imajo višje atomsko
število kakor uran, ki je bil zadnji na
Mendelejevi lestvici, npr. neptunij
transverzala -e £ [nlat. transversalis  poševen]
prečnica, prečna premica, ki seče dve ali
več premic ali površin; taka os, linija,
prometna zveza ipd. (planinska ~);
transverzalen -lna -o ki se tiče transver¬
zale; prečen, poševen, v poševni smeri,
naspr. longitudinalen
transvestit -a m,  transvestitka -e £ [lat.
transvestire  preobleči se] kdor spolno
uživa, če nosi perilo ali obleko oseb
drugega spola; transvestizem -zrna m
nagnjenje transvestitov (-itk)
tranša -e £ [fr. tranche]  1. kos, reženj (mesa);
rezina (kruha), 2. obrok posojila ali
emisije vrednotnic, 3. rob kovanca,
včasih z napisom ali okrasom; tranširati
-am (raz)rezati, razkosati
tranšeja -e £ [fr. tranchče]  1. rov, okop (pri
obleganjih), 2. strelski jarek
tranzit -a m  [ital. transito  iz lat. transitns
prehod] 1. prehod ali prevoz (blaga ali
potnikov) skozi tujo državo; prevoz
blaga brez raztovarjanja na vmesnih
postajah, 2. prevozna trgovina; tran¬
ziten -tna -o prevozen (~o blago), ki se
tiče tranzita

tranziter -ja m  [gl. tranzit] kdor se ukvarja
s tranzitom ali tranzitno trgovino
tržnzitiv -a m, mn.  trdnzitiva -iv s [nlat.
transitivus  prehoden] prehodni glagol
(slovn.); tranzitiven -vna -o prehoden
(v splošnem in slovn. pomenu); ki se
tiče tranzitiva; tranzitivni glagoli pre¬
hodni glagoli, ki imajo predmet v 4.
sklonu, npr. piti (vino); tranzitivnost -i
ž  prehodnost (slovn.)
ttanzitoren -ma -o [lat. transitorius]  pre¬
hoden, začasen; fig.  bežen, minljiv
traper -ja m  [angl. trapper  iz trap  past,
ker nastavlja pasti] v Severni Ameriki

lovec na živali z dragocenim krznom,
zlasti na bobre in vidre
trapez -a m  [gr. trapezion,  dimin. iz trapeza
miza] 1. v geom. neenakostranični če¬
tverokotnik, ki ima dve vzporedni stra¬
nici, 2. telovadno orodje iz vodoravne
prečnice, obešene (pritrjene) na dveh
vrveh

trapezoid -a m  [trapez + -oid] v geom.
četverokotnik z neenakimi, nevzpored-
nimi stranicami

trapist -a m  [fr. trappiste,  po opatiji La
Trappe v Normandiji, kjer je bil red
ustanovljen 1. 1664] 1. menih iz stroge,
reformirane veje cistercijancev, 2. vrsta
sira, ki so ga prvi izdelovali ti menihi
trdsa -e £ [fr. trače  sled] 1. na risbi začrtana
smer projektirane proge, ceste ...; taka
risba, 2. taka smer, označena na zem¬
ljišču

trasant -a m  [gl. trasa] kdor določi, začrta
traso

trasdnt -a m  [ital. trassante]  izdajatelj
menice (trate)

trasdt -a m  [ital. trassato]  menični pozvanec,
dolžnik, na katerega je izdana menica;
trasirati -am izdati trato
trasirati -am [fr. tracer,  gl. trasa] označiti,
določiti traso (proge, ceste ...), odmeriti,
(za)količiti, obtakniti; narisati, skicirati;
trasirka -e £ palica za trasiranje
trata -e £ [ital. tratta]  menica, katere de¬
narni znesek je treba ob dospelosti pla¬
čati, naspr. rimesa

travertin -a m  [ital. travertino  iz lat. lapis
Tiburtinus  tiburtinski kamen] kamen,
vrsta tufa, nastal iz usedlin toplih mi¬
neralnih vrelcev, v Italiji cenjen gradbeni
kamen

traverza -e £ [fr. traverse  iz lat. transversus
prečen] železna prečnica, železna prečna
greda ali tak (prečni) nosilec za oporo
raznih konstrukcij

travestija -e £ [fr. travesti  iz ital. tra-  iz
lat. trans  čez, ital. vestire  obleči] prede¬
lava resnega leposl. dela v smešno, pre¬
pesnitev v smešno obliko, npr. Mencin¬
gerjeva prepesnitev Prešernovega »Ne-
iztrohnjenega srca« v koseščino; tra-
vestirati -am (izvirno delo) predelati,
prepesniti na smešno; napisati trave¬
stijo

travma

726

trepidacija

travma -e z, mn.  travmata -at s  [gr. trauma,
traumatos  rana] 1. v med. rana ali te¬
lesna poškodba, nastala iz vnanjih
vzrokov (udarca, opeklin ...), 2. v
psihiatr. duševni pretres ob kakem
hudem doživetju (psihična ~); trav¬
matičen -čna -o poškodben, ki se tiče
travme, nastal po travmi; travmatična
nevroza živčna motnja, nastala zaradi
telesne poškodbe

travmatizem -zma m  [gl. travma] 1. obo¬
lenje zaradi travme, 2. travma; travma-
tizirati -am poškodovati; fig.  mrcvariti
travmatolog -a m  [travma(to) + -log]
zdravnik za poškodbe; travmatologija
-e i  nauk o poškodbah
travtonij -a m [po iznajditelju F. Traut-
vveinu] vrsta elektr. glasbila
Treasury -ja m  [/tre'žori/ = angl. zakladni¬
ca] angl. finančno ministrstvo
trecentist -a m  [/trečenti'st/ iz ital. tre
cento  tristo, okr. za mille tre cento  1300]
umetnik iz trecenta; trecento -a m
/trečen'to/ označba za 14. stol. v zgodo¬
vini ital. kulture in umetnosti, zlasti
slikarstva

trečentist -a m,  trecento -a m  [iz ital.] gl.
trecentist, trecento

tref -a m  [nem. Treff  iz fr. trčfle  deteljica]
1. ime ene od štirih barv pri igralnih
kartah (črn križ v podobi deteljnega
lista), 2. igralna karta s to barvo
trem. kratica: tremolo
trema -e ž  [fr. trema  iz gr.] delitev dvoglas¬
nika na dva samoglasnika; označuje se
z dvema pikama nad drugim samogl. —
v francoščini itd., npr. naif (—  dia-
reza)

trema -e ž  [ital. tremare  tresti se, trepetati]
tresavica, trepetec, strah (~ igralca pred
nastopom); tremo imeti tresti se, tre¬
petati, strah imeti pred čim
tremando /treman'do/ ital. prisl,  v glas. z
drhtečim, tresočim se glasom (peti,
igrati)

tremolando [ital.] gl. tremando
tremolirati -am [ital. tremolare,  dimin. iz
tremare  trepetati] peti z drhtečim, tre¬
sočim se glasom, tresti z glasom
tremolit -a m  [po dolini Tremola v Švici,
-I- -it] vrsta rogovače bele ali svetlo
zelene barve (mineral.)

tremolo -a m  [ital. tremolo]  v glas. tresenje
glasu (človeškega ali glasbil), hitro po -
navijanje istega tona

tremor -ja m  [lat. tremor  trepetanje] 1. tre¬
senje ; trepetanje, 2. trepetec (= trema)
tremulirati -am [nlat. tremulare  trepetati]
gl. tremolirati

tren -a m  [fr. train  iz lat. trahere  vleci]
»pratež«, vrsta voz z vojaškimi potreb¬
ščinami, hrano itd., ki spremljajo vojsko
na pohodu

trenčkot -a m  [angl. trench coat, trend'
jarek, coat  plašč; podobne plašče so
nosili angl. častniki v strelskih jarkih v
prvi svetovni vojni] trpežen plašč siv¬
kaste barve, včasih z nepremočljivo
podlogo

trend -a m  [angl. trend]  splošna smer, (raz¬
vojna) tendenca statističnega ipd. pojava
trener -ja m  [angl. trainer]  (športni) vadi¬
telj, kdor se poklicno ukvarja z urjenjem,
zlasti športnikov; trenerka -e ž  vadite¬
ljica

trening -a m  [angl. train ing,  prvotno-
urjenje konj] vaja, sistematična priprava
ali telesno urjenje, npr. športnikov za
tekmo .

trenirati -am [angl. train  vzgajati, uriti, iz
lat.] vaditi, sistematično uriti športnike
ali tekmovalce; vaditi se, uriti se za kaj
trenirka -e ž, nav.  v mn.  trenirke -irk {$}■
trenirati] obleka za treniranje: bluza i n
hlače

trente et quarante [/trat e karat'/ = fr- f rl J
deset in štirideset, ker se med tridesetim'
in štiridesetimi poeni igra konča] znana
hazardna igra na karte
trepak -a m  [iz rus.] ruski narodni pt eS
(s cepetanjem)

trepan -a m  [fr. trepan  iz gr.] sveder za
navrtanje kosti (med.)
trepanacija -e ž  [fr. trepanation\  operacija
z navrtanjem kosti, predvsem lobanje
(med.); trepanirati -am odpreti, navrtat'
kost . .

trepang -a m  [malaj. tripang]  kuhani m
posušeni ali prekajeni brizgači (morske
živali iz razreda iglokožcev), zlasti na
Kitajskem cenjen poslastek
trepidacija -e i [lat. trepidatio]  tresenje.
trepet(anje); cepetanje, nemir; zmeda,
preplah

tresa

727

tribus

tresa -e ž [fr. tresse  iz gr. tricha  trojen, ker
so včasih iz treh delov] kita, resa, ple¬
tenica, večkrat z vtkanimi zlatimi ali
srebrnimi nitmi

tres faciunt collegium /tres fa'ciunt ko-
le'gium/ lat. »trije so že društvo«, tj. trije
že lahko sklepajo (staro pravno načelo)
tretirati -am [fr. traiter  iz lat.] ravnati s
kom (lepo ali grdo); razpravljati o čem,
obravnavati kaj

treuga dei /treu'ga de'i/ nlat. »božji mir«,
v srednjem veku prepoved bojev in
sovražnih dejanj od četrtka, pozneje od
srede zvečer do ponedeljka zjutraj
hezor -ja m  [fr. tresor  iz lat. thesaurus  iz
gr.] 1. zaklad; zakladnica, 2. (bančna)
blagajna, v bankah varen prostor za
shranjevanje vrednotnic itd., 3. predal
ali omara za hranjenje denarja in drago¬
cenosti

tri- [gr. in lat. tri-  iz gr. treis,  lat. tres  tri]
v zloženkah: tri-, tro-, npr. trimester
triada -e z [gr. trias, triados  trojica] 1.
trojica (oseb, stvari ...), 2. trojnost,
celota iz treh enakovrstnih delov, 3. v
Heglovi idealist, dialektiki: tri stopnje
razvojnega procesa (teza, antiteza, sin¬
teza), 4. prvina, atom ali radikal s
trojno valenco (kem.), 5. akord iz treh
tonov (glas.)

trializem -zrna m  [iz gr. trias  trojica] 1.
delitev na troje (na tri stopnje, dele,
vrste ...), 2. delitev države na tri enako¬
pravne dele (zlasti koncepcija o ureditvi
nekdanje avstro-ogrske monarhije na tri
enote; poleg Avstrije in Ogrske naj bi bil
nastal še tretji del, ki bi bil obsegal
južnoslov. dežele)

triangel -gla m  [lat. triangulum  trikot] 1.
trikot; lik ali predmet v tej obliki, 2.
glasbilo (tolkalo) v obliki jeklenega
trikotnika

triangulacija -e ž  [gl. triangel] v geodeziji:
(trikotniško) merjenje zemljišč kot osno¬
va za topografsko snemanje; triangulirati
-am meriti s trikotniki, razdeliti (povr¬
šino) na trikotnike

trianonski mir [po Velikem in Malem
Trianonu, dveh letnih dvorcih v versaj¬
skem parku pri Parizu] mir, podpisan
med antanto in Madžarsko v Velikem
Trianonu 4. junija 1920

triarh -a m  [gr. triarches,  tri- -j- -arh] 1.
član vladavine treh mož, 2. vladar triar-
hije; triarhija -e ž 1. trivladje, vladavina
treh mož, gl triumvirat, 2. država, raz¬
deljena na tri dele (ali država s trivladjem)
triarij -a m, nav.  v mn.  triariji -jev [lat. mn.
triarii ] v strim. vojski: najstarejši, naj¬
bolj izkušeni legionarji v tretji bojni
vrsti

trias -a m  [nlat. trias  trojka, po trojnih
plasteh] prva, najstarejša plast in doba
mezozoika v geol. zgodovini Zemlje
(prvi predniki sesalcev)
triatlon -a m  [tri- + gr. athlon  boj, tekma]
troboj (šp.)

tribada -e ž  [gr. tribas, tribados]  ženska,
nagnjena k tribadiji, zlasti homoseksual¬
ka, ki prevzema vlogo moškega
tribadija -e ž  [gr. tribein  drgniti] homo¬
seksualna, »lezbijska« ljubezen med žen¬
skami

tribadizem -zrna m  [iz gr.] gl. tribadija
tribulacija -e ž  [nlat. tribulatio]  stiska,
nadloga; trpljenje, bridkost; mučenje,
nadlegovanje

tribun -a m  [lat. tribunus  iz tribus  strim.
mestni okraj] 1. prvotno: načelnik tri-
busa v starem Rimu, pozneje naslov
upravnih in vojaških odličnikov, zlasti
polit, predstavnikov plebejcev, ki so skli¬
cevali narodno skupščino, 2. fig.  ljudski
voditelj ali priljubljen govornik, ki
javno brani pravice ljudstva (revolucio¬
narni ~);/;g. besednik, glasnik
tribuna -e ž  [ital. tribuna ] 1 . (govorniški)
oder;/;g. prostor za nastop ali izražanje
mnenja (s tem v zvezi fig. ime raznih
glasil), 2. zvišen prostor za gledalce,
npr. na tekmah, ali za odličnike ob mi¬
mohodih; prostor za občinstvo ali
časnikarje v parlamentu
tribunal -a m  [lat. tribunal]  1 . prvotno:
zvišen prostor na rimskem forumu,
kjer je sodil pretor, 2. danes: (višje)
sodišče; sodniki, sodni zbor
tribunat -a m  [lat. tribunatus]  služba, služ¬
bena doba in čast strim. tribunov
tribus -a m  [lat. tribus]  okraj, okrožje,
na katera je bilo v upravnopolit. po¬
gledu razdeljeno rimsko prebivalstvo;
prvotno so bili trije (obsegali so Latine,
Sabince in Etruske)

tribut

728

trikord

tribut -a m  [lat. tributum]  davek, dajatev,
zlasti davek, naložen premagani državi;
prisilna dajatev sploh; tributaren -ma -o
ki se tiče tributa; dajatven
triceps -a m  [nlat. triceps]  triglava mišica
na nadlaktu (anat.)

tricikel -kla m  [tri- + lat. cyclus  krog] tro-
kolo, biciklu podobno trokolesno vozilo
trictrac -a m  [fr.] gl. triktrak
trident -a m  [lat. tridens, tri-, dens, dentis
zob] 1. trizob, orožje gladiatorjev, 2.
Neptunov trizob (mit.)
trieder -dra m  [tri- + gr. bedra  sedež]
vrsta daljnogleda

trienale -la m  [ital. triennale]  kulturna, na¬
vadno medn. prireditev, npr. razstava,
na vsako tretje leto (milanski ~)
trienij -a m  [lat. triennium]  triletje, doba
treh let

trier -ja m  [fr. trieur]  vejalnik, kmetijski
stroj za čiščenje žita od raznih primesi,
predvsem semenja plevelov
triera -e ž [gr. trieres\  troveslača, pri starih
Grkih in Rimljanih bojna ladja s tremi
vrstami veslaških klopi na vsaki strani
trifolij -a m  [lat. trifolium, tri-, folium  list]

1. deteljni list, 2. detelja (bot.), 3. tak
okras, 4. trojica (prijateljev), »triperesna
deteljica«

triforij -a m  [nlat. triforium ] v arhit. okno
ali hodnik s tridelnim svodom med dve¬
ma stebroma

triftong -a m  [tri- + gr. phthongos  glas,
zvok] triglasnik, troje samoglasnikov
v enem zlogu (slovn.)
trifurkacija -e i  [tri- + lat. furca  vile] 1.
delitev na tri veje, smeri, panoge...,

2. cepljenje, viličenje reke na tri rokave
(geogr.)

triga -e ž  [lat. triga,  okr. iz triiuga]  pri
Rimljanih: trojka, trovprega
trigamija -e ž  [tri- + -gamija] trojni zakon,
tj. če se kdo tretjič poroči, čeprav sta
prva dva zakona veljavna
trigeminus -a m  [lat. trigeminus  trojen]
trovejni živec, eden od možganskih
živcev, ki se na obrazu cepijo na tri veje
(anat.)

triglif -a m  [gr. triglyphos, tri-, glyphein
vrezati] v arhit. na tri polja razdeljena
okrasna plošča (med dvema metopama)
na dorskih frizih

trigon -a m  [gr. trigonon, tri-, gonia  kot]
trikotna stgr. harfa ali lira
trigonalen -lna -o [lat. trigonalis  iz gr.] tri¬
koten; s trojno simetrijo
trigonometričen -čna -o [gr. trigonon  trikot,
+ -metričen] ki se tiče trigonometrije;
trigonometrične funkcije kotne funkcije;
sinus, kosinus, tangens, kotangens, se-
kans, kosekans; trigonometrija -e ž del
višje geometrije, ki preučuje razmerja
med stranicami in koti trikotnikov
(ravninska, sferična ~)
trihiaza -e ž [nlat. trichiasis  iz gr. thrvt ,
trichos  las] nepravilna (navznoter) rast
očesnih trepalnic, da dražijo in vnemajo
oko

trihina -e ž [nlat. trichina  iz gr. trichinos
lasnat] v zool. lasnica, majhna, nevarna
zajedavka iz razreda glist, ki živi v
živalskem — zlasti pri svinjah — in čl°'
veškem telesu in povzroča trihinozo
trihinoza -e ž  [nlat. trichinosis]  obolenje, ki
ga povzročajo trihine (med.); trihinozen
-zna -o, ki se tiče trihinoze (~o obo¬
lenje); okužen s trihinami ,, .

trihologija -e ž  [gr. thrix  las, + -logijal
nauk o laseh in lasnih boleznih ..

trihotomija -e ž  [gr. thrix  las, + -tomijaJ
dlakocepstvo .. .

trihotomija -e ž [gr. tricha  trojen, + -toffiijal
trojnost, delitev, razdeljenost na troj®,
prim. triada in trializem; razvrstitev na
tri stopnje, kategorije ... 1

trik -a m  [angl. trick  iz stfr. trique  prevaral
ukana, zvijača, zvijačen prijem (npr. v
igri), slepilo, mojstrska prevara, umetnija
triklinij -a m  [lat. triclinium  iz gr. /rt-,
kline  ležišče] 1. pri strim. gostijah: bla-
zinjak, ki je s treh strani obdajal mir°
(s četrte so stregli), 2 .fig.  strim. jedilnica
triklinski -a -o [tri- +  -klinski iz gr. kline< n
ležati] (kristalni sistem) s tremi neena¬
kimi, med seboj poševnimi osmi
triko -ja m  [fr. tricot ] 1. tesno prilegajoča
se pletena jopica ali obleka (plesalcev,
akrobatov ...), 2. pleten izdelek, plete¬
nina sploh

trikolora -e ž [fr. tricolore,  lat. tri-, colo'
barva] tribarvnica, zastava s tremi bar¬
vami, zlasti francoska, vpeljana 1.
trikord -a m  [gr. tri-  + chorde  struna] man¬
dolina ali lutnja na tri strune

trikotaža

729

triple

trikotaža -e ž [fr. tricotage]  1 . pletenje, 2.

pletenina, pletilni izdelki, 3. pletilnica
triktrak -a m  [fr. triclrac]  vrsta igre s
kockami na deski (za dve osebi)
bilateralen -lna -o [lat. tri-, latus, lateris
stran] tristran, tristranski (~a pogodba)
trilema -e ž  [gr. tri-  + lemma  postavka] v
formalni logiki sklep, sestavljen iz
treh členov v prvi premisi
triler -ja m  [nem. Triller  iz ital. trillo]  go-
stolevek, naglo izmenjavanje glavnega
tona s tonom male ali velike zgornje
sekunde (glasbeni ukras)
trilijon -a m [fr. trillion, tri-  + ( m)illion ]
števnik, pri nas, v Nemčiji, Angliji itd.
milijon na tretjo potenco (1 in 18 ničel; v
Franciji in ZDA milijon na drugo po¬
tenco, 1 in 12 ničel)

trilirati -am [gl. triler] gostoleti, izvajati
trilerje

triliteralizem -zma m  [lat. tri-  + littera
črka] jezikovni pojav, da je koren se¬
stavljen iz treh črk (= glasov), npr. v se¬
mitskih jezikih

trilo -a m  [ital. trillo]  v glas. gostolevek
(= triler)

trillo -a m  [ital.] gl. trilo
trilobit -a m, nav. v mn.  trilobiti -ov [nlat.
Trilobites,  gr. tri-, lobos  krpa] v zool. tro-
krparji, zdavnaj izumrli členonožci (pra-
raki) iz paleozoika; nad 1700 vrst
trilogija -e ž  [gr. trilogia,  tri- 4- -logija]
1. pri starih Grkih: tri tragedije, vezane
v celoto, ki so jih prikazovali v Atenah
na praznik Dioniza (hkrati so prikazovali
še eno satiro, gl. tetralogija), 2. danes:
leposl. delo iz treh samostojnih delov,
ki jih veže isti okvir ali zamisel
trimester -tra m  [lat. trimestris  trimesečen]
trimesečje, četrtletje; trimestralcn -lna -o
trimesečen, četrtleten

trimetcr -tra m  [gr. trimetros,  tri- + -meter]
verz iz treh zlogov, zlasti šestih jambskih
stopic, verz stgr. tragikov
trimorfen -fna -o [gr. tri-  + morphe  oblika]
trolik, troličen, v treh oblikah; trimor-
ffzem -zma m  nastopanje (kake snovi,
cvetov ali listov pri istih rastlinah itd.)
v treh oblikah, prim. dimorfizem
bimurti -ja ali neslcl. m  [skt. iz tri  tri,
murti  telo] indijska sveta Trojica (Brah-
ma stvarnik, Višnu ohranjevalec, Šiva

uničevalec), simbolično upodobljena v
božanstvu s tremi glavami
trinitarec -rca m  [lat. trinitas  trojica] katol.
menih iz reda sv. Trojice, ustanovlj.

1. 1198 za reševanje kršč. ujetnikov iz
turške sužnosti

triniteta -e ž  [lat. trinitas  trojica] 1. trojnost,
troedinost, 2. v krščanstvu: sv. Trojica
trinitro [lat. tri- + nitrum  soliter] v kem.

sestavljenkah, npr. trinitrofenol
trinitroceluloza -e ž  [trinitro- -F celuloza]
strelni bombaž

trinitrofenol -a m  [trinitro- + fenol] pikri-
nova kislina (kem.)

trinitrotoluol -a m  [trinitro- + toluol]
močno eksplozivna snov iz toluola v
moderni vojni tehniki
trinom -a m  [gr. tri-  + nomos  del, zakon]
tročlenik, tročlen algebrajski izraz, npr.
a +  b + c; trinomski -a -o tročlen(ski),
ki se tiče trinoma

trio -ia m  [ital. trio ] 1. skladba za tri glasove
ali glasbila, npr. klavir, violino in čelo,

2. zbor treh glasbenikov, 3. mirnejši
vmesni stavek v koračnicah, menuetu
itd.

trioda -e ž  [tri- + (elektr)oda] elektronka s
tremi elektrodami (fiz.)
trioksid -a m  [tri- + oksid] oksid s tremi
atomi kisika (kem.)

triola -e ž  [nem. Triole  iz ital.] trojnica,
glasbeni ukras iz treh not s časovno
vrednostjo dveh not

triolet -a m  [fr. triolet]  pesem, navadno iz
osmih vrstic, kjer četrta in sedma po¬
navljata temeljni verz prve, osma pa
druge vrstice

tripanosom -a m  [gr. trypanon  sveder,
soma  telo] vrteljec, vrsta živalskih bič¬
karjev; nekateri — npr. lajšmanija —
povzročajo bolezni

triparticija -e ž  [lat. tri-, partiri  deliti] de¬
litev na tri dele

tripartit -a m  [lat. tripartitus  razdeljen na
tri dele] zbirka madžarskega zasebnega
prava, ki jo je v 15. stol. sestavil Štefan iz
Vrbovca (madž. Verboczy)
tripartiten -tna -o [lat. tripartitus]  razdeljen
na tri dele, tridelen, sestavljen iz treh
delov

triper -ja m  [nem. Tripper]  kapavica (med.)
triple /tri'pls/ fr. trojen

Triple entente

730

trockist

Triple entente /tri'pla atat'/ fr. »Trojni
sporazum« med Anglijo, Francijo in
Rusijo (sloneč na paktih med temi drža¬
vami iz 1. 1894, 1904 in 1907), kot proti¬
utež »Trojni zvezi« med Nemčijo,
Avstro-Ogrsko in Italijo
tripleks -a m  [lat. triplex  trojen] 1. vrsta
stekla, 2. vrsta črpalke; tripleks pridem,
neskl.  trojen

triplicirati -am [nem. triplizieren  iz lat.]
1. potrojiti, 2. odgovoriti na dupliko
(pr.)

tripliciteta -e ž  [fr. tripliciti ] trojnost
triplika -e i [nlat. triplica]  odgovor na
dupliko

triplikat -a m  [nlat. triplicatum  iz lat.
triplex  trojen] trojnik, dokument v treh
izvodih

triplirati -am [nem. triplieren  iz fr.] po¬
trojiti; trikrat vzeti, napraviti...
tripod -a m  [gr. tripous, tri-, pous, podos
noga] 1. trinožnik, trinožni stol, miza
ipd., 2. trinožno stojalo
tripodija -e i [gr. tripodia]  tristopje, verz iz
treh stopic (metr.)

tripsin -a m  [gr. tripsis  drgnjenje, +
(peps)in] čisti ferment trebušne slinavke,
ki razkraja beljakovine (biokem.)
triptih -a m  [gr. tri-, ptyx, ptychos  guba]
zložljiva podoba iz treh delov, npr. ol¬
tarna

triptik -a m  [fr. triptique  iz gr.] (tridelni)
avtomobilski potni list, izkaz, da pri
prehodu čez mejo ni treba plačati carine
trirema -e i [lat. triremis  iz remus  veslo]
troveslača, gl. triera

Trismegist -a m  [gr. Trismegistos]  »Trikrat
največji (Hermes)«, prim. Hermes; fig.
trismegist -a m  vzdevek nekaterih sred¬
njeveških učenjakov

triste /tris'te/ ital. prisl,  v glas. turobno,
žalostno

tristih -a m  [gr. tri-, stichos  vrstica] pesem
ali kitica iz treh vrstic
tritagonist -a m  [gr. t. itagonistes]  tretji
igralec v stgr. drami

Triton -6na m  [gr. Triton ] v stgr. mit.
sin Pozejdona in Amfitrite, bog morskih
valov, upodobljen s človeškim telesom
in ribjim repom (pozneje so si predstav¬
ljali več tritonov); fig.  triton -ona m,
nav.  v mn.  tritoni -ov 1. vrsta nižjih

morskih božanstev, služabnikov Pozej¬
dona, 2. v zool. vrsta repatih dvoživk
(pupkov)

triumf -a m  [lat. triumphus ] v starem Rimu
slavnostni sprejem vračajočega se zmago¬
vitega vojskovodje in njegove vojske;
fig.  zmagoslavje; sijajna zmaga, bleščeč
uspeh; triumfalen -lna -o zmagovit,
zmagoslaven; bleščeč, sijajen
triumfator -ja m  [lat. triumphator ] v starem
Rimu zmagoviti vojskovodja, ki so mu
priredili triumf; zmagovalec
triumfirati -am [lat. triumphare]  imeti
triumf; slaviti zmago; fig.  zmagati; ve¬
seliti se (zmage)

triumvir -a m  [lat. iz tres, trium  tri, vir  mož]
v starem Rimu član triumvirata; trinm-
virit -a m 1. trivladje, vlada treh oblast¬
nikov, ki si sporazumno dele oblast
(npr. prvi triumvirat 1. 60 pr. n. š. med
Cezarjem, Pompejem in Krasom), 2.
oblast ali čast triumvira
trivalenten -tna -o [lat. tri-, valens  močan,
veljaven] v kem. s trojno valenco, npr.
zlato

trivialen -lna -o [lat. trivialis  ki se tiče tri"
potja; fig. pouličen] pouličen, prostaški,
cenen, plehek (~i dovtip); obrabljeni
navaden, vsakdanji

trivialka -e i [gl. trivialen] nekdanja pode¬
želska osnovna šola (po šolski reform*
Marije Terezije)

trivij -a m  [lat. trivium  tripotje, razpotje]
1. v srednjem veku označba za tri vede
(gramatiko, retoriko in dialektiko), k'
so skupaj s kvadrivijem sestavljale
»sedem svobodnih umetnosti«, 2. nižja
stopnja srednjev. šol s temi predmeti
trivium -a m  [iz lat.] gl. trivij
trizna -e i [iz stslov.] bojne igre na čas*
mrtvemu junaku pri starih Slovanih
trockist -a m  idejni privrženec Leva Troc¬
kega ali trockizma; trockizem -zrna 1,1
polit, smer in nauk Trockega, zlasti nje¬
gove zamisli v letih po Lenipovi smrti,
ena izmed njegovih osnovnih tez je bila.
da je nosilec revolucije lahko samo P r0 "
letariat in da socialistična revolucija v
eni deželi ne more dokončno zmagati m
se utrditi, če ne dobi opore v socialist 10 ';
nih revolucijah drugih dežel, v svetovni
revoluciji

trofeja

731

tropin

trofeja -e ž  [fr. trophee  iz lat. mn. trophaea
iz gr. trope  okret, beg sovražnika; zmagaj
1. znamenje zmage, 2. plen, npr. orožje
ali zastava, odvzet premaganemu sovraž¬
niku v znamenje zmage (ali v spomin
nanjo); zmagoslavno znamenje sploh;
lovska trofeja ubita in nagačena žival,
glava z rogovjem ipd.

-trofičen -čna -o, -troflja -e i, trofo- [gr.
trophe  hrana, trephein  hraniti] v sestav¬
ljenkah, npr. hipertrofija
trofonevroza -e ž  [trofo- + nevroza]
motnje v telesni prehrani zaradi obolenja
vegetativnega živčevja, ki ureja prebavo
troglodit -a m, nav. v mn.  trogloditi -ov [gr.
troglodytes  iz trogle  duplja, votlina] 1.
»prebivalci votlin«, v starem veku ime
za neko etiopsko pleme, 2. jamski pre¬
bivalci, prvotni ljudje, ki so živeli po
votlinah; fig.  divjak, zaostal, primitiven
človek

trohej -a m  [gr. trochaios  iz trechein  teči]
pesniška stopica iz enega poudarjenega
in enega nepoudarjenega zloga (npr.
trata), tudi: korej

Troja -e ž [gr. Troia]  prastaro mesto blizu
današnjih Dardanel, znano iz trojanske
vojne. Po Homerju so Grki oblegali
Trojo deset let in jo slednjič osvojili z
zvijačo. Naredili so velikanskega lese¬
nega konja, Trojancem v »dar« (gl.
timeo Danaos ...) in na videz odjadrali.
Trojanci so konja zvlekli v mesto, v
konju skriti grški vojščaki pa so se
splazili ponoči iz konja in odprli
mestna vrata; fig.  trojanski konj kdor
se vtihotapi v kako organizacijo ipd.,
da bi jo od znotraj oslabil in uničil
trojka -e ž  [iz rus.] ruska trovprega, voz ali
sani s tremi, vštric vpreženimi konji
trnkar -ja m  [angl. trocar  iz fr. trois carres
trije ogli] triogelna kirurška igla za
jemanje tekočin (npr. gnoja) iz telesnih
votlin

troia -e ž  [angl. trolley]  drsnik, (tokovni)
odjemnik

trolejbus -a m [angl. troI!ey bus, trolley
drsnik, troia, + (omni)bus] avtobus na
električni pogon, tok dobiva po vodu
kot tramvaj

tromba -e ž  [iz* lat. turbo  vrtinec] vodni
stolp (ali stolp prahu) pri tornadih;

ima 10 do 20 m v premeru in je do 1000 m
visok

tromba -e ž [ital. tromba]  trobenta (glas.)
tromblon -a m  [fr. tromb Ion]  1 . sipnica,
vrsta starinske puške, 2. jekleni lijak,
ki se namesti na puškino cev; iz trom-
blona vrže pritisk plinov puškino bombo
trombocit -a m, nav.  v mn.  trombociti -ov
[gr. thrombos  kepa, gruda, + -cit]
krvne ploščice, ena glavnih sestavin
krvi, pomembne za strjevanje krvi
trombon -a m  [ital. trombone]  trobenta z
dolgo, dvakrat zavito kovinsko cevjo
(= pozavna)

tromboza -e ž  [nlat. thrombosis  iz gr.
thrombos  kepa, gruda] v med. nastajanje
trombusov v žili, npr. pri porodu, prim.
embolija

trombus -a m  [nlat. thrombus  iz gr.] krvni
sesedek, strjek v žili

trompeta -e i [ital. trompetta]  trobenta,
vrsta pihala (glas.)

tron -a m  [gr. thronos  sedež] prestol, zvišen,
bogato olepšan sedež (vladarjev, ško¬
fov ...) za slovesne prilike
trop -a m  [lat. tropus  podoba, slika, iz gr.
tropos  obrat] podoba, primera, tj. raba
besed v prenesenem ali zamenjanem
pomenu (metafore, metonimije, sinek-
dohe ...); tropičen -čna -o 1. v podobi
izražen, 2. ki se tiče tropa
trop -a m, nav. v mn.  tropi -ov [iz nlat.
tropicus  obraten, povraten, iz gr. tropos
obrat] 1. v geogr, a) eden od dveh
povratnikov (severni in južni), pribl.
23 Va° severno in južno od ekvatorja,
b) (le v mn.  tropi -ov) kraji na zemeljski
obli med severnim in južnim povrat¬
nikom na obeh straneh ekvatorja, 2. v
astr. eden od dveh namišljenih krogov
na nebesni obli, vzporednih z nebesnim
ekvatorjem; tropičen -čna -o ali  tropski
-a -o ki se tiče tropov, 1. ležeč ob ekva¬
torju, med povratnikoma (~i kraji),
2. topel, vroč (~o podnebje)
tropika -e ž  [gl. tropičen] tropična mala¬
rija

tropikal -a m  [angl. tropical  tropski]
svetla, redka volnena tkanina za poletna
oblačila

tropin -a m  [iz atropin] strupen brezbarven
alkaloid, nastane pri hidrolizi atropina

tropizem

732

tukan

tropizem -zma m  [gr. trope  obrat, + -izem]
lastnost nekaterih rastlin — in na pod¬
lago priraslih živalskih organizmov —
da se »obračajo« v smeri (pozitivni ~)
ali od smeri (negativni ~) kakih draž¬
ljajev, npr. sončne toplote
tropofit -a m, nav. v mn.  tropofiti -ov [gr.
tropos  obrat, + -fit] rastlina, prilagojena
izmenoma ugodnim in neugodnim pod¬
nebnim razmeram, npr. letnim časom
tropologija -e ž [gr. tropos  obrat; podoba,
+ -logija] 1. uporabljanje tropov; nauk
o tropih, 2. preneseno, simbolično tolma¬
čenje biblijskih tekstov
troposfera -e ž  [gr. tropos  obrat, + sfera]
spodnji del ozračja, segajoč do prve
stratosferne plasti (približno 10 km)
troppo /tro'po/ ital. preveč (glas.)
tropski -a -o [iz gr.] gl. trop, tropičen
tropus -a m  [iz gr.] podoba, primera
(= trop)

trotil -a m  [trg. ime] trinitrotoluol (kem.)
trotoar -ja m  [fr. trottoir ] pločnik, tlakovan
(danes nav. asfaltiran) hodnik za pešce
ob straneh ulic

troy weight [/troi ueit'/ angl. po fr. mestu
Troyes] sistem angleških — prvotno
francoskih — uteži za dragulje in ple¬
menite kovine

trubadur -ja m  [fr. troubadour  iz provans.
trobar  najti; fig. pesniti] potujoči srednje¬
veški pevec in pesnik plemiškega stanu
(opevali so največ viteško ljubezen); fig.
koprneč zaljubljenec

truck sistem [/trAk-/ iz angl. trnek  trgovati]
plačevanje delavske mezde v blagu in
pridelkih, grda oblika kapit. izkoriščanja
trudovik -a m, nav. v mn.  trudoviki -ov [rus.
iz trud  delo] polit, stranka v carski
Rusiji, predstavnica male posesti in
srednjih plasti; eden njenih voditeljev
je bil Kerenski

truizem -zma m  [angl. truism]  preprosta,
očitna resnica, ki je ni treba dokazovati
trumeau -ja m  /trumo'/ fr. 1. stena med
oknoma, 2. visoko stensko ogledalo
(med oknoma)

trust -a m  [angl. trust  zaupanje] 1. ena naj¬
bolj razvitih oblik kapit. monopolov;
v truste se združujejo sorodna podjetja
(taka podjetja izgube samostojnost in
se v celoti podrede enotnemu vodstvu,

prim. kartel), 2. v SZ: združenje sorod¬
nih podjetij ali podjetij, povezanih z
raznimi fazami predelovanja surovin
truzija -e i  [nlat. trusio ] sunek, sunkovito
gibanje, npr. srca
Tu (tulij) znak za kem. prvino
tua res agitur (paries cum proximus ardet)
/tu'a res' agitur' — paries' kum prok'si-
mus ar'det/ lat. zate gre, tebe se tiče
(če gori sosedova hiša), Horac, Pisma
tuatara -e z [po* besedi domačinov] v zool.
haterija, novozelandski plazilec (»živi
fosil«), edini živeči predstavnik pr a '
kuščarjev

tuba -e ž [lat. tuba  trobenta, iz tubus  cevj
1. strim. bojna trobenta, 2. vrsta trobila
z globokim, močnim tonom (glas.), 3-
cevki podobna pločevinasta ovojnina za
barve, paste ..., 4. troblja, vod, npr-
jajcevod (anat.)

tuberkel -kla m  [iz lat. tuberculum,  dimim
iz tuber  tvor, oteklina] 1. bunčici ali
prosenemu zrnu podobna tbc tvorba,
zlasti na pljučih, 2. majhen, okrogel iz-;
rastek ali podobna tvorba, npr. na kosti
tuberkulin -a m  [tuberkel + -in] iz bacilov
tbc pripravljen preparat za ugotavljanje
in zdravljenje te bolezni; tuberkulinizi'
rati -am cepiti s tuberkulinom
tuberkuloza -e ž [nlat. tuberculosis,  prim-
tuberkel] v med. jetika, sušica, huda,
nalezljiva, predvsem socialna bolezen-
povzroča jo bacil, ki ga je 1. 1882 odkrit
R. Koch; tuberkulozen -zna -o jetičen,
sušičen

tuberoza -e ž  [lat. tuberosus  grčast, g°'
moljast] lepotna vrtna rastlina z dehte'
čimi, liliji podobnimi cvetovi; doma i z
Sred. Amerike

tubularen -rna -o [nlat. tubularis]  cevast
tubulozen -zna -o [nlat. tubulosus]  cevast
tubus -a m  [lat. tubus  cev] cev, zlasti P rl
opt. pripravah (daljnogledih, mikro¬
skopih ...); daljnogled
ttf-a m  [nem. Tuff  iz ital. tufo  iz lat.] }•
lehnjak, luknjičast apnenec, nastal i z
usedlin mineralnih vrelcev ipd., 2. grom
nastal iz vulkanskega pepela, lave >°
drugih izmečkov

tukan -a m  [portug. tucano]  v zool. popr°'
vec, vrsta južnoamer. ptic, podobam
žolni (zool.)

tularemija

733

turcizem

tularemija -e ž [nlat. tularemia,  po grofiji
Tulare v Kaliforniji, kjer so 1. 1912 od¬
krili povzročitelja, + -etnija] nalezljiva
zajčja (in glodalcev sploh) kuga, prehaja
tudi na človeka

tu l’as voulu, George Datidin /tu la vulii',
Žorž dade'/ fr. »hotel si jo, George
Dandin«, tj. sam si kriv, gl. Dandin
tulbe -eta s  [shr. iz tur.] gl. turbe
tulij -a m  [nlat. thulium,  prim. Thule] kem.

prvina, redka kovina v gadolinitu itd.
tulipan -a m  [ital. tulipano  iz tur. tiilbend
turban, po obliki cvetov] vrtna cvetlica
iz družine lilij z lepimi, raznobarvnimi
cvetovi; okrog 50 divjih vrst
tulpa -e ž  [nem. Tulpe]  tulipan
tumba -e ž  [lat. tumba  iz gr.] 1. nagrobnik
v obliki krste, 2. katafalk (v cerkvi ob
zadušnicah)

tumescenca -e ž  [nlat. tumescentia]  nabu¬
hlim, nabreklina (med.)
tfimor -ja m  [lat. tumor  oteklina] 1. bunka
od udarca, 2. oteklina, nabuhlina, npr.
pri vnetju, 3. bula, benigna ali maligna
novotvorba; tumorozen -zna -o nabuhel;
bulast; ki se tiče tumorja (~a tvorba)
tumult -a m  [lat. tumultus]  vrvež, metež,
(množičen) nemir; izgred; fig.  vrišč,
hrušč in trušč

tumulus -a m  [lat. tumulus  holm] predzgo¬
dovinska gomila, navadno nagrobna
tun -a m ali  tuna -e ž [lat. tlimnus  iz gr.
thynnos ] vrsta velikih, užitnih morskih
rib; veliko jih love na Jadranu
ttindra -e ž  [rus. iz* fin. tunturi]  močvirna
stepa na skrajnem severu, porasla z
mahovjem, lišaji, redkim grmičjem ...
tunel -a m  [nem. Tunnel  iz angl. tuimel]
podzemeljski itd. predor, zlasti železniški
tungsten -a m  [Šved. tungsten , dobesedno:
_ težak kamen] prejšnje ime za volfram
tunika -e ž [lat. tunica]  1. pri Grkih in
Rimljanih dolgo, srajci podobno spodnje
oblačilo brez rokavov (za oba spola),
2. mrena, opna (anat.), 3. liturg. oblačilo
katol. škofov

tupi -ja in neskl. m  [po indijanskem ple¬
menu v Braziliji in vzdolž Amazonke]
jezik južnoamer. Indijancev na področju
Amazonke, zlasti severno narečje
tupirati -am [fr. toupet  lasni čop] z glavni¬
kom rahljati lase (za visoko pričesko)

tu quoque (lili Brute) /tu kvoTcve fi'li
bru'te/ lat. »tudi ti (sin Brut)«, besede,
ki jih je baje izrekel pred smrtjo Cezar,
ko je zagledal med zarotniki tudi svo¬
jega ljubljenca Bruta

tura -e ž [fr. tour ] 1 . obrat, okret, 2. vrtljaj
(fiz.), 3. del proge ali poti (pri tekmo¬
vanju kolesarjev ipd.), 4. pot(ovanje),
izlet, 5. gorski vzpon
turaža -e ž  [gl. tura] število vrtljajev; vrtilna
hitrost (fiz.)

turbacija -e ž  [lat. turbatio ] vznemirjanje,
kaljenje miru; zmeda, nemir, zmešnjava
turban -a m  [nem. Turban  iz tur. tiilbend  iz
perz.] orientalsko pokrivalo, zlasti pri
muslimanih; obstoji iz rute, ovite okrog
glave ali fesa (turški, indijski ~)
turbe -eta s  [shr. iz tur. turbe  iz ar.] pri
muslimanih: veličastna grobnica ali
mavzolej (Muratovo ~)
turbelariji -jev m mn.  Mat. mn. Turbellaria]
v zool. vrtinčarji (razred ploskih črvov),
najnižja stopnja mnogoceličarjev
turbina -e ž  [fr. turbine  iz lat. turbo, turbi-
nis  vrtinec; vreteno] vrsta strojev, ki spre¬
minjajo vodno ali parno energijo v me¬
hansko delo (tehn.)

turbo- fiz lat. turbo,  gl. turbina] v tehn. se¬
stavljenkah, npr. turboagregat
turboagregat -a m  [turbo- + agregat] sku¬
pek navadno dveh strojev za pridobi¬
vanje elektr. energije (prvi je pogonski
stroj za drugega)

turbodinamo -a m  [turbo- -f dinamo] di¬
namo na turbinski pogon (= turboge-
nerator)

turbogenerator -ja m  [turbo- 4- generator]
električni generator (dinamo) na parno
ali vodno turbino

turbokompresor -ja m  [turbo- +  kompre¬
sor] centrifugalni kompresor na parno
turbino

turborotor -ja m  [turbo- + rotor] rotor
turbogeneratorja

turbulenca -e i  [lat. turbulentia  zmeda] 1.
vihamost; zmeda; nemir, 2. vrtinčenje
zračnih tokov, npr. zaradi različnih
hitrosti vetra (meteorol.); turbulenten
-tna -o viharen, buren; vznemirljiv;
vrtinčast

turcizem -zma m  [iz ar. Turk  Turek, +
-izem] 1. jezikovna posebnost turščine,

turing

734

twist

2. turška beseda, zlasti v srbščini, npr.
jastuk

turing -a m  [angl. tour  potovanje] trpežna,
hrapava bombažna tkanina za športne
srajce

turist -a m  [fr. touriste]  1. izletnik, 2. hribo¬
lazec; turistika -e ž  vrsta športa, 1. po¬
tovanje v zabavo, npr. peš, 2. v ožjem
pomenu: hribolastvo, hoja na gore
turizem -zma m  [fr. tourisme]  potovanje za
oddih, zabavo itn.; tujski promet
turkiz -a m  [nem. Tiirkis  iz fr. turguoise  iz
stfr. turquois  turški, ker so prvi prišli iz
Turčije] turkec, trd, neprozoren pol¬
dragi kamen modro zelene barve, kem.
aluminijev fosfat

turkofil -a m  [turko- iz ar. Turk  Turek, +
-61] kdor je prijatelj Turkov ali česa,
kar je turško

turkofob -a m  [turko- + -fob] kdor sovraži
vse, kar je turško

turkolog -a m  [turko- + -log] strokovnjak
za turkologijo; turkologija -e i veda o
turškem jeziku, književnosti in kulturi
turma -e ž  [lat. turma]  konjeniški oddelek,
najmanjša (30 konjenikov) taktična enota
pri strim. konjenici

turmalin -a m  [ital. turmalino,  po singalski
besedi] skoril, raznobarven (rdeč, zelen,
moder ...) poldragi kamen iz skupine
granatov, polarizira svetlobo
turneja -e ž  [fr. tournee]  1. krožno (od mesta
do mesta) potovanje ali izlet, 2. gosto¬
vanje umetnikov ali športnikov
turnir -ja m  [nem. Turnier  iz stfr. tournay\
1. srednjev. viteška igra, v kateri so
vitezi — navadno na konju — merili
svojo bojno spretnost, 2. danes: večje
tekmovanje (šahovski ~)
turnus -a m  [nlat. turnus  v srednjem veku
vrstni red, po katerem so pošiljali cehi
svojim obrtnikom odjemalce, kadar ni
bilo dela za vse] vrstni red, razpored,
izmenjavanje ali opravljanje česa po
določenem redu

tusah -a m  [angl. tussah  iz ind.] indijska
svila iz kokonov divjih, nekultiviranih
sviloprejnih metuljev, prim. šantung
tu, si animo regeris, rex es, si corpore, servus
/tu, si a'nimo re'geris, reks es, si kor'pore,
ser'vus/ lat. če ti vlada duh, si kralj, če
telo, suženj

Tuskulum -a m  [lat. Tusculum]  mesto v
Albanskih gorah pri Rimu, blizu današ¬
njega Frascatija, v rimskih časih leto¬
višče; tam je imel mimo vilo (imenovala
se je Tusculanum) tudi Cicero; fig-
tuskulum -a ali  -la m  letovišče; mimo in
udobno zavetje

tuš -a m  [nem. Tusch,  iz študentovskega je¬
zika  kot izraz izzivanja] kratek, bučen
glasbeni pozdrav ob sprejemu ali prihodu
kake osebe

tuš -a m  [fr. douche]  prha, pršna kopel;
poliv; fig.  neprijetno iztreznjenje; tuš-
(ir)ati -am (se) (o)prhati (se), iti pod
prho; fig.  ohladiti, iztrezniti koga
tuš -a m  [fr. touche  dotik; nanašanje barve]
na poseben način pripravljena barva, na¬
vadno čma (kitajsko črnilo) za pisanje ali
risanje; tuširati -am prevleči, risati s
tušem

tuširati -am [fr. toucher ] (o)tipa(va)ti>
(z)gladiti; fig.  (pri)zadeti koga; užaliti
koga

tutela -e ž  [lat. tutela ] varuštvo, skrbništvo
(nad slaboumnimi, nedoletnimi ..•)>
varstvo, zaščita

tiitor -ja m  [lat. tutor]  varuh, skrbnik;

tutorski -a -o varuški, skrbniški
tutta la forza /tu'ta la for'ca/ ital. z vso
močjo (glas.)

tutte le corde /tu'te le kor'de/ ital. po vseh
strunah (glas.)

tutti [/tu'ti/ ital. mn. od tutto  ves, cel] v
glas. vsi, ves zbor, naspr. solo
tutti frutti /tu'ti fru'ti/ ital. »sadje vseh
vrst«, tj. jed iz različnega sadja ali zele¬
njave (tudi iz vloženih ali kandiranih
sadežev); fig.  mešanica
(e) tutti quanti /e tu'ti kvan'ti/ ital. »(in) vsi
taki«, »(in) vsi drugi«, in podobna dru¬
ščina, nav. ironično
tvid -a m  [iz angl.] gl. tweed
tvveed -a m  /tui:d/ angl. groba, trpežna
volnena tkanina v keprovi vezavi za
plašče

twill -a m  /tuil/ angl. mehka tkanina |Z
česane merino volne

tvvist -a m  [/tuist/ angl. iz twist  plesti] '■
vrsta bombažne preje, 2. v šp. vrsta
udarca žoge ali krogle, npr. pri kriketu,
3. živahen modemi ples, izvira iz Ame¬
rike

tvvo-step

735

ulcus

tvvo-step -a m  [/tu:step/ = angl. v dveh ko¬
rakih] 1. družabni ples v naglem
taktu; zanj značilen drsajoč plesni ko¬
rak, 2. glasba za ta ples
typhus -a m  [nlat.] gl. tifus

typhus abdominalis /tii'fus abdomina'lis/
nlat. trebušni tifus (med.)
typhus evantliematicus /tiiTus eksante-
ma'tikus/ nlat. pegasti tifus, pegavica
(med.)

u

U (uran) znak za kem. prvino; U-235 ura¬
nov izotop z atomsko težo 235; za atom¬
sko bombo; U-238 uranov izotop z
atomsko težo 238; obsega 99% narav¬
nega urana; U-239 uranov izotop z
atomsko težo 239; umetni proizvod
nevtronskega bombardiranja U-238
iibermensch [/ii'bermenš/ nem. V-]  »nad¬
človek«, po Nietzschejevem nauku he¬
rojski, dejavni nadčlovek prihodnosti,
ki bo stal »onstran dobrega in zlega«;
tudi označba za genialno osebnost (po¬
jem je ustvaril Goethe)
uberteta -e ž [lat. ubertas]  plodovitost, ro¬
dovitnost; (pre)obilje, bogastvo
ubi Bacchus, ibi Venus /u'bi bak'hus, i'bi
ve'nus/ lat. »kjer je Bakh, tam je tudi
Venera«, kjer pijančujejo, se bohoti tudi
razvrat

ubi bene, ibi patria /u'bi be'ne, i'bi pa'tria/
lat. »kjer se človeku dobro godi, tam je
njegova domovina«, (neizviren) Cice-
ronov citat; podobno misel je izrazil
Aristofan

ubicirati -am [gl. ubikacija] bivati, stanovati
ubi concordia, ibi victoria /u'bi konkor'dia,
i'bi vikto'ria/ lat. kjer je sloga, tam
zmaga, v slogi je moč
ubikacija -e ž  [ital. ubicazione  lega, polo¬
žaj, iz lat. ubique  povsod] 1. prostor¬
nost, lastnost teles, da bivajo v prostoru,
da zavzemajo prostor, 2. lega; kraj;
prostor; (pre)bivališče
ubikvist -a m  [lat. ubique  povsod] povsod-
njik, rastlina ali žival, razširjena povsod
(= kozmopolit)

ubikvitarcn -rna -o [gl. ubikviteta] razširjen
povsod (biol.)

ubikviteta -e i [nlat. ubiquitas  iz lat. ubique
povsod] 1. povsodnost, stanje ali (meta¬
fizična) lastnost, biti sočasno povsod,
2. v teol. božja vsepričujočnost

ubi opes, ibi amici /u'bi o'pes, iTti arnika/
lat. kjer je bogastvo, se najdejo tudi pri¬
jatelji

U bomba uranova bomba (= vodikova
bomba s plaščem iz urana)
u.c. 1. lat. kratica: (ab) urbe condita,
2. ital. kratica: una corda
udarnik -a m  [iz rus.] častno ime za delavca,
ki v socialističnem tekmovanju presega
norme

UDK kratica: univerzalna decimalna klasi¬
fikacija (v knjižničarstvu)
udometer -tra m  [lat. udus  moker, 4- -meter]
dežemer (= pluviometer, ombrometer)
u.i. lat. kratica: ut infra
ukulela -e i [= havaj. bolha] majhna ha¬
vajska kitara s ploščatim trupom, na¬
vadno na štiri strune
UKV [/ukave'/ iz nem. UKW, tj. Ultra-
kurzwel!eri\  »ultra kratki valovi«, elektro¬
magnetni valovi z valovno dolžino
1—10 m

ulak -a m  [tur. ulak]  hitri turški sel na
konju; imel je pravico zamenjati utruje¬
nega konja z vsakim jezdecem, ki ga je
srečal

ulan(ec) -n(c)a m  [polj. ulan  iz tur. oghlan
mladec] konjenik, nekdaj oborožen s
sabljo, pištolo in kopjem, vrsta lahke
konjenice (najprej v poljski vojski);
pozneje so nekateri polki iz tradicije
obdržali ime ulancev
ulanka -e ž [iz polj., gl. ulan] kratka ulan-
ska suknja

ulceracija -e ž [lat. ulceratio  iz ulcus  čir]
1. nastajanje ulkusa, 2. razjedenina;
razjeda (med.); ulcerirati -am razjesti;
dobiti ulkus

ulcerozen -zna -o [lat. ulcerosus ] razjeden,
čirav, poln uljes; čirast; gnojen, gl.
ulkus

ulcus -a m  [lat.] gl. ulkus

ulcus duodeni

736

ultramikron

ulcus duodeni /ul'kus duode'ni/ nlat. čir
na dvanajstniku

ulcus ventriculi /ul'kus ventri'kuli/ nlat.
želodčni čir

ulema -a in  -e m  [shr. iz tur. ulema  iz ar.
alim  učen] 1. pri muslimanih ime za
učene teologe in pravnike, 2. tak svet
ali kolegij; ulema medžlis duhovni svet,
upravni in nadzorni organ muslimanske
verske skupnosti (verskega, prosvetnega
ipd. življenja)

Uliks(es) -ksa m  [lat. Ulixes]  gl. Odisej
ulitis -a m  [gr. oulon  dlesne, + -itis] vnetje
dlesen (med.)

ulkus -a m  [lat. ulcus  čir, tvor] čir, ulje,
razjeda (med.); ulkusen -sna -o ki se
tiče ulkusa; čiren, razjeden
ulna -e i [lat. ulna  laket] v anat. podlahtni-
ca (kost)

ulnaris -a m  [nlat. ulnaris sc. nervus ] pod-
lahtnični živec (anat.)
uloragfja -e ž  [gr. oulon  dlesne, + -ragija]
krvavenje iz dlesen

lilster -tra m  [angl. ulster,  po irski pokrajini
Ulster, kjer sojih najprej nosili] 1. dolg,
ohlapen moški ali ženski plašč v več
krojih, včasih s pasom in kapuco, 2. tr¬
pežna, kosmatena volnena tkanina
uit. lat. kratica: ultimo
ultima -e ž  [iz lat. ultimus  zadnji] zadnji,
končni zlog besede

ultima forsan /ul'tima for'san/ lat. »morda
poslednja (ura)«, pogosten napis na
cerkvenih urah, opominjajoč na mož¬
nost nagle smrti

ultima ratio /ul'tima ra'cio/ lat. »zadnji
razlog«, zadnje (dokazno) sredstvo; zad¬
nji pomoček, izhod

ultima ratio regum /ul'tima ra'cio re'gum/
lat. »zadnje (dokazno) sredstvo kraljev«
(= vojskovanje), napis na topovih,
npr. fr. kralja Ludvika XTV.; po Cal-
deronu

ultimat -a m  [nlat. ultimatum  iz lat. ulti¬
mus  zadnji] 1. zadnji predlog, poziv,
pogoj, neizprosna zahteva..., 2. v
medn. pravu: zadnja, dokončna zahteva,
ki jo postavi ena država drugi z grožnjo,
da bodo sicer storjeni neki ukrepi, na¬
vadno vojna napoved; ultimativen -vna -o
(podan) v obliki ultimata; fig.  odločen,
brezpogojen; dokončen

ultima Thule /uPtima tu'le/ lat. »skrajna
Thule«, pri Grkih in Rimljanih bajeslov¬
ni otok ali dežela na skrajnem severu
Zemlje, morda Grenlandija, Islandija ali
Norveška; fig.  skrajna meja, točka,
stopnja...

ultimatum -a m  [iz nlat.] gl. ultimat
ultimo [lat. ultimo die\  1. zadnjega, zadnji
dan meseca; ultimo -a m  zadnji dan
meseca (pri terminskih trg. poslih rok
za izpolnitev obveznosti)
ultimo [ital. ultimo ] zadnji, poslednji; P rl
kvartanju: napoved, da bo igralec kako
karto izigral kot zadnjo (zlasti pri t®'
roku: pagat ~)

ultimogenitura -e ž  [lat. ultimus  zadnji,
genitura  potomstvo] zadnjerojenstvo,
pravica najmlajšega sina do posesti ul*
nasledstva, naspr. primogenitura
ultra- [lat. ultra  čez, onstran] lat. pred¬
pona; v zloženkah: 1. nad-, čez, on¬
stran, prek (meje, mere...), npr. ultra -
violeten, 2. fig.  prenapet, zagrizen, npr-
ultrarojalist

ultrafilter -tra m  [ultra- + filter] vrsta
priprav za precejanje — pod pritiskom --
mikroskopsko majhnih, navadno kolo¬
idnih delcev iz raztopin ali tekočin
ultraimperializem -zma m  [ultra- + ' lt f'
perializem] »nadimperializem«, teorija
K. Kautskega iz 1. 1915 o možnosti
nove, ultraimperialistične faze kaph®'
lizma, češ da bo vojne in trenja m eC
kapit. državami zamenjala složna zveza
kapitalistov vsega sveta
ultraizem -zma m  [lat. ultra  prek, onstran,
+ -izem] 1. privrženost skrajnim nazo¬
rom ali ukrepom (= ekstremizem),
fig.  skrajnost ah pretiranost v čem, 2. suf'
realizmu sorodna smer v Špan. knj 1 '
ževnosti Lat. Amerike
ultra kratki valovi gl. UKV
ultramarin -a m  [nlat. ultramarinus,  J®'
ultra-, marinus  morski — lazurec, **
katerega so jo izdelovali, so uvažalii i
čezmorskih dežel] neka nebesno mod 1
mineralna barva, prvotno iz lazurca
ultramikrometer -tra m  [ultra- + mikt°'
meter] vrsta zelo preciznega mikrofflen
ultramikron -a m  [ultra- + mikron] sim
majhen delec (nekaj milimikronov), P '
viden z navadnim drobnogledom

ultramikroskop

737

un&i

ultramikroskop -a m  [ultra- + mikroskop]
poseben drobnogled za opazovanje
ultramikronov (s približno 5000-kratno
povečavo); ultramikroskopija -e ž  opazo¬
vanje, preučevanje z ultramikroskopom
ultramonarhist -a m  [ultra- + monarhist]
zagrizen privrženec monarhije
ultramontdn -a -o [nlat. ultramontanus
onstran gora, tj. Alp, ležeč ali bivajoč]
fig.  slepo sledeč katol. cerkvi (ki ima
sedež onstran Alp, v Rimu) in njeni
politiki; fig.  papeški, klerikalen
ultramontanec -nca m  [gl. ultramontan]
privrženec ultramontanstva (ultramon-
tanizma); ultramontanizem -zrna m
1. strogi, dosledni katolicizem, ki skuša
čimbolj okrepiti moč papeža (njegov
izraz je npr. razglasitev papeževe ne¬
zmotljivosti na vatikanskem zboru leta
1870); taka težnja ali politika, zlasti
klerikalnih strank, 2. papeški absolu¬
tizem

ultramontanski -a -o [iz nlat.] gl. ultramon¬
tan; ultramontanstvo -a s gl. ultramon¬
tanizem

ultramundan -a -o [nlat. ultramundamis]
nadzemeljski, nadsveten, prek mej vesolja
ultranacionalist -a m  [ultra- + nacionalist]
zagrizen nacionalist, šovinist
ultrapas -a m  [trg. ime] umetna snov za
razne obloge

ultra posse nemo obligatur /ul'tra po'se
ne'mo obliga'tur/ lat. »nihče ni dolžan
storiti česa, kar ni v njegovih močeh«,
strim. pravno načelo (tudi: ...nemo
tenetur)

filtra rdeči žarki [gl. ultra-] nevidni dolgo¬
valovni toplotni žarki onstran rdeče
barve v sončnem spektru (= infra
rdeči žarki)

ultrareakcionar -ja m  [ultra- + reakcionar]
zagrizen reakcionar

ultravioletni ali  ultravijolični žarki nevidni
kratki žarki onstran violetne barve v
spektru; imajo veliko kem. in fiziol.
učinkovitost

ultravirus -a m  [ultra- + virus] zelo majhen,
ultramikroskopski virus, ki gre skozi
najdrobnejše bakterialne filtre
filtra zvok [gl. ultra-] visoko frekvenčni
zvočni valovi (20.000—500.000 niha-
jev/sek), nezaznavni za človeško uho

47  — Slovar tujk

ulus -a m  [iz tur.] 1. nomadsko naselje,
tabor jurt ali kibitk, 2. področje turške¬
ga ali mongolskega plemena ali rodu
umbelifere -er ž mn.  [nlat. Vmbelliferae ]
kobulnice, razred rastlin, vanj sodijo
razne zdravilne in vrtne rastline, npr.
peteršilj

umbra -e ž [lat. umbra  senca] 1. osenjeno
jedro večje sončne pege, 2. rjava, man¬
gan vsebujoča zemeljska barva
umiak -a m  [po besedi domačinov] eskim¬
ski kožni čoln za prevažanje tovora in
ljudi

UN angl. kratica, gl. UNO
un- angl. (tudi nem. itd.) predpona; v zlo¬
ženkah daje nikalni (sorodno lat. in-,
gr. a-, an-)  ali nasprotni pomen, npr.
unfair; prim. uni-

una corda [/u'na kor'da/ = ital. le na
eni struni] v klavirskih skladbah: navo¬
dilo za rabo levega pedala
unanimist -a m  [lat. unanimus  enodušen]
privrženec unanimizma; unanimizem
-zrna m  literarno umetn. smer, ki gleda
posameznika v zvezi s kolektivno psiho¬
logijo človeških skupin (utemeljitelj in
najvidnejši predstavnik Jules Romains)
Una Sancta /u'na san'kta/ lat. »Ena sveta
(Cerkev)«, gibanje za zbližanje med ka¬
toličani in protestanti; ime po neki
papeški okrožnici

unciala -e ž [lat. uncialis  ki se tiče unče,
iz uncia  dvanajstina; unča] 1. velike,
eno unčo visoke strim. začetnice (pr¬
votno na spomenikih), 2. pisava iz pre¬
oblikovanih (zaokroženih, nagnjenih)
strim. začetnic; v Evropi od 4.—8. stol.;
unci&Ien -lna -o ki se tiče uncial, napisan
v uncialah

Uncle Sam [/Anki ssem/ po šaljivi razlagi
angl. kratice U. S. Am., tj. United States
of America ] »striček Sam(uel)«, vzdevek
za Združene države Amerike, Ameri¬
čane in zlasti ameriško osrednjo vlado
unča -e ž [lat. uncia 1 / u  asa; dvanajstina]
stara utežna mera, največkrat V 12  ali
Vi« funta; obstoji še v Angliji in ZDA,
in sicer: 1. [angl. ounce\  kot utežna mera
28,34 g (V 16  funta); kot utežna mera
za zlato in dragulje 31,10 g (V, a  funta),
2. [angl. inch]  kot dolžinska mera
2,54 cm

undacija

738

unionist

undacija -e i Pat. unda  val] obsežno gu¬
banje zemeljske skorje (geol.)
undergraduate /Andagrasdjuit/ angl. na
angleških vseučiliščih študent, ki še
nima prve akademske stopnje
undina -e i [nlat. undina  iz lat. unda  val]
v srednjev. verovanju povodni duh v po¬
dobi žene (po Paracelsovem mnenju
dobi dušo, če rodi otroka z umrljivim
moškim); fig.  povodna vila
undograf -a m  Pat. unda  val, + -graf]
priprava za grafično registriranje zvočnih
valov

undulacija -e i Pat. unda  val] valovanje,
valujoče gibanje; nihanje; undulacijski
-a -o valoven, ki se tiče undulacije;
undulacijska teorija valovna teorija svet¬
lobe, utemeljil jo je Huygens 1. 1678
undulatoren -rna -o [nlat. undulatorius)
valovit, v obliki valov, gibajoč se v va¬
lovih

UNESCO [angl. United Nations Educa-
tional, Scientific, and Cultural Organi-
zation]  Organizacija Združenih narodov
za vzgojo, znanost in kulturo (v Parizu)
unfair /\nf eo'/ angl. nepošten, nespodo¬
ben; nepravilen, prim. fair
unguibus et rostro /un'gvibus et ros'tro/
lat. »s kremplji in kljunom«, z vsemi
sredstvi (se bojevati)
ungvčnt -čnta m  [lat. unguentum]  mazilo,
(zdravilna) maža

uni- [iz lat. unus  eden] lat. predpona; v zlo¬
ženkah, npr. unilateralen
uniat -a m, nav. v mn.  uniati -ov [rus. iz lat.
unire  združiti] grški katoliki, pripadniki
pravoslavne ali drugih vzhodnih cerkva,
ki so se vrnili h katolicizmu (priznavajo
rim. papeža in filioque), a so deloma
ohranili svoje obrede ipd.; pri nas npr.
v Žumberku in hrv. Zagorju
UNICEF [angl. United Nations Interna¬
tional Children’s Emergency Fund]  Med¬
narodni fond Združenih narodov za
pomoč otrokom (v Nevv Yorku)
uniči teta -e ž  [nlat. uniči las]  edinost; en-
kratnost česa

unificirati -am [nlat. unificare  iz lat. unus
eden, facere - narediti] poenotiti, izena¬
čiti; zediniti, združiti (s celoto); uni¬
fikacija -e i poenotenje, izenačenje (~ za¬
konov, predpisov); zedinjenje

uniforma -e ž  [lat. uniformis  enoličen, unus
eden, forma  oblika] enotna (službena)
obleka pripadnikov kakega stanu, P°'
klica... (uradniška ~); uniformen -mna
-o enoličen, istoličen, enoten, po enem
kroju, naspr. multiformen
uniformirati -am [gl. uniforma] 1. napravit]
enolično, po enem kroju; izenačiti, dati
isto obliko, 2. obleči v uniformo
uniformist -a m  [lat. uniformis  enoličen]
kdor se nagiblje k uniformizmu; unifor-
mizem -zma m  težnja po enoličnosti ali
izenačenju (v ureditvi, politiki...)
uniformiteta -e ž [lat. uniformitas]  enolič¬
nost, istoličnost; enotnost; izenačenost;
soglasnost

unija -e i [lat. unio  enota; enakost, |Z
unus  eden] 1. zveza (~ držav); združba,
združenje, 2. zedinjenje, zlasti ločin,
Cerkva...

unika -ik .v mn.  [iz lat.] gl. unikum
unikat -a m  [lat. unicus  edin] 1. edini (ali
prvi) izvod, edini primerek, npr. drago¬
cene knjige, listine..., 2. izvirnik, prvopi®
unikorn -a m  [lat. unicornis  z enim rogom)

1. enorožec, mit. žival v konjski P°'
dobi z levjim repom in dolgim, spiralno
zavitim rogom na glavi, večkrat upo¬
dobljena na grbih, 2. neka biblijska žival,
verjetno nosorog

unikum -a m, mn.  unika -ik 5 [lat. unicus
edin] 1. edini primer (svoje vrste); izredna
osebnost; fig.  posebnež, čudak, 2. kaj
posebnega, izjemnost, (velika) redkost
unilateralen -Ina -o [uni- + lateralenJ
enostranski, ki pripada, se tiče ipd. I 6
ene strani; ki veže samo eno stran (■—' a
pogodba)

unio mystica /u'nio mis'tika/ lat. »mistična
združitev (z bogom)«, in sicer v ekstaz 1
— npr. pri filozofu Plotinu — ali s te¬
lesno združitvijo z božanstvom, tj. 2
njegovimi zemeljskimi predstavniki ( v
antičnih misterijih)

union [/unio'/ fr. iz lat. unio  enota; ena¬
kost; združenje] zveza; združenje; ze¬
dinjenje, gl. unija . j

unionist -a m  [angl. unionist  iz lat. uniot
član ali privrženec unije ali unionizma,
zlasti, 1. unije v ameriški državlj. vojn’’

2. delavskih zvez v Angliji, ZDA itd-»

3. na Hrvaškem do 1. 1918: privrženec

Union Jack

739

univerzum

čim tesnejše državnopravne zveze z
Madžari; pejor.  madžaron; unionizem
-zma m  težnja po zedinjenju, enotnosti
ali tesnejši zvezi; privrženost uniji
Union Jack /ju:'njan džtek/ angl. šaljivo
ljudsko ime za britansko drž. zastavo
Union sacree /iinio' sakre'/ fr. »sveta enot¬
nost«, formula državlj. miru in enot¬
nosti med buržoazijo in proletariatom
v obrambi »skupne domovine« v vojni
1914-18

uniparen -rna -o [nlat. uniparus, uni-  +
lat. parere  roditi] 1. rodeč le enega mla¬
diča (zool.), 2. le z enim steblom (bot.)
unipetalen -lna -o [uni- + gr. petalon  list]
enolisten, le z enim cvetnim lističem
unipolaren -rna -o [uni- + polaren] v fiz.
enopolen, le z enim polom (—a pre¬
vodnost)

unirati -am [lat. unire  zediniti] združiti,
zediniti, zlasti verske skupnosti
unisoniteta -e i  [nlat. unisonus  enoglasen,
uni- + lat. sotius  glas] enoglasnost;
fig.  soglasnost, soglasje
unisono [ital. iz uni- + lat. sonus  glas]
prisl.  1. v glas. enoglasno (v naspr. z
večglasnim), če dvoje ali več glasov ali
glasbil izvaja isti glas, 2. fig.  soglasno
(~ sklep)

unitarec -rca m  [nlat. unitarius  enoten]
pripadnik protestantskih ločin — npr.
socinijancev — ki ne priznavajo sv. Tro¬
jice, temveč samo eno božjo osebo
unitaren -rna -o [nlat. unitarius]  enoten,
sloneč na enotnosti; zedinjevalen (~e
težnje), združevalen; težeč k enotnosti
unitarianizem -zma m  [gl. unitarec] načela
in nauk unitarcev

Unitarist -a m  [gl. unitaren] privrženec uni¬
tarizma; unitarističen -čna -o ki se tiče
unitarizma; unitarizem -zma m  1. težnja
po enotnosti; v državnopravnem po¬
menu: težnja po okrepitvi osrednje
oblasti v zvezni državi, naspr. federa¬
lizem, 2. unitarianizem, 3. nauk, da so
različne oblike bolezni med seboj v
vzročni zvezi (med.)

United Nations Organization /junai'tid
nei'šans oganaizeTšsn/ angl. Organiza¬
cija Združenih narodov
United Press /junai'tid preš/ angl. »Ze¬
dinjeni tisk«, ameriški poročevalski urad

United States of America /junai'tid steits av
ameTika/ angl. Združene države (Se¬
verne) Amerike

uniteta -e ž [lat. unitas  enota] 1. enkrat-
nost, 2. enotnost; soglasje, 3. skupnost
unitis viribus lat. gl. viribus unitis
universalia sinit realia /univerza'lia sunt
rea'lia/ lat. »splošni pojmi so realni«,
obstoje realno in neodvisno od stvari,
gl. realizem (2.)

univerza -e ž  [lat. universitas  skupnost,
celotnost, v nlat. združenje, korpora¬
cija] vseučilišče, najvišji znanstveni za¬
vod (v svoji sestavi ima razne fakultete);
univerzen -zna -o vseučiliški, ki se tiče
univerze

univerzalen -lna -o [lat. universalis  splošen]
1. (vse)splošen, vseobsežen, vesoljen
(~i duh); neomejen, 2. vsestranski, pri¬
meren ali uporaben za vse (~o sredstvo),
3. v log. splošen; (predikat) nanašajoč
se na vse člene subjekta, npr. vsa telesa
so prostorna; univerzalni genij kdor kaže
izredne, vsestranske zmožnosti na vseh
ali mnogih področjih, npr. Leonardo
da Vinci; univerzalni leksikon poučni
slovar z vseh področij znanosti in umet¬
nosti

univerzalije -ij i mn.  [nlat. universalia ]
v fil. »splošni pojmi«; o bistvu teh poj¬
mov in njihovem odnosu do resnič¬
nosti so se v srednjem veku prerekali
nominalisti, konceptualisti in realisti
univerzalist -a m  [fr. universaliste  iz lat.]
1. kdor je univerzalen ali teži k univer¬
zalnosti, 2. zagovornik univerzalizma;
univerzalizem -zma w 1. v fil. nazor,
da je svet urejena celota, v kateri ima
vsak del svojo funkcijo (pri Platonu,
Aristotelu, Heglu...), 2. v teol. nauk,
da je milost božja namenjena vsem
ljudem, ne le izvoljenim, 3. univerzalna
zmožnost ali težnja po univerzalnosti
univerzalnost -i i [gl. univerzalen] 1. (vse)-
splošnost; vesoljnost; neomejenost, 2.
vsestranost; splošna primernost ali upo¬
rabnost

univerziteten -tna -o [gl. univerza] vseučili¬
ški, nanašajoč se na univerzo kot usta¬
novo (~a uprava, —i študij)
univerzum -a m  [lat. universum]  vesoljni

svet, vesolje

unkcija

740

urbaniteta

unkcija -e ž Dat. unctio ] 1. mazanje; vti¬
ranje, npr. zdravila; maziljenje (v litur¬
giji), 2. mazilo

UNO angl. kratica: United Nations Orga-
nization

un pochettino /un poketi'no/ ital. prav malo
(glas.)

un poco /un po'ko/ ital. malo, nekaj, neko¬
liko (glas.)

Cnra -e i gl. UNRRA
UNRRA [angl. United Nations Relief and
Rehabilitation Administration]  Uprava
Združenih narodov za pomoč in obnovo
(delovala od 1943—1947; ustanovlj. v
pomoč državam, opustošenim v drugi
svetovni vojni)

unum et idem /u'num et i'dem/ lat. eno in
isto

unus pro multis /u'nus pro mul'tis/ lat.

eden za mnoge (ljudi)

Updnišad -a m  [iz skt.j zbornik staroind.

filozofsko-teol. spisov o odrešitvi človeka
upper ten (thousand) /a'po ten 0au'zsnd/
angl. »gornjih deset tisoč«, tj. najvišja,
vladajoča plast kapit. družbe
up-to-date [/Ap'tadeit/ = angl. segajoč do
danes] 1. najnovejši, 2. času primeren,
sodoben; moderen

uragan -a m  [ital. uragano]  orkan (= huri¬
kan)

uralit -a m  [Ural + -it] 1. temno zelena
rogovača z Urala (mineral.), 2. negorljiva
gmota iz azbesta, krede, silikatov ipd.
(za zidavo)

Uran -a m  [gr. Ouranos  iz ouranos  nebo]
1. v stgr. mit. bog neba, sin in mož Gee
in oče titanov, ciklopov in hekatonhirov,
strmoglavljen od sina Kronosa, 2. v
astr. sedmi planet sončnega sistema,
odkril Herschel 1. 1781
urin -a m  [nlat. uranium ; prvina odkrita
1. 1789, kmalu po odkritju planeta]
v kem. radioaktivna prvina, bela,
bleščeča se kovina; njeni izotopi po¬
membni za pridobivanje atomske ener¬
gije

u ranit -a m, nav.  v mn.  uranati -ov [uran
+ -at] soli uranske kisline (kem.)
Urinija -e ž  [gr. Ourania,  tj. Nebeška]

1. v stgr. mit. modrica zvezdoslovja,
upodabljali so jo z nebesno oblo v roki,

2. pridevek boginje Afrodite (ker je

bila tudi boginja nebeške, nečutne lju¬
bezni), 3. asteroid

urami -a m  [uran + -il] v kem. dvovalentru
radikal v uranovih soleh
uranist -a m  [po lat. Venus Urania,  boginj'
čiste, nečutne ljubezni, Uranovi hčeri,
ki je prišla na svet brez matere — ali P°
tem, ker so se v stari Grčiji homoseksual¬
ci ogibali prostitutk, tako so včasih dobi¬
li sloves nravno čistih ljudi] kdor je nag¬
njen k uranizmu, homoseksualec; ura-
nizem -zma m  homoseksualnost med
moškimi

uranit -a m  [uran + -it] vrsta uranove
rude, uranov in kalcijev fosfat (avtunit)
ali uranov in bakrov fosfat (torbernit)
urino- [gr. ouranos  nebo] v sestavljenkah,
npr. uranografija

uranografija -e i [urano- + -grafija] nebo-
pisje, v astr. opis(ovanje) in mapiranje
nebesnih teles

uranolatrija -e ž  [urano- + gr. latreia
čaščenje] čaščenje nebesnih teles
uranolit -a m  [urano- + -lit] izpodnebnik
(= meteorit) .

uranometrija -e i [urano- + -metrija)
merjenje razdalj med nebesnimi teles'
(tudi seznami zvezd v ozvezdjih severne
ali južne nebesne poloble)
uranoplastika -e ž  [urano- + plastikaJ
umetno, plastično oblikovanje neba v
ustih

uranoskop -a m  [urano- + -skop] daljno-
gled za opazovanje zvezd (zastarelo)
urari -ja m  [Špan. urari]  južnoamer. rastlin¬
ski strup (= kurare)

urit -a m, nav.  v mn.  uriti -ov [ur- iz g r -
ouron  seč, + -at] sol sečne kisline (kemJ
uravnilovka -e i [iz rus.] 1. težnja po izena¬
čenju mezd ne glede na vrednost dela
posameznikov in posameznih kategorij
in ne glede na stopnjo družbenega raz¬
voja, 2. tak sistem mezd
urbanist -a m  [lat. urbanus  mesten] arhi¬
tekt, strokovnjak za urbanistiko; urba¬
nističen -čna -o na urbanistiki sloneč,
urbanistika -e i  nauk (in spretnost v tern)
o graditvi in urejanju mest in naselij
glede na praktične, higienske in estetske
potrebe

urbaniteta -e ž Dat. urbanitas  iz urbanus
mesten; olikan] olika(nost), vljudnost,

urinirati

urbanizacija

741

uglajenost (v govorjenju in vedenju),
lepo vedenje

urbanizacija -e ž [fr. urbanisation  iz lat.
urbanus  mesten] proces rasti in širjenja
mest na škodo podeželja (v zvezi z
zgostitvijo industrije in prebivalstva v
mestih); urbanizirati -am 1. olikati,
omikati, napraviti mestno, 2. izvajati
urbanizacijo

urbanizem -zma m  [iz lat.] gl. urbanistika
urbar -ja m  [nlat. urbarium  iz stnem.] vrsta
zemljiške knjige; v teh knjigah so bili
v poznem srednjem veku zapisani do¬
nosi s posameznih zemljišč in služnosti
ter dajatve, ki so jih podložni kmetje daja¬
li fevdalnim gospodom (pri nas do 1848)
urbe condita /ur'be kon'dita/ lat. »od usta¬
novitve mesta«, tj. Rima 1. 753 pr. n. š.;
začetek časovnega štetja pri Rimljanih
(= ab urbe condita)

urbi et orbi /ur'bi et or'bi/ lat. »mestu
(= Rimu) in vsemu svetu«, 1. formula
papeškega blagoslova in papeških bul,
2. vsemu svetu, vsem in vsakomur
(oznaniti ~)

Urbs aetema /urbs eter'na/ lat. Večno mesto
(= Rim)

urdu -ja m  [ind. urdu  iz perz. iz tur.] jezik
indijskih muslimanov; pišejo ga z ar.
črkami

urea -ee i [nlat. urea  iz gr. ouron  seč]
brezbarvna organska spojina v seču,
produkt razpadanja beljakovin
ureaza -e ž [ure(a) + -aza] ferment, ki
razkraja seč (med.)

uremičen -čna -o [prim. nlat. uremia ,
ur(o)- + -emija] bolan za uremijo;
uremfja -e i v med. zastrupitev zaradi
zaostajanja sestavin seča v krvi in tkivu
(pri nekaterih ledvičnih boleznih)
ureter -ja m [nlat. ureter  iz gr. oureter]
v anat. sečevod; po njem se pretaka
urin od ledvic do sečnika
ureterltis -a m  [ureter + -itis] vnetje seče¬
voda (med.)

ureterolit -a m  [ureter(o) + -lit] kamenček
v sečevodu

urctikalen -lna -o [nlat. ureticus ] sečen, ki
se tiče seča; ki žene na vodo
uretik(um) -a m, mn.  uretika -ik s [nlat.
ureticus  sečen] pomočki, ki ženejo na
vodo, pospešujejo izločanje seča

uretra -e ž  [nlat. urethra  iz gr.] v anat.
sečnica, sečna cev (od sečnika do iztoka);
uretralen -lna -o ki se tiče uretre, sečničen
uretritis -a m  [uretr(a) + -itis] vnetje seč¬
nice, npr. pri kapavici
uretrizem -zma m  [gl. uretra] krč sečnice
uretroreja -e ž  [uretr(o) + -reja] iztok iz
sečnice (med.)

uretroskop -a m  [uretr(o) + -skop] zrcalce
za pregledovanje sečnice, vrsta endo-
skopa; uretroskopija -e ž  pregledovanje
sečnice z uretroskopom
uretrotomlja -e ž  [uretr(o) + -tomija] pre¬
rez sečnice

ureza -e ž  [gr. ouresis]  puščanje seča, uri¬
niranje

-urg -a m,  -urgija -e ž  [gr. -ourgos  delajoč,
iz ergein  delati] v sestavljenkah, npr.
dramaturg, metalurgija
urgenca -e ž  [nlat. urgentia  iz lat. urgere
pritiskati, priganjati] 1. siljenje; opo¬
min, (ponovna) zahteva; pospešnica,
2. nujna, neodložljiva prošnja, zahte¬
va...; urgenčen -čna -o ki se tiče urgence
urgenten -tna -o [lat. urgens ] nujen, silen,
neodložljiv

-urgija -e ž  [iz gr.] gl. -urg
urglrati -am [lat. urgere ] naganjati, pri¬
ganjati (da se kaj izvrši ali reši), pri¬
tiskati na koga, opominjati, poslati
urgenco, ponovno zahtevati
Urlja -a in  -e m  [gr. Ourias  iz hebr. Uriyah\
v bibliji hetitski častnik; kralj David
ga je poslal s pismom k vrhovnemu
vojskovodji, ukazujoč mu, naj postavi
moža na nevarno mesto, da bo v boju
padel; kralju je bila namreč všeč Urijeva
žena Batseba, z njo se je potem oženil
in rodila mu je sina Salomona; fig.
Urljevo pismo za prinašalca nevarno ali
pogubno pismo

-urlja -e ž [nlat. -uria  iz gr. ouron  seč] v
sestavljenkah, npr. albuminurija
urin -a m  [lat. urina]  seč
urinal -a m  [nlat. urinale]  bolniška gumi¬
jasta ali steklena posoda za seč
urinalen -lna -o [lat. urinalis ] sečen, ki se
tiče seča

urinallza -e i [urin + a(na)Iiza] kem. ana¬
liza urina

urinirati -am [gl. urin] scati, mokriti,
opravljati malo potrebo, iti na vodo

urinozen

742

utilitarist

urinozen -zna -o [nlat. urinosus]  sečnat,
vsebujoč seč ali njegove sestavine, po¬
doben seču

urlinda -e i [po* Uraniji, pridevku Afro¬
dite] ženska, ki se spolno čuti kot moški
urna -e i  [lat. urna  vrč; žara; lonec, iz
urere  žgati] 1. žara, vazi podobna po¬
soda za mrliški pepel, 2. volilna skri¬
njica, v katero pri tajnem glasovanju
spuščajo kroglice ali glasovnice, 3. žre-
bovnica (za vlečenje srečk)
urning -a m  [iz* gr.] gl. uranist
uro- [gr. ouron  seč] v sestavljenkah, npr.
uroskopija

urobilin -a m  [uro- + lat. billis  žolč, + -in]
rdečkast pigment v seču (in fekalijah),
v večji množini npr. pri zlateničnih bol¬
nikih

urocist -a m  [uro- + nlat. cystis  mehur]
sečnik, sečni mehur (anat.)
urocistitis -a m  [urocist + -itis] vnetje
sečnika (med.)

urodinija -e ž  [ur(o)- + gr. odyne  bolečina]
bolečine pri puščanju seča (med.)
urogenitalni sistem celotnost organov za
izločanje seča in razmnoževanje, mokrila
in spolovila

urokrom -a m  [uro- + gr. chroma  barva]
normalno rumeno barvilo v seču
urolit -a m  [uro- + -lit] kamen v sečniku
urolitiaza -e ž  [uro- + litiaza] 1. nastajanje
kamnov v sečniku, 2. tako obolenje
urolog -a m  [uro- + -log] zdravnik, spe¬
cialist za urologijo; urologija -e ž  nauk
o boleznih sečnih organov in urogeni-
talnega sistema sploh
urometer -tra m  [uro- + -meter] priprava
za ugotavljanje specifične teže seča
uroskopija -e i [uro- + -skopija] pregle¬
dovanje, preiskovanje seča v diagnostič¬
ne namene

urotropin -a m  [uro- + (a)tropin] zdra¬
vilo (brezbarven prašek iz amoniaka in
formaldehida) pri katarju sečnika in
drugih boleznih

Urša maior [/ur'sa ma'jor/ = lat. veliki med¬
ved] Veliki voz, severno sozvezdje (astr.)
Urša minor [/ur'sa mi'nor/ = lat. mali
medved] Mali voz (astr.)
urtikacija -e i [nlat. urticatio  iz lat. urtica
kopriva] bičanje s koprivami, v prejšnjih
časih pomoček proti ohromelosti

urtikarija -e i [nlat. urticaria  iz lat. urtica
kopriva] koprivnica, kožna bolezen z
značilnimi srbečimi izpuščaji; zlasti ob
preobčutljivosti za kake jedi ali zdravila
u. s. lat. kratica: ut supra
USA angl. kratica: United States of Ame¬
rica

usque ad finem /us'kve ad fi'nem/ lat. do
konca

usque ad nauseam /us'kve ad nau'zeam/
lat. »do bljuvanja«, do slabosti (iz prej
nasičenosti); fig.  če se kaka reč vse preveč
ponavlja

ustulacija -e ž  [nlat. ustulatio ] sežiganje:
v lekarništvu: sušenje ali praženje raznih
snovi

usus (est) tyrannus /u'zus est tiira'nus/ lat.

»splošna raba je tiran«, terja pokorščino
ut desint vires, tamen est iaudanda voluntas
/ut' desint' vires', tamen est' laudan'da
volun'tas/ lat. »čeprav primanjkuje sil,
je vendar dobra volja hvale vredna«
(Ovid)

utenzilije -ij ž mn.  [nlat. utensilia  iz lat.
utensilis  poraben] orodje, priprave, de¬
lovne potrebščine

uterini -ov m mn.  [lat. uterini sc. fratres)
otroci iste matere (a raznih očetov),
polbratje ali polsestre
uterinski -a -o [nlat. uterinus ] ki se tiče
maternice, materničen (anat.)
ut fata trahunt /ut fa'ta tra'hunt/ lat. kakor
(nas) vodi usoda...

uterus -a m  [lat. uterus]  maternica, pti
sesalcih organ, v katerem se razvija
oplojeno jajce (anat.)
utile dulci /u'tile dul'ci/ lat. »koristno s pri'
jetnim (združiti)«, Horac, Pisma 0
pesništvu, prim. omne tulit...
utilitarec -rca m  [gl. utilitaren] 1 . kdor
gleda vse s stališča osebnih koristi, ko¬
ristolovec, 2. privrženec utilitarizma
utilitaren -rna -o [fr. utilitaire  iz lat. utiiis
koristen] koristen; preračunan na korist;
poraben, primeren; poučen; praktičen
utilitarist -a m  [fr. utilitariste]  1. privrženec
utilitarizma, 2. utilitarec; utilitarističen
-čna -o na utilitarizmu sloneč; utilita¬
rizem -zma m  1 . etično-filozofski nauk.
ki šteje individualno ali družbeno korist
(ali »čim večjo srečo čim večjega števila
ljudi«) za osnovo in merilo etične vred-

utilitas puhlica

743

uvertura

nosti in nravnosti (glavni predstavniki
J. Bentham, J. St. Mili in H. Spencer),
2. težnja izvleči iz vsake stvari kako
osebno korist

utilitas puhlica /uti'litas pub'lika/ lat. javna
korist, javna blaginja
utiliter /uti'liter/ lat. zavoljo koristi, iz
razlogov koristnosti

utiliteta -e i [lat. utilitas]  1 . korist(nost);

uporabnost; dobiček, 2. koristna stvar
utilizacija -e ž  [fr. utilisation]  izkoriščanje,
izraba, koristna uporaba (~ industrij¬
skih odpadkov)

ut infra /ut in'fra/ lat. kakor (je napisano,
rečeno) spodaj; kakor prej
uti, non abuti /u'ti, non abu'ti/ lat. rabi,
a ne zlorabi!

uti possidetis [/u'ti poside'tis/ = lat. kakor
imate v posesti] v medn. pravu načelo,
ki priznava vojskujočim se strankam
dano teritorialno stanje ob koncu vojne
utopičen -čna -o [gr. ou  ne, topos  kraj]
ki se tiče utopije, na utopiji sloneč; fan¬
tastičen (~i roman); neobstoječ; ne¬
mogoč, neuresničljiv, sanjarski, izmiš¬
ljen; neznanstven; utopični socializem
socialist, teorije pred nastankom znan¬
stvenega socializma, ki so kritizirale na
privatni lastnini in izkoriščanju slonečo
družbeno ureditev in si zamišljale novo,
socialistično družbo, ne da bi mogle
odkriti zakone družbenega razvoja in
najti družbeno silo, sposobno za sociali¬
stično preobrazbo družbe (Tomaž Mo¬
raš, Campanella, Saint-Simon, Fourier,
Owen...)

utopija -e i [nlat. utopia  iz gr. ou  ne, topos
kraj, tj. neobstoječ, izmišljen svet, po
imenu izmišljenega otoka in naslovu
knjige Utopija, v kateri je T. Morus
1. 1516 orisal idealno državo] 1. leposl.
delo, ki riše kako izmišljeno, idealno
družbeno ureditev ali danes še neures¬
ničljivo znanstveno-tehnično željo, 2. v
politiki »želja, ki je ni mogoče uresni¬
čiti ne danes ne kdaj pozneje; želja, ki
se ne opira na družbene sile in katere ne
podpira rast, razvoj političnih, razred¬
nih sil« (Lenin), 3. fig.  sanjarija, ne¬
uresničljiva fantazija

utopist -a m  [fr. utopiste  iz gr.] pisec utopij;
utopični socialist, privrženec utopičnega

socializma; fig.  vnet privrženec neures¬
ničljive zamisli; sanjač, zanesenjak; uto-
pističen -čna -o sloneč na utopiji ali
utopičnem socializmu; utopizem -zrna m
sanjarstvo, sanjarjenje po neuresničlji¬
vem; utopistična želja ali zamisel
ut pictura poesis /ut piktu'ra poe'zis/ lat.
»kakor v slikarstvu, tako v pesništvu
(veljajo ista temeljna načela)«, začetek
Horacovega verza

utrakvist -a m  [nem. Utraquist  iz lat.
ulraque  obe, prim. sub utraque specie]

1. ime za zmernejše husite, ki so zahte¬
vali obhajilo v podobi kruha in vina
(= kalikstinec), 2. zagovornik dvojezič¬
ne, raznarodovalne šole, npr. na Ko¬
roškem; utrakvističen -čna -o 1. ki se
tiče utrakvistov ali utrakvizma, 2. dvo¬
stranski, 3. dvojezičen (~a šola); utra-
kvizem -zma m  gibanje in načela utra¬
kvistov

ut retro /ut ret'ro/ lat. kakor na prejšnji
strani; kakor zadaj

utrikel -kla m  [lat. utriculus,  dimin. iz
uter  meh] 1. mešič, sočnik pri rastlinah,

2. v anat. (večji) mešiček v notranjem
ušesu

utrikulitis -a m  [utrikel + -itis] vnetje
utrikla (med.)

utrikulus -a m  [iz lat.] gl. utrikel
utriusque iuris /utrius'kve ju'ris/ lat.
»obojega prava«, rimskega in kanonske¬
ga (doktor ~)

ut sementem feceris, ita metes /ut semen'tem
fe'ceris, i'ta me'tes/ lat. kakor boš sejal,
tako boš žel

ut sic /ut sik/ lat. kot tak, npr. filozof ut sic
(= filozof kot filozof)
ut supra /ut sup'ra/ lat. kakor (je napisano,
rečeno) zgoraj; kot prej
uvarovit -a m  [po ruskem znanstveniku in
državniku S. S. Uvarovu, 1786—1855,
+ -it] zelen granat, vsebujoč krom, naj¬
den v Sibiriji

uvea -ee i  [nlat. uvea sc. membrana  iz lat.
uva  grozd] v anat. grozdnica, očesna
žilnica (opna)

uveitis -a m  [uve(a) + -itis] vnetje očesne
žilnice (med.)

uvertura -e ž  [fr. ouverture]  1 . uvodna
glasba (k operi ipd.), 2. manjša orkestral¬
na skladba, 3. fig.  uvod, začetek; uver-

uviolen

744

Vafd

turen -ma -o ki se tiče uverture; uvoden,
začeten

uviolen -Ina -o [u(ltra) + viole(te)n] ki se
tiče ultravioletnih žarkov; uviolno ste¬
klo steklo, prepustno za ultravioletne
žarke

uvula -e i [nlat. uvula,  dimin. iz lat. uva
grozd] v anat. cecelj, mehkonebni jeziček
(podaljšek mehkega neba v grlu)

uvularen -ma -o [nlat. uvularis] 1 .  ki se
tiče uvule, 2. v fonetiki: mehkoneben
(~i soglasnik)

uvulitis -a m  [uvul(a) + -itis] vnetje uvule
(med.)

uzanca -e ž, nav.  v mn.  uzance -nc [fr.
usance  navada, plačilni rok, iz lat. usus
raba] navade, običaji v trgovskem, zlasti
borznem poslovanju

uzudlen -lna -o [nlat. usualis ] navaden,
običajen; (splošno) v rabi; splošen

uzuarij -a m  [iz lat. usus  raba] uživalec,
koristnik

uzufrukt -a m  [lat. usus et fructus  uporab¬
ljanje in uživanje] užitek, pravica do

uživanja, tj. začasnega izkoriščanja tuje
lastnine brez spreminjanja njenega bi¬
stva (pr.)

uzukapija -e ž  [lat. usucapio]  priposestvo-
vanje, lastninska pravica, pridobljena
z nenehno uporabo (z zastaranjem), ne
da bi bil kdo ugovarjal
uzura -e ž  [lat. usura  raba; obresti] 1. uži¬
vanje; raba; obresti, 2. odiranje, ode-
ruštvo, 3. obraba, izginjanje, npr. tkiva
(med.)

uzurarij -a m  [nlat.* usurarius]  oderuh
uzurpacija -e ž [lat. usurpatio  iz usurpare
rabiti; polastiti se] samozvanstvo, na¬
silna, nezakonita prilastitev (oblasti,
tujih pravic, lastnine...); uzurpirati -affl
nasilno, nezakonito si (pri)lastiti
uzurpator -ja m  [lat. usurpator ] samozvanec,
kdor si kaj nasilno, nezakonito prilasti,
zlasti oblast; fig.  nasilnik
uzus -a m  [lat. usus  raba] 1. navada, šega.
običaj (pravni ~); splošna raba, 2. upo¬
rabljanje tuje lastnine, osebna služnost
(pr.)

V

V 1. rim. številka 5, 2. (vanadij) znak za
kem. prvino, 3. volt, 4. volumen
v. lat. kratica: 1. vertatur, 2. verte, 3. vide,
4. vidi

VA kratica: voltamper

va [fr. iz lat. vade]  pojdi, naj gre, naj velja...

(največkrat pri hazardnih igrah)
va banque [/va bank'/ = fr. naj gre za
banko] igranje za celotni vložek pri
kvartanju, kockanju in drugih ha¬
zardnih igrah; igrati va banque postaviti
vse na kocko, tvegati vse; fig.  spuščati
se v nevarnost

vacante sede /vakan'te se'de/ lat. gl. vakanca
vacat [/va'kat/ 3. os. edn. sed. od lat.
vacare  prazen biti] manjka, npr. stavek
v tekstu

vade [/va'de/ velel, od lat. vadere  iti]
pojdi, odidi! izgini, poberi se...!
vade in pace /va'de in pa'ce/ lat. pojdi
v miru!

vademekum -a m  [lat. vade mecum  pojdi
z menoj] 1. priročnik, knjižica s prak¬

tičnimi pojasnili (npr. potovalni vodnik)
ali nasveti, 2. zbirka anekdot ali i 2 '
rekov

vadi -ja m  [ar. wadi  soteska] izsušena rečna
(vodna) struga ali dolina v severnoafr,
ali arabskih puščavah
vadij -a m  [nlat. vadium  iz lat. vas, vadiš
porok] polog, (denarna) varščina
vae soli /ve' so'li/ lat. gorje mu, kdor j«
sam!

vae victis /ve' vik'tis/ lat. »gorje prema¬
ganim«, besede galskega vojskovodje
Brena premaganim Rimljanom 1. 390
pr. n. š. (po Liviju, ko so se pri tehtanju
zlata, ki so ga morali izročiti kot vojni
plen, pritožili, da tehtnica ni točna,
Bren pa je vrgel na skodelo z utežmi Še
svoj meč)

Vafd -a m  [ar. wafd  odposlanstvo, po od¬
poslanstvu, ki je 1. 1921 v Londonu
zahtevalo neodvisnost Egipta] egiptov¬
ska nacionalna, liberalna stranka, usta-
novlj. I. 1919 (danes skoraj brez polit-

vafelj

745

vakuum

vpliva); vafdist -a m  član ali privrženec
te stranke

vafelj -na m  [nem. Waffel]  1. sldadanec (pe¬
civo), 2. v tekst, a) način vezave, b) hra¬
pava tkanina za brisače
vagabund -a m  [lat. vagabundus  potepajoč
se] klatež, potep(uh); brezdomec; vaga-
bundirati -am klatiti se, potepati se,
postopati

vagant -a m  [lat. vagans, vagantis ] klatež,
potep; vaganti -ov m mn.  potujoči
srednjev. kleriki in dijaki, ki so v lat.
liričnih pesmih opevali vino in ljubezen,
sestavljali polit, satire, nastopali kot
glumači...; vaganten -tna -o ki se tiče
vaganta ali vagantov; klateški, pote¬
puški, potepajoč se

vagina -e ž  [lat. vagina  nožnica] v anat.
1. sramnica, (ženska) nožnica, vod med
vulvo in ustjem maternice, 2. korica;
vaginalen -lna -o nožničen, ki se tiče
vagine (~a operacija)
vaginitis -a m  [vagin(a) + -itis] v med.

vnetje vagine (= kolpitis)
vaginizem -zma m  [vagin(a) + -izem] v
med. krč vaginalnih mišic zaradi pre¬
občutljivosti vnanjih delov vulve
vaginoskdp -a m [vagin(a) + -skop] zrcalce
za preiskovanje nožnice in maternice;
vaginoskopija -e ž preiskovanje z vagi-
noskopom

vagirati -am [lat. vagari]  klatiti, potepati se
vagon -a m  [angl. waggon,  prim. nem.

fVagen  voz] železniški voz
vagonet -a m  [angl. waggonette]  manjši va¬
gon (za 6—8 oseb); vagonček, voziček,
npr. za odvažanje rude
vagotomija -e z  [vag(us) + -tomija] prerez
vagusa (med.)

vagus -a m  [= lat. potujoč] drobovni živec,
deseti, najdaljši možganski živec (za
pljuča in želodec)

vahabit -a m, nav.  v mn.  vahabiti -ov [ločino
je ustanovil Abd al-Wahhab, 1691* do
1787*] udje ekstremne muslimanske lo¬
čine, pobudnice osvobodilnega gibanja
arabskih plemen proti turškemu jarmu;
v gibanju so sčasoma prevladale kon¬
servativne sile in je danes vir uradne
ideologije Saudske Arabije
vajgelija -e ž  [nlat. migela,  po nem. zdrav¬
niku C. E. Weigelu, 1748—1831] rastli¬

na z rožnatimi ali rumenimi cvetovi,
večinoma lepotni grmi, izvirajo iz Azije
vajlovka -e ž  [po nem. zdravniku A. Weilu,
1848—1916] Weilova bolezen, akutna
infekcijska bolezen (nalezljiva zlatenica),
povzroča jo neka spiroheta
vakacija -e ž  [lat. vacatio]  prostost ali opro-
ščenost od službe, obveznosti, dolžnosti
ipd.

vakanca -e ž [ital. vacanza,  nlat. vacantia
iz lat. vacans  prazen] izpraznitev službe¬
nega mesta, zlasti cerkvenega, prim.
sedisvakanca; izpraznjeno službeno me¬
sto; vakžnce -nc ž mn.  (šolske) počitnice,
oddih (zastarelo)

vakant -a m  [gl. vakanten] posestvo brez
zakonitega lastnika

vakdnten -tna -o [lat. vacans]  prazen, iz¬
praznjen, nezaseden (~o mesto, ~a
služba)

vakat -a m  [lat. vacat  prazno; manjka]
1. praznina, prazen prostor, 2. v tisk.
prazna stran ali list (za naslovno stran¬
jo)

vakcina -e ž  [lat. vaccinus  kravji, iz vacca
krava] 1. cepivo proti kozam (dobljeno
iz gnojnih mehurčkov na koži obolelih
telic), 2. cepivo sploh, dobljeno od
povzročiteljev bolezni, npr. mrtvih bak¬
terij

vakcinacija -e ž  [nlat. vaccinatio,  gl. vakci¬
na] cepljenje, zlasti proti kozam; vakci-
nirati -am cepiti

vakcinator -ja m  [gl. vakcina] cepilec
vakcinoterapija -e ž  [vakcin(a) + terapija]
1. zdravljenje s cepljenjem, 2. cepljenje
v varstvo pred nalezljivo boleznijo
vakero -a m  [iz Špan.] gl. vaquero
vakuf -a m  [shr. iz tur. vakif  iz ar.] pri
muslimanih verska ali dobrodelna usta¬
nova z nepremično lastnino
vakuola -e ž  [fr. vacuole  iz lat. vacuus  pra¬
zen] votlinica v celični protoplazmi,
nav. napolnjena s tekočino (biol.)
vakuum -a m  [sr. sp. od lat. vacuus  prazen]
1. praznina, zlasti prostor, iz katerega
je izsesan skoraj ves zrak ali plin (v fiz.
posodah, vakuumski cevi...), 2. tlak v
posodi ipd., manjši od atmosferskega;
vakuumski -a -o ki se tiče vakuuma;
z razredčenim zrakom; vakuumski apa¬
rat priprava za izparevanje raztopin pod

vakuummeter

746

valvulitis

nizkim zračnim pritiskom, npr. pri
kondenzirani u mleka

vakuummeter -tra m  [vakuum + -meter]
priprava za merjenje stopnje vakuuma
valabel neskl.  [fr. valable]  pravno veljaven,
pravnomočen

valdenz -a m, nav. v mn.  valdenzi -ov [nlat.
mn. waldenses,  po ustanovitelju Petru
Waldu, trgovcu iz Lyona] krvavo pre¬
ganjana kršč. ločina, nastala v južni
Franciji v 12. stol., kije hotela obnoviti
krščanstvo v prvotni obliki
valdenžan -dna m  gl. valdenz
vale [/va'le/ velel, od lat. valere  veljati;
zdrav, krepak biti] (ostani) zdrav! po¬
zdravljen! srečno!

valedikcija -e ž  [lat. valedicere  posloviti se]
poslavljanje; slovo; poslovilni govor
valenca -e ž [lat. valentia  moč, nlat. ve¬
ljavnost, vrednost] 1. v kem. število, ki
pove, s koliko atomi vodika se veže kaka
prvina, kisik je npr. dvovalenten, 2. v
med. učinkovitost, npr. seruma; valen-
čen -čna -o ki se tiče valence
valenten -tna -o [lat. valens  močan] v kem.
z določeno valenco, npr. enovalentna
prvina; valentnost -i ž  gl. valenca
valeriana -e ž  [nlat. valeriana]  baldrijan
ali špajka, rastlina z zdravilno kore¬
niko, pomirilo za srce; obstoji več vrst
valet -a m  [fr. valet  sluga, služabnik] fant
v igralnih kartah

valeta -e ž  [lat. valete  srečno!] slovo, lo¬
čitev, odhodnica; razhodnja, pojedina
ob slovesu, npr. po maturi
valete /vale'te/ lat. pozdravljeni! ostanite
zdravi! srečno!

valeur -ja m  f/valcer'/, mn. valeurs]  fr. velja¬
va, veljavnost; cena; vrednost; fig.  hra¬
brost; valeurs neskl. m  1 . vrednotnice,
2. v slikarstvu: tonska vrednost barve,
stopnja svetlosti barve ali njenih odten¬
kov

Valhala -e ž  [nlat. Valhalla  iz island.
valholl  dvorec padlih] v stgerm. mit.
(v poznejši dobi) dvorec boga Odina,
kjer se gostijo v boju padli junaki
validacija -e i [nlat. validatio]  priznanje ali
potrditev (pravne) veljavnosti ali zako¬
nitosti; overitev; validirati -am biti ve¬
ljaven, pravnomočen; priznati, potrditi
veljavnost ali zakonitost

validen -dna -o [lat. validus  čvrst, krepak]
(pravno) veljaven, pravnomočen; va-
lidnost -i ž  (pravna) veljavnost, pravno¬
močnost

valija -a in  -e m  [shr. iz tur. vali  iz ar.]
v sultanski Turčiji: pokrajinski na¬
mestnik, guverner vilajeta
valjenki -enk ž mn.  [iz rus.] ruski zimski
škornji iz debele klobučevine
valkira -e ž, nav. v mn.  valkire -ir [nem.
Walkiiren  iz island. valkyrja  izbiralka
padlih, ker odločajo tudi o tem, kateri
junaki bodo padli] v stgerm. mit. bo-
ginje-device, služabnice boga Odina,
ki nosijo duše padlih junakov v Valhalo
in jim tam strežejo

valore [/valo're/ ital. iz lat. valor]  veljava;

vrednost; prim. valeur
valorizacija -e i [fr. valorisation  iz lat.]
v ekon. 1. ukrepi za ustalitev ali dvig
tržnih cen blaga (omejitev proizvodnje,
uničevanje pridelkov...), 2. ukrepi za
zvišanje kupne moči denarja, 3. ponovna
določitev vrednosti (~ osnovnih sred¬
stev); valorizirati -am izvesti valoriza¬
cijo, npr. ustaliti ali zvišati cene blaga
Valpurgina noč [nem. fValpurgisnacht,  po
katol. svetnici Vaipurgi, zavetnici pred
čari in čaranjem] noč pred praznikom
Valpurge 1. maja; po nem. bajki se
zbirajo na to noč (posebno na gori
Brocken v Harzu) čarovnice in čarovniki
na svoje orgije; fig.  nebrzdano piro-
vanje

valuta -e ž  [ital. valuta  veljava, vrednost]
1. veljava, denarni sistem države (zlata,
srebrna ~), 2. denarna enota, na kateri
sloni tak sistem (dinar, frank...), zlasti
tuja veljava, 3. veljava, tečaj denarne
enote ali efektov v medn. trgovini, 4. rok
dospelosti terjatve (trg.); valuten -tna -o
ki se tiče valute; valutna politika politika,
ki skuša regulirati tečaj kake valute na
domačem ali medn. trgu
valvdcija -e ž  [nlat. valvatio ] zakonska dolo¬
čitev vrednosti, npr. tujega denarja;
valvirati -am (o)ceniti, določiti vrednost
valvula -e ž [dimin. iz lat. valva  dvokrilna
vrata] v anat. zaklopnica, zaklopka
(srčna ~), žepič

valvulitis -a m  [valvul(a) + -itis] vnetje
srčne valvule (med.)

vamp

747

variabilen

vamp -a i in m  [angl. vamp,  okr. iz vampire,
izraz iz amer. filma okrog 1. 1930]
zapeljivka (brezvestna, demonska lepo¬
tica), ki s svojimi čari omreži in pogubi
moškega

vampir -ja m 1. v slovanskih, romunskih
itd. pravljicah volkodlak, premrl, tj.
mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba, davi
speče ljudi in jim pije kri, 2 .fig.  krvoses,
pijavka, neusmiljen izkoriščevalec, 3. ena
od številnih vrst srednje- in južnoame¬
riških netopirjev (zool.)
vampirizem -zrna m  [vampir + -izem]
1. verovanje v vampirje, 2. neusmiljeno
odiranje, izkoriščanje, gl. vampir, 3. pre¬
tirano puščanje krvi (med.)
vampum -a m  [angl. wampum ] pri sevemo-
amer. Indijancih: prevrtane školjke, na¬
nizane na vrvici — največkrat kot okras
v obliki pasu ali denar
van hol. predlog, pred imeni označuje
izvir (ne plemstva kot nem. »von«), npr.
van Gogh

vanadat -a m  [vanad(ij) + -at] sol ali ester
vanadijeve kisline (kem.)
vanadidt -a m  [iz nlat.] gl. vanadat
vanadij -a m  [nlat. vanadium  iz island.
Vanadis,  pridevek nord. boginje Freye —
prvino so odkrili na Švedskem] kem.
prvina, redka, zelo trda kovina sre-
brnkaste barve, npr. za boljše vrste
jekla

vanadinit -a m  [vanadi(j) + -(n)it] vana-
dijeva in svinčena ruda v obliki rume¬
nih, rjavih in zelenih kristalov
vandal -a m  [fr. fig. vandale,  1732, Voltaire,
iz nlat. Vandalus  Vandal, po stgerm.
plemenu, ki je 1. 455 vdrlo v Rim in
uničilo večino kulturnih spomenikov]
fig.  divjak, surov, kulturi sovražen
barbar; vandalski -a -o divjaški
vandalizem -zma m  [fr. vandalisme,  1793,
Gregoire] nesmiselno pustošenje in uni¬
čevanje, zlasti kulturnih vrednot, slepa
uničevalna strast, divjaštvo
vanilin -a m  [vanil(ja) + -in] aromatična
snov v plodovih vaniljevca, izloča se v
belih kristalih

vanilja -e ž [nlat. vanilla  iz Špan. vainilla,
dimin. iz vaina  nožnica, po obliki plo¬
dov] 1. vaniljevec, 2. strok in plodovi te
rastline, 3. dišava iz teh plodov, npr. za

pecivo; vaniljevec -vca m  vrsta tropičnih
rastlin iz družine orhidej, doma v Me¬
hiki

vanitas vanitatum et omnia vanitas /va'nitas
vanita'tum et om'nia va'nitas/ lat. »ni¬
čevost ničevosti in vse je ničevost«, tj.
vse na svetu je nično in minljivo (po
bibliji, iz gr.)

vanity fair [/vas'niti fes/ po Bunyanovi ale¬
goriji v delu »Romarjeva pot«] angl. fig.
»semenj ničevosti«, prazno, nično uba¬
danje; tudi naslov (V —) Thackerayevega
romana

vapiti -ja m  [angl. wapiti,  po indijanski
besedi] kanadski jelen (zool.)
vaporimeter -tra m  [lat. vapor  para, +
-meter] priprava za merjenje pritiska par,
npr. pri ugotavljanju alkohola v alko¬
holnih pijačah

vaporizdcija -e i [nlat. vaporisatio  iz lat.
vapor, vaporis  para, hlap] 1. izparevanje,
spreminjanje v paro; hlapenje, izhla¬
pevanje, 2. v med. ogrevanje s paro (pri
krvavitvah maternice); vaporiziratl -am
izpariti, izhlapiti; izvesti vaporizacijo
vaporizator -ja m  [fr. vaporisateur]  razpr¬
šilec, razprševalec tekočin, npr. parfuma
vaquero -a m  [/vake'ro/ Špan. iz vaca  krava]
gonjač, kravji pastir v Španiji, zlasti
v Asturiji, in v bivših španskih deželah
v Ameriki

vara -e ž  [Špan. vara]  stara dolžinska in
ploščinska mera na Pirenejskem polo¬
toku in v Latinski Ameriki
varan -a m  [nlat. varanus]  zmaju podoben
orjaški kuščar (več vrst)
varant -a m  [angl. warrant  poroštvo; po¬
oblastilo, iz stfr. guarant,  prim. garan¬
cija] izkazilnica za uskladiščeno blago,
pismen izkaz o izročitvi blaga v skla¬
dišče (z varantom lahko lastnik blago
proda ali najame posojilo)
vari -ja m  [fr. vari  iz lat. varius  različen,
ker so lisaste, napol bele, napol črne]
vrsta polopic z Madagaskarja
varia neskl. s mn.  [lat. varia,  mn. s od
varius  različen] razno, raznotero, to in
ono; raznoterosti, mešanica
variabilen -Ina -o [nlat. variabilis  iz lat.
varius  različen] (s)premenljiv (biol., me-
teorol., ekon. itd.); nestalen; variabilni
kapit&l v ekon. spremenljivi kapital, ki

variabiliteta

748

vaterpolist

v delovnem procesu spreminja svojo
vrednost, npr. mezda; variabilnost -i i
spremenljivost

variabiliteta -e i  [nlat. variabilitas]  spre¬
menljivost (= variabilnost)
variabla -e ž  [nlat. variabilis  spremenljiv]
v mat. spremenljivka (neodvisna ~)
variacija -e ž  [lat. variatio  različnost] spre¬
minjanje, (s)prememba, 1. v glas. spre¬
minjanje glasbene misli v melodičnem,
ritmičnem itd. pogledu; taka kompozi¬
cijska oblika, 2. v biol. pojav, da se ne¬
kateri organizmi v kakih lastnostih lo¬
čijo od svoje vrste (modifikacije in mu¬
tacije); pavrsta, zvrst (= varieteta),

3. v astr. odmik ali sprememba v gi¬
banju nebesnega telesa, npr. Meseca,

4. v mat. premena; variacijski -a -o ki
se tiče variacije (~i koeficient)

varia lectio [/va'ria lek'cio/ lat. mn. variae
lectiones]  »različno branje«, drugačna
različica besedila

varianca -e i [nlat. variantia  iz lat. varians
spreminjajoč se] spremenljivost (mat.,
fiz., statist.)

varianta -e ž  [lat. varians  spreminjajoč se]

1. druga različica kakega besedila, npr.
v antičnih tekstih zaradi napak pri pre¬
pisovanju, 2. drugačna, različna oblika,
obdelava, prikaz...; različek, različica
(besedila, osnutka...)

variatio delectat /varia'cio delek'tat/ lat.
sprememba je prijetna, sprememba krajša
nam čas (Cicero)
varice -ic ž mn.  [iz lat.] gl. variks
varicele -el ž mn.  [nlat. varicella,  dimin. od
variola]  v med. norice, epidemična otro¬
ška bolezen z izpuščaji, podobnimi ko¬
zam

variete -ja m  [po fr. gledališču Theatre des
Varičtes iz varičte  raznovrstnost] gleda¬
lišče ali (nočno) zabavišče z raznovrstni¬
mi nastopi

varieteta -e ž [lat. varietas]  1. različnost,

2. različek; različna oblika ali vrsta,

3. v biol. pavrsta, zvrst

variirati -am [lat. variare  iz varins  različen]
menjavati, spreminjati; drugačen biti,
razločevati se; spreminjati se, biti spre¬
menljiv

varikozen -zna -o [lat. varicosus,  gl. variks]
krotičen (med.)

variks -a m, mn.  variksi -ov m in  varice -ic z
[lat. varix, varicis]  v med. krotice (raz¬
širjene in zvijugane vene)
variola -e ž ali mn.  variole -ol [nlat. variola
iz lat. varius  različen; pegast] koze,
osepnice, runje, bobinke (med.)
variolacija -e ž  [nlat. variolatio]  cepljenje
proti kozam z izcedkom pravih koz —
pred uporabo Jennerjeve metode
variolit -a m  [variol(a) + -it] zrnasta vul¬
kanska kamnina; ima belkasta telesca
v zelenkasti gmoti — v Indiji amulet
proti kozam

varioloidi -ov m mn.  [variol(a) + -oidj
milejša oblika pravih osepnic, npr. pr*
cepljenih osebah (med.)
variometer -tra m  [lat. varius  različen,
+ -meter] 1. vrsta priprav za merjenje
fiz. nihanj, npr. zemeljskega magnetiz¬
ma, 2. priprava za merjenje hitrosti P rl
vzletu in spuščanju letal, 3. radiotehn-
priprava za spreminjanje indukcije
varistor -ja m  [angl. variable resistor  spre¬
menljiv upor] elektr. varovalna priprava
pred prenapetostjo (npr. strelo), njena
upornost se zmanjša, če napetost na¬
raste

varityper -ja m  [angl.] gl. veritajper
varium et mutabile semper /va'rium et
muta'bile sem'per/ lat. (ženska je) zme¬
raj muhasto in nestanovitno bitje
varšavjanka -e ž  [po polj. mestu Varšava!
1. poljski ples v 3 /,, taktu, podoben ma¬
zurki in polki; glasba za ta ples, 2. neka
varšavska revolucionarna pesem
vaskularen -rna -o [nlat. vascularis  iz lat-
vasculum  posodica] žilen, ki se tiče žil,
z žilami, sestavljen iz žil (ali vodov)
vaskulozen -zna -o [iz nlat.] žilnat, bogat
žil

vast&cija -e ž  [lat. vastatio)  (o)pustošenje,
razdejanje

vaš -a m  [fr. vache]  kravina, kravje usnje
vat -a m  gl. watt 1

vita -e ž  [nem. Watte  iz hol. iz rom-J
očiščena in obeljena vlakna bombaža
vatelin -a m  [gl. vata] redka, kosmatena
tkanina za vmesno podlogo
vaterpolist -a m  [iz angl.] igralec vaterpola!
vaterpolo -a m  [angl. water polo]  ig ra
z žogo na vodi; igrata jo dveskupini pl a '
vačev (po sedem igralcev)

vaterpruf

749

vegetarijanec

vaterpruf -a m  [iz angl.] gl. waterproof
vaticinij -a m  [lat. vaticinium]  prerokba
(zastarelo)

Vatikan -a in  Vatikan -a m  [ital. Vaticano
iz lat. Vaticanus sc. mons  Vatikanski
grič] 1. palača v Rimu (z vrsto poslopij)
na Vatikanskem griču, sedež rim. papeža,
2. fig.  papeška vlada, oblast ali politika
(včasih v naspr. s Kvirinalom); vatikan¬
ski -a -o ki se tiče Vatikana (~a knjiž¬
nica, ~i muzej); vatikanski koncil cerkve¬
ni zbor v Vatikanu: 1. 1869—1870, ki je
izrekel dogmo o papeški nezmotljivosti,
2.1962—1965

vatirati -am [nem. wattieren]  podložiti ali
obložiti z vato

vaudeville -la m  [fr.] gl. vodvil
vžza -e ž  [fr. vase  iz lat. vas  posoda] gli¬
nasta ipd. posoda, navadno umetniško
izdelana, danes za cvetice ali v okras
vazal -a m  [nlat. vassallus  iz kelt.; prim.
bretonsko: gwaz  služabnik] fevdnik,
v fevd. dobi plemič, ki je dobil od ka¬
kega mogočnega fevdalca, npr. kralja,
v fevd kako posest in se zato obvezal,
da mu bo v vojni pomagal;/(g. odvisna,
podložna oseba ali država; vazalen -lna
-o fevdniški, ki se tiče vazala; podrejen,
odvisen (~a država)
vazektomija -e ž  [vaz(o)- 4- ektomija]
v med. 1. delni ali popolni izrez seme-
novoda, 2. delni ali popolni izrez krvne
žile

vazelin -a m  [iz nem. Wasser  voda, + -el,
iz gr. elaion  olje, + -in, Chesebrough,
1877] mineralna mast brez vonja, bele
ali rumenkaste barve, destilacijski pro¬
izvod surovega petroleja (za izdelovanje
kožnih mazil, strojna maziva itd.)
vazelina -e ž  gl. vazelin
vazenol -a m  [gl. vazelin] vrsta vazelina za
izdelovanje zdravilnih mazil
vizo- [lat. vas, vasis  posoda; žila] v se¬
stavljenkah, npr. vazomotoričen
vazodilatčren -rna -o [vazo- + lat. dilatare
širiti] v fiziol. razširjajoč krvne žile (~i
živci)

vazokonstriktoren -ma -o [vazo- + kon-
striktoren] v fiziol. zožujoč krvne žile
(~i živci)

vazomot6r(ič)en -(č)na -o [vazo- + moto¬
ričen] v fiziol. urejajoč širjenje in oženje

krvnih žil, tj. krvni obtok (vazodilatorni
in vazokonstriktorni živci); vazomotorji
-jev m mn.  vazomotorni živci
v.c. lat. kratica: verbi causa
Veda -e ž  [skt. veda  veda, znanje] štiri
svete knjige indijskih brahmanov, pisane
v sanskrtu; najstarejši indoevr. pisani
spomeniki, vsebujejo himne, molitve,
mite itd. (Rigveda, Samaveda, Jajur-
veda, Atharvaveda)

vedanta -e ž  [skt. iz veda  veda, anta  konec,
tj. konec ved] indijski religiozno-filoz.
sostav, panteistični monizem, zanikujoč
realnost sveta; njegov klasični predstav¬
nik filozof Sankara okrog 1. 800 n. š.
vedere Napoli e morire /vede're na'poli
e mori're/ ital. »videti Neapelj in umreti«,
tj. če si videl Neapelj, lahko mirno
umreš, ker take lepote, menijo Neapelj-
čani, ni nikjer

vedeta -e ž  ( m ) [ital. vedetta  iz vedere  videti]
1. lahka izvidniška ladjica, 2. konjeniška
izvidnica iz treh jezdecev (zastarelo);
izvidnica; prednja straža, 3. slaven
umetnik (-ca), filmska ali gledališka
zvezda

veduta -e ž  [ital. veduta  iz vedere  videti]
1. pogled, razgled na mesto ali pokra¬
jino, 2. pokrajinska ipd. slika
vegetabilen -lna -o [nlat. vegetabilis  oživ¬
ljajoč] rastlinski ali rastlinskega izvira,
sestavljen iz rastlin (~a prehrana)
vegetabilije -ij i mn.  [nlat. vegetabilia]
1. rastline; rastlinje, 2. rastlinska hrana,
sočivje, zelenjava

vegetacija -e ž  [nlat. vegetatio  oživitev]

1. življenje in rast (rastlin); doba rasti,

2. rastlinstvo, rastlinje kakega področja
(obmorska ~);/tg. bujnost, bujna rast,

3. bolezenski izrastek na telesu (med.);
vegetacijski -a -o ki se tiče vegetacije
(~a doba)

vegetalen -lna -o [nlat. vegetalis*]  rastlinski
(v splošnem pomenu); v zvezi z življ.
funkcijami organizmov (= vegetativen)
vegetarijanec -nca m  [angl. vegetarian,
prim. vegetabilen] 1. kdor uživa le
rastlinsko hrano (nav. tudi ne kadi in
ne pije), privrženec vegetarijanstva,
2. fig.  nasprotnik nasilja v polit, boju;
vegetarijanstvo -ail.  nauk in gibanje,
ki nasprotuje uživanju mesa (strogi

vegetativen

750

Venera

vegetarijanci ne uživajo niti mleka,
jajc...), 2. izključno rastlinska pre¬
hrana

vegetativen -vna -o [nlat. vegetativus]
1. rastlinski, lasten ali podoben rastli¬
nam; skupen rastlinam in živalim, 2. v
zvezi s samohotnimi funkcijami orga¬
nizmov (rastjo, razmnoževanjem...);
samohoten, nezaveden; fig.  nedejaven,
3. nespolen; vegetativne funkcije funkci¬
je (notranjih organov), ki so v zvezi s
prehrano, rastjo in razmnoževanjem:
dihanje,prebava...; vegetativno razmno¬
ževanje v biol. nespolno razmnoževanje,
npr. z delitvijo; vegetativno živčevje
drobovno, samohotno živčevje (njego¬
vega delovanja se ne zavedamo), ki
uravnava vegetativne funkcije
vegetirati -am [lat. vegetare  oživljati] fig.
životariti, živeti nedejavno ali človeka
nevredno življenje, živeti tjavdan
vehemenca -e i [lat. vehementia]  sila; na¬
silnost; silovitost, vihamost; ognjevi¬
tost; vehementen -tna -o (na)silen; ne¬
obrzdan, strasten; ognjevit
vehikel -kla m  [lat. vehiculum  voz] 1. voz,
vozilo; prevozno sredstvo, 2. posrednik,
npr. jezik kot posrednik misli, 3. v le¬
karništvu: »zdravilska osnova«, snov
(npr. destilirana voda), ki daje zdravilu
gmoto in posreduje zdiravilni učinek
veksacija -e ž  [lat. vexatio]  nadloga, stiska,
muka; nevolja, jeza; mrcvarjenje, mu¬
čenje; nagajanje

vektor -ja m  [lat. vector  nosilec] 1. v mat.
in fiz. količina, kije določena z absolutno
vrednostjo in s smerjo (npr. sila, hitrost,
pospešek), 2. v med. prenašalec bolezni,
npr. insekti; vektorialen -lna -o usmerjen,
določen z absolutno vrednostjo in
smerjo, odvisen od smeri
vclacija -e i [nlat. velatio  iz lat. velum]
mehkonebni izgovor glasu
velament -čnta m  [lat. velamentum  odelo]
1. odevalo; ovoj, 2. v anat. ovojnica,
opna, 3. fig.  izmišljen razlog, pretveza
velar -a m  [fr. vilaire,  gl. velum] v slovn.
mehkonebnik, mehkonebni glas: k, g, h;
velaren -rna -o mehkoneben
velarij -a m  [lat. velarium]  pri Rimljanih:
platnena streha nad amfiteatrom v
varstvo pred soncem in dežjem

velen -a m  [fr. velin]  1. pergament, 2. boljši,
pergamentu podoben pisalni papir,
3. vrsta čipk

velit -a m  [lat. veles, velitis]  pri Rimljanih:
lahko oborožen legionar (vznemirjali so
sovražnika in se hitro umaknili)
vcloce [/velo'če/ ital. iz lat. velox] prisl-
hitro, naglo (glas.)

velociped -a m  [fr. velocipede  iz lat. velox,
velocis  hiter, pes, pedis  noga] vrsta sta¬
rinskega bicikla ali tricikla (in prejšnje
ime za bicikel)

velocissimo /veloči'simo/ ital. prisl,  zel o
naglo (glas.)

velodrom -a m  [lat. velox  hiter, gr. droinos
tek; tekališče] dirkališče, steza v krogu
za kolesarske dirke in treninge
velter -ja m ali  velterska teža [angl. v/elter-
weight]  boksarska ali rokoborska teža
polsrednje kategorije (do 66,7 kg)
velum -a m  [lat. velum  jadro; zavesa]

1. mehko nebo z jezičkom (anat.),

2. ogrinjalo (liturg.)

velur -ja m  [fr. velours  iz lat. villus  las]
1. žamet, baržun, mehka, močno kosma¬
tena tkanina za obleke in plašče, 2. vrsta
lahkega usnja

velutln -a m  [fr. veloutine]  1 . ozko rebričast
rips, 2. vrsta flanele

velvet -a m  [angl. velvet  iz nlat. velvetuM
iz lat. villus  las] žamet ali žametu P°'
dobna, včasih vzorčasta tkanina
vena -e ž  [lat. vena  žila] v anat. žila do-
vodnica, ki dovaja kri srcu, naspr. arte¬
rija

venalen -lna -o [lat. venalis  iz venus  pro¬
daja] kupljiv, naprodaj, prodajen; pod¬
kupljiv

vena poetica /veha poe'tika/ lat. pesniška
žilica

vendemiaire -ra m  /vademjsr' -a/ fr. »mesec
trgatve« (prvi jesenski mesec), P rv '
mesec po koledarju fr. revolucije 1. 1789
vendeta -e ž  [ital. vendetta  maščevanje]
krvno maščevanje, zlasti na Korziki
venecijanka -e ž  [ital. Venezia  BenetkeJ
beneška žaga, žaga samica
venektazija -e ž  [ven(a) + gr. ektasis  raz¬
širitev] razširitev ven (med.)

Venera -e ž  [lat. Venus, Veneris ] 1. v strini;
mit. boginja ljubezni in lepote, maji
Amotja, istovetna z gr. Afrodito, 2.

venerabel

751

verbalen

zvezda Danica, Večernica, najsvetlejši
planet v sončnem sistemu; Venerin pas
[nlat. cestus Veneris ] vrsta rebrače v
obliki pasu (ožigalkarjem sorodne mor¬
ske živali); fig.  venera -til.  lepotica;
ljubica, 2. v alkimiji: baker
venerabel neskl. ali  venerabilen -lna -o
[lat. venerabilis]  častivreden, (velespo¬
štovan; častitljiv

venerdcija -e ž  [lat. veneratio ] čaščenje,
(globoko) spoštovanje, izkazovanje časti
veneričen -čna -o [lat. venereus  ali venerius
Veneri posvečen; čuten, spolen] spolen,
izvirajoč od spolnega akta ali v zvezi
z njim; kožen; venerične bolezni spolne
bolezni, nalezljive bolezni, ki se prena¬
šajo največ s spolnim občevanjem
venerolog -a m  [vener(ičen) + -log] zdrav¬
nik, specialist za spolne bolezni; vene-
rologija -e ž  nauk o spolnih boleznih in
njih zdravljenju

venesekcija -e ž [ven(a) + lat. sectio  reza¬
nje] odprtje ven, puščanje krvi iz ven
venia docendi /ve'nia docen'di/ lat. dovo¬
ljenje za predavanja na vseučiliščih in
visokih šolah

venia legendi lat. gl. venia docendi
venipunktura -e ž  [ven(a) + punktura]
punktura žile iz kirurgičnih ali tera¬
pevtskih razlogov

veni, vidi, vici /ve'ni, vi'di, vi'ci/ lat. »prišel
sem, videl in zmagal«, Cezarjevo sporo¬
čilo prijatelju Amantiju v Rim (po Plu¬
tarhu) po lahki in hitri zmagi pri Zeli
nad Mitradatovim sinom Farnakom

1. 47 pr. n. š.

venozen -zna -o [lat. venosus]  ki se tiče ven;
bogat žil, žilnat; pretakajoč se po venah;
temno rdeč (~a kri); venozna kri temno
rdeča (ker ima malo kisika) kri, ki teče
_ po venah proti srcu

venski -a -o [iz lat.] ki se tiče ven (~a
stena)

Ventil -a m  [iz lat. ventilare  pihljati] 1. za¬
piralo, ki regulira dotekanje ali iztekanje
plinov ali tekočin; zaklopka, oddušnik
(tehn.), 2. odvod pri trobilih (glas.)
ventilacija -e ž  [lat. ventilare  pihljati]
!• (pre)zračenje, izmenjavanje pokvarje¬
nega zraka s čistim v zaprtih prostorih,

2. priprava ali sistem priprav za zra¬
čenje

ventilator -ja m  [angl. ventilator  iz lat.]
zračnik, prezračevalnik, tj. mehanična
priprava za zračenje
ventilirati -am [lat. ventilare  pihljati]
1. (pre)zračiti, (pre)vetriti, 2. fig.  (javno)
načeti kako vprašanje, sprožiti, pretre¬
sati, rešetati kaj

ventose -sa m  /vatoz' -a/ fr. »vetrni mesec«
(tretji zimski mesec), šesti mesec po ko¬
ledarju fr. revolucije 1. 1789
vcntralen -lna -o [lat. ventralis iz venter
trebuh] trebušen, ki se tiče trebuha;
v anat. na trebušni strani, sprednji,
naspr. dorzalen; v bot. spodnji (~a
stran lista)

ventre a terre [/vatra a ter'/ = fr. trebuh
na zemlji] vrsta hitrega galopa (pri dir¬
kalnih konjih)

ventrikel -kla m  [lat. ventriculus  želodec,
dimin. iz venter  trebuh] v anat. prekat,
ime telesnih duplin, predvsem v srcu
(srčni ~) in možganih; ventrikularen
-ma -o 1. želodčen, 2. prekaten
ventrilokvenca -e ž  [lat. venter  trebuh,
loqui  govoriti] domnevno trebušno go¬
vorjenje; ventrilokvist -a m  kdor zna
govoriti iz trebuha (namreč brez premi¬
kanja ustnic)

Venus neskl. ž  [iz lat.] gl. Venera
Venus Urania [/ve'nus ura'nia/ prim. Ura-
nija] lat. nebeška Venus, boginja ne¬
beške, nečutne ljubezni
Venus vulgivaga /ve'nus vulgi'vaga/ lat.
potepuška, vsem namenjena Venus, tj.
boginja kupljive ljubezni
veranda -e i [iz* portug. varanda]  odprta ali
ostekljena lopa ob hiši
veratridin -a m  [lat. veratrum  teloh, + -id,
+ -in] alkaloid, obenem z veratrinom
v semenih sabadile

veratrin -a m  [lat. veratrum  teloh, + -in]
bel, strupen prašek (alkaloid ali zmes
alkaloidov) iz korenine teloha, semen
sabadile ali drugih rastlin
verb -a m  [iz lat.] gl. verbum
verbale -la m, mn.  verbdlije -ij ž  [gl. ver¬
balen] samostalnik, izpeljan iz glagola
(slovn.)

verbalen -lna -o [nlat. verbalis  beseden]
1. usten, beseden, izražen z besedami
(ne pismen), 2. dobeseden (~i prevod),

3. glagolski; verbalna nota diplomatsko

vcrbalist

752

versajec

sporočilo brez podpisa o manj pomembni
stvari; velja približno toliko kot ustna
izjava; verbalna definicija golo imeno¬
vanje, brez razlage vsebine pojma
verbalist -a m  [iz lat. verbum  beseda] gosto-
besednež, kdor dosti govori, a malo po¬
ve; verbalizem -zma m  1 . gostobesednost,
kopičenje besed za malo misli, mlatenje
prazne slame, 2. reklo ali stavek brez
prave vsebine in smisla
verbaliter /verba'liter/ lat. dobesedno
verba movent, exempla trahunt /ver'ba
mo'vent, eksem'pla tra'hunt/ lat. besede
mičejo, zgledi vlečejo
verbatim /verba'tim/ nlat. dobesedno
verbatim et litteratim /verba'tim et litera'-
tim/ nlat. dobesedno, do črke natančno
verba volant, scripta mancnt /ver'ba vo'lant,
skrip'ta ma'nent/ lat. besede preminejo,
kar je napisano, pa ostane
verbena -e ž  [lat. verbena  vejica] rastlina
iz rodu, sorodnega ustnaticam; pri nas
navadno sporiš, lepotna rastlina z dehte¬
čimi cvetovi

verbi causa /ver'bi kau'za/ lat. na primer
verbi gratia /ver'bi gra'cia/ lat. na primer
(= verbi causa)

verbis expressis /ver'bis ekspre'sis/ lat.

izrečno (= expressis verbis)
verbozen -zna -o [lat. verbosus]  (pre)gosto-
beseden, dolgovezen; verboznost -i ž
gostobesednost, dolgoveznost
verbum -a m  [lat. verbum  beseda; izjava;
glagol] v slovn. glagol, pregibna be¬
sedna vrsta

verde antico /ver'de anti'ko/ ital. zelen,
s serpentinom pomešan marmor ali
diabaz, gradbeni kamen pri Rimljanih
verdikt -a m  [iz lat. vere dictum  prav re¬
čeno] pravdorek, zlasti razsodba po¬
rotnega sodišča; fig.  razsodba ali odlo¬
čitev

verificirati -am [nlat.* verificare  iz lat.
verus  resničen, facere  narediti] preskusiti
kaj; overiti (potrditi, priznati) pravil¬
nost ali resničnost česa s preskušanjem
verifikacija -e ž  [gl. verificirati] 1. presku¬
šanje; preveritev, 2. potrditev, overitev;
verifikacijski -a -o ki se tiče verifikacije;
potrdilen; verifikacijska komisija odbor,
ki pregleduje in potrjuje pravilnost, npr.
poslanskih mandatov

verifikator -ja m  [gl. verificirati] kdor kaj
verificira, 1. preglednik, 2. overitelj
verist -a m  [ital. verista  iz vero  resničen]
privrženec verizma; verizem -zma m
naturalizmu sorodna ital. umetn. smer,
ki se je uveljavila zlasti v leposlovju in
glasbi (Verga, Mascagni...)
veritajper -ja m  [angl. varityper]  vrsta pi¬
salnega stroja za matrice pri ofsetnem
tisku

veritas odium parit /ve'ritas o'dium pa'rit/
lat. resnica bode v oči (= povzroča
sovraštvo), konec nekega Tercncijevega
verza

verizem -zma m  [ital. verismo]  gl. verist
Vermaht -a m,  verman -a m  [iz nem.] S‘-
Wehrmacht, wehrmann
vermicelli -ov m mn.  [/vermiče'li/ ital. ®
vermicello  črviček] drobni rezanci (kub-)
vermicld -a m  [lat. vermis  črv, +
pomoček za odpravljanje glist (med.);
vermiciden -dna -o uničujoč gliste
vermut -a m  [nem. Wermut  pelin] pelinko¬
vec, aromatično vino ali žganje, pri"
pravljeno s pelinom in drugimi zelišč*
vernacija -e ž  [nlat. vernatio  iz lat. vernare
ozeleneti] razvrstitev, lega lističev v
brstečem popku (bot.) .

vernie -ja m  [fr. vernier,  pripravo je iznašel
matematik P. Vernier, 1580—1637] po¬
možna merilna priprava, sorodna noniju
veronal -a m  [po ital. mestu Veroni] to¬
varniško ime za barbital, bel prašek
grenkega okusa (proti nespečnosti); v
večjih dozah hudo strupen
ver sacrum [/ver sak'rum/ = lat. sveta
pomlad] pri Rimljanih žrtvovanje po¬
mladka (sadežev, živine, otrok) v ne¬
varnih časih; otroci so v ta namen mo¬
rali po svetu, ko so odrasli
Versailles -a m  /versaj'/ fr. 1. mesto v bli¬
žini Pariza, 2. palača s parkom vtem
mestu (dal sezidati Ludvik XIV.)<
versajski mir mir, s katerim seje končala
prva svetovna vojna, podpisan 28. jt*m
1919 v V. med antanto in Nemčijo
versajec -jca m, nav. v mn.  versajci -e
[iz fr.] nasprotniki pariške komune,
ki so po razglasitvi komune zbežali
Versailles in po obnovitvi buržoazn®
vlade krvavo obračunali s komunardi,
fig.  zagrizen kontrarevolucionar

versi liber i

753

vestalijc

versi iiberi ital. gl. versi sciolti
versi sciolti /ver'si šol'ti/ ital. prosti verzi
brez rim

verso neskl.  /ver'zo/ lat. hrbtna stran
(lista); na hrbtni strani
versta -e ž  [iz rus.] ruska dolžinska mera,
pribl. 1067 m

versus cancrinus /ver'zus kankri'nus/ lat.
»rakov verz«, verz, ki ima, če ga beremo
naprej ali nazaj, isti ali drugačen pomen
(= palindrom)

versus memorialis /ver'zus memoria'Iis/
lat. »spominski verz«, verz, s katerim si
kaj vtisnemo v spomin, zlasti slovn. pra¬
vilo

vert. lat. kratica: 1. vertatur, 2. verte
Vertatur [/verta'tur/ lat. iz vertere  obrniti]
naj se obrne, npr. list ali črka v tisk.
korekturi

verte [/ver'te/ lat. velel, iz vertere  obrniti]
obrni, prim. vertatur
vertebralen -lna -o [nlat. vertebralis  iz lat.
vertebra  člen, zgib; vretence] vretenčen,
ki se tiče hrbteničnih vretenc; sestavljen
iz vretenc; fig.  hrbteničen
vertcbrata -at i mn.  [nlat. mn. vertebrata
iz lat. vertebra  vretence] v zool. vreten¬
čarji

verteks -a m  [lat. vertex  vrtinec; vrh] vrh,
najvišja točka česa, zlasti, 1. v anat.
teme (glave), 2. vrh, npr. piramide, 3. ze¬
nit (astr.)

verte, si placet /ver'te, si pla'cet/ lat. pro¬
sim, obrnite (notni list pri igranju)
verthajm -a m  [trg. ime Wertheim, po*
iznajditelju] vrsta ključev in ključavnic
ter blagajn; verthajmovka -e ž  verthajm-
ska ključavnica...

Vertigin6zen -zna -o [lat. vertiginosus ] omo¬
tičen, vrtoglav;/;)?, nestalen; vertigo -a m
omotica, vrtoglavica (med.)
vertikala -e i [nlat. verticalis  navpičen,
iz lat. vertex  vrh] navpičnica, navpična
premica; vertikalen -lna -o 1. ki se tiče
verteksa, 2. navpičen, pokončen, naspr.
horizontalen; pravokoten; vertikalna
povezanost povezanost med podjetji
medsebojno odvisnih proizvajalnih sto¬
penj, npr. rudniki, železarne, strojništvo
verz -a m  [lat. versus]  pesniška vrstica,
stih kot metrična celota; verzen -zna -o
ki se tiče verza

verzacija -e ž [lat. versatio]  obračanje, su¬
kanje; obrat, zasuk, vrtljaj
verzalka -e ž [lat. versus  vrstica; odstavek]
v tiskarstvu: velika začetnica
verzatilen -lna -o [lat. versatilis]  gibljiv;

(s)premenljiv, nestalen; gibčen; živahen
verzificirati -am [lat. versificare  iz versus
vrstica, facere  narediti] 1. dati obliko
verza, 2. pesnikovati, nav. pejor.  pesma-
riti, kovati verze; verzifikacija -e ž  1 . pe-
snikovanje, nav. pejor.  pesmarjenje,
klepanje verzov, 2. nauk o tem ali spret¬
nost v tem

verzifikator -ja m  [lat. versificator] pejor.

kdor kleplje verze, pesmar, rimač
verzija -e ž  [nlat. versio  obrat, iz lat. ver¬
tere  obrniti] 1. različica, ena od več
različnih pripovedi, pojmovanj ali raz¬
lag (npr. dve verziji o poteku nezgode);
posebna oblika česa, 2. način prikazo¬
vanja; tak prikaz ali stališče, 3. svoboden
prevod, 4. v med. a) obmitev otroka v
maternici, da se olajša porod, b) nenor¬
malna izvmjenost maternice
verziran -a -o [nem. versiert  iz fr. verse
iz lat. versari  vrteti se] izurjen, izkušen,
izveden; spreten v čem; verziranost -i ž
izurjenost, privajenost; spretnost
vesika -e ž  [lat. vesica]  mehur, zlasti sečnik
[nlat. vesica urinaria]
vesikans -a m  [iz nlat.] gl. vesikatorij
vesikatorij -a m  [nlat. vesicatorium]  po-
moček, ki dela na koži mehurje in izvleče
npr. vnetja na globljih mestih; mehurnik,
vlečnik (tak obliž)

vesikularen -ma -o [lat. vesicula  mehurček]

1. ki se tiče kožnih ipd. mehurjev, 2. me¬
hurjast, iz mehurjev ali mehurčkov

vesikulozcn -zna -o [gl. vesika] mehurjav,
pokrit z mehurji

vespa -e ž  [ital. vespa  osa] vrsta manjšega
motocikla

vesperale -la m  [lat. vesper  večer] v liturg.

večemiški plašč, pluvial
Vesta -e ž  [lat. Vesta]  1 . v strim. mit.
sestra Jupitra, boginja ognja in deviške
čistosti, varuhinja domačega ognjišča;
v njenem svetišču je gorel večni ogenj,

2. planetoid, odkrit 1.1807

vestalije -ij ž mn.  [lat. mn. Vestalia]  praznik
v starem Rimu na čast boginje Veste;
praznovali so ga junija

— Slovar tu1k

vestalka

754

vice-

vestalka -e z [lat. virgo Vestalis]  devica,
svečenica boginje Veste; varovale so
sveti ogenj v svetišču boginje in morale
obljubiti deviško čistost
vfctern -a m  [iz angl.] gl. vvestem
vestibul -a m  [lat. vestibulum ] 1 . velika
veža, preddverje pri večjih zgradbah,
tj. prostor med vhodnimi vrati in no¬
tranjim delom zgradbe, 2. ušesni pred¬
dvor (anat.); vestibularen -ma -o pred-
dvoren

vestigia me terrent /vesti'gia me te'rent/
lat. »sledov me je strah«, tj. stopinj,
ki vse vodijo v brlog, nobena pa iz njega
(pravi lisica v basni bolnemu levu);
fig.  pozor na nevarnost
vestija -e ž  [fr. veste]  1 . telovnik, 2. vrsta
jopice, ki se zapenja spredaj
veterin -a m  [lat. veteranus  iz vetus  star]
star, doslužen vojak, zlasti vojni borec;
star, preizkušen bojevnik; fig.  star, za¬
služen delavec na kakem področju
veterina -e ž  [lat. veterina sc. animalia
vprežna živina] 1. živinozdravstvo, zna¬
nost, ki raziskuje živalske bolezni in
njih zdravljenje, 2. veterinarska fakul¬
teta

veterinar -ja m  [fr. veterinaire  iz lat.]
1. živinozdravnik, 2. študent veterine
veterinarstvo -a s [gl. veterina] živino¬
zdravstvo (= veterina)
veto -a m  [lat. veto  prepovedujem, iz vetare
prepovedati — formula, s katero so
rimski tribuni zametovali sklepe senata]
pravica kake osebe, npr. predstavnika
kake države v medn. forumu, da lahko
z ugovorom zavrne nevšečen sklep ali
zakon (absolutni ~, suspenzivni ~);
fig.  ugovor; prepoved
vezika -e ž  [iz lat.] gl. vesika
vezir -ja m  [tur. vezir  iz ar. wazara  nositi
breme] visok drž. uradnik (nekak mi¬
nister) v sultanski Turčiji; veliki vezir
najvišji drž. uradnik (nekak ministrski
predsednik) v suit. Turčiji
vezuvianit -a m  [Vezuv + -(i)an, + -it]
vulkanska kamnina, največkrat rjav¬
kaste ali zelene barve, pretežno kalcijev
in magnezijev silikat (= idokraz); po¬
gosto ga izbruha Vezuv
v. g. lat. kratica: verbi gratia
Vi (virginij) znak za kem. prvino

via [lat. via  pot, cesta; način; pravno sred¬
stvo] predi, prek, čez, npr. potovati
via Ljubljana (= prek Ljubljane)
viaddkt -a m  [lat. via  pot, + -dukt kot
akvedukt] cestni ali železniški most čez
globel, dolino ipd., ne čez vodo
via facti j vi'a.  fak'ti/ lat. »z dejstvi«, 1. samo
po sebi, 2. samovoljno, nasilno, s silo
via media /vi'a me'dia/ lat. srednja pot
(med dvema skrajnostma)
viandotka -e ž  [angl. wyandotte,  po indijan¬
skem plemenu v ZDA] vrsta kokošje
pasme

viatik -a ali  viatikum -a m  [lat. viaticum
potnina] 1. potnina; potni stroški, 2. v
liturg. »sveta popotnica«, obhajilo za
umirajočega)

vibracija -e ž  [lat. vibrare  tresti se] 1. v fiz.
tresenje, nihanje telesa (= oscilacija);
tresljaj, 2. tresenje, drhtenje glasu
vibrafon -a m  [lat. vibrare  tresti se, + -fon]
glasbilo iz kovinskih ploščic, največ
pri jazzu; vibrafonist -a m  kdor igra na
vibrafon

vibrato /vibra'to/ ital. prisl,  drhteče, tre¬
soče (glas.)

vibrator -ja m  [lat. vibrare  tresti se] vrsta
priprav za zbujanje ali prenašanje vi¬
bracij (~ za masažo); vibrirajoči del ali
priprava

vibrio -ia ali  vibrion -a m  [nlat. vibrio  iz
lat. vibrare  tresti se] vejičasti mikrob,
spirilam sorodni mikrobi z gibčnim,
vejičastim telescem, npr. povzročitelji
azijske kolere

vibrirati -am [lat. vibrare  tresti se] tresti se,
nihati (= oscilirati); v glas. trepetati,
drhteti z glasom

vibrogrdf -a m  [lat. vibrare  tresti se, + -graf]
priprava za merjenje in zapisovanje
vibracij (na ladjah, pri strojih, mosto¬
vih...)

vibrogram -a m  [lat. vibrare  tresti se, +
-gram] vibrografski zapis
vibrometer -tra m  [lat. vibrare  tresti se,
+ -meter] merilnik vibracij (tehn.)
viburnum -a m  [lat. viburnum  dobrovita]
1. razni grmi iz rodu, v katerega sodi
npr. dobrovita, 2. posušeno lubje raznih
vrst iz tega rodu (v med.)
vice- [lat. vice  namesto; zaradi] predpona,
v zloženkah izraža nadomeščanje,

viceadmiral

755

vigilanca

1. pod-, namestni, pomožni, 2. namest¬
nik, pomočnik, npr. vicekonzul
vkeadmiral -a m  [vice- + admiral] pod-
admiral

vicedom -a m  [iz lat. vicedominus  iz domi-
nus  gospod] 1. deželni (vladarjev ali
škofov) namestnik, 2. upravnik cerkve¬
nih posesti

viceguverner -ja m  [vice- + guverner] pod-
guverner, guvernerjev namestnik
vieekancler -ja m  [vice- + kancler] pod¬
kancler

vicekonzul -a m  [vice- + konzul] podkonzul
viceprefekt -a m  [vice- + prefekt] podpre-
fekt

'ieeprezidfent -enta m  [vice- + prezident]
podpredsednik

viceregčnt -enta m  [vice- + regent] na¬
mestnik regenta

vice versa /vi'ce ver'za/ lat. nasprotno,
narobe, v nasprotnem vrstnem redu
vicezimdlen -lna -o [lat. vicesimus  dvajseti]
dvajseten, sloneč na številu dvajset,
npr. delno v štetju pri Francozih in
naših Rezijanih, ki ne pravijo 80, mar¬
več 4 krat 20

vichy -ja m  [/viši'/ fr. po mestu Vichy]
vrsta kariraste bombažne tkanine
vicindlen -lna -o [lat. vicinalis  soseden]
soseden; krajeven,mesten; bližnji; stran¬
ski (~a pot); vicinalka -e i, vicinalna
železnica manj pomembna železnica za
krajevni promet

viciozen -zna -o [lat. vitiosus]  pomanjkljiv;
napačen; hudoben, zloben; (pre)grešen;
pokvarjen; muhast
vicomte -ta m  [fr.] gl. vikont
victoria regia [/vikto'ria re'gia/ nlat., ime¬
novana v počastitev angl. kraljice Vikto¬
rije] »kraljica lokvanjev«, vrsta lepih,
gigantskih lokvanjev, zlasti na Amazon¬
ki in njenih pritokih
victrix causa diis placuit, sed victa Catoni
/vik'triks kau'za diis' plakuit', sed
vik'ta kato'ni/ lat. »bogovi so se posta¬
vili na stran zmagovalca, Katon pa na
stran premaganca« (namreč Pompeja,
ki ga je premagal Cezar); citat iz Lu¬
kana o značajnih ljudeh, ki ostanejo
zvesti prepričanju tudi v hudih preiz¬
kušnjah

vid. lat. kratica: 1. vide, 2. videatur

vide [/vi'de/ velel, od lat. videre  videti]
glej (kot opozorilo na stran, citirano
besedilo ipd.)

vidcant consules, ne quid res puhlica detri-
menti capiat /vi'deant kon'zules ne
kvid res pub'lika detrimen'ti ka'piat/
lat. »naj konzula pazita, da država ne bo
trpela škode«, formula, s katero je rimski
senat v nevarnih časih dajal konzulom
diktatorsko oblast; fig.  naj poklicani
pazijo, da ne bo trpela javna blaginja
vide ante /vi'de an'te/ lat. glej spredaj (na
prej citiranem mestu)
videat [/vi'deat/ konj. iz lat. videre  videti]
naj vidi, naj pregleda, naj se mu predloži
videatur [/videa'tur/ konj. pas. iz lat.
videre  videti] (po)glejte (navedeno mesto
ali stran)

vide infra /vi'de in'fra/ lat. glej spodaj
videlicet [/vide'licet/ = lat. seveda; namreč,
iz videre licet  lahko se vidi] namreč, in
sicer...

video -ea m  [lat. video  vidim] vidni del tele¬
vizijskega programa (v zvezi s slušnim)
vide supra /vi'de sup'ra/ lat. glej zgoraj
(na prej citiranem mestu)
videtur neskl. m  [/vide'tur/ = lat. videti je,
zdi se] mnenje, izraženo o čem
vidi /vi'di/ lat. videl, pregledal (kak spis),
vzel na znanje

vidimacija -e ž  [lat. vidimatio ] uradni pre¬
gled in potrditev; vidimirati -am uradno
pregledati in potrditi, npr. da se prepis
ujema z izvirnikom

vidimus -a m  [lat. vidimus  videli, pregledali
smo] overitev, potrditev; overjen prepis
vidirati -am [nem. vidieren  iz lat. videre
videti] 1. overiti, potrditi; podpisati
(kak dokument), 2. dati vizum
vi et armis /vi et ar'mis/ lat. s silo in orožjem
Vieux Saxe [/vjo saks/ = fr. stara Saška]
označba za meissenski porcelan iz zač.
18. stol.

view neskl. m  [/vju:/ angl. iz lat. videre
videti] pogled; razgled; pregled; ogled;
vidik; mnenje, naziranje
vig -a m, nav. v mn.  vigi -ov ali  vigovci -ev
[iz angl.] gl. whig

vigezimalen -lna -o [lat. vigesimus  dvajseti]
dvajseten (== vicezimalen)
vigilanca -e ž  [lat. vigilantia  budnost] bud¬
nost, čuječnost; pazljivost; previdnost

viligant

756

vingt-et-un

vigilant -a m  [lat. vigilans  čuječ] 1. skriven
policijski agent, 2. kaznjenec ali hudo¬
delec, ki obvešča policijo o naklepih
pajdašev

vigil&nten -tna -o [lat. vigilans ] buden, be¬
deč; pazljiv; previden; skrben
vigilija -e i [lat. vigilia]  pri Rimljanih: 1.
ponočna straža, vojak na nočni straži,
2. nočna straža (štiri straže po tri
ure)

vigilija -e ž, nav. v mn.  vigilije -ij [nlat.
vigiliae]  v liturg. 1. bogoslužni obred na
večer pred večjim praznikom; dan pred
večjim praznikom, 2. nočne molitve za
umrlim (ljudsko: vilje, bilje)
vigonjka -e ž  [fr. vigogne  vikunjaj preja iz
kratkih bombažnih ali mešanih vlaken,
prvotno iz volne vikunje
vigoroso /vigoro'zo/ ital. krepko, močno,
s poudarkom (glas.)

vigorozen -zna -o [nlat. vigorosus]  krepak,
močan, silen, tršat, čvrst, trlepen, ko-
renjaški

vigovci -ev m  [iz angl.] gl. whig
vigvam -a m  [angl. wigwam,  po algonkijski
besedi] stožcu podobna koliba ali šotor
severnoamer. Indijancev, nav. pokrita
s kožami ali lubjem

vikdr -ja m  [lat. vicarius  namesten; na¬
mestnik] namestnik, zlasti namestni, po¬
možni duhovnik, npr. pomočnik škofa
(apostolski ~)

vikariat-a m  [nlat. vicariatus]  namestništvo;

urad ali službeno mesto vikarja
vikend -a m  [angl. i veekend,  tj. konec tedna,
čas, od petka zvečer do nedelje zvečer
ali ponedeljka zjutraj, namenjen raz¬
vedrilu ali oddihu v naravi] 1. delopust,
oddih ob koncu tedna, 2. izlet v tem
času, 3. letovalna hišica
viking -a m  [island. vikingr  pirat] staro-
skandinavski pomorščak ali morski raz¬
bojnik (od 8. do 10. stol.)
vikčnt -a m  [fr. vicomte  iz nlat. vice comes
podgrof] plemiški naslov med baronom
in grofom

vikontesa -e ž [fr. vicomtesse,  ital. viscon-
tessa ] 1 . žena (ali vdova) vikonta, 2.
ženska s pravico do tega naslova
Viktorija -e ž  [lat. Victoria]  1. v strim. mit.
boginja zmage (pri Grkih: Nika), 2.
asteroid

Viktorija -e ž [angl. victoria,  po kraljici Vik¬
toriji] nizka, lahka kočija za dve osebi
viktorijanstvo -a s  [angl. victorianism]  ozko¬
srčna naziranja, navade in druge značil¬
nosti Anglije za vlade kraljice Viktorije
(1837—1901), v dobi razcveta angl. im¬
perija

viktualije -ij ž mn.  [nlat. victualia  iz lat.

victus  živež] živež, živila, jestvine
vikunja -e ž [Špan. vicuita  iz peruan.] 1.
lami in gvanaku podobna in sorodna
južnoamer. žival; daje izvrstno volno,
2. volna te živali, 3. blago iz te volne
vila -e ž [lat., ital. vitla]  dvorec; letoviški
dvorec ali hiša; boljša hiša z vrtom,
zlasti v mestu

vilajet -a m  [tur. vilayet  iz ar.] dežela, po¬
krajina, večja upravna enota v Turčiji
villanella -e ž  [/vilane'la/ ital. dimin. iz
villano  kmet] 1. vrsta ital. ljudske pesmi
in spremljajoč jo ples, 2. pesniška oblika,
največkrat v petih trivrstičnih kiticah
in z zadnjo kitico iz štirih vrstic
villeggiatura -e ž  [/viledžatu'ra/ ital. iz
villeggiare  letovati na deželi, prim. vila]
letovapje, letni dopust na deželi
Vimindl -a m  [lat. Viminalis collis]  eden od
sedmerih gričev v starem Rimu
vina -e ž  [skt. vina]  najstarejše indijsko glas¬
bilo na strune

vinalije -ij ž mn.  [lat. Vinalia]  vinski praznik
pri Rimljanih, dvakrat na leto
vinar -ja m  [nem. Wiener(geld )] star avstr,
novec, Vioo krone

vinčestrovka -e ž  [po tovarnarju O. F. Win-
chestru] vrsta amer. vojaških in lovskih
pušk repetirk

vindicirati -am [lat. vindicare]  1 . braniti,
varovati (kako pravico ipd.); opraviče¬
vati, 2. (sodno) terjati v svojo last,
svojiti si kaj, dokazovati lastninsko
pravico, npr. do ukradenega blaga, 3.
prisoditi kaj

vindikacija -e ž [lat. vindicatio]  1 . obramba;
opravičevanje, 2. prisvajanje česa; prav¬
na zahteva (po vrnitvi lastnine); lastnin¬
ska tožba (pr.), 3. prisoditev
vindišar -ja m  [nem. VVindischer]  germaniza-
torska označba za koroške Slovence, češ
da niso ne Slovenci ne Nemci
vingt-et-un /vet e a'/ fr. »enaindvajset«,
hazardna igra na karte

vinil

757

virilist

vinil -a m  [lat. vinum  vino, + -il] enova-
lentni radikal iz etilena; iz njegovih
spojin izdelujejo zlasti umetne snovi
(kem.)

vinil- [gl. vinil] v kem. sestavljenkah, npr.
vinilklorid

vinjeta -e ž  [fr. vignette,  dimin. iz vigne
vinska trta] 1. knjižni okrasek, risba
(prvotno v obliki trte) na začetku ali
koncu knjige, pri poglavjih ipd., 2.
manjši literarni oris

vinkulacija -e i [lat. vinculum  vez] zapora,
vezanost razpolaganja, tj. pogoj ali
klavzula, po kateri lahko razpolaga z
vrednotnicami ipd. samo določena ose¬
ba; vinkulirati -am zavezati, vezati na
kak pogoj, staviti zaporo, npr. pri hra¬
nilni knjižici določiti, da se vloga izplača
osebi, ki pozna dogovorjeno geslo
vinkulum -a m  [lat. vinculum  vez] 1. vinkula-
cijski pogoj ali klavzula, 2. nad mat.
količinami črtica, ki jih označuje kot
. celoto, npr. a+b,  3. vez, trak (anat.)
vinometer -tra m  [lat. vinum  vino, + -meter]
vinomer, priprava (hidrometer) za ugo-
. tavljanje odstotka alkohola v vinu
vino pellite curas /vi'no pe'lite ku'ras/ lat.
_ z vinom preganjajte skrbi!
viola -e ž [lat., ital. viola]  vijolica (bot.)
viola -e ž  [fr. viole,  ital. viola iz*  nlat. vidula]
1. godalo iz 16. in 17. stol., predhodnik
violini podobnih godal, 2. moderno glas¬
bilo na štiri strune, nekoliko večje od
violine

violicija -e ž  [lat. violatio  iz violare  silo
delati; oskruniti] 1. kršitev (pravic, za¬
konov ...), 2. žalitev, 3. (o)skrunitev,
onečaščenje, 4. posilstvo
viola da braccio /vio'la da bra'čo/ ital. ročna
viola, nekdanje godalo, podobno vio-
_ lini, spodrinila ga je sedanja viola
viola da gamba /vio'la da gam'ba/ ital.
nožna viola, nekdanje godalo, danes ga
nadomešča violončelo (— gamba)
viola d’amore /viola damo're/ ital. nekdaj
priljubljeno godalo na 12—15 strun z
značilnimi, prijetnimi toni
viole d’amour [fr.] gl. viola d’amore
violenca -e ž  [lat. violentia ] sila; divjost;
nasilnost; nasilje; silovitost, neobrzda-
nost; violenten -tna -o nasilen; vsiljiv,
divji; surov: neobrzdan

violeten -tna -o [fr. violet]  vijoličen, vijoli¬
časte barve

violina -e i [ital. violino,  dimin. iz viola ]
gosli, orkestrsko godalo na štiri strune;
razvilo se je iz viole

violinist -a m  [ital. violinista ] goslač, igralec
na violino

violist -a m  [ital. violista]  igralec na violo
violon -a m  [ital. violone  velika viola] staro
ime za kontrabas

violončelo -a m  [ital. violoncello]  velika
violina, po violini posneto večje godalo
na štiri strune

-vir -a m  [lat. vir  mož] v sestavljenkah, npr.
duumvir

viraginiteta -e ž  [lat. virago  možača] mo¬
škost pri ženski, motnja v spolnem raz¬
voju ženske, vrsta hermafroditizma (ne¬
popoln razvoj notranjih spolnih organov
in sekundarnih spolnih znakov)
virago neskl. ž  [lat. virago  možača, iz vir
mož] 1. v med. spolno nerazvita ženska
s sekundarnimi znaki moškega spola, 2.
ženska z moškim videzom in vedenjem;
možaklja, možača

viraža -e ž  [fr. virage]  1 . vrtenje, sukanje, 2.
ovinek, zavoj, obrat, okret z nagibom,
npr. letala, 3. niansiranje (fotogr.)
virgindl -a m  [fr. virginale]  klavirju podobno
glasbilo iz 16. in 17. stol., različek čem¬
bala

Virginij -a m  [nlat. virginium,  po državi
Virginiji v ZDA] kem. prvina, redka
kovina, sorodna litiju
virginiteta -e i [lat. virginitas  iz virgo  devica]
devištvo;///'. (deviška) čistost, neomade-
ževanost

virgo intacta /vir'go intak'ta/ lat. nedotak¬
njena devica

viribus unitis /vi'ribus uni'tis/ lat. »z zdru¬
ženimi močmi«, z vsemi silami (geslo
avstr, cesarja Franca Jožefa I.)
virilen -lna -o [lat. virilis  moški; možat] 1.
moški, moškega spola, 2. možat; odlo¬
čen, pogumen, 3. fig.  oseben, pripadajoč
po položaju -ali rodu, npr. pravica do
glasovanja v parlamentu; virilnost -i ž
1. moškost, 2. možatost; odločnost
virilist -a m  [gl. virilen] virilni član, kdor
ima pravico do glasovanja ali članstva —
npr. v parlamentu — po svojem položaju
ali rodu, ne da bi bil voljen

virilizem

758

vismut

virilizem -zma m  [lat. virilis  moški] vrsta
hermafroditizma (= viraginiteta)
viripotenca -e ž  [lat. vir  mož, potentia  moč]
1. moškost, moška spolna moč, 2. za-
možnost, godnost (ženske) za možitev
virman -a m  [fr. virement ] 1 . v drž. financah:
prenašanje kreditnih sredstev z ene pro¬
računske postavke na drugo, 2. brezgoto¬
vinski promet, tj. plačevanje računov z
obračunavanjem, s prenašanjem pla¬
čilnih postavk z enega računa na dru¬
gega; virmanski -a -o ki se tiče virmana;
virmanski nalog pismeni nalog banki, naj
prenese npr. terjatev z enega tekočega
računa na drugega

virmirati -am [gl. virman] prenesti z ene
postavke na drugo, prenesti, preknjižiti
z enega tekočega računa na drugega
virolog -a m  [vir(us) + -log] strokovnjak za
virologijo; virologija -e i nauk o virusih
viroza -e ž  [vir(us) + -oza] virusno obo¬
lenje, npr. gripa

virtualen -lna -o [nlat. virtualis  iz lat. virtits
možatost; vrlina] 1. (po svoji moči,
bistvu ipd.) zmožen za kak učinek, ne
da bi res učinkoval; obstoječ v mož¬
nosti, mogoč, skrit, potencialen (naspr.
aktualen), 2. v opt. navidezen, neresničen
(~a slika); virtualnost -i i 1. zmožnost
učinkovanja; možnost, skritost, poten¬
cialnost, 2. v opt. navideznost
virtuoz -a m  [ital. virtuoso  iz lat. virtus]
umetnik, ki do popolnosti obvladuje
tehniko svoje stroke, zlasti igranja
(glasbeni ~); fig.  kdor je dosegel veliko
spretnost na kakem področju
virtuozen -zna -o [ital. virtuoso ] umetniško
spreten, dovršen do popolnosti, moj¬
strski; virtuoznost -i ž  umetniška spret¬
nost, mojstrstvo, najvišja stopnja tehn.
popolnosti

virtus tleski, ž  [lat. virtus  iz vir  mož] 1.
možatost; hrabrost, 2. čednost, krepost,
vrlina

virulenca -e ž  [gl. virulenten] kužnost, stru¬
penost, npr. bakterij; fig.  strupenost,
strupena sovražnost (do koga ali česa);
zlobnost

virulenten -tna -o [lat. virulentus  strupen, iz
virus  strup] kužen; strupen, povzročajoč
bolezen 'fig.  strupen, strupeno sovražen;
zloben

virus -a m  [lat. virus  sluz; strup] 1. strup,
strupena ali kužna snov (kot povzroči¬
teljica bolezni), zlasti, 2. označba za
silno majhne povzročitelje nekaterih na¬
lezljivih bolezni, npr. slinavke (po neka¬
terih teorijah so virusi molekule, most
med organsko in neorgansko materijo;
z mrtvo naravo jih veže kristalizacija pri
raznih virusih, z živo pa zmožnost za
razmnoževanje); virusen -sna -o ki se
tiče virusov (~o obolenje)
viržlnka -e ž  [po državi Virginiji v ZDA,
znani po teh cigarah] dolga, tanka ci¬
gara s slamico v sredi, ki se pri kajenju
izvleče

vis /vis/ lat. sila, moč; oblast
vis armata /vis arma'ta/ lat. oborožena sila,
vojska

vis-a-vis /vizavi'/ fr. 1. prisl,  »iz oči v oči«, iz
lica v lice, nasproti (gostilna je ~ kolo¬
dvora), 2. samost, neskl. m  a) nasprotek,
nekaj (oseba, stvar), kar je komu na¬
sproti (moj ~ bere roman), b) kočija,
v kateri si sedita potnika nasproti, c)
blazinjak v obliki črke »s« za dve osebi,
obrnjeni druga proti drugi
visceralen -lna -o [nlat. visceralis  iz lat.
viscera  drob] droboven, ki se tiče drob-
(ov)ja

visconte -ta m  [ital.] gl. vikont
viscount -a m  [angl.] gl. vikont
vis inertiae /vis iner'cie/ lat. »sila lenosti«,
tj. vztrajnost (fiz.)

viskača -e i [Špan. viscacha]  činčili soroden
južnoamer. glodalec, ima okusno meso
in cenjeno krzno

viski -ja m [angl. whisky) žitno žganje, zlasti
iz rži, ječmena ali koruze
viskoza -e ž  [nlat. viscosus  lepljiv, iz viscum
ptičji lep] židka, lepljiva gmota iz lesne
celuloze za izdelavo umetne svile, volne,
celofana ...

viskozen -zna -o [nlat. viscosus  lepljiv] 1. ki
se tiče viskoze; izdelan iz viskoze, 2.
zidek, lepljiv, gosto tekoč; viskoznost -i
ž židkost, lepljivost

viskozimeter -tra m  [nlat. viscosus  lepljiv, +
-meter] priprava za merjenje viskoznosti,
npr. raznih olj

vis maior /vis ma'jor/ lat. »višja sila«, gl.
force majeure

vismut -a m  [nem. IVismut]  gl. bismut

vis probandi

759

vivisekcija

vis probandi /vis proban'di/ lat. dokazna
sila, sila dokaza
vist -a m  [iz angl.] gl. whist
vista -e ž [ital. vista  iz vedere  videti] 1. vid;
pregled; razgled, 2. predložitev menice,
prim. a vista

vistavizija -e i [angl. vistavision,  prim. vista,
vizija] vrsta novejše filmske tehnike, ki
daje zelo ostre slike (vistavizijski film)
vistra -e ž  [trg. ime] preja iz umetne svile
vis vitaiis /vis vitahis/ lat. življenjska sila,
gl. vitalizem

vita brevis, ars Ionga lat. gl. ars longa,
vita brevis

vita contemplativa /vi'ta contempIati'va/
lat. kontemplativno, nedejavno življenje
vitalen -lna -o [lat. vitaiis  življenjski, iz vita
življenje] 1. ki se tiče življenja; življenjski
(~e funkcije), 2. zmožen za življenje;
žilav, trdoživ, 3. (življenjsko) pomemben,
nujno potreben; bistven; vitdlnost -i ž
življenjskost, življenjska sila, zmožnost
za življenje

vitalist -a m  [fr. vitaliste  iz lat. vitaiis  živ¬
ljenjski] privrženec vitalizma; vitalizem
-zma m  zastarela smer v biologiji; v. ni
poznal pomena biokem. dogajanj in je
razlagal življenjske pojave s posebno
»življenjsko silo«

vitaliteta -e i [lat. vitalitas]  1 . vitalnost, 2.

v statistiki: poprečna življenjska doba
vitam impendere vero /viham impen'dere
ve'ro] lat. »posvetiti življenje resnici«
(Juvenal, Satire, tudi geslo J. J. Rous¬
seauja)

vitamin -a m  [lat. vita  življenje, + -amin]
organske snovi, neogibno potrebne za
pravilen tok življenjskih procesov; v
majhnih količinah v živilih (označujemo
jih s črkami A, B, C ...); vitaminizirati
-am obogatiti z vitamini (~ margarino)
vita sedentaria /vi'ta sedenta'ria/ lat.
»sedeči način življenja«, npr. uradnika,
ki precejšen del življenja presedi
vita somnium breve /vi'ta sonfnium bre've/
lat. življenje je kratek sen
vitelin -a m  [vitel- iz lat. vitellus  rumenjak,
+ -in] vrsta beljakovin v jajčnem rume¬
njaku (biokem.)

vitiligo -a m  [lat. vitiligo  lišaj] beli lišaj,
kožno obolenje, pri katerem deli kože
izgube naravni pigment in se obelijo

vitraža -e 1 [fr. vitrage  iz lat. vitrum  steklo]
1. steklena stena ali pregrada, 2. zastor
za steklena vrata ali okno, 3. liki iz
raznobarvnih stekel, npr. v cerkvenih
oknih

vitrina -e ž  [fr. vitrine  iz lat.] 1. steklena
omara, npr. v muzejih, za razstavljanje
manjših predmetov, 2. izložba, izložbeno
okno

vitriol -a m  [nlat. vitriolum  iz lat. vitrum
steklo, po videzu teh soli] ljudski izraz
za žvepleno kislino in soli, ki jih le-ta
dela s kovinami (galice); vitrioliti -im
škropiti z galico, npr. trto
vituperdcija -e ž  [lat. vituperatio]  grajanje;
graja

viva /vi'va/ ital. naj živi! živel!
vivace /viva'če/ ital. prisl,  v glas. živo, ži¬
vahno (igrati, peti)

vivacissimo [/vivači'simo/ ital. presež. od
vivace] prisl,  v glas. zelo živahno, čimbolj
živahno

vivant sequentes /vi'vant sekven'tes/ lat. naj
žive naslednji (ki bodo zvrnili kozarček
ali nas kako drugače posnemali)
vivarij -a m [lat. vivarium  ribnik, zverinjak]
prostor, npr. v laboratoriju, kjer goje
različne živali — ptice, insekte ipd. —
v naravnim podobnih razmerah
vivat /vi'vat/ lat. živel! naj živi!
vivat, crescat, floreat /vi'vat, kres'kat,
flo'reat/ lat. naj živi, raste in cvete!
vivat sequens /vi'vat se'kvens/ lat. naj živi
naslednji, prim. vivant sequentes
viva vox docet /vi'va voks do'cet/ lat. »živa
beseda uči«, ima privlačno silo
vive /viv/ fr. naj živi! živel(a)!
vive la Republique /viv la republik'/ fr.
živela republika!

vivianit -a m  [po angl. naravoslovcu Vi-
vianu, + -it] železna in fosforna ruda,
ki na zraku pomodri (imamo jo tudi na
Ljubljanskem barju)

vivifikacija -e ž  [nlat. vivificatio]  oživljenje,
oživitev

vivipara -ar s mn.  [lat. viviparus  iz vivus  živ,
parere  roditi] v zool. živali, ki kote žive
mladiče, npr. večina sesalcev; viviparen
-rna -o ki se tiče vivipar; živoroden,
prim. oviparen

vivisekcija -e ž  [lat. vivus  živ, sectio  rezanje]
rezanje, seciranje živih organizmov (ži-

vivo

760

vokabulist

vali), predvsem v znanstvenem razisko¬
vanju

vivo /vi'vo/ ital. prisl,  v glas. živo, živahno
(= vivace)

vivos voco, mortuos plango, fulgura frango
/vi'vos vo'ko, mor'tuos plan'go, fukgura
fran'go/ lat. »žive kličem, mrtve objo¬
kujem, bliske lomim«, pogosten napis
na zvonovih, tudi moto Schillerjeve
Pesmi o zvonu

vivre libre ou mourir /vi'vra li'bro u murir'/
fr. »živeti svobodno ali umreti«, eno od
gesel fr. revolucije 1. 1789
viza -e ž  [iz lat.] gl. vizum
vizibilen -lna -o [lat. visibilis]  vidljiv, viden,
zaznaven z vidom; očiten; nazoren;
vizibilnost -i ž  vidljivost, vidnost; očit¬
nost

vizija -e ž  [lat. visio  iz videre  videti] 1. (nad¬
naravno) duhovno videnje, npr. prihod¬
njih dogodkov, 2. prikazen v hipnozi,
verski ekstazi ... (halucinacija vida), 3.
fig.  slepilo, privid; sanjarija
vizionar -ja m  [fr. visionnaire  iz lat.] kdor
ima vizije, (duho)videc, jasnovidec; fig.
sanjač, zanesenjak; vizionaren -rna -o v
zvezi z vizijami; jasnoviden; preroški;
prividen, slepilen; neresničen, sanjski
vizir -ja m  [nem. Visier  iz fr. visiere  iz lat.]
1. naličnik, premični del viteškega šlema,
varujoč lice (ne da bi oviral vid), 2. očesu
bližji del merilne priprave na strelnem
orožju

vizirati -am [nem. visieren  iz fr. viser]  1.
meriti (z raznimi merilnimi pripravami);
usmeriti merilno pripravo na kako
točko; meriti na kaj, vzeti na muho, 2.
izdati, potrditi vizum

vizita -e ž  [fr. visite  iz lat.] 1. obisk, 2. zdrav¬
niški pregled (= vizitacija), 3. pregled¬
ovanje), preiskava

vizitacija -e ž [lat. visitatio  obisk] 1. uradno
obiskovanje, nadziranje župnij (kanoni¬
čna ~), 2. zdravniški obhod in pregledo¬
vanje bolnikov po bolnišnicah, 3. pre¬
gledovanje, preiskovanje, npr. dokumen¬
tov ali blaga; tak pregled ali preiskava
vizitator -ja m  [nlat. visilator]  kdor opravlja
vizitacijo; preglednik, nadzornik
vizitirati -am [lat. visitare  gledati; obiskati]
opravljati ali opraviti vizitacijo; pre-
gled(ov)ati, preisk(ov)ati

vizitka -e ž [gl. vizita] posetnica, prvotno
listek za obiske z natisnjenim imenom,
poklicem in bivališčem obiskovalca;
tudi zdaj v rabi

vizualen -lna -o [nlat. visualis  iz lat. visus
vid] ki se tiče vida ali gledanja; viden,
zaznaven z vidom; fig.  navidezen; vi¬
zualni tip vidni tip, tip človeka, pri ka¬
terem sloni spomin največ na vidnih
vtiskih, naspr. akustični tip
vizum -a m  [lat. visum  pregledano, iz videre
videti] 1. uradno potrdilo na listini, daje
bila predložena pristojnim oblastem, 2.
v ožjem pomenu: dovoljenje na potnem
listu za potovanje v tujino
VKP(b) [rus. Vsesojuznaja kommunističes-
kaja partija  (boVševiki )] Vsezvezna ko¬
munistična partija (boljševiki) v SZ
vlasovec -vca m  [po izdajalskem ruskem
generalu Vlasovu iz druge svetovne
vojne, ki je sodeloval z nacisti] vojak v
armadi generala Vlasova
voal -a m  [fr. voife] 1. tančica, pajčolan,
2. lahka, presojna bombažna tkanina za
ženske obleke

vodka -e ž [rus. dimin. iz voda  voda] rusko
žganje

vodvil -a m  [fr. vaudeville,  prvotno: ljudska
pesem vesele, satirične vsebine, iz* fr.
chanson de vau de Vire  pesem iz doline
Vire—v Normandiji] 1. lahka veseloigra,
nav. enodejanka, s šaljivimi pevskimi
vložki, 2. gledališče, kjer take igre upri¬
zarjajo

vogue la galere /vog la galsr'/ fr. naprej,
barka! srečno pot! fig.  naj bo, kar
hoče!

voici /voasi'/ fr. glej, tu je, to je
voila /voala'/ fr. glej, tam je, to je
voila tout /voala' tu/ fr. to je vse ...
vokabel -bla m, mn.  vokabula -bul v [lat.
vocabulum  ime, beseda] beseda, izraz,
npr. v slovarju

vokabula -e ž [iz lat.] gl. vokabel
vokabular -ja m  [nlat. vocabularium ] 1 . be¬
sednjak, slovar, 2. besedišče; vokabula-
ren -rna -o ki se tiče slovarja ali bese¬
dišča; slovarski; vokabul&rski -a -o be-
sednjaški, slovarski

vokabulist -a m  [fr. vocabuliste  iz lat.] slo-
vamik, sestavljavec slovarjev

vokacija

761

voltižer

vokacija -e ž  [lat. vocalio  poziv] 1. poziv na
kako mesto ali službeni položaj, 2. dar,
nagnjenje za kaj, 3. poklic
vokal -a m  [lat. vocalis sc. littera  iz vox,
vocis  glas] 1. v fonetiki: samoglasnik,
naspr. konzonant, 2. črka, ki ga pred¬
stavlja: a, e, i, o, u; vokalen -lna -o
1. izražen z glasom; glasoven, zadevajoč
(človeški) glas; ki se tiče petja, 2. samo-
glasniški; vokalna glasba petje, naspr.
instrumentalna glasba
vokaličen -čna -o [gl. vokal] z lastnostmi
vokala; vsebujoč vokale
vokalizacija -e i [fr. vocalisation,  gl. vokal]
1. vaja v petju po samoglasnikih, brez
teksta; (jasno) izgovarjanje samogl. pri
umetn. petju, 2. sprememba, prehod
sogl. v samoglasnik; vokalizirati -am 1.
vaditi se v petju po samoglasnikih, 2.
spremeniti v samoglasnik, 3. vriniti zna¬
menja za samoglasnike, npr. v hebrejski
pisavi; vokalizirati -am se spremeniti se
v samoglasnik

vokalizem -zrna m  [fr. vocalisme , gl. vokal]
1. nauk o samoglasnikih, 2. samogl.
sestav v kakem jeziku (lastnosti samo¬
glasnikov, razmerja med njimi ...)
vokativ -a m  [lat. vocativus sc. casus ] v
slovn. zvalnik (sklon); vokativen -vna -o
zvalniški

vol. lat. kratica: volumen
volan -a m  [fr. volani  iz voler  letati] 1. vodilo,
krmilo, krmilno kolo pri avtomobilu, le¬
talu ..., 2. frfotajoč, le na zgornjem robu
prišit nabor na ženski obleki, 3. operjena
žogica pri igrah (šp.)

volapuk -a m  [vol(a)- iz angl. world  svet,
-piik iz speak  govor] največ na angl.
sloneč umetni medn. jezik, ki ga je
sestavil okrog 1. 1879 J. M. Schleyer;
spodrinil ga je esperanto
volatilen -lna -o [lat. volatilis  krilat, leteč]
hitro hlapljiv ali izparljiv (kem.); fig.
bežen, minljiv; nestalen; muhast
Volebal -a m  [angl. volleyball]  odbojka,
športna igra z žogo, ki jo igralci z rokami
odbijajo nasprotnikom čez mrežo
volens nolens /vo'lens no'lens/ lat. hočeš
nočeš, rad ali nerad (== nolens vo¬
lens)

volenti non fit iniuria /volen'ti non fit
inju'ria/ lat. »kdor sam hoče, se mu ne

godi krivica«, kdor sam privoli v kaj,
se ne sme pritoževati

volfram -a m  [nlat. vvolframium  iz* nem.]
1. kem. prvina, trda, krhka, težko ta-
ljiva kovina sivkaste barve (za zlitine,
žarnice ipd.), 2. volframit
volfranut -a m [volfram + -it] volframova
železna ruda v sivkastih ali temno rjavih
kristalih

volksdeutscher -ja m  [/folks'dojčer/ nem.
V-]  nacistično ime za Nemce iz dežel
zunaj Nemčije, npr. za (nekdanje) Ko¬
čevarje

Vdkssturm -a m  /folks'šturm/ nem. naci¬
stična voj. formacija za pomožno službo
(»črna vojska«), ustanovlj. h koncu
druge svetovne vojne

volksvvagen -gna m  [/folks'vagen/ nem.

V-]  vrsta osebnega avtomobila
volonter -ja m  [fr. volontaire  iz lat. volan-
tarius  prostovoljen] 1. prostovoljec (v
vojni službi), 2. pripravnik, kdor brez¬
plačno opravlja kako službo, da si pri¬
dobi potrebno prakso
volontirati -am [gl. volonter] služiti ali delati
kot volonter

volt -a m  [po ital. fiziku A. Volta, 1745 do
1827] v fiz. enota za merjenje napetosti
ali potencialne razlike elektr. toka
volta -e ž  [ital. volta  obrat] živahen ital.

ples iz 16. in 17. stol.
voltairjanec -nca m  privrženec voltairjan-
stva; svobodomislec; voltairjanstvo -a s
politična in verska svobodomiselnost v
drugi polovici 18. stol., nastala pod vpli¬
vom Voltaira (1694—1778)
volta meter -tra m  [volt(a) 4- -meter] pri¬
prava za merjenje jakosti elektr. toka,
in sicer z merjenjem množine snovi, ki se
izloči pri elektrolizi v določeni časovni
enoti

voltamper -a m  [volt + amper] elektr.

merska enota za moč, gl. watt
voltaža -e ž  [fr. voltage,  gl. volt] napetost
elektr. toka, izražena v voltih
volti /vol'ti/ ital. v glas. obrni (notni
list)

volti subito /vol'ti su'bito/ ital. v glas. hitro
obrni

voltižer -ja m  [fr. vohigeur  iz voltiger  ska¬
kati, frfotati] umetnik na konju ali vrvi;
voltižiranje -a i umetno skakanje na dirja-

voltmeter

762

vulgaren

jočem konju (tudi umetne vaje na telo¬
vadnem orodju, plesanje po vrvi ...)
voltmeter -tra m  [volt + -meter] priprava
za merjenje napetosti elektr. toka v voltih
volubilen -lna -o [lat. volubilis  premenljiv,
okreten] premičen, tekoč; spremenljiv;
gibek, spreten, ročen; gladko tekoč (go¬
vor); zgovoren

volumen -mna m  [lat. volumen  zvitek; spis]
1. zvezek, snopič (večje knjige); knjiga iz
takih zvezkov; večja knjiga sploh, 2.
v fiz., mat. prostor (ki ga zavzema telo);
prostornina, 3. obseg, polnost glasu; vo¬
lumenski -a -o prostorninski
volumeter -tra m  [volu(men) + -meter] vrsta
priprav za merjenje prostornine tekočin,
včasih tudi plinov ali trdnih snovi
voluminozen -zna -o [fr. volumineux  iz nlat.]
1. v več zvezkih ali delih; obširen (~i
spis), velik, debel,zajeten; obilen, 2. pro¬
storen, obsežen, razsežen (fiz.)
volumometer -tra m  [volum(en) + -meter]
priprava za ugotavljanje prostornine
trdnih snovi

voluntarist -a m  [lat. voluntas  volja] pri¬
vrženec voluntarizma; voluntarizem -zrna
m  1. v fil. idealist, smer, ki pojmuje res¬
ničnost kot pojavno obliko ali objekti-
vizacijo volje (Schopenhauer) ali daje
volji v spoznavnem procesu prednost
pred razumom, 2. smer v psihol., ki
pripisuje volji odločilno funkcijo v du¬
ševnem življenju (Wundt, Tonnies ...)
voluptuozen -zna -o [lat. voluptuosus  vesel]
vesel, prijeten; poln užitkov, zlasti
čutnih; nasladen

voluta -e i [lat. voluta  polž] v arh it. zavojica,
zavojek, polžast okrasek, posebno na gla¬
vičih jonskih stebrov

volvulus -a m  [nlat. volvulus  iz lat. volvere
valjati; odvijati] črevesni zaplet (med.)
vomitiv(um) -a m, mn.  vomitiva -iv s [nlat.
vomitivum  iz lat. vomere  bljuvati] v med.
bljuvalo, pomoček za bljuvanje
von /fon/ nem. predlog: od, s, z; prvotno
pred nem. krajevnimi, danes pred rod¬
binskimi imeni, kjer označuje plemstvo
Vostok -a m  [/vastok'/ = rus. vzhod] ime
sovjetskih vesoljskih ladij
votant -a m  [gl. votum] 1. glasovalec, vo¬
livec, kdor pri kaki zadevi glasuje, 2. kdor
kaj voli, se zaobljubi ali posveti

votirati -am [fr. vol e e,  gl. votum] 1. glaso¬
vati, dati glas za kaj, 2. zaobljubiti (se);
posvetiti

votiv -a m  [lat. votivus  zaobljubljen] pred¬
met, po zaobljubi posvečen bogu ali svet¬
nikom, npr. v podporo kake prošnje;
votiven -vna -o zaobljubljen, posvetilen
(~a plošča)

votum -a m  [lat. votum  zaobljuba; želja] 1.
zaobljuba (relig.); izražena želja, prim.
ex voto, 2. glas, oddan pri glasovanju,
največkrat z obrazložitvijo, 3. mnenje,
želja ali odločitev, izražena z glasova¬
njem, npr. v parlamentu
vox /voks/ lat. glas; beseda; izraz
vox angelica /voks ange'lika/ lat. »angelski
glas«, gl. vox coelestis
vox barbara /voks bar'bara/ lat. »barbarska
beseda ali izraz«, npr. nlat. izrazi v
znanstveni terminologiji
vox coelestis /voks coles'tis/ lat. »nebeški
glas«, vrsta glasu in piščali pri orglah
vox et praeterea nihil /voks et prete'rea
ni'hil/ lat. besede in nič drugega ...
vox humana /voks huma'na/ lat. »človeški
glas«, vrsta glasu in piščali pri orglah
vox populi vox dei /voks po'puli voks de'i/
lat. »ljudski glas (je) božji glas«, izrek
se naslanja na Hesioda, Dela in dnevi
voyeurizem -zma m  [/voajceri'zem/ iz fr.
voyeur  kdor oprezuje za takimi prizorčki]
vrsta spolne izrojenosti pri osebah, ki se
spolno zadovolje, če opazujejo druge
osebe pri spolnem aktu
voyons /voajo'/ fr. poglejmo, počakajmo,
kaj bo iz tega

vranglovec -vca m  privrženec ali vojak
belogardističnega generala VVrangla med
državljansko vojno v Rusiji
vrij -a m  [fr. vrille  sveder] vijačno — v obliki
vijaka, svedra — strmoglavljenje letala
v. s. ital. kratica: volti subito
vulfenit -a m  [po avstr, mineralogu Wul-
fenu, + -it] mehka, bleščeča se molibde-
nova ruda, navadno rumenkasto sive
barve

vulgaren -ma -o [lat. vulgaris  navaden,
vsakdanji, preprost, iz vulgus  ljudstvo]
neotesan, prostaški, nizkoten; preprost;
vulgarna latinščina jezik, ki ga je govo¬
rilo v starem Rimu preprosto ljudstvo
(v naspr. s klasično latinščino), oziroma

vulgarizacija

763

vvagon-Iit

jezik, iz katerega so se razvili rom. jeziki;
vulgarni materializem smer v razvoju ma¬
terialistične filoz. v 18. in 19. stol., ki je
poenostavljala odnose med mišljenjem
in bitjo in istila mišljenje s fizikalno-kem.
procesi v možganih (Cabanis, Vogt,
Biichner ...); vulgarnost -i ž prostaštvo,
prostaščina, neotesanost, nizkotnost
vulgarizacija -e i [gl. vulgaren] 1. (razšir¬
jenje med ljudi, 2. poplitvenje, pretirano
poenostavljanje, ki izmaliči pravo bistvo
česa (~ znanstvene teorije); vulgarizirati
-am (raz)širiti med ljudi; pejor.  napraviti
vulgarno; poplitviti, izmaličiti (s preti¬
ranim poenostavljanjem)
vulgarizem -zrna m  [gl. vulgaren] vulgarni
izraz ali reklo; tak način izražanja; tako
ravnanje

vulgata -e i [nlat. vulgata editio  ljudska
izdaja] latinski prevod biblije (prede¬
lana itala), ki ga je oskrbel Hieronim ob
koncu 4. stol.; vulgato je razglasila
katol. cerkev na tridentskem zboru za
edini avtentični tekst

vulgo /vul'go/ lat. prisl,  po domače, v do¬
mači govorici; navadno (rečeno)
vulgus vult decipi ... lat. gl. mundus vult
decipi...

Vulkan -a m  [lat. Vulcanus  ali Volcanus ] v
strim. mit. bog ognja in kovaške spret¬
nosti, sin Jupitra in Junone, mož Venere
(po njem so dobili ime ognjeniki); fig.
vulkan -a m  [ital. volcano  iz lat. Volcanus ]
ognjenik, gora, ki »bljuje ogenj«,^ tj.
gora — nav. stožčaste oblike — z žre¬
lom, ki včasih bruha na površje razta-
ljene kamnine, pepel, hlape ..., npr.
Vezuv

vulkana!ije -ij ž mn.  [lat. Vulcanalia ] strim.
praznik avgusta meseca Vulkanu na
čast

vulkaničen -čna -o [ital. volcanico ] gl. vul¬
kanski

vulkanist -a m  [gl. vulkan] privrženec vulka-
nizma; vulkanizem -zrna m  1. geol. teo¬
rija, ki razlaga nastanek zemeljskega
površja in ustroj zemelj, skorje pretežno
z vulkanskimi procesi, 2. vulkanska de¬
javnost; celotnost vulkanskih pojavov
vulkanit -a m  [vulkan + -it] 1. ognjeniška
kamnina, prodornina (geol.), 2. vulkani-
zirani kavčuk z več žvepla za glavnike,
gumbe ... (= ebonit)

vulkanizacija -e i [angl. vulcanization  iz
lat.] predelovanje surovega kavčuka ali
gutaperče v gumi s segrevanjem (od
100—140°Q in prepajanjem z žveplom;
pri tem izgubi kavčuk lepljivost in po¬
stane dosti manj občutljiv; vulkanizirati
-am prepajati kavčuk z žveplom, izvesti
vulkanizacijo

vulkanizem -zrna m  [iz lat.] gl. vulkanist
vulkanizer -ja m  [angl. vulcanizer]  kdor se
ukvarja z vulkaniziranjem
vulkanolog -a m  [vulkan(o) 4- -log] stro¬
kovnjak za vulkanologijo; vulkanologija
-e i nauk o ognjenikih in ognjeniških
pojavih

vulkanski -a -o [gl. vulkan] ki se tiče ognje¬
nikov, ognjeniški; ognjeniškega izvira
(~a kamnina)

Vulkanus -na m  [iz lat.] gl. Vulkan
vulva -e ž [lat. vulva  ovoj; maternica] v
anat. vnanji deli ženskih spolovil, zlasti
oba para sramnic z ustjem nožnice
vulvitis -a m  [vulv(a) + -itis] vnetje vulve
(med.)

vulvizem -zrna m  [vulv(a) + -izem] v med.

krč vaginalnih mišic (= vaginizem)
vuota /vuo'ta/ ital. v glas. prazna, neskraj-
šana (struna)

v. v. lat. kratica: vice versa

w

W kratica: 1. watt, 2. West, 3. (volfram)
znak za kem. prvino
tvagnerizem -zrna m  gl. vvagnerjanstvo
vvagnerjanec -nca m  /vagnerja'nec/ privr¬
ženec ali ljubitelj vvagnerjanstva; vvag¬
nerjanstvo -a 5  /vagnerjan'stvo/ 1. teorija

in slog glasbenega ustvarjanja R. Wag-
nerja, 1813—1883 (poudarjanje dram¬
skih efektov, svobodna arhitektonika,
vodilni motiv itd.), 2. vpliv ali posne¬
manje Wagnerjeve glasbe
wagon-lit /vag6' li] fr. spalni voz (v vlaku)

vvagon-restaurant

764

Who’s who?

vvagon-restaurant /vago' restara'/ fr. jedilni
voz (v vlaku)

vvagon-salon /vago' salo'/ fr. salonski voz
(v vlaku)

VValhalla -e z  gl. Valhala
walkiire -ur ž mn.  [iz nem.] gl. valkira
Wall Street -a m  /ua:l stri :t/ angl. ulica v
New Yorku, kjer stoje borza in največje
banke ZDA; fig.  ameriški finančniki ali
finančni kapital

warp -a m  /uo:p/ angl. 1. vrsta močno vite
preje, 2. cenena bombažna ali volnena
tkanina za predpasnike
vvater closet -a m  /ua:'to kbzit/ angl. stra¬
nišče, ki se izpira s tekočo vodo, izpla-
kovalno stranišče

vvater polo -a m  [angl.] gl. vaterpolo
vvaterproof -a m  /uo:tapru:f/ angl. nepre¬
močljivo blago, plašč ipd., včasih tudi
označba na urah, s katerimi gremo lahko
v vodo

vvatt -a m  [/vat/ po J. Wattu, iznajditelju
parnega stroja, 1736—1819] električna
merska enota za moč, enaka enemu
joulu/sek

vvattmeter -tra m  [vvatt + -meter] priprava
za merjenje elektr. moči v vvattih
WC angl. kratica: vvater closet
W.C. gl. WC

vvealden -dna m  [/uiTcbn/ po angl. krajini
The Weald] najnižja formacija krede
(geol.)

vveber -bra m [/ve'bar/ po nem. fiziku W.
Webru, 1804—1891] elektr. merska enota
za magnetni pretok

vvebster -tra m  [/ueb'star/ po N. Webstru,
1758—1843, avtorju prve izdaje zname¬
nitih angl. slovarjev] besednjak angl. je¬
zika po Webstrovi predlogi
vveekend -a m  [iz angl.] gl. vikend
VVehrmacht -a m  /ver'maht/ nem. nemška
vojska v letih 1933—1945 (v času na¬
cizma)

vvchrmann -a m  [/ver'man/ nem. W-\
vojak, pripadnik nacistične deželne
brambe (v zaledju)

VVeilova bolezen gl. vajlovka
vvelfare State /uelTsa steit/ angl. »država
blaginje«, ena glavnih točk v programu

laburistov in nekaterih socialno dem.
strank

vreli /uel/ angl. dobro, prav, v redu
vvelsh rabtoit [/uelš rae'bit/ = angl. vali-
žanski zajček] topel, prepečen reženj
kruha, oblit s sirom

vveltanschauung neskl. ž  [/velt'an'šauung/
nem. W-\  svetovni nazor (fil.)
vveltschmerz neskl. m  [/velt'šmerc/ nem.
W-]  svetobolje, svetožalje, žalost, izvi¬
rajoča iz nasprotja med idealnim nazo¬
rom o svetu in žalostno resničnostjo,
prim. vvertherjanstvo

vvertheriada -e ž  /verteria'da/ sentimentalni
roman, posnet po Goethejevem junaku,
prim. vvertherjanstvo

vvertherjanstvo -a s  [/verterjan'stvo/ po ju¬
naku Goethejevega romana »Trpljenje
mladega Wertherja«] globoko svetobolje
in pretirana, bolestna občutljivost
West [angl., nem.] zahod, stran neba
vvestem -a m  [/uestbrn/ angl. iz west  zahod]
zgodba ali film (največkrat kavbojka)
s snovjo z nekdanjega ameriškega »div¬
jega zahoda«

vvestinghouse -sa m  [/uest'ir)haus/ po amer.
inženirju] železniška zavora na zračni
tlak

whig -a m, nav.  v mn.  vrhigi -ov [angl. whig
/uig/ iz* whiggamore,  škotska beseda za
nasprotnike Stuartov okrog 1. 1680] 1.
angl. polit, stranka od 17. do 19. stol.,
predstavnica finančne aristokracije; iz
nje je izšla sedanja liberalna stranka, 2.
britanskemu gospostvu nasprotna stran¬
ka v ZDA v dobi vojne za neodvisnost,
3. stara republikanska stranka v ZDA
(v letih 1834—1855)
vvhigovec -vca m  [iz angl.] gl. vvhig
vvhisky -ja m  [angl.] gl. viski
vvhist -a m  /uist/ angl. bridgeu podobna
igra s 52 kartami za štiri igralce
WHO [angl. IVorld Health Organization ]
Svetovna zdravstvena organizacija (v Že¬
nevi)

Who’s vvho? /hu :s hu:/ angl. »Kdo je kdo?«,
naslov leksikonov s kratkimi življenjepis-
nimi podatki vidnejših ljudi iz gosp.,
kult. in polit, življenja

X

765

zareba

X

X rimska številka 10

x -a m  /iks/ 1. gr. in lat. črka z glasovno
vrednostjo: ks, 2. (x neskl. m)  v algebri
znak za prvo neznanko, 3. fig.  nedolo¬
čena ali neznana množina, stvar, oseba,
dejavnik...; iz te črke izvedenke, ki se
tičejo njene oblike, npr. iksast (~e noge),
ali njene mat. funkcije, npr. ikskrat (~

sem naročil); žarki X [nem. X-Strahlen ]
Rdntgenovo ime za skrivnostne žarke,
kijih je odkril; danes po njem rentgenski
žarki

Xe (ksenon) znak za kem. prvino
X.Y. /iks i'psilon/ neznano ime, neznana
oseba, neznanec

Y

Y (itrij) znak za kem. prvino
y -a m  /i'psilon/ gr. in lat. črka (v sloven¬
ščini zanjo »i« in »j«); (y neskl. m)  v al¬
gebri znak za drugo neznanko
yacht -a m [angl.] gl. jahta
yankee -ja m  /jsen'ki/ angl. šaljivo posmeh¬
ljiv vzdevek za prebivalce ZDA, spo¬
četka le za prebivalce Nove Anglije;
Yankee doodle /jsen'ki du:dl/ znana
angl. pesem z živahno, izvirno melodijo,
priljubljena v ZDA med vojno za ne¬
odvisnost

yankeeizem -zrna m  f/jasn'kii'zem/ angl.
yankeeisni\  jezikovna, etnična ipd. zna¬
čilnost Yankeejev
yard -a m  [angl.] gl. jard
Yb (iterbij) znak za kem. prvino

yeoman -a m  /jou'man/ angl. 1. na Angle¬
škem v fevdalnih časih neplemiški, svo¬
bodni kmet, danes manjši zakupnik ali
manjši kmet (slavljen kot steber obsto¬
ječih agrarnopolit. razmer), 2. pripadnik
angl. kraljeve telesne straže v starinskih
uniformah

yeomanry -jam /jou'msnri/ angl. 1. yeomani
kot družbena plast, 2. iz prostovoljcev,
prvotno največ yeomanov, sestavljena
konjenica, del angl. teritorialne armade;
vrsta milice za dušitev notranjih ne¬
mirov

yes /jes/ angl. pritrdilnica: da
Yt gl. Y

Yu [angl. Yugoslavia\  kratica: Jugoslavija
yucca -e ž  [Špan.] gl. juka

Z

zafer -fra m  [angl. zaffer  iz fr. zafre  iz* ar.]
umetna zmes iz kobaltovega oksida in
kremenca (za loščenje ali kot modro bar¬
vilo za steklene ipd. izdelke)
zakrament -enta m [lat. sacramentum  sve¬
čana prisega] v kršč. liturg. »svetotaj-
stvo«, vrsta obredov, ki po kršč. nauku
posredujejo božjo milost, npr. krst; v
ožjem pomenu: obhajilo; zakramentalen
-lna -o ki se tiče zakramentov, svetotaj-
stven

zakristan -a m  [nlat. sacristanus  iz lat.
sacer  svet] cerkovnik, mežnar (v katol.

cerkvah); zakristanski -a -o cerkovniški,
mežnarski

zakristija -e ž  [nlat. sacristia]  žagrad, pro¬
stor v cerkvi za cerkveno obleko in
opremo

zamho -a m [iz Špan.] gl. sambo
zanana -e ž  [iz perz.] gl. zenana
zar -a m [tur. zar  iz ar.] feredži podobna
vrhnja halja (obleka) pri muslimankah
zareba -e ž  [iz ar.] v Sudanu in sosednih
ozemljih ograda iz žive meje ali ograjen,
utrjen prostor sploh (v obrambo pred
živalmi ali sovražnikom)

zbrojevka

766

zigomicete

zbrojevka -e ž  [po tovarni orožja Zbrojovka
na Češkem] vrsta puške
zebra -e i [portug. zebra,  po besedi kongo-
ških domačinov] progasta, konju podob¬
na in sorodna afriška stepna žival; več
vrst; zebrast -a -o progast (~i prehod)
zebroid -a m  [zebr(a) + -oid] mešanec
konja (ali osla) in zebre; koristna do¬
mača žival v tropičnih krajih
zebu -ja m  [fr. zebu  iz tibet.] grbavo govedo
s kratkimi rogovi (nekatere vrste imajo
dvojno grbo); udomačeno živi največ
v Indiji in Vzhodni Afriki
Zeflr -a m  [gr. Zephyros  iz zophos  zahod]
v stgr. mit. sin Zarje (Eos), poosebljenje
severozah. vetra, najblažjega vseh vetrov;
fig.  zefir -a m  1. pri starih Grkih severo¬
zahodni veter; fig.  večernik, lahek, pri¬
jeten večerni vetrič (pesniško), 2. kaj
lahkega, tankega sploh, zlasti a) lahka
bombažna tkanina v platneni vezavi,
b) vrsta tanke ovčje volne
zeta -a m  [nlat. zea  koruza, + -in] protein
v koruznih ipd. zrnih (biokem.)
zekat -a m  [tur. zehat  iz ar.] obvezna milo¬
ščina ali verski davek pri muslimanih
(V« denarnih in drugih dohodkov, gre
v korist revežev)
zekiat -a m  [iz ar.] gl. zekat
zeloso [/dzelo'zo/ ital. iz zelo  gorečnost]
prisl,  v glas. vneto, prizadevno, s po¬
udarkom

zeloti -ov m mn.  [gr. zelotes  posnemalec;
gorečnež, iz zelos  gorečnost] polit,
stranka pri starih Judih, ki se je divje
bojevala proti rim. gospostvu (v letih
66—70 organizirala brezuspešno vstajo);
zelot -a m  gorečnež, zagrizenec (predvsem
v verskih vprašanjih); zelotski -a -o (pre¬
tirano) goreč, prenapet, zagrizen; (ver¬
sko) nestrpen

zelotizem -zrna m  [gr. zelos  gorečnost] ze-
lotstvo, slepa, pretirana gorečnost, za¬
grizenost; (verska) nestrpnost
zemindar -ja m  [perz. zamindar  iz zamin
dežela, zemlja, dar  držeč] v Indiji v dobi
Mongolov: večji zakupnik, odgovoren za
plačilo zakupnine s kmečke zemlje; po¬
zneje zemljiški gospod s podobno funk¬
cijo

zemstvo -a s  [iz rus.] deželno zastopstvo,
organ deželne samouprave v carski Ru¬

siji, sestavljen iz predstavnikov plemstva
in meščanstva

zen -a m  japonska oblika budizma, ki ji je
jedro meditacija

zenžna -e i [perz. zanana  iz zan  žena] pro¬
stor za ženske (= harem) pri muslima¬
nih v Perziji in Indiji

zend -a m  [iz stperz.] stperz. jezik, v njem
je napisana Zend Avesta
Zend -a m  [iz stperz.] prevod in razlaga
Aveste

Zend Avesta [stperz. Avesta' -va- Zend
Avesta z razlago] svete knjige stperz.
Zaratustrove vere (Avesta), obenem s
tradicionalno razlago, Zendom
zenit -a m  [fr. zenith  iz ar. samt -ar- ras
pot nad glavo] v astr. zemeljsko nadgla-
višče, tj. nadirju nasprotna točka na
najvišji točki nebesa, navpično nad opa¬
zovalcem; fig.  vrhunec, najvišja točka,
stopnja...; zeniten -tna -o ki se tiče zenita
zeolit -a m  [šv. zeolit  iz gr. zeein  vreti,
+ -lit; ime mu je dal švedski mineralog
Cronstedt] vrelovec, ime za skupino be¬
lih, bleščečih se mineralov v vulkanskih
kamninah; po sestavi pretežno alumini¬
jevi silikati

zepelin -a m  [iz nem.] gl. cepelin
zeta -e i in neskl. m  [gr. zeta]  ime šeste črke
v (staro)grški abecedi ( Z , f, Z, z)

Zeus -a m  [gr. Zeus]  najvišji bog pri starih
Grkih (bog nebes, bliska in groma),
sin Kronosa in Ree, mož Here, s se¬
dežem na Olimpu

zevgma -e ž [gr. zeugma  vez, most] vezava,
vezanje dveh samostalnikov s povedkom,
nav. z glagolom (ali vezanje samost, z
dvema pridevnikoma), ki se prilega le
enemu izmed njiju (slogovna slabost, npr.
zabobneli so bobni in trobente ...)
zigo- [gr. zygon  jarem] v sestavljenkah se
tiče oblike jarma, ali pa se rabi v fig.
pomenu

zigodaktilen -lna -o [zigo- + gr. daktylos
prst] (ptica) s prsti, razvrščenimi na pare,
en par spredaj, en par zadaj
zig6ma -e ž  [nlat. zygoma  iz gr. zygon
jarem] v anat. 1. lični mostiček, 2. lič¬
nica (kost)

zigomicete -et ž mn.  [zigo- + gr. mykes
gliva] parazitske ali saprofitske glive;
razmnožujejo se z zigosporami

zigomorfen

767

zookultura

zigomorfen -fna -o [zigo- + -morfen] v bot.
le z eno ravnino deljiv na simetrično
polovico, npr. cvetovi orhidej
zigospora -e ž [zigo- + gr. spora  seme;
setev] celica, nastala iz zlitja dveh enakih
gamet, npr. pri nekaterih algah in glivah
zigota -e i [gr. zygotos  vprežen] 1. celica
(oplojeno jajce), nastala po združitvi
dveh gamet, 2. osebek, ki se iz nje razvije
zimaza -e ž  [fr. zymase  iz gr. zyme  kvas]
skupina encimov iz kvasovk, povzročajo
razkrajanje sladkorjev v alkohol in oglji¬
kov dioksid (biokem.)
zimo- [gr. zyme  kvas] v sestavljenkah, npr.
zimogen

zimogen(ski) -a -o [zimo- + -gen] povzro¬
čajoč fermentacijo ali izvirajoč iz nje;
zimogen -a m 1. snov, ki se lahko spre¬
meni v ferment, 2. bakterije, ki ustvarjajo
fermente

zimogeneza -e ž  [zimo- + -geneza] spremi¬
njanje zimogenov v fermente (biokem.)
zimoliza -e ž  [zimo- + -liza] vrenje in drugi
_ kem. procesi, ki jih povzročajo fermenti
zimologija -e ž [zimo- + -logija] nauk o
učinkih fermentov in fermentaciji, tj.
razkrajanju organskih snovi v enostav-
_ nejše spojine pod vplivom fermentov
zimometer -tra m  [zimo- + -meter] pri¬
prava za ugotavljanje stopnje fermenta-
_ cije

zingaresca -e ž  /cingares'ka/ ital. ciganska
(plesna) pesem

Zion -a m,  zionizem -zma m  [iz hebr.]

_ gl. Sion...
zitto /ci'to/ ital. tiho!
zlot -a m  [polj. zlot,  tj. zlat] poljska denarna
enota, ima 100 grošev
Zn [nem. Zink]  znak za kem. prvino: cink
zodiak -a m  [lat. zodiacus  iz gr. zodiakos
kyklos  živalski krog] v astr. »živalski
krog«, navidezni nebesni pas na obeh
straneh ekliptike, po katerem se gibljejo
Sonce, Luna in večji planeti (že v antiki
so ga razdelili na dvanajst sozvezdij, ime¬
novanih največ po živalih; Bik, Oven...);
zodiakalen -lna -o ki se tiče zodiaka; zo-
diakalna svetloba belkasta svetloba v
smeri zodiaka; v Srednji Evropi se vidi
ob jasnih pomladnih večerih po zahodu
ali ob jesenskih jutrih pred vzhodom
sonca

-zof -a m,  -zofičen -čna -o, -zofija -e ž  [gr.
sophos  moder, sophia  modrost] v se¬
stavljenkah, npr. filozof, teozofija
zofa -e i [ital. sofd  iz ar. soffah]  blazinjak,
vrsta počivalnika

Zoilos -la m  [gr. Zoilos]  stgr. retor in kritik
iz 3. stol. pr. n. š., znan kot strupen, ma¬
lenkosten kritik Homerjevih pesmi; fig.
zoilos -la m  malenkosten, dlakocepski
kritik

zona -e ž  [iz gr.] gl. cona
zoo- [gr. zoon  živo bitje; žival] v sestav¬
ljenkah, npr. zoologija
zoo, zoa m  [angl. zoo  iz zoological garden]
zoološki, živalski vrt

zoofag -a m  [zoo- + -fag] mesojeda žival;
mesojedec

zoofarma -e ž  [zoo- + farma] farma, na
kateri goje razne divje živali, npr. sre¬
brne lisice

zoofarmakologija -e ž  [zoo- + farmakolo¬
gija] nauk o zdravilih za živalske bolezni
zoofil -a m  [zoo- + -fil] ljubitelj živali;

zoofilija -e ž  ljubezen do živali
zoofit -a m, nav. v mn.  zoofiti -ov [zoo- +
-fit] 1. rastlina, podobna živali, npr.
korala, 2. Cuvierovo ime za rastlinam
podobne živali, zlasti na podlago pri¬
rasle organizme

zoofobija -e ž  [zoo- + -fobija] pretiran,
patološki strah pred živalmi
zoogeneza -e ž  [zoo- + -geneza] nastanek
živih bitij

zoogenija -e ž  [zoo- + -genija] nauk o na¬
stanku živih bitij

zoogen(ski) -a -o [zoo- + -gen] izvirajoč iz
živalskih ostankov (~a kamnina)

Stanku živih bitij; nastanek živih bitij
zoogeografija -e i [zoo- + geografija] nauk
o zemljepisni razširjenosti živali na Zem¬
lji (v biogeografiji)

zoografija -e ž [zoo- + -grafija] opisna zoo¬
logija, opisovanje živali, njih telesne se¬
stave, načina življenja ...
zooid -a m  [zoo- + -(o)id] 1. živalski osebek,
živeč v kolonijah, 2. žival ali živ organi¬
zem sploh, zmožen samostojne eksistence
zookemija -e i [zoo- + kemija] nauk o kem.
snoveh in presnovah v živalskih organiz¬
mih

zookultura -e i [zoo- + kultura] živalska
kultura; gojenje koristnih živali

zoolatrija

768

žafran

zoolatrija -e ž [zoo- + gr. latreia  Čaščenje]
čaščenje živali (v religijah starega veka,
npr. v Egiptu, in pri nekaterih primitiv¬
nih ljudstvih; prim. totem)
zoolit -a m  [zoo- -f- -lit] okamnel ostanek
živali

zoolog -a m  [zoo- + -log] znanstvenik, stro¬
kovnjak za zoologijo; zoologija -e ž  živa-
loslovje, nauk o živalih in živalstvu, del
biologije; zoološki -a -o ali  zoologičen
-čna -o ki se tiče zoologije, živaloslovski;
živalski; zoološki vrt živalski vrt, javnosti
namenjen in primemo urejen park, v ka¬
terem žive na prostem ali v ogradah ipd.
razne (domače in) tuje živali
zoomagnetizem -zma m  [zoo- + magneti¬
zem] živalski magnetizem (= mesme-
rizem]

zoometrija -e ž  [zoo- + -metrija] primerjal¬
no merjenje posameznih živalskih orga¬
nov; nauk o tem

zoomorfizem -zma m [zoo- -f gr. tnorphe
oblika] 1. upodabljanje ali predstavljanje
bogov v živalski podobi, 2. uporabljanje
živalskih oblik, npr. za okraske
zoon -a m  [nlat. zoon  iz gr.] žival, zlasti
razvit osebek v živalski koloniji
zoonoza -e ž  [zoo- -f gr. nosos  bolezen]
nalezljiva živalska bolezen, nevarna tudi
človeku, npr. steklina
zoon politikon /zo'on politikon'/ gr. »druž¬
bena žival«, družbeno bitje, tj. človek;
ime je prvi uporabil Aristotel v »Politiki«
zoopaleontologija -e ž [zoo- + paleontolo¬
gija] znanost, ki preučuje živalstvo prejš¬
njih geol. dob ali izumrle živali sploh
zooparazit -a m  [zoo- + parazit] živalski
zajedavec, npr. trakulja
zoopatologija -e ž  [zoo- + patologija] nauk
o živalskih boleznih

zooplankton -a m  [zoo- + plankton] plank¬
ton iz živalskih organizmov
zoopsihologija -e ž  [zoo- + psihologija]
znanost o pojavih duševnega življenja
pri živalih

zoospora -e ž  [zoo- 4- spora] nespolna spora
nižjih rastlin (biol.)

zootehnika -e ž  [zoo- + tehnika] nauk o reji
in gospodarskem izkoriščanju domačih
živali

zooterapija -e ž  [zoo- + terapija] zdravljenje
živalskih bolezni in nauk o tem
zootoksin -a m  [zoo- + toksin] živalski strup
zootomija -e ž  [zoo- + -tomija] seciranje
živali, primerjalna anatomija živalskih
organizmov

zorila -e ž  [Špan. zorilla,  dimin. iz zona
lisica] progasti dihur, južnoafriška žival
iz družine kun

zoster -tra m  [gr. zoster  pas, iz zonnynai
opasati] pasasti izpuščaj, kožna bolezen
z značilnimi izpuščaji, včasih v obliki pasu
Zr [nlat. zirconium]  znak za kem. prvino:
cirkonij

Zuiivi -ov m mn.  [fr. Zouaves  iz ar.] eno od
kabilskih plemen v alžirski pokr. Kon¬
stantini; iz njihovih vrst so bili prvi
vojaki v fr. službi; fig.  zuav -a m, rtav.
v mn.  zu&vi -ov pripadnik(i) fr. pehote,
sestavljene iz alžirskih domačinov in
Evropejcev, pozneje le iz Francozov v
nekdanji nošnji Zuavov
Zulu -ja m  [po južnoafr. besedi] 1. južnoafr.
črnsko pleme, veja velike etnične skupine
Bantu (vanjo sodijo tudi Kafri, Sva¬
hili ...), 2. pripadnik tega plemena;
zulu -ja m  jezik tega plemena
zurla -e ž [shr. iz tur.] gl. zurna
zurna -e ž  [tur. zurna  iz perz.] vrsta orien¬
talskega pihala

Ž

žabo -ja m  [fr .jabot  golša; nabornica] čip¬
kasta nabornica na oprsju moških srajc
(izginila je s fr. revolucijo), danes le na
oprsju ženskih oblek

žad -a m  [fr. jade  iz Špan. piedra de ijada
količni kamen, iz ijada  kolika, ker so
mislili, da jo ozdravi] 1. cenjen okrasni

in uporabni kamen zelene barve, kalcijev
in magnezijev silikat (= nefrit), 2. žadeit
žadeit -a m [žad(e) + -it] žadu podoben
kamen, nav. zelene barve, natrijev in alu¬
minijev silikat

žafran -a m  [fr. safran  iz Špan. iz ar.
za’faran]  1. neka čebuljnica s škrlatnimi

žakar

žilet

769

cvetovi, v deželah okrog Sredozemskega
morja, 2. barvilo in dišava iz njenih po¬
sušenih cvetnih brazd
žakar -ja m  [fr. mitier Jacguard , po izu¬
mitelju] 1. mehanične statve za tkanje
lepo vzorčastih tkanin, 2. vrsta vzorčaste
tkanine; žakdrski -a -o ki se tiče žakarja
(~i stroj, ~a tkanina)
žakerija -e ž [fr. jacquerie,  po Jacques le
Bonhomme, kot so fr. fevdalci zaničljivo
imenovali kmete] kmečki upor v severni
Franciji 1. 1358, ki so ga zemljiški go¬
spodje krvavo zatrli; fig.  kmečka vstaja
žaket -a m  [angl. jacket iz  fr.] črn moški
suknjič za slovesne priložnosti
žalon -a m  [fr. jalor]  kol za količenje ali
merilna palica (izmenoma belo in rdeče
pobarvana) pri terenskih merjenjih; ža-
lonirati -am označiti s kolči, (za)količiti,
zatikati merilne palice
žaluzija -e ž, nav. v mn.  žaluzije -ij [fr.
jalousie,  v osnovnem pomenu: ljubo¬
sumnost] rebrače, (med)oknice, vetrnice,
okenski zastor iz gibljivih, prekrivajočih
se letvic, skozi katere lahko gledamo,
ne da bi kdo opazil

žamet -a m  [nem. Sammet iz  nlat. samittim
iz gr. hexamitos  šestniten] vrsta težke,
kosmate tkanine

žandar -ja m  [fr. gendarme] iz gens d’armes,
prvotno: težko oborožen konjenik] orož-

„ n 'k

žandarmerija -e ž  [fr. gendarmerie,  gl.
žandar] orožništvo (v bivši Jugoslaviji in
drugih državah — vojaško organizirani
oddelki drž. policije); orožniška postaja;
žandarmerijski -a -o orožniški (~a po-
v  staja)

žanr -a m  [fr. genre  iz lat. genus  rod, vrsta]
1. vrsta umetniške stvaritve, npr. epski ~
(= roman), 2. slog, način umetniškega
izražanja (v leposl., slikarstvu itd.), 3.
slikarstvo, ki upodablja prizore iz vsak¬
danjega življenja in skuša podati splošne
človeške poteze; taka podoba ali prizor;
v  žanrski -a -o ki se tiče žanra (~a slika)
zanrist -a m  [gl. žanr] umetnik, upodablja-
v  joč prizore iz življenja
zardinjera -e ž  [fr. jardiniere]  okrasna poso-
da ali stojalo (mizica) za cvetlice
zarg6n -a m  [fr .jargon]  1. posebna, drugim
neumljiva (ali pokvarjena, spakedrana)

govorica, ki jo uporabljajo na ožjem
področju, v mejah kake plasti, stanu ali
poklica (lovski, vojaški ~), 2. v ožjem
pomenu: tatinski, rokovnjaški ipd. žar¬
gon

želatina -e ž  [fr. gčlatine]  organska snov
brez barve, vonja in okusa, pridobivajo
s kuhanjem živalskih kosti, hrustanca
ipd. v vodi (najčistejša vrsta kleja); žela-
tinirati -am strditi ali spremeniti (npr.
koloidne snovi) v želatino
žele -ja m  [fr. gelee  hladetina, mesna — ali
sadna — žolca] sladek, strjen sadni sok,
zdriz; taki bonboni; želirati -am spre¬
meniti (se) v žele; strditi se
žemper -ja m  [angl. jumper]  vrsta pletene
jopice iz celega; obleče se čez glavo
ženanten -tna -o [fr. genant]  mučen, ne¬
prijeten; nadležen, siten; spravljajoč
človeka v zadrego

ženerozen -zna -o [fr. gčnereux\  1 . veliko¬
dušen, plemenit, 2. dobrosrčen; darežljiv
ženialen -Ina -o [fr. genial  iz lat.] gl. genia¬
len; ženij -a m  gl. genij
ženijec -jca m  [nem. Genie  genij; tudi:
vojaško inženirsko znanje, iz lat. in-
genium,  gl. genij] pripadnik ženijskih od¬
delkov; ženijski -a -o ki se tiče vojaško
tehničnih oddelkov (pionirjev, železni¬
čarjev ...); ženijska četa vojaška četa,
ki opravlja tehnična dela
ženirati -am [nem. (sich) genieren  iz fr.
gener  ovirati, nadlego delati] ovirati, biti
v nadlego, v napotje; ženirati -am se
biti v zadregi, sramovati ali plašiti se,
sramežljivo se braniti
ženšen -a m  [kit. jen shen,  angl. ginseng]  1.
redka rastlina (obstojita dve vrsti), raste
zlasti v Mandžuriji in Koreji; njen koren
po mnenju Kitajcev zdravi vse bolezni
in se plačuje z zlatom, 2. njen zdravilni
koren, koren lečen, 3. zdravilo iz njega
žerminal -a m  [iz fr.] gl. germinal
žeton -a m  [fr .jeton]  1 . kovinska spominska
značka; znak sploh, 2. igralna znamka
(namesto kovanca), 3. kartonček
žigolo -a m  [iz fr.] gl. gigolo
žile -ja m  [fr. gilet]  telovnik, moško oblačilo
pod suknjičem

žilet -a m ali  žiletka -e i [fr. gillette,  po
iznajditelju Gillettu] britvica, rezilce za
britje

žirafa

770

žurnalizem

žirafa -e ž [fr. girafe  iz ital. iz ar. zarafah ]

1. afriški prežvekovalec z izredno dol¬
gim vratom in visokimi nogami, naj¬
višja živeča četveronožna žival, 2. vrsta
damske pričeske, 3. vrsta klavirja; fig.
Žirafa -e ž  severno sozvezdje v bližini
Perzeja (astr.)

žiranda -e ž [fr. girande]  1 . vodomet z mno¬
gimi, v krogu se iztekajočimi curki, 2.
ognjemetno, raketno kolo ali velik
ognjemet

žirandola -e i [fr. girandole]  1 . velik ognje¬
met z raketami itd., 2. velik stoječ sveč¬
nik, 3. uhani z visečimi briljanti
žirant -a m  [ital. giranle]  kdor prenese
menično pravico na drugo osebo (in je
obenem porok za menico), indosant
žirat -a m  [ital. girato]  oseba, na katero
prenese žirant menico, novi menični
upnik (= indosatar)
žira tar -ja m  [iz ital.] gl. žirat
Žiri -ja m  [iz angl., fr.] gl. jury
žirija -e i [angl., fr. jury  iz stfr. juree  pri¬
sega] (umetniško) razsodišče, skupina
strokovnjakov, določenih za ocenjevanje
natečaja, izbiro najboljših del ipd. in
prisojanje nagrad; žirirati -am ocenje¬
vati v razsodišču

žirirati -am [ital. girare  vrteti se; obiti] pre¬
nesti menico na drugega upnika (in s
tem prevzeti poroštvo zanjo), biti me¬
nični porok, prim. žiro
žiro -a m  [ital. giro  iz lat. gyrus  krog, kro¬
ženje] 1. prenosna izjava (ali samo pod¬
pis), s katero prenese žirant menico ali
ček na drugo osebo; poroštvo za menico,

2. v bančni praksi: izravnavanje medse¬
bojnih obveznosti na tekočem računu;
(bančni) tekoči račun; žiroven -vna -o ki

se tiče žira (~i podpis), zlasti izravna¬
vanja medsebojnih obveznosti na te¬
kočem računu (~i račun, ~i promet)
žironda -e ž  [fr. Gironde,  prvi voditelji te
stranke izvoljeni največ v fr. departmaju
Gironde] zmerna, pozneje kontrarevo¬
lucionarna stranka v franc, revoluciji
(1791—1793), nasprotna jakobincem; ži-
rondist -a m  član ali privrženec te stranke
žold -a m  [prim. sold, ker so jih plačevali
s soldi] plačano, poklicno vojaštvo,
vojaki-najemniki (zastarelo)

Žolnir -ja m  [iz nem. Soldner  iz ital.] na¬
jemni vojak, vojak-najemnik; vojak
sploh (zastarelo)

žongler -ja m  [fr. jongleur]  1 . v srednjev.
Franciji itd. poklicni potujoči pevec,
glasbenik ali glumač, danes, 2. (cirkuški)
glumač; fig.  kdor žonglira s čim; pejor.
slepar; žonglirati -am glumiti (v cirkusu);
fig.  spretno, a nepošteno uporabljati kaj,
igrati se (s pojmi, citati, dejstvi ...);
slepariti

žoržet -a m  [fr. crepe georgette,  po fr. mo-
distki Georgette] mehka svilena tkanina,
krep žoržet

žovialen -lna -o [fr. jovial  iz lat.] gl.jo-
vialen

žurfiks -a m  [iz fr.] gl. jour fixe
žurnal -a m  [fr .journal]  1 . dnevnik, časnik,
2. časopis, npr. modni list, 3. dnevnik
v knjigovodstvu, 4. dnevni zapisnik,
5. filmski tednik ali obzornik
žurnalist -a m [fr. journaliste ] časnikar; žur-
nalističen -čna -o časnikarski; žurnali-
stika -e i 1. časnikarstvo, 2. take publi¬
kacije

žurnalizem -zrna m [fr. journalisme ] po¬
klicno ukvarjanje s časnikarstvom

VSEBINA

UVOD. 5

SPLOŠNA NAPOTILA IN NAVODILA ZA RABO _ 7

I. Izbira gesel . 7

II. Razvrstitev gesel . 8

III. Slovarski stavek in razlaga gesel . 9

IV. Oblikoslovje . 10

V. Naglas. 12

VI. Izreka. 13

VII. Etimologija. 14

VIII. Transkripcija .  15

IX. Seznam kratic. 16

SLOVAR . 19

FRANCE VERBINC

SLOVAR TUJK

OPREMA

MATJAŽ VIPOTNIK

IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA
V LJUBLJANI

PREDSTAVNIK DR. AVGUŠTIN LAH

NATISNILA TISKARNA LJUDSKE
PRAVICE V LJUBLJANI 1968

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA