Le‘to 1895.
G67
Državni zakonik
za
^aljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XCI. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1895.
Vsebi
a* 197.—198.) 197. Zakon o stvoriteljski (avtorski) pravici na délih slovstva, umetalnosti in fotografije.
198. Ukaz v izvršilo zakona z dné 26. decembra 189B 1. o stvoriteljski pravici na delih slovstva, umetal-u°sti in fotografije.
Jak°n z dné 20. decembra 1895.1.
tvoriteljski (avtorski) pravici na délih slovstva, umetalnosti in fotografije.
uka.,,^ l)r*tr<l(lom obéli zbornic državnega zbora
UKdZuiemtakö:
I.	Poglavje.
Splošna določila.
§• 1.
•'osti T V»rs^vu leBa zakona so dela slovstva, umetal-rnačih "a "lo8ralije, katera so izšla v tozemstvu (do-avstriisl,e^e^a^ ’ dalie (^e^a> katerih stvoritelji so zetnstv ' ;!ržavlJ'ani- naJ s' Je r|j‘h delo izšlo v to-u ali inozemstvu ali pa naj si celö ni izšlo.
§• 2.
ces^jh inozerncev, katera so izšla v nemškem ^rŽavljVU’ *n 0 ne na svetl°b° danih delih <Jo(le];.|ln<IV nernškega cesarstva se ta zakon, ako se traja |]pC vzaJemnost, uporablja takö, da varstvo ne J > kakor v nemškem cesarstvu samem.
^°Bodeb ^ru^a veljâ varstvo po vsebini državnih
§. 3.
Celoto |V°riteliska pravica se nanaša na delo kot 11 l)a lla njegove dele.
(8lov<|Bi»oh.)
§• 4.
Za dela slovstva ali umetalnosti naj sc po zmislu tega zakona štejejo:
1.	Knjige, brošure, časniki, zbirke pisem in vsa drugačna književna dela s polja slovstvenega;
2.	dramatična, dramatično-muzikalna in horeo-grafična dela (gledališka dela);
3.	slovstvenim namenom služeče risanlne, podobe, črteži, karte, plastične predstave in očrti te vrste, ako jih po njih odmeni ni šteti med umetai-nostna dela;
4.	predavanja v vzpodbujo pobožnosti, v podučilo in v zabavo;
5.	dela glasbe z besedilom ali brez besedila;
6.	dela obrazovalnih umetalnosti, kakor so: slike, risanlne, črteži in načrti za arhitektonska dela, potem rézi, lesorézi in vsi drugi izdelki grafične umetalnosti; dela kiparstva, vrezovalstva in me-daljarstva in drugačna plastična umetalnostna dela. Izvzeta so vendar dela stavbne umetalnosti.
Za dela fotografije je po zmislu tega zakona šteti vse izdelke, pri katerih narejanju se je foto-grafično postopanje rabilo kot potrebno pomagalo.
§. 5.
Zakoni, ukazi in javni spisi, dalje govori in predavanja, ki so se govorili pri obravnavah ali zborih v javnih stvareh, so izključeni od varstva stvo-riteljske pravice.
Isto veljâ o opravilnih oglasih, izjavah in pod-učilih o rabi, ki se izdelkom obrtnosti pridevajo
148
v podučilo odjemnikov, potem o proizvodih novinarstva, ki naj služijo samö in edino potrebščinam domačega življenja.
Prav tako niso na izdelkih obrtnosti zakonito nameščeni posnetki dél obrazovalnih umetalnosti s pričujočim zakonom zavarovani proti nadaljnemu posnemanju na takih izdelkih.
§• 6.
Za izašlo veljâ kako delo onega dné, katerega je zakonito izšlo, to je, katerega se je z voljo vpra-vičenca pričelo širiti.
Glasbeno in pa gledališko delo veljâ že onega dné, da je izšlo, katerega se je prvič zakonito javno predstavljalo; delo obrazovalnih umetalnosti ali fotografije že onega dné, katerega se je delo samo ali pa njega posnetek ali razmnožek prvič zakonito javno razstavil.
kakor so: časniki, zabavniki (almanahi), koledarji» smé stvoritelj, ako se ni dogovorilo nič drugega’ brez privolila izdateljevega, in če tak ni poved»11' založnikovega, še le po dveh letih potem, ko s° izšli, razpolagati drugači.
8- 10.
Za stvoritelja dela, ki je izšlo, veljâ, dokler se nasprotno no dokaže, oni, čegar pravo imé se je »° imé stvoritelja povedalo, kadar je izšlo.
Kadar je delo izšlo s širjenjem razmnožkov a1 posnetkov, tedaj mora biti ime povedano na nasl°v nem listu, pod posvetilom ali predgovorom ali n® koncu dela, pri delih, ki so narejena iz prispevk°v več sodelavcev, pa na vrhu ali na koncu vsakega prispevka. Pri delih obrazovalnih umetalnosti in Pa pri delih fotografije zadostuje, povedati ime na del samem ali na kartonu, na katerem je delo pritrjeno-
Pav tako se kraj, kjer je delo izšlo, presoja po spredaj stoječih določilih. Dela, katera so ob istem času izšla v ozemlju veljavnosti tega zakona in pa zunaj njega, veljajo, da so izšla v tem ozemlju.
§• 7.
Na delih, katera je naredilo več oseb vkupe, pristoji stvoriteljska pravica vsem sostvoriteljem vkupe in nerazdelno. O delu (zlasti gledé izdaje, posnetkov, predstave) morejo razpolagati samo po-razumno; vendar je vsaka od njih vpravičena, po sodišču preganjati poseganje v skupno pravico.
O prenosu vsaki osebi pristoječega deleža stvo-viteljske pravice veljâ §. 15. in §. 16., odstavek 1.
Kadar je delo izšlo po javni predstavi, tedajse je moralo povedati imé, ko se je oglasila prva lirC stava.
Ako je delo izšlo po javni razstavi, mora h'h ime povedano na delu samem ali pa na kartonu, na katerem je pritrjeno.
§- H-
Dela, katera niso izšla pod pravim imen*'111 stvoritelja, veljajo za dela anonimna ali psevdonim11® (brez iména ali z izmišljenim imenom). Pri teh i*11 izdatelj, ali če tak ni povedan, založnik pravico, lj0 tezati se za pravice, ki gredö stvoritelju.
§• 8.
Del pak, katera, dasi so narejena iz različnih prispevkov raznih sodelovavcev, predstavljajo vendar enotno celoto, se drži dvojna stvoriteljska pravica; na celoti gré ona izdatelju, na posameznih prispevkih pa njih stvoriteljem.
Ti so vendar, ako napravijo posebne izdaje, dolžni, povedati delo, v katerem je njih prispevek izšel.
§- 12.
Pri obrtoma narejenih fotografijah gredo Pr vice stvoritelja imetniku obrta.
§. 13.
Pri obrazcih (portretih), kateri se naročč plačilu, gredô pravice stvoritelja naročniku, naJ bodo obrazi dela obrazovnih umetalnosti ali * grafije.
§. 9.
O prispevkih, ki so v varstvu stvoriteljskega prava ter so izšli v občasnih (perijodičnih) delih,
Pri fotografičnih obrazih je izvrševanje st'1’’ teljske pravice v vseh slučajih navezano na pr|,,° predstavljane osebe ali njenih dedičev; izvzeti b fotografični portreti v uradne namene.
§. 14.
Stvoriteljske pravice ne more, dokler ona gré , dejju ali njegovim dedičem, zadeli naredba eksekucije ali zagotovila.
rit v ^.:isPr°l' l):'k so take naredbe tudi proti stvo-eju in njegovim dedičem pripustne gledé na raz-Dot '° l,osnetke že objavljenega dela, kar jih je, j , 111 ëledé na dela obrazovalne umetalnosti, že ncane za prodajo, in pa gledé na vse imovinsko-ne terjatve, pridobljene po stvoriteljski pravici.
§• 15.
I Stvoriteljska pravica prehaja na dediče; zapa-S na Pravica ni pri nji mogoča.
§. 10.
stv .^or*telj ali njegov dedič more izvrševanje sl, * . Jske pravice s pogodbo ali z naredbo za
drugih Smrti d<3l0ma
pogodbo ali popolnoma prepustili
bo « *Ud' ^e<lé nekega določenega dela, katero se ° se le
P°lagati.
sestavilo, je moči že naprej veljavno raz-
stv • 0?oc*b0 pak, s katero kodo obljubuje prenesti au °nteljske pravice na svojih bodočih delih sploh V( ,na n°ki njih vrsti, je moči po tem zakonu odpo-0(i vsak čas. Pravica odpovedi, kateri se ni moči 2n 'b Pristoji obema strankama; rok odpovedi as'1 1110 leto, če se ni morda dogovoril krajši rok.
S. 17-
(jp, ^adar se lastnina slovstvenega ali glasbenega lJose| rezP^a^no prepusti komu drugemu, tedaj ni brez vic,. n< dogovora v tem obsežen stvoriteljske pra-pr Pren°S. Brezplačna prepustitev pak velja za • ls stvoriteljske pravice, ako se iz okolnosti ne naspi-otno posneti.
§. 18.
Kad a
Um 1 3ar Se testnina kakega dela obrezovalnih p,, a aosd ali fotografije za denar ali brezplači do» ,S ' koniu drugemu, tedaj ni brez posebnega «,-■ °ra v tem obsežen prenos pravice posnemanja
razmnoževanja.
(tvoril °da s Pren°som razmnoževalnega sredstva mn. ,va’ 1’teče, lesene matice) velja tudi pravica raz-l' v,ltlja za preneseno.
§. 19.
Lastnik dela ni dolžan, izdati je zastran izvrševanja pravic, ki gredö stvoritelju.
§. 20.
Kadar je kedö delo zastran izdaje ali javne predstave prepustil komu drugemu in se je izdaja ali predstava skozi tri leta opustila brez volje ali krivde stvoritelja, tedaj zadobi ta zopet svojo prvotno pravico, razpolagati z delom. Potem mu je dano na izbiro, ali po vsebini pogodbe zahtevati izpolnitev, oziroma odškodbo, ali pa — ne da bi bil dolžan povrniti že prejeto plačilo — drugači razpolagati s svojim delom.
S pogodbami ni mogoče niti že naprej odreči se temu povratnemu pripadu pravice razpolaganja, niti podaljšati rok.
Določila prvega odstavka se uporabljajo tudi tedaj, kadar se je brez volje ali krivde stvoritelja skozi tri leta opustila novična izdaja razpečanega dela slovstva ali glasbe, ako se ni morda ob sklepanju založne pogodbe izključila naprava novične izdaje.
§• 21.
Kedor nevpravičeno, to je brez privolila stvoritelja, njegovega pravnega naslednika (§§. 15. — 18.) ali tistega, ki je vpravičen, čuvati pravice stvori-teljeve (§. 11.), o delu vkrene katero s pričujočim zakonom samo in edino stvoritelju pridržano naredbo, tak posega v tuje pravice ter postane odgovoren po méri veljavnih splošnih in pa v tem zakonu obseženih posebnih določil.
§. 22.
Kadar se brez potrebe, osnovane v stvari sami, delu dé, oznamenilo, zlasti naslov ali pa vnanja oprava dela, ki je že poprej izšlo, in kadar je to sredstvo pripravno, da se ž njim občinstvo moti gledé istösti del, tedaj gre stvoritelju dela, ki je poprej izšlo, pravica do odškodbe.
Isto veljâ, kadar se oznamenilo ali vnanja oprava dela, ki je poprej izšlo, rabi s takö malimi in nerazločnimi premembami, da more občinstvo zapaziti razloček samo s posebno pozornostjo.
Zlasti kadar gré za tekoče ali občasno (perijo-dično) delo, je moči vrhu tega pri kazenskem sodišču (§. 54.) zahtevati, da se prepové nadaljna raba motečega oznamenila ali moteče vnanje oprave.
II.	Poglavje.
Vsebina stvoritelj ske pravice.
a)	Pri delih slovstva.
§• 23.
Stvoriteljska pravica na delih slovstva obsega izključno pravico, delo objavljati, razmnoževati, spe-čavati in prelagati.
Pri gledaliških delih prihaja k temu še izključna pravica, javno jih predstavljati.
Pri predavanjih obsega stvoriteljska pravica, dokler ona niso zakonito izdana, tudi izključno pravico, javno jih govoriti.
Zakonitih prelog se stvoriteljska pravica drži tako, kakor izvirnih del.
§. 24.
Za poseganje v stvoriteljsko pravico (ponatisek) se mora zlasti šteti:
1.	Objava dela, ki še ni izšlo;
2.	izdaja zbirke pisem brez privolila stvoritelja pisem ali njegovih dedičev;
3.	izdaja posnetka ali obdelave, ki podaje samo tuje delo ali sestavine njegove, a nima svojstva izvirnega dela;
4.	nov natisek del, katerega stvoritelj ali pa založnik napravi proti založni pogodbi;
5.	ako založnik napravi veče število izvodov kakega dela, kakor mu je dovoljeno.
a. 25.
Za ponatisek se ne more šteti:
1.	Dobesedna navedba posameznih mest ah manjših delov kakega dela, ki je izšlo;
2.	ako se posamezna dela, ki so izšla, ali po-
samezni očrti ali risanine iz katerega takega dela
v obsegu, opravičenem po namenu, vzprejmejo v večo celoto, kolikor se ta po svoji glavni vsebini
kaže kot samostojno znanstveno delo, dalje v zbirke,
ki se napravijo iz del več stvoriteljev za rabo v cerkvi,
šoli in pri poduku ali v kak slovstven ali umetalniški
namen. Vendar ne smé izposojeni kos presegati ob-
sega ene tiskane pole v delu, iz katerega je vzet.
Izposojevavec je dolžan, povedati stvoritelja ali
rabljeni vir;
3.	ako se samô pové vsebina dela, ki je °' ali vsebina javno govorjenega predavanja;
4.	naprava posameznih razmnožkov, ako ?e dC namerja njih spečavanje;
Ja«
5.	natisek h kakemu glasbenemu delu sp»u jočega, že prej objavljenega besedila (teksta), ako sC napravi v zvezi z glasbenim delom ali samo '!■ menom, da se bo rabilo pri predstavi glasbenega de in se ta določba omeni. Izvzeli so teksti k oratorij6111’ operam, operetam in igram s petjem.
§. 26.
Ako se natisnejo posamezni članki, teleg1'2 * * 11111 in dnevne novice iz javnih listov, se s tem ne P sega v tuje pravice.
Leposlovnih, znanstvenih in strokovnih člank°v pak se tudi potem, ko so izšli v kakem javnem llS^U' drži stvoriteljska pravica, ako je na njih čelu izreče11 prepoved ponatiska.
0 znanstvenih in strokovnih časnikih se uporabljajo spredaj stoječa določila.
§• 27.
Poročila in beležke, zbrane in razmnožene, »reimd v dnevnike, so v varstvu dotlè, do«
ds
§. 28.
Izključna pravica, izdali prelogo dela, katero J zakonito izšlo, gre stvoritelju praviloma samb te jj kadar si je on to pravico izrečno pridržal gledé ^ ali nekih jezikov.
«ijj*
Pridržek mora biti na videž postavljen na slovnem listu, v predgovoru ali pa na čelu vseh vodov dela; po preteku treh let od časa, ko s6 * * * * J delo izdalo, izgubi svojo moč gledé onih jezikov,v torih pridržana preloga ni izdana popolnoma.
Pri delih, katera izhajajo v oddelkih, zmislu tega paragrafa šteje vsak oddelek sebno delo.
se P° za l'°'
§• 29.
Brez pridržka ima stvoritelj izključno praV’c izdati prelogo:
1.	dokler delo še ni zakonito izdano;
2.	ako je delo najprej zakonito izdano v kak6 mrtvem jeziku, gledé prelogo v Žive jezike;
v p ,3; ako -Ie delo °b istem času zakonito izdano ■ "'lili jezikiti, gledé preloge v onega teli jezikov
§• 30.
fit ,. 'Javna predstava gledališkega dela sega v stvo-j2re^s 0 Pravico, tudi če se tedaj, ko je delo izšlo, ni ge el pridržek pravice do javne predstave; dalje Predstavlja nezakonita obdelava ali preloga.
b)	Pri delih glasbe.
§. 31.
j2kr broriteljska pravica na delih glasbe obsega Spej,U-"° pravico, delo objavljati, razmnoževati, avati in javno predstavljati.
konito izdano, po tem času pak samö v toliko, kolikor si je pri izdaji dela izrečno pridržal pravico predstave. Pridržek mora biti v vseh izdanih izvodih postavljeni naj videž na naslovnem listu ali na čelu dela.
§• 35.
Pravica predstave se razteza tudi na vse stvo-ritelju v izdajo pridržane obdelave glasbenega dela, katere je napravil ali dal napraviti stvoritelj, in katere so, ako se je obdelava zakonito izdala, izšle s pridržkom pravice predstave.
Obdelave, katerih ni napravil ali dal napraviti stvoritelj, se morejo predstavljati svobodno, ako je izšlo glasbeno delo ali njegova zakonita obdelava.
§. 32.
O
Z]asti ^a poseganje v stvoriteljsko pravico se mora yetnent *Z^aia 'ZP’S^0V> potpourris-ev in arran-
9
§§ 3^'.naPrava nezakonitih predstav po meri
žlash	§• 24. se zmisloma uporabljajo o
Demh delih.
§. 33.
y
rn0re 'a ^Poseganje v stvoriteljsko pravico se ne
in 0 }' *Z(iaja varijacij, transkripcij, fantazij, études dela g] S,^ac>1'*' kolikor se one kažejo kot posebna
Oe&n i\ako se navedejo posamezna mesta glasbena» ki je izšlo ;
v oi)ge ako se posamezne kompozicije, ki so izšle, v znanj1*’ °Pravičenem po namenu, vzprejmejo delo- (i vfno» Po svoji glavni vsebini samostojno v g0|’j . Je v zbirke del raznih glasbenikov za rabo velj;j ’ 1'!Vzemši zbirke za glasbene šole. Vendar c°žnost, povedati stvoritelja ali rabljeni vir;
be rii.w, naPrava posameznih razmnožkov, ako se ainerja njih spečavanje.
§• 34.
,,Izključr
daljno ; 1<:na pravica, javno predstavljati kako gle-e*°> pristoji brezpogojno stvoritelju.
riteij. drugih delih glasbe pristoji ta pravica stvo-
' J" brez
pogojno samô dotlè, dokler delo ni za-
§. 36.
Narejanje in javna raba priprav (instrumentov) za mehanično ponavljanje glasbenih del ne sega v glasbeno stvoriteljsko pravico.
c)	Pri delih obrazovalnih umetalnosti.
§. 37.
Stvoriteljska pravica na delih obrazovalnih umetalnosti obsega izključno pravico, delo objavljati, posnemati in posnemke spečavati.
Stvoritelj dela, ki je nastalo po zakonitem posnemanju dela obrazovalnih umetalnosti, ima na njem stvoriteljsko pravico tako, kakor na izvirnem delu, ako se je posnemanje izvršilo po drugačnem umetalnostnem ravnanju, kakor onem, katero je uporabljal stvoritelj izvirnega dela. Posnemanje zakonitega posnetka pak potrebuje tudi odobrila stvoritelja izvirnega dela.
§. 38.
Za poseganje v stvoriteljsko pravico je zlasti šteti posnemanje izvirnega dela, tudi če se
1.	vrši po drugačnem ravnanju, kakor je ono, katero je uporabljal stvoritelj ;
2.	ne vrši neposredno po izvirnem delu, ampak posredno po kakem posnetku njegovem;
3.	namesti na delu stavbne umetalnosti ali obrlnosti.
Določila §. 24. se zmisloma uporabljajo o delih obrazovalnih umetalnosti.
§. 39.
Za poseganje v slvoriteljsko pravico se ne more šteli:
1.	naprava novega dela, ako se svobodno uporablja delo obrazovalnih umetalnosti;
2.	narejanje posameznih posnetkov, ako se ne namerja njih obrtno spečavanje, torej zlasti narejanje posameznih kopij dela obrazovalnih umetalnosti, katere se napravijo brez tega namena. Vendar je prepovedano, posnetek oznamenjati z imenom ali znamenilom (signaturo) stvoritelja izvirnega dela;
3.	posnemanje dela slikarske ali grafične umetalnosti po plastični umetalnosti in narobe;
4.	posnemanje del obrazovalnih umetalnosti, ki se stalno nahajajo na krajih, služečih javnemu prometu, izvzemši posnemanje del plastike po plastiki;
5.	ako se posnetki posameznih del obrazovalnih umetalnosti, ki so izšla, samo v pojasnilo teksta vzprejmejo v kako književno delo, če se to poslednje pokaže kot glavna stvar. Vendar veljâ dolžnost, povedati stvoritelja izvirnega dela ali rabljeni vir.
d)	Pri delih fotografije.
§. 40.
Stvoriteljska pravica na delih fotografije obsega izključno pravico, delo objavljati, po fotografičnem potu (§. 4.) razmnoževati in razmnožke spečavati.
Dél fotografije, ki so izšla, izvzemši obraze (portrête), se stvoriteljska pravica drži samo tedaj, kadar je na vsakem zakonitem razmnožku ali na kartonu, na katerem je razmnožek pritrjen, na videž postavljeno:
1.	ime, oziroma firma, dalje bivališče stvoritelja ali založnika;
2.	koledarsko leto, v katerem je delo izšlo.
§. 41.
Za poseganje v stvorileljsko pravico se ne more
šteti :
1.	narejanje posameznih razmnožkov, ako se ne namerja njih spečavanje;
2.	ako se razmnožki posameznih izašlih fotografij vzprejmejo samö za pojasnilo teksta v kako književno delo, če se to poslednje pokaže kot glavna stvar. Vendar velja dolžnost, povedati stvoritelja izvirnega dela ali rabljeni vir.
§• 42.
Spredaj stoječa določila se ne uporabljaj0 ° takih delih fotografije, s katerimi je po določilih» *® to veljavnih, ravnati kakor z razmnožki ali posnet še v varstvu stoječih del slovstva ali umetalnosti a kakor s sestavinami še v varstvu stoječih slovstve nih del.
III.	Poglavje.
Trajna (loba stvariteljske pravice.
§. 43.
Stvoriteljska pravica na delih slovstva in unie talnosti neha praviloma trideset let po smrti stv° ritelja.
Pri ostalinskih delih, ki so izšla v poslej' petih letih dobe obrambe, neha stvoriteljska pi'aV1 pet let potem, ko so izšla.
Pri delu, narejenem po več osebah vhuPC (§. 7.), neha stvoriteljska pravica trideset Ie* P° smrti onega sostvoritelja, ki je preživel vse ost» ’ Ako pravica sostvoritelja neha prej, prehaja nje? delež stvoriteljske pravice na ostale sostvoritelje.
§. 44.
Stvoriteljska pravica na delih slovstva in u"ie talnosti, ki so izšla anonimno ali psevdonimno (h* imena ali z izmišljenim imenom), neha trideset potem, ko je delo izšlo.
Stvorilelj in ž njegovim privolilom tudi nje?0 pravni naslednik ima vendar pravico, v tena r° zglasiti pravo imč stvoritelja, da se vpiše v javni stv° riteljski register, ki ga piše trgovinsko minister^0’ s tem se doseže doba obrambe po tj- 43.
Vpisi se izvršujejo, ne da bi se preskn?®^ vpravičenost zglasitelja in resničnost zgh^t!l1 stvari ; razglašajo se javno.
Za vsak vpis je plačali državnemu zakladi' Pr stojbino, katere višina se določuje ukazoma.
§• 45.
Pri delih, ki sestojé iz različnih prispeV^e različnih sodelovavcev, se za posamezne prl°Pc^, veljavna doba obrambe odmerja po §§. 43. 'n
§• 46.
bal .	katera so izdana po oblastvih, združbah'	in javnih zavodih, po društvih in druž-
de ’ ?e^a stvoriteljska pravica izdatclja (§. 8.) tri-e bît potem, ko je delo izšlo.
§. 47.
let z^ju^na pravica, izdati preloge, neha pet v/? toniti izilaji pridržane preloge (§. 28.); u aju §. 29., št. 3. pet let po izdaji izvirnika.
§. 48.
deset^V°r^e^Ska. Prav*ca na delih fotografije neha n„ 6t potem, ko je nastala matica, napravljena Posredno po izvirniku.
sk Akoje delo izšlo med to dobo, neha stvoritelj-Pravica deset let potem, ko je izšlo.
§. 49.
°br- V* c*e^1’ ki izhajajo v več oddelkih, se doba delek ; g Prera^unja po času, v katerem je kak od-
ter :'5adar Pak oddelki obravnavajo eno edino nalogo trajn ^orei ^teti za zvezane med seboj, tedaj se Pednji ^rambe ravnâ po času, ko je izšel po-
doina^,afar ^ Pa^ med izdai° posameznih zapore-kakoi' t'Z U1da't0^ oddelkov pretekel presledek več sledk • et’ tedaj je pred presledkom in po pre-u ‘zdane oddelke šteli za posebna dela.
§• 50.
IV.	Poglavje.
Obramba stvoriteljske pravice.
§. 51.
Pravic^e^?.r vedoma posega (§. 21.) v stvoriteljske Pose»a 'l ' Vod°nia za denar širi proizvode takega z globo V’ ^ zakrivi progrešek ter se kaznuje do ge ... gl. do 2000 gl. ali z zaporom od enegn
mesecev.
§• 52.
Prestopek zakrivi:
1.	kedor proti dolžnosti, ki mu jo ta zakon nalaga, opusti, povedati stvoritelja ali vir, od koder je kaj vzel;
2.	kedor posamezno kopijo kakega dela obra-zovalne umetnosti oznameni z imenom ali zname-nilom (signaturo) stvoritelja izvirnikovega:
3.	kedor o fotografičnem obrazu (portretu) vkrene kako pod stvoriteljsko pravico spadajočo na-redbo brez privolila predstavljane osebe ali njenih dedičev;
4.	kedor nadalje uporablja oznamenilo, naslov ali vnanj opravo kakega dela, ko mu je sodišče to že prepovedalo.
Kazen je odmerjati z globo od 5 do 100 gl.
§• 53.
Kedor z namenom varanja opremi tuje delo s svojim imenom ali svoje delo z imenom koga drugega za to, da bi je spravil v promet, ali kedor vedoma spravlja tako delo v promet, tak zakrivi, tudi če ne posega v stvoriteljsko pravico, pregrešek, kolikor ne obveljajo stroža določila kazenskega zakona.
Ta pogrešek zakrivi tudi, kedor v enakem namenu opravi lažnjivo zglasilo za javni stvoriteljski register.
Kazen pregrešku je 100 gl. do 2000 gl. v denarju ali zapor od enega do šestih mesecev.
§. 54.
Za postopanje o prestopkih, oznamenjenih v §. 52., so poklicana sodišča, ki so pristojna v tiskovnih stvaréh.
V §. 22., odstavku 3. omenjeno prepoved je zahtevati pri okrajnem sodišču v tiskovnih stvaréh.
§. 55.
V §§. 51. in 52. oznamenjena kazniva dejanja se preganjajo samö na zahtevo poškodovanca.
§. 56.
Kadar so obsoja zastran pregreška po §. 51., tedaj je na zahtevo poškodovanca prisoditi, da naj zapadejo vsi pri komur koli se nahajajoči, za spečavanje namenjeni razmnožki in posnetki in da naj se razmeče tiskovni stavek ; dalje je izreči, da naj sc za
krivično razmnožbo in posnéino izključno namenjene priprave (odliski, odlivki, ploče, kameni in oblike) naredé nerabne za la namen. Kadar bi se kaj predstavljalo brez pravice, ledaj je moči izreči, da naj zapadejo rokopisi, knjige besedilnice, partiture in uloge.
Isto se more uradoma ukazati pri obsodbi zastran ponarejenega imena (§. 53.).
Kadar je samo neki del dela šteti za krivičen razmnožek ali posnetek, tedaj se omenjene naredbe omejujejo na ta del.
§. 57.
Kadar se obsoja zastran pregreška po §. 51., tedaj naj kazensko sodišče na zahtevo poškodovanca poleg kazni prisoja tudi odškodbo, kolikor je po po-sledkih kazenskega postopanja mogoče, zanesljivo presoditi po zasebnem pravu idoče zahtevke. Od-škodba ne obsegaj samo prčvišnje odmene in nadomestka izgubljenega dobička, ampak poleg tega naj se po svobodnem, na oceno vseh okolnosti se ozirajočem prevdarku sodišča prisodi poškodovancu primerna vsota denarja za prestane žalitve ali drugačne osebne škode.
Proti izreku o zahtevku odškodbe je dovoljen obema strankama vzklic.
§■ 58.
Poškodovancu je prisoditi tudi oblast, da obsodbo na stroške krivca javno dâ na znanje. Način oznanila in rok zanje je določiti v sodbi, oziraje se na predloge poškodovanca.
§• 59.
Poškodovanec ima pravico, da še pred izrekom kazenske razsodbe zastran pregreška po §. 51. zahteva zasego ali shrambo v §. 56. oznamenjenih predmetov in pa potrebne naredbe v to, da se za-brani storitev ali ponovitev kaznivega dejanja.
O ti zahtevi naj kazensko sodišče razsoja takoj ; na voljo mu je dano, zahtevane naredbe dovoliti samo proti varščini.
§. 60.
Neodvisno od pričetka kazenskega postopanja pristoji stvoritelju pravica, zahtevati pri civilnem
sodniku po zmislu §. 57. odškodbo od vsake?®' kateri je krivno poseganje (§. 21.) zakrivil, in ravn0 tako od vseh oseb, kateri po krivici za den®1 širijo krivične razmnožke ali posnetke.
§• 61.
Dalje ima on pravico, pri civilnem sodnih' tožiti za priznavo svoje stvoriteljske pravice in P® z‘l opust vsakoršnega poseganja, in celo če toženca ne zadene nobena krivda, zahtevati od njega, da n> izroči, za kolikor je obogatel ; tudi v tem slučaju morC zahtevati, da naj se izrekö v §. 56. oznamenjene naredbe.
8- 62.
Ako se povračilo na podstavi lega zakona z® hleva pred civilnim sodnikom, naj ta po svobodo prevdarku, ozirajočem se na oceno vseh okoln0“ ’ razsoja tako o tem, ali je kaj škode, kakor tudi, liko je je, in tako tildi o tem, ali in za koliko J dotična oseba obogatela.
§. 63.
Vlada je pooblaščena, sestavljati zbore veb.‘^j kov, kateri so dolžni, na zahtevo sodišč oddaj svoje mnenje v stvaréh stvoriteljske pravice.
naj
Sestava zborov veščakov in njih opravilni se vravna ukazoma.
V.	Poglavje
Končna določila.
§. 64,
V moči ostanejo zakoni in predpisi, kateri ' ^ jajo rabo tiska ter veljajo o izdelkih tiska in P' javni predstavi, razstavi in spečavanju del.
§. 65.
Pričujoči zakon stopi v moč z dnem, k®tel ^ se razglasi. Uporablja se tudi o delih, j^^dar izšla pred pričetkom njegove veljavnosti; v ^ ostanejo za taka dela v moči dosedanje obrambe, ako so daljše.
oh ^raV tak° ostanei° dosedanje krajše dobe '6 Za 'zk'jU('no Pravico predstave kakega gle-., ,e8a dela izjemno merodajne v razmerju stvo-v , 'ia * takim gledališčem, katerim je on pred pri-om veljavnosti tega zakona za denar prepustil ravin° predstave na vso dobo obrambe.
§• 66.
v ^'zmnožki in posnetki, kar jih je ob pričetku ni )a,Vnost' tega zakona in katerih narejanje do sedaj 1 0 prepovedano, se smejo širiti tudi nadalje.
, Prav tako je moči, kar se ob tem času ima odp ,av za razmnoževanje ali posnemanje (odtiske, d0 1V . P'°^e> kamene in oblike), če njih narejanje ■1 n* bilo prepovedano, v navedeni namen v dobi štirih let, računeč od pričetka ve-tega zakona.
rabiti ge 'javnosti
dal' ^az®“'jati take razmnožke in posnetke in n sa fa^'ti oznamenjene priprave je pak dovoljen sJri0	^adar se je na prošnjo vdeležer
vei 6’ j° Je podati v treh mesecih po pričetk ne^vnosti pričujočega zakona, sestavil po politi inv °'<rajriern oblastvu kraja, kjer se nahajaj* en,ar ter se je na nje udaril poseben pečat.
§. 67.
nito *re<^ Priddkom veljavnosti tega zakona zako-stn . Predstavljana muzikalna in gledališka dela se eJ° tudi nadalje svobodno predstavljati.
*5»
§• 68.
stru *Zvrš'lev tega zakona se naroča Mojemu mini-nirv,- Za. Prav°sodje v porazumu z ostalimi vdeleže-m’ rmnisterstvi.
V Mnihovu, dné 26. decembra 1895.
Franc Jožef s. r„
^tttloni s. r.	Gautsch s. r.
G,eisPach s. r.	Glanz s. r.
(Slov«ni8oh0
198.
Ukaz ministerstva za pravosodje v porazumu z ministerstvoma za notranje stvari in trgovino z dné 29. decembra 1895. 1.
v izvršilo zakona z dné 26. decembra 1895.1. (Drž. zak. št. 197.), o stvoriteljski pravici na delih slovstva, umetalnosti in fotografije.
V izvršilo zakona z dné 26. decembra 1895. 1. (Drž. zak. št 197.) o stvoriteljski (avtorski) pravici na delih slovstva, umetalnosti in fotografije se v porazumu z ministerstvoma za notranje stvari in trgovino z veljavnostjo od dné razglasitve ukazuje tako-le:
A.	Gledé stvoriteljskega registra za anonimno in psevdonimno izašla dela slovstva in umetalnosti.
§• 1.
V §. 44. zakona o stvoriteljski pravici predpisani stvoriteljski register (vpisnik), da se v njem postavlja na videž pravo imé stvoritelja dela slovstva in umetalnosti, ki je izšlo anonimno ali psevdonimno (brez imena ali z izmišljenim imenom) piše trgovinsko ministerstvo po vzorcu, ki ga je razvideti iz priloge •/.
§. 2.
Za vpis pripravna so anonimno ali psevdonimno izašla dela, ako so izšla v domačih deželah ali v nemškem cesarstvu, ali ako so njih stvoritelji avstrijski državljani, ali ako se vpis more zahtevati po vsebini državnih pogodeb.
§. 3.
Vpisi v stvoriteljski register se opravljajo na pismeno prošnjo stvoritelja in z njegovim privolilom tudi na prošnjo njegovega pravnega naslednika, a tako, da se sicer ne preskušuje vpravičenost zglasi-telja ali resničnost zglašenih stvari.
§■ 4.
Zglasila za stvoriteljski register morajo obsegati te-le podatke:
1. Imé, posel, bivališče in državljanstvo stvoritelja;
2.	natančno oznamcnilo dela in njegove vrste; pri založnih delih zlasti popolni naslov, število oddelkov (zvezkov, snopičev) in strani:
3.	način, kako delo izhaja (§. 6. zakona o stvoriteljski pravici) ;
4.	leto in kraj, kedaj in kjer je delo izšlo:
5.	psevdonim stvoritelja, oziroma povedba, da je delo izšlo anonimno.
6.	ako zglasila ne podaje stvoritelj sam, imé, posel in bivališče zglasitelja.
§• 5.
Vpis se opravi proti plačilu pristojbine petih goldinarjev za vsako posamezno delo, katero je po §. 49. zakona o stvoriteljski pravici šteti za posebno delo. Pristojbino je pri trgovinskem ministerstvu položiti ob enem z zglasilom.
§• 6.
Da se je vpis opravil, o tem izda trgovinsko ministerstvo zglasitelju potrdilo, iz katerega je raz-videti vsebino vpisa.
Vpisi se po besedah od časa do časa objavljajo v časniku „Wiener Zeitung“ tako, da se v enem koledarskem letu opravljena zglasila objavijo najkasneje v januvarju nastopnega leta.
del slovstva, umetalnosti in fotografije, potem o P1? pravah za razmnoževanje in posnemanje takih del, J pa opečatba teh predmetov naj se na pismeno prosnj vdeležene stranke izvrši po političnem okrajne'11 oblastvu tistega kraja, kjer so dotični predmeti-
§. 10.
Z zglasilom mora stranka predložiti v dv^1 izvodih spisek, v katerem naj z oznamenili, ki sin žijo v poistimbo, posamez in natančno nave predmete, s katerimi je uradoma postopali.
§- 11.
V spisek je moči privzeti vse razmnožke in P”, suetke, potem vse priprave za razmnoževanje * posnemanje (odtiske, odlivke, ploče, kamene 1 oblike), ako so dné 31. decembra 1895.1., katereg8 zakon o stvoriteljski pravici stopi v moč, že narejen® in ako njih narejanje dosedaj ni bilo prepovedano-
Vdeležeuim strankam je sicer dano na volj0’ zglasiti tudi kasneje narejene razmnožke in posnet* > a to samb tedaj, kadar so bile za narejo teh izvodov rabljene priprave po zmislu določil tega ukaza vzpre jete v inventar ter opečatene.
§• 7.
§- 12.
Vsak sme pogledati v stvoriteljski vpisnik in proti plačilu kolkovnine, kar je gre za to, zahtevati izdatek uradoma potrjenih prepisov iz njega, in pa spričevalo, da nekega določenega vpisa ni v registru.
§• 8.
Politično okrajno oblastvo, kateremu se zg 8 silo podaje, naj se prepriča o resničnosti predlo nega spiska ter naj preskusi, ali spisek vstre*8 v §. 11. vkrenjenim ukazilom. Predmete, ki s se zglasili proti tem ukazilom, je izbrisati iz spis a'
Potrdila zglasitev in pa potrjeni prepisi in potrjena spričevala iz stvoriteljskega registra se podpisujejo po poročevavcu in uradniku trgovinskega ministra, kateremu je naloženo vodstvo registra, ter se opremljajo z uradnim pečatom.
B.	Gledé na napravo inventarja in ope-čatbo razmnožkov in posnetkov del slovstva, umetalnosti in fotografije, potem priprav za razmnožbo in posnemanje takih del.
§. 9.
Naprava v §. 66. zakona o stvoriteljski pravici omenjenega inventarja o razmnožkih in posnetkih
§• 13.
Razmnožki in posnetki, potem priprave za ' množevanje ali posnemanje naj oblastvo PoS ,-,j opečati z uradnim pečatom, katerega je naWeS primerno. En istopis predloženega in ako tre izpravljenega spiska naj shrani oblastvo, drugeg8l‘ naj vrne stranki, potrdivši dan predaje.
§- 14.
V prvem odstavku §. 11. oznumenje"0 množke in posnetke, potem priprave za razn111 j vanje in posnemanje je zglasiti najkasneje vste jtj do 30. marca 1896. leta, ako se kedö hoče pravnim nasledkom, izvirajočim iz §. 66. v za o stvoriteljski pravici.
Uglasitev v drugem odstavku §.11. ozname-Joe",h '^zmnožkov in posnetkov je dovoljena tudi em_ času, toda samö z omejilom, da se inventar Pfavi in da se zglašeni razmnožki in posnetki Pe atijo najkasneje 30. dné decembra 1899. leta.
§• 15.
jili ' zakasnela zglasila se ni ozirati in vrniti Ie strankam kot nesposobna, da se ž njimi Ufadno ravna.
C.	Gledé na zbore veščakov.
§• 16.
Sestava zborov veščakov in njih opravilni red se vravna posebe.
Biulcni s. r.	Gleispach s. r.
Glanz s. r.
Priloga •/. k §. 1.
Stvoriteljski register
za anonimno ali psevdonimu« izasla (Uda slovstva in nmotalnosti.
^ Številka registra	Dan zglasitve	ime, posel, bivališče in državljanstvo stvoritelja	Natančno oznamenilo dela in vrste njegove, pri založnih delili popolni naslov, število oddelkov in strani	Način, kako je delo izšlo (§. 6. zakona o stvoriteljski pravici)	Leto in kraj, kedaj in kjer je delo izšlo	Psevdonim (izmišljeno ime) stvoritelja ali povedba o anonimnosti dela	Imé, posel in bivališče zgla-sitelja	Opomnja
i	.2								
		3	4	5	6	7	8	9
		%		«			V .	
Držayiii zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane,
izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskaraice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26-- 1 leta 1896. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, malornskem, slovens'*1 hrvaškem in rumunskem jeziku.	g0
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 189®* izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singers št. 26., kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose Državnega zakonika.	^
Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja sainč, je prej plačala naročnina zanj.
teifcj,
16 gt
20 •
Kadar kedô kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858.	. . 25 gl. | Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
,	, . 1859.	,	„ , 1868.	. . 12 . I	,	, „ 1879.	,	, , 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajali drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1896. po teh-le cénah:
2	gl-
3	,
Letnik 1849.		za			■ 2 gl-		10 kr.	Letnik	1865.	za			- 2 gl.		—	kr.	Letnik 1881.		za		
	1850.				. 5		25 ,		1866.	7)			. 2	Tl	20	9	T	1882.	9		. .
	1851.				. 1	Tl	30 ,	11	1867.	n			. 2	*	—	Tl	a	1883.			
	1852.				■2		60 ,	«	1868.	r			. 2	9	—	H	9	1884	9		
	1853.				. 3		15 ,		1869.	7,			. 3		—	9		1885.	9		
	1854.				. 4		20 „		1870.						40	9		1886.	9		
	1855.				C)		35 .		1871.	11			. 2	9	—			1887.			
	1856.				. 2		45 ,		1872.				. 3	n	20			1888.	V		
	1857.				. 2		85 ,		1873.				. 3		30			1889.	„		
	1858.				. 2		40 ,	71	1874.	r			. 2	9	30	71	*	1890.			
	1859.	a			. 2				1875.				. 2	„	—			1891.			
	1860.				. 1		70 .		1876.				. 1	n	50		9	1892.			
	1861.				. 1		50 .	71	1877.	Tl			. 1	r	—	71	9	1893.			
	1862.				. 1		40 „		1878.				. 2	9	30		9	1894.			
	1863.				. 1		40 ,		1879.				. 2		30			1895.	n		
71	1864.	n			. 1	7»	40 ,	71	1880.	71			. 2	71	20	11					
Letnik 1895. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k dotični jezikovn
20 g*
20 kr-
izdaji-
Letniki 1870. vštevši do 1895. izdaj v ostalih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni> k» dotični letniki nemške izdaje.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso dosli ali pa so rnu jn nedostatni, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih t (id ni h naravnost pri c. k. dv državni tiskarnici na Dunaju, 111., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačil*1 1’ (lajne cene (po kateri x/k pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
ilh
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1895., v izdajah **^1, sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1894. popolnoma dop»1 se more ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ainp8^ y.) vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (x/4 pole, to je 2 strani, stane ^ dobivati počenši z letom 1896. iz založbe c. k. dvome in državne tiskarnice; poteiAakem je v moči, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste vrediti po tvarini.