List Tečaj XLII a Izhajajo vsako sredo po eeli poli. VeJjajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Izubijani 30. januarja 1884. O b s e g : Bolezeii rakov Slovenske 19 Lišaji pri teletih. dan januvarija 1884 Pojasnilo k „posvetovanju književnega in gospodarskega odseka Matice Knezo-nadskof dr. Andrej Golmaj Govor poslanca grofa Hohen- wartha pri razpravi o predlogu Wurmbrandovem v državnem zboru 24. januarija 1884 Naši dopisi. No- vičar. Ciospodar^ke stvari. Bolezen rakov. opazovati izvažanje rakov v poletnem času na naših kolodvorih izrekoma na kolodvoru ljubljanskem, viđem-skem in v Brežicah, lahko se je prepričal, kako sila pomenljiva je bila ta trgovina za našo deželo, pa tudi o tem, da je lahko razumljivo dobro ime, katero vži- V tUit JL } V4.ÍV J vj ItUJLlVV ± ^V/JU ili ijl T V V4U VA V JLXJLAV/J XEtVUWJ Krški raki, ljubljanski raki in sploh kranjski raki vajo krški in ljubljanski raki po širokém svetu. so dobro poznani po širokém svetu. Tujec i ki priđe Danes bi zastonj iskali rakov po večem delu naših ali na svojem večem potovanji skoz kranjsko deželo, rek, pa bi tudi zastonj iskali, krških rakov po vnanjih ali še bolj oni, ki se bolj zanima za naravne lepote trg1'1!. Izjemoma nahajamo doma še tu in tam zadnje I1J 6D(?i UVUl OIj T lltVť^lXVl ^VgjlVUti V YDJL\J M y^\J\J jamo, ali pa se podá v Bled, raj slovenski, da se od- bodi-si, da v naglici pogleda v slovečo postojnsko sledove rakovega plemena, sicer pa je pobrala vse liuda kuga. Prej, kakor pri nas, nastopila je kuga rakih uže v družili deželah na Nemškem in na Francoskem ? dalme v prosti naravi in okrepča svoje vsled mestnega življenja pešajoče zdravje v čistém zraku gorate naše slovenske straní, vsak tujec brigal se bode razun za tudi tam pokončala je rakov rod do malega in zato znanstveno zanimivo človeško ribico, za naše po za- začeli so učenjaki, naravoslovci in zdravniki opazovati No služenji sloveče rake. ,xxjx «x^t^ prikazni, naravo, posebnosti in tek te bolezni. Rak je pri nas in za nas prav malo pomenljiva vice" omenile so lánsko leto prilično, kaj in kako je žival, naša domaća gospoda jo sicer prilično uvrsti med opazoval to bolezen sloveči učenjak francoski Pasteur druge jedi navadno na postne dni, izrekoma se postreže to kugo. Pred njim opazovali so jo drugi in tudi po-ž njimi, ako imamo pri mizi gosta tujca, toda reja in lov rakov bil bi za našo deželo prav malo pomenljiv ako bi se za rake plačevala samo ona uborna kupnina ? katero dajejo za-njo domačini. f leg njega opazujejo jo drugi, pa kakor se pri novih, pa dostikrat tudi pri starih boleznih, izrekoma pri vseh z imenom „rak" godi, tako godi se tudi do zdaj s to naših izvrstnih ribah izrekoma o postrvih, sulcih in o somili. Enako veljá tudi o kugo: pride neznano od kod, pokonča vse svoje žrtve ? in zopet zgine neznano kako in kam. Vendar pa se strinjajo vspehi vseh liovejih pre-Gospodarski pomen za našo deželo dobijo raki še iskav kužnih bolezni sploh in enaki pri rakovi kugi v po izvažanji v druge kraje, kamor se jih zmiraj tem, da je naravno znamenje vseh v majhnih živih, iz lahko spečá, kolikor bi jih bilo, in to po takih cenah, sebe sila množečih se organizmih, to je, bitjih najniže da se prav dobro splača, pečati se z rakorejo in z vrste, katere so nalezljive ali vsled dotike, ali po rakolovom. sredstvu vođe, zraka ali družili živali in reči. Taka Kupci za rake nahajajo se povsod tam , kjer so nalezljiva organizma opazujejo učenjaki pri koleri, pri bogati ljudje, ki hočejo jesti dobrih jedi in jim ni treba vročinski boíezni, pri vročinski pljučnici, pri enakih gledati na ceno. Za nas je tedaj glavni rakovi trg živinskih kugah, in dokazano je, da se te bolezni dajo Dunaj, kraji, Berolin, pa tuđi druga veča mesta in pa oni prenesti umetno na druge zdrave organizme, pri ne- v katerih se poletni čas bodi-si zarad toplic ali katerih pa se je tuđi dokazalo, da se ravno s cep čistega zraka ali zarad lepote narave in družili ponu- ljenjem dajo take kuge večiđel z dobrim vspehom denih kratkočasnosti navadno zbirajo bogataši. Dobro znane so naše rakoreji ugodne vodé zabraniti. med Pri rakovi kugi opazoval je noveji čas profesor JíiU t^AJLVy fcj ± iJjX\.\JJL V^J J. ti ^VJKALIKj \ VJVAVJ j JJU^IA XII JL (XXV U V A VJ OJU\J V CLA JO IIU Y ^J A \JCIO UIVOV/1 temi se vé, da v prvi vrsti ne mrzla Krka z lepimi, dr. Harz troje bolezni, katere se sicer navadno vse rodovitnimi bregovi, pa tudi Mirna s svojimi stran- imenujejo kuga pri rakih zato, ker jih popolnem po skimi đotoki, Ljubljanica s stranskimi potoki itd. želi Rakoreja in trgovina z raki prinašala je naši de- končajo. Distomatosis astacina u UJLV VI UJ W XXX l/i^v Yiuw £J X CVAVX lliUiOUiiiv J\j JXCtOX Ut/ X. »JL/ 1 Í3 U U Ut a U U O X Í3 OllO dokler nam še kuga ni pomorila rakov, leto za „Distoma cirrigerum v. Baer" povzroceno To opazoval je XiViX , VIVXYX^X liObJUJL OU- XV U ^ CL XII PUAJIVJIIIC^ 1 OiIV'J V , ICtU IaCù „ I-/IO LU111CI UlillgCIUlII Y. JJClCl . - XV letom veliko tisuč goldinarjev, lepe dohodke dobivali rakih gornje-avstrijski, dalje v Monakovem, v OA, I O Cit ir\ "lir 1 111 hini tt r\ r» c\ nln ai li nrv m Ui / i i vi 4-ii /I i lni vi/^í r» aÍ X-Î ^«i! ^ ^ *v % ^r* oí aa^í In ai» n r\ so lastniki ribištva, zaslužili so ribiči in tudi kupci z nejši meri pa v jezeru raki spravljali so lepe dobičke. Kdor je imel priliko » Kochelsee ? kjer je poginilo yobïï%fPf približno 1,200.000 rakov. 2. „Mycosis as taci n a" povzročena po ples-nobi podobnih organizmih z vrste Saprolegniacej. Ta bolezen naliaja se pri posameznih rakih navadno v za-bojih, v katerih se raki spravljajo, imenovani profesor pa jo je sam umetno napravil, sicer pa se je opazovala na mnogo kraj ih ob reki Oder. 3. Z as trup enj e vode, to je tretji vzrok kuge med raki, katero povzročijo tovarne barvarske, strojarske, pivarne, pa tudi vsakovrstne druge nesnage iz stranišč, gnojišč in odtokov iz večih mest itd. (Dalje prihodnjie.) Gospodarske izkušnje. Lišaji pri teletih ; ki se redé, se dostikrat prikažejo in nahajajo se hleva, v katerih one lišaje naleze živina zaporedoma in celó ljudje jih staknejo, izrekoma otroci, ki se radi plazijo krog telet. Sam sem videi vlani otroke ene družine, ki so bili tako lišajasti, da so na glavi zgubili skoraj vse lase. Ne gledé na to, da taka bolezen zeló kazi unanjost živali, -jo tudi zamori v rasti in v večem gospodarstvu je vsled tega na vse strani škoda velika. Zatorej je zeló paziti na to bolezen, in ako bi se prikazala pri eni živali, treba jo je koj privezati posebej in je varovati vsake dotike z drugo živaljo. — V prvi vrsti paziti je na to, da se lišaji ne prenesó na druge živali po krtačah, štrigljih itd., in v ta namen je treba, da se vse one priprave do dobrega osnažijo z vročim lugom, in da se zdrave živali ne snažijo z ono pripravo, s katero so se snažile bolne. Vrh tega pa se morajo osnažiti verige, vrvi, truge in sploh vsa hlevska oprava. Lišaji sami zmivajo se tudi, pa previdno, z lugom, in ako bi to ne pomagalo, umivanje z zrejeno karbolsko kislino. — Pa treba je strajnosti in potrpežljivosti, ker bolezen je navadno trdovratna. Pojasnilo k „posvetovanju književnega in gospodarskega odseka Matice Slovenske 19. dan januvarija 1884." V 4. listu „Novic" se 23. t. m. uradno poroča, da je Matičin odbornik gosp. prof. Šuklje predlagal: ;;naj se izvoli odsek 3 članov ter naj izdela organično pre-membo pravil do prihodnje odborové seje ne oziraje se na nasvete gosp. Raića, kateri se mu zdijo v mnogih ozirih prenapeti." Da morejo p. n. matičarji sami o mojih nasvetih soditi, dovoljujem si jim je s tem naznaniti. Nasveti o premembi, I. pravil : „§. 12. Občni zbor voli 18 odbornikov, in sicer po« sebej a) 10 v književni odsek, ki morajo vsi književ-niki biti ; b) 5 v gospodarski odsek, in c) 3 preglednike računov. Vsi odborniki morajo stanovati v Ljubljani. *) §. 13. Ves odbor (a, b, c) voli prvosednika iz književnega odseka po listkih; blagajnika iz gospodarskega odseka tudi po listkih in tajnika. Tajnik bodi odbornik, če je le mogoče. Dalje še voli *) Nasvetovalec tudi ne nasprotuje zdanjeinu številu 40 odbornikov, pac pa si ne ve od nekaterih odbornikov nasve-tovanega števila samo 15 odbornikov tolmaciti. ves odbor prvosednikova namestnika po listkih, in sicer enega iz književnega, drugega iz gospodarskega odseka ; zadnji je ob enem prvosednik gospodarskemu odseku. §. 18. Od Matičinih dohodkov se vsako leto deseti del prišteje Matičini glavnici. II. opravilnega reda. §. 15. Književni odsek določuje pisateljem nagrado, in sicer za izvirna delà 25—35 gold., za prestave pa 12—18 goldinarjev za tiskano polo, dokler nima Matica 100.000 gold, premoženja. Pozneje pa se lahko nagrada zviša. §. 26. c) Pregledniki računov imajo vsaj štirikrat na leto nenadoma blagajnico in račune pregledati, ravno tako računske knjige in denarni dnevnik, ter imajo v denarnem dnevniku navesti, v kakem redu so našli računske knjige, račune in blagajnico. §. 28. Prvosednik prebira vsa važnejša pisma, ki gredó iz odbora, ter podpisuje vsa društvena pisma in oznanila z enim odbornikom, navadno s tajnikom. Vse pobotnice in račune pa podpisuje prvosednik gospodarskemu odseku. Zapisnike odborovih sej podpisuj ej o vsi pri seji navzoči odborniki, in sicer zapisnike odiborovih sej književnega odseka odborniki tega odseka, zapisnike odborovih sej gospodarskega odseka pa navzoči odborniki gospodarskega odseka. Zapisnike občnega zbora in skupnih (= odborovih) sej pa podpišejo vsi odborniki. §. 31. Blagajnik Matičin imetek nalaga na obresti in ne sme nad 100 gld. imeti v svoji zasobni blagajnici. §. — Pregledniki računov zahajajo k sejam gospodarskega odseka, v kojih se razgovarja o njihovem po-ročilu. V Ljubljani 15. prosinca 1884. Ant. Raić.« Životopisné èrtice. Knez-nadškof goriški dr. Andrej Golmajer. V dolžnost si štejemo, bralcem „Novic" podati ob-širnejši životopis slavnega našega rojaka, nadškofa go-riškega dr. Andreja Golmajer ja, akoravno nekoliko zakasnjeno, prepričani smo, da s tem vstrežemo enako svojim slovenskim rojakom. kakor tudi prečastitemu pi-satelju životopisa gosp. G. Raie e vic h u, Dobrovčanu, kapiteljskemu dekanu prvostolne cerkve v Zadru, kateremu je pokojni nadškof, kakor pravi pisatelj, „izkazoval Iju-bezen in dobrote". Gospod pisatelj piše: „Spisal sem te vrste, ker sem hotel ustreči nekaterim vrednim svojim prijateljem in pa cla jih lahko porabi kot kroniko, kdor bi hotel pisati goriške cerkve zgodovino, ki bi bila gotovo zanimivša, kakor se navadno misli. Naj bode ta spis poslednji spominek in izkaz hvaležnosti do obžalovanega knezo-nadškofa goriškega dr. Andreja Golmajer ja, ki ga je nedavno smrt ukradla častečeinu in odkritosrčno lju-bečemu ga ljudstvu, mnogim znancem in prijateljem. Pisal sem, da sem si potolažil dušno bridkost ; solze, ki so kapale na papir — ne vem, ali mi jih je izsilila bolest, ali sinovsko-vdana hvaležnost. Nadroben ne bo ta životopis, da mi ne bode treba ponavljati reči in dogodkov, ki so enaki pri vseh, ki so se odměnili za duhovski stan; tudi mi ni treba na-vajati zgodovinskih epizod, ker ni živel častiti rajnki v izrednih okoliščinah in ni uplival očitno na duha in gibanje svojega časa. Rodil se je Golmajer dne 28. novembra 1797. v Radoljici na gorenjskera Kranjskem ; stariši so mu bili Cerkve kardinal. postal slednjič nadškof dunajski, in, kakor je znano, sv. pobožni in pošteni. Končavši niže šole v domačem kraji Kako zmožen in delaven je bil vrli dr. Golmaj v in v Ljubljani gimnazijske in modroslovske, stopil je v Trstu v svojem oddelku za bogočastje in nauk, kaže se duhovski stan in dognal bogoslovske studije na doma- iz pohvalnega pisma, katero mu je pisal guve čem učilišči v Ljubljani. mašnika ga je posvětil dne Stadion, v katerem pismu se grof bere, da se sme primorska 23. septembra 1. 1821. knezoškof ljubljanski, Avguštin vlada ponašati, da šteje tacega moža med svoje Gruber, znan po nevšečnih navskrižnostih z apostoljskim , . - Nai ima, kdor hoče, to pismo za prenapeto, posname se Sedežem. Nekaj mesecev je bil kaplan na Brdu; o za- vendar le iz njega prava zasluga Golmajerjeva. Pismo četku L 1825. so ga poslali na Dunaj v više duhovsko izobraževališče pri sv. Àvgustinu, kjer je odličnim vspehom rigorozne preskušnje dovršivši z se glasi tako-le Naznanivši povišancu imenovanje za novo službo v dosegel dok- Beču nadaljuje grof Stadion Izpolnivši s tem više ij ka. i. j. v> 1.1 i^i ? ojJV/ii^m li^viv/^uu ]Jl voauouj \j --uwuwijujv n^ul* viwxx..... **) JJ Villi y Ol O li V 111 YIOU torstvo bogoslovsko, edina sposobnost, katere se je rad naročilo prosim Vas, preč. gospod, sprejmite moje in in ponosno spomiajal. Med mnogimi gojenci v omenjenem višem zavodu na Dunaji so mu bili skoz več ali manj let tovariši du- hovniki Jederlinič in Zubranič s Krka oba škofa postala ki ta pozneje vsega vladnega gremija prav odkritosrčno čestitanje taki resnično zasluženi povišbi; ob enem pa tudi naj-gorkejo mojo zahvalo za Vaše v vsakem oziru odlično in za to deželo đobrotno službovanje." Dubrovniku, in g. Alojzij Guglielmi » Žal mi je, da zapustite gremij, kateremu ste bili prej sKaderski, in pozneje skušnjah po raznih okoliščinah in škof veronski. Golmajer, ki je bil vselej zmeren v svoji sodbi in hvali in sploh zdržen v vsem svojem govorjenji, spominjal seje sosebno Guglielmi-a večkrat in mu je bil prav vdan ter mu tudi veliko po- u ) magal > ko je bil sè svojega prvega sedeža pregnan in je (Golmajer) bil referent pri ministerstvu za nauk in bogočastje na Dunaji. Kot doktor bogoslovja učil je častno na ljubljan v vseh njegovih obravnavah sè svetom in dejanjem tako izvrstna podpora. Devet let Vas je naš gremij ponosno štel med svoje: v tem, ko Vas vidimo odhajati od tod izrazujem občutke njegove „Dežela ima najbolj zahvaliti se Vašemu bistroum-nemu in stanovitnemu prizadevanju, da se je napravila podlaga bistvenim zboljškom v dušném oskrbništvu." da se bode dežela vsikdar Vi r> Bodite zagotovlj > hvaležno spominjala vsega dobrega, kar ste ga skem bogoslovskem učilišči dogmatiko. Med mnogimi storili> ÍQ da mi bode Vaš spomin vselej drag in ljub u odličnimi duhovniki in cerkvenimi dostojniki bil je nje ?? gov učenec umrli knezoškof ljubljanski dr Pogačar Gospod najodličnišim spoštovanjem ostanem, prečastiti Golmajer je bil ob enem tudi namestni ravnatelj gim Vaš polnovdani sluga nazijski. To je bila le častna služba v tistih časih. cesarskim sklepom od 21. junija 1836. je bil Golmajer imenovan za svetovalca pri primorskem guberniji y Trstu. To mesto je bilo nevarno za duhovnika; od kar je bil sklenjen konkordat z Rimom, niso postavljali več duhovnikov na taka mesta. Cerkveni, duhovni re- » Trstu, 24. aprila 1845 Stadio r. u u (Dalje prihodnjie.) ferent pri državni vladi je stal med cerkvenimi postavami, zlasti med določbami tridenškega zbora na eni; in med cesarja Jožefa postavami na drugi strani. Res, da je bil jozefinizem tišti čas uže zmerniši, ker se je bližala doba cerkvene svobodě v Avstriji, in ker so bili Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. L e v i ë n i k. césar Franc I. in njegovi nasledniki verno pobožni. mnogih krajih sta bila vládni duhovni referent in dotični škofje nekako enaki oblasti. Qui potest ca-pere, capiat! Le toliko naj povem, da je hodil mladi dr. Golmajer, tržaški vládni referent, o večih praznikih sv. Justu in imel v koru svoje spodobno mesto. Kot izvedenec in dober svetovalec je primorskim cerk-vam veliko pa pošteno pomagal. pisati (Dalje.) Trstu in njegovih posebnostih dalo se mnogo ? ker se on da tako rečemo razširja in ob navija z vsakim dnevom. Nam za ogleclovanje vendar tabart ni ostajalo mnogo časa. Izmed cerkva obiskali smo še ono novega sv. Antona, o kateri gredo razsođbe obiskovalcev zeló navskriž. Enim je preveč masivna; drugi najdejo premalo cerkvenega v njenih zidinah; vendar pa naredi ona na čutja obiskovalca nekako nad Dr. Golmajer ni nikdar pozabil, da je duhovnik in natorni vtis, in občudovanja ji menda ne odreče lahko sv. cerkve služabnik. To je kazal v javnem in privât kdo. Pozidana je v románském zlogu; kronate jo dve nem življenji: v svojem službovanji, z obleko, stem, da kuplji; slike nekaterih altarjev so nenavadne lepote. se je stanovitno ogibal javnih razveseljevanj itd. Zato Ogledali smo si dalje glavni mestni trg s prekrasno so ga šsofje zmirom radi imeli. jega oddelka je opravlja! točno in vestno. Neki sveto Uradna opravila svo- mestno hišo (magistrat); 5 ?? Borso u dišče) (tržaško-trgovsko sre- gimnazijo in še nekaj novejših palač. Zadnja valec tržaške vlade, kateremu so uradoma v roke prišli leta zasuli so prav veliko morja, da so pridobili prostor spisi iz Golmajerjeve dobe, rekel je, da bi člověk ne za nove stavbě. Novi kolodvor in vse njegove obširne verjel, če bi sam ne videl, koliko aktov je referent Gol- zgradbe stojé menda vse na takem nasipu. Se vé, da majer řešil in sam spisal. Koliko je on pisal — je več- pri toliki obširnosti mesta imeli bi bili še marsikaj za krat ponavljal in kako premišljivo ! Trstu je ogledati, toda čas je prehitro potěkal, jaz pa sem imel služil Golmajer devet let; 1845. bil je poklican na iti še v Rojano po svojo prtljago. Spremila sta me tje Dunaj za dvornega svetovalca in gimnazijskega referenta gosp. župnik Peterlin in posestnik Šmid. pri dvorni studijski komisiji, kjer so mu bili kolegi ča- stiti j iva Mešutar in odlični astronom Koller. To Po kratki ondotni pomudbi podali smo se proti kolodvoru. Tam smo izvedeli, da od Trsta naprej romarji j mesto na Dunaji je dosegel Golmajer kot tekmec dru- ne borno imeli več svojega lastnega (separatnega) vlaka zega kandidata, Jožefa Otmarja viteza Rauscherja, ki ampak da se bomo vozili s poštnim in z zloženim (to bil takrat občudovan bogoslovski profesor v Salcburgu je, mešancem, kateremu poslednjemu nekateri pravijo v in je přišel potem za ravnatelja v orientalno akademijo î šali „krompirjevec u Za prvi (poštni) vlak oglasilo se je uže bilo toliko Poljakov, da je bilo število užo do-polnjeno; toraj smo slovenski romarji morali čakati dru-zega, ki je dobre pol ure pozneje odhajal. To nam ni bilo ravno těžko, ker nas je bilo pospremilo več znan-cev na kolodvor, s katerimi smo se prijazno pomenko-vali. Navzočega je bilo pa tudi še precéj veliko število priprostega tržaškega slovenskoga občinstva, katero nas je nekako po loretski natezalo z veliko nadležnostjo za spominske svetinice iz Rima. S pričetka imel sem to moledovanje le za šalo, a čast. g. rojak in rojanski kaplan Mih. Jagodec, ki nas je bil spremil tudi na kolodvor, zagotovil me je, da ondotno ljudstvo stavi na spominske svetinice in sploh na vse blagoslovljene reči, ki pridejo iz Rima, nekako nadnatorno moč in celo vede-ževanje. Uže zarad nadležnosti voljo obdaroval sem ene prosilce, s tem pa storil druge še bolj nadležne, in če bi se jim ne bil nekako s silo uprl, oddal bi bil lepo število spominskih malenkost uže v Trstu. Kolodvorski zvonec, ki je dal znamenje za odhod, rešil nas je poslednjič sebičnih prosilcev. Kmalu za tem zavozili smo iz kolodvora. Večer bil je lep; bledi mesec je čarobno obseval neizmerno, v milijardih valčkov bliščečo morsko ravnino, ki se nam je razprostirala k levi dol tako daleč, kolikor daleč segalo je naše oko. Pogled na Miramare in spomin na njegovo milo-tužno zgodovino vzbuja v srcih ogledovalcev vsaki čas, vzlasti pa v noči, žalostna čutja, ter jim šepeta tiho, v duši pa glasno odmevajočo res-nico: svet obeta cvetke, rodi pa bodeče trnje! — Nekako ljubo nam je bilo, da nam je počas drdrajoči vlak dal dolgo vživati prelepi razgled na morje; na miramar-sko okolico, tje proti staro-slavnemu Ogleju itd. V vozovih ni bilo gnječe, toraj je bila vožnja do-volj prijetna. Na velikem ovinku proti Nabrežini zginil nam je razgled na morje spred oči, s tem pa se kmalu oglasil tudi zaspanec. Vsakdo je gledal, kako bi bolj vstrezal utrujenemu truplu. In tako drdrali smo čez skaloviti Kras in skoz Notranjsko. Noč postala je bila proti Postojni mrzla, neprijetna, gosta megla zakrivala nam je več krajev, memo katerih smo se vozili, in ponujal se je celó dež. Mislil sem si: kaj bi bilo, ko bi bila prejšnja noč tako neprijetna, ko nas je večina romarjev prisiljena, prebiti jo pod prostim nebom na barki. Vsi utrujeni dospěli smo proti 5. uri v jutro 9. ju-lija (v soboto) v Ljubljauo. Podali smo se v mesto, odložili svojo prtljago, potem pa šli eni v frančiškansko cerkev, kjer se o taisti uri opravlja sv. maša z blagoslovom. Spoznali so nas koj ondi eni za vrnivše rimske romarje, in ko smo zapuščali cerkev, bilo je zdajci okrog nas dovolj radovednih gledalcev in izpraševalcev ; — dá, nadaljevalo se je celó tržaško moledovanje zarad spominskih svetinic iz Rima, in ko bi se bili hoteli pro-silcem vdati: Komaj bi bili přinesli še kako stvar na dom. Ker smo bili od dolzega potovanja zeló utrujeni (kajti 3 přetekle noči smo le kaj malega zaspali), hiteli smo iz Ljubljane in zapustili jo z jutranjim vlakom, ki odhaja od tam ob 7. uri. Več dobrih znancev vozilo se je ravno na Gorenjsko, katerim smo radi pripovedovali glavne dogodbe iz našega romanja. Isto ponavljati morali smo na mnogih krajih v Loki. Prijazni ondotni čč. gg. oo. kapucini povabili so bili č. g. Peterlina in mojo malenkost na popoldanski obed, in kar smo okušali uže v Rojani poleg Trsta pri ondotnem preč. gosp. župniku Talerju, ponavljalo se je zopet tu, namreč resnica be-sedi iz gosp. A. Praprotnikove pesmi: „Prijatli domači so mil?ga srca, Ljubezen, zvestoba le biva doma." Popoldan odpeljali smo se : čast. gosp. Peterlin, po-sestnik Smid in jaz, ki smo se na vsem potovanji naj-bolj zvesto skupaj držali, skoz prijazno selško dolino proti domu. Vsak, kdor nas je poznal, nas je prijazno pozdravljal in blagroval zarad velike sreče tako zname-nitega romanja in zarad srečne vrnitve na ljubi dom. Cast. gosp. Peterlin razdrl nam je na Luši (uro nad Loko, kjer pelje pot proti sv. Lenartu) prvi družbo; v Selcih zapustil me je vrli posestnik Šmid; okoli 4. po-poldanske ure dospěl sem tudi jaz pod krov domače hiše, sicer na vso moč utrujen, vendar pa iz dna srca hvaležen Bogu, da sem se vdeležil onega rimskega romanja, ki bo mnogostransko slovelo dotlej, dokler se bo pisala zgodovina našega naroda, in sploh svetá. To me je tudi nagnilo, da sem se vkljub zeló opešanih oči pod-vrgel trudu, po besedah starega rimljanskega pregovora : „Litera scripta manet" (zapisana črka ostane) sostaviti pričujoče „Spomine". Sedanjim in prihodnjim rodovom naj ostanejo zapisani v „Novicah" , katere sem vedno najrajše pođpiral s peresom, odkar sem se jel pečati z javno pisarijo. (Konec prih.) Polttiťne aivart. Govor poslanca grofa Hohenwartha pri razpravi o predlogu Wurmbrandovem v dr- žavnem zboru 24. januarija 1884. Nazori večine jezikovnega ođseka, za katere danes besedo poprimem, izraženi so uže v predležečem nam njegovem poročilu tako izvrstno, da se morem prav na kratko izraziti in se omejiti na to, da govorim in raz-pravljam ono, kar se je od nasprotne strani navedlo za njihovo mnenje od onega časa, ko je bilo poročilo iz-delano. Samo uvodno želei bi opomniti, da sem uže pri prvém branji predloga v resolticiji gospoda grofa Wurin-branda v zbornici očitno izrekel, da ga ne smatram za pripravnega, da bi pripomogel k vspešnemu praktičnemu resultatu, in da bi ga bil zato najrajši odbil uže pri prvem branji. Vse, kar se je od onega časa zgodilo, vse, kar se je pripetilo od onega časa v visoki zbornici kakor tudi v odseku, oba predležeča poročila večine in manjine odsekove, konečno izjava, katero je oddala vlada v odseku, vse to skupaj zbrano kaže dosti razvidno, da je bilo moje takrat izrečeno mnenje popolnem opravičeno. Še bolj moram tedaj obžalovati, da je častita manjina, akoravno tudi ona po dokazu njenega poročila prepričana, da je ravno jezikovno vprašanje ono, gledé ka-terega je zdaj med velikimi strankami zbornice najmanj doseči zedinjenja in katero vse naše razprave stori grenke, vendar z vso silo tiščala v to debato in to ne da bi nasvetovala rešitev, po kateri bi se ta pravda do-končno spravila iz svetá, temveč samo, da bi se skle-nila resolucija, po kateri bi za zdaj ostalo vse pri starem , za prihodnost pa, ako bi se ji vstreglo, sedanji stan te zadeve na slabeje přišel („tako je!" — na desni), ker bi k sedaj oporečenemu vprašanju, kako daleč pravica deželnih jezikov sega, pristopilo še vsaj ravno tako oporekano vprašanje, kako daleč naj sega pravica državnega jezika; in to bi povzročilo nove zmešnjave, katere se še danes pregledati ne dajo. (Prav dobro! na desni.) Vsa današnja razprava ne more in ne bode tedaj druzega vspeha imela — pri vsi zmernosti posameznih gospodov govomikov to izrečem — kakor da zbudi, in ako mogoče, še pomnoži razburjenost v različnih narodnih skupinah zbornice. (Pritrjevanje na desnici.) Tedaj, gospoda moja, bom si prizadeval, da vsaj jaz k temu prav gotovo ne bom nič pripomogel, da ta predmet tako rečno in mirno, kakor mogoče, razprav-Ijam. Ne bom se tedaj pečal z nekaterimi nadrobnostimi poročila manjine, katero je v čudovitem nasprotji z da-našnjimi, zeló mirnimi besedami gospoda poročevalca, vendar pa moram poprej reč, za katero se danes prav za prav gre, zopet prav določiti zato, ker se je, kakor se mi dozdeva, po govoru mojega zeló častitega gosp. predgovornika razpravi prav za prav podtaknil drug predmet, kakor pa je oni, za katerega se gre. (Tako je! na desnici.) Gospod predgovornik se je trudil s svojo znano izvrstno zgovornostjo dokazati potrebo nem-ščine v Avstriji. Ako hoče častiti gospod predgovornik poročilo ve-čine odsekove s pozornostjo brati, našel bode, da tudi ona to potřebnost v polni meri pripozna. O tem tedaj ni prepira, pravda, za katero se gre, je čisto druga. Gre se za to, je li sredstvo, katero manjšina priporoča, pravo, da bi se nemščini za prihodnost zagotovila ona potrebna veljava. katera ji pristaja in ravno gledé tega so velike stranke zbornice različnega mnenja. (Pritrjevanje na desnici.) Na daljne izpeljave gospoda predgovornika se ravno zato, ker, kakor se mi dozdeva, ne spada v okvir današnje razprave, ne bom spuščal, samo par čisto kratkih opazek naj mi bo dovoljenih. Gospod predgovornik je namreč na zadnje v teku svojega govora omenjal vojaštva in opomnil, da se ima s tem, da se nemščina odloči za državni jezik, skrbeti tudi za vojaštvo (armado), da tudi tam dalje nemščina ostane jezik vojaštva. Gospoda moja ! Jaz bi vendar na kratko omenil, da ta zadeva po mojem prepričanji nikakor ne pristaja po-stavodajstvu, temveč, da je to reč področja najvišega vojnega upravništva, oziroma najvišega vojnega gospoda. (Prav dobro! na desnici.) Mislim pa tudi, da je prav dobro, da se o takih rečeh v zbornici ne govori preveč (ugovor na levici, pritrjevanje na desni), Ker, če se entrât zbornice poprimejo tega vprašanja, potem, gospoda moja, znal bi vam nastopiti še drug konkurent, pred katerim imate navadno več ozira, kakor pred Slovani. (Tako je! na desnici.) Gospod govornik pa se je tudi sicer še sprehajal v veliki pomoti, ko je v teku svojega govora naglašal, da desnica visoke zbornice trdi, da ni mogoče izreči, kaj pomeni izraz „državni jezik". On omenja, kako je to mogoče? Ako desnica pripoznava, da dejansko obstaja, tedaj mora tudi mogoča biti definicija dejansko obstoječega. Tu je gospod predgovornik v nedvomljivi pomoti. Desnica ni nikdar izrekla trditve, da definicija pojma „državnega jezika" ni mogoča, ampak nasprotno ona trdi, da je preveč definicij te be-sede mogočih in da tedaj s samim sprejemom tega izraza .za vlado prav za prav ni nič povedanega. Preidem tedaj, gospoda moja. potem ko sem vpra-šanje, o katerem hočem govoriti, in za katero se tukaj gre, po svojem prepričanji določil, k stvari sami: Ako se hoče v postavodajstvo jemati pojm , tedaj je v prvi vrsti in neodpustljivo potrebno, da vidi vsak sam o takém pojmu popolnem jasno in pa, da se tudi vsakemu jasno in razumljivo razloži in ni nevarnišega in zavržljivejšega, kakor nejasne in ornahljive pojme sprejemati v postave, ker se s tem najrazličnejšemu in po vsem nasprotnemu razlaganju izvrševalnih oblastnij odpirajo vrata in se tako na mesto postavnega pravnega reda ravno nasprotno povzroči, namreč največa nevar-nost za tvravico. Izrekoma pa, gospoda moja, in v sedanjem trenutku gotovo toliko bolj zapovedljivo nastaja ta potreba pri novo ustanovljenem pojmu: „državni jezik". Ako se ozremo na skušnje, katere smo dělali z izrazom „deželni jeziki", s pojmom, ki je bil uže od nekdaj posta-vodajstvu in prebivalstvu enako razumljiv, ako se vidi, kako ta pojm, o katerem se prejšnja leta še mislilo ni, da bi se mogel različno tolmačiti, danes po 161et-nem obstanku državnih temeljnih zakonov o splošnih državljanskih pravicah nenadoma postane oporekan, da se večina od rnanjšine te zbornice po mnogih tiskanih stranéh o njegovem in pa o sorodnega pojma „v deželi navadni jeziki" pomenu prepirate, ako si člověk vse to pred oči stavi in še dalje ozira, kolik vpliv ima ta prepir na javno življenje, tedaj bi ne bilo samo lahko-mišljeno, bilo bi celó neodgovorno, z vpeljavo novega, na nobeno stran omejenega pojma „državni jezik" zdaj še nov predmet prepira umetno vstvariti. (Pohvala na desnici.) Večina odsekova morala je tedaj za prvo svojo na-logo spoznati, da v obravnavo izročeni ji predmet za zdaj in pred vsem spraviti popolno jasnost. Ker pa vkljub ponovljenim zahtevaoi ne predlagatelj in ne njegovi so-mišljeniki, nočem reči definicije, pa tudi ne polovično zadostilnega navajanja onega, kar bi hoteli, da naj se razume v izrazu „državni jezik", v odseku niso mogli podati, in potem, ko se je pri njih zahtevalo, naj s so-stavo načrta dotične postave dajo pojasnilo in so tudi to odbili, odseku pač ni ostajalo druzega, kakor izreči svojo sodbo „ne gre" in odbiti zahtevano novotarstvo in v ravno tem položaji je danes slavna zbornica. Poročilo manjšine te velike in odločilne praznote nikakor ne izpolni. Nahaja se sicer v njem dolga vrsta državnih zadev, pri katerih ima nemščina popolno in od nobene strani oporekano veljavo, toda zastonj iščeta tam kakoršnega koli omejenja onih novih področij, kateri se nameravajo zahtevati za ta jezik, tako , da se mi v resnici nemogoče zdi, da bi zbornica danes predlog sprejela, čegar nasledki ji nikakor znani niso. — Nikar naj se mi ne ugovarja, gospoda moja : vsaj danes ne sklepamo postave, mi se ravno zato obračamo do vlade, da po svojem predlogu ono jasnost v predmet prinese.. To bi bilo vendar-le nekaj čudno postopanje, gospoda moja, od vlade zahtevati, da naj željo zbornice ugane, o kateri mora zbornica sama spoznati, da ji še danes posledice njene znane niso. (Odobravanje in prav dobro ! na desni.) * S R? \ Ako se hoče, da ima sklep zbornice veljavo in da se ozira na-nj, tedaj slavna zbornica ne sme va-nj de-vati zastavice, jasno in odločno mora izraziti svojo željo in tako vladi podati vsaj mogočost, da jo more izpolniti. (Dobro ! na desni.) Jaz tedaj, gospoda moja, mislim, da se mi ni treba še dalje muditi pri tern, državni jezik zadevajočem stavku in preidem k razgovoru o daljnem, prav za prav glav-nem vprašanji, akoravno v govoru današnjega mojega predgovornika to vprašanje še omenjeno ni bilo, jeli naj se sploh stavi do slavne vlade zahtevanje predložiti dr-žavnemu zboru splošno izvrševalno postavo k členu XIX. temeljnih pravic. Pri tem se nočem ozirati na to, ali je primerno, ali državljansko previdno vprašanje ravno v onem trenutku hoteti spravljati k rešitvi, v katerem pripoznano uže samo razgovarjanje o njem vzbuja pri strankah največo razburjenost, ali pa če se ni ravno v takem trenutku bati nevarnosti, da se morejo sprejeti sklepi, kateri se bolj strinjajo s stališčem strankarskim, kakor državnim. (Dobro, dobro! na desni.) Nasprotno se hočem, gospoda moja, teka misli manj- šine držati, kakor je izražen v predležečem nam po ročilu Na policijo pripeljan in izpraševan še do danes ni povedal svojega imena, ne kaj in od kod je, am- yj V ? V vi tv A U f v J V ^ ivi JL h M K V * fr W J 4 v J-m^ VVJ X UL v v4 1\ \J J v | Poročilo manjšine pričenja s trditvijo, da se v členu pak samo, da je izvršil smrtno sodbo svoje družbe XIX. državnih temeljnih postav o splošnih pravicah dr- katere imenu delà. v žavljanov izrazuje splošno pravilo, kateremu je treba za vresničenje izvršilne postave Vse kaže, da je ta morilec, ki še s ponosom ob- Kl je 1 -----------▼ KIKS JL1WLIV } UUI JV tU/ iHVI A1VV J Al. I. UV W fJ \J \ Ta trditev pa je samo staja svoje hudodelstvo, prej ko ne ravno oni • * v I.M—wwu i ^ tv vaviauvt JV k} Cl L±X O t Lij Cli OYUJV UUVIV/U^IOL Y V 9 jJ 1 \JJ IV JLLV 1 Cil F U.W VUi 5 JDI A J deloma resnična; res je sicer, da člen XIX., kakor sko- precl nekaj tedni umořil v Florisdorfu policijskega ko raj vsi členi te postave ustanovljajo temeljno pravilo, toda nj ni treba splošne izvršilne postave, zato ker misarja. v-— -—j — ------ -i"-— /.c^w, Prve korake, katerih se je poprijela vlada zoper nima pred očmi določene pozitivne naprave, temveč take grozovitosti delavskih krogov, je vlada uže vpeljala samo pravilo, po katerem se ima v prihodnje ravnati s tem , da je v Florisdorf poslala in v hišah razdelila enako postavodajna kakor izvršilna oblast. (Prav res- oddelek vojaštva, in to neKaj pešcev, in pa veči odde-nično! na desni.) Samo v toliko tedaj, v kolikor je vsled ^wuxv. t xwwiw » XXV/AAU.V/X jv »"ivu Onega piíAi~ usnavan taiuuouju uívujuv^u iu piljiti v.-sttrvv oumijny vswu, vila treba prenarejati obstoječe postave, ali pa po sploš- ako pa bi se ponovil še enak slučaj, da so koj pri nih pravilih ustave posta vodajni oblasti prihranjeno usta- rokah in z vso silo hité za hudodelniki, da se ne po-novljenje novih naprav, sarno v toliko je naravno lek konjikov, kateri bodo baje imeli nalog, vedno pre iskavati tamošnjo okolico in prijeti vsako sumljivo osebo za J-AVTT..^ , » VVXAAiV JU J_I Uli U T -U \J, H Ci O l\ X 1J VJ vpeljavo onih naprav treba je posebnih postav in to dr- redno. skrijejo večidel, kakor se je to zgodilo do zdaj skoraj žavne ali deželne postave, kakor namreč ustava dotični Govori se pa, da vlada celó namerava na Dunaji predmet spada v delokrog enega ali druzega; v vseh in okolici oklicati izreden stan, kateri bi vladi dal na druzih slučajih ima izvršilna oblast nalog zato skrbeti, roko pripomočke, z vso silo postopati zoper bolj in bolj da postavno izrečeno temeljno pravilo tudi povsod za- rastoče nasilstvo anarhističnih delavskih krogov. dobi popolno veljavo. (Prav resnično ! na desni.) Koliko resničnega je na teh govoricah, pokazalo se --bode v malo dnevih. Naši dopisi. Ljubljane. Dunaja 28. jan. Akoravno se je přetekli teden politični svet dunajski mnogo imel brigati v prvi vrsti za razprave državnega zbora o predlogu Wurmbrando- vem, se je pa vendar-le veliko prebivalstvo dunajsko brigalo še zmiraj bolj in v prvi vrsti za tukaj na dnev- nem redu stoječa hudodelstva roparska in politične umore. Roparski umor družine Eisertove našel je přetekli teden po eni strani žalostěn sklep, ker umri je najprej oropani in smrtno ranjeni gospodar Eisert sam in kmalu za njim umri je tudi še drugi njegov smrtno ranjeni sinko, 121etni Henrik Eisert, sama pri tej priliki tudi ranjena učiteljica je okrevala, nasproti pa je ne-varno zbolela nesrečna soproga umrlega Eiserta, tako da je negotovo, ali ostane pri življenji. Po grozoviti 5 nesreči zgubila je svojega soproga, zgubila je svoja oba sinova in velik del premoženja; ostala ji je samo mala hčerka. — Ljudstvo vdeležilo se je v velikanskem šte-vilu pri pogrebu umrlega Eiserta in njegovih sinov in sočutje za nesrečno družino je splošno. Po drugi strani pa zgodovina tega hudodelstva ni napredovala prav nič, ker ocega tretjega hudodelnika, katerega policija uže išče, odkar se je hudodelstvo izvršilo , brez vspeha, pa tudi uže zaprta obdolženca še do zdaj ništa obstala ničesar. Pri morilcu Hugo Schenku in tovariših se med tem ni našlo posebnega pomenljivega novega, ako se ne omenja velikega števila onih oseb , katere oglašajo uže dolgo časa pogrešane ženske, o katerih mislijo, da so zginile vsled roparskega umora po glasovitem Schenku. Pripetilo se je pa přetekli teden zopet v bližnjem Florisdorfu , kjer je bil pred malo tedni umorjen policijski komisar, da je bil umorjen detektiv, to je, skriven policist, pri belem dnevu po člověku izmeđ delavskih krogov, ki je bil tako oborcžen, kakor bi se hotel boriti z vso svojo okolico ; ker seboj je imel razun druzega revol-verja in nad 60 patron še bombo z dinamita, katera bi bila mogla pokončati vso okolico hudodelnika na daleč okrog. sreči so hudodelnika přijeli, ne da bi bil po umoru detektiva z imenom BIôch prizaclel večjo ne-srečo, kakor da je ranil še enega delavca, vrgel je sicer tudi bombo, katero je nosil seboj, na tla, pa na mehkih tleh podonavskih nižin pri Florisdorfu se ni razpočila. Dr. Janez Zlatoust knezoškof ljubljanski, vitez komanderskega križa Leopoldovega in vélikega križa Franc Jožefovega reda umri dne januarija uri zjutraj dolgi hudi bolezni. Slovesen pogreb njegov přetekli pondeljek dne zjutraj. življenja pokojnega škofa posnamemo sle- ■zfa deče črtice : Rojen Vrbi januarija 1811., obiskaval brezniške fare letom 1819. ljudsko šolo ljani, blejskem Gradu, srednje in više šole v Ljub- mašnika posvečen 1. 1834 Dne - . avgusta 1. 1837. postal je doktor bogoslovja nekaj časa duhovni pomočnik pri Sentpetru v Ljub ljani, dne svečana 1838. imenovan za profesorja dogmatike, 1. 1846. prevzel je vodstvo novoustanovljenega Alojzijevišča Leta 1851. imenovan stolne cerkve ljubljanske, leta 1854. komisarja gimnaziji realki, 1859. sednika škofijske zakonske sodnije, 1860. obdržai kanonika škofovega HMpred- nonika teologa, 1864. stolnega dekana leta ■ 1867. 1870. imenovan vodjo bogoslovskih studij, dne 21. avgusta stolnega prosta. odpovědi lani umrlega knezoškofa Jerneja Vidmarja imenovan Pogačar dne maja škofa ljubljanskega 1875. trjen umeščen zacijonalen cesarjevo odlikovanje dobil avgusta dne 1875. septembra prvi pastirski sv. Očeta škofa posvečen 1875. ■■ njegov. Prvo 1877. drugo ravno minulem letu. Leta 1848. začel izda naenkrat 4 cerkvene liste, izmecl katerih ohranila samo „Zgod. Danica". narodnjak Pokojni škof tudi osebno velike zasluge redko pridobil našega slovstva, sicer segal naše politično življenje. m Izrekoma se je držal prav svojih potov, odkar je bil imenovan za škofa in se ni pridružil veliki naši narodni stranki pod vodstvom pokojnoga dr. Bleiweisa, za katerim je sicer hodila naša narodna duhovščina brez izjeme. Pridobil si je pa mnogo zaslug za napravo dobro-delnih zavodov v Ljubljani in tudi zgradbi nove cerkve na šentpeterskem predmestji bU je mogočen in rado-daren pokrovitelj. — Naj v miru počiva! — (Slovenski poslanci pri cesarji.) Minuli četrtek gprejeli so presvitli cesar razun druzih tudi slovenske poslance: P. Grassellija, dr. Poklukarja in dr. J. Tonkli-a v avdijenci Sprejem bil je, kakor čujemo, jako milostljiv; vidělo se je presvitlemu cesarju na ve-denji, obrazu in govoru, da se z radostjo spominjajo sijajnih svečanosti in srčnega sprejema na Slovenskem, s posebno gorkoto in radostjo pa so izraževali presvitli cesar svojo zadovoljnost in priznanje prvoimenovanima poslancema večine kranjskega deželnega zbora zarad zmernega njegovega posto-panja v zasedanji minulega leta. — (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske)} kateri je zboroval danes, bil je zopet zeló obiskan. Pri volitvi odbornikov in tajnika vdeležilo se je 101 druž-benikov, in izvoljena sta bila g. Fr. Ks. Sou van stařeji z 75, dr. Jos. Poklukar z 72 glasovi. Razun teh izvoljencev přejel je baron Lichtenberg 14, g. Tomek in M. Peruci po 12, g. Adolf Galle pa 11 glasov. Za tajnika izvoljen je bil g. Gustav Pire z 66 glasovi, nasprotni kandidat g. E. Kramer dobil je 33 glasov. — (Zeleznicna postaja za osebe) na gorenjski Rudolfovi železnici pod radoljškim mestom otvorila se je slo-vesno dne 21. t. m., navzoč bil je pri slovesnosti tudi gosp. deželni glavar grof Thurn, kateri se je veliko in vspešno prizadeval za napravo te postaje. — (Vabilo k večerni veselici), ki bode dne 2. svečana v gostilni „pri Krištofu" v Lescah in katere čisti dohodek je namenjen v podporo revnim učencem. Spored: Petje, katerega oskrbi možki zbor iz Gorjan pod vodstvom g. J. Žirovnika. — Tombola in ples. — Vstopnina za osobo 20 kr., za družino 40 kr. — Za-četek ob 7. uri. — K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Slovensko gledališče.) Napravilo je pri zadnji predstavi izborno petje naših vrlih pevcev toliko dober účinek na poslušalce, da je ukrenilo dramatično društvo tudi za prihodnjo predstavo v 3. dan februar ja iz-brati tako igro, v kateri je petja in godbe mnogo. Predstavljala se bode Raimundova čarobna igra v 3 dejanjih „Zapravljivec". Dotične pevske vaje vodi z vso marljivostjo g. Burgarell, in &er čujemo izza kulis, da so tudi vse uloge srečno razdeljene, nadejati se je zopet prav prijetnega večera. Novičar iz domaćih in tujih dežei. Z Dunaja. — Presvitli cesar podali so se přetekle dni na Bavarsko, kamor so se pripravljali uže dalj časa; včeraj vrnili so se zopet liazaj na Dunaj. Sicer pa se dogodbe preteklega tedna na Dunaji izražujejo v dveli besedah: državni jezik in anarhisti. 0 državnem jeziku govorimo danes v posebnem članku v oddelku političnih reči; — pa tudi o početji delavskih anarhistov govori obširneje naš đunajski dopisnik. — Ako hočemo tema obširnejšema popisama še kaj dostaviti, bilo bi to, da se nam zdi vsa raz-prava o državnem zboru ne samo popolnem brezvspešna, temveč celó škodljiva onim namenom, katere si je stavila sedanja vlada. V tem pomenu in namenu predloga grofa Wurm-brandovega pa je tudi iskati uzrok, zakaj je levica spravila ta predlog v zbornico poslancev. Ker vse, kar se je čulo v razpravi od strani levičarjev, priča, daje predlog namenjen, nemogoče storiti ono pomirjenje avstrijskih narodov, katero si je sedanja vlada zapisala na svojo zastavo in to s predlogom, v katerem se ima nemščina brez omejenja pomena tega izraza povzdigniti za državni jezik. Ako bi levica res dosegla postavo, s katero bi se nemščina izrekla za državni jezik, tedaj bi mogla, ako pride res kdaj do vlade pri nas, zopet vkljub člena XIX. temeljnih postav ponem-čevati na vsa kola do zadnje hribovske šole in do zadnjega uradnega sluge posebno nas Slovence. — Za zdaj pa se gre levičarjem v prvi vrsti za to, da se jim je dala prilika, med narodi buditi in povekšati raz- burjenost z govori, kakoršni bi bili povsod zunaj zbornice nemogoči. Glede grozenja anarhističnih delavcev imamo še dostaviti, da jim pogum bolj in bolj raste po vsakem činu njihovih grozovitosti. Zdaj žugajo uže s tajnimi dopisi vsem onim organom, ki imajo skrbeti za javni red, za varnost imetja in osobe in za red v državi. Tako dobivajo pisma, v katerih se s smrtjo žuga skoraj vsem organom policije v Florisdorfu. — Vlada odgovorila je na zadnji umor v Florisdorfu in na to žu-ganje s tem, da je tje poslala velike oddelke vojaštva pešcev in kojnikov, in žuga se tudi še z ojstrejimi naredbami, ki so po našem prepričanji po sedajnih razmerah na Dunaji res potrebne, ker zadnje dogodbe v resnici pričajo, da javna varnost na Dunaji ni boljša, kakor na samotnih pašnikih ogerskih ali pa v gorovji še le zasedene Bosne in Hercegovine. Iz Trsta se naznanja, da se je vsled viharjev zadnjih dni na morji potopilo tudi več avstrijskih bark in potonilo več ljudi. Enaka žalostna liaznanila doha-jajo tudi iz druzih dežel. Ogerska. — Přetekli teden bil je ogerskega ministerstva predsednik na Dunaji pri cesarji in zdi se nam, da se je spolnilo to, kar smo o tej zadevi izrekli v zadnjih besedah našega dotičnega delà političnih novic. — Tisza opravil je tukaj toliko, da postave o zakon i h judo v s kristjani ne bo več v tretje spravljal pred gosposko zbornico ogersko. Videti je, da je minister Tisza na Dunaji zvedel, da naj se varuje še dalje z ono postavo dajati povod za nove razburjenosti v merodajnih krogih na Ogerskem. To zmernost tudi drugim odlocilnim kro-gom priporočiti na vspešen način bil je, kakor se kaže, drug vspeh onega potovanja, ker k cesarju bili ste pozvani dve drugi na čelu opozicije zoper omen-jeno postavo stoječi osebi, kateri pa, kakor se naznanja, niste bili pozvani k cesarju samo zato, da zaslišite besedo cesarjevo, ampak tudi zato, da tudi ona dva izrečeta svoje mnenje pri cesarji nasproti trditvam ministerskega predseďnika. In izjava prvega ogerskega nadškofa v njegovem časniku priča, da se je ta namen dosegel in da je on dokazal, da je dol-ženje izrečeno po vladinih organih popolnem neresnično, da bi se ogerska duhovščina nameravala pajdašiti z demokratičnimi elementi ogerskimi. iz državnega zbora ogerskega se čuje, da je Tisza imel razgovor z vladino zborovo stranko, v kateri ji je naznanil predlog, po katerem se postava o zakonih judov s kristjani dokončilo umakne in časniki trdijo, da je većina zborova za ta predlog zagotovljena, ako-ravno ni dvomiti, da se bode skrajna levica temu predlogu odločno protivila. k- ■ 4* i Zadnje dni imela sta zopet nek državni poslanec Ruska. Harkovu bil je dne 26. m. na ka- in pa véliki župan njegovega volilnega okraja, udrihala večer žandarmerijski častnik z imenom Jabjelev, xv«, sta se s sabljami, eden bil je težko ranjen, drugi do- terega sta Sudejkin in Degajev poslala iskat socija bil je lahko rano. To skem še bolj običajno boji in pretepi. ; kakor dvobojevanje je na Oger- listov, zaboden. Umor bil je takoj zapazen. Zasle Čuje se, med kmetijskimi fanti dovanje dokazalo je obstanek tajne tiskárně; našli so se tudi dopisi terorističnih načelnikov, iz katerih je Nek da je minister Tisza přejel na Dunaji razvideti nameravan upor maloruskih kmetov. privoljenje za vse daljne korake o postopanji vlade kruhar cesarskih kruharij imel bi bil zastrupiti vso ogerske na Hrvatskem. Pa tudi tukaj se sme soditi, cesarsko rodbino s strihninom. Veliko sumljivih dejalo da bodo koraki ogerske vlade na Hrvatskem zmerni, se je v zapor. Imena vseh morilcev Sudejkinovih in akoravno po potrebi odločni. Jabjelovih so znana, toda zaprti do zdaj še niso. Nemška. Nemški césar bil je přetekli teden nekaj prehlajen in zato švigale so že po vsem svetu govorice o preteči smrtni nevarnosti. K sreči oni strahovi niso bili opravičeni in po dveh dneh zapustil je cesar zopet posteljo, sobe pa še zdaj ne zapušča zarad neugodnega vremena sedanjega zimskega časa. Telegram Novicam" Přetekli pondeljek pokopano je bilo truplo v Ame- ob 10. juri zjutraj in je Dunaj, 29. januarja ob 6. uri zveěer. Današnja seja državnega zbora pričela se je 6. a sklenjena ob 4 riki umrlega odličnega poslanca Lasker-ja, — z veliko Knez Cartoriski govoril je do 11. ure, za njim demonstracijo — tamošnjih liberalno-judovskih krogov. dr. Sturm do 2. popoldne, in potem poročevalec Francoska. Razmere med Francosko in°Ki- većine dr, Madejskido % 5. ure. tajsko, oziroma zastopnikom Tsengom, poojstrujejo se od dné do dné, ministerski predsednik Ferry ustavil je popolnem vse občenje z zastopnikom Kitajske Tsengom, vsled tega poprašal je zato Tseng pri kitajski vladi, jeli lioče zapustiti Pariz. Zavolj tega pa še zmiraj ni gotovo, da pride do prave vojske med.obema državama, ker gotovo je, da je ravno Tseng prav veliko pripomogel državama poojstrile bolj in bolj, in ne bilo bi nemo- Pri glasovanji, katero se je potem pričelo in katero se je vršilo trikrat, zavrženi so bili vsi predlogi, namreč: temu, da so se razmere med obema Fux in Neumajer). Vtemeljeni dnevni red Grohol ski-jev zavržen s 174 glasovi zoper 167 (ministri niso bili navzoci, protiglasovali pa so razun vseh levičarjev vsi Coroninovci pa Lienbacher, goče > da Kitajska pooblasti za Prehod na dnevni red po nasvetu francosko državo odsekove večine bil je zavržen s 184 gla drugo osebo za svojega zastopnika posebno bi bilo ležeče na tem, da se ogne dolge 7 sovi zoper 157 (ker je razun vseh glasujočih lm de in zoper predlog prvi protiglasovalo tudi nekaj tedaj, ako drage vojske. Ministerski predsednik Ferry pa je imel ravno zdaj prestati tudi v zbornici še drug hud boj. Parizu delavci nimajo delà in pretijo z nemiri. Pa tudi poslanci iz dežele in družili francoskih mest trdijo udov kluba Lichtensteinovega). 3. Predlog Schonererjev, to je, predlog odsekove manjšine z dostavkom, da naj postava nima veljave za Galicijo da delavci nimajo zaslužka. Minister Ferry odgo ? > voril je na te pritožbe, da je prvič ona kalamiteta po natančnih njegovih poizveđbah resnična samo v Parizu in da je povzročena v prvi vrsti po visokih pla čah, katere dobivajo delavci, vsled tega prihajajo v obilném številu tuđi tuji delavci, kateri tekmujejo z Bukovino in Dalmacijo, bil je zavržen z vsemi glasovi zoper dva. 4. Predlou manjšine odsekove bil je zavržen s 186 glasovi zoper 155, proti domačimi in tako zdaj konečno nimajo več delà ne domaćini ne tuji delavci. Minister pravi, da pa vendar ni stran poslati tujih delavcev, ker bi sicer tuje države, v katerih ima delà prav veliko francoskih dr-žavljanov, enako pa je tudi nemogoče zopet pričeti nova delà na državne stroške samo zato; da bi imeli delavci kaj zaslužka. njemu glasovali so tudi med tem došli ministri. 5. Predlog Coroninijev bil je zavržen z vsemi glasovi zoper one njegovega kluba. Pred glasovanjem o predlogu Coroninijevem ukazal je predsednik, spra zni ti vrhno galerijo, ker se je gori pri glasovanju ministrov sikalo. Angleška. Od vseli strani dohajajo naznanila o nesrečah na morji, med drugimi trčile ste dve barki druga ob drugo in utonilo je pri tej nesreći 22 oseb, in taka naznanila dohajajo od vseh strani vsled vi- Ko je bil zavržen predlog Groholskijev, plo-skala je levica in en del poslušalcev, ko je bil pa zavržen predlog manjšine, z ogromnejšo većino ploskala je desnica, ker je tako še sijaj-nejši odpravljen predlog Wurmbrandov, harjev preteklega tedna. Razmere v Egiptu boljšajo se v toliko, da je angleška vlada zopet začela odločno postopati, tam v prvi vrsti z denarjem, da si zopet 2atna cena r"'^"^Jf^^? ****** » pridobi ono veljavo > katero si je priborila tam pred v Ljubljani 26. januarja 1884 ■G ; dvemi leti. Videti je, da je angleška vlada sklenila tudi Sudan zopet spraviti v svojo oblast. Med viharjem preteklo soboto razbil se je jadran- Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr banaške 8 gold. 36 kr. turšice 5 gold. kr. soršice 6 gold. ski brod Juno u na poti z Liverpola v Kalkuto blizo 67 kr. rži 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold. 87 kr iztoka Mersej-a ; 25 oseb je vtonilo. Pogrešane osebe o kateri i se je začetkom mislilo, da prosa 5 gold. 51 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold z barko „Simla" so vtonile, bile so rešene. dospěla je v Gravesund. 5 kr. Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. Ladija City of Luknov" Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v