Obširne, vsebinsko poglobljene in pravočasne priprave
Na ponedeljkovi seji je bila članom predsedstva občinske konference SZDL Velenje posredovana prva ocena po-teka temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih sku-pnosti in tozdih. Do 15. fe-bruarja so opravili temeljne kandidacijske konference v vseh krajevnih skupnosti in v večini temeljnih organizacij združenega dela. Preostale so opravili v teh dneh.
Ugotavljati je mogoče, da so bile priprave na skupščin-skevolitve 1982,vprimerjavis pripravami na skupščinske volitve 1978, v Šaleški dolini obširnejše, vsebinsko poglob-ljene in v glavnem tudi pra-vočasne. Seveda ni manjkalo slabosti, ki so jih skušali sproti odpravljati. V tretjini tozdov, na primer, še niso imenovali
volilnih komisij, ki jih čaka v pripravah na volitve po-membno delo.
Nasploh bo treba, kot je poudarilo predsedstvo OK SZDL, stopnjevati aktivnost vseh družbenopolitičnih or-ganizacij v temeljnih sredi-nah, da bi tretje volitve dele-gatov 11. marca v združenem delu in 14. marca v krajevnih skupnostih karnajbolj uspele. Delegate v zbore občinske skupščine in v zbore samo-upravnih interesnih skupnosti bodo volili v občini Velenje v * 125 temeljnih in drugih orga-nizacijah združenega dela oz. delovnih skupnosti skupnih
služb ter v 26 krajevnih sku-pnostih.
Predsedstvo občinske kon-ference SZDL Velenje je na ponedeljkovi seji sklenilo, bo seja občinske kandidacij-ske konference v ponedeljek, 22. februarjaob 17. urivdomu kulture v Titovem Velenju. Istega dne pa se bo sešla tudi občinska konferenca SZDL Velenje.
Poročilo volilne komisije predsedstva OK SZDL Vele-nje o poteku temeljnih kandi-dacijskih konferenc v tozdih in krajevnih skupnosti občine Velenje objavljamo na 3. strani.
Šoštanj
Priznanja proizvajalcem
V sredo so v Šoštanju podelili zlate, srebrne in bronaste plakete
najboljšim proizvajalcem mleka na območju, ki ga pokriva živinorejsko veterinarski zavod iz Celja. Območje obsega osem občin celjske regije, tri občine koroške regije in tri občine posavske regije.
Na slovesnosti so podelili 60 priznanj, od tega pet zlatih, 24 srebrnih in 32 bronastih. Največ priznanj so prejeli proizvajalci mleka iz mozirske občine, in sicer kar štiri zlate, devet šrebmih in deset bronastih. Proiz-vajalci mleka iz velenjske občine pa so prejeli tri srebrne in dve bronasti priznanji. Na sliki podelitev zlate plakete največjemu proizvajaleu mleka v območju živinorejsko veterinarskega zavoda Celje Alojzu Bastlu (levo) iz Bočne.
Množična udeležba
Sklepna slovesnost pred spomenikom padlim borcem na Ljubnem
Pohod po poteh XIV. divizije
Slovesen zaključek na Ljubnem
Mladinke in mladinci celj-ske regije so tudi letos upešno opravili pohod Po poteh le-gendarne 14. divizije. Na 140 kilometrov dolgi poti od Se-dlarjevega do Ljubnega, zmogli so jo v tednu dni, so mlaai pohodniki v spremstu nekdanjih borcev obiskali vse pomembnejše kraje heroj-skega pohoda Štirinajste in se seznanili z njenimi junaškimi boji. Znova so torej dali po-memben prispevek k ohra-njanju revolucionarnega iz-ročila, okrepili tovariške in bratske stike ter navezali šte-vilne nove vezi. Nosilci zadnje etape so bili mladi iz Gornje Savinjske doline. Iz Zavodenj je krenilo 86 pohodnikov iz mozirske in ljubljanskih ob-čin, pa seveda vsi tisti, ki so prehodili celotno pot. Preko Belih vod, Mozirskih planin, Smrekovca in Komna so v ne-deljo popoldne prispeli do Ljubnega kjer so ob spome-ntku padlim borcem pripra-vili zaključno slovesnost.
Narodnemu heroju Tonetu Vidmarju-Luki je raport pre-dal Anton Irmančnik, nekda-s nji komandant 14. divizije pa je mlade pohodnike pozdravil in se jim v imenu borcev Šti-rinajste zahvalil za njihov vnovičen prispevek k varova-nju tradicijvNOB in Štirinajste še posebej. Priložnostni govor je prebrala Majda Ilijaš, ude-[eženkapohoda 14. divizijena Štajersko. Poudarila je, da je
bil tudi tokratni pohod prava preizkušnja vzdržljivosti,
Udeležencem pohoda, borcem in krajanom je spregovorila borka 14. divizije Majda Ilijaš
predvsem pa ponovno utrje-vanje tovarištva, solidarnosti in rodoljubja. Dejala je, da se
bodo mladi obogateni z no-vimi izkušnjami in spoznanji še odločneje vključili v boj za lepši jutrišnji dan, saj je prva naloga mladih varovanje pri-dobitev našega boja in revo-, lucije ter nadaljnja izgradnja samoupravne socialistične dpmovine.
Pohod so mladi torej tudi letos uspešno pripravili in iz-vedli, zadovoljni pa kljub temu niso. Še lani je bil na-mreč pohod republiškega značaja, letos pa se je repu-bliška konferenca ZSMS od-rekla svojemu pokroviteljstvu in pohod je imel le regijsko. obeležje. Mladi iz občinskih konferenc in medobčinskga sveta ZSMS celjske regije se s tem ne strinjajo. Nedvoumen je namreč velikanski pomen pohoda Štirinajste na Štajer-sko, pa tudi vsakoletni pohod mladih po njenih poteh s svojimi vzgejnimi in izobra-ževalnimi učinki presegazgolj lokalne meje.
J. P.
Titovo Velenje
Josip Vidmar odprl razstavo
Strelska družinaMrož
Predsedstvo 0K SZDL Velenje
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Leto XVIII
Številka 7 (621)
Titovo Velenje, IS.februarja 1982
Cena 8 din
YUISSN 0350-5561
Obrambno usposablianje
V krajevnih skupnostih Šaleške doline so te dni predavanja za krajane, da bi se kar najbolj seznanili in usposobili za naloge na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Obrambno usposabljanje organizira oddelek za Ijudsko obrambo pri skupščini občine. Doslej so bila predavanja že v enajstih krajevnih skupnostih, torej skorajda v polovici, in treba je ugo-toviti, da so vsepovsod krajani pokazali zelo veliko zavest in dogovornost, saj se predavanj resnično udeležujejo zelo mno-žično. Tako je biio tudi na predavanju v Gaberkah, kot kaže naš posnetek(sv)	-
V galeriji knjižnice Kulturnega centra Veienje je pretekli petek akademik Josip Vidmar odprl retrospektivno razstavo slikarskšh del ob 120. ietnici rojstva Ferda Vesela. Ob tej prilo-žnosti je Josip Vidniar spregovoril o pomembnosti slikarskega dela. Njegov govor objavijamo na 8, strani.
Republiška
rekorda
'Na republiškcm prvenstvu v strelja-nju s standardnim zračnim orožjem v Kranju so se nadvse izkazali člani strelske družine Mrož iz Titovega Ve-lenja. Najboljši rezultat med vsemi je na prvenstvu dosegel Alojz Trstenjak (Mrož), ki je s standardno zrafno pi-štolo kar za deset krogov izboljšal do-sedanji republiški rekord Franca Pe-ternela ml. Velenjski strelec je nastre-Ijal 578 krogov in je za dva kroga iz-boljšai tudi dosedanji državni rekord Dragotina Vrbka iz Zagreba. Toda dr-žavnega rekorda mu ne bodo priznali. ker je bil dosežen pač na republiškem prvenstvu. Kot ekipa so člani Mroža s pištolo dosegli 128 krogov, kar je prav tako republiški rekord.
Prvo mesto je med članicami v strc-Ijanju s puško dosegla Saša Bola 363.
Od četrtka do četrtka
Številka 7 (621) — 18. februarja 1982
Krajevna skupnost Solčava
n
Izvršni svet skupščin občine Velenje
1 Škodljiv zven novih telef onovl Opravičenost zahtevkov
I
I
I I I I I I
Kmetijam, poseianim daleč vsaksebi na strmih pobočjih nad Robanovim in Matkovim kotom, pomeni telefon nepre-cenljivo vrednost, lepše in var-nejše življenje. Kmetije ob meji in marljivi Ijudje na njih so tudi najtrdnejše zagotovilo varnosti naše domovine. Skladno s temi dejstvi je pred leti stekla tudi široka družbena akcija, na pod-lagi katere so skoraj do vseh vi-šinskih kmetij napeljali telefon in jih vključili v telefonsko omrežje. Žaradi takrat pre-majhnih zmogljivosti je sedem kmetij ostalo brez telefona in šte vilke. vsa ostala dela pa so bila v celoti opravljena in plačana. K uspešni akciji so veliko prispe-vali kmetje sami, pa krajevna skupnost, vojaki, skupščina ob-čine Mozirje, podjetje za PTT promet, širša družba in še kdo.
Vse bi torej bilo lepo in prav, če se ob lanski akciji širitve te-lefonskega omrežja v vsej dolini ne bi močno zataknilo prav v Solčavi. Kljub vsem naporom in prizadevnosti vseh, ki so bili vključeni v akcijo, zaradi ob-jektivnih težav niso uspeli pri-ključiti vseh novih naročnikov. Septembra je bilo v omrežje vključenih devet naročnikov tn prav ti so postali grenko jabolko spora. Jeza In razbutjenje sta preplavila solčavsko krajevno
skupnost in še danes nista poje-njala. Zakaj? Med priključenimi so namreč tudi krajani, ki so vodili gradbeni odbor za širitev telefonskega omrežja, pa tudi pomembne dolžnosti v krajevni skuprtosti opravljajo. Splošno prepričanjetorejje,dasose sami določili za prve naročnike ob tej akciji. Prizadeti pa z vso odloč-nostjo zagotavljajo, v svojem imenu in v imenu gradbenega odbora ter krajevne skupnosti, da nihče od teh o razdelitvi šte-vilk ni odločal in za način in čas razdeljevanja niti ni vedel. Od-ločil je torej nekdo drug. Kdo? Na to vprašanje krajevna sku-pnost in prizadeti niso uspeli dobiti točnega odgovora. Vsi odgovori na pritožbe in prošnje za javni odgovor so zvodeneli na skupno in splošno ugotovitev, da o vsem odloča krajevna sku-pnost. Kdo bo torej verjel pri-zadetim?
Največji problem in vir raz-burjenja je sedem naročnikov ob meji, ki bi morali imeti vso prednost. Takšno je bilo tudi tzrecno stališče krajevne sku-pnosti. Zgodilo pa se je naspro-tno. Kljub temu namreč, da so bila vsa dela pri teh sedmih na-ročnikih opravljena že pred šti-rimi leti, še danes nimajo števil-ke, niti niso zapisani v imeniku, kot ostali, ki so se prijavili ka-
sneje. Za nameček mora teh se-dem naročnikov plačevati do-plačila ob podražitvah, dela pa so bila opravljena pred štirimi leti. Vsi ti kmetje so sedaj ra-zumljivo ogorčeni in .celo pre-pričani, da telefona ne bodo ni-koli dobili. Netočen je tudi oči-tek, da le še krajevna skupnost Solčava dolguje na račun pod-ražitev 44.000 dinarjev. Dolguje jih res, vendar 40.000, vse to pa na račun teh sedmih naročnikov na višinskih kmetijah. Sredstva so na voljo, v Solčavi pa so sklenili, da bodo dolg poravnali, ko bo prizadetih sedem kmetij priključenih v omrežje. Ob tem se seveda z doplačilom za pred štirimi leti opravljeno in plačano delo nikakor ne strinjajo. Ne-uradno so tudi zvedefi, da so spomih devet septembrskih na-ročnikov določili predstavniki skupščine občine Mozirje in ve-lenjskega tozda za PTT promet. In kdo je »prodal« pet številk iz solčavske centrale v Luče?
Kdo bo torej pripravil točen odgovor in pomiril duhove. Odgovor je nujen, saj sedanje stanje v krajevni skupnosti Soi-čava hromi njeno delo, zbuja jezo in nezaupanje, kar je v se-danjih razmerah in pred bližnjimi volitvami tudi politič-na škoda. JSIepotrebna, a ven-darleje!	J. Plesnik
I I
l I I I I I
Na ponedeljkovi 164. seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje namenili precej pozornosti obravnavi predloga odloka o proračunu občine Vele-nje za leto 1982. Predlogje izdelan v skladu z dogovorom o izvajanju politike na področju splošne po-rabe na ravni občin v SR Sloveniji v letošnjem letu in temelji na za-konu o financiranju splošnih družbenih potreb o družbenopo-litičnih skupnostih in zakonu o sistemu državne uprave in o izvr-šnem svetu skupščine SR Slove-nije ter o republiških upravnih organih. Pri sestavi predloga so upoštevali, da je potrebno nad-aljevati s procesom preoblikova-nja splošne porabe tako, da se iz-ločijo vse tiste postavke, ki ne spadajo v splošno porabo. • Za leto 1982 je načrtovan deset edstotkov večjt proračun občine Velenje kot v preteklem letu in naj bi znašal 163 milijonov dinarjev. Glavni viri proračuna so davki, in sicer iz osebnih dohodkov, od sa-mostojnega opravljanja obrti in drugih dejavnosti, od prometa proizvodov ter od prometa lako-holnih pijač.
Potem, ko je bil predlog prora-čuna že izdelan, se je pojavilo še nekaj zahtev. Med njimi zahteva celjsicega temeljnega sodišča, ki potrebuje za svoje delo dodatna dva in pol milijona dinarjev, pre-cej več kot je bilo načrtovano po-trebuje sredstev tudi komisija za volitve. Premalo sredstev pa je
Združenje borcev N0V Šoštanj
Uresničili so vse naloge
Pred nedavnim so se na pro-gramski in volilni konferenci zbrali člani združenja borcev NOV Soštanj. Ocenili so svoje delo v preteklem letu in ugotovili, da so v celoti uresničili delovni načrt, ki so ga sprejeli na zadnji konferenci. Borcem so stalno nu-dili pomoč pri uveljavljanju nji-hovin pravic, bolne in ostarele člane združenja pa so obiskali in jih skromno obdarili. Veliko časa so namenili negovanju izročila NOB. V zvezi s tem so skupaj z mladino pripravili pohod po po-teh 14. divizije, poskrbeli pa so tudi za spominska obeležja. Po-sebno pozornost so namenili šol-ski mladini. Prvoborci in aktivisti so jim pripovedovali o življenju v partizanih, o trpljenju v taboriščih tn obujali spomme na boje s so-vražnikom.
V preteklem letu so na rojstni hiši Jožeta Lampreta, verskega referenta 14. divizije, predvojne-
ga revolucionarja, prvoborca in soustvarjalca ljudske oblasti od-krili spominsko obležje, pred kulturnim domom pa so postavili njegov doprsni kip in preimeno-vah ploščad v Trg Jožeta Lam-preta. Prav tako so glavni trg v Soštanju poimenovali v Trg bra-tov Mravljak in tako počastili spomin na španskega borca in organizatoija odporniškega giba-nja Boža Mravljaka in na dr. Dušana Mravljaka, partizanske-ga zdravnika, ki je padel skupaj z ostalimi borci Pohorskega bata-ljona pri Treh žebljih na Osan-karici. Člani združenja so se ude-ležili številnih prireditev in pro-slav ter sodelovali v številnih krajevnih akcijah.
Predstavniki obSnskega odbo-ra ZZB NOV Velenje, krajevne konference SZDL in krajevne skupnosti so v razpravi pohvalili delo združenja in člane seznanili z gospodarskim in političnim po-
ložajem doma in v svetu. Na koncu konference so izvolili novo
Konferenca ZVVI Šoštanj
Nadvse uspešno delovanje
Konec januarja so volilno in programsko konferenco opravili tudi člani združenja vojaških vojnih invalidov iz Soštanja. Na konferenci se' je zbrala večina članov, poleg njih pa še predsta-vniki občinskega odbora ZZB NOV Velenje, krajevne skupnosti in njenih družbeno-političnih or-gantzacij. Skupno so ugotovili, da je združenje uspešno delovalo in je rešilo vrsto problemov invali-dovin njihovih družinskih članov. Uspešno so uresničili vse naloge, ki so si jih zadali na lanski letni konferenci.
Sem sodijo področje zdravstva, stanovanjska vprašanja, prizna-


1	1 Hj
Zemeljski plazovi nastaja-jo največkrat na ostrih pobo-čjih, kjer je povezava med zgornjim in spodnjim slojem slaba. Po dolgotrajnem deževju, močnih nalivih ipd. se vrhnji sloj napije vode, postane težak in začne drseti v dolino.
Zemeljski plazovi se navadno ne sprožijo nepričakovano. Na možnost plazu nas opozarjajo %naki drsenja, kot so: razpoke v zemlji, lahka nagubanost vrhnjega sloja zemlje, razpo-ke na zgradbah, ki stojijo na plazovitem predelu, nagnjeno drevje in ostali objekti ter glasno pokanje korenin in drevja, ki se nagiba.
Nevarnosti zemeljskih plazov pa so različne, odvis-no pač od mesta, kjer se sprožijo. V nevarnosti so vsi objekti na plazovitem ob-močju. Če se sproži na pobočju med reko ali poto-kom, je ta nevarnost lahko dvojna, ker se zapre dotok vode. Za tako nastalim naravnim jezom se začne nabirati voda in začne poplavljati okolno zemljo. Ob tem lahko nastanejo nove Vtevarnosti. in sicer:
— da bo voda prebila jez in poplavila ali celo porušila
Zemeljski plaz
naselja na spodnji strani jezu
—	da bo voda, ki se nabira za jezom, poplavila naselja, ki ležijo na gornji strani jezu
—	da bo poplavila pota, ki vodijo po dolini in onemogočila umik prebivalcem.
Velik.o nevarnost pa pomenijo tudi plazovi, ki se sprožijo nad cestami in že-leznicami, kar lahko povzroči hude prometne nesreČe z vse-mr posledicami.
Na strmih pobočjih mora-mo biti torej ob daljšem deževju in topljenju snega pozorni na morebitna začet-na znamenja drsenja zemlji-šča, ki smo jih prej našteli. Brž ko opazimo taka zname-nja, moramo takoj obvestiti najbližjo postajo milice ali občinski štab civilne zaščite. Ti bodo poskrbeli za potre-bne ukrepe za zaščito oziro-ma reševanje.
Prebivalci, ki 'živijo na ogroženem območju, se morajo ravnati po navodil.ih štabov za civilno zaščito in aktivno sodelovati pri vseh zaščitnih in reševalnih akci-jah, kot so preprečitev
nadaljnega drsenja zemlje ali umik ljudi in imetia.
Včasih se zgodi, da zemlja na nekem območju drsi do-kaj hitro. V takem primeru je treba takoj pričeti reševalne akcije. Predvsem je potrebno umakniti ljudi, živino in čim-več drugega premičnega imetja. V takih akcijah morajo na pomoč priskočiti vsi prebivalci, ki živijo na ogroženem predelu ali v bližini.
Snežni plaz
Snežnt plazovi nastanejo na strmih in gladkih gorskih pobočjih, in sicer predvsem ob visokem na novo zapad-lem snegu in ob odjugi. .Sprožijo se ami, velikokrat pa jih zaradi neprevidnosti sproži človek.
Najboljši varnostni ukrep Db takih prilikah je ta, da se strmih pobočij izogibamo; še zlasti pa ne hodimo preko njih.
Če ste na plazovitem predelu in se je plaz utrgal pod vami, se skušajte rešiti
navzgor. Ce nam to ne uspe in nas plaz odnese s seboj, se skušajte obdržati 'na površini plazu in se ujeti za kak pred-met.
Ce se je plaz utrgal nad va-mi, hitro odvržite vse stvari, ki jih imate (nahrbtnik, smuči), potem pa se s pla-valnimi gibi skušajte obdržati na površini plazu. Takoj, ko se snežna gmota začne ustavljati, si 1 rokami napraviti čimveč prostora za glavo in prsi in s tem zrak okrog njih.
Tisti, ki jih plaz ni zajel, naj takoj • označijo mesto, kjer je ponesrečence zajel plaz in kjer so izginili pod površino plazu. S tem bomo močno olajšali delo pri njihovem iskanjuT
Takoj, ko smo to opravili, začnemo z iskanjem ponesrečencev, nekdo pa naj oddide po pomoč, saj je služba gorskih reševalcev najbolje strokovno in tehnično opremljena za daja-nje te vrste pomoči.
Tako plazovita območja so po navadi znana že prej, zato je ob visokem snegu potre-bno poskrbeti za vse varnost-ne ukrepe in umetno sprožiti plaz, da se s tem preprečijo nesreče.
bilo načrtovanih še za priznaval-nine borcev in za obrambne pri-prave. Člani izvršnega sveta so zadolžili komisijo, da predlog še enkrat pregleda in pretehta opravičenost vseh zahtev. Prav tako pa so tudi zahtevali, da je potrebno posamezne postavke specificirati.
Tudi v občini Velenje se neka-tere delovne organizacije sreču-jejo s težavami zaradi pomanjka-nja naftnih derivatov. V prvi vrsti velja omeniti Vegradova tozda Vemont in Dom 101, Veplas in Keramiko Gorenje. V razreševa-nje teh vprašanj se aktivno vklju-čuje tudi izvršni svet skupščine občine Velenje. Na seji so obra-vnavali poročilo o tem in med drugim dejali, da je potrebno v prihodnje tudi za občtno izdelati bilanco za porabo teh derivatov.
Veliko pozornosti so člani iz-vršnega sveta namenili obravnavi
poročila o aktivnosti občinske uprave za družbene prihodke v preteklem letu. Izrazili so vse priznanje tej službi, ki je z manj-šim številom delavcev dobro opravila naloge, ki so bile v tem letu skoraj podvojene, saj so pri-čeli pobirati tudi prispevke za sa-moupravne interesne skupnosti. Pomembno delo pa je bilo nare-jeno tudi na področju preverjanja pravilnosti vodenja finančnih knjig zasebnikov. Ob tem so člani izvršnega sveta menili, da bi bilo potrebno v prihodnje več narediti, da bi prijavljanje osnov za odmero davkov pravilno in točno steklo. V tej službi pa morajo tudi v pri-hodnje posvečati vso pozornost kadrovski politiki in pridobivati res sposobne delavce. Poročilo bodo na prihodnji seji obravna-vali tudi delegati občinske skup-5čine.
M.Z.
vodstvo in izoblikovali delovni načrt za letošnje leto. Miloš Volk
valnine in enkratne denarne po-moči, nudenje soseske pomoči in obiski bolnih in ostarehh članov. Delovnim poročilom je sledila tehtna razprava v kateri so se člani združenja seznanili s položajem doma in v svetu, s sodelovanjem z mladino in drugimi družbeno-političnimi organizacijami, s svo-jimi nalogami na področju splo-šnega ljudskega odpora tn druž-bene samozaščite ter s pripravami na bližnje volitve. Na koncu so sprejeli delovni načrt za letošnje leto in izvolili novo vodstvo združenja, po končani konferenci pa so se zadržali na tovariškem srečanju.	Miloš Volk
0BRTN0 ZDRUŽENJE 0BČINE VELENJE
Izvršilni odbor obrtnega združenja in izvršilni odbor sindikata de-lavcev, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih občine Velenje objavljata
KANDIDATNO LISTO
možnih kandidatov za delegate navedenih delegacij, ki bodo v novem mandatnem obdobju 1982—1986 delovale na področju samo-stojnega osebnega dela v občini Velenje.
Od 59 evidentiranih kandidatov je temeljna kandidacijska konfe-renca na področju samostojnega osebnega dela izoblikovala ožji predlog za člane delegacij in sicer v sledeči sestavi:
DELEGACUA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
1.	Edo Jan, samostojni obrtnik elektro stroke
2.	Vladka Kaiser, dipl. ing., samostojna obrtnica kovinske stroke
3.	Marjan Polh, samostojni obrtnik kovinske stroke
4.	Marjan Volavc, samostojni obrtnik gradbene stroke
5.	Marjan Lesjak, delavec pri obrtniku Avgustu Lesjaku
6.	Vlado Mešič, delavec pri obrtniku Rudiju Mešiču
7.	Helena Perkovič, delavka pri obrtnici Jerici Mljač
8.	Sonja Podbregar, delavka pri obrtniku Stanetu Podbregarju
9.	Irena Vranjek, delavka pri obrtniku Francu Velerju
DELEGACUA ZA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
1.	Alojz Jagodič, obrtnik čevljćirske stroke
2.	Ivica Kunej, obrtnica kovinske stroke
3.	Jože Koprivc, obrtnik plastične stroke
4.	Ivan Movh, obrtnik slažčičarske stroke
5.	Anica Rotovnik, obrtnicatekstilne stroke
6.	Savo Dragič, delavec pri obrtniku Milanu Lenkiču
7.	Marija Jaklin, delavka pri obrtniku Francu Vovšku
8.	Anica Kretič, delavka pri obrtnici Marici Strozak
9.	Marta Krumpačnik, delavka pri obrtniku Ivanu Movhu
10.	Zvone Pisanec, delavec pri obrtniku Alojzu Rrečniku
11.	Frančiška Vodišek, delavka pri obrtnici Marjani Polak
DELEGACUA ZA SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
1.	Janko Jurkovnik, obrtnik mizarske stroke
2.	Jerica Mljač, obrtnica cvetličarske stroke
3.	Mira Rednak, obrtnica usnjarske stroke
4.	Breda Reich, obrtnica gostinske stroke
5.	Slavko Verdev, obrtnik avtoprevozniške stroke
6.	Martin Mandeljc, delavec pri obrtnici Anici Povše
7.	Stane Vodončnik, delavec pri obrtniku Viktorju Jevšniku
8.	Rudi Vidmajer, delavec pri obrtniku Jožetu Mehu
9.	Alojz Zager, delavec pri obrtniku Alojzu Pirečniku
V Titovem Velenju, februarja 1982
VEGRAD VELENJE T0ZD ZAKLJUČNA DELA TIT0V0 VELENJE
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Zaključna dela Titovo Velenje
RAZPISUJE
na podlagi sklepa delavskega sveta in določil statuta TOZD Za-ključna dela Titovo Velenje imenovanje
VODENJE TOZD ZAKUUČNA DELA (reelekcija)
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visoka izobrazba tehnične ali družboslovne smeri, oziroma z delom pridobljene zmožnostiv
—	najmarij pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih nalogah,
—	da njegova dosedanja dela zagotavljajo, da bodo doseženi sprejeti programi in smeri razvoja TOZD kot celote ob načelih solidarnosti in vzajemnosti,
—	da ima organizacijske vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti mora družbeno-politično aktiven in imeti pravilen odnos do dela
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisanih rezultatov dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GIP VEGRAD VELENJE, Pre-šernova 9. 63320 Titovo Velenje.
Prijava mora imeti oznako »za razpisno komisijo TOZD Zaključna dela Titovo Velenje«.
Vsi kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa najkasneje 30 dni po izidu razpisa.
Številka 7 (621) — 18. februarja 1982	Vsredišču puzornosti	i\*3
		
Iz poročila o delu občinske organizacije ŽKS Velenje 1978-1982
Uresničevanje političnega sistema
socialističn
samoupravljanja
12.	Pri razvoju politifnega sistema sociaiistlčnega samoupravijanj« so doseženi pomembni rezuitati. Deiavci vse boij post^lajo subjeldi odiofanja o pogojih in rezultatih svojega deia.
ObCinska organizacija zveze komunistov je aktivnosti poleg delova-nja na podroiju razvoja družbenoe-konomskih odnosov usmerjala in delo-vala predvsem na uresničevanju in razvoju poiitiinega sistema in s tem uveljavlja in razvija ustavni položaj delavca. Zveza komunistov se je pri uresniCevanju poiitičnega sistema sreče-vaia s silami in odpori, ki so zaviraii utrjevanje samoupravnega položaja delavca. Te siie in odpore je zveza komunistov premagovala. Razvoj samoupravnih odnosov je tekel dalje. Hitreje smo poiitiSni sistem uresničevaii tam, kjer je bilo delovanje zveze komunistov večje. Aktivnosti pri razvo-ju samoupravnih odnosov zveza komu-nistov ni vodila sama. Delovala je z vse-mi ostaiimi družbenopolitičnimi organizacijami. Z razvojem samouprav-nega sistema so se krepile socialistične sile in zavest. Kardeljeva knjiga „Smeri razvoja poiitiCnega sistema sociali-stičnega samoupravljanja" je postala, ne samo med komunisti, idejna, teoredčna in praktična osnova za razvoj samoupravljanja.
Siroko je prepričanje, da to ni samo teoretična zamisel bodočnosti, ampak praktično uresničevanje sedanjosti in edina pot razvoja samoupravne Jugoslavije. ReSevanje vprašanj in urejanje samoupravne Jugoslavije. ReSevanje vpraSanj in urejanje odnosov po administrativni poti deiavci in obča-ni vse bolj odklanjajo. Uspehi pri razvoju političnega sistema bi biii lahko večji, če bi v zvezi komunistov temu namenil' še več naporov. Večkrat smo bili pasivni, nedosledni, včasih ceio oportunisti, odgovornost samo premalo 'uresničevaii. BiH smo pa tudi idejno večkrai premalo usposobljeni. Tudi družbenoekonomski poiožaj deiavcev Se ni takšen, da bi nas v največji meri zainteresiral za aktivno delovanje v političnem sistemu.
13.	V razvoju samoupravnih odnosov v organizacijah zdruienega deia ugo-tavljamo, da so doseženi dobri rezuitati pri uveljavijanju osebnega i/javljanja delavcev v delovanju samoupravnih skupin kot osnovnih oblik dogovarjanja in sporazumevanja deiavcev:
Krepila se je vloga in položaj delav-skih svetov itd. Vse več je na sejah de-lavskih svetov vpraSanj, ki jih na seje prinaSajo delavci iz svojih okolij. De-iavski sveti so vse manj samo potrje-valci reSitev in prediogov strokovnih siužb ali poslovodnih organov. S tem postajajo deiavski sveti vse bolj prgani upravljanja v OZD in tudi vse bolj prevzemajo odgovornost za gospodarje-nje v OZD. Tudi ostali samoupravni organi prevzemajo svojo samoupravno vlogo. Razvoj samoupravljanja v te-meljnih organizacijah je tam že dosegel tako stopnjo, da delavci v veiiki meri odločajo o tistem delu dohodka, ki se troSi v temeljnih organizacijah (investi-cije, skupna poraba, osebni dohodki). Ugotoviti pa tudi moramo, da je Se ved-no prisoten vpliv in moč posamičnih ali ozkih interesov na delovanje samo-upravnih organov in da se tudi v OZD sprejemajo odločitve izven in mimo samoupravnih organov. Se se dogaja, da delavski svet sprejme odločitev, ki jo delavci zavračajo.
Discipiinske komisije hitro ukrepajo zoper delavca, ki je v neposredni proiz-vodnji. Drugačen postopek je zoper delavca na odgovornih delih in nalogah itd. Organi, ki odločajo o prerazpore-janju delavcev imajo različne kriterije za različne ljudi. Te pojave je zveza ko-munistov uspeSno premagovala tam, kjer ima položaj političnega faktorja. Tu se je tudi krepilo zaupanje delavcev v zvezo komunistov. Kar precej je še sredin, kjer delovanje samoupravnega sistema v OZD Se ni zaživelo v taki me-ri, da bi ga tudi delavci v celoti sprejeii kot svojega, kot sistem, v katerem lah-ko uresničujejo in usklajujejo svoje interese ter reSujejo probieme, ki jih tarejo. Tudi za zvezo komunistov velja ocena, ne za vsa okoija, pa vendar, da smo premalo delovali v samoupravnih okoljih, se v neposrednem dogovarjanju z ostalimi delavci z močjo argumenta zavzemali za staliSča in usmeritve zveze komunistov pri reševanju konkretnih vprašanj.. Večkrat nismo znali prisluh-niti interesov in problemom delavcev in jih prenesti v reSevanie na samoupravne
organe. V takih okoliih je slabilo zau-panje delavcev v zvezo komunistov. Probleme pa so delavci reševali po dru-gih potek.
14.	Ob tem ko ugotavijamo, da delo-vanje samoupravnih organov v OZD zagotav|ja, da deiavci dokaj obvladuje-jo dohodek, ki se troši v OZD, moramo ugotoviti, da delovanje delegatskega sistema v SIS še ne zagotavlja, da bi delsvci v celoti obviadovaii dohodek, ki ga ustvarjajo in se troši v svobodni menjavi z OZD družbenih dejavnosti.
Delegacije za interesne skupnosti delujejo še vedno preveč zaprto. Slaba je povezanost delegatov in delegacij z ostalimi samoupravnimi organi. Redkokdaj iščejo delegacije stališča za odločanje aii nastopanje v skup-ščini pri delavskem svetu. Ob takem delovanju tudi ni čutiti odgovornosti delegatov in deiegacij. Ta se večinoma konča pri ugotavljanju, ali so delegati prisotni na skupščinah. Tudi odnos strokovnih služb in večkrat poslovodnih organov do delegacij je drugačen kot do delavskega sveta. Poslovodni organi praviloma namenjajo delu delegacij manj skrbi in pozornosti kot drugim samoupravnim organom. Tako necelo-vito delovanje delegatskega sistema je tudi eden od osnovnih vzrokov nesklepčnosti sej skupščin. Delegacije so prevečkrat prepuščene same sebi. Ob zamotanih in obsežnih gradivih se jasno ne morejo dokopati same do stališč. Zato iščejo pomoč in jo v glavnem tudi dobijo pri strokovnih službah. Tako stališča večkrat tudi niso niti pre-diskutirana na delegaciji. Tako postane delegat „prenašalec" stališč strokovnih služb. Ta stališča pa so prevečkrat ozka in izhajajo iz interesa ter stališč tistih, ki jih oblikujejo. Poleg teh slabosti so bile v delovanju delegatskega sistema v interesnih skupnostih prisotne Se druge slabosti, ki zavirajo vzpostavljanje dele-gata kot subjekta odločanja. Tako je bil prisoten močan vpliv strokovnih služb interesnih skupnosti in moč izvajalcev, ki ob takem položaju drugih delegatov zlahka uveljavlja svoje interese, ki pa večkrat niso usklajeni s splošnimi družbenimi interesi in so odraz inte-resov ozkih skupin.
V obdobju zadnjih dveh Iet so na osnovi aktivnosti in prizadevanj občin-ske organizacije zveze komunistov doseženi pomembni rezultati pri spre-minjanju položaja strokovnih služb SIS. Z novo organiziranostjo se jim odvzema moč odločanja in so postavlje-ne v položaj in imajo funkcijo zago-tavljanja strokovnih osnov za delovanje delegatskega sistema v SIS. Pri spre-minjanju položaja strokovnih služb v SIS se je zveza komunistov srečevala s precejšnjimi odpori. Ti odpori še danes niso v celoti odpravljeni. S samouprav-nimi akti je dana tudi osnova za spre-minjanje poiožaja izvršilnih organov v SIS. Nov položaj zagotavlja pogoje za uveijavljanje odgovornosti teh organov delegatskim skupščinam. S tem se pre-maguje nezdrav pojav, da so odločitve, ki se morajo sprejemati v skupščinah SIS, sprejemajo v organih skupščin SIS. Vedno več je primerov povezovanja delegacij s samoupravnimi organi. Re-zultati pri utrjevanju delegatskega sistema bi bili lahko še večji, če bi se komunisti v vseh sredinah zavzemali za odpravijanje pravih vzrokov slabega delovanja delegacij. Večkrat smo tudi komunisti delovali preveč površinsko.
15.	Krajevna skupnost vse bolj posta-ja kraj kjer občani uskiajujejo in uresničiOejo skjpne biterese. Vse več občanov se vključuje v samoupravno življenje krajevne skupnosti.
iaiiioupravno delovanje krajevnih skupnosti je zaživelo predvsem pri dogovarjanju o reševanju komunalnih vprašanj. Krajevne skupnosti uspešno izvajajo svojo ustavno funkcijo utr-jevanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Manj pa so aktivnosti v KS naravnane na dogo-varjanje in usklajevanje ostalih skupnih interesov (kultura, preskrba občanov itd). Prizadevanja zveza komunistov v zadnjem obdobju za reorganizacijo KS so dosegle prve rezultate (šalek Gorica, Desni breg). Reorganizacija je osnovni " pogoj za še večje vključevanje obča-nov v samoupravno življenje krajevnih skupnosti. Tudi aktivnosti zveze komu-nistov za organiziranost več OO ZK v KS v zadnjem obdobju so vodene z namenom, da se samouprava v KS po-živi.
Prizadevanja v zvezi komunistov in aktivnosti ki so bile vodene za aktivira-
nje zborov stanovalcev in hišnih svetov kot osnovne celice samoupravnega povezovanja v krajevni skupnosti, da postanejo to, kar so v TOZD samoupravne skupine, še niso dala pra-vih rezultatov. Se zmeraj se zbori stanovalcev in hišni sveti v glavnem uk-varjajo s problematiko družbenih sta-novanj, premalo pa z dogovarjanjem in zadovoljevanjem ostalih skupnih intere-sov stanovalcev. Zato je tudi čutiti veli-ko odtujenost občanov. Rezultati pri uveljavljanju ustavnega položaja KS so boljši v vaških krajevnih skupnosti. Aktivnost v mestnih krajevnih skupno-sti pa še vedno ostajajo več ali manj na forumih krajevnih skupnosd. Tudi s povezovanjem krajevnih skupnosti z OZD ne moremo biti zadovoijni. Vloga delegatov OZD v skupščinah krajevnih skupnosti ni zaživela.
16. Gotovo je, da so v delovanju skupMlne obflne prisotni kvalitetni premiki.
Vse več je prisotna večfazna obravna-va in dogovarjanje o posameznih vpra-Sanjih. Tudi povezanost delegatov s samoupravnimi organi je močnejša kot pri delegatih za SIS. Delegati se vse bolj vključujejo v konstruktivno delo skupščine. Vse bolj se uveljavlja vloga skupščin interesnih skupnosti kot četrtega zbora.
še vedno pa je pri delu skupščine v ospredju izvajanje oblastne funkcije. Premalo so prisotne obravnave o vprašanjih družbene reprodukcije v ob-čini.
Na sejah skupščine se večinoma obravnavajo vprašanja, ki jih predlaga izvršni svet. Malo je pobud za obravna-vo iz samoupravnih sredin. Tudi občin-ska organizacija ZK, prav tako tudi drugi, so vse premalo svoje akcijske naloge usmerjale v delovanju družbeno političnega zbora. Storjeni so koraki pri programiranju dela skupščine. Tudi zveza Komunistov deluje vse bolj zno-traj delegacij ter tako uveljavlja svoja stališča pri skupščinskih odločitvah. Vendar še s tem delovanjem ne moremo biti zadovoljni. Osnovne organizacije ZK vse premalo poznajo in spremljajo problematiko, ki je na dnevnih redih sej skupščin. Pri razvoju funkcije izvršnega sveta velja oceniti, da še premalo izvaja funkcijo skrbi uresničevanja politike in skrbi za uresničevanje izvajanja družbe-nega razvoja v občini. Z delovanjem komunistov in rezultati na področju podružbljanja dela upravnih organov ne moremo biti povsem zadovoljni. Dosežena je sicer reorganizacija občin-skih upravnih organov, vsebinskih premikov pri podružbljanju deia občin-skih upravnih organov pa še ni čutiti.
17.	Kljub stalnim prizadevanjem občinske organizacije zveze komunistov do ustanovimo družbene svete kot orga-ne demokratične priprave družbenih odločitev teh v Stirih letih nismo ustanovili.
Smo tik pred ustanovitvijo, vendar si moramo v svoje poročilo zapisati negativno oceno. V zvezi komunistov je premalo široko prodrla zavest o pomembnosti in vlogi družbenih svetov v političnem sistemu. Družbeni sveti so organi za demokratično pripravo pred-logov družbenih odločitev, s tem pa se zmanjšuje prostor za sprejemanje družbemti odločitev v ozkih krogih. Z družbenimi sveti se povečuje družbena odgovornost predlagateljev odločitev in je odpore pri ustanavljanju družbenih svetov iskati tudi tu.
18.	V delovanju SZDL so doseženi pozitivni premiki. SZDL se vse bo|j otresa forumsldh oblik delovanja. Tl rezultati so sigurno v veiiki meri odraz delovanja zveze komunistov kot idejne siievdelu SZDL.
Kljub rezultatom pa Se vedno lahko ugotavljamo, da je v delovanju delega-tov ZK v organih SZDL še zmeraj čutiti premalo delegatsko povezanost. Tudi pri komunistih še ni povsod presežena miselnost, da je delovanje zveze komunistov lahko uspešno le tak-rat, ko komunisti delujejo v socialistični zvezi v vseh njenih oblikah delovanja. Le tako lahko zveza komunistov ohra-nja in zagotavlja svojo avantgardno vlogo. Seveda s pogojem, da delo SZDL ni zaprto v ozke forumske okvire.
19. Zveza komunlstov je v tem obdobju delovala tudi v ZSMS.
Rezultate delovanja zveze komunistov v ZSMS lahko ocenjujemo skozi oceno, v kakšni meri se je mladinska organiza-cija otresala forumskega dela, koliko so
programi mladih osmišljeni, kolikomla-dih je vključenih v aktivno delovanje ZSMS itd. Ugotoviti pa moramo, da rezultati niso taki, kot bi si želeli. Kar precej je mladih komunistov, ki v mladinskih organizaciji niso aktivni. So še okoija, kjer na mladinsko organiza-cijo ne gledajo in je ne obravnavajo kot družbenopolitično organizacijo.
20.	Samoupravni sporazumi postajajo vse boij instrument urejanju in spremin-janja družbenoekonomskih odnosov in s tem sredstvo, s katerimi si delavci za-gotavljajo vpliv na odločanje o pogojih svojega dela.
Delavci vse bolj zavračajo spreje-manje sporazumov, ki so sploSni in for-malni in iz njih ni razvidno in jasno, kaj pomenijo v spreminjanju družbeno-ekonomskega položaja temeljne orga-nizacije in s tem tudi delavca. Veliko je v samoupravnih sredinah Se sporazumov, ki so bili sprejeti zaradi formalne uskla-ditve z zakonskimi normami in se v praksi dosledno ne izvajajo. V preteklem obdobju smo se v zvezi komunistov spoprijemali in tudi dokaj uspeSno premagovaii pritiske po samoupravnem sporazumevanju, ki je po svoji vsebini pomenilo ohranjanje starih odnosov. (skupni prihodek, cene). Neizvajanje samoupravnih sporazumov je pojav, ki je prisoten v vseh sredinah. Temu vpra-šanju v zvezi komunistov v tem obdobju niti nismo posvečali posebne pozornosti in tudi nismo vodili posebnih akcij v tej smeri.
21.	PH aktivnosti zveze komknistov za doseganje boljšega informiranja delav-cev kot osnovnega pogoja za samo-upravno odločanje nismo dosegll postavljenih cOjev.
Tako nismo dosegli postavljenih kvalitetnih premikov pri spreminjanju celotnega sistema družbenega informira-nja, kot tudi informiranja znotraj OZD. Take informacije so še vse preveč zaprte za potrebe poslovodnih in odgovornih delavcev. Premalo je informacijski sis-tem prilagojen, tudi po vsebini, potre-bam delavcev za kvalitetno odločanje. Z aktivnostjo ZK in sindikata smo dosegli Siroke aktivnosti delavcev ob obravna-vah periodičnih in zaključnih računov. Še zdaleč takim samoupravnim aktivnostim ne sledi informiranje delav-cev, tako po kvaliteti Se manj pa po času (informacijo o ustvarjcnem dohodku je v veliko sredinah posredovana delavcem zadnji dan obravnav). Intema glasila so sicer vse bolj vključujejo v samoupravno odločanje. Vendar je v njih še zm? ij preveč informacij o že sprejetih sklepih, preteklih sej, referendumskih rezultatih itd. Premalo pa glasilo po svoji vsebini pisanja informirajo in aktivirajo delavce za vključevanje v procese samouprav-nega odločanja.
22.	Kijub dokaj dobrim rezultatom v preteklem obdobju pri razvoju samo-upravne delavske kontrole, ugotavijamo v zadnjem času zatišje pri njenem nadaljnjem uveljavljanju.
V zvezi komunistov smo razvoju te samoupravne funkcije posvečali prema-lo pozornosti. Samoupravna delavska kontrola se najbolj neposredno in kon-kretno spoprijema s silami, ki zavirajo razvoj samoupravljanja. In prav v delo-vanju teh sil je iskati vzrok, da v delu sa-moupravne delavske kontrole beležimo stagnacijo. So posamezna oKolja, kjer je delo organov samoupravne delavske kontrole, ob podpori subjektivnih sil, predvsem zveze komunistov, dokaj dob-ro zaživelo.
Utrjevanje funkcije samoupravne de-lavske kontrole je bilo v delovanju komunistov, predvsem v osnovnih orga-nizacijah, premalo prisotna.
23.	V obdobju zaditfh Stirih iet Je te-kel proces podružbljanja pravosodja in podružbljaqje funkcije odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.
Krepila se je vloga samoupravnih so-dišč. Kar lepo število sporov smo v naši skupnosti reševali v tem obdobju po samoupravni poti (arbitraže). Več bi lahko dosegli pri uveljavljanju poravnal-nih svetov, še posebej ker to niso nove institucije. Tudi sodelovanje delavcev in občanov z organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ni takšen, kot bi si želeli. Visoka je varnostna kultura deiavcev in občanov kadar gre za odkrivanje kla-sičnih kaznivih dejanj (kraja). Premalo pa je sodelovanja v primerih kršitve pra-vic samoupravljanja ali kraje družbene lastnine. Zelo malo pa je sodelovanje, kadar gre za storilca na odgovornejših delih in nalogah. Kar precej je osnovnih organizacij zveze komunistov, ki niso reagirale na pojave kaznivih dejanj v svojem okolju.
Volilna komisija predsedstva 0K SZDL Velenje
Foročilo o opravljenih
kandidacijskih postopkih
Na ponedeljkovi seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje je predsednik volilne komisije Slavko Korenič posredoval poročilo o opravljenih kandidacijskih postopkih v temeljnih organizacijah združenega deia in krajevn'ih skupnostih v pripravah na skupščinske volitve 1982.
Priprave na skupščinske volitve 1982 prehajajo v zaključno fazo. Do nedelje, 14. februarja so bile opra-vljene kandidacijske konference v vseh krajevnih skupnostih v občini Velenje. v temeljnih organizacijah združenega dela pa bo nekaj kandi-dacijskih konferenc še ta teden.
Priprave na izvedbo kandidaeij-skih nalog in z njimi povezanih opravil so bile dokaj obsežne. Orga-niziranih je bilo več posvetov za predsednike krajevnih konferenc SZDL. osnovnih organizacij ZS in koordinacijskih odborov za kadrov-ska vprašanja. Člani volilne komisi-je so se udeleževali tudi sestankov neposredno v temeljnih organizaci-jah in krajevnih skupnostih. Ob jasnih in razumljivih opredelitvah volilnih dokumentov, ki so jih dobili vsi neposredni nosilci nalog, so člani volilne komisije z dodatnimi pojas-nili in informacijami opozatjali na pomembnejše naloge v zvezi s predkandidacijskimi, kandidacijski-mi in volilnimi opravili. Tudi pred-pisani obrazci so bili pravi čas posredovani v vsa okolja.
V primerjavi s pripravami na volitve 1978 so priprave na skup-ščinske volitve 1982 precej bolj obsežne in vsebinsko poglobljene, pomembno pa tudi je, da so pravo-časno opravljene. Tudi vključevanje drugih družbenopolitičnih organiza-cij v vsebinsko izpeljavo nalog je dobro. zahvaljujoč tudi dejstvu, da so dobili osnovno gradivo vsi pred-sedniki osnovnih organizacij druž-benopolitičnih organizacij. O pri-pravah na volitve pa so spregovorili tudi na različnih posvetih.
Sredstva obveščanja, zlasti tednik Naš čas in Radio Titovo Velenje. sproti seznanjajo delovne ljudi in občane o poteku priprav na volitve. Nekoliko drugače je z glasili in drugimi oblikami delovnih ljudi. Pri tem prednjači glasilo REK, ki sproti obvešča delavce, medtem ko se druga glasila omejujejo predvsem na občasno splošno informiranje brez prikaza poteka priprav na volitve v lastni organizaciji.
OCENA VSEBINSKE IZPELJAVE NALOG
Če bi ocenjevali priprave na volitve po organizacijskem pristopu, bi lahko priprave ocenili kot zelo dobre. Drugačna pa je ocena vsebin-ske izpeljave nalog.
Osnovna nosilca aktivnosti — zveza sindikatov v združenem delu in socialistična zveza v krajevnih skupnostih kljubjasnoopredeljenim nalogam za druge družbenopolitič-ne organizacije in samoupravne organe ostajata vse preveč sama. Po opravljenih predkandidacijskih po-stopkih, ki so izvršni odbori OOZS in predsedstva KK SZDL med evidentiranimi možnimi kandidati oblikovala predloge možnih kandi-datov za posamezne delegacije in daie predlog v javno razpravo, je bil obseg javne razprave odvisen predv-sem od odnosa, ki so ga imele druge družbenopolitične organizacije do teh nalog. Ugotavljati pa je mogoče. da je bila širina javne razprave odvisna predvsem od vztrajnosti sindikalnih aktivistov oziroma pred-sednikov KK SZDL.
Čeprav so imele druge družbeno-politične organizacije v zadnjih mesecih pomembne naloge, od pri-prav oziroma razprav o kongresnih dokumentih do občnih zborov in so tem nalogam namenjale vso pozor-nost, so marsikje — kot vse kaže — pozabili, da je tudi njihova prisot-nost in aktivnost predpogoj za uspešno obravnavo predlogov mož-nih kandidatov in za uspešno izved-bo kandidacijskih konferenc. To je bilo zlasti opazno v krajevnih skup-nostih na mestnem področju, kjer zbori občanov niso bili najbolje obiskani. V okoliških krajevnih skupnostih je bila udeležba nad pričakovanji, zlasti še tam, kjer so predkandidacijske naloge združili z obravnavo aktualnih vprašanj na področju kmetijstva.
Temeljne kandidacijske konfe-rence, na katerih so zaključili raz-pravo o možnih kandidatih in dolo-čili kandidatne liste, so dokaj dobro izpeljane, vsebinsko pa odvisno od širine javne razprave. od precej for-malističnih do vsebinsko izredno kvalitetnih.
Z vkjučevanjem samoupravnih organov tozdov v priprave na volitve ne moremo biti zadovoljni. Čeprav so bili v mesecu novembru, zatem pa še decembra, opozorjeni na njihove naloge v zvezi z imenovanjem volil-nih komisij in komisij za pripravo volilnih lmenikov, pa doslej v tretjini temeljnih organizacij še niso imeno-vali teh komisij. lzgovori, da je ob-ilica dela pri pripravi zakliučnih ra-
cunov oziroma da za naloge niso vedeli, niso sprejemljivi. Opozorilo o nalogah je bilo posredovano pravo-časno, v v večini organizacij zdru-ženega dela pa imajo tudi pravne službe, ki bi na naloge, ki izhajajo iz zakona o volitvah, morale opozoriti samoupravne organe. Pravne službe pa kot je mogoče ugotavljati, ne poznajo določil zakona o volitvah. v katerem so jasno opredeljene naloge samoupravnih organov.
Ugotovitev je resno opozorilo saj prevzemajo po končanih temeljnih kandidacijskih konferencah organi-zacijske naloge za izvedbo volitev prav volilne komisije. Prav tako morajo volilne komisije v tozdih uradno določiti volišča, imenovati volilne odbore in pričeti z drugimi pripravami. Zato bo treba v nasled-njin dneh imenovati volilne komisiji povsod tam, kjer jih še niso, oziroma nasploh pospešiti delo teh organov.
Pri imenovanju volilnih komisij pa je prisotna tudi težnja, da bi imele te komisije samo na ravni organizacij združenega dela. v tozdih pa samo volilne odbore, da tako ne bi obre-menjevali preveč ljudi z volilnimi opravili. Tovrstni poskusi so bili preprečeni.
Izgovori, češ da bo preveč ljudi odtegnjenih z proizvodnje, ker bodo v volilnih organih, saj je v današnjem stabilizacijskem trenutku, ko se bo-rimo za kar največjo produktivnost, vsak delavec potreben na delovnem mestu, izgubijo vso težo, zlasti če vemo, da ie mogoče z mobilizaeijo delavcev doseči, da bodo kar najhi-treje opravili svojo dolžnost. Zato pa morajo biti pravočasno in primerno pripravljena tudi volišča. Premalo se zavedamo, da je učinkovitost delo-vanja delegatskega sistema največji prispevek k stabilizaciji in utrditvi našega političnega sistema.
V	krajevnih skupnostih pa, kjer volilne komisije že dokaj aktivno delajo, pa se srečujejo z drugačnimi težavami. Predvsem v mestnih kra-jevnih skupnostih posamezniki no-čejo sprejeti obveznosti za delo v volilnih odborih.
V	pripravah na skupščinske volit-ve 1982 smo na volilni komisiji pri-pravili tudi izhodišča o oblikovanju posebnih. združenih in splošnih de-legacij v krajevnih skupnostih in te-meljnih organizacijah združenega dela. Pri tem smo izhajali iz določil zakona in posebnosti dejavnosti po-sameznih tozdov. Bistvenega odmi-ka od predlaganih izhodišč ni kljub nekaterim poenostavitvam. Se ve-dno pa je nekaj tozdov, kjer niso sprejeli predlogov. Gre predvsem za tozde z več kot 100 zaposlenimi, kjer skušajo zadržati stari način obliko-vanja delegacij, predvsem splošnih, čeprav je z zakonom predvideno, da se splošne delegacije oblikujejo le izjemoma. V tozdih poudaijajo, da imajo takšno oblikovanje delegacij opredeljeno v statutih (verjetno že od volitev 1978), in da določil ne bodo spreminjali. Takšne spremembe pa so opravili v večini tozdov!
Volitve delegatov bodo opravili v 125 temeljnih m drugih organizaci-jah združenega dela ter delovnih skupnostih skupnih služb in 26 kra-jevnih skupnostih. Kljub temu. da manjka do volitev samo še mesec dni in da je treba opraviti vrsto nalog, pa občinska volilna komisija še nima celovitega pregleda nad posamezni-mi tozdi oziroma ozdi, DSSS in po-slovnimi enotami ter številom zapo-slenih v njih. Volilni imeniki za kra-jevne skupnosti so bili pravočasno pripravljeni in dani v razpravo, prav tako pregled volišč. V volilnih ime-nikih pa je še vse preveč napak. predvsem zato. ker občani pravoča-sno ne prijavljajo spremembe pre-bivališča.
V	ZBORIH UPORABNIKOV SKUPŠČIN SISOV LE PO 60 DE-LEGATSKIH MEST
Hkrati s pripravami na volitve delegalov v skupščine SIS družbenih dejavnosti tečejo tudi priprave na volitve delegatov za skupščine SIS materialne proizvodnje. Izvolitev teh delegacij dovoljuje zakon o volitvah.
V	večjih tozdih in v vseh krajevnih skupnosti bodo izvolili tudi te dele-gacije. Drugo vprašanje pa je, če bodo izvolitev teh delegacij oprede-lili tudi v samoupravnih splošnih aktih.
Upoštevaje oceno detovanja de-legatskega sistema. iz katere izhaja, da je eden od vzrokov za nesklepč-nost in delo skupščin sisov tudi pre-številne skupščine, je tudi izobliko-van nov predlog. Zbori uporabnikov naj bi šteli v prihodnje 60delegatskih mest (zdaj 80). Ker gre za spre-membo statuta, morajo skupščine sisov tega mandata sprejeti takšno spremembo.
Dopovarjamo se, odločamo
Številka 7 (621) — 18. februaria 1982
Pogovor z delegati 3. konference Zveze sindikatov Slovenije
Samo z boljšim delom, doseganjem večjih rezultatov, večjim do
bila 5. in 6. februaija 3. konferenca Zveze šindikatov Sloveoije. Na njej so delegati spregovo-riii o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev '*"* nositcev socialne politike in zagotavljanja njihove " ine varnosti.
velenjske občine se je konference udeležilo osem sindikainih delavcev: Vida Purnat, Lea Lukič in Ludvik Onuk kot deiegati občinskega sveta zveze sindikatov, Teodor Jelen Stane Žuia kot predsednik oziroma član republiškega odbora energetike, Franc Trebše kot pred-sednik občinskega'sveta, ZSS Veienje, Malčka Šilih kot čianica nadzornega odbora repu kega sveta in Franc Habat, ki je bii delegat zdmženja društva upokojencev "Joveaije.
. Pred dnevi so pet izmed njih — Leopoldino Lukič, Maičko Šiiih, Ludvika Onuka, Franca Trebšeta in Stane-ta Zulo povabili h pogovoru in jih zaprosiii naj vsak s svojega področja oceni 3. konferenco in obenem sprego-von o naiogah, kl so sedaj pred nami.
Ludvik Onuk
V sindikatih že vseskozi posve-čamo vprašanjem socialne politi-ke in zagotavljanja socialne var-nosti delavccv precejšnjo pozor-nost. Z drugimi besedami lahko rečemo, da je to področje bilo tudi v preteklem obdobju ena od prednostnih nalog v sindikalni aktivnosti.
3. konferenca ZSS Slovenije torej ni prvi organ ZSS, ki jo obravnaval to področje, saj smo na vseh kongresih ZSS in ZSS ta vpraŠanja obravnavali kot sestav-ni neločljivi del delovanja in nalog sindikatov.
V obdobju med 9. in 10. kongresom ZSS, ki bo v tem letu, pa je področje socialne politike tudi logična dopolnitev proble-matike, ki sta jo obravnavala 1. konferenca ZSS o planiranju in 2. konferenca ZSS o delitvi po delu. Vendarie lahko rečemo, da smo s stališči in usmeritvami 3. konference v precejšnji meri dopolnili dosedanje usmeritve sindikatov na področju socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Poudariti mo-ramo tudi, kot je v svoji razpravi dejal predsednik ZSJ Rade Ga-leb, da številne težave, s katerimi se v tem trenutku srečuje naša družba, vplivajo tudi na socialno politiko, na socialno stabilnost delavcev. Ob tem moramo prika-zati tudi sadove socialne politike, na katere marsikaj pozabljamo.
Vse dosežke obravnavamo kot nekaj samoumevnega, kar je bilo že od nekdaj in velja tudi pri drugih. Ustvarjanje dohodka in odločanje o skupnem dohodku, o njegovem usmerjanju in uporabi je naša bistvena razredna naloga.
Lahko izhajamo iz dejstva, da so družbe in države, ki tmajo večji dohodke kot naša, pa je tam socialna varnost mnogo manjša.
Preveč je pri nas med delavci zakoreninjena tudi miselnost, da je naša socialna varnost odvisna le od debeline kuverte, ob tem pa ne pomislimo na ugodnosti, ki jih uživamo posredno s tem, ko gre pomemben del dohodka prav za urejanje vprašanj na socialnem
rdročju. Ko ocenjujemo pomen
konference ZSS lahko rečem, da je zadovoljila pričakovanja. Vendarle se bodo usmeritve in sklepi 3. konference lahko potr-dili šele v praksi in tako splošni kot so verjetno povsod tudi ne
bodo takoj dali ustreznih rezulta-tov. Bistveno za konferenco pa je, kot je na koncu dejal tudi predsednik RS ZSS Vinko Haf-ner, da je samoupravno organizi-ran delavec sam nosilec socialne politike, da sta ekonomski in socialni razvoj dve nerazdružljivi sestavini našega celotnega druž-benega razvoja in da morajo delavci v sedanjem položaju vse instrumente socialne politike usklajevati z gospodarskimi raz-merami in z delitvijo po delu.
V občini Velenje smo med javno razpravo ugotovili, da se je na tem področju v zadnjem obdobju mnogo naredilo. Ven-darle je nagel razvoj gospodar-stva v preteklih letih tudi pogoje-val hitrejši razvoj na področju socialne politike (stanovanja, šole, vrtci, domovi za učence in ostarele, zdravstvo itd.). V z^d-njih nekaj letih pa se težave, s katerimi se srečujejo delavci v združenem delu, odražajo tudi na tem področju predvsem kot omejevanje oziroma krčenje pro-gramov, naložb in podobno.
Takšne zaostrene gospodarske razmere, večanje cen neskladno s sprejetimi usmeritvami in drugi vzroki pa so vplivali tudi na padec realnega osebnega dohod-ka delavcev, kar se je najbolj odrazilo pri delavcih z nizkimi osebnimi dohodki.
Poleg smo na področju social-ne politike v občini Velenje ugotovili tudi, da je družbena in samoupravljalska osveščenost delavcev še vedno premajhna, pojavljajo se precejšnje razlike v gmotnem položaju posameznih delavcev, velike razlike v intere-sih posameznih delov združene-ga dela, prepočasno uveljavljanje delegatskega sistema, neusklaje-nost med posameznimi socialni-mi korektivi oziroma dajatvami, prepočasno izgrajevanje sistema nagrajevanja po delu, prepočas-na uveljavljanje sistema svobod-ne menjave dela, veliko stopnjo solidarnosti, razkorak med ka-drovskimi potrebami in siste-mom usmerjenega izobraženja itd.
Pri obravnavi sklepov in stališč 3. konference ZSS je predsedstvo OS ZSS obravnavalo tudi poroči-lo o aktivnostih in predloge in ugotovitve, ki jih je pripravil odbor za vodenje in koordinacijo priprav na 3. konferenco ZSS.
Lea Lukič
Zaposlovanje kot pomemben element ekonomske učinkovitosti in socialne varnosti, je bilo na konferenci predstavljeno zelo podrobno.
V poročilo, ki ga je podal predstavnik Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije, je bilo rečeno, da so letni načrti zapo-slovanja, kijih usklajujejo delavci v SIS za zaposlovanje, usklajeni z občinskimi resolucijami. Veliko prepočasi pa podpisujemo samo-upravne sporazume o teh načrtih, kjer je bila kot izjema pohvaljena Šaleško-Koroška regija, kjerjih je podpisalo že 63 % OZD.
Za hitrejše reševanje nekaterih vprašanj s tega področja bo treba:
preprečevatt vsako neorganizi-rano zaposlovanje, omogočiti pripravnikom opravljati pripra-vniški staž. OZD morajo zaposliti svoje štipendiste. Delavcem pri-pravnikom, ki jim po končani uspešni pripravniški dobi ni mo-goče dati dela, naj bi določili de-narno nadomestilo. Pri zaposlo-vanju delavcev z omejeno delo-vno sposobnostjo. pa bi kazalo uvesti dodatno stimulacijo (na primer oprostitev prispevkov za takega delavca). Dosledno bo potrebno izpolnjevati usmentev. da ima pri zaposlovanju prednost kandidat, ki živi v slabših mate-rialnih m socialnih razmerah, veeje zaposlovanje bo potrebno
tudi na področju drobnega go-spodarstva.
SKRB ZA OSTARELE LJUDI
Socialno varstvo starejših obča-nov je bilo tudi edino od obravna-vanih področij. Statistični podatki kažejo, da se življenska doba ljudi daljša in temu je potrebno posvetiti več pozornosti. Da bi bil prehod v pokoj čim manj boleč, bo treba de-lavce na to pripravljati. Po načelih sodobne gerontologije, mora sta-rejši človek ostati čim dlje v okolju, kjer je preživel večino aktivnega življenja. Tak način pozitivno vpli-va na človeka in zavira staranje. Poskrbeti bo treba za vrsto stvari, ki bodo omogočile realizacijo teh sodobnih zahtev gerontoloških znanosti.
Skrb za te ljudi je v naši občini že dalj časa prisotna. Starejši občani imajo poleg borcev zagotovljeno zdravstveno varstvo v dispanzerju za borce oziroma prednostne ugodnosti pri zdravnikih splošne prakse. Z dograditvijo prizidka k domu za varstvo odraslih, bodo omogočeni tudi drugi načini pove-zovanja doma živečih ostarelih z domom (tu mislim na dnevni pre-voz teh za nekaj ur v dom, delovna terapija, prehranjevanju v domu, pranje za najnujnejše primere).
V povezovanju z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, Domom in Zdravstvenim centrom Velenje, pa bo pomladi, uvedena tudi nega in zdravljenje bolnikov ter ostarelih na domu.
Tudi sosedska pomoč je način pomoči ostarelim in bolnim. Za iz-vajanje te bodo morali biti vklju-čeni preko RK predvsem šolski otroci. Se več pozornosti pa bo tre-ba posvetiti reševanju problemov starejših občanov in vključevanju teh v različne delovne in družbene aktivnosti v KS.
Pomembna naloga pa je, da dosežemo prerazporeditev stroškov oskrbnine v domovih za ostarele v SRS in s tem tudi pri nas. Usmeri-tev je, da bi sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva in zdrav-stvene nege zagotavljale občinska zdravstvena skupnost, stroške bivanja pa naj bi subvencionirale
stanovanjske skupnosti. Tudi z davčnimi in drugimi olajšavami naj bi po možnostih zmanjšali ceno oskrbnega dne.
Poudariti moram, da sodi velenj-ski dom za varstvo odraslih v kate-gorijo domov z nizkimi oskrb-ninami, kljub vsem ugodnostim, ki so zagotovljene oskrbovancem.
OTROSKO VARSTVO
Tudi področju otroškega varstva je bil dan na konferenci precejšen poudarek. Kot pomemben je bil predstavljen vpliv neurejenega otroškega varstva na izrabo delov-nega časa, predvsem žena. Zato je treba poiskati možnosti, da bomo omejili izostanke z dela zaradi nege otrok — zlasti dojenčkov.
Republiška skupnost otroškega varstva in Zdravstvena Skupnost Slovenije morata pripraviti izračun varstva in Zdravstvena Skupnost Slovenije morata pripraviti izračun sredstev, ki jih namenjamo za nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi nege otrok. Na osnovi tako dobljenega izračuna, bo treba proučiti stanje in poiskati rešitev tega problema.
Med drugimi nalogami je bila poudarjena tudi zahteva po gradnji cenejših oblik vzgojno varstvenih zavodov, tudi v blokih. To za našo občino ni novost. Enako lahko tr-dimo za vključevanje predšolskih otrok v družinsko varstvo. Ta oblika varstva ima svoj začetek prav v naŠi občini in so jo na osnovi dobrih izkušenj, začeli uvajati tudi drugje.
Glede nenarnih pomoči za otro-ke, je bilo poudarjeno, da jih bodo prejemale le družine, ki ne dosežejo minimalnih življenskih stroškov na otroka.
Ker pa bodo po 15. februarju upravičenci vlagali zahtevke za pri-dobitev te pravice, naj poudarim, da bodo tiskani novi obrazci. Te bodo morale potrdit OZD, vpisati vse vrste osebnega dohodka, občan pa bo moral navesti tudi vse, že dodeljene subvencije, in socialne pomoči. Za resničnost podatkov bosta soodgovarjala OZD in sam vlagatelj.
Malčka Silih
3. konferenca ZS Slove-nije je obravnavala vlo-go in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev politike in zagota-vljanja socialne varnosti de-lavcev, lahko bi rekli tudi ob-čanov. Socialna varnost je pojem, ki zajema poleg po-gojev dela tudi pogoje življe-nja vseh kategorij občanov, da je od najmlajših do starostni-kov. Zajema poleg pogojev dela tudi varstvo, vzgojo, ižo-braževanje, zdravstveno var-
stvo kot tudi stanovanjsko področje. Zajema pa tudi ustavno pravico do dela, v današnjem času pa tudi nuj-nost zaposlitve.
Zaradi tako širokega pod-ročja, ki vplivajo na socialno varnost, so bile tudi priprave na konferenco široke. Predlog stališč in usmeritev je bil kri-tično obravnavan ne samo v 00 sindikata, ampak prav tako v vseh okoljih, kjer se uveljavlja in uresničuje soci-alna varnost. Prav s tako re-
snostjo je potekalo tudi delo na konferenci sami.
Naj navedem nekaj glavnih stališč in usmeritev oziroma sklepov sprejetih na konfe-renci. Glavna ugotovitev, kijo je v zaključku konference podal tudi predsednik sindi-katov Slovenije Vinko Haf-ner, je, da je socialna varnost odvisna od nas samih. Da si lahko večje socialne prejemke ustvarimo le z večjim ustva-rjenim dohodkom. Potrebno paje doseči, da bodo delavci v resnici odločali v celoti o de-litvi dohodka s tem bodo v resnici tudi nosilci socialne varnosti. V dani situaciji da-nes ni mogoče večati socialne prejemke. Vse to je bilo tudi razvidno iz razprave delega-tov. Razpravljalcev je bilo veliko število. Nekaj razprav je bilo konkretnih in so vpli-vale na spremembo predloga stališč.
Iz področij, ki so bile obra-vnavane na konferenci, bi omenila le eno, ki se mi zdi pomembna, to je zaposlova-nje mladih, ki prihajajo iz šol in iščejo prvo zaposiitev. Vemo, da je zaposlovanje omejeno po gospodarskih re-solucijah, zaradi gospodarske stabilizacije. Vemo pa tudi, da v občini nimamo programov, ki bi spremenili strukturo na-
šega gospodarstva, povečali izvoz, dali možnost uvedbe druge in tretje izmene, s čimer bi bila možnost zaposlitve mladih delavcev. Mislim, da bo potrebno več strokovnega in resnega sodelovanja med DO in učno-vzgojnimi zavodi. DO bodo morale pripraviti take programe proizvodnje in načrte potreb po delavcih, da se bo mladina lahko usme-rjala v poklice in se po uspešno odpravljeni šoli tudi zaposlila.
Glede na strukturo naših proizvodnih DO — imamo znatni del težjih delovnih mest-, bo potrebno upoštevati tudi dekleta. Sem proti ločitvi del na moška in ženska, pre-prićana pa sem, da vsakega težkega opravila žena ne mora opravljati. Pri tem ne mislim na delo pod zemljo, ki je že z zakonom prepovedano.
Sem optimist, gledam pa tudi realno in mislim, da problemi, ki so bili obravna-vani na konferenci, niso ne-premagljivi. Z strpnostjo, ra-zumevanjem, solidarnostjo z več in boljšim delom, druž-benim načrtovanjem in kre-pitvijo socialističnega samo-upravljanja bomo lahko za-gotavljali socialno varnost vseh naših delavcev in obča-nov.
Franc Trebše
Konferenca je jasno nakazala razreševanje te aktualne proble-matike tudi za vnaprej. Njeno po-membnost za sedanji in bodoči trenutek kaže tudi veliko število razpravljalcev, ki so govorili o konkretnih vprašanjih razreševa-nja socialnih problemov v njihovih okoljih in s tem dopolnili nekoliko splošno napisano gradivo za kon-ferenco, kar pa je bilo normalno, saj je morala konferenca osvetliti vsa področja in se ni mogla spuščati v specifičnost posameznih delovnih organizacij ali regij. To-da reči moram, da je tudi v samem poteku in seveda v sprejetih stali-ščih in sklepih več ali manj jasno nakazana pot za razreševanje te problematike vnaprej. Vsekakor bomo morali tudi v prihodnje v vseh okoljih čimveč narediti za na-daljnje razvijanje razreševanja problemov. Prva naloga bo vseka-kor, da v republiki dobimo enotno evidenco na področju uveljavljanja pridobivanja pravic v zvezi s subvencijami in drugih socialnih pravic.
Zavedati pa se moramo, da lah-ko socialno politiko uresničujemo
samo z boljšim delom, z dosega-njem večjih delovnih rezultatov, večjim dohodkom; to je osnova za uresničitev programov, zagotavlja-nja dogovorjene socialne varnosti delavcev.
Mislim, da lahko na podlagi sklepov in stališč sprejetih na 3. konferenci v vseh okoljih podrob-no analiziramo doseženo stanje in načine zagotavljanja socialne varnosti delavcev in tako pripravi-mo akcijske programe za pristop k nadalnjem razreševanju spedfičnih vprašanj vsakega okolja. Tu ni nekih splošnih receptov, ampak morajo v vsakem okolju oceniti, kaj so že dosegli na določenem področju, kaj je pri njih najbolj pereče. Poudariti pa moram, da razreševanje vseh perečih vprašanj oziroma uresničevanje sklepov konference ne sme ostati zgolj naloga sindikata, ampak tudi sestavni del dela vseh družbeno-političnih organizacij v vseh oko-ijih, da je to tudi naloga samou-pravnih organov in vseh skupno-sti ter služb v temeljnih organiza-cijah, delovnih organizacijah ter širši družbeni skupnosti."
Del velenjskih delegatov, ki so sodeiovali na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije
Obisk v TGO Gorenje - tozd Orodjarna
Nujno več sodelovanja med orodjarnami
V času, ko je Gorenje začelo izdelovati štedilnike na trda goriva, so trije delavci — orodjarji začeli popravljati in izdelovati prva orodja. V po-moč so imeli struinico, šeping in vrtalni stroj. Tak je bil začetek leta 1958. Iz lesenih barak v vasi Gorenje ■se je orodjarna preselila na stari jašek, od tam pa v prostore TGO Gorenje, kamorso začeli prihajati novi stroji in novi orodjarji.
Premajhni prostori niso do-voljevali, da bi se orodjarna razvijala v korak s prpizvodni-mi možnostmi Gorenja. Zato se je leta 1973 preselila v nove prostore z 2.400 kv. metri površine.
Danes je v tozdu Orodjar-na zaposlenih 225 delavcev. Vse bolj prevladujejo kvalifi-cirani delavci, saj namenjajo vsako leto večjo skrb njihove-mu izobraževanju se zaveda-jo. Že dolgo, da sodobna orodjarna lahko uspešno de-luje le z ustrezrlo izobraženi-mi kadri. Pred nedavnim smo obiskali ta tozd, naš glavni sogovornik pa je bil njegov VODJA JAKOB VIRTIČ.
PROIZVODNI NAČRT
»Naš proizvodni program obsega predvsem vzdrževa-orodij, za celotno Gore-Teh orodij je približno Poleg tega izdelujemo orodja za predelavo pločevi-ne, orodja za plastiko, orodja za keramiko, drobne priprave in šablone ter večje priprave s pnevmatskim in električnim krmiljenjem. Vzporedno s
temi programi pa uvajamo tudi proizvodnjo robotov in ustreznih naprav. Te rialoge se lotevamo skupno s tozdom Elektronika. V zadnjih dveh letih smo naredili dva stroja s procesnim krmiljenjem, ki so plod našega raziskovanja. V bodočnosti želimo ta pro-gram tako razširiti, da bi zadovoljili potrebe serijske proizvodnje. Takšni stroji so gotovo izredno zanimivi za proizvodnjo, saj zaposlujejo manj ljudi in so tudi zelo zanesljivi. Z njimi želimo najprej posodobiti proizvod-njo v Gorenju. Ob tem pro-gramu se razvija tudi kon-strukcijska dejavnost, s kate-ro bomo lahko zadostili po-trebe naše tovarne.
Naj še omenim, da smo lani naredili približno 160 orodij za predelavo pločevine in plastike, 40 samostojnih enot strojev ter popravili 6.500 orodij. Vrednost celot-ne proizvodnje je lani znašala približno 170 milijonov di-narjev in proizvodni načrt smo v celoti izpolnili.«
STABILIZACIJSKA PRI-ZADEVANJA
Tudi v Orodjarni so spreje-li konkretne stabilizacijske programe, katere -uspešno uresničujejo. Največja teža-va, s katero se srečujejo, pa je nakup prepotrebnega repro-dukcijskega materiala, pred-vsem orodnih jekel.
»Trg slabo skrbi za našo dejavnost, čeprav menim, da so te potrebe primarnega značaja, če želimo, da bo proizvodnja nemoteno tekla. Pomanjkanje takšnih mate-
j-hakm''"'--;
rialov pa seveda lahko grozi tudi produktivnost delovne organizacije. Doslej zaradi nas zastojev še ni bilo, saj smo se zelo trudili, da bi našli rešitve, pogosto tudi zelo drage, ki ne bi ovirale nemo-tenega poteka proizvodnje. To pa seveda ni spodbudno, saj zmanjšuje poslovno us-pešnost celotne delovne orga-nizacije. Žal, tudi letos ne pričakujemo kakšnega bistve-nega izboljšanja pri preskrbi s potrebnimi surovinami.«
PROIZVODNI NAČRT
Tozd Orodjarna spremljajo tudi letos podobne težave kot v lanskem letu. Ker se zave-dajo, da bo tudi letos dobava reprodukcijskih materialOv negotova, so si pripravili nekaj zalog in upajo, da pri delu ne bodo imeli večjih težav. Pomembna naloga v tem letu bo za njih tudi izgradnja novih prostorov za konstrukcijo, pisarn ter sani-tarij.
Menijo, da bodo s tem že sedaj dokaj dobre delovne pogoje, še zboljšali.
INOVATORSTVO IN IZO-BRAŽEVANJE
V tej temeljni organizaciji, kot smo že omenili, vso skrb namenjajo izobraževanju za-poslenih. Tako leta 1976 niso imeli še nobenega zaposlene-ga z visoko ali višjo izobraz-bo. Sedaj jih imajo devet. S srednjo izobrazbo je bilo pred šestimi leti v tem tozdu 14 delavcev, danes pa že 55. Porastlo pa je tudi število kvalificiranih delavcev ne-kvalificiranih delavcev pa praktično nimajo več.
»V preteklosti smo imeli veliko nekvalificiranih delav-cev, pa smo zanje organizirali celovečerno šolo, in jim omo-
gočili pridobitev kvalifikaci-je. Organizirali smo tudi tečaje za tiste delavce, ki niso imeli možnosti obiskovati večerno šolo, tako da so tudi ti pridobili primerno znanje in interno kvalifikacijo. Pre-cej učencev imamo v poklicni
Jakob Virtič — vodja tozd Orodjarna
šoli.« S takšno kvalifikacijsko strukturo, kot so jo zagotovili v zadnjih letih, bodo gotovo uspešno pričeli uresničevati nove sodobnejše in tudi zah-tevnejše programe. Potrebu-jejo Ie še nekaj inženiijev ter nekaj dodatne opreme in odločneje bodo lahko dosegli kvalitetnejši razvoj.
Boljša izobrazba gotovo je pripomogla k povečanju šte-vila inovacij. Kljub temu pa vodja tozda Jakob Virtič meni, da bo potrebno temu vprašanju v bodoče nameniti mnogo več pozornosti, saj je število inovacij še daleč pod evropskim poprečjem. Zave-dajo pa se, da so učinki inovacij izredno veliki za vsako okolje. Zato so že sprejeli določene programe,
da bi inovacijsko dejavnost še pospešili.
V	Šaleški dolini je več oro-djam, zato bi bilo potrebno, da bi uskladile medsebojne progra-me. To je bilo že večkrat izrečeno na raznih ravneh, vendar doslej konkretnih rezultatov še ni bilo. Takšna uskladitev pa bi seveda koristila vsem, saj prihaja sedaj pogosto do nepotrebnih prekri-vanj potreb, kar draži delo in obenem zmanjšuje učinkovitost orodjarn.
»Mi poleg tega,« je dejal v zvezi s tem Jakob Virtič, »da se želimo povezati z orodjarnimi v naši dolini, iščemo tudi različne možnosti za povezovanje v šir-šem slovenskem prostoru. V posameznih specializiranih oro-djamah bi na primer lahko izdelovali orodja, ki se jih v naši orodjarni ne izplača delati. Tako bi na primer lahko v mariborski tovarni avtomobilov lahko izde-lovali težka vlečna. orodja, kate-rih izdelave se mi prav gotovo ne bomo nikoli lotili. Takšnih mož-nosti pa je seveda še veliko. Naj samo omenim, da smo tudi v naši orodjarni v zadnjih letih zelo napredovali. Še pred dvema letoma je Gorenje uvozilo za približno 1,1 milijarde dinaijev orodij iz zahodnih držav, z našim razvojem pa smo uspeli ta uvoz skrčiti na samo 20 milijonov dinatjev. Na tem področju smo prav gotovo težke gospodarske čase pričakali popolnoma pripra-vljeni. Obstajajo pa seveda po-sebna orodja, katera bo potrebno še vedno uvažati, v večini prime-rov pa bi se temu lahko izognili z večjim pove^ovanjem z drugimi orodjarnami.«
V	slabe četrtstoletja je torej iz male delavnice zrastla orodjarna, ki danes zadovoljuje večino po-treb po orodju in napravah v delovni organizaciji TGO Gore-nje. Delavcem tega tozda pa je uspelo tudi posodobiti staro opremo ter vanjo vgraditi elek-troniko. S tem se je rabljenim strojem močno povečala natanč-nost, proizvodna učinkovitost pa je narastla kar za 30 odstotkov.
S. V., B. Z.
Iskra na Ljubnem in v Solčavi
Številka 7 (621) —
18. februarja 1982	!z delovnih organizacij	g
Stane Žula
STANE ZULA iz Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je na 3. konferenci sloven-skih sindikatov razpravljal o problematiki invalidnosti v občini Velenje in pri tem posebej opozoril na specifičnost, s katero se srečujemo v Saleški dolini. Ta je, kot je poudaril, za nas boleča, saj gre za zelo visok odstotek invali-dov
V Rudniku lignita Velenje znaša ta odstotek celo 15,41. V občini pa je od skupnega števila zapcfslenih 7,3 odstotka delovnih invalidov. K temu pa bi morali seveda prišteti še delavca z zmanj-šano delovno sposobnostjo.
Zaskrbljujoča pa je starostna struktura med tem invalidi, saj jih kar 64 odstotkov še ni doseglo 45 let.
,,Ce ob tem omenim sedanjo zakonodajo," je nadaljeval Stane Zula, ,,ki je delno že v veljavi, del-no pa še v pripravi, moram pove-dati, da nova zakonodaja prinaša veliko obveznosti za združeno de-lo.
Res je, da združeno delo doslej še ni vsega napravilo. Morebiti se nismo vedno zavedali te odgovor-nosti, ki jo imamo v družbi tako invalidi kot zdravi ljudje, no, za-kon pa bo — kot kaže — vse nas prisilil, da bomo vendarle ustvarili drugačne odnose do razreševanja problematike posameznega invali-da in invalidov v celoti. Gre pa tu-di za vprašanje, ki sem ga na konferencr posebej poudaril, da bo v nekaterih organizacijah združe-nega dela in nekaterih občinah vendarle moralo priti do določene oblike solidarnosti pri materialnem razreševanju tega vprašanja."
Ste v zvezi s tem sprejeti na konferenci konkretna stališia?
„Stališča niso bila oblikovana v sklepnem dokumentu drugače kot so bila predlagana. Gre med dru-gim za to, da je treba delavca čim-dlje obdržati na delu, veliko več bi morali narediti na področju preventivnosti; to se pravi varova-nja zdravja, nadalje, da bi s tehnologijo zavarovali delavca pred težino del, predvsem pa gre tudi zato, da bi s tehnologijo delavca razbremenjevali pri delu in s tem preprečevali porast invalid-nostiiiaJ-' • 'R
' Cedalje bolj se bomo morali ' zavedati, da je treba prilagajati delovni čas delavcem na težkih de-lih. Tisti delavci, ki delajo na takšnih delovnih mestih, bi morali večkrat zamenjati delo itd. Ob preventivnosti pa se seveda znova sprašujefho, kaj smo storili na področju varstvk pri delu. 1 f;;
Na konferenci je bilo veliko govora tudi o pokojninsko invalid-skem sistemu. Zavzemali smo se za to, da bi bila zakonodaja enotna za vso državo, vsi kriteriji za upokojevanje. Nadalje smo se na konferenci zavzemali, da delovne dobe ne bi skrajševali, ampak je treba v primerih, kjer je težjo delo, skrajševati delovni čas.
Pred nami je zvezni zakon o pokojninsko invalidskem zavaro-vanju. Razprava je podaljšana do konca meseca marca. V pripravi je tudi tovrsten republiški zakon. V obeh primerih se bomo morali kar najbolj prizadevno vključiti v razpravo, gotovo pa je velika odgovornost v združenem delu, v vseh družbenih organih in orga-nizacijah."
K temu naj dodamo še to, da je Stane Zula na konferenci opozoril tudi na vprašanje pomanjkanja rudarjev in v imenu republiškega odbora sindikata delavcev energe-tike predlagal, da bi morali za učence rudarskih šol priznati tisti del praktičnega dela v času šolanja v zavarovalno dobo, seveda s pogojem, da ostane v rudarstvu vsaj pet let. To je predlog, v skle-pih pa je posebej zapisano, da bo to ena izmed programskih nalog, ki jo bo treba še preučiti. Drugo vprašanje, ki je vezano na to, je vprašanje benificiranja delovne dobe. Predlagano je bilo, da bi delavci, ki delajo na benificiranih delovnih mestih, vendarle ostajali na tem delovnem mestu do 50. leta starosti. Ko smo na našem odboru o tem razpravljali, smo menili, da bi s tem obdržali del delavcev pri proizvodnji. Seveda pa gre za pogoj da so zdravi in sposobni za delo-.
, , 5«. #
j/ggS SfflSSS 321
g ». 18 ' • t **
o 'T
Pri delu uporabljajo najsodobnejše stroje
Zdaj že prava tovarna
Dobrih deset let je minilo od dne, ko je ISKRA na Ljubnem ustanovila delavnico, pred petimi leti pa so stekli stroji tudi v Solča-vi. Danes je na Ljubnem že prava tovarna, pa tudi v Solčavi so uspešno premagali začetne težave.
Največji pomen obeh obratov je gotovo v tem, da sta v veliki meri zajezila odhajanje mladih ljudi v kraje izven občine, da z nijma v Gornji Savinjski dolini nasfaja in-dustrijska tradicija, predvsem pa sta omogočila delo številnim že-nam in materam. Zaposleni uspešno uresničujejo delovne nalo-ge, vse uspešneje pa se vključujejo tudi v samoupravno in družbeno-politično delo.
Pred nedavnim so opravili občni zbor sindikalne organizacije za obe enoti. Poudarili so, da so se v preteklem obdobiu uspešno
vkijučili v stabilizacijska prizade-vanja z nenehnim dyigovanjem produktivnosti in z izvoznimi pri-zadevanji. Zlasti lani so imeli veli-ko težav, saj so morali zaradi po-manjkanja materialov večkrat menjati proizvodni program, kar je vplivalo tudi na uspešnost uresničevanja proizvodnih načr-tov. Z resnim delom pa so načrte le uresničili in rezultati njihovih naporov se odražajo tudi v gospo-darski uspešnosti matične tovarne v Ljubljani.
Temeljna organizacija združene-ga dela Feriti ima dve osnovni organizaciji sindikata, ki sta pros-torsko močno oddaljeni. K uspešnemu delo sindikalne or-ganizacije pa je v veliki meri pri-pomogel učinkovit sistem informi-ranja. Se pomembnejše je dejstvo, da obe poslovni enoti v mozirski
^bčini vse bolj dobivata tudi stro-kovno podobo. Zdaj že imata službo kontrole kakovosti, tehnologa in vodjo poslovnih enot.
Franc Kotar I* proizvodnje
Proizvodne pogoje so v zadnjih letih močno izboljšali
Tako zaokrožena strokovna in tehnološka podoba bo vsekakor pripomogla k samostojnejšemu in boljšemu delu. Uredili so tudi vrsto organizacijskih vprašanj, pa tudi samoupravno in družbenopolitično delo so močno okrepili. Vse bolj delavna je mla-dinska organizacija, sindikalna pa je ob vseh ostalih uspehih v lan-skem letu prvič zagotoveila tudi organizirano letovanje zaposlenih z Ljubnega in iz Solčave. Seveda so na nedavnem občnem zboru sprejeli tudi delovni načrt za naslednje obdobje in izvolili novo vodstvo osnovne organizacije.
Gasilsko društvo Šalek
V prihodnjem ietu bodo razrešili tudi vprašanje vodovoda v Spodnjih Ravnah
Krajevna skupnost Ravne
Porabili so večino sredstev tretjega krajevnega samoprispevka
Krajani Raven so tudi lansko leto končali nadvse uspešno, saj so v celoti uresni-čili zelo optimistično zastavljen program. Asfaltirali so kar osem odsekov krajevnih cest v skupni dolžini 3.500 metrov. Poleg tega pa so posodobili dva eestna odseka dolga 700 metrov. Za to so porabili 6,5 milijonov dinarjev, krajani pa so sami zbrali 650 tisoč dinar-jev. 3 milijone dinarjev so dobili po prednostnem vrstnem redu iz B programa sredstev tretjega samoprispevka, 1 mili-jon pa iz A programa. Poleg tega pa je milijon dinarjev namenil za ureditev njihovih cest še koordinacijski odbor za programe krajevnih skupnosti. Ob tem velja poudariti še to, da so krajani pri urejanju cest zelo veliko udarniško delali. Kot je povedal predsednik sve-ta krajevne skupnosti Rudoif Olup so opravili več kot 2.500 prostovoljnih ur. Poleg tega so krajani prostovoljno preva-
žali tovore v traktorji. Tako jim je tudi uspelo zastavljeni program uresničili 130 odstot-no. Seveda pa šo porabili večino denarja, ki ga bodo s samoprispevkom zbrali v tem srednjeročnem obdobju.
Vso pozornost so v tej krajevni skupnosti lani namenili tudi pripravam na le-tošnje volitve. Povedati je potrebno, da so priprave do-bro stekle, pri tem pa so 'sodelovale vse družbenopoli-tične organizacije in samou-pravni organi. Skupno je bil evidentiran 101 delegat. Pri tem pa so si prizadevali, da bi bili zastopani kandidati iz vseh zaselkov Raven, zajeli pa so tudi vse strukture. Preteklo nedeljo so izvedli tudi temeljno kandidacijsko konferenco, na kateri so potrdili 70 kandida-tov za delegate za zbor krajev-nih skupnosti skupščine občine Velenje in za skupščine samou-pravnih interesnih skupnosti. V tej krajevni skupnosti bodo
Osnovna organizacija ZSMS Ravne
Dobro sodelovanje
Mladi so v Ravnah pobudniki številnih akcij, skrbijo pa tudi za kulturne prireditve v kraju. Pred dnevi so uspešno opravili vrsto aktivnosti ob pohodu po poteh Štirinajste. Pohodnikisonamreč
Srečko Potočnik
pri njih prenočili, v teh dneh pa se prizadevno skupaj z združe-njem zveze borcev pripravljajo na proslavo krajevnega prazni-ka.
»Kljub temu, da so naši čjani zelo oddaljeni. Ravne so namreč razstresene po številnih hribčkih in dolinicah, se različnih akti-vnosti prav radi udeležujejo,« poudarja predsednik osnovne organizacije ZSMS Ravne Srečko Potočnik. Skupno ima ta
osnovna organizacija 80 članov, aktivnih pa jih je približno po-lovica. V preteklem letti so mladj te krajevne skupnostf zastavlje-ne naloge uspešno opravili.
Vsako leto sodelujejo pri or-ganizaciji pohoda po poteh Šti-rinajste ter pri pripravi ob kra-jevnem prazniku. Proslavo pri-pravijo tudi v počastitev dneva žena, posebej slOvesno pa pro-slavljajo tudi 1. maj, ko pripra-vijo kresovanje. Predsednik osnovne organizacije Srečko Potočnik je tudi povedal tudi, da zelo dobro sodelujejo z vsemi družbtnopolitičnimi organiza-cijami in samoupravnimi organi v kraju. Škupno načrtujejo vse akcije.
Mladi so zadovoljni tudi z upoštevanjem njihovih mnenj. »Starejši nas dobro upoštevajo in resnično je čutiti, da upoštevajo dejstvo, da je na mladih bodoč-nost. Usmerjajo nas pri delu, znajo pa prisluhriiti tudi našim željam in potrebam,« pravi Srečko in doda, da so si mladi v Ravnah dolgo želeli športnega igrišča, ki so ga pred dvema le-toma na njihovo pobudo tudi zgradili.
Ravno na športnem podrocju so mladi Ravenčani prav tako zelo aktivni. Že vrsto let tekmu-jejo za Kajuhov pokal, v nogo-metu pa so že dve leti zapored osvojili prvo mesto.
M. Z.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ravne Rudolf OIup: »Družbenopolitične organi-zacije in samoupravni organi delujejo v naši krajevni sku-pnosti složno.«
imeli v prihodnjem maridat-nem obdobju 12 delegacij, od tega eno za zbor krajevnih skupnosti, dve združeni za SIS materialne proizvodnje in de-vet posebnih delegacij za SIS družbenih dejavnosti.
V Ravnah so torej na volit-ve, ki bodo 14. marca dobro pripravljeni. Imeli bodo dve volišči, in sicer na družbenem posestvu Ere in v prostorih osnovne šole.
Kakšne naloge pa čakajo kra-jane tega kraja v prihodnje?
Letos nameravajo urediti ogrevanje v domu družbeno-političnih organizacij. Hoteli so sofinancirati gradnjo prizid-ka pri šoli z 200 tisoč dinarji, vendar pa bo gradnja prizidka zaradi omejitev investicij odlo-žena. Prav tako naj bi letos v sodelovanju s štabom to uredili v kraju center zvez z vsemi potrebnimi napravami. Vzdrževali bodo 17 km krajev-nih cest. Pri tem računajo, samo stroške potrebnega mate-
riala, medtem ko bodo vsa de-la opravili udarniško. Veseli so, da je samoupravna interes-na komunalna skupnost za le-tos v svoj program zapisala tu-di osnovo ceste od Stropnika proti Joževemu mlinu. Ta ce-sta je že nekaj let v zelo slabem stanju. Letos ima komunalna skupnost v ta namen na voljo 6 milijonov dinarjev. S tem denarjem bodo lahko uredili približno kilometer te ceste široke 5 metrov.
Borci tega kraja pa so v svoj program zapisali ureditev bru-narice v bližini spomenika v spomin na težke boje Štirinaj-ste na tem področju. V njej bodo zbrali zgodovinsko gradivo o teh dogodkih. Pri uresničitvi te naloge bodo bor-cem pomagale vse ostale drjtžbeno politične organizacije in samoupravni organi krajev-ne skupnosti.
V prihodnjem letu namera-vajo prispevati 400 tisoč dinar-jev za ureditev vodovoda v spodnjih Ravneh. V tem srednjeročnem obdobju pa imajo v programu tudi uredi-tev avtobusnih postajališč.
„Naloge, ki čakajo krajane Raven v tem srednjeročnem obdobju, niso majhne," pou-darja predsednik sveta kra-jevne skupnosti Ravne Ru-di Olup, „zlasti, če upošteva-mo, da smo večino denarja, ki ga zberemo s sredstvi samo-prispevka, že porabili. Vendar menim, da ni bojazni, da nalog ne bi uresničili. Ravenčani smo pripravljeni veliko napraviti z udarniškim delom, včasih pa je potrebno za kakšno pridobitev seči tudi v žep. Tudi pri tem nismo imeli težav. Povem naj še to, da vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v kraju delujemo zelo složno. To pa je tudi osnova za uspešno delo."
M. Zakošek
Tisoč prostovoljnih delovnih ur
Te dni se v gasilskih društvih v Saleški dolini vrstijo letne konfe-rence, na katerih gasilci ocenjujejo opravljeno delo, sprejemajo delov-ne in finančne načrte ter volijo nova vodstva. Tako je bilo pred dnevi tudi na letni konferenci gasil-skega društva Šalek. Ko so ocenje-vali dosedanje delo, so med drugim menili, da bi lahko bilo še uspešnej-še, če bi bili deležni večje pomoči krajevnih družbenopolitičnih orga-nizacij. Tu ne gre zgolj za finančno pomoč, temveč tudi zamedsebojno sodelovanje in dogovarjanje. , Kljub vsemu pa se gasilci v Ša-leku z doseženim lahko pohvalijo, saj so na vseh področjih dosegli vr-sto vidnih rezultatov. Naj jih ome-nimo le nekaj. Gasilsko društvo Ša-lek pokriva velik okoliš Šalek—Go-rica, Konovo in Paka, kljub temu pa so gasilci lani opravili 60 požar-novarnostnih pregledov ter ob tem ugotovili vrsto nepravilnosti. Še posebej v naselju Gorica je bilo teh nepričakovano veliko. Zato je razumljivo, da so velik del svoje dejavnosti namenili prav preventiv-nemu delu. Ob tem seveda niso zanemarili usposabljanja članov, od česar je prav tako odvisna uspešnost opravljanja nalog. Prav tako ugotavljajo, da se vse premalo mladih vključuje v gasilske vrste, kar je za prostovoljna 'društva navsezadnje tudi vprašanje obsto-ja. Kaj je tisto kar mlade pritegne v gasilske vrste je težko reči, brez dvoma pa so prav tekmovanja ena tistih oblik, za katere je veliko zani-manja. Tega se dobro zavedajo v šaleku, saj lahko tako razumemo njihove uspehe tudi na tem podro-čju. Razumljivo je, da največ pozornosti namenjajo vsakolet-nemu gasilskemu tekmovanju za pokal Saleške doline. Da je orga-nizacija tega tekmovanja resnično dobra in zgledna potrjuje rekordna udeležba, v lanskem letu. se je tek-movanja udeležilo 133 gasilskih desetin iz raznih krajev Slovenije.
Poleg tega so se gasilci iz šaleka udeležili tudi vseh občinskih in medobčinskih tekmovanj, na kate-rih so dosegli vrsto odličnih rezulta-tov.
Da so člani gasilskega društva Šalek resnično prizadevni pri svo-jem delu, pove tudi podatek, da so lani opravili preko 1000 ur prosto-voljnega dela. To je seveda dokaj-šen prihranek pri že tako pičlih finančnih sredstvih.
Društvo pa se pri svojem delu srečuje s težavo, ki ga zaradi pomanjkanja denarja ne bo zlahka rešilo. Gre predvsem za tehnično opremo, ki je dotrajana in pomanj-kljiva. Poleg orodnega voza in cis-teme starejšega tipa, bi nujno rabili novejšo in sodobnejšo cisterno, Manjkajo pa jim tudi drugi tehni-čni primomočki, ki so za sleherno gasilsko društvo nujno potrebni.
Na letni konferenci so člani gasil-skega društva šalek sprejeli delovni načrt za letošnje leto, v katerem so zapisali vse predvidene aktivnosti, ki jih želijo uresničiti v letošnjem letu. Kot doslej bodo tudi v bodoče največ pozornosti namenili požarni varnosti, oziroma preventivi. Na osnovnih šolah Veljka Vlahovićain bratov Mravljak bodo organizirali gasilski krožek. Nadaljnja skrb bo tudi vključevanje čimvečjega šte-vila novih članov v gasilske vrste, predvsem seveda mlajših. Zaradi pomanjkanja pisarniških in skladi-ščnih prostorov bodo sedanje pod-strešje v domu preuredili v te name-ne. Poleg vsega omenjenega bodo v letošnjem letu izvedU tekmovanje za pokal Šaleške doline ter se udele-žili tudi vseh pomembnejših občin-skih in medobčinskih tekmovanj.
Izbrali so tudi novo vodstvo in za predsednika znova izvolili Rafka Goršeka. Na koncu konference so za dolgoletno delo v gasilski orga-nizaciji podelili še občinska priz-nanja in odlikovanja.
B. Mugerle
Podstrešje doma bodo preuredili za pisarniške in skladiščne prostore
Krajevna skupnost Konovo
Druqo srečanje pevskih zborov
V nedeljo, 14. februaija je KUD »Lipa« Konovo organizi-ralo 2. srečanje pevskih zborov v počastitev slovenskega kulturne-ga pranika. Vsem nam je' bil v spomin njihovo 1. srečanje,. na katerem so sklenili, da se bodo srečevali vsako leto. Obenem pa je to tudi pomenilo začetek organi-zirane kulturne dejavnosti v novih prostorih doma DPO Konovo.
Z zanimanjem smo pričakovali začetek nedeljskega nastopa. V do zadnjega kotička polni dovrani, smo bili priča dobremu nastopu pevskih zborov s Konovega, iz Raven in Gaberk, ki jih vodi An-drej Pačnik ter nastopu mešanega
pevskega zbora »Stane Sever« iz Skal, ki ga vodi Pavla Lipnik ter vokalnemu kvintetu »Flamingo« pod vodstvom Cirila Zdovca. Zadnja dva sta bila na srečanju prvič, zato so ju poslušalci še po-sebno toplo pozdravili.
Ljudje so zadovoljnih obrazov odhajali. Karnekako prekratkoje bilo vse skupaj, čeprav je koncert trajal skoraj eno uro. V pogovoru z njimi je bilo opaziti, da na tovrstno srečanja radi prihajajo in da cenijo lepo slovensko pesem.
Zato zaželimo zborom veliko uspeha tudi v soboće in čim več podobnih nastopov.
Orientacijski pohod
V bližini spomenika v spomin na težke boje Štirinajstebodo člani združenja zveze borcev Ravne postavili brunarico, v kateri bodo uredili spominski muzej
Vsoboto, 13. februarjaje OOZSMS Konovo organizirala orientaeijski po-hod za pokal Konovega. To ni bil prvi pohod te vrste, saj so pred leti že or-ganizirali enega. toda zdaj so sklenili, da bodo ti pohodi postali tradicionalni. Na žalost se je pohoda udeležilo le 6 ekip, čeprav so bile povabljene vse OO ZSMSvKS.
Tekmovalci so morali preteči 8 km dolgo progo m odgovoriti na vprašanja iz: NOB, zgodovine SKOJ in prve po-moči. Pokazati pa so morali tudi svoje strelke in nogometne sposobnosti na zaledenelem igrišču. Kliub mrazu.
megli m težki pou so zmagovalci do-segliodličen rezultat, saj sodoseglinov rekord proge. Kot že rečem to so bili mladinci OO ZSMS uesni oreg v po-stavi: Mohorko, Kotnik, Cvikl. Tudi drugo mesto so zasedli mladinci De-snega brega, tretje uvrščena pa je bila . ekipa OK ZSMS komisija za SLO in obnavljanje tradicij NOB. Zmagovalci so prejeli pokal, vse ostale ekipe pa priznanja in značke. Pokrovitelj letoš-njega pohoda je bil Peter Vodišek, Avtoličarstvo Škale, ki je najboljšim tudi podelil priznanja.
Z. S.
6*5___Našikrajiin Hudje	Številka 7 (621) — 18. februarja 1982
Številka 7 (621) — 18. februarja 1982
Obujanje tradicij NGB
Pohod po poteh XIV. divizije
Vedro lahko gledamo v prihodnost
S pesmijo, kot so v sredo odšli na pot, so v petek popoldan mladi iz občine Velenje končali pohod po poti legendarne XIV. divizije. Mladinci, katerim so se priključili tudi mladi iz Žalca in nekaterih pobratenih občin, so prejeli pre-hodni prapor od mladincev iz Celja. v sredo zjutraj v Stranicah. Mimo spominskih obeležij so nato krcnili prek Paškega Kozja-ka do Pake. kjer so pripravili mi-ting in prvič prenočili. Pohod so nadaljevali skozi Cirkovce, na Graško goro ter pri spomeniku pripravili slovesnost, na kateri so se spomnili težkih bojev, ki jih je divizija bila v hudi zimi na tam-kajšnjih pobočjih. Na Graški gori so pohodnikom spregovorili tudi borci XIV. divizije ter jim tako približali trpljenje izmučene di-vizije. Slavnostni govor je imel Milan Pugelj iz Šoštanja, prvo-borec, udeležencec pohoda XIV. divizije na Štajersko.
Milan Pugelj je mladim spre-govoril o poti »Stirinajste« in o velikih naporih, ki so jih prenašali borci te divizije opisaljimje težke
boje s premočnim, dobro oboro-ženim in spočitim sovražnikom. Ob koncu pa omenil, da kljub velikim zaostritvam, s katerimi se srečuje današnji svet, lahko vedro gledamo v prihodnost, saj je po-rok naše svobode tudi mladina, ki seje vedno in povsod pripravljena postaviti v bran za tiste ideale, ki so jih v preteklosti tako stežka priborili.
Z Graške gore so nato pohod-niki krenili proti Ravnam, kjer so po večernem mitingu drugič pre-spali. Zadnji dan pohoda pa so opravili pot od Raven do Zavo-denj ter tam predali pohodni prapor mladim iz mozirske obči-ne. Skupno z njimi so odšli še do Žlebnika ter počastili spomin na velikega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha, ki je padel na pragu te domačije. Od tam so se veseli, polni novih vti-sov, novih spoznanj in nekoliko tudi utrujeni odpravili Titovo Velenje ter se na Titovem trgu poslovili, vendar z željo, da se prihodnje leto na pohodu spet snidejo.
Mladim je pri spomeniku na Graški gori spregovoril prvoborec Milan Pugelj
Za hrano so skrheli vojaki
Prišli so tudi borci Štirinajste
tem dokazujejo, da so pravi na-sledniki naše revolucije, in da bodo gradili tako trdno prihod-nost naše socialistične revolucije, kotsmojomi.
Tudi na Graški gori, gori ju-rišev, kjer je legendarna Štiri-najsta bila zelo hude boje s šte-vilčno močnejšim sovražnikom, so mladi pohodniki za dalj časa postali in se pri spomeniku po-klonili padlim borcem te divizije. Zelo veseli so bili, ker so bili med njimi na Graški gori tudi štiije borci Štirinajste. Domačin Mi-lan Pugelj iz Šoštanja, ki jim je spregovoril in v nekaj stavkih obudil spomin na tisti februar leta 1944. Na Graško goro pa so prišli tudi Rudi Bertoncelj iz Ljubljane, Stane Jančar iz Do-lenske in Helena Džeamfrate-Morovec iz Nove Gorice. O tem spominskem pohodu mladih so povedali:
HELENA DŽEAMFRATE -MOROVEC: Doma sem iz Nove. Gorice. Tudi jaz sem prišla na
Dolga kolona
RUDI BERTONZELJ -LJUBLJANA: Takrat sem bil borec Tomšičeve brigade, bil sem komandir čete in sem med drugim sodeloval tudi v bojih na Graški gori. Po dolgih letih sem sedaj prvič na Graški gori in moram reči, da se mi zdi okolica povsem drugačna, saj mi je pravzapra v vse novo. Takrat je tu padal sneg, danes pa je lepo sončno vreme.
Današnje srečanje tu na Graški gori s pohodniki, ki obujajo svetle tradictje na tiste težke čase, je zame tzredno prijetno doživetje. Mislim, da so takšni pohodi ne-precenljiva vrednost za krepitev bratskih vezi in večje medsebojno poznavanje.« ■
STANE JANČAR: Doma sem z Dolenjskega, vendar živim v Splitu. Tudijazsem bil borec XIV. divizije, in sicer I. bataljona. Ta-krat nisem imel niti dvajset let. Spopadov na Graški gori se spo-minjam kot nenehnega boja v hudem mrazu in globokem snegu. Šele, ko je bilo ofenzive konec, sem pravzaprav doumel, koliko smo takrat, ne le na Graški gori, ampak na celi poti, ki smo jo prehodili, morah' pretrpeti. Bili smo lačni, premraženi, ter ne-nehno preganjani od premočnega sovražnika.
Zelo sem vesel, ko vidim vse te mladince, ki so se udeležili poho-da po poti Štirinajste, saj mladi s
Helena Džeamfrate-Morovec
Štajersko s XIV. divizijo. Po osvoboditvi sem bila na Graški gori še ob otvoritvi prvega spo-menika. danes pa sem drugič tu-
Prav posebni občutki me ob-dajajo, ko gledam mladince in mladinke —• pohodnike. Zdi se mi, kakor da bi stala v njihovih vrstah in mi je po eni strani zelo hudo, saj me spomini vežejo na preteklost, po drugi strani pa mi je lepo, ker tudi tako vidim, da naš boj ni bil zaman. Mladina hodi po naših stopinjah in želim, da bi uspešno nadaljevali tisto, kar smo mi v preteklih letih začeli.
Spopadov na Graški gori se spominjam zelo odmaknjeno, ma.sikaj je že pozabljeno. Biloje zelo hudo, nečloveško, nevzdr-žno. Ko sem bila s Štirinajsto na Štajerskem, nisem imela niti de-vetnajst let. V teh bojih pa smo odraščali in se kalili, pa tudi mnogo prehitro dozoreli.
Vojaki so na Graški gori izstrelili častno salvo in se tiidi tako poklonili spominu junaškim borcem Stirinajste
Rudj Bertoncelj
Stane Jančar
Na Gori jurišev so pohodniki zaplesali tudi kolo
Nova
znanstva, prijateljstvo, bratstvo
Tudi na letošnjem pohodu je sodelovalo veliko mladih iz raznih krajev, med njimi pa so bili tudi pohodniki iz pobratenih občin pa tudi vojaki. Takole so med potjo spregovorili o tem spominskem podhodu in o obujanju svetlih tradicij NOB.
JOŽE PEČEČ-NIK, koman-dant pohoda:
»Letošnjega pohoda se je udeležilo 168 pohodnikov. Na naši etapi so sodelovali mladi iz žalske in velenjske občine ter iz pobra-tenih občin Subotica, Vrnjačka Banja in Split. Na pohodu so bili še nekateri drugi udeleženci ter vojaki iz vojašnice XIV. divizije iz Postojne. Mislim, da je letošnji pohod dobro organiziran, večjih težav nismo imeli. Zato pa nem je ustrezalo tudi vreme, saj je bilo ves čas sončno. Najbrž je to prvi pohod v tako lepem vremenu.«
RADOSLAV ČERIĆ, Vrnja-čka Banja:
»Sem predsed-nik občinske konference ZSMS Vrnja-čka Banja. Ni-sem prvič v ob-čini Velenje, se pa prvič udeležujem pohoda. Poleg mene sta tu še dva mladin-ca iz Vrnjačke Banje. O pohodu lahko rečem vse najboljše. Orga-nizacija je dobra, streže pa nam tudi vreme, tako da si lahko ogledujemo tudi zanimivo po-krajino. Vsekakor je lepo, da smo na pohodu tudl mladi tz pobrate-nih občin. saj se tako krepi bratstvo in enotnost. Mislim, da bi večina mladincev iz Vrnjačke Banje prav rada sodelovala na takem pohodu.«
MARJANA PEČOVNIIL Ravne pri So-štanju: »Zapo-slena sem na Rudarskem šolskem centru in se pohoda udeležujem kot predstavnica mladinske organizacije v delovni organizaciji. Prvič sem na poho-du. vendar pa je to tako enkratno doživetje, da bom prihodnje leto prav gotovo spet šla. Pohod je pomemben zaradi obujanja tra-dicij NOB, kakor tudi zaradi krepitve bratstva in enotnosti, saj se tukaj kujejo nova znanstva. Malo je naporno, saj nekaterim primanjkuje kondicije, pa ven-darle ne bo. težko zdržati do konca.«
MARJAN SKAZA, Tito-vo Velenje:
»Pohoda, po poteh XIV. di-vizije se udele-žujem tokrat že trinajstič. Mi-slim, da bi mo-rali takšnim in podobnim pohodom v prihodnje nameniti še več pozornosti in vanje vključiti še več mladih udeležencev. Prav bi bilo, da bi se poleg pohodnikov bolj vključi-le krajevne skupnosti, kjer bi ob pohodu lahko preverili tudi nji-hovo pripravljenost za akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Menim, da bi bilo potrebno organizirati tudi več pohodov k spominskim obeležjem za osnovnošolce ter tudi tako prispevati k ohranjeva-nju tradicij NOB.«
DESETAR ŽI-GIČ, vojna po-šta Ajdovščina:
»S svojimi to-variši sem na pohodu že od začetka. O po-hodu lahko re-čem vse najlep-še. Dobro je organiziran, povsod so nas lepo in prijazno sprejeli. Vesel sem, da se letos udeležujem tega pohoda, saj sem spoznal številne nove prijatelje in kraje. Želel bi, da se tudi v prihodnje odvija ta tradi-cionalni p'ohod po poteh Štirinaj-ste in se tudi tako obuja spomin na padle borce.«
Akademik Josip Vidmar
I
Velika Ijubezen do Ijudskega |
I
Navdušili z jubilejnim nastopom
10-letnica Šaleške folklorne skupine Koleda
Ćeprav je deset let relativno 1 kratko obdobje v delovanju nekega društva ali skupine, je lahko kljub temu zelo bogato, če člani z veliko ljubeznijo delajo v takšni skupini ali društvu, če jim ni žal mnogih ur in popoldnevov, ki jih preživijo na vajah, nastopih, potovanjih in seveda gosto-vanjih. Za člane šaleške fol-klorne .skupine lahko zatrdi-mo, da so vložili mnogo truda, potrebno je bilo veliko samo-odrekanja, da so danes, po desetih letih njihovega delo-vanja, postali skupina, ki ni zaslovela le v domačem kraju oziroma občini, ampak tudi širom po domovini m tudi v tujini.
V desetletnem delova-nju so imeli skoraj 300 nasto-pov, približno toliko plesalcev in plesalk pa se je v teh letih zvrstilo v skupini.
V plesnih postavitvah, so med drugim zapisali v knjiži-ci, ki so jo izdali ob jubileju, —
izročila
petju in glasbi se posku'šamo čimbolj približati izvirnosti. Se' posebno skrb posvečamo narodnim nošam. V godčev-ske sestave pa vključujemo tiste ljudske instrumente, ki že tonejo v pozabo. Taki so ljudska harmonika, tamburi-ce, oprekelj, cimbale in ljerica.
Tako so med drugim zapisali v posebno knjižico, ki so jo iz-dali ob jubileju in v njej v besedi in sliki predstavili nji-hovo nadvse uspešno 10-letno delovanje.
Za jubilej so prejšnji petek pripravili večer slovenskih Ijudskih plesov v domu kul-ture v Titovem Velenju.
Dvorana je bila resnično pre-majhna za vse, ki so želeli biti na njihovem jubilejnem kon-certu. Gledalci oziroma ob-iskovalci pa niso bili le iz Ša-leške doline, ampak so prišli iz raznih krajev Slovenije pa tudi naši rojaki iz Trsta. Ker vsi niso mogli videti njihovega
jubilejnega nastopa so se ve-lenjski Koledniki odločili, da ga bodo ponovili 27. febru-aija.
Zaplesali so šest plesov, med njimi pa so prvič pred-stavili rezijanske in notranj-ske plese. Med posameznimi plesi pa so se predstavili tudi tamburaši in godci.
Gledalci v dvorani so bili na-vdušeni nad njihovim jubilejnim nastopom. Z dolgim aplavzom po vsaki točki in na koncu pa so jim izrekli priznanje za uspešen na-stop in za nadvse bogato desetle-tno delo. Seveda so ob koncu Koledniki prejeli mnoge čestitke tudi od slovenske folklorne sku-pine iz Trsta »Stu ledi«, velenjske Rudarske godbe, čestitko jim je posalala tudi folklorna skupina iz. Ljubljane Tine Rožanc idr. V kratkem nagovoru po koncertu pa je Vinko Šmajs spregovoril je v imenu zveze kulturnih organizacij občine Velenje čestital skupini v imenu zveze terob tem dejal, daje njeno delo vtkano z velikimi čr-kami v kulturni mozaik velenjske občine.
Amatersko gledališče Velenje
Jutri premiera nove igre
Sekira (Janeza Žmavca) je novo delo, s katerim se bodo člani ve-lenjskega Amaterskega gledališča predstavili jutri, v petek, gledal-cem V domu kulture v Titovem Velenju. To bo obenem tudi prva njihova predstava v sezoni 1982 sploh. Delo je režiral član celj-skega gledališča Bogomir Veras, tehnični vodja je Jože Kolar, za luč in ton pa na vajah skrbi, enako bo
tudi med jutrišnjo premiero, Tone Mravljak.
V tej igri za vojaški boben bodo nastopali Leon Cižmek kot Ko-zoman, car Temanije, Marija Ko-lar (voina ministriea Ciprijanka), Karel Cretnik (general Baldomir), Jože Kotnik (carjevič Marko), Milan Tirnanič (dvorni sluga Si-mon), Milena Urnaut (naše upanje
Zorislava), Jana Turnšek-Hey (vamostnik, zlo in smrt) in Majda Gaberšek (igralka pri bobnu).
Po besedah režiserja Bogomira Verasa gre za zelo zahtevno igro. Na premiero so *se člani pripra-vljali zelo skrbno, saj so imeli ne-kaj več kot petdeset vaj. Naj še dodamo, da bo pričetek jutrišnje premiere ob 1930 uri.
- --1
I Ferdo Vesel izpolnil velike I
Pretekli petek je v gale-rijskih prostorih velenjske knjižnice akademik Josip Vidmarodprl retrospektivno razstavo slik Ferda Vesela ob 120-letnici njegovega roj-stva. Josip Vidmar je ob tem slovenskem dogodku spre-govoril zbranim v galeriji:
»Večkrat v življenju sem se vprašal, kakor verjetno marsikdo izmed vas, kaj pravzaprav slika, kaj je to, kar slikarji opravljajo s svo-jim delom. Lahko je reči: slika je okras doma, v kate-rem živimo. Točno je to. Toda okras tega so tudi cvetlice, kijih postavljamo na svoje mize ltd. Kaj je tedaj drugega v slikarstvu, da nas na tako intenziven način veže, ne samo v opremljanju naših bivališč, ampak tudi sicer. Slikarjem so posvečene velike galerije na svetu in veliko ljudi je vpreženih v skrbstvo za nji-hova dela. Kaj je tedaj to, kar hočemo, kar svet vidi v sli-kah in kar seveda od slik tudi zahtevamo. Okras je ena stvar, toda ta okras ne more biti samo to, kar nam dajejo cvetlice. Ta okras je take vr-ste, da nam mora vzbujati neke zelo intenzivne, zelo človeške občutke o življenju,
naloge
pokrajini, portretu, ki ga gledamo— skratka, o vsem, čemur je sHkar posvetil svojo pozornost. To niso navadne dekorativne slike, to so slike globokega poznavanja lju-di, globokega doživljanja življenja posameznih po-krajin, cvetlic, ljudi, vsega živega na svetu, in če nam te slike resnično dajo to, so trajno z nami v življenju, ki nam ga lepšajo in istočasno navdajajo z nekim zado-voljstvom, z neko srečo, da se tu srečujemo z duhom ne-kega velikega človeka, ki je mogel sestaviti, ustvariti, naslikati tako in tako sliko.
Slike so same po sebi zelo preprost čudež, kakor je to paradoks, toda slika je plo-skev, na kateri se nam raz-grinjajo pokrajine, se nam razgrinjajo plastična telesa, stvari pa tudi človek, obraz.
In vse to, kar slikar vlaga v podabljanje tega, vse to prehaja na nas in nas vse ži-vljenje opozatja na to, da je ustvarjena neka lepota, ki nas zadolžuje tudi da bomo to lepoto skušali vsaj doživljati in kolikor toliko
realizirati v svojem življenju.
Mojster Rihar Jakopič mi je ob neki priliki dejal: »Zame so dobre tiste slike, ki so kakor v sanjah.« Tu pri Ferdu Veselu boste naleteli na celo vrsto takih slik, ki so kakor sanjske podobe in mislim, da višje umetnosti, kakor jo je dosegel Ferdo Vesel v nekaterih svojih sli-kah, ki so res kakor sanje, višje umetnosti, si človek skorajda ne more zamisliti.
Mislim, daje FerdoVeselv tem izpolnil velike naloge in da je ustvaril velike stvari za slovensko kulturo, za našo slovensko zavest in kajpada tudi za naše življenje. Mi-slim, da sprejemamo slike, kakor na primer njegov .avtoportret, ki je dejansko zelo verna podoba njego-vega obraza, ki pa je bistvu kakor sanjska podoba. Ta-kih slik ne boste našli na svetu zelo veliko, ampak med tiste redke, ki so, gotovo spadajo nekatere Veselove siike, Mislim da smo lahko hvaležni temu mojstru, mo-ramo pa biti hvaležni tu-kajšnjikulturniskupnosti, ki nam je omogočila, da lahko ,po toliko letih spet enkrat vidimo lepo zbirko Veselo-vih slik.«
Topolšica
Razstava del Milana Matka
V soboto, 6. februaija, so v prostorih hotela Toplica v Topol-lici odprli razstavo del likovnega umetnika Milana Matka iz Tito-vega Velenja. Razstavo je pri-pravilo kulturno-umetniško društvo Dušan Mravljak iz To-polšice in s tem ostalo zvesto na-logi, da bo v Top>olšico vabilo amaterske likovne ustvarjalce iz Šaleške doline. S tem želi društvo popestriti ponudbo kulturnih do-brin krajanom Topolšice in go-stom v hotelu Toplica.
Milan Matko je zanimiv raz-stavljalec, saj upodablja v lesu in je eden redkih, ki se izraža na ta način. Rodil se je v Braslovčah. Želja po likovnem ustvarjanju ga je napotila v šole, vendar je imel možnost opraviti le šolo za tehni-ške risarje v Ljubljani. Risanje ni zadovoljilo njegovih umetniških hotenj, zato se je preusmeril v oblikovanje lesa, resneje pa se je dela lotil-šele, ko se je preselil .v Velenje.
Razstava bo odprta do 29. fe-bruarja, z njeno otvoritvijo in s kulturnim sporedom, ki so ga
pripravili mladinci, pa so v To-polšici počastili slovenski kulturni praznik.	j. Fenko
Milan Matko pri delu
Moški pevski zbor DU Titovo Velenje
Navdušili v Varaždinu
Med eno od zadnjih vaj
Srečanja so vedno prijetna, še tolika bolj, ker je to enkratna pri-ložnost za navezavo tesnejših sti-kov in dogovorov za nadaljnje sodelovanje. S tako ugotovitvijo so zadnjo januarsko soboto odpotovali pevci moškega pevske-ga zbora ter člani izvršilnega odbora društva upokojencev iz Titovega Velenja k svojim kole-gom v Varaždin. Čeprav to ni bilo prvo srečanje obeh društev, je bilo' tokrat kljub vsdmu nadvse prisrčno in delavno. Izmenjava izkušenj', obravnava problematike in dogovor o nadaljnjem skupnem sodelovanju so bile osnovne teme pogovorov.
Velenjčani so si med drugim z zanimanjem ogledali Varaždinske toplice, v katerih deluje tudi bol-nišnica za revmatske bolezni in rehabilitacijo.. Bazeni in drugi objekti so sicer predvsem namenjeni za rekreacijo aktivnih delavcev in upokojencev, ki so del svojih združenih sredstev namenili tudi za izgradnjo teh objektov. Upokojenci imajo v toplicah na dan na voljo 22 ležišč. Dnevna oskrba velja oskrbovanca 250 di-narjev, razliko polne cene pa prispeva društvo upokojencev. Zaradi tako ugodnih pogojev so vse tamkajšnje zmogljivosti namenjene izključno za domače
goste. Poudariti še velja, da so se bb tej priložnosti pogovarjali tudi o morebitni izmenjavi med velenjskimi in varaždinskimi upo-kojenci pri rehabilitaciji in letova-nju. Razumljivo je, da so pred-stavniki društva upokojencev Tito-vo Velenje ponudbo z veseljem sprejeli in obljubili, da jo bodo skušali uresničiti.
Po končanih pogovorih je bil v domu ostarelih v Varaždinu celo-večerni koncert, ki so ga pripravili pevci društva upokojencev iz Ti-
tovega Velenja, ki letos praznujejo 20-letnico delovanja. Zapeli so enaindvajset pesmi, ozračje med poslušalci je bilo nadvse prisrčno. Za vsako zapeto pesem so poslu-šalci pevce nagradili z dolgotraj-nim ploskanjem, ob koncu kon-certa pa so številni ljubitelji zborovskega petja izrazili željo po čimprejšnjem ponovnem snidenju.
Na koncu velja zapisati še, da je bilo to srečanje nedvse prisrčno in koristno, za Velenjčane pa nepo-' zabno.	b. Mugerle
»NaJ čas« glasilo SZDL tzdaja Center za informiranje. propagando in založništvo Velenje. p. o.. Titovo Velenje cesta Františka Foita 10.
•>nas čas<i je bil ustanovljen 1. maja 1965: do I. januarja J973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »sa-leski rudar«. kot.tehnik pa iz-haja »naš tas« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNlSTVO: Marijan Lipo-v5ek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršck. BorisZakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava Titovo Ve-lenje. cesta Františka Foita 10, tele-fon (063 ) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. letna naročnina pa 360 di-nanev (za tujino 720 dtnarjev).
Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje. številka 52800-603-38482.
Grafićna priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo.
Za »NAS ČAS« se po mnenju Se-kretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, šte-vilka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Kultura
Številka 7 (621) — 18. februarja 1982
Številka 7 (621) — 18. februarja 1982
Od četrtka do četrtka
i\5 9
Podelili Napotnikova priznanja
Ob letošnjem slovenskem kul-turnem prazniku so v Šaleški dolini, kot smo že zapisali v prejšnji številki našega tednika, prvič podelili priznanja kulturne skupnosti za posebne dosežke na področju kulture. V ta namen so ustanovili Napotnikovo prizna-nje, diplomo in plaketo. Za aktivno pripadnost kulturnemu društvu v občini bo odslej naprej kulturna skupnost dajala brona-sto, srebrno in zlato Napotniko-vo značko, za posebne zasluge na področju kulture pa še posebno pisno priznanje kulturne skupno-sti.
NAPOTNIKOVO PLAKETO
Najvišje priznanje občinske kulturne skupnosti so letos preje-
li:
IVAM MARIN (ST.):
Vse svoje življenje je posvetil glasbeni vzgoji mladih. Bogate izkušnje, pridobljene še pred vojno v Trbovljah in med NOB v kulturniški skupini na osvoboje-nem ozemlju v Gornji Savinjski dolini, je leta 1946 začel prenaša-ti na mladi rod, najprej v Šošta-nju in po letu 1957 v Titovem Velenju. Prav z rastjo Titovega Velenja je najbolj povezano njegovo delo in življenje. Že leta 1957 je ustanovil mladinsko rudarsko godbo Velenje. Prav ti godbeniki sestavljajo danes jedro rudarske godbe. Ivan Marin je napisal tudi vrsto skladb, med njimi Koračnico rudarjev in Graditeljem Velenja. Je nosilec najvišjih občinskih in slovenskih pnznanj, prejel pa je tudi držav-no odlikovanje.
RUDARSKA GODBA:
To je kolektiv ki združuje učence, dijake, študente in delav-ce. Ustanovljena je bila leta 1919 in zvesto nadaljuje kulturno izročilo delavcev rudarjev, na kar so posebej ponosni. Prav za takšno napredno kulturno po-slanstvo delavcev rudatjev jih je predsednik Tito ob njihovi 50-letnici odlikoval z visokim odli-kovanjem, z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Rudar-ska godba je nosilec tudi vrste drugth. priznanj in nagrad.
KUD SMARTNO OB PAKI:
Lani je slavilo 75-letnico delo-vanja. Tako danes deluje v Šmartnem ob Paki »Gledališče pod kozolcem«, folklorna skupi-na »Oljka«, moški pevski zbor, Hkovna in literarna sekcija in KUD na osnovni šoli. Posebno »Gledališče pod kozolcem« je s svojimi umetniškim dosežkom poznamo širom po domovini in tujini.
NAPOTNKOVA DIPLOMA:
Občinska kulturna skupnost podeljuje za izjemne umetniške dosežke skupinam in posamezni-kom in za več kot 50 let dela na kultumem področju Napotniko-vo diplomo. Letos so jo prejeli: Ivan Marin ml. Alojz Koren, Leon Čižmek, Silvo Tamše, Jan-ko Lukman, Bogomir Veras, Viktor Hladin, Miha Berločnik, Franc Klančnik, Ivan Hrovat, »Gledališče pod kozolcem«, de-kliški pevski zbor gimnazije Tito-vo Velenje, moški pevski zbor Kajuh, DPD Svoboda Šoštanj, godba Zarja Šoštanj, ŠFS Kole-da.
NAPOTNIKOVO PRIZNANJE
Podeljuje občinska kulturna skupnost za posebne uspehe in prizadevno delo posameznikom, društvom in organizacijam zdru-ženega dela s področja kulture. Prejeli so jih: Alojz Zavolovšek, Kulturni center — knjižnična dejavnost, Karel Čretnik, Jože Kotnik, Marija Kolar, Jože Ko-lar, Tone Mravljak, Boris Vrhkar, Vojko Sever, Karel Se-me, Pavla Lipnik, Vinko Čulk, Franc Goljuf, Jakob Holešek, Leopold Krevzelj, Franc Kričej, Jože Kričej, Albin Plamberger, Rudi Pok, Franc Verzelak, Jože Zdovc, Maijan Stropnik, Stane Brunšek, Jože Kralj, Alojz Kri-čej, Ludvik Kričej, Andrej Oven, Janez Polanc, Rafko Kova, Alek-sander Samobor, Janko Zacir-kovnik, Zdravko Zupančič, Branko Škruba, Alojz Srebre, Ivan Matko, Karel Pungartnik, Jože Vučina, Franc Vačovnik, Jože Pirečnik, Franc Obreza, Jože Oštir, Alojz Klančnik, Tine Steblovnik, Ivan Novak, Tone Rep, Boris Kumer, Karel Kor-dež, Ludvik Glavnik, Neva Trampuš, Mile Trampuš, Milka Jamovič, Maks Podlesnik, Ciril Vertačnik, Anica Šuligoj, Zmago Frankovič, mešani pevski zbor Gorenje, Amatersko gledališče Velenje in Šaleški oktet.
[
Rudarski šolski center Velenje
Proizvodno delo učencev
Začetek drugega polletja v šol-skeni letu 1981/82 za vse učence prvih letnikov usmerjenega izobraževanja pomeni nov korak na poti reforme izobraževanja. 15. februarja so tovarne odprle vrata za okoli 30 tisoč prvošolcev, ki si bodo v desetih dnevih proizvodne-ga dela nabirali prve delovne izku-šnje.
V sredstvih javnega obveščanja je bilo zaslediti, da priprave na proizvodno delo učencev niso potekale v vseh šolah tako gladko, kot je bilo ' predvideno. Spo-razumevanje / in dogovarjanje o bistvenih elementih proizvodnega dela ni bilo končano v predvide-nem roku, zato tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvaja-nju vzgojno-izobraževalnih pro-gramov ni bil pravočasno sklenjen. Zaradi tega se v nekaterih šolah v naši republiki niso prizadevneje lotili reševanja vprašanj v zvezi s proizvodnim delom, kar pomeni, da so ponekod pri organiziranju proizvodnega dela nastale precej-šnje zamude, ki jih ne bo mogoče nadoknaditi. Od tod je mogoče sklepati, da proizvodno delo ne bo povsod potekalo tako, kot je bilo prvotno predvideno.
Takih težav v RSC ni bilo, kajti kot je izjavil vodja šol Računalni-ške in elektro usmeritve v TOZD EKS Tone Gams, so pri njih skupno s kovinarsko usmeritvijo priprave na proizvodno delo pričeli že aprila lani. Tedaj so se zače-li pogovarjati z delovnimi or-ganizacijami o razporejanju učencev iz RŠC na proizvodno de-lo. Tako zgodnje priprave so omogočile, da so bile pravočasno opravljene vse zadeve glede sprejetja samoupravnega sporazu-
ma in podpisa pogodb z delovnimi organizacijami. Poleg te for-malnosti so v RŠC pripravili tudi izvedbe učnih načrtov ter izbor za učence primernih del, ki jih bodo opravljali med proizvodnim de-lom. Omenjene priprave so bile veliko lažje tudi zato, ker sodelovanje med RŠC in or-ganizacijami združenega dela pote-ka že dolga leta. Zato tudi, kot je dejal vodja kovinarske usmeritve v TOZD EKS Andrej Kuzman, proizvodno delo za RŠC ni neka bistvena novost: ,,Če upoštevamo specifične oblike sodelovanja med našo šolo in organizacijami združenega dela, potem je proizvodno delo le ena od že vpeljanih oblik sodelovanja. Zato pri dogovarjanju o razporejanju učencev na proizvodno delo nismo imeli z delovnimi organizacijami omembe vrednih težav.
Proizvodno delo učencu
RŠC se razlikuje od nekaterih šolskih centrov, ki so zaprti vase in ki bodisi v učnih programih niso imeli praktičnega pouka, ali pa so ga izvajali zgolj v lastnih delavni-cah. Ze več let pred šolsko reformo so naši učenci opravljali praktični pouk, v šolskih delavnicah pa tudi v delovnih organizacijah, predvsem v DO Teš, DO plastika, TGO Go-renje, DO Eso oziroma v sozdu Rek ter seveda v proizvodnih temeljnih organizacijah v RŠC. Zato je organiziranje proizvodnega dela za našo šolo veliko lažje, kot pa bi bilo, če bi se naše sodelovanje z organizacijami"Združenega deia pričelo šele sedaj, ko to zahteva od srednjih šol stavlja šolska reforma."
Po besedah Andreja Kuzmana gre temu sodelovanju tudi zah-
vala, da so lahko učence iz RSC razporedili na proizvodno delo v delovne organizacije, ki so v kraju, kjer učenci prebivajo. V velenjski in mozirski občini ter v občinah koroškega območja, so organiza-cije združenega dela poleg lastnih štipendistov sprejele na proizvodno deio tudi ostale učence iz RŠC. Te-žave so bile v celjski in žalski ob-Sni, kjer je bilo združeno delo pri-pravljeno od skupno 40 učencev, ki prebivajo v teh občinah, sprejeti le 12 lastnih štipendistov. V RŠC so problem rešili tako, da so presežek učencev iz Celja in Žalca razpore-dili na proizvodno delo v velenjske delovne organizacije.
Učenci rudarske smeri bodo proizvodno delo pravljali v RŠC, tozd Rudarski praktični pouk. V tej temeljni organizaciji so sprejeli tudi organizacijo proizvodnega dela za elektro-kovinarsko usmeritev, ki pa bo potekala v DO RLV — tozd Jamska mehanizacija. Vodja praktičnega pouka v tozd RPP Drago Bizjak je dejal, da so v nji-hovi temeljni organizaciji proizvo-dno delo zastavili tako, da se bodo učenci bolj intenzivno vključevali v posamezne delovne faze. Tako bodo iz tehnologije pridobljeno znanje lahko izpopolnili v konkret-nem proizvodnem delu. S tem bodo učenci med drugim pridobili de-lovne sposobnosti in navade ter pravilen odnos do dela in tehnolo-gije.
Ker zakon omejuje kakršno koli delo v jami, če učenci niso dopolnili šestnajst let, bodo pridobivali osnovna znanja iz proizvodnega dela izven jame, nekoliko starejši učenci pa že delno v jami.
S.G.
Aktiv delovnih invalidov RŠC Velenje
Skrb za slehernega
člana
Pred šestimi leti so na Rudar-skem šolskem centru Velenje ustanovili aktiv društva invalidov.
Vseskozi so si prizadevali, da bi bilo delo kar najbolj učinkovito, karjim je brezdvoma tudi uspelo.
Predvsem so se usmerili v reše-vanje lastnih težav, kijih ob stotih članih, kolikor jih šteje aktiv, ne manjka.
»Sicer pa je delo aktiva pote-kalo v skladu s programom akti-vnosti, ki smo ga sprejeli na ob-čnem zboru pred letom dni«, je poudaril predsednik izvršilnega odbora aktiva invalidov RSC Velenje Jože Štefanič in nadalje-val: »Čeprav smo z dosedanjo aktivnostjo članstva zadovoljni,
Ijenih 30. Brez dvoma bo to velik korak k ustreznejšemu in hitrej-šemu reševanju odprtih vprašanj, naših invalidov. Veija pa omeniti, [da smo prav v zadnjem času s Isodelovanjem in razumevanjem, nekaterih služb uspeli odpraviti vrsto spornih in nerešenih vpra-šanj.
Nadvse zadovoljni smo tudi z uspešnim pridobivanjem de-narnih prispevkov, ki so jih na-kazale osnovne organizacije sin-dikata tozdov RŠC za našo deja-vnost.
Tudi v bodoče nas čakajo po-membne in odgovorne naloge.
Najpomembnejša je vsekakor skrb za slehernega invalida, ki naj postane enakopravni nosilec in obilikovalec družbenega in poli-tičnegaživljenja. Še nadalje bomo namenili življenjsko bit, ne le ak-tiva, temveč tudi vsakega posa-menezga človeka. Pričakujemo
tudi več aktivnosti in žihvanosti na področju rekreacije, ki smo jo doslej vse preveč zanemarjali.
Navezali bomo stike z drugimi aktivi društva invalidov, izme-njali izkušnje in pričeli sodelovati. Zelimo si tudi več plodnega so-delovanja z občinskim društvom invalidov. Tudi po reorganizaciji delovne organizacije RŠC nas čaka veliko dela, saj bomo morali namesto sedanjega aktiva usta-noviti vsaj tri nove, če želimo, da bodo naši invalidi deležni enake ali pa še večje pozornosti kot se-daj.«
O vseh teh vprašanjih bodo člani aktiva društva invalidov RŠC Velenje spregovorili v so-boto na občnem zboru. Sprejeli bodo tudi delovne smernice in izvolili novo vodstvo.
B. Mugerle
Skupščina rdečega križa Velenje
Jože Štefanič
sem prepričan, da bi zdelovanjem in prizadevanjem slehernega čla-na lahko dosegli še več. To po-meni, da bi lahko še v večji meri zadostili potrebam naših članov.
V poslovniku o delu so natanko določene pravice in obveznosti organov aktiva, delovanje naših delegatov v drugih društvih, sa-moupravnih organih in družbe-no-političnih organizacijah. V iz-vršilni dobr osnovne organizacije sindikata, samoupra vne organe in v samoupravne interesne sku-pnosti smo delegirali 50 članov našega kolektiva. Nadvse bomo zadovoljni, če jih bo od teh izvo-
Lani več kot 500 novih krvodajalcev
V Šaleški dolini je v preteklem letu kar 3.721 občanov darovalo kri. Spodbudno pri tem je, da je bilo lani kar 534 takih, ki so se prvič odločili za to človekoljubno dejanje. V občini pa je tudi veliko takšnih krvodajaicev in krvoda-jalk, ki so to dragoceno tekočino darovali več kot petdesetkrat, Mirko Žirovnik iz Titovega Vele-nja pa celo 123-krat.
Letos naj bi bilo v Šaleški dolini — kot so se dogovorili na zadnji seji komisije za krvodajalstvo pri skupščini rdečega križa Velenje, 3.500 odvzemov krvi za potrebe slovenjegraške in celjske bolni-šnice ter zavoda za transfuzijo
Ljubljana. Prvi odvzem krvi bo 4. marca za potrebe slovenjegraške bolnišnice, enako tudi 11. 18. marca. Nato bodo krvodajalske akcije še v maju, juniju avgustu, septembru in oktobru.
V Šaleški dolini ni nikoli težav s pridobivanjem krvodajalcev, teža-ve pa ima komisija za krvodajal-stvo s prostori, saj v Titovem Ve-lenju ni primernih prostorov za odvzem krvi. Na šolah je namreč pouk, v zdravstvenem centru pa je premalo prostora za tako mno-žični odvzem, zato so zelo hvaležni kolektivu z delavske univerze, ki je doslej vedno pokazal razumevanje in jim v času akcije odstopil pro-store.
Jezikovno razsodišče (58)
Tivolska dvorana
Josip Jereb iz Ljubljane nam
piše:
,,Vnovič sem prebral Slovenski pravopis Stanka Bunca iz leta 1977. Uganka mi je, kako je av-tor prišel do tega, da je Zavodu Tivoli pridejal tujko ,,hala", ki je za športni zavod popolnoma neprimerna. Po Glonarjevem nemško-slovenskem besednjaku pomeni tujka ,,hala": veža, hod-nik, lopa, tržnica, tudi hotelska veža. V Javnih skladiščih v Ljubljani se ponašajo s tujko, čeprav imajo za svoje poslovne prostore lepo ime SKLADIŠČE, ki vse pove. V nekaterih listih se po nepotrebnem ponavlja ,,ha-la" pri stavbah, ki to kaže malo-marnost do slovenskega jezika ali nevednosti. Vsaka tujka osta-ne tujka, ne more ponarodeti. Uporabljamo jo le, če nimamo druge izbire."
Uradno ime tivolskega zavoda, kakor je zapisano v telefonskem imeniku, se glasi športno rekrea-cijski zavod, Center Tivoli. Začetnemu vodstvu je treba priznati, da je skušal najti skup-
no slovensko ime, pa se to ni posrečilo, najbrž zato ne, ker so tu pod isto streho preveč različne reči. Gotovo pa ni treba, da bi se del zavoda imenoval „HalaTivo-li", kakor je tudi zapisano v imeniku, namesto da bi mu rekli TIVOLSKA DVORANA. Ko bi to ime uporabljali v zavodu sa-mem, bi tuja obMka „HalaTivo-li" hitro izginila tudi z lepakov, ki naznanjajo športne in druge prireditve v tej dvorani.
Ljubljančani bi se tu lahko zgledovali po drugih slovenskih krajanih, ki imajo tudi dvorane za športne in podobne prireditve, pa jim nikjer ni prišlo na misel, da bi temu rekli „hala": tako imajo v Celju DVORANO GOLOVEC, v Titovem Velenju RDEČO DVORANO in v No-vem mestu ŠPORTNO DVORA NO.
Naj se zato tudi vodstvo ljubljanskega zavoda odloči za domače ime TIVOLSKA DVORANA in naj ga dosledno uporablja.
Sodelovanje Velenje - Split
Letos že 5. srečanje
Organizacija Rdečega križa Velenje že pet let zelo tesno so-deluje s podobno organizacijo v pobratnem Splitu. Ena izmed oblik tega sodelovanja je bilo do-slej tudi vsakoletna izmenjava krvodajalcev. Pred petimi leti so velenjski krvodajalri odšli v Split in tam darovali kri, naslednje leto so jim Splitčani obisk vrnih, nato so bili spet Velenjčani v Splitu, lani splitski krvodajalci v naši' občini, torej bo letos jubilejno peto srečanje.
Ko so na nedavnem sestanku komisije za krvodajalstvo pri
skupščini RK Velenje obravna-vali možnosti za obisk Splita, so seveda poudarili, da takšno po-tovanje ni poceni, vendar so kljub temu menili, da gre za svojstveno obliko sodelovanja med dvema pobratenima občinama, zato so sklenili, da bodo kljub s tabilizaciji nadaljevali s takšnim sodelova-njem. Tako naj bi predvidoma v prvih dneh maja odpotovalo 50 krvodajalcev iz občine Velenje v pobrateni Split, in sicer 10 iz kra-jevnih skupnosti, 40 pa iz delo-vnih organizacij.
Predstavljamo
TTG - tozd Turistično gostinska enota Celje
Turistično gostinska eno-ta Celje je eden od tozdov Podjetja za turizem, trans-port in gostinstvo, ki deluje v okviru sozda Železniško gospodarstvo Ljubljana. Tozd TTG Celje ima svoje enote na širšem območju od Dobove do Litije in Misli-nja:
Osnovna dejavnost tozda TTG — Turistično gostin-
ske enote Ceije je nudenje integralnih storitev potni-kom. ki potujejo z vlakom ali želijo druge storitve na železniških postajah. Po-nudba zajema komercialno gostinstvo, družbeno pre-hrano. nudenje storitev ob in na vlakih ter vse, za kar najboljše počutje vseh. ki potujejo po železnici.
Dejavnost na področju turizma zajema: organizaci-
jo izletov (kombinirani pre-vozi vlak — avtobus — letalo — ladja), rezervacijo počitniških letovanj, organi-zacijo posebnih prevozov za skupine z vlakom po vsej domovini, nakup vozovnic za domači in mednarodni promet, prodajo vstopnic za športne, kulturne in druge prireditve. organiziranje menjalnih poslov, zastopa-nje turističnih agencij itd.
Na Pirševem domu nad Mislinjo, ki je enota TTG Celje in je odprt skozi vse leto, so na voljo eno in dvoposteljne sobe. Dom je primeren za oddih, za delo-vne in študijske sestanke, prav gotovo pa pridejo na račun tudi ljubitelji miru in narave.
Posebnost dejavnosti TTG Celje pa je organizira-nje izletov (eno ali več dnevnih) z ZELENIM VLAKOM, ki omogoča zra-ven udobne vožnje tudi družabno počutje. Po-skrbljeno je za glasbo, po-strežbo in aktivno sodelova-njc v zabavnem programu na vlaku.
Uredništvo Našega časa bo v prihodnje sodelovalo tudi TTG Celje. Za bralce in naročnike Našega časa smo pripravili presenečenje. o čemer bomo podrobno pisa-li v prihodnji številki.
Dodajmo le to, da organizirajo 20. in 21. marca uredništvo Našega časa, TTG — tozd Turistično gostinska enota Celje in Arena turist Pula izlet z ZELENIM VLAKOM v...?
Več o tem pa v prihodnji številki Našega časa!
10i\£	Odtuin tam Številka 7 (621) — 18. februarja 1982		
Še tretjič			Šaieška planinska pot
Nekatera vprašanja
socialistične vzgoje miadine
Zavedam se, da z odgovorom mojemu kritiku ne bom prispeval nič bistveno novega, niti k razre-šitvi nakazanih vprašanj sociali-stične vzgoje mlade generacije niti k filozofskemu zadovoljstvu mo-jega kritika. Pojasniti bom skušal le tisto, kar je v mojem članju »Nekatera vprašanja socialistične vzgoje mladih« ostalo nedoreče-no.
Uvodoma želim pojasniti, da ni bil moj namen delati marksistične analize vzrokov za naštete pojave v naši družbi, ampak opozoriti na našo nedoslednost pri socialistični vzgoji in hkrati spodbuditi do-ločeno aktivnost v tej smeri. Aksioni o koreninah za nekatere od naštetih pojavov, kot me je kritično poučil tov. Grmovšek, verjetno kar držijo. Mirno mo-ram pritrditi njegovi bistroumni ugotovitvi, da je bil cilj naše re-volucije to, da delavski razred osvoji ekonomsko in politično oblast. Torej vendarle ustvarjanje pogojev, da bi bili vsi ljudje med seboj dejanski tovariši. In tisti, ki so se za te cilje borili, so se med seboj nazivali tovariš in tovarišica.
Spokorno priznavam, da je marsikateri od naštetih družbenih pojavov pogojen s starimi ali ob-stoječimi družbenoekonomskimi odnosi in položajem človeka v teh odnosih. Ce me spomin ne vara, je to spoznanje že staro in ga nika-kor ni odkril Grmovšek. Filozof-sko priznavam, da nisem imel namena zanikati tega spoznanja, kot tudi ne večine ostalih resnic, o katerih me poučuje Grmovšek. Tu so najini nameni povsem različni. On želi probleme pojasnjevati, moj namen pa je bil spodbuditi določeno aktivnost za reševanje teh problemov. Prepričan sem,da so v naši družbi prevladujoči vendarle drugačni družbenoeko-nomski odnosi, kot so bili v kapi-talizmu v prejšnjem stoletju. Ne delam pa si utvar, da so presežene že vse osnove socialnih razlik med ljudmi. Kljub temu pa ne morem sprejeti Grmovškovega filozof-skega pojasnila, da tisto »gospo-dakanje«, o katerem govorimjaz, izhaja iz še obstoječih socialnih razlik.
Kljub temu, da mi Grmovšek očita nedoslednost pri uporabi temeljnih marksističnih spoznanj vem, da se rudarji v jami ne na-zivajo med seboj z gospodi, da kopač ne naziva nadzornika ali vodjo TOZD z gospodom, da celavka v Gorenju ne naziva svojega mojstra z gospodom, pa naj bo ta še takšen »mojster«. Se bi lahko našteval, vendar to ni po-trebno.
Zakaj je potem potrebno dru-gačno nazivanje v trgovim, pri frizerju, v sosedskih odnosih In vljudnostnih obiskih in ne na-zadnje tudi na cesti — med maljšimi in starejšimi, med Ijudmi istega »ranga«. Ne gre za ljudi dveh različnih socialnih slojev. Ali se premalo poznamo, smo drug od drugega ođtujeni ali pa je ta na-vada zgolj izraz spoštljivosti? To je vprašanje. Vprašam se, ali je prav, da to navado, ta različni način nazivanja, tako ravnodušno pre-našamo na naše najmlajše.
Nikakršnega namena nimam poenostavljati pomena družbene prak'se v sprevrnjeno obliko, kot jo prikazuje Grmovšek, ker se zavedam, da je praksa najzane-slivejši kriterij, s katerim preve-rjamo resničnost naših spoznanj ali pravilnost naših odločitev. In tisto, kar mislim z družbenimi odnosi in dejavniki, so dejanski družbenoekonomski, politični, medčloveški odnosi, proizvajalne sile. ljudje, družbenopolitične or-ganizacije, torej družbenoeko-nomska osnova in njena nad-gradnja itd. Družbena praksa sama po sebi še ni vedno proces revolucionarnega spremtnjanja vseh družbenih odnosov, če ho-tenja in konkretna aktivnost ljudi ni usmerjena k resnfčnim revo-lucionarnim spremembam, tako družbenoekonomskih kot druž-benopolitičnih odnosov. To nam dokazuje tudi primer stalinizma. In če vse to ni dovolj sprejemljivo. če mlad človek ne vidi in ne čuti resničnih prednosti družbene ureditve svoje domovine, resnič-no svobodnejših m bolj humanih odnosov, ki vladajo v socialistični družbi, če ne čuti, da je samo-upravljanje dejansko proces tudi
razodtujevanja dela, potem se v tcj smeri ne bo angažiral. Kakršno koli sprevračanje besed in pred-postavk je tu zgolj iskanje dlake v jajcu. Grmovšek pa je zelo blizu, da mu le — to uspe najti, kljub temu, da želi biti dosleden v tol-mačenju vsebine marksistične fi-lozofije.
Glede mojega razumevanja pa sem podčrtal prav obratno od ti-stega, kar je uspel prebrati tov. Grmovšek in rekel, da se moramo izogibati vzgoji, da mlade le uči-mo določene dogme, vrednote. datume. itd., ampak si moramo prizadevati, vsi skupaj, zlasti sta-rejša generacija, da se čim več proklamiranih stvari dejansko uresničuje v naši vsakodnevni praksi, ne pa le na papirju. Samo takšna družbena praksa lahko ima revolucionarno vsebino. Menim, da je iz mojega članka vendarle jasno razvidno, da se ne zavzemam za slepo izvrševanje sistema, sploh pa ne za to, da bi bili otroci objekti vzgoje, niti za to, da bi le te vzgajali z lepimi pra-vljicami o naši družbeni stvar-nosti. Če pa tov. Grmovšek tega ni hotel prebrati in doumeti, potem ima seveda vse možnosti za spre-obračanje mojih besed in misli.
Kakorkoli že skuša tov. Gr-movšek razumeti moje razume-vanje vzgoje, zlasti vzgojno-izo-braževalnega procesa v šoli, mo-ram dovolj jasno povedati, da je zame idejni pouk tisti, ki zna pri-bližati nek predmet (npr. marksi-zem) učencu tako, da bo v njem (v učencu) razvijal zavest o človeških vrednotah, prepričanje o tvorno-sti marksizma in osebni smisel, tj. zavest in občutek, da Ijudje niso padali v boju oz. žrtvovali svojih življenj le zaradi boljšega pojas-njevanja sveta, ampak zato, ker jih je prevzelo oživljanje globoko človeških — humanih potreb de-lavskegarazredainčloveka. Zato, ker so morali stari svet spremeniti, ne pa le filozofirati o njem. To pomeni preprosto rečeno, da vzgojni smoter potrebuje ideolo-ške in politične zahteve, ki jih družba postavlja učitelju in tudi nam kot staršem. Želim reči, da brez usmerjenosti celotnega učno-vzgojnega procesa k smo-trom socialistične vzgoje ni dobre vzgoje. Naj to podkrepim z zna-nimi elementi o idejnopolitičnih nalogah vzgoje: prvi in najpo-membnejši je vzgoja v duhu marksisttčnega pogleda na svet, drugi — je vzgoja v duhu jugo-slovanskega socialističnega patri-otizma, tretji — širjenje politič-nega obzorja učencev, četrti — boj proti ostankom starega sveta v zavesti in značaju učencev. Zame so ti elementi v celoti sprejemljivi in mi ne vzbujajo nikakršnega občutka represivne socializacije. Nasprotno menim, da aktivno spodbujajo razvoj subjektivnosti in samostojnosti pri mladem člo-veku. Drugo pa je, če nekdo tega noče sprejeti ali priznati in želi svet spreminjati le s pojasnjeva-njem že znanih resnic. Temu je Marx odgovoril že z XI. tezo o Feuerbachu.
Soglašam z Grmovškovo ugo-tovitvijo, da sem nekoliko po-
enostavil pojem b.istva člbveka, vendar z nikakršnim namenom, da bi potvarjal Marxa in trdil. da je delo v naši družbi že v celoti osvobojeno in vsakomur v lastno zadovoljstvo.
Tovariš Grmovšek, ne živimo še v komunizmu, ampak v pre-hodnem obdobju, ko si moramo vsi skupaj prizadevati, kako več in bolje delati in storiti vse. da bi dosledno uresničili delitev po đelu, ki je prvi in delni korak k drugačnemu vrednotenju dela.
Se kako se zavedam, da zlepimi besedami ne bomo rešili proble-ma proizvodnega dela in pokli-cev, pa tudi ne z najdoslednejšim ponavljanjem izvirnih Marksovih misli. Vem pa to, da ne moremo z reševanjem teh problemov čakati tako dolgo, da bo delo postalo osvobojeno, ampak, da je treba danes in vsak dan nekaj storila za osvoboditev dela. Pri "tem pa nič ne zanikam, da rudarsko in še kakšno drugo delo ni težko ali, da bi ne moglo biti boljše »plačano«. Tudi tu bo potrebno storiti korak naprej, prepričan pa sem, da zgolj z nagrajevanjem še ne bomo od-pravili odtujitve dela. Ali ni tudi to nekam čudno pojmovanje.
Že dolgo mi je jasno, da je člo-vekova zavest preavsem družbe-no zgodovinsko pogojena. Toda za preseganje te pogojenosti ne zadošča zgolj doslednost v izraz-oslovju, ki mi ga v bistvu v obliki latinskega pregovora »Dixi et salvavi animam meam« (pojasnil sem in rešil svojo dušo), ponuja tovariš Grmovšek.
Zame ni vprašanje punk glasba da ali ne, ker je tudi ta izraz do-ločenih potreb in interesov mlade generacije, ampak ponovno po-vdarjam vprašanje našega nekri-tičnega odnosa do vsebine teh pojavov pri nas z željo, da nekaj storimo za razvoj naše avtentične zabavne glasbe, umetnosti, kul-ture. takšne, ki bo izhajala iznaših družbenih razmer in pravje, da je ustvarjalno kritična do negativnih pojavov v naši družbi. Zastavlja se mi vprašanje, ali bomo negativne pojave v naši družbi rešili s punk glasbo ali z drugačnim odnosom do dela na vseh področjih, z večjo odgovornostjo do dosledhega iz-vajanja dogovorjenih nalog, na-čel. ustave,....
Če je namen punk glasbe opo-zarjanje na negattvne pojave v družbi (seveda poleg zabave), potem so samoupravljalci in naša samoupravna družba dobili še eno institucijo, ki dela tisto. karje že sicer naloga vsakega samo-upravljalca s to razliko, da ne vem, v imenu katerega družbe-nega razreda, glede na našo družbeno ureditev, punk glaba vrši to odgovorno nalogo.
In za zaključek, Istočasno, ko Grmovšek poudarja, kako je družbena praksa pomembna za pravilnost človeških spoznanj, kar je nedvoumno res, že kar uvodoma izoblikuje sodbo. o mojem »politično — ideološkem« pojmovanju družbene prakse, kot nekaj gotovega. Kljub drugač-nemu hotenju je za Grmovška kriterij resnice razumljen precej v stilu »praksistov«. Tone Seliga
II
Za dan žena
Razstava „Šivanje
Obveščamo, da bomo za razstavo ob dnevu žena zbirali izdelke šivanja od 25. februarja do 4. marca 1982 v knjiž-nici Velenje.
Razstavo s kulturnim programom bomo odprli v petek, 5. marca, ob 19. uri.
Prinesete labko blazine iz ostankov blaga, otroške halje, krila, mikice, posteljno perilo, predpasnike, pregrinjala. prijemalke za kuharice, spalne srajčke, obleke, torbe, životce itd. Skratka vse, kar ste naredile same. Željeno je, da so izdelki okrašeni z vzorčnim všivanjem nitk. Okraše-ni so lahko z ornaipentalnimi ali figuralnimi okraski. Navodila za razstavo smo objavili v časopisu Naš čas, štev. 2 (616), 14. januarja 1982.
Koordinacijski odbor za vprašanja
družbeno-ekonomskega in političnega
položaja žensk pri SZDL
Velenje in Kulturni center »Ivan Napotnik«
Velenje
Vabi zlasti nove člane
Vabi in privablja ljubitelje nara-ve oziroma planince že od ieta 1972, ko so jo odprli prizadevni planinci PD iz Velenja. Od takrat pa do danes jo je prehodilo že blizu 1000 ijudi. Pot je zelo zanimiva in lepa, zato ni čudno da provablja planince iz Slovenije in širše na.še domovine ter tudi iz zamejstva in drugih držav, Običaj-no tisti, ki so prehodili že več trans-verzal opišejo svoje vtise v Saleške poti m srečanja z ljudmi ter jim posredujejo planinski pisarni na Saleški 18, — Titovo Velenje.
Saleška planinska transverzala nudi v vsakem letnem času pohodniku veliko naravnih lepot — razgledov, cvetja, divjadi; srečanja s pridnimi kmeti, ki živijo in delajo na obrobju Saleške doli-ne, koder nas pelje okrog 140 km dolga planinska pot. Objema doli-no, ki je bogata z naravnimi, etnografskimi, kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi zla-sti iz NOB. Prehodimo jo v približno 33 urah. Ob Saleški poti je 11 spomenikov — pomnikov na narodno osvobodilno borbo in 3 spominske plošče.
Pot ima 21 kontrolnih točk, v planinskih posto^ankah, gostišćih oziroma kmetih. Označena je s Knafeljcevo oznako — marcacijo (rdeč obod kroga, ki je v notranjo-sti bel) in črko S. Za gospodarje točk Saleške poti je že dve leti zapored PD Velenje organiziralo tovariški planinski večer (sreča-nje). Tako se hoče društvo od-dolžiti za pozornost, ki so jo deležni planinci na teh točkah ter za skrb, ki jo imajo gospodarji z žigom in vpisno knjigo. To je seveda tudi priložnost, da se go-spodarji točk Saleške planinske transverzale bolje spoznajo.
Običajno je to srečanje organizira-no v restavraciji Name v Titovem Velenju. Skupina planincev pripravi tudi krajši kulturno-zabavni program. Na Saleški planinski poti si nabiramo kon-dicijo za zahtevnejše poti. Zato naj bi bilo pravilo: Ko postaneš član PD Velenje — najprej spoz-naj oziroma prehodi „domačo planinsko po(".
Doživela je že mnogo pohval in priznanj. Ko boste šli sami po tej poti, boste ugotavljali korak za korakom, da je njena trasa res edinstvena. Pogovarjali se boste z domačini ter uživali v razgledih in miru.
Naleteli boste na mnoge zanimivosti. Opišite jih in jih posredujte še drugim! Po planin-skih potih hodite v planinski opre-mi; seveda je najbolj pomembna obutev!
Tudi pri planinarjenju ne smete pretiravati v naporih. Vsaka od poti naj pusti v nas prijeten "spo-min.
Zato si boste za soboto in nedeljo izbirali tako dolge odseke poti, da jih boste zmogli in da vam bo vselej, ko se boste vrnili domov, prijetno pri srcu. Težko boste čakali spet, da si zadanete nahrbtnik na rame. Pot je zanimiva tudi zato, ker se je lahko loti prav vsakdo ne glede na sta-rost. Velikokrat se podajo po Sale-ški poti cele družine, tudi tiste z mlajšimi otroki.
Dobro je, če pot najprej spoznate teoretično. Zato kupite v planinski pisarni poleg Dnevnika Saleške poti še VODNIK — Šaleška
planinska pot, ki ga je napisala Danica Zevart leta 1974. Preden boste šli na pot ga preglejte, preberite, po možnosti ob skici, ki je priložena knjigi. Ob izidu je bil VODNIK ocenjen kot eden naj-boljših v Sloveniji. Dobro je na vsaki poti imeti vodnik s seboj, pa še zemljevid, daljnogled oziroma fotografski aparat. Če nosimo vse to s seboj, si lahko sami od-govarjamo na vprašanja o nezna-nem, fotografski posnetki oziroma diapozitivi pa nam pomagajo ohranjati trenutne naravne pojave in lepote narave v različnih letnih časih.
Če ste se odločili, da boste postali član PD Velenje, vas goto-vo zanima dejavnost društva od začetkov. Del zelo razvejene dejavnosti društva je opisan v broširani knjigi, ki jo je društvo izdalo ob 30 letnici delovanja leta 1979. Tudi to knjigo lahko še dobite v društveni pisarni.
Po delu Saleške poti bomo šli skupaj za 8. marec. Tako bomo planinci — planinke počastili s pohodom mednarodni praznik žensk.
Julijana Hočevar
Pustni karneval bo
V krajevni skupnosti Staro Velenje se je te dni sestal pustni odbor, ki mu predseduje Miha Valenci. Letošnji karneval torej bo, pokroviteljstvo pa je znova prevzelo turistično društvo Tito-vo Velenje. Kljub stabilizaciji je letošnja pustna letina za razliko od prejšnjih let izredno bogata. Letošnji, 17. pustni karneval, bo torej zabeljen s svežimi pustnimi ocvirki, ki jih v naši občini nikoli ne more zmanjkati.
Kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci najožji in najbolj odgovorni delegati, spre-govorili so resnično odkrito in brez dlake na jeziku, bo letošnji karneval bolj »mini« oblike kar
se tiče pustnih objektov, saj zanje še ni Iokacijskih soglasij, v spre-vodu pa bo sodelovalo kakšnih 250 mask. Računajo namreč na stoodstotno udeležbo kandidatov za pomembna delegatska mesta in funkcije v občini in sisih. Prizadevni organizatotji obljub-ljajo, da bo smeha, zabave in razvedrila dovolj. Pustni sprevod bo krenil iz Starega Velenja, po celjski cesti do stare tržnice, od tu pa po Kidričevi in Jenkovi cesti do Rdeče dvorane. Pred njo bodo prebrali pustno kroniko in oprali domače pustno perilo. Vstopnine ni, prostovoljni pri-spevki pa so dobrodošli.
L. Ojsteršek
i i i i
molznistroA
FECRO VVESTFAUA ■
poenostavlja delo i/hlevu in ohranja kakovostmleka
I I
I PRODAJALNA GORENJE
| NAZARJE te/efon 831-936
Vaš obveščevalec
Koledar
Četrtek, 18. februatja — Suzana Petek, 19. februarja — Arnold Sobota, 20. februaija — Ulrih Nedelja; 21. februaija — Elka Ponedeljek, 22. februarja Maijeta
Torek, 23. februarja — Pust Sreda, 24. februaija — Sergej
Mali oglasi
BARVNI TV GORENJE. star 7 let, brezhiben. prodam za 10.000.00 din. Naslov v uredništ-vu.
PRODAM TRAKTOR »Ursus« 35 in obračalnik »Maraton« po ugodni ceni. Marjan Lesjak, Bevče 23, Titovo Velenje. PEČ ZA CENTRALNO ogreva-nje, nerabljeno, Gorenje prodam po stari ceni. Naslov na upravi lista.
V POPOLDANSKEM ČASU pomagam pri vodenju knjigovod-skih in drugih administrativnih del. Ponudbe poslati na upravo li-sta pod šifro „VESTNA".
VZAMEM dve ženski na stano-vanje in hrano. Naslov v uredni-štvu.
PRODAM pol hiše ob glavni ce-sti Polzela—Braslovče, primerno za manjšo obrt. Naslov v uredni-štvu.
PRODAM KRAVO, tretjega teleta bo telila marca. Pod teletom 18 1 mleka. Prodam tudi več sort vinskih trt. Kovačič, Mali vrh 73, Smartno ob Paki.
PRODAM dvoredni pletilni stroj z vsem priborom in mizo. Znamka Standard — super. Veljka Vlahoviča 40/42.
MLAD PAR BREZ OTROK (vajena kmečkih del) iščeta sobo v Velenju ali bližnji okolici. Po službi sta pripravljena pomagati na kmetiji. Stanko Ivančič, Kersniko-va 13, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM NOVO PEČ ZA centralno ogrevanje. Bestijanič, Paka 73, Titovo Vele-nje.
UGODNO PRODAM ZEMLJI-SČE v izmeri 3600 kv. m. Možna nadomestna gradnja. Leopoid Hi-her, Lipje 20 a, TitoVo Velenje. PRODAM omaro za dnevno sobo, hladilnik 2301, dva lestenca, stoječo iuč, R-4 letnik 1978, likalni stroj in električni strojček za mle-tje mesa Gorenje. Informacije po telefonu 35-225.
Gibanje prebivalstva
MATIČNIURAD VELENJE
POROKE:
Salko MUŠIĆ, roj. 1958, vari-lec iz Titovega Velenja in Sadeta JAKUPOVIC, roj. 1960, šivilja iz Titovega Velenja; Alojzij ŽUN-TER, roj. 1958, vodov. inštalater iz Nizke in Marija Cvetka SA-TLER, roj. 1955, prodajalka iz Gorenja; Mihael VOLMUT, roj. 1960, miličnik iz Titovega Velenja in Anica HOJAN, roj. 1961 fri-zerka iz Kavč; Janez JEZERSEK, roj. 1957, študent iz Vuzenice in Darinka PANTNER, roj. 1958, ekonomist iz Titovega Velenja; Vinko BURKELC, roj. 1961, di-jak iz Šoštanja in Tatjana CE-GNER, roj. 1962, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja.
MATIČNIURAD ŠOŠTANJ
POROKE:
Bojan BRICMAN, roj. 1958, strojni tehnik in Milena GRU-DNIK. roj. 1962, prodajalka;
ZLATA POROKA:
Janez OVČJAK, roj. 1906, upokojenecinAna OVČJAK.roj. 1910, gospodinja iz Topolšice.
SMRTI:
. Ivan KOVAČ, upokojenec, Kaplja vas 49, star 88 let; Neža DELOPST, upokojenka, Sv. Florjan pri Šoštanju 176, stara 86 let; Anton ČERNEC, soc. pod., Sp. Laže 3, star 65 let; Janez SE-NEGAČNIK, upokojenec, Tito-vo Velenje, Prešernova cesta 9/a, star 65 let; Ana JUG, gospodinja, Kladnje nad Blanco 15, stara 71 let; Stanislav PLEŠNIK, inv, upokojenec, Pirešica 8/a, star 63 let; Angela SLANA, drnžinska upokojenka, Celje, Gregorčičeva 1, stara 81 let; Stanislav ČRE-MOŽNIK, kmet, Lokovica 21, star 68 let.
ROJSTVA:
Rodilo se je 7 dečkov in 7 deklic.
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENIPOSTAJIŠOŠTANJ
18.	2. — dr. Dovšak
19.	2.-21.2.-dr.Stupar 22. 2. - 23. 2. - dr. Pirtovšek 24. 2. — dr. Dovšak
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
18.	2. — dr. Grošelj (dnevni), dr. Natkova (nočni) .
19.	2. — dr. Prenc (dnevnij, dr. Blatnik (nočni)
20.	2.-21. 2.-dr. Žubeijeva (glavni), dr.. Hrastnikova (notra-nji)
22. 2. — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
ZOBOZDRAVNIKIV ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
20. 2. - 21. 2. - dr. Božo JE-VŠEK, Kidričeva 17, Titovo Ve-lenje
VETERINARJI V VETRI-NARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE SEDEŽ ŠOŠTANJ
19. 2. — 25. 2. — Ivo Zagožen, dipl. vet., Velenje, Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381
Kino
FILMSKI SPORED KINO VE-LENJE
KINO VELENJE
Petek, 19. 2. ob 18. in 20. uri. NAPAD NA PLATFORMO JENNIFER — ameriški akcijski. V gl. vlogi: Roger Moore
Nedelja, 21. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA-—KRALJEVIČ. IN BERAČ
Sobota in nedelja, 20., 21. 2. ob 18. in 20 uri. MOŽ PAJEK PROTI ZMAJEM — ameriški avanturi-stični. V gl. vlogi: Robert Seimon, Nicolas Hemond
Ponedeljek 22. 2. ob 18. in 20. uri. Napad na Platformo Jennifer — ameriški akcijski
Torek in sredo, 23., 24.2. ob 18. in 20. uri. SPIM S SVOJIM MO-RILCEM — francosko — nemška kriminalka. V gl. vlogi: Harald Leipnitz
Cetrtek in petek, 25.26.2. ob 18. in 20. uri. LEDENI PEKEL — ameriški avanturistični. V gl. vlo-gi: Donald Sutherland.
Petek, 26. 2. ob 10. uri. TI-GROV BES - hongkonški. V gl. vlogi: Ling Clia — Jen
KINO DOM KULTURE
Nedelja, 21. 2. ob 10. uri. KRALJEVIČ IN BERAČ — pa-namski, mladinski. V gl. vlogi: Oliver Reed.
Ponedeljek, 22. 2. ob 20. uri. LEDENI PEKEL - ameriški avanturistični.
Četrtek, 25. 2. ob 20. uri. NA-PAD NA PLATFORMO JEN-NIFER — ameriški akcijski
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 20. 2. ob 15.30 uri. OTROŠKA MATINEJA -KRALJEVIČ IN BERAČ — pa-namski mladinski
Sobota, 20. 2., ob 19.30LEDE-NI PEKEL — ameriški avanturi-stični
Nedelja, 21.2. ob 17.30in 19.30. KRALJ BOKSARJEV - hong-konški, V gl. vlogi: Shoji Karata Ponedeljek, 22. 2. ob 19.30. SPIM S SVOJIM MORILCEM
—	francosko — nemška krimi-
Sreda, 24. 2. - ob 19.30 NA-PAD NA PLATFORMO JEN-NIFER — ameriški akcijski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19. 2„ ob 19. uri MOŽ PAJEK PROTl ZMAJEM — ameriški avanturistični
Nedelja, 21. 2. ob 13.30 KRA-UEVIČ IN BERAČ - panam-ski, mladinski
Torek, 23.2. ob 19. uri NAPAD NA PLATFORMO JENNIFER
—	ameriški akcijski
Petek, 26.2.ob R uriTIGROV^ BES — hongkonški
Prireditve
Četrtek. 18. februarja: Ob 19.30 uri bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert simfo-ničnega orkestra slovenske fil-harmonije. Na sporedu bodo skladbe Demetrija Žebreta, Lud-wiga van Beethovena, Giuseppa Tartinija in Jeana Sibeliusa. Soli-sti bodo Anton Grčar (trobenta) in trio Tartini. Dirigiral bo Mar-ko Munih. Vstopnice po 70 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju.
PETKOV VEČER
Jutri ob 19. uri, bo v knjižnici v Titovem Velenju »VEČER LA-TINSKO-AMERIŠKIH PES-MI«, ki ga je pripravil Šaleški študentski klub Velenje.
Petek, 19. februarja: ob 19.30 uri bo v domu kulture v Titovem Velenju premiera komedije Ja-neza Žmavca SEKIRA v izvedbi amaterskega gledališča iz Titove-ga Velenja. Režiser je Bogomir Veras.
Soboto, 27. februarja: ob 19.
uri, bo v domu kulture v Šmart-nem ob Paki koncert komornega moškega zbora iz Celja, ki ga vodi Vid Marcen. Na sporedu bodo slovenske narodne in umet-ne pesmi ter pesmi drugih naro-dov. Vstopnine ni!
Razstava: V razstavnem pro-storu Kultur'nega 'centra Ivan Napotnik Velenje je odprta re-trospektivna razstava slik Ferda Vesela ob 120-letnici rojstva.
ZDRUZENJE SOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
TITOVO VELENJE
VPISUJE
v naslednje tečaje in šole:
1.	šolo za poklic voznika
2.	tečaj za voznike viličarjev
3.	tečaj za voznike čolnov
4.	tečaj cestno prometnih predpisov za voznike vseh kategorij
Prijavp sprejemamo v pisarni ZŠAM na Efenkovi 61, vsak dan od 9. do 14. in od 15. do 18. ure.
Vse informacije dobite tudi vsak dan po telefonu 851-686, interna 34.
VARTEKS
Poslovalnica Titovo Velenje
Šaleška 19, tel. 850-224
RAZPISUJE
delovno mesto
TRGOVKE za določen čas - nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta.
Vse informacije dobite v poslovalnici Varteks, Šaleška 19, Titovo Velenje.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVE-NIJI PODRUZNICA VELENJE
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
Pogoji: osnovna šola 1 leto delovnih izkušenj
Delo in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Titovo Velenje, Rudarska 3/II.
		----;-j
		SPOMIN
		20. februarja mineva leto, ko je prenehalo biti srce našega moža, očeta, tasta in dedka
		Stanka Potočnika
1		Vagovega
		iz Andraža i
Vsi. ki smo te imeli radi. vedno bolj občutimo praznino in težo ločitve. Vsem. ki obiskujete njegov prerani grob, poklanjate sveče in cvetje, iskrena hvala.		
		VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sinka in bratca
Darka Voduška
iz Vinske gore
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov prerani
grob.
Iskrena hvala osebju otroškega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, posebej še dr. Špeglu in dr.
Lužniku, za njun trud med večkratnim zdravljenjem v bolnišnici. Hvala tudi sosedom, znancem, sorodnikom, sodelavcem Toplovoda in Rek — tozd Klasirnica, duhovnikoma za opravljen obred, govorniku in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih
trenutkih.
Žalujoči: mamica, očka, bratec Borut in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre
t
Nežke Delopst
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki stejo imeli radi, ji poklonilicvetje, nam pisno ali ustno
izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala bolniškemu osebju internega oddelka bolniee Topolšica. Posebna zahvala velja dr. Bogdanu Menihu za njegovo dolgoletno skrb in pomoč. Enako hvala
vsem govornikom in pevcem.
Titovo Velenje, 18.2.1982
Žalujoča: sinova Rudi in Jože z družinama in sestra Tilčka.
V SPOMIN
Leto dni mineva 18. februarja, odkar mi je kruta usoda iztrgala nadvse ljubljenega moža
Franca Špeha
Tvoja smrt je zame trpljenje brez konca, nenadomestljiva izguba, nepopisna bolečina. Tvoj glas tn nasmeh še vedno živita v mojem srcu, le praznina v tvojem tihem domu potrjuje kruto resnico,
da te ni več, da so se za tabo za vedno zaprla vrata življenja. Iskrena hvala vsem, ki ga niste pozabili in obiskujete njegov prerani grob ali se ga spominjate.
Neutolažljiva žena Hilda in njegovi.
		
		ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube žene
		Minke Cekon
seiskreno zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Velenje in bolnišnici Topolšica za nudeno pomoč ob njeni težki bolezni. Hvala vsem. ki ste io spremili na nieni zadnii Doti in mi ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Upali smo, da se ti bo zdravje povrnilo, vendar smo bili v zmoti. Neizprosna smrt te je iztrgala iz naše sredine, tvoja tako bogata, večkrat tudi težavna življenjska pot se je mnogo prekmalu končala.		
		Spomin nate bo ostal večen.
		Žalujoči mož Franc v imenu ostalega sorodstva. *
Košarka
Težave Elektre
At Ji
Velenjski karaeval je vseskozi vzbujal veliko zanimanja med občani.
Titovo Velenje
Konec preteklega tedna so nadaljevali spomladanski del pr-venstva v slovenski košarkarski ligi. Igralci šoštanjske Elektre so gostovali v Mariboru, kjer so iz-gubili srečanje z domačim Brani-' kom z rezultatom 81:72 (50:37). Tako so Šoštanjčani po enajstem kolu z desetino točkami na sed-mem mestu, že v soboto pa bodo imeli spet zelo težko srečanje, saj v Šoštanju gostuje drugouvrščeni Triglav.
Košarkarji Elektre so se pred tem nadaljevaiijem prvenstva znašli nepričakovano v težavah. Letošnje prvenstvo so začeli s precejšnjim optimizmom — z že-ljo, da se bodo boriii za drugo mesto. Vendar je iznenada pre-nehal igrati njihov najboljši igra-lec Stane Breznik, ker je bil menda nezadovoljen, ker se je izvršni odbor kluba odrekel profesi-onalnemu trenerju iz Ljubljane. Vodstvo kluba si sicer že dalj časa
prizadeva, da bi dobilo poklicne-ga trenerja, vendar za to nimajo denarja. Stanetu Brezniku sta se pridružila še brat Peter in pa tre-ner kadetov Kokolj. Seveda se člani 10 kluba zavedajo, da tiste-ga, ki noče trenirati ali igrati za njihov klub v to ne morejo prisiliti, poudaijajo pa. da v klubu ne hodo dovolili nobenega izsiljevanja. Zato so na zadnjem s Stanku 10 suspendirali Staneta Breznika in Kokolja za eno Ieto, Obenem so sprejeli sklep, da bo v spomla-danskem delu prvenstva ekipo vodil najstarejši igralec, ki je tudi najbolj izkušen, Sflvo Udrih. Za ta korak so se morali odločiti, ker so nepričakovano ostali brez trene-rja. V jesenskem delu je namreč U"entranje prve ekipe prevzel nekdanji Elektrin igralec Kristan. No, tudi ta se je iznenada odločil, da ne bo več njihov trener, čeprav je imel vso podporo prvega moš-stva, pa tudi igralpev. (sv)
Prvenstvo občine Mozirje
Kegljaški šport v mozirski ob-čini se je v zadnjem času močno razmahnil. Kegljači dosegajo vse večje uspehe na tekmovanjih v občini in izven nje, pomembne dosežke beležijo na organizacij-skem področju, poskrbeli pa so» tudi za strokovno usposabljanje v svojih vrstah. Zadnjo uspelo pri-reditev so spravili pod streho v soboto in nedeljo. Na kegljišču v Moziiju so namreč pripravili le-tošnje občinsko prvenstvo dvojic. V soboto se je pomerilo 20 dvojic iz vse Gornje Savinjske doline, najboljših osem pa se je v nedeljo pomerilo še v zaključnem delu tekmovanja. Pokrovitelj prven-stva je bila ZTKO Mozirje.
Rezultati: 1. Kegljaški klub ZKZ Mozirje (Tavčar, Fužir), 2. Partizan Gornji grad I (Kovač, Hrovat), 3. Mlaadost Rečica (Kvas, Cmager), 4. Partizan Gornji grad II, 5. Kegljaški klub ZKZ II. 6. Partizan Moziije. 7. Partizan Ljubno in 8. Športno društvo Nova Štifta.	j p
Mladinska maškerada in karneval
Plesni klub
Bliža se pust, čas smeha, veselja, norčij. Čas, ko si bodo mnogi nadeli takšne ali dru-gačne maske. Po nekaj sušnih letih, bo ni velenjskih ulicah letos znova veselo. Sicer bolj stabilizacijski, vendar pustni karneval bo. kot so sporočili
Judo
Vracajo ucjled
Prejšnjo soboto so se v Tacnu zbrali najboljši judoisti iz vse Slovenije, udeležbo na tem tek-movanju pa so si morali priboriti na predhodnih tekmovanjih. Pr-venstvo je bilo na visoki kako-
Karate
Smajlović na
pripravah
reprezentance
Član Karate kluba iz Titovega Vetenja Safet Smajlović se bo udeležil zimskih priprav repre-zentance SR Slovenije, ki bodo od 27. februarja do 4. marca v Bovcu.
Smajlović je član prve selekcije SRS že od leta-1979. Na tekmo-vanjih doma in na tujem vedno znova dokazuje, da sodi v sam vrh slovenskega karate športa. V letošnjem letuje že enkrat zmagal na prvem republiškem tumirju. •
V klubu upajo, da bo v repre-zentanco poklican tudi Vojko Vah, ki se je pred kratkim vrnil iz JLA. V reprezentanco SRS je bil Vah uvrščen že pred služenjem vojaškega roka. Z driigim mestom na' reDubliškem turnirju (za Smajlovićem)je dokazal, da tudi on sodi v Selekcijo SRS.
njegovi organizatorji. Ta bo na pustni torek.
Na velenjskih ulicah pa bo veselo tudi v soboto, 20. fe-bruarja, saj bo Rdeča dvorana skupaj z vodstvi šol in vrtci organizirala mladinsko ma-škerado.
Učenci in malčki iz vzgojno varstvenih ~ ustanov se bodo tega dne zbrali na Trgu mla-dosti (na prostoru med šolami Rudarskega šolskega centra in Zdravstvenega centra Ve-
lenje) in nato ob 10. uri odšli po mestnih ulicah do Rdeče dvorane, kamor bodo prišli ob 11. uri. V Rdeči dVorani bodo med drugim postavili tudi stojnice, kjer bodo lahko do-bili razne slaščice, sokove in pa seveda pustne krofe, sledil pa bo tudi poseben pustni program, ki ga bo vodil Rifle, v njem pa bodo sodelovali tudi člani ansambla Amfore in pa Andrej Šifrer. Nagradili bodo tudi najbolj izvirne skupine mask.
Pred državnim prvenstvom
Do letošnjega državnega pr-venstva v latinsko-ameriških ple-sih je še dober mesec, pari ple-snega kluba Titovo Velenje pa tekmovanje pričakujejo dobro pripravljeni. To vedno znova po-tijujejo na kvalifikacijsk'ih turni-ijih na katerih posegajo po najvi-šjih mestih.
V Mariboru sta 22. januarja nastojjila para Blanka Kavšek-Sandi Jerofnel in Alenka Mastnak — Matjaž Pergovnik. Alenka in
Plavalni klub Velenje
vostni ravni, saj so nastopili vsi državni reprezentanti iz Slo' je. Med 60 tekmovalci iz 15 slo-
Zavzeto so se pripravljali
Matjaž sta bila 6. v četrtem raz-redu latinsko-ameriških plesov-, Blanka in Sandi pa 7. v standar-dnih plesih. Imela sta tudi precej smole, saj jima je za uvrstitev med 6. najboljših manjkala le ena toč-ka. Zato pa sta z veliko več uspeha nastopila v tretjem razredu latin-sko-ameriških plesov, saj sta z zmagami v vseh posameznih ple-sih prepričljivo osvojila prvo'me-sto.
Podoben uspeh sta para dose-gla tudi 6. februarja v Skofji loki, kjersta prvič nastopila na takšnem tekmovanjutudiMojcaSvoljšakin MilanMarinkoinsetakoj odlično uvrstila. V četrtem razredu latin-sko-ameriških plesov sta bila na-
mreč osma. Alenka in Majtaž sta tokrat plesala mnogo bolje kot pred d vema tednoma in se uvrstila na 4. mesto. Prvikrat sta se po-skusila tudi v standardnih plesih v C razredu in se uvrstila med deset najboljših. Sandi in Blanka sta bila tudi tokrat sedma in ponovno jima je le točka manjkala za uvr-stitev v finalni del. Tudi v Škofji loki sta bila boljša v latinsko-ameriških plesih in bila druga.
Pred državnim prvenstvom ča-kata pare še dve preizkušnji v Novem mestu in Labinu. Na obeh kvalifikacijskih turniijih in na državnem prvenstvu jim seveda želimo čim več uspehov.
A. J.
venskih klubov je nastopilo tudi pet velenjskih judoistov, ki so tekmovali s spremenljivo srečo. Največ je pokazal Kranjc, ki je klonil šele v finalu proti repre-zentantu Markiču. Rošer in Pe-trovič sta le za las zgrešila med-aljo, poudariti pa je treba, da jima je sreča v odločilnih trenutkih obrnila hrbet. Zganjanin in Sla-tnar sta v tej močni konkurenci nabirala izkušnje. Tekmovalni judo je v Sloveniji na zelo visoki ravni in smo zato lahko veseli, da imamo tekmovalca, ki bo zastopal barve Slovenije na državnem pr-venstvu.
' Članice so se na republiškem prvenstvu pomerile v Mariboru. Tekmovalo je 50 judoistk iz 12 klubov. Tudi na tem prvenstvu velenjski judo ni ostal brez med-alje, saj je Bojana Menhart osvo-jila tretje mesto, Ksenja Gošnjak pa je morala zaradi poškodbe odstopiti. Nov dosežek vele-njskega ženskega juda torej, ki je včasih veliko pomenil. Upajmo, da bodo te tekmovalke uspele povrniti nekdanji ugled vele-njskih judoistk.
Velenjski plavalci so se na tekmovanje zavzeto pripravljali. S treningi so pričeli že v septem-bru. V bazenu trenirajo dnevno po dve uri in pol, od šeste do sedme ure zjutraj pa še v trim-skem kabinetu. Računajo, da bodo v tej sezoni preplavali 2000 kilometrov. V času zimskih počit-nic so opravih skupne priprave v Cerknem. Trenirali so skupaj s še tremi klubi iz Slovenije, med drugim tudi z Borutom in Darja-nom Petričem. Priprave v družbi tako kakovostnih plavalcev so vsekakor velika spodbuda za nadaljnje delo. Omeniti velja, da so del stroškov za skupne pripra-ve plačali plavalci sami.
Neumorno delo kluba, ki ga vodijo predsednik Marjan Ga-beršek in treneija Jože Prislan ter Andrej Oman, je že pokazalo prve sadove. Vedeti namreč mo-ramo, da so se lansko leto poslo-vili nekateri starejši plavalci, že znani v jugoslovanskem merilu. Breme uspehov je torej ostalo na mlajših, ki se že uvrščajo med boljše v Sloveniii.
V zimskem mnogoboju plaval-ne zveze Slovenije so bili velenj-ski plavalci dokaj uspešni. Nasto-pili so tudi na ekipnem tekmova-nju za pokal plavalne_ zveze Jugoslavije in se uvrstili !na 13. mesto, čeprav niso nastopili s popolno ekipo. Uspešno so na-
stopili tudi na mednarodnem plavalnem mitingu na Ravnah. Izkazal se je predvsem Dušan Vejnovič z dvema 4. mestoma, uspešni pa sta bili tudi Natalija Szabo in Katja Oman. V soboto in nedeljo so se udeležili tudi tekmovanja za zimski pokal PZS. Starejša skupina je tekmovala v Cerknem, mlajša pa v Trbovljah. Povedati velja, da lahko pri starejših na tem tekmovanju na-stopi le 16, pri mlajših pa 12 najboljših plavalcev iz Slovenije.
V Cerknem je bil Vejnovič* 4. na 100 metrov delfin, 7. na dvakrat daljši progi in 8. na 100 in 200 metrov hrbtno. Natalija
Szabo je bila 10. na 100 metrov prosto. V Trbovljah je tekmovala Katja Oman in povsem opraviči-la svojo prvo uvrstitev na takšno tekmovanje. V vseh disciplinah je namreč popravila svoje naj-boljše rezultate. Na 200 me delfin je bila druga, na 100 m delfin tretja, na 400 m prosto četrta, na 200 m mešano deveta in na 100 m prosto deseta.
Vsi ti rezultati so dokaj spod-budni, saj velenjske plavalce v prihodnje čaka vrsta tekmovanj. Prvo bo 20. in 21. februaija na vrsti republiško prvenstvo za starejše pioniije in pionirje A.
Smučanje
Lovci v spomin XIV. divizije
Spomin na slavno 14. divizijo vsako leto počastijo tudi lovci Gornje Savinjske doline. Letos so se namreč že 9. zapored pomerili na spominskem tekmovanju v veleslalomu za pokal 14. divizije. Clani lovske družine Ljubno ob Savinji _so se morali tokrat zares potruditi, da so ob pomanjkanju snega uspeli pripraviti progo nad svojim domom na Praprotnici. Njihovi napori niso bili zaman, saj je tekmovanje v lepem sončnem
Rokometniklub Velenje
Poudarek delu z mladimi
Pogoj za dobre rezultate vsa-kega kluba je delo z mladimi. Tega se dobro zavedajo tudi pri ženskem rokometnem klubu Ve-lenje. Svoje delo so organizirali na podlagi programa rokometne zveze Slovenije in imajo obliko-vane selekcije od 5. do 8. razreda ter mladinsko ekipo. Treninge vodita Adi Hudarin in Viktor Pi-stotnik, trenutno pa jih obiskuje 60 igralk. Njihovo število se med
letom močno spreminja. V začet-ku šolskega leta je bilo neprimer-novišje, osip pajeprecejšenzato, ker vsa dekleta ne izpolnjujejo pogojev za dobro športnico. Med te pogoje seveda sodijo dober učni uspeh ter vestnost in marljivost.
Glede na starost dekleta treni-rajo trikrat ali štirikrat na teden. Dokaz njihovega dobrega dela so vsekakor tekmovalni uspehi. Sta-
rejše pionirke so bile druge na republiškem prvenstvu, z malo več sreče pa bi tudi mladinska ekipa dosegla več, kot uvrstitev v polfinale republiškega nrvenstva.
Na uspešnost nji'hovega dela vsekakor vpliva tudi nerešeno fi-nanciranje kluba. Predvsem jim manjka žog, ošebno opremo pa zaenkrat kupujejo starši. V klubu upajo, da se bo stanje letos le iz-boljšalo._ Želijo si tudi več sode-lovanja z osnovnimi šolami, predvsem z učitelji telesne vzgoje. Prepričani so, da bo januarski se-minar. ki ga je pripravila območ-na rokometna zveza, le odprl nove možnosti tudi na tem področju.
vremenu zares uspelo. Na 500 metrov dolgi progi se je letos po-merilo 40 članov in đeset mla-dincev iz vseh lovskih družin mozirske občine, razen Mozitja. Na priložnostni slovesnosti je udeležence tekmovanja pozdravil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mozirje Jože Celinšek.
Rezultati: 1. Ljubno I (Ambrož, B. Naraločnikml.), 2. Ljubno II, 3. Luče, 4. Solčava, 5. Ljubno III l'td.
J. P.
Malinogomet
Zanimiva tekma
V Rdeči dvorani v Velenju je bila pretekli teden zelo zanimiva rekreati-vna tekma v malem nogometu. Ekipi velenjskih miličnikov je nasproti stala ekipa žensk, od katerih jih je nekaj zaigralO že za slovensko reprezen-tanco. Ceprav so bili miličniki seveda telesno močnejši, se dekleta niso dale kar tako ugnati v koš. Nasprotno. vse do nekaj minut pred koncem je bil rezultat izenačen, takrat pa so milič-niki zaigrali nekoliko bolj odgovomo in tekmo dobili z nekaj goli razlike.
Treba je tudi reči, da so dekleta igrala zelo borbeno, pa tudi nekajkrat prav po moško zaustavile napade na-sprotnika. Ker je takšen nogomet v dolini bolj redek, smo napravili tudi fotografski posnetek.
Velika pozornost delu z mladimi
■ ,