G o TS ST I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK 528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 42, št. 4, str. 377-476, Ljubljana, december 1998 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: dr. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredni§!ci odbor: mag. Boris Bregant, Marjan Jenko, dr. Božena Lipej, profdr. Branko Rojc, doc.dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav in Michael Brane/ (Belfast, Severna Irska), profdr. Norbert Bartelme (Gradec, Avstrija), Frall!;ois Salge (Paris, Francija), prof dr. Hermann Seeger (Frankfurt, Nemčija), prof dr. Erik Stubkjcer (Aalborg, Danska) Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Internet: http://www.sigov.si/gu/zvezag/gv.html Naročnina: 10 000 SIT brez prometnega davka, za člane geodetskih dntštev brezplačno. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 200 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2. marca 1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1998 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije G o s ST Glasilo Zveze geodetov Siovenije J ournal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 42, No. 4, pp. 377-476, Ljubljana, December 1998 Editor-in-Chief Editor-in-Charge, and Technical Eclitor: Dr. Božena Lipej I Programme Board.· Chainnen of Territorial Surveying Societies and the President of the Association of Swveyors of Slovenia Editorial Boarcl: B01is Bregant, M.Se., Marjan Jenko, Dr. Božena Lipej, ProfDr. Branko Rojc, Dr. Radoš Šwnrada, Joe T1iglav ancl Michael Bremci (Belfast, Northem Ireland), Pro{Dr. Norbert Bartelme (Graz, Austlia), Franr;;ois Salgč (Paris, France), ProfDr. Hennann Seeger (Frankfurt, Gennany), ProfDr. E1ik Stubkjcer (Aalb01g, Danemark) Translation into English: Ksenija Davidovič Translation into German: Brane Čop Lectar: Joža Lakovič Internet adclress: http://www.sigov.si/gu/zvezag/gv.html Subscriptions ancl Eclitorial Adclress: Geodetski vestnik - Eclitorial Stajf, Zemljemerska ul. 12, SI-1000 Liubljana, Slovenia, Tel.: +386 611784 903, Fax: +386 611784 909, Email: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Puhlishecl Quarterly. Annual Subscription 1998: SIT 10 000 + tax. Surveying Society Memhers free of charge. Drawing Account of the Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. P1inted by: Povše, Ljubljana, 1 200 copies Geodetski vestnik is in pwt financecl by the Ministly for Science ancl Technology. According to the Ministry of Culture letter No. 415-211/92.mb datecl March 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is one oj the procluctsfor which a 5% proc/ucts sa/es tax is paid. Copy1ight © 1998 Geodetski vestnik, Association of Sun;eyors Slovenia Vol. 42 4 1998 UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION 381 Mojca Kosmatin SODOBNE OBLIKE METRIČNEGA DOKUMENTIRANJA OBJEKTOV Fras et al.: KULTURNE DEDIŠČINE 383 Mojca Kosmatin CONTEMPORARY METRICAL DOCUMENTATION OF STRUCTURES Fras et al.: WHICH ARE PART OF THE CULTURAL HERITAGE 391 Dušan Mitrovic: DA VEK NA NEPREMIČNINE V SLOVENIJI FROPERTY TAX IN SLOVENJA 399 Franc Ravnihar, ONIX - UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI Dušan Mitrovic: ONIX-REAL-ESTATEMANAGEMENT 410 PREGLEDI NEWSREVIEW Božena Lipej: POSODABLJANJE NEPREMIČNINSKIH EVIDENC V SLOVENIJI MODERNIZATION OF REAL ESTATE RECORDS IN SLOVENJA 415 Stanko Majcen: FINANCIRANJE REPUBLIŠKIH PROGRAMOV GEODETSKIH DEL FINANC/NO OF REPUBLIC PROGRAMMES FOR GEODET/C WORK 421 Andrej Pogačnik: NOVE MOŽNOSTI GEODETSKE STROKE POGLED S PERSPEKTIVE NEGEODETA NEW OPPORTUNITIES FOR PROFESSIONALS IN GEODESY -AN OUTSIDER'S PERSPECTIVE 429 Anton Prosen: UREJANJE ZEMLJIŠČ- POMEMBNO PODROČJE GEODEZIJE LAND DEVELOPMENT -AN IMPORTANT AREA OF GEODESY 435 Vincenc Rajšp: GORENJSKA NA PRVI SPECIALKI SLOVENSKEGA OZEMLJA THE GORENJSKA REGION ON THE FIRST SPECIAL MAP OF THE SLOVENE TERRJTORY 440 Vlada Republike SKLEPI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O POSODOBITVI Slovenije: EVIDENTIRANJA NEPREMIČNIN RESOLUTIONS OF THE GOVERNMENT OF THE REPUBLIC OF SLOVENJA ON THE MODERNIZATION OF REAL ESTATE RECORDING 443 OBVESTILA IN NOVICE NOTICES AND NEWS Radoš Šumrada: POROČILO O XXI. KONGRESU FIG'98 REPORT ON THE 21st FIG CONGRESS '98 Božena Lipej: OBISK MISIJE SVETOVNE BANKE V SLOVENIJI VI SIT OF THE WORLD BANK MISSION IN SLOVENJA Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1999 IMPORTANT SYMPOSIAAND CONFERENCES IN 1999 Jože Brunec: DA SE NA ZNANJE, DA SE NA ZNANJE! KNOW ALL MEN, KNOW ALL MEN! Igor Cergolj, DRUGO PRIJATELJSKO ŠPORTNO SREČANJE DOB 98 Miha Muck: SECOND ANNUAL FRIENDLY SPORTS MEET DOB 98 445 449 450 452 454 Nace Perne, Marjana Gale: Božena Lipej: Pavel Zupančič: Tomaž Cink: Zveza geodetov Slovenije: Zveza geodetov Slovenije: LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠTVO - IZLETI V SEPTEMBRU LJUBLJANA GEODETIC SOCIETY - TRIPSIN SEPTEMBER TELETEKST - GEOGRAFIJA IN GEODEZIJA TELETEXT - GEOGRAPHY AND SURVEYING EMIL GOSTIČ - OSEMDESETLETNIK EMIL GOSTIČ'S SEVENTIETH ANNIVERSARY V SPOMIN PRIJATELJU IN SODELAVCU MARIJANU ŠTROZAKU IN MEMORY OF OUR FRIEND AND CO-WORKER, MARIJAN ŠTROZAK VABILO NA 32. GEODETSKI DAN INVITATION TO 32TH GEODETI C WORKSHOP PRISTOPNICA ZA VČLANITEV V GEODETSKO DRUŠTVO APPLJCATION FORM FOR MEMBERSHIP IN THE GEODETIC SOCIETY BIBLIOGRAFIJA GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 1998 (LETNIK42) BIBLIOGRAPHY OF THE GEODETSKI VESTNIK FOR 1998 456 460 460 462 465 466 (VOL. 42) 467 NAVODILO ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV INSTRUCTIONS FOR AUTHORS 472 IZ ZNANOSTI IN STROKE SODOBNE OBLI v E RIC EGA DOKU E TIRA JA OBJE TOV ULTU DEDIŠČINE Mojca Kosmatin Frao~ Katja Oven, Miran Janežič Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana Prispelo za objavo: 1998-09-22 Pripravljeno za objavo: 1998-09-22 Izvleček Predstavljen je nekajletni razvoj fotogrametričnega oddelka Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG na področju metričnega dokumentiranja objektov kulturne dediščine. Poleg razvoja tehnološko sodobnih oblik metrične dokumentacije objektov je bilo delo usmerjeno tudi v spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja, promocijo fotogrametrije v humanističnih strokah in izdelavo priporočil standardov tehnične dokumentacije objektov. Pregled dela je dopolnjen s prim.eri izvedenih projektov. Ključne besede: arhitekturna fotogrametrija, bližnjeslikovna fotogrametrija, računalniška grafika, tridimenzionalni modeli 1 UVOD E a fotogrametričnem oddelku Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG se zadnjih nekaj let intenzivno ukvarjamo z uvajanjem sodobnih oblik fotogrametričnega dokumentiranja zaradi varovanja kulturnih spomenikov. V tem času smo za naročnika (Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino) izdelali več projektov, ki so del krovnega projekta Izmere. Leta 1991 je takratni Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine v program Ministrstva za kulturo uvrstil petletni projekt Izmere - tehnični posnetki zahtevnejših objektov dediščine. To je bilo prvič, da je slovenska spomeniška služba celoviteje spregovorila o dokumentiranju dediščine kot o pomembnem delu svoje dejavnosti (Grobovšek, 1996). Zaradi uspešnosti projekta se je le-ta uveljavil in se nadaljuje. Osnovni cilj projektov je bila izdelava fotogrametrične dokumentacije spomenika. Ob tem pa smo iskali nove in ustreznejše oblike izdelkov, sodobnejše tehnološke rešitve in izboljšave celotnega procesa. Skupaj z naročnikom in konservatorji regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine gradimo vedno bolj celovit sistem dokumentiranja, ki ga bomo na kratko predstavili v članku. Za dosežke na tem področju smo na zadnjem svetovnem kongresu ISPRS-ja Geodetski vestnik 42 (1998) 4 (International Society for Photogrammetry and Remote Sensing) leta 1996 na Dunaju prejeli priznanje (Doležalovo nagrado), naše objave in predstavitve v tujini pa so ugodno odmevale, zanimali so se za naše programske rešitve in koncept izvedbe. 2 OPIS NAŠEGA RAZVOJA aš razvoj zgoraj omenjenih projektov usmerjamo v: o timsko delo na projektih o promocijo fotogrametrije v humanistiki o izdelavo tehnoloških sodobnih oblik dokumentacije o izdelavo priporočil standardov. 2.1 Timsko delo na projektih Pri delu se srečujemo s strokovnjaki različnih strok tehnike in humanistike, zato je potrebno vsaj splošno razumevanje več področij. Običajno se še pred začetkom izvajanja projekta z odgovornim konservatorjem pogovorimo o obsegu, vsebini in obliki izdelkov. Predstavimo različne možnosti in skupaj skušamo najti čim boljšo rešitev. Objekti se med seboj razlikujejo po zunanjem videzu, ohranjenosti, vrsti potrebnih posegov idr., zato postopki in izdelki nikoli niso popolnoma enaki. Včasih je treba na projektu uskladiti tudi različne metode dela. Uspešnost takega sodelovanja se je pokazala pri izvajanju projekta Titov trg v Kopru (naročnik Rižanski vodovod, strokovni koordinator Medobčinski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran), kjer smo enotno geolocirali fotogrametrične, georadarske in termografske meritve. Izdelke smo lahko neposredno primerjali in dobili zanimive rezultate. Samo za primer: fotogrametrično izvrednotene poškodbe tlaka so se ujemale z georadarsko interpretacijo najdb pod površjem. Projekt je bil predstavljen na mednarodni konferenci ICAP (International Committee on Architectural Photogrammetry) v Goeteborgu (Guček et al., 1997) in so ga organizatorji ostalim udeležencem predstavili za zgled medstrokovnega sodelovanja. 2.2 Promocija fotogrametrije v hllllmanistikii Skupaj z Upravo Republike Slovenije za kulturno dediščino smo do zdaj pripravili dve razstavi v Kulturnoinformacijskem centru v Ljubljani, prvo leta 1996 (Dokumentiranje kulturne dediščine) in drugo leta 1998 (Grad Socerb - prihodnost kulturnega spomenika). Ob otvoritvi prve je bila organizirana okrogla miza, kjer smo se o problematiki dokumentiranja objektov kulturne dediščine prvič javno pogovarjali predstavniki različnih strok. Predstavljena je bila tudi tematska številka Vestnika Ministrstva za kulturo, Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino s tematskim naslovom Fotogrametrija kot metoda dokumentiranja kulturne dediščine. Ob otvoritvi druge razstave smo prikazali film (VHS, 15 minut) z naslovom Grad Socerb ohranjanje kulturnega spomenika, v katerem smo na primeru prikazali delo konservatorjev in fotogrametrov. 2.3 Izdelava tehnoloških sodobnih oblik dokumentacije Tema je precej obsežna, zato opisujemo le glavne razvojne faze in dosežke. Pred približno tremi leti smo se usmerili v tridimenzionalno izdelavo dokumentacije Geodetski vestnik 42 (1998) 4 objektov kulturne dediščine. Danes ocenjujemo, da je bila naša odločitev pravilna, saj so v to usmerjeni tudi svetovni tokovi (Atkinson, Gruen, 1996). Razvoj smo gradili na zmogljivejših osebnih računalnikih in dostopnih računalniških orodjih (med drugim AutoCAD), ki smo jim dodajali svoje programe. Prvi tak program je bil 3D (Janežič, 1996), ki smo ga kasneje nadgradili in preimenovali v ARCHOS. S tem programom iz fotogrametričnih in geodetskih podatkov objekta izdelamo prostorski model objekta. Upoštevamo osnovno načelo, da pri izdelavi modela v čim večji meri ohranjamo izvorne prostorske podatke v natančnosti zajema. Naš razvoj je tako tekel od prvih poskusov modeliranja posameznih fasad, izdelave žičnih modelov objektov, ploskovnih modelov do fotorealističnih modelov. Prednost dajemo metrični kakovosti, z vizualizacijo pa pripomoremo k večji privlačnosti in boljši predstavnosti. Nekaj zanimivih projektov predstavljamo v poglavju 3. 2.4 Izdelava priporočil standardov Brez dosledno dokumentiranih postopkov in organizacije fotogrametričnih podatkov in rezultatov tvegamo izgubo informacij ali zlorabo podatkov (Bitelli, 1997). S tem se strinjamo, saj tudi mi ugotavljamo, da se je včasih oddajala in arhivirala nepopolna dokumentacija. Običajno je naročnik prejel le grafične izdelke in fotogrametrične posnetke. Rezultatov ne moremo preverjati, niti jih ne moremo nadgrajevati, če nimamo celotnega elaborata, ki vsebuje vse podatke, od terenskih meritev, identifikacije oslonilnih točk za orientacijo posnetkov do protokola izvedene orientacije itd. Pomemben del projekta Izmere je tako postala izdelava minimalnih standardov za tehnično dokumentacijo. Problematika je precej obsežna in kompleksna ter zahteva temeljito poznavanje področja. Z izkušnjami, študijem tuje literature in strokovnimi stiki v tujini smo zaenkrat izdelali priporočila standardov za področje tehničnega dela metrične dokumentacije objektov. V elaboratu smo razdelali celoten fotogrametrični proces od terenskih meritev do možnih izdelkov in za vsako fazo natančno oblikovali tehnične zahteve. Opredelili smo tudi obvezne elemente, ki jih mora vsebovati elaborat. Posebej smo se posvetili zaščitnim fotogrametričnim snemanjem. Cilj teh snemanj je izvedba fotogrametričnega in geodetskega snemanja objektov kulturne dediščine na tak način in s takimi metodami, da po potrebi lahko metrično rekonstruiramo objekt kot prostorsko celoto z njegovimi osnovnimi elementi fasad. Zaradi finančno omejenih možnosti lahko na leto izdelamo celotno metrično dokumentacijo, od snemanja do končnega izdelka, le za nekaj objektov. Na ta način pa bi bilo omogočeno dokumentiranje večjega števila objektov, izvrednotenje posnetkov pa se lahko izvede kasneje po potrebi. Akcije zaščitnih snemanj potekajo. 3 PRIMERI 3.1 Grad Socerb V tem projektu smo razvili sistem celovite dokumentacije objekta na podlagi izdelanega tridimenzionalnega modela. Praktični cilj projekta je bil izdelava metrične dokumentacije obstoječega stanja gradu v različnih ravneh natančnosti in različnih oblikah. Obstajal je geodetski situacijski načrt gradu z okolico in približni tridimenzionalni ploskovni model zunanjosti gradu. Pogoji za terensko delo so bili Geodetski vestnik 42 (1998) 4 težki, ker je grad delno nedostopen (zgrajen je na pečini), stene so kamnite, površine zunanjih fasad pa so nepravilnih oblile Grad je bil prvotno precej višji, saj ga je uničil požar, ki ga je zanetila strela. Slika 1: Računalniška vizualizacija gradu Socerb Z dodatnimi geodetskimi in fotogrametričnimi meritvami smo najprej izboljšali metriko obstoječega ploskovnega modela. Preverili smo konsistenco topologije modela in ga popravili. Zaradi kamnite strukture fasad smo uporabili renderiranje modela (prireditev teksture ploskvam) s fotogrametričnimi posnetki (možnost kombiniranja vektorjev in rastrov, ki jo nudi AutoCAD r14). Tako smo dobili ti. fotomodel. Ta termin se pojavlja tudi v tuji strokovni literaturi (3D-Photomodelle Kraus, 1997). Srednji pogrešek izdelanega modela je ± 20 cm. Nekatere fasade in detajle je bilo treba izv:·ednotiti v večji natančnosti, t.j. ± 2 cm, zato smo izdelali digitalne ortofotografije. Digitalni ortofoto načrti so zelo primerna oblika metrične dokumentacije, ker lahko interpretacijo detajlov izvajajo strokovnjaki sami. Dodatna pomoč je uporaba funkcij in filtrov za digitalno obdelavo slik. Za nekatere dele gradu smo izdelali fotomozaike, nekatere detajle pa smo fotografirali le za interpretacijske namene. Da bi lahko vse te različne izdelke združili v enotnem sistemu, smo izdelali fotografsko-opisno podatkovno bazo, ki smo jo povezali z izdelanim tridimenzionalnim modelom prek grafičnih gumbov. S klikom na gumb dobimo naslednje informacije o obstoječi dokumentaciji: ali gre za fotografijo, fotomozaik ali digitalni ortofoto; ali so posnetki analogni ali digitalni; kakšna je natančnost izdelka idr. Če je posnetek v digitalni obliki, si ga lahko ogledamo, če je v analogni, izvemo, kje se nahaja v arhivu. K podatkom si lahko zapišemo opombe. Opisana vsebina Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 podatkovne baze je bila izdelana posebej za ta projekt, vendar lahko vključimo katerekoli informacijo. Za ta namen smo izdelali lasten program z imenom FOTO-AT. Na koncu smo izdelali še vizualizacijo modela v programu 3D Studio MAX r2, pri čemer smo uporabili standardne parametre renderiranja. V nadaljevanju projekta je predvidena izdelava rekonstrukcije gradu po obstoječih slikovnih gradivih (Valvasorjevi sliki, fotografija pred posegom na objektu v letu 1925). 3.2 Razvaline gradu Vodriž pri Slovenj Gradcu Po mnenju dr. Ivana Stoparja, priznanega slovenskega medievista in kastelologa, so razvaline gradu Vodriž izredno pomembne, saj so v slovenskem prostoru samo še na njih ohranjeni nekateri srednjeveški gradbeni elementi. Na objektu se pripravljajo obsežni konservatorski posegi, zato je bila izdelava metrične dokumentacije nujna. Dokumentiranje razvalin je s tehničnega vidika zahtevno, ker je okolica običajno zaraščena, lokacije so težko dostopne, obstaja velika nevarnost krušenja. Uporaba nekontaktnih meritev je zato najprimernejša. Ostanki gradu Vodriž imajo vse zgoraj naštete tehnične lastnosti razvalin. Objekt leži na hribu in je obdan z visokim gozdom. Tehnični pogoji za snemanje so bili zelo težki, saj so vizure strme, fotogrametrični posnetki pa zelo nagnjeni. Poleg samih razvalin je bilo treba izmeriti tudi bližnji teren. Slika 2: Ploskovni model razvalin gradu Vodriž Za ta projekt smo izdelali posebno metodo meritev robov fasad. Zaradi težke dispozicije za fotogrametrično snemanje ni bilo možno izdelati stereoskopskih fotografij, temveč le posamezne konvergentne posnetke, ki so primerni za točkovno fotogrametrično izvrednotenje. Največja težava je bila v veliki interpretacijski nezanesljivosti robov objekta. Vse fotogrametrične posnetke smo izdelali z metrično Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 kamero Rolleimetric 6006. Analogne posnetke smo skanirali in jih vključili v fotografsko-opisno bazo, še posebej vse pomembne detajle srednjeveških gradbenih elementov. V nadaljevanju je možno na tako izdelanem modelu izvajati simulacije rekonstrukcij gradu, preverjati morebitne hipoteze, izdelati konzervatorske predloge in različice rešitev idr. Predvsem pa bo možno spremljati (monitoring) vse konservatorske posege na objektu. 3.3 Cistercijanski samostan v Stični Projekt nam bo še dolgo ostal v spominu, saj je po obsežnosti izdelane dokumentacije to naš največji projekt. Na prvi pogled je kompleks enostaven za izmero, vendar je spoštljiva njegova velikost. Iz geodetskih in obsežnih fotogrametričnih meritev smo izdelali natančen tridimenzionalni model zunanjosti samostana. Model je v osnovi žični, vendar smo zaradi boljšega vizualnega efekta nekatere dele fasad izdelali ploskovno. Detajli zunanjih fasad ( okna, vrata, portal, ... ) so izdelani tridimenzionalno z vsemi detajli. Izdelan model bo služil za vnos obstoječih ročnih meritev in dopolnjevanje dokumentacije ( elementi fasad notranjega dvorišča, podstrešje cerkve z ohranjenim nadstropjem romanske bazilike, križni hodnik idr.). Slika 3: Tridimenzionalni model samostana v Stični 3.4 Novomeški Kapitelj a izdelavo računalniške animacije predloga nove postavitve tabernaklja smo iz obstoječih fotogrametrično izdelanih načrtov (tloris, prerezi) najprej izdelali ploskovni model notranjosti prezbiterija. Model smo opremili s teksturami v programu 3D Studio MAX r2. Položaj tabernaklja smo spreminjali in opazovali vizualne učinke na različne poglede v prostoru. Za obstoječ in za predlagan novi Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 položaj tabernaklja smo izdelali virtualni sprehod skozi prostor (na računalniku in VHS kaseti). Slika 4: Predlog nove postavitve tabernaklja v prezbiteriju 4 ZAKLJUČEK V slovenskem prostoru smo uspeli uveljaviti sodoben in operativen koncept dokumentiranja objektov kulturne dediščine. Z rešitvami se moramo sicer venomer prilagajati specifičnim zahtevam posameznih projektov, vendar je ravno zato delo na tem področju zelo zanimivo in ustvarjalno. Zaenkrat pa so še premalo izrabljene različne možnosti uporabe take dokumentacije s strani strokovnjakov v spomeniško varstvenih strokah. Vzrok za to je preslaba računalniška opremljenost in računalniško znanje po regionalnih zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine. V dogovorih z Upravo Republike Slovenije za kulturno dediščino se lotevamo tudi tega problema. Zahvala Zahvaljujemo se g. Jovu Grobovšku, državnemu podsekretarju na Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino, ki kot koordinator projekta Izmere z razumevanjem podpira kakovosten razvoj na področju dokumentiranja kulturne dediščine. Zahvaljujemo se tudi ostalim sodelavem na fotogrametričnem oddelku Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Stanetu Tršanu, Boži Parcer in študentu Juretu Fegicu, ki so s svojim predanim delom prispevali k uspešni izvedbi projektov. Geodetski vestnik 42 (1998) 4 Literatura: Atkinson, KB., Close Range Photogrammetry and Machine Vision. Whittles Publishing, 1996. Pogl. 4, Development of digital methodolology and systems (avtor Gruen, A.)in Pogl. 10, Architectural and archaeological photogrammet/y ( avtor Dallas, R. WA.) Bitelli, G., On the management and integration of photogrammetric data and metadata. Perugia, JSPRS WG 1998 Grobovšek, l., Nacionalni projekt Izmere, pot do sistemskega reševanja kulturne dediščine. Vestnik, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, Ljubljana, 1996, št. 15, str. 5-11 Guček, M. et al., Koper - Platea Communis: beneath the medieval square - New approaches in Slovenian consen,ation policy. ICAP International Symposium, Goeteborg, 1997 Janežič, M., Izdelava tridimenzionalnih modelov objektov kultume dediščine iz fotogrametrično zajetih podatkov. Vestnik, Uprava Republike Slovenije za kultumo dediščino, Ljubljana, 1996, št. 15, str. 57-69 · Kosmatin, Fras, Tridimenzionalna metrična dokumentacija in digitalni ortofoto Marijine rotunde v Kopru. Annalf!S, Koper, 1997, št. 10, str. 91-96 Kosmatin, Fras, M. et al., Rotunda Carmine Case Study. Proceedings of the Intemational Conference: Studies inAncient Structures, Istanbul, 1997, str. 115-124 Kraus, K, Herausforderungen an die Photogrammetrie und Femerkundung- Zukuenftige Aspekte in der Forschung. Photogrammetrie-Femerkundung-Geoinformation, Stuttgart, 1997, št. 6, str. 341-346 Recenzija: mag. Vasja Bric Franci Vrhovec Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 C ... -- 4 - CONTE PORARY ETRICAL OCUMENT l 1ION OF ST UCTURES -ICH E PART OF THE CULTURAL ERITAGE Mojca Kosmatin Fras, Katja Oven, Miran Janežič Institute of Geodesy and Photogrammetry FGG, Ljubljana Received f or publication: September 22 1998 Preparecl f or publication: September 22 1998 Abstract The paper presents the recent development of the Photogrammetry Department of the Institute of Geodesy and Photogrammehy FGG in the field of metrical documentation of structures which are part of the cultural heritage. Work was focused on developing up-to-dale metrical documentation of structures, promoting team work, promoting the use of"photogrammetry in the humanities and preparing recommendations for technical standards for structures. A review of the work is supplemented with examples of implemented projects. Keywords: architectural photogrammetry, close range photogrammetly, computer graphics, three-dimensional mode/s 1 INTRODUCl'l!ON In the recent few years, the Photogrammetry Department of the Institute of Geodesy and Photogrammetry FGG has been intensely engaged in introducing contemporary forms of photogrammetric documentation for the needs of protecting the cultural heritage. During this period, the Institute has acted as contractor for the Cultural Heritage Office of the Republic of Slovenia and completed a larger number of projects which are part of an umbrella project entitled Surveys. In 1991, the then Institute of the Republic of Slovenia for the Protection of the Natural and Cultural Heritage placed a five-year project entitled Surveys - Technical Photographs of More Demanding Structures which are part of the Cultural Heritage into the programme of the Ministry of Culture. This was the first time that the Slovenc monument protection service discussed the documenting of our cultural heritage more comprebensively as an important part of its activities (Grobovšek, 1996). Since the project was successful and bccame well-established, it is still being carried out. Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 he basic goal of thc projects was to prepare photogrammetric documentation for monuments, but we also sought new and more appropriate product forms, more advanced technological solutions and improvements to the entire process. Together with the clients and conservators from regional Institutes for the Protection of the Natural and Cultural Heritage, we are building an increasingly more comprehensive system of documentation which will be briefly presented below. We received recognition for our achievements in this field (a Doležal Award) at the last World ISPRS Congress in 1996 in Vienna, while our presentations and publications abroad have received favourable responses and generated interest in our program solutions and implementation concept. 2 DESCRIPTION OF OUR DEVELOPMENT Our development in the above-mentioned projects is oriented into: o teamwork on projects • promotion of photogrammetry in the humanities • production of technologically advanced forms of documentation • preparation of recommendations for standards. 2.1 Teamwm:k on projects Professionals from various technical and humanities fields meet in this work, therefore at least a general knowledge of several fields is required from participants. The extent, content and form of the products are agreed with the conservators. Various options are presented and we attempt to find the best possible solution together. The structures differ in their external appearance, condition, type of work required, etc., therefore the procedures and products used are never completely the same. Sometimes it is also necessary to harmonize various work methods on a single project. The success of such cooperation has been demonstrated in the implementation of the Tito Square project in Koper ( commissioned by the Rižana water supply company) and professionally coordinated by the Intermunicipal Institute for the Protection of the Natural and Cultural Heritage, Piran), in which photogrammetric, georadar and thermographic measurements were geolocated in a unified form. We were able to compare the products directly and interesting results were obtained. To give only one example: the photogrammetrically evaluated damage to the pavement matched the georadar interpretation of findings below the surface. The project was presented at an international conference of the ICAP (International Committee on Architectural Photogrammetry) in Goteborg (Guček et al., 1997), and the organizers held it up as a model of interdisciplinary cooperation for other participants. 2.2 Promotion of photogrammetry in the humanities Together with the Cultural Heritage Office of the Republic of Slovenia we have thus far prepared two exhibitions at the Ljubljana Cultural Information Centre, the first one in 1996 (Documenting of the Cultural Heritage) and the second one in 1998 (Socerb Castle -The Future of Cultural Monuments). Upon the opening of the first exhibition, a round table discussion was organized about problems in documenting structures which are part of the cultural heritage. Herc, for the first Geodetski vestnik 42 (1998) 4 tirne, representatives of different professions discussed this matter publicly. A thematic issue of a journal issued by the Cultural Heritage Office of the Republic of Slovenia of the Ministry of Culture was titled "Photogrammetry as a Method of Documenting Cultural Heritage". A film (VHS, 15 minutes) entitled The Socerb Castle - Preservation of a Cultural Monurnent was shown at the opening of the second exhibition, at which we presented an example of the work of conservators and photogrammetrists. 2.3 Prnduction of technologically adv::mced forms of documentation his topic is fairly extensive, therefore only the main developmental phases and achievements will be described. About three years ago we focused our work into 3D production of documentation of structures which are part of the cultural heritage. Today we find that our decision was correct, because trends around the world are identical (Atkinson, Gruen, 1996). Development was based on high-power personal computers and thc available software (AutoCAD among others), to which we added our own programs. The first such program was in 3D (Janežič, 1996), and it was later upgraded and renamed ARCHOS. This program enables us to make spatial models of structures from photogrammetric and geodetic data about it The basic principle employed in making models is to preserve to the greatest possible extent the level of accuracy of the capture of the original spatial data. Our development thus went from the first attempts at modelling individual facades and the production of wire rnodels of structures and surface models to photorealistic models. W e placed the highest priority on metrical quality, but visualisation contributed to greater attractiveness and a clearer presentation. A few interesting projects are presented in Chapter 3. 2.4 Preparation of recommendations for standanls ithout consistently documented procedures and organization of photogrammetric data and results, there is a risk of loss of information or data abuse (Bitelli, 1997). We agree with this assertion, because we have also found that, occasionally, incomplete documentation is submitted and archived. Clients usually receive only graphical products and photogrammetric images. The results cannot be checked or upgraded unless an entire report is available, containing all data, from field measurements and identification of reference points to orientation protocol, etc. The preparation of minimum standards for technical documentation has therefore become an important part of the Surveys project. This issue is quite extensive and complex and requires a thorough knowledge of the field. On the basis of our experience, study of foreign literature and professional contacts abroad, we have so far prepared recommendations for standards for the technical part of the metrical documentation of structures. In the report we defined the entire photogrammetric process, from field measurernents to possible products, and designed detailed technical requirements for each phase. We also determined the compulsory elements that reports must contain. Particular attention was paid to protective photogrammetric surveys, with the objective of achieving such execution of photogrammetric and geodetic surveying of structures of cultural heritage with methods that would enable us, if necessary, to metrically reconstruct the object as a spatial whole with its basic elements, i.e. its facades. Due to limitations in funding, it Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 is possible to produce cornplete metrical docurnentation, from irnages to the final product, for only a few structures. This method, however, would enable us to document a greater number of structures, and the evaluation of irnages could be performed later, if necessary. Campaigns for protective photography are in progress. 3 EXAMPLES 3.1 Socerb Castle In this project, we developed a systern of comprehensive structure docurnentation on the basis of a 3D model. The practical objective of the project was to produce metrical documentation of the existing condition of the castle at differcnt levels of accuracy and in different forms. A geodetic site plan existed for the castle and its surroundings, as well as an approximate 3D surface model of the castle's exterior. The conditions for fiel~ work were difficult, because the castle is partially inaccessible (it is built on a cliff), its walls are made of rock and the surfaces of its exterior facade are irregular. The castle was originally much higher, but it was destroyed by a fire caused by lightning. Figure 1: Computer visualization of the Socerb Castle Additional geodetic and photogrammetric measurements first improved the accuracy of the existing surface model. The consistency of the model's topology was checked and corrected. Due to the stone structure of the facades, we used model rendering (adjustment of texture to the surfaces) with photogramrnetric irnages (possibility of combining vectors and rasters provided by AutoCAD r14). A so-called photo model was obtained. This term also appears in foreign professional literature Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 (3D-Photomodelle Kraus, 1997). The mean error of the produced model is ± 20 cm. Certain facades and details needed to be evaluated at a greater accuracy, i.c. ± 2 cm, therefore digital ortophotographs were made. Digital ortophoto plans are a very suitable form of mctrical documentation, because the interpretation of details is performed by the professionals themselves. The use of functions and filters for the digital processing of images is an additional help. Photomosaics were prepared for certain parts of the castle and some details were photographed for purposes of interpretation. In order to be able to unite all these different products into a single system, we produced a photographic-attribute database, which was connected with the produced three-dimensional model through graphic icons. By clicking the icons, the following information can be obtained on the existing documentation: is it photography, photomosaic or digital orthophoto; are thc images analogue or digital; what is the accuracy of the product, etc. If the image is in digital form, we can view it, if it is in analogue form, we can find out where it is located in the archives. Notes can bc added to data. The described contents of the database were prepared especially for this project, but any information can be included. For this purpose we produced our own program cntitlcd FOTO-AT. Finally, we also created a visualization of the model in the 3D Studio MAX r2 program, whereby we used standard rendering parameters. In our further work on the project, we are planning to produce reconstruction of the castle on the basis of the existing pictorial materials (Valvasor's drawings, a photograph of the castle before work on the structure in 1925). 3.2 Ruins of the Vodriž casUe near Slovenj Gradec In the opinion of Dr. Ivan Stopar, a reputed Slovenc medievalist and castleologist, the ruins of the Vodriž castle are extremely important, because they are the only ones in Slovenia that have preserved certain medieval construction elements. Extensive conservation work is being prepared for the structure, therefore the production of metrical documentation was essential. From the technical point of view, documenting of ruins is difficult, because their surroundings are usually covered in vegetation, their locations are difficult to access and there is a large danger of crumbling. Thc use of remote measurement is therefore the most suitable. Thc remains of the Vodriž castle have all of thc above-mentioned technical properties of ruins. The object lies on a hill and is surrounded by a tall forest. The technical conditions for photography were very difficult, because the lines of sight are steep and photogrammetric images are highly oblique. In addition to the ruins themselves, the nearby terrain had to be measured as well. A special method of facade edge measurement was created for this project. Due to poor conditions for photogrammetry it was not possible to produce stereoscopic images, but on!y individual convergent images, which are suitable for point photogrammetric evaluation. The greatest difficulty was the large interpretation uncertainty of structure edges. All photogrammetric images were taken with a Rolleimetric 6006 me1:ric camera. Analogue photographs were scanned and included in the photographic-attribute database, especially all the important details of medieval construction elements. In further work, it will be possible to perform simulations of castle reconstructions, check hypotheses, prepare conservators' Geodetski vestnik 42 (1998) 4 proposals and variants of soluiions, etc., \Vith such a ~11odel, but above all it 'Nil! be possible to monitor all conservation work on thc objcct. Figure 2: Swface model of the Vodriž Casile ruins 3.3 Cisterdan monastery in Stična Figure 3: Three-dimens;onal model of the Stična monaste1y (3codetski vestnik 42 (1998) 4 This project v1ill remain embeddecl in our memory for a long tirne, because it has been our largest project v1ith respect to the extent of documentation prepared. At first glance, the complex is sirnple to measurc, but its size is quite considerable. From geodctic and extensive photogrammetric measurements v✓c have produced an accurate three-dimensional model of the monastery's exterior. The model is basically roade of wire mesh, but in order to achieve a better visual effect, certain parts of the facades were made in a surface !Y1anner. The cletails of external facades (windows, the door, portal, ete,) ,vere rnade in 3D with ali the details. The produced model will serve for entry of the existing manual measurements and supplementing of documentation (elements of facades in the inner courtyard, the church attic with a preserved upper floor of a Rornanesque basilica, cloister, etc.). 3.4 Novo Mesto Chapter Ctmn:h For the production of computer animation of the proposal for new location of the tabernacle, we first produced a surface model of the presbytery's interior from the existing photogrammetrically made plans (ground floor, cross sections). The model was equipped with tcxtures in the 3D Studio MAX r2 program. The position of the tabernacle was changed and the visual effect of this change on various views in the room were studied. We also produced a virtual stroll through the room ( on computer and VHS) for the existing and the proposed new tabernacle locations. Figure 4: Proposa l far new localion of the tabernacle in the presbyte,y Geodetski vestnik 42 (1998) 4 4 CONCLUSION e have succeeded in establishing a modem ancl operational concept of documenting structures of cultural heritage in Slovenia. The solutions constantly needed to be adapted to the specific requirements of indiviclual prnjects, but this made work in this field very interesting and creative. However, for the tirne being, the various possibilities for the use of such documentation by profcssionals in monurnent protection institutions are insufficiently exploited, the reason being insufficient computer equipment and computing knowledge at the regional institutes for the protection of the natura! and cultural heritage. This problem is being dealt with in agreement with the Cultural Heritage Office of the Republic of Slovcnia. Acknowledgement We gratefully aclmowledge the assistance of Mr. Jovo Grobovšek, state vice-secretary at the Cultural Heritage Office of the Republic of Slovenia and Surveys project coordinator, who through his understanding supports high-quality development in the field of documenting cultural heritage. We vvould also like to thank other associates at the Photogrammetry Department of the IGF, Stane Tršan, Boža Parcer and Jure Fegic, who with their dedicated work have contributed to successful execution of the projects. Refe:rences: Atkinson, KB., Close Range Photogrammetly and Machine Vision. VVhittles Publishing, 1996. Pogl. 4, Development of digital methodolology and systems (avtor Gruen, A.)in Pag/. 10, Architectural and archaeological photogrammet1y ( author Dallas, R. WA.) Bitelli, G., On the management and integration of photogrammetric data and metadata. Perugia, ISPRS WG Vl/3, 1998 Grobovšek, J., Nacionalni projekt Izmere, pot do sistemskega reševanja kulturne dediščine. Vestnik, Uprava Republike Slovemj'e za kulturno dediščino, Ljubljana, 1996, no. 15, p. 5-11 Guček, M. et al., Koper Platea Communis: beneath the medieval square - New approaches in Slovenian conservation policy. !CAP lntemational Symposium, Goeteborg, 1997 Janežič, M., Izdelava tridimenzionalnih modelov objektov kulturne dediščine iz fotogrametrično zajetih podatkov. Vestnik, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, Ljubljana, 1996, no. 15, p. 57-69 Kosmatin, Fras, M., Tridimenzionalna metrična dokumentacija in digitalni ortofoto Marijine rotunde v Kopru. Annales, Koper, 1997, no. 10, p. 91-96 Kosmatin, Fras, M. et al., Rotunda Carmine - Case Study. Proceedings of the lntemational Conference: Studies in Ancient Structures, Istanbul, 1997, p. 115-124 Kraus, K, Herausfordenmgen an die Photogrammetrie und Femerkundung Zukuenftige Aspekte in der Forschung. Photogrammetrie-Femerkundung-Geoinformation, Stuttgart, 1997, no. 6, p. 341-346 Review: mag. Vasja Bric Franci Vrhovec Geodetski vestnik 42 (1998) 4 = CZ DA •-m• US na NANEPRE SLOVENIJI spec. Dušan Mitrovic Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Prispelo za objavo: 1998-09-30 Pripravljeno za objavo: 1998-11-25 Izvleček V članku analiziram obstoječe stanje na področju davka na nepremičnine v Sloveniji. Pri tem ugotavljam, kako je davek na nepremičnine institucionalno, organizacijsko, vsebinsko in tehnološko urejen. Ključne besede: davek na nepremičnine, organizacija, vrednotenje nepremičnin Abstrnci The paper presents the existing situation in the field of property appraisal and tax assessment in Slovenia, with a . description of its institutional, organizational, content and technological regulation on the basis of available data, legislation ancl regulaiions. Keywords: management, property appraisal, property tax UVOD .. v IC INEV Problematika, ki jo obravnavam v članku, se nanaša na davek na nepremičnine v Sloveniji in s tem v zvezi davčno osnovo oziroma metodologijo vrednotenja nepremičnin in podatke, potrebne za ugotavljanje vrednosti nepremičnin. Pri davku ugotavljam, kako je institucionalno, organizacijsko, vsebinsko in tehnološko urejen. S člankom nameravam analizirati obstoječe stanje na področju davka na nepremičnine in vrednotenja nepremičnin za potrebe davkov na nepremičnine. Cilj pa je seznaniti širšo javnost o obstoječem nepremičninskem davčnem sistemu in pomenu davka na nepremičnine v Sloveniji. Pri analizi sem uporabil obstoječo in predvideno zakonodajo, ki se kakorkoli dotika nepremičninske problematike, ter domačo in tujo literaturo, ki je nastajala ob različnih projektih, ki v tem času potekajo na nekaterih ministrstvih Republike Slovenije in so neposredno povezani z obravnavano tematiko. PREMOŽENJSKI DAVKI[ V SLOVENIJI Premoženjski davki so v posameznih državah različni. Najpogostejši davki, ki se pobirajo v večini držav, so davki od dediščine in daril, za ostale davke ni enotnega pravila oziroma merila. Najpomembnejši davki od premoženja so: davek od čistega premoženja, davek na nepremičnine, davek na promet z nepremičninami in davek na dediščine in darila. V Sloveniji veljata zadnja dva davka. V Sloveniji so leta 1994 premoženjski davki predstavljali 1,6 odstotka vseh davkov, kar znaša približno 0,02 odstotka bruto domačega proizvoda. Vsi davki, ki se poberejo, pa znašajo približno 25 odstotkov bruto domačega proizvoda (OECD, 1995). Največji delež Geodetski vestnik 42 (1998) 4 premoženjskih davkov v Sloveniji v obdobju 1993-1995 je predstavljal davek na promet z nepremičninami, in sicer okrog 80 odstotkov, sledita pa mu davek od premoženja in davek na dediščine in darila, ki znašata med 8 in 10 odstotkov (Pečar, 1996). Davek na nepremičnine v Sloveniji predstavlja davek od premoženja in ' 0 ako imenovano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Davek od premoženja a pobiranje davka od premoženja so zadolženi davčni uradi, ki odmerjajo in pobirajo davke ter vodijo predpisane evidence, opravljajo naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra, evidentirajo podatke o obračunih in plačanih davkih in denarnih kaznih in podobno. Davčni uradi delujejo znotraj Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije. Davek od premoženja predstavlja v celoti vir prihodkov za občine oziroma lokalne skupnosti. Davčno osnovo predstavlja vrednost stavbe oziroma prostora za počitek in rekreacijo. Davčna osnova se izračuna po sistemu točkovanja. Davčni zavezanci so le fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja ali garaže, ter prostore za počitek ali rekreacijo, poleg tega pa tudi fizični lastniki plovnih objektov dolžine 8 metrov in več. Davek od premoženja se plačuje samo v primeru, če je stanovanjska površina večja od 160 kvadratnih metrov. Takšna omejitev oziroma olajšava pa ne velja za prostore za počitek in rekreacijo. Prav tako so davka od premoženja oproščeni davčni zavezanci za dobo desetih let, prvi lastniki novih stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž in lastniki popravljenih in obnovljenih omenjenih nepremičnin, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost le-teh povečala za več kot 50 odstotkov. Zakon določa progresivne davčne stopnje, ki so različne glede na namen uporabe. Za stavbe je predpisana stopnja v višini od 0,10 odstotka do 1,00 odstotka, kar je odvisno od njihove vrednosti, stopnja za počitek in rekreacijo pa se giblje od 0,20 odstotka do 1,50 odstotka. 1993 1994 1995 znesek odme1jenega davka 0,21 milijarde tola1jev 0,25 milijarde tola1jev 0,29 milzfarde tolwjev odstotek vseh premoženjskih davkov 8,1 9,8 8,4 Preglednica 1: Zneski in odstotki pobranega davka od premoženja za leta 1993, 1994 in 1995 Vir: Republiška uprava za javne prihodke, 1996 Znesek davka je zaradi davčnih olajšav minimalen glede na skupne davčne prihodke. Leta 1995 je znesek (0,29 milijarde tolarjev) pobranih davkov od premoženja v strukturi skupnih javnih finančnih prihodkov občin znašal le 0,3 odstotka (Ministrstvo za finance, 1997). Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Občine so z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 1993, št. 72, 1994, št. 57, 1995, št. 14) pridobile premoženje, kot so kmetijska zemljišča, gozdovi, Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 stavbna zemljišča, infrastruktura, zgradbe, po drugi strani pa so prevzele obveznosti, ki so sestavni del premoženja, vključno z obveznostjo vrnitve denacionalizacijskim upravičencem. Občinsko premoženje je eden izmed lastnih virov financiranja občine, drugi vir so davki in delež dohodnine, tretji vir je finančna izravnava, četrti vir so zadolžitve, peti vir pa dodatna sredstva države. Prihodki od premoženja so zlasti prihodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so občinska lastnina, prihodki od vlaganj kapitala, prihodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina kupila, ter prihodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij (Vlaj, 1998). Poleg davka od premoženja, ki ga država pobira v imenu občine, je danes veliko bolj pomemben vir prihodkov občine nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, 1984, št 18, 1989, št 33) je na podlagi občinskih odlokov leta 1984 prenehala lastninska pravica na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev. S tem odlokom so občine v skladu s srednjeročnim družbenim pianom določile, katera zemljišča v mestu in naseljih mestnega značaja so stavbna zemljišča v družbeni lastnini. Na ta način so na omenjenih zemljiščih lastniki postali uporabniki stavbnih zemljišč. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, 1997, št. 44) pa ureja lastninjenje nepremičnin fizičnih in pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe na njej. Po novem zakonu morajo vpis lastništva opraviti imetniki pravice do uporabe na podlagi predloga na zemljiški knjigi. S tem zakonom je Slovenija dobila lastnike stavbnih zemljišč praktično čez noč. Poleg tega že velja tudi novi Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, 1997, št. 44), ki določa stavbna zemljišča, javno infrastrukturo, grajeno javno dobro in pogoje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. S tem zakonom preneha veljati prejšnji Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, razen določb, ki se nanašajo na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Po stari zakonodaji iz leta 1984 so bile občine dolžne ustanoviti sklade stavbnih zemljišč, ki so bili zadolženi za izvajanje občinske prostorske politike in pobiranje nadomestil. Po novi zakonodaji pa od prvega januarja leta 1998 skladi stavbnih zemljišč prenehajo delovati, celotno premoženje, obveznosti in sredstva skladov, vključno z evidencami in drugimi podatkovnimi bazami, prevzamejo občine, skladi pa postanejo javno podjetje. Na ta način se je spremenil samo pravni status skladov, ne pa tudi organiziranost, pristojnost in ostalo. Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. Občina določi zavezancu višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja in na območjih, ki so namenjena kompleksni stanovanjski gradnji. Območja opredelijo občine same. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča je treba plačati od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Natančno metodologijo izračuna nadomestila mora občina opredeliti z občinskim odlokom. Oprostitev plačila nadomestila velja za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambnega ministrstva, objekte tujih držav, objekte mednarodnih in Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 meddržavnih institucij, prav tako pa tudi za objekte verskih skupnosti in njihovo dejavnost. Petletna doba oprostitve velja tudi za občana, ki je kupil stanovanjsko nepremičnino, lahko pa oprostitev velja tudi za občane, ki so socialno ogroženi, ali kako drugače, kar določi sama občina. davek od davek na promet z davek na prihodkisldada premoženja nepremičninami dediščine in dahla stavbnilnemljišč leto 1996 0,33 6,1 0,22 16,7 plan za leto 1997 0,28 5,3 0,32 23,2 Preglednica 2: Primer višine skupnih javnofinančnih prihodkov Mestne občine Ljubljana (v odstotkih) Vir: ~dlak o proračunu Mestne občine Ljubljana, 1997, str. 7 Kot sem že omenil pri davku od premoženja, predstavlja le-ta v letu 1995 le 0,3 odstotka vrednosti v strukturi skupnih javnih prihodkov občin, medtem ko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča z vrednostjo 8,4 milijarde tolarjev predstavlja v povprečju kar 7,4 odstotka. -v praksi se kaže trend povečanja prihodkov iz naslova nadomestila, kot to prikazuje tudi primer v Ljubljani. Občine namreč ugotavljajo, da je to eden izmed prihodkov, ki ga lahko enostavno in brez stroškov povečajo. PREDNOSTI lIN SLABOSTI DAVKA NA NEPREMIČNINE V Sloveniji se je davčni sistem dopolnjeval od leta 1990. Sprejete so bile nove ureditve na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in pravnih oseb. Preostala je prilagoditev premoženjskega davčnega sistema tržnemu gospodarstvu. Danes srno še vedno na začetku razvoja sodobnega nepremičninskega davčnega sistema. Glavni razlog, da mora Slovenija izhajati iz tržne vrednosti nepremičnine, je, da morajo objektivni delež davka na nepremičnine prevzeti nase tisti, ki so pri prehodu iz planskega v tržno gospodarstvo z nakupom nepremičnin ustvarili največji dobiček. Eden izmed glavnih ciljev nepremičninske davčne reforme mora biti, da bo Slovenija pridobivala sredstva iz naslova davka na nepremičnine, v višini od 1 do 3 odstotkov bruto domačega proizvoda, kot je to večinoma praksa v razvitih državah in ne sedanjih 0,02 odstotka (OECD, 1995). V nadaljevanju želim prikazati teoretične in praktične prednosti in slabosti uvedbe davka na nepremičnine. Prednosti davka na nepremičnine D av~k na nepremičnine ima nedvomno eno glavn~h _prednosti kot pomemben pnhodek lokalmh skupnosti. Davek na neprem1cnme posredno zagotavlp porabnikom različne koristi, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Smotrno je, da se namesto nepraktičnega zaračunavanja le uporabnikom različnih javnih storitev opredeli lastnike oziroma uporabnike vseh nepremičnin. Pri tem bo lastnik oziroma uporabnik večvredne nepremičnine relativno več financiral v javne storitve kot lastnik ali uporabnik manjvredne nepremičnine. Velikokrat so stroški za zagotovitev javnih uslug in storitev neposredno povezani z nekaterimi fizičnimi lastnostmi nepremičnine. Na primer v praksi je veliko uslug in storitev, katerih stroški so zelo Geodetski vestnik 42 (1998) 4 odvisni od oddaljenosti nepremičnine od infrastrukturnih objektov in naprav ( cestne povezave, oddaljenost od kanalizacijskega, vodovodnega, plinskega, toplovodnega, električnega omrežja in podobno). Na ta način je mogoče na podlagi lastnosti nepremičnin ugotavljati s tem povezane stroške uslug in storitev. Davek na nepremičnine je primeren predvsem za financiranje tistih lokalnih uslug, ki zagotavljajo javno dobro na lokalnem območju. V določenih občinah ne morejo zagotoviti javnih storitev zaradi premajhnih finančnih sredstev. V tem primeru pomaga država z denarjem, ki ga je pobrala od davčnih zavezancev. To pomeni, da na določenih območjih države oziroma v posameznih občinah ne zagotovijo dovolj sredstev, zato jim pri tem pomaga država. Na ta način nekatere občine pridobivajo, saj jim pomaga država za njen razvoj. Davek na nepremičnine je v primerjavi z ostalimi davki, ki so lokalnega značaja, izredno učinkovit. Utajitev tega davka je praktično nemogoča, saj nepremičnine ni mogoče skriti, medtem ko ni tako pri drugih davkih in prispevkih. Razlike v lokalnih davkih vplivajo na strukturo ekonomske akt.ivnosti na posameznih lokacijah znotraj območja države. Posledice so velike izgube pri razvoju infrastrukture, predvsem zaradi davčnih distorzij v tržnem gospodarstvu in odločitev porabnikov. Prednosti davka na nepremičnine v Sloveniji Ena izmed glavnih prednosti uvedbe davka na nepremičnine bi bilo po predlogu Zakona o davku na nepremičnine, ki ga je izdelalo Ministrstvo za finance, do petkratno povečanje prihodkov (Ministrstvo za finance, 1997). Izračunan količnik izhaja iz ocene razpoložljivih podatkov. Takšno povečanje prihodkov ne bi bilo le posledica povečanja davčne osnove, temveč tudi dejstvo, da bi davek plačevali vsi lastniki oziroma uporabniki nepremičnin. Izboljšanje vrednotenja nepremičnin, registrov in evidenc bi pripomoglo k hitrejši privatizaciji in procesu denacionalizacije v Sloveniji, prav tako pa bi omogočilo tudi razvoj trga nepremičnin in sprostitev hipotekarnih kreditov. Hipoteke imajo pomembno vlogo pri ravnanju finančnih institucij, ki želijo razpršiti svoje premoženje in vlagati svoj kapital tudi v manj tvegane posle, kot so to naložbe v nepremičnine. Popolnost in dostopnost nepremičninskih podatkov je pomembna tudi za zmanjšanje števila pravd in drugih stroškov. Izredno pomemben je tudi čas, potreben za izvedbo nepremičninske transakcije, še posebej v času, ko se privajamo na nove tržne odnose, ki se pri tem vzpostavljajo. Seveda pa je velik uporabnik tudi država s prostorsko, stanovanjsko in okoljevarstveno politiko. Težko je ovrednotiti prednosti takega sistema, izkušnje držav, ki ga že imajo, pa dokazujejo, da so dolgoročno prednosti večje od stroškov. \ T Slovenij.i je veliko razlogov za v~pos~avitev dobrega davčn~ga siste?:a? ki bo V zagotavlJal potrebne spodbude. Uveaba davka na neprem1cnme ob1caJno povzroči povečanje izkoriščanja nepremičninskega premoženja in povečuje povpraševanje po javnih uslugah in storitvah. V Sloveniji je namreč ponudba stanovanjskih nepremičnin nižje cenovne vrednosti izredno majhna, po drugi strani pa je veliko zapuščenih, prevelikih na pol praznih stanovanjskih hiš. Davek bi lastnike usmeril, da bi začeli oddajati višek prostorov ter tako zagotovili večjo ponudbo najemniških stanovanjskih nepremičnin in znižali vrednost oziroma cene nepremičnin. Prav tako povečanje ponudbe stanovanjskih nepremičnin povzroči zmanjšanje razpršenih gradenj individualnih hiš, ki se gradijo običajno nelegalno in Geodetski vestnik 42 (1998) 4 posegajo v kmetijska in druga varovana območja; pojavijo pa se večji stroški za razvoj infrastrukture, Z davkom bi bili mestni lastniki kmetijskih zemljišč na podeželju usmerjeni v oddajo zemlje kmetovalcem na tistem območju, s čimer bi omogočili povečanje kmetijske pridelave. Davek bi lastnike nerazvitih zemljišč usmeril, da bi jih prodali občini (predkupna pravica občine), kar bi omogočilo nadaljnji prostorski razvoj na območju občine. Vzpostavitev in povečanje davka na nepremičnine v Sloveniji ni le fiskalnega značaja, temveč tudi učinkovit instrument prostorske politike, ki omogoča lokalni skupnosti, da odgovarja na povpraševanje po lokalnih storitvah in uslugah, po drugi strani pa tudi zmanjša potrebe po finančnih sredstvih, ki jih sedaj dobiva od države. Na ta način postanejo občine bolj avtonomne, bolj decentralizirane, kar jim omogoča smotrnejše odločanje na lokalni ravni. Vendar pa zaradi pomanjkanja demokratične kontrole obstaja strah, da bi takšno ravnanje povzročilo povečanje korupcije. Dodatna prednost učinkovitega nepremičninskega obdavčevanja je zapolnitev praznine pri ostali davčni zakonodaji, katere posledica so nenadzorovani procesi lastninjenja in siva ekonomija. Neobdavčene prihodke običajno državljani vlagajo v razkošne nepremičnine. Strategija Slovenije je vstop v Evropsko unijo, kar zahteva liberalizacijo in nediskriminatornost na trgu nepremičnin. Vlada je to zahtevo sprejela, opozicijske stranke in prebivalstvo pa ne. Glavni razlog je strah vdora tujcev pri nakupu nepremičnin. Zato mora Slovenija, podobno kot druge majhne države, sprejeti dvoumno oziroma premeteno davčno zakonodajo na način, ki omogoča enakost na trgu, a zavira možnost nakupa nepremičnin s strani tujcev. Pri tem se lahko uporabi višji davek na nepremičnine ali druge davke in dajatve, ki bi preprečili nakup nepremičnin tujcem. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj mora Slovenija vlagati v takšen nepremičninski davčni sistem. Po drugi strani bi povečanje davka povzročilo znižanje cen nepremičninam, kar bi povečalo zanimanje tujcev. Vsekakor bi tuje vlagatelje bolj veselilo, da bi v Sloveniji imeli davčni sistem urejen tako, kot je v drugih državah Evropske unije (Netzer, Lavrač, 1997). Trendi v razvitih državah kažejo, da so davkoplačevalci vedno bolj spretni pri izogibanju plačevanja davkov. To pomeni, da morajo državne službe in lokalne oblasti vedno več vlagati v sisteme, ki podpirajo boljši nadzor nad plačilom dajatev v državni proračun. Glede na to mora predstavljati davek na nepremičnine dajatev, ki je odvisna izključno od podatkov oziroma sistema evidentiranja in vzdrževanja podatkov, potrebnih za vrednotenje, prav nič pa od spretnosti davkoplačevalcev, ki se želijo izogniti plačilu, saj je nepremičnina nepremična in vidna. To je še dodatni razlog, da je dolgoročno takšen sistem finančno učinkovit in upravičen. Končno naj omenim tudi izredno vrednost podatkov, ki so potrebni za vrednotenje nepremičnin. Potrebni podatki se nanašajo na prostorske plane, prodajne cene, lastništvo, evidence stavb, stanovanj, parcel, davkoplačevalcev, prebivalstva in podobno. Raznolikost, kakovost in količina potrebnih podatkov predstavljajo izjemno vrednost tako za državo kot tudi lokalne skupnosti, predvsem v smislu odličnih izhodišč za odločanje na obeh oziroma treh ravneh (pokrajine) za potrebe razvoja slovenske družbe, kot so: poselitvena politika, stanovanjska politika, najboljša izraba zemljišč, statistične obdelave za potrebe odločanja, okoljevarstvena politika ( odlagališča odpadkov, varovanje voda, zraka) in podobno. Geodetski vestnik 42 (1998) 4 Slabosti davka na nepremični.ne Stroški upravljanja, ki jih zahteva takšen sistem, so izredno veliki. Na primer v Združenih državah Amerike so stroški dobre uprave vsaj trikrat večji pri določitvi davka na nepremičnine kot pri davku na dohodek (Eckert, 1990). Razlog je v velikih stroških, ki se pojavijo pri vrednotenju nepremičnin. Res pa je, da je skoraj v celoti davek od nepremičnine prihodek občine ( običajno 95 odstotkov), kar pa ne velja za davek na dohodek in podobno. Nedvomno velja, da velik investicijski vložek in politični stroški, ki zahtevajo vzpostavitev takšnega sistema, vodijo do slabe uprave na različnih področjih. Zato v državah, ki še nimajo vzpostavljenega zemljiškega katastra, zemljiške knjige in drugih potrebnih registrov, obstaja možnost, da se države izogibajo vzpostavitvi takšnega nepremičninskega davčnega sistema. Poleg tega predstavlja davek na stavbe izgubo učinkovitosti, saj so stavbe reprodukcijski kapital oziroma blago. To pomeni, da bodo stavbe manjše, manjkrat prenovljene in manj kakovostne kot v primeru, da tega davka ne bi bilo. Davek ne sme biti previsok, da ne bi povzročil takih problemov. Podobne težave imajo v Združenih državah Amerike, kjer je davek na nepremičnine 3 odstoten in večodstotcn, posledica so manjše stopnje donosnosti pri vlaganjih v nepremičnine in zmanjšano zanimanje vlagateljev. Ekonomisti, ki se ukvarjajo z ekonomijo na področju prostorskega razvoja, so na podlagi ekonomskih analiz ugotovili naslednje: vse javne usluge in storitve, ki jih zagotavljajo lokalne skupnosti, naj bi se financirale iz dveh virov, in sicer iz zaračunavanja uslug in storitev uporabnikom s cenovno politiko, ki ustreza stroškom, in z davki na tržno vrednost zemljišč (brez stavb). Slabosti davka na nepremičnine v Sloveniji Glavne slabosti uvedbe davka na nepremičnine sta nedvomno odpor prebivalstva na takšen vladni ukrep in veliki investicijski stroški za uvedbo davčnega sistema. Posledice planske ekonomije iz preteklosti so zapustile v Sloveniji naslednje probleme: nerazrešeno lastništvo nepremičnin in pravice na njih, pravne praznine v zakonodaji glede pristojnosti vodenja in vzdrževanja evidenc o nepremičninah, slaba kakovost javnih uslug in ustanovitev številnih novih in finančno šibkih občin. Slovenija se je odločila, da bo poravnala krivice iz preteklosti glede lastništva na nepremičninah. Posledice so danes že vidne, in sicer dolgotrajne pravde, ki povzročajo, da dolgo časa ne bo znan lastnik teh nepremičnin, ki so večinoma mestnega značaja. Fizične in pravne spremembe, ki so potekale na nepremičninah v preteklosti, se niso evidentirale. Do uvedbe novega Zakona o stavbnih zemljiščih so bila zemljišča pod zgradbami družbena lastnina. Novi zakon pravi, da imajo s prvim januarjem leta 1998 vsi uporabniki stavbnega zemljišča pravico vložiti vlogo na zemljiški knjigi za vpis lastništva na teh zemljiščih. Dolgotrajnost postopkov evidentiranja spremembe lastništva nepremičnin v praksi povzroča velike ovire pri razvoju trga le-teh in visoke stroške. Mislim, da v Sloveniji že obstaja vrsta digitalnih podatkov, ki bi bili del takšnega sistema. Glavna težava je predvsem v političnem in nacionalnem konsenzu glede potrebe po uvedbi sistema. Danes obstajajo sodobne tehnologije zajema podatkov, ki bi nudile cenejši zajem in vzdrževanje fizičnih podatkov nepremičnin, kar bi zmanjšalo investicijske stroške. Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 VREDNOTENJE NEPREMIČNIN V SLOVENIJI ZA POTREBE ODMERE DAVI{A NA NEPREMIČNINE Vrednotenje nepremičnin za potrebe davka od premoženja Pri opis~ obstoječega stanja metodologije,_ki_se upo.:ablja za izračun davka ocl premozenJa (stavbe, dele stavb, stanovanJa m garaze; prostor za počitek ali rekreacijo; plovni objekti dolžine najmanj 8 metrov), bom zaradi dosedanjega interesa države pri pobiranju omenjenega davka izredno kratek. Zakon v 15. členu Zakona o davku od premoženja (Uradni list RS, 1998, št. 8) določa vrednost stavb oziroma prostora za počitek ali rekreacijo po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve, in na način, ki ga določi občinska skupščina. Osnova se izračuna po sistemu točkovanja, ki ga določa Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš (Uradni list SRS, 1981, št. 24). Davek od premoženja pobira in upravlja Davčna uprava Republike Slovenije. Potrebne podatke za administrativni ali točkovni izračun vrednosti nepremičnin pridobivajo od upravnih enot, ki so del organizacijske strukture Ministrstva za notranje zadeve. Na upravnih enotah so oddelki za komunalne in gradbene zadeve, ki so bili pred Zakonom o lokalni samoupravi sestavni del občin. Ti oddelki vodijo evidenco o izdaji gradbene in lokacijske dokumentacije, kar predstavlja osnovo za izračun vrednosti nepremičnin. Davek od premoženja je v celoti občinski vir prihodkov. Višina prihodkov iz tega naslova je majhna, zato v sistem pobiranja davkov od premoženja ni bilo nikdar velikega finančnega vložka. Izredno nenavadna je tudi organizacija pobiranja, saj so vključena kar tri ministrstva: Ministrstvo za finance, ki pobira davek, Ministrstvo za notranje zadeve, ki vodi evidenco o podatkih, Ministrstvo za okolje in prostor, ki zagotavlja podatke, in občina, ki v celoti pridobiva sredstva. Slabosti sistema vrednotenja videnca davčnih zavezancev je glede na pogoje izredno skromna, taki so tudi prihodki iz tega naslova. Prav tako je nevzdrževana, saj niso evidentirani vsi davčni zavezanci, ki posedujejo po zakonu obdavčljive nepremičnine. V Sloveniji nihče natančno ne ve, koliko je zgradb in stavb, najboljši približek predstavlja evidenca plačnikov električne porabe, ki jo vodi Elektrogospodarstvo Slovenije, zemljiški kataster in evidenca hišnih številk, ki ju vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Potrebne podatke, ki jih zahteva točkovna metodologija pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin za potrebe davka od premoženja, pridobiva Davčna uprava Republike Slovenije pri upravni enoti na podlagi evidence, ki se vodi in vzdržuje pri omenjeni enoti. Glede na to, da je v Sloveniji država, to je upravna enota, zadolžena za izdajo lokacijske dokumentacije in gradbenih dovoljenj, so le-ti dolžni voditi evidenco o novoizdanih gradbenih dovoljenjih in lokacijski dokumentaciji. Upravna enota zagotavlja potrebne podatke za točkovno vrednotenje vseh tistih nepremičnin, ki izpolnjujejo pogoje. Pri pobiranju tega davka so vključena tri ministrstva, prihodki pa gredo v celoti v občino. Tako je za pobiranje davka pristojnih več državnih organov, ki nimajo nikakršnega interesa. Upravna enota mora pri odobritvi lokacijske dokumentacije in gradbenih dovoljenj upoštevati prostorske plane, ki jih izdela Uprava za prostorsko Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 planiranje, prav tako pa tudi usklajenost občinskih prostorskih planov z državnimi. Pri tem nastopajo največji problemi, saj občinski prostorski plani pogosto niso usklajeni z nacionalnimi interesi, Organizacija poslovanja in pridobivanja podatkov je neučinkovita. Verjetno pa je pravilno, da pri izdaji gradbenih dovoljenj sodeluje država, da ne prihaja do lokalnih prostorskih anomalij oziroma fevdalnih značilnosti lokalne samouprave. Vrednotenje nepremičnin za potrebe nadomestila za uporabo stavbnih zemljiš,č ot sem že omenil, novi Zakon o stavbnih zemljiščih še vedno dovoljuje veljavo v estega poglavja starega Zakona o stavbnih zemljiščih, ki ureja izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, čeprav po Zakonu o lastninjenju družbenih nepremičnin nimamo več uporabnikov, ampak samo še lastnike nepremičnin. Zakon dopušča občini proste roke pri določitvi metodologije izračuna nadomestila. V Sloveniji imamo različne metodologije za izračun višine odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo se ne obračunava na podlagi vrednosti, temveč na podlagi točkovanja. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo) se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Osnovo za izračun zazidanega stavbnega zemljišča predstavlja kvadratni meter stanovanjske oziroma poslovne površine. Osnovo za izračun nezazidanega stavbnega zemljišča pa površina nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Območja, za katera je treba plačati nadomestila, so naselja mestnega značaja z opisom ulic, območja v naseljih mestnega značaja z dolgoročnim planom mesta za obdobje 1986-2000, območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev in območja, za katera je sprejet prostorsko izvedbeni načrt V primeru, da na zemljiščih v zgoraj opisanih območjih ni vodovodnega in električnega priključka, se ne plačuje nadomestila. Elementi oziroma lastnosti, ki vplivajo na višino nadomestila, so: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, lega stavbnega zemljišča, vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe zemljišča glede na različna območja, ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih in večje motnje v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča. Mestni odlok opredeljuje mesečne višine nadomestila na podlagi točk posameznega elementa, ki vpliva na višino nadomestila. Izhodiščna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se določi do konca leta za naslednje leto s sklepom občine na predlog sklada stavbnih zemljišč. Vrednost točke se med letom valorizira z indeksom rasti cen na drobno v prejšnjem trimesečju. Višino valorizacije vrednosti točke ugotovi občina s sklepom na podlagi indeksa rasti cen na drobno, ki ga izračuna Statistični urad Republike Slovenije. Slabosti si.stema vrednotenja V pi:_i_I?~ru nad~mestila, za kat~ro je zadolžena občina: lahko govori1~,o o veliko veCJ1 s1stematiki dela kot v pnmeru davka od premozenia, saJ Je olbcma zainteresirana za pridobitev zakonsko upravičenih finančnih sredstev. Po drugi strani pa zakonodajalec, to je država, v novem Zakonu o stavbnih zemljiščih še vedno Geodetski vestnik 42 (1998) 4 ,' j! dopušča poglavje starega Zakona o stavbnih zemljiščih, to je pobiranje nadomestila od lastnikov nepremičnin. Le-to pomeni še vedno različen pristop občin pri metodologiji vrednotenja, evidentiranju podatkov, vzdrževanju podatkov, pobiranju nadomestila, odzivu na pritožbe zavezancev plačila nadomestila in podobno. Ne moremo govoriti o enotni metodologiji vrednotenja in objektivnosti sistema pobiranja nadomestila v Sloveniji. Pristojnosti in odgovornosti na področju upravljanja z nepremičninami so v občinah izredno nedorečene. Pri tem nastopajo spori med oddelki glede razporeditve občinskega proračunskega denarja. Tudi na lokalni ravni je zelo pomemben politični vpliv pri strokovnem poslovanju občin. Dejstvo je, da so na ravni občine velike težave zaradi notranje neorganiziranosti. Zato bi v občinah morali razmišljati o enotni službi, ki bi skrbela za področje nepremičnin. Saj danes v vsakem izmed oddelkov obstaja podoben interes, vsi pa se ukvarjajo z nepremičninami. Na lokalni ravni je podobna težava političnega vodenja posameznih oddelkov in služb, kjttr ni skupnega interesa po boljšem sistemu upravljanja z občinskimi nepremičninami. Zato je potrebna reorganizacija v občinah, ki bo omogočala bolj učinkovito poslovanje oziroma upravljanje z nepremičninami. Slabosti administrativnega vrednotenja sem že večkrat navedel. Nadomestilo je kot oblika davka nesorazmerna z vrednostjo nepremičnine. Glavna slabost je v tem, da v času, ko Slovenija stremi k tržnemu gospodarstvu, še vedno uporablja administrativne metode vrednotenja. Posledica tega pa je tudi nezmožnost vplivanja na zemljiško in stanovanjsko politiko. dministracija sistema pobiranja nadomestila je razdeljena med občino in v1inistrstvom za finance, Davčno upravo Republike Slovenije. Po zakonu je občina dolžna zagotoviti metodologijo in podatke, Davčni uradi Republike Slovenije pa opravijo odmero davka, izpis in pošiljanje položnic do uporabnikov nepremičnin. V številnih občinah obračunavajo nadomestilo uporabnikom stanovanj na način, da dvakrat letno k mesečnemu plačilu stroškov za stanovanja pripišejo še plačilo nadomestila. Druga možnost pa je, da uporabnik stanovanja letno dobi dve položnici za plačilo nadomestila, ne da bi mu bila vročena odločba, kot to zahteva Zakon o upravnem postopku. Davčni urad Republike Slovenije pobira nadomestilo v imenu občine, kar je posledica preteklosti, ko so se vse te naloge izvajale na občinah. Tudi pri pobiranju nadomestila velja, da država (Davčni urad Republike Slovenije) nima interesa pobirati nadomestila, prav tako pa tudi ne davka od premoženja. Finančna sredstva, potrebna za vodenje sistema vrednotenja nepremičnin za pobiranje davka od premoženja in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, niso velika. Po drugi strani pa so prihodki iz tega naslova tako majhni, da lahko govorimo o relativno velikih stroških tega sistema. Da pobira davek od nepremičnin država, je razlog v organiziranosti državne uprave. Da so pri tem velike težave, verjetno ni treba govoriti, saj je sodelovanje med ministrstvi nezadovoljivo. Podatki so pomanjkljivi, nevzdrževani in nekakovostni. SKLEP D avek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč je treba združiti v davek na nepremičnine. Glede na to, da bo večji del prihodkov iz tega naslova odšel v občine, jim je treba zagotoviti večjo avtonomijo, predvsem na področju določanja davčnih stopenj. Lastnika nepremičnine zanima njena vrednost, Geodetski vestnik 42 (1998) 4 saj le na ta način lahko smotrno gospodari s svojo nepremičnino. Lastnik je lahko fizična ali pravna oseba, kot so občine, država, podjetja, banke, zavarovalnice, pokojninski skladi, stanovanjski skladi in podobno. Podatek o vrednosti nepremičnine je temelj pri odločitvah upravljanja z nepremičnino. Obstoječi administrativni sistem določanja vrednosti nepremičnine za potrebe pobiranja davka in nadomestila v času, ko se cena nepremičnine oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja, ni več primeren. Že danes je treba razmišljati o takem sistemu, ne glede na to, da so podatki še nepopolni in nekakovostni, da imamo zastarelo zakonodajo in smo šele na začetku razvoja tržnega gospodarstva. Država bi morala že zdaj pokazati dolgoročni interes v obliki različnih ukrepov, kot so zagotavljanje finančnih sredstev, evidentiranje nepremičninskih transakcij, izobraževanje, analiziranje trga nepremičnin, oblikovanje zakonodaje in podobno. Literatura: Eckert, l., Property Appraissal and Assessment Administration. Chicago, Illinois, Intemational Association of Assessment Officers (L4AO), 1990, str. 18 Mitrovic, D., Davek na nepremičnine v Sloveniji. Specialistično delo. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 1998 Netzer, D., Lavrač, I., Transition and Taxation of Real Property. Paper for the 50th Aniversary of the Faculty of Economics, Jnterantional Conference, Ljubljana, 1996, str. 22 Pečar, M., Premoženjski davki. Diplomsko delo. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 1996, str. 41 Viri: Izpis Računalniško podatkovnega centra Republiške uprave za javne prihodke, 1996 Ministrstvo za finance, Delovno gradivo za Zakon o davku na nepremičnine. Ljubljana, Ministrstvo za finance, 1997 Mestna občina Ljubljana, Mestni svet, Osnutek odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 1997. Ljubljana, 1997 Ministrstvo za finance, Organization for Economic Co-operation and Development; OECD, Report of fact- finding Mission on Property Taxation in Slovenia. Ljubljana, 1995 Recenzija: Igor Bevc mag. Neva Žibrik Geodetski vestnik 42 (1998) 4 ON]X- UP v EPRE I(~ I ANJE Z AMI Franc Ravnihar Območna geodetska uprava Kranj, Kranj Dušan Jvfitrovic Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Prispelo za objavo: 1998-10-06 Pripravljeno za objavo: 1998-10-06 izvieček V prispevku je podan kratek 01is podprojekta Geoinf01macijska podpora upravljanju z nepremičninami kot enega od treh pilotnih podprojektov v okviru projekta ON/X Pozornost referata je usme1jena v zaključek pripravljalne faze projekta, ki vključuje teoretični pristop in fazo modeliranja kot temelj za fazo implementacije v naslednjem letu. Ključne besede: nepremičnine, obdavčenje, upravljanje Abstrnct A brief outline of a GIS-supported real-estate management project is presented as one of three pilot sub-projects in the framework oj the ON/X project. The paper focuses mainly on the completion oj the preparatory phase, including a theoretical approach and modelling as the basis jor implementation which is planned jor the coming year. Keywords: management, property, taxation UVOD Geoinformacijska podpora pri upravljanju z nepremičninami za potrebe lokalnih skupnosti je vsebinski naslov enega izmed treh pilotskih podprojektov v projektu ONIX, ki ga želiva v nadaljevanju prispevka podrobneje obravnavati. Problematika področja upravljanja z nepremičninami je kompleksen problem, pri katerem se dotikamo izredno občutljive tematike in vključuje zelo širok krog udeležencev: prebivalstvo, podjetja, državne službe, javne zavode, agencije in lokalne skupnosti, ... skratka celotno državo. V prispevku želiva na kratko predstaviti vizijo, poslanstvo, namen in začetne cilje podprojekta. Nekoliko podrobneje bo obravnavano obstoječe stanje v Sloveniji, predvsem na področju obstoječe oziroma nastajajoče zakonodaje, ki predstavlja pomembno usmeritev v podprojektu. Pri pisanju članka izhajava iz nastale literature v projektu, zakonskih predlogov različnih državnih institucij in iz domače in tuje literature, ki obravnava tematiko nepremičnin. V zaključku so obravnavani predvsem potrebni koraki na različnih ravneh odločanja - na državni in lokalni ravni. Geodetski vestnik 42 (1998) 4 VIZIJA, POSLANSTVO, NAMEN IN ZAČETNI CILJI PROJEKTA Vizija v podprojektu Geoinformacijska podpora upravljanju z nepremičninami, ki si jo je zastavilo vodstvo projekta, je: vzpostavitev pogojev za pospešen razvoj, vzpostavitev in vzdrževanje standardiziranih digitalnih baz podatkov kot podlaga geoinformacijski podpori, potrebnim postopkom upravljanja z nepremičninam;. za potrebe lokalnih skupnosti. Definicija navedene vizije zajema problematiko upravljanja z nepremičninami na ravni lokalnih skupnosti ( občine, regije oziroma pokrajine). Poslanstvo projektne skupine ONIX je določeno s projektno dokumentacijo, in sicer: implementirati modelirane procese v testnem okolju. Končni rezultat projekta mora vsebovati predloge vsebinske, informacijske, institucionalne in zakonodajne rešitve za posamezne podprojekte. amen podprojekta Geoinformacijska podpora upravljanju z nepremičninami je analiziranje obstoječega stanja podatkov, procesov in zakonodaje na področju upravljanja z nepremičninami, identifikacija problemov in iskanje racionalnih rešitev. Eden izmed temeljnih izhodišč oziroma ciljev na začetku projekta je bil tržno vrednotenje nepremičnin, kot temelj za vse ostale procese na ravni lokalnih skupnosti. Začetni cilji so bili v projektu zastavljeni izredno široko. Med izvajanjem podprojekta pa je postalo razvidno, da bomo morali široko zastavljene cilje zožiti in se zaradi široke nepremičninske tematike osredotočiti na ožje področje - področje obdavčenja. Na tem področju dela v preteklosti ni bilo veliko narejenega, zato je sodoben sistem pobiranja davkov na nepremičnine še vedno precej velik finančen, strokoven in organizacijski zalogaj. OBSTOJEČE STANJE Upravljanje z nepremičninami na ravni lokalnih skupnosti je danes v povprečju v Sloveniji še vedno neznanka. Novi Zakon o lokalnih skupnostih opredeljuje predvsem pristojnosti in odgovornosti, ne dotika pa se toliko sprememb na področju financiranja občin. Posledice so vidne danes, ko je iz približno šestdesetih občin nastalo stodvaindevetdeset občin. Nekatere izmed njih obsegajo območja, na katerih prebiva le nekaj sto prebivalcev. Ko govorimo o geoinformacijski podpori, moramo vedeti, da informacijski sistemi niso poceni. Nasprotno so izredno drage naložbe. Skratka, danes je veliko (predvsem novonastalih) občin nesposobnih uspešno upravljati z nepremičninami, ne samo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pač pa tudi zaradi pomanjkanja znanja, kadrov, opreme in ostalih potrebnih dejavnikov. Ugotovili smo, da veliko temeljnih podatkov o nepremičninah upravlja država oziroma državni organi in infrastrukturne organizacije. Podrobnejše podatke, predvsem iz naslova nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča, pa upravljajo občine. Določenih podatkov, ki jih zahtevajo posamezDi: procesi pri upravljanju z nepremičninami, pa ne upravlja oziroma jih nima nihče v državi. Uporaba standardov pri obstoječih podatkih je v Sloveniji (pa tudi v drugih državah) prav tako še vedno precej nova stvar. Težave so predvsem na področju kakovosti obstoječih podatkov. Podrobnejša analiza podatkov je bila opravljena v Mestni občini Maribor. Na podlagi manjših analiz tudi v ostalih okoljih pa lahko ocenjujemo, da se vsebina in kakovost podatkov o nepremičninah v posameznih lokalnih okoljih precej razlikujeta. V fazi analize je bilo evidentiranih nekaj procesov Geodetski vestnik 42 (1998) 4 pri upravljanju z nepremičninami, in sicer: prodaja in nakup nepremičnin, vzpostavitev in vzdrževanje nepremičnin, pobiranje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, vzpostavitev in vzdrževanje evidence stavbnih zemljišč, zemljiška politika ter vzpostavitev in vzdrževanje evidence komunalnih vodov in naprav. Informacijska tehnologija, ki se uporablja v občinah, je prav tako različna, podobna situacija je tudi na področju programskih rešitev. Obstoječa zakonodaja na področju nepremičnin pa predstavlja verjetno eno izmed največjih težav. Težave so predvsem zaradi nedokončanega procesa privatizacije ( denacionalizacija, državna lastnina, občinska lastnina), problema nevzdrževanosti zemljiške knjige, problema pristojnosti in odgovornosti za upravljanje s prostorskimi podatki in podobno. o govorimo o obdavčenju nepremičnin in predvsem o tržnem načinu vrednotenja a potrebe obdavčenja nepremičnin, potem govorimo v Sloveniji o nečem · novem. Imamo sicer sistem davkov, ki vsebinsko pokrivajo posamezne dele nepremičnin. Tako npr. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja vrsto davka za del zemljišč - to je stavbnih zemljišč (zazidanih ali nezazidanih). Podoben namen ima tudi davek od premoženja, ki je v vsebinskem smislu nekakšna kombinacija davka na nepremičnine in premičnine (plovila), vendar se le-ta omejuje le na fizične lastnike in je še iz časov, ko je bila zasebna lastnina v državi omejena. Spremembe, ki so se v zadnjih letih pojavile v Sloveniji na področju gospodarskega sistema in lastniških odnosov, se odražajo tudi v različni gospodarski moči in posledično davčni sposobnosti prebivalstva. V razvitih (zahodnih) družbah, kjer imajo poleg razvitih tržnih načel delovanja razvit tudi socialni in ekološki element, se gospodarska in posledično davčna sposobnost prebivalstva kaže skozi posedovanje nepremičnega (in tudi premičnega) premoženja. Nedvomno drži, da davek na nepremičnine neposredno vpliva (pospešuje) na gospodarski razvoj posameznega okolja - lokalne skupnosti ali države, od katerega imajo na koncu vsi določene koristi: država, lokalna skupnost in lastnik nepremičnine. V razvitem svetu se premoženje - torej tudi nepremičnine, obdavčuje po svoji vrednosti, pomeni tržni vrednosti. Tu pa se pojavijo težave - predvsem na področju evidentiranja premoženja oziroma nepremičnin, in sicer v smislu pomanjkanja podatkov o nepremičnini in o njeni prodajni vrednosti na odprtem in konkurenčnem trgu. To velja tudi in še bolj za Slovenijo, kjer nimamo popolnih evidenc in tudi ne vseh evidenc (podatkov), prav tako je zakonodaja na področju vrednotenja nepremičnin izredno zastarela in nesistematična. FAZA MODELIRANJA videntirani procesi pri upravljanju z nepremičninami v Mestni občini Maribor so predstavljali izhodišče pri odločanju o procesih, ki se modelirajo v sedanji fazi. Navedene procese lahko vsebinsko združimo v tri glavne sklope, in sicer: o vzpostavitev in vzdrževanje evidence nepremičnin za potrebe pobiranja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, o zemljiško politiko, o gospodarjenje z občinskimi nepremičninami. Izbiri procesov za fazo modeliranja smo posvetili precej časa. Dopolnjevali in usklajevali smo različna razmišljanja. V podprojektu Geoinformacijska podpora Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 upravljanju z nepremičninami srno zaradi njegove vsebine - nepremičnine že od vsega začetka razumeli podprojekt kot razvojni projekt, ki je naravnan v prihodnost, in ne toliko podpori obstoječim procesom. Še posebej zato ne, ker je jasna opredelitev te države po približevanju Evropski uniji, po sprejemanju usmeritev, ki jih le-ta priporoča (predpisuje) in ker je področje npr. nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča proces, ki se bo zaključil z uvedbo nove zakonodaje na področju nepremičnin, še posebej na področju obdavčenja nepremičnin. Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev in osvetlitvi situacije z več strani (podatkovni, institucionalni, zakonski okviri) smo vsi sodelujoči v podprojektu dosegli razumno mero soglasja o smeri, dejavnostih in rezultatih podprojekta Geoinformacijska podpora upravljanju z nepremičninami. Pri tem ima vsak od sodelujočih svoje zasluge, posebej pa velja omeniti pilotno okolje Mestno občino Maribor, ki je bila sposobna realno oceniti situacijo, pustiti trenutno najbolj aktualne probleme zunaj podprojekta Geoinforrnacijska podpora upravljanju z nepremičninami in usmeriti svoje znanje, energijo in podporo za rešitve jutrišnjega dne. In to za rešitve, katerih sadove naj ne bi uživala le sama, temveč tudi ostale lokalne skupnosti. avedena dejstva in spoznanje, da je področje upravljanja z nepremičninami izredno široko in da smo v podprojektu časovno in kadrovsko omejeni, so nas usmerjala k temu, da srno v okviru podprojekta postopoma zoževali področje delovanja. Na podlagi skupnih odločitev smo tako opredelili proces obdavčenja nepremičnin, ki temelji na tržnem vrednotenju obdavčljivih nepremičnin. Modeliranje procesa je izvedeno na ravni lokalne skupnosti z možnostjo implementacije tudi v drugih lokalnih skupnostih. Po naših predvidevanjih naj bi se model - primer obdavčenja vključeval tudi v okvire, ki jih bo določal novi Zakon o davku na nepremičnine. IMPLEMENTACIJA MODELA V nadaljevanju podprojekta (1998-2000) borno modelirane procese implementirali na testnem območju - v Mestni občini Maribor. Glede na potrebne podatke, ki jih zahteva izdelana metodologija za tržno vrednotenje nepremičnin za potrebe pobiranja davka na nepremičnine, bo treba poleg izdelane ustrezne aplikacije zajeti manjkajoče fizične in finančne podatke. Popolnoma na novo bo treba vzpostaviti evidenco obligacij, ki vsebuje podatke o transakcijah na nepremičninah. Ta evidenca predstavlja temelj za tržno vrednotenje nepremičnin. Izdelano metodologijo vrednotenja bo treba preizkusiti na testnem območju. Rezultati na testnem območju bodo pokazali, če bo treba morda model ponovno opredeliti. Pri zajemu potrebnih podatkov se bo v okvir rednega plana geodetskih del vključila tudi Geodetska uprava Republike Slovenije, predvsem na področju zajema osnovnih podatkov o stavbah. V fazi implementacije je izredno pomembna trdna podpora pilotske občine, ki bo praktično preizkusila teoretični model v praksi. Za uspešno izvedbo podprojekta bodo morale sodelovati tudi državne institucije, predvsem z zagotovitvijo oziroma posredovanjem potrebnih podatkov. Izredno pomemben del oziroma rezultat faze implementacije, predvsem za podprojekt Geoinformacijska podpora upravljanju z nepremičninami, predstavlja natančno izdelan institucionalni model celotnega sistema. To pomeni natančna opredelitev pristojnosti in odgovornosti za vodenje in vzdrževanje baz podatkov na državni in lokalni ravni ter vloga geoinformacijskega centra v občinah. Geodetski vestnik 42 (1998) 4 Izobraževalni center, ki bo institucionaliziran in financiran iz projekta ONIX za dobo enega leta, bo treba izkoristiti za pridobitev znanja na področju nepremičnin. Kratkoročno z izobraževalnim centrom in dolgoročno z izobraževanjem na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki bo v naslednjih letih v okviru vključevanja v mednarodne projekte predvidoma spremenila vsebino izobraževalnega programa v prid zemljiškim informacijskim sistemom, vrednotenju, gospodarjenju z nepremičninami, javnemu pravu, bo mogoče v prihodnosti zagotoviti dovolj usposobljenega kadra za obravnavano področje. ZAKLJUČEK V fazi _analize ~mo_~poznalj, da_je ve!iko_ po~atkov o ne~remičn~~ah v prist~jnosti razmh orgamzac1J, od drzavmh sluzb, Javmh zavodov m agenc1J do lokalmh · skupnosti. Prav tako smo ugotovili, da je sodelovanje, usklajevanje in dogovarjanje med različnimi upravljavci podatkov precej skromno oziroma včasih prav porazno. Glede na nujnost po združevanju podatkov o nepremičninah, ki lahko le skupaj tvorijo kakovostne informacije o nepremičninah, je potrebno zagotoviti pogoje (zakonodaja) za medsebojno povezovanje in usklajevanje, predvsem med državnimi organi in lokalnimi skupnostmi. Pri tem mora glavni ključ delitve pristojnosti in odgovornosti za posamezne podatke, vrednotenje in pobiranje davka na nepremičnine, predstavljati predvsem interes. Pristojna ministrstva danes že pripravljajo oziroma oblikujejo zakonske podlage za izvedbo sprememb na področju nepremičnin. Naj omenimo samo nekaj izmed njih, kot so: zakon o pokrajinah, sprememba zakonodaje na področju financiranja občin, zakon o izvršbi, zakon o evidentiranju nepremičnin, zakon o davku na nepremičnine, zakon o geodetski dejavnosti, nacionalni stanovanjski program, zakon o poslovanju v prometu z nepremičninami. Tehnološko in informacijsko Slovenija ne zaostaja za razvitimi državami, kar so ugotovili tudi tuji svetovalci v projektu. Treba bo nadgraditi in zajeti določene nove podatke v podatkovne nize, za kar bodo potrebni čas in sredstva. Podobna situacija je tudi z znanjem na tem področju dela v Sloveniji. Verjetno pa bodo največje težave predvsem s politično voljo, tako na državni kot na lokalni ravni, saj uvedba takšnega sistema proizvaja politične stroške, ki ne gredo v prid ne volitvam, ki so pred vrati, ne katerim koli naslednjim volitvam. Kljub temu pa je treba vedeti in obenem jasno poudariti, da pri davku na nepremičnine glavni razlog za njegovo uvedbo ni zgolj povečanje javnih prihodkov. Literatura: ONIX - Projektna dokumentacija. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana, 1998 Delovno gradivo za Zakon o davku na nepremičnine. Ministrstvo za finance, Ljubljana, 1997, str. 38 Poročevalec državnega zbora Republike Slovenije: Strategija Republike Slovenije za vključitev v Evropsko unijo, Ljubljana, 1997, letnik 23, št. 48, str. 100-125 Recenzija: Antov Kupic - v delu Ahmet Kalač Geodetski vestnik 42 (1998) 4 PREGLEDI Posodabljanje nepremičninskih evidenc v Sloveniji UVOD Vlada Republike Slovenije je na 78. seji dne L oktobra 1998 obravnavala predlog posodobitve evidentiranja nepremičnin v Sloveniji ter sprejela nekatere sklepe, zavezujoče za Vlado in pristojne resorje (glej Geodetski vestnik, letnik 42, št 4, str. 443-444). Sklenila je, da se začne izvajati posodobitev evidentiranja nepremičnin zaradi poenostavitve postopkov zemljiškoknjižnega in zemljiškokatastrskega evidentiranja nepremičnin ter zagotovitve celovitosti, usklajenosti in hitrosti zajema podatkov. Določila je osnovni koncept posodobitve evidentiranja nepremičnin, kateremu bodo prilagojeni posamezni sektorski pristopi in rešitve. Imenovala je programski svet, ki ga vodi minister za okolje in prostor, člani pa so državni sekretarji Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za finance, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, direktorji Statističnega urada Republike Slovenije, Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko in Geodetske uprave Republike Slovenije ter dva predstavnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Programski svet usklajuje delovanje posameznih resorjev na področju evidentiranja nepremičnin. VPETOST REŠITEV V EVROPSKI PROSTOR Opredeljevanje, povezovanje in usklajevanje delovanja na področju evidentiranja nepremičnin že poteka v nekaterih strokovnih sredinah v slovenskem prostoru, veliko naporov in skupnega dela pa bo še potrebnih za dosego racionalno zastavljenih ciljev. Pri iskanju razvojnih poti in operativnega prilagajanja proučujemo ter se seznanjamo tudi z rešitvami v evropskem in širšem prostoru. Zaradi pomembnosti osnovnih nepremičninskih evidenc, zemljiškega katastra in zemljiške knjige, spremljamo razvoj na teh področjih z velikim zanimanjem in kritičnostjo. Tudi nekatere vzorne evropske države bodo v celoti informatizirale zemljiške knjige in zemljiške katastre šele po letu 2000 (MOLA UN/ECE, 1998). Delovanje na področju poenotenja upravljanja z nepremičninami je v velikem razmahu tudi v državah srednje in vzhodne Evrope zaradi vzpostavitve tehnične infrastrukture za uspešnejši prehod v tržno gospodarstvo. Države na prehodu razvijajo programe modernega evidentiranja in registriranja nepremičnin, podprtega s tehnologijo vodenja zemljiških informacijskih sistemov. Uspešen razvoj spremljamo na !'v1adžarskem, v Češki Republiki in na Slovaškem, kjer razvijajo za zemljiški kataster in zemljiško knjigo poenotene rešitve in je za obe evidenci pristojna ena institucija. V Sloveniji smo z analizo obstoječih razmer, s poznavanjem pomembnejših evropskih sistemskih rešitev, z upoštevanjem smernic Organizacije Združenih narodov, Ekonomske komisije za Evropo (MOLA UN/ECE, 1996) za upravljanje z nepremičninami, usmeritev Katastra 2014 (FIG, 1998) ter predvsem zaradi potreb zainteresiranih slovenskih uporabnikov pripravili predloge rešitev na področju evidentiranja nepremičnin. Predlogi v predstavljenem obsegu še niso bili obravnavani Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 v strokovnih sredinah, postopoma pa jih ob sodelovanju drugih resorjev vključujemo v projekte posameznih nepremičninskih evidenc ter v ustrezne zakonodajne podlage, ki jih pripravljamo (ZEN, 1998). V Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot bodo urejeni: zemljiški kataster, urejanje mej, kataster stavb, evidenca državne meje in register prostorskih enot. PREDLOGI REŠITEV NA PODROČJU EVIDENTIRANJA NEPREMIČNIN Zemljiški kataster Geodetska uprava Republike Slovenije izvaja projekt posodobitve zemljiškega katastra ob sočasni pripravi novega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, ki bo uredil pravno podlago za nove pristope na področju evidentiranja zemljiških parcel, stavb in nekaterih drugih enot. Evidenca zemljiškega katastra se vodi v opisni in grafični obliki. V informacijskem smislu je opisni del enotno voden v računalniški obliki, medtem ko je 70 odstotkov ozemlja Republike Slovenije prikazano na analognih načrtih različnih meril (1 : 2880, 1 : 5760, 1 : 1000 ... ) in le 30 odstotkov načrtov je izdelanih v digitalni vektorski obliki. V okviru posodabljanja obstoječega stanja in približevanja rešitev potrebam uporabnikov se izdelujejo nove, informacijsko sodobnejše rešitve za vzpostavitev centralnih baz opisnih in grafičnih podatkov zemljiškega katastra. Obe centralni bazi naj bi bili locirani na računalniku Centra Vlade za informatiko (tako kot je na tem računalniku že na voljo uporabniška baza Registra prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije), kar bo omogočalo povezovanje in neposreden dostop do podatkov širšemu krogu uporabnikov. Na območjih, kjer je parcelno stanje zelo slabo izkazano, se izvajajo nove terenske izmere, ki predstavljajo najbolj zahtevno in najbolj kakovostno obnovo evidence zemljiškega katastra. Za preostalo (približno 70 odstotkov) ozemlje Slovenije poteka projekt izdelave digitalnih katastrskih načrtov. Digitalni katastrski načrti nastanejo po procesih skaniranja originalnih analognih načrtov (300 dpi), vektorizaciji le-teh, odpravi nekaterih napak med podatki opisnega in grafičnega dela zemljiškega katastra ter transformaciji in uskladitvi parcelnega stanja s pomočjo digitalnih ortofoto načrtov. Digitalni ortofoto načrti v merilu 1 : 5000, z ločljivostjo gridne celice 0,5 m, se v tem procesu uporabljajo za lociranje digitalnih grafičnih podatkov o parcelnih mejah iz različnih lokalnih koordinatnih sistemov v enotni državni referenčni koordinatni sistem. Prednosti tako izdelanih digitalnih katastrskih načrtov so v njihovi dostopnosti in homogenem pokrivanju celotnega ozemlja s parcelnimi grafičnimi podatki, ki imajo ustrezno stopnjo kakovosti in zanesljivosti. V veljavi je zakonska obveza, da se v zemljiškem katastru vodijo vrste rabe zemljišč, ki obsegajo skoraj 40 členitev na različne vrste posamezne rabe. Po predlogu novega zakona o evidentiranju nepremičnin bomo zajeli evidenco dejanske rabe pretežno s pomočjo interpretacije na podlagi digitalnih ortofoto načrtov. Nekatere podatke bomo prevzeli od izvornih upravljavcev (Direkcija Republike Slovenije za ceste - državne ceste, prometne površine, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - pokrovnost tal), nekatere podatke pa bomo vzpostavili s pomočjo analitične Geodetski vestnik 42 (1998) 4 fotogrametrije (zgradbe, grajena območja). Zajete kategorije se bodo izkazovale na več ravneh podrobnosti prikaza, njihovo osnovno razdelitev pa lahko v zasnovi prikažemo v naslednjih skupinah: kmetijska zemljišča, (trajni nasadi), gozd, zgrajeni objekti, promet, hidrografija, ostala zemljišča. Tako vzpostavljena evidenca dejanske rabe prostora bo v okviru nosilstva na Geodetski upravi Republike Slovenije pokrivala tudi potrebe pri vzpostavitvi in vzdrževanju topografske podatkovne baze. Neodvisno zajet in vzdrževan sloj dejanske rabe bo možno na zahtevo povezati s podatki parcelnega stanja iz zemljiškega katastra ter ugotoviti površine parcel pod različnimi razčlenjenimi dejanskimi rabami. Po novem predlogu je dejanska raba le podatek, ki je povezljiv z zemljiškim katastrom, ne vodi pa se neposredno v njegovi evidenci. V zemljiškem katastru se vodijo podatki o katastrski klasifikaciji zemljišč. Klasifikacija temelji na razvrščanju zemljišč v katastrske razrede in kulture znotraj posameznih katastrskih okrajev ( 42) kot samostojnih ocenjevalnih enot. Osnovni namen katastrske klasifikacije je obdavčitev zemljišč na podlagi izračunanega katastrskega dohodka. Davek, ki je vezan na katastrsko klasifikacijo zemljišč, je davek na dohodek iz kmetijstva, ki je sestavni del dohodnine. O poenostavitvi in posodobitvi obstoječe metodologije se dogovarjajo štiri slovenska ministrstva v okviru projekta mednarodne organizacije FAO (Food and Agriculture Organization). Po novem predlogu naj bi vsaki parceli dodelili boniteto tal v obliki bonitetnih točk, ne glede na katastrske okraje za celo Slovenijo, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati nove vrednosti katastrskega dohodka. Po preveritvi in dopolnitvi naravnih in gospodarskih značilnosti vzorčnih parcel se vsaki vzorčni parceli kmetijskega zemljišča določi boniteta tal (točke od 1 do 100) ter vsaki standardni parceli gozda boniteta rastišča (točke od 1 do 8). Enako število bonitetnih točk se pripiše ostalim parcelam z enako katastrsko kulturo in razredom. V naslednji fazi se izdela primerjava procesov pridelave (poljedelstvo, živinoreja ... ) in vrednosti kmetijske ter gozdne pridelave in izračuna vrednost bonitetne točke, ki v povezavi s številom točk ter površino daje novoizračunani katastrski dohodek. V pripravi je še nekoliko dopolnjen predlog nove metodologije, ki bo podlaga za novo določanje podatkov o proizvodni sposobnosti zemljišč v posodobljenem zemljiškem katastru. Nova evidenca, ki bo povezljiva s podatki zemljiškega katastra, je evidenca pravnih režimov na zemljiščih. Usmeritve v novem predlogu zakona o evidentiranju nepremičnin sledijo evropskim usmeritvam, ki v zemljiškem katastru poleg opredelitev zasebnega prava vodijo tudi opredelitve javnega prava. Gre za posebne režime, predvidene usmeritve oziroma omejitve v prostoru, ki se vodijo za stavbna zemljišča, javne površine, kmetijska zemljišča, najboljša kmetijska zemljišča, gozd, vodna zemljišča, zavarovana območja, zaščitene kmetije in druga. Režimi se v evidenco vpisujejo glede na določbe prostorskih planov, izvedbenih aktov in drugih uradnih objav. Podatki se vpisujejo po prijavi občinske uprave ali pristojnega ministrstva, če pa je evidenca režimov vodena v digitalni obliki in obstaja povezava, se podatki prevzemajo neposredno. Velik projekt, ki bo predstavljal pomembno posodobitev in izboljšavo kakovosti podatkov zemljiškega katastra, bo vzpostavitev informacijske povezave z zemljiško knjigo. Del analize obstoječih razmer s predlogi podrobnejših rešitev bo obdelan v Geodetski vestnik 42 (1998) 4 skupnem projektu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Geodetske uprave Republike Slovenije, predlaganem za sofinanciranje v okviru evropske pomoči Phare za leto 1999. Sodelovanje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Geodetske uprave Republike Slovenije se je začelo krepiti v zadnjih mesecih, ko smo pripravljali gradivo za Vlado Republike Slovenije za sprejem smernic za pripravo posodobitve nepremičninskih evidenc v Republiki Sloveniji. N[ed tremi možnimi različicami razvoja zemljiške knjige v povezavi z zemljiškim katastrom je bila na vladni ravni sprejeta različica, ki predvideva ohranitev pristojnosti obeh institucij v obstoječem obsegu, podatki pa naj bi se vodili v skupni, tehnično povezani podatkovni bazi (vlada, 1998). Kataster stavb V Sloveniji ni enovite evidence o stavbah ali širše o zgradbah. Različni organi in organizacije na državni ter lokalni ravni vodijo in vzdržujejo za svoje potrebe ustrezne evidence, ki bi jih bilo težko povezati, saj so vzpostavljene v neodvisnih sistemih, brez enoličnih identifikacij, z različnimi medsebojnimi zakonitostmi in iz različno zanesljivih podatkovnih virov. Ocenjujemo, da je v Sloveniji okoli milijon stavb, ocene pa se gibljejo med 800 000 in 1 200 000. Geodetska uprava Republike Slovenije je v letu 1998 že začela vzpostavljati prve podlage za kataster stavb in delov stavb (začasni naziv podatkovne zbirke je register stavb), ki obsegajo: fotogrametrično določitev geolokacije stavbe, dodeljevanje enotnih identifikatorjev, določanje števila etaž, skupne površine stavbe, površine stavbe glede na dejansko rabo (stanovanjska, poslovna stavba, funkcionalni objekt), leto izgradnje in druge. Za zajete podatke se vzpostavlja enolična povezava s podatki zemljiškega katastra in registra prostorskih enot. V katastru stavb se bodo glede na trenutni zakonodajni predlog dodatno vodili še podatki o dejanski rabi, pravnem režimu, povezavi z zemljiško knjigo ter vrednosti stavbe oziroma dela stavbe. Kataster stavb se bo vzpostavil glede na zahteve lastnikov stavb in delov stavb. V zaključni fazi izdelave je projekt vzpostavitve centralne baze zajetih osnovnih podatkov za kataster stavb. Zemljiška knjiga Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah in jo sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Vrhovno sodišče Republike Slovenije izvaja projekt informatizacije zemljiške knjige (Bartenjev, 1998). Zemljiška knjiga naj bi se po zaključku projekta vodila kot centralna informatizirana baza podatkov, ki bi obsegala podatke glavnih knjig vseh 44-ih zemljiškoknjižnih sodišč. Začeli so se prvi razgovori o informacijski povezavi podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige med Geodetsko upravo Republike Slovenije in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Predvidena je povezanost obeh zbirk podatkov in priprava protokolov medsebojnega pretoka podatkov. Sektorske evidence Veliko resorjev in drugih nosilcev podatkov je zadolženih za vodenje osnovnih ali dopolnilnih evidenc O nepremičninah. Predvsem veliki upora~niki in_nekateri manjši gradijo svoje sisteme na aktualnih geodetskih podatkih ter res1tve pnlagaJaJo Geodetski vestnik 42 (1998) 4 posodobljenim pristopom evidentiranja nepremičnin in drugih prostorskih prikazov v okviru geodetske službe. Za podlage uporabljajo podatke zemljiškega katastra z evidenco lastnikov Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je prav tako vzpostavljena in vodena v računalniški obliki, podatke zasnove katastra stavb, registra prostorskih enot, digitalne ortofoto načrte ter različne kartografske izdelke. Omenimo le nekatere primere na državni ravni. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gradi obsežen kmetijski informacijski sistem, v katerega v širšem pomenu vključuje novovzpostavljene katastre trajnih nasadov (vinograd( sadovnjaki, oljčni nasadi), razčlenjeno dejansko rabo zemljišč za kmetijska zemljišča in gozdove, posebne evidence za območja z omejitvenimi dejavniki, evidence zaščitenih kmetij. Ministrstvo pripravlja nove metodologije za projekte, kot so register kmetij in druge evidence, ki so potrebne za pripravo podatkov kmetijskega sektorja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Ministrstvo za finance pripravlja Zakon o davku na nepremičnine, ki bo temeljil na urejenih evidencah nepremičnin, da bo možno izvajati čim bolj pravično politiko njihovega obdavčenja. V okviru masovnega vrednotenja se bodo, po predlogu, vrednotila zemljišča, kot so kmetijska, gozdna, nezazidana in zazidana stavbna ter stavbe, kot so stanovanjske (stanovanja, vikendi) in nestanovanjske (poslovni prostori, garažne hiše, skladišča). lviinistrstvo za finance bo pripravilo metodologijo vrednotenja nepremičnin in vzpostavilo davčni register transakcij nepremičnin. Ministrstvo za okolje in prostor potrebuje za izvajanje aktivne stanovanjske politike na območju celotne države ustrezne evidence o stavbah in stanovanjih, ki se zaenkrat še vodijo pri različnih nosilcih in upraviteljih stanovanjskega fonda. Na področju izvajanja učinkovite prostorske in okoljske politike bo treba zagotoviti evidence posegov v prostor, evidence zaščitnih ukrepov in obremenitev okolja. Statistični urad Republike Slovenije načrtuje izgradnjo statističnega registra nepremičnin, spremlja indekse cen nepremičnin, izdeluje ustrezne bilance in preglede za potrebe domače in evropske skupnosti ter načrtuje izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmetij za leto 2001. Skupno jedro podatkov o nepremičninah V zadnji fazi vzpostavitve osnovnih podatkovnih zbirk o nepremičninah bo možno vzpostaviti skupno jedro podatkov o nepremičninah. Načrtuje se vzpostavitev presečne zbirke podatkov, ki bo vsebovala identifikacijske oznake nepremičnin in podatke, za katere je zainteresirana večina uporabnikov. Izbor izbranih podatkov je smiselno voditi v skupnem jedru zaradi racionalnosti pri vodenju in vzdrževanju podatkov ter njihovi uporabi. Podatkovne zbirke, ki bodo prispevale podatke v skupno jedro podatkov o nepremičninah, bodo centralni register prebivalstva, davčni register nepremičnin, kataster stavb, komunalne zbirke podatkov, poslovni register, register prostorskih enot, zemljiška knjiga, zemljiški kataster in druge. Med skupnimi podatki bodo podatki o lastniku, parceli, naslovu in drugi dogovorjeni podatki. Nadzor nad uvajanjem enotnih identifikacijskih oznak in vodenjem skupnega jedra podatkov o nepremičninah bo imel skupni koordinator, Geodetska uprava Republike Slovenije. Geodetski vestnik 42 (1998) 4 ZAKLJUČEK Posodobitev evidentiranja nepremičnin obsega predstavljene in številne druge pristope v različnih strokovnih sredinah, ki se odvijajo bolj ali manj koordinirano in poenoteno. Po dolgih letih prizadevanj, ne le predstavnikov Geodetske uprave Republike Slovenije, je Vlada Republike Slovenije sprejela določene usmeritve in se opredelila do glavnih smeri razvoja na področju evidentiranja nepremičnin. Podrobnejšo pot načrtujemo skupno s posameznimi nosilci zbirk podatkov o nepremičninah, kar je zelo težavna in medresorsko povezana naloga. Srečujemo se z zahtevami uporabnikov, ki želijo imeti vse opisane podatke dostopne takoj in težko čakajo na napovedano obdobje vzpostavitve 5-7 let Zaradi velikih zahtev evropskega in domačega okolja se s predstavniki Svetovne banke dogovarjamo za pridobitev posojila za ureditev najbolj potrebnih podatkovnih zbirk o nepremičninah, kar pomeni, da bi bile le-ty na voljo po treh letih od začetka izvajanja projekta. Nacionalno pomembni rezultati, ki jih želimo doseči z izvajanjem predstavljenih projektov, so razvoj in delovanje trga z nepremičninami, boljše gospodarjenje z nepremičninami v državni in občinski lasti ter učinkovita stanovanjska, finančna, davčna, prostorska, kmetijska in okoljevarstvena politika. Opomba Objavljeni prispevek je bil z nekaterimi dopolnitvami pod naslovom Tehnični vidiki posodabljanja nepremičninskih evidenc v Sloveniji predstavljen na mednarodni konferenci, ki so jo v dneh od 20. do 21. novembra 1998 organizirali Ministrstvo za finance, 1\/Iinistrstvo za okolje in prostor in Svetovna banka na Bledu ter bo v slovenskem in angleškem jeziku objavljen v posebnem zborniku konference. Literahura: Bartenjev, M., Uresničevanje Projekta informatizacije zemljiške knjige. Zbornik posveta Indo '98. Portorož, 1998, str. 289-294 Geodetska uprava Republike Slovenije, Delovna gradiva za Programski svet za izvedbo posodobitve evidentiranja nepremičnin in za pripravo projekta Svetovne banke. Ljubljana, 1998 Jnternational Federation of Surveyors (FIG), Cadaster 2014. A Vision of Cadastral System, Neuhausen am Rheinfall, 1998; v prevodu: Kataster 2014. Vizija katastrskega sistema. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1998 Meeting of Officials on Land Administration (MOLA UN/ECE), Inventory of Land Administration Systems in Europe and North America (Second Edition). Part 1, Part 2, Part 3. London, Geneva, 1998; http://www.sigov.si/mola/ Meeting of Officials on LandAdministration (MOLA UN!ECE), LandAdministration Guidelines. Geneva, 1996; http://www.sigov.si/mola/; v prevodu: Smernice za upravljanje z nepremičninami. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996 Vlada Republike Slovenije (vlada), Sklepi Vlade Republike Slovenije o posodobitvi evidentiranja nepremičnin. Ljubljana, l. oktober 1998 Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZEN), Osnutek Ljubljana,Geodetska uprava Republike Slovenije, 1998 Prispelo za obiavo: 1998-11-19 dr. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 42 (1998) 4 Financiranje republiških programov geodetskih del UVOD V tem prispevku želim prikazati na splošno sprejemanje in izvajanje republiških programov geodetskih del ter zlasti vrednost opravljenih geodetskih del. Obravnaval bom republiške programe geodetskih del po letu 1968, ker se je v tem letu začelo načrtno programiranje geodetskih del z večletnimi programi geodetskih del iz republiške pristojnosti. Pred letom 1968 so se srednjeročni programi geodetskih del sprejemali v okviru federacije, oziroma so se izvajala v okviru republike le posamezna geodetska dela po posebnih programih. Z ustavnimi spremembami v letih 1971 in 1974 je bila prenesena celotna pristojnost financiranja geodetskih del s federacije na republike. V letih od 1968 do 1970, pred spremembami pristojnosti med federacijo in republikami, je federacija sofinancirala tudi republiški program geodetskih del Republike Slovenije. Programe geodetskih del, ki zajemajo geodetska dela iz izključne oziroma delne republiške pristojnosti, obravnavam v tem prispevku pod pojmom "republiški" program geodetskih del. Poleg republiških programov geodetskih del obstojajo tudi občinski programi geodetskih del, ki zajemajo geodetska dela iz izključne občinske pristojnosti. SPREJEMANJE IN IZVAJANJE REPUBLIŠKIH PROGRAMOV GEODETSKIH DEL V obdobju od 1968 do 1990 je srednjeročne republiške programe geodetskih del za petletno obdobje, razen na začetku za tri leta, sprejemala takratna Skupščina Republike Slovenije, in sicer s posebnim odlokom. Z navedenim odlokom so bile opredeljene vrsta in lokacija geodetskih del iz republiške pristojnosti ter vrednost del po posameznih letih. Vrednost je bila določena po cenah geodetskih del ob sprejemanju oziroma pripravi srednjeročnih programov. Letne republiške programe geodetskih del je v skladu z odlokom Skupščine Republike Slovenije v glavnem sprejemal Izvršni svet, v obdobju 1976-1980 pa takratna Republiška geodetska uprava. Z letnimi programi so bila opredeljena geodetska dela ter višina potrebnih finančnih sredstev republiškega proračuna, občin in drugih uporabnikov. Osnova za letne programe, ki jih je sprejemal republiški izvršni svet, je bil podroben program geodetskih del za posamezno leto. Podroben program geodetskih del, ki je obsegal konkretne lokacije, obseg in faze dela ter finančna sredstva po nalogah, je pripravila Republiška geodetska uprava. V času samoupravljanja so se določene zadeve o izvajanju srednjeročnih programov urejale z dogovarjanjem. Zato so se sprejemali ustrezni dodatni dogovori in sporazumi. Tako je bil v obdobjih 1981-1985 in 1986-1990 sklenjen dogovor o uresničevanju srednjeročnega programa geodetskih del. Podpisniki navedenega dogovora so bili: Izvršni svet Skupščine SRS, izvršni sveti skupščin občin, mesta Ljubljane in Maribora ter geodetske delovne organizacije (Geodetski zavod SRS, Geodetska zavoda Celje in Maribor, Inštitut za geodezijo, Ljubljanski geodetski biro, Geodetski vestnik 42 (1998) 4 Invest biro Koper in Projekt Nova Gorica). Za leta 1981-1985 so bili podpisniki navedenega dogovora tudi Interesna skupnost za elektrogospodarstvo Slovenije, Republiška skupnost za ceste ter Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Navedeni dogovor je zajemal srednjeročne programe geodetskih del republike in občin, in sicer obseg, vrsto in lokacijo geodetskih del ter višino sofinanciranja občin iziroma mest, glede na njihovo razvitost. Pri določitvi razvitosti je bila upoštevana vrednost družbenega proizvoda na prebivalca in velikost občine oziroma mesta. Za obdobje 1986-1990 je bil sklenjen tudi poseben Dogovor o cikličnem aerosnemanju. Podpisniki tega dogovora so bili kot financerji in uporabniki: Republiška geodetska uprava, izvršni sveti občin, gozdno, cestno, vodno in železniško gospodarstvo ter elektrogospodarstvo in geologi, kot izvajalec pa Geodetski zavod RS. Za srednjeročno obdobje 1986-1990 so Republiška geodetska uprava ter geodetske delovne organizacije kot izvajalci sklenili Sporazum o cenah in normativih za izvedbo srednjeročnega programa geodetskih del ter Podrobnejše pogoje za sklepanje pogodb. Potrebna finančna sredstva se praviloma niso zagotavljala v takem obsegu, da bi zagotavljala izvedbo srednjeročnih programov geodetskih del. V obdobjih z visoko inflacijo je bilo z odloki sicer določeno, da se bodo sredstva valorizirala v skladu z rastjo sredstev za splošno porabo, dejansko pa so bila zagotovljena sredstva bistveno premajhna. Tako je bila v obdobju 1986-1990 zagotovljena v republiškem proračunu le dobra petina (22,4 odstotkov) potrebnih sredstev. Za obdobje 1976-1980, ko ni bila predvidena valorizacija letnih sredstev, je bila sprejeta sprememba in dopolnitev odloka o srednjeročnem programu geodetskih del. V obdobju po letu 1991 se srednjeročni programi ne sprejemajo. V okviru sredstev, zagotovljenih v proračunih Republike Slovenije, se pripravljajo le podrobni letni programi geodetskih del, ki jih izdela Geodetska uprava RS, soglasje pa daje minister za okolje in prostor. Sredstva, potrebna za izvedbo republiških programov geodetskih del, prispevajo tudi občine ter uporabniki na ravni republike, v skladu z dogovori z Geodetsko upravo Republike Slovenije ter sklenjenimi pogodbami z izvajalci, ki so izbrani po predpisih za oddajo in izvajanje javnih naročil. VREDNOST REPUBLIŠKIH PROGRAMOV GEODETSKIH DEL Vrednost opravljenih republiških programov geodetskih del z deleži sofinanciranja je opredeljena za obdobje od 1968 do danes v dveh preglednicah in dveh grafikonih. V prvi preglednici so opredeljene vrednosti za obdobje 1968-1990, torej v času SRS. Druga preglednica pa opredeljuje vrednosti od leta 1991, torej v času samostojne države Republike Slovenije. Vrednost opravljenih geodetskih del naj bi ponazorilo razmerje med vrednostjo geodetskih del po tekočih cenah in med vrednostjo družbenega proizvoda za obdobje 1968-1990, za leto 1991 in naprej pa med vrednostjo bruto domačega proizvoda. V obdobju 1968-1990 so vrednosti opredeljene v konvertibilnih dinarjih, v letu 1991 in naprej pa v slovenskih tolarjih. Družbeni proizvod je izračunan po enotni zvezni metodologiji, tako i:,;računani podatki pa niso mednarodno primerljivi. Od leta 1991 se izračunava bruto domači proizvod, ki je mednarodno primerljiv. Kot bruto domači proizvod je narejen preračun dosedanjega družbenega proizvoda tudi za leta od 1980 naprej. Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 V preglednicah so prikazana sredstva financiranja geodetskih del v tekočih cenah ter po naslednjih sofinancerjih: • pod "republika" so tista sredstva, ki so bila zagotovljena v repubiiškem proračunu proračunskemu uporabniku, Geodetski upravi Republike Slovenije, • pod "občine" so sredstva proračunov občin in mest ter organizacij občinskega značaja, kot so razne interesne skupnosti, skladi in drugi, • pod "ostali sofinancerji" so sredstva drugih republiških upravnih organov, ki zagotavljajo proračunska sn;dstva kot uporabniki geodetskih del, ter drugih republiških organizacij in skupnosti. V obdobju do 1970. leta je geodetska dela republiških programov sofinancirala tudi federacija prek Zvezne geodetske uprave. V grafikonu Primerjava sofinanciranja republiških programov geodetskih del z družbenim proizvodom oziroma bruto domačim proizvodom Republike Slovenije v promilih je prikazana dejanska vrednost opravljenih geodetskih del za posamezno .leto. Primerjava je določena kot razmerje med vrednostjo geodetskih del, izraženo v tekočih cenah po sofinancerjih in za obdobje 1968-1990 med družbenim proizvodom, od 1991. leta naprej pa med bruto domačim proizvodom, določenim na podlagi tekočih cen. V drugem grafikonu pa je v odstotkih prikazana zagotovitev sredstev sofinancerjev republiških programov geodetskih del, in sicer po skupinah sofinancerjev. Iz preglednic in grafikonov je mogoče zaključiti zlasti naslednje: 1) Skupna vrednost opravljenih republiških programov geodetskih del se je zelo spreminjala (vrednost geodetskih del je enačena z deležem financiranja geodetskih del z družbenim proizvodom oziroma bruto domačim proizvodom Republike Slovenije). Največja vrednost republiških programov geodetskih del je bila dosežena leta 1969 in najmanjša vrednost leta 1989, tako je bila v letu 1969 za enajstkrat večja kot v letu 1989. Osnovni razlog za tako veliko padanje vrednosti je inflacija, ki je v letu 1989 dosegla najvišjo vrednost, potrebna finančna sredstva se namreč niso valorizirala v skladu z dvigom inflacije. 2) Vrednost republiških programov geodetskih del bi še bolj padala, če bi se potrebna sredstva zagotavljala le v republiškem proračunu. Večje padanje vrednosti so preprečili sofinancerji republiških programov geodetskih del, in sicer občine s sofinancerji občinskega značaja ter vrsta sofinancerjev republiškega pomena. Delež sofinancerjev je bil največji, ko je bila vrednost republiškega proračuna najnižja. Med sofinancerji je večino sredstev zagotavljala občina s sofinancerji občinskega značaja. Vsekakor je nenavadno, da so za republiške programe geodetskih del v posameznih letih (1968-1971 in 1988) občine zagotavljale večja sredstva kot republiški proračun. 3) V samostojni državi Sloveniji ima vrednost republiških programov geodetskih del trend porasta, vendar je vrednost v treh letih (1993, 1994 in 1997) tudi padla. Ccprav so se sredstva republiškega proračuna v obdobju od 1991 do 1997 povečala za 216 odstotkov, pa se je v obravnavanem obdobju povečala skupna vrednost republiškega programa geodetskih del le za 135 odstotkov, ker se je delež občin in ostalih sofinancerjev zmanjšal. Kljub porastu vrednosti republiškega programa geodetskih del pa še skupna vrednost v letu 1997 zaostaja za največjo vrednostjo v letu 1969 za 250 odstotkov. Geodetski vestnik 42 (1998) 4 ---• -_ -•--- •---. > ·.•-- -----• -•.·· -- ... -•- ----- •-·-• --- . -• --. •- -- -. -_- - .. ----- . < .. - .. družbieni delež nilandranja geodetskih del glede na družbeni < 1 '!_ ... ~,,,-,,-,,J"'- pr_oizvodv promflih -- proizvod .. --_------- --._>• > •-----.. _-.--·•· / -····•-. __ --•-•· -.-.-. > -- .- ... -- --- __ .-.- ... ' -•- -_- -· ( ·---•• -- --- -- -_.-_ leto .... -· -_.--- .- -- .. / ----••--•- /_ •·- > • --·-•-· r _--. • •---•- .-. ' -. ostali republika __ , ostali- sofinanc• škupajso(inanc. vse skupaj -.. v 1000 DIN repl.tblil .· / ··••··,······ sofinanc. ___ ,-' .·•· ···- .. ·-·-· ,--· _.·_ .. ·. ·-··/ .. ,-.• •_ ... •- •- --- . ·.- DIN % DIN % DIN % DIN % DIN % 1968 236 34,5 327 47,7 122 17,8 449 65,5 685 100 1.752 0,135 0,187 0,070 1969 304 23,3 485 37,1 518 39,6 1.003 76,7 1.307 100 2.081 0,'I46 0,233 0,249 1970 300 23,0 546 41,9 458 35,1 1.004 77,0 1.304 100 2.614 0,115 0,209 0,175 1971 400 37,8 519 49,0 140 13,2 659 62,2 1.059 100 3.341 0,120 0,155 0,042 1972 750 58,5 403 31,4 130 10,1 533 41,5 1.283 100 4.111 0,182 0,098 0,032 1973 1.100 58,6 728 38,8 50 2,7 778 41,4 1.878 100 5.061 0,217 0,144 0,010 1974 1.300 63,9 568 27,9 165 8,1 733 36,1 2.033 100 6.687 0,194 0,085 0,025 1975 1.266 58,1 576 26,4 336 15,4 912 41,9 2.178 100 8.565 0,148 0,067 0,039 1976 2.400 71,0 496 14,7 484 14,3 980 29,0 3.380 100 9.909 0,242 0,050 0,049 1977 3.000 90,4 280 8,4 40 1,2 320 9,6 3.320 100 12.105 0,248 0,023 0,003 1978 4.528 83,9 766 14,2 101 1,9 867 16,1 5.395 100 15.027 0,301 0,051 0,007 1979 7.451 91,6 580 7,1 107 1,3 687 8,4 8.138 100 19.605 0,380 0,030 0,005 1980 5.314 83,0 609 9,5 477 7,5 1.086 17,0 6.400 100 25.620 0,207 0,024 0,019 1981 7.065 71,8 2.540 25,8 233 2,4 2.773 28,2 9.838 100 34.750 0,203 0,073 0,007 1982 5.026 70,5 1.436 20,1 667 9,4 2.103 29,5 7.129 100 44.555 0,113 0,032 0,015 1983 5.921 66,7 2.451 27,6 500 5,6 2.951 33,3 8.872 100 62.275 0,095 0,039 0,008 1984 6.860 63,2 2.141 19,7 1.850 17,0 3.991 36,8 10.851 100 99.384 0,069 0,022 0,019 1985 10.285 60,7 3.349 19,8 3.322 19,6 6.671 39,3 16.956 100 19.3.594 0,053 0,017 0,017 1986 17.789 53,7 10.412 31,4 4.915 14,8 15.327 46,3 33.116 100 398.427 0,045 0,026 0,012 1987 50.802 51,9 41.509 42,4 5.600 5,7 47.109 48,1 97.911 100 959.921 0,053 0,043 0,006 1988 158.535 40,3 215.790 54,9 18.873 4,8 234.663 59,7 393.198 100 2.899.444 0,055 0,074 0,007 1989 1.268.280 55,4 983.886 43,0 38.007 1,7 1.021.893 44,6 2.290.173 100 41.418.633 0,031 0,024 0,001 1990 9.203.665 55,0 6.787.500 40,5 751.448 4,5 7.538.948 45,0 16.742.613 100 172.225.585 0,053 0,039 0,004 Opombe: - Vrednost DIN je opredeljena v konvertibilnih dinarjih. - Družbeni proizvod je določen po organizacijskem načelu in je prevzet iz Statističnega letopisa Zavoda za statistiko Republike Slovenije, in sicer za leti 1968 in 1969 iz letopisa za leto 1987, za obdobje 1970 do 1990 pa iz letopisa za leto 1994. l'rtif!ledni1ca: Pregled financiranja republiških programov geodetskih del SR Slovenije v odbobju od 1968 do 1990 po tekočih cenah vse sl,upaj -· · . -- ··- 0,391 0,628 0,499 0,317 0,312 0,371 0,304 0,254 0,341 0,274 0,359 0,415 0,250 0,283 0,160 0,142 0,109 0,088 0,083 0,102 0,136 0,055 0,097 ·.•··· •·· . .. ( ................. > T ·. .· . ·• . ····. · .. ·· ... 'bruto · delež financiranja geodetskih del glede 1 zneski financirc111ja domači na bruto domači proizvod v.promllih 1 < .• > proizvod leto . • .. · ··•···· ··•···• ·.• · .. ·•·· . ·. ·.· .. .. .. · .·· . ···••·•.·.·•· · ...•. ·.· .•... ... · ···• ··•·· • .·. / 1 ostali sofi~a.rtc. ostali I• vse republika občine skupaj sofinanc. •.·· vseskupaj v MIO SIT republika občine sofihanc. sl . .._s fč1,. "b" s;=] •• •