St. 199 hitim man i iMifirtMi Mmi miipetD •do 20. avgusta 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX I z haj a, fzvzemil pondeljek, vssk d*" V Asiškega št 20, I. nadstropja. Dop.' gj * dnlštvo: ulica sv. Pr«*^ »tfajo ufadnts'-. j. irf pisna se ne sprejemajo, rokopisi »o. — C Prof. F. Peric. — Ustnik tiskarna Edinost. — Ttsk tiskarne £a« ^nin- zr.aša za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.301 pol leta L 32.— ia celo telo L 69.— Za inozemstvo mesečno 5 lir vet — Telefon uredništva In uprav« št. 11-57- cDINOST -Številka v Trsta In okolici po 20 Krokosd cm kolono (73 ml) — Oglasi trgovce* te obrtnikov osnutak«, zahvale, poslanica In vabila po L 1.—, oglasi hm pa L % — MM oglasi po 20 c«aL beseda, najmanj pa L 2 — naročnina In reklamacija sa pošiljajo lskliučno uprav* edinosti, v Trsta. Frančiška Asliliegs Hev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniftva la oprave 11« Čehoslovaški zgledi Gospod Attilio Tammaro poroča rad svojim soplemenjakom o položaju narodnih manjšin — izven italijanske države. Seveda nastopa vedno kot pravičnik, borec za pravico in svobodo ter zaščitnik zati-ranih narodnih manjšin. V svoji plemeniti vnemi se ne straši tudi napornega potovanja v daljne kraje, da vidi na lastne oči peklensko delo zatiralcev in žalostni položaj zatirancev. Zasleduje, poizveduje in piše potem svoja poročila v italijanske liste. Ker pa je Podkarpatska Rusija vsled sklepa lastnega karpatsko-ruskega narodnega sveta in senžermenske mirovne pogodbe pripadla k čehoslovaški republiki, je razumljivo, da je g. Tamaro — kot vesten specijalist za manjšinska vprašanja — pohitel tudi v Podkarpatje, da vidi in se uveri na lastne oči, kako usodo kroji čehoslovaška vlada tamošnjim narodnim manjšinam v tej deželi: Karpatorusom, Slo-Takom, Nemcem, Madžarom, 2idom in Romunom. Gledal je in videl tako strašne reči, da se mora zgražati tudi ves pravični, kulturni in ljudoniili svet. Čudno pri tem pa je dvojno: prvič, da je videl !e eno stran delovanja čehoslovaške vladavine, in dru-oić, da se je zanimal pravzaprav le za položaj madžarske manjšine. Govori pač o pretveznem preganjanju katolicizma in izganjanju madžarskih otrok iz pravoslavnih Sol, molči pa o delovanju, prizadevanjih in žrtvah vlade za splošno kulturno in gospodarsko povzdigo dežele. Njegovemu živemu sočutju z žalostno usodo madžarske manjšine v Podkarpatski Rusiji sicer vsa čast! Toda pravico- in resnicoljub in vesten zgodovinar — za kakršnega hoče gospod Tamaro veljaAi — bi moral govoriti vso resnico tudi v drugi stvari delovanja čehoslovaške vladavine na polju kulture in gospodarstva. In ker je poznan kot star znanec Madžarov, bi mogel in moral napisati nekoliko primerjanja stanja v Podkarpatski Rusiji pod prejšnjim madžarskim režimom in sedanjim čehoslovaškim. To bi bil mogel tem lažje, ker so mu na razpolago podatki iz resnega in objektivnega vira. To je srednjeevropska agencija, ki je poslala v Podkarpatsko Rusijo posebnega poročevalca z nalogom. da na podlagi opazovanja na Hcu mesta poda objektivno sliko. Poročilo tega poročevalca pripoveduje, kako so Madžari v Podkarpatski Rusiji urejevali svojo gospodarsko politiko izključno le z ozirom na koristi madžarskega manjšinskega življa in na škodo drugega prebivalstva, ki je živelo v grozni bedi kljub bogastvu dežele. V kulturnem pogledu pa je bila dežela popolnoma zanemarjena. Glasna priča za to je dejstvo, da sta — ko je bila priključena k Čehoslovaški — vladala v nji analfabetizem in splošna kulturna zaostalost. Rečeno poročilo ugotavlja kričeče dejstvo, da so celo ljudje, ki so v mladosti znali čitati in pisati, v tej zanemarjenosti pozneje zopet postali analfabeti!! Takega pojava bi menda zastonj iskali v katerikoli državi v kulturni Evropi. Poročilo pripoveduje nadalje na podlagi konkretnih navedeb, kako odločno in smo-treno se je čehoslovaška vlada lotila dela, da povzdigne deželo iz te strašne bede in duševne tmine. S kolikim in kakim uspehom, govori dejstvo, ki ga ono poročilo izrecno ugotavlja: da se je namreč odstotek analfabetov že do sedaj skrčil od 76 na 40. Za gospodarsko povzdigo dežele skrbi vlada z vso vnemo z ustanavljanjem raznih gospodarskih in strokovnih šol, kakršne so bile pod madžarskim režimom povsem nepoznane prebivalstvu v Podkarpatski Rusiji. Na podlagi ugotovitev odposlanca srednjeevropske agencije smemo torej reči, da si državna uprava čehoslovaške republike dela čast s svojimi prizadevanji za kulturno in gospodarsko povzdigo Pod-karpatske Rusije. O vsem tem ne ve nič gospod Attilio Tamaro. A če ve, a noče priznavati in pripovedovati: potem mu to njegovo enostransko ppčetje ne more dajati slovesa vestnega znanstvenika in zgodovinarja. Zgodovinar ne sme biti enostranski in pristranski, mora govoriti objektivno resnico nikomur na ljubo in nikomur na škodo. Če g. Tamaro njegovo notranje razpoloženje, njegove simpatije ali antipatije ne dovoljujejo take objektivnosti, potem enostavno ni znanstvenik in zgodovinar, marveč — v našem slučaju — le političen agent! Trda beseda je to, ali upravičena z oziroin na notorično dejstvo, da je g. Tamaro od nekdaj na strani Madžarov s svojimi simpatijami, ki pa prav gotovo niso toliko iskrene, kolikor narekovane od njegovega protislovanskega razpoloženja. Je pa tu še poseben razlog, ki ga sili, da ne more govoriti resnice o čehoslovaški manjšinski politiki v Podkarpatski Rusiji. Če bi govoril resnico, bi to križalo manjšinsko politiko v lastni državi in obsodil bi s tem tudi — sam sebe, ker brezpogojno odobruje to politiko! Če bi govoril resnico svojim soplemenjakom, bi ti na podlagi češkega zgleda še le doznali, kako mora biti postopanje države napram narodnim manjšinam, kako država ne sme svojim državljanom druge narodnosti kratiti možnosti kulturnega in gospodarskega razvoja, marveč ga dobrohotno in smo* treno pospeševati! Na kratko rečeno; italijanska javnost bi videla, kako krivično in v nasprotstvu z vsemi načeli svobode in demokracije je usmerjena manjšinska politika v naši državi; videla bi, kako upravičene so vse pritožbe in zahteve naše narodne manjšine v imenu narodne in splošne kulture ter pravice do zdravega gospodarskega življenja! Videla bi posebno, kako v skladu z edino pravo nalogo ljudske Sole je naSa zahteva, da bodi ljudska šola v naših krajih urejena primerno resničnim kulturnim in gospodarskim potrebam prebivalstva! To je: na podlagi pouka v materinem jeziku. Razumljivo je torej, zakaj g. Tamaro noče govoriti o čeških zgledih. Zato se mu tudi ne čudimo. Upravičeno pa se čudimo, da ga ni med odgovornimi činitelji v državi nikogar, ki bi primerno zavrnil tako neresnično poročanje in žaljenje na škodo uprave države, s katero mora naša država iskati prijateljskih in čim tesnejših odnošajev toliko radi svojega stremljenja g o čim tnbieffti poHtični poziciji v srednji vropi, kolikor tudi in še posebno radi svojih velikih gospodarskih interesov. Če že gospodu Tamaro staro tradicij onalno nasprotstvo proti slovanskemu svetu zastira pogled na resničnosti, ki so jih ustvariti zgodovinsko znameniti dogodki zadnjih časov, in pa na realne koristi države, pa bi morali imeti odgovorni činitelji bister pogled in bi morah potegniti ostro črto med svojimi stremljenji za koristi države in zakrknjenostjo, s katero skušajo razni Tamari križati smeri prave državne politike! Na vsak način pa je poročilo odposlanca srednjeevropske agencije o čehoslovaški manjšinski politiki v Podkarpatski Rusiji dokument, na katerega se bo mogla naša narodna manjšina sklicevati v podkrepitev svojih zakonitih zahtev in naravnih stremljenj. _ Pred pogrebom Matteottija Pogreb bo priprost — Priprave za zadnjo pot iz Riano v Fratta Polesine RIM, 19. Na pokopališču v vasi Riano so že gotovi z vsemi pripravami za pogreb Matteottija, ki se bo vršil v Fratta Polesine, i. j. v Matteottijevem rojstnem kraju. Prvotno je bilo rečeno, da se bo pogreb vršil na svečan način v Rimu; toda Mat-teottijeva žena je izrazila željo, da bi Mat-teottijevi ostanki počivali tam, kjer so že zakopani njegovi sorodniki. Vodstvo socijalističke stranke je z obžalovanjem vzelo na znanje željo Matteottijeve žene; nameravalo je namreč organizirati v Rimu veličasten pogreb. Vodstvo je sklenilo, da se poda danes popoldne na pokopališče v Riano in da spremi Matteottija na zadnji poti v domovino. Truplo bo namreč prepeljano v avtomobilu še tekom današnjega dne iz Riano proti Rimu. Za tem avtomobilom bodo vozili avtomobili karabinerjev in policijskih stražnikov, tem bodo sledili avtomobili časnikarjev. Sprevod bo šel do Monterotondo, kjer bo rakev položena v posebni železniški voz. Danes zjutraj so se vršile maše zadušnice v mnogih cerkvah v Rimu in tudi v kapeli na pokopališču v Riano, kjer še čaka Matteottijevo truplo na zadnje časti. Ko je namreč včeraj komisija dognala, da je okostje res Matteottijevo, je komisar Falco še fotografiral večkrat okostje, ki je bilo nato zavito v rjuho in položeno zopet v rakev. Karabinerji so nesli rakev zopet v mrtvašnico. Sinoči, kmalu po 18. uri je prispela na pokopališče Matteottijeva žena v spremstvu svojih sorodnikov. Spremljali so jo: svaka Steiner in Wronowsky, njen brat Ettore in njene sestre Nella, Fosca in Set-tima. Žena nesrečne žrtve je z mirnim, toda gotovim korakom šla od pokopa-liščnih vrat do mrtvašnice. Ogrnjena je bila s črnim pajčolanom. Njen bledi obraz kaže poteze globoke, a z izredno voljo vtajene žalosti. Matteottijeve sorodnike so takoj obstopili komisar cav. d'Alena, znani stotnik Pallavicini in drugi karabinerski častniki. Častniki so spremili svaka Matteottijeve žene odvetnika Wronowskega pred mrtvašnico, da mu uradno izročijo Matteottijevo truplo ter da Wronowsky prisostvuje polaganju Matteottijevih ostankov v novo rakev, ki jo je naročila Matteottijeva družina. V navzočnosti odvetnika Wronowskega ter zastopnikov policije prinese 6 delavcev rakev z Matteottijevem truplom iz mrtvašnice. Truplo je zavito v belo rjuho; delavci primejo za robove rjuhe ter prenesejo okostje z vso spoštljivostjo v cin-kasto rakev. Na željo Matteottijeve žene je bila položena pod glavo blazinica, prevlečena z rumeno svilo, na katero je Mat-teotti navadno položil glavo, ko se je čutil trudnega. Okostje so nato pogrnili z rjuho, ki jo je Matteottijeva žena okrasila z vezeninami še ko je bila zaročena z Matteot-tijem. Na rjuho nad prsa so položili križec iz slonove kosti, ki ga je dala tudi žena svojemu možu kot zadnji spomin. Zraven križa so položili še 3 bele vrtnice, spomin treh sinov umorjenega očeta. Nato so pričeli z zapretjem cinkaste rakve; v tem trenutku je prispela Matteottijeva žena. V teku 20 minut je bilo delo gotovo. Ci-nasta rakev je bila nato položena v krasno lažbe in ljubezni, jaz imam do tebe na ta sveti dan eno prošnjo. Kličem te k slogi, ki pobrati in tolaži, ki prinese luč bolesti aa mir naši domovini. Združi se z menoj, z vso dušo, ob truplu Jakoba Matteottija v čustvu dobrotnosti, vere, ljubezni in moli z menoj. Italijanski narod, na| ti bo moja beseda v tej uri najvišja sila, ki te približuje Bogu in ki prosi tvojega duha virov dobrega. Vetia Matteotti.» Odkritje Niitteoffljeva truplo la pottffinl položaj Nove stovskim tiskom in faši-v rokah RIMt 19. Umljivo je bilo. da bo odkritje Matteottijevega trupla dalo povod za nove napade med opozicijskim in fašistovskim tiskom. Parlament ne posluje, ostane torej še edino polje, kjer se lahko srečajo sovražne silef t. j. časopisje. Fašistovski in fašistom prijazni listi («Messaggero», «E-poca», «Idea Nazionale*) pišejo približno tako-le: Odkritje Matteottijevega telesa je zadalo opoziciji porazni udarec. Pravica se je izkazala; Nebo je hotelo, da se izkaže, da ni imela policija, oziroma vlada svojih prstov pri odstranitvi Matteottijevega trupla in da se osramoti opozicija, ki je hotela izrabiti Matteottijev umor v politične 9vrhe in vreči sedanjo vlado. Opozicijski tisk {aPopolo», posebno «Mondo») odgovarja približno tako-le: Počasi, dragi prijatelji! Ali nismo ravno mi zahtevali od prvega dne po umoru dalje, da mora vlada storiti vse, da se najde Matteottijevo truplo? Ali nismo mi tudi sami pomagali pri preiskovanju? Kako je mogoče, da bi mi odločno zahtevali, da se truplo najde, a bi se na drugi strani bali odkritja? Gospodje okoli vladi prijaznih listov, ali niste ravno" vi želeli, da bi javnost nikdar ne zvedela, kaj se je zgodilo z Matteottijevem truplom? Sicer pa ne mislite, da smo mi krivili vlado, da je odgovorna samo za odstranitev Matteottijevega trupla; ampak vedite, da je bil Matteotti prej tudt umorjen in da smo mi predvsem zahtevali, da se pojasnijo izvori zločina! Liberalni «Giornale d'Italia* piše: Fašisti niso v oktobru 1922. zmagali z lastnimi sredstvi, ampak zmagali so z naklonjenostjo in pomočjo velikega dela države, ki je želel pomagati protidemagogični vstaji in državni vzpostavitvi. Radi tega ni bil pohod nad Ram krvav, ampak zmagovalen. Radi tega je javno mnenje narekovalo državnim oblastvom, naj se ne zoperstavijo vpadnikom. Fašisti so torej prispeli v Rim po naročilu vseh narodnih struj, ki so jim dale moč, da bi se lahko polastili oblasti in izvedli program široko italijanske in ne kake strankarske vlade. «Takšen je bil položaj — piše list nekoliko nižje — ko je bil izvršen nad Mat-teottijem umor, ki je zadel italijanski narod do mozga. Toda kako? Ali ni bilo fašistom dovolj, da so se polastili parlamenta: treba je bifo tudi umoriti poslance Senzncllonalnn nota Rakovskesa angleški vladi za ustalitev položaja na Balkanu BEOGRAD, 19. (Izv.) Na današnji seji vlade se je nadaljevala razprava o ukrepih, ki se imajo izdati za vzpostavitev reda in miru v državi. Notranji minister je ponovno poročat o uspehih preiskave radi dogodkov v Zagrebu. Vlada pravi, da je prišlo v resnici le do 2 incidentov, vse drugo da je bilo le prepir, v katerem so si nekateri -v preveliki prenapetosti delili klofute. Vendar je vlada glede teh dogodkov uvedla nadaljnjo preiskavo ter bo krivce strogo kaznovala. Nato se je na seji govorilo o zunanjem položaju. Predvsem je vlada razpravljala o noti, ki jo je poslal Rakovski v imenu sovjetske vlade angleški vladi. Ta nota vsebuje naslednje: Sovjeti gredo v svojih zahtevah zlasti za tem, da se obdrži mirovno stanje in da vse države onemogočijo novo vojno. Vsakdo, ki sledi razvoju razmer na Balkanu, ve, da je na Balkanu cela vrsta problemov, od katerih more vsak posamezni dati v najkrajšem času povod novi vojni. Neodložljivo se mora rešiti vprašanje Makedonije, Trakije, Črne gore, nadalje vprašanje Slovencev, Hrvatov in Madžarov, kajti od te strani preti največja stalna nevarnost za kaljenje miru na Balkanu. Sovjeti mislijo, da je to princip, na katerem so prizadet* vse te države. Istočasno se mora razplesti čim močnejša državna organizacija, ki b<* imela vse potrebne pogoje za gospodarski in politični položaj. To je načelo federalizacije. Edino s federacijo bi bila odprav^ ljena sedanja kriza, ki traja že od ustano/ vitve Jugoslavije in ki se ne da odpraviti" s silo. Zato da je potrebna federacija med Slo^ venci, Hrvati, Črnogorci, Makedonci, DaP matinci in Srbi. Nota navaja na svojem zaključku, kako naj bi se to vse izvedlo. V Beogradu je bila ta nota sprejeta z velikim ogorčenjem in prevladuje mnenje, da je Rakovski poslal to noto angleški vladi na inicijativo Radića. Kralj Aleksander podpisal imenovanje velikih županov BEOGRAD, 19. (Izv.) Sinoči se je vršila konferenca vlade, kjer se fe pripravilo gradivo za poročila kralju. Davi je bil sprejet pri kralju ministrski predsednik Davidovič, ki mu je dal v podpis ukaze o imenovanju velikih županov. Istočasno je Davidovič poročal kralju o političnem položaju. llAMnlntnaiJt r»iMiM šk iMMJikik ferenco, nepristranska javnost bo vendar nSrriOIOvB fZjUVG O USpCnin morala priznati, da je to prva konferenca , opozicije? To vprašanje si je stavil prepl^-izdelano orehovo krsto, ta zopet v drugo gcnj narod, ki ga je umor strašno pretre-rakev. ki bo služila le za prevoz. Predno j sej Groza je v narodu še toliko'bolj našo delavci zabili zadnjo rakev, je Matteot- j rastla, ko je »vedel, da so izvršili umor tijeva žena še poljubila leseno rakev ter; uradniki notranjega ministrstva. Kljub jo obsula z rdečimi vrtnicami. Nato so temu liberalci niso zapustili Mussolinija, delavci spravili krsto zopet v mrtvašnico. Kakor uvodoma rečeno, bo Matteotti pokopan v Fratta Polesine, in to na njegovo lastno željo. Njegova Žena se namreč še spominja njegovih besed: «Ako se kakega dne ne povrnem več, glej Ve-Iia, da me pokopljejo v družinskem grobu v Fratta Polesine». Toda zdi se, da želi Matteottijeva žena, da se pokopljejo zadnji ostanki njenega ljubljenega moža na čisto priprost način, iz bojazni, da bi med pogrebom — ako bi se vršil v Rimu — ne prišlo do krvavih izgredov. Saj ji je dal rimski kvestor v tem oziru vso prostost. O plemenitosti in veliki ljubezni do domovine te velike žene pričajo besede, ki jih poSilja HatteottUeva žena italijanskemu narodu c Rimski narod, plemeniti in veliki narod vse Italije, ki si prinesel moji bolesti to- ampak so ga podprli, a obenem so zahtevali pravico, zakonitost in normalizacijo. Higijenično čtŠ6enje notranjega ministrstva se je na zahtevo izvršilo: ministrski predsednik je dal mnogo obljub in je dal — priznati je treba — aretirati krivce. Izvedla se je preoanova vlade s pomočjo na-cijonalnih nefaštstovskih moči. Naznanjena je bila politika ponfrjenja in čiščenja: Se več, načelnik vlade se je v tem oziru sam obvezal. Kaj je napravit namesto? Sledila je zmagoslavna vstaja «rasov» in vodja je padel v njihov« roke*. ▼ Maroku MADRID, 19. Glasom nekega uradnega poročila so Španske četa zelo napredovale.. Tako so odbile pri Tauri napad ter ujele" več sovražnikov. Pri tem so imele par mrtvih in ranjenih; take zgube so utr* peli tudi sovražniki. londonske konference Pred razpravami o vprašanju medzavez-niških dolgov PARIZ, 19. Sinoči ob 18.15 je prispel v Pariz načelnik francoske vlade Herriot v spremstvu ministrov Clementela, Peytrala in Nolleta. Na trgu pred postajo je ljudska množica pozdravila došleca s klici «živijo Herriot*, par ljudi je dvignilo ministrskega predsednika na rame. Med tem se je čulo tudi marsikak žvižg. Zanimanje za dogovore, sklenjene v Londonu, se je že precej poleglo. Političnim krogom se zdi bolj važno zopetno odpretje poslanske zbornice in zadržanje nemških nacijonalistov, medtem ko izdaja javno mnenje popolno brezbrižnost za to, kar se je sklenilo v Londonu. Včerajšnje Herriotove izjave tudi niso mogle zmanjšati splošne apatije. Načelnik vlade je zatrdil, da se brez Dawesovega načrta re-paracijsko vprašanje ne bi moglo rešiti, in je dostavil: «Značilnost Dawesovega načrta leži v tem, da se je vprašanje, ki je bilo doslej držano na političnem polju, preneslo na gospodarsko polje. Ako se hoče priti pri dolžniku do denarja, je namreč treba zbuditi v njem zanimanje za njegovo osvoboditev; in baš to je namen Daweso-vega načrta in to je bila svrha londonske konference. Dawesov načrt vzpostavlja gospodarsko edinstvo Nemčije, ampak ne izključuje sankcij v slučaju neizpolnjevanja obvez s strani Nemčije, ampak prepušča vladam skrb za določitev postopanja, ako se bi izkazala slaba vera Nemčije. Ta mandat je v prvi vrsti vzpostavil v Londonu enotno fronto med zavezniki. «Nemčija se bo morala osvoboditi od svojih obvez potom treh vrst virov: 1) davkov, 2) železnic, in 3) industrijskih obveznic». Herriot je nadalje razlagal ustroj teh virov ter opravičeval predlog za razsodišče s temi-le razlogi: «Dawesov načrt predvideva nove garancije ter prepušča kontrolo vodstva nemške državne banke generalnemu svetu, ki je sestavljen po polovici od tujcev, med katerimi bodo tudi zastopniki Francije. Kar se tiče davkov, določa Dawesov načrt, da se mora vpisati v nemški proračun svota, ki se ima potem leto za letom višati tako, da bo dosegla v finančnem letu 1928-1929 svoto 5 milijard frankov. Na podlagi istega načrta se bodo nemške železnice izročile akcijski družbi, ki bo morala izročiti reparacijskemu fondu za 11 milijard hipotečnih obligacij prve vrste s 5 odstotnimi letnimi obrestmi. «Nemška industrija bo morala izročiti reparacijskemu fondu obveznic za 5 milijard mark v zlatu. Sistem kontrole obvezuje Nemčijo, da napreduje v svoji industriji v razmerju do sedaj doseženih uspehov. «Nemčija, ki se je tokrat zavezala pred vsem svetom in pred Združenimi državami, se ne bo mogla opravičevati, da se je udala sili. Vsi narodi, napram katerim je Nemčija prevzela obveze, se bi čutili prizadete v svoji časti v prvem slučaju njenega neizvrSevanja. Z ozirom na ureiSo razsodišča, sprejetega na predlog Francije, bi pripomnil, da je to novost, ki bo prinesla v bodočnosti dobre sadove in ki se bo lahko po analogiji uporabljala tudi v nepredvidenih slučajih. «Vprašanja medzavezniških dolgov — je nadaljeval ministrski predsednik — se ni moglo urediti tekom že itak zapleten« razprave o Dawesovem načrtu, ampak MacDonald je izjavil na zaključku konference, da more to vprašanje tvoriti predmet druge konference in da je treba razpravljati e tem vprašanju v smislu nedavnega pariškega dogovora, t. j. na podlagi pravičnosti, ne puščajoč pri tem izpred oči dejstva, da so služila ta poso£la za sploSni blagor zaveznikov. Moglo se bo kritizirati aS zasmehovati londonsko kon- po vojni, ki je dosegla resnične uspehe. Njene sklepe bodo obsojali le oni, katerih naziranja ali izzivanja bi nas zapeljala v nove konflikte. Dovršili smo v Londonu delo dobre vere in miru ter s tem prišli na začetek nove dobe. Francija — je zaključil Herriot — ni več osamljena*. Davi se je izvršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Doumergueja. Jutri bo poročal Herriot komisiji za zunanje stvari in v četrtek se bo začela velika razprava v poslanski zbornici. Nemška delegacija v Berlinu BERLIN, 19. Nemška delegacija je bila ob svojem povratku iz Londona sprejeta brez posebnih časti. Sploh se je ura prihoda nemških ministrov držala tajno. Po prihodu so bili voditelji nemške delegacije sprejeti pri državnem predsedniku Ebertu ter mu poročali o svojem delovanju na londonski konferenci. Danes so prispeli v Berlin ministrski predsedniki in ministri posameznih nemških držav. Jutri se bo sestala državno-zborska komisija za zunanje stvari, za v četrtek je pa sklican državni zbor. Razburjenje nemških nacijonalistov. BERLIN, 19. Glasila desnice in šc drugi pomembni listi ostro napadajo londonski dogovor. Teodor Wolf obsoja v «Berliner Tag-biattu* zadržanje MacDonalda in Herriota v vprašanju izpraznitve Porurja. Vlada in načelniki vladnih strank so odobrili postopanje nemške delegacije v Londonu ter priznali, da Nemčija ni mogla pričakovati boljšega izida konference. Vlada bo branila uspehe konference pred državnim zborom z vso energijo in bo v slučaju, da bi bili njeni predlogi zavrnjeni, razpustila državni zbor. Člani nemške delegacije so se zelo laskavo izrazili o Herriotu, ki da ima najboljšo voljo za dosego sprave med Francijo in Nemčijo. Priprave za zborovanje jusoslov. uflteljstoa BEOGRAD, 19. Glavni odbor Udruženja jugoslovenskega učiteljstva dokončuje zadnje priprave in poročila za drž. skupščino v Dubrovniku. Dosedaj je bilo izdanih nad 2500 izkaznic za znižano vožnjo, a obeta biti udeležba še številnejša. Zanimanje je po vsej državi veliko. Hrvatska delegacija potuje deloma čez Brod, deloma čez Sušak po morju, slovenska delegacija je prijavila svoj prihod po večini po morju £reko Sušaka. Glavni odbor UJU je za- Ijučil svoja letna poročila. Bilanca delovanja UJU je letos visoko aktivna, tako glede lepih uspehov, kakor glede članstva. Med svojimi uspehi našteva letno poročilo, ki je pravkar dotiskano, neovrg-ljivo velike zasluge UJU za uvrstitev učiteljstva pc novi službeni pragmatiki. Poročilo podrobno našteva vse korake, ki jih je napravila organizacija v korist celokupnega učiteljstva. Posebno lep napredek ima zaznamovati organizacija glede naraščanja članstva. V tem oziru prednjači predvsem Hrvatska, kjer je letos naraslo članstvo od 1571 na 1960 članov, torej za celih 400 članov. To znači, da pridobiva UJU na Hrvatskem na tleh. Tudi v Sloveniji je naraslo članstvo za okrog 50 članov. Organizacija 3e je pa tudi glede notranjosti članstva zelo utrdila. Število društev se je dvignilo od 213 na 232, torej za 19 novih društev. Članstvo se je dvignilo od 10.206 na 11.102 članov, torej je celoten prirastek letos okrog 1000 članov, ker so všteti le člani, ki ao le poravnali članarino, sicer znaša število čla-nov nad 12.000. Od 17.300 učiteljev v državi sta torej dobre dve tretjini organizirani v UJU, kar znači, da UJU postaja močen in uvaževanja vreden faktor v dr* žavi. Sklicanje ministrskega svata. RIM, 19. Za v petek, 22. t. m. je sklican ministrski svet. . ZnKljBčna soKolsKiisitiola v Zagrebu Maroh, o tehničnih savezni urichlk Ambrožič, o prosvetnih poditaroaU fiajždj fai o or-Sprevod Sokolov po mestu. - Plenarne seje i gani za čilskih vprašanjih Marott. Debata je sokolskega sabora. ZAGREB, 19. V nedeljo dopoldne so dosegle sokolske svečanosti v Zagrebu svoj vi-iek z veličastno povorko Sokolstva skozi glavne ulice mesta. Sokoli so nastopili v nepričakovano velikem številu. Zagrebške ulice bila sicer živahna, kratka m stvarna. Sabor je nato razpravljal o spremembah novosadske ^-sokolske ustave«. 1 varano je predelala posebna komisija, v kateri so bili starosta in podstaroste JSS, referenti vseh odsekov in zastopnik pravnega odseka. Poro- so se napolnile pristašev narodnega jedinstva je Jafcobu. YJtr ie glavna točka tega sestanka razlaga pravil, naj se g* posebno nove članice v čim večjem številu udeleže. — Načeln. pravice za tem, da bi razdrla vez, ki spaja ljudstvo s podedovano grudo. Obe vprašanji sta v zvezi med seboj iz dveh razlogov: ker je na eni strani omejevanje lastninske pravice v nasprotju tudi z mednarodnimi pravnimi načeli, in ker je na drugi strani glavna ovira, da se manjšinsko vprašanje ne more zadovoljno rešiti, v manjšine kake države kot svoje hraniteljice! , Nevaren človek padel v roke pravice, medtem, da potrebujejo narodne >* "jazova! svoj plan. Včeraj so po- _______Jržave kot svoje hraniteljice! »cisti aretirali na tagn Unita nekega Petra Obe vprašanji posegata torej na mednarodno flW starega 37 let. Mož je samreč za- polje. To je okolnost,, ki dela vprašanja po- i^J* pTl Htična, ki so zgolj pravna vprašanja in ki naj državna uprav, do** po**, u^ncen, j pf »^S^sk/IrTao POTNIŠKA posredovalnica, Trs«, črni oblaki. Marsič je namreč mislil, da mu bo tast par dni po poroki pripisal celo posestvo, a se je bridko varal. Stari Kozlovič je sicer dejal, da mu bo izročil posestvo, a šele po smrti. 1 o je pa Maršiča tako jezilo, da se je od tedaj dalje začel vsak dan prepirali z ženo, s tastom in taščo. Vaščani, ki so imeli priliko slišati te večne prepire, so zmajevali z glavami ter si mislili, da se bo pr Kozlovičevih gotovo še kaj zgodilo. Kako se je odigrala tragedija. Predsmočnjim okoli 19. ure je povabil Maršič svojo ženo na sprehod proti Kopru. Ker je pa žena vedela, da nosi on vedno pri sebi nabasan revolver, mu je dejala, da pride sicer žnjim, toda pod pogojem, če pusti orožje doma. On pa p je z nasmehom zagotovil, da se ga nima bati ter jo na ta način prepričal, da je šla žnjim. Njeno mater in očeta so pa i Iz triaSkega SvUenia via XXX Ottobre 17 daja informacije za potovanje v Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Romunijo, Bulgarijo« Ogrsko in Nemčijo ter preskrbuje potrebne vizume. 1053 ČEVLJAR Zabrič Ivan, naznanja cenjenemu občinstvu, da zopet sprejema naročila za nova obuvala, kakort udi popravila. Via Molino a vento 5, I., vratar. 1017 BABICA, avtorizirana, sprejema nosečt. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 sebi 35.000 lir. Ker ima Magltari na vesti več bi se obravnavala le Vka. Ne'sme s~ hudodelstev med nfimi en umor, radi katerega j obhajale črne slutnje; zato sta se tudi onadva zabiti, da se — čeprav zakoni urejajo zaščito Ža tudl dolgo časa brezuspešno »kali, ni odpravila za njima. r.nJiJ...... ___ ._____ ____manjšin — mora vendar moč uprave in izvr- sključeno, da ni imel namena oropati urad- Med potjo je začel Marsič napeljavati pogo- vac. Kranj s fanfaro, Ljubljana, Ljubljana I.f i sevalne oblasti izrabljati na škodo manjšin v mc°- Ko so ga preiskali, so našli pri njem vor na posestvo, kar jima je dalo povod, da Maribor, Mostar s fanfaro, Niš, Novi Sad, i političnem, narodnem, gospodarskem in kultur na-basan revolver, črne naočnike m čepico, .»ta začela prepirati. Pridružila sta se jima Novo mesto s fanfaro. Osijek, Sušak s fanfaro, i nem pogledu. Ko pridejo izvršilne naredbe k policiji so mnenja, da je imel moz pri sej^ še oba Kozlovičeva in tedaj je bfl ogenj v stre- Sarajcvo s fanfaro. Skoplje, Split s fanfaro, dekretu o omejitvi lastn. pravice, se bo moglo čepico m naočnike da bi si Ju po izvršenem hL Tako so dospeli vsi štirje pred koprsko po- — - - - - igc ]c soditi, ali nevarnost narodne in gospo- napadu natakml, tako da bi ga ne spoznali, kopališče. Tam pa se je vnel še hujši prepir. ENONADSTROPNA HIŠA z vrtom, kovačija z 2 fuž. kladivama, za izdelovanje poljskega orodja in kotlov na vodo, 50 konjskih moči, tudi za žago pripravno, z opremo vr«d pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila da Franc Tomažič, posestnik, Gorna-Bistrica, pošta Slovenska Bistrica (Jugoslavija]. 1047 ZebcžcSravnik Šabac, Šibenik, Tuzla, Užice, Vel. Bečkerek, s faniaro in Zagreb. Prednj-aški oddelek, obstoječ iz 236 Sokolov, je vodil olimpijski svetovni zmagovalec Leon Štukelj, za njimi pa je šlo 88 Sokolov in 104 Sokoliće v slikoviti narodni noši. Selske sokokke čete, ki so štele nad 2000 članov, so imele 18 državnih zastav. Sprevod je zaključila seljačka konjenica in nato vrsta avtomobilov. darske brezpravnosti ni toliko v zakonih sa- Odpeljali so ga v zapor mih, kolikor v njih uporabi, in ali ne bo Sreca T.^esrcžl*. ™T1*ai1. Genol, Tedaj je Marsič ves iz sebe potegnil iz žepa revolver ter ustrelil najprvo ženo, potem ta- spsclnHst za bolezni v ustih in na zobei! urejen* za vsa ztfcpzdravniška to zrtotibciški opavHa se mu ni nič hudega pripetilo. Potrebni bi bili torej predlogi, da se splošni zakoni ne bodo porabljali na način, da bo v , save le naztri njih izvajanju sredstvo za kršenje manjšinskih j manj'kf K t ^ pravic. V vseh deželah kjer so manjšine stalno : ' , . .. -v- i rt- »r - .. -i^i i • c i- i,- , ' ii i« t povedati, ali so mu 10 kje ukradli ah io ie iz- -Mescanstvo je prirejalo rugoslovenskun So- naseljene, bi se moralo poskrbeti, da vršenje ^ ' kolom navdušene ovacije. 30—40 tisoč ljudi je i uprave gospodarsko ne bi škodovalo manjšini Dovolitev ali nedovolitev kake zakupne, leupne ali prodajne pogodbe ne sme služiti v to, da bi se manjšina ovirala v nje pravicah in v nje tvorilo po ulicah špalir. Zbor Sokolov pred gledališčem je bil izvršen v najlepšem redu in ko so se sokolske . ..... množice s številnim meščanstvom "nakopičile gospodarskem uveliavjjaaiu. na WiIsonovem trgu. je sledila kratka skup- To bi bili predvsem splošni predlogi za ob-ščina. kateri je z balkona gledališča prisostvo- ravnavanje manjšinskega vprašanja. Da smo val tudi minister za i&vna dela dr. Pečić, ob- mogla moč upra^ih oblastev povsem parali- i stanujoč pri Sv. Alojziju št. 689, je priiel vče- ; ščo in ta«ta; nazadnje je nameril revolver pro- „ finfjfj§ QJJ TrOVMiKil 20 (Ptiltt iMia fltfflrfa tO zirati tudi dobromišljene olajšave?! ra) Prcd svojo hišo pod voz. K sreči pa ti sebi ter se ustreH v glavo. . 0€š In od 3-5. ril co Žena, tašča in Marsič so bali na mestu mrtvi; ___—— Zlate, srebro, krone, pSatin, zobovle kupuje Zlatarna Albert Povfi 2000 lir. Trgovec Abram Bache s, ti Var- i stari Kozlovič pa je ostal težko ranjen. Prepe- ' ! Šave, je naznanil včeraj na policija, da mu Ijali so ga nemudoma v koprsko bolnišnico. z 2000 lirami. Ni pa vedel Zdravniki imajo malo upanja, da ga rešijo. Pravijo, da je Kozlovičeva služkinja zblaz- | nela, ko je izvedela o strašnem dogodku. StraSna rodbinska tragedija pri Ke^io Mož ubil svojo ženo in taioo; težko ranil tasta ter si nazadnje še sam vzel življenje, Predsinočnjim kmalu po 19.30 se je kakor Borzna poroćISa. ogrske krone...........U.0275 ■vstri)ske krone.........0.0312 češkoslovaške krone . .......66 SO dinarji .............57.60 Ieji ............. . . 9.7f> marke......................—.— dolarji..............22.5<5 francoski franki . ........122.50 š\nrarski franki..........4^«.— 11)1,— jih spravili v zvezo z dekretom o omejitvi _ dan od starešinstva Saveza. Sokolsivo je po- lastninske pravice, je razlog v tem, da bomo blisk raznesla po Kopru in biižnfih vaseh pre-zdravil s 'kratkim, a globokim in učinkujočim mogli — čim bo objavljena — na podlagi iz- tresljiva vest, da se je bila nekje na cesti za nagovorom starosta JS^ Engelbert Gan^l. vrtilne naredbe dokazati, v koliko imajo do- koprskim pokopališčem ravnokar odigrala_____________ nakar je po defiliranju in viharnem vzklikanju ločbe dekreta v resnici služiti le vojaški mejni strašna družinska tragedija, kakršne ne po- | angleSki funti papirnati krenila povorka skozi Frankopansko ulico in obrambi, ali pa tudi — drugim namenom. """"" » MUJ —* "— Uico na Jelačicev trg in potem skozi Strossma- j Vojni minister je izjavil, da bo, kolikor možno ; Zrinjevec nazai na zletišče. uvaže val želje prizadetega prebivalstva. Mi > verievo ulico Ob pol 13. se je vršila v krasni sabornici : pričakujemo! na Markovem trgu slovesna otvoritev II. ju- 1 goslovanskega sokolskega sabora. Zboru je j prisostvovalo okoli 400 iunkcijonarjev Sokol- | stva iz cele Jugoslavije. Otvoritev se je izpre- j Z ozirom na ponovne zahteve poštnih menila v veličastno manifestacijo. Zastopnika [ uslužbencev novih pokrajin, da bi se izvr-kralja, armijskega generala Srečkoviča, so po- šila revizija že sklenjenih odpustitev, se 0«03'Jf> 0.0320 67.— 38.— lO.fVO Trst, Via Mazsini 46 (25) Odpuščen! poštni uslužbenci ln vlada mnijo najstarejši ljudje v okotici. Mlad mož, i iicnečijske (vojnoškodnmske obveznice) ki se je bil šele pred par tedni poročil, je ubil z revolverjem svojo ženo in ta§čo, nevarno ranil tasta ter se nazadnje še sam ustrelil v glavo. Strasni dogodek je aeveda globoko pretresel vse tamošnje prebivalce; in včeraj ae ni govorilo tam o drugem nego o grozni tragediji. Nesrečna družina. V Vipavsko, istrski refošk iti kraški teran, -a debelo tn za družine Vfia CuvtiCOfii 8, na drobno in za družine Via Geulianž 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠTRANCAS. vasi Končane, ki leži jedva par kilome-zdravili zborovalci z viharnimi vzkliki: «2ivel ' nam poroča iz Rima, da je pristojno mini-! tro v od Kopra, je stanoval s svojo ženo An-krali. 7ivp1a kraltira. ?ivpia .lmSf>slavita!» __. ____ *___a____prošnje zavrnilo.1 tonijo in hčerko Karoliao. staro 25 let, pre- kralj, živela kraljica, živela Jugoslavija!« Otvoritvi je prisostvoval tudi minister dr. Pečic, delegati čehoslovaškega, poljskega in ruskega Sokolstva ter konzuli republik Francije, Čehoslovaške in Poljske. Galerije so bile polne naiodličnejšega ofcčinstva, armado je zastopal general Uzun-Mirković, zagrebško oblast pa banski svetnik Tončič. Predsednik sabora, starosta JSS br. Gangl, ie olvoril sabor z zanosnim govorom, v katerem je razložil ideologijo sokolskega pokreta in pozdravil predstavnike, ki so počastili s svoio navzočnostjo zbor. Z iskrenimi in toplimi besedami se je spominjal prvega starešine JugosJovenskega sokolskega Saveza g. dr. Oražna. ki je predsedoval prvemu sokolskemu saboru, na katerem so bili zgrajeni temelji ujedinjenja jngoslc venske ga Sokolstva. Zborovalci so se dvignili spontano s sedežev in zaklicali: Slava spominu našega prvega staroste h Sokolstvo je od prvega sabora L 1919. mogočno napredovalo. Tedaj je štelo 16 Žup in strstvo vse tozadevne smrti na- gleda vsakega posameznega slučaia smislu kr. odloka-zakona, ki ureja v to Ministrstvo trdi. da se odpustitve niso iz_ ! možen kmet po imenu l^an Kozlovič. .77 ' . ^ ti __ Družina ie živela lepo v slogi in auru; pa se vršile samovohno, temveč_na podlag j)re- ^ zgodi]o da S€ jc v za^ttm času u družinska sreča nenadoma zrutila. Hčerka Karolina se je bila namreč zagledala v domačina Ivana ! vprašanje. | Maršiča, starega 26 let. VaMani so ji, sicer Kakor se vidi, vztraja torej vlada na brez vsake hudobije, svetovali naj se ne peča svojem stališču, da so izvršene odpustitve ; s tem fantom, češ, da je človek, ki ne more končnoveljavne. Vsled tega se ne bo vr-! imeti prav čiste vesti. Siploh pa se je govorilo Šila nikaka revizija tozadevnih ukrepov, ~ 1 J * ' J ZAHVALA. Najtopleje se zahvaljujemo za izkazano nam sožalje ob priliki šega nepozabnega soproga, očeta, tasta, gospoda ANTON& ITURM in izrekamo tem potom tudi zahvalo vsem onim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. — Bog povrnil SENOŽEČE, 9. avgusta 1924. Družini Šturm-MilOStliEk. Prošnje zo podpore „Dilaiko Notf:eM «Dijaška Matica® javlja, da so nekateri prosilci napravili vloge na kolkovanem papirju. Obveščajo se vsi interesiranci, da je to brez-potrebno; prošnje naj se pišejo na prostem pa-P"**' . j • Ob tej priliki se ponovno opozarja, da je treba opremiti prošnje s sledečimi prilogami: 1) ubožni list; 2) dokaz, da prosilec obiskuje šolo; dokaz, da je dovršil po vasi kar javpo. da je lant pved nedolgim - ^ , - _____ . , . ,, . 3} ako ni začetnik, ----- — ------ 254 društev s 40.000 tlani, sedaj pa šteje ze rprejgnji letnik z dobrim uspehom; pri visoko- 26 žup m 522 društev s 84.116 člani. Zastopnik vlade, minister dr. Pečic je pozdravil Sokolstvo kot narodno organizacijo, ki najlepše izvršuje program narodnega in državnega edinstva, in zaključil svoj govor z vzklikom: Zdravo, sinovi solnca in svobode!« Poljak Szczepanski se je izrekel proti diktaturi razredov, kajti ona nosi pri sebi princip mržnje in sovraštva, temeljno načelo Sokolstva pa je bratska ljubav in razredna harmonija. Dr. Vergun, starosta ruskega Sokolstva v emigraciji, se je spominjal Sokolstva v Rusiji, ki se kljub težkim razmeram ne bo nikdar odrekio sokolskim idejam. Poziva jugosloven-se Sokole, naj z vso silo pobijajo tretjo inter-nacijonaio in pripravljajo četrto internacijo-oalo. ki bo vseslovanska in stopila na čelo miselnega in moralnega preporoda Evrope. Imenom tehoslovakov je br. Stčpanek na-gjašal, da se ima slovansko Sokolstvo zahva-Hti jugoslovenskemu Sokoistvu za važno dejstvo. da je v svojih mejah že izvedlo sokolsko ujedinjenje. Kakor so ujedinjeni bratje Jugoslovani v enem sokolskem Savezu, tako se morajo združiti tudi vsi Sokoli severnih slovanskih narodov v veliki severoslovamki sokolski Savez, ki naj postane predhodnik vse-alovanskega sokolskega Saveza. . Zadnji je govoril zastopnik vojske general Uzun-Mirkovič, komandant savske divizijske oblasti, ki je naglaial, da mora iti Sokoktvo in vojska roko v roki, kajti sokolska telesna vzgoja, disciplina in sokolska narodna misel ustvarjajo preko naraščanja in članstva one vrline, ki tvorijo kasneje pri moštvu najboljše vojaške kreposti. Ko je bil poslovnik sabora sprejet brez debate m proglašena konstitucija sabora, je bilo pasedanje prekinjeno. Med viharnim vzklika-ajem kralju., narodni armadi, jugsolovanstvu, narodnemu m državnemu edinstvu je bila zaključena velika sokolska manifestacija. Včeraj dopoldne ob pol 9. se je vršila druga plenarna seja sokolskega sabora. Pod vodstvom staroste Gangla in podstaroste Paun-koviča je sabor soglasno odobril vsa pročila in vse resolucije odsekov. Referirali so o načelnih vprašanjih Gangl, Ambrožič. Bajželj in .šolcih, da so položili predpisane izpite, oziroma kolokvije. — Po možnosti naj se priložijo še sledeči dokumenti, če ne, naj se vsaj navedejo podatki: glede državljanstva, rojstva, očetovstva, pristojnosti, bivališča. Po možnosti naj prosilec tudi omeni, če in kako jamstvo lahko poda, da bo po dovršenih naukih ostal in deloval v Julijski Krajini. V prošnji naj se sploh navede vse, kar naj tvori podlago za njeno pravilno rešitev, vendar zato ne sme biti dolgovezna. Kratko, precizno in izčrpno? Dijaška Matica v Trstu, v. Fabio Filzi 10, I. PROTI PASJI STEKLINI Ker se je zopet ugotovil na ozemlju tržaške občine en slučaj pasje stekline, je izdal tržaški župan sledečo naredbo: 1) Strogo je prepovedano puščati pse in ■afki, da se klatijo po mestu. 2.) Vse pse je treba voditi na uzdici in poleg tega morajo imeti take nagobčnike, ki jim onemogočajo ugrizniti. V nasprotnih slučajih se bodo psi polovili in ubili« oziroma zaprli na primernem mestu na stroške njih gospodarjev. Taki psi bodo postavljeni pod nadzorstvo najmanj za dobo Šestih mesecev. 3.) Prepovedano je jemati pse s seboj v javne lokale, a vodje teh lokalov so dolžni skrbeti, da v njih ta določba ne bo kriila. 4.) Kdor opazi na svojem psu ali na katerikoli dragi žival, ki mu je poverjena« znake stekline aH katerekoli druge znake, ki vzbujajo naj bo tudi najmanjši sum, je dolžan deti dotično žival na tamo in slučaj takoj naznaniti občinskemu zdravstvenemu uradu, ul. Pitteri št. 2. 5.) Brez nagobčnika se smejo držati psi v sledečih slučajih: a) psi varuhi, toda samo na mestih, ki jih psi varujejo in ako so dotična mesta dovoljno ograjena; b) ovčarski psi, lovski psi, ko so na paši oz. na lovu, in sicer samo na pašnikih in loviščih. Prestopki proti tej naredbi se bodo kaznovali v smislu čl. 129., 193. in 21«. zdravstvenega zakona in poleg tega tudi po kazenskem zakoniku. □ O □ □i □; □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ D □ □ D| □ | a i a o j_ d a □ □□□aOODOODDDD □ □ □ □□□□□□ D □ D a □ □ □ BANCA AD Ustanovljena leta 1905. Detefšfca glavnica Lit. 15.000.000,— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. N4cok» 9 (Lastna palaca). Podružnice: ABBAZ1A — FIUME - MILANO - ZAR4. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jaso« italijanske kredite v Jugoslaviji in jitgoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvaija akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge ▼atate. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Urah In Dinarjih tor flh obrestni« najbolje po dogovoru. — Sprejema m vftoine knjižice ter JM obrestuje po 4*/„ netto. ODOODODOOODDDaOOO □ □□□□□□□□□□□□□ □□□□oaanaa □ □ □ □ □ □ a p □ □ □ □ a □ n □! □ a • □ □ io) Di □ □ i ° i □ i o o PODLISTEK W. Colltes: 0RE2 IMENA t**> >Moja gojeaka mi si zaupala svojih misli.* je rekia. -Njena dejaaja bodo o svojem času odgovorila na to waian»» m dokazala, da si ni kakšna bahatka. Moya naloga f* ta končana, gospod Vanstoae pa stoji pred ođo&tvijo: ali porazdeli premo*špjt med se is otroke gospoda Andreja Vaastoaeja, sli pa vztraja pri svojem sklepu is je pripravljen as posledice.* Poklonila se pe in Sla k durim. Gospod Vanstoae je skotil sa ooge, strah is bes sta se odražala na njegovem obličju. Toda mesnata roka gospe Lecount ga je potisnila nazaj na stofcoo in mu postavila v naročje skledo z jagodami. -Ali bivate v Londonu, modama?» je vpra-gala hišna upraviteljica. «Ne, na deželi.* Kan, naj vam naslovim pisma?* m zato ji priporočam, da se premisli, pred no Poste restante Birmralham.» je odgovorila i postavi nanjo zadnji kos papirja.* ** *"" ji bom vašo poslanico, ■> je i Sporočila vsa pisma. j govorila Magdalena z Magdalena T)a je dobivala do sedaj — r----- Gospa Lecount je poaovik naslov, da si ga energičnim pnkimomjospodjčn vtisne v spomin, napravila je nato dva ko-j dvomim o uspehu^ -rtena^ro^ka raka po hodniku is položila roko mirno na Magdalenin laket. «Dober svet v slovo,* je rekla. Vi ste pogumna in spretna ženska. Vendar pa je bolje za vas, če ste manj pogumni in manj prebrisani. Več tvegate, oego si misli te.» Nato se je dvignila na prste in po«ep« tala Magdaleni v uho: «Jw vas imam v rokah!* «Kaj hočete s Um reči?* je vzkliknila Magdalena in jo odrinila od sebe. «Potrpi te nekoliko, čas vam bo že povedal,* je rekla gospa Lecount ter Sla mirno proti d urim, da bi jih odprla. «AK ste videli svojo gojenko v otroških letih zidati papirnate hiše? Kako ponosna je bila na rastoče poslopje, dokler ni sledupč še zadnji papir na vrh dala m se je hiša zrušila) Bodite tako prijazni in sporočite ji od mene tole: zdi se mi, da je svojo hišo dovolj visoko postavila od- od ločni m glasom in e Garth. #«Toda. a je bolj trdna, nego si vi mislite in mislim, da bo srtavila tudi zadnji kos papirja na vrh.* In bo hišo porušila,* je rekla gospa Lecount. «Pa jo bo zopet postavila,* je odvrnila Magi dalena. «Pozdravljam vas.* -Zbogom,* je rekla gospa Lecount in odprla duri. «Se eno besedo, gospodična Garth! N« pozabite na ono, kar sem vam rekla v zadnj^ sobi, poskusite z zlato tinkturo proti vaš očesni bolezni.* Na pragu je Magdalena srečala pismonoša ki je vzel pismo iz svojega svežnja in ga nese gori po stopnicah. «Noel Vanstone, Esquire»* je čula vpraša, nje, ne da bi slutila, kakšni nevarnosti se j* še o pravem času izognila s svojim odhodom Pismo ie bilo ono brezimno, ki ga je kapjta» napisal Noelu Vanstoneju.