IU i/l' i- - «,•»•■ krat,_______prilop, Cena 1 Diii Naročnina mesečno 25 Din. za možem« stvo *o Din — ne-del|ska izdtija celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitar jevi ul h/lll SLOVENEC Cele. račun: Ljnb« Ijana št. 10.650 in 10.549 za inserote; Saraievo štv Titih, Zagreb štv 39.011, Praea-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva t>. telefon 2992 Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2096. J994 in 2050 Z nedel/sko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka m dneva po prazniku Nered v gospodarstvu Zgodovina preteklih stoletij nam na mnogih krajih govori o vojskah, kugi in lakoti, ki so obi-skavale človeštvo, se plazile preko dežel in pahnile narod v revščino in pomanjkanje. Vselej, kadar so take ljudske nadloge obiskale narod, so naši predniki iskali za vzroki in bili prepričani, da so jih tudi pravilno pogodili. Največkrat so si takšne nesreče razlagali kot božjo kazen. Komet na nebu ali strupeni vetrovi s severa so jo napovedovali. Doba velikih kužnih bolezni je med kulturnimi narodi minula, odkar je znanost odkrila njihov bistven vzrok, mala živa bitja, ki jih imenujemo bakterije in koke in se tudi znamo pred njimi varovati. Po svetu se sedaj plazijo druge bolezni, ki se javljajo perijodično, to so gospodarske bolezni. Imajo nekaj podobnega z zdravstvenimi krizami ; preteklih stoletij, kajti tudi gospodarska kriza ima ; na sebi nekaj nalezljivega. Prehaja od človeka do človeka, od stanu na stan in se seli iz ene dežele v drugo. Kakor so se naši predniki spraševali za vzroki, kadar je prišla črna smrt v deželo, tako tudi sedanji rod ugiba o vzrokih gospodarske krize. Seveda mi nič več ne dolžimo kakega kometa, da je povzročil sedanje slabo gospodarsko stanje. Mi iščemo gospodarskih vzrokov. Raziskujemo takorekoč gospodarske bakterije, ki so nas okužile. Toda kakor so bili naši očetje brez moči spričo kolere, koza in črne kuge, tako je nejasno in le tipajoče naše iskanje za vzroki sodobne gospodarske krize. Sicer gospodarska zgodovina izkazuje dolge in kratke perijode, v katerih se po-vračajo podobne motnje gospodarskega življenja, ki jih označujemo z besedo kriza in depresija, kadar doseže najnižje stanje. Dejansko obstojajo znaki za to, da se slično valovanje konjunkture ponavlja v razdobju 20 do 30 let, z vmesnimi, krajšimi motnjami v nekako 8 letnem ritmu. Vendar zakonitost tega gospodarskega valovanja ni čisto jasna. Tudi nimamo zadostnega in zanesljivega izkustvenega materijala, da bi mogli za daljše perijode postaviti zanesljivo pravilo; kajti, kako daleč sega nazaj perijoda, ki jo označuje sodobni način gospodarjenja? Pred sto, dvesto in tristo leti je čisto drugače izgledalo to, kar imenujemo danes gospodarstvo! Šele nekaj desetletij jc, da moremo govoriti o sveRovnem gospodarstvu v tem smislu, da so vse dežele gospodarsko med seboj vezane. Šele nekako pred 60 leti prvič opazujemo pojav, da težko gospodarsko obolenje ene pokrajine takorekoč okuži tudi druge dežele. Zato nam gospodarska razmišljanja o davnini ne pomagajo mnogo in se moramo pečati pač z bližje ležečimi razmerami, na katerih prav mi trpimo, ako hočemo premagati veliko negotovost, ki nas navdaja v sedanji gospodarski stiski. Skoraj vsaka od gospodarske bolezni prizadeta država se čuti v središču krize. Tako n. pr. najhuje kričijo o svojih stiskah Nemci. Toda veliko je dežel, posebno v jugovzhodnem delu Evrope, ki še vedno zavidajo Nemce za njihov visok življenjski standard. Ainerikanci, ki so še pred dvemi leti ponosno trkali na svoj dolar, primerjajo danes svoj jx>ložaj z evropskim in prihajajo do zaključka, da so njihove lastne ameriške gospodarske razmere mnogo bolj nezdrave, kakor v Evropi. V veliki stiski se nahaja tudi britanski svetovni imperij, le da poseda njegov centrum, to je London in angleško ljudstvo veliko samozavest in po-politično dozorelost. Angleži kažejo izvanredno državno disciplino, ki je gotovo sad stoletnih političnih skušenj. Oni razumejo načelo: kdor ima veliko, mora braniti veliko. Tolikšne gospodarske discipline, kakor so jo v tej svetovni gospodarski krizi pokazali Angleži, ni pokazal noben drug narod na svetu. Narodi in dežele, ki trpe v sedanji krizi, pripadajo najrazličnejši gospodarski strukturi. So ve-lekapitalistične kakor Anglija, Nemčija in Združene države, so jiolkapitalistične, kamor je šele v zadnjih letih pričela prodirati evrofiska gospodarska reforma in končno imamo dežele s čisto novim kapitalizmom, ki hočejo takorekoč že izdelan gospodarski sistem vzidati v svoje gospodarstvo. Gospodarska kriza je zajela prav ves svet, brez razlike. Različne so le metode, s katerimi se pred vseobčo boleznijo države branijo. Skupno vsem kapitalističnim državam pa je, da občutijo nemo-gočnost obstoječega finančnega kreditnega sistema. Gospodarske sisteme imanio vendar zato, da služijo gospodarstvu, to se pravi, da jjosredujejo n»-rodom življenjske in kulturne potrebščine, pa naj gre za hrano, obleko, stanovanje, transportna sredstva ali karkoli. Tisti gospodarski sistem je najboljši, ki v največji meri in kar moči nemoteno vrši to svojo nalogo. Kapitalizem je mislil, da vrši svojo službo najbolje, če razveže vse sile gospodarskega človeka«: njegov pogum, jjodjet-nost, sebičnost in svobodo, ki jih prav nič ali pa ie malo omejuje v interesu družbe. Ta sistem jc v 150 letih svojega obstoja razvil neverjetne sile. Toda v našem času povzroča tolikšno trpljenje in gospodarsko napetost med stanovi in narodi, da ga nihče več v tem obsegu, kakor se nam pojavlja, ne more smatrati za blagoslov človeštva. Le poglejmo! Nikdar ni še človeštvo razpolagalo s tako silnim produkcijskim aparatom, kakor razpolaga danes, Industrija in poljedelstvo še nikdar v zgodovini nista razpolagala 8 tolikšno možnostjo proizvodnje, kakor je danes mogoča. Pri obstoječih prometnih možnostili še tudi nikdar ni bila mogoča tako pravilna in racionelna porazdelitev dobrin, kakor je mogoča danes. In vendar imajo ljudje vedno manj možnosti, da bi se teh nakopičenih dobrin prilastili. Po računih gospodarstvenikov, je v zadnjem letu svetovna kupna moč konsumentov padla za 10% v primeri s prejšnjim letom. Brezposelnost raste kljub temu, da bi bilo pričakovati, da bodo imele vse reke oolno Ozadje francoske vladne krize Položaj Lavalove vlade je bil že delj časa šibek — Tajen poskus s koncentracijsko vlado propadel Pariz, 17. febr. Padec Lavalove vlade ni prišel tako nepričakovano, kakor bi se zdelo v prvem trenutku. Razpoloženje senata napram Lavalovi vladi je bilo že več časa vse prej kakor ugodno. Plerre Laval se je v zadnjem času vedno bolj nagibal k desnici, tako je na pr. poslal kongresu republikanske zveze pozdravno p'j io in notranji minister Chatala se je tudi udeležil banketa, ki ga je priredila zveza po zaključku kongresa. Gospodarska kriza se čedalje bolj čuti tudi v Franciji in proračun za leto 1932 že kaže. da se tudi državne finance ne nahajajo v prav dobrem položaju. Vlada ni imela poguma pričeti s sanacijo narodnega gospodarstva in državnih financ, ker se spričo bližnjih volitev ni upala na dan z nefiopularnimi ukrepi, ki bi jih zahtevalo resnično uravnovešenje državnega proračuna. Po tem je še prišlo nn dnevni red vprašanje volivne reforme. Boj za volivno reformo je vodil nespravljivi in nepopustljivi poslanec Mandel. Vlada se je glede volivne reforme preveč izpostavila in le pod pritiskom Lavala samega je parlament odobril reformo proti volji levičarskih strank, to je Hcrriotovih radikalnih socialistov, sociaPstov in komunistov. Volivna reforma je povzročila veliko nejevoljo v senatu, kjer imajo levičarsko usmerjeni senatorji večino. Tedaj so stopiti tudi na delo Briandovi prijatelji, ki Se vedno ne morejo pozabiti, kako je Laval vrgel Brianda s Quaia d'Orsaya. Borba proti Lavalu ni bila težka. V senatu so se ž«; delj časa pripravljala ugodna tla zu rekonstrukcijo Lavalove vlade, ki naj bi ji sledila koncentracijska vlada. Kakor so se na eni s'rani Lavalovi prijatelji branili vsake izpremeinbe, češ, dn bi bila škodljiva v tem trenutku, ko so na dnev- nem redu tako važna zunanje politična vprašanja, kakor razorožitvena konferenca in reparacije, se je dala prav z zunanjepolitičnega vidika zagovarjati potreba močne koncentracijske vlade. V resnici se je poskus za sestavo takšne vlade izvršil prod dobrini tednom, ko je nenadoma prispet iz Ženeve v Parit predsednik francoske delegacije Paul Bon-cour. V to vlado naj bi stopili roditelji glavnih strank, ki se zbirajo okoli Marina, Herriota. Chau-teinpsa ter Daladlera. Poskus jc imel namen pritegniti k "'"delovanju radikalne socialist« in s tem utrditi p.. cijo vlade doma in v svetu. Pogajanja so ee vršila v prvi vrsti o zunanjepolitičnih problemih, to jo o stališču, ki ga naj Francija zavzame v reparacijekem vprašanju. Ob tem trdem orehu se je poskus osnovanja koncentracijsko vlade razbil. Skrajna desnica Je namreč pod vodstvom Louisa Marina stavila preveč radikalne zahteve glede postopanja proti Nemčiji, da bi jih mogli sprejeti radikalni socialisti. Tako je Marin zahteval, naj prične Francija izvajati represalije proti Nemčiji, odpove naj kredit nemški Narodni banki in saarško ozemlje naj obdrži še po letu 1935 kot poroštvo za nemška plačihi. Herriot in Daladier nista mogla sprejeti teh pogojev. Kot Lavalov naslednik se pogosto imenuje prav Paul Boncour. ki je že vodil pogajanja za koncentracijsko vlado. Verjetnost, da bi prišlo do koncentracijske vlade, je majhna, ker ni nikakor verjetno, da bi Herriot stopil v vlado tik pred volitvami in si s tem pokvaril pričakovani volivni uspeh. 2e ob priliki zadnje vladne krize je bilo mnogo govora o takšni koncentracijski vladi, a je končno ostalo le pri besedah prav radi Hcrriotove odklonitve. Ni verjetno, da bi Herriot med tem ča- som menjal svoje stalisce, se j>oscbno ne, ker ločita Francijo od volitev samo Se dva meseca. Sedanja vladna kriza ne bo Imela posebnih posledic za položaj Francijo v Ženevi, saj ni to prvi primer, da je francoska vlada padla prav v trenutku važnih mednarodnih pogajanj. Na drugi strani je svet tako vajen vladnih kriz, v Franciji in ima o solldnosti političnega sistema v Franciji tako dobro mnenje, da ne more takšna kriza zrahljati francoskega ugleda v inozemstvu. Tardieu v ospredju Pariz, 17. febr. tg. Francoska kabinetna kriza ni prišla dosedaj niti koraka dalje. Sprejemi v Elizeju se vrstijo po običaju. Sodi se, da se Dou-mer prav tako, kakor pri preosnovi Lavalovega kabineta po izstopu Brianda, prizndeva, da se sestavi koncentracijski kabine' narodne unije. Zdi se, da nekateri voditelji levice niso nenaklonjeni taki rešitvi, toda s jiogojem, da se najde za mesto ministrskega predsednika osebnost, ki v strankarski politiki no bi bila preveč eksporaIrana in ki bi zajamčila lojalno izvršitev novih volitev. Radi ostrih nasprotstev mod levico in desnico v poslanski zbornici ne pride v postov za vodstvo koncentracijskega kabineta noben poslanec, temveč samo kak senator. Z desne strani se imenuje sedaj v prvi vrsti Tardieu. Tako lansira Tardieua posebno poslanec Du Tastes, ki je vložil v poslanski zbornici predloge za izpremembo volivno pravice in še poostril |>rvolne načrte poslanca Mandela. Nocoj pričakujejo, da se vrne Tardieu v Pariz. V prvih vihrah kriz«; se je večkrat imenovalo tudi Briandovo ime. Skoro gotovo pa jo, da bo Briand v lakih okolnostih odklonil sestavo nove vlade. Hindenburg: Hitler Hindenburg — kandidat zmernih strank Hitlerju grozi poraz Berlin, 17. febr. V torek, 23. februarja se sestane državni zbor, da določi dan predsedniških volitev. Notranji minister G.oener bo v imenu vlade predlagal, naj se 13. marca določi kot dan predsedniških volitev. Državni zbor bo gotovo vladni predlog sprejel, ker ima vlada s pomočjo socialnih demokratov v pailamentu večino. V trenutku, ko je maršal Hindenburg sprejel kandidaturo, ne da bi žrtvoval dr. Briininga, kakor so to zahtevali nemški nacionalci in narodni socialisti, se je položaj razjasnil, nitler in Hugenberg sta se javno postavila proti Hindenburgu in v tistem hipn se je že osnovala protifašistična fronta zmernih strank, ki se zbira okoli maršala Hindenburga. Danes je gotovo, da bodo za Hindenburga glasovale tele stranke: centrum, državna stranka, nemška ljudska stranka, konservativci, gospodarska stranka in tudi socialisti. Organ socialistične stranke r-Vonvarls že piše, da morajo socialisti voliti za Hindenburga, čep av je ta konservativec, zato, da preprečijo izvolitev Hitlerja. V primeri z zadnjimi predsedniškimi volitvami, ki so se vršile aprila 1925, je nastal danes popoln preokret glede g.upacije strank okoli Hindenburga. Takrat jo bil Hindenburg izvoljen v drugem skrutiniju s 1-1,655.766 glasovi proti kandidatu srednjih in levičarskih strank Maixu, za katerega jo bilo oddanih 13,751.615 glasov. Hindenburg je takrat prisegel, da bo spoštoval ustavo, to je republiko, in je to svojo prisego držal do konca v veliko razoča-anje svojih volilcev, to je hitlerjevcev in Hugenbergovih nemških nacionalcev. Danes nastopa Hindenburg kot kandidat ustavnih strank, ki so ga v znak hvaležnosti za njegovo dttlekovidno politiko prosile, naj kandidira. Hin-denburgova politika je šla za tem, da obvaruje nemški narod pred notranjo revolucijo in ga na zunaj oprosti vseh bremen, ki mu jih je naložila nesrečno zaključena vojna. Kako ceni tudi zunanji svet Hindenburgovo osebo, priča zadnji komentar pariškega »Tcmpsac. Njegovo lojalno izpolnjevanje ustave, piše list, zasluži splošno spoštovanje. Za časa svojega predsedstva je znal Hindenburg svoja lastna čuvstva potlačiti, samo da jo spoštoval ustavo. Nič manj simpatičen ni komentar londonskega >Times-r. O izvolitvi Hindenburga ne more biti več nikakega dvoma; saj je nadstrankarski odbor v tako kratkem času zbral zanj skoro 3 milijone pod-pisov. Za Hitlerja in vse njegovo gibanje se bližajo kritični dnevi. Narodna opozirija je v razsulu. Pogajanja med njim in Hngenhergoin zn skupnega kandidata so se razbila. Hugenberg 1» sam kandidiral, tako so narodni socialisti prisiljeni jiosta-viti lastnega kandidata, ki bo gotovo Hitler. Njegovemu imenovanju za profesorja vzgojeslovja na tehnični visoki šoli v B:aunsch\veigu ne bo osrednja vlada ugovarjala, ker se čuti dovolj močno in ne mara dati hitlerjevcem povoda, da bt se pozneje izgovarjali, da so bile morebitnega poraza hitlerjevcev krive šikane osrednje vlade. Le z veliko težavo in z odkritimi grožnjami se jo Hitlerju posrečilo odvrniti Stahlhelm od tega, da se ni, kakor bojna organizacija Kyffhfiuseibund, javno Izrekla za Hindenburga, svojega častnega predsednika. Stahlhelm je stavil pod pritiskom Hitlerja za pogoj, da gre na volišče za Hindenburga z zahtevo, da se menja sedanji politični kurz, to jc, da Hindenburg odžaga dr. Briininga. Zdaj je StaMbelm izdal po očilo, ki ugotavlja, da se ta pogoj ni izvršil in da je bila tako dana Stahlhelmu vsa prostost. Vprašanje je, ali se bodo člani Stahlhelma, Iti je itak v stalnem sporu s Hitlerjem, prav na ljubo temu odpovedali svojemu častnemu predsedniku Hindenburgu, ki ga splošno vsi Nemci cenijo dela, ker je vedno večja množica tistih, ki trpe pomanjkanje gospodarskih dobrin. Lahko rečemo, da stoji največji brezposelnosti, ki jo pozna zgodovina. nasproti še večja množica ljudi, ki krvavo pogrešajo prav tistih dobrin, ki bi jih brezposelni mogli producirati. Svetovno poljedelstvo že več let izkazuje čisto dobre letine. Kanadske severno-ameriške in romunske žitnice so prenatrpane z zrnom, Brazilija stresa svojo kavo v inorje ali pa kuri z njo stroje. Toda krušne cene so visoke, na Kitajskem dobesedno stradajo milijoni in se še do danes ni posrečilo vsaj za silo nasititi množice evropskih in ameriških brezposelnih. V vojski smo to razumeli. Takrat pač ni bilo ničesar jesti. Toda stradali, ko so žitnice zemlje prenapolnjene z žitom, lo težko razumemo in še težje prenašamo. Vsak se bo vprašal, ali ni sedanji gospodarski sistem po-grešen? Kje je ovira, da lačni ne morejo biti nasičeni od preobilnih zalog? Kje je vzrok, da cele armade brezposelnih ne dobe zaslužka, ko drugod ljudje trpe pomanjkanje proizvodov? Imamo države, ki trpe silno denarno stisko, ki ni prizanesla niti Angliji, ki je skozi stoletja zalagala svet s svojimi funti. Po drugih državah pa se zopet kopičijo ogromne množine zlata, ka- kor so Francija, Amerika, Švica in Ilolandija, ki se duše v preobilih finančnih sredstvih. Isto ne-ravnovesje se pojavlja pri obrestni meri. V državah, kjer je redek denar, je obrestna mera izredno visoka. V Švici in Franciji pa je brez obresti nakopičenih na stotine milijonov frankov, v depo-zitnili bankah, v državnih bankah, pa tudi v privatnih rokah. Zakaj ta neurejenost? Zakaj je neizrabljena ogromna gospodarska jHitenca, ki leži nakopičena v francoskem in ameriškem denarju? Celo prostrano gospodarsko polje je torej polno neurejenosti. Nakopičene sile ne pridejo do učinka. Polnost in praznina si stojita nasproti in ni nobenega izgleda, da bi sc izenačili. Morda je s tem podana najkrajša skica obstoječega gospodarskega nereda, za katerim boleha sodobno gospodarstvo. Tam, kjer bi morala biti ravnina, se kopljejo prepadi in se ustvarjajo umetne gore. Narodi, stanovi, pa tudi posamezniki izrabljajo svoje najboljše sile v medsebojnem gospodarskem trenju, kar dokazuje, da je sodobna družba re9 težko bolna. Vzrok tej družabni bolezni je v tem, da ji manjka naravne, to je korporativne organizacije. Ker družba ni urejena, jc vsak v boju z vsemi, kar samo vci-a gospodarski kao* in tudi hitlerjevci sami. Ako doživi Hitler pri volitvah j>o.az — in o tem niti sam ne dvomi več — bo to za njegovo gibanje lahko usodepolno. Komunisti h»dn nastopili z lastuim kandidatom, s svojim voditeljem Tltaelmnnnoin. Njihov namen je, da oh tej priložnosti preštejejo svoje vrste. Ni verjetno, da bi moskovska internacijonala njim dala ukaz, naj gredo volit Hitlerja z namenom, da jKivzročijo v Nemčiji -večjo zmešnjavo. Izvolitev Hitlerja bi pač jionieniln konec komunizmu v Nemčiji. Razdvojenost v angleški vladi London, 17. febr. tg. Pri drugem čitanju ca-rinske tarife je dobila vlada večino 451 glasov proti 73 glasovom. Pri prvem glasovanju zopet niso glasovali notranji minister sir Herbert Samuel, škotski minister sir Arhibatd Sinclair in prosvetni minister sir Donald Mac Lean, skupno pa 26 liberalcev. Sir Sinclair je napadal vlado tudi v debati radi carine na živila, ki zadeva posebno siromašno prebivalstvo. V zaključni besedi je finančni minister Chamberlain priznal, da bodo stroški za preživljanje v Angliji še narastli, ravno lako kakor stroški za sirovine, ki so sedaj zelo I nizki. Radi večjih državnih dohodkov v zadnjih < lednih, posebno pa iz davkov, se je državni pri-I inankljaj znižal od 100 milijonov na 74.3 milijonov. ! Upajo, da se bo z nadaljnjimi davčnimi prihodki j proračun popolnoma izravnal. Nameravan atentat na papeža? Rim, 17. febr. tg. V preiskavi radi bombe, ki so jo našli v cerkvi sv. Petra, so našli danes več bomb pri nekem del avcu, kateri je zaposlen pri popravilu papeževe letne rezidence Caslel Gandol-I fo. Sumi se, da je bil nameravan atentat na papeža ; samega. V vatikanskih krogih so zelo razburjeni. Po bolgarskih občinskih volitvah Sofija, 17. febr. A A. Bolgarska agencija poroča: Iz končnih rezultatov občinskih volitev, ki so se vršile prošlo nedeljo, so vidi, da so stranke vladnega bloka dobilo nn teh volitvah 50% celokupnega števila oddanih glasov, medtem ko je pri občinskih volitvah leta 1929 dobil Demokratičeski i zgovor skupno samo 38%. Po sedanji razdelitvi mandatov dobi vladni blok 65% skupnega števila mandatov in upravo v vseh občinah razen v treh. — Zaradi razcepljenosti v političnih formacijah, med katere spada tudi vladni blok, čigar kandidati so na mnogih voliščih postavili posebno liste, je delavska stranka (komunisti) desegla nekaj uspehov in dobila večino glasov v treh mestih. V primeri s parlamentarnimi volitvami meseca junija 1931 je delavska stranka povečala število svojih glasov za 5000, po drugi strani pa je treba povedati, da se jo število pristašev delavske stranke v važnih delavskih središčih zmanjšalo, povečalo pa se Je le v bolj ali manj nepomembnih občinah. Gripa na Bolgarskem Sofija, 17, febr. ž. Po vsej Bolgariji se je razširila močna epidemija gripe, ki je bila prenešeda iz Carigrada. Zdravniki so ugotovili celo vrsto težkih možganskih In drugih bolezni, ki bazirajo na gripi. Ministrstvo narodnega zdravja dela z vsemi silami, da sc bolezen omeji. Prosvetni minister je poslal vsem šolam v državi okrožnico, v kateri predpisuje korake, ki jih je treba ukreniti za preprečitev bolezni Nevaren položaj v Španiji Komunizem dviga glavo * Apel Zveze narodov na Japonsko Javno mnenje se vedno boij obrača proti Japoncem Madrid, februarja. Iz mnogih znamenj bi se dal primerjati razvoj revolucije v Španiji z ruskim zgledom, kj-Jr so slednjič zmagali skrajni elementi. O nedavnih anarhističnih poizkusih, posebno v Kataloniji, gre dejansko govorica, da jih je iz inozemstva vodil Tro*z-ki. Macia, predsednik katalonskega samoupravnega zastopa, je baje v zvezi s tretjo internaeionalo. Drugi pa zopet trdijo, da so visi revolucionarni dogodki v Španiji judovsko-framasonsko maslo. Na vsak način je za režim značilno de,'sivo, da uporablja zakon v zaščito države pač proti redoljubnim ljudskim slojem, ne pa proti temnim silain prevratnega tiska. Ustavodajna skupščina, ki bi se morala po sprejetju ustave raziti in dati mesta rednemu parlamentu, je ostala zbrana. Pa saj poslanci in ministri itak niso drugega kakor predstavitelji posameznih strankarskih skupin, ki so si razdelile med seboj oblast; pri novih volitvah bi se utegnila moč strank izpreineniti, zato jim je ljubše, da nič ne tvegajo in ostanejo na svojih mestih. Vsi ti novi ljudje so pa večinoma politični novinci, kar ee vsemu njihovemu delu oddaleč pozna. Razen tega uganjajo politični voditelji pravcati lov za dobro plačanimi službami in jih ima posameznik do deset v rokah. Socialističuo delavstvo je zelo razočarano nad lastnimi poslanci. Alcala Zamora je torej podpisal tudi odlok proti jezuitom in s tem iznova .prevaral nade katoličanov vanj... Vlada je istočasno napovedala nadaljnje odredbe, s katerimi se bo »uredilo« delo verskih redov. Iz šol jih vsekakor ne morejo vreči, kakor bi tudi radi, kajti sam židovski prosvetni minister De Los Rios je izjavil, da vlada še dolgo ue bo mogla poskrbeti za pouk 60.000 učencev, ki jili poučujejo sedaj redovne uCne moči. Pač pa je prosvetni minister izdal ukaz. da se v državnih ljudskih šolah izključi vsaka verska propaganda in tudi verski pouk sam. neglede na želje in zahteve staršev. Čudna svoboda vesti! Ob odstranjevanju križev iz šol je prišlo mno-gokje do hudih spopadov med starši in šolskimi oblastmi ter je oblast spričo odločnega odpora prebivalstva zaenkrat odnehala. Pokopališča sj vsa podržavljena in cerkveno-pravna pristojnost zanja odpravljena. Kdor hoče imeti cerkven pogreb, mora to v svoji poslednji volji pravno-veljavno določiti, drugače oblasti ne dovolijo cerkvenega pokopa. Nadaljnje žalostno znamenje časa so vedno če-6či napadi na duhovnike, ki jili drhal pretepa, mnogokrat do smrti; požigi cerkva, župnišč in samostanov so na dnevnem redu. Namesto pa, da bi oblast zasledovala temne zločinske elemente, odreja preiskave v napadenih samostanih, kakor se je to zgodilo nedavno v Bilbao; katoličane, ki branijo duhovnike in samostane, zapirajo in jih kaznujejo zaradi nedovoljenega nošenja orožja«. Drhal grozi celo redovnicam. Tisk je postal razuzdan 'n se objavljajo neverjetne umazanosti; če pride ovadba, se oblasti zganejo samo na videz, nalagajoč smešno nizke kazni. Povsodi more opazovalec videti znamenje, kako je framasonstvo na delu, da nravno izpridi ljudstvo. Odlok o razpustu jezuitskega reda se sklicuje na člen 26 nove ustave, ki določa, da ee razpuste rodovi, ki so prisegli >tujemu vladarju«. Ta določba je bila iz vsega počelka naperjena proti jezuitom. Večje število znamenitih pravnikov je poslalo vladi mnenje, da se iz tega člena ustave nikakor ne more izvajati razpust jezuitskega reda. Toda vlada se na to mnenje ni ozirala in ni dala nanj sploh nobenega odgovora, kakor da bi katoliški državljani sploh ne zaslužili vpoštevanja. Španski škofje so izdali proti temu nasilju plameneč protest in se sklicevali na najprvotnejše pravice, ki jih danes uživajo v kulturnih deželah vsi državljani brez izjeme in 60 mednarodno prizuane, a to je predvsem svoboda veroizpovedi. Premoženje jezuitskega reda si hoče prilastiti država, kar je protiustavno in enako ropu. Komunisti dobivajo za9e lepe zglede... Cerkve bodo zaenkrat izročili cerkveni oblasti v nadaljnjo uporabo. Katoliški »E1 Siglo Futuro« je opczoril, da so bili jezuiti v teku zadnjih 200 let že petkrat izgnani iz Španije, a skoraj vsakokrat so sledili veliki družabni in državni pretresi. Kakor kažejo vsa znamenja, se tudi sedaj bliža Španiji narodna katastrofa. Nova ustava predvideva proti zlorabi ustavnih pravic vzklic na državno sodišče. To najvišje sodišče pa še ne deluje. Kljub temu je vložil jezuitski red na Tribunal supremo ničnostno pritožbo za izročitev bodočemu državnemu sodišču. Sicer pa si sedanja svobodomiselna španska vlada g. Azana sama koplje grob. Njeno teoretično koketirauie z ekstremnimi socialnimi strujami je povzročilo, da je dvignil svojo glavo kamunizeni, ki doslej v Španiji ni veliko pomanil Zlasti njegovi govori za časa parlamentarne debate o kulturno-bojnih členih ustave so tako radikalizirali del španskih množic, da je bila znatno olajšana propaganda iz Moskve, ki je vrgla veliko mili>'onov v Španijo, da razvname socialno revolucijo. Ko je meščanstvo in konservativni španski kmet videl, kako je ta propaganda privedla do štrajkov, krvavih revolucij v Kataloniji in Andaluziji in do razvnetja vseh nasilnih instinktov, je naravno, da se je sedaj pojavil v širokih slojih odpor proti svobodomiselstvu, ki je vzelo republiko v zakup. Zaradi tega stopa v zadnjem času vedno bolj v ospredje znani politik Aleksander L e r r o u s , ki ea je levo krilo svobodomiselstva potisnilo v stran obenem, ko je izvolilo za predsednika republike Zamoro, zato da ga politično nevtralizira. Aleksander Lerrous je sedaj tisti mož, okrog katerega se zbirajo poleg zmernih meščanskih elementov tudi konservativni republikanci, ki hočejo oja-čiti opozicijo, in so si za svoj program že postavili revizijo ustave. Zategadelj čakajo Španijo še jako hude notranje borbe in sedanji oblastniki se zelo motijo, če mislijo, da so si z radikalnimi frazami svoj obstoj zasigurali. Prebivalstvo Španije čedalje bolj uvidevn. da oslabitev Cerkve ln tako zvani kulturni boj samo pospešujejo anarhijo in destruktivne težnje, za katerimi stoji Moskva. Na splošno je položaj v Španiji zapleten in nevaren. Temne prevratne sile so na vseh koncih na delu. Pravim domoljubom je na mislih samo eno: Bog ohrani Španijo! —cia. Iz narodne skupščine Zakon v srednjih strokovnih šolah Belgrad, IT. febr. 1. Narodna skupščina je danes zasedala. Najpreje je dovolila dopust poslancem, ki so oboleli ali imajo druge važne opravke izven Belgrada. Nato so bila precitana imena cele vrste poslancev, ki so podali ostavke na županska mesta ali pa na mesta upravnikov raznih državnih zavodov. Na dnevnem redu je bila diskusija o zakonskem predlogu o sredujih trgovskih šolah. Tozadevni odbor je zakonski predlog natančno proučil ter imenoval dr. Stijiča za svojega poročevalca v skupščini. Dr. Stijič je svojo nalogo rešil v sijajnem govoru, v katerem je naslikal neugodno stanje našega trgovskega šolstva, ki nam nc nudi zadostno izobraženega trgovskega dijaštva, da bi mogli neizmerno bog-stvo svoje zemlje uveljaviti na inozemskih trgih. V naše trgovske šole mora biti dahnjen nov duh, in srečen je, da je novi zakonski predlog to ludi storil. Položaj države na mednarodnih trgih ne priča o njenem naravnem bogastvu, ampak spričuje nevednost njenih trgovskih predstavnikov kakor tudi njihovih poslovnih sposobnosti. Novi zakon bo dal uspešnejšega poleta naši trgovini. Dr. Stijič je med burnim ploskanjem narodnih poslancev končal svoj govor z besedami, naj ga narodna skupščina sprejme brez debate. Za njim je nastopil dr. Kramer, minister za trgovino in industrijo. Minister pojasnjuje narodni skupščini, da je njegov predlog že starejšega značaja. Že 1. 1927 ee je pričelo delati na tem, da se izvrši koncentracija vseh strokovnih šol v enem samem ministrstvu. Šele 1. 1930 se je to tudi dejansko izvršilo. Med tem ko je bilo 1. 1919 v naši državi 394 strokovnih Sol, jih je bilo 1. 1930 688 s 4824 učnimi močmi in 71.591 učenci. Trgovinsko ministrstvo je takoj nato pričelo izdelovati zakon o osnovnih, srednjih in višjih trgovskih šolah, ki bi naj bile enake za ves državni teritorij. Delo je bilo zaključeno 1. 1931 in tozadevni zakoni so bili poslani vrhovnem zakonodajnemu svetu, ki jih je odobril v isti obliki, kakor leže pred narodno skupščino. Skupščinski odbor je vnesel neiaj novega v zakonski predlog, namreč, da bodo imeli odslej maturanti v srednjih trgovskih šolah pravico, da 6e vpišejo na visoko komercialno šolo v Zagrebu. Minister to spremembo rade volje sprejme za svojo, ker je prepričan, da naslov visoke šole ne bo s tem izgubil nič na svojem prestižu. Zelo zanimiv je bil govor Mite Dimitrijeviča, ki se je sukal okrog posebno danes zelo važnega vprašanja: ali gimnazija ali srednja strokovna šola. Mnenja je, da se je s tem zakonom ustvaril aparat, ki je bil pri nas nepopoln. Naša trgovina se čimdalje bolj razvija, a naše strokovno šolstvo o tem ne vodi nobenega računa. Mi mo amo posvetiti več pozornosti ti strokovni izobrazbi. Po vojni smo odpirali gimnazijo za gimnazijo in lako vzgajali intelektualni proletarijat, kateremu ne moremo nuditi kruha. Tudi standard gimnazijskih maturantov se je znižal, ker imamo danes cebroa teb maturantov, ki se potegujejo za mesta, katera so preje zasedli manj izšolani ljudje. Govornik je ci-tiral slučaj, da se je v Belgradu razpisal natečaj »« lekarno — priglasilo se je vsega 272 prosilcev. Značilna je bila tudi tekma za razua mesta v narodni skupščini. Za sluzilcljska mesta 6e je priglasilo nad 1300 prosilcev, med ujimi zelo veliko gimnazijskih maturantov in akademikov. Ko se jo nekoč sprehaial po Zagrebškem trgu, so mu pouu-jali jabolka iz Kalifornije. Razjezil se je in vprašal po naših jugoslovanskih jabolkih. »Dajte nam jih", so mu odgovorili trgovci. Zato pravi, da nam je potrebno st.okovno izobraženo trgovsko osebje, da bomo uspevali ua svetovnem trgu z našim ua-ravuim bogastvom. Diskusijo je končal Miloslav «t0jadinovič, ki je apeliral na narodno skuščino, naj ne proležira sloje intelektualnega proletarijata, ki v brezposelnosti propada ter ustvarja državi nevarne elemente. Izobrazba mora biti strokovno usmerjena. To naj bo parola za vzgojo bodočih generacij našega naroda. Strokovna izobrazba bo nadalje odprla nastežaj v ata za osebno iniciativnost ter nas bo izvlekla iz gospodarske zaspanosti. V Nemčiji je 73% inženerjev, ki se nahajajo na najvišjih in najbolj odgovornih mestih, ki nimajo nikake gimnazijske. še manj pa akademske izobrazbe. Nato je prišlo do glasovanja. Prisotnih je bilo 208 poslancev, to je dobri dve tretjini, ki so vsi glasovali za sprejem zakonskega predloga. Pri-hodnia seia je bila najavljena za jutri dopoldne. Finančni odbor nadaljuje prerešetavanje proračunskega zakona. V teku debate o proračunu prosvetnega ministrstva se je govorilo tudi o vlogi, ki jo vršijo za narodno vzgojo katoliška in pravoslavna bogoslovja. Včeraj je bil na vrsti proračun prometnega ministrstva, danes pa se proučuje predlog ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje V tem ministrstvu se bo o vsaki posamezni postavki proračuna vodila debata in to na zahtevo ministrstva za socialno politiko samega. Se a vlade Belgrad, 17. febr. AA. Danes od 0 do 13 je bila v zgradbi Narodne skupščine pod predsedništvoin predsednika ministrskega sveta Petra ŽivkoviČa seja ministrskega sveta, na kateri so je nadaljevala razprava o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Določen je bil defini-tiven tekst omenjenega zakonskega predloga, ki bo te dni poslan narodnemu predstavništvu. Dunajska vremenska napoved: V severnih delih Avstrije bo različno oblačno, na nekaterih krajih nekoliko novega snega, pozneje pa bo temperatura porastla, v ostali Avatriji ne bo bistvene epremembeu Ženeva, 17. febr. tg. Debata v razorožitveni konferenci danes ni zanimala nikogar radi sklepa Sveta Zveze narodov, ki jo poslal Japonski nujen apel in radi nenadne ministrske krize v Franciji. Cuje se, da je 6prožila ta apel Anglija, za katero stojijo ameriške Združene države, ker je videti, da je javno mnenje v teh državah vsak dan bolj naperjeno proti Japonski. V ženevskih diplomatič-nih krogih s skrbjo pričakujejo reakcije japonske vlade na ta apel. Širijo se v Ženevi razne govorice, da je japonski zunanji minister poslal japonskemu delegatu instrukcije, po katerih da bo Japonska radi stališča Sveta Zveze narodov proti Japonski (kar se je zgodilo z apelom), prisiljena revidirati svoje stal'šče nasproti Zvezi narodov. Ce je to res, potem bi to pomenilo, da bo Japonska zagrozila s svojim izslopom iz Zveze narodov, da si na ta način zagotovi popolno svobodo delovanja. Na koncu apelira nota Zveze narodov na čut lojalnosti Japonske kol člana Zveze narodov in prosi Japonsko za zmernost v svojem nastopanju. Tajništvo Zveze narodov objavlja sedaj besedilo nujnega apela na Japonsko, ki je bil danes opoldne izročen japonskemu poslaniku Sato s krat- kim spremnim pismom. V tem spremnem pismu navaja Svet Zveze narodov, da smatra spričo posebnih okolnosti za potrebno, nasloviti na Japonsko nujen apel v prijateljskem duhu. Opozarja na posebno odgovornost, na dolžnosl zmernosti in previdnosti, ki jo je Japonska dolžna v lem konfliktu kot Član Zvo:ze narodov in kot stalni član v Svetu Zveze narodov. V apelu izjavlja vseh 12 članov Zveze narodov, da ne omalovažujejo težkoč Japonske, da pa morajo kljub temu izjaviti, da obžalujejo, da se Japonska ni podvrgla brez pridržka metodam mirne ureditve, kakor so določeno v paktu Zvezo narodov, i* enkrat opozarjajo na slovesne obveznosti iz pariškega pakta, po katerih se morajo za rešitev mednarodnih konfliktov uporabljati samo mirna sredstva. Dalje opozarja apel na to, da člani Sveta Zveze narodov želijo opozoriti, da je po določbah člena 10 pakta Zveze, narodov vsak član Zveze narodov primoran, spoštovati in ohraniti sedanjo teri'orijalno integriteto in politično neodvisnost vseh članic Zveze narodov. Pred javnim mnenjem vsega sveta ima Japonska ogromno odgovornost, da se v svojih odnošajih z drugimi državami pokaže pravično ln zmerno. Japonski ultimatum Pričakovati je novih bojev Tokio, 17. febr. ž. Japonski poveljnik v Tokio jo sklenil, da še preje, predno izvršijo japonske čete ofenzivo, po naročilu svoje vlade pošlje poveljniku kit jske vojske ultimatum, v katerem ga bo pozval, da v 24 urah zapusti s svojimi četami Šanghaj. Japonci mislijo to izvesti na ta način, da obkolijo kitajske položaje ter so tozadevno akcijo začeli izvajati. Značilno je, da te ukrepe niso naperili proti Čangkajšeku, ki je s svojimi 25.000 možmi zasedel južni del Šanghaja. Čete gene ala Čangkajšeka dosedaj še niso stopile v borbo, temveč so obdržale mir, kakor naglašajo sami Jnponci. Vsekakor je stališče Japoncev proti Čangkajšekovi »trinadi zelo značilno in se bodo posledice pokazale v najkrajšem času. London, 17. febr. Iz šanghaja javljajo, da je kitajski zunanji minister poslal diplomatskemu predstavniku Zd.uženih držav Johnsonu in angleškemu poslaniku v Nankingu Lampsonu še eno protestno noto zaradi izkoriščanja mednarodne cone v Šanghaju s strani Japoncev za njiliove vojne operacije. V noti se naglasa, da kljub zatrdilu japonske vlade, da bodo Japonci ohranili nevtralnost mednarodne koncesije, se tamkaj še vedno izkicu-jejo nove čete. Kitn;ska odklanja vsako odgovornost za evenluelno škodo, ki bi la'>ko nastala ino-zecem v Šanghaju, če bi bile kitajske čete prisiljene, da se branijo japonskih napadov iz medna- Zakaj se je Ve^ezan'mivi predlogi Belgrad, 17. febr. L Iz Bukarešta prihajajo vedno bolj zanimivi detajli o Titulescovcm povratkn ▼ domovino. Romunski londonski poslanik Titule-scu, ki se jc nahajal v Ženevi, je imel telefoničen razgovor z dvorom in je bil pozvan v domovino brez vednosti ministrskega predsednika Jorge. Od ministrov je bil poučen o tem samo finančni minister Argetoianu, od opozicije pa dr. Maniu. Profesor Jnrga, ki jc še vedno predsednik vlade, sc je nahajal v svojom kabinetu, ko mu je tajnik sporočil, da jc Titulcscn prišel t domovino. Profesor Jorga je bil tako razburjen, da jo takoj sestavil pismo za ostnvko, toda na dvorit so mu odgovorili, da nc more biti sprejet. Profesor Jorga še danes nosi dcniisijo v svojem žepu, ker še do danes ni bil sprejet v avdijenro na dvoru. Čeprav še ni mogoče doznati z vso sigurnostjo vsebine velepoliiič-nega razgovora na dvoru, jo vendar žc toliko pronicalo v javnost, da prihaja Titulescu z dvema važnima predlogoma: Dobil je od sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova konkreten predleg za ureditev medsebojnih odnošajev, v katerem Sovjetska Rusija predlaga neke vrste gospodarsko zvezo v lesni izvozni trgovini. Sovjetska Rusija ponuja nada'je posebno razorožitveno formulo za vojno brodovje v Črnem morju pod pogojem, da Romunija opusti načrt, da bi Anglija organizirala v Constanzi romunsko mornariško bazo za vojno brodovje. V zvezi s tem predlogom je prišel v diskusijo tudi trozvezni pomorski pakt med Turčijo, Romunijo in Sovjetsko Rusijo glede vseh vprašanj pomorske politike v Crneni morju. Paktu bi sc mogla pozneje pridružiti tudi Bolgarija. Z druge strani pa se z veliko energijo trdi, rodne koncesije v Šanghaju. Ncw York, 17. febr. ž. Reuterjev urad javlja iz Šanghaja, da se je število japonskih letal v Šanghaju znatno zvišalo. Če pride do ofenzive, bo to največja z: ačna vojna. Šanghaj, 17. febr. ž. V področju mednarodne koncesije je bila neka angleška ladja, ki je ravno dvigala sidro, zadeta od dveh topovskih strelov. Dva angleška mornarja sta bila pri priči tnrtva, dva pa težko ranjena od koščkov razstreljenih granat. Mukden, 17. febr. ž. Tu se še vedno nadaljujejo pogajanja med predstavniki Mandžurije za končno ustanovitev nove mandžurske države. Vse kaže, da bo nova država imela federativno urejeno obliko republike. Predsedoval pa ji bo bivšf kitajski cesar Fuji. Rus' a pošlje čete v MandiurVo Tokio, 17. febr. ž. Japonski zunanji minister je p ejel iz nekega glavnega evropskega mesta, toda ne iz Moskve, da hoče Rusija v zaščito svojih interesov poslati čete v Mandžurijo. Ta vest ni niti najmanj iznenadila političnih krogov v Tokiu, ker zastopajo stališče, da ima Rusija isto pravico, da ukrene vso potrebno za zaščito svojih interesov, kakor Japonska. Nadalje poročajo, da je že velik del japonskih čet zapustil Harbin. j Ita\ orepisi za uvoženo meso Belgrad, 18. febr, AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je ifali;anska vlada z zakonskim načrtom, ki je stopi! v veljavo 15. t. m. odredila, da se mora vsa zaklana živina in prav tako tudi sveže in zmrzlo meso pri uvozu v Italijo poslati v javno klavnico in šele nato dati na razpolago za konsum. Veterinarji bodo smeli izdati dovoljenje za konsum samo tistim ljudem ali tvrdkam, ki zakonito poslujejo in so oddali na teden določeni odstotek domače zaklane živine odnosno domačega svežega mesa v prodajo. Ta odstotek, ki bo znašal po vse' priliki 15, bo odredilo kmeti;sko ministrstvo. Na meso bo sanitetna oblast pritisnila poseben žig: »Tuje meso«. Ta odlok se ne nanaša za zadersko provinco, svobodno kvarnersko zono in na vojaške oblasti. K o ve t ah se Belgrad, 17. febr. AA. Gradbeni minister je predpisal cenik, po katerem bo zavod za proučevanje gradbenega materijala pri gradbenem ministrstvu pobiral takse za proučavanje materijala na prošnje banovin, občin, avtonomnih ustanov in zasebnikov, Ta cenik se nanaša na pobiranje taks za proučevanje kamna, asfalta, opeke, betona, železa in iekla. Takse sc bo'o pob rale v gotovini nri blagajni gradbenega ministrstva kot izredni dohodek državne blagajne. Cenik stopi v veljavo kadar ga podpiše gradbeni minister in objavijo Službene novine. Titulescu sovjetske delegacije da je Titulescu prihitel v Bukarešt tudi radi tej*, da opozori kralja na to, da bi angleški krogi nc videli radi, če bi se Romunija spustila v konkretna pogajanja z drugimi državami srednje Evrope v svrho oblikovanja gospodarskega bloka. — Ne da bi hoteli ovreči verodostojnost teh vesti, se mora poudariti, da je tudi kralj sam hotel govoriti s svojim londonskim poslanikom o notranje politični situaciji v državi. S sedanjo vladno ekipo se namreč ne more iti dalje. Razmere se niso prav nič zboljšale in niti ena točka vladnega programa profesorja Jorge se ni uresničila. Pri konstituiranju nove vlade pa je nasvet Titulcsca velike važnosti, ker ve, kako bodo politične kombinacije odjeknile v onem delu inozemstva, ki prihaja v poštev za romunska zunanja posojila. Radikalni načrti romunske viade Bukarešt, 17. febr. ž. Veliko senzacijo je izzval predlog finančnega ministra Argetoianua o konsolidaciji kmetskih dolgov. Ta zakonski načrt predvideva prisilno posojilo. Zakonski predlog predvideva odvzem 5% od vrednosti posestev, ki znašajo preko 10 ha, nadalje od podjetij, ki izko-riščujejo podzemeljske produkte, od kapitala trgovcev in industrijcev ter trgovskih društev. Nihče ni pričakoval, da bo prišlo do tako drastičnih predlogov. V finančnem odboru jo imel Bratianu d.V?.'!rni Kovor Proti *pn"1 postopanju. Kljub opoziciji pa mislijo, da ho ta predlog v parlamentu sprejet z večino. Trdi se, da jc tudi predsednik vlade Jorga pristal na ta predlog. Amerika proti državni podpori zai brezposelne Newyork, 17. febr. tg. Ameriški senat je z 48 proti 35 glasovom odklonil predlog senatorja Lafolettea, da naj država direktno podpira brezposelne. Država Wisconsiu, ki jo zastopa Lafo-lette, je edina država v Ameriki, ki z državnimi sredstvi podpira brezposelne. Osebje ves t Belgrad, 17 .febr. 1. Nn tehnični oddelek ban-ske uprave v Splitu je bil premeščen Viljem Bab-nik, do sedaj tehnični višji pristav pri okrajnem načelstvu v Mostarju. V tehnični oddelek pri okrajnem načelstvu v Požegi je postavljen Jože Pilar, do sed j tehnični višji pristuv pri banski upravi v Skoplju. Belgrad, 17. febr. I. Včeraj je diplomiral na tukajšnji filozofski fakulteti sl-ovenski ro'ak Srečko Baraga iz Starega trga. G. Baragi čestitamo k njegovemu uspehu, ki je živ do-kaz slovensko vztrajnosti. Gimnazijske študije je namreč začel šele s svojim 21. letom, ko se je vrnil od vojakov. Nadaljeval jih je sredi vsakdanjega krušnega dela, premagal vse težave ter vztrajal do končnega uspeha v 32. letu svoje starosti. Njegova diploma je bila na časten način proslavljena od belgraiske akademske mladine. Profesorski ztor je g. Baragi čestital. Njegova vztra^ost ter njegova energija predstavljata lep zgled našemu dijaškemu naraščaju „Prokleti jarem" v Kanadi Obupno pismo slovenskega izseljenca Št. Peter pri Novem mestu, 16. febr. Pred leti so naše najboljše moči kar trumo-ina zapuščale domovino pa šle v tujino iskat boljšega in lažjega kruha. Pa mnogi so se varali. Lo malo jih je bilo tako srečnih, da so dobili dobro službo. Mnogo se jih je vrnilo, mnogi pa bi se radi vrnili, pa nimajo niti sredstev za pot v domači kraj. Kakšne so danes tam razmere, naj pove pismo, ki je le dni došlo iz »obljubljene deželec Kanade. Glasi se: >Ne morem Vam popisati stanja ubogega delavca v današnjih časih. .laz sicer še malo delam, toda vsak dan sem v strahu, da dela ne izgubim. Žalosten pogled v bodočnost na vse strani. Kaj pa šele tisti, ki že po dve ali tri leta nič no delajo! Jaz delam vsaj toliko, da se vsaj sam, čeprav komaj preživim. Kaj pa tisti z družinami? Denar je tudi izgubil vrednost za več kot 25 dina, jev pri enem kanadskem dolarju na- pram amerikanskemu. Vzrok je padec angleškega funta. V bodoče pa kaže še slabšo. Dobili bomo redukcijo na mezdo — 10 odstotkov! Potem smo pa popolnoma izčrpani. Depresija nima usmiljenja. Delavec je danes čisto obupal, versko in duševno tako, da zanj ni nič več svetega razen denarja. Pa ne smete misliti, da sem tudi jaz tak. (Op. Se mu pozna, da je bil član katoliških o.ga-nizacij!) Moram pa Vam popisati, kar mi je dano videti in opazovati vsaki dan in kar jo čista resnica. Če delo izgubim, jo bom kar domov popihal, ker bi dela zaman iskal v Kanadi. Če bi ga pa hotel kupiti, bi moral preveč zanj plačati, pa še tisto ne bi bilo sigurno in ne stalno. — Mnogo zanimivih in ganljivih dogodkov, ki so vredni solza in usmiljenja, bi Vam imel še popisati, pa kaj hočemo, ko se ne da pomagati izpod tega prokletega kapitalističnega jarma .. Iz seje banovinskega sveta Razprava o trgovini in obrti Ljubljana, 17. februarja 1932. Ban dr. Drago Marušič je ob 0 otvoril današnje zasedanje banovinskega sveta, nakar jc bil odob.en zapisnik včerajšnje popoldanske sejo. Sledil je ekspoze za trgovino, obrt in industrijo, ki ga je podal načelnik g. dr. M a r n. Nato je g. ban otvoril splošno razpravo o proračunu tega oddelka. Govorilo je več članov banovinskega sveta. Pomočnik bana g. dr. P i r k ni a j e r odgovarja na vsa izvajanja predgovornikov. Glede ukinitve vlakov pravi, da se je železniško ministrstvo postavilo na stališče, da je t;eba ukiniti nerentabilne vlake. Vprašanje je v tem, kako bi prišli čimprej na železnicah do motornih vozil, s katerimi bi se obavil lokalni promet. Promet z motornimi vozili je mnogo cenejši, ker ne zahteva tolikih režijskih stroškov. Izraža bojazen, da bo težko doseči na drug način kako spremembo. Za železnice jc merodajna pač rentabilnost. Glede avtobusnega prometa pravi, da je to velik p. oblem, ki se ne tiče samo Dravske banovine, tmeveč se bavijo ž njim vse države. Zato mi ne moremo nastopati v tem oziru popolnoma avtonomno. Gotovo je, da povzročajo avtobusi železnicam veliko konkurenco. Čimbolj pa obremeni železnice, tem manj bodo one mogle upoštevati naše želje. Na drugi strani ne kaže zapravljati kipitala, ki ga predstavljajo naše ceste, na ljubo lokalnemu prometu. Videlo se je. da so ceste tam, kjer se vrši avtobusni promet, 3—5krat bolj obremenjene, kakor drugod. Ministrstvo za promet stoji na stališču, da morajo biti avtobusi obremenjeni vsaj do istega zneska, kakor je obremenjen železniški promet. Vozni redi so točno predpisani in jih je nemogoče spremeniti v teku 34 ur. Železniška nesreča pri Celju so ne bi dogodila, ko bi bil vozil avtobus po p. edpisanem voznem redu. Premembo voznih redov je treba dobro preštudirati in če se sprememba ne dovoli takoj, ni to nobena šikana s strani oblastev. Predlog g. Zn-dravca o zamenjalnem skladu v mešanih mlinih banska ttp ava lahko sprejme in ga bo priporočala ministrstvu. Glede dovoljenja vinotočev stoji banska uprava na stališču, da se ouieji na krog onih vinogradnikov, ki sicer ne morejo živeti. Glede elektrarno v Žireh %avi g. dr. Pirk-inajer, da so pogajanja v teku. Pogajanja se vršijo med Ljubljansko hranilnico in Kranjskimi deželnimi elektrarnami. Upa, da bo stvar v kratkem urejena. V vprašanju špeharjev misli, da bo v kratkem dosežen sporazum z mestno občino v Mariboru. Na opombo g. Kruleja glede kvasa odgovarja g. dr. Pirkmajer: Kakor izgleda bo državna trošarina z novim zakonom podvojena za neke predmete. Težko pa je računati na to, da bi pri tem banovina participirala. Podatki predgovor-nika najbrž povsem ne bodo d žali. To je pokazala nedavna razprava pred sodiščem. Če bi bilo tako lahko doseči dohodek 15 miljonov, bi ga z veseljem pograbili. Podeljevanje koncesij je pri državnem finančnem ministrstvu po zakonu. Finančni minister mca imeti pregled nad produkcijo, ki spada pod trošarino in mora pri tem upoštevati gospodarske razmere vse države. G. dr. Lipold, mestni načelnik v Mariboru na koncu govora predlaga, naj odsek, ki je bil izvoljen za ureditev kuluka, prouči vprašan}«' kritja banovinskih izdatkov v celoti, da bo bano-vinski svet tudi v tem vprašanju enoten. Ban pozdravlja predlog. V odbor za kuluk vstopijo še gg. dr. Lipold, Rus, Janžekovič in dr. Brnlkovic. Generalna razprava o poglavju za trgovino, obrt in industrijo je zaključena. Poročevalec čita zaradi podrobne razprave postavke 53. pozicije (osebni izdatki zo ženski domači obrt. pletnrsko šolo v Ptuju, tehnično srednjo šolo v Ljubljani, tujskopromelni svet. urad za posjieševanje obrla in trgovino in tekstilno šolo v Kranju 282.480 Din). Po kratki zahvali g. Pirca, župana v Kranju, banovini za naklonjenost tekstilni šoli v Kranju, jo partija sprejeta. Part. 54: Stvarni izdatki za osrednji zavod za ženski domači obrt, za pod po e učencev Rred-nje tehnične šole, za obrtno in trgovske nadaljevalne šole, za šolski radio, za tečaje, izložbo, ma-terijal za strokovni pouk, za pospeševanje obrta in domače industrije, za šolo za glasbila, za prispevek obrtnemu in trgovskemu izob aževalnemu fondu, za pospeševanje umetnega obrta, za gospodarske razstave, za ustanovitev vajeniških domov, za opremo tekstilne šole v Kranju in ustanovitev poizkuševališča na tej šoli 1,580.000 Din. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer potrjuje izredno važnost tega vprašanja. Opozarja na nad-produkcijo inteligence. Najboljše bi bilo, da se za enkrat to vprašanje uredi od strani zainte.esiranih društev. Kolo jugoslovanskih sester n. pr. bi lahko reševalo vprašanje, kam z našo žensko mladino. Banovina in občine pa naj bi dalo podpore. Dr. Pi.kmajer pojasni nato postavko za šolo za glasbila V Nemčiji in Češkoslovaškem se pečajo s to obrtjo cele vasi. Staro in mlado sodeluje pri tej domači obrti. To je nova panoga, ki bi se lahko pri nas obnesla in ki bi potem za svoje izdelke lahko imela ogromna tržišča, v poštev prihajajo Grčija, Bolgarija, Rtimunija in naša d žava. Podatki z ljubljanske carinarnice navajajo, da smo luni uvozili glasbil za preko 2 milijona Din. V šolo, ki bo priključena srednji tehnični šoli, se je prijavilo 7 gojencev. G. ban predlaga glede nu Izvajanja g. Goloti ha o poklicnih posvetovalnicah, naj se kot nova fioziciza vnese znesek 10000 Din kot podpora za organizacijo poklicnih posvetovalnic v Ljubljani in Mariboru. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer poroča o novem položaju, ki je nastal v Velenju. Banovina naj bi kupila stroje za tretji agregat, ki je potreben za elektrifikacijo. Ti stroji so se doslej dobavljali iz reparacij. Rudnik pa bi vrnil z dobavo toka ba-novinskim jiodjetjein. Sploh na bi kazalo, da bi banovina prevzela rudnika Velenje in Zabukovca. Predlngn, naj odbor za finančna vprašanja prouči še to zadevo in sodeluje pri anketi, ki bo popoldne v prisotnosti strokovnih zastopnikov obeh rudni-kov. Razpiavn o tem vprašanju pa naj bi se vršila na zadnji seji. Kobila za pet kovačev šl. Jernej, 15. febr. Tukajšnji posestnik J. je to dni prodal svojo, za delo še dokaj dobro ohranjeno kobilo, za celih 5 kovačev. Pridna žival — res že precej v letih — tako sramotne cene prav gotovo ni zaslužila! Govore, da sta tudi v sosednji občini dva posestnika p odala lepi kravi: eden za 75. drugi j pu za 100 Din. — Ni čudn, kmet nima denarja j niti za sol, pa mora zato nuditi svoje pridelke ' in svojo lastnino za lako sramotno ceno! V enem tednu trije mrliči v hiši Sv. Rupert nad Laškim, 10. febr. Hišo gospodarja Karla Pečnlka v Vel. Gra-hovSak župnije Sv. Ruperta nad Laškim jo v zadnjem času obiskala velika nezgoda: zaporedoma so umrli trije družinski udje: dne 5 februarja je kmalu po predčasnem rojstvu — živel je samo eno uro — zapustil svet nedolžen otročiček; njegova mati, Marija Pečnik, ki je preslnln velike bole- i čine in težave, je v najlepših letih, ravno en teden za otrokom, nenadoma mnrla. Zapušča žalujočega moža in štiri nedorastle otročiče, kalerih še nobeden ne razume, kaj so izgubili. Pa nesreče šc ni hotelo biti konec: ravno 2-1 ur po smili Treznostna akademija N'a predvečer Treznostnega kongresa, v soboto 20. t. m. ob 8 zvečer bo istotam, kjer kongres, v veliki dvorani Uniona, Ireznostna akademija, ki jo priredi naše dijaštvo. Na programu je petje, glasba, govor, deklamacija, prizor. Natančen spored se objavi jutri. Vstopnine ni; pač pa 6C hvaležno sprejemajo dobrovoljni prispevki v kritje stro-i ,*LV" Ccn'" ob2ins,vo se prosi, da s Stevflno udeležbo pokaže svoje simpatije za prepotrebni trez- 1 nostni pokret! Huda je bila zima v Beli Krajini Metlika, 10. febr. : Najprej o lej strašni zimi. Mislili smo, da je j bila vsaj za 100 let naprej najhujša zima jired i tremi leti. pn bi jo letošnja skoro jiosekala. Tako krasne dneve smo imeli in tako tojde, da smo menili: z Bogom zima, pn grdo smo so varali. Zgodilo se je kakor je rajni Cepjakov ujec — oni Martin Kraševec, ki je marsikatero bur-kasto pa tudi modro m duhovito povedati znal, ki je do lanskega leta po božakovskih ložah jaz-beco lovil, a se ravno na lanskega novega leta dan lo jage in tega življenja naveličal in stopil na oni svet, — ta Cepjakov Martin je torej tale I pregovor vedel: Če jazbec na Svečnico, ko pride pogledat, kaj zima pravi, vidi jasno nebo in ga toplo solnce pogreje, potem se vrne nazaj v jamo in se šo bolj globoko zakoplje. Letošnja zima mu je dala prav. Že so nam zvončki k jx>mladi pozvanjali, pa se je prevrglo v zimo. Pol metia snega je padlo, pn kaj to! Da bi le ne bilo tako strupenega mraza! V soboto zjutraj je pokazalo —25 stopinj Celzija. V nedeljo pa je bilo še hujše. Na najbolj izpostavljeni točki na metliškem gradu jo pokazalo ta dan celo —20" Celzija. Sneg je pel pod nogo ko samo jeklo. Lo kdo naj se kam predrzne v tako divjo zimo. Marsikomu so stala do nevarnosti zmrzla ušesu, kot da si iščejo drugega lastnika. ODOI -Zobna pasta tudi pri največji moči, ki sejo more uporabljati pri čiščenju zob gotovo ne načne zobne litvine. Danes je mraz malo ponehal, vse kaže, da se zima že umika. Ne moremo reči, da jc bila ta zima bolj strupena od one I. 1029., ker ona jo veliko preje začela, tod« to pa lahko ugotovimo, da je toplomer pokazal več mraza letos ko ono loto. Pa tudi Kolpa ono leto ni tako premrznila kakor sedaj v leh treh dneh. Drzne pustolovščine ljubljanskega pustolovca Ljubljana, 17. februarja. Ljubljanska srajca, 23 letni Peter S., je v svojem življenju uganil in napravil že dokaj lepih •»štikeljcev«, tatvin in drugih takih po paragrafih prepovedanih dejanj, vendar pa si takih pustolovščin, kakršne so sedaj prišle na dan, doslej šo ni dovolil. Vsa stvar se sliši kakor drzno izmišljen pustolovski roman. Peter je na primer v noči 1111 1. september lani skupno e svojim še mlajšim tovarišem Silvestrom F., kateremu je pravi učitelj v zločinstvu, vlomil v gostilno Nikolaje Zagarjevo v Mostah. Od tam sta odnesla 1122 Din gotovino in pa več zlatnine, tako da je bila Žngarjeva oškodovana za približno 5500 Din. Oba sta najT>rž vohala, da ju zasleduje policija in sta teden dni gruntala, kam bi jo pobrisala. Končno je Peter S. dne 8. septembra ukradel svojemu svaku dvoje koles. S tema kolesoma sta ee oba zlikovca odpeljala na Štajersko. Peljala sta sc skozi Solčavsko dolino ter se Jima Je res posrečilo, da sta se pretihotapila v Avstrijo. Na Koroškem sta kradla kar naprej. Kradla sta tako dolgo, dokler ju niso prijeli. To se je zgodilo v Velikovcu, kjer sta izvršila drzno tatvino. Koroški orožniki so oba tatova izročili deželnemu sodišču v Celovcu. To ju je obsodilo, kakor pripoveduje Peter sam in kakor pravijo dopisi koroških oblasti, vsakega na šest mesecev Ječe. Niti oden niti drugi pa nista bila zadovoljna s lo usodo. Zlasti Peter Je neprestano gruntal, kako bi Jo popihal iz zapora. Dodeljen je bil v kaznilnici jetniški pekarni. Lepe noči — bilo je to prejšnji teden — je delal Peter v pekarni. Z njim so delali že trije drugi kaznjenci. Kakor pripoveduje Peter, jo bilo enemu ime Mflller, drugemu pa Tratmer, tretjega pa kaznjenci niso marali, ker so sumili, da jih ova-ja vodstvu kaznilnice. Paznik so je vsedel k peči in gorkota ga je tako prevzela, da jo počasi zadremal. Peter je uganil: sSedajle je prilikalc Hitro se je sporazumel z Miillerjem in Traunerjom: »Po-bognimo! Samo «rtožljiveo ne sme z nami!; Peter so jo po prstih priplazil k jetniškemu pazniku in inu izmaknil šop ključev. Vsi trije so lepo odklenili pekarno in jo tudi zaklenili, tako da četrti jetnik in paznik ne hi mogla za njimi. Na dvorišče so beguuci prav lahko prišli, težje pa jc bilo na protsto. Zakaj pred vratmi Jo stala oborožena straža. Begunci so splezali na strmo streho drvarnice. gospodinje je tudi nanagloma umrl njen oče. 08 letni Blaž Deželak. Dno 2. februarja, na Svečnico sta se še oba, oče in hči — Plaž in Marija, vesela reševala, ko sta obhajala svoj god, 10 dni pozneje sta že obn istočasno ležala na mrtvaškem odrti. Pečnikovu hiša Je dobra krščanska hiša! Bog naj potolaži preostalega meža, rajnim pn naj sveti večna luč! od tam na hodnik prvega nadstropja, kjer so našli res eno nezamreženo okno. Skozi to okno so po-skakali na tla. Bili so končno v svobodi. Odpravili so so na Miillerjev dom v Celovcu, kjer je Millter dal Petru nekaj obleke. S tem so je hotel namreč izkazati hvaležnega, ker mu je Peter pomagal na begu. Oba Korošca sta Petra nagovarjala, naj gre z njima proti Snlzbiirgu, odkoder naj bi se pretolkli na Holandsko, kjer so pričakovali bogatega polja za svoja tatinska dela. Pred neko gostilno na Gornjem Koroškem so našli motorno kolo. Oba Korošca sta ga zajahalu in se poslovila od Petra, ki ga je vleklo domotozje in še kaj drugega v domovino. Peter se je vračal v Jugoslavijo ludi skozi Solčavsko dolino. Tukaj pa so ga žo iskali detektivi. ki so bili opozorjeni, da se Je Peter vrnil v Ljubljano. Peter je v Ljubljani oženjem V četrtek se Je vrnil v Ljubljano, v petek pa so že detektivi vprašali zanj na njegovem domu. Petra pa tedaj ni bilo najti. Zalo se je Peler samozavestno javi' v ponedeljek na policiji, češ: -Kaj mi pa hočete?. Seveda so ga Inkoj prijeli. Na sebi jn imel še M01-lerjevo obleko, razen hlač in telovnika, ki sta bil." Se Jetniškn, vendar pa iz takega blaga, da ga tukaj nista mogla izdati. V preiskavi proti Petru je prišel nn dan ves njegov roman zadnjih mesecev. O aretaciji Petra bo obveščena tudi celovška policija, ki bo gotovo presenečena, ko bo zvedela, du je bil Peter aretiran v Ljubljani, medtem, ko ga je iskala povsod drugod. Peter pa je romal Ija, odkoder je nn Koroškem pobegnil, namreč v zapor. Okradeni samomorilec Ljubljana, 17. februar}*. Danes popoldne jo do pošte prišepni bled starejši mož, ki ga je vodil drug mož pod pazduho. Bledi mož ee je krčevito držal z roko za prsa. Obu sta vstopila na tramvaj ter sta izstopila šele pri bolnišnici, kjer je bledi mož prosil za sprejem, rekoč, da si je pognal v samomorilnem namenu Iz revolverja kroglo v prsa. Takojšnja zdravniška preiskava je res dognala, da ima mož v prsih kroglo in sicer tik nad srcem. Mož je povedal, da si je pred dobro uro pognal kroglo pod Rožnikom v prša ter nato nezavesten obležal. Ko se je vzbudil Iz omedlevice in so mu ljudje nudili pno pomoč, jo presenečen spoznal, da ga je med tem, ko je ležal nezavesten in krvaveč na tleh, nekdo okradel. Vzel inu je denarnico z denarjem, uro in tudi revolver. Tat je izginil neznanokam. no da bi se brigal dalje za svojo nezavestno žrtev. Samomorilni kandidat, zn katerega upnjo zdravniki, da mu bodo še rešili življenje, je 50 letni K. K., upokojeni sluga okrajnega glavarstva. Vzrok samoumčakanii in pestrimi torbami, visečimi doli do glcžnjev. Tudi ta konjiča je moraln iz ltnlije doli v Romunijo. Noben strel ni padci, navzlic temu so izgube bile grozne. Nenavadni napori, okužena voda, slaba hrana — razpasle so so nalezljive kužne bolezni, ! kolera, logar, griža so imele svojo grozno žetev. In koliko je stala cesarjeva politika v krimski vojski? Državne blagajne prazne, papirni disagio mahoma poskočil od 108 na 134, razpisano in izterjano »prostovoljno, narodno jiosojilo, glaseče se nn 500 milijonov srebrnih goldinarjev konvencijske veljavo, dejansko pa le bilo prisilno posojilo in nabralo se ga je celili 011 milijonov, kar je pet let pozneje obstal sam finančni minister Bruck 1 O financah cesar nikoli dosti pojma ni imel, zato ga ni preveč inotiln, da ie državno trosnodnrslvo Pred grloo vsled nesrečne vnanje politike prišlo v skrajni nered, iz katerega ga je toliko let kasneje rešila stoprav finančna politika modrega D u n a j c \v-skega. Pač svarilen zgled onim nerodnežem. ki se navdušujejo 7,a sistem absolutizma! I11 kaj je Avstrija dobila v zameno za tolike žrtve? Neizbrisen srd ruskega soseda! Avstrija je bila premagana leta 1859 in poražena leta 180« ie zato, ker je Rusija jwdpirala njene sovražnike. I11 leta 1870, v francosko-nemški vojski bi si bil Franc Jožef drage vojle ua strani Napoleona III poiskal »revanšo za Kraljevi gradeči, dn ni Nem čiji hrbet varoval ruski car s svojimi regimenti. Obenem pa sta neuspehe in nerodnosti pol;-tike samodržtva le predobro izkoriščala dva skraj 110 nevarna nasprotnika, Italijan grof Cavour i.:i pariškem mirovnem kongresu in s paklirnnjeni z Napoleonom, in pruski jioslanik pri nemšken bundu: v Frankobrodu, O to p 1. 13 i sma rek -S c h d n h a u s e n. Ni tedaj preveč rečeno, čo sem v začetku lego poglavja Izrekel tezo, da datira avstrijska katastrofa še iz dobe krimsko vojsko ter da jo tako sam Franc Jožef bil oni, kateri je smrtno rano vsekal svoji državi 1 (Dalje.) DdhrHe nam zopet „lepi razgled" nad Tivolskim gradom Starejši rod se gotovo ie spominja onih časov, ko je Slov. plan. društvo markiralo pota nad Tivolijem v smeri proti Rožniku in Šišenskemu vrhu. .Na slovitem križišču, kjer pripeljejo pota od vodohrama, s ceste na Rožnik, od grada Tivolija in s šišenskega vrha, je postavilo tudi tablico z napisom: »K razgledu«, ki so jo ljubljanski Nemci po njih tedanji dovtipnosti prekrstili v »Kraxlo V0U6C. Tudi danes stoji tam tabla M. 0. L., ki je lani izvršila vzorno markacijo potov po šišenskem vrhu ter kaže v isto (severno) smer z napisom: »Razgledna pot.« Toda na žalost, razgleda, ki ga tablica obeta že dolgo, ni vee, čeprav se ti noga nehote ustavi ob klopicah in ograji, ki te vabijo, da postaneš. Prav odiod je namreč bil če pred kakimi 30 leti diven razgled po celi Ljubljani in sicer tudi po južnejšem delu. ki ga od Bellevue ni več videti. Bilo je zelo prijetno tam v gozdni samoti, nemoten po pridobitvah moderne civilizacije, uživati pogled na glavne in najlepše dele mesta Ljubljane in sicer razmeroma zelo od blizu. Razgled je bil posebno lep v popoldanskih in večernih urah. Zdi se, da je v mestnem svetu za tujski promet prodrlo spoznanje, da ne kaže še dalje odlašati z zopetno otvoritvijo ene najlepših prirodnih privlačnosti Ljubljane. To bi vsi, ki želimo našemu mestu, da bi nudilo tujcem kar največ mikavnosti in lepih vtisov, pozdravili z velikim zadovoljstvom. Tisti kostanji in borovci, ki itak niso bogve kako vredni, naj 6e posekajo, goljava pa iz-premeni, kolikor se da. v gozdno jaso. ki naj bo s travo posejana. Tako bi se obenem vsaj tam, kjer pada svet bolj položno, ustvaril prostor za otroško igrišče, na drugi strani bi se pa s tem doseglo, da se razgled zopet ne za rase. Dokler ne bo razglednega stolpa na vrhu Šišenskega hriba — kakršnega je pred kratkim predlagal g. Ivan Hribar — je ta rešitev, ki gre le za zopetno poživitev nekdanjih krajinskih lepot, naj-pripravnejša in — najcenejša. Kai bo danes Drama: --Vzrok.r Red A. Opera: »Knez Igor.« Red C. Prosveta Trnovo. II. prosvetni večer: pr. lava g. Kimaver o skavtizmu. Ob 8 zvečer. »Zvezda«, restavracija: Predavanje »Merkurja-:. Predava dr. Milan Dular: »O gospodarskih krizah in potih iz kriz.« Ob 20.30. Delavska zbornica: Skioptično predavanje Ko-raneka: »Bernina v zimi.« Ob 20. Nočno službo ima a lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © »Bernina v zimi«. Za alpinsko skioptično predavanje, ki se vrši danes ob 20 pod okriljem T. K. Skale v dvorani Delavske zbornice, so vstopnice v p edprodaji v Matični knjigarni še na razpolago. Opozarjamo, da so sedeži vsi nuineri-rani iu prosimo, da se občinstvo poslužuje pred-prodaje, da se s tem izognemo navala pri večerni blagajni. Odbor. O Prosvetni večer, ki bi moral biti v petek 19. februarja, odpade, ker je ta večer koncert ljubljanske filharmonije. Prihodnji prosvetni večer bo 26. februarja, ko bo predaval g. dr. Rajko Ložar o temi: (Jvod v razumevanje umetnin. O Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima dne 21. febr. 1932 ob pol 10 dop. redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5, s sledečim dnevnim redom: odobritev zapisnikov, poročilo odbora, poročilo revizorjev, dopolnilne volitve, slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vsaki udeležbi. Ev. predloge članov je treba javiti odboru pismeno tri dni preje. — Odbor. 0 If. simfonični koncert letošnje sezone bo v petek, dne 19. t. m. Med drugim se bo ta večer izvajal prvič v Ravelovi instrumentaciji Musorg-skega ciklus Slike z razstave«. Cela skladba nam ilustrira sprehod po slikarski razstavi tako sijajno, da oi je noben čopič ne mogel boljše ilustrirati. Skladatelj se ustavlja pri sledečih slikah: 1. Gmonus. 2. Stari grad 3. Tuilerias. 4. BydIo. 5. Zivžav perutnine. 6. Pogovor dveh Židov. 7. Na živilskem trgu. 8. Katakombe. 9. Divji ples čarovnice. 10. Velika Kievska vrata. Ravelova instru-mentacija je naravnost genialna in izrablja vsako barvo, vsak efekt, ki ga je zmožen dati moderni instrumentalni korpus. Pri vsem tem se strogo drži originala, v kombinacijah pa je neizčrpno iznajdljiv. Koncert bo v petek, dne 19. t. m. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. P. n. občin- stvo vljudno vabimo, da v velikem Številu poseti koncert, ki je po programu brez dvoma eden najlepših koncertov zadnjih sezon. 0 Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek, dne 18. februarja 1932 ob pol 9 zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o aktualnem predmetu »O gospodarskih krizah in o potih iz kriz«. O tem perečem vprašanju izpregovori ravnatelj Ljubljanskega velesejma gospod dr. Milan Dular. Pereče predavanje vzbuja po vsej pravici zasluženo pozornost v naši javnosti. Vstop je brezplačen, gostje so dobrodošli. © Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi v društvenem domu, Karunova ulica 14, XI. redni prosvetni večer. Na programu je predavanje g. Ku-naverja »o skavtizmu«. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioplične slike. Začetek tofno ob osmih. — Odbor. © Bctokranjci! V sredo, dne 24. t. m. bo v restavracijskih prostorih »Zvezde« ustanovni občni zbor našega društva »Bela Krajina« z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev upravnega odbora in preglednikov. 3. Slučajnosti. Začetek točno ob 8 zvečer. — Vsi Belokranjci, ki žive v Ljubljani, se pozivajo, da se občnega zbora sigurno udeieže. 0 Mladinski koncert orkestra na orglice. V nedeljo dne 21. februarja ob 11 se vrši v dvorani kina Ljubljanski dvor (Kolodvorska ulica) mladinski koncert orkestra na orglice. Orkester, ki je prvi te vrste v naši državi, vodi njega ustanovitelj gosp. prof. K. Jeraj. Pri koncertu sodeluje z recitacijami slovenska pisateljica ga. Vida Jerajeva. Koncert bo ljubljanski mladini pokazal koliko plemenite glasbe je mogoče izvabiti preprostim orglicam. Starši, pošljite svojo deco na koncert, ki je njej namenjen. Vstopnina le 2.50 Din. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni (Kongresni trg) in v trafiki Pu-gelj (Miklošičeva cesta). 0 Izkoriščanje brezposelnih. Prejeli smo: Gotovo je, da sta mestni magistrat in pomožna akcija naredila veliko za olajšanje bede brezposelnih. Gotovo je pa tudi, da so kljub temu brezposelni prisiljeni iskati kakršnegakoli zaslužka, samo da si prislužijo par dinarjev za najpotrebnejše stvari. Ni f>a lepo od gotovih ljudi, da izkoriščajo te reveže. En slučaj navajam tukaj: Neki trgovec je najel brezposelnega, da mu seka 1rva. Dotični je ponudbo sprejel in je sekal dr a i d 8 zjutraj do 5 popoldne. Ko je trgovec ob 18 prišel, mu je dal dva kovača s pripombo, da je to dovolj za brezposelnega. Le s težavo se je posrečilo brezposelnemu dobiti 25 Din. Pripominjamo, da so revežu pri sekanju drv zmrznili vsi prsti na rokah, tako da je za delj časa za vsako delo nesposoben. 0 Požar v cukrarni. Zadnje dni so v Ljubljani zelo [>ogr8ti slučaji, da prične goreti v podstrešjih. Zaradi mraza ljudje namreč močno kurijo in razgreti dimniki navadno zanetijo lesovje, ki je v skoraj vseh ljubljanskih hišah zelo površno izolirano. To je ludi vzrok tem številnim ognjem. Včeraj zjutraj je pričelo goreti v cukrarni. G. Kenda je o požaru obvestil poklicne gasilce, ki so pod vodstvom podpoveljnika g. Ogrina prihiteli na kraj požara s trenskim avtom. Gorelo je v podstrešju, v traktu proti Ljubljanici, na hodniku pri etranki Robert Donati. Vnela sta se dva trama, ki so ju gasilci izsekali in odstranili. Škoda znaša okoli 3000 Din. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi julija lanskega leta zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino in dr.) dne 7. marca, efekte (perilo, obleke, stroje in dr.) pa 12. marca t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. © Zgubil sc je zlat manšetni gumb. Najditelj je naprošen, n8j istega odda proti dobri nagradi 1 v upravi našega lista. Maribor Strah Maribora in okolice vnovič pred sodiščem ivan Magerl obsojen radi cerkvenega ropa Maribor, 17. febr. Dne 23. novembra je bil pred maribo skim okrožnim senatom obsojen Ivan Magerl radi raznih vlomov na 8 let robije in na petletni pridržek po prestani kazni — skupno to ej na 13-letno izgubo svobode. Magerl je strahova! od marca do konca julija lansko leto vso okolico Maribora in mesto s svojimi več kot drznimi vlomi in tatvinami. Izvršil je nešteto kaznivih dejanj, radi katerih ga je slednjič zadela zaslužena kazen. V kaznilnici pa se je Magorlu vnovič odtajala vest in p iznal je šo en zločin — cerkveni rop, katerega je izvršil v noči na 9. junija v preteklem letu v župno cerkev v Studenicah pri Poljčanah. Ukradel je iz zaklenjenega tabernaklja medeno, močno jx>zla-čeno monštranco, dva s ebrna ciborija in dva dragocena prstana. Skupni plen je bil vreden preko 12.000 Din. Ciborija in prstana je Magerl razpečal, ne pove pa, kje in kako, monštranco pa je zakopal Brezposelni pripravljajo skakalnico Priprave za nedeljske tekme na skakalnici za Betnavskim gradom so se pričele včeraj, ko je poslal zimskosportni podsavez celo četo brezposelnih, da so z lopatami nametaii na skakalno progo svežega snega. Prvotno je bilo sicer nameravano, da se zagradi ena stran skakalne p oge, ki je najbolj izpostavljena vetru s plotom. Drugi izhod, da se skakalna proga na debelo zameče s steptanim snegom pa se je izkazal kot boljši in cenejši. Plast snega, katero so tekom včerajšnjega in današnjega dne čvrsto steptali, je tako debela, da je do nedelje ne more odtajati niti najhujši jug in žgoče solnce, tako da so skakalne tekme za vso vremenske slučaje zagotovljene. Že pred u.editvijo snežne proge se je pokazalo, da je skakalnica zelo dobro zgrajena, ker so se posrečili znanemu mariborskemu tekmovalcu Juritschu že preteklo nedeljo Krasni skoki v dolžini do 26 met ov. Sedaj, ko je proga zglajena in steptana, pa se bodo dosegle še sigurno večje daljave. Treningi mariborskih tekmovalcev v skokih so se že pričeli in uspehi dokazujejo, da nas bodo gotovo uspešno zastopali v nedeljo. Ker so smuški skoki tudi za gledalce nekaj izvanrednega in zlasti za Maribor novost, je p iča-kovati v nedeljo naravnost rekordnega obiska za Betnavo. Zagorje Kmetijska podružnica prireja v januarju, februarju in marcu ob nedeljah dopoldne ciklus predavanj v zagoraki šoli. Doslej smo imeli predava- | nje ravnatelja kmet. družbe g. ing Laha o polje- i deUtvu in kino-predavanje, ki pa žal ni posebno I uspelo. Strokovni tarnik kmet. druibe g. Kafol je | predaval o sadjarstvu, živinozdravnik g. dr. Bizjak ' pa o spolnem kataru pri govedu in o svinjski rdečici. Prihodnio nedeljo 21. t. m. bo predaval g. ing. Wenko o našem perutntnarstvu s posebnim ozirom na štajersko kokoš, na kar posebno vabimo vse gosr>odinje in interesente kurjereje. 13. marca bo predaval g. Kafol o sadjarstvu in imel tudi ceoilni j tečaj. 19. marca bo isti predaval o sadjarstvu praktično v sadovnjakih. Vse priiatelje kmet. izobrazbe vabimo, da se predavanj udeležujejo. □ Avtobusni promet za časa mednarodnih smuških tekem. Dne 20. februarja: za smučarje in tekmovalce na startu odidejo avtobusi izpred hotela >Meran« ob 7.15, izpred hotela -Orel« (za tekmovalce in funkcijonarje, nastanjene v hotelih »Orel« in »Zamorc«) ob 7.30 in izpred hotela »Mariborski dvor« ob 7.30. Za publiko začnejo voziti omnibusi z Glavnega trga ob 7.45. Od starta, oz. cilja se pričnejo omnibusi vračati ob 10.30. Dne 21. februarja: Za tekmovalce-skakače in funkcijonarje odidejo omnibusi ob 13; za občinstvo za-čneio voziti omnibusi h gradu Betnava ob jx>! 13 z Glavnega trga. Občinstvo se naproša, da pripravi drobiž in se lahko oskrbi s kartami za [*>-vratek pri prodajalcu na Glavnem trgu. Cena za enostransko vožnjo znaša Din 3. Istotako opozarjamo občinstvo, da se bodo dobile vstopnice k skakalnim tekmam že v predprodaji in sicer za ceno Din 8, dočim bo stala vstopnina v nedeljo pri blagajnah skakalnice Din 10 za osebo. □ »Slovenski cikel« v Ljudski nniverzi prične v petek, dne 19. novembra in sicer s predavanjem pisatelja in predsednika »Mkdega Pen-kluba« prof. Franceta Vodnika o »Sodobnem umetnostnem nazoru«. — V nedeljo dojioldne se ponovi dr. Varl-ovo predavanje s filmom o tuberkulozi mladostnikov in o sredstvih, kako jih preprečiti. — Prireditev je namenjena samo srednješolski ml dini ter je brezplačna. Ob tričetrt na 9 je predavanje za deške in ob 10 za dekliške šole. □ Premestitev priljubljenega častnika. Orož-nlški poročnik g. Josip Sosič je premeščen iz Maribo a v Veliko Kikindo Njegov odi.od iz Maribora bodo mnogi njegovi prijatelji ln znanci težko občutili. Celimo priljubljenemu g. častniku tudi na novem njegovem mestu mnogo sreče v njegovem udejstvovanju. □ Ljudski oder. Drevi ob 20 občni zbor v dvorani Zadružne gospodarske banko. Obvezno za vse člane. Kulturni obzornik DEVETDESETO LETO »MATICE HRVATSKE« Deseti dan februarja je jsoteklo 90 let, ko so hrvatski rodoljubi v največji borbi za pravice svojega jezika — dali svoji kulturni instituciji »Matici H.vatskl« (takrat imenovani »Ilirska«) živ-Benje. Inicijatorja sta bila Ljudevit Gaj in grof Janko Draškovič; poslednji je na dan ustanovitve takole izpovedal cilj ustanove: »Nauk i književnost u našem narodnom jeziku širiti i dati priliko našoj mladeži, da se domorodno izobrazi.. .< Prva knjiga, ki jo je Ml izdala, je bil Gunduličev .Osman«. Tej pa je sledila dolga v sta del vseh domačih pisateljev in prevodov iz ostale slovanske književnosti, tudi slovenske. MI (ki je leta 1871 sprejela namesto ilirskega hrvatsko ime) je gojila glasbeno in slikarsko umetnost, izdajala narodne hrv. pesmi, jjopularizirala p irodne vede za široke sloje, seznanjala Hrvate s svojo zemljo, zgodovino in etnografi jo.. »Matica Hrvatska« je imela največje kulturno poslanstvo v p.eteklih decenijih med Hrvati, a še danes je to njihova vodilna književna ustanova. Ob 50 letnici te ustanove sla velika Hrvata T. Smičiklns in Fr. Markovič napisala spominsko knjigo truda in dela MH skozi 50 let, a za 90. letnico (kakor poroča dr. I. Esih v »Obzoru«) misli njen odbor na inicijativo tajnika dr. Fr. Jelasiča izdati več knjig: 1. Novejšo zgodovino hrv. književnosti v redakciji dr. L J. Ma-rakoviča. To bo prva zaokrožena in moderno ptspna knjiga hrv. književnosti 19. in 20. stoletja, p. od vsem z estetsko kritičnega stališča. Pisalo bo več strokovnjakov. — 2. Zgodovino M H (ne le njen postanek tn razvoj, temveč tudi sintetičen pregled vseh književnih, umetn. In poučnih prav-cev) bo napisal dr. Fr. Jelašt«. — 3. Zbornik M II bo uredil dr. L j. K a r a m a n ; ta bo vseboval poglavja o umetnosti Hrvatov od pra-začetkov do 20. stoletja. In končno je Se na dto. gramu Antologija hrv pesništva in na- | tečaj za najboljši roman iz časa rojstva »Matice I Iliiske«. —b— » »BESEDA« O SODOBNIH VPRAŠANJIH. I. letnik, št. 2. V drugi številki novega tista (mesečnik) »Beseda« priobčuje na prvem mestu Stanko C a i n k a r razborit članek (ki se bo še nadaljevali o mladinskem gibanju in modernem času. Naglaša zlasti, kaj je prav za prav mladinsko gibanje, poudarja razlike med »mladimi" in »starimi«: vendar se zdi, da hoče »stare« kar ubiti, da jim ne prizna nobene vrline, kar pa vendar ni res Zlasti se ob'pgne ob zunanjost starih, češ, da je bilo vse le videz, bodisi v vzgoji, v socialnem redu ati v verskem življenju. Mislim pa. da katoličani nikakor niso bili v prejšnji (in tudi stari v sedanji) dobi tako slabi, da ne bi na notranjost, na globino človeškega življenja ničesar ali vsaj tako malo dali. Kristusov nauk je vedno isti in da bi ga »stari« tako materialno vzeli, kot to slika Cnjnkar, ne morem verjeti. Vsekakor pa ie važno deistvo, da se je vprav sedaj treba ogledati po novih vodjih, ker so z nastopom noveda časa nastopila tudi nova vnra-šanja, ki jih je treba rešiti in reši! jih bo le (notranje) mladi rod — Sicer so bistvenosti mladinskega gibanja že davno postavljene, značilno je le poudarjanje teb bistvenosti, ki so se, kakor sc zdi, žc skoro pozabile. Miško Kranjec rešuje problem delavske kulture s posebnim ozirom na književnost, češ, da Slovenci te vrsle kulture še nimamo fin zares še nimamo kniige. ki bi pokazala našega človeka v vsem njegovem bistvu), Kakor se je nekoč trudilo plemstvo, poznefe meščanstvo, tako ie zdai vrsta na delavstvu, da ustvari svol čas, svojo kulturo, ko vendar že tako dolffo trpi. Poišče nai »amega sebo v vse| svoji notranjosti odkritosrčnosti, ooda naj samega sebe v slabostih in lepotah, ti>?kočah in dobrinah, ne pa samo v zunan|ostih. zgolj zrfodbar-stvu, ki so in ie prav za prav te nekak okvir, v katerega nai umetnik dahne dušo, bistvo človeka Do te resničnosti r>a te pri delavcu in srdoh človeku mogoče priti šele preko spoznanja svetov- nega reda, da je človek nujno tak kot je in se mora nekako vdati v to misel. Drugo pa je, da se človek zživi v domačnosti in odpočije od silnega ukaza časa Tako proglaša Miško Kranjec nekak ekspresionistični realizem, ki naj bi zajel človeštvo v kolektivni obliki. Zelo aktualen razgovor »Rešite naše duše« je napisal Tomaž F u r 1 a n. V njem_ govori o revoluciji d ihov, ki so in še pretresajo svet. Poda razne vidike. Končno pa reši vprašanje po poti, ki jo je zamislil največji revolocijonar, kar jih jc kdaj živelo na svetu in ta pot pelje preko vseh človeških zamisli o redu do tistega končnega cilja, kjer naj bi bi!1 človek kot posameznik in kot socialno bitje v soglasju s svetom. Sledi še izvleček (V. P.) zanimive Carlo Sfor-zove kniige: Europaische Diktaturen. Diktatura ni najboljši sistem, ker koncem koncev diktator postane nekako sebičen, plašliiv in tako zadobi diktatura svoj slabi pomen Navaja evropske diktature: Italija, Madžarska, Poljska Turška (ki se mu zdi najbolj posrečenal, Španska, Ruska in Nemčija, Vmes je še nekai manjših — Vedeti pa je treba, da ni toliko zavisno od oblike vlade, da dobicali sv. Terezike. Dobivajo se v pisarni ACM (Napoleonov trg 1) in v prodajalni KTD (Ničman). — Za pospeševanje beatifikacije škofa Slomška je ACM izdalo jiodobice Žalostne M. B. po sliki, ki jo je imel škof Slomšek nad svojo posteljo iu imel do nje posebno zaupanje; na podobicah so natisnjeni podatki o Slomškovem življenju in o zadevi njegove beatifikacije. Dobivajo se v pisarni ACM (Napoleonov trg 1) in v prodajalni KTD (Ničman). — Bradač Fr. — Slovar tujk. Založila [ugoslo- :L'a l-n i i rro ftio n T l. .Ki:....: i nn/» o, « A, . s tem da uporabljate NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne poslane hrapava. Nadrgnile Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladoslno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. NadrgnPe pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Ni^ea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ler Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuzrvm kremami Najvišji učinek ali ceneje. Nivoa-Creme: Din 5.oo—22.oo Juflosl. P. Beiorsdort t Co. d. s. o. J., Maribor Strašno dejan'e blazne matere Mati umorila svoje dete - Vsa okolica pod vtisom strašnega dejani a Slovenska Bistrica, 17. februarja. Pragersko in vsa širna okolica jo pod vlisoni strašnega, skoraj nepojmljivega dejanja, ki se je pripetilo IG. februarja v vili potnika Vzajemne zavarovalnice Gospodarica in katerega je izvršila Gospodaričeva mlada soproga Ana in ki skoraj zveni neverjetno ter je po svojih okolnostih in motivih i edinole mogoče kot posledica strašnega in usodne-: ga napada blaznosti, ki je zbegalo nesrečno ženo, i da je umorila svojega otroka, j Zakonca Gospodaric živita na Pragerskem v 1 dobrih razmerah v svoji vili. Poročena sta od leta I 1929 ter sta imela dve hčerki, dveletno Marijo in | šele tri mesece staro Slavico. Zakonsko srečo Je i kalila le moževa ugotovitev, katero jo napravil j pred daljšim časom, da mu jc žena čestokrat čudno zmešana, kakor da bi ne bila pri pravi pameti. , Vendar ji ni tega sam nikoli pokazal, ker je menil, j da bo lo prešlo samo od sebe, ker 6e blaznost nikoli ni izražala v večjem obsegu. Kamnik Priljubljeni predavatelj prof. Janko Mlakar nas bo vodil po planinah od Landecka do Salz-burga v četrtek, 18. februarja ob 8 v Kamniškem domu. Za predavanje vlada s-plošno zanimanje. SK Kamnik je nameraval prirediti skakalne tekme v nedeljo, dne 21. t. m., pa jih je odložil radi velike prireditve v Mariboru, Trbovlje Sklepi občinske seje v soboto. Predvsem je bil na vrsti nakup Parašuhovega posestva za 388.117 dinarjev. Ta svota pa se bo izplačala šele 1. 1935 s 7%; s tem in s prepisovanjem sc bodo stroški povišali na 411.000 Din, ker bodo še potrebne adaptacije poslopij za namene občine, se je na predlog g. Plavšaka določila vsota 500.000 Din kot najvišji znesek, ki se sme porabiti za omenjene svrhe. Kritje za obresti gornje vsote hočejo najti na ta način, da bo najemnik kupljenega posestva vršil ista dela, ki jih opravlja sedaj občina s svojimi konji. Občina pa bo svoje konje prodala. Občini jc gotovo ugodno, da pride do posestva, če bodo pa vsi navedeni računi držali, bo pa pokazala šele bodočnost. Dalje se jc sklenilo, da plača občina stroške za uradne dneve laškega sodišča v Trbovljah za mesec marec, ker država radi štednje tega nc more. — Proti predpisu kuluka so ugovori, da ni pravilen, zato so se izvolili v komisijo za pregled kuluškega predpisa gg. Ratej, Klenovšek, 15. februarja je odpotoval mož jio službenih potih Ko se je zjutraj naslednjega dno vrnil domov. ga je sprejela žena v svečani obleki ter mu povedala, da je morala otroka umoriti kol žrtev, ker ji je tako velevala neka notranja sila. Mož je mislil, da se soproga šali."a ko ga je peljala v sobo ter ni u pokazala dete mrtvo na odrti med cvetjem, se je zavedel strašne resnice ter se zgrudil. Ko se je osvestil, je poklical zdravnika, toda ta je mogel le ugotoviti, da je dete že več ur mrtvo, da ima prerezane žile na rokah ter prebodeno srce. Zdrav-nik je nato obvestil takoj orožniško postajo, nakar so orožniki nesrečno blaznico aretirali. Orožniki so ženo zaslišali in naravnost strašne in neverjetno so podrobnosti, katere je blaznica popolnoma mirno in točno pripovedovala. Nesrečno blaznico so izročili v sodne zapore v Slovenski Bistrici, truplo deteta pa je bilo obduci-rano na Polskavi. Ves okraj je pod težkim vtisom 6trašnegu dejanja. Pavlin in Roš. — Večje število prosilcev sc je sprejelo v občinsko zvezo, drugim pa zagotovilo sprejem, če si pridobe naše državljanstvo.' —- Na t«j seji so potrjevali in popravljali zapisnik prejšnje, pri čemer je ugotovil obč. svetovalec Malovrh, da je rekel, da smatra zidanje nove cerkve v Hrastniku za luksus, — šlo je namreč za podporo občine za novo cerkev — na vprašanje župana je tudi odbornik Roš izjavil, da sc strinja z g. Malovrhom. Zdi se nam potrebno to zapisati, ker sla oba gg, iz Hrastnika. Iz razmh krajev Šmartno jiri Litiji. Valentinov sejem se jo vršil v znamenju mraza in krize. Radi tega je bil obisk precej slab. Prignanih je bilo 185'glav, pa se te so po veliki večini gnali domov, ker ni bilo kupcev. Cena za boljše vole je bila 4—4.50 dina.jev. Nekaj je bilo pa prodanih še pod lo ceno. Ker je bila slaba kupčija in malo ljudi na sejinu, so tudi kramarji slabo opravili. Itadovlj ica. Prosvetno društvo je letošnjo sezono uprizorilo precej iger. Zadnje čase se je' lotilo celo spevoiger, torej že precej napredka. Tudi športni odsek lepo uspeva. Je že letos imel v snegu par treningov. Ljudje pridno posečajo tudi kino-predstave, samo želeti bi bilo, da bi bili boljši filmi. V nedeljo 21. februarja ob pol Ki priredi Krekova družina v Našem domu .Cankarjevo proslavo-: s pestrim sporedom. Mala antanta na strani Francije Govor romanskega in avstrijskega delegata v Ženevi vanska knjigarna v Ljubljani, 1920. Str. 174, cena Din 40, v platno vezan Din 50. V znani in priljubljeni zbirki žepnih učbenikov in slovarjev, ki ji izdaja Jugoslovanska knjigarna, je izšel tudi slovar tujk, ki smo ga že dolgo pogrešali, kajti bil je neobhodno in nujno potreben. Današnje časopisje, poučne knjige itd. uporabljajo vedno pogosteje tujke, ki jih večkral niti izobraženec, če ni študiral ravno latinskih šol pri najboljši volji ne more vseh razumeti. Moderna tehnika, zdravilstvo in sploh vse znanosti se poslužujejo tujk v vedno večji meri, kar jc pogosto naravnost neizogibno, ker za povsem točno označevanje raznih pojmov niti večji narodi s starejšo kulturo nimajo docela točnih izrazov. Glede na to potrebuje dober slovar tujk danes že skoro vsak človek, ki bere liste in knjige. Izrazi so navedeni tako, kol se v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, pri vsaki je pa pripisano iz katerega jezika izhajajo, zato je popolnoma pregleden in praktično izredno uporabljiv. Ker je oblika jako priročna, vezava pa trpežna, smo prepričani, da bo z največjim veseljem in zadovoljstvom oosegel po njem vsak izobraženec in preprost človek. — Čudovit učinek čiščenja zob z Odol paslo je dobro znan. Med tem, ko druga uslna in zobna čistilna sredstva, kolikor pridejo sploh v pošlev, le trenutno za časa čiščenja delujejo, učinkuje Odol več ur po uporabi. Vsled trajnega deiovania, se prepreči oziroma odstrani vsa gniloba v ustih. — Za grgranje pri bolečinah v vratu, za bolečine pomirjajoča masiranja in obkladke, vzemit-staro m preizkušeno sredstvo in kozmetikum — Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Hvaležni bodete. Poskusna steklenica 6 Din. dvojna steklenica Din 0 jMvsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din brez daijnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stiibiea Donja, Elzatrg 134. Savska banovina. — Čebelarji! Cenik s slikami, ki izide v kratkem, Vatu pošlje na zahtevo brezplačno in poštnine prosto »Društvena čebelama« (oddelek Čebelarskega društva) v Ljubljani. Vošnjakova 4. Velika izbira panjev, satnic in orodja. Nizke cene. Ce kumijete pri nas, pripomorete k povzdigi in napredku čebelarstva. »♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦«♦««♦♦«>«»..................... Fofoamaterji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo i iu poceni napravi tii toodd. Jugoslovanske kniigarne Ženeva, 17. febr. tg. Na današnji seji razoro-: žit vene konference je govorilo več zastopnikov držav. Prvi je govoril finski zunanji minister Vijo Koskinen, ki želi močnejšo aktivnost Zveze naro-i dov in radikalno prepoved težkega napadalnega ; orožja. Finska pozdravlja francosko predloge, vendar sc ji zaenkrat še ne zdi mogoče priti do resnične skupnosti vseh držav v okviru Zveze narodov. — Romunski zunanji minister princ Ghika sc jc v svojem govoru pridružil fronti male antante iu Francije. Kakor včeraj jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, je tudi Ghika naglašal j>o-frebo in važnost moralne razorožitve in našteval vse, kar je na pr. storila romunska šolska uprava v tem pogledu. V ostalem pa razorožitev ni dejstvo, ki bi ee moglo fiksirati avtomatično, kakor na pr. kaka kemična formula, temveč je treba predvsem obnoviti zaupanje od naroda do naroda. Francoske predloge smatra za zelo dragocene, ki so sposobni, dati Zvezi narodov ono moč, katere j do sedaj žal ni imela. Nato je govoril za Avstrijo delegat Priiigol. Francoska kriza na mrtvi točki Pariz, 17. febr. tg. Kafco se bo poravnal konflikt med poslansko zbornico in senatom, sedaj še ui ;nsno. Ne samo predsednik republike, temvoč ludi trezni nolitiki obeli zbornic se prizadevajo, da bi se našla mirna poravnava za dva meseca, do katerih je še čas za nove volitve. Govori se sicer o možnosti, da bi se razpustila poslanska zbornica, loda to zadnje sredstvo bodo uporabili šele potem, če bi ee izjalovile vso druge možnosti. Med tem pa se nadaljujejo pogajanja za sestavo novega kabineta. Kitajci se umnknešo? Dva angleška mornarja žrlev kitajske pomole London 17. febr, tg. Radi pomole kitajskih baterij, ki so smatrale angleški parnik »Cartago ; za japonski transportni parnik, sla bila ubita dva angleška mornarja križarke »Suffoik , ki je stražila ob obrežju blizu mednarodno naselbine. Angleška vlada je zelo previdno odgovorila, češ, da radi tekočega postopanja v Ženevi ne more sama zahtevati zadoščenja. Med japonskim generalom Ujodom In kitajskim generalom Sajem je prišlo do dogovora, da se jutri sest meta in poskusita doseči si o razum, po katerem naj bi sc kitajske čete umaknile za 13 milj. Dejal je, du namerava avstrijska vlada podati nožne,je lastne predloge, da pa zaenkrat lahko j7ri-slanc na učinkovito in čim večje znižanje splošnega nivoju oborožitve, ua kontrolo oborožitve po mednarodni komisiji, na odpravo vsega napadalnega orožja, prepoved kemične in bakteriološke vojne, letal za bombardiranje in vseh jiriprav za lo v mirnem času ter za resnično in obsežno zavarovanje civilnega prebivalstva. Avstrija vidi temelj za bodoči mir v kvalitativnem in kvantitativnem zmanjšanju oborožitve v zvezi .s celo vrsto določb o varn o »I i držav. Marinhovicev usveh Pariz, 17. febr. AA. Pariški lisii komenliiajr, govor, ui ga je imel včeraj ženevi jugoslovanski minister za zunanje zadeve Marinkovič ter nanašajo jasnost in logičnost njegovih izvajanj. VlVtit Par,sien • pravi, da je bil govor dr. Marinkoviča med najboljšimi na razorožitveni konferenci !)• Marinkovič uživa v ženevskih krogih reputacijo ua ima hrabrost glasno povedati ono, kar druci še. peta jo. Jurhfom gre beseda Ženeva, 17. febr. tg. Danes |iopoldne se je '0-pet sestalo vseh 12 članov Sveta Zvezo narodov brez K tajske m Japonske, da preštudirajo japonsko juridične ugovore proli sklicanju plenarne seje /veze narodov. Sklenili so, da bo predsednik Sveta Paul Boncour s šestimi juristi, ki jih bo sam izbral, proučil japonske ugovore in izdelal poročilo do prihodnjega ponedeljka. iProli naersu za ,ona za inansi-ranie konverzite kmet dolpov Bukarešt, 17. febr. Ig. Ker so se skoro vse stranke izjavile proti načrtu zakona finančnega mi mstrstva za financiranje konverzije kmetijskih dolgov potoni prisilnega posojila na nepremično imetje, je danes v finamnem odboru izjavil li-nančnl minister Argetoiano, da umakne svoj predlog. Konverzijo agrarnih dolgov bo dal nu razjira-vo v poslanski zbornici, no da bi v zadevnem načrtu zakona upošteval možnost financiranja. To težko breme bo prepustil prihodnji vladi. Dr. Seioet resno obolel Dunaj. 17. febr. tg. Bivši zvezni kancler dr. Seipel je obolel na rebemi mreni, kljub temu pa jo nadaljeval politično delovanje in imel ludi pr* davutijn. Danes popoldne pa jo dobil vročino in je moral v posteljo. Moral bi) noknllk« č.naa mirovati Rešeni starčki, žene in otroci Premirje štirih ur - uspeh misijonarja Papež Pij XI. daruje v svečanem ornatu sv. mašo v cerkvi sv. Petra ob priliki 10 letnice kronanja. Najbogatejši pisatelji na svetu Francoski listi prinašajo sledeči zanimiv do-riis z japonsko-kitajskega bojišča v Šanghaju: Neverjetno jutro. Človek se začuden vpraša, ali res vidi, kar gleda. Ob osmih zjutraj je v Čapeju pričelo premirje. Malo pred tem so štirje vozovi obstali na voglu Nort-Sečuena in Jukong-Roda. En duhovnik, en častnik, več redovnic in usmiljenih sester je stopilo iz njih; nato sta se pripeljali še dve kitajski mali vozili z dvema usmiljenkama. Duhovnik je bil oče Jaquino, naš misijonar; častnik ameriški podpolkovnik Bell; sestre iz bolnišnice Sv. Marije in uršulinke. Topovi in strojne puške so obmolknile. To premirje je dosegel misijonar. On je sedaj vojaški duhovnik belih prostovoljcev, še do nedavna je bil župnik cerkve Jezusove v Hong-keju. Kljub bojem je izvrševal svoje dušnopastir-ske posle iu vedno obiskoval svoje vernike na njihovih bornih domovih. Njegov glas so poznali in mu radi odpirali skrbno zapahnjena vrata. Še je ostalo nekaj ljudi v Čapeju. Našel je petero otročičkov, vseh preplašenih, gladnih in premra-ženih, stisnjenih v kotu napol porušene koče. Najstarejši je bil star 11 let. Našel je več ranjencev, ki se niso mogli premakniti z mesta, na katerem so obležali. Našel je pozabljene starčke. In tako so že dva tedna, v enem največjih mest na svetu bitja, ld se jim povsod nn svetu posveča največja nega in pozornost, starčki, otročički in bolniki, prepuščeni sami sebi, med dvema frontama, izpostavljeni mrazu in gladu in topovskemu ognju vojska dveh držav, ki si »uradno< še nista napovedali vojne, česar ne smemo pozabiti. Pater in častnik sta odšla k japonskemu admiralu Nomuriju. Japonski poveljnik je soglašal z Med jarki Šele za njimi pride Wallace, ki je imel letno približno 6 milijonov dohodkov. Za svoje delo »Zgodovina svetal je dobil približno 18 milj. Din. G. Sheriff, pisatelj drame: »Na kraju pota«, je samo s tem delom zaslužil okroglo 12 milijonov. Kakor znano je Sheriff napisal to knjigo povsem slučajno za neki veslaški klub, ne da bi imel namen izročiti ga kakemu gledališču. Nemški pisatelj Remarque je za svoje delo »Na zahodu nič novega« dobil okroglo 15 milijonov dinarjev, računajoč tu tudi honorar za film, ki je zelo slabo nesel, ker je bil v mnogih državah prepovedan. Njegovo drugo delo, »Vrnitev«, pa je imelo prav slab uspeh. Zaslužka naših pisateljev, katerih dela prav nič ne zaostajajo za mnogimi deli naštetih, pa niti primerjati ne smemo s temi številkami. njima, da je stanje strašno. Obenem so je šang-hajski župan obrnil na Kitajce. Uspeh pogajanj jo bil: štiri ure premirja. Pater Jaquino nosi očali. Njegova brada ni podobna onim klasičnim, marveč je zelo podre-zana. Nima leve roke. Že po njegovi redovniški halji se vidi, da v zadnjem času ni obiskoval samo cerkve. Ta skromni mož je rešil življenje tisočem starčkov, otrok in žena. Osem zjutraj je ura. Rešitelji so se vrnili izza japonskih barikad, obdanih z žičnimi ovirami. Oče Jaquino je odšel najprej naravnost, potem pa v ulico siromaštva. Prestopil je prag borne koče: zelo star Kitajec, ki je na bradi imel samo še par umazano sivih dlak, je ležal na golih tleh. Niti besede ni izpregovoril, ko so ga bolničarji odnesli. Na prostoru med sovražnimi jarki se je nenadoma zbrala množica ljudi. Preplašeni, umazani in gladni so se prikazali iz skrivališč, plaho so stopili na svetlo. Ko so jim razglasili, da bodo lahko odšli v zaledje, niso tega najprej hoteli verjeli, potem pa planili nazaj v svoja skrivališča in na-tovorili svoje bore stvari. Žalostna karavana so je premikala skozi rove, japonski vojaki so vsakega dobro preiskali. Na tisoče starčkov, žena in otrok je zapustilo svoja bivališča, rdeči križ, ki ga vodijo usmiljen-ke, jih je sprejel v svoje varstvo. V štirih urah so izpraznili ta prostor med dvema bojnima linijama, pater je odšel v cerkev in se s pobožno molitvijo zahvalil Njemu za rešitev bednih in zatiranih, med tem pa so že topovi in strojne puške pričele svojo tužno pesem. Spomenik padlim junakom. Na kraju, iijer je stala trdnjava Dounumont pri Verdunu na Francoskem, kjer so se vršile naj-■ trašnejše bitke, so zbrali trupla 500.000 padlih junakov Francozov in Nemcev in jib pokopali v skupne grobove. Med njimi pa postavili velik svetilni stolp, raz katerega raznobarvni svetlobni žarki noč in dan razsvetljujejo grobove junakov in pozorišče krvavih borb. Latinski genilemeni Ameriški pristaši humanistične šole so ustanovili v New Yorku »klub latinskih gentlemenov« v svrho propagande latinščine. Klubov predsednik, dr. Arcadius Avellanus, 80 leten starec in dolgoletni profesor latinščine v Brooklynu, je pred 18 leti pričel gojiti v krogu ožjih prijateljev latinščino kot občevalni jezik. Sestajali so se redno dvakrat na teden v neki mali kavarni, število pristašev je stalno naraščalo. Sedanji klub ima podružnice po različnih univerzitetnih mestih. Njegovi člani se poslužujejo samo latinščine v razgovoru, oziroma pri dopisovanju in pripravljajo dnevnik, ki bo izhajal pod zgodovinskim naslovom »Acta diurna«. Dr. Avellanus ozir. n.jegov krožek hočeta spremeniti latinščino v živ jezik, ki bo zopet postal orodje mednarodne znanosti, politike itd. V to svrho stalno nabirajo oziroma ustvarjajo »latinski gentlemenk nove izraze, ki jih ni potrebovala klasična latinščina. Nameravajo izdati velik »Slovar žive latinščine. Dr. Avellanus je prevedel v latinščino več klasičnih del in med drugim tudi »Ro-blnsona . ki je takoj postal priljubljena knjiga pri General Nobilo znani italijanski letalec, ki j« vodil prod leti »Italijo", zračno ladjo na njenem poletu na severni pol. Znano je, kako tragično Je končala ta ekspe-dicija. Noblle Je sedaj z dovoljenjem Mussolini ja sklenil s sovjeti štiri leta veljavno pogodbo, s katero je prevzel vodstvo boljeviških tovarn za izdelavo letal in zračnih ladij. i ameriških gojencih humanističnih collegov. Mlajši latinisti zdaj prevajajo v Ciceronov jezik detektivske romane. Štiri prve knjige v tej zbirki so bile takoj razprodane. »Latinski gentlemenic so trdno prepričani, da bodo »človeštvu vnovič izročili izgubljen ključ do klasične zakladnice in kažipot do edinega svetovnega občevalnega jezika?. Zdravstvo in moda Nobena znanost ni tako muhasta kakor zdrav ništvo. Saj obrača vsakih deset ali dvajset let vse dosedanje nazore in nauke. Povprečen zaupljiv , meščan, ki bi si rad obvaroval ljubo zdravje, i večkrat ne ve, kod in kam. Še pred kratkim so na primer učili zdravniki, da je drob jako škodljiv, posebno ljudem, bolnim n ajelrih. A zdaj se priporoča drob (celo surova jetra) prav za bolne ledvice | in jetra. Naši očetje so verjeli, da je jajce jako koristna zdrava hrana, a zdaj pravijo zdravniki: Eno. kvečjemu dve jajci za zdravega človeka za-dostujeti. V večjem številu so naravnost škodljiva.' Isto velja za pomaranče. Kdo je prej vedel, da pomenijo univerzalno zdravilo? A zdaj, v dobi vitaminov, so pomaranče veliko moda. Zdravniki priporočajo celo po deset do d\*ajsel pomaranč dnevno onemu, ki jih lahko prebavlja brez kvarnih posledic. Vitamini so koristni v vsakem oziru... Morebiti je to resnica. A kje imamo jamstvo, da ne bodo zdravniki po desetih letih dospeli do nasprotnih nazorov? Prav lahko bodo zopet ugotovili, da je drob strupen, da so jajca koristna. V tem primeru bodo zopet pomenile pomaranče samo prijetno, osvežujoče, a za zdravje brezpomembno sadje. Zakaj bi morali mi slepo zaupati sedanjim zdravnikom, če dokazuje Zgodovina, da bo znanost prej ali slej nedvomno opustila to stališče. Dunajski profesor F. Wegener, ki je ugibal o tem vprašanju, je dospel do zanimivih zaključkov. Ne taji, da so in bodo zagrešiil zdravniki marsikatero resno pomoto. A izvaja na to sledeče: »Zdravniška veda jc še v povojih, ker ni rešila niti temeljne življenjske uganke. Posrečilo se je nam sicer uspešno zdravljenje marsikatere bolezni. A normalen zdrav človek nikoli ne bi smel zdravnika vprašati, kaj mora storili, da bi si i>odaljšal življenje. Noben zdravnik tega ne ve. Se več: stične težnje samo zatirajo naraven nagon, j Žival stalno pravilno sluti, kaj ji koristi ali ško* ' duje. Človek bi tudi lahko zaupal dragocenemu čutu, če bi manj skrbel za svoje zdravje in manj verjel v čudodelno moč različnih univerzalnih sredstev: joda, ribjega olja, sadja itd.< General Feng, ki je v državljanski vojni leta 1930 igral znamenito vlogo, je imenovan sedaj za kitajskega notranjega ministra. General Feng je katolik. tantijemah samo v Angliji prinesla do 10 milijonov dinarjev honorarja. V Ameriki pa je za filmsko prednašanje iste operete zaslužil do 25 milijonov dinarjev. Ker to opereto dajejo tudi v drugih državah, je na njej gotovo zaslužil še enkrat toliko. Drugi pisatelj, ki veliko zasluži, je Bernhard Shaw. Letno zasluži okrog 8 milijonov dinarjev. Založniki plačajo vsako besedo, ki jo napiše po 10 šilingov (približno 10O Din). Njemu ravna sta Kvpling in A. Milo. Koristne mačke Mednarodna mačja razstava, ki so jo imeli v velikem francoskem pristanišču Le Havreu, je na temelju izjav upravnikov različnih skladišč ugotovila neprecenljiv narodnogospodarski pomen mačjega rodu. Strupeni plini oziroma okužena vaba, ki so se poprej priporočali zoper miši in podgane, se niso obnesli. Posamezne luknje so vedno nedosegljive, ter povzročajo ugonobljeni glodavci smrad in škodo, ne da bi govorili o zdravstvenih nepri-likah. Dobre izbrane lovske mačke zaležejo neprimerno več kakor vsa umetna sredstva in preprečijo milijonske izgube. Dva mačka prištedita n. pr. pariški veletrgovini »Magazins Generauxc letno 37 milj. frankov. Potrebna pa je smotrena umna reja, ker je izgubilo veliko število omehku-ženih razvajenih mačk nekdanje podedovane vrline. Mesto Dunaj, ki je lanske jeseni v Italijo poslalo z letali več deset tisoč vsled nenadnega mraza onemoglih lastovk, veliko trpi od podgan, ki so se zaredile po železniških in pristaniških skladiščili. Dunajski župan se je zelo zanimal za poročila razstave v Ilavreu ter je zdaj naprosil Milan in Rim, da bi mu odstopila več sto onib podivjanih mačk, ki gnezdijo v starih zgodovinskih razvalinah. Italijanska vlada jih je sklenila ugonobiti. A na Dunaju imajo premalo lovskih mačk. Letala, ki so jeseni iz Avstrije peljala v Italijo lastovke, bodo zdaj rešila življenje preganjanemu mačjemu plemenu. Drama japonskega letala - metalca bomb. Veliko japonsko letalo so Kitajci z obstreljevanjem prisilili, da je moralo pristati za kitajsko bojno črto. Posadko so takoj brez usmiljenja pobili, nato pa se je okoli orjaškega letala zbrala velika množica kitajskih vojakov in radovednega prebivalstva. Ta prizor je fotografiral francoski Časnikar. Henibe pa so bile tempirane in so kmalu nato eksplodiralo ter ubile več sto radovednih gledalcev. Po smrti nedavno umrlega Edgara Wallace-a so mnogi pisali, da je on od vseh književnikov največ zaslužil. »Daily Express« piše pri tej priliki o najboljše plačanih književnikih in trdi, da Wallace, ki je letno zaslužil do 25.000 funtov in svoji vdovi zapustil okrog 250 milijonov dinarjev, vendar ni bil najbogatejši pisatelj. Ta moderni knez je pisatelj Noel Ca\vord. On ima šele 32 let. S pisateljevanjem zasluži letno približno 12 milijonov dinarjev. Piše romane, novele, libreta za operete in scenerije za filme. Samo njegova opereta »Grenko — sladko« mu je na Kliring z Avstrijo Belgrad, 16. febr. AA. Med našo državo in avstrijsko republiko je sklenjen sporazum, da se vse erjatve, nastale iz blagovnega prometa med nn-iimi državljani in državljani avstrijske republike, aredc s kliringom, to je na podlagi vzajemnega aiedsebojnega obračunavanja naše in avstrijske narodne banke, iu ne z neposrednimi plačili dolžnikov ene države upnikom v drugi državi. To obračunavanje opravlja za našo kraljevino naša Narodna banka, za avstrijsko republiko pa avstrijska Narodna banka. Plačevanje dolgov, odu. likvidira-nje terjatev se izvrši tako, da se iz plačil, ki jih nakažejo dolžniki naše kraljevine na račun svojih upnikov v Avstriji posredno ali neposredno naši Narodni banki, poravnajo terjatve tistih našiti državljanov, ki :-o jim avstrijski dolžniki plačali svoj dolg pri avstrijski Narodni banki. Kakor se iz tega vidi. terjatve naših državljanov pri avstrijskih dolžnikih niso toliko odvisne od momenta poravnanja dolga pri avstrijski narodni banki, kolikor od efektivnega stanja klirinškega računa pri naši Narodni banki, la pa je od- Februanska številka »Radničke Zaštite«, ofi-Cieltnega glasila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, katera je obenem tudi »Glasnik centralnega odbora za posredovanje dela« v Belgradu, objavlja, da je v novembru 1931 narast-lo število brezposelnih od 8070 v začetku meseca na 10.349 (8119 moških in 2230 ženskih) na koncu meseca. Podpor iavnih borz dela v Jugoslaviji je bilo deležnih 13.060 oseb, in sicer: rednih podpor 2911 oseb izrednih podpor 1369 „ potnih podpor 219 „ v naravi 1686 „ voznih olajšav 6872 „ Popolnoma nerazumljivo nam je, da je število brezposelnih, katere izkazujejo javne borze dela, tako malenkostno — komaj 0.7% od celokupnega prebivalstva Jugoslavije. Ako odpade na vsakih 10.000 državljanov samo 7 brezposelnih, potem o brezposelnosti v pravem smislu besede sploh ne smemo govoriti, ker v nekaterih industrijskih državah odpade na 10.000 prebivalcev 1000 in celo več brezposelnih. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je bilo po mesečnih izkazih 0'IZD-a v Ljubljani dne 30. nov, 1931 samo v dravski banovini 11.023 delavcev manj zavarovanih nego 30. nov. 1930. Ti delavci gotovo niso vsi tekom enega leta pomrli aH pa dobili samostojne poklice. Brez dvoma so v drugih banovinah zelo zelo podobne razmere. Na vsak način je število brezposelnih po izkazil naših javnih borz dela mnogo, mnogo prenizko, kakor smo nedavno poročali. Želimo, da bi se ta nesoglasja v izkazih borz dela in OUZD -a v Ljubljani čimpreie pojasnila in utemeljila, da bo naša javnost točno informirana o taktičnem stanju brezposelnosti. Dobro bi bilo tudi, ako bi borze dela preje sestavile svoje mesečne zaključke in tako objavljale svojo statistiko bolj ažurno. * Francoske zakladne rezerve. Zadnjič smo po švicarskih listih posneli podatke o francoskih za- ■ kladnili rezervah na dan 31. decembra 1931. Sedaj objavlja »Le Temps« detajlne podatke o bilanci-francoske državne blagajne, iz katerih je razvidno, da so znašala vsa aktiva glavne državne blagajne. 25.026 milij. frankov, pasiva pa 6.657 milij. frau-kov. Od aktiv odpade na takoj razpoložljive zneske 2.015 milij. frankov, na kratkoročne terjatve 6.905 milij. frankov, terniinske terjatve pa znašajo 6.106 milij. frankov, od te vsote odpade na inozemske državo 1.082 milij. frankov, ki se razdele tako-le: Poljska 213, Jugoslavija 265. Jugoslavija 250 in Madjarska 354 milij. frankov. Pri tem ni vpoštevanih 600 milij. frankov za Češkoslovaško, o katerih bo razpravljal francoski parlament. »Tipografija« je največji tiskarski zavod v Zagrebu. Računski zaključek za leto 1931 izkazuje pri glavnici 3.75 milij. Din in upnikih 3 milij. Diii (3.2 milij. Din) čistega dobička 0.2 (0.21) milij. Din. Lani so se povečale investicije v stroje od 3.1 na 3.9 milij. Din. Dobitki vojno škode. Dne 16. t. m. se je vršilo Žrebanje dobitkov vojne škode. Glavni dobitek je zadela srečka 812, serija 4170 v znesku 1 milijona Din. Nadalje so bili izžrebani še naslednji dobitki: pol milijonu Din št. 582, ser. 1977 in št. 574, serija 2394, po 200.000 Din šl. 147, ser. 2109, šl. 229, ser. 4616, št. 970, ser. 1732, št. 773, ser. 2173 in št. 202, ser. 4309, po 100.000 Din pa so zadele: št. 883 ser. 1138, št. 557, ser. 2279, št. 540, ser. 3901, št 370, ser. 4003, št. 383, ser. 4687, št. 48, ser. 3135, št. 29 ser. 3370, št. 105, ser. 3566, št. 395, ser. 3629 in št. 698, ser. 3745. Skupno je bilo izžrebanih 188 dobitkov. XIV. dražba kož divjadi se vrši dne 21. marca t 1. na ljubljanskem velesejmu. To bo zadnja dražba v tekočem letu in je najavljeno že mnogo inozemskih kupcev, med drugimi tudi iz Švice in Švedske. Dražba bo dosegla lem boljši uspeli, čim več blaga bo na razpolago. Vsakdo, ki ima kože še na razpolago, naj jih pošlje takoj ali najpozneje do 15. marca na naslov Divja koža«, Ljubljana, vele-sejem. Vpisi v trgovinski register. Splošno lesoslrtt-garslvo H. Pečjak in drug, d. z o. z., Ljubljana (20.000 Din, poslov. Pečjak Ignac. Janotka Alojzij); Pavel Košenina, d. z o. z„ Ljubljana (11.000 Din, poslov. Košenina Pavel); Knjigarna Glasbene Matice, Ljubljana, Kongresni trg št. 9. visen od plačil naših državljanov-dolžnfkov v korist njihovih upnikov v Avstriji. Pri tem je treba pripomniti, da poravnavajo mnogi naši državljaui svoje avstrijske dolgove neposredno s pošiljkami efektivnega denarja. Tako ravnanje ni samo škodljivo našim izvoznikom, ker na ta način zaradi uvedbe klirinškega obračunavanja prepočasi pridejo do dolžnega jim denarja, s čimer je posredno prizadeta naša izvozna trgovina, nego jo tudi v nasprotju s predpisi pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, ker pomeni način poravnavanja dolgov z direktnim pošiljanjem efektivnega denarja nedovoljeno trgovino z valutami, drugi ua-čin pa pomeni dovoljeno trgovino z devizami. Prekršitve omeujenega pravilnika se kaznuje|o po zakonu o kazenskih sankcijah iz oktobra 1931, in sicer z denarno globo do 300 000 Din. Opozarjamo poslovni svet, ki uvaža blago iz Avstrije, da poravnava svoje dolgove edino na klirinškem računu pri Narodni banki, da se tako izognejo kršitev navedenega zakona. Vpis v zadrnžni register. Vinarska in sadjarska zadruga v Črnomlju, r. z. z o. z. Konkurz je razglašen o imovini Ilerleca Eme-rika, pletilca v čirčičah pri Kranju (prvi zbor upnikov 20. febr., oglasiti se je do 20. marca, ugotovitveni narok 24. marca). Borza Dne 17. februarja 1932. Denar V današnjem deviznem prometu v tečajih ni bilo znatnejših sprememb. Promet je bil srednji in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Devize: Amsterdam 2272.88-2284 24 Berlin 1332.51—1343.31, Bruselj 783.19—787.13, Curih 1096.15—1101.65, London 193.48—195.08, Nevv-york kabel 5610.80 - 5639.06, ček 5588.80—5617.06, Pariz 221.30-222.42, Praga 166.27-167.13, Trst 291.65-294.05. - Valute: Avstr. šiling 7.90 bi. Zagreb. Amsterdam 2272.88—2284.24, Bruselj 783.19 787.13, London 193.48-195.08, Milan 291.65 —291.05, Ne\vyork kabel 5610.80—5639.06, ček 558S.80—5617.06, Pariz 221.30-222.42, Praga 166.27 —167.13, Curih 1096.15—1101.65. — Skupni promet brez kompenzacij 1.96 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2272.88—2284.24. Berlin 1332.51-1343.31, Bruselj 783.19-787.13, Bukarešt 33.40—34, Curih 1096.15—1101.65, London 193.48— 195.86, Newyork 5588.80—5617.06, Pariz 221.30— 222.42, Praga 166.27-167.13, Trst 291.65-294.05, Madrid 42.906—43.906. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.19, London 17.20, Nevvvork 511.87, Bruselj 71.45, Milan 26.65, Madrid 39.50. Amsterdam 207.50 Berlin 121.65, Stockholm 98.75, Oslo 96, Kopenhagen 97.25, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.45, Atene 6.65, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.06, Helsingfors 8.20. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.50. Vredno tni papirji Danes je bila tendenca za državue papirje ne- ! koliko čvrstejša iu so bili tečaji deloma višji. Pro- ' met je bil znaten, posebno v Zagrebu, kjer je bilo zaključeno: vojna škoda 1700 kom., 7% inv. pos. 100.000, 7% Bler. pos. 15.000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 6000 dol. Na belgrajski borzi pa je bil promet naslednji: begi. obv. 80.000 vojna škoda 583 kom., 7% Bler. pos. 4000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 1000 dol. Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bi., 7% Bler. pos. 47 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 58.50—59.25 (59), agrarji 29—32, vojna škoda kasa 249.50—251 (249, 250), 2. 247-249, 3. 245-249, 4. 249 bi., 8% Bler. pos. 53.50—54.50, 7% Bler. pos. 46.75-47 (46.75, 46.875, 47), 7% pos. Drž. hip. banko 50— 50.25 ( 49.50 50, 50.50), 6% begi. obv. 41—41.50. Belgrad. Narodna banka zaklj. 4920, 7% inv. 50.75. Dnnaj. Pod on .-savska-jadra n. 95.75, Wiener Baukverein 11.50, Escompteges. 113, Aussiper Cho-misehe 125.75, Mundus 101, Alpine 13, Trboveljska 83.25. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremeujeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet: 19 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica marec 11.90—12.10, zaklj. 12.03—12.05, maj 12.84-13.08, zaklj. 13-18.02, rž 'marec 13.85-13.95, zaklj. 13.93—13.95, maj 14.65-14.70, zaklj. 14.73— 14.75, koruza maj 14.30—14.40, zaklj. 14.30 14.35 Winnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 66.75, julij 68.125, oktober 69.75. NI igra na Kolo (razrede)! Enkratna vloga) Pet milijonov Din znaša glavni dobitek sreCke za gradbo katedrale Dobrodelnega društva 6v. Vincencija v Beogradu Toliko morete dobiti tudi z vlogo Din 200'— (Dvojno srečka) Vi Na eetrtinko srečke (Din 25—) odpade od zadetega glavnega dobitka Din «21.000'- Dobifki: 2 po Din 2,500.000"- — Din 2 po Din 500000'- = Din 10 po Din 1 oo.ooo-- = Din 100 po Din 10.000-- = Din Cene sreCK: Dvojna srečka Din 200'-'/l „ Din 100--l,2 „ Din 50-»/4 „ Din 25'- Irebasiic 1. mata mi Prodaja]«: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Glavna uprava: BCO^rail Ulica Jovana Ristiea br. 20 Prodaj-a podružnica: Icjo in od- j 62, julij 63.25, sept_. 64.75, koruza marec 37.875^ krivnjo maj maj 41.125, julij 43.375, sept. 44.375, oves maj 26, julij 26, rž julij 49.25. Živina Ljubljanski živinski sejem 17 .febr. 1932. Zarodi neugodnega vremena je bil današnji živinski S'jeni slab. Vpoštevati je treba tudi to, da je bil današnji sejem drugi v mesecu. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): vSl (9) konj, 37 (23) volov, 33 (17) krav, 12 (7) telet in 13 (4) prašičkov za rejo. Cene so ostale iieizprenienjeue kakor na prejšnjem sejmu: voli I. 5—5.50, II. 4—4.50, lit. 3—4, krave debele 4—4.50, klobasarice 2—8, teleta 6—7 Din za kg žive teže; prašički za rejo 80-100 Diu za komad. nove terene, kjer sc lahko zabavajo. V tem pogledu ima Logatec lahko nalogo. V okolici Logatca je toliko lepih in primernih terenov, da je vsakdo zadovoljen, kdor je pohitel v ta lepi obmejni kot. Zato opozarjamo še posebej vse prijatelje smučanja, da pohite v nedeljo v Logatec in s svojo udeležbo pri tekmi za prvenstvo Notranjske pod,p. o agilni smučarski klub. MEDKLUBSKA GORSKA TEKMA V SMUKU. Čeprav je pri nas lepa prilika za tekmovanje v smuku, so le redki klubi, ki prirede taka tek- ! MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek. 18. febr. ob 20: »GROTESKA SEI)\\JO-STI . Ab C j Petek, 19. februarja: Zaprto. Bog Vsemogočni je poklical k sebi po večno plačilo svojega zvestega služabnika preč. gospoda kapitularja benediktinskega samostana v Admontu, kn. šk. duhovnega svetovalca sekovske škofije P. IVANA K. PAVEC administratorja admontskih posestev itd. Umrl jc blagi pokojnik včeraj 16. februarja po daljši težki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 70. letu starosti. Pogreb preblagega pokojnika bo v soboto dopoldne ob pol 11 v Gornji Radgoni. OPATIJA IN KONVENT ADMONTSKEGA SAMOSTANA, 17. februarja 1932. movanta. V Avstriji, in ludi drugih alpskih deželah, je najvažnejše in najzanimivejše tekmovanje v smuku. Smuški tek je prišel celo ob veljavo, odkar lekmujejo v slalomu in smuku. Avstrijska smuška zveza je celo tekmovanje v smuku tiv stila v program državnega prvenstva. Kedni bo to pri nas uveljavljeno, še ne vemo. Zaenkrat sta samo »Skala« nn Jesenicah in »Tržič« kluba, ki vsako leto priredita tekmo v smuku. Posebno še Tržič-. Zelenica, visokoalpski raj v Karavankah, je dostopen tudi manj izvežba-nim smučarjem. Važna izletna točka jo poslala Zelenica, odkar je postavljeno lepo zavetišče sredi krasnih terenov. In v tem lepem gorskem kraju se i bodo zbrali najdrznejši smučarji-tekmovalci v smuku SK »Tržič« priredi v nedeljo tekmo v smuku za prehodni pokal. Prijavljenih je že sedaj okoli 50 tekmovalcev, teko, da bo borba za prvo mesto ; izredno oslra. Tekmovanje v smuku se bistveno 1 razlikuje od teka in imajo tudi gledalci užitek. Vidijo skoro vso progo, na kate i z"s'edujejo potek vsega tekmovanja. Poleg smuč rjev, za katere je Zelenica, imajo lahko tudi snnkeči svoje veselje. Cesta z Liubela je največje naravno sankališče v državi. Kdor se zanima za tekmo v smuku, bo šel v nedeljo v Tržič. RAZPIS TEKME. Smttški odsek SZP Zagorje razpisuje v nedeljo, dne 21. februarja 1982 medklubsko smuške tekme zn prvenstvo »Zasavja . odprte za vse verificirane člane klubov, ki so včlanjeni v J/SS na p ogi 14 km Slnrt ločno ob 8 zjutraj pri koči na froifrnmi Radia-Uvt>H Radio orkester — 22.15 Prenos iz kavarne — praga: 19.00 Prenos iz Narod, gledališča. — Tnulouse: 19.00 Operne pesmi - 19.45 Koncert vojaške godbe — 21.00 Večerni koncert — 28.00 Violončelo. _ I angenherg: 13.05 Opoldanski koncert — 20.15 Zimska potovanja, ciklus pesmi F. Scbuber- Sv. Planini. Cilj na polju pred gostilno Erne. _ ^S.^e.eisKčoT ^ 1M° ^ MALI OGLASI Vsaka drobna vrati ca l-SO Din ali vsaka benda SO par Na|tnau|SI og'as t- Si liv Oglasi na« devet vrstic se ratun«|o vliv. Za odgovor s»am -c. Na vpraianla bre« znamke nc odgovarlsmol tli Beseda samo 50 par Krojaški pomočnik dobro izurjen za fina in navadna dela, išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Trezen in marljiv« št. 1901. Pridno dekle išče službo v Mariboru ali bližnji okolici. Zna kuhati in opravljati tudi vsa druga gospodinjska dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Pridna« št. 1983, Moška oseba ki se razume na vsa kmetijska dela, išče službo s 1. marcem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1951. Zobotebnik verziran v vseh delih — išče službo. Cenjene ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« Jesenice Mlada gospa agilna, s 15 letno trgovsko prakso, verzirana v meš. stroki, vajena pisarniških in ročnih del, z znanjem nemščine, želi službo kjerkoli. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Poštena in vestna« 1978. Krojaški mojster samostojen in vpeljan — se sprejme. Reflektanti, ki imajo obrtni list, naj vložijo le pismene ponudbe s spričevali in referencami najkasneje do 21. t. m. na naslov: Gospodarska zadruga poštnih nameščencev, Pred Prulami 1. 0 Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast koncesioni-rana Prospekt št 16 zastonj Pišite ponj! Spre-1 iem učencev vsaki čas Beseda samo 50 par Prodajalce v vseh krajih dravske banovine iščemo za naš tednik »Zabavni list«. Lahka prodaja, ker je poceni. Lep stranski zaslužek! Ponudbe na upravo »Zabavni list«, Stražišče pri Kranju. 16 letno deklico vzame v službo uradniška družina. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čedna in zdrava« štev. _1998._ Trgovskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem na triletno učno dobo. Hrana, stanovanje v hiši. — A. Sušnik, železnina, Ljubljana. Avto kleparja in varilca, samostojnega delavca, iščemo za takoj. Ponudbe na naslov: Ta-pred d. d., Zagreb, Ze-ljeznička cesta 4. Sprejmem žensko ki je vajena voditi mlekarno in zna kuhati — takoj kot kompanjonko ali v službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 1973. Beseda samo 50 par 15.000 Din posojila se išče za takoj na varno mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1960. 600.000 Din posojila iščem — dobre obresti in vknjižba na prvo mesto na vrednost nad 2,000 000 Din. Sprejme se tudi hranilna knjižica. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »600000 Din« št. 1825. iemtbe Beseda samo 50 par Fant star 34 let, s 100 tisoč Din gotovine, se želi poročiti s pridnim in por štenim dekletom, starim 23 do 28 let, katera bi imela posestvo. Resne ponudbe pod »Srečna bodočnost« št, 1976. Beseda samo 50 par Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom, Gregoričeva ul. 27 (pri banski palači). Poizvedbe f _______j Beseda samo 50 par Izgubila se je psica ovčarske pasane. Eventuel. podatke prosi: Jeruc — Celovška cesta št. 134. Stanovanja M Beseda samo 50 par Kdor hoče imeti za 50.000 Din (starejša oseba) dosmrtno stanovanje in prav dobro oskrbo, naj pošlje ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro »Dosmrtna oskrba« št. 1909. Stanovanje soba, kuhinja, shramba, drvarnica, vrt — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1977. Stanovanje dvo- ali trisobno, z balkonom — takoj ali s 1. aprilom oddam v Prešernovi 20, Moste. Stanovanje kuhinja in soba, parket, elektrika, vodovod in pralnica, se odda v Zg. Šiški. Vpraša se v briv- 2 dvosob. stanovanji ali celo vilo z vrtom oddam z majem v Kocenovi ulici. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1855. Dve stanovanji eno dvosobno, eno trisobno, takoj ali 1. marca oddam. Zeljarska ul. 11, Kolezija. Dve prazni sobi oddam na Cankarjevem nabrežju 23 II. Velika prazna soba parketirana, s posebnim vhodom se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1972. Beseda samo 50 par Kupim II. brač dobro ohranjen. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Brač« št. 1979. Kai sfe tudi dolžni svojima renomcia? Mole oglase v »Slovenca '! Sprejemajo jih tudi naše podru -niče: v Ljubljani, Miklošičeva 5, v Celju, na Jesenicah, v Mariboru, v Novem mestu, Ptuju in Trbovljah I flrif&lelj perila \TO MlEKIMA Izpadanje las bolečine lasišča temena prhliai srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopel žara steio, prhliai in srbež izginpta če uporabliate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Steklenička 20 Din Proizvaja in razpošilia stara I 1599 u:'anovliena Kaptolska lekarna sv Marije lekarnar Vlatko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20 Ali ste že poravnali naročnino? Zahvala Ob izgubi svojega nenadomestljivega, predobrega soproga, gospoda Ivana Magerla se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so dragemu pokojniku izkazovali pozornost v času njegove bolezni in mi zvesto stali ob strani, ko me je zadelo težko gorje. Zahvaljujem se vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti in sc z govori in s petjem poslovili od njega. Vsem in vsakemu posebej za vse: srčno hvala1 Jesenice, dne 16. februarja 1932. ŽALUJOČA SOPROGA. Beseda samo 50 par Pekarna edina, za štiri večje občine, brez konkurence, na lepi, prometni točki v Savinjski dolini, se da v najem, event. tudi proda. Interesenti naj naslovijo nadaljna vprašanja na upravništvo »Slovenca« pod »Pekarna« št. 1916. Beseda samo 50 par Dražbeni oklic! 24. februarja se proda na sodniji na Vranskem posestvo št. 65, Rezana. . z Prodam žago venecijanko in mlin na vodni pogon, vse v najboljšem stanju. - Zraven stanovanje in ca. 10 johov njiv in travnikov, -Promet velik, lega ugodna v bližini dveh trgov. Naprodaj tudi več gozda v neposredni bližini žage. Vprašanje pod zn. »Dobro obrestovanje« št. 1765 na upravo »Slovenca«. Načelstvo Greinija trgovcev v Ljubljani javlja, da je umrl gospod Lovro Demšar trgovec in član načelstva Dragemu sodelavcu ohranimo časten spomin! V Ljubljani, dne 17. februarja 1932. Načelstvo Gremija trgovcev. ' ''.v. ? * ' • * • ■ - ' * ' 1 ; . , / i Manjše posestvo na bivšem Štajerskem, na deželi, kupim. Ponudbe z natančno navedbo kraja in cene se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Takojšnje nlačilo« štev. 1996. Proda se skupno ali posamezno posestvo treh hiš, v katerih je gostilna, mesarija, pekarija, čevljarska in kleparska delavnica, zraven vodna žaga z lepim vodopadom, ter ca. 130 johov gozda, blizu kolodvora, v bližini treh industrijskih krajev — za zelo nizko ceno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 1935. Hišo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, v Žalcu 100, za nizko ceno proda Fran Kranjc, Sv. Barbara pri Mariboru, ali Valentin Dolinšek, Št. Ilj pri Velenju. Beseda samo 50 par Angleški, češki in nemški kamgarni po zelo nizkih cenah v trgovini O. Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21. Beseda samo 50 par Štedilnik v dobrem stanju, kupim. Naslov pove uprava »SV venca« pod št. 1993. V dopolnilo Valvazorja rabim: 1. Buch, 2. Heft, stran 25 do 32 — tudi zamenjam za druge zvezke. Ponudbe na Droge-rijo Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Srečke delnice, obligacije kupuie Uoriva 'Merkur« Liubliana - Selenburflova ulica 6 II nad^tr Vsakovrstno Jabolka kisla, 2, 3, 4, 5 Din, zaboji 45, 75 kg, prima orehe 5 Din, franko povzetje razpošilja: Postržin, Krško, Slovenija. Šivalni stroj nemške znamke, popolnoma nov, naprodaj za 1800 Din. Miklošičeva 7/IIf, levo, poleg »Depa«. Zelje! Več tisoč kg finega kislega zelja prodamo po 1.70 Din kg. Pogleda in poizve se v Dravljah 51 pri Ljubljani. Ia orehe razpošilja po 4.50 Din kg D. Pačnik, Laško. IlSIi* t*ni»n?e po naivišiib cenab CERNE iuvelit Liubliana, VCollova ulica M. 3. mi Beseda samo 50 par Brivski in damski salon Stane Rakar, Ljubljana, Prešernova ul. 7, se priporoča cenjenemu občinstvu. Postrežba prvovrstna. Odprto tudi ob nedeljah dopoldne. Honi?o#o hrmo oddata naiceneie ▼elctrcovina 2ifa j i -j 1! O ® 2 ^ -c I O 3 '^ss" ; os o !«a. g -o _ N , si on 2 »a Z 63 * ® rš Ca« C iN ra r. —. 61, i £ i© i _ ž« i ~ - 1» ^ .O. - M > 1> c n j; m ) _ li ' > . ^ > CZ - S ~ -»J - to • - C _ tz Q tc • - ~ 0l i -5 5 5 «0 9 - e 'n ^SSe I Dr. Joža Lovrenci?: I« I0<> finali izumrlega napoda Roman iz drugega stoletja pr Kr. Ob tretji dnevni url, ko je vel po dolini še prijeten jutranji hlad, sta šla prokonzula Manlius in Brutus od kohorte do kohorte pripravljene tretje legije in vzpodbujala in navduševala velite in principe in hastate in triarije in konjeniške oddelke. »Po zmago gremo, živela konzula!;- »Tako bomo udarili, da vam nič ne ostanek »Po reki vam pošljemo poročilo!-' »Po reki, po reki!« »Ko boste videli, da krvava teče, vedite, da smo z barbari obračunali!« ;>Pa še glejte, da ujamete kraljevo glavo, ki bo morala z vratu, da maščujemo Lucija Kvinkcija Fla-mininak »Ne, ne, kralja dobite živega v roko, da ga oil-vedemo v Romo in bo v triumfu naša večja slava! »Dobro, pa ga živega privedemo v tabor, da bo videl, kako je predrzno ustavljati se našim legijam! Ko sta dala prokonzula Titu in Gaju Aeliju zadnja navodila, sta potegnila meč in ga dvignila. Znamenje je bilo dano. Tretja legija se je premaknila. Zabobnelo je pod njo, ko je odkorakala proti sotoku Mirne reke in Bra-čane, nad katerim se je dvigalo gradišče Mlum. Šlemi in oklepi in sulice so se zalesketali v solncu, ki je bilo že visoko nad gorami in pomladnje prijazno lilo svojo svetlobo na mlado zelenje v veselje Cereri in Noreji, da se lahko pokažeta naklonj«ni človeškemu rodu... Leglonarji niso mislili na setve, Mars je bil nji- hov bog in da bi bili z njimi, so ga klicali in mu peli pesem. Enos Marmor iuvato — triumpe, triumpe! Enos Marmor iuvato, triumpe! ... Bojevito je odmevala pesem po dolini, odločno in izzivalno, da je je moral biti Mars, bog boja 111 zaščitnik Rome, vesel svojih sinov, ki niso poznali strahu in ne bi popustili, če bi se v vrstah Istrov pojavil sam njihov bog Heso ... * Kralj Epulo je zbral ob vilenici veliko vojsko. 1'rišli so sosedni Liburni, prišli Japidi iz Metula in obmejnih gradišč in prišla je še kraljica Ena s svojimi Karni. Pogum je prevzel vojsko, ko so videli, koliko jih je, in kralj se ni mogel več ustavljati. Odvedcl je vojsko proti Pikventu in jo poleni razvrstil na planoti okoli Mluma. Ko so izsledili Rimljane, je Epulo prigovarjal Eni, naj se vrne, češ, dovolj je, da mu je privedla svoje čete. Tudi velmožje so ji svetovali, naj ne sili v boj. Kraljica se ni dala pregovoriti. Besedo sem dala in držala jo bom. Vsaj Mlum bom branila!« je rekla in ostala. Prekanjeni so bili Rimljani, a Istri še bolj. Njihovi izvidniki so se ko divje mačke po velikih ovinkih priplazili nad rimski tabor in hitreje kakor so šli so sc vrnili in poročali o legiji, ki se pomika po dolini Mirne reke. Epulo ni čakal, da bi jih z Mluma opazil; . zbral je svoje Istre, Liburne in Japidc in četo Kar-1 nov. Večino karnske vojske je pustil v Mliunu kraljici, da bi s Katmelom in drugimi velmožmi branilo gradišče in le tedaj udarila, če bi videla, da v dolini omagujejo in potrebujejo pomoči. Kralj Epulo je prispel z vojsko v dolino. S poglavitno silo je sam ostal v dolini, močne oddelke je pa poslal skozi gozde na obeh bregovih in jim naročil, naj pustijo celo legijo nemoteno do sotočja, potem pa naj ji udarijo v hrbet... »Že gredo, ali jih slišite?« »Tiho in mirno jih počakaimo, da jih ne opozorimo nase in da pridejo kakor v past!« so velmožje mirili vojsko, ki je hotela z bojnim krikom pokazati Rimljanom, da se jih ne straši. Enos Marmor iuvato — triumpe, triumpe! Enos Marmor iuvato, triumpe!... Še je bojevito odmevala legionarska pesem, še odločno in izzivalno, samo ne več tako strnjeno. Legija se je bila razvlekla in se ločila v udarne enote. V presledkih so korakali. Najprej veliti. Kakih sto korakov za njimi so bili hastati in zopet na sto korakov so sledili triariji. Konjenica je hila nekoliko dalje spredaj, da bi preiskala dolino in javila položaj. Ko je pripeketala do sotočja in ugledala pripravljeno vojsko Istrov, je zagnala krik in zatrobila v hitro pomoč. Istri so tudi zarjoveli. Veliti in hastati in triariji so se spustili v dir, da bi prišli še pravočasno in preprečili poraz konjenice, ki so jo sovražniki obkolili. Skrite Epulove čete, ki so oprezovale v lesu in se norčevale iz Rimljanov, ko so korakali mimo, pojoč svojo bojno pesem, so planile iz zasede, udarile za Rimljani in ob sotočju se je začelo krvavo klanje, kakršnega legionarji niso pričakovali. Mirna reka je krvava tekla, a ni je pordečila barbarska kri, kakor so bili svrsti si lahke zmage napovedovali, s svojo krvjo so skalili studene valove ... Za Jugoslovanska Uakarno « Ljubljani: Kare) Cefc. fzduiiitelj: Ivnn nakuvcc. Urednik: Franc Kremžnr. štev, 40. *SLG v c/NECc, dne iS. februarju 1931 Stran 3 99 Prokleti jarem" v Kanadi Obupno pismo slovenskega izseljenca Št. Peter pri Novem mestu, 16. febr. Pred leti so naše najboljšo moči kar trumo* ina zapuščalo domovino pa šle v tujino iskat boljšega in lažjega kruha. Pa mnogi so se varali. Lo malo jih je bilo tako srečnih, da so dobili dobro službo. Mnogo se jih je vrnilo, mnogi pa bi se radi vrnili, pa nimajo niti sredstev za pot v domači kraj. Kakšne so danes tam razmere, naj pove nismo, ki jo te dni došlo iz :>obljubljene dežele Kanade. Glasi se: »Ne morem Vam popisati stanja ubogega delavca v današnjih časih. Jaz sicer Se malo de-trjuj<.' izredno važnost tega vprašanja. Opozarja na nad-produkcijo inteligence. Najboljše bi bilo. da se za enkrat to vprašanje uredi od strani zainte esiranih društev. Kolo jugoslovanskih sester n. pr. bi lahko reševalo vprašanje, kam z našo žensko mladino. Banovina in občine pa naj bi dale podpore. Dr. Pii kmajer pojasni nato postavko za šolo za glasbila V Nemčiji in Češkoslovaškem se pečajo s to obrtjo cele vasi. Staro in mlado sodeluje pri tej domači obrti. To je nova panoga, ki bi se lahko pri nas obnesla in ki bi potem za svoje izdelke lahko imela ogromna tržišča, v |>oštev prihajajo Grčija, Bolgarija, Rumunija in naša d žava. Podatki z ljubljanske carinarnice navajajo, da smo j lani uvozili glasbil za preko 2 milijona Din. V šolo, ki bo priključena srednji tehnični šoli, se je prijavilo 7 gojencev. G. lian predlaga glede na izvajanja g. Go-louha o poklicnih posvetovalnicah, naj se kot nova poziciza vnese znesek 10000 Din kot podpora za organizacijo poklicnih posvetovalnic v Ljubljani in Mariboru. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer poroča o novem položaju, ki je nastal v Velenjn. Banovina naj bi kupila stroje za tretji agregat, ki je potreben za elektrifikacijo. Ti stroji so se doslej dobavljali iz reparacij. Rudnik pa bi vrnil z dobavo toka ba-novinskim podjetjem. Sploh pa bi kazalo, da bi banovina prevzela rudnika Velenje in Zabukovea. Predlaga, naj odbor za finančna vprašanja prouči še to zadevo in sodeluje pri anketi, ki bo popoldne v prisotnosti strokovnih zastopnikov obeh rudni-kov. Razprava o lem vprašanju pa naj bi sc vršila na zadnji seji. Kobila za pel kovačev 81. Jernej, 15. febr. Tukajšnji posestnik J. je te dni prodal svojo, za delo še dokaj dobro ohranjeno kobilo, za celih 5 kovačev. Pridna žival — res že precej v letih — tako sramotno cene prav gotovo ni zaslužila! Govore, da sta ludi v sosednji občini dva posestnika p odala le-pj kravi: eden za 75, drugi pa za 100 Din. — Ni čuda, kmet nima denarja niti za sol, pa mora zato nuditi svoje pridelke in svojo lastnino za tako sramotno ceno! V enem tednu trije mrliči v hiši Sv. Rupert nad Laškim, 1«. febr. Hišo gospodarja Karla Pečnika v Vel. Gra-hovšak župnije Sv. Ruperta nad Laškim jc v zadnjem času obiskala velika nezgoda: zaporedoma »o umrli trije družinski udje: dne 5 februarja je kmalu po predčasnem rojstvu — živel je samo eno uro — zapustil svet nedolžen otročiček; njegova mati, Marija Pečnik, ki je prestala velike bolečine in težave, je v najlepših letih, ravno en teden za otrokom, nenadoma umrla. Zapušča žalujočega moža in štiri nedorastle otročiče, katerih še nobeden ne razume, kaj so izgubili. Pa nesrečo še ni hotelo biti konec: ravno 24 ur po smiti Treznostna akademija , , Na predvečer Treznostnega kongresa, v so-° ,2®: L, m- ob 8 zvečer bo istotam, kjer kongres, v vehki dvorani Uniona, tresrnostna akademija, ki jo priredi naše dijaštvo. Na programu je petje, glasba, govor, deklamacija, prizor. Natančen špo-| red se objavi jutri. Vstopnine ni; pač pa sc hvaležno sprejemajo dobrovoljm prispevki v kritje stroškov. Cenj. občinstvo se prosi, da s Številno udeležbo pokaže svoje simpatije za prepotrebni trez-nostm pokret! Huda je bila zima v Beli Krajini Metlika, 10. febr. Najprej o tej strašni zimi. Mislili smo, da je bila vsaj za 100 let naprej najhujša zima pred tremi leti. Pa bi jo letošnja skoro posekala. lako krasne dneve smo imeli in lako tople da smo menili: z Bogom zima, pa grdo smo se varali. Zgodilo se je kakor je rajni Cepjakov ujec — oni Martin KraSevee, ki je marsikatero bur-kasto pa tudi modro in duhovito povedati znal. ki je do lanskega leta po božakovskih ložah jazbece lovil, a se ravno na lanskega novega leta dan te jage in lega življenja naveličal in stopil na oni svet, _ »a Cepjakov Martin je torej tale pregovor vedel: Ce jazbec na Svečnico, ko prirle pogledat, kaj zima pravi, vidi jasno nebo in ga toplo solnce pogreje, potem se vrne nazaj v jamo in se še bolj globoko zakoplje. Letošnja zima mu jc dala prav. Že so nam zvončki k pomladi pozvanjali, pa se je prevrglo v zimo. Pol met,a snega je padlo, pa kaj to! Da bi le ne bilo tako strupenega mraza! V soboto zjutraj je jtokazalo —25 stopinj Colzija. V nedeljo pa je bilo še hujše. Na najbolj izpostavljeni točki na metliškem gradu je pokazalo ta dan celo —29" Celzija. Sneg jo pel pod nogo ko samo jeklo. Le kdo naj se kam predrzne v tnko divjo zimo. Marsikomu so stala do nevarnosti zmrzla ušesa, kot da si iščejo drugega lastnika. ODOl -Zobna pasto tudi pri največji moči, ki sejo more uporabljati pri čiščenju zob gotovo ne načne zobne litvine. Danes je mraz malo ponehal, vse kaže, da se zima žo umika. Ne mo: emo reči, da je bila ta zima bolj strupena od one I. 1929., ker ona jo veliko preje začela, toda to pa lahko ugotovimo, dn je toplomer pokazal več mraza letos ko ono leto. Pa tudi Kolpa ono leto ni tako j>remrznila kakor sedaj v toh treh dneh. ^ Drzne pustolovščine ljubljanskega pustolovca Ljubljana, 17. februarja. Ljubljanska srajca, 23 letni Peter S., je v svojem življenju uganil in napravil že dokaj lepih »štlkeljcev*, latvin in drugih takih jk> jiarngrafih prepovedanih dejanj, vendar pa si takih pustolovščin, kakršne so sedaj prišlo na dan, doslej še ni dovolil. Vsa stvar se sliši kakor drzno izmišljen pustolovski roman. Peter je na primer v noči na 1. september lani skupno s svojim še mlajšim tovarišem Silvestrom F., kateremu je pravi učitelj v zločinstvu, vlomil v gostilno Nikolaje Žagarjeve v Mostah. Od tam sta odnesla 1122 Din gotovine in pa več zlatnine, tako da je bila Žagarjeva oškodovana za približno 5500 Din. Oba sta najbrž vohala, da ju zasleduje policija in sta teden dni gruntala, kam bi jo pobrisala. Končno je Peter S. dne 8. septembra ukradel svojemu svaku dvoje koles. S tema kolesoma sta se oba zlikovca odj>eljala na Štajersko. Peljala sta so skozi Solčavsko dolino ter se jima je res posrečilo, da sta se pretihotapila v Avstrijo. Na Koroškem Ma kradla kar naprej. Kradla sta tako dolgo, dokler ju niso prijeli. To se je zgodilo v Velikovcu, kjer sta izvršila drzno tatvino. Koro6ki orožniki so oba tatova izročili deželnemu sodišču v Celovcu. To ju jo obsodilo, kakor j>ripo-veduje Peter sam tn kakor pravijo dopisi koroških oblasti, vsakega na šest mesecev ječe. Niti eden niti drugi pa nista bila zadovoljna s to usodo. Zlasti Peter je neprestano grunta), kako bi jo popihal iz zapora. Dodeljen jc bil v kaznilnici jetniški pekarni. Lepe noči — bilo je to prejšnji teden — jc delal Peter v pekarni. Z njim so delali še Irije drugi kaznjenci. Kakor pripoveduje Peter, je bilo enemu ime Mtlller, drugemu pa Trauner, tretjega pa kaznjenci niso marali, ker so sumili, da jih ova-ja vodstvu kaznilnice. Paznik se je vsedel k peči iti gorkota ga je tako prevzela, da je jx>časi zadremal. Peter je uganil: --Sedajle je prilika t« Hitro se je .sporazumel z Mttllerjem in Traunerjem: - Pobegni mo! Samo .tožljiveo ne sme z nami k Peter so je po prstih priplazil k jetniške.mu pazniku in mu izmaknil šop ključev. Vsi trije so lepo odklenili i>ekarno in jo tudi zaklenili, tako dn četrti jetnik in paznik ne bi mogla za njimi. Na dvorišče so begunci prav lahko prišli, težje pa je bilo na pro€to. Zakaj pred vratmi je stala oborožena straža. TJegunci so splezali na strmo streho drvarnice, gospodinje je tudi nanagloma umrl njen oče, 68 letni Blaž Deželak. Dne 2. februarja, na Svečnico sta se šo oba, oče in hči — Blaž in Marija, vesela reševala, ko sta obhajala svoj god. 10 dni pozneje sta že oba istočasno ležala na mrtvaškem odru. Pečnikova hiša je dobra krščanska hiša I Bog naj [>otoIaži preostalega moža, rajnim jxi naj sveti večna luči od tam na hodnik prvega nadstropja, kjer so našli res eno neaamreženo okno. Skozi to okno so po-skakali na tla. Bili so končno v svobodi. Odpravili so se na Miillerjev dom v Celovcu, kjer je Mtiller dal Petru nekaj obleke. S tem se je hotel namreč izkazati hvaležnega, ker mu je Peter pomagal na begu. Oba Korošca sta Petra nagovarjala, naj gre /. njima proti Salzburgu, odkoder naj bi se j>re-tolkli na llolandsko, kjer so pričakovali bogatega polja za svoja tatinska dela. Pred neko gostilno na Gornjem Koroškem so našli motorno kolo. Oba Korošca sta ga za jahala in se poslovila od Petra, ki ga je vleklo domotožje in še kaj drugega v domovino. Peter se je vračal v Jugoslavijo ludi skozi Solčavsko dolino. Tukaj pa so ga že iskali detektivi, ki so bili obzorjem. da se je Peter vrnil v Ljubljano. Peter je v Ljubljani oženjen. V četrtek se je vrnil v Ljubljano, v petek pa so že detektivi vprašali zanj na njegovem domu. Petra pa tedaj ni bilo najti. Zato se je Peter samozavestno javi' v ponedeljek na policiji, češ: . Kaj mi pn hočete?. Seveda so ga takoj prijeli. Na sebi je imel še Mfll-[erjevo obleko, razen hlač in telovnika, ki sta bil." Se jetniška. vendar pa iz takega blaga, dn ga tukaj nista mogla izdati. V preiskavi proti Petru je prišel na dan ves njegov roman zadnjih mesecev O aretaciji Petra bo obveščena (udi celovška policija, ki bo gotovo presenečena, ko bo zvedela, da je bil Peter aretiran v Ljubljani, medtem, ko ga je iskala jjovsod drugod. Peter pa je romal tja, odkoder j« na Koroškem pobegnil, namreč v zapor. Ohradeni samomorilec Ljubljana. 17. februarja. Danes popoldne je do pošte prišepal bled starejši mož, ki ga je vodil drug mož jkx1 pazduho. Bledi mož se je krčevito držal z roko za prsa. Oba sta vstopila na tramvaj ter sta izstopila šele pri bolnišnici, kjer je bledi mož, prosil za sprejem, rekoč, da si je pognal v samomorilnem namenu iz revolverja kroglo v prsa. Takojšnja zdravniška preiskava je res dognala, da ima mož v prsih kroglo in sicer tik nad srcem. Mož je povedal, da si je. pred dobro uro pognal kroglo j>od Rožnikom v prsa ter nato nezavesten obležal. Ko se je vzbudil iz omedlovice in so mu ljudje nudili prvo pomoč, jo presenečen spoznal, da ga je med tem, ko je ležal nezavesten in krvaveč na tleh, nekdo okradel. Vzel mu je denarnico z denarjem, uro in tudi revolver. Tat je izginil neznanokam, ne da bi se brigal dalje za svojo nezavestno žrtev. Samomorilni kandidat, za katerega upajo zdravniki, da mu bodo šo rešili življenje, jo 50 letni K. K., upokojeni sluga okrajnega glavarstva. Vzrok samoumora je življenjska zagrenjenost. Fran Šuklje: Cesar Franc Jožef f. (Dalje. > Nanosled se je car Nikolaj odpovedal nadi tla zaveznika, računal je pa le na to, da bosta Avstrija in Prusija ohranili vsaj dobrohotno nevtra-litetol Varal se je! Pruski kralj, romantično na-rlahnjeni Friderik Viljem IV. se je sicer, srčno udan svojemu svaku Nikolaju, odločil za nevtralnost, Franc Jožef pa se je čimdalje bolj oddaljeval od svojega prijatelja. V pretresljivih besedah mu je car govoril na dušo: - Ali hočeš v istini si prisvojili stvar Turčinov? Apostolski ce-etar, ali ti to dovoljuje tvoja vest? Ako je temu tako, potem bo Rusija sama pod svetim križem sledila svoji sveti usodi. Ako pn misliš svoje sile proti meni združiti s polumosecem, izjavljam, da bodo to očetomorna vojska!-: 3. junija 185-1 odpošlje Franc Jožef nujni poziv, naj Rusija nemudoma izprazni zasedeno Romunijo. Že v jeseni 1853 so bili na južnem Ogrskem zbrani trije armadni voji, 15. maja 1854 je Franc Jožef zaukazal zbrati v Galiciji še štiri ar-madne voje in 22. oktobra 1854, baš v času, ko je zjedinjena francosko-angleška vojna sila zmagovito so borila na Krimskem polotoku, izšlo je povelje od avstrijskega cesarja, da se mobilizira vsa njegova vojska. Kmalu potem, 2. decembra 1854 se je sklenila zavezniška pogodba med Avstrijo in zapadnima velesilama- Kar zdivjal je car Nikolaj, ko je izvedel -.a lo. V sobi, v lciteri je običajno delal, je bilo dvoje Franc Jožefovih daril, soba in podoba av- strijskega vladarja. Takoj ju je dal odstraniti, soho je podaril svojemu — komornemu slugi 1 Ko se mu predstavi uovoimenovani avstrijski poslanik grof Eszterhazy, ga spravi car v zadrego z vprašanjem, katera dva poljska kralja sta bila pač največja tepca? Ni počakal odgovora, sam je odgovoril: Prvi butelj je bil kralj Jan Sobieski, drugi sem jaz. Oba sva rešila habsburško hišo! A še ni bilo dovolj napak v avstrijski vnanji politiki. Rusijo je spremenil iz prijateljice in zaveznice. v smrtno sovražnico, z druge strani pa si nikakor ni pridobil naklonjenosti Angleške in Francoske. Zavezniške jx>godbe se ni držal, ker se z Rusijo vendar ni maral vojskovati. Tako je bila Avstrija najjosle® popolnoma osamljena in osovražena. Se več, imenitni diplomatski sjiosob-fosti ministra grofu C a v o u r j a se je posrečilo, da so velesile navzlic avstrijskemu ugovoru pri-legnile majhno ponižno Sardinijo na pariški mirovni kongres, kjer je modri Cnvour kmalu v razgovor spravil zatiralno postopanje Avstrijcev v severni Italiji. Car Nikolaj ui dočakal sklenitve miru! Dne 2. marca 1855 je odšel v večnost, njegovemu sinu in nasledniku Aleksandru II. je avstrijski cesar poslal sožalno pismo. Francoski odgovor Aleksandrov z dne 17. marca se v slovenskem prevodu glasi (bistveni ta odstavek Aleksandrovega pisma) tako-le: vTi boš tedaj I ali ko razumel, kako so politični dogodki tega leta morali vplivati na njegovo srce — uničili so ga —, kajti mesto da bi v' Tebi dobil prijatelja in zvestega zaveznika, na kojega jc računal in katerega je ljubil kakor lastnega sina. Te je videl zasledovati politično smer, ki Te vedno 'eš mesece in mesece, po prašnih ali blatnih ali zamrznenih cestah, dokler niso prišli do nakazanih jim mest. Zn svojo osebo so šc danes spominjam neke stvari, ki sega nazaj med prve moje spomine. Koncem leta 18o4 smo še stanovali v slari bolnišnici, kjer so takrat moj oče bili bolniški upravitelj s pravico do službenega stanovanja, ln Iu sem videl prvič divizijo avstrijskih huzarjev. Silno so mi imponirali s svojimi rdečimi »čakami in jiostrimi lorbami, visečimi doli do gležnjov. Tudi la konjiča je morala iz Italije doli v Romunijo. Noben strel ni padel, navzlic, temu so izgube bile grozne. Nenavadni napori, okužena voda, slabil hrana — razpasle so se nalezljive kužne bolezni, kolera, legar, griža so imele svojo grozno žetev. In koliko je stala cesarjeva politika v krimski vojski? Državne blagajne prazne, papirni disagio mahoma jxiskočil od 108 na 134, razpisano in izterjano »prostovoljno- narodno posojilo, glaseče se na 500 milijonov srebrnih goldinarjev konvencijske veljave, dejansko jia jo bilo prisilno posojilo in nabralo se ga je celih 611 milijonov, kar je pet let pozneje obstal sam finančni minister Bruck ! O financah cesar nikoli dosti |>ojma ni imol, zalo j ga ni (>reveč molilo, d« ie državno t?ORno«lnn«tvo Pred grioo vnetjem vratu in prehladom varujejo PANFLAVlN oastile Orb breno od Min. soe. politike in narodnega zdravja S. Si. 1400, 0. II. 1032. - vsled nesrečne vnanje politike prišlo v skrajni ' nered, iz katerega ga je toliko let kasneje rešila stoprav finančna politika modrega D u n a j e \v -skega. Pač svarilen zgled onim nerodnežem. ki i se navdušujejo za sistem absolutizma! i ln kaj je Avstrija dobila v zameno za tolik.-žrtve? Neizbrisen srd ruskega soseda! Avstrija je bila premagana leta 1859 in poražena leta 1866 ie zato, ker je Rusija podpirala njene sovražnike. In leta 1870, v francosko-nomški vojski bi si bil Frane Jožef drage vojle na strani Napoleona III poiskal »revanšo za Kraljevi gradeč., da ni Nemčiji hrbet varoval ruski car s svojimi regimenti. Obenem pa sta neuspehe in nerodnosti pol:-like samodržtva le predobro izkoriščala dva skral no nevarna nasprotnika, Italijan grof Ca v o ur i,a pariškem mirovnem kongresu in s paktlranjeiu / Napoleonom, hi pruski poslanik pri nemšken bundu« v Frankobrodu. O to p I. B i sni are k-Sehttnhausen. NI tedaj preveč rečeno, če setn v začetku tega I>oglavja izrekel tezo. da datira avstrijska katastrofa še iz dobe krimske vojske ler da je tako sam Franc Jožef bil oni, kateri je smrtno rano vsekal svoii državi! (Dalje.) L\ub\\ma Odkrile nam zopet „tepi razgled" nad Tivolskim gradom Starejši roti so gotovo še spominja onih časov, ko jo Slov. plan. društvo markiralo |>ola nad Ti voli jem v smeri proti Rožniku in šišenskemu vrhu. Na slovitem križišču, kjer pripeljejo pota od vodohrama, s ceste na Rožnik, od grada Tivolija in s šišenskega vrha, je postavilo tudi tablico ■/, napisom: >K razgledu«, ki so jo ljubljanski Nemci po njih tedanji dovtipnosti prekrstili v »Kraxle vous«. Tudi danes stoji tam tabla M. O. L., ki je lani izvršila vzorno markacijo potov po šišenskem vrhu ter kaže v isto (severno) smer z napisom: »Razgledna pot.: Toda na žalost, razgleda, ki ga tablica obeta ie dolgo, ni več. čeprav se ti noga nehote ustavi ob klopieah in ograji, ki te vabijo, da postaneš. Prav odtod je namreč bil šo pred kakimi 30 leti diven razgled po celi Ljubljani in sicer tudi po južnejšem delu. Ui ga od Beljevue ni več videti. Bilo je zelo prijetno tam v gozdni samoti, nemoten po pridobitvah moderne civilizacije, uživati pogled na glavne in najlepše dele mesta Ljubljane in sicer razmeroma zelo od blizu. Razgled je bil posebno lep v popoldanskih iu večernih urah. Zdi se. da je v mestnem svetu za tujski promet prodrlo spoznanje, da ne kaže Se dalje odlašati z zoj>etiio otvoritvijo ene najlepših prirodnih privlačnosti Ljubljane. To bi vsi, ki želimo našemu mestu, da bi nudilo tujcem kar največ mikavnosti in lepih vtisov, [»ozdravili z velikim zadovoljstvom. Tisti kostanji in borovci, ki itak niso bogve kako vredni, naj se posekajo, goljava pa iss-premeni, kolikor se da. v gozdno jaso, ki nuj bo s travo posejana. Tako bi se obenem vsaj tam, kjer pada svet bolj položno, ustvaril prostor za otroško igrišče, na drugi etrani bi se pa s tem doseglo, . februarja, ko bo predaval g. dr. Rajko Ložar o temi: Uvod v razumevanje umetnin. 0 Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima dne 21. febr. 1032 ob pol 10 dop. redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5, s sledečim dnevnim redom: odobritev zapisnikov, poročilo odbora, poročilo revizorjev, dopolnilne volitve, slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vsaki udeležbi. Lv. predloge članov je treba javiti odboru pismeno tri dni preje. — Odbor. 0 11. simfonični koncert letošnje sezone bo v petek, dne 19. t. m. Med drugim se bo ta večer izvajal prvič v Ravelovi instrumentaciji Musorg-skega ciklus Slike z razstave . Cela skladba nam ilustrira sprehod po slikarski razstavi tako sijajno, da bi je noben čopič ne mogel boljše ilustrirati. Skladatelj se ustavlja pri sledečih slikah: 1. Gmonus. 2. Stari grad. 3. Tuilerias. 4. Bydlo. 5. Zivžav perutnine. 6. Pogovor dveh Zidov. 7. Na živilskem trgu. 8. Katakombe. 0. Divji ples čarovnice. 10. Velika Kievska vrata. Ravelova instru-mcntacija je naravnost genialna in izrablja vsako barvo, vsak efekt, ki ga je zmožen dati moderni instrumentalni korpus. Pri vsem tem se strogo drži originala, v kombinacijah pa je neizčrpno iznajdljiv. Koncert bo v petek, dne 10. t. m. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. P. n. občin- stvo vljudno vabimo, da v velikem številu poseti koncert, ki je po programu brez dvoma eden najlepših koneertov zadnjih sezon. 0 Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek, dne 18. februarja 1032 ob pol 9 zvečer v restavracijskih prostorih Zvezde.'. V ciklu predavanj »Ljudska univerza-pride na vrsto predavanje o aktualnem predmetu »O gospodarskih krizah in o potih iz kriz«. O tem perečem v|>rašanju izpregovori ravnatelj Ljubljanskega velesejina gos|x)c| dr. Milan Dular. Pereče predavanje vzbuja po vsej pravici zasluženo pozornost v naši javnosti, Vstop je brezplačen, gostje so dobrodošli. 0 Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi v društvenem domu, Karunova ulica 14, XI, redni prosvetni večer. Na programu jo predavanje g. Kunaver ja jo skavtizmu.. Predavanje bodo jiojasuje-vale številne skioptične sliko. Začetek toftio ob osmih. — Odbor. 0 Be|okran,iei! V sredo, dne 34. t. lil. bo v restavracijskih prostorih -Zvezde ustanovni občni zbor našega društva »Bela Krajina z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev upravnegi odbora in |iroglednikov. 3. Slučajnosti. Začetek točno ob 8 zvečer. — Vpi Belokronjci, ki žive v Ljubljani, so polivajo, da se občue.ga zbora sigurno udeleže. 0 Mladinski koneert orkestra na orgltae. V nedeljo dne 21. februarja ob 11 se vrši v dvorani kina Ljubljanski dvor (Kolodvorska ulica) mladinski koncert orkestru na onjlioe. Orkester, ki je prvi lo vrste v naši državi, vodi njega ustauovitelj gosp. prof. K. Jeraj. Pri koncertu sodetuie z recitacijami slovenska pisateljica ga. Vidu Jerajeva. Koncert bo ljubljanski mladini pokazal kohko plemenite glasbo je mogoče izvabiti preprostim orglicam. Starši, pošljite svojo deco na koncert, ki ju njej namenjen. Vstopnina le 2.50 Din. Vstopnico v predprodaji v Matični knjigarni (Kongresni trg) in v trafiki Pu-gelj (Miklošičeva cesta). 0 Izkoriščanje brezposelnih. Prejeli smo: Gotovo je, da sta mestni magistrat in pomožna akcija naredila veliko za olajšanje bede brezposelnih. Gotovo jc pa tudi, da so k!i»t> temu brezposelni prisiljeni iskali kakršnegakoli zaslužka, samo da si prislužijo par dinarjev za najpotrebnejše stvari. Ni pa lepo od gotovih lj"di, da izkoriščajo te re-vože. En slučaj pava jam l"kaj: Neki trgovec je najel brezposelnega, da mu seka trva. Dotični je ponudbo sprejel in je sekal dr a ^>d 8 zjutraj do 5 popoldne. Ko je trgovec ob 18 prišel, mu je dal dva kovača s pripombo, da je to dovolj za brezposelnega. Le s težavo se je posrečilo brezposelnemu dobiti 25 Din. Priponi i nianio. da so revežu pri sekanju drv zmrznili vsi prsti na rokah, tako da je za delj časa za v«ako delo nesposoben. 0 Po/ar v eukrarni. Zadnje dni so v Ljubljani zelo pogo>odinje in interesente kurjereje. 13. marca bo predaval g. Kafol o sadjarstvu in imel tudi cepilni tečaj. 19. marca bo ioti predaval o sadjarstvu praktično v sadovnjakih. Vse pri;atelie kmet. izobrazbe vabimo, da se predavanj udeležujejo. Maribor, 17. febr, Dne 23. novembra je bil prod maribu skim okrožnim sunatoin obsojen Ivan Magerl radi raznih vlomov na 8 let robije iu na polletni pridržek po prestani kazni — »kupno u>>ej ua 13-letno izgubo svobode. Magerl je strahova I od marca do konca julija lansko leto vso okolico Maribora in mesto s svojimi več kot drznimi vlomi in tatvinami. Izvršil je nešteto kaznivih dejanj, radi katerih ga je slednjič zadela zaslužena kazojj. V kaznilnici pa se je Mugcrlu vnovič odtajala vest iu p.iznal je še en zločin — cerkveni rop, katerega je izvršil v noči na 0. junija v preteklem lotu v župno cerkev v Stiideniuah pri Poljoanah. Ukradel je iz zaklenjenega taborna kija medeno, močno pozla-čeno monštranco, dva s ebrnu ciborija in dva dragocena prstana. Skupni plen je bil vreden preko 12.000 Din. Ciborija in prstana je Magerl razpefal, ne pove pa, kje in kako, monstraBco pa je zakopal Brezposelni pripravljajo skakalnico Priprave za nedeljske tekme na skakalnici za Botnavskim gradom so se pričele včeraj, ko je poslal zimskosportni podsavez celo čelo brezposelnih, da so z lopatami namelall na skakalno progo svežega snega. Prvotno jo bilo sicer nameravano, da se zagradi ena stran skakalne p oge, ki je najbolj izpostavljena vetru s plotom. Drugi izhod, da sr skakalna proga na debelo zainečc s steptanim snegom pn se je izkazal kot boljši in cenejši. Plast snega, katero so tekom včerajšnjega in današnjega dne čvrsto stoptali, je tako debela, da je do nedelje ne more odtajati niti najhujši jug in žgočo solnce, tako da so skakalno tekme za vse vremenske slučaje zagotovljeno. Žo pred u oditvjjo snei.ne prog«; se je pokazalo, da je skakalnica zelo dobro zgrajena, ker so se posrečili znanemu mariborskemu tekmovalcu Juritscou že preteklo nedeljo krasni skoki v dolžini do 2t> met ov. Sedaj, ko jo jirogu zglajena in steptana, pa so bodo dosegle še sigurno večjo daljave. Treningi mariborskih tekmovalcev v skokih so so žc pričeli in uspehi dokazujejo, da nas bodo gotovo uspešno zastopali v nedeljo. Ker so smn-ki skoki tudi za gledalce nekaj izvanredmiga in zlasti za Maribor novost, je j) iča-kovati v nedeljo naravnost rekordnega obiska za Betnava [~| Avtobusni prom»t ze časa mednarodnih gmuških tekem. Dne 20. februarja: za smučarje iu tekmovalce na startu odidejo avtobusi izpred hotela »Meran ob 7.15, izpred hotela -Orel (za tekmovalce in lunkcijonarje, nastanjene v hotel;h »Orel- in -Zaiiiorc ) ob 7.30 in izpred hotela »Mariborski dvor« ob 7.30. Za publiko začnejo voziti omnibusi z Glavnega trga ob 7.43. Od starta, oz. cilja se pričnejo omnibusi vračati ob 10.30. Dne 21. februarja: Za tckmovalce-skakače in funkcionarje odidejo omnibusi ob 13; za občinstvo za-čneio voziti omnibusi Ii gradu Betnava ob pot 13 i Glavnega trga. Občinstvo se najiroša, da pripravi drobiž in se lahko oskrbi s kartami za po-vratek pri prodajalcu na Glavnem trgu. Cena za enostransko vožnjo znaša Din 3. Istotako oj>ozar-jamo občinstvo, da se bodo dobile vstopnice k skakalnim tekmam že v predprodaii in sicer za ceno Din 8, dočim bo stala vstopnina v nedeljo pri blagajnah skakalnice Din 10 za osebo. □ »Slovenski cikel« v Ljudski univerzi prične v petek, dne 19. novembra in sicer s predavanjem pisatelja in predsednika Ml dega Pen-kluba« prof. Fanceta Vodnika o •vSodobnem umetnostnem iui-zoru«. — V nedeljo doj»oldne se ponovi dr. Varl-ovo predavanje s filmom o tuberkulozi mladostnikov in o sredstvih, kako jih preprečili. — Prireditev je namenjena suno srednješolski ml-dini to,- je brezplačna. Ob tričetrt na 9 je predavanje za deške in ob 10 za dekliške šole. □ Premestitev priljubljenega častnika. Orož-niški poročnik g. Josip Sosič je premeščen iz Ma-rlbo a v Veliko Kikindo Njegov odi od iz Maribora bodo mnogi njegovi prijatelji in znanci težko občutili. Celimo priljubljenemu g. častniku tudi na novem njegovem mestu mnogo sreče v njegovem udejstvovanju. □ Ljudski oder. Drevi ob 20 občni zbor v dvorani Zadružne gospodarske banke. Obvezno za vse člane. Kulturni obzornik DEVETDESETO LEIO »MATICE HRVATSKE« Deseti dan februarja .je poteklo 90 let, ko (k> hrvatski rodoljubi v največji borbi za pravice svojega jezika — dali svoji kulturni instituciji -Matici ti vatski (takrat imenovani Ilirska .) življenje. Inicijatorja sta bila Ljudevit Gaj in grof Janko Draškovič; poslednji je na dan ustanovitve takolo izpovedal cilj ustanove: Nauk i književnost u našem narodnom jeziku širiti i dati priliko našoj mladeži, da se domorodno izobrazi.. Prva knjiga, ki jo je MI izdala, je bil Gunduličev •Osman . Tej pa je sledila dolga v. sta del vseh domačih pisateljev in prevodov iz ostale slovanske književnosti, tudi slovenske. MI (ki je leta 1871 prejela namesto ilirskega hrvatsko iine) je gojila glasbeno in slikarsko umetnost, izdajala narodne brv. pesmi, popularizirala p.irodne vede za široke sloje, seznanjala Hrvate s svojo zemljo, zgodovino in etnografijo.. »Matica Hrvatska- je imela največje kulturno poslanstvo v pi eteklih decenijih med Hrvati, a šo danes je to njihova vodilna književna ustanova. Ob 50 letnici le ustanove -ta velika Hrvata T. Smičiklas in Fr. Markovi'' napi.-ala spominsko knjigo truda in dela Mil skr/zi 50 let, a za 90. letnico (kakor poroča dr. I. Esih v Obzoru«) misli njen odbor na inicijativo tajnika dr. Kr. Jelašiča izdati voč knjig: 1. Novejšo zgodovino brv. književnosti v redakciji dr. L j. M a -rakovi č a. To bo prva zaokrožena in moderno pisana knjiga hrv. književnosti 19. in 20. stoletja, predvsem z estetsko kritičnega stališča. Pisalo bo več strokovnjakov. — 2. Zgodovino M H (no le njen postanek in razvoj, temveč tudi sintetičen pregled vseh književnih, umetn. in poučnih prav-eev) bo napisni dr. Fr. Jelašič. -- 3. Zbornik M H bo uredil dr. L j. K ara man; ta bo vseboval poglavja o umetnosti Hrvatov od pra-začetkov do 20. stoletja. In končno je §c na t>n> gramu Antologija hrv pesništva in na- | tečaj za najboljši roman iz časa rojstva »Matice Iliiske«. —b— » »BESEDA« O SODOBNIH VPRAŠANJIH. I. letnik, št 2. V drugi številki novega lista (mesečnik) -Beseda« priobčuje na prvem mestu Stanko C a j n k a r razborit članek (ki se bo še nadaljevali o mladinskem gibanju in modernem času. Naglasa zlasti, kaj je prav za prav mladinsko gibanje, poudarja razlike med »mladimi" in »starimi«: vendar se zdi. da hoče »stare« kar ubiti, da jim ne prizna nobene vrline, kar pa vendar ni res. Zlasti se obregne ob zunanjost starih, češ, da je bilo vse le videz, bodisi v vzgoji, v socialnem redu ali v verskem življenju. Mislim pa. da katoličani nikakor niso bili v prejšnji (in tudi stari v sedanji) dobi tako slabi, da ne bi na notranjost, na globino človeškega življenja ničesar ali vsaj tako malo dali. Kristusov nauk je vedno isti in da b? ga »stari« tako materialno vzeli, kot to slika Cajnkar, ne morem verjeti. Vsekakor pa ie važno dejstvo, da se jc vprav sedaj treba ogledali po novih vodilih, ker so z nastopom novega časa nastopila tndi nova vpra-šanja, ki jih je treba rešiti in rešil jih bo le (notranje) mladi rod. — Sicer so bistvenosti mladinskega gibanja že davno postavljene, značilno je le poudarjanje teh bistvenosti, ki so se, kakor se zdi, že skoro pozabile. Miško Kranjec rešuie problem delavske ktillure s posebnim ozirom na književnost, češ, da Slovenci te vrste kulture še nimamo (in zares še nimamo knjige, ki bi pokazala našega človeka v vsem njegovem bistvnl. Kakor se je nekoč trudilo plemstvo, pozneje meščanstvo, tako je zdaj vrsta na delavstvu, da "stvari svoi čas, svojo kulturo, ko vendar £• tako dolgo trpi. Poišče naj samega sebe v vsej svoji notranjosti, odkritosrčnosti, poda naj samega sebe v slabostih in lepotah, težkočah in dobrinah, ne pa samo v zunanjostih, zgoli ztfodbar-stvu, ki so in fa prav za orav le nekak okvir, v katerega na| umetnik dahne dušo, bistvo človeka. Do te resničnosti pa ie pri delavcu in sploh človeku mogoče priti šele preko sooznanja svetov- nega reda, da je človek nujno tak kot jc in se mora nekako vdati v to misel. Drugo pa je, da se človek zživi v domačnosti in odpočije od silnega ukaza časa. Tako proglaša Miško Kranjec nekak ekspresionistični realizem, ki naj bi zajel človeštvo v kolektivni obliki. Zelo aktualen razgovor Rešite naše duše« je napisal Tomaž F u r 1 a n. V njem govori o revoluciji duhov, ki so in še pretresajo svet. Poda razne vidike. Končno pa reši vprašanje po noti, ki jo je zamislil največji revolucijonar, kar jih je kdaj živelo na svetu in ta pot pelje preko vseh človeških zamisli o redu do tistega končnega cilja, kjer naj bi bil človek kot posameznik in kot socialno bitje v soglasju s svetom. Sledi še izvleček (V, P.) zanimive Carlo Sfor-zovc knjige: Europaische Diktaturen. Diktatura ni najboljši sistem, ker koncem koncev diktator postane nekako sebičen, plašljiv in tako zadobi diktatura svoj slabi pomen Navaja evropske diktature: Italija, Madžarska, Poljska Turška (ki se mu zdi najbolj posrečena), Španska, Ruska in Nemčija. Vmes je še nekaj manjših. — Vedeti pa je treba, da ni toliko zavisno od jpblike vlade, da glavna teža visi na vladanju samem. — V Pregledih najdemo zanimivosti: Stranke v Franciji (P. V.), Nemci in Balkan tP. V.), Kako je v tovarnah (J. Rozman) in Osebnost (L. J.). — Pojasnilo. V pogodbi med založbama Iler-der A Co. G. m. b. H., Freiburg im Breisgau ter Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani radi avtorskih |>ravic za slovenski prevod knjige Peter L i |> po rt S. J.: Od duše do duše (prevedla Dora Vodnik), ki jc nedavno izšla v Leposlovni knjižnici Jugoslovanske knjiga ne, je založnica originala zahtevala, da se v slovenski izdaji navede izvor knjigo. Pomotoma je pri natisu ta opomba izoslnla in v sporazumu z založnico nem-Skega izvirnika objavljamo na tem mestu, da se glasi nemški naslov knjige: Von So o le zu S e e 1 o , B r i e f o a u g u t e M e n s c h e n , von Peter L i i> j> e r l S. J. —- Izšla je v založbi Herder iV Co., G. m. b. II., Frefburp im Breisgau. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. v gozdovih mod postajam 1 Bistrica ln Poljeane. Po priznanju je sp emljala Magerla letošnjo jesen j>o-s-obna sodna komisija v gozdove, kjer je nionštran-eo zakopal in pO dolgotrajnem isk nju so jo našli ter je bila vrnjena cerkvi v Studenlcah. Magerl pa se jo radi te tatvine zagovarjal danes vnovič prod in».iborskim senatom, Pripeljali so ga močno zastraženega iz kaznilnice na razpravo, že pred preiskovalnim sodnikom je tatvino priznal, poleg tega pa še vlom, katerega .je. izvršil istotako junija meseca v mrtvašnico pokopališča v Studencih pri Ma-ribo u. Zanimiv je plen, ki .so jo zdel Magerl u vreden tatvino. Iz mrtvašnice je odnesel niklast« škropilnico z;i blagoslovljeno vodo in dva pasova za »puščanje rakov v grobove. Tudi pred senatom jo obe tatvini priznal. Poleg žo prej odmerjene kazni je prejel za ce kveni roj> in vlom v mrtvašnico še eno leto robi jo ter bo celotno znašala njegova zaporna kazen 14 let robije. □ Občni zbor Avtomobilskega kluba, sekcija Maribor, se vrši v uedebo 21 t. m. pri »Orlu;. □ Iz pohorskih žametov v bolnišnico. V včerajšnjem Slovencu smo poročali o tragičnih blodnjah mlade smučarke Ivanke Vidmarieve v j pohorskih zametih. Sinoči so morali mladenko prepeljati i/ Ruš v mariborsko bolnišnico, da ji jio-skusijo rešiti v silnem mrazu odmrle ude. Obstoja ujKinje, da bo revica, Katere usoda je zbudila obče sočutje, v kratkem okrevala. P V vrelo juho z obrazom. Nenavadna in huda nezgoda je zadela včeraj 9-leluega učenca osnovno šole Francu Meglica iz Košakov. Pri štedilniku, na ; kate.em jc vrela juiui v loncu, »e je fantu zdrsnilo, • pri padcu je udaril po loncu iu vrela tekočina sc mu jo prelila preko obraza. Zadobi I je zelo hude iu sila bolečo upekliue po obrazu ter .su ga jtropc-1 ju li z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. □ Pri tliužnici ob prste. V Račah se je težko ponesrečil strojni pomožni delavec, 11-letni Iva« Plečko. Stružnica mu je odrezala dva prsta leve roko. Prepeljan jo bil v bolnišnico. □ Nesrečo pri smučanju sc letos izredno množijo. Gredo večinoma ua račun šts no rutini, a-nib smučarjev-začetnikov, ki |>ozabijo na potrebno previdnost. Pod vznožjem Pohorja se je včeraj ponesrečil 34 letni premikač «lrž. železnice Joško Sibenik. Padel je lako nesrečno, da si jc zlomil levo roko tor so zd avi sedaj v bolnišnici. □ Majski hrošči v februarskem mrazu. Čudnega gosta, ki so je pojavil sredi najhujšega februarskega mraza, nam je prinesel včeraj v uredništvo znani mariborski težkoatlet g. Joško Vidic. Na Poti rež u jo pobral v snegu živega majskega hrošča, ki .-<■ je očivhltto prevaril v svojih računih ter so izkobacal malo prezgodaj na svetla □ Licitacija blajta 11» carinarnici. V petek, dne 19. februarja se vrši na mariborski glavni carinarnici licitacija riznovrslnega t govskega blaga. Pričclek licitacije ob 8 dopoldne. □ Blaga srca... Za ubogo 82 letno starko ie darovala neimenovana dobrotnica 50 Din, druga neimenovana dobrotnica pa je darovala moko, sladkor iu zabelo. Prav prisrčna hvala! □Ura se je uašla v Trubarjevi ulici; dobi se v upravi našega lista na Koroški cesti L □ V snegu si je postlal včeraj popoldne neki pijanec v Tomšičevem drevoredu. Pasanti so opozorili stražnika, da leži neki možakar negibno oh poti ter je najbrže obležal radi slabosti. Stražnik se je prepričal, da izvira slabost od preobilega alkohola. S težavo je prebudil mirno v mehkem snegu smrčečega ter ga spravil v zapore pri Grafu. Izkazalo se je kasneje, da je to neki posestnik od Sv. Jakoba, ki se je tako nasrkal vina, da so mu nenadoma na potu domov odpovedale noge icr je zaspal v snegu. □ Tatovi koles na delu. Očividno se je pojavila v mestu organizirana tolpa kolesarskih tatov, ker je izginilo v dobi od 20. januarja do danes nič manj kakor 14 koles. Policija poziva vse lastnike koles, da pazijo na svojo imovino in da v slučaju tatvine nemudoma prijavijo isto z navedbo raznih sumljivih okolnosti, da se posreči predrzne tatune izslediti. □ Mesec dni za poštno tatvino. Pred sodnikom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj zanimiva razprava proti priložnostnemu pi-sinonoši Jakobu Jurgecu iz Gruškovca, kateremu j očita obtožnica utajo, ker si je dne 2. decembra preteklega leta prisvojil vrednostni paket, naslovljen na pošto Sv Miklavž v vrednosti Din 10.000. — Obdolženca je j>oslal pogodbeni jioštar, trgovec Anton Golenko na postajo Pavlovce, da prejme pošto za Sv Miklavž. Jurgec jc pošto res prejel, toda nesel je ni k Miklavžu, pač pa je paket odprl ler odšel z denarjem proti Ormožu, kjer si je najprej kupi! zimsko suknjo, dva sviterja, perilo iu uro z verižico, nato pa se je podal v gostilne ter si ga pošteno privoščil. V gostilni sla ga dobila šc istega dne poštar, kateremu je postalo sumljivo, da Jurgeca ni od nikoder ter ga je zasledoval z orožnikom. Našli so pri njem še večino utajene vsote ter je bila tako skoro vsa škoda jiokrita. Osumljenec se je pred sodnikom zagovarjal, da je bil popolnoma pijan ter ni vedel, kaj dela, toda njegovo postopanje je dokazalo nasprotno. Obsojen je bil, ujioštevajoč razne okoliščine, samo na en mesec zapora. Ptnt Pomožna akcija Radi hude gospodarske krize in pomanjkanja zaslužka je uvedlo tukajšnjo okrajno načelstvo pomožno akcijo za siromašn-s sloje celega okraja. Pri tem pridejo v poštev " ^t&utfrun j* * ritvn ta <«/ «<■ V '<• 00^ 15.000 £>in . fltct jc t- l:>1Ur Jx^Criniiu?' i(ft/w' irttvccon*« nafiHej- Sl 0ul ^ f '' Kofedfir četrtek, 18. februarja: Simeon, 5kot mufienec; i lnvijan. IVouf grobovi + Pri Sv. Kmi ob Sotli je umrl daleč okrog znani in spoštovani posestnik g. V os t ne r Franc. Rajni je bil dolgo vrsto Icl prvi občinski svetovalec. načelnik krajnega šolskega sveta, odbornik hranilnice iu posojilnice in načelnik Konsmrtnega društva. Njegov pogreb, katerega se jc kljub silnemu mrazu udeležilo veliko število njegovih znancev in prijateljev, je pokazal, kako je bil pokojni spoštovati iu priljubljen. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli Upokojen je bivši narednik 28. pešpolka Mile Grubor k jc bil I. aprila 11)28 odpuščen iz stalnega kadra radi telesne na»p,sobnosli. Polej let. ki Jih jc odslužil v vojski, ho mu prišteje št 10 zu pokojnino vračunljivih Id. — Iz vojaške službe. V nižji tečaj pehotne častniške šolo so odrejeni i/, pehoto kap. 1. razr. l.judovil Pogačur; kapetani 11. razr. Rudolf Miirn, Anton Oiriček in Vladimir Sobek; poročniki Savo Raietu, Mirko Božič, Josip Riiavee, (iajetim Paul in Dragan Božič ti r iz zrakoplovslva poročnik .Mili voj supina. V nižji tečaj z:i topniške častnike pa sap. II. razr. Franjo (iolob ler poročniki Franjo 1'Uhiir, Iloško Riišcta. Zvonimir Bohte, Dalibor buinbcr iu Slavko Andrc. Ostale vesti — Vremensko porečilo (17. februar). Bislrica-Boli. je/cro — I, jasno, snega 45 cm. — Blcd-jezero —5, oblačno, snega 40 cm, Brežice —0, snega 20 cm. — Celje —5, oblačno, snega 25 cm. — Dra-vograd-Meža —12, oblačno, snega 15 cm. — Jese niče — t. jasno, snega 45 cm. — Kamnik —5, jasno, snega 15 cm. — Kranjska gora —13, jasno, snega 55 cm. — Kočevje —3, oblačno, snega 34 cm. Kotoriba —5. jasno, snega 14 cm. — Ljubljana gl. kol. —6, jasno, snega 19 cm. — Ljutomer —5, oblačno, snega 10 cm. — Maribor gl. kol. —4, oblačno, snega 15 cm. — Novo mesto —3, oblačno, snega 35 cm. — St. Janž na Dol. — |, oblačno, snega 34 cm. — Tržič —4. jasno, snega 42 cm. — Rakek —3, jasno, snega 25 cm. — Kakšno nalogo napiše današnji šolar. V drugem razredu neke osnovne šole so dobili šolarji za domačo nalogo suov: »Ce bi bil bogat . Na razne načine so spisali učenci nalogo. Nekateri so si želeli kupiti lepe hiše, konje, smuči, obleko itd. Mali Poldi, sin kočarja, je pa napisal: Ce bi bil bogat, dal bi očetu denar, da plača davke, rešil njega in mater skrbi in ostala bi nam edina prešička. kaiera je zarubil davčni izterjvealec.« Ali preživlja tak otrok mladostno dobo? Ne, zanj je življenje že v devetem lelu starosti polno skrbi. — Kmetijski pouk po radiu v drugi polovici februarja. V četrtek, dne 18. Iebruarja I. I. ob 18 popoldne nadaljuje živinorejski nadzornik g. Martin Zupauc predavanje o predmetu: Naša "domača prašičereja in nasveti za njeno zboljšanje. Govoril bo v prvi vrsti o primernem krmljenju prašičev. V nedeljo, iliie 21. Iebruarja ob 8 zjutraj predava tajnik g. Kafol o oskrbi sadnega drevja s posebnim ozirom na gnojenje in zatiranje škodljivcev pred pomladjo. V četrtek, dne 25. februarja ob 18 popoldne predava g. ing. Zupanič o vinarstvu in sicer o temi: Vinska kriza in naše vinogradništvo. V nedeljo, dne 28. Iebruarja ob 8 zjutraj predava g. ing. Viktor Novak o gozdarstvu in sicer o sečnji. — Razpisana služba okr. sanitetnega referenta. Na osnovi § 43 zakona o zdravnikih in na podlagi pooblastila ministrstva za soe. pol. in nar. zdravje z dne 20. jan. 1932, S. št. 875, razpisuje kr. banska uprava dravske banovine, pri okr. načelniku v Kočevju službo okr. sanitetnega referenta. Prosilci za to tnesto morajo izpolnjevali splošne pogoje iz §S 3 in t zakona o uradnikih za sprejem v državno službo in imeti strokovno kvalifikacijo, ki jih usposablja za javuo zdravstveno službo. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostnimi kolkovaniini prilogami je vložili najkasneje do 29. februarja pri kr. baneki upravi v Ljubljani. — Žalostna usoda 6 letnega dečka. V Zagreb je dospel 0 letni deček Nikolaj Cerovac, rojen v Sirtnici in tja pristojen. Muli Nikolaj je prispel v spremstvu delavca Vice Galiča iz Gorice. Nikolajevi starši, ki so živeli v mestu Daire na Francoskem, so nenadoma umrli, tako da je deček ostal sam n,i svetu. Znanci in prijatelji njegovih staršev so zbrali potreben denar, da bi deček lahko potoval v svoj rojstni kraj, kjer baje žive njegovi sorodniki. Nikolaja so izročili Viri Galiču, ki je tudi potoval domov. Galič je dobil od izseljeniškega komisarja v Parizu vse listine dečkovih slaršsv in bi moral malega dečka izročiti njegovim sorodnikom v- Strmin. Ko je Galič skupno z dečkom dopotoval v Zagreb, je nenadoma znorel. Začel je na ulici kričati in bolel na vsak način splezati na streho nekega avtobusa. Spravili so ga na policijo, kjer jo zdravnik ugotovil, da se mu je. zmešalo. Oddali so ga na opazovalni oddelek. Mali Nikolaj je bil čez noč nu policiji, drugI dan so ga pa izročili društvu zn zaščito mladine. Nu sina je streljal. Sili uglednega ekonoma iz Srbobrana Savn Tulorov so je te dni podal nn pristavo k svojemu slricu. Ker je moral iti mimo pristavo svojega očeta, se je Sava najprej oglasil pri očetu. Med očetom in sinom vlada hudo sovraštvo zaradi delitve posestvu. Ko je stari Tulorov zagledal sina, jc snel puško in dvakrat ustrelil na sina. strela sta sinu hudo ranila obe nogi. Savo so prenesli v bolnjinico, očeta so pa aretirali. — Potre* v Zlatarju, Pretoki o nedeljo zjutraj jo prebivalce Zlatarja J« okolico zbudil hud potres, ki jo povzročil precejšnjo paniko. Ob oetrt na ti se ju začulo podaemsko bobnenje, sledila sta dva močna suuko v horizontalni smeri. Vse hiše so se zamajale in šipe so saivenketale. Potres ni povzročil posebne Škode, Porušilo se je par dimnikov in nekaj opeke je vrglu * streli na tla. — V vlaku umrl, V zagrebškem vlaku, ki je v ponedeljek zjutraj pripeljal v Ogijek, so našli v nekom kupoju mrtvega potnika. Policija je u»olo-vila, da gre za 38 letnegft Mirku fcerala iz Osijeka. /.eral je bjl v Zagrebu operiran na goltancu, vračal ne je domov, po ga jo med potjo zadela kap. — Zopej velik po*ar v Karlovcu Ni še končana preiskava mudi požarne katastrofe v tovarni /a parkete v Karlove«, že je pretekli 'torek postala žrtev požara druga tovarna. Okrog petih zjutraj je zapazil nočni čuvaj tovarne za zaboje, ki se nahaja v bližini pogorele parketne tovarne, da je v tovarni izbruhnil ogenj. Pričel je klicati na ik>-moč. Ker v bližini ni bilo nikogar, je skušal sani pogasiti ogenj. To se mu pa ni posrečilo. Ogenj se je hitro širil in ko je priila pomoč, je bila /c vsa tovarna v plamenih. Zgorela je vsa tovarna / opravo vred. Zaradi silnega mraza je zamrznila voda, tako da je bilo gašenje silno otežkočeno. dltodo cenijo na 1 milijon 'ijnsrjev, jc pa krita z zavarovalnino, s lem da uporabljalo NI VE A CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in no poslane hrapava. Nadrgnile Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počilek temeljilo z Nivea-Creme. Tkanine postanejo t lem mladostno napele, koža pa močna in prožna. Veter m slabo vre.rie ji ne morejo več škodili. Na Irgni g pa »udi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roko z Ni/ea-Oem«. Ta krema namreč n<3 zapusti nlkak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi lako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami Najviiji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—2*S.oo Juflosi. P. Beiarsdort i Co. ti. s. o. j., Marjbor Strašno dejan*e blazne matere Mati zaklala lastno dete - Prerezala mu ie žile na rokah ler mu zasaiita noi v srce - Vsa okolica pod vi som strašnega dejan a — Za osveieuje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef« gren-čice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josef« voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce iu jjovzroči tako splošno doh''r počutek in jasno glavo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 13 od 17. rebrnima je objavljen Zakon o zadrugah državnih uslužbencev«, dalje /Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem civilne hiše Nj. Vel. kralja, glavno kontrole, državnega •svetil in piaarne kraljevskih redov, »Uredb« o velikosti nagrade dnevničarjem v resorlu ministrstva zu prosveloi, »Podaljšava začasnega trgovinskega aranžniana t Romunijo , »Popravek k zakonu o gozdih . Razglas — navodila /a čiščenj« in razkuži vanjo hlevov, staj in predmetov, ki so jirišli v dol ko z bolnimi aH sumljivimi živalmi ob živalskih kužnih boleznih in za neškodljivo odpravljanje živalskih trupel« in ,Objavo o pobiranju občinskih trošarin v letu 19H2c. — Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov > Ljubljani »Opcsi« ima svoj V. občni zbor v nedeljo 21. februarja ob 9 dopoldne v pro-storili Zveze društev privatnih nameščencev, Delavska zborn ion, vogelni vhod, IJ. uadstrojije. Z ozirom na važnost dnevnega reda in poročila funkcionarjev organizacije, so vsi člani vabljeni, da se sigurno udeleže zbora. Obenem so vabljeni tudi \si absolventi elektrotehnične in strojne delovedske šo>. ki še niso člani — posebnih vabil ne bomo razpošiljali — da se tako prepričajo o potrebi organizacije, ki zasiopa vse absolvente leh šol brez izjeme iu ščiti njih interese. Ojtozarjamo tudi vse bri •zposehio tovariše, da se zbora sigurno udeleži* radi tega, da so pomenimo o zaposlitvah absolventov imenovanih dveh šol. — Redni sestanki član. stva organizacije so vsuk četrtek od 18—20 v istem lokalu, kjer posluje tudi organizacijska strokovna knjižnica. — Molitev za Rusijo k sv. Tereziji Deteta Jezusa je izdalo ACM na lepih novih podobicah sv. 1 erezike. Dobivajo se v pisarni ACM (Napoleonov trg 1) in v prodaialni KTD (Ničman). — Za pospeševanje bcatiiikacije škota Slotnška jc ACM izdalo (Podobice Žalostne M. B. |io sliki, ki jo je imel škof Slomšek nad svojo posteljo in imel do nje |iosebno zaupanje; na podobicah so natisnjeni jiodatki o Slonilkovem življenju in o /adevi njegove beatifikacije. Dobivajo se v pisarni ACM (Napoleonov trg 1) in v prodajalni KTD (Ničman). — Bradač Fr. — Slovar tujk. Založila lugoslo-vanska knjigarna v Ljubljani, 1929. Str. 174, cena Diu 40. v platno vezan Din 50. V znani in pri-Ijubljeni zbirki žepnih učbenikov in slovarjev, ki ii izdaja Jugoslovanska knjigarna, je izšel tudi slovar tujk, ki smo ga že dolgo pogrešali, kajti bil je neobhodno in nujno potreben. Današnje časopisje, poučne knjige itd. uporabljajo vedno pogosteje tujke, ki jih večkrat niti izobraženec, čc ni študiral ravno latinskih šol pri najboljši volji ne more vseh razumeti. Moderna tehnika, zdravilstvo in sploh vse znanosti se poslužujejo tujk v vedno večji ineri, kar je r>ogosto naravnost neizogibno, ker za ;>ovsem točno označevanje raznih jiojmov niti večji narodi s starejšo kulturo nimajo dccela točnih izrazov. Olede na to potrebuje dober slovar tujk danes že skoro vsak človek, ki bere liste in knjige. Izrazi so navedeni tako, kot . se v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, pri vsaki je pa pripisano iz katerega jezika izhajajo, zato jc popolnoma pregleden in praktično izredno uporabljiv. Ker je .oblika jako priročna, vezava pa trpežna, smo prepričani, da bo z največjim veseljem in zadovoljstvom posegel po njem vsak izobraženec in preprost človek! — Čudovit učinek čiščenja zob z Odol pasto je dobro znan. Med tem, ko druga ustna in zobna j čistilna sredstva, kolikor pridejo sploh v poštev, : le trenutno za čnsa čiščenja delujejo, učinkuje Odol več ur po tipcmii. Vsled trajnega delovanja, se prepreči oziroma odstrani vsa gniloba v ustih. — Za grgranje pri bolečinah v vratu, za bolečine pomirjajoča masiranja in obkladke, vzemite staro in preizkušeno sredstvo in kozmetikum — i Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Hvaležni bodete. Poskusna steklenica 6 Din. dvojna steklenica Din 9 povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnariu Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina. — Čebelarji! Cenik s slikami, ki izide v kratkem, Vam pošlje na zahtevo brezplačno in poštnine j>rosto »Društvena čebelama« (oddelek Čebelarskega društva) v Ljubljani, Vošnjakova 4. Velika izbira panjev, satnic in orodja. Nizke cene. Ce kupujete pri nas, pripomorete k povzdigi in } napredku čebelarstva. Slovenska Bistrica, 17. februarja. Pragersko iu vsa širna okolica je pod vtisom strašnega, skoraj nepojmljivega dejani«, ki se. jo pripetilo 10. februarja v vdi potnika Vzajemne zavarovalnice Gcspodariča in katerega je izvršila Gos|>odsričBva mlada soproga Ana in ki skoraj zveni neverjetno ter je po svoiih akulnostib in motivih edinole mogočo kol posledica strašnega in usodnega napada blaznosti, ki je zbegalo nrsj-c-no ženo ler jo primoralo, da je zas-udila nož v srce svojemu trimesečnemu otroku in ga umorila kot žrtev neke nepojmljive notranje sile. Zakonca Gospodaric živita n« Pragersketn v dobrih razmerah v svoji vili. Poročeno sla «1 lela 1929 ter sta imela dve hčerki, dvoletno Marijo In šele Iri meseca staro Slnvlco. Zakonsko sre.o Jo kalila le moževa ugotovitev, katero je napravil pred daljŠMil časom, do mu je žena čestokrat iStidpo zmešana, kakor da bi no bil« pri pravi pameti. Vendar ji ni tega sum nikoli pokazal, ker Je menil, da bo lo prešlo samo od sebe, ker se blaznost nikoli ni izražala v večjem obsegu. 15. februarju jo odpotoval mož pn službenih potih. Ko se jo zjulroj naslednjega dim vrnil dn-mov. ga je sprejela žena v svečani obleki ter mu povedala, da je nioralu otroka umoriti kot žrtev, ker ji je tako velevala neka notranja sila. Mož jo mislil, da se soproga šali. a ko ga je peljala v sabo ter mu pokazalo deto mrlvo na odru mod cvntje.ni, se jo zavedel .strašne resnice ter se zgrudil. Ko se je osvestil, je jioklicnl zdravnika, toda ta jo mogel le ugotoviti, da jo dote žo več ur mrtvo, da ima prerezane žile na rokah ter prehodeno srce. Zdravnik jo nalo obvestil takoj orožniško postajo, nakur so orožniki nesrečno blatnloo aretirali. Orožniki so ženo zaslišali in naravnost strHŠno In neverjetno .so podrobnosti, kalero je blaznica popolnoma mirno in točno pripovedovala: Že ko jc bila nc«eča Jo začutila v svoji nolra-njosti neko silo, ki ji jo ueprefitano velevala, da Celic rt Gcspodinfeka nadaljevalna iola priredi v nedeljo 21. t. m. ob 3 popoldne na šolskem odru de;ke okoliške šole dramatično bajko ''Izgubljeni raj«. Režijo vodi (j. Viziak. Igrajo gojetike gospodinjske šole. Ker bo zelo lepa sccnerija in bo imel vsakdo za mat denar lep užitek, vabimo prijatelje mladine na lo prireditev, katere čisti dobiček je liamenjei za gosr-odinjsko nadaljevalno šolo. O Smatra kosa. V Gaberju, Mariborska cesta št. 25 je umrla v visoki starosti 72 let vdova Terezija Farinikova jto daljši bolezni. Duši pokojnice večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa našo iskreno sožalie. Zimsko-sportni odsek SK Olimpa Celje-Gaberje priredi v nedeljo 21. t. m. ob pol 10 dopoldne klubsko smučarsko tekmo na 12 km. Start in cilj pri gostilni Jugoslovanu v Oabcrju. Razpisana so tri darila za člane in dvoje za tekmovalce izven konkurence. Tcl-muje lahko vsak verificiran član 'ZSS. Žrebanje bo eno uro pred pričetkom 'ekir.e pri Jugoslovanu. Priiavnina znaša 10 Din. & Občni zbori. Redni letni občni zbor pevskega društva Oljke se vrši v soboto 20. t. m. ob 8 rvečer v gos'ilniških prostorih hotela Hubertus v Gosposki ulici z običajnim dnevnim redom. — Drž. krajevna zaščita dece in mladine ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 25. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma. — Obrtna zadruga sedlarjev, tapetarjev in sorodnih strok ima svoj redni let"i občni zbor v nedeljo 28. I. m. ob 8 dopoldne v društvenem lokalu hotela Pri pošti. & Avtobusni promet. Z ozirom na objavljeno ukinitev dopoldanskih vlakov proli Mariboru in proti Zid. mostu nastane na progah Celje—Št. Jurij in Celje—Laško nujna potreba, da se popravi, oziroma izpolni vozni red Celjski mestni avtobus bo s tistim dnem, ko izpadeta omenjena vlaka, poskrbel za zadoiitno zvezo s Celjem in je tozadevna prošnja že predložena kr. banski upravi. Natančen vozni red bo jutri objavljen v časopisih in pribit na vseh prizadetih posfajah. — Mestni avtobus. Šoštanj ♦♦MMtM«tHH»tMM«MMIM<>»mM>W»MIIH Fotoamaterji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi otoodd. Jugoslovanske knjigarne »V kraljestvu Zlaforopt«. Zaradi tehničnih zaprek se predvajanje slovenskega filma ne bo vršilo v četrtek in petek, kakor smo poročali, ampak v soboto 20. febr. iu v nedeljo 21. I. m. Predstave se vrše po sledečem redu: v soboto ob pol 4 popoldne za šolsko mladino, ob 8 zvečer za odrasle; v nedeljo ob 10 dopoldne za šolsko mladino, ob pol 4 popoldne, ob pol 0 in 8 zvečer za odrasle. St Peter prt Nov. mestu Vsem ni mogoče ustreči. Še predno je bila razpisana služba cerkvenika na Trški gori, so se pričeli oglašali prosilci vseh stanov in poklicev in starosli, oženjeni in prosti, domačini in iz sosednjih fara. Ko pa je bila v zadnjem ^Domoljubu« služba razpisala, pa kar dežuje prošenj dan za dnem. Več kot enemu ne bo mogoče ustreči. Je pa to dovolj jasen dokaz, koliko brezposelnih je že po deželi, kaj šele po industrijskih krajih in mestih? Duhovne vaje za fante, ki hi se imele vršiti minuli teden, pa so vsled prevelikega snega bile odpovedane, ker se jih fantje oddaljenejših vasi ne bi mogli udeleževati, 6e prično v četrtek popoldne. Vodil iih bo gosp. Košiček iz Ljubliane. mora svojega otroka žrtvovali fn umoriti. Ta strašim misel ji ni dala nikoli miru. Po rojstvu &e jo je šo okrepila ter so stopnjevala od dneva do dneva. Mala Slavico sc jo rodila 20. novembra 103! ter jo bila torej sedaj ob smrti stara neko ko tri mes(H'.c, Mati je imela otroka zolo rada In bilo ji je silno žal, do ga ho morala umorili, toda pomagati ni mogla, ker je l,il notranji poziv premočil*!. Mislila je, da bo s tem dejanjem vzrade»tila svojega možu, ker da mu bo .smrt njegove ličarkice samo v srečo. Ko je mož predvčerajšnjim odšel z doma, jo jc pričela misel, da mora otrok umreti, tako mučiti, da ii i imcln več obstanka. Ves dan je hodila pu stanovanju sem ter tja ter so jokalo. Proti večeru je bila ta strašna notranja sila preveč močna ter jo jo premagala. Spletla je venčolt iz zelenja, do bi ga dala olročičku v roke, napravilo je poselmo mrliško oblekico ler nabruslia ost»o kiino malega žepnega noža. Vendar so jI jo hčerka smilila. Vso noo so jn borilo brez spanca, proli jutru pn je vseeno vzela nož lor prerezalo otroku žile najprej nu eni roki, In ker Je kri jiočasi odtekala. : na drugi. Ko Ju opazila kri, jI je takoj odleglo in čutila so jc srečno. Ker so jo otrok pričel jokali, ga je položila v zibko tor gu zibala. Ker pa je deto io preveč jtoČasJ umiralo, jo |>o pretoku dobre uro zopet prijelo za nož ter mu prerez do žile ua vratu. Ker tudi lo šo ni jicspešilo smrti, mu jo zbudila ostrino v srce. Ker so je bala. da ostrina nc bi dosegla srca, Jo pritisnila nož z vso silo, da se je zasadil z nožnico vred v telesce. Dote. je nato umrlo. Trupelce jo nalo umilo ter ga oblokla v sveže srajčke in v pripravljeno mrtvaško oblekoo, nato pa ga jc položila na oder ler ga okrasila s cvetjem. Vsedla so je nato k svojt mit otroku ter vsu vesela čakala na povrotek svojega moža. Nesrečno blaznleo so izročili v sodno zaporo v Slovenski Bistrici, truplo deteta jut je bilo obduei-rano ua Polskavl. Ves okraj jc pod težkim vtisom strašnega dejanja, Trbovtie Sklepi občinske seje v soboto Predvsem Je bil na vrati nakup Parašuhovcga posestva za 388.117 dinariev. Ta svota pa se bo izplačala šele 1. 1935 s 7%; s tem in s prepisovanjem so bodo stroški povišali na 411.000 Din, ker bodo še potrebno adaptacije poslopij za namene občine, se je na predlog g. Plavšaka določila vsota 500.000 Din kot najvišji znesek, ki so sme porabiti za omenjene svrhe. Kritje za obresti gornje vsote hočejo najti na ta način, da bo najemnik kupljenega posestva vršil ista dela, ki jih opravlja sedaj občina s svojimi konji. Občina pa bo svoje konje prodala. Občini je gotovo ugodno, da pride do posestva, če bodo pa vsi navedeni računi držali, bo pa pokazala šele bodočnost. Dalje se jc sklenilo, da plača občina stroške za uradne dneve laškega sodišča v Trbovljah za mesec marcc, ker država radi slednje tega nc more. — Proti predpisu kiiluka so ugovori, da ni pravilen, zato so sc izvolili v komisijo za pregled kuluikega predpisa gg. Ratej, Klenovšck. Pavlin in Roš. — Večje število prosilcev se jc sprejelo v občinsko zvezo, drugim pa zagotovilo sprejem, če si pridobe naše državljanstvo. — Na tej seji so potrjevali in popravljali zapisnik prejšnje, pri čemer je ugotovil obč. svetovalec Malovrh, da je rekel, da smatra zidanje nove cerkve v Hrastniku za luksus, — šlo je namreč za podporo cbčine za nova cerkev — na vprašanje župana jc tudi odbornik Roš izjavil, da 6c strinja z g. Malovrhom. Zdi se nam potrebno to zapisati, ker sta oba gg. iz Hrastnika, Kamnik Priljubljeni predavatelj prof. Ja"ko Mlakar nas bo vodil po planinah od I.andccka do Salz-burga v četrtek, 18. februarja ob 8 v Kamniškem domu. Za predavanje vlada splošno zanimanje. SK Kamnik jc nameraval prirediti skakalne tekme v nedeljo, dne 21. t. m., pa jih je odložil radi velike prireditve v Mariboru. Iz raznih hrasev Šmartno pri Litiji. Valentinov sejem sc jo vršil v znamenju mraza in krize. Kadi tega jc bil obisk jirecej slab. Prignanih je. bilo 185 glav jia še te so po veliki večini gnali domov, ker ni bilo kupcev. Cena za boljšo vole je bila I___1 50 dinarjev. Nekaj jo bilo pa prodanih še pod to ceno. Ker jo bila slaba kupčija in malo ljudi na sejmu, so tudi kramarji slabo opravili. Radovljica. Prosvetno društvo je letošnjo sezono uprizorilo precej iger. Zadnje čase se je lotilo celo spevoiger, torej že precej napredka. Trn I i športni odsek lepo uspeva. Je že letos imel v suegu par treningov. Ljudje pridno posečajo tudi kino-predstave, samo želeti bi bilo, da bi bili boljši filmi. V nedeljo 21. februarja ob pol 10 priredi Krekova družina v Našem domu v,Cankarjevo jiro-slavo« s pestrim sporedom. Oplotniia. Kat, prosvetno društvo ponovi v nedeljo 21. februarja ob 3 popoldne priljubljeno iNa zahodu nič novega« dobil okroglo 15 milijonov dinarjev, računajoč tu tudi honorar za film, ki je zelo slabo nesel, ker je bil v mnogih državah prepovedan. Njegovo drugo delo, »Vrnitev«, pa jo imelo prav slab uspeh. Zaslužka naših pisateljev, katerih dela prav nič ne zaostajajo za mnogimi deli naštetih, pa niti primerjati ne smemo s temi številkami. Koristne mačke Spimipnik padlim junakom. Va kraju, njer je stala trdnjava Douaumont pri Verdunu na Francoskem, kjer so sc vršile naj--trašnejše bitke! so zbrali trupla 500.000 padlih junakov Francozov in Nemcev in jih pokopali v kupne grobove. Med njimi pa postavili velik svetilni stolp, raz katerega raznobarvni svetlobni žarki noč in dan razsvetljujejo grobove junakov in pozorišče krvavih tiorb. Latinski genttemeni Ameriški pristaši humanistične šole so ustanovili v New Yorku »klub latinskih gentlemenov« v svrho propagande latinščine. Klubov predsednik, dr. Arcadius Avellanus, 80 leten starec in dolgoletni profesor latinščine v Brooklynu. je pred 18 leti pričet gojiti v krogu ožjih prijateljev latinščino kot občevalni jezik. Sestajali so se redno dvakrat na teden v neki mali kavarni. Število pristašev je stalno naraščalo. Sedanji klub ima podružnice po različnih univerzitetnih mestih. Njegovi člani se poslužujejo samo latinščine v razgovoru, oziroma pri dopisovanju in pripravljajo dnevnik, ki bo izhajal pod zgodovinskim naslovom »Acta dlurna'. Dr. Avellanus ozir. njegov krožek hočeta spremeniti latinščino v živ jezik, ki bo zopet postni orodje mednarodne znanosti, politike itd. V lo svr-bo stalno nabirajo oziroma ustvarjajo latinski ?entlemeni nove izraze, ki jih ni potrebovala klasična latinščina. Nameravajo izdati velik »Slovar Jlve latinščine. Dr. Avellanus je prevedel v latinščino več klasičnih del in med drugim tudi »Ro-blnsona . ki je takoj postal priljubljena knjiga pri General Nabile Milini italijanski letalec, ki je vodil pred Ieli »Italijo . zračno ladjo nn njenem poletu na severni pol. Znano je, kako tragično je končala ta ekspe-dicija. Nobile je sedaj z dovoljenjem Mussolinija sklenil s sovjeti štiri leta veljavno pogodbo, s katero je prevzel vodstvo boljeviškili tovarn za izdelavo letal in zračnih ladij. ameriških gojencih humanističnih collegov. Mlajši latinisti zdaj prevajajo v Ciceronov jezik detektivske romane. Štiri prve knjige v tej zbirki so bile takoj razprodane. »Latinski gentlenieni so trdno prepričani, da bodo človešlvu vnovič izročili izgubljen ključ do klasične zakladnice in kažipot do edinega svetovnega občevalnega jezika \ Zdravstvo in moda Nobena znanost ni tako muhasta knkor zdrav-ništvo. Saj obrača vsakih deset ali dvnjset let vse dosedanje nazore in nauke. Povprečen zaupljiv meščan, ki bi si rad obvaroval ljubo zdravje, večkrat ne ve. kod in kam. Še pred kratkim so na primer učili zdravniki, da je drob jako škodljiv, posebno ljudem, bolnim n ajetrih. A zdaj se priporoča drob (celo surova jetra) prav za bolne ledvice j in jetra. Naši očetje so verjeli, da je jajce jako koristna zdrava hrana, a zdaj pravijo zdravniki: Eno, kvečjemu dve jajci za zdravega človeka za-dostujeti. V večjem številu so naravnost škodljiva. Isto velja za pomaranče. Kdo je prej vedel, da pomenijo univerzalno zdravilo? A zdaj, v dobi vitaminov, so pomaranče veliko moda. Zdravniki priporočajo celo po deset do dvajset pomaranč dnevno onemu, ki jih lahko prebavlja brez kvarnih posledic. Vitamini so koristni v vsakem ozi-ru ... Morebiti je to resnica. A kje imamo jamstvo, da ne bodo zdravniki po desetih letih dospeli do nasprotnih nazorov? Prav lahko bodo zopet ugotovili, da je drob strupen, da so jajca koristna. V tem primeru bodo zopet pomenile pomaranče samo prijetno, osvežujoče, a za zdravje brezpomembno sadje. Zakaj bi morali mi slepo zaupati sedanjim zdravnikom, če dokazuje zgodovina, da bo znanost prej ali slej nedvomno opustila to stališče. Dunajski profesor F. NVegener, ki je ugibal o tem vprašanju, je dospel do zanimivih zaključkov. Ne taji, da so in bodo zagrešiil zdravniki marsikatero resno pomoto. A izvaja na to sledeče: »Zdravniška veda je še v povojih, ker ni rešila niti temeljne življenjske uganke. Posrečilo se je nam sicer uspešno zdravljenje marsikatere bolezni. A normalen zdrav človek nikoli ne bi smel zdravnika vprašati, kaj mora storiti, da bi i si podaljšal življenje. Noben zdravnik tega nc ve. j Še več: slično težnje samo zatirajo naraven nagon, j Žival stalno pravilno sluti, kaj ji koristi ali škoduje. Človek bi tudi lahko zaupal dragocenemu čutu, če bi manj skrbel za svoje zdravje in manj verjel v čudodelno moč različnih univerzalnih sredstev: j