17. številka. V Trstu, v sredo 29. februvarja 1888. Tečaj XIII. „EDINOST" izhaja dvakrat nn teden, runko sred: ti soboto nl> 1. uri popoludne. „Edinost'* stane: za vse leto gl. ti. ~; izven Avst. R.— d. za polu leta „ 3.—; „ „ 4..1O „ za četrt leta , 1.50: . „ 2 '.'."t Ponnmične Številke ne tlnhivnjo v pr,,-dajalnicah toliukn v Trstu po nov. » Gorici in v Ajdovščini i" n nov. Na naročje "brez priložene naročnine se upravaištvo no ozira. / EDINOST Vii dopi*i h« poniIjrtjo uredništvu v ulici Torrente St. 12. V*ako pismo mora hiti frankovano, ker nefrankovann «e up sprejemajo. Kokopini ne ne vračajo. Oglasi in oznanila s«' račun po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove / debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga oliseglo navadnih vrntic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. hc račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in intierate prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije ho proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. •V e.iiii)»ti l4|noc«. Podpora učečej se mladini. Z veseljem opa/ujc človekoljub, da se v sedanjih časih mnogo već pozornost? obraća na nežno mladino nego poprej. Posebno nam Slovencem, ki smo tako maloštevilen. pa vender duševno nadarjen narod, naložena je sveta dolžnost, da pazljivim okom gledamo na naše mlado cvetje, da je kolikor mogoče gojimo in podpiramo, da tu in tam uzgojimo iz mlade bilke krepko drevo, ki donaša pozneje vkusno sadje, in svojo krasoto razveseljuje opazovalca. Marsikateri odličen možak slovenski se je boril v mladosti z britko usodo in taka usoda čaka tudi naše naslednike. Z veseljem opazujemo, da se v Slovencih začenja gledati na to, da na našo nadejepolno mladino pazimo sč skrbnim očesom. Pomilovanja vredni so naši mladi učenci na kmetih, ki imajo daleč v šolo, in morajo posebno o zimskem času pod milim nebom zrarzavati in trpeti glad. Koliko jes tacih slovenskih dečkov posebno v goratih krajih, ako pohajajo šest let šolo da se večino svoje najreznejše dobe, od 6. do 12. leta svoje starosti ob šolskih dneh prežive ob suhem kruhu! Lepa je tedaj naprava v nekaterih občinah blizu Maribora, posebno ob vznožji Pohorja, kakor n. pr. v Rušah ob koro-škej železnici, ali v Framu (Frauheim), da se s hribov došlim dečkom daje vsaj nekaj tople juhe o poludne! V isti namen so začeli snovati po mestih in Slovenskem „dijašk e kuhinje11, od kar se je narodno gibanje začelo živali ne je razvijati in odkar nemški meščani ne dajej o već podpore vrednim dijakom brez razlike narodnosti. Na podli način je enkrat „Marburger Zeitung" očitala slovenskim dijakom Mariborskega gimnazija, da so nehvaležni, ker so si pozneje kot možje v javnih službah v svesti svoje narodnosti (po mišljenji omenjenega časnika — nehvaležni,) Dobro jo je bila zavrnola „Siidsteirische Post" in potem je bil nekaj časa mir z „nehvaležnimi4 dijaki. S tem, da se snujejo dijaške kuhinje, stavijo so slovenski mladeniči na lastne noge, cepi se jim narodni ponos. Zavedati ae morajo učenci, komu so dolžni hvale in komu morajo potem svoje silo posvečevati, namreč onemu narodu, ki jih je podpiral v mladih lotih. Dozdeva se nam, da so najbolj vzgledno urejen«! dijaško kuhinje v Celji in na Ptujem ; kajti tam se jo organizacija razširila tudi na kmete, od koder uprav prihajajo podporo potrebni mladeniči. PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. Ital. np.s.i S Ivij Pellico, prel. Jos K—o. XXI. O nedostojnoj ljubezni. (Dalje.) Takšno žene so nevarnejše od samih nesramnic. Večkrat ne zavajajo človeka samo so svojo ljubeznjivostijo in izumljeno zapel ji vostijo, nego še večkrat z nekaterimi krepostimi, z upanjem, katero vzbujajo, da si mislimo v njih več dobrega nego pokvarjenega. Ne oklepaj se tega upanja, ako vidiš v njih praznoto, ali drugo še večje pogreške. V svojoj sodbi bodi strog; ne govori slabega o njih, ne pretiravaj si njih pogreškov, ali izmotaj se o pravom času, ako misliš, da si uže pal v njih zanjke. Čira bolj si po prirodi nagnen, da čes-tiš zaslužne žene, tim bolj skrbi, da si ne šteješ v prijateljico žene, ki ima le srednje, površne kreposti. Nenravni mladeniči in njihove tovari- Premožnejši kmetje, ki niso preveč udaljeni od gimnazijskega mesta, satni zalagajo svoje sinove v študijah vsaj v za-ifttfctL * hrano, katero jim privažajo v mesto. Tako bi tudi marsikateri roditelji, ki nimajo sinov v šolah, o tej ali onej priliki v mesto dospevši, lahko v dijaško kuhinjo prinašali to ali ono, kar doma lehko pogrešajo. Posebno marljivo so začeli nabe-rati za dijaško kuhinjo v Celjskej in Ptuj-skej okolici, kjer se v vsakej fari deluje v to svrho. Treba je tudi, da kmetje pomagajo meščanom, ker so narodnjaki po mestih uže tako preobloženi z mnogim narodnim dajanjem, podpirajoči narodna družtva, podjetja in slov. časnike. Tudi tukaj v Trstu imamo „dijaško kuhinjo", ki objavlja vsako poletje svoje račune. Tukaj dobiva okolo dvajset dijakov iz okolice dvakrat na teden obed in to ob ponedeljkih in četrtkih. Če je kje na Slovenskem potrebno, da se vzgaja slovenski inteligentni narastaj, pred vsem potrebno je to v Trstu in v okolici, kjer je italijanski živelj jako agresiven. Nekdo je predlagal, da bi se naj podpiralo tiste stariše, ki pošiljajo sinove v latinske šole. Nam se zdi, da bi se to jako težko izvrševalo. Mi smo tega mnenja, naj bi se tudi tukaj na Primorskem, po Krasu začelo nekoliko delati v prospeh tega lepega in plemenitega okolica tržaško, pa nekaj bi so vender dalo izvr siti, da bi podpirali s poljskimi pridelki odbor dijaške kuhinje v Trstu. Zavedni narodnjaki 11a Prošeku, na nji revnih dijakov; prevelika dobrosrčnost ne prinaša tukaj nobene koristi. Vse, kar je polovičarskega, brez duha, brez razvitih duševnih vzmožnostij, naj se odpravi. Na delo tedaj, okoličani; pristopajte v pomoč mestnim narodnjakom in podpirajte tudi vi to napravo, ki bode vam na korist, da vam pomaga vzgajati domače razumništvo. Reva v Kropi na Gorenjskem. Pod tem naslovom prinaša „Slovenski Narod" z dne 15. febr. članek, v katerem poroča o strahovito žalostnem stanji Krope, tega nekdaj tako imovitega gorenjskega rudnika, ki jo prišel v zadnjem času na beraško palico. Cele čete žreb-ljarjev in kovačev popuščajo sedaj svojo domovje in hodijo po sosednjih gorenjskih vaseh, da si isprosijo najpotrebnejšega živeža in da vsled lakote ne poginejo. Poročila žalibog niti resnico ne dohajajo in niso še dosegla tistega uspeha, da bi se za žalostno razmere v Kropi zanimanje obudilo v krogih vlade in deželnega odbora kranjskega. in Dolenjec, Istran, Furlan in Cič itega podjetja. Dobro vemo, da jo j trudom obdeluje košček svojega polja celjska in ptujska premožnejša od vinograda; živi res da mučno in preskromno ; delajo, trpijo in stradajo. Toda žreb-Ijarski kovač v Kropi nema za živo nobenega premoženja, ni premičnega, ni nepremičnega ; ako torej pride čas, da tudi Kontovelu, v Bazovici in drugod naj bla- i dela nema, tedaj mora prijeti za beraško govolijo pretresati to zadevo; tudi Dolina se je vedno odlikovala po vzglednem na-rodnjaštvu in rnzumništvu. Najprimerneje se nam dozdeva, da bi se gospodje župniki in učitelji poprijeli te ideje in ljudem na srce pokladali, kako lepo bi bilo podpirati slovenske dijake v Trstu. V velikih mestih se trudijo preskrb-Ijati učeči se mladini letovišča; za mladino v osnovnih šolah so v tem smislu dela in skrbi uže več let. Da bi revno mladino Dunajskih srednjih šol mogli pošiljati v letovišča, povabil je profesor pl. Schrotter mnogo odlične dunajske gospode v posvetovanje. Za okrepčevalni odmor naše mladine o počitnicah nam Slovencem ni treba skrbeti ; naši dijaci tega nahajajo dovolj v lepe j našej domovini. Odboru naše tržaško dijaško kuhinje bi svetovali, naj bodo strog o vsprejema- šice se bodo šalili s teboj; krstili te bodo provzetnoža ali plašnega licemerca. Ne brigaj se zato in preziraj njih sodbo. Ne bodi ponosen, ni plašen, ni licemereo, ali no osramoti svojih čutov nikoli. Svoje srce ohrani čisto, ali jo pokloni ženi, katera je podpolno vredna tebe in dostojna tvojega spoštovanja. Kdor ljubi izvrstno ženo, no izgublja časa z robsko udvornostijo, ne pase je s prilizovanjem in praznimi vzdihi. Krepostna žena bi tega ne trpela, nego sramovala bi se, da ima tako popačenega in mehkužnega ljubimca. Ona ceni le iskreno prijateljstvo čestitoga moža, ki se manje trudi z ljubeznivim govoričenjem, nego s tem, da so jej všeč njegovi hvalevredni nazori in čini. Zena, ki prenaša otročjo poslušnost moža sklonjenega ob njenih nogah, katera rada gloda, kako mož podlo prenaša vse njene hire in skrbi le to, da jej ugaja z hlinjono dvorljivostijoin laskavim miganjetn, — taka žena, pravim, dokazuje, da so zelo plitki njeni pojmi o satnej sebi in o njem. Kdor ljubi tako življenje, kdor ljubi brez plemenite svrho, no koristi mnogo na svotu. Kdor nema dobre volje poboljšati se v tem, da so ukloni vzvišenej kreposti, ta razsiplje srce in um; izvestno mu ostane le malo srčnosti v življenja borbi. No go- palico, ako nečo obležati in za gladom umreti. Ce mu konečno tudi beraška palica ne pomaga, skoro mu je miditi na kazniva pota, na kradež ali še hujša hudodelstva, ker živeti vender le hoče, kakor sleherna živa stvar. Podobna usoda tlači tudi naše rojake v K a m 11 i Gorici. Pomoč mora k tem razmeram priti in to nujno. Pomoč so tudi uže pripravlja. Načelnik deželne vlado kranjske, zvest si svojih dolžnostij, jo uže storil prvo korake, ker je bil osobno stopil med obupane ljudi, da se je o njihovem stanji sam prepričal. Verujemo, da sedaj previdni predsednik tudi snuje načrt pomoči. Če se prav poroča, bode se baje uže prihodnjo dni sklicala enketa in njena naloga bode proučiti to važno socijalno vprašanje in določiti nasvete, kako bode odstraniti zapreke normalnih in zdravih razmer v Kropi in vorim pa tu o podpolno sprijenih ženskih; poštenjak se jih sramuje, in sramotno bi bilo, ako bi so jim ne ugibal. Ako so ti katera domneva vredna tvoje ljubezni, ne goji sumnjo, ne ljubosumnosti ; no terjaj, da te brezumno obožava. Izberi dobro, in ljubi pošteno; ne trpinči sebe, ne svoje izvoljene z nestrpno pohlepnostijo; ne vznemirjaj se, če prijazno odgovarja tujčeve j uljudnosti; no zahtevaj, da gine od milobo do tebe. Hodi jej udan in pravičen; poklanjaj svoje občudovanje in udvornost tej njenej uslugi, da to je dvignola do vzvišenega stvora; ne sili je pa, da ti skazuje večjo ljubezen, nego jo v resnici more. Ljubosumneži in oni, ki se jeze. da niso dosta ljubljeni, pravi so okrutneži. Bolje jo odpovedati se radosti, nego pokvariti se v njej. Odpovej se rajše ljubezni, nego da bodeš posilnik, ali da se zaradi ljubezni pogrezneš v katerokoli strast. XXII. O spoštovanji deklic in tnjili žen. Zaroči so ali ne; spoštuj pa vedno deviški in zakonski stan. y eldui i Kamni Gorici. To se bodelcfdi izvestno posrečilo, ako se povsem primerno sestavi nameravana enketa. O tem tožnem stanji smo prejeli nedavno tudi dopis z Gorenjskega. Zrebljarstvo hira uže več let. Angležke tovarne izdelujejo z boljšimi stroji žreb-Ijev v tolikem številu, da bode kmalo več žrebljev za novec, kakor fižolov. Zato Kro-penski mojstri z Angleži ne morejo konkurirati, in vzdržali so se le s tem, da so delavcem plačevali prave „hungerliihne*. Od zgodnje zore do pozne noči jo delavec zaslužil jedva 40 novcev na dan. Nekateri so dolžili podjetnike, da delavce odirajo. Zdaj se pa vidi, da to ni res; ko bi KropenBki tovarnarji toliko dobička imeli, izvestno bi bili zdaj rajši nekaj dobička spustili iz rok, nego da opuste vse delo. Najbrž so uže poprej le za silo še izhajali in živeli o starih prisluženih novcih; zdaj pa ae je kupčijstvo tako obrnolo, da jim bolje kaže, ostaviti ves obrt. Se žre bij i ni nič. Zato je nasveto-val pisec teh vrstic uže pred nekaterimi leti, naj Kropeuci začnejo izdelovati kako drugo železnino. Zdaj se bode sklicala „enketa". Toda „enketa" je prazna, če se samo govori, pa nič ne stori. Pred nekaterimi leti jo zborovala v Ljubljani „kmetijska enketa", in stavili smo v njo velike nadeje. Pa črnogledi so uže tedaj rekali: „Črez mesec dnij bode vse zopet pozabljeno, kar so tukaj govori." V resnici je bilo tako. Kje vidimo kakšen sad one enkete? 8 tako enketo nam zatorej ni nič pomagano. Vender pa se nudejem, ako bi hoteli merodajni krogi po enketnem ukrepu zadremati, da jim velika beda v Kropi tega no dovoli, ker bodo vedno glasneje klicala na pomoč. Ako se enketi posreči, žrebljarstvo zopet za par mesecev oživiti, to bode le slaba pomoč, in poprej ali alej pride zopet do krize. Morebiti bi bolje kazalo izdelovati koso, sekire, motike, srpe in drugo železno orodje. Sicer jo tega blaga tudi uže dovolj in ponuja se od vseh stranij. Ker so pa Ivropenci zadovoljni z majhno plačo, mislim, da bi tudi Kropenski mojstri tako robo lehko dajali nekaj bolj v ceno, nego so dobiva od drugod, in tako bi so ohranil obrt. Kmetsko orodje so vedno potrebuje in se vedno šo bolje plačuje, nego žreblji. Tudi puškarski obrt bi bil dober. V Stevru dobivajo navadni puškarji po 1.50 do 2 gld. na dan; boljši pa po 20 gld. na teden. Tudi Borovci si zaslužijo v dobrih časih po 1 gld. Ni nežnejšo stvari od dekliško nedolžnosti. No jemlji si najmanje svobode občujoč z dekleti. Čuvaj so, da tvoja beseda no obezčasti njih mišljenja, ali vznemirja njih srca; varuj se, da ne izustiš v dekli-činej prisotnosti, ako tudi udaljen, nič ta-cega, kar bi merilo na njeno lehkoživnost ali na zaljubljenost njeno. Najmanjša prilika lehko umanji spoštovanje do deklice ter odpre pot obrekovanju. Kako lehko izgubi priliko ženitbo, ki bi jo bila morebiti osrečila. Ako 8e zaveš, da ti je počelo srce biti za deklico, katere roko upaš zaman, ne razkrivaj jej svojega ljubezenskega zublja, temveč prikrivaj ga z vso skrbjo. Mogla bi se morebiti tudi ona vneti za tebe, ter tako biti žrtva nesrečne straati. Ako pa doznaš nasprotno, da to je katera ljubila, katere nisi hotel ali mogel vzeti, trudi se in skrbi, da jej povrneš notranji mir. Ugibaj se jej podpolno. Hudoben zločinec je oni, komur je všeč usajati v srca nedolžnim deklicam nesrečno strast, ki ne poraja druzega nego žalost in sramoto. (Dalje pri h.) in tudi več na dan. Ne samo, da se vojaških puŠek vedno več potrebuje, tudi lovske puške se spravljajo vedno v denar. Zdaj hočejo v Pešti napraviti veliko puš-karsko tovarno, da se ustreže madjarskemu samoljubju; denarja imajo v ta namen uže 300.000 gld., in morebiti bodo ljudi postavili k ognju, ki niso imeli še nikoli železa ali kladiva v rokah. Ni-Ii verjetno, da bi se Kropenci tacega dela poprej naučili. ki uže izza mladih nog znajo, kako je se železom ravnati? Pri vojaških puškah se vedno kaj promeni ali kaj novega iz-najde ; lehko bi bili zatorej Kropenci veseli, ako bi dobili tovarno za vojaške puške. Pri lovskih puškah je pa delo še stanovitnejše, ker se jih leto na leto prodaje. Z lovskimi puškami pa bode še mnogo dela, ker se bodo zdaj vse prena-redile po sistemu repe tir k. Z dvocevko more lovec samo dvakrat zapored ustreliti, in če dvakrat ne zadene, mu zver ubeži. Repetirka ima pa šest strelov zapored. Tudi bodo repetirka lažja, ker ima eno cev. Vsi boljši lovci si naroče zategadelj rajše repetirke, kakor jim svetuje „Jagdzeitung". Dela bode zatorej toliko, da se ni bati, da bi Kropenci se svojo konkurenco uničili Borovce, naše slovenske brate na Koroškem. Oboji bodo imeli zaslužka dovolj. Naj se pa Kropenci odločijo za kmetsko orodje ali za puško, brez velike denarne podpore ne gre. Ali jim pa enketa more in hoče oskrbeti to podporo? Deželni zbor kranjski. XIII. seja dne 13. januvarja. (Dalje). Za njim je govoril g. deželni predsednik baron Winkler, ki je povdarjal, da načelnega nasprotnika ta zakon nima, potem zavrača od prejšnjih govornikov izražene pomisleke. Občinam se ne bodo nakladala nova bremena, ker je njih delokrog po zakonih uravnan, in se morejo pritožiti pri višjih gospodskih, ako bi se jim hotelo kaj novega nakladati. Baron Svegelj je trdil, da je zakon v marsikaterem oziru pomisleka vreden ; različen je pae od vladnega načrta in drugih zakonov, ne tako bistveno, kakor je trdil, in tudi glede pokojnine se njegove trditve ne strinjajo s pomisleki, ki jih je izraževal. Stroški bodo deželi sicer res nastali, ali na drugej strani se bodo veliko prihranilo pri zemljiščni odvezi in tako dežela ne bo dosti čutila novega bremena. Sicer si pa gosp. deželni predsednik pridržuje razne pomisleke zavračati še v posebnej razpravi pri bodočih paragrafih. Dr. Keesbacher, ki je prišel z deželnim predsednikom kot vladni zastopnik k tej obravnavi, zavračr nekatere trditve barona Svegeljna in omenja, kako se zdravniki razdeljujejo na razne deželo. Iz tega pogleda je razvidno, da ima Kranjska veliko premalo zdravnikov; na Avstrijskem pride na 10 [| kilometrov en zdravnik, na Kranjskem pa na 113 |] kilometrov. Samo v Dalmaciji in Bukovini je slabeje, kjer pride na 114, oziroma na 137 [| kilometrov en zdravnik. Baron Svegelj se je za njim zopet oglasil ter se obrnol proti gosp. deželnemu predsedniku, češ, da se mu zahvaljuje za Ijubeznjive besede, s katerimi je obsojal njegov govor. Gosp. deželni predsednik baron Wink-ler odgovarja, da baronu Svegeljnu ni očital „einen Schvvall von \Vortenu — prazno besedovanje — ampak je le rekel, da so je na enej strani kazal prijatelja vladnemu načrtu, potem pa je z mnogimi besedami ta načrt pobijal in svoje^ prejšnje trditve paralizira!. — Baron Svegelj tega popravka ni poslušal, ampak je po svojem govoru nekoliko razburjen odšel v stransko sobo, kamor so mu sledili nekateri njegovih tovarišev. Po konečnej besedi poročevalca, ki je tudi zavračal pomisleke predgovornikov, pričenja se posebna razprava. Pri posebnej razpravi se sprejmeta §§ 1. in 2. brez premembe. Pri § 3. omenja poslanec Kavčič, da se tretji odstavek premalo ozira na velike občine, ker imajo male občine toliko zastopnikov, kakor velike. V ribniškem okraji bi imele n. pr. šestero občine, ki štejejo 4000 duš 0 zastopnikov, štiri občine z 10.000 prebivalci pa samo 4. Torej nasvetuje dostavek, da odpošljejo občine, ki štejejo čez 1000 prebivalcev v zdravstveni zastop poleg župana tudi županstvene člane. Poslanec Stegnar pa v 4. odstavku popravi neko stilistično pomoto. Poročevalec dr. Vošnjak pravi, da se za g. Kavčičev predlog v imenu odseko- vem ne more izreči, ki je to reč tudi pretresal. Od g. Stegnarja sprožena reč pa je le tiskoven pogrešek. Gosp. deželni predsednik preporoea, da naj se dostavek g. Kavčiča odkloni. Pri glasovanji obveljd § 3. s pristav-kom gosp. Kavčiča in pa popravkom g. Stegnarja. 4. in 5. sta bila sprejeta brez spremembe. Pri $ 6. omenja poslanec Svetec, da ima deželna vlada pri imenovanji zdravnikov preveč pravice; dežela plačuje, deželna vlada gospoduje. Torej nasvetuje, da naj se v prvem odstavku izpustć besede „dogovorno s političnim oblastvom" in zopet sprejme prvotni vladni načrt. Deželni predsednik baron "VVinkler pravi, da se vlada ne bode vtikala v občinsko ali deželne pravice, ker spoštuje avtonomijo; ker pa g. Svetec nasvetuje prvotni vladni načrt, strinja se s to spremembo, katero preporoea tudi poročevalec dr. Vošnjak. $ 6, so nato sprejme se spremembo, kakor jo je nasvetoval g. Svetec. $ 7. se potrdi brez ugovora; pri g 8. pa omenja poslanec Stegnar, da mora v petem odstavku stati „okrožni" ne „okrajni" zdravnik. Tudi opozoruje, da je v tem paragrafu jako ostra določba, ker se za ra-nocelnike, ki bodo provizorično ostali, ne določuje nobena pokojnina. Nasvetuje torej, da naj se za-nje določi pokojnina od 25 do 50 odstotkov njihovih plač, kar bi deželnemu zakladu ne prizadevalo dosti stroškov, ker je takih ranocelnikov uže jako malo in so vsi uže precej v letih. Baron Apfaltrern preporoča, naj se v petem odstavku izpusti določba glede pokojnine zdravnikov in nasvetuje resolucijo, po katerej naj se uravnajo te pokojnine. Poročevalec nasprotuje nasvetovanima spremembama, ki se pri glasovanji tudi odklonite, ter se sprejme § 8. nespremenjen, (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Pretekli teden odgovoril je minister-ski predsednik grof Taaffe na Plenerjevo interpelacijo o zdravstvenoj (sanitetnej) postavi, katero je sklenol češki deželni zbor, katera je po mnenji nemške manjine naperjena proti nemškim zdravnikom. Po tej postavi bodo občine z mešanim prebivalstvom prisiljene jemati v službo zdravnike, vešče obeh deželnih jezikov. To Nemcem ni po volji, zato bi radi v državnem zboru rogovilili proti tej zelo pravičnej postavi. Stvar sama na sebi spada v področje deželnega in ne državnega zbora. Ministerski predsednik je pa vender odgovoril na interpelacijo točno in jasno in je bil tudi pripravljen odpreti debato o tej stvari. Desnica pa se ni hotela ' spustiti v pretrese vanje ter je prešla na dnevni red. Postava, ki nemške poslance tako silno peče in katero je češkega deželnega zbora narodna večina sklenola brez njih, proti katerej so liberški in drugi nemški mostni zbori povzdignoli svoj glas, bila je proti njih volji predložena cesarju v potrjenje in je tudi uže potrjena ter bode kmalu stopila v veljavo. Mi so temu veselimo, ker je postava pravična in v resnici liberalna ter bode na korist obema V narodnostima na Češkem. Ogerski državni zbor praznuje. Proračunska razprava je končana in poslanci se pripravljajo sedaj na posvetovanje novo postave ob obdačenji špirita. Ogerski državni zbor bode najbrže porabil to priliko, da se ogerska državna polovica okoristi na naš račun. Madjari se hočejo odškodovati za to, ker so našej državnej polovici storili nekoliko koncesij s postavo za obdačenje sladkorja. Debata o postavi za obdačenje špirita bode živahna, kar na Ogerskem ui baš v navadi, ako pomislimo, da jo ogerska gospodska zbornica v enej Bamej seji malone brez debato vzprijela in potrdila državni proračun. Da se ogerski magnati, ki so po svojem rodu in po odličnih mestih, katera zavzemajo, v državnej upravi vender le tako brigajo za stvarne in temeljite parlamentarne razpravo, je pač žalostno. Z lepimi frazami in s praznim govoričenjem res ni nobenemu pomagano; da pa prva zbornica v državi kar tako brez debate in vsa-cega meritoričnega protresovanja vsprejme kak vladin predlog, in kakor je v tem slučaji, celo državni proračun, to je malo častno. Toliko zaupanja vladi, bodisi tako ali tako, je malo preveč in jasno priča o slabosti dotične zbornice. Namesto da bi bila magnatska zbornica prva, daje so pod noge večini poslanske zbornico, ki je oger-skemu ministerskemu predsedniku Tiszi podpolno udana in hoče' vedno le to, česar želi gospod minister. Hrvatski deželni sabor sestane se, kakor piše „Drau", v drugej polovici aprila meseca. Dopolnilne volitve v deželni zbor vršile se bodo v prihodnjem meseci. Vnanje dežele. Nemški in poljski listi vedno dona-šajo vesti ob oboroževanj' Rusije. Pripovedujejo nam, kako Rusija nabira ob meji živež in vojsko; nekateri celo trobijo v svet, da je privatni promet na železnicah uže podpolno ustavljen in da železnice služijo sedaj le vojnim svrham. Drugi poročajo, da ruski častniki zapisujejo po deželi konje, vole in vozove, katere bi lehko v slučaji vojske porabili ter da preiskujejo hiše Poljakov, sluteči, da skrivajo ti orožje in strelivo doma. Vso to so same izmišljotine. Rusija želi miru, zato je stavila svoje predloge, kako rešiti bolgarsko vprašanje. Te predloge ste sprejeli Francija in Nemčija. Avstrija, Italija in Anglija pa se še niso izreklo o tem ter zahtevajo od Rusije natančnejših izjav. A no glede na to, ali Avstrija in nje zaveznice sprejmejo ruske predloge ali ne, morala bi Turčija, kakor piše Bismarkov organ, proglasiti sedanjo bolgarsko vlado nezakonito ter storiti potrebno, da vzpostavi poprejšnje stanje. Nemčija se drži svojega 1878. 1. izgovorjenega prava ter je pripravljena pridružiti se Rusiji ter sprejeti njene predloge. Tudi lord Salisbury je v dolnjej zbornici an-gleškcj izrekel nadejo, da se bode dalo bolgarsko vprašanje rešiti diplomatskim potom, kajti bilo bi res sramotno, kakor je rekel Bismark, da bi neznatno to vprašanje zaplelo Evropo v vojsko. Ruske novine pa imajo dosta upanja, da bode Avstrija sprejela njih predlog. Srbski minister notranjih poslov Radosavljevič je izdelal za skupščino načrt postave, ki jamči svobodo volitev. Pravosodni minister Geršič je sestavil komisijo, katera ima nalogo izdelati načrt postave, po kateri bode država bolj skrbela za varnost osebe in imetja, kakor do sedaj. Postavni načrt o reformi davkov, kateri je pripravilo Risticevo ministerstvo, predelal je sedanji kabinet ter ga znatno pre-drugačil in promenil. Bolgarsko vojno ministerstvo je izdalo naredbo, po katerej mora vsakih dve tisoč hiš dati, kadar nastane potreba, vojski v porabo voz z dvema vprežnima konjema. To naredbo so nekateri listi slabo tolmačili ter poročali, da baje Bolgarija mobilizuje. Knez Koburg jo izjavil, da je pripravljen ostaviti Bolgarsko, ako se vse države izrečejo proti njemu. Ostal bi pa v deželi, dokler izvoli narod novega kneza. Francosko ministerstvo je izvo-jevalo pretekli teden proti pričakovanju zmago v glasovanji o tajnih dispozicijskih zakladah. S to zmago je začasno odstranjena kriza, pa le začasno. Da jo ministerstvo o tej priliki zmagalo, dogodilo se je zaradi tega, ker so pred glasovanjem ostavili zbornico monarhisti in radikalci. Monarhisti, ker jim je slaba republikanska vlada ugodnejša nego močna, radikalci pa, ker gospod Floquet ni šo pripravljen prevzeti vlade, ker je notranji in vnanji položaj preveč zapleten. Ta zmaga sedanjega ministerstva podaljšala mu je življenje do izvršitve proračunske debate, putem pa skoro izvestno pade in vlado nastopi ministerstvo Floquet, ki bode zedinilo, kakor se je nadejati, vse republikanske stranke, in ujasnil se bode notranji položaj Francije. Kakor poročajo italijanski listi, bode so bila mej Italijani in Abisinci mogoče prihodnji .uosec odločilna bitka, ako so Abisinci sklenoli, Italijane napasti. Železnica do Saati bode zvršena do 10. mar-cija. Mej voli, katero dobivajo Italijani iz Indije, nastala jo bolezen in je vlada prepovedala uvaženjo tega blaga iz Indijo. Volilna zmaga rumunske vlade je bila le prividna, kajti pokazalo so je, da jo ministerska kriza neizogibna. Do sedaj jo uže odstopil minister notranjih poslov; sledila mu bodeta šo ministra pravosodja in prometa. Sedanji načelnik vnanjega ministerstva prevzel bodo v prihodnjem kabinetu pravosodno ministerstvo; na njegovo mesto stopi pa Sturdja ali Carp. DOPISI. Buzet V Istri. — Sklep občinskega starešinstva Buzeškega s 26. januvarja t. L, s katerim se je imenoval č. gosp. poslanec V. Spinčic za častnega občana, vzdramil jo čute nekaterim Buzetčanom, da so protestovali proti istemu sklepu ter objavili to v „Giovane Pensiero di Pola% da mesto Buzet ni bilo ob imenovanji niti zastopano. Opuščamo vsako preiskovanje, ali je bilo to imenovanje umestno ali ne; omeniti hočemo samo neki slučaj, v katerem pokažemo, kako se je sedaj protestujoČa stranka ravnala, ko je bila se na krmilu, ako je dobila kakšen protest, oziroma prošnjo od večine prebivalstva. Znano je, daje sedanje občinsko starešinstvo izvoljeno iz absolutno večine kmetskega prebivalstva in jo tedaj pravi zvesti ljudski izraz in tolmač. Hočeš-nečeš, manjšina mora upog-noti glavo ukrepom, storjenim po postavnem starešinstvu, ako isti sklepi ne skrune obstoječih zakonov. Gorenji sklep se ne more in ne sme pobijati od manjšine, kajti I isti je postaven. I Nikdo ne more tajiti, da sedanje občinsko starešinstvo nema iste moči in ve-5 ljave kakor bivši občinski odbor, ki je 1 vladal usodo Buzeško. Kadar se je imelo , imenovati obči nskega z d ravnika, oddal j je isti odbor službo onemu zdravniku, ka-! teri je odbornikom najbolj ugajal, — brez j ozira na glas občinarjev, želečih da bi ; službo oddali drugemu zdravniku t. j. tistemu, katerega je prebivalstvo povabilo, naj prosi službe in za katerega jo ljudstvo vložilo pismeno prošnjo na občinski odbor. Ali občinski odbor ni slušni ljudskega glasu, temveč imenoval je bil za občinskega zdravnika onega prosilca, kije , bil njim po volji, češ, to izvršujemo, kar moremo. In vender dotični odbor ni bil tolmač večino občinarjev! Zdaj se vrača kruh za pogačo ... z razločkom, da gospodje, ki so takrat imeli v oblasti „sukno in škarje", tarnajo zdaj nad sklepi sedanjega, veljavnega starešin-i stva, sestavljenega iz mnogo oseb, ki so prej podajali prošnje tedanjemu obč. od-, boru, med ostalimi tudi, da bi bil imenovan za obč. zdravnika mož njim po j volji. Lepo jo pisati in kričati na vse grlo: pozabite jezo, srd, pomirite se, bodimo bratjo .... Res lepo je preporočati edinost, zvezo. Vse take stvari so lepe, ne zanikujemo; ali gospoda, pokažite to tudi z vzgledom sami! Dokler je vam koristilo to načelo, vam jo ugajalo; zdaj, ko je nehala vaša korist, ostavili ste je; zdaj je preporočate svojim nasprotnikom .... J Potolažite se tedaj! Občinsko starešinstvo, podelivši Častno obČanstvo č. g. poslancu Spinčiću, ravnalo je podpolno pravilno, bolj nego je ravnal poprejšnji obč. odbor, ko je imenoval za obč. zdravnika moža, za katerega občinarji niso marali. Občinski odbor ni hotel ozirati se na željo večine, kmetskega prebivalstva in j sedanje obč. starešinstvo naj bi bilo navezano na željo le nekaterih meščanov! Res čudni ljudje ste! Zdaj se pro-tivito in hočete, da bi so obč. starešinstvo oziralo na vašo peščico, vi pa se niste ozirali na večino prebivalstva. Hoteli bi kruha za — kamenje! Izza Čuka v 21. dan sčena meseca. (Občni zbor Nakelske podružnice sv. Cirila i Metoda). Navzlic grdemu vremenu prisustvovalo je pri občnem zboru v nedeljo v 19. dan t. m. še precejšnje število udov; zastopan je bil tudi krasni spol z dvema gospicama S. i F. Po zborovanji so nas počastili se svojim pohodom tudi nekateri tržaški gospodje. Z lepim nagovorom odpre prvosednik g. Mahorčič zbor ter želi okonccm podružnici še krepkejšoga razcvitanja v korist vzvišenemu namenu. Zapisnikar g. Strekelj prebere poročilo družtvenega delovanja v preteklem letu. Zabeležiti moramo osobito, da je družtvo pognalo krepke korenine v osrčje preprostega naroda, kajti mej raznimi udi je tudi mnogo kmetov pravih udov in podpornikov. Zelo pohvalno omenja poročilo tudi onih poverjenikov, ki so si stekli zaslug s pridnim nabiranjem udov: gg. Ant. Skala nadučit. Vremski, Ant. Pakiž nadučit. Lokavski i. dr. Zbor vzame to poročilo na znanje se „živio" klici. Blagajnikovo izvestje g. Praprotnika vzame zbor tudi oduševljeno na znanje. Udov štejo podružnica 4i> pravili; mej temi sta tudi 2 ustanovnika. Mnogo pa je podpornikov. O volitvi novega odbora je bil izbran za načelnika malone ednoglasno vrli rodoljub g. Avg. Praprotnik, trgovec, hišni posestnik itd. v Lokvi; za njega namostnika g. Janko Štrukelj, učitelj Barski; za zapisnikarja g. Ciril Metod Kumar, srenjski tajnik in orglavec Lokavs .i ter za blagajnika g. Ant. Pakiž, nadučitelj Lokavski. Za povernike so izvoljeni vsi poprejšnji z iznimko g. Frana Cerkvenika namesto g. Ant. Brginca. Za odposlanca na veliko skupščino je izvoljen g, Avg. Praprotnik in njegovim namestnikom g. Janko Štrukelj. Mej razno nasvete stavil se je tudi predlog, naj se letnina in podpornina po-terja pred veliko skupščino. S tem je bil izcrpljen dnevni red. Izvestno se bode vsak poznavalec tuk. kraja čudom čudil, kako da dušatej podružnici in tudi njen ustanovnik g. Štr. — ni izvoljen v odbor, G. Štr. se je vsake odborniške časti odločno branil, a obljubil je tudi na dalje delati v prospeh družtva. Ne morem završiti teh skromnih vrstic nego z opominom na vse družtvenike, da zvesto vztrajajo in se krepko drže družtva; posebno pa pozivam Divačano, naj tudi oni pristopajo k družtvu ter posnemajo vrle Lokavce držeč se besed Gregorčičevih : Brodarjem pomoči nesimo, Naš čolnič pogube otmimo! S Koroškega. (Šolski križi.) Pri nas gre še vse po starem vrhu TaafFeja in Liechtensteina in vseh govorov slovenskih poslancev. Nedavno so bile razpisane učiteljsko službo v Dravski Kapli, D. Ilolici in Zabnicah, v podpolno slovenskih krajih, pa pri nobenej se ni zahtevalo v natečaji, da mora biti prosilec sposoben slovenskega jezika! Poprejšnja učiteljica v Zabnicah je dobila službo v Senožečah, v svojem rojstnem kraji. Kaj jo je prognalo tja, ne vem; toliko pa znam, da tukaj grdo glodajo vsa-cega učitelja in učiteljico, ki le količkaj diši po slovenščini. Zdaj pa hočejo v Žabnice poslati nemškega učitelja, saj slovenskih nemajo, in kar so jih imeli, so jih uže z večine prognali iz dežele ali pa prestavili v nemško kraje. Šolski vodja v Žabnicah g. Ehrlich je bil vender toliko „ehrlich" in pravičen, da je pisal okr. šolskemu svetu v Belak, da to vender ne gre, da bi se v Žabnice poslal nemški učitelj. Okr, šol. svet je pa odgovoril, da so tudi po drugih slovenskih krajih vzprijemljejo nemški učitelji „brez ugovora". Ta je lepa! Okolo sto prošenj smo poslali koroški Slovenci državnemu zboru za slovenske šole in veliko število tudi dež. šol. svetu v Celovec, će smo pa nrosili za slovenske šole, umejo se samo po sebi, da zahtevamo tudi učiteljev veščih naščine. Da so se do zdaj vse nase prošnje in pritožbe vrgle pod klop, tega nismo krivi mi; ali to nam šolski urad v Belaci ne bi smel na glavo metati, da sprejemamo nemške učitelje „brez ugovora". Res, da ae o vsakem posebe ne pritožujemo, to pa edino le iz toga uzroka, ker vemo, d a b i vse nič ne pomagalo. Vender pa bi koroški Slovenci v bodoče dobro storili, ako bi se vselej protivili ali protestirali, kadar se jim pošlje nemški učitelj, da se ne greši več na našo potrpežljivost, in da okr. šolski svet v Belaci spozna, kako so moti v svojih nazorih o naših šolskih Željah in potrebah. Res. srce mora boleti rodoljuba, ako vidi, kako so zaman vsi naši napori na šolskem polji. Premalo se Jjiechtensteinov načrt ozira na pravico in potrebo posamičnih občin, in tudi poučnega jezika nič ne določuje. Naši poslanci morajo vse žilo napeti, da dosežejo tako promeno šolske postavo, kakor ugaja našim potrebam. Morebiti bi se dalo vender doseči, da bi so v mešanih deželah deželni šolski sveti ločili po narodnosti, da bi dobili na pr, na Koroškem poseben šolski svet za slovenske občine. Poleg toga naj bi se občinam dalo nekoliko pravic o nastavljanji učiteljev. Deželni šolski svet naj bi na pr. občini predložil tri kandidato (tornovorsehlag), in občina naj bi imela pravo, izbrati si enega; ali pa, naj bi občina imenovala tri kandidate za učiteljsko mesto v svojej šoli, in dež. šolski svet bi bil primoran potrditi onega izmed teh treh. Slovenska občina bi izvestno no predlagala nemškega ali nemškutar-skega učitelja, in to bi bila za nas velika pridobitev. Samo po sebi so umeje, da se bodo naši poslanci potegnoli za materin jezik kot učni jozik, in da se to sprejme v postavo. Vprašanje je pa, 8 kakšnim uspehom? Ako so šo iz te bitke premagani vrnejo, potem pade slovenski narod v bezčuvstvo ali apatijo ali pa se bodo morali oglasiti odločnejši možje od sedanjih voditeljev. Tertium non datur! Domače vesti. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nam je poslalo nastopno zolo laskavo pismo: [ St. 370. Slavno uredništvo „Edinosti14 v Trstu. Tudi vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda ima uže od svojega obstanka priložnost opazovati Vašo časnikarsko neumor-nost na polji slovenskega šolstva. Namene naše družbe ste z vsem rodoljubnim žarom vselej pospeševali v svojem listu! Oziraje se na vso to je vodstvo v seji dne 16. febr. t. 1. sklenolo na tolikej trudoljubivosti izreči Vam iskreno zahvalo. Ob enem pa se Vam kot hrabremu slovenskemu bojevniku ob sinji Adriji pre-poročujemo še za nadaljno naklonjenost, da ste zvesta zaslomba ondotnim našim podružnicam kakor sploh naši slovenski stvari. Z rodoljubnim pozdravom Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 20. febr. 1888. Prvomestuik: (M. P.) Zapisnikar: Tomo Zupan. Ant. Žlogar. Vladika Strossmayr je odgovoril odboru „Slovanske Čitalnice" v Trstu na poslano brzojavno čestitko : Slavnoj „čitaonici slavenskoj" u Trstu. Izporučujem oviem najtopliju svoju hvalu na prijateljskoj čestitci, koju mi slavna čitaonica prigodom moje zl. mise priposlati izvoljela. Bog dragi blagoslovio čitaonicu i sve vriedne njene članove svakim dobrom obilno nadario. — Najpače dao im ugledati vedrije dano nad nesretnom našom IlrvatBkom. Preporučujem se i nadalje vašoj ljubavi i molitvi. Sa bratskom ljubavi odani Stros8mayr s. r. U Djakovu 21. feb, 1888. Za župnika pri sv. Antonu novem je bil imenovan prečast. g. F a bris Karol, dosedanji župnik pri sv. Jakobu v Trstu. Imenoval je C. kr. namestnik računskega oficijala Petra Dob rilo za preglednika v računskem oddelku naraestništ-venem. Imenovanja. Pravni praktikantje Josip Bregato, Matej Primožič in Henrik Tu m a so bili imenovani za prislušnike ali avskultante v okrožji višjega deželnega sodišča primorskega. Or. Karol 2ivny je sedel v petek in soboto pred dunajskimi porotniki, zatožen hudodelstva veleizdaje po §. 58 c. Državni pravdnik je bil pl. Soos, zagovornik Živ-nega odvetnik dr. Markbreiter. Z veliko radostijo javljamo, da je bil dr. Živay oproščen. Ker je ta obravnava za nas avstrijsko Slovane posebne važnosti, hočemo jo prihodnjič opisati nekoliko obširneje. Občinski svet tržaški ima denes 29. februvarja po 6. uri javno sejo. Na dnevnem redu sta mod ostalim tudi predlog o dovolitvi posojila za zidanje mestne ljudske učilnice v Barkovljah in poročilo pravnega odseka o prošnjah A. Vigolle in tržaškega družtva „Tram\vay" glede zgradbe tram\vayno proge v Barkovlje. Akad. družtvo „Slovenija" na Dunaji napravi dne 4. marca 1888. valentinu Vodniku v spomin slavnost z blagovoljnim sodelovanjem g. c. kr. opernega pevca Lj. \Veigloina, gosp. Vj. Ilintorho-bera, članov konservatorija gosp. O. Žerta in VI. Budrnanija, virtuoza na kontrabasu gosp. B. Fišerja in tamburaškoga zbora hrv. akad. družtva „Zvonimira". Pevovodja gospod Jan. Jirik. Lokal: Hotel Zillinger, IV. Wiedner Hauptstrasso Nr. 25. začetek ob 8. uri zvečer. 0 derači ali konjedirci tržaškem prihajajo pritožbo, da hodi brez posebnega dovoljenja na dvorišča in v hišo po okolici tržaškej in da jemlje seboj pse privezano z verigo, in sicer — ker nemajo nagobca ali nagobnjaka. Te pravice mislimo da vender še nema, da si prisvoja tujo last. Tudi derač mora poznati svoje meje, do katerih mu jo iti in ne dalje. Upamo, da mu magistrat tržaški prav kmalu natanko določi njegovo področje, in da se kaj onacega no ponovi več. Železnični promet jo denes podpolno ustavljen. Nekateri vlaki so obtičali v snegu. Ustavljen zeležnični promet. Želez-nično progo St. Peter — Reka je sneg tako zamel, da jo užo od nedelje promet ustavljen. Propale so ta teden tri tukajšnjo trgovske tvrdke in sicer; Mellinger in F u n k iz Mannheima z okolo 1 >/> milijonom mark pasivov ; F. Peter ter D u-Š i c a s pasivom od 70 do 80 tisoč goldinarjev. Poslednji je bil v trgovskej zvezi posebno z Dalmacijo. t Dr. Jožef M. Hurban, slavni prvobo-ritelj slovaški, je umrl dne 21. t. m. v Hlu- boki v komitatu Nitranskem. Pokojni Hurban porodil se je d-ne 10. marca 1.817, Šolal se je najprej v Trenčinu, pozneje pa v Požunu, kjer je v 10 letih dovršil gimnazijo, filozofijo in teologijo. Iz njegove možke dobe je mnogo snovij, kajti posegal je s krepko odločno roko v svojega naroda zgodovino in uže pred 1848. J. se je njegovo ime mnogo imenovalo, zlasti glede vzajemnosti Čehov in Slovakov, posebno pa zaradi njegovega spisa „Unia," v katerem je tako odločno in jedrnato pisal proti zedinjenju luterancev s kalvinci, da ga je Lipsko vseučilišče ime-novelo za doktorja teologije. V neizmerno škodo Slovakom se pa literarno zedinenje ni uresničilo. L. 1848. je bil Hurban užo župnik v protestantskoj občini v Illuboki, kar je do svojo smrti ostal. Takrat postavil se je Slovakom kot vojskovodja na čelo in pokojni Kurelac je z volikim nau-dušenjem pripovedoval o Ilurbanovi energiji in neumorni delavnosti. Dvakrat vodil je slovaške čete proti Madjarom, udeležil se posvetovanja slovanskih voditeljev na liunaji, bil na znanem slovanskem kongresu v Pragi, bojeval se je v sporazum-Ijenji z baronom Jelačičem uspešno proti inadjarskim upornikom, upajoč, da bode ubogemu svojemu narodu priboril vsaj nekoliko boljše usode. V marci 1840. pripeljal je deputacijo na cesarski dvor v Olo-muc, proseč za priznanje samostalnosti narodnosti slovaške, predložil tudi v tem zmislu spomenico, katera se pa ni uvažala. Za vse to delovanje moral je mnogo pretrpeti. Uže 1848 1. razpisali so Madjari nagrado na njegovo glavo, pozneje so ga od službe odstavili, deli v preiskavo, a na srečo bil jo oproščen. Vse te nevarnosti in neugodnosti mu neso uklonile duha; do svojega konca ostal je svojim načelom zvest, ostal je kremenit rodoljub slovanski, kakor sploh velika večina tistih, katere je uže 1848 1. bilo vzdramilo. Na grobu uzornega tega rodoljuba in voditelja kličemo sč „Slov. Narodom" in z listom „Narodnio Noviny:" „Večna, vdačnii a slavna mu pamiit!" V. skupščina posojilnice in hranilnice koperske je bila dne 9. t. m. v Dekanih. Predsednik gosp. Vekoslav Spinčič je opisal v jedrnatem govoru delovanje hranilnice leta 1887. — Iz blagajnikovega poročila razvidimo, da so aktiva pasivom enaka v znesku 20.167 gld. 41 kr. Po družbenikih vloženi denar iznaša preko 8000 gl., rezervni fond 1320 gl. 66 kr. Novi odbor se je sestavil tako-Ie: Ivan Milohnič predsednik, Anton Križanac podpredsednik, Fran Matejčie tajnik, Josip Kristan blagajnik, Josip Valeutić računovodja, Josip Krmac in Ivan Hrovatin odbornika. V nadzorstvo so izbrani gg. Jakob Ladavac, Andrej Grogorić in Josip Franca, prejšnji, Ivan Grižon in Fran Flego, nova. O posamičnih predlogih so zahvali g. Križanac odstopivšemu odboru, poudarjajoč velike zasluge bivšega predsednika g. Ve-koslava Spinčića; isto izrazi g. Fran Flego. — Predlog g. Ladavca, naj bi se ustop-nina znižala od 2 na 1 gl., se ne odobri. Po končanej seji je bil obed. Gosp. Spinčič se je poslovil z ganljivim govorom od svojih prijateljev, zagotovljajoč jih, da se loči le telesno od drage mu Istre, duševno pa bode deloval zanjo kakor doslej neumorno. Vrstile so se razne na-pitnice neustrašnemu narodnjaku in težkim srcem se je ločil odbor od bivšega svojega voditelja. „Goriška ljudska posojilnica" uljudno vabi p. n. gg. društvenike k letnemu občnemu zboru, ki bode v družtvenih prostorih v hiši dr. viteza Tonklija, ulice Ascoli hiš. štev. 1. v četrtek 1. marca t. 1. ob 11 Va uri predpoludne s pričujočim dnevnim rodom: 1. Poročilo ravnateljstva o družt-venem delovanji leta 1887. 2. Račun za leto 1887. in razdelitev čistega dobička. 3. Morebitni nasveti in predlogi. 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. Iz poslanih nam računov posnemljemo, da je posojilnica imela 1887. leta dohodkov in sicer: Gotovine dne 31, decembra 1886. 653 gld. 04 kr. Glavnici je prirastlo 168 deležev 1680 gld. Vstopnine 57 gld. 50 kr. Obresti od danih posojil 2109 gld. 29 kr. Uradnine in povrneni izdatki 649 gl. 90 kr. Vrnena posojila 11103 gl. 50 kr. Hranilne vlogo 17650 gl. Za hranilne knjižice 3 gl. 80 kr. vsega 33907 gl. 93 kr. in troškov jo bilo: Glavnica izplačala 15 deležev 150 gl. Izplačane obresti hranilnih vlog 273 gl. 97 kr. Hranilne vloge vrnene 4109 gl. 55 kr. Kupili vrodnostne !iate 684 gl. 40 kr. Stroški posojilnice (401 gl. 40 kr., manje povrnenih 70 gl. 31 kr„) tedaj 331 gl. 09 kr. Stroški hranilnico 3 gl. 80 kr. Ravnateljstvu postavni delež 17 gi. 01 kr. Davek 19 gl. 27 kr. Plačane deležnine 180 gl. 52 kr. Dana po-. Rojila 27f»04 gl. 24 kr.; troškov je bilo' 33442 gl. 85 kr., ostane zatorej gotovine 31. decembra 1887. 465.08 gl. Račun prometa. Račun stroškov posojilnice za vso stroške, kakor stanovanje, koleki, protesti, tiskovine, poštnina 401 gl. 40 kr. Račun, davkov za dohodninski davek z dokla-dami 19 gl. 27 kr. Račun posojilnih obr«5stij za prejeto posojilne obresti leta 1887. 011 gl. 84 kr. Račun uradnin za prejete uradnine in povrnene stroške za leto 1887. 362 gl. 90 kr. Račun Bilanae. Aktiva. De-narnični račun za gotovino konec leti;: 1887. 465 gl. 08 kr. Račun vrednostnih listov. Za 7 vrednostnih listov po kupni, ceni 684 gl. 40 kr. Račun pohištva. Za> vrednost našega pohištva 131 gl. 17 kr. Račun posojil. Za posojila družtvenikom. 3054S gl. 24 kr. Aktiva iznašajo 40828 gl. 80 kr. P asiva. Račun glavnice za našo glavn. 257 udov z 861 deleži 8610 gl. Račun hranilnice za znesek hranilnih vlog 28603 gl. 96 kr. Račun upnikov hranilnih obrestij, za vse do 31. decembra 1887. naložene hranilne obresti 1236 gl. 70 kr. Račun preneskov za ves dolg na tem računu, za predplačano obresti in uradnine za leto 1888. 968 gld. 94 kr. Račun ro-8ervnega zaloga. Za znesek reservnega fonda 470 gld. 57 kr. Račun deležnin. jZa še no tirjane deležnine 84 gld. 65 kr. pasiva iznašajo 39974 gl. 10 kr. „Goriška ljudska posojilnica" v Gorici je registrovana zadruga „z omejenim poroštvom". Družtveno upravo oskrbujejo ravna-, teljstvo, nadzorstvo in občni zbor. Ravnateljstvo šteje pet mož, ki so: ravnatelj, njegov namestnik, denarničar, priglednik ali kontrolor in tajnik. Po potrebi so lahko nastavijo tudi uradniki. Ravnatelj-' stvo Sprejema denar in daje posojila. Nad-[zorstvo šteje enako število mož, namreč t pet. ter nadzoruje ravnateljstvo in ima vsak čas pravico, pregledati vse knjige in račune, kakor tudi blagajnicu in nastavljeno reči. Za zgube in škodo jamči družtvo: prvič z resorvnim zalogom, drugič z opravilnim dobitkom tistega leta, tretjič z družtvenim premoženjem, četrtič z opravilnimi deleži, slednjič se zneskom ^o visokosti opravilnih deležev. Ako bi so opravilni deleži dotaknoli in bi hotelo družtvo daljo poslovati, bi se morali deleži doplačati do polnega zneska. Do zdaj ni imelo družtvo, dasi posluje užo od 1. junija 1883. še nobeno zgube, pač pa si je prigospodarilo vse razne stroške, katere je imelo do zdaj, vso pohištvo, vso knjige in reservni zalog, ki je znašal koncem leta 1887. 470 gi. in kateremu je odmenilo ravnateljstvo od čistega dobička za leto 1887. drugih 425 gld., tako da so povzdigne, ako občni zbor temu pritrdi, na 895 gl. liazven tega ima družtvo lepo vsoto tudi v predplačanih uradninah med preneski na nov račun. Čisti dobiček za leto 1887. znaša 854 gl. Iz te vsote plačajo se po predlogu ravnateljstva družtvenikom obresti od opravilnih deležev za leto 1887. po 5 od »to, namreč 386 gl., ravnateljstvu se da postavni delež (5°/0 čistega dobička) 42 gl., in ostali znesek 425 gl. so prišteje reserv-nemu fondu. Denarni promet vzdignol se je od 36000 gl. leta 1886. na 67.000 gld. leta 1887., kar pričuje o zaupanji, katero ima družtvo med našim ljudstvom, in o potrebi takega zavoda. Vender nima družtvo šo toliko denarnih sredstev, da bi moglo vsaj večini prosilcev ustreči, ampak prav pogosto mora prošnje odbiti tudi najzanesljiv-šim prošnikom. Če bodo družtvo nadaljevalo sedanjo pot, nadejati se je vedno lepših uspehov. Vreme. Veselili smo se uže, da nas je stroga zima ostavila ali prevarili smo se. Vrnol se je hujši mraz, nego je bil prvi. Močna burja brije po ulicah tržaških in po raznih nevarnih krajih so se moralo napeti vrvi zaradi varnosti ljudstva. Vrhu tega pa se je prigodilo mnogo nesreč po silnem vetru. Več oseb je podrla burja, da so so opasno poškodovale. Nebo je jasno ali mrzli sever jemlje solncu vso moč. Nagla smrt. Ključarju Franu Zenna-riju se je v nedeljo popoldne na javnoj ulici vlila kri. Odnesli so ga takoj v Llov-dovo lekarno in od onde domov. Nesrečnež je umrl po nekaterih trenotkih. Policijsko. Kmetici Barbari Japel z Vrhnike je ukradel neznan lopov košaro s 300 jajci, vrednih preko 7 gold. baš, ko ae je radovedna ženska ozrla. — Kočijažu Boštijanu Baldasu je ukradel neznan uzmo- viČ košaro polno rib, vrednih 14 gld. — Težak Ivan Seli se je skrit na nekem italijanskem parniku, zakotvenem v novej luki, z namenom da bi kaj ukradel. Težak Ghedina in neki mornar sta ga opazila ter ga pozvala, naj se odstrani. Seli se je ustavljal obema z nožem v roci ter mornarja celo ubodel. Prerezal mu je k sreći le obleko. Nevarnega tatu so znprli. — Neznani tatovi so ulomili v stanovanje v hiši št. 2 ulice Cereria ter odnesli perila, vrednega preko 40 gl. -- Mesarja Antona II. so zaprli, ker je ranil kotlarja Ljudevita Valanija z nožem. Sodnijsko. Težak Josip Tavčar iz Komna, mornar Jakop Zoch iz Kopra in tiskarski učenec Josip Angioletti so bili obsojeni zaradi tatvine: prvi na dveletno, drugi na I5raesečno in poslednji na 4 mesečno ječo. Prva dva prideta po pre-stanej kazni pod policijsko nadzorstvo. Književnost. „Slovanski Svet". 4. št. prinaša to-le vse-ino: 1. Narodnost in jezik. 2. Nemško-avstrij-ska zveza v državnem zboru. 3. Konfesi-jonalna šola. 4. Domači in drugi glasovi o Liechtenateinovem načrtu. 5. Papeška pisma Adrijana II. in Ivana VIII, 6. Pso-glavci (zgodovinska slika). 7. Pogled po slovanskem svetu. 8, Književnost. Rokopis slovenski z leta 1817. jo našel g. V. A. Globočtiik v slovenskej vasi Podkloštru na Koroškem ter površno ga opisal v pražkej „Politiki" z dne 25. feb. št. 56 v podlistku „Slovonische Fragmente". Rokopis, ki je zdaj svojina Globočnikova, obsega 384 stranij in nosi naslov : „B a s n e. Tud sa p o s k u s h i n o" in spodaj sta zabeležena kraj in dan: „\Vrata, 12. Octbrs. 1817," — G. Globočnik pravi, da so basni pisane v narečji, ki se govori okolo Veli-kovca. Pisatelj ni doslej še znan, a nade-jemo se, da vender ne bode našim književnim zgodovinarjem tako težko isteknoti ga, ako vemo, da ni bil „minorum gentium", kajti v dopisnej zvozi jo bil z Dobrovskvm, Kopitarjem i. d. V drugem delu je drama v peterostopnih jambah: „Ulrich Graf Zelsky. Ena igra u treh aktah". — Pisatelj ni bil sicer duhovit pesnik — pravi g. Globočnik — a za slovensko književnost vrlo znamenit, ker je napravil glede jezika in pesniške oblike večji korak od Vodnika. Praznina me j Vodnikom in Preši mom je zdaj vsaj deloma iapolnjena. Ker se nam vidi imenovani rokopis zelo važen, prosili bi g. Globočnika, naj ga obširneje opiše morebiti v „Ljublj. Zvonu" ali v ednej „Matičinih" knjig. Listnica upravništva, Č g. Perko Karol Koper; Ziliij je vse v r-.tn; ;ir<*jeli od poprejšnjega upravništva gi. ti 50; zit»orej im te 50 novč uŽe za 1^89 uriičunjenih Dunajska borsa dne 28 fel-ruvarju. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 77 4 o „ v h rebru — — — „ 7ts,70 Zlnta renta— — — — - — — — n 108.15 5% avstrijska renta — — —--„ 92.50 Delnice narodne banke — — — — nj-^55.— Kreditne delnice — — — — — — 2U7 90 London 10 lir sterlin--— — — „ 12l'.85 Francoski napoleondori — — — — „ 10.05 C. kr cekini — — — — — _ — NemSke marke — — — — — — — „ 82.17 -jt Na prodaj je v tiskarni Dolenc v Trstu, cela sodnijska obravnava Dlaffei-Ribos v nemškem jeziku, obsezajoča okolo 100 strani in 6 litografičnih podob. Cena 25 novč. —♦------ —■-----------„----- _ Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toći. na živenje v vsih kombinacijah filavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. M.HoO.OOU - Reservni fond o«, dobičkov » 5,^6.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienje 150.000' — Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1H1 500 — Premiina reserva vseh oddelkov » 7,342.78* Kiti Reserva za škode » 2H7 601 — V portfelju: Premije, ki ?e imaio potirjati v prihodnjih letin • 16.954.118 57 Skupni znesek v: h škod plačanih odi. lr>3M do 1883 fild. 114.949 H47 01 Urad ravnateljstva. 25—% "Via Valdirivo. ^t. 2 (v la«tn< .i niši. 10.000 parov hlač za gospode je bi!o pr pravljenih za i z vožnjo ali morali so zaostati vs^j nove višje carine. Dobil s*m toraj ukaz, dt jih prodiim na drobno ali na debelo za vsuko ceno. Zato otdam par takih spomladnih hlač za gospode za samo 2 20 novč. Hlače so izdelane jako dobro po najiiovpjšpj dunajske j noSl. Z Hu denar,- ni j.* plačano >-;«hiu šivanje in na ne bi kdo dvomil, izre-č m. d n so te hlače elegantne, trajne in tople gornje hlače ler j h sprejmem nazaj, ako to ni resnica. — Ker ne te hlaČM strašno hitro prodaj ujo, naj se vsakdor požuri jih naročiti. Prosimo, da »e naznani pri naročbi širokost koraka. — Pošilja .se sam> p poštnem po-vtetju — Naslov je; . 3-1 M. Apfel, Wien, I., Bezirk, VVollzeile Nr. 29/XI. Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke WilmorinAfldrleux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. Prodaja semen in cvetlic Jakopa Fonda Trst, Lloydova palača 3—10 Assicurnzioni generali. v TrftiM (druStvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa 8 na zavaravanje proti poiaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanj« na živenje Utuštvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 81,^90.875^ Premije za poterjati v naslednjih letih f 21.006 641-33 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1&S4. f. 83,174..i57'9ts Plačana povračila: a) v letu 1884 f. 8,637 596 13 b) od Začetka društva do 31. decembra 1881. f 178,423.338-51 Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife In pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasni h se dobe v Trsiu u uradu društva/ Via della Siaziotie v lastne palači. g- 24 C Ustanovljeno 1747. C. kr. dvorni zvonar O z. D C/D T3 '-> fi > S.'jJj- o __ c 2 ^ "S '3 - T 2 tcg-3 0 ° 3 t : ir> o ! -: -a « J* n — - »"3 » <-•2 * h 2 K "S * F C t ! '£ * * \ ti c ■ "C l- M Z A O ' tt e ©'i ■ o e »s - - * * * *o E S »» o a f t c »; f O O O O c- o u 58 M Čf> 00 ffj CC M 195 T? S /V" Albert® Samassal PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Veeeliia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za £0 spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani ud f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41—104 ■C&T' ^^ Čas,: nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKAM U TRSTU Ista prima i obavlja svakn narnčbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskarne kao n. pr. : za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienlke, jeatvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita hriga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Kod naručivanja tiskanicu molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrste gasllnico, izvrstne ( stave zh občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih, Hidroforl, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge pri prave iz bronza. — Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dola. Daljo: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s priteklino, mehovi jiz konopnine in gumija itd. najnižjih cenah. Občine in gasil rustva plačujejo lahko na obroke. 20 svetinj. lehovii m | P°H ;asilna^B tu'oke.j^H lil si lehko prislužiti na leto najmanje 1200 gld. s prodajo raznovrstnih postavnih sreček na obroke Vprašanja naj se pošiljajo pod naslovom : \Vechseihaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpa8se 0. 9. 1—00 FILIJALKA V TRSTU c, kr. priv. avstr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2'/«°/« 8- , 8 „ 30- „ 3'/, „ 30-dnovni odknz 2°/u 8-ni080(Siii „ 2'/« C- „ B 2'/, Vrednostnim papirjem, glasečiru na nnpoleono, kateri ho nahajajo v okrogli pripozna se nova obrestna tarifa mi temelju odpovedi od 20. fobruvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vnako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, l.vov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Gradeo, llerinuiiHtadt, Inoinont, Celovec, Ljubljano in Solnognul — brez troškov. Kupnja in prodnja vrednoKtij, diviz, kakor tudi vnoveenjo kuponov pri odbitku lu provizije. P r e d n j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, llor-linu ali v drugih mastili — provizija po pogodbi. Na vrednosti .r)'/»0/o letnih obrentih do 1000 gld., za vekAo svote po pogodbi. IJIožki v polirano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogod bi. Trst, 20. januvarja 1888. 48-48-40 „Kmetovalec" je edini slovenski, gospodarski list .v podobami. .Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „Kmetovalec rf prinaša poljedelske, livinarshe, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete. „Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za gg. učitelje in knjižnice ljudskih M pa le 1 (jId. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse izišle številke tistega letnika. METOVALEC. niflntu {Mprtinli lin i pni«,;« .Vrtntr". , Vrate« jk aloiila . tkr t-.*. \P .,j,a4uM kii^it. ■.Ilvi.-S ■: . ■»• Lr, I tu. .nilU i 4s.i«kjw nf. ki „ Vrtnar" je list s podobami, ki prinaša sadjarske in sploh vrtnarske članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj. [TUNIKA za spolne in želoit-Seve bolesti, nastope okuŽenja i oslabenja / inožke slabosti, poluclje, žpe5o vodo, 1 motenje postelje, pu^Canje krvi, zabitje fl v. de, in z a vse bolezni tmhnrja, (troba 1 in živcev. Tudi pismeno po nnjnov« jSeni 1 znaiistveiieii) posto anju z iie^kiidljivlml \ sre.istvl 49-90-lu4 1 C. Stroetznl, 1 specijalni zdravnik Linaan am Boaensss LA FILIALE deli« BANCA UNION TRIEST E oooupa di tutte le operaz>t- ^anoa a di Cambi' -v a) Accetta ve~~ ' ...t in conto correnU: A^'u ,,undn 1' interesne atinuc: per Banconote 3l/4 °/o preavviso di 5 giomi a'l, , „ . 12 . ,, a sei mesi tisso per Napoleoni °/o c0" preavviso di 20 giorui 3 „ i. ,, ,40 ■ 3«/. >, , ,3 mesi 3'U...... . 6 • Per 1« Uttnre di Vflrmmeuto in eirco'H/lon« II nuovo tuHHo (1'intiirHMHe aitilrk in vihore a partlre dni tUomo 18. 'in. aiirile. II. 2B. maniri", 1H. inglio e 18. oitobre a ucnnda del preiivviHo. Trlesta 13 Aprile 1886. Warrants UANGO 6IRO abbuonanuu .. . 0 ""-"SMe annno slno nualunque somina; prelevaztoni smo a ftorini '.'0.000 a vlsta verso c,h6Na por e«*i. b j S' incanca delfacquislo e della vendiia di etTettl pubblici, valute e dlvise, nonch6 deli' incasso d' asseant, cam-bialt e coupons, verso V.°/o di provlg-gione, i»j uccorda at suoi cnmmtttentt U facullb dt depnsilare tffetti di gualsiati specie e ne cura gratis l'tncasso di coupnni alla tcadtnta. La Filiale della Banca Union Mozione Hlerci) s' incarica deli' acquisto e della vendita di rnerci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad ensa consevinate. oppure polizze di carico o W.irants, 4—24 wpmiwiuwwv,w." '■ j i "»jmif Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.