platan a r gotovi«? Vrinili iiustrovahi LIST ZA MESTO m deželo C e n a X D 1 n Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, 1 Tjrdeva (Dunajska) cesta 29/1. Pofitni predal štev. 346. 1 Račun pofitne hranilnice v Ljubljani štev. 15.3915 Ljubljana, 1. marca 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, /a pol leta 40 Din, im vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclfi 50 fraukov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja stev. 9. Leto VI Izbera poklica I/ xUugiU AcžovaU ,fvosi/ečai& Anladitn i{ude*n jpci izteci veliko- skcb. S ^efatUtti Mta*vsb/e*iitni An&todami - jpsiUoieUhi-škitni JfiU uSUti Pilo Ferry 0’Bri«n Kako obupne so razmere na ameriškem denarnem in zemljiškem trgu, dokazuje to, da so za Lincolnov 53 nadstropni nebotičnik dobili na dražbi komaj štiri in pol milijona dolarjev, čeprav je ogromna stavba še pred nekaj leti stala 30 milijonov dolarjev. »Nebotičniki so ogromni klicaji ob volji modernih ljudi, da bodo gradili vzajemno in smotrno!« Tako je dejal še pred nekaj leti neki znamenit ameriški graditelj. Umetnik je — in vsa čast njegovemu idealizmu. Toda upoštevati bi bil moral — iz tehniške plati svojega poklica bi to mora’. vedeti —, da je v Sev. Ameriki velika in obupna kriza. To je kriza, porojena iz stremljenja po racionalnosti, torej iz stremljenja po poenostavljenju dela, ki zahteva združitev več vrst dela in izločitev vseh delo ovirajočih tehniških nedostatkov — skratka prvenstvena pravica stroja, ki je točen, brezhiben in hiter ter poceni, ker mu je za postrežbo dovolj en sam človek. Načelo je: na najmanjšem prostoru v najkrajšem času največji uspehi — racionalizacija — značilni pridevek takih nazorov, njihov plod pa — nebotičniki! V takem ameriškem nebotičniku n . štirideset ali sedemdeset nadstropij je na stotine trgovskih podjetij, v podjetjih pa na tisoče uradnikov in prodajalcev stisnjenih v »čim manjše prostore«. Ekspresna in bliskovna dvigala ter premikajoče se stopnice vlačijo ljudi v visoka nadstropja in jih na drugem kraju spet odlagajo po opravljenem delu ali zvršenem poslu. Po teh velikih hišah kar mrgoli tekačev, slug in hišnih stražnikov, v slehernem nadstropju so avtomatske telefonske centrale za hišni promet in v uporabo strankam. Povsod sama naglica, vse diši po akordnem sistemu ... In vendar — Krize nebotičnikov ni moči utajiti. Pomebno je, da v nobenem novih gradbenih načrtov, ki jih je vlada izdelala, ne vidimo nebotičnika. Nehote se človek zamisli, če izve, da so najemnine za trgovske lokale v newyorških in bostonskih nebotičnikih v poslednjih letih padle za dve tretjini, zlasti pa tedaj, ko sliši, da je več znanih nebotičnikov ameriške prestolnice prišlo na boben ... Kako naj si razlagamo to nepriča-ikovano katastrofo? Najprej je treba premisliti, kolikšne ogromne vsote požre gradnja takih velikanov. Če je pri gradbi zaposlenih štiri tisoč delavcev, še ni dosti. Vzemimo pa, da jo od vsakih sto delavcev samo eden pozabil svoje orodje v pritličnem skladišču in mora štirideset do . 3-demdeset naslropij globoko splezati ponj — kakšna ogromna zamuda časa! Da bi se taki primeri ne ponavljali, so na primer pri zidanju Empire-State-Buildinga, ki je do danes najvišja stavba na svetu, vštric z rastočo zgradbo napeljevali pnevmatične cevi, ki so neprenehoma potiskale ali srkale v visoka nadstropja manjkajoča orodja, južine delavcev, osvežujoče pijače itd. Tik po dovršit-vi so jih pa odstranili. Pnevmatična naprava, ki je z dovršitvijo poslopja izgubila svoj namen, je stala ogromne vsote, čeprav vedo povedati, da so za slične naprave na ostalih nebotičnikih izdali še več. Za prehrano delavstva so uredili pet kantin, ki 90 jih morali vsak mesec vštric s porastom stavbe premeščati iz nadstropja v nadstropje. Da bi pa delavci s potjo po nadstropjih h kantini ne izgubljali dragocenega časa v počitkih, so morali sproti polagati male železnice, da so čim hitreje privedle delavca h kantini ali pa raznašalca jedil k delavcem. V pritličju so uredili še bolnico, kjer so noč in dan bdeli zdravniki in bolničarke nad bolniki in pri delu ponesrečenimi. Razen teh koristnih in neobhodno potrebnih naprav jih je bilo še na stotine manjših in nič manj važnih. Seveda je vsaka tako prehodna, torej samo začasna ureditev stala ogromne vsote, s čimer se je zgradba še podražila. Banica tiarucn 15, Riie Lafayotte, PARIŠ Odpreinlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenhurgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru- xelles; Holandija: št 1458 66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94. Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxernburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice Tak dograjeni nebotičnik da okrog 25.000 ljudem dela in zaslužka, dvakrat toliko jih pa vsak dan pride in odide po opravkih. Nebotičnik tako velikega obsega je torej celo mesto v eni sami hiši. Zaradi varnosti mora biti zanj posebna hišna gasilska četa, hišna policija, ki čuva urade, trgovine in posetnike pred tatovi in zločinci vseh vrst, nočna straža, hišna pošta, restavracije, hišni vodovod in domača električna centrala, poleg tega pa še razne higienske naprave in tisoč drugih stvari in reči, ki so potrebne v naselju s 25.000 stanovalci. Za različne naprave je treba posebnih priprav. Vzemimo samo poštno zbiralno cev, ki teče navpično od vrha do tal skozi vseh sedemdeset nadstropij. Pisma, ki bi brez prekinitve padala skozi vseh sedemdeset nadstropij, bi se zaradi trenja sama vnela, zato je poštni vod tako urejen, da se pisma in zavoji med potjo dvakrat avtomatski zaustavijo, olila-de in spet avtomatski potisnejo v poštni vod. Na oko so nebotičniki videti, kakor da so zgrajeni za večne čase. Toda tudi to se v praksi ne obnese. »Živ-Ijenska doba« nebotičnikov je odmerjena komaj na 25 do 30 let. Po preteku te dobe se začno kazati znaki staranja. Prvenstveno pridejo v poštev dvigala, najvažnejša prometna žila poslopja; dvigala se tako hudo obrabijo, da bi temeljita popravila stala več kakor naprava novih. Z ostarelim nebotičnikom ni stvar taka kakor s črncem. Ko črnec do-služi, ga odsloviš in pošlješ v širni svet s trebuhom za kruhom, nebotičnika pa ne moreš poslali nikamor. Pretežak je in preokoren, zvezan je s trdnim železom in betonom z materjo zemljo. Edino kar bi se dalo napraviti z njim, da se ga znebimo, bi bilo, da ga podremo. Toda podiranje takih gigantskih železnih, jeklenih in kamnitih gmot bi stalo tako ogromnega denarja, da bi bilo joj. Razen tega bi bil oviran in ogrožen promet okoli njega ... Mestni očetje si že zdaj belijo glavo s to uganko, toda vse kaže, da so v mišnici in ne najdejo izhoda. Nebotičniki menda niso klicaji ob človekovi volji, temveč nagrobni spomeniki, ki utegnejo človeka z voljo vred ubiti... * Neverjetne zgodbe Ttei dni Saj imaš vendar oba!« »Obeh nimam. Samo svojega imam.« Kax postane nervozen. Išče po Žepih.^ Pod klopjo. Med peni lom. Spet po žepih. Zaman. »Pa vendar natanko vem, da ju imaš ti,« poskusi še enkrat. »Ne, tvojega nimam.« »Kaj zdaj?« »Ne vem,« odgovori mirno Kix. >Ce pride preglednik in te zaloti brez listka, boš plačal desetkratno globo.« »Moral sem ga izgubiti.« »Najbrže.« Kax še enkrat vse pregleda. Naposled mu pride Kix na pomoč. »Misel imam,« mu reče. »Kratko-nialo lezi pod klop, dokler ne odpravimo izprevodnika.« »Misliš?« »Mislim.« Kaxu drugega tudi ne ostane. Kax se splazi pod klop. Dekle se smehlja. Kix se smehlja. In oba se dobro razumeta. »H e, tam zgoraj,« se oglasi čez pol San Francisco, februarja. Spet je zvonilo. Fred Bernsen je planil pokoncu in stekel k vratom. Bil je poštar. Hlastno je Fred pograbil šop pisem. Roke so se mu nervozno tresle, ko je pretrgal ovitek vrhnjega pisma, in oči so bežno preletele kratke vrstice. »V koš k S pridušeno kletvico na ustih je vrgel zmečkani papir na tla. >Dalje — prihodnje...« Toda povsod ista pesem. »Žal nam je...« takšen je povsod začetek, potem par vljudnostnih fraz — o, Fred jih že pozna, v teh dveh letih in pol se jih je dodobra naučil. Neštetokrat somu j>ih mrzlo smehljajoča se usta zalučala v obraz, mu jih je nekaj skopo na papir vrženih vrstic dalo nedvoumno razumeti. Človek bi obupal. Saj je vse skupaj brez smisla, in najboljše bi skoraj bilo... Fredu Bernsnu so vstale v duši mračne misli. Pa ne, kaj bo potem z Mary! »Vzdržati moraš k mu je bila rekla, »boš videl, nekega dne se bo tudi tebi ponudila priložnost — glej samo, da jo tedaj pograbiš z obema rokama!« Ha, ha, z obema rokama!... Budimpešta, februarja. Madžarke so zahtevo o ženski enakopravnosti zagrabile prav do dna. Ženi nekega budimpeštanskega indu-strijca, Kovacs po imenu, se je zazdelo, da jo njen mož vara. Meni nič tebi nič, se je odpravila k dozdevnemu predmetu moževe nezvestobe, neki gospe Targayevi, in jo pozvala na dvoboj na težke sablje. Saj ni naposled takle poziv nič posebnega; če se znajo današnje dame prav tako dobro sabljali kakor možje, je le prav in umestno, da pokažejo svoje znanje v tej plemeniti umetnosti tudi tedaj, ko gre za res. Dvoboj naj bi se vršil v »hladnem gozdičku«, kakor je za takšne reči že navada. Toda ni prišlo do njega. Kaj hočete, ženska je ženska, pa ni nobena od obeh prizadetih znala molčati, tako da je budimpeštanska boljša družba že več dni govorila samo o tej senzaciji. Nu, ko bi bilo ure Ifax, »ali še ni bilo izpr e vodnika?« »Še ne.« »Tu ne vzdržim več.« »Saj mora vsak trenutek priti.« »Briga me. Slabo mi že postaja.« In se splazi na dan. Ves prašen, umazan in znojen. »Saj si mi prijatelj, Kix?« vpraša prijazno. »Seveda sem ti prijatelj, Kax.< »Potem pa bodi toliko ljubezniv in se splazi namestu mene pod klop. Pozneje te bom pa spet zamenjal.« »Izključeno. Vendar se ne bom delal smešnega!« »Pa jaz?« »TiJ A jaz imam listek!« Takrat zarožlja deklica iz objestno-nosti z vrati. Kakor bi trenil, je lva-xova glava spet pod klopjo, in deset minut je spet mir. Kix se smehlja. Dekle se smehlja. In oba se dobro razumeta. Med tem pa postaja Kaxu vse slabše iu slabše. Vroče je in umazano Nu, in te priložnosti čaka zdaj — dneve, mesece in leta že... Zdajci mu obvisi pogled na jutranjiku, ld ga je bil prej malomarno odrinil v stran. »Službe« — same prošnje, druga za drugo, ponudb pa nikjer ... Pač, tule ena edina: »Mlad mož ... inteligenten... energičen ... podjeten ...« Čudovito! A kje je oglas oddan? V San-FranoLscu? In 011 sedi v San-Louisu! Konec lepih sanj... Preden pride njegova ponudba v Frisco, ga bo sto in sto prosilcev že prehitelo. Tedaj se mu pa zabliska misel. Kakor bi ga sto vragov podilo, zleti na brzojavni urad, izpolni obrazec: »Tvrdki San F rancisco.................. Sprejmem službo ... pridem jutri... troske za brzojavko odtegnite od prve plače... Fred Bernson.« Dve uri nato so pod njegovimi nogami ropotala kolesa brzega vlaka in čez pičlih štiri in dvajset ur je že stal pred ravnateljem tvrdke. Dvoje hladnih oči ga je pregledalo od nog do glave, nato se mu je pa iztegnila roka naproti: »Prosim, izvolite podpisati — pogodba vas je že čakala ...« imelo priti do bridkega žvenketa, se je pa na prizerišču pokazala policija — in predstave seveda ni bilo. Budimpeštanska policija slovi po tem, da pri dvobojih kaj rada skozi prste pogleda. To se pravi, pri moških dvobojih. Ženski dvoboj je pa onemogočila. Posledica je bila, da dami živi duši nista zinili, kdaj se mislita v drugo spogledati. Če hoče ženska kaj zase obdržati, ne sme z nikomer o ničemur govoriti — tudi o vremenu ne. Ženske le prerade zaidejo pri razpravah o vremenu še na druge reči. Gospa Kovacs in gospa Targay se torej nista več pokazali v družbi, nič več nista hodili k šivilji, ne v kino in ne v gledališče. Bili sta vsaka zase sami in zapuščeni, in osamljena srca vleče drugo k drugemu. Morali sta vendar toliko reči urediti, ki so v'zvezi z dvobojem! Kako? Nu, po telefonu! Obema je bilo do tega, da v lepoti in duši ga. Toda Kax vendar ne bo vožnjo v drugo plačeval! Ali celo desetkratno globo! Nemara ona pa vendarle kje listek. Spet jame iskati. Dregne se v glavo. V piščal. V želodec. V nos. Toda listka ni nikjer. Čedalje slabše mu postaja. In izpre-vodnika ni od nikoder. Čez eno uro ga ne strpi več. »Ne morem več. Naj se zgodi kar hoče. Ne vzdržim več!« Prav takrat vstopi izprevodnik. »Vozne listke, prosim ...« Izprevodnik stoji pred Kixom. »Prosim.« Kix mu vljudno izroči dva listka. Izprevodnik se začudi: »Čemu sta vam neki dva listka?« »Ker sva dva.« »Kje je pa drugi?« »Spodaj sedi, pod klopjo.« Kix pokaže dol in je ves vesel, da se mu je nakana tako dobro posrečila. ... Skoda bi bilo, če ne bi bilo resi umreta, zato je bilo treba nekatero toaletno vprašanje spraviti s sveta. Ko po telefonu ni več prav šlo, sta nadaljevali ustno. Pri tem je bil kajpada čaj na mizi, pa cigarete in šunka s kruhom. In seveda sta tudi o Čem drugem kakšno rekli, ne samo o dvoboju. Človek postane pač zgovoren, kaj hočete, če je prisiljen tako živeti v »splendid-isolationu«! — Skratka, nekaj tednov sem videvajo obe dami že spet skupaj na prireditvah, pri šivilji, v kinu in gledališču. Vselej skup. Ko smeta vendar samo druga z drugo govoriti! Zdi se, da sta postali prav dobri prijateljici. Zadnje čase se zmerom sliši, da bo dvoboj prihodnje dni, toda----------- Toda vse kaže, da ga nikoli ne bo. Prosim vas: od kdaj se pa najboljše prijateljice pobijajo druga drugo s težkimi sabljami? Bob. Laskavo »Prav za prav sem ti hotel prinesti z Južnega morja veliko opico, pa na žalost nisem mogel nobene ujeti.« »O, nič hudega, dragi. Saj imam spet tebe!« Tatvina s čudnim Uancetn V Parizu, januarja. Nedavno se je zgodilo v Parizu nekaj resnično nenavadnega. Neki Frederic Brouničre se je na povratku iz Amerike seznanil v Ca-laisu z lepim dekletom in skupaj z njo odpotoval v Pariz. Na pariški postaji se je z njo pred slovesom domenil še za sestanek za prihodnji dan. Dekle se je odpeljalo s taksijem. Ko je hotel Brouničre plačati postreščka, je opazil, da mu je izginila listnica s 40.000 frankov. Odhitel je takoj na železniški policijski komisarijat in prijavil tatvino. Toda komaj se je vrnil skozi kolodvorski izhod, je opazil na pločniku dekle, ki ga je okradla. Prosila ga je, naj ji ne dela škandala, preden mu ne zaupa zelo važne stvari. Komaj sta sedla v bližnjo kavarno, mu je že pomolila ukradeno listnico nazaj. Zakaj? Tatica je bilo Bronierova rodna sestra! Ko je v taksiju odprla listnico, je po listinah nedvomno dognala, da je okradla lastnega brata, ki se je že pred 17 leti izselil iz Francije v Ameriko. Zaupala je bratu, da žive doma v strašnem siromaštvu in da je v Ca-laisu iskala službe, pa je ni našla. Brat je takoj preklical svojo prijavo na policiji in se odpeljal s sestro v očetovo hišo. Bog si ga vedi, komu je zdaj težje pri srcu, sestri ali bratu? * ka$H6v&iša škotska »Kaj vidim, mister Black — zehate?« se začudi domačica. »Tak se dolgočasite pri nas?« »Nikakor ne! Človek zeha tudi tedaj, kadar je lačen.« TttaFH -TED**- Atera Stavijskega je obogatela za nov, krvav zločin: te dni so našli pariškega apelacijskega sodnika Princea, enega izmed tistih, ki o ozadju Stavijskega škandala največ vedo, razmesarjenega na železniškem tiru v Dijonu, kamor ga ja pozval k njegovi dozdevno bolni materi skrivnosten telefonski klic. Vse kaže, da so ga spravili s poti Stavijskega pajdaši, ki jih je treba iskati v zelo visokih lcro-. gih — čeprav skušajo nekateri dokazati, da je imel pokojni Prince neko skrivno nesrečno ljubezen in da si je sam vzel življenje. Afera Stavijskega je že do zdaj rodila velike politične posledice v Franciji in ni neverjetno, da bo v kratkem ša večje, tem manj, ker prihaja na dan, da je bil slepar Stavijski v službi nemškega vohunstva. ■ Za oproščene Bolgare Dimitrova, Ta« neva in Popova se je sovjetska vlada ža drugič zavzela v Berlinu. Kakor znano, Nemci nočejo Bolgarov izpustiti, čeprav jih je sodišče oprostilo sokrivde požiga rajhstaga. Hitler je za to, da jih izpuste, Goring pa proti temu. Prej ali slej bo seveda moral Goring odnehati, vprašanja je le, ali ne bo takrat za zaprte Bolgare že prepozno. Na Češkem so znižali zlato podlago krone za ‘/o, zato je češka krona za eno šestino svoje vrednosti padla. Pri nas se dobi za 1-90—2 Din. Pokojni belgijski kralj Albert I. je bil britanski in brazilski maršal, polkovnik španske in britanske vojske, častni doktor 13 univerz in član 9 znanstvenih akademij. Imel je 61 tujih odlikovanj. ■ Za šahovsko prvenstvo sveta se bo 1. aprila t. 1. začel dvoboj med sedanjim prvakom Aljehinom in Bogoljubovim. Prve tri partije bosta igrala v nemškem zdravilišču Baden-Badnu, prihodnji dve od 13. do 16. aprila v Villingnu na Bodenskem in poslednje tri od 17. do 20. aprila v Karlsruhu. »Oblačni klub«. V Ljubljani se je ustanovil poseben klub, ki bo imel nalogo gojiti predvsem smuški šport iz zdravstvenih vidikov ne glede na klubsko pripadnost. Klub se je krstil (kakor beremo’ v »Jutru«) na ime »Sky klub 34«. Zakaj ravno »Sky« in povrh še z y, nismo mogli dognati. Doslej smo izraz za naše smuči videli v tujih jezikih le v pisavi »ski« ali »schi«; sky pa dobite v angleškem besednjaku in pomeni oblak. B Ameriške milijonarje pobira. Leta 1929 je bilo v USA 38 ljudi, bi so imeli več ko 5 milijonov dolarjev (300 milijonov Din), letnih dohodkov, 1. 1932 nobenega več. 1—2 milijona dolarjev letnih dohodkov je imelo leta 1929 še 357 Američanov, leta 1932 le še 15. Za lansko leto še ni uradnih podatkov. Gotovo je pa, da se je število milijonarjev še bolj skrčilo. Amerika postaja neintoresanlna ... Za praznoverne. Ko so hoteli v belgijskem parlamentu postaviti prestol za svečano zaprisego novega kralja Leopolda III., se je pokazalo, da so ga bili da« pred nenadno smrtjo Alberta I. dali v popravilo, z naročilom, da ga prinesejo nazaj do 23. februarja — to je ravno dneva zaprisege ... ■ Eksplozija med operacijo se je pripetila na berlinski univerzitetni kliniki. Operirali so ravno nekega otroka, ko so etrove pare pri uporabi neke posebna žarnice eksplodirale. Drugim se ni nič hudega pripetilo. le otroka je ubilo. ■ Krpo v trebuhu pacientke je pozabil pred letom dni primarij neke bolnišnice v Budimpešti. Bolnico so morali zdaj vnovič operirati, ker ni mogla več prenašati silnih bolečin. Na njeno tožbo je sodišče obsodilo površnega kirurga na 10.000 pengov (okoli 100.000 Din) globe, ki jih mora plačati operiranki za prestane bolečine. ■ Nemci čistijo svojo raso. V nemških obmejnih krajih, ki so jih prva leta po vojni imele zasedene francoske kolonijske čete, bodo Nemci sterilizirali okoli 600 otrok, ki so imeli smolo, da so sl izbrali črnce za očete. Pkm&e svet Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. R. 66. nadaljevanje Kaj ji bo povedala? Kakšno pokoro hote tam opraviti? Francu tega ni povedala. Mladi mož je slutil, da obstoji tudi med obema ženama neka drama... skrivnostna drama, ki je spričo materinega molka ni upal niti omeniti. Franc je vsak dan obiskal Cirila. Operirancu se je telesno zdravje od dne do dne vidno popravljalo, toda vštric s tem je rasel njegov obup. Bil je trdno prepričan, da so vsi njegovi dragi že zdavnaj mrtvi, drugače pač ne bi bil tako sam in zapuščen v tujem svetu. Franc je povedal svoji materi o njegovem obupu. »Na tvojo izrečno željo nisem nesrečnežu niti z besedico razodel, da tisti, ki jih toli grenko objokuje, še žive. Toda rečem ti, zdi se mi neodpustljiva okrutnost, če ga bova še dalje pustila v tej strahotni zmoti, ko mu vendar z nekaterimi besedami lahko vrneva srečo in veselje.« »Prav imaš, Franc«, je pritrdila Ilona. »Toda teh besed mu ne smeš prej reči, dokler jaz ne izvršim svoje naloge, ki sem ti o njej govorila. Zato se mi zdi neobhodno potrebno, da se brez odloga odpeljeva v Švico. Ko se vrneva, boš pa lahko napravil konec temu mučnemu položaju.« Franc ni več oporekal. Povedal je Horvinu, kako se je njegova mati odločila. Tudi kirurg ni vedel, kaj je pred davnimi leti zagrešila Ilona. Žalostno je zmajal z glavo. »O, ko bi me Bog uslišal«, je zamrmral, »in popravil zlo pri vseh nesrečnežih, ki sem ga jim prizadejal ...« Kako bo Ilona pripravila Ljudmilo do tega, da mu bo odpustila? Horvin ni vedel. Marko in Rene sta se zjutraj odpeljala. Pred odhodom so se bili dogovorili, da se bo Renč Vernien čim prej vrnil na Sonnenberg in prebil nekaj tednov pri njej, ki jo je smel zdaj imenovati svojo zaročenko. Mladi mož je odšel vesel in žalo-Bten hkratu. Vesel ob misli, da se mu bo njegov sen izpolnil, žalosten, ker je moral zapustiti ta prelepi gorski kotiček, kjer je pustil svoje najdražje na svetu.------------ Tisto popoldne sta sedeli Ljudmila in Boža v malem salonu v pritličju. Deklica je bila zatopljena vase in ni skoraj nič govorila. Zato je pa bila Ljudmila tem zgovornejša; kar vidno ee je trudila, da bi Božo nekoliko razvedrila. Delala se je veselo in zadovoljno, toda njeno veselje ni bilo iskreno. Zakaj nesrečna mati je le predobro vedela, da se je njena hči proti volji svojega srca odločila za Reneja. Vedela je, da je pristala nanj samo zato, da ustreže svoji materi. Vedela je, da Boža še zmerom misli na prostost, čeprav ni nikoli niti z besedieo imenovala nekaterih dogodkov. Po odhodu gospe Matoševe in njenega sina s Sonnenberga ni v krogu Ljudmiline rodbine nihče pri nobeni prelomnosti omenil njunih imen. In vendar je Boža še, zmerom mislila na Franca .tudi danes, ko je zaročena •V ■ >>■ : Ali bo našla sreče na poti, ki ji jo je pokazala njena mati? Ljudmili se je že neštetokrat porodilo to vprašanje. In ko je hotela nanj odgovoriti, so jo le preradi obšli dvomi. In tudi vest jo je zapekla. Mati in hči sta sedeli druga zraven druge pri odprtem oknu, ki je gledalo v prekrasno gorsko panoramo. Deklica si je dajala opravka z ročnim delom, Ljudmila je pa pravkar utihnila in se zamislila v svoje žalostne misli. V duhu je zagledala Cirila pred seboj. Ta prikazen ji je bila hkratu sladka in bolestna, draga in neznosna, zakaj v zvezi z njo ji je vselej ostala še druga podoba: ženske, zaradi katere se ji je Ciril izneveril, ženske, ki je prinesla v njeno življenje žalost in obup. In Ljudmila je videla v duhu to žensko, kako jo je nagnala iz hiše, videla jo je, kako je spodaj v drevoredu stopila v voz in se odpeljala. Toda preden je voznik pognal, se je bila še enkrat obrnila in Ljudmila je videla, kako so se bile njene velike črne oči s čudno žalostjo ustavile na hiši, ki jo je morala toli nepričakovano zapustiti... Zdajci je pa gospa Harleyeva trznila. Njene oči so srepo zastrmele pred se na široko pot, ki je držala v dolino. Obstale so na tisti točki, kjer so pred leti videle gospo Mato-ševo stopiti v voz. Zakaj prav na istem kraju se je bil ravno ta trenutek ustavil neki voz in iz njega je stopila — gospa Matoševa! Še zmerom je bila v temnem, skoraj v žalnem, in njene velike črne oči so se tem otožneje odražale z obraza, ker je bil nenavadno bled. Ljudmila si je potegnila z roko po čelu. Ali se ji blede? Ali ima mar vročico? Hotela je s silo pregnati te misli, takrat je pa že Boža vzkliknila: »Poglej, mama, gospa Matoševa prihaja!« Ljudmila se je stresla. Tak se ji ni sanjalo! Ta ženska, ki jo je pravkar zagledala, je resnično stopila iz voza! Krik se ji je utrgal iz ust: »Saj ni mogoče!« Toda Boža je živahno potrdila: »Pač, mamica, saj se je še dobro spomnim!« »Le kaj bi rada pri nasl Po kaj prihaja sem?« Voditeljica zdravilišča se je mehanično umeknila od okna. In z glasom, ki je skoraj zamiral od onemogle mržnje, je zasikala: »Ne bom je sprejela 1 Ne maram je videti!« Don Juan Boža se je začudeno obrnila k njej. Bledica ji je izginila z obraza in se umeknila živi rdečici. Ljudmila je videla, da se je zaletela. »Zakaj je ne bi sprejela?« je vprašala deklica z živahnostjo, kakršne že dolgo ni pokazala. Ljudmila ji ni odgovorila. »Molčiš, mama... Kaj imaš mar kakšne posebne razloge za mržnjo na gospo Matoševo?« »Mogoče!« Nesrečnici se je v kriku utrgala ta edina besedica. Vsa kri ji je bila izginila z obraza, in noge so se ji tresle, da se je morala nasloniti ob mizo. Tedaj je Boža počasi stopila k , njej in dejala z mehkim, a hkratu odločnim glasom: »Naj bodo razlogi za tvojo mržnjo še tako tehtni, tvoja dolžnost je, da ne odsloviš te ženske, ki prihaja k nama. Ali mar ne vidiš, da je naju že uzrla? Imela bi pravico zahtevali od naju pojasnila in opravičbe za takšno vedenje, za takšno žalitev.« »Boža!...« »Prosim te, mama, pusti me,« je povzela Boža še odločneje. »Še pomniš, da ti včeraj nisem hotela delati težkepa srca, zato pa zdaj tebe pro- « >ldeat Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje In svet-lolikanje >če vas ne usliSim. ali »e boste potem res uslrplili. gospod pristav?« »Dal Tak konec napravim, vselej 1« sim, da mi ustrežes in ne pošiljaš gospe Matoševe proč, še preden ti je utegnila povedati, zakaj je prišla — vzlic svojim tehtnim razlogom, ki jih imaš proti njej in o katerih mi nisi nikoli govorila.« Prijela je mater za roke in jih ljubeče stisnila. Ljudmilin pogled se je ustavil na njeni hčeri. Vztrepetala je. Zakaj zaslutila je, zakaj hči tako prosi. V njenem srcu je bila ostala poslednja nada: gotovo je mislila, da je ta ženska prišla samo zaradi Franca in nje same. Kdo ve, mogoče je hči res prav slulila! Mater je še bolj zbodlo v srcu, ko jo je prešinila ta misel. »Prav,« je dejala počasi, »sprejela jo bom.« Boži se je utrgal vzdih. Toda že je Ljudmila dodala: »Samo ti- ne boš zraven. Ne maram, da bi videla to žensko. Stopi v svojo sobo.« »Mama!...« »Ne maram,« je odločno ponovila Ljudmila. Njen glas je bil tako zapovedova-len, da je Boža utihnila. Stopila je proti vratom. Preden jih je odprla, je še vprašala: »Pa mi boš potem povedala, zakaj je gospa Matoševa prišla?« Gospa Harleyeva ni odgovorila. --------- Nekaj minut po Božinem odhodu je potrkalo na vrata. Vstopil je sluga. »Gospa, neka dama bi rada z vami govorila.« »Naj vstopi,« je zamrmrala Ljudmila in stopila proti mizi. Z vsem naporom svoje volje si je nadela videz mirnosti in hladnosti, čeprav je v njej vse kuhalo in drgetalo; zdaj je bila pripravljena boriti se za čast in srečo svojih otrok, ki sta se ji zdeli ogroženi. Med tem je bila Ilona že vstopila in pozdravila. >Saj me še poznate, gospa?«. »Da, poznam vas.« Trenutek tišine. Ilona je prva pobesila pogled. Voditeljica zdravilišča je borbeno povzela: »Spričo razgovora med nama ob vašem odhodu si ne znam pojasniti smotra vašega današnjega obiska.« »Dovolite, gospa, da vam razložim.« »Kar moči na kratko, če smem prositi. Zakaj čas, ki vam ga lahko posvetim, je skrajno odmerjen.« Ljudmilin glas je postajal čedalje trši in neizprosnejši. Niti stola ni bila ponudila Iloni. Že gola navzočnost te ženske ji je bila neznosna. Madžarka je povzela: »Pred šestimi leti sem imela opravka z gospo Harleyevo; njej sem zaradi uslug, ki mi jih je napravila, ohranila večno hvaležnost. Danes pa nisem prišla k njej.« »Kaj hočete reči?« je zajecljala Ljudmila in vztrepetala. »Tole: takrat nisem vedela kdo ste, danes pa vem.« »Gospa!...« »Da, vem, da živite tu pod privzetim imenom, da se gospa Harleyeva v resnici imenuje g®spa Milavče-va ... da, vse to vem.« »In čeprav vse to veste, imate toliko drznosti in cinizma, da pridete v hišo tiste, ki ste ji storili toliko zla? Ah, tako blatna je vaša duša?« Ilona ni pobesila oči. Zdelo se je, kakor da vobče ni razumela pomena Ljudmilinih besed. Mirno, skoraj toplo je odgovorila; »Zmota, ki v njej živite, vas opravičuje. Ce sem zdajle tu, sem prišla zato, da vam odprem oči. Ta trenutek mislite, da stoji pred vami ženska, ki vam je storila najhujše, kar more kdo storiti svojemu bližnjemu. Motite se, gospa ... nisem sicer popolnoma nedolžna, toda kriva nisem nobenega greha, ki mi jih vi očitate.« »Res?« se je zarogala Ljudmila. »Res... Sami se boste kmalu lahko o tem prepričali.« »Ne vem, h kakšnim lažem in pretvezam se boste zatekli, da boste oprali svoje grehe in pokazali svojo nedolžnost, rečem vam samo to, da si ne dam ničesar natvesti... Pod nobeno pretvezo nisem voljna odpustiti krivde za trpljenje, ki sem ga morala prestati.« In meneč, da je ugenila, zakaj je ta ženska prišla k njej, je kriknila: »Ne mislite, da me boste pregovorili! Moje sovraštvo do tistih, ki so krivi mojega gorja, je neizbrisno.« »Ne, gospa,« je prav tako mirno in krotko odgovorila Ilona. »Tudi nisem voljna odpreti svoje hiše tistemu, ki jo je, ko je bil še pri zavesti, zapustil in odšel k drugi. Naj ostane tam kjer je... pri ženi, ki mu je bila dražja ... pri otroku, ki ga ji je dal...« Glas ji je drhtel. Pri poslednjih besedah se ji je utrgal v ihtenje. Ilona je stopila korak naprej: »Nikar, gospa... dajte, poslušajte me rajši...« »Ne, ne maram vas poslušati... 2e sama vaša navzočnost pomeni zame, ali res ne čutite, najhujše trpljenje, neznosne muke. Pojdite! Pustite me!« Vpila je, kakor bi se ji bil omračil um. Toda Ilona je mirno odgovorila: »V drugo vam povem, da živite v nezaslišani zmoti. Ciril je nedolžen. Otrok, ki o njem govorite, ni njegov.« »Ciril ni oče vašega sina?« >Ne, gospa. Oče mojega otroka je moj mož, ki sem že skoraj dvajset let ločena od njega.« Grof MONTE-CRISTO ‘Roman Napisal Aleksander Dumas ar. nadaljevanje , oV>'ral .o« »Lepo!« reče grof s popolnoma mirnim glasom in negibnim obrazom. »Tako torej, ljubi moj Vampa, sprejemate svoje prijatelje!« »Puške dol!« zavpije Vampa in zapovedovalno iztegne roko, z drugo pa spoštljivo sname klobuk. Nato se obrne k možu, ki je tako nepričakovano obvladal prizor: »Oprostite, gospod grof, tako malo sem se nadejal vašega obiska, da vas nisem spoznal.« »Zdi se mi, da imate pri vseh stvareh kratek spomin,« odvrne grof. »Ne pozabljate samo obrazov ljudi, temveč tudi pogoje, ki ste bili nanje pristali.« »Katere pogoje sem pozabil, gospod grof?« vpraša razbojnik z vidno željo, da bi popravil storjeno napako. »Al: se nisva dogovorila, da vam morajo biti sveti ne samo moja oseba, temveč tudi moji prijatelji?« »S čim sem se pregrešil proti temu dogovoru, ekscelenca?« »Ugrabili ste grofa Alberta Morcerfa in ga spravili sem. Vedite torej,« povzame grof s takim glasom, da je Franc vztrepetal, »ta mladi mož spada med moje prijatelje, stanuje v istem hotelu kakor jaz in si je v mojem vozu teden dni ogledoval Rim in karnevalske prireditve — pa ste ga vzlic temu ugrabili in odvedli v svoj brlog, zdaj pa« — grof potegne pismo iz žepa — »zahtevate zanj še odkupnino kakor za kogarkoli.« »Zakaj mi niste tega povedali?« se obrne poglavar k svojim ljudem s tako grozečim glasom, da so vsi pobesili oči. »Zakaj ste me spravili v nevarnost, da prelomim svojo besedo možu, ki ima življenje nas vseh v rokah? Tako mi Kriščeve krvi, če bi mislil, da je kateri od vas vedel, da je mladi mož prijatelj ekscelence, pri priči bi mu raztreščil lobanjo!« »Nu, vidite,« se obrne grof k Francu. »Saj sem vam rekel, da je bila pomota.« »Ali je mar kdo z vami?« se vznemiri Vampa. »Da — gospod, ki ste mu poslali to pismo; hotel sem mu dokazati, da je Luigi Vampa mož beseda. Stopite bliže, gospod baron, da vam Luigi Vampa sam pove, v kakšno zadrego ga je spravila ta pomota.« Franc se približa. Poglavar mu stopi naproti. »Bodite nam dobro došli, ekscelenca. Slišali ste grofove besede in moj odgovor; dodal bi samo še to, da bi rad plačal štiri tisoč piastrov, če bi mogel s tem izbrisati to stvar s sveta.« »A kje je ujetnik?« vpraša Franc in se nemirno ozre okoli sebe. »Ne vidim ga nikjer.« »Upom, da se mu ni zgodilo nič hudega?« reče grof in namr-ši obrvi. »Tamle je,« odgovori Vampa in pokaže z roko proti odprtini. pred katero je korakala straža. Sam mu bom sporočil, da ie prost.« S temi besedami krene proti straži. Franc in grof mu sledita. Morala sta kakih sedem ali osem stopnic navkreber; na vrhu se Vampa ustavi pred vrati in obrne zapah. ledaj zagledata v svifu svetiljke Alberta, zavitega v plašč in ležečega na tleh. Mladi mož je spal! »Glej, glej,« meni grof s svojim čudnim usmevom, »ni slaba, če se pomisli, da bi ga imeli ob sedmih zjutraj ustreliti.« Tudi Vampa je z občudovanjem gledal spečega Alberta; videti je bilo, da za takšen dokaz neustrašnosti ni neobčutljiv. »Prav imate, gospod grof: ta mož mora biti vaš prijatelj.« Nato se približa Albertu in ga rahlo prime za ramo: »Ekscelenca, ali se izvolite zbuditi?« Albert se pretegne in si poma-ne oči. »Ah, vi ste,« zazeha. »Lahko bi me bili pustili, da se naspim. — Ravno se mi je tako lepo sanjalo, da plešem z grofico G.« Potem potegne uro iz žepa; razbojniki so mu pustili vse dragocenosti. »Pol dveh šele... Kaj vraga vam šine na um. da me greste tako zgodaj budit?« »Zato, da vam povem: prosti ste, ekscelenca.« »Dragi moj,« odvrne prostodušno Albert, »ravnajte se v bodoče po velikem Napoleonu, ki je dejal: Zbudite me samo zaradi slabih novic! Če bi me bili pustili spati, bi bil doplesal svoj ples in bi vam bil vse življenje hvaležen... Torej so plačali odkupnino?« »Ne, ekscelenca; nekdo, ki mu ne smem ničesar odreči, je prišel in zahteval, da vas izpustim.« »Bogme, ta nekdo mora biti zelo ljubezniv!« Ozre se naokoli in zagleda Franca. »Kaj, ti, prijatelj moj, si šel v svoji požrtvovalnosti tako daleč?« »Ne jaz — grof Monte-Cristo.« »O, res, gospod grof!« vzklikne veselo Albert, popravljaje si ovratnico in manšete. »Preveč ste ljubeznivi; do smrti ostanem vaš dolžnik!« S temi besedami mu da roko; grof mu jo trepečoč stisne. Razbojnik ju je začudeno opazoval. Očividno je bil vajen, da so njegovi ujetniki trepetali pred njim, zdaj je pa srečal človeka, ki ga ves čas jetništva ni zapustila dobra volja. Franc je bil ponosen, da je Albert celo nasproti razbojniku obvaroval čast svojega naroda. »Dragi Albert,« mu reče, »če se podvizaš, bova nemara ujela še nekaj plesa pri Torlonijevih. Tako boš lahko doplesal svoj ples, ki si ga v sanjah začel, in se ti ne bo treba srditi nad gospodom Luigijem. Saj se je bogme ponašal kakor popoln kavalir.« 06 ^ »Prav imaš,« odvrne Albert, »ob dveh sva lahko že tam. Gospod Luigi, želim vam obilo sreče! Pojdimo, gospoda!« S temi besedami odhiti pred Francem in grofom po stopnicah do! v dvorano. Vsi razbojniki so stali s klobuki v rokah. Poglavar vzorne Peppinu plamenico in odide naprej pred gosti, ne kakor hlapec, temveč kakor kralj. Pred izhodom se prikloni: »In zdaj, gospod grof, prosim še enkrat oproščenja in upam, da se ne boste več srdili name.« »Ne, dragi moj Vampa,« se nasmehne grof. »Saj se znate za svoje pregreške tako lepo spokoriti, da bi vam bil človek skoraj hvaležen, da ste jih storili.« »Gospoda,« se obrne poglavar k mladima plemičema, »morda se vama moje vabilo ne zdi ravno mamljivo, toda če bi se vama kdaj zahotelo, da me v drugo obiščeta, mi bosta vselej dobrodošla.« Franc in Albert se poslovita in vsi trije odidejo. Voz jih je čakal tam, kjer so ga pustili. Grof reče Aliju le eno arabsko besedo, pa se konja takoj spustita v dir. Točno ob dveh sta bila naša prijatelja v jalesni dvorani. Njun prihod je kajpada zbudil veliko pozornost. »Milostljiva,« se prikloni grof Morcerf pred grofico, »včeraj ste bili tako dobri in ste mi obljubili ples. Sicer sem nekoliko pozen, toda moj prijatelj vam bo potrdil, da nisem sam kriv zamude.« Prav takrat je godba zasvirala valček. Albert je položil svojo roko grofici okoli pasu in izginil 7. njo v vrtincu plesalcev. Franc je pa moral ves večer misliti na nenavadni drget, ki je stresel grofa, ko je dal Albertu roko.., XV Svidenje Drugo jutro, takoj ko je vstal, je Albert predlagal svojemu prijatelju, da obiščeta grofa. Sicer se mu je bil že zahvalil, toda po njegovem je bila usluga, ki mu jo je grof izkazal, pač vredna dvojne zahvale. Franca je navdajalo do grofa občudovanje, pomešano s strahom; zato ni hotel pustiti Alberta samega in je šel z njim. Grof ju je takoj sprejel. »Gospod grof,« ga ogovori Albert, »dovolite mi, da vam danes ponovim, kar sem vam- snoči slabo izrazil: Nikoli ne bom pozabil v kakšnih okoliščinah ste mi prišli na pomoč, in zmeraj mi bo pred očmi, da se imam vam zahvaliti, da še živim.« »Ljubi moj sosed,« odvrne smehljaje se grof, »preveč pretiravate. Prihranil sem vam dvajset tisoč frankov, to je vse. Sami lahko vidite, da ni vredno o tem izgubljati besed. Pač sem vam pa jaz dolžan priznanje, zakaj pokazali ste čudovito hladnokrvnost in neustrašnosi« »Kaj hočete!« skomigne Albert* »Predstavljal sem si, da sem izzval prepir, ki se mora končati z dvobojem, pa sem hotel razbojnikom pokazati, da se sicer na vsem svetu ljudje dvobojujejo, s smejočim se obrazom pa samo Francozi. Toda moja hvaležnost do vas zaradi tega ne more trpeti, in tako sem vas prišel vprašat, ali vam ne bi mogel sam ali pa po svojih prijateljih in znancih ob priložnosti izkazati usluge. Moj oče, grof Morcerf, ima velik vpliv na Španskem, pa tudi na Francoskem. Razpolagajte z menoj in z vsemi, ki sem jim drag.« »Priznam, gospod Morcerf,« odvrne grof, »vaša ponudba mi je dragocena in jo z iskrenim veseljem sprejmem. Imel sem celo namen prositi vas velike usluge. Še nikoli nisem bil v Parizu in ga prav nič ne poznam.« »Ni mogoče!« se začudi Albert. »Kako ste le mogli živeti, ne da bi bili videli Pariz? Saj vam ne morem verjeti!« »In vendar je res. Zdaj pa čn«-tim, da res ne gre več, da si ne bi ogleda! prestolnice razumništva sveta. Morda bi se bil že odpravil na to neobhodno potrebno potovanje, če bi koga poznal, da bi me tam uvedel.« »O, človek kakor vi!...« vzklikne Albert. »Hvala za poklon! Toda ker se ne morem ponašati z ničimer drugim kakor samo s tem, da se mi glede milijonov ni treba sramovati pred vašim najbogatejšim bankirjem, igrat na borzo pa v Pariz ne bom hodil, me je ta okoliščina doslej zadrževala. Vaša ponudba je pa moj sklep do-zorila. Ali bi se obvezali, ljubi grof Morcerf« — te besede je izgovoril s čudnim usmevom — »da bi mi, če bi prišel na Francosko, odprli vrata tamkajšnjega sveta, kjer bom tuj kakor Huron ali naj-zadnji Afričan?« »O, zastran tega, gospod ste lahko brez skrbi — tem a.rn , ker sem pravkar dobil pismo, na) 'v se vrnem domov, ker se mi pri- pravlja zveza z zelo odlično rodbino.« »Tak se misliš ženiti?« se zasmeje Franc. »Najbrže. Ko se boš vrnil v Pariz, bom že lepo ustaljen zakonski mož, nemara celo oče. Kaj ne, to se bo lepo podalo moji prirojeni resnobi? — Vsekako vam še enkrat ponovim, gospod grof, jaz in moji smo vaši z dušo in telesom.« »Sprejmem,« odgovori grof. »Zakaj prisežem vam, da mi ie manjkalo samo takšne priložnosti, da izvršim načrte, ki jih že dolgo nosim s seboj.« Franc ni niti trenutek dvomil, da so to isti načrti, ki mu je grof nanje namignil na Monte-Cristu. Pogledal mu je v obraz, misleč, da bo s čim izdal, kakšni so ti načrti; toda težko je bilo videti temu človeku v dušo, posebno kadar mu je smehljaj zastiral obraz. »Kdaj pa vi mislite biti v Parizu?« vpraša potem Monte-Cristo. »Čez štirinajst dni, najpozneje čez tri tedne, ker takoj odpotujem.« »Prav! jaz vam dam tri mesece časa; kakor vidite, nisem malenkosten.« »In čez tri mesece boste potrkali na moja vrata?« vzklikne veselo Albert. »Ali bi se na dan in uro natanko dogovorila? Povedati vam moram, da sem silno točen.« »Na dan in uro!« ploskne Albert Z rokami. »Imenitno!« »Velja!« Grof vzame v roke koledar, ki je visel kraj ogledala. »Danes smo 21. februarja, ura je pol enajstih. Ali bi me sprejeli 21. maja o pol enajstih dopoldne?« »Sijajno! Zajtrk bo pripravljen:« »Kje stanujete?« »V Helderjevi ulici, številka 27, pri očetu, toda v čisto ločenem krilu palače.« Grof si zapiše: Helderjeva ulica, številka 27, dne 21. maja o pol enajstih dopoldne. »Gledal bom, da bom točen.« »Ali se bomo še kaj videli, preden odpotujem?« »Kdaj odpotujete?« »Jutri popoldne ob petih.« »Potem se moram že zdaj od vas posloviti. Opravke imam v Napoliju in se bom vrnil šele v soboto zvečer ali v nedeljo. Pa vi, gospod baron,« se obrne grof k Francu, »ali se tudi vi odpravljate?« »Da, a samo v Benetke. Nekaj časa mislim še ostati v Italiji.« »Torej se v Parizu ne bova videla?« »Bojim se, da ne.« »Potem pa srečno pot, gospoda!« reče grof in da prijateljema roko. Franc se je danes prvič dotek-nil roke tega moža. Zgrozil se je, zakaj bila je mrzla, kakor bi bil prijel mrliča za roko. »Do svidenja torej,« pozdravi 'Albert. »21. maja o pol enajstih zjutraj v Helderjevi ulici štev. 27.« »Kaj ti pa je?« se začudeno obrne Albert k Francu, ko sta se vrnila v svojo sobo. »Nekam zaskrbljen se mi zdiš.« »Grof se mi vidi čuden patron,« odgovori Franc, »in njegov pariški obisk me navdaja s skrbjo.« »S skrbjo? Beži no! Sicer pa, ravno prav, da se mi je ponudila priložnost. Reči ti moram namreč, da si se mi zdel zelo mrzel z grofom, in vendar se je on nasproti nama uprav kavalirsko ponašal. Ali imaš kaj zoper njega?« »Mogoče.« »Ali si ga mar že prej kje srečal, preden sva se z njim seznanila?« »Saj to je tisto.« »Kje?« »Ali mi obljubiš, da ne boš nikomur niti besedice izdal, če ti povem?« »Obljubim.« »Dobro, pa poslušaj.« In Franc jame pripovedovati o svojem izletu na otok Monte-Cristo, kjer je spoznal več tihotapcev in celo razbojnikov, o bajni večerji v podzemeljski palači, o hašišu in o čudnih sanjah. Potem omeni ono noč v Koloseju, ko je nehote slišal razgovor med grofom in Vampo o Peppinu in je grof obljubil, da bo izposloval pomilostitev za razbojnika. Naposled pride k dogodkom prejšnje noči, ko je videl, da mu manjka 700 piastrov za odkupnino, in se je zatekel h grofu. Albert ga je napeto poslušal. »Nu, kaj bi bilo pri vsem tem nedopustnega?« reče, ko je Franc končal. »Grof ima pač svojo ladjo, ker je bogat. Pojdi v Portsmoulh ali Southampton, pa boš videl same jahte v luki, last imovitih Angležev. Grofu očividno ne tekne tukajšnja kuhinja kakor meni ne, in časih se rad spodobno naspi, ko mu v hotelskih posteljah ni moči — nu, si je pa dal urediti zasilen dom na Monte-Cristu. Potem ga je nemara obšel strah, da mu ne bi toskanska vlada delala sitnosii, pa si je, bogat kakor je, kratkomalo kupil cel otok in si po njem še sam vzdel ime.« »Pa razbojniki, ki sem jih videl pri njem? Kaj boš pa na to odvrnil?« »Tole, prijatelj: Ker se imam njegovemu poznanstvu z njimi najbrže zahvaliti, da sem danes še živ, ni moja stvar preostro soditi o tem. Namesiu da bi ga kakor ti zato obsojal, mu oprostim, ne ker mi je rešil življenje, kar utegne biti pretirano, temveč zato, ker mi je prihranil štiri tisoč piastrov, to je natanko 20.000 frankov našega denarja. Mimogrede: na Francoskem me ne bi tako visoko cenili — dokaz,« doda smeje se, »da nobenega preroka doma ne spoštujejo.« »Vidiš, rekel si besedo! Od kod je grof prav za prav doma? Kateri jezik govori? Od česa živi? Od kod mu njegovo neizmerno bogastvo? Kje je živel prej in kako? Kaj je zastrlo njegovo sedanje življenje z mračnostjo in mržnjo do človeštva? To bi hotel vedeti, da sem na tvojem mestu.« »Dragi Franc,« odgovori Albert, »ko si dobil moje pismo in si videl, da bi ti utegnil pomagati, si šel k njemu in mu dejal: ,Moj prijatelj Albert Morcerf je v nevarno- V 24 URAH barv«, p.isira in kemično čisti obleke, klobuke Itd. Škrobi In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje In puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA sti! Pomagajte mi, da ga rešim!1 — Ali je bilo tako?« »Da.« »Pa te je takrat vprašal: ,Kdo je ta gospod Albert Morcerf? Od kod mu ime? Od kod premoženje? Od česa živi? Kje je njegova domovina? — Povej, ali te je vprašal ali ne?« »Priznati moram, da ne.« »Brez besed je sel in me rešil iz Vampovih rok, kjer mi je bilo — tebi pač lahko priznam — vzlic hlinjenemu pogumu in ravnodušnosti pošteno tesno pri srcu. Nu, in če me zato nečesa prosi, kar bi vsak trenutek storil za kateregakoli italijanskega princa ali ruskega kneza, ki bi ga srečal v Parizu, to je, da ga uvedem v našo družbo — ali naj mu odklonim? Vidiš, Franc, kako krivičen si!« »Stori, kakor veš,« reče po kratkem molku Franc. »Vse kar navajaš, na videz popolnoma drži; toda zato ni prav nič manj res, da je grof zelo nenavaden mož.« »Grof Monte-Cristo je prijatelj človeštva. Ali ti mar ni povedal, zakaj pojde v Pariz? Da bo tekmoval za Monthyonovo nagrado za može, ki delajo za blaginjo človeštva. Če bi bilo samo od mojega glasu odvisno, mu je nagrada že danes zagotovljena. Zdaj pa pustiva te reči, in sediva rajši h kosilu; potem si bova pa še poslednjič ogledala cerkev Sv. Petra.« Mlada moža sta tako storila. Drugi dan sta se ločila: Albert Morcerf se je odpravil v Pariz, Franc d’EpinaY pa za štirinajst dni v Benetke. Toda preden je mladi grof stopil v voz, je oddal hotelskemu vratarju posetnico za grofa Monte-Crista. Na posetnici je napisal pod svoje ime besede: 21. maja o pol enajstih dopoldne, Helderjeva ulica št. 27. XVI Zajtrk V hiši v Helderjevi ulici so se vršile 21. maja zjutraj živahne priprave za dostojen sprejem gostov. Albert Morcerf je stanoval v posebnem poslopju v kotu prostranega dvorišča nasproti hišici za služinčad. Samo dve okni tega poslopja sta gledali na cesto, tri na dvorišče, ostali dve pa na vrt. Med dvoriščem in vrtom je stala starinska hiša, kjer sta stanovala grof Morcerf in njegova žena. Ob tri četrt na deset je stopil v mali pritlični salon, kjer je dal Albert pripraviti vse potrebno za sprejem, komornik Germain. Prinesel je šop časnikov in pisem in oboje položil pred Alberta na mizo. Mladi mož si raztreseno ogleda pošto, vzame iz kupa dve dehteči pisemci, ju odpre in prebere. »Sporočite gospe Danglarsovi,« se nato obrne h komorniku, »da sprejmem sedež v njeni loži... Ne, počakajte... stopite o priliki k Rozi in ji povejte, da se rad odzovem njenemu vabilu in da pridem po operi k njej na večerjo; pošljite ji na dom šest steklenic izbranih vin in sodček ostendskih ostrig...« »Kdaj naj pogrnem za zajtrk?« »O pol enajstih. Debray bo nemara moral v ministrstvo... Razen tega... Za to uro sem se dogovoril z grofom; čeprav ne verjamem, da bi se držal besede, hočem vendarle biti točen. Ali je gospa grofica že vstala?« »Če gospod grof želi, bom povprašal.« »Da... Prosite jo, naj mi posodi svojo likersko garnituro, ker je moja pomanjkljiva; povejte ji tudi, da si jo bom dovolil ob treh obiskati.« Komornik je odšel. Albert se je zleknil na divan, prelistal dva ali tri časnike, in se zmrdnil ob čita-nju gledališkega programa: že spet opera, ko se je tako veselil baleta! Zehaje je odlagal list za listom in zamrmral: »Časopisi so res od dne do dne slabši.« Takrat se je ustavil pred vrati lahek voz in takoj nato je komornik najavil gospoda l.uciena De-braya. Vstopil je visok, plavolas in bled mladenič s sivimi očmi, tenkimi mrzlimi ustnicami, z belo ovratnico in monoklom na svileni vrvici; njegov obraz je bil resen, malone poluraden. Bil je namreč zasebni tajnik notranjega ministra. Mlada moža sta prišla hitro v pogovor. Debray je ravno začel pripovedovati, kako je njun skupni znanec baron Danglars zaslužil pri španskih papirjih lep milijonček, ko najavi komornik gospoda Beauchampa. »Kar naprej, kar naprej, strupeno pero!« vzklikne Albert in pohiti mlademu možu naproti. »Gospod Debray ie že tu, vaš nasprotnik, čeprav vas nikoli ne bere... tako vsaj pravi.« »Prav ima,« odvrne Beauchamp, »saj tudi jaz njega v nič devam, ne da bi vedel, kaj počne. Toda rajši mi povejte, ali nas čaka zajtrk ali obed? Moram nazaj v poslansko zbornico; kakor vidite, nam v našem poklicu ni ravno z rožicami postlano.« »Zajtrkovali bomo; še dva gospoda počakamo, potem po takoj sedemo za mizo.« »Dobro, vrnem se, ko pride desert na vrsto. Prihranite mi jagode, kavo in smotke. Dollej pa grem rajši na svoj zrezek v parlament.« »Nikar, Beauchamp, saj začnemo točno o pol enajstih. Dotlej se pa zgledujte pri Debrayu: pokusite moj xeres in biskvit.« »Naj bo. Prav danes mi je potrebno nekaj razvedrila.«, Modni pomladni plašči I Ih 0*1 | od Din 190*— naprej v vseh kvalitetah in cenah i v konfekciji Drago Gorup & Ko., Ljubljana Miklošičeva cesta 16 — I. nadstropje 1/Madina v 11. S. A. Ameriška mladina in ameriško študentsko življenje je za nas Ev-ropce pojem športa, samo športa. — Zmerom pa pozabljamo, da so bili ameriški akademiki že mnogo prej in mnogo bolj delovni »študentk, kakor njihovi evropski vrstniki. Na slične načine kakor skuša dijaštvo evropskih držav dati sebi in svojemu delu novih oblik v zinislu modernega razvoja, prav tako išče ameriška mladina samostojno novih načinov za krepitev duha in telesa. Osnova vzgoje ameriške dijaške mladine izven šole so mnogoštevilni »boys-klubi«. Naloga teh »mladeniških klubov« je sistematska vzgoja doraščajoče mladine, v bodoče državljane, ki si morajo ■ biti v svesti svojega odgovornega položaja nasproti sebi, svojim vrstnikom in državi. — Mnogo važnosti polaga Amerika na telesno vzgojo, dasiprav ne zanemarja dušne in duhovne vzgoje. Študenti hodijo z istim navdušenjem poslušat predavanja kakor obiskujejo Prizor iz Cecila Milla filma »Burja« knjižnice, rokodelske delavnice in športne arene. Mladina upravlja svoje klube sama in ima svoja sodišča. Sodniki, prisedniki in tožilci so oni Pripoveduje Prav za prav se imenuje film »Boksač in dama«, toda ker igram damo jaz sama, sem si dovolila filmski naslov nekoliko poosebiti in bom z vami o tem malo pokramljala. Ko mi je Metro Goldwyn sporočil, da so me izbrali za glavno junakinjo v tem filmu, sem bila seveda zelo vesela. Hkratu mi je pa bilo nekam tesno pri duši. Sama, samcata žena med tolikimi mišičastimi moškimi, partnerica mednarodnih bok-»aških zvezdnikov, Maxa Baera, Pri-ma Carnere, Jacka Dempseya ... In toliko boksaških prizorov ... uf, kar Gospodinje! Suha drva in lep premog dobite pri I. POGAfKiK trgovina s kurivom Bohoričeva lil. 5 Tot. 20-59 Myrna Loy stresa me. Nisem bila namreč istega mnenja o boksaški umetnosti kakor moje vrstnice in prijateljice. Med filmanjem sem se o boksu naučila toliko, da zrem s popolnoma drugega vidika na to starodavni šport, ki so ga gojili že stari Grki in Rimljani. Prej se mi je zmerom zdelo, da jo boksanje sirov tepež večjega obsega. Zdaj, ko razlikujem razne udarce, občudujem uspehe in spretne >parade«, ker vem, da je marsikateri ploski udarec, pri katerem sem se časih zdrznila, le prav nedolžna stvar, udarec odbit z rokavico. Prepričala 6ein se na svoje oči, da rane zvečine niso tako strašne, kakor se Bde na prvi pogled. Krvi je mnogo, rane pa malenkostne. — Tudi po najtežjem kuock-outu se z zdravnikovim posredovanjem premaganec tako hitro opomore, da mu že čez nekaj minut ne bi nikdo verjel, da je bil hip prej »obležal«. Samo kakšen obliž ga izda. Max Baer. ki je premagal Schme- linga, je bil moj partner, prav za prav glavni moški junak, — Kakor ot.rok je; zmerom vesel in dobrodu- pa tovariš, da si ne moreš boljšega želeti. Dočim se drugi igralci kaj radi silijo v ospredje, moram Baeru sami. Koliko resnosti je v teh mladeničih in s kakšno vnemo in čutom odgovornosti zasedajo njihova sodišča, nam pokaže Cecil B. de Mille v svojem najnovejšem sodobnem filmu »Burja«, v filmu mlade Amerike, ki čuti krivico, ki ve, kaj je pravica in se z vso svojo mladostno vnemo in silo bori zanjo. Najmogočnejši prizori so v sodni dvorani akademske mladine, ki z zanosom popravlja grehe mestnih očetov. Mladi ljudje sklenejo razkrinkati in pogubiti zločinske tolpe, ki strahujejo mestno prebivalstvo. Načrt jim sijajno uspe, a uspet je pa v vsakem pogledu tudi v sliki velikemu režiserju. Vsa ameriška mladina se bori že od 1. 1914. proti nazadnjaškim vzgojnim metodam. Borba mlade generacije je stara toliko kakor človek sam; naravna sila je njena mati, večen zakon je sama po sebi. Vendar niso bila nasprotstva med zakoni, upravo in potrebami iii moralo časa še nikdar tako velika kakor današnji dan. Ameriška akademska mladina išče novih in zdTavejših smeri, vendar nikoli ne prezre nobenega novega gibanja svojih evropskih tovarišev. V nekaterih kolegijih v južnih predelili USA skušajo študenti strniti telesno delo z duševnim. Nekaj časa delajo v laboratorijih vseučilišč, poslušajo predavanja in se uče, nekaj časa opravljajo težaška dela v delavnicah in na farmah univerzitetnih kolonij. V drugem kolegiju, ki je sredi industrijskih revirjev, je življenje slušateljev urejeno tako, da se vsakih pet tednov izmenjajo. Pet . tednov na univerzi, pet tednov pri strojili v tovarnah. Šele v Millovein filmu bomo videli ameriškemu dijaštvu resnično v obraz, šele takrat bomo spoznali mlade revolucijonarce. Ta mladina, ki jo izvenameriški ljudje radi krivo sodimo, ta bojevita generacija je že zdavnaj spoznala veliko resnico, da »si mora bodočnost, v kateri bo živela, sama pripraviti.« Mirna Loy (M G M) šen kakor so že pač vsi velikani. Njegov glavni posel v filmu ni boksanje. Pokazal je, da je prav dober igralec, nežen ljubimec in odličen pevec in plesalec. Pri vsem tem je priznati nežno boječe kavalirstvo in obzirnost do drugih. Odkar sem igraila v tem filmu, sem kar navdušena za boksanje in bok- sače. * ST Meščanska kuhinja Obedi JUt