Leto LXXL it ls LfaUlaaa, peto* ZL )anar]a lojg Cena D!« 1.- i-anaja raaa dan popousna, vrst • Uto 2, dO 100 rr»l o las vrsta Din 4.—„ Popust po * • -a mesečno e Jugoslaviji Din >ije in prazni*« — oq 1UU dc SOO erti s uu» a. vwcp za tnosemstvo Din 25.— UBCDNIsVTVO « LJ UBLJAN A, OFKAVMlsrrVO PodruSoice: MARIBOR. Strosamayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e, telefon st_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St «; podružnica uprave: Koce nov a uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Hranilnica v Ljubljani SL 10.351 Nova francoska vlada pred parlamentom: Chautempsovi vladi je zagotovljena večina če se bodo sputali skupine — Pomirjenje na za vlado glasovale vse zmerne desničarske Panz. 21 jan Danes bo Chautemp-sova vlada prečitals v parlamentu svojo nastopno izjavo V parlamentu jo bo prečita! predsednik Chautemps. v senatu pa podpredsednik Daladier. Takoj nato bodo začeli razpravljati v parlamentu o interpelacijah o splošni pofirki rladc Teh interpelacij je troje. O splošni politiki vlade hočeta naj-pvrj lovori ti za socialiste Serol in za komuniste Ican Renaud Predlog za zaupnice* m že izdelali v socialističnem klubu in ca nato predložili predsedstvu levic.irskih strank Vsi zastopniki levičarskih strank so že izjavili, da bodo glasovali zanj. samo komunisti so izdelali svoi lastni predlog. Ssjoči šc ni bilo mouočc ugotoviti, k.j-v- hf, -Tališče komunistov do nove visak oklenili so. da bodo zavzeli stališče do vlade sele tedaj, ko bodo slišali vladno izjavo. Z drugimi besedam: komunisti ^i hočejo ohraniti svobodno roke. N*i verjetno, da bi socialisti /ip istih vladno večino, če to store komunisti 0e bi se pa odmaknili *ti m komunisti, tedaj bi se vladi pridružili a\tomatično centrum in ■■StilH. skupine desnice. Zato je pri-iti da bo skrajna levica zelo obzirna pr »klepanju o svojem stališču in ^ . - nentu ni pričakovati nikakih presenečeni. Tudi m bor/i sc kaic pomirjenje. Fo včcr.iišniem zaključku borze se ic v prometu i/\cn borze opazila precej rooon* tendenca tujih deviz Sicer pa i rčerai s n ii dan na borzi miren. Ob rakliučku borze okoli 16.30 je angleški funt notiral 148.80. v izvenborz-nem nrnmctu pa je funt poskočil celo na lsl JI do 151.75 in nazadnje obstal na \ Verjetno je do tega skoka funta prišln zaradi tega. ker so se zopet širile vesti o nestalnosti vlade in ker se ie včerajšnja vladna seja začela eno kasneje, kot pa je bila napovedana Kako bodo glasovali socialisti Pariz, 21. jan. br. Izvrsni odbor socia-Estitoe stranke je Lmei snoci dolgo sejo. na kateri je razpravljal o itsHjfu. ki naj g-a parlamentarna frakcija zavzame k de~ iciji nove vlade S 16 proti 13 glaso-wb je bil sprejet sklep, da bo parlamentarna frakcija zaenkrat crlasovala za via-dr. Odnosaji do Španije Psi an Vladna izjava bo med dru- | aglasil*. da bo ostala francoska vlada zvesta politiki ne vmešavanja v špan- sko državljansko vojno Sodelovala bo za zboljšanje položaje v Evropi, pri tem pa bo ostala zvesta svojim zaveznikom in prijateljem. Vlada bo tudi napove 5 lla pospešeno delo za obrambo. Vlada bo izrekla priznanje dosedanjemu delu vojnega ministra in izrekla željo naj se delo vseh treh obrambnih ministrstev čimbolj vzporedi. Daladier se je snoči v zvezi s tem dolgo posvetoval z letalskim in mornariškim ministrom Praški komentarji Prago, 21. jan Prask; listi posvečajo daljše članke novi francoski vladu »Prager Presse« poudarja med drugim, da bo Chau-tempsov« vlada po vsej priliki imela znatno večino in da bo uživala naklonjenost v poslanski zbornici. List pravi, da je Chau-tempeova politična osebnost izšla iz te kri- ze zelo okrepi jena. V glavnem misli list, da je francoska javnost zadovoljna z razpletom te krize ter dodaja sklicevaje so na poročilo svojega londonskega dopisnika, da je Velika Britanija z velikim zadovoljstvom pozdravilo Delbosa na njegovem prejšnjem mestu. »Narodni Osvobozony* misli, da je vlada široke koncentracije, ki jo je sestavil Chautemps. nujno potrebna in da izredno težavni zunanji položaj Franciji ne dovoljuje kombinacij, ki bi povzročale notranja trenja. List meni da ima Chautempsova vlada prehoden značaj. »Venkov«. glasilo republikanske agrarne stranke, pa zaključuje iz načina razpleta vladne krize in sestave sedanje Chautemp-sove vlade, da je slearno sodelovanje s komunisti nemogoče in da je kominterna izgubila znaten del svojega vpliva na Francoskem. Katoliško glasilo »Lidove listi« pravijo med drugim, da Evropa potrebuje čvrsto Francijo. Opozicijski »Narodni listy« označujejo Cbautempsovo vlado kot izraz političnega centruma Zastopnik agencije Štefani izgnan iz Francije Pariz, 21. januarja, b. »Populaire« piše, da je bivši francoski notranji minister Dormov podpisal kot svoj poslednji akt izgon zastopnika italijanske agencije Štefani iz Francije. Stara pesem se zopet ponavlja i, 21. jan. Mornarji v Rouenu in okolici so sklenili zahtevati 40unn delovni teden, zvišanje mezd in otvoritev mornariških Sol. Če ne bodo turodili njihovim zahtevam, bodo začeli stavkati. Rusija bo posegla v vojno med Japonsko in Kitajsko Zbiranje roških čet na p—— te dni predsednik kitajskega parlamenta Kvinčing. Čeprav podrobnosti njegove misiie niso znane, domnevajo, da vodi v Moskvi važna podajanja, ki sc nanašajo na podporo Rusije Kitajski v borbi proti Japonski. V Tokiju so prepričani, d« bo Rusija slej a!t prej priskočila Kitajski na pomo' tudi s svojo oboroženo silo in da se na to resno pripravlja. Sumijo rudu da tičita za tem Amerika in Anglija, ki sc hočeta sami ■• >j\ * ■ cpo>rcdntmu spopadu z Japonsko, ki pa skrivaj podpirata Rusijo, da bi obračunala z Japonci. Tako je ugotovljeno, da je Anglija pretekli teden prodala Rusiji dvajset modernih podmornic, ki so že vse krenile na Daljni vrhod. Amerika je prevzela večje naročilo letal za Rusijo. Tudi ta letala so namenjena ns Daljni vzhod. Medtem pa Rusi>a žc zbira svoje čete vzdolž mandiurske in kitajske nveje. Po ugotovitvah japonskih oblasti so bile ruske posadke <>K mandžuraki meji v teku zadnjega meseca povečane za tri pea-polke, dva topniška polka, eno konjeniško divizijo, eno motorizirano divizijo in za 1500 vo)nih letal. Na poti je velik transport težkega topništva, ki ga je Rusija kupila v neki evronski državi. Na ta način bo imela Rusija v kratkem na vzhodni meji dve popolni armadi. K temu pridejo se čete Zunanje Mongolije, ki so že na pohodu in skušajo prodreti na Kitajsko. Po sodbi tokijskih krogov kaže vse na to, da bo Rusija v kratkem posegia v japonsko-k i tajski konflikt, kjer utegne zaradi tega nastati pre-l okret, ki bo prekrižal vse japonske račune. Francovci zaplenili ameriški parnik Ameriška vlada bo zahtevala zadoščenje Ne»york. 21. jan. Daniel Armstrong:, podpredsednik upravnega odbora -Eastem Steel Companv Petroleum z je potrdil, da so španski nacionalisti severno od Balea-rov ustavili parnik 'Muntey Ship.. ki je last te dražbe. Parnik je vozil 7000 ton petroleja v Barcelono. Parnik je dne 18. decembra odplul iz Port Arturja v Texasu. Posadka je bila popolnoma ameriška in je Štela 35 članov. Parnik je najprej odplul v Batum. kjer je vkrcal omenjeni tovor za Barcelono. Družba je sklenila zahtevati zaičito v VVashingtonu. Waahuigton. 21. jan. Zunanji minister Hull je izjavil, da ameriške oblasti niso se ničesar ukrenile zaradi zaplembe ameri- škega, petrolejskega parnika ^Muntev Ship«. Vlada bo najprej počakala na podrobnosti preiskave. Vlada bo morala protestirati pri generalu Francu vkljub temu, da je bil parnik v službi valencijske vlade, ker s tem svojim postopanjem ni prav nič kršil določb ameriškega zakona o nevtralnosti. Barcelona, 21. jan. Po vesteh iz sigurnih virov je bilo pri včerajšnjem zračnem napadu na Barcelono ubitih 142 oseb. Barcelona, 21. jan. Uradno poročilo pravi, da jc bila včerajšnja bitka na tcruclski fronti ena izmed najtežjih v zadnjih mesecih. Nacionalisti so bili v premoči in so nato zavzeli Muleton. Razvila se je nato tudi letalska bitka, v kateri jc sodelovalo nad 100 letal. Sestrelili smo dvoje lovskih letal in eno bombno letalo, nato smo pa sestrelili sc štiri Fiate. Mi s.mo izgubili dve letali. Letalci so sc rešili s padali Dve letali sta se zaleteli in padli na tla. Salamanca. 21. jan. Bitka na teruelski fronti sc nadaljuje I vso silo. Naša pehota je napredovala v smen proti Tortsad: Sorzna poročila. Curih, 21. jan. Beograd 10, Pariz 14.45, London 21.62875, Newyork 432.75, Bruselj 73.24, Milan 22.775, Amsterdam 241.10, Berlin 174.35, Dunaj 81.10, Praga 15.20, Varšava 82, Bukarešta 3.25. Priprave za plebiscit v Nemčiji Berlin, 21. jan. o. Informirani krogi zatrjujejo, da namerava nemška viada v najkrajšem času odrediti plebiscit o glavnih vprašanjih nemške notranje in zunanje politike ter posebej še o kolonijsketm problemu. Plebiscit naj bi bil že v aprilu. Vlada hoče namreč še pred Hitlerjevim obiskom v Rimu dobiti pristanek nemškega naroda na politiko, ki jo sedaj izvaja. Priprave za plebiscit so se že pričele. Na-rodno-socialistične organizacije prirejajo vsak dan velika zborovanja, na katerih poročajo prvaki stranke o omenjenih vprašanjih. Šolska reforma na Bavarskem Berlin, 21. januarja, b. S 1. aprilom bo v Prtisiji že uveljavljena reforma srednje šole stopila v veljavo tudi na Bavarskem, s čimer bo storjen nov korak na poti k unifikaciji nemškega šolstva. Po tej reformi bodo tudi na Bavarskem dopuščene samo državne in občinske šole, dočim bodo vse zasebne in med njimi posebno vse samostanske šole ukinjene oziroma spremenjene v državne in občinske. Nadalje bo po novem sistemu ukinjeno precejšnje Število gimnazij, katerih v bodoče ne bodo več smela obiskovati dekleta. Ostal bo samo splošni tip srednje šole. Pouk tujih jezikov se začne v srednji šoli z angleščioo, dočim bo latinščina samo postranski predmet. Zgodovina in nemščina bosta odslej bolj zastopani tudi v preostalih gimnazijah, ki bodo morale predelati svoj učni pro- gram. Nov vitamin Havana, 21. jan. Na medicinskem vse-anicriskcm kongresu jc nc\vyorški zdra\-nik Stern izjavil. da jc odkril vitamin »J«. Zdravnik jc vbrizgaval ta vitamin v stare organizme in s tem dosegel njihovo pomladitev. Vitamin jc rudi uspešen za zdravljenje živčnih bolezni, raka. skleroze in išijasa. Rumunska zunanja p Izjava Micesca francoskim novinarjem Ženeva. 21. jan. br. Rumunski zunanji minister Micescu. ki se mudi v Ženevi, je sprej?! dopisnike pariških listov in jim dal daljšo izjavo o FSBKSBflki zunanji politiki. Kar se tire Francije- je Kceseu naulasil. da obstojajo tradicionalni odnosa ji prijateljstva, ki se «? spremembo notranjega režima v Rumuniji niso nič spremenili. Odnosaji do Poljske porivajo na zavezniški pogodbi, ki jo smatrata tako Rumunija kakor Polivka za bistveni del evropske mirovne |>olitike. Z TtalKio želi Rumunija vzpostaviti odnaša}«, ki slone na eordnosti rat>e in jfzika. Obnova svoječasneea italijansko-rumunskega pakta pa zaenkrat še ni na dnevnem redu. Glede odaosajev do Madžarska ie Miceseu naglaail, da si Rumunija želi izboljšanje, odklanja pa vmešavanje v srvoje notranje zadeve. Rumunija lojalno spoštuje vse svoje obveznosti do madžarsk? narodne manjšine in jih to dosledno izpolnjevala, ne pusti pa si dajati predpisov in nasvetov od zunaj. ficCitieni odjetnift Ni nađe • ■ • »* »hform razpra\4ja o politični situaciju kč«or 9* ie formirala i- zadnjem času in prihaia do tehle zaključkom-: »Lahko pri-čaku-ernn. da n bo tčasoma zbral okroz JRZ več' del fugostovtnskih elementov,, ki *to/e na stališču narrydnef,a in drža\nega cdrnstva Vsekakor pa je JRZ ie danes gfavni faktor med jugoslo\'en*ko usmerje-n rrn poetičnimi skupinami \d drugi itra-m 't SDK f seljačko demokratska koa /icr/a/ tn f O f udružena srbijansku opozi-c:*a/ kmi g'a\n> pred*ta\-nici političnih sil. k tahtavmfo preureditev drza\e in priznavam obstoj treh narodnih individualnosti. hnra4*ke9 srbske in slo\-en$ke Vlada in JRZ natodločneie odklanjata s pot az um na pod1a& rahfe\- SDK in t'O Kakor jc raz-I neJe-^^epa govora poštnega mi-vrk:č~ i L licu, bi vlada želela spo riiwi samo s SDK, toda na podlagi Uro-kih samouprav v smislu sedanje ustave. Dr Maček pa je ie opetovano naglaial. da on ne odneha od s\~ojih zahtev in da sploh ne htj sklepat nobenega spot azuma na pod la0 *edai veliavne uj/ave Poleg tega je dr Maček mnenja, da morajo pri vsakem novem sporazumu za rešitev aktualnih po-litičn.h vprašanj sodelovati tudi predstavniki L O. a ne samo SDK Z ozirom na vsa ta dentva rn momente lahko pričakujmo pospešeno pregrupiranje strankarskih sil. toda prav nobene r*&de ni. da bi se v do-s&ednen- času rešita aktualna politična vpra-iao/a. ZaKar dve gir\ni politični grupaciji JRZ m SDK LO stoiita neomajno na svo-rh stw0t§J9% ki so si v svojih teme'ih na-aprvtna * — P'eie te isti WI6ror« d^e leti tn pru napovedoval, da bodo vsa politična vprašan i* mahoma rešena, čim se posreči sklenitev sporazuma med dr. Mačkom tn Srbijansko združeno Opozicijo. Tm Spora- zum je bil sklenjen 9. oktobra l. 1.. ni pa bilo i njim rešeno niti eno politično vprašanje, zlasti pa ne hrvatsko vprašanje. In seda i »Obzor* sramežljivo prizna\*a. da sploh ni pra\' nobene nade. da bi bilo v doglednem času rešeno kakršnokoli politično vprašanje. To sc presi, da obenem pri-rnma ^\*o?'o — blamažo! Pregrupaciia ali likvidacij« JNS ? »Hrvatski dnevnik« in »Obzor« posvečata veliko pozornost Jugoslo\*enski nacionalni stranki že od nekdaj. Sajčešče jo po-kopa\-ata, \ "čas i h zatrjujeta z vso resnost-.'->. da je neopazno izginila s površja, v zadnjem ča.su pa sta io zopet izkopala iz gicba. v katerega sta jo že tolikokrat potožila, in go\'orita sedaj o njej. da stoji neposredno pred lik\idac:jo ali pa vsaj pred \eliko pregrupacijo njenih sestavnih delov. l*se te spletke zavračajo »Jugosto-venske novine« in izvajajo: »Za pregrupiranje J SS ni prav nobenega povoda, ker pridobivajo ideje JS'S od dneva do dneva vedno več somišljenikov in dosegajo vsestransko priznanje. To je stianki v zadoščenje, ki ga je tudi zaslužila. V trenutku lo postaja ideologija in politika J\S. ki jo — na kratko povedano — vsebujejo besede narodno in državno edinstvo. vedno bolj prevlada toča v našem ja\mem življenju, govoriti o »pregrupiran ju« v J S S. predstavlja to le željo po strankarsko-političnem pregrupiranju pri strankarskih nasprotnikih politične formacije 7.V5, toda to še ne pomen ja. da je to tudi dejstvo. 1 'se to so preprozom i manevri, ki ne zaleže jo pri ljudeh, ki imajo s\*oje prepričanje in ki so se po svobodni opredelitvi pridružili JXS radi ideje in ootitike, ki jo ona vodi in predstavlja. Kadar kaka stranka opusti kako idejo in spremeni svojo politiko, šele takrat pride logično do pregrupiranja v njenih vretah Tako je med ljudmi do- *fcr so f/ss> — /JB0>* Znamenje časa Pred kratkim so v Zagrebu zaprti nevarnega vlomilca in sleparja Slavka Kodri-ča. In ko so mu na policiji preiskali jetra in obisti. so dognali, da je bil vlomilec Kodrič pod imenom in z dokumenti pokojnega Vinka Vugrinca inskribiran na zagrebškem vseučilišču in da je igral med frankovskimi in klerikalnimi študenti eno prvih vlog. Vilderjeva ».Vova riječ« poroča o »akademiku Vugrincu«. pod katerim imenom je z velikim uspehom nastopal vlomilec in slepar Stavko Kodrič. te-te zanimiv podrobnosti: »Kodrič je nastopal kot »velik narodni borec«. Stopal je pod zastavo našega vseučilišča na primer v prvih vrstah pri pogrebu nadškofa dr. Bauer-ja. prodajal je glasilo frankovskih in klerikalnih dijakov »Hrvatskega akademičar ja« tn druge enake dijaške liste, si dobro zapomnil vsakogar, ki ni hotel kupiti teh listov, zbiral ie denar v razne seveda »narodne« s\'rhe in je lani vodil celo neko dijaško skupino na izlet v Ljubljano. Stanoval je nekaj časa v »Djačkem domu« in se hranit v »Hrvatski akademski menzi«, se\*eda brezplačno ali pa s popustom. Na univerzi na prirod os! o\t« em oddelku je v strokoinem klubu zelo agilno agitiran za simrakove pristaše (dr. Si mrak je glavni urednik klerikalne »Hrvatske si rate«, ki pripra\'lja pot hrvatski klerikalni stranki. Opomba ured.) Kodrič je celo v njihovem imenu podajal avtoritativne izjave kakor ^hrvatski nacionalisti postavimo svojo listo« in grozil nasprotnikom — »vsem demokratskim elementom« s palicami in stičnimi argumenti. Skratka nastopal fe kot »fuhrer«. »gromovnik«, »velik narodni borec« in logično kot tak užival pri frankovci h in hrvatskih klerikalcih seveda vse privilegije.« — Samo v naših časih je mogoče, da splavajo take propalice na površje in da igraio pod krinko zagrizenega »nacionalista« veltko vlogo celo v javnem Uvijen Jul Zanimivo bi Mo Uvađati, t ham je na\>ezal frankofurtimaški vlomilec in slepar stike pri s\'OJem lanskem posetu tu v Ljubljani. O Izgonu avstrijskih državljanov V glavnem glasilu JRZ »Samoupravi« čitamo: »A\*strijsko legitimistično časopisje je zagnalo velik krik in vik radi izgona nekaterih avstrijskih državljanov, ki so se pregrešili proti načelu gostoljubnosti. Izgnani so Ml večinoma pripadniki plemstva, ki se niso mogli uživeti v nove razmere. Vrse te osebe so morale zapustiti Jugoslavijo. Te odredbe so bile popolnoma upravičene in dotične osebnosti morajo biti srečne, da se jim ni zgodilo kaj hujšega. Oni so v naših krajih razvijali agitacijo za Habsburžane in so govorili svojim so mištjenikom, da se bodo naše slovenske po krajine odcepile od Jugoslavije, ako pride na prestol Avstrije Oton. Vodja tega pokreta je bila baronica Pacher. Preiskava še ni končana, a izgnanih bo še več avstrijskih d rž avljanov.« Pa tudi ti, sinko?! Tako se presenečeno vprašuje »Obzor«, ko je čital Rešetarjev napad v »Slovenskem gospodarju« in »Gorenjcu« na dr. Mačka, in pripominja: »Pisanje omenjenih katoliških listov nas preseneča, ker bi beležka v »Hrvatskem dnevniku«, in naj bi bila morda še tako nerodno sestavljena, ne smela biti razlog, da bi »Slovenski gospodar« in »Gorenjec« kar preko noči zavzela tako stališče napram dr. Mačku. Poleg, fega bi moralo biti urednikom teh listov znano, da dr. Maček ne more odgovarjati za vsako vest v »Hrvatskem dnevniku«, in bi se moralo prej ugotoviti, strinja-li se dr. Maček s pisanjem tega lista o zagrebških Slovencih.« — Ker zagrebški list tako boli, da sta se »Slovenski gospodar« in »Gorenjec«, ki sta bila doslej v najtesnejših od-sniaj* i rnjim, zaletela v dr. Mačka, bo gotovo v njiju tolažbo poskrbel, ds bo »Hrvatski dnevnik« prav lepo pisal o zagrebških Slovencfh in da bo dr. Maček prihod-' nje leto naslovil svoje božične in novo-j letne čestitke tud: na brate Slovence. Seve ' pa je vprašanje. Če ima tako moč starina Nazadovanje kmetijstva na Angleškem London, lil. jan. Na današnji seji kogre-sa 'Iržavue kmetrske /veze je predsednik poročal o '/.aTi'.-mdvih i?ta:.:fctBČn.rh podat&iH, po katerih se je od leta 1914 povTsina obdelane zemlje na An^le^kem skrčila doslej za milijon hektarjev. Povprečno zapusti kmetij -'vo vsako leto 20.000 kmetov in crre k m-■ dnsfeijl ** • Carinska vojna med Mehiko in USA Xewyork, 21. Januarja. AA. Mehiška vla da je povečala carine na uvoz blaga iz Ze-dinjenih držav za 400%. Uvoz iz USA je znašal doslej 70°'o celotnega mehiškega trvo-za. Listi pišejo, da bodo nove mehiške carinske postavke koristile nemški industriji. Kriza v madžarski vladni stranki Budimpešta, 21. januarja. AA. Bela Ivady. predsednik stranke narodne edinosti, je odstopil. Stranka se ni izbrala novega predsednika, čeprav navaja Ivady kot vzrok svoje slabo zdravje, mislijo, da je prišlo do velikih nesoglasij med njim in skrajno desnico njegove stranke. Ženske uveljavljajo svojo volilno pravico Sofija, 21. jan. Ker se bližajo votttve, so ženske zveze objavile, da naj ženske glasujejo samo za tiste kandidate, ki so znani kot pošteni Mtami » rodoljubna oVfcv »JLOTKlftKT HAIOD«, št&v. It) Ljudje in paragra! to jate— t Ki K k»H Ljubi Jsan, 2L Jsnuai** DelavSjS Urba> AnToniM Is J trt Je proS sodnikom oi i <■ JlMfl initif« g. KokAljem odločno t—"Wal* krivde. Obtožnica ji je očitala, da je spravila postno aradmeo o Mengšu v smota ta da js dvignila na pasu 2100/ dtn. at jih je BosesuSk aimesje Ludvik posla: nek omu v Maribor. Ker mariborska poata denarja si majjs dostsjp viti. je denar vrnila poett ▼ »soafsu- Ha prav ".-Jsjuv način je ptJSel ta denar v roke obtoSonki. osprav ga al odposlala ta t odi ni tal njaj namenjen. Imate kaj premoženja 7 jo je vprašal aponisv w Nič .nimam! — S čim se pa •zvijate? — Pri bratu fivim in mu po-agam v gospodinjstvu. — Ste poročeni? — Ne nezakonskega otroka imam. ki je ,%4eta star oče pa ne skrb: zanj. Obljublja vedno, obljublja, da bo poslal denar s štajerskega, posije pa ne. — No, saj vemo, kako Je s takimi zadevami, mesu sodnik. Pa povejte, kako vam je prišel tuj .mnar v roke. Pismonoša ji je prinesel listek a poste in jo vprašal, ali je ona res Urbaja Antonija Ras-' je odgovorila Urbajeova Ce je tako pa pridite na poito v MengeS ln dvignite svoj denar, je pripomni! pismonoša, frbajsovl ni bilo treba dvakrat reči sla tna posto v Mengeš in dvignila 2100 din, so Ji padli v roka kakor iz neba. Obto-~enJc* je trdila, da Jo je poštna uradnica -oraaala samo to če se piše Urbajs An-□olja. nakar j! je izplačala denar. Poštna ^rradaSca je Izpovedala, da jo je TJrbajsova -alagala. da je denar odposlala in da. je "fenar njen, odrezek postne nakaznice je $a izgutjila. flimenc je namreč denar pobral v Maribor po aelti ženski ki je kot '~rpo#lj*terja navedi* Urbaja M»njo. O -»-n sodnik Hi ra spravi zakaj Šimenc n! poslal denarja v Man bor pod svojim nravlm Imenoir irarveč ga je poslal, kakor da ga pošilja Urbajs Antopija Obto-Vnka Je aami crnila, da gre za nekakšen "ViSharln. Sateresr* je Sirreoc plačal dobavitelju Iz Maribora p**: tujin; imenom. Dobavitelja mariborska pošta si nasla za-■o ? H JSfcSjkS Bo kesanja in do izjave la bo še n =»D t in vrnila lastniku, obtoz>nka ae pa **Sf! dala Omehča *1 — Denarja nimam, moj 'Soe kake naj pa vrnem je vpila, nimam jets! Šimenc: da ga ima v niste __P**r je čo also ni dSS ii i fHMfc ubi-mn, brat: pri-Nič No- njonm da j» ObtoSe je od nL da je Obtoženksk srat Je imet deloma prav. OdpoSUjatalftca Je bila njsjuia sbt nosna sestra, a sestra je sama prlsnala, da denarja ni odposlala, temveč ga je pričakovala od očeta njenega nezakonskega otroka. TJrbajsovi je sodnik Saznati dopovedoval. 4s bo samo pogojno obsojena, ako se kesa in škodo poravna. Urbajs©fe je ostala pri svojem. Zato je bila obsojena nepogojno na 20 dni zapora in na 300 din denarne kazni ter na plaKlo 1190 ffin oškodovanemu Šimencu. Na hodniku je ženska še kričala nad Šimencem: Tako torej, plačati bom morala, pa še zaprta bom! NA HODNIKI GA JF SE ČAKAL DCTEKTIV Trgovskemu sastopniku T. Josipu as Si ljubilo tajiti, da je osleparil usnjarsko zadrugo v Tržlen. Skrbno počesan la obrit ter lepo oblečen je »topil pred sodnika. Zdaj je brez poMa. Kaznovan je te bil zaradi sleparij. Poleti lani Je prišel v Tržič in kupil pri zadrugi za trgovca Prešerna iz Kranja aa 766" din usnja. Zahteval je lepe, velike koze skliceval se je na gospodarja, ki ga poznajo kot pustega, to je natančnega trgovca. Veriell so mtl in mu trikrat dostavili usnje po rezijski ceni. Usnje je romalo v Zagreb, obtoženec ga je prodal nekemu tidu. ki mu je baje ž* lane« dolžan za to usnje. Sodnik: To se bo nehalo, da bi na tuj račun ž, veti Kje ste pa doma ? Obtoženec: Ix Trtica, Sodnik: Čudno, saj tam niso ljudje tako prefrigani Sodnfk: AH Je bilo usnja za 7667 din? Obtoženec: Ga je bfk>, prodal sem ga v Zagreb samo denarja še nisem dobil So^n'k: Torej priznavate in obžalujete. Obtoženec: Priznam in obžalujem Sodnik: Seveda. Sa-* ne morete tajiti. Poslovodja rartruge vam je vertel. ker ste tak nobe! srosnod tn tmate tak nastop Pa podobni ste resničnemu potniku trgovca Prešerna. Josip Turner je bP spoznan za krrvesra in obsojen na 6 mesecev zapora m na 300 din denarne kazni Kazen je sprejel. Nekam vesel je zapu?»til senatno dvorano na hodniku ie pa padel naravnost v roke detektivu, ki }e inteligentnega fanta, ki je zafiel na kriva pota. odpeljal na policijo. Krlan Viktor m tatafl poti V idilični vasi Vrhseo na desnem bregu Save blizu Kad^č je uSjrl ndad posestnik in gostilničar Efftss Vikt#. StST te bil SOmaj 26 let V tsrek popoldne Je pokazal njegov pogreb, kako je bil mladi geoasibir priljubljen ni sa£* v domači veni, temveč po esej okolici. Njsgseega pogrebe as ]e udelafile mnoaiea lis4i. kakršne ie si bilo pri aotev nem pogreba v Vrbovstn V sprevodu smo videli rnnosjs FadeOaaoe. med a ji mi srodnike, obrtnika tostilaidsrje iS trgovce. Ml je to res uffledss sospodsr. ki si jo e jraofo de* La vnosi k> si tlagim oaeeajani piidobU spe> sne siiimsKJe Bil Je Isrsdno dober in prijazen z vsakomur, ki ni poznal sovraštva. Kot absolvent kmetijske $o?e je bil znan sadjar ta asnes amstovalee ter is v marsi-r«m isboljsal svojo kmetijo. Zelo požrtvovalno se ie udejstvoval pri sadjarski po-dmfatei -v Radečah ta pri doma* caefleki četi- Povsod je bil zagovornik napredne nii-slL Poareba so se udeležili domači gasilci ter eačilei iz Loke in Radeč. Predno eo gasilci pr*d hišo žalosti dvignili krsto, ee je od pokojnika poslovil g. Burkelc Leopold. Z lenimi besedami je opisal njegovo delovanje in oblaloval prerano iagvho. Ko s? je soln-ee pealsvtialo s svojimi medlimi žarki, so spusrtili krsto v grob in gasilski rog je nokoj-nllre m robno zatrobil v noslednfi poadrsv. Gasilski praiior se je sklonil nad odprti grob. spr^mtftn t Ihteijrm BSvsStftl. MoIp* tn sklomenib glav se je množica razšla, a svežo gomilo so pokrili nešteti venci. Pokojnik zanu£čs z*no z dvema nebog-tjenima otrohoms in sivolaso mater Vsi pa bo>1o težko pogresalL Naj mu bo lahka zemlja, a žalujočim aaše iakre.no eožalje! Iz Radeč — VodoTod. Veliko se ugiht in govori, kaj bt bik) treba vse ftorti v na*em me^tu za eieea napredek. Največkrat ostanejo take zelje le Pri onih. ki o tem ne odločalo. Posebno pereče i« vprašanje vodovoda. Ž? pred dobrimi 10 leti ie zgradil evoj vodovod z veoiiai r«ervoarj3m g. Trink Icraacii, ki ie lakrat nai>el.ial vodo v hotel Jadran. Teto-•"•auno je dovolil mestnemu gosix>dftrrkenu odboru, da je nanelial rn-i do hiralnice z eno pipo v poslopju in eno pipo pri kapelici. kj»r ie bil javen vodnjak, katereea so za-SVM aaradi slsbe vode. Vodo i?mljey> f«m okrog b1:z«ifl in dalhai prebivalci, ker nima*) ovojih vodnjakot Letoftn:a zima pa le tem odj€Hiwlcem vode delala hude preglavice, ker Te cev zamrznila !n so ostali v najhujšem mrazu h rez vod 3. Nekatere družine so morale rlaleč i^kat vodo in prosit one. ki imajo vodnjake. Želeti bi bilo. da MO*STRO\ LN A I>V N AJ SKK FIL-MSRE PRODUKCIJE : PffJsa icl Y* izdelan po slovitem Ansengra-berjevem od i> kesu dela Sodelujejo: HANS JARAT kot žuP°lk LIDV IK pToSSKL KARI. PARVKA, I RIDA R1CH.\RD, HANSI STORK in drugi ćlanf dunajskega Burgtheatra ter znamenit) /bar »VVIEAER >A>GERK>fABEN« PredsUve ob 16.. lfi.15 ln 21.15 uri KINO UNION tei. sadi DANES PREMIERA l DAVE S PREMIERA ! KIRCHFELDSKI ŽUPNIK Prekrasen film iz življenja mladega vafckega župnika in njegovih Supljanov — Veliko samozataje van je tega dobrega ctu.^nega pastirja, njegova velika ljubezen do svojih faranov; zato ga tudi vsi spoštujejo in časta. Le podlemu obrekovalcu je uspelo uničiti to čudovito harmonijo na vasi. Prepozno je prišlo spoznanje in kesanje — župnik odhaja. — Lepa vsebina, {ranljivi prizori, ki bedo ganili tudi najtršega Človeka — Čudovito lepi naravni posnetki Izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj Jeseniee. 2r> .'nunrja Lhi poživi zaninia. za simski t»port bi da pospisi tujski promet as Gore:, skem, je GZSH sklenila organizirali izlet gorenjskih smučarjev v Hoh;a: v "klasicneiie prvenstva GZSP za odrasle i d J'mladino, vršilo teai t^kmovsnje v sonjikih rlkih. pe'rolnih tekih itd., tako da bo tok-S^ovahff proeTam selo p***te-r in zarr mr\\ • Hedvoaino *x>do ta tSSSSSeSa ja pokarala ' vetA japredak v tekmovalni tehnik' posa-neznih l^movstetv tO klubov borita za prve mosta bo zelo SHava Wi teiks. ker preee-' ne^eata niae izključena, saj ima MsV um?d trna. lino tnnaao mladih talentov m utoi . ki bodo kaj kmalu doseeti uspdbe brnolejev. Praškov, Heimov ui drugih. Ne ho pa ulet a ud* I ue1 trdo. ki ga takme ne bodo zanima.e. a:ti >e ne bo mogel OCTvti za zabav-*ne prireditve, bo naSel na už'rka in trajnese aaaovai#atva d* bo oi>*« aJ smuske postojanke v okolici Bohinia. ki SS po svoji izredno lopi legi io lahkem dostopu znane kot aaiiepse v aaAi domovini. Kar ie GZSP ie isprosila za polovično voz a i ne os Lelazniri od vseh »saeri io Boh Bistrice, ie pričakovati obiskovalce IMi iz-r SSB OorealBon. k? jtaii drugače ni v »ino dana prilika, da bi obiskali Bohinj in njegovo okoUsa pozimi. (>ZSp ze sedai robi v$e organisrraa* in oamostorne smučarje kakor tud staro gardo tnrvaov. na m ta prazait GZSP obišče-o Boh n^r Mtno. Z Jesenic — CUvoa ^Rup*člna jeSuKS* »tru-•tva Jesenice bo v sreio 2« t- m- ob 20. url v ctvorani Sokolske^a đozua. — Slabi prerotO. Ko so v poletnih in ;o-oensklh rr.eeecab oooaSsM r HronoOoo OfT-t)e m koks. so nekateri napovedovali da se bo po prestavitvi novih obratnih naprav tako praSOo. da bo pozimi postal sneg f neka; dneh cr- kakor saje Te napovedi pa se c?so uresničile. Na snegu, ki lat te ne-ka; tednov, se prav mč ne pozna, da bi bil bolj ocrne* kakor prejšnja leta Posetme sesalne naprave vsrkavajo zrak. tako da je ozračje prav tako. kakor prej ko t tem okolišu Se ni bilo velikih lop za Tft-rje — Deta pri zeJeznKkera nadvoza v Bre-n*r*ct rmm^ \mw\ i itn V jo Kadvoa. ki je rnnsJ doeie; xe*o strm vzpon in padec, je pri prohodu dola! precejšnje tesno* starim ijadeaa, ki hodijo v savsko cerkev. Sedaj Sodo cas% na obeh straneh onstfiA po-dal;sa!i Ko bo ob stranob □graja in ko bo nasip porasv' s travo, bo pot s koza Hrenovco polj lahka in vabljiva, kot je bila v zadnjih mesecih Zasledovani tatovi Ljubljajia. 21. januarja Pri posestniku Mih; Ojsteršku v Rado-bljah pn Laškem je bila teden dni zaposlena kot dekia 32 letna Jožefa Papež, doma iz okolice Radeč Jožefi pa se oči vidno ni dalo opravljat: težkih del. n zato e kmalu sklenila pobegniti V nedeljo je to tudi storila popreje pa je okradla svojega gospodarja Odnesla mu je Crno svileno zen^KO iMekt, moder kostum. 6 s's'ilenih naglavnih rut par lakastib nizkih čevljev srebrno rnoško uro m verižico, rjav ' kovčeg. 2 pleteni jopici več predpasnikov J nekaj perila m manjšo vsoto denarja Po tatvini jo je Papeževa, ki jo zasledujejo . ožn k:, ubrala nekam na Štajersko V okolici Kapel^kega vrha sta zagrešila več razbojstev in taivnaa neki Martin Pa--'c-.;ak in njegov tovariš Viktor Tovar-nik Pa sten jak ima domovnico na ime Anton Stanta in se rad predstavlja pod tujimi imeni Zloelasnega roparja in vlomilca Francema Fokavea. ki je že pred leti u§el iz zaporov orožniki se niso mogli izslediti Baje se sknva zadnje čase v okolici Kamnika oziroma nekie v hribovskih na.sei jih Tam si je poi^ksl tudi tatinskega tovariša v osebi nekega Karola Tursičo s katerim ose*tTi;-ka Andreja Trillerja na Okroglem fiad Kranjem, o čeme- smo ooroča'M v portede-s^ '-irn*^?i^ trgati* na sledu. Sta to ^olstn- ^.jv*o** Am«^ pr> rv>irp«e,^l te*ar *ott»» !z okoHce Kočevis ter 2S letni T o-rre Verrtnik. o katerem po ni mano. odkod ie doma Tri^erju Rta odnesle za ok-p* 2000 din zlatnine in srebrnine, Id jo bo\t^t • k črn ien«ki pla§č sivo obleko ter neka i oeiila v skupni vrednosti nad 20O0 din Kot vlomilca zasledujejo oro^nTJd nekega EnVTa. ki se pot ene po oko!!d TV»rrtral v drnfb* neke Anke. ki je bele doma *z okolice Lrob1*sne Kakor nrtpo-vednteio Ihidte. sta zaerofTIs *e ve* tatvin no va«eb med TVwr>*atami tn Sv Jakobom Varno**^« o>«a>i^ rasterruteto tod! *>lot-r»eea M^bae1« Battrmo te Orsta Moi je osimV«*n o sejmišče. Nadzorna oblast je odobrila nakup zemljišče za novo sej m-sce in ie prodajalec ie dobil n3ka; aa račun kup-n ne. (>ičinc»ki odlw>r pa je oklenil, ia bo ta izdatek kril do poiovice L j. 25.000 din iz presežka v litosnjem prorafunu. a druja polovica se bo vnesla v proračun za prihodnje leto. Tako ne bo treba iskati posojila, kakor se ie prvotno nameravalo in se bodo prihranki tozadevni stroški in obresti. Akademija visakešolk Ljubljana. 21. januarja Jutri ob 20. uri priredi Dom veokošol'k srroio 4. akademijo s pestrim kn izbranim sporedom. Prireditev bo v veliki dvorani Kazine pod pokroviteljstvom dekanov univerze. Prsd štirimi leti so napredne visokošolke ustanovile s pomočjo zasebnih podpornikov >Dom visokololki. Pobuda ie prišla iz \t«»t samih visokosolk. kajti na na&i un;verzi »e okrog 300 sluiateljic od katerih več kot polovica ni iz Ljuhl;aae» temveč iz raznih krajev Sloveniis i d vse te reflektira jo na primemo ceneno banovanje v domu, ki pa ima za zdaj žal t>amo "24 mest na razpolago. Jarad^ tega visokosnlke le več let delajo na tim. da bi zgradile prostornejši dom- v katerem bi lahko v*-e napredne visokosoTke dot«!le stanovanje in hrano. Pokrenlle »*o skrilo, ki zaradi pomanjkania velikolušnib mecenov srveda ne uspeva tako. kakor bi bilo ieleti. visoko^olke si pa same pomagajo kropiti fond za zgraditev doma z akademi-iomi. Čisti dobiček prireditev porabijo de-!oma za vsdri»vanie že obstoječega skrom-negs doma. deloma pa se fiteka v fond za zuraditev novega doma. Občinstvo opozarjamo na jutrišnjo akademijo, ki zasluži kar naj veai i obisk že zaradi plemenitega namena. Akademijo bo ovorila predsednica >Doma visokosolk« gdč. Ada DeOual Gd€. Milka Polajnarjeva bo zapela Dvorskovo >Rusalko< in Fleischmanaovega »AlekutliČka'. pri klavirju jo bo spremljal di-riff3Bt dr. ftvara. Poseben užitek obeta biti plesni nastao gdc. Jofe *tur'nove. ki bo nI evala figuri no »čarodej- štueinova je ie naotoplls v Javnosti in ie4a uspeh, v Maribora je imela svojo plesno §o4o in se t? uveljavila tudi kot plesalka pedagoginja. Prof Pavle Si vir bo zaigral aa klavirja Chopina ti ftaeaa. sekstet Akademskega pevskega po bo zaključil akodamtjo s Poerater-lMllieoc ta s Maroltovim >Visokim rs KIN O^S LOGAtelefon 27-30 — Vesela in zabavna opereta G. Bolvarlja N# notm SC ti UprČti V gL vlograli: Annv Ondra in Haas Sohnker Najnovejši snmal: Dr. Stojedinovfe v Berlinu ive ob 16., Im.lB ln 21.15 uri — Rearrvirajte al vstopnice v predprodajl ! uspela, kakor so uspel * t*se prireditve >Doma visokosolk« doslej, torej s primernim dobičkom as podpiranja vredno akcijo naših visokosolk. Po akademiji bo ples, za okrepčilo 1« poskrbel buffet kleti Zvezda. SPORT V nedeljo enraSko prvenstvo ▼ Bohinju Sprememba dobre de. To pravrlo vetja tudi pri smučanju Tekmovalci bodo gotovo veseli, ko bodo na prvenstvu Ljubljanske rimsko-eportr.e pod/veze v klasični kombinaciji takli po novih smučinah, speljanih po strminah in ravninah Bohinjskega kota. Zaradi pomanjkanja snega že dolgo tam ni 6iTo večjih tekem V sedanjih ugodnih snežnih razmerah pa bo oživljeni Sm. k. Bohin i storil vse, da bodo tekmovalci ln gledalci prišli na svoj račun. To bodo zlasti dokazali pri delih ta ureditev Hanssonove skakalnice, raz katero bomo zopet videli Švigati v zrak elegantno uslo-5er:e postave kakor takrat, ko so na njej vadili naši sedanji najboljši s smuskim letalcem Novsakom na čelu. Spored tekmovanj je nnftiednji V soboto ob 15.30 bo start za tek na 16 km. V nedeljo ob 10 30 dopokdne pa se bo pričelo skakanje za kombinacijo in kot samostojna disciplina. Gotovo bo prilika skakalnih tekem privabila prihodnjo nedeljo mnogo občinstva v Bohinj, kamor ima ugodne Zveze s posebnim smučarskim vlakom, ki odpelje iž I-ubijane ob 6.. vrača pa se iz Bohinja ob 17. In 1°. Pa tudi lepi tereni in odličen sneg bodo pomagali marsikomu pri odločitvi: v nedeljo v Bohmj. Drobne vesti V ne^kiiu je odpotovala štiričlanska ekipa način smučarjev v Bolgarijo, da so ud-e- leii skakalnih tekem v Jajevu pri Sotiji. I Mpo'ovftii so Frapee Prihodek (Ilirija). Ko-rel KUnčnik (Smuški ki. LjuMjA Ivan Zm-j>an Bratstvo) in Tone Peč/man (Sm. k!. Lj.), ki je '*enem v<*ija Base reprezentance. Skakalne t-ekme bi se ntonule pričeti že včeraj )/.irouia .anep. ko e na BoLrarakem jiraz-nik Janeza hlrsn :ka. Najbii pa je naotopilo južno vreme, kajti JZc>S ie prejel včeraj !cna*ko brzojavko, da so skakalno tekme preložene na nedeljo 2o. t. m. V noderjo na odpoftije tudi druga naša rdorez^ntainca, ta sicer firnmel. Heim in Praček v Oarti».lsch-Partea^y*0lheu, kjer ee prič no v sraio SH. ja-huarja mednarodna smmfctfMmorUui te-kjuo\ania- Tei ekipi se pridruži tudi Pri'osek. k; bo potovuJ iz Sofije naravnost v Gartniocb-Parte: kirchen. Pvak«>r ttmo iK>roČali. bosta ^ramel in Pribo-šek tekmovala v ekokLli. 6ledn.ii tudi v kla->ioni kombinacija, lieim in Praček pa v alpski kombinaciji. Leos imajo sasj tekmovalci nekaj treninjra že za seboj, vendar svojih sil v borbah še ni^<> preiz.ktisili. Zagrebške »GSSBtrovasM «iportftke novosti« so ponetisniiie v slove:; š6iiii na* član-ek »Franc Smolej. smnŽsrska kralj Sj*ednje Evrope«. V Londonu se prihodnji to^en prično tekme za svetovno prvenstvo v table-tenisu- ki se era udeleži tudi Juiroč=lavija. Včeraj je odpotovala v britansko prestolnico naša re-pre7entan<*a, tn sta bila določena t.u
  • *c — Zaloška cesta. J Ce imaš toliko cvenko pod palcem, du si lahko kupil radijski aparat, hI s\'ečer doma ni treba dolgočasiti. S poukom m zabavo si preskrbljen, s hreščunjcm. pokanjem in treskLnjcm pa tuđt Ni pa radijski aparat samo za pouk tn zuba\'0. temveč tudi za razvedrilo in obu jan ie prijetnih spominov. !'vay pri nas je tako Maša r.idi; sku postaja je lahku na svoje V&stransko delo ponosna. V sredo zvečer so nam mnn juh v študiju gramofonske plošče. Program se je btiiai koncu in naenkrat smv zaaHšaii tisto na no »O, du mein Oesterrttch . .« Takoj za njo je p* zadoncla iz radijskih aparatov našu »Bože pravde«. To vrstni rvd se nam zdi nekoliko neprikladen Samo to snm hoteli omenili, drugače pa nimamo nobenih pomislekov /oper tako večerni > m cJrilo in obujanj prijetnih spominov. S £Unt&keqct piatnu — Kino Matii* Velika iluzija. Izredno zanimiv film. ki je dobil prvo nagrado kot najboljši umetniški film za 1. 11)37. V ujet-niiških taboriščih je potekalo svojevrakno življenje, ki ga la film realističko, a kljub temu umetniško prikazuje. Začne se z ujetništvom dveh francoskih letalskih oficirjev, ki prideta v taborile za btjete ofiolrje. Ujet-niki zahrepenijo po *vol>odu v^do tudi da jih domovina potrebuje. Napeti so prizori, ki kažejo njih poskuse za beg kii se vsi izjalovijo. Francoski jimaki pa vztrajajo. Begunec zaprejo na star netnAki urad, odkod st je beg skoraj nemogoč. Kden izmed francoskih oficirjev žrtvuje Svoje življenje, da pomaga dvema tovarišema do u*«pelega bega. Z božansko režijo je prikazan dotik nenn&k^ga in francoskega pa'.riota. ki se srebata, ne kot sovražnika, temveč kot človeka. Dramatični eo prizori tae i oemoktni n>ajorjem. poveljnikom ujetnišVesra tat>ori-šča in francoskim oficiriein. Namca /.bliža s Francozom defctvo, da je Francoz plemenitega pokolenja in aktiven oficir. Francoz pokaže svoio kulturo in da Nemcu vedeti, da smatra tudi svoja dva lovari£y iz naroda u\ človeka in junaka. Nemec iu smatra namreč za izrodek franfo«»ke revolucije. Z božansko fineso ie podana pruska oficirska miselnost in pruski dril, kateremu kljubuje francoski eOprit in francoska ?lov3Čanska kultura. Celo problem židovstva je prikazan, kajti eden izmed ujetih francoskih oficirjev je žid- nadalje problem razredne in nacionalne zavesti, ki ie za Nemce v primeri e Fnaacozi barbarskii. Igralci e=o odlifni, ves film navdahne človoka s člo^ečansko id?jo, ki je vodila režiserja pri slehernem prizoru in dogodku in to v caeu vojne vihre, ko vsaj za napol kulturne in barbarske nanvl* ni mesta za ciovecnn^ka čustva. Iz škofje Loke — Kolesarfl! Ne pozabite in prijavite svoja kolesa najkasneje do konca januarja — sicer kazen. — Stanovskj zbor trgovcev je bil te dni v mali dvorani Sokolske ga doma. Iz obeh dolin tn škofje Loke je prispelo okrog 60 trgovcev. Zbor je otvoril predsednik združenja, g. France 2ebre. nakar je imel strokovno predavanje g- Golob iz Ljubljane. S poudarkom stanovske vzajemnosti in solidarnosti je bil sestanek po dveh urah zaključen. — Predpisi o prijavljanju tujcev, ki prihajajo v škof jo Loko, Se s strani meščanstva izivisnjejo zelo površno. To je napotilo oblasti, da bodo posvetile prekrškom vso pokornost. Vsakogar, ki pride v mesto bodisi kot letovisoar, bodisi kot gost — prijete';. znanec — je treba v 24. urah prijaviti. Globe so prav občutne. — Dan hodih nesreč smo imeli pred par dnevi v škof ji Loki. Gračanin Krnil, učenec I. razreda in sin znanega godbenika Škofjeloške vojaške godbe g. Gračanina Relje, se je sankal pri Lahov um mostu. Nesreča je hotela, da je priaei prav tedaj med kopico otrok čevljarski vajenec Martin in pognaJ sani nizdol po klancu. Emil je naenkrat hudo zastokal. Rc-5tca je bila že dvakrat zlomljena. Hudo zlomljena, kajti kosti So pogledale izpod koze in Jcri je tekla- Malemu revčku je nudil pomoč zdravnik dar. Homan. a potem so odpraviii Emila v bolnico. Kako je prav Za prav prišlo do hude nesreče, bo ugotovila preiskava. — Oman Janez, šo*ar n. razreda se je sankal v družbi v Zmln-cu. Padel je s sani tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Podobna nesreča se je pripetila tudi učiteljici Vidmar Olgi v Sori. Gospa je hotela čez cesto, pa ji je na poledenelih treh spodrsnilo. Pmdla je in si roko- DNEVNE VESTI V ,re-k> m d«n je trajala v Sarajevu dvsko-fl? na aak Hi o ielovnem ra«u pomožaegs osobia ter odpiranju in zapiranju trgovskih ic otniatn lokaJor Anketo fe zaključil mi-polrtike Dragifte CVeoVovfe z čal*rm sovoroa*. ki je t nJem urari! svoje jmisoaijfiiu **** delom ankete aaglamjoc. i^ajoc. da i* as: važnejše, da se oduran jo zlorabe v pogledu dHomeaa eo*a Dotaknil *e je tudi brezposelnosti In iz;avil. da daje drfava miBjjor* n da |ib ne bo mocla ve* dajati. ker ai to niti v interna deta vetra Bit: er> spoiarotsec MiloščinoJe treba sdsenim. Car »veka. Bon d-Ir- ->orao uporabiti denar za brezposelne v produktivne eTrh»- Po mestih ie treba orjaniairat farnih lju-ii, ki bodo prejemali za dek> denar, de jim no bo treba voz Bi rok ■ -n:toie:no- Ranaki usti to objavili nekatere sporazuma o mo-▼ ti g o w ■te.th atikib aoad I ta rjo in Jugoslavijo. Sporazum je H nodpjtari v Beogradu po zaključku dela .-"talnega Jss^slBoSBBlm-itaJi;ajiawega od bora. Po j-^^Slb I ali Jon »S Si listov jo ili limiii dotočeu na baz: Ftarih kontingentov, določenih v protokolu, ki je bil limfriJBBai t Rimu 8. julija 1937 Tečaj za trgovinska placi! a |t določen na 43 70 ur za 1O0 din, oduuanio na 22^ 83 din z* 100 Ht ?ryvazuai oatane v veljavi do 30. junija M bn aromatično podaljšan ess> *est me«*- kolikor bi v doloce-nan roku dveb mesecev po preteku oso> ke^a Cctrtlef^ bi) odpOVOdaa. 4iigoa|oeottek| n-prezentančni pb* v Pragi. V četrtek 27 t m. na dan Sv. Sive ro v Pragi v Smetanovi dvorani mest-Lcaa •'»ma 13. ^igosJovenaki mpreaEeatan-pleo pod pokrov:teljatvo:n predsedni-jka AeokoatovoSke vlade dr Milana Ho-dze lav predsednika jugoslovenske vlade ir • , BJMHBJ ■ MttSJSS ■sajsa! - novica Častni predsedniki plesa so pred-aeevoik C«£ vitega parlamenta Jan IsaSjpotr, predsednik čiSknstiiosolrefra senata dr. SoUcon predsednik naše narodne skupščine gtr.an Ciric In predsednik dr. Zelimir Maftunalć- Dre vi violinski koncert Nastopi K A R L v. B A L T Z . uk»a aa »zigalnjke za leto 1335*. Po čl. 18 pravi!n?, pfc«ča da kupi vsak Isetsjfe vž.j7slnika pos.kb-rjo zna Bi ko. k' riBBSfl na odgovarjajoče mesto leeit n a - j«- K^r j? za tekoče leto 1938 potekla seSSofeS fsf£ roka. se OPO- rarjsis la«tmk' vzinalnikoe. na) si do konca januarja nabavik> te znamke, ker jih po tem --. . • hodo mogli ■ kapiti Prij*>mi -:ja se. da IsSjIMsBoeije brst zaomkir za talrocp leto po tj januarju ne bod* ftljeoas iS Šk\ bodo lastnik* takih legitimacij podvrženi m sankcijom zakona o drtavn<*m monopolu. Znamkir » *c dobe pri vseb pro-na debelo. toČoega na-lova najMin* prodajalne viigalir na debelo- nai se interesenti ob m »:o na pristojni oddelek fijaocoe kontroli. KINO IDEAL >I\..I>A si ILVEIJDER — \\. \ BACH RETTV — ADJCLE SAN R(KK — LEO SJLEZAK - «■ .n filmu Na veselem Dunaju < - !•■/ \riu-* in \Vi*»n> Panes ob l*> 19 m 21 15 uri — • n/ovciaJco plesno umetnost S fr; '<) je pri nas velik križ. Nemško besedo sBSB oa vsokoas kosako* vedno e:ro samo glav- no f j » — v kvadrilji. Letos pa je pri-\a proti siroti tour des ma.ns in pr.rcji nc c>*tcr juriš na francoske postojanke v ni^m plesnom življenju. Moj bog. res )l /aio^tao. da na> »vet vetlno bolj zapada tu ejezični oblasti in v redu je, da poiabimo. kako smo v svojih primitivnejisk lenh sramežljivo pnjemaii la beile petite rr.-i . -vojc i/v v m L)j-icn vse krvpkcj-is zagrabisoo za roke tn se /tisukamo v na-cšooalnem foxu aii pa ob sladkem šepetu ivroaikoorSa Upajmo, da bo borba nrott .ladviadi traiicoskeaa jezika v ;iascin pai em življenju uspešra in da sc sploh na^i pteant učitoij: vrnejo k pravi narodni pieon: snsaSaoad šustarnaoke in mazolina. Cc itn<> tako uspešno poslovenili izraz »valcer« ter našli zanj svoj pristno narodni izraz »valček«, zakaj bi te presnete ckašne ong!.. mogli :menovat: ar.gleđci šen? as e res, da Skrs-enci tudi na tem polju predi;jaćimo vsem narodom. — Pomorski msiej v Selita- Jadranka straža v Splitu se je presolila v torek v ovoj dom na za;-adni obali. Dom ie začela graditi 1931. in zdaj je dograjen. Z doirroditvi-jo tega doma in dograditvijo odnosno adaptacijo še drugih divelih domov- na Jadraau. je izčrpala ovoja denarna *red*»tva. V novem domu so spalnice za dijaške ciskur- prostori za pomorski muzej- ki zavzema 4 velike in *no manjšo dvorano. Pomorski muzej ima pet oddelkov, zfpodovio-ski. ribarski. zemljopi«!i, oddelek za vopo in trgovsko mornarico in oddelek Splita. V pritlič-u je pa dvorana za 500 ljudi. — Vreme. Vremtmoka ■SfSSSJd pravi, da bo nieeleoo. deloma oblačno, precaj stalno vreme. Vcerai ie deževalo v Zagrebu in na Rabu, snežilo pa v Beogradu. TUjvBjs temperatura je znašala v Splitu 9. na Rabo 8, ▼ Sfsiil ii K.">. v LiuMjs ii 76. v 7a•-* — Trije ps>kod«»*.:nri. Iz Tržiča na Oo-leajskem so davi pripeljali v bolnico 154et-no ^-av^tmkooo hčerko Julko Kriinar. ki ji ja slamoreaniia odr*zaIa tri prste na desni raki Posestnikov si a Anton Korošec z Rakitne je v gozdu škofi I fez jarek, pa ie padel »d zlomil levo nogo. V bolnico **o sprav.h včeraj tudi 31 letnega delavca Petri Pivca ti Lastoalee. Pivrn |s m prjsodeoe- li csati spodrsnilo ia je podel pod vne, Voz ie aH osami, tako do je nesro&iež ofelseal neoavoates: dobil ie t ozke not ran ie in ZBBvS- nje poškodbe. — risala i i PBSBi paOfiasaJrJ: v petek dtae 21. t. m. v 6aau od 19.50 do 20. ure bo predavaj pod nori man >10 minut m planince* g Kuna ver Pavei o nevarnosti planov. Predavanje bo so aa omucarje. sabo uCna tzvajaunja predavatelja. — Koojs ia »oa je ■ kradel. Otmejni varnostni orgasi asaledujeio Solotnega Aniona bVrgl-za is Pob režij, ki je pred dnevi akrs-del v družbi ie aretiranih Ivano Mlakarja-R]barda Sohe in Antona Prodano posestniku Matjažu Siraklu v Rodosci konja in vas r vi-ednosti 7001) din. Bergle« je odpelisl skoraj nov vos tudi posestaJci Elizabeti Sd-nekovičevi s Sruderituh in pobegnil 6 plenom prot: avstrijski meji. Izključeno tudi n.. da se .e BergJez obrnil proti Hrvatski in ho bili na to opozorjeni varnostni organi tudi tam — Gojenec pobegnil. I« banovi nekega deškega vzgojevaJisen v Mostah je 15 t. m neznano kam pobegnil 14letni, v Celovcu rojeni gojenec Prane Oman. DeC-ko. ki govori le slabo slovennko, nemSko pa gladko, je za svojo starost dobro razvit Je rdečega zdravega obrana, na sebi ima platnen jopic, kratke stve hlače in nizke Čevlje. — Nekvaueanoot je plačilo sveto. Peter Rozman, Alojz Jurca in Alojz Amon na Jesenicah so se pred dnevi usmilili nekoga mlajšega moftkega, ki se jim je predotavU za KarLa Ora&na in jim pripovedoval, da so ga iagnali iz Italije. Kot rojaJcIrso ga rx>gostili m mu dali tudi prenociAoe. v zahvalo pa jih je ponorM okradoi ter brc« sledu izginil Odnesel pm je za 1000 din obleke in perila, kar je vse najbrž nekje prodal Zlikovca zasledujejo orožniki. — Po 11 let'b *akA*sl-*ea *i»li«">nia abil ien«. V vra^i sablja blizu Starega Beceja je ustrelil kn-»' In*'p Novak v srnin zvečer »svojo ž^no J j^tino, s katero sta živela v zakonu že 14 le4. Zadnje čase t?e pa ni^!a razumela ia Justina je odAla k svojim >tar- Sem v Stari Becej. Mni jo je v?ckrat prosil, naj se vrn? k njemu, pa ni hotela o tem ničesar slišati. V Starem BeCeju je nomreč imela ljubeka. s katerim se je ^ak daji 6*^-r-tajala. Ko ;e mož zvedel za to. se je odpeljal tja in svojo nezvesto ženo ustrelil. Po-t°m f=i ie hoV! konče*i življe.ije. oa mu je "*iunokr»^ ojipoveii-il. Konrno j; od^el na policijo in povedu]. je storil. — Mleten deček *.e ie obesil. V Dejanu blizu Vlasotnice s1 je <>be>;! v sredo zvečer 14letni Jordan Stankovi«". Deček je kazal saafeSiB ^Sse znake duševna zmeieno^ti. Ko ni bilo v e.redo nikouar ioina. j? odšel v bližnji ffozd in se obesil. — Br*»z >amukre«.a -f* je sstrelil. Včeraj popoldne si je hotel v SuI>otici konč^iti življenji IMetni Julije MosaroS. Opoldne ie pri?el v pamo kopel, kjer si je prerekal ži-na levi roki. potem pa se je Se ustrelil na eirer brez samokresa. Z %"ž.inalioo je pri-ical nal>Oj m >i tako potrnal kročio v jrla- vi> Prepeljali h> w v bolnico. kj>r pa zdra\-niki n i in a H »ko ipanja, da ti mu rešili življenje.. Fanta je pocnala v obup ne^r^r-n;i liubezett. — Sinrina ne>re«a t rudniku Kakanj. V rudniku Kakanj se j«> prLp?tila včeraj dofx>l-dne tetka n^^reča. Smrtno ^ jr ponesrečil rudar Boža Marki«-. Peljal v<»7.ir«=jk pr->- niocra proti vaconu. pa <»e je odkruiil velik kos zidu v jami in ga nodeul po po 18. cipli po 20. trii je. Kzben m zlatice po 40. igle po 18 in sar-deliee po 14 din kg. Bive ščuke £*> bile po 26 avn. postrvi pa po 40 flin kg. ReCnib rib danes ni bilo mnogo naprodaj, a blago je bUo sveže. —Ij Stavbna d«*la se niso povsem ustavila v mestu, vendar je zaposlenih tako malo sta.vbnih delavcev, da skoraj ne pridejo v postev v statistiki. Okro^ 20 jih je zaposlenih na stavbi hotela Slon«., kar je zdaj največje Število pri zaaebnj stavbi za-poolenih delavcev. Sezonski delavci so k sred zadnje «*ase dobii: delo pii obOinskih deJih. Vendar zaposlitev pri zemeljskrih h r.r s*r'w profesionistoni. na pr. zadarjem in tesarjem, ki se morajo tj\-radi tega zadovoljiti z mnogro nižjo mezdo. Samo po sebi se razume, da dela niso dobili vsi srz>?n»ki nezaposleni de^avri. čakalnica Borze dela je dan za dnem polna. —1>j Obleko, pori'o bi obutev ubogim! V začetku tekc^^ega meseca je mestna ob-potom časopisja prosila ljubljanske občane, naj darujejo za reveže obnošeno obleko, perilo in obute/v Odziv občanov na to prošnjo yy bit tako majhen, da mora obCi to prošnjo ponoviti. V meščanskih hišah je gotovo mnogo obleke, perila in obutve ki jo lastnik ne rabi več. Ako jo pa daruje ubogim, j±m se prav dobro služi, saj ubogi ne gledajo na kroj in jih ne moti, ako je blago nekoliko obrabljene. Glavno je, da jih vanrje pred mrazom in mokroto. £>a bi zbral čazn več takega blaga m ga mogel razdeliti med reveže, bo mestni socialni urad zbiral vsako sredo na Vodnikovem trgu prod Vodnikovim spomenikom stare obleke, perilo in obutev. Tam bo stojnica, kjer bodo mogle guspo-dm je vsako sredo oddati blago, ki ga družine ne potrebujejo več. Razume se, da bodo goopodsnje prinesle le snažno m po-rabno blago Usmilite se naših ubogih ! —Ij Umrli ss v Ljubljani ed 7. do 13. t. m.: Stich Neža, roj. Okroinik. 81 let. vdova nadeprevodnika juž. zel.. Ditinger Ma-r:ia. roj. Siarun. 73 let, vdov« iel. zvani oni-ka. Sjgmtind Magda ima. 44 let. posestni ca. Stara cerkev pri Kočevju- Pogacer Frančiška, roj. Vrečar. 71 let, žena upok. žel. •»iužhenca. Urok Ivan, 64 let podpregled-nik fin. kontr. v p., Trampuš Terezija, roj. Trampuš. 82 let, vdova davč. upok., Gilly P?ter. 72 let. poštni uradnik v p.. Mibolic Ana- M let. zasebna uradnica. Domianovich Karolina. roj. Podkrajsek. 82 let. vdova briv- *keira mojstra. Serjak Antonija, roj. Zopan. 57 let, npokoi. tobačne tov.. Kutnar Marija, roi. Zaje. 51 let. Eens rudarja. Hermota .lo-sipina. roi. Kovafir, 74 let vdova poč*-)., usluib.. Co>-uik Joie. 47 let. kurjač-jnvalid. ^* ' uMjanski bolnici umrli: Goderer Avjru-s^a. 75 let treovka in pocestnica. More Vera. 12 let, hči sodavi?arja. Bleiareis Hele-as. roi Posrhlsp, 60 lst iona upok. pod- polkovnika v p., HrTiiSna Marijja. 7» let, upok. tobačne tovorne, Grabnar Ivan, 40 lat, isesraki mojster, Podlipovee pri Aasak Frane. 62 let, delovodja UD, niče- Javornik, Mlakar Janez. 6 dni, sls zidarja. Tomaim Ana, saj- D roško, 47 tet, vdova pootn. nadof., Oprsviok Frane, 1 lati, sin mlinarja, Kobčevo prt Domialon, Bootjaa, 64 Ist, hlapec, Vfte, Borotnar 36 let, žena posestnika- Sikov ec, obč. Trii-5ce. srez Krdko, Pogacar Stanislav, 80 let dnevničar poste, BorSsJsk Anton, 61 let, no-onstnik. Hudo. ose. Stična, srez Utijs. —Ij Preda v as je PTirodssmvnegs irasna V torek. 25 t. m bo predaval ob 20. uri v mali filharmonični dvorani g . prof. Viktor Petkovo »k o temi: >Triglavski narodai park in njegova flora«. Nai narodni park, ki je ravno v rastlinsfcem odru izredno mnogo-ličen Ln lep. je pri 30s doma vso premalo poznan in spoštovan. In zato je treba čk> v^ka. da nam pokaže in odkrije čuda in bogastvo tega najlepšega dela lasib planin. Na to predavanje opozarjamo ljubitelje prirode in t lasti pa vse oose planince, kajti pravi užitek od planin ima človek Solo takrat, de sna tudi videti vse tisto* kar omi piani ne v resnici morejo Buditi. Predavatelj una na razpolago veliko Slovilo zbranih diapozitivov, med katerimi je posebej treba omeniti diapozitive ga lektorice Copeland. ki jih je naravnost umetniško kolorirala ga. M. Debelak-D 3riajeva, pokazal pa bo tudi neka i posnetkov pa naravnih barvah, ki so napravljeni po najnovejšem načinu barvne fotografije. Vstopnina je % 4 in 6 din. —Ij Srn uski tečaj Zvene ss tajski promet v Ljubljani. Zanimanje za smuske tečaje, ki jih je oiganirirala Zveza za tujski promet v Ljubljeni pred 14 dnevi. j> precejšnje m doslej so bili prav dobro obiskani. Pred dvema -'-Pioma so tečajniki obiskali Potževo. oa katerega položnih bobnih so ae oran iniili x osnovnimi pojmi smučanja, v nedeljo pa so bili v Panici in Tamarju. Vodstvo tečaja rzbira vedno nove kraje, da smučarje seznani z lepotami Slovenije. Prihodnjo nedeljo bo tečaj na Jezerskem. Gdhod iz Ljubljane z vlakom ob 6. uri do Kranja, odtod pa 6 po&e^m m avtobiisom do Jezerskega. Vožnja za avtobus velja za tja ro nazaj 2B din. v tečaj se 5e lahke prijavijo interesenti ra bodočih 7 nedelj in praznikov po ceni 290 din. pri čemer je vračunano tudi kosilo. Pristojbino lahko plačajo tečajniki v dveh obrokih po 110 dm. Kdor se udelHEi tečaja le enkrat, plača zanj in za kosilo 35 din. Ker je v avtobusu dovolj prostore. *e tečajnikom lahko pridružijo še drusi rzletmiki. Prijave sprejema biljetamica Putnika. Gajeva u3. 3, ali Zveza za tujski promet. Tvrševa cesta 1 b III. telefon 41—31 do petka opoldne- u - Pedagoško društvo priredi v ponede-l;ek 24. t. m. ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi predavanje: Beo-l?rajska poskusos sola in njm rHDmen. Pre-!a\al i*o rr Kobilica Rudolf, pedagoški vod-ljubljanske poskusne Sole. Vse. ki se za-ninirjo za poskus.io in reformno šolstvo, v"lin d n' vabimo. VVtop prost. u— Nepreklicno zadnja predstava veseloigre >Nobese iene vse« v Šentjakobskem gledališču bo na splosao ž^ljo v nedeljo- 23. L m. popoldne oh 15. ari. Za smeh tikrbita navihani natakar Maks in njegova n*vesta Silva, ki se vgnetdila v stanovanje ravis-trija Platona in gos»podarita v njem po mili volji. Vsloj>nice #e t>odo dobile samo v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure m Ano uro pred predstavo. u— >Buhemski »orrr« z izbranim sporedom pripravlja /.druženje gledaliških igral-v--*v r^a pustni tor«k t. marca. u— Prija»a ko^ij t letu Uprava Policije v Ljubljani opozarja lastnike fija-kenskih in polfijakerskih voa, da je po t p. 100. zakona o taksah dolooem rok aa prijavo koči i v Ljubljani do konca februarja 1938. in poaivn prizadete Lastnike- da v izr> gib posledic pravočasno prijavijo svoje ko-je. Tiskovmp in potrebna navodila za lastnik^ kočii v Ljubljani se dobe v ftubiČevi ul. I I. —Jj Ribarsko društvo Ljubljana Dosedanji tajnik Ribarskoga društva g. Malanšek •mir j<- prostovoljno odlošil funkcijo taj- n :?tva. U l'prava Klitnega kina Malice obvešča, da j2 dane»i samo ona predstava ot^ 16. uri. ohr v-čemi predstavi odjpsdeta zaradi kou rerta. Predvaja se film >Velika iluzijac -li V porastitev spomina pokojne gospe l>oIničar !^o darovali usluŽbenei kavarne L~i *t sta vrači ie >Emone< za revne otroke 103 Jih. —Ij Tečaj o Die*lovili motorjih. Sofei- je in tudi mehanike vabimo, da se udeleže tečaja o avtomobilih na nafto, ki Se prične v ponedeljek 24. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7, prvo nadstropje. Prosimo za oseono ali pismeno prijavo. Volan. —Ij Raz«dava načrtov za novo trnovsko otroško zavetišče in za vojaški spomenik. BaSSBaoa teh mačrtov je odprta se do 24. t. m. Pregled osnutkov za obe zgradbi je jako zanimiv. Z javr»im razpisom je občana pridobila mnogo lepih in dobrih zamislekov. ki so oba arhitektoraka problema osvjtbii z raznih zanimivih vidikov. Obi«k razstave se priporoča ne samo strokovnjakom, temveč tn i i Širšomu otčinstvu. VsAopnine ni. —Ij Tatvine. Izpred hiše št. 7 v Gregorčičevi ulici je nekdo odpeljal kolo znamke >GK>riac pekovskerou pomočniku, uađu-žbeneonu pri peku Jakobu Trčku. Ukradeno kolo je bilo črno pleskano in kasto je dirj&mo svetilko. Dalje je bilo ukradeno se skoraj novo čmo pteakamo kolo ke >Excels4or< Francu Senlcarja m žzpred hiše st. 24 na Starem trgu. carjevo kolo ima tov. štev. 14 335 to Je vredno 1500 dan. Z dvotitea. Flgoocove gostilne je bflo odpel Jono koso —m*->Waffenradc KanoSu Juftniou. JuSzdcevo kolo je rumeno ptestusnn tn irmlno 2000 din. Drzen tat je odpeljal v sredo 1000 dan vredno ko.o Stažistu Dergattuu tn aS-cor izpred trgovine na Ooanoi sti. Dergančevo koto je BnoVnke >i in je črno pleskano. V Trdinovi uttd 8 je nekdo ukradel iz stanovanju. Marjana Ko-drota novo rjavo usošk/u obleko s hlačami ia nekaj miksiiruoti v 1600 din. Sluškinji Mariji IaiŠtnovi na Sv. Petra centi 86 je drsno tat trrnslrnti is denarnice bankovec aa 100 dtn. Na Vrtu hioe št. 6 v Jeraoovi ulici pa je SSJSlSI ukradel Antonu Kralju 10 m bakrene tiče, ki je spadam k radijski anteni. —Ij Ptiček v kletki. V sredo »večer je smuknila na dvorišče hiše št 15. na Resljevi oeoU temna senca in izginila okoci kletno okno v hišo. To je opazil slučajno eden izmed hišnih stanovalcev, ki je hitro opozoril tudi soseda. Ta je poklical tretjega, ki ie odhitel po stražnika, d oči m sta prva dva za^tražila izhod. Straznjk ie kmalu privlekel na dan od stranu drhtečega, znanega tal u in vlomilca, 271 Hne^a Mirka Kariia, ki je K ii m © MATICA lel. 21-24 »v — jetotitvo tn sv obe da v velefilnia „VELIKA ILUZIJA** (La> grande illusion). Film jo v uoBišlnim. JSSSV-coakem in ruskem jeziku. — Dopolnilni sfursd. Potop broda Panay, barvasti film Crni pnjfc. nsnsr predstava samo ob 16. url, obe ocesnri predstavi radi koncerta odpadeta. sele te dni odsedel 6mesečni zapor zaradi kraje koles. V skrivališču za drvmi so aašli posaeje tudi sveženj ključev ki jih je skril tam Karii. Ključe ie zlikovec gotovo nekje ukradel, najbrž z namenom, da bi pozneje vlomil v dotično stanovanj*. Iz Trbovelj — Davčne karte. Davčna uprava v Lar skem opozarja delodajalce no davčne karte, ki jfb morajo nabaviti za hišno sltifmoad za letošnje leto. Karta stane i etos 77 dmarjev, in sicer državna taksa 50 din. banovinska 25 din., 2 dinarja pa tiskovina. Kdor do konca meat.es ne bo nabavil karte za ahsžmčad. bo kaznovan. — Praznik gasilcev bo prihodnjo nedeljo, ko bo imel rojstni da*i najvišji pokrovitelj našega susitetva. Nj. Vis. kraljevič Tomislav. Tukajšnje gasilske čete bodo proslavile ta praznik z udeležbo pri slovesni tMi9>\ božja m t primernimi prodavan ji. Nase gledališče x. DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. 21. januarja: zaprto Sobota, 22. januarja: Veronika Deseniška. Izven. Proslava 60-letnice gosp. Otona Zupančiča Nedelja, 23. januarja: Ob 15. uri: Snegulj-čica. Mladinska predstava. Izven. Ob 20. uri: Veronika Deseniska. Premi-erskj abonma. S proslavo Zupančičeve 60 - letnico je združen praznik slovenske besede, katere mojster je nas pesnik in književnik. Pripomogel je tekom dolgoletnega dela slovenskemu jeziku do najubranejsega sloga in blagozvoCja, do moči izraza in v svojih pesnitvah do razkritja najtanjših liričnih občutij. Slovenska javnost se zaveda, da slavi z 2upančičevo 60-letnico delo kulturnega borca, čigar zasluge za razvoj slovenske literature so trajnega pomena in vrednosti za ves slovenski narod. Zupančič pomeni ero pročita našega jezika, je pripovednik njegovih lepot in vrednot in zasluži v polnem pomenu besede naziv mojster. Na predvečer njegovega rojstnega dne, ki bo v nedeljo, se vrši v soboto zvečer v drami predstava njegove tragedije -•Veronika Deseniska«. ki je združena s proslavo njegovega uspešnega dela. Predstava je izven abonmana. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 21. januarja: Ob 15. uri: Linda di Chamounix, Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol. Sobota, 22. januarja: Heltea. Izven. Nedelja, 23. janunrja: Ob 15. uri: Mala Floram v. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Gorenjski slavček. Izven. Gostuje gosp. Jože Gostič. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 24. januarja: Plesni veCer gospe Katje Delakove in njene plesne skupine. Izven. ★ Plesni večer ge. Katje Delakove in njene plesne skupine, ki bo izvajala izredno zanimiv program, se vrši v ponedeljek 24. t. m. v operi. Program obsega tri dele: Človek, Beseda, Barva. V prvem delu, ki ga izvaja Delakova s svojo skupino brez glasbe nam pokaže izrazno moč plesa neodvisnega od godbe, v drugem delu — ples kot ilustrativni element besede. ▼ tretjem delu pa izvaja skupino plesov na ka cije F. Sturma, ter skuša podati zziačaj Barv. Kakor je razvidno iz sporeda, at Je nadela Delakova nalogo, pokaza ti ples v najširšem pomenu besede. Ne sazno poznavalci plesne umetnosti, tudi mjTJd bodo imeli na tem večeru priliko spoznati sestavne prvine plesne rjmcliio^tL Predpro-daja vstopnic pri operni blagnjrtl. Uradno vremensko poročilo po stanja s dne BI. t m. Katet-e-Planica. $7© m« —6, jasno, mimo, osrenjen snsg, 85 c*n, drsališče doma Ilirije uporabno. Planica-Tamar. 1108 m: jasno, mirno, prati 110 cm. Vršič. 1601 m: pršič, 110 cm. Dovje-Mojstrana. 650 m: —1, jasno- mirno, 25 cm snega. Bled, 501 m* —1. barometer se dviga, jasno, mi'rno, srsa, 26 om jezero za d osel išče deloma uporabno. Pokljuka Sporthotfl. 1500 m: —2. jasno, » cm pr5iča na 100 cm podlage, skakalnica uporabna. . Sv. Janez ob Boh. jez., 530 m: —7, jasno, mirno, deloma srež na 50 cm podlage. Zlatorog v Bohinja. SS0 m: —7. jasno- pr šič na podlagi 50 cm. Dom na Kamni. 1520 m: —9. ja^no. 10 pršića na podlagi 170 om. Dom na Kofcali. 1500 m: —5. jasno. Koča na Zelenici, 1534 m: —6, jasno. Ljubelj. 1C70 m: —6. iaeno. sam k al išče uporabno. Dom nn Krvavcu. 1700 m: —10. ja^no, se-v?r, 15 cm prsi ča na 100 cm podls^e. Velika planina. 1568 m: —8. >asho. pNMl 150 cm. Kamniška Bistrica, 601 m: —5, jasno. 25 cm zmrznjenega snega. Bukovnik. 1170 m: pršiČ, 100 om. škofja Loka, 350 m: —2, jasno- mimo, osre- ;r'en ^ne^f 10 cm. Kurescek. 833 m: 0, 10 cm zmrznjenega sne- Ka. Pohorski dom, 1030 m: —2. jasno, vetrovno, 5 cm novaga suespa na 60 *m podlage, srež. Mariborska koča, 1080 m; —2, jsano. vetrovno, 5 novega, snega na 60 podlage, srez, Pension Lobuicn, 950 m: —2, jasno, vetrovno, 5 novega snega nm 00 poxBa^pe, srež. Pesek, is82 m: —&, jasno, marno, are*, 60 om, Seniorjev dom, 1522 m: —7, jasno, vetrovno, 10 prSriea na 125 piiiffoj^n. Koca pod Kopo, 1377 m: —7, jasno, no. pršič, 160 can, Kim-Skj vrelec, 590 m: —7. sren 60 cm, Rušiva koča, 1249 m: — a, no. 5 pršiča na 60 podla^re, Dodatno poročilo od 20. L Sv. Križ nad Jeseničanu, 1000 m: +1. ot> lačno, jug, 4d om na vrbu arntrznjonoan. snega, Jezersko, S00 na: — 2. jasno, mimo, SO pršića na 40 podlage, Dom na Mrzlici, 1119 m; —1, barotrjetor pada. pooblačeno, vaJwxBiiic, 60 can onoga, Mozirska koca, 1B44 m: —6, Jasno, m sošica na 150 podlage, Klet iii restavracija Zvezda Danes bodo spet servirali odlično pripravljen* MORSKE RIBE, na razpolago bodo t JASTOG SANPIERO GALAMAKI BRANCINI BARBON1 ORADE STOJE CIPLI SCAMPI Kač, odličen hamburžan, rizling in cviček, še posebej vabijo ljubitelje dobrih vin. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej). Preancl, izjave Posoda Dta 1.—» davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno l.~ Din davek posebej). Najmanjši znesek 15 Din Vsfted ogromne snloge »Hubertus« piasoev. zimsKib sukenj. oblek, perila Lt.d. ODPRODAJ AMO VSA OBLAČILA • M w 29% PEESEEB LJUBLJANA, Sv Petra c 14 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din 1AGA polnojarmenik, dve krožni žagi v najboljšem stanju, skupno naprodaj vsled opustitve obrata. Ogledati in prevzeti na licu mesta. Franc Majdlč. Vir, Domžale. * 278 PRODAM LES lipov, JelSev ter jesenov, popolnoma suh, rezan od 25 do 80 mm, naprodaj najboljšemu ponudniku pri odjemu cele zaloge. Ogledati te prevzeti na bV ca mosta, Franc Majdlč, vir, Domžale. drugim oe morete doseči Bega učinka, kakor s časopisnim oglasom, cigar delokrog Je oo-omejen. Časopis pride v vsako niso io govori dnevno oeoetuaooeni iltateljev. Medno oglašanje s nifca Je lovosfJolja, ki pni korist sALOVKlf ftKI ITAIOtK pete*, ». ltSS. Btev. 10 §okol«tvo Sokoli se pripravijo aa mcdaaredae tekmo ▼ Kot uvod v velike glavne zletne sreca-X. vnaarfMttssssjB zieta v začetku Ju- fija bo 30. junija tn 1. juMja na atnhov-stndiorm mednarodno tekrvadna. tek-a katero se Je doslej, kakor posne-7. tujih atrokcr.Tub listov, prijavilo IS narodov. Razum« se. da ae na to aared-tjo zanimivo tekmo pripravlja tudi alo-Sokolatvo. ki je imelo kot nekak-prtpravo 19. decerobra 1937 fkme za alepvanako sokolsko prvenstvo v Novem Sodu. Tekme ao »e udeležili bratje Catao-aiovaki. bolgarski Junak j pol Jaki m jugtv MovonHri Sokoli. Uapebi tekem ao bili zelo dobri, izkazala se je tudi naša vrata, čeprav so manjkali najboljši soteotskJ tek-rr oval c i. Zadn.j-- vo nastopili naši Sokoli na mednarodni teJord leta 1930 v Luksemburgu, kjer al je pribori] svetovno prven-mtvo br. Tooo Prtmo*3<*. vrsta pa je bila druga, pred njo J« bila z majnno razliko točk LagajnV-arka s. Mrevljetova. načelnik br. I stenic. načrtnim a. Koširjeva, prosvetar br. Hrastnik in gospodar br. ICarttč. Iz poročil je bilo razvidno zelo marljivo delovanje te obmejne edinice. posebno razveseljivo je bilo poročilo brata, načelnika, ki je vodil društveno tehručno delo po pravi Tvrčevi pott Kd je bila soglasno sprejeta lazreAnica. društveni upravi, so sledile volitve nove društvene uprave m so bili izvoljeni za *taroe*o br. Pupfs. nam staroste br. Smole, zmcelnik br. Ietesič. načelnica s. Koširjeva, tajnik br. Mrevlje. blagajničarka s. Mrevt;-»t©va. prosvetar br. Hrastnik in drugi. Po *zvoutvf je pozdravil Si <*o?*i*al druitvu k lepemu uspehu župni tajnik br. FTegar. ki je v svoj*m program •-------- govoru orisal nalop*. k- čakajo riasb £upo ▼ letošnjem letu. Govor br. Flegarja so *^~si spnej>-n z velikim odobra\*anjom. nakan* je br. Srrw-»k» zaključi uspelo skuv^i-ro. Društvo st«*j* 16o pripadnikov. Občni zbor poljčanskcga Sokola Ob lepem Številu tuJcaj&njđi soAr.lskib priTJOdTrkov s» je vrihj v prostorih knjižnice občni zbor Sokola, ki stopa z letošnjim lotom v 8. leto delovanja. Otvoru* ga je starosta br Kovic Ivan. kj je Se posebno pozdravil Zupnega delegata br. dr. Kaca iz Man bora. Uvodoma je omenil, da proslavimo r tem le*-: cr»'rrn;ro obstoja nase države ter se ro na prihodnjem c°-ImkSsom in ~ rrarniku nudila raj3epža pnhka da BS pokaže mo* in veličina .^okoUkega dela in patnnt.i;rma. Omenjal je dalje ovire, ki so onemogočale zaželeni razmah tako v telesnem, kakor tudi v idejnem pogledu, zaradi p->manj"kanja primernih prostorov Zsv. 5.- je lani delajo predvsem na tem in bo to tudi glavna naloga novega odbora. Pozivaj je dalje k udeležbi na 10. visokeIskPrn zle-tu v Pragi, ki bo letos 193S. Sled 13 "o izčrpna poročila d-ustvemh fisnkcionarjev Porodilo načelnika br. Mesarica je cb=^gak> vee tipkanih strani ter je bi!a iz njega raz\ndna celotna slika vsega ?okolekega dela v našem kraju do vseh rod-*vHr«osti Tudj kritike ni marj-kalo. Iz tajniškega poročila sestre Ciašpa-ričeve posnemamo, da je bilo lani 12 rednih odbo-ovih 5~j in 2 sestanka s 60* « udeleJ;Vir> Yr~ t«-tn je odbor trudil, da bi Inrpii 1 riassrso parrelo za letno telovadi-Sče. Oa*polr.'h. je bilo 14S dr.pism*. K na--čelnikovcrnu poroC-I-i pnponunjamo, da j** bil ietn; telovadni obisk do prekinitve žela zadovoljiv. T. 7 rednih sej in vec ostanke. BaSTStar - ^is»k je imel tekmo v ie**u in smuku s prav dobrimi rezultati. Lepa je U-la u-l*»:«»zba na žup-rem izletu, na di"u--tvenih nastopili v SI. me v Pragi in je določilo spored dela Oporad dala bo SO. feoruarja t L bo LJobi Jani. ki bo obsegala obvesne vaje na orodju (v posameznih dolin), celo obvezno proto vajo. akok v visino (brca. de-ake), vaje na konju na Sir (razen obvezne vaje za Prago). 2S- marca So II. htbirna tekma v LJubljani, ki bo obsegala vse celotne obavezne vaje, akok v vladno in met krogle. L maja t. L bo in. tzatma teansa v L juhi jani, kjer bo izbranih 12 do 15 tekmovalcev za skupno pripravo. Od 10. maja do 20- junija bo skupna priprava in odhod v Prago na odmor do p riče tka tekme pod nadzorstvom. Mimo toga bodo tekmovalni aestanki v j^jubljarM in Beogradu in to do 15. marca vsako drugo nedeljo, od 15. marca do 1. maja prav tako vsako drugo nedeljo. Prvi sestanek bo v nedeljo 23. januarja v Ljubljani in Beogradu. Da se ta spored v celoti izvrši, naj pošljejo župna načelnistva imena tekmovalcev 9 točnimi nađovi najkasneje dO 20 januarja t. 1. načelnistvu Saveza SKJ v Beograd. Konjicah in v SI. Bistrici. Dokaj ugodno je bilo poročilo br. blagajnika. Za načel-n-.ro je poročala s. nač. Gasparičeva, za pevov-odjo br. Zivko, ki je poudarjal, da zaradi prem a lega zanimanja starih preiz-kudenih pevcev ni zadovoljivega uspeha. Izražena je bila želja, naj se pevski odsek vsekakor skuša obdržati se nadalje. Prosvetar br. Stefancioza je poročal o najvažnejših prireditvah. Hvalevredno je uredila statistiko lani izvoljena statiotičarka s. Perdija. O inventarju je poročal br. Knez, o Petrovi petletki pa br. Perdija. Po poročilih je br. župni delegat pohvalil delo posameznih funkcionarjev ter vse prisotne pozval, naj pridno pristopajo k novoustanovljeni kreditni sokolski zadrugi- Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: starosta Kovic Ivan. pod-starosta Herv Franc, načelnik Mesaric Ivan, podnačelnik Spalir Roman, načelnica GaŠparic Leopoldina, podnače.Lnica Danica Kranjc. tajnik Detiček Franc II, blagajnik Pristonik Pavel. pros\-etar Perdija Jurij, gospodar Knez Ivan, sta tisti-rarka Perdija Pavla, društveni zdramik dr. Hroriovski Artur, socialni referent He-ric Franc ter odborniki in namestniki Brepar Alojz. Vodenik Frajvr. Detiček Franc I . Re^oršek Dotfi. ^tefancioza Andrej in Mu le j A Ima, Požes Anton. Tu*r>er. Kodric Franc. Slednjič je HI izvoljen kupni odbor, ki se skupno 7. upravnim "d boro ni poobia-fe^a za nakup letnega telovadisča. S pozivom na čim intenzi\-nej#e delo po zna-r em sokolskem načelu — poedinec nič. celota vse — je brat starosta po triurnem razprav!janj-J ofr^ni zbor zaključil. Zdravo! Sokol na Vinici V nedeljo, 16- t. m. je imel Sokol na Vinici svoj redni občni zbor, ki ga je prvič vodil nas mladi starosta br. Oskar Malic in je svojo nalogo vsestransko dobro Izpolnil. Bratska sokolska župa je po-alala na občni zbor svojega delegata v osebi preizkusnega sokolskoga borra staroste črnome1jldnc in rvećer. -- Živahnost dr^matskega r:d*ckn snkoJ-skega društva v Ljutomeru Ni dol20 tega. ka asas ssaočali «• lepi kooaeaaji, ki i<» je upriT"r"I marljivi dramatiki od^ek »lAotake-2a dru-tv« v Ljutomeru. «. katero \c gosto val ce'o v Beltincih. Sedaj pa stopa odsek 'oprt pred nas 7 dramn »Celjski grofje. delom znanega pisatelja in režiserja rojaka Bratka Krefta. Ta drama nas popelje v življenje srednjeveških fevdalcev, v usodo celjskih grofov in Veroniko Deseniškc, ki jo je najpopolncjc obdelal in ji dal pečat resničnega življenja Bralko Kreft. Vloge za to predstavo imajo razdeljene najboljši ljutomerski diletant je* ki nam jamčijo tudi za po vol jen uspeh. Nove kulise za tO drsmo so delo akademskega slikarja g. Kauči ca iz Maribora, kostume pa je posodilo mariborsko gledališče. Za uprizoritev te drame vlada tudi v bližnjih krajih veliko zanimanje ter bodo predstavo posetilc tudi sosedne edinice. ki imajo ugodne zveze z vlaki. Uprizoritev bo v soboto 22. januarja ob 20. uri in v nedeljo ob 15. uri. Holandci v napetem pričakovanju Kefstvo preftoloatatsedatilca ali prestolonaslednice bo Na Holandskem se dan za dnom stopnjuje nesti pno pričakovanje rojstva pre-stoJonaaledmka aH nrestolonaslednice. Grad Soostdijk, kjer je že pripravljena zibelka, akoraj noč in dan oblegajo radovedneži, čeprav je pmfeooi, ki mu je poverjena skrb za princeso Juhjano, izjavil, da poroda pred drago polovico tekočega tedna ne bo. V gradu ao pripravljeni glasniki v historičnih uniformah, ki bodo takoj ponesli radostno vest do topniške baterije, pripravljene oznaniti narodu rojstvo princa ali princese. Ce bo prine, bo zagrmel 101 topovski strel, če bo pa princesa, pa 51. V zadnjem trenutku je bilo pa dolo- čeno, da topovi ne bodo streljali, če bi princesa Julijana porodila ponoči, če bo otrok rojen med 22. uro ponoči in 7. uro zjutraj, bodo streljali topovi Sele ob sedmih zjutraj. Med novinarji, ki tudi čakajo in se kratkočasijo z raznimi ugibanji, domnevami in stavami, so prišli Angleži na originalno idejo. Izračunali so, koliko bo veljalo Hotendako rojstvo prestolonaslednika ali preatolonaslednice. In prišli so do zaključka, da bo precej drago, saj bo stalo v našem denarju okrog 100 milijonov din. še najmanj stroškov bo imela vlada, ki bo krila samo stroške za baterijo in pozdravne strele. Ti bi bili dragi samo v primeru, če bi princesa Julijana porodila dvojčke, ker bi se število topovskih strelov zvišalo na 251- Holandske občine bodo morale plačati slavnostne ognjemete in razsvetljavo, vse drugo, večino stroškov, bodo pa krili navdušeni Holandci iz lastnih žepov za okrasitev hiš, ognjemete in družabne svečanosti, brez katerih si takega dogodka ne morejo misliti, dalje za darila materam, ki bodo porodile istega dne in njihovim otrokom, darila dobrodelnim ustanovam, brzojavne čestitke in podobno. Okrog gradu Soestdijk vlada popotna tišina. Uporaba avtomobilskih hup je prepovedana, letala morajo delati velike ovinke, da ne motijo tišine in miru v gradu. Okrog gradu stoji na straži 75 čuvajev, da ne pride v bližino noben reporter ali fotograf. V desno krilo gradu, kjer je narodna zbirka ssi Judijano in v prvem nadstropju že za otroka, je pa dostop sploh strogo prepoveda n. Giljaki, sužnji bogov in vraž Na otoku Sahalinu Živi čudno pleme ribičev in lovcev Hirohito Te.koku Tpnno. japonski cesar, 134. polom v boginj** sol n ca Amatarrasu-velja po pravici 7a najmogočnejšega vladarja sveta. V njegovi državi živi zdaj pod zastavo vzhajajočega gotica okroc 130 milijonov ljudi, Japoncev, Korejcev, Mongolov, Mandzuov, Tunganov ter pripadnikov dru-Cih narodov in narodrlčev, ki je iz njih sestavljen pestri mozaik prebivalstva Daljje-ga vzhoda. Najčudovitejši narodič le mogoč-n*» drža v" vrhaiaioceea sol n ca so pa nedvom I no Giljaki na otoku Sahalima, ki si sra delita .Japonska in Rusija. Giljaki >o r*>Hohni \7ho»1nosil>irskini Cuk-čom. Odkod izvira 1o pleme, _ii točno znano. Ra^n n i Sahalmu žive Še pri armirski oMasii in *;o mnocrafeko in jezikovno morda aoasdai Ar nam, o katerih foiijo uren i sk i. da so orrtanek p rada v.lih prtjivađeof otokov na l)wlinp-m v7hc*j« KuUurno bo pa na ^o nižii stopnji, friljaki ne pospano ueomik \*išiih družabnih vr-». žive v rodovih, želijo in moze -o ►."» c prodniki. Njihova veroizpoved i" primitivna v*»rn v duhove. V vsakem živem bitja, v vsaki stvari žtvi po njihovi veri nekakšno božanstvo. To po znatno /.nižuje njihov življenjski nivo. Giljaki so dokaj inteligentni, da razumojo vrednosti civilizacijo- toda odklanjajo jo po svoji veri. Tako se recimo n.^ morejo umivati, ker bi s tem razžaiili boga vode. Ne umivajo se no. par ^ pa mažejo 7. ribjim in tjnnleujim oljem. Vsaka rodbina ima lahko poletno kočo iz lesa in skorje, imenovano tai in glinasto zim sko kočo — toraf. Okm v njih ni, ker bi se nad tem jezil bog svetlotc. dim ima pa samo eno pot skozi ozko odprtino v strehi. Zato ima večina Giljakov slabe oči. V vsaki koči gori večni ogenj, ki ne sme nikoli ugasniti, ker bi pomemilo to smrt en?ga izmed božičkov ognja. Zato Giljaki tudi vžigalic ne rabijo, čeprav bi jih lahko na Sahalinu kupovali. Ogenj si delajo kakor v pradavnih časih s trenjem dveh kosov lesa. Giljaki so ribiči in lovci, toda modernih pu£k ne rabijo, love samo s sulicami ali puščicami, 12 bolj rediko s starimi puškami na kresi m i kamen* ker so njihovi duhovi starejši in bolj izkušeni. Za koze ubrrih živali dobivajo od ruskih ali japonskih trgovcev čaj, sladkor, tobak in žganje. Meso sicer jedo- toda pri tem se strogo drže posebnih n3pisanih zakonov. Mož lahko je kakorkoli prirejeno meso. Če bi pa jedla žena pečeno meso, bi storila greh, kri se da iz-1-risati samo s smrtjo. Gospodarji naselbin so očetje, ki jih j.v pa lahko mnogo, kajti Giljaki rm priznavajo »' nrod-dva in lasten oče je do svojih otrok samo v enakem razmerju kakor stric. Dedki dobe ime kakšne možat? lastnosti, deiklela se pa imenujejo po važnih dogodkih, ki so so pripetili, ko je bil otrok rojen. Imena določajo očeti?, ki tudi pazijo na to, da ni v rodbini dveh enakih imen. ker bi moral v tem primeru nosilec enega imena umreti. Ime mrtvega se ns sme izgovoriti, dokler po njegovi mu rt i ni bil ujet medved. Mcor bi mrlič po smrti ne našel miru. Tudi beseda medv kd se je smo izgovoriti glasno, kajti medved je najmočnejša zver, kar iih poznajo divjaki- on je gospodar gozdov z uročnim pogledom. Ime se popisa je in lovec, namenjam na lov na medveda, se mora pred lovom zavarovati z zaklinjanjem pred medvedovo osveto. Razen tega mora ustreli en emu medvedu odricati glavo in šapo ter jih zakopa bi tam, kjer je bil medved ustreljen. To se tudi dela, čeprav se s tem rjokva-ri kožuh. Giljaki n? smejo niti risati, niti pisati, ker bi sicer pripadniki njihovega rodu bloditi po gozdu po tako vijugastih potih, kakor so črke odnosno risbe aa papirja. Pri vsem svojem čudaStvu so pa Giljaki zelo gostoljubni in dobrodušni. Civilizacijo dosledno odikln-njajo v interesu svoje vere in Japonci so toliko pametni, da jim je 33 vafljuiieja Sftha-1 in. otok nafte in vere v duhove, je še vodno za pisari m račn jastvu. Največje božično drevo V nekaterih ameriških mestih postavljajo javno božična drevesca. Kakor povsod drugod, je pa morala tudi tu Amerik*, doseči svetovni rekord. Zaenkrat ga je doseglo za dolga leta mesto San Francisco. Tam je bil ustanovljen poseben odbor, da bi izbral in postavil največje božično drevo na svetu. San Francisco priredi letos veliko jubilejno razstavo in zato mora opozoriti nase v reklamnem interesu ob vsaki priložnosti. Postavljanje božičnega drevesca je bila ena najprikladnejsih prilik za reklamo. Odbor je odkril v kalifornijskih gozdovih orjaško drevo, visoko 70 m. in takoj je sklenil, da mora biti to božično drevo San Francisca na njegovem umetno zgrajenem otoku v zalivu. Ni pa bilo lahko prepeljati gozdnega orjaka na otoček in ga tam zopet postaviti. Na pomoč so morali poklicati inženirje strokovnjake zn. prevoz in ti so slednjič sklenili, da mora biti drevo razžagano v dva dela, da bo mogoče tudi veje obvarovati r>oškodbe. Tn-ko so slednjič po dolgih pripravah prepeljali oba dela drevesa na najbližjo železniško postajo, od tam pa na tovornih vagonih v San Francisco. Prenesti drevo z žerjavi na ladjo in iz-tovoriti na otočku je bilo razmeroma lahko, težje je bilo potem spojiti oba dela drevesa in postaviti ga. V ta namen so morali izkopati globoko jamo in jo zabetonirati, da so spojili oba dela, monterji so pa instalirali pravljično razsvetljavo. Tako je zažarelo za božične praznike orjaško božično drevo, podobno morskemu svetilniku in svetilo ni samo mestu, temveč tudi vsem ladjam na poti v živahno pristanišče San Francisca. Najrdebelejša otroka V ivorneuburgu pri Dunaju sta se zagovarjala oni dan pred sodiščem ta dva mlada debeluha zaradi kršitve pogodbe z lastnikom nekega zabavišča, kjer sta nastopala kot najdebelejša otroka na svetu. To sta brat m sestra, pišeta se Nissler. Ona, Wetty, je stara 14 let in tehta 140 kg", njen brat Toni je pa star 16 let in tehta 170 kg. Na sodišče so ju morali pripeljati s tovornim avtomobilom ^seftopro^ram Sobota, 22. januarja 12: l>ruga za drugo se plošče vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Druga za drugo se plošče vrtijo, z njih pa \iapevi veseli donijo. — 17: Za dalopust (igra radijski orkester). — 17.40: Kje in kdaj zapade mladostnik kriminalu (g. Vojko Jagodic). — 18 Slovenski šramel kvartet. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Srbski rudarji v Španiji v srednjem veku (dr. Vladimir Co-rovič, univ. prof.) — 19.50: Pregled sporeda — 20-' O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: lože Vomborgar: Nas ulnjak, če bi slike zaživsle. Revija pestrih prizorov po slikah kranjskih čebelnih panjev. Sodeluje radijska igr. druž. in kvintet ItmLadra. — 22: Napov,od in poročila. — 22.15: Veseli zvoki (igra radijski orkester). — Konec ob 23. uri. 5! Soei n razvalinah Psosov jc srdito planil pokonci in jel preklinjajoč hoditi po sob: — Vrniva se domov. — je dejal čez nekaj časa. — Morda so že prispeli in najin strah je odveč Vihar nh je najbrž zadržal Vidiš vse preemo! -— Zelei bi. da bi imel \\ prav. Imam pa zlo slutnjo .. je odgovoril Karagin. Pojdiva, če hočeš. Kmalu sta prišla v svoje stanovanje, toda Borisa ni bilo nikjer. Ure mučnega čakanja in negotovosti so tekle počasi. Ob vsakem koraku, ki se je začul na stopnicah. Sta hitela čakajoča k vratom v nadi, da prihaja morda Boris ali pa vsaj sel s poročilom. Toda zaman! Minilo je bilo že poldne, a Borisa še vedno ni bilo od nikoder. Nervoznost je postajala vsak hip večja in bila je hujša od najhujše negotovosti, ki ji lahko Človek vsaj pogleda odkrito v obraz... — Ostani doma. jaz pa stopim vprašati k Mor-levu ha dom. Morda bova tako zvedela, da-li se Bi oglasil vsaj on, — je sklenil končno Proso v. In odhitel je v ulico, kjer je stanoval kapitan. John Morlev je bil vdovec in stanoval je v hi-iici blizu pristanišča, kjer mu je vodila gospodinjstvo Marta sestra njegove pokojne žene, tudi že priletna žena. k* ie pozdravila neznanca zelo hladan. John ji je bil namreč strogo naročil, naj go- vori s tujci previdno, raje manj, nego več. Marta je imela na vsa vprašanja pripravljene nejasne in izmikajoče odgovore, da se za Morleyeve zadeve ne ranima, da ne vc nič podrobnega in da hoče sploh imeti mir, da naj jc nc nadleguje z vprašanji. Tako Prosov ni dosegel zaželenega uspeha. Zvedel ni nič drugega, nego to, da je moral Morlev odpluti ponoči, da pa se še ni vrnil. Prosov je odhitel v pristanišče, toda Morlrvcvc ladjice ni bilo nikjer. Praznih rok se je vrnil Fedor domov in ko se je dan že nagibal k večeru, ne da bi se bil Boris vrnil, se je jel strah obeh prijateljev izpreminjati v grozno zavest, da se je res zgodilo nekaj posebnega in resnega, kar je onemogočilo Borisov po-vratek. Bližal se je trenutek, ko je bilo treba preiti od besed k dejanjem. Toda za kaj odločiti se? Mar naj bi hitela k Petim skalam ali pa odplula na morje in iskala tam v viharju ponesrečeno ladjico kar na slepo srečo? Ali pa naj bi priskočila na pomoč Rostovskemu, ki je bil zdaj sam brez nasveta in pomoči v tovarni, ne da bi bil o preteči mu nevarnosti sploh pošteno obveščen? — Kaj storiti, kaj storiti? — sta ponavljala Prosov in Karagin v razburjenju očitajoč si, da pomeni morda vsaka minuta prekrižanih rok izgubo časa, morda nenadomestljivo dragocenega... — Ne preostaja nama nič drueeca. nego postaviti vse na eno karto, — je dejal Prosov končno. — Počakajva do polnoči in če se dotlej niti Boris, niti Morlev ne vrneta, se odpeljem z nočnim vla- kom in iskal ju bom v tovarni, ti se pa napotiš na vse zgodaj zjutraj na morje, da izveš kaj o Mnrlevevi »Swallowt. To je edini pametni izhod ia tega položaja. — Kaj pa Rostovski? Kaj ž njim? — Poskusiti hočem priti neopaženo do njega. Ce bi se pa vrnil sam, mu pustiva tu obvestilo. To je vse, kar moreva zaenkrat storiti. Se strinjaS z menoj? — Da. Pripraviva se nemudoma na pot, — je pritrdil Karagin. — Dobro, to prepuščam tebi. Jaz stopim ta čas še enkrat v pristanišče in vprašal bom tudi na Morlevevem domu, če je kaj novega. Najpozneje ob pol ene se vrnem, potem kreneva na pot Morda se mi bo tudi posrečilo že zdaj preskrbeti ti dober motorni čoln. — Čudno, kako se me naenkrat polašča nerazumljiv nemir, Fedor, — je dejal Karagin zamišljeno. — Zdi se mi, kakor da stopava zdaj v težak, nevaren boj, v boj na življenje in smrt. — Mar ne živiva v njem že leta in leta, prijatelj? — Seveda — toda danes se mi zdi, da se dogaja nekaj, s čimer nisva računala. Sam ne vem, kako bi ti opisal to čudno slutnjo. Neznana nevarnost izteguje po nama svoje tipalke, boriva se, ne da bi vedela, kje stoji sovražnik in kdo je ta sovražnik. Tako se mi zdi to. — Ne morem se strinjati s teboj, dragi moj. Poznam že to nevarnost in svojega sovražnika. To ni nihče drugi, nego trmasti Benson. Nikjer drugje ne preži na naju nevarnost, nego v njegovi beznici pri Petih skalah. Ubogi Boris j*e najbrž plačal svojo neumestno plemenitost in obzirnost predrago in ta hip ječi bodisi kje v podzemni kleti ali pa je že izdihnil. Najina naloga bo bodisi osvoboditi ali pa osvetiti ga. Kar se mene tiče, bi me zadržala samo lastna smrt, da bi ne izpolnil ene ali druge naloge. — Isto pravim tudi jaz. Evo moje roke! — je pritrdil Karagin. Prijatelja sta si stisnila roke, se objela in odšla vsak svojo pot. .. Jprosov je hitel v pristanišče, kjer je bilo mogoče vedno px>dnevi ali ponoči dobiti jadrnico ali motorni čoln, ki je bil njegov lastnik proti dobri nagradi pripravljen zapustiti čez dobre pol ure pristanišče in odpeljati potnika na morje, nc da bi mnogo vpraševal, zakaj, kako in kaj. Edini pogoj je bilo točno izplačilo dogovorjene nagrade — polovice pri odhodu, druge polovice pa na cilju. Ves čas vožnje je bil lastnik jadrnice ali motornega čolna gluh ali slep, po potrebi pa tudi nem. Ta zadnja vrlina je bila pogosto glavni pogoj najemnika in sicer tudi po končani vožnji. V takih primerih je bila nagrada prgišče nepoštetih dolarjev — za poseben trud molka. Gladino zaliva je že zastirala senca noči, ko le Prosov prispel v pristanišče. Njegov obisk na Morlevevem domu je ostal prav tako brez uspeha kakor prvič. Po rahlo valoveči vodi plešoči odsevi lučac so migljali na vseh straneh liki kresnice, iz preliva, vodečega na širno morje, so se pa baš prikazovala hitro rastoča rdeča in zelena očes-ca poštnega parrrika, vozečega v pristanišče. Vran Jenu — Za opravo In tnseratm del Usta Oton Christof — Vsi v LJubljani