PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski!
Ji-	dnevnil
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 295 (12.927)
Trst, sreda, 16. decembra 19i
PP 559 l linije)
) 1
85720
O —
Letališko osebje zavrnilo osnutek nove delovne pogodbe
Neorganizirane stavke popolnoma ohromile včerajšnji letalski promet v Italiji
Sindikalni zvezi CGIL-CISL-UIL uspelo nekoliko pomiriti uslužbence Pogajanja se bodo nadaljevala, za praznike pa naj bi spoštovali premirje
SANDOR TENCE
RIM — Spet črn dan za letalski promet. Letališko osebje je namreč zavrnilo osnutek sindikalnega sporazuma za novo delovno pogodbo, ki so ga v nedeljo zvečer podpisali predstavniki zveze CGIL-CISL-UIL in voditelji družb Alitalia in ATI, ter v znak protesta proglasilo stavko, ki je Včeraj dejansko ohromila vsa italijanska letališča. Pobudo za to nepričakovano protestno akcijo je dalo v zgodnjih urah pomožno osebje rimskega letališča Fi-umicino, stavka se je nato kmalu razširila po vsej državi, tako da sta morali družbi ATI in Alitalia ukiniti večji del poletov tjko na notranjih kot na mednarodnih progah. Do velikih zastojev in zamud je prišlo tudi pri poletih tujih letalskih družb.
Položaj se je nekoliko normaliziral le v večernih urah, po posegu generalnih tajnikov CGIL, CISL in UIL, ki so sporočili stavkajočim delavcem, da nova delovna pogodba ni bila še podpisana in da se torej pogajanja nadaljujejo. Teritorialne enote pomožnega letališkega osebja so zato prekinile
stavko in napovedale, da bodo od jutri do 7. januarja spoštovale sporazum, ki prepoveduje protestne akcije med božičnimi in novoletnimi počitnicami. Med delavci pa je opaziti precej nezadovoljstva, tako da ne gre predhodno izključiti spontanih stavk tudi v prihodnjih dneh.
Vse se je začelo zgodaj zjutraj na rimskem letališču Fiumicino, kjer so delavci, na množičnem zborovanju, ostro kontestirali hipotezo sindikalnega dogovora, tako glede napovedanih poviškov kot glede delovnega umika. Skupščina je seveda ohromila letalski promet, stavko pa so sindikalni zastopniki formalno proglasili šele nekaj pred poldnevom. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je bila tako spet tarča ostrih kritik delavske baze, ki je očitala sindikalnemu vrhu nejasna in premalo odločna stališča, posebno kar zadeva gospodarsko plat nove delovne pogodbe. Pričela so se napeta in mrzlična pogajanja, pri katerih so poleg voditeljev teritorialnih enot CGIL, CISL in UIL sodelovali tudi generalni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Licio Gelli obsojen na osem let zapora
FIRENCE — Sodniki porotnega sodišča v Firencah so včeraj obsodili bivšega velikega mojstra tajne prostozidarske lože P2 Licia Gellija na osem let zapora zaradi denarnega podpiranja oboroženih skupin. To je prva obsodba, ki je v Italiji doletela zloglasnega Gellija, ki ima že vrsto let opravka s sodstvom. Po osemurnem posvetovanju so firenški sodniki določili Gellijevo kazen, ki je celo nekoliko višja od predvidene — javni tožilec je namreč zahteval le šest let zapora.
Poleg Gellija je porotno sodišče obsodilo še drugih 10 desničarjev, ki so sodelovali pri neuspelem atentatu 21. aprila i974 na vlak Pa-latino ter so bili člani toskanske »črne celice«, ki je delovala v prvih
sedemdesetih letih. Augusta Cauc-hija, ki je eden glavnih mož toskanskega desničarskega terorizma, so obsodili na 16 let, Fabrizia Zani-ja ter Alessandra Danielettija na 15 oziroma 14 let, skesanca Andrea Brogija pa na 8 let zapora. Manjše kazni so dodelili ostalim obtoženim teroristom. Poleg tega so kar trinajst drugih obtožencev oprostili, ker je medtem zapadel rok za sodni pregon.	“
Sodna obravnava je dokazala, da se je Gelli spomladi leta 1974 res srečal v svoji vili z Augustom Ca-uchijem. Temu je dal 18 milijonov lir, s katerimi so teroristi kasneje nakupili nekaj orožja in razstreliva, ki so ga uporabili prav med atentatom na vlak Palatino.
V sicils
Prostostrelci preprečili izvolitev Nicolosija (KD)
PALERMO — Vprašanje krajevnih uprav se iz dneva v dan bolj zapleta. Sinoči bi namreč morali izvoliti novega predsednika deželne vlade na Siciliji, vendar pa je kandidat, demokristjan Nicolosi, prejel mnogo glasov manj kot je svetovalcev večine: glasovanja se je udeležilo 59 članov večine, za izvolitev je bilo potrebnih 46 glasov, Nicolosi pa jih je prejel samo 34. Kar 25 svetovalcev večine se torej ni podredilo dogovoru med strankami. Pri drugem glasovanju se je-število prostostreicev nekoliko zmanjšalo, vendar je Nicolosi prejel samo 38 glasov, pri tretjem glasovanju pa so se svetovalci strank večine vzdržali. Kriza deželne vlade na Siciliji, ki se je začela 21. oktobra, torej še ni bila rešena in potrebna bodo nova pogajanja za premostitev nesoglasij: izid sinočnjega glasovanja namreč očitno ni bil sad naključja, ampak odraža nezadovoljstvo v večini na Siciliji.
Prav tako še ni prišlo do nobene konkretne rešitve na sinočnji seji milanskega občinskega sveta. Razprava je bila zelo živčna in napeta, obenem pa tudi zelo dolga, tako da bodo o odstopu župana Pillitterija glasovali šele danes. Demokristjani pa so včeraj pokazali nekoliko večjo pripravljenost, da vzamejo na znanje sestavo nove levičarske uprave in da torej po formalizaciji Pillitterijeve-ga odstopa tudi sami potrdijo svoj odstop. To pomeni, da bi lahko že v teku tega tedna izvolili nov levičarski odbor, ki bi mu ponovno načeloval Pillitteri.
Danes pri Jottijevi delegacija manjšin
RIM — Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti bo danes sprejela delegacijo zveznega odbora za jezikovne manjšine v Italiji, ki jo bo vodil predsednik odbora Pietro Ardizzone. Delegacija bo od predsednice zbornice zahtevala vključitev razprave o zakonu za zaščito jezikovnih skupnosti v Italiji na dnevni red zasedanj zbornice.
Isto zahtevo bo Jottijevi danes posredovala delegacija Furlanov, ki jo bo vodil predsednik videmske pokrajine Tiziana Venier. Ta delegacija se je sestala včeraj v Vidmu, kjer je med drugim z zadovoljstvom vzela na znanje dejstvo, da je predsednik dežele Fur-lanije-Julijske krajine Biasutti pismeno zahteval pospešitev razprave o tem zakonu.
Vprašanje zaščite jezikovnih skupnosti je bilo prvič odločno zastavljeno v prejšnji zakonodajni dobi, prav na pobudo treh furlanskih poslancev: sedaj že pokojnega Larisa Fortune, socialista, ki je bil tudi poročevalec o tem vprašanju v komisiji za ustavna vprašanja, demokristjana Piergiorgia Bressanija, sedanjega videmskega župana, in bivšega komunističnega poslanca Arnolda Baraccettija. Z novo zakonodajno dobo je to vprašanje nekoliko zastalo: številni poslanci so sicer vložili zakonske osnutke, razprava v komisiji pa doslej še ni stekla. Odtod nujnost posegov pri Jottijevi.
Kot znano, so že v prejšnji zakonodajni dobi ločili vprašanje zaščite slovenske manjšine od problematike ostalih jezikovnih skupnosti. Tedaj je obveljal dogovor, da bo o slovenski manjšini najprej razpravljal senat, o jezikovnih skupnostih pa poslanska zbornica. Besedilo zakona o jezikovnih skupnostih so v poslanski zbornici izdelali in odobrili v komisiji, predčasni razpust parlamenta pa je preprečil razpravo in glasovanje v skupščini. To besedilo sicer ni reševalo vseh problemov jezikovnih skupnosti, predstavljalo pa je pomembno priznanje manjšin, ki jih dejansko noben zakon v Italiji še ne priznava.
OPEČ določil cene in kvote nafte
Popustljivost Irana omogočila kompromis
BOJAN GROBOVŠEK
DUNAJ — Po šestih dneh pogajanj, prelaganj končne odločitve in očitnih nestrinjanj med udeleženci konference, se je v noči od ponedeljka na torek zaključilo srečanje trinajstih naftnih ministrov organizacije držav proizvajalk nafte (OPEČ). Zaključni sklep je naslednji: do 30. junija 1988 naj bi za države OPEČ veljala stara cena nafte, to je 18 ameriških dolarjev po sodu (159 litrov), njihova skupna dnevna kvota črpanja pa naj bi bila 15,6 milijona sodov. O eventualnem povišanju cene in dnevne kvote črpanja pa naj bi se naftni ministri pogovarjali julija prihodnje leto na svojem naslednjem sestanku.
Sporazum so podpisali predstavniki vseh držav članic razen Iraka, ki je bil zahteval, da se njegova kvota dnevnega črpanja izenači z iransko. Zato da bi zadržali vsaj delno enotnost navzven in sprejeli smernice za naslednjih šest mesecev, pa so naftni ministri sprejeli rešitev, ki je kompromisna glede na to, da praktično vse ostaja po
starem. Razlika je le v tem, da tokrat skupna kvota ne vključuje iraškega deleža (po prejšnjem sporazumu je bila skupna dnevna kvota 16,6 milijona sodov, vključevala je Irak, vendar pa je predstavnik te države že ob podpisu sporazuma izjavil, da za Irak ta kvota ni obvezujoča) in da je sedanja kvota rezultat odštevka iraškega deleža od prejšnje.
Iransko-iraški spopad je bil nasploh poglavitno ozadje zapletov na konferenci. Ob iraški zahtevi po povečanju njegove dosedanje dnevne kvote črpanja je bila namreč na pogajalski mizi tudi ves čas iranska zahteva o povečanju cene po sodu (poskočila naj bi na 20 ameriških dolarjev), saj Iran in Irak potrebujeta vse več finančnih sredstev zaradi medsebojnega spopada. Obe državi pa je v zadnjih mesecih še bolj kot ostale članice OPEČ prizadel padec vrednosti ameriškega dolarja (Iran in Irak kupujeta vojno opremo tudi v državah, kjer ameriški dolar ni temeljna plačilna valuta). Nasprotovanje
NADALJEVANJE NA. 2. STRANI
V izredno naelektrenem ozračju
Danes volitve v Južni Koreji
SEUL — Po 16 letih diktature bo danes skoraj 26 milijonov južnoko-rejskih volivcev izbralo novega predsednika republike in bo tako posredno odločalo o obliki političnega sistema, ki naj bi v državi odslej veljal. Vsem je namreč jasno, da trije kandidati predstavljajo med seboj izključujoče si rešitve. Ob razpisu volitev se je domnevalo, da bo boj tekel le med vladnim in opozicijskim kandidatom, izkazalo pa se je, da so razlike tudi med samima kandidatoma opozicije nezdružljive. Na zadnjih volilnih zborovanjih so bili vsi kandidati, ki jim raziskave javnega mnenja pripisujejo približno enake možnosti uspeha, prepričani v volilno zmago.
Poznavalci južnokorejskih razmer sicer menijo, da ima kljub vsemu največ možnosti vladni kandidat Roh Tae Woo, ki ima za seboj poleg 2,5 milijona članov vladne stranke tudi domača sredstva množičnega obveščanja. Mnogi sicer ne morejo pozabiti dejstva, da je gene-
ral Roh Tae Woo sodeloval pri zadnjem državnem udaru in da je večkrat aktivno sodeloval pri zatr-tju študentskih nemirov.
Roh Tae Wooju pa sta nedvomno olajšala nalogo opozicijska kandidata, ki sta ob začetku volilne kampanje dostojno iskala privržence, ob koncu pa sta se odločila za nizke udarce, ki nedvomno mečejo na njiju temno senco. Zadnji primer se je pripetil prav na predvečer volitev, ko so na glasilu Kim Joung Samove stranke na prvi strani objavili obvestilo, da se je Kim Dae Juncp odpovedal nastopu na volitvah.
V tem napetem predvolilnem ozračju so včeraj v Seul iz Bahreina pripeljali Majumo Hačijo, ki je zelo verjetno sodelovala pri zadnjem atentatu na letalo južnokorejske letalske družbe. V Južni Koreji so mnogi prepričani, da je ženska agentka severnokorejske tajne službe. Z istim letalom so pripeljali tudi truplo moškega, ki je ob prihodu policije naredil samomor.
Kakih 4000 železarjev z Raven na Koroškem z omikano stavko uresničilo svoje zahteve
RAVNE NA KOROŠKEM — Včeraj je stavkala celotna dopoldanska izmena v ravenski železarni -to je okrog 4.000 delavcev - in zahtevala višje plače. To je bil višek stopnjevanja delavske nejevolje, ki je prve resne znake kazala že v novembrskem krepkem upadanju proizvodnje, nato pa se je sprevrgla konec preteklega tedna v odkrito stavko v železarni. Predvčerajšnjim pa se je pričela prava stavka: nekaj pred poldnevom so ustavili delo v tozdu Strojni, nakar se je stavka zavlekla še v popoldansko izmeno, vendar je v njej sodelovalo različno število delavcev, od kakšnih 100 do 250, kjer so eni prihajali med stavkajoče, drugi pa se vračali na delo. Zvečer pa so se pridružili stavkajočim še delavci tozda Pnevmatika.
Medtem ko je predvčerajšnjim v nekaterih delih železarne proizvodnja še tekla razmeroma normalno - ves čas pa je bil proizvodni proces nemoten v topli obdelavi jekla - so včeraj ustavili praktično vse stroje, celo kovci so jih ugasnili - le metalurgi so delali, ker bi imelo ugašanje železniških agregatov prehude gmotne posledice.
Včeraj zjutraj so delavci sicer sprva normalno začeli delati, ko pa so zvedeli, da bo delavski svet zasedal in razpravljal o njihovih zahtevah, so se začeli zbirati in se jih je do devete ure nabralo v dvorani strojne obdelovalnice kakšnih 4.000 (od skupno 7.000 zaposlenih), med njimi tudi delovodje in skoraj vsi delavci skupnih služb. Enovito so terjali višjo plačo.
Vzroke delavskega nezadovoljstva je treba iskati v posledicah inflacije in s tem povezane draginje, pa tudi v bojazni pred napovedanim povišanjem stanarin in komunalnih prispevkov. Povod za štrajk pa je bila novica, ki se je razširila po Ravnah, da naj bi si jeseniški železarji navkljub tamkajšnji hudi izgubi dvignili osebne dohodke na povprečje 320 tisočakov. Gotovo pa je vplivalo na ta delavski skrajni ukrep spoznanje, da so bili s stavko uspeli tudi delavci v Makedoniji in v Litostroju.
Sprva so stavkajoči terjali 50-odstotno povišanje decembrske plače, ko pa so jim člani poslovodnega odbora pojasnili, da takšnega povišanja finančno železarna ne bi prenesla, so zahtevali 30 odstotkov večje plače.
Delavski svet je ustregel stavkajočim in je povrhu sklenil, naj delavcem v decembru izplačajo še po 8.000 dinarjev iz inovacijskega dohoda. Določil je tudi delitve razmerja za sprejeto 30-odstotno povišanje: kurirka iz druge plačilne skupine bi naj dobila 43-odstotno povišanje, predsednik poslovodnega odbora (direktor), ki je v 31. skupini, pa 18-odstotno.
Take delitve pa stavkajoči niso marali sprejeti. Rekli so, da z inflacijo izgubljajo največ tisti z nizkimi dohodki in zato zahtevali uravnilovsko zvišanje, vsem enako. Pogajanje med stavkajočimi in poslovodnim odborom je zato še nekaj časa trajalo, dokler vodilni niso popustili in bo 15. januarja vsak v železarni zaposleni dobil enako več - približno sto dodatnih tisočakov. S tem je bila stavka včeraj nekaj pred štirinajsto uro končana in je popoldanska izmena že normalno delala. Značilno za ta delavski upor je bilo, da je potekal mirno, rekli bi lahko skrajno spodobno. Ni bilo besednih napadov na vodstvo železarne, zvezo komunistov ali sindikat, tudi nezaupnice niso nikomur izrekli. Izpad proizvodnje - približno enega delovnega dne v predelavi železarne -bodo nadomestili, tako so napovedali stavkajoči, (dd)
Odločna obsodba avstrijske šolske politike na Koroškem
DUNAJ — V novinarskem klubu Concordia so včeraj dopoldne predstavniki slovenske narodnostne skupine na Koroškem ter predstavniki komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva obvestili avstrijske in tuje novinarje o posameznih vidikih sedanjih zapletov v zvezi z dvojezičnim šolstvom na Koroškem ter o avstrijski uradni politiki do slovenske manjšine na Koroškem nasploh.
Ugledni avstrijski sociolingvist dr. VVolfgang Dressler je tako med drugim opozoril na to, da je avstrijska uradna politika do manjšin najslabša, če jo primerjamo z uradno politiko v tistih zahodnoevropskih državah, kjer so manjšine prav tako ustavno in mednarodnopogodbeno zaščitene (navedel je primer danske manjšine v ZRN in Nemcev na Danskem ter primer Južnih Tirolcev v Italiji).
Predstavnik evropskega komiteja za zaščito beguncev in izseljencev (CEDRI) s sedežem v Baslu je potrdil, da je tako imenovani koroški pedagoški model, za katerega se zavzemajo tri koroške stranke, po oceni njegovega komiteja izrazito segre-gacijski. Marjan Šturm, sekretar Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pa je med drugim obvestil o številnih solidarnostnih akcijah v tujini. Med drugim je predstavil tekst predloga resolucije socialistične skupine v evropskem parlamentu (v evropskem parlamentu v Strasbourgu so zastopane vse stranke držav članic EGS), ki od Avstrije zahteva, naj v okviru dvojezičnega šolstva na Koroškem ne pride do nikakršnih sprememb, ter poziva Francijo in Veliko Britanijo kot sopodpisnici avstrijske državne pogodbe, naj pri avstrijski vladi izrazita svojo zaskrbljenost zaradi možnosti kršitev manjšinskih pravic v Avstriji. Marjan Sturni je prav tako povedal, da namerava nizozemska liberalna stranka (VVD), ki se je že v preteklosti zaradi njene vprašljive »liberalnosti« zavzemala za izključitev avstrijske svobodnjaške stranke (FPO) iz liberalne internacionale, ponovno kritično oceniti politiko FPO nasploh, še posebej pa v zvezi s politiko FPO do slovenske manjšine na Koroškem.
BOJAN GROBOVŠEK
nadaljevanji
• Stavke
tajniki Pizzinato, Marini in Benvenu-to. V poznih popoldanskih urah so pogajalci dosegli kompromis. Delavci so prekinili stavko, sindikalni voditelji pa so se obvezali, da bodo ob nadaljevanju pogajanj z Alitalio in ATI zahtevali bistvene izboljšave že sklenjenega okvirnega sindikalnega dogovora. Včerajšnjo nenapovedano stavko so enotno proglasile teritorialne enote letalskega sektorja CGIL, CISL in UIL.
Protestna akcija je skoraj popolnoma ohromila letalski promet po vsej državi. Negativni učinki stavke so tudi tokrat prišli do izraza na rimskem letališču, ki igra vitalno vlogo tako pri notranjih kot pri mednarodnih poletih. Alitalia in ATI sta bili prvič po več letih primorani ukiniti vse polete za Sicilijo in Sardinijo. V Rimu je bilo vsekakor ozračje precej napeto, ne samo zaradi stavke, ampak tudi zaradi glasnih protestov številnih potnikov, ki so ure in ure zaman čakali na vzlet tega ali onega letala. Stavka je ohromila tudi letališče v Ronkah.
Direkcija KPI „je sinoči izdala tiskovno sporočilo, v katerem je ostro ožigosala zadržanje voditeljev Alitalie ter očitala ministrskemu predsedniku Gorii, da se je v vsej tej aferi vedel mlačno in neodločno. Istočasno pa komunisti pozivajo delavce letalskega sektorja, naj med bližnjimi prazniki prekinejo vse stavke.
• Popustljivost
iraškim in iranskim zahtevam s strani ostalih članic OPEČ je bilo pogojeno z nasprotovanjem stopnjevanju iraško-iranske vojne obenem pa s strahom, da bi povečanje naftne kvote OPEČ ali cene na prostem tržišču nafte, kjer je zalog dovolj, lahko učinkovalo v smeri cenovnega pada.
Na svojem julijskem zasedanju naj bi naftni ministri proučili možnost o tem, da bi bila podlaga za določanje cene njihove nafte košara valut, ne pa ameriški dolar, kot je to praksa sedaj. Zaradi zapletov z Iranom in Irakom ta točka dnevnega reda — pa čeprav se je pričakovalo — tokrat ni bila deležna daljše obravnave.
Priprave na volilno-programsko sejo republiške konference
Preobrazbo in nadaljnji razvoj SZDL uresničiti z večjim sodelovanjem baze
LJUBLJANA — Letošnja volilno-programska seja republiške konference SZDL ne bo čista kopija prejšnje. Predsednik Jože Smole uvaja novost. Referata tokrat ne bo bral, že danes so ga zato poslali vsem delegatom in drugim udeležencem seje - tako pridobljen čas pa bodo lahko koristno uporabili za poglobljeno razpravo. Najbrž bodo imeli frontniki iz vse Slovenije veliko povedati o (ne)učinkovitosti v minulem štiriletnem obdobju, še več pa o programu dela za prihodnje obdobje.
Na včerajšnjem predsedstvu^ republiške konference SZDL je Smole na kratko že predstavil svoje poročilo. V njem med drugim razglablja o dilemah, kako in kam iz krize in o preobrazbi ter nadaljnjem razvoju Socialistične zveze. Predvsem naj bi jo gradili od spodaj navzgor, poudarili večjo vlogo krajevnih konferenc, množičnost, odprtost, pluralizem interesov in še kaj.
Predsednik fronte tudi meni, da je treba oblikovati take programe, v katerih bodo ljudje videli svo-
je neposredne interese, ker jih bodo le tako tudi voljni uresničevati.
Ko gre za gospodrske težave, je najhujši problem zagotovo inflacija ter njeno za zdaj še neuspešno brzdanje in temu področju velja nameniti prav poseben poudarek. Predvsem naj bi si prizadevali za tak protiinflacijski program, opozarja Smole, ki bo resnično spremenil družbenoekonomske tokove v Jugoslaviji. Dalje so pomembne ustavne spremembe, pa mednacionalni odnosi, s poudarkom na reševanju problemov Kosova, ena izjemno pomembnih nalog Socialistične zveze je podružbljanje zunanje politike, kar je zdaj le beseda na papirju, pa skrb za manjšine v sosednjih državah. Tudi družbene dejavnosti so na močnem prepihu in treba bo o tem kaj konkretnega reči, še zlasti pa bo morala socialistična zveza v prihodnje nameniti več pozornosti socialni politiki. Kajti socialni problemi, tako vse kaže, se bodo še hudo zaostrovali.
V nadaljevanju seje je Slavko Osredkar prebral »prečiščen« predlog evidentiranih možnih kandida-
tov za predsednika, podpredsednike, sekretarje in člane predsedstva republiške konference SZDL. »Prečiščen« zato, ker je od 11 kandidatov kar 6 odklonilo predlagane funkcije. Kot je dejal Osredkar, je izvršni odbor obravnaval tudi predlog evidentiranih kandidatov univerzitetne konference, ki je za predsednika predlagala dr. Veljka Rusa. Rus je bil med evidentiranimi kandidati in tudi v postopku, a so v fazi usklajevanja tudi že povedali, zakaj ne ustreza kriterijem za predsednika.
Tone Anderlič pa je v imenu mladinske organizacije vprašal, kako so upoštevali sicer znane kriterije za določene funkcije. Zdi se mu, da niso bila podana enaka izhodišča za vse evidentirane kandidate, kriterij za selekcijo je bil nejasen, cela vrsta ljudi funkcij ni odklonila, pa se z njimi niso pogovarjali. Menil je, da je v volilnih postopkih Socialistična zveza naredila premalo in se vprašal, če je v javnosti dovolj ugodno vzdušje za torkove volitve, ali pa bodo z grenkim priokusom volili novo vodstvo.
NADA MAVRIC
Palestinske demonstracije v Gazi prerasle v krizo izraelske vlade
Ostrostrelec izraelske vojske med demonstracijami v Gazi	(Telefoto AP)
JERUZALEM — Stopnjevanje napetosti v Cisjordanji in Gazi, . kjer se nadaljujejo spopadi med galestinskimi demonstranti in izraelsko' vojsko, povzroča hude težave političnemu vodstvu države. Tudi včeraj je represija izraelskih okupacijskih sil terjala tri žrtve, 19 oseb pa je bilo ranjenih.
Stranke, ki sestavljajo izraelsko vladno koalicijo, so si ponovno v laseh. Vodja_ srednjedesničarske koalicije Likud, Šamir, je napadel laburistične vladne sogovornike, češ da podpirajo načrt mednarodne konference za mir izključno z namenom, da bi prevzeli vodstvo' države.
Zunanji minister Šimon Peres je trenutno na uradnem obisku v Latinski Ameriki, njegov namestnik, tajnik laburistične stranke Baram, pa je Šami-ru vrnil idilo za drago. Vodji Likuda je nanizal nekaj perečih vprašanj glede spoštovanja pravic arabskega ljudstva, ki živi na zasedenem ozemlju.
Kako lahko zahtevajo svobodo za Žide,- ki živijo v SZ, pravi Baram, ko nočejo priznavati istih pravic Arabcem? Država je deljena, vodja PLO Arafat pa trdi, da se bo palestinsko ljudstvo borjlo naprej za svoje pravice in obstoj na ozemlju, ki mp pripada.
Nesrečen začetek tedna za brazilsko letalstvo
SAO PAULO — Transportno letalo brazilskega vojaškega letalstva je strmoglavilo v Atlantski ocean, v bližini otočja Fernando de Naronha. Na krovu letala hercu-les C-130 je bilo 29 oseb. Reševalci trdijo, da najbrž ni preživelih. Potniki so bili funkcionarji podjetij, ki delajo na otočju. Reševalne ekipe so že zasledile razbitine letala.
V nedeljo ponoči pa so se na brazilskem letališču Belo Horizonte pri Sao Paulu za las izognili hudi letalski nesreči. Boeing 737 družbe Transbrazil je namreč zaradi okvare na podvozju pristal na trebuhu.
Hart ponovno kandidira?
NEW YORK — Na veliko presenečenje večine političnih opazovalcev se namerava Gary Hart ponovno vpisati kot kandidat demokratske stranke na skorajšnjih predsedniških volitvah. Gary Hart se je kandidaturi odrekel maja letos, ko je izbruhnila afera o njegovi domnevni ljubezenski avanturi s prikupno Donno Rice.
Hartova nezvestoba je menda še najmanj prizadela soprogo demokratskega kandidata, mediji pa so bili manj prizanesljivi. Gary Hart je vsekakor sklenil, da ne bo klonil. »O meni naj sodi narod,« je izjavil bodoči predsedniški kandidat.
Protislovne govorice o Homeinijevem zdravju
LONDON, TEHERAN — Zdravstveno .stanje ajatu-laha Homeinija vzbuja v zahodnih sredstvih javnega obveščanja veliko zanimanja. Kljub odločnemu zanikanju Irana pa vse kaže, da bo Homeinija na čelu iranske verske hierarhije kmalu zamenjal ajatulah Montazeri.
Ekipa angleških in avstrijskih zdravnikov je včeraj odpotovala v Teheran, ker se je zravstveno stanje aja-tolaha Homeinija nenadoma poslabšalo in je sedaj 87-letni duhovni vodja islamske revolucije v komi. To novico so objavili na ugledni britanski reviji Time, v istem članku je tudi rečeno, da ima Homeini že nekaj mesecev hude nevrološke motnje.
Pisanje britanske revije'so včeraj posredno zanikali v Žamaranu, predmestju Teherana, kjer Homeini živi in kjer naj bi celo sprejel obisk skupine vernikov. »Veliki voditelj revolucije« naj bi se, kot poroča iranska tiskovna agencija Irna, včeraj v mošeji Žamarana srečal tudi s svojci iranskih vojakov ali varuhov islamske revolucije, ki so umrli na iraško-iranskem bojišču.
Okrog doma Ruholaha Homeinija naj ne bi bilo v zadnjih dneh opaziti ničesar neobičajnega, ajatulah naj bi zato dobil le rutinske obiske visoke iranske držav-no-verske hierarhije. Iz tega zato mnogi sklepajo, da je Homeinejevo zdravstveno stanje normalno.
Včeraj je ameriška de vi za padla le na tokijski borzi
Končna postaja drsenja dolarja?
WASHINGTON — Včeraj se je v Italiji padec dolarja ustavil, saj je kotiral 1.199,87 lire, medtem ko je v ponedeljek veljal 1.198,25. Podoben položaj je ameriška deviza doživela tudi na ostalih važnejših evropskih borzah. V Parizu se je dolar nekoliko okrepil, prav tako tudi na londonski borzi. V Tokiu pa je bil trend ameriškega »zelenca« popolnoma obraten. Tu je namreč dosegel na fixingu novi povojni minimum, saj je bilo treba zanj odšteti le 126,95 jena. Tokijski emisijski zavod je krepko posegel, kljub nakupu 500 milijonov dolarjev pa mu ni uspelo zavreti ponovnega padca dolarja.
Včeraj je bivši predsednik FED (centralne banke ZDA) Paul Volcker obiskal japonskega finančnega ministra Kiichija Miyazawaja. Pogovarjala sta se o ameriškem ekonomskem položaju ter o načrtih zmanjšanja ameriškega zveznega primanjkljaja. Volcker je med drugim dejal, da jim bo prav gotovo tudi uspelo znižati negativno postavko ameriške trgovinske bilance.
Kotacija zlata pa je včeraj zdrknila pod mejo 500 dolarjev za unčo. V Londonu je na fixingu veljal 496,25, potem ko je v teku dneva padel na 493,70 dolarja na unčo. Izvedenci Cityja pa menijo, da bo cena zlata prihodnje leto znatno poskočila, porast naj bi bil kar 10-odstotni.
Kaj pa se je včeraj dogajalo na italijanski borzi? Z včerajšnjih dnem se je zaključilo borzno leto 1987, ki ni bilo zelo spodbudno. Včeraj se je sicer indeks MIB zvišal za 1,33 odstotka in tako dosegel kvoto 686, v primerjavi z 2. januarjem je tako izgubil kar 31,4 odstotka. Včeraj so se nekatere važnejše delnice dobro odrezale, kot npr. Montedisonove, ki so pridobile 2,02 odstotka ter Fiatove ( + 1,94).
Danes pa se bo sestal medministrski odbor za cene (CIP), ki bo obravnaval smernice italijanske denarne politike za prihodnje leto. Na sestanku bo spregovoril tudi guverner Bance dTta-lia Ciampi.
V Bihacu zaslišali Hakijo Pozderca
BIHAČ — Hakijo Pozderca, nedavno razrešenega člana sveta federacije, so na temelju odloka višjega sodišča v Bihaču včeraj pripeljali pred preiskovalnega sodnika tega sodišča, ki mu je odredil enomesečni pripor.
Hakijo Pozderca, eno ključnih osebnosti, vpletenih v afero Agroko-merc, so prijeli po zahtevi višjega javnega tožilstva v Bihaču, da proti njemu sprožijo preiskavo. W zahtevi navajajo, da je utemeljen sum, da je Hakija Pozderac storil kaznivo dejanje protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve, (dd)
Milenkovičev uspeh na koncertu v Washingtonu
VVASHINGTON — Mladi jugoslovanski violinist Štefan Milenkovič je sodeloval na velikem dobrodelnem koncertu, ki ga pred božičem tradicionalno prirejajo v Washingtonu. Na koncertu, ki ga je priredila najbolj ugledna ameriška televizijska mreža NBC, so sodelovali najuglednejši umetniki iz ZDA in tujine, zbori, med njimi tudi zbor dunajskih dečkov in orkester.
Na koncertu so bili predsednik Reagan s soprogo Nancy in najuglednejše osebnosti političnega, javnega in kulturnega življenja glavnega mesta ZDA.
Milenkoviča so napovedali kakor izjemnega umetnika iz Beograda, ki mu pravijo »mali Paganini«. Milenkovič je odigral kompozicijo Ave Maria in občinstvo ga je burno pozdravilo.
Ob koncu koncerta je predsednik Reagan v pozdravnem nagovoru spregovoril zlasti o Štefanu Milenkoviču.
Posnetek koncerta bo NBC posredoval za vso Ameriko 21. decembra, (dd)
Osnutek ZIS o cestah
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je sprejel osnutek strategije razvoja prometa in zvez in predlog skupnega programa gradnje in financiranja Avtoceste bratstva in enotnosti ter magistralnih cest skupnega pomena.
Skupni program zajema poleg avtoceste še jadransko magistralo ter ceste Bosanski Samac - Zenica - Kardeljevo, Šentilj - Maribor - Ptuj -Zagreb - Karlovac - Reka, cestni odsek madžarska meja - Subotica -Novi Sad - Beograd, Beograd - Titovo Užice - Bijelo Polje, Niš - Dimit-rovgrad - bolgarska meja ter cesto Niš - Priština, (dd)
Več Jugoslovanov potuje v tujino
BEOGRAD — Jugoslovani vse pogosteje potujejo v tujino. Po podatkih zveznega sekretariata za notranje zadeve je v prvih desetih mesecih letošnjega leta mejo prestopilo 17 milijonov državljanov, to pa je kar za 14,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Povečalo se je tudi število tujih obiskovalcev, vendar bbčutno manj. V prvih desetih mesecih je prestopilo jugoslovanske meje 23,6 milijona tujcev, to je 4,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, (dd)
Unija Italijanov Istre in Reke
Koliko časa še brez denarja?
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
__ Piše: Pavel Stranj_
Iz strokovnega tiska
KATALONSKI PREPOROD
10 SKGZ o zadnjih pripravah na nedeljski občni zbor ki bo v Gorici
TRST — Izvršni odbor Slovenske kulturno-godpodarske zveze je v ponedeljek obravnaval zadnje priprave za šestnajsti občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 9.30 v Kulturnem domu v Gorici. Na dnevnem redu bosta poročili predsednika Borisa Raceta in tajnika Duška Udoviča, podelitev priznanj SKGZ, razprava in volitve novega glavnega odbora.
Izvršni odbor je potrdil že prej izdelani predlog, da se glavni odbor sestane takoj po volitvah in izvoli izvršni odbor zveze. Izvršni odbor je zato tudi na ponedeljkovi seji dokončno izdelal celotno kandidatno listo za novi izvršni odbor, ki jo bo v skladu s statutom predložil na prvi seji novoizvoljenega glavnega odbora.
Končno je izvršni odbor tudi sklepal o podelitvi odličij boja in dela SKGZ.
V ponedeljek je bil gost izvršnega odbora predsednik ZK Slovenije Milan Kučan, ki je ponovil načelno obvezo slovenskih komunistov, da se borijo za priznanje pravic vseh delov slovenskega naroda. To načelo je tov. Kučan utemeljil tudi v razgovoru s predsednikom deželne vlade Biasuttijem, ko je utemeljeval nujnost globalne zakonske zaščite, o kateri ravni in sprejemljivosti pa lahko odloča samo neposredno prizadeta slovenska narodnoštna skupnost v Italiji. Zanimiv razgovor se je razvnel o perečem jugoslovanskem političnem in gospodarskem položaju, pri čemer je Kučan ponovil tezo, da se je treba boriti za napreden socializem, usmerjen v bodočnost, v bogato demokratično samoup-ravljalsko družbo. Zavzel se je za plodne gospodarske stike ob odprti meji.
KOPER — Osrednja organizacija italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji se, kot je znano, tudi letos otepa s hudimi denarnimi težavami. Ze po devetih mesecih so v Uniji »pridelali« 640 starih milijonov primanjkljaja, četudi so se obnašali skrajno varčno. Aktivisti v samoupravnih organih so denimo za svoje delovne poti prejemali še pred dvema mesecema dnevnico v višini 50 starih tisočakov; danes je ta bogatejša za dodatnih novih tisoč dinarjev, kar je kljub povišanju smešno malo. Težave so tolikšne, da ne morejo izpolniti statutarno obveznost in sklicati redno letno programsko konferenco Unije.
Prazna blagajna Unije Italijanov Istre in Reke ni novost in v teh kriznih razmerah tudi ne posebnost. Pa vendar bi jo vsem težavam naše skupnosti navkljub ne smeli dovoliti. Unija ni običajna družbena organizacija prostovoljcev, ki bi jih združevale skupne želje in potrebe; tudi ni eno tolikih društev, v katerih posamezniki uresničujejo posebne interese. Unija je svojevrstna, tako po vsebini obstoja in delovanja, kot po organiziranosti. Verjetno je edina pri nas, ki združuje pripadnike iste narodnostne skupnosti v tako širokem prostoru dveh republik in to na način, ki preko Skupnosti Italijanov, regionalnih konzult do predsedstva in njenih organov ter komisij omogoča glas slehernega posameznika. Nenehno opravlja povsem operativno delo v stikih in sodelovanju z matično Italijo, v čemer bi ji tudi težko našli sorodno organizacijo. V njej se stekajo vse niti bogate kulturne dejavnosti celotne narodnostne skupnosti, kar je za njen obstoj, za ohranitev in vzgojo narodnostne identitete bistvenega pomena. Brez večjih posledic ali družbene škode bi lahko prenehal izhajati časopis ali revija večinskega naroda, medtem ko bi enaka poteza pomeni-
la narodnostni skupnosti težak udarec. Lahko bi tudi pogrešali kakšen pevski zbor, morebiti dramsko skupino ali športno društvo, četudi vsako ukinjanje vedno koga prizadene in prikrajša. Za narodnostno ustvarjalnost bi to pomenilo veliko težjo izgubo, pomembno možnost manj za razvoj in ohranjanje lastne kulture, jezika in tradicije, kar je vendarle svojevrstno bogastvo za vse v skupnem prostoru, neglede na narodnostno ali kakršnokoli drugo pripadnost.
Na obeh republikah je torej pomembna poteza, da sistemsko uredita vprašanje potrebnega denarja. Znano je, da je Slovenija vedno redno plačevala svoje obveznosti do italijanske narodnostne skupnosti, ki znašajo dve desetini celotne vsote. Spričo ponavljajočih se težav in posebnosti Unije Italijanov Istre in Reke pa bi za prihodnje veljalo razmišljati o enakih deležih obeh republik za njeno delovanje in poslovanje. Za druge potrebe, kot so denimo založba Edit, reška drama in drugo, pa naj bi, tako kot doslej, več prispevala republika Hrvatska. To pobudo so sprejeli v komisiji za narodnosti pri obalni konferenci Socialistične zveze v Kopru, kjer so soglasno podprli tudi zahteve po zagotovitvi manjkajočega denarja za letošnje in potrebne vsote za prihodnje leto.
Enaki so bili tudi sklepi in obravnava problematike Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju. Ta edina tovrstna ustanova italijanske narodnostne skupnosti pri nas je letošnje delo začela z milijardno izgubo, ki se je zdaj že potrojila. Za programe 1988 leta pa bi potrebovali 15 milijard dinarjev, starih seveda.
Si bomo pri skrbi za narodnostno skupnost dovolili negativno oceno? Možnosti za popravni izpit namreč ni!
V zvezi z manjšinami v Evropi je najpogosteje govor o problemih ali celo o izumiranju. Zato ne bo odveč, če iz strokovnega tiska, enkrat toliko, potegnemo tudi obraten, vzpodbuden primer neke narodnosti, ki doživlja preporod. V takem položaju so danes nedvomno Katalonci.
Katalonščina je eden izmed treh »narodnih« jezikov, ki so v rabi v Španiji, poleg splošno uradne španščine (ostala dva sta baskovski in galicijski jezik). Katalonščina govori približno 6 milijonov prebivalcev (vseh prebivalcev Španije je 38 milijonov), ki živi na ozemlju, ki je trikrat obsežnejše od Slovenije in ki sega od sredozemske obale pri Ali-canteju in Valencii do francoske meje in tudi preko nje. Ločeni enoti katalonskih dežel sta še Balearsko otočje in katalonska manjšina na Sardiniji, v mestu Al-ghero.
Na tem območju se je katalonski jezik, kot izraz specifične kulturne in družbene skupnosti uspešno razvijal do leta 1716, ko je doživel prvi resnejši udarec v moderni dobi. Kralj Filip V. je ukinil vse obstoječe avtonomije na španskem ozemlju, da bi uvedel neizprosen državni centralizem, ki je takrat veljal kot najboljše jamstvo za temeljito in učinkovito obvladanje družbenih sil.
Temu konservativnemu centralizmu so se Katalonci začeli uspešno upirati šele ob koncu prejšnjega stoletja, ko se je domače meščanstvo dovolj okrepilo, da je prevzelo to vlogo. Zaradi tedanje vloge Cerkve v družbi je bilo to gibanje nujno laično in eno njenih gesel je bilo: »zgraditi novo šolo za novo stoletje«. Vzgoja in izobraževanje sta tudi v Kataloniji dobila vlogo sile, ki mora in more spremeniti družbo.
Po prvi svetovni vojni, zlasti v letih do 1923 so nastali pogoji, ko si je katalonska narodnost lahko zgradila bistvene strukture za svoj razvoj. Že 1. 1907 je nastal Katalonski študijski center, iz katerega sta izšla, v nekaj letih, prva moderna katalonska slovnica in slovar.
Diktatura generala Prima do Rivere (1923-1930) je zamrznila ta razcvet; didaktično in pedagoško delo se je umaknilo v ilegalo iz katere je stopilo z drugo republiko (1931-1939). Katalonska dežela je tedaj dobila avtonomni statut in katalonščina je postala uraden jezik, enakopraven španščini. Z jezikovnega vidika se je položaj skoro normaliziral, ko so republikanske sile doživele poraz. S padcem Barcelone se je spet začelo temno obdobje katalonske zgodovine.
Francova diktatura je spet uvedla neusmiljeni in brezobzirni centralizem, ki ni trpel nobene krajevne avtonomije in
»alternativnih« jezikov. Eno izmed gesel za utemeljevanje ponovne prevlade španščine je postalo: »govori krščansko«; na tisoče knjig je bilo uničenih, učitelji premeščeni itd. Po prvih desetih letih najkrutejšega fašističnega zatiranja se je katalonska kultura spet začela organizirati. Pouk narodnega jezika se je spet pojavil v ilegali in najbolj znano oporišče tega katalonskega kulturnega odporništva je bilo v samostanu Mont-serrat, kamor si oblasti niso upale posegati.
Oblasti so pustile katalonski kulturi nekaj »prostora« šele po letu 1961, ko so se pojavile prve študije o sociolingvis-tičnem položaju katalonščine, prvi povojni tečaji katalonskega jezika in kulture in prvi, redki, učitelji narodnega jezika. Po letu 1965 se je katalonščina zasidrala tudi na barcelonski univerzi in v nekaj privatnih ustanovah. A birokratske ovire so bile preostre, zato je leta 1969 nastala poletna univerza na francoskem ozemlju, začela se je tudi intenzivnejša kampanja za uvedbo katalonskega jezika v šole in, vzporedno s kampanjo, tudi konkretno delo za pripravo primernega števila usposobljenega kadra.
Vremena sp se Kataloncem dokončno zjasnila šele po Francovi smrti (1975). Leta 1978 je bila uvedena nova španska ustava, ki v členu 3 izjavlja: »Ostali španski jeziki bodo imeli uradno veljavo v okviru svojih avtonomnih skupnostih« in »Bogastvo španske jezikovne raznolikosti je kulturno premoženje, ki bo uživalo posebno spoštovanje in zaščito«. Istega leta je bil sprejet tudi »dekret o dvojezičnosti«, ki je uvedel katalonski jezik na vse šolske stopnje pred univerzitetno ravnijo.
Naslednjega leta 1979 je katalonska pokrajina dobila še avtonomni statut, ki določa samostojen parlament in uradno veljavo katalonskega jezika na vseh področjih javne uprave.
Bližamo se današnjemu stanju in maksimalni normalizaciji jezikovnega položaja. To je omogočil zakon iz leta 1983, ki je nosil prav naslov: »Zakon jezikovne normalizacije«, ki je dokončno pojasnil cilje in področja razširitve katalonskega jezika.
Ta kratek opis katalonskega preporoda bi moral obsegati še nekaj podrobnejših novic o novo oblikovanem šolskem uveljavljanju katalonskega jezika, a s tem bi šli v prevelike podrobnosti. Podroben opis tega stanja pa je javljen v prvi številki letošnje revije Riforma della scuola, ki jo izdaja založba Editori Riuniti v Rimu.
MIRJAM MUŽENIČ
V deželnem svetu FJK včeraj začetek razprave o proračunu
TRST — V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine se je včeraj začel postopek za odobritev proračunskih dokumentov. V razpravo, ki naj bi se zaključila drevi, se je prijavilo preko trideset svetovalcev. Jutri bodo na sporedu replike poročevalcev in predstavnikov deželnega odbora. Sklepno glasovanje pa naj bi bilo, po proučitvi vseh posameznih členov raznih proračunskih dokumentov in glasovalnih izjavah predstavnikov strank, v petek.
V razpravi so štirje zakonski osnutki: obračun finančnega leta 1986 (poročevalec večine republikanec Ciriani, manjšine pa komunist Ivan Bratina), finančni zakon za leto 1988 (poročevalec za večino demokristjan Cruder, za manjšino pa komunist Scampolo), deželni razvojni načrt ter večletni načrt 1988—1990 in proračun za leto 1988 (poročevalec za večino demokristjan Benvenuti, za manjšino pa komunist Radovan).
Viljem Cevno, predsednik TO SKGZ za Videmsko pred nedeljskim občnim zborom
»Zanimanje raznih krogov za Slovence je danes večje«
ČEDAD — »V tem obdobju je naš pokrajinski odbor imel vlogo kot struktura, ki uveljavlja in ustvarja kulturo in politično življenje Slovencev na Videmskem«. Tako je uvodoma poudaril VILJEM ČERNO, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino, s katerim smo se pogovarjali o sedanjem položaju Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, o odprtih vprašanjih, skušali smo opraviti oceno opravljenega dela. »Pokrajinski odbor SKGZ je začel ustvarjati pozitivno politiko v razvijanju sodelovanja in krepitvi spoštovanja enega v drugega,« je nadaljeval prof. Černo. »Imeli smo stike z odborniki in s predsednikom videmske Pokrajine Venierom, ki so nas tudi obiskali, s predsednikom Gorske skupnosti Nadiških dolin, z raznimi župani in političnimi predstavniki z našega področja. Razvili smo sodelovanje in razpravljali o problemih obmejnegia področja s predstavniki Tolminske in z vidnimi osebnostmi republike Slovenije, kakor tudi s parlamentarci vseh strank ustavnega loka.«
Torej lahko rečemo, da se je odnos do nas spremenil v pozitivnem smislu.
Ustvarili smo zrelejšo politično demokracijo, ki sprejema energije kulturnega bogastva te naše zemlje. Zanimanje raznih političnih krogov za vprašanje Slovencev na Videmskem je danes vsekakor večje. Pred leti je bilo problematično za nekatere politične sile celo priznati našo skupnost. Pravili so nam, da gre za delikaten problem. Skušali so nas ločevati' od ostalih Slovencev, poniževati našo kulturo na raven neke lokalne, manjvredne kulture. Šlo je torej za nadaljevanje politike asimilacije. Danes je sodelovanje že toliko konstruktivno, da skupaj gojimo neko dobro voljo do reševanja odprtih problemov. Odpira se nov dialog.
Kdaj in kako je prišlo do teh političnih sprememb?
Težko je reči, kje je mejnik, morda potres. Vsekakor je bil dolg proces, šlo je za konstantno demokratizacijo življenja tega področja, ki prerašča določene ideje »nezaželenega« sosedstva do Slovencev. Po drugi strani lahko rečemo, da gre za neko splošno zavedanje nas samih, kar se dogaja tudi pri naših sosedih Furla-
VILJEM ČERNO
nih, ki se prizadevajo za novo vzgojo, ki vrednoti narodno zavest kot neko vsesplošno dolžnost. Seveda so dosti k temu prispevali odprta meja, pretakanje idej in informacij, dejstvo, da se daje v ospredje človeka kot subjekta, ki nosi svoje jezikovne navade.
Kakšna je vaša ocena sedanjega položaja Slovencev videmske pokrajine?
Zadnja leta je bilo veliko zanimivih pobud. Prikazali smo našo vitalnost preko meje s kulturnimi dnevi Slovenci tam za goro. Pokazali
smo nov utrip našega prostora tudi v Trstu in Gorici na Dnevu slovenske kulture letos. Na politični ravni, v okviru naših prizadevanj in razprave o zaščitnem zakonu lahko poudarimo dve uspešni tiskovni konferenci v Vidmu; prvo smo sami priredili kot pokrajinski odbor SKGZ, drugo s predstavniki vseh Slovencev v Italiji.
Okrepile so se določene kulturne dejavnosti. Nadaljevali smo s tradicionalnimi nastopi. Nastale so nove pobude, ki kažejo tudi na literarno in glasbeno ustvarjalnost. Ustanovili smo tudi na Videmskem Zvezo slovenskih kulturnih društev in odprli nov urad, kakor tudi Slovensko gospodarsko združenje, ki povezuje naše gospodarstvenike.
Največ pa smo dosegli na področju izobraževanja, kjer se je naša dejavnost še bolj okrepila tako, da zaobjema šolski sektor v celoti. Pozitivne rezultate beležimo predvsem na področju dvojezičnega šolanja, kjer gre poudariti kvaliteto naše ponudbe pa tudi dober odziv našega teritorija.
Tudi na gospodarskem področju, smo se .okrepili in naredili en korak naprej s tem, da se je razširilo tudi na našo pokrajino Slovensko deželno gospodarsko združenje. Tako smo zasnovali nova povezovanja z obrtniki in drugimi gospodarskimi enotami, se povezali s trgovinsko zbornico in drugimi podobnimi organizacijami in inštitucijami. Pozornost smo posvetili tudi mladini in telesnokulturni dejavnosti ter nudili podporo ekipam iz Benečije.
Kateri so odprti problemi, ki jih nismo znali ali mogli rešiti?
Veliko je še problemov pred nami. Treba je analizirati potrebe vsega našega teritorija, zasnovati novo kontinuiteto dela, ki mora biti programirano in zaobjeti vso kulturno, družbeno in gospodarsko problematiko in to na vsem našem teritoriju tudi kjer smo bili manj aktivni. Moramo, dalje, osvežiti naše delovanje na bazi in ustvariti boljšo koordinacijo med našimi organizacijami tako na pokrajinski kot na deželni ravni.
Kakšne naloge so sedaj pred nami?
Izluščiti moramo nove iniciative najprej na gospodarskem področju. Potrebujemo delovna
mesta že zlasti v gorskih vaseh kot na primer v bolj odročnih dolinah Tera, Karnahte in Kolovrata. S tem v zvezi je treba dati veliko pozornost mladim in novim, strokovnim kadrom, ter novi tematiki gospodarskega sodelovanja na meji.
Treba bo razširiti mrežo naših kulturnih društev na vsem teritoriju in jih okrepiti tam, kjer že delujejo. Pristopiti bomo morali tudi k znanstvenemu in strokovnemu delu; razširiti moramo tudi dvojezične knjižnice. Seveda se bomo morali še naprej prizadevati, da postanemu subjekt v tej fazi ko se razpravlja o zaščitnem zakonu pa tudi o raznih deželnih in vsedržavnih posegih za gospodarski razvoj obmejnega področja. Še bolj bomo morali poskrbeti, da povežemo naše ljudi preko novih pobud, preko naših sredstev množičnega obveščanja pa tudi RTV Ljubljana in Radio TV Koper. Mislim, da bi moral v tem okviru tudi Primorski dnevnik zaobjemati vse interese in problematike vseh Slovencev v Italiji in torej tudi nas, ki živimo na Videmskem. Morali bi imeti svojega novinarja, kot tudi ■ svojega nameščenca na Radiu Trst A. Hkrati pa bi bilo potrebno oživeti tiskovni urad in zasebno radijsko postajo v Nediš-kih dolinah. Okrepiti in podpreti bomo morali vse pobude, ki jih oblikuje Zavod za slovensko izobraževanje na šolskem in glasbenem področju, tako da bo naša skupnost bolje izrazila svojo identiteto in uveljavila svoje interese.
Kako gledate v prihodnost?
Politično vidim preureditev našega ambien-ta, ker dopušča pluralizem interesov, vendar je situacija naših vasi in občin zelo zaskrbljujoča, ker ni še dovolj posluha, da se okrepi mednarodna vloga našega področja. Zato izostajamo, smo na obrobju in ne subjekt vseh naših življenjskih interesov.
Kako bi se v eni besedi opredelili? Ste optimist ali pesimist?
Sem skeptičen, ker veliko nujnih problemov se bo odlašalo v nedogledno rešitev, čeprav naše stanje potrebuje hitre in nujne ukrepe.
Pogovor zapisala JOLE NAMOR
Glasovanje na naših šolah prireja Sindikat slovenske šole
S finančnim kritjem Evropske gospodarske skupnosti
Danes in jutri referendumi šolnikov o kočljivih točkah delovne pogodbe
Zaposlovanje mladih iz rizičnih skupin
Slovenski šolniki bodo danes in jutri na referendumu izrekli svoja mnenja o vprašanjih delovne pogodbe. Referendum za slovensko učno, vodstveno in neučno osebje prireja Sindikat slovenske šole v sodelovanju z enotnim šolskim sindikatom CGIL, CISL, UIL.
Šolnikom bodo zastavljena štiri vprašanja. Prvo zadeva sklad za spodbujanje šolnikov. O tem govori 9. člen delovne pogodbe, ki se sklicuje na okvirni zakon za javne uslužbence iz leta 1983. Ta zakon določa, da 0,8 odstotka skupnega sklada služi za priznanje za večji trud v sodelovanju z vodstvenimi organi, za razpoložljivost za suplence za eno ali več tedenskih ur, za dokumentirano sodelovanje na vsedržavnih izpopolnjevalnih tečajih in za podporo pri uvajanju novosti.
Ob podpisu pogodbe (9. februarja letos) je bilo v ta namen določenih približno 500 milijard lir. Del tega sklada (100 milijard) je bil pred meseci dodeljen za obnovo Valtelline, v finančnem zakonu za leto 1988 pa ni več te postavke, kar seveda zaskrblja šolske sindikate. Na pritisk temeljnih šolskih odborov COBAS je na referendumu predlagano, da se dve tretjini sklada porazdelita med vse šolske delavce, ostalo pa naj se nameni za omenjena priznanja.
Drugo vprašanje na referendumu zadeva urnik učnega osebja. Ta obsega didaktični urnik v razredu, 210 ur letno za izpopolnjevanje, seje in delo v zbornih organih, in še osebno delo (na primer pripravo šolnikov na posamezne lekcije). Za boljše ovrednotenje in opredelitev 210 ur se morajo šolniki izreči, naj se odvija ta delovni čas v celoti na šoli, delno na šoli za točno določene dejavnosti, naj bo ta urnik točneje opredeljen. Dejavnosti, ki presegajo določeno število ur, naj bodo plačane kot nadure.
V tretji točki je govor o službenem napredovanju učnega osebja. Poleg starostne dobe naj o napredovanju odločajo strokovnost, dokumentirane in potrjene izkušnje pri uvajanju novosti in drugo.
Za službeno napredovanje upravnega, tehničnega in pomožnega osebja naj bodo poleg starostne dobe merodajna priznanja za različno strokovno delo v sedanjih profilih, uvedba novih strokovnih profilov in poklicni naslovi.
Učno osebje je vabljeno, da odgovori na prva tri vprašanja; vodstveno osebje bo izreklo svoje mnenje o prvem vprašanju, neučno osebje pa se bo izreklo o kriterijih za napredovanje v službi.
Sindikat slovenske šole je po napetih desetdnevnih pogajanjih dosegel, da bodo glasovnice za referendume na slovenskih šolah v slovenščini; za prevod italijanskih glasovnic je poskrbel sindikat CGIL. Sindikat slovenske
šole je poudaril, da so slovenski šolniki še posebej zainteresirani za vprašanja, ki so bila vključena v referendum. Na slovenskih šolah je število obšolskih pobud, kot so na primer razni nastopi, šolske revije, razstave, krožki, zelo veliko; za vse to delo bi morali šolniki dobiti vsekakor ustrezno nagrado.
Referendumi bodo potekali na štirih naših šolah. Šolniki mestnih šol bodo glasovali danes na nižji srednji šoli Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu. Glasovanja bodo potekala od 12.30 do 14.30 in od 16. do 17. ure. Prav tako danes bodo šolniki dolinskega didaktičnega ravnateljstva glasovali na nižji srednji šoli Gregorčič (od 12. ure do 14.30 in od 16. do 17. ure). Jutri bodo glasovali šolniki openskega didaktičnega ravnateljstva (na nižji srednji šoli Kosovel na Opčinah) in nabrežinškega didaktičnega ravnateljstva (na osnovni šoli Šček v Nabrežini). Jutrišnja glasovanja bodo potekala od 12. ure do 14.30 in od 16. do 17. ure.
Pred nekaj meseci so v okviru psihiatričnih služb v Trstu začeli uresničevati poseben načrt za izobraževanje in zaposlovanje mladih iz rizičnih skupin. To naj bi bili mladi, ki se vrtijo v krogu mamil, psihiatrične oskrbe, kriminalnih in emarginiranih skupin, bivši zaporniki, skratka vsi, ki živijo ob robu družbenega dogajanja in bi brez specifične ter usmerjene pomoči javnih ustanov nikoli ne prišli iz začaranega kroga. Dosedanje negativne izkušnje na področju socialne varnosti so pokazale, da je treba obliko socialnih posegov vskladiti s potrebami, ki jih rojeva nova, post-materialistična družba. Razmerje med stroški in učinkom je tudi pokazalo, da je zgolj finančna oziroma materialna podpora preživela in da je treba vsa sredstva uporabiti tako, da se okrepi in utrdi avtonomija posameznika.
Ravnatelj psihiatričnih služb Franco Rotelli je v pogovoru za Primorski dnevnik pri tem dodal, da je načrt trileten in da ga je odobrila EGS, ki ga bo tudi finansirala. Za prvo leto so že prejeli 800 milijonov lir. Značilnost načrta je delo v zadružnem modelu, skupno pa naj bi zaobjel okrog 80 ljudi. V Trstu že delujejo tri zadruge, ki so pognale svoje korenine prav v psihiatričnih krogih: II pošto delle frago-le, Lavoratori riuniti in Monte Panta-leone. V njih je stalno zaposlenih 180-200 ljudi, najbolj razvejano dejavnost pa ima prva. Trenutno upravljajo njeni člani bar v komprenzoriju bivše umobolnice (kmalu bodo tam pripravljali tudi tople jedi), gostilno ex Ne-metz v Ulici Fianona, pred dvema mesecema pa so vzeli v najem penzion in znano restavracijo Tritone v Barkov-Ijah. Rotelli je poudaril, da gre v prvi vrsti za pridobitniško dejavnost, torej za kakovostno gostinsko pobudo, ki naj povsem oskrbi ljudi, ki se ukvarjajo z njo. Isto velja tudi za preostale dejavnosti.
Zelo dobro se je že uveljavil servis za prevajanje, uradniške dejavnosti, pripravljanje kongresov, tiskanje in pretipkovanje »Office« in ki bo prav v okviru načrta EGS opremljen s sodobnim računalniškim sistemom. Obrtniške dejavnosti bodo tudi doživele razmah. Zaenkrat delujejo estetski salon, laboratorij in trgovina za usnjene izdelke ter šiviljsko dejavnost, januarja pa bo začela delovati mizarska delavnica »Hill«, kjer bodo pod vodstvom tržaškega strokovnjaka izdelovali umetniško pohištvo. V karakteristični ulici nad rimskim anfiteatrom bodo v kratkem odprli butik z originalnimi oblekami. Rotelli je še omenil skupino, ki je opremljena z dvema tovornjakoma za prenos pohištva in pa skupino, ki je specializirana v gradbenih in vzdrževalnih delih. Umetniško plat bodo razvijali v okviru sedanjega gledališkega laboratorija, ki ga bodo opremili tudi za produkcijo videoclip-sov. S svojo 7-minutno produkcijo so se Tržačani že pojavili v mladinski oddaji Tandem in vse kaže, da je ta dejavnost perspektivna in tudi finančno privlačna. Naj še omenimo, da ima zadruga Lavoratori Riuniti v zakupu čiščenje nekaterih tržaških menz in drugih objektev, zadruga na Pantalejmu-nu bo odprla še dve zelenjavni trgovini, osnovno dejavnost pa bo usmerila v vzdrževanje parkov in zelenic. Ekstenzivno obdelovanje se ne izplača, tako da se bo v bodoče omejila na gojenje rož in rastlin ter na biološko pridelovanje nekaterih vrst zelenjav.
V načrtu je torej ustvariti vedno več delovnih situacij, v katerih naj bi bili zaposleni po 3-4 mladi, ki bi čimbolj izboljšali kvaliteto svoje dejavnosti. V načrtu imajo tudi, da bi obstoječe zadruge povezali v konzorcij in v njegov upravni svet poklicali vidne predstavnike družbenega in sindikalnega sveta, kar naj bi celotni zamisli dalo ugleden in formalen pečat.
Nova številka Sindikalnega vestnika
Sindikat slovenske šole je izdal novo številko svojega glasila, Sindikalnega vestnika. SSS v njem podrobno informira svoje članstvo o referendumih o vprašanjih sindikalne pogodbe. Prav današnje in jutrišnje glasovanje šolnikov je bilo vzrok za preložitev občnega zbora Sindikata, ki je bil prvotno najavljen za petek, 18. decembra. Občni zbor SSŠ, ki bo že 30. po vrsti, je bil tako preložen na januar prihodnjega leta.
V uvodnem prispevku Stanka Škrinjarja je govor o splošnih sindikalnih vprašanjih, o letos podpisani delovni pogodbi, ki pa se bo iztekla že konec decembra, nadalje o kočljivih vprašanjih slovenskega šolstva, kot so reforma osnovne šole, prevod in prilagajanje novih učnih načrtov, učbeniki in volitve v zborne organe.
Poseben članek je namenjen bližnjemu občnemu zboru in nalogam, ki jih mora Sindikat še premostiti, da bo delo v organizaciji učinkovito steklo. D. Slapnik je prispevala podroben prikaz univerzitetnega študija naših učiteljev ob delu. V pedagoški študij ob delu, ki ga nudi ljubljanska univerza, se je lani vpisalo nad 30 tržaških učiteljic in vzgojiteljic. Večina le-teh je uspešno opravila 8 obveznih izpitov, tako da se je v drugi letnik vpisalo 27 slušateljev.
Med sindikalnimi vestmi so omenjeni še doklada za dvojezično delo, vprašanje menze za učno osebje, nujni posegi za šolsko osebje, objavljeni pa so tudi roki za vložitev prošnje za premestitev in prehod v drug stalež.
Drevi v Kulturnem domu koncert Pro Arte Ensembla iz Gradca
V dvorani tržaškega Kulturnega doma bo drevi ob 20.30 koncert Pro Arte Ensembla iz Gradca. Gre za prvovrstno koncertno prireditev na pobudo Glasbene matice. Spored tega koncerta graških specialistov za sodobno glasbo obsega tri novosti iz zadnjih dveh let in »staro« sodobno glasbo iz leta 1962. Pod vodstvom dirigenta Karla Ernsta Hoffmanna bo ansambel igral skladbe Pendereckega, Kopelenta, Merkuja in Niederja. Posebej gre opozoriti na Niederjevo skladbo »Kersnik«, saj bo krstna izvedba 2. inačice.
Odprli jo bodo v petek na Pomorski postaji
Še več skrbi kakovosti na letošnji prodajni razstavi umetnostne obrti
Tudi letos, in sicer od prihodnjega petka do ponedeljka, bo na tržaški Pomorski postaji tradicionalna prodajna razstava izdelkov umetnostne obrti, šesta po vrsti, ki jo skupaj prirejajo tri stanovske organizacije, in sicer Italijanska obrtna konfederacija CNA, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Združenje obrtnikov (Associazi-one artigiani). Predstavniki pripravljalnega odbora, ki so ga tri organizacije ustanovile že lani, so cilje in pomen te obrtniške božične prireditve predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v Novinarskem krožku.
Predsednik pokrajinske CNA Chic-co je poudaril predvsem dejstvo, da so umetnostni obrtniki združili svoje moči z namenom, da bi javnosti predstavili tako svojo dejavnost kot problematiko tega specifičnega sektorja. Tajnica tržaške obrtne sekcije SDGZ Silva Bogateč se je v imenu pripravljalnega odbora zahvalila za sodelovanje Trgovinski zbornici, Velesejemski ustanovi in Tržaški hranilnici CRT, posebno toplo zahvalo pa je izrekla dijakom in učiteljskemu zboru Mednarodne šole v Trstu, ki so na temo
umetnostne obrti prispevali likovne izdelke. Eno izmed risb so uporabili za plakat razstave, vse ostale, ki so jih narisali otroci, stari od 3 do 12 let, pa bodo razstavili na Pomorski postaji.
Letošnja 6. prodajna razstava umetnostne in darilne obrti bo odprta od petka, 18., do vključno ponedeljka, 21. decembra, od 10. do 20. ure. Predstavila se bo v nekoliko prenovljeni obliki z ozirom na pretekla leta in bo odrazila prizadevanja, ki jo — tudi po oceni predstavnikov zavoda za razvoj obrti ESA — uvrščajo med prireditve deželnega pomena. Raznolikost izdelkov — je poudarila Silva Bogateč — bo ponazorila vitalnost in ustvarjalnost tržaške umetnostne obrti, ki je v zadnjih letih dokazala, da nima ničesar zavidati izrazom ustvarjalnosti v drugih delih dežele in države.
Dejstvo, da bo razstava v posebno prijetnem trenutku pred božičem, ko je primerna zamisel o darilu še posebno dobrodošla, pa ne sme potisniti v ozadje težave in probleme, s katerimi se mora v Trstu spoprijemati kakovostna obrt. Že leta je v razpravi vpraša-
Skupščina delavcev Aquile tokrat na Trgu Unitd
Nekatera odprta vprašanja še vedno brez pojasnila
Delavci žaveljske naftne rafinerije Aguila so se odločili za nekoliko drugačno protestno akcijo. Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je namreč včeraj sklicala skupščino na Trgu Uni-ta, nakar sta delavce sprejela župan Staffieri in podžupan Seghene. Predstavniki tovarniškega sveta sta ju v imenu vseh delavcev še poslednjič zaprosila, naj občinski odbor zavzame jasno stališče glede žaveljskega obrata, še posebej pa naj se občinsko vodstvo z županom na čelu pozanima pri pristojnih organih o postopku za podaljšanje dopolnilne blagajne. Kot običajno, je Staffieri obljubil, da bo zadevo predložil občinskemu odboru.
Drugi, žal že rutinski obisk, so delavci Aguile včeraj zjutraj opravili tudi pri podprefektu dr. Mazzurcu in mu obnovili svoje zahteve. Beseda je tekla tudi o družbi Sasea, ki se baje ponovno zanima za odkup rafinerije in obalnega skladišča. Vprašljivo je namreč, v kolikšni meri sta bili vlada in deželna uprava dosledni pri preverjanju vseh ponudb, ki so se v preteklosti
zvrstile za žaveljski obrat. Vprašanje je toliko bolj odprto, saj je Sasea svoj-čas zahtevala financiranje v višini 50 milijard za usposobitev žaveljske rafinerije, hkrati pa je zagotovila popolno zaposlitev delavcev, medtem ko so zahteve Montedisona veliko večje in, kot znano, v škodo zaposlitvene ravni. Pristojne oblasti so namreč takrat zatrjevale, da Sasea ni najbolj zanesljiv poslovni partner, in so zato osredotočile pozornost na domačo ponudbo, torej na finančno-gospodarsko velikanko Montedison. Vsi ti namerni ali nenamerni manevri zahtevajo danes pojasnila, ki jih je ministrstvo za industrijo dolžno dati čimprej. Podpre-fekt Mazzurco se je strinjal z zahtevami sindikata in delavcev in zagotovil vso svojo podporo pri nadaljnjem razčiščevanju celotne zadeve. Sindikalisti CGIL, CISL in UIL ter delavci Aguile pa se bodo ponovno zbrali na skupščini jutri zjutraj ob 10. uri, čeprav postajajo možnosti za rešitev položaja delavcev in dopolnilne blagajne iz dneva v dan šibkejše.

Delavci žaveljske rafinerije Aguila včeraj zjutraj na Trgu Unitš
nje kulturnega in razstavnega centra, ki ni bil nikdar uresničen, kljub finančni pripravljenosti zavoda ESA. Razpravlja se nadalje o oživljanju zgodovinskega mestnega jedra, ki se ne more omejiti le na urbanistični vidik, ampak bi moralo po vzoru drugih mest privabiti vanj obrtnike, tako zaradi njihovega kulturnega kot gospodarskega prispevka. Medtem pa tržaško zgodovinsko jedro vztrajno propada... In to prav v mestu, v katerem je javna in zasebna industrija že dolga leta v krizi in kjer ne prestaja drugega kot iskati nove proizvodne in komercialne rešitve. Na našo srečo — je zaključila Silva Bogateč — pa se v zadnjem času razvija sodobni terciarni sektor, v okviru katerega ima poleg trgovine in turizma svoje mesto tudi obrt. Ne smemo pa pozabiti, da Trst poleg te vsakoletne božične razstave umetne obrti potrebuje še druge prireditve, ki bi v teku leta obrtnikom omogočile ovrednotiti in prodati svoje izdelke, še zlasti v prostoru Alpe-Jad-ran.
Predsednik Velesejemske ustanove Marchio je na tiskovni konferenci predlagal, da bi razmislili o možnosti prirejanja božične prodajne razstave na razstavišču pod Montebellom, kjer bi imela več prostora in možnost mednarodne udeležbe s prostora Alpe-Jad-ran. Možnost, ki pa je obrtniki niso sprejeli kot odrešilne zamisli, saj bolj kot k velikim komercialnim razsežnostim težijo k kakovosti okolja, v katerem bi njihovi izdelki prišli do izraza po svoji kulturni in ustvarjalni vsebini. Tak prostor mora biti v središču mesta in vključen v dialog z njegovo zgodovinsko in kulturno dediščino. Skratka, kot so včeraj znova poudarili, se umetnostni obrtniki hočejo vrniti v obnovljeno zgodovinsko središče mesta, želijo si razstavnih prostorov in zahtevajo najnujnejše pogoje za razvoj svojih dejavnosti. V teh njihovih zahtevah sta jih podprla tako predstavnik ustanove ESA inž. Selan kot direktor deželne službe za obrtništvo dr. Tessarollo. Pripravljalni odbor pa je svoj program dela osnoval prav na potrebi po ekonomskem razvoju in po kulturnem ovrednotenju umetnostne obrti; v ta namen je predvidel nujno soočanje z zavodom ESA, s Trgovinsko zbornico in s krajevnimi upravami, predvsem s tržaško Občino, zgledujoč se po primerih tolikih drugih italijanskih mest, kjer je umetnostna obrt ovrednotena kot sestavni del njihovega gospodarskega, kulturnega in družbenega bogastva, (vb)
Do zadnjega razdvojenost med bivšo koalicijo
Občinski odbor vendarle sklical skupščino za sklep o odstavitvi
Včeraj je vendar prišla, dasi ne brez težav, odločitev tržaškega občinskega odbora o sklicanju izrednih sej skupščine, na katerih bodo razpravljali in glasovali o predlogu za odstavitev lis-tarskega župana Staffierija. Posebne tajne seje bodo prihodnji ponedeljek, 21. t. m., nato pa še 30. decembra in 8. januarja prihodnjega leta, torej prav ob božičnih in novoletnih praznikih, kot smo napovedovali v preteklih dneh. Stranke nekdanje večinske koalicije, ki vodijo tržaško Občino in Pokrajino (in ki jo lahko smatramo za razpuščeno, odkar so že pred več tedni demokristjani in socialisti, ob podpori tudi drugih manjših strank, zahtevali »izničenje« oziroma odstop izvršnih organov obeh uprav), so ostale sicer do zadnjega razdvojene, toda odločitev je le morala priti, ker se ni bilo več mogoče izogniti zakonskim predpisom.
Še včeraj zjutraj so se tajniki (ali njihovi namestniki) strank bivše večine, Cecovini za Listo za Trst, Tripani za demokristjane, Seghene za socialiste, Pacor za republikance in Pieran-drei za socialdemokrate, razšli brez odločitve, ali naj izredne seje občinske skupščine o županovi odstavitvi sploh skličejo. Kot se je izvedelo, so temu nasprotovali socialisti in listarji. Tako se je kmalu popoldne sestal občinski odbor brez vsakega pravega napotila strankinih vodstev. V zadnjem trenutku, ker je bilo treba vsekakor nekaj sklepati, so morali torej odborniki glasovati. Za skliganje izrednih sej občinskega sveta o odstavitvi so se izrekli demokristjani, listarji (ki so se očitno premislili) in socialdemokrat De Gioia, ki mu je po zakonu poverjena naloga, da kot starejši odbornik namesto župana skliče skupščino, proti so se izrekli socialistični odborniki, medtem ko je namestnik odbornika Rossi (PRI), ki itak nima glasovalne
pravice, pred glasovanjem zapustil sejo.
Sklep o sklicanju skupščine v zvezi z odstavitvijo je bil torej sprejet le z večino glasov v odboru, ki ga je k temu spodbudil tudi opomin, ki ga je včeraj zjutraj poslala svetovalska skupina KPI odborniku De Gioii, predsedniku Pokrajinskega nadzornega odbora in tržaškemu prefektu z brzojavkami, ki so jih spomnile, da je že minilo po zakonu predvidenih 10 dni (od 4. decembra, ko je bil vložen predlog sklepa »po svetovalski pobudi« s podpisi 20 zastopnikov KPI, Tržaškega gibanja, Mestne liste, Slovenske skupnosti in MSI), ki jih določa zakon kot rok za sklicanje izrednih sej skupščine v takih primerih.
Prihodnji ponedeljek se bo torej začela razprava, po vsem videzu vneta in skrajno polemična, o Staffierijevi odstavitvi. Pri prvem glasovanju je za razrešnico županu potrebna dvetret-
jinska večina, torej kar 40 glasov. Ista večina je potrebna tudi pri drugem glasovanju, ki bo na naslednji seji 30. decembra, medtem ko je za odstavitev župana pri tretjem glasovanju potrebnih le 31 glasov, toda v tem primeru razrešnica ni avtomatična, pač pa o njej odloča prefekt, oziroma državna oblast. Kot je moč sklepati po zadržanju in izjavah raznih strank, je težko pričakovati, da bi v občinskem svetu zbrali dovolj glasov za Staffierijevo odslovitev, ker bi moralo sklep podpreti poleg predlagateljev še 20, oziroma vsaj 11 svetovalcev iz vrst bivše večine. To pa je malo verjetno, ker je PSI že povedala, da bo glasovala proti (češ da je predlog o odstavitvi povsem nesprejemljiv način političnega boja), demokristjani pa kljub ostri kritiki Staffierijevega vodenja uprave bržkone ne bodo hoteli do skrajnosti zaostriti odnosov z Listo za Trst. Ker pa bodo glasovanja o odstavitvi potekala tajno, ni mogoče izključiti presenečenj.
Torkla Kmetijske zadruge je včeraj začela z delom
V petek bosta zasedala dolinski in devinsko-nabrežinski svet
V petek, 18. t. m., se bo sestal dolinski občinski svet. Dnevni red je dokaj natrpan, saj poleg poročila župana o raznih občinskih zadevah obsega med drugim vprašanja delne variante štev. 10 k občinskemu regulacijskemu načrtu, prilagoditev šolskih stavb, občinskega gledališča Prešeren in telovadnice pri Domju novim protipožarnim podpisom, odobritev podrobnostnega načrta za področje, ki ga regulacijski načrt namenja mali industriji in obrtništvu, resolucijo o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti in končno še urejanje staleža osebja. Začetek seje ob 18.30.
Istega dne se bo ob 19. uri sestal na izredni seji tudi devinsko-nabrežinski svet, ki ima na dnevnem redu kar 35 točk, tako da se bo skupščina predvidoma ponovno zbrala tudi v ponedeljek, 21. decembra, ob isti uri. Med pomembnejšimi sklepi, o katerih bodo občinski možje odločali, so odobritev davkov in pristojbin, povezanih s finančnim proračunom, dodelitev prispevkov domačim športnim in kulturnim društvom, izvajanje nove delovne pogodbe za občinske uslužbence in resolucija o sesljanskem zbiralniku plina, ki na zadnji seji ni bila izglasovana, zaradi česar so komunisti zapustili dvorano.
Torkla pri Domju je včeraj končno začela stiskati letošnji oljčni pridelek. V prostorih Kmetijske zadruge je bilo že navsezgodaj vse živo. Tudi stiskanje oljk je namreč eno od tistih opravil, ki so bila na kmetih včasih pravi praznični obred, s katerim se je dejansko zaključilo kmetijsko leto. Delček tega prazničnega razpoloženja pa se je ohranil do današnjih dni, ko je kmečko življenje sicer izgubilo dobršen del nekdanjega čara in idiličnos-' ti. V industrijski coni pri Domju, sredi raznovrstnih industrijskih obratov se vendarle obnavlja, četudi v drugačnih pogojih, nekdanji obred, ko se trud nabiralcev oljk, še vedno tako odvisen od vremenskih razmer, magično spreminja v žlahtno temnorumeno tekočino.
Tudi letos so vremenske razmere narekovale datum začetka stiskanja oljčnega pridelka. Medtem ko se je torkla lani oglasila že prve dni decembra, je bilo treba letos to opravilo premakniti na 15. december, ker so
V priredbi odseka za zgodovino pri NŠK in ZSKD
Danes zaključek seminarja o arhivistiki
S predavanjem Eme Umek o varovanju arhivske kulturne dediščine v Sloveniji se je včeraj popoldne v Gregorčičevi dvorani začel dvodnevni seminar o arhivistiki, ki ga prireja Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Za njo je dr. Jože Žontar govoril o razvoju in perspektivah arhivistike, prvi dan seminarja pa so sklenili s poročilom Vladimira Žumera o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva do izročitve arhivskim institucijam.
Seminar se bo nadaljeval danes na sedežu Odseka za zgodovino v Ul. Petronio 4. Najprej bo Vladimir Žumer govoril o arhivistu in njegovem delu, zatem pa bo isti predavatelj skupno z Mojco Grabnar in udeleženci predavanj prikazal praktično delo z arhivskim gradivom, ki ga hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu.
Popoldanski del seminarja bo spet v Gregorčičevi dvorani. Mojca Grabnar bo govorila o vrednotenju društvenih in privatnih arhivov, Marjan Do-bernik pa o etiki restavriranja in o konserviranju arhivskega gradiva.
Nadaljuje se »tržaška mesna vojna«
Negativen izid včerajšnjega preizkusa v proseški klavnici
Za klavce dveh tržaških zadrug, ki so delali v stari občinski klavnici pri Sv. Soboti, je bil včerajšnji poskus v proseški klavnici negativen. Kot je bilo dogovorjeno, so v jutranjih urah prepeljali na Prosek deset bikov, od katerih so jih zaklali šest, ostale štiri pa so prepeljali nazaj v hleve pri Sv. Soboti. »Proseška klavnica je povsem neustrezna in nevarna,« je izjavil član zadruge Roberto Ulcigrai, medtem ko je predsednik Združenja tržaških mesarjev Giorgio Zoch potrdil, da na Proseku ni mogoče klati že zato, ker ni ustreznega tekočega traku med klavnico in hladilniki, kamor mora sveže meso takoj po zakolu.
"Tržaški mesni škandal" se torej nadaljuje. Za klavce obeh zadrug pa se ne bo nadaljeval poskus v proseški klavnici, v nasprotju s tistim, kar so včeraj poročala krajevna občila. Predstavniki klavcev in mesarjev so , nam včeraj še enkrat zagotovili vso svojo pripravljenost za nadaljevanje dela, ki ga toda nimajo kje opravljati. Prav zato odklanjajo vsako odgovornost za položaj, v katerem se je znašel mestni trg z mesom. Naj dodamo, da je za njegovo zalaganje potrebno dnevno zaklati povprečno 70 do 80 glav živine, zasebne klavnice pa zmorejo le kakih 40 odstotkov te količine.
Kako se bo končala ta "mesna vojna", je najbrž še vedno prezgodaj napovedovati. Dejstvo je, da ne koristi ne odjemalcem, pa niti klavcem, me-
sarjem, grosistom in uvoznikom, ki so morali proti svoji volji prekrižati roke. In konec koncev ne more koristiti niti krajevnim upravam oziroma tržaški Občini, ki jo zakon obvezuje, da mora zagotoviti službo klanja živine za potrebe mestnega trga. Ce je morala stara klavnica pri Sv. Soboti zapreti vrata, da bi naredili prostor za gradnjo novega stadiona, pa to še ne pomeni, da mora mesto ostati brez mesa in da z malo dobre volje ni mogoče najti drugih, utreznih prostorov za občinsko klavnico.
Okrogla miza KPI o reformi sodstva
Danes ob 17.30 bo v Hotelu Savoia Excelsior okrogla miza na pobudo tržaške federacije KPI na temo: »Nujnost reform na pravosodnem področju in pravice državljanov: prednostne pobude KPI«. Prisostvovali bodo sen. Francesco Macis, predsednik odbora za izvolitev in imuniteto parlamentarcev, prof. Giorgio Spangher s pravne fakultete Tržaške univerze, za Združenja sodnikov in Odvetniške zbornice pa dr. Bruno Cherchi in dr. Lucia Musti (sodnika pri sodišču za mladoletnike) ter namestnik državnega tožilca Dario Grohman. Predsedovala bo sen. Jelka Gerbec, odgovorna za komisijo za pravosodje.
Obisk ministra za raziskave
Odbornik Cannone obiskal Dijaški dom
oljke, zlasti belice, ki jih je v naših krajih največ, dozorevale počasneje in se je zato začelo njihovo obiranje z zamudo, kot je bila letos v zamudi tudi trgatev. Nekoliko drugače je bilo v miljski občini, kjer so oljke dozorele prej in se je tudi obiranje začelo prej. Obiralci so se tako dogovorili za premaknitev datuma na nedavnih sestankih v Borštu in v Miljah, na katerih je bilo določeno, da se datum stiskanja sicer premakne na poznejši datum, da pa bodo pri stiskanju oljk imeli prednost miljski pridelovalci.
V	torkli bo letos dela na pretek. Prijavilo se je namreč toliko pridelovalcev (pa ne samo z Miljskega in Dolinskega, temveč tudi s kriškega brega ter celo iz drugih krajev dežele), da se bo stiskanje oljk potegnilo krepko čez novo leto. Tudi pridelka je letos znatno več kot lani, ko ga je zimska pozeba pobrala skoraj polovico. Računajo, da bodo letos zrnastih kakih šeststo ali sedemsto stotov oljk, medtem ko je lanska količina pridelka komajda dosegla 240 stotov. Kakšna pa bo kakovost letošnjega olja? Na to vprašanje je še preuranjeno odgovarjati, čeprav je mnenje marsikoga, da si bomo letos lahko obliznili prste.
Torkla pa letos ne bo stiskala samo tukajšnjih »severnih« oljk, in to je glavna novost njenega letošnjega obratovanja. Prvič bodo namreč mastili tudi oljke, ki jih bodo že danes ali najkasneje jutri pripeljali iz Apulije. Naročili so jih kakih sto stotov, potem ko je Kmetijska zadruga predhodno sprejemala (in še sprejema) naročila vseh tistih, ki nimajo dovolj ali sploh nimajo svojih oljk, a. bi kljub temu radi prišli do olja. Pri Kmetijski zadrugi so nam naročili, naj napišemo, da je še nekaj nabavljenega pridelka na razpolago in naj interesenti zato čimprej naročijo apulijske oljke, ki jih bo torkla potem stisnila v olje.
Javna skupščina za ustanovitev Enotne zelene liste
V	petek ob 17. uri bo v dvorani hotela Excelsior javna skupščina, na kateri naj bi ustanovili Koordinacijski odbor zelenih. Pobudniki si zamišljajo, da bi novoustanovljeno telo lahko združevalo tako posamezne državljane kot organizacije in skupine, ki bi radi dali svoj doprinos za zaščito narave, okolja, mirovne politike in državljanskih pravic. Na srečanju bodo razpravljali tudi o možnosti za ustanovitev Enotne zelene liste, ki naj bi se predstavila na prihodnjih volitvah.
Petkovega srečanja se bosta udeležili tudi vsedržavni predstavnici Vsedržavne federacije zelenih list Ales-sandra Cecchetto in Dodana Giglioli. Med tržaškimi pobudniki za novo stranko so Paolo Angiolini, Maurizio Bekar, Gigliola Cattaruzza, Oriana Farfuia, Giorgio Millo, Lino Santoro, Fulvio Simonutti in Andrea VVehren-fenning.
prof. Rubertija
S predavanjem o politiki znanstvenega raziskovanja v Krožku za kulturo in umetnost je sinoči minister za znanstvene in tehnološke raziskave prof. Antonio Ruberti začel svoj dvodnevni obisk v Trstu.
Danes dopoldne bo obiskal Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, zatem se bo v miramar-skem Centru za teoretsko fiziko srečal s predstavniki tukajšnjih znanstvenih in raziskovalnih ustanov.
Popoldne bo ministra Rubertija sprejel predsednik deželnega odbora Biasutti. Srečanju bo sledila tiskovna konferenca, na kateri bo govor o razvoju znanstveno-tehnoloških raziskav v Trstu in v Furlaniji-Julijski krajini. Ob 18. uri se bo minister na univerzi srečal še z rektorjem Fusarolijem in univerzitetnimi docenti.
Odbornik za socialno skrbstvo pokrajine Trst Salvatore Cannone je v spremstvu socialne delavke Odile Bu-fon obiskal včeraj slovenski Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu.
Domski delavci so gosta seznanili z delom in smotri slovenskega dijaškega doma, nakar so prešli na konkretno obravnavo odprtih in še vedno nerešenih problemov. Tu gre predvsem za organizacijske in finančne obveznosti tržaške Pokrajine do slovenskih socialno ogroženih in prizadetih otrok.
Neposredno poklicani za organizacijo posegov, socialna delavka Odila Bufon in vzgojiteljica Sonja Babič, sta izčrpno prikazali stanje in potrebe.
Odbornik Cannone se je obvezal, da bodo obravnavani problemi rešeni v najkrajšem času, vsekakor v teku meseca januarja 1988.
Na sliki (od leve proti desni): ekonom Franc Bizjak, vzgojiteljica Babič, odbornik Cannone, ravnatelj Švab in socialna delavka Bufon.
t
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded
Dominik Pernarčič
(MENICO)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 16. t. m., ob 13.30 iz hiše žalosti v Štivanu št. 23.
Žalujoči žena Valerija, sinova Li-vio in Boris z družino ter drugi sorodniki
Štivan, 16. decembra 1987
Openska Hranilnica in posojilnica trdno povezana z družbeno stvarnostjo
Že od davnega leta 1908 deluje v duhu zadružništva Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Izdajanje posojil, zbiranje vlog, vsakovrstne bančne usluge, spadajo v bistvo dela, zaradi katerega je bila ustanovljena; toda s tem se zadružni duh ne realizira dovolj, seči je treba globlje v družbo, da se poveča njegov človeški pomen v naj-pristnejši obliki medsebojne vzajemnosti. Zato je naloga Posojilnice, da podpre pobude, ki imajo gospodarski, socialni ali kulturni značaj in ki služijo predvsem krajevni skupnosti.
Od vsakoletnega poslovnega pribitka ima upravni svet Posojilnice na razpolago določeno vsoto, ki jo uporabi za podporo dobrodelnih pobud. Občasno se upravni svet namenoma zbere na posebnih sejah, da rešuje prošnje za podpore in prispevke. Tako je v drugi polovici tega leta bilo izdanih
8.800.000	lir za socialne ustanove, športnim društvom 7.400.000 lir (tu niso všteti razni reklamni napisi na igriščih in podobno), kulturnim društvom
24.426.000	lir, za knjižne izdaje, kataloge 11.275.000 lir; prispevki za nagrade na razstavah 500.000 lir; za turistične prireditve 5.470.000 lir; literarne nagrade 1.015.000 lir; oprema zdravstvenih objektov 24.571.000 lir; razne vaške pobude, popravilo in vzdrževanje cerkva in spomenikov: 12.500.000 lip podpore raznim gospodarskim ustanovam:
3.250.000	lir (tukaj niso všteti reklamni vložki); za šole: 4.648.700 lir.
Iz vsega tega je razvidno, da je pristop Posojilnice na Opčinah do raznolikih družbenih dejavnosti vsestranski in kapilaren, predvsem pa daje stalen občutek povezanosti med zavodom in okolišem.
Nova trgovina jestvin pri Domju
Naše podeželje in predmestje se naglo posodablja. Nastanejo novi ali obnovljeni lokali, trgovine in podobni objekti, ki se ne razlikujejo od mestnih. To velja tudi za novo trgovino jestvin pri Domju, ki jo je v petek odprl Genio Zubin. Sicer bi iz gornje slike kazalo, da je to cvetličarna in ne trgovina jestvin. Genio, ki je zelo poznan ne samo pri Domju kot aktiven član KD F. Venturini, temveč po vsem Bregu, je skoraj vedno prisoten po raznih vaških prireditvah in zato ima veliko prijateljev, ki so mu ob odprtju nove trgovine zaželeli mnogo sreče in uspeha pri delu ter mu v znak prijateljstva podarili veliko cvetja in drugih daril. Geniu bosta pri delu pomagala še žena Adrijana in hčerka Helena, katerim želimo tudi mi mnogo uspeha v novi in zelo okusno urejeni trgovini, (mm)
V DSI predstavili knjige goriške Mohorjeve družbe
V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili knjižno zbirko, ki jo letos svojim odjemalcem ponuja goriška Mohorjeva Družba. Dr. Jože Markuža je v imenu predsednika Butkoviča spregovoril 'nekaj besed o posameznih knjigah. Najprej je predstavil koledar, ki vsebuje poleg koledarskega dela tudi članke o sedanjosti in polpretekli zgodovini cerkve ter kulturnih in prosvetnih društev v slovenskem zamejskem prostoru. Mojior-jeva Družba je letos v svojo zbirko vključila najnovejše delo Zore Piš-čanc. Pisateljica je z biografijo »Pesnik zelene pomladi« postavila spomenik svojemu bratu Ladu.
Nekaj osebnih vtisov o svoji drugi knjigi z naslovom »Veter iz ljubih daljav« je na ponedeljkovem srečanju povedal Saša Martelanc. O Primorskem biografskem leksikonu pa je spregovoril njegov urednik Martin Jevnikar. Leksikon obsega letos dve črki: R in S (od pisatelja Rebule do škofa Sedeja) in omenja pomembne može iz Trsta, Gorice in Benečije.
čestitke
Rodil se je MATEJ. Veselimo se s presrečno mamico Ksenijo in očkom Borisom. Mojca, Breda in Matjaž s starši.
Privekala je
MARTINA
Srečni družini Rosandi, Robiju in Ivani iskreno čestita, novorojenki pa želi obilo sreče v življenju
SKD Vigred - Šempolaj
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lojze Spacal.
V	razstavni galeriji v Ul. Roma v Miljah razstavlja do 20. t. m. slikar in grafik PAOLO PASCUTTA. Razstavo prireja KUD Prints. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek, petek 12.00-14.00, sreda 16.00-18.00, sobota 9.00-13.00 in nedelja 10.00-13.00.
V	galeriji Minerva razstavlja do 21. t. m. slikarka ANNAMARIA VITTES.
V	Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. 'Frančiška 20 so v uradnih in večernih urah na ogled črno-bele fotografije, ki so bile nagrajene in sprejete na 5. fotografskem natečaju Foto Trst 80.
_________gledališča_____________
VERDI
Operna sezona 1987/88
V petek ob 20. uri (red F/H) osma predstava Donizettijeve opere LA FIG-LIA DEL REGGIMENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Filippo Crivelli.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Nocoj ob 20.30 bo Gledališče iz Rima predstavilo delo Tita Plauta CASINA. Režija Pino Micol. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA-
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: BUON NATALE AMICI MIEI Alana Ayckbourna. Režija Francesco Macedonio.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 16. decembra
ALBINA
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 2.36 in zatone ob 13.12.
Jutri, ČETRTEK, 17. decembra
LAZAR
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7,9 stopinje, zračni tlak 1008,9 mb narašča, brezvetrje, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giorgio Bellan, Marco Orliani, Luca Bonicardi.
UMRLI SO: 78-letni Giovanni Pacor, 90-letni Edmondo Bellen, 66-letna Lina Garbo, 88-letna Lucia Germani, 83-letna Vittoria Branizza, 79-letna Fernanda Trummer, 76-letna Nicolina Romeo, 86-letna Antonia Stocovaz, 83-letna Anna Zaleteu, 65-letni Rachele Michelli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. decembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
$> SLOVENSKO ^STALNO.
* GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič PREMIERA:
v petek, 18. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A
PONOVITVE:
v soboto, 19. decembra, ob 20.30 -ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00 -ABONMA RED C - prva nedelja
razne prireditve
SPDT vabi jutri, 17. decembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano - Ul. sv. Frančiška 20 na ZAKLJUČNO PREDAVANJE O DELOVANJU DRUŠTVA V LETU 1987. Diapozitive so posneli člani društva na raznih izletih. Uredil jih je in prikazal jih bo Zvonko Vidau.
KD F. Prešeren - Boijunec vabi jutri, 17. t. m., ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje z diapozitivi biologinje Domjane Ote na temo ŽIVALI IN KRAS.
Glasbena matica vabi na nastop gojencev, ki bo v petek, 18. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi na predavanje PRETEKLOST IN PRIHODNOST VESOLJA. Govoril bo prof. dr. Janez Strnad. Predavanje bo v petek, 18. decembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.	.»
Godba na pihala iz Ricmanj vabi v soboto, 19. t. m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na ZAKLJUČNI KONCERT 1987, na katerem bodo sodelovali tudi gojenci glasbene šole. Prispevki, zbrani ob koncertu, bodo namenjeni Zavodu krvodajalcev Trst (FIDAS).
KD L Grbec - Škedenj vabi vse otroke in starše na ogled lutkovne igrice "KDO ŽIVI V TEJ HIŠICI?", ki jo je pripravila lutkovna skupina Papilu. Predstava bo v Domu I. Grbec v soboto, 19. decembra, ob 18. uri.
Godbeno društvo Nabrežina priredi v nedeljo, 20. decembra, ob 16.30 tradicionalni KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje moški zbor Fran Venturini od Domja.
SKD Barkovlje prireja koncert harmonikarskega kvinteta GM v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri. Vodi Loredana Kočevar. Vabljeni vsi!
KD Primorsko vabi vaščane na SILVESTROVANJE v srenjsko hišo v Mač-kolje. Vpisovanje pri Danici Smotlak -tel. 232114 do 21. t. m.
Lovski pevski zbor Doberdob in zbor V. Mirk skupaj z odborom za izgradnjo stavbe spomenika v Briščikih vabijo na REVIJO PEVSKIH ZBOROV v dobrodelne namene, ki bo v nedeljo, 20. t. m. , ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
__________prispevki_________________
V	spomin na dragega moža Marjota Riolina daruje žena Darka 100.000 lir za MPZ Rdeča zvezda, 100.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade, 100.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Zgonika, 100.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras in 100.000 lir za popravilo zvonika v Zgoniku.
Namesto cvetja na grob Karle Švare daruje Ema Kerševan 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Ido Jakomin daruje Tončka Slejko 15.000 lir za Dom J. Ukmarja.
Namesto cvetja na grob Karle Švare daruje Enzo Rojc z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 2. obletnici smrti Marije Kodrič daruje Valerija 15.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na nečakinjo Nado daruje Vanja 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na drage Ido Jakomin, Silve-rijevo mamo, Nastinega nonota in Karla Kalca darujeta Sonja in Aldo 20.000 lir za Dom J. Ukmarja, 20.000 lir za KD Skala in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Karla Kalca daruje družina Križmančič (Gropada 75)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	zahvalo za prejeta voščila daruje Danica Martelanc 41.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Karla Kalca daruje Vida (Padriče) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marijo Carli vd. Gregori daruje Vida (Padriče) 10.000 lir za KD Primorec.
Ob 6. obletnici smrti Silja Grgiča daruje žena Zelka 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grobova Marije Da-nev in Josipa Bandelja darujeta Rudi in Vera Puntar 20.000 lir za ZPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Vide Martelanc daruje Irene Furlan 20.000 lir za Sklad M. Cuk.
Namesto cvetja na grob Vide Martelanc darujeta družini Kriščak in Furlan
50.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Vide Martelanc daruje Mariuccia Scherl 10.000 lir za barkovljansko cerkev.
Namesto cvetja na grob Vide Martelanc daruje Albina Guštin 10.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik
obvešča, da danes redno deluje
JEZIKOVNA
POSVETOVALNICA
Urnik: vsako sredo popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040/774333.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik in INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje
JOŽETA HORVATA
OVIRE IN MOŽNOSTI PUBLICISTIČNEGA JEZIKA
Filozofska fakulteta v Trstu, Ul. Universita 7. V četrtek, 17. t. m., ob 16. uri.
razna obvestila
VZPI-ANPI Trst obvešča vse svoje sekcije, da bo vsakoletna družabna novoletna večerja z zabavo 19. t. m. ob 19.30 v prostorih menze Dispral-Domjo. Vabljeni so vsi člani, bivši aktivisti in deportiranci s svojci in prijatelji ter mladina. Rezervacije pri posameznih sekcijah najkasneje še danes, 16. t. m., ali na našem uradu v Ul. Crispi 3, tel. 730306.
SKD Barkovlje sporoča, da bo jutri, 17. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
Trebenci! Vabljeni ste na masovni sestanek, ki bo v Ljudskem domu dne 18. decembra ob 20.30. Dnevni red: 1. zahteva po volitvah za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja; 2. razno. Odbor ju-sarskih upravičencev, SKD Primorec in ŠD Primorec.
šolske vesti
Državno učiteljišče A. M. Slomšek v Trstu vljudno vabi bivše dijake in prijatelje mladine na PROSLAVO 40. OBLETNICE USTANOVITVE SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V TRSTU, ki bo v torek, 22. decembra, ob 10. uri na sedežu zavoda v Ul. Caravaggio 4.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 84 »Charing Cross Road«, dram., VB 1987; r. D. Jones; i. Anne Bancroft, Anthony Hopkins.
NAZIONALE IV - 16.45, 22.00 The dead (Gente di Dublino), dram., ZDA, 1986, 100'; r. John Huston, i. Donal McCann in Anjelica Huston.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 II segreto del mio successo, kom., ZDA 1987; r. H. Ross; i. M. J. Fox, H. Slater, R. Jordan.
EKCELSIOR II - LA CAPPELLA UN-DERGROUND - 15.30, 21.50 II giardi-no Indiano, kom., VB 1985, 90'; r. Mary McMurray; i. Deborah Kerr, Madhur Jaffrey.
NAZIONALE III - 16.30 22.00 La mona-ca di Monza, dram., It. 1987, r. L. Odo-risio; i. M. Roussel, A. Gassman, □
FENICE - 15.30, 22.15 La rivincita del Nerds 2, kom., ZDA 1987, 105'; r. J. Roth; i. R. Carradine, T.,Busfield.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Hilis IL, kom., ZDA 1987, 102'i r. Tony Scott; i. Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 L’ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Desiderio di vizi, porn., □□
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Non aprite guel cancello, srh.
NAZIONALE II - 15.20, 22.00 Libidine, porn., □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 The Believers - I credenti del male, srh., ZDA 1987; r. J. Schlesinger; i. M. She-i en, H. Shaver.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kub-
. rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987; r. Erman-no Olmi; i. Marco Esposito, Simona Brandalise.
RADIO - 15.30, 21.30 Le supersexy mogli svedesi, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
GLASBENA MATICA
TRST
Koncertna sezona 1987/88
Danes, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
PRO ARTE ENSEMBLE
IZ GRADCA
Dirigent Karl Ernst Hoffmann Na sporedu: Penderecki, Ko-pelent, Merku in Nieder.
Predprodaja vstopnic na G M, Ul. R. Manna 29, in v Pasaži Protti.
Abonenti GM imajo popust
Ciak‘,,u»
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi jutri, 17. t. m., ob 18. uri na otvoritev:
FRANCE MIHELIČ
razstava ob umetnikovi 80-letnici
Uvodna beseda NELIDA SILIČ-NEMEC.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 21. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina BACHCHOR.
V mali dvorani gledališča VERDI bo jutri, 17. decembraj ob 18.45 koncert pianistke Katje MILIČ. Izvajala bo Bachove, Mozartove, Haydnove, Skriabinove in Fabrisove skladbe.
mali oglasi_______________
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavi-na.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Jadran Žerjal v Ric-manjih na št. 172.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku na št. 34.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu nudi posredovanje za nakup oljk za predelavo ali pa olja. Vse nadaljnje informacije dobite v uradih zadruge - Ul. Travnik - III. Trav. Est - Domjo (Industrijska cona) - tel. 817325. Urnik: ob delavnikih od 8. do 13. ure ter od 14. do 18. ure. Pohitite!
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Klicati v večernih urah na št. 0481/391637.
NUDIM LEKCIJE iz matematike, angleščine in informatike dijakom do 3. razreda višje šole. Tel. 040/302748.
RAZNE TEKSTE prevajam iz angleščine v italijanščino in slovenščino ter obratno. Informacije po telefonu ob delavnikih na št. 0481/21193 od 13. do 16. ure.
OBČINA DOBERDOB prodaja šolabus fiat 329 v dobrem stanju. Ogled in pojasnila nudi osebje v jutranjih urah ali občinski tehnik po telefonu na št. 0481/78160.
PRODAJAM zajčji gnoj. Telefonirati ob večernih urah na št. 229285 - Zajčja farma Repnič.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Padričah. Tel. 226138 v večernih urah.
PRODAM smuči elan in vezi tirolya v dobrem stanju po ugodni ceni. Klicati od 13. do 13.30 na tel. št. 410110.
UGODNO PRODAM fiat 127 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. 213451 ob uri obedov.
PRODAM renault 5, letnik 1981 v dobrem stanju. Tel. od 14. do 16. ure na št. 229234.
KOKOŠEREJA KRALJIČ - Prebeneg 85 ima na razpolago posušen gnoj po ugodni ceni. Tel. 231846.
ZASTAVO 101 ugodno prodam, letnik 1972, z vgrajenim motorjem, prevoženih 44.000 km in zraven originalni italijanski motor, potreben generalnega popravka ter druge nadomestne dele. Interesenti ,se lahko javijo na tel. št. Izola/61453 ob delavnikih od 18. do 20. ure.
IŠČEM zaposlitev kot geometer, odslužen vojaški rok. Tel. 227364.
TRGOVINA JESTVIN na Opčinah zaposli prodajalca/ko delikates (salumie-re). Interesenti naj se javijo telefonsko na št. 211026 ob delavnikih od 12.00 do 13.30.
ZAPOSLIMO uradnico v jutranjih urah. Tel. 820190 — urnik trgovin.
. KUPIM kotel za žganjekuho, tudi potreben popravila. Telefonirati v večernih urah na št. 229285.
menjalnica
15. 12. 1987
Ameriški dolar............ 1185.—
Nemška marka ............. 735.—
Francoski frank........... 214.—
Holandski florint .......-,.	652.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2190.—
Irski šterling............ 1930.—
Danska krona.............. 188.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ........... 905.—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 903.—
Avstrijski šiling.......... 104.—
Norveška krona ............ 187.—
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo......... 10.—
Španska peseta...........j.	8.—
Avstralski dolar .......... 810.—
Debeli dinar .................. 0,85
Drobni dinar................... 0,85
Bf'll/13 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DU!\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
______________ti in morje_______
Motorna jadrnica Kornat 707 lahko zapluje v vsak zaliv
Kornat je motorna jadrnica, pri kateri je delavnica Kosanovič iz Velike Gorice poskušala doseči čim večjo prostornost ob dani dolžini.
Kornat nam ponuja res veliko prostora za dobrih sedem metrov dolgo plovilo. Največja prostorska pridobitev v primerjavi z normalnimi jadrnicami je gotovo velik, delno pokrit kokpit, ki ga lahko po potrebi popolnoma zapremo s šotorskim platnom. Na klopeh na krmni strani kokpita lahko sedi pet do šest oseb, sem pa lahko postavimo tudi zložljivo mizo. V prednjem delu kokpita je mesto za krmarja s krmilnim kolesom in prostorom za vgradnjo vseh potrebnih instrumentov. Ta prednji del je tudi pokrit z nadstrešnico oz. zastekljeno nadgradnjo. Ta nadgradnja ima vgrajeno okno, ki nam pride prav, če je kokpit zaprt
s platnom. V omenjenem primeru dobimo na Komatu dva velika prostora (kokpit in salon) s polno stojno višino. V salonu je na levi strani klop v obliki črke »U« z mizo v sredini. Na klopi bi sicer lahko sedelo pet oseb, zato pa je miza odločno premajhna za tako družbo. Kuhinja je nameščena vzdolžno ob desnem boku in je nekoliko pomaknjena proti sredini barke. Takoj ob vhodu je namreč delno pod kokpit potisnjeno ležišče. Kuhinja ima predviden prostor za štedilnik, hladilnik in pomivalno korito. Po želji lahko celo kuhinjo vgradimo tudi v kokpit pod nadstrešnico. V tem primeru imamo več prostora za mizo in klopi v salonu. V sprednji kabini je dvojno »V« ležišče in prostor za stranišče. Pravega toaletnega prostora pa Kornat nima. Na stropu
prednje kabine je vgrajeno okno za prezračevanje (40 x 40 cm), ki bi lahko bilo malo večje in nam v nuji služilo kot zasilni izhod.
Široka krma in oblo dno zagotavljata precej prostora pod kok-pitom. Tu lahko vgradimo 9-18 KS (7-14 KW) dizelski motor in presenetljivo velika (2 x 150 1) rezervoarja za nafto in pitno vodo. Kornat ima solidno vpeto krmilo in integralno kobilico, ki omogoča vlaganje balasta od znotraj. Ker zaradi dopustne širine to barko še lahko vlečemo na prikolici brez spremstva, bi pa za to lahko bila ovira njena teža, se da vloženi balast skozi odprtine v tleh salona spet vzeti nazaj ven. Z dodajanjem in odvzemanjem balasta (400 do 800 kg) lahko vplivamo tudi na plovne lastnosti Komata. Na krmnem zrcalu ima ta barka vgrajeno praktično ploščad, uporabno pri kopanju, sestopanju v morebitni pomožni čoln ipd. Ob polnem balastu (800 kg) zadošča že slab meter globine in Kornat bo plul. Ob manjšem balastu se grez seveda še zmanjša, vsekakor pa lahko ta barka zapluje v večino zalivov in mandračev na naši obali. Glede na ugodno obliko trupa in veliko težo balasta lahko na to motorno jadrnico obesimo kar veliko površino jader. Serijsko se sicer vgrajujejo precej nizki jambori, vendar bi Kornat gotovo lahko nosil okrog 30 kvadratnih metrov jader.
Kornat je na voljo v različnih stopnjah izdelave. Kit izvedba (spojeni plastični deli, okna, krmilo ipd.) stane približno 15.000 DM, dokončana jadrnica pa okrog 32.000 DM.
Teh. podatki: dolžina 7,07 m, širina 1,5 m, grez 0.9 m,
motor 9-18 KM (7-14 KW).
ANDREJ TREFALT
Ženska in njena stvarnost
Prve dame televizije
Televizijski dnevniki so za širše občinstvo veliko sprejemljivejši, odkar jih vodijo ženske urednice. Novice podajajo jasneje, v odkritejših, manj zavitih tonih, ne držijo se tako učeno kot večina moških kolegov, istočasno pa so odločnejše v nastopu, dasi prijetnejše in bolj humane.
Tako so komentatorji o pojavih z italijanskega televizijskega planeta skoraj soglasno ocenili prodor novinark ter povezovalk programov na ekrane javne televizijske mreže ter privatnih postaj. Takole jih opisujejo: v večini primerov so mlade, prijetne zunanjosti, nekatere celo odločno lepe, vendar nikoli ne preupadljivega izgle-da, skrbno ter okusno oblečene in naličene, strokovno pripravljene, delovno zelo zavzete, odločnega, lahko tudi
Veteranka Tgl Tiziana Ferrario
agresivnega nastopa, vendar z velikim občutkom za vest, spoštljive do občinstva, kateremu podajajo informacije, občutljivejše od kolegov, neposrednej-še, manj »važne«, vsekakor bolj simpatične in izredno priljubljene.
Ocene so izredno laskave, vendar je tudi tokrat treba znati brati med vrsticami. »Tiste, ki pridejo na ekran, so prav gotovo pripravljene in zelo sposobne,« je na primer še na srečanju o ženski in informaciji, ki je bilo pred nedavnim v Palermu, podčrtala LilliG-ruber, ena izmed najpriljubljenejših televizijskih novinark, »če nimaš cele vrste odlik te niti ne vzamejo v poštev.« Trditev je podkrepila z zgovornimi podatki: redakcije tv dnevnikov RAI štejejo približno 250 novinarjev,
Priljubljena LIHI Gruber - Tg2
žensk je slabih 15%, vendar skoraj vse redno nastopajo na ekranu. Številčno razmerje je za ženske še veliko bolj neugodno na zasebnih televizijskih postajah, dasi se uveljavljajo nekatere novinarkse osebnosti ženskega spola.
Zaradi naraščajoče priljubljenosti ženskih televizijskih obrazov so nekateri zmagoslavno skovali geslo vest je ženskega spola, ki seveda nima nikakršne zveze s slovničnimi pravili. Čeprav so mislili predvsem na estetski učinek ženske prisotnosti na ekranu, so boljši opazovalci opozorili na kvalitetno razliko. Ne gre samo za način podajanja, tudi izbor je drugačen ter oblikovanje novic. In velikokrat ne gre samo za detajle, dasi so tudi zmagoslavni toni čisto odveč.
Rita Dalla Chiesa - Canale 5
		današnji televizijski in radijski sporedi	
nrram	^ RAI 2	| A. RAI 3	1	1 IT RTV Ljubljana	TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Sorrisi e litigi
10.00	Smučanje: moški slalom (1. tek, prenos iz Madonne di Campig-lio)
11.00	Rubrika: Okrog naš
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dok.: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti (pripravil Italo Fellini)
16.00	Risanka: II fiuto di Sherlock Holmes
16.45	Nadaljevanka: Sandokan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: 25 let Jamesa Bonda
21.20	Variete: Biberon
22.05	Dnevnik
22.15	Filmska rubrika
22.20	Športna sreda
24.00	Dnevnik - zadnje vesti •
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr. odd.: Matematične igre
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Abitare
17.45	Risanka: Tom & Jerry
18.05	Nan.: II dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: II Barone rosso (vojni, ZDA 1971, r. R. Corman, i< D. Stroud)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	Variete: Indietro tutta! (vodi Renzo Arbore)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Due occhi di ghiaccio (vest., VB 1968, i. T. Stamp)
11.55	Dokumentarca: Če morje živi,
12.25	Dokumentarec: Kratka zgodovina tajnih zapisov
12.55	Šport: SP v smučanju, moški slalom (2. tek, prenos iz Madonne di Campiglio)
13.45	Inf. oddaja: Slovar
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glas. oddaja: Girofestival '87
15.30	Inf. oddaja: S.O.S. Pomoč dijakom pri domačih nalogah
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Special - Mar-co Rancati
20.00	Dok.: Otok Grazie Deledde
20.30	Film: II cacciatore (dram., ZDA 1979, r. Michael Cimino, i. Robert De Niro, John Savage)
21.45	Dnevnik - nocoj
22.05	Rubrika: Samarkanda
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Deželne vesti
9.55	Šport: SP v smučanju, moški slalom (prenos iz Madonne di Campiglio)
11.00	Inf. oddaja: Integrali (pon.)
11.40	Oddaja kubanske TV (pon.)
12.55	Šport: SP v smučanju, moški slalom (prenos iz Madonne di Campiglio)
15.35	Tečaj angleščine
16.05	Tečaj francoščine
16.35	Šport: SP v smučanju, moški slalom (prenos iz Madonne di Campiglio)
17.20	Lutkovna serija: KljukČeve dogodivščine
17.35	Otr. nad.: Utonilo je sonce
18.15	Izobr. oddaja: Aids (1. del)
18.45	Risanka, nato Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Film: Zelena soba (dram., Fr. 1978, r. Francois Truffaut, i. Nat-halie Baye, Jean Daste)
21.40	Dnevnik
21.55	Šport: SP v nordijskem smučanju, ženski tek na 15 km (reportaža iz Bohinjske Bistrice)
22.25	Dok.: Mednarodna obzorja
12.15	Smučanje: moški slalom
14.00	Nogomet: za EP, Turčija - Jugoslavija, vmes (14.45) TVD Novice
15.40	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
16.20	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Nadaljujejo se protesti delavcev rafinerije Aguiia TRST — Kralj na Betajnovi - nova postavitev SSG
TRST — Smole v Slovenskem klubu TRST — Jadranski koledar z zbirko v prodaji
GORICA — Tečaji za usposabljanje prizadetih
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Košarka: Barcelona-Partizan
21.45	TVD Novice
22.15	Nordijsko smučanje - ženski tek na 15 km (iz Boh. Bistrice)
22.45	Odbojka: Ciesse Petrarca Pado-va-GS Ed. Panini Modena
Lij CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Due assi nella manica (kom., ZDA 1966, r. Norman Panama, i. Tony Curtis)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co VVebster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: 9 settimane el/2 (dram., ZDA 1986, r. Adrian Lyne, i. Kirn Basinger, Mickey Ro-urke)
22.45	Dok.: Eros s fantazijo
23.30	Variete: Mam izio Cos-tanzo show - Night
0.45 Rubrika: Premiere
0.55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Bonanza
RETEdUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: La vita semplice (kom., It. 1949, r. F. De Robertis, i. G. Stival)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciap, risanke Evelyn, Lady Oscar, Alvin Show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la viej 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.50 Film: California Poker (kom., ZDA 1974, r. Robert Altman, i. George Segal)
0.55 Rubrika: Cinema & Co.
1.25 Nanizanka: Shannon
^t> ITALIA1
8.30 Nan.: L uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder VVoman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannoni
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alla scoperta di Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Be-nji
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 Supercar,
21.25	A-Team
22.20	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.15	Film: Aliče non abita piu qui (dram., ZDA 1974, r. Martin Scorse-se, i. Ellen Burstyn, Kris Kristofferson)
1.20	Nanizanki: La strana coppia, 1.50 Ai confini della realta
nguisM TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Troppo rischio per un uomo solo (krim., It. 1973, r. Lucia
ano Ercoli, i. Giuliano Gem-ma, Susan Scott)
22.35	Nan.: Gioco di coppie
23.05 Kviz: Colpo grosso
23.35	Šport: tenis
0.45 Film: Giordano Bruno (dram., It. 1973, r. Giuliano Montaldo, i. Gian Maria Volonte)
^____TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Lepa Italija*
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nad.: Arabella
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini: Zdravstvo danes
20.30	Nad.: Martin Eden
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Oddaja iz Kanalske doline; 8.40 Almanah; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Sredenski zbornik: Zenska in naš danes (1. del), nato Zdravnik in pacient;
12.00	Zrcalce, zrcalce, povej!; 13.20 Zbori; 13.40 Skice,- 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 14.40 Skice; 15.00 Pod svobodnim soncem (58. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 15.30 V svetu knjige; 16.00 Zrcalce, povej! (pon.); 16.30 Ko zvezde zableščijo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Tržaška pisma Vuka Karadžiča;
18.20	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije, 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Mihe Dovžana; 48.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo, 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Veliki dirigenti; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Znane melodije, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila, 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis, 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika, 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in razne zanimivosti;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema, 18.00 Naj zvoki zaigrajo, 18.35 Popevke po telefonu, 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila, 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani;
10.10	Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna, 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna,
17.00	Bubbling, 17.33 Aplavz za; 18.00 Ghetto Blaster, 18.33 Glasba, 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 17.00 Glas. informator;
19.00	Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom, 21.00 Ostali Trst - Laltra Trieste, nato Nočna glasba.
Predsednik Pelhan obiskal Kulturni dom
Kulturna skupnost Slovenije je za krepitev sodelovanja
V petek v Tržiču sindikalno posvetovanje
Predlog sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL za splošni razvoj in nova delovna mesta
Tri sindikalne zveze na Goriškem, CGIL/CISL/UIL, so spet našle skupno pot. Po skoraj štirih letih se bodo v petek, 18. t. m., v Tržiču sestali in to na skupni seji, člani vseh treh glavnih svetov ter razpravljali o osnutku dokumenta, ki obsega glavne smernice gospodarskega in družbenega razvoja na Goriškem. Posvetovanje, prav gotovo eno najpomembnejših v zadnjem obdobju, bo na sedežu sindikata kovinarjev v Ulici Pacinotti 17 v Tržiču in se ga bo predvidoma udeležilo nad dvesto sindikalnih predstavnikov in članov tovarniških sindikalnih svetov.
Posvetovanje se bo pričelo ob 8.30 in bo predvidoma trajalo cel dan. Zaključilo se bo z izglasovanjem dokumenta, katerega osnutek je bil v pripravi kar nekaj mesecev in ki ga bodo, na podlagi predlogov in razprave dopolnili, oziroma popravili.
Odkod in zakaj tako pomembna in široko zasnovana pobuda treh sindikalnih zvez? Na podlagi številnih znakov je mogoče presoditi, da je najhujše obdobje gospodarske krize na Goriškem mimo. Ta kriza je v nekaj letih povzročila izgubo okrog pet tisoč delovnih mest samo v industrijskem sek-
torju. Gospodarstvo si je za silo opomoglo, se prilagodilo novim razmeram, ostaja pa odprto boleče vprašanje delovnih mest, mladinske nezaposlenosti, izkoriščanja na črno zaposlenih delavcev, utaj pri plačevanju socialnih dajatev in prispevkov. Gre za pojave, ki jih je težko drastično omejiti, saj so, po mnenju sindikatov, organi, ki so postavljeni za nadzorstvo, nemočni.
Gospodarstvo se torej prenavlja. Vendar za kakšno ceno?
Kaj nameravajo doseči sindikati s petkovo skupščino in predstavitvijo platforme?
Nakazati tiste smeri v razvoju gospodarstva, ki lahko pozitivno vplivajo na odpiranje novih delovnih'mest. In to v industriji, storitvah, trgovini in turizmu in ne nazadnje v elektrogospodarstvu.
Posebno pozornost namenjajo sindikati v osnutku dokumenta obravnavi vprašanj v zvezi z možnostmi, ki jih odpirata Goriški sklad in Goriška prosta cona.
Posvetovanje bo vodil pokrajinski tajnik CISL Vittorio Brancati, uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik
UIL Flavio Snidero, medtem ko bo zaključke razprave povzel pokrajinski tajnik CGIL Luciano Pini.
Prosta cona v Novi Gorici
V Beogradu zaključujejo postopek za ustanovitev Carinske cone v Novi Gorici. Vprašanje so že pred časom sprožili politiki in gospodarstveniki v tem kraju. Prosta cona naj bi bila na območju blagovno manipulativnega središča PRIMEX na mejnem prehodu Vrtojba. Tamkajšnje kapacitete sedaj povečujejo.
Konec prejšnjega tedna je Medresorska komisija pri Zveznem izvršnem svetu sprejela elaborat o druž-beno-ekonomski upravičenosti ustanovitve Carinske cone v Novi Gorici. Že v januarju bo stvar vzela v pretres še ena vladna komisija v Beogradu, nakar bo zakon o novogoriški prosti coni polnoveljaven. V jugoslovanski prestolnici so podobna sklepa sprejeli tudi za carinski coni v Skopju in Bosanskem Samcu, (m.d.)
Te dni je bila na obisku v Gorici delegacija Kulturne skupnosti Slovenije, ki se je sestala s člani upravnega odbora Kulturnega doma. Delegacijo je vodil predsednik Kulturne skupnosti Sergij Pelhan.
Predsednica upravnega odbora Nada Komjanc Sanzin ter drugi člani so gostom predstavili delovanje, ki se odvija v tem našem osrednjem kulturnem središču na Goriškem. Spregovorili so o vsebini in pomenu najrazličnejših kulturnih in telesnokulturnih, manifestacij, ki so v domu dobile svoje idealno okolje. Prav pred kratkim je bila šestletnica delovanja doma priložnost, ob kateri smo lahko ugotovili kolikšen impulz je ta objekt dal našemu delovanju, predvsem kar zadeva mesto Gorico. Govor je bil tudi o odprtosti, ki jo je upravni odbor izbral kot načelo v odnosih do italijanske javnosti in uporabnikov ter o stikih in sodelovanju z Novo Gorico, ki ga je treba popestriti in izboljšati.
Predsednik Pelhan in njegovi sodelavci so z zanimanjem prisluhnili tej informaciji. Izrekli so prepričanje, da je treba nadaljevati v tej smeri ter obenem zagotovili, da bo Kulturna skupnost Slovenije primerno sledila in podpirala prizadevanja Slovencev v Gorici. Pelhan je tudi napovedal, da bodo v okviru programske kulturne
politike v Sloveniji skušali kakovostno izboljšati sodelovanje z zamejskim prostorom: v tem okviru naj bi omogočili vrsto gostovanj kakovostnih kulturnih skupin iz Jugoslavije in drugih držav v našem Kulturnem domu.
Na sestanku so se tudi razgovarjali o gledališkem festivalu Alpe-Jadran in vlogi Kulturnega doma kot soorganizatorja.
GORIŠKI LOK
Ustna revija št. 2: OB MEJI MEJA!?
Kulturni dom, nocoj ob 20.30.
Številko so pripravili: Darko Bratina, Marko Bukovec, Sonja Klanjšček, Marko Lutman, Boris Peric, Marko Rojec, Livio Semolič, Ivan Sirk.
V palači Attems bodo predstavili zbirko pesmi A. Pregarca Nuclei
, Goriška pokrajinska uprava je pobudnik zanimivega literarnega večera, ki bo v petek, 18. t. m., ob 18. uri v palači Attems na Kornu.
Predstavili bodo pesniško zbirko Aleksija Pregarca Nuclei (Jedra). Avtorja bosta predstavila prof. Josip Tavčar in Carlo Milic, medtem ko bo pesmi bral Gian Maria Bugatto, klavirska spremljava Silvio Donati. Pesmi v slovenščini bo bral avtor sam.
Posebej velja opozoriti na dejstvo, da je pesniška zbirka, ki jo bodo predstavili goriškemu občinstvu večjezična in torej odprta v širši, lahko rečemo mittel-ali kar evropski prostor.
Božično srečanje dijakov šole I. Trinko in L. Perco
Za boljšo bodočnost miru, prijateljstva in sodelovanja. Pod tem geslom pripravljajo dijaki dveh goriških srednjih šol svoje letošnje božično srečanje. To so dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko in dijaki nižje srednje šole Leopolde Perco v Ločniku. Srečali se bodo v soboto, 19. t. m„ ob 10.30 in sicer na šoli v kočniku.
Ob tem velja zabeležiti, da je sodelovanje med zgoraj omenjenima šolama pravzaprav že ustaljeno in da se odvija zares v znamenju iskrenega prijateljstva in želje po boljšem medsebojnem poznavanju. V Ločniku je namreč prisotna močna furlanska skupnost. Tudi na šoli, ki jo vodi prof. Eraldo Sgubin, imajo dovolj posluha za vrednotenje furlanskega kulturnega izročila in za odpiranje do kulturnega izročila sosedov Slovencev. Škoda le, da sodelovanje med šolama nima posnemalcev.
V silovitem trčenju na Majnicah je umrl 82-letni avtomobilist
V prometni nesreči, zgodila se je okrog 15. ure na državni cesti med Gorico in Faro, v bližini mosta preko namakalnega kanala, je umrl 82-letni upokojenec Ugo Doria iz Gradišča, Drevored Trieste 40, dve osebi pa sta bili laže ranjeni.
Doria je s fiatom 850 pripeljal s stranske na državno, cesto in po vsej verjetnosti prezrl, da prihaja z leve avtomobil. Približno na sredini cestišča je prišlo do silovitega bočnega trčenja, saj vozniku alie 33, 38-letne-mu oficirju Ercoleju Di Biliu, ni uspelo izogniti se oviri. Po trčenju je fiat 850 odbilo kakih 10 metrov naprej in proti robu cestišča, v obcestnem jarku, kakih 20 metrov dalje je obtičalo drugo vozilo.
Reševalci, ki so prihiteli na kraj nesreče, so takoj ugotovili, da ima Doria zelo hude telesne poškodbe. Umrl je med prevozom v bolnišnico. Laže sta bila v nesreči ranjena Di Bilio in njegova 34-letna žena Gab-
Univerzitetni tečaji nakazujejo Gorici pomembne možnosti
Predvidenih kar pet tečajevy prvi starta januarja
Dober mesec pred odprtjem prvega univerzitetnega tečaja v Gorici so bili prvi koraki in perspektive visokošolskega izobraževanja v našem mestu predmet dobro obiskane javne razprave v dvorani Trgovinske zbornice. Srečanje je priredil krožek Frontiera Aperta, v imenu katerega je pozdravil in vodil večer deželni odbornik Mario Brancati. Glavna govornika sta bila rektor Tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli in predsednik Konzorcija za univerzitetni študij v Gorici sen. Mic-hele Martina.
Visoka šola za upravljanje podjetij bo pričela delovati še pred koncem januarja, je napovedal rektor Fusaroli in povabil vse na odprtje njenega akademskega leta, ki bo sredi prihodnjega meseca v Trstu. Tečaj se bo letos začasno odvijal v prostorih, ki jih je odstopil zavod Contavalle. Tam bo prvi sedež goriških univerzitetnih tečajev v pričakovanju dokončnega sedeža, ki bo v malem semenišču. S tem v zvezi je Fusaroli povedal, da je Univerza dosegla okvirni sporazum s škofijo za odkup poslopja in zemljišča, ki ga obdaja. Prodajna cena se menda suče okrog pet milijard lir. Seveda pa bo treba pred vselitvijo Univerze počakati še na uresničitev drugega pogoja, čeprav ga na razpravi ni nihče omenil: namreč dograditev slovenskega šolskega centra, kamor bi se vselile slovenske šole, ki se ne nameravajo seliti iz semeniške stavbe, dokler ne bo sezidan novi center.
Fusaroli je tudi povedal, da bo dveletni tečaj za specialiste v upravljanju podjetij le prvi korak na poti uveljavljanja visokošolskega izobraževanja v Gorici. Za prvi letnik tečaja je predvidenih trideset mest, zaradi poznega razpisa pa je zaenkrat zanimanje manjše (sicer je še čas za vpis do 31. decembra). Vse drugače naj bi bilo prihodnje leto, ko naj bi se tečaj utrdil
in bodo ob njem odprli še oddelek fakultete za politične vede s specializacijo v diplomatskih in mednarodnih vedah. To bo štiriletni tečaj, ki bo omogočal dosego doktorata. Predvsem pa je pomembno, da bo po svoji specializaciji edini v Italiji. Pridobitev te nove študijske smeri, za katero so se potegovale mnoge druge univerze, predstavlja za Tržaško univerzo in hkrati za Gorico velik uspeh.
Navedena dva tečaja, ki jih je predvidel zakon za gospodarsko obnovo Trsta in Gorice, pa predstavljata le prvi korak. Tržaški rektor je namreč povedal, da se pripravljajo na odprtje še treh tečajev na univerzitetni ravni, ki naj bi - morda že v prihodnjem letu - pričeli delovati na Goriškem. Navedel je specializacijo za turistične operaterje z dvojnim sedežem v Gorici in Gradežu, specializacijo v prehrambenem blagoznanstvu in tečaj arheologije.
Treba je dojeti in izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja izobraževanje na tako visoki ravni, je dejal predsednik Univerzitetnega konzorcija Martina. Če je tržaški rektor poudaril medna-
rodno vlogo vseučilišča, ki želi biti stičišče kulture in znanja, vendar je hkrati na razpolago potrebam družbenega razvoja, je Martina ugotovil, da se z odpiranjem visokošolskih tečajev zagotavljajo nove možnosti in spodbude za razvoj kriznega goriškega gospodarstva. V tem pogledu je izbira tečaja za upravljanje podjetij, torej izobraževanje v avantgardnem gospodarskem sektorju, še posebnega pomena.
Priložnosti, ki se ponuja Gorici in njeni pokrajini s pridobitvijo univerzitetnega sedeža, zato nikakor ne gre podcenjevati. Gre za izziv prihodnosti, je dejal Martina, v katerem lahko zmagamo le s solidarnim doprinosom vseh družbenih sil: zagotoviti je treba potrebna sredstva in pomoč, da se čimbolje izkoristijo priložnosti, ki se ponujajo z odpiranjem visokošolskih tečajev v Gorici.
Namene in strukturo prvih dveh smeri univerzitetnega študija v našem mestu sta še dodatno opredelila dekan ekonomske fakultete v Trstu prof. Borruso in dekan fakultete za politične vede prof. Coccopalmerio.
riella Grambassi, ki so jima v bolnišnici nudili prvo pomoč.
Ugo Doria je malo pred nesrečo kupil večjo količino sadja in zelenjave v bližnjem skladišču in se je s kupljenim blagom vračal proti domu.
Prodajna razstava keramike
V prostorih terapevtske skupnosti Arcobaleno na Rojcah, je do 24. t.m. odprta prodajna razstava keramičnih izdelkov skupine Aurora. Razstava je na ogled vsak delavnik od 9. do 18. ure. Razstavljeni izdečlki so tudi na prodaj, obiskovalci pa lahko članom skupine zaupajo tudi posebna naročila.
Zavarovati je treba vodne števce
Ravnateljstvo, vodovodnega konzorcija CAFO opozarja na potrebo po primernem zavarovanju vodnih števcev v zimskem obdobju. Kdor tega še ni naredil, naj se potrudi čimprej, saj je zima, tako rekoč, že tu.
Ravnateljstvo nadalje opozarja, da bodo strankam, v primeru okvare ali druge škode, ki bi nastala zaradi mraza, zaračunali celotni strošek popravila in tudi količino vode, ki je odtekla.
in začasne suplence. Točni datumi bodo vsekakor objavljeni v Uradnem listu 18. decembra.
Vprašanja meje, ne samo stvarne meje, ki teče vzdolž našega mesta, temveč tudi miselnih meja in pregrad bo danes tema večera ob 2. ustni reviji, ki jo prireja skupina Goriški lok v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30. Pod drobnogledom naj bi torej bile vse psihološke ovire, predsodki, zavestne in podzavestne pregrade, ki si jih v našem prostoru ustvarja človek in ki omejujejo njegovo rast, obogatitev in, konec koncev, svobodo.
K aktivni udeležbi vabijo vse, ki jih zanimajo navedena vprašanja. Ob uvodnih prispevkih "podpisnikov" ustne revije je namreč oblikovanje večera prepuščeno doprinosu vseh, ki se bodo odzvali vabilu Goriškega loka.
vazna obvestila
Ženski odsek KD Jezero v Doberdobu
vabi na predavanje na temo: »Človek, energetsko bitje (akupunktura, joga, bioenergija, radioestezija)«, ki bo jutri, 17. t. m., ob 20. uri na sedežu društva. Predaval bo dr. Janez Honn.
Kinoatelje vabi jutri ob 20.30 v Kulturni dom na ogled filma Wernerja Herzoga Kjer sanjajo zelene mravlje. Po filmu so gledalci vabljeni na razgovor o ekoloških vprašanjih.
Suplence
kino
Šolsko skrbništvo obvešča, da je bilo v Uradnem listu z dne 1. decembra letos objavljeno sporočilo glede rokov za predložitev prošenj za letne
PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna.............................. 100.000 lir
Mesečna ............................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31 januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Arizona junior«. VERDI 18.00-22.00 »I miei primi 40 anni«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Ti voglio nuda e bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30-
22.00	»Frivolezze erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Zvezdni borec«. 20.00 »Policaj N. 1«.
DESKLE 19.30 »Princesa z asfalta«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (Alesani), Carduccijeva ulica 38, tel. 84268:
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340.
Pred izidom je Jadranski koledar
Zbornik z
Pred izidom je Jadranski koledar za leto 1988 s knjižno zbirko, ki ga izdaja Založništvo tržaškega tiska.
Letošnji koledar bo za kupce še posebno privlačen. Naj nam bo dovoljeno spregovoriti kot trgovci, vendar pošteni trgovci, ki ponujajo dobro »blago«. Cena koledarja s knjižno zbirko je 32.000 lir, kupec pa bo prejel paket z lično urejenim koledarjem; pregleden priročnik z barvanimi slikami Zvonimira Simčiča »Vino«; dragoceno, v platno vezano knjigo Branka Marušiča »Z Zlatimi črkami«, ki obravnava življenske usode in dela velikih primorskih mož; kriminalni roman slovitega romanopisca Raymonda Chandlerja »Sestrica« in originalno oblikovan stenski koledar s podobami kraških vodnjakov-štirn.
Jadranski koledar, ki ga je tudi letos pripravil novinar Dušan Kalc, ohranja lanskoletni koncept, začenši z razširitvijo in vsebinsko obogatitvijo koledarskega dela, ki je opremljen tudi s številnimi fotografijami in slikami. Vsestransko grafično obogatitev spremlja tudi vsebinsko zelo širok in pester izbor prispevkov, ki skušajo bodisi skozi zgodovinski prerez kot skozi
Založništvo tržaškega tiska vabi na tiskovno konferenco , ki bo v petek, 18. decembra, ob 11.30 na sedežu založbe v Ul. Montecchi 6, v drugem nadstropju.
Predstavili bodo Jadranski koledar in knjižno zbirko. Razglasili bodo zmagovalca natečaja za humor in satiro »Dlaka na jeziku«, ki sta ga letos z nepričakovanim uspehom razpisala Primorski dnevnik in Jadranski koledar.
dragoceno ponudbo
obravnavo aktualnih vprašanj ponazoriti utrip slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Precejšnja pozornost je posvečena mladinski problematiki ter šolski stvarnosti v zamejstvu. Posebej velja omeniti dokaj pester izbor literarnih prispevkov in s tem v zvezi izključno novost V Jadranskem koledarju - to je izid humoristično-satiričnega nagradnega natečaja v besedi in risbi "Dlaka na jeziku«, ki ga je Jadranski koledar v sodelovanju s Primorskim dnevnikom letos prvič razpisal. Natečaj je doživel izjemen odziv in uspeh tako po številu udeležencev kot po kakovosti prejetih proznih prispevkov kot risb na humoristično-satirično temo. Letošnji Jadranski koledar prinaša imena zmagovalcev ter objavlja nagrajena dela tako v besedi kot v risbi.
Knjižna zbirka je, kot smo že zapisali nenavadno bogata. Marušičeva knjiga »Z zlatimi črkami« nam prinaša življenjepise in stvaritve velikih primorskih mož, ki so s svojim delom zapustili trajno sled v slovenski zgodovini, znanosti in umetnosti. Prvi mož, ki ga knjiga obravnava, je Sigismund Herberstein , zadnji na vrsti pa je slikar Silvester Komel. Branko Marušič se je torej odločil, da ne obravnava še živečih osebnosti. Izbira vključenih imen
pa je pretehtana, orisi osebnosti povedo bistveno, bralec pa se bo skoraj začudil, koliko pomembnih mož je dala Primorska.
Znani enolog Zvonimir Simčič je svojo knjigo »Vino« podnaslovih »Med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo«. Gre torej za vabljiv priročnik, ki obravnava različne vrste vina iz širšega kulturnega zornega kota in hkrati znanstveno-tehnično. Knjiga bo koristno branje za ljubitelje vina in tudi za same vinogradnike. Pomagala nam bo odstraniti zmotne predstave o »dobri kapljici« in ceniti kvaliteten pridelek.
Tretja knjiga zbirke je detektivski roman Raymonda Chandlerja »Sestrica«. Glavni junak je seveda sloviti Philip Marlowe, ki so ga ovekovečili tudi v številnih filmih. Med raznimi igralci je igral svojevrstnega detektiva tudi Hunphrey Bogart. Chendlerjevi ljubitelji seveda trdijo, da je pravi Marlow samo v romanih in ne na fim-skem platnu.
Kot zadnjo ponudbo zbirke naj omenimo stenski koledar, ki, je tudi letos preciozno in originalno oblikovan. Prinaša nam podobe kraških Štirn, skratka, delček nekdanje arhitekture, ki pa ohranja svoj čar tudi v današnjih dneh. Design in fotografije so delo Andreja Pisanija.
EDNINA,
DVOJINA,
VEČINA
Petnajst prispevkov k vprašanju identitete, sožitja in življenja v narodnostno mešanem okolju
str. 233, lir 17.000
V novi knjigi iz izbirke Črno na belem petnajst avtorjev kritično razmišlja o zgodovinskih, kulturnih in socioloških vprašanjih tako znotraj samega zamejskega prostora kot v odnosih med zamejstvom in matično domovino ter naravnim italijanskim zaledjem.
Naprodaj v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI,
KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica.
Pred novo premiero Slovenskega stalnega gledališča
vlogah v Kralju na Betajnovi
Igralci o
Danes nadaljujemo s predstavitvijo Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi, ki bo premierno igrana na tržaškem odru v petek. Misli režiserja Marjota Uršiča smo objavili v nedeljski števil-
ki, od danes bodo zato na vrsti posamezni interpreti, ki bodo kaj povedali o pristopu do upodobljenih likov.
Francka je Kantorjeva hči. Je šibko dekle, ki se upogne očetu. Kakor je
sicer zmožna iskrene ljubezni, tako je po drugi strani podvržena očetovi avtoriteti. Igralka Maja Blagovič je o tem izredno kontroverznem liku, ki ga bo igrala v petek, povedala: »Kar se tiče Francke se mi zdi, da je prvič od vseh Cankarjevih žensk ujeta v nek stil, da to ni sodobna Francka, ni taka ženska, kot je bila na tak način Jacin-ta, ki je bila zelo sodobna ženska iz današnjega časa, ni takšna kot je Matilda, ki je bila skoraj nekakšen punk predstavnik današnje generacije, ali pa teroristične, kot so mi nekateri to očitali, ampak je prvič ženska, ki zelo močno čuti in ki je po svoje zelo tragična, ker se na koncu ne more odločit za samostojno življenje, ampak je navezana na očeta tako močno, da ostane pri njem, čeprav ve, da je njegova roka krvava. To se mi zdi, da je bistvena razlika med Francko, med Jacinto in Matildo, ki sta se obe nekako odlepili od problema, ki ga je Cankar zastavil, in sta šli v novo življenje, čeprav je šla Jacinta v smrt, Matilda s svojim Kadivcem v ljubezen, ampak stran od očeta, medtem ko
Francka ostaja pri očetu in požira vse grozne stvari, ki jih vidi. Rada sem oblikovala Francko, ker se mi zdi, da lahko kot igralka tudi pokažem vse čustvene naboje, ki jih ima Francka v sebi.«
Bernot je bogat posestnik. Živi brezbrižno življenje in je sam s seboj zelo zadovoljen. To je poniglav egoist, ki mu šele izgubljena ljubezen izvije nekaj človeških tonov. Igralec Tone Gogala dodaja tej karakteristiki še tole: »Pri vsem projektu doslej uprizorjenega ciklusa je bilo Cankarjevo ime edino, kar se je gotovega vedelo vnparje. Drugače so bili trije režiserji, igral sem tri različne vloge. Potrudil sem se zmeraj, da bi njihov koncept razumel popolnoma, ker se mi zdi, da je v tem pol uspeha, če so ljudje prepričani v tisti koncept, v katerega režiser pač hoče postavit na oder. Se mi zdi, da je to prišlo, tudi zato, ker je vsaka predstava po svoje zelo dobro narejena. Nekatere od tistih, ki so bile že narejene, Pohujšanje in Narodov blagor, sta to potrdili in sem prepričan, da bo s to tudi tako.«
Jutri v Solkanu premiera Ljudožercev
Potem ko je Primorsko dramsko gledališče zaradi prepovedi predstavo za dalj časa umaknilo s programa, bo jutri (17. decembra) vendarle primerno uprizorilo LJUDOŽERCE pesnika Gregorja Strniše.
Grozljiv mrtvaški ples, postavljen v čas tik pred koncem druge svetovne vojne, kaže družino, ki ne meneč se za različne ideologije in skupine v svetu okrog nje, pobija in žre ljudi, da bi preživela kruti lačni čas. Boj za golo eksistencialno preživetje in pridobitništvo Strniša uprizarja kot vase sklenjen krog zločina brez konca. V sodobnem svetu pa pesniška drama, visoko artistično konstruirana metafora zadobiva povsem konkretne in zavezujoče reference.
Predstavo je zrežiral Mile Korun s sodelavci: koreografko Ksenijo Hribar, scenografko Janjo Korun, kostumografko Marijo Vidau, komponistom Ivanom Mignozzijem, dramaturginjo Diano Koloini in lektorjem Srečkom Fišerjem. Nastopajo Bine Matoh, Sandi Krošl, Metka Franko, Mira Lampe-Vujičič, Nevenka Sedlar, Teja Glažar, Jože Hrovat, Dragica Kokot, Sergej Ferrari, Nevenka Vrančič, Dušanka Ristič, Milan Vodopivec, Boris Kerč, Stane Leban in Ivo Barišič. Premiera bo jutri ob 20. uri v solkanski dvorani.
Misli o zadnji knjigi Fulvia Tomizze
Roman »Ko je bog stopil iz cerkve« govori o heretikih in inkvizitorjih
Kje je meja med fabulo in zgodovino? Do kod sega resnica zgodovinarja, do kod pa domišljija romanopisca? To vprašanje se namreč postavlja vsakič, ko sežemo po zgodovinskih romanih ali po pripovednih delih, ki ne le prikazujejo del preteklosti, temveč črpajo svoje pripovedno gradivo iz arhivskih virov. Literat, ki sega po zgodovinskih virih, pa vsekakor ne uporablja tiste metodologije, ki je lastna zgodovinarju. Saj resnična dejanja vnaša v sfero imaginarnosti, jih imaginarno predeluje. Naloga zgodovinarja pa je ostati zvest tolmač zgodovinskega dogajanja.
Fulvio Tomizza je kot pisatelj dobil navdih za svoja zadnja pripovedna dela prav v zgodovini, oziroma v arhivskih dokumentih, zlasti v tistih, ki so jih pustili beneški inkvizitorji. Za izhodišče svojih pripovednih poti je izbral pisano besedo inkvizitorjev in njihovo posredovanje obto-ženčevih besed. Vendar bralec ne ve, do kakšne mere ostaja pisatelj zvest viru in do kakšne mere pa ga s svojo domišljijo dopolnjuje.
V svojem zadnjem delu, ki je izšlo pri založbi Monda-dori z naslovom »Ouando Dio usci di Chiesa« (»Ko je Bog stopil iz cerkve«), pisatelj še enkrat seže po preteklosti in se tako umakne sedanjosti, kot da bi o dogodkih, ki so se vršili pred nekaj stoletji, lažje spregovoril, kot pa o stvarnosti, ki ga obkroža. Če je Tomizza z delom o Vergeriju presegel lokalno prizorišče in posegel v širši, evropski prostor, se tokrat vrača k usodi malega človeka v krajevni, vaški dimenziji. Prikaže nam miselni in duhovni svet, ki je svet preprostega človeka, ki je prihajal v stik s pisano besedo, in kako se je tudi med ljudstvom porajal večji čut za individualnost, ki so ga preživele srednjeveške ustanove vse do 16. stoletja zatirale.
Srž pripovedi so dogajanja, ki so jih beneški inkvizitorji zabeležili med 1580. in 1586. letom ob širjenju heretične misli v bližini Pale, podrobneje v vasi Vodnjan. Za pregrešno mišljenje so se v tej istrski vasi vse preveč odločali obrtniki, a tudi duhovniki. Ljudje, ki so se v dobi velike družbene, ekonomske in demografske negotovosti opredelili za duhovno in tudi za idejno oporečništvo. Zlasti obrtniki - čevljarji, mesarji, krojači - so želeli tudi na idejnem polju opozoriti na svojo socialno različnost, saj se niso prepoznavali niti v kmečkem niti v meščanskem svetu.
Večkrat je tudi njihova etnična različnost krepila potrebo po duhovni drugačnosti.
Odklanjali so dotedanjo oblast Cerkve in sprejeli so kot prave tiste reformacijske misli, ki so segle do istrskega podeželja. V novih idejah so videli predvsem sredstvo za odpravo cerkvene temporalne oblasti, cerkvenih obredov in zunanjih znakov duhovnosti. Motilo jih je kopičenje bo-gatstva, ki si ga je Cerkev v teku stoletij omislila. Zoperstavljali so se postu, segali so v postnem času po prepovedanih jedeh, motila jih je dogmatična razlaga verskih resnic. Zbrali so se v vrtovih, sadovnjakih, kjer so vešči branja posredovali neveščim božjo besedo v razumljivem jeziku. Vendar prav skromna intelektualna sredstva niso tem istrskim heretikom dovoljevala, da bi se lahko navdušili za Lutrov ali Kalvinov nauk. Njihovo oporečništvo je bilo namreč vse prej kot trdno. Bralec še ne srečuje glasnih, prepričanih reformatorjev, saj se marsikdo izmed heretikov pred inkvizitorji spreneveda in zapusti krog preganjanih. Ločnica med oporečniki in zvestimi verniki pa je vseskozi zelo labilna, tako da tisti, ki prebirajo pregrešne spise, se kmalu zatem vračajo v naročje »prave Cerkve«.
Pri izrisovanju likov sledi Tomizza inkvizicijskim virom, ne poslužuje se sentimentalnosti in niti ne navdušenja, kvečjemu le lahke ironije in tihe solidarnosti. Svojih junakov, če jih sploh tako lahko imenujemo, Tomizza ne idealizira. Zaveda se, da njihovo oporečništvo ne dosega tiste verske gorečnosti, ki je bila lastna reformacijskim voditeljem. Njegovi heretiki niso iskalci svobode, prostega mišljenja, zahtevajo le novo duhovnost in odpravo privilegijev duhovščine.
In kot so Tomizzovi heretiki mali ljudje, tako je tudi prizorišče pripovedi vseskozi lokalno določeno, kljub temu, da občasno vanj vdirajo širše verske in družbene silnice. Mozaik, ki ga pred nami sestavlja pisatelj, pa občasno zdrkne v minimalnost, saj ob povprečnih heretikih nastopajo tudi nestrogi inkvizitorji, kot da bi se že ti zavedali verske nevarnosti in mlačnosti verskih oporečnikov in Vodnjana. Končno prav ta duhovna mlačnost oporečnikov oziroma popustljivost inkvizicije šibita razpon zadnjega Tomizzovega pripovednega napora.
MARTA VERGINELLA
V evropskih košarkarskih pokalih
Smučanje: danes v Madonni di Campiglio
Danes spet vroče na več frontah
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SKUPINA B (3. kolo)
Assubel - Scavolini	81:96 (31:51)
SCAVOLINI: Gracis 10, Magnifico 31, Del Cadia 2, Petrovič 20, Ballard 13, Vec-chiato 10, Zampolini 6, Natali 8.
Hapoel - Juventud 91:101 (48:48) Lestvica: Juventud 6, Scavolini 4, Hapoel 2, Assubel 0; prihodnje kolo: Assubel - Juventud (5.1.), Hapoel - Scavolini (6.1.).
SKUPINA A (3. kolo)
Danes: Limoges - IMT, jutri: Bayer 04 - Polycell.
KORAČEV POKAL (3. kolo)
V Koračevem pokalu so včeraj odigrali le eno tekmo, in sicer med Ju-goplastiko in Hapoelom, medtem ko bodo ostala srečanja 3. kola v vseh štirih skupinah na vrsti danes. Spored je naslednji:
SKUPINA A
Real - Monaco, Dietor - Elixur.
SKUPINA B
Racing - Manchester, Snaidero -Gibona.
SKUPINA C
Crvena zvezda - Estudiantes, As-vel - Paok.
SKUPINA D
Jugoplastika - Hapoel 86:83 (77:77, 41:40)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 2, Pe-rasovič 18, Kukoč 6, Sobin 12, Poljak 4, Burič 10, Ivanovič 17, Radja 17.
SPLIT — Jugoplastika je vodila skozi vso tekmo in še minuto in 40 sekund pred koncem regularnega časa je imela 7 točk več od nasprotnika (77:70). Hapoel pa je le uspel izenačiti, tako da so morali odigrati podaljšek, v katerem pa si Spličani le niso zapravili uspeha.
Danes: Cai - Arexons
Štefka Kostadinova športnica Balkana
SOFIJA — Na letošnji tradicionalni anketi bolgarske tiskovne agencije BTA je bila za najboljšega športnika Balkana proglašena bolgarska atletinja Štefka Kostadinova, svetovna rekorderka in svetovna prvakinja v skoku v višino. Rezultati ankete so bili naslednji: 1. Kostadinova (Bol., atletika) 149 glasov; 2. Dobre (Rom., gimnastika) 114; 3. Padova (Bol., ritmična gimnastika) 113; 4. Markov (Bol., atletika) 113; 5. Sagorčeva (Bol., atletika) 94; 6. Galis (Gr., košarka) 88; 7. Svet (Jug., smučanje) 53; 8. Lung.(Rom., plavanje) 43; 9. Petrovič (Jug., košarka) 23; 10. Sinimas (Rom., gimnastika) 21; 11. Križaj (Jug., smučanje) 20.
Pri anketi so sodelovale agencije BTA, TANJUG, ANA, ADJER-PRES ter 12 športnih redakcij iz vseh balkanskih držav z izjemo Albanije.
Moški slalom za SP
MADONNA Dl CAMPIGLIO — V Madonni di Campiglio bo danes drugi slalom sezone. Na prvem v Sestrieresu se je nepričakovano uveljavil Italijan Alberto Tomba, ki pa je zatem potrdil, da je letos v res odlični formi, saj zmaguje kot za stavo. Za Tombo so menili, da je le soliden slalomist, sedaj pa ga pod silo razmer (beri rezultatov) uvrščajo med današnje favorite za končno zmago. Seveda je Italijan optimist kot ponavadi. Startal bo v drugi skupini, kar pa naj bi bilo na tej težki progi prednost, saj si bo lahko ogledal, kako se bodo drugi znašli na najnevarnejših mestih.
Pričakovati je, da se bodo tudi drugi italijanski tekmovalci odrezali, saj so tudi v Sestrieresu dosegli lep skupinski uspeh. V jugoslovanskem taboru pa glede na dosedanje nastope ne more biti preveč navdušenja. Kaže, vsaj glede na nastop v Sestrieresu, da je še najbolj v formi veteran Križaj, ki je tedaj bil deseti.
Mogren najhitrejši
CASTELROTTO — Na včerajšnjem teku na 30 km, veljavnem za svetovni pokal v nordijskih disciplinah, je zmagal Šved Torgny Mogren, ki je bil najhitrejši tudi na sobotni preizkušnji za svetovni pokal v Laclusazu, kjer so se pomerili na 15 km. Najboljši med Italijani je bil Albert Walder (13.).
Lestvica za svetovni pokal je naslednja: 1. Mogren (Šve.) 50 točk; 2. Svan (Sve.) 40; 3. Mikkelsplass (Nor.) 24; 4. Ul-vang (Nor.) 20; 5. Guidon (Švi), Ottosson (Šve.) in Hatrvey (Kan.) 15; 16. Walder (It.) 5.
Svetovna elita v Bohinju
BOHINJ — Ženske bodo na vrsti danes, in sicer na Pokljuki, kjer se bodo na odlično pripravljenih stezah pomerile na razdalji 10 km. Konkurenca na Pokljuki bo močnejša kot na prvi tekmi v Laclusazu, čeprav ne bo tamkajšnje zmagovalke, Norvežanke Dahlmojeve.
Grk Galis košarkar leta
MILAN — Po tradicionalni anketi revije Giganti del basket je bil za najboljšega evropskega košarkarja v minulem letu izbran Grk Nikos Galis. Prejel je 244 glasov, osem več kot Sovjet Sarunas Marčulonis, Jugoslovan Dražen Petrovič pa je tretji, a s krepkim zaostankom, Četrti je Mike D'Antoni. Doslej so si prestižni naslov dvakrat zagotovili Dalipagič, Kičanovič in Meneghin, po enkrat pa Marzorati, San Epifanio, Sabonis, Tkačenko in Petrovič.
Fanfani - Matarrese: brez sklepa
RIM — Kdor je pričakoval, da bo po srečanju med ministrom za notranje zadeve Fanfanijem in predsednikom nogometne zveze Matarresejem prišlo v zvezi z bojem proti nasilju na stadionih do kakih revolucionarnih sklepov, se je pošteno uštel. Fanfani se je kot spreten politik izognil vsakršnim obvezam, saj se zaveda, da je vprašanje težko rešljivo. Minister si je v bistvu pilatovsko umil roke in izjavil, da policija ni upravitelj stadionov, zato jo vprašanje varnosti zadeva le posredno. Obljubil je, da bodo okrepili budnost, da bi preprečili nasilje, vendar je odločno zanikal, da bi lahko prišlo do hišnih preiskav med prenapeteži in množičnih aretacij.
V pogovoru s časnikarji je Matarrese dejal, da bodo po koncu prvenstva med drugim preverili in dopolnili pravilo o odgovornosti društev-gostiteljev za dejanja navijačev na tekmah.
Nogomet: Jugoslavija proti Turčiji za EP
Skupne priprave kadetske reprezentance
Danes člani, poraz mladih
ANKARA — Ivica Osim, selektor jugoslovanske nogometne reprezentance, ki bo danes v Izmiru odigrala zadnjo kvalifikacijsko tekmo za EP proti Turčiji, je pred srečanjem izjavil, da se nameravajo modri tokrat oddolžiti za pekoč poraz proti Angliji, a vprašanje je, ali imajo ta namen tudi igralci. Turki so bolj realisti in sami priznavajo, da je srečanje zgolj prijateljskega značaja, njihova ekipa pa je po zmagi Angležev v Beogradu zgubila vlogo razsodnika glede uvrstitve v sklepni del.
Že včeraj pa sta se v okviru kvalifikacij under 21 pomerili mladi vrsti Jugoslavije in Turčije. S 3:2 (2:1) so zmagali Turki. Za modre sta bila uspešna Jaksič (8. min.) in Asanovič (65. min.), za Turčijo pa Redžip (17. min., 11-met-rovka), Djurmuši (30. min.) in Indjel (75. min.). Da bi se uvrstili na sklepni del EP, bi bili morali Jugoslovani zmagati s petimi goli razlike, po obetavnem začetku pa so se na razmoče-
nem igrišču pred dva tisoč gledalci povsem izgubili.
Končna lestvica: Anglija 5, Turčija 4, Jugoslavija 3.
Prvi Sonettijev trening Udineseja
VIDEM — Nedo Sonetti, 46 let, je včeraj pri Udineseju vodil svoj prvi trening po odslovitvi Jugoslovana Bore Milutinoviča, ki se je že vrnil v Mehiko. Za Sonettija je to prvič v 14 letih, da prevzame vodstvo kake ekipe sredi prvenstva. Izjavil je, da je to zanj zelo stimulativna preizkušnja, prepričan pa je, da bo Udineseju odslej šlo na bolje. Predsednik Pozzo, pravi krivec za katastrofalni položaj moštva, je celo izjavil, da se moštvo lahko še poteguje za napredovanje! Pomožni trener Lombardo se, baje iz solidarnosti do Milutinoviča, ni predstavil na treningu.
Na skupne priprave italijanske kadetske košarkarske reprezentance, ki bodo od 11. do 13. 1. 1988 v Schiu, so poklicali tudi borovca Petra Ažmana, kar je nedvomno veliko priznanje ne samo za društvo samo, temveč za vso našo košarko.
Cividinu turnir Supercoppabonta
Po zaključku namiznoteniškega turnirja v Arcu
Turnir v dobrodelne namene »Supercoppabonta«, ki se ga udeležujejo igralci Triestine, Cividina in Stefanela ter predstavništvo zveze športnih časnikarjev, je v tržaško športno palačo privabil preko štiri tisoč gledalcev. Osemnajst milijonov lir dobička in še osem milijonov, ki so jih poklonili sponsorji omenjenih klubov, bodo v celoti darovali organizaciji AGMEN, združenju, ki z otroško bolnišnico Burlo Garofolo sodeluje v boju proti otroškemu raku. S tem denarjem bodo izplačali dolg za nakup naprave Za presaditev kostnega mozga.
Turnir je osvojil Cividin, na drugo mesto se je uvrstila Triestina, tretji pa je bil Stefanel. Moštva so se pomerila v tistih panogah, v katerih so najmanj vešča. .
med osmerico najboljših
Krasovk ni
Mladinski namiznoteniški turnir v Arcu je zaključil niz petih tekmovanj, katerih namen je bila uvrstitev osem najboljših na državno prvenstvo. Predstavnic Krasa Globtrade sicer ni med njimi, a po rezultatih, ki so jih dosegle, se nahajajo v sredini druge osmerice.
Poglejmo, kako so igrale na zadnjem turnirju. Elena Colja (ki ji je žreb namenil evropsko podprvakinjo
Kras Trimac - Libertas 19:19 (8:12)
KRAS TRIMAC: Klinc, Aleks Milič 2, Simoneta, Gruden 1, Raseni 6, Mitja Grilanc 1, Sardoč 3, Doljak, Sandro Grilanc 3, Kozlovič, Sosič 3, Marko Milič.
Po nervozni, in napeti tekmi je Kras Trimac zapravil točko proti tržaškemu Libertasu. Sicer je bil prvi polčas za krasovce naravnost katastrofalen. V napadu se niso znali zbrati in so kot za stavo grešili, medtem ko so v obrambi delali naivne napake in dovolili vse prej kot nepremagljivemu na-
Arisijevo), Katja Čok in Martina Ravbar so bile izločene v prvem kolu, Ksenija Marušič in Alenka Obad, ki sta od naših zbrali največ točk, sta se uvrstili med šestnajsterico. Obe je v drugem kolu premagala B. Semenza, prvouvrščena na rang lestvici tretje kategorije. Veliko priložnost pa si je zapravila Tanja Ravbar: v četrtfinalu je igrala s Crespijevo, lanskoletno pr-
sprotniku, da je zaključil prvi polčas v vodstvu.
V drugem delu tekme pa so Lazarjevi varovanci stisnili zobe in predvsem zaradi požrtvovalne igre v obrambi nadoknadili zaostanek. Naši so nato povedli s tremi goli razlike, a so tudi zapravili lepo število stoodstotnih priložnosti, da prednost še bolj povečajo. To jih je drago stalo, saj je Libertas tik pred koncem izenačil s pomočjo nekaterih dvomljivih odločitev sodniškega para.
(Pjotr)
vakinjo med pionirkami, in je v 3. nizu že vodila z 19:13, a si je zmago nesmiselno zapravila.
V igri dvojic je odlično četrto mesto zasedel par Marušič - Obad, ki je premagal dvojici Anhof - Picher in Crespi - Cocconi in klonil proti dvojici Semenza - Fontanieri. Proti istemu paru sta v šestnajstini finala zgubili tudi sestri Ravbar. Dvojici Colja - Čok ni uspelo premagati bocenskega para Oberwagner - Picher. Moška dvojica Milič - Buttelli je prvo kolo dobila brez boja, v drugem pa se je borila z močno dvojico Ouaglio - Godani in izgubila z 21:19 in 21:11. Igor Milič je v igri posamezno preigral Toninija, v drugem kolu pa je izgubil proti Mon-temagnu.
Čeprav se ni uresničila želja, da bi se katera od naših igralk uvrstila, so rezultati celotnega' tekmovanja vseeno vzpodbudni. Pot do boljše uvrstitve so pogojevali tako neugoden žreb kot dejstvo, da je federacija upoštevala rezultate s turnirja v Messini, in pa pomanjkanje izkušenj naših igralk. Le-te pa so bodočnost Krasa Globtrade in s trdim delom bodo prišli tudi želeni rezultati. (J. J.)
Rokomet (D liga): Kras Trimac zapravil točko
V nedeljo 9. zimski spominski pohod na Javornik
IDRIJA — V spomin na tragične dogodke pred 43 leti, ko je 23. decembra 1944 v ledenem zimskem jutru pri Škvarču na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo ugasnilo 47 mladih življenj - borcev III. bataljona 3. SNOUB »Ivana Gradnika«, bosta planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade v sodelovanju z garnizonom JLA iz Ajdovščine in člani radio kluba Idrija pripravila 9. zimski spominski pohod na Javornik (1240 m) nad Črnim vrhom nad Idrijo. Pohod bo 20. t. m. in bo posvečen tudi letošnjemu praznovanju dneva JLA.
Prizadevni organizatorji so pripravili tudi spominske izkaznice, ki jih bodo tisti, ki se bodo pohoda udeležili prvič, lahko dobili pred odhodom v gostilni »Pri Metki« v Črnem vrhu nad Idrijo, pri kmetiji Košper v Kanjem dolu, pri Medvedu ali pa v Pirnatovi planinski koči na Javorniku.
Vsem tistim, ki se bodo pohoda udeležili že šestič, bodo podelili zlate, za štirikratno udeležbo srebrne in za dvakratno udeležbo bronaste spominske značke. Spominska značka ponazarja spomenik 47 padlim borcem Gradnikove brigade
na Javorniku, ki so ga pred Pirnatovo kočo odkrili septembra 1980. leta.
Ob 11. uri bo pri spomeniku padlim spominska slovesnost s kulturnim programom. Za vse udeležence spominskega pohoda, ki bo oh vsakem vremenu, bodo organizatorji pripravili toplega čaja za okrepčilo. Organizatorji priporočajo pohodnikom primerno planinsko opremo
SK DEVIN
priredi 10., 17., 24. in 31. januarja 1988 avtobusne izlete s smučarskimi tečaji v Podklošter (Ar-noldstein). Informacije na sedežu kluba v osnovni šoli v Cerov-Ijah vsak torek od 20.30 dalje ali pri odbornikih (tel. 200236 in 910327).
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo občni zbor odseka v petek, 18. t. m., v Ul. Car-ducci 8 s pričetkom ob 20. uri.
in hrano v nahrbtniku.
Lanskega spominskega pohoda se je udeležilo več kot tisoč pohodnikov, zato organizatorji tudi tokrat pričakujejo številno udeležbo, saj se za pohod poleg Primorcev zanimajo tudi ljubitelji hoje iz Gorenjske, ostale Slovenije, bližnje Hr-vatske in zamejski Slovenci v Italiji in na avstrijskem Koroškem. (S. Kovač)
TPK SIRENA
obvešča, da bo v petek, 18. t. m., ob 20.30 začetek tečaja za pridobitev dovoljenja za upravljanje motornih in jadralnih čolnov. Tečaj vodi kapitan Sandro Cher-si.
KK BOR
sporoča, da bo sestanek košarkarskega odbora v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj.
obvestila	- obvestila		
Trgovina START ŠPORT na Opčinah se je prejšnji mesec preselila v nove okusno opremljene prostore v Narodni ulici št. 160.
R novih poslovnih prostorih so na razpolago številni artikli za ljubitelje športa in prostega časa. V tem mesecu nudi trgovina veliko izbiro konfekcije in rekvizitov za zimske športne panoge.
Podjetni lastnici trgovine START ŠPORT Nadji Renar želijo zvesti odjemalci in prijatelji uspešno poslovanje.
■	naše odbojkarske ekipe r mladinskih	ligah	
11	11		1	naša košarkarska mašna v mladinskih	ligah		
Dvojni uspeh under 18 ženske
UNDER 18 ŽENSKE
SLOGA KOIMPEX - CUS	3:1
(15:5, 13:15, 15:8, 15:2)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Drnov-šček, Fabrizi, Križmančič, Lupine, Ma-mcelli, Milkovič, Mijot, Sardo, Sosič, Škerk, Vidali.
Dve koli pred koncem prvenstva je tako Sloga Koimpex tudi matematično že osvojila naslov pokrajinskega prvaka in še enkrat dokazala, da na mladinskem področju na Tržaškem nima enakovredne konkurence. Nedeljska tekma je za Slogo Koimpex predstavljala v bistvu trening, zato je trener preizkušal različne postave in kombinacije, tem poskusom pa gre tudi pripisati izgubljeni drugi niz. Vsekakor pa zmaga Sloge Koimpex resnično nikoli ni bila v dvomu, saj ji nasprotnik, kljub temu da je odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo, ni bil niti približno enakovreden. (INKA)
OMA STS - BOR FRIULEXPORT 2:3
(8:15, 15:13, 10:15, 15:13, 5:15)
BOR FRIULEXPORT: Del Piero, Su-perina, Bandi, Vidali, Vitez, Grbec, Brazzani, Visentin, Gulič, Fučka, Pahor, Milanič.
Borovke so končno dosegle prestižno zmago na račun drugouvrščenega, ki jih je v prvem delu prvenstva premagal z enakim izidom. Naše igralke bi lahko zmagale že prej, a v 4. nizu niso znale obdržati vodstva 10:3, poleg tega so bile ob servis zaradi nenamerne napake zapisnikarja. Na splošno so bile boljše od svojih nasprotnic, te so jih namreč prekašale le v servisih, čeprav je med njimi nekaj posameznic, ki igrajo v C-l ligi. Borovke zaslužijo pohvalo zaradi borbenosti, morajo pa biti bolj samozavestne.
LESTVICA: Sloga Koimpex 12, Vlrtus in OMA STS 8, Bor Friulex-port 4, CUS 0.
UNDER 16 ŽENSKE
SKUPINA A
BOR FRIULEXPORT - CUS	3:0
(15:2, 15:7, 15:7)
BOR FRIULEXPORT: Vidali, Vitez, Grbec, Brazzani, Visentin, Gulič, Fučka, Pahor in Milanič.
Po nepričakovanem podvigu proti slogašicam so borovke v samih 36 minutah odpravile mnogo šibkejši CUS. Naša ekipa igra ta čas zelo samozavestno in uspešno, tokrat so se igralke s številnimi »bombami« izkazale na servisu, igra v polju pa ni bila tako učinkovita, kot ponavadi, vendar nasprotnik kljub temu ni prišel do izraza.
LESTVICA: Bor Friulexport 4, Sloga Koimpex in Breg 2, CUS in DLFAC 0.
SKUPINA B
PREVENIRE - SOKOL	0:3
(3:15, 8:15, 15:17)
SOKOL: Brumat, Grilanc, Kosmina, Ban, A. in R. Živec, M. in T. Gruden, Devetak, D'Amico.
Sokol je zanesljivo premagal skromnejše nasprotnice. Naše odbojkarice so s prikazano igro povsem zadovoljile, trener Gombač pa je na igrišče poslal vse razpoložljive posameznice. Glavno orožje Sokola so bili servisi.
LESTVICA: Virtus 4, Sokol in Sloga Sklad Mitja Čuk 2, Prevenire in Julia 0.
Lokostrelstvo: v Tolminu
Zmagi zarjanov Stoparja in Ražmove
V nedeljo je bil v Tolminu novglet-ni lokostrelski turnir, katerega so se udeležili tudi lokostrelci bazoviške Zarje. Tekmovanje je bilo dvoransko na razdalji 25 metrov, skupno pa se ga je udeležilo kakih 80 športnikov iz Jugoslavije in Italije.
Kategorija pionirjev je bila domena zarjanov, saj je Tamara Ražem med pionirkami s 485 točkami desegla prvo mesto, prav tako pa je med pionirji slavil Bogdan Stopar, ki je dosegel točko več od Tamare. Med mladinci je bil Marko Čuk tretji, v kvalitetni in množični kategoriji članov pa je bil Stojan Ražem odličen osmi.
DRŽAVNI KADETI
STEFANEL -
BOR ADRIAIMPEX 86:79 (47:46)
BOR ADRIAIMPEX: Arena 3 (1:2), Oberdan 5, Cupin 4, Krasna 10 (6:10), Škerk 27 (5:8), Race, G. Bajc 2, I. Bajc 7 (2:2), Ažman 13 (0:1), Smotlak 8 (2:2).
TRI TOČKE: Oberdan, Škerk, I. Bajc po 1.
V zelo pomembni tekmi prvenstva državnih kadetov so borovci v gosteh izgubili s Stefanelom. »Plavi« so z agresivnim »pressingom« spravili v velike težave nasprotnika, tako da sta si ekipi v prvih dvajsetih minutah igre stalno izmenjavali v vodstvu. Do razpleta je prišlo v deseti minuti drugega polčasa, ko je Stefanel izkoristil nekaj Borovih nepazljivosti v obrambi in povedel z desetimi točkami razlike. Odtlej pa so jim naši bili stalno za petami, minuto pred koncem so se približali celo na tri točke, več pa niso zmogli. Ob koncu bi lahko dodali, da so »plavi« izgubili veliko priložnost, saj Stefanel ni pokazal nič posebnega, škoda le, da so nekateri naši ključni igralci igrali pod svojimi sposobnostmi. (L. Furlan)
DEŽELNI KADETI
BOR - DON BOSCO
Prekinjena zaradi spolzkega igrišča.
INTER 1904 - BOR	81:60 (52:29)
BOR: Simonič 15 (1:3), Acerbi 7 (1:4), Milone 9 (1:2), Glavina 2, Prešel 4, Furlan 2, Legiša 4 (0:3), Pregare 2, Pertot 15 (5:7).
PM: 8:19. ON: 21.
Druga postava Borovih kadetov, ki nastopa v deželnem prvenstvu, je star-tala s porazom proti poprečni ekipi In-terja. Borovo ekipo sestavljajo igralci, ki so v prejšnjih sezonah manj nastopali in so torej zelo neizkušeni. Glavni hibi te ekipe sta gotovo pomanjkljivo tehnično znanje večine elementov in srednje nizka postava ekipe. O tekmi bi dejali, da je bil začetek usoden za naše, saj so domačini v 15. minuti vodili kar s 46:13. Odtlej so »plavi« branili v conski postavi in znatno zmanjšali zaostanek, več pa niso zmogli.
NARAŠČAJNIKI
BOR - SOKOL	89:72 (48:33)
BOR: M. Umer 9 (1:2), Schiulaz 2, Korošec 4 (0:2), Starec 10 (0:2), Barini 10 (0:2), Pavlica 6 (0:2), Martini 14 (2:5), Rudež 13 (1:3), D. Umer 17 (1:2), Škrlj 2.
SOKOL: Gabrovec, Gruden 13, S. Pertot 36 (6:13), Mi. Pertot, Ma. Pertot
9 (1:3), Gerli, A. Pertot 5 (1:4), Hmeljak 7, Argiolas, Cosma 2.
PM: Bor 5:20; Sokol 8:20. PON: Martini (31), Cosma in Pertot (39). ON: Bor 24; Sokol 26. TRI TOČKE: Gruden 1, Hmeljak 1.
V	enem izmed mnogih slovenskih derbijev so borovci premagali soko-lovce, ki so tokrat igrali učinkoviteje kot v prejšnjih prvenstvenih tekmah. To pa ni zadostovalo za osvojitev prvih dveh točk. Svojo šesto zaporedno zmago pa so osvojili borovci, ki s Kon-tovelom zasledujejo še nepremagani Stefanel. Najučinkovitejša strelca tega derbija sta bila David Umer pri borovcih in Samo Pertot pri Nabrežincih. Dobro pa sta igrala tudi Maksi Umer in Matej Grpden. (V. Jogan)
BREG - POLET	87:69 (43:36)
BREG: Punis, Corbatti 8, Zeriali 12 (0:2), Pirno 10, Mocor 2, Gombač 15 (1:6), R. Gombač 20 (3:3), Kralj (0:2), Škabar 3 (1:2), Bandi 17 (1:7).
POLET: Marucelli 5 (1:2), Mosina, Ravbar 22 (2:4), Andolšek 7 (1:2), Pertot, Guštin 8 (2:4), Crevatin 22, Vidali 5 (1:4), Vremec.
V	osmem kolu naraščajniškega prvenstva sta se srečala Breg in Polet. V uvodnih minutah tekme ter v začetku drugega polčasa je vodil Polet. V zaključnih delih obeh polčasov pa so se Brežani bolj potrudili in zaključili tekmo v lastno korist. Pri Poletu sta se izkazala Ravbar ter Crevatin, pri Brežanih pa Zeriali, Pirno, Corbatti ter R. Gombač. (Stojan)
DON BOSCO -
KONTOVEL KRONOS 78:81 (42:48)
KONTOVEL: Kralj 6, Briščik 5, Rebula 26, Gregori 21, Gulič 20, Pečar 3
Proti zelo dobri ekipi Don Bosca, ki že pozna vse tehnično-taktične prvine košarke so se Kontovelovi košarkarji dobro upirali. Prvi polčas je minil v izenačeni igri z zelo natančnimi meti domačih košarkarjev, toda že v peti minuti drugega polčasa so Kontovelci vodili 62:46. Pričakovati je bilo, da se bo tekma končala z mirnim zaključkom, toda zopet so Rebula in soigralci poskrbeli, da so gledalci dpčakali konec tekme z zvišanim pritiskom.
DEČKI
BORINDULES-
SERVOLANA B	72:48 (31:25)
BOR INDULES: Possega 16 (0:4), Bajc 7 (plus ena trojka), Martinolič 8 (0:1), Erik Bajc 2, Salvi 7 (1:2), Brus 7 (1:2), Tomšič 17 (1:3), Križmančič 6 (2:7), Gec 2.
Borovci so kljub okrnjeni postavi premagali Servolano B. Igrali so tako v obrambi kot v napadu precej učinkovito in prav vsi so se vpisali med strelce. Od posameznikov sta bila v napadu najuspešnejša Possega in Tomšič, v obrambi pa se je izkazal Salvi. (M. Rustja)
TECNOLUCE-
KONTOVEL KRONOS 94:55 (39:30)
KONTOVEL: Cingerla, L Emili 13 (1:8), Čeme 4, M. Emili, Spadoni, Budin 18 (0:2), Ban 16 (0:2), Daneu, Milič, Vodopivec 4.
PM: 1:12. PON: I. Emili (27), Vodopivec (28), M. Emili (31). ON: 30.
V	petem kolu prvenstva dečkov je ekipa Kontovela izgubila. Končni izid pa je gotovo prestrog za naše košarkarje. V prvem delu so »plavi« igrali res dobro in večkrat vodili. V obrambi sta najprej Ivo Emili nato pa Ban dobro branila močnega nasprotnika Drocherja. V napadu pa sta se izkazala Emili in Budin. V drugem delu je našim dobesedno zmanjkalo moči. Na igrišče so stopili vsi razpoložljivi igralci. Zadeval pa je.le še Ban, meejtem ko je perspektivni Aljoša Daneu tokrat razočaral.
DOM - ITALA	61:72
DOM: Silič 39 (11:18), Covi, Bednarik, Skok, Bordon 2 (0:2), Sfiligoj 6, Pintar, Primožič, Zavadlav 10 (0:4), Lo Grasso 4 (0:1). PON: Lo Grasso.
V	tretjem srečanju letošnjega prvenstva so Dornikov! varovanci ponovno izgubili. Razloge za neuspeh gre iskati predvsem v pobudi in organizaciji, ki ostajata še vedno pomanjkljivi. Ekipi sta si bili v začetku enakovredni in domačini so v prvem polčasu vodili. V nadaljevanju igre pa so jih gostje prehiteli in prednost obdržali do konca.
(Jan Bednarik)
MINIBASKET TURNIR OBERSNEL
UNIVERSITA POP. - BOR	17:20
BOR: Baitz, Bonamore, Furlan 4, Jagodic 8, Zarotti, Kafol 2, Turk 4, Što-kelj, Omari 2, Kranjec.
Najmlajši Borovi košarkarji so začeli z nastopi za turnir Obersnel. Vascot-tovi varovanci so se v svojem letošnjem krstnem nastopu pomerili z vrstniki Universita Popolare in dosegli tudi lepo zmago, ki naj bo tudi spodbuda za dobre nastope v nadaljevanju tega turnirja.
>un
t..
■11
iiiiiiiiliiiiiiiii
____________UNDER 18______________
CGS - BREG	1:2 (0:1)
STRELEC ZA BREG: M. Tamaro 2.
BREG: Giorio, P. Tamaro, Pitacco, Sancin, Diminich, Kerstich, M. Tamaro, Slavec, Turco (Salvi), Giuressi, De Franceschi, Pečar, Bandi.
Brežani so po izenačeni tekmi premagali kar močnega nasprotnika. Brežani so prvi povedli po zaslugi M. Tamara, ki je z lepim strelom z roba kazenskega prostora poslal žogo v gol. Toda prav na začetku drugega polčasa je CGS izenačil po napaki Bregove obrambe. Naši se niso vdali in spet povedli. Tudi tokrat so se vsi izkazali zaradi odločnosti in borbenosti. (E.B.)
VESNA - MUGGESANA 1:3 (0:1)
STRELEC ZA VESNO: v 73. min. Cusma iz 11-metrovke.
VESNA: Saverino, Grgič, Babič, Ka-valič, Stefančič (od 70. min. Sterni), Cusma, M. Sedmakj Tavčer, D. Sedmak (od 76. min. D. Švab), Šuc, Škabar.
Križanom v zadnjih tekmah prav ne gre od rok, celo na domačih tleh, kjer bi morali biti tako rekoč nepremagljivi. Toda sobotna tekma je bila neobičajna, saj je sodnik prikrojil izid in dosodil dve 11-metrovki, poleg tega pa so gostje dosegli gol na nepravilen način. Ne gre pa s takimi argumenti opravičiti neuspeha Vesne, ki je bila tokrat zelo nepazljiva v obrambi, na sredini in v napadu pa brez osebnosti in kreativnosti. Novopečeni igralec Vesne Sterni je svoji ekipi prislužil 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel Cusma. Kot že večkrat se je zelo dobro odrezal Šuc, ki prav nič ne štedi z dobro voljo. (Andrej Kostnapfel)
LESTVICA: S. Luigi Vivai Busa 18, Edile Adriatica 16, Muggesana 15, Opicina, San Sergio 13, Costalunga, CGS 12, Chiarbola 11, Supercafle 9, Breg, Fortitudo, S. Andrea 8, Vesna 7, Montebello, San Marco Sist., S. Vito 6.
________NARAŠČAJNIKI____________
PRIMORJE - ČAMPI FLISI 7:0 (3:0)
STRELCI: Tomasetig 3, Tence 2, Mitja Štoka 1, en avtogol.
PRIMORJE: Blason, Škabar, Princi-val, _Luxa, Prasselli (Gherbassi), M.Štoka, Žagar (Tomasetig), P. Štoka, Štolfa, Trampuž, Tence (Riolino).
V prvem polčasu igra ni bila lepa. Domačini so imeli terensko premoč, a so igrali zelo neurejeno. Gostje pa niso bili nič boljši. V drugem polčasu so proti burji igrali rdeče-rumeni bolje. Predvsem proti koncu tekme sta Trampuž in Peter Štoka na sredini igrišča dobro vodila akcije in Tomasetig je v manj kot desetih minutah dosegel kar tri zadetke, od katerih je bil najlepši drugi z močnim diagonalnim strelom, ki se je od vratnice odbil v
gol. V zadnji minuti je Mitja Štoka dosegel še zadnji zadetek. Gostje so zadeli prečko.
GlARIZZOLE - VESNA	4:1 (2:0)
STRELEC ZA VESNO: v 75. min Saba
VESNA: Delise, Saba, Esposito, Ma-horčič, Madotto, Košuta, Tence, P. Sedmak, Paselice, Cah, Zorzut.
Tokrat je Križanom stal nasproti zares kakovosten nasprotnik. Dokazal je,da upravičeno zaseda vrh lestvice. Tekme je bilo praktično konec že v prvem polčasu, ko so domačini dosegli dva brezhibna zadetka. Igra se je odvijala vedno enosmerno, kajti Križanom ni nikoli uspelo zaposliti nasprotnega vratarja. V drugem polčasu je Saba po lepo izpeljani akciji kriških napadalcev dosegel častni zadetek, toda domačini so mleli naprej in dosegli še dva gola. Treba pa je reči, da so imeli tokrat res malo dela z nemotiviranim in nepovezanim nasprotnikom. Pri Vesni se je izkazal le strelec Saba. (A. Kostnapfel)
BREG - CAMPANELLE	1:0 (1:0)
STRELEC ZA BREG: Buzzi
BREG: Giacob, Štefančič, Ota, Zu-pin, Menegon, Pečar, Grilanc (Guštin), Crisani in Pelbzzeri (Degrassi), Roc-hetti, Buzzi (Mancuso).
Končno so Brežani osvojili obe točki, toda rezultat bi lahko bil še bolj ugoden. V prvem polčasu so stalno napadali in povedli z lepim strelom Buz-zija po podaji Crisanija. Poleg gola so še pripravili nekaj zrelih priložnosti za zadetek, a jih za las zgrešili. Drugi polčas je bil težji zaradi burje, vseeno pa so Brežani obdržali prednost, ne da bi bil nasprotnik nevaren. Ekipa zasluži pohvalo zaradi požrtvovalnosti.
(Buzzi)
LESTVICA: Portuale, S. Sergio, Giarizzole 17, Zaule Rab., Olimpia, Montebello 16, Domio, Fortitudo 13, CGS 12, Primorje, Muggesana 11, Čampi. Elisi, Vesna 10, Opicina 8, S. Vito 4, Breg 3, Campanelle 0.
__________NAJMLAJŠI_____________
BREG BEST - CAMPANELLE 2:2
(0:2)
BREG BEST: Giglifano, Kalc, Strain, Bandi, Lavrica, Švab, Karis, Bajec, Vrše, Ferluga, Poretti.
Kljub temu, da so bili okrnjeni, so igrali Brežani lepo. Takoj v začetku so igralci Campanell po napaki Bregovih branilcev povedli, nato so Brežani napadali, a so jih nasprotniki presenetili in v protinapadu dosegli drugi gol. Že v začetku d. p. je Ferluga zmanjšal zaostanek s strelom z velike razdalje, izenačili pa so po lepi akciji Kalca, ki je z desnega krila podal žogo v sredino do Vršeta. Do konca so naši še oblegali nasprotnikova vrata. Pohvalo si
zaslužijo Kalc, Vrše in Ferluga. _
(L. Švab)
PRIMORJE - SAN GIOVANNI 0:1
(0:0)
PRIMORJE: Franza, Pahor, Battigel-li, Štolfa, Puntar, Savi, Kante, Trampuž, Gruden, Sardoč, Zacchigna.
Tekma je bila vseskozi izenačena. V prvem polčasu bi lahko gostiteljipo-vedli z Zacchigno. Tudi gostje so bili nevarni. Franza pa je lepo ubranil močan strel s kakih dvajsetih metrov. V drugem polčasu so gostje povedli po prostem strelu, naši pa so nato popustili in tvegali še hujši poraz, čeprav bi si verjetno zaslužili točko. (Š. M.)
LESTVICA: Olimpia 22, Triestina 20, Portuale 19, CGS 15, S. Giovanni 14, Don Bosco 12, Breg'11, Campanelle, Montebello, S. Andrea 10, Primorje, Giarizzole 8, Fortitudo 6, Zaule Rab. 3, Esperia 0.
_________NA GORIŠKEM____________
CORNO - JUVENTINA	4:2 (1:1)
STRELCA: Devetak in Marino Pete-an.
JUVENTINA: Ferfolja, Petean, Lo-muscio (Narduzzi), Marušič, Peršolja (Gergolet), M. Petean, Češčut, Koršič, Devetak, Dario, Kobal, Peric.
Poraz je neroden, a največ kriv je sodnik, ki je bil dokaj pristranski in gostiteljem dovoljeval grobo igro. Srečanje so juventinci začeli precej uspešno in so povedli z Devetakom. Po izenačenju ob izteku polčasa je Como igral grobo (Marino Petean je zaradi udarca zapustil igrišče). Ob tem je treba dodati, da je sodnik spregledal 2 enajstmetrovki za Juventino.
(M. Prinčič)
IZIDI 12. KOLA: Audax - Natisone 0:1, Juventina - Lucinico 2:1, Hala -Azzurra 0:4, Palmanova -tJormonese 5:0, Sevegliano - Villesse 0:6, Isonti-na - Pro Romans 0:1.
LESTVICA: Palmanova 17, Azzurra 13, Corno 12, Juventina 11, Lucinico 10, Isontina in Villesse 9„ Natisone in Pro Romans 8, Audax, Cor-monese in Hala 7, Sevegliano 0.
__________ZAČETNIKI___________
FORTITUDO - ZARJA ADRIAIMPEX 1:0
ZARJA ADRIAIMPEX: Poropat (Bel-lafontana), K. Pussini, Tence, Maks Grgič, Kralj, Roberto Umek, Ražem, D. Pussini, Jurinčič, Granzotto, Vremec, Possega, Fabio Umek.
Tekma se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Moštvi sta si bili povsem enakovredni in vratarja sta bila skoraj nezaposlena. Zarjani so tokrat dobro igrali na sredini igrišča, bili pa so zelo pomanjkljivi v napadu, čeprav je v drugem polčasu nasprotnikov vratar rešil skoraj neubranljiv Vremčev strel. Prav v zadnji minuti, ko je že
vse kazalo, da bo neodločen izid zasluženo plačilo za obe moštvi, je Fortitudo povedel po napaki obrambe. V začetniškem moštvu sta prvič, a povsem pozitivno, igrala cicibana Fabio Umek in Denis Pussini.
OPICINA - PRIMORJE	1:0 (1:0)
PRIMROJE: Sandri, Rebula, Purič, Guštin (Dolja), Gherbassi, Trampuš, Sardoč, Emili, Širca, Nadlišek, Husu (Pahor).
Tokrat ekipe res ne moremo postaviti na zatožno klop. Rdeče-rumeni so se požrtvovalno borili, a sreča in tudi sodnik jima nista bila naklonjena. Prvi protinapad gostiteljev se je končal tako, da si je sodnik izmislil 11-metrovko, potem ko je igralec Opicine sam padel na tla. Naši so stalno napadali, a zaman. V zadnji minuti se je Trampuš znašel v kazenskem prostoru, a tik pred strelom ga je nasprgtnik zrušil na tla, toda sodnik se za prekršek sploh ni zmenil. Pri Primorju upajo, da takemu sojenju ne bodo več priča. (M.Š.)
GIARIZZOLE - BREG	7:0 (4:0)
BREG: Rapotec, Corbatti, I. Rapotec, Klabjan, Argenti, Paoletti, Vigini, Delise, Novatto, Kermac, Gropazzi (Argenti in Viola).
Proti zelo močni ekipi so Brežani gladko izgubili. Gostitelji so stalno napadali in jih potiskali v kazenski prostor. Našim fantom pa ni uspelo zaustaviti nasprotnikovih igralcev. Prišlo je do prave goleade. Vseeno pa si Brežani niso zaslužili takega poraza, saj so se požrtvovalno in športno borili.
(Buzzi)
LESTVICA: S. Giovanni 24, Sonci-ni 19, Chiarbola 16, Ponziana, CGS 14, Giarizzole, Primorje, Vivai Busa B 13, Muggesana, Zarja, Opicina 8, Fortitudo 7, Breg 5, Esperia, Campanelle 2.
____________CICIBANI_______________
BREG BEST - CHIARBOLA 1:4 (0:3)
STRELEC ZA BREG: Argenti.
BREG BEST: Jercog, Bandi,, Lavriha, Sancin, Šik, Argenti, Rocco, Čuk, Vet-rani.
Za Brežane je bil usoden konec prvega polčasa, ko je Chiarbola v treh minutah dosegla tri gole. Dotlej je bila tekma izenačena in Brežani so si zapravili več dobrih priložnosti za zadetek. Po prikazani igri bi si Brežani zaslužili kaj več, kot le častni zadetek. Na žalost pa Brežani ne trenirajo redno, kar se jim na igrišču maščuje.
(E. B.)
PRIMORJE - OPICINA	3:2 (1:1)
_ PRIMORJE: Švara, Princival, Braini (Šemec), Karli, Emili (Starc), Širca, Kuk.
Naši so že v uvodnih minutah povedli z 11-metrovko, ki jo je Širca iz-
vedel. Tekma je bila nato borbena in lepa, ekipi sta si bili enakovredni, Opencem pa je dvakrat uspelo izenačiti. Rdeče-rumeni so dosegli še tretji zadetek po običajni osebni akciji Širce. V poslednjih minutah so se priložnosti vrstile na obeh straneh, a rezultat ni menjal. Naj omenimo, še dobro igro Emilija in Kuka. (Maxi)
COSTALUNGA -
ZARJA ADRIAIMPEX	0:3
STRELCI: Umek, Lipovec,' Metlika.
ZARJA ADRIAIMPEX: Družina, Buda, Hočevar, Metlika, Pussini, Lipovec, Metlika, Marc, Križmančič, Sancin.
Po treh zaporednih spodrsljajih so Zarjini cicibani končno le prišli do zmage. Z igro pa ne moremo biti povsem zadovoljni, kajti vse preveč je še odmorov.
MLAJŠI CICIBANI
ZARJA ADRIAIMPEX -
ZAULE RABUIESE	16:0
STRELCI: Brazzani 12, Furlani 3, Bergagna 1.
ZARJA ADRIAIMPEX: Urdih, Furlanih, Grgič, Ban, Furlani, Brazzani, Bergagna, Sabadin.
Mlajši cicibani Zarje Adriaimpex so tokrat z visokim izidom premagali šibke nasprotnike. To je gotovo najizdat-nejša zmaga v zgodovini bazovskega nogometa. Naši so dobro igrali in zlahka prodirali v nasprotnikov kazenski prostor. V zaključkih je bil tokrat najprisebnejši odlični Brazzani, ki je kar dvanajstkrat zadel nasprotnikovo mrežo.
SONCINI - ZARJA ADRIAIMPEX 11:4
STRELCI: Brazzani 3, Furlani 1.
ZARJA ADRIAIMPEX: Bergagna, Furlani, Ban, Grgič, Furlani, Brazzani, Domio.
Kljub visokemu porazu zarjani niso razočarali. Čeprav je nastopila brez standardnega vratarja, je Zarja končala prvi polčas neodločeno 4:4. V nadaljevanju so naši zagrešili nekaj napak, ki so jim bile usodne.
_______PRVENSTVO CSI__________
Najmlajši
SERVOLA - ZARJA ADRIAIMPEX 3:1
STRELEC: Ražem.
ZARJA ADRIAIMPEX: Plesen, Setti-mi, Jerman, Baldi, Devan Grgič, Kralj, Glavina.
Zarja je proti Servoli igrala zelo solidno. Predvsem v obrambi in na sredini igrišča je pokazala viden napredek. Težje je šlo v napadu, kjer si je zapravila več zrelih priložnosti za gol. Naši nogometaši so izpeljali vrsto lepih akcij, vendar so bili napadalci premalo pazljivi, da bi lahko izkoristili res stoodstotne priložnosti. (M. Ž.)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugfh dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L ^ ZTT in tiaka ^	Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
16. decembra 1987
V avli bunker rimskega zapora Rebibbia
Pričetek procesa zaradi pokola na rimskem letališču Fiumicino
RIM —- Mahmud Ibrahim Haled je včeraj praznoval svoj 20. rojstni dan, slovo od najstnikov pa mu zelo verjetno ne bo ostalo v lepem spominu. Včeraj se je namreč v avli bunker rimskega zapora Rebibbia pričel proces zaradi pokola na rimskem letališču Fiumicino; na tem procesu pa Mahmud Ibrahim Haled osamljeno sedi na klopi za obtožence.
Od tričlanske samomorilske teroristične skupine je namreč atentat preživel le Haled. Rimsko porotno sodišče bo sicer v odsotnosti sodilo tudi Abu Nidalu in Rašidu al Hameidiju, saj je med zasliševanji Haled sicer priznal svojo krivdo, dejal pa je tudi, da sta oba znana bližnje vzhodna skrajneža sodelovala pri organizaciji atentata. Abu Nidala in Rašida al Hameidija dolžijo tudi, da sta organizirala »simultani« atentat na Dunaju.
Proces se je sicer zaradi birokratskih zapletov pričel z večurno zamudo. Predsednik sodnega zbora Filippo Antonini pa je že na začetku dal besedo obtožencu, ki se je številnim novinarjem in radovednežem takole predstavil: »Če pod pojmom skesanec mislimo na tiste, ki se odpovedo oboroženemu boju, jaz ne sodim mednje. Žal mi je za italijansko ljudstvo, ker je na Fiumicinu umrlo 16 oseb, v to pa smo bili prisiljeni, saj je med nami in Izraelci prišlo do oboroženega spopada. Nisem tu, da bi prosil usmiljenja, želim vam samo razložiti, kako je. do spopada sploh prišlo. Pokola nismo izvedli sami, Izrealci so namreč izstrelili kar 72 nabojev, zato da bi nas ubili!«
S tem je Haled, ki se je rodil na jugu Libanona, tudi pokazal, da se bo branil tako, da bo skušal zvaliti krivdo za pokol tudi na pleča izraelske varnostne službe. Zagovorniku, ki ga je včeraj imenovalo sodišče, je namreč dejal, da so na Fiumicinu prvi strel izstrelili prav izraelski varnostniki.
Na sliki (telefoto AP): Mahmud Ibrahim Haled med včerajšnjim procesom osamljeno sedi na klopi za obtožence
Idealni kozmonavt je plešast in z eno nogo
MOSKVA — Sovjetski kozmonavt Jurij Romanenko, ki je oktobra letos potolkel vse rekorde bivanja v vesolju, ima povsem svoje poglede, kakšen naj bi bil idealen kozmonavt.
Romanenka najbolj moti osamljenost, občasni obiski drugih vesoljcev so prekratki, nalog v vesoljski postaji je res ogromno, a kljub temu se dolgočasi. Bivanje v breztežnem prostoru, v popolni samoti in v sorazmerno majhnem prostoru je zato predmet poglobljenih psiholoških analiz. Izvedence pa skrajno zanima mnenje kozmonavtov rekorderjev, ki na lastni koži pripravljajo bodoče polete.
Romanenko se seveda trudi, da bi vsem, ki niso bili v vesolju, obrazložil, kako bi se morali lotiti dolgotrajnih medplanetarnih poletov. Resnici na ljubo nam sovjetski kozmonavt daje precej neobičajne nasvete o tem, kako bi se morali genetsko prilagoditi breztežnemu okolju. Roke bi nam morala narava podaljšati, ko bi jih imeli vsaj dva para več, bi bilo to zelo koristno. Morali bi biti plešasti, ena noga pa bi bila več kot dovolj. Do tega spoznanja se je sam dokopal, ker si je želel daljših rok, noge so mu bile v napoto, z lasmi pa je imel samo težave. Naj mu verjamemo?
Greš z mano? Ne, hvala
STOCKHOLM — »Greva k meni domov?« Pravijo, da so se s tem formalnim vabilom (ki je bilo prav tako učinkovito v varianti: »Greva k tebi domov?«) običajno zaključevali večeri v stockholmskih nočnih lokalih. Mladina se je zbirala, navezovala je stike, rojevala so se »prijateljstva«, a le za eno noč, zjutraj je bilo vsega konec. Prava Indija Koromandija za ljubitelje pisanega spolnega življenja.
Pa se je tudi v Evropi razpasel aids in radoživim obiskovalcem stockholmskih noči je odbila zadnja ura. Bari in nočni lokali so seveda še vedno množično obiskani, gostje pa gredo raje kar sami domov, sicer bi jim aids pokvaril zabavo.
Ogenj uničil Milan club v Cesanu
MILAN — Prejšnjo noč je požar popolnoma uničil sedež navijačev Milana v Cesanu Bosco-neju v zaledju lombardijskega glavnega mesta. Alarm so sprožili ob dveh ponoči, ko so mimoidoči opazili dim. Gasilci so takoj izselili ljudi iz stanovanj nad sedežem in po štirih urah ukrotili plamene. Vzroki požara niso še znani, baje ga je povzročil kratki stik, ne izključujejo pa možnosti, da ga je kdo podtaknil.
Glede nedeljskih izgredov med tekmo Milan-Roma pa preiskovalci po odkritju prvega krivca, Luigija Sacchija, vneto iščejo še drugega navijača, ki je sprožil petardo proti vratarju Rome. Sacchi namreč vztrajno trdi, da je izstrelil le eno petardo.
Veliko Italijanov bo praznovalo bližnje božične in novoletne praznike v tujini
RIM —. Nekoč je bila navada, da smo božič praznovali kar v domačem krogu svojcev, novo leto pa na domu prijatelja, ki razpolaga z večjo kletjo. Danes pa se veliko ljudi najraje odloči kar za potovanje v tujino, ker meni, da je veliko lepše nazdraviti novemu letu daleč od domače strehe. Po neuradnih podatkih bo približno 750 tisoč Italijanov praznovalo bližnje božične praznike in novo leto v tujini. Turistične agencije imajo v teh dneh polne roke dela, da bi uspele organizirati neukrotljivim zamudnikom čimbolj privlačno in vzburljivo praznovanje bližnjih praznikov. Letos je povpraševanje po takih izletih v tujino poraslo za dobrih 15 odstotkov v primerjavi z lanskimi božičnimi prazniki.
Koliko denarja pa bodo Italijani potrosili za ta potovanja? Italijanska turistična ustanova ENIT meni, da bodo porabili preko 330 milijard lir.
Kam pa sili italijanske turiste potovalna mrzlica? Letos je veliko povpraševanje za večdnevna bivanja v nekaterih večjih evropskih mestih kot npr. Pariz in London. Dober odstotek izletnikov se bo podal v ZDA in Kanado, kdor pa
ima nekoliko debelejšo denarnico bo lahko izbiral med sanjskim potovanjem po privlačni Kitajski ali pa po tehnološko najbolj razviti državi sveta: in sicer po Japonski. Ljubitelji sončnih žarkov bodo gotovo poleteli na Maldive ali na kake druge tropske otoke. Seveda so na razpolago tudi klasični izleti v Egipt, Tunizijo in Maroko.
V Italijo pa se bo med božičnim in novoletnim časom tudi letos ulila prava truma tujih turistov. Ti bodo napolnili zgodovinska mesta kot so Rim, Benetke in Firence, v katerih je bivanje ob vsakem letnem času enkratno doživetje. Veliko turistov, in to ne samo tujih, se bo preselilo ob prelepe smučarske terene italijanskih Alp. Snežne razmere so idealne za ugodno smuko, saj je snežna odeja že prejšnji mesec lepo prekrila vsa najvažnejša smučarska turistična središča.
Priliv tujih gostov pa bo znatno manjši od predvidenega zaradi velikih stavkovnih neredov, ki že več časa otež-kočajo nemoten železniški in letalski promet. Številne stavke so letos oklestile turistične dohodke kar za 800 milijard, kar gotovo niso mačje solze.
dinGSDnti
UL. FLAVIA - VOGAL UL. ROSANDRA - TEL. 281444
ČLAN (^S™EOTE,NA“Aim) ČLAN ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV
Pri nas se leto 1988 začenja dobro. In to takoj.
Pred drugimi vam ponujamo najnovejše modele pod najugodnejšimi pogoji.
Bliža se konec leta in Zastopništvo Dino Conti s ponosom naznanja, da je zmagalo v bitki s časom.
Obiščite nas in videli
boste, da smo že v novem letu: novi modeli za predpremiero sezone 1988 in vrsta novih ugodnosti, s katerimi vam ponujamo najboljše. Pri Zastopništvu Dino Conti boste na najlepši način proslavili uspehe iz leta 1987 in dostojno že vnaprej počastili leto 1988 z bajnim avtom GOLF, prostornim FAMILCAR, simpatičnim POLO, presenetljivim JETTA, z dinamičnim SCIROCCO in z zanesljivostjo in neuničljivostjo teh modelov. Če ste se začeli spraševati, kaj vam bo dobrega prineslo leto 1988, ima Zastopništvo Dino Conti za vas že pripravljen odgovor.
In to takoj.
Sjl VOLKSVVAGEN
je vreden zaupanja.