V Ljubljani, nedelja dne 17. marca 1912. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: Štev. 77. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN11 izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1“20, z dostavljanjem na rtom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1’70. — Za 'nozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: Denuncijantje. Tuja beseda, toda slovenski pomen. Ne vem, kako bi jo pisal z »ia«, ali z »ija«, ker imamo glede tujih besedi še nekatere pomisleke in ne vemo, kako bi jih prav pisali. Nekateri so za to. toda mnoge so nenadomestljive in med temi je tudi beseda »denuncijant«, za katero nimamo slovenskega izraza. In kar je posebno važno: niti približno podobne besede nimamo. »Izdajalec« je na vsak način preveč časten prevod. Kdor hoče torej na tem polju žeti slave vence, prosto mu. Mislim pa. da je trud preveč, ker se mu kaj dobrega ne bo posrečilo najti. Imam pa še en pomislek: da je namreč beseda nepotrebna, ker bi med Slovenci sploh ne bi smelo biti denuneijantov niti denunciantov. Naši stari dedi gotovo niso poznali te vrste ljudi, ker nimajo zanje besede. Ako bi se bil med njimi pojavil denuncijant, bi bili brez dvoma z njim obračunali po staroslovansko: na kol bi ga bili nataknili. Tudi Nemci ne marajo denuneijantov, kajti neki pregovor pravi: der grosste Schuft im ganzen Land ist der Denunziant, kar se pravi po naše, da je denunciant največji lopov v celi deželi. Ker je denuncijant tak velik falot, je naravno, da ga nikjer ne marajo. Pa bodete rekli: če je stvar taka, kdo pa je med nami denuncijant. Kaj so med Slovenci Da, gospoda moja, pri nas so stvari, o katerih se človeku studi pisati. Verjemite, studi se tem bolj — ker so slovenske. Denuncijant je sicer tuje ime, toda nosijo ga na svojem čelu slovenski ljudje. In če pišem o tem, pišem o najbolj bolestni strani našega javnega življenja. Naravno je, da politični boj, kakor se bije pri nas med dvema strankama, prevede ljudi lahko do skrajnosti. Ni lepo ono nestrpno sovraštvo. ki je zašlo v vse naše javno življenje, v vse naše sloje. Kdor od daleč gleda boj, posebno z narodne meje, ali tam z daljave — vi- di stvar v drugi luči in se mu zdi pogosto smešno, kar nas v središču vodi do ostrega boja. Toda boj je resen, in treba ga je izbojevati. Boj ima tudi svoje dobre strani in se v njem merijo sile in ideje. Zato pa more le naj-nizkotnejši človek zaradi političnega nasprot-stva pasti tako nizko, da postane denuncijant. Edino klerikalna politična morala more denun-cijantstvo odobravati, edini klerikalec je zmožen lagati in tožiti na najvišjem mestu narodno čuteče ljudi, češ, da so veleizdajalci, da imajo stike s Srbijo in Rusijo in da hočejo izdati Avstrijo. Težko je ponavljati tako podle Jaži. Ni ga menda naroda na svetu, v katerem bi se našel lump, ki bi lastne brate dolžil vele-izdajalstva. Na Slovenskem so se našli taki ljudje... Preidem vse stavke, s katerimi bi moral omenjati razne dogodke zadnje dobe, ki pojasnjujejo^ v tem oziru naše razmere. Danes ne smeš že dati več duška svojemu narodnemu prepričanju denuncijant - klerikalec ti gre in te zatoži, da si veleizdajalec. Nekoč bo zgodo vina presodila vse to in bo označila kot vrhunec narodne podlosti — slovensko denunci-jantstvo. Kar se je razumelo vedno samo po sebi, to je treba danes povdarjati, ako ne povdarjaš avstrijsko zvestobo, zatoži te klerikalec, da si srbofil itd. K večjemu v korumpiranih hrvaških razmerah se je moglo zgoditi kaj podobnega, drugod^nikjer pod božjim solncem. I udi Cehi imajo med seboj boje in mnogo LISTEK. Nedeljska pisma. III. Na Pristavi, 17. marca 1912. Gospa Regina! Morda Vam moja pisma ne bude nobenega zanimanja, morda Vam že moja beseda zveni tako tuje, da vržete neprečitano pismo v ogenj. Kaj bi s tujim blagom, ki mu ne vem niti cene niti porabe? Razumljivo! Hči se odtuji materi, Pa se ne bi sluh besedi? Kaj pa naše ženstvo, ki živi danes? Vzorno je njegovo rodoljubje, požrtvovalno je njega delo za ljubo domačo zemljo. Ni društva, ni zavoda, ni priredbe, ni slavnosti in ni veselice, kjer bi ne bila glavna skrb z glavnim delom položena v ženske roke. Ko bi imeli* 8ospa, priliko čitati naše časopisje, bi Vam ne bilo težko zvedeti imen vseh onih narodnih zen in deklet, ki se žrtvujejo ob premnogih prilikah. da pridobe več ali manj materialne koristi za ta in oni namen. Čast — komur čast! Kotovo je, da gleda ena stran naše javnosti nanje z zavistjo in sovražnostjo, sicer se ne bi Pfed leti dogodilo, da so čast tega ženstva ob-jzgavali z najgnusnejšo gnojnico, ki jim je Proti pocejala izpod pišočih rok! S tem nega-vmm dokazom spoštovanja ženske časti je emeljena trditev, da imamo zavedno in nadredno ženstvo. Ampak žal. premalo je takega ženstva! 0, * ^nena so vedno ista, ker so seveda tudi fciii* v^dno iste. Tudi v tem primeru ne uva-«wnio koristnega principa delitve dela, ki je zvez z raznimi narodi, ne samo z Rusijo, tudi s Francijo in Anglijo — in ni se menda našel človek. ki bi domače ljudi dolžil veleizdajalstva. Ncmci so skušali očitati nekaj podobnega dr. Kramaru zaradi novoslovanskega gibanja; toda bili so Nemci. Naša črna denuncijatska zalega pa je menda slovenske krvi. Vse to mi je prišlo na misel, ko sem zadnjič čital ono poročilo v Tagespošti. Poročilo se je glasilo: Avstro-ogrska korespondenca naznanja iz Ljubljane sledečo nekoliko čudno novico: Danes sta govorila ljubljanski župan dr. Tavčar in podžupan dr. Triller na Dunaju z ministrom notranjih zadev pl, Heinoldom, da bi se pritožila zaradi gonje proti Ljubljani od strani slovensko-klerikalnega dež. odbora in vlade. Minister se je izjavil, da o kaki gonji proti Ljubjani od strani vlade ne more biti govora. Uprava mesta Ljubljane je v rokah slovenskih liberalcev, ki jih slovenski konservativci dolže panslavističnih tendenc, ki se kažejo o intimnih zvezali s Srbijo in Rusijo, in ki imajo sploh prevratne namene. Seveda ni o interesu vlade, tako stranko podpirati. Tako Tagespošta. Druga poročila pravijo, da ni bilo ravno tako. Resnica je, da so imeli denunciantje tu svoj posel. Lopovi! Prišle so belokranjske volitve. Boj je bil hud. Kako si je hotel pomagati klerikalni falot? Denunciral je. V četrtkovi številki »Slovenca« je namreč pisal, da so se slišali danes teden po Beli Krajini klici, kakor 20. septembra. Klerikalni slovenski denunciant je dobro vedel, da laže; in če se je hotel opravičiti je sklepal tako: 20. septembra so vpili »Živio«, danes tudi vpijejo. Napišem, da so vpili kakor 20. septembra in vlada bo mislila, da so vpili veleizdajalsko proti Avstriji, ker smo poskrbeli na višjem mestu, da se septemberski dogodki razlagajo kot antidinastične demonstracije. Tako piše lump-denunciant — in doseže uspeh. Stvar gre naprej in danes ali jutri imate kot pošten Slovenec priliko, da srečate na ulici tak izrodek slovenstva. Spoznate ga lahko po obrazu. Godi se vse to na višje povelje, v znamenju vere in Boga in v večno čast in slavo slovenske domovine. Lopovi! In vse naše javno življenje stoji pred svetom osramoteno s črnim madežem de-nuncianstva in težko bi bilo Slovencu pogledati poštenemu človeku v oči, ako bi denunciante cel svet ne zaničeval in če bi vsak pošten človek ne pljunil pri misli, kako nizko so padli ljudje, ki so stopili na to pot. Ogrska kriza. Cesar je sprejel že več ogrskih politikov, a končna odločitev o krizi in rešitvi iste še vedno ni padla. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da rešitve tudi še ni pričakovati tako naglo, ker se bo cesar konečno odločil šele koncem tega meseca. To pa radi tega, da dobe designirani ministrski predsednik oziroma kraljevski komisar dovolj časa in prilike za stvarna pogajanja s posameznimi strankami. Ogrski politiki, ki so bili pri cesarju, so se o svojih avdijencah izjavili jako rezervirano, ker cesar se je le informiral o položaju, namignil pa ni niti z eno besedo na način, kako misli rešiti sedanjo ministrsko krizo. Gotovo je leto, da pridejo v rešitvi krize v poštev le stranke, ki priznavajo nagodbo iz leta 1867, oziroma institucijo kraljevskega komisarja. Cesar bo poveril ministrsko predsedstvo le osebi, ki je o nji prepričan, da bo imela za sabo sedanjo po njega realizaciji skoro da neizvedljiva, ker nimamo dela med koga deliti. Dotakniti se moram stvari, ki sem jo omenil že zadnjič. V mislih imam dom! Kar se vrši tamkaj v vzgojnem pogledu, se vrši izvečine vse po eni šabloni. Otroke umijejo in počešejo, jih pripravijo za šolo, in delo je gotovo. Kakor da smo vsi rojeni za majhne in skromne razmere, nič višjega in globljega ni, kar bi razširilo obzorje in nam dalo priliko, da se usposobimo za boj življenja? Ker nas je malo, bi morali biti vsi močni in silni, da bi mogli tekmovati s tistimi narodi, ki poznajo našo šibkost in sc ob njej sami izkoriščajo. Naša zemlja bi morala biti junaška Črna gora, kakor jo opisuje visoka pesem kipeče in žrtvujoče se domovinske ljubezni! I ako pa se godi, da sloni vse delo zgolj na posameznih ramah. Malo je rodovin, ki bi prav umevale veliko važnost, da največjo važnost vzgoje samozavesti in odločnosti, ki je pravzaprav produkt prve. Preveč šolski smo m premalo svetovni. Domači kot nam je dobrodošla meja; še s pogledom si ne upamo preko njega, kaj li, da bi stopili iz tesnobe v zunanji svet z moškim korakom in dejanjem! Ni vselej in povsod tako, ampak večinoma je. Napačno mnenje, da naj žena le v neznatnosti in takorekoc brezpomembnosti kuri na domačem ognjišču in naj se ob tem vsakdanjem in edinem svojem opravilu ne briga za nič drugega, daje naši vzgoji znak mehkobe, plašnosti in bojazni, zatorej pa ne more iz slabotnega semena duševne deviške plahosti vzkliti rod ki mu vre iz jake volje zavestna moč in iz take moči moško dejanje! Zatorej sem mnenja, Ha je treba najprej 'doma uporabiti vse sile, da ustvarimo naraščaj, ki lahko stopj na vsako mesto, kadar kdo večino stranke dela. Nova vlada bo imela nalogo izvesti brambno reformo, ne se pa zadovoljiti s kakoršnokolim provizorijem. Resolucije Khuenove vlade so absolutno neizvedljive. Kombinacija z Lukaczem je radi njegovega stališča v volilni reformi, onemogočena. Splošno prevladuje utis, da bi krona obdržala rada na površju Khuena, kar je pa skoraj neizvedljivo, ker Khuen ne bi mogel nikakor preklicati resolucije, ki jo priznava tudi njegova stranka. — Kakor torej vse kaže, še ni pričakovati v doglednem času ugodne rešitve ogrske krize! Lahko se razmere v vsake trenutku načelno izpremene! Mirovna pogajanja. Iz Rima poroča oficijelno Agcnzia Stefani, da je italijanski minister za zunanje zadeve marchese di San Giuliano izročil poslanikom Avstrije, Rusije, Francije, Anglije in Nemčije državno noto kot odgovor na skupni korak omenjenih velesil z dne 9. marca, v katerem italijanska vlada javlja pod katerimi pogoji je pripravljena dovoliti in sprejeti mirovna pogajanja. Vsebina italijanske note je zasedaj še tajna, vendar je iz pisave italijanskega časopisja, ki stoji v ozki zvezi z italijanskim zunanjim uradom, posneti, da ne vsebuje ta nota prav ničesar novega, ker temelji na onem načelnem pogoju, ki ga je italijanska vlada že tolikokrat izrekla, ki stavi kot prvi pogoj priznanje aneksijskega dekreta od strani Turčije. Na podlagi te note podvzemo sedaj iste velesile tudi skupen korak v Carigradu. Kakor smo pa že poročali, se je turški ministrski svet, ki je slutil vsebino te italijanske note, že 10. t. m. posvetoval o odgovoru, tre sklenil, da odklanja vsako posredovanje, ki bi temeljilo na priznavanju aneksijskega dekreta! Tako bo ta intervencija velesil le formelnega značaja, da se velesile prepričajo o brezuspešnosti svoje mirovne akcije, ter na ta način odvrnejo raz se vsako odgovornost za nadaljne dogodke! Na ta način se tudi neposredno prizna opravičenost italijanske pomorske akcije pred evropskimi pristanišči Turčije, ker le tako je mogoče, da energičen nastop Italije stori čimprej konec sedanjemu vojnemu stanju med Italijo in Turčijo. Ruski državni proračun. Koncem zasedanja tretje ruske dume je vlada isti predložila državni proračun za leto 1912. katerega mora duma še v kratki dobi svoje sedanje zakonodajne dobe rešiti. Ministrski predsednik Kokovcev, ki je obenem tudi finančni minister, je podal v začetku debate o proračunu vladno izjavo, v kateri je povdar-jal: Petletno redno delovanje ruske dume dokazalo je, da presegajo državni dohodki izdatke za svoto 1013 miljonov rubljev. Ta prebitek se je porabil za izvanredne izdatke, od katerih pridejo v prvi vrsti v poštev kulturne svrhe ter za izplačevanje obresti državnega dolga v znesku 205 miljonov rubljev. Redni dohodki ruske carevine so v zadnjih štirih letih narasli za 20 odstotkov. Ako se trdi, da je temelj ru-, skega državnega proračuna državni monopol, to ne odgovarja dejanskemu položaju, ker so dohodki monopola iznašali samo 7.8 odstotkov vseh državnih dohodkov. Davčno breme, ki znaša v proračunu za leto 1912 za vsakega prebivalca 10 rubljev 84 kopejk, zvišalo se je od leta 1908 samo za 38 kopejk, kar je primeroma jako neznatna številka. Direktni davki so narasli v istem času od 125 na 137 kopejk, starih delavcev omaga in je treba zanj nadomestila. Žalost in vzdihovanje ne nadomesti nikogar. Če pa hočemo imeti tak naraščaj, je treba prvemu vzgojnemu faktorju — ženi — odvzeti edino skrb podpiranja treh hišnih voglov ter jo je treba dovesti do spoznanja, da ni njena naloga le naturna, ki množi človeški rod, ampak da je njena naloga tudi nacionalnega in socialnega značaja, da pripravi s svojim rodom svojemu narodu zavedno članstvo, ki si lahko ob svoji samozavesti pribori tako socialno pozicijo/ da mu bo mogoče sile duha in telesa razvijati, kakor bo to njemu in narodu koristno! Njemu in narodu! Zakaj plaha in strahopetna individualnost poleg plahe in strahopetne individualnosti daje plah in strahopeten narod, berač poleg berača pa vstvarja narod beračev. Vzemimo se skupaj, pa imamo pred žalostnimi očmi črno vas, ki se današnji dan razprostira od meje do meje, kamor se zaganjajo tisti grab-ljivi navali, ki sem Vam jih omenil v začetku zadnjega svojega pisma ... Gospa, ako ste prišli do tega mesta, lahko, da porečete, kako je neokusno in nepraktično, izrekati tako obsodbo nad samim seboj. — Ne! Ravno nasprotnega mnenja sem. Preveč smo prizanašali in prikrivali sami sebi, zato pa nismo nikoli v polni in pravični meri služili tisti zapovedi klasičnih Grkov, ki je velevala takrat in veleva še danes in bo velevala do konca dni vsem kulturnim narodom: Spoznavaj se sam! Zdi se mi, gospa, da ni znak slabosti, ako si slabosti odkrivamo; temveč je to dokaz, da prihajamo do spoznavanja in s tem do volje, da hočemo slabosti odpraviti, torej da se hočemo preroditi, preustvariti, s slabostmi vreči iz sebe slabiče in se uveljaviti kot kulturen narod v službi samemu sebi in ai tekmovanja a Leto I. »Tirj* n ",ir■ Trn.ir- ■ i—TTrnrnrTrr-j-rrr.nri,anaiT;-~iissam Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. ::: a neposredni od 346 na 377 kopejk. Vendar državni dohodki še vedno vsako leto rasto. V desetih letih bo ruski državni proračun dosegel 4 miljarde rubljev, ako bodo dohodki tako napredovali, kakor v zadnjih štirih letih, ko se je proračun zvišal za 576 miljonov rubljev. Kukovcev je posebno povdarjal, da je finančno stanje Rusije ugodnejše nego kdarkoli poprej, da ima Rusija v svojih financah trdno zaslombo za vsak slučaj tudi v najkritičnejših razmerah. DOPiSi. Iz Loža. Na dopis gospoda Maksa Prezelja z dne 10. marca 1912, pojasnim resnici na ljubo sledeče: Občinski odbor loški, je svoječasno u-peljal občinsko naklado na pivo in žganje z namenom, da kupi sredi Loža dve hiši in na tem mestu postavi šolsko poslopje. Z veseljem smo pozdravili to idejo, in takoj začeli pripravljati načrte, ter za isto vložili prošnjo na pristojno oblast. Ta prošnja pa nam je bila z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. aprila 1910 št. 1501 zamujena v smislu zakona z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62 in sicer: Dolžnost napravljati šole uravnava deželno zakonodaj-stvo, držeč se tega načela, da je vsekakor treba ustanoviti šolo povsod, kjer eno uro na okoli po petletnem povprečnem številu biva več nego štiridesetero otrok, ki morajo čez štiri kilometre daleč hoditi v šolo. Lož pa ima en kilometer oddaljeno šolo, in samo eno naselbino Sv. Križ, več kot štiri kilometre oddaljeno, katera pa daje vsakih pet let enega šoloobveznega otroka. Nato je občinski odbor v svoji seji 19. aprila 1910 sklenil, na tem prostoru zidati občinsko hišo, katera bode že tekom tega leta dograjena. Gospod Prezelj trdi, da bode ta hiša veljala 45.000 kron, kar. pa ne odgovarja resnici, res pa je, da bode ista veljala okroglo 37.000 kron in koliko bode hiša donašala je g. Prezelj slabo poučen. Vsak šolarček izračuna, da če daje na leto 1000 kron v hranilnico z 4 in pol odstotki se nabere v 25 letih 46.570 kron, kar pa občina ne more v hranilnico nositi, temveč mora pri vsako letnem proračunu dobiti le toliko dohodkov, da pokrije stroške. Tudi se ni 72% občinski nakladi, ki jo ima Lož na direktnih davkih prav nič čuditi, ko imajo sesedne občine z veliko večjimi dohodki, čez 90%, pod-občina Lipsenj še celo 122% občinske doklade. S zidanjem občinskega poslopja, bode občina čez trideset let ko bode že to plačano, imela po proračunu strokovnjakov v poslopju vrednosti 30.000 kron, in tako se bode občinsko premoženje pomnožilo vsako leto za 1000 kron, beri tisoč kron. Zato je napačno očitati slabo gospodarstvo. Ni res, da se od takrat 4. aprila 1910 ni hotel več udeleževati občinskih sej, res pa je, da takrat več odčinski odbornik ni bil. Ko sva še kot tovariša delala v občinskem odboru, bil je pripravljen za vsak napredek in delo, sedaj pa ko nima več besede, bi najrajše, da bi bilo vsega konec. Čez najmanjšo stvar, ki se odredi ali napravi se pritožuje, in s tem pokaže največje sovraštvo do vsakega delovanja, aH dela menda zato ker nima več časti sedeti v občinskem odboru. Tudi omenja stanovanja v občinski hiši, ki so namenjena za urade in urad-ništvo, tudi ta vddelek ne odgovarja resnici. Glede vodnjaka sredi Loža omenim, da ne škoduje nikomur in tudi Prezeljnu koristi, posebno v slučaju ognja ali pa suše, bi se pokazala velika dobrota te naprave, ki pa ni stala kakor on trdi 8000 K, ampak samo 4517 kron 55 vin. med drugimi narodi. Kulturen narod smo, a bili bi lahko na višji stopnji kulture, ako bi ne ubijali samih sebe, ko nas že sovražnik izven nas intenzivno in brezobzirno tolče k tlom! Mi ne odbijamo napadov s tisto vehemenco, kakor lete udarci na nas, temveč se grizemo med seboj^ oziroma domač zob se pase po naših najlepših dobravah, da je narodovemu nasprotniku delo toliko lažje in uspešneje! I emelj kulturi je narod; o tem ni dvoma, zakaj sicer bi ne mogli govoriti o narodni kul-tudi. In če pomislite, gospa, našo neznatnost, če veste, da se nam je mnogo po telesu in duhu lepega potopilo v tujinstvu — zvezda se je utrnila v mrzlo noč — če čujete, kako odjeda krivica nam in naši zemlji kos za kosom tega, kar nam je zajamčeno po zakonu in dano od prirode, če naposled uvažujete dejstvo, da je yse to. kar imamo, vkljub tisočerim zaprekam m težkočam zraslo iz nas samih — kakor kri, ki teče iz srca in se zopet izteka vanje, pa daje telesu moč in rast — potem boste z menoj vred priznali, da stojimo visoko. Priznali boste, gospa, da je vendarle nekaj moči v nas, ki —• ne pretiravam! — rodi čudeže. A dajte mi pogoje, ustvarim Vam Špartance! Dajte nam točko, da nastavim nanjo vzvod — vsa okolica daleč naokrog zatrepeče, zbujena iz omotice protekcije in samoljublja: Vstal je junak Vodnikove »Ilirije oživljene!« Ob danih razmerah pa več ni mogoče. Bi- lo bi pa lahko, če bi *- kakor že rečeno — tako dolgo, silno dolgo ne slepili samih sebe. Pozno je že. a ne prepozno. Ura naznanja pozni čas, a za nočjo pride dan — čim pozneje se zbudimo, tem manj bo dneva. Morda Vam moja pisma ne bude nobenega zanimanja, morda Vam že moja beseda zvem tako tuje. da vržete neprečitano pismo v ogei* temi prostovoljnih doneskov 1563 kron tedaj' tudi tu namenoma trdi neresnico. Skrajni čas bi bil, da se neha s takimi osebnimi sovraštvi polnimi dopisi,od ene kakor druge strani, ker s takim delom se ne bode prav nič doseglo. — Župan Franjo Škrbec. — Op. ured. Dali smo prostora dopisu g. Prezlja, ker smo bili mnenja, da podpis jamči za pravilnost podatkov, ki naj pojasnjujejo javne razmere. Priobčujemo ta dopis, v kolikor popravlja napačne podatke o gospodarstvu. Želimo pa tudi mi, da se opuste o-sebnosti in da skupna korist naših občin združi vse delavoljne može s skupnemu delu. DNEVNI PREGLED. Božji mlini meljejo počasi in gotovo tako trdi včeraj »Slovenec«. Tako-le piše: Da pa krivica ne bo imela v nobenem slučaju na magistratu več ugleda, na tem pa bomo delali odločno naprej, ker krivice ne bomo na noben način trpeli! In pri tem bo naša delegacija v občinskem svetu enako odločna, tudi če bo šlo za zadnjega berača! Gospodje na magistratu torej vedo, po kateri poti morajo hoditi, če hočejo skrbeti za svoj ugled mestnega magistrata. Kdor tega ne bo hotel kapirati, bo končno romal z magistrata, pa naj bo Peter ali Pavel. Ribnikar pa naj si posebno zapomni, da božji mlini meljejo počasi in gotovo. Da sedaj še ni v mlinu, je kriva samo naša dosedanja prizanesljivost. Božji mlini torej bodo začeli mleti. Božji mlini so taki, da zgoraj vržeš vanje naprednega človeka, božji mlini ga premeljejo spodaj pa čist klerikalec ven pade. Božji mlini sicer meljejo počasi pa gotovo. Gospodje na magistratu, mislite na božje mline! Lurdski čudež pred sodiščem. Porotno sodišče je te dni odločevalo v zelo zanimivi pravdi. Župnik van der Bom je namreč napisal pro“ šuro: Resničen dogodek iz najnovejšega časa, v katerem je popisoval ozdravljenje nekega delavca Rudderja ki je imel nogo zlomljeno in je ležal osem let, ne da bi ga mogli zdravniki ozdraviti. Zdravniki so njegovo bolezen smatrali za neozdravljivo. Rudder pa je menda le ozdravel, in to je porabil župnik za reklamo ter je obenem z brošuro, v kateri je razglasil ta čudež svetu, obljubil 1000 K onemu, ki si upa ozdravljenje Rudderja razložiti na naraven način. Župnik je gotovo mislil, da se ne bo nihče oglasil, toda oglasil se je dr. Aigner. Dr. Aigner je razložil slučaj na popolnoma naraven način in je zahteval razpisano ceno 1000 kron. Da bi bila stvar po pravilih, je dr. Aigner predlagal, naj se sestavita dve razsodišči, ki naj odločita, kdo ima prav. Župnik tega ni hotel. Na to je dr. Aigner predlagal, naj izreče svojo sodbo kak strokovnjak, duhovnik ali kak nemški škof ali Vatikan. Tudi te razsodbe se je župnik bal. Dr. Aigner je pozval sodišče, da prisili župnika, da izpolni javno dano besedo, posebno, ker so bili zdravniki v brošuri napadnei in da je župnik sramotil stan. Porotniki so priznali nad župnikom obtožbo, in sodišče ga je obsodilo na osem dni zapora oz. 150 K kazni: Tako je včasih tudi »resnične« čudeže težko dokazati in je treba biti previden, ako se hoče nanje kaj staviti. Srednješolski štrajk na Hrvaškem je popolnoma uspel. Gimnazijcem in realcem pridružile so se najprej licejke in učiteljiščnice nato pa tudi vsi strokovni zavodi. Vse šole so na Hrvaškem zaprte za negotov čas. Včeraj so na Reki zaprli 30 dalmatinskih srednješolcev, ki so se vračali iz Zagreba v Dalmacijo; na intervencijo urednika Supila so jih izpustili. Štrajku se pridružujejo tudi dalmatinske srednje šole, do sedaj je proklamiran generalni štrajk v Zadru in Splitu. V Splitu so se štrajkujočim dijakom pridružili tudi gojenci trgovske ter obrtne in umetniške šole. V manifestacijskem sprevodu. ki so ga priredili dijaki, so hoteli sodelovati tudi tamošnji bogoslovci, a vodstvo semenišča jim je ponoči skrilo suknje in klobuke, da niso mogli na ulico. Vsled tega so se tudi bogoslovci pridružili štrajku, in nočejo obiskovati predavanj! V dalmatinskih mestih so se pridružili hrvaškim dijakom iz solidarnosti tudi italijanski tovariši. — Tudi na gimnaziji v Senju, kjer je večina dijakov nastanjena v duhovniškem konviktu, je izbruhnil štrajk, tako da zdaj štrajka celokupno dijaštvo banovine! Pobožna Hrvaška. K evharističnem kongresu, ki se vrši letos pod cesarjevim pokroviteljstvom na Dunaju se je prijavilo največ ude- Ali velja to samo Vam, gospa Regina? Gospa Regina, samo Vam? Vam samo vprašanje; drugim, ki so krajevno nam bližje, ki so nekaj in nekaj veljajo — tem je to vprašanje očitanje, še več kot očitanje — obsodba! — Svila šumi — naš gosposki ženski svet — kakor bi bil iz tuje zemlje prestavljen k nam. Dostikrat ni nič našega na njem, samo zemlja, ki brzi po njej drobna nožiča, je naša. Tuja je nam beseda, ki jo govore, tuji smo mu mi, ki nas življenja valovje žene mimo njih. Drug drugemu v napotje in škodo. Toda o tem drugikrat! Vdani Vam Rade Dragan. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Ta pokima z glavo, ter pogleda začudena proti durim. On-bašija se polasti nestrpljivosti. »Pojdi vendar enkrat ven!« je kričal. Tudi drugi glasovi so klicali Račka. Krdelo se je rinilo naprej. Radovednost je bila uprav mrzlična kakor v gledališču, kjer gledalci čakajo, da se zagrinjalo dvigne. To zagrinjalo je bilo že dvignjeno, pričakovali so samo junaka. Toda ta se ni prikazal. Tu on-baši vuide v sobo in krdelo se rine za njim. V kotu je stal mlad človek, ki se niti ni ganil. Toda ni bil Račko Kotlarček. Ježnikov iz Hrvaške, namreč čez 4000,. tako da bodo morali za Hrvate rezervirati kar dve cerkvi. Iz dežel in držav se je javilo od 500 do 800 udeležnikov. Javno se ie zgražalo občinstvo ob priliki pogreba člana nemškega gledališča Bodan-skega. ki je umrl te dni v tukajšni deželni bolnišnici. Nikdo izmed tovarišev se ni brigal za siromaka, ki je umiral zapuščen v tujini, niti dostojne krste mu ni poskrbelo vodstvo gledališča. tako da so ga pokopati v bolniški krsti. Pokojnik je bil pet let član nemškega gledališča v Celovcu, a tretjo sezono v Ljubljani! Od ravnateljstva nemškega gledališča bi pričakoval pač vsakdo malo več pietete! Klerikalni volilni agitator pred sodiščem. Včeraj se je vršila obravnava proti A. Majerju iz Kamnika, ki je pretil g. Novotnemu kot predsedniku mestne godbe, da bo ob službo, če ne bo volil klerikalno. Obravnava je nudila mnogo zanimivosti. Majer pa je bi oproščen. Prevzetnost in nadutost celovškega župana. Boroveljski diletantje so hoteli imeti v Celovcu v hotelu Trabesinger predstave, zato so prosili za dovoljenje mestni magistrat. Ker je bila prošnja slovenska, je magistrat ni hotel sprejeti. Prošnjiki so se pritožili na vlado, ki jim je prošnjo ugodno rešila ter ukazala mestnemu magistratu, da mora sprejemati slovenske vloge in jih reševati. Zdaj je bil pa ogenj v strehi. V občinski seji je župan Metnitz divjal, da ne bo nikdar in nikoli sprejemal magistrat slovenskih vlog in če vladi ni prav, naj ga odstavi. Uradni jezik, da je v Celovcu nemški in župan se ne da od Slovencev briskirati. Naj ostanejo v Borovljah, v Celovcu nimajo nič iskati! Zagrizenost in prevzetnost Metnitzeva kipi iz vsake njegove besede, posebno pa iz zadnjega stavka, da naj ostanejo Slovenci v Borovljah in da nimajo nič iskati v Celovcu. Zakaj pa Nemci niso ostali tam, kjer so bili, v Nemčiji, ampak so se razlezli po vsem Slovenskem? Če vi nam kot narodu ne priznavate na slovenskih tleh eksistenčne pravice, je mi vam prav tako ne bomo! Zob za zob! Čenstohov na Pruskem. Župnik Ziclon-kowski v Piekarju v Šleziji je kradel denar, ki so ga pobožni ljudje znosili za sveto goro Kalvarijo. Pokradel je kakih 100.000 mark, premoženje znaša 600.000 mark. Pobegnil je v Švico, toda prisislili so ga, da se je vrnil domov, kjer so ga prijeli zaradi poneverjenja. V Tolminu so prijeli Rudolfa Konjedica, ki je po polomu mizarske zadruge v Solkanu izginil. Prihajal je baje večkrat preoblečen v Gorico, a oblasti ga niso mogle zaslediti. Proti njemu je že sestavljena obtožba in pride že pred prihodnje zasedanje. Za avtoinobilno dirko, ki se se vrši letošnje poletje in pasira tudi Ljubljano je dunajski občinski svet dovolil častno darilo v znesku 1000 K. Najdene Tizianove slike. V skednju graščine Necessidades pri Lizboni so našli več dragocenih, doslej neznanih Tizianovih slik. Skrite so bile gotovo že kakih sto let na skednju. Srebrni venec, ki ga je prejel konc. vodja g. Hubad od pevskega zbora »Glasbene Matice« v spomin dvajsetletnice, je izstavljen v izložbi g. Černeta v Wolfovi ulici. Psica dojila srnico. V občini Št. Peter na Koroškem je našel neki posestnik jeseni pri košnji dan staro srnico. Ker je doma psica ravno nekaj dni preje imela mlade, ki so ji pa poginili, zato je dal najdenko v rejo k psici. In res, psica je srnico dojila in jo ohranila pri življenju. Dojenka je zdaj že tako odrasla, da uhaja v gozd, pride pa večkrat obiskat svojo krušno mater. Na smrt na vešalih je bil pred celovškimi porotniki obsojen 251etni hlapec Ivan Schuster, ki je hotel posiliti 701etno Marijo Piček, a ker se mu to ni posrečilo, jo je umoril. Ponovno opozarjamo naše gospodinje na izborno Kolinsko kavno primes, ki je po soglas-sodbi vseh, ki pijejo kavo, kateri je ta kavna primes pridejana, najboljši kavni pridatek sploh. Obenem je tudi edino pristno domače blago te vrste. Iz vseh vzrokov torej priporočamo našim gospodinjam Kolinsko kavno primes. prepričani smo, da bodo z njo najbolj zadovoljne. Kinematograf »Ideal«. Spored za nedeljo 17. in pondeljek 18. marca 1912. 1. Slepci. (Krasen posnetek. Samo zvečer.) 2. Uspehi pe- Stefčev je stal ondi. Vsi so obstali, kakor bi okamenili. On-baši je sam stopil nazaj. Ni verjel svojim očem. Popu Stavru pade »patrihil« iz rok; njegovi tovariši so gledali drug drugega kakor omračeni. Sokolov upre svoj jezen, zmagoslaven pogled v svojega nasprotnika; škodoželjni nasmeh oživi njegovo lice; z razkošjem je pasel svoje oči na pozorišču te pokoreče sramote. Stefčev, ugonobljen, osramočen, otrpel pod težo tolikih pogledov ni bil podoben sam sebi. Plašno se je oziral naokrog. »Stefčev, Stefčev, Stefčev!« je čul šepetati naokrog. Zopet se je ogledal, kakor bi iskal mesto, kamor bi se skril, ali kakor bi se hotel ugrezniti v zemljo. Pa tako je dospel tjekaj? Osodepolni slučaj ga je donesel tjekaj. Nocojšni večer, ko se je poslovil od Miha-lakija, je stopal dalje proti konaku. Dospevši k durim je ves zbegan nakrat obstal. Dasiravno je bila mračna in kruta njegova duša, vsekako se je bolgar ski čut sprebudil v njem in zaprote-stiral. Prestrašil se je svojega namena ter ga odložil na jutri, ko pridobi več poguma. Odšel je torej v konak in nameril svoje korake k enemu svojih sorodnikov, stanujočem na koncu mesta, ker ga pa ni našel doma, vračal se je nazaj po ulici. In pripetilo se je, da je uprav takrat, v tem, srečal doktorja in Ognjanova, katera je instiktivno spoznal in prevzet od brezumnega strahu, jel dirjati nazaj. Bežeč mimo Milkinih vrat, je potrkal na nje, da bi našel zavetje ter se skril v gostem grmičju na dvorišču. Tam je čakal precej časa; nobenega šuma ni bilo čuti iz ulice. Neka ženska postava je šla preko dvorišča ter odšla po stopnicah. snikov. (Komično.) 3. Igra usode. (Lepa drama. Samo popoldan.) 4. Moric sluga. (Velekomično. Igra Prince.) 5. Mirozov. (Drama iz življenja. Dolgost filma 1000 metrov. Samo zvečer.) 6. Dame iz Maksima. (Krasna veseloigra. Samo zvečer.) — Spored za torek 19., sredo 20 in četrtek 21. marca: 1. Prekoračenje neke reke. (Krasen naraven posnetek.) 2. Lemke, igralec klavirja. (Velekomično.) 3. Gospodična odvetnica. (Amerikanska.) 4. Gerhard in baletna plesalka. (Veseloigra.) 5. Romeo in Julija. (Samo zvečer. Dolgost filma 800 metrov.) 6. Maks in njegov pes. (Velekomično. igra Maks Linder.) — Prihodnjo soboto: Fric gre v Tripolis. (Komična učinkovitost.) in »Vampirska plesalka. (Učinkovitost Nordiskfilm & Cornp.) Cirkus Kludski je prišel v Ljubljano. Cirkus je zelo prostoren in razpolaga z raznimi senzacijami in izbornimi močmi. Cirkus je znano domače podjetje. Loterijske srečke: Dunaj, 68, 42,. 28, 61, 51. Gradec, 8, 55, 72, 50, 48. Šiška. Šišenski gerent Zajc je izdal naslednji o-glas: »Na podlagi zagotovila, da občina Spodnja Šiška z ustanovitvijo nove župnije ne prevzame nikakih onih obveznosti in bremen,, in sicer zlasti ne glede zidave nove cerkve in župnišča, niti ne glede vzdrževanja tistih, kakor tudi ne glede stroškov za pastirovanje župniji, se je v seji dne 9. marca 1912 gerentstvo izreklo, da je zadovoljno z ustanovitvijo lastne župnije v Spodnji Šiški in da nima nič proti temu, da se Spodnja Šiška kot samostojna župnija odkrhne od matere župnije Marijinega oznanenja v Ljubljani.« — Dobesedno tako se glasi na občinski deski nabiti oglas. Kako se glasi pa ono zagotovilo, ki ga oglas omenja in od katerih oseb je izdan, to gerent previdno zamolči. Koliko je Zajcu verjeti, o tem smo se prepričali v zadnjem času toliko, pri imenovanju zastopnikov v krajni šolski svet. V gerentskem zapisniku stoji v tej zadnji črno na belem, da je gerentstvo o zastopnikih krajnega šolskega sveta enoglasno sklenilo predlagati stare zastopnike. Če je Zajc kljub temu enoglasnemu sklepu, za hrbtom prisednikov deželnemu odboru naznanil čisto druge osebe — potem vsakdo lahko ve koliko je dati nat aka od gerenta Zajca zapisana zagotovila. Gerent, ako ima res taka zagotovila naj jih da na razpolgo in vpogled, oso-bito naj pojasni, kdo mu je tozadevno zagotovilo dal. Naj gerent ne misli, da smo tako naivni, da bomo sedli na limanice, katere je zelo nerodno nastavil v svojem oglasu. Na zagotovila dandanes nihče nič ne da, na taka zagotovila pa na katerih je podpisan Zajc pa še posebno ne. Mi nimamo ničesar proti temu, da se zida cerkev; kdor jo hoče imeti naj jo pa v božjem imenu zida. Protestiramo pa najodločneje proti temu, da bi gerent sam kot tak sklepal o tako važnih zadevah radi katerih bi slej ko prej imeli škodo občani. Mnenja smo tudi, da bi gerent lahko počakal s tozadevnim sklepom do časa, da se snide občinski odbor. Naglica s katero je hotel gerent tozadevni sklep spraviti pod streho je zelo umljiva in da misliti. Šiškarji še nismo pozabili na vodovodno zadrugo. Tudi takarat so bila zagotovila, da občino vodovod ne bo nič stal. Pozneje se je pokazalo ravno nasprotno. Danes občina garantira pri vodovodu za 75.000 kron ter ga bode morala prevzeti a bo drago kot žafran in ravno tako bode s cerkvijo. Na Zajčevo garancijo ne damo nič. na Pogačnikovo pa še manj. Zato pa svetujemo gerentu in njegovim ljudem naj nikar prehitro ne vozijo in prostora ne zbirajo ker zadnja beseda o tem še ni rečena. Telovadno društvo Sokol v Šiški priredi danes 17. t. m. pešizlet na Šmarno goro. Skupno zbirališče je pred Čitalnico. Odhod točno ob 1. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši pešizlet v torek 19. t. m. Za zdar! Idrija. Napredno mišljenje v našem mestu. Vse, kar je zrelega, moškega in samostojno mislečega prebivalstva v našem mestu, je odločno naprednega mišljenja, bodisi da je na-rodno-naprednega ali socialno-demokratičnega prepričanja. Vse dosedanje volitve v zadnjih letih so dokazale z neovržnimi števili, da sta dve tretjini Idrije odločno v naprednem tabo- Stefčev je po hodu spoznal Milko. On jo je bil prvi zapeljal in jo čez nekaj časa pustil. Na to je sledil padec za padcem; deva je dospela na polzko pot, ki jo je neovračljivo peljala v brezno. Med tem se je danes, v predvečer svoje zaroke, Stefčev v nemalo svoje začudenje spomnil, da ima Milka nekoliko njegovih pisem, s katerimi bi ga mogl l spraviti v zadrego, brž ko bi poizvedela nečesa o poroki. Kak njegov sovražnik bi mogel že itak razdraženo devo nahujskati proti njemu. Odločil se je torej, da ako bo mogoče, še tega večera izvabi od nje ta nevarna pisma. Prikradši se k durim, vuide k svoji nekdanji ljubljenki. Vse Stefčevo gibanje pa je opazoval ves čas Milkin oče — pravzaprav očim — ki je prežal, da pride Račko, da bi napravil z njim tako, kakor so mu sosedje svetovali. V temi je smatral Stefčeva za mladega kotlarja in ga zaprl z Milko. Potem je stekel, da je sklical bližnje sosede, za katerimi so prišli tudi ostali meščanje... On-baši si je kmalu znal svetovati. Pojdite svojo pot, čorbadžilar, jaz slišim čelebija v konaku!« je zaklical s surovim glasom krdelu in prijel Stefčeva za roko. »Noben konak, noben konak! Tu se naj konča!« je zaklical nekdo tam zadaj, kateri še ni vedel, da so namestu Račka ujeli Stefčeva. »Saj je to Stefčev! rečejo nekateri. »Stefčev? — Kako to?« Trušč je naraščal. — »Nu, če je tudi čorba-džijev sin, kaj za to? je kričal nekdo; »tudi z njim napravimo tako, kakor z Račkom — saj nima rogov.« »Vse eno, poročimo ju!« je klical drugi. ru, ki se ne premakneta niti za las v zvestobi od napredne stvari. S. L. S. vedno povdarja, da ji je »ljudska volja« vselej in povsod na/višje povelje, da vse to stori, kar naše »dobro ljudstvo« hoče. Če bi bilo to res, bi morala S. L. S. uvaževati tudi voljo našega ljudstva, ampak dejanja govore drugače. Kar je naše napredno prebivalstvo že sklenilo v korist našega mesta in v korist idrijskih delavcev, še vsemu so klerikalci nasprotovali, še vse so klerikalci skušali preprečiti. Našemu c. kr. katehetu je bilo treba samo popisati pol pole papirja, pa je »ljudska volja« izgubila svojo veljavo! Razmere v Idriji dokazujejo, da je v dežefuem odboru več volja enega samega človeka nego volja 6000 ljudi. Dobro so znane vse krivice, ki jih je morala Idrija zaradi takega krivičnega ravnanja prtrpeti; večkrat je treba te krivice ponavljati, da si Jih ohranimo v spominu, da bomo vedeli primerno ceniti klerikalno ljubezen do Idrije. Kadarkoli slišiš klerikalca, ki govori, koliko dobrega je že S. L. S. storila za ljudstvo, tedaj ga spomni našega mesta! Ampak tako njihovo »delo v blagor ljudstva« se bo še bridko maščevalo nad njimi samimi. To se zgodi takrat, kadar se otrese vse naše ljudstvo klerikalnih nasilnosti, zlomi njihovo moč in samo sebi ustvari lepšo bodočnost! Sedaj se dobro godi samo klerikalcem. ^ Vprašajmo se še, kdo pa so pravzaprav pristaši S. L. S. v Idriji? Kar je starejših, so bili z malimi izjemami prej somišljeniki napredne stranke. Iz raznih vzrokov, največ seveda iz sebičnih, so pozneje uskočili med klerikalce in igrajo danes med njimi vodilno vlogo. Kakor je sploh klerikalna stranka sestavljena iz takih elementov, so tudi v Idriji uskoki njena elita. Potem je nekaj prav starih penzionistov, ter-cialk in mladih pisarjev, ki se odlikujejo s svojo domišljavostjo. Mož, da bi bili lahko ponosni nanje, nimajo. Pa saj se more samo taka družba zbirati okrog Oswalda, s svojo glavo misleč človek ne mara v njegovo bližino. Ne-ukusen je v vsakem oziru. Vsa ta lepa kompanija ima svoje zbirališče v Didičevem hotelu. Tamkaj kujejo Idriji n o-gromn večini njenega naprednega prebivalstva sovražne naklepe. Da pa bodo ob tem trpeli tudi tisti, ki so še danes klerikalcem protektorji in zavezniki, o tem nas prav gotovo pouči prihodnji čas. Danes jih drži še fanatizem skupaj, sčasoma pa pride spoznanje in kes! Takrat bo Os-\vald tepen od lastnih svojih ljudi. Tudi njemu pride dan plačila. Vsi naprednjaki v Idriji pa se morajo strniti v neprodirne vrste! Mi hočemo celih, značajnih, vrlih mož, nanje smo ponosni, oni so jamstvo, da klerikalna drevesa ne zrastejo do neba. A še ena vesela zavest nas navdaja v tem času klerikalne korupcije in demagogije: vsa tista mladina, ki kaj nase drži, je odločno na napredni strani! Samo tisto, kar nič ni in nič ne bo, je klerikalno in naj tudi klerikalno ostane! Zavedna mladina pa je naša in z njo je naša tudi bodočnost! Štajersko. Celje. Delniška pivovarna ima tu v Celju svojo gostilno — staroznano »Skalno klet" — kjer je zbirališče Slovencev v poletnem času — kajti tu je edino kegljišče v krasni senčnati legi. V zadnjem času je sicer ta gostilna nekoliko slabše obiskovana vsled slabe postrežbe, a kakor se sliši, se ima tudi v tem oziru v kratkem iz-premeniti na boljše, ker se ima gostilna oddati nekemu novemu izvrstnemu in priljubljenemu gostilničarju. Na drugi strani pa se zopet govori, da namerava Delniška pivovarna „Skalno klet“ prodati Nemcem, ker da so si trije gospodje že ogledali poslopja, kjer se ima v bližini napraviti nemško plovišče in drsališče. Za danes belježimo le toliko, da ima to posestvo volilni glas v ogroženi občini celjske okolic?, kjer moramo vsako posamezno ped zemlje čuvati. Zatorej upamo, da narodno podjetje ne bo storilo tega koraka. Elitni koncert prirede konservatoristi gg. Anton Nerat, Mirko Nerat in Makso Unger na Jožefovo v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru s sledečim vzporedom: 1 Cii de Be-riot: Fantasie Ballet op. 105 (na geslih gosp. Ant. Nerat) — 2 a) J. Prochazka: Poslednja noč; b) A. Dvorak: Tri ljubavne pesmi; c) Vilhar: Nezakonska mati (poje g Mirko Nerat). — 3. L. von Beethoven: Sonate Pathetique op. 13 (klavir g. Makso Unger) — 4. P Sarasate: Fantazija »Saj pa on k tej deklici niti ne zahaja«, se je ozval glas nekega branitelja. »A kaj je delal pri njej o polnoči? Ali se čorbadžijevi zamorejo igrati s čednostjo drugega ter je zakon samo za reveže?« »V kopelj, v kopelj z njima!« se oglasi Gančo Pajak. Ognjanov reče potihoma onbašiju: »Šerif-aga, odpelji kmalu njegovo milost... toliko ljudi že gleda ... tolika sramota ...« On-baši sumljivo pogleda Ognjanova. »Kar te ne peče, tega ne gasi! naj ga bo sram!...« omeni maščevanja željni Sokolov. Stefčev je šele . sedaj zagledal oba svoja preganjalca. Prišlo mu je na misel, da sta ona povzročitelja njegove sramote; zapazil je njuni smeh. peklenska jeza je vskipela v njegovi duši in pogled, ki ga je vrgel na nju, bi ju bil prestrašil, ko bi ga bila opazila. On-baši prime Stefčeva. »Odstopite!« je kričal, » ta vam ni nič mari. Vi ste tu iskali kotlarčka, Stopaj, čelebi!« . Krdelo se je razstopilo. »Kako se je to zgodilo?« je vprašal z nizkim glasom in sočutno Šerif-aga. »Ognjanov in Sokolov sta me izdala.« Tolpa je drvila za njimi. »Sem ž njim, efendi; to dekle je izgubljeno; ne preostaja mu drugega, nego smrt!« je kričal Ivan Selamuz, ki je bil ravnokar dospel. Navzoči so glasno godrnjali, toda njih ugovor zoper odvedenje Stefčeva je ostal brez dalj' sih posledic. j (Dalje.) iz opere Faust (na goslih g. Ant. Nerat). — 5. a) A. Lajovic: Zacvela je roža; b) M. Unger: Pesnikova ljuba v; c) A. Smetana: Arija iz opere »Dalibor"; d) G. Krek: V brezupnosti (tenor, gosli in klavir). — 6 Viensetemps: Ballade et Polonaise op. 38 (na goslih gosp. Ant. Nerat). Roko je zmečkal rezalni stroj pri posestniku Kokolju v Ponikvah triletni domači hčerki, ki se mu je preveč približala. Prepeljali so jo v bolnico. Tat iz navade. Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen zaradi tatvine iz navade 33-letni Ivan Stiplošek iz Sel na Hrvaškem na sedem let težke ječe. Samo 14 dni je bil prost, ko je odsedel zadno šestletno kazen. ~p^vEm Sattnerjev oratorij se bo v četrtič izvajal v sredo, dne 20. marca ob pol 8 uri zvečer. Ker je 3. koncert za nedeljo 17. t. m. že razprodan in ker občinstvo iz Ljubljane in dežele v mnogobrojnem številu povprašuje po vstopnicah, in ker velik del občinstva pri vseh dosedanjih izvajanjih ni mogel dobiti vstopnic, se bo oratorij izvajal četrtič. Cene so za to izvajanje nekoliko znižane. Dobivajo in naročajo se že od danes naprej v trafiki g Dolenčeve v Prešernovi ulici oziroma v Unionski trafiki po 2, 3, 4 in 5 kron, stojišča kakor pri prejšnjih koncertih. Matica Slovenska ima danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne glavno skupščino v magistratni dvorani. ..Slovenskega Uustrovanega Tednika" št. 11 vsebuje: Italijansko turška vojna: bombardiranje Beiruta; iz Beneške Slovenije: Ravnica Travnik v Reziji^ in Pulfero, prva večja vas od Kobarida, f I. Žunkovič, visokošolec; štirje rodovi: Valentin Štolfa v Sežani, njegov sin, vnuk in pravnuk; ravnatelj tovarne barv I. Kenda z delavkami in delavci v Dolini pri Trstu; slov. pisatelj Anton Funtek; 25letnica poroke nadučitelja A. Gnusa in soproge v Dolu pri Hrastniku; lomljenje ledu v Ratečah na Gorenjskem; umor v Opatiji: umorjeni trgovec S Vin-kovič in kraj umora; slov. gled. igralec v Trstu Valo Bratina (2 sliki); skrivalnica itd. — »Slov. Ilustr. Tednik" vidno napreduje od dne do dne ter ima velik kulturen pomen. Priporočamo vsem, da si ga naroče. Novi naročniki lahko dobe še vse letos že izišle številke, kar je posebno važno radi znamenitega romana „V burji in viharju", ki ga priobčuje „Slov. Ilustr. Tednik". Gledališho društvo na Jesenicah priredi v nedeljo dne 17. marca 1912 v dvorani pri »Jelenu" na Savi gledališko predstavo. Uprizori se: V Dolini. Drama v treh dejanjih. Katalonski spisal Don Angelo Guimera. DRUŠTVA. Kolizejski okraj! Pozor! Danes je ob 10. uri dopoldne v gostilni »pri Novem svetu" na Mar. Terezije cesti občni zbor naprednega društva za kolizejski okraj! Izobraževalno društvo ^Bratstvo" priredi v ponedeljek 18 t. m. to je pred praznikom sv. Jožefa ob 8. uri zvečer svoj družinski večer na čast Pepčkom in Pepcam v areni »Narodnega doma". Vzpored je zelo zabaven ter sta poleg plesa in drugih točk na vzporedu tudi burki „V civilu" in »Nemški ne znajo". Vstopnina je le 40 vin. Upamo da ljubljansko narodno občinstvo v velikem številu poseti priljubljene večere »Bratstva". Najnovejse vesti, telefonska poročila. BILINSKI IN ANEKTIRANE DEŽELE. Dunaj, IG. marca. Skupni finančni minister Bilinski se jc izrazil napram nekemu žurnalistu da namerava voditi v Bosni in Hercegovini isto politiko,, kakor je je vodil njegov prednik Bu-rian. Dementiral je tudi vesti, da je prišlo do nasprotstev med njimi in bosansko deputacijo, govor z deputacijo je bil le formativnega značaja. OGRSKA KRIZA. Budimpešta, 16. marca. V ogrskih vladnih krogih se trdi, da drugega parlamentarnega izhoda iz današnje krize ni, kakor imenovanje sedanjega finančnega ministra Lukacza ministrskim predsednikom. Lukacz bo že prve dni Prihodnjega tedna, bržkone za torek poklican k cesarju, ki ga določi designiranim ministrskim predsednikom. Kot tak bo vodil pogajanja s strankami in potem poročal cesarju o u-spehu svoje misije. DELEGACIJE. Dunaj, 16. marca. Delegacijsko zasedanje ie končno določeno na dan 15. aprila t. I. V tem času se upa, da bo ogrska kriza tudi v vseh posledicah že rešena, tako da se ne bo stavilo od nobene strani ovir hitri rešitvi skupnega rednega proračuna. D EMISIJA DRŽAVNEGA TAJNIKA. Berlin, 16. marca. Ker je zvezni nemški svet sklenil, da se pokrijejo stroški novega vojaškega proračuna z dohodki davka na žganje a ne na dedščine, je podal državni tajnik Wer-»nuth demisijo, ki je bila tudi sprejeta. Njego-vim naslednikom je imenovan svetnik Khun. °DPOKLIC FRANCOSKEGA POSLANIKA Z DUNAJA. v Pariz, 16. marca. Francoska vlada odpokli-S,e še tekom tega meseca svojega poslanika '-rouziera iz Dunaja, kamor pride mladi franco-ski diplomat Descanelle. ZA TURŠKO ZRAČNO MORNARICO. . Carigrad, 16. marca. Sultan Mohamed je .ar°val za projektirano turško zračno morna-Co 1000 funtov v roke vojnemu ministru. RUDARSKI ŠTRAJK. 7\v \ra^slava* 16. marca.Jutri izbruhne v Šle- £lasti gornji splošni rudarski štrajk. sp /'evv_Vork, 16. marca. V trgovskih krogih feibe1Tla^ra sp^n* rudarski štrajk kot neizo- -3 % -» e- c- c- c- Bratje Sokoli! Bratje Slovani! Z napornim delom in s trdo voljo se nam je naposled posrečilo, združiti neštevilne množice slovanskega Sokolstva v eno celoto, mogočno po svoji razsežnosti, silno po naši vdanosti, krasno po vzvišenih nalogah, katere smo ji položili na srce. Vodilo nas je k temu nepremagljivo hrepenenje po povzdigi slovanskega naroda, čigar samoniklost hočemo podpreti z zdravo in krepko vzgojo, s povzdigo in poplemenitvijo njegovih prirodnih telesnih zmožnosti in s tem zgraditi temelj nravnemu razvoju in duševnemu napredku Slovanstva. K temu cilju hočemo speti po poti, primerni značaju in telesnim sposobnostim naših narodov, s svojimi sokolskimi vajami, ovladovanimi po zavesti naše plemenske skupnosti in skupnih naših koristi. To hočemo posvedočiti s skupnim nastopom ob I. zletu Zveze slovanskega Sokolstva, ki ga sklicujemo na dni 26. junija do 1. julija 1912. v zlato slovansko Prago. Prvič je tu v organizirani celoti nastopiti slovanski mladini, da pokaže svojo dospelost in čvrstost in da v junaški tekmi izmeri svoje moči, utrjene z marljivo vadbo. Vabimo Vas torej, možje in žene, k temu slovesnemu prikazu slovanske žilavosti in k temu zgovornemu dokazu pomembnosti in smo-trenosti naših združitev na tem važnem kulturnem polju. Naj podedovane lastnosti naših očetov in dedov, ovenčane z junaškimi tradicijami, osveževane s probujenim hrepenenjem po novem, dostojnem življenju Slovanstva, združijo k veličastni sliki sokolskega dela in truda, stremečega za popolno človeško plemenitostjo in dovršenostjo. Naš zlet smo združili s VI. zletom Češke Obce Sokolske v spomin na petdesetletni obstoj prvega sokolskega društva v Pragi in vsega Sokolstva sploh. Kraljeva Praga, to staro glavno mesto Čehov, slavno po svoji zgodovini, bogato dragocenih pomnikov, krasno po legi in stavbah, to vedno žareče ognjišče slovanskega duha, se pripravlja z vso gorečnostjo in radostjo, da pozdravi v svoji sredini mile goste in jih obda z iskrenimi izrazi svoje resnične, globoke, zavedne ljubezni. Kvišku torej bratje k delu in slavnemu činu! Naj zopet enkrat zazveni skupni naš koral in svet naj se čudi pojavu združenih prsi in rok slovanskih, tekmujočih v sili in prožnosti, lepoti in plemenitosti, vse v blagnjo in prospeh našega milega naroda. Na zdar! Czolem! Zdravo! Predsedstvo Zveze slovanskega Sokolstva: Dr. Jos. Scheiner predsednik. Dr. Lazar Car podpredsednik. Jindr. Vaniček načelnik. Dr. Ant. Novotny tajnik. Bratje! S predstoječlm objavljamo poziv, ki razodeva jasno, kaj da se bode vršilo v dneh 28., 29. junija in 1. julija t. 1. v slovanski Pragi; — to bo praznik, kakršnega slovansko Sokolstvo in ž njim Slovanstvo sploh, še ni proslavljalo. Danes apeluietno na Vas, bratje slovenski Sokoli, da se udeležite te slovanske sokolske manifestacije v čim največjem številu; s svojo udeležbo in nastopom v Pragi pokažimo, da tvori mali slovenski narod krepko vejo na mogočni slovanski lipi. Za danes pripomnimo, da se slovenski Sokoli popeljejo s posebnim vlakom dne 26. junija popoldne po državni železnici v Prago; uro odhoda, vožne cene in celi spored slavnosti priobčimo v teku prihodnjih dni. Na zdar! Predsedstvo »Slovenske sokolske zveze". Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarje?. NnjmanjSI znesek 50 vinarjev. Pismenim vpraSunJem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri m n lili oglasili ul 11 if, popusta iu se plačujejo vnaprej; zunanji insereiiti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob (>. uri zveAer. Otročji voziček se ceno proda. Gosposka ulica št. 12._______________________________233—2 Meblovana soba s posebnim vhodom se odda za april, Pražekova ulica 10, III., desno. ________________________________________227-3____ Prostor za trgovino z opravo se odda v večjem kraju na Kranjskem v najem. Vprašanja pod: »Trgovina« poštno ležeče na Ljubljano._____________________________________226-3 Spretne šivilje se takoj sprejme. Kje. pove »Prva anončna pisarna. , 228-3 Dobro izurjene šivilje sprejme A. Singer, Gosposka ulica št. 4.__________________237—2 Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, shrambo ter delom vrta se odda za majev termin v Rožni dolini št. 222; eventualno se proda hiša. 240—1 Dobro ohranjeno pisalno mizo z nastavkom in predalom, kupi Peter Strel v Mokronogu. _ 238—3 Mlada gospodična želi, dopisovati z inteligentnim literarno izobraženim gospodom pod šifro »Manon 20« glavnopoštno ležeče, Gradec. ______________________________239—1_ Nemeblovano sobo išče samostojna gospodična s 1. aprilom v bližini Kolodvorske ulice. Ponudbe pod: Ela, poste restante Ljubljana. ______________________________232—2_ Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda z majem. Poizve se pri upravi v »Koli-zeju«. Ludovika Jarz Erjavčeva ccsta št. 2 delikates, trgovina, zajtrkovalnica se priporoča cenjenemu občinstvu. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. Methode Berlitz!! = Legons de frangais — English lessons = po metodi J36ei*litse. Privatni pouk v skupinah o literaturi, konverzaciji in trgovski korespondenci. Učenci si Nami izbirajo nčne ure. Monsicnr Algoud Albert, Knafljeva ulica 4, I. nad. Vsak dan od 2. d« 5. Priporočalo! Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se obrnite na domačo tvrdko Premrl & Jančar v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20. ---------- Zahtevajte vzorce 5ra cenik. — Kavarna „CENTRAL“. Vsak dan vso noč Vstop prost. KONCERT dunajskega elitnega damskega orkestra. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. 135 — 212 — del: podoba Odette de Champdivers je vstala pred njim in notranji glas mu je klical: — Ljubiš jo in ona jo je obsodila na smrti In ti si določen, da jo ubiješ. Ali prisotnost in čudežni vpliv Izabele je bil silnejši in vojvoda je zatiral dobro vest: — Kralj hočem postati, kralj. In zato mora deklica poginiti! Rajši si dam iztrgati srce, ka-kakor odstopiti od cilja!... Dogovor med Izabelo in Ivanom Neustrašnim je rodil dvojno presenečenje Parižanom: Najprvo je bila sprava med Orleancem in Burgundcem že sama na sebi skoro neverjetna vest, ki se ji je pridružila še naslednja: škof lieški je bil poslal Burgundcu tri tisoč vojščakov na pomoč, iz Avstrije in Savojskega mu je bilo pa poslanih osem tisoč najete vojske. Tako da je štela vojna moč vojvode sedaj sedemnajst tisoč glav dobro oborožene armade. To dejstvo morebiti tudi razlaga zadržanje Izabele in lahkoto, s katero je bilo doseženo pobotanje med tekmecema. In tako je prišlo, da so pomnožene čete ravnotako odšle naglo, kakor so bile prišle; pred nebrojno množico ljudstva, po slovesni službi božji, sta si segla v roke Orleanec in Burgundec in si prisegla ljubezen in prijateljstvo! Sto osemdeset pozneje se je odigral enak prizor: Henrik de Guise in Henrik Tretji sta si bila prisegla isto; nekaj dni pozneje pa se je spuntal Guise proti kralju in poginil sam v gradu de Blois. — 209 — njem trenutku zgrudila v njegovo naročje in krčevito zaihtela. Bila je to njena končna poteza. Poteza naj-izbornejše tragedkinje, kar jih je nastopalo na pozorišču sveta. In kdo ve, vprašajmo se še enkrat, ali ni bila tudi sedaj odkritosrčna. Bodi kakor hoče, namen in cilj obeh je bil dosežen. Ona je hotela vojvodo prikleniti zopet nase in v svojo službo, in izročil se ji je z dušo in telesom, kakor si je bila želela. On pa je bil prišel k nji v negotovem upanju, da jo porabi kot orodje v dosego svojega vladohlepnega namena. Izabela je spregovorila: — Človek, ki mi ga naprtavajo za ljubčka mora umreti! Čutim in vem, da ne verujete o nikomur drugem, ali ta tukaj... — Orleanec je moj smrtni sovražnik, je dejal Ivan Neustrašni z zamolklim glasom ... — Naravno je torej, da vas je njegovo ime zadelo hujše kakor vsa druga. — Da. Sovražil sem ga, ne da bi vedel zakaj. Mislil sem, da ga sovražim le kot tekmeca kraljevskega, kot človeka, ki si lasti vlado — in sovražil sem v njem ... — Mojega ljubčka! Pomirite se, izročam vam ga. — Oh, je rekel pohlepno vojvoda. Ali je resnica? Ali je mogoče, da ga sovražite tudi vi! Pri Kristu, prisegam vam ... Izabela se je posmehnila: — Ničesar ne prisegajte. Ne sovražim Ludvika. Ali zadostuje mi, da ga sovražite vi! Vaš sovražnik je in tako tudi moj! Med vami in med menoj ne more biti ničesar živega! Pa- Hiša Saint-Pol. 53 Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. 214 mm Josip Lisec oblastveno avtorizirani geometer Ljubljana, Sodna ulica štev. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve. — Specialna trgovina - finih ročnih del TONI JAGER v Ljubljani, Židovska ulica 5. Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. IlvdlcčEisstlrij a. Minka Horvat Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6 priporoča cenjenim damam vsakovrstne = slamnike = Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Tvrdka Bilina & Kasch nasl.Pr‘Por°ča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, MC^ ročna dela, izdelovanje vseli vrst prevlečenih gumbov, jTj £3 | lj kakor tudi vse kirurgične potrebščine kilne pasove, * ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh . . a 1 1 Kvrst r°kavic- Moderna predtiskarija. Postrežba točna Ljubljana, Zidovska ui. & in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. ?34 Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št.7. priporoča p n. odjemalccm (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo "•X • • l v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. 218 Cene najnižje. Postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine proato. po najnlžj!h cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje. Za obilen obisk se priporoča 195 Minka Horvat. Jitsljsla v Ljubljani === r. z. z o. z. Frančiškanska uiica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. Štampiljc vseh vrst za urade, drn-štva, trgovce itd. Anton Černe graver In IzdelovatelJ kavčukovih Stamplllj. Ljubljana, suh trg it m. Ceniki franko. Lan gen &Wolf, Dunaj X. Zastopstvo: 97 GABRIEL BRINŠEK, Ljubljana, Bleivveisova c. 16. MAČEK & KS, LJUBLJANA založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba. 201 Najnižje cene. Pos »daj prazr 3. ur upra' dom K 1C Za V Kludskyjevem velikem cirkusu vsak dan ob 8. uri 30 min. velika predstava. Ob nedeljah in praznikih 2 predstavi ob 4. popoldne in ob 8. uri 15 min. zvečer. Nastopajo artisti in artistinje I. vrste. Predstave s sloni, levi, tigri in konji itd. Vstopnina: Numerlrani sedeži 2 K, I. prostor 1 K 50 vin, II. prostor 1 K, stojišče 50 vin. Otrcci izpod 10 let in vojaki do narednika plačajo ob delavnikih in v nedeljo popoldne polovico. ----------------------------------— Kupujejo se konji za meso. 1—— ~ B m © • CJ > c3 *ul cd U* i • Mgdrl. 25 o’ CD £3