izba ja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike, — Inserati do 80 petit vrst A Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrata Din 4-—• Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Skwenakl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo« TJKKDNIftTVO EN LJUBLJANA, Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-26 m 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska teieiau št. 26 — CELJE, Miljami uredništvo: Stroaamaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova «L 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Poštna hranilnica t Ljnbrjani št. 10.351 levi^a^k^ Diplomatska aktivnost na vrhuncii: _ London pripravlja demaršo v Berlinu Angleška vlada bo na nedvoumen način sporočila nemški vladi, da bo za casus beli ter da bo skupno a Francijo in Rusijo branila nedotakljivost vsak napad na CSR aike republike LONDON, 10. septembra, br. Snoči je bilo uradno objavljeno, da je za ponedeljek dopoldne ob 11. sklicana plenarna seja angleške vlade, na katero so pozvani vsi člani vlade. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo na tej seji odobrili ukrepe, ki jih je včeraj sklenil mrli kabinetni svet, ob enem pa bodo proučili celokupni mednarodni položaj in sprejeli primerne sklepe. Angleška vlada je v stalnih neposrednih stikih s francosko vlado. Obe vladi se medsebojno obveščata o vseh izdanih ukrepih in postopata v popolnem soglasju. Tako v Londonu kakor v Parizu proučujejo vsa sredstva, ki bi bila primerna za izboljšanje sedanjega mednarodnega položaja. Računajo pa z vsemi možnostmi razvoja dogodkov in se temu primerno pripravljajo na vseh poljih. Danes bo ministrski predsednik Chamberlain prisostvoval ot voritvi nove univerzitetne dvorane v New Castlu ter bo imel pri tej priliki govor, v katerem se bo verjetno dotaknil tudi Češkoslovaške krize. Reuter objavlja komunike, v katerem vlada zavrača razne domneve o že sprejetih sklepih in onih, ki bodo morda še sprejeti v zvezi z mednarodnim položajem. Vladni krogi naglašajo, da je položaj tako del i kat en ter da se dogodki razvijajo tako naglo in situacija neprestano spreminja, da se je nemogoče izjaviti d akcijah, ki jih pripravlja angleška vlada. LOKDON, 10. sept. br. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da so posvetovanja angleške vlade in razgovori med Parizom in Londonom dalekosežne važnosti. Angleška vlada je prišla do prepričanja, da je položaj tako resen, da je treba popolnoma jasno opredeliti stališče Anglije za primer kakih zapletlja-jev v Srednji Evropi. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da more samo odločen nastop še v zadnjem trenutku re- šiti mir v Evropi. Berlinski poslanik Henderson je sinoči dobil nalog, naj obišče kancelarja Hitlerja in mu v imenu angleške vlade sporoči, da Anglija ne bo ostala nevtralna, če bi se Nemčija vmešala v Češkoslovaški problem in izzvala oborožen konflikt. Mimo tega opozorila pa pripravlja angleška vlada v sporazumu s Francijo v Berlinu demaršo, v kateri bo oficielno sporočila nemški vladi, da so Anglija, Francija in Rusija trdno odločena braniti neodvisnost in nedotakljivost češkoslovaške republike za vsako ceno ter da bodo složno nastopile proti slehernemu napadalcu. Obenem bo Anglija zahtevala, da se vprašanje sudetskih Nemcev vrne na teren notranje politične zadeve češkoslovaške republike, ker je češkoslovaška vlada v dovoljeni meri pokazala, da želi resnično in trajno ureditev narodnostnega problema. Angleški poslanik Henderson je imel včeraj tri četrt ure trajajoč razgovor z nemškim zunanjim ministrom Ribben-tropom. Kakor se doznava, je Hitler sinoči odredil, naj njegov osebni zaupnik kapetan Wiedemann nemudoma odpotuje v London, da pojasni angl. vladi stališče Nemčije glede ureditve sudetsko-nemškega problema. Hitler sam se v svojih vsakodnevnih govorih na kongresu v Nurnbergu izogiba vsake omembe češkoslovaške krize in zato s tem večjo napetostjo pričakujejo njegov zaključni govor, ki ga bo imel v ponedeljek zvečer ob 21., v katerem bo razpravljal o mednarodni politiki in v katerem bo nedvomno zavzel stališče tudi do češkoslovaškega problema. V londonskih krogih računajo s tem, da bo s Hitlerjevim govorom ali dosegla češkoslovaška kriza svoj vrhunec, ali pa bo nastal preokret v pravcu mirne ureditve sudetsko-nemškega vprašanja. Angleška vlada zaseda permanentno Neprestana posvetovanja o položaju — LONDON, 10. septembra. Včerajšnja posvetovanja angleških ministrov in njihovih sodelavcev so trajala nad pet ur. Dejstvo, da je bivši zunanj iminister Eden obiskal Halifaxa in da je Chamberlain povabil k sebi voditelja opozicije Attleeja, dokazuje, da želi vlada, da bi vse politične skupine podprle vlado in njeno politiko. Chamberlain bo sprejel tudi sira Archibal-da Sinclaira in Winstona Churchilla. Posvetovanja članov vlade se nadaljujejo permanentno in sproti proučujejo vesti, ki neprestano prihajajo iz Berlina in Prage. Na splošno menijo, da je stališče sudetskih Nemcev obenem tudi barometer za stališče Berlina. V Londonu se v tej okoliščinah vprašujejo, ali Nemčija sploh želi olajšati rešitev tega vprašanja »v okviru češkoslovaških meja«. Zunanje ministrstvo misli, da je praška vlada šla do skrajne meje, vendar pa se postavlja vprašanje, ali bo Berlin sprejel te predloge, in ali se bodo sudetski Nemci odločili za iskrena pogajanja, ne pa da samo skušajo pridobivati na času, kar zopet naj omogoči zunanjim činiteljem sklepe, ki bi bili še resnejši. Prav dobro pa poznajo stališče Francije ter tudi razumejo, da Francija želi, naj Anglija določi svoje stališče in ga sporoči tistim, ki še dvomijo v odločnost Anglije. Angleška vlada se brezdvomno zaveda vse- ga tega. To dokazuje tudi vabilo voditeljev opozicije in pa seja vlade, ki bo v ponedeljek. Jedro vseh teh posvetovanj mora biti torej v tem, da računa angleška vlada Z novo potezo, ki jo mora storiti. V zvezo s temi pripravami spravljajo tudi izjavo sira Nevilla Hendersona, angleškega veleposlanika v Nemčiji, ki je Ribbentropa ponovno opozoril na posledice morebitnega tujega poseganja v Češkoslovaško. Tukaj menijo, da to ni več dovolj, ampak bo treba iti preko takih izjav, mogoče celo preko izjav, ki jih je angleška vlada podala dne 24. marca. Po informacijah »Daily Expressa« je angleška vlada na svojih včerajšnjih popoldanskih konferencah pretresala naslednja vprašanja: v 1. Zahtevo francoske vlade, da se Berlinu neodložljivo sporoči, da bi napad na Češkoslovaško neizogibno dovede! do evropske vojne, v kateri bi skupno nastopile Rusija, Francija in Anglija. 2. Zahtevo češkoslovaške vlade, da ae s francoskimi in angleškimi jamstvi prepreči slabitev strateškega položaja Češkoslovaške zaradi sprejetja predlogov sudetsko-nemške stranke. »Daily Herald« poroča, da namerava Litvi no v iznesti češkoslovaško vprašanje pred Društvo narodov na podlagi pakta 11 Društva narodov. Nemci ne verujejo v sporazum Z grožnjami hočejo izsiliti Se nove koncesije od češkoslovaške vlade BERLIN, 10. septembra, br. Nemški tisk z največjo vnemo izkorišča famozni članek londonskega »Timesa«, v katerem se je list ogreval za revizijo češkoslovaških državnih meja in skuša kljub temu, da je bil ta članek uradno zavrnjen s strani angleške vlade, prepričati nemško javnost, da je Anglija spremenila svoje stališče. Želeč dati temu članku in njegovim avtorjem še večjega poudarka, objavljajo nemški listi prikrite grožnje, češ da Nemčija ne more prevzeti odgovornosti za to, kar bo sledilo, če zahteve sudetskih Nemcev ne bodo brezpogojno in v celoti sprejete. Dopisniki berlinskih listov v Nurnbergu ugotavljajo, da se v nobenem primeru ne more smatrati, da je napetost položaja popustila Glavni urednik »Deutsche AUge-meine Zeitung »pripominja, da je dejstvo, da ni prišlo do spontanega zadoščenja od strani praške vlade po incidentu v Moravski Ostr*»v', v Numbergn skorc močneje delovalo, kakor pa incident sam. Pra- ga je opustila ugodno priliko. V teh krogih prevladuje prepričanje, da tako ne gre več naprej. Vse bolj se utrjuje misel, da poslanstvo lorda Run cimana v Pragi ne bo imelo uspeha, če ne pridejo resni nasveti iz Londona. Zaradi tega je tudi Članek »Timesa« izzval veliko senzacijo, ker ae je bavil že z vprašanjem, kaj bo po neuspehu. Dopisnik »Nachtausgabe« poroča iz Numberga, da tam prevladuje prepričanje, da pogajanja med Češkoslovaško in sudet-skimi Nemci brez gotovih jamstev s češke strani sploh nimajo nikakega smisla, ker incident v Moravski Ostra vi ni samo incident v Moravski Ostra vi, pač pa nekak simptom. Dopisnih »Hamb. Fermblatta« piše, da se sud. Nemci ne morejo zadovoljiti s splošnimi predlogi, pač pa, da morajo dobiti jamstva za pogajanja v takšni atmosferi, v kateri bo mogoče priti do uspeha, ter bo zajamčena praktična rešitev. »Ber-liner Tageblattc pa piše noH naslovom; »Nemško stališče«: Posedanji postopek pil reševanju češkoslovaškega vprašanja se je izkazal za popolnoma brezuspešen. Kdorkoli proglasa pravico samoopredelitve kot SVOJ politični ideal, ne more preprečiti uporabljenega načela v d rža vnopravnem postopku. Evropi je treba končno dati mir. Rim svetuje Berlinu mirno rešitev PARIZ, 10. sept. e. Ves tisk se obširno bavi s češkoslovaškim problemom. »Petit Parisien« opozarja na razlike, ki obstoje med sudetsko-nemškimi politiki in zunanje političnimi cilji rajha ter naglasa, da ta razlika pojasnjuje taktiko zavlačevanja, ki jo izvajajo predstavniki sudetsko-nemške stranke napram češkoslovaški vladi. Poleg tega se je v Berlinu sugeriralo iz Rima, naj bo po možnosti zmernejši. Francoski predstavnik poslov v Rhnu je konferiral z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in prišel do prepričanja, da je želja Italije kompromisna in mirna rešitev tega spora. Končno, pravi »Petit Parisien« je treba vzeti v obzir tudi pisanje službene »Informazione Diplomati ca«. Italija svetuje SUdetskim Nemcem v oficielni razlagi, da je treba najti kompromisno rešitev. V rimskih poslužbenih krogih poudarjajo, da bo treba problem sudetskih Nemcev vrniti v stari okvir ter ga smatrati za stvar Prage in sudetskih Nemcev, kolikor je to pač mogoče, ali ni treba misliti, da ga je mogoče rešiti na ideološki podlagi, ki je ustvarila sedanjo napetost. Mirna rešitev tega spora še ni izgubila svojih pristašev. Posveti v Nurnbergu NURNBERG, 10. sept. AA. V zadnjem času se je Hitler premislil in ne bo imel govora pred članicami zveze narodnosocia-lističnih žensk. To je storil zaradi tega, da bi se mogel posvetiti češkoslovaškemu vprašanju. Danes popoldne je zunanji minister v. Ribbentrop imel konferenco s Hitlerjem. V. Ribbentrop je kancelarju poro- čal o svojem današnjem razgovoru z angleškim veleposlanikom Hendersonom. Hitler proučuje predloge češkoslovaške vlade NORNBERG, 10. sept. AA. Poslanec sudetsko-nemške stranke Frank je prišel v Nurnberg in prinesel s seboj zadnje predloge češkoslovaške vlade, ki so jih takoj dostavili Hitlerju. Ameriški opazovalec v ženevi ŽENEVA, 10. sept. e. Vlada Zedinjenih držav je obvestila tajništvo Društva narodov, da bo na sedanji sestanek Društva narodov poslala svojega opazovalca. Amerika je sicer Še večkrat poslala svoje opazovalce na sestanke in konference Društva narodov, toda topot je prvič, da službeni predstavnik USA prisostvuje delu Društva narodov kot opazovalec Na podlagi tega sklepajo, da so Zedinjene države sklenile podpirati politiko Društva narodov. Francosko brodovje pri- • pravljeno za odhod na Sredozemsko morje PARIZ, 10. sept. e. Od včeraj popoldne je atlantsko francosko brodovje pod polno paro v vojnem pristanišču Brest. Mornarji so poklicani z dopustov in vse ladje se S pospešenim tempom pripravljajo za daljše potovanje. Oficirji in komandanti vojnih edinic odklanjajo vse informacije, toda v splošnem smatrajo, da se atlantsko brodovje po dogovoru z Anglijo pripravlja za manevre v Sredozemskem morju. Zaščita francoske obale na Atlantskem oceanu bo prepuščena angleškemu brodovju. Francoska mornarica bo v tem primeru zadržala doma samo nekaj podmornic in torpedovk na obalah Atlantskega morja. Prezldent dr* Beneš češkoslovaška javnost proti nadaljnjemu popuščanju napram Nemcem Protestna zborovanja po vsej državi Praga, 10. sept. e. Na Češkoslovaškem je ozračje precej napeto. Kakor znano, je prišlo do demonstracij Nemcev v raznih krajih in zlasti v Krumlovu, kjer so padal! vzkliki: Hočemo svobodo, en narod, en vodja, ena država! Zato ni čudno, da se je začela rudi sicer disciplinirana češkostto-vaška javnost vznemirjati. V Semilih je -v 28 tovarnah ustavljeno delo. Vršilo se je zborovanje in so predsedniku republike, predsedniku vlade ter šefu generafaega štaba poslali brzojavke, v katerih zahtevajo, naj ne popuščajo več napram Neme eni. Vlada je samo v teku enega dne sprejela nad 300 taikih brzojavk. Vse politične stranke sklicujejo za nedeljo velika zborovanja. Zaradi pomirjenja javnosti bo danes ob 18. govoril po radiu prezid en t dr. Beneš in sicer v češčini. slovašcrni in nemščini. Najširši sloji meščanstva v Pragi čutijo in se zavedajo, da je položaj zelo resen. Razburjenja sicer ni, vendar vse čaka, kaj prinese prihodnji dan. Za vsak primer pa prebivalstvo nakupuje moko. mast, sladkor, petrolej, sveče, kavo, čokolado, zlasti konzerve in protiplinske maske. Suhih » konzerviranih jestvm so v preteklih dneh nakupi H trikrat večjo množino kot običaj-no. Preiskava o dogodkih PRAGA, 10. septembra. AA. Snoči ob 19. uri je Hodža sprejel narodna poslanca sudetske nemške stranke Kundta in Ros-seja. Sporočil jima je sklepe, ki jih je vlada sprejela, da se uredi spor o dogodkih v Moravski Ostra vi. Vlada je sklenila: 1. Policijski uradniki, katerim bodo dokazali, da so pretepali aretirance, bodo kaznovani po kratkem postopku. Policijski uradnik dr. Malec je bil že suspendiran in proti njemu so uvedli kazensko postopanje Zakonite odredbe bodo najstrožje izvajali tudi proti sokrivcem. 2. Redar, ki je z bičem udaril narodnega poslanca Meya je na lastno zahtevo suspendiran in proti njemu so uvedli disciplinsko postopanje. 3. Načelnik policije v Moravski Ostra vi je sam zahteval disciplinsko preiskavo, da bi se tako ugotovilo, kako je on odgovoren za dogodke. Dokler bo trajala preiskava, bo tudi on suspendiran kot načelnik policije. 4. Preiskava proti aretirancem, ki so sedaj v preiskovalnih zaporih okrajnega sodišča v Moravski Ostravi, bo izvedena po pospešenem postopku da bi bflo tako mogoče vrnili svobodo tistim, ki bodo lahko dokazan, da niso nič zakrivili ali pa, da s« lahko proti njim uvede sodno postopanje, ki pa ne zahteva za osumljence preiskovalnega zapora. 5. Vlada je odobrila obdukcijo trupla su-detskega Nemca Knola in to: v navzočnosti zdravnikov, katerim Knolova družina zaupa. Zastopniki sudetsko-nemške stranke so sprejeli na znanje to izjavo, in so tako dogodki v Moravski Ostravi formalno razrešeni. čsL manifestacija v Moravski Ostravi PRAGA, 10. sept. AA. Včeraj je bil v Moravski Ostravi velik manifestacij ski shod, katerega se je udeležilo nad 50.000 Cehov in nemških demokratov. Govorili so zastopniki strank vladne večine. Sprejeta je bila resolucija, v kateri prebivalstvo te pokrajine želi samo mir in sporazum in odobrava dosedanje delo vlade. Bele nogavice za kamence Pragp, 10. sept r. Nemški listi se hudo razburjajo zaradi uvedbe novih enotnih krojev za kaznence v češkoslovaških kaznilnicah. Ministrstvo pravde je po daljši anketi odredilo, da se uvedejo za kaznence čim bolj udobni kroji- Po novem predpisu bodo kaznenci imeli kTatke hlače m bele nogavice. Nemški listi se razburjajo, češ da pomeni to zasmehovanje sudetsko-nemškega narodnega kroja in ker so bele nogavice sploh nekak znak pristašev narodnega socializma. Amerika M ne mogla biti nevtralna WaShington, 10. septembra, b. >Waabing ton Daily News« piše v svojem uvodniku o pokidaju v Evropi med drugim tudi tole: Na začetku državljanske vojne je bila za nas Španija najmanj znana evropska država. Povprečen Amerikance jo je le malo poznal in vendar posega danes tudi Amerika v konflikt m tekmujejo najrazličnejši krogi in društva, v odklanjanju nevtralnoet-nega zakona m v zavzemanju za republikance. Ako velja to za Španijo — m mi vemo, da velja — ni potrebna prevelika domišljija za predstavo o tem, kar bi se zgodilo, če bi se Velika Britanija m Francija zapletli v vojno. Javno mnenje pri nas bi bilo c njima kakor en sam mož. Od tega razpoloženja k ukinitvi nevtmlnostaega zakona pa bi bil en sam korak. Ne delajmo si bo danes ob 18. naslovil po radiju apel na vse prebivalstvo republike. Govoril bo V češkem, slovaškem In nemškem jeziku potem takem nobenih iruzij, saj zadostuje, ako previ tamo še enkrat zgodovino o L 1914. Vatikan o položaju RIM, 10. sept. b. Glavni vatikanski organ »Osservatore Romano« objavlja londonske informacije o verjetnem zadržanju malih držav za primer kakega konflikta. »Osservatore Romano« domneva, da bi Poljska zavzela stališče, »ki ne bi bilo sovražno zapadnim velesilam«, "i 1 i 1 »> V* .1. !\vr \'\ , \«{ i i \/ \C - V b 4 * l 1 . iiJ i A. 1 % % : A j A t i »' i 6 v' .'. A i a in da bi »Rumunija dovolila ruskim letalom in četam prehod preko svojega ozemlja«. I ,»,1 V lli -a -i * * ^ - T M s V. j> t * i \' t S j A \ > .V. I"-/ W * ' *Y V < f > ' t ' , "4 "J /" \\ ^ a i 'A * i »Osservatore Romano« se v svojem poročilu dotika fudi francosko-ameriške manifestacije pri Bordeauxu in poudarja, da sta Bonnet in Bullitt govorila sicer samo o moralni antanti med obema državama, da pa »ta manifestacija enotnosti čustev in miroljubnih smernic obeh držav samo po sebi izraža radikalno solidarnost In postavlja smoter pozitivnega sodelovanja v okviru miroljubne politike«. Slabo vreme v Nurnbergu Nurnbergu 10. sept. r. Nurnberški kongres deli v pogledu vremena usodo ljubljanskega velesejma Vse te dni, odkar traja kongres, je bilo vreme skrajno slabo. Dež in mraz močno vplivata na razpoloženje množic. V središču mesta, pred kongresnim poslopjem, je sicer vedno mnogo gledalcev, ki opazujejo parade in »prevode, proti periferiji pa je vedno manj ljudi in se špalir izgublja. Tudi na posameznih prireditvah kongresa ni posebnega navdu-šen ja._ Dvobo] Jugoslavije in Italije Drevi ob 21. bo v Trstu plavalni dvoboj plavalk Jugoslavije in Italije LJubljana, 10. septembra. Italijanski plavalni savez je v zadnjem trenotku znatno spremenil pogoje za plavalni dvoboj med italijanskimi in našimi plavalkami v Trstu. Po prvotnem dogovoru je bila prireditev določena na dva dneva, 10. in 11. t. m., zdaj pa je za srečanje določen le en dan in sicer današnji. Naš savez je, čeprav nerad, pristal na to spremembo, ki bo v veliki meri vplivala na kvaliteto rezultatov, kajti večina tekmovalk bo nastopala v več točkah in bodo seveda utrujene. Velik handicap pom%ni za Jugoslavijo, da ne bo mogla nastopiti odlična Werner-jeva, ker kljub urgencam, še do danes nt bilo ustreženo njeni prošnji za sprejem v naše državljanstvo, dočim je to vprašanje glede Smolikove Že ugodno rešeno. Našr reprezentanco, ki jo vodita Hrvoje Ma canovič in Božo Kramaršič, sestavljajo Irv ge Smolik, Milica Radmanovič, Neda Krm« potic in Zlata BorŠič (vse Viktorija), Dra-guša Fine, Ančka Keržan in Anda Martir (vse Ilirija), Danica Beara in Vera Sidai (obe Jadran), Sokolića Bartulović in _U Orlic (Jug). Italijanska reprezentanca sestoji po ve čini iz članic Triestine in so z malimi z jemami že vse nastopile tudi na prver dvoboju 1. 1936 v Ljubljani. Od Triestin so v repreeenetanci Lokar, Ruzzier, Balla ben. Prekop, Skerl in Frausin, dalje Ste pančič od Fiumane, Panerali in Volongh iz Genove, Kratochvil iz Sturle in Pertpi ki je rojena Tržačanka, iz Rima. Curih, 10. sept. Beograd 10, Pariz 11.9* London 21.3075, Newyorfc 442.50, Brusel 74.45, Milan 23.24, Amsterdam 238.85, Bet lin 177, Praga 1524, Varšava 83.10 ah. zlasti v Franciji, kjer katoliška cerkev' pozdravlja v svojem naročju vse vern'ke, pa naj so ti tega ali drugega političnega prepričanja, in vzklika: »To je pravi katolicizem, ki privlači k sebi vse in vsakega, ne odbija pa nikogar!« članek ima ta-le zakliuček: »Nikogar ni pri nas, ki bi bil proti katoliški cerkvi, še manj pa proti katoliški \>eri* in duhovnik, ki obravnava vse svoje vernike enako ter jih zgolj iz pofitiČnih vidikov ne loči v bele in črne. najde vedno prisrčen sprejem in spoštljiv pozdrav. Kako lepo bi bilo. če bi se vrnili tisti lepi časi* ko je bil duhmmik v resnici samo dušni pastir in prijatelj vseh svojih vernikov, pa je bil lahko prepričan, da smatra vsaka hiša v njegovi župniji njegov prihod kot vesel m časten dogodek. Ali se bodo še vdaj vrnili ti lepi časi?« Svetovi tisk in češkoslovaška Našo javnost bo gotovo zanimalo, kakšno stališče zavzema o češkoslo\'aškem vprašanju časopisje drugih narodov. Tu par izvlečkov iz člankov raznih velikih listov. Pariški dnevnik »UOeuvre« piše: »Praga ve. da gre sedaj za njeno usodo in nedvomno za usodo vse Evrope. Zavedajoč se svoje pravične stvari in zaupajoč v moč svoje prvovrstne vojske* čaka Praga brez najmanjšega vznemirjenja na razvoj dogodkov, krepko odločena izrabiti vsa sredstva* da se ohrani mir. takisto pa tudi na ničesar pristati, kar bi pomenilo upropastiti državo.« — »Frankfurter Zeitung« ugotavlja: »O za-x zniški pomoči Francije Češkoslovaški ne more biti nobene nejasnosti in nobenega dvom*. Kar ima Francija v tem pogledu povedati, je tolmačil general Vuillemin v razgovoru z maršalom Goeringom in je imelo to tem večji pomen in poudarek, ker je imel francoski general posebno pooblastilo svoje vlade, da obvesti nemške vladne kroge o stališču Francije glede Češkoslovaške.« — Rimska »Tribuna« objavlja članek o mednarodnem položaju in izvaja med drugjm: »Angleška politika sledi tejle Imiji: Predvsem je treba braniti status quo. V primeru, da bi bila Francija prisiljena na vojno, mora Francija zmagati, enostavno iz tega razloga, ker bi pomenil da-naSnji francoski poraz jutrišnjo propast Anglije.« — Pariški »Le Temps«, vladni list, konstatira: »Čehostovaki bi se raje dali do zadnjega moža pobiti* kakor da bi znova sklonili svoj tilnik pod suženjski jarem. Ako poslušamo pogovore in razgovore v Pragi* bi skoraj mislili, da smo se vrnili v čase husitskih vojn.« — »PopoJo d i Roma« razpravlja o stališču Poljske in ugotavlja: »Poljsko časopisje kategorično zavrača možnost udeležbe Poljske v vojni ob boku svoje zapadne sosede, ne izključuje pa možnosti intervencije na strani Anglije in Francije v primeru, da bi bila Varšava proti svoji volji prisiljena, dtt bi se odpovedala svoji nevtralnosti.« — Varšavski »Robotnik« izjavlja v posebnem članku: »Ako bi bilo mogoče na Poljskem izvesti plebiscit* komu se naj Poljska pridruži, bi se 99 odstotkov vsega prebival stva z vso odločnostjo izreklo za sodelovanje z zapadnimi demokratskimi državami.« ZadoSčenje Narodni poslanec Josip Cvetic je napisat za »Jugoslovenske novine« članek »Ponovni neoborivi dokaz«, v katerem izvaja med drugjm: »Kako smo se čudni zdeli mi v »Jugoslovanskih novinah« pred dvema ledoma, ko smo jeli izdajati svoj list, ter iskreno in hrabro braniti jugoslovenstvo. Enim smo se zdeli nepoboljšljivi fantasti, drugim pa krivci za »diktaturo«, dasi so biti naši prijatelji v tistem času samo komaj v malo boljši situaciji, kakor danes, a 'tretjim smo se zdeli lahkomiselni ljudje, ki se igrajo s svojimi glavami. Pa vendar .ni bilo ne eno, ne drugo, ne tretje! Jugo-tdovenstvo krči sebi pot, vedno širše in vladno boljše. Kaže se vedno bolj očita, d.l brez njega ni izhoda. Kaže se, da je »sporazum« — zares lepe beseda — v osti* W nasprotju z jugostovensko nacionalno^ politiko. Nastala je alternativa: ali ju-go&iovenstvo ali razedinjenje! To so >Ju-\gosiovenske novine« stalno dokazovale. Mn<>8t 50 Pn pobijati z govorom in s pisavo, a sedaj branijo in zagovarjajo ono, kar smt*~>t*; branili in zagovarjali, a oni napadali. Ne bomo rekriminirali* v velikih Časih nimamo od tega nobenih koristi. Ugotavljamo samo, da smo dobili zadoščenje. Branili smo dobro stvar. Prelistajte malo druge liste tri teta nazaj. Prepričali se boste, po kateri liniji se je gibala naša no-tranja politika. Z neodoljivo silo napram julgoslovenstvu. dasi je bilo ogromnih zaprek. Mi nismo mogli odstraniti vseh zaprek, opozarjali smo nanje in opravljati objektivno in zdravo kritiko. Bili smo prava opozicija. Težko je biti dobra opozicija, zlasti v Jugoslaviji, ker je tu strašna opozicijska praksa: kdor ni v vladi* ta ruši vse. Prvič v Jugoslaviji jugoslovenski nacionalisti niso bmU v jOjpiklji napram vse- Kolonija tujega kapitala smo Nekaj kričečih primerov, ki to žalostno deJltVO V poM Maribor, 10. septembra Zadnje dneve smo zopet zaaK<±iM med poročili v assssl betih nekaj momentov, ki nam morajo dati misliti. Vsi so v zvezi s tujim kapitalom, ki se je nameni zlasti ob naši meji z raznimi torvarmSkimi podjetji in ima dane« na tisoče in Jsoee na. meščanstva in delavstva pod svojim vplivom. Saj nam kale n. pr. statistika, ki jo je cb prittki zadnjega Mariborskega tedna objavila mariborska števfltea »Trgovskega Kota«, da je samo v 2o mariborskih tekstilnih tovarnah zaposlenih danes okrog" 250 uradnikov in okrog 7500 delavcev in delaVk, torej prfbbzno i2.O»/0 vsega pnsftdvalstrca. Maribora m njegove neposredne ofeoHce, ki bo prej aH Sttej postala bistveni cM mariborske občine. »Trgovski list« sam ugotavlja, da je industrija v Mariboru in okolici večinoma v tujih rokah, da so delničarji in komercialni ravnatelji pretežno tujci ,da je večje število tujcev še med mojstri itd. Kdor pa razmere podrobno pozna, ve tudi, da je tudi od ono malo domačega kapitala v teh industrijah le majhen del v rokah naših narodnih ljudi. Da je vsa ta industrija kje v sredini ali na jugu naše države in ne baš na naši severni meji. kjer itak močno bije jo v nase ozemlje tuji vplivi, bi naša skrb ne bila tako velika, Sigurnost na*e tujih ^nenadornestljivcev«! Neki ljafeljansM dnevnik je nedavne Imenoma ugotovil ne* kaj primerov takšnih tujcev, ki so se vedno proti vsem neSftm ssJearasktai določbam in ps%4pissm szfseesszM v zsztffksr-skih tmsaraHi. \%*mawr*tm Je poksaaO, da nob den od njih nima kvalifikacije kakršno imajo mnog} naši brezposelni in Žen je r-ji iste stroke. lat cen ir Mn ** t A U i* * *%'' CV * M. MT * /~ _J. Jt_ tif tn *s t v t tt> M' ir* v vi r t -jfot C ^ Ji jfc sj > *o jt jl A \*. Ob priliki nedamiega praznovanja SOlet- NanMBBfi i« os ovne njeni nmvibscski podružnsel sem v hi čital med drugim, ds> ji tajnik v svojem atevnostnem gossru zlasti podčrtaj nujno potrebo u ai ta—al ne đsssSslSI te dni mjodU nov ss*uven primer, da ji mam odličen funkcionar te član NSZ od. stopiti te časasjtva ta poisOsl svoj na pritisk svojega tuje ga Modajalea. sem mogel verjeti avofm ocem, lm to «tal. Torej taKo daleč samo že da sme tujec, ki si na naši zemlji kupica bogastvo iz žuljev našega revnega delavstva teratrti tenm istemu delaven svobodo, biti Član in funkcionar v swfi nacionalni delavski organizaciji 77 Pa Se naj kdo reee, da nismo satraprja ali vsaj kolonija tuj^j00 kspjsssl! Slape smo. ki si pustimo po glavi hoditi od vsakega prvega privandranca, dasi dobro vemo, kako so isjsmjl itmH\ njih prilezli k nam s culo pod pssdubo. toda staftajno v dobi konjunkture, ki jih je dvignila na priedestal denarnih mogotcev, odkoderzdaj s prezkrom gledajo na uboge slovensko paro, s pomočjo svojih mosemskih "ravnateljev in knjigovodij vešče skrivajo pred našimi oblastmi svoje dejanske dohodke in puste stekati *voj znatne dobičke v inozemstvo. v. S. Koncert »Blnickega« v Mariboru Z njim je bila otvorfena letošn|a mariborska koncertna sezona Maribor, 10. septembra. Letošnjo mariborsko koncertno sezono so kot prvi otvorili gostje iz Leskovca s svojim moškim zborom (32 članov). Na svojem koncertu v sredo 7. t. m. v union-ski dvorani, so podali pod vodstvom g. prof. Stanka Viličića niz markantnih moških zborov pisanih v duhu jugo-slov. folklore. — Trodelen program je torej obsegal: M. Milojevićevo »Na vrelu bratstva«; P. Krstićevo »Legoh da spavam«; St Biničkega »Jesen stiže« in »Čuješ dušo«; Fr. Lhotkovo »Banda udarala«; J. Gotovce vi »Oj more duboko« in »Oj Marjane«; E. Adamičevo »Bog daj«; St. Viličičeve priredbe nar. pesmi iz Leskov-ca in Sare; St. Šijačkega narodno iz Vele-sa »Mori Tomče ...« in odlomek iz St. Mo-kranjčevega I. rukoveta »Imala baba ...« Večina teh pesmi je pri nas že dobro znana in stalno uvrščena v sporede tuk. naših moških zborov. Zato nas je tembolj zanimalo kako nam jih bodo podali pevci, ki so zrasli v tradiciji te^ pesmi. Priznati moramo, da so nas pevci »Biničkega« kakor tudi njihov dirigent z izvedbo programa v celoti zelo zadovoljili in večkrat celo zelo navdušili. — Nastopili so brez vsakega zunanjega pompa in bleska, skromno in prisrčno — toda v vsakem pogledu rutinirano. Poseben uspeh je doživela Biničkega »Jesen stiže«, katero js zbor moral ponavljati. Lhotkovega, v du- hu dalmatinske narodne pesmi pisanega in na basovskem ostinatu grajenega zbora »Banda udarala« še nismo slišali pri nas in prepričan sem. da si ga bodo naši zborovodje kmalu nabavili Zanimala nas je dalje tudi izvedba Adamičevega zbora »Bog daj« že iz golega dejstva, kako pojmujejo pevci z našega juga našo ožjo nacionalno glasb tvorbo. Tudi ob izvedbi tega zbora, ki je za koriste kakor dirigenta tvoril v tem okolju najtrši oreh sporeda, moram odkrito priznati, da si od te izvedbe nismo z daleka obetali tako pristnega Adamiča, ki je in ostane v prvi vrsti slovenska domena. Kakor že rečeno: poleg skromnosti in prisrčnosti sta odlikovali izvajalce njih eksaktna harmonska ubranost in prepričevalno muzikalno podajanje, ki se je zrcalilo iz vsake podane skladbe, brez hlastanja po zunanjih zvočnih efektih. Zbor »Biničkega« je prijetnx> poslušati. Kako pa z obiskom koncerta, sprejemom gostov itd. itd. Na to odgovorimo samo lahko z eno besedo: polom. Saj so naši pevski zbori gotovo bili tudi že kedaj gostje Leskovčanov. Spomnijo naj se, kako je bilo takrat?! Pevskemu zboru »Binički« pa želimo, da bi na svoji nadaljni turneji našel drugod s strani občinstva za svojo sveto in požrtvovalno .delo več razumevanja kakor ga je naSel v Mariboru. Prof. Karol Pahor. Pet minut opazovanja na Borzi dela Nekaj zanimivih in za n&še razmere značilnih sličic in prizorov Maribor, S. septembra Nedavno se je pripetilo, da so prinesli slovenski, na tudi srhski in celo nemški listi sledeči plagiat moje reportaže: >Denk dia olta, um di potpora hob ih ongsuht und dd švajne bobn mier orbajt gebn .. Te besede so mi ves cas brnele po možganih, ko sem se napotil tja v Gregorčičevo ulico, kjer stoji »Delavski azile, ki pa žal še danes ni povsem izročen svojemu namenu. Gori z drugega nadstropja čujem petje, razposajen smeh. Ne, to niso ubogi brezposelni delavci. O ted stvari, ki pomeni v jedru precejšen š-kandelček, se bom svoječasno lahko odkriteje razpisal. Sedaj me zanimajo druge stvari, zanianajo me ljudje, ki iščejo tukaj dela ali podpore. Tukaj je torišče vseh možnih ugibanj. V središču zmešnjav ima dramatik Rudolf nemalokrat prav, da je golih uh za marsikaj, kar 2Te na njegov in tudi za n^esov rovaš. Moški oddelek: Vidim kmeta. Poslušam. Hlapca in deklo bi rad. Potem prisluhnem še bolj. Zanima me, kaj poreče možakar. Hčerka je >dezertirala« z rodne grude. Zamikala jo je mestna udobnost, da se vrne k staršem, ko ji odbije usodna ura materinstva ali pa druse podobne življenjske nerodnost. Tudi hlapca išče. pa ima tri sinove. Vsi trije »dezjerterjk z rodne grude. Oče treh sinov išče hlapca, ker mu sinovi kulučijo po fc-dovskih tovarnah. Poleg iskalcev dela pa stoje tam tudi reflektanti «a podpore. Poslušam: »Nisem nor. da bi delal doma, ko mi stari mora, ko >skripn«<, itak vee zapustiti. Tri tedne sem bil v lat-riki, pa eo me >vun bamilic. Ker ima Se tri tedne dru- ge službe, moram dobiti podporo, pa če se vrag obesi. Tako je besedovai eden od neredkih podeželskih >dezerterjevc Mod > pod poro ifckalcd-c so tudi ljudje iz »boljše družbe«, ki so zek> fini v izražanju. Če ga vprašaš, kaj ga je zaneslo semkaj, ti zabrusi v obraz, da je prišel uredit neko nujno zadevo. Poščesetal me je firbec. da sem se pozanimal, kakšna zadeve, je neki to. Po preteku par minut sem spoznal, da je prejel 180 din podpore za teden brezposelnosti. Tudi o političnem naziranju teh ljudi bi lahko marsikaj zinil, pa vem, da bi si pri tem nakdo polomil najbrže več svinčnikov. Ženski oddelek: Neka Ančka se razburja, zakaj ni ona minister srn socialno politiko, ker bi potem še pokazala... Ni pa t odra Amaconka zinila, kaj in komu bi pokazala. Tudi Nežka je bila vznemirjena. Zabavljala je čez razne >milosiljive<, češ, da se je v službi počutila kot mati, pa Je ni prijavila v bolniško blagajno, docLm so gospod baje odpotovali ... Mari janca je tudi bila huda na >milostljiyo<, ker je zvečer ne pusti na promenado, kjer lahko vidi mladi svet, pa ima študente zelo rada. Čim sena se jaz, Jurij Pika, pojavil med temi >goskami<, in sicer jas sam >in perso*. na ipsissinia« sem pred sklepom uradnih ur slišal sledeči topel nasvet: »Sarmi ste krivi, zaiaetj pa nam ne daste zaslužka vsa i v dveh hišah, ko bi lahko od nas živela še dva zdravnika«. In sem pripomnil: »Zbogom, deklice, ko- Inec je uradnih ur. Jurij Pika Mariborske in okoliSke novice — sofeol Maribor II Fsbrežje Sporoča vsemu članstvu In Sokola nasioajeneusn | občinstvu, da bo telovadni nastop i» razvitje naračoa^skega prapora t nedelje dne 11. t. m. _ Akademijo vseh srednjih in meščan- skjii š°l priredi sreskl odbor društva. Rdečega križa v Mariboru v nedeljo dne 1&. septembra ob 16. v Unionski dvorani. Na to zanimivo prireditev, ki bo larod v proslavo tedna Rdečega križa, opozarjamo občinstvo že danes. — Upravnik narodnega jrtsdaMftft* dr. R. Bren«č je sel pb odobrenju prosvetnega ministrstva, na 14 dnevno studijsko potovanje v Italijo. — Cenjene čitatelje ta neženske opozarjamo ns rssgias glede nssprsrtnezja tekmovanja ▼ včeraJBBjl številki. Kupone je treba izročiti iapopomjene nejpesneje do jutri ob 12 uri v maatamJaaaz v veti Grajski trg- 7. mu, kar tvori državo. Vse, kar je temeljno, je ostalo izven naše strankarske in politične diskusije...« — To, kar je napisa! poslanec Cvetic glede »Jugoslovenskih no-vin«, vetja tudi za na* Ust, H te dosleden pobornik jugoslovenske mtsH. ket fe prepričan, da bo v doglednem času kljub vsem — Predzaznamba gledališkega ja je do 14. t. m. vsem onim, ki se is posebnih razlogov ne morejo je zda j odločiti za priglas abonmaja, Predzaznambe sprejema gledališka blagajna, _ Moto sašgaštrmaat sta sa prihodnjo sezono pri mariborskem gledališču oder-ski rmsthniir g, Vladimir Skrbinšek kot režiser ki igralec, za opero in opereto pa bivši član zagrebške opere g« Anatol Mano vSevskL Oba nova člana pomenita veliko pridobitev sa mariborsko gledališče, — 6 pestmi sta. ga pobila na tis-Ko se je vračal proti svojemu domu trgovski potnik Ivan Vrabl iz Meljske ceste 58. sta ga v bližini Resnikove gostilne napadla dva neznanca, ga vrgla vznak ter ga pričela obdela vati s pestmi po glavi in po vsem telesu. Po napadu sta neznanca pobegnila v bližnjo Motherjevo ulico. Napadam Vrabl je v enem izmed napadalcev spoznal pekovskega pomočnika V. J., kateremu je dan preje prepovedal kolesariti na dvorišču njegovega stanovanja. Vrabl sumi, da se je napadalec hotel maščevati nad njim, Vrabl je pri napadu zadobn lasje poškodbe po glavi m po vsem telesu. Napadalec bo imel opravita z obmstml. — StarokatoliSka cM*«*. V nedeljo* 11. t. m. shiSba bčfcja kot navadno ob 9. uri. Po službi božji kratka poslovitev od začasno od^iajajnofga župnika g. Fr, iafSsS, ki je v svojem zadnjem službenem letu kot mešeanskošolski nastavnik premeščen iz službene potrebe v Baško. Cerkvene posle bo predal za Maribor imenovanemu provizorju. Verniki in simpatizerji prisrčno vabljeni. Modema fcožuHovina dospela! Poceni! Oglejte si neobvezno! PETER SEMKO, GOSPOSKA ITL. 37. — Poroke, V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Simon Ramšak, narednik-pilot v Zemunu, in Vida Zabavnfkova, zasebna uradnica, Razlagava ulica 13; Le-ban Alojz, banovinski uslužbenec, in Jožefa Horvat, postna uradnica; Franc Mlinaric, občinski uslužbenec, in Marija Bed-naršek, tkalka; Karel Stojnšek in Marija Muhič; Josip Lešnik in Frančiška Lip-ša; Ivan Neuvirt, sprevodnik avtobusnega prometa. Sv. Lenart v Slov. gor., in Marija Poš, zasebnica Meljski hrib 5; Josip Resnik. zasebni uradnik, m Adelina Voj. trgovska sotrudnica, Meljska cesta 85; Ivan Karneker, policijski stražnik, in Margareta Genzker, zasebnica, Meljska cesta 23; Armanđ Kovačič, tekstilni tehnik in Ema Rustja, šivilja, Kejžarjeva ulica 5; Franc Logar, skladiščnik, in Marija Klethofer; oba Betnavska ulica 39; Janez Sajko, tapetniški pomočnik, in Angela Cojhter, posestnikova hči, oba Studenci; Ivan Tomažič, trgovski nastavlje-nec, Ljubljana, in Jerica Krumpl, prodajalka. Ruška cesta 3; Anton Gregorič, pekovski pomočnik, in Terezija Meško, oba na Pobrežju; Alojz Greif, ključavničar drž. žel.. Sp. Hoče, in Ljubomira Batistič, šivilja, Prrmorska ulica 3; Sigmund Ra-fold, zasebni uradnik, in Olga Kuhar, zasebna uradnica, oba Malgajeva ulica št. 5. Ivan Tavčar, natakar, in Berta Karmel, tovarniška delavka oba na Teznem. Bilo srečno! TELOVADNI NASTOP — RAZVITJE NARAŠČAJSKEOAPRAPORA SOKOLA POBREŽJE bo 11. septembra 1938. — Nadaljevanje. Ni Se ponehala živahna replika o J. Rožetovi >Glavrri privredni zadrugi«, ko prihaja iz Zagreba vest, da je rigistriralo te dni obrtno in trgovsko sodišče v Zagrebu novo zadrugo pod imenom »Narodna št f d iona«. Akcijo so spravili v življenje nekateri znani >zadruž-zrfki« iz najbližje okolice »Olovne privredne zadruge«. — Tekstilni tečaj v Mariboru. Leta 1935 je bil v Mariboru ustanovljen teikstikii tečaj z namenom, da se nudi domačim tekstilnim uslužbencem možnost teoretične strokovne izobrazbe. V tečaju predavajo strokovnjaki o sledečih predmetih: Nauk o vezavah, tehnologija, dekompozicija, strokovno računstvo, nauk o predilstvu, nauk o tekstilnem materialu in apretura. Za našo mlado tekstilno industrijo v Mariboru ter njeno delavstvo je postal tečaj življenjska potreba. Saj ej znano, da tudi v drugih državah služijo večerni tečaji za strokovno isobrsabo tekstilnih delavcev. Prav posebno pa je naši tekstimi industriji nujno potreben kavalitativoo dober delavec. Zato opozarjamo vse tkalce, predilce, spre turne delavce m pripravljale« obojega spola, ki so zaposleni v mariborskih tekstilnih tovarnah vsaj že 2 leti, da se bo vršilo vpisovanje v letošnji tečaj v nedeljo, dne 18. septembra 1936 od 9. ure dopoldne v Sodni ulici 9. II. nadstr. Ta dan se imajo tudi javiti obiskovalci lanskoletnega I. letnika za vpis v II. letnik- Tekstilci! Polagajte potrebno pažnjo na svojo strokovno izobrazbo! _ Teaenske novice. Delavci stavbnika Fr. Spesa iz Tezna so v enem dnevu odkrili, za eno nadstropje nadzidali, izme-niali nekaj vernikov in zopet pokrili 13 m dolao in 8 m iiroko hišo trgovca in trafikanta * Pirca na Tržaški cesti. Naglemu delu se mimoidoči niso mogli dovolj načuditi. reiimaffi pod Up*. T. K. Melje: zal res-nično ker je namenil potek roka, do ka-terega je »endeterc snel »ti ta^utben, je bil odpuščen, pa so ss nato narodno^ obrambne ct«*niaecije zszj as ■aaiaJ_laj> da js bil aopst sprejet v službo. S. D„ Mardalensko predtensstje: J« taJco, da na moremo..., četudi bj prav radi. 14 aa»a* ■ utlsasJai usana "Ssju la-aasa je odp*u*> ^earaj proti Deotiada m Apattnu. _ _ . posesOSS sprezneozbs>. ftteran in Antonija Lestan sta kupila od Ivana Kra-nerja stanovanjsko hiso t Koseškega ulici lo za 100.000 dm. — Sprememba pri >Jaaesv»<. *V>iaslu!l tekstilnih tvornic »Jn«osvila^Kyot<4.-stlrt je prodal svoj delež. Id OB tona svuuno z s- Rosnerjem in si bo uredfl lastno tekstilno tsornico y vanje, ^arednfk-vodnrk pri m;»-ribonki sro2n:.-ki žbkj U\; .o /nrine bil odJaVasaa « srebrno krono ih vvUno «>usl)u-vSBie* Osatitaino! — Prszsasiitet. šolski nadsMik ^, Fer-^ B^»tid pri tukaj^njess ?.rt'st«>n ujtektv-u Zse-msHes v LjuMjjsm>. — Poassi meso. V peaeoVljok. 12: sspleni-bm Iglo aro.iajali nt sfojniri za sppečeno iiizsu pri mšesini klav»irj od 8. dssjs 1M> kg e«wejeca sata, in sicsr na oseh« <šm 2 kc po essa 5 dzs za kg. — OpsMsanT jc sssse^e| S-Let ni sosfek (bzsssTja Grcirorja Ainbrož.i z Jssteveca vrhe* ki j« padel ▼ ŠKsf vrtle^s a»ca. OLrok je ^amr^v^st raAn^^nkaii. ^ TmmMttn nesreče smradi snega, ki pada s streh, in zaradi nemotenega prometa na hodnikih in gScah, je odredilo mestno poglavarstvo v Mariboru namestitev stresnih ."nežnUi pre-strežnikov. Tozadevni razglas s sezrmmom ulic je na razpolago v pisarn! dru Stva hišnik rjosestnikov m v sobi 4. mestnega «T»fV-benega urada. — Xapad ix zaSede. Ko se je ćev! ji r Valter Križanec vračal iz Vojasniske ulice 3 proti svojemu domu, so s Kamniški ulici napada trije neznanci m gra s pestmi pobili na tla, nato pa pobegni h. Zdaj jih išče policija. Na Pobrežje! Vzorna je prizadevnost in nacionalno vzgojna uspeiinost našega mariborskega sokolstva, ki je v zadnjih letih izpričalo sijajen razmah sokolske misli v Marib ni samem, pa tudi v okoliških postojankah, predvsem v Studencih, na Teznem m t*o. brežju. Jutri to imel pobreski Smamica< s. Klemenčiceva, soproga upokojenega šolskega upravitelja J. K lem en-čača Vsa pobr:ska sokolska družina se bo jutri zbrala pod vodstvom zaslužnega staroste br. A. POfarja. Ni pa jutrišnji nastop, namenjen samo naSim vrtini Pobre-žanom. Ves sokolski in nacionalni Maribor, kolikor se ne bo udeleži] jutrišnjih jubilejnih slovesnosti v Ptuju, pojd^ jutri ra Pobrežje, da podpre naše marljive, neutrudne delavce pob reške Sokola ter da prisostvuje slovesnemu razvitju naraščajtike-ga sokolskega prapora. Naj bo jutrišnji nastop topla, iskrena manifestacija vsega naikga obmejnega sckolstva za vzvišene sokolske ideale, ki si vselej utirajo r**t v naše Pobrežje! Jutri na Pobrežje! Zdravo! Mariborske anomalije Maribor, 9. septembra Ko sem zadnjič kolovratu pod egido Jupitra deževnika po Mariborskem tednu, sem opazil skromen Šotorčič z vabilom, da lahko vidiš tam za dva dinarčka žensko brez glave. Mislil sem si: Kaj bi šel gledat to reč in navidezno čudo. Poleg mene ja zabrundal star zakonski mož, da ima takšen fenomen že 25 let okoli sebe. Dal pa mi je ta šotorčič iskreno pobudo, da brskam po drugih mariborskih brezgla-vostih in anomalijah. Na nebu grmi. Gosti oblaki napovedujejo ploho. Vremenska hišica kaže stalno tolažimo da bo lepo vreme. Nebeski škro-pilnik pa je sveti Elija že montiral. Mariborski škropilniki pa škrope tako vneto, da se morajo ljudje pod dežniki sklanjati od prevnetega mestnega škropi lca. Prisluhnem pri drugem omizju. Razpravljajo o upokojencih. Imajo svojo pokojnino, po več hiš, preskrbljene otroke in so dobili službo, ker jim je sicer baje »dolg Čas«. Pri tretjem omizju besedici j o o »židovskem vprašanju«. Mojo pozornost zbuja mož, ki mi imponira zato, ker z vso zgovornostjo dokazuje, da so Zid je uprav vzor »krščanske ljubezni do bližnjega«. To skuša dokazati in utemeljiti s tem, da še ni videl na svetu Zida — berača, ker mu krvni bratje v najskrajneši siil takoj pomagajo zopet na noge. Pri nas kristjanih pa so se poslužili majhne tiskovne napake in so napravili iz največje krščanske zapovedi »ljubi svojega bližnjega« »lupi svojega bližnjega«. Jurij Pika Mednarodna moto-ciklistična dirka Maribor, 10. septembra Pod pokroviteljstvom mestnega poveljnika generala C. Stanojlovića bo jutri popoldne ob 14. IV. mednarodna motocikli stična dirka na novi pohorski cesti od Reke do Pohorskega doma. Na startu bodo prominentni dirkači iz Zagreba, Beograda, Maribora ter iz Nemčije in Italije, ki so z velikim uspehom startali na dirki 9 narodov v Zagrebu. Nemci, Italijani ter Beograjčani ki Zagrebčani »o že tekom včerajšnjega dne prišli v Maribor ter pridno trenirali na tekmovalni progi. Vsega bo v nedeljo »tartalo preko 40 dirkačev, tako da bo jutrišnja prireditev ena največjih, kar smo jih doslej videli v naših krajih. Tudi organizacija dirke, ki jo pfiredi Mo-tofclub »Pohorje«, bo tokrat izvrstna. Za varnost na dirkami progi, ki bo od 14. do 17. ure zaprta za vsak promet, bodo skrbeli orožniki, vojaki in reditelji, ki se jim naj gledalci brezpogojno pokore. Vzdolž dirkalne proge, ki je dolga 7 km, bo instaliran telefon, tako da bo proga pod stalno kontrolo. Kdor pozna novo pohorsko cesto ve, da zahteva od dirkačev izredne spretnosti in poguma, zaradi česar bo dirka zelo zanimiva in napeta, zlasti ker bodo startali od -lični in najboljši dirkači iz naše države, Nemčije ter Italije. Za zmagovalca v po-ssjneznih kategorijah, ki jih je 6, so razpisane krasne nagrade, ki so razstavljene v Blatnikovi trgovini v Gosposki ulici. Pozornost vzbujata zlasti krasna pokala mestne občane mariborske ter pokrovitelja generala C. Stanojlovića. Razglasitev rezultatov in razdelitev krasnih darii bo v okviru pozdravnega večera, ki bo v nedeljo ob 20. v hotehi Mariborski dfsor. Mariborska beleinica KINO UNION: Orkan. GKLAJCKI KINO: čarobna igra. DOBURKI LEKARNI: Savostova lekarna na Kralja Peto* t*m ki Vktaavjev* na DRUŠTVENO ŽIVLJENJE: Jutri popoi- Stanje našega zavarovalnega prava Potrebna je kodifikacija prava, Id je zda] našega *av in LJubljana, 10. sept. Včeraj se je pričel v Novem Sadu osmi kongres jugoslovenskih pravnikov, na katerem bodo odlični pravniki referirali o najbolj aktualnih vprašanjih naše zakonodaje. Med najbolj zanimive referate na kongresu bo šteti tiste o potrebi kodifikacije delovnega prava. O tem bodo poročali dr. Ivo Politeo iz Zagreba, prof. dr. Bsrtoš iz Beograda ter docent dr. Stojan Bajič in dr. Janko Kosti iz Ljubljane. Dr. Janko Kosti je obdelal problem kodifikacije socialnega zavarovanja, ki je po svoji bitnosti del delovnega prava. Kjer daje človek svojo telesno ali duševno silo na razpolago drugemu, se pojavlja problem delovnega prava. Socialno zavarovanje, ki s prisilnim zavarovanjem daje eksistenčno sigurnost nesamostojno pridobitnim delojemalcem v raznih zavarovalnih primerih, je po svoji bitnosti del delovnega prava, ker je ustvarjeno radi vrednosti človekove osebnosti in zaradi zaščite človeka vredne eksistence delojemalca. Delovno pravni značaj socialnega zavarovanja ni utemeljen samo v njegovi pozitivno pravni uvrstitvi v sistem današnjega prava, temveč je tudi posledica pravnofilozofskega spoznanja naše dobe. Namen vsake kodifikacije je zbrati posamezne, raztresene pravne določbe v enotno, sistematično urejeno zakonsko zbirko (zakonik). Za ustvaritev zakonika pa je treba unificirati osnovna načela materije v duhu racionalizacije vsaj v minimalni meri. Radi smotrnosti se je treba odločiti za samostojno zakonsko knjigo o socialnem zavarovanju kot del celotne kodifikacije našega delovnega prava, kakor :o predlaga v svojem referatu dr. Stojan Bajič. Zakaj je potrebna kodifikacija našega socialno zavarovalnega prava in kako naj se izvede? Opozoriti je treba na razcepljenost socialno zavarovalnega prava pri nas, ki pozna v glavnem štiri skupine pravnih virov, in sicer 1. zakon o zavarovanju'delavcev iz leta 1922, 2. zakon o pokojninskem zavarovanju delavcev iz leta 1933, 3. pravila bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone, in 4. pravni viri, ki urejajo medsebojne odnošaje prvih treh zavarovalnih skupin. Tudi glede terminologije in sistematike posameznih zakonov ni enotnosti. V terminologiji so možne zmešnjave in napačna pojmovanja, v sistematiki je otežkočena orientacija v zakonih. Struktura našega pokojninskega zakona je najmanj sistematična, pravila bratovskih skladnic se še najbolj približujejo priznani znanstveni sistematiki. Našteti nedostatki pravno-tehnicnega značaja so nastali zaradi tega, ker je vsak zakon nastajal sam zase ne glede na skupen program ali enotno pojmovanje zavarovanja, in ker nase socialno zavarovanje ni spadalo v celoti pod pristojnost samo enega in skupnega najvišjega upravnega oblastva. Največjo pozornost pa zasluži ugotovitev, da vsebuje naše pozitivno socialno za varovalno pravo vse polno razlik, nasprotij in nedoslednosti glede skupnih osnovnih norm materielno—pravnega značaja. Taka neenotnost je pri nas glede osebnega zavarovanja, glede osnove in načina odmerjenja prispevkov, glede čuvanja nade j, glede upravno pritožbenega in razsodiščno sodnega postopka, glede državnega nadzorstva, kazenskega prava itd. Tako stanje v zavarovanju otežuje hitro in uspešno poslovanje, kar zelo škoduje popularizaciji socialnega zavarovanja. Za izvedbo kodifikacije bodo potrebne torej spremembe pravno-tehničnega značaja in osnovne spremembe materielno-pravnega značaja v minimalnem obsegu. Ustvari naj se en skupen pravni vir, en zakonik namesto sedanjih številnih zakonov in uredb. Terminologija mora biti jasna in logična ter enotna za celotno pravo. Potrebno je elastično in enostavno jezikovno izražanje. Razporeditev (sistematika, dispozicija) pravnih norm v posameznih zakonih mora biti enotna. Kdor se spozna v enem zakonu, naj se znajde tudi v ostalih zakonih socialno zavarovalnega prava. Potrebno je izenačenje vseh onih pravnih norm, ki se ponavljajo in ki bi se še lahko pojavile v enaki funkciji v vseh zavarovalnih panogah socialnega zavarovanja. Te skupne norme naj bi tvorile splošni del bodoče kodifikacije našega socialno zavarovalnega prava. Sem bi spadale predvsem norme o osnovah zavarovanja, o splošnih pogojih za dajatve, o organizaciji nosilcev in njihovem upravnem postopku, o upravno pritožbenem in sodno razsodiščnem postopku, o davčno-taksnem pravu, o kazenskem pravu in o državnem nadzorstvu. Kodifikacija v tem smislu bi pomenila velik stvaren napredek v našem socialno zavarovalnem pravu in stanju. Služila bi tudi uspešnejšemu in enostavnejšemu mednarodnemu sodelovanju pri reševanju recipročnih vprašanj s področja socialno zavarovalnega prava. Kodifikacija socialno zavarovalnega prava naj se izvede samostojno kot sestavni del sistema delovnega prava. Za kodifikacijo pri nas je potrebna predhodna, časovno daljša pripravljalna doba za spo-polnjevanje vseh specielnih zakonov. Vrhunec vseh teh reform pa bi bila končna kodi fikacija popravljenih zakonskih tekstov vseh socialno zavarovalnih zakonov v enotnem sistematično urejenem zakoniku. Ivan Levar se Je srečal z Abrahamom Ljubljana, 10. septembra Član naše drame Ivan Levar, naš Cyra-no, Herman celjski, Glembaj, Filip, Kralj Lear, Peter Veliki, Moliere, Maksimilijan, Danton... kdo bi mogel našteti vso nepregledno vrsto junakov, ki jim je vdihnil življenjsko iskro — praznuje 50 letnico e»vojega rojstva. Komaj leto dni je minilo, odkar je proslavil v 25 letnico svojega umetniškega deta — dokaz, da je prebil dobro polovico »vojega življenja v poklicu, ki terjp "el^ga moža. Ivan Levar gleda ob petdesetletnici svojega rojstva na pestro, izkušenj in uspehov bogato življenje. Doma z našega Krasa, predstavlja Levar osebnost, ki druži v sebi značilnosti našega naroda, našega človeka, uglajenega po življenju in tujini, ki mu ni izpremenila prvotnega bistre*, temveč ga je le poplemenitila, obrusila in mu razširila pogled in sodbo o življenju. Njegova prvotna pevska kariera mu je naklonila največje uspehe, posebno v inozemstvu in ga končno privedla tudi v našo opero, ona tvori zase zaključno dobo pevskih umetniških uspehov. Njegov Boris Godunov, Scarpia, Gianni Schiccbi, Rigoletto in drugi, žive še danes v na-S^m spominu, ne le zaradi pevskih dognanj, temveč kot čudoviti liki človeških značajev m usod, ki so mu pokazali novo pot, pot v dramo. Mar naj govorimo o umetnosti Ivana Le-varja — komu ni znana? Več kot zmore beseda, pove njegova samorasla umetniška bit, ko se razživi na odru, zato naj velja: kdor ga hoče spoznati, ga spoznaj na odru! In kaj naj rečem o Levar ju kot človeku? Kdor ga hoče spoznati, naj ga spozna tudi na odru, kajti igralec, umetnik je iz tisočerih, vedno drugače bleste-čih se facet, sestavljena priama, ki zrcali skoz njo gledane usode, torej je igralec v bistvu vedno isti človek, ki nosi tudi v zasebnem življenju s seboj vse lastnosti, katere vidimo z umetnotjo potencirane na odru. 50 let življenja v tujini in doma, 50 let življenjskega boja za obstanek, za' uspeh, aa umetnost, 25 let ne samo lastnega življenja, temveč preživljanja poleg svoje, stoterih drugih usod, junaških, tragičnih, komičnih, grotesknih — ali kdo sluti, koliko duševne in telesne moči .koliko vedno živega ognja, mora zgoreti v njfhovo oži-votvor jen je ? Ivan Letvar, kaj ti moremo dati ob Tvoji 50 letnici? Da si sin večjega, bogatejšega naroda — bi ne manjkalo tudi prijeroljivejsih dokazov, kako te ceni in spoštuje narod, kateremu pomagaš graditi njegovo, slovensko umetnost. Tako pa ti moramo dati le zagotovilo naše hvaležnosti in obobudova-nja za Tvoje delo, s katerim ei uklesal svoje ime v dušo in zgodovino naše kulture, kjer bo ostalo vidna in trajna stopnica v našem umetnostnem stremljenju navzgor! Ivanu Levar ju. našemu umetniku in slavijencu iskreno čestitamo! Iz Radeč — Športni dan v Radečah. Športni klub Radeče vas vljudno vabi vse na tretji športni dan. ki bo v nedeljo 11. t. m. Ob 15. bo povorka z godbo »Savskega vala« na igrišče, ob po i štirih bo nogometna tekma Mladika K. S. K. : Mladina S. K. Radeč. Ob pol petih bo pokalni brzoturnir moštev Krško—Rudar in SK Radeč. — Načim naročnikom v vednost. Vse naše cenjene naročnike obveščamo, da lahko plačajo mesečno naročnino na »Slovenski Narod« pri g. Antonu Košu v Radečah št. 33. G. Kos bo zbiral naročnino v svoji trgovini do 8. vsakega meseca, nakar jo bo nakazal s skupno položnico upravnistvu »Slovenskega Naroda«. Pri njem se lahko zglase tudi novi naročniki. Nakažite mu samo 12 din, naslednji dan boste dobili »Slovenski Narod« dostavljen že na dom in to takoj po prihodu poštnega prevoznika, t. j. okrog četrte ure popoldne. Naročajte, širite in Čitajte »Slovenski Narod«, saj je to edini slovenski popoldnevnik, ki izhaja že nad 70 let ter priobčuje zanimive vesti iz zunanjega sveta z najaktualnejšimi političnimi članki ter je poleg tega najbolje informiran list iz vsega, zlasti spodnjega Zasavja. Zato ne odlašajte in plačajte še danes g. Kosu 12 din za naročnino. — Zelo slaba sadna letina. Spomladi amo že poročali, da bo huda poceba v našem kraju skoraj docela uničila sadno letino, kar se je tudi v resnici zgodilo. Pri nas in pa rudi v bližnji okolici ne dobiš niti hrušk, ne jabolk. Slana je uničila sadje tudi po okoliških hribfc. Le ta m tam je po sili obrodilo kako drevo malo breskev ali marelic, ki pa so zelo drage. Kmetje prodajajo breskve od 4 do 7 din kg. Tudi slive so obrodile zelo slabo, da jih skoraj ne dobiš nikjer. Kmetje prinašajo ssdje v mesto iz Svib nega s Kala oziroma 5t Janža. Slaba, neizbrana jabolka prodajajo kilogram od 2.75 ozir. 3.50 din. Rade* i kmetovalci so na glasu kot dobri sadjarji, ki so dobili vsako leto lepe denarje za sadje. Letos pa so občutno prikrajšani pri svojih običajnih skromnih dohodkih. Zato bi bilo na mestu, da bi jim oblasti spričo slabe sadne letine m še drugih neprilik, ki jih preživljajo, vsaj deloma odpisale davke. Kjer ima kmet številno družino, zlasti šoloob- veznih otrok, je pomanjkanje prav občutno. Taki kmetje potrebujejo pomoči in podpore, sicer jim neizogibno preti še lakota. Najumestneje bi bilo, da bi pričeli s prepotrebnimi javnimi deli. — Občinski sejem. Pretekli teden je bil pri nas običajni občinski sejam, ki je bi srednje dobro obiskan. Prignane je bilo nekaj goveje živine, toda le « krajev na desnem bregu Save, kajti na nekdanjem Štajerskem še vedno razsaja slinavka in parkljevka, zaradi katere je dohod v Radeče zabranjen. Par lepih volov so prodali po 5 do 5.50 din kilogram žive teže, slabše vrste pa po 4 din in še ceneje. Krave so bile kar po čez od 800 do 1200 din, pa tudi ceneje, kar bi bilo za kilogram žive teže od 2.50 do 3.50 din. Pri tej priliki naj omenimo, da se je vrsti živinski sejem se | na običajnem prostoru in ne na novem sej-malom, kakor smo poročali že pred časom. Srako načelatvo, na pritožbo nekaterih domačinov, zaenkrat se ni dovolilo ome-njega prostora za sodiščem za i i vinski sejam in to baje iz higienskih razlogov, češ, da bi živinski odpadki povzročili prevelik smrad bližnjim stanovalcem. Na pritožbo občinske uprave se bo z zadevo pečala banska uprava, ki bo izdala dokončno odločbo. Najverjetnejše se zdi, da bo pritožbi ugodeno. — Sejem je obiskalo tudi mnogo kramarjev z raznim blagom, ki so ga razstavili sredi trga. Koncev je brio bolj malo. Kupčije so bile srednje. Na svoj račun so prišli zlasti gostilničarji, ki so prodali veliko pripravljene jedače in pijače Jadranski pokal pod drobnogledom Letoiai i rezultati po kakovasti in« Ljubljana, 10. sept. Drugo leto tekmovanja za Jadranski pokal je za nami. Lanskim 4 udeležencem se je letos kot peti pridružila Še reška Fiu-mana, ki se je takoj v začetku krepko uveljavila in zasedla prav dobro mesto. Po končanem tekmovanju je prav, da se vpra-£..:mo, kaj nam je prineslo. Lanski zmagovalec Ilirija je tudi letos šla v borbo kot favorit. Toda že v začetku je imela težave s postavo, ker so v njenih vrstah manjkale tri največje opore, VVilfan in Fritsch med moškimi in Grošljeva med ženskami. Wilfan je nastopil le v dveh zadnjih srečanjih in je s svojimi rezultati dokazal, koliko je z njim Ilirija izgubila v prejšnjih tekmah. Pomanjkanje dveh tako odličnih sprinterjev je v največji meri vplivalo na rezultate v štafeti. Dočim je bila Ilirija baš lani v olimpijski štafeti siguren zmagovalec na vseh tekmah, kar ji je prineslo 60 točk, je letos zmagala le enkrat in sploh ni mogla doseči rezultata pod 10 min. Tako se je zgodilo, da je to leto dobila v 8 nastopih le 52 točk, lani pa v 6 tekmah 8 točk več. Visoki favorit je bila pri poznavalcih že od vsega početka Viktorija, ki je poslala v boj izredno izenačeno ekipo, kakor jo ni imel nihče od ostalih udeležencev. Posledica je bila končna zmaga. T***1 Triestina, ki ie že lani igrala odličn ovlogo, je ponovno dokazala, da spada vsekako med naj resnejše tekmece za prvo mesto. Bila je tudi edina ki je zmagala v vseh nastopih, vendar so bile njene zmage precej tesne in jo je zato Viktorija, kljub enemu porazu, prekosila za 10 točk. Seveda je treba upoštevati, da je Tržačanom pripadlo tako visoko mesto le zaradi popustljivosti jugoslovenskih klubov, ki so italijanskim dovolili, da lahko nastopajo z dvema izposojenima tekmovalcema. In Triestina si je pribavila dva res prvorazredna italijanska internacionalca, Luciani-ja in Gambetto, ki sta klubu nabrala lepo število točk. Fiumana nasprotno, je v večini tekem nastopila le s svojimi člani in jo je le v dveh primerih ojaČil italijanski reprezentant Costa. Jadran preživlja tre-notno krizo. Znani starejši plavači, ki so bili dolga leta klubova opora, so plavanje opustili, mlajša generacija pa ni mogla zamašiti nastale vrzeli. Ostala je edino še tradicionalna moč v waterpolu in je Jadran v tej panogi zasedel prav visoko mesto med udeleženci. Nasprotno Triestina ni zaslužila 3. mesto in ga je dobila le zato, ker ji je Viktorija prepustila tekmo par forfait. Po znanju sta oba italijanska kluba prav gotovo znatno slabša od vseh treh jugoslovenskih udeležencev. Kakšne rezultate nam je dalo tekmovanje? Večina rezultatov je bila na visoki stopnji in so v mnogih primerih znatno prekašali obstoječe rekorde. V tem pogledu je bila med klubi precejšnja razlika. Ilirija je v začetnih srečanjih dosegala najboljše rezultate, kar je v nemali meri pripisati vplivu zimskega bazena. Nasprotno so obmorski klubi bili v polni formi šele v zadnjih tekmah, kar velja zlasti za Viktorijo, ki je na koncu avgusta predstavljala razred, ki ga nihče od ostalih ni dosegal. Pri Iliriji je bilo baš obratno in so njeni tekmovalci v zadnjih tekmah kvalitativno vidno popustili, ker so pač prej začeli s treningom. Poglejmo še najboljše rezultate v posameznih disciplinah. Seveda obstoja razlika med rezultati v morju in v Ljubljani, toda, ker so vsi klubi plavali v obeh vodah, je primerjava mogoča. Kvalitativno stran tekmovanja za Jadranski pokal nam najbolje pokažejo rezultati najboljše petorice v vsaki disciplini. MOŠKE PANOGE 100 m prosta: V tej točki so bili doseženi razmerno najboljši povprečni rezultati. Wilfan je nastopil le dvakrat, a je obakrat po času znatno prekašal vso konkurenco. Za njim je imel najboljše povprečne rezultate Vittori, ki je vsikdar plaval pod 1:04 in celo v bazenu Ilirije 1:03.6. Najboljša petorica je naslednja: 1. *Wilfan (I) 1:00.6, 2. Lneiant (T) 1:«, 3. Vittori (F) 1*2.2, 4. Defilipis (V) 1:92.9, S. Pet rone (J) In Gambetta (T) 1*3. Povpreček znaša 1:02.1! Razen Wilfanovega, so bili vsi rezultati doseženi v morju. 999 m presta: Tu je imel najboljši povpreček nedvomno Defilipis, ki je skoraj redno plaval pod 5:10, kljub temu pa on ne vodi liste kot najboljši. Tudi v tej disciplini je povpreček na visoki mednarodni stopnji. Tekmovanje je dalo nov jugoslavenski rekord 5.15.9 po Defilipisu. 1. Lnciani (T) 5:04.2, 2. Defilipis (V) 5:**, 3. Schipissa (F) 5,10-7, 4. Gambetta (T) 5:11.1. 5. gtraeelj (V) in Puhar (J) 5:17. Najboljši sladkovodni rezultat ima Defilipis, kar je obenem državni rekord. Zelo dober je 5:00.8. Tudi tu se je kvaftteta od dvignila. Vse je seveda, utuka -ki pa je le dvakrat plaval a polno paro, fupraar as na nekdaj- ni bilo treba borJtt na prvo mesto m je hA ,kl so zrnaca* ▼ voah 8 js bM tudi Grtdtdć, at je ona nad 3 min., afccer pa no oteo« 2A». lusrnuomem ax Bartattt ao bili edeni, kl ao voflhnet ptsvaM pod 3 min. 1. Oarer (I) 2*8, 2. CMM6 (V) 2:56, 3. Bertetti (T) 2:56.4, 4. Carassani (F) 3:00.2 5. Majhna** (J) SXEL Msdbarodno dobar povprečni čem te patortce Ja 2 A7.3. mgaL l.^a^rosta (vT l5i,"T Angeli (T) 1:14.4. 3. Da Zoaeo (T) 1:15.2, 4.Nezo*etić (V) 1:16-6, 5» Gosta, . l. Triestina 2:13, 2. Jadran 2:15, 3. Fiumana 2:16, 4. Viktorija 2:19.3. 5. Ilirija 2:20.4, Sijajen je povpreček 2:17.5. M. P. Amaterji takšnega kova Ljubljana. 10. septembra. Ta zgodbica je tako značilna za naše fo-toamaterje, da jo je treba zapisati zdaj. ko je postalo fotoamaterstvo zaradi tretje mednarodne razstave umetniške fotografije v Ljubljani na velesejmu središče zanimanja. Marsikdo pri nas vidi v fotoamaterju nekakšnega »knips-arja«. ki se sprehaja ob nedeljah oprtan s fotografskim aparatom ter fotografira razne družinske idi le. Morda se bodo vsaj zdaj marsikomu odprle oči, ko bo obiskal razstavo, toda mnogim ne more nihče pomagati ... Tedaj je ljubljanski Fotoklub priredil prvič mednarodno ra/stavo. pred štirimi leti. Ta razstava je bila tedaj za naše razmere skoraj revolucijsko dejanje. Do umetniške fotografije občinstvo še ni imelo pravega odnosa. Vendar velja v veliki meri tudi za fotoamaterstvo, da se dober fotoamater že rodi; to se je izkazalo že na prvi razstavi. Nekateri obiskovalci so prihajali na razstavo s svetim spoštovanjem kakor v svetišče. Dolge ure so postajali pred fotografijami, kakor da se ne morejo ločiti od njih. Ti ljudje so bili v resnici rojeni fotoamater j i. Posebno pozornost pa je budil neki gospod, ki je prihajal redno vsak dan na razstavo. Prišel je, plačal vstopnino in kupil katalog. Na razstavi je ostal vse popoldne do mraka. Prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti dan. Ko je prišel sedmi dan, je zopet pristopil k mizi, da bi kupil vstopnico, kakor vsak dan. »Ne, dovolj je, dragi gospod, danes nikar več ne plačujte!« so ga prijazno sprejeli prireditelji. Videli so, da se mu je že na očeh bralo pravo amaterstvo. Pozneje je vneti ljubitelj lope umetnosti pristopil h klubu in zdaj je eden najvidnejših njegovih članov. Takšnega kova ao ljubljanski fotoamater ji. Zato so pa tudi lahko priredili takšno Prošnja postni direkciji Ljubljana. 10. aaptembra SUnovasei na SasoboraVi, Janševi sa Sari utka iz Ljubljane VH ne prejemamo poste po Jissrat dnevno, kakor jo dobava jo šaaaaaaJal na Sv. Jasne ja cesti, Lepodvofaki in 2ibertovi aferi itd, dasi smo vsi v Mri. K san se pasta dvakrat dnevno ne ▼ bi ^ijadjs koriat^Tako : **** ' T W ^ w dne ac na fe M . ^J* "^fr**?1 Knjiga vsebuje: 1. GBAFOLOGaJO, 2. PSIHOLOGIJO, S. HIPNOT1ZEM. 4. HIROM AN TU O. 5. FRLNOLOGLIO, 6. ASTROLOGIJO, 7. SPIRITIZEM, 8. SANJE, 9. 200 FOTOGRAFIJ. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku, Knjiga se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rač. 17.455 KAR MAH u prava ŽALEC da tu ne zadene krivda naših marljivih poštarjev, saj je znano, tla dela eden za dva. Prezaposleni Mesto o*em ur delajo včasih po \- in še več ur, kar gotovo ni v interesu njihovega zdravja še manj i»a pravočasne dostave pošiljk. Tu je nujno potrebno, da se nekaj ukreni- Za vso veliko ši*k\) je nastavljeno tvarno sest pisnionos, kar je odločno premalo. Tudi pismonoše ljudje, ki nujno potre! ujejo sekaj |>očilka in ni nikjer rezano, da bi morali do smrt izsarani v svoj zasluženi pokoj. Šiška >ma danes toliko prebivalcev, da bi komai 1-pjsmonoš opravilo vse potrebno delo v o~mih urah. Zato naproTamo poštno direkcijo, da v interesu stvari same nastavi it šest uslužbencev. Nadalje smo dognali, da namerava poštna direkcija v Ljubljani ukiniti poštni urad v Šiški z namenom, da bi bilo vse rent ral i-zi-rano v Ljubljeni I. (M tu naj bi šla vsa pošta v šiško. Predobro imamo še vai v spominu, kako so se dostavljale pošilike ono leto. ko je ta urad vedril na <*lavni Tošti! Kadar te pismonoša al našel s pri-poTočeniim pismom ali denarjem doma. aj moral hočeš nočeš jh> pol ure daleč v mesta kjer si dobil svojo }>oš;ljko. Vse te nevšečnosti pa bodo odpadle, ako bo po'-tni urad ostil v šwki, kjer je že do'iio vr<~to let. Zato naprošamo nolioo direkcijo, da ustreza prošnji vseh slikarjev. Iz Maribora — Skupščina Druz.be sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo 11. septembra ob po! 11. v giedalis.cn v tu ju, zaupni sestanek pa na predvečer v soboto ob 20. v Mladiki. — V soboto odhaja vlak iz Maribora ob 16.5.1 a v nedeljo zjutraj ob 8.87. Udeležba \t Maribora mora biti z ozirom na SOlernioo ptujskih dogodkov mnogoštevilna! Vsak zaveden Slovenec naj smatra udeležbo za narodno dolžnost! — Se dva veeja hotela na Pohorju. Zadnje dni prinašajo vsi večji madžarski časopisi obsežna in navdušena poročila o študijskem potovanju skupine madžarskih zdravnikov in novinarjev, ki so pretekli teden obiskali tudi Maribor in okolico ter podvzeli izlet na Pohorje. Poročila ne morejo prehvaliti lepot naših turističnih krajev in gostoljubnosti, s katero so bili povsod sprejeti. Gosti so biji navdušeni nad našim kopališčem na Mariborskem otoku. Prav posebno pa je te sinove Panonske nižine očaral izlet na Pohorje, ki so ga izvedli z avtokarji po novi pohorski cesti. Obžalovali so le, da so bile v letošnji sezoni naše pohorske postojanke tako močno zasedene, da številni madžarski interesenti niso več dobili prostora. Ob tej priložnosti se je tudi s te strani poudarjala potreba, da se na Pohorju zgradita najmanj še dva večja hotela, ki bi bila dosegljiva po pohorski cesti, ki bo prihodnje leto po vsej verjetnosti že zgrajena do Sv. Arena. Tujskoprometna Zveza »Putnik« v Mariboru, ki je izvedla organizacijo izleta v Maribor in na Pohorje, je prejela številna zahvalna pisma In zagotovilo, da bodo madžarski gostje v prihodnji sezoni v še večjem števflu obiskovali naše turistične kraje,, naša zdravilišča in posebno naše pohorske planinske postojanke. — Poučno predavanje. One 8. septembra ob 10. je bilo v mali dvorani Narodnega doma po dokriljem tukajšnjega Društva jugoslovenskih akademikov poučno predavanje o tem, kako živita v Nemčiji kmet in delavec. Poučni so bili podatki in konkretne navedbe, ki jih je navajal predavatelj g. dr. L. Gabrovšek. Njegova objektivna izvajanja so ustvarila povsem jasen vtis glede dejanskih razmer. Sledila je izredno živahna in instruktivna debata, ki so se je med drugim udeležili gg. dr. V. Rapotec, prof. Novak, prof. Detela. dr. Horvat, ter vpokojeni šolski nadaomik To-TTiažic Ivan. — S kolom po glavi. V St. Uju v Slovenskih goricah je neki moški ndaril posestniškega, sina Jakoba Lubija s kolom tako močno po glavi, da se je Lubi zgrudil in obležal težko poškodovan. Orožniki so napadalca, posestniškega sina Franca C, izsledili. Pri zaslišanju je dejal, da je Lobija zato udaril s kolom po glavi, ker na je ta grozil a kuhinjskim nožem. Orožniki so zadevne poročili sodišču. — Radi kniaajaacijs v obmejnem pasu ao eantUjaki orožniki prijavili ob las t vu 8 , U so pri zaslišanju dejali, da da je Inoinjarenje v obrnej-pnepovedano. Tudi so šentiljskl ovaditi oblastem nekatere kroš-irjarje, kl ao v St. Hjn postavili stojnice, ne da M iassS dovoljenje za to. sto »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 10. septembra 1938. Štev. 2(»2 POPOLN USPEH, KAKRŠNEGA ŽE DOLGO NI DOSEGLA NOBENA BURKA! KINO UNION lf m*2 izni ženin 1 T p L E F o N m 2 - 2 1 «av H. RttHMANN, HANS M OSEB, THEO LTNGEK TN LEPA GUSTI mum» Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri (v nedeljo) ob 15., IT., 19. in 21. arL V nedeljo dop. ob 10.30 uri Nepreklicno zadnjikrat lahko ob globoko TTit»j>.Tiih cenah vidite od 2.50 Din naprej! mua oobak slavenska DNEVNE VESTI — Sestanek gospodarskega sveta Male tante- 26. oktobra se sestane v Splitu gospo-darski svet Male antante. Med drugim bo obravnaval tako zvano dotnavsko vprašanje na podlagi podrobnega elaborata, ki ga je pripravila rumunska delegacija. Na dnevnem redu so tudi trgovsko-politična vprašanja. Zasedanje bo trajalo dva do tri tedne. _ Tudi Francozi nam ponujajo posojilo. Poleg angleških finančnikov, ki bi bili pripravljeni dati nagi državi posojilo, večje od posojila Turčiji, nam ponujajo posojilo tudi Francozi. Neka skupina francoskih finančnikov je ponudila Jugoslaviji 300 do 400. milijonov frankov posojila, večinoma v blagu. Za ta znesek naj bi kupila Jugoslavija na fnancoskih trži&čih blaga. Obresti bi znašale 59k Ta skupina francoskih finančnikov ;e zainteresirane na nekaterih javnih delih v naši državi. — Sodelovanje med nagimi in nemškimi pristanišči. Z Reke je nedavno priplul v eušaško pristanišče velik nemški parnik >Athenc. Z njim se je pripeljal ravnatelj družbe ^Deutsche Levant Liniec Bock, ki ei ogleduje nnža pristanišča, da bi proučil možnost čim tesnejšega sodelovanja med našimi in nemškimi pristanišči. Mudil se je že v Šibeniku in Dubrovniku, & Sueaika se je pa odoeljal v Split - ZOBOZDRAVNIK Dr. JOSIP TAVČAR zopet redno ordinira. — Švicarski kapital v našem gospodarstvu. Takoj no priključitvi Avstrije k Nemčiji se je začel svicanski kapital zelo zanimati za t^a»e ™ospo larske razmere, posebno za naše rudarstvo, gozdarstvo in elektrifikacijo. V švicarskih bankah leži namreč mnogo neizrabljenega kapitala, ki bi ga radi Švicarji investirah pri nas. Deloma se je to že Ziiodilo. — Medparlamentarna konferenca za trgovin«. V Varšavi ie bila v četrtek zaključena mednarodna paj '1-imentnrna konferenca za trgovino. Konference se je udeležila tudi naša parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika senata dr. Mažuranica, ki je predsedoval komisiji za emigracijo. Ta komisija je obravnavala vprašanje iz gospodarskega in ^ocjalnecra vidika. HOČEŠ BITI: stenograf j^^^l strojepisec knjigovodja korespondent tajnik pis. uradnik dober trgovec vpiši se IlUJfIO v Trgovsko ućilišće in stenograiski institut ROBIDA^ Ljubljana, Trnovska 15. Čimprej, ker je število učencev omejeno. — Pokojninski zavod v Zagrebu. V Zagrebu se pripravljajo na otvoritev Pokojninskega zavoda. Pokojninski zavod v Beogradu je začel poslovati že 1. avgusta, sedaj pa pride na vrsto Zagreb, kjer :.;a£ne poslovati Pokojninski zavod 1. decembra. Glede prostorov odločitev še ni padla. ri» j« a Vgi vemo, kako je „Livo orodje del0Tu°(^vis^0 telo ima evoje orodje zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno uegovatL Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodout Domači proizvod. — Madžarski esperantist o svojih vti»ih iz Jugoslaviji-, V ljubljanskem radiu se bosta danes od 18.40 do 19. pomenkovala naš esperantist Jože Kozlevčar in lastnik ter urednik esperantskega književnega, podjetja v Budimpešti ^Literatura Mon-do< Bleir Vilm oš o vtisin slednjega iz Jugoslavije. Bleir je znan med esperantisti kot eden najaktivnejših. Svoje pripovedovanje o vtisih iz Jugoslavije zaključuje z besedami, da ni človeka na Madžarskem, ki bi ne sprejo 1 z največjim veseljem sodelovanja med obema narodoma. — K spominom na Josipa Turka. V našem včeraj objavljenem članku o pokojnem šolskem nadzorniku Josipu Turku je bilo rečeno, da je nazadnje vodil šolsko upravi tel jstvo v Radovljici ter da je bil kot tak upokojen. To pa ni točno. Josip Turk je bil v Radovljici šolski nadzornik do svoje upokojitve leta 1924. Prekrasno izložbo cvetja najrazličnejših vrst in čudovitih barv dalij, nageljnov, baržunic in drugih cvetlic je razstavila trgovina s semeni M* BERDAJS, prej Urbani« v izložbah na Miklošičevi cestt 8, (nasproti hotela Uniona). — Rože izredne lepote in zlasti dalije so plod velikega truda v gojenju cvetlic. Oglejte si Izložbe! — U >Službenega Hatac. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 78, z dne 10. septembra objavlja: pravilnik o izvrševanju rokodelstev brez stalnega poslo-vališča; pravilnik o opravljanju izpita za osebe, ki opravljajo tehtanje Haga, spremembo eL 1. pravilnika za Izvrševanje določb zakona o odlikovanefb reda Karadjor-djeve zvezde z meči: konvencijo o odškodnini za brezposelnost ob izgubi zaradi brodoloma, ratifikacija Danske; razne objave iz »Službenih Novine. —• Živalske kužne bolesni ▼ dravski banovini. Po stan hi z dne 29. avgusta je bila v dravski banovini slinavka rn parkljevka na 316 dsttašh, evenaaVa kaca aa 66, ska rdečica na 49, kuga čebelne zalege na S, mehuroasti izpuščaj na 6. garje na X smrkavost na 2, vranični prisad na 2, ŠuŠta-vec na 2 in perutninska kolera na 2. a Vpisovanje v drž. prizn. enoletno tr. govsko učil išče »ChriStOfov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska. 15., se vrši vsak dan, tudi to nedeljo dopoldne in. popoldne. Šolsko leto prične v ponedeljek 12. t. m. Tega dne pridejo vsi vpisani dljaki-inje v šolo v svrho reCavrstltve v oddelke. Na. knadni redni vpis traja še 12., 13., 14., 15. in 16. septembra, v kolikor bo še prostih mest. — Pismene in ustne informacije na razpolago. — št. tel. 48-43. — Ravnateljstvo. NA VELESEJMU f V nedeljo: Tekmovanje harmonikarjev Dopoldne — izbirno, popoldne — nagradno. V ponedeljek: Žrebanje nagrad: 30 koles, motorno kolo, šivalni stroj, radio-aparat. — Zatiranje živalskih kužnih bolej&ni. Da bi bilo zatiranje živalskih kužnih bolezni čim uspešnejše, je kmetijsko ministrstvo sklenilo sklicati konferenco strokovnjakov vseh veterinarskih zavodov in šefov veterinarskih odsekov banskih uprav. Konferenca bo v kmetijskem ministrstvu 20., 21., 22. m 23. t. m. Na ni i se t odo obravnavala vsa pereča vprašanja, zlasti vprašanja cepljenja proti slinavki in parkljevki ter suuurtarne&a cepljenja proti svinjski kuga in preventivnega cepljenja. Danes ob 20., jutri ob 14.30, 17*30 in 20.30 url Pater Vojteh - Sestra Marija KINO MOSTE — Ureditev prometa na Dunaju, Jadranskem in Severnem morju. V Stresi se je pričela v četrtek me-lnarodna ,:»>merenca ki naj po priključitvi Avstrije k Nemčiji uveljavi berlinske pogodbe, nanašajoče se na ureditev prometa na Dunavu ter na Jadranskem in Severnem morju. Konference so se udeležili delegat j državnih železnic Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Italije. — Konkurci ia prisilne poravnave v avgustu. V avgustu je bilo otvorjenih v naši državi O konkurzov in 15 prisilnih poravnav izven kotnkurza. Na dravsko banovino &ta odpadla dva konkurza in 1 prisilna poravnava. ZVOČNI KINO SOKOUSIU OO&J V &1SRI, TELEFON 41-79 Benjamin Gigli v svoji najboljši vlogi USPAVANKA Predstave v soboto ob %9., v nedeljo ob 3., 5-, 7. in 9. uri in v ponedeljek ob ^9. uri V dorx>lnilo: Paramountov zvočni tednik in kulturni film. SOKOLI! Posečajte in podpirajte So kolski kino ! Prihodnji spored: Kirchfeldski župnik — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenljivo vreme in da bo ponekod v presledikita nekoliko deževalo. Včeraj je kazalo, da t orno dobili končno lepže vreme, pa smo se prezgodaj veselili. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu, Sarajevu in Splitu 27, v Zagrebu in Kumboru 26, v Dubrovniku 25, v Ljubljani in na Rabu 23, v Mariboru in na Visu 20 stopinj. Davi jo kazal barometer v Ljubljani 763 temperatura ie znašala 12.6. _ Dobrota je sirota. Deiavec Peter Strniša, zaposlen v kemični tovarni v Ljubljani, je bil vcerai P© opravkih v Novih Jereah. kjer je tal priča pretepu med fanti. Strniša Se je vmešal v tepež in je hotel fante pomiriti, naletel je pa slabo. Vsi so planili nanj m ga tako pretepli, da ao ga morali prepeljati v bomico. Poškodovali je bil po vsem telesu in na glavi. — Nesreča pri dem. Janku Fmžgarju, delavcu pri podjetniku Čcbinu v Kranju, je cirkularka odrezala dva prsta na desnic; in so ga morali prepe'iati v ^oIilco. — Pogum dveh mted^ničev. 19 letni trgovski pomočnik Miloš' Petkov in 18 letni slušatelj umetniške akademije Jovan Velimirov iz Novega Sada sta krenila danes s čolnom v Hetafnki na Finskem na olimpijado, ki bo taan l tekmovalcev fcrom dežele, obeta b*i tekmovanje prav zanimivo ia za poslušalce prijetno. — Mka aearefe sagrebSkega športnika, V četrtek ponoči se je pripetila v Zagrebu blizu Novmsmkega doma težka prometna nesreča. Avtomobil je za vozil v škropilni voz. Avtomobil je šoftraJ znani golman Gradjanskepa Make MiheHtfe, Id se je precej močno pobil. Prepeljali so ga na kirurgjpno kliniko, kjer so mu rane zašili. ZOBOZDRAVNIK — SPECIJALIST aa sobne in ustne bolezni M. U. dr. V. ČERČEK je o tvoril privatno ordinacijo v GAJEVI ULICI 10. — Ia Zagreba do Karlovca je rabila dopisnica 22 dni. Kar lovski trgovec Kinasič je prejel v četrtek dopisnico ribke zagrebške tvrdke, ki mu sporoča prihod, svojega zastopnika. Dopisnica je romala iz Zagreta do Karlovca celih 22 dni, čeprav je naslov na nji točno označen. — Smrt pod avtomobilom. V Petrinji je glimski okrožni zdravnik dr. Suanjevič včeraj povozil učenca ljudske šole G juro Ko-sleka. Deček je eam zakrivil nesrečo. Na povratku iz šole se je vozil z nekim kmetom, pa je skočil z voza tik pred avtomobilom, tako da nesreče ni bilo mogoče preprečiti. — Otr<>k utonil, v vam Vukanec blizu Varaždina se je pripetila včeraj smrtna ntsreča. Kmet Peter Spevec je delal z ženo na polju, doma sta pa pustUa štiriletnega sinčka Petra. Ko se je žena vrnila, ni našla sinčka doma. Dolgo ga je iskala, končno se je pa spomnila, da se rad hodi igrat k bližnjemu potoku. Odhitela je tja in našla sinčka mrtvega. IX"ček se je 9 tovariši kopal in ker je bila voda hladna, so se drugi otroci kmalu nehali kopati, cn je pa ostal v vodi sam. Zašel je v tolmun in utonil. Iz Ljubljane —lj Umrli s« v Ljubljani od 2. do 8. t m. Treven Marija, roj. Cebohin, 29 let, Turk Josip, 74 let, šolski nadzornik v p.. Ropič Neža. roj. S i mik, 74 let, vdova pošt. pod-uradnika v v.. Slabe Josip. 69 let, zidarski pomočnik. Vič. Heritsch Josipina, vdova Blatnik, roj. Germ 57 let. vdova žel. uradnika v p., Urankar Marija, vdova Perhaj, roi: Bertoni. 50 let, žena trg. singe. Zujuincič Ivama. roj. Starman, 54 let, mesarica in posestnika. Pleveli Mariija, roj. Pod logar. 57 let, vdove polic, nadstražnlka. V ljubljanski bolnici so umrli: Kovatič Jožef, 4 mesece, sin dninarja. Žimarice 9 pri Vel. Laščah. Štrokelj Anton, 2 in pol meseca, sin kočarja. Medno pri Ljubljani, škrlj Anton. 3 mesece, sin delavca. Notranje Gorice, Hassl Marija, roj. Bakašun, 67 let, žena žel. uradnika v p., Sladic Jožef. 8 mesecev, sin dninarice. Hrast no, obč. Št. Rupert. Kotar Antonija, roj. Venier 70 let trgovka, Pavlin Amalija, 62 let, poštna uradnica v p., Glavan Janez, 48 let, t«an. cestni delavec Ivanja vsa, obč. Mirna peč. Rogelj Rudolf, obč. sluga, Mrzlo polje pri Stični. Stopar Janez, 64 let mlinar. Mengeš, Robljok Katarina. 70 let, služkinja, Pavlic Alojzija, roj* Lipskv, 67 lot, vdova mest. dohod, prejemnika, šter Jakob. 66 let. posestnfk, Visoko pri Kranju, VlajsavljeviČ Marija. 3 mesece, hči orož. narednikA, Štore, obč. Teharje pri Celju, Rakom Božidar, 8 mesecev, sin dninarice, Perhaj Marija, roj. Povhe. 64 let, žena delavca. Zajec Danico, 1 leto, hči poslovodje zadruge. Sodražira, Sa-jatovič Dragotin, 21 let, poljski delavec, ||a~ linci pri Črnomlju. —lj Prepovedana nočna pot za arsenalom. Vse do smrti našega blagopokojjnega Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja je bil dovoljen tudi nočni prehod po poljski cesti Od podaljška Suvoborske ceste v ši5ki mimo železniškega zidu m dela/vnic ter polja, ki je las* uprave drž. bolnice V LjubljdCli. Ta cesta je razmeroma zelo obljudena, ker je bližnjica za mesto; dnevno hodi ^x> nji več sto ljudi. Prehod po tej cesti pa je iz neraTaimtjivega razloga v po nočnem času prepovedan. Naprošamo mestnj magistrat, da poskrbi tudi za odpravo tega nedostatka. —lj Evo Vam norice za ljubljanske malčke. V nedeljo 11. septembra dopoldne se pripeljeta v Ljubljano na poset vedesejma najmlajša rejca malih žnnali, Saša in Metka s svojo lastno kozlovsko vprego, v katero sta vprežena 2 lično opremljena kozliča. S seboj pripeljeta angorske kunce, ki jih poklonita v dar ljubljanskim najmlajšim rej-cem. Na veselo svidenje._ —lj Telefonsko številko 48-43 je dobil direktor trgovskega učilisča >Christofov učni zavod« v Ljubljani. To spremembo naj si zabeležijo v telefonske imenike interesenti. —]j BalinearjL V nedeljo 11. t. m. vsi v šiško na balincarski turnir, katerega priredi >Klub b alinea r j ev Šiška«. Gostilna pri >Makseljnru<, Jemejeva ulica 24. Pričetek igre ob 9. dopoldne. Igra se za pokal in druga 'primerna darila. Vabljeni vsi prijatelji tega športa. _X] Tri motorna kolesa. 90 dvokoles. 2 šivalna stroja. 2 radio aparata, kompletna spalnica, kompletna kuhinja, harmonika, fotoaparat itd. itd. 400 krasnih dobitkov L Zvezne efektne loterije. Natavtte si srečke na velesejmu y_.paviljonu F ali V ljubljanskih trafikah ali v pisarni rejcev malih živali. Karunova 10. Cena poeasnezaii srečki 5 din. Žrebanje 9. oktobra. _lj v nedeljo vodstvo aa Vidmarjevi umetnostni razstavi. Umetnostna razstava slikarja Nandeta in Dragerta Vidmarja vzbuja splošno paanaaast in priznanje. Da bd se ljubitelji umetnosti podrobnejje seznanili z deli obeh slikariev, bo priredil v nedeljo 11. t m, predsednik Društva slovenskih umetnikov g. akad. aljkar Ivan Vavpotič strokovno vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu, k! je sicer odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Razstava bo odfcata do 14. t. m. —lj Glasbena Sala Sloga nudi pouk v aolo-petju, klavirju, kitari, »ar v vseh ostalih tn-strumentm razen orgel, harfe, harmonike in cifer. Obiskovanje osno^ae teorije je obvezno. Višja teorija, orkestralne vaje, komorne vaje in atorovo petje dopolnjujejo ostali pouk. Vpis ▼ vse predmete vasic delavnik v šolski pisarni v Pnafakovl ulici 51. 19 od 9. do 12 in od 14. do 18. ure. —lj V narodnih nešah poj demo v nedeljo 18. t m. na proslavo »letnice Jugoslavije, ki jo prirede naše Kolaeree na letnem telo-vadi&u Sokola v Mostah. Skrbno poglejte «*, Ia iaaaaa s aft* » mgoj&e noAa. kv I Gigantski film herojstva onih legendarnih junakov, ki so potegnil temelje hrtt&kega imperija! — Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. ari. ■"S3.gS?* POROČNIK INDIJSKE BRIGADE Za ta film vlada ogromno zanimanje — zato si nabavite vstopnice v predprodaji! SSa^.JKtreM Ken Maynard: JUNAKI ZAPADA bodo vse strokovno ocenjene. Obenem aa vrši tudi lepotno srekovo tekmovanje ter volaka narodna zabava s prav pestrim sporedom. —lj Sprejemni ispiti na dri. konservalon-ju v Ljubljani bodo po sledečem redu: gojenci za klavir imajo irprt v ponedeljek dne 12. t. m. od 10. do 13. ure, gojenci za violino in čelo isti dan popoldne od 16. do 18. ure. gojenci za sokupetje pa imajo sprejemni izpit v torek, 13. septembra od 15. do 18. ure. Ravnateljstvo opozarja gojence za orgie, da morajo polagati sprejemni izpit iz klavirja kot stranskega predmeta. Zato naj se prijavijo k izpitni v ponedeljek, 12. t m dopokine. Poimenski vrstni red ie nabit v veži zavoda. Gojenci se še vedno sprejemajo. Isto velua tudi za šok> glasbene Matice. —lj Promenad ni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi iutri ob 11.30 promenad ni koncert godne >Zarja* v Zvezdi pod vodstvom kapelnika Grudna Iva. —lj Škropite prašne ceste! Vegova ulica je bila v poletnem času mnogokrat zapostavljena. Škropilo se Je le po enkrat ali dvakrat na dan. Sedaj pa menda sploh ne. Zato nj čuda. da se dvigajo za avtomobili oblaki prahu, ki sili pri odprtih oknih v na£a stanovanja, kjer opravlja svoje »blagodejno« delo Hišna oprava je v popoldanskih urah £e prašno. Zato naprošamo mestni magistrat, da poskrbi za odpravo tega nedostatka. —lj Izobraževalni in urni tečajj Trgovskega društva »Merkurc v Ljubljani. Trgovsko društvo >Merkur< priredi pocenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času sd 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečai za la^eino in nemščino. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom. pritličje od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni veem interesentom na razpolago. —lj Udeleienci glavne skupščine CMD v Ptuju, ki nameravajo odpotovati v nedeljo, se odpel je io iz Ljubljane ob 5.30 ter si kupijo nedelisko vozno karto. Vagoni bodo rezervirani ter označeni z CMD. Vabimo ponovno k obilni udeležbi. —lj »Labodja smrt* prekrasni francoski film, ki je bi! predvajan na letošnji bienali v Benetkah in v katerem vidimo poleg prekrasne epopeje na umetnost in balet našo rojakinjo slavno Miio Coroikovo Slavensko, bo predvajal kino Union v nedelio don. ob 10.30. uri nepreklicno zadnjikrat ob najnižjih cenah od 2.50 din naprej. Oni ki doslej te lepe filmske umetnine še niso videli, naj si ta fiim v nedeljo sigurno ogledajo? —lj Nezgoda beograjskega trgovca. Včeraj opoldne ie beograjski trgovec Rajko Ni-kolić stopil po kupčije»kih opravkih v Stel-tovo trgovino na Pogačarjevem trgu. Po nesrečnem nakimčju se je pa ob pragu spoi-taknil in priletel tako nerodno na glavo da je nezavesten obležal. Reševalci so ga prepeljali v bolnico, kjer se je šele davi zavedel. Čeprav je poškodba resna, ni n^vai-nosti za njegovo življenje. Koncert moškega zbora »Sinički« Ljubljana, 10. septembra Družina pevcev iz Leskovca, organizirana v zboru, ki nosi ime po enem izmed pionirjev srbske glasbe St. Biničikem, ic Snočl pO-kazala sadove svojega dela s koncertom v veliki dvorani Filharmonične družbe. Ta zgodnja, da, prezgodnja OZna-njevalka nove koncertne sezone, je nastopila pred na pol prazno dverano s sporedom tehnično in muzikalno lahkih skladb, po naše bi mogli reči »čitalniškega« tipa, ki so jih napisali dr. Milojević. Krstić. Bi-nioki, Lhotka, Gotovac, Adamič, Šijačlei, Mokranjac in dirigent zbora Stanko Vili-čić. Vse te skladbe so koncipirane v preprostem slogu, tesno naslonjene na narodni izraz, torej dostopne najširšemu krogu pevcev in občinstva. Način in kvaliteta reprodukcije je bila taka, kot je pri večini naših moških zborov v provinci in na deželi: tehnično neizšolani. naravni glasovi, zadovoljiva intonacija, zaokrožena, čeprav ne izpiljena dinamična in formalna gradnja ter v primeri z našimi zbori, mnogo bolj trden in izrazit ritem. Skratka: petje, ki >C velrki večini naše širše in najširše publike pristopna in skoroda edina hrana. Nesmiselno bi bilo zahtevati od naših stalnih koncertnih obiskovalcev, da bi po-setili ta koncert polnoštevilno, toda človek J bi pričakoval odziva prav od tistih ljudi, ki radi tako petje poslušajo in gojijo in k\ se prav zaradi tega tako pogosto trkajo na svoja »kulturna« prsa. Ali ne bi bilo bolj kuAturno, če bi se rudi zanimali za delo svojih pevskih tovarišev? Morda bi jih pa veselilo, če bi videli toliko njim sorodnega prizadevanja in rudi uspehov. ^ Fr Srurm Jan Rat'a v LJubljani Ljubljana. 10. septembra. Včeraj kmalu po 17. je na ljubljanskem aerodromu pri D. M. v Polju pristalo krasno dvomotorno ameriško letalo tipa »Lockheed«, kakršna i ma tudi naš Aero-put. Iz letala, ki je prispelo iz Borovega, je stopil v spremstvu svojega tajnika dr. Krejčija znani veleindi^tHiec in šef vseh Bat'inih podjetij g. Jan Bata. ki je prišel po službenih opravkih v Jugoslavijo, deloma za zato, da obišče svojo rodbino, ki je že poldrugi mesec na Bledu. Na aerodromu je uglednega veleindu-strijca kot svojega starega znanca pozdravil dr. Rape in šef tukajšnje podružnice Bat'a g. Kavec, nato se je pa g. Bat'a odpeljal v mesto, kjer si ie ogledal /'rianj** bodoče palače. Z avtonmbi'om je poterr odpeljal na Bled, kjer so na počitnicah njegova soproga, sin in štiri hčerke. Zanimivo je, da je soproga g. Jana Bat'e po poreklu prav za prav Slovenka, saj je bil njen ( Če dr. Gerbec rojen v Gorici, a je živel 1oUa leta v Zlinu. Skoraj istočasno, ko je pristalo Letalo z Janom Bat'o, je priletelo iz Zlina na ljubljanski aerodrom drugo tvorn Šk t k**talo I katerim so prinesli Bat'i pošt^ G. .r:m Bat'a ostane del j časa v Jugoslaviji Samomor Maribor, 10. septembra Na travniku blizu Rcmšnik.i so našli davi vsega krvavega in partvagi iicfcagl Bila-deniča O tem so bili obvesčenj oros v Remšniku, ki so ugotovili, da gej ia letnega študenta juridiCne fakultete v L i ubijani Zorka Berginca. rodom i/ Ajdovščine. Nesrečni mladenič jc imel v roki ^lnvkrc*, poleg njega jc pa ležala krvava kritev. «* katero si je najprej prere/.a! Hlc na zapestju levice, nato M je pa pogna! še krni« lo v desno sence. Pri telesni preiskavi so orožniki našli dvoje pisem, iz katerih pa ni razvidu«*, kaj je nesrečnega mladeniča pognalo n smrti Ker je tuja krivda ukluieeiu. nj bilo nobene preiskave in so truplo pokopali na pokopališču v Romaniku Iz Celja —c Okrožno nagradim *tre]*ko t• umovanje celjskega strelskega <»kroz]a se j pričelo danes popoldne strelišču v Po-Covniku in bo trajalo jutri ves dan. Po tekmovanju bo jutri popoldne razdelitev nagrad na strelišču. —c V nedeljo dopoldne ne bo toka. m testna * lektrarna v Celju bo zaradi oujne. ga popravita na cmrežju v nedeljo 11. t m. od 7. do 12. dopoldne ukini.a dobavo toka v Celju in okolici. —c Lokomotiva je usmrtila 1 < v a praznik 8. t. m. okrog 17. se je > na savinjski železniški progi mod IV-troni Ln Polz-lo težka n sreča. kat. tr. tev je postal 84 letni preužitkar Petar Ma, H§ z Brega pri Fo ao je h čez progo, je pitvca&a sj <^ ba k m ' ter podrla starčka na tla ba g* o.ih'la. MabS si je z'omil obe noffl in Ji đol Ll tudi težek pretres možganov. Pr »o V celjsko bolnico, k j t je že 20 iz^iih-nil. —c Sablja«ki propagandni ve/- h ru Sportneg-a tedna Sk Cel; pri-čel drevl ob dev v mali dvon -i ('<4> skeg;a doma. Nastopili b prt ljanski, celjski in t-udi CKiličnl hv r.. !<• sabljači. Jutri ob 0. d< p Iđna M 1 I Pft« čele istotam medineftne sablia^k b Prireditev bo QUd k* aportni zato jo bo gotovo obiskalo mn.'>*^<. občin. stva. —c NOčno lekartiiško slu/l>o i ., bo to io. t. m. do aatatega potk i lekarna »Fri orlu* na Glavnem trgu. — c Prvi javni telovadni nastop SOteai-skega društva Celja I bo v nedelj«- 11. t m. ob 16. v Sokolskem de mu v Gaberju. I ležite se prvegn nnatrpa mlad ga negra sovkolake^a društva v čini \ številu! Krojasi in kroja?tr-e naj >-o ud ž nastopa v krejih. —c Medklubska kolesarska jrorska 11 »r-ka na Stari grad v Celju bo v nedeljo 11. septembra. Start bo ob 14. pred gos »Skalna, klet«, cdlj pa na gradu pred gostilno. Proga je dodga 2 km. Prvak 'e ' r-ke bo prejel pokal, drugi in tretji praktični darili, četrti in peti kolajni .ostali udeleženci pa priznanice, rrtrka bo le ob lepem vremenu. —c Teniška te Uma aa prvenstvo S K i lja bo danes popoldne in jutri dop na teniščih SK C- lja v met nem parku _c Juniorski |ahUoatleUH*i miting, združen z dvobojem ljubljansk Ilirije In bk Celja, se bo pričel v okviru pr F?a^ niče SK Cerja v nedeljo n t. m. ob a. traj na Glaziji. Mitinga se bodo ud al ljubljanski, mariborski in cel%s atleti Prireditev bo vsekakor zelo zanmilv ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi nase ljubljene, nepozabne mame, gospe LUIZE PAVLIC roj. LIPSKY jo obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njan spomin — vsem m&m prisrčna hvala. Zahvaljujemo se tudi gg. adamvzaauan. in 6Č. sestram v bolnici za vso požrtvovalno nego in pomoč, LJUBLJANA, dne 11. septembra 1988. „Portret je velika stvar" Najpopularnejši med „neodvisnim!" je naš kipar ta ilustrator Nikolaj Pirnat „Potrebna nam je plastika4 Ljubljana, 10. septembra Med »neodvisnimi« je Nikolaj Pirnat nedvomno najbolj popuLareo, Ce ga že vsi ne poznajo kot kiparja, pri nas nedvomno ni nikogar, ki bi ga ne poznal kot ilustratorja. Ljudje pa, ki prihajajo v množicah na velesejem na umetnostno razstavo, so se seznanili s Pirnatom kot kiparjem. Nekateri so se tudi vpraševali, zakaj Pirnat ne slika, ko tako dobro riše. To vprašanje mu je zastavil tudi reporter. IVnetnik je odgovoril na vsa vprašanja zelo precizno in jasno. — Zakaj tudi ne slikam? Nimam pravega občutka za barve. Akademijo sem sicer .začel s slikarstvom, a moje optične sposobnosti so tako slabe, da sem Čutil samo to-nalne vrednote in se nisem mogel ujeti v barvah. Na desno oko sem siep. In ker se je že toliko mojstrov izkazalo v slikarstvu, ^ato sem presodil, da tam ni zame mesta. Poizkušam se pa v ilustraciji. — Kako bi bilo treba opredeliti tvojo umetniško vero v odnosu do »neodvisnih« ter do umetnosti? — Vsak človek nosi skozi življenje svojo bistveno noto. Šola lahko človeka vzgoji, prenarediti ga nc more. Nekoč sem videl slab oljnati tisk Delacroixeve »Revolucije* in nekje sem opazil slab oljnati tisk Goveve slike »Smrt madridskih patriotov«. To sta bila dva velika momenta, ki sta vplivala na moje nadaljnje delovanje in ne-ćelovanje. Na akademiji se mi kopiranje plastike ni nikdar posrečilo, če sem se še tako trudrl. Ko sem pa nekega dne potem, ko sem skrahiral na neki klasični pozi, začel in končal portret mojega prijatelja, glavo, ki bi jo lahko imenoval »Živa revolucija«, mi jc moj stari profesor dejal: »Zdaj vas pa ra/umem!« — V klubu neodvisnih sem neke vrste stric. Tudi Paul Cezane se je v zrelih letih odloČil za fauvizem. — Kaj sodiš o svojem delu? Ustvaril si že mnogo kipov, celo spomenikov. In katero razstavljeno delo se ti zdi najboljše? — Napravil sem že več kipov in spomenikov, nekaj dobrih, nekaj slabših. Mislim pa, da je pogoj umetnika, pristaša stare parole Indepcndents neusmiljena avtokri-tika. — Lirika je glavna nota našega tolikokrat v stran »uvanoga naroda. Na to noto nisem in ne bom nikdar pristal.' Zato ni--sem simpatičen. — Nimam dela, ki bi bil z njim zadovoljen. Nisem mnogo pokazal, toda, »kako bi brez upa moglo ti srce živeti«? — Portrete delaš najraje? — Naj nerade. Sodba o portretih je pri r.as vsaj delno krivična. Neki star portretist je izvajil: »Najbolj nesrečen med umetniki jc portretist. Če je on zadovoljen, je razburjen portretiranec, če je zadovoljen porrretirancc, je obupan umetniik. Do grla sem bil sit portretov; ko se mi je pa nudila prilika, da si ogledam razstavo »Italijanskega portreta skozi stoletja« v Beogradu, se me je sicer polastilo malodušje, a hkrati som si dejal: Faat, das ist nicht ohne! Portret je velika stvar. Akt imam rajši.. . »Neodvisni« so vsi mladi in iskreni. Ne nosijo širokokrajnikov in ne umetniških pen tel j. Mladi soArea, toda nikakor ne domišljavi in nc afektirani. Kipar Fr. Smrdu pripoveduje na umetnostni razstavi ns ve- 1 esej mu ob svojih kipih: — Boris Kalin in jaz sva menda edina, ki sva izmed mlajših slovenskih kiparjev absolvirala Mestrovićevo Solo razen zagrebške akademije. Jaz sem bil v MeStrovicevi specialki, kakor imenujemo to šolo, L 1932 in 1933. Se vedno sem zelo navdušen za' Meštroviča kot človeka, kajti zelo redki so profesorji, ki bi tako očetovsko ljubili svoje gojence kakor on. Mnogi njegovi revni gojenci to pač prav radi potrde. — V kiparskem pogledu pa nisem pod Meštrovičevim vplivom. Čim prej sem se skušal otresti šolskih vplivov. Potrebno je* da ntorconta kiparji pokažemo v plastiki več samostojnosti. Ta akt v kamnu »Dekle z grozdjem« — delo je bilo že razstavljano m zanj je bilo precej t snimanja — je precej podoben francoskim paiarjkam. Odkrito povedano, naslonil sem se na francoskega kiparja Bernarda. — V tem delu, mavcu, »Ženi (z ogledalom«, aam nekoliko svobodnejše komponiraU monda za naše razmera caio dežno, ker si magajfua ne upamo kakor n. pr. Francozi — Razstavljati sem začel pred dvema letoma. Letos sem že Štirikrat razstavil. Delam precej, a bi ie mnogo več, ko bi mi dopuščala sredstva. Z umetnostjo se pri nas pač ne more nihče preživljati. Rad bi potoval, a nc morem nikamor. Dela kiparjev, ki so mi pri srcu, poznam torej le po reprodukcijah. — Kar s« tiče izbire motivov, ne dajem nobenemu prednosti; gre mi predvsem za plastiko, prikazano svobodno, najsi bo motiv kakršenkoli. Motivov ni treba iskati, imamo jih dovolj, potrebna pa nam je dobra plastika. Hočem stremeti, da bi je dal čkn več. Izpred ljubljanskega sodišča Ljubljana, 10. septembra. Specialist za podstrešja V maju in juniju je bil v Ljubljani na delu vlomilec, ki se je znal spretno vtiho-tapljati v podstrešja, cdkoder je odnašal obilen plen, saj imajo Ljubljančani navado ohranjevati zimska oblačila in podobno čez poletje v svojih podstrešnih oddelkih. Policija je sumila, da opravlja svoj zločinski posel v podstrešjih brezposelni delavec Avgust Sot/ošek, ki je bii zaradi vlomov v podstrešja že večkrat kaznovan in ga imajo na policiji zaznamovanega kot spretnega specialista za podstrešja. Izkazalo se je, da ;e bil sum upravičen, ko je bil pri vlomu v podstrešje Vlada Lokarja v Komenskega ulici zasačen Avgust Sotosek. Pred sodniki malega kazenskega senata, ki mu je bil predsednik s.o.s. g. R,ajko Lederhas, je Sotoš^k zanikal krivdo giede vseh očitanih mu vlomov, priznal je le poizkus vloma v Ramenskega ulici, ker tega poizkusa nikakor ni mogel utajiti. Obtožnica, ki je zastepal dr. Pompe, je Sotoška dolžila vloma v podstrešje na Tvrševi cesti št. 35. kjer je vlomilec odnesel precej kosov obleke v Škodo Antona Perka, pripravil pa. je tudi že kovzeg, v katerem jc nameraval odnesti lastnino Janka Spreitzerja, a ga je Helena Prevc zasačila. Vlomilec je odvrgel kovčeg in je zbežal. Sredi maja je nekdo vlomil v trgovino Melhiora Rautarja na Starem trgu in odnesel trgovcu 750 din gotovine ter za 200 din jestvin in pijače. Sotosek je poznal razmere v trgovini in se je tiste dni pred vlomom sukal okoli nje. po vlomu pa ga ni bilo več v bližino trgovine. Osumljen je bil, da ima tudi ta vlom na vesti. Dne SO. maja jP SbtoSek vlomil v podstrešje dr. Filipa Orla na Poljanski cesti. Odnesel je zimske obleke za 2120 din. Dne 24. junija se je priplazil v podstrešje v Beethovnovi ulici št. 16 in je iz oddelka Tilke G španove ukradel 1400 djp vredne predmete. Ker je bil Sotosek zasačen v Kom enakega uhei, ko je namersTval okra »ti Llada Lokarja, in ker je te raj zmanjkala a podstrešja tudi Marcelu Bolaffiu, ki stantfje v isti hiši, okreg 1000 din vredna akmska obleka, je bil Sotošok nujno osumljen, da je tudi v tem primeru krivec. Na podlagi izjav prič se je sodišče prepričalo, da je Sotosek kriv v vseh primerih obtožbe, razen obtožbe vloma v trgovino M. Rautarja in vloma v podstr.'fije dr. Filipa Orla. Prisodili so mu kazen 2 leti robije in izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Razen tega je senat odločil, da naj se Sotosek izžene iz Ljubi jari na dobo 3 let. Obsojenec je kazen brez ugovora sprejel. Zanimalo ga je samo to, ah mu bodo vrnili 80 din, ki so mu jih zap lenih ob aretaciji. Oblast je treba ubogati Dva preglednika finančne kontrole sta v januarju poizvedovala pri posestnikih v Dobrovi, Šujici in Gabrju glede točenja žganja. Prišla sta tudi v klet kmeta Antona Zdešarja v Šujici in našla žganje, ki ni imelo predpisane jakosti, zato sta hotela to žganje zapleniti. Zdešar se je preglednikoma uprl. Rekel je, da rajši ste- klenico razbije kakor da bi plačal državno trošarino. Zdešar je, medtem ko sta se pregledniku mudila v kleti, pil žganje kar iz kozarca in je bil že precej vinjen. Nenadoma se je zaletel v steklenico z žganjem. Velika steklenica je treščila na tla in se razbila. V kleti je nastalo prerekanje. Zdešar- je začel pregledniku Rocker-ju očitati, da vidi samo reveže, druge pa ne itd. Preglednik je uvide!, da s pijanim Zdešarjcm ne more opraviti svojega uradnega posla, zato je odšel in se je vrnil naslednji dan, da bi zgotovi! zapisnik. Ob tej priliki sta se spravila nadenj Zdešar in njegova žena Marija. Očitala sta mu med drugim, da kontrabanta in da je v eni noči »napravil za 25.000 din kontrabanta«. Državni tožilec je Zdešarja in ženo obtožil, da sta ovirala opravljanje uradnega poslovanja in da sta javno žalila državnega uslužbenca. Pred senatom, ki mu je bil predsedjiik s. o. s. Rajko Lederhas, se je Zdešar zagovarjal, da ni imel namena ovirati uradno poslovanje. Steklenico je razbil po nesreči. Sodišče je razsodbo, da je Zdešar kriv samo po § 302 k. z., ker je žalil državnega uslužbenca. Obsojen je bil na 600 din denarne kazni. Žena Marija je bila oproščena. Priznanje pred sodniki Neki Z. Janko se je pred sodniki malega senata zagovarjal, da so bili slaščičarski pečenjaki iz pločevine njegova last in jih je zaradi tega prodal. Delavska pekarna je pa trdila, da so bili pečenjaki ukradeni. Pečenjak je res podoben pečenjaku m tatvino dokazati v takih primerih je težko. Ko pa je bila zaslišana ena izmed prič, ki je natančno popisala ukradene pečenjake, se je izkazalo, da so bili tisti, ki so jih našli pri raznih pekih, v resnici last Delavske pekarne. Obtoženec je bil nenadoma v zagati in je zato spremenil zagovor. Preklical je ponovno trditev, da so bili pečenjaki njegovi in je izjavil, da jih je kupil od nekega Srečka Sušnika za 60 din. S tem se je vse obrnilo. Senat je odločil, da naj preiskovalni sodnik »popolni preiskavo v novi smeri; prihodnjič bo sedel poleg obtoženca še Sušnik. Kri je tekla zaradi „aufanja" Posestnikov sin Janez Burgar iz Podgorja pri Kamniku je bil obtožen zaradi težke telesne poškodbe, ki jo je prizadejal delavcu Štefanu Vidicu. Fantje so se izzivali z »aufaniem« Vidičev brat je udaril Burgarja, Burgar je zamahnil z nožem in zadel Vidica v levo ramo. Od tega časa ima Vidic roko hromo. Obtoženec in priče so izpovedale vse polno novega, senat je zaradi tega sklenil, da je treba preiskavo izpopolniti fn zaslišan le več prič. Razprava je bila preložena, do nove razprave bo pa Burgar najbrže tudi že plačal Vidicu 7000 din, kakor je obljubil, za poškodovano roko. Sumljivi Izleti Po zakonu o zaščiti države so bili obtoženi delavec Leopold M. vz Gorjus pri Domžalah, dijak Ivan K. in akademik Oskar K., ki so po trditvi obtožnice organizirali izlet na Tabor dne 23. maja 1. 1937. M. je imel ob tej priliki govor. Vzpodbujal je izletnike, naj vztrajajo v botbi za svobodo itd, Govoril je tudi Ivan K. v istem smiehi. Oskarju K. pa očita obtožnica, da je zbral okoli senc izletnike, ki so pod njegovim vodstvom zapeli neko pesem, katere besedno ni v skladu z zakonom o zaščiti dribave. Obtoženci so zanikali krivdo in so dokazovali, da niso govorili nič takega, kar bi bilo prepovedano. Razprava je bila preložena, ker se je izkazalo, da je treba spo-polniti dokazno gradivo. Iz Poljčan — Ii občinske pisarne. Občinski urad razglasa, da bo 28. t m. ob 16. na sejmišču v Poljčanah liceneovanje Mkov. na kar *e opozarjajo vsi bikorejci. Dalje opozarja, da se noben gozd ne sme samovoljno krčiti ali spremeniti v drugo kulturo brez oblastvenega dovoljenja. Tudi gradnja stanovanjskih hiš na gozdnih tleh je brez predhodnega dovoljenja o krekvi prepovedana. V Laporju je bik uradno ugotovljena v enem dvorcu svinjska rdečica, v Bohovi, občina Hofie pa v enem dvorcu slinavka in parkljevka, zato ie v vsem srezu do preklica održavanje sejmov ukinjeno. Komanda mesta v Slov. Bistrici obvešča, da bo pričela z nakupom sena in slame se le 1. oktobra. — Predajanje o ©brezni telesni ▼saaji je bilo tu v nedeljo oh- 9. pred poldne. Gospod predavatelj je prisotne seznanil o pomenu, namenu in ciljih obvezne telesne vzgoje Razen telesne vzgoje bo v zvezi z njo zelo važna državljanska vzgoja ki je sedaj nas- sinovi po izstopu iz sol pa do časa, ko pridejo k vojakom več ali manj nimajo. V jeseni se bo vršil v Ljubljani tečaj za vaditelje telesne vzgoje, v katerega se sprejemajo učitelji, rez. oficirji in teh. organi telesnovzgojnih organizacij. Nekol-kovane prošnje je treba vladati potom občane Iz Ljutomera — SoKoislfi nastop. Sokolska četa -a Cvenu pri Ljutomeru bo imela svoj telovadni nastop v nedeljo 18. t. m. popoldne pri sestri Katiki Rajthovi na Moti, na kar Že danes opozarjamo. Vabimo tudi brate jc «estr,» iz sosednega prekmurskega okrožja. _ \Ta na»lov železniške uprave. Začelo se je šolsko leto Iz Frekmurja se vozijo Z vlakom v ljutomersko meščansko &ok> mnogi učenci- Vozili so se z vlakom, ki je odhajal iz Murske Sobote ob 5. uri. Vlak je prispel v Ljutomer ob 6. uri. Ti učenci so morali sedaj v Ljutomeru čakati 2 uri na pouk, ravnateljstvo šole jim je dalo na razpolago toplo sobo. Ali dve uri čakanja, na račun ranega vstajanja šolske mladine, ki je spanja potrebna. Je preveč. Dobro bi bilo, če bi žeKzziiska uprava priključila tovornemu vlaku, ki pelje iz Sobote ob 7. uri. en osebni voz za dijake. To bi se dalo storiti brez pos bnih stroškov, učeči se mladini bi bilo pa zelo ustreženo. — Pogrešamo gramoza. Dasi je letošnje vreme ugodnejše od lanskega za dovoz gramoza na banovinsko in druge prometne ceste našega območja, vidimo vseeno tudi letos, da je še komaj par kupov gramoza na naših cestah. Kaj pa če bo nastopilo trajno deževno vreme, ki bo oviralo dovoz gramoza? Potem bo zopet kakor lani, da se bo gramoz dovazal na ceste takrat, ko se se ceste ne bo prijel radi suše in trde reste, prometu pa bo ta gramoz zlasti avtomobilskemu v veliko oviro. Tudi za pešce je nevarno, ko drče avtomobili po takem gramozu, ker leti kamenje izpod koles na vse strani. Treba bi bilo pač skrbeti, da bi se spravil gramoz v takem času na ceste, da se še more pregledati in razgrniti pred zimo, ker se pozimi gramoz najlepše stisne v ceste. — Za prevažanje postnih pošiljk je i>otre_ ben zaprt vos. Ko se je 1. 1020 po evakuaciji Radgone preselila poŠta v Gornjo Radgono, je vzela 6 seboj velik zaprt postni voz. Čeravno bi bil ta poštni voz najbolj pripraven za prevažanje postnih pošiljk na izredno dolgi razdalji, od pošte do železniške postaje, kakor je v Gornji Radgoni, se isti ne uporabi:a v te svrhe temveč navaden odprt gospodarski voz, na katerem se prevažajo postne pošiljke ob deževnih dneh, pokrite samo s pokrivalnimi plahtami. Ce ta plahta ob večjih paketnih pošiljkah ne doseže, je rota izpostavljena mokroti. Mnenja smo, da bi poštna uprava radi velike razdalje med pošto In železniško postajo v Gornji Radgoni pač lahko dala na razpolago za prevažanje pošiljik primeren zaprt poštni voz, kakor je to slučaj v Ljutomeru, da se tako preprečijo poškodbe ob deževnih dneh. — Gniloba ▼ vinogradih. Po stalnem deževju zadnjih dni se opaža po goricah, da je pričelo grozdje ranih vrst pokaM in gni- ti. Vinogradniki v skrbeh pričakujejo lep*; ga vremena, ki naj bi omogočilo STKmuadtt. in začetku poletja tako lepo kvalitativno in kvantitativno obrodite v. _V sklad ia zar'đhv Sokolskega dama na maji so darovali: g. Bouvier Hertold. vinograda) veleno&esttuk v Gornji Kadgoni 500 din. j. Fidier Franc, treovec v tJornji Radgoni 150 din. g. Dovšak Ferdo, tehnik it Zavodnje pri tioštanju 50 din, ib»»ke br. Cividkii Staneta 5.:V20 din. Vsem - volile vstop v vsa sUnoranii in - ■*»■■•. da se je na lastne oci labj i ••;«•;•; i', ia Tavle ni . . Tudi za om trami n sod SOSte— Ijsml ne. Ko so molki prfll domov. Jim o bilo toh neumnosti vendarle le prave! n tako so orožnik; mo^k- jj * . Izkazalo pa se je. da are £-1 nak««a n -n** -inalsnua slikurskrtia aLa ;*ni ka, ki U "i'I* diial v Tragi... Orožniki n || il 1 I '» poxnajo in neznamv \\v n la ni ■ % Upamo, - I ' treta po toplejšem oblačilu — Neroden voznik. Hlapec Janez z Vir_ mas je voznik svoje vrste. Oni dan Je vO-zil s Spodnjetra trgn z enOVfMetnlni v sodavičar Jamnik Pavel, ko >e naletel v Kapucinskem predmestju rva tri voxnike, ki so vozili tako zvano lem čko o h oe'. Srečanje z dverm voznikoma ie Slo čisto v redu, tretj:, na£ JL.nez pa se je zaletel z vozom v Jamni kov* #a konja, ki j padel in se prav občutno poškodoval. Jamnik sam je bil toliko previden, da je z voza že prej sam odskoćd, Janeza so trdo prijeli, a se >e brž mnftfil. pa naj bi « bil Jamnik umaknil in bi ne b-lo karambola. Tako Janez, kar pa seveda ne bo .irzal">, ker je krivda na njegr»vi ^r?»nf. — Vrčo moke je r.al©žil. Jnkec j* mlad. Zato tudi ne bemo povedali kak<> ra pt*e, in pa zato ne, ker upamo, da s« bo poboljšal. Oni dan pa ga je sam Zta zmotil kari. Sel je. si naložil na hrbet vrečo b !e moke in jo vrgel na voz nekemu vozniku te Poljanske doline. 50 k£ je je bilo in 160 din gk?de bi bil d*?ko nap*•*»-vil gospodarju. So prdno pa je vtrznlk «d-peljal, so priSIi tatinu na sled. Delovodja namreč videl, da je Jakec meko, W je ni nihče pri delcvcdji naročil, o tae*el iz trgovine. TVelovodja je vpraSal v- ?.' kaj je z moko. Ta seveda ni vedel r.^ -sar , se tega ne. da mu ie kdo so*nh m vrgel vrečo! Moka je romala nazaj v trgovino. Jakca so pa pošteno prijeli 7t u" -sa, ker leži na dlani, da je hotel moko ukrasti. Predana bi bila pod ceno, denar pa zapravljen. IZBIRČNO DEKLE — Moški, ki bi ga vzela, bi moral biti močan kakor lev, gibčen kakor ris, hit^r kakor orel, a glas bi moral imeti kakor slavček. — No, potem bi bil pravi osel, če bi te vzel. PREVIDNOST Kmet: — Zdaj vam pa pokažem, kako se molze krava. Meščan: — Ali ne bi raje poskusil tega na teletu, dokler ?e ne privadim, da ne bom več tako neroden. NAJLEPŠE MODELE JESENSKIH IN ZIMSKIH PLASCEV, KOSTUMOV IN OBLEK PRINAŠA DAMSKA KONF. PAULIN. LJUBLJANA, SELENBURGOVA TJ L. 1 IN KONGRESNI TRG 5. GEORGES OHBTET: 46 m&Ei pnnin komati Princ ne bo izkopal tako globoke jame, da bi je ona ne bogla zasuti. In znala je obrniti vse tako, da ji je tekel denar skozi vrata, da ga je mogel njen zet mirno metati skozi okno. Nekega lepega dne se je vsa družba, ki je zahajala v palačo v ulici Saint-Dominique, napotila v grad. Približal se je bil september, Čas lova. Princ in Mihelina sta se bila naselila v Cer-nay, ne tako kakor prvi dan po svatbi kot zaljubljenca, iščoča tišino in skrivne kotičke, temveč^ kot človeka brez strahu za svojo srečo, kot bogata zakonca, ki hočeta pokazati drugim svoje razkošje. Vse kočije sta vzela s seboj in vsa grajska okolica je mahoma oživela. Štirje čuvaji v li vre j ah prinčevih barv so prišli vprašat, kako naj pripravijo prihodnji lov. Vsak teden so prihajale gruče povabljenih gostov in s kolodvora so jih vozile Četverovprežne kočije. Grad je bil v polnem sijaju. Neprestano so se izprehajali tu elegantni gospodje in dame visoke družbe. Po vsem gradu se je slišal šelest krasnih žen, vračajočih se po stopnišču med razposajenim smehom in refreni najnovejših operet. Ogromna veža je bila priča neskončnih partij na angleškem biljardu in iger s holandsko kačo, dqčim so nekateri gospodje sedali za velike orgle ter navdušeno igrali otožne Luthrove korale. To je bila čudovita zmes vihravosti in stroge zmernosti. Z opijem prepojeni dim ruskih cigaret ,se je mešal z ostrim vonjem opoponaxa. Brezbrižno pohajkovanje z mesta na mesto in eleganten šum sta vladala tu od jutra do večera. Okrog šestih, ko so se vrnili lovci s puškami čez rame, se je razšla vsa družba po svojih sobah, da se je čez dobro uro zopet zbrala v večji jedilnici; žene v globoko dekoltiranih oblekah, moški v frakih z belimi satenastimi telovniki in belimi rožami v gumbnicah. Vsak večer je gospoda v salonih plesala in w poskočnem valčku se je vračala prožnost v meča lovcev, utrujena po Sesturni hoji na vročem soncu. Gospa Desvarennesova se ni udeleževala teh bučnih zabav. Ostala je v Parizu zatopljena v svoje delo. Ob sobotah je prihajala a popoldanskim vlakom ob petih, vsak ponedeljek se je pa odpeljala Že zgodaj zjutraj. Njena navzočnost je prinašala v to burno veselost nekaj hladu. T^jena črna obleka se je odražala liki madež od vseh teh svetlih brokatov in satenov. In stroga resnost žene, ki vse to plačuje, ki vidi, kako naglo izginja njen denar, je bila kakor da kara, čeprav na tihem, toda razumljivo, vso to burno, leno družbo, zaverovano edino v naslade. Služinčad se ji je posmehovala. Nekega dne je stopil prinčev komornik med služinčad in povedal kot človek, zavedajoč se svojega dostojanstva, da je prav kar prispela mamica Rabat-joie*) in vsi so počili v divji smeh. Komornik se je držal kar za trebuh od smeha, a princesina komornica, do mozga pokvarjena Parižanka, ki se je znala pred gospo pretvarjati, je izjavila s kretnjo, dostojno Bellevilla, da jih gospa mati ovira pri plesu. Tedaj so kriknili vsi: Proč s staro! Kaj mora hoditi sem zastrupljat nas vse? Saj bi lahko ostala doma in služila denar, če ni za nič drugega. In vsa služinčad se je združila v nesramnem roganju. To zaničevanje in roganje, preneseno z gospode na služinčad, je naraščalo. Nekega jutra okrog devetih, ko je prišla gospa Desvarennesova na dvarišče in se ozrla po kočiji, ki naj bi jo kakor običajno odpeljala na kolodvor, — navadno je opravil to službo drugi kočijaž — ga ni bilo nikjer. Gospa je rx>mislila, da se je utegnil kje zakasniti in zato je odšla na drugo dvorišče, kjer so bile staje. Tam je pa zagledala namestu svoje lahke kočije, s katero se je vozila vsak ponedeljek, veliko kočijo, v katero so zapregali hlapci štiri iskre prinčeve konje. Prvi prinčev kočijaž, Anglež, ki ga je bil fl#*?r gov dosedanji gospodar izvabil od vojvode Roy- - Rabat-jote ne imenuje človek, ki zna pokvariti dru gnn vsako veselje. aumonta, je bil oblečen kakor plemič. Ušesa so mu tičala za visokim ovratnikom, v gumbnici je pa imel belo rožo; tako je samozavestno in dostojanstveno gledal, kako hlapci zapregajo konje. Gospa Desvarennesova je stopila naravnost k njemu. Pogledal jo je izpod čela, ne da bi se pustil motiti. — Kako to, da moja kočija ni pripravljena, da bi se odpeljala na kolodvor? — je vprašala gospodinja. — Ne vem, milostiva, — je izvolila odgovoriti ta osebnost, ne da bi se odkrila. — Kje je kočijaž, ki me navadno vozi na kolodvor? — Ne vem. Ce hoče milostiva pogledati v po-selsko sobo___ In malomarno je pokazal Anglež gospodinji na krasna poslopja v ozadju dvorišča. Gospe je pritisnila kri v glavo; ošinila je ko-čijaža s tako srditim pogledom, da je stopil dva koraka nazaj. Potem je pa pogledala na uro in dejala hladno: — Še četrt ure imam do odhoda vlaka; ti konji gotovo hitro vozijo. Sedite na kozla in odpeljite me na kolodvor. Anglež je pa odkimal z glavo, rekoč: — Ti konji niso za običajno vožnjo, temveč samo za izprehode. Jaz pa vozim samo princa in peljal bi tudi princeso, nisem pa tu za to, d* bi vozil vas, milostiva. Letošnje tekme za Gordon-Bennettov pokal Politični dogodki so vplivali tudi na to prireditev — — Ali more 65 let star mož. ki se je oženil z mladim dekletom, postati oče zdravega otroka? — To je kaj lahko mogoče. — Kaj pa s 70 leti? — To je pa že redko. — A s 75? — To je pa skoraj že gotovo. Krvnika z doktoratom n> ahsi, da bi imel krvnik doktorat, toda na sveta je mogoče vse. Na krv. sike gledajo povsod na svetu kot na iz-roečase čJoveeke ds-uzbe in zato se moramo tam bolj čuditi, da bi bil krvnik za svojo spretnost in bogato prakso odlikovan z doktorskim naslovom. To se je zgo. dilo v XVII stoletju v Stuttgartu, kjer so goapođarfli štirje bratje Bickel Martin, Jakob, Andrej in Johne nad krvniSkim mačem, ki je imri na ročaju vrezan napis: >Ne stori nič hudega, pa se ti ne bo nič hudega zgodilo!c Ti Štirje bratje so usmr-tm v ai letth 315 zločincev. V tistih časih so imeli v Stuttgartu morišce za glavnimi mestnimi vrati. Prvotno je bilo odprto, pozneje pa ograjeno s pol metra visokim zidom. Leta 1680 bd bila morala brata Martin in Jakob Bickel usmrtiti na tem moriscu dva jn<*uilrn morilca in pozigalca. Slučajno je pa prišel mirno s svojim sijajnim spremstvom cesar Leopold I. na povratku z dolgega potovanja. Ustavil se je in »topil wm& množico, da bi videl usmrtitev. Krvnikoma je naročil, naj pokazeta, kaj znata in naj usmrtita zločinca, da bosta čim manj trpela. Krvnika sta res odsekala zločincema glavi tako hitro in spretno, da sta jima prihranila vse muke. Cesar je bil z njima tako zadovoljen, da je obema podelil doktorski naslov obenem s pravico ranocetstva >po najboljšem njunem znanju«. Tako sta postala oba krvnika doktorja in njune zdravilne maže in obiizi iz panjags in ptičjih odpadkov so šle zelo dobro v denar. Ljudje so namreč vedah, da izvirajo ta zdravila od ptromovi-ranih krvnikov. Jutri bo v belgijskem mesta Liege 26. tekmovanje balonov za Gordon-Bennettov pokaL Nič čudnega ni, da so politični dogodki zadnje mesece vplivali tudi na to športno prireditev. Nemčija, ki se je lani udeležila tekmovanja s tremi baloni, je letos udeležbo odpovedala. Za vzrok navaja nesporazum, ki je nastal lani, ko sta dva balona letela preko Češkoslovaške. En balon se je spustil na tla blizu Plzni, drugi pa v severnem delu češkoslovaške. Tudi Španija se letos ne udeleži tekmovanja in sicer zaradi državljanske vojne, Amerika pa ni bila povabljena, ker bi bili itak stroški preveliki, če bi se hotela tekmovanja udeleži ti. Tako se udeleži letošnjega tekmovanja za Gordon-Bennettov pokal samo 9 balonov iz štirih držav. Francija je poslala na tekmo dva balona. >Maurice Mallet« in »Aero-Chib der France«. Švica en ba- lon, >Ziirich TU«. Poljska tri balone, »Lopp«, 2>Varszawa EL« in »Polonia«, Belgija pa tudi tri balone >Belgica«, »Balo-nie« in *S II.« Na lanski tekmi je zmagal Belgijec Demnvter, ki je preletel 1396 km. On je tudi favorit letošnjega tekmovanja. Zmagal je že šestkrat, in sicer v letih 1920, 1922, 1923, 1924, 1936 in 1937. Drugi je bil leta 1925, 1929 in 1930, tretji pa leta 1926, 1934 in 1935. Prvič je bilo prirejeno tekmovanje leta 1906. in na njem je zmagal Američan Frank Lahm, ki je preletel 674 km. Desetkrat je zmagala na tekmovanju za Gordon-Bennettov pokal Amerika, sedemkrat Belgija, trikrat Poljska, po dvakrat Švica in Nemčija, enkrat pa Francija. Najdaljšo progo 2191 km je preletel leta 1912 francoski pilot Bienaime. Časovni rekord pa je dosegel Švicar Schack s časom 72 ur. Poročna kriza v kraljevskih rodbinah Na 64 nevest visokega rodu odpade v Evropi samo 42 za ženitev godnih prinčev Od 63 do 556 km na uro Prvi svetovni avtomobilski hitrostni rekord pred 40 leti Imam starega prijatelja, — piše Luci en Corosi, — dobrega zgodovinarja, ki mu nekatere manjše nemške in skandinavske univerze, skrbne čuvarice starih tradicij vsako leto na roče, naj sestavi rodovnik odnosno seznam novoporočencev najvišjega plemstva v preteklem letu. Priključitev Avstrije k Nemčiji, državljanske vojne in drugi važni svetovni dogodki ga prav nič ne motijo v njegovem delu. JLetos je prispel v Pariz, kjer zbira od jutra do večera potrebne podatke po arhivih m knjižnicah. To dela s tem večjo vnemo, ker je videlo tekoče leto poleg manj važnih zakonskih zvez dve resnični kraljevski svatbi, in sicer svatbo kralja Zogu v Tirani in princa Hohenzoilema s princeso Rama-novne v Doorrm. Izgled princes vladarskih hiš na možitev s princi enako visokega rodu so vsako leto manjši, je jel pripovedovati moj prijatelj. — Ali je kriva svetovna kriza ali pa nedavna napetost v evropski politiki? — sem ga vprašal, pa sem takoj spoznal, da moje vprašanje ni bilo posebno pametno. K sreči ga je moj prijatelj preslišal. — Vzrok je čisto drugačen. To vprašanje si lahko pojasnimo z dvema zgovornima številkama. Zdaj je v Evropi 64 princes, nadvojvodinj in vojvodinj iz še zdaj ali nekoč vladajočih rodbin, ki bi se rade omožile. Nasprotno je pa v postev prihajajočih prinčev m visokih plemičev samo 42. Iz tega sledi, da bi moralo 22 princes skleniti morganatične zakone ali pa v najboljšem primeru otnožiti se s potomci nižjega plemstva. Katoliških prinčev Še težji je položaj glede vere prinčev in princes. V protestantovskih plemiških rodbinah je 20 mladeničev in samo 18 deklet, d o čim je v drugih krščanskih dinastijah, pravoslavnih odnosno rimskokatoliških, 43 mladenk in samo 22 mladeničev, godnih za možitev odnosno za ženitev. Ta pojav je v prvi vrsti posledica večje neodvisnosti prinčev, ki si navadno izbero neveste po svoji volji in ne oziraje se na plemiški stan. Saj je storil tako celo vojvoda Wind-sorski. Poleg njega bi lahko omenili grofa Cavadongo, bivšega princa Asturskega, nadvojvodo Albrechta Habsburškega, princa Nikolaja rumunskega, dva švedska kraljevska princa in še več drugih. Celo zakonska zveza kralja Zogu je teoretično mezaliansa, ker se je oženil z grofico, ki njen rod, čeprav ima pravico enakopravnosti rodu z vladarskimi hišami, nikoli ni bil kronan. Ne smemo pa tudi pozabiti španske državljanske vojne, kjer je v Francovi vojski padlo več prinčev iz bourbonske vladarske hiše. Zitine skrbi Ni lahko poglobiti se v tajne bračnih rodovnikov evropskih vladarskih rodbin. Tu so potrebne temeljite študije in samo tako lahko spoznamo, kako zamotane so te zadeve. Vzemimo bivšo cesarico Žito, ki bi rada omožila in oženila osem otrok, tri hčere in pet sinov. Lahko si mislimo, koliko skrbi ima, saj je končno tudi ona mati in bi rada spravila svoje otroke dobro pod streho. Čeprav boSo njeni sinovi, med njimi pretendent na madžarski prestol Oto, še dokaj lahko našli bogate neveste, pojde to težje pri treh nadvojvodi-njah Charlotti, Adelaidi in Elizabeti Charlotti. Dote namreč nimajo, ker je Hitler zaplenil vse njihovo rodbinsko premoženje. Zato se bodo morale zanašati pri iskanju ženinov samo na svojo mikavnost in dobre lastnosti. Letos v decembru bo 40 let, odkar je bil zabeležen prvi avtomobilski svetovni rekord. Francoski grof Chasseloup-Laubat je dosegel 18. decembra 1898 z elektromo-bilom brzino 57 sekund na dolžini enega kilometra z letečim startom Cas ustreza točno 63.157 km na uro. 27. avgusta 1938 je angleški kapitan Georg Eyston dosegel na angleško miljo čas 10 42 sek.. kar znaša 555.892 km na uro. Uporabil je dirkalni avto s 6 tisoč konjskimi silami. Pač ogromna razlika in napredek v teku 40 let! Prvi svetovni rekord so torej dosegli z elektromobilom v decembru 1898 Tudi naslednji rekord so zaznamovali z elektromobilom Nemec Jenatzv je namreč mesec kasneje zbeljšal rekord na 66 666 km na uro. Za rekordne vožnje so uporabljali tudi parne vozove. Francoz Serpollet je v aprilu 1902 v Niči dosegel s posebno grajenim parnim vozom hitrost 120.805 km. Ze pred njim je Jenatzv prekosil mejo 100 km na uro. Parni voz je uporabil tudi Američan Marriott, ko je v januarju leta 1906 zaznamoval v Ostendu 195652 km na uro. Znamenita nemška avtomobilska znamka Benz je prva prekoračila znamko 200 km. Francoz Hemerv je 8. novembra 1909 na londonski Brockland progi s tem strojem zvišal svetovni rekord nad 200 km na uro. Prvi, ki je dosegel 300 km na uro, je bil Anglež Ssgrave. ko je 1 1927 zbolj-šal rekord na 327.981 km. kar niso zmogla niti letala Rekordov na še ni bilo konec. Konstrukterii so začeli graditi motorje s tisoči konjskih sil. Po 5 letih so že prekosili znamko 500 km na uro. novembra 1937 pa je bil Eyston prvi človek, ki je z avtomobilom dosegel hitrost 500 km. Toda niti s tem ni bil zadovoljen. Svoje- mu motorju je dodal še več konjskih sil. Posledica tega je bila hitrost 154 m v sekundi kar pa Evstonu še zmerom ni zadostovalo. Svoj zboljšani voz je krstil na ime »Srebrni blisk«. Z njim je dosegel 557 km na uro, pri povratni vožnji pa je odpovedala fotografska celica in tako rekord ni mogel biti priznan. Kakor večina dirkačev je tudi Evston praznoveren. Voz je dal prebarvati črno in 3 dni nato je uspel z rekordom ki znaša skoraj 556 km na uro. akademija akademija akadem Za proslavo kraljevega rojstnega dne priredi jutri zvečer v bežigrajski narodni šoli »Slovenska scena mladih« slavnostno akademijo. Za akademijo v proslavi je naštudirala simbolični prikaz »Za svobodo, domovino«, v katerem se kaže boj in delo za naše osvobojenje in ki spretno slika z recitacijami, glasbo, petjem, plesom pantomi-no vse važnejše dogodke iz 1. 1914., 1918, 1934 do danes. To bo prava revija dela za osamosvojitev Jugoslavije, ki bo po zamisli režiserja g. Emila Freliha efektno zaključila slavnostno akademijo. Da bo spored čim pestrejši in na umetniški višini naj priča dejstvo, da je SSM pridobila za to proslavo priznane umetnike: operno pevko gdč. Valči Hevbalovo, sopran; opernega pevca g. Ferda Lupšo, bas; baritona g. Mirka Dolničarja, pianista g. Darka Zupančiča, režiserja g. Emila Freliha, kitarista g. Stanka Preka in bežigrajski pevski zbor. Na sporedu bodo samo slovenska dela, Občinstvo naj z veliko udeležbo pokaže razumevanje za prizadevanje SSM, da priredi čim lepši umetniški večer. Slepcem vrača moderna medicina vid Mrena z očesa mrtve žene prenesena na slepo oko — Zdravo oko je žrtvoval bližnjemu Druge vladarske rodbine pa nimajo zaenkrat nobenega za ženitev ali možitev godnega člana, razen Uchtensteinske, ki ima štiri hčere in štiri sinove. Po poroki albanskega kralja Zogu je Lichtenstein edina evropska država, ki je njen vladar samec, ' r7 'f'n r rT^T-V vw t J • T? r % jat'** V* i lat t j iti tiri* eiiii ■ » » v " rrvr "w y t %i r. v *s-r * k k k i k i u i liita i Tisti, Ki se bo poročil s princeso Antoi-netto Monaško, vnukinjo vladajočega kneza, staro 17 let in pol, ali z angleško pre-stolonaslednico Elizabeto, bo Če že ne kralj, pa vsaj princ, soprog. F i d' 7 * v • «rrv V * ' f r' * r rt * r ' • ti y f # , * 'J 1 ' klK4.lA.fi*! \\ i t ' i i '. * * • a • Albanska vladarska hiša nima zdaj nobenega samskega princa, temveč samo tri kraljeve sestre. Albanski prestol ima pa pretendenta v osebi princa Karla Viktorja Wieda, si-, na kneza Viljema Friedricha, ki je pred f svetovno vojno nekaj mesecev vladal v Albaniji. Ta mladi princ, star približno toliko kakor princese Myzcyen, Ruhie in Maxhide, je samec in kdo ve, kje se bo poiskal nevesto. Umetnost postati oče Ameriška družba ima senzacijo, ki jo komentira z ironičnimi opazkami. George Boardman iz Washingtona, zelo premožen in ugleden mož, se je pred pičlim letom oženil z 201etnim dekletom in zdaj je dobil sinčka, ki je zanj vse mesto navdušeno. Na tem bi morda ne bilo nič posebnega, da ni star Boardman že 81 let Tako pa kroži zdaj v washinptonski družbi znani francoski pogovor nekega starega gospoda z uglednim zdravnikom: Znanstiveno delo v korist človeškega zdravstva spada gotovo med najzaslužnejše, čeprav doseženi uspehi in napredek ne najdejo navadno bučnega odziva in CUdi niso vsaj v začetku primerno ocenjeni. Učenjakcm s= je zlasti zadnja leta posrečilo doseči uspehe, ki tri jih lahko brez pretiravanja prišteli med velike Čudeže. Tako so ruski zdravniki nedavno oživili mrtvo src«, ameriški zdravniki so pa dosegli še večji uspeh — oživili so namreč mrtvo oko. Drzno operacijo te vrst« so napravih v mestni bolnici v San Franciscu. Dvema bolnikoma so odet ranih mreno in jo nadomestili s koščkom mrene iz zdravega očesa drugega človeka. Operirana sta bila pastor Harding iz Portaanda in 21 letni pianist Morton. Oba sta bOa ze dolgo slapa in zaman je bilo vse lačen je. Končno so jima zdravniki od-ntznrfi meglene mrene in nadomestili z mreno tri dni prej umrle bolnice Carrove. Kb so jima strežnice Čez nekaj dni odve- zale oči, sta oba vzkliknila: — Vidiva: Mladenič je od prekipevajoče radosti omedlel, pastor se je pa tresel po vsem telesu. Moderna zdravniška, veda j? obema vrnila vid. Otroci Carrove so dovolili, da so zdravniki njihovi mrtvi materi izrezali iz oči mrene. O drugem podobnem primeru poročajo tudi iz New Orleansa. Tam je padel 19-letnemu Franku Chabinu v oko košček živega apna in mu ga težko poškodoval. Dve leti se je zdravi i fant v bolnici, pa ni nič pomagalo. Zdravniki so spoznali, da mu brez operacije bodo mogli pomagati. Treba je bilo nadomestiti mreno iz zdravega očesa. Tudi tu se je našel plemenit fiksek, da se ;e žrtvoval. Bil je 68-letmi John Tmos, ki je žrtvoval eno oko, češ, da mu bo lažje videti samo na eno oko, kakor pa mladeniču na nobeno. Operacija S^ je posrečila in zdravniki pravijo, da bo mladenič najpozneje v štirih mesecih zopet normalno videl. Sest poljubov v 40 letih — 40 let sem že oženjen, pa sem samo šestkrat poljubil svojo ženo, — se je po-bahal Georg Thompson v New Yorku. Mož je menda najstarokopitnejši oče in zakonski mož, kar jih pozna svet. Poba-hal se je tako pred sodiščem, kjer se je moral zagovarjati, ker je bil pretepel svojo hčerko. Neke noči je ostala dolgo zunaj in zato jo je oče pretepel. Zda se »mesno, da je prišel zaradi take malenkosti pred sodišče, toda pomisliti moramo, da je njegova hči stara že 34 let, da je omožena in mati KMetaega sms. Živi pa ločeno od svojega moža. Thompson ni bil obsojen, ker sta se s hčerko pobotala. Oče se je dal omehčati tako, da bo smela hči v bodoče ob delavnikih • ostajati izven doma do desetih, ob sobotah in nedeljah pa do polnoči. Osem zapovedi za lovce 1. Na lov pridi vedno ob določenem času. Imej pri sebi orožni list in lovsko karto, v redu svojo puško in dovolj nabojev. S. Puško nosi vedno obrnjeno navzdol. Pomni, da je neprevidno ravnanje s orožjem prepovedano in kaznivo. Nikoli ne drži puške obrnjene proti lovcem in gonjačem. 3. Puško nabaši šele v gozdu na svojem mestu ali v začetku brakade. Med enim in drugim pogonom puško vedno izprazni. Isto stori, če moraš hoditi skozi goščo, strmo v breg ali v dolino. 4. Ne pij na lovu opojnih pijač in ne pregreši se zoper lovska pravila! Dr« se starodavnih lovskih običajev. 5. Pred začetkom brakade sporoči svojim sosedom, kje stojiš in med brakado ne zamisčaj svojega mesta. I 6. Ne meri in na streljaj v smeri lovcev in gonjačev. Nikoli ne streljaj čez določeno mejo. Ne streljaj potem, ko zapoje rog v znak, da je pogon končan. S kroglo ne streljaj nikoli na brakadi, razen če ti dovoli to vodja brakade. 7. Streljaj samo tisto vrsto divjadi, ki jo dovoli streljati vodja brakade. Ne streljaj nikoli na velike razdalje. Ne streljaj tudi, dokler nisi divjadi dobro spoznal odnosno razločil. Ne streljaj divjadi, ki teče proti sosedu, ki jo ima bolje na muhi. Ne štedi z naboji, če imaš pred seboj obstre-ljeno divjad! 8. Psa izpuščaj na lovu samo, če ti dovoli vodja k>va. Psa na lovu nikoli ne kaznuj. Druga najdražja raainka ILetos spomladi je tvrdka Harmer v Bonestreetu v Londonu prodala drugo najdražjo znamko na svetu. Ko je izdala Švedska leta 1885 nove iznamke po 3 šilinge, so bile zelene. Znamka, prodana v Londonu, je pa Žolta in prvotno so mislil, da je obledela na solncu. Kemiki so pa ugotovili, da je njena originalna barva žolta in da je bila ta znamka pomotoma tako natiskana, nato je tudi tako draga. Prodali so jo namreč sa 5O00 funtov sterhngov ali v našem denarju okroglo za 1.100.000 din. Najdražja znamka na svetu je se vedno sloveča znamka iz angleške Guineje na en cent. Tudi ta znamka je dragocena zaradi napake v tisku. Pred dvema letoma je bila prodana za 7500 funtov. Najdragocenejšo zbirko znamk je imel grof Fer-rary, ki je živel v Franciji, ko je izbruhnila svetovna vojna. Tragedija je zadela njega in njegovo zbirko, ker je bila prodana kot sovražnikova last za 400.000 funtov šterlingov. Takrat so se zbrali v Parizu filatelisti iz vsega sveta, da bi si ogledali to edinstveno zbirko in kupih svojim žepom primerne znamke. Kdo je gentleman Beseda gentleman je ena najpogosteje rabljena ne samo v anglosaških deželah, temveč tudi drugod po svetu, kjer so jo prevzeli od Angležev kot ozoaobo za popolnega moža. Zanimivo je, da o njenem pomenu niso imeli površne predstave samo v tujih deželah, temveč tudi v Angliji. Tudi Angleži niso imeli točn,- definicije o pomenu besede, ki je prišla celo v diplomatski svet, kjer poznamo izraz sporazum geotlemanov« kot eno najpogostejših primesi v diplomatski francoščini. ^Gentlemens agreememt« pravimo meddržavni pogodbi, o kateri ni bil sestavljen točen protokol in ki je njena ohranitev odvisna od dobre volje udeleženih držav. Neki londonski list je razpisal anketo, ki naj bi točno določila pomen besede g n-{leman. Prišlo je mnogo odgovorov in slednjič je bila sestavljena definicija: Gentleman j^ mož, po zunanjosti, nastopu :n značaju brez najmanjše hibe, -nož, ki se n« klanja bogatim in ne prezira siromakov, ki zna izgubljati brez tarnanja in dobivati brez napuha in ponosa, ki spoštuje ženske in stare ljudi, ki je nežen z otroki, ki je pre.ponosen. da bi lagal in neplemenit, da bi skakal čez zakonski plat, preveč živahen, da bi r nuharil; to je mor., ki zna pametno uporabljati darove živijo, nja in ki pusti svoje bližnje pri miru. genska teh lastnosti se imenuje lady. Nočno življenje v Tirani Neki angleški list opisuje zanimivo pri-godbo, ki se je pripetila štirim Američanom v Albaniji. V glavnem mestu Tirani so se zvečer izprehajali po ulici, misleč, da Si bodo lahko ogledali zianimovo noeno življenje in tudi morda sami posejrlj va.nj. Toda Tirana še ni tako napredovala kakor drugo prestolnice. V njej niso naši! nič drugega kakor kino in gledališče Zato so se kmalu vrnili v svoj hotel, Kjer s« se začeli kratkočasiti s kartami Okno hotelske sobe je bilo odprto in na nasprotni strani ao s^ lesketala visoka steklena vrata na balkonu visokega poslopja. Kar je napel v njKiovi sobi telefon: — Halo, pri telefonu kralj Žoga. Kaj igrate bridge a£ poker? Rad bd prišel k vam malo pokvartaa. In čez dobrih deset minut je res prisa* k Američanom v hotel albanski kralj in igral je z njimi pozno v noč. —' 7 ) *r i t y, >-? "v' r \f F y t • *ydi-if, * ii i.ii a iiu r, ) j> f j Ji ty v ' ^.c o \ > i ' I * JL l ""i ' * «V • -j> r*. metropolita v Lvova Sceptiekega, ki je nastopil v obrambo pravoslavnih cerfcva; te dni je izSla v Sremskih Karlovtđh, kjer se je vršil ruski pravoslavni Sabor, dusnopa-stirsJca spomenica o teh dogodkih. Molčal sem ob prvi notici, tudi se ob drugi, a sedaj ne smem več molčati ker vidim, da je v širjenju teh vesti sistem, BeleSse nam podajajo samo lakta, nič jih ne razjasnjujejo, ne tolmačijo, tudi se ne objavljajo nobena poročila z druge strani, L j-, s strani prizadete poljske vlade- Nimam pravice, da zastopam to >drngo stran v, niti nimam volje za to; izpregovoriti hočem kot tretja stran, t j. kot človek, ki ljubi resnico in ve, da za spoznanje resnice pri kompliciranih pojavih ni dovolj navesti samo takta, nego si je treba ogledati vse okolnosti, v katerih so nastala in zgodovinski razvoj, ki jih je naravno povanočil. Za kaj torej prav za prav gre v tem poljskem primeru? Kje se rušijo pravoslavne cerfeve in katere se rušijo? Večinoma pse ni umesten izraz > ruži ti c, nego bi tre bek) rečic cerkve (cerkvene zgradbe} se izročajo katoliški oetajvi. Ne ere za cerkve, ki si jih Je pravoslavna cerkev sam h za sebe sezidala, in večinoma ne gre za cerkve kje na Vottnju, kjer je pravoslavno prebivalstvo v večini, nego gre za cerkve, ki so nekdaj in prvotno bile katoliške (oziroma unijatske), a so potem, za carske Rusije bile izpre men jene v pravoslavne. Keko to? Današnja vzhodna Poljska je teren večnih katoliško-pravoslavnih borb. Tam je doma unija. Id so jo pod kraj 16. stoletja izvedli glavno jeemiti, tam je teren strastnega dela ukrajinskoruskih Majdama-kov, ki so jih vodili pravoslavni samostani. Ko je Rusija v znanih delitvah Poljske dobila vzhodno in potem srednjo današnjo Poljeko je na tem ozemlju (L 1839) unijo 6 carskim ukazom kratkomalo prepovedala in prejšnje katoliške (oziroma unijatske) cer leve so se spremenile v pravoslavne; vsi verniki, katerih predniki so nekdaj bih pravoslavni, so se tedaj morali vrniti v pravo-slavje. Danes gre za vprašanje. Hgave so prav za prav poedine cerkve (cerkvene zgradbe) v sjfeab nun. lissn—n ***** JB» Prišle j re-ekspno(jriaerji eerkvearin moramo uvaievati se nekaj: pruneri, ki se o njih dtaes piBe so veomoma primeri m ^>j-vođine (banovine) luoelake, t. i u okraja mesta Lobttna; to je pokrajina, ki je v glavnem katolička (naš sokolski brat Adam Za-movski ima tam svoj dom), pnavoslavje je tam Rusija omotno ustvarjala. Mi Ju ro-Joveni ne smemo katoiisko-pia-vossivnih odnosajev na poljsko roškem po_ graničjn pojmovati po razmerah, ki so vlada le do najnovejših časov pri nas. Naše, jugoslovensko pravoslavje ni bilo nikoli ofenzivno, a rusko proroslavje je bilo cisto v službi agresivne carske Rusije in je nastopalo proti zapadu ofenzivno kakor ruska država sama. Pojdite ia čitajte na pr. koledarje nekdanje pravoslavne metropoli je v Hehnu (pokrajina okoli mesta Helm-Hohn v auseualivu luneUke pokrajine, hehnska gu-hernija j eokoli L 1912. torej tik pred vojno, bila vzrok težkih poljsko-rusfclli nasprotij)! Čitajte jih. pravim, in videli boste, kako strastno propagando je tam vršila proti katolicizmu in PoljaŠtvu pravo cerkvena oblast1 Nesrečno proslavil se je s takim delom hehnski metropolit Evlogij (aH Antonij?), ki se ca tam se danes spominjajo ki ki je no vojni deloval v emigraciji (mislim v Parizu). Ali ni bilo ekrajnje izzivalno, da je pravoslavje sredi katoliške Varšave, na nje glavnem trgu sezidalo ogromno katedralo, ki je bila tam enako politično neprimerna, kakor ie bila neprimerna z estetskega stali, šča? O kakšnem protipravoslavnem terorju na Poljskem ne more biti govora, dokler tam vlada duh Pilsudekeff*, ki je v verskih stvareh bil mirno — liberalen. In od L 1996 je vsaka poljska vlada, vlada Pilsudskega. tuđi sedaj se po njegovi smrti. Poljska vlada želi na poljskem vzhodu verski mir in ji je zelo neprijetna katoliška propaganda, ki jo tam vodijo jezuiti, in sicer z organiziranjem kato'iških župnij z vzhodnim obredom in nekako v znaku >pro Rossia< to se sodi brez sveže t grskokatoliško unijo). Čudno je . da se je v borbo za cerkvene zgradbe, ki ee tiče katolicizma in pravoslav. ja, vmešal livovski gngkokatoliSki (unijatski) metropolit Andrej Sče ptički, in sicer v prilog pravoslavni tezi, v pastirskem listu, ki ga je vlada morala konfiscirati Šceptieki je inoratfcni vodja Ukraiineev (v bivši Galici ji}. Prof. dr. Pr. Heši< IV. Mrka k L37.7; t. 1.«; 8. dmnak Miiao, Ljutomer, Ž180 m, Starv* Aaofzil *WO m, 1960 m. 4, HA; Onsba, 1080 m, Letošnje konjske dirke v Ljutomera Lepa prireditev je znova predočila visoko stopnjo priznane ljutomerske kasaške reje Ljutomer, 10. septembra. Zanimanje za letošnje jesenske dirke v Ljutomeru je bilo izredno in je priivatdlo nad 3000 gledalcev na dirkališče pri Cvenu, predvsem domačega, občinstva, pa tudi iz boznjih im oddaljenejših krajev iz Murske Sobote, Lendave, Čakovca, Maribora i. dr. Dirkam so prisostvovali sreski načelnik g. Farčnik Anton, predstojnik sodišča g. Trin-ksus Ivan. upravnik drž. žrebcarne v Pono-viuah inž. Hvastja Ivan, g. Slavic Franc, ljutomerski župan, predsednik Konjerejskege društva za dravsko banovino g. Janiekovič Alojzij, predsednik Centrale kasaških društev Jugoslavije g. W. R. pl. Lippitt, predsed nik mariborskega k-asaskega društva g. Pi-lrpič Franc. Med gosti je vzbudila pozornost ga. Mila Stojadinović, mat' ministrskega predsednika in njegova sestra Radmila. Odlični dami. ki sta ves čas* z največjim zanimanjem sledili dirkam, je na predsedniški tribuni prav iskreno pozdravil odbor domačega društiva. Prav tako tudi domačina polkovnika g. Rajha in podpolkovnika Šuflaja. Na dirkališču smo opazili tudi številne gg. oficirje iz Čakovca, Varaždina in Maribora, Na prostoru za občinstvo je bilo pestro vrvenje, za okrepčala so sfarbeli šotori in za zabavo domača sodba. Na prostoru konkurentov pa so pripravljali naši vrli ljutomerski konjerejci svoje lepe živali za dirke.. Dirke je vodil s priznano spretnostjo g. Puma k Mirko, predsednik Kola jehačev ln vozačev v Ljutomeru, ki je imel v ostaHh društvenih funkcijonarjih krepko podporo. Tako so se dirke vrstile hitro ena za drugo in izvršile v popolnem rečni REZULTATI POSAMEZNIH DIRK! I. Dirka >Dravske banovinec 1. Krka, Žitek Frane, Bučečovci, 1600 m i .37.7; 2. Nervus vitae, Slavič Alojzij. Banovci 1630 m 1.41; 3. Nikita, Galunder Franc, Veifej, 1660 m 1.49.5; 4. Pale^tra, Slavič Janko, Vučja vas 1560 m 1.40.5; sledijo Princesa, Slavič Ludvik, Grabe. 1600 m, 1.49, Pena, Rajh Jakob, Ljutomer, 1620 m. Peron, Slavič Josko, Bunoani 1680 m. 1.37.7 je bdi radi galopa cez cilj kot drugi diskvalificiram. Krka kmalu prehiti svoja prednika in vodi sigurno do cilja. Opasna ji- nista bila niti Nervns vitae in tudi ne letošnji derbv zmagovalec Penm, ki tokrat ni bil d is poni-ran in je s premnogim galopom zaigral zmago. II. Dirka >Baka« 1. Dorica II., Kranjc Anton, Babinci, 1380 m 2.05; 2. Draga. Slavič Franc, Cven, 1380 m 2.09; 8. Primas, Rantaše Ciril, Bunoani, 1390 m 2.12; 4. Leda. Košnik Franc, Pristava. 1400 m 2.11; Sledijo Marjan Beiden Geza. Babinci 1390 m, 2.14, Oranja, Razlag Radoslav, Sitarovci, 1400 m, 2.16, Janči, Babic Franc, Krapje, 1410 m, 2.20, Lazar, Magdič Ivan, Kljnčarov. ci. 1990 m, 2.24, Princ, Rajh Jakob, Ljutomer, 1410 m, je pred ciljem zapustil progo. Dorica II. (Plunger jun. — Draga) je hitro na Čelu in vozi brez konkurence v cilj. Za to dirko je vladalo med strokovnjaki največje zanimanje, saj je nastopil naraščaj, samo dveletni konjri. Vprežcnih je bilo 9 dveletnikov, torej lepo število, ln sicer 4 potomci Plunger jun., 3. od Makfilka in 2 od Baka, Naraščaj je napravil v vsakem oziru najboljši vtis in je zlasti ugajal eskterijer vseh dveletnikov, lepe, korektne ki močne živali.. Hitrost ni sicer posebna, upoštevati pa je treba, da so vsi dvoletnlld že vse leto opravljali domača dela in za trening ni bilo ugodno vreme ki tudi ne dovelj časa. Na tem naraščaju je treba ljutomerskim konje-rejcem samo čestitati. III. Dirka »Dravske banovine* 9 f^et 1. Krka, 157.7; 2. Nervu« vitae, 1.39.2; 3. Perun, 1.36; 4. Princesa, 1.52; 5. Jfilrita, __ Krka (leter Mozart — Dvorna) zopet sigurno zmaga in je končni rezultat v tej dirki sledeči: 1. Krka 2. Nervus vitae, 3. Ni-kfta in 4. Perun. Pierre Nezelot: Petindvajseti dežnik Gospod Floche ni imel sreče s svojimi dežniki. Izgubil je vse na enak način. Nekega lepega dne — to se pravi, nekega grdega dne, ko ie zunaj lilo kakor iz Škafa — je pozabil kakor vedno dežnik v avtobusu. Ob pol devetih je gospod Floche navadno vstopil v avtobus, vozeč do njegovega ministrstva. Ostal je na ploščadi in dežnik je obesil na polico lesene stene, da si je mogel udobno zviti cigareto. Potem se je ozrl okrog Ob tem času so javna prometna stva v Parizu polna mladih deklet, vozečih se v službo. Gospod Floche je torej opazoval svoje sosede, seveda brez vsake postranske misli Zadostovalo mu je veselje ob pogledu na živo lepoto. Pogosto se mu je pripetilo, da se je ustavil na njem prijazen pogled. Ni bil več mlad, toda bil je Še vedno čeden in ženske so se mu rade smehljaje, kajti to končno ne nalaga človeku nobene obveznosti. Gospod Floche je gledal z očrni umetnika. Skušal je razvozi jati zagonet- ko življenja teh dražestnih pojavov okrog sebe. Ta-le tu je imela gotovo ženina, ona zopet prijatelj a, a. tretja tam moža, ki ga po vseh znakih sodeč ni posebno ljubila. Majhno, okroglo dekle, belo in rde-Bfc lic kakor čresnja, ie imelo bolestno stisnjene ustnice. Neki brezvestnež jo je bil pripravil do joka. Ona visoka rdečelasa je nosila na jasnem čelu znamenje velike sreče. Gospod Floche je delil radost in bridkost te sveže mladosti okrog sebe in lovil nasmehe ne-znanih deklet... — Trg Svobode! Meja pasu! — je za-khcal ta bm sprevodnik in gospod Floche, zdrami jen nenadoma iz svojih opojnih sanj, je skočil iz avtobusa. Komaj je pa začutil pod seboj tla, mu je sinilo v glavo grozno spoznanje: Pozabil je bil dežnik v avtobusu. Zvečer je pa moral s strahom in drhte priznati gospe Flochevi, kakšna nezgoda ga ie zopet doletela. Žena je dvignila po tem priznanju roke in oči proti nebu in jela preklm jati usodo, ki dopušča, da dežuje in da izgubi en sam tepec v nekaj mesecih dva tucata dež- Sledip Danka, Berie Fosna, Boreči. 1900 m Dorica, Skuhala Joža, Ih jsssvci, 1900 m, 9L-da. Vre« Eihard Ljutomer, 1990, Rasla« Vekoslav, Starovci, 1980 m, Saha, čeprav sadnja na starta in napaki s starta, prevozi hitao svoje nsnSe in je ie v prvem krogu na Čehi, ki ga s precejšnjo prednostjo obdife do cilja. Njena zmaga ni bila niti trenutek v nevarnosti. Pričakovali smo sicer od Salte, amagovaike v Beogradu m Zagrebu večje hitrosti, pa js imela svojo motnjo in ji tudi sa zmago ni biio treba večje hitrosti Za drmao mesto se je bfl boj med Nelsonom Viktorjem in Fir. hoo, ki je prav prijetno iznenadila, drogi konkurenta niso prihajali v postev. VL Dirka »Centrale dinarskega kola jaba. fcev Kne* >Mihajl©<- Ravna galopska dirka ia v^ konje bres isenaeenja teše. 1. Slavka, Ju rež Franc, Dunčani, 1600 m, 1«; 2. Jurič; 3. Lon, J urez Franc, Bunoani, 1600 m; 4. Fuksa, Košnik Frane, Pristava 1600 m. Ta dirka pač ni mogla zadovoljiti. V jra- k>psko dirko ne spadajo jahači, ki so nevešči jahanju in nimajo jahaške opreme. Društvo je mnogo tvegalo s to dirko ker ob takih jahačih in opremi nezgode niso Izključene. In vendar bi se bilo dalo prirediti z malim trudom pošteno dirko domačih fantov, ki so odslužili kadrski rok pri konjici. Jahanju je treba na Murskem polju posvetiti več pažnje. VIL Dirka >Centrale jagosl. kasaških društev«. Dvovpresna dirka za 3 do 12 letne konje. 1. Princesa—Krka, Slavič Ludvik, 2630 m, L57; 2. Nervus vitae— Nelson Viktor, Slavič Alojzij, 2660 m 1-57; 3. Perun—'Palestra, Slavič Josko, 2840 m, 1.59; Ta dirka je bila zanimiva v borbi med prvim in drusrim parom, zadnji zao~adi velike sra dodatka 210 m ni mogel poseči v boj. Žal. da so bile samo tri dvovprege na startu, navajeni smo njih več na cvenskem dirkališču. Zakaj g. Bunderl Ivan lz Veržeja ne zaprega več na dirkah, ko je vendar posestnik dobre konjereje in drugi, saj so dirke tem zanimivejše, čim več vprege je na startu. Posel starta?ja je upravljal vestno upravitelj g. Baukart. V ponedeljek odidejo iz Ljutomera na zagrebški kasaški miting, ki se vrši 8., 11. in 18. t. m. konji Perun, Nervus vitae, Nelson Viktor. Salta in Krka in jim želimo najlepših uspehov. Kolu jahacev in vozačev v Ljutomeru pa čestitamo na izrednem uspehu jesenske prireditve, ki je znova posvedočila visoko stopnjo priznane Jjutomeiske kasaške reje. škofjeloški posestniki novih hiš Škof ja Loka, 9. sept Nedavno ee je vrati v škof ji Loki v salonu gostilne Kavčič občni zbor društva jposestmikov' novih hiš.** Predsednik g. Ivan Hafner je otvoiil zbor, pozdravil navzoče, v prvi vrsti pa predssdnika Zveze posestnikov novih hiš za dravsko banovino g. Janka Kosa iz Ljubljane. Po običajnih formalnostih je izčrpno poročal o delovanju društva ter obžaloval, da društvo ni moglo delovati tako, kakor je bil namen te org-anizacije. Krivda leži predvsem na po-sanaeznih odbornikih, ki «e niso udeleževal rednih sej; zato predsednik izraza željo, da bi bil na občnem zboru izvoljen odbor, ki bi imel rasno voljo prijeti sa delo ter s t- m pomagati sebi in svojemu bližnjemu. Ker je misel po potrebi te organizacije, kakor je videti, dozorela, vabi prav vse posestnike, da pristopijo k društvu ter se tudi poslužujejo vseh iigodnosrti, ki jim jih društvo nudi. Potem je poročal zvezin predsednik g. Janko Kos, da so naša društva v raznih krajih banovine s svojim iotanavnim dalom dosegla že prav lepe uspehe ter priporoča, da tudi mi pridružimo tem organizacijam v borbi za nase pravice. Važnih vprašanj, ki zadevajo hišno postat, tako v mestih kakor v podeželju, je nešteto, vsa ta vprašanja pa se dajo rese vati le v močni organizaciji. Zato je priporočal, naj se društvo pozivi ter dela v korist vseh posestnikov. Nadalje je poročal, da sedaj nimamo več podružnice, temveč samostojno društvo, včlanjeno v Zvezi posestnikov novih hiš za dravsko banovino v Ljubljani. Zveza izdaja hst »Posestnik«, ki je za vsakega člana obvezno, da ga naroči, društvo pa plača iz njegove članarine za nst lO db na. leto. v ostalem pa nima društvo nikakih obveznosti napram zvezi: Pri volitvah je nU izvoljen sledeči odbor; Hafner Ivan, predsednik. Kavčič Ivan, tajnik, Kalan Tine, blagajnik, Gaber Franc, Mavri Janez, Notar Janez, od> *n Bajt Jakob zoTstvo ter M&teveber Gafcrrjal, Sattar in Krek Miha imiiiaUiiiJl članarina &e določi po 30 dm na isto, paJatisatina pa je pcavU določena po 10 Mladike< slavnostna seja z nastopom pevskega zbora Glasbene Matice in železničarjev. Zvečer se je vršila po mestnih ulicah veličastna baklada. na čelu ji naša hrabra vojska- V velikem številu so bih zastopani Sokoli. Povorka se je ustavila pred mestnim magistratom, kjer je imel mestni župan z balkona na zbrano me. ščanstvo nagovor. Povorke so se udeležili tudi zastopniki vojaških in dvimih oblasti ter vseh uradov. Ob 21. pa je bH v Oficirski Čitalnici svečam ples, ki je bil zelo dobro obiskan. — Veliik plakati CMD nam naznanjajo, da bo v Ptuju v dneh 10. in 11. t. m. velika skupščina in 30 letnica znanih septembrskih dogodkov. Popoldne pa bo velika ljudska zabava v Ljudskem vrtu. Bo to ena največjih prireditev ha Ptuj se že prav pridno pripravlja, da dostojno in svečano sprejme svoje goste, katerih sprejem pa bo mnogo veličastnejši, kakor pa pred 30 leti, ko jih je nemčurska drhal sprejela s paHcami ln gnilimi jajcL — VeBfco tombolo je priredila v nedeljo tukajšnja gasilska četa. Tombola pa je bila letos nekoliko slabše obiskana kakor druga leta. Glavni dobitki so bih 10 koles. _ ^splavljeno truplo. Pri Sv. Janžu na Dravskem polju je Drava naplavila truplo neznanega moškega. Gre za okoli 25 let starega neznanca, katerega idenntitet^ še niso ugotovili. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Janžu. -r- Težka nesreoa. šofer Štefan Skrbin-šek se je vozil s svojim motornim kolesom domov. Na ostrem ovinku v bližini Sv Lovrenca na Dravskem polju pa je padel s kolesa tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Prepeljan je bil nezavesten v bolnico. Z Zidanega mosta — Ogromen potniški promet. Na naši postaji je vsako nedeljo ogromen potniški promet, zlasti v večernem Času, ko pri vozi j o vsi trije vlaki hkratu v postajo, ki ob takih prilikah že davno več ne odgovarja sodobnemu prometu. Postajno poslopje je že staro, odkar je stekel tod mimo prvi vlak proti Ljubljani. Ima samo tri tire za osebni in tovorni promet, kar je za takšen potniški promet odločno premalo. Mnogo se je že govorilo, da se bo postaja povečala za en tir proti Savi tako, da bi bil isti zgrajen nad Savo. 2al je ostalo samo pri besedah, četudi je napravljen že tozadevni načrt. Obljubljalo se nam je, da se bo renovirala postaja, da bomo dobili nova peronska tla, da se bo odpravila nepotrebna ograja na peronu, ki je potnikom samo v oviro pri vstopanju ali izstopanju. Govorilo se je, da bomo dobili na postaji nova higienska stranišča, kakršna je dobila ljubljanska glavna postaja itd. Najvažnejše pa, da se bo še letos pričel graditi drugi tir do Sevnice. Zal je ostalo samo pri besedah. Upamo pa, da se bo pričelo vsaj z najpotrebnejšimi deli že v doglednern času. — Slinavka in parkljevka. Ta živinska bolezen že nekaj časa razsaja v našem s rezu ter je napravila živinorejcem že precejšnjo škodo. Ker je bolezen nalezljiva, je potrebna precejšnja previdnost. Bolezni so podvrženi goveja živina, svinje, ovce in koze. V izjemnih primerih se lahko okuži tudi človek, ki dobi neprijeten izpuščaj v ustih. Bolezen preprečimo pri živini tako, da se parki ji temeljito nama že j o s tekočo smolo ali katranom, lahko na tudi s p^etrolejern. Vsakdo, ki prihaja v hlev, si mora razkužiti obutev, prostor pred hlevom pa posuti z živim apnom. Bolezen se navadno zdravi z mehko ozir. tekočo in Čistočo v hlevu, Gobae . s kamilicami ali octom. Mleko je navadno užitno, toda samo prekuhana. — fiarnrr za zakol sme naša živina v kraki sns. Tozadevna tabla na radeškem mostu bi morala viseti v Sv. Petru ne pa v Radečah, kar naj odgovorni činitelji popravijo. — Ogradite cesto! Cesta med Sv. Patrom in Zidanim mostom, popravljena lansko zimo, zaradi usada še vedno ni ograjena, dasi zelo strmo pada proti bregu Save. Sreski cestni odbor v Laškem naprošamo, naj da cesto pri imenovani betonski škarpi ograditi ali pa jo zasaditi vsaj z živo mejo, ker obstoja nevarnost prometnih nesreč. Pri železnem mostu v Sv. Patru je nekdo odlomil železno ograjo pri prepadu v Savo. To ograjo je tudi narjno treba popraviti. ^adfopro^rosi Podrobne sporede vseh BVteaatđa radijskih postaj in obilo zanimivega itJva donite v tedniku za radio, gledališče m film »NAS VAJU, Ljubljana, Knafljeva oboa S. Nedelja, 11. septembra 8: Peveki zbor >Zarja< iz Trbovelj; vnw plošče. — 9: Napovedi, poročila. — 9.16: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (g. dr. V. Fajdiga).— 10: Kvartet havajskih kitar, vmes plošče — 11: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajnova). 11.30: Opoldanski koncert Radftskepa orkestra. — 13: Napovedi. — 13.20: Za kratek čas in dobro voljo (plošče). — 17: Kmet. ura: Ve2 dotreca semena — več pridelka (ine. Fr. Mikuž). — 17.30: Prenos tekme harmonikarjev iz velesejma. _ 19: Napovedi, poročila. — 19.80: Nac. ura. — 19.50: Koncert Radijskega orkestra. — 21.30: Prenos petja in elasbe iz re&tavraefje Cesar na velesejmu. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citrafiki duet (gg- Emil Mesgolits in Marijan Hebein). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek. 12. septembra 12: Vesele pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi__18: Po domače (plošče). — 18.40: Duševne bolezni in značaj (g. prof. E. Horvat). — 19: Napoved;, poročila. — 19.30: Nac ura. — 10.50: Zanimivosti (g. M. Javo mik). — 20: Koncert. Sodeluje: g. Jean Franci, onemi tenorist in Radijski orkoster. 21.30: Konoert na \vurliških orglah (plošče). 22: Napovedi. poroSla — 22.15: Prenos petja in glasbe iz velesejem&ke restavracije Cesar. — Konec ob 23. uri. Torek, 13. septembra 12: Baletna glasba (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20; Pisana šara (plošče). — 14: Napovod-. — 18: O našem narodiioobrambnem delu, II. del (g. prof. Etbin Boje). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac ura. — 19.50: 10 minut zabjve. 20: Polke in valčki (plošče). — 20.30: Bachova ura. Sodelujeta: gdč. Silva Hrašovec (klavir) im Radijski orkester: Baoh-Liszt-Orgelski preludij jn fuga (klavir solo); Bach: Klavirski koncert v a-moiu s sprein-lievanjem godalnega orkestra. — 21.15: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasne iz kavarne Nebotičnik.— Konec ob 23. uri. Sreda, 14. septembra 12: Uverture (plošče). — 12.46: Poročna, 13: Napovedi. — 13.20: Somov šrUDel-kvar-fcet. — 14: Napovedi. — 18: Operetni napsvi (plošče). — 18.40: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adleeič). — 19: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac. ura.— 19.50: Šahovski kotiček. — 20: Večer Lahke glaste. Sodelujejo: Pevski jajzz-kvartet, oi-r.raški duet (gg. Kosi—-Skok) m g. Roman Petrovčic' (bariton aok>). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Plesna glasba i plošče). — Četrtek, 15. septembra 12:Operni napevi (plošče). — 12.46: Pomočila. — 13: Napovedi. — 13.20: Harinomka solo, igra g. Lojze Kokalj. — 14: Napovedi. 18: Iz Leharjevih operet (koncert Radijskega orkestra. — 18.40: SlovemSeina za Slovence (g. dr. Rudoli KoLarič). — 19: Natpo-vedi. poročila. — 19.30: Nac ura. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Konoert pevskega zbora Glasbene Mattce. — 30.45: Poskočne Ln vesele (plošče). — 21: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert lahke glasbe. Sodelujeta: g. Drago Žagar in Radijski orkester. Konec ob 23. uri. Petek, 16. septembra 12: Iz naših logov in gajev (plošče). —12.45 Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Godbe na pihala (r>lo-ace). — 18.40: Ženska u nac Obvezno ljudsko za varovanje (ca Cirila Sftebj). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura, — 19.50: Zmirmivosti ta plazi inoe: O 1otoštaje>m kongresu slovanskih planincev v Pragi 4g dr. R. Brile j). — 20: Koncert Sodelujejo: gdč. Štefanija Pavlovčjč, g. prof. Marjan Lipov-šek (spremljava) in Radijski orkester. — 51.20: Orglice ki bannonjka (gg. Avgnst Stanko in Franc Petan). — 22: Napovedo, poio&la. — 22.90: Angleške pkrifo. — Ko-nec op 23. uri._ POZNAVALEC LJUDI — Zakaj me pa tako grdo gledaš, Mihec? — Zato, ker vedno pojeste vse Štruklje, nazadnje pa moje sestre ne vzamete. Tistega dne zjutraj je vstopil gospod Floche kakor običajno v avtobus. Krčevito je stiskal v roki svoj petindvajseti dežnik in zelo je obžaloval, da ga ne more voditi na vrvici. Neprestano je mrmral sam pri sebi: Ne smem ga izgubiti, ne smem! Na ploščadi je bilo dokaj polno. Kar je opazil gospod Floche pred seboj bel, mehak, lepo zaokrožen vrat, nad katerim so se poigravali nagajivi kodri. Lastnica lepega vratu se je kar na lepem obrnila ter pokazala gospodu Flochu dvoje rjavih srnjih oči m fin nosek. Gospod Floche se je moral nasmehniti. Smje oči in rdeča ustna, za katerimi ao se lesketali snežnobeli job-ki, so mu irrilo vrnila njegov nasmeh. Ogledoval je dekle z velikim zanimanjem: bilo ji ie največ dvajset let, bila je več nego lepa, toda nosila je kaj skromno obleko, večkrat zaSite rokavice in oguljeno ročno torbico. Toda koliko mladosti, svetosti m nedolžnosti je odsevalo iz tega obrazka! Gospod Floche je čutil, kako se njegova trubadurska duša kar topi v malo-dusju. — Trg Stobbdel—je sprevodnik ia ga zdramil iz zamaknjenosti Komaj je stopil gospod Floche na hodnik, je zaslišal za seboj svež glas, ki je khcai: Gospod, gospod! To je bOa tista mala iz avtobusa, ki je mpKala z nečem rdečim m hitela proti njemu. — Gospod, tu imate svoj dežnik, ki ste ga pozabili v avtobusu! Gospod Floche je iztegnil roko po svoji lastiiiiii kakor mati po otroku, iztrganemu iz naročja smrti. — Hvala, gospodična, — je za jecljal, — hvala... Upam pa, da niste izstopili iz avtobusa zavoljo mene. To hi mi bilo zelo mučno« v — Nakar si ne belite glave, gospod, saj sem menda itak natopiti. Gospod floche si je gtoboko oddahnil m ker je začelo rahlo deževati, je ponudil svoji spremljevalki polovico izgubljenega dežnika, ki mu je bfl na tako nepričakovan način sonet vrnjen, ki pripovedoval je mlademu dekletu zgodbo z dežniki. Ni se mogla ubraniti smeha in ker je očividno zatrpala svojemu novemu znancu, je ježa iskpove-dovati o sebi Tako je gospod Floche zvedel, da se 3*021 vsako iste s busom in da je zaposlena v pisarni blizu Trga Svobode — Upam, da se bova Se kdaj videla, — je dejal ob slovesu. Dekle ni dejalo da, pa tudi ne ni reklo. Gospod Floche je uredil vse tako, da sta se sestala naslednjega dne zjutraj m vse naslednje dni. Zdelo se je, da ji njegova družba ni neprijetna m spremljal jo je vsak večer na poti iz pisarne domov. Rada ga je dražila, češ: —V prvi vrsti pazite, da ne pozabite kje svojega dežnika. On se je pa samo smehljal — Oh, zdaj ni več pretila nevarnost, da bi rz-gtibil svoj petindvajseti dežnik, ki ga je bil zbližal in združil z njo, ki mu je bil vrnil mladost in leiub« Toda gospa Flocheva, vajena gledati na svojega moža a ponosom, se je zdaj večkrat zagledala vanj s skibjo in pri-zapeljivostjo. In nekoč je odkrila svoje mlsB celo svoji sestrična: — Priznati moram, da postaja boljši, da prmaja k pameti. Da, Julijanac. Gos posveta ka C 12. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo tn veh ko v lekarni dr. G. PICCOL1. Ljubljana nasproti »Nebotičnika*. Za Din 10.000.— je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi kolo pri MA6DALENCU V Razah. urada. Pedikiram v vase popolno zadovoljstvo za din 10.—-Pedikiram od 8. zjutraj do 7. ure zvečer. Stranke sprejemam nepretrgoma tudi v opoldanskih urah. Pediker Avbelj. 2182 POLK tieseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od 6—9. ure zvečer za začetnike in iz-vežbance. pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Največja strojepis-lica, najrazličnejši pisalni stroji Pričetek pouka dnevno. Šolnina zelo nizka — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 2157 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din * I. SLIVE (CEŠPLJE) sveže, za vkuhavanje, trde, kg Din 3.25 franko voznina, razpošilja v košarah po 60 kg — G. Drechsler, Tuzla. 2159 Delikatesno speč. trgovino najstarejšo, na najprometnejši točki Zagreba, prodam. Vprašati: Jakob Bergheim, Zagreb, Strossmayerov trg 8. 2158 L SLIVE bosanske češplje, trde, za vkuhavanje, in pekmez. Kg 3.25 in 3.50 Din franko voznina razpošilja v košarah po 50—60 kg G. Drechsler, Tuzla. 2172 TOVORNI AVTO 1-tonskL nov, zaradi nabave večjega voza pod ceno prodam. Izredna prilika. — Kocjančič, Domžale. 2190 VRTNE OGRAJE razne oblike, hitra dobava. Fasadna popravila speci je lno trpežno proti vlagi Načrte In proračune. Vsa stavbna dela ceneno ln solidno izvršuje stavbno podjetje Rudolf Terčelj, Ljubljana, pri novi cerkvi v Šiški 2188 SLUŽBE SORTTRKE PAPIRJA perfektne, iščemo. Pismene ponudbe s prepisi dokumentov pod šifro »Zagreb« na »Publicitas«, Zagreb, Ilica 9. 2173 KNJIGOVODJA korespondent za slov., srbo-hrvatski in nemški jezik, stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tudi v odv. pisarnah, zeli primernega mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi pod značko »Starejša, izvežbana moč«. ______ potrebujete, da zasluzite 1000 Pišite: »ANOS«, 3.M. Din mesečno. Maribor. DOPISI Beseda SS par. davek Najmanju posebej. 4 Din S8-LETNA želi dopisovati s sorodno dušo. Dopise pod »Iz dalje« na upravo »Slov. Naroda«. 2181 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. NaJmanjU znesek 8 Din *"~ ELEKTROMOTOR dO 1 HP trofazni 380 V, ali enofazni 220 V. kupim. Zajec, Stari trg 9, Ljubljana. 2183 i ? 12=13! GUM..? do Ji. decembra lsftfe .. ,t v o>% ginalm zavitek 1. tacata za »te ceno vloženih 13 komadov OLLA. torej I KOMAD VEĆ. Kupujte samo zavitke pol tacat, ker imate 6-letno earandjo in veha prihranek. trlcUdi PO ZELO NIZKI GENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA« NAJBOLJŠA SANJSKA BKVUA |a NAŠ VAL Založna »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše delo Davorina Ra vijena: ČRNA VOJNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ki so se v zadnjem leta svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj posije položnico. Če še nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj s to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Ravljen: Zgodbe brez groze? Klabund: Pjotr — Rasputin i NARODNA TISKARNA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO Urejuje Jodp Zupančič — Za »Narodno MUrvnf* Fran Jn 96