SOCIALNO DELO IN NOVA KÜLTXJRNOST
Marli« OvMnik
Ce gledamo na socialno delo kot na odziv na razmere, ki so nastale kot
posledica nastopa in pohoda prve industrijske revolucije oziroma
industrializacije proizvodnje materialnih dobrin za življenje, nam je danes -
po približno dvesto letih začetka prve industrijske revolucije v Angliji in njej
sosednih deželah (J. Wattov izum parnega stroja okrog leta 1780) oziroma v
Sloveniji po nekaj desetletjih pospeSene in intenzivne industrializacije v
povojnem obdobju - mogoCe govoriti že o tradicionalni koncepciji/tipu
socialnega dela.
Kakor je industrijski tip proizvodnje naSel svojo podlago, možnost in
vzor v vse podrobnejši delitvi dela, ki je omogočila uporabo sistema
n^ehaniCnih naprav oziroma strojev, ki ga je - spet po vzoru delitve dela -
poganjala (v nasprotju s CloveSko ali živalsko) neka druga, v mehansko
spremenjena energija (primer toplotna, proizvedena v parnem kotlu,
prevedena preko transmisijskih naprav v gibanje strojnega sistema -
človek/delavec pa je postal s tem le podaljšani živi del stroja), - seje tudi
skrb za različne povsem človeške potrebe (stanovanja, zdravstveno varstvo,
varstvo otrok, nega starostnikov ter skrb za najrazličnejše socialno-deviantne
primere, kot so mladoletno prestopniStvo, vdajanje mamilom, kriminalu,
alkoholizmu,prostituciji,samomorilstvu,nasilju ipd.),za katere industrijsko
zaposleni človek-delavec pač ni mogel poskrbeti zgolj sam, na primer v
okviru svoje lastne družine, so se zato razvile v različnih družbenih okoljih
različne vrste in oblike ega socialnega dela, kot ga poznamo danes tudi pri
nas.
V teh pogojih seje socialno delo zdaj preneslo na posebno družbeno
službo oziroma poklic, imenovan "socialno delo", že tradicionalnega tipa in
se razvilo v posebno delovno in strokovno specialnost poleg Številnih drugih
strok,specializiranih družbenih dejavnosti oziroma služb. Rekli bi morda
lahko, da se je v industrijskem razdobju tudi socialno delo razvilo v posebne
službe in stroko poleg mnogih drugih, tako da je dopolnilo in zapolnilo v
družbi tiste oblike in zvrsti skrbi za človeka, za katere znotraj industrijsko
izoblikovanega tipa proizvajanja materialnih dobrin enostavno ni moglo biti
ne prostora in tudi ne primernega posluha s strani tistih, ki so imeli na skrbi
industrijsko učinkovitost delovnih procesov. Se več, mogli bi morda takSne
sploSne razmere, ki so se uveljavile v proizvodnih na eni ter drugih
170	M.Ovsenik	Soc ddo'29,1990, 1-3
družbenih dejavnostih na drugi strani, gledati tudi z vidika tipa sploSne
kulture odnosa človeka in celotne družbe do spIoSnega načina dela in
reševanja vseh življenjskih vpraSanj in torej tudi dela,ki seje zreduciralo na
človekovo "zaposlitev" pri nekom drugem, to je "delodajalcu" (privatnem,
družabniSkem,državnem ali družbeno-lastniSkem). Razvila seje torej poleg
drugega nekako zgodovinsko specifična 'industrijska" kultura socialnega
dela (za nemočne, kot so bolniki, invalidi, otroci, starostniki in/oziroma
drugače, na primer moralno in osebnostno nebogljene osebe: deviantnost
vseh vrst).
Toda, danes tako v svetu kot tudi pri nas elemente 'industrijske" kulture
medsdiojnih odnosov ter tudi odnosa ljudi do svojega okolja in lastne narave
ter pogledov na način zadovoljevanja ne le materialnih, temveč tudi
duhovnih potreb, vse bolj očitno že zamenjujejo elementi neke nove
kulture/kultumosti. Za te "nove"elemente/sestavine družbene materialne in
duhovne proizvodnje oziroma delovanja je moč govoriti, da prihajajo nekako
z dveh strani hkrati. Po eni strani je povsem evidentno nastajanje in prodor e
'informacijske" družbe, za katero so značilni pojavi predvsem: infor-
matizacija vseh človekovih in družbenih dejavnosti (računalniška
informatika), a vtomai/žac/ja in robotizacija materialno-proizvodnih procesov
in s tem povezano izrivanje delavcev "manuelnega" tipa,ki si morejo pri
svojem delu pomagati predvsem le s svojo telesno spretnostjo in gibalno-
delovno energijo na eni strani ter, drugič, vse večja favorizacija "inte-
lektualnih" delavcev/strokovnjakov vseh vrst. Posledica teh (kadrovskih)
sprememb v strukturi tehnoloSko-potrebne kvalifikacijske strukture delavcev
je vse odločnejše in vse množičnejSe odrekanje možnosti in s tem tudi
"pravice do dela kot zaposlitve" množicam "manudno-rutinskih delavcev, ki
da jih je zdaj preveč OehnoloSki presežki") in ki zato predstavljajo enega
izmed pomembnih virov "nove revščine".
Druga posledica teh tehnološko pogojenih sprememb pa je vse bolj
potencirana zahteva po 'intelektualnih" delavcih, torej ljudeh z znanjem,od
katerih se hkrati zahteva tudi, da svoje znanje nenehno Se izpopolnjujejo,
dopolnjujejo, bogatijo in "inovirajo", to je, proizvajajo Se nova in nova
znanja. Seveda to predstavlja povsem nove značilnosti v strukturi tehnološko
potrebnih delavcev. Ljudi z znanjem relativno ne more biti veliko, jih
nenehno primanjkuje, nenehno pa so tudi pod hudim pritiskom, saj morajo
svoja znanja Se dopolnjevati, izpopolnjevati, razvijati in se pravzaprav niti ne
more videti konca. Tako so "intelektualni" delavci po eni strani sicer
Socddo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in nova kultumost	171
relativno vse bolj favorizirani, po drugi strani pa so hkrati izpostavljeni tudi
nenehnim psihičnim pritiskom, zaradi Cesar se torej tudi med njimi
pojavljajo "stresni" primeri do organsko nevzdržnih meja in od tod različna
obolenja (primer "managerske"bolezni srca,kapi in podobno). Na tak način
tudi "intelektualni" delavci predstavljajo drugi vir nastajanja "nove
revSčine", če le-to opredeljujemo kot "za samostojno življenje in delo
nesposobne", pač tiste, ki jih meče iz osrednjega toka "reke življenja" nova
tehnologija.
Seveda vse to bolj ali manj neposredno zadeva tudi socialno delo, ki se
pač mora odzvati tudi omenjenim spremembam njegove populacije
varovanih, oskrbovanih, pomaganih.
Očitno pa je, da danes veijetno ne gre prezreti tudi novih miselnih gibanj
v znanosti in svetu sploh. Vse očitngSi so namreč znaki uveljavljanja "nove"
paradigme/vzorov oziroma temeljnega okvira in načina videnja sveta. W tem
se zdi pomembno opaziti za naSo temo predvsem to, da se v skladu s tem
novim videnjem sveta, odpirajo tudi povsem drugačni pogledi na
tradicionalni tip delitve dèa (med ljudmi in njihovimi skupinami). Predvsem
je moč govoriti o tem, da tradicionalne (naSe) predstave o delitvi na
"manuelne" in 'Intelektualne" delavce oziroma "delo" postajajo vse bolj
neustrezne in ne-skladne z naravno stvarnostjo človekovega bitja, ki se kaSc
v tem, da sleherni človek kot bitje predstavlja integralno celoto telesnih in
duhovnih/ miselnih/umskih zmogljivosti. To pa pomeni, da s takSno naravo
človeka v samih temeljih ni skladna niti nekdanja 'industrijska" delitev in
organizacija dela, življenja, ter s tem poklicev in družbenih dejavnosti in
služb - vključno s socialnim delom iz tega zgodovinskega razdobja - niti
sedaj prodirajoči Informacijski" tip delitve in organizacije dela, življenja,
ter delitve na "tehnoloSko-potrebne" in "tehnoloSko-nepotrebne" poklice
oziroma delavce, če je dosedanja 'Industrijska" kultura družbe težila veno
skrajnost, se zdi, da se novi 'Informacijski"kulturi družbe prav lahko zgodi,
da bo podlegla nasprotni skrajnosti oziroma težnji. Kot smo pokazali, tako
en kot tudi drug tip družbene kulture dela in življenja povzroča "socialne
probleme",prva veni smeri druga pa očitno bolj v drugi smeri.
Kaže torej, da ne en ne drug vzorec za naravo človeka ni ravno idealen.
Iz tega izhaja po eni strani, da se v danaSnjih razmerah na določen način
kaže potreba, da se tudi koncepcija/paradigma socialnega dela prekroji iz
dosedanjih osnov "industrijske"kulture v smeri kulture, ki jo prinaSa s seboj
prehod v 'Informacijski"tip dela, delitve in življenja. Toda, ker je mogoča in
172	M.Ovsenik	Soc ddo 29,1990, 1-3
morda potrebna kritičnost tako do prvega kot tudi do drugega tipa
organizacije družbene proizvodnje in življenja družbe in človeka v njej, je
videti, da je danes primemo poudarjati, da je ob sedanjih (turbulentno)
spremenljivih časih smisdno dokaj kritično razmisliti o teh vprašanjih ter
Sele po tej poti snovati in graditi elemente ne le nove kulture življenja in
dela, temveč tudi socialnega dela. Kako to storiti, je vpraSanje, ki se očitno
postavlja pred nas vse. Zmot in zablod pa je bilo veijetno že doslej kar
preveč.
Dr. Marija Ovsenik je vis. pred. na ViSji Soli za socialne delavce v Ljubljani.