
*• •

IH

a

ZVELIČAVNE iI§N()©I,

ki nam

pot popolnamasti proti nebesam kažejo;

in pa druge

mašne in scer navadne keršanske
molitve.

Spisal

#. B  .

kaplan v Račji. fjj

Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskima škofijstva.

Natisnil Jož. Rudolf Milic.

Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam
sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi
za menoj. Mat. 16. 24.

Ako hočeš popolnama biti. idi, prodaj kar imaš,
in daj ubogim, in boš zaklad imel v ne¬
besih ; ter pridi in hodi za menoj. Mat.
19 . 21 .

gPEE&LBD.

»akor se zvezdice v temni noči bli—
^-^'sketajo in popotnika v tamotni pušavi
OpTrazveseljujejo, kadar pa solnce vsta-

? ne, se beli dan naredi in s svojimi
žarki vse zvezde otemni, de se ne
vidi druziga na vesolnim nebu kakor
svitlo solnce; ravno tako se tudi tebi godi,
revna duša! Dokler v posvetnih tamotah po¬
potuješ, se nimaš nad drugim razveseljevati,
kakor nad verskimi resnicami, ki ti kakor
zvezdice v temni noči popačenosti tega
sveta nasproti migljajo. Kadar se pa z
Jezusam skleneš, se ti beli dan odpre, in
ti zares solnce lepši in svitlejši, kakor si
ga omisliti zamoreš, ugledaš.

Glej tukaj ti nasledvajo take zvez¬
dice, ki ti poti popolnamasti proti zveli-

4

Čanju kažejo; polasti se jih, in pripeljale te
bodo nekdaj k solncu resnice, k gledanju
obličja božjiga.

Ai. cit pp©dlp@lci@iciiRii

citfecc.

* 1. Išite nar popred božjiga kra¬
ljestva in njegove pravice, vse drugo
vam bo priverženo.

Ljubi Gospoda svojigaBoga iz celiga
svojiga serca in iz vsih svojih moči; svo-
jiga bližnjiga pa, kakor sam sebe, v tem
se postava in preroki dopolnujejo.

* 2. Tisti je pravi služabnik božji,
kteri po telesu scer bližnjimu služi, v duhu
pa na nebeške vrata terka.

Hočeš dušni mir zadobiti, naj ti bo
vsak dan, kakor zgubljen, kadar nisi nič
dobriga storil, nobene britkosti, nobeniga
zasramovanja ali zaničevanja iz ljubezni
do Boga poterpel.

* 3. Hočeš k Bogu hiteti, izvoli si
pravo žlahto ali rodbino:

5

Tvoj oče naj ti bo, kteri težo tvojih
grehov polajšuje.

Tvoja mati naj ti bo žalost, ktera
blato tvojih grehov odmiva.

Tvoj brat naj ti bo, kteri ti pomaga
za nebesa se vojskovati.

Tvoja nevesta naj ti bo vedni spomin
smerti.

Tvoji otroci naj ti bodo pobožni
zdihljeji tvojiga serca.

Tvoj hlapec naj ti bo tvoje telo.

Angelce pa imej za  svoje prijatle, ki
ti bodo pomagali v nebesa priti, kadar se
iz  tega sveta ločiš.

Poglej, to je rodbina tistih, kteri po
Bogu bolj hrepene, kakor pa po tem svetu.

* 4. Hočeš močan biti \  se moraš z
duhovnim orožjem obdati:

Vzemi v eno roko škit vere, s kterim
zamoreš vse ognjene pšice hudobniga duha
otresti, in vsako misel, ki te od Boga od-
vračuje, zatreti. V drugo roko pa vzemi
meč Duha, s kterim svojo hudobno po¬
pačeno voljo, kakor hitro vstaja, umoriš.

6

Obleci se z oklepam poterpežlji-
vosti in krotkosti, de te ternje zaniče¬
vanja in zasramovanja ne prebode.

Pokri se s čelado zveličanja, to je
z molitevjo razumniga, ki ti da upanje
večniga zveličanja.

Noge naj ti bodo proste: ena k

službi, druga pa k molitvi pripravljena.

*  5. Kdor v vedni bogoljnhni žalo¬
sti zavoljo svojih grehov živi, praznuje
vsak dan en praznik Gospodu v svojim
duhu.

Bog hoče, de mi iz ljubezni do njega
od veselja poskakujemo in v dušnim miru
živimo. Vsake nesreče in žalosti je pa
greh kriv. Odvzemi greh preč, in vsa
žalost, to je zdravilo za greh, ti mine.

Ako tudi kakor svetnik živeti per-
čneš, če pa nimaš prave žalosti zavoljo
grehov v svojim sercu; vedi, de je tvoje
življenje enako terhljivimu mostu in tvoje
perzadevanje in djanje nečimerna in pra¬
zna reč.

>

Žalostnih hudobni duh ne more ra-

7

niti, od njih stoji zapisano: „Gospod raz¬
svetljuje slepe".

* 6. Pravo [loiiorjenje nas zavaruje
pred požeijivostjo in strastmi, nas očisti
od grehov, nam prinese dušni mir, in nas
užge v ljubezni do Boga.

Znamnje praviga pokorjenja se raz¬
odeva v zmernosti pri jedi in pijači, v mol¬
čečnosti pri govorjenji.

Drugo stopnjo pokorjenja dosežeš,
kadar razžaljenje rad pozabiš in se togo-
titi nečeš.

Popolnama stopnja pokorjenja je pa
prava ponižnost, hrepenenje po zaniče¬
vanji in terpljenji, ki nas zadeva, brez de
bi si ga sami bili nakopali ali napravili, in
pa priljudno usmiljenje.

Kadar moliš, stoj s trepetom pred
svojim Sodnikam, kakor dolžnik, ki čaka,
de bi se mu dolg odpustil. Kadar v po¬
stelji ležiš, naj ti bo postelja podoba gro¬
ba, in popred boš iz nje vstal.

Kadar sediš in ješ, spomni se, de

8

hodo enkrat v grobu červi tvoje telo jedil
in zmirno boš živel.

Kadar piješ, spomni se na žejo po¬
gubljenih v peklu, in ne boš nikolj pijane
postal.

Take naj ti bodo vodila, de duha po-
korjenja prejmeš. Duh pokorjenja je, ogibati
se počutniga veselja in telesne tolažbe.

* 7. Delaj pokoro!

Pokora je drugi kerst, je kerst solza.
Pokora je prisega, ki jo z Dogam storiš
zavoljo poboljšanja svojiga življenja. Po¬
kora je pot k ponižnosti.

Ni mogoče, de bi grešnik iz globo¬
čine svojih hudobij in grehov vstal, ako
se ne poda v globočino ponižnosti.

Ako padeš, ne obupaj, hitro vstani.
Satan se ti pred padcam prilizuje z bož¬
jim usmiljenjem, po padcu v greh te pa
straši s šibami božje pravičnosti.

Žnamnje odpušenja grehov ti je to:
če se vedno za dolžnika spoznaš.

Znamnje prave pokore ti je pa to: če
se vsiga terpljenja, kar te ga na duši in

9

telesu zadene, in še več kakor te ga za¬
dene, za vredniga spoznaš.

* 8. Spominjaj se na smert.

Spomin smerti ti čistost ohrani, in ti
moč da do vsih lepih čednost.

Ni ti moč današnjiga dneva bogo-
Ijubno preživeti, drugač če ga imaš za
zadnjiga v svojim življenji. Spomni se
zadnjih reči: smerti, sodbe, pekla in ne¬
bes, in ne boš nič več grešil.

Znamnje premišljevanja smerti je to:
če se na nobeno posvetno reč ne natve-
zaš in lastno voljo zatajuješ.

Hvale vreden je, kteri smerti vsak
dan pričakuje, svet je pa tisti, kteri vsako
uro iz ljubezni do Boga po njej hrepeni.

# 9. Nabiraj si zalogo lepih čed¬
nost in dobrih del; opusti pa bratov-
šino hudobij in pa grehov.

Lepe čednosti so podobne lojtri, po
kteri so angeli gor v nebesa in iz nebes
doli hodili; kakor je naš očak Jakob v
spanji vidil; hudobije in grehi so pa po¬
dobni ketnam, ki so sv. aposteljnu Petru

10

v ječi od rok odpadle, ko ga je angel
predramil.

Cepa čednost po navadi ni le ena
sama zase; gerda pregreha tudi po navadi
ni le ena sama zase, ampak imate večidel
še druge tovaršice s seboj, s kteriini ste
združene.

v

Človek ne postane na enkrat svetnik;
pa se tudi na enkrat v brezno pregreh ne
pogubi- Popolnamast ima veliko stopinj;
pa tudi hudobija ima več razločkov.

* 10. Pozabi razžaljeuje.

Spomin razžaljenja je hči jeze, ki
dela sovraštvo do pravice, okuži dušo in
jo napolni s hudobno nepokojnostjo, in
umori gorečnost do dobriga in do molitve.

Kadar jezo umoriš, tudi njeno hčer:
spomin razžaljenja utopiš.

Znamnje, de si jezo umoril je to,
če svojimu sovražniku ne le odpustiš, te-
muč mu tudi dobro storiš in zanj moliš
in nad njegovo nesrečo kakor nad lastno
žaluješ.

Spomin na Jezusovo terpljenje in na

11

nj e g° v ° poterpežijivost in krotkost v tebi
spomin na razžaijenje zbriše in stori v
tvojim sercu, de te je sram.

* li. Premaguj jezo!

Kakor je častilakomen želan ljudske
hvale; ravno tako je tudi premagvave jeze
želan Jjudskiga zaničevanja.

Začetek premagovanja jeze je mol¬
čečnost jezika pri nepokojnim sercu.

Sreda je pokojnost mispl z nekoliko
sočutjem duše.

Konec in popolnama zmaga jeze je
terden mir in prav pokojno serce vklub
vsih sovražnih napadov.

Zveži jezo s kratkostjo, otepi jo
s poterpežljivostjo in postavi jo pred
sodni stol razumnosti ali pameti: poprašaj
jo, od kod de je in kakšne tovaršice ima?
Rekla ti bo:

Moje matere so: nečiinerna čast, la¬
komnost, mehkužnost in nečistost; moj oče
je prevzetnost; moje hčere so pa spomin
razžaljenja, serd, sovraštvo in prepir;
moji sovražniki so pa: premagovanje sa-

12

miga sebe, krotkost, in moja nar veči so¬
vražnica je ponižnost.

Hočeš torej jezo premagati: vadi se
vsak dan v krotkosti in poterpežljivosti;
posebno se pa rad podverzi v vsih rečeh
svojimu bližnjimu, kar greh ni, in scer to
iz ljubezni do ponižnosti, in jezo boš
kmalo premagal.

*  12. Vadi se v molčečnosti.

Nepremišljena zgovornost so vrata,
skoz ktere obrekovanje in presojevanje
bližnjiga pride. Taka zgovorljivost je se¬
dež nečimernosti, ki resnico v laž, resnobo
in vnemo pa v smešnost in šale premeni.

Molčečnost stori, de je človek zbra-
niga duha, premišljuje ločitev od tega
sveta in pa večnost: užge v njem ljube¬
zen do Boga in mu dušni mir napravlja.

Nespametna zgovornost razsipa; lepa
molčečnost pa zbira.

Kdor ima duha pokore in samoto
ljubi, njemu nepremišljena zgovornost mine.

* 13. Varuj se obrekovanja.

Ena tovaršica sovraštva je obreko-

13

vanje, ki je podobno pijavki, ki keršansko
ljubezen izpiva, dušo pa skruni.

De pa strast obrekovanja umoriš,
vedi, de tudi vsako djanje bližnjiga ni
tako hudobno, kakor se ti na unanje vidi.
In če se je bližnji tudi kaj pregrešil, zna-
biti de se je pa z Bogam spet spravil; in
če mu je Bog odpustil, zakaj bi ga ti
sodil?

Če pa slišiš bližnjiga obrekovati, reci
obrekovavcu: „Molči, ljubi moj! zakaj ti
in jest morebiti še v večji pregrehe pa¬
deva; kako bi kdo zamogel svojiga brata
pogubljevati?“

Xepremišljen in nespameten človek
vidi pri bližnjim le kaj hudobniga; moder
in pameten pa bo pri bližnjim pred kaj
dobriga vidik

* 14. Boj se laži.

Kakor se iz kamna in jekla ogenj
ukreše, tako postane iz šale in nepremiš¬
ljene zgovornosti laž.

Laž nobeniga dobička ne prinese,
ker je božji sveti resnici nasprot.

14

Otrok, kteri je nedolžen, se ne zna
lagati; ravno tako tudi duša, ktera je greha
prosta, se ne ve lagati.

Laž ti umori duha spokornosti. Strah
pred pravično sodbo božjo ti pa lažnjiviga
duha zadavi.

* 15. Beži pred lenobo.

Kteri svoje grehe v resnici obžaluje:
lenobe ne pozna.

Od lenobe oterpne duša, de molitev
in gorečnost do dobriga opuša. Lenoba je
perčetek nepokoršine. Z ubogljivostjo in
pokoršino, posebno pa z moiitevjo, ki je
sklenjena z upanjem večniga bogastva v
nebesih, ki si ga zdaj prislužiti zamoreš,
boš lenobo premagal.

# 16. Bodi zmeren v jedi in pijači.

Kakor se v gnjilobi červi zarede, in
se smrad napravi, ravno tako je nezmerna
jed in pijača zalega grehov in hudobij.

Požrešnost in pijanost dušo oskruni
In ji gnado božjo zaduši.

Požrešnost je Sodomo in Gomoro v

15

mehkužnost in nečistost zapeljala, in tako
z žvepljeniin ognjem žalostno pokončala.

Pervi starši: Adam in Eva sta še le
ko sta prepovedan sad jedla, svojo nagost
spoznala, in si dušno in telesno smert na¬
kopala.

Spondn na grob in smert ti zamore s
pomočjo sv. Duha žvinsko nagnjenje k po¬
žrešnosti in pijanosti berzdati in ukrotiti.

Kdor požrešnost premaga, zadobi
čednost prave zmernosti in pravi dušni mir.

* 17. Pridobi si vedno čistost in
zderžljivost.

Zderžljiv se zamore tisti imenovati,
ki je vajen vsako meseno poželjenje in
nečisto veselje premagati.

Čist zamore tisti imenovan biti, kteri
je pri pogledu vsakakoršne osebe, naj si bo
nar gorši, nar lepši, nar bolj zala, ali
pa tudi nar ostudnejši, nar gerši, nar bolj
popačena, enako neobčutljiv ostane; in jo
le kakor delo božjih rok ima.

Če te pogled nekakoršne osebe ali
peršone k nečistosti ne gane, to ti je že

16

velika stopnja čistosti. To zamoreš zado-
biti, če si zmeren v jedi in pijači, v le¬
žanji in spanji, v govorjenji in oziranji;
če si ponižen in se vsih nesreč in skuš¬
njav, ki te zadenejo, za vredniga spoznaš.

Ce tudi hude skušnjave k nečistosti
čutiš, in ko bi se ti tudi še kaj hujiga na
telesu samo od sebe prigodilo; če pa ti
tega nič sam kriv nisi, če v take reči nič
ne dovoliš in nad takim skušnjavam no-
beniga dopadajenja nimaš, tako nisi grešil,
ampak si se le vojskoval. In vedi, če
premagaš, te v nebesih venec zmage čaka.

Le tisti bodo v nebesih ovenčani ali
kronani, kteri sami sebe in svoje skušnja¬
ve premagajo.

Ako te duh nečistosti napade, hiti v
skrivni kotiček, verzi se na kolena, oberni
svoje oči proti nebesam, skleni svoje roke
navskriž in jih proti nebesam povzdigni,
zdihuj z malo pa prav zaupljivimi bese¬
dami: Gospod, usmili se me! jest sim
slab! Gospod, teci mi pomagat! O Bog,
hiti me otet! osramoteni naj bodo, ki mi

17

po življenji strežejo! Jest pa sim revež
in sromak! o Bog, hiti k meni!.. .

Kdor tako dela, bo božjo pomoč
kmalo občutil in bo nečistiga sovražnika
premagal.

* 18 . Varuj se lakomnosti.

Lakomen ima mamona, to je po¬
svetno in časno blago za svojiga Boga.

Lakomnež zgubi ljubezen do Boga in
do bližnjiga, pozna pa le ljubezen do
blaga.

Gerdi lakomnež čerti berače in sro-
make in se boji eniga peneza svojiga pre¬
moženja ubogajme podeliti.

Lakomnost, od ktere oterpne duša,
nakiuči dušno slepoto.

Kdor pa ima pravo keršansko ljube¬
zen, rad bližnjimu od svojiga premoženja
podeli.

Kdor svoje grehe prav objokuje, še
sam sebi ne prizanaša; ampak tudi sam
sebi in svojimu telesu priterguje, de bliž¬
njimu dobro stori.

Zvezdice.

2

18

* 19. Varuj se oterpnjenosti duha.

Oterpnjenost duha je dušna temota,
je dušna slepota, je dušna smert.

Oterpnjenost spodrine zaupljivost na
Boga in dušo v obupanje pahne.

Oterpnjeni človek je podoba krivični-
ga modrijana: kteri molitev hvali, sam je
pa pri molitvi ves merzei, zanikern in
zmešan; hvali ubogajme dajanje, sam pa
berače zmerja; govori od resnobe keršan-
skih resnic, sam jih pa na smeh obrača;
govori od čistosti, njegove oči so pa polne
poželjivosti; prejme sv. Rešnje telo, pa
brez spoštljivosti kakor en košček kruha;
govori od poboljšanja, še celo do solz je
ginjen, pa se precej v navadne pregrehe
nazaj poverne; govori od potrebe kratko¬
sti, sam se pa precej togoti; vse dobro
ve in zna, sam pa nič tega ne stori.

Oterpnjenost se premaga s premišlje¬
vanjem ojstre sodbe božje in pa večne
smerti. Posebno dober perpomoček oterp¬
njenost duha premagati je molitev na sa¬
motnim, mirnim, ponočnim kraji.

19

# 20. l'boštyo je pot proti nebesara.

Velik v duhu in razumen je, kteri se
posvetnim rečem odpove ; blagor pa tistimu,
kteri se svoji lastni volji odpove. Pervi
prejme stoterno povračilo, drugi pa večno
zveličanje.

Lakomnost rodi prepir, sovraštvo,
kletev in togoto, jezo in tožbe. Uboštvo
v duhu pa nam prinese pravo zadovoljnost
in dušni mir, ker se ne zmeni za goljufivo
nečimernost tega sveta.

Molitev lakomniga je polna podob
posvetnih in pozemeljskih reči. Molitev
ubogiga v duhu je pa čista in sveta.

Lakomni hoče svet pod-se spraviti;
pa naj se spomni, de bo zemlja njega pod¬
se spravila — ko umerje.

Bog ti ni premoženja v lastnino dal,
ampak te je le kakor oskerbnika čeženj
postavil. Ako premišljuješ smert in pa
odgovor, ki ga boš mogel Bogu enkrat
zavoljo svojiga premoženja dati, boš lahko
lakomnost premagal, in pa uboštvo v duhu
zadobil.

8 *

20

* 21. Od spanja.

Spanje je podoba smerti.

Postelja naj te spomni na grob: kako
boš enkrat v grobu ležal, in ložej boš pre¬
magal zaspanca.

Kakor se zbudiš, hitro ustani, ne po¬
slušaj skušnjavca, ki te hoče še nektere
trenutke v postelji obderžati, de bi tvojo
dušo z lenobo in nečistimi skušnjavami
skrunil.

Kdor zaspanca ne premaga je v mo¬
litvi len in neobčutljiv; kdor ga pa pre¬
maga; gorečnost v molitvi zadobi, in pri
njegovi molitvi se večkrat žarki nebeške
blišobe utrinjajo.

* 22. Cilj in moli.

Če  ponoči sam na mirnim kraji moliš,
takrat pošiljaš ognjene pšice proti božjimu
neskončno usmiljenimu sercu.

Pri zbrani, pobožni, ponočni molitvi
posveten duh človeka zapuša, nebeški an¬
gelski duh ga pa obsenči: čistost in gorečnost
se v njegovim sercu unema; skušnjava pa
in popačenost se podira. V gorečnosti

21

take molitve se včasi sladkost nebeškiga
veselja okusiti da.

Varuj se prevzetnosti, de sadu mo¬
litve ne zgubiš.

V sercu premagovavca se nebeška
luč zasveti.

* 23. Od strahljivosti.

Nemarna strahljivost nam podere za¬
upanje na Boga, in pobije nam praviga
duha.

Mehkužna strahljivost se izvira iz
prevelikiga zaupanja na samiga sebe in
pa iz nečimerne častilakomnosti.

Hočeš tako plašnost ali nepotrebno
strahljivost premagati, večkrat zakliči Je¬
zusa na pomoč, ki mu je vsa oblast dana
v nebesih in na zemlji, in zaupaj na nje¬
govo moč.

Spomni se, de Bog ponižnim svojo
gnado da; prevzetnim jo pa odreče.

* 24. Keršanska močnodušnost.

Zasramovanje in zaničevanje voljno
poterpeti, to je znamnje močne duše.

22

Za ljudsko hvalo se ne zmeniti, to
zamore le en pobožen, spokoren mož.

Taki močen mož bo svojiga sovražni¬
ka še le hvalil, ga resnično ljubil, kakor
brata v Kristusu, kakor podobo božjo; in
mu bo dobro za hudo povračeval.

* 25. Odpovej sc nečimernosti.

Obupljivost gleda z dopadajenjem na
množenje hudobij ; nečimerna častiželjnost
pa rada gleda na množenje lepih čednost
in dobrih del.

Ta nečimernost se ve perhliniti vsim
dobrim delam, de bi jih ne opravljali iz lju¬
bezni do Boga ali k svojimu zveličanju ali pa
bližnjimu v prid; ampak de bi druge po¬
stranske namene zraven imeli, in tako
pravo zasluženje pred Bogam zavoljo svo-
j ih  dobrih del in lepih čednost zgubili.
Zato pazi na svoje zaderžanje, in iz kak-
šniga namena dobro delaš?

Če se učiš in trudiš, če delaš ali mo¬
liš, če se postiš ali če premišljuješ, po¬
misli dobro iz kakiga namena, in zakaj to
storiš? Nečimernost se ve vsimu človeš-

23

kimu obnašanju, djanju in nehanj« tako
prilizniti, de se nevedama v človeško
serce ukrade in ga pred božjo svetostjo
gerdo skruni.

Nečimernost ti zna naenkrat, če se
je ne varješ, vse zasluženje vzeti, kar sl
ga z velikim trudaro že več let si pri¬
dobil.

Gospod Bog! tebi samimu naj bo vsa
čast in hvala; nam revnim ljudem pa u-
smiljenje!

Nečimernost zanioreš premagati, če
svoj jezik zavaruješ in po zaničevanji
hrepeniš.

Če pa tudi želiš, de bi tvoje pre¬
grehe in napake pred celim svetam znane
bile, tako si nečimernost in nečimerno ča-
stiželjnost čisto premagal.

* 26 . Varuj sc prevzetnosti.

Prevzetnost je kakor jabelko, ki je
od zunaj celo in zdravo, od znotraj pa
polno gnjilobe in smradu.

V duši prevzetniga je temna noč. ¥
duši ponižniga pa nebeško razsvetljenje.

24

Perčetek prevzetnosti je nečimerna
čaštiželjnost.

Srednja stopnja prevzetnosti je zani¬
čevanje bližnjiga, nasproti pa povzdigo¬
vanje samiga sebe in iskanje svoje lastne
hvale.

Nar višji stopnja prevzetnosti je pa,
če človek božjo pomoč taji; sam sebi pa
v tej hudobii dopade.

Prevzetnost je kraljica vsih drugih
hudobij. Prevzetnost je vir in studenc
vsih napak in pregreh.

Premagati zamoreš prevzetnost, če
se s ponižnim in zgrevanim sercam sam
sebe obtožuješ in rad ubogaš, to je svojo
lastno voljo, volji bližnjiga rad v vsim pod-
veržeš, kar greh ni.

* 27 .  Boj se bogokletstva.

Bogokletstvo je tovaršica prevzet¬
nosti, in nar skrivnejši in globokejši rane
naši duši useka.

Nikoli si Satan tolikanj ne perzadeva,
kakor pri molitvi ali pa pri prejemanji sv.
Rešnjiga telesa, ali pa pri sv. maši in pri

25

drugih nar svetejših opravilih, v sercu
prevzetniga nar ostudnejši skušnjave bo¬
gokletstva utrinjati; zato de bi človeka od
teh presvetih opravil odtegnil 'in mu stu¬
dence zveličanja zaperl.

Hočeš duha bogokletstva premagati,
tako zaničuj take skušnjave, in se nikar ž
njimi ne prepiraj, če nočeš premagan biti.
Zdihni z zaupanjem na Jezusa: Beži

preč od mene Satan, jest Boga samiga
molim in njemu samimu služim.

* 28. Pridobi si krotkost.

Krotkost je blišoba ponižnosti.

Krotkost je taki stan naše duše, ki
človek miren ostane: naj bo hvaljen ali
zaničevan, časten ali zasramovan.

Krotkosti podlaga ali temelj je po¬
nižnost v zvezi s pravo ljubeznijo.

Krotkost je tista skala, nad ktero se
valovi togote in jeze razsipljejo.

Krotkost je tempelj ali prebivališe
svetiga Duha, in nasledek prave ljubezni
ih dtroškiga zaupanja na Boga. Krotkost
posnema Kristusa, zabrani zoper sovraž-

26

nike, in je lastnina angelov in nebeških
prebivavcov.

Ako si začel resnico ljubiti in v po-
terpljenji se vaditi, ti tudi krotkosti manj¬
kalo ne bo.

* 29. a. Pridobi si ponižnost.

Brez ponižnosti ovenejo vse naše
dobre dela in smerde pred Bogam.

Ponižnost te pelje k spoznanju samiga
sebe. Spoznanje samiga sebe ti utisne v
serce strah Gospodovi; strah Gospodovi ti
pa užge ljubezen do Boga.

Pokora nas zbudi. Pokorjenje ali ža¬
lovanje nad grehi na nebeške vrata terka.
Ponižnost pa nas v nebesa vpelje.

Prava ponižnost je lastna pravover¬
nim kristjanam; prevzetnim krivovercam
pa ne.

Nebeške prikazni, čudeži ali dar pre-
rokvanja so že marskteriga, kteri še v po¬
nižnosti prav uterjen ni bil, prevzeli in
tako pokončali. Le prav ponižni varno
hodi. Take čeznaturne znamnja ti k zve-

27

ličanju niso potrebne; brez ponižnosti pa
v nebesa ne moreš priti.

Ponižen svoje skerbi Bogu zroči, in
vse dobrote, ktere prejme, le priprošnjem
druzih pripisuje.

* 30. b. Ponižnost je enaka rodo¬
vitni dolini med hribi truda in čednosti,
med kterimi se duša vedno ponižuje.

Ponižnost je edina čednost, ktere Sa¬
tan posnemati, in tudi v njej te prekaniti
ne more.

Ponižnost zaduši vsakakoršno strast in
skušnjavo.

V resnici ponižni zadavi serd in jezo,
ima stud nad vsakakoršno ljudsko častjo in
hvalo; sam sebe za nar slabejiga in zad-
njiga ima; se za nevredniga spozna vsih
od Boga prejetih dobrot; si očita, de je
čez dan veliko dobrih del opustil, preveliko
perložnost v lepih čednostih se vaditi za¬
nemaril in tako veliko dobriga zamudil, in
dragi čas potratil.

Kdor se tako ponižuje bo povikšan;
kdor pa sam sebe povikšuje, bo ponižan.

28

* 31. c. Pripomočki, si pravo poniž¬
nost pridobiti.

1. Vedni spomin svojih že spoveda¬
nih grehov.

2. Premišljevanje terpljenja Kristu-
soviga, ko se človek sam spozna, de je
tega terpljenja kriv.

3. Spoznanje svoje lastne zaniker-
nosti in dušne revšine in pa poniževanje
samiga sebe zavoljo vsakdanjih pregreškov.

4. Nekteri se tudi ponižujejo zavo¬
ljo skušnjav, dušnih bolezen in tudi za¬
voljo padcov v greh.

5. Nekteri se pa ponižujejo zavoljo
prejetih dobrot gnade božje; spoznajo, de
jih sami niso zaslužili, zato jih pripisu¬
jejo priprošnjem druzih, sami sebe pa za
tolikanj večji dolžnike spoznajo.

K nar večjimu dušnimu miru nas pri¬
pelje ljubezen in ponižnost. Ljubezen dušo
k Bogu povzdigne, ponižnostjo pa varuje,
de ne pade.

* 32. d. Perva stopnja ponižnosti

29

je pravo spoznanje samiga sebe; če se ni¬
maš za boljšiga, kakor kar si v resnici.

Na srednji stopnji so tisti, kteri se
serčno vojskujejo in pa hrabro sami sebe
premagujejo in zatajujejo.

Popolnama stopnja ponižnosti je pa
zmaga vsih strast.

Potem nastopa dušna tihota, miro¬
vanje duha ali zavetje.

Telesno pokorjenje in zatajevanje sa¬
miga sebe in pa ljubezen do resnice in
pokoršine te na pot ponižnosti pripravijo.

Nobena reč naše duše ne more tako
ponižati, kakor radovoljna revšina, ko si
kdo živež sam sprositi mora.

Tisti ima v resnici pravo modrost,
tisti je v resnici prav ljubljene božji, kteri
bi se lahko povzdignil, pa vsako povzdi¬
govanje iz ljubezni do Boga zaverže.

* 33. Razločki v mislih, čednostih
in hudobijah.

a. Tako razločenje je pravo in za¬
nesljivo razumenje božje volje ob vsakim

30

času, na vsakim kraji in pri vsaki pri¬
ložnosti.

Dar razločenja misel, čednost in hu¬
dobij si zamorejo pa tisti pridobiti, ki so
čistiga serca, pametniga govorjenja in pa
čistiga telesa.

Hočeš božjo voljo spoznati, moraš
svojo lastno zatajiti in umoriti; moreš z
zaupanjem in udanostjo pametne ljudi za
svet prašati, njih svetu se pa ponižno pod¬
vreči. (Kakor svetu tistih, ki ti jih je
Bog naklonil, j

Ce pa nimaš nobeniga razumniga za
svet prašati; zataji svojo lastno voljo,
moli in prosi Boga za razsvetljenje: če

je tvoj namen dober, čist in neomadežvan,
in Bogu prijeten, ti bo dal Bog nar boljši
svet in pomoč v vsili rečeh.

Bog ponižne razsvetljuje, prevzetne
pa otemnuje. Ponižni božje dopadajenje
dobivajo, prevzetni ga pa zgubljajo.

* 34. b. Kteri začnejo po poti zve¬
ličanja hoditi, spoznajo dobro svoj no¬
tranji dušni stan.

31

Kteri napredvajo, razločijo dušne do¬
brote in resnice od telesnih dobrot in napak.

Kteri so pa še bolj popolnama, raz¬
umejo to po božjim razsvetljenji, kar je
drugim temota.

Na trojno vižo se v naših dušah
skušnjave unemajo: ali zavoljo nemar¬

nosti, ali prevzetnosti, ali zavoljo nevošlji-
vosti hudobniga duha.

Ponižnost premaga vse strasti in hu¬
dobije. Poželjivost in zloba ste pa vir
vsiga hudiga in vse nesreče.

Zloba in hudobija niste naravne ali
naturne, zakaj Bog jih ni vstvaril, ampak
ste prišle iz popačenosti proste volje: zato
jih ne sinemo pustiti, de bi v naših dušah
kraljevale.

Kteri so ravniga, čistiga, nedolžniga
serca, tiste Bog pred velikimi skušnjavami
obvaruje. \

Kakor nedolžni otroci, ko so svojih
oblačil slečeni, se ne spoznajo de so nagi,
ravno tako, kteri so nedolžniga serca, ne
poznajo zapeljivosti in skušnjav tega živ¬
ljenja, ker jih božja roka varno vodi.

32

* 35. c. Skušnjavec iše na trojno vižo
duhovne vaje nam spriditi;

1. Nas zaderžuje, de bi dobriga ne
storili.

2. Iše nam namen spriditi, de bi do-
brih del ne opravljali zavoljo Boga.

3. Nas hoče prevzetne storiti za¬
voljo dobrih del, de bi tiste sami sebi
perpisovali in tako zasluženje pred Bogam
zgubili.

Tega skušnjavca premaga:

1. Gorečnost v ponižni molitvi in
spomin smerti.

2. Prava pokoršina in ubogljivost.

3. Zaničevanje in zatajevanje sa-
miga sebe.

Zmaga tega skušnjavca ti pridobi
dušni mir, kakor ga imamo v zgledih
svetnikov.

Tak dušni mir si zarnore vsak z bo¬
žjo pomočjo in lastnim prizadevanjem pri¬
dobiti.

Zberi si tri tovaršice: čisto zderžlji-
vost, keršansko ljubezen in lepo ponižnost,

33

de premagaš trojne sovražnike, namreč:
nečistost, lakomnost in nečimernost. Tako
te bo božja roka varno peljala skoz ru-
deče morje prevzetniga sveta, tvoji so¬
vražniki pa, to je hudobne strasti, ki te v
greh napeljujejo, bojo potonili.

* 36. d. Vsak si ne more pridobiti
nar višji stopnje dušniga mir« tako, de bi
od vsih strast prost bil; vsak se pa za-
more z Bogam spraviti in zveličati.

Kadarkoli hočeš kaj delati ali oprav¬
ljati, pomisli, ali se tvoje delo z božjo vo¬
ljo strinja ali ne; če te v ponižnosti po-
terduje ali ne. Kar človeka v ponižnosti
ne poterduje, nima dobriga znamnja ali
dobre lastnije.

Kadar dobre dela opravljaš, terdno
skleni, jih iz nar boljšiga namena storiti.
Iz nar boljšiga namena storimo, kar sto¬
rimo iz ljubezni do Boga, svoji duši v
zveličanje ali pa bližnjimu v dušni prid.

Ob svojim času imaš trud in delo,
pa boš tudi ob svojim času imel mir in

Zverce,

3

34

žetev gnad božjih: Vsako reč ob svojim
času, vsako reč na svojini kraji.

Varuj se pred obupijivostjo; pridnost
in skerb za perdobljivanje čednost zarno-
rete vsakiga grešnika ozdraviti.

* 37 .  e. Pazi sam nase.

Neki duh človeka zalezuje in mu
zvečer, ko moliti hoče zaspanca pripelje,
de bi brez prave molitve spat šei. V po¬
stelji pa začne njegovo pamet temniti, nje¬
govo dušo pa z nečistimi skušnjavami ob¬
dajati, de bi svoje telo skrunil. Ravno
tako je ta nečisti duh zjutraj precej pri¬
pravljen, de bi tvoje misli, kakor hitro se
zbudiš, od Boga odvernil, te nekoliko časa
v postelji prideržal, in ti tako zasluženje
zjutrajniga premagovanja odvzel, in tvoj
dober namen spridel.

Premaguj torej to zaspano lenobo, in
vedi, komur svoje jutrajne pervine daru¬
ješ, tistimu cel dan strežeš. Zroči tedaj
zvečer z gorečo molitevjo svojo dušo Bo¬
gu, in zjutraj, kakor hitro se zbudiš, naj

35

bodo tvoje perve misli pri Bogu, in tako
bo tudi potlej cel dan Bogu posvečen.

Podvizaj se, zakaj po smerti ti ni
več prostora ne postanka na teni svetu
dopušeniga. Duše pobožnih so v nebesa
sprejete, hudobnih pa v pekel pahnjene.
Duše pobožnih se že na tem svetu z Bo-
gam zedinjajo, duše hudobnih se pa s Sa-
tanam motijo in v njegovo družbo zahajajo.

* 38. f. Pot popolnainasti je vsim od-
perta. Noben nima resničniga izgovora, de
ne more na njej napredovati.

Poglejmo zglede svetnikov! ako so
oni zamogli jo hoditi, zakaj bi mi ne za-
mogli. Ravno tisti Bog hoče tudi nam
pomagati, kakor je njim pomagal, ako
le mi hočemo. Svetniki nas s svojimi
zgledi vabijo, cerkveni učeniki pa nam
s svojimi nauki in spisi to pot resnice in
popolnamasti kažejo in jo pojasnujejo ali
razsvetljujejo.

Ako se iz poti delavnosti na pot pre¬
mišljevanja in ogledovanja božjih čednost,

resnic in popolnamast preseliš, ti božja

3 *

36

ljubezen neizmimo pot odpre, vedniga duš-
niga napredvanja, razsvetljevanja in raz¬
veseljevanja nad spoznanjem božjiga veli¬
častva.

Tako napredovanje je še celo ange-
larn lastno, ki obstoji v skoz večjim raz¬
svetljevanji popolnamast božjiga veličastva,
ki čast s častjo, razumenje s porazumenjem
strinjajo.

Vera se bo spremenila v gledanje,
upanje pa v lastnino; ljubezen pa vekomej
ostane.

*39. g. Naše telo ima oči, ki ga raz¬
svetljujejo, naša duša pa ima duha ali dar
razločenja, ki jo razsvetljuje, de ve dobro
od hudiga, čednost od hudobije ločiti.

Duh razločenja nam pove pred kterimi
sovražniki je treba bežati, ktere pa hrabro
napadati. To se pravi, pred nekterimi pre¬
grehami je treba bežati, če se jih hočemo
zderžati, nekterim se je pa treba serčno
ustavljati. Nektere strasti ali skušnjave
našo dušo povzdigujejo, druge jo pa ob
moč pripravljajo in slabe.

Duh razločenja nam pove: Človeški

37

spol je zavoljo zaroda, človek ga pa k
poželjivosti in prešeštvanju rabi.

Jeza je človeku podeljena, de bi se
hudimu ustavljal; obrača jo pa proti svo¬
jimi! bližnjimu.

Gorečnost bi nas imela unemati proti
lepim čednostim, marskteriga pa unema
proti hudobijam.

Častiželjnost bi nas imela užigati ne¬
beške časti iskati; človek pa leta za po¬
svetno častjo in jo lovi.

Ponosnost je nam dana proti Satanu,
de bi mi tolikanj sami sebe cenili, de bi
po nobeni pregrehi bratovšine s hudobnim
duham ne delali, ampak Boga s ponižnim
sercam za prejete dobrote hvalili; človek
pa le hitro na Boga pozabi, ponosnost s
prevzetnostjo zamenja, se zoper Boga in
bližnjiga povzdiguje, proti Satanu pa po¬
nižuje, in si z greham njogovo prijaznost
prikupuje.

Spomin razžaljenja bi imeli imeti proti
dušnim sovražnikam; ne pa proti telesnim
nesrečam.

Potrebo piti in jesti bi imeli zmirno

38

zadovoliti, ne pa nezmirno žreti ali pijan—
čevati ali mehkužno živeti.

Beseda je nam dana, Boga častiti,
ne pa ga pregrešno preklinjati.

Duh razločenja nam torej pove, za¬
kaj de je Bog nam naše dušne in telesne
moči dal; kako pa de jih človek s svojo
popačeno voljo spridi in napek v greh
obrača; kako de bi imel ž njimi si nebesa
prislužiti, pa si le raji pogubljenje na-
kopuje.

Za poželjivost se znajde zdravilo pri
ljudeh, za zlobo pri angelih, za prevzet¬
nost pri Bogu samim.

Ne ustraši se dušniga vojskovanja,
kar sam ne zamoreš, ti Bog hoče po¬
magati.

Kolikor več dušnih sovražnikov pre¬
magaš, tolikanj več kron si za nebesa
pridobiš.

* 40. h. Naša duša ima tudi neko
življenje, nekiga duha v sebi, če ti tistiga
duha obudiš, dušno življenje zbudiš, te¬
lesno pa krotiš.

Ako pa v tvoji duši strasti potihnejo

39

in mir postane, ne daj se preslepiti, de bi
mislil, de si že v zavetji. Zakaj skušnja-
vec se dostikrat zvijačno odtegne s svo¬
jimi skušnjavami, samo prevzetnost pa po¬
pusti, de druge strasti nadomestuje. In
ko se boš varniga mislil, bo zopet hitro
nate planil, de bi te neperpravljeniga toli¬
kanj ložej pogubil.

Strasti, po kterih smo skušani, so
podobne vetrovam, ki morje razgugajo.

Vetrovi včasih morje do dna pretre¬
sejo, in velike valove razsipljejo, včasih
pa le po iahkama po verhi morja pihljajo.
Vender morje nikoli pred vetrovi zavar-
vano ni.

Ravno tako tudi skušnjave dostikrat
našo dušo pretresejo in mučijo, in če se
tudi varno misli, vender čisto zavarvana pred
skušnjavami na tem svetu nikoli biti ne more.

Korenino in deblo greha le ogenj
svetiga Duha zamore pokončati, plamen
božjiga hrepenenja jo pa požgati.

* 41. a. Od telesniga in dušniga
mirovanja.

40

Prodaj vse, tako boš zamogel vse
kupiti: neminljivi zaklad, Jezusa samiga,
ki vse zaklade v sebi zapopade.

Telesno mirovanje je pravo spoznanje
in uladanje svojih počutkov v zaderžanji.

Dušno mirovanje je pravo spoznanje
svojih misel in varno premišljevanje v duhu.
Tako premišljevanje je pred skušnjavami
zavarvano. Kakor mačka meš ogleduje,
ko jo zalezuje, tako Satan tudi našo dušo
opazuje, ko jo v miru duhovniga premišlje¬
vanja vidi.

Ktere sveti duh razsvetljuje, previ-
dijo in razumejo skušnjave in pa zvijače
hudobnih duhov.

Kdor se iz ljubezni do Jezusa vsimu
posvetnimu in pa tudi sam sebi odpove,
svoj križ voljno nosi, svojo lastno voljo iz
ljubezni do Boga zataji in pomori: taciga
zapusti posvetni duh zavoljo gorečiga hre¬
penenja po nebeškim, takimu se skušnjav-
cov ni treba preveč bati; on bo med an¬
gele perštet, bo njih dela in počenjanje
porozumil, njegova duša se bo pa unela

41

od ognja nebeškiga veselja in bo Bogu
čast in hvalo prepevala.

Blagor, trikrat mu blagor, ki tako re¬
koč angel postane.

* 42. b. Dušno mirovanje človeka v
samoto vabi, de bi v samoti zamogel Bogu
ložej služiti.

Samota pa ni za vsakiga dobra. Ako
še sam sebe premagal nisi, če še strasti
in skušnjave tvojo dušo pretresajo, nikar
se v samoto ne podaj, če nočeš od samote
pokončan biti, ampak vadi se v družbi z
bližnjimi sam sebe premagovati in zata¬
jevati.

Kdor pa v samoto iz ljubezni do
Boga hiti, in se ž-njo, kakor s svojo ne¬
vesto sklene, de bi ložej sladkosti božjiga
razsvetljevanja in pa razveseljevanja nad
božjimi resnicami užival: takimu bo sa¬
mota zavetje in tako rekoč pozemeljski raj.

Ako bi se pa imele zaspale strasti
zopet uzdigovati, čuj, de te ne prevarijo,
varuj se lenobe in bodi v vedni skerbi in

42

v strahu, kakšno sodbo de boš zavoljo
svojih del imel.

Duša v samoti je velikim nevarnostim
podveržena, posebno če nima duhovniga
vodnika.

Srečen je, kdor z vedno večji po¬
nižnostjo svojiga duhovniga vodnika ali
spovednika, naravnost uboga. Na tako
vižo butaro, ki bi jo sam le težko nosil,
na rame svojiga prednika nasloniš, in sam
lagleje ter mirniši hodiš: Dušna temota
zgine, keršanska ljubezen se užiga, pre¬
grešne strasti se pogube; serd, sovraštvo,
prevzetnost in lenoba mine; gorečnost,
usmiljenje in dušno mirovanje pa prihaja.

* 43. c. Samotni človek potrebuje
veliko posta, posebno pa stanovitnosti
duha.

Nar bolj revno je serce tistiga, kdor
je brez žalosti nad storjenimi grehi, brez
pokorjenja.

Ena majčkena smet nam oko solzno
stori, ena majhna skerb nam dušni mir
podere.

43

Kdor je dar molitve prejel, ta v sa¬
moto hiti.

Kdor se je v resnici moliti navadil,
ta se z Bogam od obličja do obličja
pogovarja: kakor de bi kralju na uho

govoril. Kteri v samoti z besedo mo¬
lijo, padejo takorekoč pred kraljem vpričo
celiga zbora na kolena; kteri pa med sve-
tam ostanejo, molijo Boga kakor v sredi
med ljudskim šumam.

Duša v samoti se pogrezuje v skriv¬
nosti božjiga veličanstva; kar človek ne
more doseči, če ni popred vihranja hudob-
niga duha poskusil in premagal. Job, Paul.

* 44. d. Samotna duša se zamore po
vsi pravici pušavnik imenovati.

Pušavnik zamore tudi v sredi med
svetam živeti: če svojo dušo pred posvet¬
nim zavaruje in se ljubeznjivo Jezusa po¬
gosto spominja. Pušavnik pa tudi zamore
v pušavi na samotnim kraji prebivati; če
pa svojiga dušniga napredovanja v dobrim
ne spozna, ni praviga stanu izvolil, duh
prevzetnosti ga zna prekaniti in goljefati.

44

Spoznaj se pred Bogam vedno za
krivičniga in boj se sodeb božjih.

Kdor se v samoti poboljša, in na
poti popolnamasti pridno napreduje, tak bo
tudi v spanji v svojih sanjah skušnjavce
premagal in jih v beg zapodil.

Pravi pušavnik zapre vrata telesnih
počutkov in zavaruje svojo dušo pred pe¬
klenskim sovražnikam: on je v resnici po¬
doben pozemeljskimu angelu, ki ga živo in
nenasitljivo hrepenjenje po Bogu naudaja;
v njem se hrepenjenje pri hrepenjenji, go¬
rečnost pri gorečnosti, ljubezen pri lju¬
bezni, razsvetljevanje pri porazjasnevanji
užiga.

* 45. a. Molitev je vir vsih čednost.

Molitev je zaupljiv pogovor z Bogam;
molitev je zedinovanje svoje duše z
Bogam.

Molitev je' angelsko delo, živež naše
duše, studenc gnad božjih in pokončanje
vsih strast.

Prava molitev je pravična pravda pred
vesolno sodbo.

45

Kadar začneš moliti, se Bogu serčno
zahvali za vse prejete dobrote; potem se
pred Bogam svojih grehov obtoži in jih
obžaluj, nazadnje pa svoje prošnje kralju
nebes in zemlje daruj, in se mu zahvali
za dobrote, ki si jih pri molitvi prejel.

Ko moliš, stori kakor de bi bil zato¬
žen pred svojiga sodnika postavljen, in bi
mu na tanko odgovor od svojiga življenja
mogel dati.

Ko moliš, spomni se, de si ti tisti
bolnik, ki pred svojim zdravnikam stoji in
ga prosi, de bi mu rane žgal ali rezal, ali
kar za dobro spozna, de bi jih le potem
zaceliti mogel.

Novinci v molitvi morajo paziti tudi
na telesno zaderžanje in pa na besede, ki
jih zgovarjajo. Pri tistih, ki so bolj po-
polnama, tega ni tako treba.

Odpovej se vsem skerbem, ki bi te
znale pri molitvi motiti; resnice svete vere
naj ti bodo perute, ki te k Bogu povzdig¬
nejo, in miroval boš pri Bogu. Molitev,
ta kraljica vsih čednost, nam tako rekoč
kliče: pridite k meni vsi, ki se trudite in

46

ste obloženi, jest vas hočem poživiti in
okrepčati. Moj jarm je sladak in moje
breme je lahko; jest imam zdravilo za vse
dušne rane, ki jih greh ji vseka; kdor se
meni zaupa, ga upeljem v stanovanje več-
niga Boga.

* 46. b. Perva stopnja molitve je
zatiranje skušnjav pri molitvi.

Srednja stopnja molitve je pa, če člo¬
vek samo pri premišljevanji tega ostane, kar
si je za premišljevanje zvolil. Popolnama
stopnja molitve se pa razodeva v une-
manji nebeškiga razsvetljevanja.

Dobre in pobožne duše Bog večidel
hitro usliši, nehvaležne pa mnogokrat pu¬
sti dalj časa terkati.

V vojski pokažejo soldatje ljubezen
do svojiga kralja; v molitvi pa pokažejo
ljudje ljubezen do svojiga Boga.

Kdor je sladkost molitve okusil, bo
lahko spoznal, kako hitro človek dostikrat
zavoljo ene same nepremišljene besede
molitveniga duha zgubi, in ga ne more
kmalo zopet zadobiti.

47

Molitev je zerkalo naše duše.

Pri molitvi se z Bogam pogovarjaj z
nar večji zaupljivostjo in ponižnostjo.

* 47. c. Ako si dar molitve si pri¬
dobil, bodo dušni sovražniki pred tabo be¬
žali. Skušnjavei si ne bojo upali te sku¬
šati, zato de bi si ti po njih zmaganih
noviga zasluženja za zveličanje ne pri¬
dobil.

Kteri imajo molitviniga duha jih pri
premišljevanji svet božji ogenj užiga, in ko
od molitve nehajo, so viditi močni in goreči,
kakor ko bi iz ognjene peči prišli. Kteri
imajo praviga molitveniga duha, bojo po
stopnji svoje popolnamasti pri molitvi raz¬
svetljeni in z dvojnim oblačilom: poniž¬
nosti in dušniga razveseljevanja obdani.

Korist molitve boš občutil pri svetim
Obhajilu, kader te skušnjave od njega
zaderžujejo. Sad molitve boš pa okusil
pri zmagovanji sovražnikov.

Bog je usmiljen Gospod, ki vse,
kteri ga prosijo, obilno obdaruje.

Pogled naših oči je telesni dar, kdor

48

ga nima, ga mu popisati ne moreš; ravno
tako je tudi molitev dušni dar , kdor ga
nima, ga zapopasti ne more: Bog sam je
njeni učenik.

* 48. Od človeške popolnamasti.

Naša popolnamast na tem svetu še
ne more biti doveršena popolnamast, am¬
pak je le en del prave popolnamasti.

Vsa naša popolnamast obstoji le v
perzadevanji za pravo popolnamast. Vsaka
stopnja nove popolnamasti je smert po-
prejšine popolnamasti. Tako prestopa duša
praviga ljubljenca božjiga od popolnamasti
do popolnamasti v veselim razsvetljenji
božjiga razodenja. Kakor sveti Paul go¬
vori, de ne kakor popolnama, ker je pri¬
jel, ampak zato hodi za Kristusam, de bi
znabiti spoznal, kakor je on spoznan. Phi¬
lip. 3, 12.

Kdor je v zavetje take popolnamasti
prišel, in dušni mir zadobil, bo večidel
svoje dni v premišljevanji in ogledovanji
veseliga božjiga razsvetljevanja preživel.

49

* 49. Od jiozemeljsfeiga raja.

Zvezde so kinč aii lepota ponočniga
neba. Čednosti so pa lepota ali kinč naše
duše.

Mir naše duše ali dušni mir se po
vsi pravici zamore pozeraeljski raj v člo¬
veških sercih imenovati.

Kdor vse svoje strasti premaga in hu-
dobniga duha osramoti, se zamore po vsi
pravici mogočen zmagovavc imenovati. Za¬
kaj on podverže svoje telo z njegovimi
poeutki pod oblast duše, svojo dušo pa
postavi pod božjo oblast, in tako se on
povzdigne čez vse navadne in naravne
moči.

Znamnje nar večji zlobe ali hudobije
je, če je človek precej pripravljen ubogati
vsakakoršne skušnjave. Nar gotovši znam¬
nje dušniga miru je pa to, če zamoreš
reči: nisim hudiga spoznal, ko je prišlo,
tudi ne, ko je zginilo. Temota ne pre-
terpi luči, bolezen ne zdravja; ravno tako
tudi poželjivost nima nobene moči več v
pričo dušniga miru.

Zvezdice.

4

50

Dušni »iiir nastopa na popolnamast
vsih čednost, in si ga ne moreš pridobiti,
če ti tudi le ene same čednosti manjka.

Kdor pa pravi dušni mir najde, ga
nobena reč na svetu ne bo več veselila,
kakor de bi bil brez sočutja v pričo vsih
stvarjenih reči, on bo samo po Bogu zdi¬
hoval : „Kdaj pridem in se prikažem pred
tvojim obličjem; ne morem več prestati
moči hrepenenja, zakaj išem tiste neumer-
joče lepote, ki jo je človek pred greham
imel“.

Kdor pravi dušni mir uživa, zamore
s svetim aposteljnam Pavlam govoriti, de
on živi v Kristusu in Kristus v njem.

Tak blagi dušni mir potegne dušo iz
blata pregrešnosti, in jo povzdigne od
zemlje v nebesa. Pravi kinč pa naši duši
še le zveličavna ljubezen podeliti zamore.
* 50. Od ljubezni.

Zdaj pa nam ostanejo še tri tovar-
šice: vera, upanje in ljubezen; nar večji
med njimi je pa ljubezen.

Vera se mi zdi kakor solnem žarki,

51

ali žarki resnice; upanje jih uterjuje; lju¬
bezen jih pa zedini v svitlo blišobo.

Kdor od ljubezni govoriti hoče, go¬
vori od Boga samiga, zakaj Bog je ljube¬
zen. Od Boga pa po naših kratkih zapo-
padkih je nam nevarno govoriti.

Kdor bi božjo ljubezen z besedo ho¬
tel popisati, bi bil podoben nekimu slepimu,
ki je hotel pesek ob dnu morja meriti.

Kjer popolnama ljubezen kraljuje,
ves hlapčevski strah zgine. Oe duša nič
več tega strahu nima, je znamnje, de je
ona polna ljubezni; ostane ji pa vender
en drugi strah, ki se mu strah Božji pravi,
zavoljo kteriga jo sv. Ambrož srečno ime¬
nuje, rekoč: Blagor tistimu, ki se Boga
boji in njegovo postavo spolnuje. Ako pa je
duša brez vsiga strahu, in tedej tudi brez
strahu Božjiga, se sme od nje reči, de je
dobrimu čisto odmerla, in je polna hu¬
dobije.

Sveta ljubezen nas Bogu podobne
dela, skerbeti nam je torej, de si jo po
moči vlastimo. Prava ljubezen je razve-

i*

52

seljevanje naše duše v Bogu, s kterim je
sklenjena.

Ljubezen izhaja iz vere in upanja.
Vera nas uči Boga kot neskončno milost
in dobroto prav spoznati, upanje zbudi v
duši goreče želje po ti dobroti, ljubezen
se je pa poprime, in se sklene z Bogam,
v kteriga se čedalje bolj utopi. ,,Prijela
sim ga, kteriga ljubim, in ga ne izpustim";
pravi nevesta Visoke pesmi 3, 4.

Ljubezen je sad žive vere, zaklad
našiga upanja in globočina usmiljenja; lju¬
bezen je morje ponižnosti in neusahljivi
studenec božjiga razsvetljenja in spo¬
znanja.

Ljubezen je božji ogenj, ki zmiram
gori in kolikor bolj se unema, tolikanj več
požiga.

Ljubezen nikoli ne miruje, vedno,
vedno večji prihaja. Stan ljubezni je an¬
gelski stan. Bog je ljubezen: „Njemu

čast in hvala in mogočnost". Pri Bogu je
izvirni studenec vsih dobrot, tako je bilo in
bo vso večnost. Amen.

53

* 51. Ako vse trenutke svojiga živ¬
ljenja Bogu darujem in le k dobrimu o-
bernem: še le to storim, kar sim storiti
dolžan.

Ko bote vse storili, recite: nepridni
hlapci smo; pravi Jezus sam. Luk. 17, 10.

S čim bom pa zamogel tolikanj za¬
nemarjenih ur in dni, tolikanj v grehih
zgubljenih let nadomestiti? —

Hiti, de saj zdaj s pokorjenjem in
žalovanjem nad grehi zgubljeni čas kar je
mogoče, nadomestiš, in po milosti božji
zavolj Kristusoviga zasluženja dolg plačaš,
preden si pred sodbo postavljen.

'*52. Naj ti bodo vodila tvojiga živ¬
ljenja:

a. Studi naj se ti nad vsakim greham
in sovraži ga. Ne sovraži pa le samo
greha, ampak tudi senco greha: to je
nagnjenje in pa priložnost k grehu.

b. Naloži si vsak dan kako majhno reč
iz ljubezni do Boga poterpeti.

54

c. Opravljaj dolžnosti svojiga stanu, naj
bojo velike ali majhne dela, z naglo
pripravnostjo in udanostjo.

d. Premišluj božje popolnamasti; po¬
sebno pa dela božjiga usmiljenja in
njegove ljubezni, in božjo pravico.
*53. Vedi, de prava popolnamast le

v tem obstoji, de sc naša duša v ljubezni
z Bogatil zcdiui. Kolikanj bolj svojo dušo
z Bogam zediniš, tolikanj večji stopnjo
popolnamasti dosežeš.

Čista ljubezen je, če Boga zato lju¬
bimo, ki je proti nam in vsem stvarem ne¬
skončno dober.

Nar čistejši ljubezen je pa, če Boga
zato ljubimo, ki je sam na sebi vse časti
in ljubezni vredna dobrota in lepota.

Ker se pa človeška duša k tej stop¬
nji božje ljubezni precej povzdigniti ne
more, je pripušeno in dobro, poslužiti se
tudi bolj samopridne ljubezni, de bi ložej
svoje strasti in pozemeljskiga mamona pre¬
magali 5  de namreč ljubimo Boga, ker nas
zavolj tega hoče v nebesa vzeti; in se

njegov pravice bojimo, de bi nas v večno
pogubljenje ne pahnil.

* 54. Poželjivost, nagnenje k hudimu
je človek sam v svoje ude pripravil s
tem, ker je Bogu že v pervih starših ne¬
pokoren postal.

Zavoljo izvirniga greha imamo že
torej vojskovanje sami s seboj in s po¬
stavo božjo.

Bog ti prepoveduje: Ne stori tega,
če ne boš umeri — grešil; človek pa čuti
v sebi vabljenje k temu, kar je prepove-

Poželjivost in čednost ste si v ved-
nim prepiru in vojskovanji v človeški duši;
dokler ena druge popolnama ne zmaga.

Čednost ima svoje pomočnike in to-
varše, kteri so: gnada božja, zasluženje
Kristusovo, razsvetljevanje svetiga Duha,
priprošnje Matere božje, ljubih angelov in
Svetnikov božjih.

Pa tudi poželjivost ima svoje tovarše
in pomočnike:

Njeni svetvavec je Satan sam, stra-

56

sti in posvetni Mamon jo pa v pregrehe
in hudobije zapelujejo.

Keršanska duša! ne ustraši se tega
vojskovanja, Bog sam je tvoja pomoč.
Bog ne bo pripustil, de bi bila skušana,
čez tvoje moči, ako se le sama sovraž¬
niku v roke ne izdaš.

* 55. Ponižnost je podiaga vsih

čednost: Ponižnost je v tesni zvezi s

pokoršino. Ponižnost premaga vse pože¬
ljive strasti in nam dušni mir pridobi.

Ako hočeš ponižen biti, spomni se,
de si vreden vse nesreče, vsiga zasramo¬
vanja in zaničevanja, ja grenkosti vsiga
terpljenja zavoljo svojih grehov; de pa ni¬
maš tolikanj terpeti, to imaš samo božjimu
usmiljenju pripisati.

* 56. Sam božji Sin sc je ponižal,
de je reven človek postal, in nar hujši
terpljenje na križi preterpel.

Človek se pa po zgledu Satana po-
vikšuje; hoče postati kakor Bog in se
terpljenja boji in ogiba. To kaže po-
manjkljivost prave modrosti. Kdor svar-

57

jenja noče poslušati, je svoje zveličanje
zatajil, bo daljej in daljej zašel od
poti, ki derži v nebesa, in se bo na¬
posled pogubil. Kdor pa svarjenje za do¬
bro vzame. bo kmalo gnado božjo okusil
in odpušanje svojih grehov zadobil.

Izvoli si dušniga vodnika, in svoje
skerbi njemu izroči; tako boš varno
hodil. Če pa sam sebe uladati hočeš, boš
kmalo padel.

* 57. Kdo drugi nam bo pravo pot
proti nebesam pokazal, kakor tisti, ki je
iz nebes peršel: Jezus Kristusi

Vsaka luč krivovere, ki je nebeški
Oče ni peržgal, je podobna vešam, ki člo¬
veka zapeljejo, potem pa naenkrat zginejo
in ga v temni noči zmoteniga pustijo.

Svete resnice, ki jih je Jezus svoji
cerkvi izročil so tako popolnama, de se ne
dajo bolj doveršiti; samo mi se moremo
po njih poboljšati, in po njih svoje živ¬
ljenje vravnatj.

*• 58. Odumri sam sebi po telesu,
de boš živel na duši.

58

Naj ti bo vsaka stvar naj bo telo ali
truplo, ali kar koli si bodi, — po nar bolj¬
šim namenu božjim vstvarjena: za božjo
čast vstvarjena, tako te ne bojo trupla ali
telesa bližnjih, ne dnar in blago od Boga
odvračevali, ampak kar pogledaš ali storiš,
vse te bo na Boga Očeta opominjevalo.

Kader boš zamogel samo dušni stan
v bližnjim ogledovati, in ti bo nar bolj
mar bližnjiga k Bogu napeljevati, bojo
strasti poželjivosti v tvojim telesu po-
gasnile.

* 59. Človeška duša ne miruje,
dokler v Bogu ne počiva.

Človek vedno hrepeni ali po bogastvu
ali po telesih drugih ljudi, in če tudi to
zadobi, še veliko bolj nepokojin in nemi¬
ren postane, kakor je bil pred; dokler se od
pozemeljskiga ne povzdigne k Bogu. Pri
Bogu še le pravi dušni mir nastopi. V
ljubezni do Boga in do bližnjiga obstoji
popolnamast. (S. Tom.)

* 60. Prebivališč moje duše naj
bojo rane Kristusove.

59

Moje telo naj bo čist ternpel sv. Da¬
ha. Moje serce pa naj bo en čist altar,
Jezusu Kristusu posvečen.

Ker človeški duh le v kaki drugi reči
ali osebnosti prebivati hoče, naj torej pre¬
biva v ranah Kristusovih; naj premišljuje
moja duša vedno tisto terpljenje, ki ima
pravo zdravilo zanjo v sebi, tisto terplje-
nje, ki ga grehi še vedno preljubimu
sercu Kristusovimi! napravljajo.

Moje serce naj se ne da ne od Sa¬
tana, ne od Mamona podkupiti.

Udje mojiga telesa pa naj bojo ved¬
no pripravljeni dopolnovati božjo voljo v
vsakakoršnih dobrih delih.

* 61 . Imerjoči ljudje smo kakor
červiči, ki se po prahu motajo, pred ob¬
ličjem božjiga veličanstva. Kolika gnada,
de se Bog na nas ozreti hoče!

Kaša duša je kakor raztreseno živo
srebro; zdaj je v pozeineljskih rečeh, zdaj
drugih osebah zamotana in raztresena.

Kdo jo bo zamogel zopet zbrati, in

60

ji perviga duha, kakor ga je imela pred
greham podeliti?

To zamore le sam sveti Duh storiti
gavolj Kristusoviga zasluženja. Ou jo
gamore zopet k novimu življenju obuditi.
Duša moja! loči se od posvetniga in od
greha, kakor se duša od telesa loči, ko
človek umerje.

Kakor posvetni ljudje po grehih in
hudobijah hrepene, tako hrepeni ti po do¬
brih delih in lepih čednostih.

* 62 . Svetile se bojo telesa pra¬
vičnih per vcsolniiu nstajenji ko solnce v
svoji blišobi.

Zdaj je pa vprašanje, kaj se bo v
človeku pri ustajenji od mertvih spremenlo,
kaj pa bo nespremenjeniga ostalo? Spre¬
menilo se bo vse, kar podobo nar višji in
edine popolnamasti in nesporekljivosti v
sebi ima. Duša bo spremenjena v njenih
bistvenih lastnostih, to je v pameti in pro¬
sti volji, in pa v njeni doveršenosti, ali v
spoznanji same sebe.

Pri telesu se bojo spremenili razni

61

počutki in občutleji, kterih se duša po-
služi, de človeške dela opravlja, in kterih
sedež je posebno glava in serce. Kar je
pri našim telesu čisto žvinskiga ali po-
zemeljskiga, taki deli odpadejo, ali saj ni
treba, de bi se v takim stanu znajdili, ka¬
kor so zdaj, tako odpade jed in pijača,
zarod, telesna neokornost in popačenost,
ali nedozornost. Sv. Paul.

* 63. Ko bi vsi ljudje poglavitno
zapoved ljubezni dopolnovali; bi bilo v
resnici že na tem svetu kraljestvo božje:
vsi bi bili od eniga duha naudihnjeni; vsi
bi Boga iz vsih svojih moči ljubili, proti
drugim stvarem bi se pa tako obnašali, in
tako bi se jih posluževali, de bi nam v
časni in večni prid, Bogu pa v čast in
hvalo bile.

V ta namen je Bog človeka na svet
postavil, de bi tukaj bil srednik med Bo-
gam in drugimi stvarjenimi rečmi. Zavolj
greha je pa človek od Boga odpadel, nje¬
govi um in njegova zastopnost sta otem-
njena, njegova volja pa je oslabljena.

62

Te dušne moči, um, zastopnost in vo¬
lja, so sicer zavolj greha v človeku po¬
pačene, pa vender ne pokončane. Za tega
voljo zamore človek s pomočjo gnade božje
zopet v pervi pravi stan postavljen biti,
ali se mu saj približevati.

* 64. Pamet ali um pomaga člo¬
veku spoznati, kaj de je prav, dobro in
lepo. Naša pamet je zavolj izvirniga greha
omračena in spi, dokler je en drugi že
zbujen duh ne zbudi. Naša pamet je pa
tudi omamljena od napčniga nagnjenja na-
šiga serca. Le samo razodenje božje je
njeno zdravilo; Jezus Kristus sam je njeni
zdravnik.

Blagor jim, ki so čistiga serca, zakaj
Boga bojo gledali!

*  65. Človeka je učenost spridila;

angela pa prevzetnost. Človeška za¬
stopnost je tako vstvarjena, de ne more
mirovati: ali sprejema notranje navda-

janja pameti, ali unanje občutleje od na¬
rave, ali si pa sama iše pridobiti kako
dobroto v stvarjenih rečeh. Pa v našim

63

popačenim stanu človek pravo dobroto le
sam v se stavi, v samopridnost ali samo-
ljubnost. Za tega voljo je potreba prero-
jenja človeške zastopnosti, de človek pra¬
vo dobroto v ljubezni do Boga in do svo-
jiga bližnjiga stavi.

Človeška zastopnost je nepokojna in
ne miruje, dokler v Bogu svojiga miru ali
pokoja ne najde.

* 66. Vcsolno in samolastno pro¬
stost ima le Bog sam.

Človeški prosti volji so od Boga po¬
stave dane in meje postavljene, kijih ne
more in ne sme prestopiti.

Človeška prostost je volivna zmož¬
nost; to je: človek je v stanu si izvoliti
to, kar je po božji volji ali pa to, kar je
zoper božjo voljo. Zavoljo izvirniga gre¬
ha je pa naša prosta volja oslabljena in
spačena, tako de si človek le popred in
ložej to izvoli, kar je zoper voljo božjo,
kar je greh.

Zavoljo perviga greha bi bila imela
čez človeka priti smert telesa in duše, t. j.

64

večno pogubljenje, ko bi Bog ne bil od¬
rešenika obljubil. Jezus, naš Odrešenik, je
večno sniert scer premagal, pa vender ka¬
zen zavolj greha v začasni ločitvi duše od
telesa, ko umerjemo, ostane, in v mars-
kterih drugih žalostnih nasledkih.

Človeške dobre dela, ali noviga ali
stariga zakona zamorejo Je zavolj nepre-
cenljiviga zasluženja Kristusoviga Bogu
dopasti in kako veljavnost in vrednost
pred Bogam zadobiti.

Zato Jezus zamore po vsi pravici
reči: „Brez mene ne morete nič storiti".

* 67. Ko človek že v pervim, rajskim
stanu ni zamogel brez posebne pomoči in
gnade božje z Bogam zedinjen biti, toli¬
kanj manj mu je to mogoče v sedanjim
popačenim stanu. Vender človek zamore,
če si pridno z gnado božjo prizadeva, si pra¬
vo in popolnama prostost pridobiti, ki v tem
obstoji, de človek svoje mesene počutke pod
dušno oblast spravi, svojo dušo pa božji
volji podverže, V takim stanu se človeka

65

hudo ne prime on je samo za dobro ob¬
čutljiv in unet.

Vender tako popolnama noben človek
na tem svetu postati ne more, de bi več gre¬
šiti ne mogel. Nasproti pa bo človeku, če
neprenehama volji božji nasprotuje, greh
železna srajca, in on sčasoma tako hudoben
postane, de gnada božja v njem čisto ugasne.
Vender je zapomniti, de človek v tak bre¬
zen pregrehe, dokler živi ne more pa¬
sti, de bi iz njega zopet vstati, in se več
spreoberniti ne zamogel.

Neizvedljive so pota božjiga usmi¬
ljenja!

* 68. Božja volja jc izvir vsili
postav božja volja je perva, vesoljna in
poglavitna postava; božja volja je svetost
in modrost sama na sebi, ki vsem stvarem
namene postavlja. Pamatne stvari imajo
s prostostjo te namene božje volje dopol-
novati, druge stvari se jim pa morajo pod¬
vreči. Po božji volji se imajo vse druge
volje stvarjenih oseb ravnati. Naša volja

Zvezdice.

5

66

zamore ie tolikanj sveta in dobra biti. ko¬
likor je po božji volji vravnana.

Sama božja volja je vsigamogočna,
človeška pa ne; zato se mora človeška
volja božji podvreči ali hote ali nehote,
ali prostovoljno ali prisiljeno. Kdor svojo
voljo božji volji prostovoljno podverže, v
tem se bo ljubezen božja vnela; kdor pa
božji volji nasprotuje, ta je pred Bogam
gnjusoba in dolžnik ali grešnik. Plačilo za
ljubezen je nebeški raj, v resnici Bog
sam; kazen za grešnika je pa večno po¬
gubljenje.

« 69 . Božja volja sc razodeva v za¬
povedih iu prepovedih. Bog nam kmalo
ojstro zapoveduje, ali pa prepoveduje, ali
pa prijazno vabi. Kar Bog nam prepove,
moramo vselej opustiti, in kar nam zapove
imamo na vsako vižo storiti, scer prijaz¬
nost z Bogam, gnado božjo zgubimo in
grešniki postanemo. To pa, k čimur nas
Bog le ljubeznjivo vabi, kakor so evan¬
geljski sveti, je nam na prosto voljo dano,
ali hočemo storiti ali ne. Če storimo, za-

67

dobimo višji stopnjo popoinamasti, če pa
opustimo, zavoljo tega tudi ne grešimo.
Kar pa božje zapovedi zadeva, ni nobene
izjeme, ne perzanesljivosti.

O strašna in sveta je volja božja!
de Jezus Kristus sam Sin božji ji je mo¬
gel pokoren biti, noter do smerti in scer
do smerti na križi.

* 70. Svojo voljo je Bog človeku
že pri stvarjenji v pamet vtisnil. Ker

pa je človeška pamet zavoljo greha bila
oslepljena in jo popačene nagnjenja člo-
veškiga serca zapeljujejo; je neskončno
usmiljeni Bog nam učenika poslal, ki je
Jezus Kristus. Jezus Kristus je nam po-
polnama razjasnil in naznanil naše zadeve,
ki jih imamo proti Bogu, proti bližnjimu
in proti samimu sebi; in kaj de nam je sto¬
riti, ako hočemo svoj namen doseči. Kaša
duša živi, če je z Bogam sklenjena, u-
merje pa, kakor hitro se človek s kakim,
greham od Boga loči. Kakor tudi človek
le toliko časa živi, dokler je duša v telesu,

5 *

68

kakor hitro se pa duša od Telesa loči,
pa um e rje.

* 71. Bog svoje volje ni samo
Mojzesu dai zapisati na dve kamnite table,
ampak jo je sam tudi v naše serca zapisal.
Ker je človeški um zavolj greha popačen
je te zapovedi božje Jezus sam nam bolj
natanko razložil in v dveh poglavitnih za-
povdih k spolnovanju pred oči postavil
in k zavarvanju svoji cerkvi izročil.

Ljubi Gospoda svojiga Boga čez vse,
svojiga bližnjiga pa kakor sarniga sebe, v
tem so preroki in vsa postava zapopadeni.

* 72. Zapoved ljubezni do bližnjiga
se v starem zakonu glasi: Ljubi svojiga
bližnjiga tako, kakor sam sebe. Ta za¬
poved v tem obstoji, de bližnjimu nič
po krivici ne vzamemo in mu vse podelimo,
kar je njegoviga. Jezus je pa to zapoved
do bližnjiga povikšal in požlahtnil: on je
ljubil svojiga bližnjiga bolj ko sam sebe,
ker je svoje življenje za nas dal ali da¬
roval, in s tem nam lep zgled dal, ki ga
imamo posnemati.

69

Kdor nima keršanske ljubezni do
bližnjiga, je svoje zveličanje zatajil; kako
zainore ljubezen božja v njem prebivati?

v- ?3. Neizmerna ljubezen Jezusova
do nas ljudi se razodeva posebno v sve¬
tih zakramentih in pri sveti maši, ker on
sam hoče naš bližnji biti, k nam na altarji
v Zakramentu sv. Rešnjiga Telesa priti
in se našim dušam v pravo duhovno živ¬
ljenje podeliti, jih v dobrim poterjevati in
jih tako močne in Bogu dopadljive storiti.
•Sveta maša je nam neusahljivi Studenc, iz
kteriga mi zasluženje Kristusovo zajemati
in si ga vlastiti zamoremo.

Sveta maša je ravno tista presveta
daritev, ki jo je Jezus pri zadnji večerji
postavil, na križi nakervavo vižo dopernesel.
Sveta maša je torej neskončniga zasluženja;
ali sveta maša je vlastenje neskončniga za¬
služenja Kristusoviga na križi, ker se ga
lahko pri sv. maši udeležimo. Sveta maša
je cvet našiga odrešenja, je cvet Zakra¬
menta sv. Rešnjiga telesa.

* 74. Neskončna ljubezen Kristusova

70

se razodeva posebno tudi v svetih Zakra¬
mentih: ki so tako vravnani, de človeka
v časno in večno življenje vpeljejo. Za¬
krament sv. Kersta človeka že precej po
njegovim rojstvu prerodi in ga za nebeško
dete sprejme.

Hrabre vojšake za nebeško kralje¬
stvo nas stori Zakrament sv. Birme.

Živež našim dušam pa deli Zakrament
sv. Rešnjiga Telesa. C e pa človek v greh
pade, ga Zakrament sv. pokore zopet iz
njega vzdigne, de se vekomej ne pogubi.

De bi naše telesa ne pomerle, t. j.
de bi naš zarod ne pošel, in de bi za¬
konski zamogli dolžnosti svojiga stanu z
božjo pomočjo do smerti zvesto spolnovati.
je postavljen Zakrament sv. Zakona.

De bi pa naše duše ne pomerle, je
postavljen Zakrament sv. mašnikoviga Po¬
svečevanja.

De pa na poti proti večnosti, ko se
iz tega sveta ločimo, ne omagamo, nam
moč deli Zakrament sv. poslednjiga Olja.

* 75. De bi pa ljudje zaklad zveli-

71

Čanja najditi zamogii, ga je Jezus zato
svoji cerkvi izročil; de se ga ljudje vselej
in povsod vdeležiti zamorejo, ako le ho¬
čejo. Moč teh zakladov našiga zveličanja,
to je sv. maše in pa sv. Zakramentov
je nevidljiva, ker na našo dušo dela.
Ker pa človek ne obstoji samo iz duše
ampak tudi iz telesa, je treba, de se ta
notranja moč našiga odrešenja na vnanje
znamnja navezuje, in se nam po njih raz¬
odeva. Kar bi bilo samo na sebi duhov-
niga, bi si naša duša brez porazumljevanja
ulastiti ne mogla.

Moč našiga odrešenja si prilastujemo
skoz gnado božjo v sv. Zakramentih.

Cvet te gnade božje se pa vedno
razodeva edino v rimsko katoliški cerkvi,
v pravim zamaknjenji, v čudežih in v pre¬
rok vanji.

* 76 . Jezus je vladanje svoje cer¬
kve svetimu Petru izročil in pa njegovim
naslednikam, ki so rimski Papeži. Jezus
je sv. Petra izvolil, postavil ko skalo, na
ktero je svojo cerkev zidal, in peklenske

72

vrata je ne bojo premagale. Jezus je
edino sv. Petru izročil, pasti njegove
jagnjeta in njegove ovce, to je vse verne
in tudi škofe. Jezus je samo sv. Petru
rekel, deje  zanj molil, de njegova vera
ne neha, in de naj svoje brate poterdi.
De bi se pa v zveličavnih naukih božjih
nasledniki sv. Petra ne zmotili jim je ob¬
ljubil sv. Duha, in sam je rekel de ostane
v svoji cerkvi do konca sveta.

Jezus ostane zmiram v svoji sveti
cerkvi, posebno v Zakramentu sv. Rešnjiga
Telesa.

* 77 .  Kakor potrebujemo vidnih zna¬
menj, s kterimi je nevidna gnada božja
sklenjena, pri delitvah sv. Zakramentov,
ker človek iz dveh delov, iz duše in telesa
obstoji; ravno tako potrebujemo razun ne-
vidniga poglavarja, Jezusa Kristusa tudi
vidniga poglavarja Jezusove družbe ali
cerkve, ki je rimski Papež. Kakor je
resnica le ena sama in mi le eniga samiga
Odrešenika, Jezusa Kristusa imamo, ravno
tako zamore le ena sama prava od Jezusa
postavljena cerkev ali družba biti, ki lju-

73

dem pot v nebesa k zveličanju kaže.
Kteri niso v tej družbi niso na poti zve¬
ličanja, zato ker niso v resnici naukov
božjih, kakor krivoverci in nejeverci; ali
pa niso v ljubezni, kakor razkolniki ali
ločenci.

Ko bi bili v ljubezni, bi pa ne raz-
derali cerkve, ki je Telo Kristusovo.

* 78. Prava in edina cerkev, ki k zve¬
ličanju pelje, je naša sveta keršansko-ka-
tolška cerkev, zato ker ona ima pravo
življenje v sebi, v vsili stoletjih to raz¬
odeva v posebni svetosti nekterih udov,
ki se med svetnike perštevajo.

V drugih verah razun naše sv. vere
ne najdeš pravih svetnikov, ker Bog ne
more laži, tudi ne prevzetnosti s čudeži
poterjevati.

In če so tudi nekteri krivoverci s
čudeži bahali, so pri natanjim preiskova¬
nji na laži ostali. V naši sv. cerkvi se
pa čudeži vse stoletja gode, ki so od de¬
želske in duhovske gosposke na tanjko
pregledani in poterjeni.

Krivovere so podobne od debla od-

74

sekanim vejam, fci en čas zelene, potlej
pa vsahnejo; ravno taka se godi krivove-
ram, ki so od cerkve, od Jezusa, od stu¬
denca milosti in gnad ločene. Jezus pra¬
vi : Kdor z mano ne zbera, razsipa.

* 711. Le ena je prava Cerkev, le
ena je prava sveta Vera, ki k zveličanju
pelje, razun nje ni nobene vere, nobene
cerkve več, ki bi k zveličanju peljala.
Zna se zgoditi de eden ali drugi, če je
ravno na vnanje zunaj prave cerkve, pa
se na notrajno, na dušno ali duhovno vižo
zavolj svojiga hrepenenja po resnici ven-
der k pravi cerkvi perštevati zamore, ker
je tako rekoč po svojih željah prerojen,
ali kerst žela prejme. Ravno tako se zna
zgoditi, de bi kdo v svoji kervi prerojen
ali keršen bil, če popred za Jezusa, ki
ga že nekoliko spozna svoje življenje da,
preden v njegovo cerkev stopiti zamore.

* 80. Le naša sveta cerkev je edi¬
no prava, ker nam noben človek ne more
spričati, ne skazati, de bi bila kdaj od
tega, kar je Jezus učil, in so apostelni

75

oznanovali, odstopila. Cerkvene zgodbe
nam skoz vse stoletja kažejo, de se je
zmiraj v naši sveti cerkvi to terdilo in
učilo, kar se dan donašnji terdi in uči,
in de se dan donašnji ravno to terdi in uči,
kar je Jezus sam, božji Sin, naš Odre¬
šenik učil.

O kaka sreča, pot zveličanja najti!
pa še večji sreča, po tem potu hoditi!

* 81. Jezus je zročil vladanje svo¬
je cerkve sv. apostelnam in posebno sv.
Petru. Ker pa apostelni zmiram na tem
svetu ne živijo, imajo svoje nasled¬
nike: škofe; naslednik sv. Petra je pa
rimski papež. Jezus pravi: „31eni je

dana vsa oblast v nebesih in na zemlji^.
„Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jest
vas pošlem". „Pojdite po celim svetu,
oznanujte sveti evangeli, kdor bo veroval,
in bo keršen, bo zveličan, kdor pa ne, ; bo
pogubljen". „Kdor vas posluša, mene po¬
sluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje.
Kdor pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor
nejevernik". .,Tomaž! bodi veren, ne pa

76

nejeveren, blagor jim, kteri me ne vidijo,
pa vender verjejo“.

* 82. Neki Kordo vanski škof pravi: Čctcrta
zapoved se gtasi: Spoštuj očeta in mater,
boš dolgo časa živel in ti dobro pojde.

Moj Oče, Bog, mi zapove se postiti;
moja mati, cerkev, mi odloči dneve, ob
kterih se imam postiti; hočem se toraj po¬
stiti in bom dolgo, celo večno življenje
zadobil.

* 83. Katolška cerkev skerbi za svoje
verne kakor ena skerbna mati za svoje
otroke, jih zavaruje pred kužnimi nauki za-
peljiviga sveta in pred strupam krivoverskih
bukev. Sveta mati katolška cerkev daje
nar perpravniši postave — cerkvene zapo¬
vedi — de bi z njih perpoinočjo zainogli
tolikanj ložej božje zapovedi spolnovati
in tako v gnadi, v ljubezni božji ostati.
Kdor svete katolške cerkve nima za svojo
mater, nima Boga za svojiga Očeta.

* 84. Katolška cerkev ne mine,
kakor ljubezen ne ininCi Katolška cer¬
kev je kraljestvo božje na tem svetu, in

77

to kraljestvo božje na teni svetu je le ena
predstopna praviga nebeškiga kraljestva:
Kraljestvo Kristusovo na tem in na unim
svetu sta si pa združena, zakaj iz tega
kraljestva Kristusoviga zamoremo v drugiga
priti.

* 85. Kraljestvo Kristusovo na tem
svetu se znajde v stanu vojskovanja, na
drugim svetu pa v nebesih, v stanu vese¬
lja. Ker pa v nebesa nič nečistiga priti
ne more, se znajdejo duše ki imajo še
kake izbrisljive madeže nad seboj, v vicah
v stanu terplenja in očiševanja.

* 86. V tesni zavezi so si dušice med
seboj v Kraljestvu Kristusovim, naj bodo
ali v stanu vojskovanja ali očiševanja ali pa
nebeškiga veselja.

Jezus je vse skoz svoje odrešenje
zedinil, in takorekoč njih brat postal in
jim nebeško dedšino perdobil. Vsi, kteri
so v sveti eerkvi, postanejo tako otroci
božji, tempelj in prebivališe svetiga duha;
in se zamorejo po posebni gnadi božji za¬
voljo neskončniga zasluženja Kristusoviga

78

vsi udeleževati nebeških zakladov, na tem
svetu teh, ki jih je Jezus svoji cerkvi iz¬
ročil, s trudam in delam: na drugim svetu
pa pride žetev in veselje v nebeškim za¬
vetji.

#87. Sedecias je bil od Kebuhodonozarja
za kralja postavljen. Ko je pa prevzeten
postal, in je pokoršno odpovedal, zato so
mu bili njegovi otroci pred njegovimi
očmi pomorjeni in on sam je bil na
obeh očeh oslepljen. Ravno tako se
godi z našo dušo, kader se od Boga
loči; nar popred so ji njeni otroci po¬
morjeni: ponižnost, poterpežljivost, čistost,
zmernost; potlej je pa na obeh očeh, na
pameti in veri oslepljena in na zadnje pride
v sužnost Satana.

* 88. Vsa učenost v tem obstoji,
de si človek rad zaničevanje iz ljubezni
do Boga izvoli. Kar močneji je ta, kdor
sam sebe premaga.

Ponižuj sam sebe v vsih rečeh, in
kmalo boš milost božjo okusil in spoznal.
Poglaviten namen vsih tvojih del naj ti bo

79

čast božja; temu pa poddružen namen naj
ti bo: lastno zveličanje in zveličanje tvo-
jiga bližnjiga.

Čast Bogu na višavah in mir ljudem
na zemlji!

* 89. Naša pamet se ima božjimn
razodenju v veri podvreči. Naše hrepe¬
nenje po nebeških zakladih ima v upanji
v Bogi počivati.

Y naših sercih naj posvetna ljubezen
ugasne, ljubezen pa do Boga naj se užge,
de se mi v ljubezni z Bogam zedinimo.

Ljubezen nas za kralje postavi. Je¬
zus pravi: blagor ubogim v duhu, ker

njih je nebeško kraljestvo. Xe uboštvo,
ampak veliko več ljubezen do uboštva je
tista čednost, ki nam nebeško kraljestvo
pridobi, ki nas za kralje postavi. Gospod
je delež mojiga detinstva, in ako mi ravno
kelih terpljenja napiva, je on vender moje
neizrečeno veliko plačilo.

90. Kdor svojo lastno voljo, in pa
volivno prostost v vsih svojih delih vedno
Bogu daruje brez prideržka, ta ne bo u-

80

meri, ampak bo v Bogu živ ostal, se bo
večno v nebesih nad božjo voljo razvese¬
ljeval in popoinama prostost nebeških do¬
brot užival. Kdor pa po svoji popačeni
volji ravna, bo sužen večniga pogubljenja
postal. Prava udanost v božjo voljo pa v
tem obstoji, če človek svojo voljo tako z
božjo voljo zedini, de si samo to perza-
deva spolnovati, kar je po božji volji, naj
se mu težko ali lahko dozdeva, in nič ne gle¬
da ne na dobiček, ne na zgubo, ne na ve¬
selje, ne na žalost, ki se bi mu znala
pri spolnovanji božje volje prigoditi. De
se tako rekoč nag in čist brez vse izjeme,
brez prideržka v božjo voljo izroči. Zadosti
mu je vediti, de je Bogu tako ljubo. Le
tebi, o Gospod! bodi čast; nam pa usmi¬
ljenje !

* 91. Iz izročenja v božjo voljo

se pa izvira molitev in pa pobožno pre¬
mišljevanje in ogledovanje božjih namenov,
našiga odrešenja in zveličanja, in božjiga
veličanstva.

Na gori Kalvarii se perčne ljubezen
unemati v sercih ljubljencov Kristusovih.

81

Tukaj zbira skrivnostna čebelca pravi med,
ki ga svet ne pozna. Rane Kristusove
so pokopališe ljubljencov božjih. Vsaka
ljubezen, ki se ne perčne v ranah in smerti
Kristusovi, je nečimerna in nevarna.

Xa gori Kalvarii ljubljene božji ne
more živeti, brez de bi ljubil, brez de bi
ne odmeral nečimernosti tega sveta in Sa¬
tanu, brez de bi se ne perčelo odpirati
njegovo dušno oko v premišljevanji božjiga
usmiljenja, ki se nam po smerti božjiga
Sina razodeva.

Vsa učenost, vse znanje se v tem
znajde, de vemo Jezusa in scer Jezusa
križaniga.

* 92. a. Molitev je pogovor z Ro¬
gam: Če človek več ne sope — je te¬
lesno mertev; če človek več ne moli — je
dušno zveličanje zgubil; če mladika od
terte odrežeš, več grozdja ne obrodi; če
pa molitev opustiš, gnado zgubiš.

Molitev je življenje gnade božje.
Naša molitev zamore Bog le zavolj ne-
skončniga zasluženja Kristusoviga ulišati;

Zvezdice.

6

82

ravno tako kakor imajo tudi naše dobre
dela le zavolj Kristusoviga zasluženja
vrednost za zveličanje.

Ko moliš, ne glej: koliko moliš,

• ampak kako de moliš. Bog ne gleda to¬
likanj na naše besede, ampak na naše j
serce. — Dober namen požiahtni vse naše
djanje, ter iz svinca zlato dela. Kolikanj
naših del je mertvih, ki jih ne storimo iz
dobriga namena; če jih pa iz dobriga na¬
mena storimo, si ž njimi nebeške zaklade
prilastujemo. Dober namen je to, de Boga
počastimo, svojo dušo zveličamo, bližnjimu
pa lep zgled damo.

* 93. b. Ko moliti pcrčiieš, vzemi
kaki izrek sv. pisma ali se pa spomni na
kaki svet pregovor —• svete besede, ki te
na kakšno dobroto božjiga usmiljenja o- 1
pomni. To dobroto, naj si bo ali našiga
stvarjenja ali ohranjenja, našiga odrešenja
ali zveličanja, ali ktera koli se ti bolj gin-
ljiva zdi, dobro premišljuj.

Potem začni svojo vest izpraševati,
kaj de si se pregrešil v svojih mislih, be-

83

sedah ali delih s svojimi peterimi počutki:
s pogledam, poslušanjem, okušam, govor¬
jenjem ali pošlatanjem.

Pri izpraševanji svoje vesti ogleduj
svoje obnašanje pridno v zerkalu Kristu-
soviga življenja. Če te pa pri premišlje¬
vanji ena ali druga resnica posebno gine,
postani, in jo več časa premišljuj.

Na zadnje pa obudi serčno žalost
zavoljo svoje nemarnosti in pregrešnosti.
Sedmere prošne Očenaša se tukaj tudi do¬
bro zlegajo.

Namest izreka iz sv. pisma, si lahko
tudi poslužiš kakšne molitvice Matere božje:
ali Cešena si Marija... ali češena bodi
Kraljica... ali prošen Očenaša.. ali česar
iz Litanije i. t. d.

Tako vadi svoj spomin, de vse nauke,
ki so v molitvi zapopadeni, zbiraš in pre¬
mišljuješ, vadi svoj um, de vse besede v
molitvi prav zastopiš, de se tvoja volja
omeči, greh čerti in sovraži, dobre sklepe
poterjuje in se v ljubezni do Boga vnema.

Išite nar pred božjiga kraljestva in

6 *

84

njegove pravice, vse drugo bo vam pri-
verženo.

* 94. Gorečnost v čednostih rasti

mora živa, terdna in stanovitna biti, se ne
sme nikoli sama nase zanašati, ampak se
mora na ponižnost in nepremakljivo za¬
upanje v Boga opirati. Pokoršina, čistost
in uboštvo v duhu na podlagi ponižnosti
so trojini deli duhovniga križa. Pokoršina
posveti naše serce, čistost posveti naše
telo, uboštvo pa naše premoženje posveti.

Karkoli delamo, delajmo kakor tisti
mali fantiči, ki na ploti stoje in murveni
sad tergajo; oni se z eno roko svojiga
očeta derže, z drugo pa murve nabirajo,
pa vedno na obraz svojiga očeta pogledu¬
jejo, če prav delajo, ali ne. Zakaj, kakor
hitro bi jih oče izpustil, bi na tla padli.
Karkoli delaš ali počenjaš, zmiraj pogleduj
na obraz (voljo) svojiga nebeškiga Očeta,
kakor hitro ti božje obličje spred oči spu¬
stiš, lahko padeš, — gnado božjo zgubiš.

Bog ponižne povikšuje, prevzetne pa
ponižuje.

Bog ponižnim svojo gnado daje.

85

* 95. Človek je stvar božja; to

nam že pamet spričuje, de bi se človeško
bitje nikoli ne bilo zamoglo samo od sebe
začeti. Ker je nas torej Bog vstvaril,
je tudi namen, iz kteriga smo stvarjeni v
božjih rokah — v oblasti našiga stvarnika.
Bog je človeka vstvaril za se, to je za
svojo čast. Zato je pa Bog dal človeku
pamet, de svojiga stvarnika spozna, in
prosto voljo, de se mu prostovoljno daruje
in njemu služi. Bog pa noče, da bi mu
človek zastonj služil, Bog sam hoče mu
biti obilno in neizrečeno veliko povračilo
v večnim zveličanji.

Kaka nesreča! če človek svojo srečo
na tem svetu v posvetnih rečeh iše. Po¬
svetno ga bo zapustilo, če pred ne, go¬
tovo ob smertni uri, in on bo ubog, reven
in nag pred svojiga sodnika v svoje več¬
no osramotenje in pogubljenje postavljen.

Blagor mu, kdor svojo srečo že na
tem svetu pri Bogu iše, njegov delež mu
ne odmerje, večno ga bo vžival.

# 96. Molitev je prav lep perpo-

86

mocck , de bi zamogli svoj namem doseči.
Molitev nam pridobi gnado božjo.

Gnadžf božja pa nas napeljuje k pre¬
mišljevanju, k duhovnimu branju, k poslu¬
šanju besede božje, k pobožnim pogo-
voram.

Teh perpomočkov se pa poslužujemo
na trojinim potu našiga zveličanja, nam¬
reč na potu očiševaiija od greha, na potu
razsvetljevanja pri premišljevanji naukov
in zgleda Kristusovega in na potu zedinjenja,
ko se namreč naša duša z Jezusam sklene,
kakor nevesta s svojim ženimam. Sveti
Duh jo obsenči s svetlobo svojih gnad;
posvetnim ljudem nezapopadljivo veselje ,
mir in tolažljivost se v takim združenji
znajde.

Vender naše duhovno življenje ne
obstoji samo v tolažljivosti in okusih ne¬
beških razveseljevanj; ampak posebno v
serčnim in stanovitnim prenašanji križev
in nadlog, ki nas na poti zveličanja zadevajo.

Jezus pravi: Kdor hoče moj učene
biti, naj vzame svoj križ na rame, naj

87

zataji sam sebe, in naj hodi za mano.
Jezus je šel po poti križa in terpljenja v
svoje zveličanje; zatorej hoče de ga tudi
mi posnemamo, in de po poti križa in
terpljenja za njim hodimo, če hočemo v
nebesa priti.

* 97. Bogu zamoremo na dvojno
vižo dopasti, ali v delavnim ali pa v ogle-
dovavniin, premišljevavnim življenji.

A. Delavno življenje obstoji iz dveh
delov. V pervim delu se človek peča s
svojim lastnim zveličanjem, de se od greha
očišuje, dobre dela in lepe čednosti si pa
pridobiva.

Od greha se pa očisti v Zakramentu
sv. pokore po dobro opravljeni spovedi.
Marskterimu je k pravimu spreobernjenju
tudi velika spoved potrebna.

Pa ni zadosti, de bi se samo od
greha očistil, moraš tudi nagnenje k grehu
zatirati, iz bližne priložnosti v greh se od-
tergati. Korenine naših grehov se znaj¬
dejo večidel ali v zmoteni pameti, ali v
popačeni volji, ali pa v neredovni poželji-

88

vosti, ki človeka vabijo ali k nečimerni
časti, ali k menljivimu premoženju, ali pa
k mesenimu in posvetnimu razveseljevanju.

Človek! bodi gospodar, ne pa hlapec
svojih strasti.

Nikoli ne smeš grešiti, de bi kak¬
šni telesni nesreči odšel, ali pa kakšno te¬
lesno dobroto si pridobil. Ako v greh nič
ne dovoliš, ko bi tudi po unanje v kakšno
pregrešno djanje prisiljen bil, ne grešiš,
kakor hitro pa v kaj dovoliš, kar spoznaš,
de Bog prepove, precej grešiš.

Na nar večji stopnjo popolnamasti k
pravimu blagorju, pa nas nar hitreje ta
pot perpelje: če človek vidi pred seboj
hudo in dobro, srečo in nesrečo, pa si iz
ljubezni do Boga raji to izvoli, kar mu
težko de, kar mu terpljenje dela, ne pa to,
kar se mu lahko zdi, ali kar mu dobro de.
Na tako vižo človek lahko svoje nar hujši
tri sovražnike: poželjivost oči, požeijivost
mesa in pa prevzetnost življenja premaga
in si jih v podnožje verže.

V drugim delu delavniga življenja si
pa človek posebno perzadeva za korist in

89

blagor, za zveličanje svojiga bližnjiga;
ima pa tudi pomnoženje svojiga lastniga
zasluženja pred očmi: Kakor duhovni

predniki.

* 98. V sredi med pervim in drugim de¬
lam delavniga življenja se pa znajde oglcdo-
vavno življenje ali pa premišljevanje. Ka¬
kor je v delavnim potreba človeku, de
med ljudmi živi, de svojo pomanjkljivost
in nepopolnamos.t spozna, in de priložnost
ima, dobre dela dopernašati: tako mu je
pa tudi potreba v ogledovavnim življenji
samote, de zamore to, kar si je v molitvi
z velikim trudani pridobil, mirno v pre¬
mišljevanji uživati.

K ogledovanju je pa potreba čistosti
serca. Kteri so čistiga serca, bodo Boga
gledali.

Čistost serca se pa zamore pridobiti
v molitvi in premišljevanji življenja in
terpljenja Kristusoviga.

Lep zgled ogledovavniga življenja
imamo nad Marijo Magdaleno, ki je pri
Jezusovih nogah sedela, in ni nič vidila in

90

slišala okoli sebe, ampak je le besede Kri¬
stusove premišljevala, in se ni za druziga
nič zmenila. Jezus sam jo je zagovarjal:
Marija si je nar bolji del zvolila. Drugi
lep zgled nam daje sv. ap. Janez pri zad¬
nji večerji, ki je na Jezusovih persih slo-
nil in v njega zamaknjen bil.

Premišljevanje in ogledovanje božjih
popolnamost, božje modrosti je cvet delav-
niga življenja. Varuj se, de se ne pre¬
vzameš, in de ti luč temota ne postane.

* 99. Sveti Bernard nam čvetere za-
dcržkc duhovniga premišljevanja ali ogle¬
dovanja našteva:

1. Občutje, to je naše telo. Bole¬
zen, lakota ali žeja so zaderžki duhovniga
premišjlevanja; posebna gnada božja bi mo¬
gla biti, de bi človek tudi ob času terp-
ljenja duhovniga ogledovanja bil deležen.

2. Počutljej, ki peče, bode, to so
pozemelske skerbi in opravila, ki ravno tako
premišljevanje motijo, kakor smeti v očeh
pogled kale. Kar koli delaš ali opravljaš,
delaj in opravljaj, kakor de bi bil slep in

91

gluh, in nikoli svojiga serca na dela ali o-
pravila ne natvezuj! Človek ne more brez
posebne gnade božje na tem svetu prost
biti od majhnih, odpustljivih grehov; za-
rnore pa svoje nagnenje in radovoljno za-
stajanje od vseh stvari ločiti, in Bogu sa-
mimu darovati.

3. Dolg, ki grize; to je spomin na
greh. Človek se mora sicer zmiraj za
grešnika spoznati; vender mu takrat, ka¬
der ga Bog k ogledovanju nebeških popol-
namast povzdigne, ni treba tolikanj na
greh misliti, ker se je že popred pokoril,
de duša ložej veličanstvo svojiga nebeškiga
ženina ogleduje. Tukaj se tudi prikazni
božje včasih pripetijo, de jih znabiti za-
moreš s prostim dušnim očesam gledati;
Pa vender vedi, de take božje prikazni,
čudeži in prerokovanja: unanje znamnja
žive ljubezni in grevenge ti k zveličanju
niso tako potrebne, de bi brez njih zveli¬
čan biti ne mogel; to so le posebne znam¬
nja, s kterimi Bog svoje nar zvesteji slu¬
žabnike včasih obdaruje. To pa Bog od

92

tebe tirja, de po keršansko in pravično
živiš, če hočeš v nebesa priti.

4. Poslednjič moti tudi dušno pre¬
mišljevanje, nakopičenje telesnih podob in
reči. Delo je za vsakiga dobro in koristno,
pa tvoja duša se ne sme v delo zamakniti
ali preveč unanjih podob v se sprejemati;
če hoče za božje, duhovne podobe od-
perta biti, in jih v se jemati, ali si jih
vlastiti.

* 100. Sklep.

Jest sim se postavil in ustavil pred
obličje večniga Doga in njegoviga nebeš-
kiga dvora. Ko sim premislil neizmerno
usmiljenje božje dobrote proti meni, nar
nevredniši in revniši stvari, ki me je božja
očetovska roka iz nič vstvarila, ohranila,
pred tolikanj nevarnostimi obvarvala in z
neštevilnimi dobrotami me obdarovala; ko
sim premislil, s kako velikim usmiljenjem
in s koliko prizanesljivostjo je moj nar
bolji nebeški Oče mene nezvesto in popa¬
čeno stvar milostljivo prenašal, in do tega
leta mojiga spreobernjenja pričakoval; ko
sim premislil: De me je nebeški Oče pri
svetim kerstu tako srečniga, tako svetiga
storil, de me je za svoje dete sprejel sim

93

spregledal in spoznam, kako nehvaležen
sim bil, de sim se iz njegovih rok iztergal,
ga tolikrat strašno in grozovitno razžalil.
Zdaj pa, zdaj se nazaj vernem k Bogu,
postavim svojiga duha in svoje serce pred
sedež božje pravičnosti, se obtožim svoje
krivice in slovesno zagotovim, de sim jest
po pravici vreden vsiga terpljenja in vsih
kazen, de sim se pregrešil še celo nad
božjim veličanstvam, de sim kriv smerti
Jezusove na križi, ki jo je zavolj mojih
grehov prestal. — Zdaj se pa obernem
proti sedežu božjiga usmiljenja, ko sim
greh zapustil in ga sovražim. Moje pribe-
žališe je britko terpljenje Kristusovo. Je¬
zus je moj Odrešenik ! Ali si je on dal
mar zastonj kervave rane vsekati, in svoje
življenje na križi si vzeti? — Kaj še! on
je s tem greh zaterl , človeka z Bogam
sprijaznil, in je zaklade in studence svo¬
jiga odrešenja sveti keršanski katolški
cerkvi izročil. Polastiti se hočem hitro
teh pripomočkov de zopet sveto in čisto
dete Boga Očeta postanem. — Zavolj ne-
skončniga zasluženja Kristusoviga hočeš
ti, moj nar ljubši Oče! v zakramentu sv.
Pokore mi dolg odpustiti. Jest pa pono¬
vim in poterdim svojo kerstno obljubo:
Jest hočem tebi samim služiti, tebe sa-
miga ljubiti, in se čisto odpovem Sa-

94

tanu in njegovimu podpihovanju, temu
svetu in njegovi nečimernosti, in pože-
Ijivosti mesa; podveržem in darujem ti,
o moj Bog! svojiga duha z vso nje¬
govo zmožnostjo, svojo dušo z vsinii
njenimi močmi, svoje telo z vsimi nje¬
govimi počutki: sarniga sebe čisto vsiga
brez prideržka in se posvetim v samo služ¬
bo tvojiga Veličanstva zdaj in na večno.

To spoznam in poterdim pred ob¬
ličjem tvojiga božjiga Veličanstva in
nebeškiga dvora, pred Materjo katolško
cerkvijo, in pred tvojim namestnikam,
o moj Jezus! — Živi Jezus! Jezus
v duši naj živi! Ko bi pa, kar Bog obvari,
iz človeške slabosti zopet v kaki greh
padel, ali se v zanke hudobniga duha
vjeti dal, tako pa že zdaj čertiin in
prekličem vsako tako djanje, in se ho¬
čem brez odlašanja, kakor hitro bi se
kaj taciga zavedel, k tvojimu namestniku,
neskončno usmiljeni Bog! podati, in tvoje
razžaljeno Veličanstvo zopet potolažiti.

Bogu bodi čast, dušam pa zveli¬
čanje. Amen.

95

Iptraaja

V imenu Boga *{• Očeta in -f- Sina
in -j- svetiga Duha. Amen.

Vsigamogočni večni Bog, pred
tvojim obličjem se zbudim! Tebi sa-
mimu, trojedinimu Bogu, Očetu, Sinu
in svetimu Duhu naj bo v čast, moji
revni duši pa k zveličanju vse, karkoli
bom dans mislil, želel, govoril ali storil.

Cešena in hvaljena bodi, o pre¬
sveta Trojica! Tebi na čast prepevajo
prezvišeni kori angelski ; tebi slavo
dajejo trume tvojih izvoljenih; tvojo vo¬
ljo spolnuje množica nebeških moči:

96

solnce, mesec in zvezde se v tvoji ob¬
lasti gibljejo ; vse, kar živi in raste pod
milim nebam, vse je tvojimu Gospod-
stvu podverženo.

Tudi mene, revno stvar, je tvoja
vsigamogočna roka dans iz spanja zbu¬
dila, de te častim. Se hočem mar tvoji
vesolni oblasti, tvoji presveti volji ustav¬
ljati? Ali se ji ne bom velikoveč ra-
dovoljno podvergel? — Nič bi mi ne
pomagalo, se ji vstavljati, zakaj ti si
vsigamogočni Gospod, ki si me iz prahu
in persti naredil, me tudi nocojšno noč
per življenji ohranil, in zdaj me iz spa¬
nja ki je podoba smerti, milostljivo zbu¬
dil; jest pa sim delo tvojih rok, zavolj
izvirniga in lastniga greha, revna stvar,
ki sama iz sebe nič ne premore.

Vsaki pametni človek mora spo¬
znati in bi mogel reči: De se moram
božji volji podvreči, v božje roke se iz¬
ročiti, ali hočem ali nočem, ali rad ali
nerad. Če božji volji nasproti ravnam,
to je zoper božje zapovedi grešim, se
božja, neskončno modra in pravična

97

volja nad mano dopolnila, pa gorje
meni v moje večno pogubljenje. Ako
pa prostovoljno in z veselim sercam to
storim, kar Bog od mene tirja, mi bo
blagor in večni, nebeški raj v delež.

Poterdi me tedaj vsigamogočni,
večni Bog! v vsirn, kar je prav in do¬
bro, to je v vsim, kar je po tvoji pre¬
sveti volji.

Ti pa, o presveta in dobrotljiva
Devica Marija, 3Iati božja, vsi blagi
prebivavci nebeškiga raja, vsi svetniki
in angeli božji in posebno ti ljubi moj
angel varh: sprosite mi pred sedežem
božje milosti to gnado, de si dan na
dan lepših čednost nabiram; z dušnimi
in telesnimi dobrimi deli vedno bolj in
bolj obogatim, in si tako nebeških za¬
kladov zaslužim in večni raj pridobim!
Amen.

Dober namen.

1. Zaveržem in sovražim vse pre¬
grehe svoje in tudi pregrehe vsih dru-
zih ljudi, karkoli se jih je zgodilo od

Zvezdice, f

98

začetka sveta noter do te ure. ali kar

7

bi se jih še imelo zgoditi do konca
sveta. O ko bi zamogel, hotel bi jih
z Božjo pomočjo zatreti!

2. Hvalim in poterdim vse dobre
dela, kar je storjenih od začetka sveta
do te ure in kar se jih ima še storiti
do konca sveta.

Hočem jih z Božjo pomočjo, koli¬
kor bo mogoče pomnožiti.

3. Želim vse storiti, govoriti in
misliti k večimu počešenju Božjimu z
vsimi tistimi dobrimi nameni, ki so jih
svetniki kdaj imeli, ali jih bojo imeli,
ali bi jih imeti zamogli.

4. Pozabim iz celiga serca vse
razžaljenja in odpustim vsim svojim
sovražnikam: opravljivcam in obreko- '
vavcam, in vsim, ko bi mi bili kakor¬
koli si bodi škodvali ali škodovati hotli.

5. O! ko bi zamogel vse ljudi
zveličati, rad bi hotel z Božjo pomočjo,
brez ktere nič ne zamorein.

99

Izročilo v varstvo Marije Device.

O Gospa moja! o Mati moja! Tebi
se vsiga darujem, in de se tebi udaniga
skažem, ti posvetim dans svoje oči,
svoje ušesa, svoje usta, svoje serce,
samiga sebe popolnama vsiga. Ker sim
tedaj tvoj, o dobrotljiva Mati! varuj me,
brani me, kakor svojo lastnino in svoje
posestvo.

Zdihljej k Jezusu.

Kdor naslednjo molitev za umirajoče pobožno
in skesano moli, temu so dovolili Pij IX. 100 dni
odpustka:

„0 premili Jezus, ki duše ljubiš,
jest te prosim po smertnih težavah tvo-
jiga nar svetejšiga Serca, in po bole¬
činah tvoje neomadežovane Matere, o-
peri v svoji kervi grešnike vsiga sveta,
kteri so zdaj v smertnih težavah in
bodo dans umerli! 44  — Amen.

O Serce Jezusovo, ki si bilo v
smertnih težavah, usmili se umirajočih!

7  #

100

K  Jezusu, Marii in Jožefu:

Sv. Oče Pij VII. so 28. mal. travna 1807 do¬
delili vsakimu 300 dni odpustika, kteri naslednje tri
molitvice pobožno moli; kdor pa le eno teh molitvic
moli, zadobi 100 dni odpustika:

„Jezus! Marija! Jožef! vam da¬
rujem svoje serce in svojo dušo“.

„Jezus! Marija! Jožef! perstopite
mi v moji zadnji vojski !“

„Jezus! Marija! Jožef! z vami v
miru naj se loči moja duša!“

„Svet, svet, svet Gospod Bog
vojsknih v  trum, polna je zemlja tvoje
časti. Čast bodi Očetu, čast Sinu,
čast sv. Duhu!“

K angelu varhu:

Sv. Oče Pij VII. so 15. vel. travna 1821 100
dni odpustika dodelili vselej, ko se naslednja molit¬
vica k angelu varhu moli:

„0 angel božji, varh si moj, bo¬
žja milost me je tebi zročila; razsvet¬
ljuj in varuj me, vodi in vladaj me!“
Amen.

101

¥©<§©rat

Hvalite in poveličujte Gospod-Bo-
ga vse žive stvari, ker me je njegova
mila roka vodila čez dan, pred mno¬
goterimi nevarnostimi me na duši in te¬
lesu obvarovala, in me dobrotljivo bla¬
goslovila med delam in opravilam.

Dobro spoznam in vem, de nič ne
zamorem sam iz sebe in sam od sebe,
zatorej vso moč in razumnost pri vsih
svojih delih in opravilih samo tebi, ne¬
beška previdnost, pripisujem; in ako bi
me ti, o dobrotljivi nebeški Oče! s
svojo vsigamogočno roko ne podpiral,
bi si jest nobeniga dobriga dela umisliti
ne mogel; in še celo dobre misli bi ne
mogel obuditi ; in tudi moje telesne dela
bi bile mertve. Zatorej se imam po
vsi pravici za vse dušne in telesne do¬
brote in milosti le edino tvojimu oče-
tovskimu Sercu zahvaliti.

Kako veliko je vender tvoje usmi-

102

ljenje, de me ne zaveržeš precej, ko te
z greham razžalim, temuč milostljivo
čakaš mojiga spokorjenja, in me uboziga
grešnika z raznim klicanjem v tvoje
nebeško kraljestvo, med angele in svet¬
nike dobrotljivo vabiš. >

Slava in čast tvoji predobrotljivosti
in perzanesljivosti!

Pa tudi spoznam, de to je res¬
nobno opominvanje za me revniga greš¬
nika, de ne smem na dalje tvoje mi¬
lostljive roke dražiti, ampak de imam
serčno in resnobno položiti sekiro na
grešno korenino svoje zanikernosti, o-
maldjivosti in svoje nezvestobe. Spo¬
znam, de si imam vsak dan za naprej
prizadevati, vedno bolj goreče tvojo
sveto voljo dopolnovati, tebi samimu slu- )
žiti, in v vsih rečeh tebi samimu do-
pasti želeti.

Pa jest, revna stvar, spoznam, de
tudi dans sim veliko dobrih del zamudil,
ko bi jih bil lahko dopolnil, veliko zdih-
ljejev opustil, ko bi jih bil lahko pred
tvoje presveto obličje poslal in ti tako

103

svoje dela in opravila darovati zauiogel.
Pa če še bolj natanko premislim, sim
celo v nekterih rečeh tvoji presv. volji
nasprotoval, to je: še celo pred greharn
se nisem čisto obvaroval.

Oh! odpusti mi vsigamogočni, ne¬
skončno dobrotljivi, nebeški Oče, vse
pregrehe in napake mojiga življenja,
posebno pa današniga dneva: saj hočem
s tvojo gnado in z mojim perzadeva-
njem za naprej ti bolj zvesto služiti, in
raji tudi življenje zgubiti, kakor rado-
voljno in prostovoljno še kedaj v kak¬
šni greh privoliti.

Sprosite mi od Boga to gnado
vi ljubi angeli in svetniki božji, posebno
pa vi naši zvesti patrom, de ta moj
sklep ne bo zastonj, de ta noč ne bo
podoba večniga pogubljenja in večne
smerfi, ampak lahki počitek, de se juter
z novimi močmi okrepčan prebudim k
spolnovanju sv. božje volje in po tem
revnim življenji se nekdaj v nebeškim
veselji zbudim; Amen.

104


Djanje vere.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri
si vse vstvaril. kteri vse ohraniš in
vladaš, kteri dobro plačuješ, in hudo ,
kaznuješ. Verujem, de se je Sin božji
včlovečil, de nas je s svojo smertjo
na križu odrešil, in de nas sveti Duh
s svojo gnado posvečuje. Verujem in
terdim vse, kar si ti, o Bog, razodel,
kar je Jezus Kristus učil, kar so apo-
steljni oznanovali, in kar nam sveta
rimska katoliška cerkev zapoveduje ve¬
rovati. Vse to verujem, ker si ti, o
Bog! večna in neskončna resnica in
modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne
goljufan biti. O Bog! stori močneji mojo i
vero,

Djanje upanja.

Upam in se zanesem na tvojo ne¬
skončno dobroto .in milost, o Bog! de
mi boš po neskončnim zasluženi svo-
jiga edinorojeniga Sina Jezusa Kri-

105

stusa v tem življenji spoznanje, pravo
obžalovanje in odpušenje mojih grehov,
po smerti pa večno zveličanje dal , in
dodelil, tebe od obličja do obličja gle¬
dati, ljubiti in brez konca vživati. Upam
j tudi od tebe potrebne pomoči vse to
doseči. Upam to od tebe, ker si ti to
obljubil, kteri si vsigamogočen, zvest,
neskončno dobrotljiv in usmiljen. O
Bog! poterdi moje upanje.

Djanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga
svojiga serca, čez vse, ker si nar
večji dobrota , neskončno popolnama in
f  vse ljubezni vreden; ljubim te tudi
zato, ker si do mene in do vsih
stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz
vsiga serca, de bi te ravno tako ljubil,
kakor so te tvoji nar zvestejši služab¬
niki ljubili, in te še ljubijo. Z njih

ljubeznijo sklenem svojo nepopolnauia
ljubezen, povikšaj jo v meni, o dobrot¬
ljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te te-

106

daj resnično in iz serca ljubiti želim,
in si to terdno prizadevam, mi je iz
serca žal, de sim tebe svojo neskončno
dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svo¬
jiga stvarnika, odrešenika in posveče¬
valca razserdil; žal mi je, de sim
grešil, de sim tebe, svojiga vsigamo-
gočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga
Očeta razžalil. Terdno sklenem vse
grehe in vse hude priložnosti zapustiti,
storjene grehe čez dalje bolj obžalo¬
vati, in nikdar več zoper tvojo sveto
voljo ravnati. Vzemi me spet za svojiga
otroka, in dodeli mi gnado ta svoj
sklep dopolniti. Prosim te po neskonč¬
nim zasluženji tvojiga božjiga Sina,
našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa. Amen.

107

flveta maša je tista daritev, ki jo je Je¬
zus pri zadnji večerji postavil, na križi
pa svojimu nebeškimu Očetu za vesolni
svet, za spravo živih in mertvih dopernesel.

Glej, keršanska duša, svoje dušno
šolnce: Jezusa Kristusa v Zakramentu sv.
Rešnjiga Telesa ki ti je pri vsaki sv. maši
od povzdigovanja do zauživanja priču¬
joč ; Jezusa Kristusa na križi, ki si je
dal za te rane vsekati, de ti je studence
dušnih gnad odperl, ki si jih pri daritvi

108

sv. maše prilastiti, in se tako Kristusovi-
ga Odrešenja udeležiti zamoreš.

Začetek sv. maše.

Pristopil bom k altarju Gospodo¬
vimi!, ki razveseljuje mojo mladost.

Ti, o Bog, si moja pomoč in
moja bramba. V tebe, o Gospod! za¬
upam, in moji sovražniki bodo osra-
moteni.

Pošlji mi žark svoje resnice in
razsvetli me, vpelji me v svoje stano¬
vanje in svoje svetiše in jest bom tebi
slavo in čast prepeval.

Moja duša naj me ne žali več,
zakaj naša pomoč je v Imenu Go¬
spoda.

Ti pa, o Gospod! se nas usmili
in po zadobljenim odpušanji naših gre¬
hov nas perpelji v večno zveličanje.

Jest se spovem Bogu vsigamo-
gočnimu, sveti Marii prečisti Devici,
svetimu velikimu angelu Mihaelu, sv.
Janezu Kerstniku, sv. aposteljnama

109

Petru in Paulu, vsim svetnikam in vam,
bratje, de sim obilno grešil z mislimi,
besedo in djanjem: moj greh, moj

greh, moj nar večji greh! — Zato
pa tudi prosim sveto Marijo, prečisto
Devico, sv. Mihaela, velikiga angela,
sv. Janeza Kerstnika, sv. aposteljna
Petra in Paula, vse svetnike in vas,
brate, de za me pri našim Gospod Bogu
prosite.

Odvzemi od nas, milostljivi Go¬
spod, naše pregrehe, de v tvoje svetiše
s čistim, duham zamoremo priti.

Prosimo te, o Gospod! po zaslu-
ženji vsili tvojih svetnikov, posebno pa
tistih, kterih svetinje se tu pri nas znaj¬
dejo, de nam vse naše grehe odpustiš.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Gloria.

Čast Bogu po višavah in mir lju¬
dem na zemlji, kteri so svete volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te, po-

110

višujemo te, zahvalimo se ti zavoljo
tvoje prevelike časti.

Gospod Bog, kralj nebeški, vsiga-
mogočni Oče! — Gospod Jezus Kri¬
stus, edinorojeni Sin Očeta, pravi Bog!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši našo prošnjo; ki sediš na desnici
Očeta, usmili se nas! ker sam ti si
svet, sam ti Gospod! ti sam nar vikši
Jezus Kristus! s svetim Duham v časti
Boga Očeta. Amen.

M© Em©,

Vsigamogočni večni Bog! usliši
prošnje tvojiga ljudstva in ne odverni
svojiga svetiga obličja od nas zavoljo
naših grehov. Usliši milostljivo molitev
tvojiga služabnika, mašnika, kteri sreče
in zveličanja tvojimu ljudstvu prosi; in
dodeli, de to, česar te z zaupanjem
prosimo, od tvoje milosti dosežemo, po
Jezusu, Gospodu našim. Amen.

111

Berilo iz lista do Rim. 11. p.

0 globočina bogastva, modrosti in
znanja božjiga! Kako nerazumljive so
njegove sodbe in neizvedljive njegove
pota! Zakaj kdo je spoznal misel Go¬
spodovo, ali kdo je bil njegov sveto-
vavc? Ali kdo mu je pred kaj dal,
de bi se mu povernilo ? Zakaj iz njega
in po njem in v njem je vse; njemu
bodi čast in slava vekomaj. Amen.

Česen si Gospod, ki se na globo¬
čine oziraš in nad Kerubini sediš.

Česen si Gospod v nebeških terd-
navah in vse hvale vreden na veke.
Aleluja, aleluja.

Česen si Gospod Bog naših oča¬
kov in večne hvale vreden. Aleluja.

Evangeli sv. Matevža.

15 , 34  — 88 .

Tisti čas je rekel Jezus svojim
ueencam: Ako hoče kdo za menoj

priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame

112

svoj križ in naj hodi za menoj. Zakaj
kdor hoče svoje življenje ohraniti, ga
bo zgubil; kdor pa zgubi svoje (časno)
življenje zavoljo mene, bo ga (večniga)
našel. Kaj namreč pomaga človeku,
če ves svet pridobi, svojo dušo pa po¬
gubi? Ali kakšno menjo bo človek
dal za svojo dušo ? Ker Sin človekov
bo prišel v veličastvu svojiga Očeta s
svojimi angeli in takrat bo povernil
vsakterimu po njegovih delih.

Darovanje.

Sveti Oče, vsigamogočni večni
Bog! dopadljivo sprejmi to neomadež-
vano daritev kruha in vina iz mašni-
kovih rok. Z njo se ponavlja tista
predraga daritev, ktero je Jezus Kri¬
stus na altarji križa k spravi in zado-
stenju za naše grehe dopernesel. Pri¬
nesem ti jo za svoje brezštevilne grehe,
zamere in nezvestobe, za vse žive in
mertve kristjane, de bo meni in njim v
prid za večno življenje.

113

Darujem ti tudi, nebeški Oče, svojo
dušo in telo, vse kar sim, kar imam in
kar zamorem.

Razsvetli mojo pamet, de samo
tebe premišljujem in kar si ti razodel;
omeči mojo voljo, de samo po tebi hre¬
penim in tebi samimu dopasti želim.
Sprejmi vse moje misli in želje, vse
moje molitve in prošnje, de samo tebi
živim in se na vekomaj ne pogubim.

O Gospod! vzemi z dopadajenjem
ta dar, kteriga ti v duhu ponižnosti in
z žalostnim sercam prinesemo; očisti
naše serca vsih madežev greha, de ti
vselej s čistim sercam služimo, in zmi-
ram v tvoji milosti ostanemo.

Tebi, presveta Trojica! darujemo
to daritev v spomin včlovečenja, terp-
Ijenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa
Kristusa, Gospoda našiga; naj bo pa
tudi tvojim svetnikam v čast, nam pa
v zveličanje, ki obhajamo njih spomin
na zemlji, kteri prosijo v nebesih za
nas : de bi tudi mi zamogli enkrat zdru-

Zvezdice.

8

114

ženi s kori angelskimi veselo pre¬
pevati :

Svet, svet, svet si Gospod vojski-
nih trum. Polno je nebo in zemlja
tvojiga veličastva. Slavo ti na višavah!
Česen bodi, ki pride v Imenu Gospoda!
Slava ti na višavah!

Spomin živih.

O ljubeznivi Jezus, ki tolažiš Je¬
ruzalemske žene, ker se nad tabo jo¬
kajo, ko te vidijo težak križ nesti, in jih
opominjaš: „Ne jokajte se nad menoj,
jokajte se veliko bolj nad seboj in svo¬
jimi otroci 44 . Podeli, o dobrotljivi Je¬
zus tudi meni to milost, de samiga sebe
prav spoznam, in obžalujem in objoku¬
jem svoje pregrehe, ki so te smertno
ranile, in na tvoje nedolžne rame te¬
žak križ ti zavalile •,  mene pa v strašen
brezen pogubljenja pahniti žugajo.

Gospod pomagaj, scer omagam in
se pogubim! Pomagaj, Gospod ! namvsim
in posebno tistim, za ktere sim dolžan

115

moliti, in pa za ktere ti hočeš de
prosim.

Varuj vse človeško ljudstvo, in
čuj posebno nad poglavarji človeš-
kiga rodu. Vodi in vladaj jih na poti
pravice in resnice, de bodo oni tudi
tvoje podložne k spolnovanju tvojih pre¬
svetih zapoved napeljevali, de bi mi vsi
tako zamogli enkrat s tvojimi izvolje¬
nimi združeni se per tebi v nebesih ve¬
seliti.

Prosim te, o ljubeznjivi Jezus, od¬
pusti mi vse grehe, in pi-izanesi mi vse
nemarnosti, s kterimi sim se v pričo
tebe v Zakramentu sv. Rešnjiga Telesa
oskrunil. Tvoja ljubezen proti nam
naj vse naše pregrešnosti požge, de
se vname v naših sercih nar gorečnejši
ljubezen do tebe, ljubi Jezus! v tem
presvetim Zakramentu.

Povzdigovanje.

Glejte neizrečeno čudo se godi:
kruh se premeni v sv'. Rešnje Telo
Kristusovo.

8 *

116

Angelci hitite Jezusa z nami molit

O čudopolni Jezus! kako neiz¬
merna je globočina tvoje ljubezni, ki si
se na križi daroval in se zdaj zopet na
altarji svojimu nebeškimu Očetu daru¬
ješ, de bi naše dušice rešil in zveličal.

Glej, ljubi Jezus! zdaj pa tudi
jest tebi svojo dušico, — samiga sebe
vsiga darujem.

O čudoviti Jezus, usmili se me!

O usmiljeni Jezus, perzanesi mi!

O perzanesljivi Jezus, reši me! —

Zopet se čudo ponavlja, vino se
v sveto Rešnjo Kri Kristusovo spre¬
minja, de bi se po nji naše duše od
madeža greha umile.

Sv. Rešnja kri Kristusova, operi
mojo dušo!

Sv. Rešnja kri Kristusova, očisti
mojo dušo!

Sv. Rešnja kri Kristusova, posveti
mojo dušo!

Ljubi Jezus moj! bodi vedno moj,
in jest naj bom vedno tvoj.

117

Po povzdigovanji.

Ozri se, nebeški Oče! milostljivo
na ta čisti dar, ta sveti dar, ta brez¬
madežni dar, sveti kruh večniga živ¬
ljenja in kelli večniga zveličanja, na
Jezusa Kristusa, Sina tvojiga, ki ti ga
zdaj na altarji darujemo. In ako ti
zavoljo svoje slabosti in svojih grehov
dopasti ne moremo, sprejmi po ange¬
lovih rokah ta neprecenljivi dar, ki ti
ga zdaj v zahvalo in spravo prinesemo,
pred obličje svojiga veličanstva; in bodi
nam, za ktere je tvoj Sin na križi u-
merl, milostljiv zavoljo njegovih solz in
kervaviga potu, zavolj njegovih zdili-
ljejev in gorečih želja, zavolj* njegoviga
truda in njegove pokoršine, zavolj nje¬
goviga terpljenja in njegovih bolečin,
zavoljo njegoviga neskončniga zaslu-
ženja dodeli nam to milost, de te vedno
ljubimo, in de tvojo presveto voljo zdaj
in vso večnost dopolnujemo.

Spomni se, usmiljeni Bog, tudi
vernih dušic v vicah, posebno pa tistih,

118

za ktere sim dolžan moliti, ali pa tebi
dopade, de zanje prosim. Dodeli njim,
ki so v Kristusu zaspali, kraj hladu,
luči in miru. Po ravno tem Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

Oče naš.

Ljubi naš Oče nebeški! ozri se
milostljivo na vse človeško ljudstvo,
posebno pa na uboge grešnike, ne-
jeverce in krivoverce, daj jim milost,
de svoje krive pota spoznajo, se v res¬
nici k tebi spreobernejo, in ti zvesto in
z veselim sercam služijo, kakor angelci
in svetniki v nebesih.' Podeli nam,
dobrotljivi Oče! vse karkoli potrebujemo
na duši in telesu.

Odreši nas, usmiljeni Oče! od
vsiga liudiga po svoji neskončni milosti,
in na prošnjo prečiste Device Marije in
vsih svetnikov daj nam mir v našim živ¬
ljenji in brani nas pred vsimi sovraž¬
niki, de bomo s tvojo pomočjo od greha
vedno prosti in pred vso zmoto varni.

To izedinjenje in posvečenje sve-

119

tiga Rešnjiga Telesa in svete Rešuje
Kervi našiga Gospoda Jezusa Kristusa
naj bo nam v večno zveličanje.

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, daj nam mir!

Ljubi Jezus, daj nam mir in scer
daj nam tisti mir, ki si ga svojim apo-
steljnam in svoji cerkvi izročil, daj nam
svoj mir, ki ga svet ne pozna, ki ga
le tisti poznajo, ki so v ljubezni s te¬
boj izedinjeni.

Sveto Obhajilo.

Kruh zveličanja bom sprejel in v
ime Gospodovo bom klical.

Gospod, nisim vreden, de greš
pod mojo streho, pa le reci z besedo
in ozdravljena bo moja duša!

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

120

Voda iz desne rane Kristusove,
umi me!

Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

O dober Jezus, usliši me. med
svoje rane zakri me, de več od tebe
ne ločim se; pred hudobnim sovražni-
kam brani me, ob uri moje smerti po¬
kliči me in reci mi, de pridem k tebi
in te s tvojimi svetniki na večno hvalim.

Hvalimo Gospoda nebes, in ga
pred celim svetam spoznajmo, zakaj on
je usmiljenje z nami storil.

Molimo: naj nam bo v zveličanje
duše in telesa zauživanje tega presve-
tiga Zakramenta in spoznanje večne
presvete Trojice v njeni edinosti.

Gospod, bodi zmiram z nami, in
s svojim svetim Duham pri nas ostani. 1

Naj ti dopade, presveta Trojica!
ta daritev, ki smo ti jo zdaj za žive
in mertve darovali; naj bo pa tudi nam
in vsim tistim, za ktere smo ti jo po¬
sebno darovali, v korist in blagor in v
zastavo večniga življenja.

Blagoslov — žegen — Boga vsi-

gamogočniga: Očeta, Sina in sv. Duha
pridi na nas in ostani vselej pri nas.
Amen.

Evangeli svetiga Janeza.

1 , 1  — 14 .

V začetku je bila Beseda (Sin
božji), in Beseda je bila pri Bogu, in
Bog je bila Beseda. Ta je bila ,v za¬
četku pri Bogu. Vse je po nje storjeno,
in brez nje ni nič storjeniga, kar je stor-
jeniga. V nji je bilo življenje, in življenje
je bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, in
tema je ni zapopadla. Bil je človek po¬
slan od Boga, kterimu je bilo Janez ime.
Ta je prišel v pričevanje, de je pričal
od luči, de bi vsi vervali po njem. On
ni bil luč, ampak de bi pričeval od
luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli
vsakiga človeka,- kteri pride na ta svet.
Na svet je bil (Jezus), in svet je po
njem storjen, in svet ga ni spoznal.
V svojo lastnino je prišel, in njegovi
ga niso sprejeli. Kolikor jih ga je pa

122

sprejelo, jim je dal oblast božjim otro-
kam biti, njim, kteri verujejo v njegovo
ime; kteri niso iz kervi, ne iz volje
mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga
rojeni. In Beseda je meso postala in
je med nami prebivala, (in smo vidili
njeno čast, kakor čast edinorojeniga od
Očeta} polna milosti in resnice.

Zahvala.

Predobrotljivi Bog! iz globočine
svojiga serca se ti zahvalim za to ve¬
liko milost, de sim se te nar svetejši in
tebi nar dopadljiviši daritve udeležiti
zamogel. Odpusti mi vse zraven stor¬
jene pregreške raztresenosti. Terdno
sklenem, nobeniga greha več ne storiti,
in v mislih, besedah in delih tako ču-
ječ biti, de sadu daritve svete maše ne
zgubim. Blagoslovi me vsigamogočni
večni Bog k mojiinu delu! Jezus in
Marija bodita moja pomoč in moja lju¬
bezen ! Amen.

123

C/ preljubeznjivi nebeški Oče! pred si
me ljubil, ko sim te spoznati zamogel,
ti si me ljubil, ko me še bilo ni, ti si
me ljubil, ko si me vstvaril, in scer za
nebesa vstvaril, samo zato vstvaril, de
bi me z dobrotami večnih zakladov na¬
polnil. O kako nezapopadljiva je božja
ljubezen do mene! Ali je mogoče, de
bi me bil ljubi nebeški Oče z večjimi
in obilnišimi darovi obdaroval, kakor mi
jih je tvoja milostljiva roka skazala.

124

Kaj sim pa jest, nehvaležna stvar,

v

počel? Sel sim in se nisem zmenil ne
za tolike dobrote, ne za tolike milosti
in darove. Sel sim in sim vse dušno
premoženje, kakor zgubljen sin, zapra¬
vil, greh na greh nakladal in si tako
pogubljenje nakopoval. Zalil sim svo-
jiga Boga z mislimi, besedami in deli,
ko sim zoper njegove zapovedi ravnal,
ko sim zapovedi od njegove cerkve po¬
stavljene prelomljeval: in tako sam sebe
z lastnimi in ptujimi grehi pogubljeval.
Postal sim enak divji zveri, ki ne
vidi pasti, ne jame, ki ji je polepljena,
zagernjena, dokler vanjo ne pade in se
več iz nje rešiti ne more in lovec pride,
de jo ubije.

Tudi mene sta zapeljivi svet in pa
Satan v brezno greha pahnila, moja
prevzetnost jima pa pomaga, de bi me
ložej pogubila. Prevzetnost, to je, sa-

125

moljubnost človeka tako oslepi, de glede
vender ne vidi; de misli, de je zdrav,
pa ima dušne rane, misli de je čist, pa
je poln dušnih gob, misli de je poni¬
žen, pa je poln samoljubnosti in pre¬
vzetnosti.

O kdo bo me zamogel iz globo¬
čine mojih grehov in moje dušne sle¬
pote potegniti? Kdo mar drugi, kakor
le tisti, ki je zavoljo nas in našiga zve¬
ličanja globočino vse britkosti in terp-
Ijenja na križi okusil, ki si je dal na
svojim nedolžnim telesu kervave rane
vsekati, de bi naše dušne rane zacelil
in nas zveličal.

Ni zastonj Jezus nam studencov
milosti iz svojih peterih ran odperl, ne
zastonj si svoje strani prebosti dal; lju-
beznjivi Jezus hoče, de mi svoje duše
v njegovim neskončnim zasluženji ope¬
remo in de v njegovim milostljivim sercu

126

počivamo. Ce pa to doseči hočemo,
se moremo k sv. Zakramentom ponižno
in skesano približevati in jih vredno
prejemati. To zamoremo pa le storiti
z milostjo in pomočjo svetiga Duha.

(& svetim ©itouu

O sveti Duh! ti živa luč in raz¬
svetljenje, pošlji en žark svoje večne
ljubezni v moje revno serce, ki je polno
pregreh in gnusob, napolni ga s svo¬
jimi darovi in porazjasni mojo dušo, de
sam sebe prav spoznam, de spoznam
velikost in število svojih grehov, de jih
s skesanim sercarn obžalujem, se jih
čisto in natanko spovem, se resnično
spokorim in za naprej vedno pobožnejši
živim, de bi tako na zadnjo uro moja
duša očistena postati zamogla, kakor
se ruda v ognjeni peči sčisti in dobro
blago, svitlo zlato postane.

127

Prosim (e tedaj, o sveti Duh! po¬
deli mi ogenj žive En goreče ljubezni,
de požge v mojim sercu vso hudobijo
in pregreho.

Spraševanje vesti.

Kolikanj bolj si perzadevaš svojo
vest na tanko izprašati, tolikanj ložej se
udeležiš božjiga usmiljenja in Kristusoviga
zasluženja. Ko začneš svojo vest izpra¬
ševati, si misli, kakor de bi bil pred sodbo
božjo, in bi Jezusu samimu odgovor od svoje
zadnje spovedi sem ali pa od celiga svo-
jiga življenja dajal.

Pomisli nar popred, če si zadnjo spo¬
ved prav opravil; če nisi nič zamolčal,
tudi nobeniga greha ne zmanševal, ampak
se odkritoserčno vsili grehov obtožil, ravno
tako, kakor veš, de so se pred božjim,
vsigapričjočim obličjem zgodili? Pomisli
tudi, če si vse tako opravil, kakor ti je
bilo od spovednika naloženo.

Potem začni svojo vest izpraševati
od svoje zadnje, dobro opravljene spovedi,

128

ali pa od vsiga svojiga življenja: kar si
grešil z mislijo, besedo, djanjem ali pa
zamudo dobrih del ali zoper božje ali cer¬
kvene zapovedi, ali sam ali pa če si kriv
bil, de so drugi zavoljo tebe grešili.

Pazi pa, de te samolastna ljubezen
ne preslepi, de bi kaj za greh ne imel,
kar bi znabiti vender greh bilo. In če nad
kako rečjo dvomiš, ali je greh ali ne, se
pa saj tako spovej iz tega namena, de
sam sebe bolj osramotiš in ponižaš, tako
boš nar ložej prevzetnost premagal.

Pomisli, ko bi bil sam sebe, ali pa
koga druziga na kako vižo na dušnim ali
pa telesnim življenji poškodoval. — Življenje
naše duše je gnada ali milost božja; z
greham jo pa sami sebi odvzamemo, s po¬
hujšanjem pa bližnjimu. Tudi telesniga
življenja si nismo sami dali, zato ga tudi
nimamo oblasti sami sebi ali pa komu dru-
gimu odvzeti ali pa prikrajšati, ampak
naše življenje je v božji oblasti; Bog je
pravi gospodar naše duše in našiga telesa.

Pomisli na dalje čez nar bolj na¬
vadne grehe: na posvečovanje božjiga

129

Imena in Bogu posvečenih reči in oseb —
na preveliko zaupanje v božjo milost ali
obupanje — na spolnovanje storjenih ob¬
ljub ali priseg — na posvečevanje nedelj
in zapovedanih praznikov — na spošto¬
vanje svojih staršev in svojih prednikov
— na preklinjevanje in perduševanje —
na jezo in zdražbe — na pohujšanje in
nečistost — na krivico, tatvino in laži —
na zapovedane poste — na opravljanje
velikonočne spovedi. —

Pomisli pa tudi še posebno čez dolž¬
nosti svojiga stanu in dobre dela, kako in
iz kakšniga namena si jih opravljal, ali
nisi pri tem iskal samiga sebe, posvetne
časti ali posvetniga dobička bolj , kakor
božje časti, lastniga zveličanja in pa sreče
svojiga bližnjiga.

Kar skušnjave v greh zadeva, vedi,
de tolikanj grešiš, tolikanj vedoma, rado-
voljno in prostovoljno v nje privoliš. Sku¬
šan je na tem svetu vsak človek, skušnja¬
vam se, dokler živimo, ogniti ne moremo;
pa skušnjave le zato čez nas po božji
previdnosti pridejo, de bi si mi ž njimi

Zvezdice, 9

130

nebesa prislužili in po njih zmagi kine,
krono v nebesih prejeli v večno življenje.

Ko spoznaš število in velikost svojih
grehov, približaj se trepetaje zavoljo svo¬
jih grehov, zaupljivo pa zavoljo usmiljenja
božjiga k spovedniku in odkri mu svoje
dušne rane, ne kakor (eniinu) ptujicu, am¬
pak kakor svojimu nar boljŠimu prijatlu,
svojimu dušnimu zdravniku, namestniku
Kristusoviinu, ja kakor Jezusu samimu.
Zakaj spovednik ne sedi v spovednici v
svojim imenu, ampak v Imenu Kristusovim.

Zdaj en malo spoznam s tvojo
pomočjo, o Bog! število in velikost svo¬
jih grehov. Žal mi je, de sim grešil,
ali kaj hočem storiti, de mi jih od¬
pustiš ?

Marija Magdalena se je pred te
na kolena vergla, se je milo jokala, je
s svojimi solzami tvoje svete noge umi¬
vala, in ker se je spomnila, de se ne

131

spodobi, de bi solze nečiste grešnice
noge nar svetejšiga Gospoda močile,
jih je hitro s svojimi lasmi brisati
začela.

Peter, kakor hitro se spomni, de
je svojiga Gospoda zatajil, de je pri¬
segal in se rotil, de ga ne pozna, se
precej oberne, milo jokati začne in tako
mu je britko pri sercu, de se potolažiti
ne da. Kolikrat se na to spomni, se
mu hoče serce v britkosti razpočiti.

Zgubljeni sin, kakor hitro je spo¬
znal, de drugod ni praviga veselja, ne
prave sreče zadobiti, kakor pri svojim
očetu, se k svojimu očetu nazaj poda,
predenj na kolena pade in od žalosti,
ker je bil svojiga očeta nehvaležno za¬
pustil, govoriti ne more, in si še celo
ne upa v obraz mu pogledati. Oče pa
komaj čaka, de se mu zgubljeni sin od
deleč prikaže, in mu že na proti hiti,
od ljubezni gnan, ga v svoje naročje
sprejet in ga v svojo hišo zopet vpe¬
ljat.

Kaj pa jest hočem storiti? ali ho-

9 *

132

čem še dalje v pregrehah ostati, ali
hočem še dalje pod oblastjo hudobniga
duha vklenjen z vezmi sladnosti tega
življenja prebivati? Ker dobro vem, de
enkrat umreti moram, ali mar hočem
takrat v pekel priti, med peklenske po¬
šasti in pa pogubljene zaveržen biti?

O duša moja! ako nočeš v resnici
pogubljena, in scer večno pogubljena
biti, predrami se, zbudi se, spreglej!
še je čas, še je dan, pa znabiti zadni
dan in le kratek čas zate več odločen.
Zdaj ti pot zveličanja še odperta stoji,
in znabiti zadnjikrat; kdo te more za¬
gotoviti , de te Bog hoče še z drugimi
perpomočki klicati, ako te zanemariš.
Klicanje milosti božje le en čas terpi in
potlej pride povračilo.

Poglej, ljuba duša! Marija Magda¬
leno; ona je bila velika grešnica, ker je
pa svoj greh zlo obžalovala in Jezusa
goreče ljubila, ji je Jezus vse grehe
odpustil, in jo v svojo milost vzel.

Poglej sv. Petra! on britko joka
in žalost mu celo spanje krati; Jezus

133

se ga pa usmili, se mu po ustajenji
perkaže, in ga čez svoje učence postavi
za poglavarja svoje cerkve.

Tudi tebe, ljuba duša! hoče ne¬
beški Oče v svoje naročje sprejeti, ka¬
kor je evangeljski oče svojiga zgublje-
niga sina z veseljem sprejel 5 samo ti
se moreš od greha in priložnosti v greh
odverniti, v Zakramentu svete Pokore
se pa po neskončnim zasluženji Kristu¬
sovim očistiti.

Podaj se v duhu na goro Kalva¬
rijo pod križ Jezusov, pridruži se ljubi
Materi božji, ktere dušo je sedmeri
meč žalosti presunil, ko je vidila koli—
kanj nedolžni Jezus za-te in zavoljo
tvojih grehov terpi; pridruži se ljub¬
ljencu Jezusovimu , sv. Janezu, Marii
Magdaleni in drugim osebam, in ange-
lam, ki so pri smerti Jezusovi pričjoči
bili, ali pa, ki se v duhu na ta sveti
hrib podajajo.

Pomagajte mi vi ljubljenci mojiga
Gospoda in zveličarja zopet zadobiti
milost, de se po njegovim neskončnim

134

zasluženji svojih grehov očistim in o-
prostim. Ljubi Jezus! sprejmi mojo
dušo v svoje rane, umi jo in operi jo s
svojo neprecenljivo kervjo, de zopet
čista in neomadežvana postane. Sprejmi
me, ljubi Jezus, zopet v svojo milost
in pridruži tudi mojo dušo svojim ljub—
ljencam; saj sklenem zanaprej ne več
te žaliti, nič več ne grešiti. Raji ho¬
čem umreti, raji tavžentkrat svoje življe¬
nje zgubiti, kakor še kedaj radovoljno
ali prostovoljno v kakšin greh privoliti.

Sprejmi, o ljubi Jezus! to mojo
spoved, kakor de bi se tebi samimu
spovedoval! Daj mi svojo milost, de j
jo prav opravim, de Zakrament sv. Po¬
kore vredno prejmem! Božja pomoč
bodi pri meni.

Ubogi grešnik se spovem Bogu
vsigamogočnimu, Marii materi božji,

135

vsim ljubim svetnikam in svetnicam bo¬
žjim in tudi njim, namestniku božjimu
vsih svojih grehov, kar sim jih storil z
mislijo, z besedo, z djanjem in z za¬
mudo dobrih del, posebno se pa obto¬
žim , de sim — (Zdaj se  povedo vsi
grehi natanko tako, kakor se jih kdo spomni,
de jih je pred božjim vsigavidjočim obli¬
čjem storil. Ko vse svoje grehe poveš
pa reci):

Zdaj se pa ne spomnim več, ako
sim ravno pred Bogam še veliko več
grehov kriv.

Prosim jih, duhovni oče, za po¬
trebni nauk, zveličansko pokoro in sveto
odvezo, če sim je vreden. —

Ko ti pa spovednik sveto odvezo deli,
tako moli

Grevengo:

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz serca žal, ker sim tebe, svo-
jiga preljubeznjiviga Boga, tebe vso

136

svetost in neskončno dobroto, ki te iz
celiga serca ljubim, z njimi razžalil.
Terdno sklenem, s tvojo gnado svoje
življenje poboljšati in vse tudi smert
raji preterpeti, kakor tebe svojiga Boga,
tebe neskončno svetost in dobroto še
kdaj s kakim greliam razžaliti. Daj mi
milost spolniti ta svoj sklep, to te pro¬
sim po neskončnim zasluženji tvojiga
božjiga Sina, našiga Gospoda in zve¬
ličarja Jezusa Kristusa. Amen.

„Moj sin! moja hči! pojdi v miru,
tvoji grehi so ti odpušeni“. Tako mi '
reče namestnik Kristusov, ko mi sveto
odvezo deli. Tako mi reče Kristus sam!

Hvalo, hvalo zapoj, duša moja, iz
vsih svojih moči Gospod Bogu. Čast
in hvala ljubimu Jezusu, ki me je zdaj
od grehov odvezal, ki me je v studencu

137

svojiga neskončniga zasluženja opral,
me zopet za svojiga prijatla sprejel, in
mi delež v nebeškim paradiži pripravil,
in me tudi vanj upeljati hoče, če se mu
le zaupljivo zročim in po njegovih stop¬
njah hoditi hočem.

Duša moja! hvali Jagnjeta božjiga,
zapoj mu hvalo iz celiga serca, ker on
je zares dober, on je prijetniši ko slad¬
kor, slajši ko med, boljši ko vse drugo,
kar se na tem svetu draziga in prijet—
niga misliti zarnore.

Jezus je vir ali Studenc vse slad¬
kosti in popolnamasti.

Jezusu en sam dan služiti je boljši
in prijetniši, kakor 1000 let v nečistosti,
poželjivosti ali pa v zavživanji časniga
in posvetniga veselja preživeti.

Človek ni za ta svet vstvarjen,
zato pa tudi na tem svetu svoje sreče
najti ne more. Če svojo pravo srečo
v premoženje ali v posvetno čast sta¬
viš, se boš goljefal; zakaj kolikanj večji

138

mero premoženja, kolikanj viši stopnjo
časti si pridobiš, po tolikanj še večjim
premoženji in viši časti hrepeniš.

Če se pa s čistim sercam vsiga
Jezusu popolnama zročiš, takrat te bo
obšla obilnost dušniga veselja in okusil
boš, kako je Jezus tistim dober, ki ga
ljubijo; in spoznati boš mogel s toli¬
kanj drugimi svetniki Gospodovimi, de
je božja ljubezen neizmerna, neoskrun-
ljiva božja svetost, nezapopadljiva božja
milost in dobrota.

Njemu, ki sedi na sedeži, nebeš-
kimu Očetu, in pa Jagnjetu, ljubimu
Jezusu, bodi hvala in čast in slava in
oblast vekomaj in vekomaj. Amen.

Popolnama odpastik.

lahko vsi zadobe, kteri po vrednim prejetih Za¬
kramentih sv. Pokore in sv. Rešnjiga Telesa
sledečo molitev pred podobo križanima Jezusa
molijo: (Pij VII. 1821.)

Poglej me, o moj preljubeznjivi in
dobrotljivi Jezus! pred tvojim nar sve-

139

tejšim obličjem kleče te prosim s per-
serčno gorečnostjo, de mi v serce vtis¬
neš prav žive občutljeje vere, upanja
in ljubezni, pravo žalost nad mojimi
grehi, in prav terdno voljo se pobolj¬
šati, ker s perserčnim usmiljenjem in z
veliko žalostjo premišljujem in prevdar-
jam tvoje petere rane, in imam pred
očmi to, kar je od tebe, o dobrotljivi
Jezus! prerok David govoril: ^Pre¬

bodli so moje roke in noge, prešteli so
vse moje kosti. w

Z veselim in hvaležnim sercam
opravim rad to majhno pokoro, ki mi
jo je namestnik Kristusov naložil; in
ko bi bila tudi lOOkrat veči, bi vender
jo rad opravil: ko pomislim velikost in
ostudnost svojih grehov, s kterimi sim
tebe, ljubi nebeški Oče! razžalil, s kte-

140

rimi sim ljubiga Jezusa smertno ranil
in križal.

Naj ti bo torej, ljubi nebeški Oče!
v zadostenje za moje grehe ta majhna
pokora darovana, naj bo izedinjena z
neskončnim zasluženjem Kristusovim in
z obilnim zasluženjem vsili svetnikov in
svetnic, de jo pred svoje nar svetejši
obličje milostljivo sprejmeš in de tebi
prijetna postane; naj bo tebi torej k
časti, nam pa k zveličanju.

Molitev k prečisti Devici.

(Za vsakikrat 100 dni odpustika. Pij IV.

11, sušca 1856.)

O Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O
pribežališe grešnikov in mati umirajočih,
nikar nas ne zapusti ob naši smertni
uri, temuč sprosi nam, de svoje grehe
popolnama obžalujemo, se jih resnično

141

skesamo, in njih odpušanje dosežemo;
de sveto Popotnico in poterjenje s sve¬
tim Oljem vredno prejmemo, ter varno
pridemo pred sedež pravičniga pa tudi
usmiljeniga sodnika, Boga in Odrešenika
našiga. Amen.

Molitev k sv. Alojziju.

O Bog, delivec nebeških darov,
kteri si v angelskim mladenči Alojziju
prečudno nedolžnost življenja z enako
spokornostjo združil, dodeli po njego¬
vim zasluženji in po njegovih prošnjah,
de ga spokorniga posnemamo, ki ga
nismo nedolžniga nasledovali. Po Go-
^ spodu našim, Jezusu Kristusu, Sinu
tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

o

142

pred svetim Obhajila m.

Miza je napravljena, povabljeni so
poklicani, kaj se manjka, kakor de se
povabljeni približajo in se pri Gospo¬
dovi mizi razveseljujejo.

O ljuba duša moja! povabljena si
tudi ti; Jezus sam, Jagnje božje, te je
povabil in ti svatovsko oblačilo dal, ko
ti je po svojim namestniku sveto od¬
vezo podelil, de smeš tudi ti zaupljivo
k angelski mizi pristopiti. O kako ve¬
lika sreča za te, duša moja! de smeš
zdaj stopiti k mizi Gospodovi med trume
zveličanih duhov, v sredo med verste
angelov, ki tukaj v Zakramentu svetiga
Rešnjiga Telesa Jezusa molijo in po¬
veličujejo.

Pusti, popusti zunaj vse posvetne
misli, vse raztrešenje, z eno besedo
vse, kar bi te zaderževati utegnilo: Je¬
zusu se s čistim in bogaboječim duham
darovati.

143

Izroči se srečna duša moja! v lju¬
bezen tistiga, ki te je pred ljubil, kakor
si ga ti ljubiti zamogla, ki te je sem
poklical in te tukaj s svojim lastnim
Rešnjim Telesam, ki je edina dobrota,
edino veselje, ki človeško serce edino
zadovoljiti zamore, nasititi hoče.

Ljuba duša! poprašaj samo sebe
preden stopiš k svetimu Obhajilu: če si
zadost pripravljena ali ne; če imaš sva¬
tovsko oblačilo — odpušanje grehov —
ali ne, de v svoje pogubljenje Jezusa
ne prejmeš. Ako se pa vsakbart do¬
bro, skerbno in na tanjko pripravljaš,
boš kmalo občutila, kako dober je Je¬
zus tistim, ki ga ljubijo; in ktere Je¬
zus enkrat s svojo ljubeznijo obsenči,
tisti ga ne bojo lahko več zapustili in
se ne bodo dali od Jezusa v Zakra¬
mentu sv. Rešnjiga Telesa ločiti, ko bi
imeli še tolikanj skušnjav ali drugih zo-
pernost preterpeti. Ljubljencam Jezu¬
sovim križ in terpljenje postane po mi¬
losti božji veselje in mir.

Duša moja! ne oziraj se na nič

144

druziga, kakor edino na sveto Rešnje
Telo Jezusa, Sinu božjiga. Njega sa-
miga časti, hvali in moli; po njem sa¬
mim hrepeni iz vsiga serca, iz vsih
moči. In ako tega zadosti ne zamoreš:
zdihuj, zdihuj britko in zaupljivo na
neskončno zasluženje Jagnjeta, ki je
na križi za nas in naše grehe, za naše
zanikernosti in slabosti, svojo predrago
kri do zadnje kaplje prelil. Zdihuj pa
tudi k verstam angelskim, k ljubim
svetnikam in svtnicam božjim, k svojimu
patronu in k patronam te cerkve, po¬
sebno pa tudi k Materi božji, Marii
prečisti Devici, ki je svojiga božjiga
Sina v naročji nosila in po materno
zanj skerbela, de ona zdaj tudi tebe
sprejme za svojiga sina, de te v svoje
varstvo vzame, in de svojiga božjiga
Sina v tvoje serce položi, in ti milost
zadobi, de ljubi Jezus s svojim svetim
Duham vedno pri tebi ostane, se nikoli
več od tebe ne loči in te tako v ne¬
beški raj pripelje; kjer se boš, ljuba
duša! vekomaj brez konca in kraja pri

145

Jagnjetovi žeuitnini veseliti in razvese¬
ljevati zamogla, z večjim in obilnišim
veseljem, kakor se ga misliti zamoreš.
Oko ni vidilo, ne uho slišalo, nobeniga
človeka serce ni občutilo, kakšno vese¬
lje je Bog tistim pripravil, ki ga ljubijo.
Tako nam govori sam apostel Kri¬
stusov.

Glej torej, duša moja! tako neza-
popadljivo, neizrekljivo in še neobčut¬
ljivo veselje te čaka! hiti, hiti tje k
mizi, kjer je ravno tisti Jezus, kakor v
nebesih, kteri te hoče v tisto veselje
vpeljati, ki brez konca in kraja terpi;
podaj se v njegove roke, izroči se mu
čisto vso brez priderška ali izjemka, de
tudi vse zadobiš: Jezusa samiga.

§v§to Obhajil«**

Pridi, Jezus! vir življenja, s svojo
obilnostjo napolni me.

Pridi, Jezus! moj mir in moje ve¬
selje, obriši in okrepčaj me.

J 7  Ift

Zvezdice.

146

Pridi, Jezus! moja bramba, pod
senco svojih perut sprejmi me!

Pridi, Jezus! terdnost moja, de
ne opeša moč moja, s svojim nepre¬
cenljivim Telesam in Kervjo poterdi me.

Pridi, Jezus! stanovitnost moja;
de nikoli od tvoje zveste službe ne od¬
stopim, ohrani me.

Pridi, Jezus! ljubezen moja: spre¬
meni mi serce in posveti me.

Pridi, Jezus! Bog mojiga serca,
de vse svoje serce in dušo tebi izro¬
čim: ti si prava tolažba, moč, zveli¬
čanje in večno življenje.

K tebi, ljubi Jezus ! se približujem,
v tebe zaupam in verujem v te, večno
resnico in modrost. Ljubim te, ne-
skončno dobroto, iz celiga svojiga| serca
čez vse. Žal mi je, de sim grešil,
terdno sklenem, te nikoli več ne žaliti-

Pridi, pridi, ljubi moj Jezus! na-

147

siti me uboziga, revniga grešnika s
svojim Rešnjim Telesam in napoji me
s svojo Rešnjo Kervjo.

Gospod, nisim vreden, de greš pod
mojo streho, reci le z besedo in ozdrav¬
ljena bo duša moja. —

Kar sim želil, sim prijel; kar sim
iskal, sim zadobil: Jezusa samiga v

svojim sercu branim: Jezusa, ki ga
nebo in zemlja preseči ne moreta, njega
moje serce nosi in uživa.

Tebe, moj Jezus! edino zanaprej
ljubim, tebi samimu svoj um in svojo
voljo darujem. Stori kar hočeš z mano,
tebi se vsiga darujem. Ako mi čast,
bogastvo in zdravje podeliš, te hočem
hvaliti; ako mi zaničevanje, revšino in
terpljenje pošleš, te vender hočem lju¬
biti, tebi samimu služiti in v vsih rečeh
dopasti hrepeneti.

Tebi, tebi, ljubi Jezus! edinimu

to*

148

bodi čast, hvala in slava; meni pa rev-
nimu usmiljenje, perzanešenje in milost,
de se tako s tabo izedinim in te v ne¬
besih večno uživam.

Pq svetim OtabajMur.

O vsigamogočni večni Bog! kako
velika je tvoja ljubezen, kako neizre¬
čena tvoja milost, de si mene, uboziga
grešnika, brez vsiga mojiga zasluženja,
le samo po tvoji ljubezni in milosti s
svojim presvetim Rešnjim Telesam na¬
sitil. O nar večji dobrota božja, o u-
smUjeni Bog! kako si se mogel tako
ponižati, de si prišel mene uboziga
grešnika obiskat! O neizmirna je tvoja
ljubezen, moj usmiljeni Jezus! Zatorej
se veržem pred tvoje noge, nar vikši
Bog in Gospod! in te molim s poniž¬
nostjo in častjo. Zahvalim se ti iz ce-
liga svojiga serca, iz vsih svojih moči

149

za neizrečeno veliko milost in ljubezen,
ki si mi jo zdaj v prejemanji presvetiga
Telesa dodelil.

Ker se pa jest, tolikih dobrot ne-
, vredna stvar, Bogu po vrednosti za¬
hvaliti ne morem, mi pomagajte vi, ljubi
svetniki in angelci božji, pomagaj mi
tudi posebno ti, o dobrotljiva in pre-
čista Devica Marija! se mu po vred¬
nosti zahvaliti. Pomagajte mi vi, o vsi
jeziki Boga častiti! O vse serca, po¬
magajte mi Jezusa ljubiti! O Jezus!
o Jezus! kako me ti ljubiš, in jest sim
te razžalil; ti se mi vsiga daš, in jest
(  sim se ti ustavljal! Oh! jest sim vsimu
drugimu bolj služil, kakor tebi, vse sim
bolj ljubil, kakor tebe; ti me pa tako
neizrečeno ljubiš! O kako me iz
serca greva, de sim tako nehvaležen
bil; ne vem kaj začeti, de bi ti saj ne¬
koliko povernil to neizrečeno dobroto in

150

milost, de sam hočeš k meni priti. Ne
vem druziga, kakor de te zanaprej bolj
ljubim in ti bolj zvesto služim, de se ti
čisto v last zročim in edino samo tebi
v vsili svojih delih in opravilih, mislili ,
in besedah dopasti želim.

Ti pa, ljubi moj Jezus! poterdi me
v tem sklepu, ti sam kraljuj v mojim
sercu 5 ne pusti me pred od sebe, do¬
kler me ne blagosloviš. Glej, zdaj se
hočem scer od tebe ločiti, tode le po
telesu 5 v duhu pa hočem zmiram per
tebi biti in v ljubezni s tabo izedinjen
ostati. Dodeli mi, ljubi Jezus! milost:
„De sim tvoj, ti pa moj“. Amen.

151

sladki ga Imena Jezusa.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!
Bog, Oče nebeški,

Bog Sin, odrešenik sveta,
Bog, sveti Duh,

Sveta Trojica, en sami Bog,
Jezus, Sin živiga Boga,

Jezus, Sin prečiste Device,
Jezus, nar mogočniši,

Jezus, nar popolniši,

Jezus, nar castitljivši,

Jezus, nar čudniši,

usmili se nas!

152

Jezus, nar veseliš!,

Jezus, nar ljubeznjivši,

Jezus, čistejši kakor solnce,
Jezus, lepši kakor luna,

Jezus, svitlejši kakor zvezde,
Jezus, vse časti vreden,

Jezus, nar ponižniši,

Jezus, nar ubožniši,

Jezus, nar krotkejši,

Jezus, nar poterpežljivši,

Jezus, nar pokorniši,

Jezus, nar čistejši,

Jezus, ki čistost ljubiš,

Jezus, ki mir ljubiš,

Jezus, naša ljubezen,

Jezus, zgled našiga življenja,
Jezus, podoba čednosti,

Jezus, zgled svetiga zaderžanja,
Jezus, naše perbežališe,

Jezus, ki naše duše ljubiš,
Jezus, Oče vsih ubozih,

Jezus, tolažba vsih žalostnih,
Jezus, bogastvo vsih revnih,
Jezus, žlahtni kamen,

Jezus, bramba vse popolnamasti,

153

Jezus, dobri pastir svojih ovčic,
Jezus, zvezda na morji,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj patriarhov,

Jezus, razsvetljevavec prerokov,
Jezus, mojster apostelnov,

Jezus, učenik evangelistov,
Jezus, moč marternikov,

Jezus, svitloba spoznovavcov,
Jezus, ženin čistih duš,

Jezus, krona vsili svetnikov,

o Jezus•
o Jezus!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam,

Bodi nam milostljiv, usliši nas,

Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od svoje jeze,

Od skušnjav hudobniga duha,

Od duha nečistosti,

Od vsili pregrešnih perložnostl,

Od prelomljenja tvojih svetih zapoved,
Od večne smerti,

Po skrivnosti svoji ga sv. včlovečenja,


P

0J5

N
S 3

00

154

Po svojim prihodu,

Po svojim rojstvu,

Po svojim raztepenji,

Po svojim kronanji,

Po svoji smerti na križi,

Po svojim znotranjim in zunanjim \
terpljenji,

Po svojim od smerti vstajenji,

Po svojim vnebohodu,

Po svoji nebeški časti in veselji,

Na prošnjo svoje presvete Matere,

Na prošnjo vsili svojih svetnikov,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ 5
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Jezus Kristus, sliši nas!

Jezus Kristus, usliši nas!
Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češena Marija . . .

reši nas, o Jezus!

*

155

Ime Gospodovo bodi hvaljeno zdaj
in na vekomaj. Amen.

O Gospod Bog! kteri si častitljivo
Ime našiga Gospoda, svojiga edinoro-
jeniga Sina Jezusa Kristusa, svojim
vernim ljubeznjivo in sladko, hudobnim
duhovam pa, ki to sveto Ime slišijo,
strašno storil; dodeli milostljivo, de
bodo vsi, kteri to sveto Ime na zemlji
časte, sladkost tvoje tolažbe na zemlji
prijeli, in večno veselje in zveličanje v
nebesih vživali. Po ravno tem Gospodu
našim, Jezusu Kristusu, tvojim Sinu,
kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti
sv. Duha, Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

156

Molitev sv. Bernarda

M&eaa

O ljubi moj Zveličar, Jezus Kri¬
stus! usmili se me, ker pod neham ni
nobeniga druziga imena, v kterim bi
zamogel zveličan biti, kakor le to sladko
Ime Jezus.

Bodi moj Jezus, kader sim tako
nesrečen, de v kakšen greli padem.
Bodi moj Jezus, kader spim ; bodi moj
Jezus, kader čujem. Bodi moj Jezus,
kader sim srečen, bodi moj Jezus, ka¬
der sim nesrečen. Bodi moj Jezus,
kader sim zdrav; bodi moj Jezus, ka¬
der sim bolan. Bodi moj Jezus, kader
me hudobni duh skuša; bodi moj Je¬
zus v tem življenji; bodi moj Jezus v
drugim življenji. Bodi moj Jezus, ka¬
der sim vesel; bodi moj Jezus, kader
sim žalosten. Bodi moj Jezus, kader

157

bom na smertni postelji ležal; bodi moj
Jezus, kader se bo moja duša iz tega
sveta ločila. Bodi moj Jezus pri sodbi
božji; bodi moj Jezus v večnim plačilu.
O presladko Ime Jezus! o neizmerno
bogastvo! ako tebe imam, vse imam;
ako tebe nimam, nič nimam. Kaj bi
moji revni duši pomagalo, ko bi tudi
cel svet imela, tega presladkiga Imena:
„Jezusa“ pa ne.

To presveto Ime: „Jezus“, zapiši,
o Gospod! s svojo predrago kervjo v
moje revno serce, de nič ne okusim od
sveta, nič ne občutim od mesa, ampak
samo tebi živim; ljubi moj Jezus! in s
svetim Bernardam kličem: „0 Jezus,
bodi moj Jezus \ u  Amen.


158

Lavietanske litanije.

feospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod , usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus , usliši nas!

Oce nebeški, vsigamogočni Bog,
Sin, vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

usmili se za nas Boga

159

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

, Mati prečudna,

I Mati našiga stvarnika,
Mati našiga odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našiga veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

za nas Boga prosi!

160

Zgodnja danica, -

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov,

Tolažnica žalostnih, I

Pomoč kristjanov, j

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov, 1

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirniga greha j
spočeta, j

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Cešena si Marija.

za nas Boga prosi!

161

IVI e C11 e v

k pr e s ve timu Rešnjimu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

t.  Kruh z nebes si jim dodelil.

0, Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si v prečudnim Za¬
kramentu spomin svojiga terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, sv. skriv¬
nosti tvojiga telesa in tvoje kervi tako
častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno
v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogam O četam v edinosti svetiga Duha

Bog vekomaj. Amen.

m". x

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zaverzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč reši nas
vselej od vsili nevarnost. O častitljiva in
blažena devica; naša gospa; naša sred-

Zvezdice. H

162

niča; naša besednica; naša pomočnica!
S svojim Sinam nas spravi, svojimu
Sinu nas priporoči; svojimu Sinu nas
izroči.

Prosi za nas, sveta božja porodnica!
O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molla®.

Dodeli nam, tvojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! de vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in de bomo
po častitih prošnjah presvete Marije vse¬
lej device od sedanje žalosti rešeni in
večniga veselja deležni.

M 011 m  o.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v
naše serce vlij, de ki smo po angelo¬
vim oznanjenji včlovečenje Kristusa,
tvojiga Sina, spoznali, po njegovim terp-
ljenji in križi častitljivo vstajenje do¬
sežemo.

163

Prosi za nas, sveti Jožef!

De bomo vredni obljub Kristusovih.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete matere
Marije pomaga, de, kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

Češena bodi Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše ,  bodi
češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj,
naša pomočnica! svoje milostljive oči v
nas, in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenji Jezusa, žegnani sad svojiga te¬
lesa; o milostljiva, o dobrotljiva, o slad¬
ka devica Marija!

11 *

164

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!
O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Vsigamogočni, večni Bog! ki si
dušo in telo častite Device Matere Ma¬
rije, de bi vredno prebivališe tvojiga
Sina biti zaslužila, s pripomočjo sve-
tiga Duha pripravil, daj, de bomo, ki
se njeniga spomina veselimo, po njenih
milostljivih prošnjah od prihodnjih zle-
gov in večne smerti rešeni.

RD ©tl t® V

k Materi božji za dobro smert.

O ljubeznjiva, milostljiva in od ve¬
komaj izvoljena Devica, mati Jezusova,
Marija, prosimo te zavoljo tvoje in tvo¬
jiga ljubeznjiviga Sina britkosti in gren-
kosti, ktero sta imela, ti pod križem,
on pa na svetim križi, nar bolj pa tisto

165

uro, ko se je njegova sveta duša od
njegoviga telesa ločila; prosi za nas,
de nam k pomoči pride, kader se bodo
naše uboge duše od našiga života jele
ločiti, de jih sprejme v svoje milostljive
roke, in jim večno zveličanje v svetim
raji dodeli. Zdaj ti priporočimo svoje
duše za tisto zadnjo uro, ne zapusti nas,

o Marija! Amen.

It ¥§©

Ponižno, Gospod! te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
Matere ljube Device Marije in vsih
svojih svetnikov, nas, svoje služabnike,
naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi
svetosti; tudi očisti vso našo rodovino
in naše prijatle od hudobe in grehov, in
napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli
nam mir in zdravje, odverni od nas
vidne in nevidne sovražnike, in odženi

166

vse hude želje 5 daj nam zdravo vreme
in dobro letino, skazi milost našim pri—
jatlam in neprijatlam, in obvari to faro
z vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa, po- \
vodenj, in dodeli milostljivo vsim vernim
keršenikam, živim in mertvim, v ne¬
beškim kraljestvu večno življenje, mir
in pokoj. Obvaii našiga papeža
našiga škofa I., našiga svetliga cesarja
L, in vso našo duhovsko in dežel¬
sko gosposko, in vse keršansko ljud¬
stvo vsili nadlog in vsiga zlega. In
tvoj žegen pridi z nebes na nas, in
bodi vselej nad nami. Po Gospodu
našim, Jezusu Kristusu, Sinu tvojim,
kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen.
y. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija (petkrat.)

167

despoti, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni

B°S>, .

Sin, vsiga sveta resnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

usmili se
nas!

168

Sv. Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica. \ D  •,

Sv. Mihael, )zanasBogapros,!

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas
Boga prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za
nas Boga prosite!

Sv: J Jožef KeiS,nik ’ ! »»»Boga pro.il
Vsi sveti očaki in preroki, za nas Bo¬
ga prosite!

Sv. Peter, \

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakop,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakop,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

\za nas Boga prosi!

169

Sv. Tadej,
Sv. Matija,
Sv. Barnaba,
Sv. Lukež,

)z&  nas Boga prosi!

Sv. Marka, ]

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za

nas Boga prosite!

Vsi sveti ucenci Gospodovi, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

Sv. Štefan, J

Sv. Lavrenc, :> za nas Boga prosi!

Sv. Vincenc, j

Sv. Fabijan in Boštjan, J

Sv. Janez in Pavel, \  zanasBoga

Sv. Kozma in Damijan, i prosita!

Sv. Gervazi in Protazi,

Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite!
Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

za nas Boga prosi


170

Sv. Miklavž, za nas Boga prosi!

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!
Sv. Anton.

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki
Boga prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas
Boga prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

za nas Boga
prosi!

> za na« Boga pmsi!
in leviti, za nas

171

Bodi nam milostljiv,, zanesi nam, o
Gospod!

Bodi lam milostljiv, usliši nas, o
Gospod!

Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa ,

Od nagle in neprevidene smerti, 1

Od skušnjav hudičevih, j

Oll J6Z65,'SOVJ aotrn In r  OO liuilt? vul j (5  rnjj

Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,

Od kuge, lakote in vojske, 1

Od večne smerti, v

Skozi skrivnost švojiga svetiga j
včlovečenja, j

, Skoz svoj prihod, I

Skoz svoje rojstvo, I

Skoz svoj kerst in sveti post,

Skoz švoj križ in terpljenje,

Skoz svojo smert in svoj pokop,

Skoz svoje sveto vstajenje,

Skoz svoj čudni vnebohod, I

Skoz prihod tolažnika svetiga Duha,

ieši nas, o Gospod

172

V dan sodbe, reši

Mi
De
De
De

nas, o Gospod!

grešniki,
nam zaneseš,
nam odpustiš,
nas k pravi pokori pripelješ,

De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,
De pastirja apostoljskiga in vse cer-J
kvene stanove v svoji sveti verij
ohraniš,

De sovražnike svete cerkve poniž»š,|
Ha  kciSanskim kraljem m uDiastnikam!

mir in pravo enovoljnost daruješ ,\
De vsimu keršanskimu ljudstvu mir
in edinost daš,

De nas vse v svoji sveti službil
poterdiš in obderžiš,

De naše misli k nebeškim željami
povzdigneš,

De vsim našim dobrotnikom večne l
dari dodeliš,

De duše naše, in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov večniga
pogubljenja rešiš,

De sad zemlje daš in ohraniš,

prosino te, sliši nas!

173

De vsim vernim dušam večni po- j »"3
koj dodeliš, ( Š: I.

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grebe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Ki •iste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oce naš i. t. d. (tiho.)

V. In nas ne vpelji v skušnjavo,

0. Temue reši nas od liudiga. Amen.

koj dodeliš,
De nas uslišiš,
Sin božji,

3

174

(Vtetttv©

/ - >

na svetiga Marka dan in križev teden.

O Bog! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri
mi strežejo po življenji.

Odstopijo naj, in sram naj jih bo, kteri
mi hočejo hudo.

Obernejo naj se precej osramoteni, kteri
pravijo: Haha! haha!

Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele
in radujejo.

Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog!
kteri ljubijo tvoje odrešenje.

Jes pa sim revež in siromak , o Bog!
hiti k meni.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog!
nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu i. t. d.

V. Pomagaj svojim služabnikam,

O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,

175

0. Pred sovražnikam.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas,

0. In otrok krivice naj se ne loti nam
škodovati.

V. Gospod, ne ravnaj z nami po naših
i grehih.

0. In ne povračuj nam po naših hudo¬
bijah.

V. Molimo za našiga papeža I.

0. Ohrani ga, o Gospod! oživljaj in
osreči ga na zemlji, in ne daj ga
v voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverili, Gospod! milostljivo zavoljo
svojiga imena večno življenje vsim,
kteri nam kaj dobriga store.

V 7 . Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti,

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V 7 . Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikam, ki v
te zaupajo, moj Bog!

176

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz sve-
tiša,

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod! usliši mojo molitev;

O. In moje upitje naj do tebe pride.

O Bog! ki ti je lastno, usmiliti se
vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne
prošnje, de nas in vse tvoje služabnike,
ktere grehov ketna veže, milost tvoje
dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Bog! našo
pohlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, de nam dobrot¬
ljivo z odpušenjem tudi mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, de nas od vsih
grehov odvežeš in od kazen, ktere za
nje zaslužimo, rešiš.

Bog, ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo

177

k tebi kličejočiga ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Y r sigamogočni večni Bog! usmili
se svojiga služabnika našiga papeža I.,
in vodi ga po potu večniga življenja,
de bo s tvojo pomočjo, kar je tebi do¬
padljivo, želel in z vso močjo storil.

O Bog! od kteriga pridejo svete
želje, dobre misli in pravične dela, daj
svojim služabnikam tak mir, ki ga svet
ne more dati, de bodo naše serca tvo¬
jim zapovedim vdane, in po zatertim
strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo
varni in mirni.

O Bog ! užgi naše serca z ognjem
svojiga svetiga Duha, de ti bomo s či¬
stim telesam služili, in z očišenim ser-
cam dopadli.

Bog, Stvarnik in Odrešenik vsih
vernih, dodeli dušam svojih služabnikov

Zvezdice.

12

178

in služabnic, de odpušenje, kteriga so
vselej želeli, po bogaboječih prošnjah
dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim
duham naše djanje,- in spremljaj ga s
svojo sveto pomočjo, de se vse naše
molitve in dela vselej iz  tebe začno in
iz tebe začete tudi v tebi končajo.

Vsigamogočni večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se u-
smiliš vsih, ktere iz vere in dobrih del
za svoje spoznaš, prosimo te pohlevno,
de vsi, za ktere smo se namenili moliti,
kteri so še pri življenji, ali pa so se
že iz sveta ločili, po prošnjah vsih tvo¬
jih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje
vsih svojih grehov dosežejo. Po Go¬
spodu našim, Jezusu Kristusu, Sinu
tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj.
Amen.

179

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Vsigamogočni in usmiljeni Bog naj
nas usliši,

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji
počivajo v miru.

O. Amen.

(Miitve NMirt

pri popoldatiji službi božji ob nede¬
ljah in praznikih , kteri niso Matere
Božje.

K svctimu Rešnjimu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V, Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Ktefi ima vso sladkost v sebi.

O Bog! ki si nam v prečudnim za¬
kramentu spomin svojiga terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv-

180

nosti tvojiga telesa in tvoje kervi tako
častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogam Očetam v edinosti sv. Duha,
Bog vekomaj. Amen.

Za odveriijenje vsili nadlog in nevarnost.

Vsigamogočni večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se
vsili vernih kristjanov, za ktere se je
tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zve¬
ličar Jezus Kristus, voljno grešnikam
v roke dal, in je tudi svojo drago kri na
lesu svetiga, križa prelil. Po tem Gospodu
Jezusu o d verni, milostljivi Oče! zaslužene
šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,
punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino,
bolezni in žalostne revne čase.

Vsigamogočni večni Bog! usmili se
svojiga služabnika, našiga papeža I., in

181

vodi ga po poti večniga življenja, de
bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno,
želel, in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vižar vsih verni¬
kov ! glej milostljivo na svojiga služabnika
našiga škofa I., ki si ga pastirja naše
škofije postavil ; dodeli mu, de tistim, čez
ktere je postavljen, z besedo in z djanjem
k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu
je zročena, večno življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli
svojimu služabniku, našimu cesarju I.,
tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬
maga, spoznati in častiti, de bo, ker
je iz tvoje volje cesar postal, tudi v
tvojim varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsim dobrim
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, de nas bodo na vse to nape¬
ljevali, kar zamore k tvoji božji časti,

182

k našimu zveličanju, in k miru in sreči
vsiga keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mertve.

Vsigamogočni večni Bog, ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se usmi¬
liš vsih, ktere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, pohlevno te prosimo,
de vsi, za ktere smo se namenili moliti,
kteri so še pri življenji, ali pa so se že
iz tega sveta ločili, na prošnjo vsih tvojih
svetnikov od tvoje dobrote odpušenje
vsih svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsiga razdertja in
ločitve. Preoberni naše serca k pravi po¬
kori in k poboljšanju našiga življenja.
Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam
goreče želje po vsi pravičnosti, de ti

183

bomo kakor tvoji pokorni otroci v živ¬
ljenji in v smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o
Gospod! vse naše djanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje in
naša smert. Daj nam tvojo milost tu¬
kaj vživati, in tamkej z vsimi izvoljenimi
doseči, de te bomo v večnim veselji
in zveličanji hvalili in molili. To nam
dodeli, o Gospod, nebeški Oče! po .Je¬
zusu Kristusu, tvojim ljubim Sinu, Go¬
spodu in Odrešeniku našim, kteristeboj
živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha,
Bog vekomaj. Amen.
t r .  Božja pomoč ostani vselej pri nas.
O. Amen.

I

185

Križev pot.

S ponižnim duham in potertim sercam
se ti, ljubi Jezus! k nogam veržem;
ti svoje grehe razodeti hočem, in jih
obžalovati. Tudi hočem zdaj priča biti
tvojiga grozovitniga terpljenja, ki se
je posebno v vertu Getcemani perčelo;
ko si ti previdil kaj in koliko bos mo¬
gel za naše odrešenje terpeti, in de
bo še per vsim tem veliko ljudi pogub¬
ljenih, ker se ne bodo hotli tvojiga za-
služenja udeležiti. To premišljevanje ti
toliko žalost napravi, de obnemagaš, na
tla padeš in de tvoj pot postane kakor
kervave kaplje. Potem se daš od be-
ričov in judovskih tolovajev vjeti, od

186

sodnika do sodnika vlačiti, po krivim
tožiti in obrekovati, in po nedolžnim k
smerti obsoditi.

Občudujte, nebo in zemlja, krot-
kost in poterpežljivost tega nedolžniga
Jagneta božjiga. On, ki je vsigamo-
gočen, ki bi z eno besedo vse sovraž¬
nike lahko pokončal in jih osramotil, je
zdaj podoben jagnetu, ki je v zaklanje
peljano, kakor de bi se ne vedel bra¬
niti, in bi ne imel glasu se zagovarjati;
vse to pa stori ljubi Jezus iz ljubezni
do mene, zato pa tudi hočem jest zdaj
iz ljubezni do njega njegovo britko terp-
ljenje premišljevati in se v duhu na tiste
štacione podati, kjer je on posebno
terpel.

Ti pa, ljubi Jezus! presuni moje
serce, de bo vse goreče do tebe se v
britkosti tvojih bolečin topilo.

187

C. Štaeicm,

Jezus je k smerti obsojen.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej krivičniga sodnika, stralilji—
viga Pilatuža, ki se ljudi bolj boji, ka¬
kor Boga. Pilatuž dobro spozna, de
je Jezus nedolžen, in de so mu ga
Judje samo iz nevošljivosti izdali, de
bi jim ga križati pustil 5 zato pa tudi
iše perložnosti ga izpustiti. Ker pa
Judje čez dalje bolj upijejo: „Križaj
ga, križaj ga: Ako tega spustiš, nisi

cesarjev prijate! večse  vender strah-

188

Ijivi Pilatuž da preslepiti in pusti ne-
dolžniga Jezusa raztepsti, bolje rečeno,
razmesariti. —

Poglej, keršanska duša! Jezusu
roke znak zvežejo in za steber ga pri¬
vežejo in po nagim životu z jermeni,
šibami in vervmi, ki so na konceh vse
ojstre in roglaste bile, tako neusmi¬
ljeno bijejo, de kmalo ni zdraviga uda
več na njem, meso s kožo vred se
začne utajiti, lupiti in odpadati5 Jezus
sam pa tako oslabi, de to presveto in
nedolžno Jagnje na tla pade, ves omam¬
ljen od grozovitih bolečin.

Poglej, keršanska duša! vsiga
tega terpljenja je greh kriv! greh je
tista grozovita šiba, ki Jezusa razme¬
sari in tako neusmiljeno bije.

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Cešena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

189

DO«,

Jezus vzame križ na svoje rame.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! kaj ti vse za nas pre-
terpiš in rado voljno prestaneš, samo de
bi le nas odrešil.

Od kod je to, ljubi Jezus! de je
tvoja glava š kervjo oblita, de so tvoji
lasje s kervjo namešani! O grozovi¬
tost tvojih sovražnikov, ki ti iz ternja
krono spletejo in na glavo tlačijo, s ter-

190

stam pa po nje tolčejo! to ti je taka
bolečina, ki presune dušo in telo; hujši
bolečine od te si misliti ne moreš! pa
tudi to, o čudoviti Jezus! voljno pre¬
stati hočeš!

Poglej, grozovitni Judje še ne mi¬
rujejo: vse, karkoli si le omisliti zamorejo,
vse ljubimu Jezusu napravijo, de bi ga
le tolikanj bolj občutljivo terpinčeli in
mu smert še bolj grenko storili.

Zbijejo mu velik in težak križ in
silijo ga, de bi ga nesel.

Kaj pa ti, ljubeznjivi Jezus! počneš,
ko ta križ zagledaš? O preljubeznjivi Je¬
zus! ta križ te spomni na odrešenje;
in ker si sklenil na križi odrešenje člo—
veškiga rodu dopernesti: se pokloniš,
križ kušneš in ga na svoje rame pro¬
stovoljno vzameš.

Z grešnim življenjem človek Je¬
zusu ternjevo krono spleta.

191

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oee naš — Češena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

Jezus pade pervič pod križem.

• / . ■ . ■

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem s\‘et odrešil.

Ko Jezus križ na svoje rame
vzame, ga Judje neprenehama mučijo
in perganjajo, vlečejo in bijejo, de bi
ja trenutka ne postal; bali so se nam-

192

reč, de bi Pilatuž, ki je le nerad v
smert Jezusovo dovolil, svojiga privo¬
ljenja ne preklical in Kristusa ne opro¬
stil. Zato pa z vso močjo hite, de bi
popred na goro Kalvarijo prišli, kjer
so Jezusa hotli križati.

Jezus pa od tolikanjiga terpinčenja
spehan, in od prelite kervi, ki jo je pri
tepenji in ternovim kronanji zgubil, o-
slabljen, od strašnih bolečin pa ves
omamljen, ne more naprej, opeša in na
terde tla pade: več vstati pa ne more!

Zdaj Jezusa neusmiljeno na kviško
tergajo in vlečejo: zdaj za roke, zdaj
za glavo, zdaj za lase, zdaj za obla¬
čilo ga pokonci postavljajo! de bi se
pa Jezus sčasama opomogel, opočil in
moč vnovič zadobil; k temu mu časa
ne dopustijo.

O ljubez njivi Jezus! kako velika
je tvoja poterpežljivost in krotkost! enak
si pohlevnimu Jagnjetu med zgrablji-
vimi volkovi. Ti zopet vzameš težak
križ na svoje razboljene rame, in ž

193

njim naprej greš, kamor te hudobni ra-
beljni ženejo.

O grozoviti greh! kako Jezusa
težiš in na gole tla veržeš.

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Cešena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

IV, Štadion,

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.
Lahko si misliš, keršanska duša!

Zvezdice. 13

194

kako veliko žalost je Jezus občutil in
kako ga je v serce zabolelo, ko svojo
žalostno mater zagleda. Pa tudi lahko
si misliš, kako hud meč bolečine je Ma¬
riino serce presunil, ko svojiga Ijubez-
njiviga Sina s križem obloženiga, vsiga
zasramovaniga in zaničevaniga, vsiga
raztepeniga in razbitiga po poti ji na¬
proti priti vidi. Misliti si scer nekoliko
zamoreš to veliko žalost, ki sta jo Je¬
zus in Marija imela, ko sta se srečala;
občutiti bi jo pa le takrat zamogel, ko
bi tisto ljubezen zadobil, s ktero sta se
Jezus in Marija ljubila.

Poslušaj! kliče k tebi Marija: O
nehvaležna duša! kaj ti je žaliga storil
moj Sin, de mu z greham tako težak j
križ nakladaš!

Kaj hudiga ti je storila Mati moja?
te vpraša Jezus, de ji z greham kakor
z mečem serce presuneš? — O zapu¬
sti že enkrat svoje grehe, zovoljo kte-
rih midva toliko žalost in britkost terpiva!

195

Grešnik! kaj praviš k temu; kako ti
je pri sercu? kdaj boš nehal grešiti in Je¬
zusa ne več iz svojiga serca preganjati?!
O križani Jezus! usmili! usmili se me!
Oče naš — Cešena si Marija —■
Čast bodi Bogu. —

itatefonu

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ
nesti.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poln žalosti in bolečin je ljubi Je¬
zus na duši in na telesu. Njegovo telo

13 *

196

je polno ran; njegova duša pa polna
britkosti in grenkosti; in njegovo serce
je tako žalost prevzela, ko je on svojo
Mater srečal, de je bilo viditi, de bo on
vsak čas na tla padel in umeri. Tega se
pa njegovi sovražniki prestrašijo ne iz
usmiljenja, ampak iz grozovite hudobije,
ker se boje, de bi jim pred ne umeri,
in de bi ga na gori križati in mu ta¬
krat svojiga serda še prav občutiti dati
več ne mogli. Zato pa prisilijo nekiga
ptujiga človeka, ki memo gre: Simona
iz Cirene, de pomaga Jezusu težak
križ nesti.

O ljubi Jezus! Simon ti scer po¬
maga križ nesti; britkosti in grenkosti
tvojiga terpljenja pa, v kteriga si vtop-
Ijen, ti vender nobeden ne pomaga
nositi.

O grešnik! vzemi svoj križ iz lju¬
bezni do Jezusa na svoje rame in hodi
po poti grenkiga terpljenja.

197

O križani Jesus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Cešena si Marija —*
Čast bodi Bogu. —

Veronika poda Jezusu potni pert.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Glej, o človek! glej, o človek!
Jezus je od vsili strani stiskan in ves
v bolečinah. Na njegovi glavi ga ter-
njeva krona bode, na njegove razbo-
Ijene rame ga težak križ tiši; njegov

198

život je poln ran in s kervjo oblit; na
vsili udih se trese in trepeta; po nje¬
govim obličji merzel, kervavi mertvaški
pot nastaja. Ni ga, de bi ga tolažil,
ni ga. de bi ga krepčal ali poterdil.
Nebesa so zaperte; hudoben svet in l
pekel sta se zoper njega prisegla, de
ga bočeta pokončati in scer pokončati
na nar grozovitnejši vižo, s smertjo
na križi.

V tem stanu zapušenosti, ko lju—
biga Jezusa vse zaničuje in psuje, se
vender približa neka pobožna žena, Ve¬
ronika z imenam, in Jezusu ponudi
svojo revno pomoč, ter mu da potni pert,
de bi se obrisal. Jezus, kralj nebes
in zemlje se zdaj posluži te revne,
slabe pomoči. Jezus vzame od sv.
Veronike potni pert, pa v zahvalo ji
vtisne vanj svoj presveti obraz.

O ljubi Jezus! vtisni tudi v moje
serce svoj presveti obraz, de mu greh
se pristudi, svetost pa dopade.

199

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Cešena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

Jezus pade vdrugič pod križem.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

V resnici je Jezus človek stiskan
od nar večiga terpljenja, de mu grozo¬
vitost bolečin dušne in telesne moči
vedno bolj in bolj slabi, de on vedno
bolj in bolj omedljuje, in se zo-

200

pet k dragim ves opešan na tla zverne
in strašno pod težo križa pade. —

Jezus tukaj terpi po svoji človeški
natori 5 zakaj kakor Bog ne more ter-
peti. Po svoji človeški natori je pa
hotel vso grenkost in grozovitost križa
in terpljenja okusiti in za nas prestati,
zato de bi nas od pekla odrešil, ki
smo si ga z greham zaslužili. Le on
sam, naš ljubi Odrešenik in Zveličar,
Jezus Kristus, je nas zamogel odrešiti,
le on sam je nam zamogel po svoji
človeški naturi neskončno zasluženje
pridobiti, po svoji božji naturi pa nas z
božjo svetostjo in pravičnostjo spraviti.

O čudo! človek zasluži smert in
pogubljenje zavolj greha: Božji Sin pa
prevzame prostovoljno nase to smert,
de bi človeka oprostil od greha in po¬
gubljenja.

Začudite se, nebesa, začudi se ve-
solni svet, ko vidiš Jagnjeta božjiga
nedolžniga pod križem ležati, človeka

201

pa, krivičnika in prevzetniga, se nad
njegovimi bolečinami radovati.

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Cešena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

\mie

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Kdor to grozovito terpljenje Kri¬
stusovo premišljuje, ga mora v serce

202

boleti, ko vidi kolikanj bolečin in kakšno
terpljenje ljubeznjivi Jezus iz gole lju¬
bezni do nas, po nedolžnim za krivične
terpi.

Jezus je bil sloveč prerok in
njegovi čudeži so sloveli po celi ju¬
dovski deželi; vsi so ga občudovali
kakor poslanca božjiga. Ko na pod-
jarmeni oslici jezdi v Jeruzalem, mu
vse hiti naproti in mu iše svojo službo
skazati s klicanjem in s postrežljivo
udanostjo. Ko čudeže dela, ga vse
občuduje. Zdaj pa, ko je on udarjen,
ga vse zapusti, in njegovi sovražniki
mu le išejo njegovo terpljenje še bolj
vgreniti, in mu kelh nevošljivosti do
zadnje kaplje dati izpiti. V resnici,
kdor še občutljivo serce v svojih persih
ima, ne more take grozovitosti brez
sočutja gledati.

Tudi jeruzalemske žene, ko vidijo
grozovitost tega terpljenja, ne morejo
brez sočutja biti; ampak milo se jim
stori in se nad Jezusam izjokajo.

Jezus pa vidi, de se ne jokajo iz

203

praviga namena, ker se nad njegovim
terpljenjam jokajo; on jih opominja, de
naj se jokajo nad svojimi grehi, ki so
njegoviga terpljenja krivi; ter jim pravi:
„Jokajte v  se nad sabo in nad svojimi
otroci. Če se to nad zelenim lesam godi,
kaj se bo še le nad suhim ?“ S tem
jim Jezus hoče reči: Če jest po ne¬
dolžnim tolikanj terpim; koliko bote še
le ve in vaše ljudstvo imeli terpeti; ker
ste vpili, de moja kri naj pride na vas
in na vaše otroke, in ste me po ne¬
dolžnim obsodili k smerti in scer k nar
grozovitniši smerti, ki si jo izmisliti
zamorete, k smerti križa.

Daj mi, ljubeznjivi Jezus! milost
zadobiti, de se jokam nad sabo in nad
svojimi grehi, in jih vedno obžalujem.

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Češena si Marija —<
čast bodi Bogu. —

204

m.  Štadion.

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Kaj stori, de Jezus zopet, ja
zopet pod križem pade, de on zmi-
ram bolj in bolj omaguje in naprej ne
more.

Ljuba keršanska duša! teh padcov
Jezusovih pod križem ni nobeden drugi
kriv, kakor tvoji padci v greh, tvoje
ponavljanje sfariga greha, tvoja železna
srajca pregrešnih navad in hudobij. De
bi te torej Jezus od tvojih padcov v

205

greh ozdravil, on sam zate pod križem
pada in omaguje.

Jezus hrepeni po tvojim sercu,
edin v njem hoče kraljevati: ti ga pa
z greham iz svojiga serca ven pahneš
in ga mu zapreš.

O kako nesrečna si, keršanska
duša, v takim stanu, kader Jezusa ni¬
maš, kader Jezus v tvojim sercu ne
kraljuje. Odverzi, odverzi torej vse
pregrešne navade in grehe, sleci že¬
lezno srajco hudobij in varuj se bolj
pred enim samim smertnim greham, ka¬
kor pred smertjo. Zakaj hujši je greh,
kakor pekel 5 če greha nimaš, se ti pe¬
kla bati ni treba; pekel je samo zavoljo
greha postal. Izroči se torej zanaprej
Jezusu samimu, de on v tvojim sercu 0-
stane in on sam v njem kraljuje, in de ga
nikoli več zavoljo kakiga greha ne zapu¬
sti ; tako te bo 011 tudi zveličati zamogel.

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Češena si Marija —
Čast hodi Bogu.

206

IL

Jezusa slečejo in mu grenkiga žolča
piti dajo.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Ko Jezus prinese teški križ na
goro Kalvarijo, kjer so ga Judje kri¬
žati hoteli, mu križ na tla veržejo in
ga slečejo, de bi si njegove oblačila
delili. Pomisli, kakšne bolečine je Je¬
zus terpel, ko mu oblačila dolj tergajo,
on je bil na celim životu ves ranjen in
razboljen; njegove rane so se po poti
k oblačilu persušile in prijele. Zdaj se

207

mu pa oblačilo od njegovih razbeljenih
ran terga, in se mu zopet vse bolečine
in vse rane po,nove, in on grenkost ti-
stiga terpljenja občuti, kakor ga je ob¬
čutil, ko je bičan in ves raztepen bil.

Pa k temu grozovitnimu ponovlje-
nju njegoviga terpljenja se še drugo
strašno občutljivo terpljenje pridruži:
On, ki je nar svetejši, nar čistejši, nar
Sramožljivši: On tukaj nag stoji in ne

ve dergam svojih oči oberniti, kakor
proti nebesam. Tudi ta pogled njegovi
prečisti deviški Materi z mečem sočutja
serce presune.

O keršanska duša! povej mi, kdo
je zopet presunil Jezusovo nar svetejši,
nar čistejši in nar ljubeznjivši serce v
tolikim zasramovanji z nagostjo, de se
on, ako ravno vsigamogočni Bog, ne
upa še proti ljudem pogledati? — Po¬
vej mi, kdo je serce njegove Matere,
Marije prečiste Device, v novic z me¬
čem ranil ? O verjemi mi, keršanska
duša! de te grozne in občutljive bole¬
čine ni Jezusovimu in Mariinima sercu

208

drugi storil, kakor le nečisti greh. Je¬
zus je hotel to zasramovanje za nas pre¬
stati, de bi za naše nečiste grehe zadostil
in nas od nečistosti ozdravil. „Nič neči-
stiga ne more v nebeško kraljestvo priti“,
O križani Jezus! usmili! usmili se me!
Oče naš — Cešena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

M, Št®©i@ra*

Jezusa na križ perbijejo.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Ko Jezusa slečejo, mu grenkiga
žolča piji dajo, de bi ga ne le samo

209

po telesu, ampak tudi noter v telesu
ierpinčili.

Potem ga primejo, in kakor ubog¬
ljivo Jagnje na križ zvernejo. Ga pri¬
mejo za desno in levo roko, jih raz¬
tegnejo in s strašnimi', velikimi in
voglastimi žeblji prebodejo in začnejo
jih za križ perbijati. —

O kake bolečine! O kakšni grozni
meč sočutja in bolečin je Mariino serce
presunil! ko je zaslišala Jezusove pre¬
svete roke na križ perbijati! ko je vi-
dila Jezusa trepetati, se viti in sukati
kakor eniga pozemeljskiga červiča, od
vsili zapušeniga in utopljeniga v morje
bolečin! —

O čudo, preveliko čudo! de Ma¬
rija pri življenji ostane, de njeno serce
od žalosti ne poči. Gotovo le božja
moč jo je še pri življenji ohraniti za-
mogla, de ni pri tej priči od žalosti
omerla! —

Potem hlastnejo rabeljni po Jezu¬
sovih presvetih nogah in jih začnejo
pribijati. Ker je pa ta križ prevelik

Zvezdice. 14

210

bil, mu tako vlečejo in raztegujejo noge,
de udje po Jezusovim telesu pokajo in
iz svojih škerbcov vstajajo; in mu tako
strašno in grozovito tudi noge prever-
tajo in jih z ojstrimi žeblji pribijejo na
križ, kakor so popred roke perbijali.

O strašna, o grozovita bolečina!
kdo jo bo zamogel popisati: kdo jo
zapopasti drugi, kakor tisti, ki jo za
nas terpi. Ako nas kaki majhni tern bode,
ko se nam kaka majhna reč nasproti
znide; že nam tako teško dene, de
išemo se te bolečine znebiti: O kako

presunljive bolečine si pa ti, preljubez-
njivi Jezus! pri križanji zavolj nas in
naših grehov preterpel!

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Cešena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

211

KOG« Stdefom.

Jezus na križi povišan umerje.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Približaj se, keršanska duša! k
križanimu Jezusu, in rada premišljuj
njegove rane in njegovo terpljenje: po¬
sebno pri njegovim križanji rada po¬
stani in ga premišljuj. Ako se le s
ponižnim in skesanim sercam Jezusu
približaš, saj te on ne bo zavergel,
ako je on ravno tolikanj za-te terpel.
Ja ravno zato je on za te terpel, de
bi tebi ne bilo potreba večno terpeti,

14 *

212

Zato je on zate tolikanj terpel, de bi
tebi neskončno zasluženje pridobil, s
kterim ti dolg za svoje grehe poplačati
zamoreš. Zato je on zate tolikanj ter¬
pel, de ti je studence zveličanja odperl,
v kterih ti svojo dušo od grehov oprati
in od pekla se rešiti zamoreš. Zato je
Jezus tolikanj zate terpel, de ti je
svoje rane odperl, kakor gotove za¬
vetja proti vsim skušnjavam.

Le tukaj, le edino in samo tukaj
se vsa prava svetost začne in doverši,
vsa popolnamast zadobi, in prava ljube¬
zen do Boga in bližnjiga užiga. Ktera
čednost pri križanim Jezusu svojiga
pričetka nima, ni varna, ampak nevarna.

Poglejte, kaj Jezus še za nas terpi,
on se pusti še na kviško na križi po- !
vzdigniti in samo na žebljih na križ
obešen visi! O čudite se vse žive
stvari, čudite se tudi angeli vi, de
sam božji Sin hoče po človeški naturi
tolikanj za nas terpeti, in zdaj v gro-
zovitnih bolečinah na križi viseti in za
nas na križi umirati.

213

O neizmerna globočina božje lju¬
bezni do revnih grešnih človeških stvari!
0 nezapopadljive sodbe božje pravice
in svetosti!

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Cešena si Marija —
Čast bodi Bogu. --

Jezusa s križa snamejo in ga v na¬
ročje njegove žalostne Matere polože.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Ko Jezus umira, se prestraši nad

214

to grozovito in prečudno smertjo ne-
dolžniga Jagnjeta zemlja in nebo:
Solnce opoldne otemni, zemlja se trese,
skale pokajo, grobi se odpirajo, mertvi
ustajajo in se živim prikazujejo, za¬
grinjalo pred nar svetejšim v Jeruzalem- '
skim tempelnu se od verha do tal pre-
terga. Stotnik pod križem priča: v

resnici je bil ta Sin božji, ljudstvo, ki
je bilo priča Kristusoviga terpljenja in
njegove smerti, na svoje persi terka in
se žalostno domu verne. Samo so¬
vražnike Jezusove je pa nevošljivost in
prevzetnost tako prevzela, de od straha
scer sterme in trepetajo; pa naniest de
bi se z zgrevanim sercam k usmilje-
nimu Jezusu obernili, raji od togote ob¬
upujejo, z zobmi zoper njega skripljejo t
in še mertvemu na križu s sulco serce
presunejo, in iz njega kri in voda teče
v znamnje, de je že v resnici mertev. —
Usmilita se pa dva pravična moža,
ki nista bila v smert Jezusovo dovolila,
njegoviga presvetiga telesa; ga iz križa

215

vzameta in njegovi žalostni Materi v
naročje položita.

O kako hud meč žalosti zopet pre¬
sune Materno serce, ko vidi svojiga
ljubiga Sina vsiga nedolžniga in sve-
tiga vender z grozovitnejši smertjo ka¬
kor nar hujši hudodelnike umorjeniga.
Ona pregleduje zdaj njegove rane na
glavi, ki mu jih je ternova krona sto¬
rila, zdaj njegove rane na rokah in
nogah, ki jih je pri križanji prijel, zdaj
njegove rane po celim životu, ki jih je
pri bičanji, pri padcih in pri suvanji
dobil, zdaj pregleduje vse te rane od
blizi, katere je popred le od deleč gle¬
dati zamogla. Velika žalost in gren-
kost jo obdaja, ko vidi toliko grozovi¬
tih ran na nar svetejšim Telesu Kri¬
stusovim; serce se ji hoče od britkosti
razpočiti.

O prežalostna mati Kristusova!
vtisni tudi v moje serce žalost križa-
niga Jezusa.

216

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Češena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

KO?.

Jezus je v grob položen.

Molimo te, o Jezus! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Žaluje grozno Marija nad Jezu¬
sovo smertjo, pa ne le samo Marija,
Mati Jezusova, ampak z njo žalujejo
tudi vsi Jezusovi zvesti prijatli in učenci.
Žaluje posebno sv. Janez, ljubljene Je-

217

zusov, in Marija Magdalena, kteri je
Jezus grehe odpustil; žaluje tudi več
pobožnih žena, ki so Jezusu v Galileji
stregle, zdaj ga pa noter do smerti na
križi spremile; žaluje z eno besedo re¬
čeno vsa množica pobožnih in pravič¬
nih, ki se ne morejo od Jezusoviga
Telesa ako ravno mertviga ločiti: oni
ga molijo, ga poljubujejo ali kušu-
jejo in njegovo terpljenje in grozovite
rane pregledujejo in premišljujejo.

Sv. Jožef iz Arimateje in Nikodem
sta le z nadlego zamogla dobiti Telo Je¬
zusovo zopet v roke, de bi ga poko¬
pala, ker dan se je nagnil in veliko
perpravljanje zavolj prihodniga Veliko-
nočniga praznika nastopa. Ta dva po¬
božna moža uzameta Telo Kristusovo,
ga z dišavami: z miro in aloe, mazi¬
lita, in v tančico zavijeta in v nov iz
skale izsekan grob položita, kamor še
nihče ni bil položen, in velik kamen
zraven zavalita; in odideta.

Marija pa, Mati Jezusova, se od
groba ločiti ne more, ampak tam zdi-

218

huje in žaluje, de bi se kamnje omečiti
moglo, prežalostno Mater viditi od ža¬
losti omedljevati. In ako se tudi ona
po telesu od ljubiga Jezusa zdaj ločiti
mora, pa vender njena duša zmiram pri
Jezusu v grobu ostane, kjer le z Je- ■
zusam sklenjena zamore živeti, scer bi
mogla umreti. O nezapopadljiva moč
prave, svete, čiste ljubezni!

Ljubi Jezus! naj bo tudi moja
duša s teboj vedno združena in skle¬
njena, de se večno ne pogubim.

O križani Jezus! usmili! usmili
se me!

Oče naš — Cešena si Marija —
Čast bodi Bogu. —

Končanje.

O dobrotljivi Jezus! svoje rane
vtisni v moj spomin, s svojo kervjo
očisti moje serce, napoji mojo dušo,
poterdi vse moje dušne moči in za-

219

znamvaj vse moje telesne počutke, de
bom vedno nate mislil, in povsod ka¬
morkoli se obernem, tebe križaniga pred
sabo vidil; de bom tvoje rane vselej in
povsod pred očmi imel, in de se mi bo
vse karkoli bom pogledal, s tvojo ker-
vjo zaznamvano zdelo. Križani Jezus!
presuni me s svojim terpljenjem, de
druziga ne bom iskal ne našel, kakor
tebe križaniga; rani in obdaj me s svo¬
jimi ranami, de druziga ne bom gledal
ne vidil, kakor tvoje svete kervave rane.
To naj mi bo edino veselje, tvojiga
terpljenja se udeleževati in po križevim
potu hoditi. Daj mi, ljubi Jezus! tako
po križevim potu hoditi na zemlji, de
ravno po tem potu zaslužim hoditi in
in priti v obljubljeno deželo, v svete
nebesa. Amen,

Vesela pesem Jezusa

'O  Jezus, ves moj blagor ti!
Ljubezen sladka čez moči!
Serce po tebi vse gori,

Ko v tebi le se zveseli!

Ne zmaga zlato solnce te
Ti umakne mila luna se;
Prijazna zarja zad ti je,

In tudi svitle zvezdice!

Tak čisto lilje ne cveto,

Ne blage rožce tak lepo,
Duha vijol’ce ne dajo
Ne dragi klinčki tak ljubo.
Tak sladka ni nobena stvar
Ni toljko drag nikaki dar,
Tak mil’ prijate! ni nikdar,
Kot sere ti mili gospodar!

Ni proti tebi višjiga,

Lepota zemlje zgine vsa
Duhov spremine množica
Zbledi luč neba svitliga. —

V ljubezni pesem podarim,

Jo v serce tvoje izročim,

Se s trumo angelov združim,
Veselo ž njimi te častim.

221

Ti dušo mojo sam živiš,

Seboj v ljubezni zaročiš,

Mi toljko radost dodeliš,

Serce obilno zveseliš.

O ljubi ženin, sladki cvet!

Si dražji mi, kot celi svet;

Za te vse slasti štejem v smet,
In raji križ si zvolim spet.

Po tebi le, so želje vse,

Ki zame v sme rt podal si se
Porosi s svojo gnado me,

Ko s sercam, z ustmi prosim te!
Serca veselje ti sladko!

Ki si me ljubil tak močno,

Ko steče mi življenje to,

Me pelji v večni mir, v nebo!

222

Pri sveti maši.

Začetek.

||Vcd Bogam pokleknimo,
Povzdignimo serce,

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.

Ta dar presvete maše
Sprejmi od nas, o Bog!

Naj zbriše grehe naše,

Naj varje nas nadlog.

Mi grešniki spoznamo,

Žalili smo Boga;

O težko vest imamo,

Pokoja nam ne da.

Marija, vsi svetniki!

Pomoči pros’mo vas;

Smo grešniki veliki,

O Kriste, usmil’ se nas!

Gloria.

Boga bod’ čast in hvala.'

Na zemlji mir ljudem;

K’ je milost Božja dala
Rešenje vsim stvarem.

Bog! hvalo ti pojemo,

Prišel si greh odvzet;

Ti večno čast dajemo;

Ti sam, o Bog. si svet.

Evangeli.

Bog sam nam oznanuje
V življenje srečno pot!
Temoto razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.
Kristjani, poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo,
De vsak sveto živi.

Kredo.

To verjem, Bog nebeški,

De ti si stvarnik moj;

Tvoj Sin je rod človeški
Sam spravil spet s teboj.

Svet Duh pri nas prebiva,
Od Jezusa poslan;

Od njega moč dobiva
Na zemlji vsak kristjan.

Kar si, o Bog, oznanil,

Kar je tvoj Sin učil,

V katolški cerkvi hranil,

Iv’ je za-nj kri prelil,

To verjem vse resnično,

Le, Bog, pomoč mi daj,

Živeti tud’ pravično,

De pridem v sveti raj.

Darovanje.

Sprejmi, Bog, Oče večni,

Od nas prečisti dar,

K’ ga grešniki nesrečni
Damo na tvoj altar;
Za svoje hudobije
In celiga sveta
Naj jih nam čisto zmije,
Nam tvojo milost da.

Ponižno vsi pošljimo
Ta sveti dar v nebo,
Gospod-Boga prosimo,

De mu prijetin bo,

De naj mu bo češenje,
Spodobna večna čast,
De dušam da življenje.
Vsi cerkvi božjo rast.

Sanktus.

Svet, svet, svet Bog nebeški!

Oblast imaš čez vse,

Ves svet, ves rod človeški
Ti hvalo, čast daje.

Naj vselej hvaljen bode,

Cešen in povikšan,

Zveličat vse narode
Nam od Boga poslan.

Po povzdigovanji.

O angelci! hitite
In pridite z nebes,

Z nam sveti kruh molite,

Ni več kruh. Bog je res.


225

Počutkam vsim telesa
Je Jezus tukej skrit.

De V skorej šli v nebesa
Ga gledat in častit.

Ti, Jezus! se usmili
Duš bratov in sestric,

De bodo mir dobili,

Odreši jih iz vic.

De gremo k teb’ prebivat.

Nam grešnikam tud daj
Nebeško luč uživat,

Z svetniki vekomej.

Naš duh, o Bog! ti poje.

Cešen bod’ Oče ti:

Kraljestvo pride tvoje;

Naj sc. kar češ, zgodi;

Daj nam, naš kruh, jed zdravo;

Dolge odpusti nam,

Ne vpeljaj nas v skušnjavo;
Otmi sovražnikam.

Med sv. obhajilam.

Moj Jezus! tebe vziti
Iz serca res želim,

Pa k teb’ ne morem priti,

Ker tolikrat grešim.

Operi dušo mojo.

Slabosti njene veš;

Pokaži milost svojo,

De v duhu v mene greš.

O Jezus! k meni pridi,

Preženi grehov noč,

Zvezdice.

15

De duša moja vidi,
Dobrote tvoje moč.
Ostani vedno v meni,

De dušo mi živiš;

Z menoj se terdno skleni,
Me srečniga storiš.

Pri koncu sv. maše.

Svet dar smo dokončali,
Odpeli čast Bogu;

Očetu darovali
Njegoviga Sinu.

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to;

Naj nam bo vsim zastava,
De pridemo v nebo.

I. Pri pervim žegiui

Vsi ponižno počastimo,

V zakramentu Jezusa;

Na kolenih ga molimo
Svojiga Zveličarja.

Na altarji on stanuje,

Če ga tudi vidit ni,

Živa vera nam spričuje,

Kar ne vidijo oči.

227

Pri drugim žegnn,

Vse stvari naj mu pojejo
Svet'mu trojnimu Bogu;

Naj Očetu čast dajejo.

Naj zahvalijo Sinu,

Svet’mu Duhu, ker se s-haja
Od obeh od vekomej,

Naj se čast in hvala daja
Večne čase kakor zdej.

II. Pred žegnam.

Častimo te, živi kruh angeljski!

O pravi človek skup ino Bog nebeški!
Sveto, sveto, sveto.

Sveto, čez vse sveto
Jezusa Rešnje Telo
V svetimu zakramentu.

Po žegnu.

Nikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti!

Sosebno na zadnji čas
Bodi, Jezus! ti pri nas.
častito vsak čas bodi
Presladko ime Jezus,

Ino ime Marija!

——

15 *

228

Adventna (tešem.

oblaki, ga rosite;

Ali zemlja naj ga da!

Ve' nebesa ga pošljite
Skor Zveličarja sveta!
Milo so ljudje zdihvali,

V grehih in y tami ječali;
8og je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški vsmili,

Vidi toPko bolečin;

De bi se ljudje rešili.

Še ponudi božji Sin;

Dvico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Lej , pokorno, je serce,
Kar Gospod mr zapove.

Zgodba sveta in vesela.

Nam odklene vsim nebo:
Lej. Devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo.
Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greli odvzet.

Bratje! dosti že je spanja,
Glas nebeški kliče nas,
Dan se bliža, noč odganja ,
Zdaj prihaja srečni čas.

Odverzimo vso hudobo.

Oblecimo pa svetlobo*

De preide grehov noč.

In nas vodi božja moč.

Ne živimo več pregrešno,

Svet apostelj nas uči.

Ne nečisto, ne požrešno.

Nevošljivost naj beži!

Naj se vsak pred njim poniža.
Kterga prihod se nam bliža,

De bo s čistim sercam vsak
Le Zveličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej .

De se spolni, kar želim.

O pernesi moč od zgorej .

De se čisto spokorim.

Ti pernesi mir nebeški.

De ga vživa duh človeški;

Daj, de pridem sodnji dan
Med ovce, na desno stran.

Božična pesem.

poglejte, čudo se godi!

Kaj mora nek to biti?
Nebeški dan o pol noči,
To mora kaj pom’niti,
Lej angela pred nami stat,
Luč svitla ga obsega.
Od groze moram trepetat,
Povejte, kaj bo s tega.

Tako pastirji govore,

Pa angelj se oglasi:

Veselje oznanujem le,

O srečni, srečni časi!

Zveličar se necoj rodi,

Ni treba nič se bati,

Je ubožen, v jaslicah leži;
Lahko ga je poznati.

Zaslišijo nebeških trum
Častit’ Boga na nebu,

Veseli mu ženejo šum,

De svet otme v potrebi;

Njih petja glas razlega se
Veselo po širjavah;

Mir vam, ki svete volje ste,
Bogu čast po višavah.

Pastirji se razvesele ,

Ko slišijo to novico;

Do Betlehema hrepene,
Spoznat’ žele resnico.

Pogledat pojdmo, pravijo;
Kar angelji so rekli;

Teko in se ne vstavijo,

In k jaslim so pertekli.

Tam dete ugledajo lepo,

De ni se moč nagledat’,

Tak ljubo in tako sveto,
Žele mu dopovedat’

De ljubijo ga iz serca,

De vse bi radi dali;

Nauke vse, ktere da,

De bodo spolnovali.

231

Tud mi zdej k jaslicam pojdmo,
In bod’mo ga veseli;

Zahvalo, čast Bogu dajmo,

De smo pomoč prejeli.
Pozdravljen bod’, Zveličar moj,
Vsak reci sam per sebi,

De si prišel do nas necoj,

De bomo mi per tebi.

Ob moč je smert, trohnoba:
Velikonočno jagnje bil
Je zame drago kri prelil.

Otet je človek, rešen,

V brežin satan trešen,

Smert nima svojiga žela več,
Odpert je grob. in kamen preč.

Odrešil je očete,

Veliko časa vjete;

Častito jih pelja sebo
V zaperto z greham pred nebo.

O kak’ se svetjo rane
Neusmiljeno mu dane;

Veselje angelsko verši,

De smert je mertva, nas uči.

0 veliki noči.

gre iz groba,

Aleluja!

Aleluja!

Aleluja!

Aleluja!

Je tcrdna naša vera,
Resnica jo podpera;

232

Zveličar je svoj grob prestal,

Tud’ nam bo vstat’ iz groba dal.

Aleluja 1

Le kratka noč bo v grobi.

Ker angel kmal zatrobi;

Telo tud’ potlej popelia
Zveličar v raj, in smert neha.

Aleluja!

Dopolnit naše želje,

Perpravit nam veselje,

Greš ti Zveličar pred menoj,

Prišel bom. upam, tud za t’boj.

Aleluja!

Življenje ponoviti,

Tako v nebo daj priti,

Kjer per Očetu ti sediš.

Od tam plačilo vsim deliš.

Aleluja!

Pred sodbo bom postavljen.

Po svatovsko napravljen,

S kervjo bom Jagnjeta opran,

Sled tvoje svate svat odbran.

Aleluja!

Aleluja! aleluja!

Aleluja! aleluja!

Po tvoje, Jezus, bratam brat,

Daj tudi nam od smert’ vstat’!

Aleluja!

0 binkoštih.

3E?rid’, sveti Duh, aposteljnam dan,

Ker si bil danes va-nje poslan.

De čuda božje pravijo ,
Sovražnika ni se vstavijo.

Prid’, sveti Duh, te prosi kristjan,

Prid’, sveti Duh, daj svoje dari,

In jih med svoje verne razli;
Resnico de poslušajo,

In nje sladkost okušajo.

Prid’, sveti Duh! razsveti nas ti.

Prid’, sveti Duh! omeči serce,
Zažgi v kristjanih svete želje;
Ljubit’, kar je pravičniga .

Se varvati krivičniga.

Prid’, sveti Duh! ljubezni svete.

Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;
Daj, de se ne spotaknemo .

Iz pota ne premaknemo.

Prid’, sveti Duh, ti naša krepkost.

Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik!
Veselje naše, naš pomočnik!

O vodi nas do večnosti,

Pripelji nas do srečnosti.

Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik!

(ast Marije.

Jlfcristjani! Marijo častimo,
Nebeška je ona Gospa;

Jo s petjem veselim hvalimo.
Rodila je Kralja sveta;

234

Iz serca jo torej prosimo lepo ,

De naj nam per Bogu besednica bo,
Ce človek pomoči želi,

Per nji jo gotovo dobi.

Marija, presveta Devica!

Ki polna si božjih darov,

Preblaga nebeška Kraljica!

Cešena od srečnih dahov!

Poglej nas na zemlji pregrešnih sirot,
Ki tare nas brente pretežkih pomot;

Mi kličemo, de bi nas Bog
Odrešil iz naših nadlog.

O mati nar bolj dobrotljiva!

Ki revežem pomoč deliš,

Oči, ki jih solza zaliva,

Vsa rada tolažiš, vedriš!

O prosi preljubiga svojiga Sinu,
Zveličarja našiga, Kralja miru,

De milo na nas se ozre,

In grehe zanese nam vse.

Ko duša se bode ločila
Od tod iz telesnih slabost,

O prosi, Marija premila!

De pride v nebeško sladkost,

Kjer gleda, kar tukaj ne vidi oko,
Posluša, kar tukaj ne sliši uho ,

Kjer vživa veselje serce,

Kjer spolni Bog dušne želje.

(lesena si Karija.

S. v jasnim pasu priiniglja
Že zvezdica daničica,

Se čaje milo že zvonenje,
Marii čast in počešenje
In v  z zlato zoro vse časti:
„Cešena si Marija ti!“

Ko višej sije solnčice,
Vzdiguje se, na poldne gre,
Se čuje zopet nam zvonenje;
Marii čast in počešenje;

Čez hrib in plan se oglasi:
„Češena si Marija ti!“

In kadar solnčiee ljubo
Nam za goro žari slovo,

Se glasno čuje še zvonenje
Marii čast in počešenje; —

V večernim hladu se glasi:
„Češena si Marija ti!“

„Češena si Marija ti!“

Naj se glasi do krajev dni,
Naj vedno čuje se zvonenje
Marii čast in počešenje; —
Nebo in zemlja naj glasi:
„Češena si Marija ti!“

Slava Marii.

, Marija! želim poslaviti,
Šopek cvetlični prinesem ti v dar,

236

Sklenil sim zvesto tc vselej ljubiti,

O ne zavem darilca nikdar.

Zgornji veršiček je limbarček beli,
Čistiga serca podoba naj bo!

Čistost darujem na duši ti celi,

Daj mi storiti po sklepu serčno!

Druga cvetlica, vijolica mala.

Lepa podoba ponižnosti je;

S sercam ponižnim, kot ti si kazala ,
Tako obljubim posnemati te!

Tretja cvetlica, kot iskra žareča,

V šopku tak’ svitlo naproti miglja,

Tako zdaj klije ljubezen goreča
K tebi, o Mati! iz moj’ga serca!

Vse, kar premorem, darujem veselo,
Tebi, ki Mati vse milosti si;

Oh, kako rado pač serce bi pelo
Slavo ti večno iz cele moči!

V sreči, nesreči in britki težavi
Tebe, o mati! bom zmiraj častil,

Upam pa tudi, de v rajski blišavi
S tabo tam gori se bom veselil!

Salve regina.

Rešena bodi, o kraljica,
Nebes in zemlje ti gospa!
Mogočna, usmiljena Devica,
Vsa čista in brez madeža!
Marija, k tebi vboge reve,
Mi zapušeni vpijemo,
Objokani otroci Eve
V dolini solz zdihujemo.

Cessna bod’ presveta Mati,

0 Mati božje milosti!

Tako te smemo imen vati
Ker porodnica božja si.

Marija, k tebi i. t. d.

Cešena — naše bod’ življenje!
Življenje počastimo te,

Častito tebi to češenje,

Ko mater’ Jezusovi, gre.

Marija, k tebi i. t. d.

Cešena bodi brez števila
Velikrat naša ti sladkost!

Cešena pomočnica mila
In tipanje v naši slabost’!

Marija, k tebi i. t. d.

Oči prijazno v nas oberni,

O sladka in dobrotljiva!

Prihodne zlege nam odverni.

Po smert’ pokaž’ nam Jezusa

Marija, k tebi i. t. d.

V čast Marije.

aj bolj blaga, mila draga
Si Marija d’vica Ti;

In čistejši, in svetejši
Ni bilo nikol’ stvari.

Tvoje obličje, lepotičje,

Je zgol milost in sladkost,

Ni človeško, je nebeško,

Zmaga angcljsko svetlost.

Dopadljive, ljubeznjive
Zvezde očesa tvoje so;

Kakor psice, vse sladčice
Naše serca ranijo.

Perle drage, ljube, blage.
Tvoje svete so roke ,

Polne gnade, ktere rade
In obilno nam dele.

Ti, devica! si Kraljica
Cele zemlje, vsili nebes;

Pa ponižaš in približaš
Se do revnih nas zares.

Kdaj boš dala, prikazala
Tudi mojim se očem?

Skorej , skorej prid’ od zgorej ,
Da s teboj te gledat grem.

Brez števila duš rešila
Si sovražniku iz rok,

Pridi k meni in me deni

V trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo ,

K nam je tako Mater zbral,
Ga ljubimo, ga molimo,

K’ je vso čast Marii dal.

Živi, živi! vpimo : živi '

V sercih nam Marije ime!
Hvali vedno, hvali vredno

Jezusa zvesto serce.

il  01

Stran,

Narodna in uniuerzitetna
knjižnica