139
TRENUTEK
Miroslav  Košuta
Kita svetlobe
se je razplela med prsti,
pljusnila v dlan,
po roki,
po tvojem obrazu,
se ti prelila v lase.
In diši
kot trava in zemlja
in noč.
Priprla sva oči
in vse je nekje v izvenčasju:
je le preplet svetlobe
v laseli
in roka, ki sega vanjo.
140