flCVdlUL
mmifl
XU». lete.
.Slovenski Narod« velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v upravnlštvu ptejeman:
celo leto.....
pol leta......
četrt leta......
na mesec
K 24-. 12--. 6-.   2 —
celo leto......K 22 —
pol leta.......,11 —
četrt leta........550
na mesec........ 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednistvo: KnaHova ulica s t. S, (v pritličju levo), telefon it. 34.
Uhaja vsak daa zvečer izvseaatt aedel|e te
Inserati veljajo: peterestopna petit vrsta za enkrat po H vin., za dvakrat po 12 \ in., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravniatvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Številk* satja 10 risarjev. -
l\"a pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskana telefon it. Si.
.Slovenski Narod" velja po pošt*: ca Avstro-Ogrsko.                                  za Nemčijo: celo leto.......K 25;—  i  ccio leto.......K 2«—
četrt leti'   "                     "   650   i     za Ameriko in vse druge dežele: na mesec.  ......   .   230  1  celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka D pravni* t vo: Enailova ulica it S, (spodaj, dvorišče levo), telafoast, S 5
Vabimo vas na
SHOD
ki bode
v petek, dne 6. t. in. ob 10. dopoldne
v vel dvorani Mm tm\
DNEVNI RED:
a) Odgovor dež. glavarju pl. Šu-kljetu. Govori deželni odbornik dr. Tavčar.
b) Mestne zadeve. Poroča profesor
R e i s n e r.
Somišljeniki, udeležite se tega važnega shoda vsi do zadnjega !
»valni odbor narodno-iiapređne stranke
v Ljubljani.
LjubljnnsUe občinske volitve fn slovenski volilci.
Čuditi ae je treba klerikalni drznosti in vsiljivosti, ki .jo nosijo na dan glede, prihodnjih občinskih volitev ljubljanskih v >vojih glasilih in na svojih shodih. Ko bi bili vsi ljubljanski volilci politično zreli, bi bilo popolnoma nemogoče, da bi klerikalci počenjali na javnih shodih to, kar smejo nemoteno uganjati na ]K>trpcz-IjiveiH papirju. Zakaj .
Xa slednje vrstice naj podpro našo trditev. Dotaknimo se najprej gospoda r>kegra vprašanja, ker je to 7j3l, vse stanove brez razlike enake važnosti. Koliko so ze klerikalci gre-sili v tem pogledu, je pač znano vsaj vsakemu gospodarju in gospodinji, ki morata — srečnih izjem je malo zelo varčno razdeliti svoje dohodke, da preživita sebe in svoje. Koliko je pomanjkanja vsled neznosne draginje, ki je je kriva v veliki meri klerikalna politika! In kaj poreko k rau klerikalni kolovodje! Šo norca se delajo iz meščanstva, češ, ne jejte mc-. pa bo draginje konec! Ljubi janča-nje bi se pa morali odvaditi sploh jesti, da bi ne občutili draginje živil. Takisto je že dovolj znano, ob koliko so klerikalci neposredno pripravili ljubljansko občino in s tem vse ljub-
ljanske davkoplačevalce. Tam ob Dunajski cesti, kjer sedaj nemo zio v domačino in tujca umazane podrtije, bi se že dvigala krasna velikanska palača polna življenja in prometa, ko bi je klerikalni deželni odbor ne bil preprečil, ugodivši prizivu nagajivih klerikalnih »meščanov« spoštovanega Štefeta in ^prihodnjega podžupana« Kregarja. In s tem klerikalci niso oškodovali samo mestno občino za lepe tisočake, ampak oropali so tudi ljubljanske obrtnike za velik zaslužek, ki bi jim ga bila nudila stavba velikanskega poslopja. In klerikalei se še drznejo vzpričo takega dejstva vabiti obrtnike a- svoj tabor Znamenje velike dušei ne omejenosti bi bilo, ko bi obrtniki ne zavrnil; klerikalnih snubačev z ogorčenostjo.
l>to velja za druge stanove. Kako nameravajo osrečit] klerikalei vse prebivalstvo Ljubljane, hišne posestnike, trgovce, obrtnike in delavstvo z novim eestnim zakonom, pač ni neznano nikomur več. Dovoljenje za čisto navaden rop skupijo uzakoniti. Kar se tiče zlasti uradništva, se mora to upreti klerikalcem s tem, da odda brez izjeme svoj glas n&pr. kandidatom. Klerikalei namreč škodijo urad-ništvu gmotno tudi s tem, da molče trpe — njih ropot, kadar ga je sploh kaj, je le narejen — da zasedajo na Slovenskem važna in najvažnejša mesta irn portira ni tujci. Pomagali so Nemcem celo ustvariti tovaru o za nemško uradništvo, ki be zneseno od v>eh vetrov, odrivalo domačine od služb, ki tičejo edino tem. Kakšna izguba na narodnem gospodarstvu bo to že v bližnji prihodu jost i, >i lahko izračuna vsak sam. Tona vse to >e klerikaleem ue zadostuje. Povrh še denuncira jo slovensko uradništvo, v kolikor je narodno in napredno, le za kakf»fra tVidoliiia ali k rivo primežu i ka, če sluzi njih interesom, zastavijo svojo politično moč.— Kateri volilee bi še vkljub vsemu temu še! s klerikalci, pae ne zasluzi dragega, kakor da ga klerikalei v Po lakov i u nujami ustrojijo ter režejo jermena iz njegove kože.
Toda ue le gospod-irski moment, nego tudi ozir na narodnost brani razsodnemu slovenskemu volile u iti 8 klerikalei.
Koliko so klerikalei v Času, ko so le »prijateljic Nemcev, grešili na narodnem polju, ne najde v zgo lovini nikjer nobenega primera. Tako izda jalskepra početja ne najdemo nikjer. Nihče bi jim ne očital prijateljstva z Nemei, da bi te združitve ne moral plačati celokupni narod slovenski tako drago. Kadar ie govor o
nekdanjo zvezo slov. liberalcev z liberalnimi Nemei. Toda že neštetokrat pozvani, naj navedejo le eno točko narodnega deficita, ki ga je povzročila omenjena zveza, dosledno molče ia molče. Niti njihova izuajdljiva lazil jivost jim tukaj nič ne pomaga. Prijateljstvo klerikalcev z liberalnimi iu celo s protestantskimi Nemci je pa zadalo slovenski narodni stvari take rane, ki se ne IkkIo zacelile nikoli. Višek narodnega izdajstva so zagrešili klerikalci pri ustanovitvi nemške gimnazije v Ljubljaui, ki so jo Nemci sporazumno s slovenskimi klerikalci zgradili. Nekateri klerikalei, ki še po-zna.jo narodno čuvstvo, to sicer zanikajo, drugi se s tem dejstvom še ponašajo. Žalostna resnica pa je iu ostane, kar smo trdili in kar je javno in odkrito brez ugovora s strani slovenskih klerikalcev oznani! v avstrijskem parlamentn poslanec Markhl, rla se je namreč nemška gimnazija v Ljubljani ustanovila s privoljenjem »velikih Slovanov in patrijotov«, slovenskih klerikalcev. Kakšno gospodarsko izgubo pomeni to. smo že zgoraj omenili. &e sedaj se branijo slovenskih uradnikov v državnih službah. I m porti rajo ua Slovensko celo jezikovno nesposobnih uradnikov, kolikor jih pač dobe, domačinom pa zapirajo vrata. Seveda imajo klerikalei rajši nesposobne nemške uradnike kakor pa sposobno slovenske naprednega prepričanja. Kaj bo. ko dozori sedanji naraščaj, gojen v nemških fabrika h uradnikov na Kranjskem, si lahko predstavljamo. — Naravno in umljivo je, da si skušajo Nemci svojo pozicijo kolikor mogoče utrditi. Toda. da jim pri tem pomagajo izdajalski naši klerikalci, to navdaja ua-roduo srce z gnevom in srdom. Ko so Nemci dobili gimnazijo, je bilo čisto gotovo, da dobe svojega dež. šolskega nadzornika, ker bi sicer stalo zuanje nemških dijakov pod kontrolo slov. dež. šolskega nadzornikn, kar bi na rezultat umetnega produciranja po mnenju nemškega volksrata ne vplivalo ugodno. In res so sedaj uspehi na nemški ljubljanski gimnaziji tako OgodnJ kakor nikjer drugod. Morda poreče kdo: Ue se dijaki ne prince BSBOgo iu veudar izdelujejo, se bo to pozneje v življenju maščevalo. Na to odgovarjamo. Vlada še ni na Slovenskem nikdar nobenega slabega nemškega uradnika zapostavila in ga tudi v l>odočc ne bo. Za Slovence je dober tudi najslabši nemški uradnik, njegova kvalifikacija in njegov avanzma se ravno edino po stopnji gorečnosti za vseuomško stvar. — To jo torej sad klerikalnega uarodnja-štva. Ali naj še kaj omenimo? N. pr.
kako preganjajo in denuneirajo klerikalei celo cisto nedolžne slov. uradnike in učitelje, dočim nastavljajo nemške učitelje in ščitijo subjekte Perčevega kalibra s svojim molkom ? Kdo je odprl zopet po dolgih letih Nemcem vrata ljubljanskega obč. sveta? Breznarodna sodrga, ki se še drzne lišpati z epitetom slovenska. Da bi jo bil vodil pri tem čut pravičnosti, ki bi bil zahteval splošno uvedbo proporcijonalnosti pri vseh volitvah, bi ji pravičen človek nič ne očital. Toda znani statut in volilni red je rodilo sovraštvo do slovenskih na-prednjakov, ki je bilo večje kakor ljul>uzeu do lastnega naroda in spoštovanja samega sebe. -—
Iz navedenega že sledi, da tudi moralnost naših klerikalcev ni takšna, da bi imela na omikanca privlačno silo. Ce pregledamo družbo odločujočih klerikalnih poštenjakov, jih najdemo bore malo, za katere bi ne bil napisal pred mnogimi leti plemeniti gospod s Kamna, da jih je prignala v klerikalno kolibo častihlep-nost iu dobičkaželjnost, duševna plit-vost in brezznačajnost. Kupljena in nagrajena svoja t, ki so redi in krmi pri klerikalnih jaslih! Če jim ponudiš za groš večje materijalne koristi, kakor jim jih daje pri klerikalni stranki njih globoko katoliško prepričanje, takoj poskačejo s klerikalno ladje ter ti slede, kamor hočeš. Načel ujeta jim verni dr. Susteršie, ki so mu »farji« smrdeli hujše kakor kozli, iu gospod s Kamna, ki je čutil nepremagljivo potrebo na stara leta ogrniti klerikalni plašč ter za ceno plemstva in lepih tisočakov pokriti svojo svobodomiselnost z blestečo glorijolo strogoverskega prepričanja. In taki ljudje se Še upajo govoriti o etiki. Klerikalci bi pač lahko na prstih ene roke prešteli vse inteli-gente svoje stranke, ki s klerikalei drže, ne da bi imeli od tega tndi koristi. Vsi drugi so mračni elementi, ki se jihdostojen človek izogiblje kakor kuge. Kadar se jim mora bližati, bi jih najraje prijema! s Friedjungo-vimi kleščami. Da taki ljudje tudi pri javnoin dedovanju ne spoštujejo zahtev morale, je jasno in naravno. Vsaka kretnja teb moraličnib pro-palic, vsaka poteza na njih obrazu svedoči o njihovi etični kakovosti. Ni se torej čuditi, da je njih početje nepretrgana veriga nasilstev iu krivic. Gorje narodu, o čigar usodi odločajo samopašni, denarja lačni brezznaeaj-neži!
Pri takih okolščinah ne bo za nikogar težko odločiti se za to ali ono stranko. Gospodarska korist, narodnost iu etika so glasni imperativi, ka-
LISTEK.
Usnlidnnje veselje.
V neki tihi stranski ulici ljubljanski živi priletna gospa, ki se zdi vsakemu, kdor jo pozna, navzlic njenim sivim lasem, kakor utelešena mladost, ker je tako popolnoma harmonična osebnost in vedno tako vesela, kaikor nobena druga, kar jih poznam. Zadnjič sem jo srečal in nehote mi je ušlo nekoliko negalantno vprašanje: Kaj vendar počenjate, gospa, tla sta kraj svoje častitljive starosti vedno tako veseli? Gospa se je nasmehnila in potem z nekako slovesnostjo rekla: Vsako jutro, kadar se zbudim, preudarim uajprej, kako veselje smem ta dan pričakovati, in potem se veselim pričakovanega veselja toliko časa, da se uresniči.
Ta odgovor se mi je zdel takrat prav malo zadovoljiv. Tisti dan nikakor nisem poj mil, kako je mogoče, da bi človek, ki je že precej polnoleten, mogel doživeti vsak dan kako veselje.
Kaj si morete res vsako jutro nekaj takega izmisliti, da se morete tega veseliti? sem vprašal le na pol resno in na pol ironično.
O, da, mi je odgovorila priletna gospa. Lejte, prav danes je bil dan, ko mi ni prišlo nič ua misel, česar bi se mogla razveseliti. A rekla sem si, da se take dni vedno kaj nepričakovanega zgodi in to me je spravilo v dobro voljo. In res se je tako zgodilo. Na hodniku sem potresla tičem. Vedno hodijo samo vrabci in izjemoma kak ščinkovee k meni na hrauo. A danes je priletel kos. Pravi pristni kos. Slišite, gospod, kar povedati vam ne morem, kako veselje mi je napravil s svojim obiskom.
No, sem si mislil na tihem, če je vrabec ali kos pozoba 1 tisto proso, je pač vse eno. Mene bi to pač ne moglo razveseliti, a morda sem že tako blaziran, da takega nedolžnega veselja ne pojmim. Glasno pa sem rekel stari gospe, da je pač čudovito dobro ohranjena in da ima nenavadno srečen temperament, da ji obisk navadnega kosa napravi veselje.
A nekaj vtiska je moral ta pogovor name vendar napraviti, kajti spomnil sem se ga te dni, ko sem bil tako slabe volje, da bi mi niti smrt kakega bogatega strica ne bila mogla napraviti veselja. Morda mi je ta pogovor klicalo v spomin tudi spoznanje, da naredi trajna slabovoljnost človeka slabega in krivičnega ne le napram tistemu, ki ga jezi, marveč
napram celemu svetu. Čiin večkrat sem o stvari premišljeval, toliko bolj se mi je dozdevalo, da sem stari gospo delal krivico, ko sem se ji v mislih posmehoval. Vedel sem, da je imela stara gospa mnogo težav, skrbi in bridkosti v življenju iu da si je morala svojo dobro voljo takorekoč sproti priboriti s pomočjo tistih vsakdanjih vesel j, o katerih mi je pripovedovala.
Končno mi je prišlo pravo spo-zuanje. Ne veselje samo, nego vsakdanje pričakovanje kakega veselja je dajalo stari gospe življenjsko moč in dobro voljo. Vsako veselje je minljivo; komaj je doživimo, že smukne mimo nas in zapusti malokdaj ie količkaj trajnega vtiska. Veselje lahko provzroči, da zavrisnerno radosti, a vendar vpliva na človeka le kakor močno vino: ko je piješ imaš veselje, a vinjenost mine in pride »maček« . . .
To sem spoznal minole božične praznike. Moja soseda ima trojo otrok. Niso ne posebno živi, ne posebno bistroumni, ne posebno prikupni. Skoraj pod mero so in nikdar se nisem zanje dosti zmenil. A v božičnem tednu so bili popolnoma izpremonjeni. Smejali so se, kakor nikdar, šnš-Ijali in ngibali in oči so se jim svetile. Na sveti dan pa so bili zopet tihi in skoro čmerno so se bavili s darili.
ki so jih dobili za BožiČ. In takrat sem si bil na jasnem, da veselje samo ni nič, nego da daje človeku pričakovanje veselja, življenjsko moč in dobro voljo.
Oj, moja stara gospa, sem si rekel, zdaj šele pojmim popolnoma tvojo filozofijo.
Sklenil sem takoj, da poskusim uporabiti recept stare gospe in da se bom vsako jutro vprašal, na kaj se smem ta dan veseliti. Prve dni je šlo težko. Človek je navajen, da se najprej spomni neprijetnosti minulega in skrbi novega dne. 2e zaradi tega mi je bilo težko najprej razmišljati, na kaj se dotični dan veselim. Najprej sem seveda mislil, da se mora primeriti kaj velikega, kaj posebnega, kaj izrednega, da bi moglo dati za ves dan smer vsem mislim in čutom. Takih vesel j sem seveda zaman iskaJ. A kmalu je duh prodrl megle, ki ga objemajo in spoznal sem niar-sikako veselje, da je lepo in sladko, dasi se doslej zanj še zmenil nisem.
Zdaj sem že navajen poiskati vsako jutro, česar se bom veselil. Pričakovanje tega mojega vsakdanjega veselja mi daje moč, da laglje in s humorjem prenašam sitnosti in težave življenja. Zdi se m i,kakor da imam zdaj za vse pojave drugo merilo: sitnosti in težave so mi zdaj veliko ma-
teri h klica ne bo preslišal nobeden značajen, pošten slovenski volilee ljubljanski. Komur je mar lastni žep in obča korist, kdor ljubi svoj narod in njega napredek, kdor se navdušuje za najvišjo, večno lepo ideje duševne svobode in pravice, tisti bo neustrašeno in z veseljem glasoval za napredne kandidate. Kdor pa v svoji omejenosti upa, da se bodo klerikalne obljube izpremenile zanj v suho zlato, komur je narodnost puhel pojem brez vsebine, kdor ne pozna in no Spoštuje pravice in resnice, tisti naj išče sreče v dražbi nečednih špekulantov ter samogoltnih narodnih Efi-jaltov in političnih Nastičev.
Slovenski volilee.
Krah Blenerthove politike.
Dima j, 4. januarja.
Ravno prihaja iz Prage kratka, toda velepomembna vest: pogajanja glede zasedanja češkega dež. zbora so se razbila, Nemci in Čehi so odklonili Thunov kompromisni predlog.
Dalekosežnosti tega dejstva ni treba še posebej poudarjati, cel no-tranje-politični položaj, kateremu bi bil menil v Pragi vstati Odrešeuik, je vržen nazaj v negotovost in obup-nost. Toli zaželjeno razširjenje parlamentarne večine je preprečeno in ž njim sestava kabineta, ki bi naj bil inavguriral dobo uspešnejše in pravičnejše uprave.
Baronu Bienerth u mora biti precej tesno pri srcu, če primerja poni-poznost, s katero je v nedeljo njegova misija pričela s siromašnostjo ki ga danes obdaja. Kajti ne le na Češkem, tudi v Galiciji, resp. med re-prezentanti poljskega naroda, poljskimi poslanci, se kopičijo težkoče vedno bolj. Energična akcija poljskih demokratov, ki so postavili stvarne zahteve Poljakov v ospredje ter stoje na stališču, da o personalnih vprašanjih ni mogoče preje govoriti, dokler Poljakom ne bodo podane garancije glede kanalskega vprašanja in pa jim zagotovljen zopet finančni portfelj, grozi ovreči vse kombinacije, ki se pečajo z vstopom Poljakov v kabinet. Poljaki tudi nikakor ne tajijo, da se jim zdi vsaka rešitev sedanje krize, katera ne pritegne Čehov vladi in veČini ponesrečena in posl. Kozlowski je to baronu Bienerthu celo odkrito povedal.
Nočemo reci, da se v zadnjem trenutku ne bo morda še posrečilo ohraniti Poljake v večini in jih pri-
nje in laglje, kakor časih, veselja pa veliko večja. Res, postal sem boljši človek. Če sem časih kako knjigo kupil in pri čitanju spoznal, da mi ni napravila veselja in da ni vredna denarja, ki sem ga zanjo izdal, sem bil slabe volje in sem se jezil. Če se mi zdaj kaj takega primeri, se le smejem. Včeraj sem se ves dan veselil, da srečam zvečer neko posebno čedno gospodično in ji povem smešen doživljaj odstavljenega njenega častilca in imel sem lep večer, danes pa se že od srca veselim, kako bo jutri dr. Tavčar na shodu v »Mestnem domuc: ošvrkal in ožigosal deželnega glavar ja Šnkljeta. Kar mislim si, s kakimi »šlager j i« bo prišel dr. Tavčar, kake rakete bo spuščal in živo si predstavljam, kako se bo njega domišljavosti Franu pl. Šukljetu nos obesil in kako kisle obraze bo delal.
Da, moje prvo vprašanje vsako jutro je: česa se smem danes veseliti, kaj smem danes prijetnega pričakovati. To mi vliva v srce neko toploto, ki je prej nisem poznal.
Priporočam to čndodelno sredstvo zlasti ženskam, katerim je še več kakor moškim na tem ležeče, da so harmonične osebnosti in da morejo veselo gledati v življenje, ki je itak dosti prekratko, da bi se je smel člr> vek greniti z bridkostmi vol skrbmi*
Bzaa
356481
84
dobiti 14 kabinet -*~.toda breadvoni-<tt© je, da bo ministrstvo, ki ga sestali Bienerth sedaj, ž> v naprej nosilo
aipokratične poteze v obrazu — kabinet bo le nujna trenutna rešitev in nevzdržnega položaja.
Pravijo, da se Bienerth, nekako notranje npira izvesti svojo misijo aa tak način in znova se jo danes zatrjevalo, da odloži nalogo, ki mu jO ie cesar naložil.
Uradniški kabinet v katerem se »odo morda nahajali tudi posamezni izven parlamentarni *2&upniki« velikih strank — ni izključeno, da tudi roški, ime prof. Brafa se pri tej priliki imenuje — bo stal pred istimi >ezkočami, kakor bivše ministrstvo. V parlamentu maloštevilna večina r*e zmore velikih nalog, ki še čakaja v tem letu državni zbor — in pri vprašanju vojne reforme, finančne reforme ter morda tndi že pri proračunu se ustavi državni stroj.
Mizerija, ki je bila eden izmed karakterističnih znakov Bionertho-v^ega drugega kabineta, o-tane zyeatfl ndi Bienerthu III.
CdjsKi župon dr. pl. Ja-Unm odstopil.
Iz Celja, 4. jau.
V* torek zvečer se je raznesla po Ceiju senzacijonalna vest, da je od-jtfopil celjski župan dr. pl. J a b o r-» e g g. Vršila se je namreč seja finančnega odseka v občinskem odboru, v kateri je došio do ostrega pi&* ^nira med županom in nekaterimi ojegoviiu; »prijatelji« v občinskem odboru. Mesto Celje se namreč nahaja v naravnost obupnih finaneijalnih Razmerah; deficiti se vsako leto po '»kri vajo z novimi posojili iz občinske nemške hranilnice. Lani je na prim. proračun na ta način izkazoval čistega prebitka 9000 K! Na rotovžu, tej stari baraki, je vknjižeuega nad pol milijona kron posojila! V omenjeni seji torej je došlo do prepirov in očitalo se je baje županu, da ima prečeč častnih služb, ki so — plačane. Dr. rTabornegg vleče namreč tudi kot ravnatelj hranilnice na leto stalno plačo. Župan je iz teh očitanj izvajal posledice — in ob pravem času odstopil. Kajti za našo kliko na magistratu, katere glavni reprezentanti s*> prepotentni dr. Ambrožie. časti-^"]jni dr. Zangger in ar. Rauschor, čogar žena bila rada celjska županja, se pripravljajo budi dnevi. Opozicija t&i kaže v mestu vsepovsod in si je >istvorila celo že močno razširjen in čitan list »Stidsteierische Arolk>-stimmeac; gotovo je, da bode z veliko energijo nastopila proti sedanji ma-^istratni kliki, ki je spravila občino na rob gospodarskega propada. Ja-V>rneggov odstop pomen ja. da se je rcačel v našem celjskem nemštVu raz-nadalni proces, katerega ne bo več mogoče ustaviti. Sel je Kakuseh, Se! je zdaj Jabornegg še eden ali dva ♦&ka udarca in celjski Slovenci si bo-demo oddahnili. Oficijalno se pravi, da je Jabornegg odstopil iz • zdnr sfvcnih« ozirov. Volitev novega župana, je jutri. Izvoljen utegne biti lekarnar Rauseher, kateri bo v nacijo M?lnem ozira ravno tako zagrizen in krivičen, ko Jabornegg, ki je bil vsaj v o^bnem občevanju kulanten in ljubezniv. Jaborneggov odstop vpliva na celjske Nemce prav depriinira-joče. Pripravljajo se Za nje težki dnevi
V državnem zboru se bodo po do-sedanjih dispozicijah začel* plenarne saje dne 17. JMitarja. Najprvo kofejo abaolvirati proračun in kanca* pred-logov nato pa krosnjarskl in drnitve-nl zakon. Zbornica naj takoj začne s prvim branjem državnega proračuna, ki naj as konča do 27. Jan tla rja. Nato pride proračun v odsek, ki naj bi poprej de končal posvetovanje o laški pravni faknlteti. Računajo, da bo proračunski odsek končal svoja dela dne 20. februarja. Obenem s proračunskim odsekom bo deloval tudi ogrski odsek, ki se bo pečal z novo bančno predlogo. Z ozirom ua dolegacijsko aaandiaatje v Budimpešti naj bi državni zbor zboroval samo ob torkih, četi t kili in petkih. — V tiskovnem odsekti so končali tretje branje tiskovnega zakona. Tiskovni odsek hoče vplivati na predsednika in na konferenco klubovth predsednikov, da pride tiskovni zakon že februarja meseca na dnevni red.
V ogrskem državnem zbora se
debata o srbski trgovinski pogodbi popolnoma mirno vrši. Pač pa je prišlo, kakor poroča »Magvar Hirlap«, med finančnim ministrom Lukaesem in poljedeljskini ministrom Sorenvi-jem do diferenc. Lnkacs je namreč izjavil, da hoče podpirati predlog J usthovo stranke, naj se dovolita za pospeševanje živinoreje nadaljna 2 milijona kron. Poljedelski minister, \ katerega resort pravzaprav zadeva <*pada, se pa jezi, ker ni ničesar o tem vedel. Govori se celo. da bodo nastale hi tega konflikta posledice.
\a Kreti x situacija od dne do dne slabša. Krščanski prebivalci otoka so priglasili le celo vrsto protestnih shodov, če bi velevlasti ne odgovorile ugodno na poslednji protest krečanske vlade. Kmetje zahtevajo, naj se jim da orožje, da bi mogli nastopiti zoper vsako odločitev velevlasti, ki bi nasprotovala združitvi Krete z Grško. Nastala je tudi vest, da postane eden od sinov grškega kralja Jurja guverner otoka, kar pa ni res. Deputacija Krečanov je prosila pri grškem kralju za avdijenco. da ga prosi, naj se razširi veljava grških zakonov in postav tudi na Kreto. — Kralj se še ni odločil, sprejeti deputacijo. Ta sklep krone bo katastrofalnega pomena za Grško. Venizelos so jo baje izrekel zoper sprejem te deputacije.
V Finlandiji so v torek začele volitve za novi deželni zbor. Od rezultata teh volitev je odvisna usoda Fin-landije. Vse stranke rnzpuščoncga deželnega zbora so se zedinile in so j postavile za kandidate vse prejšnjo poslance. Politični vodia Finlandue, senator Meehselin, je izdal neko knjigo, v kateri dokazuje, da Kusijn v Finlandiji ne bo izvedla novih zakonov.
-A
Portugalski vladi dela protire-publikansko gibanje vendarle nekoliko skrbi. Kakor poročajo iz Lisabone. je vlada zaprla vse protirepuhlikan-ske klube, in sicer zaradi veh izdaj-niških spletk. Ta odredba v Ija za zdaj k m Lisabono in Oporu in je le začasna, dokler ne bo zadeva rešena pred sodiščem. Sezname članov so konfiscirali ter aretirali veliko število uglednih državljanov. Pre skave ne vodijo civilna sodišča, tem\ o vojno sodišče, ki ima diktatorično polOjj
anai in la jo tmiaanjafjo fc vladi ttth
aniltafcaai so jo pojavila nova krian, In sioar prnaaj tesna. Ba*»
ven uslnvne kriza, je namreč nastala kriza v taboru Opozicije. Že Izjava Balfourava,da se za elttČaj, če zmag*
njegova Stranka, vpraNnje o reviziji carinskega tarifa M ko rešilo takoj v parlamentu, temveč Se - le na podlagi referenduma (ki do zdaj v angleški ustavi se ni uveden) — je odtujila Balfouru Chaniberlainovo skupino. Zdaj ga napada konservativna »National Revietr« ter mm predbaei-va, da konservativci pod njegovim vodstvom sploh ftiso ničesar dosegli. Žrtvovati se mora njegova oseba, če se naj obvaruje stranka novih porazov. »World« se enako pritožuje, da so voditelji opozicije neodini in da Balfour pada iz ene slabosti v drugo in izgubijo eno pozicijo za drugo. — Kakor se vidi, se pripravlja v opoziciji nekaka hišna revolucija, kar bo edinole utrdilo stališče liberalne vlade,
Štajersko.
Ustanovitev slovenskega dramatičnega društva v Cel jo. V ponedeljek zvečer se je vršil v rdeči sobi celjskega »Narodnega doma« občni abor »Celjskega pevskega društva.« Sklenilo se je na predlog dosedanje* ga društvenega tajnika gosp. Miloša Stihlerja, ustanoviti posebno slovensko dramatično društvo v Celju, prvi temelj torej stalnega slovenskega gledališča v našem ponemoenem savinjskem mestecu. Ustanovitev se bode izvršila na ta način, da se pretvori dosedanji dramatični odsek celjskegu pevskega društva v samostojno organizacijo. Začasno se je izvolit pripravljalni odsek, čigar člani so gg.: Salmič, neumorni delavec za povzdi-go slovenske dramatike v Celju, in gg. dr. Koderman in dr. Kalan. — Iz delovanja celjskega pevskega društva v minulem letu omenimo, da je priredilo v glavnem šest večjih gledaliških predstav v Celju, 1 v Gaberju in 3 umetniške večere s člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Dohodkov je bilo 'J 135 K 45 vin., stroškov J109 K f>3 vin. — Novi odbor celjskega pevskega društva je sestavljen tako-le gg.: Katko S>alniič, predsednik; Dav. Beranič. podpredsednik; Fran Mravljak. tajnik; Fr. Peterael, blagajnik; Brun«* Botter, Ant. Jošt, Miloš Stibler, odborniki; dr. Koder-man in Bevc, namestnika: dr. Kalail in Jug, preglednika- — Z ustanovitvijo slovenskega dramatičnega društva, katera se formalno izvrši v najkrajšem ča*m, je napravilo celjsko Slovenstvo velik korak naprej v kulturnem oziru. Želimo najlepših uspehov!
Čedna storija iz najbolj črnega okraja na Sp. Štajerskem. Kmetje Ivan Kunej, Fvan Plovnik, Franc Rihtar in se vee drugih so SS šli krega* nad nadneiteljerm Krajnikom v Kozjem zaradi glob, ki so jih dobili vslod šolskih zamud. Nadučitelj je počakal kmete v razred n. Kune j je začel takoj nad njim kričati, češ da je nečloveško zapirati otroke no šoli. Ko je g. Krajnik razburjenega moža miril, so milili takoj v<\ kmetje kričati in ropotati z nogami. Vpili so, do bo v šoli tako, kakor oni hočejo. Nadur-i tel j je zbežal slednjič v svoje stanovanje, kmetje pa so K teli za njim in hoteli razbiti vrata, kar se jim pa ni posrečilo. Proti kmetom je vložena ovadba zaradi javne nasilnosti. gBBEsg^Mafe«Batea«aaanaaaanaaanani aanu
okraj je najbolj kler*-kalan, a tedi najbolj nazadnjaški (ra-
na eo4e>leki strani) na Bp. fttajerskem. Ljudstvo ie divie, p«Mtoo in sovraii vse, kar le količkaj dali po omiki In napredku. Tndi milo, kajti v Kozja pridejo na nabor fantje, ki Imajo v laseh toliko uttt, da an drae skupaj, tako amo Izvedeli od očividcev. Volili so seveda dr. Korošca m Jaiikovida. Možje učitelji, ki delujejo v tem okraju, so pravi imlčtBftiki. Za to svedočijo tudi Šolska poalopja, kakor je ono v Pečici . . . Kdaj bo bolje v teh zapuščenih krajih!
Okrajni nastop Šmarje je v plenarni seji dne 30. decembra 1. 1. sklenil, v letu 1911. pobirati 47% doklado na vsč realne in osobne davke, ki so podvrženi okr. doklndam. Razdelil je njemu pripodajoči del čtatega dobička »Jtlžnostajevske hranilnice« za leto 1909 v znesku 3276 K 94 vin. ua razne obče kulturne, dobrodelne in prometne namene. Dovolil je ustanavljajoči se obrtno - nadaljevalni šoli s trgovskim kurzom v »marju stalno letno podporo po 300 K. Pritrdil je obč. proračunom glede pobiranja obč. doklad v letu 1911. Dovo lil je trem občinam najeti posojila, Sklenil je, naj se zaklad za podpiranje v Bosni za okupacije ranjenih bojevnikov, ki pripade v znesku 1298 K 15 vin. na smarski okraj, razdeli med domačo sirotinsko društvo in podružnico za zatiranje jetike. Dovolil je petim občinam subvencije k vzdržava-nju svojih ce^t. Izvolil je zastopnike v različne komisije in odseke ter mesto umrlega Jakoba Zdolška (ftuca) — g. načelnik se je njegove smrti ko j po otvoritvi zbora v vznesenem govoru spominjal — v okrajni šolski svet Šmarje Antona Podgorška, veleposestnika na Ponikvi. Pritrdil je sklepu občinskega zastopa okolice Šmarje, s katerim prevzame ta občina obveznosti v svrho naprave nove postajice za osobni promet v Stranjah rogaške lokalne železnice, t. j. med Šmarjem in Me*»tinjem in jo naročil okrajnemu odboru izplačilo za to postajieo že pripravljenega prispevka po 1000 K. Sklenil je, prositi upravni svet rogaške lokalne, kakor tudi glavno ravnateljstvo južne železnice za stalnemu prebivalstvu šinar-skega iu rogaškega okraja ugajajočo izpremembo voznega reda na rogaški lokalni železnici glede jutranjega vlaka in za uvedbo celo leto vsak dan vozečih večernih vlakov. Pečal se je tudi nekoliko s perečo zadevo novih okrajnih cest.
"Straži« v odgovor. Zadnja številka »Straže« prinaša članek o kazenski obravnavi g. dr. Semeca in g. A. Štora proti bratu dr. Stom. Kar tu piše »Straža«, je vse ali neresnično, ali pa pomanjkljivo. — Infamna laž je. kar poroča »Stražar tako poetično o »valovih Voglajne«; pisatelj je bržkone pozabil, da bo tudi za to trditev obtoženec sedel 7 dni, ali plačal 70 K. — Zakaj ne poroča *Stra-žflc da se je zagovorniku dr. Benko-viču — ima pač malo dela, da prevzame take stvari — dokaz resnice tako ponesrečil« da obtoženec ni bil oproščen niti v eni inkriminirani točki. To seveda dopisnik tudi ne ve več, da je dr. Štor, največji prijatelj klerikalca dr. Bcnkoviča, povzročil, da 8C bo njegov brat masti 1 pri ričetu in vodi, ali pa plačal 70 K in precejšnje stroške. In g. dr. Benkovič ali Benko-vich! Kakšne občutke ste imeli, ko vas je neka priča, katero ste vi predlagali, pri obravnavi spomnila, da ste se že seznanili s pasjim bičem dr. Bet neoni — Za danes dosti! Dr. Ben-
kovicu želimo   mnogo tanko »sija/ nih« uspehov pri OfefAVnaVah, da g« bo »fltraša* zopet tako neumno siro-
koustila! »Straži« pa kličemo: si ta-cuisaaa!
1 Zidanega moata. Staro leto Je minulo. Nehote so človek izmisli na-zaj. t leda v duhu ie enkrat razne pojave narodnega življenja, — spanja. Pa saj nisem   hotel pisati idealni!* spominov o starem letu, ampak i zre či ob novem nekaj prošenj.   Tako bi prožil slavni okrajni zastop laški, dn bi v prihodnjo  imel malo več samo zaveati in dal postaviti n. pr. ori jen t arijske napise podnevi,   čet ud K ka kor sedaj, samo nemšk    Saj se nr. ni treba bati   nikakega razburjenja. Svetoval bi, da bi razven same nem ččlne pridjal fte kak drug »dialekt-aksiom«,       magari japonski — y bolj nobel in »Alpenverein« tudi n< bode delal radi tega sitnosti; saj pri haja veliko potnikov in turistov č)ez nas krasni Zidani most  rz Japonska iu Kine!   Torej vpoštevanja vreden nasvet, ker že imamo tolmača! Občinski   očetje iz Loke in Radeč naj mi nikar ne zamerijo, ako jih takoj ob novem letu nadlegujem in prosim, da bi bilo za slovenski občini prav lepo, ako bi izposlovali za novoletnic^ slovenske   napise na poštnih vozeh. Malo čudno je bilo v starem letu gle dati te lepe poštne vozove s še lepšimi napisi v velikih črkah »Post Rat-schaeh«   in »Laak   bei Steinbrtick" Saj   priznam,   da so imeli občinski očetje   veliko   dela in skrbi, — eni z spominsko plo4čo, prezidavo cerkve. Sokolom itd. — drugi z drugimi narodnimi stvarmi, pa,   kaj ne,   v no vem letu bode preostajalo vsaj nekaj uric za razne napise in bolj »malenkostne«   stvari!   In novopobarvan poštni vož z novim napisom, — četudi samoslovenskim —, je tudi nekaj! Ker sem 7» pri poštah,  se eno pro$ njo do oskrbnika zidaumoške poste, namreč   za   dvojezične, slovensko-nemške tiskovine! Saj jih je izdalo ravnateljstvo za slovenske   kraje in ne za svoje   zaprašene predale! Se marsikaj zanimivega je povedati, kakor o raznih pečatih itd.,   p« ČlOve*: se ne more vsega spomniti, novo leto z voščili, z vsemi prijetnostmi in neprijetnostmi ima še prvo mesto. H koncu prosim vse potujoče ožje rojake in tudi brate onkraj Sotle, da naj se v novem letu na potovanju nikar no   sramujejo   svoje materinšeine. Boljše in tudi bolj »nobel« je, govoriti dobro svojo materinščino, kakor pa kako spakedrano tujšeino, sicer dobimo v naš divnororoentični Zidaat most v novem   letu »in Anbetračbf der   »Volker«-wanderuugr.   še bolj zanimive napise! Pa brez zamere in prav srečno novo leto Vam, g. ured ni k,   kakor   tudi vsem Zidanmoščs no m, Ločanom in Kadečanom!
C. kr. avstrijski uradni orel ko-gnezdišče vrabcev. — Jezikovne razmere pri slovenjgraški davkariji. Iz Šmartnega pri Slovenjgradcu nam pišejo: Na slovenjgraški davkarij' visi jako star avstrijski uradni orel, za katerim so našli vrabci jako ugo den prostorček za gnjezdišoe. Tak' je doMo do tega, da vise slamnate In senčne bilke orlu iz repa, glav pa an tudi vrabci niso ravno okrasili z biseri. Ta orel dela v resnici uradu vs^ čast že od zunaj. Da je na njem samo-nemški napis nam v teh razmerah in pri stanju orla *koro niti žal ni. Slo venščino p«'* nima v slovenjgra^kf davkariji nobenegra prostorčka tnd^ v notranjosti. Povsod so napisi san»-neinški in na uradni tabli se ve samo-nemški razaiasi, tako da si človek mora misliti, da je kje v nemškem Bukstehude,   ne   pa   v slovenskem
■ __ur JT-TT~Ti~ "T- ---->■'■*-   "~ ------t----"*
Uberu nos o malo.
^erodovinski roman. Spisa! Vladimir Vesel. (Dalje.)
Preplašeno, z groznim strahom v *eeh, je skočilo dekle pokonci, rtakor brez uma je hotela mimo mladega d\t-IkOVlia proti izhodu. tvan pa jO je Hrzal krepko za desnico. Zamahnila je z levo proti njegovi roki in blazen gtr&k se je risal v globokih poto/ah *m njenem licu. Njene temne oči so begale od Ivana pa do oltarja in zo-
jpBt nazaj k njemu. Za del trenutka iso se ustavile na oknu in na razpelu.
»Pomagaj rešenik! Pomagaj ti ta gori na razpelu!« in padla je na /»lena pred Ivanom. »Pusti me!/ je ^kričala s sovražnim, hripavim glasom in mu zasadila zobe v roko, ki je držala njeno.
Ko jo začutil Ivan bolečine na t-voji roki. nagnil ji je s prosto roko ^lavo nazaj. »Bodi pametna! Kaj se bojiš mene, božjega služabnika?« jo je nagovoril.
Zdrznila se je pri teh Ivanovih besedah, plašno so mu pogledale njene oči v obraz in ihteče se je sklonila, da poljubi roko, v katero je zasadila ,vsa blazna strahu svoje zobe.
»Krvaviš!« ga je opomnila, ko je pideia, kako mu teče kri raz roko, ^kako ti morem to popraviti!« in njene t*>lze so mu škropile rano in se zlivale s krvjo.
r.Kaj do tega!« jo je zavrnil Ivan. »Rana sa zaceli, tvoje srce pa krvavi mnogo huje. Da bi mogla izprati ta kri tvoje srčne muke, z veseljem bi jo žrtvoval!«
»Ti ves?« ga je plaho vpraša h*
ona.
»Vem,« je odgovori! Ivan fn ji pogladi] z nekrvavo levico lase, »vem da te muči nekai strašnega^ kaj pa je to, mi poveš sama. Duhoveu sem, in v u jen, da obdržim skrivnosti v svo-toiik srcu, ki mi jih razkrijejo ljudje. Tu sem me je poslala božja roka najbrže ob pravem Času, da ti rešim 7.a-upanj*^ v bopa, ki si je že t*k*>tf*o izgubila.«
V glasnem joku je klečala pred njim in njeno ihtenje je odmevalo iz vseh kotov male kapelice. Ivan pa je nadaljeval: »Božja previdnost me je pripeljala sem k tebi, da ti rešim dušo, ti pa se ne smeš ustavljati volji svojega stvarnika. Glej, s prstom je pokazal na tebe in prišel sem. Vedel nisem po kaj hodim, zdaj pa mi je jasno, kaj je hotel gospod od mene, ko mi ni dalo miru na ^teberSkem gradu.«
»Ti si iz Steberškega gradu I« je obrnila do njega, in usahnile ao ji kakor na mah solze. »Ti si Ivan, ti si, ki ga pričakujemo?«
»Da, jaz sem Ivan Šteberški, ne graščak, ne posestnik, služabnik Ivan sem,« in vsa bridkost, ki jo je čutil v svojem srcu, se je Pisala \x njegovih besed.
>1K> tebe, da, do tebe imam zaupanje, edino do tebe, ker si fitober-žan. Veselila sem Se že tako, da prideš, vedela sem, da mi ti pomoreŠ, ti, ananO ti.« In začela mu je poljubljati roko. Naenkrat pa se je vzravnala iu pogledala Ivana z resnim, vprftsujd-Čim pogledom. »AH si pa tudi ti tak. kakršni so bili vsi fttebefzani?«
»Sem,« je odvrnil Ivan ves gi-njen od njene zaupnosti.
»Tedaj ti smem zaupati vse in se mi tli treba bati, da spravim sebe in .svoje v nesrečo!« je vzkliknilo mlado dekle in iz njenega glasu se je slišala
zavest, da je konec neznosnega trpljenja.
Ivan je sedel na stopnice, ki so vodile k oltarju, zavil se je tesno v svoj široki plašč, dekle pa mu je pripovedovalo klečeče pod rjavim razpelom s pobledelim Kristom trpljenje mladega srca. Prva izpoved je bila to, ki jo je slišal mladi Ivan na 6te-nerškem posestvu, dolga izpoved, polna groznih samoobtožb. Srce se mu je krčilo, kadar je pogledal na dekle pred seboj in dvomi so razburjali njegovo dušo, dvomi, ki so bili v stanu z elementarno silo podreti vse prepričanje, ki si ga je nabral v trudapolnih letih svojega pripravljanja na duhovski stan. Odpirale so se mu oči, in zrl je pred seboj nerazrešljive zagonetke, ki so majale ob njegovi veri in ob njegovem za-upnnju v stvarnika. Videl jo zaalep-Ijenost in z lažmi iu vražami pome-
šano vernost, ki vodi ljudi, katerih so je prijela, v obup in brezbožnost, Pazno je poslušal njeno povest, z nobenim vpraSanjcrn je ni motil, in ko j« prenehala govoriti, ni imel za njo tolaiilne besede, nI ji mogel reči: »bog ti bo odpustil.« Obrnil se je v stran od nje, ker ji ni mogel zreti V njene hlahe. vprašujoče oci. »Moliti hočem za te. Pridi pojutrišnjem ob tem času zopet sem v to kapelico, pogovoriva se nadalje, kaj je storiti.« To je bilo edino, s čemer se je poslovil od nje. Vstal jo in umerjenih korakov odšel Iz kapelice. Notri pa Se .ie zgrudilo dekle pred oltarjem, da se je dotaknilo čelo mrzlega Kamna — »ni mi nobene pomoči!«
*    a    " # II.
V prvem nadstropju visokega župnišča nasproti šestogletemu stolpu trdno obzidane cerkniške cerkve sta sedela pri teški mizi župnik, znan pod imenom Sveti Jovo, in Kašpar Kauber, glavar v Trstu in sorodnik tedaj še mladega Krištofa Rauberja, ki pa je bil kljub svoji mladosti določen za drugega ljubljanskega škofa. Dokler ni oU mladi Krištof ie posvečen v mošnika, je opravljal škofovsko dušno pastirstvo v Ljubljani vikat Zori Kirchberg, med tem ko je oskrboval posvetno premoženje KaJ-par Bankar. Iz Hasberško graščine, kjer ja mvno tedaj bival, ae ja napotil SaJfair Bankir kaJ pofttto k Stotemu Jovtu k- (>rknieo. Bil pa je
Kašpar visok, silen in nenavadno bradat mož, kakor vsi moški iz rodc»-vine Rauberjev. Kazil ga je edino nekoliko šiljasti nos in pa nizko čelo, katero so mu pokrivali skoro do obrvi segajoči, že nekoliko osiveli, razmršeni lasje. Pravo nasprotje je bil svojemu prijatelju Svetemu Jovtu Jovo je bil majhen, okrogloličen iu trebušen, z visoko plešo, ki se mu je svetila vedno v maščobnem sijaju, Kauber pa postava pravega junaka in borile*.
Ravno je odstavil Rauber visoko einjasto posodo z vinom in si pogladi! z dlanjo gosto brado. »Kaj pravil, prijatelj Jovo, da bo treba naznanit? Paradajzerju i Menda vendar ne bo tako hudo, stare babnice se rade lažejo!«
»Treba bo na vsak način,« mu jc odgovoril Jovo, »kam pa pridemo, če se nam razleze ta zalega po deželi!« vstal jo zibaje se, kakor bi imel eno nogo prekratko, korakal po sobi gor in dol. »Ze predolgo sem molčal, cele vasi so še okužene, jn zamisli, že sem v Cerknico prihajajo. Kaj bo, če mi pridejo celo v župniše*, ali se ti na-aelijo na Hasberškem gradu? Pazi, pazi, Rauber, če si tudi škofov sorod nik, pred njimi nisi Varen, tudi vsa tvoja silna moč ti ne pomaga nič!: In nadaljeval je zgovorni Jovo ter sedel zopet na mizo: »Kaj pa, če ti napravijo iz tvojega gradu nad Uncem drugo Slivnico.. .t«
<9eUi arlaoamjio,)
MlovearjgTadcu. Zahtevamo od finančnega ravnateljstva v Gradcu, da nemudoma popravi tc napake. Povrh tega je omeniti, da dopisuje ta davčna oblast občinam in strankam nemški in sestavlja tudi nemške zapisnike, izdaja nemške pobotnice, bolete itd. Iste pritožbe veljajo tudi glede finančne straže. Opozorili bi na vse te nedostatke tudi našega delavnega in narodno zelo radikalnega drž. posl. Verstovška.
Iz Celja. Gospodje pri »belem volu« postajajo v »Straži« po m alem bolj odkritosrčni iu dosledni. Niso jim všeč Ciril-Metodove vžigalice, tiste naprednjake pa, ki nosijo svoje groše v hotel zaradi tega, ker je vendar slovensko podjetje, imenujejo špijone«. To bo gotovo sedanjemu gostilničarju v korist, kajti duhovniki mu dajo še sami toliko zaslužka, da bo lahko živel in obogatil. Čas pa ho že tudi v Celju govoriti o doslednosti in polovičarstvu. Zadelo bo marsikje -— a eemu bi morali baš mi povsod molčati in vse potrpeti.'
Nesramen katehet. Prizivno sodišče v Gradcu je torej, kakor je bilo že povedano, obsodilo kaplana Karla Unterlentnerja iz Piirgga pri Inl-ningu na 4 mesece težkt ječe, ker je imel s šolskimi dekleti nenravna razmerja. Obsojen je bil po §S 128 in 132 kaz. zakona. - - Klerikalni listi na Štajerskem se nedavno tega pisali, da so edini poklicani varuhi nedolžne mladine — kateheti. G. Onter-leutuer je gotovo to trditev sijajno — dokazal.
Drobne staj. novic j Z a k omake sladkosti. Zakonska Cavrek v šmarski okolici živita v neprestanem prepiru. Pred kratkim je grozila žena možu, da zažge hišo in ga ubije. Na to sta se stepla; žeua je možu zvinila mezinec na desni roki. mož p:i jo jc grozno pretepel in vrgel končno na gnojišče pri hiši. Konec ha seveda te historije pred sodiščem. — K r a d e ž. Bivši hlapci gostilničarja Goli a v Velenju so temu pokradli v kompaniji za okroglo 500 kron vina, žganja in šampanjca. Pred kratkim pa so tate v kleti opazili in jih zaklenili. Orožniki so spravili na to ptičke na dan in pod ključ. Iz Bizeljskega. Občni zbor Ljudske knjižnice« se je vršil na Silvestrov večer pri g. Blažinčiču. Blagajnicarka gospa Kos porot«, da ima društvo od ustanovitve do sedaj 827 K 95 v dohodkov in 771 K 69 v stroškov, torej ostane v blagajni 96 kron 26 v. Knjižničar poroča, da imamo 455 knjig, izposodilo se jih je pa 2777 iztisov. Po občnem zboru se je vršila veselica, ki je trajala do jutra in so gg. pevci zapeli v»;č lepih pesmi. Hvala jim! Nekaterim Bizeljancem, posebno inteligenci, bi nič ne škodilo, ako bi se v.u to nepolitično društvo bolj zanimali in podpirali, če že nič ne berejo, bi vsaj prišli k veselici, ker »Ljudska knjižnica« je ustanovljena za Bizeljsko, torej ne moremo veselice napraviti v brežiškem Narodnem domu.
Nečedna agitacija. Marb. Zeit.« nujno svetuje našim - ;><xinještajer-<>kim nemškutarjem. iuij zapišejo nemščino kot občevala i jezik — zaradi tega, ker jc zapisal pri zadnjem ljudskem štetju tudi naš cesar nemščino za občeval ni jezik. »Marb. Zeit.« priporoča to okolščino kot agi-tacijsko sredstvo! Vsak dostojen človek ve, da se krone ne sme vlačiti v nase notranj« politične zadeve, samo mariborski renegatje in drugače navdušeni prijatelji Hohenzollerneev fcega ne vedo ali ne upoštevajo. Stvar bi bila dobra za drž. zbor!
Iz Slov. Bistrice. V petek opolnoči je izbruhnil \ strojaTni lokalne železnice ogenj, kateri je napravil za nekaj sto kron škode. Opazili in zadušili >»> ga še pravočasno, drugače bi trpeli tudi stroji.
Občinske volitve na Polzeli so se vršile popolnoma mirno. Izvoljeni so sami slov. klerikalci. Nemška ta-kozv. fabriška stranka se volitev ni udeležila.
Slovenski benediktinec pod kura telo. [z Admonta poročajo, da je prišel pater Jože Pivc zaradi slaboumnosti pod knratelo.
Za »Sokolski dom« v Brežicah je nabrala gdč. Angela B rove t 25 K 60 v. Rodoljubni gospodični izreka prisrčno zahvalo brežiški »Sokol«.
Nesreča. V Desnjaku pri Ljutomeru je ubilo v ponedeljek popoldne pri podiranju drevo mladeniča Franca Lašiča. Bil je pri priči mrtev.
Sav. podružnica S. P. D. ima v nedeljo, dne 8. jan. dopoldne ob 9. svoj občni zbor v celjskem Narodnem domu (posojilnična posvetovalnica). »O prometu tujcev v naših krajih« predava načelnik podružnice, nadučitelj Fr. Kocbek iz Gornjega grada.
Iz pisarne slovenskega gledališča v Mariboru. Dne 8. prosinca t. 1. uprizori se po daljšem odmoru, burka v treh dejanjih: »Svet brez mož« (Pereant možje). Začetek točno ob pol 8. zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Weixelnu, Gornja Gosposka ulica. Prihodnja predstava v nedeljo, dne 15. prosinca popoldne, na splošno zahtevo: »V znamenju križa«.
Kmečki plea priredi ženska podružnica družbe av. Cirila in Metoda dne 15. januarja v celjskem »Narodnem domu«.
Koroiko.
Nadučitelj izginil. Iz Kota v Ziljski dolini je izginil daleč naokrog znani nadučitelj A. Martin jak. Mar-tinjak je bil kljub svojemu slovenskemu imenu strasten nemčur in se je v tem slučaju jasno pokazalo, da imajo precej prav oni, ki trde, da so najboljši materijal za renegatstvo slabotneži. Marti ujak je vzel namreč s seboj razen svoje mesečne plače še denar iz hranilnika »Siidmarke« In najbrže še več tujega denarja, ker je bil kot »zaupni mož« v več društvih. Nešteti upniki so zarubili njegovo zapuščeno imetje. Martiujak je bil tudi v občinskem odboru in zastopnik deželne zavarovalnice proti požarom.
Pazite   na peči z zaklopnicami!
Iz Beljaka se poroča: V stanovanju premogarja Josipa Wegscheiderja so našli včeraj zjutraj Rozalijo Heeher, ki je živela z Wegscheiderjem in njenega 2 meseca starega otroka mrtva. Wegsofieider sam ni bil še mrtev, pač pa brez zavesti. Stanovali so šele en dan v novem stanovanju in so so zadušili, oziroma zastrupili, ker niso odprli zaklopnice ua peči. Mrtvo Hecher in njenega otroka so prepeljali v mrtvašnico, Wegscln iderja pa so oddali v bolnišnico.
Kakajoča neinškutarija v Korota nu. Nekdo je prejel sledečo brzojavko, ki je bila oddana v Beljaku in naslovljena PodkloŠter: »ako pridete odgostorite (!) kakam (!!) eaffo dram« — Slavna poštna direkcija v Grade« naj ne zamudi izslediti ta Caffe Drau, kukajoči monstrum, ki mu brez dvoma gre prvo mesto v panoptiku srednjeevropske slave!
PrimoRfto
Nemei v Gorici in ljudsko štetje.
V Gorici je dandanašnji lepo število Nemcev. Privaja jih nova planinska železnica. Postaja državne železnice v Gorici je važen steber nemškega mostu do Adrije. Pri letošnjem ljudskem štetju v Gorici se bodo izguba-vali Slovenci na dve strani: na laško in na nemško. Nemcev bodo morda izkazali v Gorici okoli 3000; med uji-mi bo že nekaj Slovencev. Goriški magistrat ne bo storil Nemcem nobena krivice; vsak Nemec v Gorici bo vpisan za Nemca, Ali ni dvoma, da si slavni postajenačelnik Wieeer splete nekaj zaslug za nemštvo tudi na polju ljudskega štetja v Gorici.
Goriški laški visokošolei prirejajo po celi Furlaniji shode, na katerih govorijo o laškem vseučiliškem vprašanju; sprejemajo se resolucije, v katerih zahtevajo laško vseučilišče v Trstu. Laški klerikalni list »L' Kco« prišteva te shode uspehom laške klerikalne stranke, ter piše, kakor da bi prirejali one shode laški klerikalni visokošolei, o kakršnih se pa do zadnjega časa ni nič slišalo na Goriškem.
Pri patrih kapucinib v Gorici jo bil skozi 13 let za slugo nastavljen 551etni Ivan Mavric iz Trsta. Ni bilo pritožb proti njemu, ali letos poleti pa si je pridržaval denag, ki ga je imel nesti v mesniee, prodajalne itd. ter dobro živel pa j>obožno molil. Pri-držal si je 874 K. Okrožno sodišče v Gorici ga je obsodilo na 5 mesecev t^žke ječe s posti.
Bora. Iz Trsta izvemo, da je divjala včeraj ves dan silovita bora, ki j*' dosegala časih celo 100 km v uri. Tndi iz Reke prihajajo enake vesti. Promet na morju je ustavljen, ustavljena so dela v prosi i luki. Iz Dalmacije je priplul brzovozni pa m i k s šosturno zamudo. Občuten mraz vlada v celi okolici.
Nasilen gost. V gostilui »Ande-mo de Andrea« v Via dellc Ornbrel-le št. 7 v Trstu je aretiral stražnik 421otnega Antona Konstantina Kat-sasa iz Grškega, ker je hotel oditi brez plačila za zavžito. Jezen, da se mu ni posrećio odnesti peta, je grozil natakarju z nožem, stražnika pa je udaril parkrat po glavi. Tudi na stražnici je še divjal naprej in razbijal v svoji celici tako, da si je prizadejal več poškodb na rokah. Prepeljati so ga morali W deželno bolnišnico. Pozneje sta prišla dva Grka v Via dei Rettori ter sta povedala, da je Katsas skrajno nevaren in nasilen človek, ki jima je že večkrat grozil, da ju ubije.
Hazardisti z zaznamenovanimi kartami. Aretirana sta bila v Trstu dva pismonoša, in sicer 261etni Mario Mlaker in 251etni Peter Persich, ker sta igrala z drugimi ljudmi hazardne igre z zaznamenovanimi kartami, ter jih na ta način ogoljufala za znatne vsote. Soigralca, trgovski uradnik Mark Giovanella in gostilničar Ivan Carpinetti, sta ju zasačila med igro, ker se jima je zdelo sumljivo, da sta toliko izgubila. Prvi je bil izgubil 50 K, drugi pa že 300 K. Persicha so aretirali že .včeraj ponoči v kavarni
»Corso«, Mlakerja pa« ki je bil že od«
šel, včeraj zjutraj v Via della Barrie-ra vecehia.
Shod
volilcev in volilk
priredi
v nedeljo, 8. januarja ob 10. ari dopoldne
99
za »iraški
v gostilni pri Zupanu na Sv. Jakoba trgu.
Poročata gg. Franc Breskvar in dr. Josip Lavrencič.
Volilci, vsi na shod!
Dnevne vesti.
-f Klerikalna hudobija. Ljudska posojilnica se poslužuje v boju proti »Mestni hranilnici ljubljanski« sredstev, ki so obžalovanja vredna. Ce ji gre res dobro, kakor piše »Slovenec«, potem ji ni treba na tak način postopati, posebno, Če pomisli, kaj se je zgodilo i neko njeno vložno knjižico, katera ji je bila te dni v plačilo predložena. Bodite torej mirni, gospodje, drugače moramo tudi mi z detajli na dan! Naravnost zlagano je, da »Mestna hranilnica« najema kake postreščke, da bi lovili knjižice po Ljubljani. S takimi sredstvi se »Mestni hranilnici« ni treba boriti! Da bi bila pri mestni hranilnici suša, je grda laž, katera se more roditi le v pokvarjeni duši »Slovenčevega« redak-terja. »Mestna hranilnica« ima vsak dan na razpolago sedem milijonov kron in obilne glavnice, in v tem pogledu ne potrebuje nikakih subsidij »Kranjske hranilnice«, za katero beračijo drugod. Tudi v tem pogledu lahko služimo s podatki, če jih gospodje pri »Slovencu« žele! Sicer pa občudujemo c. kr. državno pravdni-štvo, ki bi nas gotovo zaplenilo, da smo mi proti »Kranjski hranilnici« tako hujskali, kakor je hujskal »Slovenec.- proti »Mestni hranilnici« v svoji torkovi številki. Ali veljajo zakoni samo za »Kranjsko hranilnico«, drugi zavodi so pa brezpravni? Odgovora se prosi!
-r Pozor volilke ljubljanske! Volilke in vse one dame, katere se za prihodnje občinske volitve zanimajo, se opozarjajo na shod, ki bode jutri, v petek, dne 6. januarja ob 10. dopoldne v dvorani »Mestnega doma«. Damski   volilni odbor.
~r Klerikalei in kočevska nasil-stva. Klerikalcem ni prav, da smo vzpričo kočevskih tolovajstev zavzeli strogo narodno stališče ter se postavili v bran ugrožene slovenske stvari. Klerikalni gospodi, ki je že zdav-na izgubila vsako narodno čustvo in ki presoja vse s svojega ozkosrčnega strankarskega stališča, ne gre v glavo, da so še med Slovenci ljudje, ki pozabljajo na vsako strankarstvo, ako gre za splošno slovenske narodne interese. Zato se sedaj hudujejo na nas in kriče, da nimamo pravice se zavzemati za kočevske Slovence, češ, da je to si var klerikalcev samih, ker j? oseba, proti kateri je v prvi vrsti naperjena gonja kočevske sodrge, kaplan, pristaš njihove stranke. Jemljemo to na znanje, a kljub temn ne bomo prenehali, da bi se ne zavzemali za splošno narodno zadevo, ako tudi v nji igra slučajno prvo vlogo klerikalec. Sicer pa prav dobro vemo, kam pes taco moli. Klerikalcem so dogodki ua Kočevskem skrajno ne dobro došli. Najraje bi imeli, da bi vladal tam doli po polen mir. Zato jo »Slovenec« še predvčerajšnjim za božjo voljo iot.il Kočevarje, naj bodo mirni in naj ne izzivajo konfliktov. Zakaj pa je klerikalcem toliko ležeče na tem, da zavlada zopet narodnostni mir v kočevski deželici? Ej, klerikalci imajo pri tem svoje posebne račune! Vedo namreč, da knez Auers-perg pri prihodnjih državnozborskih volitvah ne bo več kandidiral. Treba je torej skrbeti za to, da ne bo njegov naslednik liberalec, marveč klerikalec. Združeni kočevski in slovenski klerikalci so že za to dolgo pripravljali tla ter bili prepričani, da se njihovemu skupnemu delu posreči, preskrbeti poslanski mandat kočevske deželice pri prihodnjih državnozborskih volitvah — klerikalcu. In te račune groze uničiti dogodki v Kočevju! Da so vsled tega naši klerikalci nevoljni, je pač umljivo, saj je njim ležeče samo na klerikalizmu in ni malo na narodnosti. Stavimo, da bo klerikalna gospoda takoj na svoj način napravila mir. Govori se že namreč, da se te dni napoti v Kočevje sam škof Anton Bonaventura — de-
lat mir. Nismo preroki, a to pa vemo za gotovo, da bo napravil mir na
ta način, da bo vzel v roke kaplana Kopitarja, ter mu ukazal, naj se odtegne narodnemu delu. Ako ta ukaz ne bo zalegel, bo pač škof poslal kaplana duše past kam drugam. Pa ho zopet zavladal mir na Kočevskem in klerikalei, kočevski in slovenski, bodo zopet v miru nadaljevali svoje delo, da zagotove kočevski mandat klerikalcu.
-f- Okrajni glavar v Kočevju baron Sehonberger je v zadnjem času eklatantno dokazal, da nima niti ene same tistih lastnosti, ki je potrebna političnemu uradniku. Dve dejstvi smo v ilustracijo njegovega uredovanja že pribili: 1. Kako na eni strani pregauja tiste slovenske »hudodelce«, ki podučujejo slovensko prebivalstvo, naj pri ljudskem štetju vpišejo slovenski jezik, in kako na drugi strani trpi postavolonino postopanje kočevskega županstva pri ljudskem štetju; 2. kako je navzlic ekspresne-mu brzojavnemu naročilu deželne vlade za javno varnost v Kočevju tako slabo poskrbel, da se je moglo zgoditi v nedeljo pravo tolovajstvo. Da bo slika še popolnejša, naj pribijemo še 3. dejstvo: »Okrajni glavar baron Sehonberger popiva v Kočevju v kavarni, ki sploh nima koncesije za opojne pijače. Govori se v Kočevju, da je Sehonberger sam provzročil ustanovitev te kavarne, da ima prostor za svojo družbo. Vprašamo le: kako more okrajni glavar v Kočevju popivati v lokalu, ki nima koncesije za opojne pijače?
+ Dostojni ljudje so gospodje v »Ljudski ]>osojilnici«. »Slovenče-vo« nesramno notico zoper »Mestno hranilnico ljubljansko« so dali obro-biti z rdečim in višnjevim svinčnikom ter razgrnili »Slovenca« v svojih prostorih tako, da mora vsaka stranka, ki pride k njim, takoj opaziti dotično obrobljeno notico. Iz tega je razvidno, da je tisti napad v »Slovencu« na »Mestno hranilnico« izšel iz »Ljudske posojilnice«! Takrat pa, ko smo mi pisali zoper nemško »Kranjsko hranilnico« in so bili dotični konfiscirani sestavki imunizi-rani ter objavljeni nato brez zadržka, v »Ljudski posojilnici« niso razgrnili »Slovenskega Naroda«, da bi se komu odprle oči! Pri klerikalcih narod-njaštvo vedno najlepše cvete!
-f- Neosnovane trditve. Neki uslužbenec »Kranjske šparkase« trosi okrog vest, da »Mestna hranilnica ljubljanska« ni mogla izplačati vlo-£TC petdesettisoč kron. Ker je to cisto iz trte izvita laž, svetujemo ravnateljstvu »Kranjske hranilnice«, da tistemu svojemu uslužbencu zaveže jezik, sicer ga bo primorana zavezati »Mestna hranilnica«, in sicer prav na korenit način.
-f-   Liberalni  sama ritani. Pod
tem naslovom priobčujejo »Slovence ve« idrijske novice, da se je mater, ki je prosila podpore za svojega slepega sina v občinskem uradu, nakazalo na dekana Arkofa in kateheta Osvvalda. Storilo se je to zategadelj, ker sta omenjena duhovnika povzročila rekurz proti zvišanju podporo sirotam in revnim dijakom, pa tudi, da ti prijatelji trpečega ljudstva spoznajo, da so v Idriji podpore resnično potrebni reveži. Oba dva duhovnika, ki rekurirata proti podporam reveže v, imata odločilno besedo v Vincencijevi družbi in pri denarju, ki se po cerkvah nabere za reveže. Opravičeno je tedaj pričakovati, da bodo ti lrrščanski možje naklonili podpore revežern iz Vincencijeve družbe, če žo ne marajo videti, da občina reveže podpira. Toda v farovžu znajo pač le denar spravljati, za reveža pa bora nimajo, zato dekan Arko tudi ni hotel uslišati podpore potrebnega, reveža, pa ga je odpravil nazaj občini. Tako slehrni vidi, kakšni prijatelji so klerikalci revežem. Občina ne bi smela dajati peni pore, oni sami pa imajo tudi zaprte mošnjičke. Odločno seveda zavračamo klerikalno nesramnost, ki trdi, da se v občinski pisarni iz revežev norčujejo. Kakor razvidno se iz revežev norčujeta edino katoliška duhovnika dekan Arko in katehet OswaId, ki se največ ravno od siromašnih vernikov redita.
+■ Priseganje proti modernizmu. V zadnjih desetih letih se je med katoliško duhovščino razvila močna struja, ki hoče versko življenje poglobiti in verske ter cerkvene nauke in nazore spraviti v soglasje z znanstvenimi resnicami. Ti duhovniki stoje na stališču, da more vera živeti samo, če je vse v cerkvi v soglasju z vedo in z razumom. Toda naleteli so slabo. Rim jih je obsodil. Tak duhovnik - modenrist je v očeh rimskih mogotcev slabši od krivoverca in odpadnika. Rim je začel neusmiljeno vojsko proti modernistom in papež je odredil, da mora vsak duhovnik storiti slovesno prisego proti modernizmu. S slovesno prisego mora potrditi, da bo vse in samo to verjel, kar ukaže in dovoli Bim in nič drugega in da ne bo nikoli poslušal ne razuma, ne vede. Ni dvoma, da bo na stotine duhovnikov to priaefo storilo
zaradi ljubega kruha proti svojemu boljšemu prepričanju. Nekaj jih je tudi, ki te prisege nečejo storiti. — Eden profesorjev - duhovnikov na dunajskem vseučilišču ni hotel te prisege položiti, moral bo torej izstopiti iz cerkve. Tudi v Št. Pavlu na Koroškem neki benediktinec, najpametnejša glava celega samostana, te prisege ni hotel storiti in zapusti samostan. Na Nemškem in v Italiji je takih duhovnikov več. Kako srečni smo pač Slovenci, da pri nas ni uiti sledu modernizmu. Sicer so tržaški klerikalci pred nekaj časom dolžili svoje kranjske tovariše, da imajo modernistična nagnenja, a ta dolži-tev ni bila utemeljena. Kjer ni med duhovščino nič duševnega življenja, tam tudi ne more biti modernistiških nagnenj. Naši duhovniki so po ogromni večini taki, kakor tisti faj-moster, ki je naslikan v zadnjem »Simplicissimusu«. Še masnih bukev brez kakega »Freunda« ne razumejo, kako naj torej kdo misli, da imajo modernistiška nagnenja, verska edinost med našo duhovščino ni v nevarnosti.
-f- »Kranjska šparkasa« in slo. venski jezik. Kakšen zavod je »Kranjska šparkasa«, je znano. Gospodje v tem zavodu so vselej radi sprejemali slovenske denarne vloge, dosledno pa so zametavali slovenski jezik. —• »Kranjska šparkasa« je dosedaj dosledno in izključno nemško uradova-la in poslovala: hranilne knjižice, dolžna pisma, sploh vse je bilo nemško. A vso to se je sedaj kar preko no-či izpremenilo. Zgodil se je čudež: »Krainische Sparkasse« se je prelevila v »Kranjsko hranilnico« in ta hranilnica ima sedaj tiskana samo-slovenska dolžna pisma in v tisk je dala tudi samoslovenske posojilne prošnje, ki so občinstvu na razpolago pri hranilnici sami. Človek bi skoraj ne verjel svojim očem, tak čudež se je zgodil, da se je »Krainische Sparkasse« tako nenadoma in nepričakovano prelevila v »Kranjsko hranilnico«! Kaj more biti temu vzrok? Ali so gospodje pri »Kranjski šparkasi« I>ostali morda zgolj iz plemenitih vzrokov tako konciliantni, ali jih vodijo pri tem morda drugi nameni1! Kdor ima odprte oči, ne bo v dvomu, kaj je narekovalo gospodom pri »Kranjski šparkasi«, da so jeli na tako nepričakovan način spoštovati slovenski jezik.
~r~ Deželni odbor in gasilna društva. Druga leta je deželni odbor že meseca novembra izplačeval letne deželne podpore gasilnim društvom, za leto 1910. jih pa še sedaj ni izplačal. Kaj je taka suša v deželni blagajnik
— Nočna služba v ljubljanskih lekarnah. S 1. februarjem 1911 so uvede v ljubljanskih lekarnah nočno službovanje, in sicer tako, da bodo imele vsak teden po tri lekarne nočno službo, po tri pa počitek. Dogovorno z načelništvom gremija, se je turnus določil tako, da bodo od dne 1. februarja t. 1. dalje one tri lekarne, ki imajo nedeljsko službo, imele rudi nočno službo na nedeljo sledeči teden. Turnus nočnega službovanja so bo na vratih poedinih lekarn natanko označil na ta način, da bodo lekarne, ki bodo imelo nočno službo, razobesile tablico z napisom »Nočna služba«, lekarne, ki bodo imele počitek, pa tablico z napisom »Nočno službo imajo ta teden lekarne: .... Te tablice bodo ob večernih in nočnih urah primerno razsvetljene.
Pasji kontumae razveljavljen. Ker se v zadnjih treh mesecih v občinah Zgornja Šiška, Spodnja Šiška, Št. Vid, Dobrunje, Jezica, Moste, Rudnik in Vič ni primeril noben nov slučaj pasje steklcnine, razveljavlja se z današnjim dnem tuuradno dne 17. septembra, ozir. dne 10. januarja t. 1. pod št. 26.208, ozir. 27.548 razglašeni pasji kontumae v vseh imenovanih občinah.
Miea Kovačeva, H gostilničarki Ani Dolenc v Št. Vidu nad Ljubljano je prišla pred kratkim neznana ženska ter rekla, da je sestra nekega profesorja in v škofovih zavodih. Odhajajoč, je rekla, da gre obiskat svojega brata in da bo plačala ko se vrne. Neznanke pa ni bilo več nazaj. Pod isto pretvezo je izvabila nekemu mizarskemu mojstru v Vižmarjih eno krono. Pozneje so spoznali v navihani ženski 261etno, že predkaznovano in v Podgorico pristojno deklo Terezijo Kokalj.
Odgovor »Domoljubu«. Iz Zgor. Kašlja pri D. M. v Polju se nam piše: Dne 22. decembra je bilo v »Domoljubu« čitati nekaj o razmerah prostovoljnega gasilnega društva Kašelj - Zalog. Neradi odgovarjamo, ali ker se zmerom zaletavajo v to važno gasilno društvo, smo vendar primorani se oglasiti. Pri gasilnem društvu je vse sr redu. Računi so bili na zadnjem občnem zboru pregledani. Pokazalo se je, da so v redu in trije zaupniki so jih podpisali. Očita se nam tudi, koliko članov da je odstopilo od gasilnega društva. Dosedaj je odstopil samo eden, ta je pa prestopil k »Čukom« in torej ne more biti nikomur žal po njem. Kar se tiče podpore Nemcev, je do danes še nismo
4182
ftprojali; niti Vinarja ne. Nemci rajie opirajo klerikalna društva, kakor pa požarno hrambo. Društvo klerikalcev je že prejelo 1000 K, gasilno društvo pa ničeaar. Tndi pri naši god* J»* je vee v redn. tndi računi so tu, %ar pa ni v rodu, to je zakrivil god-beni učitelj, ki je protestant in sedaj pri »Oukih« in ki je na sveti dan na-utopil a svojo izobraženo godbo v oerkvi pri D. M. v Polju, kjer so tako grozovito godli, da so ljudje mislili, da bo konec sveta. Opozarjamo »Do-moljubovega« dopisuna, naj raje skrbi za svoje konsurano društvo in njegov dolg 3000 K. Konsum gre rakovo T>ot, gasilno društvo je pa še na dobrem stališču. Naj le gledajo »Domoljube vci«, da njim ne bo vse skupaj propadlo. Opozarjamo tudi gosp. župnika, naj Že neha hoditi od hiše do hiše in revne ljudi nadlegovati za darove za palače. Ako ima denar za trodbo, naj ga ima tudi za popravljanje cerkve. Za danes naj zadostuje to. Gradiva imamo pa Še mnogo. Klerikalcem svetujemo: z maslom na jirlavi ne hodite na solnce.
Napad. Posestnika Ivana Kaste-Jica iz Dolgega Brda je pred nekaj dnevi popoldne na cesti v gozdu nedaleč od Dolgega Brda napadel hlapec Jožef Coš ter ga pretepel in lahko ranil. Ko se mu je končno Kasto-Ha postavil energično v bran, je Coš >x>begnil, vendar pa je prišel kmalu i40pet za Kastelicem in začel metati »roti njemu kamenje. En kamen je Kasteiioa zopet zadel in ga lahko ranil.
Ljubezniva sneha. Posestniea Barbara Skvarča iz Grčare vasi v okraju Litija se je pred nedavnim časom sprla s svojo 73 let staro taščo Ivano Skvarča in jo sunila tako, da je starka padla ter si pri tem zlomila t tesno nogo.
Neprevidno ravnal s pištolo. Posestnikov sin Ivan fiorl iz Ribuoga r>n Radovljici je hotel kupiti pred kratkim od nekega fanta pištolo. Ko ,?e orožje ogledoval, se je pištola sprožita ter ga jc ranil strel na nosu in na desnem očesu. Prepeljali so ara v Heželno bolnico.
Zimsko-sportna sezija v Bohinju. Kakor ae nam poroča iz Deželne i'veze aa tujski promet na Kranjskem y Ljubljani«, so vremenska poročila V Bohinjski Bistrici jako ugodna. Padlo je mnogo snega iu na praznik nt. Treh kraljev, to jc dne 6. januarja t. 1. se otvori zimsko - športna sezija. ">?enkališče je izborno prirejeno, tudi »^e je skrbelo za smuči, ter markiralo «* velike ture v okolici Bohinjske Bistrice. Iz Trsta in Goriee vozi na ta nraznik posebni š|>ortni vlak. Za ljubljanske športne kroge je prevzela »Deželna zveza« oddajo zimsko-NpOrtnib kart za Bled, Bohinjsko Bi-hlrieo. Kranjsko goro. Trbiž. Natančna pojasnila se dobivajo v >Tourist-e»7?ice", Miklošičeva cesta št. H.
I'mrl je na Radni pri Sevnici posestnik gj Matija K 0 r a 6 i n. P. ' m.!
Slaba šala. Posestnikov -in r'ranc Vitez iz okraja Senožeče je sxnai koncem minulega meseca par ■>lov iz Žirovnice doiuov. Ob 3. zjutraj si je hotel v Hruševjn oddahniti in je dal gostilničarju vole v hlev. Med tem, kn se je pred hlevom pre-omival, sta prišla tja tudi dva neznanca. Eden teh se je obrnil k dm-gomn z besedami: »Daj mi sekiro in izgini!« Tega se je Vitez tako ustrašil, da je popustil vole in čevlje ter zbežal in naznanil dog-odek žendar-vneriji. Ko je prišla žendarmerija V rlrnševje, onih dveh neznancev ni bilo vee tam. Najbrže so si bili dovolili samo neumestno šalo.
Pozor! Ker je nastopilo zimsko fvreme. so hišni gospodarji odnosno njihovi hišniki dolžni sneg pred svojimi hišami pospraviti do 7. zjutraj hodnike potem tako j>osuti, da ni nevarnosti yy pešce. Kadar je južno vreme, je hodnike večkrat na dan -'.•iztiti luž. Sneg se z dvorišč ne sme #netavati na cesto, marveč ga ja zvo-riti v Ljubljanico, kdor bi ae temu 'ie pokori!, bi so sa kaznovalo z globo 10—200 K ali pa z zaporom i>d 24 ur do 14 dni, vrhu tega bi pa dal magistrat hodnik očistiti na gospodarjevo stroške.
Se mu je ugodilo. :301etni dninar Fraa) Vidmar, ki je poznan pod ime-rrom ->Stadtkind<' je ime! prestati Pirimo policijsko kazen. Snoči ob 11. tje prišel pred /a|>ore ter hote! na vsak •laem notri. Začel je tako razgrajati in rogov i liti, da res ni preostajalo drogega, kakor ugoditi njegovi želji. Sedel pa ne bode samo 12, marveč 'bržkone nekoliko več ur.
Nerodnež. Snoči je v nekem hotelu snazilee orodja začel tako razgrajati, da so morali poklicati stražnika, ki jo pijančka odpoljal M pre-v*pat.
Sirovina. Včeraj popoldne jc nek premogar preohložil voz s premogom, vsled Česar ga konja nista mogla speljati. Mesto, da bi bil premog odložil, je pa začel konja tako kri-spati, da se je občinstvo glasno zgražalo nad tem početjem. Sele stražnik »e napravil konec trpinčenju konj.
Tatvina« Včeraj popoldne Je pri-&i v neko gostilno a* ftadeokega ce-
sti nek neznan Človek m poklicni vrček pive. Ko so je natakarica nekoliko odstranila, je neznanec smuknil v predal, kjer je ukradel 6 K vredno srebrno ilioo in jo odkuril.
Pri mestni občini ljubljanski je oddati več začasnih mest policijskih stražnikov. Oziralo ae bode le na krepka inteligentne mladeniče, ki so dosegli pri vojakih kako šarfo.
Poredni dečki. V Vodmatu je sedem paglavcev pobilo nekaj električnih žarnic, potem so pa pritrdili na tok žico in se elektrizovali.
V past prišel. Te dni je nek 18-letni hlapec prišel na policijo naznanit tatvino. Pri tem so pa dognali, da tudi ou ni poštenjak. Sodišče ga namreč preganja v policijski tiralici zaradi tatvine ie od meseca novembra. Izročen je bil sodišču.
Aretovan je bil predvčerajšnjem ua Marije Terezije cesti lBletni hlapec J. V., ker je svojim tovarišem pokradel v hlevu več obleke in tudi gospodar ga sumi neko tatvine. Oddali so ga okrajnemu sodišču.
Zaradi prepovedanega povratka jo bil aretovan 3oletni i^ekovski pomočnik Pran Menic, rodom iz Zagorja in 171etni dninar Jožef Kopač 12 Medvod. Oba w> oddali pristojnemu sodišču.
Izgubila je ga. Mira Železnova zlat uhan, na katerem sta vrezani črki A. K. — Izgubljeno je bilo železno vreteno. -- Ga. Marija Redlbaeher je našla molitvenik. — - Kuharica Marija Knezova je našla srednjo vsoto denarja.
Našel je poštni sluga Avgust Ro-pič danes jKvnoči na j>ošti prstan. Dobi se pri njem. Poljanska cesta št. 60.
Narodno obranita.
Iz Postojne. Ze lani poleti je nameravala tukajšnja Ciril - Metodova podružnica prirediti veliko ljudsko veselie*> na prosteui, toda vsled skoro neprestanega deževja, ki je ravno lani oškodovalo marsikatero prireditev na korist naši šolski družbi, se je ta namera za enkrat opustila. Da torej naši podružnici ne zaostanefca v ničemer za drugimi, priredita s sodelovanjem tukajšnjih narodnih društev v nedeljo, dne 8. januarja v veliki dvorani »Narodnega hotela ob pol 8. zvečer veselico s tako izbranim sporedom, da ne bo nikomur žal, da .ie kdaj pohitri na to prireditev. Naše vrlo pevsko društvo nastopi na ta večer dvakrat, ter poje skladbe, ki se še n:so slišale v Postojui. Tudi tamburaši so nam obljubili svojo pomoč. Člani dramatičnega društva »Soviča sodelujejo v J. Štokovi šaloigri »Ne kliči vraga!- V spevoigri »Anjreli-ua« se nam obeta izreden umetniški užitek, kajti za to igro ae nam je posrečilo dobiti izborno pevsko moč iz Ljubljano. Gospodični Burger iu Pikel, ki sta znani kot spretni igralki na klavirju, sta se ie odzvali našemu vabilu. Še celo en virtuoz na gosli, čigar ime moramo za danes iz umljivih \2r0kov zamolčati, je obljubil, da sodeluje. Slednjič proizvaja godbo na lok naš stari znanec in ljubljenec: naš Salonski orkester«, ki hoe> po prizadevanju nekaterih ljubiteljev salonske glasbe otet pozabljivosti, živeti novo življenj*-. Za ples, Zi_ najraznovrstnejso zabavo in aa razna presenečenja Je tako preskrbljeno, da pritožb ne sme biti na t**j veseliei. Zato pa, komur j. mar prospeb in proevit na4e šolske družbe, komur bije sočutno srce za našo mladež ob mejah, kdor še ni n h Upal nad bodočnost jo svojega r»>du, tu naj ne zamudi prilike, da položi na večer dno I, januarja mal dar domu na oltar!
Druitvena naznanila.
Prvo društvo hišnih posestnikov v lijabljsni ji razposlalo naslednjo okrožnico na hišne posestnike: Tudi v naših krogih razširilo se jc prepričanje, da hišno^tanarin<*kt davek radi neprimerne visokosti, n^ le tamo hišno posestvo duši, temveč radi podraženje najcmsčtn tudi Ua k življenju potrebni razvoj celega ljudstva vpliva, radi česar se vsi hišni posestnik] poživljajo, da se stan ari n-ski davek preobrazi « tona, da e*o s»»-danji davčni nastavki Izdatno zuiž*-jo. Da se to uspešno doseže, potrebno jo, da se vsi hišni posestniki združijo, ter nase interese skupno zastopa-jo. Vsi posestniki naj pridejo tedaj do aponoattjOi da se zamorejo njihove želje uresničiti le potom združitve. Mesto Dunaj začelo je r.rvo ustanavljati društva hišnih posestnikov, katero je rsiod izborne organizacije realnega iiosestva postalo sTedišče vseh društev hišnih iK»sestmkov v Avstriji. Od tedaj nastalo je 180 družb, katere svoje zelje v davčnih in občinskih zadevah potom centrale na primernih mestih razširjajo. Tudi v Ljubljani ustanovilo se jc tako društvo, da bi z združenimi močmi realna posestva tikajoč^ davke preuredilo, ter posredovalo da se po-tretma posojila popolnoma aH deloma odpišejo. Drultvo hoče tudi otvoriti pisarno, katera bi posredovala, v real-
ni* fn poslovni* irnpMjan, v niaole karnin posojilih, oddajah stanovanj
ter brezplačno poučevala v davčnih, pristojbinskih, stavbmskih zadevah, pri stanarinskih in osebno dohodninskih fasljoh, prs vzela in izdelovala davčne vžkliea in izvrševala vse v to okrožje spadajoče kupčije. Hoče posredovati, da se društvenim Članom cone pri zavarovalnicah znižajo, ao-sebno pa, da se vpalja zavarovanje proti poroštvu in nezgodi. Cim večje je število članov našega društva, tim močnejši je v nanj i vpliv, ter gotove j-ši varstvo realnega posestva* Hišno stanarinski nastavki presegajo daleč vse druge dohodninske davke; v nobeni drugi državi ne dosežejo ti lo približno te dušljivc visokosti. Na primer znašajo: na Bavarskem 3 85%, vProsiji4%, v Avstriji 8S*/a %* Da se za ljudstvo izdatno znižanje doseže, prosimo nujno vse udeleženec, da naa s svojim pristopom podpirajo, ter da se s tem naše upravičene želje vendar le končno uresničijo.
»Narodna čitalnica« v Ljubljani ima jutri, v petek, dne 6. januarja t 1. ob 3. popoludne v društveni bralni sobi svoj občni »bor n sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. *J. Poročilo tajnikovo o društvenem in odborovem delovanju v zadnji upravni dobi. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem zaključku za 1. 1910. 4. Poročilo revizorjev. 5. Proračun za leto 1911. 6. Prememba društvenih pravil 4). 7. Volitev upravnega odbora za leto 1911. 8. Volitev revizorjev. 0. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
V. zabavni in plesni večer »Narodne čitalnice« v Ljubljani. Čitalnični družabni večeri, ki se prirejajo že od novembra redno vsakih 14 dni, so postali najbolj priljubljena prireditev družabnega značaja v Ljubljani. Zato se pa tudi obi«k vsak večer vidno dviga, dokaz., da zna občinstvo ceniti fino in animirano zabavo na naših prireditvah. Danes zvečer aa v vseh čitalničnih prostorih »Narodnega doma« vrši V. družabni večer, kateremu je zagotovljen izredno velik obisk gospodov, vsled česar se obračamo do cenj. dani, da pridejo v velikem številu. Začetek zabavuega in okusnega večera je toeno ob pol 0. —- Jutri, dne 6. t. m. ob pol 3. se vrši obeni zbor »Katodne čitalnice« v društvenih prostorih, na kar opozarjamo š«* enkrat vse Člane »Narodne eitalntae« v Ljubljani.
Sokol« L opozarja slavno občinstvo na svoj sobotni »Sokolski Raj«. Radi ste se odzvali našemu vabilu, ko smo vas pozvali poleti, da pogledate naše telovadno delo, ravno tako srčno pa vas vabimo, da pridete v zimski dobi v naš v€**e!i krog. Tu dobite znancev in prijateljev veselih src, 8 vami enakih misli in sokolskih želja. Večerni program je kaj različen: si. »Filharmonijac proizvaja spočetka vee koncertnih točk, društveni pevski zl>or bo zapel nekaj pesmi planinam v pozdrav, komičen nastop bo kot nalašč za prvi predpustni teden in kdo bi ne plesal in veselo poskočil v karnevalu, v dobi vsesplošne ljubem i. Glede pijače in jestvin bo vso najbolje preskrbljeno. Društvo ima vse v lastni oskrbi i u prvič p<v kai*o:> naši vrli bratje, da so pripravljeni prevzeti društvu v prid tudi drobna dela f^ostr-ožbo. Imamo le eno z*4j >: nuditi ]>Obestnikom večera ceno in kar največ! Kdor pozna naše dosedanje prireditve, t^ga gotovo tudi leto* vidimo v svoji bratski sredi.
Pozdravni večer na čast gospodom delegatom »Državne zveze avstrijskih profesorskih društev« se vrši dne t>. t. m. v srebrni dvorani hotela ■ Union*. Začetek ob pol S. z*ečer. —« Gg. tovariše vabi k mnogobrojni udeležbi »Društvo slovenskih profesorjev.«
Slovensko lovsko droštvo v Ljubljani priredi dne 1. svečana lovski ples v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih Narodnega doma. Natančnejše poročilo še sledi.
I. Plenili ven vek podružnice društva »Zvez« jugoslovanskih železničarjev« v Kranju se vrši dne 7. t. m. v prostorih Narodne čitalnice v Kranju. Zaradi udobnosti Je napravljen tir od postajv do ĆHtatnie© po katerem bo drcal br zov lak s čast it i mi tfOHti, ki l><>do počastili ta večer s svojo navzočnostjo. Da pa ne bo vožnja čez Savsko morje preonolična, zato bo skrbel neimenovan aeropla-nist, kateri bo aeroplanil raz Triglav v Kranj. Brzovtak in aeroplan prile-tita naravnost v čitalniško dvorano. Vožnja v Čitalnico stane 1 krono, v vlaku bo vsa udobnost na razpolago in sicer prav po amerikanskom načinu. Vozil bo samo II. razred iu kdor bo zahteval pritožno knjigo, dobi ratom karto. Na strehi brzovlaka bo igralo godba prost. pož. brambe kranjske in dame bodo v promenad-ni obleki najkoinodnejše šetale. Čisti dobiček ni namenjen za eventualne poškodbe brzovlaka, temveč za napravo društvene knjižnice. Brzovlak od postaje do čitalnice bo opremljen z jedilnim salonom — s spalnim pa n« — ker vezali ljudje niso prodno-atom zaspani.   Zjutraj bo brzovtak
raaoeptjon n« vaš Unij In ninar kamor ko k*o iaftol, an so bo peljal, aaakai* na 6t. Joito ali na Amarjotno goro. Na najvišje hribe bo pa aeroplan na razpolago. Najbolje bo, da bomo skupaj držali z geslom: »Mi pa ne gremo domu . . . Kdor pomotoma ni prejel voznega reda - vabila, naj kljub temu pride.
Urušeni narodni društvi Čitalnic* in Sokol v Krškem priredili sta svoj prvi Silvestrov večer v prostorni dvorani Sokolskega doma. Prireditev, ki jo moramo šteti med najbolj domačo in najbolj neprisiljeno, je uspela, kakor ni bilo pričakovati, nadvse lepo. Pred 8. bilo jc vse zasedeno, kar jasno priča, da uživati društvi polno simpatij pri višjih kakor nižjih krogih. — Razvilo se je živahno in neprisiljeno življenje v telovadnici, ciganska godba nudila nam jc s svojimi lepimi koncertnimi točkami mnogo užitka, krški diletantje želi so slavo nad vse dobro in precizno na-študirani igri »Lokavi snubač«. Žive slike v skupinah, ki jih jc naš vrli Sokol izvedel, je občinstvo viharno pozdravljalo. - Približala je naposled polnoč. Z lepim nagovorom na obe društvi, kakor na si. občinstvo, voščil nam je kot prvi, nam nad vse priljubljeni neumorni SO*>P- K. H. srečno prispelo novo leto. Nato so se pari spovrstili in ob zvokih marljive ciganske godbe vrteli so se ti mladi do ranega jutra, nakar se je občinstvo z zadovoljstvom razšlo.
Prasneta.
Tolstoj. V Mestnem domu je predaval snoči g. Etbin Kristan o Tolstem, o njegovem življenju in stremljenju in o niefrovib bojih za človeške pravice in zivljenske cilje. Predavanje je bilo temeljito, kolikor se more zahtevati od predavanja, ki mu je odmerjen samo tako kratek čas, kakor jc bil g. Kristanu na razpolago. Tako pa je OBtala marsikatera potega tega največjega kristjana nejasna. Zlasti pa je moral govornik iti preko vseh onih malenkostnih bojev, ki pa so zahtevali jeklene in neomajne duše, kateri so gnali velikega misleca pred smrtjo v samoto. Napačno se mi zdi poudarjati, da je bil njegov beg iz rodbine le konsek-venca njegovih naukov in da je hotel veliki Lev s tem podati nekak praktičen eksempel. To je bila le faza v njegovem življenju, in da ga ni prehitela neusmiljena smrt. bi se bilo obrnilo tudi to v tiho. globoko idilo. Pač izvira ta njegov korak iz vsega njegovega mišljenja, vendar je i tem korakom hotel priti še bliže oni veliki resnici o ciljih vse;ra življenja, katere je pač slutil, doječi jih pa tudi 011 ni mogel, ker & nedosegljivi slehernemu človeku, dokler je človek. Zdi se mi Tolstoj kakor eno najlepših poglavij velikega dela »Clo-veštvo*, ki ga veiiki umetnik »Narava* ni še dokončal. Slutimo sedaj že tudi mi cilj, katerega nam je od daleč pokazal Tolstoj, dosegli ga pa še nismo in ga ne bomo, dokler smo člani človeštva.
Na koncertu »Glasbene Matice«, ki bo v nedeljo 15. t. m. izvaja pevski zbor izključno slovenske skladt>e, ki se še niso pele v koncertih »Glasbene Matice«.Zastopani so skladatelji Emil Adamič. Jakob Aljaž, Fran Gerbič, Davorin Jenko, Fran Forjaučič, Ferdo Juvanec iu dr. Gojmir Krek. Na koncerta sodeluje koncertna piani-stiuja gospa Vida Talichova. Orkester vSlov. Filharmonije« nastopi v dveh samostojnih točkah: s»vira slav nožna no Beethovnovo ovorturo k »Leonori« št. S in Dvorak ovo sim-tfoniško pesnitev v2latt kolovrat«. Spored je torej zelo raznovrsten in zanimiv in prav uič ue dvomimo, da bo naše pri koncertih ^Glasbene Matico« stalno občinst\^o napolnilo koncertno dvorano, kakor običajno do zadnjega mesta.
Slovenske Filharmonije — koncert Grtinwald. Ljubljanskemu m lizika ličnem u občinstvu nudil se bo jutri izreden glasben užitek. Znamenita virtuozinja gospa Judit Griin-tvald. bivšii članica volikomestnega orkestra nastopi v koncertu Slovenske Filharmonije kot solistka na harfi. V simfoničnem oddelku sporeda izvaja gospa Grtinwald: Paviseh-Alvars »Fantazijov ter Schnuecker-jevo »Mazurkoc solo za harfo; dalje: Oelschlcgc! »Serenado« za harfo, gosli in čelo, ter končno: Handlov »Largo« solo za harfo s spremljeva-njem godal in harmonija- — Orkester Slovenske Filharmonije izvaja: Ooldmarka predigro k 5. dejanju iz »Domači čvreek«. Kot solist Ua pihala nastopi topot g. Antonin Cimfl v Mozartovem »Adagio«, oolo za oboe s spremljevanjetn klavirji. Prvi in tretji del sooredA prinaša zabavno glaabo. — Vstopnina 1 kronit-Hezervirani aodeii na balkonu po 1 krono se dobe v preprodaji v trafiki »TTnkm«. Bačetek kenoerta ob 8. zvečer.
tad k tali! hđnfli Mk a. OA k fcft*
Razgiea po sioiansKein sveta.
•o Slovenski zrakoplove* na po* tavanja. V torek je odpotoval na* rojak zrakoploveo Rusjan iz Zagreba v Belgrad. Njegov zrakoplov ao dopoldne spravili iz hangarja, ga naložili na spediterski voz ter ga prepeljali na državni kolodvor, kjer je bil za aeroplan pripravljen poseben vagon. Rusjana so spremili na kolodvor številni njegovi prijatelji, žoleč mu pri slovesu srečno pot in čim največji uspeh. Rusjana tovariš Mer čep je že preje odpotoval v Belgrad, da uredi tamkaj vse potrebno za Rusjanovo produkcijo. Javni vzlet Rusjanovega zrakoplova 6e vrši v nedeljo 8. t. m. na Banjici pri Belgradu. Vzletu bo prisostvoval tudi kralj Peter. Iz Belgrada se Rusjan in Merčep napotita v Niš, Sofijo, Bukarešto, Plovdiv, Carigrad, Solun in Atene. V vseh teh mestih priredita -zrakoplovne vzlete. Iz Aten &e vrneta na Reko. Će ne bo kakih neprilik, pride Rusjan takrat s svojini zrakoplovom tudi v Ljubljano, Trst in Gorico. A to bo šele spomladi.
— Črnogorsko društvo v Argentini ji. V Buenos Airesu, v glavnem mestu republike argentinske, so osno vali »Društvo Črnogorskih delavcev v Južni Ameriki«. Društvo ima namen v slučaju bolezni in brezposelnosti podpirati svoje člane ter dajati podpore bednim rodbinam narodnih borcev v Crni gori. Predsednik tega društva je črnogorski emigrant Pe ter Novakovič. Organizacija šteje 25.000 članov in bo jela v Buenos Ai-resu izdajati tednik kot svoje glasilo.
— Kiparska razstava v Krakova. Uprava poljske »Rzezbe« (= Rezbe, Skulpture) javlja: 1. radi velikega števila prijav ne more na sebe vzeti treskov za transport del. Jugoslovan skih kiparjev. A uprava bo pokrila vse nadaljnje troske, kakor carino za Krakov. 2. Dela, ki so ze bila v presoji kake jury, društva ali poedinih umetnikov, morejo priti ua razstavo brez krakovske jury in ako jih bo večje število, dobijo posebno mesto. o. Prosi se, da se prijave pošljejo Čim prej in da se vsaki prijavi dodajo sle deči -podatki: a) ime in priimek avtorjev, točna adresa njegova in onega kraja, kamor naj se po razstavi pošlje delo; h) naslov d*_la (po možnosti tudi v francoskem jeziku poleg domačega,} ; e) cena dela v avstrijskih kronah; d) kake vrste je delo (busta, figura, relief, iesorez itd.); e) veličina in materijal (radi mesta, ki se mora pripraviti za vsako delo). — Uprava >Rezbeo: se nadeja, da sc bodo jugoslovanski umetniki odzvali njenemu pozivu v polnem Številu, ter le uverjena, da bodo v poljskem društvu najlepše dočakani. — Za /Matico Slovensko« dr. Ilešie.
""Književnost. ;
- Nagrade konkurenčnih spi* sov za. »Ljubljanski Zvon«. V po-vzdigo slovenske beletristike je upravni odbor »NafOdno tiskarne^ razpisal s 1. junijem 1910 troje literarnih nagrad — 200 K, 150 K in 100 kron — 2*8 najboljše pri}x>vedne spise, obsegajoče tri, oziroma, dve in eno tiskano jk>1o »Zvonove*: oblike. V določenem času (do X, novembra) je došlo laetorO konkurenčnih spisov: dve zgodovinski povesi), zgodovinska novela, daljša povest in dvoje krajših novelističnih del. Za ocenjevalce poslanih spisov je uprava imenovala g. prof. Fr. Kobala^ g. prot. J os. \Vestra in »Zvono vega<: urednika. Prva nagrada se je priznala zgodovinski povesti »Križev pot Petra KupUeuika^. druga pa daljši povesti »Krona v višavi«; tretja nagrada se tokrat ni izplačala. Oba nagra jena spisa, se priobčita v letošnjem »ljubljanskem Zvonus>. Ker je prejelo »Zvonovom uredništvo tudi po določenem terminu par umetniško dovršenih leposlovnih spisov, ki izidejo tekom leta v imenovanem easo pisu, vabimo vse ljubitelje slovenske beletristike na mnogoštevilno naroe-bo »ljubljanskega Zvona«.
—- Izjava. »Slovanov« reeerrzeu Kraigherjeve »Školjke« je zapisal, da sem jaz »najbrž osebno delovaU pri končni redakciji drame. Resnica je, da sem imel rokopis v rokah, ali resnica je tudi, da nisem ne črtal, ue dostavil niti besedo. Vesten poročevalec bi se bil lahko o tem sam prepričal pri Schwentnerjn ter si tako prihranil svoje sumničenje. ___Ivan Cankar*
Izpred sodB&L
Ravenske obravnave pred okrajnim sodiščem*
Neopravičena obdolži te v. Nedavno je ovadil Janez Kodrič, čevljar v StraziŠču pri Kranju pri ljubljanskem državnem pravdništvu neko Matildo Cerer in Frančiške 2or, cal, da ata ti dve pri neki sodni raspravi po krivom pričali. Vsled ta£a ata ga ti dve totffl. Kodri* je hotel
po pričali nastopiti dokaz resnice, a se mu to ni posrečilo.   Slednjič u te.
meljujc obtoženec svoj zagovor 2 različnimi oHoijfčinamj, vslcd katerih jc
o tofiteljicah moral misliti, da sta krivo pričalf. Ta zagovor pa ni bil zađosion in Kcririe je bi i obsojen na ;3 txLne zapora, poostren ogu x enim postom vfenk teden«
HM stari
;" Stavka krojačcr   Da I>unaju. } Ved v čer ajftoje m sta <*> sporazumeli
največji tvrtiki Stem in Xeumaim z državno zvezo kosovnih mojstrov ter sklenili z njimi mezdno pog-odbo. Delo pri teh firmah >e bo zopet začelo. Kljub temu so nekateri mojstri de-monatrirali ob pohi 5. penoliine prod tO tvrdko. S siio je  morala i>olieijft preprečiti nadaljne izgrede in razpršila demonefra&te, kakih   600 po številu. Ti so se obrnili potem proti Brigiteuavu ter demonstrirali pred raznimi tvrdkami, tako pred tvrdko Spira, Fener in pred raznimi malimi trgovinami z   novim   blagom. Nad 3000 krojaŠkik pomočnikov se je priglasilo stavkarskemu   komiteju, da st&vkajo. Shodi štrajkujočih   so izvanredno dobro obiskani v Herualsu je bilo na shodu nad 1500 delavcev. Pred kavarno Ortncr v Praierstrasse je prišlo do burnih demonstracij* ker stavkajo tam tudi kavarniški uslužbenci. Po vseh okrajih je prišlo do rabuk med kontrolnimi organi in kosovnimi mojstri, ki so jih dobili ti z izdelanimi oblekami na cesti. V več -lučajih je posegla policija vmes in retirala kontrolne može. Zvečer so k> uklonile   zahtevam   mojstrov še tvrdke Sohachter, Fener in Simon Kohn.
* Tarnowska ne ho pomiloščena.
Pri novoletnem sprejemu je predlagal pravosodni minister italijanskemu kralju, naj pomilosti grofico Tarnowsko. Kralj   pa   se je izrazil
roti pomiloščenju.
Atentat na japonskega cesarja. Predvčerajšnjem se je zaključil v To-kiju proces proti anarhistom, ki so hoteli Mikada umoriti. VeČina obto-
enoav je priznala, da so hoteli po
.moru Mikada napasti   ministre in
vžgali mesto.
: Dijaški nemiri ua Ruskem. Velike gruče dijakov hodijo po peters-hurških ulicah in se vedno prihajajo iz rlrngih v=>eučiliskih mest dijaki \ glavno mesto. Tudi iz Odese poročajo o nemirih. Prezident odeškega naučnegn okoliša se je izrazil napram nekemu časnikarju: :>Počutim »e, kakor človek, ki sedi h prižgano smotko ua sodu smodnika. Vsak trenutek pričakujem kak atentat,
* Požar v tovarni.  V Ebreichs-lorfa je izbruhnil v tovarni Sgaili-tzerja in Schlesiugerja požar v skladišču. Gasilci, ki so prišli v velikem >tevilu na lice mesta, so le s težavrj
•r^prečili, da se ogenj ni razširil tudi
is druga poslopja. Pri rešilni akciji |e padel gasilec Peter Srh\vetz osem metrov globoko raz le^t o ter si pre-
re?el možgane. 6e dva druga gasilca -t-a s-r ponesrečila. Skoda je zelo velika, toda krita z zuvarovalnino. Tvrdka ne ustavi s\rojeira dela.
Zopet žrtev Maffije. Ravnatelj Vito, posestnik žveplene jame Safa-ra je bil izdal tajno družbo Maffija,
stere član je bil. Takoj se je sestalo sodišče Maffije in obsodilo Vita na smrt. Ko je šel drugi dan v svojo ja-S £a Je napadlo sest markiranih oseb in začelo streljati na njegra. \ i-te je zgrudil mrtev, zadet od štirinajstih krogel.
* Samomor z iglo. V Lvovu si je zabodla mlada soproga nekega sodnega ofieijala, gospa   Bronislava Ba-
zvnska, iz obupa nad vednimi prepiri z možem, iglo za klobuk v prsi. Tmirajočo so prenesli v bolnišnicD in zdravniki so izjavili, da je rešitev popolnoma izključena, ker je igla pre-
odla tudi srce.
* Za psa se ima. V Bukarešti je prijela policija v ljudskem vrtu nekega popolnoma na.?cga nvoža, ki je povedal, da je - pes. Prepeljali so fra na opazovalnico in zdravuiki se
rudi jo rediti to psihologiouo uganko. Toliko se je dognalo do sedaj, da ima mož tudi halucinacije, ni so }>osl*3di-
•a kroničnega zastrupljenja z alkoholom.
: Rekord v porokah. Do sedaj je znašal rekord poročite v 22 porok v 58 minutah. Prvega januarja pa je bilo sklenjenih s posredovanjem pastorja Bunkleva v Tx>ndonu v 72 mi-noiah 27 porok. Lep zaslužek!
* Tragična smrt slikarja. Portretista Aleksandra \Verneja, ki se jo udal po smrti svoje soproge pijančevanju, je policija prijela, ker ga je imela na sumu, da je sam zažgal v svojem ateljeju. Izjavil je, da si je hotel dobiti na ta način impresije za svojo sliko »požar v starem gradiK-. Wemerja so oddali na opazovalni«-^, ker so sc pojavili pri njem znaki zblaznelosti. Na opazovalnici je po nečloveškem divjanju umrl.
Telefonsku h trzojovna poročila.
Zarad! slovenskega oMevalnegu je* sika obsojen.
Spi tal na Dravi, 5. januarja. Železniški asistent Milan Petek je vpisal v listo za ljudsko štetje slovenščino kot občevalni jezik. Zaradi tega je
bil poklican na županstvo* kjer so ga pozvali, naj navede nemščino kot občevalni jezik. Ker tega ni hotel storiti, ga je županstvo obsodilo v tdnev-ni zapor, oziroma v denarno globo 20 kron. Županstvo je na to brzojavno zahtevalo od železniškega ravnateljstva, naj ac Petka nmudoma premesti. Ko rxj jo stvar izvodelu v trgu, jc lastnik hiše, kjer stanuje Petek, odpovedal le temu stanovanje«
Odstop celjskega župana dr. Jabor* negga.
Celje, 5. januarja, K odstopu žu-naaa dr. Jabomegga v Celju je, kakor ^e Sedaj splošno trdi, največ pri-pomogni dr. Zangger. Med obema nemiko^sne. odbornikoma jc toliko sovraštvo, da Nta se nedavno tega, kar sicer med odvetniki ni navada, medsebojno pri obravnavah kontumači rala. — Znano je nadalje, da Jabomegga ne more tudi Stieger zaradi nekih afer, ki so se baje odigrale med županom in Stiegerjevo Auito minulo spomlad, in o katerih sc bode razpravljalo v velikem tiskovnem procesu Jabornegg contra Aistrich pred porotno sodnijo v Mariboru. Slovenci nimamo seveda ničesar proti temu, da ->e korumpirana celjska klika grize in uničuje sama sobe.
Karikatura ministrstva,
Dunaj, ,Y januarja A* pozni večerni uri se je raznesla vest, da se je Bienerth udal pritisku od zgoraj ter se definitivno odločil sestaviti uradniški kabinet.
Popoldan je se z vso silo političnih argumentov pritiskal na Cehe, naj prodajo svojo opozicijo za dva ministrska portfelja. Ponudil jim je ministrstvo javnih del ter poljedelsko, dva portfelja, ki sta takorekoč ostanka, ker so jih že krščanski soci-jalf i odklonili. Baronu Bienerthu je krepko pomagal profesor Glombin-ski, ki je tudi nagovarjal Cehe, naj se udajo. Bienerth je napravil celo licitacijo — znižal je ceno za oha portfelja tako, da bi Cehi imenovali enega svojega parlamentarca in enega češkega uradnika^ ki bi bila oba' poklicana, zato pa bi se zavezali le dovoliti proračun, rekrute ter bančni privilegij. Da, Bienerth jim je celo ponudil se drugo eventualiteto: Cehi naj uvedejo takozvano »mirno« opozicijo in 011 jim da zato v kabinet dva »netit ral u a^ ministra, enega člana gosposke zbornice in enega birokrata. Tudi to ponudbo smatrajo Cehi za sramotilno in v jutrišnji dopoldanski konferenci predsedstva enotnega češkega kluba bodo nedvomno vse predloge barona Bienertha odklonili.
Tako je smatrati tozadevno akcijo barona Bienertha za pokopano. Pri Poljakih je imel več uspeha oni prof. Olombinsld, ki se je skozi dve leti zavzemal za Č-eško-poljsko-neni-sko koalicijo, je sprejel portfelj poljskega ministra krajana — poleg"mi-iiistra Wei.sk in"imerja edini parlamentarec v bodočem kabinetu. Značilno je, da je spre^t zopet Il<«hen-bnrger, izrecno kot uradnik.
Novi kabinet je prava karikatura n;j obstoječe politične razmere in zbirka starih političnih in uradniških izkopanin.
Bienerth sam izjavlja, da smatra svoje ministrstvo za provizorno ter upa v boljših časih izvesti parlamenta rizae i jo kabineta, ki bi naj potem izvedel velike naloge soeijalnih reform, novih vojnih zakonov in finančnih reform.
Listu, ki ho morda že v soboto razglašena v AVieuer Ztg.cc, jc sledeča :
Baron Bienerth, predsednik, grof Sturgkb notranji minister, Hoehen-burger justični penzijenirani ravnatelj državnih železnic y Lvovu, Ri-bieki železniški minister, predsednik statistične centralne komisije dr. R. Mever, finance, profesor Lemcsch nank in lx>gočastje, Weiskircbner trgovine, Glombinski poljski mjnister-krajan. Portfelj za javna dela in poljedelstvo so ni oddan, nemško in češko krajansko ministrstvo no bo zasedeno. Kabinet torej, ki je ronkci-jonaren, birokratičen in nezmožen.
Državni zbor. Dunaj, 5. januarja. Državni zbor se snide na zasedanje zoi>et 16. t. m. Danes ie je toliko, kakor gotovo, da postane grof Thun češki coaaraki namestnik, kakor hitro nastopi nova vlada.
Novo ministrstvo.
Dunaj, 5. januarja. Sedaj jo položaj ie v toliko razjasnjen, da je »Kraeh« Bienerthove misije popolno-
ma očividcu. Bienerth predloži Še danes vladarja bovo ministrsko listo, v kateri so ostali večinoma vsi stari člani poleg nekaterih novih,  ki so
uradniki in parlamentarci. Težkočo delajo v tem oziru še Poljaki, kt hočejo Tbuna za ministrski portfelj. Gotovo jc, da postane Glombinski poljski minister krajnu, glede drugega kandidata pa obstojajo ostra na-sprotstva. Poljaki kandidirajo za drugega poljskega ministra K^ndzio-ra, pristaši Stapinskega pa in namestnik Bobninski so vložili proti tej kandidaturi svoj veto. Zato je odklonil Kenziora tudi Bienerth pri sestavi nove ministrske liste in se zavzema za Bibickega.
Dunaj, 5. januarja. Cehi ?x> imeli danes dopoldan zopet posvetovanja, na katerem č«o definitivno odklonili vstop v novi kabinet,ki h*^ po svoji bo stavi birokratično - reaketjonaren.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 5. januarja. V ogrski poslanski zbornici je prišlo na razgovor razmerje s Srbijo posebno glede trgvinske pogodbo. Bathyanyi je posebno ostro napadal ministra Aehrenthala, ki je kriv, da so se vse razmere zlasti tudi wex\ Ogrsko in Srbijo, tako zelo poslabšale.
Gospodarstvo.
Živinska kuga ua gobcu in park. ljih. Dolžnost naznanitve. Živinska kuga na gobcu in park ljih razsaja sedaj že po vsih avstrijskih deželah, dalje na Ogrskem, v Hrva^ko-Slavo-niji in v Bosni-Hercegovini. Silne raztrositve te kuga je največ kriva zanikernost in brezbrižnost nekaterih ]>osvKtnikov živine ali živinskih trgovcev, kateri izbruh kuge pri svo ji živini ali sploh niso naznanili ali prepozno. Da se marsikdo, posebno pa živinorejci, občine s sejraskimi pravi cami, kakor tudi drugi, ki imajo opravka z živino, obvarujejo preteče nevarnosti, oziroma škode, opozarjajo se vsi oni, ki imajo opravka s park-ljato živino (govedo, prešiči, ovcami in kotami), da je postavno zapovedano, izbruh kuge na gobcu in park-Ijih ali tudi le sum te kuge nemudoma naznaniti županstvu ali pa bližnjemu javnemu živiuozdravniku. Kdor opusti izbruh te kuge naznaniti, kaznuje se z zaporom do dveh mesecev ali 2 deuarno globo do t>00 kron. Kdor pa po malomarnosti kugo raze rosi med drugo živino, kaznuje se z zaporom od enega tedna do lesi mesecev, oziroma z denarno globo od T)0 do 2000 K. Ako pa dotični nakrivi večjo nevarnost za kmotištvo, kazanje se 2 zaporom od 3 mesecev do dveh let. Nasprotno sme deželna vlada onim osebam, katere so lastne koristi zapostavile ter izbruh kuge pravočasno, kakor je predpisano, naznanile in s tem pripomogle pretečo nevarnost omejiti, podeliti premije od 10 do 50 kron.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pusto&lcmsek.
ena poro&ila.
LfnHInankn
•Kredita* banka ? Ljubljani*
Cralii rsrti Csssjskc ssne 5. janntrii ftll
■alstasaS paslrfl
4*/, ms)evs fsats . . 4-2 srebra* renti . . 4% flvztr. kronski renti . .
4% krmfskc deželno posojilo 4»', k. o. Češke del. hsnke .
:l
Deaarvt j Sfaftvtf
93 50 97 40 93 40 92 10 97 — 95 55
Srečke Is L 1060 ■/,   . . u m 1004 . . Usks .... zemeljske I. tzdsjc
m 1»
n
ogrske hlsoteCnš din. konantbie svsu. sreoiuie KjstAJansks  • . svstr. rdeč. krlis
tarflre
Ljoblfsnske kreditne banke Avstr. kreditnega zavodi . DbmJsis bszčne dralbs . Jttinc letcznke «... Drisvne ieksnlce . . . Aiptne-ntouuHi . , . . Csjfcs slsdkorne druioe . Zlvnoztsasks banke...
Ura , RasiJI
9330
9720! 93 201
91 90!
96'— j
9455!
I
214-
309--,
156—1
297-—
291-50!
2.S7-- I
52750
532" -
92 — 98 — 67~ 45 50,
262X0 f
4S^~ 675-75 55050 116 25 7.M-25 766-254-»3-
1137
117-42-95-10 94T5
K3-
220-315*-162 -303 297 50 263-
537*50
542-— 96 —
104 -73-4950
26350
4S6-— 6;6-75 559 H) 117 25 752 25 767 — 2,e6 — 285-
11-39
11762-05 !5 94 95
254 —
ZftiM omnm v Bvdimpešti.
Dne 5. januarji 1011. Toraal«.
Pstatei nt april 1011. . . 00 50 leg 1117 >    » oktober 1911. . za 50 kg 10*70 Rt sa april 1911  .... ara 50 kg 702 Koreni za ssaj 1911 . . . as 90 kg 5.9 Oves is april 1911   .  .  .  is 50 Kg a 44 Kff akti«. Nelzpremenjsito.
Mnenje gospoda, dr. V. Krenila
Janovrftn.
Gospod J. Scrrnvnllo,
Trst.
Z veseljem Vam naznanjam, da pripisujem že vec let Vaše izvrstno fJerravallovo kina-vino z železom, ei-g-ar uspešnost jc gotovo dokazana.
Janowitz, 20. decembra 1900.
Dr. V. FrenzI.
aimni mu umni ? mi
It 00. (Mspar).        nrust pridat. 1070. V aobnto, 7. januarja 1SU.
Ku?iteti! Prvi 01 Noviteta!
ZAVETJE.
Drama v treh dejanjih — Spisal D zrlo Mloodinai. — Prevela M. n. — Ks^iser Hinko Nučič.
Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob      uri.        Konec ob ValO.
frMifi vam teta t meliB, 8. \m\\i
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. deeembra 1910: Regrina Janv, zasebniea, 79 let, Stara pot 3. — Pavla Fort u na, rejenkfc, 5 let, Prešernova ulica 44.
I>ne 1. prosinca 1911: Andrej Jamni k. sin delavca tohačne tovarne, 5 tednov, Pred konjušnico 2. — Anton Pogačnik, bivši delavec;, 72 let, Radeekega eesta 11. — Katarina Kodra, bivša delavka, 90 let, Kade*-keg7t ooota 11.
Dne 2. prosinca: Kerel Brand-stetter, sin stolarskoga pomočnika, 1 leto,   Strel i šk a   ulica 15.   — Fran
Hladni k, delavec, 46 let. Tržaška ee-
fej t ti.  4 O.
Dne prosinca: .Tosipina Ko-kalj, mizarjeva vdova, 48 let, Sv. Petra oaata 38.
V deželni bolnici:
Dne 1. prosinca: Stanislav Mihe-lič, 8in te^aiskega mojstra, 7 let.
Dne Š. prosinca: Josip Kinski, bivši krojaški pomočnik, 61 let. —
Zlata 3votlnja
TSerolin, Pariz, Rim itd.
lUjtoli^ ton. /
ni! ' A
m
n^
O. SSVĐL
SrJtnisf« ifrte 7.
5f
Dt. J. Zm nobozdravndk, Moravska
Ostrovs. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega srodstva, o katerem je pre zkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Sejdlin".
I K 0
t O t
NaMa uro sedanjosti:
zlato, srebrns, tata, nikcOoasta Ib Jeklu n Sodi soma pri
IL JUIIHER
um\m Mestni trs.
ur v SvleL
Taftnini
I K O
f I • I K 0
Metcorolosiftio porotno.
\ Sfat uio ntflcn SM*2.
9ttm zraCaf tlik 7W*f ua
Caa epaia-.1 , Ulji
Staaje bara-
V mm
7TT
o
r
Nebo
4. t. pop.! 729 0 ! 1 0 i si. j vzhod sk. oblaČ. . i 0.zv.  731 8j -0*1 lil vzhod, oblscno
5. | 7. z\. j 701 61 -06 j siiug | sneg
Srednji včerajšnja temperatura 04°, norm. —2-7J. Padavina v 24 urah 3*6 mm
lipo livana sftf
s posebnim vhodom m takoj otldn
solidnemu gospodu. — NatanĆneje se
poizve aUannkn nnntn t Hip vratn t*.
t
Vsem ptijiteljem, znancem In sorodnikom javljamo pre tužno vest, da je včeraj 4. januarji 1.1. ob 8
url zvečer na5 ljubljeni oče, in stric, gospod
Matija Korečin
posestnik
na Radni pri Sevnici po mučni bolezni previden t svetimi zakramenti preminul.
Pogreb predragega rajnika se vrši v petek dne o januarja ob 4. uri pop. na pokopališče na Logu.
Radna pri Sevnici, 5. januarja 1911.
62 Žalujoči ostali.
Mesto posebnega obvestila.
Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznjamo z bridkim srcem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical v lepše življenje naso predobro in preblago hčer, ozir. Stsiro, svakinjo in teto, gospodično
Heleno Pečnik
večkrat previđeno s sv. zakramenti za umirajoče v četrtek ob 3. uri zjutraj v najlepši dobi 21. let
Pogreb drage rajnice bo v soboto, dne 7 januarja t. L ob 3. uri popold na pokopališče k sv. Jurju v Stožcah.
Predrago Leno priporočamo v molitev in blag spomin. 09
Stožce pri Ljubljani, dne 5. januarja 1911.
Ivan in Ivana Pećnik, starSi. — Fran, K\u\i\\% Ivan, Anton in Stanko, bratje — Ivana, omož-na Pavčič in Marila, sestri. — Iran PavCič, c kr del. viad. rač asi tem, svak. -- Ivanček i n fclarjan, nečaka
s kavcijo dobi dobro trgOTtnO proti
proviziji. Oženjeni imalo prednost.
Ponuabe   pod   „Provilij*" na
upravništvo »Si« V. Naroda". 47
izjava.
67
Pl. SSiSillOn dateni DpUčnica
za kakršnekoli dolgove, ki bi jih napravila na naš račun kaka tretja oseba, ker mi plačujemo vse sproti v gotovini.
Dr. Iv. i za lako]
sobo
f bližini jBJtune palafc mit i bran
Natančne ponudbe pod vtB " na upravništvo »Slov. Naroda«. 65
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno
matinsko vino
Koč
najboljšo srodstva).
4 steklenice (5 kg) franko K 4"—^
Br. Novakovič, Ljubljana.
Najugodnejša prilika
je sedaj  za   nalrup  raznih dobro obrestujo5ih se
nekatere tudi t gostilniškimi koncesijami kakor tudi
M posestev
PoiiTe m pri
umi m pbdtattraaj«, nklam ta imImI«. Sk.fi]mm al. M. ML tolelM It 155.
«3
Dober fek!
le tudi, jri-n^'v Mjv-
»i nič nas ne tišči JelOdee, odkar rabimo »borne Feilerjeve kroglice z rabarbarora in znamko .Elzine kroglice-. Povemo Vam po izkušnji, notekntitt ..uspeluft|o prcbiV6. 6 škafljle pdMnbie pf6t*6 U*t6 4 ktOM. kdalovalec samo lekarnar 6. V. Feller v Stnbici, Eiizin trg st. 2*6 na HrraJkem
MLF
80
4165
I H      B med tolikimi odvajalnimi sredstvi zadeti pravo ako ne vemo, da so 19Sagmda) Barbar" v nasprotju z umetno izdelanimi
I ^ I^H I^K B^^H       pomočki že čez 20 let klinično preizkušeni za naraven, čisto rastlinski milo učinkujoč, želodec  krepeč proizvod. Škatljice
■ ■■^aV^aW      po 70 h in K 2 40. Lekarna »Heil. Geist« na Dunaju, I, Operngasse 16. — Odlikovano s c. kr. državno odliko.
Pazite ss
IRBI
ime Barber!
SOBA
zračna, lepo meblovana ali prazna s posebnim vhodom se odda. — Več
pove FRAN S AS, Gradišče 7. 4364
sprejme pod jako ugodnimi pogoji
Josip Kunstler ,
■V  kovač v Ljubljani.
manufakturne stroke, vešč slovenskega, nemškega, hrvaškega in italijanskega jezika, išče stalne službe.
Ponudbe pod: „Aspirant c. kr. tobačne režije", poste restante, Rovinj. 27
Češke brikete
in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj) priporoča po najnižji  ceni  nt*eŠkO skladišče
premoga," Nova ul. 3. v Ljubljani.
Slovenci pozor!
V obmejnem kraju Koroške v Št, Jakobu v RoŽU >e radi odpoto-
vanja proda za nizko ceno
■rmS z dobro obiskano
BBi^S^Pl gostilno p trgovino.
Vprašanja  pod   „Z. Š."j poste
restante, Št. Jakob v Rožu. 43
fiS]pi?€3j*xx#3 se
potnik
z usnjem, ki ima veselje potovati proti proviziji.   Pismene ponudbe pod „J. A." na upr. „S1. Naroda".
Iščem spretnega
39
solicitatorja.
Vstop 1. svečana 1911.
Podpisani prodam
10
I hektolitrov Mm vina
lastnega pridelka, ki leži pri gorici v Halozah, in je od leta 1909  in 1910 ter je prav okusno in ceno.
S spoštovanjem
Janez Woisk,
vinogradnik v Ptuju.
na Gorenjskem, na Bregu št. 12 pri Žirovnici se takoj proda. —
Na posestvu se redi 2 konja, 5 govedi 9 prašičev. Meri 19 oralov in sicer 5 oralov gozda, 7 oralov travnikov in za 50 mernikov posetve njiv. Hiša je enonadstropna z opeko krita, hlev obokan, sploh vse v najboljšem stanju. Zraven je vsa klaja, vse orodje za poljedelstvo, 2 konja, 3 krave, 3 veliki in 9 malih prašičev. Celo posestvo s premičnino stane K 16.000.
Stavbišče na Savi
pri Jesenicah, pri novi cesti, pripravna za sezidanje hiše, trgovino ali gostilno se takoj proda.
Več se izve v posredovalnici L. REBOLJ v Kranju. — Za odgovor se prosi priložiti znamke. 49
EMSKA VODA
rsnask^vitki preukBšeiio zdravilna pri katarfh.
kašiju. hripavosti. zasleienjo. želodčni kislini, influenci in nasledkih.
Dobiva se povsod po lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 3682
Večja   zavarovalniaa  išče stalnega
potnika
in krajevne zastopnike proti visoki proviziji. Dohodki se zvečajo še s prodajo pisalnih strojev.
Ponudbe pod „Trajno11 na uprav-
ništvo »Slov. Naroda.« 4323
Stanovanje
obstoječo iz 4 sob in pritiklinami v sredini mesta išče se za februarjev ali majev termin. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uprav. „SL Naroda" „Lepo stanovanje 1000". 14
Išče se
pianist ali pinnistlnja
za kinematograf ,3<)eal' v £jubljani.
Pismene ponudbe je poslati na F. POČkaj, kinematograf »Ideal« v Ljubljani. 4321
naj skrb neje dostreljene, z državnim dostrelnim pečatom, najboljše kakovosti in najlepše izvršitve, z jamstvom za brezhibnno funkcioniranje dobavlja
JfiN KONRAD
t. in kr. dvorni dobavitelj
v Mostu št. 550 (Češko).
= Samokresi K5'50,650.7"50, 8*50. =
nego 3000 slikam
Glavni katalog z ve^
na zahtevo gratis in franko. 2i)06 Razpošiljanje po povzetju.       Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Ženitna ponudba.
Izobražena. 34 let sta' gospodična, simpatične vnanjosti. mirnega temperamenta, v gospodinjstvu prav dobro izurjena in skromna v zahtevah, s premoženjem okoli 3000 Kron, se želi seznaniti v svrho sklenitve zakona s starejšim gospodom, ki ima primerno eksistenco.
Samo resne, ne anonimne ponudbe naj se pošiljajo na oprav-ništvo „S1ov. Naroda" pod naslovom: Srečen zakon" do dne 10. januarja 1911. 4235
V življenju nikdar več!
Namesto 16 kron samo 6 kron.
Ker sem ccuo kupfl veliko ir prod pristno ko
tvornico ur prodajam svojo vinsko
uro
iz Jloria" srebra
z dvojnim pokrovom, 39 urnim izrrstnrm remont, kolesjem, tekočim  na kamenih,
prekrasno lepo okrovje z vrezanim jrrbom, konjem, jelenom ali levom, is-klsr b« kal salom* za smešno nizko ceno
s 6 kron komad s
prejšnja cena 16 kron
Verižica iz „6loria" srebra zraven 1X
3 lata lasastva. — mmipHlljmm]i pm mamtta.
Inoz sr^
MAKS BOHNEL
Dnnml rv„ MargaNtoMtrMM IT/M.
TOLTL"
MLANDA
CEYL0N ČAJ
= v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti.
Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka
K. ČAMERNIK
specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
£jubljana, Dunajska cesta 9.
Legvartov
n
KOLEDAR Z KMETOVALC
mr 19« -*it
je ravnokar izšel.
Radi nepričakovanih ovir pa ni bilo mogoče izdati koledarja z novo vsebino pač pa ima tudi letošnji koledar izborno lansko vsebino. Koledar je seve prirejen za leto 1911 in ima novi zapisnik. Vezan je kot navadno v močno usnjeno imitacijo in je z ozirom na gornjo opazko cena znižana in stane koledar le 1 krono 8 pOfttO 110 K.
Pri 10 iztisih se eden navrže.
Naroča se pri založništvu
IVAN BONAČ
I v Ljubljani.
i   Denar se lahko v znamkah dopošlje.
Sajr Ne kupujte
nič drugega proti
lju
hripavosti, kataru in zasle-ienjuf krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne
Kaiserjeve
prsne karamele
s „tremi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh.
Zavitek 20 in 40 vin., skatlfa 00 vinariev. Prodaja jih: 1* LJubljani:
Ubald pl. Trnkoczv, lekarna. Rili. Sušnik, lekarna. Dr. G. Piccolt, lekarna. De/.elna lekarna Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. čizmar, lekarna. Ant. Kane, drogerija. B. Cvaiićara. drogerija „Adrija".
Dantel Pire, lekarna, Idrija. J. Berj»mann, lekarna, Novo mesto. C Andrijančić, lekarna, Novo mesto. Jur Rus, lekarna pri Mar. P. Vi-
pavn. Milan \V.icha, lekarna, Metlika. A. Ro-
blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brčilli, lekarna, Litija. Karel Savnik, lekarnn pri .Sv. Trojici", Kranj. Fr.Baccaric,lekarna, Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdych, lekarna v Šk. Loki. Mr. H. Roblek, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arco, trgovec, Senožeče.
H. 2313. in gosi
Mpje. njive in travni
4373
ob reki Kulpi na Vinici se proda.
Vprašanja na Josipa Drašlerja,
c. kr. kancelista v Kranjski gori.
primani naj halj ia rasrnka, izdelek po i rane. metodi
H 250
Carte tfOr. Carte Slanciie, ... K 2*25
Asti spumante Torino, specialifeta . K 2-
Bakarska vodita, primorska snecialifeta K l -
Gennaro Ossoinack, Gorica
odlikovane šampanjske kleti.
3671
Embalaža gratis.
S 1. svečanom 1.1. se odda v najem dobro znana in vpeljana
restavracija ,pri Zlati ribi'
Več pove   lastnica   gospa Beti
Kos ali pa zaloga puntigamskega piva v Ljubljani. 30
Dobro idoča
gostilna
s posestvom in gospodarskimi poslopji, lepim vrtom itd. se da na Savi pri Jesenicah
SMr takoj v najem. m^m
Gostilna se nahaja ob glavni cesti v neposredni bližini tovarne.
Natančnejša   pojasnila   daje za-
stopstvo Gdsske pivovarne na Jesenicah« 4234
jjjjjjSi Ipijii
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100.000-—
proti 5c/0 obrestovanju, ter povraća zneske do K 5.000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000 — proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 3825
Za varnost hranilnih vlog in njih obre-stovanle iamći cbčina Drniš.
Lasni
za gledišča
od 3 K naprej; brade 1 K; dolge 1 K 20 v; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado „Nerill" od dr. Dralleja v steklenicah po 2 K in 4 K priporoča
S. STRM0LI, Ljubljana
Pod Trančo št. 1. 2261
Si
Varstvena znamka:
Sidro. 179
linimcnt. Capsici comp.
Nadomestilo za
P1-EH1 s sita
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenjn itd. po 80 h, K 1-40 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Richterjeva lokama
pri »Zlatem levu44
' j. j v    -1 -' - i i -
Prodajalna
se odda na Starem trgu št 20 za februar. — Več se izve pri hišni oskrbnici. 13
Stanovanje
s 3 ali 4 sobami išče mirna stranka brez otrok v mestu ali bližini za februarjev termin. — Ponudbe se prosijo pod „Stranka št. 10", Ljubljana, poštno ležeče. 4350
se
za lukaiSi kavarno.
Več se poizve pri  upravništvu »Slo-
23
venskega Naroda«.
V „vili pavšič" v Zg. Šiški
se odda s 1. februarjem 1911 lepo, i moderno
izvežban, samostojen delavec, stenograf in strojepisec 25
ps*r  išče službe, t«
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
za žago na jarem (Vollgatter), ki razume dobro brusiti in jarem urediti,
se takoj sprejme.
Ponudbe pod „zagorski mojster"
na uprav. „Slov. Naroda-. 4347
Išče se samski
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. 36 Vpraša naj se v pivovarni „Union;i v Spod. aiški.
45
Spreten
prodajalec aH prodajalka
samo iz trgovine z galanterijskim blagom, kuhinjsko posodo in igračami, zmožen hrvaščine  in  nemščine   SO   lice za
takoj. S. KONIG, Zagreb, Ilica 20.
IZU
li! io Movniak
Dragotin Jurman
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1
tovarnar dežnikov in solncnikov v Ljubljani
naznanja si. občinstvu, da je svojo
i na Starem fnja st. 4
11
Za izkazano zaupanje moji opuščeni podružnici se vljudno zahvaljujem in prosim blagohotno sedanjo naklonjenost tudi moji glavni trgovini Pred škofijo in podružnici v Prešernovi ulici, štev. 4 izkazati. 17
^57152
97
4
64
^87509
66
6285
92
Prva kranjska
1505
aročila spptj
litaina pivovarna In sladarna na Vrhniki priporoča svoje Izborne Izdelke.
a  tudi  Ljubljanska  krtdlina   banka w Ljubljani.
Uradnik
ožertjen, 34 let star, i*vežban v vseh pisarniških poslih, samostojen korespondent, bilanclr Itd., vešč več jezikov, s 14 letno
prak o ___
išče službe. *VC
najrajse na btajerskem kot tajnik posojilnice ali občine, sollcltator, korespondent ali knjigovodja, zastopnik. Položi lahko kavcijo. Ponudbe pod  „Urednik v Utrl*
npravništvo »Slov. Naroda«
na 31
Bitsa odgoiiteljica vzame aekaj
in učiteljica
ali deklic
ter pod strogo nadzorstvo. Konverzacija rta domu se vrši menjaje v slovenskem, laškem in franeoskem jeziku. Cene pri merne. Stanovanje zdravo Hi mirno.
Vpraša se na Bleivretaevl oeati it 20, I. nadat*., leva. 4363
f 1 na dom v Ljubljani:
kiUilfllJ   lil 11^ dolga polena ! seženj...... K it —
llfi'MlSl   III lin              »     1 m' *      ...... T»lf —
II11II 6 II   [III II ^°crn <^lft«. igrana in razsefeaaa i reženj „ 2»
Mllle IM Ml iN „ „            „    „       „      lm" . „ 14-50
Trske, premog, oglje, briketi i. t. d. —a—
najceneje pri tvrdki
6T. O. TAUZHER,  Dunajska eeata it. 47,
3436
teleta« etev. lit.
Zaradi inventure izvanredno znižane cene:
Baglaa za dame . • . . * gledališka znantUja za dame
paleto za dame ..... pelerina za dame . , . . kratki kotnh za gospode
preje  K40*    »edsf K 12-
„    m 40-—   „ n ia*
„ sfr      „ „
„ 18-      „ „ 8-
„ eo-     p n 30*
n »
n *•
n
n n
n
zimska ali športna suknja za gospode    „      „ 40- - n obleka za gospode ......... n 40»— m
laV" Otročje obleke pod vsako ceno. "Val
Angleško skladišče oblek
& $ernatovičf £jubljana, jfiestai trg 5.
najnovejše in najpopolnejše
sreBstvo za snaženje srebra in posrebrenje
t zajamčeno vsebino srebra xa snaieaje. izboljšanje ter pe»rebreaje sreeree pesode, jedilne priprave, skled in dragih predmetov iz alfenida, novega srebra, medi. bakra, Hd.
Najpopolnejše nadomestilo za galvansko posrebrenje,
n gmfmin, ftofiie. timt restavracije iti prodaj n n* top mmfo
tr^iiMfe z karnirm is sattrii*toiw Nagon tU [m !MH. 71 I b I t
,S OL.II1", generalno razpećavailšče m Avrctro-Ogrsko
DUNAJ, V* RlargaretenaOrtal al. 142. 34S*
Vr VI 1218/1017
50
I
C. kr. deželna sodnifa v Ljubljani je pod predsedstvom c. kr. dež. sod. svetnika Vedernjaka v navzocnobti c kr. dez. sod. svetnika vit pL Luschana in c kr. sodnika dr. vit. pl. Grassellija, kakor sodnikov in pr. pr. Bukovruka, kakor
xa pisni kar j a, na obtožbo c kr. drž. pravdnižtva z dne 28. novembra 1910 opr.
It Vr VI 1218/10/10 zoper
Frančiško Zrimšek
zavoljo pr^greska po §§ 18, 2 zak. z doe 16. januarja 1896 St. 89 dz. e>, 1897 dane& po dognani glavni razpravi, določeni vsled naredbe z dne iO. de« . 19lO opr št. Vr. VI 1218/10/14 v navzočnosti c. kr. drž. pravdnika dr. Xeub-rgerja kakor javnega obtožitelja, proste obtoienke Frančiške Zrimšek, po prvdlogu obtožitelja, da se obtoženka obsodi v smislu obtožbe razsod.la tako:
Frančiška Zrimšek
rojena 28. marca 1870 v Pravljab, pristojna v £g. ŠiSko, kat., omož. mesarica v
Kosezah, predkaznovana
je kriva
da je dne 10. novembra 1910 v Ljubljani meso, ki je bilo gnilo in Sposobno ČJoveŠkemu zdravju Škodovati, vedoma kot živilo naprodaj imeta.
Zakrivila je s tem  pregreŠek po 18/2 za k, z dne  16  januarja 1896
It 89 d. z. in
se obsodi
po istem g a vporabo § 260/b k. z. na tri tedne strogega zapora, poostrenega K 1 postom na teden, po § 389 k. pr. v povračilo stroškov kaz. postopanja in
izvršitve kazni.
V LJUBLJANI, dne 23. decembra 1910.
mmm
Recite vsem damam, da je
anol
najboljše in naj* finejSe toaletno milo, katero dela polt nežno in krasno.
1 eleg. karton s 3 kosi velja 2 kroni in se prodaja v Ljubijo**! t
Frn temni. froitulrta osti t Cvnfea Seltntanjav« sta itr.il Dcb; r, Pteicnoft rio h Igiil M«itii fr| ha MAn. pasu te*la tata Rik, litrih oftra Is*. IriiMT. lerhti fra
V Gorici a »ranču h ttriroč. Toroi Drobni iu drug.
V Postojni: Jcraj Kesej.
J. trme Bmjni čad
IrAvr.: I Sna. Mtlf lf| T. Meacmar. Sv. Pttri tali Hittj Oraa. kioatrth Ife foo PitrfoZ IkM fl| l*3a PoAtj. It. Ntra osa. Fran Sirk, Bst}t T«rei?je usta
V Kamniku: Mtfl SMMf.
V Trbovljah i hm Iranr
V Trstu: ?ntsat Nssiar.
toli Ssvtr. Si. Mae ai B|.P|.Lw1itk. lip ft|
a* Saa^rikp   e58§oe^8 Cdah
i Seja, zsrfti caa
lba\ Isaaai aa^i Jas^a^ k nta ena
itit Isk, Tajam A|
V Kranju i I InaL — Nv VaaZ    J. f. NlnaV
¥ Zaaarja aa 9snr1:
izgotavlja edino
J. PILNAČEK, ^'l£j;C Hradec Hralove na Češkem.
Zimska« fina
umska ■> otroška
•klatila la parila
aasaai
}L 3Cristofič-Bn£ar
Ljubljana
Stari trg št. 28 (nasproti Zalaznika).
Velik* tiMr« ww«caib
jopic   —   plašče v   — pelerin.
pituae prpee n anae faieane. s Veako modno In S robno blago« b
Prvi slovenski fotojtfi alelljf
D. ROVŠEK
¥ LJubljani Kolodvorska ulica 38 a«
33     Ustanovljen leta 1890.
pristni kranjski
lanenooljnati firnež
Oljnate barve
kakor todt vv*«|lb poalu.
fasadne barve
za kSc, po vzorcih,
Slikarski vzorci
n papir za vzorec
laki
pristal aagitfti za vozove, a pohStva n za pole
Steklarski klej
(kit) pri
prve
Trste
JCarbolinej JKlavec (gips)
a ptookarje ii U stavke
Čopiči
383
leaaba iziclka za zidarje a a vsako oort
plporoča
/Tdot| JCanpiinaiui
v QibQaai
PAT
NT
vseh dežela i^posluje inženir 35 euan* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaja VI., MarlahlHoratraono st. 37.
2 ća podružnico v Škof ji Loki iiče tvrd k a
F. Dolenzp Kranj
trgovina z mešanim blagom.
i r
4239
^enitna ponudba.
Svf'uGt trgovec v je/o prometnim kraju, lastnik dobro idoče trgovine in večjega posestva, 5« jeli poročiti j ne nad SO let Staro gospodično ali vdovo, %i ima veselje do gospodinjstva in nef^aj premoženja. — Zc resne ponudbe s Siko pod »77T> na uprav niStvo „ Slov. Jfaroda". :: ^afca se vrnejo. :: Tajnost jtf-jamčena,
Oklic.
V konkurzno maso Štefana Beri is ka, bivšega trgovca v Črnem vthti nad Idrijo, spadajoča zaloga blaga, namreč
mami fakturnega blaga, sodno cenjenega na ♦   ••••>*.   K 1374*11
galanterije In drobnarije.........»t«    * 714*34
špecerijskega blaga............,   .   „ 543*16
skupaj sodno cenjenega na K 2631*61
prodala se bode ofertnim potom kakor stoji in leži.
Konkurzna masa ne prevzame nobenega jamstva za kakovost ali količino blaga.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanemu upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 15. januarja 1911« in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 1* februarja 1911.
MT  Pod cenUno vrednostjo m blago ne proda. ~Wm\
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, da sme vložene ponudbe sprejeti ali odkloniti, ne oziraje se na njih visokost.
Ponudnik, čigar ponudba je sprejeta, mora takoj plačati kupnino, kakor hitro prejme naznanilo, da se je sprejela njegova ponudba.
Ako bi le-ta ne plačal kupnine tekom enega tedna po prejemu naznanila, zapade založeni vadij v korist konkurzne mase, ki je tudi upravičena odstopiti od kupne pogodbe.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo prevzeti in odstraniti tekom 8 dnij.
Inventarski zapisnik leži na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji. Na prodaj stavljene predmete razkaže na željo upravitelj konkurzne mase, ki daje tudi sicer vsa potrebna pojasnila. 9
V Idriji, dne 31. decembra 1910.
Alojzij Pegan
o. kis notar kat začatni upravitelj konkuntno masa Štafana Berllska.
Pozor!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, ss   da sem otvoril 11
vlnotot
v Ljubljani, Sv. Petra nasip -43
■ (preje Tosti) ■
kjer bodem po smernih oenah toeil najboljša ter zajamčeno pristna vina Is svoje zaloge. — Za prigrizek a« bode postreglo m mrzlimi jeetvinami. — Priporočam ae najvdaneje za mnogobrojan poaet
d        * vam apooVtovanjem aj
ALOJZIJ ZAJEC
60
*lnotf»*«c
Spodnja Šleka
C2C
YX
Član dunajskih in berolinskib prevoznikov pohištva. — Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, pa ten tova nih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo.
Wl|»l mm
{avarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Porotne prstene
kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26. Pošiljam ceaike brezplačno.
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lawtf špediter, Dunaj I. Scbuihof 6.
Najbolj pripravne in varne
brzoparilnihe
za krmo, slamoreznlce, prese in stiskalnice za sadje in grozdje, rebljače, reporeznlce« motorje, želez, blagajne, nagrobne križe, stavbene potrebščine in vso drugo železnino se dobiva najcenejše in naj« boljše pri znani 2015
veletrgovini z železnino in poljedelskimi stroji
FR STUPICA v Ljubljani
na Staram trgu it. 30 s: je kakor navadno s:
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in f ani
■.
Marije
Zahtevajte ponudbe!
nje
št. 1.
Cene nizke!
Valjčni mlin v Domžalah]
ČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna m skladltte: Vegova ulica 6.
Telefon interurb. št. 129. Telefon interurb. št« 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: peter 6ni9en l Comp., Stolni - trg št. 9. -
Zastopstvo za Zrst z okolco, 3stro, Dalmacijo in furlanijo: -L Ungar, Trst, postni predal I
i Fran 7 u
f jubljana, gradišče 7
„Pri kroni*'
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Uvaja:   električne naprave
za lnč in mot (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elektr« zvonila, telefone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. ::
samo prve vrste na razpolago
r
Kopajte In xanteva]te edino le
je najboljši.
Olavna zaloga pri Prvi slov, zalegi čaja iti rima na debelo v Ljubljani, Rožna ulita štev. 41.
13
^————————-
Tehnična pisarna  in stavbno podjetje
lngenieur H. UHLlft
;j8oi
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradeb.
mi
Modni salon F. JUST-MASCHKE
odlikovan na mednarodni razstavi v Parizu leta 1910 z zlato kolajno
M priporoča svojo bogato zalogo pariških in du-Q5] najskih modelov-klobukov za dame in deklice [jjQ
po znano nizkih cenah. 2306
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Lgubliana. Židovska ulica št. 3
___i
n=)
V naložbi
lo. pl. Kloinmavr & FgI BaiDlierg v Liubllani
ravnokar i^^lo:
lavoj 3(tepec
naznanja, slav. p. n. občinstvu, da se naftaja njegova
vrtnarija
na Tržaški cesti 34
cvetlični salon
pa
= Pod Trančo. =
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd Okusno delo in zmerne cene.
Velika zaloga
31
ii vencev.
Zunanja naročila točno.
broširana K 250, vezana K 3 50
po pošti 20 vinarjev već.
Z veščo roko in z dobrim okusom je Slavoj Klepec v tej knjigi zbral 1086 aforizmov in citatov iz slovenske književnosti ter jih uredil po abecednem redu. Knjiga je \isoke književne vrednosti, zakaj v njej se zrcali mišljenje in Čustvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in pesnikov. „Aforizmi in citati" niso, da bi jih čitatelj prebiral zdržema; ali pomalem uzi vani podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ker odpirajo širok pogled v veliki razvoj slovenske književnosti od Prešernovih časov do današnjih dni. Tukaj so zbrane raznotere dragocenosti, ki bi bile na čast tudi vsakemu velikemu narodu. 4370
Dobiva sc v vseh boljših knjigarnah ali naravnost iz založbe Ig. pl. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Ljubljani.
4J 0>
4J M
O .2
v w Dovoljujem si p. n. občinstvu vljudno
naznaniti, da sem svojo
trgovino
na Radeckega cesti št. 2
prepustil gosp. Vekoslavu iMeserku.
Zahvaljujoč sc za častno zaupanje, katero sc mi je toliko let v tako obilej meri izkazalo uljudno, prosim naj se v enaki meri blagovoli ohraniti tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
IVAN BAHOVEC.
P. n.
Z ozirora na predstojeći oglas gda. Ivana Bahovca si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzel njegovo
špecerijsko
trgovino
na Radeckega cesti št. 2.
Pri tej priliki vljudno prosim, naj se blagovoli mojemu predniku izkazano zaupanje ohraniti tudi meni, ker se bodem vedno potrudil, ohraniti trgovino na onem dobrem glasu, ki ga je imela doslej.
Z odličnim spoštovanjem !3b6 ^£
VEKOSLAV MESERKO jQ
MIRAMAR
z okoli 7000 kvadratnih sežnjev vinogradniško obdelanega zemljišča, pri-:: pravnega za stavbišča.
Krasna lega tik zdravilišča „Grijan1*. Namesto kupnine se sprejme tudi mmr naiemninska hiša v zameno -wi v kakem večjem mestu na Kranjskem, najraje v Ljubljani, ali na Štajerskem (Maribor, Gradec). Istotako se proda, odnosno zamenja okolu 40.000 kvadratnih sežnjev zemljišča blizu Katinare. Zemljišče ima velikansko zemljiško rento. Ugodna prilika za špekulante.
Vse tozadevne poizvedbe v pisarni gosp. dr. F. Kovač i ča v Trstu, Via S. Nicolo št. 4.
4352
■Ji		■ji		i
■			■	
—				
X E X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X ■ X
ira Tri! i Kip.
Ljublj
X E X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
x m x
lashriaa In tlak »Naraina Mater***
13
0
2247
YE