Št. 9. V Gorici, Avti 28. februarija t89©. Tečaj XXVI. „Soča" iBbaja vsak petek o poldne in velja s prilogo »Cupiitriki Uit' vred po pošti prejeraana ali v Gorici na dom pošiijana: vse leto.....gld. 4-40. pol leta......2-»». četrt leta .... , HO. Za tuje dežele toliko več, koliiror je večja poštnina. Delavcem iu drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se ojrlase pri upravnikuu. „PrI¦Brec" izhaja vsakih 14 dnij vsak drugi torek in velja za celo leto SO kr. »Gospodarski List" izhaja iu se prilaga vsak mesec v obsegu Iti slranij. Kadar je v petek praznik, izidela lista že v četrtek. SOČA (Izdaja za deželo) I Oznanila in ,fOSlAIICE" plačujejo se za petstopno petit-vrato; 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 . , 2 , 6 . . , 3 , Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v lobakaman v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trsta pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponte della Fabra po S kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniStvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. ~ Rokopisi ss ne vračajo. Uredništvo in upmvniSlvo jo v Gosposki ulici 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabričftk. , Bog in narod!" Tlaka „Gorlika TIskarna A. Gabriček" (odgovoren Josip Krmpotič). Porotniki L 1896. V Zitilri.ji številki smo poročali, da e. ki", okrožno so* {?;>•''«! je izdalo tiskani letni imenik* porot nikov-«t i. t siMJ. Ntisi županstva so letos prvič dnbiia ta imenik v n»kc. Zakon o porotnikih določa, da okrožno sodišče mora razposlati letni imenik tudi vsem županstvom. To je pač učljivo ž«; samo po sehi! Ako so županstva dolžna, sestavljati prvotne, imenike ..porotnikov, spodobi se, tla potem dolte naznanilo, kateri možje so hili vsprejeti v (fini imenik. • - Okrožno sodišče v Ni čuda, ako so naši župani debelo irlcdali. ko so dobili od c. kr. oblasti tako reč v roke! Njih začujenjo j<> bilo lahko toliko večje, ko so imeli pred očmi neoporečen dokaz, kako brezobzirna žali slovensko dvotretjinsko \ečmo prebivalst\a tista o. ki. oblast, ki bi si morala sktbno varovati nedotakljivi znak najvišje čuvarice resnico, iu pravice v deželi. Slovenskih županstev pod okrožnim sodiščem {ionskim je 01, dočim je laških le \\1 iu :J so laško - slovenska. Vsak človek, s količkaj navadnim razumom bi mislil, da c. kr. oblaslnije v deželi, v kateri še vedno velja čl. I!>. avstrijskega ust. zakona! bodo obe narodnosti vsaj enako spoštovale! Sior no! V tej -.loveči Avsliiji. kjer je juslilia ro{fnorum lundanu-ntuiir. e. kr. oblast žaljivo prezira narodno-! »Ji slovenskih žitpauij ter jim usiljuje dopi.se in iiradm* listine v jeziku, kateri se je dekreluval tudi v Avsliiji ubojii lurlauski tretjini piebivalstva kol mul orni jezik, dasi se i moral zvonili tak«) ostro, da bi državno pravdništvo list zaplenilo. Le toliko rečemo, da to so žalo-tni pojavi, ki ogromni večini prebivalstva jemljejo vero v resničnost one^a zlatega roka, kateri je sapUm nad uhodom v ee*;u«.dišča med M-hoj občujejo, za to se danes ne brb.uuo; lahko si dopisujejo tudi hnteutotski, iu mi ne porečemo be>eile. Tr»da vse ono. kar je ttatuenj.no za javnost, ni več notranja uradna reč: zato ludi ne sme biti pisano v notranjem ponovnem jeziku, marveč v >odnili t. j. v deželnih jezikih. V našem slučaju je letni imenik porotnikov namenjen tudi ljudstvu. ¦ in zato bi moral biti spi.-au in lir-kau tudi v »nlnem in deželnem je/.iku slovenskem, kateri govorite dve tretjini prebivalstva v dežeM. Ker m; to ni /{rodilo, Muatramo joslopaujo okro/uo-M sodišča za nezakonito in za uus Siovenee skrajno va/žaljivo. Ta tudi pogled v ta laški imenik jt' zelo značilen! Hetiko katero iun* sloven>k(h krajev je pravilno pisano. --- Kvo nekaj krajevnih imen: C.erou, P.onzina. Au/sa, TiOkiivitz. Chiapovauo. Sehonpass tzakaj ne tudi ¦ Helpasso- ?|. Hiirlia. Opmhiasela, O.-sek (kajpak, dva * sta morala bili. da je le spačetu,!), Ossejrliano, lo. namestnikov ol. -- V Gorivi je ."»O porotnikov iti vsi namestniki, torej skupaj 10i: v {ioriškem okraju 51. v ^radiščauskem *j± v tolminskem -10. V (ioriei je med obojisni le 11 Sioveneev. Culo Židov j" več. namreč hJ. La.-kih odvetnikov je IS. dočim od Slovencev niti eden. Tu je pač pometala Slovence kar velika metla! Ali ?rlejte: nasproti temu so nažli v goriški okolici 11 Italijanov, t. j. petino vseh porotnikov, duši je Lahov v okraju le \30 dri deseti del!) Prodno nadaljujemo svoja razmotrivanja, naj priobčimo razkaz, kateri smo sestavili iz prvotnih imenikov in z gornjega letnega imenika: Vseh porotnikov je letos torej le 210 in 54 namestnikov ; toliko jih namreč zadošča v zmislu zakona. To se je zgodilo na ukaz ministersiva. — Naši čilalelji se gotovo še spominjajo, da je zahteval tako omejitev naš državni poslanec dr. Anton Gregorčič, ali to zategadel, da bo mogoče sestaviti letni imenik v zmislu §. 9. zakona o porotah, ki določa, da v deželah z mešanim prebivalstvom je treba sprejeti med porotnike najprej tiste, ki znajo več jezikov, v deželi navadnih. — Ali kaj so storili sestavljale! letnega imenika, da so ostali pri številu 216? Pomagali so si prav lahko: odklanjali so zapored take Slovence, ki so zaznamovani v prvotnih imenikih, d a znajo poleg slovenščine tudi laški in celo n e in š k i, dočim so sprejeli celo vrsto Lahov, kine u m e j o n .' besedice k a k e g a drugega jezika, posebno no slovenskega. Od št. 105. do št. 1 Mi. je v imeniku le 8 do 10 lakih, ki znajo slovenski, nemški morebiti kakih 15 do 20, drugi pa umejo le svojo 1'ur-lanščino in toliko italijanščine, kolikor so se je naučili v šolah. - - Na lak način je došlo v imenik dve tretjini Lahov in le mujhnii tretjina Slovencev, -~ dočim bi moralo biti razmerje uprav obratno. Obtožencev je navadno vrft Slovencev (saj je ludi s/:, slov. prebivalstva v deželi t), kako torej, da mora bili med porotniki dve tretjini trdih Lahov, dočim je mogoče sestaviti porotni letni imenik iz samih takih mož, ki umejo oba deželna jeziku? Ako je zapovodalo niinistoivtvo, naj so okrožno sodišče drži postavnega števila, ledu j je imelo prod očmi zakon iu zahlovo naših poslancev, naj se sprejemajo v imenik najprej laki možjtS ki imajo po $. 0, zakona o porotah prednost pred drugimi: u takih mož jo v deželi dovolj za porotno častno službo, da. ni Iroha iskali takih, ki '/nujo le po on sam jezik, Ha je lo resnično, podali smo naj-sijnjiiiši dokaz '/. gornjim razkuzoni, Ko so se sestavljali prvotni imeniki, se je obrnilo društvo *Hlngn» že več let zapored do gg. županu/, naj dopošljejo po jeden prepis porotnega imenika. To se je ludi zgodilo. Le dve županstvi se niste odzvali, ali pa ste se pismi zgubili. -- Hvala gg. županom in tajnikom, da so to storili, kajti i/, došlih prepisov smo sestavili gornjo prav zanimivo tabelo. Iz tega razkaza je razvidno, da so lo slovenska županstva predložila 20!) mož, ki razumejo oba deželna jezika, a 78 jih zna po vrhu še nemški. V Gorici ludi razume oba jezika večina za porotniško častno službo sposobnih mož, zlasti kar je Slovencev. — V deželi imamo torej dovelj takih mož, da je lahko mogoče sestavljati letni imenik porotnikov v zmislu §. 9. (Umeje se, da naša županstva niso niti vseh predložila; nekatera so bila zelo — •skromna«, da ne rečemo drugače!) g. '.). govori dovolj jasno! Tudi sedanji pravosodni minister je priznal, d-» |:.»«-otne obravnave s po-!ii(a,V' ¦olrnača so nezmisel. In vendsj" .jo okrožno sodišče izključevalo ukljub S- H. večino takih mož, ki znajo oba deželna jezika in mnogo njih po vrhu še nemški, sprejelo pa nad 100 mož, ki znajo le laški. S takimi porotniki bodo seveda nemogoče slovenske obravnave, — v tem grmu tiči zajec! Potreben bo tolmač, z vsemi Slovenci bodo zopet le laške obravnave, porotniki bodo sedeli dalj časa zaradi neskončnega in mučnega tolmačenja*), stroški bodo večji na vse strani, —- ali kaj za vse to, da bo le zopet in zopet jasno dokazano: da dvetretjinska slovenska večina v deželi je brezpravna tlačanka furlanski tretjini. Trpelo bo ljudstvo, trpeli porotniki, stroški večji, — a kar je še huje: trpela bo še dalje vera v — pravico. Upamo, da naši poslanci pojasnijo te odnošaje na Dunaju tako, kakor zaslužijo. Ali bomo res tudi v sodni dvorani vedno le — ščavi, le obtoženci pred laškimi sodniki, ki nas niti ne umejo? Menimo, da laki časi skrajno žaljivega preziranja bi bili vendar že morali nehati! Punctum! *) Imeli smo priliko večkrat sliSati mneiijo porotnikov iz Furlairije. Oni sami so bili brez izjeme enakega mnenja z nami, da pri slovenskih obtožencih bi morali vsi porotniki popolnoma umeti slovenski jezik, nasprotno pri laških pa laski. S tem m odpadlo tolmačenje, pogled v stvar samo bi bil bol, jasen, a porotniki bi 2apravljaU manj easa in denarja tu v Gorici. a z ti v XI, soji dednega zbora goriškega 12.1, ni, Dr. Tinna jo tuko-lo utemeljeval svoj nujni sanioslnliii predlog, jnij vlada pravočasno uilpovč pogodb« ¦/. "ogersko drfciivno polovico: „Vifloki zbori Vsi dofcelni zbori tttkrnj Litvo vzdignili so v loto&ujo.in zasedanju svoj gliis proti oluiovljeiijn iIohimIiij veljavnih zakonov iu pogodb gloilo na soniKinurJu doneskov za skupno državno potiob-SM n o in ca rinsko- trge vinske z voze, Zastopstvom bogulojsili kronovin gro pri rastočem piopiidimjn liMlrunskc državne polovico skoro za obstanek, drugim za Izraz skupnosti in vziijo-imo.sli, Doslej Ig goriški do>,; !ni zbor ni dal od sobo uikako izjavo o tam vpniStt-nju, poroftfiin za vso dozole, zastopano v državnem zboru, Zaim&iijf! Rit, da zbornica sproj-iiio enoglasno stavljeni predlog, lor pologi) |ge, da jo onoduftim izjava dozolnogu »bora goriškega tudi palrljolicim cin, siniilrain nu j-ii ost predlaganja povsem opravičeno''. Ko so nnjiioKl sprejme: JVfdlog sam so nanaša na oboo znano zakonu o državuopraviioni razmorju z ngiTsko polovico, na tik o z o, n a rod bo in pogodbe, ki so so izdajali in sklepali na podlimi prvih. Temeljna zakonu lega razmerja sla oni od i)L docombra lH(i7, nt, 2, drž. z. za leto IKliH,, ki dolnra, da linujo dežele, zaslepimo v državnem zboru, pokrivati razliodke skupnih poslov z onimi ogor-sko krono v razmerju 70:!H), in oni od Istega dne :;t. i, dr. z. za leto 1HI1H,, ki določa, da doAolnn oblastjo obeli državnih delov tvori eno oarinHko-lrgovinskt) zvezo s »kupno carinsko mojo. Oba veljala nuj bi za deset let, I. j. ofividun, dokler bi se m; preinenllo razmerje med obeniit državnima polovičnimi. A z zakoni od 27. junija 187M. 8t. nT glodč doHa ali kvote iu od istega dne fit. 01 glede eariiisko-lrgovinske zveze, ponovila sla so za daljnih deset let, IViRlopil jima jo so nov zakon od istega dno št. (ii., s katerim slo obe državni polovici zajeli skupnega dolgu 80 iniljonov gld. pri avslro-ogerskl btinki. Seveda' tudi tako, tla jo prevzela toliluvsku stran 70 odstotkov, onkrujlitiivsku pa 30°/,,. Vsi ti zakoni so bili sklenjeni za deset let. A podaljšali so se dne 21. nnrja i887. pod številkami 47., 48. in 49. še za deset let tuko, da poleko z 31. decembrom 1897, ter se imajo odpovedali v šestmesečnem roku, tedaj do 1. julija 1897. Ako so ponove, bodo dežele, zastopane v državnem zboru, še celo desetletje, i. j. do 31. decembra 1907., vpre-žene v stari jarem, Doslej je trajala zveza trideset let. Gotovo dolga doba v življenji države, kakor ogersko - avstrijske, ki se j«) jela razvijali in se razvija na podlagi ustav-nib zakonov, pisanih od onih, ki so narekovali navedeno zakone in pogodbe. V lej dobi preteklega tridesetletja so postalo trgovinske in gospodarske razmero cele države z inoslranslvom do cela drugačne, skoro še bolj pa so so preinenllo v obeh državnih skupinah. Ves napredek gre edino na korist ogersko polovice, tostranska poSa in pada od leta do leta. Narodi lakrnj Litve so prišli sedaj ob koncu tridesetletne zveze do spoznanja, da tako ne more dalje, da jim je dosedaj obstoječa zveza z Ogersko le kvarna. Zato so se vsi deželni zbori avstrijski enoglasno izjavili proti obnovitvi enakih zakonov. VeC ali manj važnosti ko ima kaka dežela v skupni zvezi, tehtniši je nje sklep, temel,itejši razlogi, na katere se opira. Naša deželica je le mala, korist in Škoda, kateri jo zadevale, skoro neznatna. Sklep deželnega zbora je torej le bolj izraz vzajemnosti z drugimi avstrijskimi kronovinami. Hočem se tedaj omejiti le na nekatere splošne statistične podatke. Za prečen javanje moči drŽave postavljajo se različni činilelji. Ali število prebivalstva ali svota davka, ali trgovinski ali finančni promet Vzemimo le prva dva. Avstrijska polovica šteje 23,900.000 prebivalcev, ogerska 17.500.000. fy tem razmerju znašati bi moral delež k skupnim razbodkom za prvo 57-7%, za drugo 48-3»/0. Zadnje sedemletje dala je Avstrija 405 iniljonov ravnih davkov, ogerska 267 milj. Po tem drugem razmerju prispevati bi morala prva le z G0-2 odstotki, druga z 39'8°/0. Ako vzamemo poprečno razmerje po prebivalstvu in ravnih davkih, padalo bi na Avstrijo oko h 59%, na ogersko 41% ta nikakor ne 70% in 30 %. ... » »• Razbodki skupnih poslov, ki so znašali 18G7. leta 70 milj. in so kazali leta 1878. neznaten povišek,'so se stopnjevali leta 1887. trn 93 milj. ter dvignili leta 1896. na 1.4 milj. Gotovo pa v bližajočem desetletju prav znatno naraslo, Kolikor bujnejše naraJCii^ dohodki, tem boli kričeče razmerje med doneski. Od navedenih skupni!) razhodkov plašču je Ogerska najprej 2%, od osialine pa Avstrija 70%, Ogerska 30%, tako,da jedo- nasala za prvo in drugo desetletje Avstrija po J52 mtlj., za tretje pc 63,800.000, in bi imela donašatr za Četrto po 78,200.000 na leto, Ogerska pa za prvo in drugo desetletje po 1,500.000 gld. in 22,300.000 gld., za tretje po 1,800.000 gld. in 27,400.000 gld., za četrto po 2,300.000 gld. in 33,800.000 gld. na leto. V tridesetletjo izplačala je telaj Av- i strija 1 miljardo 678 miljonov po 70%, na- j mesto po 59%, t, j. i miljardo 445 miljonov. j Za četrto desetletje imela bi izplačali 782 milj. mesto 615VS milj. gld, Ogerska pa je i izplačala 768 miljonov, namesto 1 miljardo j 5 miljonov, in bi irneia izplačati 361 milj. i mesto 427'/8 milJ- gld. Avstrija plačala je tedaj v letih 1867. : do 1897. gld. 2331/. milj. preveC in bi morala izplačati do leta 1907 se 166»/, milj.gl. preveč, tedaj v 40 letih okroglega darila oger-ski polovici 400 milijonov gl. Ako cela država občuti izgubo take svote, ; kako teži to nepravično darovanje na kro- \ novine, kakor n. pr. Češko, katera trdi, da od prispevka za skupne potrebe v znesku j gld, 114 milj., preudarjenega za leto 18%., nosi sama 60 miljonov. Iz podatkov glede carinske zveze sledi, | da so skupni dohodki ir carine znašali 1367. leta 12 milj. gl. ter so narasli do leta 1896. | na 49 milj. i Primanjkljaj med skupnimi razhod k i in temi carinskimi skupnimi dohodki po'vivati , Ima vsaka državna polovica, kakor povedano, j v razmerju 70*30, Tak6 se dele- tudi skupni i carinski dohodki na odplačavanje skupnih razhodkov, Od skupnega dohodka iz carine , odbivajo se najpoprej carinska vračila, potem se odbije za upravne stroške v poprečnem znesku za Avstrijo gl. 1,400.000, torej črez »/4, za Ogersko 450.000 gld., torej uort »/«. Ostali znesek Šele gre v razmerju VU:30 na odplačilo skupnih razhodkov. Kako je carinska zvezu edino le na korist Ogerske, kaže naj za carinski dohodek najodličniše blago — kavu. Za celo leto 1895. uvozilo se je .okroglo 380,800 melriških centov kave v obe državni polovici, ki je dajala carine kosmato 16,900.000 gld. Od tega padlo jena Ogersko polovLo 74.800 met. cent. in carine 3,300.000 gld. Po razmerji 70:30 od skupne carine, ne glede na višje režijske stroške avstrijske polovice, pa se razdeljuje skupna carina od kave tako, da se odbiva na korist Ogerske 5,300.000. Torej ima Ogerska le pri tem blagu na leto okoli 2 milj. Čistega dobička. Dnsi ne tako izključno v prid Ogerske so slične razmere pri drugih trgovinskih predmetih. Tako neugodne so določbe trgovinskih pogodb pri onih pridelkih in izdelkih, ki nekako značijo bogatstvo ene ali druge dežele; Žganje, pivo, sladkor in kameno olje (petrolej). V teh trgovinskih predmetih obe polovici lekmujeti ter ena hoče nadkriliti drugo. Gledo .111 gori razvite odnošnje se skoro po sebi razume, da naša polovica ni varovala zgolj svojega prida. Vsled vseh teh le za Ogersko ugodnih odnosajev vspevala je le Ogerska. Aka vzamemo kot merilo blagostanja za Ogersko nje najvažniši pridelek, pšenico, kot prvi izvozni predmet, vidimo, da je je leta 18G7. pridelala 14,700.000 metr. centov, leta 1877. 20 milj.; leta 1895. pa 40 milj.; — torej, da se je moč Ogerske tekom 30 let ob naši zvezi — potrojila. Ravno tako krivičen je za tolitavsko stran sokon o skupnem posojilu, saj od 80 milj. tega pripada na nas 56 milj., na Ogersko 24 milj. Seveda od dolga prav za prav nima dobička drugi nego upniki, t. j. avstro-ogerska banka. Le-ta je po zakonih od 27. junija 1878. št. 66. in 21. maja 1887. št. 51. skupen zavod in po členu 102. bančnega usiar,ovila deležni ste obe državni polovici dobička. Edino tu stoji pravo razmenje 70:30. No za to pa glavni dobiček pripada kakor rečeno imetnikom deležnic (akcij). Od dobička izplačati je namreč po 0% obrestij od de-ležniške glavnice, 8% zalaga se v pričuvni (rezervni) zaklad, 2% v pokojninski zaklad, potem dopolnuje se dividenda deležnikov na 1% vplačane glavnice. Po odbitku vseh teh odstotin deli se šele čisti dobiček tak6, da deležniki dobe 50 poudarja. Pri osnovalnem zboru * ljudske stranke* na Ogerskem so tudi nekateri zahtevali, naj se nazivlje: >Sni in nemogočni gospodi. Prišedši do ljudstvom se širi — antisemitizem, kar je dobro znamenje. Toda v Gorici nam to še ne zadošča. Tukaj imamo veliko kristijanov ,po imenu*, ki so največji oderuhi in sleparji, ki bi kožo slekli z našega kmeta, ako bi šlo, in uš bi mu za vola prodali; vrhu tega so še ostudni renegati, ki /.rastno sovražilo vse, kar je slovensko. Ti *q naši največji nasprotniki in njim bi trebalo najprej streti ošabno glavo — če tudi so bili krščeni. Domače in razne novice. Častno občanstvo. — V nedeljo ste imenovali tudi občinski starašinstvi v S o č i in Trenti visokor. g. Alfreda grofa Goro-nini-ja svojim častnim občanom. Na jako oduševljeni brzojavki, ki sla naznanili imenovanje, je grof takoj odgovoril in se zahvalil za izkazano zaupanje in odlikovanje. — Povod temu imenovanju je v prvi vrsti državna in deželna podpora, za katero sta se toplo potezala že več let državna poslanca dr. Anton Gregorčič in Alfred grof Go ron i ni. Čilateljem našim je znano, da je prvoinu-novani poslanec večkrat govoril o tej cesti v državnem iti deželnem /.boru ter v raznih odsekih, na kar je dobival od strani vl.clc tudi ugodne odgovore; tovariš grof Aliurd G. ga je krepko podpiral povsod, da je vlada zagotovila prispevek 15.000 gld. Naposled so se odločno potegnili za deželno podporo 5000 gld. vsi deželni poslanci, — in s tem je cesta v Trento zagotovljena. 1'iuevuo je, da prebivalce v Soči in Trenti je ze!6 razveselila ta novica, — in izraz svoje hvaležnosti so našli v gornjimi imenovanju. Prav je: zaslugam priznanj.-! Deželna racunarija je ostala po smrti g. Andreja Jegliča brez načelnika. Slufba je bila razpisana, a stari dež. odbor je ni hotel oddati. V deželnem zboru je bilo vet-kr.it {.'ovora o tem, kakor urno pnrin-.iii. ¦ V sredo je kom-čiu. vendarle sledilo imenovanje. Imenovan je bil naS kobariftki rojak g. Ivan Kranj ec, zdaj višji uradnik gro-lovskih posestev v Ljubnem na Štajerskem. — Novi načelnik deželni računanji je star kakih 32 let. Dovršil je nižjo realko v Gorici, na kar ga je oče vzel domov, ker ga je hotel imeti za gospodarja svojemu precej velikemu premoženju. Toda le malo časa je ostal doma, ker ni čutil poklica za gospodarstvo; silil je zopet v šolo. Na to je dovršil Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, na kar je stopil k znani trgovski tvniki Pa risi kot dopisovulec; bil je več let vTr.slu, Benetkah, Genovi in Parizu, a naposled na Dunaju, Potem je bil blagajnik mestne liraniliiicev Ljubljani, a tekom I. 1805. je prevzel prav dobro zasebno službo v Ljubili!. Začetkom I. 1S05. je dovršil v Gradcu potrebni izpit iz raču-narslva itd. Gospod Kranjec, popolnoma pravilno govori iu piše slovenski, laški iti nemški, govori iu piše za potrebo tudi francoski in angleški. V svojem raznoličneiu življenju v imenovanih službah in mestih si je pridobil obilo znanj:, in skušenj, kar mu bo vse dobro hodilo v novi odgovorni službi načelnika deželni računanji. — Časlitamo vrlemu domačinu na tem zasluženem imenovanju; želimo le. da bi veliko časa mogel služiti deželi, ki potrebuje krepke iu sposobne muči v imenovanem uradu. Tako smo se vendar enkrat iznebili začasnosti v važnem deželnem uradu. Prav bi bilo, ako bi novi deželni odbor odpravil škodljivo začasnost tudi na slovenski deželni kmetijski šoli, ki nujno potrebuje stalno nameščenega vodje. O tem so se gg. poslanci sami prepričali. Upamo, da se to zgodi še letos!! Nor notar. — G. kr. notarjem s sedežem v Cerknem imenovani g. Fran Č u l k, položil je dne 18. t. m. prisego. Isti gospod je dobil pooblaščenje, da nastopi svoj notarski posel ter srne sestavljati notarske spise v nemškem m slovenskem jeziku. Prcdeteka železnica. — V soboto je »Slov. Narod* silno razburil prebivalstvo po Soški dolini z brzojavko z Dunaja, da je vlada zagotovila 30 milijonov za železnico čez Ture in dalje čez Loko in Divačo v Trst. — Že v soboto so bile tri brzojavke županstev v Gorici, proseče poslance, naj se takoj >opel potegnejo za predelsko železnico. To se je tudi zgodilo. — Na podlagi zagotovil naravnost z najvišjih mest moremo vsaj de- poslopja mislil sem. da je tamkaj kaka razstava orlov in napisov. Jel sem citati le za Salo. Iu 5 svojim ,dulce con idili" naučil sem se, kako se imenuje ta ali oni urad v nemškem, talijanskem ali pa hrvaškem jeziku. — Tako je prav! Tjekaj so gospoda kar zastonj razobesila trijezični slovar, ali če pa hočete, malo enciklopedijo, na porabo on-dotnemu prebivalstvu. Ta gospoda je vendar boljša, kakor ona v slavnem Piranu, kje so razobesili le talijansko - slovenski slovar v prvi izdaji. — — Če pa se želiš temeljito naučiti — seveda zastonj — ,la dolce favella*, ul5 pa nemško špraho, še cel6 vo-lapuk, le se potrudi v katerokoli nadstropje, urad, ali pa sobo. če pa znaš le slovenski al pa hrvaški, in se ne želiš naučiti druzega jezika, tedaj le pojdi — rakom žvižgat. Ker pa jaz ne razumem drugega nego slovenski in ne mara«, da se kdo z menoj norca dela, popihnem jo nazaj v svojo pečino. Ne čudite se, gospod urednik, da Vam jedva danes pripovednm, kako se mi je godilo na novo leto. Ali ne veste, da je na Učki snega in mraza polna vreča, in da je meni črnilo zmrznilo? No sedaj, ko so pri nas že nastopili spomladni dnevi. (Hm, hm! Ali ne veste, da na Voloskem govorijo : Majka božja Kandalora, zima vanka fora; ma je rekal sveti Blaž, da je to sve čista laž. Op. stavca) in Učka je okopnela, stopilo mi se je črnilo in jaz Vam pišem. — Če mi spet ne zmrzne črnilo, javim Vam se skoraj, da Vam kaj prišepetam o .evropskem škandalu*. Pa danes punetum!!! Harambaša Luka. loma pomiriti naše prebivalstvo po Soški dolini, namreč.dao železnici Divača-L o k a ti i g o v o r a. Ves boj pojde edino med predelsko in bohinjsko črto. Vojaški krogi in novi minister so za bohinjsko železnico, vendar imajo pred očmi vsaj kot postransko črto železnica do IBolca. — Toda upanja ne smemo še zgubiti, da zmaga vondurle predelska železnica, ki ima še veliko več prijateljev in toplih zagovornikov nego nasprotnikov. — Da oo zidana najurej železnica čez Ture, to je gotovo. Da "bi le enkrat pričeli! FnrtMisIrt tnunT*|. — .Corriere" w sobote se je zelo razgrel za ta tramvaj; dejal je, da v kratkem času bo inoral teči, za kar naj vsi Lahi delujejo vstrajno in odločno. — No, kaj bo vozil tramvaj in kako se pokrijejo stroški, tega ni povedal. Molči o tem, ker ve slehern olrok, da tramvaj bo donašat le zgubo, vozil bo največ goriške neodrešcnee na furlanske šagre, kjer si. bpdo hladili jezo na te proklete ščave, ki jim tu v Gorici ne dajo miru. — Iti takemu podjetju na ljubo je padla v dež. zboru resolucija za p«»tifbno — vipavsko žel c Z -ni o o. Zdostnol Ni čuda, ako se bo zavle-kala Plitev upr.-i5.inja o \ipavski želi-zniH! Dr. Verltus je strastno liv.d 11.1 .Sočo" in nje urednika: tega imenuii' .sventurato inlividiio'. Za kogar" Ako za dr. V. in njegove zagrizence, tedaj ii.ora.oo odgovorili, da, ji- prav lako! Ak<> pa ta doktor s slamo v '^Livi Hi dnnuSl.ujc, da hi' bomo spuščali z njim v stvarno premiku. se v;;r,i; mi odgo-varj.uuo radi ljudem, ako imajo le Se glavo na vratu, dr. VVnlas jr: je p t izgubil že davno. ]*- ogabni rožički so tmi^p Oit.dir Le par Zgledov o hud.do»tih lega človi-ka. Dr. Hiigiai-doiie je napisal dva članka: enega o dež. ^Iav..t\u. drugi o n.uUkofn. V prvem pravi, d.i pod prejšnjim županom v Si. IVtru se P" govorilo v Št. IVtru. Vrtiijbi. Uei.čah. Hibah in ».»/"lianu veliko več !„Ski wyo slovenski: županstvo ie uradovalo I.i^ki. Bilo bi torej vi-hko lože le kraje • p n-1 a S č i t i nego posloveniti. l)a se ki ni zgodilo, je kriv župan grof Franc fauonini. D.t, Se več je krivi V nedeljo so plapolale v Št. IVtru lrobo,;niee. Pi.delj članka je praša! jednega domačina, kakošne so lo za.-tava, a ta je odgovoril, da — ruske. Lažuik dolgo* jezični V drugem članku pa gorori o žaljcnju la*kih čustev, k»r se v goriških cerkvah (udi slovenski prnpoveduje, in zahteva, da se mora vse slovensko odpraviti. Slovenci naj gredo v okolico posiiis.il besedo bož;o. Solkan, Kana!, Ajdovščina so bili italijanski kraji, katere suni poslovenili s pomočjo cerkve itd. In take pi ismodarije prinaša resen li»tI J)r. Veritasii mora manjkati jedno kolesce v čehuli; v tem slučaju zasluži le pomilovanje. Ako je pa morebiti tako zagrizen in luuiii-Immi, tedaj je /, njim polemika nemogoča; lak človek ne zasluži odgovor.i s peiesom, k večjemu • ¦ s palico. Sneir. ¦¦- Do pusta smo imeli pravo pomlad v celi deželi ven do Holca. Ta teden pi je začelo sinžiti; v hribih je padlo veliko snega skoro do Solkana. V sredo že ni bilo več pošte iz Holca; dobili smo jo le i/. Tolmina. -— V Gorici je le nekoliko pršilo: zdaj imamo zopet krasne dneve. Na notranjskem in prim "--kom Krasu razsajala, je v torek huda burja ter nanesla v razne zareze toliko snega, da pi snežni železniški plugi niso mogli prodreti. Vlaki, ki prihajajo z juga v Ljubljano, imeli so vsled tega velike zamude. Goreč vlak. — V torek zjutraj so začeli goreti trije vagoni mešanega vb teri vozi iz Gorice v Nabrežino. (, zapazili mej postajama Tr/.ič in Nabrežina. Dva gorečih vagonov sta bila natovorjena s slamo, jeden je bil prazen. Vlak se je knj ustavil, in šele, ko so se goreči vagoni izolirali, nadaljeval svojo pot. Jeden tistih vagonov, ki so se peljali naprej, j,- zgorel na Nabrežini. Služba kauceltsta je razpisana pri okrožnem sodišču v Gorici. Hadovcihii smo, aii dobi to službo kak Šimence* Vedno tožijo, da nimajo sposobnih morij. evo. zdai ,;e prilika, da dobe vs.u jedno novo. -- V Sežani je razpisano mesto sodnega sluge. Požarjl. — V petek po noč: Je uničil požar dve hiši na G.ijieviri: močna E»ur;a je og»sij le pospeševala. Ognjegasci niso liiogii zadušiti ogma. J.-tlna hiša ,,;• bila zavarovana, druga ne. Nezavarovani tabej Iv.m ima škode nad :,m.) gld. Pri Zdravje ini je nastal učeraj leden ogenj v velikem gozdu pi. H.irdiyg.«rja : hitra pomoč, je ogenj onu\i!.i. Skoda se ceni na 400 BM. Iz Idrije pišejo: Visoko c. kr. finančno ministrstvo je dovolilo našemu „Del. bral. društvu', ,ja sme prir.-diti javno tombolo s <000 srečkami j)o 15 nč. Tombole čisti dohodek je namenjen v napravo obleke m obuvala (tikanji revni šolski mladini. Da goji društvo vselej dober iiaiuen, pomagali naši revni šolski mladini, to je že večkrat pokazalo, kakor s prirejenimi gledališkimi predstavami in drugimi zabavami. Posebno se je pa to pokazalo »»daj s prireditvijo javne tombole, katero je siavni odbor teško dosegel po mnogih prošnjah. Vendar mora to društvo, ki ima vsikdar dobro voljo, pomagati revni šolsk1 mladini, pretrpeti mnogo leprijazne mu strani. Tako obžalovali tem bolj, ker strani, kjer bi smeli v prvi ljubezni. Del. bralnemu ii: Le tako naprej! Vas rešili .notranjega boja", a ne moremo, ker ste premalo označili tisto g.Čno. Dne 15. dec. je pelo več g.čen; ali je bila v zboru ali solistinja? Povejte natančnoji naslov in pritožite znamko za odgovor. — Gosp. dop". iz učiteljskih krogov: Prihodnjič 1 — Dop. iz tolminske okolice: Naznanite nam svoje ime in priče; skoro neverjetno se nam zdi, da bi imeli v S k r t o v i prodajalnici take zagrizence in neotesance v službi. — Raznim dopisnikom: Pride prihodnjič, kolikor je za javnost. Prosimo svoje prijatelje pogostih dopisov, a jederualih, kratkih, brez nepotrebnih uvodov in postranskih opisovanj. Naš list je postal sicer velik, vendar smo s prostorom vedno v zadregi. fca- nasprolnosti nd nasprotovanje je prihaja od take vrsti pričakovati društvu pa kiičei 1/. Sežani" pišejo: Letos je bil pri nas j;'ko žalosten pust: raz ven ognjegasne veselico ni bilo nobene drnse. Od svojega obstanka ni tukiijšna .Čitalnica" opustila navadne vsakoletne veselice, kakor edino 1» los. foog daj, da bi se v prihodnje oživela vsa društva, ter da bi prišel zopet oni blazni mir med naše Sežance! Listnica. Gosp- A. pl. C: Usmilile se nam, in radi bi Vam .umirili srce* ter Ostala Slovenca. Trst. — Prošli teden umrl je kanonik tržaškega kapiteljna, prof. Josip K r i ž m a n. Pokojnik je bil rojen tržaški okoličan ter vrl rodoljub. N, v ni.--p.! —¦ Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu vršil se je v nedeljo prav častno. Velikim odobravanjem sti bili sprejeti poročili tajnika in blagajnika. V odbor so bili izvoljeni z aklamacijo nastopni gospodje: predsednikom Matu, Mandjj* tajnikom Janko M.iciik. blagajnikom dr. Josip Abram. odborniki: dr. Olok.ir Kvhar, Miha Ilrovatiu in Makso Cotič. Podružnica šteje 1.">7 članov. Korpor.il pri godbi 97. pešpolka Andrej Skil ,|e v soboto pobegnil iz Pulja. Sel je v Trst in umoril svii|<> 20 letno l.iubinko Antonijo Caudotti. p()b'ii) pa sku-.il samega sebe končati. Ljnhinku je z revolverjem ustrelil trikrat v prša iu jo še Zabodel Z nožem, ornega ki-Iii: pa je nurtrdil. Zdaj leži v vojaSki bolnici. Italijanska zvezda. Touu-aii smo, ka.i je govoril v mestnem zastopu tržaškem g. Ivan Nabergoj i. .ilalrauski zvezdi" iu slovenskih napisih na Pros<-ku. • V naslednji seji je župan odgovoril; dobro, da ni bil navzoč g. Nabergoj. ta bi mu bil že posvetil. Evo, kaj poioča .Edinost" o tem: Po (idobrenju zapisnika III. seje izjavil je župan: Duši svetovalca Nabergoja ni pii-sotnega, vendar se smatra on, župan, obvezanim, odgovoriti ua Nabergo:evo interpelacijo izza poslednje seje idedč table pri stanovanju okrajnega načelnika na Proseku. Nabergoj je trdil, da je bil napis na lej tabli prvotno v dveh jezikih, (laški in slovenski), to nikakor ni res. .ledna zelo majhna tablica z dvojezičnim napisom bila je sicer, toda popolnoma ločena od table okrajnega načelnika. Odstranili so jo leta \m±, da se jo obnovi, toda poleni eksekutiva ni mislila, da jo sine zopet razobesili, ker ni nikakega predpisa, ki bi mogel služili za normo v tej stvari. (Ali ste culi? <;|„1,. slovenske okolice iščejo gospoda v mestnem Malulu .ihtiiic" iu paragrale, ki naj bi dozvi.ljavali, da se sme po okolici ra/.obešati poleg .Julijanskih tudi slovenske napise! To je nezaslišano! Pur). Med onimi, ki hočejo imeli lak napis iu med onimi, ki ga i-e marajo (.Haratieii-jeva" garda? Slavec), mora razsodili politiska oblast (lo je: vvlcslavui mestni magislr.il!!). Kar pa se doslaje druge trditvi; svetovalca Nabergoja, t. j., da je na novi tabli pri okrajnem načelniku na Proseku naslikana ,Steila intalia« (italijanska zvezda), je ta trditev jednostavno, kakor je lo dobro znal g. Nabergoj, izmišljena, tendeticijo/.nu insi-nuvacija brez kakoršne-koli podlago, zatorej jo župan odbija. (In Vi, magiiifiee, potrudile se na Prosek iu videli bodete, da sti na isti tabli še dandanes dve peterožarni zvezdi. Mar sti ti zvezdi res turški ali ameriški? fstolako so take peterožarue zvezde še dandanes na tablah občinskega gimnazija na trgu ,piazza evangelica" ob obeh uhodih. To so dejstva, niognifice. torej svetovalec Nabergoj nikakor ni govoril izmišljenih stvarij. Frednj. Kužne bolc7.nl t Pulju. Iz Pnlja javljajo. d.i so tam do dalnje odredbe zatvo-rili vse ljudske šole. ker se širijo kužne bolezni med otroci (davieu, ošpice). DrŽavnozborska volitev na Kranj« skeui. —- Pri državnozborski volit vi v skupini mest in trgov Kranj-Škol;a-Loka-Poslojua-Idrija-Kamnik-Lož-Tržič-Piadovljica-Vrhnika, ki se je vršila v torek vsled odstopa pl. G l o-bočnika. je bilo oddanih 7LS glasov in je dobil kandidat narode stranke, kura t g. Anton K o h 1 a r -iS3 glasov, nasorolni kandidat, župan na Vrhniki g. Gabrijel j e 1 o v š e k '2V,:> glasov. Izvoljen je torej g. Anton Koblar z veliko večino 218 glasov. Ali ni bil tudi tu zopet enkrat .narobe svet*, kakor 1. KS91.ua Goriškem? Duhovska stranka je postavila uzornemu duhovniku Koblarju protikandidata — župana JelovSka, ki kratko nikar niti nima uikake sposobnosti za državnega poslanca. In ona strastna agitacija, katero so razvili duhovniki proti svojemu sobratu za človeka, ki je duševno pravi pritlikovec nasproti g. K., nam priča jasno, v kakih časih živimo. Tisti gospod, ki je napisal v t'., štev. .P. L." članek ¦Pomanjkanje duhovnov", naj nekoliko premišljuje o teh odnošajih, naj posluša ljudstvo, potem bo nmel. zakaj nastopajo pojavi, katerih ne more idi noče razumeti Mea cu'pa. mea maxima i-ulpa! ,Ed.' je dostavila: Odkrilo bodi povedano: mi smo zadovoljni s tem vspehom, zlasti ker je ta izid resen iiiemeuto konservativni stranki!! Sicer pa bode trebalo čim prej zopet spregovoriti besedo o razmerah na Kranjskem, ki se razvijajo tako. kar smo vedno prorokovaii onim. ki so po vcej sili hoteli rušili vero na Kranjskem. Narodnost na škodi in vera brez dobička — s tem je OznaiVn ves rozulb.t domačega boja. I>niyha nt. Mohorja. - Ta teden je me v družim sv. Mohorja, si. opisali, naj ne odlaša, kateri i., niso plačali mlako je ne prinesejo do 5. Društvene vesti. \/ — Telovadno društvo «P rva.sk i S&v kol* imelo bode 19. marca t. I. ob 9: uri predp. svoj letni občni zbor Dnevni red: L.'-NL«;--vor starosta. II. Tajnikovo poročilo. III. Blagajnikovo poročilo IV. Razni nasveti V. Volitev novega odbora. Nazdar Odbor. — Sežanski ženski podružnici družbe sv. C. in M. je darovala mesto venca pokojni svoji mamici Amaliji Mahorčič spoštovana gospa Adela pl. Pregelj iz Rihemberga 20 kron. SrCnn jej hvala. — Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj imelo bo v nedeljo 1. marca po popoldanski službi božji svoj občni zber v občinski hiši v Kanalu. Dnevni red: Poročilo sedanjega odbora, volitev novega za tri leta, -in razgovor o prihodnjem delovanji. Predsedništvo. Ker je društvo velike važnosti za materi-jalni razvoj na Kanalskem, naj bi vsak posestnik udeležil se zborovanja ter pristopil kot ud. — Iz Sv. Križa na Vipavskem. — Pri nas se je začela zopet zbujati, narodna zavest. Naše bralno društvo dobro napreduje, in nekateri naši mladeniči prav redno obiskujejo to prekoristno društvo. Vendar je Se veliko takih mladenčev, kateri pravijo : jaz bi pristopil, ako bi prirejalo veselice s plesom. Letos so pristopile 4 pevske moči, za kar moramo dati čast in hv.ilo našemu vrlemu gospodu nadučitelju in pevo-voiijii, Bog daj, tla bi vedno bolj napredovali ! Jovšek. Razgled po svetu. f Nadvojvoda Albert Salvator je umrl učeraj v Bolcanu na Tirolskem. — Rojen je bil 22. nov. 1871. v Stari Boleslavi kot sin nadv. Karla Salvatorja, umrlega 18. jan. 1892., in Marije Immakulate Klementine. Njegov brat Franc Salvator je mož Marije Valerije, najmlajše hčere cesarjeve. Toliko v naglici. N. v m. p. 1 kolesarji! vpb zadnji Ktlor i Tudi stari udje, nine, se izbrišejo. Vsled dopisa c. ii ki. avstrijskega :ousuIata i/. Kima Ji), t. m. št. 47S, lovoljeii je rednim članom „ivw.i.-,.lihega društva (»urica* s kolesom ••••lnine p,,,sti prestop državne meje. Vsled sklepa rednega občnega zbora se naznanja, da zapadejo v (ioiici stanujoči društveni čl;u mandatov. Zmagali so tudi v I. in II, okraju z izdatno večino, diisi so upali liberalci ua gotovo zmago. Goriški Slovenci čestitamo unliscmilom na tej zmagi! Državni zbor. — V prvi letošnji seji 15. t. m. je minislerski predsednik liideni predstavil zbornici železniškega ministra (Jut-leuberga iu ministra za Gališko dra. Riltuerja. Splošno zanimanje je nastalo, ko je grof Rad en i ua/.nanil, da predlaga zbornici načrt volilni preosnovi, kateri smo prinesli v zadnji „Soči". Ko je predsednik C h I n m e c k y naznanil, da pride prvo branje vladnega mičrla na dnevni red jedne prihodnjih sej, so poslanci K u e n I) u r g, E n g e I, D e y m, /. n-leski, Sleinvvender in Dipauli skupno stavili nujni predlog, naj se carinska in trgovinska pogodba /. Ogorsko pravočasno odpove. Poslanci Kuonhiirg, K lige 1 iu l)oym ho nujnost na kralko utemeljevali, na kar se je, ker jej trgovinski minialer ni nasprotoval, vsprejela soglasno. Prestopilo so je.pntem k p:w velo vanju o proračunu naučnegn ininislorslvii. Po govorih nekaterih poslancev je bila razprava pretrgana radi dveh nujnih predlogov in sicer radi predlogu dr. Krausu, ki se je nanašal na polbaiikerulno zavarovalnico .Austria" ter dr. K a i z I a in tovarišev, v katerem se zahteva, naj vlada opraviči usla-novilev Železniškega ministerhlva nnredbeniui potem, ko (o nasprotuje doiučbi čl. II. drž. osn. zak. z dne al. decembra 1807., na kar je bila zaključena seja.-- V drugi seji 17. t. m. je predložil Radon i poziv ogerske vlade k millenijski slavuosli v Hudimpešlo. — Novoimenovani minister za Galicijo, Ritl-u e r, je odložil Čast člana državnega sodišča. — Razpravljal seje predlog posl. Krausa radi društva .Austria"; predlogu je bila priznana nujnost in je bil deloma sprejet. O dr. Kaizlovem predlogu radi ustanovo železniškega minislerstva imela se je živahna razprava. Minister Bud on i je dokazoval, da je ustanova novega minislerstva prerogativ krone ter utemeljena v zakonih in v dosedanji praksi. Slednjič je bila nujnost odklonjena. Pri proračunu naučnega minislerstva je govoril dr. Gregorec v imenu hrvaško-slovenskega kluba, potem nemški narodnjak Ho fin a n - We 11 e u ho f f in S w o u o d n. Zadnji je zahteval, naj se odpravi pouk grščine iz srednjih šol. — V tretji seji dne dO. t. m. su je prečilal vladni dopis glede na i/.volitev odposlanstva za novo pogodbo z Ogersko. Prešlo se je k prvemu čitanju novega volilnega načrta. Mladočeh Brzorad izjavlja, da njegova stranka ostane pri zahtevi, naj se uvede splošna in enaka volilna pravica. Grof K a I k o n h a y n je izjavil v imenu konservativcev, Jedrzejovic v imenu Poljakov in grof Kuenburg v imenu nemške levice, da bodo glasovale njih stranke, naj se izroči načrt posebnemu odseku. Nekateri drugi poslanci so se izjavili deloma za splošno volilno pravico iu deloma ludi za zadružno-obrtnijsko volilno pravico. Dr. Lue-»er je ugovarjal Falkenhaynovim razlogom, katere je navajal v svojem govoru za lo, da se izroči načrt posebnemu odseku v pretres, ler rekel: ako bi Bog hodil po zemlji ter bi bil izvoljen poslancem, gotovo ne bi vstopil v Holicmvartov klub. Predsednik je pozval na red dr. Luegerja. Novi zakonski načrt o uradnišk; pokojnini, kateri je bil predložen v tej seji, določa, da dobe uradniki pokojnino po 10 letih stalne službe v znesku 40 % njih plače zadnjih let; za vsako daljno leto i°/o več. Udovam državnih uradnikov je določeno najmanj 400 gld., udovam drž. slug pa tretjina njih plače, najmanj pa 200 gld. Povrhu tega dobe udove državnih uradnikov ludi podporo za odgojo svojih olrok do '21. ieta, a olrooi umrlih starišev iz uradniških krogov pa odgovarjajočo pokojnino. Odpuščeni uradniki, radi kazni, ako niso imeli 10 let službe, dobe odpravnino, isto tako udove in otroci onih uradnikov, kateri niso imeli 10 let službe itd. — V četrti seji 22. t. m. se je nadaljevala razprava o volilnem načrtu. Prvi je govoril posl, dr. Laginja v imenu svojih somišljenikov ter izjavil, da bo glasoval, naj se izroči načrt posebnemu odseku. Zagovarjal je razdelitev Istre v dva volilna razreda, da bodo enako zastopane obe narodnosti. Da se izroči načrt odseku, so govorili še poslanci Barvinski, Pernerstorfer in Dubsky, na kar je bila razprava za- ključena, a načrl odločen odseku za volilno preosnovo. — Pri razpravi proračuna na-ufenega minislerstva je govoril minister Gautsch odbijaje napade opozicije. Izjavlja, da se delajo priprave za opustitev pouka v grščini. Stori se potrebno tudi, da se pomnoži število učiteljev. — V peti seji 24. t. m. je bila končana razprava o poglavju „osrednja uprava" naučnega ministerstva. Grof Ladebur je odgovoril na neko interpelacijo posl. Pernerstorfera. Grof Kuenburg in dr. Becr s tovariši so interpelo-vali vlado radi nemških mestnih šol v Pragi. Govorili so poslanci Adamek, Kozlovski in Demel. Pri poglavju .bogočastje* je govoril dr. K r o n a v e 11 e r in grajal, da morajo tudi nekatoliki doprinašati za bogočastne namene katolikov. Država plačuje zgube mo-ravakega verskega zaklada ukljub temu, da ima olomuški nadškof 300.000 gld. letnih dohodkov. Škofu je dovolj letnih 12.000, a nadškofu 18.000 gld. Opat T r e u i n f o 1 s je govoiil o kongrui duhovnikov. Gautsch jo odgovarjal Kronavetteru in naznanil, da predloži vlada zajedno z načrtom o uravnavi uradniških plač tudi zakonski načrt o kongrui. Govoril je še posl, dr. Scheicher. Bilo je sprejelo poglavje .bogočastje" in vladna predloga o uredbi plač uradnikov na vseučiliščih in pri licealnih knjižnicah. — V šesti seji 25. t. m. nadaljevala se jo razprava 0 proračunu naučnega minislerstva. Govoril je posl. Blaže k; minister GnuUch mu je odgovoril, Izjavil so je naklonjenim za preosnovo čoSkegn vseučilišča v Pragi, ne pu za ustanovo drugega češkega vseučilišču, Glede ustanove s 1 o v o n 8 k e s t o-lico na VHn-.icilittču v Gradcu so vršijo dogovori. Kmalu bodo Inijo imc-novnna vposeibljonii moč za Hloveiifteino. Poslanec C, a m p i znhlova ustanovo Italijanskega vseučilišču v TMn. Ponliinca llorgrilulliT in SI n I i t z sin predložila v istem smisli' resolucijo. Rilo je sprejelo na to poglavje više šolstvo z raznimi dodatki in resolucijami vred, — V odseku za volilno reformo je Klim obširno zuvrnčal noesnovane trditve Mengerjevo, da so po vladnem nncrlu slovensko dežele na boljšem nego Slezljn, Milil e u i je zahteval, da so posvetovanja čim prej doženo, Dipuuli ju obnovil svoj predlog glede varstva pravice petakarjov. — Davčni odsek jo znižal glavno nvolo /ciiiljiftkegn davka za !'/„ milijon gld. PolJHkl predlog, naj ho zuižn za 2V« milijonu goldinarjev, jo propadel, ker so se mu poljski poslanci sumi h-neverill. — Železniški odsek Jo volil poseben odsek šosllli članov, kateremu Jo nnluga, Mu-diruli vprašanje o ilingl zeleznlftkl /.vezi *: Trstom, OwrNkn. — V zbornici jo govoril nog), Košut o »vozi /. Avstrijo. Poslanec Uon- 1 n 11 e v mu je upadel pri tej priliki v besedo z VHklikom, da ho AvHtrljci »lopovi In n . zavezniki". Ta vsklik ju nllsal lo btv.o-plsec iu ga Zabeležil, Kcrgn lllso slišali drugI poslanci, jo bil vpr.i&an llonlnllor, ako jo resnično izustil gornjo besedo, On jo lo potrdil. Ker jo predsednik Izbrisal le besedo i/, hrzopisnega zapisnika, namenil jo uzuljnni poslance inlorpolovnli predscdnislvo radi tega, ker on obstane pri svojem vskliku. Doslej pa še ni interpeloval. — Svologu O Čelu ho zastopal nn millenijski razstavi knoz-pri-innl. Vasiiry, ker bo Agliardi imenovan kardinalom. Tako poroča »Pester Lloyd", Na millenijski razstavi bode izpostavljena ludi krona kralja Štefana. — Zbornica magnalov je sprejela predlog ministerskega predsednika glede odpošiljalvo kvot noga odposlanstva za pogodbo z Avstrijo. Danes izvoli Člene, 0'talc države. — Italija ima zelo Imelo stališče v Afriki. Vojskovodje zahtevajo pomoč. Vlada jim pošlje 100.000 mož, da jih reši iz zadrege. Ukljub lomu pišejo,, da ne zmaga italijanska vojska, ker so šoanci dobro organizovani. -~ Nemški cesar je spuslil zopet govorček o priliki prisego iivojačenccv v VVilhehnshavenu ler jim polagal na srce slavo nemško domovine. — V Franciji mora prili do ministersko krize. Sonat in zbornica slo si nasprotni glede novega minislerstva. Senat je izrekel ministerslvu dvakrat grajo, zbornica poslancev pa večkrat zaupnico. Minislerstvo uboga zbornico. Pričakuje se odločna beseda predsednika Fiiu-rea. — V Se lin u na otoku Kroti je prišlo do poboja mej kristjani in Turki. Ubitih je 12 kristjanov. — V Johanncsburgu v Transvalu se je razprnskalo 7 vagonov di-naniila. Razpok je uzročil grozno nesrečo. Razrušil več slo poslopij, usmrtil mnogo oseb. Bolnišnice so napolnjene z bolniki. 3000 oseb je brez strehe. Pomožni odbor seje ustanovil in nabral že čez 100.000 funtov šlerli-noVi _ o uslaji v Kubi še ni konec poročilom. Razgled po slovanskem svetu. Hrvaška. Ban Kuhe n-H oder v a r y je v Italiji, da si okrepča zdravje. O njegovi bolezni se ne vč gotovosti. Nekateri pišejo, da je uzrok velika nezvoznost in da kmalu zapusti banski sedež. — Na popelnico je končalo svojo kazen — kakor smo objavili že zadnjic — več obsojenih dijakov radi madjarske zastave. Da je hrvaški narod svoje mlade mučenike navdušeno spremil pri odhodu iz Belovara, pozdravljal ob železniških postajah in v samem Zagrebu sijajno sprejel, ni treba niti omenjali. Radi odno-šajev na Hrvaškem se. nam vendar vredno dozdeva, da tukaj podamo kratek opis iz nezaplenjenih hrvaških časovisov in po iz-crpku tržaške «Edinosti»: «Že v Belovaru priredili so dijakom sijajen banket, a na kolodvoru spremljala jih je velika množica — ves Belovor. Dične hčere naroda hrvaškega odičile so jih cvetjem. Cel kilometer daleč postavilo se je ljudstvo ob železniški progi, da pozdravi še enkrat •— zločince. V Kri-žovcih je bila oborožena sila na peronu, a vendar je prišlo do ovacij vozečim se dijakom. Istotako v Vrbovcu. V Zagrebu pa jo prišlo do impozantne manifestacije: okolo kolodvora se je zbralo na tisoče in tisoča ljudij. Neopisni so bili prizori, ko so se dijaki, po 125 dneh, zopet vrgli v naročje materi, očeta, sestri, prijateljem — komu ne bi solzilo oko? I Ogromna množica je pozdravljala dospele dijake: »Živeli muCeniki !¦ Bili so to prizori, ki morajo ganili človeka do srca, ko je drugi sin po dolgem presledku pritiskal goreči poljub na lice ljubljene matere. Neka mati je od samega veselja dvignila svojege sina, ter ga, v jednomer polju-bovaje nesla s perona . na drugo stran kolodvora. Vse občinstvo je bilo kakor očarano po tem prizoru. In pa potem, ko je liki vihar zagrmelo iz množice: cživela Hrvatska* ! «Abzug Marijan!», cPercat...... 1» Iz manifestacije za dijake izcimila se je im-poznatna demonstracija — ne treba praviti proti kornu. Ko se je množica .vlila v mesto, prišlo je do burnih demonstracij tudi po zagrebških ulicah. Redarstvo je seveda vršilo svojo dolžnost, zaprtih je bilo več oseb, katere so bile obsojene redarstvenim potom". — V povzdigo narivnih krasot plitviških jezer, izide v Zagrebu precej volika knjiga, v kateri bodo opisana jezera. Knjiga bo na prodaj-' tudi v inozemstvu. Naročbe sprejemajo se pa v Zagrebu na Griču št. 2. v sedeža društva. — Bolezen ustanovitelja stranke prava dra. Ant. Starčevima je Se vedno nevarna. — Dne 5. prih. meseca bo skupščina stranke prava v Zug.olm, katero je sklical dr. Slar-čevic prodno je zbolel, K isti pridejo tudi nekateri Dalmatinci. Dalmacija. — Nehal je izhajati časopis „PraYo" v Dubrovniku, ker je odpotoval urednik iz mesta. (W.a. — Minoli teden so slavnostno praznovali petdesetletnico češkega pesnika Svatopluka Čeha, kateri deluje duševno že 25 let na književnem polju češkem, kateremu je posvetil vso svoje dušne in umne sposobnosti ter lastno svojo službo. Mož je zelo skromen. No mara sprejeti nikake časti ne imlovov. Celo (tonvnozhorsko poslanstvo je odklonil, ko je bil že izvoljen lanskega leta, .Njegove pesmi „Pisne otroka" (Pesmi sužnja) so zbudile veliko zanimanje na splošnem književnem polju slovanskem. Te pesmi prinese v prevodu nnSa »Slovanska knjižnica* in tedaj tudi obširen njegov životopis. Novi češki namestnik grof C o u d o n li o v e jo rojen 1, 1H3;5. Kot uradnik je bil večjidel pri češkem iinmcslnislvii v Pragi. Vešč je češčini v govoru in pisavi. Čtossljn Slovanski poslanci so v zadnjem zasedanju deželnega zbora zahtevali, naj se razveljavi neki ukaz deželnega šolskega svetu iz 1K7I8. leta slede pouka nemščine v Šleziji. Po tem ukazu so v Šleziji urejene šole tako, kakor na Koroškem. Še tiste šole, o katerih se trdi, da so slovanske, so v resnici bolj nemške nego slovanske. SlovuScina so le v toliko rabi, kolikor je potrebno, da se more v nemščini napredovati. Večina je seveda odklonila zahtevanje slovanskih poslancev. Vlada jo pa odredila poizvedovanja glede nemškega pouka na šlezkih šolah in to daje upanje, da se dotični ukaz naposled le razveljavi. — Deželnim predsednikom na mesto grofa Coudenhovc-a, imenovanega namestnikom češkim, je'imenovan grof Clarv-Aldringen, ki je služboval sedej pri deželni vladi v Celovcu. Ogcrskl Srbi. — 22. t. m. so proslavili ogerski in hrvaški Srbi 70-letnico svojega vodje dra. Svetozara Miletiča, kateri je prvi vzdignil zastavo srbskih pravic na Ogerskem, zbudi! zavest Srbov ter razgrel njih narodni ponos, posvetivši se deloranja pri narodnem preporodu, kjer je pogoltnil marsikatero grenčico in tudi trpel nravstveno in gmotno. Bil je preganjan in obsojen v zapor radi valeizdaje. Njegova delavnost — piše „Obzor" — ni donesla sadu. Tega so krivi v prvi vrsti sami Srbi, ker so razdeljeni na toliko strank in strančic na svojo škodo in propad ter v korist — tretjemu (svojim sovražnikom Madjarjem). Bosna-Hercegovina. — Kmaiu se bodo vršile občinske volitve v Sarajevu. Doslej je štel mestni zastop 24 članov: 12 mohamedancev, 6 pravoslavnih, 3 katoliške in 3 žide. Tako so razdelili mandate po ljudskem štetju 1. 1879., ko je bilo od 22.000 prebivalcev 15.000 mohamedancev, 4000 pravoslavnih, 3000 katolikov in 3000 zidov. Ker je število prebivalcev poskočilo ua 37.000, to je 17.000 mohamedancev, 10.000 katolikov, 6000 pravoslavnih in 4000 zidov, pričakujejo, da bodo zastopane v mestnem starešinstvu številu razmerno vse verske stranke, kakor je že to v drugih bo-senskih krajih. — ,Istočno blago" je naslov knjigi, katero je napisal sarajevski župaD Mehmed beg Kapetanovič in izdala tiskarna Spindler i L6schner v Sarajevu. Cena 2 gld. V isti knjigi so zbrani najlepši reki in prislovice vshodnjih piscev in pesnikov, filozofov in učenjakov turških, arabskih in perzijskih, katere je prevedel beg Kape-tanovič na hrvaški. Srbija. — Belgrajski časopis „Odjek" poroča, da je srbski finančni minister naprosil posojilo pri belgrajski banki v znesku 500.000 dinarjev (kron) za upravno potrebo. Banka je odbila prošnjo. Ali nima srbska država toliko kredita pri domači banki, ali pa banka ni imela toliko denarja na razpolago ?! — Skupščina je zaključena. — Uradni list je prinesel izkaz o državnih dohodkih, kateri so zastavljeni pri zunanjih upnikih. Meseca januarja je bilo teh 1,523.430 frankov. Nasproti mesecu decembru in novembru so se znižali dohodki uprav za 1 milijon frankov. Bolgarija. — Evropske velevlasti so priznale konečno Koburžana zakonitim knezom bolgarskim in tako je izpolnjena njegova slavohlepnost. Ali bo sedaj služil koristim bolgarske državice, je seveda vprašanje. Vsak pravi Slovan pa želi, da bi se enkrat ustanovili zdravi odnošaji na prospeh, korist in čast Bolgarije.—-Iz Plovdiva poročajo, da so tam zaprli več oseb, katere so bile v zvezi z mladoturškirr i pristaši, ki so pripravljali zaroto proti sultanu. — Bolgarsko mi-nisterstvo se je spremenilo v toliko, ker so ustopili neki novi ministri, oziroma si zamenjali naloge. RnsJU«. — Kronanje je določeno konečno na dan 26. maja. Kakor srno že poročali, pride v Moskvo tudi perzijski vladar Nasreddin s svojim sinom. Kakor poroča parižki ,Figaro", pošlje tudi abisinski vladar Msnelik svojega zastopnika h kronanju v osebi ras Makonnena. Seiden-Damaste 65 Kr. bis fl. 14'65 p. Met. — farbige Hennenerg-Si p. Met. — platt, {.'es'-rc'fl. tarriert, jremustert, Dumaste etc. (ca. 240 verseh. Qual. und 2000 verscli. Farben, Pessins etc), porto- und xtrnerfrei in«* HaiM, Muster niugehend. Doppeltes Briefporlo nach der Scbweiz. Seldcn-Fabrlkcn ti. Henneber? [k. u. k. Hofl.] ZCKIGH. 1.0) Zahvala Društvo „SIavjanska Sloga" u Aleksan-driji od Egipta primilo je zahvalnošču slie-deče milodare: od g. dra. Luja Zaje franaka 50, od g. Petra Harloviča franaka 12, od jr. Oskara Mičita franaka 3, od gospoda kap«— tana Matijani«'a franika 3, od g. N. N. fra-nak 1. — Nadalje stiglo je upravi društva od N. P. pragospodina O. Širnima Aliliimvi«'.i, katoličkog nadbiskupu Crnegon«, sliede«"-«. pismo, koji; uprava tlrtrilva ponosom iznaša na javnost: -- .Veloslavna Slavjanska Sloga I" — Undujein se iz vse duše licpoj i pieim-nitoj Vašoj osnovi, d> sb> •«> it thilrkoj Nil-skoj dolini okupili i ujv 'liniii u narodno . »- 1«%. iS, ! Službeni razpis! Deželni odbor poknožene grofovine (»o-riške in (»radiske razpisuje .službo II. računar-skega asistenta z letno plačo sedemsto gol dinarjev, s pravico do petletnih 10"/,, po-viškov plače in do pokojnine po obstoječih zakonih in — dokler se drugače m: sklene -¦¦ Z draginjsko priklado po 10% od plače. Prosilci morajo doka/.ali popolno sposobnost za računarsko službo. kakorSna jo predpisana za državno službo iti pa popolno znanje italijanskega, slovenskega in nemškega jezika. Prošnje s potrebnimi dokazili je podati deželnemu odboru do l.">. marnju 18%. Kdor izmeti prosilcev je v javni službi, mora vložiti prošnjo po neposrednje predpostavljenem oblastvu. V Gorici, dno 20. februarja I8M. Deželni odbor. Deželni glavar. Ive sobi s pohištvom s prostim uhodoni, v II. nadstr. se oddasti eni ali dvema osebama. Na željo se more dobiti tudi hrana '/. vso obskrbo. Pogoji se zved6 pri upravništvu. Froda se hiša 47, 3-1 št. 28. v ulieJ. Formiea v Gorici (na levem voglu proti cerkvi sv. Antona). — Na-tančneji pogoji so na razpolago v naši tiskarni. V pisarni Scitz-ove tiskarne, nasproti semenišču t Gorici, prodaja se po znižani eenl — 1 gld. 3C kr. — knjiga: Veliki teden in VELIKA NOČ Spisal 4.-», -v t prof. Andrej Marnšil. Knjiga se pišilja tudi po pošti na povzetje. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, na« pridene še 10 kr. za vozni list. Lepo stavbišče 44, L-1 s. (Bauplatz) as, i p. je na prodaj v prav mirnem prostora v Gorici na Cingrofu (Grafenberg). Več o tem se izve pri Alojza Doinicclj-u v Zagorji p. Št. Peter (Kranjsko). Štev. 70 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba Zastavil IV. četrtleta, t. j. mesecev oktobra, novembra f n decembra, 1894. začne v ponedeljek, ». marca 1896. te" se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljavnlee in ž njo združene hranilnice. I V Gorici, dn6 11. februarja 1896. L i n i m e n t. Capsici coni. tz Richtcrjevc lekarne r PrasI pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno tO kr.T 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilna sredstvo vedno 1*» RicMerjcv Liniiat s „s i d ran" le tako steklenico, ki je pre- L\X^i videna s »sidrom* kot znano C>^"«f zaščitno znamko. Richtarjeva tekma .pri zlato* fen" v Pragi. Želortečni in okrepčujoči eliksir iz kine in železa je posebnost f,. u Cristofoietti-jeve lekarne. Ima v-ebino ž<-i«'za iti kiti*' * jrdu.iki množini, je prijetii«-ga okii!»a ter bnv. drii^-ili škodljivih tvarin. rzr«if-u.if b-k, olajšuj«- prr-bavo in pr.-inagiijf -iabokrvuost. Jedrni stekleni* a ^".<» gr..=iiov i-tane r&m-* 80 hr. ^^fe________ J ¦¦*¦¦H -Med. dr. J iA. POGAČNIK: z? Zdravniški specijalist za prsne bolezni na Dunaj« |* S sedaj v Pevmi ^ -, h. st. :::5. ^ J Ordinuje tudi pismeno. iT J Ftr,,;,!.-«. „ tuL.-ik»l>.» |.r. «» U. Jj, Tovarna uzornib telovadnih priprav JCm 'YJM'BYB-M, v Pragi nu SmUiovu (1'iiitm-H ifhnv) Vinoliri-.ilsk.i n!ii-<« ! piipo k popolnemu iizorncntu prirojnvanjii sokolskih in šolskih h'lovar:iktiruils .si'sf;ivili. V ta dok:iz ji« n;i r:i/.|H>l;i;:<» limono |iri|«m 111*11- .uvljii jcilnu loto. HiTic zi-iii /.iiifi-rip, plai'iij4« -«• ].a .... vik« ohroko po \nlji i;i zii.o2tin«.ti. //avadne priprave so vsdno v zalogi. Ceniki. |.riil:ifuDi ill linrrli Zi, p.,,,,,1,,.. |rl,«-vadniir požilja 11,1 z.ilitcvii 1»ii.-Z|i1.u'iio in |.o;in,ii.-prosto. |.'5r :,-2 <) Poprave izvrMij« po nafiiI2jlli cenalt. ai»j»4^«Ji«j!>»a»»4aa>j^a.J4J<1isa«j«iaa.i.-i.*ja «. '.'.Zahtfvajicl! % otiširni i-1'iiik. kafrejra %. brezplačno in franke- raz- «6 pošiljajo g bratje Placht, | prva in mi-dimroiliiii & tovarna za strune in | glasbeno orodje, 1 % • 5ik?' l steklenic« stane 40 kr., schuumtrk«. (lrojnnta 70 kr. Opozarjam odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanj« pazili je na zgornjo zaščitno znamko s podpisom C. Brady ter zavrnili vse ostale tvarine, kot ponrii t-jeku*. katore nimajo zgornjo zaščilno znamko ter podpis C. Brady. Prave žalodečna kapljica so na prodaj v Gorici v lekarnah: CriHtofolottl, 1'ontonf, Olroneoll, KUrner in (ttlublcli. — V Sožniil v lekarui Rltschel. ZAHVALA. fianjeni po tolikih dokazili sočutja o priliki smrti nepozabne naše matere, stare matere, odnosno pradeilice, pokojne gospe Amalije Mahorčič, roj. Polley izrekamo podpisani najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so se udeležili pogreba predrage pokfijnice, posebno pa cest it i duhovSftini, visokorodtiPimi jrosp. c. kr. okr. giavarju grof« dr. SchaflVutschii, s-r. c. kr. okr. sodniku »tik!«?!!, g. o. kr. okr. nadzornik« Kstiiteu, vsem gg. učiteljem in posebno s!. Šolskemu vodstvu v Skociarui, kise;«» iidek-žilo pogreba s šolsko mladino, č-isliiim zastopnikon: in zastopnicam «•. kr. poštnili uradov v Sežani in Divači, gg. urtnlnikom južne in državne železnice v Divači, slavnemu rndnrxk?MH uačelstru iz Lkofjega in rudarskemu osobjn. slivniiu žHpanstfom sosednih obftin. [s^. načelnikom gospodarskih dv«?t.(j!v iu po.)žiip;H;om r:;ikc-ske občine, kakor ludi všcii prijateSjimi in znancem, ki so prišli i/.kazat poslednjo čast pokojnici. Žithljoei untiill. Prodajo se x. in.' Ozira vreden zaslužek Razglas. '¦¦' j Nazii.Miija h-, da ><• cena ( ; oglja v tukajšnem ma-gacinu od 1. marca 1396. zni/u «*d 3 gld. na 2 gld. 80 kr. za 100 kg. C, kr. osbrbništvD gozdov in domen V IJorici. -1K. leiiru.ina I Mili. D. Perndaner. Dr. Rosa balzam Za svojo, na veliki iu mnogo fn-Ueii-invaui <• ti Trst -Reka ^oj.,'„ iii.«» in gospudarska po-topja iM-cni ir.ij«MiiiilKa. Id bi mi ludi! vzeti v zakup tudi kn':i!'> :n U; bi osel riovoljfiit sn-ilntva iu -pusointosfi /.,\ itilanovitev pri>d.ijalnire z mešapim blagom iu z ii< ž-clnimi pridelki na drobun iti d>-i»e!«>. Pripravljen si«m v prvem letu vde'.<«fc«-v.ili m' teg.i podjetja ?. dehnii iti »Jru.irjem. Radi svojaLasne praseKtve na Dunaj predam tudi vsa posest v j, ležeče blizu svetovno znanih škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke. Aleksander Mahorčič, Krasne uzon-e zasebnim odjemalcem zastonj iu poštnine pro>to. Krojačem j «»^:Ij.t t.i't'..it.l,'>v.i:;'i l»i>r,'at»' non-li/i>rnike. -.7 ,; ;; Snovi za obleke p.Tllvirn in rtiinkiii«^ ;:.i .'." «luliot?i'f(io. \:< i-|iis-,iiiii !>!.i,-" r..i r. Lf iinnliiišk.' oprim«, \f. tcniii«'. ofriijcariiMi«. l<«l z; Idljurili« -: stidi« ;::i rirro. (»uvliki« za »OZP. 3:ijVvt*jlLZ.llfizns ,lj. ;,.,..! 'h .:.»;.«„.: ir. f!rii!-K'^.i lnj i::i r.: iros]»mti> .:¦ /čilski- ; -< '/.vlrnlh cfitAh v !"!i«i r-::..;: r,. . čilsko olilrkt« v iMjiii. i,«:.!,:,!: !,!-.=:.. Sn.»\i. k;iter«« «*i> tnorf prati, potni jiluiii 1 : •.' L t <\<> U -..•¦¦•-.v. krojaške potrebščine ^r'::![!;: j; ;:r 4Vrti» vrcilno, |n,št(-no, tr:ijnor fNt« tuIih'«« siikliciio blaao !i r i..« 1 -. i: krpf. i.,;:-v - ne \«'lj*jo ta!: kroja-'kru:a il»»ln. in, .«:<'.".i Joh. Stikaroffsky? » Brnu (.sr..h;-.. .as^-k.. ,.:>. •.,. „.¦„,.„ Saj«4»čja tovarniška /atoira >ukna \ \^\ x\': pni milijona slA. v~ Razrišiljanje same proti pavzetji! -*« Tovarna tamburic 1.5TJEPUSIN Ilir v a t > kal -,iJk t«- r"**". '^;" \ ''•-'¦^*. J Anton Potatzky j t v Rastelju šiv. 7 v Gorici «¦ * prodajal niča drobnega t * in nurnbcrškega blaga | * mi ili,.'mo li: na .Itinlo. g * Ji-iHiiu 7,*i.:, I J in naj('«incjs;«' kupuvališec. | :-------:—:------------------t * Posebna zaloga t Največja zaloga :. t.:-.:isk;h. pi.p u h potrebam. Zimska obuvala. Strune za godala. .:m .i.-:,:.. p...-iti n, n.-- * Na sredi Raštelja štv. 7. % ?si stroji za poljedelstvo in vinarstvo, (jene za ne Stiskalnica za olj«, hidrauiične stiskalnica, škropilnice CCt proli paronospori Vermoralove sestava. IV moje Škropilnico r*4 so 2«.:.»b.« k»t r:'i.'.ii !;»p ::•. vr.:cv::-.^-. avtomatična škropilnic«*, mastili. najl.o|i;t rsi proizvodu % Ign: Heller na Dunaji II 2 Praterstrasse, 49. j55 -er.ii:e ir. cpričr.-.iS razpošilja saetor.j. Ižie zaatspnil ¦*•• •^1 Varovali s« )a ponarajanj. ^S, 24--i