Leto 111.	V Ljubliani. dne 24. marca 1927	Štev. 12
Maribor
Nezdrav nemški pojav, hrepenenje po zasužnjenju tujih narodov in njih lastnini, ki je bil v svetovni vojni tako kruto kaznovan, a kljub temu ni izučil nekaterih narodov, da bi ostali v meji svojih pravic, si je postavil eno najmočnejših trdnjav v Mariboru, odkoder je delal izpade na ostalo slovensko zemljo.
Okrog 1. 1870 so pričeli Nemci s svojim neumornim delom po-nemčevanja Maribora. Za ju. deževe groše so kupili mar-šikakega Slovenca, druge, posebno pa bogate, nerazumne ljudi, pa so si pridobili ž lepimi besedami, češ, da je nemščina jezik boljših ljudi, dočim je slovenščina jezik nižjih slojev. Spačena slovenska imena še danes pričajo o mnogih takih družinah, ki so bile bolj sovražne Slovencem, kakor pa pravi Nemci. Mariborska jara gospoda se je po večini udala in podlegla; radi tega je še dandanes velik del mariborskega fcapitala v nemških rokah, dočim sta delavec, posebno pa okoliški kmet ostala zvesta temu, kar jih je učila mati. Mnogo delavcev so si Nemci pridobili kasneje z razširjenjem takozvane socijalne mednarodnosti. Dočim so bili pravi nemški delavci po svojem prepričanju tudi nemški narodnjaki, so delavci slovenskega pokolje-nja postali najpreje narodni mlačneži in svoje otroke pošiljali v nemške šole. ki so že za to poskrbele, da je mladina postala zvesta nemški zastavi.
Mesto, odvisno od slovenskih okoliških vasi, podpirano po Nemcih iz Avstrije in Nemčije, se je zelo hitro širilo in razvijalo, kar pričajo velike lepe stavbe, krasni parki in trgi ter mogočni mostovi.
Izredno važno za mesto Maribor pa je bilo tudi eno največjih železniških križišč južno železnice, ki je nameščala v Mariboru same zagrizene Nemce. Železnica je postavila v Mariboru velike	Mariborska
delavnice in materijalna skladišča in zaposljevala mnogo uslužbencev. Ti so pošiljali svoje otroke v izrecno nemške protislovenske šole in le tako je. bilo mogoče, da je Maribor imel toliko nemških šof.
V Mariboru je bil sedež nemških šolskih družb in zloglasne Siidr-arke, to je bilo nemško protislovansko bojevno društvo; z eno bsedo, ves ponemčevalni generalni štab se je nahajal v Mariboru. Toda časi so se spremenili in zmagala je pravica.
Veliki most čez Dravo.
Nemška nenasičenost je bila premagana iu potisnjeni so bili nazaj v svoje stare meje. Maribor pa so kljub temu zapustili zelo neradi Na vse načine so poskušali, kako bi ga pridržali Utemeljevali so, da je popolnoma nemški kraj, kjer ni bilo nikoli slovenske večine in mariborski jariičarji so se pritožili pri mirovni konferenci, pri tisti, ki nam ni bila posebno naklonjena in ki je v marsičem nasedla
nemškim intrigam. In že je pretila nevarnost, da Maribor zopet izgubimo. Naš prvi slovenski general Rudolf Maister pa je to preprečil. Zasedel je mesto in se ni dal pregnati ne po nemških grožnjah. in tudi ne od mirovne konference. Koncem konevv ie bil Maribor prisojen tistim, od katerih je bil najbolj odvisen, namreč Slovencem, Nemška mariborska gospoda se je morala udati v svojo usodo in vse tisto, za kar so prisiljeno prinašali slovenski kmetje svojo žrtev, je prišlo v slovanske roke. Nemške šole, gimnazija, učiteljišče, ljudske šole itd. vse Je spremenilo svoje lice. V velikih delavnicah so se polagoma naselili slovenski delavci, v nekdanje avstrijske vojašni. Ce pa prikorakali hrabri ju-goslovenski vojaki. Maribor je dobil tudi svojo pokrajinsko oblast in v vsem izredno napreduje, odkar je nad njim izobešena tiugoslovenska zastava.
Maribor, ki danes šteje nad 35000 prebivalcev, je eno izmed največjih in najlepših jugoslovensih mest, t veliko industrijo, ki napreduje od dne do dne. Pa tudi promet in trgovina v Mariboru lepo cveteta, posebne še, ker je to naš obmejni kraj proti Avstriji. Velike važnosti je tudi za vso slovensko okolico, kjer se krasna kmečka posestva i a velika lesna industrija vse last slovenskega kmeta i* vinogradnika. Na zgornji sliki vidimo mestna hiša.	mogočen most čez Dravo,
ki je bil zgrajen blizu starega, pred leti podrtega lesenega mostu tik pred vojno. Spodnja slika pa nam kaže mariborski rotovž, kjer so se do prevrata šopirili Nemci. Pred to hišo se zdaj vrše pogosto narodne slavnostt Z balkona mestne hiše je leta 1920 pozdravil takratni regent Alo ksander branilce naše severne meje z vzklikom:
»Pozdravljeni, vrli Slovenci!«
Jože Lapajriar, rojen v Kamni gorici, najstarejši-član I. prostov. gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani,'je na Sv. Jožefa dan praznoval svojo sedemdesetletnico. Tovariši so mu priredili podoknico z vojaško godbo in bakljado ter mu izročili lovorjev venec. Odlikovan'je š"c z zlato medaljo itd.
Gliša Koritnik, edini slovenski pesnik, ki mu je ministrstvo prisodilo nagrado za njegovo krasno pesem »Domovini«, si služi kruh s prodajo naramnic in drugih malenkosti na stojnici ob Zmajskem mostu v Ljubljani, popoldne pa študira na vseučilišču ali pa se posveča pisateljevanju. Kakor velika večina naših pesnikov in velikih • mož, je tudi Koritnik zagledal" luč sveta pod kmečko streho 1. 1886. v Polhovem gradcu. Pesniško je začel delovati kot gimnazijec na Sušaku, kjer je takrat študiralo več talentiranih mladih. Slovencev. Njegove pesmi izhajajo v naših najboljših listih, kjer objavlja tudi prevode iz angleškega jezika. Pesnik Gliša bodi vzgled naši mladini, da nobeno pošteno delo ni sramotno.
Josip Peharec, tržiški meščan in lekarnar na Jesenicah, je stal vedno v prvih' vrstah našega nacijonalnega pokreta in se udeležil tudi kot srbski prostovoljec vojske proti Avstriji, je na svojega godu dan obhajal petdesetletnico. Bil je vedno odločen pristaš jugoslovenske napredne ideje in član raznih narodnih društev.
Otvoritev javne ljudske knjižnice v Št. llju v Slov. goricah. Predsednik Zveze kulturnih društev v Mariboru izroča knjige zborovodji na desni) in tajniku (na levi) »Obmejnega Zvona« v Št. Ilju.
Grad v Mariboru spada med najlepše stavbe v Sloveniji in ima za seboj zelo
zanimivo zgodovino.
Levo:
Maribor pred 250 leti
Desno:
Starodavni stoip ob dravskem pristanišču v Mariboru je ostanek nekdanjih mestnih utrdb.

Mariborski grad s stranske ulice.
Kipi, ki krase nekdanjo vitežko dvorano mariborskega gradu
Bogato okrašeno stopnišče mariborskega gradu.
Mladi sokoiski smučarji v Mojstrani so priredili tekmo, ki je pokazala izvrsten napredek ter dokazala, da se je smučarstva oprijelo zopet tudi kmečko ljudstvo na Gorenjskem, kakor ga že stoletja goji na Blokah in okolici.
Desno:
Dr. Avguštin Reisman, odvetnik in urednik »Jutra« v Mariboru, deluje z največjo vnemo v »Čitalnici«, Ljudski knjižnici in drugih ma-riborskih društvih za napredek štajerskih	mariborski grad z grbom nekdanjih
Slovencev.	lastnikov.
Jožei Arhar, mizarski mojster v Vižmarjih in načelnik Savske gasilske župe, ki so v njej včlanjena vsa gasilska društva od Medvod pa notri do Laz ob Savi, je obhajal svojo šestdesetlet-nico.
Na desni zgoraj:
Levo:
Velikanska palača največjega časopisa v Či-fcag? v Ameriki.
Gojenke Gospodinjske šole v Mladiki, zavodu za vzgojo deklic v Ljubljani, v enodejanki »Amazonke in Adonis«
Gospodič. Nitelll, znana talijanska lepotica in voditeljica fašistovk, je postala Musšolinij-e-va osebna tajnica.
Miami, krasno letovišče v Ameriki, ki je bilo lani po strašnem potresu popolnoma podrto, je v tem kratkem času zraslo še lepše in večje iz ruševin.
Levo:
Notranjost velikega letala. Zgoraj vidimo notranjost letala s potniki po dnevu, spodaj pa kot spalnico po noči. Udobna oprema je podobna prvemu razredu najlepših vagonov.
Desno:
Velika, človeku zelo podobna opica orangutan s svojo ljubljenko, malo opico iz Južne Afrike.