HA PRIDI, PpIDI SVETI DUH, IZ NEBES :ta NAS PAZLIJ SVOJE LUGV SVETLI SIJ! II OLAJŠAŠ ' NAM- BRIDKOST, TI SI IU3AM SLADKI GOST, TI JIH SLADKO POŽIVIŠ. PEIDI, OČE REVEŽEM, KI DELIŠ DOBROTE'VSEM t PRIDI SR®EM SVETLA LUCI V HUDEM TRUDU SI NAM -MIR, V VROČEM DNEVU HLADEN VIR IN TOLAŽBA V ŽALOSTI. O, TI LUC PRSBLAZ3NA, ČAJ RAZSVETLI SRCA VSA ZVESTIH SVOJIH VERNIKOV. Leto III. 16. maja 194 Osamljeni in zapuščeni apostoli in Mati božja so zbrani v ^adnje večerje. Jezus jim je obljubil Sv. Duha. M jim po¬ vedal, kdaj ga jim bo poslal in kako, le to so vedeli, da ga bodo da naj- se pripravljajo in prosijo, Njih^priprava je bila temeljita. Zaprli so se v dvorano, hrušča sveta in goreče molili, naj Sv, Duh čimpreje pri=' 3. Saj so vedeli, da brez Njega ne morejo popolnoma nič. Zaupali ' in verovali so, da jih dobri. Oče v nebesih ne bo pustil samih, ve= i pa tudi, da morajo iskreno in zaupano za obljubljeno pomoč prositi. Enodušno, pravi sv. Luka, so molili. Ne vsak zase, zdru« žili so svoje molitve in prošnje v mogočen, skupen napad na božje Srce. Saj so se dobro spominjali Učenikovih besed: "Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi.” Pa še eno povdarja evangelist, da so molili vztrajno. Niso prejeli sv. Duha, ko so molili en dan, dva, tri, šole deseti dan je prišel sv, Duh nadnje. Vztrajna, zaupna, skupna molitev je bila kronana s čudežnim uspehom. Poglejmo še nadalje v okoliščine, v katerih so pričako= vali sv. Duha. "Mati božja je bila med njimi,” pravi sv. Luka. Prav gotovo so jo imeli med seboj kot svojo zavetnico in priprošnjico pri božjem Sinu, Zavedali so se, da Ona premore s svojo priprošnjo več, kot vsa njih molitev in prošnja. Verovali so, da bodo njih molitve združene s priprošnjo Matere božje gotovo uslišane. Tudi mi predobro vemo, da smo popolnoma osamljeni in za= puščeni. Kot bi se Bog umaknil od nas in nas zapustil. Vemo pa tu« di, da smo Sinu božjemu prav tako dragi, kot so bili apostoli. Saj . smo radi vere vanj od sveta zavrženi. Zato moramo trdno verovati, da bo tudi nad nas poslal Duha iesnice, tolažnika, Duha moči, da nas bo spremljal skozi življenje. Bodimo zato tudi mi podobni apo= stolom v prošnji za sv. Duha. Naj nas ne moti trušč sveta. Naša prošnja za sv, Duha naj bo zares zbrana, iskrena in zaupna. Združimo svoje molitve v skupno fronto, v skupen napad na Očeta v nebesih. Cim bolj skupna., enodušna bo naša molitev in prošnja, tem preje bomo uslišanje do= segli. Ne obupajmo, ne odnehajmo. Naša molitev mora biti vztrajna, •kakor je zapisano o apostolih, da so v molitvi vztrajali.. V mesecu maju smo. Tudi med nami je Mati božja. Kot otro« ci se zbirajmo okrog nje z živo vero in zaupnostjo, da tudi^ona prosi za nas. Njena prošnja je pri Bogu vsemogočna. Ne sprašujmo s se ? koliko časa še, ne določujmo Bogu, kdaj naj nas usliši, mi se zbirajmo vztrajno okrog Marije in po njej pošiljajmo prošnje- k Bo= gu, naj pošlje Duha resnice.,, moči, tolažbe nad nas, da bomo v pre« izkušnji trdni vztrajali. Sveta Cerkev je tista naša dvorana, v kateri smo.zbrani v molitvi, Ne molimo sami, cela Cerkev moli združena z božjo Mater« jo. Kako mogočna in vzpodbudna je ta zavest za nas. Bog ne.zapu« Sti nikogar. Tudi nam bo poslal po vztrajni, goreči priprošnji Sv, Duha - vodnika in tolažnika. Ob Njegovi roki bomo varni povsod, ob Njegovi pomoči ne bo nobena stvar pretežka, v njegovi tolažbi ho najgrenkejši pelin, ki nam ga trga svet, postal sladak, • 0 BOG, KI SI SVOJIM APOS-TOLOM D A L SVETEGA DUHA, DAJ SVOJ-EMU LJUDSTVU v = ŠPEH POBOŽNE PROŠNJE, DA NJIM, KI SI JIM DAL V E R O v JE>-0 D E L I' S I U J> - T -MIR.. . . .. mu EN C? hJ 5» B. -F-' CP Svoj mesec■spet obhajaš, 'ljubezen; nani deliš, s tolažbo naš. napajaš,' . .učiš .nositi križ. Nebeška si .cvetlica, • najlepša^božja stvar, brezmadežna Devica, modrosti božje dar. /Vse .milosti, Marija, po Tebi' Bog deli, brez -piadeža edina bila spočeta.'si. Marija, vsa narava ■ .je majniški oltar, Ti si Kraljica maja, lepote božje., žar. Misli na nebesa! Dobila sem pismo iz domovine. Ljuba, dobra žena ga pi=v še in zaključuje, prav kakor bi vedela, po čem tako - hrepeni mo je . , srce. ”,.. ip@sii.jam ti pozdrave naših njiv, polj in gozdov, naših ; hribčkov in dolinic, naših-grobov in doma, ki je tako sam.,..” Tesno, mi je postalo pri srcu, oči so.se - mi napolnile s solzami. Tresli so se popisani'listi v rokah. Te.besede so mi .živo priklicale v spo = ' min dom, nekdaj srečen, sončen in vesel - zdaj pa tako sam. Skozi kopreno solza sem komaj razločila še nadalnje bese*., de: J*... o in če ti je-hudo, misli na nebesa, ki so naš plavi, večni, srečni dom.” Misli na nebesa .... t misli na nebesa.... To je odmevalo- zdaj v moji duši. Kot bi sončni zarek posvetil v megleno dolini-od, prepodil oblake, jo napolnil s sončno lučjo in toploto -tako so zasijale te besede v mojo dušo. Misli na nebesa! Naš Gospod je tam gori nam vsem pripravil prostor. Misli na nebesa, živi in delaj tako, da jih gotovo dosežeš! To nam kličejo vsi, ki so že zaključili bedno zemsko življenje in Se že radujejo v prelepi hiši nebeškega Očeta. Razmišljala sem in če hočeš,, drago dekle, povem še tebi z,ekaj misli«, Mogoče bodo . tudi tebe opogumile, razjasnile m:ak v tvoji duši. In če zdaj ne, se boš morda Čez let© ali dve še spomni* la teh besed, .ko ti bo kdaj.še bolj težko. Oe bi presojali življenje z zemeljskimi očmi,. se nam bi "zdelo malenkostna stvar. Kratko je in ubogo. Žalostno je, polno vruda, bolezni„in trpljenja. Tudi če se nam izpolnijo vse želje, rlismo srečni. Če drugega ne, nam greni srečo^misel, da_bo^minila. Vse drugačno se nam kaže življenje v luči večnosti z mislijo na ne* besa. Je veličasten dar božji,. ki nam omogoči, da vedno bolj ih_ Colj spoznavamo Boga, mu vedno zvesteje in ponižneje služimo. Ziv* ijjenje je največji dokaz božje ljubezni do nas,.ker si z njim _ahkb nTj~~B Tz^NIMI, PROSIMO GO ■'& TOD, M 0 0 SVETEGA D U H A, K I. NAJ NAŠA SRCA MILOSTNO OČISTI IN N A S 0- B V A E U J E VSEH NEZGOD, Štev. 20., Leto- III. ~ 4 - 16. ^aja-1948. f-i 'i -> 0> ' ctf o eh ■ Čl P* O tQ . •r-3 o •H QJ p> d' pridobimo največ j o sračo - nebesa. Življenje ni cilj, je le sred=\Lj š? §.*' stvo, pot. Cilj so nebesa! Misli na .to vsak dan! Kadar bo težko in hudo, ti naj misel na nebesa prinese 'moči in tolažbe. Kaj pomenijo preizkušnje na tem svetu proti ne« .besom? Kaj pomeni- izguba domovine,. ks j zapuščenost, kaj nerazume«. 'vanje in krivično obsojanje, kaj revščina in trda borba za kruh? Da bodo .le nebesa nekoč moja! Kadar boš začutila nevarnost, .skušnjavo, ki hoče tvojo . dušo potegniti s prave poti - naj ti. bo misel na nebesa najresnejši opomin. Kaj 'pomeni j-o^vsi užitki sveta, če nebesa izgubim? "Le eno je .potrebno, reši dušo," Žrtvuj vse, kar je; potrebno, da rešiš svo« jo dušo, ohraniš vero,. nabiraš zasluženja.za nebesa. Zaradi žrtev bomo nekoč.blagrovali svoje•življenje., Cim težja in večja je.žrtev, 'tem večje bo plačilo v. nebesih. Ali moremo po'pravici tožiti, če nas večna sreča, velja nekaj težav, nekaj odpovedi? . Misli, na nebesa, ki so ti namenjena in z veseljem boš do« te delo straši, naj te plačilo' prinesla tudi najtežje žrtve.k-pp"Če 1 •navdušuje,” (Sv, Bernard)• mitj? Vi ‘ _ . . „ . . • V m Mi. Li '1 / !’!i:5 ■•:•■/t|,iV / V ,V^ ilHf |iA 111 ^ f \ ii J irtj v DA II NE Ali je to naše spoznanje kaj posebnega? Saj je isto povedal že pred stoletji sv,Tomaž Akvinski, ko je za«; pisal, da je misijonsko delo "oznanj e« vanje evangelija po vsem svetu in si« cer z namenom, ha .se v. vsakem narodu ustanovi Cfrkev",- In ali je sv,Pavel delal kaj drugače, kot da vsadi in u« trdi Cerkev po vsem. tedaj znanem sve« tu? To vse drži in dokazuje, da je stalen nauk-Cerkve: misijonsko delo je presajanje Cerkve tja, kjer je še ni. Ce na tem temelju napravimo nekaj ugotovitev, takoj spoznamo, da je za nas,' ki živimo več ali mano v tistih lepih romantičnih sanjah o mi= sijonstvu, to pojmovanje vendarle ne« kaj novega-.Kjer je osnova prava, tudi vse drugo.stoji prav, Mi pa bomo morda ugotovili, da smo o tem m ali onem pre« iz tega mora« 0 drugače mislili, mo sklepati, da tudi naša podlaga ni bila prava. v Mi pravimo, DA POŠILJA MIŠI« ČONARJA V MISIJONE KRISTUS. Torej On šam, vodi vse misijonsko delo. Ali je no res? Da in ne 1 MARIJINO MI S JONSKO -S ECE, Komaj je sv. oče Pij XII. posvetil ves svet ■ brezmadežnemu Srcu Marijine« mu,že se je človeštvo znašlo na 'kolenih pred podobami,kipi. in oltar ji Marijinega brez--«' • madežnega Srca. še nikdar se nemara nobena, pobožnost ni razširjala tako bliskovito in se tako temeljito ukore« ninila kakor pobožnost do Marijinega pm5Istega Srda, Vplivala so izrazita latin¬ ska razodetja že sama po «e= bi, še bolj pa v zvezi s strahotno svetovno - vo jno,ki¬ se je začela 1. 1939 * in ki je bila po fatimskih dogod« kih napovedana} vplivala je očeta, nenadna odločitev sv da iz-svoje študijske'sobe. po radijski oddajni postaji 31 , oktobra^l9R2 izpolni La rijino naročilo v Patini +n posveti ves svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu..Svet je strmel, se veselil in upa_, Pričakoval je omiljen j a in. S J E D 1. .JI- U 41 P R O S ŠE TO 7 !J"L E i I M O, G O S. P. O D, LIŽI IDE* K I I * ’T Ch ..R n‘7 'U- X A 1 A J M L SVET T O N J. JE IRA-ITJ,, >1 K ■ - 5 - CD 20., Leto III. 16. maja 1948. u Oe mislimo tako, da posamezni misijonarji kar naravnost od Kristusa dobe svoje poslanstvo, to mišljenje ni pravo. Tako odhajajo protestantski mi« sijonarji, ki jih'pošilja ta.ali ona zasebna misijonska družba, organizacij ja in gredo - kot pravijo - v misijo« .ne v Kristusovem imenu in izvršujejo njegovo naročilo« V resnici pa niso niti pravi misijonarji, niti nimajo pravice mišijonariti. Zakaj ne? Zato ker je Kristus vse na= dalnje delo izročil Cerkvi, Ona naj zdaj vodi misijonsko in dusnopastirsko delo,ona naj pošilja misijonarje in samo ona ima. to pravico in dolžnost« Zato noben misijonar, ki ga ne pošlje Cerkev, ni 'pravi misijonar, pa četudi trdi, da prihaja v Kristusovem imenu. Zato 'pravi cerkveni zakonik, da je v deželah, kjer Cerkve še ni ali pa je šele v začetnem stanju, vsa misijon « ska skrb izročena edinole Apostolski stolici, to je papežu, In kogar pošlje papež, ta ima edini pravico ustanav« 1jati*Cerkev« Cerkev bo to delo vršila sama, ker kdo drugi tega vršiti ne mo= re in ne sme, ker mu Kristus ni dal ne oblasti, ne zmožnosti. Torej ne vodi misijonskega dela Kristus, ampak Cerkev, Nekaj resnice je pa vendar« le v'tem, da Kristus vodi misijonsko delo. In še celo najgloblje pojmova« nje Cerkve se skriva v tej resnici,Saj smo rekli, da je Cerkev dalje živeči Kristus, torej Kristus sam, ki skriv= nostno biva v Cerkvi, svoji nevesti, vodi po svojem vidnem namestniku tudi misijonsko delo in on sam, ki je izro* čil Cerkvi to poslanstvo,da daje po« klic in moč posameznim udom Cerkve,da gredo v misijone kot misijonarji« Po vsej pametni presoji bi človek rekel, da je MISIJONSKO DELO NEKAJ BISTVENEGA za Cerkev. Ali to dr« ži? Da in ne. Če mislimo tako, da bi Cer« kev brez misijonskega dela sploh nik« dar ne mogla in ne smela biti, da bi' se s tem izneverila Kristusu,potem to ne drži. Saj je edini cilj misijonske^ ga dela ? da se Cerkev zasadi tja,kjer je še ni. Kaj pa takrat,ko bo že pov« sod vsajena in utrjena in ne bo nobe¬ ne dežele, kjer bi edino prave cerkve ne bilo? Takrat bi bilo misijonsko . vpra.šanje j-' bi. ,e;&_3-~ hitrejšega konca vojne. Videl je v tem odgovor na Marijine besede, ki jih je izgovorila . v Fatimi 13.junija 191?. Pre« ' blažena Devica. Marija je re=. ki a pastirici Lucij is ' r ' Jezus; te hoče porabiti, da bo svet po tebi spoznal mojo veliči¬ no in mojo ljubezen. Jezus . hoče na svetu utrditi pobož« nost do mojega brezmadežnega Srca. Kdor se je bo oklenil, mu^obljubim zveličanje, Te duše bo Bog prav posebno lju« bil, ljubil jih bo 'kot cvet« lice, ki sem mu jih jaz'po« stavila pred njegov prestol«" Mesec dni pozneje, 13. julija,pa je prebl. De - vica govorila: "Ali ste v ide« li pekel, kjer čaka. ptrašen konec uboge grešnike? Da jih Jezus reši, hoče'na svetu u= trditi pobožnost do mojega brezmadežnega Srca. Ce bodo storili, kar bom naročila,se bo rešilo veliko duš in bo na svetu mir." Nato j e prebl. Devica rekla s "Prišla sem, da zahtevam posvetitev sveta mo« jemu brezmadežnemu Srcu in zadostilno obhajilo prvih sobot," Posvetilma molitev, s katero je papež ves svet j.zročil brezmadežnemu Mariji« nemu Srcu, nosi pečat burnih časov, ki jih je napovedala prebl. Devica, če se bo posve= .titev zakasnila. Molitev^go« vori o "usodni uri človeške zgodovine", v kateri se p©sve=> titev izvršuje. Po krivdi na= rodov se je čas posvetitve zavlekel in tako je zadelo svet napovedano gorje. A pobožnost do brezmadežnega Srca Marijinega, .ki se je v novejše^ času tako bujno razcvetela med vernimi narodi, je že v svojem počet« 1 misijonska« Mi« . sijonska je po svojem izvoru,, po uradnih izjavah in po svoji vsebini, I, Srce brezmadežne Device Marije, ki v tem usnd« 3 iem času kliče nase našo po« zornost T-<&-. ,k± k. je .Iv 1- Srce š r r L' božje Mate«. 1 .vnfeho. v.a S tav« '20,,. leto III. - 6 - 16» mft ja 1' mogla Cerkev.več izvrševati, Ali bi zato prenehala biti prava KkLsrtuso^ va ustanova? Nikakor ne, sad ti že izvršila svoje prvo poslanstvo, da sb razširi in utrdi p e vsem svetu, preostalo bi ji le še drugo p©slan= stvoi voditi ljudi k zveličanju. To¬ rej misijonsko delo Cerkvi ni bi = stveno? To pa spet ne drži kar tako. JI bistveno, kajti p« Kristusovi za= misli je Cerkev namenjena vsem naro= dom, vsemu svetu. Zato bi prenehala •biti Kristusova ustanova, bi torej ne bila več prava Cerkev, če ne bi vsega storila, da se ros povsod u= trdi in ves svet sprejme v svoje nan .ročje, To ji je tako bistveno, da bi brez tega izgubila svoj bistveni znak, da je katoliška, to se pravi, za ves svet namenjena. Kako zdaj? enkrat je mi= sijonsko delo bistveno, drugič ne. Stvar je preprosta. Bi= Kristusa v d u= o v sprejela iste cilje.kot Srce njenogu j e ga Sina, Odrešenika sv-ečk. Cerkveni očetje tolikokrat vijo, da je prebl. Devica p spočela Je zn: h u nego v telesu, Pr e svojem duhu doumela in vse načrte in poslanstvo Sinu božjega, nego je postala njegov va mati. Spodobilo se je, da je Bog, enako skrb posvečal tudi pripravi Marijinega, duha. Mari= jino mišljenje je bile vse meai= jansko, prežeto od misli na od¬ rešenje vseh narodov. V svoji ‘.pesmi je. zapela: u Glej ? blagro= vali me bodo odslej vsi rodovi, rodu do redu-traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo”» Marija je sprejela v svoje srce vso blagovest pri= hodnjega Odrešenika. (Prihodnjič dalja.) bistven cilj. stveni znak Kristusove prave Cerkve je, da je katoliška, to je, po vsem svetu tako razširjena, da se po njej zveliča lahko vsakdo, k. je dobre volje. Pokler ne doseže tega, da bo res v vsakem narodu in na vsaki zemlji utrjena, je njena na naloga, da vrši misijonsko delo, ki ima pred seboj prav ta _ v Ko pa enkrat ta cilj doseže, je misijonsko delo dovršeno in ni več potrebno, torej tuii ne več bistveno, CVfcTJfc.ZHfiNje BOT $t V NWW1 Cvetje, zelenje budi se v naravi, k Tebi, Marija, hitijo pozdravi, šmarnice bele v dobravi delite, Tebe, Kraljica nebeška slave. Upanje srca beguncev napaja, šmarnice Cerkev veselo obhaja; božja si Mati, vseh čednosti vrt, ki ga objela nikoli ni smrt. Sinu si dala, Marija, življenje, ki je podaril' ljudem odrešenje, sebe obudil, iz groba je vstal, da nam na veke bo vse kraljeval. V cvetju žarijo nam tvoji oltarji, v nas pa brnijo slabosti viharji. Pridi, Brezmadežna, nam na p -da, ne kegprnh pogube nae 1 or.oo, ■ + + + + . '(Nadaljevarge.) AvgUŠtin med borbo .in zrelostjo. Dašo-Afrlkanca takratnega .časa- so. premetavali žalostni vi« barji raznih omik in. ver. : - Mešale-s.o se v življenjskem, toka numidijsko- punske ter grško-rimske kulture ; nova vera krščanstva .si išče poti'za« se, medtem ko.poganstvo brezpogojno hoče vse poti ohraniti,zase. Skoraj se zdi, da se vse vrti med dvemi kamni in ni čuda, da.so nastali razko« li. Saj ljudje niso vedeli, kaj -je.prav. - Še. pri Avguštinu je ta vpliv" tolik, da je'tako .dolgo-iskal-resnice. ; . : Ze po svojih roditeljih je bil.v razdvojenosti. Oče, kot naslednik rimskega, vojaškega .veterana, ki. je. kot nagrado za službovat nje. dobil v novi pokrajini dobro službentc mesto in-nekaj jutrov .zemlje, je ostal'skoraj do svoje smrti pogan, - dočim je., mati izhajala iz numidij= . ske rodbine, kjer je dobila strogo krščansko vzgojo. Ni bila rojena svetnica, kakor'noben svetnik ni bil, ampak so-vsi goa težkim kladivom - življenja, nekateri v grehih in zmotah, drugi v_skušnjavah in zmagah, tretji med veličino in duhovnim uboštvom, kotali' svojo pot k popolnosti. Kaj so'končno oni? Svetle postave, noseče na čelu znak božjega jagnjeta. Avguštin se je..rodil 13, 'novembra 35-4. v Tagast-u. Njegova mati'Monika ga ni dala krstiti, morda iz•obzirnosti do otrokovega oče« ta - pogana, ali pa zaradi takratne navade, ko so .s krstom sploh odla« šali, češ, da s d- grehi, storjeni po.svetem krstu, mnogo večji. Njegova prva mladost je bila popolnoma svobodna, in-prosta, kakor. življenje divje numidijske mačke.. Po prvi osovraženi šolski dobi v Tagastu je. sel v bližnje mesto Madauro v višjo šolo in od tam v- dal« . nje "izobraževanje, v modroslovje ,v deželno glavno mesto KartaginoNje« govo okolje je bilo v Madauri .popolnoma pogansko, in so se splošno ču=. dili, da ga je mati tja pustila. - V Kartagini.pa je bilo dosti takih, ~ “ki so. se imenovali kristjane”., pa so bili v srcih še-pogani. - Me-, sto samo- pa je imelo' številne in lepe bazilike. — Pot k učenosti.-". Mladi dijak Avguštin še je, kot vsi drugi, vrgel v divji vr* tinec življenja in razvratnosti, vendar pri vsem tem ni zanemarjal, učenja. Nameraval je postati odbetnik - prvič, ker je bil izvrsten gd= vornik in drugič, ker je bila.^to najboljša.pot k bogastvu, in Častnim službam. Mod tem je Milost večkrat trkala na njegovo srce in razum. ~ Prisluhnil je trenotelc, pa se zopet vrgel v'razuzdano življenje. A Bil je. že ugleden govornik, seveda brez takega uspeha, ki 'ga je sam pričakoval. -Tudi resnica, katero je tako .vneto iskal, mu je izginjala, posebno potem, ko se je, komaj devetnajstleten, vpisal v babilonsko sekto Manihejcevi (Dve leti pozneje mu je umrl oče, ne da bi to količ« kaj vclivalo na sinovo življenje.) Njegovi prijatelji pa ga 'duševno nošo več mogli zadovoljiti. Zveza z dekletom, ki mu je rodila sina, ga-je sicer prikleni la k družini, ali mati Monika- mu pa, pri vsem duševnem.-trpljenju in človeških skrbeh, ni mogla dati ope luči, ki bi ga izpeljala iz tene. «■« - ‘ (Dalje prihodnjič) ' .. ' RAJŠI SEM ZAVOLJO 'TEBE UBOG, KAKOR BOGAT BREZ TEBE. RAJŠI SEM S TEBOJ NA ; ZEMLJI TUJEC,-KAKOR BI IMEL NEBESA BREZ TEBE. • - ■ (Tomaž Kempčan: Hoja za Kristusom). Štev* /Q XII.. ~ 8 - 16. maja 1948« (Nadaljevanje) • . Ker je zakristijo, kjer jih je čakal župnik Janez. Kakor je on ob sprejemu- vsakega iskreno pozdrsvil, tako so sedaj gostje njemu iskreno čestitali k tako '.odličnemu pevskemu zboru. Prihajale so posamezne skupine in’čestitale župniku:. "Gospod župnik, stitamo k tako odličnemu nez pa se je smehljal, Pevci se po koncertu niso takoj razšli, ampak so počakali,da predno sta Cilka in njen oče pospravila in Strniša. Prvega pevca, ki sta ga sre« jima pokaže pevovodkinjo,, ali pa še bo« ij bila.cerkev polna, so gostje odhajali iz cerkve.skozi mi ne moremo drugega, kot da Vam iskreno ce« cerkvenemu pevskemu, zboru." Gospod župnik Ja« Dobro mu je dela ta pohvala. odiuejo vsi hkrati iz kora. Se note,-sta prišla na kor Ahačič čala na koru, sta prosila, naj lje, naj jo pokliče. "Gospodična Cilka, dva gospoda vas iščeta." "Mena? Cernu pa?" "Ih sta." Stopila je iz gneče pevcev in obstala oh dveh, po zadnji mo« di opravljenih gospodih. Za trenutek sta oba premerila njo in ona njiju, naslednji trenutek pa so si že drug drugemu gledali-v oči. "Oprostite, gospodična", je prvi začel Ahačič, "da vas moti« va." Nato je predstavil sebe in tovariša ter nadaljeval: "Gospodična, tako sem navdušen ob nastopu vašega pevskega zbora in še posebno ob vašem glasu, da si dovoljujem izreči vam moje iskreno priznanje." ■ • "Ah. ne šalite se!" je dejala Cilka. "Vi vendar ne morete biti navdušeni nad našim skromnim vendar vajen boljših nastopov in lepših glasov." "Motite se, gospodična! Vaš glas me je naravnost očaral, Cilka ni odgovorila, pač pa je povesila oči. "Da vas ne bova zadrževala, gospodična, odhajava in vam •novno izrekava najino priznanje." Podali so si roke in Cilka se jima je lahno poklonila v po« zdrav. Pred cerkvijo pa ni bilo priznanj in čestitk ne konca ne kra« ja. Vsi gostje, ki so bili zbrani okoli gospoda župnika, -so hoteli vi« deti pevce, posebno pa še organistinjo in solistko Cilko. Počasi so se gostje vračali v mesto, domačini pa so se že preje razšli na domove in v bližnje gostilnice. kot operni pevec nastopom., saj ste »» po= TRETJE POGLAVJE. 1 . Odmev pevskega koncerta je bil večji kot je to običajno ob sličnih prireditvah. Jamarjeva Plancka je kar pihala od jeze. Bilo jo. je sram, da bi se najraje pogreznila v zemljo. Ves teden po koncertu je ni nihče videl na cesti. Naslednjo nedeljo pa je šla k maši v sosednji faro. Na kor in med pevce ni mogla več. Razkrinkana je bila njena name« ra, da bi preprečila pevski koncert. Na drugi strani. pa_je bila jezna sama nase/da .bi se najraje snedla. Cilka ji je pripravila tako čast in pohvalo, ki bi jo bila deležna s svojim solo-petjem. Tako je pa bila Cilka sama deležna vse pohvale in časti. Priznati je morala, da' je /samb njena zloba kriva te njene sramote. _ . , . Tudi časopisje je pisalo o uspehu koncerta in prineslo »rimo Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Vx ,, \ Li enzu- " .