------    46    ___
Nove postave.
Postava o obrambi poljščine,
veljavna za Kranjsko deželo.
I.    O poljščini in o poljskih okvarbah (škodah).
§. 1. Poljščina se deva pod posebno obrambo te postave.
Ob zvrševanji te postave se k poljščini štejo vse tiste stvari, katere so s kmetovanjem in poljedelstvom v najširjišem smislu ali na ravnost ali posrednje v zvezi, dokler so te stvari na samem pofji.
K poljščini se zatorej štejejo zemljišča sama, ka-koršna so: njive, travniki, pašniki, vrtje, vinogradi, sadno drevje in vsakoršni zasadi, teščiluice (prešalnice), poljske koče, kozleci, senice, ulnjaki (bučelnjaki), plotovi in seči, ribniki, ribarnice in naredbe za umeteljno ribstvo, naprave za dovod in odvod vode, jezovi, vodne stivbe in vodovodi, poljski vodnjaki, poljski kolo vozniki in steze itd., ter tudi vsi še ne spravljeni pridelki in setve, dalje seno, slama in pridelki v kopah ali v sto-gih, ostrnicah in kozleceh, na polji puščeno kmetsko orodje, vprezna in pašna živina, gnoj itd.
§. 2. Za poljsko okvarbo se kaznjuje vsako pokvarilo (poškodovanje) poljščine (§. 1) ter vsi prestopki tistih prepovedij , katere 30 ali uže v tem zakonu , ali jih na podlogi tega zakona politično oblastvo (okrajno oblastvo, občinski odbor) posebe razglasi poljščini v obrambo, kolikor ta pokvarila ali prestopki teh prepovedij ne spadajo pod občni kazenski zakon ali pod posebne zakone in ukaze, razglašene v obrambo drugih vrst zemljedelstva, posebno v obrambo vodnih pravic ali v zvrševanje cestne policije.
§. 3.    Posebno se izrekoma prepoveduje:
a)   brez pravice hoditi, ležati, jezdariti, voziti po vrtih sploh, tudi po obdelanih alt uže za setev pripravljenih njivah, dalje po travnikih tedaj, kedar trava raste, naposled po vsacem zemljišči, ako ograje , prepovedne deske (table) ali druga vidna svarila kažejo, da je zaprto;
b)   brez pravice hoditi po potih, kateri so po županovem ukazu zaprti tedaj, kedar zori grozdje ali druga poljščina ali drevesno sadje, in ki jih prepovedne deske ali druga vidna svarila zazname-navajo, da so prepovedani;
c)   brez pravice odpravljati ograje, v njih zlovoljno odpirati in tujej lastnini v nevarnost odprte puščati lese (vrline), ter odpravljati prepovedne deske in svarila ali jih tako pokaziti, da jih potlej nihče ne more poznati;
d)   samovlastno   začenjati   steze  ali   kolovoznike   na
polji;
e)   samovlastno razoravati, razkopavati ali kako drugače kvariti obče poljske poti, steze ali mejne obronke njivam, prestavljati ali izkopavati mejnike ter tudi tujo zemljo prioravati;
f) brez pravice odlamljati ali odrezovati debla, veje, mladike, cvetje ali sadje, smukati listovje (perje) z dreves ali koristnega grmovja ter tudi izdirati lesene kole;
—    47------
g) brez pravice z obdelanih njiv odrezavati, odtrga-vati žitno klasje, stročje ali kakoršno koli rastlinje, potem kositi, žeti ali muliti travo ob potih ali po mejnih obr6nkih na polji;
h) brez pravice pobirati ali izkopavati kosti, krpe (cunje) ali gnojila po vrtih ali njivah, po travnikih ali pašnikih, in brez pravice kopati prst, pesek, prod, kamenje, ter tudi listje grabiti in pobirati zrelo ali nezrelo sadje (otinke) na tujej zemlji;
i) brez pravice odkladati ali metati kamenje, gra-mos (suto), črepinje, nesnago ali plevel na tujo zemljo ali na poti;
k) brez pravice rabiti tuje senice, kozlece, poljske koče ali na polji ostavljeno orodje ter tudi to orodje skrivati, raznašati ali kaziti;
1) zlovoljno prevračati ali raztresati tujo prst na kupih ali gnoj v gomilah, žito v kopah, ndstil v skladih, sen6, slamo ali pridelke v k&pah, ostr-nicah, stogih ali kozlecčb, ter tudi okvarjati na polji stoječe tuje priprave, v katerih se suši klaja ali pridelki;
m) saroovlastno požigati močvirje, ki ima sušek (šoto) v sebi.                                                  (Dal. prih.)
____    57 ___
Nove postave.
Postava o obrambi poljščine,
veljavna za Kranjsko deželo.
/.    O poljščini in o poljskih okvarbah (škodah).
¦
(Dalje,)
§. 4. Zunaj zaprtib ali drugače ograjenih prostorov ne sme nobeno živinče ostati prosto brez pazke.
Ce so kraji taki, da je treba izimkov od tega ukaza, utegne te iz mke občinski odbor dovoliti.
§. 5. Živina se zunaj zaprtih ali ograjenih prostorov sme   pasti samo   pod očmi pripravnega pastirja.
Na takih pašnikih, kateri so tako ozkega prostora ali tako leže, da se je po pravici bati, da ne bi živina prestopila na tuja tla aH sploh utegnila okvariti tujo poljščino, naj se živina primerno z ozlicami (štriki) priveze h kakej trdno stoječej stvari, ali naj se vodi s povodcem (paša na povodci).
§. 6. Na zemljiščih, katera niso od vseh strani tako ograjena, da ne more živina iz njih stopiti, prepovedana je po noči vsaka paša, tudi na povodci.
Kodar so posebne razmere, ondod utegne občinski odbor izimke od te prepovedi dovoliti o posebnih pašnikih.
¦v
§. 7. Živina se na pašo in s paše sme samo po dnevi goniti.
Po tej postavi se dan od noči tako razloča, da se v dan šteje ves čas, kar ga je jedno uro pred solnčnim vzhodom do jedne ure po zahodu.
§. 8. Ce so potje na pašo taki, da se je po pravici bati, da ne bi na pašo gnana živina okvarila tuje poljščine, utegne občinski odbor prepovedati, da po tistih koseh potov, katere on zaznamena, živina ne ide na pašo drugače, nego li živinče k živinčetu privezano, ali na povodcih.
§. 9. Politično okrajno oblastvo sme po razmerah kacega kraja poljščini v obrambo prepovedati, da se po noči tuje živinske črede po cestah in potih mej ograjenimi njivami ali travniki ne smejo goniti drugače, nego li pod pazko posebnega izpremljdča, katerega postavi župan in ga živinski gonjač plača po taki ceni, kakoršno je oblastvo potrdilo.
§. 10. Živina se goniti ali pasti na tujem zemljišči sme — razven če to dovoljujejo kake posebne pravice — samo tedaj, kedar dotični gospodar izrekoma privoli.
To posebno tudi velja o paši po tuj4h ledinah (prahah) in strnišČih ter ob potih in po mejnih obrčn-kih med njivami.
§. 11. Pabirkovati po vrtih, zasadih, vinogradih ali po njivah in travnikih je od solnčnega zahoda do vzhoda (§. 7) gladko prepovedano, a drugače je svobodno samo s privolitvijo dotičnega gospodarja.
§. 12. Posebnim kosovom občinskega okoliša, kateri imajo v sebi ali samo ali po večini take vinograde raznih gospodarjev, da se drže* drug druzega, utegne občinski odbor, dogovorni s temi gospodarji, po ozna-nilu, kakorsno je v tistem kraji navadno, razglasiti prepoved, da se v tem okoliši trgatev ne sme začeti pred tistim dnevom , ki ga je občinski odbor postavil. Izimek od tega naj župan posameznim vinogradnikom dovoli tedaj, ako izrek6, da sami povrnejo troske, kar bi jih utegnilo b;ti od posebnih čuvajskih preskrbi), potrebnih drugim vinogradom v obrambo za to, ker so oni po svojih vinogradih jeli poprej trgati.
(Dalje prihodnjič.)
___   80   —-
Nove postave.
   Postava o obrambi poljščine,
veljavna za Kranjsko deželo. (Dalje.)
///.    O poljskih čuvajih (poljakih),
§. 17. Polj ščiai v obrambo, da je ne zadenejo okvarbe, naj se poljski čuvaji (poljaki; postavijo, ako jih je treba, ter naj se vzemo v prisego na poljsko čuvaj stvo.
Ob takih slučajih naj občina primerno število vkup nih, v prisego vzetih čuvajev postavi tistim zemljiščem, katera leže v nje okoiiši ter spadajo k poljščini, in katerim posamezni gospodarji   nijso   posebnih čuvajev postavili po §.  18.
Troški s poljskimi čuvaji, katere postavi občina, naj po zmislu občinskega redii razmerno zadeno gospodarje tistih zemljišč, ki so čuvajem v pazko izročena.
S privolitvijo političnega okrajnega oblastva utegneta dve ali tudi več občin tistim zemljiščem, katerim je v njih okoliši treba pazke , postaviti skupnega poljskega čuvaja, če kaže, da bode s tem poljščina imela dovolj obrambe.
§. 18. Posamezni gospodarji ali njih več, ki imajo vsi skupaj vsaj petdeset hektarov (869/,0 d. avst. oralij) k poljščini spadajočih zemljišč, utegnejo jim postaviti posebne, v prisego vzete poljake, naj si ta zemljišča leže v istej občini ali ne, samo če tisti kraj nima kakih zaprek, katere bi upirale, ta zemljišča združiti pod jedno čuvaj stvo.
Ako bi se hoteli posebni, v prisego vzeti poljski čuvaji postaviti tacemu zemljiškemu prostoru , kateri nima zgoraj povedane mere, treba je poprej posebne privolitve od politične okrajne gosposke, in ta privolitev se sms samo tedaj odreči, kedar bi tehtni vzroki branili take čuvajo postavljati.
§. 19. Postavljenega poljskega čuvaja naj politično okrajno oblastvo odobri in v prisego vzame. Potem je on javen stražnik po zmislu postave od 16. junija 1872 (drž. zak. št. 84).
Tako odobriti in v prisego vzeti je poljaka moči samo tedaj, kedar zahteva tist, ki ga je postavil.
Prizeza se tako, kakor govori zadej priložena, spisana prisega.
§. 20. Politično okrajno oblastvo more odreči, da se poljak ne odobri in v prisego ne vzame, če telesno ni sposoben ali če zaupa ni vreden.
§.21. V poljsko Čuvajstvo se smejo odobravati in v prisego jemati samo taki ljudje, kateri so dovršili dvajseto leto ter znajo postave in ukaze, kar se jih tiče njihove službe.
Tudi taki, kateri so za gozdno in lovsko čuvajstvo vzeti v prisego, utegnejo se ob enem postaviti za poljsko čuvajstvo ter zanje v prisego vzeti.
§. 22. Vsacemu za poljsko čuvajstvo v prisego vzetemu človeku je treba, da politično okrajno oblastvo v poverilo d& pismeno potrdbo, da je za službo res odobren in v prisego vzet (§. 19); v to potrdbo se vrhu tega dene ime tistega, kdor je čuvaja postavil, in tudi okoliš, kateri je čuvaju v pazko odkazan.
Ako bi se v čuvajskem okolišči kaj izpremenilo, dolžen je naročnik to nemudoma oznaniti političnemu okrajnemu oblastvu, da se popravi omenjena pismena potrdba.
Ce v prisego vzeti poljak v službo poljskega ču-vajstva stopi h kacemu druzemu naročniku, naj poljak pismeno potrdbo izroči političnemu okrajnemu oblastvu
____    81    ____
svojega novega stališča, in to oblastvo njemu, pozivaje se na prisego, katero je storil že ob nastopu poprejšnje službe, da novo potrdbo, ustrezajočo izpremenjenim razmeram.
Obrazec te potrdbe naj ustanovi politična deželna oblast.
§. 23. Ce pri poljaku , ki je že v prisego vzet, nastopi kaj tacega, kar bi mu po §. 20 bilo prisego branilo, tedaj naj, ako čuvaj ni izgubil službe vsled sodniške razsodbe po kazenkem zakonu, politično okrajno oblastvo prisodi, da se mu utegne odobrilo v službi razreči (§. 19) in odvzeti potrdba, omenjena v §. 22.
§. 24. V službi odobrenega in v prisego vzetega čuvaja veže dolžnost, kedar opravlja svoje delo, nositi službeno znamenje, ki ga naj politično okrajno oblastvo določi ter primerno razglasi.
On ima tudi pravico, v službi nositi kratko sabljo, katere vendar ne sme rabiti, razen kedar je v taki sili, da je upravičen, samega sebe braniti.
(Dalje prihodnjič.)
___   88   ___
Nove postave.
Postava o obrambi poljščine,
veljavna za Kranjsko deželo.
III.    O poljskih čuvajih (poljakih).
(Dalje.)
§. 25. Kar se tiče uradne stopinje v prisego vzetega čuvaja, in posebno kar se tiče verjetnosti njegovega pričevanja ter tudi njegovih pravic, prijemati in loviti take ljudi, kateri so se zasledili v kaznilnem dejanji, namerjenem proti obrambi poljščine, ali kateri so
tacega dejanja zelo sumni, potem kar se tiče odjemanja takih stvari, ki so pridobljene v kaznilnem dejanji, ali ki so bile v to dejanje odmenjene, naposled kar se tiče njegove dolžnosti, vse te stvari in tudi prijete ljudi izročati na d stoj ne m u obiastvu , — veljajo določila v postavi od 16. junija 1872 (drž. zak. št. 84).
§. 26. Kedar živina okvari zemljišče, naj poljak brez okvarjenca zasobno zarubi za-nj toliko živinčet, kolikor je dovolj, da se kvara povrne (§. 1321 v obč. drž. zak.), če tega uže ni sam okvarjeoec storil.
Poljski čuvaj, katerega je občina postavila, naj te rubežni tedaj ne stori, kedar je kvaro naredila taka živina, ki je od občinske črede, katero pase pastir, ki ga je postavila občina.
§. 27. Poljaka veže dolžnost, da vsako poljsko okvarbo, katero zapazi, naj si je znano ali ne, kdo je to storil, nemudoma oznani svojemu naročniku, in sicer občinski poljak županu, a po §. 18 postavljeni poljak svojemu gospodarju ter ob enem tudi županu.
§. 28. Poljak naj takoj izroči županu stvari in orodje, kar je zaradi poljske okvarbe odvzel po §. 5. in 6. v postavi od 16. junija 1872 (drž. zak. št. 84).
Kedar živino zarubi čuvaj, ki ga je postavila občina, dolžen jo je nemudoma izročiti županu.
§. 29. Politično okrajno oblastvo treba da o vseh v prisego vzetih poljskih čuvajih, kar jih je v njenem okraji, drži zapis, kateri naj vedno bode v razvidnosti.
Občinski glavarji (župani) oziroma zemljiški gospodarji (§. 18) so dolžni, vsako izpremembo priseznih čuvajev, katere so postavili, najpozneje v 14 dnevih oznaniti političnemu okrajnemu obiastvu, drugače jih zadene dva do deset goldinarjev globe za redno kazen.
IV.   Kako je postopati in katera oblastva naj postopajo.
§. 30. Postopati o poljskih okvarbab, oziroma preiskovati jih in kaznjevati, pristoji županu tiste občine, ki se je v njenem okoliši postava prelomila.
To kazensko pravico po ukazu občinskega redu zvršuje v izročenem področji župan z dvema prisedni-koma (občinskima svetnikoma) vred.
A kedar so postavljenci te občine obdolženi, da so poljsko okvarbo načinili kaki drugi občini, ali kedar se sploh stvar suče okolo take poljske okvarbe , v katero se kaže, -da je zapleteno občinsko, po gori omenjenem pravilu nadstojno glavarstvo, tedaj kazensko postopanje prve stopinje pristoji političnemu okrajnemu glavarstvu.
§. 31. Kazensko postopanje se prične samo tedaj, kedar zahteva tist, kogar je zadela poljska okvarba, ali komur je pretila nevarnost, ali kedar v prisego vzeti čuvaj naravnost ov&di poljsko okvarbo.
§. 32. Zupana veže dolžnost, da vse, kar izve storjenega proti varnosti poljščine, takoj oznani okvar-jencem, ter da posebno tiste pregreske, ki spadajo pod občni kazenski zakon, nemudoma ovadi kazenskemu obiastvu, naj bi o njih dalje postopalo.
§. 33. Župan treba, da stvari od poljske okvarbe pridobljene, katere je njemu poljski čuvaj izročil po §. 28, oddd okvarjenemu gospodarju, ako mu je znan.
A če okvarjenec ni znan, tedaj naj župan stori vse, česar je treba, da ga izve, ter omenjene stvari naj za zdaj shrani, ali, ako so take, da bi se izpridile, naj jih neznanemu okvarjencu v korist proda na dražbo ali kako drugače k pridu pripravi.
Ako tudi se je za okvarjenca ovedalo, a on ae vendar za te stvari ali za njih vrednost ne oglasi v letu dni od tistega Časa, ko se je bila poljska okvarba zgodila, tedaj naj vsi novci (denarji), kar se jih je na dražbi skupilo za te stvari, ako jih ni nad pet goldinarjev, gred6 v ubožni zaklad tistega kraja, — vendar naj občini ostane poroštvo za pravice, katere bi gospo-
___    89   ___
dar do teh stvari morebiti imel se med dobo zastarelosti; ako se li skupi nad pet goldinarjev, naj se novci vsi izroče političnemu okrajnemu oblastvu, da jih potem kam dalje obrne.                                         (Kon. prih.)
—    115-----
Nove postave.
Postava o obrambi poljščine,
veljavna za Kranjsko deželo.
IV.  Kako je postopati in katera oblastva naj postopajo.
(Dalje.)
v
§, 34. Ce se je županu zarubljena živina izročila po §. 28., naj to mahoma zglasi njenemu gospodarju, ako je znan, in tudi okvarjencu, katerega treba, da še posebno pozove, naj svojo pravico do povračila storjene kvare dokaže najpozneje v osmih dneh po rubežni, ker drugače bi zarubijeno živino bilo nazaj dati gospodarju, ako bi se za njo oglasil.
Ce je okvarjenec v tem določenem roku dokazal svojo pravico, naj župan poskuša, da se okvarjenec in
gospodar zarubljene živine z lepa dogovorita, koliko gre okvarjeneu povračila. Ako se ne moreta pogoditi z lepa in je že okvarjenec tudi tožbo pred sodnika pognal po §. 1321 v obč. drž. zak., tedaj župan, da povračilo storjene kvare dobode trdnost, sam izreče, koliko je gospodar dolžan plačati, in kedar ta plača, treba mu je zarubljeno živino vrniti še predno je postopanje o poljski okvarbi pravokrepno dognano. (§. 1322 v obč. drž. zak.)
§. 35. Določila §. 34 ter ondukaj v red spravljene županove dolžnosti veljajo tudi tedaj, kedar za kacega okvarjenega gospodarja zarubi   njegov  prisezni   poljak.
§. 36. Zupan treba, da pri poljskih okvarbah o vsacem posamesnem slučaji, kateri pride v preiskovanje po §. 31., brez odloga dožene, ali se je zgodil res ter kako se je zgodil, in da tudi zvrsi zapis o dokazilih, ter ako se okvarjenec in obdolženec ne pogodita za povračilo storjene kvare, da cenitev napravi in po njej izreče, koliko povračila bodi s tistimi stvarmi vred, ki so se od poljske okvarbe pridobljene po §. 33 izročile okvarjeneu.
§. 37. V cenitev poljske okvarbe je najpoprej poklicati v prisego vzete poljske čuvaje.
Ako poljski čuvaj meni, da je nad pet goldinarjev kvare, naj jo župan takoj da ceniti priseznemu cenitelju.
Tudi sicer, kedar se koli zgodi kaka poljska okvarba, sme okvarjenec in obdolženec od župana zahtevati, da kvaro da ceniti priseznemu cenitelju.
§. 38. Ce kvare niso po §. 37. cenili prisezni čuvaji, naj župan v to delo pokliče tiste cenitelje, katere je sodilnica postavila in v prisego vzela. Kedar takih ceniteljev ni, tedaj je politično okrajno oblastvo dolžno, da na prošnjo občine postavi posebne cenitelje poljskim okvarbam, ter da jih ali to oblastvo ali njegov namestnik vzame v prisego.
§. 39. V kazenski razsodbi naj se za storjeno kvaro izreče tudi pravica do njenega povračila, ki okvarjeneu pristoji po kaki pogodbi s poljskim okvarnikom ali po cenitvi, ako tega povračila ni nad petnajst goldinarjev ter ga obsojenec ne izpodbija za to, ker se mu zdi preveliko.
Kedar se izpodbija pravičnost kake cenitve, ki je bila nad 15 gold. postavljena, tedaj je v kazenski razsodbi izreči samo do 15 gold. povračila, in okvarjenca je treba za tisto, kar več zahteva, napotiti na civilno pravdo.
Ob enem je treba tudi o osobi tistega, ki je povračilo dolžen, razsoditi po §§. 15 in 16, ter ako so od poljske okvarbe užitka imeli še kaki drugi ljudje, kateri niso krivice deležni, kakor se to godi, kedar se kaj popase, tedaj je izreči, če naj tudi ti ljudje ukvarjencu kaj povračila dade znotraj tistih mej, katere so za povračilno vsoto (znesek) narejene v prvem odstavku.
§. 40. V kazenski razsodbi naj se krivcu tudi naloži povračilo tistih troškov, kar se jih je nabralo, ker je bilo treba rubiti ali tudi rediti zarubljeno živino in ker se je morebiti kvara ceniti dala priseznim ceniteljenr.
§. 41. O tistem okvarnikovem orodji, katero mu je bilo pri poljski okvarbi odvzeto, ker se je rabilo v kaznilnem dejanji, naj se v razsodbi izreče, da je propadlo na korist ubožnega zaklada, ako je namreč okvarjenec prejel povračilo za svojo kvaro in so tudi troški kazenskega postopanja že plačani, ter če vrednost teh stvari ne preseza petih goldinarjev in je vrhu tega manjša od prisojenega povračila.
Ako vsega tega ni, naj se orodje povrne gospodarju, če okvarjenec nima nič pravice do njega.
§. 42. Pritožba na županovo razsodbo gre k tistemu političnemu oblastvu,   pod katero dotična občina
-----    116   -----
neposrednje stoji, kar 8e tiče izročenega področja (h kraj-neinu oblastvu, k deželni oblasti).
Pritožba se U3tno ali pismeno zglasi županu v 8 dneh od tistega dneva, katerega se je bila izpodbijana razsodba naznanila ali vročila.
Na dve soglasni razsodbi ni potem dalje nobene pritožbe.
Če kazensko postopanje v prvi stopinji pristoji političnemu okrajnemu oblastvu, tedaj o pritožbah k vi-šemu sodniku veljajo splošna,   semkaj mereča določila.
§. 43. Globe gred6 v ubožni zaklad tiste občine, v kateri se je pripetila poljska okvarba.
Ako bi se globa ne dala izterjati, naj se izpremeni v zapor ali v delovne dni za občno-koristne namene.
Za do pet goldinarjev globe se utegne prisoditi do 24 ur zapora, a nikdar ne izpod 6 ur. Dnina, kakoršna je v tistem kraji navadna, naj se šteje za jeden dan dela.
§. 44. Preiskovanje in kazen poljskim okvarbam mine, če se na okvarnika nikakoršno preiskovanje ni začelo v treh mesecih od tistega dneva, katerega se je zgodila poljska okvarba.
S civilno pravdo se more iskati povračilo za tako poljsko okvarbo, katera zaradi zastarelosti ni prišla v preiskavo.
V.   Kdaj moč izgube starejši ukazi ter se začne ta zakon
izvrševati.
§. 45. Tisti dan, katerega ta postava dobode moč, izgube veljavo vsi dozdanji ukazi, kar se jih tiče poljske obrambe, kolikor so ti ukazi po pričujoči postavi prenarejeni, in posebno ukaz ministerstev za notranje stvari in za pravosodje od 30. januarija 1860 (drž. zak. štev. 28).