TRST, petek 21. februarja 1958
Leto XIV. . št. 45 (3890)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-038, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 28 —	Tel	MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno
viiw 8 ?odruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska
ne v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finarvčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60	din.	Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-
Francoske čete so ugrabile tri tunizijske funkcionarje
Oster protest tuniške vlade v Parizu in pri OZN - Murphy odpotuje danes v London, zatem pa v Pariz in Tunis - V Londonu poudarjajo, da se morajo dobre usluge nanašati tudi na Biserto
fraiS??’ — Tuniška vlada je sporočila, da so TuniVr f cet;e Preteklo noč ugrabile v Remadi (Južna juazijjo,) kraievnee^ nredsta-vmikr« v1«.ri#» in rlv«. strnž-
20. — Tuniška vlada je sporočila, da so . eteklo noč ugrabile v Remadi (Južna nika kraJevnega predstavnika vlade in dva straž-sedež fraiilcoske čete so prišle v tuniško vas, kjer je j. Krajevne uprave, in so odpeljale tri moške.
Uerahr generala Gambieza so danes izpustili tri ne Tunizijce. Tuniška vlada pa je ostro prodirala v Parizu.	 —
Predstavnik v OZN ?lavrf Slim pa Je izročil tajniku OZN Di^arskjoeldu protestno TtmS- v pismu obtožuje francoske čete v
^®adi, da so vdrle v to
funw.;ln	ugrabile	tuniške
M^onarje.
ga trf18'- ^llm je izročil še dru ProtestV. drugem pismu di a. -umska vlada zara-tunišlrfaTlJa. francoskih čet cb V , »eji na treh krajih.
? pismu	obtožuje
lrancrJu- ironcoske oblasti v Pomorski bolnišnici fi®ert»i ^nrgiba* (gubernija ilolnio,-' so odpustile iz kov niCe. 40 tuniških bolni-hsiin ? , *ateTih so nekateri y 0 bolni.
^uni^rtem Pismu obvešča 02N h	Slavnega	tajnika
*trehVn	so odkrili	orožje in
tilu	preiskavo	na	do-
Žavli.« r'ii francoskih dr-te>ga ov v Tuniziji. Zaradi
iz Tu«-0..te Francoze izgnali 0*'
^“»izije.
Udi	Vada	je
PredsuSkega jn
obvestila
ameriške-
žaj v"rj. vn”ka, da se polc-hi s:au.ra,r‘£osko-tuniskem spo-
""nii
‘ funitkr
"'•Hill
zunanji mi*
',,,lu,,,'iiiiiiiiiiii»iiiiniiiiiiiiiu»»i
Panes
tilu ^^včerajšnjem sporo-* Setl umiku kitajskih čet koriCe^* Koreje še pred vhia leta je sovjetska *o, j J^er a j objavila izja-t°dniJater° predlaga za-et faro držuvam ustanovi-ozerte0rnskega področja ?e Korpi Neverne in Juž-Jence ler sklicanje kon-■žanL * na7 omogoči Poji® °čeh delov Koreje ° Oblili-, 0 združitev. Sklep tekakor	kitajskih čet	je
n bi ]n^P°zitivno dejanje Joprev , ° pomenil korak . i^^družitev Koreje, v°ie te	ZDA umaknile
SihUa .......... ...........
pendarCe*z Južne Koreje. . bo«/#> , •Je pričakovati, *¥°letski	ltaiski umik	in
? 0?hsfce Predlog o brez-i® ven). Področju naletela k Bledp	ev’ kakor jo	to
, ePa Jn predloga Rapac-o Srednn^ bno Področje ttPTe*hofVTOpi- Glede te-uradni prednja Dnrf	držav pri-
oni ^Venin stiskom javne-ProLpristati na nie~ \,*Za, Pn,Va,nje- Sovjetska zp^čijd	Vzhodna
jaJ*	so se ob-
^ko dneje> •t6ga prpHhesedo Lid1 lTnaj0 se' hn£Vsern Jah°dne države, io nU lij®, ZDA in Za-
z Južne Koreje. Ka vlada je sporo-ne misli umakniti
nister je obvestil ameriškega in britanskega poslamiica o resnosti včerajšnjega incidenta y Remadi.
V francoskih krogih pojasnjujejo dogodek taikole:	V sredo zvečer je francoski vojaški jeep zapustil vojaško o-porišče v Remadi, da pregleda vojaške letališče, ki je oddaljeno 300 metrov. Na poti je jeep naletel na mino. Kma-iu zatem je delegat bližnjega kraja prišel na sedež francoske postojanke in protestiral v imenu tuniškega guvernerja. Opozoril je poveljnika francoskega oddeika, da je francoskim vojakom prepovedano zapustiti njih oporišča. Poveljnik je tedaj pridržal tu-niškega predstavnika v taborišču. General Gambiez je takoj ko je bil obveščen, dal ukaz, naj ga izpustijo. O ugra. bit vi dveh tuniških stražnikov pa ne dajejo Francozi nobenih pojasnil.
Tuniško ministrstvo za informacije javlja tudi, da so izgnali iz Tunizije pet francoskih konzulov, ki so jim tuniške oblasti pred dnevi preklicale diplomatsko priznanje.
V Washšngtonu je medtem predstavnik ameriškega državnega departmaja uradno potrdil, da bo državni podtajnik Murphy odpotoval jutri v London. Pariz in Tunis. Verjetno se bo pred odhodom sestal v New Yorku s Ham-marskjoeldom. Predstavnik je dejal, da je namen Murphv-jeveiga potovanja pregledati možnosti rešitve spora in da ne misli predložiti še nobenega načrta. Pripomnil pa je, da nameravajo ZDA v okvira svojih dobrih uslug ponudit: Franciji in Tuniziji ((konstruktivna priporočila«.
Predstavnik Foreign Officea je v zvezi z vestmi, da Vprašanje Biserle ne spada v okvir dobrih uslug, izjavil: «Britan-sika Vlada je mnenja, da njena ponudba za dobre usluge velja za vsa vprašanja, ki so sedaj neposredno v diskusij; med francosko in tuniško via-do. Med temi vprašanji so seveda nekatera, ki morajo ime-ti prednost, in o tem se bo treba razgovarjati med prizadetimi.«
Britanski zunanji minister Slewyn Lloyd pa je v spodnji zbornici zanikal trditve nekaterih francoskih krogov, da išče Velika Britanija v Bisei-ti im Sahari svojo korist. «Po bombardiranju Sakieta, je dejal Selwyn Lloyd, smo bili stalno v stiku z obema vladama. Napetost med Francijo in Tunizijo je sedaj znatno popustila in to je treba de-
uslugam. Vendar pa so še vedno številni vzroki za za skrbljenost.«
Selwyn Lloyd je dodal, da je potrebno doseči sporazum o položaju francoskih čet v Tuniziji, ter je pripomnil, da bi bilo dobro ustanoviti mešano franc osko-tuniško komisijo, ker imata obe državi mnogo skupnih interesov.
Francoski zunanji minister Pineau pa je v republiškem svetu izjavil, da britanska in ameriška ponudba za dobre usluge ne pomeni posredovanje in nit: ne orbdtražo.
Pineau je dejal, da se ponudba tiče predvsem treh točk: ((Normalno gibanje naših čet v Tuniziji, varnost al-žirsko-tuniske meje in morebitna obnovitev framcosko-tu-niških pogajanj ob izključitvi tretjih.«
V poučenih krogih v Par!-zu pa izjavljajo, da razmišlja-
jo francoske vojaške oblasti o možnosti, da umaitnejo še druge čete iz Zahodne Nemčije, zato da jih pošljejo v A:-žir. Trdijo, da je obrambni minister Chaban-Delmas včeraj na seji vlade izjavil, da bi morali poslati v Tunizijo še drugih 50.000 vojakov. Nekateri od teh bi morali priti iz Zahodne Nemčije, drugi pa iz Francije. Francija ima sedaj približno 60.000 vojakov v Zahodni Nemčiji in približno 400.000 okoli Pariza iin v drugih delih Francije. Okoli 450.000 vojakov, mornarjev in letalcev pa je v Alžiru. Toda od teh bo v prihodnjih mesecih odpuščenih okoli 70.000. Zato zahtevajo vojaške* oblasti rajih nadomestitev.
V poučenih krogih trdijo, da bo vlada celo podaljšala ob vezno vojaško službo na 26 ali 27 mesecev, če se bo položaj v Alžiru poslabšal.
«AtIas» je eksplodiral po 140 sekundah poleta
Balistična raketa, katere vrednost znaša dva milijona dolarjev, je izginila v velikem oblaku dima v višini 12-15 km
CAPE CANAVERAL, 20. — leta je bilo videti, da uhaja
Poveljstvo letalstva ZDA je uradno potrdilo, da je med-’ "-'♦mentalna balistična raketa . ;-a «Atlas» eksplodirala dve minuti in dvajset sekund po izstrelitvi. Obvestilo letalstva dostavlja, da je raketa dokončala tisti del svojega poleta, med katerim so še delovali motorji in je «Atias» eksplodiral tedaj, ko je nastopil svojo balistično pot. Sporočilo pa ne navaja vzroka eksplozije.
Opazovalci, ki so prisostvovali izstrelitvi, so zagledali velik oblak dima približno dve minuti po izstrelitvi. Ne^aj sekund prej se je let rakete nenadoma preokrenil.
Raketo, katere vrednost znaša dva milijona dolarjev, so izstrelili ob 18.48 (po srednjeevropskem času). Najprej je letela 25 sekund navpično, puščajoč za seboj na nebu o-žarjeno sled. potem se je začela nagibati proti jugovzhodu. Po približno 70 sekundah
iz zadnjega konca rakete bela para. Po desetih sekundah pa te pare ni bilo več. Po 110 sekundah se je para spet pojavila in po nadaljnjih 10 sekundah je začela raketa leteti nepravilno in končno je izginila v velikem oblaku dima.
Zdi se, da se je zaradi eksplozije raketa razpolovila. Menijo, da je do eksplozije prišlo v višini med 12 - 15 km.
Letalstvo je hotelo že preteklo soboto izstreliti raketo tipa «Atlas», pa so motorje ustavili v zadnjem trenutku, ker so instrumenti pokazali, da najbrž ne bo vse v redu delovalo. Pred današnjo je bilo že šest izstrelite# ((Atlasov«. Štirje poskusi se niso obnesli. Pri enem se raketa sploh ni dvignila z izstrelišča, pri dveh poskusih pa je bilo treba raketo na zemlji uničiti. Dve izstrelitvi pa sta bili u-spešni.
Odporniška Volilni	zakon
Še nobenega sporazuma med strankami za senatno reformo
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — V nedeljo bo napovedana manifestacija odporniškega gibanja v Rimu, ki ga po dogovoru in na pobudo Parrija, Boldrinija in Cadorne organizira vlada. Predsednik poslanske notranje komisije Marazza je danes s tem v zvezi izjavil novinarjem, da bo ob
tej priliki izročena zastava CVL vojski in nato shranjena v muzeju Risor<)imento. Predvidena je kratka povorka do ((Oltarja domovine«, v kateri bodo še živi partizani, ki so bili odlikovani z zlato kolajno, zastave 42 mest, ki so bile odlikovane z najvišjim odlikovanjem, in zastopniki družin žrtev in padlih. Navzoča bo vlada, najvišji predstavniki države, par-
spreminjevalnih predlogih ministra za notranje zadeve. Med razpravo je prišlo med levico in notranjim ministrom do incidenta. Tambroni je namreč obtožil socialiste^ in komuniste obstrukcije, češ da hočejo odložiti razpravo o volilnem zakonu, dokler ne br, izvoljen nov parlament, ker so predlagali, naj se spričo številnih spreminjevalnih predlo, gov zakonski načrt vrne v se natno komisijo. Tambroni je zaradi tega zahtevat, naj sc
V Itfl 1 L v> u V C« V lli ra A W 1 M V V f J/ s* *	„	,	«
lamentarci in skunina glavnih , predlog o vračanju komisij voditeljev odporniškega giba- zavrne.
nja na čelif s Cadorno in Par-lijem, ki bo izročil omenjeno zastavo. Verjetno bo navzoč tudi predsednik republike, ki je bil član rimskega osvobodilnega odbora.
Danes popoldne so senatorji razpravljali o zakonsaem načrtu za volitve senatorjev, ic ga je predložil svoj čas poslanec Don Luigi Sturzo in o
SZ za brezatomsko področje na Severni in Južni
Poleg tega naj se skliče konferenca, ki naj pripomore k zbli/anju obeh delov Koreje - Poziv ZDA, naj umaknejo svoje čete
MOSKVA, 20. — Načelnik tiskovnega urada v sovjetskem zunanjem ministrstvu Iljišev je danes na tiskovni konferenci prebral izjavo sovjetske vlade, s katero ta predlaga ustanovitev brezatomskega področja, ki naj bi zajemalo Južno in Severno Korejo kot nov korak za združitev Koreje.
Sovjetska vlada poziva s svojo izjavo ZDA, naj umaknejo svoje čete z Južne Koreje, kakor je to sklenila Kitajska glede Severne Koreje.
Dalje pravi izjava, da so-
Je.
s *da rn>,rncai L ehi upro°7na fuza v zvezi ni še za-iuJ s Portkor tudi ne v e Koreje m predlogom
č>r * *
Nemčija.
Pričakovati
sicer
SS*S5, -IM« )e
ntZtern nadn?ta-nije’ toda nji' dejanji £e z tzzival-n&L 8» fe predvčerajš-Ugrini v°jaki v Tu-še/e Ct°harje L tTl tuniške “če *6eraj J?,tnh Izpustili kL obnh vJttrai- Kar se
če,- hhko	Pu	ne	bo
se sporazumeti se,
bl hUA u,ge tičei°-
n)e tako %oteli zadevo H»prakfičnn	P0!,redo va-
"e bi im*lo
vjetska vlada v celoti pod pira kitajski sklep o umiku kitajskih čet še pred koncem tega leta. Sovjetska vlada predlaga tudi sklicanje konference vseh prizadetih držav, na kateri bi govorili o ukrepih za zbliža-nje obeh delov Koreje. Severna in Južna Koreja bi se lahko zbližali, če bi sklenili mirovno pogodbo in se sporazumeli, da se bosta odpovedali sili pri reševanju medsebojnih sporov. Dalje predlaga sovjetska vlada, naj obe Koreji zmanjšata število svojih oboroženih sil, in pripominja: ((Sovjetska vlada je prepričana, da se sovjetsko vprašanje ne more rešiti s tujo intervencijo v korejske zadeve. Samo Korejci lahko rešijo vprašanje združitve dežele s postopnim zbliževanjem obeh delov Koreje. Iz tega razloga je sovjetska vlada mnenja, da bi bilo koristno sklicati konferenco prizadetih držav, da proučijo ukrepe, ki bi lahko
prispevali k ponovnemu zbli-žanju obeh delov dežele.«
Iljišev je izjavil, da je sovjetska vlada mnenja, da bi bilo treba najprej doseči načelen sporazum o sklicanju konference. Zatem bi se lahko sporazumeli o njeni obliki. Sovjetska vlada je mnenja, da bi bila sprejemljiva vsaka oblika, ki bi lahko prispevala k pravični rešitvi korejskega vprašanja in ki bi dala dobre rezultate.
Iljišev je nato dejal, da besede «prizadete države« pomenijo vse države, ki so zainteresirane, da se Koreja združi na demokratični podlagi ter da se ohrani mir na Koreji in na Daijnem vžhodu sploh.
Glede kitajsko - korejskega predloga za združitev Koreje in razpis svobodnih volitev je neki časnikar vprašal, ali je mogoče Korejo primerjati Nemčiji. «Mislim, je odgovoril Iljišev, da se je o vprašanju svobodnih volitev na Koreji go-,vorilo na ženevski konferenci in da je Sovjetska zveza ta predlog podprla. Tak sklep pa
ni bil sprejet, kar se tiče Nemčije, in zato položaj ni enak.# Glavni štab kitajskih sil na Severni Koreji pa je danes objavil uradno poročilo, ki pravi, da Kitajci na Severni Koreji formalno pozivajo ameriške in druge sile, naj zapustijo Južno Korejo, in hkrati poudarjajo, da bodo prekoračili reko Jalu, če bi na korejskem polotoku prišlo do novega spopada.
Prvi razgovor Sukarno - Hatta
loma pripisati našim dobr?m
lllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUIMIMIIHIIIIIIIIIIIIIII lllll llllll III lllllllll IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Sudan zahteva «dobre usluge»
Varnostnega sveta Združenih narodov
Ni še izključena možnost začasnega sporazuma pred plebiscitom v Egiptu - Ameriške spletke v ozadju spora
Bevan o zunanji politiki vlade
Dulles, Lloyd in Pineau kot v pogrebnem sprevodu
Spodnja zbornica odobrila zunanjo politiko vlade s 308 proti 242 glasovom
Kb v Bitu Angleže, da s*hari
kl^mreTl? koristi- An~
UiSudba za°n čriaj0’ da f, 8e* szvf, ,1bre usluge Ua‘ Bis»teih VPTasanj
l^ahtaev^a se je od_
isPeh ® Knil ’ ker raz-
S> *■ Zdi se niso imeli J Uit govori J*1: da se a7les nadaljevali.
fantek, S^farja egip-spor« w nenadna ^ fah delo impe-
N fanSko0eteov zlasii
le » ie 1° stranko Um-
faul l°njena sti in ki
r 4 eA je timi Angležem, te bi favaie ACSf' da so lhva fa°Hl ar« Sudana. blh, tedv L briška opo-
kat ieh °zem-♦ Kateri* je na_
NEW YORK, 20. — Sudan-ški predstavnik je nocoj formalno zahteval sklicanje Varnostnega sveta v zvezi z obmejnim sporom z Egiptom. Obiskal je glavnega tajnika Hammarskjoelda in mu sporočil zahtevo svoje vlade.
Sudanska vlada je pripravila spomenico, v kateri govori o (oširoki infiltraciji E-giipčanov na spornem obmejnem področju ob podpori zbiranja egiptovskih čet ob meji«.
Sudanska spomenica pravi dalje, da je egiptovska vlada februarja poslala sudanski vladi noto, v kateri zahteva suverenost nad sledečim sudanskim ozemljem:	1. sever-
novzhodni del Sudana severno od 22. vzporednika. 2. del Sudana severno od mesta Hal-fa, ki zajema področje Sara Debira in Faras.
Egiptovska nota je zahtevala izročitev teh ozemelj Egiptu, glede katerih Egipt pravi, da mu pripadata na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen leta 1889 z Veliko Britanijo.
Sudanska spomenica pa pravi, da ti dve ozemlji pripadata Sudanu na podlagi sporazumov med egiptovsko in sudansko vlado iz leta 1902 in 1907. #Od tedaj, pravi nota, je to ozemlje vedno bilo pod izključno upravo in suverenostjo Sudana. Prebivalci obeh ozemelj so Sudanci. Nikoli niso glasovali pri egiptovskih parlamentarnih volitvah ali plebiscitih in so glasovali kot sudanski državljani pri sudanskih parlamentarnih volitvah leta 1953 na podlagi statuta, ki izhaja iz sporazuma med Veliko Britanijo in Egiptom od februarja 1953«
Spomenica omenja zatem, da je sudanska vlada dobila 9. februarja obvestilo, da so ina omenjena področja posla-
li egiptovske čete, in sporoča, da je sudanski zunanji minister odšel v Kairo, kjer se je razgovarjal z egiptovsko vlado. Dokument dodaja, da na žalost ni bil dosežen noben sporazum ter da prihajajo vesti o «široki infiltraciji Egipčanov na področje Severnega Sudana, ki ga zahteva Egipt, ob podpori zbiranja egiptovskih čet ob meji«.
Spomenica pripominja, da pomeni to ravnanje kršitev sudanske suverenosti. Ker je Sudan odločen braniti svoje ozemlje, bi lahko prišlo do oboroženega spopada. Zato poziva Sudan glavnega tajnika OZN. naj zahteva sklicanje Varnostnega sveta, ki naj u-porabi svoje dobre usluge za ureditev spora.
V Kartumu izjavljajo, da so se odločili za pritožbo na Varnostni svet, ker razgovori v Kairu niso imeli nobenega uspeha. Danes zjutraj pa je sudansko poslaništvo v Kairu sporočilo, da bo sudanski zunanji minister verjetno imel nove stike s predstavniki e-giptovske vlade. Sudanski zunanji minister pa je izjavil, da za sedaj ni v programu noben nov sestanek med njim in egiptovskimi predstavniki.
Na vprašanje, ali je res, da je ameriška vlada zahtevala od sudanske vlade dovoljenje, da bi na področju Halieb postavili ameriško letalsko oporišče, je sudanski zunanji minister izjavil: «Ne mislimo dovoliti ZDA ali dru gim državam oporišč v Sudanu«,
Predstavnik egiptovske vlade je v zvezi s sudanskimi obtožbami, da Egipt zbiru čete ob sudanski meji, izjavil, da Egipt ni sprejel nobenih vojakih ukrepov na svojih juž-
nih področjih ob sudanski meji.
Medtem ugotavljajo tako v Sudanu kakor v Egiptu, da ni še gotovo, ali bo prebivalstvo na spornem področju sodelovalo pri plebiscitu o združitvi Sirije in Egipta ali pri sudanskih volitvah. V Egiptu izjavljajo, da je Sudan svoj čas predlagal, naj bi volivci tega področja glasovali pri prihodnjih splošnih sudanskih volitvah, in pristal, da to glasovanje ne bi prejudiciralo e-giptovskih zahtev. Egipt pa je izjavil, da, če bi volivci spornega področja glasovali v o-kviru egiptovskega plebiscita, ne bi to prejudiciralo sudanskih zahtev. Začasna rešitev bi lahko bila v tem, da bi se volivci udeležili obojnih volitev, ali pa da se ne bi udeležili ne enih ne drugih.
Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je danes izjavil, da bo temeljito proučil egiptovsko-sudanski spor, preden se odloči za morebitno posredovanje.
Medtem pa ponavlja egiptovski list «Al Shaab«, da je egiptovsko-sudanski spor posledica riove imperialistične zarote. »Imperialisti in izdajalci, ki jih podpirajo, so opozorjeni, nadaljuje list, da e-giptovsko in sudansko ljudstvo ne bosta nikoli dovolila tujim intrigantom, da bi se vmešavali v njih zadeve«.
V Kartumu se je nocoj zvedelo da je Sudan zahteval tudi sejo Arabske lige ki naj prouči »por.
Egiptovski uradni predstavnik pa je tudi nocoj ponovil, da želi . Egipt rešiti spor v prijateljskem in prisrčnem duhu. Egipt vztraja pri svojem predlogu, naj v spornih krajih odložijo egiptovski 'plebiscit in sudanske volitve, dokler ne bo spor rešeti.
DJAKARTA, 20. — Indonezijski predsednik Sukarno je danes obiskal bivšega podpredsednika Hatto, kateremu bi hotela »revolucionarna vlada« na Sumatri poveriti vodstvo nove vlade.
Sukarno in Hatta sta se prijateljsko pozdravila. Njun laz-govor je trajal dve uri. Sukarno je izjavil, da sta govorila o celotnem političnem položaju v Indoneziji. Ni pa hotel povedati, ali se bosta s Hatto ponovno sestala.
Indonezijski zunanji minister Subandrio je včeraj izjavil, da se njegova vlada trudi, da bi preprečila tujo intervencijo v spor med Indonezijo in Holandsko in v indonezijske notranje zadeve. Dodal je: «Ce nekateri Indonezijci vidijo v sedanjem u- j poru borbo komunizma proti antikomunizmu, ni mogoče u-pati, da se bo preprečila tu-1 ja intervencija. Ta interven-j ija v sedanjem položaju ne bi ‘ mogla biti enostranska in bi privedla do uničenja indonezijskega ljudstva«.
Zvedelo se je medtem, da je v Djakarto odpotovala delegacija Južne Sumatre. Raz-govarjala se bo s Sukarnom in Hatto. Medtem pa je radio Djakarta javil, da so indonezijska vojaška letala začela o-peracije »v bližini* Srednje Sumatre, kjer so uporniki proglasili svojo vlado, ter na severnem delu Celebesa. Radio je dodal, da imajo bombniki svoje oporišče na severnem delu Sumatre, ki je ostal zvest vladi. Letala letijo nad Sumatro, druga pa delajo iz-vidniške polete ob obali Sumatre in Celebesa.
Nespremenjeno stanje Wins(ona Churchilla
NICA, 20. — Uradno poročilo, ki so ga objavili danes zjutraj o zdravstvenem stanju Churchilla, pravi, da se stanje od včeraj ni spremenilo in da bolnik počiva. Bolnik je vedno pri moči in temperatura se je nekoliko znižala. Churchillov tajnik je izjavil, da je bolnik danes pregledoval korespondenco in bral.
Z letalom BEA bodo jutri poslali v Nico kisikov šotor in nekatere dnige aparate, ki jih je baje osebno naročil lord Moran, Churchillov zdravnik.
Novinarji so dr, Robertsa vprašali za podrobnosti o temperaturi, ki je prvič danes omenjena v zdravniškem poročilu. Roberts je dejal, da bi o temperaturi prav lahko govorilo tudi včerajšnje poročilo, ker se temperatura vedno pridruži tipu bolezni, kot jo ima Churchill. Ni pa hotel povedati, koliko temperature ima bolnik. Na vprašanje, koliko časa se bo lord Moran zadržal pri Churchillu, dr. Roberts ni znal odgovoriti: rekel pa je, da bi lahko Moran o-štal pri bolniku kot gost, čeprav bi ta v prihodnjih dneh popolnoma okreval, ker je star prijatelj Churchilla,
LONDON, 29. — Aneurin Bevan je v imenu laburistične stranke posegel danes v debato o zunanji politiki vlade. Očital je zahodnim državam, da so zelo počasi reagirale na sovjetske predloge za konferenco najvišjih. »Zahodna karavana se premika tako počasi, je dejal Bevan, da bi se lahko mislilo, da gre za pogrebni sprevod ter da Dul-les, Lloyd in Pineau držijo trakove krste. Zdi se, da Velika Britanija ni izvajala zadostnega pritiska na ŽDA.a
Zahteval je zatem, naj Sel-wyn Lloyd še danes pove datum razgovorov na najvišji ravni in naj se prekine pripravljanje raketnih oporišč v Veliki Britaniji.
Spodnja zbornica je s 308 glasovi proti 242 odobrila zunanjo politiko vlade in zavrnila laburistično resolucijo proti vladi.
Zunanji minister Selwyi Lloyd je v svojem govoru dejal. da bi se moral spor med Egiptom in Sudanom rešiti mirno s pogajanji. Potem Je izrazil svojo naklonjenost gibanju za združevanje med A-rabci. Rekel je. da je za Angleže še prehitro dajati izjave o tem, ali se lahko premo-
stijo geografske socialne in gospodarske razlike v zvezi med Sirijo in Egiptom; videti bo najprej treba, kako bo ta zveza delovala. Za združitev med Jordanijo in Irakom je rekel, da gre za naravno združitev, ki naj prinese ljud-stvu obeh dežel boljšo Drihod-nost. Tudi se mu ne zdi. da bi nova federacija predstavljala večjo nevarnost vojne na tem področju, pač pa mi.-, ' prav naspiotrao.
Ko je govoril o konferenci na najvišji ravni, je dejal: «Mi na tej strani železne zavese želimo razpravljati in sc pogajati s Sovjeti. Imamo trdno željo, da se z njimi sestanemo in rešimo vse spore«. Nato je dejal, da lahko Velika Britanija že sedaj imenuje delegacijo, ki bi z drugimi državami razpravljala o sistemu nadzorstva -.a prekinitev jedrskih poskusov.
Toda preosednik Merzagora je na vračanje pristal, ker je to v sklade s pravilnikom in predsednik komisije senator Baracco je izjavil, da bo se nocoj ali najpozneje jutri zjutraj sklical komisijo na sestanek. Socialistični senator Lus-su pa je dejati, da je notranji minister »politično površen« in da je ta površnost postala Tambronijeva navadd. Takoj so se oglasili iz centra glasovi. Tambroni je Lussuja prekinil, na levici pa so začeli glasno protestirati, medtem ko je Merzagora senatorje miril. Lussu je dejal, da socialisti niso nikoli počenjali obstrukcije. Nato pa je ob ploskanju vse levice obtoz'. Tambronija. da si je upal celo javno objaviti datum vo litev in datum razpusta senata. čeprav je eno in drugo v pristojnosti edinole predsednika republike. «Takšno početje pomeni pravo^ protiustavno izzivanje!« je poudaril Lussu Tambroni pa je trmasto ponovil svoje očitke o obstrukciji levice, ki da bi hotela odložiti razpravo o vohlnem zakonu vse dotlej, dogler ne bo rešeno vprašanje senatne reforme. Predsedniku Merzagori je uspelo končno senatorje pomiriti, nato pa je izjavil, da pristaja na predlog o sklicanju komisije tako. da se bo ra p a v a jutri nadaljevala, še prej pa vodo senatorji razpravljali o pravnem priznanju CVL (Corpo dei volontari delta liberta).
V poslanski zbornici so razpravljali o ukrepih za srednješolske profesorje, ki jih je bilo precej tudi med poslušalci. Levičarski poslanci so napovedali številne spreminje-valne predloge. Republikanec Macrelli je obtožil tisk, da vodi gonjo proti prestižu šole in prav tako napovedal spre-minjevalne predloge. Razpravo bodo nadaljevali jutri. Glede senatne reforme so
Prav tako je britanska vlada pripravljena imenovati de- se dogovarjali danes načelni-
legacijo za razpravljanje o u-krepih za ustanovitev sistema za zračno nadzorstvo in kopno nadzorstvo proti nenadnim napadom. Rezultati teh raizprav bi lahko prišli v pretres na konferenci na najvišji ravni.
ki parlamentarnih skupin brez uspeha, kajti v ničemer niso dosegli sporazuma. Pred sednik senata Merzagora se je po tem sestanku prepričal da njegov kompromisni pred log nima dovolj pristašev, čeprav ga jc podprl celo bivši
lllllltlMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllinnillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlinilllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIHIHIIIHII
Številne vsakovrstne nesreče
Okrog 200 rudarjev mrtvih v premogovnikih v Indiji
Zaradi eksplozije na ladji 50 oseb pogrešanih; 15 mrtvih pri eksploziji na hidroplanu - Izgubljeno angleško letalo nad Južno Italijo - Dve nesreči v Jugoslaviji
KALKUTA, 20. — V rudniku Asansol blizu Kalkute je prišlo preteklo noč do strašne eksplozije. Od 196 rudarjev, ki so se nahajali v rui-niku, so jih 17 prinesli na površje, medtem ko je za ostalih 179 pozneje policija sporočila, da je izgubljeno Vsako upanje, da bi jih biio mogoče rešiti.
Pozneje so trije od rudarjev, ki so jih še prinesli živ« na površje, umrli, tako da znaša število smrtnih žrtev te rudniške nesreče 182. Opustili so poskuse reševanja ostalih rudarjev. Da bi preprečili nadaljnje eksplozije, so rudnik napolnili s peskom. Najmanj dva tedna ne bo mogoče pričeti delati v rudniku.
V indijskih premogovnikih pa je v razdobju le nekaj jr prišlo do še dveh velikih nesreč. Nedaleč od Asansola je nastala eksplozija tudi v rudniku Hoivrath, ki je baje povzročila smrt kakih 20 rudarjev. V rudniku Mahatbani pa je plaz zaprl rove okrog 15 rudarjev, o katerih nadaljnji usodi še ni podrobnosti.
NEAPELJ, 20. — Komaj so včeraj opoidne našli na Vezuvu ameriško vojaško letalo s 16 smrtnimi žrtvami, že je izginilo angleško letalo (iLapis Egan«, ki je včeraj odpotovalo iz Aten v Rim, kamor bi moralo prispeti ob 19,20. Letalo se je zadnjič javilo v Brindisiju ob 17,20. Danes je večje število letal iskalo izgubljeno letalo, toda brezuspešno in se bo iskanje nadaljevalo jutri. Ni se znatlo. koliko oseb je bilo na letalu, toda sodeč po tipu letala, sta lahko bili dve ali tri.
ST. JOHNS, 20. — Danes zvečer je imelo neko letalo Constellation, ki pripada mor-
narici ZDA, deset ur zamude. Namenjeno je bilo na Azorske otoke. Na teh letalih je navadno 25 elanov posadke. Na področju, kjer je letalo izginilo, je morje zelo razburkano.
SUVA, 20. — Ko je hidro-plan «Calalina» skušal pristj. ti na letališču Raiatea blizu Tahitija, je prišlo do eksplozije. Predstavnik pariškega u-rada letalske družbe, ki je lastnica letala, je sporočil, da je pri nesreči izgubilo življe-nej 15 oseb: prvi in drugi pilot, motorist in 12 potniko '.
NORFOLK, 20. — Ladje, ki so prihitele na pomoč italijanski ladji «Bonitas», skušajo najti še zadnjega mrtveca. Doslej so jih našli 21, preživelo pa ie nesrečo 5 mornarjev. Trupla bodo odpeljali v Norfolk, ko pa bodo opravljene vse formalnosti, jih bada prepeljali v Italijo. V Norfolk bosta prispela tudi mornarja, ki so ju včeraj pozno potegnili iz morja: kap. Cardillo :z Trsta ter Valente iz Bariia. Prve tri rešence pa bo ameriška ladja »President Adams« izkrcala v Cristobalu v področju Panamskega prekopa. Med temi tremi je Tržačan Contessi. Kakor hitro bo mogoče, bodo odpotovali pro*i domovini.
MANAMAH. 20. — Angleška trgovska ladja «Seistam», ki je bila vsrdrana v pristanišču Manamah na Bahrein-skih otokih, je zaradi požari eksplodirala. Ladja je prevažala tovor eksploziva iz Ven-ke Britanije v Perzijski zaliv. Med moštvom ladje je bilo 31 azijskih mornarjev in nekaj angleških častnikov. Do sedaj so našli trupia petih mornarjev. Ni znano, koliko je bilo človeških žrtev. Ranje-
ne so pripeljali v bolnišnico.
Londonska Lloydova zavarovalna družba je sporočila, da pogrešajo 50 oseb. od katerih je 44 Indijcev, ostali pt so Angleži. Rešili so 6 Indijcev, 11 Angležev in 1 Kitajca. Med rešenimi je tudi že na in. otrok enega izmed angleških članov posadke. Nek: rešeni Anglež je močno ra njen.
BEOGRAD. 20.	— Kakor
smo poročali že včeraj, se je včeraj na progi Titograd - Sarajevo med železniškima postajama Gramovico in Premom iztiril motorni vlak. Prvi vagon je pade) v Neretvo, druga dva pa sta ostala na nasipu. V vlaku je bilo poueg železniškega osebja 77 potnikov. Koliko jih je izgubilo življenje, še ni javljeno. Ugotovljeno je bilo le, da je bilo 18 potnikov hudo in iaže ra njenih. Komisija še ni ugotovila pravega vzroka nesreče. Domneva pa se. da je motorni vilalk naletel na kamenje, ki ga je snežna lavina spravila na progo.
Po 22-urni prekinitvi prometa je bil danes promet ponovno vzpostavljen.
Danes zjutraj pa se je pripetila blizu Beograda druga nesreča, pri kateri so izgubil-življenje 4 delavci železarne v Smederevu. Delavci so se zgodaj zjutraj, še preden se fje zdanilo, vozili s čolnom če" Donavo na delo v železarno. Pred Smederevom so se srečali s sovjetskim vlačilcem «Kronštat», ki je vlekel za seboj 6 šlepov. Valovi, ki jih je povzročil vlačilec, so prevrniti čoln. Od šestih delavcev sta se kljub prizadevanju- sovjetskih mornarjev rešila samo dva, medtem ko so ostali štirje utonili,
poglavar države De Nicola; Vzrok je iskati predvsem v nepopustljivem stališču demo* kristjanov, ki hočejo popolno reformo »ali pa nič«. Tod« načelniki skupin bi se morali sporazumeti najpozneje do ponedeljka, ker v torek bo senat na plenarni seji «^a-čel z diskusijo o reformi. Celo desnica je bolj popustljiva od demokristjanov in zaradi tega se predvideva, da ne bodo mogli vztrajati dolgo pri svoji trmi ter da bodo morali pristati na sodelovanje in omogočiti pravočasni razpis volitev.
Danes je zasedal tudi centralni komite PSDI. Tajnik Saragat je poročal najprej o socialdemokratskem zunanjepolitičnem programu. Pri tem je ponovil že znano stališče, ki se strinja s stališčem laburistov glede nevtralnega področja v Srednji Evropi. CK PSDI je sklenil, da mora socialdemokratski odbornik v rimskem občinskem odboru poslanec L’Eltore najpozneje v 24 urah podati ostavko, ker bo v nasprotnem primeru izključen iz stranke.
Toda L'Ellore je že pred sestankom CK izjavil, da bo »za stranko nastala težavna situacija v vsem Laziu, če CK ne bo pokazat zanj večjega razumevanja kot dosiej,« kar pomeni, da ostavke verjetno ne bo podal, temveč rajši izstopil iz stranke. Pozneje je govoril na zasedanju CK ter dejal, da se bo pred odločitvi, jo posvetoval s svojimi rimskimi socialdemokratskimi pristaši.
Ko je govoril o socialistični združitvi, je dejal Saragat, da nova stranka lahko nastane samo na dvojni osnovi: 1. pristanek PSI na metode in načela Socialistične internacionale in 2 . na solidarnost v obrambnem sistemu »velikih zahodnih demokracij«. Dotaknil se je nato kmetijskega v-prasanja. poudaril njegovo važnost, kei se s kmetijstvom ukvarja 41 odstotkov prebivalstva v državi. Za spolovunar-stvo je dejal, da je podobno fevdalnemu sistemu, v katerem postajajo ((gospodarji fašisti, kmetje pa komunisti«. Ponovil je zahtevo o nacionalizaciji virov energije in kemične industrije, zlasti pa industrije sladkorja, ker je sladkor sedaj v Italiji dvakrat dražji kot v drugih državah.
Tudi socialistični poslanci so imeli pod Nennijevim predsedstvom sestanek in razpravljali o reformi senata in o delu poslanske zbornice. Hkrati so obsodili namigovanje glasila KPI, čes da se socialisti veselijo, da bo tudi njihov zastopnik izbran za piedstavni-ka Italije pri skupnem evropskem tržišču in da s tem vršijo diskriminacijo proti KF1, katere zastopnik ne bo v SET ker je KPI glasovala prot-.. Socialistični poslanci poudarjajo sedaj, da je njiliovo stališče do SET določil centralni komite ze v juliju 1957, nato pa ga je obrazložil poslanec Lombardi parlamentu, ko je poudaril da PSI ne bo nikdar pristala na diskriminacijo na škodo KPI iz moralnih in političnih razlogov. PSI zastopa tudi sedaj takšno stališče.
svečana seja Nacionalnega sve-
Na Kapitolu je bila prva ta za gospodarstvo in delo. Ob navzočnosti predsednika republike Gronchija predstavnikov parlamenta in vlade na čeiu s predsednikom Zolijem, ki je imel daljši govor o nastanku tega važnega ustavnega organizma, ki bo poleg dr-iavnega svetu in računskega dvora nov pomožni organ za državno upravo. Za Zolijem je govoril predsednik sveta senator Ruini, ki je povedal, da bo svet razpravljal najprej o sindikalnem zakonu, o odnosih med privatno iniciativo in javnim posegom v gospodarstvo, o reformi socialnega skrbstva, o družini in šoli, dalje o gradnji ljudskih hiš ter drugih važnih gospodarskih in socialnih vprašanjih.
A. P.
Delegacija SZDLJ v Turinu
TURIN, 20,	— Delegacija
SZDLJ, ki je gost PSI, je včeraj v Turinu obiskala tovarno FIAT, kjer so zastopniki tovarne seznanili člane delegacije s proizvodnjo in z odnosi tovorne z jugoslovanskimi podjetij. Delegacija se je sestala s krajevnimi predstavniki PSI, ki so seznanili njene člane s svojim delom, medtem ko je vodja jugoslovanske delegacije Veselinov govoril o vlogi SZDLJ pri razvoju v Jugoslaviji. Popoldne je delegacija obiskala turinski občinski svet, nato pa je odpotovala v Milan.
Hammarskjoeld ne pojde na Malajo
NEW YORK, 20, — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes na tiskovni konferenci izjavil da je zaradi političnega razvoja v svetu prisiljen odpovedati svoje nameravano potovanje na Malajo prihodnji mesec.
Vreme včeraj: NajviSJa temperatura 6,6, reaj nižja 0,1, zračni tlak 1011,5 pada, veter 15 km jugo vzhodnik, vlada 45 odst. nebo 6/10 pooblačeno, morje lahno razgibano, temperatura morja 7,9.
Vreme danes: Pretežno jasno.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 21. februarja
Marcel, Cudomil Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39, Dolžina dneva 10.40. Luna vzide ob 7.50 in zatone ob 20.43. Jutri, SOBOTA, 22. februarja Peter, Divka
Izzivalno ravnanje vodstva CRDA
Ravnateljstvo CRDA je začelo odpuščati suspendirane delavce
Gre za 11 delavcev, ki so jih suspendirali, češ da so zakrivili nerede v ladjedelnici Sv. Marka ■ Odpor sindikatov
Kazalo je, da se bo po sklenjenem sporazumu ozračje v obratih CRDA umirilo in da bo polagoma prišlo do potrebnega in koristnega sodelovanja med delavci in vodstvom obratov. Toda žal je treba u-gotoviti, da se vodstvo za to ne zanima in da se sploh ne zmeni za mnenje in razpoloženje delavstva: drugače si namreč ne moremo tolmačiti njegovo ravnanje glede 11 delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, ki so bili suspendirani z dela zaradi demonstracij 2. decembra lani. Ravnateljstvo CRDA je namreč te dni začelo odpuščati te delavce. Pismeno sporočilo o odpustu «na podlagi disciplinskih ukrepov« so namreč že dobili nekaterih izmed omenjenih delavcev, točno število še ni znano, kaže pa da podjetje namerava odpustiti vseh 11 delavcev. Krivični ukrep je razburil delavce v ladjedelnici Sv. Marka in njihove delovne tovariše v drugih obratih CRDA, kakor tudi delavce iz drugih podjetij, ki so bili o tem obveščeni. Sindikalni predstavniki obeh strokovnih zvez kovinarjev so se takoj sestali in o tem razpravljali ter so skle-niili, da bodo takoj enotno nastopili v obrambo prizadetih delavcev.
Kakor je znano, je bila od 28. novembra do 2. decembra splošna stavka v obratih CRDA in arzenalu zaradi znanega spora.
Ob koncu tedna pa vodstvo ni hotelo izplačati delavcem njihovih tedenskih prejemkov z neutemeljeno pretvezo.(Delavce je to izzivanje seveda razburilo in so odločno protestirali proti takemu ravnanju ter zahtevali svoje plače. Pred ladjedelnico Sv. Marka je prišlo do neredov a brez hujših posledic in je ravnateljstvo šele v ponedeljek 2. decembra popoldne razdelilo plače. Ravnateljstvo pa je nato suspendiralo 11 mlajših delavcev ter jih prijavilo sodišču, češ da so krivi neredov. Kakor smo že pred časom poudarili, ni nobenih konkretnih dokazov, da so bili vprav tisti delavci krivi neredov. Ne glede na to pa je treba upoštevati u-pravičeno razburjanje vseh delavcev, ki niso dobili svojih prejemkov ob koncu tedna, in to v dobi stavkovnega gibanja, ki je trajalo že več mesecev. Kljub temu pa so omenjene delavce prijavili sodišču, namesto da bi poklicali na odgovor delodajalce, ki so s svojim ravnanjem povzročili tako stanje.
Se posebej moramo poudariti, da so ob zaključnih pogajanjih v Rimu sindikalni zastopniki zahtevali tudi, da se reši vprašanje 11 delavcev in da se ponovno sprejmejo na delo. Pravijo, da je minister za delo obljubil, da se bo izrecno zanimal za rešitev tega vprašanja. In to naj bi bila ta rešitev? Ali pa je minister pozabil na svojo obljubo, oziroma nima nobene moči v tej zadevi.
Odpusti v Aquili
Včeraj se je razširila vest, da ravnateljstvo čistilnice A-quila odpušča svoje delavce. Govori - se o seznamu 30 delavcev, ki naj bi jih te dni odpustili. Začelo se je v ponedeljek in od tedaj dobi vsak dan 1 delavec pismeno sporočilo o odpustu z dela z nekam čudno utemeljitvijo.
Tako na primer je dobil te dni sporočilo o odpustu neki delavec, ki tam dela že 16 let, češ «da ni primeren za delo v čistilnici*. Zaposlen je bil torej celih 16 let in šele sedaj je ravnateljstvo «odkrilo», da ni sposoben za tako delo. Čudna zadeva.
Nič čudnega pa, če pomislimo ,da se bližajo volitve notranje komisije v tem podjetju. Čistilnica se namreč širi, obratuje s polno paro in potrebuje delovno silo. Zakaj torej odpusti? Verjetno, to je mnenje delavcev, hoče podjetje po navodilih zainteresiranih krogov, kakor že pred časom nadomestiti delavce, za katere sodi, da so bolj borbeni in zavedni, z drugimi delavci brez hrbtenice in zavednosti, ki bi se samo klanjali in molčali.
Prav gotovo se ne bo pri tem končalo in bodo sindikalni zastopniki energično nastopili proti samovoljnemu in diskriminacijskemu ravnanju podjetja.
Zborovanje FIOM
V nedeljo ob 10.30 bo vsedržavni tajnik zveze kovinarjev FIOM dr. Luciano Lama, ki je sodeloval pri pogajanjih za rešitev spora v CRDA in arzenalu govoril v kinematografski dvorani «Aurora» o pomenu in vsebini omenjenega sporazuma tako za tržaške delavce kot za vse delavce v obratih IRI v Italiji.
Danes v poslanski zbornici
Razprava o zakonu za uslužbence bivše ZVU
Senat je odobril zakonski o-snutek. ki predvideva obvezno zaposlitev ezulov. Za 24 ur pa je odložil razpravo o povračilu premoženja, katerega so pustili ezuli v bivši coni «B».
Dane* pa bo notranja ko-
misija poslanske zbornice razpravljala o zakonskem osnutku, ki se nanaša na ureditev položaja bivših uslužbencev ZVU.
 «»-------
Izdal ki INAM za zdravila zavarovancem
Po podatkih obračuna Zavoda za zavarovanje proti boleznim (INAM) za finančno leto 1956 so porabili nad 46 milijard lir za zdravila, predpisana zavarovancem, kar pomeni 23 odstotkov vseh dohodkov ustanove. V omenjeni
nom ustanov, ki izlete prirejajo.
Ne vemo, na katero konkretno dejstvo se to opozorilo nanaša. vsekakor pa neiki tukajšnji list n. pr. že leta objavlja n. pr. obvestila o izletih raznih italijanskih planinskih društev. Ne vemo, ali je kdaj kdo proti temu protestiral.
O Pokrajinska uprava o-pozarja prizadete, da so zopet dovoljeni obiski, in sicer od nedelje 23. t. m, po običajnem urniku svojcev otrokom ki so v ustanovi za pomoč materam in otrokom v Barkovljah. Ti obiski so bili ukinjeni zaradi gripe
Tržaške »barikade"
Bk
Tako so razrili Ulico Filzi
dobi so predpisali 100,482.880
receptov, od katerih 49 mili- 1 iiiiiitimimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiMMiimiitmiiiiiiiinifmiiiiitiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiimiiinitiiiiiHtiiiiiiiiitiiiiifimiimiimiHMiiiiiiiiiMii
jonov za galenske preparate
Stranke se pripravljajo na volitve
in 51 milijonov za specialitete. Pri tem je šlo 80 odstotkov stroškov za specialitete. Leta 19516 je imelo pravico do brezplačnih zdravil 15,785.561 zavarovancev in njihovih svojcev. Zaradi tega so porabili povprečno za vsakega upravičenca 2.540 lir za zdravila.
V proračunu za leto 1957 so določili za brezplačna zdravila zavarovancem 45 milijard, za 1958. leto pa 50,5 milijarde. Ti proračuni pa ne upoštevajo povečanja izrednih stroškov, ki jih je imel INAM zaradi epidemije gripe.
Nabor za novince vojne mornarice
Včeraj se je prijavilo prvih štirideset mladeničev iz Trsta in Milj za nabor za vojno mornarico. Skupno bo iz Trsta in okolice služilo v vojni mornarici 495 mladeničev, rojenih 1938. leta, medtem ko je že o-krog 2.000 mladeničev rojenih 1937. leta opravilo nabor za kopenske oborožene sile. Nabori za vojno mornarico bodo v 14 presledkih do konca a-prila.
Predvolilna zborovanja
Socialdemokrati zahtevajo gospodarski načrt za Trst
Spletke demokristjanov proti predsedniku trgovinske zbornice - Zakaj so bili demokristjanski elani vodstva zbornice odsotni na zadnji seji
V nedeljo bo vrsta javnih predvolilnih zborovanj, na katerih bodo govorili nekateri vodilni predstavniki strank. Tako bo za republikance govoril njihov generalni tajnik Reale. Za MSI bo govoril tajnik stranke De Marsanich o »dvojezičnosti« in bodo torej tržaški fašisti pričeli predvolilno kampanjo z izrazito nacionalističnimi gesli. Končno se bo v nedeljo pojavila v Trstu tudi Laurova monarhistična stranka. Na njenem zborovanju bo govoril dr. Vin-cenzo Costa, in sicer predvsem o dogodkih v Neaplju.
Opozorilo pokrajinske ustanove za turizem
Pokrajinska ustanova za turizem nam je poslala v objavo obvestilo v zvezi s pooblašča njem potovanj in izletov. V obvestilu pravi, da je neka krajevna ustanova objavila '■ tisku spored potovanj in izletov, za katere ni imela pooblastila, ki ga določa zakonski dekret iz leta 1936. Pokrajinska ustanova za turizem opozarja, da se ne smejo objavljati obvestila o izletih, če jih poprej ne odobri komisaria* za turizem ali pa pokrajinska ustanova za turizem. Chmenje-ni ustanovi pa lahko pooblastita priložnostne izlete kulturnega In podobnega značaja, če pri tern ne gre za nekak zaslužek. Toda za te izlete je dovoljena le objava obvestil s pomočjo okrožnic ola-
Stranke v Trstu se pripravljajo na volilno kampanjo za izvolitev poslancev. Tržaški socialdemokrati bodo v svoji volilni kampanji zahtevali od vlade, da pripravi poseben aprogram za Trst«. Tako je nedavno izjavil njihov gospodarski izvedenec prof. Carlo Schiffrer, ko je govoril v Miljah ob otvoritvi tamkajšnjega krožka za proučevanje socialnih vprašanj. Socialdemokratski predstavnik je dejal, da se je treba še bolj približati zamotani gospodarski in politični realnosti Trsta in da je zato potrebno večje razumevanje za ta vprašanja. Potem ko je govoril o gospodarski zgodovini Trsta, je prof. Schiffrer poudaril, da je država že za časa Marije Terezije in Franca Jožefa gradila pristaniške naprave in zveze z zaledjem, ki so ustrezale tedanjim tehničnim potrebam. Zato je umevno, da se tudi sedanja država ukvarja s povečanjem pristaniških naprav predvsem v interesu evropske gospodarske skupnosti, ki ga predpostavlja interesom krajevnega gospodarstva. Po mnenju prof. Schiffrerja bo vse to delo in ves denar vržen proč, če ne bodo dali Jadranu pri obnovitvi pomorskih konvencij ustrezna sredstva za novo funkcijo, ki jo mora vršiti v obnovljenem evropskem gospodarstvu. Zato je potrebno, da se vzporedno s pristaniščem uresniči tudi funkcionalna industrializacija in ustrezna upravna struktura, ki bo znala braniti mestne potrebe pred zaostalostjo birokratov, ki niso sposobni misliti v novem evropskem duhu.
Trst potrebuje ustrezen gospodarski načrt, ki ga sedaj nima. Posamezne zahteve ga ne morejo nadomestiti. Ta načrt pa morajo pripraviti Tržačani in ne vlada, ker se mora usmerjati njeno delovanje na druga področja.
Kot torej vidimo, se tržaški socialdemokrati sklicujejo na tolikokrat ponovljeno zahtevo o sestavi ustreznega ((gospodarskega načrta za Trst«, o čemer pa vlada noče ničesar slišati, čeprav to zahtevo postavlja večina strank ih večina tržaških gospodarskih kategorij. To vprašanje je sprožilo v mestu ostro polemiko med strankami in ustanovami, ki zagovarjajo načrtno rešitev tržaškega gospodarstva, in tukajšnji demokristjani, ki iz
i,„tu, milimi,■iiiitiiiiiiiiiifiiiMMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiii
Avtomobilist iz Bologne povozil deklico s Kolonkovca
Nesreča se je zgodila v Ut. Flavia Zdravniki so si pridržali prognozo
strankarskih razlogov podpira-, nico, je zdravnikom izjavil, da jo vskkršno gospodarsko po- sta z ženo skupno kosila. Po litiko demokristjanske vlade | kosilu se je žena ulegla v po-do Trsta, čeprav ta politika steljo, da bi se odpoč’la in
Ugo Nardi iz Bologne je včeraj proti večeru vozil s svojim fiatom 600 po Ul. Flavia proti Trgu Valmaura. Nedaleč od kina »Lumiere« je moral mož z vso silo pritisniti za zavore. Kljub temu pa je silovito podrl na tla dekletce, ki je nezavestno obležalo. Šofer je izstopil in ranjeno dekle spravil s pomočjo nekaterih očividcev v vozilo ter z njo zdrvel, kolikor je pač mogel, proti bolnišnici. Tu je izpovedal, da je dekle začelo prekoračiti cesto in nesreča se je pripetila, ker se je nepričakovano ustavilo na sredi ceste.
Ranjeno dekle, katerega •početka niso mogli identificirati, ker ni imelo pri sebi nobenega dokumenta, so nemudoma poslali na I. kirurški oddelek, kjer so mu zdravniki ugotovili poleg rane za desnim ušesom in prask na dlesni tudi možganski pretres in šok. Ker je stanje deklici zelo resno, so si pridržali prognozo,
Dekletce so kasneje identificirali. Njeni starši so se namreč zglasili v bolnišnici, kjer »o tudi z grozo spoznali, da je njihova hči. 13-letna Marija Terezija Trampuž s Kolonkovca, v smrtni nevarnosti. izpovedala sta, da se
je hči oddaljila z doma in ju obvestila, da se bo verjetno zadržala pri prijateljici. Zato starši niso bili v skrbeh za dekle, ker so vedeli, da je na varnem. Toda malo pred 21. uro se je po Kolunkovcu razširila vest o hudi nesreči in neki mladenič, ki je nesrečo osebno videl, je orisal dekletce, tako, da starši niso imeli nobenega dvoma več, da gre za njihovo hčer.
Nesreča delavca
ne ustreza potrebam mesta.
Značilnost te polemike je razvidna zlasti iz stališča KO do vodstva trgovinske zbornice, kjer imajo demokristjani štiri svoje člane. Nedavno je vodstvo trgovinske zbornice patrdilo stališče svojega predsednika do vlade in do gospodarskih vprašanj mesta. Obenem pa se ni niti ukvarjalo, vsaj tako je bilo razvidno iz poročila o zadnji seji, o nedavnih «sklepih vlade v korist tržaškega gospodarstva«. Tukajšnji demokristjani tolmačijo to stališče vodstva trgovinske zbornice kot namerno ignoriranje »važnih vladnih ukrepov«. Obenem pa poudarjajo, da se seje vodstva ni udeležila polovica članov, med katerimi so zlasti dr. Rustia Traine za »neposredne obdelovalce zemlje«, Valmarin za obrtnike, dr. Brunner za kmetijstvo in dr. Novelli, kot zastopnik delavcev.
Sicer pa ni nobena skrivnost, da so bili zlasti Rustia, Brunner in Novelli imemjvrni v vodstvo trgovinske zbornice zgolj iz političnih razlogov, saj predstavljajo v svojih kategorijah le manjšino članov. Dr. Rustia zastopa neposredne obdelovalce zemlje, čeprav je znano, da velika večina kmetov v tržaški pokrajini ni včlanjena v njegovi strokovni organizaciji. Isto velja za dr. Brunnerja, ki zastopa kmetijstvo, katero bi morali ravno tako kot kmete zastopati predstavniki večine kmetov, ki so včlanjeni v Kmečki zvezi in v Zvezi malih posestnikov. Toda ti dve kmetijski organizaciji nista zastopani v trgovinski zbornici, zato ker so njuni člani v veliki večini Slovenci. Glede dr. Novellija pa je znano, da zastopa njegova sindikalna organizacija manjšino delavcev na podrpčju. Ti trije člani vodstva trgovinske zbornice in zastopnik obrtnikov Valmarin so demokristjani in jih zato KD hoče izkoristiti v svoje strankarske namene. Zato menimo, da ni le slučaj, da se niso udeležili zadnje seje vodstva trgovinske zbornice. Ker se baje niso upali odkrito nastopiti proti prof. Luzzattu in s tem odkrito povedati, da jim gre le za interese stranke, niso prišli na sejo. Njihovo odsotnost pa je izkoristila KD, ki je takoj razglasila, da je vodstvo trgovinske zbornice ignoriralo «vladne ukrepe v korist Trsta« samo zaradi njihove odsotnosti. Saj ni nobena skrivnošt, da se hoče tukajšnja' KD polastiti tudi predsedniškega mesta trgovinske zbornice. Zadeva pa ni tako; lahka, ker izkušnje dokazujejo, da se ni do sedaj tržaška KD nikoli iskreno zavzela za interese Trsta in da je vedno podrejevala gospodarska vprašanja mesta vsedržavni strankarski politiki KD.
v pristanišču
Najmanj 50 dni se bo moral zdraviti pod nadzorstvom zdravnikov 49-letni težak Ari-steo Degrassi iz Ul. Caccia, ki se je včeraj med delom v novem pristanišču še precej resno ponesrečil. Moža so morali nujno odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer »o zdravniki ugotovili, da ima zmečkane štiri prste leve roke.
Nesreča se je Degrassiju pripetila med nakladanjem premoga na parnik. Težak je sta! na tovorniku, katerega so s pomočjo Žerjava razkladali in prav žerjavova lopata je stisnila nič hudega slutečemu delavcu roko, zaradi česar je moral nemudoma v bolnišnico, kjer so ga pridržali na orto pedskem oddelku.
Dokumentacija o prometu jadranskih pristanišč
malo kasneje, ko je. vstopil v spalnico, jo je našel v nezavesti. Po njegovem mnenju je žena, ki je bila živčno bolna, zaužila preveliko količino po mirjevalnih ali uspavalnih praškov.
Železo padlo vajencu na prst
Silvano Lazzarin iz Ul. Giu-lia, ki je zaposlen v mehanični	delavnici	Frausin	v	Ul.
Flavia, je včeraj zgodaj popoldne verjetno preveč zaupal svoji moči. Med delom je dvignil	kos železa, ki se	mu je
zaradi teže izmuznil iz rok in mu padel na prstanec desne roke, pri čemer mu je odsekal zadnji členek z delom mišic.
Z	rešilnim	avtom se	je	moral	Lazzarin	odpraviti	v	bol-
nišnico, kjer so mu zdravniki priporočili, da bi ostal pod njihovim nadzorstvom na I, kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo okreval v 15 ali 20 dneh.
Dejavnost v industrijskem pristanišču v /avl j ah
Tržaška gospodarska agencija ASTRA poroča, da grade sedaj v žaveljskem md. pristanišču tovarno «Itaiglas», ki bo proizvajala 100-150 tisoč kubičnih metrov stekla za domače tržišče in za izvoz. Poleg lega se ugodno razvijajo pogajanja za nakup dveh propadlih podjetij:	MA-CO hi
Sbocchelli. Končno se sedaj pogajajo za nakup zemljišča za gradnjo velikega podjetja Snia Viscosa. ki bo največje podjetje v okviru industrijsfke-ga pristanišča.
 «»-------
Danes zvečer bo ob 19.30 izredna skupščina tržaške PSI, na kateri bo tajnik stranke dr. Teiner govoril o programu stranke v zvezi z bližnjimi političnimi volitvami.
V ponedeljek seja pokrajinskega sveta
V ponedeljek bo redna seja pokrajinskega sveta. Na seji bi morali nadaljevati z obravnavo letošnjega proračuna, ki ga je odbornik za finance predložil že pretekli mesec. Toda mnoga upravna vprašanja so do sedaj omejila proračunsko razpravo. Tudi za ponedeljek so na vrsti nekatera upravna vprašanja, ki jih pokrajinski svet ne more dolgo odlagati in bo moral o njih razpravljati ter sklepati. Zato se predvideva, da se bo obravnava proračuna zavlekla še za nekaj sej. Za sedaj sp na dnevnem redu spremembe pravilnika pokrajinskega zavoda za pomoč materam in otrokom v Barkovljah; pravilnik pokrajinskega ckonomata, ustanovitev šole na prostem za letošnje leto, poučevanje slepcev na domu izročitev tega poučevanja, ki je bilo do sedaj v režiji pokrajine, Zvezi ustanov za pomoč slepcem, pravilnik o plačah in prejemkih delavcev dnevničarjev, zaposlenih pri vzdrževanju pokrajinskih cest. Poleg tega pa bo moral pokrajinski svet potrditi nekaj navadnih upravnih sklepov od--bora.
Odloženo zasedanje
za-
Danes bi moralo biti sedanje medpokrajinske komisije o avtomobilskih cestah in so zasedanje preložili, ker je predsednik tržaškega pokrajinskega sveta prof. Gregoret-ti bolan v bolnici. Namesto zasedanja se bodo tržaški predstavniki pokrajine sestali v Vidmu s predstavniki tamkajšnje pokrajinske uprave.
Pameten ukrep državnih železnic
Pomembne olajšave za tranzitni promet
Za zaračunavanje tarif od jug. meje do Trsta so ponovno uvedli tarife izpred 20. oktobra 1957
Državne železnice so izdale uradno poročilo, ki se nanaša na ureditev razdalje, za katero se plačuje železniška tarifa. Kot smo že poročali, so italijanske železnice oktobra povečale minimalno tarifno razdaljo na 30 km in torej treba plačati tarifo za prevoz blaga v višini do 30 km pa čeprav se v resnici blago pošlje na krajše razdalje. Ta ukrep je bil na splošno u-temeljer. in so z njim železnice skušale odpraviti krajšo prevoze, ki so za železnico manj ugodni, medtem ko o-stane tarifa za daljše prevo-zo nespremenjena.
V tržaškem primeru pa je ta ukrep povzročil hudo škodo, ker je v praksi prišlo do-povišanja tarif za tiste avstrijske prevoze, ki prihajajo v Trst najprej po jugoslovanski železnici nato pa skozi Opčine po italijanski. Razumljivo je, da je povišanje tarif naletelo na ostre kritike tako avstrijskih kot tržaških gospodarskih krogov, kar je privedlo direkcijo državnih železnic, da je v omenjenem uradnem poročilu s I. marcem ponovno uvedla za obe tržaški progi stari razdalji (23 in 27 km). Ze od 1. januarja pa je ukinjen za te prevoze enkratni stalni prispevek za vsak vagon, ki naj bi prav tako privedel do pošiljanja blaga na daljše razdalje, ker je enako visok ne glede na razdaljo in ki je prinesel Trstu podobno škodo kot nova splošna minimalna tarifna razdalja.
Oba sklepa sta tako med tržaškimi gospodarskimi krogi kot tudi v Avstriji naletela na odobravanje zlasti, ker so državne železnice v celoti obnovile prejšnjo tarifno postavko, medtem ko so ministri na zadnjem sestanku sklenili o-lajšavo le do 27 km. Vendar je treba istočasno tudi poudariti, da v bistvu ne gre za nobeno novo olajšavo, ker je do protestov prišlo izključno zaradi tega, ker je italijanska železniška uprava v preteklem letu dvakrat zvišala tarife.
Tržaška gospodarska agencija ASTRA prihaja na osnovi teh dveh sklepov do zaključka, da je uprava državne železnice bistveno izpremenila svoj odnos do tržaškega prometa in da to omogoča bližnje sklicanje sestanka paritetne italijansko - avstrijske mešane komisije za tržaško pristanišče. Datum sklicanja tega sestanka še ni določen, ne more pa biti tako oddaljen, ker obstaja sedaj vrsta kon-
kretnih, zlasti tehničnih vprašanj, katera bo mogoče rešiti ob večjem razumevanju Rima.
Izšla je zopet «Italia socialis(a»
Tržaška federacija PSDI sporoča, da je začelo njeno glasilo «Italia socialista« zopet izhajati. List posveča uvodnik bližnjim političnim volitvam in članek proučevanju gospodarskega položaja Poleg drugega objavlja tudi komentar k procesu «Pincherle-Pa-gnini« in obsoja gonjo proti dvojezičnosti
Zanimiva publikacija
•uiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiniitiiiiiiimitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiitiimiimiiiiiiimimiiiniiiimiiimiimimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiitiiiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Obsodba vozača avtomobila Ki je povozil sKuterista
Tri mesece zapora tatu - Nasilen gost ljudskega prenočišča - Obsodba tovarnarja
Maja 1. 1955 se je na Mi-1 nočišču, kjer je po navadi sta-ramarskem drevoredu, in si- noval. Toda zaradi pozne ure
Studijska komisija zveze jadranskih pristanišč pripravlja obširno dokumentacijo o prometu vseh jadranskih pristanišč in ki bo služila kot dokument za zahteve jadranskih pristanišč pri sklepanju novih konvencij za ladjevje PIN. Podatke zbirajo sedaj posamezna mesta in jih bo zbrahi in uredila komisija pod predsedstvom tržaškega prof. Ro-letta, ki bo v ta namen v kratkem obiskal vsa jadranska pristanišča.
Ženska je zaužila preveč praškov
Na zdravilskem oddelku so si morali zdravniki pridržati prognozo za 36-letno Almo Rossetta por, Valenta od Sv. M M. Sp., kateri so ugotovili zastrupijenje s pomirjevalnimi praški.
44-letn! mož Valente Bruno, ki je ženo spremil z rešilnim avtom Rdečega križa v bolmi.
cer pri oviniku nedaleč od kopališča «Excelsior« pripetila prometna nesreča, zaradi katere je agent javne varnosti Giobatta DellAica umrl, A-gent se je peljal na izposojenem skuterju proti mestu in njemu sta sledila z drugim motornim kolesom njegov kolega Adolfo Rizzo in njun znanec Spartaco Fortunati. Malo pred polnočjo pa je avto vrste «lancia» prehitel najprej Rizza in Fortunatija in nato še DelVAico, ki je odletel na tramvajski tir in obležal. Motociklistoma, ki sta vo-gila za agentom, se je zdelo, kot da se je avto obregnil ob DelFAico in s tem povzročil njegov padec. Zato je Fortunati stopil z motorja in priskočil ponesrečencu na pomoč, medtem ko je Rizzo pospešil hitrost, da bi dohitel avtomobilista, ki je po nesreči nadaljeval pot, ne da bi se ustavil. In res ga je dohitel v bližini lokala «Pic:colo mondo«.
Za volanom je bil Stellio Pagnut iz Ul. Franca in poleg njega je sedel njegov brat policijski inšpektor. Na vozilu niso našli nobene odrgnine, pač pa je bil prah na blatniku zbrisan. To so smatrali za dokaz krivde, pa čeprav je Pagnut tajil, da bi koga podrl. Tudi njegov brat je zanikal, da bi povzročila nesrečo ter je dodal, da se je agent premaknil proti despi in da je zelo verjetno treščil ob rob pločnika.
Sodišče je seveda upoštevalo izjave preiskovalnih organov prometne policije ter je Pagnuta, ki je že povrnil vso Škodo, obsodilo na dva meseca in 20 dni zapora.
Preds. — Corsi, tož. — De Franco, zapisn, - - Urbanij o-bramba — odv, C. Poillucci.
♦ ♦ ♦
Isti sodniki so obsodili pogojno na 3 mesece zaporne in na 4.000 lir denarne kazni 31-letnega Prima Zampinija iz Ul. della Valle, katerega so policijski organi obtožili, da se je spustil s strehe stavbe v Ul. de Amicis, kjer je bil zaposlen, v podstrešje, kjer si je prisvojil številne krožnike, kavne servise, kozarce za likerje in za pivo. Vse skupaj je Zampini odnesel Hornov, kjer je to širokosrčno podari) ženi,
** *
Francesco Lorenzi je oktobra 1946 zapustil bolnišnico pri Magdaleni, kjer je bil na zdravljenju in po dolgem tavanju po mestu se je po polnoči zglasil v ljudskem pre-
ga vratar ni hotel pustiti noter, s čimer je moža razjezil. Ker je začel kričati, je moral vratar poklicati na pomoč agenta upravne policije, a tudi ta ni dosegel ničesar, ker ga je Lorenzi, ki je bil nekoliko vinjen, ne le užalil temveč ga je tudi »praskal po vratu.
Posledica tega nočnega spora in neubogljivosti je bila, da so Lorenzija prijavili sodišču zaradi vinjenosti, zaradi preklinjanja in tudi zaradi žalitve javnega organa. Izgovor, da je imel vročino in da zaradi vremena in predvsem bolezni ni mogel spati na prostem, ni Lorenzija rešil kazni, ker ga je sodnik spoznal za krivega zadnjih dveh obtožb in za obsodil na 6 mesecev zapora in na 2.000 lir denarne kazini. Vse seveda pogojno, medtem ko ga je obtožbe vinjenosti oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodnik — 1'ienga, tož. — Santoro, zapisn. — Scelzo, o-bramba — odv. Filograna,
* * *
Maja pred dvema letoma so nadzorni organi hoteli napraviti analizo mila, ki ga izdeluje
voje z gramofonskimi ploščami, Uradnik mu je izročil, a kasneje, ko se je lastnik javil, je spoznal, da ga je slepar pošteno potegnil. Policija je seveda tudi v tem primeru uvedla preiskavo.
Huda nesreča strojevodje
Kaj nenavadna nesreča se je včeraj zvečer pripetila na Nabrežju 3. novembra. 51-le'.-ni strojevodja Libero Roggero iz Ul. Tarabocchia je volil vlak proti Sv. Andreju, ko mu je v bližini Trga Unita postalo slano. Mož se je zgrudil ha pod lokomotive in nato pa. del na cesto, kjer je obležal, dokler niso prišli ponj bolj-ničarji Rdečega križa.
Zaradi udarca na glavi ter zloma rebra na levi strani prsnega koša so Roggera sprejeli na nevrološkem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
NAJDENO
Ravnateljstvo INAM sporoča, da so našli v ambulantah v Ulici Farneto določeno vsoto denarja. Kdor je denar izgubil, ga lahko prevzame na v Ulici
tovarna, last Guerrina =__________,	o_
Rauserja iz Ul. F. Severo. i tajništvu ustanove Vzorce so dobili pri nekem ! Nordio 15-11. trgovcu v Ul. Crispi in jih ! poslali specialistom. Ti so u-gotovili, da milo vsebuje manj maščobe kot je bilo na njem zapisano in so zato s kazenskim dekretom pozvali tovarnarja, da plača 50.000 lir globe ter 2.000 lir za analizo. Tovarnar pa se je temu uprl in vložil . iziv. Kot po navadi je moral tudi on priti pred sodnika, ki pa je izrekel isto kazen, kot je bila navedena na dekretu.
Poročali smo že, da je tržaška delegacija italijansko -jugoslovanske trgovinske zbornice izdala v hrvaščini »Članski godišnjak - 1958», v katerem so navedena tržaška podjetja, ki so včlanjena v o-menjeni zbornici, poleg daljšega članka o razvoju gospodarskih odnosov z Jugoslavijo, ponatisov plačilnega sporazuma in trgovinskih sporazumov. Ta publikacija je izšla v obliki okusno opremljene brošure in jo je tržaška delegacija razposlala jugoslovanskim podjetjem ter gospodarskim ustanovam. Publikacija predstavlja sicer skromen vendar nedvomno koristen prispevek, da se jugoslovanski gospodarski krogi bolje seznanijo z možnostmi, ki jih nudi Trst v okviru italijansko - jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja.
G Tržaška sekcija zveze pomorščakov je izrazila svoje sožalje družinam ponesrečenih mornarjev ladje «Bonitas».
 «» -----
RAZDELJEVANJE SEMENSKEGA KROMPIRJA VRSTE ii ALBONAu
Pokrajinsko kmetijsko nad-zornislvo, Trst, Ulica Ghega štev. 6-1. sporoča, da je počelo z razdeljevanjem v mon-tikaciji pridelanega semenskega krompirja vrste »Albona«.
Kmetovalci, ki. so svpj pas naročili semenski krompir vrste »Albona«, lahko dobijo zadevno nakazilo pri po-_ krajinskem kmetijskem nad-" zorništvu v Ulici Ghega št. 6-1.
Vsotfd ki jo mora plačati kmetovailec ob prevzemu nakazila, upoštevajoč državni prispevek, znaša 40 lir za kilogram.
SNG
v TRSTU
Danes 21. t. m. ob 18. uri v prosvetnem domu «Albert Sirk« v Križu, jutri, 22. t. m. ob 18. uri na Kontovelu, v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« DANILO GORINŠEK
Rdeča kapica
Vesela pravljica v treh dejanjih Prodaja vstopnic zi nedeljsko predstavo danes in jutri v Tržaški knjigarni, Trst. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38,
V torek, 25, t.m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju A. P. CEIIOV
UTVA
Igra v štirih dejanjih
§LIKE, ki jih je posnel Mario MagSjna na otroškem rajanju in plesih, ki so bili v dvorani na stadionu «Prvi ma’», so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
iiiiiimiiMiMiiimiiiimmiiiiiliiiiiiimiHHHiiiiiiiuiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiini
Razne tatvine
Tatovi skuterjev so se zopet pojavili. Verjetno so zaslutili, da se bo vreme izboljšalo, s čimer je možnost za brezplačne izlete na tujih vozilih večja. Predvčerajšnjim so neznanci ukradli skuter Giorgiu Zajcu — De Carolisu iz Ul, Media, kateremu ni preostalo drugega, kot zadevo prijaviti pristojnemu komisariatu,
Gtielfu Annoviju iz Ul. Carli pa so neznani vandali u-kradii radijsko anteno na avtu, mu vlomili vrata ter mu pokvarili tudi električno napeljavo.
Neki neznanec je bil pred dnevi tako predrzen, da se je zglasi] na prtljažnem oddelku avtobusne postaje, kjer je izjavil, da so ga poslali po za-
OD VČERAJ DO DANES
IJUD5HA PKONVKTA
Prosvetno društvo »Valentin
Vodnika priredi jutri 22. t. m. 66	20,30	v	prosvetni dvorani
«Prešernovo proslavo«. Vljudno vabljeni k številni udeležbi.
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKK
Dne 20. februarja 1958 st j e rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo je 8 oseb, porok Je bilo 9
POROČILI SO SE: učitelj Oior-gio lanovitz in gospodinja Nives Vlslntini, uradnik Raffaello Uat-to in uradnica Elda Danesi, težak Paolo Perosa In gospodinja Anna Jerman, telefonski strokovnjak Giuseppe Sirotlch t,, uradnica Antonia Bergoč, uradnik Uo-menico Russl in uradnica Elda Prodan, geometer Mario Sbrizzl in fotografka Alba Renelt, trgovski potnik Roberto Mar roli In gospodinja Anna Maria Milazzi, pomorščak Egone Paulin in trgovka Emllla Posedel, motorist Luciano Kus In šivilja Ada Riz-zitelli.
UMRLI SO: 66-letna Rosa Ca-llgarlc por. Kavrecir, 89-letnl Giuseppe Basilisco, 68-1 el.na Geni. ma Tavolato vd. tjuarantotto, 74-letnl Alfredu Hadonicich, 50-letm
Lodovlco Ban, 75-letnl Leonardo Lupierl, 46-let,ni Marcello Tresel-li, 87-letna Franvesca ftarbo vd.
Malusi.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Uenuasi Ul. Cavaria 11; Al Oa. leno. Ul. S. Ciltno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Eratvcesco 1; Ravasini, Trg Llberta 6.
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt .	5.700.—	5.900,—
Marengo	4.600,—	4.800,—
Dolar ...	623,—	627,—
Frank franc.	129 —	133.—
Frank Švicar	144 —	146.—
Sterltng . ,	1.620.—	1 690,—
Dinar ...	78.—	82,—
Šiling . . ,	23.50	24.25
Zlato ....	707 —	709 —
Zah. n. marka	146 —	148-
MALI OOLASI
PODI IZ FURNIRJA po 330 lir
kV. m — se prodajajo v Ul. Gambtnl 3,
Mladinska revija « J A D R O »
priredi jutri, 22. t- f' ob 20.30 uri v mali dv«’ rani na stadionu ePfJi maju GLASBENO LITERARNI VEČER. Vabljeni k številni udeležbi!
C
R A
PETEK, 21. lebruarja 1>S* TRSI POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; obvezno — drobiž od vse!,„« m... Življenja in usode: « VVilliamson, rrajbogatejši »A -sveta«- 12.10 Za vsakogar n«' 12.45 V svetu jculture; J2:".,}) kester Federico Bergamnu, • Glasba po željah; 17.30 Z. nami; 18.00 Koncert pianista mira Demšarja; 18,20 Album y ljubljenih melodij: igra or» n Mantovani; 18.55 Zenski vo** kvartet ((Večernica«; 19.15	.«3)
'	20»
..	-L ...............,	—	.	19.30
ki iz znanosti In tehnike; Pestra glasba; 20.00 Šport, L Slovenski oktet; 21.00 , /T veli-
  	  ti	|U
in prireditve v Trstu; 21.15 J.t
piiiuuii.ic v * *—«'i	-	,	21.45
ka dela slavnih mojstrov, Kvartet Franco Vallisneri; Dante Alighieri: Božanska k -j dija — Pekel; 22.15 ltallJj% akvarel; 22.30 Mozart: Sere , v G-duru; 22.45 Orkester AU“ Kostelanetz.
TRST I. rlsS.
11.30 Operna glasba; 13-20
beni album-: 14.30 «Tretja ^,.l.
19.25 Koncert sopranistke "ZU Benetti; 21.00 Simfonični K0i»*
KOPER 257 m, 1169 kHz ^ l3jj
Poročila v slov.: 7.00, 7.30,
15-°°- 12» Poročila v ital.:	6.30,
17.15, 19.15, 22.30.	vu
5.00-6.15 in 7.00.7.15 Prenos 7.15 Glasba za dobro jutr0L n) 12.00 Prenos RL: 12.00 Glas»‘L željah:	13.40	Kmetijski nas*
«Pomen ustanovitve sadne ^ vesnice na Koprskem«; L-
vesmee na Koprskem«, ‘ poldainske melodije: 14.30 darska oddaja: »Tri mesece , občinskih zborov proizvajal ,,, 14.40 Spored’ solistične, zbor ^
in orkestralne glasbe: 15". jj|. mači pevci in ansambli krofonom: Moški zbor_«S^7 pp
iz Kopra: 15.40-17.00 Prenos fr 17.00 Ritmi ln popevke; l"*r k
melodije do melodije;
18.3?
H-
ju-
Berlioz: Simfonija «Romeo > ^ lita«, op. 17:	19.30-22.15 frptu;
RL: 22.15 Igra oktet Dave 22.40 Glasba za lahko n04-
SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212.4 *> jj,
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, ^ 10 00,	13.00.	15.00,	17.00,
22.00	,.	j.«
5.00 Pisan glasbeni spore« ^ Z glasbo v deželi Tisoč p«. noči- 9.00 Radijski roman *LoV); aer Vailland: «325.000 fra^jjtl 9.20 Spored zabavne giasb^Ujjiž Dopoldanski spored sol r>j-glasbe; 11.00 Pestmi in Ple L p rtih narodov; 11.30 Za dob* ij.3® ne; 11.40 Zaplešiva, babioaf^ii Kmetijski nasveti; 12-40, ^-4 godci vam igrajo; 13.15 O* ? do arij«; 14.05 Radijska SEd* nižjo stopnjo; 15.40 Iz
IHČ.JVA OHA»F»l	IP.1U	_	p'
K,Qjiževnosti — Isaak lx>t je pobegnil; 16.00
K®
18.30 Umetne in I""
štirih: 17.15 V ateljeju zakž
melodij:	18.00	Iz	naših	?	Jgn*
vov; 18.30 Umetne in JUL-oft, pesmi: 18.50 Družinski B* 20.00 Igra zabavni c>rk,_ ^0 f>
dia Ljubljana; 20.15 Teden*, v®
namje-politični pregled; F"., o černi koncert; 21.15 O® jjl' morju in pomorščakih; jj!) Ritmi Latinske Amerik*, Plesna glasba.
televizija ,
17.00 Spored za otroke-^e. Poročila; 18.45 Oddaja za i*|lo>’ 20.30 Poročila: 20.50 ''C3lTs«11'
zu.su roroci-ia. zu.uu 21.00 Jacques Deval: «Dra* ca«, komedija.
OLEDALlS^«
TEATRO NUOVO . Danes ob 21. uri: G, 1, f-
/«»ii c> uu tv. uri. a-**
David in Goliat. Ab011
K I N
* y,Y
••	  •-	p«
Excelsior. 16.00: «Gtešniki jjr tona», Lana Turner, “ ge. Prepovedan vstoP
FerUce. *61600: »T ihot»Pstf’>ykj
Sredozemlju«, Robert L C" Dorothy Malone. Avan
nemascope.	rr
Nazionale. 16.00:	»Panteon«
rij«, Ronald Reagan,
Davis.	...g	»
Superctnema. 15.00:	j,
hu», Anthony Pcrkins. >„i 9 Ftlodrammatico. 15.00:	q N,
mer Davida Gardonaih,.J «> der, C. Borchers. rte tata la fortuna«. cU0vS|t,-r(' Grattaclelo. 15.30: «Mosk® pofh F A srnice k1 ...—rti j
potica«, F Astaire , , Arcobaleno. 16.00:
Nat*1'*
dotikajo neba«, •——	.*■
Karl Malden. „,j)čet» b Astra Rojan. 16.00: bežen«, D. Kerr, G. u	fr
. nemascope.
Capitol, 16.30: »La rag	pc
pallo«, V. Gassmaflr
lfl
iil!'
F. Valen,
Cristallo. 14.30; «Vojnarrer,
A. Hepburn, M.	pi
Alabarda. 16.00:	^
Ischli«, Isabeiie Cor*^- -A. Cifariello, M. A%rhKa »j Aldebaran 16.00: «Stt-r kleta«, G. Nader, J,
Martinelli.	„n- f»%j»-
Ariston. 16.00: «Zivab%()nkS?‘ ja MGM« Drama m Tom in Jerry. Ci»;fZ Armonla. 1500;	1111	uoor*,
meč«, D. Taylor, b-netč.
Aurora 16.30; »TolP* w M
C Gable, V.
Garibaldi. 16 00:
P'
Fa-usto Tozzi,
C abot, D. Modugtkr . jpR Ideale. 16.00: »Pekim"* rig^t'' G. VVilliams, Dola an! Impero. 16 30:	“TbTLrlo-
»pero. 16 30:	«10,K«rl°-
C. Gable, Y. De c* pl^V Italia 16 00: »Princ >n - T**
M, Monroe, L. color.
Olivri-
Moderno. 16.00: sa», R. Roman, 5- 0prb*;
S. Marco. 16.00:	t
Aldo Florelli, M»f * a g£n0',‘ Savona. 16.00: »Sin-rt pr*«’” .
iavona. in.uo.	>	.
Mltchiirn, S Wlnt ini ,lii dan vstop ">lalk>1 oK’C>
-	|	"	VK	lžbb«'	v’V'
Vlale. 15.30; «U*lv„
B, i-ancaster
Tyrone Povver,	^
Belvedere. 15 30: «ub°»	^
VIR. Veneto. 16.00
pl«, M. Atlasi«, -i Marconi. 16.00: «Ang „
Massimu. 16 00: »'jLIjme. /rtV«1 N. 1». Vivian R,a tc>r
p-
st 11 na HrooklJ'11**	-
Ustinov.	ii	v''0	F
Novo cine.
16.00:
Ode«.. 16.00:	Jg*!
kvarjenje««,
Radio. 16.00:	«č
jjolk«, R. SCO«.
TRI TEDNE MED ALŽIRSKIMI PARTIZANI
"N
i
..J
jr—
«V noči 2. novembra sem prisostvoval napadu na utrjeno taborišče Ain Zane»
Oborožitev alžirskih rodoljubov: Nemško ali italijansko topništvo, angleške protiavionske strojnice, francoske «bazuoke» in ameriške puške - Poveljniški kadri so se izvežbali v francoski službi
rednik glasila PSI sAvan-Raffaello Uboldi je prebil *r* tedne med alžirskimi upor-n>ki.^O tem je za naš list in «VUS» iz Zagreba napisal rePortažo ki jo objavljamo v celoti.
Tri tedne sem preživel na **jcskem ozemlju v eni bor-a*nih enot ALN (alžirska na-codnoosvobodilna vojska) in z borci delil vsakdanje življe-ter tudi nevarnosti težka la Krvave vojne. Trije tedir ?rav gotovo ne zadoščajo, da 1 se temeljito spoznala vsa °rSanizacija ALN, vendar »o ovolji da dobimo odgovor na ♦katera vprašanja, ki jih aVno mnenje posta /lja gle-‘felahov«, ljudi «z onstran
ATMkade»- Kdo 50 jj . Zakaj se borijo? Kako ■vrjo? Kakšne so njihove ide 0Wutja, nameni? Preden ^Jaemo odgovor na ta vpn menim, da je potrebno i*."*1 določena pojasnila o mo-Potovanju po alžirskem o-ter o organizaciji ALN. Povsem razumljivih razlo-
Viojaki ALN niso odgovarjali. V smeri Mitona se zdi, da se je borba polegla in čuje se le francosko topništva. Ob 0.17 stopijo v akcijo proti Ain ani težki topovi ALN. Trije gorski topovi streljajo na o-sredinje zgradbe taborišča. Branilci odgovarjajo z močnim ognjem. Obojestransko streljanje traja približno eno uro in na koncu se Alžirci umaknejo. Med vračanjem v matično taborišče srečamo skupino, ki je napadla in skoraj uničila utrdbo Miton. Njene izgube znašajo 6 ranjenih in 3 mrtve. Padle so odnesli v matično taborišče. _
Zamolčati moram ime kraja, kjer sem prestopil črto Morice. Morice je iz bodeče žice spletena pregraja, skozi gatero je napeljan električni tok z visoko napetostjo. Postavili so jo Francozi, da bi preprečili svoboden prehod partizanom. Pregraja je precej globoko v notranjosti alžirskega ozemlja. Vzhodna baza je ena najbolj važnih za organizacijo ALIJ (to je obligatni prehiod za vso oskrbo, ki pri-
fessm
°r članka, Raffaello Uboldi med alžirskimi borci
lov
Oti
TV?1 m°S°če omenjati Bi, a,. ajev, kamor »mo prišli 1 sk«>zi katere kraje smo pohodih skozi rečj h Medierde- Stnem pa
*eot'li \ sem °*J*1(>dd vse
iihenu d°dne baze (tako jo
*avzeJ® pov«Ustvo ALN; ta
in	vse področje Bone)
ll. vjj el tudi na ozemlje
del	tvilaja pomeni pre-
n°* katere je ALN uprav-
t. j ^™lil alžirsko ozemlje),
na V v Področju Constantine
Čarti lautran' trte Dorice. Do-
°°^nih °' da sem na enem Ul, j Pohodov, v spremstvu
ha- 6 1‘ ^iBljona Vzhod-
troy ^ ^el na kakih 50 me-
tem natmesteca Lacroix in da
mimo mesteca
V ** » Lam,.
Priaoa- 1 2. novembra sem
•PremC81 naPadu, ki ga je
Šroti at lopovsko streljanje
^ah« ,rjenemu centru Ain
grajo iz bodeče žice skozi katero je napeljan električni tok. Na minska polja pa pošiljajo govedo. Včasih pa se žrtvujejo tudi ljudje, ki žrtvujoč svoje življenje skušajo izkopati nerazstreljene mine. Jasno je, da črta Morice partizansko vojno ovira, vendar ni odločilna. Francozi vsak dan ponovno tkejo skupaj žice te Penelopine tkanine, ki jo ALN ponoči uničuje.
Najbolj očitna značilnost alžirske osvobodilne vojske je njena skrajna skromnost. Alžirska vojska stane malo. Vojak ALN nosi s seboj hrano in strelivo in se zadovoljuje s kakršnim koli prenočiščem. Toda delotvorna moč te vojske ima drug razlog. «Vojak ALN» — mi je izjavil poveljnik I. bataljona Vzhodne baze — »se obvezuje, da se bo boril najmanj .deset let. Qn nima preteklosti, nima bodočnosti, živi samo za sedanjost, t. j. za vojno.« Ta definicija je posebno prikladna za eno kategorijo borcev ALN, za njihove borce, ki so po veliki večini kmečkega porekla. Govoril sem z nekaterimi od njih in oipazil, da sledijo precej enostavnim splošnim načelom; v ALN so stopili, ker jam je bila koliba požgana ali ker jim je bil ubit roditelj. Nekateri morda tudi zato, ker zagotovijo s tem staršem dva
tisoč frankov na mesec ki jih ALN daje staršem vsakega vojaka. Težko življenje gverilske vojne sprejemajo brez ugovorov, saj to niti ni kdo-
vekako težje od razmer, v katerih so živeli na alžirskem podeželju.
RAFFAELLO UBOLDI
(Nadaljevanje jutri)
Tri nove knjige iz naravoslovja
Knjige bodo zlasti koristne vsem, ki na šolah poučujejo živalstvo in rastlinstvo
Tri naravoslovne knjige — dve učni in ena podučna. Prav, da so pred nami in da si jih lahko kupimo predvsem mi v zamejstvu. Ne enkrat, neštetokrat se mi je že prigo-di-lo, da me je ta ali oni, ki uči na osnovni ali strokovni šoli naravoslovje, povprašal
vzamejo v roke, da bodo dobili odgovor, ki si ga žele. Bil sem v zadregi. No, danes sem že manj v zadregi.
Tu je knjiga dr. Stanka Bevka o vretenčarjih Slovenije. Solnik si, pa ti prinesejo v šolo otroci živalico — vretenčarja. Mogoče si na va-
za nasvet ali pa iskal pri me-;51 učitelj. Ti si najvišja znani pojasnilo Kolikokrat me nost v okoli*u jvo* šole- ^a“ je kdo poiskal in mi h,tel kaJ°. tv°fega odgovora. Zado-praviti o živali, ki jo je videl 1 volj.vega odgovora. Danes me
živo ali nagačeno ali naslikano ali pa je čul o njej praviti, pa ni vedel, kaj bi to bilo. Vsi pa so hoteli vedeti, katero slovendko knjigo naj
Alžirski borci izkazujejo zadnjo čast padlemu tovarišu
hudega. Ta knjižica te ne pusti na cedilu. Na prav pre-prst način lahko doženej vsakemu vretenčarju, ki živi pri nas, njegovo znanstveno in slovensko ime. Knjigo je napisal človek globokega in trdnega znanja in dolgoletne izkušnje. Kdor pozna njegova dela, ve, da vsak stavek, ki ga je napisal dr. S'. Bevk, drži. To knjigo mora imeti vsaka šolska knjižnica. Tudi društvene knjižnice bi si jo s pridom omislile. Ta knjiga ni čtivo za en dan, to je delo trajne vrednosti, ki ga bomo mogli s pridom uporabljati mi im še naši pozni zanamci.
Botanične učne ure Bogdana Uratariča je prava šolska knjiga, predvsem za učitelja, pa tudi za učenca. Dosti je v tej knjigi. Vse preveč za naše šole. Za učitelja seveda nikoli preveč. Saj vemo, kako je pri nas z naravoslovjem in koliko se je naš mladi učitelj naučil na našem učiteljišču naravoslovja, še posčbno botanike. Kaj vse se bo iz te knjige naučil in kako ga pisatelj knjige izkušeno in učeno vodi! Ne, učiteljem na osnovni in strokovni šoli — pri nas pa tudi na višjih srednjih šolah — res ni treba biti več v zadregi in obupovati, češ da nimajo prijatelja in strokovnjaka, s katerim bi se posvetovali o pouku bota-
nike. Ta knjiga je zlat in zelo učen prijatelj in tovariš. Ta knjiga mora v vsako šolsko knjižnico; to knjigo mora imeti vsak, ki uči na osnovni Šoli in vsakdo, ki uči naravoslovje na katerikoli šoli- Da, vi vsi	poglejte	in	oglejte si
jo! Boste videli, koliko je bogastva v njej. Pouk botanike bo postal vam in učencem bogata	in prijetna	učna	ura.
Zoologija Hadži-Vodnik je učna knjiga za slovenske srednje šole v Sloveniji. Je to učena knjiga. Za ljudi o-koli 16 let, in tem je menda namenjena, je preveč učena. Dosti morajo znati učenci na jugoslovanskih srednjih šolah, če morajo znati vse to. kar ta knjiga piše.	Ce	moji	tovariši v	Sloveniji	v	enem	letu
zmaše vse to učencu v glavo, in to tako zmaše, da mu obvisi učenost v glavi še dlje kot en teden, jim moram samo čestitati in jim priznati, da so čudodelniki. Knjiga je na sodobni strokovni višini: da je tudi dobra učna knjiga, ne trdim. Toplo jo priporočam vsem šolskim knjižnicam.
T. P.
Pred literarnim večerom revije
Dr. Stanko Bevk, Vretenčarji Slovenije. Poučna knjižnica Kmečke knjige 1957. Založila založba «Kmečka knjiga« v Ljubljani. Predgovor je napisala dr. Angela Piskernik.
Bogdan Uratarič, Botanične učne ure. Metodični postopek pri obravnavi rastlin v nižjih gimnazijah in o-semletni šoli. Ilustriral avtor. Založila Državna založba Slovenije. Ljubljana 1957.
Hadži-Vodnik, Zoologija za višje razrede srednjih šol. Založila Državna založba Slovenije v Ljubljani. — 1957.
40. ZVEZEK VELIKE SOVJETSKE ENCIKLOPEDIJE
O Stalinu in kultu osebnosti
Leta 1924 je zaradi močne opozicije Trockega, Stalin obdržal svoj položaj, hkrati pa obljubil, da se bo poboljšal - cUspehi, ki sta jih dosegla partija in sovjetska dežela, kakor tudi pohvale na njegov račun, so Stalinu stopile v glavo» - (Na
žalost ne le njemu, a bilo je že prepozno)
haja iz Tu»izije), zavzema o-zemlje, ki se širi od alžirsko-tuniške meje do črte Morice te dolge kovinske kače, ki va ruje železniško progo, ki se iz Bone vije do Tebesse. Po. noči smo korakali najprej po nad en kilometer povsem požganem gozdu, nato smo prehodili še široko področje, ki je bilo posejano s kosi bodeče žice, ostanki črte Morice, ki jo je ALN pognal v zrak na dolžini 30 kilometrov. Na drugi strani železniške proge smo naleteli na nov kos požganega ozemlja in končno na senco—zaščitnico nekega hra-
15. t.m. so naročniki dobili 40. zvezek Velike sovjetske enciklopedije, ki je vzbudil veliko zanimanje javnosti.
V tem zvezku so na kakih petih straneh objavljeni podatki o Stalinovem življenju in njegovi dejavnosti, skoro tretjina članka pa je posvečena oDrazložit-vi, kako je prišlo do Stalinovega kulta osebnosti. V enciklopediji so podčrtane Stalinove zasluge pred revolucijo, za časa oktobra, v razdobju gospodarskega razvoja ZSSR, nato v pretekli vojni in po njej, hkrati pa navajajo vrsto njegovih napačnih korakov in stališč.
Tako je po februarski me-ščansko-demokratski revoluciji leta 1917 na pr. Stalin
stovega gozda. Da bi nevtrali-1 imel napačno stališče o de-  želi in vlogi sovjetov, kasneje pa, leta 1922, je imel napačno stališče v zvezi z
žirafi črto Morice vojaki ALN uporabljajo razna sredstva: s topovskimi streli rušijo pre-
klopT so en francoski oi Zrak z >^lomDbd pognali v •pžili na nami, ki so jih po-
testo, ki veže Ain
ftlU°no” širjenim središčem ^logo ' Ve četi sta dobili ?adko v wPastl francosko podatek 'tonu. Imeli »ta av-hj °. orožje in bazuoke.
ttosk. '* -s' cvido, aa d:
i» rn°ral, et! dobl,e P°moč' l‘to«&sen dve četl voditi
o *i konnapad na Ain Zano-*di) , cu Popoldneva sem ,Rapad n. p'®‘’ ’Kl je šla v snJ * Aln Zano. Ob 19. idt>1heter *pel' na približno 'Mšča , od francoskega ta-v1 da ’Se J*r k'10 določe-, toPovj ustaivimo. Trije tež-
učne zErariK usmerjeni na v ,0rišče /Vi^e\,k'* sestavljaj
‘erem
. Preprečilo, da bi
v	A	iv,	e, "'•gmvijaju
s aterem ane' Oddelek,
>iž!fVem bU iaa' »e je
j,°v od f manj kot sto me-
‘t> »e T'aac(>sitega tabori-t '°lo, da ‘stav11 v zasedo z D«b' frano f”e »fregati le,
sit!1' Vtrb	*eU skuSale
»i P'na m,n. 6asi1 je ena
S Ain z?18 Cest0- ki v°-
Uri le h ! v Miton. Ob načelo0 V8e PrlPravlje-tS ovanl«, *B J« mrzlično Jed>o v ' °b 21, uri za-ZaČMlc>ziie ki1’ Mitona Ptv« nadank torbe n^oved“)ejo N	in	i',, eijanJe se
'lam Sl>'ozij. K,n° razlofuje-•S? 8t"o nic Ak°V 'n reS' 4 eCozii?b 22-30 so
'Vj* Ain	razparale
''iinit Pna l8 sta Pr>šla C":'««:;1, »vlomobila in
'* Po'1 "ar “Mopni nv-zraV '“^ne “ PPnnli, ki so bi-0 ce*to, zletel v
1 atreljat° *7' Aln Zane Jal‘ Proti gozdu.
iiinHiinniiiiiium»iiiniiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiuinuiiiiiiiiiiliu*iiiHiiuiiHiiiiiniuuuuuiiiiiMiiiii
POMENEK 0 JEZIKU
Cim lirr ko
NI PRAVILNO:
Cim je	prišel v	sobo, Je sedel. Takoj me	obvestite,	čim pride! Čim je
spregovoril, sem vedel. Ja laže.
PRAVILNO JE:
Brž ko	je prišel	v sobo je sedel. 'lakoj	me	obvestite,
brž ko	pride! Brž ko Je spregovoril	sem	vedčl,	da
laže.
Zaradi lega Zalo Za lo
NI PRAVILNO:
Bil sem bolan, zato sem ležal. Kupil si je avto, zaradi lega, da bi se vozil v službo, linprli so ga, zaradi tega, da bi se poboil šal. Ponesrečil se je, zato. ker je hitel.
PRAVILNO JE:
Bil sem bolan, zaradi tega sem ležal. Kupil st J« avto, zato da bi se vozu v službo. Zaprli so ga, zato da bi se poboljšal. Poncrečil se Je, zaradi tega, ker Je hite).
Zaradi tega navaja vzrok zato pa izraža namen. Zaradi premajecja se moramo potiti, zato pijemo taj.
Dorbv
* # *
Najbrž jih je malo ki ne bi vedeli, d« pomeni beseda derby vrsto konjskih	dirk. Vendsr pa le	malokdo	ve. da se
imenujejo te	dirke po angleškem	grofu.	Leta 1780 je
grof Derby	priredil prvo konjsko	dirko	in	sicer prvo
nedeljo pred	binkošti. Dirka je	bila	na	dirkališču
Downs, nedaleč oa Londona. Ta prireditev je imela tako velik uspeh, da so sklenili naslednje leto dirno ponoviti. In tako je ostalo do današnjih časov.
Leta 1836 so podobne dirke priredili v Francih ki »o Jih imenovali «frahcoski derby», a podobno ie bilo v Hamburgu leta 1869.
Kdo še dandanes Ve kuj o grofu Derbyju7 Toda njegovo ime se živi.
ustanovitvijo zveze sovjetskih socialističnih republik, ko je predlagal «avtonomi-zacijo«, to je načrt o vključevanju v RSFSR drugih republik, s pravico avtonomnih republik. Lenin je odločno nastopil proti temu predlogu in kritiziral Stalinove napake pri izvajanju nacionalne politike in njegovo pomtrljivost s pojavom velikodržavnega šovinizma.
V enciklopediji se nadalje omenjajo nadaljnje napačne Stalinove teze iz leta 1937 o zaostritvi razredne borbe v sovjetski državi, vzporedno z razvojem izgradnje socializma, To tezo je Stalin izkoristil za opravičilo uporabljanja masovpih represalij proti politično razbitim I idejnim nasprotnikom, ko to v novih pogojih ni bilo več nujno.
Priznavajoč Stalinove zasluge v borbi proti antipar-tijskim skupinam, kakor tudi v pretekli vojni, pisci članka dodajajo, da je on pred drugo svetovno vojno pogrešno ocenil mednarodni položaj. Precenjujoč pomen sovjetsko-nemškega sporazuma o nenapadanju, Stalin ni veroval dobljenim poročilom o pripravah za neposreden napad nemških fašističnih čet na ZSSR. Sovjetske čete. ki niso bile zadostno pripravljene, so utrpele hude izgube v ljudeh in v o-premi, kar je privedlo do spremembe odnosa sil v korist Nemcev. V enciklopediji se nadalje ugotavlja, da je pri vodenju nekaterih pomembnih vojaških operacij Stalin odločal, ne da bi u-pošteval mnenje članov CK. ki so bili odgovorni za vojaške zadeve, kar se je nega-. tivno odrazilo na razvoj vojaških operacij v prvem razdobju vojne. Po vojni je Stalin pogosto sprejemal napačne sklepe glede gospodarskih vprašanj in zavračal aktualne nove ukrepe in predloge članov CK, kar je povzročalo občutno škodo gospodarskemu razvoju dežele, zlasti na področju poljedelstva. Hkrati se poudarja, da je Stalin napravil resne napake tudi glede nekaterih vprašanj zunanje politike sovjetske države, kakor je to na pr. »prekinitev z Jugoslavijo«.
Pojasnjujoč, kako je prišlo do pojava in razvoja kulta osebnosti, pisci članka o Stalinu v sovjetski enciklopediji smatrajo, da je treba pri tem upoštevati '«objektit>ne, konkretne zgodovinske popoje, v katerih se je grudil socializem v
ZSSR, hkrati pa tudi nekatere negativne poteze v Stalinovem značaju». Zapleten mednarodni in notranji položaj — poudarjajo — sta zahtevala železno disciplino in strogo centralistično vodstvo, in to je povzročilo nujnost «nekaterih om^itev v sovjetski in partijski demokraciji;*. Toda te omejitve, ki so bffle potrebne «v pogojih ostre borbe proti raz-rednemu sovražniku in njegovi agenturi, je Stalin postopno uvedel kot normo v partijskem in državnem živ-Ijenju«, Enciklopedija navaja dalje, da je Stalin krjil tudi norme partijskega življenja in kolektivnega dela in kazal nestrpnost do vsega, kar je nasprotovalo njegovemu mnenju. Plenumi CK in kongresi so se vršili neredno, kasneje pa sploh niso bili sklicani skozi mnogo let, tako da je bil Stalin «dejansko nad kritikos.
Tu se enciklopedija sklicuje na mnenje Lenina o Stalinu. ki ga je Lenin izrazil
proti koncu decembra 1922 in v začetku januarja 1923 v svojem znanem pismu 12. kongresu partije, in kjer navaja negativne poteze v Stalinovem značaju:	grobost,
samovoljo, nelojalnost, nezadostno pozornost do tovarišev. Lenin je tedaj predlagal, da bi razmislili o tem. da bi na položaju generalnega tajnika Stalina zamenjali z nekom drugim, ker bi Stalinove pomanjkljivosti utegnile povzročiti resne posledice tako za partijo kot za deželo.
Poglejmo, kaj pravi enciklopedija o tem, kdaj in kako so prebrali to Leninovo pismo.
»Leninovo pismo — poudarja enciklopedija — so prečitali po njegovi smrti na sestanku delegacije za 13. kongres maja leta 1924. Med 12. in 13. kongresom, zlasti po Leninovi smrti, so protileninske skupine okrepile svojo dejavnost. Proti generalni liniji partije je odkrito nastopila op ozidja na
čelu s Trockim. Delegacije na 13. kongresu, nato plenum CK, so proučile Leninovo pismo v položaju, ko se je vodila ostra notranja borba in so upošteoali veliko teoretsko m organizacijsko delo Stalina v borbi proti trockistom in drugim opozicijskim skupinam m so se — smatrajoč, da bo Stalin vestno izpolnil obljubo, da bo premagal svoje pomanjkljivosti ki so povzročile resno Leninovo zaskrbljenost — izjasnile za to, da Stalin ostane na položaju generalnega tajnika CK.»
Enciklopedija dodaja, da je Stalin v prvem razdobju po Leninovi smrti upošteval Leninove kritične pripombe, da pa je kasneje, zlasti po 17. kongresu, leta 1943. »precenjujoč svoje zasluge, prišel do prepričanja, da je nezmotljivi). «Uspehi — pravi dalje enciklopedija — ki sta jih dosegli sovjetska dežela in partija, kakor tudi pohvale na njegov račun, so Stalinu stopili v glavo«
I Londonski kletar 'rekorder «Totocalcia»
Tudi Angleži imajo nogometno stavo kakor pri nas Totocaloio. Eden izmed srečnikov, ki ga lahko smatramo za največjega tovrstnega dobitnika na svetu, je londonski kletar Walter John Brock-well, ki je preteklo nedeljo s stavo za 14 lir dobil 360 milijonov lir.
Ko je mladi angleški delavec zvedel za svojo zmago, je zapustil službo v kleti, kjer je nameščen m povabil 40 svojih prijateljev in sorodnikov v najbolj razkošno restavracijo v Londonu,
Družina Brockwell je doslej živela skromno življenje delavca, kajti njegova plača je bila nizika in se je zaradi tega moral pred kratkim celo preseliti na podeželje, ker ni mogel plačevati najemnine v mestu. Prvi načrt po zmagi je daljše potovanje v Italijo in na Modro obalo.
Družba, ki organizira te nogometne stave, je že imenovala poseben odbor »svetnikov«, ki naj Brockwellovim preprečijo, da bi te velikanske vsote slabo ne uporabili. Broekwellu bodo svetovali, naj ta dobitek vloži v kako zavarovalno podjetje, tako da bi bodočnost kletarskega delavca bila zagotovljena. Kaže. da je zmagoviti stolpec izpolnila gospa Brockwell, ki zatrjuje, da ima glede tega | svoj «poseben sistem«.
•lUiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHHiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiitiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI
EGIPT, ZDA IN FRANCIJA
Pred nekaj tedni so r Kairu objavili program novih znamk v letu 1958, ki je sledeč: poleg že izdelanih znamk za 5. kolesarsko prvenstvo in zo 50-letnico smrti Mustafa Kemala, bodo izdali marca znamko na čast prvemu azij-sko-afriikemu oftalmološkemu kongresu, aprila znamko na čast Velesejmu bombaža v Kairu in 50-letnici smrti Kas-sem Amina, maja znamko na čast zlatemu jubileju Umetnostne univerze, junija serijo znamk posvečenih peti obletnici proglasitve republike. Nadalje bodo izšle ie nekatere znamke posvečene — o juliju — šesti obletnici revolucije, 35-letnici smrti Sageda Daruiicba in jubileju Egiptovske univerze.
Ta program je bil sestavljen pred nedavno združitvijo Egipta in Sirije. Zanimivo bi bilo sedaj vedeti, kako bodo ta program izpopolnili s planiranimi sirskimi znamkami Brez dvoma bo v najkrajšem času izilu znamka ali serija znamk v počastitev nove združene arabske države.
* * *
Program emisij ZDA v te-
kočem letu je naslednji: 15. marec; znamka na čast klubov vrtnarjev in spominska znamka za stoletnico rojstva Libertg Hyde Bayleya; 15. a-pril; otvoritev univerzalne razstave v Bruslju; 28. april: 200-letnica rojstva predsednika Monroeja; 11. maj; stoletnica zvezne države Minnesota; 10. junij: otvoritev velikega mostu v Mackinacku; 15. avgust:	stoletnica položitve
podmorskega kabla pod Atlantskim oceanom; 16. september•; stoletnica državne poštne službe; 21. september; 50-letnica ustanovitve novinarske šole na Missourski univerzi; 31. december; Mednarodno geofizično leto. Dne 16. oktobra bodo izdali še eno znamko posvečeno stoletnici rojstva Noaha Websterja.
***
Francija trna namen dati letos v promet kar 47 poštnih znamk. Pet so jih že izdali, in sicer eno letalsko v nomi-nali 1000 frankov in štiri
frankovne znamke:	sedem
znamk z grbi Marseilla, Lyo-na, Toulousa,. Bordeauxa, Nice, Nantesa in Lilla;
priložnostne znamke breg doplačila; serija posvečena velikim Francozom (matematik Joseph Lagrange, astronom Le Verrier, fizik Leon Fou-cauld, kemik Calude-Louis Berthollet); serija posvečena športom («Joutes» v Lyonu, balinanje, streljanje z lokom, bretonska rokoborba); serija posvečena junakom odporniškega gibanja (Jacgues, Bin-gen, Scamaroni, Simone Mi-chel-Levy, Jean Cavailles); serija na čast obnovljenim mestom (Le Havre, Maubeuge, Saint-Die, Sete); druge izdaje posvečene ideji evropske združitve (2 znamki), organizaciji UNESCO (2 vrednoti), bratstvu mčd Rimom in Parizom, svetovni razstavi v Bruslju, gradu v Foixu, obrtniškim izdelkom it Bayeuxa, katedrali v Senlisu in pariškim prodajalkam cvetlic; prložnostne znamke z dopl«. znflmfce posvečene slavnim J Čilom v korist dobrodelnim u-zdravniknm. Nadaljnie znam- stanovom; Dan znamke 1958; ke so razdeljene v naslednje veliki možje (pesnik Joachim tri kategorije;	|du Bellay, mornar Jean Bart,
pisatelj Denis Diderot, slikar Gustave Courbet, kipar Jean-Baptiste Carpeaui, glikar Henry de Toulouse-Lautrec); znamki za božič (sv. Vincencij de Paoli in Henry Dunant, ustanovitelj Rdečega križa).
M. V.
Pustno norenje je komaj prt kraju in že se uresničujejo resni programi, ki po svoji vsebini prav malo sodijo 9 ta tako prešerno ponoreli čas.
Zdi se skoro čudno, kako morejo nekateri med tolikeri-mi zabavami misliti na resno delo... sej... predavanj in literarnih večerov. Res je, da se povsod na svetu najdejo častne izjeme in zakaj bi jih ne bilo pri nas... ali pa se je sodelavcem «Jadra» prav na kakem pustnem plesu rodila zamisel po literarnem večeru?
Kakorkoli se je to zgodilo, se pač je; dejstvo pa le ostane dejstvo. Da bi rešili uganko, smo se obrnili kar na prireditelje večera in zvedeli za njih priprave.
Glasbeno-literarni večer ni nagla zamisel, sprožena in u-resničena obenem. V zamisli je že dalj časa in le polagoma je dobila obliko. Večer je bil zamišljen v večjem obsegu, kakor bo sedaj. Ne da bi se pri tem okrnila literarna vrednost večera, je moralo zaradi nastalih nepredvidenih težkoč odpasti nekaj točk. Tudi kraj, kjer bo literarni večer, je bil v prvotni zamisli predviden drugje.
Glasbeno-literarni večer prireja tnladinska revija »Jadro«. To je njen prvi javni nastop, na katerem bo predstavljenih nekaj njenih sodelavcev. Težka je bila izbira, kdo naj se na tem prvem stiku z bralci predstavi. Zelja vseh je bila, predstaviti jih čim več.
Z e iz prvih stikov je bilo jasno, da bo moralo biti število nastopajočih nujno omejeno, sicer bi se spored znatno zavlekel. Druga nevšečnost pa je bila ta, da bo velika večina sodelavcev, ki se oglašajo v esejističnem delu revije, za nastop prikrajšana. Zapreke nismo mogli odpraviti. Nemogoče nam je bilo vključiti v spored take točke, ki bi že od daleč zadobile obliko predavanja. Skoraj bi pozabili na nekaj oseb, ki so že po svoji stroki tako daleč od revije same; glasbeniki Ti nič manj priljubljeni sodelavci ne morejo v reviji na ni kak način pokazati svojih sposobnosti.
Odvzeta jim je možnost sodelovanja v reviji razen z glasbenimi recenzijami. Zato je bila naša dolžnost omogočiti jim vsaj nastop na literarnem večeru.
Popestren z glasbenimi točkami bo večer razdeljen skoraj na dva samostojna dela. Prvi bo obsegal koncertne točke naših glasbenih moči, drugi, literarni del, pa nastop mladih literatov. Ugodili bomo s tem z eno potezo tako ljubiteljem glasbe kot dobrim poznavalcem literarne umetnosti. Upajmo, da bo naša izbira poslušalce povsem zadovoljila.
Organizatorji so sl postavili kot	cilj, dati	večeru	neko
specifično posebnost, ki naj ga loči od ostalih podobnih večerov. Prepogosto zavzemajo naše predstave neke dolgočasne	fiksne,	šablonske	obli-
ke. Zdi se skoraj, da hočejo dokazat i, da	se	mora	stvar
predstaviti le tako in nič drugače.
Po navadi je vsak tak literarni	večer	po	svoje	zani-
miv; mladi avtorji čitajo svoja dela ter jih izpostavljajo kritiki širšega avditorija. V nečem bo naš nastop nekaj drugega. Rekli smo prej, da so doslej nastopali mladi pesniki in pisatelji kot posamezniki, tako kot svet zase. Na našem večeru pa bodo avtorji nastopali kot člani velike družine. Prvič se bodo predstavili kot sotrudniki neke revije, ki se od začetka razveseljivo širi med mladino našega ozemlja.
Skušali bomo ustvariti med našimi poslušalci in izvajalci ti sto pravo vzdušje, ki je potrebno, da se literarni užitek ne spremeni v literarno morijo.
Veselje pripravljamo za nastopajoče, ki bodo prvič pred svojimi bralci, veselje za poslušalce same, ki bodo prvič imeli pred seboj tiste avtorje, katerih imena in dela so opazili na straneh revije same.
Taki so načrti, kako se bodo uresničili, pa nam bo pokazal jutrišnji nastop,
R...a
tHitiiiiimiitHimiiiHHiiiiiiiiiiimiiiHmmiMiiimitniiimnmiiiimiiimmimimiimimmMM jVl
— Ne, ne; ne kličite vaše hčere, premislil sem se.%
Goriško-beneški dnevnik
Seja občinskega odbora v Gorici
Občinski predstavniki v Rim na proslavo odporniškega gibanja
V delegaciji bodo trije občinski odborniki, prapor pa bodo
nosili trije občinski stražniki
Začetni del zadnje seje občinskega odbora, ki je bila v sredo zvečer, je župan posve til vprašanju državnega finansiranja nekaterih javnih del, ki jih bo deležna tudi goriška občina. Med te spada nakazilo 300 milijonov lir za goriški vodovod, napeljavo vode v Gradiškuto in v St. Maver.
Nadalje je poročal o pozivu, ki ga je občini poslalo predsedstvo ministrskega sveta, naj tudi naše mesto, ki je odlikovano z redom za vojašae zasluge, pošlje v Rim na manifestacijo desete obletnice sprejema ustave svoje predstavništvo. Odbor je sklenil, da bosta našo občino zastopala županov namestnik in dva odbornika, občinski prapor pa bodo ponesli v soboto v ifim trije občinski stražniki. Man-festacija bo v nedeljo.
Med upravnimi vprašanji so najprej pregledali in odobr;'i načrt nove pogodbe za upravo mestne knjižice. Pogodbo bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Sklenili so tudi odkupiti poslopje št. 20 v Ul. Nizza za srednjo so 'o Vittorio Locchi. Poslopje jo zelo dobro in se kupčija izplača. Odborniki so se ponovne sestali sinoči.
Sovodenjski nogometaši se dobro držijo
Mladi sovodenjski nogometaši so v nedeljo igrali s Hausbrandom v Viscnne. Pokazali so izredno dobro igro in zmagali z lepim rezultatom 4:0. V nedeljo bodo igrali na domačem igrišču proti San
Marcu iz Gradiške. Tekma se bo pričela ob 15. uri. Želimo jim, da bi po treh zaporednih uspešnih tekmah bili ponovno... uspešni.
V okviru goriške sekcije CUC
V nedeljo bodo predvajali prvi film
Goriška sekcija CUC, ki sodeluje z glavno filmsko sekcijo pri tržaški univerzi, bo ie
z nedeljo 23. februarja pričela s predvajanjem najboljših svetovnih filmov. Visokošolski filmski krožek bo naslednjega dne na svojem sedežu na Kor-zu Italia organiziral tudi debato o predvajanem filmu, v bližnji bodočnosti pa tudi več splošnih predavanj o kinematografiji.
Prvi film. ki ga bodo vrteli v nedeljo dopoldne ob 10. uri v kinu Centrale bo iz ciklusa Dreyerjevih filmov; »Trpljenje G. D’Arco».
f	i*	.	‘j	tor	mpt	yr*-	c	jfe'	Vtgfe
Zasluženo priznanje odporniškemu gibanju
Starši padlih slov. odpotujejo	j
Prisostvovali bodo vsedržavni manifestaciji odporniškega gibanja, ki bo 23. februarja v glavnem mestu
V nedeljo 23. februarja bo v Rimu zbralo na tisoče partizanov, bivših pripadnikov italijanskega odporniškega gibanja. da v okviru desete obletnice ustave dostojno proslavijo gibanje, ki je bilo o-snova nove republike in njene ustave. Bivši partizani, zatem vse vidnejše osebnosti, ki so sodelovale z odporniškim gibanjem bodo prišle v Rim, kjer bo veličastna javna manifestacija posvečena spominu najboljših sinov, ki so padli za osvoboditev in v nadali-nji borbi ®a uresničitev ustavnih pravil, ki so marsikate-
•tniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiHiiiiiuiiiiniiHimmiuiiiinimniinmiHHMniiiuimMmiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiinHiinuiMiMiimnfHauuiHniiiHHaiiaHM Včeraj na goriški okrajni sodniji
Trije goriški potepuhi ogoljufali
podjetje Abuja za več steklenic likerjev
Steklenice z dragoceno pijačo so pod ceno prodajali po goriških lokalih, katerih lastniki so se kajpak tudi znašli na zatožni klopi Bruno Montico tudi včeraj pred sodnikom
20-letni Bruno Perion, njegov po poli brat Romano A-morese in Luigi Paoletti so bili že večkrat pred sodiščem in marsikdaj tudi na policiji: to je namreč skupina mladih delomrznežev, ki iščejo lahkega zaslužka.
Goriški policiji je tako tudi lansko poletje prišlo na uho. da so se trije prijatelji pojavili v številnih barih v mestu in nudili lastnikom več steklenic žganja in likerja, seveda vse pod ceno.
Periona so takoj zaslišali in mladenič je bil končno primoran priznati zadnji podvig njegove skupine, pri kateri je
fliiiiiiiimiiiiiiiiMiiiimiiiiiMiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiimitiiiiiiiiiiiiiHii
Kriza v livarni SAF0G se širi
Notranja	komisija
s sindikalnimi organizacijami
V delavnici napovedujejo znižanje delovnega časa
Vprašanje delovnega časa v goriški livarni SAFOG je ponovno stopilo v ospredje. Namesto da bi se odpravil znižani delovni čas, o katerem se je razpravljalo tudi na seji občinskega sveta v Gorici (župan dr. Bernardis je obljubil, da bo po svojih močeh posredoval pri ravnateljstvu, naj poišče možnost prodajanja proizvodov, da ne bi prišlo dj brezposelnosti ali skrčenja delovnega časa) obs' a ja nevarnost, da se bo ta pojav še bolj razširil, S tem v zvezi je notranja komisija v SAFOG poslala vsem časopisom sporočilo, v katerem pravi:
»Prejšnji teden se je notranja komisija SAFOG ponovno sestala z ravnateljstvom podjetja in z njim razpravljala c proizvodnji. Ravnateljstvo, katerega sta predstavljala inž. Bruno Crovetti in dr. Giorgio Orsini, je sporočilo notranji komisiji, da se je položaj se bolj poslabšal in da bo v prihodnje prišlo do krize tudi v delanici z znižanjem delovnega časa. Do tega ne bo prišlo, samo če bo oddelek dobil nova naročila.
Trenutno je v SAfOG 87 delavcev v dopolnilni blag lini s 24 tedenskimi delovnimi urami, 269 delavcev pa s 40 urami.
Po sestanku je notranja komisija sklicala za danes 21. februarja sestanek s sindikalnimi organizacijami, da se domenijo, kaj naj se napravi, da se zaščitijo interesi delavcev.
Poslanec Baresi in senator Pellegrini, ki sta svoj čas prejela od no*ranje komisije pros njo, naj se pri državnih or ganih pobrigata, da se odpravi kritično stanje, v katerega je zašlo to državno podjetje, sta odgovorila 3 sledečima pismoma:
»Prejel sem pismo od 10. februarja, ki ste mi jo poslal' v Rim. Razumem važnost vprašanja, ki ste mi ga pnkazab. Na prihodnjem zasedanju parlamenta bom posredoval pri ministrstvu za državne udeležbe. naj se razpravlja o vašem primeru in se sprejme ir, nujni ukrepi. Senator Giaco mo Pellegrini.*
»Že pred časom sem se sestal z voditeljem kabineta ministrstva za državne udeležbe dr. de Zernijem ter se z njim pogovoril o položaju v SAFOG. Zagotovljeno mi je bilo, da ministrstvo spremlja razvoj položaja v SAFOG .n da se proučijo ukrepi, ki naj se podvzamejo, da se normalizira proizvodnja v opdjetju. Silvano Baresi.*
imel, kakor	se	je
su pokazalo, tudi vlogo.
Perion se	je	končno	tudi
izkašljal in tako so agenti izvedeli, da	je	bila	njihova
žrtev lastnica vinskega podjetja Angela Abuja iz Ul. sv. Antona.	Paoletti	in	Pe-
rion sta prišla nekega dne v podjetje in se službujoči u-radnic! predstavila, kakor sin in dober znanec «gospe Ker-ševani*, o kateri slednja ni sicer dosti vedela, vendar jima je zaupala in izročila nekaj steklenic najboljšega likerja. Cez nekaj dni sta se mladeniča zopet vrnila in prinesla s seboj pismo »gospe Kerševani*, v katerem se ta opravičuje, ker še ni poravnala 18.000 lir dolga ter prosi še za štiri steklenice žganja in obenem lastnici Abu-jevega podjetja zagotavlja, da bo že takoj naslednji dan poravnala ves dolg.
Toda Aibujevi so zaman povpraševali po gospe Kerševani, ki naj bi stanovala v Ul. I. Rrass, tam je nihče ni poznal, in tako so se morali pomiriti z dejstvom, da so bili ogoljufani. Ko pa jih je policija poklicala in uradnici predstavila mladega potepuha Periona, je ta v njem takoj spoznala lažnivca, ki ji je prinesel tudi pismo umišljene gospe Kerševani. Pod dokaznim gradivom se je moral seveda Perion vdati in priznati podvig, katerega pa naj bi storil pod pritiskom prijatelja Paolettija. Mladeniča sta povedala, da jima je pri prodaji likerjev in žganja pomagal tudi Perionov po poli brat Amorese, s tem, da jim je povedal, kam naj neseta svoje blago. Tako sta odšla v gostilno «Gatto nero* v Ul. Ascoli, kjer jima je šel na roko Angio Lupieri, nato v Bar »Sergio* in k Dariju Peteanu v Ul. Fa-vetti 12. Ko so nato na policiji tri lastnike lokalov. Di Bona, Peteana in Lupierija zaslišali so vsi izjavili, da blaga ne bi kupili, če bi vedeli od kod prihaja in da je bilo celo ukradeno. Toda že sama cena likerjev in žganja je bila tako nizka, da bi se morali trije obtoženci dobro premisliti preden so blago kupili. Za dobljeni 'denar so Perion, Paoletti in Amorese nato veselo pili in jedli po goričkih gostilnah in se ob tem spominjali prijazne Abujeve
na proce-1 uradnice, ki jim je šla glavno gladko na limance.
tako
S takimi malopridneži ni moglo biti goriško okrajno sodišče milostno, posebno ne s Perionom, ki je pred sodnikom ovrgel marsikatero trditev, izrečeno na policiji, in se tako pokazal takšnega, kakršen je; mlad in zdrav, pa vendar sovražnik dela in poštenega zaslužka. Sodnik dr. Fabiani ga je obsodil na 12 mesecev zapora in 6.000 lir globe, n^fgovega po poli brata Amoreseja na 12.000 lir globe. prijatelja Paolettija na 4 mesece, 20 dni zapora in globo 4.600 lir. Nadalje je sodnija kaznovala tudi Peteana in Lupierija in sicer prvega na 8.000 lir globe, drugega pa na 12.000 lir; ta dva se bosta vsekakor drugič dobro premislila, preden bosta kupila sumljivo blago. Ser-gia Di Bona pa je dr. Fabiani zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Branilci so bili dr. Cossa, dr. Pedroni, dr. Formentini in dr. Pallila.
* * *
Pred sodnika je včeraj zopet romal 43-letni Bruno Montico iz Ul. Baiamonti 22, ki se je moral pred kratkim zagovarjati, da je pretepel lastno ženo Roso Capasso. Tokrat pa ga je ista tožila, da jo je zapustil in da ni skrbel ne zanjo ne za njunih 7 otrok.
Septembra meseca lanskega leta je Rosa prijavila moža orožnikom, ki so ga poklicali na zagovor. Srečanje zakoncev ni bilo prijetno. Zena je vpila; »Zapustil si mene in sedem otrok ter se vlačiš z Rito (lastnica gostilne v Ul. Capuccini), ki ti za dobre u-sluge nudi prenočišče in hrano. Nočem te več nazaj, toda zahtevam, da mi pomagaš živeti in prispevati svoj delež za otroke.
Na sodniji se je Montico izgovarjal, da družini ni mogel pomagati, ker je že 8 mesecev brez dela, da pa ni njegova krivda, ker ne živi več doma, marveč ženina, ker ga je slednja zapodila po prepiru, ki je nastal med njima zaradi 13-letne hčerke. Poveljnik orožnikov je na sodnikovo zahtevo potrdil Rosino izjavo, da moža noče več domov, nakar je sodnik izrekel razsodbo, po kateri je bil Montico oproščen obeh obtožb, ker doma ni zapustil po svoji krivdi, za drugo obtožbo pa ni bilo dovolj dokazov.
rim še vedno v spotiko.
Te vsedržavne manifestacije v Rimu se bodo udeležili tudi goriški Slovenci.
Mnogi starši padlih partizanov so že pred dnevi prejeli vabilo, da se udeleže velikega praznika ob katerem se bomo spominjali vseh, ki so za boljše življenje darovali najdražje, kar so imeli. Očetom in materam pa se bodo pridružili tudi številni partizani in drugi aktivni udeleženci partizanskega gibanja na Goriškem. V Rimu bodo zastopali vse goriške Slovence, ki so v ostri, nadčloveški borbi z nacifašiamom dali vse od sebe.
Toplo pozdravljamo udeležence vsedržavne manifestacije v Rimu in vabimo tudi druge, da se vabilu odzovejo v kar največjem številu.
 «»------
Snežne razmere
Pred dnevi je v goriških hribih zapadel nov sneg: Lokve 30 cm, Livek 25, Kobarid 10, Bovec 10, Log pod Mangartom 10 in Crni vrh 30 cm pršiča.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Urbani - Albs nese, Ul. Rossini 1, tel. 24-43.
Kino v Gorici
CORSO. 16.30: «Nooni pohod*. J. Steward, O. Murphy, t cinemascopu in v technico-lorju.
VERDI. 17.00: «Caj in simpatija*, D. Kerr, J. Keer, v technicoiorju.
VITTORIA. 17.00:	»Sanje	v
predalu*, Lea Massari, E. Pagani.
CENTRALE. 17.00:	»Poročila
se bova na Capriju*, T. Pica. G. Latilla.
MODERNO. 17.00: »Naloga: samomor*.
 «*------
Kino v Tržiču
EXCELSIOR. 16.00:	»Grof
Malks*, A. Sordi in V. De Sica.
AZZURRO. 17.30: »Lepe. a u-boge*. M. Allasio, M. Arena. PRINCIPE. 17.30: »Nočni prehod*, S. James in H. Mur-phy. Techni-color.
Prvi letošnji nastop evropskih prvakov v inozemstvu
Košarkarski dvoboj Italija-SZ jntri v milanski športni palači
Sovjetski košarkarji so včeraj prispeli v Milan - Italijanska reprezentanca brez Bertinija in Romanuttija?
MILAN, 20. — Za košarkarski dvoboj med reprezentancama Italije in Sovjetske zveze, ki bo v soboto v športni palači v Milanu, vlada že nekaj dni zelo veliko zanimanje, saj uživajo sovjetski košarkarji kot evropski prvaki v Italiji velik ugled.
Italijanska reprezentanca se pod vodstvom tehničnega komisarja in trenerja prof. Pa-ratoreja pripravlja od ponedeljka dalje vsak dan. vendar pa ni mogoče reči, da jo pri tem spremlja sreča. Po odpovedi Macoratija, Vianella in Contiija. namesto katerih sta bila naknadno poklicana v Milan Motto in Calebotta, je zelo verjetno, da se bo moral Pa-ratore odpovedati tudi Berti-niju in Romanuttiju, ki sta zbolela za influenco. Odsotnost teh dveh klasičnih igral cev se bo nedvomno močno poznala, saj gre za dva stebra reprezentance.
Spričo teh okoliščin se Pa-ratore še ni mogel odločiti s kakšno formacijo bo začel dvoboj z Rusi, verjetno pa je da bo postava prve petorice naslednja: Riminucci (če bo pravočasno okreval), Gamba. Calebotta. Pieri in Sardagna. Po potrebi in glede na potek srečanja bo Paratore lahko vključil v igro še Luceva. Ale-si-nija, Canno. Volpata ali Po-milia.
V intervjuju je prof. Paratore dejal, da italijanska re prezentanca ne more upati na zmago. a:er je nasprotnik v tem trenutku premočan, da pa upa, da oo d o njegovi igralci zaigrali dobro in nudili precejšen o-dpor.
Sovjetski košarkarji so prispeli danes iz Moskve prek Zuericha z letalom na letališče Malpensa. od koder so se takoj podali v Milan. Na letališču so j,h sprejeli voditelji pokrajinskega odbora italijanske košarkarske zveze. V sovjetski skupini je bilo 12 :-gralcev, trener in dva pomož na trenerja. Od najavljenih igralcev manjkajo trije, v prvotni formaciji, ki bi morala priti v Italijo pa so bili: Azka-di Bochkarez. Valdman Maj-gonis. Viktor Zubkov, Aleksander Kandel, Uri Kornej-cu. Jan Krumin, Oieg Kutu zov, Gurani Minachevil, Aleksander Petrov. Mihael Sene-nov, Stanislav Stonkus, Mihael-Studeneski in Viadimi Torbar.
boj med Francijo in Italijo. Vsako moštvo bo sestavljalo šest sabljačev. Francosko reprezentanco bodo sestavljali: Claude Arabo, Jen Brousše, Jacques Lefevre, Jean Ramez, Rene Rooh — prvak Francije. Rezerva bo Bernard Boursier.
BOKS
Halimi - Espinosa za svetovni naslov?
PARIZ, 20. — Prokurator svetovnega prvaka petelinje kategorije Halimija je potrdil, da je filišonski organizator Lop-pa Sarreal predlagal dvoboj med Halimijem in Espino-so za svetovno prvenstvo. Dvoboj naj bi bil v Manili.
LONDON, 20. — Joe Byr-graves, bivši prvak britanske-
se bo 31, marca boril v Birminghamu z Amerikancem Pastranom, ki je trenutno četrti na svetovni lestvici.
MIAMI, 20.	— Ameriški
boksar srednje kategorije Ralph »Tiger* Jones je premagal po točkah v 10 rundah bivšega svetovnega prvaka srednjelahke kategorije Kubanca Koda Gavilana
AVTOMOBILIZEM
Fangio in Moss na dirki v Havani
HAVANA, 20. — 30 najbolj znanih avtomobilskih dirkačev se je prijavilo za dirko za veliko nagrado Havane, ki bo v ponedeljek. Med prijavljenimi sta tudi Juan Manuel Fangio in Stirling Moss. Kvalifikacijske vožnje bodo v so-
NOGOMET
Spartak - Honved 4:4
SUBOTICA, 20. — Nogomet na tekma med subotiški* Spartakem in Honvedo® >* Budimpešte se je končala * rezultatom 4:4	(4:2). Teta®*
je bila kljub slabemu vre®f" nu in visokemu snegu zri« lepa, fair in borbena do ea* nje minute. Za Spartaka «• dosegli gole Tonkovič 2 t*» Maravič in Jenovaj po e®*) ga, za Honved pa Kasin®1 2 ter Tichy in Budai po enega.
Dinamo - MIK 2:4
ZAGREB. 20. — V meddržavni nogometni tekmi i® MTK iz Budimpešte premagal zagrebški Dinamo z rezultatom 4:2 (1:2). Dinamo je mudil lepo priložnost za go nad renomiranim nasprotnikom, ker je bil - skoraj veS čas igre boljši vsaj za en ***" red. Zanimivo je, da sta bil* dva od štirih golov, ki jih J* prejel Dinamo, avtogola »J*" govih branilcev.
»Je sfs l|!
FLORENCA, 20. — Italija®" ska juniorska nogometna I*" prezentanca se bo udeležil* letnega mednarodnega turnirja FIFA, ki se bo začel 3. apn; la v Luksemburgu. Kandidat1 za reprezentanco bodo sklicani že ta teden, trening P® bo 27. febr. v Florenci.
ka imperija v težki kategoriji, boto in v nedeljo. niimilllltlltlllllllllllllltllllHIItllllllllllllllllimiiiiiiliimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuHumn,,,,,!,,,,,,,,,,',,,,,!,,!,,!!!,,,,,,,,,,!!,,!,,'!!!!!**
Včerajšnji trening tržaške enajstorice v Tržiču
Triestina-CRDA 5:3 (4:2)
toda krilci niso zadovoljili
Bandini ponovno v moštvu - Negotovost na desnem krilu: Olivieri ali Szoke?
SABLJANJE
1 PAjRIZ, 20. — 23. februarja bo v Cannesu sabljaški dvo-IIIHIIMIIIMIIIIIIIIIIIItlMKIlllllllllllllllllllllllIllUIIIIIHIIIMIIMMHIHIMtHUHIMIMMMmtMIHnMn
Se_ en utpeh italijanskega avtomobilizma
Fiat-Abarth 500 7 dni
s hitrostjo	n
V sedemdnevni vožnji so z avtom dosegli dirkači 6 svetovnih rekordov
MONZA, 20. — Po sedem dnevni vožnji na dirkališču v Monzi, je avto Fiat-Abarth 500 cmc danes ob 16.40 uspešno zaključil svojo rekordno vožnjo. 4270 krogov dirkališča v »kupni doižini 18.186.440 km je prevozil z izredno povprečno hitrostjo 108,252 km na uro, kar je seveda nov svetovni rekord cihndrate. Razen rekorda v sedemdnevni vožnji je avto Fiat-Abarth dosegel še pet drugih svetovnih' rekordov in sicer v 4-dnevni vožnji, v 5-dnevni vožnji, na 15.000 km, v 6-dnevni vožnji in na lO.OuO milj. V vseh 18 tisoč km ni bila potrebna niti ena reviziji vozila.
Vožnjo je začel francoski pilot Cahier, na cilj pa je privozil Manfredini, s katerim s. se v zadnjih 24 urah izmenjavali še Giuberti, Guernier, Poltronieri in I Cattirti.	I
KOLESARSTVO
Vrstni red etap dirke po Švici
ZUERICH, 20. —■ Kolesarska dirka po Švici bo letos razdeljena v 8 etap v skupni dolžini 1443 km. Ni izključeno, da bo ena etapa povedla kolesarje tudi v Avstrijo. Naj-težj etapi bosta šesta in sedma zaradi strmih vzponov. Vrstni red etap je naslednji;
11. jun.: Zuerich . Bregenz ali Rorschack 190 km; 12. jun.: Bregenz ali Rorschack - Rhein-felden 220 km; 13. jun.: Rhein. felden - Soiothurn (lndividua1-no na kronometer) 78 km; 14 jun.:	Solotheun	-	Bern	220
km; 15. jun.:	Bern - Sierre
190 km: 16. jun.: Sierre - Ln-čarno 120 km; 17. jun.: Locar-no - Kosters 220 km, 1*. jun.: Klosters . Zuerich 210 km.
TRŽIČ, 20.	— Na igrišču
CRDA je odigrala danes popoldne enajstorica Triestine svojo običajno četrtkovo trening tekmo z enajsterico CRDA. Odigrana sta oila dva regularna polčasa po 45'. konč« ni rezultat pa je bil 5:3 za Triestino.
V prvem polčasu je trener Triestine Olivieri postavil na igrišče formacijo, ki bo verjetno nastopila v nedeljo v Va> dagnu proti Marzottu. Edino negotovost predstavlja zasedba desnega krila, kjer bo Szoke verjetno zamenjal Olivien-ja. ki je igral samo v prvem polčasu. Skoraj gotovo je. da se bo v moštvo povrnil branilec Belloni, kateremu je e-notedenski odmor precej koristil.
V prvem polčasu je enajstorica Triestine igrala zelo dobro predvsem v napadu, ki je v glavnem po zaslugi srednjega tria dosegel 4 gole, enega pa je sodnik razveljavil zaradi offsidea. Precej slabše kot napad pa je — kot v Pratu — igrala Krilska vrsta, ki je vse premalo zalagala napad s koristnimi žogami, stransk.-, krilca pa sta vse preveč silila naprej m tako povzročila samo zmedo v' kazenskem prostoru nasprotnika, po drugi strani pa vrzeli v obrambi, zaradi česar je napadalcem CRDA uspelo dvakrat zatrest; mrežo sicer pozornega in požrtvovalnega Bandinija.
V drugem polčasu je tempo znatno popustil in igra ni nudila nič posebnega. Kljub temu pa je Triestina na splošno zapustila dober vtis. Vsi njeni igralci so v dobri fizični kondiciji in očitno odločeni. da se na škodo Marzotta oddolžijo za poraz v Pratu.
Glavni realizator v prvem polčasu je bil Milani, ki j» v tandemu s Petrisom predstavljal največjo nevarnost za nasprotno obrambo. Prvi gol je padel v 5’. ko je Petris preigral srednjega krilca CRDA in podal prostemu Mi-laniju, kj je brez težav realiziral. V 12’ in v 15’ sta bila za CRDA uspešna Gordini .n Gerjero, v 29’ pa j’c izenačil Petris. V 32’ je dosegel tretji gol Milani iz 11-metrovke v 42’ pa je isti igralec povečal vod :tvo na 4:2.
V drugem polčasu je bil Bandini precej zaposlen, vendar pa je v 33’ Triestina povečala vodstvo na 3:2 z golom, ki ga je dosegel Brach na predložek Freschija. V 3."’ je postavil končni rezultat 5:3
desno krilo CRDA Bettella, k: je preigral tri branbce Triestine in prevaral Bandinija kljub lepi paradi.
Triestina je nastopila v naslednjih formacijah:
I. polčas: Bandini; Belloni, Castano; Tulissi, Varglien, Rimbaldo; Olivieri. Mazzero, Milani, Petris. Attilli.
II. polčas: Bandini; Bellom, Tulissi II.; Petagna, Merkuz-za, Tulissi I.; Szoke. Brach. Clemente, Freschi, Renosto.
Sodil je terner CRDA Železnik.
Po tekmi ni hotel dati trener Olivieri nobene izjave glede dokončne postave Triestine ki bo nastopila v nedeljo proti Marzottu.
 «»--------
Nemci med seboj
Maschio bi zelo rad igral za Argentino
BOLOGNA. 20. — Vodst« Bologne doslej še ni preje*® nobene prošnje tehničnega misarja argentinske nogoB>*’J ne reprezentance Stabila ® zvezi z igralcem Maschi«1®' kateri naj bi nastopil v arS*®-tinski reprezentanci na svetfT nem nogometnem prvenst®-Maschio sum je dejal, da ®j bil srečen če bi lahko za Argentino na svetovnem IJ venstvu, da pa ne ver)«*®1 da mu bo argentjn«Kya to dovolila. Glede Bologne*, dejal, da bi se njegova ods*. nost skrčila najve na 40
llllllllltllllllll IIMIIMI I I minulimi.IIIIIIIIIIIII|||IM||||||||||||||IIII|,,NI*
Avstralsko plavalno prvenstvo
Nov svetovni rekord Konradsove na 8801
BONN, 20. — Zvezni minister za vsakovrstna nemška vprašanja Lemmer je izjavil, da je naklonjen vedno tesnejšim športnim stikom med obe-
ma Nemčijama. Lani je k’*® na primer 2613 nogometnih V* kem med enajstericami Vzhod" ne in Zahodne Nemčije, od k*" terih 1453 v Vzhodni in U®p v Zahodni Nemčiji.
V finalu na 880 yardov za moške je v odsotnost* Jona Konradsa zmagal Gary Winram
MELBOURNE, 20. — V okv--ru plavalnega prvenstva Avstralije sta bili danes na programu dve finalni disciplini, 880 yardov prosto za žensk« in moške.
13-lelna Use Konrads, dosedanja svetovna rekorderka na tej progi s časom 10’17”7, ki ga je dosegla 9. jan. letos, je postavila nov svetovni rekorJ z odličnim časom 10’16’’2, ki je obenem tudi svetovni rekord na 600 m. Za njo se je plasirala z znatnim zaostan kom Gerda Zeveboom s ča som 11T3"6.
Vmesni časi Konradsove na vsakih 55 yardov (doižina ba zena)	so bili	naslednji: 33”
1’10"2,	1 ’48”8,	2’27”1,	3’06”0
3’44"4,	4’24"0,	5’03”3,	5’43’0
6'21'’7.	7’01"5.	7’40"8,	8’20"4.
8’59”9,	9’39"2,	10’16”2.
V tekmovanju moških je v odsotnosti svetovnega rekorderja Jona Konradsa zmagal 21-letni Gary Winram iz No-
vega južnega Walesa.
Ni
čas 9’46" je za 28” slabsi ° Konradsovega rekorda, ki ša 9’17”7. Drugi je bil Kissane s časom 9’52”. pa Peter Curtis z 9’52”9-
SMUČANJE
Skoki v Davos*1
DAVOS, 20. — Na n*®*1]\c rodnih tekmah v Davos® f,
zmagal Itaiijan Nino De do z 232.5 točk in s Sp jja-
71 in 76
73
m pred
kom Gasienico 217,5 (69
m) ter pred Norvežanom
gom 217.3 (66 in 71 m)-	^
V kategoriji juniorjev zmagal Italijan Aimoni 1 točk in s skokoma 65 in
Odgovorni urednik STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
VLADIMIR BARTOL
ALA
Halima jo je gledala s solznimi očmi. Potem se je nasmehnila in dejala:
»Vidiš, naposled si pa le sčm prišla, kjer ti je dobro.* »Dovolj je za zdaj pripovedovanja,* je posegla Mirjam v besedo. »Kmalu se bo stemnilo in trudna sl tudi dovolj. Jutri pa nas čaka delo. Tu imaš paličico in očisti si zobe.* Paličica je bila tenka in na enem koncu razčesljana v drobna vlakenca. Halima je hitro razumela pripravo. Ponudile so Ji skledo z vodo in ko je opravila ta posel, so jo povedi« v spalnico.
»Tovarišici ti boe ta Sara in Zajnab,* ji je povedala Mirjam.
»Prav,* ji je odvrnila Halima.
Tla spalnice so bila pogrnjena z mehkimi pisanimi preprogami. Preproge so pokrivale stene in visele tudi raz nizka ležišča, ki so bila obložena z okusno vezenimi blazinami. Ob vsaki postelji Je bila umetelno izredjana mizica za lepotičenje, na kateri je bilo pritrjeno veliko srebrno ogledalo. Od stropa je visel lestenec s petimi svečami, pozlačen in čudnih, zveriženih oblik.
Deklice so oblekle Halimo v dolgo belo haljo iz tenke svile. Cez pas so jo povezale z rdečo vrvico in jo posadile pred zrcalo. Slišala je, da so šušljale, kako Je ljubka in lepa. »Da, zares sem lepa,* je pomislila. »Kakor prava kraljična.* Legla je na posteljo in deklice so ji podložile blazine. Pokrile
so jo s pernico in po prstih odšle. Zarila je glavo v mehke
blazine in v zavesti pravljične sreče sladko zaspala.
* * «
Prvi sončni žarki, ki so posijali skozi okno, so jo vzdramili. Odprla je oči in se zagledala v podobe na stenskih preprogah, ki so bile vezene v živih barvah. Sprva je mislila, da je še vedno na potovanju. Na steni je videla lovca na konju, ki je s sulico v roki preganjal antilopo. Pod njim sta se merila tiger in bivol in črnec je izza ščita molel ost svojega kopja v razjarjenega leva. Tam je gepard zalezoval gazelo. Tedaj se je spomnila prejšnjega dne in se zavedela, kje da je.
»Dobro jutro, zaspančekl* jo je pozdravila Zajnab; pravkar se je bila dvignila na svojem ležišču.
Halima jo je pogledala in ostrmela. V svaljkastih pramenih so se ji usipali lasje na ramena in se lesketali v sončnih žarkih kakor suho zlato. »Lepša je kakor vila,* je pomislila. Vsa zamaknjena je odzdravila.
Pogledala je na drugo ležišče. Tam je spala Sara. Bila je na pol razgaljena in njeni polni, temni udje so se svetili kakor ebenovina. Pogovor je zdramil tudi njo in počasi je začela odpirati oči. Zasijale so kakor dvoje temnih, belo ožarjenih zvezd. Uprla jih je v Halimo in se ji čudno nasmehnila. Hitro jih je spet povesila, kakor mačja zver, ki jo je zmedel človeški pogled. Vstala Je, stopila k Halimini postelji in sedla nanjo.
«Sinoči, ko sva šle z Zajnab spat, naju nisi opazila,* je dejala. »Poliubili sva te, ti pa si samo nejevoljno zagodrnjala in nama pokazala hrbet.*
Halima se je zasmejala, čeprav jo je bilo skoraj strah njenega pogleda. Videla je tudi, da ji je zgornjo ustnico pokrival rahel puh.
»Nič vaju nisem slišala,* je odvrnila.
Sara jo Je požirala z očmi. Hotela bi jo objeti, pa si ni upala. Skrivoma je pogledala proti Zajnab.
Zajnab je že sedela pred ogledalom in si česala lase. »Tebi jih bomo morali danes umiti,* je rekla Sara Halimi. »Ali dovoliš, da ti bom jaz oprala glavo?*
»Meni je prav.*
Morala je vstati in tovarišici sta Jo peljali v posebno kopalnico.
»Ali se pri vas vsak dan kopljete?* se je čudila.
«Seveda!» sta se ji zasmejali. Potopili sta jo v leseno
kad in jo razposajeno oškropili. Vreščala je, se otrla z brisačo in prijetno osvežena smuknila v obleko.
Zajtrkovali so v podolgovati jedilnici. Vsaka je imela določen prostor in Halima jih je naštela s sabo vred štiriindvajset. Posadili so jo na zgornji konec poleg Mirjam.
Ta jo je vprašala:
»Česa si se pravzaprav učila?*
»Vesti in šivati znam, pa tudi kuhati.*
»Kako je s čitanjem in pisanjem?*
»Citati znam nekoliko.*
»To bo treba izpopolniti. In kaj je s pesnikovanjem?* »Tega se nisem učila.*
»Vidiš. Vsega tega in še marsičesa drugega se boš morala pri nas učiti.*
»Lepo,* je veselo dejala Halima. »Zmerom sem si želela, da bi se česa naučila.*
»Povem ti, da je pri nas strog šolski red, ki se ga boš morala točno držati. In še na eno te opozarjam: ne izprašuj stvari, ki se neposredno ne tičejo učnih predmetov.*
Danes se je zdela Mirjam Halimi veliko resnejša in strožja kot prejšnji dan. Vendar je čutila, da ji je naklonjena in da jo ima rada.
»V vsem te bom poslušala in vse bom točno tako naredila, kakor mi boš ukazala,* je dejala.
Slutila je, da mora Mirjam imeti med tovarišicami posebno, prednostno stališče. Radovedna je postala toda »P ševati vendar ni smela!
Za zajrtk so pile mleko in jedle sladke pogačice & sušenega sadja in medu. Potem je vsaka prejela po d10 marančo.
Po zajtrku se je začelo učenje, šle so v stekleno dv°r z bazenom, ki jo je bila Halima prejšnji dan kako občudov»V Posedle so po blazinah in vsaka Je položila črno tablico P^Jc na dvignjena kolena. Pripravile so pisala in čakale. je odkazala Halimi prostor in ji izročila pisalno orodje- ^
»Drži to, kakor vidiš druge, čeprav še ne umeš P**^ Pozneje te bom jaz naučila, za zdaj se pa vsaj privadi ta in pisalu.*	^
Potem Je stopila k vhodu in udarila s tolkalom P° ^ vači, ki je visela na steni.
V dvorano je stopil črn velikan z debelo knjigo v j« Oblečen je bil v kratke progaste hlače in v haljo, lci.lT1jiJieI segala do peta in je bila spredaj odprta. Na nogah J® preproste sandale, glava pa mu Je bila ovita s tenkim T turbanom. Spustil se je na zanj pripravljeno blazino z zom proti deklicam in sčdel na spodvite noge. Dejal je:
»Danes bomo nadaljevali, moje ptičice goiobičice, iz korana,* — pri tej besedi se je s čelom pobožno knjige — »v katerih nam Prerok govori o posmrtnih 1*7 in rajskih sladkostih. Med vami vidim novo mladenko u Aj#-bistrogledo in ukosnedo, znanja lačno in za duhš P1"1'j'! ji»i Da bi ji ne ušla ne kapljica modrosti in svete učenoeD-^ nam Fatima, bistroumna in razumna, ponovi in raz^* kar se je skrbnemu vrtnarju Adiju do zdaj posrečilo v srčeca vsaditi in v njih vzgojiti.*	..
{nadaljevanje ^e