106. flevllRg. y muiimm> j «> 10. mcio mzl Uto LU. Iihaji TStk dan popoldat, tsrzeatil ■•Itlit ta pnnlk«. friMratl t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrsti 1 D 50 p, večjl lasera ti petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, pre klici petit vrsta 3 D; poroke, zardke veli kost 15 vrst 30 D; tenltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpnvnUfvo „Ilov. Naroda1* la „llarotaa tiskam" KaafUva aUea *t 5, pritllćno. — Telefon ŠU 904. VrotelMvo NUov. Mai*4«" Kamflov« nlioa «t i, L aatotropjt Talaloa At«*. 34. •oalaa spr*|»ma !• podolsane ta isdostao trasAowaaa« W Rokoplsov a« nm vrafa« ~VS ■V Posamezne številke: II v Jugoslaviji navidne dni 75 par, nedtlj« 1 O v inozemstvu navadne ditl 1 0, ned*IJe 1-25 O Požtnlna platana v gotovini. „SUvfaftfti Narod" volja t Llabllanl in po poltt: v Jugoslaviji: eeloletno naprej plačan . D 120*— polletno...... . ■ 60*— 3 meseČno....... 30-— 1 ...... _ n_ V Inozemstvu i celoletno......D 216*— polietno.......1C8*— 3 mesečno . „ . • . m 54*— 1 . ......_ 18*— Pri morcbitnem povišanju se im.i daljša naroČnlna đoplačatl. Novi na ročni k i naj pošljejo v prvić naroćnino vedno MP" po nakaznici* Na ?amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Izza kiilis msroune fconference. V Parizu iziđe že v kratkem velezanimiva knjiga, ki nosi naslov »Borba treh«. Knjigo izda Mermiex in bo obsegala stenografične zapisnike tajnih razprav na mirovnem kongresu v Parizu. Ta knjiga bo od-krila kopreno, ki je dosedaj zakri-vala tajinstveno temo za razprave in borbe na mirovnem kongresu in postavila v bengalično luč državnike, ki so na tem kongresu igrali vo-dilno vlogo. Iz te knjige so doslej znani samo poedini odlomki. Eden izmed teh odlomkov se nanaša na vprašanje pripadnosti Gornje Šlezije. Kakor te znano, je bila v prvotnem nacrtu mirovne pogodbe točka, da ima Gornja Šlezija brez vsakega pridrž-ka pripadati Poljski. Ta nacrt se je 7. maja 1919. vročil nemški delegaciji, ki je z vso odločnostjo protestirala proti temu, da bi se Gornja Slezija enostavno odcepila od Nem-Čije ter je stavila protipredlog, naj se šlez'jskemu prebivalstvu da pravico, da potom ljudskega glasovanja samo odloči glede svoje pripadnosti. V vrhovnem svetu se je na to razvila ljuta borba na eni strani med Clemenceauem in \Vilsonom, k! sta ss zavzemala za to. da se Gornja 5ierffa enostavno prfsodi Polfskf. in med Llovd Oeorgeom na drug! strani. k\ je osvojil nemški protipredlog tef zahteval, da se odredi v Gornji Slezlfi plebiscit. Škoda, da se ti odlomki ne na-našajo na korožki plebiscit. Ker pa je bilo skoro gotovo stališče vodil-nih državnikov na pariški konferen-ci glede plebiscitnega vprašanja v Gornji Slezlji kollkortollko podobno onemu v koroSkem vprašanju, bodo stenografični zapiski o razpravah glede gornjeslezijskega vpraSanja takisto zanimali našo javnost, to tembolj, ker je iz njih jasno razvidno, s kakšrro vnemo je branil nem-Ške Interese angleSki ministrski predsednik Lloyd Georgo in kako pravilno sta ocenjevala nemške pretenzije Clemenceau In predsednik Wilson . V naslednjern podajamo v eks-ćerptu protokol treh sej vrhovnega sveta z dne 3., 5. in 11. junija 1919. Seja dne 3. junija 1919. po-poldne: W11 s o n: Plebiscit v Gornji šleziji se mi zdi težaven. Predvsem bi morali izgnati vse nemške civilne uradnike. Llovd George: Soglašam s tem, da bi morale glavne nemške oblasti zapustiti deželo. predno bi se vršilo glasovanje. Wilson: Treba pa je še ne-kaj uvaževati: 10 ali 20 nemških ve-lekapitalistov so gospodarji dežele. Clemenceau: To je či#ta re-snica. Navajam samo en vzgled Henckel pl. Donnersmarck. Wilson: Po mnenju mojih teh-ničnih izvedencev ne moremo priča-kovati, da bi se izvršilo svobodno ljudsko glasovanje v dežel\ ki ie bila tako dolc:o podjarmljena in ki mora računati s tečVimi represalija-mi, za slučaj, ako Nemci ne podle-žejo pri plebiscitu. Clemenceau: Nikdar nismo obljubili, da bi se v tef pokrajini vršilo Hudsko glasovanje. Llovd George: Prav predsednik W:l*on je tišti, ki je pri vsaki prilikl proklamiral prav'co narodov, da sami odločuielo o svoji usodi. Mi smo odredfli plebiscite na saar-skem ozemfiu, na Rek? (?) in v C e-Iovcu. Zak^f bf odklanjali ljudsko glasovanfe v £lezifi? Wilson: Ne odrekam se no-benemu izmed svojih vodilnih načel, vendar pa ne želim, da bi Poljaki morali glasovati pod nemškim pritiskom. Lloyd George: Vi zavze-mate sedaj isto stališče, ki ste ga pobijali, ko se je zanj zavzemal si-gnor Orlanđo v dalmatinskem vpra-šanju. Wilson: To Je gladka nesmi-selnost. Hočem imeti samo v resni-d svobodno glasovanje . . . Clemenceau: Ljudsko glasovanje — izborna misel! Toda ne v Nemčiji, kjer ni bilo nikdar svo-bode. Lahko je za nasf da odredimo ljudsko glasovanje in nato izginemo, ne da bi pri tem igrali kake vlo-ge, toda to bi bi! zločin zoper Poljake. Ne preostaja nam torej ničesar drugega, kakor da zasedemo gla-sovalno cono. V tem slučaju bo Nemčija trdila, da se je izvršilo na-silstvo in kaj se bo zgodilo? V 6 mesecih ali v enem letu boste sredi miru stali nasproti novim vojnim te-žkočam in položaj bo še tcžavnejši, kakor je sedaj . . . Okupacija in plebiscit pomenja spore, morda borbo, skratka ravno nasprotno vsega tega, kar hoče doseći Llovd George. Seja dne 5. junija 1919., katerl je prisostvoval tuđi predsednik poljske republike Paderewski: Clemenceau: Ali bi sprejeli ljudsko glasovanje v Gornji ŠIezij?, ako bi to pokrajino izpraznile nemške čete? Paderewski: TakŠna spre-memba mirovne pogodbe bi me prisilila, da bi odstopil, zakaj moj narod, kateremu se je z mirovnim na-Črtom z dne 7. maja obljubila Gornja Šlezija, bi izgubil vse zaupanje vame. Llovd George: MI sploh nismo ničesar obljubili! Mi smo se-stavili pogodbo in nismo napravili iz tega nacrta nobenega ultimata. Pridržali smo si pravico, da proučimo nemški odgovor; zato imamo tuđi pravico za pametne koncesije. Pros'm. VčeraJ je bila Poljska še razdeljena na tri dele, Poljaki so se borili: prvič drug proti drueremu in drugič skupno zoper neodvisnost svoje dežele! Danes imamo obnovljeno Poljsko z 20 nrlijonl prebival-cf in že koprne po nepoljskem ozem-lju. V Galiciji na primer! To zahte-vajo od nas oni. katedh svobodo je izvojevalo poldrugi m'lijon mrtvih Francozov. 800.000 mrtvih Angležev in 500.000 mrtvih Italijanov. Naša kri fe to, s katero je bila plačana poljska neodvisnost. Ako rebelirate prot! našim odločbam, pomenja to, da smo se o Vas varalL Paderewski: Poudarjal sem samo, da bi ne mogel ostati na svojem mestu. Lloyd George: Dal! smo gvobodo PolHVf, Čem in faco^lavf-fi In prav te države sa kl rebefirafo nroti ?dejf liiidskesra glasovanja. Te države so še bolf hnpertjaQ$tične kakor velesile same! Paderewski: Ne prizavam tega. Govorite tu samo o stvareh, ki ste jih čitali v časopisih Lloyd George: Trdim, da hočete anektirati pokrajine proti njihovi volji . . . Seja dne 11. junija 1919.: Clemenceau: Ali hočete poslušati poročilo komisije za poljske zadeve? Lloyd George: Ta komisija je pristranska na korist Poljske. Nečem se ž njo spuščati v razpravo. Clemenceau: Hočem še enkrat poudarjati, da sem odločcn nasprotnik ljudskemu glasovanju v Gornji Šleziji. Ker pa ste se odločil' za ta princip, se Vam pridružujem v duhu sprave in sporazuma. Pri tem bi poudarjal, da je ljudsko glasovanje odveč povsod tam, kjer so b li izvoljeni poljski poslanci. Wilson: Dobro. Treba je proučiti obseg ljudskega glasovanja. Pripomnil b: Še, da je tuđi kolega Withe zbral informacije o Nemcem prijaznem vplivu na poljsko duhov-ščino. Lloyd George: Stavim, da izhajajo te informacije iz poljskoga vira. WIIson: Vi sam sit popolno-ma pristranski. Moje informacije iz-virajo od Američanov, ki so bili na licu mesta. Zdi se, da ste že poza-bili za kakšne stvari so zmožni In sposobni Nemci, ako gre za propagando in presijo. Vem, kaj so vse počeli v Ameriki. Nobenih mej ni za to, kar bi izvršili v Šleziji, kjer imajo moč tako na političnem, kakor tuđi na gospodarskem polju. Ako imam opravka z Nemci, sem proti njim fn za Poljake. Lloyd George: Hočem se izognitl konfliktom. Nemci v Gornji Slezij-: smatrajo Poljake za manj vreden narod in jih zaničujejo. Nem-ce dati pod poljsko gospodstvo pomenja enostavno: provocirati konflikte. Clemenceau: Ne motite se: KonfTkte boste imeli v vsakem slučaju, sedaj ali kasneje, s plebiscitom ali brez njega . . . TI zapiski nam pojasnjuj&jo mar-sikatero zagonetko s pariške mirovne konference. Doslej nismo vedell, kdo je bil tišti, ki je na mirovni konferenci s tolikim uspehom zastopal nemške interese, da je često nemška stvar tri-umfirala ćelo nad interesi z antanto zvezanih držav. Splošno se je dom-nevalo, da je bil ta zagovornik in za-ščltnik Nemcev predsednik Wilson v svojem idealizmu. Mermiexovi stenojrrafskl zapiski pa nam kažejo LIoyda Georgea kot tiste«:a, ki Je stal na mirovnem kongresu z v$o vnemo na braniku za nemško stvar. Vzpričo tesra deianskoga poloj-zaja se ni čuditi, ako naše iu^oslo« venske težnje v vrhovnem svetu na samo nišo našle nobenesa razume-vanja, marveč so naletele naravnost na sovražen adnor. Kdo se ne spo-rr.inja, s kaksno arogantno ener^iin je na Drimer nasterpi! vrhovni svet proti nam takrat. ko so naše ćete zn*. sedle Celovec? Ševe, v vrho\ncui svetu ie sedel nolecr Orlanda Llovd Oeorge! Ko iziđe McTmiexova knjiga, bomo si pač tuđi o koroških cU> gndl.-ih lahko ustvarili pravo sliko in Drišli na jasno, zakal smo morali izdubiti koroški nlebiscit. Llovd Georsrc ni Drijatcli Stova-nov. to je nad vsak dvom jasno rar-vidno iz eori navedenih stcncTraf-sfih zar*iskov. In Če uvrZujeno to. ali se moremo naćeiati. da bo Llovd Oeorsre dober nnsredovatec v našem sporu z Italijo? Bojimo se, da so se Ital?janf dobro zavedali. komu so povcrili n^sel posredova!ca v sporni na?i stvarf glede izvedbe rapallske pogodne. VPRAŠANJE ZUNANJEOA POSO-JILA. Pred odloćflnfm sklenom v mbtistr-skent svetu. — Beograd, 9. maja. (Izv.) Vč^-rajšnja seja ministrskejra sveta Je trajala od 11. dorx>!dne do 1. popodne. Uradno rx>ročilo ve!i kratko: Pa prečitanju poročil iz grenovsko kon-ference ie mlnistrski sv&t razpfav-Ijal o posojilnih potiudbalL Razpra-j va o tem se nadaljujc na bodočih se-jah. — Polee nradnegra porobila Jav-b'ajo. da je na seji minister financ dr. K u m an u d i podal obŠfrno po-roČilo o posojilnih ponudbah \n da ministrski svet napravi definitivne Skleoe na današnji seli Po poročilu nekaterih listov so radikalni mintsk ri izjavili, da ministrski svet ne more skleniti posofilne r>oi?odbe brez mlnistrskega predsednfka £T. Nfkole Parića, ki $e ni prišel v Beograd. Radi tepa usrovora je bila razprava na včerajšnji seb* preložena. Finan-čni minister dr. Kumanudi t>a io nožne je obiskal na stan ovan }ti mfnl^tr-j skesra pred-ednika ter mu porocal &■ Stanju po£2]ani za najetie nosoi!?^ v Ameriki. V političnih kroelh pričakti-j jelo, da pade na današnji seji m\m$ strskejra sveta končna ođločitev in da se mrnlstrsk? svet odloči za 10^- Louisa dc la Ramće (Onlda): 6 Kneglnja Vjera. Roman. Pr&T da dan sroje^a odhoda Iz Trourilla je prcjel nujno povabilo iz Batina; franeoska vojvodi nj a žarećih oći in Tranjlih las mu je pisala. V Parizu je prihajala na njfegovo eamsko stanovanje zastrta in %&vita. Zona ga jd oblila, ko se je spomnil, da ga U ženska ■sedaj pričakuje... Vlfik pa je dirjal mimo vaši. Vonj po vTtnicah, eivkah in materni dušici se je dvigal do vlaka. >Naj m© mar ta vtmj spremlja vsae moj« življenje?« je razmiiljal... VI. Lađy Dolly je imela prijatelflco ljnblienko; seveda Je imfcl«, oel trop pri-jateljic katerih ni mogla trpeti in kl nišo trpale nje; toda to adino je imela r*eni£no rada. Nikdar ni govorila nio slaboga o nje|, nego se kvečjemu dobro-dufoo vrnejala za njo, kadar je od51 a. Bila JB njena ljuba Adina, ali a« lady Stoat pl. Stitchly, ki je v minoli »esoni zadala temo, to se pravi: orno-žila je hčer, mimogrede povedeno, le-potico, z mladim markljam. Ta njen «et jj bil sicor pijanica, neumen in sirov, ▼ ostalem pa je imel vse, čes&r si mt>re želeti srečna tašča. Vs© matere najodli-čneijše družbe *bo ga divje lovile za svoje hčere, toda zver je nstrelila edina Udy Stoat. Adina je bila miftn* iena krotkega glasu, ki ni v nobeni legi za&el v kri-čftvost Im©la ]o ielezDO voljo, a d+lala ee je prozno kakor trstika. Bila je pobožna in smatrali so jo ta vzorno mA-ter V arce te prijateljio© ljubljenka je nafiHMlnjega dbpoldneva aklenila lady Dollv odložiti svoje jade. Zato se je morale peljati v D^auville. Tam j** imela lady Stoat, ki Trouvilla ni smatrala za dovolj odlično kopališče, maj-hno, dražestno vilo v gotsko-kitdjsko-mavrekem in bogvekakšnem ie slogu, pravcato skrinjico za lepotilav poeajeno med zdlen© ruie in lovorike. Lađy Dolly se je odpeljala s Stirimi poniji Aojvode de Dinansa. Medtem ko je ona posetlla svojo prijdteljioo, je on urejal neke sportne zadeve. > Adi na ena vedno svetovati,c si je mislila. Adina jo bila le par let starej-sa. Brez nje pa bi bila morda prišla marsikatera polomija lady Đblly Iju-dem pod zob©, a gospodu Vanderdecken do uš-59, čeprav ye bil Se tako vprežen v svoje kupčije po Japanu in po Javi. Lady Stoat je bila ena izmed onih neprecenljivih ž?nt ki delajo dobnote zaradi dobrot, ki jih veseli krivine poravnati in polomije zlepitl. Nobenega večjega zadosčenja ni ptenala, nego jarrozeč skandal zatreti v kali, dva «pr-ta prijatelja zopet spraviti in dognati novo zakonsko zvezo. Nanjo tbrei tto je obrnila l*dy Dolly v svojih škrtih. >K«tj naj počnem ž njo»? je vzklik-nila jokavo, ko je sedela v lifinera bu-đoarjlu svoje prijateljicse, odkbder je bil je bil razgled na vrt in na morje. Lady Stoat, ki je delala na v**e-nini z zlatimi nitmi, «e je nasnvohuilA aa mvoi melaabolskl način. >Kaksne gospode imamo tu?« je vprašala, ne da bi se ozrla od svoje tapiserije. >Odkar sem ustanovila srećo svoji© hčerke, nisera v©č tako poru 6ena. Apropos, Gwen mi J^ pisala, dane«. Sveta D«*viea je uslišala mojo mov-litev. Pomislite, najdražja prijateljica, nadejam ee, da postanem babica 1 Ah, slaba babica bom; razvajala botn svoje unu6ke!c >Oestitam!< je mrmrala lađy Dollv |>recej brez zanimanja. >Zelo so bojim, da Vera rooškim ne bo v&e6. In po-tem ta istorija s Correzomtc >Kakšna istorija? S kom?« je vprašala lady Stoat, kakor bi se pre-budila iz eanjarjenja o bablštvu. Dolly Je povedala doživljaj po svoji pretirani maniri, la AdirtA s© je smtohljala. Neereča se ji menda ni zdela tako velik*. >To je čisto Correzova taktika. Prav opasen Slovek. Zato eo pa vse ženske zaljubljene vanj. Tuđi Gwen-đola je bila. Pa kaj tol Cbrrtee ni nai ftlovek.c >E, pa vendar Idi PovkmI ga «pre-jemajo.« >Sprejemajo — da. Ker je modno sprejemati **. TocU zato pa fe le — tetoor in nič rec\« >Baje fe pravi marki« »To so, 5e vpraSate, TSi ti ljutfje. Ne, moja ljuba, resnih skrbi zaradi Correza ne moret© imeti. Ce pa le, po-tem Imate tem ve6 vzrokov, da Vero omožite čimprejdc. >AH ona ni žanr, ki je dandanas-njim moškim vžeć«, fe zaječala Dollv. ?Bo\im KS (U ie i« bocb motiu boOj bali. Njena babica jo je pač za svet pokvarila.« >V pol leta pri va« se Vera. gotovo aoptot đocela poboljSa,c je svetovala prijateljica, n© brez zlob^ >Druge#a izhoda paž ni!« je jadi-kbvala Dolly brez razumevanja za malo zafrkacijo. Adina pa je premišljala: >Tu je Chambre^ev sin.« >Ta lovi le visoka dote! Vera pa nima ničesar.c >Oe je pa l«pa?« >Lepa je in bo Še lepaa, Toda Hi ena lepota je tište vrste, ki je današnji moški ne ljubilo: mrzla je!« »Mrzlota moški rfos n^a marajo dtrugje nego na lastnih ionah, ljuba Dollv. Poglejte mojo Gwen!« Nafeo je nadaljevala inđoletnor »Omožite io % Juro!« Dollv se fB zaemejala in sardela. »Ubogi Jack! 2e sama misel na zakon mu je strašna. Menim, da on —< »V tem oziru so pač vsi ^naki«, Jo f& prekindla Adina mirtoo. >Tot «e lady Dolly ni zasmejala. Pobledela je pod svojim rožnatim pu-drom in v njenih oceh se je posvetila zadrega. >2uityv?« je ponovila. »Zurov?« »Na vašem mestu bi po^kusila ž njim«, je vztrajala Adina. »Da, prav gotovo. Peljito jo v Felicite! Saj zaha-jate tja. Bil bi velik uspeh, ako bi jo ie letos mogli odete ti. Med sezono vam bo le v nadl**o. Verjemite! Imam skuš-nje. On, i đora«k> hdorjo aahajatt na , bale» __ v vaši starosti! Prt*iny vas lahko spravi pod »emljo.c »D-a, bojim se t^s:a,c jje priznala I>olly in v obdutju slabosti so s<> ji val* lile solze. >Zato se lotito Žurt>v&!« ia dojal« Adina po^A-si, pomirljivo. >Zurov!« jo ponovila Dollv % glasom, da 30 je Adina hitro poglcviaU. »Ali je napravila nennr.o^t. o ka-teri nlčeaar ne ve?< je razini£1 Jula pnv brisanka. >NfNmogoče. Saj bi rai tep:a nf* mogla zamolčati.« A pla?«no je r^kla: >2urov se stara. Nadina bo zvoljit* in ne bo prav nič opoivkala. Knkr*it mora biti, in v tem hipu r©f* no vem boljšeora.« >Gotovo ne^. je priznala Dt>lly ti-Ko. 8o vedno je bila o«upla in vzn^Trur-Jena, a trudila se je, da hl se no izd U«u »Toda V^Tft ne bo hotela«, }e> mrmrala. »Saj je ne poznat^. Straćen t>trok!< >Priveditd jo k rosni,« jjo «vetoval» lady Stoat. Z mladimi dekl^ti j^ znal« ravnati. Ni so pričkala ž njimi, ni jih' ironizirala, nego Jih je mirno, a nedv^nv-no prepričala, da sta Ijjubezen in kle, bbgastvo in naslov. 8©veda jim lady Stoat tega ni prl-povedovala naravnost, niti ne po ovin-kih; toda v»e d^klice, ki se jih je lo-tila dobrotljivo, so prihejale ia njon« Sole s takim prepri^-anjem . . . Boljše volji^ je l*4y Dollv poiskala malega vojvodo de Dinau?. SIa i njim v hotel jest in a» dala nat^» zopot po nje-povih ponijih odpeljnti v Tfouville. Tam se je preoblekla w» dine r, Maiaon Normaad«w iP*li* prih-} stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 10 maja 1922 stev. 106. ttflljoosko dolarsko posolio amer!-skejta bančaega konzorcija. Po zaključku posojilne pogodbe namerava Tlada izdati obširen komimike, v ka-ierem bo navedla visino posolila, posroje in tuđi kratko z&odovino po-talanj.__________________________^ Politične uesfl. =c V«gleđ narodnega Skofa. >Srbl- $a« poroča o obisku djakovskega skote AkŠamoTića r Mi tro vi ci, kjer so ga sta. iT«»no sprejeli Hrvati in Srbi. List » ladovoljstvom beleži Izjar* žkbfa Ak-•VmoviĆA za narodno edinstvo tor pi&et »Bratfc Hrvati, čuvajte to sveto lajed. nlooc, ki «dk> jo drago plaćali in s krv. $d dosegli.< Tako govori Škof svojim ▼crnikom. V vsakem razgovoru In v jtsaki pridigi j& govoril o bratski alogi, h edinfitvn in ljubezni napr&m državi ife dinastiji. Skof Akšamović je obiskal htdi srbsko pravoslavno cerkev, kjer £* je pred »branim ljudstvom poadravil |nt>ta Dragomir Rađošević kot nasled-fcika velikega Jugoslovena, škofa Strt>«-taajrerja. = Zinovjev o ge»ovski konferen-^ftL Na rudarskem kongreem v Moskvi je aovoril Žinovjev o mednarodnem polo. Jaju sfcvjeitske Rusije in o genovski irtmferefcci. Medi drugim je rekal: Čiče-Itaova zahteva po razorožitvi jo rgodo Jrinskega pomene. Genovpka konferen-:te se morfc razbiti v splošnetn le radi «*ht*v b^l£rlj«?kih, franeoskih in angleli-klh kapi tali stov. Razbit] e konferenc© bi povBročilo Rusiji precejšnje težkoče, jcajti eporezmnen dogovor bi omocrocil kitn&jšb gospodarsko vzpstaviter Rusi-|e. Toda lastnine. ki naj bi jo morali piliti, zna-ša šest ali osem milijarđ. Vroltev lastnine bi pomenila: jutri mo-F«mo izročiti železnice, pojutriSnjero pa pridejb logično na vrsto še drugi? stvari. Zato smo sklenili, da v tej točki ne tK>pusfimt>. Zinovjev jekončal: Sprejem-Ijive pogoje borno seveda sprejeli, tode •e vztra^ajo na starem staliŠČn, borno odgovorili: ne. ivo in ne! — Madžarska klerikalna inkvizi-«#$&. Vrhovno sođifcče v Budimpešti Jte ©bsodilo debrsčinska vsenčiliška profe-»orja dr. Zoranv«, in dr. Kovacsa na dve leti ozirtyma na 3 roetece ješe»f ker sta ^roJSasno agitirala za izlociter Versk»-.ga pouka !z rrauSnega nacrta, ! = Madžari in mala antanta. >Ab tJfsfigc, glasilo legitimističnih liberal-««v, piše: Taktika ministrskega pred- 1 sednika se nam zdi popolnoma jasna. V i svojih govorih napada malo antanto, fetočasno pa poudarja potrebo gospodarskih rjbsrajanj in đogfrvorov. Mala antanta Jd do sedaj iz političnih razlo-Ifov vztrajala na gospodarski zaporl, It&r nbče okrepi ti držav«, s katero živi ,f napetem politiSnem nasprotju. UžiTi-jfelib se v položaj, pustimo polltiSnb scr-raitvt> ter delnilmo pomdrjevalno v srr- ^o gospodarskih dogovorov. __ To f© | »ilrer trezen gl«s, rendar se zđf, oa j U&dteai še dolgo ne* bodo pri^eii voditi j FOaln^ polifike. j ~ HabsbnrSani ne (lf*fo mtro. Z oci- j rtwa na viEst đunafskih RstOT, da S6 )e i nodavtio vozil prekt* Avstrije bivfti nad- ] ^vt^voda, Friderik, so socijalni demokra- | A interpelirali vlado in sahtevali toCno ! pti^aanilo. Na interpelacijo le od^tovorfl \ pođkancler dr. Br«isky, ki je izjavil, da j f» avetrijski konzulat v Monakovem na j proSnjo tamkaišnfegB m«/!žarpk>?iara ge- ; 'neralne^a konzulata izdal vizum n'A j im« nekega grofa. Fridecka. ker avstrij- | ■ki konzulat ni vedel. da s© skriva pod tnera psevdonimom bivši habebur^ki nadvojvoda. V fcvezi s tem potovJč5v53<, da pripravlja AHvrecfhtov »aupnlt GombSs nov habsburški pu5» ft! naj M se izvedel £e pred voiitvaml. = Borba za revizijo nstave na Ho-lanilskeni. Naftrt hblandske vlao> ta r©-Tlzijo ustave f& naletel v srtiatu nA nocen odpor. Nekuteri BJmatorji so se *&lo protivili predlogn glede preetolo-nftsled3tva, ki naj bi prepre^il, đa pri-Će po smrti seđanje prestolonaslednice, je bi slučajno umri«, brez otrolc, na no-fandski prestol kak TA)polTioma tuj btv§i ■emSki knez. IzlAvili so. da pozdravijo raJB vsakega tuj|ca na pre^tDlu, samo da ae doživijto konoa holanđske mbnarhije! .Težina 9enatorjev pa je W1a tako pametna, da je glasovala za ta j^tredlog. ! Senat se je nadalje izreke! proti pned- 1 logu, ki ga je spr^iela pbslansfea zbor- j »4^a, na] bi bil v bodoče tndl senat iz- i roljen ne podlagi proporcija. 8enat f& j tadi ©dklanil splofino Jenskto volilno ; aravieo, ki 1o je pr««TIafr^l?v vlada In I Jo sprejela polanska. zbornica. Min. n,. *• vetinik Ruys đe Beerenbrouck, ki so je ▼rnil iz Genove, da bi o»ebno »agorar-|*I reriBijo ustave, ife bil seveđa z rBu mltatom gk,aovanfa razočaran, tem manj, ker so zakrivili nje^gor nspeh tadi dani Vladne koalidt© in katolišk« Jđrfavne Btranke. Politiki levic« so sveu fcrTAli vladi, naj takof raspusti senat, ker up«tjo, da bođo novoizvoljeni aena-lorji bližji Vladi. Toda Ylada ie pradlo-ftila nov rtrrizijski nacrt v katerera Je delonm obdrftala svoje pređloge, đelo-BA p«b ugodila senata, Isti dam, ko Je laročila vlada rovizijskf naftrt, Je v po. »lanski zbornici lnterpeliral socljalno-deHnokratski vodja Troelstra glede kon. <«sij posposki zbornici ter lzjavfl, da bo v najkrajSem Sasn predlozil zakonski Aacrt za popolnb otpravo senata. D©j-srrt>, d* je konsenrativni senat odklonil smemo revizijo ustave, bo »elo vplivate pri prohodni ih volitvati v poslansko sbornicb. Zbfrmite znamke za Jusoslovensko Matico! Genovska konferenca v akutni krizi. TEMELJNE ZAHTEVE RUSKE DELEGACIJE NA ZAVEZNIŠKO SPO-MENICa — ODGOVOR RUSIJE. — NEPOPUSTLJIVOST BELGIJE. — Pariz, 8. maja. (Izv.) SocUali-stfCno glasilo »L( Oeuvre« javlja iz Oenove: Ruski odgovor na radnjo spomenico zaveznikov vsebide štiri načelna vprašanja: 1.) A0 so zaTeznlkl prioraTllenf priznati vlado federativni! niskih sovietov de hire? 2.) Ali so zaveznikl sporazumni v tem. da se tnozemska nrtyatna lastnina, zaplenjena v Rusiji po sovjetski vladi, odškoduje na ta način, ne da bi se vzpostavila privatna last-nina v najmanjšem obsejru? 3. AH so zaveznikl prtpravl&ni dovolltl RusijD moratorH za olačHa doteov na kak način in za koliko časa? 4. AH so zaveznikt nrlpraviteni dati RusH! nosofllni kredit, kdaj In v kaki visini? — Getiova, 8. maia. (Izv.) Danes ponoći so dosnele iz Moskve prve instrukcije niski delegaciji, kako naj odgovori na zavezniško spomenico. Navodila se tičejo samo fflede pogro-jev zavezniknv. izraženih v spomenici o zunanjfe-ruski propagandi. Rle-de zahteve priznania obstoječih me-ja fn nevtrainosti v Mali AzHi. Tekom dana^niecra večera so bile živahne fzmenteve mfsli m?d rusko in italijansko delegacijo. Med Oenovo in Santo Margh^rito, kfer stanuje niska delegracHa. so neprestano vozili ruski Iti ttalifansk! avt^moblii. — Genova, 8. mai?. (Tzy.> Ita!!-Janska de!eoT>iistljl-vosti. BHeiiski delegat Ja*;rar fe odgovori! Scbatizerlu. da Belaja od-ločno vztraja r»rj svojih zahtevah. Kriza n! od ?tranjena. — Ber!l?i, 9. nali (Trv.) Berim-skl Ihff jfav1f?»jo H M^kve navodila so^^tske vlade k odeovorn na ra-veznika jtrrr^r-vcr S^v?*t?kft vta-đa odktania Stfrf fočVet 1. Obver- nost, da $0 RusBa vzdrfuie v lastnl državi vsake orotl Inozemstvu na« periene ooUtične profMisandc in da mora poskus take propagande odstraniti, ofcirorna kaznovati, je ne-spreiemljiva. neizvedljiva in bi po-vzročila težke notranie konflikte. 2. Ne^nrejemliiva je zahteva m-epove-di, (Ja se ne sme propaganda razši-riti terltorliplno, ker bi se na ta način Rusiji odrekla vs?4:a pravica, Đesarabilo nollfSno za Rusi'> reMa-mlrati. 3. Splršne obljube zaveznikov o odmistu vojnih dnlqrov se ne moreio vpo.števati. Ponust le potreba jasno, točno in posebei dnločiti. 4. Ruska delegacija mora nfrb?nti nufro ortreho do gotove višire do-ločenera kr^ta. — Oenova. 8. maja (Tzt.) Krasin ^e lei«vil, dn mMca delegr\rij|a nikakor ne želi otl^oditve r>z, rarpusta penovske konfer^nne. Ruska delegatij«, strerni, da priđe do solidnega in postenepa sporazuma. Če priđe do razpusta genovska konforrnc«, rnska delegacija odklanja vsako krivdo in odjjovornost. — Gonova, S. maja (Tzv.) Tekom Jutrišnjega dneva pri^kujejo nipki od-povor na za vezni 5ko spomenico. Ta odgovor ni delfini ti v©n, marveč v bistvu \e izmikalen. V načelu \e niska delegacija za to, da 9* pokajanja nndaljujejo. Na Ruse skuš<\jo v pomirljivem smislu vplivati Nemci in Ttalijani. Na eni strani so Nemcl z^lo trudi jo, da bi Ruse fregovorili, da priznalo čien 7. sptomp-nie© o nrivatnt l«stninl» os. da se ta Meti omili. Tud! Italljani sfeuSajo na vs»eh etraneh, tnko pri Fusih, k«ikor tuđi pri FraneoTih ni Belpijcih vplivati poroirjevalno v do#epo sporazuma. Zna-5ilno pa Jdt da ravno Francozi in Be], fri]d zahtevnio §e o«trpj5b stilizacijo čIctia 7. Težko pa jj^, da bi Kusija frnn-roeke zahteve pleda privatne la«tnine ppr^ela. Omeniti fe, da ima Francija v Rusiji v raznih podjetjih naloženejra nraogo privatnesra kapitala, radi če«ar je njena plavna skrb, da, obrani malenrn franeoskemu kapitalistu v tambšnjih podj©tjih naloženi kapital. Bozhro! velike ontonle? — Novo srapodla drznu! ANGLE5KE !N FRANCOSKE VEST! O PRELOMU ANOLIJE S FRAN- cuo. — znaCilen Clanek »timesov«. — angleSki konser- VATIVCI ZA NEMCUO. — NOVA EVROPSKA ANTANTA. — EKSI-STENCA VELIKE ANTANTE NA KOCKI. >— Losđoa, 8. maja. (Izv.) Šef-nredntic Ma »Times«, Ste cd, Javlja Iz Genove, đ ase je Lloyd Ocorge zt\o oštro izražal v I razgovoru z Barthou-Jem. Njeeovc izjave 1 so soglaSale z najekstremncjšiml nazor! I njceovih pristalov In Je lahko sklepati na rezultat da h kemee sporazuma med Veli' ko Britanih in Francih- Od danes naprej M smatra Velika Britaniji za svobodno sklepati In i s ka ti druga prijateljstva. Lloyđ Ceorse Je izjavi U da ie prisiljen skLeniti 1 Vemčilo sporazum tadi pod pogojem žrtvovan f a britanskih repararfjskih zahtev. Francija Je Imela vollt! med britanskim in belgijskim prijateljstvom. 01 asova 1 a Je za Belgijo, čeprav podpore od strani Belaje ni niti daleko primerjati oni, kf Jo Je bila Trandja deležna od strani AngUje. Britanska vlada je radi postopanja Franci je zelo pri rade ta. Od seđa] naprel lahko Franeiia skapno z Belgifo nastopa in bo videla, ka-kik koristi bo deležna. LIovd aeorjje pa tuđi trvideva, đa Je Đarthoti storfl vsc mo-goče za pomirjenje. Dalje Je bale Izjavit: Javno britansko mnenle Je proti Frnti' ti ft Njegovi (Lloyd Oeorgevi) svetovalci, tlasft Inrdkancier Blrkenhead, so mn svet ovali prelom s francUo. Pisma iz vseh đelov Anglife svetujeto isto. Defansko fe še Uoyd Oeorge edini franeoskt prifatelf v AngUJL — London, i. maja. (Izv.)" Zanlmtvo Je rdeJs$vot da uporabljalo poročilo Steedo-▼o »Times« za Uut napad na Lloyd Oeor-gea ter mu očitajo, da namerava antanto uničiti. »Timesc so vodllni organ »North-cliffovera časoplsnejfa koncerna«. Zarovar-JaJo anjrleJHco-francosko zvezo. — London* 8. mala. (Izv.)' »Dailv Chronicle« Javlja Iz Oenove: f!t*Menca antante Je na kodd, far Je angleško Javno i mnenje nazora, đa se TrancIJa uplra miru, W ea želi britanski narod. — London* 8. maja. (Tzv.T »Daily Te-lerraph« javlja iz Oenove, đa Je Lloyd Oeorge predseđniku franeoske delegacije Barthcro-u katefroriCno dal na rnanje: »Kt>-nec bo Entente cordfale, te Prsne!}« Se na-dalle podplra Be1slMf*esA|ar^ro< r.nstop«. zato. d» ee v Evrtopi ustvari nova ^ruparija evror^Vin držav. >Me»-eajeero nnajl»?q dalpko^fžni pomen Zv^-zo, ki hi se fdelenila med Anjrlijo. Itali-io, Rnf'jo in Nrmfijo. Ta nova antnnta bi bila protintež prati franeo«^kobel^ij. ski in mali antanti. — Genova, Š. maja (Tbv.) Ceprav eno pojavljajo vesti o novi ijnipaciji evropskih držav, smiAtrftio franeoski kro-sri za gotovo, da b^tanejo na strani Frandje mala antanta in Poljaka. Francozi izredno povdarjajo, da nima Fran_ cijd svojih meja f*amo proti NenvMJi, aropak tuđi ni Poljskem in Romun^kem proti Rusiji. Franeiia ve, da v plučaju ^ventualneca konflikta z Rn»ijo im* ilolžrost in obvernost braniti Poljsko in Romuntko. Franrori tndi vedo, da bi o«tali 51 »ni male entante v tem kbn-fliktu ne bili toliko tangiran. Jnlllsha krajina. — Za Trst. kf na! postane zopet srediste tncrosloveoske pomorske trgovine. V turinski »Starnpi« oiŠe publicist Oabiati o vprašanlu svo genovskem vzfifl.edu. Oabiati zaključuje: Razteg-rritev države na Trst Je povsem eno-stavna. Izraza se v dveh besedah: svoboda fn prisrčnost! — Eleonora Duše v Trstm Trfa-Sanom se Jo izpt>lnil^ vroča. želja: iiHB-li et> v svoji sredi Eleonoro Daše, naj. veCjo ltalijanako igr^iko, ki se pa pri-števa tuđi sploh med najbolj slove*© sodobne gledeiifike um^tnice, Nastopila je t Verdijevem gledaliS^n ▼ Ibsenovi drami >2«na moriac r vk>gi, ki spada med njene najboljSe. Vlogo Ellđe je podala najoriginalnejše in najpopolnej-š*. Občinstvo je bilo kar tačarano te delirij se ga je polastil r drugim do-jenja in na konca tretjega v nastopn morske žene, ko s« izraza ono globoko %avzetjet ki ga je ob&itil* >za-?utnj©-B*> žea* v savjeti Irenotka ffvbbode. Ploha cvetja se ie vsuJa na oder pred odlično igralko. Naatopila ie Eleonora Duše nadalje v komediji »Zaprta vra^ — Zadružna Zveza v Trstu pri-reja marljivo Po deželi predavanja o domaćem gospodari em položaju, o zadružništvu in si)l«jsnih i:ospodar-skih vprašanjih. Predavanje v Dolini kakor tuđi v Bolitmcu in naposled v Nabrežini je uspelo jako dobro. Zadružno misel med ljudstvo, da si okrepi svoje gospodarstvo! Sobalsftza. — Sokol I v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da se \i.,i rudna tehnadba mošk;h in ženskih «xMelkov p.-> skdtčem redu: Ma realni gimnaziji: Clam p< node-deljek, sredo, petek 1. oJdelek od 7. do ćetrt na 9. zvcČer, II. oddelck od pol 0. do 10. zvečer. Ob ncdcljah in praznikih od 10. do 12. dotx>ldne prosta telovauba član* stva. Članice torek in čeut.!. cd pol S. do tričetrt na 9. zvečer. Ženski naraštaj torek in četrtek od četrt na 7. do četrt na f*. zvečer. V soli na Ledini: Moški nuruščaj torek iu četrtek, *ob t;> c-J pol $. do 9. zvj-6er. Dečki: I. oddclek torek in petek od pol 6. do pol 7. zvečer, II. odde'.ek sredo in soboto rd 5. do P< I 7. zvečer. Dcklicc ponedeljek in četrtek ^d Ćctrt na 6. do pol 7. uvečer. Starefšl člani *r«. do in petek od 7. do 8. zvečer. S !5. majem se prične r^d-na telovadba na prostom rto. Četrtek, U. maja: »Marila Staart« .E. Petek, 12. maja: »Otok in Struga« D. Sobota. 13. mala: »Marija Sruart«. B. Nedelja, 14. maja: »Madame Sans Gene«. Izven. OPERA. Sreda, 10. mala: »Boris Oodunov«. Oo^rttv vanje g. Josipa Križala Iz Zagreba. Izv. Četrtek, 11 .maja: »Lakme"«. Izv. Petek, 12. maja: Zaprta Sobota, 13. maja: »Tosca«. A. • — Iz gledaltške pisarne. Premijera »Madame Sans Gene« se zavcrf?no nepri-čakovanlh o^r ne bo vršila v sred-) dne 10. t m., temveč v nedelio dne 14. t m. V sredo zvečer ostane dramsko gledališče za občinstvo zaprto, — Šentjakobski sledallškl oder ▼ Ljubljani, Florljanska uUca 271. V četrtek dne 11. maja veseloigra »Nebesa na zemlji*. — V soboto dne 13. maja gostovanje na Ko-roSkem večeru v Narodnem domu z eno-dejanko veseloigro »Napoleonov samovar*. — V ponedeljek dne 15. maja -»Nebesa na tem!ji€. — V torek dne 16. maja drama »Spavaj, moja deklica«. Začetek vselej ob osmih zvečer. — Predp-odaia vstopnic v Sentjakobski knjižnici od deiavnikih od 5. do 7. izvečer. — Slovenska Čitalnica v M"ariboru pit)slavi svojo BOletnioo v ne^.eljo 14. majnik« po elede?ern ^poredu: V ?obo-to 13. irmja ob 19.30 na čast do^llm loptom v Narodnem gledali3Kirlte<, verižni^ka komodija. V n^deljo ob 10. v Narodnom domu uetanovni občni zbor >Zvez^ kulturnih drn^tev.« Po obfnem zboru skupni bbed v Nait>dnem domu. Ob 14.30 v Nnrodnom pledftHS^u opern »Prodana nove-sta«. Oh 19.30 pro^lnva v cornjih pro-s(orih Narodnega doma, Ker ni mimo točnih naslovov posnme^mlh društer i»o l«hko pripiti, da kako društvo ne dobi vabila, zato tem potom robimo vsa kulturna društva na udol^?V> t**r prbFi-mo, da nam do 12. t. m. javilo k^o priđe kot za*stopnik In s knterim vlakom, kdor ž«li prenočišča. vstopnico ta jfle-dališče in obed, nnj tuđi to do 12. maj<\ javi fer sporoči katoro gledaliSko predstavo želi pto^Hiti. Glaslieni o^sfnilt. — PeTsk] zbor »Glasbene Matice«. Da-nes, v torek dne 9. t m- pevska vaja in važen sadnti sestanek vsega zbora pred turnelo ▼ Beograd. Vsl! — Odbor. — Kvartet Zika. S tem koncertom se* za nekaj časa poslovi od nas znani TpoStevani in obče priljubljeni komorni krArtet >Zika<, kojega člani: brata Zika, Sancin fn Černv, odpotu^o po ljubljacskem koncertu na večjo kon-c*ertno turnejo v Južno Nemčijo. Tako 8* nam obeta zopet lep umetniški uži-tek, obdinstvo pa prosimo, da ?o ~z obilnim posetom tega v«čora zahvali idealnim umetniškim dolavcem za njihov no_ umoren trud in eeh> vrsto krasnih užit-kov, katere so nAm nudili tdkom svojo. sa d«lovanja in koncerti ran ja v Ljubljani. Sedeži, katerih je se đovolj na raspolagbt so v pređprođaji po 15, 12, 10, 8 in 6 Din. v pisarai Glasbene Matice in na večer koncerta pri blagajni. Stojišča, ravnotam \k> 3 Din.f dijažka pa po 2 Din. — Don Pero«!__protestant. Iz Kima poročajo >Prager Tagblatru«, da ho-6e don Perosi, slavni rimski skladatelj, dirigent ▼ papeški kepeli, prostopiti v prt»te3t*ntovsko voro. Vsi rimski klerikalni listi trdijo, da Ja dbn Perosi — blažen. Nič več noće komponirnti, -bo* vraži tastne ekladbe, »• je nčil rušcinf* ili s 1 o v © n S č i n e ter je razdelil vso svoje imetje med uboge! Don Perosi je katoliski duhovnik in je znan tuđi r LJubUaai po svojih delih. ĐiTjaoie ..Oroeia" med Slovenci. (Dopis s Koroškrtc:a.) Nft belo iK'deljo je biio na KrČAnjah nad (inil/injora običajno žepnanje. Navado iinajo, da ee ob tej priliki obišc-ejo prijatelji, znanri in sorollniki. Tako je dobila \\idi nu.-n. nnrodna družina Nod-vod p. d. Golo U7>„ Kreanjah oliftk iz Ce-Iovca, in sirrr ?ta prišla podjetnik Ta-ler in njegov priiatolj. Ta jo bil Pvojca* zvest član »Slfj venska era domac nn Ra-dišah. Drnzhn pri Golcju je bila ?irer rnznega političnepa prekrivanja, ali n& dm že^n&njrt ?ose razum cl i prav dobro rc«.d seboj. Zvečer je žl.i družba ni Zizomje K^rč^nje v Kmviorjvvo i^ostil-no. V družbi bo bili Nedved Franc in PHor, K.u-ncr Franc in Br^er Vinko (-!ovci-?ko-n rjii-Ijenji), \cdv,?d Rudolf tor Taler in njegov prijatoli (nem^koga mTšljenfa). V Krarnerjcvi gostilni \r p«v ćo\ go7dar !>ironn Hf^lldorfe Schnr>p». wri=. rV)ili družba je propevala n«nn-?ko in plovon-kt* pe^m*. kar pa pmj-pkcniu pozdarju ni prav nić ugaj:Qo. Emalu si je mislil: rVmu pn imamo >Ori:c^flc? Xn^rlo io alarmi ral OrcrHV>-vn bando, ki je Kr^m^ri^vo c;o^tilno ot^-'olil.i. Ko io dm^Hi odhniali. jo je tietavil porao^tnik Zup^nr* iz Knože. v<»-lik ITHmatciienstov ^r^tr-p \*\ fvr jo nahrulil. da fo v rofltilri v^\\ slovenske poemi, kar je pmti n^mšk^mu pro^ra^ mu. Tnler ]<* vpr^Sil, knk*r>xi jo pravza, T»rav t\ pro^rnTn? Zn H«lo, fuM!' Tolpn kakih 20 mo?.. ol>orv>ž^niri z rr^vnlvorji, nr»7.i \n koli. debelimi rio f> rn. je rapaiila ome^ pjeno dni:>bo. Nmsmiliono po ti divja-ki tolkli t»o člnnih družbo In kmnlu j*o bil Kame- Franc iz Star^ va=i pobit in ra7m*y?ar1pn po obrazu, rokah in pn=ih. ^fož čtH* T.0 \pt in ni ur»ani:i, d«. bi okpp. vfll. Tnlerju po naloTriiH li^rio r^ko, 0 koli pa po bili tor^n? rtuli nt*m^k«"v m\-?lcoi, nabili so jih TTHmR^sdionstiorii. Prav Je, dn ^o n^nasko mi-lo^i oh/*utili podivjsinost Orn^ša, obžalovanla pa je vrčMlno, da eta blln zadata, tuđi Ned-ved Petor in Karn^r Franc, kiteri je smrtno ran^n. Taki in ^lioni naredi so pri na.<; trikoreko/- na dnevnr*rn rodu. OMp«ti =^ bore malo briirajo za. vnrn^flt Slov^ncev. Gled^ nn protop v Kl^čtrn pređi m^r^n f<^ vr^i nc^ika preipkdva in neki orožni^ki ^^tiiik jo to dni n<*-Iraj poizv^-Jov»l. Sn vpraAanle, zaknj ni rtih^e «?luftaia nfiznanil .^o^TiiTil, Je đr>Ml odcrovor, da zato n«. ker liudstvo avstrij-=ki obln^ti ne more nitVear 7«-upiti, kar je dotifnik ^a^tnikn takoj dokazni na t^Timlju ^oMh de^st^v. Ako se bo v Gonovi razpravl^Mo t> varst\n\ rnn??iin. =0 mora. prriv Bilrni fflas povzdi^Miti v prilog norro^nih Slo-venr**v rja Koro5kem, kl toliko frp^ In čo tal'o knito pr^*7an1ini. kakor n^b^na dnisa mrodno?tna manjMnA v nijodnj i?vroppki državi. Tarlstf b% !n Spcrf. — Atletlki Celjo i Primorie 5 t 0. Igra- no vćeraj v Celju. Primorje ie bilo ves 'ias v premoći, vendar ni znalo lzrabiti sltuacU pred goal.m medtem ko so bili Celiani ra-\tio pred goalom najbolj odločni. Dva goala sta padla iz enajstmetrovk, od katerih U bila druga popolnoma neoprančeca. — OtroSko Igrlšće društva »Atena«, (Žensko telovadno društvo.) Ker se bo na sportnem vežbaliSču v TivoUju zgradi! za pornladno sezono še en tenls-pro^tor, se ne more otvoriti otroško isrriSče <; prvtml le-plmi poniladnimi dne\i v lanskem obsegti pod nad.Torsrvom vrtnaric Da pa ne stoji prostor neizrabljen, di društvo Igrlšie na razpolago otrokom pod nadzorstvom star-šev ali služkinj za mesečno odškodntno 40 K za rodbine do preklica. — Tenis odsek društva »Atena«. (Žensko telovadno druSt\*o) naznanja. da se vrše v odbc.ru živahne priprave, da uredi letošnlo tenis-sezilo na spertnem prostom v Tivoliiu najbolje. Ze sama notranta društvena reorganizacija bo podprla v mar^i-katerern oziru \-sestranskl rarvo] in napre-dek, ker so brdo stekale v druStvu vse niti ženskega sportne^a gibanja celotne Jugo-slavUe. Sport se racija samo, če ima prl» liko tekmovanja. Tud! v tem ozirn bo dru* Stvo poskrbclo, In sicer tako, da se sezna-nijo medseboj prcdvsem s <:vojo igro članl našega odseka (^lancr\^ Je bilo v lanskl so-ziii okrog 80), potem pa povabimo k tek-movanju in igri vnanje gaste. Poleg lan-skesa tenis-prostora zgradi društvo v tem mesecu še en tenls-prostor in za zzrađbo garderr>t>e je predložilo magistratu nov nacrt, ker ie bil prvotni radi prevelike ol>-se/nosti .tavrnjen. Odsek bo posloval zopet v dveh oddelkih: /. oddelek za gojenkš in gojence, II. oddclek za dražabni tenis. Pri prvem ođd«lku so p^fsamezne skupine za same jcojenke In skupine za same gojence. V slučaju, da zasedejo skupino golenlć vse ure prostora, odpade skupina fpoien-cev. Da omogočimo čim širSemu kros:« mladine đostop k igri, bo dalo dru5tvo od-delku za gojenke in gojence na razpolago proti malenkosrni odSkodnini vse p^treb-ščine, kakor žose In rakete. Vpisovanfe se vrši dne 3., 4. in 5. maja v pisarni Sportne zveze .Narodni do*n I od 16. do 19. ure t>or>oldne. Prispevek «a I. oddelek na fo-jenko ali gojenca 10 K vplsnine m 40 K meseanne ia dvakraf na ted?n po poldru-Ko uro. Družabni tenis plačuje se«i!sko a ćelo sV'.iptoo (do 10 o*eM tedensko dva-krat poldrugo uro 2000 K in na vsako prv samerno osebo 10 K vrrtsnfne. Radi lafjt ureditve želimo, da se prigia^ajo pri vr»l-sovanjn po mo?no<;tl ?t nrejctic skupine. Posamernim prffavljenim članom drufab-nega tenisa uredi od*:ck slmpine na kasne-)c oblavilencm se-t^nki!, ko se bo vrSlla razdelitev urnika. Z igro se prične v shifti-fn lepeza vremena s 15. m*WVom. Honise !e na«;i*yvit*: ca. Zora Jtne?i?e\ra, načelnica frnis-rd^eka, pisanu Spottne rvtic. Narodni dom. Stev. 106. »SLOVENSKI NAROD« dne 10. maja 1922. Stnn 3. Dneone oestl. V L/ui>i/ani, 9. ma/a 1922. — Kralj Aleksander v Bohlnju in pri SavicL Nj. Vel. kralj Aleksander se je včeraj odpeljal z avtomobi-lom iz Ljubljane naravnost v Bohinj, ne da bi se ustavil na Đledu. 2 njim sta se vozila princa Arzen in pavle. Prekrasne pokrajinske slike so napravile na vladarja mogočen vtis. Opetovano je dal ustaviti avto ter je ves očaran občudoval divni bo-hinjski kot z nebotičnimi gorskim! velikani. Ogledal si je Muhrovo vilo ob Bohinjskem jezeru, ki je določe-na kot depandanca kraljevega dvorca na Bledu. Vladarju je vila nad vse ugajala, zlasti pa divna njena okolica ob Bohinjskem jezeru. V hotelu pri Sv. Janezu se je kralj ustavil. Tu je bil ob 1. pripravljen obed. Gostilničarka Marica Jerajeva je priredila imenitno kosilo in je kralj opetovano izrazil svoje zadovoljstvo tako o izborni postrežbi, kakor o okusno prirejenih jedilih. Po kosilu se Je kralj vkljub opozorilu, da je pot slaba in da so mostovi v blizini »Zlatoroga« v slabem stanju, napotii k slapu Savlce. Peljal se je mimo Sv. Duha in »Zlatoroga« in da! ustaviti avto tik pod Komarčo. Od tu je s svojim spremstvom odšel peš k Savici. Mogočni, bobneči slap je na-pravil na kralja nepopisen vtisk. ObČudujoč ta naravni prizor je kralj izraza! svoje veselje, da mu je dana prilika videti, kje izvira Sava, ld tvori naravno zvezo med slovenski-rrri. hrvatski mi in srbskimi zemlja-mi ter tako spaja troedini narod v eno nerazdražno zvezo. Iz Bohinja, kier se je vozil hidi do Jezera, $e je vladar vrnil na Bled, kamor je pri-spel ob pol 17. Od tu se je v sprem-stvu pokrajinskoga namestnika Hri-barja, generala Dokića in adjutanta Dimitrijevića nanotil na PokljuVo na lov na divje peteline. Princ Arzen, princ Pavle in minister Janković so ostali na Bledu ter si ogledali kraljevo vilo. Do GoriJ se je družba peljala z avtomobilom, od tam pa je jezdila do Mrzlega studenca, kjer se nahaja lovska koča. Kralj je tako] po prihodu šel k počitku. Lov na Pokljuk! ni brl usnešen. Kralj je pač slišal peti petelfna. ni pa mu mogel pritf toliko v bl:ž!no, da bf mogel nanj streljati. Danes zjutraj se je kralj vrnil na Bled. Bil je silno utru-jen. Ob 8.45 se je dvorni vlak odpe-lial z Blcda protf Ljubljanu kamor je prispel ob 10.55. Na državnem kolodvoru v Spodnjl Šiškl je kralj fzstopfl. Takoj se je nato kralj s prncom Ppvlom m v spremstvu generala Dokića odpeljal v dveh avto mobflih po slavnih uticah Lfubljane v smeri proti Dolenjski m Hrvatsk?. Čeprav potnje kralj srrocro fncognf-to. ga je narod novsod Iskreno po-rdrnvllai. Na Mestnem tnru so era Ifrbljarsk*" meščanfe takoj spoznali. — DefMtfvnf proer^m svečanosti ob krafievf ooroki. Na vć^raJ-£n?em sestarJ-ni zastopnikov odbora za priredite v svečanost? ob fcn>!Jevi r»orr>k! z zastopnild vlade je bil đo-ločen definitivni* slavnostnf nrojrram. H se nredlož! kr?.!f!i v ndnbrenje po rjegovem povratka z Rieda. — Vnad na Gorenfcko bate nr?-pravffaio sredi teffa meseca jerotovi rTpmentf. Vi imaio $vni center na Dii-naiti. Tako noroča Padfćev »Slobodni Dom«. Prinrrnifnfamo. da smo dobra informiran! o tem; da so na Ko-rosVem nakopičene po raznih krajfh velfke zalome orožm in rminicHe. V kakšne svrhe? Opozarjamo naše oblasti, nai se za stvar zanfmaio. da ne doživimo kakšna nresenečenia. % — Časoptetia raca. »Jugoslavija« je nrobčifo to-Ie vest: »Z f>zfrotn na to. da se Slovenija razdeli na dve velflci žiipanfff. Je mfnistrski svet sklenfl imenovat! dr. Alberta Kra-rnena za veTikesra zVnana I.fubltensVe oblasti m dr. V. KuVovca za većega žtmana mariborske oblast!. To-zarlevnf ukaz se nređTo'čf kralJtr v po^nfs ob povratku.« Ta vest le navodna časniVarsiča raca. Po avten-tfčnih poročilih iz Beograda minfstr-skf svet splob 5e nf raznravHa! o tem vpr^^^nlti. Se mani Da. da bf bil do>-ločf! kakr>f?hefirakoH kandidata za mesto vrTTVfh županov. — Potresano htffslranfe. Na snoSnem shodti v Mestnetn dom« ie nanravifa NSS. ve1?Vo napako. kate-recra fei đanašnfi »Slovenec« očetov-sVr> očita. Pmmislfte. Mitdfe !v>«H! Na shnSuvobor<, po kraju, kjer je srbska armada pod poveljstvom kra- ' \}ovsem zanesliivf možfe. sr> 5?e !Hfofove zeto croste be-sede vrtefe v davnem okrosr — so-kolstva. Tn kai vse ?* zopet novedal m ra7Taea! X. kne«o?Skof r> SoVr>lih iu r> Orlih! Ne moremo si razlaratf. ka-Vo da ta cerlevenf vfaovedatf na^i mladJnl, naSm rrrfadhiskmi srcem druflrih naukw n«ro take »ravljice m take nekrtfčanske zabavliice o na-Sem dlčnem Sokolstvu? Etoicrfh be-sed ne rabimo! AI! se ves vaš Dođ-uk o čednostih fn nečednostih v res-njci vrt! Ie okroe irrđih očftanl fn podtikanj. Okrog neverfetne»ra. ne-jBasluženejra noniiania na$e«ra Sokr^-stva, ki mu nodtfkate te orlžnfc vse, kar vam more nrfti čez Jezik fn Cez Dtižnfco! M! se čudimo tem stra-stcoL Mi se *n*Hnv> twk<*"»i jngnfilfv vanskemu cerkvenemu knezu in njegovim pastirskim besedam. Tolaži-mo pa se z odlocilnim deistvonu da so. £. dr. JeRlič, v Ribnici v s i, prav v s i obsojaii vas in vaše nepričako-vajie pridige. Radovedni šino le, kako sodijo drugi naši cerkveni dosto-janstveniki in Jiterati o teh in takih birmanskih t^potiiali mlad^niskoor-lovsko navdahnjenega knezoškofa dr. Jegliča. V pekoj je stopli nestor poštnih urađ-nikov, g. p. v. ravnate!] Ivan V i d m a r. 1 Roien je bil v Bcgunjali pri Ccrknici leta 1S50. V poštno službo je st,,nil leta 187-1 Služboval je v Ljubljani, v Pulju, kjer je bil načelnik puljskega poštnega urada in nap>os!cd zopet v Ljubljani na glavni pošti. Skoraj po! stoletja ie vestno in marljivo kakor čebelica izvr^eval svojf> službo in da«^i mu ie Že 12 let, je vendar še dandnne^ povsem trdneira zdravja. Na ninoja leta v toli zasluženem pokoju! —S pošte. Za načelnika t^štnemu urada v Kranju Je imenovan poštnl kontrolor Ivan Cof. — Razplsan! poStn! urad?. Rarpi^ana ie voditelj^ka slu?ba Pri poštnih uradih na Krku, v Mnlini]>nt vn advokatu dr. Jftnku Olinu v rtrosrrndii. iivši dobro-voIjct !z Dobnidže in aktivni član bet>_ grndskepa Sokola, i^ napravil pri kas.i-cijpkem podi5?u v Psojrrailn advokat^ki lzpit z odličnim UPT^hom. — Iz kregov niijih državnih name-! meščencev nam pišcio: V začetlcu meseca j aprila t L se je rodila v glavi kakega biv- • šega avstrijskega birokrata niisel, da bi se i osebne in rodbinske doklade za nižje državne nameščence maksimi rale ter na ta način zboljšale državne finance. Ta ne-srečna naredba je zagledala beli dan v j »Uradncm listu« št 39 pokrajinske uprave ' za Slovenijo dne 11. aprila 1922., ki pa je j j veljala zacnkrat samo za državne sIukc. I Najpreie so udarili po slisgah, sedemnajst j dni pozneje pa po poduradnikih! Da bi svojo zahrbtnost vsaj delo ma skrili, so objavili v časopisih, da je vprašanje draginl-skih doklad povoljno rešeno. Imam tovari-5a, kl je oče petero šoloobveznih otrok. Imel je za mesec maj že na kazano plačo po novera zakonu z dne 28. februarja t 1., j od te plače pa ie moral sedaj glasom na- • redbe delegacije ministrstva financ v LJub-I Ijani z dne 24 aprila 1922. vrniti državi j 2084 kroru Vnaprej mu sicer ne bo treba j več vračati, ker bo vsaki mesec že toliko I manj prejel. Bridko mi ie tožil, da dolg^ije več v gotovini, nego ma je ostalo Se od plače. Kako naj ta nesrečnež stanu pri-merno živi? Kje naj vzame denar za po-frebno obleko ter za šolske potrebsčine svojih otrok, če ga še za neobhodno potrebne živllenske potrcbščine nlma? Ali se to pravi skrbeti za državo, ako namera-vate z lakoto matirati mladino, ki Je po mojem mnenju vsekakor bodočnost države. In to mladino, np države, ubijate. Ako Je temn kriva vaša povrSnost in lahkomi-selnost, popravite naredbo, kl je naravnost vnebovpJjoči srreh proti duhu zakona, to Je frivolno krSitev enakopravnosti vseh ka-tegoril državnih nameščencev pred zakonom. Ako pa vztrajate pri tem Činu, tedal ste ubijale! otrok in velcizdajice, Tcer s tem tirate državo vedoma v rjojtfn. Ves svet naj ve. da ne umiralo lakote !e otrocl v bnlfSevi?5k1 Rnsfj?. ampak bodo vnaprej umirali lakote otrocl nižjih d^ž>a^'^ih na-mtSScncev v bogati apraml iujjoslovenskJ državi. — PHzadctI podnrndniV. — Gasllna vala v Trnovem, katere nacrt Je bil že objavljen, se je izvršila v nedeljo popcldne ob ogromnem zanimanju občinstva. Posebno pozornost je vzbuiaia gasilna in rešilna akcija na velikem poslop-ju stare vojaSnice. Brizgalni toki so gasili na tem poslopju, pri sosedih in na cerkvi, glavno delo pa je bilo osredotočeno na omenjeno poslopje. Lj ud je nišo mogli iz stanovanj, treba Jih je bilo resiti. Ko so razpeli platneno drčo, so spravili iz dnige-Ka nadstrooia otroke in odrasle, nekega onemoglega dečka pa Je gasilec odnesel po lestvi iz drugega okna v istem nadstropju. Težko in lahko ranjene stanovalce in ga-silce je obskrbela sanitetna kolona. Impozantna Je bila velika lestev sredi prostora pred gorečim poslopjcm, kt Je vrSila glavno gasilno dela Občin?tvo je z napetostjo zasledovalo vsc proizvajanje ob ognjeni crti, ni pa Stedilo tuđi z raznovrstnimi klici. Svojega spomJadan*k več videH, kako teče star mož z belo brado ob koleslju velike lestve na kraj po-r--a! Obclnstvu Je vaia tudl dobrodošla. Marsikdo si Je zapomnil. kako bi se ravnal, tko ca dohiti kje nesreča požara. Ako se je komu zdHo kai prepočasi, naj ve, da b! t slučaja pravega požara šio najbrže hitre] 5e. do nevihto in to to v hiSo trirt>vra Antona TurSeVa na R*^cici. Strela je udarila t*> 8tre1ovo«!n in žV>m v kuhinjo. Materijalna 5kv>da ie velika. _ V^lHc Tlom t O«ij*kn. VSi^rai i6 vfamiU đoe^đai č* neznani tutovi v tr-covino zlatftrjn Sprinsrpria v Osijplni. Odnesli so veliko zlatnine, drasraljev |H srebrnine v vrednoeti 130.000 K« nafnoiselSa pDrc£f!s. VA2NA CHAMBERLEINOVA IZJAVA O ANGLESKO-fRANCC3K1 ZVEZL __ London, 9. m- raišnji seji spodnje ztx^rnico je Cliam-btrliiin v imenu odsotnega prmnieij^ izjavil, da so poročila Sef-urcdjuka »Timesa« Stceda in o drnmatirnpfn nH-zoru med I^ayd (ieor^-um in lta"'Uiui» je ni izmišl^ iia. Anglija po i/javi <. iiai^ berlaina no opusti zvezo s» FraiK-ijo^ LLOVD GEORGE POSREDUJE ZA SPORAZUM GLEDE RAPALLSKE rO» GUDhE. — Beori'sđ, 9. moja (Izv.) Kakor j« bilo včeraj javljeno, je Italija prvotno na«niet\ivala pozvati I-iloyd Georgea kot razsodnika v vprašnnju izvršitvo rapallske pogodbe. Italijanska d\*le^ovdaria, da je Italija zaprosili Llovd Geor^ca Famo za popreUovanjo meci obema strankama, Omcniti je treba, da Italija ravno s tom posredovanjem Llovd Georgea upa doseći u-polio. To poročilih iz Genovo jo LToyd Godr« u;o imel io v soi>oto z italijan&kiiLi 2H-nanjim ministrom Srlianz^rjcm «1 UJI* r*-\z^oAX>re, ki so se iikali edino jadrau^-fekega pi-o^lcma. V'certij do{>)ldut> pa so so v vili lAlbertU »estali Llovd G> o r g e, dr. N i n č i ć in S c li anze r. Razgovori so sa pletli edinnl> o vpnu sanju izvedbe rapallske ^>ojrodbo, prett Vb^ii: Zadra in biro^ke luke. 5itua*'ij^ ]?"> bila zelo napeta. BOLGARSKA PRHP OKUPACIJO PO ZAVEZNIKIM. KritiCni položaj vlade Stanifcclijskesa. — Sofija« 8. maja. (Pos. por.) Boigarska se nahaja pred okupaciji«) Po zavezniških četah. Medzavczni-ška komisija v Sofiji Je potom ulti-mata zahtevala, da mera bolcarska vlatia do 20. maia t. I. iasno iii katc-soričao odgovorili na zavezniško spomenico z dne 1. aprila, dalje na nacrt zavezniške konvencije clcdo gospodarske hi finančne kontrole, oziroraa plede eksploatacije prirodnih bo*?astev v Bol car iii od strani inozemce? in glede nekaterih, od za-veznfkov vladi predloženih zakonskih načrtov o razorožftvl clvilnecra prdblvalstva. Boćarska stoji z czi-rom na to zahtevo pod gospodarsko in finančno kontrolo zaveznikov. V noti dostavlia sofijska medzavez-niška komisija, da mora botearska vlada v slučaju. Če do ZO. t. m. ne sprejme pori omenjenih zahtev. dobro premislit! na težke posledice. — Sofija, 8. maja. (Pos. por,) V j Političnih krogih in v vsej botearski iavnosti je oštra m težka nota zavezniške komisije Dovzročila konsterna-ciio in presenećen je. Bolgarsko ča-sonisje napoveduje, da zavezniki izvrše v slučaju, da Bolgarska ne snrejine konvencije in drugih zahtev zaveznikov. okupacijo gotovesa bol-sarske^a ozenilia do zavezniških četah na slicen način, kakor to grozo NemČii?. — Sofi?3. 8. maja. (Pos. r>or.) Radi preteče okupacije bnlLrarske^a ozcrilia po zavezniških Četah jo ma-hoira postal položaj vlade Stamno-lijskeea zelo kritičen. Kri7a na je nastala tiuii v zemljoradnički stranki sami. Proti zomljorudnikonj so so združile skoro vse opozicijonalne stranke, razun komunistov. Radikal-cl. demokrati in Tiar^đno progresivna partiia so se združili v skuren politični blok, ki skusajo z vsemi sred-stvi odstraniti pretečo nevarnost Organ Stamboliiskeea »Zemliedel-sko Zname« sam priznava daleko sežnost krize. Vlada je pozvala vse zemljoradničke organizacije, ki slo-ne na temePih scvjetov In tvoriio nekaka zemljoradniška veča. da v času od 7. t. m. pa do 14. t. m. no-vsod skličejo zemjjoradniške kon-srrese. na katerib zavzemo svdTiik proglasi ■3klex>cno se predloži za razširjenjo obstoir'-r-ih in U8tanovitev novih tukaj^njlili ?ol 3 pri-četkom Solskepa lota 1922/23. Predložiti je visjemu čolekemu svetu nnsvete o nagrad-ah učiteljstvu za uspešno fcoji-tev cfcTkvenega r>etja. in glasbe. Sklono e© n'aprt>siti višji Solski svet, naj izda naredbo na vsa podrejena ravnateli^tva srednjih Sol, da ne pripusti k vsprejem-nemu izpitu nobenega uoenca, ki ninm priporočila vodstva osnovne Sole. Za pisarnfr mostnega selskoga svota io naročiti izvod >Narodne profivet?«. Kor sr> nihee več ne Oglasi za be*edo, zaključi predsednik sc^o ob 7. zvecer. __ Popis živin©. Opozarjamo> da se vrši popis živine na magistratu v po. piaovalnern uradu. — Državni praznik! In poštna služh.i. PoStno ravnateljstvo odreja na podlaci od-loka ministrstva za pošto in brzojav, da raj se ob državnih prazniklh poštna služba opravlja tako kakor ob nedeliah, Čo se od prlmera do primera drusače ne ukrene. — Taknp tora. Pri okrajnem glnvar-sivu v Ljubljani se bo oddalal dne 7. junfja ob desetih v zakup lov občlne Crni vrh pri Polhovem gradcu za. pet let, dne 3. iunija ob devetih pa lov občine Vrhnike v občin-ski plsami na Vrhniki. — Otroriter paketnega prometa med naio državo tn PoIIsko. Sporazumno s poljsko poštno upravo se Je otvoril paketnl promet med naSo kraljevno in Poljsko. Paketi te Poljske se smelo prevažati tuđi v prehođa čez našo državo. Za kra Je v Poljski se smeJo sprejemati paket! do teže 10 kf fn z označeno vredno«tio do 1000 zlatih frankov. — Težna pristolblna tn pakete đo 5 kit fe 22 dinariev 50 par, za pakete od 5 do 10 kg pa 38 Din 50 pnr. — Vredncrstna pristojbfna rnaša ra vsakih tf-soč dinarfev 1 Din 50 par- — Vsaki poStnl spremnici )e pHlollrl po dve carinski na. povedi. — Afera Koler. Kalfor ?e rnnno. h ni! bivši ftledalisid vratar Koler pretckii petek s srofo ženo odfonsWm potom poslan v Tdrlfo. Na meJI so ra ItalHanslre ohlasfc zavrnile. ker so WT! ođsonsk! (fokriTi^nti astarclL Istočasao le đoila tndi iz Uub- ■ Ijane uradna brzojavka, naj se vrno v Ljubljano. Koler se le vmil nnto v LJuh-Ijano ter se zglasil pr! policfjskem ravnateljstvu, kjer so mu sporo-iil, đa lahktU ostane v Uubljani. Danes se le Koler ogln-sil v nađeni uredništvu ter le nas z ozirotn na Izjavo g. Fr! deri ka Juvančiia, prlobč^nr* v sobotnl ^tevilkl naSecra lista, nax>ro«;n za-?rpre?em te-le njegove pratiizjave: O\>*\ dol?itve bivšega upravnika Narcdnejra elej dali^ča g- JirvanČIČa, naperjene proti nto]l osebi, so doceia neresnične, kar Je raznvfoKj no \z aktov gledali$ke preiskovalne komisije: zato ml na te oćitke ni treba odgo-i variaH, k^r bo rožnico Itak ug^t^Aila t& komisija. V LJuMJanl, 9. maja 1922. Fra« Ko!er.« — S tem Je za nas razprjiva v tem vpraSanJu 7-ikliučena. Afera se nal rciU pred komt>otentniin forumom. Borzna poročila. — Zacreb. 9. imU. (T/v ^ Zakliu-rok. Devize: Oiirih 13.25, 1S.50. (13.40, 1:150), Pariz ^.20, 6.2->. (G.I0. ^>.25>, T.od. don oOG___, 309.—. rnoo.__. 310.—). Berlin 23.50, 2t.___ (23.-^0, 2k—), DiiraJ 0..^t?. 0.S3. ro.^25. 0.S-1), Praira 13.12% 1°,3.75, nr,2.5O, r>!._>, Trst 3.C75, r\70f (3.66, 3.70), Now York ___—f 68.W). (__—, C^.—Y, Knrtimno^f.i 9.—, 9.20,, (9.—, 9.25), Valuta: dolar «17----, 68.—,i (_-, r,7._„). __ Cnrih, 9. maju. Trrh f,.$0, BeTi !m 6.3a Prnxra 3R.3O, Pariz 172.__\jOt+ don 83.80. »Tv-Tork 18.H5, C>irih !T»4._. — Dnnnj, 8. main. D-niro: 7£rt*hi 3037. 3013. Bc«oprmd 121.1«, 121 4\ T»r»-sra 10:7.10. l»-2G0. rurih 1^20.75, H'2".35w Valute: rfir-^ii 12il.CQ, 121.12. Svirnrskl fr* nki 1^13.75. 1^21.25, fio^ko kron« 162.15. 1C>2.35. — Trut, 8. maia. fOđdfmo 1^20>, B^o^rrad 27___, Borlir fi.2'), Prasr.i "125, TiomlnTi ai75. Curih SG2.50. Faxiz 171.60» New-York 18.75. — Pra#», S r>nf^. fOrM^na oh 23V. Bw>=rraovt uprava Slov. Naroda. 8315 Moškokolo mano rabljeno, ae kapi. Ponnđbe na >o*tnl predal 127, Ljubljana. «313 Stannoanje sotnftto, v sredini mota, 2 sobi s pri-tnđinamt, ao samenja u ve^je. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 3310 Trbovelfska v Llmblfani aprefme takoj gospodično kot to-laf oniatlnjo. ProSnjc se naj posijejo: Mlkloaloeva ooata 15, I. 332S Inseiirajte v Slo. vNarodnl HISa t dvonadstropna, na najprometnejiem trgu, v kateri se nahajata 2 trgovaka lokala £ eleganhtlmt izložbami, sa takaj proda. Pismene ponudbe s polnmi naslov pošiljati pod »Trgovska hiia* poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. Velika trgovina ptptraica s ćelo opravo In veliko zalogo blaga proda se pod dobrim! pogoji. Tuđi sam lokal z opravo se odda v na-jem. Ponudbe pod .Vpeljana trgovina", poStno ležeče Ljubljana, glavna pošta. JfaroOna knjigama v Ljubljani frešcriova ulica itev. 7. I prfporoSa >»i (medijski, komptni, piscn* sld, ovitoi fobarvaii papir, lonle jpuhuMb pwfrlto. Zrgonkt kajto« t vadi veHfcottih, Mue z w ali i drena kotoaama, rane » papir. platno ali polsso|e. Mjnuiic ta}ižta poe£2L6>ni Zaloga Selskih zrakov. Zarttki a vate v*Mhveuko*h. ( Zahvala. Ob prflikf smrti in pogreba naloga rjubega očeta, soproga itd., gospoda Josipa Dežmana pregledu!*« dri. ML, tjfettaaktfja sretaik* MU, nam je do§lo od vseh strani toliko bratov soČntja, da smatramo kot tolaiilno dolžnost, lahvaliti se iskreno za vse dokaze ljubezni hi prijateljstva do pokojnika. Osobito gre naša zahvala odboru in članstvu J.D.S. polit društva za kolizejski okraj za Itevilnt obiske med boleznijo, za častno spremstvo pri pogrebu in za vso podporo, gosp. dr. Zarnika kot zastopniku mest magistrata, inspektorat« dri. iel. a lefom inip. i g. Negovetičem in viljim nadzom. g. Kunauerjem, gg. idravnikom dr. Rusu in dr. Tičarjn, klubn J.D.S. občinskih svetnikov z g. dr. Trillerjem na čelu, O. o. J.D.S. Ljubljana in njega članstvu, gg. N.S.S. in S.L.S. občinskim svetnikom, vsem čfelanim stanovalcem Ko-lizeja in gg. Heinriharju za veliko pozornost, gg. pev-cem za ganliive žalostinke, godbi J. Z.t tovarišem že-lezničarjem in vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so se na katerikoli način spomnili mojega blagega soproga in dobrega očeta. Iskrena hvala! Ljmkllana, 9. maja 1922. fcisloft Tereiija DeHai i inu itnk li ml ariuftn. Ravarniška huh^ricn prvovrstna moć ae sprejme. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahteva plače je nasloviti pod „KavarniSka kuharica/3318* na uptav. Slov. Naroda. 3313 Kočije za fljakanjo in sicer landauer, dvovprefna tlegantna .Vletoria* ter enovprežna .Salzburger", predvojni dunajskl ubrikat. v najbolj-lem stanju, se ugodno proda. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 3327 Riđi Derla] fteffea RciĐična POIfitKH Ljiljana, uja 1921 Dražba ramovntnefjai blaga (pcrila, oblelc d-tre i. t d.) se vrli dna 10. taaja 1.1. ob 9. ari dopoldne v Ljubljani na Aleksandrovi cesti it. Su 3319 Zameniam KroSnO nlSO ajf na najlepltm prostom v srcdtSču rnttta Maribor, sa pri-mcmo najrajle trj?ovsko bilo v Ljubljani. Ponudbt pod pZamena - 3112" na upravo Slof. Naroda. »12 Ceno se proda ddRca modra, ševijotasta obleka za S do 10 let starega, slaaaiilk ia 6a* plaa. Florijaiiaka ulica 13, Ui 3307 jftestahišnika lUata zakonska bnz otrok v boljlo hišo. Ponudbo pod .Hlšnik 3308" na ispravo Slov. Naroda. 3303 Stanovanje i •ebo Ifi ktahlaja lieeai, Šivala b vse aastonj za Mjamodaialci In drui fino. Ponudbe pod .Sivilja 3302* na upravo Slov. Naroda. 3302 JFerdo palovec, zobotthnlk, ođpotnie in ne sprcjemt od U. ¥. tm »§■ V. 3809 JClajšo prodajalko spretno manufakturistinlo, tpre)me«n v »vojo mesano trgovina Prednost Imajo liste, ki so vajene tuđi pri glavni to-bafni zalogi. TakoJSnje ponudbe z na* vedbo dosedanjega službovanja in pre-pisi spričeval tvrdki Joalp KaalanJ* tok, Moiirje v Sav, dolinu 3328 TsU se posojilo 1S.OOO ka-e« p»ott lastavitvl ftajeM perlU In obrestlm. Ponudbe pod .V. R. 3311" na uoravo SI Naroda, 3311 Ceno se proda kompletno, akoro novo pahletva sa 1 sobo in kuhlno. Naslov pove uprava Slov. Naroda.__________________3314 Proda se nova, masivna hrastova, crno pol titram plaalaui aalsa in fotelj, prevlečen z osniem, ter nova oprava za aaalna aeaay tem no jedk.na, z mehkega lesa. PoUve te v Rožni ulici 5. 3299 I Služkinsa I k ki je vajena sobnih del, ae sprejme I ; takoj proti dubii phfi. Oglasiti se je | osebno. — Sprejme se tuđi perlca. Naslov pove unrava Si Naroda. 3323 Valjčnl stol (Walzenttuhl) 4oO mm, nov, nerabijen na prodaj. Naslov pove Karol Bre^-nik Celje, Dolgopolje Št. 1. 3324 Tkinađstropna Mi" v Ljubljani se proda, kupcu stanovanje do dva meseca na rarpolago. Pismene oonudbe pod »Hiša 320U na upravo Slov. Naroda. SoOl JTicsta gospodinjc k samostalnemn gospodu ieli Intel!-centna gospa, kl se razume na gospo-d'-njstvo in kuhame, s 400.000 K premo-2enja v rcm!jl§ču. Ponudbe poa ,Go-snodinla 3300'na unravo ^!. ^ar. 2V*) Ivan Magdi2 kroiai sc priporoCa za spomladansko sezono Ijnbljm, {Idiliški il. 7. Sukno za promenadne in športne abteke v bogati izbiri B.8E.5Habtnii>ffgli Učenec xa modno trgovino aa aprajma ta« kaj. Naslov pove uprava SI. Nar. 3306 trgovina z ieleznino Izborno fdo£a, n«d 20 let obatoječa nm prodaj. Ponudbe pod .Zlata jama 3290' na upravo Slov. Naroda. 3290 Prodamo motor ■a sirovo olje 35 konjskih sil, rabljen, pa v popolnoma dobrem In porabnem stanja. Fabrikat Maravrerke. Titan d. d. KaJmalk pri LlvUlaal. Bikovo oi većjo količino, popolnoma suho, 2 vilami naložeao.prvovrstne kakovobti, prodaja ■• Herllngea-, trgovina drvom 1 ugljenom, Karlovac o293 II IIBII !■ ■■ ■! I ir — I ^^^aaaaa^*av ^^^OsssaBB^a^aP^^^S ^bbf ^^^"assaaaaar Tita perfektna strojepiska, zmožna slovenske, srbohrvaške in nemske korespondence, se takoj sprejme. Prednost ima stenografinja. Ponudbe na oglasni zavod I, Sa-inlki Maribor, Slovenska ul. 15 pod šifro „Tajnica". 3326 I ISce se ss^sgia za izdelovanje oblek nn Uoitl Naslov pove unravniŠtvo Slov. Naroda. 33J1 M&šslvisann suho za takoj J5će mlad. solirj^n železniiki uradnik. Ponudbe pod .ŽeleznlŠki ura-dnik-3320". Hote! Tratnik, St. Peterska cesta. 3320 Kompanion. Za trgovino z rr.eša'.im hU^um na prometnem kraju v mestu Slovenije se sprejme takoj kompanjon za večje pod-3>tje in s kapitalom, Naslov iu ponudbe na upravo Slov. Naroda. 3294 Klipom v mesiu, ponud'>c pod ,L. P./3263" na upravo Slovenskes;a Naroda. Spretaa maBfllaklurlstloia tuđi v mešani stroki iiče službe za takoj. Ponudbe se rto^ijo na upravo lista pod .Zaneiljiva'3230* \k in 2 tonski tovorni avto F5&T. Ogjeda se v gavaži J. Gorec, Ljubljana. 322 j Proda sa enoleter* udomcCens srnjah z.i ceno 550 Din. Kje, pove apravni!