♦
Glas zaveznikov
Leto I - St. 102
Kulturni molk
Trst, 17. oktobra Staro in še vedno zanimivo je vprašanje, kakšen državni ustroj najbolj prija stvariteljskemu duhu pisateljev, slikarjev, glasbenikov in drugih umetnikov.
V svetovni literaturi so o tem že precej razpravljali, vendar končne besede še niso izrekli.
Nekateri pisci mislijo, da so bili (asi, ko so narodi živeli v 6im veiji svobodi — kakršno si danes zamišljamo v demokraciji — najboljši za nemoten razvoj umetniških ustvarjanj. Ti pisci pravijo, da prinaša vsako vmešavanje države v umetniško ustvarjanje samo slabe posledice ter preprečuje umetnikom, da bi lahko razvili svoje prirodne darove.
Drugi so mnenja, da prevelika svoboda in z njo združena splošna blaginja naroda kot celote ni vprav najboljše vplivala na dejavnost umetnikov. Menijo, da je za ustvarjanje globoko zasnovanih prvenstvenih del svetovne literature bila potrebna določena mera osebnega trpljenja posameznikov, še bolj pa delna nesvoboda in trpljenje celokupnega naroda. Po njihovem mnenju so avtoritativni režimi, kakršne je poznalo prejšnje stoletje in ki se niso vmešavali v vsako podrobnost življenja podanikov, bili 'še najprimernejši za res globoka umetniška ustvar . janja. Za dokaz pravilnosti te ga gledanja navajajo bohoten razcvet ruske literature v časih carskega avtoritativnega režima.
Naj rešijo strokovnjaki to vprašanje, kakor že hočejo -prilog režima popolne svobode ali pa delne nesvobode — eno je gotovo: v prilog totalitarističnih režimov, kakršne pozna dvajseto stoletje, ga gotovo ne bo nihče rešil. Za dokaz je treba navesti samo popolni zastoj kulturnega življenja v nacistični Nemčiji.
Nacistična Germanija je zatonila v popolni kulturni molk, kar tiče resnega umetniškega ustvarjanja. Večina boljših umetnikov je zapustila domovino ali ' prenehala ustvarjati, ker je bil režim preveč totalitaren in ker se je vmešaval v takšne podrobnosti .življenja naroda, da je bilo vse njegovo bistvo vtirjeno v nacistične kolesnice. Umetnost je postala dekla strankine politike. Kdor ni hotel služiti nacistični stranki, ki si je lastila pravico presojati kot nekakšen vrhovni in nezmotlijv sodnik prav vsako vprašanje nemškega posameznika, je bil prisiljen na molk. Gorje tistim, ki so se upali upreti nezmotljivosti Hitlerja in njegovih priganjačev; proglasili so jih takoj za izdajalce domovine in s tem dejanjem poizkušali enačiti svojo stranko z domovino.
Tudi nemškim umetnikom, ki so se hoteli izogniti vmešavanju v vsakdanjo politiko in ki so hoteli gojiti umetnost zaradi umetnosti, se ni godilo bolje. Nacisti so jih postavili pred odločitev: ali boste ustvarjali tako, kakor hoče stranka, ali pa boste obmolknili. Kajti stranka ni bila zadovoljna z umetniškim ustvarjanjem, ki ne bi nosilo strankarskega pečata. Hitler je hotel narediti iz pisateljev propagandne kričače, iz pesnikov slavilce svoje veličine, iz glasbenikov oznanjevalce «nemškega duha*, iz kiparjev tvorce dokazov nemške mogočnosti in iz slikarjev pleskarje propagandnih lepakov. To se mu je tudi posrečilo — le tisti «umetniki*, ki so se uklonili diktata stranke, niso imeli z umetnostjo veliko skup• nega, kajti pravi umetniki so se rajši poglobili v kulturni molk.
Avtoritaristični režim Napoleona 111., Bismarckovo cesarstvo, policijska država ruskih carjev in drugi podobni-ustroji, so sicer ovirali razvoj svobode tiska, niso pa, bili še tako izpopolnjeni, da bi zatrli vsako kulturno ustvarjanje. Takrat so Umetniki lahko še živeli v sorazmernem miru ali pa se umaknili v tujino. Svet pa, kakršnega so si po zgledu nacistov zamislili sodobni totalitaristični režimi, ne bi nikjer več dovoljeval zatočišča umetnikom, ki ne bi soglašali z diktaturami. V takšnem svetu bi se umetniki obdali s kulturnim molkom ali pa bi morali postati uradniki nacističnega propagandnega ministrstva.
Na srečo človeštva, se še ni koli ni zgodilo, da bi sile teme Prevladale istočasno na vsem svetu. Se vedno je resnica in Poštenost našla zatočišče v svobodoljubnih državah. *
In to je bila tudi rešitev za nekatere ustvarjajoče umetnike, kajti v zamejstvu so se mogli posvetiti svojeihu delu, ki ga ne bi mogli opravljati •»'koncentracijskih taboriščih.'
PRIMOŽ BRDNIK
Informacijski dneonik A. I. S.
Cena 2 liri
TRST, sreda 17. oktobra 1945
<JBaJ)>T6TVO j Via S. Fellloo S - Telefon št. 93854 In 9444S
OGLASI s Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski U 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36). objave I* 9, finančni ln pravni iglaal I* 12. V vsebini liste (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I., Societš. per la Pubblielte ln Italla, Trst, via Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
V ZASEDBENI NEMČIJO!
Poročilo generala Hsenhoweria
o razvoju političnih in gospodarskih razmer
Zbllžanje zavezniških stališč - Boj proti inflacijskim težnjam- Razlike med raz* vojem političnih strank v sovjetskem in anglo- ameriškem zasedbenem področja
Washingtan, 17. oktobra Vojno ministrstvo je objavilo drugo podrobno poročilo generala Eisenhoioerja o zasedbi Nemčije. General Eisenhoiver je v poročilu, ki ga je 20. septembra predložil vojnemu ministru naglasil potrebo po nujnem obširnem gospodarskem načrtu za Nemčijo. Napovedal je, da bo moril nadzorstveni zavezniški svet v bodočih mesecih premostiti tvečje medsebojne razlike.»
Eisenhmver pravi v svojem poročilu, da uspešen razvoj organov ki so jih ustanovili za reševanje nesoglasij, ter prisrčni osebni odno-šaji med delegati dajejo upravičeno upanje, da bodo tudi o najbolj spornih vprašanjih razpravljali objektivno in dosegli primerne rešitve. Pri tem navaja, da Je v mesecu avgustu, ko Je bil predsednik sveta, od veljalo načelo, da so Združene države prevzele glavna odgovornost.
To pobudo so prisrčno sprejeli. Delegacije drugih narodov so sodelovale v prijateljskem duhu, zlasti sovjetska delegacija.
Gospodarski ukrepi
Poročilo nadaljuje, da bodo morali pred žetvijo 1946 uvoziti v Nemčijo velike količine vozil, oko bodo hoteli preprečiti veliko gladovanje prebivalstva ter gospodarske nerede. Čeprav še niso ukrenili nič dokončnega o življenski ravni nemškega ljudstva, bo vse, kar bodo mogli v bodočnosti dati, še vedno pod tisto mero, ki jo hočjo določiti za Nemčijo. Eisenhoiver nato omenja inflacijski val, kt se širi po državi v glavnem zaradi pomanjkanja blaga in zaradi prevelike kupne moči prebivalstva in predlaga, da je treba izdelati smel In dobro urejen protiinflacijski načrt, ki bo temeljil na ustanovitvi in izvedbi neposrednega nadzorstva nad cenami, ki jih bodo določili na podlagi novih produkcijskih stroškov Dalje bo treba dovesti nemško proizvodnjo na tisto stopnjo, ki je dovoljena v berlinskih protokolih. Podvzeti bodo morali tiste finančne in denarne ukrepe, ki zmanjšujejo dohodke in prihranjene kapitele in jih spravijo v sklad z dejanskimi produkcijskimi možnostmi. V zvezi z zadnjo točko pripominja, da so se v šestih letih nepretrganega dela, plačanega z visokimi vojnimi plačami ter ob raznih omejitvah možnosti nakupov likvidni prihranki zelo povečali.
Politično življenje Eisenhoiver pravi, da so do avgusta dosegli velik napredek pri izbiri nemškega upravnega osebja za vodilna mesta, bodisi v mestih ali na deželi, v financah, pri prometu, poročevalskih zvezah, v zunanji trgovini, v industriji ln na drugih področjih; za ta mesta so določili sposobne uradnike. Eisenhoiver nato pripominja, da po eni strani nadaljujejo negativno delo čiščenja nacistov z odpusti in aretacijami, po drugi strani pa so pričeli posvečati painjo pozitivnejšim načrtom za uvedbo in razvoj demokracije. V zvezi z podstdamskimi sklepi, da bodo Nemcem dali možnost pripraviti se na obnovo njihovega političnega življenja na demokratskih in paci-flčnih osnovah in dovolili ustanovitev demokratskih strank, Eisenhoiver pripominja, da so Američani odpravili prepoved za ustanavljanje strank 27. avgusta, medtem ko so bile na sovjetskem zasedbenem področju stranke dovoljene že od 10. junija. Poročilo ne more na ameriškem zasedenem področju omenjati nikake važne spremembe v političnem pogledu, ker so se nemške stranke na tem področju omejile na organizatorne priprave, zlasti komunistična in socialdemokratska stranka, ki sta živahni zlasti po mestih.
Opadanje vpliva komunizma na sovjetskem področja
V Berlinu je komunistična stranka organizirala politični blok komunistov, socialdemokratov, kričan skih demokratov ln liberalnih demokratov. Eisenhoiver omenja, da so imeli komunisti nekaj časa večino najvažnejših mest v krajevni upravi v Berlinu, toda Ut poročil, ki jih je dobil, lahko sklepa, da bi v primeru nepristranskih in skrbno nadzorovanih volitev v Berlinu zdaj gospodujoča komunistična stranka ne bi dobila veliko glasov, marveč bi prebivalstvo podprlo v prvi vrsti socialdemokrate, nato pa zvezo krščanskih demokratov. Poročilo dodaja, da t> ameriškem zasedbenem področju ne podpirajo sistema političnih blokov, ker nasprotuje tradicionalnemu ameriškemu pojmovanju političnega delovanja ■v demokratskem smislu. V Berlinu imajo Sovjeti Izključno cenzuro ter nadzorstvo nad radijem, predlagali
pa so, naj bi za Berlin izdajali dnevnik štirih narodov. Pri nadzorstvu nad poročili stalno stremijo za tem, da bi Nemcem omogočili organizacijo poročevalske službe v novem demokratičnem duhu. Prvi nemški list na ameriškem področju «Frankfurter Rundschau* je zelo razširjen in vpliva Nemcem več zaupanja, kakor listi vojaške uprave.
Nikakega sledu
o organiziranem odporu
Ko govori o javnem mnenju v Nemčiji, Eisenhoiver pripominja, da zaenkrat ni nikakega znaka o kakem organiziranem odporu, čeprav ne manjka kritike o zasedbi. Zavezniško vojaško upravo kritizirajo zdaj zaradi prevelike, zdaj zaradi premajhne vneme pri odpravljanju nacizma. Nemške glasove o nesoglasjih med zavezniki bolj povzročata želja in strah, kakor pa slabi nameni.
Obnova poljedelstva
Eisenhoiver je dodal, da se je prehranjevalni položaj znatno poslabšal zaradi pomanjkanja skladišč in transportnih sredstev. V zahodni Nemčiji so pričeli izvajati načrt o kmetijski proizvodnji ter izdelovati poljedelske stroje. General je dodal, da bodo morali po predhodnih računih uvoziti na ameriško, angleško ter francosko zasedbeno področje letošnje ter prihodnje leto štiri milijone ton živil, da bodo mogli omogočiti nekmečkemu prebivalstvu dnevni obrok 2000 kalorij na osebo. Te številke pa ne upoštevajo pritok Nefncev iz Poljske, Češkoslovaške in Madžarske, ki
jih cenijo na nad deset milijonov.
General je nato poročal, da so avgusta odpravili na domove 250 tisoč beguncev, to je povprečno S000 tisoč na dan. 81% beguncev, to je okoli 2 in pol milijona, so odpravili na domove iz ameriškega zasedbenega področja. Od celotnega števila beguncev je bilo 95% sovjetskih državljanov. Največja skupina, ki čaka na vrnitev, so Poljaki. «Od teh ne bomo nikogar prepeljali v domovino proti njegovi volji*, je izjavil general
General je tudi izjavil, da so kljub velikim težavam, ki so preprečevale rešitev begunskega vprašanja, dosegli velike uspehe. Mnoge tujce so odstranili iz različnih po-krajih, da bodo tako omogočili bodočo rešitev vprašanja nemških beguncev.
Kar se tiče javnega reda, je Eisenhoiver dodal, da je nemško ljudstvo disciplinirano in želi sodelovati. «Ceprav zdaj ni nikakih znakov kakega nacističnega gibanja, bi utegnilo nastati močnejše opozicional-no gibanje zaradi težkih iivljenskih razmer, ki se bodo v prihodnji zimi verjetno še poslabšale.*
Zmanjianje obrokov
Agencija «Associated Press* javlja, da je ameriška vojaška uprava zmanjšala obroke civilnega nemškega prebivalstva za prihodnje 4 tedne na 1345 kalorij dnevno. Povprečni obroki civilnega prebivalstva v septembru so bili od 1480 do 1800 kolarji. Najmanjša količina kalorij, ki je potrebna za človeški organizem. je 2 tisoč kalorij dnevno.
Britanski tisk o Šubašičevem odstopu
London, 17. oktobra Britanski časniki so prinesli izvlečke Iz Titovega pisma bivšemu jugoslovanskemu zunanjemu ministru dr. Ivanu Subasiču. Diplomatski dopisnik, Britanske radijske družbe poudarja, da je zelo presenetljivo, da niso objavili tudi pisma, ki ga je predhodno poslal dr. Subašič'maršalu Titu. Časopisi podčrtavajo, da so obtožbe maršala Tite, ki pravi, da je ravnanje njegovega bivšega ministra v zvezi z reakcijo doma in v tujini, zelo težke. Zaradi tega bi bilo treba objaviti tudi stališče dr. Subašiča, da bi si teko mogel Jugoslovanski narod narediti pravo sliko o stvari. Časniki dalje tudi navajajo, da so Velika Britanija, Sovjetska zveza in Združene države, ki so podpirale sklenitev sporazuma Tito-Suba-šič in ki še vedno predstavlja temelj Titovega režima, zainteresirane na razvoju dogodkov. Odstop enega izmed podpisnikov tega dogovora povzroča presenečenje, kakor hitro so objavili razloge samo enega podpisnika. Medtem pa je še mnogo bolj važno, ali so svoboščine, katere so zagotovili jugoslovanskim narodom po tem dogovoru, v resnici ostvarili v jugslovanskem političnem življenju.
Volitve v Bolgariji
Svoboda volitev po besedah socialno demokratskega dnevnika "Svoboda! den„ - Zveza opozicionalnih strank se ne udeleži volitev
Sofla, 17. oktobra V proglasu o predvolivnem boju za vse svoje organizacije je narodni odbor Ljudske fronte izjavil: »Objavljamo, da odslej ne bo več shodov in bomo volitve izvedli za vsa. ko ceno*.
Istočasno je razvidno iz tega proglasa upanje Ljudske fronte, da bodo zahodne velesile priznale pri volitvah izvoljeno vlado, ki bo prinesla v dosedanjo vlado Ljudske fronte le majhne izpremembe. Nekoliko so jzpremenili tudi volivni zakon, zaradi katerega sta Amerika in Britanija zahtevali odložitev
Manjšina - večina
Najvarnejše je prerokovati potem, ko so se dogodki že konžali. Tako delajo zgodovinarji, ki dajo vedno prav zmagovalcu.
Manjšine nimajo vedno prav, " toda veHne vedno zgrešijo.
(Angleški rev. W. R. INGE)
volitvah svoj pritisk in istočasno vpijejo «to je svoboda*, to ne bodo svobodne volitve*.
Ministrski predsednik Kimon Georgijev je sporočil, da bo vlada izvedla 12. novembra splošne volitve, kakor je bilo določeno. Ne bo se ozirala na bojkot, ki sta v ponedeljek napovedali agrarna in socialistična stranka zaradi pomanjkanja svobode tiska in zborovanja v Bolgariji.
Bivši vodja urada P. W. B. za Sredozemlje odlikovan
Washmgton, 17. oktobra Ameriško vojno ministrstvo je objavilo; da je bil Russel Bamess odlikovan z redom izredne civilne zasluge, za «odlične uspehe, ki jih je dosegel pri izvajanju novih učinkovitih metod psihološke voJne», kot vodja oddelka psihološke vojne tP.W.B.) pri glavnem stanu Zavezniških sil na sredozemskem področju. Barnes je vodil urad P.W.B. od 24. julija 1944 do 25. maja 1945.
Anterlianl odklonili Izročitev nemških ujetnikov Francozom
,	Frankfurt, 17. oktobra
.Poveljstvo ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji je odklonilo izročitev nemških ujetnikov- v francoskem zasedbenem področju. Ta ukrep je bil izdan zaradi poročila mednarodnega Rdečega križa, ki je dognal, da so ujetnike v francoskem zasedbenem področju slabo hranili in niso ravnali z njimi po ženevskih pravilih.
Preteklo pomlad so podpisali sporazum o'predaji 1 milijona tristo tisoč ujetnikov za obnovitvena dela v Franciji.
volitev. Med drugimi pričakujejo izjavo, ki bo pojasnila, de bodo opozicijske skupine odklonile sodelovanje pri volitvah, kot so že storile v preteklem mesecu avgustu.
Dvom opozicije v svobodne volitve je izrazil socialdemokratski dnevnik »Svoboden narod*, ki piše: »Res je, da bo mogoče pri vo. litvah svobodno glasovati, ni pa s tem rečeno, da bodo volitve res svobodne, če bo volivec vedel, da bo dan po volitvah aretiran in kaznovan ln če se bo za vsakega -posameznika lahko dognalo, za katero stranko je glasoval. Vse to bo prisililo volivca, da -ne bo glasoval po ■ svojem nazoru in Idealu. Ce vladni organi hočejo Izvrševati pri
DEMOKRATSKE
B.ESEDE
Sodelovanje v gospodarstvu
Sir Stafford Cripps, trgovinski minister v novi laburistični vladi, je govoril ca letnem zborovaniu Zveze britanskih trgovinskih zbornic kot glavni predstavnik vlade. Predmet njegovega zanimivega govora je bilo sodelovanje podjetnikov io delavcev kot pot k obnovi gospodarstva in k zvečanju angleškega narodnega dohodka. Položaj britanskega trgovinskega ministra v njegovi stranki daje njegovi izjavi še prav poseben pomen. Znano je namreč, da je bil vedno pristaš skrajnega levega krila, ki je, četudi je številčno daleč zaostajalo za drugimi sestavnimi deli angleškega delavskega gibanja, vendar družilo najskrajnejše struje V angleški delavski stranki.
V začetku je poudaril, da je tre-notno zfelo važno vprašanje britanskega gopodarstva pravilna razdelitev razpoložljivih sredstev med izvoz in domačo potrošnjo. Ta razdelitev bo prav gotovo povzročila mnogo nezadovoljstva v izvestnih
V motivaciji je navedeno, da ie,^ pa jo ^ kljub temu
pokazal «nenavadno zmožnost in I________„
dalekovidnost pri uporabi novega
učinkovitega orožja proti sovražniku «ln» visokega organizacijskega duha ter strokovne zmožnosti in s tem v prav znatni meri prispeval k prijateljskim odnošajem med Zavezniki.*
Stavka angleških pristaniških delavcev pred zaključkom
London, 17. oktobra Upajo, da se bo stavka angleških pristaniških delavcev končala v četrtek in se bodo pričela pogajanja med sindikati in delodajalci o vprašanju delavskih mezd. Gotovo število pristaniških delavcev v Londonu se je že vrnilo na delo.
NEREDI V INDONEZIJI
Izboljšanje položaja v Indoklnl - Prihod francoskih ojačanj - Nizozemska vlada odklanja pogajanja z uporniki na lavi
Sajgon, 17. oktobra Francozi so aretirali v Pnom Penku japonskega vodjo indijske province Cambodza, Soonn Goe Tona, ln so ga nadomestili z bivšim obrambnim ministrom Kln Mitom. Kin Mit se je pretekli ted*c podal v Sajgon in zahteval, da bi mu zaradi naraščajočih neredov poslali francoske čete v Pnom Penh.
Po prihodu Mita v Sajgon so okrepili francosko posadko v Pnom Penhu. V teto krajih je tudi majhen britanski oddelek, čigar naloga je nadzorovati Japonce v pokrajini.
Položaj v Sajgonu je miren m britanske čete so razširile zasedbeno področje v smeri proti severu, jugu in zahodu, ter so naletele samo na krajeven odpor. V franco-«kom okrožju ni bilo nobenih motenj.
Agencija Reuter javlja, da Je francoska križarka «Gloire» prispela v ponedeljek a prvimi če tanil druge divizije gen. Jacquesa Leclerca. Drugo francosko bro-dovje s francoskimi četami pričakujejo v Sejgonu še ta teden.
Po ostrih bojih v soboto ponoči v Sajgonu, je proti vsemu pričakovanju nastala tišina. V francoskem področju ni bilo nikakih neredov.
Indijske sile s tenki so razprostrle svoje delovanje severno od Sajgona, zavzele so različne okraje, ne da bi naletele na večji ana mitski odpor. Indijske edlnice so zavzele Cholon, kitajsko mesto, ki se razprostira do južno-žahodnega predmestja Sajgona; niso naletele na odpor.
Od Burme pod civilno upravo
Agencija »Reuter* sporoča, da se J« sir Reglnald Dorman Šmit, guverner Burme, vrnil is Indije v Rangoon, kjer bo prevzel od poveljstva za juznovzhodno Azijo upravo dela Burme. Na te način bo Burma prva država, ki spada pod poveljstvo zgoraj imenovanega vojnega oporišča ki bo prišla pod civilno upravo.
Nizozemska odklanja pogajanja s Soekarnom
Nizozemska vlada je izjavila, da je glavni guverner Nizozemske Indije, Hubertus J. van Mook, prejel natančna navodila, da ne sme pričeti pogajanj z Ahmedom Soekarnom, ki se je proglasil za pred aednlka takozvane Indonezijske republike.
Poročilo francoske agencije, ki prav), da je van Mook prosil za dovoljenje za pogajanja s Soekarnom, je verjetno naštelo zaradi kaketfa nesporazuma.
Tako i)e je medeni položaj na Javi še poslabšal zaradi te vesti.
Poročilo francoske agencije, ki pravijo, da so nizozemske oblasti bile pripravljene pogajati se z voditelji vseh Indonezijskih skupin, čim bi bil ponovno vzpostavljen red in svoboda besede in mišljenja.
Nizozemska poslanska zbornica bo razpravljala o odstopu Johna Stachouvera, glavnega guvernerja Nizozemske Vzhodne Indije. Vest je prinesla hilversumska radijska postaja. Pr. J. H. A. Loge man n, minister za prekomorsko ozemlje, bo dal zbornici poročilo o Indonezijskem položaju.
Zanikujejo vojno napoved
V torek zvečer so uradno javili
Bataviji, da ni vojnega stanja med Indonezijo ln Nizozemsko, kakor so javili v nedeljo.
Sporočilo, ki ga je izdal glavni stan zavezniških sil za Nizozemsko Indijo se glasi:	»Objavo
vojne napovedi je treba pripisati letakom, ki so jih izdali domači ekstremisti, da bi povzročili konflikt*.
Republikanski radio Indokine je objavil, da republikanska vlada dr. Soekarna, ni na noben način pristala na vojno napoved.
Film o taboriščih
pred sodiščem v Liineburgu
LUneburg, 17 otkobra Jgeef Kramer in njegovih 43 soobtožencev pri razpravi o beizen-skem taborišču so bili težko prizadeti, ko so predvajali pred sodiščem v Liineburgu sovjetski film o taborišču v Oswiecimu,
Film, ki Je bil predvajan na zahtevo' tožilcev In proti močnim protestom branilcev, prikazuje 100 otrok dvojčkov, ki so jih uporabljali za raziskavanja, sterilizirane moške in ženske, moške, ki so jih okužili z gobavostjo, zmrznjene dečke, plinske celice, kupe porezanih člov«. tikih las in obleke žensk in otrok, ki so postali žrtev plinskih celic.
Dopisnik agencije Reuter
izgnan iz Libanona
Haifa, 17. otkobra Dopisnik agencije Reuter v Bei-ruthu, A. Wallenstein, je bil po odredbi notranjega ministra izgnan iz Libanona. Vzroki niso znani.
BENEŠEVA
\mm sin m
Predsednik Bene! odločno vztraja na Izselitvi vseh sudetskih Nemcev - Ukrepi o označevanja s kljukastim križem na belem polju ln druge mere
London, 17. oktobra Češkoslovaški predsednik Edvard Beneš je zavračal kritike, ki so se pojavile v tujih listih o ravnanju Cehov pri izseljevanju Nemcev. Izjavil je, da so načrte za izgon Nemcev iz Češkoslovaške izdelali že pred tremi leti ln dodal: »Pravijo, da se obnašamo prav teko kot so se nacisti obnašali do nas; očitajo nam, da nlamo vredni nase narodne tradicije. Naj te kritike odgovarjajo resnici v posameznih primerih ali ne, kategorično izjavljam, da bodo sudetski Nemci morali iti in da bodo šli v Nemčijo, pa naj se zgodi kar koli. Nemci
Avstralski minister Evatt
v Združene države
London, 17. oktobra Avstralski zunanji minister dr. Herbert Evatt je zapustil Veliko Britanijo in odpotoval v Združene države, kjer se bo udeležil sestankov zavezniške nadzorstvene komisije za Daljni Vzhod. Evatt se je podal v Veliko Britanijo, kjer se je posvetoval z novimi britanskimi ministri za časa zasedanja zunanjih ministrov.
Čangkajšek o ciljih
svoje mirnodobne politike
Sporazum s komunisti, izpraznita« Mandžurijo In potovanja v zavoznlško država
Cyungking, 17. oktobra Generalisim Čangkajšek je na svoji prvi tiskovni konferenci po koncu vojne izjavil, da so glavni cilji njegove politik« popolna rešitev političnih vprašanj, vrnitev Mandžurije in morda tudi Zunanje Mongolije kitajski republiki. Dejal je, da bodo osebni stiki, ki jih je imel s komunističnim voditeljem Mao Tze Tungom, olajšali delo za odstranitev nesporazumov s komunisti v severnih pokrajinah. Povedal je tudi. da bodo čez šest me-
Podaiisanie nadzorstva
nad gospodarstvom v Angliji
London, 17. oktobra Konzervativcl z Antonom Ede-nom na čelu so prvič napadali laburistično vlado v spodnji zbornici. Zahtevali so, naj as glasuje za spremembo načrta zakona o nadaljevanju gospodarskega nadzorstva v vojnem času, ki naj bi po Churchill-Ednovem predlogu trajalo samo dve leti namesto pet, kot predlaga vlada. •
Predloženo spremembo so odbili 306 glasovi za vlado proti 188 nasprotnim.
Eden, ki je vztrajal na predlogu, je med drugim dejal:
»Do katere meje Ima poslanska zbornica pravico podeljevati teko [obsežno oblast vladi, ne da bi, ko
Je sprejela oblast, se ponovno posvetovala z zbornico? Niti v teku vojne _ /nismo (zahtevali tekih oblasti, za tako dolgo dobo*.
Po Edenovih besedah, ki jih j« sprejela opozicija z živahnim ploskanjem, je govoril liberalec Cie. ment Davies, ki je zahteval omejitev trajanja zakona na samo 1 leto.
V imenu vlade je odgovoril notranji minister Chuter, ki je spomnil na težke posledice, ki so nastale po hitrem uklnjenju nadzorstva po prejšnji vojni In dejal: »Ce Je zbornica mnenja, da smo v kakršnem koli času zlorabili dano oblast, ima v rokah orožje; glaa graje*.
secev premestili prestolnico v Nan. king.
»United Press* sporoča, da je Čangkajšek izrazil upanje, da bodo sovjetske čete redno zapustile Mandžurijo, kot predvideva kitaj-sko-sovjetska pogodba. Tudi ameriški' mornariški strelci, ki so zdaj mnogih pristaniščih severne Kitajske, bodo zamenjani s kitajskimi silami. »Associated Press* omenja, da so te strelce poslali v severno Kitajsko, da sodelujejo s kitaj, skimi silami pri razorožitvi Japoncev.
Čangkajšek je izrazil svojo hvaležnost za prispevek ameriškega poslanika Patricka Hurlejrja pri kitajskih notranjih zadevah in je dodal: «Zelo me veseli, da e« poslanik Hurley vrača k nam.*
Čangkajšek Je pojasnil, da Je Hurley pred odhodom v Washing-ton dejal, da se bo, dokler bo trajala vojna, udeležil pogajani, da.se zbere več kot mogoče zavezniških sil proti Japoncem. Zdaj pa, ko je vojna končana, IJurley misli, da mora kitajski narod sam in brez njegove udeležbe razrešiti zadevo s komunisti.
Čangkajšek je tudi dejal časnikarjem, da namerava v kratkem obiskati Združene države, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Francijo ter je dodal: »Težko je še zdaj določiti datum mojega potovanja.*
Na poslovilnem obisku častnikom in vojakom 14. zračne skupine, je gospa Caagkajšekova izjavila, da bo spremljala svojega moža v Združene države. Veliko Britanijo, So. ■vjetsko zvezo ln Francijo.
morajo iti zaradi svojih zločinov ln zaradi vsega, kar so storili za časa vojne naši deželi ln našemu narodu*.
Bene« je potem dal zagotovilo, da j« način, ki se ga poslužujejo za premestitev Nemcev človeški, vzdržljiv, pjavičen, moralno opravičljiv, primerno pripravljen ln odobren od zaveznikov in da bodo vse podrejen« organe, ki ee ne bodo ravnali po omenjenili načelih, energično pozvali, da spoštujejo odredbe. Kritike, o katerih je govoril Beneš, so najbrže tiste, ki so se pojavile v angleškem tisku preteklega julija, ki so obsojale predhodne ukrepe zc. izgon, ki so Jih podvzele češkoslovaške čblasti pro-ti nemškim manjšinam. Ob tej priliki Je pisal diplomatski dopisnik liberalnega liste »Manchester Guar. dian», da so nalepljeni v praškem okraju uradni lepaki okrajnega narodnega odbora »Bosaia*. ki odreja, da se vsem tistim, ki spadajo razred nemških in madžarskih Izdajalcev in sodelavcev pripne na obleko kljukasti križ na belem polju in številka, s katero so jih vpisali. Lepak je pojasnil, da tem osebam ne bodo dali živilskih nakaznic. Prepovedali so jim posluževati se tramvaja, razen v primeru, ko gredo na delo in pri tem morajo stati in n« zasesti sedežev. Prav tako so tem ljudem prepove dali hoditi po uličnih hodnikih, vstopiti v javne vrtove, restavracije, gledališča in druga zabavišča ter se posluževati pralnic. Druge omejitv« so predvidevale urnik za nakup v trgovinah, prepoved vršitvi trgovskih poslov in posesti radijskih aparatov. Za te osebe so določili policijsko uro ob 20. uri, Ob zaključku je odredba opominjala, da bodo tiste, ki ne bodo upoštevali omenjen« odredbe, kaznovali z enako kaznijo kot so Nemci kaznovali kršitelje podobnih pre-greškov«
Stettinius na poti
v Združene države
London, 17. oktobra
Edward R. Stettinius ml., ameriški zastopnik v zvršnem odboru pripravljalne komisije Združenih narodov v Londonu, je odpotoval po zdravniškem nalogu v Združene države.
Stettiniusova vrnitev je v zvezi z zdravljenjem žolčnih kamnov, ki so Jih ugotovili pri radiološkem pregledu. Verjetno bo potreben kirurški poseg.
Namestnik ameriškega zastopnika pri komisiji, Stevenson, se bo udeležil zaključnih sej izvršilnega odbora.
izvesti.
»Načela, ki jih bo treba uporabiti za rešitev gospodarskega položaja, so jasna,» je rekel minister Cripps. »Moramo omejiti naše zahteve po blagu, katerega bi rabili za našo lastno porabo, teko da bomo mogli uporabiti čim večje količine za gospodarsko obnovo, za rešitev stanovanjskega vprašanja in za ponovno zgraditev našega izvoza. Se bolj važno pa je naše stremljenje, da povečamo naše gospodarske vire do največje možne mere.*
«To pomeni dobro vzajemno de-med podjetniki, delavci in vlado, ki so vsi enakopravni udeleženci, ki morajo vsak prispevati svoj posebni delež. Podjetniki morajo paziti, da bo njihovo delo uravnano za dosego splošnih narodnih ciljev, ki je temeljni namen vsega vzajemnega dela. Paziti morajo,, da bo njihovo gospodarsko vodstvo na najvišji vitrini, zakaj dobro vodstvo je bistven pogoj za dosego aajvečje smogi ji vesti. Od delavcev zahtevamo pametno zanimanje za njihovo delo in stalno posvečanje njihovemu poslu. Potrebna nam je njihova strokovna izobrazba, njihove sposobnosti in njihov prispevek k zmogljivosti naše proizvodnje. To pomeni dobro in sporazumno sodelovanje v tovarnah, delavnicah in pisarnah, kar moremo doseči samo uporabo novodobnih posvetovat nih teles v podjetjih.*
»K vsemu temu se zdaj pridružuje še vlada kot predstavnica skupnih koristi narodne celote in. posebej še potrošnikov, je nadaljevat minister Cripps. Mi n« nameravamo stati prekrižanih rok poleg ali čakati na vabilo, kadar bo industrija že prišla y velike težave. Naš namen je biti dejavni udeleženec gospodarskega dogajanja. Za dosego tega namena bo vlada ustvarila pogoje, da bo zasebna pobuda lahko prispevala kar največ k splošni gospodarski blaginji.* »Ustvariti moramo skupen okvir, ni načrt ln vsaki industriji moramo od kazati mesto v tem .načrtu« kjer as bo lahko uveljavljala. Nameravamo stalno obveščati industrijo o naših ciljih; prav teko pa pričakujemo točne podatke o sedanjem položaju, o načrtih, o lzgledih, o potrebah in o napredku. Vlada jim lahko pomaga in jih uravnava*
»Podali se bomo naravnost na izvozna tržišča kakor hitro bomo imeli kakšno blago naprodaj*, j« rekel sir Stafford Cripps. »To pa ne pomeni, da bi namesavali pobirati naročila povsod, kjer koli bi jih dobili na tej blaga lačni zemlji.*
»Skrbeti moramo za to, da bo naše blago ohranilo znano kakovost britanskega izdelka. Naši izdelki morajo biti prilagojeni potrebam tržišč, katera bo potrebno preučevati in ugotoviti najtočneje tamkajšnje navade in zahteve. Moramo skrbeti, da bomo na višini ne samo v proizvodnji — s tem ne mislim reči, da bomo prevzeli vsako idejo, ki bi jo našli pri drugih — ampak bomo morali izvršiti lastna opazovanja in proučevanja doma ter se zanesti na svojo iznajdljivost, kakor smo to delali v dobi vojne. To pomeni, da bomo morali posvečati mnogo več pozornosti visokemu tehničnemu izobraževanju, znanstvenemu delu in strokovnemu vezbanju visoko šolanega osebja.*
»Prepričan sem. Je dodal sir Stafford Cripps, če n« bomo uspeli obnoviti in razširiti naša zamejska tržišča, bomo prišli v resno nevarnost, da pademo na silo drugega reda. Toda prav tako sem prepričan, da bomo mogli, če se bomo poslužill odkritosrčnega sodelovanja, voditi svet v lepšo bodočnost, kjer ne bo predstavljate atomska bomba v«č strašila za človeštvo.*
/
Stran 2
rilATEIIJA
GLAS ZAVEZNUKOV
17. oktobra 1945
Nekaj filatelističnih zanimivosti o znamkah ZVU v Julijski krajini
GOSPODARSTVO
Dne 32. septembra so prišle na ozemlju Julijske krajine, zasedenem po zaveznikih, v promet nove prertiskans znamke za omenjeno podroCje. S tem Je bila izpolnjena praznina, ki je nekaj Časa vladala na tem ozemlju v pogledu poštnih znamk. Do danes so dali v promet že sedem prt tiskanih znamk, v kratkem p« bo Izšla še osma, s Čimer bo serija novih pretiskov zaključena.
Dopisnik našega Meta se je oglasil pri poštnem Častniku, da bi na najmsrodajnejšem mestu izvedel nekaj podrobnosti o novih znamkah, posebno s filatelističnega vidika. Major Hajrvvard Je rad ustregel želji ter pojasnil nekatera vprašanja.
Po odhodu Jugoslovanskih edinic Iz podroCja Julijske krajine, so kratek čas poštni uradi prodajali »e znamke, ki so bile v veljavi v teku jugoslovanske zasedbe. Te znamke so bili pretlskl na osnovne italijanske vrednote. Ko so bile te znamke vzete is prometa, so do iz-
daje novih pretiskanih znamk A. M. G. - V. G. bile v prometu stare italijanske znamke.
Splošna odredba St. 9 je predvidevala izdajo novih pretiskanih znamk, ki naj bi prišle v promet že do 25. julija. Vendar pa se je pretiskavanje zaradi tehniCnih tež-koč tako zavleklo, da so prišle nove znamke s pritiskom v promet šele 22. septembra.
Tega dne je izšla serija znamk s pretiskom «A. M. G. - V. G.» na italijanskih znamkah in vsebuja naslednje vrednote; 10 stotink v rjavi barvi, 20 stotink v rdeti barvi, 50 stotink v rjavi barvi, 60 stotink v zeleni barvi, 1 lira v temno vijoličasti barvi, 2 liri v opekasti in 10 lir v vijoličasti barvi. Te dni pa bo prišla v premet še zadnja znamka za 5 lir f rdeti barvi, Fre-tisk je na vseh ramkah enak in črne barve. Norii inla celotne serije bo torej 19,40 Ur.
Vodilo novega pretiskovanja je bilo v prvi vrsti enostavnost preti-ska. To pa seveda ne pomeni, da
Vojne tvornice
v podzemni železnici
Med tajnostmi britanske vojne proizvodnje, ki prihajajo druga za drugo na dan, je zelo zanimivo poročilo o tovarni drobne mehanike, katero so v času nemških zračnih napadov na London postavili v predore * londonske podzemne železnice. V njej so zaposlili 2.000 delavcev, ki so delali varno v podzemlju, medtem ko js na zemeljskem površju odmeval trušč nemških bomb in rušečih se poslopij.
Jeseni 1940 j« lord Beaverbrook stopil v stik z londonskim prevoznim uradom, da M slednji stavil na razpolago podzemske prostore železnice, kjer bi namastili stroje najvažnejših londonskih vojnih tovarn. Predori vzhodne železniške proge so ss bližali tvoji izgotovltvl. Sklenili zo, da predelajo podzemne predore v tvornlco. Tako so vzeli približno osem km dolg predor v premeru 4 metrov In tri postaje podzemne železnice. Tako so dobili prostor, ki ja meril 82.000 kvadr, metrov.
Da M prihranili delavcem veliko izgubo časa, če bi morali hoditi na delo peš po predoru, so zgradili posebne vhode. Poeebna naprava Je privaiala surovine in odvažala izdelke. Poeebne gibljive stopnice so lajšale gibanje delavcem ln delavkam. Ker ao zgradili pomožne prihode, ni noben delavec
ali delavka hodila po predoru na svoje delovno mesto dalje kot petsto metrov. Napeljali so tudi majhno ozkotirno železnico, po kateri je vozila električna lokomotiva na baterijski pogon.
Za zračenje In hlajenje oziroma gretje pozimi so uredili posebne naprave. Te naprave so bile tako popolne, da so mogli v predorih delati nepretrgoma 24 ur dnevno ter so imeli ozračje, ki je odgovarjalo prijetnemu spomladanskemu dnevu. Četudi je tvor niča bila povprečno 80 metrov pod zemljo, Je Mia vodna in kanaliricijska naprava v najboljšem redu. Oblačll-nloe so segrevali z električnimi pečmi, pri katerih so posebne naprave skrbel« za stalno toploto. Skrbeli so tudi za sušenje obleke, kadar so prišli delavci na delo mokri zaradi pogostega deževja v Londonu.
Oddelek za prvo pomoč je bil bogato opremljen in razpolagal s stalno bolniško službo. Jedilnica za delavoe je nudila delavcem hrano ln Okrepčilo.
Četudi je bil okraj močno bombardiran, se je delo v podzemni tvomied brez prekinitve nadaljevalo do konca vojne. Poškodbe naprav so bile le malenkostne. Izvrstni delovni pogoji so povzročili veliko zmogljivost tvornice.
(je pretisk tudi z litografskega stališča popolnoma navaden.'Daši je oprema pretiska popolnoma skromna, so bile priprave vendarle skrbno izvšene. Poštne oblasti se Sicer niso posvetovale s filatelističnimi krogi, kot je to ponekod običaj, vendar so bili vzorci pretiska izdelani zelo skrbno. Pretisk je bil izrisan v velikem obsegu, nato pa litografično pomanjšan tako, da je popolnoma precizen. Jaeno je, da ga je sicer mogoče ponarediti, kot je pač s primernimi sredstvi to mogoče tudi povsod drugod, vendar bi se ponarejanje v tem primeru sploh ne izplačalo. Naklada novih znamk je namreč velika. Cim bodo sedanji pretiski pošli, bodo izdelali novo naklado. Poleg tega je tudi nomiriala sedanjih serij zelo nizka. Delo so pod zavezniškim strokovnim nadzorstvom izvršili domači strokovnjaki.
Zavezniška vojaška uprava poleg sedanjih pretiskanih znamk ne namerava v tem področju izdati posebnih novih znamk. Dokler ne bo dokončno rešena politična usoda tega področja, bodo morale zadoščati sedanje znamke s pretiskom.
Nekatere je pri. novem pretlsku motilo, da je pretisk samo v angleščini, ne pa tudi v slovenščini ln italijanščini. Kratice pretiska »A. M. G. - V. G.» pomenijo namreč Allied Mllitary Governement - Venezia Giulia, kot označujejo to področje Angleži v svojih uradnih označbah. Ker je bilo vodilo pri novem pre-tisku v prvi vrsti enostavnost, so Izpustili tudi italijanske in slovenske kratice. Poleg tega bi bila znamka z raznimi kraticami, ki bi jih bilo treba izdelati v treh var riantah, preveč natrpana.
NaSega dopisnika je zanimalo tudi vprašanje, ali imajo izdane znamke tudi kaj posebnosti, Pojar snllo, ki ga je dobil na pristojnem mestu, je sledeče: v teku tiskanja so se pojavil« nekatere napake. Bilo je nekaj zamazanih, nekaj obrnjenih in dvojnih pretlskov. Vendar te znamke niso prišle v promet, ker je bil preje Izvršen natančen pregled in so vse pokvarjeae znamke (ki pa bi bile seveda filatelistična redkost) zadržali. Znamk«,, ki so v prodaji pri poštnih uradih, so torej brez posebnosti,,
Znamke v korist Rdečega križa
V Jugoslaviji je Izdala osrednja poštna uprava v Beogradu v korist Rdečega križa dve znamki, ln sicer za 1 + 4 din v modri ln za 2+6 din v rdeči barvi. Na znamki za 1+4 din je slika ranjenca, ki ga nosita bolničarja lz boja, na znamki višje vrednote pa je upodobljena otroška glavica. Znamke bodo prodajali do 15. novembra, frankaturno vrednost pa bodo imele do 15. decembra t. 1.
V Angliji so odprli že 24 bombažnih predilnic, ki zaposlujejo 26.000 delavcev, V kratkem bodo še razširili bombažno indilstrijo, ki je v vojnem času stala.
Gospodarsko politiko v Romuniji kritizira elan vlade in zunanji minister Jurij Tatarescu. Četudi je ministrski predsednik Groza, voditelj komunistične stranke v Romuniji, Izjavi, da bodo Romuni sicer stradali, da pa n« bodo umrli, Je položaj vendar mnogo hujši. Tatarescu našteva v svojem poročilu podatke o znižanju proizvodnje tekstilnih izdelkov, stekla, petroleja, cementa in drugega blaga. Za rešitev težkega položaja predlaga ustanovitev ministrstva za narodno gospodastvo, ukinitev maksimalnih cen za vse vrste blaga, ki niso 'življenjsko važne, odpustitev delavstva, za katero ni dela v industrijskih podjetjih, uvedba delovne discipline v tovarnah, posebno podporo težki Industriji in večje nadzorstvo nad podporami, ki jih država daj« indusrijl.
Abesinski cesar Halle Selani je povabil švedskega geologa E. Dal-stroma v Abeslnljo, da tam preuči ležišča zlata In bakra.
Pravi finančni polom grozi Avstriji, če ne bodo države, ki so članico nadzorstvenega sveta za Avstrijo uspel« priti do sporazuma o predlogu za novi valutni zakon, Tako je zagotovil zainteresirane države dr. Reoner, predsednik začasne avstrijske vlad«.
Sestanek tržaških učiteljev
Besed« polkovnika Bowmanai »Iz iol morajo biti odstranjeni vzi politični vplivi in vse zapreke, ki bi ovirale doseči vzgojni namen demokratičnih idealov!“
V nedeljo dopoldne je bil v gledališču Verdi sestanek tržaških učiteljev ln profesorjev. Sestanku so prisostvovali poleg učiteljev obeh narodnosti tudi polkovnik Bowman, višji častnik za civilne zadeve v Julijski krajini, podpolkovnik Carkton Washbum, višji častnik za šolstvo pri zavezniški komisiji za Italijo,, in poročnik Simoni, častnik pri prosvetnem oddelku Zavezniške vojaške uprave.
Po otvoritvi sestanka je prevzel besedo polkovnik Bowman, ki je naslovil na zbrane šolnike naslednje besede:
«Nudi mi se prilika, da se obrnem do vas v trenotku, ki je zelo kritičen za Julijsko krajino. Ta prilika, da vam govorim in da vam izročim moj pozdrav se mi zdi zelo važna v trenotku, ko se bodo odprle šolte. Med mnogo delavnostjo v življenju mesta in okrožja Trsta ter njegovega pristanišča, ki se obuja k življenju, ne smemo pozabiti ln moramo skrbeti za ponovno obnovo kulturnega življenja. Na tem področju želim opomniti na dejstvo, kar je velike važnosti, da je v zadnjem času bila podpisa-
na upravna okrožnica, s katero je dovoljena otvoritev slovenskih ljudskih ln srednjih šol. Tem je dana enakopravnost In samoupravnost, ki jo bodo uživale ter bodo enake Italijanskim šolam. V vseh šolah, italijanskih kot slovenskih, bodo poučevali predmete, ki so potrebni za fizični in duševni razvoj mladine, t j. predmete, ki vsebujejo vsa področja: humanistika, znanstve nost in gospodarstvo.
Danes smo dopolnili drugo obdobje, ki ga lahko imamo za zadnje v boju narodov za dosego pravičnega in trajnega miru. Končali smo drugo svetovno vojno, v kateri je ljudstvo razvilo svoje največje zmožnosti na področju znanosti, o kateri ni prej nikoli mislilo. Ta znanstvena odkritja ln pridobitve dajajo možnost novih še neznanih navdihov za dosego trajnega miru; toda vsebujajo tudi nevarnost: nevarnost popolnega uničenja sedanje civilizacije, Če bi sila teh znanstvenih Iznajdb ne bila nevtralizirana, njene pogubonosne zmožnosti odpravljene ln nadzorovane za dobrobit človeštva.
ŽAVELJSKI ZALIV V TRSTU
Potopljeni milijoni
Žalostna usoda «Stockholma» in drugih ladij, ki čakajo odrešenja
Ce se pripelješ s tramvajem do zadnje postaje pri Sv. Ani, tl ni treba mnogo korakov in že zagledaš zallV, ki je zlužll nekoč Trstu za pridobivanje soli, Se danes je ohranil Ime «Soline pri Zavljah*, čeprav so zaradi razvoja mesta in bližine velike industrije sqlne naprave na tem mestu že davno opustili. Ker je v tem zalivu voda, zelo plitva, boš lahko videl prizor, katerega pa morjale redkokdaj pokaže navadnim zemljanom. Vsevprek ležijo kot omamljeni kiti zvrnjeni kolosi prekooceanskih pamiokv. Med sedmimi ladjami so tri, ki vzbujajo pri človeku naravnost tesnoben občutek ogromne škode: »JULIJ CESAR*, »DUELIJ» ln »STOCKHOLM*,
Ustavimo se y pri »Stockholmu*, eni izmed teh nesrečnih ladij. Za od rojstva jo spremlja nesreča. Komaj so jo dogradili ln spustili v tržišklh ladjedelnicah v morje, je že do tal pogorela. Ko so znova zgradili, bi morala na svojo krstno vožnjo na Švedsko, ki jo je naročila. Začetek vojne pa JI je ie v Benetkah prekrižal pot. Da bi lažje
ZANIMIVOSTI
Združene driave ao med vojno uporabile e* proizvodnjo vojnega materiala 168 milijard dolarjev. S tem ao izdelale med drugim 86.831 tankov, 287.000 letal, 17.400.000 puik ali karabink, 315.000 topov in mtnometalcev, 4.2000.000 ton topov• ake municije, 41.400.000.000 okvirjev municije za pehotno oroije, 64.500 tzkreevalnih čolnov, 6.500 izkrceval-nih ladij za vojno mornarico, 5.400 tovornih ladij ter drugega materiala. Tovornih ladij zUbertgs ao do konca julija izdelali 2.686. Ob koncu leta 1943 ao pričeli z gradnjo ladij *Victory»; to konoa julija ao •zdelali ati laij. Dalje so izdelaU 478 brzih tovornih ladij zStandards, 297 drugih tovornih ladij in 700 ti-piziranth ladij ta preuot tekočih goriv. .Med izdelanimi topovi je 9.850 topov sa teiko artilerijo, 51.000 protitankovskih topov tn 476.000 protitankovskih zbazoaks, metalcev raketnih izstrelkov. Topovi ameriške kriiarke so ob izbruhu vojne mogli izstreliti v 15 minutah 411 ton izstrelkov, po petih Mih te je ta količina, povečala na 4.500 ton.
V	tem času to izdelali 165.525 ladijskih topov ln 347.000 ton granat in raketnih izstrelkov. Prevoznih sredstev so izdelan 1,425.000, od katerih je bilo 16.438 oklepnih, 88.077 pol tovarn ih avtomobilov in 1123.707 tovornih avtomobilov. Kot zanimivost navajamo, da so izdelali vee kot 8,000.000 km železne Boe.
• • •
V nemikem mestu Furthu so na-MIH lide v treh uHcah, ta katerih *o Izpraznili nemlke stanovalce, ki »o se poslopij polastili po zlomu nemške vojake. Pred tem so v teh hlSah stanovali nemSkt letalski častniki. Pravijo, da je ta ukrep posledica nedeonth Trumanovih navodil o pomoči irtvam nacističnega preganjanja.
• • *
Devet igralk in igraloev pariške tComddie jiangaisea je odstopilo v •mak protesta proti nezanimanju za to slavno ustanovo. Poročilo »e pove, ali gre za nezanimanja Občinstva ali koga drugega. Med temi člani je Marie Bell, glavne igralka
V	sCarnet du Balz, Madelaine Re-naud ln Jean Louis Berrault.
• * •
Znane pasijonske igre v Oberam-merganu na Bavarskem bodo obnoviti prihodnjo pomlad. Zdaj poizvedujejo o politim preteklosti po-sameZnih Igralcev, ker so nekateri bili člani nacistična stranke.
Lep je Trat! S katere koli strani se mu približuješ, povsod te pozdravlja njegova mirna in prikupna lega pod obronki kraškega gričevja. Danes se šele prebuja iz spanja. Jutri pa bo v njem plalo življenje velikih pomorskih vrat v svet.
preživela vojno je dobila ladja »Stockholm* znake bolniške ladje. Tako je čakala v tržaškem pristanišču na boljše čase,
Nemci so seveda medtem mnogo notranje opreme pokradli. Ker pa so bili zaradi premoči Zaveznikov popolnoma uklenjenl in se niso na morju več mogli ganiti, so nekega dne »Stockholm* z drugimi ladjami vred zavlekli v blato Zavelj-skega zaliva
Mnogo dni traja, preden se takšen velikan nagne in počasi zvrne v morje. Ta čas pa seveda porabijo človeški predstavniki pristaniških podgan. Parnik s čudovito hitrostjo in skoro nevidno «oclstijo» ostale, opreme, kolikor se j« da odpeljati.
Takšni ljudje so specialisti. Eni se lotijo samo usnjenih stolov In foteljev, drugi strokovnjaško odnašajo električne naprave, tretji zrcala, četrti kovinske, predvsem bakrene dele itd.
Usoda «Stokholma» pa še ni bila končana. Po vseh doživljajih je ob priliki nekega bombardiranja proti koncu vojne spet pogorel. Zadeva s tem poslednjim požarom je bila precej nevarna. »Stokholm* je bil narmreč nemško municijsko skladišče. Ko so Zavezniki približno pred enim letom nekega dopoldneva ladjo žalgali in je bila velika opaznost, da ladja eksplodira in uniči tudi naselbino okrog zaliva, so Nemci ladjo odvlekli na morje; Izseliti pa se je moralo tisti dan tudi okoliško prebivalstvo. Vendar do eksplozije ni prišlo. Gasilci so ogenj pogasili, ladjo ponovno zavlekli v zaliv In tudi prebivalstvo se je vrnilo v hiše.
«Stockholm čaka delavcev ln blatu, a njen ostanek predstavlja Se vedno težke milijone,
»Stockohlm* čaka delavcev in potapljačev, da se bodo kod mravlje vrgli na njegovo telo, ga razkosali, dele prelili ln iz njih nekoč napravili morda srečnejšo ladjo.
O »Stockholmu* boš v zaupnem razgovoru v kakšni predmestni gostilnici izvedel morda Se mnogo več zanimivih, celo tajinstvenlh reči. Razkrili ti bodo, da se prokletstvo drži celo z ladje ukradenih predmetov.
Tako se izpopolnjuje pred nami vsebina tržaškega mesta, ki ne postaja nič manj privlačna kot katera koli skrivnostna luka na daljnem vzhodu.
Vrsta prijavljencev za vpis
k policiji Julliske krajine
Včeraj zjutraj je bila pred glavnim vhodomo justične palače nenavadna množica ljudi. Radovedni »mo se približali skupini in smo izvedeli, da te stotine ljudi čakajo, da bi prišle na vrsto ln bi vložile prošnjo za sprejem k novi policiji Julijske krajine.
Pretekle dni je izšel v časnikih oglas, ki je naznanil, da se je spet začelo vpisovanje v ta zbor, toda ta pospešen dotok novih prosilcev je vsekakor treba pripisovati veliki privlačni moči, ki jo je imela zlasti na mlade ljudi sijajna in značilna parada policije, ki je bila v soboto na trgu Unlti ob navzočnosti številnega občinstva.
»Jazz** orkester
tržaške radij ake postaje
Citateljem je gotovo znano, kakšne so bile glasbene prilike radijske postaj« ob prihodu zaveznikov. Ta položaj in sestava »tržaškega filharmoničnega orkestra*, z zvezo orkestra gledališča Verdi in radijske postaje, sta bila jasno opisana v članku, ki so ga objavili pred otvoritvijo simfonične sezone, katera se je zdaj uspešno zaključila. Istočasno s sestavo novega simfoničnega orkestra, so sklenili uvedbo novega »Jam orkestra pri radijski postaji,
Ta vrsta orkestra ni bila znana v Trstu ln morda tudi ne po celi Italiji pred prihodom anglo-ame-riških čet. Uvedba tega orkestra, ki je osnovan po načelih ameriškega »Jazza* je poizkus, upozn ati Tržačane z ameriško glasbo, ki je popolnoma tuja tradicijam in okusu krajevnega prebivalstva. Mnenja smo, da je mednarodna glasba, bodisi simfonična ali ritmična, eno Izmed najboljših sredstev za spajanje prijateljstva med narodi sveta,
V zadnjih dveh mesecih Je delo za sestavo novega »Jazz* orkestra ze. lo napredovalo. Nabavili so nova ln boljša glasbila; za izboljSanje akustik« so preuredili radijsko od. dajno dvorano. Razen novih nabavljenih komadov moderne glasbe je Lello Luttazzl, kateremu so zaupali sestavo in vodstvo 16 članskega orkestra, sam spisal razno moderno glasbo. Orkester je pripravljen za svojo prvo oddajo, ki bo prihodnji petek ob 18.15 uri.
Vsemu temu je treba kulturne podlage, višje izobrazbe, ki bo do segijiva vsem in pa prednost razumevanja in ustvalltve misli brat stva in potrpljena.
Danes se mnogo govori o »svobodi* narodov. To je geslo, ki vsebuje ln izr' ža mnogo, toda, težko je ustvariti vse to brez polrebne podlage. Svoboda narodov predstavlja sodelovanje, bratstvo, potrpljenje med narodi. To so načela, ki so danes slabo pojmovana ln slabo uporabljena, zakaj oni, ki so pozročlli vojno ter še vedno čutijo mržnjo do poraženega sovražnika, niso zmožni ustvarjati na trdnih temeljih neprlstranost, ki naj bi bila podlaga človeških pravic. Danes govorijo o potrpljenju, bratstvu, dejansko pa se to ne izvaja. Z besedami In brbljanjem ni mogoče obdržati miru. Resnični mir je dosegljiv le z napredkom In vzgojo mladine, ki bo z vztrajnim delom ln resnostjo prosvetljena v šolah. Iz teh šol pa morajo biti odstranjeni vsi politični vplivi ln vse zapreke, ki bi ovirale doseči vzgojni namen demokratičnih Idealov.
Učiteljstvu čaka ta naloga, ki je zelo plemenita. Na tem področju mora demokratična šola, ki jo želijo vsi, stremeti za kulturno obnovo naroda in čeprav obdrži svoje stare običaje, biti napredna ln ltl vzporedno s splošnim delovanjem ln miselnostjo mladine. Izogibati se mora politike, ki jo nekateri skusajo vriniti in ki bi jo znova podjarmila. Poklicani ste, da zgradite prosveto na zdravih temeljih, varnih in trdnih. Oni, ki jim leži to na srcu, bodo umell to storiti ln bodo soli priborili čut neodvisnosti in ponosa. Odkritosrčno vam želim, da se v tej skupni nalogi duševno sporazu-mete ter dosežete najvišji vaš in naš namen: šolo, ki bo resnično svobodna.
Predsednik tržaškega področja odvetnik Edmonilo Puecher je nato s kratkim nagovorom podori besede polkovnike Bowmana.
Višji solski nadzornik prof. Rubini Je o upravnih vprašanjih dal geslo: «Požlvitev in ne ubijanje duha*. Nadaljeval je: »če je Italijanska vlada ustanovila francoske šole v dolini Aosta In pa nemške v zgornji Adlzi, je naloga ZVU, da ustanovi slovenske sole v tej krajini.
Poročnik Simoni, častnik na prosvetnem oddelku Zavezniške vojaške uprave je ponudil svoje sodelovanje ln pomoč tržaškemu učiteljstvu. Izrazil je svoje upanje, da bc mogel v . bližnji bodočnosti povabiti strokovnjake vzgojnega področja, da jim bo na zborovanju predočll njihovo delo ter jim pomagal, da bodo zapustili stari sistem ln se poprijeli novega.
gorica
3
Komisija za raziskovanje
fašističnih zločinov
V okviru narodnega osvobodilnega odbora v Gorici, so ustanovili posebno komisijo z nalogo ču. vamja, da bi fašistični, kakor tudi protidemokratični, zločini ne U51i pozornosti ter da se očistijo vsi javni uradi, vsi poklici, vsa industrija, trgovina in drugo, da bo končno veljavno to delo končano.
Komisijo sestavljajo 4 dlani, po eden od vsake stranke narodnega odbora.
Obvestilo poljedelcem
Gospodarsko statistični poljedeljski urad za gorisko okrožje sporoča vsem poljedelcem, da bo 81. oktobra potekel zadnji rok za prijavo o pridelku žita, ječmena ln rži, določenem po Zavezniški vojaški upravi. Tisti, ki še niso opravili te dolžnosti, so vabljeni, da to store člmprej in se tako Izognejo kaznim, ki so predpisane za kršilce, ki jih bodo po navedenem roku prijavili vojaškemu zavezniškemu sodišču. Obenem obveščamo vse poljedelce, da se je pri Istem uradu začelo prijavljanje koruze ln koruzne moke, kakor je to določeno v Splošnem razglasu št. 5, z dne 10. julijem 1.1. Zavezniške vojaške uprave.
Tatvin« v garažah
Zadnje čase so se neznani tatovi specializirali na tatvine v zasebnih avtogaražah, odkoder so odnesli različen material za avtomobile. Tako so v ponedeljek ponoči vdrli v avtogaražo na korzu Verdi št. 42 in odnesli lastniku Antonlju Garo-foli gum ln drugega materiala za približno 80.000 lir. Iz garaže dr. Josipa Clcuta so pred nekaj dnevi odnesli, verjetno isti tatovi, tri gume v vrednosti 60.000 Ur. Isti specialisti so vdrli tudi v garažo dr. Maria Rlgona v ulici Pltterl 17 ln mu odnesli 6 gum v vrednosti 100.000 lir.
trgovcem, zakuh v ftazdelje-
ZaCetek Šolskega leta v Trstu
V prihodnjih dneh bodo otvorje-ne slovenske Sole v Trstu. Vse tri Sole niija gimnazija, viSja gimnazija in trgovska akademija bodo v Šolskem poslopju v ulici Corsica. Začetek sprejemnih in drugih izpitov bo objavljen v časniku «Glds zaveznikova in po radiu.
Napad neznancev. V bližini Ver-tojbe so predkratkim neznanci napadli 45-letnega mehanika Josipa Sfiligoja, ki se je vračal z dela domov. Neznanca sta Sfiligoju odvzela kolo, listnico ln uro. V listnici je Imel 2300 lir, ura pa je vredna vsaj 1800 lir.
PREHRANA
Razdeljevanje piškotov. Za tekoči mesec lahko dvignejo potrošniki vseh skupin namesto kruha piškote. Dvignejo se lahko za deset mesečnih obrokov na odrezke kruha.
Mleko za mladino, Sepral sporoča, da je bilo včeraj pomotoma objavljeno, da dobe otroci od 4 do 9 let po 2 zavoja mleka, Pravilno s* more glasiti, da dobe otroci teh let po 3 zavoje mleka.
Sepral sporoča vsem da ostanejo vse zaloge prahu, zaznamovane od valnega urada 30. septembra, še nadalje pod zaporo ln na razpolago Sepralu.
Pokrajinski poljedeljski konzorcij obvešča vse kmetovalce, da se je začelo pri podružnicah v Krml-nu, Gradiški in Romansu razdeljevanje svilenih odrezkov, vsem tistim, ki so bili predbeležni do meseca decembra t. 1. Cena spelaijl je 300 lir za kg.
Zborovanje obrtjiikov. Prihodnji petek 19. t m. ob'14.30. url bo na sedežu Trgovske zveze — ulica IX. Avgusta stv. 11/1 nad. — , zborovanje lastnikov restavrantov, gostl-lčn in krčem, kateri izvršujejo obrt v Gorici in Goriški pokrajini.
RADIO
Sreda, 17. oktobra
16 prenos lz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19 vojaška ura odreda J. A.; 19.30 pestra glasba; 20 poročil* v »lov.; 20.15 poročila v ital j.; 20.30 glasba zaodelavce; 21 godalni Kvartet Slmlni; 21.30 Courttlalne: «Frlljudni komisar* - enodejanka v slov.; 22 plesna glasba; 22.40 Lia Marši; Stari klavirček - povest; 23 vesti v ital j.;	23.10 vesti v slov.;
23.20 oddaja za bivše vojne ujetnike v Angliji.
Gledališče Verdi. Danes se bo začelo prodajanje vstopnic za drugo predstavo »Turandot*, ki bo v četrtek za abonente reda B. Druga predstava opere »Trubadur* je napovedana za soboto, in sicer za abonente reda A.
Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
.............
Opozorilo I
Prometni urad zavezniške Policije javlja, da po 17. t. m. ne bo veš dovoljeno voziti se z vozili, za katera ne bo voznik imel rednega voznega dovoljenja ali dovoljenja izdanega po gor* njem uradu. Kdor se tega ne bo držal, bo kaznovan v smislu odredbe zavezniške vojaške u-prave, ki predvideva tudi zasego vozila.
MALI OGLASI
Dott. S. SENIGAGLIESI
specialist za kožne in spolne bolezni« Plazza deli* Borna lo/I. nadstr. Ordlnlra od 18.30 do 19.80 ure.
ERSKINE CALDWELL
6.
SVET NA KOCKAH
Clay je pobledel. Kot led mrzel pot mu Je lil po vratu ln prsih. Spet je dvignil roko. Mudilo se mu je.
«Koltko moram vreči?*'Je vprašal Simona.
»Osem*; mu je odgovoril ta. »Segrej kocke in potrudi se*.
01ay j« zaprl oči in vrgel. Bal se Je pogledati. Nekaj časa je bilo vse tiho. Tudi Simon je molčal. Kocke so ležale na pesku.
»Sl dobil?* Je končno vprašal Clay,
Medtem ko je vprašal, je odprl odi ln pogledal. Na pesku ao ležale kocke. Kazale to sedem.
»Dobil sem*, je dejal Simon polglasno. »Dobil sem, da, za vraga, dobil sem!»
Nato je začel kričati: »Kaj sl vrgel v začetku? A11 nisi vrgel osem? Moral bi doseči spet osem.
«Dobll sem!*	#
Tudi Clay je hodil zdaj po štirih.
»Kakšne namene imaš?*
»Glede česar?*
«Gl«do avtomobila... Glede,„» Simon ga je prčkinil.
»Pred vseto. Je dejal, bom žel v garažo, da sl ogledam novi avtomobil. 2e več kot eno leto sem sl želel novi avtomobil. Z mojo staro ropotijo, ki stoji pred hišo, ne prideš nikamor*.
Medtem ko je tako govoril, se Je Tom vzdignil in šel do hiše, Ko je dospel do avtomobila je skočil vanj ln z ‘vso naglico zapustil Claya in Simona, ki sta gledala v pesek, Simon je vtaknil samokres v žep.
Clay ga je pogledal. Kocke so izginile v Simonov žep. Otresel sl je prah in'odšel proti garaži. Clay mu je sledil.
Novo pridobljeni avtomobil Je Simonu zelo ugajal. Imel Je nova kolesa; barva se je še svetila v
I
svojem prvotnem sijaju. Pognal Je avto v tek, poslušal je njegov ritmičen glas, nato je izstopil.
Dajal je Clayu; »Hvaležen tl sem, prijatelj*.
Nato je krenil proti hiši. Clay mu jo z majhnimi koraki vedno sledil.
Ko sta prišla do vogla hiše, ga je Clay potegnil za roko.
Simon ga je pogledal.
«Kaj hočeš, Horey?»
»Hočem vedeti kaj namerava* zdaj*. '
«Nič, Zakaj?*
»Vendar ne misliš vstopiti v hišo?*
»Mogoče da, mogoče ne. Nisem se še odločil.*
»Ne misliš vstopiti v Denlno sobo?*
»Pomiri se, Horey»,
»Dene Je moja žena?*
»In to, kaj me briga?*
»Dene je moja žena!* je zavpil Ciay.
»Dene je moja ianal* je »pet zavpil. Ce misliš, da tl jo bom pustil, se varaš.
Simon je stegnil roko ln ga porinil ob stran.
«Ns stokaj*, mu Je dejal. Izgubil sl Igro to Jaz sem dobil, Horey. N: pozabi tega*.
Clay je vztrajal.
»Zadovolji se z Lorene. Ni več moja žena. A Dene ja moja žena. Dene mi moraš pustiti. Ne smeš Iti k njej*.
»Nehaj venda/r s tem večnim tarnanjem. Rekel sem že, da sl Izgubil Igro to jaz sem jo dobil. To je vse..
»Izgubil sem, In ti sl dobil? Se veda dobil... A t>ene je moja žena. Mogoče tiste tvoje kooke niso v redu*.
«Moje kocke, so moje kooke in nimam dolžnosti, da ti dajem pojasnila o njih! Nihče te ni prisilil k igri*.
Prišli so do hišnega praga ln vstopili v vežo. Mimogrede je Simon pogledal v sobe. Pri Clayevi spalnici se je ustavil. Notri sta bili Lorene in Dene. Nasmehnil se jima je in ju pozdravil a prijaznim glasom.
Dejal je Clay: «Mogoče bo bolje, če ji poveš tl o igri; tfcko bo prej verjela*. ’
Porinil je Claya v sobo ter dodal: «Hitro, povej Jl!»
Clay se je vsedei to sl obrisal pot z obraza.
»Daj, povej, kar Imaš za povedati*, je ponovil Simon.
»Metali smo kocke, tu zunaj na dvorišču*, je začel Clay.
»Bili smo v treh*, j« nadaljeval, »Simon, Tom in jaz*.
«Slmon je vse dobil. Stavil sem tudi avtomobili ln ga tudi izgubil*.
«Nadaljuj», je dejal Simon.
«Izgubil sem ga», je dejal 01ay. »Nato je Simon zahteval, da zastavim tudi tebe. Zaigral sem tudi tebe*.
Lorene, bivša Clayeva žena, j« skočila na noge.
»Ti si neotesance, Simon Dye!» je zavpila.
»Tl si vran, skopuh*.
Simon se je nasmehnil.
«Igra je bila pravična, je zavpil*, «C!ay bi lahko dobil, namesto da je izgubil*.
Clay je skočil s stola.
»A Dene ne bo tvoja*, Je zakričal, »Samo poizkusi ln videi boš, kaj se tl bo zgodilo*.
Na mah je Simon izvlekel iz žepa samokres in ga nameril proti Clayu.
V istem trenotku ga je Lorene zgrabila za roko to ga ugriznila v rame.
Medtem ko ee je branil, m>u je padel samokres na tla. Clay bi lahko to izkorlitll. Lahko bi pobral samokres to se ga posluHl; namesto tega je hitel proti Dene, ki Je stala na drugi strani sobe.
Zgrabil jo je za roko in hotel zbežati; Simon mu je zastavil pot.
Zavpil je, naj ostane na mestu,
Clay se Je ckrenil ln opazil, da je Simon spet zagrabil samokres Udaril je Lorene s kopitom po glavi.
Lorene Je padla v nezavest.
»Vrni sel* je zavpil Simon.
Clay se je vrnil proti Bredi sobe ln Dene je stala ob njem.
»Želel sem urediti stvar v redu.
»Postavi se v kot in počakaj, dokler ti ne ukažem drugega*.
Clay je ubogal In Simon jek položil samokres na mizo. Dvignil je Lorene to jo položil na posteljo.
Molčali so. Simon se je vsedei na posteljo In opazoval Lorene, ki je počasi prihajala k zavesti. Močno je dihala. Kmalu se je obrnila na stran In odprla oči. Prvi hip se je videlo, da ni vedela kje da je, a potem ko je spoznala sobo, se ni več spomnila na to, kar se je zgodilo.
A
Clay se Je v nasprotnem kotu pomiril.
Pot na njegovem obrazu in po prsih ss je sušil?
»Lahko kaj napravimo, Simon*
Spregovoril je besede zelo počasi.
‘ ~ ^
»Kaj pa?» je dejal Simon.
«Sl lahko aposodim nekaj denarja za Dene....
Simon ga js opazoval a zanimanjem.
»Kako? Kako to?»
Clay je zaphstll svoj prostor ter se mu približal. »Lahko stopim v mesto, kjer sl z lahkoto sposodim denar, da sl odkupim Dene«.
Simon se je vzdignil.
«KolIko misliš, da lahko dobiš?*
«Mislim, nekaj sto dolarjev*.
Samokres Je izginil v Simonov žep.
»Res misliš, da lahko dobiš toliko denarja*.
»Lahko poizkusim...*
»Dobro*, je dejal: »Prinesi mi sto dolarjev pred jutrljšnlm večerom ln Dene bo spet tvoja*.
Clay ga je zgrabil za roko.
»Govoriš resnico? Me ne varaš?* “Prlsežem 11 pred Bogom, je odgovoril Simon*.
C!ay je izginil skozi vrata. ^ naglici ni več pogledal na Dene*«
»Kam tako letiš? je zavpil mon*.
Clay se Je ustavil šele na stopo*'1 °ah in mu odgovoril:
t mesto tečem po denar*.
(Konec}!