polifični ogled* -- Dpž. zbop bo sklican, 8e se bodo češko-neinoska pogajanja izjalovila, med 22. in 24. nov.; ^a bi se pa v Pragi v zadnjem trenotku posreCilo dosefti sporazum med obema uarodnostnima strankama, bo treba dati češkemu deželnemu zboru Še nekaj dni na razpolago, da odobri v posameznih komisijah sklenjene spravne predloge. Na ta nafiin se lablco zavle&e sklioanje prve seje rirža^vnega zbora do 29. oovernbra, — Delegaclje bodc še ta teden skončale svoje delovaiije. Pri zunau,iem ministrstvu so glasovali vsi delegatje Slovanske Jednote proti postavki, le Ploj |6 glasoval za in s tera otlobril zopet vse krivice in zapostavljan,ja, ki se godijo avstrijskim Slovanom. Nad njegovim postopanjem se zgražajo sedaj vsi, liberalci ''W in neliberalci in nih&e več ne dvoini, da je popolnoma y službi vlade. Pri razpravi o Bosni in Hereegovim se ie oglasil zopet naS voditelj dr. Susteršič ier bical postopanje rainistra Buriana, ki je hotel pred dvema letoma prodati kmete oderu&ki židovski banki. Predlagal je resolucijo, v kateri se izreka Burianu radi njegovega postopanja proti bosanskim kmetom nezaupmca Liberalci sarni poročajo, da bosta Ploj in BalJaJc elasovala proti nezaupnioi. To pa bi presegalo že vse meje ter bi moralo vendar izzvati kmete v ormoskoptujskem okraju na odločen odpor. — Ogrskl katoličanl. V Budimpešti je bil y nefleljo otvorjen shod ogrskih katoličanov, ki je trajal 3 dni. Shod je otvoril grof Emil Szegenyi. V svojempozdravnem govoru je omenil novodobne struje, ki so nevarne za cerkev, vero in domovino. Na mladino se je obrnil s prošnjo, naj se bojuje proti tem strujam. Sedraograški škof grof Majlath je predlagal, da izrazi shod katolieanov svojo ogorčenost nad govorom rimsfcega župana juda Nathanai nasproti papežu. Ta predlog je bil soglasno sprejet. — Bosenskl dež. zbor. Dne 7. t. m. je bil sklican bosenski deželni zbor. Na dnevnem redu je zelo važno vprašanje, namreč kmečka odveza, Srbski in trvaški poslanci, ki so po ve&ini zastopniki malih kmetov in najeinnikov, so za obligatno ali prisilno Jome&ko odvezo, vlada in mobamedanski poslanci, ki zastopajo turške veleposestnike (bege), so pa za takozvano fakultativno odvezo, ki obstoja v tem, da je popolnoma na prosto dano, ali se "boče najemnik od veleposestnika odkupiti ali mu pa kot najemniK naprej služiti. V slučajui, da se dogovori najemnik z veleposestnikom, da mu odslopi kos zemlje, se obrne naiemnik do urada v Sarajevu, da izplaSa turSkemu begu odkupnino. To odkupnino pa mora najemnik državi v obrokih v 30 do 40 leiih odplačati. Tako bi prišlo polagoma do osaraosvojitve dosedanjili turških najemniKov. Prisilna odveza pa obstoji v tem, da država prisili ttirške bege naenkrat, da odstopijo vsakemu najemniku kos zemlje, za kar jih država v denarju odškoduje. Seveda bi v tem slučaju ravnotakb v posameznih odplačilih vrnili to od&kodnlno državi, Kakor smo omenili, je vlada za fakultativno odvezo iii utemeljuje to svoje naziranje s tem, 8eSt da pomeni prisilna odveza izganjanje turškib begov iz Bosne, kar bi pospešilo izseljevanje Turkovj iz Bosne na TurSko.