93. številka.
Ljubljana, četrtek 24. aprila.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, uvzemši ponedeljkn in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 ki-., za en mesec I gold. (0 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za oelo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole fraukirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O p r a v ii i m t. v o, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „ Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Tržaški Slovenci in vlada.
Pri direktnib volitvah za državni zbor stopijo tudi Slovenci okolo Trsta in v Trstu v politično javnost. Oni morejo enega slovenskega kandidata postaviti in morejo pri marljivem delu in upotrebljevanji vseh niočij tudi zmagati. Kolikor smo mi imeli priliko imenik volilcev pregledati, imajo slovenski okoličani s Slovenci v Trstu večino nad Labi četrtega razreda, ki z okoličani skupaj volijo. Treba je torej Slovencem samo z vso energijo na noge stopiti, in v državnem zboru na Dunaji bode eden Slovenec zagovarjal pravice tržaških Slovencev.
Ta vzgled mora Slovence v okolici in v Trstu vžgati, da ob času volitve edino in odločno na volišče gredo. Naj pomislijo, da so dozdaj Lahi povsod vsak slovenski glas zadušili, še v mestnem zboru. Zdaj ga ne bodo mogli več, ako tržaški Slovenci enega zastopnika v državni zbor volijo, ker ta ne bode sam, ne bodo ga mogli Lahi terorizirati, ker našel bode prijatelje in pomočnike, kjer se bo govorilo za dobro Slovencem.
Ne dvomimo, da bodo Slovenci okolo Trsta in v Trstu ob pravem času, precej vkup stopili in si izbrali zanesljivega, zgovornega narodnega moža za kandidata.
Vprašanje je pa: kako se bo zadržala vlada temu kandidatu nasproti? Ali mu bode nasprotovala iz velikoneniškik obzirov, pa Lahom na korist, ali ga bode glede na gravitacijo tržaških Lahov v zedinjeno Italijo — podpirala?
Da so Slovenci, in še posebej tržaške okolice Slovenci, dobri Avstrijani, tega ne more nihče tajiti, to mora vsaka vlada priznati. Da Lahi nijso Avstrijani, to kaže tisoč izrekov v kujigah in novinah. Saj prav zadnje dnij pravi „Giornale di Udine: „T r-žačani imajo tisto domovino kot mi in nečejo, da si so za zdaj (per ora) ločeni, odpovedati se svoje domovine (Italije)."
Ker je stvar taka, da Slovenci so, Lahi pa nijso avstrijski državi prijatelji, bilo bi naravno , da bi avstrijska vlada Slovence proti Lahom podpirala.
Ali ker je v nemškovalni, ustavoverni Avstriji vse narobe in vse mogoče , tudi te, če prav samo moralne podpore Slovenci imajo valjda teško pričakovati. Zato rodoljubi, zanašajte se na svojo moč in s to svojo lastno močjo boste zmagali in zmaga bode tem častnejša za naš narod in njegove pravice !
Politični razgled.
Notranje dežele.
V ljuftfjftni 23. aprila. i*§'£«ta'ii* zritor je v seji 21. aprila izrekel, da so poljski poslanci svoje mandate izgubili. Predsednik naznanja, da na njegovo pismo, katerega jo bil poslal izstopi v-šim poslancem, Poljaci nijso niti odgovorili niti prišli v državni zbor. Samo goriški poslanec g. C e r n e, se je pismeno izgovarjal in je denes zopet na svojem mestu. Tedaj se poljski poslanci smatrajo kot izstopljeni iz državnega zbora. Predsednik bode to pred-sednijštvu delegacije in ministerstvu naznan-
jal in v prihodnji seji dal na dnevni red volitev novih delegatov. Grof Goluhovski si je že v poslednjem času prizadeval, poljske poslance ali saj nekatere od njih pregovoriti, da zopet stopijo v zbor, pa brez uspeha. Sramotno za Poljake pa je vnakako, da so njihovi delegati po izstopu iz državnega zbora se vendar udeležili pri sejah delegacij, iz katere so zdaj izbacneni, mesto da bi sami ne bili prišli. Naš Črne pa jc milostno sprejet in pardoniran. Ali ve ta mož, kaj se pravi doslednjost? Na konci sejo naznanja niinisterski predsednik, da bo sam cesar 24. t. m. slovesno zatvoril državni zbor.
V otje»'*/ei delegaciji so nekateri delegati kritikovali rudečo knjigo, da v njej nij ene važne depeše. Na to se je oglasil grof Andrassv in zagovarjal rudečo knjigo. Minister vnanjih zadev vendar ne more vsega razglašati, kaj se godi v ministerstvu, ampak samo o tacih vprašanjih govoriti, katera so že rešena. Zsedenyi meni, da bi si mi prihranili bili med poslednjo prusko-francozko vojno 19 milj. gold., ko bi Reust pred vojno se bil posvetoval z delegacijami zavoljo stroge neutralnosti. Andrassv brani Beust-a in trdi, da avstrijska politika tačas nij bila dvomljiva, ampak odločna in jasna. Dalje govori Andrassv o železniških zvezah s Srbijo in Turčijo.
Zie»t*i<ttkov#ki, sedanji župan Lvov-ski, je baje imenovan za gališkega ministra brez portfelja. Vlada še zmirom namerava, s Poljaci pobotati se. Stranka Ziemialkov-skega ima res mnogo privržencev med Poljaci, pa federalistična stranka pod vodstvom Smolke si vedno več tal pridobiva, je tudi poštenejša in odločnejša. Vsi poljski poslanci so povabljeni na 7. maja h konferenci v Lvov. ViiiutJ<> država.
Ru*k4M „Petersburg. Vedom." se zava-rujo nasproti trdenju znanega podpolkovnika
Na črni zemlji.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. S k a I c c.)
(pitje.) XIII.
Krasni majniški dan isto nedeljo popoldne je vabil Ljubljančane iz hladnega mestnega zidovja v prijazno okolico. Na krakovskem bregu so stali čolnarji pripravljeni s svojimi čolni voziti po Ljubljanici mestno gospodo, katere je denes obilo privrelo.
Zdaj se bliža veselo društvo. Anton z gospico Ano, njegova mati, starši Anini in kopica mladih mestnih gospodov in gospic posedajo velik praznično okinean Golu. Ko odplavajo, zasvira godba, katera je društvo v drugem čolnu spremljala.
Anton sedi zraven Auc. ltadost iu sreča se bere dekliei na mladem obrazu; večkrat zaradi, ko jej šaljivo nagajajo poredne prijateljice. Tudi Anton se sili, da se kaže veselega. Pa pogosto se mr zatemni oko j za-
mišljeno gleda zeleno tiho vodo, ki se je tresla od veslovih udarcev.
Kad vtokom Ižice zagleda znano streho, spozna vrbo na bregu, kjer mu je lepa Jerica pomagala iz vode. Se jo vidi, kako se jc nagnila proti njemu in ga plašno gledala s svojimi motnimi očmi. Kolikokrat ga je pričakovala na tem mestu. In vse jo bilo laž in hinavščina! Anton si potegne z roko Črez oči.
Čolni plavajo mimo in višje in se vstavijo nad Crno vasjo. Vsi bite na suho in naglo jo improvizirana veselica na zeleni trati ....
Kmalu potem, ko so čolni odplavali mimo Matevžcvc bajte, se iz gostega grmovja na bregu prikaže Jerica.
Trepetajoča je doma pričakovala svojega očeta, ki se je bil rano odpravil v mesto, pa nij ga nazaj. Ubogi Matevž se v svoji jezi nij vrnil domu, iskal je tolažila v krčmi, v vinu.
Jerice nij trpelo v pusti prazni hiši, šla jo do brega in se vsela za gosto vejevje, kjer je nikdo ne vidi. Čolni prihajajo, plavajo mimo , v njih sede  iu se šalijo veseli
ljudje, njej pa srce poka od tuge. In zopet se bližajo drugi čolni, godba svira. Jerica pogleda skozi vejevje in spozna Antona. Oči se jej radostno zasvetc, pa že jo obhaja tem večja žalost, ko ga vidi sedeti zraven lepe mestne gospice.
Se bolj se stisne za grmovje, dokler se čolni ne izgube za ovinkom Ijubljauične struge. Zdaj hiti Jerica do mesta , kjer jc privezan čolnič, skoči v njega, ga odveze in vesla počasno gori po Ljubljanici.
— Vsaj enkrat ga še hočem videti, mrmra nesrečna deklica, še enkrat!
Ko vidi , da so se vstavili nad Črno vasjo, vesla Jerica pod vasjo dobrega. Stopi ua suho iu čaka do večera. Od daleč jej na uho doni godba.
Mrači se, megla se kadi, pa ne tako gosto, da ne bi je prodrli bledi žarki lune, ki se jc na vzhodu veličastno vzdignila.
Zdaj gre Jerica mimo vasi iu se varno bliža prostoru, kjer se jc zabavalo mestuo društvo. Vžgali so si bakle, katere so plan jasno razsvetljevale. Havnokar jc za malo časa ples ponehal.
Vsedejo  se v krogu   gospodje zraven
svitlo drug list pod imenom „Glas Crnogorca" z enakim programom, kakor ga je imel njegov prednik.
Na Sp<tnj*k4 ni so bili Karlisti poslednje dni na več krajih tepeni. General Velarde jih zasleduje v pirenejskih dolinah in Morales je prišel ze svojim oddelkom v Irun, da zopet posede mejno postajo Vero. Rastrošene čete Karlistov se maščujejo s tem, da napadajo mirne vasi in želežnične vlake. Tako so te dni napadli poštni vlak blizu Gerone, postreljali popotnike, pisma pa odnesli. Taki besni čini Karlistov že kažejo, da njihova reč jako slabo stoji.
JVizro-zemci v vojski na Sumatri ne-majo sreče. Vzeli so Ačinom dva manjša forta, a pri naskoku na tretjega in glavnega bili so tepeni. Poveljnik general Kohler je ostal mrtev. Ostali Nizozemci so se umaknili v svoje trdnjave pri morji, kjer se jim bode teško obdržati, ako ne dojde kmalu pomoč, ker je vojska Ačinov neki velika in dobro z orožjem previđena.
Dop
ISI.
Iz ICrftkfffll 20. aprila. [Izv. dop.] Nas c. kr. okrajni glavar grof Chorinskv je menda lanskoletni dopis od deželnega odbora gotovo že pozabil, v katerem mu je bilo ukazano Krške občinske volitve razpisati. Mandati teh občinskih odbornikov so že pred 4 leti dotekli. Samo grof Chorinskv nekoliko teh mamelukov za svojo pangermansko reč rabi, zavoljo tega jih pusti še samovoljno naprej manupulirati. Vprašamo, ali je to samovoljno postopanje krškega c. kr. pašeta dostojno? Mi krški mestjani zahtevamo, da se brzo razpišejo občinske volitve. Zdajšnjega ravnanja smo do grla siti. Od novega odbora pa zahtevamo, da od znanega nemškega liberalca, grofa Antona Auersperga, poslednje reči izterja, katere nam mora dati, kakor pisma govorijo; in te so: pravice zarad pašne pravice, preskrbljenje špitalerjev, kakor ubogim zdaj stradajočim po zagotovljenem pismu gre odškodovanje zarad krškega broda itd. Potem terjamo, da tudi novi zastop primovške kraje samo taistim, kateri so ubogi in malo zemlje imajo primerno razdeli. Zadnji nemčurski zastop vse občinske reči tako zanemarja, da med 21 občinami, ki so pod krškim okrajnim glavarstvom, krški župan svoje reč najbolj v redu ima in je najzanikarnejŠi. Saj se je tega
izraza krški okrajni glavar pred nekoliko leti sam poslužil.
Pri ljubljanskem nemčurskem banketu v kazini se je od tukaj tudi nekoliko osob udeležilo pod vodstvom Martina Hočevarja, znanega nemškutarskega prusaka, ki je pa v La-šičah rojen. — Gospod Martine Hočevar je svoje ljudi še le potem skupaj zbobnal, ko je vsakemu 10 gld. za pot plačal! To so navdušeni krški nemčurji. Ali pri banketu dobrega teka nij moglo biti, ker so ti mame-luki tako poparjeni pridrdrali domu. Za gospoda Martina Hočevarja bi bilo gotovo boljše, da bi bil te napačno potrošene goldinarje razdelil med krške uboge, katerih imamo tukaj dovolj, ali pa svojim ubogim služabnikom vsaj mesečne plače od 18 do 30 gld. povišal, da bi ti ubogi vsaj živeti mogli.
Pri nas potrebujemo kakor žejni pijače vsaj 4 razredne normalke da bi se mladina ložej izobraževala in podučevala. ..Pijana muha" pa Še zmirom navadne nemčurske burke uganja.
Iz Dolljftl pri Planini 20. apr. [Izv. dop.) Ce bi prehodil tudi celo Slovenijo sč svetilnico Diogcnovo, teško (?) bi staknol kraj, koji bi bil nekoliko sličen našej okolici. Slovenski svet bi bil uže večkrat imel priliko občudovati čudno vedenje tukajšnega ljudstva pri volitvah, pri kojih se navadno napredek na kmetih naj isteniteje objavi. Mislil bi kdo lahko, ka je tukajšne ljudstvo uže dovoljno germanizirano ter za pogoltni želodec kraljestva „božjega strahu" dostojno preparirano. A motil bi se jako, kdor bi tako sodil. Edini uzrok niskoga političnega izobraženja in narodnega čuta je, bodimo odkriti, prevelika letargija v našem okraji onih faktorjev, koji so edino v stanu, prezanemarjeno ljudstvo iz stoletnega pogubnega spanja buditi — t. j. tukajšna inteligencija: duhovščina in učitelji pa dijaci. Duhovniki so večji del ljudje stare kože, kateri ne koristijo v omenjenem obziru nič, ali premalo, škodijo pa s tem preveliko, da pridigujejo še zmirom v taki so-drgi jezični, ki bi bila primerna onim ljudem, ki so si izvolili principijelno iz slovenščine, milo doneče, kvas iz fonetičnega testa napraviti, namesto da bi se podvizali, govor lepo naglasovati, ga čistiti, rabeči noveje izraze,
Haimerleja, da žuga Avstriji nevarnost od Slovanov, ^Prihodnost Avstrije", pravi ruski list, „se nam jako nejasna zdi. Ako žuga Avstriji kaka nevarnost, tako gotovo ne izvira iz slovanskih teženj. Nevarnost prihaja temveč ravno od tam, kjer Haimerle pomoč proti Rusiji išče. Zabiti se ne sme, da je v Avstriji i) milijonov Nemcev, kateri so do sedaj le zato želeli obdržati neodvisnost monarhije, ker jim je mogoče bilo, gospodovati nad 27 milijoni Slovanov, Madjaiov in Italijanov. Sedaj pa, ko jim njihovo gospodstvo nad druzimi narodi počasi uhaja iz rok, počeli so se ozirati v Nemčijo , katera je že skoraj 40 milijonov Nemcev zbrala pod svoje krilo." Da so te trditve petrogradskega lista resnične, bode potrdil vsak, kedor je poslednja leta le nekoliko študiral nemško gibanje v Avstriji.
IH i.% kn vlada je pred nekaj časom preselila bosanske vojake v Carigrad, ker se je bala ustaje v Rosni in Hercegovini in jim nij upala, da ne bi potegnili s svojimi rojaki. A v Carigradu jih je morala rediti, zato jih je sedaj poslala domu, ker naznanjenega upora nij bilo. bosanskemu paši pa to nij po všeči, ker mu sedaj ujide pretveza tlačiti ubogo rajo. Ustavljal se je tej povratbi na vso moč, pa vse zastonj. Za bosanskimi vojaki je prišlo tudi mnogo azijskih batalijo-nov, kateri pridejo na posadko na črnogorsko mejo, zarad česar se je bati konfliktov za Črnogorci, kakor lani pri Kolašinu. Pred nekaj dnevi je imela turška policija v Carigradu hud boj s perzijanskimi tihotapci. Poslednji ho se umaknili v svoj han, kjer jih je bilo do 70 ujetih. Ker jih hoče sedaj turška vlada ko svoje podložne obsoditi, je per-zijanska vlada protestirala, ter žuga pretrgati diplomatično zvezo s Turčijo. — Odpust prejšnjega vezirja Essad paše pripisujejo ruskemu vpljivu.
Ćrnognrjtki knez Nikola se bode podal ze svojo rodovino na ruski ladiji, katero te dni pričakujejo v Kotor, v Italijo, da obišče v Sorrentu rusko carinjo, katera biva sedaj ondi. Pozneje bo pustil svojo družino pri carski botri, ter šel v Berolin k ruskemu carju in z njim k dunajski izložbi. Da to potovanje nij brez politične važnosti, je gotovo. — Poročali smo že pred nekaj časom v našem listu, da so v Črnigori našli sledi raznih rudnin, zlata, bakra, soli in družili. Ponudila se je že neka družba, da te zaklade spravi na dan, pa vlada se do sedaj še nij odločila v tej zadevi, ker upa, da bode Črnigori več dobička donašalo, ako vlada sama obdrži rudnike. — Mesto „Crnogorca", kateremu ste turška in avstrijanska vlada zabranili vhod v svoje države, je sedaj prišel v Cetinji na
gospic, Anton zraven Ane. Šaljiva igra se začne. Kdor nij zadel, moral je dati zastavo. Anton je bil v veseli družbi sčasoma sam vesel postal. Pogosto je plesal z gospico Ano, govoril z njo prijazno in srčno , da je deklica bila vsa srečna.
(Daljo prih.)
Podpukovnik generalnoga štaba Hay-merle o slavenskom pitanju.
(Dalje.)
Da se Englezka neće simpatično ponašati proti ruskim planom, ne treba nikakova dokaza, te bi se ljuto varao, koji bi htio zaključiti iz dosadanje njezine ne energične politike na kontinentu, da bu i kod ovoga pitanja takva. Englezka uprava želi upotrebiti svoje sile, na mjesto da je iztroši, izerpi u pojedinih borbah, u velikoj koaliciji neoslab-ljeuo upotrebiti proti moskovstvu, što prije ili kašnje biti mora. Jeli je pako Rusija si-za francozku alijancu ? Mi držimo, da samo onda, ako bi kriza mogla dozrieti dotle, dok Francuzi stoje pod bolnim uplivom najnovijih katastrof in dok več odlučuju
Čuvstva nego li hladni i daljekozorni razbor pravih interesov. No Rusiji treba još mnogo Ijet, dok sve svoje pripreme v Evropi i Aziji čvrsto uredi, a dotle more biti i u Francuz-koj dojdu do spoznanja, da se viši interesi nebi smeli staviti na koncu poradi momentalnoga zadovoljenja. Francuzka ima kak i ostale kulturne države u Evropi civilizatornu zadaću na iztoku, koje se nemore odreći in kojoj nemore biti nikdar pravedna, ako bi Rusi tam bili u gazde neograničenim svojim uplivom. Na isti način nebi mogla Francuzka D takvih okolnostih štititi svojih interesov na iztoku proti mah preotimajućoj sili ruskoj, koja eno ide za tim, da svu iztočnu trgovinu spravi pod se , jer ju navlači na svoje pute i občila (verkehrsmittcl), a odvlači od ostalih evropskih.
Rudi nam dopušteno, da citujemo jedno mjesto iz razprave poznatoga putnika po iztoku, Hermana Vamberv-Mauthncra. To mjesto karakterizuje tendencije i uspjehe ruske u Aziji.*)
*) Sicho „Unsero Zoit" deutsclic revue der gogon-wart, neue fulgo, G. jalirgang, 22. lieft.
„U Iranu su se, veli Vjlmbćrv-Mauthner posljednih dvih Ijet simpatije za Rusiju znatno ukrepile; mali kadžarski knez s orijaškimi tituli pohodio je jednoga velikoga kneza ruskoga, koji je u Kavkazu boravio i primio je od velikoga kneza ruskoga velike pohode, pa jerbo su ruski matrozi perzijanskomu šahu srdačno: hurra! klicali, dopustio je šah Rusiji , da u buduće ratni brodovi ruski smiju i Enseli posjećivati. (Enseli leži na južnoj obali kaspičkoga mora uz istoimeni zaton; na kraju toga zatona (bucht) leži Rešt.) Od Enselia do Rešta je jako močvarna okolica, a po njoj ide jako zločesta cesta za trgovinu imrcdju Azije i Rusije. Po toj se cesti nemože prez očite pogibelji putovati , a riedko joj gdje ima para i u samoj Aziji. Iz Pctro-grada se često probalo sklonuti Iran, da popravi tu jedinu cestu za importe i cxporte, ali do prošloga ljeta vse je ostalo prez uspjeha , jer Pcrzijanci nisu hteli za Ruso i njihovu trgovinu ceste graditi.
Us to su se bojali Pcrzijanci, da bi Rusi svojim oružjem i svojimi topovi lahko mogli po tom putu provaliti u Perziju. Nu u novije
pojasnovaje jih le pričetkom z nemčizmi, ter tako narod napeljevati, da bi mogel dohajati literarni naš lepi slovenski jezik, ne pa da bi vedno le zaostajal, se nam odtiidjeval. Učitelji so bili v prejšnjih časih deloma sami nesposobni narod buditi, pa podučevati o najpotrebnejših rečeh s pravim uspehom, spavajoČi še sami narodno-smrtno spanje, deloma se pa tudi kacemu starokopitnežu nijso hoteli zameriti.
Koliko more premeten naroden odrasten dijak v svojem okraji storiti, more vsak vedeti, kdor je uže večkrat imel priložnost opazovati, ka občine z verlimi dijaci navadno vrlo narodno volijo. Pri nas pa do najnovc-jega časa o tacih živih agitatorjih, kakoršen mora biti dijak, nij bilo ne eledu ne tiru, kako ho pa dijaki — Vrečkoti delali, si vsak more misliti. Se le v kratkem „so nebesa milost nam skazale" s tem, da je dijak visokih škol pričel nekako dregati ljudi, koji so v prvi vrsti poklicani, prosti ljud dramiti. Radostno zabiležimo tukaj njegov prvi povoljni uspeh daje dobil tudi „Slov. Narod" dva nanaročnika in s tem gotovo tudi več bralcev.   Le vrlo naprej!   Povsod tako!
Iz tržtlške okolico 18, aprila [Izv. dop.] Kako smo srečni mi Slovenci! Za velikonočno praznike vsi po črez, dobili smo za pirhe volilno reformo. Mi tržaški okoličani dobimo pa posebej nove komisarje, katerih naloga bode osrečiti (?) našo prihodnjost. Do denes sta še le dva imenovana in sicer eden za proseški okraj in drugi za bozov-ski. Kcdaj bodo še za ostalo okolico imenovani, mi nij še do zdaj znano. Kakor hitro pa bodo, če mi bode mogoče, koj natanko poizvedeti, bodem vam takoj sporočal. Denes naj vam opišem samo to, kolikor mi je bilo mogoče poizvedeti od teh dveh novih pašev. Za Dozovico je imenovan neki g. žlahtnik Maithi, rojen in posestnik v Prošeku, do zdaj bivši d i u r n i s t pri teržaškem magistratu, še mlad, kakih 27 let star, še pred malo časom lahon, zdaj pa malo spokorjen in skesan. Govori za silo slovensko. Drugi za Prosek, g. Lukša, tudi rojen Slovenec in veliki posestnik v Prošeku, star kakih 67 let, dozdaj še nij bil nikdar v službi, je hud ita-1 lijanisimo, tudi vladni nasprotnik, in naj hujši |
naj ostudniši sovražnik vsega Slovanstva in nas Slovencev posebej. Sliši se, da pri tem imenovanji, ki se je godilo v skrivni seji mestnega svetovalstva, nasprotoval jc vrli naš g. Nabcrgoj in navajal tehtne uzroke proti g. Lukšu. A vse nič nij pomagalo. To se ve da, če bi ne imeli takega Slovcncc-žrtnika za komisarja, v nevarnosti bi bilo Lahonstvo v prihodnjih volitvah za mestni in državni zbor.
IZ ftlOT. frttljcrMkogru 19. apr. [Izv. dop. j V gor nje radgonskem okraji bode, ker namerava nemškutarski bilježnik Mravljak preseliti se k sv. Lenartu v Slov. goricah, v kratkem rapisana služba bilježnika. Da bi dobili na to važno mesto moža svojega zaupanja in mišljenja, podpisali so vsi občinski predstojniki (razen enega) peticijo za notarja g. Kupljena, katerega kot rojaka in rodoljuba dobro poznajo. Toda nemila osoda, kateri prepadajo slednji čas vse naše prošnje, doletela je tudi to nedolžno peticijo.
Razglašen Slovenofag, okrajni sodnik gornjeradgonski Novak, zavoha novo stvarco brž, in hitro nabrusi svoje birokratiško orožje. Sicer mu g. Kupljen nij znan, a glas, da jc narodnjak, mu ga 'v domišljiji predstavi zločinca. Prvi strel stori g. Novak, glasovit Nimrod, na slavno okrožno sodnijo v Celji v sledeči obliki:
„Ilohcs k. k. Kreisgerichtspnisidium! Im Bezirko Obcrradkersburg wurde eiue Petitiou vvegen Ernennung des Notara Kupljen zum Notar vou Obcrradkersburg bci den Gemeinde-vorstsinden vom Amtsdieucr Grobcluik herum-getragen, und den Gemeindcvorstaudcn bc-deutet, dass die Ilerrn des Bczirksgcrichtes dic Ernennung des Kupljen uiinsehen.
Dicse Petition wurde nun in Folge dieser vom Amtsdicner G. vorgcbrachtcii umvahren Angabe von den Gcmeindevorsteheru ohne Einvernohmung des Gemcinde - Ausschusses unterschrieben. — Wenn ehrfurchtsvoll Ge-fertigter von der Petition Kcnutnis.s gehabt hatte, so vvllrdc er sicherlich dem Amtsdiencr G. das Unterschriftsammeln fllr die Petition utersagt haben, weil Gefertigtcr die Fiihig-keit des Notar Kupljen kcnnt, und sehr zu besorgen ist, dass durch seine Ernennung zum Notar vou Obcrradkersburg der
Friedc, der im Bezirke bezllglich der Nationa-litiiten herrscht, gesttirt vvlirde, vvodurch die Amtirung sehr erschwert vvird. — Ich glaube diesen Vorfall zur Kenntniss des hohen Pra-sidiums um so mcbr bringen zu mlisscu, vveil ineine Person ohne mein Wisscn und gegen mcinen \Villen bchufs Untcrfertignng der Petition missbraucht wurde, und wie ich in Erfahrung brachte, nur durch dieses Vor-scbieben rneiner Person die Untcrfcrtigung der Petition durch dic Gemcindevorstchcr zu Stan de kam." —
Drugi strel storil je g. Novak na okrajno glavarstvo v Ljutomer. Po obliki in zapopadku jc prvemu podoben, le besede: „wcuu es in meiucr Macht stlinde, vvlirde ich mich gegen die Ernennung des Kupljen straubcn , \veil <ler Nationalitatenhader bei seiner Ernennung zuvcrsichtlich in dem Bezirke cntbreuucu \vlirde," — so dovolj po-uicnljivc.
Častiti g. Novak, dovolite, da še vašim besedam zdaj nekatere svoje dostavimo. Pred vsem lepo zahvalo, da ste nam dali „poskusc svojega peresa" v roke zleteti, kakor, rekli hi, pečenega golobčka. Zdaj vsaj enkrat vemo, da Vi delate, in kako Vi delate. Hudobni jeziki so nam večkrat govorili, da fc pod Vašimi rokami vse nekako po polževo razpravlja, da mnogo aktov v prahu Vaše pisarne po mesece in leta moli objed a j o, — a sedaj ste v naših očeh opravičeni, kajti vidimo, da nijste samo: „k. k. Bccirksrihtar," nego tudi političen „vahtar" „des Natioualitatcn - Frie-deus", in skrbni čuvaj , da ogenj „kadra" mod ljudstvo ne šine. Tedaj, preobloženi ste z delom, milujemo Vas, in milujemo svojega prijatelja okrajnega glavarja v Ljutomeru, da si da pri svoji znani spretnosti na tem polji segati od Vas v svoj delokrog.
Temu še imamo le to dostaviti, da na Vašo osobo gotovo nikdo nij mislil, ako je strežaj res pravil pri kmetih, „dic Herrn vvllnschen cs!" Vaše ime kmetu omeniti, in gotovo sc nebi eden podpis dobil. Pri narodu ima le onega moža ime dober glas, kateri narod ljubi, za narod deluje in trpi, a ne onega, kateri ga črti, in mu odvrača blage   prijatelje.   „Gospo do v"   je   v tem
tije službe ili zemlje komu molohu. Svuda je ruska ruka vidljiva, te si može u ratu s Turskom skovati silno oružje od Perzije, kad joj uztreba! — Tako pomagjareni Niemac Mauthner-Vauibcrv. —
„Mi smo , nastavlja Ilavmerlc, razložili, protumačili političke ciljeve i političku iz njih reziiltujuću sitvaciju Rusije naproti ostaloj Evropi, a osobito naproti uaŠoj državi, da se zna i umije prosuditi i upotrebiti strategiČka strana za onaj slučaj (Fall) , kad dodje do konflikta izmedju Austiijc i Busije. S jednostavnoga razloga, što Rusija s glavnom silom svoje vojske po lievoj samo obali Vislc kročiti može, ako jc harem podpunoma sigurna za neutralnost Njemačke , ili jer joj je iz narodno-političkih razlogov povoljnije izvesti glavni udar ne proti Beču, nego proti Ugarskoj , buduć da se tim načinom laglje može staviti u neposredne vojenc odnašajo s južnimi Slaveni-već se s toga razloga pokazuje potreba, da se unapred dostojno ocieue politički odnašaj! dotičnih vlastij prije strategič-koga razmatranja, — (Sliedi.)
srnu vrieme dočuli, da sc ipak već gradi cesta od Enselija do Košta , te, će doskora biti ta važna točka kaspičkoga mora željeznicom spojena s Teheranom, glavnom i pre-stolnim gradom Perzije.. Zar nije to nika-kov uspjeh? Mi na zapadu nejmamo nikakova pojma o sili, s kojom su Moskovi ugnjezdili u Perziji, kako se duboko poteže njihov upliv na politički i socijalni život te zemlje. Još prije 15—20 Ijet dolazili bu evropejski fabrikati s bezbrojnimi karavanami stranom preko Trebizonda (Tarabizona ili staroga Trape-zunta) na turskoj obali crnoga mora preko Tebrisa, stranom pako preko Bagdada, a stranom i iz Bombaja od Indije preko Bu-seira kod perzijskoga zaljeva i preko Isfa-hana u zemlju Irauccv. Danas jc to sve drugčijc a to mora već izvan evropski trgovski sviet osiećati. Sad ide trgovina ruskim trgovačkim putem iz Ponta preko Boti-a, Ti-liisa, glavnoga grada Kavkaza i preko Tebrisa, a u bližoj će budućnosti željeznicom od Poti-a do Baku-a, to jest od obale crnoga do obale kaspiskoga mora uzduž cieloga južnoga Kavkaza. Turska je cesta iz Tarabizona |
do Tebrisa zanemarena, a osim toga nije nikada trgovac siguran 8 karavanom niti prost od kurdijskih razbojnikov.
Sad se već ricdko što čuje za trgovačke karavane, koje dolaze iz britan. Indije u Iran. isto se tako umanjuje evropski import (uvoz) preko Bagdada u Mcsopotamiji i llamadauu grada u Perziji. Da, ruski slador (cukor), rusko sukno, staklo, rus. papir i mnoge druge stvari prokrčile su si uzprkos svojoj kakvoći put do sajmov (vašanov, marktov) iranskih, te jc Rusija komercij aluo jurvc (vcć)pob-jcditeljca u zemlji. Sto se tiče političkoga upliva, to nije doi&ta ništa nova što Perzija ide u Sistanu za osvajanji, što sc neprijateljski vlada proti Afganistanecm, koje štiti i zagovara Englezka, što u Bagdadu provokujc Turke , što imama (turskoga papu) od Muškata buni proti Englezom: sve to čini Perzija na višje zapovjedi iz Petrograda. Buka sc Busije posvuda nalazi: u politiki, u domaćem krugu kraljevskoga dvorca perzij., kod Ogovara nj, koja ima činovnik pers. sa šahom kod preuzimanja koje provincije, dapače ruski upliv odlučuje i kod podieljivauja koje boga-
okraji — razen Vas — še nekaj več, in oni „gospodje", ki so gosp. Kupljena želeli, — so njegovi rojaki kmetje sami. —
Slavno okrožno sodnijo v Oelji pa prosimo, naj na take zagrizene napade na spoštovanega narodnjak« g. Kupljena nikakor ne jemlje ozira, saj ona gosp. Novaka že davno dobro pozna. Kamo pa poj demo sčasoma, če se proti pravičnim zahtevam naroda tako po „krtovo"  in krivično  postopa? —
Kamo pojdemo, če bomo imeli notarje, kateri so dobili slovenščino le v kremplje, enako g. Mravljaku, da so človek, če šiloma kako slovensko pogodbo itd. ž njega izterja, noč in dan bati ima , ka nebi zarad zmedene slovensko nemške godlje, v kateri je pisana, celo neveljavna bila?? —
Domače stvari.
— (Uradna slovenščina.) „Laiba-cher Ztg." od 21. aprila prinaša cesarjevo lastnoročno pismo do ministerskega predsednika Adolfa Aucrsperga tudi v slovenskem jeziku. Kakor nas — večno pohlevne ljudi — veseli, da sc tako nas jezik uradno popolnem ne zameta, vendar sc moramo čuditi, da slavna c. kr. vlada enake reči daje prestavljati ne-vednežem, kateri prestavljajo „handsehreiben" v „rokopis" (= manuskript), „crlassen" v „razpisati", „sinnig" v „ume t no", „an-erkennung" v „spoznava" itd. Ali za take reči vlada nema ljudi, ki so vsaj spodnjo gimnazijo pošteno dovršili ? Ali pa se hoče s takimi slovniško-jezikovimi barbarizmi naš jezik zaničevati? Prilika zato pač nij ugodna. Že podpis Nj. Vol. ne spada pod tako nemarnost c. kr. vladnega nevednega jezikovega šušmarja.
— (G. Josip Nolli.) Denes ima regi-seur in igralec dramatičnega društva, g. J. Nolli svoj benetice. Velike zasluge, katere si je g. Nolli pridobil za tukajšnje slovensko gledališče, bodemo najbolje priznali po naj-obilnejšcm obiskovanji denešuje predstave. Kdor pozna zgodovino slovenske dramatike, tudi ve, da se v pervi vrsti imamo zahvaliti regiseurju našega slovenskega gledališča, g. Nolli-ju, da je iz malega neznatnega početka se vzdignila do sedanje stopinje. Tudi igra „Požigalčeva hči", katera se bode predstavljala, se dosedaj na našem gledališči Še nij igrala in bode gotovo zanimala občinstvo.
— (Dr. Franc Košmclj), absolviran odgojeuec Josipove akademije na Dnnaji, iskren Slovenec, je imenovan za c. kr. nad-lečnika v tržaško vojaško bolnico.
— (G. Kristjan Klavzer,) c. kr. okrajni adjunkt v Konjicah, prestavljen je k c. kr. deželni sodniji v Ljubljani.
— (Imenovanje.) C. kr. finančni svetovalce T bierib o t je imenovan  za višjega logarja in načelnika logarskega   in domen skegu vodstva za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo.
— (Iz Doba) pri Lukovici se nam piše: Napravili smo takoj slovensko bralno društvo in v nedeljo 20. t. m. je bila v prav okinčani društveni sobani pri Mesarji v Dobu volitev odbora, potem petje in tombola. Vse se je vršilo v naj lepšem redu.
— (Požari.) V noči 14. aprila so po slopja Jakoba Lcskovar-a v Slogo ni vasi
celjskega okraja s vsemi pritiklinami pogorela. Hišo so nek neznani tafje zažgali. Škoda znaša 1250 gld. — V Nezbiši, v celjskem okraji se je v leseni hiši gruutne po-sostnice Mice Drozg ogenj vnel in vpepelil hišo in kar je bilo v njej.
Razne vesti.
* (Nesreča na železnici.) Iz Amerike se zopet poroča o veliki nesreči, katera se je na železnici do Providenca pripetila. Most črez reko Pavvtuket je odplavila voda. Kondukterji tega nijso o pravem času zapazili in celi vlak s 150 pasažirji se je prekuc-uil v vodo. Koliko je mrtvih ostalo, še nij znano.
* (Ognjeno metanje v Islandiji.) V Islandiji je bilo v dnevih od 9. do 18. januarja t. 1. veličansko vulkanično ognjemc-tanje. Kakor so po različnih krajih razme-rili, dozdeva sc, da jc še nepoznan krater, iz katerega oboje metanje izvira, v severnem delu velikega Vatna Ji>kul-a na Ostlandiji, kacih 30 milj od Reykjavik-a oddaljen. Skaptar Jiikul bi neki bil, južni del Vatna Jokul-a, tisti, ki je leta 1788 tako strašanske raz-drtije učinil, kjer je nič manj kot 20 vasi izginilo in 9000 ljudij prišlo ob življenje. Ali je to novejše metanje škode napravilo, se še ne ve. Jokul-i so z ledom pokrite gore in delajo naj večje višine v Islandiji.
Izvirni telegram
,»SlovcHsteeni»# Navottn'*.
IZ ■» 11II <lj a 2;i. aprila. — De-nusnja uradna „Wicner Zeitung" prinaša imenovanje Zemialkovskega kot ministra za Galicijo. „ Vaterland" pravi o tem imenovanji, da Zemialkov-ski ne bode pridobil Poljakov za zdanjo vlado, pač pa bode Iiusine v federalistični tabor spravil. Enako sodi tudi „Deutshe Zeitung". Lvovska „Gazeta Narodova" pravi, da Zemialkovski ue bode spremenil politike v Galiciji.
čele in gredo sedaj naprej. Opaziti je pri tem, da se ta obravnavanja opirajo na pogoj, da tudi Turčija dovoli zvezo, ki jo Srbija želi. Na tej podlagi so se obravnavanja med nami in Srbijo pričele, in bodo, kakor upam, imele povoljen uspeh.
I mrli v Uiil»ljtiifti
od 18. do 21. aprila. Avg. Klovar, tovarniškega delavca sin, «>',., 1., na sušici. — Ana Mulo, zaaobnica, 70 1., na osla-bljenji. — Neža Mazi, kajžarsk otrok, 1 */* 1 , na koleni — Antonija Dolenc , krojašk otrok, 3 m. , na božjaati. — Marg. Tesina, prebivalka, 73 I., na pe-šanji. —Marija Bersin, pekarska hči, 11 1., na jetiki. — Ant. Kurent, glaven šubni voditelj, 54 1., ua inozemskem mrtudu. — Antonija Vrhove, posestnišk otrok, 3 1., na davici. — Juri Lipovaek, kondukter, 45 1., na vnetici sapnika.
Tujci.
22. aprila.
Europa: Klauser iz Konjic. — VVarzer iz Draždanov. — Stare iz Mengša.
Pri Elefuntu: Parner , BrusiČ, Venuti, Šu-steršič iz Gorice. — Vakonik z gospo iz Litije. — Vakonik iz Celovca. — Marchctti iz Ankono. — Sorlš ze sestro iz Trsta. — VVortheimer iz Dunaja. Gospa Drago iz Dalmacijo.
Pri 9Iali£i: Aptaltrern iz Križevcev. — pl. Guttman.sthal iz Trsta. — Miiller iz Peste. — Hirš-man iz Dunaja. — Pirker z družino iz Trbovlj.
Pri Zuinorci : Globočnik — Obdah. — Ka-buda, Gabrielli, Fulin iz Pulja.
Tržite cene
v Ljubljani 23. aprila t. 1.
Pšenica ti gl. HO kr.; — rež 4 gl. 10 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. (30 kr.; — proso 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld. 30 kr.; — krompir 1 gl. HO kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 60 kr.; — raast — gl. 38 kr.;
— speh frišen — gl. 34 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po B'/i kr.; — mloka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — ti-letino funt 27 kr.; — svinjsko moso, funt 31 kr.; — eena cent 1 gl. 20 kr; — slamo cent — gl. 85 kr.; — drva trda ti gld. 50 kr.; — mehka 4 gld. 70 kr.
Narodno - gospodarske stvari.
— Delniško društvo „Leykam -Josefs t h al" je imelo 20. aprila svoj 2. občni zbor G. Syz je predsedoval, g. dr. Alf. Moše iz Ljubljane je bil zapisnikar. Donesek papirnih fabrik, med katerimi je naj veča vevška na Kranjskem, znašal je 379.994 gld. „Ta-gespost" jc za 0198 gld. več nesla, kakor prejšna leta, tiskarna pa za 9254 gld. manj, ker so se plače stavcem v preteklem letu povišale in se papir podražil. Bilanca kaže Čisti dobiček 175.511 gld., od katerih se 141.800 gld. kot 5% emitiranega kapitala izplačajo. Od ostalega zneska 33.711 gld. se dado 5% v reservni zaklad, 10% ali 3421 gld. pripadajo upravnemu odboru kot ua-grada, 28.580 gld. pa se kot dobiček med delničarje razdeli. V revizijski odbor je med drugimi dr. Moše izvoljen.
— Srbsko turška železnica. V ogerski delegaciji jo Andrassv govoril tudi o tej železnici: Kar se zveze 8 Turčijo tiče — in to zadeva tudi Srbijo — govori se o dveh zvezali, namreč srbski, ki pelje skoz moravsko dolino, in naravni zvezi s Turčijo skoz Uosnijo. Kar zadeva zvezo s Turčijo, so se obe vladi v glavnem že zjedinile in še formclno le zarad tega nij popolnem dognana (kar bi se bilo ravno poslednje dni lehko zgodilo), ker tam vlade hitro ineiijevajo in obravnavanja torej, brez da bi se preuebale, pogosto se odložiti morajo. Kar se druge črte, skoz Srbijo vodeče, tiče, so se obravnavanja med nami in srbsko vlado že ustavile, zadnje dneve pa se, in sicer vsled srbske  inicijative, zopet pri-
Dunajska borsa 23.	aprila.		
(Izvirno poročilo			
Enotni drž. dolg v bankovcih .	70 gld.	20	kr
Enotni drž. dolg v srebru    . .	72 „	80	n
	102 „	50	n
Akcije narodno banke   . .	942 „	—	m
	330 .	—	m
	109 „	—	it
	8 „	71'/,	m
	rt	—	m
	107 „	85	■
Službo
išče 33 let star mož, kateri je več let pri enemu največih rudokopov kot zalogar služil; ima tudi sposobnost za računovodja in more vložiti 2—3000 gld. kavcije.
Zmožen jo slovenskega in nemškega jezika v pisavi, govori pa tudi rumunski; služba bi mu bila najljubši na Hrvatskem ali Slavonskem.
Ponudbe sprejema administracija „Slov. Naroda1'. (117—1)
Služba
občinskega tajnika in organista
v HtijskvM trfjt* z letno plačo 230 gld., prosto bero in tudi zraven zaslužek, je iz-praznena.
Prosilci morajo biti popolnem zmožni slovenskega jezika, in dokazati vsestransko zmožnost za uradovanjc ter najdalje do 15. maja t. 1. pri županstvu prošnje vložiti. — Zraven se tudi naznani, da jc pri občini malo opravila. %uj»&iiflNtvo li^ijsKo^u tr^ti. dne 21. aprila 1873.
Alojzi Koblar i. r,
(116—1) župan.
Izdatelj in za a:edništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".