Celje - skladišče
D-Per
581/1975
1119750794.8
COBISS
VRE
CI
Leto III. — Številka 8 (29) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA September 1975
Obračun poslovanja v prvem
polletju 1975
IZ POROČILA O POSLOVANJU V PRVEM POLLETJU, KI SO GA V ZAČETKU AVGUSTA PREJELI VSI ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV, POVZEMAMO NEKAJ PODATKOV IN UGOTOVITEV
Kaj nam povedo statistični podatki
V ZDRAVILIŠKI DEJAVNOSTI imamo v 15 hotelih 1301 posteljo. Od tega 16l9/e v hotelih A kat., 40,0/o kategorije C in 44 %> kategorije D ter 950 postelj v ogrevanih hotelih in 590 postelj v sobah s kopalnico. Rogaško Slatino je v prvih šestih mesecih obiskalo 12.859 gostov, od tega jih je bilo 95 "/o v Zdravilišču, kjer so imeli skupno 118.355 nočitev. V hotelu Donat, ki je odprt od 20. februarja, je bilo 2533 gostov in 20.760 nočitev. To je nekaj več kot znaša povečanje obiska in nočitev v primerjavi s preteklim letom, zato so bili ostali hoteli za 7,6‘Vo slabše zasedeni. Poprečno dnevno stanje gostov je bilo v prvih štirih mesecih 471, v maju 966 in junija 1061,
kar predstavlja 36 Vo, 74 %> oziroma 82°/» izkoriščenost vseh kapacitet. Od skupnih nočitev je 21 ',/o socialnih zavarovancev, ki so predvsem Slovenci (82'°/o) in jih je bilo 5836 več kot lani. Invalidi, ki jih je polovica Hrvatov in le tretjina Slovencev, so imeli skupno 10.181 nočitev, kar je 30'°/» več kot lani. Tudi pri nočitvah samoplačnikov je največ gostov iz Hrvaške, ki so imeli 24 "/o več nočitev, medtem ko je nočitev Slovencev polovico manj kot lani. Zmanjšanje je tudi pri nočitvah članov delovnih organizacij — indeks 86.
Inozemci so imeli skupno 53.002 nočitvi in v tem 57 % Avstrijci, 28”/o Nemci in 14 l0/o Italijani ter le 1 ®/o vsi ostali iz 29 držav. Skupno je pri domačih gostih 14®/» in pri inozem-
cih 10 ”/» več nočitev kot v prvem polletju lani.
V	zdravstvu je izvršenih do 200 pregledov in preko 1000 postopkov dnevno. Po številu prvih pregledov računamo, da je bilo na zdravljenju 6224 gostov. Skupno je bilo opravljenih zdravniških pregledov 14.437 ali 22 ‘°/o več in fizioterapevtskih postopkov 89.852 ali 14 %> več kot v enakem obdobju lani.
V	skupnih nočitvah je le slabe tri odstotke prehodnih gostov, vsi drugi koristijo celoten penzion. Penzionske hrane pa je celo nekaj več, ker jo nudimo tudi gostom, ki stanujejo v privatnih turističnih sobah. Prodaja alkoholnih pijač — razen vina — je v tem letu zmanjšana za petino. Manj je tudi prodane mineralne vode
v gostinstvu (vinotoč), kar je povezano s povečano prodajo rinerjev. Večja je le prodaja sadnik sokov za 18'“/o.
POLNILNICA — Obseg proizvodnje mineralne vode je predvsem odvisen od možnosti prodaje oziroma potrošnje. Ta pa v Jugoslaviji v zadnjih letih upada ter je v prvem polletju za 7"Vo manjša kot v enakem obdobju lani. Trinajst proizvajalcev mineralne vode je prodalo skupno 226,366.338 steklenic mineralne vode. V tem je delež Rogaške Slatine 8'°/o. Razen Jamničke in Vrnj-cev so vsi prodali manj kot v preteklem letu. V taki situaciji še bolj izstopa nesorazmerje v potrošnji in potrošnji po republikah. V Sloveniji proizve-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Temeljna vsebinska zasnova našega glasila
OZD ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA, ki jo sestavljajo temeljne organizacije združenega dela TOZD Zdraviliška dejavnost, TOZD Polnilnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost in SDS Skupne službe je v razpravi med delavci delovnih skupnosti posameznih organizacijskih enot, v osnovnih organizacijah sindikata in med organizacijami ZKS sprejela s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi vseh temeljnih organizacij združenega dela v organizacijo združenega dela Zdravilišča Rog. Slatina sklep o vsebini glasila delovne organizacije.
Pri oblikovanju temeljne vsebinske zasnove je izdajatelj izhajal iz temeljnih načel naše samoupravne socialistične ureditve, ustave SRS in SFRJ, programa in drugih
dokumentov Zveze komunistov, Zveze sindikatov, SZDL, iz temeljnih načel zakona o javnem obveščanju, sklepov organov samoupravljanja organizacije združenega dela Zdravilišča Rogaška Slatina in iz novinarskega kodeksa.
Osnovni namen glasila VRELCI je vsestransko, objektivno in celovito obveščati člane organizacije združenega dela Zdravilišča Rog. Slatina o celotnem dogajanju v delovni organizaciji in posameznih organizacijskih enotah, ki je kakorkoli pomembno za delavčev položaj v združenem delu in za njegovo neposredno samoupravno odločanje in delovanje v družbenopolitičnih organizacijah.
Glasilo VRELCI mora zagotavljati:
1.	Kot množično sredstvo
obveščanja vsestransko kroženje informacij med predlagatelji samoupravnih odločitev, med člani organov samoupravljanja in med člani delovnih skupnosti in med družbenopolitičnimi organizacijami.
2.	Kot sredstvo množičnega obveščanja informira člane delovne organizacije in njihove ožje svojce o celotnem dogajanju v delovni organizaciji, ki jih izobražuje ter združuje v homogeno celoto, da lahko uspešno izpolnjujejo in uresničujejo sprejeto poslovno politiko organizacije in iz nje izhajajoče sprotne naloge ter programe.
3.	Kot tribuna kolektiva skrbi za vsestransko izmenjavo mnenj, stališč in pogledov, da spodbuja osebno prizadevnost članov delovne organizacije, razvija kon-
struktivno kritiko in goji polemiko ter mobilizira člane delovne organizacije za akcije, katerih uresničevanje vodi h gospodarskim uspehom in k uveljavljanju samoupravnih odnosov.
Pri uresničevanju take temeljne vsebinske zasnove mora glasilo obvezno objaviti:
—	vse informacije, ki jih morajo vedeti člani delovne organizacije pred sprejetjem samoupravnih odločitev;
■— vse informacije, ki jih morajo vedeti člani delovne organizacije pred sklepanjem njihovih delegacij za zbore združenega dela skupščin občin, v katere delegirajo svoje delegate;
—	vse informacije, ki se nanašajo na delovanje samoupravne delavske kontrole;
(Nadaljevanje na 7. strani)
VRELCI
Razprave o stabilizacijskih ukrepih v zdravilišču
Predsedstvo ZKJ je v zvezi z ocenjevanjem izvajanja resolucije o osnovah skupne ekonomske in socialne politike v letu 1975 ugotovilo odstopanje, ki vodi v slabšanje gospodarske situacije. Na tej osnovi so bila sprejeta stališča, ki obvezujejo vse komuniste in druge delovne ljudi, da se bolj sistematično in organizirano vključijo v izvajanje dogovorjene politike. V Sloveniji je bila zastavljena akcija, ki jo bo vodila SZDL preko organizacije ZK, sindikatov, skupščin, samoupravnih organov, skratka, akcija za uresničitev dogovorjene gospodarske in socialne politike bo tekla v vseh organizacijah in na vseh nivojih.
V SR Sloveniji nas opo-
zarjajo naslednje ugotovitve:
—	stopnja rasti industrijske proizvodnje v letu 1975 postopno upada,
—	rast zaposlenosti nad predvidevanj em,
—	poslabšanje odnosov med izvozom in uvozom,
—	močan porast investicij, struktura le teh pa se prepočasi spreminja v korist infrastrukturnih in prioritetnih dejavnosti,
—	realni osebni dohodki na zaposlenega so za 1,5 % višji kot v istem obdobju v letu 1974 in ne rastejo v skladu s predvidevanji za 2—3 %> počasneje kot produktivnost,
—	nadaljnja rast cen, zlasti cen na drobno in življenjskih stroškov.
Da bi zaustavili nekatere od navedenih tendenc gibanja, je potrebna odločna in permanentna akcija vseh družbeno aktivnih sil.
Tudi v Zdravilišču smo se dogovorili o nujnosti ukrepov v tej smeri. Zbor delegatov je imenoval štab za Zdravilišče, v TOZD pa so postavili svoje štabe. Vanje so vključeni predsedniki sindikata, predsedniki delavskih svetov, mladine, sekretarji organizacij ZK, direktorji in vodje enot in skupin, skratka, čimveč ljudi, ki lahko kakorkoli s svojo organizacijo ali sposobnostjo prispevajo k prizadevanjem, da bomo vsi in povsod delali bolj gospodarno in v skladu s stabilizacijskimi ukrepi.
Že dosedanje razprave v Zdravilišču so nakazale še mnogo možnosti, da se vsi vključimo v prizadevanja za stabilizacijo. V razpravah se je pokazalo, da še lahko iščemo rezerve, ki bodo za gotovo dale dobre rezultate. Naštejmo jih samo nekaj:
—	razprave in informacije so mnogokrat enostranske in govorijo le o pravicah delavcev v združenem delu, redko o obveznostih,
—	organizacija dela ni vedno popolna, zato je izkoriščenost delovnega časa na nekaterih delovnih mestih premajhna,
—	v nekaterih skupinah bi se morala popraviti delovna disciplina,
—	bolniški izostanki so na splošno previsoki,
Sprejetje program stabilizacije na ravni zdravilišča
Kot posledica gospodarske situacije je bila sprožena široka politična akcija za stabilizacijo našega gospodarstva. Tudi delavci Zdravilišča smo se tej akciji pridružili. Družbeno politične organizacije Zdravilišča so imele 14. 7. prvi sestanek, na katerem je bil formiran centralni štab za usmerjanje družbeno politične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbeno ekonomske politike. Na sestanku, ki so mu poleg glavnega direktorja prisostvovali vsi sekretarji OO ZKS ter predsednika sindikalne konference Zdravilišča in ZSMS, je bil določen akcijski program:
1.	Sekretarji OO ZK so skupaj z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki ter direktorji TOZD zadolženi za formiranje štabov v TOZD.
2.	V roku 10 dni morajo steči razprave v družbenopolitičnih in samoupravnih organih Zdravilišča in drugih.
3.	Do konca meseca morajo zbori delovnih ljudi razpravljati o ukrepih in sprejeti sklepe oziroma določiti stabilizacijski program.
4.	Za poročanje o gospodarski situaciji so zadolženi direktorji TOZD, za poročanje oz. tolmačenje na zborih delovnih ljudi pa osebe, ki jih določijo štabi v TOZD.
5.	Centralni štab se brez predhodnega obvestila sestaja vsak ponede-deljek.
Po sestankih v delovnih skupinah in obratih ter zborih delovnih ljudi v TOZD, je štab na podlagi sprejetih sklepov in predlogov pripravil stabilizacijski program Zdravilišča.
I.	POSKRBETI ZA DVIG PRODUKTIVNOSTI
1.	Skrb za večjo disciplino na delovnem mestu.
2.	Omejitev izostankov od dela.
3.	Racionalno zaposlovanje novih delavcev.
4.	Spremljava cen.
II.	RACIONALIZACIJA POSLOVANJA
1.	Skrb pri porabi materiala.
2.	Zmanjšanje stroškov pri porabi vode, elektrike, plina itd. Reprezentanca, potni stroški in propaganda morajo biti v dogovorjenih okvirih.
3.	Skrbne j še gospodarjenje z drobnim . inventarjem in embalažo — zmanjšanje loma, hitrejše obračanje embalaže pri kupcih.
4.	Izboljšave pri tehnološkem procesu za pocenitev proizvodnje oz. zmanjšanje fizičnih naporov.
5.	Skrb za dejansko potrebne zaloge zaradi prihranka obratnih sredstev.
6.	Pravočasno in programirano vzdrževanje strojev in ostalih osnovnih sredstev, da se izognemo kasnejšim večjim škodam.
III.	POVEČANJE POSLOVNE AKTIVNOSTI
1.	Povečanje prodaje v vseh dejavnostih.
2.	Iskanje novih oblik, področij in kvalitet v ponudbi v vseh dejavnostih.
3.	Izboljšanje odnosov do gostov in med sodelavci.
4.	Izboljšanje poslovnih odnosov in potrebnih povezav med delovnimi enotami v TOZD in med TOZD ter SDS.
5.	Dodatna prizadevanja pri povečanju deviznega prometa.
IV.	INFORMIRANOST
1.	Povečati informiranost delovnih ljudi o vseh sklepih samoupravnih organov.
2.	Treba je začeti z izvajanjem s sporazumom že dogovorjenih sklepov o načinih informiranja.
3.	Iskanje novih oblik informiranja.
v. družbeno-politiCna dejavnost
1.	Ojačati družbeno-politično aktivnost v TOZD, med TOZD in na ravni Zdravilišča.
2.	Aktivirati samoupravno delavsko kontrolo.
Stabilizacijski program je bil dostavljen tudi direktorjem vseh TOZD, ki morajo biti v prihodnosti nosilci stabilizacijskih programov.
TONE NAPAST
Zbori delavcev so razpravljali
V ZADNJIH DNEH JULIJA SO ZBORI DELAVCEV RAZPRAVLJALI O STABILIZACIJSKIH PROGRAMIH. RAZPRAVE SO POTEKALE LOČENO V TOZD IN SDS. PODAJAMO NEKAJ NAJBISTVENEJŠIH UGOTOVITEV IZ ZAPISNIKOV ZBOROV
— za slabo delo ali nedelo je treba poostriti odgovornost itd.
Tu je našteto le nekaj pomanjkljivosti, ki jih bomo morali odpraviti. Te že dolgo poznamo in tudi govorili smo o njih že prej, le da se vedno znova pojavljajo. Pri vsakdanjem delu smo jih tolerirali oziroma smo bili zadovoljni s tem, da smo jih ugotovili, izostali pa so konkretni ukrepi.
Ugotavljamo, da bomo morali spremeniti konkretno obnašanje do nekaterih stvari.
Dopoldne razpravljamo kot proizvajalci in upravljale! o zahtevi za povečanje cen naših storitev in proizvodov, popoldne pri nakupu pa ugotavljamo, da je osebni dohodek za nakup teh proizvodov premajhen in godrnjamo.
Kje je rešitev za odpravo teh navideznih nasprotij? Programi, ki jih bodo sprejeli stabilizacijski štabi, morajo vsebovati pomembno zahtevo, da pristojni samoupravni organi, preden sklepajo o povečanju cen naših proizvodov in storitev, ugotovijo tudi ali so izkoriščene vse možnosti za povečanje produktivnosti zmanjšanje porabe materiala, znižanja stroškov, znižanja izostankov, poboljšanje delovne discipline itd.
To pomeni, da bomo morali spremeniti odnos do dela in da bomo združili interes potrošnika z interesom proizvajalca in upravljalca. Vsebina plačilne vrečke ne bo smela biti odvisna le od sklepa o povečanju cen naših storitev in proizvodov, temveč od konkretnega dela in obnašanja v sami proizvodnji.
Stabilizirati gospodarstvo ne pomeni le s predpisi regulirati proizvodnjo, cene in trg, to pomeni spremeniti odnos upravljalca do vsega dogajanja v sami organizaciji združenega dela in povsod, kjer dela.
Pri vseh moramo vzbuditi zavest, da so osebni dohodki odvisni od dela slehernega in da slabo delo nekaterih znižuje osebni dohodek vsem drugim delavcem v združenem delu.
Ko bo to spoznanje kot logično posledico ekonomskih zakonitosti sprejela večina
(Nadaljevanje na 8. strani)
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Reklama za obisk je neopazna. Ne čutijo jo dovolj potencialni obiskovalci. Drugo leto bo treba nameniti več sredstev za te namene.
Gostje pripominjajo, da ne dobe pravočasno odgovorov na svoja pismena vprašanja oziroma za rezervacije sob. Vzrok za to leži v etapi receptor—korespon-dent. Slednji je ažuren.
Pri uporabi energije in vode bi lahko prihranili precej denarja, ki bremeni režijo. Boljše obveščanje bi lahko pobudilo več gostov h koristenju naše izvenpenzi-onske ponudbe (kavarna v Terapiji, bazen, savna, igrišča itd.). Zapoznela tehnična popravila vzbujajo pri gostih in pri naročnikih del kritiko.
Poraba mesa bi se dala razumno zmanjšati. Iznajdljivost kuharjev s pripravo raznoterih brezmesnih večerij (zelenjava, narastki itd.) ali pa ob večji porabi perutnine in rib bi ugodno popestrila naše jedilnike. Odklanjati je treba naročila pijač, ki očitno ne gredo v prodajo. Izbira teh mora biti raznotera, da bo zadovoljila različne ukuse. Zaloge raznega nekurativnega blaga po nepotrebnem bremene oziroma zamrzujejo obratna sredstva.
Lom steklenine, porcelana in primanjkljaji pri priboru so nenormalne postavke. Sprejeti bi morali pravilnik, ki bi s svojimi določili spravil ta strošek v normalne in razumne okvire. Kalo in druge bonifikacije pri manipulaciji z živili v skladiščih niso ustrezno evidentirani po mestih, kjer nastajajo. V kuhinjah bi želeli obračun po dejanskih cenah. Dosežena marža bi bila realno in vsak dan vidna. Ravnanje s kruhom zavzema stopnjo prekomernega uničevanja tega živila. To velja tudi pri porabi pisarniškega materiala.
Naročila v breme repre-
zentančnih stroškov se čestokrat nenamensko uporabljajo.
Poslovodstva naj racionalno izrabljajo delovni čas. Občasno nepolno zaposlene delavce naj izmenjujejo. To naj velja za delavce vseh kategorij.
Določiti je sistem, ki bo omogočal kontrolo in zavezoval pooblaščence za ubiranje in tekoče odvajanje nočnin za goste, ki prenočujejo eno noč.
Odkup zelenjave, sočivja in sadja od lokalnih individualnih drobnih proizvajalcev je treba negovati. Prevzemati je treba le neoporečno blago, ki mora biti plačano po tržnih cenah in pravilno evidentirano v skladiščih.
TOZD POLNILNICA
Ugotovili so realne možnosti za zmanjšanje odstotka škarta steklenic pri polnitvi. Tako tudi pri uničevanju etiket, zamaškov in drugega materiala.
Razpravo so razširili na smotrne izvedbe nekaterih napeljav in vodov v polnilnici. Ne bi bili zahtevni glede izdatkov, kmalu pa bi opravičili takšen poseg z višjo proizvodnostjo.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
Neupravičeni izostanki z dela kažejo na nenormalno stanje. Povzročajo velike stroške, ki bremene nadomestila osebnega dohodka. Ker gre za »bolniške« primere, pričakujejo več pomoči od javne zdravstvene službe.
Disciplina med delovnim časom je postala ohlapna, delovni čas pa ni racionalno izrabljen. Zakaj »odžejanja« v raznih naših lokalih med delovnim časom? Nekateri podaljšujejo pa tudi obnavljajo čas za malico.
Prihranke pri porabi energije bi lahko takoj občutno zmanjšali. Potreben bi bil stalen nadzor nad stanjem izolacij in protistruj-nikov. V zimskem času, v
obdobjih, ko ni nevarnosti za zmrzal, bi bilo treba znižati porabo goriva na potreben minimum. Naročnikom je treba fakturirati dejansko potreben delovni čas in porabljeni material za izvršena popravila.
SDS SKUPNE SLUŽBE
Ne bo učinkovite stabilizacije ob zastoju ali pa celo ob upadanju prodaje. Šted-nja pri stroških prodaje ima dva konca. Lahko tudi zavira prodajo. Obvladovanje konkurenčnega boja nalaga večje bonifikacije, večja vlaganja za reklamo, več potovanj in obiskov kupcev itd.
Gajbe in steklenice so tudi denar. To naj bo jasno vsakemu delavcu od proizvodnje do prodaje in nazaj. Dolgovezno sestankovanje, čas za kavice in klepet na delovnem mestu, vse to je tudi denar.
Na zborih in po njih je bilo še več ugotovitev in neformalnih predlogov. Na primer, da nekateri delavci odhajajo takoj po prihodu na delo ob 6. uri na zajtrk, potem na malico in še pred 14. uro na kosilo. Nepisana pravica, ki je povezana s položajem? Zakaj hodijo nekateri (manjši del) mimo prostorsko zadovoljivo urejenega lokala na malico k Pošti in k Bohorju, čeprav njihova delovna mesta niso v teh objektih. Opravljanje telefonskih pogovorov za osebne namene brez plačila je pri nekaterih postalo samoumevno pravilo. Dolgovezenje pri telefonskih pogovorih povzroča nepotrebne stroške. Telefonist ve za nekaj nepoboljšljivih v tem smislu, da naroče številko, ko pa je zveza vzpostavljena, jih ni mogoče doseči, pozneje pa vpijejo na telefonista, češ, zakaj ne opravlja svojega posla.
Če bomo vse navedene in-flatorske slabosti odpravili in ob tem uspeli ugotoviti zboljšanje s količinskimi ali z vrednostnimi kazalci, bomo prav zares na dobri poti k ozdravitvi.	Sč.
3
VRELCI
VRELCI
Anketa med gosti hotela Donat
Sodobnega vodenja hotela si ne moremo zamisliti, če nismo na tekočem o počutju gostov. Ugotavljamo ga, ko vsak dan prihajamo z njimi v kontakt, o rezultatih pa se v hotelskem kolektivu medsebojno obveščamo. To obveščanje poteka preko sestankov s šefi oddelkov in obratnih sestankov, najbolj običajen način pa so stiki na delovnih mestih. Skratka, prizadevati si moramo, da nobena informacija o počutju gosta ne bo ostala »neobdelana«. Nedvomno pa dobimo najrealnejši prikaz počutja gostov z anketami, ki jih razpisujemo med njimi. To je predvsem pomembno za hotele, ki so komaj pričeli s poslovanjem. Na kakšen način bi sicer poleg ostalih pokazateljev ugotovili, kako nov hotel prestaja »iz-
pit« pred kritičnimi ocenjevalci, to je pred gosti-korist-niki njegovih storitev?
Ankete lahko razpisujemo stalno ali občasno. V hotelu Donat smo se odločili za stalno obliko anketiranja. Tako obliko so sprejeli tudi drugi hoteli višje kategorije, ki so prav tako kot mi, člani Poslovnega združenja hotelske industrije Jugoslavije. Anketni listi so standardni in za vse člane združenja enaki. Prepričan sem, da bomo morali slej ko prej začeti z lastnimi anketami, kajti kakor bomo videli iz nadaljevanja tega prispevka, nas, kot Zdravilišče, zanima še marsikaj drugega. Vendar, za začetek vsaj nekaj.
Ker smo anketne lističe prejeli dokaj pozno, smo z anketiranjem pričeli v prvi
polovici junija. Doslej smo prejeli 53 izpolnjenih anket, od tega od domačih gostov 6, od nemško govorečih 42, od gostov iz Italije 2 in od gostov ostalih narodnostih 3. To razmerje je dokaj v skladu s strukturo hotelskih gostov po nacionalnosti. Klasičnemu načinu obdelave ankete sem se namenoma izognil. Tudi odgovorov ne bom ločil po narodnosti. Konec poslovnega leta bo tako ali tako potrebno izdelati podrobnejše analize enoletnega poslovanja hotela.
Pa si poglejmo rezultate dosedaj prejetih anketnih listov:
1. Na vprašanje, ali so bili zadovoljni z izvršeno rezervacijo in preko koga so jo naročili, smo dobili naslednje odgovore:
—	preko potovalnih agencij 27 anketirancev
—	vsi zadovoljni
—	z direktno rezervacijo 20 anketirancev
—	vsi zadovoljni
—	brez odgovora 6 anketirancev
Pri tem je zanimivo, da so vsi domači gosti rezervirali sobe direktno v hotelu. Na splošno ugotavljamo pri domačih gostih, da se zelo malo poslužujejo posredništva potovalnih uradov. Zanimiv podatek za propagandno službo pri usmerjanju propagande.
Tretjina nemško govorečih anketirancev je rezervirala sobe direktno v hotelu, ostali pa preko potovalnih agencij. Dokaz, da se je del naših dosedanjih gostov preusmeril v hotel Donat.
Mladinsko delo v zdravilišču je zaživelo
Vsi mladinci MA ZSMS Zdravilišče, ki smo že dalj časa zaposleni v naši delovni organizaciji, se boleče zavedamo in občutimo, da zeva v delu MA — tako v preteklem kot dosedanjem — velika vrzel. Kratek povzetek preteklega dela naj bi bil, brez pretirane kritičnosti, da se mladi nismo uspeli povsem vključiti v dogajanja; se pravi, da nismo uspeli uresničiti predvsem tistih ciljev in nalog, ki si jih je zastavila ZSMS. Tukaj mislim predvsem na delo mladine v po-kongresnem obdobju. Po mojem mnenju je pri nas še vse premalo mladincev, ki bi bili seznanjeni s smotri ZSMS; pravzaprav smo v marsičem krivi tega mladinci sami, češ, politiziranje nas ne zanima. Za ilustracijo te trditve naj navedem podatek, da se je v delovni organizaciji Zdravilišče, ki ima v svojih vrstah veliko mladine, ob letošnjem novem popisu včlanilo oziroma podpisalo pristopno izjavo borih 95 mladincev, ki so se na ustanovitveni konferenci 23. aprila letos formirali v tri OO ZSMS. Prva je formirana iz mladincev TOZD 1, druga iz SDS Skupne službe in TOZD 2, tretja pa iz mladincev TOZD 3. Vse tri OO so na tej konferenci iz-
volile nekaj svojih članov v organ, ki smo ga imenovali svet konference. Članov sveta je 10. Za predsednika sveta konference je bil izvoljen tov. Martin Metličar.
Delo tega sveta je tako rekoč še v zametkih; čeprav so potrebe po udejstvovanju mladine velike, je vendar treba najprej rešiti vprašanje prenizke osveščenosti mladih članov kolektiva, da si bodo mladi ljudje končno na jasnem, kje je njihovo mesto v naši skupnosti in kakšne naloge so pred njimi, in končno, da bi te naloge z veseljem reševali in se radovali nad doseženimi uspehi.
Na ustanovitveni konferenci, ki je bila dne 23. aprila v prostorih hotela »Pošta«, smo se mladinci že na samem začetku soočili-*;« težavami, ki so bile sicer nekako izražene kot težave posameznikov, so pa vendarle težave vsega MA. Mladi smo se pritožili, da je za zabavo mladih v Rog. Slatini slabo poskrbljeno. Svojega kluba, kjer bi se zbirali, razpravljali o svojih problemih, se izobraževali in zabavali, nimamo. Zato ni čudno, da so kavarne in točilnice polne mladih ljudi, ki čas in energijo izgubljajo ob kavi, cigaretah, kozarcu piva in brezplodnih pogovorih.
Pogrešamo tudi knjižnico, v katero bi marsikateri mladinec prav gotovo z veseljem in redno zahajal. Velik problem, s katerim smo se prav tako že takoj soočili, je stanovanjsko vprašanje mladih delavcev. Mladi, ki stanujejo v hotelskih sobah, preurejenih v stanovanja za novi kader, predvsem gostinski, se pritožujejo, da cene sobam niso primerne dejanskemu stanju. (Cene so izenačene, se pravi, vsi plačujejo enako, tako tisti, ki so v sobi sami, kot tisti, ki stanovanje delijo z dvema ali tremi.) Mladi, zaposleni v gostinstvu, so negodovali nad prepogostim menjavanjem delovnega prostora, kar jih, po njihovih izjavah ovira pri vključevanju v delovno sredino.
Ovira mladih pri vključevanju v različne aktivnosti je tudi izmensko delo, kar pa je, na žalost, za zdaj neizogibno. Predlagali in ustanovili smo komisije, ki naj vsestransko proučijo in raziščejo položaj in zbrane podatke predložijo npr. na tako imenovani problemski konferenci.
Seveda je reševanje prav teh problemov važen sestavni del našega akcijskega programa za tekoče leto. Naš delovni program pa je sicer iz-
razito akcijski, saj le z akcijo, s konkretnim delom, pridobiš mladega človeka. V okviru tega programa smo izvedli v počastitev 30. obletnice osvoboditve in v počastitev Dneva mladosti Mladinske majske športne igre, ki so bile 25. maja v Ločen dolu (na Belviju), in sicer pod okriljem oziroma pokroviteljstvom OO sindikata zdravilišča. Igre so potekale v splošno zadovoljstvo brez večjih zaprek, kar je v veliki meri zasluga pomoči OO sin-dikta zdravilišče ter seveda zaslužnih posameznih članov MA. Igre smo svečano zaključili s podelitvijo pokala zmagoviti ekipi in spominskih diplom mladim posameznikom — zmagovalcem. Mladi smo se tudi udeležili proslave ob Dnevu mladosti in svečanosti ob sprejemu mladih v enote teritorialne obrambe.
Kot že rečeno, naše delo je šele v zametkih. Vendar nam ne manjka ne volje ne pametnih zamisli. Le odločnosti je treba in marsikateri problem bo rešen, seveda ob pomoči odgovornih forumov, sindikata, ZK in drugih. Izginile bodo tiste sive lise, ki se kažejo v sicer še kar delovnem okolju.
CVETKA TRAMŠEK
2. Iz spodaj navedenih podatkov je razvidno, da je velika večina anketirancev
Nobeden izmed anketirancev se torej ni negativno izrekel. Kljub temu pa nam število neopredeljenih da misliti. Anketni lističi so namreč s strani gostov zelo skrbno izpolnjeni, to pomeni, da neopredeljeni odgovori nekaj pomenijo. Po mojem mnenju izražajo določeno nezadovoljstvo, ki pa še ni prešlo meje odkritega nezadovoljstva. Da je pri strežbi v sobah toliko neopredeljenih, je iskati vzrok po vsej verjetnosti v tem, da določenemu številu gostov strežba v sobah ni bila potrebna, torej jo tudi niso mogli oceniti. Pri telefonistih bo po vsej verjetnosti vzrok v tem, da je zelo težko dobiti zunanje telefonske zveze in da pogosto prihaja do občasnih okvar telefonske centrale. Osem neopredeljenih odgovorov pri šefu recepcije pa je potrditev dejstva, da pri zasedbi tega delovnega mesta (2 menjavi) dosedaj nismo imeli srečne roke. Pri nosačih je vzrok po vsej verjetnosti v tem, da ne obvladajo tujih jezikov.
3.	Na vprašanje o kvaliteti storitev smo dobili naslednje odgovore:
—	s hrano je zadovoljnih 52, nezadovoljnih 1,
brez odgovora —
s pijačo je zadovoljnih 33, nezadovoljnih —, brez odgovora 20
—	z odnosom strežnega osebja pri strežbi
—	jedil je zadovoljnih 51, nezadovoljnih —,
brez odgovora 2
—	pijač je zadovoljnih 31, nezadovoljnih —,
brez odgovora 22
Iz pregleda sledi, da na hrano in njeno postrežbo ni negativnih odgovorov oziroma samo dva neopredeljena. Vsekakor razveseljiv podatek.
z vljudnostjo in pazljivostjo hotelskega osebja zadovoljna. Odgovori so naslednji:
Drugače pa je pri pijačah oziroma z odnosom osebja, ki jih streže. Skoraj 40 % je neopredeljenih. Iz osebnih razgovorov z gosti lahko zanesljivo trdim, da so temu vzrok nepravilna temperatura pijač, nezadostno poznavanje pijač in pomanjkljiva ponudba. Verjetno pa so še drugi vzroki. Kot da smo pozabili na osnovno načelo, ki velja pri strežbi vin: bela vina strežemo pri kletni in črna pri sobni temperaturi! V naših hladilnikih pa hranimo pri isti temperaturi tako bela kot črna vina. Na vprašanja, kakšna vina imamo, gost vedno še dobi odgovor: bela in črna. Samoiniciativnega ponujanja in priporočanja pijač k posameznim jedem ne poznamč. Te ugotovitve veljajo tako za Donat, kot za ostale obrate. Kritične pripombe lahko izrečem toliko bolj, ker se za to čutim sokrivega. Verjetno bo potrebno na tem področju po sezoni organizirati dodatne izpopolnjevalne tečaje. Tega torej ni smatrati kot kritiko, temveč kot napotek za nadaljnje delo.
Vprašanja o kvaliteti pralnice oziroma njenih storitev za nas niso aktualna. Pralnica v Donatu namreč več ne obratuje. Perilo dajemo prati in likati drugam. Gosti so se o pranju in likanju izrekli pozitivno.
Podobno je z vprašanjem čistilnice oblek.
4.	Dokaj široka paleta »splošnih pripomb« pa nam potrjuje večino lastnih ugotovitev, do katerih smo v času kratkega obratovanja hotela sami prišli. Odgovore na vprašanja »splošne pripombe«, »ali ste zadovoljni z bivanjem«, »kaj predlagate« sem združil. Odgovori na navedena vprašanja se namreč med seboj prepleta-
jo. Odgovore oziroma pripombe gostov bom razvrstil v skupine in jih komentiral tako, kakor pač osebno gledam na to. Prepričan pa sem, da me bodo sodelavci v prispevkih v tem časopisu ali osebno še dopolnili oziroma komentirali. Dobili smo naslednje sugestije oziroma pripombe anketirancev.
Prehrana:
—	4 anketiranci imajo pripombe na enolično hrano,
—	1 od anketirancev meni, da ni izbire pri dieti,
—	2 anketiranca smatrata, da bi morali nuditi več svežega sadja in pri pripravljanju hrane uporabljati več sveže zelenjave.
Nedvomno je dietna hrana sama po sebi enolična. Drži pa tudi to, da se z malo več truda tudi tu da marsikaj narediti.
Cene:
—	2 anketiranca menita, da so cene pijač previsoke.
Cene pijač so res visoke, vendar še vedno v skladu s cenami v hotelih podobne kategorije.
Nemir in hrup proti cestni strani:
Negativno oceno je dalo sicer samo 8 anketirancev. V vsakodnevnem kontaktu z gosti pa poslušamo kritike gostov glede nemira zaradi cestnega prometa v ranih jutranjih in poznih večernih urah na lokalni cesti, ki pelje ob hotelu. Pri tem smo nemočni in se vsaj v doglednem času ne bo dalo ničesar napraviti. Morda kdaj pozneje, če bodo finančne možnosti dopuščale, da se cesta spelje drugače.
Bazen in sauna:
—	samo 2 anketiranca sta predlagala, naj bo za hotelske goste kopanje v bazenu brezplačno. Vendar se vsakodnevno srečujemo s predlogi. Ko smo se pogovarjali o cenah za leto 1976, smo se zedinili, da bomo kopanje v bazenu vkalkulirali v ceno pensiona. Na ta način bo za hotelske goste kopanje v bazenu brezplačno.
—	9 anketirancev meni, da bi bazen moral biti tudi v dopoldanskem času odprt. Tudi tu je v vsakodnevnih stikih zaslediti več takih predlogov. Torej bo kazalo o tem razmisliti, prav posebej glede na to, da je večina stroškov bazena konstantnih in manj variabilnih.
— z vljudnostjo in pazljivostjo	zado- voljni	nezado- voljni	brez odg.
— vratarjev	48	—	5
— nosačev	47	—	6
— informatorjev	53	—	—
— blagajnika	48	—	5
— šefa recepcije	45	—	8
— telefonista	45	—	8
— sobaric	51	—	2
— strežbo v sobah	44	—	9
Zabavno življenje:
—	6 anketirancev predlaga, da se dokončno reši vprašanje televizijskih aparatov. Imamo namreč televizijske sprejemnike, antene zanje pa še do danes niso ustrezno montirane;
•— 10 anketirancev se pritožuje na dolgčas in predlaga godbo v hotelu. Že sami smo prišli do tega, da bo kazalo nabaviti klavir in angažirati pianista, ki bi v večernih urah igral lahke in zabavne skladbe, vendar ne za ples.
Ostale kritične pripombe:
—■ 1 anketiranec se pritožuje, da so hotelske omare premajhne (ta ugotovitev drži);
—	1 ima pripombo, da ni izletov;
—	1 meni, da bi moralo biti strežno osebje bolj izobraženo;
—	1 meni, da bi se sobe morale dati zatemniti. V poletni vročini jih bo verjetno več, ki bodo enakega mnenja.
Namenoma sem najprej navedel kritične pripombe gostov. Znatno več pa je anketirancev, ki se o storitvah hotela izražajo v superlativih in sicer:
—	19 anketirancev je s storitvami v hotelu zadovoljnih,
—	15 zelo zadovoljnih,
—	2 smatrata, da je osebje na nivoju kategorije hotela,
—	4 bodo hotel priporočili tudi drugim. Verjetno ga bo večina, vendar to ostali niso izrecno omenili,
—	4 so izrecno napisali da bodo še prišli (tudi tu velja kot zgoraj,
—	ostalih 9 anketirancev pa meni, da je vse v redu, da na kvaliteto ni pripomb, da se ugodno počutijo in podobno.
Skratka, iz analize odgovorov sledi, da hotel uspešno prestaja »izpit«, da kolektiv hotela upravičuje izkazano zaupanje upravljati tako lep hotel, ki mu trenutno ni para v Sloveniji. Analiza dokazuje tudi, da dobra volja in pravilen odnos do gosta lahko uspešno nadomestita tudi pomanjkljivo izobrazbo, predvsem pa neizkušenost pri vodenju in delu v hotelu take kategorije kot je naš Donat.
MARTIN KENE 5
VRELCI
VRELCI
Obiskali so nas
Zdravilišče Rogaška Slatina in hotel
Donat
RAZMIŠLJANJE O STROKOVNI EKSKURZIJI
V začetku meseca maja smo bili dijaki 4. r. odd. za turizem Ekonomske srednje šole iz Celja pod vodstvom prof. Zorana Vudlerja na strokovni ekskurziji v Rogaški Slatini. Iz šole smo vedeli, da je Rogaška Slatina eno najbolj znanih zdravilišč v Jugoslaviji, ki prispeva velik delež k zdraviliškemu turizmu in turizmu nasploh. Namen ekskurzije je bil spoznanje zdravilišča kot celote, še posebej pa novega hotela Donat.
Zdravilišče obstaja že zelo dolgo, učinek zdravilne vode pa so poznali že pred 300 leti ali pa še mnogo prej. Na zdravljenje prihajajo predvsem ljudje stari nad 40 let, največ želodčni bolniki, bolniki s prebavnimi motnjami, bolni na ledvicah in žolču, sladkorni bolniki in zadnji dve leti tudi tisti, ki želijo shujšati.
Zdravilišče združuje več hotelov, ki so bili do nedavna le C in D kategorije ter je bil že zadnji čas, da je dobila Rogaška Slatina tudi nov objekt kategorije A, ki lahko nudi kvalitetne storitve, take, ki morajo zadovoljiti najbolj zahtevnega gosta. To je prvi hotel, ki so ga v Rogaški Slatini zgradili po vojni. Ko so se odločili za gradnjo hotela, je pred strokovnjaki stalo pomembno vprašanje, kakšen naj bo hotel, kako uskladiti staro z novim?
Videli smo, da so ta problem dobro rešili. Oblika hotela je lepa, moderna, z balkonov se ponuja razgled na okolico, še lepša pa je notranjost. Želela sem videti hotel kategorije A in priznati moram, da je hotel Donat presegel vse moje predstave o notranjosti takega objekta.
Točno ob 9. uri smo se zbrali pred vhodom hotela Donat, kjer nas je prijazno sprejel direktor TOZD zdraviliška dejavnost Stane Ču-ješ, ki nam je razkazal hotel, Terapijo in Pivnico in nam po končanem ogledu na posebnem sestanku ljubeznivo odgovoril na naša številna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na finančno konstrukcijo, investicije, organizacijo dela in samoupravljanje.
Občutek kvalitete pa dobiš že takoj ob vstopu, kjer mi je pogled obstal na lepo obdelanih stenah, valovitem stropu, foteljih, tapiseriji in sodobno urejeni recepciji.
Ogledali smo si eno- in dvoposteljne sobe ter apartmaje. Hotel ima 208 sob in 6 apartmajev. Sobe so zelo le-
pe in praktično urejene, v vsaki je telefon, kopalnica, WC, priključki za radio in TV in velik balkon. Zelo lepo je urejena tudi kavarna, ki je hkrati zajtrkovalnica, bili smo pa tudi v jedilnici. Poleg tega ima hotel še konferenčno in banketno sobo.
V pritličju hotela je hotelska ulica, ki povezuje hotel Donat z Zdraviliškim domom in s Terapijo. Tako so rešili problem celotne sezone tudi v mrzlem in slabem vremenu. Gostom ne bo treba več na dež ter v slabo in hladno vreme, saj bodo iz svoje sobe prišli po pokritem hodniku v Terapijo. V hotelu je tudi velik kopalni bazen, savna, frizerski in kozmetični salon, trafika in trgovina, torej vse, kar zahteven gost pričakuje. Gradnja hotela je trajala poldrugo leto, objekt pa je stal devet milijard starih dinarjev. Se nekaj besed o terapiji. To je visoka zgradba, desna soseda hotela Donat in ima dvanajst nadstropij; je osrednji zdravstveni objekt, kamor hodijo gostje na preglede in zdravljenje. Poleg je tudi moderno oblikovan objekt, kjer gostje pijejo zdravilno vodo Styrio in Donat.
Višja terapevtka, ki nam je razložila način zdravljenja, nam je povedala, da zdravijo na tri načine: s pitjem vode, s fizioterapevtskimi postopki in z dieto, ki je predpisana za vsako bolezen. Če bolnik upošteva zdravnikove nasvete, bo po 21 dneh odšel iz Rogaške Slatine prav gotovo bolj zdrav in zadovoljen. Da je to res, kaže podatek, da se gostje vedno znova vračajo. Odstotek zasedenosti kapacitet je visok, struktura gostov zelo različna, veliko je tujcev, kar kaže, da si je zdravilišče utrlo pot že daleč čez meje naše države.
Zdravilišče Rogaško Slatino že dolgo poznam, ker je blizu moj rojstni kraj. Vedela sem, da je Rogaška Slatina priznano zdravilišče, po tej ekskurziji pa ser® o tem povsem prepričana. Priznanje velja skrbnim zdraviliškim delavcem, ki so vse to soustvarjali in so nam lahko za vzor, ker se bomo tudi mi kmalu srečali s problemi turizma in morda tudi zdraviliškega turizma. Hvala tov. Čuješu in vsem, ki so nas tako ljubeznivo sprejeli in žrtvovali za nas celo dopoldne. Zadovoljna in vesela bi bila, če bi lahko delala v tako lepem hotelu kot je hotel Donat v Rogaški Slatini.
ZLATKA ŠKET
OD MAJA DO ZAČETKA AVGUSTA T. L. SMO ZABELEŽILI VEČ POMEMBNIH POSLOVNIH OBISKOV IN PROPAGANDNIH OGLEDOV S PREDAVANJI O NAŠEM ZDRAVILIŠČU
Dne 25. maja nas je obiskala skupina novinarjev in vodilnih uslužbencev velike potovalne agencija TRANS-EUROPA iz Nurnberga. O svojih vtisih so ugodno poročali nekateri zapadnonem-ški časopisi in revije.
V dneh 24.—25. maja je bil pri nas na ogledu g. Pa-lonkorpi, predstavnik največje finske potovalne agencije Suntours iz Helsinki. Za drugo leto namerava ta agencija zakupiti več sob v hotelu Donat. Pogovorili smo se za obisk skupine finskih zdravnikov-speciali-stov, ki bodo prišli septembra letos na strokovni ogled našega zdravilišča.
Dne 28. junija nas je obiskalo 12 novinarjev graških in ostalih avstrij sko-štaj er-skih časopisov. Z njimi so bili tudi visoki funkcionarji graške PTT. Obisk je bil posvečen 20-letnici rednih avtobusnih linij na progi Gradec—Rogaška Slatina in je imel jubilejni pomen. Novinarji so objavili več člankov v tamkajšnjih časopisih in ugodno ocenili ureditev našega zdravilišča.
Julija smo obnovili pogodbo o medsebojnem sodelovanju v 1. 1976 med nami in veliko potovalno agencijo TRANSEUROPA iz Nurnberga. Predstavnica te agencije je napovedala, da bodo drugo leto uvedli poleg avionskih letov še direktne
vlakovne zveze do Ljubljane. S tem nam obeta povečan dotok zdraviliških gostov iz Zvezne republike Nemčije. Dobrodošel bo posebno starejšim, zdravljenja potrebnim ljudem, ki ne morejo prenašati letenja.
V začetku avgusta so nas obiskali predstavniki potovalne agencije KOMPAS iz Ljubljane in to tovariš dr. Hlade Miha, glavni direktor in tovariš Vidic Franc, pomoč. glavn. direktorja. Pogovorili smo se o nekaterih novih vidikih sodelovanja med našima delovnima organizacijama.
Predstavnik švicarske potovalne agencije iz Basla se zanima za 20 sob v H. Donat za spomlad prihodnjega leta. Obiskal nas je 24. julija.
Predstavnik zveznega sekretariata za vprašanja invalidov in borcev NOV tov. Simovič nas je obiskal 30.— 31. julija. Na javnem sestanku z invalidi so ugotovili, da sta zdravstvena organizacija in prehrana odlično organizirani. Niso zadovoljni z nastanitvijo v Strossma-jerjevem domu. V bodoče bi želeli namestitev v največ dveh kvalitetnih hotelih z vsaj 200 do 250 postelj skozi vse leto.
Predstavnik IKD Schwein-furt je 9. avgusta obnovil pogodbo za naslednje leto. Pogovorili smo se o dodatnem sodelovanju.	Sč.
Gostje o nas
Naš večletni obiskovalec tovariš prof. dr. Milko Štambuk, izredni profesor na Ekonomski fakulteti na Reki, nam je ob svojem odhodu iz zdravilišča dne 27. 7. 1975 poslal pismo z naslednjo vsebino:
»Po 20-dnevnem bivanju v hotelu Donat čutim za potrebno, da izrazim svoje zadovoljstvo nad osebjem tega hotela.
Posebno zahvalo zasluži mlada natakarica, ki streže v zajtrkovalnici, in to je GABRIELA STOJNŠEK, ki opravlja svoje delo — kot sem osebno videl in spoznal — v vsesplošno zadovoljstvo domačih in tujih gostov.
Z najboljšimi željami in srčnimi pozdravi
Dr. M. Štambuk.«
(Op. uredn. Dr. Štambuk je eden najvidnejših teoretikov na področju turizma in gostinstva pri nas. Pohvala delavcem v hotelu Donat in servirki G. Stojnškovi ima ob tem še poseben pomen.)
Odnosi do gostov
Zopet se je zgodilo, da me je srečala stara znanka in se mi že od daleč nasmehnila, da ima zopet nekaj zame.
»Kar povej,« sem ji rekla.
»Zopet bom opravljala vaše natakarje, pravzaprav njihov odnos do gostov.«
Molče sem poslušala, ko je ognjevito začela pripovedovati:
»Zadnjič je mož sedel na vrtu neke vaše rastavracije in precej dolgo čakal, preden je prišla natakarica in ga — še dokaj vljudno — vprašala, s čim mu lahko postreže.
»2 deci rdečega, prosim,« je rekel.
Nejeverno ga je pogledala in posmehljivo vprašala: »Pa boste plačali?«
Prekinila sem jo in rekla: »To najbrž ni res, ker sem jaz doživela nekaj drugega.«
»Res je, da boš vedela,« je bila kar huda name.
Kaj se je zgodilo naprej, ne vem. Če je njen mož pil ali ne, tudi ni tako pomembno. Čudno se mi zdi samo, kako more vljudega gosta tako omalovaževati. Morda pa zato, ker je domačin.
Tudi meni se je zgodilo, da sem z družbo sedela na vrtu restavracije. Pa je kar kmalu prišel natakar — da, natakar — ljubeznivo vprašal, kaj naj prinese, potem nam pa res hitro tudi postregel, kljub temu, da je bilo veliko gostov. Tudi na račun ni bilo treba dolgo čakati.
Prijazna beseda in ljubezniv nasmeh — to je čisto drugačen odnos, odnos, ki vabi: »Še pridite.«
Nekoč drugič pa je deževalo in morali smo v lokal. Tam so nas pozdravile sicer prazne, a popackane in polite mize. Čez dolgo časa je prišla natakarica, ki pa bi skoraj lahko imela drugačno ime. Obraz se ji je namreč kar svetil od pudra in krem, komaj pedenj dolgo krilce pa je bilo tarča številnim gostom. Malomarno je obrisala mize in komaj nas je postregla, že je rekla: »Plačajte, prosim.«
Mar je mislila, da nameravamo oditi, ne da bi plačali? Še sem jo opazovala, kako izzivalno je hodila in stre-
gla. Pa kaj bi — sem si mislila.
Smo pač danes ljudje takšni. Enkrat dobre volje in nasmejani, drugič osorni. Vseeno pa mislim, da bi se moralo to pred gostom skriti, saj vendar ni nič kriv.
In ne nazadnje, od njega pravzaprav dobimo denar, za katerega se vsi borimo.
Zakaj bi torej goste odbijali in ne privabljali?
J. K.
Temeljna vsebinska zasnova našega glasila
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	vse informacije o poslovanju in gospodarjenju posameznih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti ter o poslovanju celotne organizacije združenega dela ter o njihovih razvojnih načrtih;
—	informacije o problemih kraja, krajevne skupnosti, turističnega društva in lokalnih družbenopolitičnih organizacij.
V svoji uredniški politiki si bo glasilo VRELCI prizadevalo prispevati k razvoju so-
cialističnih samoupravnih odnosov v OZD Zdravilišče Rog. Slatina, za uresničevanje ustavnih dopolnil in določil nove ustave SRS in SFRJ, za odločujočo vlogo delavcev in združenega dela v naši družbi.
Temeljna vsebinska zasnova je bila sprejeta po razpravi z zainteresiranimi organizacijami in organi v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in v okviru Zveze sindikatov Slovenije na seji zbora delegatov delovne organizacije.
Medsebojna razmerja v združenem delu
VPRAŠANJE: Delavec je postal popolnoma nezmožen za delo, saj mu je invalidska komisija v zdravstveno izkaznico vpisala datum kdaj je spoznan za invalida I. kategorije. Na podlagi tega vpisa v zdravstveno izkaznico delavec zahteva izdajo sklepa oziroma odločbe, da mu je z dnem, ki je vpisan v' zdravstveni izkaznici, delo v temeljni organizaciji prenehalo. Ali je mogoče izdati zahtevani sklep oziroma odločbo?
ODGOVOR: Po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu preneha lastnost delavca v združenem delu, če se ugotovi, da je delavec popolnoma nezmožen za delo, z dnem, ko se temeljni organizaciji vroči pravnomočna odločba o ugotovitvi nezmožnosti. Odločbo izda skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Iz te zakonske določbe izhaja, da je dan vročitve pravnomočne odločbe o delavčevi nezmožnosti TOZD obenem dan prenehanja lastnosti delavca. Lahko rečemo z drugimi besedami, da dan prenehanja nastopi avtomatsko, čim TOZD prejme odločbo.
Potemtakem delavčevi zahtevi ni mogoče ustreči, kajti za prenehanje lastnosti delavca, kot vidimo, ni po-
memben datum vpisa v zdravstveno izkaznico, ampak dan vročitve odločbe TOZD.
Pa tudi sklepa ali odločbe, da delavcu-invalidu I. kategorije preneha delo, ne bo nihče izdal. Delavcu namreč preneha lastnost delavca neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti, po sili zakona. Pristojni organ v tem primeru samo ugotovi dejstvo, da je prejel takšno odločbo in da je delavcu zaradi vročitve te odločbe prenehala lastnost delavca in to ugotovitev sporoči delavcu.
VPRAŠANJE: Delavec je dopolnil pokojninsko dobo, vendar se ne želi upokojiti. Drugi delavci v TOZD pa želijo, da bi se upokojil, ker izpolnjuje pogoje za upokojitev. Kako je s tem?
ODGOVOR:	Predpisi o
pokojninskem zavarovanju določajo, da ima delavec, ki je dopolnil 40 (moški) oziroma 35 (ženske) let pokojninske dobe, pravico uveljavljati polno osebno starostno pokojnino.
Delavci v TOZD lahko sklenejo, da takemu delavcu preneha lastnost delavca zato, ker je dopolnil pokojninsko dobo in s tem pridobil pravico do polne osebne starostne pokojnine.
Delavcu, ki je dopolnil pokojninsko dobo, torej last-
nost delavca ne preneha avtomatsko s tem, da je dopolnil pokojninsko dobo; tudi mu lastnost delavca ne preneha avtomatsko s tem, če bi vložil zahtevo pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za priznanje pokojnine.
Ne glede na to, da je delavec izpolnil pogoje za upokojitev, delovna skupnost ni dolžna odločiti, da mu preneha lastnost delavca, vendar pa delavci v TOZD po lastni oceni odločijo, ali naj mu v tem primeru preneha lastnost delavca ali ne. Njihova odločitev bo odvisna od različnih okoliščin, npr. slab odnos takšnega delavca do dela, delavčevo delo v TOZD ni potrebno, v TOZD želijo zaposliti mlajšega delavca in podobno.
Če se je delovna skupnost TOZD odločila, da takšnemu delavcu preneha lastnost delavca, mu ne preneha tistega dne, ko je bil v TOZD sprejet sklep o prenehanju lastnosti delavca. Takšen delavec ima namreč pravico in dolžnost po sprejemu sklepa o prenehanju lastnosti delavca ostati na delu še toliko časa, kolikor traja izstopni rok, določen v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
V.	K.
VRELCI
Obračun poslovanja v prvem polletju 1975
(Nadaljevanje s 1. strani)
demo 52 'Vo celotne jugoslovanske proizvodnje, porabe pa je le 18 °/o od skupne porabe ozi-tretjina slovenske proizvodnje sc proda v Sloveniji. Ta delež je tudi pri prodaji Radencev in Rogaške enak. Preko deset milijonov steklenic smo prodali v Hrvaški — to je 54 % proizvodnje. Na tem področju je razmerje za prodajo ugodnejše, saj imajo le 20 "Vo lastne proizvodnje. V vseh ostalih republikah je prodano manj kot milijon steklenic mineralne vode. Šest odstotkov oziroma 1,158.012 steklenic je prodano v Avstrijo, Italijo in Nemčijo. To predstavlja tretjino celotnega izvoza mineralne vode.
—	zdraviliški dejavnosti
—	hotel Donat
—	ostali obrati
—	vzdrževalni dejavnosti
—	skupnih službah
v polnilnici pa je manj
Dne 30. junija je bilo zaposlenih 812 delavcev, to je 115 delavcev več kot na isti dan v letu 1974.
V	prvem polletju je bilo poprečno zaposlenih v zdraviliški dejavnosti 407 delavcev, v polnilnici 144 delavcev, v vzdrževalni dejavnosti 100 delavcev in skupnih službah 96 delavcev. Skupno 747 delavcev, to je 88 delavcev ali 13 '°/o več kot v prvem polletju lani.
Vrednostni podatki o poslovanju zajemajo določen obseg poslovanja, dosežene prodajne cene in tudi v tem letu ugodnejšo strukturo prodaje.
V	ZDRAVILIŠKI DEJAVNOSTI je dosežen celotni dohodek 33,256.043 din, v tem 23% zdravstvo, 16'3/o hotel Donat in 62l3/o vsi ostali hoteli. Poprečna poraba gosta v zdravstvu je znašala v letu 1974 837 din in je v tekočem letu 1240 din, računajoč samo goste na zdravljenju. Poprečna dosežena penzionska cena v hotelu Donat je 215,75 din, v ostalih hotelih pa 139,80 din; lani je bila v prvem polletju 100,58 din. V zdravstvu so prodajne cene vse leto enake, zato je polletni obračun dohodka skladen z letnim obračunom. Dosežen dohodek znaša 3 milijone 376.941 din — od česar je za osebne dohodke in prispevke že porabljeno 2,085.070 din. V hotelski dejavnosti pa imamo sezonske cene, ki so v posameznih mesecih prvega polletja 10 do 20'°/o nižje od sezonskih — v juliju in avgustu — zato obravnavani obračun
VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga dohijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tiska in klišeji: ČGP Mariborski tisk.
Skupna prodaja je znašala 18,498.139 steklenic in je 5% nižja kot v enakem obdobju preteklega leta. Pri primerjavi po mesecih ugotovimo odstopanje v aprilu in juniju in da je tega krivo tudi slabo vreme.
Proizvodnja in prodaja plina C02 se je ugodno povečala — za 17% in je skupno prodano že 762 ton plina v jeklenkah.
Količinske podatke o VZDRŽEVALNI DEJAVNOSTI zbiramo le za pralnico, ki je v prvem polletju oprala 271.950 kilogramov perila, to je 21 °/o več kot v enakem obdobju lani.
V prvem polletju je bilo opravljenih 699.269 delovnih ur, to je 18% več kot v enakem obdobju lani, in sicer v:
77.828 ur — 28,2 "/o 15.391 ur — 5,6 Vo 9.051 ur — 10,2 Vo 8.642 ur — 9,9 Vo — 2.119 ur— 1,5Vo
ne predstavlja polovico letnega obračuna. V hotelu Donat je dosežen dohodek 1,569.905 dinarjev in porabljen dohodek za osebne dohodke in prispevke 1,661.363 din. V ostalih hotelih je dosežen dohodek 4 milijone 784.188 din in porabljen 5,110.281 din. Negativna razlika je polovico manjša kot v lanskem prvem polletju.
V POLNILNICI so se proizvodni stroški za eno steklenico mineralne vode povečali od 72 par na 1,05 din in prodajni stroški s prevozom do kupca od 30 par na 38 par po steklenici. Dosežena poprečna prodajna cena z zaračunano dostavo znaša 1,67 din, lani v enakem obdobju pa je bila 1,03 din. Tolikšno odstopanje je v prodajni ceni le v prvem polletju, ker smo prodajno ceno povečali že lani v avgustu.
Dosežena prodajna cena plina je v obeh letih enaka — 3,61 din za kg. Ob doseženih količinah prodaje obeh proizvodov je v polnilnici obračunan celotni dohodek 30,227.832 din ter dohodek 11,251.052 din. Za osebne dohodke in prispevke je porabljeno 4,328.723 din. Razmerja bodo v drugem polletju manj ugodna zaradi usklajenih cen in zmanjšane prodaje.
VZDRŽEVALNA DEJAVNOST doseže celotni dohodek z obračunom svojih storitev po dogovorjenih internih cenah. S prodajo drugim je doseženo le 20 Vo celotnega dohodka, ki znaša skupno 8 milijonov 513.088 din. V tem ima gradbena skupina 17 Vo, kovinarji 10 Vo, kurilnica 34 Vo, pralnica 18 Vo, parki in vrtnarija 18 Vo, servisni obrat in športni objekti 3Vo. Skupno dosežen dohodek znaša 3 milijone 362.486 din in porabljen za osebne dohodke in prispevke 2,327.748 din.
Celotni dohodek imajo tudi skupne službe: od dohodkov za storitve centra za raziskavo
Minimalni tehnični pogoji za prostore in storitve v gostinskih obratih
V TEJ RUBRIKI BOMO OBJAVLJALI V NADALJEVANJIH NEKATERE DOLOČBE PRAVILNIKA, KI JE BIL OBJAVLJEN V URAD: LISTU SRS ŠT. 11-554/75
KATERE VRSTE GOSTINSKIH OBRATOV RAZLIKUJE PRAVILNIK?
Hotel, restavracijo, motel, prenočišče, penzion, gostilno, kavarno, slaščičarno, nočni bar, okrepčevalnico, bife, premični in začasni gostinski obrat, turistično naselje, šotorišče in počitniški dom.
KAKO MORA BITI OZNAČEN GOSTINSKI OBRAT?
Imeti mora viden napis, ki označuje vrsto in ime obrata; napis na gostinskem obratu samostojnega gostinca pa mora označevati vrsto obrata, polno ime samostojnega gostinca in morebitno simbolično ime (npr. »Pri dobri kapljici«).
Ta napis in drugim gostom namenjeni napisi in opozorila morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg tega se lahko uporabljajo tudi ustrezni mednarodni znaki ali napisi v drugih jezikih. Vhod v gostinski obrat mora biti označen in v temi razsvetljen.
KATERE KOMUNALNE PRIKLJUČKE MORA IMETI VSAK GOSTINSKI OBRAT?
Mora biti priključen na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje. Elektrika mora biti napeljana v vse prostore, voda pa v sobe za prenočevanje, v prostore za pripravljanje jedi, za pomivanje jedilnega pribora in posode, za točenje pijač in v vse sanitarne prostore.
V hotelih, motelih, restavracijah in kavarnah mora biti gostom na voljo telefonska govorilnica.
Obrati ob avtocestah, magistralnih in regionalnih cestah ter na izletniških točkah morajo imeti urejene prostore za parkiranje avtomobilov.
Prostori gostinskega obrata, v katerih se zadržujejo gosti, morajo biti po potrebi ogrevani in zračeni po naravni ali mehanski poti.	Sč.
mineralne vode, od finančnega poslovanja (obresti, skonto), od prodaje v založnih skladiščih in zaračunane dostave mineralne vode ter realizacije od TOZD, ki predstavlja razliko med funkcionalnimi stroški skupnih služb in prej naštetimi dohodki. Lastni dohodki skupnih služb so znašali 5 milijonov 219.734 din in realizacija od TOZD 4,558.659 din. To skupaj pa predstavlja funkcionalne stroške vseh sektorjev skupnih služb, ki vključujejo tudi dohodek za pokritje ob-
računanih osebnih dohodkov in prispevkov.
V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je v Zdravilišču dosežen celotni dohodek večji za 60%, dohodek za 73 "Vo, že porabljen dohodek za osebne dohodke in prispevke za 50 %, obračunani osebni dohodki za 42%. Pri tem pa znaša poprečni obračunani mesečni osebni dohodek na delavca 2761 din in je večji za 21%. Ob teh podatkih lahko zaključimo, da je bilo poslovanje uspešno.	HA
Razprave o stabilizacijskih ukrepih v zdravilišču
(Nadaljevanje s 3. strani) delavcev v združenem delu, tedaj ne bomo govorili več le o visokih ali nizkih osebnih dohodkih, temveč predvsem o nizki ali visoki produktivnosti v organizaciji združenega dela.
Štabi v TOZD bodo morali temeljito prijeti za delo po programih, ki morajo biti zelo konkretni in vsakomur razumljivi.
Uspeh pri izvajanju teh programov pa bo odvisen, predvsem od tega ali bomo uspeli vključiti v izvajanje vse, od vodilnih do nekvalificiranih delavcev, zlasti pa, da bo sleherni delavec v združenem delu doumel, da je ključ do stabilizacije in posredno do višjih realnih osebnih dohodkov v boljšem delu vseh nas.
L. M.