VI. štaHHB. I LMIjMl, i torek, 28. septembra 1915. XLVIII. Mo. »Slovenski Narod" velja v LJubljani na aom dostavljen: v v upravništvu preje man: celo leto naprej pol leta „ četrt leta „ "la mesec m l * K 24 — • 12«- • 6--- 2'- celo leto naprej pol leta m četrt leta „ I na mesec - 4# K 22'— . 5-50 . 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, ifreuaištvo; SvaUova ulica si. 5 (v pritličju levo,) telefon £L 34. Ishafa vsak dan zvečer iivzemit nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit \Tsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijali po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, lo je administrativne stvari. ——Posamcina Številka velja 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Nerodua iislicrna** telefon št. 85. .Slovenski Narod* ra Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25'— •* • • » 13*— n • • • 6*50 . . . » 2-30 pol leta četrt leta na mesec velja po poštls za Nemčijo: celo leto naprej ! ... K 3(K* za Ameriko in vse druge dežele r celo leto naprej • . • • K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravslstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon št.85' Vojna z Italijo. NA MONTE PIANO IN OB DOBER-DOBSKI PLANOTI SO BILI ITALIJANI ZNOVA KRVAVO ODBITI. Dunaj, 27. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo 27. septembra. italijansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Sovražnikovi poskusi, se približati naši poziciji na Monte Piano, so bili zavrnjeni. Ob severnem robu Doberdobske visoke planote se je razbil protinapad nekega bersaljerskega oddelka ob naših ovirah. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H o f e r, fm\. OBSTRELJEVANJE BOLNIŠNICE RDEČEGA KRIŽA V GORICI. Roda-Roda piše v »Neue freie Presse« 26. t. m.: Nečloveški akt brez primere v vojevanju v nasprotju z mednarodnim pravom je danes naznanjeno obstreljevanje bolnice Rdečega križa v Gorici od strani italijanske artiljerije. Italijani nočejo sprevideti, kakor se nam zdi, da ne morejo doseči nobenega uspeha proti goriškemu mostišču in želijo dokazati, kako sigurno strelja njihova artiljerija, potom bombardiranja te bolnice, ki je zaznamovana vidno na daleč z ženevskim križem in je tudi drugače znana italijanski artiljeriji po štirih mesecih dosedanjega obstreljevanja v tem prostoru kot sanitetni zavod. Hipokritično bi bilo, ako bi se ne priznalo, da so, žal, slučaji, ko padejo kaki slučajni zadetki na sanitetne zavode, in tudi misliti si je mogoče, da artiljerija strelja na kako poslopje, zaznamovano z ženevskim križem, ako se opazi, da so tam skrite bejne čete ali opazovalci pod zaščito Rdečega križa. Vsled geografičnih razmer pa je znano Italijanom iz mnogih nevarljivih momentov, da v Gorici ni ne čet, ne artiljerije in da poslopje, ki je znano vsakemu italijanskemu opazovalcu, v katerega operacijsko dvorano padejo lahko italijanski zadetki ravno v trenotku, ko se operira italijanskega ranjenca, služi samo namenu zdravljenja ranjencev. Vojni poročevalec »Tagespošte« pravi: Poročilo o obstreljevanju rezervne bolnice v Gorici od strani Italijanov je povsodi v armadi vzbudilo najgloblje ogorčenje. Bolnice na jugozapadni fronti so zaznamovane tako, da more sovražnik po svojih letalcih vedeti, kje se nahajajo poslopja, stoječa pod varstvom ženevske konvencije. Poleg praporjev imajo tudi strehe na svetlem dnu daleč vidne rdeče križe. Da so Italijani streljali z namenom na bolnico, spri-čuje preciznost,'s katero so placirali svoje topove. Ta akt, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, se more smatrati le za izraz slepe besnosti rad: dosedanjih neuspehov ob Soči. Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. Uspeh nevarnega podjetja oklopnega vlaka. — Napadi Italijanov na T. in Sv. Lucijo in druge kraje severne soške fronte. — Italijanske izgube. Profesor Lavrič poroča z italijanskega bojišča 17. septembra: Na dan 11. septembra se je napotil naš oklopni vlak proti Soški dolini in približal vhodu v predor. Z veliko napetostjo smo pričakovali uspeh tega nevarnega podjetja. Italijani so spali, kar se začne naenkrat strašen ogenj vsipati iz oklepnega vlaka proti predoru; temu ognju so se pridružile še ostale naše baterije in strojne puške, izmed katerih je pustošila posebno ona naših junaških Dalmatincev. S pomočjo božjo, uspeh je bil tu. Zjutraj ob 6. uri se je povrnil junaški poveljnik oklopnega vlaka, nadporoč-nik Sch., in nam pripeljal 10 vjetni-kov, 22 pušk, 1 celo strojno puško, raznega vojnega materijala in ostalega plena. Isti dan okoli poldne so se navalili Italijani na K. Njihov napad se je razbil povsem v našem grozovitem ognju. Ob tej priliki so se al-pinci prostovoljno vdali. (E, začeli so! Ali kaj bo, kadar bo bolj hladno?) Na dan 13. t. m. je sovražna artiljerija ves dan obdarovala z vročim darom prostor okoli Vz. Ali ni miroval tudi naš Sekulič; tri baterije jim je prisilil, da so umolknile. Zjutraj istega dne je naša artiljerija v v večjem delu razrušila sovražne meterize pri P. Italijani so udarili v beg. Pustili so tam mrtvih in ranjenih 200 mož. Isti dan je pripravljal ljut neprestan sovražni topovski ogenj hud napad na T. in na Sv. L. Sovražnik se je v resnici štirikrat besno zagnal na naše položaje, ali vsakokrat, pa prav vsakokrat, se je vrnil z razbito in krvavo glavo, od koder je prišel. Pred našo fronto leži več stotin mrtvih Italijanov. Pribcžalo je tudi 30 alpincev, da se nam izroče svojevoljno po tej krvavi bitki. Od 13. t. m. do danes vlada prilično mir. Kako so si predstavljali v Italiji vojno? »Gazzetta del Popolo« je edini list, ki se peča obširno z vojno prvih štirih mesecev. En članek je spisal D' Annunzio, ki našteva italijanske uspehe, drugi članek slika strašne priprave Avstrijcev, pripoveduje o njihovih gorah in okopih in izvaja, da je že to zmaga Cadorne. da je onemogočil avstrijsko ofenzivo. Počasi gre sicer naprej, jako počasi, ali v Italiji si tudi niso drugače predstavljali vojne. — Naravnost smešna je taka trditev, ki kaže tudi, kako se da za nos voditi italijanska javnost. Znano je vendar, da so mislili kralj, Ca-dorna in vsi vojni hujskači, da bodo čez par dni v Gorici in Trstu, sedaj bi morali korakati že proti Dunaju, pa so vedno še na tam kakor prve dneve vojne! D' Annunzijevi letaki nad Tridentom. Neki italijanski letalec je vrgel v proslavo 20. septembra 21 vrečic na Trident. Vrečice so belo-rdeče-zele-ne, v njih so bili letaki D' Annunzijevi, pisani na stroj, podpisal pa jih je on svojeročno. 21 jih je bilo v spomin onih 21 Italijanov, ki so bili leta 1848. v dolini Sarca prijeti in ustreljeni kot dezerterji in veleizdajalci. D' Annunzio sanja v teh letakih o zmagonosni italijanski zastavi, da je nepremagljiva in napovedal je bil za dan 21. septembra, da italijanska armada ta dan izvrši čudež. D' Annunzio je sanjal, ker je preveč verjel zagotovilom Cadorne. D' Annunzijevi letaki so ostali brez vsakega vtiska. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italija je prepovedala izvoz kave, kamatnih konserv, sočivja in svežih rib v Švico. Stroga kontrola radi kolere je uvedena na cestah in kolodvorih iz Italije. V Chiassu preiskujejo potnike švicarski vojaški zdravniki. Ta kontrola je neobhodno potrebna, ker se kolera v Italiji širi. Iz Turina poročajo, da so dobili zadnji letniki ukaz, da morajo 22. septembra oditi v vojaško službo. Vznemirjenje med prebivalstvom na- J rašča. Prebivalstvo javno grozi vladi. Italijanski ministrski svet je dovolil pet milijonov lir podpore za begunce iz Tripolisa. Iz Ale so Italijani odpeljali zopet več civilnega prebivalstva v Italijo. Prebivalci Ale namreč nič kaj ne simpatizujejo z italijanskimi »odre-šitelji«. Italijanski ministrski svet. V italijanskem ministrskem svetu se je razpravljalo o demisiji mornariškega ministra, odposlali so mu brzojavko, v kateri mu želijo, da bi skoro okreval. — Ministrski svet se je pečal z mednarodnim položajem in najnovejšimi dogodki na Balkanu. Minister Zuppelii je poročal o vojnih operacijah in o odredbah za zimsko opremo armade. Abružki vojvoda v Rimu. Rim, 27. septembra. Vojvoda Abružki je dospel sem, da bo konfe-riral z ministrskim predsednikom Salandro. Italija želi večje plačilo. »Messaggero« piše glede na pogovore o finančnih vprašanjih po dohodu ruskega finančnega ministra Barka v London: Zakaj se ne udeležuje Italija sestankov radi kreditnih operacij? To, kar smo dobili ob začetku vojne, je jako malo v primeri z rastočimi izdatki. Mi storimo kar največ moremo za entento v svrho, da dosežemo skupni cilj, ali potrebno pa je, da smo deležni tudi prednosti zveze pri vseh težkih bremenih, ka- tera smo prevzeli. V prvi vrsti so to financijelna bremena. Moramo se osvoboditi uscdepolnega agia naše valute. Moramo pri teh težkočah računati na angleško-francosko solidarnost. Italija torej ne more in ne sme biti odsotna pri financijelnih sestankih entente. Demisija italijanskega mornariškega ministra. Kakor poročajo italijanski listi, je italijanski kralj sprejel demisijo mornariškega ministra Vidale. K demisiji poročajo italijanski listi, da je Vidale že nad mesec dni bolan v Genovi. Čeprav bolezen ni težka, mora biti Vidale vendar še nekaj tednov odsoten iz Rima. Zato je smatral on za potrebno, da v sedanjih časih poda demisijo. Tudi državni podtajnik v mornariškem ministrstvu je podal prošnjo za vpokojitev, ali ostal je še nadalje na svojem mestu, ker je tako želel ministrski predsednik. Začasno je prevzel mornariški portfelj Sa-landra. Vidale je bil prejel mornariški portfelj v septembru 1914. kot najstarejši viceadmiral po činu, on je bil prava ničla poleg šefa admiralnega štaba Thaona. Ni zdravstveno stanje Vidalijevo glavni vzrok njegove demisije, ampak on je prva žrtev nezadovoljnosti širokih krogov z nedelavnostjo in neuspehi mornarice. Vidale pa tudi ni soglašal s Salandrom glede vojaških nalog v orijentu, zato pa je bila v tem ministrstvu pre-memba osebe neobhodno potrebna. Omajano je tudi stališče ministra za trgovino in kmetijstvo. RUS! SO OPUSTILI SVOJE POZICIJE PRI DUBNU TER OB STIRU TER SE UMIKAJO V VZHODNI SMERI. — MOSTIŠČE LUCK ZOPET V NAŠIH ROKAH. Dunaj, 27. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo 27. septembra. Rusko bojišče. Podobno kakor v vzhodni Galiciji in ob Ikvi je ruska protiofenziva razbita sedaj tudi v ozemlju volinj-skih trdnjav. Sovražnik je opustil včeraj svoje pozicije severozapadno od Dubna ter v odseku Stira pri Lučku in se urnika v vzhodni smeri nazaj. Mostišče vzhodno od Lučka je zopet v naših rokah. Na naši fronti južno od Dubna je mestoma streljala artiljerija in so se vršile praske. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fmi. * NAPAD NEMŠKIH LETALCEV NA RUSKO VOJNO BRODOVJE V ZALIVU RIGE. — USPEHI PRED DVINSKOM. — HINDENBURG IN PRINC LEOPOLD STA OČISTILA ZAPADNI BREG NJEMENA IN ŠČARE OD SOVRAŽNIKA. Berlin, 27. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 27. septembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga. V morskem zalivu Rige so nemški letalci napadli ruske vojne ladje med njimi eno linijsko ladjo. Opazili smo, da sta bila linijska ladja in eden torpedni rušilec zadeta. Rusko bro-dovje jo je naglo odkurilo v severni smeri. Na jugozapadni fronti Dvinska smo iztrgali sovražniku zopet eno pozicijo. 9 častnikov, in nad 1300 mož je vietlh, 2 strojni puški ugrabljeni. Zapadno cd Vilejke napadamo naprej. Južno od Smorgona smo odbili močne sovražne protinapade. Med Krevom in Višnjevom so naše čete napredovale. Desno krilo in armadna skupina generala ieldmaršala princa Leopolda Bavarskega so očistile sovražnika zapadni breg Njemena pri Ščesih Serveču in zapadni breg Ščare. Vzhodno od Baranovlčev drži sovražnik mostišče. Vrši se boj na celi fronti. Armadna skupina generala Ieldmaršala von Mackensena. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. * POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Bitka med Vilijo in zgornjim Njemenom traja še. Morda je ena največjih v sedanji vojni. Na obeh straneh so udeležene velike čete. Nemci so v malo dneh napredovali za 25 kilometrov in imajo zdaj fronto od Smorgona do Zabjerječine. Važno je tudi, da se desno krilo nem-iške fronte bliža Lubezi in da prodira armada princa Bavarskega ob Serveču. Avstrijske čete so pri Krašinu prodrle rusko fronto in gredo na Minsk. Levo krilo Hinderburgovo in središče armade princa Bavarskega sta zdaj skoro enako blizu Minsku. Na armado Mackensen, ni sovražnik nadaljeval svojih napadov. V Volinju se je ruska ofenziva ponesrečila. Rusi so mnogo pričakovali od te ofenzive in pritegnili semkaj znatna ojačenja, a imeli so velike izgube. Naši so napravili 10.000 vjetnikov in zaplenili mnogo vojnega materijala. Rusi so morali zapustiti svoje pozicije in nehati z ofenzivo. Važen dogodek je tudi naša zmaga v defenzivni bitki ob Ikvi in ob Styru. So- vražnik je bil poražen, njegova ofenzivna sila je zlomljena in s tem so ustvarjeni pogoji za uspešno nadaljevanje vojne v Volinju. Boji pri Zaleszczykih. Iz Černovic javljajo: Severno in severovzhodno Zaleszczvkov se vrše hudi boji. V petek popoldne se je začel močan artiljerijski napad. Našim se je po ljutih bojih posrečilo, vzeti sovražniku več pozicij in ga prisiliti, da se je umaknil. Pridobljeno ozemlje postaje vedno večje. Rusi so na tem mestu zbrali močne oddelke Čerkesov. Riga - Kijev - Minsk. Listi poročajo, da izpraznjujejo Rusi Rigo. Minsk in tudi že Kijev. V Rigi morajo vse tovarne oddati stroje in zaloge, da se odpeljejo. Iz Minska, ki šteje 90.000 prebivalcev, je odpotovalo že 45.000 oseb in so vse važne naprave, zlasti tovarne, premeščene v Vitebsk in Mohilov. Tudi iz Kijeva beži že vse. RUSKO URADNO POROČILO. Poročilo ruskega glavnega stana z dne 25.septembra pravi: Nemški letalci so se pokazali nad morskim zalivom pri Rigi, pa so jih naša vodna letala pregnala. Vas Kainen v okolici Neugttt, ki je prehajala opetovano iz rok v roke, je ostala proti jutru 23. septembra v naših rokah. Sovražni poizkusi, zopet osvojiti vas Trigge pri Biršalen, so bili brezuspešni. V okolici Dvinska se boji nadaljujejo. Na mnogih krajih razvijajo Nemci silen artiljerijski ogenj in podvzemajo besne napade. Pri Novo-aleksandrovsku na obeh straneh ceste v Dvinsk se nadaljuje srdita bitka brez odmora. V ožinah pri jezerih Drisviatv in Okole se prav tako vrše ljuti spopadi. Naše čete so vrgle sovražnika z bajonetom iz Vilejke. Poslej smo odvzeli Nemcem v tem okolišu več kot S topov, med temi 4 havbice. Razun tega smo vplenili 9 mu-nueijskih vozov in 7 strojnih pušk. V boju vplenjene topove smo obrnili proti Nemcem in pognali v beg nek oklopni avtomobil. Pri Ohijanu in dalje južno od gorenjega Njemena, ravno tako vzhodno od železnice Lida-Molčac, se vrše na celi fronti trdovratni boji. Posebno silni so bili boji pri vasi Subotnik ob Gaviji, kjer se je sovražniku posrečilo priti na levi breg in jugovzhodno od Molčaca, kjer je bil sovranžik s težkimi izgubami vržen nazaj in se je umaknil. Južno trga Baranoviči so dosegle sovražne predstraže reko Mišanka, desni pritok Ščare. Ob Oginjskem kanalu pri boju v okolišu Logišin so bili Nemci poraženi in pognani v beg. Logišin smo zasedli. Del sovražne prtljage je vplenila naša kavalerija. ki je posabljala spremljevano moštvo in razdejala vozove. Pri Dubrovi in Mokri — vzhodno od Logišina — so Nemci utrpeli težke izgube. Južno od Pripjeta je bil sovražnik vržen iz vasi Gorinice in Omit na dolenjem Stohodu in pregnan od reke Viesi-cluha (?). Poseben uspeh so dosegli naši boji pri Lucku. Ko smo v noči na 23. septembra napadli in zavzeli sovražne postojanke pri vaseh Li-povjec in Njebozka — severno od Lučka so ujele naše čete po dosedanjem preštetju okoli SO častnikov in tisoč mož ter osvojile strojne puške, poljske kuhinje in telefonske aparate. Proti jutru 23. septembra je bil Luck v naših rokah. Proti večeru istega dne so zasedle nače čete po tretjem — zelo junaškem napadu, vas Pod-hajce in Krupi ter pobile v bajonet-nem boju mnogo Madžarov. V bojih za prehod preko reke Stir — nekoliko višje od imenovanih vasi — smo vjeli tekom zadnjih dni približno 1000 sovražnikov. Iz smeri Počajev je podvzel sovražnik razne protinapade in je potisnil naše čete nekoliko nazaj. V okolišu vasi Bjenjava in južno od Trembowle smo vrgli sovražnika še dalje proti zahodu nazaj. (Kakor je razvideti iz našega poročila, je ruske slave pri Lucku že zopet konec.) DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Na vseučilišče v Moskvi ne dopuščajo več Zidov, izvzemši medicinsko fakulteto. Knjižnice so spravili v Saratov. Vse institucije iz gubernije liolm, ki so bile poprej prenesene v Kftev, se imajo sedaj poslati v Kazan. V Bredičoverskem okraju se je povrnilo prebivalstvo, ker se mu je naznanilo, da se tudi imetje njegovo ne bo pokončalo v slučaju izpraznjenja in da prebivalstvo lahko ostane doma. V guberniji Poltava je razglašeno vojno stanje. V Jurjevu je nastalo vsled velike obremenitve železnice in vpora-be vodnih cest v vojne svrhe veliko pomanjkanje živil, lesa, petroleja, tako, da je mesto ostalo v temi. Vseučilišče se premesti v Moskvo. Okrožni predstojniki so naznanili prebivalstvu, da sme ostati na svojem mestu v slučaju zasedenja in da se ne sme na nikak način šiloma uničiti kako imetje. »Novoje Vremja« poroča, da je v Sibiriji 500 milijonov pudov žita, katerih na noben način ne morejo spraviti na ruski trg, ker so vodne ceste preobložene in tudi že oledene-■le. Edina železnica služi povsem le vojnim namenom. Oves v Sibiriji stane pud 5 kopejk, v Petrogradu se ga ne dobi za 3 rublje. Boj proti dumi. Russkoje Slovo« poroča, da narašča agitacija ruske duhovščine proti dumi. Povsod so pridige proti poslancem, ki ne pripadajo reakcionarnim strankam. Neki škof je pridi-goval, da je treba prekleti dumo, ker se bori, za politično svobodo, ljudsko dušo pa da zanemarja. T verski škof je tudi izjavil, da ne moreta zmagati ne Francija, ne Anglija, ker vlada tam brezboštvo, dočim je Bog izvolil sveto Rusijo, da premaga sovražnike. BALKANSKO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA SRBSKI FRONTI. Dunaj, 27. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo 27. septembra: Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. f ml. • * • Položaj v Belgradu. Iz Berolina poročajo: Italijanski j listi javljajo iz Kragujevca, da so se zgodili 23. t. m. napadi iz zraka na j Belgrad. Obstreljevanje je trajalo pol ure in je bila napravljena samo materijalna škoda. Dalje je iz poročil iz Niša posneti, da bo Belgrad zapuščen. Dosedanji zapovednik trdnjave, ki je vzlic drugačnemu povelju višjega zapovedništva pri zadnjem avstrijskem napadu Belgrad branil, je odstavljen. Srbske čete na bolgarski meji. »Az Est« javlja, da je 23. t. m. odkorakala srbska armada, broječa 50.000 mož, na bolgarsko mejo. Prebivalstvo Belgrada je večinoma zbežalo v Niš in še dlje v notranjost dežele. Neuspeli angleško - francoske ofenzive. VSLED OGROMNIH IZGUB JE FRANCOSKA IN ANGLEŠKA OFENZIVA ZOPET ZNATNO PONEHALA. — USPEHI NEMŠKIH LETALCEV. Berlin, 27. septembra. (Kor. ur.) WoIn;ov urad poroča: Veliki glavni stan 27. septembra. Zapadno bojišče. Ob obali je vladal mir. Zelo oddaljene ladje so oddale le posamezne strele brez učinka na okolico Middel-kerke. V odseku Ypres sovražnik svojih napadov ni ponovil. Jugozapadno od Lille smo s protinapadi ustavili celo sovražno ofenzivo. Ljuti sovražni posamezni napadi so se razbili severno in južno od Loosa z največjimi izgubami za Angleže. Tudi v okolici Souchez In na obeh straneh Arrasa so bili vsi napadi krvavo odbiti. Število vjetnikov se je zvišalo na 25 častnikov in nad 2600 mož, število vplenjenih strojnih pušk na 14. Francoska ofenziva med Re i nišom in Argonami ni prav nič napredovala. Vsi spvražnikovi napadi, ki so bili osobito ljuti ob cesti Sommes-Pvsnippe ter severno od Beau Se-jour, Ferme, Masiges in vzhodno od Alsne, so se ponesrečili z najtežjimi izgubami na neprijatelja. Število vjetnikov se je zvišalo tu na 40 častnikov ki 3900 mož. Tri bojna letala, med njimi eden francoski bojni veieaeroplan, so bila včeraj strmoglavljena v boju v zraku severovzhodno od Ypresa, jugozapadno od Lille in v Champagni, 2 sovražni letali so sestrelili topovi in puške jugozapadno od Lille ter v Champagni. Sovražni letalci so bombardirali mesto Peronne, kjer ste bili 2 ženski in 2 otroka ubiti, 10 drugih prebivalcev pa je bilo težko ranjenih. Vrhovno armadno vodstvo. Angleško uradno poročilo. London, 27. septembra. Feldmar-šal French javlja v nedeljo: Do danes je trajal hudi boj na ozemlju, ki smo je včeraj zavojevali. Sovražnik je delal močne protinapade vzhodno in severovzhodno Loosa s tem uspehom, da je nam ostalo, izvzemši ozemlja severno od Loosa vse, kar smo zavojevali. Zavzeli smo kamnolome, ki so bili včeraj zaporedoma zavojevani in izgubljeni. S tem bojem smo pritegnili nase sovražne rezerve in s tem omogočili Francozom dalnji napredek na desnem krilu. Vjetnikov po včerajšnjem boju smo dobili 2600. Zavojevali smo tudi topove in veliko strojnih pušk. Naša letala so pri Loffiesu (?) vzhodno od Doulija bombardirali vlak in ta vlak ter neki vojaški vlak pri Rosuetu spravila s tira. Bombardirali smo tudi kolodvor v Valenciennesu. Zadeti letalci. Freiburg v Breisgavu 25. septembra. Dopoldne je bojni letalec pri Elzachu zadel dve sovražni letali. Voditelja obeh letal sta mrtva. Položaj na Balkan Dunajski politični krogi smatrajo, da se bliža balkanska kriza svojemu vrhuncu. Vest, da so zastopniki četverozveze Sofijo že zapustili, sicer ni resnična, pač pa označuje razpoloženje entente, ki je bila na Balkanu diplomatično poražena. Četve-rozveza se sicer z Bolgarijo še vedno pogaja, toda Radoslavov pozna predobro ono grško pravljico o trojanskem konju in tudi stari izrek: Ti-meo Danaos et dona ferentes. Romunija zaupa Bolgariji toliko, da ne smatra za potrebno odrediti mobilizacijo, Grška je sicer mobilizirala, toda kralj in narod mislita bolj na nevarnosti, ki pretijo z juga, kakor pa na one, ki groze s severa. Avstrija, Nemčija in Turčija lahko konstatiralo, da so diplomatično na Balkanu znatno napredovale, akoravno se o razvoju dogodkov še ne da definitivno soditi. Tako dunajski politični krogi. Vesti, ki so prispele v zadnjih 24 urah z Balkana, potrjujejo dunajsko naziranje, da diplomatični boji še niso končani. Bolgarija znova poudarja, da njena mobilizacija ni agresivna in ustvarja s tem predpogoj za na-daljna pogajanja. Zdi se, da čutijo ententni diplomati, da skuša Bolgarija s tem le pridobiti na času in zato je vedno glasnejše slišati klic po iz-tacavanju ententnega vojaštva v So- j lunu. Iz Romunije in Grške ni nobe-| nih poročil, ki bi bistveno spreme-I nila dosedanjo sliko položaja v teh dveh državah. ČETVEROZVEZA IN BALKAN. Iz Sofije javljajo: Grška mobilizacija ni tukaj provzročila vznemirjenja. Mobilizacija Grške se smatra samo za previdnostno odredbo, kateri ne bodo sledili drugi koraki, čim se bo Grška prepričala, da Bolgarska nima proti Grški sovražnih namenov, marveč želi sporazumljenja z Grško. Sodi se dalje, da Venizelos ne bo mogel uresničiti svoje politike za vojno, ker drugi merodajni faktorji ne dopuste, da bi se Grška zapletla v vojno na korist drugim državam,da bo četverozveza poskusila izrabiti Venizelosa, da bi Orško zapeljala v vojno proti Nemčiji, proti Avstriji, proti Turčiji in proti Bolgarski, je samo ob sebi umljivo. Za 27. t. m. sta ruski in angleški poslanik naznanila Radoslavovu svoj obisk. Gre baje za preciziranje in razširjenje zadnjih predlogov četverozveze, tudi bosta pozvala bolgarsko vlado, naj se v gotovem roku odloči. Italijanski in ruski poslanik se že pripravljata za odpotovanje. Iz Sofije javlja korespondenčni urad: Diplomacija četverozveze je zaradi bolgarske mobilizacije vzne,-, mirjena Francoski in angleški poslanik sta obiskala ministrskega predsednika, da bi se informirala o namenu mobilizacije. Ministrski predsednik jim je dal pomirljivo pojasnilo, da mobilizira Bolgarska samo v varstvo svojih lastnih interesov in da nima agresivnih namenov. V Rimu je bil 27. t. m. ministrski svet. »Secdlo« javlja, da je bil sklican, da razpravlja o položaju na Balkanu in sklepa o akciji Italije, ki se bo vršila dogovorno s četverozvezo. »Secolo« pravi, da imajo diplomatični krogi še upanje na sporazumljenje. Glavno vprašanje je, če je Bolgarska prevzela dolžnost napasti Srbijo. Če ima Bolgarska še proste roke, stori Četverozveza nove korake pri Srbiji, upajoč, da se dobi nova formula za porazumljenje. Za slučaj, da bi bilo porazumljenje nemogoče, ima četverozveza pripravljen vojaški načrt, ki se deloma Še izvršuje in bo takoj in energično vmes posegla. »Frankfurter Zeitung« javlja: Zanesljiva poročila iz Aten potrjajo, da je grška mobilizacija za sedaj le varnostna odredba, a znano je, da je Venizelosova politika skrajno nezanesljiva. Četverozveza dela z največjim pritiskom, da bi grškemu narodu pokazala, kako nevarna bi mu bila velika Bolgarija. Protiutež temu rogoviljenju je mirno stališče krone in generalnega štaba. Francija in Anglija delata na to, da bi dobili Solun za svojo operacijsko bazo. Iz Aten javljajo: Železniški promet z Bolgarsko je ustavljen. Sodi se. da pride kmalu do nasilne rešitve balkanskega problema. Kako stališče zavzame Grška, še ni dognano, vendar se sodi, da bo zmagala smer, ki hoče ohraniti nevtralnost in da bo ministrstvo Venizelos padlo. Iz Bukarešta javljajo, da se v kratkem snideta Venizelos in Pašič. Pojasnila v francoskem parlamentu. Iz Ženeve poročajo: Prihodnjo sredo hoče francoska vlada, če se v zadnji uri še drugače ne odloči, v javni seji parlamenta podati pojasnila v stališču četverozveze napram balkanskim državam. »Temps« na-migava, da bo zbornica morda že postavljena pred izvršena dejstva vojaškega značaja. Optimistične samoprevare četvero, zveze. Iz Aten in Bukarešte prinašajo zlasti italijanski listi razna, za entento ugodna poročila o položaju na Balkanu. Neki grški list trdi naravnost, da je avtentično izvedel, da Bolgarija Srbije ne bo napadla, druge vesti vsebujejo razne čudno zaklav-zulirane obljube. Najbolj karakteristično dejstvo pa je pač to. da je italijanska cenzura glede razprav o položaju na Balkanu jako stroga in da je prepovedala vsakršno poročilo o posvetovanjih italijanskega ministrskega sveta o balkanskih vprašanjih. Ruska »Slovanska zveza« proti Bolgariji. Petrograjski poročevalec »Temp-sa« javlja, da se je Slovanska zveza obrnila do ministra zunanjih del Sa-zonova in ga pozvala, naj takoj zahteva od Bolgarske, da sprejme ponudbe četverozveze in da poda o bodoči politiki Bolgarske ekspoze, tako da ne bo nobenih dvomov več. Zveza pravi, da naj pošlje Rusija črnomorsko brodovje na turško-bolgarsko obrežje, da bi je lahko zasedla, če bi Bolgarska v določenem roku ne sprejela petrograjskih zahtev, Bolgarski narod se naj z adreso pozove, da se naj z ljudskim glasovanjem izreče ali za četverozvezo ali pa proti njej. Slovanski odbor v Moskvi je poslal kralju Ferdinandu brzojavko, s katero mu izraža bolestno začudenje Rusije zaradi postopanja Bolgarske. Poslanec Gučkov, predsednik »Slovanskega odbora« o Moskvi je poslal Gešovu, Malinovu, Danevu in drugim bolgarskim državnikom brzojavko, v kateri pravi: Ruski narod ne more in noče verjeti, da bi Bolgari, katere je Rusija osvobodila izpod turškega jarma, dvignila orožje proti lastnim bratom in to baš v trenutku, ko se ti bratje trudijo poraziti največjega sovraga Slovanov, Nemčijo. Ruski narod ne verjame, da bi bili Bolgari pripravljeni slediti možem, ki poskušajo jih zapeljati k nezvestobi in k zločinu, ki mu ga ni para v zgodovini narodov. »Treba se izkrcati v Solunu.« Turinska »Stampa« razmotriva o položaju ter prihaja do prepričanja, da je četverozveza »bolgarski vlak že zamudila«. Sedaj je treba po-izvederi, kakšno stališče zavzemata GrSka in Romunija. »Stampa« se v tem ozira ne vdaja nobenim optimističnim nadam, njen bukareški poročevalec pravi celo, da ni izključeno, da bi Romunija ne vkorakala v Be-sarabijo. »Stampa« prihaja do prepričanja, da preostaja četverozvez! le eno učinkovito sredstvo: >Treba se izkrcati v Solunu,« pristavlja pa: takoj, da se Italija s tem težavnim problemom še ni pečala. Četverozvezno vojaštvo v Solunu. Iz Bukarešta javljajo: »Minerva« je izvedela iz zanesljivega vira, da so bili minoli četrtek na Mudrosu vkrcane angleške in francoske čete in pripeljane v mali pristan Katerina pri Solunu. Te čete so namenjene v Srbijo. Oborožena Bolgarska. London, 27. septembra. Reuter-jev biro javlja, da je Bolgarska dne 26. septembra uradoma naznanila četverozveznini državam, da njena mobilizacija nima nikakih agresivnih namenov in je le posledica težavnega evropskega položaja in vojaških gibanj v sosednih državah. K temu poročajo iz Lugana: Pomirljiva izjava Bolgarske o namenu njene mobilizacije, se vzlic temu, da jo je potrdil četverozvezi prijazni poslanik v Rimu, v italijanskem časopisju odklanja, češ, da hoče Bolgarska s to izjavo le dobiti časa. V Rimu se sliši, da silijo v Rusiji neki krogi Sazonova, naj pošlje Bolgarski ultimatum. Nova razlaga o vzrokih bolgarske mobilizacije. Bukareški list »Seara« si da iz Sofije poročati, da je Bolgarija pravzaprav mobilizirala le proti Rusom ter Francozom in Angležem. Pričakovala je namreč, da bo ententa smatrala njeno pogodbo s Turčijo in izročitev trakijskega ozemlja za ca-sus belli in izkrcala na crnomorski obali in pri Dedeagaču svoje čete. Proti tej eventualnosti se je je hotela Bolgarija, ki seveda nikakor ne mara akceptirati zahteve, da naj napade Turčijo, zavarovati. (Ta razlaga je sicer originalna toda malo verjetna.) Bolgarska in Grška. Budimpeštanski »Vilagh« javlja iz Sofije: Grški poslanik Naum je bil pri ministrskem predsedniku Radoslavovu in mu naznanil, da je Grška odločena, če bi se med Srbijo in Bolgarijo obstoječa nasprotja ne poravnala zlepa, zasesti s svojimi četami Dojran in Gevgeli. Zato je bilo potrebno, en del grške armade mobilizirati. Med Atenami in Sofijo se vrše pogajanja, da bi Grška odstopila Jeres, Dramo in Kavalo Bolgariji, dobila bi pa Dojran in Gevgeli. Grška vlada je za makedonske obmejne pokrajine razglasila obsedno stanje, obenem pa mejne straže pomaknila od meje v notranjost, da bi se ne mogli zgoditi kaki spopadi. Izjava grškega poslanika v Rimu o grško - srbski zvezi. »Koln. Volokszeitung« poroča iz Rima: Grški poslanik v Rimu je izjavil sotrudniku lista »Italia,«, da bo Grška Srbijo podpirala, ako bi Bolgarija udarila na Makedonijo. Navzlic temu so rimski krogi z ozirom na grško politiko jako skeptični. Poziv grškim ladjam. Iz Londona poročajo: Kapitani grških trgovskih ladij so dobili poziv, da se naj takoj vrnejo v grška pristanišča in se stavijo vladi na razpolago. Sestanek grškega parlamenta. Iz Aten poročajo: Grška zbornica se sestane prihodnjo sredo ter bo odobrila proklamacijo obsednega stanja v Makedoniji. Grška vlada je rekvirirala vse parnike ter ustavila privatni promet na železnicah. Promet med Srbijo in Bolgarsko pre-rušen. »Pester Lloyd« javlja iz Sofije: Železniški promet s Srbijo je od 25. septembra ustavljen. V Sofijo je prispelo mnogo srbskih beguncev in dezerterjev. Romunsko časopisje o položaju. Romunsko časopisje razpravlja o položaju zelo mirno. Celo interven-cijonisticni listi so opustili svoje hujskanje. »Adeverul« piše, da je treba sedaj popolnoma zaupati vladi, zgodilo se bo, kar hoče ona. Take Jone-scu poudarja v svoji »Roumanie«, da je položaj prav resen, priznava pa, da je četverozveza doživela na Balkanu poraz. Grška bo po njegovem mnenju morala izpolniti dolžnosti, ki izvirajo iz pogodbe s Srbijo, o Romuniji pa se da samo reči, da se nahaja v težavnem položaju in da mora biti močna. Take Jonescu in Filipescu sta se priglasila za avdijenco pri kralju. Splošno mnenje je, da bo ostala Romunija nevtralna. Konservativna stranka pa zagovarja deloma naravnost načrt, da se naj pridruži centralnima državama. • Izgredi v Bukareštu. Buarešt, 26. septembra. K novim cestnim nemirom v Bukareštu pripominja »Yiitorul«: Na. čelii manife- stantov so bili zdaj znani agentje opozicijonalnih strank, ki so vodili demonstracije. Udeležba mož, ki so znani kot vneti agitatorja za izvolitev Filipesca, ne dopuste nobenega dvoma o namenu izgredov. Romunski socijalisti za nevtralnost. V nedeljo so sklicali romunski socijalisti v Bukarešti shod, ki je sprejel rezolucijo, katera obsoja in-tervencijonistične hujskanje ter zahteva politiko poštene in definitivne nevtralnosti. Romunski poslanik pri Radoslavov a. Berolinski listi javljajo iz Rima* »Giornale d' Italia« poroča iz Bukarešte: Romunski poslanik v Sofiji je imel z Radcslavovom dolg in važen razgovor. Bolgarski ministrski predsednik je izjavil, da je Bolgarija napram Romuniji povsem miroljubna. Navzlic temu sodijo v Bukarešti, da postopa Bolgarija zelo dvoumno. Ključ položaja se nahaja v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo: »Dimi-neatav< javlja iz Aten: Grška vlada pričakuje mirno, kako se bodo dogodki razvili. Ako se naj Grška odloči, da pcmaga Srbiji, potem bi se moglo to le pod pogojem zgoditi, da napade Romunija Bolgarijo z najmanj 150.000 možmi. Romunska vlada na to vprašanje še ni odgovorila. Ključ položaja se nahaja sedaj v Bukarešti. _ Kal Do storilo Mml Mnenje berolinskih političnih krogov. Ko je Bolgarija odredila mobilizacijo, je poudarila, da vstopa v »oboroženo nevtralnost«, isto je sedaj storila Grška, ki pravi, da so njene vojaške priprave čin elementarne previdnosti. Bolgarska izjava ni bila baš nejasna, vsakdo je vedel takoj, da leži poudarek bolj na besedi »oborožena«, kakor pa na besedi »nevtralnost«, in odveč je bilo Še posebej paziti na Radoslavovo izjavo, da mobilizacija ni naperjena niti proti Romuniji, niti proti Grški, da se je vedelo, proti komu so naperjeni bolgarski ukrepi. Stališče Grške nam nf tako jasno. Oficijozno sporočilo, da vlada med kraljem, Venizesolom in generalnim štabom popolno soglasje ter odreditev splošne mobilizacije, nam ne podajata dovolj jasne slike o političnih načrtih grške države. Zato je posebno zanimivo berolinsko poročilo »M. N. N.«, ki očividno podaja mnenje podučenih nemških političnih krogov o grški mobilizaciji. Berolinski informator monakovskega lista piše: Opozorili smo že, da je Venizelos tudi še danes isti prepričani pristaš četverozveze in zlasti Anglije, kakor je bil prej. To dejstvo je treba imeti pred očmi. Venizelos bo torej najbrž poskušal zavleči kralja in narod v vojno. Kadar bo enkrat mobilizacija končana, bo upal, da se pojavijo incidenti. Skušal bo nadalje postopati, kakor da bi bil dan casus foederis s Srbijo, vse to v namenu, da bi padla iskra v grški smodnik. Na drugi strani pa je položaj popolnoma spremenjen. Ne le vsled uspehov centralnih držav proti Rusiji in vsled neomajne obrambe Dardanel, temveč skoraj še več vsled zadržanja Bolgarije. Preje je mogla Grška misliti na to, da se bo vojevala skupno z entento proti Turčiji in poiskala dobička v Mali Aziji. Sedaj bo prisiljena se koncentrirati na Balkanu. Sicer pa bi tudi maloazijski dobički bili radi Italije jako problematični in v Albaniji bi se morala Grška kot zaveznica ozirati na Italijo in Srbijo. Tudi z zvezo s Srbijo je stvar taka, da je odvisno le od Grkov, ako se hočejo nanjo še spomniti. Oni lahko smatrajo to zvezo za ničevo, ker je Srbija kot udeležnica svetovne vojne nesposobna podpirati v slučaju potrebe Grško in torej manjka zavezni pogodbi predpogoja vzajemnosti. Zveza s Srbijo je torej pravzaprav ravno tako raztrgana, kakor bukareški mir. Ne varajmo se, v kateri smeri se gibljejo politična nagnenja Venizelosova, na drugi strani pa priznajmo, da je mogel ta državnik navesti za mobiliz aciio argumente, ki so prepričali tudi one grške kroge, ki so nasprotniki grške intervencije. Če bi ta državnik ne bil Venizelos, bi se dalo morda celo utemeljevati tu in tam izraženo optimistično mnenje, da mobilizira Grška proti eventualnemu izkrcanju en-tentnih čet v Solunu in njih transportu v Srbijo. To bi bilo res v grškem interesu. Morda je Venizelos sam utemeljil potrebo mobilizacije na podoben način, seveda v tihem namenu, da zasuka v pravem trenotku krmilo in prisili grško politiko v svojo smer. Kadar bo grozil tak obrat, potem se bo pokazalo, kako daleč sega razglašena složnost. Takrat bo prišlo do odločilnega boja med Veni-z^osora in nasprotniki intervencije, ako se ena stranka ne podredi drugi, že kar vnaprej, kar je danes še malo verjetno. Mi smo zadovoljni, ako Grška svoje posestno stanje varuje in ščiti, in nimamo nič proti temu, ako je razširi v smeri, ki se ne protivi Nemčiji ali njenim zaveznikom, torej v Albaniji. Ne dvomimo, da bo Bolgarija grško posestno stanje respektirala. Grška je že toliko dobila, da *bi svojega dobička ne smela stavljati v nevarnost. Venizelos sam se nahaja popolnoma v angleških mrežah, ne vidi, ne sliši ničesar drugega, kakor kar mu suflira četverozveza. Ali pa tudi Grki po svoji večini cenijo obljube četverozveze tako visoko, o tem ne upamo odločevati. Zapadne sile iščejo ljudi, ki bi se zanje žrtvovali. Upale so na Rusijo, sedaj upajo na Grško, kateri bi prepustile delo in nevarnost. Mnogi, ki so šli k Grevu in Delcasseju in Izvolskemu, niso prišli več nazaj. Grška mora sama vedeti, na katera prijateljstva in na katera na-sprotništva se ji je več ozirati. Država se mora kmalu odločiti ali hoče delati angleške avanture ali grško politiko. ^. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO PORODILO. Carigrad, 26. septembra. (K. ur.) Glavni stan poroča: Dardanelska fronta: V odseku Anaforte je vplenil naš z desnega krila odposlani poizvedovalni oddelek 43 pušk in municijo. 25. septembra je obstreljevala naša artiljerija taborišče sovražnika za Mesta-etepe in povzročila težke izgube. V odseku Ariburnu je uničila neka mina sovražno protimino. Naša artiljerija na levem krilu je obstreljevala sovražne pozicije metalcev bomb, prisilila sovražno artiljerijo, da je umolknila in pognala v beg tri transportne ladje, ki so se začele izkr-cavati na višini Ariburnu. V odseku Sedil Bar je eksplodiralo več bomb v strelskih jarkih sovražnika. — Na ostali fronti se ni nič zgodilo. feli iz Ana H. Odlikovanje. Oskrbni oficijai g. Milton KI a v ž a r, goriški deželni uradnik, je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrab-rostne kolajne, ker je reševal vojni materijal sredi hudega šrapnelskega ognja. Štandrež pri Gorici. Koncem mestnega Korsa kreneš na desno, na jugozapadno stran, vidiš najprvo Ločniški stolp, sedaj je odbit, obrneš pogled, dospeš na lepe prostorne Rojce, odkoder se ti odpre proti zapadu in proti severu krasen razgled, končno proti jugu, kamor si namenjen. Velika cerkev te prijazno pozdravlja. Počasi stopaš četrt ure pa si v Štandrežu, kjer rastejo sloveči šparglji. »Spargeln aus St. Andra bei Gorz < se čita na Dunaju in sladko-snedci jih naročajo domov ali jih vži-vajo v restavrantih. Ta zemlja tod okoli je čudovito rodovitna, koliko da špargljev, koliko krompirja, koliko zelenjave. Sadnega drevja ni, trte nimajo, Štandrežci izhajajo imenitno s svojimi zemskimi pridelki, katere izkopljejo, ni se treba brigati za drugo. Ako stopiš h kmetu, ti pokaže leho, ki mu je dala po zimi za svojo zelenjavo jako lep dohodek. Štan-drežki kmet je priden ali ker obilo dela in obilo zasluži, tudi dobro živi. Št. Andrež je ostal čist slovenski, italijansko valovanje iz mesta v okolico je vstalo brezuspešno tu kakor drugodi. Štandrežka občina šteje okoli 2000 prebivalstva. Šola je tri-razredna. Razna društva. Štandrežka občina dolgolet ni pobirala nobenih občinskih doklad. potrebščine je krila najemnina za Roje: tam je prostor za vojaško vežbanje. — Prijazna Lutmanova hiša z lepo dobro gostilno je porušena, cerkev močno poškodovana, trpelo je tudi župnišče in občinski dom. Štandrežci so se razkropili po svetu, jako mnogo pa jih je na bojnin poljih, kajti rod je krepak. Na tuje stroške. C. kr. namest-nistvo za Primorsko je preklicalo 1881 v Sežani rojenega in tjekaj pristojnega Franceta Valušnika, ki je zapustil svojo ženo in otroke in se brezposelno potepa po svetu ter pri županstvih izrablja na račun svoje občine podpore. Županstva se opozarjajo, da, kjer se še pojavi, z njim obravnavajo po vlačugarskih predpisih. Italijani v Dalmaciji. V Dalmaciji sedaj uvidevajo, kako napačno je bilo zatekati se v takem številu v birokratske službe, puščati pa v nemar domačo ekonomijo. Italijanska gospodarska politika je v Dalmaciji s pomočjo svojih konzulov sijajno vspevala. Italijanski kapital je napravil prve tovarne cementa, na primer »Adria Rortlano> s kapkalom 4 milijonov kron, z italijanskim kapitalom se je delalo v premogokopu v Siveriču, pod italijansko trobojnico je započela svoje delovatnje znamenita tovarna karbida na Krki s 30.1000 konjskih sil, italijanska je bila družba na slapu Cetine itd. Lansko leto je imela italijanska Banca popo-lare kapital 250.000 K, rezerve 127.000 K, v hranilnici 4,815.000 K, promet 45 milijonov. V Splitu je imela Banca commerciale kapital 250.000 kron, rezervo 220.000 K, v hranilnici 2,900.000 K. V Korčuli je pomožna kreditna blagajna z 279.000 K. rezervo 120.000, K, s 3 miljoni v hranilnici. V Visu ima italijanska agrarna blagajna 28.000 K, v hranilnici 450.000 kron in drugih je še polno, s katerimi podjarmljujejo Italijani revno ljudstvo. Pač marsikaj še se mora spremeniti v Dalmaciji! Dnevne vesti. — Načrti dr. Sieinwenderja. Poslanec dr. Steinwender se je ogla-il s predlogom, naj država prevzame zavarovalnice, češ, da delajo neprimerno velike dobičke. Povod za njegov predlog mu je dalo dejstvo, da posamezne zavarovalnice in dunajske banke plačujejo svojim iz Trsta v Italijo pobeglim uradnikom tudi sedaj njihove plače, katere jim pošiljajo čez Švico in da sta podpisali zavarovalnica Assicurazioni generali 20 milijonov, Riimione adriatica pa 4 milijone frankov italijanskega vojnega posojila. Dr. Steinvvender predlaga, naj prevzame država kar zdaj med vojno ti dve zavarovalnici in sicer na ta način, da kot nova za-varovalka sama prevzame jako znatne rezervne zaklade, svobodno premoženje pa razdeli med delničarje. Steinwender utemeljuje svoj predlog tudi s tem, da je Riunione adriatica imela 1. 1914. na premijah iz življenjskega zavarovanja 17*8 milijonov kron prejemkov in le 10'5 milijonov izplačil, Assicurazioni generali pa 52*4 milijonov premijskih dohodkov in 24*9 milijonov izplačil. — Raport štacijskega poveljstva. Vsi oni častniki, praporščaki, kadeti, aspiranti in enako stoječi, ki se nahajajo radi bolezni na dopustu v Ljubljani ali v okolici in oni, ki so bili superarbitrirani in ne opravljajo službe, se naj zanesljivo javijo dne 30. septembra ob 9. dopoldne v pisarni štacijskega poveljstva, Bavarski dvor II. nadstropje. Kdor bi radi bolezni ne mogel priti, se mora opravičiti z vojaško - zdravniškim spričevalom. — Darila Rdečemu križu. Realč-ni profesor Josip Wentzel 100 K; profesor dr. Alfred pl. Valenta skupili za divjačino po 50 K, skupaj 100 kron; občinski urad na Vrhniki povodom izdajanja legitimacij prispevke 110 K; vinotržec Josip Rossi v Zagorju o. S. 400 K; neimenovan 7 K 50 v; depozitni urad v Tržiču op. št. 133/80/7 7 K 47 v in op. št. IV. 38/79/13 5 K 86 v; »Slovenski Narod« zbirka 5 K, 28 K in 40 K; S. beg Zečevič, Visoko (Bosnija) 4 K; gospa dr. Gregorič v Ilirski Bistrici (po gospodu Jagodicu) za okrepčevalno postajo 20 K; okrajno sodišče v Ljubljani H. c.IV. 323/15/2 40 K; A. Fajdiga v Kamniku 6K;častniška me-naža črnovojn. etap. bataljona . št. 509 30 K; Adolf Lukan, asistent drž. železnice 20 K; uredništvo >Laiba-cher Zeitung« 125 K (in sicer so darovali: Alfcns baron Wurzbach 100 kron, dvorni svetnik pl. Račič in soproga namesto venca na krsto umrlega gospoda Ferdinanda Souvana 25 K); Frici Fettich - Frankheim v Tržiču »stava« 1 K; Mici in Josip Perdan 30 K; neimenovan namesto venca za umrlega gospoda Souvar.a 40 K; restavrater Josip Schrev 100 kron, od teh 50 K za okrep.evalno postajo; veletržec Josio Zidar 360 K 78 v. — Mesečna darila za september 1915: konceptni uradniki finančne prokurature 15 K 88 v; učno osobje državne obrtne šole 55 K 70 vin.; učno osobje učiteljišča 43 K 21 vin: osobje poštnega urada Ljubljana I. 23 K 24 v: okrajni nadkomisar v pokoju Anton Klein 2; Tonica Krač-man in Zinka Fabjan. učiteljici v Št. Lenartu pri Laškem trgu do 2 K, skupaj 4 K. — Veledušno darilo. Gospod notar Ivan Plantan v Ljubljani je daroval za nesrečno Berto Kenda v deželni bolnici 40 K in za deželni zavod za v vojni oslepele vojake 60 K. Naj bi našel mnogo nosnemovalcev! — Velikodušno darilo za Rdeči križ. Gosp. dr. Viktor Gregorič, poveljnik bolnice Rdečega križa v Ilirski Bistrici je daroval tukajšnji okrepčevalni postaji na južnem kolodvoru 1 sod z 210 1 vina in njegova gospa soproga 20 K. — Vcfna oskrba. Pri nabiralnici darov v naturalija.h vojnoskrbnega urada v Ljubljani pri c. kr. deželni vladi na razpolago še večja rano- - žina blokov a 25 kom. za »Ženski kronski zaklad« v prid ubogim vojnim invalidom. — Ednotna uniforma za funkci-jonarje »Rdečega križa«. Cesar je odobril sistemiziranje ednotne posebne uniforme za funkcijonarje »Rdečega križa«. — Umrl je v lvovski vojaški bolnici konjiški učitelj Gustav Svetlin, domobranski korporal, na legarju. — Razpošiljanje blagovnih vzorcev vojakom na bojnem polju je vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva razširjeno na sledeče voj-nepoštne urade: 12, 15, 19, 30, 33, 52, 57, 84, 111, 112, 127, 128, 137, 209, 501, 503 in 502. — Rekvizicija kovinastih predmetov. Današnja »W. Ztg.« objavlja tri ministrske naredbe o rekviziciji predmetov iz bakra, brona, tombaka in niklja ter o maksimalnih cenah za železno posodo. Naredbe so identične z ogrskimi. — Začetek šolskega leta 1915/16 na praški tehniki. Po sporočilu sekretarijata se bodo vršila predavanja na tehniki kot običajno. Vpisovanje se vrši v času od 1. do 15. oktobra. — Dijaki, ki morajo po 15. oktobru na nabor, ter reflektujejo na oproščenje šolnine, naj to javijo pismenim potom sekretarijatu (»Vormerkung«). Isti se morajo pri svoječasni inskrib-ciji (po naboru) izkazati s črnovojn. legitimacijo, da so oproščeni vojaščine. — Predavanja se prično na vsak način šele po 18. oktobru. — Pričetek šolskega leta 1915/16. Na mestni nemški deški ljudski šoli se prične šolsko leto 1915/16 v torek, dne 5. oktobra 1915. Poučevalo se bo v prostorih c. kr. nemške državne gimnazije v Beethovnovi ulici. Vpi-savanje se vrši v soboto, dne 2. ckto-bra 1915 od 8.—12. ure dopoldne in od 2.— 4. ure popoldne. Vse natančnejše se poizve pri šolskem vodstvu. — Odbor »Slov. Šolske Matice« je sklenil v svoji zadnji seji, da vzlic raznim težkočam tudi v tekočem društvenem letu ne bo ponehal z izdajanjem publikacij. Za društveno leto 1915 izidejo tri knjige, in sicer: B e ž e k , Občno vzgojeslovje, sklep- ' ni snopič; Schreiner, Varstvena vzgoja in mladeniška fzavetišča ter Le t o p i s. V zadmi knjigi namerava postaviti odbor »Slov. Sol. Matice« časten pomeni]; vsem učiteljem, ki so se udeležili svetovne vojne. V to svrho prosimo ponovno vsa si. šolska vodstva,' da blagovolijo vposlati na naslov g. ravnatelja H Schreiner-ja v Mariboru imena učiteljev, ki so šli v vojno. Čas odhoda, njih lastnost, njih napredovanje, odlikovanje, ra-njenje ali smrt. Ker je tudi marsikdo izmed gg. poverjenikov moral v vojno, prosi odbor gg. učitelje in učiteljice, naj prevzamejo prostovoljno nabiranje članarine po onih šolah, ki so jim najlažje dostopne. Nabiralne pole razpošilja na zahtevo društveni blagainik g, Jakob Dimnik, mestni učitelj v Ljubljani. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Po nekih gostilnah lahko gostje večkrat opazijo, da gostilničarji oziroma njih uslužbenci ostanke pijač po kozarcih pospravljajo v steklenice, katere potem zopet gostom prodajajo. Taki ostanki so zdravju iako škodljivi in marsikatera oseba si je vsled zavživanja istih svoje zdravje nokvarila in včasih tudi trajno uničila. Ako hočejo gostje nakloniti gostilničarju ali uslužbencem kako napitnino naj se ista daje, kakor običajno, v novcih, ne pa v ostankih pijače v svojih kozarcih, ker to je grda in bahata razvada. Po nekaterih pekarijah in gostilnah se še vedno prodaja odjemalcem in gostom polu pečen in nevžiten kruh, dasi-ravno se obče dobiva dobra in nepokvarjena meka. Opozarjajo se dotične oblasti in organi, da se zanimajo za te nedostatke in brezvestne izkoriščajoče razvade in zasačene osebe strogo kaznuje zlasti v sedanjih časih, ko občinstvo ogrožajo razne kužne bolezni. Umestno bi bilo tudi, da bi se gostom bahačem. kateri pijače v svojih kozarcih puščajo, naklonile primerne denarne globe. — Odbor »Narodne čitalnice« v Ljubljani vljudno naznanja vsem članom, da se je društvo začasno preselilo v sobi št. 25 in 26 v hotelu »Malic«, drugo nadstropje (prei pisarna dr. J. Žirovnika). Vhod iz Šelenbur-gove ulice. Obiskovalcem čitalnice, kakor tudi kavarne bodo nudene v teh novih prostorih vse udobnosti. — Po fotografijah posnete zanimive slike s Soče, z Gorice, Tolmina, Kobarida. Narborieta itd. priob-čuje list »Tedenske Slike«. — Priob-čuje sicer slike z vseh bojišč, opozarjamo pa širše občinstvo na slike z laškega boiišča, ki jih priobčuje list »Tedenske Slike«, ker so znamenite in zasluži uredništvo »Tedenskih Slik« vse priznanje. — Priporočamo vsem. da si naroče »Tedenske Slike« in pošiljajte jih našim vojakom, ki jih s.Dosebnim veseljem prebirajo. — Kdor ve, ftje je Albinova družina ali oče A. Bras Zimerli iz Srpe-nice, se vljudno prosi, naj to sporoči na naslov A. Krohne, c. kr. orožniška postaja Podbrdo ob Bači. — Kdor ve za družino Petra Zni-daršiča iz Colnica št. 77 pri Kanalu, Primorsko, naj sporoči na naslov: Peter Žnidaršič, c. kr. črnovojnik, Ldst. I. Rgt. 27, 12 stotnija, Feldpost Nr. 307 B. — Knišne karte se od prihodnjega petka, dne 1. oktobra t. 1. pričenši za IV. komisijo ne bodo več oddajale v Narodnem domu, ampak v Gradišču št. 2, pritličje. — C. kr. razredna loterija. Žrebanje 5. razreda 4. loterije se vrši od 8. oktobra do 6. novembra t. 1. Srečke se dobivajo pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, poslovnici c. kr. avstr. razredne loterije. Opozarjamo cenj. reflektante na današnji inserat. — Nova ofenziva proti Srbiji. Ob srbski meji grmijo naši in nemški topovi, jasno je, da stopa vojna proti Srbiji v svojo-^novo fazo. Iz Bolgarije prihajajo povrhu poročila, ki dajo sklepati da bo morala Srbija postaviti svojo armado tudi še na novo bojišče. Treba bo torej v najkrajšem času obrniti vso pozornost na balkanska bojišča. Zato je pozdravljati, da nam nudi tvrdka Frevtag & Berndt novo lepo karto Srbije in obmejnega ozemlja. Zemljevid, ki je izveden v 6 barvah, in je pri merilu 1 :600.000 70 cm širok in 100 cm dolg, obsega ozemlje od Osjeka do Soluna in od Sarajeva - Drača do Sofije. Opremljen je s številnimi krajevnimi imeni in zlasti nazorno in lepo predočuje terensko sliko celega ozemlja. Zemljevid stane 1 K 50 v ter se naroča v »Narodni knjigarni« ali pa naravnost pri tvrdki Frevtag & Berndt, Dunaj VII. Schottenfeld-gasse 62. Ogenj je izbruhnil preteklo soboto dopoldne na dosedaj neznan način v steljnici posestnika Antona Vrbinca v Štepanji vasi. Uničil mu je vse letošnje seno in poljske pridelke in stroje. Da ni ogenj prodrl tudi v spodnje skladišče špirituoza in naprej, to je pripisati neumornemu trudu ondi štacijoniranega vojaštva in maloštevilnih mož-domaČinov, katerim bodi izrečena največja zahvala. Škoda je zlasti za sedanji čas znatna. Konja, vprežena v koleselj, sta se splašiia v Srednji vasi pri Ribnici in sicer ko se je pripeljal mimo neki veliki voz. Kočijaž je padel z voza in prišel pod kolesa; nevarno je ranjen na glavi in na prsih. Konja sta tekla naprej in povozila 82!etno Barbaro Mikelj, ki je drug dan vsled poškodb umrla. Z žveplenkami se je igrala tri- inpolletna Marija Ostreževa na Velikem vrhu, ko se je mati nekoliko oddaljila iz hiše. Kar naenkrat priteče deklica za njo s krikom; na dekletcu je gorela obleka. Poškodbe so bile take. da je deklica drugi dan umrla. Z drevesa je padel v Cerkveni ulici deček Vinko Gabrovšek. Dobil je pri padcu take poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnico, kjer je kmalu umrl. Neki kolesar je podrl pred nekaj dnevi na Rimski cesti, zvečer ob 10. uri zidarja Mihaela Kosija. Kosi je obležal nezavesten. Sedaj se nahaja v deželni bolnici. Modni salon je otvorila g. R. F a b č i č v Ljubljani na Rimski cesti št. 6. V zalogi ima najmodernejše damske klobuke. Prej je imela salon v Gorici. Odpuščen vojak išče službe v manufatkurni ali galanterijski stroki. Hvaležen je za vsako delo. Zna laško. Ponudbe na naše upravništvo. Poziv! Ona stranka, ki je včeraj ob pol 10. dopoldne v lokalu, kjer se na magistratu dobivajo krušnice, pomotoma vzela s seboj nov svilnat dežnik, se prosi, da ga jutri pošlje nazaj. Pripomni se, da so imena vseh, ki so se istočasno tam mudili, vpisana v zaznamku za oddajo krušnic. Razne stal. * Rekvizicija kovin na Ogrskem. Ogrski uradni list objavlja naredbo o rekviziciji kovin. Počenši s 30. novembra se morajo oddati državi vsi pri obrtnikih, trgovcih, gostilničarjih, kavarnarjih in v privatnih hišah se nahajajoči predmeti iz niklja, bakra, brona ali tombaka, zlasti razna posoda, namizni servis,kuhinjski kotli iz teh kovin. Država bo vse te predmete prevzela po natančno določenih cenah. Istočasno je izdala vlada maksimalni tarif za posodo iz železa, ki bo služila v nadomestilo oddanih kovinskih predmetov. • Opustošenje vsled neurja v Italiji. Opustošenja, ki je napravj-lo neurje v Rapallu, so jako ogromna. Mnogo javnih in privatnih poslopji in kmetij do Porto Fino je uničenih ali težko poškodovanih. 17 oseb je zgubilo življenje.Število ljudi brez strehe znaša več tisoč. I L * Japonsko posojilo. Japonska J vlada je sklenila najeti notranje po-1 sojilo 30 dilijonov venov (75 milj. K.) j * Ogrska koruza pod zaporo. Ogrska vlada je izdala naredbo, s katero se daje letošnji pridelek koruze na Ogrskem pod zaporo. * Ustavljeni listi. »Zeit,« poroča: Od 16 čeških političnih listov na južnem Češkem jih izhaja le še 8. Pet jih je »bilo uradno ustavljenih in sicer 1 v Taboru, 1 v Strakonicah in 3 v Budjejovicah. * Vohunstvo na Nizozemskem. Danski državljan E. Rot Nilsen, je bit obsojen na Nizozemskem na štiri mesece ječe, ker je meseca avgusta na račun neke tuje države vohunil, kake ladje se udeležujejo pomorskih vaj pri Gefleju. * Jajca v Plznu. Mestna aprovi-zacijska komisija v Plznu je zaplenila en miiijon jajec, namenjenih za izvoz. Jajca se bodo prodala mestnemu prebivalstvu in sicer dobi vsaka družina 15 jajc za dva tedna. Za 12 jajc je plačati 2 K. * Vodja neodvisne delavske stranke v angleškem parlamentu Keir Hardie, ki je bil svoj čas navaden premogar potem petnajst let urednik zelo uglednega delavskega lista ,Labour Leader«, je v starosti 59 let umrl. Keir Hardie je bil jako znamenit parlamentarec in velik organizator. * Aferi Dumba. Iz San Francisca poročajo: Nemški vojaški atašć v Washingtonu von Papen in princ Hatzfeld sta prispela sem ter izjavljata, da se podasta dne 28. septembra v Mehiko. (Kakor znano, so poročali ameriški listi, da je nemški vojaški ataše zapleten v afero Dumba in da bo moral vsled tega Združene države zapustiti.) * Vzpodbudni govor za abituri- jente. Domobransko divizijsko sodišče na Dunaju je obsodilo župnika dr. Karola Večero, ki je bil zadnji čas profesor na nemški državni gimnaziji v Mikulovu na Moravskem, na štiri mesece ječe, na izgubo doktorata in profesorske službe, ker je imel 18. avgusta 1. 1. v cerkvi pridigo za abi-turijente, pri kateri se je pregrešil zoper dolžno spoštovanje vladarja. * Sedem smrtnih obsodb. Policijski urad v Moravski Ostrovici razglaša: Stavbni asistent Valentin Po-solda, tesar Tomaž Krejči, učitelj Ri-kard VVagner, zasebna uradnika Iv. Vališek in Rikard Stoklasa, mestni zdravnik dr. Josip Keller in mestni blagajnik Friderik Kuča iz Gaje so bili zaradi veleizdajniških dejanj obsojeni na smrt na vešalih pa se jim je milostnim potom premenila kazen v 10 do 201etno ječo. * Manifestacijo bolgarskih dijakov na Dunaju. V soboto so priredili na Dunaju živeči bolgarski dijaki velike manifestacije za ujedinjenje Makedonije z Bolgarijo. Eden govornikov je slavil bolgarsko armado, ki bo sedaj razviia svoje, pred dvema letoma shranjene prapore k zmagovitemu pohodu ; drugi je proslavljal Avstrijo, katere prebivalstvo spremlja početje Bolgarov s toliko simpatijo. Govorila sta tudi poslanik Tošev in konzul Stiasnv. Z „Ura!w -klici na kralja Ferdinanda in na našega cesarja so odšli dijaki na kolodvor. * Poljska naselbina kraj Carigrada. Na azijskem bregu Bospora je poleg drugih zanimivosti tudi — poljska naselbina. Ta poljska vas se imenuje Čiflik Adampol in je nastala že pred več kakor 80 leti. Ko je namreč takratna poljska revolucija žalostno končala, je polno poljskih revolucijo-narjev zbežalo na Turško. Tedaj je knez Czartorvski nakupil na azijski strani Carigrada veliko ozemlje in na njem naselil na stotine beguncev. Sedanji prebivalci te vasi so že vsi rojeni na Turškem, a vsi se čutijo Poljake. Imajo svojo katoliško cerkev, svojo poljsko šolo, svojo poljsko knjižnico, sploh vse narodne institucije. Knez Czartorvski je svoj-čas pri sultanu1 izposJoval posebne privilegije za te poljske naseljence; ni jim bilo treba plačevati davkov, niti služiti pri vojaštvu in postavljeni so bili pod pokroviteljstvo francoskega poslanika. Pred 10 leti je francoski poslanik to pokroviteljstvo odložil, a s pomočjo avstrijskega poslaništva so naseljenci rešili vsaj en del svojih privilegijev. Naseljenci so nekaki kmetje-plemenitaši. Bavijo se največ z mlekarstvom in sadjarstvom, a tudi turški letoviščarji jim dajo lepe zaslužke. Začetkom sedanje vojne se je zgodilo, da je bil eden najuglednejših adampolskih Poljakov na zlobno denuncijacijo aretovan kot vohun, vsled česar so se začele proti celi naselbini represalije, a izkazalo se je, da je bila denuncijacija neutemeljena in zdaj uživa poljska nasel-bina popolen mir._ Današnji list obsega h strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskaraec. ■ Umrli so v Ljubljani: Dne 21. septembra: Janez Čreš-nik, pešec, v mestni bolnici za silo, Pokopališka cesta 19. Dne 22. septembra: Marjan Bogataj, sin železniškega uslužbenca, 8 mesecev, Kavškova ulica 139. — Frančiška Jančar, šivilja, 23 let, Radeckega cesta 1. — Stanko Vrtačnik, sin železniškega sprevodnika, 8 let, Hranil-nična cesta 10. Meteorologu Vtllia nid n«rjea SH-2 Sreia 1 »radii tlak 73* «..x 3 opazo-S" vanja Vi ■ ■etra , e s ? mm £2 Veti ovi Lom« I^ojtcmj, želod Nebo 27. 2. pop. 9. zv. 28. j 7. zj. 7258 725*7 191 146 7238 121 si. jzah brezvetr. si. szah. pol. oblač. oblačno dež LJUBLUANA ■ kome^^g^ica^ Ti urnnwaia» ne pridelke semeni 2450 Wiener Neustadt Srednja včerajšna temperatura 15*1°. norm. 133°. Padavina v 24 urah mm 35 8. t Gospodično MNMM» Velika zračna Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljenl sin in brat, gospod Fran Fabjančič praporščak dne 21. septembra t. L ob 3. uri 45 min., v starosti 24 let padel junaške smrti, zadet v vrat. 2453 Bodi mu časten spomin! BREZOVICA FRI LJUBLJANI, dne 28. septembra 1915. Žalujoča rodbina Fabjančičeva, učitelj v pok. Deželno In gosnecje pomoćno društvo Rdečega Krila so Kranjsko naznanja tužno vest, da je umrla 25. septembra 1915, v Ljubljani njegova L podpredsednica, preblagorodna gospa Antonija Kosler imetnica Elizabetnega reda. Nepozabna rajnica je bila več deseUetij neutrudljiva sodelovalka pri vseh napravah Rdečega Križa. Njeno nesebično in iz čistega človeko- in domoljubja izvirajoče uspešno delovanje ji zasigitra vedni hvaležni spomin društva Rdečega Križa. V Ljubljani, dne 28. septembra 1915. z izpričevalom 3 razreda meščanske šole ali 2. letnika učiteljišča ter absol-viranim najmanj enoletnim trgovskim tečajem, ki ima veselje do poštne službe, sprejme takoj 2433 Louro Pefovap, toonjtasi. Novi spored o .Kino Central' v Deželnem gledališču zo danes v torek, Jutri v sredo in v četrtek: jtfesto in vas. Zanimiva vaška povest v 2 dejanjih po Auerbachovi noveli, katera dramatizacija je repertoirna igra dvornih gledališč. Vojni demon Aktualna vojna drama v 2 dejanjih. V igri demon v osebi maščevalne brezvestne ženske povzroča pretresljive prizore. Komična zaroka. Veseloigra v 2 dejanjih. Postanek cvetlic. Velezanimiva botanična študija. Najnovejše kinematogra-fično vojno poročilo. Karlček gre na lov. Komično. se išče za takoj. 2445 Ponudbe ne upravo. »Slov. Naroda« pod „Velika soba/2 446". priden in zanesljiv, dobro verziran v špecerijski stroki, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. 2403 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. : Stanovanje : obstoječe iz dveh sob in kuhinje v Ljubljani ali bližnji okolici, 80 Išče za takoj. — Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod »Stanovanje 2 sobi/24 454'. Zaradi odpotovanja prodam takoj ceno lep dobro ohranjen avtomobil. Vpraša in ogleda se v trafiki Jezeršek, Zaloška cesta 168. 2451 s pohištvom in posteljino opremo, boljše, za begunce od 1. oktobra na-prej. SĐ Odda v poslopju c. kr. poste na fjveim, poleg Ljutomera, Sta- jSTSkS. * 2134 VC vseh vrst in vsako množino |*JP* k&epuge po najvišjih cs^»?2 2117 LJUBLJANA, 9 MESTNI TRG Si. 22 Naznanilo. Častitim damam in gospodičnam uljudno naznanjam, da sem otvorila roa Rimski cesti si. S modni salon zsi đisniM© blob V zalogi imam najmodernejše klobuke za predstoiečo sezono ter vse k tej stroki spadajoče potrebščine. Sprejemam tndi vsakovrstna popravila. Priporočam se cenjenim damam in gospodičnam za obilen obisk Rozi Fabčič, modistka 2447 Ljubljana, Rimska cesta št, G. Kupim vsako množino ife vsake vrste ki in loja. JOSIP PRESKER Ljubljana, Poljanska cesta št. 73. g8g~ Izurjene se sprejmejo takoj. Vpraša se: Breg ŠL 20, II. nadstropje, desno. ostilna Z inventarjem, v sredini mesta, se odda takoj v čajem ali na račun. Pod ugodnejšimi pogoji se odda onim, ki imajo lastno koncesijo. Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2444 ovc lubje Is: vi j3 vi J e> in prosi ponudeb s ceno tvornica usnja Drošau pri Plznji, Češko. Prosi se nemška korespondenca. , Najboljša in najzdravejša rzzzz barva1 ase m brado je dr. Draliea „NEBIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Strmoli tjubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite, podlago in mrežice vseh vrst; gledališču in toaletne t potrebščine itd. ■ ■ 'f-----yr *.v. >. ■ . *—> .• ... 1321 Udeležite se! 5. razreda Udeležite se! IV. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje se vrši: gf # 8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 18., 19., 20., 21., 22., 28,, 27., 28., 29,, 30 , dne oktobra, 2. In 6. dne novembra 1915. L 1 premija za Cela srečka X Z00—. Dobitki 1 za 1 1 iooooo s 60000 Cela srečka X 40--. 3 lh srečke X 100-—. 9» 9» V« srečke X 20*—. '/4 srečke X 50-—. 39737 99 99 1237600 7047400 '/* srećke X 10—. V« srečke X 25—- dobitkov in 1 premija K 12705000 Srečke za ta razred priporoča Ljubljanska kreditno banba poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije -v I^jubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu in Splitu. Plumb. niročlla m pripor.«.], po poštni nakaznici. V« srečke X 5*—. lenko liceja s«3 sppefme 2440 na hrano in stanovanje. Tržaška cesta 11, I. nadstr. Spretnega krojaškega sprejme takoj Fran Kraigher, kroiači LJubljana, Gosposka ulica 5. 2441 konfekcijske stroke 80 sprejmejo takoj proti dobri plači in samostojna kontoristinja. "^9£ Ponudbe na O. BERNATOVSč, Ljubljana, Mestni trg št. 5. 2418 Sprejme se takoj trgovski izurjena v železnini, pri 2398 FRANCU PICEKU, trgovina z železnim in Špec. blagom v Ribnici, - Kranjsko. Blagajno že rabljeno in prešo za seno ter zaboje ki bi vse bovali za 50 do 100 kg sadja kupi J. Bazboršek v Ssnartnem pri Litiji, kamor naj se ponudbe z navedbo cen pošljejo. 2394 r Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po naj razno vrstne j5i h kombtna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na do* živetje in smrt z manjšajočimi se H vplačili. Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Hoseral fondi ■ 71,940.302-20. — Izplačane odškodnine ln kapltalije K 145,150.178-20. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -— Wea pojasnila dejei-- zastopstvi Cigar pisarne so v lastni ban- ■ Čni hiši ===== v Gosposki uliti štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine pioti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pokop! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. FD 80 2XC 1870 69682^38 T5 3807 RV