PoStnina plačana v gotovini
Ixhaja v ponedeljek inpetek ob 17.
Stane noesttčno po poštl 7 Din,
v Celju po raznašalcih dostavlje-
na7'50Din, '.a inozemstvo20Dln
Äacun   pri   poštnem čekovnem
zavodu St. 10.666.

Cena 1 Din
Redakcija in uprava: Celje,
Strossmayerjeva ulica št. T,
pritličje, desno.
Telefon Interurban štev. 65.
Rokopisl se ne vračajo.
Oglasi po tarlfu.
Rokopisi se iprejemajo ob ponedclfkih in petkib brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pradpisi glede pro »tor a in dneva objave oglasov se uvažujejo 1© po možnosti.
Štev. 43.
Celje, sobota 2. junija 1934.
Leto XVI.
Za naše morje
CELJE, 2. junija.
lmamo prekrasno morje, ki spada
med najlepiša v Evropi. Tako razčle-
njeno obalo, obalo s tolikimi, vsem
trgovskim in voznim svrham odgo-
varjajočimi zalivi, s tolikimi zaliv-
čki za preživljanje na počitku ob
morju ni nikjer na svetu. Kdor je
videl našo obalo, je obstal v začu-
denju nad toliko krasoto.
Irneti prekrasno, od tujcev občudo-
vano morje, vsakoletni naval tujcev
na našo obalo, še ne pomeni, da smo
pomorska država. Morje so pljuča
vsake države, taka je parola. In s
čim diha ta mogočno telo, ki ga ime-
nujemo državo? V čem se odraža njen
pulz? Kako merimo njen krvotok —
znak močnejšega ali šibkejšcga živ-
Ijenja? Dih, pulz in krvotok naroda
nam daje njegovo gospodarsko živ-
Ijenje, potenca njegovega gospodar-
skega. razmaha in tempa, v katerem
se preliva v državi in preko njenili
meja. Morje kot pljuča, kot okno v
svet nam omogoča dviganje našega
gospodarskega življenja. Preko nje-
ga moramo usmerjati ves naš" pro-
met z lastnimi ladijami, k njemu mo-
l'aino usmeriti vse naše poti, z njim
zvezati vse zaledje, prežeti s pomor-
sko miselnostjo ves narod in tako
udariti vsemu našemu Ijudstvu pe-
čat pomorske mentalitete — in šele
takrat bomo pomorska država, ka-
kor sinemo in moramo glede na na-
šo geografsko lego tudi postati!
V tem leži vsa skrivnost lepega
naslova pomorske države. Močna in
junaSka rnornarica nam ne daje legi-
timacije pomorstva. Ona nam lo fu-
va to našo pridobitev!
Na preusmerjanju našega ljudslva
po vsej Jugoslaviji k pomorski ori-
jentaciji dela Jadranska straža. Ona
je narodno in kulturno združenjc
vseh Jugoslovenov; socialne in poli-
ticise razlike, vera in jezik ne vpli-
vajo na članstvo, ki se združuje v
delu za ustvarjanje splošne in po-
polne pomorske zavesti, vsenarodne
in  državne jadranske orijentacije.
Jadranska orijentacija in pomor-
ska zavest bosta tudi nam pri pom o-
gli k lepši bodočnosti. Morje nam bo
postalo svetinja, neizčrpno bogastvo
in zaklad, ki ga bomo zavestno bra-
nili z vso ono silo, s katero steguje-
jo danes po njem svoje roke zemlje
lačni tujci. Zato:
Cuvajmo naše morje!
Spored Dnevov Jadranske straže v Celju
V  soboto 2. jnnija:
Ob X'15. prihod predsednika in
glavnega tajnika Jadranske straže
gg. dr, Tartaglie in dr. Rubiča ter
ostalih gostov iz Splita in Ljubljane.
Ob K-21. slavnostna akademija v
Mestnem gledališču s sodelovanjem
celjskih  kulturnih  društev.
V  nedeljo 3. junija:
Ob X-7. budnica.
Ob K>8. sprejem gostov pri jutra-
njih vlakih. Iz Maribora se pripelje
poseben vlak. Delegacije se podajo
k zborovanju v Narodni dorn. Ob 10.
sprejem gostov iz Zagreba. Udeleži
se članstvo JS iz Zagreba s krasno
društveno zastavo, darom Nj. Vel.
kraljice Marije. Pri sprejemu sode-
luje pevsko društvo »Jadran« iz Mo-
ribora in godba. Pred kolodvorom bo
promenadni koncert.
Ob Xll se formira na Glaziji po-
vorka. Ob 3/*ll. odkoraka godba z za-
stavo proti Glaziji, odkoder krene po-
vorka ob 11. v mesto. Ob %12. stik
pred magi.stratom z nagovori pred-
sednika krajevnega odbora mestnega
načelnika g. dr. A. Goričana,' pred-
sednika izvršnega odbora gosp. dr. I.
Tartaglie, predsednika oblastnega
odbora Ljubljana gosp. podbana dr.
O. Pirkmajerja, predsednika oblast-
nega odboi'a Mari bor župana dr. F.
Lipolda in člana Podmladka sedmo-
šolca M. Šubica.
Ob %lb. začetek akademije celj-
skih šol na Glaziji: pevski in rajalni
nastopi. Nagovor glav. tajnika TS g.
dr. I. Rubiča. Ob Xlß. javna tombola.
Predprodaja vstopnic za popoklan-
sko akademijo na Glaziji bo zjutraj
do X9. pred Narodnim domom, ob
promenadnem koncertu na Kreko-
vem trgu pq-d Mestno hranilnico in
popoldne od Vj2. pri blagajni na Gla-
ziji.
Narodno zavedno občinstvo mesta
in okolice pozivamo, da se udeleži
vseh prireditev v čim večjem Stevilu.
Sreska skupščina JNS v Celju
Sreska organizacija Jugoslovenske
nacionalne stranke za celjski srez je
imela v sredo 30. maja popoldne v
mali dvorani Celjskega doma v Celju
III. redno skupščino, ki so ji priso-
stvovali »tevilni delegati vseh. občin-
skih organizacij stranke v celjskem
srezu.
SkupšCino je vodil predsednik
sreske organizacije g. dr. Ernest Ka-
lan, ki je ob otvoritvi prisrčno po-
zdravil vse zborovalce, zlasti pa na-
rodnega poslanca g. Ivana Prekor-
ška. Predsednik je obširno in izsirp-
no poročal o delu sreske organizaci-
je ter o raznih aktualnih gospodar-
skih in političnih vprašanjih. Delo
sreske organizacije je bilo v pretek-
lem letu v glavnem posvečeno vpra-
šanju komasacije občin, občinskim
volitvam ter poglobitvi in izpopolnit-
vi strankine organizacije v vseh ob-
činah celjskega sreza. Delo sreske or-
ganizacije pri komasaciji občin je bi-
lo zelo težavno in delikatno. Danes je
vprašanje občin rešeno tako, da s<?
izpolnjene skoro vse utemeljene Že-
Ije prizadetih. Sreska organizacija in
vse prizadete občine dolgujejo zlasti
g. poslancu Prekoršku toplo zahvalo
za neumorno delo, ki ga je posvetil
tej  stvari.
Za občinske volitve lani 15. okto-
bra smo v smislu svojega programa
ponudili nasprotnikom sporazum, da
izločimo pri volitvah vsak političen
moment, uvažujoč, da naj obCina in
občinsko zastopstvo ne bo torišče
politifnih bojev, ampak kraj stvar-
nega in resnega dela za gospodarske,
socialne in kulturne potrebe prebi-
valstva. Naši nasprotniki pa so ne-
nadorna prekinili vsa pogajanja in od-
povedali vse sporazume, klerikal i-
zem in punktaštvo sta dvignila gla-
vo. Tedaj je naše ljudi in naSe zve-
ste delavce po organizacijah in ob-
činah prošinila trdna odločnost in
neomajna volja, da je treba zmagali
brezpogojno. Velikega pomena za
podvig razpoloženja in poguma sta
bili dve konferenci sreske organiza-
cije, ki sta se vršili lani 16. in 30.
septernbra v Celju. Prepričanje, da
bomo zmagali, in brezprimerno po-
žrtvovalno delo vseh naših zvestih
ljudi sta povzročila, da smo z nad-
Cloveäkimi napori in kljub besnemu
naporu nasprotnikov izvojevali v
celjskem   srezu  zmago  na  celi  Crti.
V vseh občinah celjskega sreza je za-
plapolala zastava narodnega in dr-
žavnega cdinstva. V 21 občinah srno
dobili G.283 glasov in 385 mandatov,
punktaške liste 33G0 glasov in 49
mandatov, socialisti pa 3(55 glasov in
6 mandatov. Celjski srez je dosegel
razmeromanajlepši rezultat med vse-
mi srezi v dravski banovini. Poleg
neštetih iieumornih iji do skrajnosti
požrtvovalnih delavcev v posaniez-
nih občinah je treba tu s hvaležnost-
jo omeniti delo članov sreskega odbo-
ra JNS in zlasti tudi narodnega po-
slancu g. Prekorška, ki je bil ves čas
velikega boja takorekoč trajno med
narodom. Po volitvah so sledile pri-
tožbe proti občinskiin volitvam ua
upravno sodišče v Celju; teh pr-itožb
je bilo okrog 150. V celjskem srezu
je bilo ugodeno le trem pi-itožbam v
teni smislu, da bi se morale volitve
ponoviti. Pa tudi v teh primerih ka-
satO'i'icni izrek upravnega sodišča ni-
ma praktičnega učinka, ker so vse
občine (V]vansko - okolica, Gomilsko
in Šmartno v R. d.) prizadete po novi
komasaciji in se morajo torej obcin-
ski odbori itak na novo sestaviti.
Z volitvami je prišel v naše orga-
nizacije svež duh. V vseh organiza-
cijah se je začelo marljivo nabiranje
novega članstva. V zimskih in po-
mladnih mesecih so imelo vse občin-
ske oi'ganizacije JNS redne letne
zbore. ki so bili povsod izredno mno-
goštevilno obiskani ter vsebinsko in
po zanimanju in sodelovanju član-
stva na doslej še nikdar doseženi vi-
gini. Skoro vseh zborov so se udele-
žili skupno zastopniki sreske orga-
nizacije g-g. poslanec Prekoršek,
predsednik sreske organizacije dr.
Kalan in sreski veterinar M. šribar,
posJanec g-. Prekoršek pa ni manjkal
na nobenem zboru. Organizacija celj-
skega sreza je izvedena in celjski
srez spada danes med najbolj orga-
nizirane sreze. Nacipnalni ljudje v
celjskem srezu so povsod složni ter
hočejo po dobi volilnih bojev in
ustvarjanja organizacije mirnega in
stvarnega, predvsern gospodarskega
dela.
V marljivo konstruktivno delo pa
so je zanesla v zadnjih mesecih zo-
pet zmeda. Naspi-otniki, ki jim je po
naših sijajnih uspehih pri občinskih
volitvah že upadel pogum so dobili
novo pobudo in danes zopet dvigajo
glave ter napovedujejo povratek
prejšnjih časov.
Brez vsake potrebe je bil pripuä-
čen bojevniški pokret, ki se danes
&am označuje kot nadaljevanje dela
one zveze bojevnikov, ki je bil a pred
letom dni razpuščena zaradi svojega
državnim intei'esom kvarnega delo-
vanja. Nekaterim ljudem konsolida-
cija v dravski banovini ne gre v ra-
Cun. Ker je klerikalna stranka pre-
povedana, imajo sodaj lahko in pi-o-
tizakonito priliko, da izrabljajo na-
videzno nepolitično in nestrankarsko
sirmo, pri kateri ustanovitvi so so-
delovali tudi pošteni, toda nepouPe-
ni ljudje in nespretni idealisti, in da
vodijo med nai'odom in proti vladni
stranki agitacijo in propagando, ka-
kor v najgrših časih pred 6. januar-
jem. Tako imamo tu organizacijo, ki
ni politična stranka, ki pa dela sa-
mo politiko in ki s klevetanjem naših
ljudi in z demagogijo prekaša prejš-
nje stranke in to pod plaščem pa-
triotizma. To, kar se dogaja in pri-
pušča, je neodgovoren čin, za katere-
ga bodo oni, ki so ga zakrivili, da-
jali odgovor pred zgodovino. Bojev-
niki ne zahtevajo nikakega pristan-
ka na kak program, saj sami pravi-
jo, da programa nimajo. Zahteva se
samo, da pridejo na zborovanja mno-
žice, ki se naslajajo ob klevetanju in
zmerjanju na poborniko šestojanuar-
skih idej. Ta neiskrenost se izraža
tuoi v tem, da izjavljajo ljudje, ki so
vprvih vrstah gibanja, da rabijo kle-
rikah.e in punktaše le za to, da za
nje ngitirajo. Ne zaliteva se torcj
notranja in duhovna preobrazba v
smislu šestojanuarskega programa,
temveč samo zbiranje innozic za i"u-
šenje onega, kar drži ta šestojanuar-
ski program. Ali je mogoče za to bolj-
ših dokazil, kakor jc dejstvo, da so
se slišali na bojevniških zborih klici
»Živio dr. Korožec!« in da se po-
vzpnejo akterji te akcije tako dales,
da javno označujejo dr. Pivka kot
veleizdajalca. Vse, kar je klerikalne-
ga, se bo povrnilo na prvi signal kle-
rikalnih voditeljev zopet v njihov ta-
bor, ostali pa bodo povečini blamira-
ni l'acunarji in razočarani idealisti.
Tako se ubija ono, kar je dobro, na-
mesto tega pa se ne postavi nič.
Predsednik g. dr. Kalan je nato
omenil lanski glavni kongres stran-
ke, na katerem je dobila stranka no-
vo ime ter je bil končno sprejet
strankin program in nov statut. Pri
volitvah v Delavsko zbornicö je JNS
uspešno sodelovala z Narodno stro-
kovno zvezo. V vseh občinah so bili
osnovani klubi občinskih odboniikov
JNS. Hineljarsko društvo v Žalcu,
najvažnejša gospodaiska institucija
celjskega sreza, je letos s sprejetjem
novih pravil in z drugim sklepi za
vselej onemogočila })oskuse, da bi se
smatrala ta gospodaiska organizaci-
ja kot torišče za politična razraču-
navanja. Tako je zopet ustvarjeno
stanje, ki odgovarja tradicijam tega
driištva.
Ob katustroialiiih septembrskih po-
plavah je bilo v veliko tolažbo priza-
detim krajem, da sta gg. minister
dr. Kramer in imenom banske upra-
ve podbari dr. Pirkmajer že prvi dan
prihitela v naže krajc in si ogledala
glavno škodo. S temi poplavami je
bilo pokrenjeno že dolgo let pereče
vprašanje regulacije Savinje. Posla-
nec g. Prekoršek si je tako glede pod-
por za po poplavah prizadete kraje
kakor tudi glede vprašanja regulaci-
je Savinje pridobil z neumoraim de-
lom in z neprestanimi intei*vencijami
izredno velike zasluge. Uvedla so se
tudi regulaeijska dela glede pritokov
Savinje in se je tudi pričela gradnja
nujno potrebnih cest, zlasti ceste, ki
bo vezala Vojnik s Šmartnim v Rož-
ni dolini. Tu je treba omeniti veliko
prizadevanje sreskega načelnika g.
dr. Vidmarja, zasluge gosp. poslanca
Prekorška in razumevanje banske
uprave za ugodno rešitev teh vpra-
Šanj.
Organizacija in g. poslanec Prekor-
šek sta se ob obilni podpori g. mini-
str'a dr. Kramerja tudi zavzela pri
vladi za to, da da finančni minister
na razpolago vezane dinarje za
hmeljsko trgovino. Dalje sc je orga-
nizacija zavzemala za dodelitev se-
zijskih kreditov za hmeljsko kupCijo
za denarni zavod v Savinjski dolini
in bila deležna največje podpore g.
poslanca Perkorška, ki je tudi izpos-
loval polovično vožnjo za hmcljske
obiralce. V vprašanju uredbe o zašči-
ti kmetov je sreska organizacija
predložila strankinemu vodstvu v
Beogradu in zadevnemu skupščin-
skemu odboiu elaborat s točnimi
jjredlogi glede izboljšanja te dobro
mišljene, toda ne v vseh posamez-
nostih posrečene uredbe. V preteklem
letu je oživel tudi celjski pododbor
Zveze županov, ki je razpravljal o
zelo važnih gospodarskih vprašanjih.
V raznih akcijah za omiljenje brez-
poselnosti duSevnih in roCnih delav-
cev je izvršila organizacija nešteto
intervencij. Največ zaslug pa si je tu
pridobil g. poslanec Prekoršek.    . ,
„ASTRA" čevlji
Celje, Aleksandrova 4
Stran 2.
»Nova Doba« 2. VI. 1934.
Stev. 43.
Na predlog predsednika g. dr. Ka-
lana je zbor z burnim odobravanjem
izrekel g. poslancu zahvalo ter po-
polno in neomejeno zaupanje, ob-
enem pa se je zahvalil tudi sreske-
rau načelniku g. dr. Vidmarju za ve-
t liko razumevanje, s katerim ustrežo
vedno drage volje vsem upravičenim
željain predsedstva.
PoroČilo predsednika g. dr. Kalana
je bilo sprejeto z navdušenim aplav-
zom.                (Konec prih.)
Dva velika manifestacijska shoda JNS
v slovenjgraškem srezu
V nedeljo 27. maja se je vršil na
travniku poleg Ježovnikove gostilne
v Velenju veliCasten zbor Jugosloven-
ske nacionalne stranke ob ogromni
udeležbi prebivalstva iz vse Šaleške
doline. Zbor je otvoril predsednik
sreske organizacije g. ravn. Šent-
jurc, vodil pa je zbor šoštanjski žu-
pan g. dr. Majer. Na zboru so govo-
rili gg. domači poslanec dr. Vošnjak,
generalni sekretar JNS minister dr.
Kramer, poslanec Gajšek, bivši po-
slanec Drofenik in poslanec Prekor-
šek ter zastopnik Narodno strokov-
ne zveze g. Bajt iz Maribora. Zboro-
vanje je izzvenelo v veličastno mani-
festacijo nacionalne misli.
Popoldne se je vršilo vsled slabe-
ga vremena v nabito polni dvorani
Sokolskega doma v Slovenjgradcu
mogočno zborovanje prebivalstva v
tern severnem delu sreza. Zborovanju
sta predsedovala gg. (h: Bratkovič in
ravnatelj Šentjurc, govorili pa so gg.
generalni sekretar JNS dr. Kramer,
poslanec Prekoršek, poslanec Voš-
njak, poslanec Gajšek in g. Drofenik.
Tudi to zborovanje je pokazalo, da
se je narod oklenil ideje šestojanu-
arskega manifesta, da želi v narodni
slogi sodelovati na izgraditvi zdravih
prilik v državi in da odklanja huj-
skarije onih, ki skušajo danes pod
plaščem patriotizma rušiti krepko
organizirane temelje Jugoslovenske
nacionalne stranke.
Sreska skupščina JNS za laški srez
V ponedeljek 28. maja popoldne se
je vršila v Sokolskem domu v LaS-
kem redna skupščina delegatov laš-
kega sreza. Skupščino je otvoril in
vodil predsednik g. dr. Fran Roš, ki
je pozdravil navzočega poslanca g
Ivana Prekorška in sekretarja glav-
nega odbora g. dr. Zajca iz Ljubljane
ter vse mnogoštevilno zbrane delega-
te posameznih občinskih organizacij
JNS. Po referatib gg. dr. Roša, po-
slanca Prekorška in dr. Zajca se je
razvila živahna debata o gospodar-
skih in političnih prilikah v srezu ter
so bile sprejete v tern smislu tudi za-
devne resolucije. Vsestransko se je
ugotovilo, da je laški srez na celi
ci'ti politično konsolidiran in da ni
prav nikjer občutiti niti najmanjših
sledov nekdanje strankarske podelje-
tiosti. Na skupščini se je ugotovilo
tudi, da je beležiti močan razmah
nacionalnega delavstva v rudarskih
revirjih, ki se vedno močneje oklepa
svoje strokovne organizacije. Ugoto-
vilo se je tudi, da se delu te organj-
zacije posveča s strani javne uprave
vse premalo pažnje.
Ugotovitev škode v Savinjski dolini
»Julro« z dne 31. maja in 1. t. m.
je poročalo? da je zadela gornji kot
Savinjske doline elementarna nezgoda
s hudo nevihto tn točo, po kateri so
najbolj prizadete vasi : Gornje Gorče,
Obramlje, Gomilsko, Št. Jurij ob Ta-
boru, Podvrh, Sv. Matevž, del Letuša
in del Malih Braslovč. V sredo popol-
dne so se privalili nad te kraje težki
oblaki, ki so v 10 minutah pobelili
njive, travnike in vinograde ter jim
dali sliko zimske pokrajine. Proti ve-
čeru, ko je nevihta nekoliko ponehala,
so hiteli ljudje iz his na polja, kjer
se jim je nudil grozen pogled na uni-
čena polja. Letina, ki je izredno dobro
kazala, je uničena, saj so dajali travniki,
polja, posebno pa hmelj, kmetu nade
na najboljšo letino kakor že dolga
leta ne. V teh težkih časih so z upa-
jočimi očmi zrli v boljšo bodočnost,
bili so izgledi, da se bo hmelj ugodno
prodal in da si vsaj delno opomorejo
od posledic zadnjih gospodarsko težkih
let. Sedaj so jim uničeni prav vsi pri-
delki od hmelja, krompirja do sena na
travniku, preko katerih je drla uma-
zana voda in polomljene bilke poteptala.
Sedaj nimajo nič, prav nič, razen upa
v srcu, da dobe pomoč. Na to čakajo,
prosijo in vzdihujejo. Kdo jih ne bi
razumel, saj nimajo niti za hrano, niti
koščka kruha za deco, niti odkod do-
biti denarja. Tu je pomoč nujno po-
trebna l ObČinska komisija z g. Omla-
dičem je naslednji dan (31. maja) pre-
gledala in ocenila vse po toči prizadete
kraje ter našla,  da so poljski pridelki
(koruza, krompir.fižol, vsa žita, posebno
pa hmelj) docela uničeni in da je škoda
na hmelju najmanj 90% na, vse žito
pa je popolnoma uničeno, saj ne stoji
niti ena bilka pokoncu. Žito sedaj
žanjejo in pokladajo živini, o koruznih
nasadih pa ni niti sledu. Hmeljski na-
sadi, ki so bili tako ugodno razviti,
kakor že desetletja ne, in vinogradi
kažejo obupno sliko — gole trte se
vzpenjajo po kolih. Močan vihar je še
pripomogel, da je toča sekala od vseh
strani, zdaj od leve, zdaj od desne.
Toča je padala namreč lOminutsama
brez dežja in še drugi dan je je ležalo
ponekod do 5 cm na debelo, ponekod
pa še več. Kmetje pravijo, če bi je
padlo polovico manj, bi napravila prav
isto škodo, kakor je je, torej že zadnja
ni več našla zelenja, da bi še uničevala.
Druga komisija z g. Lušinom je
ocenila škodo povzročene po toči v
krajih Gomilsko, Sv. Matevž in Re-
zana, kjer so poljski pridelki uničeni
70%, hmelj pa 90 in celo 100%- Val
toče je zavzel torej prav obširen kom-
pleks tega najlepšega dela Savinjske
doline, kjer je bilo vse v bohotnem
razvoju z izgledi na najugodnejSo le-
tino, kjer je pa sedaj najhujše in kjer
je sedaj pomoč potrebna. Enako težko
škodo je povzročila toča tudi preko
Gomilskega, Rezane do St. Jurija s Pre-
kopo, Kapljo in delom občine Vransko-
trg. V petek 1. t. m. si je ogledal o-
pustošenja v občini Braslovče narodni
poslanec g. Ivan Prekoršek.
Okoliški občinski svet
Občinski proračun odobren v okrnjeni obliki — Reševanje skupnih zadev
niestiie in okoliŠke občine — Kategorizacija občinskih cest — Gradnja
mostu v Košnici — Vzdrževanje cest    —    Resolucija    proti    poslabšanju
obrtnega zakona
CELJE, 2. junija
Občinski svet za Celje - okolico je
imel v petek od 18.15 do 20.45 redno
sejo, ki je bila deloma prav živahna.
Župan g. Vinko K u k o v e c je po-
ročal, da je banska uprava odobrila
občinski proračun za 1. 1934/35, redu-
cirala ninogo izdatkov in znižala ob-
činsko doklado na drž. neposredne
davke od 94 na 85%. Vsi izdatki zna-
šajo    sedaj   1,863.927   Din,    dohodki
435.927 Din, ostanek pa bo krila 85%
občinska doklada. Med izdatki so
ni. dr. znižani prejemki občinskili
nameščencev, podpora za gasilna
društva je znižana od 40.000 ua 30.000
Din, izdatki za javno razsvetljavo od
45.000 na 32.000 Din, podpore kultur-
nim društvom od 2.000 na 1.000 Din,
izdatki za vzdrževanje in popravilo
cest od 75.000 na 48.200 Din, izdatki
za gradnjo in vzdrževanje mostov od
BILO KUDA M SVUDA!
20.000 na 12.000 Din, izdatki za grad-
njo ceste v Novi vasi od 35.000 na
20.000 Din, prispevek ubožneinu
skladu pa od 152.000 na 118.920 Din.
Občinska uprava bo s tern proraču-
iiom težko izhajala in bo morala
marsikatero delo opustiti. Občinski
svet je sklenil, da bo posebna depu-
tacija, obstoječa iz župana g. Kukov-
ca ter obč. odb. Fr. Wltavskega in
Četine, banski upravi osebno prodlo-
žila posledice okrnitve proračuna in
skušala doseči, da banska uprava
opusti znižanje izdatkov. Občina bo
dala prepleskati Grenadirjevo brv in
bo to delo razpisala. Razpisalo bo tu-
di mesto pomožnega uradnika; pred-
nost bodo irneli gradbeni tehniki.
Občinski svet je naknadno odobril
popravilo delno porušene brvi čez
Voglajno pri kemični tovarni v Ga-
berju. 'V odbor za reSevanje skupnih
zadev mestne in okoliške občine so
bili kot zastopniki okoliške občine
izvoljeni občinska uprava (5 članov)
ter obč. odb. Božič, Gologranc, Jezer-
nik, Mihelčič in Šuperger. Občina bo
prosila bansko upravo za nadaljne
podpore iz bednostnega sklada.
Za cestni odsek je poroöal
podžupan g. H r a s t n i k. Občinski
svet je sprejel kategorizacijo občin-
skih cest v okoliški občini. K grad-
nji novega mostu v Košnict bodo in-
teresenti prispevali vse gradivo, ob-
fina pa bo dala cement, železo, raz-
strelivo in izvežbanega zidarja. Po-
sipanje cest se je Že delno izvršilo.
Za to je bilo doslej porabljenih
23G m3 gramoza, ostali gramoz pa bo
v kratkem navožen.
Za finančni in socialniod-
sek je poročal obč. odb. Fr. W1 -
tavsky. Sokolskemu društvu v Ce-
Iju se izplača podpora v znesku
1.000 Din, za invalidsko tombolo v
Celju pa prispevek 100 Din. Občina
bo dala preurediti sedanjo javno
električno razsvetljavo na hribu sv.
Jožefa v avtomatično. Z večino gla-
sov je bila sprejeta resolucija proti
nameravani okrnitvi socialnih pra-
vic, ki so si jih nameščenci in delav-
ci pridobili z novim obrtnim zako-
nom.
Na predlog person alnega re-
ferenta obC. odb. G o r u č a n a je bi-
lo 24 oseb sprejetih v domovinsko
zvezo, 15 prošenj za sprejem pa je
bilo odklonjenih.
Za Clana davčnega odbora sta bila
kot zastopnika okoliške občine izvo-
ljena obč. odb. Jezernik in g. Golma-
jer. Občinski svet je odobril sklepe
ubožnega sveta z due 29. maja. Dolo-
čitev zastopnika okoliške občine v
upravnem odboru meščanske sole v
Celju je odložena.
Pri slučajnostih je obč. odb. Šuper-
ger omenil, da je cesta Lava-Ostrož-
no-Lopata v zelo slabem stanju, in
je prosil, da bi občina pri sreskem
i cestnem odboru posredovala glede
posipanja te ceste. Nadalje je bilo
ugotovljeno, da bo morala občina v
doglednem času na nekaterih cestah
namestiti električne svetiljke. Na
predlog obč. odb. Wltavskega bo ob-
čina prosila poštno upravo za namc-
stitev poštnega nabiialnika pri go-
stilni »Wilson« v Gaberju.
DOMACE VESTI
PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE
DOBE« izide v torek 5. t. ni. popol-
dne.
(I Narodna skupščina se bo zopet
sestala k zasedanju v sredo 6. t. m.
ob 16. Najprej pride menda v raz-
pravo zakon o mestnih občinali.
(1 Visoko grško odlikovanje mini-
stra dr. Kramerja. Predsednik grške
republike je odlikoval ministra n. r.
g. dr. Alberta Kramerja s Fenikso-
vim redom I. stopnje.
d Tri ponovne zmage JNS pri ob-
činskih volitvah. Ker je upravno so-
dišče v Celju na pritožbc klerikalcev
razveljavilo lanske občinske volitve
v Kj'izevcih, Cezanjevcih in pri Sv
Juriju ob Ščavnici v ljutomerskem
srezu, so bile v teh treh občinah pred
dnevi nove volitve, pri katerih so na-
cionalne liste dosegle Še lepše uspe-
he nego lani 15. oktobra. Pri ponov-
nili volitvah v Križevcih je dobila
23. maja nacionalna lista 412 glasov
(lani 359), nasprotniška pa 213 (lani
296). V Cezanjevcih je dobila nacio-
nalna lista lani 3, pri ponovnih vo-
litvah 25. maja pa 30 glasov večine.
Ponovne volitve pri Sv. Juriju ob
Ščavnici, rojstni občini dr. Antona
Korošca, so bile 26. maja. Tu je do-
bila nacionalna lista 258 (lani 244),
nasprotniška pa 215 (lani 206) gla-
sov.
d Otvoritev XIV. Ljubljanskega
mednarodnega velesejma. V sredo ob
10. je bil svečano otvorjen XIVr. Ljub-
Ijanski velesejem. Otvoritvi je pri-
sostvoyal odposlanec najvišjega po-
krovitelja velesejma, Nj. Vel. kralja,
divizijski general g. Vladimir Cuka-
vac. Po pozdravnein govoru predsed-
nika velesejma g. Frana Bonača je
otvoril velesejem minister za social-
no politiko in narodno zdravje g. dr.
Fran Novak v imenu kr. vlade in kot
zastopnik častnega predsednika ve-
lesejma ministra za trgovino in in-
dustrijo g. Juraja Demetroviča. Gr-
čijo, ki se je letos prvič oficijelno
udeležila Ljubljanskega velesejma, je
zastopal grški poslanik na našem
dvoru g. minister Melas. Svečanosti
so se v velikem številu udeležili naj-
višji predstavniki oblasti in klera,
diplomatski in konzularni zbor, za-
stopniki   mest,    raznih    organizacij,
korporacij in društev. Sejmišče, da-
siravno obsega -40.000 m-, je docela
napolnjeno. Bogato so zastopane vse
panoge domačo pi-oizvodnje, posebno
pohištvo, tekstil, usnje in obutey,
vsakovrstni stroji, avtomobili, ko-
vinska industrija, industrija zivil,
kemična in })apirna industrija. Tudi
inozemstvo je dobro zastopano, zla-
sti Nemčija. Grška republika se je
letos prvič oficijelno udeležila Ljub-
ljanskega velesejma s svojo special-
no razstavo, na kateri sodeluje 89
grSkih tvrdk. Velesejmu so priklju-
čene še special ne razstave: karto-
grafske, pouCna, reklamno - propa-
gandna, jugoslovenski plakati, go-
spodinjska, ruska in razstava malih
živali. Velesejem bo trajal do 10. ju-
nija.
d černe Vladimir, gostilničar v Za-
grebu, Radičeva ul. 1, se je preselil
v prostore staroznane gostilne v Var-
šavski ul. 5 (pi'ej Samostanska) ter
se priporoča svojim cenjenim gostom
za nadaljno  naklonjenost.
d »Žena in dom« in »Prijatelj«.
Ravnokar sta izšli v Ljubljani junij-
ski številki revij »Žena in dom« in
»Prijatelj« z zanimivo in pestro vse-
bino ter zelo lepimi ilustracijami.
Naročnina za »Ženo in dom« s krojno
prilogo in 5 gospodinjskimi knjiga-
mi znaša za vse leto 105, za pol leta
54, za četrt leta 27 Din, naročnina za
»Pi-ijatelja« in 10 knjig pa za vse ie-
to 132, za pol leta 68 in za četrt leta
35 Din. Obe reviji se naroCata pri
upravi v Ljubljani, Dalmatinova
10/1.
Skavtizem
s Zbor Stega  skavtov in planlnk.
V nedeljo 3. t. m. ub 10. dopoldne bo
zbor Stega skavtov in planink v Celju,
na katerem bo predlagan tudi namestnik
starešine. Roverji, jzvidniki, vučiči in
planinke se opozarjajo, da pridejo v
uniformi, ker se bo po zboru ves steg
slikal. Pridite vsi in vse točno !
s Rok za prijavo za tretji župni
tabor v Marlboru je določen do 20. ju-
nija. Članstvo se opozarja, da se čim
prej prijavi pri stegovodji, kjer se dobijo
točne informacije.
Štev. 43.
»Nova Doba« 2. VI. 1934.
Stran 3.
Celje in okolica
Razobesite zastave!
Mestno načelstvo v Celju razglaša:
Mestna občina bo v počastitcv go-
stov, ki se udeleže prireditev Dnevov
Jadranske straže v Celju, 2. in 3.
t. m. razobesila na svojih poslopjih
državne zastave. Hižni posestniki se
vabijo, da tudi okrasijo svojo poslop-
ja z državnimi zastavami.
Žnpanstvo občine Celje-okolica va-
bi hišne posestnike v predmestnih
krajih, da 2. in 3. t. m., ko se vršita v
Celju Dneva Jadranske straže, okra-
sijo svoje hiše z državnimi zastava-
rni.
c Jadranska stmža poziva vse svo-
,jc člane, da se polnoštevilno udele-
žijo slavnostne skupščine obeh ob-
lastnih odborov JS, ki bo ob 10. v ve-
liki dvorani Narodnega doina. Clan-
stvo naj zasede galerijo. Ko bo skup-
ščina končana, se članstvo priključi
povorki in sicer na koncu z ostalim
občinstvom. Na vsak način pa bodi
članstvo zbrano pred mestnim načel-
stvom. Popoldne vsi na prireditev na
Glazijo, da dokažete svojo solidar-
nost s Podmladkom!
c Celje in Jadran. Na pobudo kra-
jevnega odbora JS so naši trgovci in
njih aranžerji krasno opremili svoja
okna v smislu ideje Jadranske stra-
že. Opozarjamo občinstvo na te iz-
ložbe, v katerib vidimo tudi slike na-
ših letovišč in kopališč. K lepi za-
miali in izvedbi čestitamo tako tr-
goveem kakor tudi aranžerjern. Tudi
v kinu Unionu se sedaj predvajata
d.va kulturna filma Jadranske stra-
ze.
c Pozivl Člani Jadranske istraže in
drugih društev, ki se udeležijo v no-
del jo povorke, naj se zberejo ob pol
11. na Glaziji, kjer se bo povorka for-
mirala. Pevci imajo ob 10. skupno va-
jo v telovadnici meščanske sole,, od-
koder se podajo pred mestni magi-
strat in zasedejo prostor pred rešc-
valno postajo.
c Vseni »Sočanom«! V soboto 2. in
nedeljo 3. t. m. bodo v Celju velike
slavnosti, ki jih prireja Jadranska
straža. Primorski emigranti se bodo
te slavnosti udeležili ofidjelno, ker
je dolžnost posebno nas »Sočanov« v
Celju, da se zavedamo važnosti, ki jo
ima morje za naš narod. Ker se te
važnosti tudi resnično zavedamo, po-
ziva podpisani odbor »Soče« v Celju
vse nvoje članstvo, da se korporativ-
no in polnoštevilno udeleži vseh pri-
reditev Jadranske straže. Posebno pa
podpisani odbor zahteva, da se vsi
emigranti udeležijo manifestacijske-
ga obhoda po mestu, ki bo v nedeljo
3. t. m. dopoldne. Zbirališče bo ob pol
11. na Glaziji. Emigranti se bodo ude-
ležili obhoda pod lastno zastavo in
za tablo z napisom »Soča«. Sočani,
emigranti! Pridite vsi, z ženami in
otroki, povabite in pripeljite s seboj
svoje prijateljc in somišljenike! Za
na&o zastavo in za našo tablo se mora
zbrati dolga vrsta zavednih Jugoslo-
venov in čuvarjev našega morja, Če
mi ne razumemo pomena, ki ga ima
morje za narod, kdo naj bi to potem
razumel? Izvršite svojo nacionalno
dolžnost! Cuvajmo naše morje! — Od-
bor.
c Narodne noše na plan! V nede-
ljo 3. t. m. bo v Celju veliko manife-
stacijsko slavje Jadranske straže
dravske in saviske banovine. V slav-
nostnem obhodu, ki obeta biti zelo
pester, ne smejo manjkati narodne
nose. Kolo jugoslov. sester v Celju
poziva vse Jugoslovenke, ki imajo
kakršnokoli slovansko narodno no-
šo, da jo ta dan oblečejo in s to red-
ko narodno svetinjo povzdignejo ce-
lotni učinek sprevoda. Zbirališče je
pri ge. Sernečevi na vrtu, Gregorči-
čeva 1, od 10. do 10.30. Sprevod se
začne točno ob 11. dopoldne.
c Poziv. Sokolsko družtvo poziva
vse brate in sestre, da se udeleže v
kroju povorke Jadranske straže v
nedeljo 3. junija. Zbirališče ob 10.30
v mestni   telovadnici.  — Uprava.
c Maistrovi borci, člani celjskega
pododbora, se vabijo, da se v čim več-
jem številu udeležijo proslav Jadran-
ske straže v nedeljo 3. t. m. v Celju.
Obenem se obvešCajo, da se dobijo
Clanski znaki po ceni 12 Din proti
predložitvi članske legitdmacije pri
tajniku celjskega pododbora Pepčku
Šribarju,  Celje,  Aleksandrova ul.  2.
c Člani Drnštva jngoslovenskih
akademikov v Celju se pozivajo, da
se v čim večjem številu udeleže v ne-
deljo 3. t. m. manifestacijskega ob-
hoda po mestu, ki ga priredi Jadran-
ska straža, da tako dokažemo, s ko-
liko simpatijo spremljamo akademi-
ki njen pokret. — Odbor.
c Ob priliki dnevov Jadranske
straže se bodo zbrali v Celju tudi vsi
bivši inornarji, da osuujejo svojo or-
ganizacijo za vso dravsko banovino
v okviru Jadranske straže.
c Pevci! Po povorki v nedeljo do-
poldne zapojemo pred magistratom
«Morje Adrijansko«. Pridite vsi v ne-
deljo ob 10. k pevski vaji v telovad-
nico meščanske Sole. -- Šegula.
c V oknu veletrgovine Stermecki
je krasen relief naše države, v kate-
rem so označeni vsi kraji s sedežem
odbora »Jadranske straže«. Relief
nam je priča razširjenosti naše cdi-
ne pomorske organizacije po vsej dr-
žavi od Triglava do Kajmakčalana.
Relief preristavlja krasno de-la, ki je
verna, plastična slika naše domovi-
ne. Cestitamo odbora JS k tej lepi
pridobitvi in so mu zahvaljujemo, da
j : ft 'fit *!U"stavil
c Celjski občinski »vet bo imel
rodno sejo predvidoma v petek 8.
t m. ob 18.
c Upokojitev. S kraljevim ukazom
je upokojen g. dr. Ivan Lininger, taj-
nik upravnega sodišča v Celju.
c Opozorilo rezervnim oficirjem.
Mestno načelstvo v Celju opozarja
vse rezervno oficirje, ki so prejeli
»kartone osebnih podatkov«, pa jih
doslej Se niso vrnili, da to nemu-
doma store, ker bi jih sicer zadele
kazni po vojaških predpisih.
c Sestanek upokojenega učitelj-
stva iz Celja in okolice ne bo 2. ju-
nija, temveč šele prihodnjo soboto 9.
junija ob 16. v Gaberju v gostilni tov.
Tomaža Graha. Zaradi izredno važne
zadeve je potrebna po-lnoštevilna ude-
ležba.
c Ljnbljanska drama namerava
uprizoriti sredi junija, najbrž 17.
t. m., na prostem v Celju Hofmannp-
thalovega »Slehernika«.
c Pešizlet v Šmartno priredi celj-
ski pododbor Društva absolventov
di*ž. trgovskih žol v nedeljo 3. t. m.
ZOBNI KAMEK
je lahko
nevaren-
svari
lupa
Če se zobnl kamen o pravem
času ne zapazi in ne odpravi,
se utegne zgoditi, 6a razrahlja
zobe in do zobje nazadnje celo
izpadejo. To pa prepreči Sargov
Kalodont. Zakaj Sargov
Kalodont je edina krema pri
nas, ki ima v sebi znanstveno
priznani sulforicinov oleat po
d^Bräunlichu, ki odpravi nevarni
zobni kamen in ki prepreči,
da se ne naredi drug. Kdor
porabi vsak dan nekaj minus za
nego zob s Kalodontom —
ima .vse svoje dni zdrave zobe!
SARG
DV
Y^LO D ONr
Proti zobnemu kamnu
ter vabi vse člane in tudi nečlane-
absolvente. Zbirališče ob 13.30 pred
trgovsko Solo. Tovariši pridite, da se
skupaj poveselimo v lepi naravi in
so pobližje seznanimo.
c Plinska kuha, ki jo priredi mest-
na plinarna danes, v soboto, ob 20.
v mestni narodni soli, je za Celje po-
.-¦eben dogodek. Naše gospodinje se
iahko prepričajo, da je kuhanje na
plinu hitro, čisto in poceni. Priprav-
'Ijena jedila bo predavateljica i'azde-
lila med navzoče: videli boste, da so
okusnejša, nego kuhana in peCena na
štcdilniku, kurjenem z dragim in
nesnažnim premogom. Poleg vsega
jc še vstop prost, tako da te ugodns
prilike nikakor ne smete zamuditi.
c Veliko tekmo koscev z vrtno ve-
selico priredi Društvo kmetskih fan-
tov in deklet na Teharju pri Vidcn-
Sku na Teharju. Prijatelji kmetske
mladine  vljudno vabljeni.
c Delovni trg. Pri ekspozituri javne
borze dela v Celju se je od 21. do 31.
t. m. na novo prijavilo 58 brezposel-
nih (44 moških in 14 žensk), delo je
bilo ponujeno za 28 oseb (8 možkih
in 20 žensk), posredovanj je bilo 11
(za () moških in 5 žensk), odpotovalo
je 12 (8 rnoških in 4 ženske), odpadlo
pa je 275 brezposelnih (273 moških
in 2 ženski). Dne 31. maja je ostalo
v evidenci 345 brezposelnih (307 moš-
kih in 38 žensk) napram 585 (550
moškim in 35 že-nskam) dne 20. maja.
Delo dobijo po 1 oskrbnik, mlajši na-
takar za sezono in inizar, po 2 kuha-
rici, služkinji in kmečki dekli ter 1
kuharira k orožnikom.
c: Umrli v maju. V prejšnjem me-
secu je umrlo v Celju 18 oseb (3 v
mestu in 15 v okolici), v okoliški ob-
čini pa 4 osebe (2 moška in 2 ženski).
c Učiteljski zbor mestne deške na-
rodne sole v Celju je daroval krajev-
ni zaščiti dece in mladine 200 Din
namesto cvetja na grob blagopok. to-
variša g. Martina ZdoISka, Sol. upr.
v pok. Iskrena hvala! — Odbor Za-
5čite dece in mladine.
c Tujski promet. V maju je obis-
kalo Celje 1053 tujcev (napram 991 r
letošnjem aprilu in 1084 v lanskem
maju) in sicer 811 Jugoslovenov in
242 inozemcev.
c žetev smrtl. V celjski bolnišnici
je umrl v sredo 00-letni kočar Mati-
ja Hlastec iz Pletovarja pri Dram-
ljah, na Sp. Hudinji 18 pa je umrl v
petek 54-letni cinkarniški delavec
Adolf Kovačič. N. p. v m.!
c Težka nesreča v tovarnL V petek
ob 11. dopoldne je stroj v tekstilnl
tovarni v Laškem zgrabil 24-letneg"a
delavca Franca Deželaka od Sv. Le-
narta in mu odtrgal levo roko. Deže-
laka so prepeljali v celj. bolniSnico-.
c Zgradba gnojišč in gnojiščnih
jam. ObCinski urad za Celje-okolico
razglaša: Kr. banska uprava bo letos
prispevala k nabavi cementa za nn-
pravo gnojišf; obrazci prošenj so na
razpolago v pisarni občinskega ura-
da na Bregu, kjer naj se oglase re-
floktanti iz okoliške občine do 20.
junija. Na poznejše prošnje se ne bo
mogoče ozirati.
c Zobni atelje dent. E. Kunst od 4
do 6. junija ne ordinira zaradi
prcselitve v palačo Mestne hranilni-
ce (bivše stanovanje g. primarija dr.
Raišpa), Krekov trg štev. 8, I. nafl-
stropje levo. Redni sprejem strank
se vrši zopet počenši s 7. junijem v
novih prostorih.
c Za birmance molitvenike,
rožne  vence  priporoča K.  Goričarja
MAURICE LEBLANC:
66
Skrivnostno oko
Kriminalen roman
Prevol B. Rihterli5
Spet se je razjokal, ne iz jeze ali besnosti, ampak
h obupa, iz žalosti, ker bo moral Gilbert, njegov
ljubljeni Gilbert umreti. Še misliti se mu ni več
dalo, ali morda ne bi bilo dobro že kaj poskusiti.
Zakaj? Pi-ej ali slej, to je dobro vedel, se družba maš-
cujc in to maščevanje ga je še dosti huje zadelo, ker
jo moral nekdo drugi zanj trpeti.
In prepričanje, da je vse izgubljeno, je bilo tako
ti'dno in tako neomajno, da ga ni mogla razdražiti
»titi nova smola. Le Ballu mu je namreC poslal tole
^i'zojavko:
»Motor je poškodovan. Popravila bodo dolgo-
trajna.«
Spet nov dokaz, da se je usoda že odločila.
Zdaj ni bilo prav nobene mogočnosti več, da bi
se že uprl.
Pogledal je Klariso. Spala je pokojno in to po-
])olno pozabljenje, ta nezavest sc mu je zdela tako
zavidanja vredna, da je v napadu strahopetnosti
segel po steklenici, ki je bila do polovice prazna, in
ostanek izpil.
Potem je šel v svojo sobo. Vrgol se je na postelJQ
in pozvonil slugi:
»Pojdi spat, AMI, in me ne zbudi, naj se zgodi
karkoli!«
»Torej res ni mogoče Gilbertu in Vaucherayu
pomagati?«
»Ne.«
»Ali ste trdno prcpričani?«
»Da.«
Kmalu nato je Lupin sp-al.
Ura je odbila deseto.
To noč je bilo okoli jetnišnice zelo živahno. Ob
eni zjutfaj je policija zaprla vse dohode cest, ki so
vodile pi'oti jetnišnici.
Deževalo je in vsem se je zdelo, da ne bo prišlo
dosti ljudi k obglavljenju. Vse gostilne so na ukaz
policije ob treh zjutraj zaprli. Dve stotniji vojakov
sta zascdli pločnike, da bi bili hitro pri rokah, če bi
se kaj nepričakovanega primerilo. Na Aragovem bou-
levardu je čakal bataljon infanterije. Med Cetami so
jezdili občinski gardisti, hodili policijski Castniki in
uradniki prefekture sem in tja.
Giljotina je stala na trgu.
Toda okoli ätirih zjuti-aj se je nabrala na trgu
vzlic dežju velika množica. Ljudje so bili nestrpni,
mrmrali so in na glas klicali, naj se že začne. Jezili
so se, da zaradi policijskih odredb niso smeli priti
tako blizu, da bi vsaj dobro videli.
Iznenada pa je vse potihnilo. Moten mrak je
pregnal nočno temo in dež je ponehal.
V jetnišnici, na koncu hodnika, kjer sta bili celici
obeh obsojencev, so se uradniki in ječarji tiho po-
govarjal.
¦Stran 4.
»Nova Doba« 2. VI. 1934.
Stov. 43.
vdv., Celje, knjigarna, in veletrgovi-
na s papirjem.
c Nočno lekarniško službo ima od
sobote 2. do vštotega petka 8. t. in.
lekarna »Pri M'ariji pomagaj« na
Glavnem trgu.
c Gasilska in reševalna četa Celje.
Gasilno službo ima o<l ncdeljc 3. do
vštete sobote 9. t. m. III. vod pod po-
^veljstvom g. B. Schlosserja, reSeval-
no I. skupina, inšpekcijsko pa po-
veljnik g. F. Koschior.
c Kino Union. Sobota 2. in nedclja
3. junija: »Brod brez pristanišča«.
Izvrsten pustolovski zvoeui film. V
glavnih ulogali Harry Piel, Ingrid
Lindström, in Evgen Rex. Glasba:
Fric Werner. Zvočna predigra. —
Ponedeljek 4, torek 5. in sreda (!. ju-
nija: »Noč pred zaroko« (»Dekle ka-
kor Ti«). Sijajna zvocna opcreta. V
glavnih ulogah Liane Haid, Szöke
Szakall, Adele Sandrock, Georg Ale-
xander in Fric Kampers. Glanba W.
Engel-Berger.  Zvočna predigra.
Sokolstvo
Zlet celjske sokolske župe
10. junija v Celju
Mednarodna tekmovalna vrsta.
Na župnem zletu v Celju nastopl
vrsta najboljših jugoslovenskih telo-
vadcev. Imeli bomo redko priliko, videti
pri popoldanskern nastopu vrsto bratov,
ki so bili določeni za tekmo za prven-
stvo v BudimpeŠti. Bratje bodo izvajali
vaje, predpisane za rnednarodno tekmo
v Budimpešti.
Sport
Vojaški team 39. p. p.: SK Celje
5 : 3 (1 :1)
Ob priliki slave 39. p. p. je bila od-
igrana v ponedeljek naGlaziji, s pri-
četkom ob 17.45, trening tekma med
SK Celjem in vojaškim nogometnim
moStvom 39. p. p. Vojaška zabava in
nogometna tekma sta privabili na
Glazijo skupno z vojaštvom okrog
2000 gledalcev.
Tekmo so vojaki zasluženo odločili
v svojo korist. Po ueodloCenem re-
zultatu v prvem polčasu so v drugi
polovici igre vodili žc v razmerju
4 : 1. Igra je bila razmeroma zelo il-
vahna, gibala pa se je ves čas na po-
vprečni višini. V prvem polčasu jo
bila docela izenačena. V vodstvo so
prižli Celjani v 23. minuti po enajst-
metrovki, vojaki pa so v 41. minuti
izenaČil. Drugi polčas se je zucel v
ynamenju iahne premoči vojakov.
Zlasti dobra se je pokazala cela leva
stran s srednjim napadalcem, ki je
bila tudi nositeljica večine nevarnej-
ših napadov. Z leve strani so padli
drug za drugim trije lepi goli v 3., 6.
in 7. minuti. Kezultat se je giasil že
4 : 1 za vojake. Sedaj so pričeli Ce-
ljani smiselueje napadati. V 13. mi-
nuti je ustavila obramba vojakov na-
sprotnikvo napad s foulom v ka/.on-
skem prostoru in iz prisojene enajst-
metrovke so dosegli Celjani svoj
drugi, po odprti igri pa so beležili v
20. minuti še tretji uspeh in znižali
na 3 : 4. Ponovno so pričeli prihajati
do veljave vojaki, spretno so izrabili
popušeanje in neenotno nasprotniko-
vo igro in v 30. minuti je obsedela
žoga petič v mreži Celjanov. Kmalu
za tern so tudi vojaki izsilili enajst-
ko, ki pa jo je vratar ubranil. Nato
je prešla igra v premoč Celjanov, ki
so jo obdržali do konca, ne da bi do-
segli kak številčen uspeh.
Celjani se s svojo igro niso posta-
vili. V moštvu so imeli sicer štiri re-
zerve, kar bi bilo nekoliko v opra-
vičilo poraza. Zaigrali so brez prave
volje, raztrgano in brez smiselne
kombinacijske igre ter so bitko za-
služeno izgubili.
Tekmo  je sodil   zadovoljivo  s.  s.   g.
Adolf Presinger.                     K. D.
3 lobno stanovanje
s  kopalnico   se  takoj   odda.   VpraSa  se v
upravi lists.
t SK Atletlk : SK LaSko, V nedeljo
3. t. m. ob 1630 se bo pričela pri
»Skalni kleti« drugorazredna prven-
stvena nogometna tekma med SK Atle-
tiko in SK Laškim. Sodil bo s. s.
g. Wagner.
t Old boy SK Atletik : »Merkur«
9 : 2 (4 : 0). V nogometnem dvoboju
so v petek z lahkoto zmagali »starini«
Atletikov. Poročilo borno objavili v
prihodnji številki.
Književnost
k Pregled občne zgudovJne. Spi-
sala prof. Stanko Petelin in prof.
Anton Krošl, Mohorjeve knjižnice 67.
| zvezek, I. del.  V tej knjigi je v štirih
I delih obdelana vsa svetovna zgodo-
vina od najstarejših časov do dana-
šnjito dni, v kratki, pregledni in zgo-
ščeni obliki. Knjiga bo na lahko um-
ljiv   način   seznanjala   najširše    plasti
¦ našega naroda s svetovno zgodovino.
I Nujno potrebno pa je delo preda-
vateljem, profesorjem, učiteljem, eas~
nikarjern, duhovnikom, gospodarstve-
nikom, dijakom (posebno maturantom)
in vsem drugim, ki morajo pogledati
nazaj v zgodovino, če hočejo biti te-
meljiti. — Prvi del Pregleda obsega
zgodovino starega veka, drugi del
srednji vek, tretji del novi vek do
francoske revolucije, četrti pa novo
dobo do naših dni. V vseh dobah je
obdelana tudi naša narodna zgodc-
vina. — Knjige te vrste doslej v slo-
venščini še nismo imeli, zato jo bomo
Slovenci tembolj cenili, saj je znjoiz-
popolnjena velika vrzel med našimi
tovrstnimi učbeniki in znanstveno-
priročnimi knjigami.
DR. FR. MIŠIC:
Po rebrih Tinjske gore
Veliki vrh, tudi Župnik ali celo
Fajmošter med domačim ljudstvom
imenovan, je s svojimi 1347 m višine
eden i/med najvišjih vršacev v vsem
vzhodnem delu Pohorja. Toda od
glavne prometne žile, ki gre po Po-
ll or ju od vzhoda proti zapädu, je ce-
1 ili 5 km oddaljen. Ni čuda, da je
zato širšemu krogu pohorskih obis-
kovalcev docela neznan, dasi je pot
nanj bodisi od Beigota — »Zlodeja«
(1000 m) ali pa iz Slov. Bistrice zelo
lahka in prijetna ter razgled, ki ga
nudi na vse strani, širši, obsežnejši
in impozantnejši nego na katerikoli
drugi razgledni točki v njegovi bli-
žini Pod njegovim vrhom so iz nje-
gove kopaste gmote odcepi v viši-
ni 1300 m, torej približno v višini lju-
beljskega prelaza, širok stranski hr-
bet, ves gosto pošumljen, ki se zni-
žuje in vleče sprva v vzhodni smcri
in potem zaokrene proti jugovzhodu,
dokler v okolici Slov. Bistrice z mno-
gimi odrastki, panogami, hribčki in
vinskimi goricami ne izgine na Ptuj-
skem polju. To je znamenita, toda
žalibog le malo znana Tinjska. gora,
tako imenovana po župniji in vasi
Tinje na Pohorju, in njen Podvrh.
Staroslovanska in staroslovenska
beseda »Tyn« poineni ograjen pro-
stor. Kdor še ni videl slovenske cer-
kve, okoli in okoli ograjene z moc1-
nim zidom, kakor je posebno lepo ob-
zidana. zlasti cerkev sv. Duha na }
Ostrem vi'hu, ta si naj ogleda cerkev {
sv. Petra in Pavla na Tinjall. Zani-
mivo je, da je naselbina ol^randla
svojc pristno slovensko ime in da ga
ni zamenjala z imenom svetnika, ki
inn je posvečena stara cerkev. Sicer
so pav;tudi sv. Urhu pol ure hoda nad
vasjo na hrbtu Tinjske gore sredi
gozda na saniern postavili že davno
pred 1. 1070. veliko, cerkvi sv. Areha
pri Ruški ko^i podobno cerkev, kjer
vsako leto 4. julija z molitvijo, pa
tudi z vriskanjem caste svojega »Uri-
ha« pod zeleno, košato lipo.
Tinje ležijo G70 m visoko, niti 100
metrov vise nego cerkev sv. Vrbana
pri Mariboru. Izlet iz Slov. Bistrice
tjakaj je zlasti spomladi in jeseni, ko
solnce ne pripeka več tako vroče. ka-
kor poleti, zelo prijeten in zaradi raz-
noličnosti razglednih točk in pokra-
jine zelo hvaležen, nič manj pripo-
ročljiv pozimi smučarjem. Pri zelo
počasni hoji se laliko dospe do cer-
Zopet so Vam nudi
izredno   lahek
b e n c i n
po znatno znižani ceni,  edin iizvenkartelni,
pri črpalkah pred veletrgovino
Iv. Ravnikar, Celje, Kralja Petra o.
in Jos. Delakorda, Gab»rje
kve v poldrugi uri. Pot je dobro za-
znamovana, da je ni mogoče zgrešiti,
ker polje takozvana »Tinjska« cesta
sicei" ininio vasi, tako da se je s ceste
niti ne vidi niti ne da slutiti, da je
v najvočji bližini skrita; toda tik
pod gorskim selom Turiško vasjo se
odcepi od ceste na levo steza in koj
nato kolovoz preko solnčnih senožeti
in poševiio razoranih njiv, kjer dobro
viden in. okusno izdelan nov kažipot
popelje tujega popotnika v skrito
vas, vso obdano s sadnim drevjem v
mirnem zatišju.
Vas je res.skrita, tako da jo zagle-
daš šele, ko si samo minuto še od
cerkvonega, s škriljem kritega stol-
pa oddaljen. Kakor se bojazljiva piš-
četa tišče matere koklje, tako tesno
so postavljene lične, v pristnem po-
horskein slogu zidane kmetske hiši-
ce blizu ograjenega cerkvenega pro-
stora, kanior se dospe po strmo iz-
peljanih kamenitih prastarih stopni-
cali. Tiinadstropna sola, ki stoji ob
žuborečem potočku in ima krasen
čebelnjak ob svoji levi strani, na des-
ni pa majhen vrtiček, bi laliko stala.
v mestu. Ko stopiš pred glavni vhod
cerkve, te v naravni velikosti po-
zdravita slovanska blagovestnika sv.
('iril in Metod. V desno, sti'ansko ste-
i!o pa so menda že pred 1. 1251., kajti
pred tern letom je bil postavljen ta
božji hram, vzidali ploščo s podobo
rimske boginje Afrodite, ki so jo v
bližini kje našli iz rimskih Časov in
jo v zid vložili v napačnein položaju.
(Konec prih.)
Lepo $tlrisobno stanovanja
v Celju, Trubarjeva ul. 3/1., v krasnl zdravi
lejji  se  odda  s   1. avgustom.   Vprašati  na
Cankarjevi cesti 9/1.
Dve 3 sobni stanovanji
s kuhinjama in pritiklinami se oddata takoj.
Naslov v upravi lista.
Visokopritlična hiša
nova, 4 sobe, podkletena, z elektriko,
vodovodom, lepim vrtom in pralnico, v
Zavodni na prodai za 150.000 Din. Na-
slov v upravi lista.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo  sprejme takoj
manufaklurna    in   modna   trgovina   Miloš
Pšeničnik, Celje.
Izbtro
raznega   pohištva
v trpežni izdelavi in po ugodnih
cenah dobite pri tv.
Baumgaptnei» Maicija - Celje
Cesta na grad 47 (5 minut od kolodvora)
Molitveniki
za birmo, rožni venci v veliki izbiri v knji-
garni in trgovini s papirjem
<Fra$tc Leskovšek
Celje, Glavni trg 16
Semen a
sveža   vrtna   in   poljska  dobite pri tv
Karol  Lolbner
C e 1 l e
Kralla Petra cesla 17
„Pri Zvonca"
VOZIČKI
m
DECJEVOPDEME
KRAMAfisMISLEJ
CEDE
Vinho HnhonBC, ohl. honces-mestni tesarshi mojstep na Low
mm« Teljii izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za
|JI I UuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve-
rande,  stopnice,  ledenice  in ograje.   —   Gradnja  mostov,  mlinov  in jezov^
Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju.
Cekovni  račun
štev. 14.737
Franjo Dolžan
Celje
Za kresijo
Telefon 248
kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave
Pravzema tsa « zgorat navedena stroka spadajoia dela in popravila — Cen« zmarni — Postrežba totna in solldia
PUPILARNO VAREN ZAVOD
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
(HIE
prei Južnoštajerska hranilnica
Sprejema hranilne vlo-
ge na knjižice in tekoči
račun^lzvršujevsevde-
narno stroko spadajo-
če posle najkulantneje
Za vloge jamči
Dravska    banovina
z vsem svojim premoženjem in  vso davöno  močjo
Urejuje Rado PeiSnik. — Odgovoren za kouzorcij »Nove Dob©« in Zvozuo tiskarno Milan Četina. - ObavCelja