Ifl 1 1 8630 Združena podjetja KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, o.sol.o. št.126 Leto 1990 9 LETO JE ZOPET NAOKROG... Leto je zopet naokrog. Običaj je, da ga ocenjujemo po tem, koliko osebne sreče nam je naklonilo, je bilo radodarno ali skopo. Kakorkoli ga že boste pri sebi ocenili, bilo je to leto korenitih sprememb pa tudi leto negotovosti. V uredniškem odboru Glasila ga ocenjujemo skozi izdana Glasila, koliko aktualni in kritični smo bili pri prinašanju novic iz podjetij KTL. S tem razmišljanjem zaključujemo letošnjo zadnjo številko VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, UPOKOJENCEM IN VAŠIM DRUŽINAM ŽELIMO SREČNO V LETU 1991! Uredniški odbor V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE: • Proizvodnja v oktobru • Predstavljamo dejavnost zavarovalništva • Nova rubrika: Kako živijo naši upokojenci • Problemi mladih na Rakeku • Šale, šale... • Novoletna nagradna križanka ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU »Odgovarjam, čeprav bi pričakoval za informiranje ljudi pomembnejša vprašanja!« »Zakaj se ni prijavil na redni razpis za dodelitev stanovanjskih kreditov, ali je že kdaj dobil v skupnih službah stanovanjski kredit ter ali je pri dodelitvi izrednega stanovanjskega kredita kdorkoli preveril, v kakšnih stanovanjskih razmerah živi?«, to so vprašanja, ki jih je vodji prodaje podjetja Kartonažna Jožetu LILEKU postavil vodja stavkovnega odbora Samo PERNE v prejšnjem »Štafetnem intervjuju«. Jože LILEK odgovaija: »Preden odgovorim na postavljena vprašanja, poudarjam, da bi za »štafetni intervju« glede na delo vodje prodaje, ki ga opravljam, pričakoval aktualnejša in življensko pomembnejša vprašanja, spričo zelo težkega položaja našega podjetja, ki bi bila tudi pomembnejša za informiranje ko- lektiva KTL kot pa je moj stanovanjski problem. Preseneča me tudi, da stavkovni odbor ali Samo PERNE teh vprašanj ni postavil na sestankih in razgovorih, kjer sem bil prisoten (priložnosti je bilo v zadnjem času dovolj) ali na delavskem svetu, ki je o dodelitvi stanovanjskega kredita odločal. Kakorkoli že in ne glede na to, kakšni so motivi predlagatelja, moji odgovori bodo kratki: Na redni razpis se nisem prijavil, ker nisem imel potrebne dokumentacije (pogodbe za nakup stanovanja). V DSSS sem stanovanjski kredit prejel leta 1978, kot samski delavec. Na kraju samem moje stanovanjske razmere niso bile preverjene, je pa to stanovanje zdaj prazno in ni nikakršnega zadržka, da jih ne bi naknadno preverili.« Lahko predlagate sogovornika in vprašanje za prihodnji štafetni intervju? Jože LILEK: »Izkoristil bi priložnost in predlagal, da »štafetni intervju« nadaljujete v našem podjetju. To bi bila za nas priložnost, da predstavimo dopolnjen proizvodni program in možnosti po selitvi v novo tovarno in inštaliranju novih linij, spregovorili pa bi tudi o težavah v proizvodnji, na domačem trgu (vezanost na tekstilno industrijo, srbska blokada) in v izvozu. Menim, da bi o tem marsikaj lahko povedala dolgoletna delavca komerciale Tone AVSEC za domači trg in Marjan TIKVIČ za izvoz.« inf. služba Proizvodnja v oktobru Čeprav smo v oktobru, ki je imel 24 delovnih dni proizvedli 7.160 t končnih izdelkov, smo bili še vedno za 5% pod dinamičnim planom in za 6% nad lansko oktobersko proizvodnjo. Valkarton je tisti, ki je z 10% presegom plana največ prispeval, da ni zaostanek za dinamičnim planom na nivoju KTL še večji, zdaj znaša 361 t samo v mesecu oktobru. V devetih mesecih smo proizvedli 62.631 t izdelkov, kar je 11% pod dinamičnim planom in 7% pod devetmesečno proizvodnjo lani. Za primerjavo še devetmesečni podatek za papirno industrijo v R Sloveniji - manjša je za 4,9% industrija in rudarstvo pa izkazuje v enakem obdobju 10,6% padec. S podatki o oktoberski fakturirani realizaciji smo lahko kar zadovoljni, saj je le 3% pod planom, od lanskega oktobra je večja za 239% medtem, ko papirno predelovalna industrija Slovenije jz Lepenke kaže na 210, 1% rast (X.90/X.89). V oktobru so plan fakturirane realizacije prekoračili v Lepenki, Valkartonu in Potiskani embalaži, vsi ostali so pod planom. Na žalost pa je slika popolnoma drugačna, ko pridemo na plačano realizacijo, saj vemo, da je nastopila skoraj splošna nelikvidnost. Devetmesečna fakturirana realizacija znaša 960.076.770 din in je manjša od planirane za 8%, lansko obdobje pa presegamo za 651%, papirno-predelo-valna industrija v Sloveniji pa v istem obdobju za 628%. Izkoristek izdelavnega materiala znaša v oktobru 88,6% v obdobju ja-nuar-oktober pa 88,3%. Na nivoju KTL smo ustvarili tudi 8.237 t odpadkov. Oktoberska produktivnost merjena v kg/h je porasla v primerjavi z lansko za 12% in znaša 28,71 kg. Večjo produktivnost izkazujejo v Kartonaži, Valkarto- nu, Kartonažni, Jelplastu in Potiskani embalaži. Za planirano produktivnostjo zaostajamo za 2%. V devetih mesecih znaša produktivnost 24,99 kg/h in je za 1% manjša od enakega lanskega obdobja, od planirane produktivnosti pa zaostajamo za 8% in to kljub temu, da smo zmanjšali obseg ur vloženega živega dela za 6%, kajti izpad proizvodnje je že prevelik. Na konvertibilna tržišča smo v okto- bru izvozili 1.013 t izdelkov v vrednosti 591.623 USD oz. v din. protivrednosti 6.507.793 din. Izvoz se drobi in količinsko povečuje, ker gre v nekaterih primerih za skupni izvoz (Kartonažna) je ton veliko, USD pa manj, ker izkazujemo le naš delež (seveda potem tudi ni stroškov materiala za tak izvoz). V poročanem mesecu smo precej zaostali za dinamičnim planom (za 23%) istočasno pa za 50% presegamo lanski oktoberski izvoz. V devetih mesecih poslovanja smo na tuja tržišča izvozili 9.226 t izdelkov v vrednosti 5.825.920 USD kar pomeni, da smo za 11% pod dinamičnim planom in da presegamo lanski izvoz v enakem obdobju za 39%. V obdobju januar-ok-tober smo na klirinški trg izvozili 91 t v vrednosti 117.044 $, kar je skoraj 3 krat več kot lani. (povzeto po analizi) Zaradi nepoznavanja področja zavarovalništva izgubljamo! Zavarovalništvo je dejavnost, katero v imenu podjetij, združenih v sestavljeno podjetje KTL, opravljajo strokovne službe - pravna služba Delavci prihajajo v stik s tem področjem le v primeru, ko pride do nesreče pri delu in pri zavarovalnici uveljavljajo odškodnino. Zato je namen tega sestavka na kratko seznaniti delavce s področjem zavarovanja. Osnovni namen zavarovanja kot gospodarske institucije je zaščita premože- nja in oseb pred različnimi nevarnostmi oziroma nepredvidenimi dogodki, ki lahko povzročijo škodo. Zavarovalni rizik je vsak, od zavarovančeve volje neodvisen škodni dogodek, ki ga lahko prevzame v kritje zavarovalnica v obsegu splošnih in po-sebnig pogojev ter klavzul s plačilom ustrezne premije. V pogojih tržnega gospodarjenja gleda zavarovanec in zavarovalnica na zavarovalni rizik z ekonomskega vidika: zavarovanec izračuna, če se mu izplača prenesti rizik v kritje s plačilom ustrezne premije, zavarovalnica pa preveri, če nevarnost rizika, ponujenega v njeno kritje, ustreza premiji. Zavarovanje je torej ekonomska nujnost, ki terja pravilne in zanesljive odločitve. Področje zavarovalništva ureja več predpisov, med drugimi Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ki vsebuje organizacijo zavarovalništva in Zakon o obligacijskih PREDSTAVLJAMO DEJAVNOST ZAVAROVALNIŠTVA - PREDSTAVLJAMO DEJAVNOST ZAVAROVALNIŠTVA razmerjih, ki ureja pravice in obveznosti pogodbenih strank to sta zavarovanec in zavarovalnica. Višina kritja je eden izmed najvažnejših elementov zavarovalne pogodbe. Ena od oblik dogovora zavarovalnega kritja je zavarovanje z zavarovalno vsoto, ki jo določi zavarovanec. S tem načinom zavarovanec zavaruje premoženjski interes v višini dejanske vrednosti na dan sklenitve zavarovalne pogodbe. Če je zavarovalna vsota, ki je navedena v zavarovalni pogodbi, na dan škodnega dogodka nižja od vrednosti zavarovane stvari, zavarovalnica povrne škodo v razmerju med zavarovalno vsoto in vrednostjo zavarovane stvari. Ta način je zato primeren le, če se zavarovalna vrednost do izteka zavarovalne pogodbe ne bo spreminjala glede na rast cen in negativno inflacijsko gibanje. Druga oblika dogovora zavarovalnega kritja je sistem zavarovanja na prvi rizi- ko. Zavarovanec dogovori z zavarovalnico zavarovalno vsoto v znesku največje možne škode zavarovanega interesa. V tem primeru zavarovalnica jamči za vsakovrstno škodo zavarovane stvari do zneska prvega rizika, navedenega v zavarovalni pogodbi. Nastalo škodo nad zneskom prvega rizika nosi zavarovanec (vlomske tatvine, rop, izlitje vode iz vodovodnih cevi, poplave itd.) Tretja oblika dogovora zavarovalnega kritja je sistem dogovorjene vrednosti, pri čemer je višina kritja omejena z zavarovalno vsoto v trenutku sklenitve zavarovalne pogodbe. Višina kritja se avtomatično povišuje v času trajanja zavarovalne pogodbe za rast cen v tekočem letu. Zavarovalnica kritje vsakokratno škodo, vendar največ do zavarovalne vsote, ki jo je določil zavarovanec, povišano za rast cen v tekočem letu do Še v stari tovarni dneva nastanka škodnega primera za vsako posamezno sredstvo, ki je evidentirano v knjigovodstvu osnovnih sredstev zavarovanca. Po posebnih pogojih je minimalna vrednost za zavarovanje revalorizirana knjigovodska nabavna vrednost na dan 31.12. preteklega leta. Podjetja pa mora proučiti obseg nevarnosti, ki ogrožajo premoženjski interes podjetja z namenom, da skupaj z zavarovalnico izbereta optimalno zaščito po višini zavarovalnega kritja. Vrste zavarovanja po predmetu Po predmetu ločimo več vrst zavarovanja, ki bi jih v nadaljevanju na kratko predstavili: Požarno zavarovanje: predmet zavarovanja so vse premične in nepremične stvari, razen tistih, ki so izključene iz pogojev za požarno zavarovanje. Zavarovanje krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče ipd. Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi škodo, ki bi nastala zaradi ene ali več dodatnih nevarnosti (poplave iz rečnega korita, izredno visoke plime, utrganega oblaka, visoke vode, izliva vode iz vodovodnih cevi, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu ipd.). Pri požarnem zavarovanju obstaja tudi popust, ki se prizna, če obstajajo funkcionalni ukrepi proti požaru z avtomatičnim delovanjem. Ko nastane zavarovalni primert, si ga s strani zavarovalnice ogleda zavarovalni strokovnjak, o škodi pa napravi zapisnik tudi komisija s strani podjetja, v katerem navede vse pomembne podatke v zvezi z nastankom in posledicami škodnega primera. Zavarovalna skupnost preuči napisano prijavo in škodo povrne ali pa podjetju izstavi odklonitev. Na odklonitev se podjetje lahko pritoži na komisijo za odškodnine pri Zavarovalni skupnosti. Stojelomno zavarovanje Stojelomno zavarovanje: predmet zavarovanja so stroji, strojne naprave in aparati, električni aparati in njihovo polnjenje, instalacije, podstavki, ležišča in temelji strojev, če so zajeti v vrednost strojev. Tudi pri tem zavarovanju se z doplačilom lahko zavarujejo dodatni deli, ki niso zajeti v celoti stroja, ki je zavarovan v osnovnem predmetu zavarovanja. Popust se prizna, če podjetje izbere višjo odbitno franšizo (to je del, ki ga ob nastanku škode krije sam zavarovanec) . Pri požarnem in strojelomnem zavarovanju obstaja še posebna oblika zavarovanja to je obratovalni zastoj. Ta vrsta zavarovanja krije škodo, ki nastane, ker je zaradi požara ali strojeloma proizvodnja za določen čas prekinjena. Zavarovanje odgovornosti iz opravljanja dejavnosti Zavarovanje odgovornosti iz naslova dejavnosti, ki jo opravlja podjetje: Predmet zavarovanja je jamčenje zavarovalnice za škodo zaradi civilno-pravnih po-škodbenih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in neprevidenega dogodka, ki izvira iz dejavnosti, in ima za posledico telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe in uničenje, poškodbo ali izginitev stvari. In v Valkartonu. PREDSTAVLJAMO DEJAVNOST ZAVAROVALNIŠTVA PREDSTAVLJAMO DEJAVNOST ZAVAROVALNIŠTVA Avtomobilsko zavarovanje Zavarovanje avtomobilskega kaska: predmet zavarovanja so vse vrste motornih vozil, priključnih delovnih in tirnih vozil in sestavni deli vozil. Če je posebej dogovorjeno, je predmet zavarovanja tudi strojelomno zavarovanje delovnih naprav tovornih vozil, delovnih vozil, vlečnih vozil ipd. Tudi za dodatno opremo je potrebno skleniti dodatno zavarovanje. Polno zavarovanje avtomobilskega kaska krije škodo uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari, ki nastanejo kot posledica: prometne nezgode, prevrnitve ali zdrsa vozila, padca ali udarca kakega predmeta, požara, strele, eksplozije, viharja, toče, snežnega plazu, dokazane tatvine, ropa, protipravnega odvzema vozila, zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb, poplave ipd. Zavarovanje avtomobilske odgovornosti: predmet zavarovanja je povrnitev škode, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, ker je ob uporabi vozila prišlo do: telesne poškodbe, okvare zdravja ali smrti kake osebe in uničenja, poškodbe ali izginitve stvari. Sistem osebnih zavarovanj Posebna je panoga zavarovalstva, katere predmet je človek, njegove osebne dobrine kot je življenje, telesna ingreti-teta in zdravje. Zato so zavarovalnice razvile sistem osebnih zavarovanj, ka- mor štejemo nezgodna in življenska zavarovanja. Nezgodno zavarovanje se po svojih osnovah loči od življenskega zavarovanja. Življensko zavarovanje je predvsem oblika dolgoročnega varčevanja, nezgodno zavarovanje pa ima značilnost materialnega nadomestila pri izgubi nekaterih osebnih dobrin človeka. Nezgodno zavarovanje se lahko sklene za smrt zaradi nezgode, za smrt zaradi bolezni, za trajno, dosmrtno izgubo splošne delovne sposobnosti - invalidnosti, za prehodno nesposobnost za delo - dnevna odškodnina, za okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč -stroški zdravljenja, za odgovornost sklenitelja zavarovanja proti osebam, ki so nezgodno zavarovane, za izgubo zaslužka, za stroške reševanja, za poškodbe ali uničenje stvari. Praksa V praksi je najbolj razširjen sistem kolektivnega nezgodnega kolektivnega zavarovanja delavcev v podjetju. Kot sklenitelj zavarovanja nastopa podjetje, ne glede na to ali plačuje premijo iz svojih sredstev ali pa jo odteguje delavcem ob izplačilu osebnega dohodka. Navadno je dogovorjeno, da zavarovanje velja za vse redno zaposlene delavce v času rednega dela in izven dela. V primeru, da je dogovorjeno kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev po poimenskem seznamu, mora biti zavarovalni pogodbi priložen spisek zavarovanih delavcev. V sestavku smo predstavili le oblike POM ANKLJIV OSTI SODOBNE PREHRANE Z naravno prehrano do zdravja Naši predniki so jedli tako hrano kot jim jo je nudila narava, in to narava, ki jo človek še ni onesnažil z z vsemogočimi kemičnimi gnojili, škropivi, izpušnimi plini, industrijskimi odpadki. Ljudje so živeli v sozvočju z naravo in niso poznali t.i. civilizacijskih bolezni. Mi pa živimo v vedno bolj onesnaženemu okolju, v katerem pa žal raste tudi naša hrana. Poleg tega ne uživamo naravne, polnovredne hrane, pač pa industrijsko predelano hrano. Nato pa jo z najrazličnejšimi postopki obdelujemo še v kuhinji. Žito meljemo v belo moko, olje rafiniramo, riž poliramo, sladkor čistimo in očiščenega dodajamo jedem. Vprašali se boste, kaj je v tem slabega? S predelavo hrane in s čiščenjem (ra-finiranjem) določenih živil odstranjujemo iz hrane zelo pomembne rudnine, vitamine in balastne snovi, ki so življenskega pomena za normalno funkcioniranje našega telesa. Bela moka in prečiš- čen sladkor nam sicer zagotavljata pomemben vir energije, ne vsebujeta pa skoraj nobenih vitaminov in mineralnih snovi. Če jemo bel kruh, sladice in podobne dobrote pekarske in slaščičarske industrije, smo namenili svojemu organizmu prazne kalorije in lakota se spet hitro oglasi. Ti »denaturirani« ogljikovi hidrati pa imajo tudi majhno nasitno vrednost, saj jih telo hitro resorbi-ra. Pri klasičnem mletju žita izločimo med otrobe prav tisti del žitnega zrna, ki vsebuje največ vitaminov, mineralov in neobhodno potrebnih balastnih snovi. Podobno je z maščobami. Večinoma uživamo prečiščena-rafinirana olja, iz katerih so izločeni vitamini in minerali. Poleg tega strokovnjaki ugotavljajo, da uživamo premastno hrano in preveč beljakovin živalskega izvora, kar prav tako ni zdravo. Če z nepravilno prehrano naše telo osiromašimo za življensko po- zavarovanja, za katere so zavarovana tudi naša podjetja. Obstaja pa še vrsta oblik zavarovanja, ki pokrivajo druga področja (transportno, montažno, stanovanjsko ipd.), ki pa se sklepajo občasno oziroma za podjetja ne pridejo v poštev. Za zaključek gre poudariti, daje zavarovalništvo gospodarska institucija in pogodbeni odnos med zavarovalnico in zavarovancem in bi zato morali o zavarovanju več vedeti in o njem razmišljati že pred nastankom škodnega primera. Za ceno (premijo), ki jo plačamo zavarovalnici, da prevzame kritje škode, ki nam nastane, bi morali prijavljati zavarovalnici čimveč primerov, ki nastanejo tekom leta in od zavarovalnice pridobiti nazaj najmanj znesek premije. Kajti premije so izredno visoke in neizkoriščenost zavarovanja za nas predstavlja nepotrebno metanje denaija stran, ki bi ga sicer v že tako težki situaciji koristno uporabili za druge namene. S spremembo odnosa do tega področja pa bi za nas zavarovalnica postala koristna varovalna institucija, preko katere bi pridobili denar (odškodnino) za škodne primere, s katerimi lahko nato saniramo nastalo škodo in s tem omogočimo nemoteno proizvodnjo. Namen tega sestavka je tudi ta, da bi o tem področju začeli razmišljati vsi tisti, ki lahko s svojo aktivnostjo pripomorejo, da prijavljanje škodnih primerov postane normalna aktivnost tudi v naši KTL. T.D membne vitamine, minerale in balastne snovi, nastane v telesu porušeno ravnotežje, ki se v končni fazi manifestira kot bolezen. Prvi znaki neustrezne prehrane so utrujenost ter psihična in fizična izčrpanost. Sledijo občasni glavoboli, bolečine v mišicah, želodčna slabost, slabitev živčnega sistema. Posledica neustrezne prehrane so še bolezni krvi in krvnega obtoka, čustvene motnje (razdražljivost, nestrpnost, razburjenost), rakasta obolenja, TBC, bolezni srca, sladkorna bolezen, ciroza jeter, žolčni kamni, živčne bolezni, bolezni hrbtenice in druge. Vse naštete bolezni označujemo z eno besedo kot civilizacijske bolezni. Poleg prehrane pa vpliva na nastanek bolezni tudi človekova konstitucija, življensko okolje, kjer človek živi, pogoste stresne situacije in pomanjkanje telesne aktivnosti. Umetnost našega življenja je, da se naučimo premagovati negativne vplive na naše življenje in spoznati, da je bolezen le rezultat porušenega ravnotežja z naravo in svetom. Zdravje in sreča nas spremljata le, če je naše življenje v skladu z naravo. In kakšen je recept za zdravo in dolgo življenje? Le biološko zdrava, polnovredna in uravnotežena prehrana nam zagotavlja dolgo in zdravo življenje. Način življenja z zdravo prehrano imenujemo MAKROBIOTIKA. Makrobiotika sloni na razumevanju naravnega ritma, plime in oseke v naravi. Ravnotežje telesa vzpostavljamo s pravilno prehrano, ki temelji na ravnotežju dveh primarnih kozmičnih sil, imenovanih JIN in JANG. Strokovnjaki so na podlagi opazovanj prišli do spoznanj, da so nekatera živila bolj pod vplivom J IN A, druga pa spet bolj pod vplivom JANGA. V skupimo JIN sodi vsa zelenjava (razen krompirja in paradižnika) sadje, ter sladila. V skupino JANG živil pa sodijo vse vrste mesa, ribe, raki, žitarice (pšenica, ječmen, rž, ajda, koruza, prosena kaša, oves ipd.), ter semena in jedrasti plodovi kot so orehi, lešniki, mandeljni, arašidi, mak, bučne pečke, sončično seme. Vsa ta živila moramo kombinirati v pravem razmerju, saj uživanje samo ene vrste živil prav tako ni zdravo kot, če npr. uživamo premastno hrano. Pri izbiri živil se izogibamo mesu, če pa ga že uživamo, je najbolj priporočljivo belo meso (ribe, perutnina). V naših jedilnikih pa moramo omejiti tudi mleko in mlečne izdelke, vsa sladila, predvsem prečiščen sladkor ter tropsko sadje in sokove iz tega sadja. Tudi vse umetne, gazirane pijače, pravi čaj in prava kava niso priporočljive. Nekaj osnovnih načel, ki jih moramo upoštevati, če hočemo postati makro-biotičar: 1. Uporabljajmo sezonska, naravno pridelana živila našega klimatskega po- dročja 2. Uživamo pretežno rastlinsko hrano 3. Uporabimo vse dele svežega živila 4. Hrano kuhamo pri zmerni temperatur, z dodatkom malo vode, olja, soli in začimb. Kuhanje ne sme trajati predolgo. 5. Hrano zmerno začinimo z naravnimi proizvodi (nerafinirana olja, naravna semena ipd.) 6. Izbiramo raznovrstno hrano in menjavamo način priprave. 7. Namesto kruha, peciva in prehrambenih izdelkov iz bele in pol bele moke, uživamo vse te izdelke pripravljene iz sveže mletih žitnih zrn. Zavedamo se, da prehrambenih navad ljudi ni možno spreminjati čez noč. To tudi ni naš namen. Namen tega članka je predvsem spodbuditi razmišljanje o zdravi prehrani. Vsem tistim, ki pa že imajo določene zdravstvene težave, pa bo naravna prehrana zanesljivo bolj koristila kot kup zdravil. ki jih predpiše zdravnik. POSKUSITE IN SE PREPRIČAJTE. Marija TISU se je zapisala kinologiji! »O Glasilu vse dobro, pogrešam pa kotiček, stran za upokojence!« Tako je začela najin razgovor upokojenka Marija TISU iz Smarja-Sap, sicer invalidska upokojenka Papirne konfekcije. Predlog za novo rubriko, v kateri bi o svojem življenju in delu spregovorili naši upokojenci, je bil na uredniškem odboru »Glasila« z odobravanjem sprejet. Tokrat ima, kot že rečeno, besedo iniciatorka Marija TISU. Pravzaprav bi o najinem razgovoru lahko napisala kar nekaj nadaljevanj, toliko vzpodbudnega in zanimivega je povedala. Kot rdeča nit pa se je med razgovorom vpletala njena misel: »Upokojenci ne smemo razmišljati samo o boleznih in pokojnini! Kdor to počne, potem mu od življenja ne ostane kaj dosti! Potrebno se je rehabilitirati za tako imenovano jesen življenja, početi kaj koristnega, zanimivega, biti med ljudmi, jim prisluhniti!« Kako ste se vi spoprijeli s tretjim obdobjem življenja? Marija TISU»V PAKU sem delala 25 let, v glavnem sem šivala, delala kot vlagalka na registratorjih. Zame je bila invalidska upokojitev šok. Upokojena sem bila na hitro, čeprav sem še želela delati, bi bila sposobna še marsikaj delati, pa kaj, ko me nihče ni vprašal, kaj znam še delati. Res je tudi da nikoli nisem bila kratkega jezika, zato so verjetno komaj čakali, da grem v pokoj. S psi sem se začela ukvarjati 1972 leta. Pred tem sem veliko, veliko pletla in vezla. Zaradi bolezni sem morala to opustiti. Po kompliciranih operacijah nog, sem morala veliko hoditi in tako sem dobila prvega psa. To je bila škotska ovčarka. 14 dni po tem, ko mi jo je nekdo zastrupil, sem kupila prvega pud-lja Žaka, majhno kepico; to je bil kužek s čudovitim karakterjem. Drugega pud-lja, sivega, sem kupila v Škofji Loki, Dašico, pa mi je ponudil kolega, ko smo bili na sestanku kinološke zveze v Mariboru. Tako se je pravzaprav vse skupaj začelo. Danes vem: če ne bi imela psa, ne bi nikoli več tako dobro hodila kot hodim.« Zdaj se torej ukvarjate izkjučno z vzrejo pudljev, ste tudi mednarodna sodnica za to pasmo. Kako ste vse to dosegli? Marija TISU: »Predvsem je treba ve- KAKO ŽIVIJO NAŠI UPOKOJENCI - KAKO ŽIVIJO NAŠI UPOKOJENCI - KAKO ŽIVIJO NAŠI UPOKOJENCI Bela DARLING (levo) je svetovni prvak, prvi pudelj v Jugoslaviji, ki je osvojil ta zveneč naziv; Črna INGRID TIMAJOŠKA jdesno) je iz domače vzrejp in je bila 3. na svetovni razstavi v BRNU na Češkem. Iiko, veliko delati, tako da resnično nimaš časa razmišljati o borni pokojnini in o tem, kaj te boli. Za žival moraš postoriti, kar je treba, ker je živo bitje, ni iz pliša. Za mednarodnega sodnika pa je potrebno veliko znanja tako tako iz anatomije živali kot celotne zgodovine. Danes imam pet pudljic in veliko osvojenih zvenečih naslovov. Pri vsem tem mi pomaga mož Jože. Potovanja na razstave nama je omogočilo, da sva videla veliko sveta. Ob tem bi dejala, da ljudje še vedno ne vedo, kako se v svetu živi. Tarnamo, kako slabo živimo, ampak če greš po svetu, vidiš, da še vedno dobro živimo«. Omenili ste osvojene šampionate vaših pudljev? Marija TISU: »Imamo 8 naslovov državnih prvakov, 2 internacionalna, evropskega in svetovnega prvaka. Če dodam še to, da se moramo Jugoslovani za enake uspehe kot npr. Nemci, Švicarji, precej bolj truditi, pa tudi to, da drugi izhajajo iz že dosežene kvalitete, mi pa dobre pasme šele uvajamo, potem je to dodatni dokaz enkratnih uspehov. Letos smo bili 13 krat na razstavi in 13 zmagali. Našo psarno smo tudi zaščitili in poimenovali TIMAJOŠKA (Tisu Marija, Jože). To je nekaj takega kot blagovna znamka izdelka. Š tem zaščitiš leglo, mladiče svoje vzreje in ime psarne se vpiše v rodovnik. To pa storijo samo tisti, ki jim gre za kvaliteto in ne denar.« Kot sem že dejala, je za vse to potrebna velika košara znanja in če hočeš Dokler ji je zdravje dopuščalo , je Marija TISU veliko vezla in pletla... Urejena pred sodnike... Rijeka, 13. april 1990 biti enakopraven z drugimi, tudi znanje tujega jezika. Zdaj, na »stara leta« se moram učiti nemščine in to intevzivno. Ko sem bila v šoli, mi niti na um ni padlo, da bom tuj jezik nekoč nujno potrebovala.« Upravičeno je ponosna na MEDALJO ZASLUG ZA NAROD, ki jo je prejela leta 1984 in ji je največje priznanje družbe za dolgoletno družbenopolitično aktivnost, poleg drugih priznanj, ki jih je prejela (v kinološki organizaciji Slovenije: zlati in srebrni znak). O današnjih časih pa tudi pravi: »Veste, čez kumuniste zdaj najbolj udrihajo tisti, ki so pod njimi dobro živeli. Ali drugače: 45 let je bila Ljubljana čista, pa danes poglejte!« RITA der SCHVVARCER JOKER, evropski, internacionalni in jugoslovanski prvak (posnetek je z BRNA, leta 1986) GLASILO - GLASILO - GLASILO - GLASILO - GLASILO - GLASILO - GLASILO - GLASILO - GLASILO - GLASILO - GLASILO Problemi mladih na V torek, 16.10.1990, je bila v skupčin-ski dvorani v Cerknici prva otroška skupščina, ki jo je organiziralo DPM Cerknica. Na njej smo se zbrali predstavniki otrok in naši mentorji z vseh osnovnih šol v Občini Cerknica ter predstavniki občine: predsednik občine, tajnik ZTKO, odgovorna delavka za področje vzgoje in izobraževanja in predsednica Komiteja za urejanje prostora občine Cerknica. Žal, pa se skupščine niso udeležili povabljeni predstavniki krajevnih skupnosti, Postaje milice, Zdravstvenega doma, Družbenega centra in Zelenih občine Cerknica. Otroci smo odgovornim ljudem v občini predstavili probleme, ki nas najbolj žulijo. Mladi na Rakeku imamo veliko želja. Izmed vseh, ki so jih izrazili učenci od 1. do 8. razreda, smo izbrali najpogostejše: 1. Želimo novo telovadnico, več športnih rekvizitov in urejena športna igrišča. Telovadnica, ki jo sedaj uporabljamo, si ne zasluži tega imena. Je popolnoma neprimerna, saj je premajhna, nima garderob, sanitarije so neuporabne, je skoraj neogrevana, vlažna, omet odpada, parket je uničen. Skratka, stavba razpada, in namesto da bi si v njej nabirali novih moči in zdravja, se bojimo vstopiti vanjo. Učenci na Uncu nimamo niti telovadnice niti športnega igrišča, zato si želimo vsaj urejeno športno igrišče. 2. Želimo, da se uredi prometna varnost na Rakeku: - Uredita naj se pešpot in kolesarska steza na relaciji Rakek-Unec. - Organizira naj se prevoz učencev iz Ivanjega sela in Unca. - Uvedejo naj se parkirišča za tovornjake, saj so parkirani na pločnikih in dvoriščih. - Luči ob cestah naj v večernih urah in ponoči svetijo, lahko pa bi jih bilo tudi več. - Morali bi popraviti in asfaltirati ceste. Stara cesta na Rakeku je ob vsakem nalivu razdrta, saj voda odnaša pesek na glavno cesto. 3. Uredi naj se vodovod, saj pogosto zmanjkuje vode. 4. Kraj se ponaša z večjim številom divjih smetišč. Poskrbeti je treba za sanacijo le-teh in namestiti koše za smeti na kraje, kjer se zbira večje število ljudi. 5. Na šoli naj bi imeli zdravnika, psihologa in logopeda. 6. Želimo kinodvorano, slaščičarno in klopce med bloki. Na naši skupščini smo dobili naslednje odgovore: 1. Tajnik ZTKO, Franc Turšič: Zavod Tivoli nam je že pred časom izdelal projekt vseh športnih objektov za občino. V Loški dolini smo naredili igrišče Rakeku v Starem trgu, ne pa v Kozariščah in Vrhniki. V Begunjah je zmanjkalo denarja. Sredstev ni. Vsako leto skušamo narediti eno igrišče. Sčasoma bomo izpolnili celoten projekt, saj otroci najbolj potrebujejo športna igrišča. 2. Predsednik SO Cerknica, Janez Okoliš: Dogovorjen je bil že sestanek z republiko, ki pa je izpadel, na katerem naj bi obdelali celotno problematiko cest v občini. Pregledali bomo vse črne točke. Vsa priporočila, ki ste jih danes dali, bomo upoštevali. V akciji smo že, saj vidite, da se ceste asfshiraj o. Na tem področju se pravzaprav največ dela. 3. Odgovorna delavka za področje vzgoje in izobraževanja, Mira Ivančič: Brezplačen prevoz je zagotovljen za vse relacije, daljše od 4 km. Od Ivanjega sela do Rakeka je manj kot 4 km, kar pa še ne pomeni, da o prevozu na tej relaciji nismo nič govorili. Ne moremo uskladiti šolskih avtobusov, da bi na vseh relacijah vse otroke pravočasno pripeljali v šolo. 4. Predsednica Komiteja za urejanje prostora, Anica Ponikvar: Novi vodo- vod je že začel poskusno delovati. S Komunalo je dogovorjeno, da se divja odlagališča smeti sanira. Vsi pa si moramo prizadevati, da ne bodo nastajala nova. Upamo, da se bodo obljube izpolnile in da bodo odrasli upoštevali tudi naše želje in začeli reševati naše probleme. Pri tem smo jim pripravljeni pomagati. Šolska skupnost učencev Osnovne šole »Jožeta Krajca« Rakek (IZPOSOJENI) MALI OGLAS IZGUBIL SEM VESELJE DO DELA. POŠTENEGA NAJDITELJA PROSIM, DA MI VESELJE VRNE, DELO PA ZA NAGRADO KAR OBDRŽI. Upokojencem KTL (po noveinberskem stanju jih je čez 650) sta se pridružili tudi Smilja BOGOJEVIČ in Marija SEČER iz Potiskane embalaže. SREČNO v letu 1991 drage upokojenke, upokojenci KTL! LITERARNA STRAN - LITERARNA STRAN - LITERARNA STRAN - LITERARNA STRAN - LITERARNA STRAN PRIPRAVILI SO UČENCI OSNOVNE ŠOLE »JOŽETA KRAJCA« RAKEK Moj kraj Moj kraj se imenuje Ivanje selo. Vas leži na pobočju, katerega vrh je obrasel z mešanim gozdom, spodnji del pa je obrnjen proti jugu in proti soncu. Nad vasico se vije železniška proga, ki vas popelje proti notranjosti Slovenije in proti morju. Na spodnjem delu vasi teče moderna avtocesta, ki preseka obdelano polje, hribovito okolico, del vasi in gozd. Hrib nasproti vasi nosi ime po generalu in pesniku Rudolfu Maistru - Maistrova gmajna. Ko si na vrhu, vidiš pred seboj velik del Notranjske, pogled pa ti zaustavi Slivnica, nekoč prebivališče čarovnic. Na tej gmajni je že dalj časa urejen pašnik za govedo. Ograjen je z električnim pastirjem. Razdeljen je na manjše pašnike - črednike, tako da je za živino vedno dovolj hrane. Pod vasjo se dviguje hrib Mrtvica, na njem pa stoji cerkev sv. Jeronima. Cerkev obdaja lepo urejeno pokopališče. Vas pa se ne ponaša le z lepo okolico, ampak tudi s prebivalci. V tej vasi je bil rojen Ivan Matičič, pisatelj. V svojih delih opisuje Notranjsko z njenimi ljudmi in njihovim trdim življenjem. Danes so ljudje tega kraja zaposleni. v bližnjih tovarnah na Rakeku. Precej je zaposlenih pri železnici. Iz ene družine so trije fantje stoje vodje. Kadar peljejo vlak, vsak drugače pozdravlja svojo mamo: eden zapiska dvakrat, eden trikrat, eden petkrat. Tudi sam večkrat razmišljam o svojem poklicu. Toda vem le eno: kjerkoli bom, vedno se bom rad vračal v svoj rodni kraj. Gregor ŠTEFANČIČ, 6.a Nevidna v zbornici (domišljijski spis) Šolski zvonec je naznanil konec ure. Učenci smo se rivali, učitelji pa so odhiteli v zbornico. Ta prostor, v katerem so se zbirali učitelji, se mi je od nekdaj zdel skrivnosten in na njegova vrata si ni upal vsak potrkati. Ko je bilo konec pouka, sem šla na kosilo, toda mojih sošolk s katerimi redno skupaj kosimo, ni bilo tam. Pojedla sem in odšla v garderobo, a tudi tam ni bilo nikogar. S poličke sem vzela čevlje in v enem sem našla čudno stekleničko rdeče barve z etiketo, na kateri je pisalo »POPIJ ME«. Za hip sem pomislila, da sem že Aliče v čudežni deželi. Brez premišljanja sem odprla stekleničko in iz nje je tako prijetno zadišalo, da sem z užitkom popila tekočino. Tako lep občutek sem imela, da me je kar samo odneslo v stranišče. Pogledala sem se v ogledalo, toda videla nisem ničesar. Prijela sem se za lica in stokala. A, kaj! Sprejeti sem morala nevidnost. V glavo mi je šinila zbornica. Zbornica, v katero si nisem upala stopiti. Zdaj sem imela priložnost in nisem je hotela izpustiti. Stopala sem po hodniku in za sabo sem zagledala tovarišico ravnateljico. »Zdaj bo po meni«, sem si mislila, toda ona je šla mimo, kot da me ni. Spomnila sem se, da sem nevidna in brez skrbi odšla naprej! Prišla sem do vrat in zaskrbelo me je, kako naj stopim. Če se vrata odpro in ne vstopi nihče, potem si bo marsikdo kaj mislil. Tovarišica Levinger je tekla po hodniku in naravnost v zbornico. Skovala sem načrt. Ko bo ona odprla vrata, bom hkrati skočila notri še jaz. Hop! in že sem bila v skrivnostnem prostoru. Učitelji so posedli, jaz pa stala v kotu. Tovarišica Cerkvenik je odprla omaro in iz nje vzela piškote. »Kaj takega«, sem si mislila. »Danes je sreda in zbrali smo se na 1. konferenci našega šolskega leta«, je začela govoriti ravnateljica. Kako lepo je bilo, da sem prišla ravno na konferenco. Potem je potrkalo na vrata in vstopila je tovarišica Ifeničeva. Kar naprej se je ozirala po kotu, v katerem sem stala. Mislila sem že, da se spreminjam. Dolgo so razpravljali o drugem razredu in če bi pri vsakem razpravljali toliko, ne bi slišala o našem razredu. Sla sem ven in v stranišče. Začelo me je srbeti po vsem telesu in naenkrat sem se zagledala v ogledalu. Nekdo me je cukal za lase in ko sem se zavedla, sem videla, da sem v postelji in da me bratec budi. Oddahnila sem si! Katja Bombač, 6.a razred Pa tako življenje Stala je ob bregu in zrla v vodo. Spominjala se je prvih skupnih dni, spominjala se je dne pred poroko, ko so mladi iz vasi postavljali mlaje. Bilo ji je vse tako tuje, kakor da tisti čas sploh ni obstajal. In poročni dan, ki je bil ves meglen in pršilo je, kakor da ji narava že na samem začetku ni bila naklonjena. Ko so sedli za mizo je bil prisoten tudi on. Ni mogla dojeti, da se od njega oddaljuje, da jo s pogledom vprašuje, zakaj to dela. Le zakaj? Še sama ni vedela odgovora. Poročila se je za voljo staršev. Kakšen absurd. Skupno življenje je bilo prava mora. Mož je že v začetku dvignil roko nadnjo in se vlačil z drugimi. Imela je otroka, toda moža, roke na katero bi se naslonila, ljubega, vsega tega ona ni imela. On je raje hodil po gostilnah in se družil z nekdanjimi prijatelji, popival je z njimi pozno v noč in se vračal domov pijan in nemogoč. Vse bolj je postajal okruten in nasilen. Svoje družinske vloge ni poznal. Bila je poročena že deset let, vendar je namesto svojih trideset let kazala mnogo več. Postaran in zgaran obraz res ni bila prava slika nekdaj tako razigranega in vedrega dekleta. Nič več je ni vezalo na življenje, in če ne bi bilo otroka...bi se njeno življenje.končalo že zdavnaj prej. Sedaj pa je z blodnim pogledom zrla v vodo in nekaj v njej se je utrgalo. Minila sta že dva dneva in nihče je ni pogrešal. Po strašnem neurju je ribič vrgel trnek in takrat se je prestrašil, kajti v vejevju je bilo ujeto truplo, katerega neme oči ne bodo več, nikoli več trpele. DADA tiskano v tovarni potiskane embalaže DOPISUJTE V GLASILO Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta Sagmeister Viktorja se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. hčerka Marinka Zapušek HUMOR - NAGRADNA KRIŽANKA - HUMOR - NAGRADNA KRIŽANKA - HUMOR - NAGRADNA KRIŽANKA - HUMOR Zrcalce, zrcalce povej, sem še KTL-ovec kej? MODA - Če ti iskreno povem, ta klobuk, ki ga nosiš, ni po mojem okusu. - Če naj bi bilo po tvojem okusu, bi morala na glavi nositi zaboj piva! Ona prebira horoskop: - Kori, če bi prišel na svet štiri dni prej, pa bi bil prijazen, pozoren in velik ljubimec... BREZ BESED Rezultati žrebanja praznične nagradne križanke ob dnevu KTL Prejeli smo 102 rešitvi nagradne križanke iz prejšnjega »Glasila«, sreča je bila tokrat naklonjena naslednjim reševalcem, ki so poslali pravilne rešitve: 1. nagrado v višini 500,00 din prejme: Rajko BAJT, strokovne službe 2. nagrado v višini 400,00 din prejme: Roman LEGEN, Kartonažna Ljubljana 3. nagrado v višini 300,00 din prejme: Marko SLANIČ upokojenec, 61111 Ljubljana, Jamova 56 4. nagrado v višini 200,00 din prejme: Ivo KLOBUČAR, Kartonaža Rakek 5. nagrado v višini 200,00 din prejme: Rozilija KLINC, upokojenka PAKA, Ljubljana Čestitke nagrajencem, ostalim reševalcem več sreče prihodnjič! inf. Pravilna rešitev nagradne križanke ob dnevu KTL Vodoravno: MAUPASSANT. ANKETA, ADA, KAMRA, HROM, EDAM, KABLA, TIR, JAGUAR, AR, RE-TOR, M, TA, OLIN, ONEK, SEME, DARE, TOP, TRIK, ENEJ, IVE, CIRK, SARA, DKG, DF, L, OMSK, ATO, AED, ERO, NL, SKA, KORIDOR, KK, TR, NAIROBI, KELIH, OTVORITEV, TOVARNE, IS, LAK, NI, ZLATENICA, AGRARIZEM. M.Z. Razpis nagrad novoletne nagradne križanke Po sklepu uredniškega odbora bodo razdeljene naslednje nagrade v skupni višini 1.700.00 din in sicer: L nagrada .............. 540,00 din 2. nagrada.............. 430,00 din 3. nagrada.............. 330,00 din 4. nagrada.............. 200,00 din 5. nagrada.............. 200,00 din Rešitve pošljite do 17. januarja 1991 v zaprti kuverti na naslov: Združena podjetja KTL, Ljubljana, Kotnikova, 19/a, informativna služba s pripisom: »Nagradna križanka«. Če rešitev pošiljate po interni pošti zadostuje naslov: INFORMATIVNA SLUŽBA KTL in pripis »Nagradna križanka«. In še predlog: če imate le možnost, fotokopirajte zadnjo stran Glasila, kjer je tiskana križanka, da bo vaše Glasilo ostalo celo! VABLJENI K REŠEVANJU! inf. služba Ugankarski slovarček ČREMOŠNIK - Gregor, slovenski zgodovinar; EELIPSE - zaliv na severu Kanade; ENDO - starejši japonski orodni telovadec; IN ANA - sumerska boginja plodnosti; MOA - izumrla ptica, podobna noju; NIALA - afriška vrste antilope; M.Z NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA toSEST- Nik. f|Wfl TUtUST. K6&3V &V1C-I SKALNI OE.it LS-Rlč. 2LŠM., VB-H- V 4vtc.i SLOV.CU, tolmk: VLAbZ.. VS£>JCa i6-i b>n K!" KAKIU 2, IHC 6oSO' N ca , SkLlA bjCA 1)6^4 l&b E-MiCg- SKk ULc4.it ZALIV V S>iV£t< K4M4M Wcyo ?P-£u Lirm- MOfegjL OSS*. "ZAtHCk. UOL H-lUglU) st.ta- >QMSEi reiov&b. OHi.UA sva. suhce, LOGI M. Mouiean KUT I Lovčaou LOUL- MEc ctštl Li*0- TS.C ttifEA- VA2-A IfcAHskl kJOHAkt 6.ELA v BT. . ktiTUl VBVft. BW)I,Ž. kAvcu(c LA«t- btLNll oKItVfT fcUTEUt) HLSTbV l-TLAVC \iL CttlO- STI ioG- ^uta.kii Utcuo Htsrt) 162S10L AKlTDU BP „j>r tičk A. Wt,A MtUUk IHCv VCZ-MVE ANTž. V BAT. CAfKOlA bfcAHA tmoi, ras-tl, bE-OSIot LAklODI čir »JULH/\ vab RILI gag. 62E_lž TU . URI LfeAV
PE-, gOLO lnO>ii- b&LUlJ 4N1DbJ (cslov, ZbU)- 10075 ilOUBl •ZfiObO- uujae KOUSC ToLo- TtHčA SBALAV HOgaO Sima ATUšEa Anti- U)|A AUlKlun ,HI MA VlbA M&ft-TI- C?A_ EM.IL &Bi ■tVAIL rpr KES KJCKI3F V/iSO-GLASH). Elsct oUog, VtWA L V LA MiHcni kc>