w 31). KIMAVEC 19 95 i. ninnili ii n ri m; sosta nj PRAZNUJMO SKUPAJ! N ikdar v svoji dolgi in zapleteni zgodovini ni človeštvo praznovalo brez razloga. Tudi prvi praznik občine Šoštanj je mogoče zgodovinsko dobro utemeljiti. To so lepo opravili pisci člankov v današnjem LISTu. Osebno menim, da je datum dobro izbran, saj narod, ki svoje zgodovine ne ceni in ne pozna, tudi prihodnosti nima. Ta trditev nam je povsem razumljiva, če jo prenesemo v naravo, saj drevo, ki nima močnih in globokih korenin ne more kljubovati vetru in ne daje bogatih sadov. Praznik občine je tudi mejnik, ko ocenimo opravljeno delo in razmislimo, kako naprej. V devetih mesecih smo sprejeli vse potrebne pravne akte za funkcioniranje občine. Od naložb pa bomo v oktobru končali dela, ki so bila začeta že pred 1. 1. 1995. Tako bomo dokončali gradnjo vročevoda Topolšica - Florjan, vodovod Bele Vode, vodovod Penk - Lokovica. Našo občino je letos že dvakrat prizadejalo hudo neurje, ki je povzročilo ogromno materialno škodo. Pri odpravljanju posledic je bilo opravljenega veliko začetnega dela, pred nami pa ga je še obilo. V prihodnje bomo najprej pripravili dokumentacijo za številne nove projekte: ogrevanje Pohrastnika, Goric, Gaberk in Raven, šoštanjska obvoznica, vodovod v Šentvidu in več lokalnih cest. Nikakor ne bomo pozabili na olepšanje in prenovo Šoštanja. Vsem občanom čestitam za prvi praznik Občine Šoštanj. Vnesimo medsebojno spoštovanje v vsakdanje življenje, naučimo se spoštljivo obnašati tudi do ljudi s političnim mišljenjem, ki je drugačno od našega. Praznujmo in živimo skupaj v sožitju in miru! Vaš župan j DrJjfiedan Memli /****+'% Dopisujte v List občine Šoštanj O ŠOŠTANJ Uvodnik Bodimo precizni. Do leta 1990 Slovenci nismo imeli svoje države in v državi Sloveniji do leta 1994 Šoštanjčani nismo imeli svoje občine! Občina pa ima svoje temelje nesporno daleč nazaj, vse tam v začetku tega tisočletja, ki se zdaj hitro izteka. Bistveno pa je, da je ta, sedanja občina, prva slovenska občina Šoštanj v mejah, kot jih je določil zakon na podlagi volje tukajšnjih prebivalcev! Zakaj je treba to nenehno poudarjati? Tudi zato, ker se ob robu praznika, ki je trdno utemeljen na zgodovinskih trških pravicah Šoštanja, demagoško polemizira, češ da ta občina sedaj spreminja svoj praznik in hudi so tisti, ki še vedno mislijo, da se je svet začel s komunistično revolucijo v Sloveniji. Občina nič ne spreminja in tudi nič ne ukinja. Postavlja se na noge ter priznava in išče svojo zgodovino. Ne samo v revolucionarnih letih druge svetovne vojne, s katerimi se tudi mnogi Šoštanjčani lahko ponašajo kot borci za slovenstvo, ne zgolj za sociabzem! Zato ni prav, da se še naprej kopljejo jarki med ljudmi z demagogijo, češ da Občina Šoštanj jemlje občanom njihov praznik. Občina Šoštanj je postavila svoj prvi praznik, o njem je obširno zapisano v tej številki LIS-Ta, in nikomur nič ne jemlje. Ne takšnih ne drugačnih praznikov, ki jih vsakdo praznuje po svojem prepričanju in po svoji vesti. Pokloniti se je pa potrebno vsem. ki so s svojim delom ali celo s svojimi življenji, znanimi in neznanimi, postavili svoj kamenček v mogočen temelj slovenske zgodovine, ki je bila okronana leta 1990 z ustanovitvijo danes že povsem suverene in mednarodno priznane slovenske države. Takšen kamen za slovensko državo se je dolga stoletja brusil tudi v Šoštanju in temu je posvečen prvi praznik Občine Šoštanj, 30. kimavec 1995! PerE Ifelenje Sp Do 35 LIST 1995 352(497 4 g oštarij ) 9000622 G 93 S* S" m n iv COBISS S Šoštanj danes Dnevi madžarske kuhinje v Andrejevem domu na Slemenu, od četrtka, 19. do nedelje, 22. oktobra 1995. izvirne madžarske jedi in pijače ob spremljavi originalne madžarske glasbe v živo; v četrtek, 19. oktobra, ob 17. uri bo otvoritev razstave slikarja Jožeta Svetine. V kulturnem programu bosta sodelovala moški oktet Zavodnje in prvak ljubljanske opere Franc Javornik (bas-bariton). Želimo, da svojo cenjeno prisotnost rezervirate na telefon (in fax) 063/895-154. Pridite in veselili se bomo skupaj. stran 3 Sol na Koroško zni k v MO Delo občinskih organov Senca na prazniku Kdo bo plačal telovadnico? stran 7 Očistimo Smrekovec Čistilna akcija SPOMINI dr. JOŽETA VOSAIAKA odlomka, (prvi natis: Slovenska Matica Ljubljana, 1905) raven Savinjske doline je gotovo Šaleška, ki je od Savinjske ločena po nizkem hribovju, ena najlepšili vsega slovenskega Štajerja. Glavni kraj te doline je prijazni trg Šoštanj, ki se na spodnejm koncu doline razprostira med Pako in vznožjem lokoviških goric in tudi še onstran Pake, kjer stoji pohlevni kolodvor železnice Celje - Velenje in se čedalje več novih hiš zida. Tu je sodišče, šola in tik železnice na novo postavljen, moderno opremljen hotel “Austria”. Čez Pako vodi železni most na glavni trg, okinčani s soho sv. Marije. Ob Paki se širijo poslopja velike usnjarske tovarne z visokimi dimniki. Sredi trga je na desni Narodni dom s posojilnico, čitalnico, na levi občinska hiša, nekdanji magistrat z majhnim stolpom. Cerkvica sv. Mohorja in Fortunata je postavljena na skalo nad trgom. Na vse sedanje moderno gibanje pa gleda, na pol skrit v smrekovem gozdu, Pusti grad, do polovice zrušeni stolp nekdanjega šoštanjskega gradu. Turki so ga razdejali, šoštanjski vitezi pa ga niso več sezidali na starem mestu. Postavili so si ga na breg, kjer še zdaj stoji ob stari cesti, ki je nekdaj prav strmo se vila črez gorovje, dokler niso ob Paki izpeljali ceste v Savinjsko dobno. *** Šoštanjčani so seveda 1.1848 tudi imeli svojo “National-garde” (narodno stražo). Bilo jih je kakih 30. Za stotnika so izvolili graščaka barona Gadolla v Turnu, lajtenant pa je bil naš oče, ki si je kupil sabljo, katero še hrani moj brat Mihael. Sablja ima vgraviran napis: “Zur Erinnerung an den 13., 14. und 15. Marz 1948”. (V spomin na 13., 14. in 15. marec 1848). Ko se je deputacija na dveh lestvičnih vozovih peljala v Turn, da naznani baronu njegovo izvolitev, smo se tudi študentje spravili na vozove. V Turnu je bilo prav veselo, vino je teklo in to je bila glavna stvar pri Nationalgarde. Gadolla^ droben možiček, se je zahvalil za izkazano mu čast, pa nisem videl, da bi kdaj prišel v Šoštanj izvrševat svoje poveljstvo. Ko smo se vračah, so ga nacionalgardisti že imeb tako pod kapo, da smo med potom enega izgubili: zdrknil je z voza in v jarku tik ob cesti obležal. Šele v Šoštanju smo zapazili, da ni korporala Jelenca. Začeb so klicati: “Jelenc. Jelenc, kje si?!’ A Jelenc jih ni sbšal, spal je mirno v jarku, daleč zunaj trga in domov prikobacal šele proti jutru. Ko so poleti v Celju blagoslovih tamošnje “Nationalgarde”, smo se tudi Šoštanjčani udeležili te impozantne slavnosti. V Celju so plapolale slovenske zastave, ne da bi kdo ugovarjal. Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 63320 Velenje tel.: (063) 855-336 fax:(063)855-350 VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA I. PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ M IHIH VSE VRSTE GOSTINSKIH STORITEV IN SE PRIPOROČAMO 4 ■ FOTO: PETER MARINŠEK o Na svetu so dobri in slabi ljudje. Vendar dobri niso samo dobri in slabi niso samo slabi. Pošteni niso vedno pošteni in prijazni se tudi razjezijo. To seveda ni nič novega, novo pri nas je le to, da se po uveljavitvi parlamentarne demokracije in večstrankarstva predvsem zaradi medijskega pristopa na silo ustvarja črno-bela slika, ki se med površnimi vse bolj uveljavlja. Npr.: vsi politiki so barabe, ker tako ali tako vsi kradejo. Ali znana krilatica, da je danes vse slabše, kot je bilo včeraj. In: tisti, ki so v moji stranki so v redu, drugi so vsi slabi. Ob pomanjkanju poročevalske inventivnosti, se te stvari vse prenašajo na politiko, ker ji je zelo lahko slediti in ker so politiki (res) bolni od nastopanja v medijih. To se, še posebej pred volitvami, ki se nezadržno bližajo, posplošuje na dobre desne (ali leve) in slabe leve (ali desne), odvisno od tega, na katerem polu stoji opazovalec. Za vse pa nedvomno velja, da ne morejo reči, jaz ne sodim nikamor ali jaz sem nevtralen ali tista znana: mene politika ne zanima. Ze mogoče, a to v prevodu pomeni, mene ne zanima, za kaj plačujem davke. In takšne je najlaže voditi (za nos). Past za tiste, ki pa se vendarle javno in odkrito opredelijo za to ali ono stran, to ali ono politično stranko, je vedno odprta, kajti mnogi žal mislijo, da se morajo z opredelitvijo tudi v celoti predati in spoštovati, kar neka imaginarna skupina njihovih voditeljev pogrunta. Ce se vrnemo malo nazaj, v čas, ki ga je pod okriljem Zveze komunistov Jugoslavije suvereno obvladovala današnja levica, lahko samo med nekdanjimi člani te “bivše“ partije najdemo ljudi, ki so bili slepo vdani svojemu vodji, gospodu Brozu in drugimi, ki so tudi znotraj tistega sistema skušali stvari presojati s svojo glavo. \ začetku so jih sicer res vodili na rekreacijo na Goli otok, toda za zadnje obdobje (leta po smrti g. Broza) se danes javno postavljajo s svojo neposlušnostjo. Kaj je nauk teh izkušenj? Najbrž to, da kjerkoli in v kateremkoli sistemu ali organizaciji, slepa vdanost še zdaleč ne pomeni izboljšave stvari. In če danes eni prisegamo na resnično moč strank slovenske pomladi kot zdrave demokratične sile, to še zdaleč ne pomeni, da morajo biti člani teh strank kot slepci vdani svojim voditeljem. Se posebej na lokalni ravni ne moremo čakati na direktive in navodila iz Ljubljane, pogosto od ljudi, ki zadev na terenu ali v bazi, kot se je včasih reklo, ne poznajo. Pa naj bo to stokrat predsednik "moje” stranke, naj še tako verjamem vanj. Tukaj je treba misliti s svojo glavo. Navadno je tako, da večja je “slepa vera”, hujša so razočaranja. In takšnih vernikov seje treba bati, pa naj bodo ti na naši ali na oni -frani. Praviloma so to vodene osebe in redko se izve, v čigavih rokah so voditeljske niti. Ali lahko torej npr. ena od strank slovenske pomladi, ki tvorijo v šoštan-jski občini večinsko koalicijo, “ukaže” svetnikom z njene liste, kako se morajo vesti na tej ali oni seji? Seveda lahko in urejene demokratične družbe so urejene tudi zato, ker v vrh politične kulture sodi strankarska disciplina. Povsem normalno pa je, da takšna večinska koalicija predhodno v demokratičnem dialogu uskladi stališča. V postopku usklajevanja pa morajo imeti glavno besedo predvsem tisti predstavniki stranke, ki bodo kasneje stališča zagovarjali na predstavniških organih, v našem primeru v svetu občine. Enaka zaveza in postopek velja tudi za vodilne funkcionarje predstavniškega organa, ki mesta ne dobijo na splošnih volitvah, ampak v bistvu po poprejšnjem usklajevanju znotraj večinske koalicije. Danes se sicer načrtno širijo govorice, češ da gre v primerih koalicijskih koordinacij za nelegitimne dogovore skupin posameznikov, ki da se prej vse dogovorijo in kasneje od svetnikov terjajo, kaj da morajo izglasovati. To ne drži! Koalicija je legitimna, izvoljena z večino tistih, ki prihajajo na volitve« in se mora organizirati tako, da bo lahko izpolnjevala pričakovanja volilcev, oziroma tisto, kar je pred volitvami obljubljala. Opozicija pa seveda “nagaja” (praviloma v dobri veri) za to, da bi tudi sama uveljavila točke predvolilnega programa. Ena od metod za takšno uveljavljanje je npr. efekt presenečanja, ko na samo sejo sveta občine prinesejo pripombe oziroma amandmaje na določeno temo, ki jih pred tem nihče ne pozna in jih je treba rešiti na sami seji. Ker jih pozna le tisti, ki jih pripravi, je vedno v prednosti. In v običajni časovni stiski pogosto uveljavi svoje interese neglede na to. da nima formalne večine. Zato je procedura, kot pravijo, kraljica demokracije. Tisti strankarski politiki, ki so slepi za napake “svojih” voditeljev ali celo tistih voditeljev, ki to postanejo po njihovi volji, so se - dokazano - v preteklosti že opekli. Za prihodnost pa tudi v vrstah strank slovenske pomladi tem ne pomagajo, ampak pomagajo (in to seveda nehote in nevede) predvsem levi strani. Zato so zahteve po usmerjenem pisanju tudi v LISTu občine Šoštanj ne le do skrajnosti neokusne, ampak predvsem v političnem smislu popolnoma napačne! Resnice se namreč ne da skriti tako, da jo zamolčimo. In nenazadnje; sposobni ljudje so vedno sposobni, neglede na to, ah so danes na levi ali na desni. Lenuhi in barabe pa bodo lenuhi in barabe, četudi se še tako ovijajo v avreole le strank slovenske pomladi. Takšni so se vedno bali reda, zato rovarijo v ozadju in se ne upajo nikoli javno soočati s svojimi krtiki. Peter Rezman ODLOK OBČINE 0 PRAZNIKE ŠOŠTANJ H vet Občine Šoštanj je na podlagi 6. in 19. člena statuta Občine Šoštanj na svoji 8. seji dne 7. 9. 1995 izdal odlok, ki se glasi: S tem odlokom se določi dan v letu, ki ga Občina Šoštanj praznuje kot svoj prvi praznik. Za praznik Občine Šoštanj se določi dan, ki spominja na datum, od katerega moremo na dan pričetka veljavnosti tega odloka verodostojno slediti obseg trških pravic, ki jih je imel trg Šoštanj. Prva znana ohranjena listina z obsegom trških pravic Šoštanja je listina Friderika Celjskega, ki jo je izdal 30. kimavca 1436. Občina Šoštanj praznuje svoj praznik vsako leto in sicer 30. septembra. Ta odlok prične veljati, ko ga sprejme svet Občine Šoštanj in se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. Iz obrazložitve odloka: 15. 7. 1995 je pričel veljati statut Občine Šoštanj, ki v 6. členu določa, da se praznik občine določi z odlokom. Novo ustanovljena Občina Šoštanj še nima svojega praznika, znano pa je, da je bil Šoštanj, kot trg, daleč nazaj središče Šaleške doline, kjer so se križale poti v srednji del Savinjske doline in na Koroško. Nekateri znaki pa kažejo, da je tod tekla proti severu že rimska vicinalna cesta, ki se je vila proti današnjemu Slovenj Gradcu preko Podgorja. Prvi znani zapis o trškem sodniku sega v leto 1348, kar dokazuje, da je imel Šoštanj trške pravice že pred letom 1436. Toda prvi znani zapis o obsegu trških uprav (ali prevedeno v današnji jezik: obseg pristojnosti takratne lokalne samouprave) je listina Friderika Celjskega z dne 30. 9. 1436. Iz rokopisa Franca Hribernika Šoštanj in okolica - zgodovinski opis (1. 1948) izvemo, kolikšne so bile svoboščine trga Šoštanja 1. 1436: “Jz listine grofa Friderika Celjskega izvemo, da so Šoštanjčani smeli imeti točilnice in tedenske sejme, pa tudi, da je bilo dovoljeno prevažati sol proti Slovenj Gradcu le skozi Šoštanj. Ali pojavile so se točilnice po kmetih, ljudje so začeli pohajati na sejem v Velenju in prevozniki soli so opustili določeno cesto in uporabljali druge. Fse to Šoštanjčanom seveda ni bilo v korist, zato so prosili Friderika za zaščito, ki so jo tudi dosegli. Friderik je ukazal Joštu Vaistu, gradniku v Šoštanju in Hjeronimu Voitlanderju, šoštanjskemu trškemu sodniku, da morata vse novotarije odstraniti in po posebnih preglednikih skrbeti za stari red. ” Iz zapisa moremo ugotoviti, da je prvi znani obseg trških pravic zapisan v že citirani listini Friderika Celjskega z dne 30. 9. 1436, poleg tega pa še, da se že v takratnih časih ni spoštoval pravni red in je bilo potrebno predpisati dodatne ukrepe za zaščito trških pravic. Kot zanimivost pripomnimo, da se iz zapisov lahko razbere, da poizkusi kršenja trških pravic in na ta način kratenje zaslužka in posledično razvoj trga Šoštanj ni domena zadnjih desetletij, ampak so se Šoštanjčani morali za svoje pravice proti kršilcem pravil boriti že leta 1436. Kot napotilo današnjim prebivalcem občine Šoštanj, so tudi zato pomembni zgodovinski zapisi, na katere opiramo prvi praznik Občine Šoštanj. ZEPANOVA PROTOKOLARNA OVRATNICA bčina Šoštanj, ki je nastala z novo lokalno samoupravo leta 1994, ni novo mesto, temveč njena zgodovina sega daleč nazaj v 10. stoletje. Ne glede na to, da je občina nova, ima za sabo bogato zgodovino, ki jo določa tako v političnem kot gospodarskem smislu. Oblikovalsko izhodišče Zupanova protokolarna ovratnica je kos oprave, ki jo župan nosi ob svečanostih in ki v simboličnem pomenu označuje regijo, katere sedež je Šoštanj. Zato mora ta izdelek v likovnem smislu kazati vse tiste značilnosti, ki so v zavesti prebivalcev najbolj prisotni. Prva najbolj opazna značilnost je zgodovina, ki sega v 10. stoletje, v katerem je bil zgrajen šoštanjski grad. V 13. stoletju nam viri dokazujejo tudi obstoj vitezov iz Šoštanja, ter s tem tudi razvoj gospoščine in meščanstva, ki je opazen skozi cel srednji vek. Povezava teh vitezov s Celjskimi grofi, s ptujsko gospodo, z Vovbržani in nenazadnje s Habsburžani priča o tem, da je Šoštanj zgodovinsko, politično ter tudi gospodarsko središče Šaleške doline. Druga značilnost, s katero se Šoštanj lahko ponaša, pa so znane osebnosti, ki so tu delovale in v širšem slovenskem ter evropskem prostoru s svojimi dosežki pustile neizbrisen pečat. Eden takih je prav gotovo kipar Ivan Napotnik, ki je s svojim umetniškim opusom postal ena najbolj znamenitih osebnosti Šoštanja. Oblikovalska rešitev Idejni načrt ovratnice je zasnovan po omenjenih dveh značilnostih. Osrednji del tvori grb občine v barvni izdelavi, kot ga določa odlok. Le ta v največji možni meri simbolizira zgodovinsko ozadje občine. Le tega v nizu držijo členi, ki so po svoji obliki povzetek zgodovinskih form (ščit), na drugi strani pa s svojo plastiko navajajo na kiparsko rešitev, ki je zelo blizu stilu kiparja Ivana Napotnika. Celoten izgled ovratnice tako ponazarja zgodovinsko ozadje občine ter prisotnost pomembne osebnosti, s katero se Šoštanj lahko poistoveti. Vizualna podoba ovratnice tako tudi s svojo dimenzijo ter volumnom omogoča županu, da dostojno zastopa Občino Šoštanj, njene prebivalce, zgodovino ter položaj v slovenski državi. Stane RANDL, oblikovalec nakita • • • • • • ČETRTEK, 28. SEPTEMBER 1995 NAS PRAZNIK SOL A KOROŠKO >r Novi občinski praznik v Šoštanju 1) porodnih krčih, ki spremljajo uvajanje nove krajevne samouprave in s tem nastajanje novih ohčin, se v teh novih občinah razumljivo najprej (po)iščejo identifikacijske točke, to je grb, zastava in seveda tudi občinski praznik. Čeprav je Šoštanj na nek način podedoval občinski praznik bivše občine Velenje, 8. oktober, ki se je vezal na pomemben dogodek iz druge svetovne vojne, je bilo povsem razumljivo, da so si želeli za novo občino tudi nov datum in s tem tudi na ta način simbolno označiti nov začetek. Brskanje po zgodovinskih kronikah je kot možen datum ponudilo 30. september. Na ta dan leta 1436 je namreč, po pričevanju šoštan-jskega kronista Franca Hribernika, Celjski knez Friderik podelil trgu Šoštanj trške pravice. Iz listine grofa Friderika Celjskega izvemo, da so Šoštanjčani smeli imeti točilnice in tedenski sejem, pa tudi, da je bilo dovoljeno prevažati sol proti Slovenj Gradcu le skozi j Šoštanj. Toda točilnice so odpirali tudi kmetje, ljudje so začeli hoditi na sejem v Velenju in prevozniki soli so opustih določeno cesto in uporabljali druge. Vse to Šoštanjčanom seveda ni bilo po godu, zato so prosili Friderika za zaščito, ki so jo tudi dosegli. Friderik je ukazal Joštu Vaistu, gradniku v Šoštanju, in Hieronimu Xoitländerju, šošlanj-skemu trškemirfodniku, da morata odstraniti vse novotarije in skrbeti za stari red. Potrebno pa je zapisati, kot je to poudaril že tudi sam Hribernik, da ta listina ne predstavlja prave starostne meje trga Šoštanj. Trško naselje je bilo v srednjem veku namreč določeno s svojimi pravicami. Med njimi so najpomembnejše pravica do svojega sejma, do pobiranja mitnin pri vstopu ter pravica do svojega trškega sodnika, (ki je imel sicer le omejene pristojnosti). Tak trški sodnik pa se v Šoštanju omenja že 10. 04. 1348. Sam |rg Šoštanj pa se omenja z imenorn prvič 21. 01. 1355, ko se v opisu posesti omenja tudi “daz haws ze J Schoennstein vnd fünf hofstet inM dem mareht gelegen...” Omembe trških sodnikov ter samega trga lahko potem spremljamo še naprej v 14. in 15. stoletju. Torej je gotovo, da je Šoštanj dobil trške pravice že vsaj v prvi polovici 14. stoletja. Če pa vzamemo v obzir splošen razvoj v Šaleški dolini, pridemo do privlačne hipoteze. Vemo namreč, da je bilo Velenje trg že od leta 1264, ko se v listini prvič omenjajo trije “civis de Wein". Prav tako nam je iz lisjjn razvidna velika rivaliteta med dvema največjima fevdalnima gospodoma v Šaleški dolini v 13. stoletju, to je med Ptujskimi, ki so posedovali velike posesti na vzhodu doline in tudi samo Velenje in so gotovo “odgovorni”, da je Velenje že tako zgodaj postalo trg, ter grofi Vovbrškimi, ki so posedovali od konca 80-tih let 13. stoletja velika posestva Turn, Forhtenek in Šoštanj. Skoraj gotovo smemo domnevati, da so že grofje Vovbrški podelili med letom 1286 in 1322, ko izumrejo in jih nasledi- v v jo Zovneški - kasnejši Celjski, Šoštanju trške pravice. Trg Šoštanj je prešel kot nasledstvo v roke Celjanov in se krepil enako, kot so se krepili tudi grofje Celjski. Trg Velenje pa je ostal v rokah Ptujskih in je doživel skupaj z njimi stagnacijo v razvoju od 14. stoletja dalje. Med ohranjenimi šoštanjskimi listinami sta najpomembnejši tisti, kiju je cesar Friderik IH. izdal v korist trga Šoštanja nPdan 2. aprifa?Ì92. V teh dveh listinah je namreč cesar podelil trgu novi pravici, da mu ni treba izročati ljudi, ki so se v trgu naselili ter da lahko zahteva nazaj ljudi, ki so se iz Šoštanja odselili brez dovoljenja. To sta namreč pravici, ki so jih imela le mesta in naj pomembnejši trgi v monarhiji ter dvigata Šoštanj med najpomembnejše trge takratne Staj. /c V* zgodovini Šoštanja je to gotovo eden najpomembnejših trenutkov. Za vedenje o obsegu pravic trga je zelo pomembna tudi listina nadvojvode Ferdinanda z dne 4. februarja 1599, Pred tem je namreč ogenj uničil mnogo stavb v trgu in z njimi tudi stare listine, zato so tržani prosili nadvojvodo, da bi jim podelil stare pravice, med njimi pa so posebej izpostavili tri sejme, ki so jih imeli od davnih časov: sejem na Ahaeijevol (22. junij), v nedeljo pred sv. Martinom in na svečnico (02. 02.), kar je nadvojvoda tudi storil. V listini iz leta 1673 pa beremo tudi o pravici do tedenskega sejma, ki naj bi bila stara takrat že tristo let. To je seveda zelo pomemben podatek, ki »ega v same začetke šoštanjskega trga, če seveda smemo verjeti podatku o starosti tedenskega sejma. Prirejanje sejmov je bilo namreč za trg eden najpomembnejših virov prihodkov, saj se je takrat v trgu zbralo veliko število trgovcev, obrtnikov in tudi kramarjev, ki so seveda vsi plačali določeno sejemsko pristojbino. Kar se tiče trških pravic, se te v Šoštanju niso več spreminjale, z izjemo četrtega letnega sejma, do katerega je dobil Šoštanj pravico v 18. stoletju. Zato pa je zanimiv nek drug datum, ki pa je v zgodovini mesta ostal povsem prezrt. Celo najvestnejši kronist, kot je bil Franc Hribernik, ga ni omenil niti zlesedo. To je 28. junij 1911, ko je Šoštanj dobil mestne pravice. V tem času je utrip mesta v vsem usmerjala usnjarna Vošnjak, ki bi jo pravzaprav morah zapisati kot Woschnagg. Glava družine je bil Hans, ki je ravno v tem letu umrl. Vpliv Woschnaggov na Šoštanj je bil tolikšen, da so pri ljudskem štetju tega leta našteh v trgu 1256 prebivalcev, od tega 863 Nemcev in 374 Slovencev. Šoštanj je pač takrat veljal za nemško gnez-. do. Povzdig trga Šoštanj v mesto je bilo povsem delo Hansa Woschna-gga in zaradi tega tru d Šlmmnci le pogojno sprejet. Slovenski časopisi so npr. o tem dejanju poročali le s kratko vestičko, medtem ko se je Celjska Deutsche Wacht silno razpisala. Jeza med Slovenci je bila tolikšna, da je Hribernik ta podatek izpustil celo v svojem rokopisnem delu Šoštanj in okolica, ki ga je končal leta 1948. Vendar je potrebno zapisati, da ne glede na to, kako je prišlo do povzdignjenja trga v mesto, je Šoštanj še danes mesto ravno zaradi dejanj in aktivnosti, ki jih je izpeljal Hans Woschnagg do leta 1,911 in da je to ravno tako izrednfiFpffMaž^n datum v zgodovini mesta Šoštanj. V tem kratkem sprehodu med po- membnimi mejniki v zgodovini Šoštanja seveda nismo izčrpali vseh. Omeniti bi bilo nujno potrebno še vsaj 5. julij 1199, ko se v datirani hstini pojavijo vitezi Šoštanjski in s tem tudi prvič ime Šoštanj. Vsi ti datumi bi seveda lahko ravno tako predstavljali občinski praznik, kar pa govori samo o dolgi in bogati zgodovini kraja, na katero moramo biti vsi ponosni ter jo negovati. Tone Ravnikar ¥ \/ N/ OBČINA ŠOŠTANJ 30. SEPTEMBER 1995 V N/ I. PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ ZUPAN OBČINE SVET OBČINE OBČINA ŠOŠTANJ vet Občine Šoštanj je imel v tem obdobju osmo redno sejo, na kateri je sprejel odlok o prazniku Občine v v Šoštanj. Praznik temelji na zgodovini Šoštanja in svet je enoglasno sprejel pobudo svetnikov iz vrst v Socialdemokratske stranke Slovenije, občinski odbor Šoštanj. Za praznik so predlagali datum 30. 9. Na ta dan pred 599. leti je Friderik Celjski Šoštanju izdal listino s trškimi pravicami. Ta listina je po sedaj znanih podatkih najstarejša listina z zapisanimi trškimi pravicami, ki jih je imel takratni trg Šoštanj. Komisija za odpravo posledic elementarnih nesreč Občine Šoštanj, pod vodstvom g. Marjana Jakoba, je imela 31. 8. 1995 na obisku republiško komisijo za elementarne nesreče, ki jo vodi gospa Sonja Beseničar. Občinska komisja je do 30. 8. 1995 opravila popis škod in jih ocenila v višini 658.649.742,00 SIT ter celotno poročilo predala republiški komisiji, ki je poročilo ocenila za vzgledno. Na tej osnovi je občinska komisija zaprosila republiško komisijo za 22.116.628,00 SIT akontacijskih sredstev, s katerimi bi poravnali stroške najnujnejših sanacij, ki so bile v tem času postorjene. 25. 9. 1995 pa je župan občine dr. Bogdan Menih osebno seznanil Ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja z obsegom škode in zaprosil za hitro odobritev potrebnih sredstev za sanacijo.To je še posebej nujno, ker z dosedaj opravljenimi deli ne moremo biti zadovoljni; občani na ogroženih področjih, ki poznaja hudourniško naravo Velunje, pa zaradi tega s strahom pričakujejo jesen, saj so možne še nove poplave. v Predsednik komisije sveta občine Šoštanj za mandatna vprašanja g. Tone Skornšek, usklajuje predloge za člane komisij sveta občine, ki jih predpisuje statut občine. Imenovanje članov bo ena osrednjih točk naslednje seje sveta občine. v Predsednik sveta Občine Šoštanj g. Franc Pečovnik je sklical svečano sejo sveta v počastitev občinskega praznika. Osrednji dogodek na seji bo prav gotovo podpis svečane izjave, ki je zapisana v 48. členu statuta Občine Šoštanj in se glasi: Izjavljam, da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost in da bom pri tem ravnal po ustavi in zakonih Republike Slovenije. Pri tem si bom prizadeval za napredek in razvoj Občine Šoštanj. Za samo sejo se pripravlja še poseben svečan dogodek, ki ga še ne smemo izdati, je pa v tem časopisu posredno že napovedan, zato vabimo vse občane, da se seje v Kulturnem domu Šoštanj udeležijo, saj je, kot vse seje, tudi ta odprta za javnost. Po seji bo v avli Kulturnega doma otvoritev likovne razstave domačih ustvarjalcev: slikarjev Ivana Kolarja, Irene Kurnik, Franca Ravnaka, Jožeta Svetine, Draga Šumnika in kiparja Ljubomirja Melanška. ŽUPAN Občine Šoštanj dr. Bogdan Menih je: • Izdal odredbo o prenosu investicij “Telovadnica Šoštanj” in “Vodovod Visočki Vrh - Bele Vode” iz krajevnih skupnosti na Občino Šoštanj. Odredbi temeljita na odloku o prenosu investicij krajevnih v skupnosti na občino, ki ga je sprejel svet Občine Šoštanj na 7. redni seji. Bistvo teh odredb je, da se za te investicije ne bodo mogla v uporabljati sredstva proračuna Občine Šoštanj, dokler ne bodo razjasnjena vsa neznana dejstva in potek teh investicij do sedaj. • Izdal je začasno odločbo o prestavitvi napisne table Šoštanj na mejo katastrske občine Šoštanj (med mostom na EFE in mostom na v RLV). Torej ne na mejo Občine Šoštanj, ki se začne na meji katastrske občine Družmirje. S to odločbo je tudi odredil odstranitev nezakonito postavljenih reklamnih plošč na kandelabrih pred in v križišču poleg nove bencinske črpalke. • 20. 9. 1995 je izdal akt o sistematizaciji delovnih mest v občinski v upravi Občine Šoštanj in vrednotenju delovnih mest. Po tem aktu bo v občinski upravi glede na potrebe možno zaposliti vsega skupaj deset oseb, seveda postopoma, glede na obseg prevzetih nalog uprave. S tem je podan temelj za opravilno sposobnost Občine v Šoštanj, ki naj bi po 1. 10. 1995 postopno pričela delovati samostojno, najprej na finančnem področju. Komisija za premoženjsko delitveno bilanco se je sestala na prvi seji in prejela preliminarna navodila. 30. 9. 1995 namreč poteče zakoniti rok za pričetek pogajanja o delitvi premoženja bivše občine Velenje. Očitno pa bo tudi ta rok kršen, saj Mestna občina Velenje še ni uspela pripraviti premoženjske bilance tako, da bi bila nedvoumno jasna in transparentna vsa lastnina bivše občine Velenje, ki se bo v v morala razdeliti med občini Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mestno občino Velenje. Za bralce, ki redno prebirajo LIST občine Šoštanj, smo pripravili nekaj lepih knjižnih daril, ki jih bomo razdelili z v žrebom. Žrebali pa bomo samo med tistimi bralci, ki bodo pravilno, s pol ai mi uradnimi nazivi odgovorili na vprašanje: v Naštej imena vseh občin, s katerimi meji Občina Šoštanj? Odgovore s svojimi imeni in naslovi pošljite na naslov: ITST občine Šoštanj, Trg svobode 12, 63325 Šoštanj do 14.10.1995. OBČINA ŠOŠTANJ iščemo osebo, ki bo v rednem delovnem razmerju skrbela za čiščenje Šoštanja in manjša popravila ulične in parkovne opreme. Prednost pri izbiri bodo imele osebe, ki imajo stalno v prebivališče v Šoštanju. Pisne prijave pošljite na nslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 63325 Šoštanj. PRIREDITVE: • 29. 9. 1995 ob 18. uri - slavnostna seja Sveta občine v Kulturnem domu v Šoštanju Seji sledi otvoritev likovne razstave. • 30. 9. 1995 ob 18. uri - domovinska sveta maša z orgelskim koncertom v župnijski cerkvi Sv. Mihaela 30. 9. 1995 - 2. državno prvenstvo članov in mladincev do 18 let v smučarskih skokih v počastitev 40. obletnice smučarskih skokov v Šaleški dolini - pokrovitelj župan Občine Šoštanj, skakalnice Velenje • 30. 9. 1995 - odbojkarski rekreativni turnir v telovadnici Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj v • 1. IO. 1995 - pohod pQ Soštanjski trški poti v • 4. 10. 1995 - turnir naselij Občine^ Šoštanj v malem nogometu za nagrado Občine Šoštanj na rokometnem igrišču Šoštanj 9 6. 10. 1995 - kegljaški turnir na kegljišču Termoelektrarne Šoštanj • 7. 10. 1995 - tekma v turističnem ribolovu na Soštanjskem jezeru • 8. 10. 1995 - 10. hitropotezni šahovski turnir v Gasilskem domu Šoštanj • 14. 10. 1995 prireditev Otroci Pristave oh pričetku rednega šolskega avtobusnega prevoza, zaselek Pristava • 28. 10. 1995 - otvoritev vročevoda Topolšica -Florjan, Topolšica -v ..-1» •____________ cn<- v v SCILA NAJBOLJŠI LAHKO ODGOVORIJO NA IZZIVE •po**° aäö*** -oo*®10, *0*°^ •s» **? to**'*V *ss^ -’°000 •**522* ^s»BAj *^2£äS?' ^o«?S **Ä?? r * «2&sr Podjetje za urejanje prostora p.o. 63320 Velenje, Koroška 27/b Tel: 063/856-900 Fax: 063/853-645 Z IVAMI V ČISTO MESTO! ČESTITAMO VAM OB VAŠEM I. OBČINSKEM PRAZNIKE. Ob prvem praznovanju v praznika občine Šoštanj iskreno čestitamo vsem, ki ste kakorkoli povezani v z občino Šoštanj, še posebej pa našim članicam, članom in simpatizerjem. SDSS SKD 2erf ' ' LISTA ZA RAZVOJ PODEŽELJA \/ v- «»STIHE P K I VIDI čestita vsem občanom za v 1. praznik Občine Šoštanj, 30. september 1995 Florjan 37 - ŠOŠTANJ Tel./Fax: 063/881-1 75 v Ob I. občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom občine Šoštanj. Vabimo vas, da nas obiščete v naši tovarniški trgovini. KMETIJSKA ZADREGA ŠALEŠKA DOLIM z.o.o. ISil Ulili lili Trg svobode 12, Šoštanj v Vsem občanom občine Šoštanj ob občinskem prazniku iskreno čestitamo in se priporočamo za obisk v naših poslovalnicah: * MESNICA ŠOŠTANJ (za Kajuhovim domom) + MESNICA IN DELIKATESA ŠALEK (Pri Prislanu) ** MESNICA IN DELIKATESA VELENJE, Tomšičeva 10b * KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI * POSESTVO TURN (jabolka) PRENOVA DRAVSKIH ELEKTRARN DEMONTAŽNA, MONTAŽNA IN GRADRENA DELA * TOPLIFIKACIJA TOPOLŠICE S PREDIZOLIRANIMI CEVMI * TEHNOLOŠKE IN GRADBENE INSTALACIJE NA PROJEKTU “ODŽVEPLJEVANJE DIMNIH PLINOV NA BLOKU 4. TE ŠOŠTANJ” * RAZKLADALNO NAKLADALNO POSTROJENJE ZA 4 GRANULACIJE PESKA IN PRIPRAVA SUHIH BETONSKIH MEŠANIC ZA PREMOGOVNIK VELENJE * ELEKTRIFIKACIJA TRANSPORTA PREMOGA: RUDNIK TRBOVLJE - TE TRBOVLJE * PREVIJANJE VN MOTORJEV ZA TE ŠOŠTANJ * GENERALNI REMONT GENERATORJA V HE PLAVE PROJEKTI, KI GOVORIJO SAMI ZASE. * KOT DOBREMU SOSEDU NAM NI VSEENO, ZATOREJ SO VAŠI INTERESI TUDI NAŠI. * VSEM KRAJANOM OBČINE ŠOŠTANJ ČESTITAMO IN ŽELIMO LEP IN PRIJETEN PRAZNIČNI DAN. raw, Mirili® lii RAZVEDRIL VSI DRUGAČNI - VSI ENAKOPRAVNI TEKMOVANJE ..................GASILSKE MLADINE Trinajst dni v Schmiedebergu nemški zvezni deželi Sachsen se je korak stran od Dresdna, v vasici Schmiedeberg, to poletje od 16. do 29. julija zgodilo Srečanje mladih Evrope s tematskim naslovom Vsi drugačni - vsi enakopravni. Srečanje je organizirala kolnska škofija, vabilo pa je prispelo na lani ustanovljeno Mladinsko društvo pod Plešivcem. Sedemdeset mladih iz vseh koncev Evrope in Indije smo svojo energijo sproščali na vse mogoče načine, pri čemer so nam pomagali naši mentorji: Michael. Therese, Frank, Bogdan, Ulli, Elisabeth, Gothard in Nicole. Za začetek smo predstavljali svoje države, ampak na čimbolj izviren način. Uporahljali smo pantomimo, Sveto pismo, lepe poglede, otroške pesmice, prospekte, grafoskop, jabolka, krep papir, zastave,... Bistvo slovenske predstavitve pa je bila variacija na temo Kekec in Pehta. Vključevali smo se v razne delavnice: - nacionalizem; ogled koncentracijskega taborišča in židovskega geta Teresienstadt, - aids, seks, spolnost; razmišljanje o problematiki; obisk v Higienische museum, večerna vožnja po cesti Dresden - Praga, ki je znana po prostituciji; - Evropska unija, več kot le organizacija; - Elisabeth in njena umetniška delavnica; oblikovanje motivov za tiskanje majic, slikanje na steklo, delo z emajlom; - ekumena; stik različnih krščanskih ver; - govorica telesa; gibanje na razbčnih Vsi drugačni - vsi enakopravni frekvencah, pantomima, improvizacija, tri različne Pepelke. Ein Tag allein in Dresden - en dan sam v Dresdnu Žreb nas je razdelil v osem skupin. Dobili smo karto mesta, naloge in vprašanja, vozovnice za tramvaj, malico (ki je, kot posledica visokih temparatur, pričela oddajati sumljive vonjave) in smo šli. Bilo je mnogo tavanja, žgočega sonca, škrtanja s fotoaparati, polomljenih nemških besed. Nekateri so se prebili celo do odgovorov. Npr.: Blaues Wunder je most, zgrajen v prejšnjem stoletju, pobarvan zeleno, ki se je - po pričevanjih - zaradi vremenskih razmer odločil, da bo moder. Frauenkirche je cerkev, porušena v drugi svetovni vojni, ponovno dograjena in je simbol mesta Dresden. Na Prager Strasse so bile oktobra 1989 demonstracije desettisoč glave množice, ki je protestirala proti zaprtosti nekdanje Vzhodne Nemčije. Zadnja Večerja Vsaka država je pripravila tipično nacionalno jed ali pijačo. Slovenska odprava je garala ves zadnji dan, da je lahko zvečer postregla s prekmursko gibanico. Michaela je naredila samosvoj prevod v “alpenštrudl”, Pred večerno zabavo nam je Frank pripravil poslovilni nagovor, v katerem je dograjevanje Frauenkirche primerjal z grajenjem skupne Evrope. 4 D Topolšica je 26. 8. 1995 organiziralo meddržavno gasilsko tekmovanje mladine za pokal Topolšice. Tekmovanje se je odvijalo na letališču v Lajšah. Udeležilo se ga je deset desetin fantov in devet desetin mladink. V hudi konkurenci so zmagali mladinci iz Dobrne, ki so na gasilski olimpiadi v italijanskem mestu Arco zasedli peto mesto. Drugo mesto so osvojili mladinci iz GD Gomilsko, tretje mesto pa GD Oplotnica. Pri mladinkah so zmagale domačinke, ki so olimpijske prvakinje ter so tako ponovno dokazale, da sodijo v sam svetovni vrh. Druge na tem tekmovanju so bile mladinke iz Hrvaške, ki so na gasilski olimpiadi v Italiji zasedle 6. mesto. Tretje mesto so zasedle tekmovalke iz GD Gomilsko. Mladinke iz Kotoribe (Hrvaška) in iz Topolšice so že v Italiji navezale prijateljske stike, zato ni naklučje, da so se udeležile te tekme. Njihov vodja je izjavil, da je bil obisk prijateljski. Tekmovalni prostorje bil odlično urejen. Izrazil je upanje, da se bodo gasilke iz Šaleške doline prihodnje leto udeležile tekme v Kotoribi blizu Gakovca. Po izjavi g. Ledineka, ki ima veliko zaslug za vsakoletno gasilsko tekmo v Topolšici, je tudi ta tekma potekala vzgledno, konkurenca in kvaliteta nastopajočih pa se iz leta v leto stopnjujeta. Zato se že sedaj z vso resnostjo pripravljajo na gasilsko tekmo, ki bo prihodnje leto. Ivan Ojsteršek Sledil je “The last night show”. Našle so se različne skupine z vsemogočimi idejami: senčno gledališče, avkcija starega blaga za pomoč vzhodni Evropi (prodajali in kupovali smo naše mentorje), mednarodna televizijska hiša Schmiedeberg s skritimi kamerami, odsek za telesno izražanje pri mednarodni televiziji pa je uprizoril odlomek iz filma Nune pojejo 1. del. Bilo je še mnogo, mnogo dogodkov in doživetij. Dan v Pragi, bazen, nogomet, polnočni ping-pong, piknik,... Mogoče se zopet srečamo prihodnje leto. Klavdija, Martina, Meta G 0 0 L ! Na tradicionalnem nogometnem turnirju, ki ga vsako leto organizira SKD Šmartno ob Paki, je bila letos za popestritev tekma med funkcionarji Občin Šmartno ob Paki in Šoštanj. Tekma je bila prijateljska, kljub temu pa so gostje iz vljudnosti popustih domačinom, tako da so se tekmovalci po prisrčnem stisku rok razšli pri rezultatu 3:2 za funkcionarje iz Šmartnega. Pripišimo še, da je prvi gol za funkcionarje iz Šoštanja zabil M.V. Cigler. PerE VESELJE OB TOPLICI PRIDNE ROKE V Topolšici so veliki možje pa majhne zeničke pa vse so peričke. V Čeprav seje poletje poslavljalo, nam je narava poklonila sončno in toplo nedeljo. V zdraviliškem parku v Topolšici je bilo nadvse veselo in zanimi- vo. Veseli in radovedni so bili številni obiskovalci tradicionalne narodopisne prireditve Veselje ob Toplici. Predstavljali so se kovači, tesarji, lončarji, izdelovalke papirnatih rož, kosili so in grabili, pa tudi žganje kuhali, košare pletli in v potoku Toplica prali. Številne domače obrti so danes še komaj žive in z njimi se ukvarjajo zadnji prenašalci bogatih znanj. Prikaz je bil namenjen spominu pa tudi opominu, da ne smejo propasti in oditi v pozabo. Turistično društvo Topolšica ohranja tudi starosvetne šege pri delu, da bo jutrišnji rod še vedel zanje. Majda Menih Prij azno podjetje v Florjanu Topolske perice ob potoku Toplica Na hribčku v Florjanu stojita v lepo urejeni okolici z ribnikom hiša in tovarnica. Zastava na drogu nam pove, da je tukaj pri Rednaku. Noben začetek ni lahek Pred devetnajstimi leti je mama Mira pustila službo administratorke in začela šivati, kot jo je naučila stara mama. Kar v garaži, na sposojenem stroju, ki ga je poganjala na noge. Sprva je šivala le rokavice. Čez eno leto so imeli pri Rednaku tri zaposlene. In potem vsako leto več. Pomembnejši mejnik je leto 1992, ko so se preseb v nove prostore. S tem so v sodobno opremljeni proizvodni dvorani ustvarili boljše pogoje za delo, prijetno uredili sobo za malico, poseben prostor za kajenje in poslovne prostore. Ze nekaj časa je, kar je Mira zamenjala šivalni stroj za računalnik, brez katerega več ne gre. Največ veselja pa ima s simpatično tovarniško trgovinico, založeno z usnjeno in tekstilno obleko in obutvijo. Tu se vedno dobi kaj po ugodni ceni. Podjetje Rednak d.o.o. je danes podjetje s šestnajst zaposlenimi, v katerem izdelujejo najrazličnejša sredstva za zaščito pri delu. Le ena od zaposlenih delavk je poklicna šivil- ja. Vse ostale so pri Rednaku sami priučili. Zaposlene imajo tudi svoj sindikat. In ker so delovni pogoji dobri in prejemajo plačo redno, 10. v mesecu, je zaenkrat njegova glavna naloga organizacija družabnih srečanj. Do težav in nesoglasij lahko pride povsod, zato se cel kolektiv zbere enkrat mesečno, da se pogovori. Rednaki so že spoznali, da sta za poslovno uspešnost zelo pomembna tudi odkritost in zaupanje do vseh, s katerimi sodelujejo, tako do zaposlenih, kot do dobaviteljev in kupcev. Pri njih so odpadki večinoma ostanki usnja. V Florjanu je organiziran odvoz smeti in tako jih odvržejo v kante. Nekaj jih vzamejo v vrtcu. Priznajo pa, da jih gre nekaj tudi v peč. Družina drži skupaj Doma so zelo veseli, da sta se za takšno delo navdušila oba sinova. Starejši Damjan se je izučil v usnjeni galanteriji. Letos pa ga je mojster Dermastja naučil izdelave čevljev in prvi zagon še ni upadel. Izdela do sto parov čevljev na dan. Mlajši David obiskuje srednjo tekstilno šolo. Rednaki načrtujejo, da bodo s pomočjo njegovega znanja uvedli še proizvodnjo delovnih halj, s čimer bo njihova ponudba zaščitnih sredstev popolna. Želimo, da bi jim nikoli ne zmanjkalo dobre volje in delovnega elana. V. M. Gospa Mira v svoji trgovini 'OTO: PETER MARINŠEK ČETRTEK, 2S. SEPTEMBER 1895 ROKAVIC SENCA NA PRAZNIKU ZBOGOM POLETJE Kdo bo plačal telovadnico? bičaj je bil in bo najbrž ostal, da se prazniki občin obeležijo z otvoritvami pomembnejših objektov. Prvi praznik Občine Šoštanj, 30. september 1995, se tako zdi primeren datum, ob katerem bi zaključili nekatere pomembnejše investicije. Mednje nedvomno sodi nova telovadnica, ki je postavljena na ruševinah prejšnje, funkcionalno povsem zadovoljive. V bivši občini Velenje je bila znana navada, da so skušali “pridobitve”, ki niso imele ustreznih dovoljenj ali ustreznega finančnega pokritja, prepleskati z bliščem otvoritev, proslav, nazdravljanja in slavnostnih govorov. Stara navada - železna srajca pravijo, zato ni čudno, da želijo nekateri na enak način zalepiti oči Šoštanjčanom tudi glede nove telovadnice. Toda časi, ko bi naj bila “splošna družbena korist” opravičilo za funkcionalno in oblikovalsko šla- mastiko ter neverjetno finančno telovadbo, bi vendarle morali počasi miniti. Petnajst milijonov tolarjev, ki so v letošnjem proračunu namenjeni za dokončanje telovadnice, za dokončanje ne bo dovolj! Prav možno je, da bo telovadnica Šoštanj doživela podobno usodo kot novogoriško gledališče, ki so ga zasedb gradbinci, ki niso nikob dobib plačano, kar so zgradili. Po “investicijskem programu” znaša vrednost investicije skupno: 154.056.291.00 SIT. Iz spisa za pridobitev obratovalnega dovoljenja pa je razvidno, da je telovadnica, po sklenjenih pogodbah, vredna 144.919.321.00 SIT. Ce k temu prištejemo še 2.362.000,00 SIT za projekte, je razlika več kot 6.000.000,00 SIT! Le komu je namenjen ta denar? Po pogodbah pa je stanje sledeče: 22. 6. 1994 - pogodba z Vegradom v višini 70.200.000,00 SIT, tako da bi Očistimo Smrekovec retji septemberski konec tedna je pod najvišjim vrhom naše občine potekala zelo uspešna čistilna akcija. Da je akcija uspešna, je treba pobrati veliko smeti. In teh so udeleženci akcije pod Smrekovcem res nabrali zvrhan keson. Že v soboto so Ivan Ojsteršek, Drago Rezman, Hinko Stakne in Savinek iz Belih Vod iz gozda potegnili dva avtomobila, v kesonu pa so se naslednji dan znašla še dva radioaparata, hladilnik, tisoče pločevink piva, plastične vrečke, bodeča žica, skratka vse, razen krokodila. Pobudnik akcije je bil gospod Ivan Ojsteršek. Že več let nabira borovnice pod Smrekovcem in opazuje, da je v naravi vedno več predmetov, ki tja sploh ne sodijo. Letos se je odločil, da je treba naravi pomagati. V znamenje zahvale za njeno darežljivost je v občinskem odboru SDSS predlagal čistilno akcijo. Sodelovali so lovci, gasilci iz Topolšice in Lokovice, šoštanjski socialdemokrati in drugi. Pravimo, da zgledi vlečejo, in v upanju, da bo tudi pri nas tako, omenimo, da so se akcije z družinami udeležili župan dr. Bogdan Menih, predsednik sveta občine Franc Pečovnik, predsednik 00 SDSS Gabro Cverlin, predsednik šoštanjskih Zelenih Peter Rezman in predsednik Turističnega društva Šoštanj Rajko Zaleznik. Na zadovoljnih obrazih se je videlo, da je bila čistilna akcija tudi prijetno družabno srečanje. Za obilno malico gre zahvala sponzorjem, to pa so: diskont Jazbec, Trgovina Era Kajuhov dom, Mesnica Era in trgovina Urbanc iz Šoštanja ter mesarstvo Sušeč iz Velenja. Prava poslastica pa je bil - po zaslugi lovcev in hišnika Fika- divjačinski golaž. "To, kar smo očistili”, je ob zaključku akcije dejal g. Ojsteršek, “je le kaplja v morje, saj se samo v gozdovih ob vznožju Smrekovca, v Belih Vodah, skriva vsaj deset odvrženih avtomobilov. Tako zelo si želimo vstopiti skozi vrata evropske unije, ne zavedamo pa se, da moramo najprej počistiti pred lastnim pragom. Zbuditi moramo tabornike, planince, ribiče, gobarje, turiste in izletnike! V prihodnje bomo čiščenje ponovih vsaj enkrat letno, vendar sredi poletja, da bomo s tem dali vzgled številnim brezvestnim obiskovalcem naši gora.” Upajmo, da bodo to čistilno akcijo posnemali še številni drugi organizatorji in se ji bo po svojih močeh priključil vsak od nas. U. M. Ivan Ojsteršek - idejni vodja akcije je skrbno beležil rezultate krajevna skupnost Šoštanj morala plačevati v obrokih in sicer do 20. 7. 1994 16.100.000,00, do 31. 3. 1995 12.500.000. 00 SIT, do 30. 3. 1996 12.500.000. 00 SIT, do 30. 9. 1996 12.500.000. 00 SIT in do 30. 3. 1997 še 16.600.000,00 SIT, vse to seveda z obrestmi! 22. 12. 1994 je bil v posmeh pravkar konstituiranemu Svetu Občine Šoštanj podpisan prvi dodatek k osnovni pogodbi in sicer v višini 5.445.338,50 SIT. 9. 5. 1995 pa je bil kot specialni dodatek k proslavljanju 50. obletnice zmage nad fašizmom podpisan še drugi dodatek v višini 29.033.882,60 SIT. Te vsote seveda ni v gornji dinamiki, tolažba je lahko le v tem, da bo to vsoto najbrž poravnal podpisnik v imenu investitorja, kajti po 16. 1. 1995 bi vse pogodbe, ki so jih sklepale krajevne skupnosti v Občini Šoštanj, moral odobriti župan! Isto velja za pogodbo, ki jo je krajevna skupnost Šoštanj sklenila dne 10. 2. 1995 s svojim podnajemnikom KINELOM in sicer v višini 40.360.968,00 SIT. Menda je bil tudi k tej pogodbi podpisan dodatek, katerega višina pa ni znana! K temu lahko dodamo še dne 23. 3. 1995 podpisano pogodbo za izdelavo projekta opreme telovadnice z ELANOM v višini 71.400,00 SIT. Po dosedaj znanih pogodbah je torej vrednost telovadnice (brez zunanje ureditve) 145.111.589,10 SIT, medtem ko krajevna skupnost Šoštanj pravi, da rabi 154.049.291,40 SIT, brez dodatnih del KINELA! Nekdo je, ali bolje mora ob tem torej zaslužiti še najmanj 8.937.702,30 SIT!! Kdo!? In za kaj!? Ali pa je v navadi, da se ob stopedesetmilijonski investiciji tebi nič meni nič izgubi skoraj deset milijonov! Skoraj toliko, kolikor je v proračunu občine Šoštanj namenjenih za vzdrževanje vseh krajevnih cest!! PerE ZBADLJIVI SONET Zor svobode v kamen siv je klesalo mojstra dleto, v kamen zvezdo razpeto s plamenico osvetlil. Drag spomin na padle žrtve dvigal se je pod nebo, za svobodo se oko je rosilo in za mrtve. Kdo pa si ti padli brat? Ti, ki res si dal življenje, ti, ki krije ti trpljenje hladna, temna, črna prst. Kdo iz tistih tvojih vrst čisti zdaj plevel - osat? Peter Radoja Pogrešam te. Pogrešam tople večere in glasove murnov. Pogrešam jutra, vsa sveža in nova, že rahlo obarvana s sijem sonca, vendar še vedno s pridihom noči. Pogrešam petje ptic in roso v travi, ki je hladna pa vendar človeka pogreje. Pogreje zato, ker veš, da jo bo kmalu osušilo toplo sonce in bo tako prijetno stopiti na tla in čutiti toplino zemlje. Toplino prsti in trave, toplino dotika narave, ki je edini pravi. Poletje - ni te več. Niti zbogom nisi reklo. Kar poslovilo si se v neki deževni noči in ni te več nazaj. Pa si vendar tako prijazno. Zamenjala te je siva in dolgočasna jesen, ki je prinesla zgolj meglena jutra in deževne popoldneve. Orumenelo listje pada na mehko travo, ki postaja vse bolj rumena in upadla. Ptice se umikajo jesenski sivini in nič več ni prijetnega orkestra glasov v noči. Zakaj ne traja poletje vse leto? Zakaj nas ne greje sonce skozi telo in dušo? Zakaj nas ne more ogreti tako globoko, da bi čutili dobroto do vseh ljudi na svetu. Zakaj nam ne ogreje dlani, da bi vsakemu toplo stisnili dlan in čutili, da nas edino ljubezen rešuje. Saj vem, nisi krivo poletje in nisi krivo sonce, ker ne moreš sijati na vse ljudi enako. Pa vendar upam, da si nas pogrelo za vso mrzlo in pusto zimo. Milojka K. ODZIVI BRALCEV (List občine Šoštanj, št. 5, 24. 8. 1995, LEVA STRAN) V Listu občine Šoštanj zaman iščemo pod naslovom LEVA STRAN stiske občanov in krajanov, ki so jih utrpeli v času razbesnelega neurja 9. avgusta letos. Neurje in narasla Velunja, ki je razdejala vodotoke, ceste, kmečka poslopja in uničila pridelke, je zelo prizadelo severozahodne predele šoštanjske občine. Novo vodstvo Slovenske ljudske stranke v Šoštanju je že takoj naslednji dan ponudilo krajevnim skupnostim denarno pomoč za odpravo posledic ujme. Pomoč (140.000,00 SIT), kakršno je ponudila ta stranka - občinski odbor Šoštanj, je pač bila v obsegu in znesku, s kakršno rezervo je ta stranka v zatečenem stanju razpolagala. Vodstva in posamezni prebivalci krajevnih skupnosti so za ponujeno pomoč SLS izrekli vse priznanje in pohvalo za hitro izvedeno akcijo v smislu: “Kdor hitro da, dvakrat da.” Kako se v nadaljevanju odvija odpravljanje posledic nevihte, pa je posebno vprašanje, ki ga časopis ne omenja. Šoštanjski odbor SLS si ni zaslužil tolikšne kritike, ko je na zastavljen proračun občine Šoštanj za leto 1995 postavil nekaj vprašanj oziroma amandmajev. Namreč, določena naselja in krajevne skupnosti se v pripravljenem osnutku oziroma predlogu proračuna niso videla. Davkoplačevalci so se spraševali, ali gre za pomoto ali namensko preigravanje v proračunu. Zato je občinski odbor SLS svetnikom naložil, da se proračun ustrezno uskladi. Odbor tudi ni bil prepričan, ali je v tej fazi v obravnavi osnutek ali predlog proračuna, saj iz predhodnih sej sveta ni bilo razbrati, da je bil osnutek na dnevnem redu. Ker sem bil povabljen na sejo občinskega odbora, ki je bila 17. 8. 1995 v Zavodnjah, na kateri so obravnavali s pripombami in popravki opremljen in zato težko čitljiv proračun, je v odboru prevladalo mnenje, da je pripombe potrebno podati, ni pa se o njih glasovalo. V razmislek bralcem! Le zakaj so enoglasno in “z več politične modrosti” podprli občinski proračun tudi šoštanjski opozicijski stranki ZLSD in LDS? Marko Jeraj PRIPIS UREDNIKA Zaradi načina izhajanja Lista (enkrat na mesec), pismu ob rob le dve stvari: 1. Osrednja tema pete številke Lista je bilo neurje in poplave, ki so pustošile po občini 9. 8.1995 in so bile v Listu predstavljene na skupno dveh od osmih strani. Politični dogodek avgusta 95 v Občini Šoštanj pa je bil sprejem proračuna in ta tema je bila nosilna za redno kolumno pisca pod naslovom LEVA STRAN. 2. SLS na seji sveta občine ni vložila pripravljenih amandmajev, kar gre pripisati, po moji oceni, politični modrosti svetnikov iz te stranke, saj je bil proračun očitno usklajen do te mere, da so ga potrdili vsi izvoljeni člani Sveta Občine Šoštanj. Peter Rezman novi PRAZNIK OBČINE ALI POGLED V PRETEKLOST A hoinski praznik. ki ga homo te dni proslavili v novi občini prvič, I jr ludi glavna Irma Irga LIST-a. Spodobi sr. da sr v času prazno-II vanja ozmno \ prrlrklost, v čas zastri s tančico skrivnosti, ki sr Ir s težavo odgrinja naši radovrdnosli. Dopolnjevanje mozaika, ki ga sestavljajo posamezne arhivske listine, nam omogoča sestaviti celovitejšo podobo o. naših prednikih. Čr poznamo preteklost, je razumevanje in reševanje problemov sedanjosti ponavadi bolj uspešno. Prav prrlrklost in tradicija (če so nam prihodnost že odvzeli oz. spodkopali z lignitom) sta nam Šoštanjčanom vedno predstavljali tisto značilno osnovo za ponos iu samozavest, da smo trmasto vztrajali do današnjega dne. Tudi znameniti Šoštanjčan, dr. Josip \ošnjak. ki je bil v 19. stoletju eden od najzaslužnejših za dvig slovenskega naroda, je svoje "Spomine” (izdala jih jr Slovenska Matica leta 1905) začel z zgodov inskim opisom svojega rojstnega kraja, kako pomembna je bila zavest o preteklosti že takrat, je lepo opisano v naslednjem odlomku iz prej omenjene knjige: "Povedal sem že. da je Šoštanj bil "Landesliirstl Markt” (deželnoknežji trg) in imel svoj magistrat, k trgu spadajoči teritorij je bil z mejniki za-znamenovan. Da se meja ohrani v živem spominu, je bil vsaka tri leta slovesen obhod z godbo na čelu. Za njo je stopal "Marktriehter” (trški sodnik) s sindikotn (trški tajnik), svetovalci, odborniki, drugi tržani. ženstvo in otroci, ko smo prišli do katerega mejnika, pograbili so možje nas dečke in vsakega po trikrat prav trdno postavili na mejnik, da bi si ga dobro zapomnil. Tudi mene so tako brez usmiljenja pritiskavali na trde kamne, mejo pa bi jaz danes zastonj iskal. Trg je torej imel vse liste pravice, kakor drugi enakega naslov a, posebno pa to. da je smel na sejmih pobirati Stantii ilip od vseli šlantov in od vsake prignane živine.” (konec citata). Danes bi seveda težko našli tiste kamne, ki so bili označeni s kratico CMS (Gemaimle Markt Schönstem). Shenstein Iz obranjenih zapisov se da sklepati, da so bile v enem od požarov leta 1599 uničene stare potrditvene listine, verjetno tudi tista prvotna o podelitvi trških pravic, na osnovi katere je hila kasneje izdana najstarejša ohranjena listina, datirana 30. SEPTEMBER leta 1436. Prav ta listina je danes osnov a za občinski praznik. Najstarejša podoba (risba) trga. pa je prav gotovo dobro znani Trostov bakrorez iz znamenite \ iseherjeve knjige gradov, kljub dejstv n. da gre za prostoročno risbo, ji ne gre oporekati verodostojnosti, kar lahko preverimo s štetjem okenskih odprtin na stari graščini (stavba je namreč vse do danes ostala skoraj nespremenjena). Torej se s primerjanjenrda ugotov iti tudi približno lego in velikost starega grajskega kompleksa, ki je leta 1743 v celoti pogorel. "Amthaus”. kakor so ga tudi imenovali, je očitno vplival na lego in obliko današnjega Trga bratov Mravljakov (nedavno tega še Glavni trg). Podrobno opazov anje bakroreza iz leta 1681 nam razkriv a tudi predhodnico magistrata (danes Dom upokojencev), stav bo na Primorski 1 ter seveda cerkev Sv. Mohorja in Eortunata iu prav na vrlin dominantni Pusti grad. Severno od grajskega obzidja je dobro vidna tudi skupina hiš, ki so se prilagajale strugi Pake (danes Aškerčeva ulica). Šoštanj je torej točno pred 559 leti od I’ riderika Celjskega dobil pravice za točilnice, tedenski sejem ter prevoz soli v Slovenj Gradec. Katere pristojnosti so nam današnji vladarji podelili z lokalno samoupravo, pa naj ugo-tovijo'pisei nove zgodovine. Edi I urinu CERKEV SV. MIHAELA v v Župnijska cerkev župnije Šoštanj tara župnijska cerkev Sv. Mihaela v Družmirju je stala na ugrezninskem območju velenjskega rudnika in je hila porušena. Z gradnjo nove cerkve so Šoštanjčani pričeli leta 1973. Projektant nove cerkve, arhitekt Adi Miklavc, si je zamislil železo-betonsko svetišče. Cerkveni predstojništvi šoštanjske župnije in mariborske škofije sta načrt sprejeli in zrasla je nova cerkev. Delo je bilo dolgotrajno, saj je poteklo od blagoslovitve temeljnega kamna do posvetitve kar 17 let. Redna maša se je začela v cerkvi že leta 1976. Leta 1980 se je cerkev začelo urejati in opremljati po načrtih arhitekta Petra Požauka. Novo svetišče je bilo posvečeno leta 1990. ' « Poleg moderne arhitekture lahko v svetišču vidimo lepo restavriran baročni oltar sv. nadangela Mihaela, ki je iz leta 1748 in je stal že v stari cerkvi v Družmirju ter oltar božjega groba; na oltarju je baročni kip trpečega kristusa (Ecce homo), ki je tudi prestavljen iz stare cerkve. Kip Kristusa v grobu pa je nov. Nov daritveni oltar in ambon sta okrašena z vinsko trto oz. sejalcem ter z latinskim napisom iz evangebja. Na pevskem koru so nove orgle z 21 registri, delo mojstra Jenka. Za nove orgle so bile uporabljene kovinske piščali Cajhnovih orgel iz stare župnijske cerkve. Na južni steni je baročna freska nadangela Mihaela, ki je bila sneta s stropa stare župnijske cerkve. Notranja okna so zastekljena z barvnimi vitraji, ki so delo slikarja Jožeta Zela in predstavljajo sprehod skozi zgodbe iz svetega pisma. Poleg naštetega je potrebno omeniti nov zvon v zvoniku. Tudi ostala oprema v cerkvi je nova: sedeži, spovednice, domiselna razsvetljava, konvektorsko ogrevanje, možnost razširitve prostora s pomičnimi stenami. Zunanja fasada objekta je pleskana z belo barvo, da je izničena monotonost sive barve betona. Okolico objekta je urejal znani mojster Jože Strgar iz Ljubljane. Največja zasluga za sedanje stanje svetišča pa gre vsekakor g. župniku Jožetu Pribožiču. Ob prihodu v Šoštanj je našel cerkev gradbeno sicer dokončano, vendar z množico napak in nefunkcionalnih rešitev, ki jih je počasi odpravljal ob pomoči župlja-nov in strokovnjakov za gradnjo, restavriranje in opremo sakralnih objektov. Na kratko povedano vidimo v cerkvi zelo zanimivo spojitev starega z novim in estetsko ter funkcionalno dobre rešitve, upoštevane predvsem pri notranji ureditvi svetišča. Da je šoštanjska župnijska cerkev vredna ogleda, potrjujejo tudi številni avtomobili s tujimi registrskimi oznakami ter avtobusi z izletniki in romarji. PeTur AH jr! • Ni res, da v Velenju kopljejo grob za gospoda Broza, ampak je res, da mu bodo za hrbtom zgradili hišo št. 4. • Ni res, da se Peter Rezman ni udeležil čistilne akcije na Smrekovcu, ampak je res, da so mu ukradli eno vrečko odpadkov. • Ni res, da bodo v Topolšici gledah filma BATMAN za vse čase, ampak je res, da tako mislijo na CATV Šoštanj. Ni res, da je Tone Potočnik samo blagajnik svoje stranke, ampak je res, da je tudi njen tajnik. • Ni res, da Ivo Drev samo govori v mobitel, ampak je res, da iz njega tudi posluša. • Ni res, da bodo imeli slovenski komunisti 51. redni kongres, ampak je res, da bo imela združena lista drugega. • Ni res, da župan ni z odredbo uredil enosmernega prometa skozi Trg bratov Mravljakov, ampak je res, da pohcija ne kaznuje tistih, ki se veselo vozijo v nepravilni smeri. • Ni res, da so v Zavodnjah ustanovili lovsko družino za lov na domače Živah, ampak je res, da je znani revolveraš ustrelil sosedovega mačka. • Ni res, da se noben šoštanjski podjetnik ni udeležil Celjskega obrtnega sejma, ampak je res, da je firma RAGOSI, solastnika Marjana Vrtačnika CIGLERJA, na sejmu prejela najvišje priznanje! Ni res, da lahko gledate na CATV Šoštanj samo program beograjske televizije, ampak je res, da tudi CATV Šoštanj podnaslavlja filme v srbščini. • Ni res, da med Šoštanjem in Velenjem ni več nobenih povezav, ampak je res, da jih intenzivno vzdržuje Taksi PEPI. OBČINA ŠOŠTANJ LIST OBČINE ŠOŠTANJ List Občine Šoštanj išče več prodajalcev časopisa za Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki. Priložnostni zaslužek je odvisen od števila prodatiih časopisov in števila pridobljenih naročnikov. Vsi, ki vas to delo zanima, pokličite na telefon 881-267, vsak delavnik od 10. do 12. ure. ^.......................................... s S K « ( M. \ 1 < I NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME____________PRIIMEK_________ NASLOV_________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4,63325 Šoštanj • 9 9 • « 9 » m Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tel.: (063) 881-396 • Trg svobode 12, p.p. 4, 63325 Šoštanj • V.d. odgovornega urednika: PETER REZMAN • Urednik fotografije: PETER MARINŠEK • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠKA MENIH • Tisk: MARGINALIJA d.o.o. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju FOTO: PETER MARINŠEK U*R*A*D»N*I ŠTEVILKA 6 ŠOŠTANJ, 22. 6.1995 Svet občine Šoštanj jevna podlagi XII. točke Statutarnega sklepa Sveta občine Šoštanj (Uradni list Republike Slovenije Št. 7/95) dne 20. 4.1995 na 4. seji sprejel ODLOK O GRBU IN ZASTAVI OBČINE ŠOŠTANJ 1. člen Ta odlok ureja grb in zastavo Občine Šoštanj. 2. člen Občina Šoštanj ima grb in zastavo, kiju je dovoljeno uporabljati le v predpisani obliki in v skladu z določili tega odloka. Grb in zastava občine Šoštanj označujeta pripadnost občini Šoštanj. 3. člen Geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba in zastave občine Šoštanj, so sestavni del tega odloka. 4. člen Ce sta grb ali zastava ob uradnih priložnostih položena oziroma izobešena skupaj z zastavo ali grbom Republike Slovenije, morata biti grb ali zastava Republike Slovenije položena na častnem mestu. Grb Republike Slovenije mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani grba občine Šoštanj. 5. člen Grba in zastave občine Šoštanj ni dovoljeno uporabljati, če so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo. 6. člen Grba in zastave občine Šoštanj se ne sme zavarovati ali uporabljati, kot model oziroma vzorec za označevanje blaga ab storitev. GRB 7. člen Grb se uporablja: 1. v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih občinskih organov; 2. v prostorih in na poslopjih, v katerih so sedež občine, občinskih organov, krajevnih skupnosti občine, kot tudi v prostorih teh organov; 3. na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih uporabljajo župan, predsednik sveta občine, svetniki, funkcionarji občine in krajevnih skupnosti ter uslužbenci občinske uprave; 4. na sejah sveta občine; 5. ob prireditvah, ki predstavljajo občino; 6. na drugih svečanih listinah in priznanjih, ki jih podeljujejo podjetja, zavodi, društva ali krajevne skupnosti v občini; 7. na žigih krajevnih skupnosti s sedežem v občini Šoštanj; 8. na registrskih tablicah motornih vozil, če ni v nasprotju z zakonom; 9. v drugih primerih, ki niso v nasprotju s tem odlokom. 8. člen Podjetja, društva ter druge pravne osebe, ki imajo sedež v občini Šoštanj lahko zaprosijo, da se jim dovoh uporaba grba v določenih primerih, zlasti pa v zaščitnem znaku podjetja ali društva, v obliki našitkov ali odtisov na društvenih praporih, oblekah, uniformah, tekmovalnih dresih, trenirkah ipd. ter v obliki spominkov, značk, ipd. za namen prodaje. ZASTAVA 1. ob praznikih Republike Slovenije, oljska«p^znAfiJnje določen z odlokom. 2. na dan žalovanja, ki ga določijo državni organi supfeFobčine Šoštanj, in to spuščeno na pol droga. st 11. člen . Zastava je lahko izobešena ob športnih in drugih tekmovanjih, kulturnih, humanitarnih, turističnih in drugih prireditvah ter javnih shodih ter v drugih primerih, ki niso v nasprotju s tem odlokom. 12. člen Ce je zastava občine Šoštanj izobešena poleg zastave Republike Slovenije, mora biti zastava Republike Slovenije, gledano od spredaj, vselej na levi strani. 13. člen Podjetja, društva ter druge pravne osebe, ki imajo sedež v občini Šoštanj lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba zastave v določenih primerih, zlasti pa v zaščitnem znaku podjetja ali društva, v obliki našitkov, odtisov ali trakov na društvenih praporih, oblekah, uniformah, tekmovalnih dresih, trenirkah ipd. ter v obliki spominkov, značk, ipd. za namen prodaje. 14. člen Vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo grba ali zastave po 8. in 13. členu tega odloka mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe grba ali zastave. 15. člen Z denarno kaznijo do 150.000,00 SIT se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki uporablja grb ali zastavo občine Šoštanj v nasprotju s tem odlokom. Z denarno kaznijo do 20.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba ali zasebnik, ki dovoli ali uporablja grb ali zastavo občine Šoštanj v nasprotju s tem odlokom. 16. člen Ta odlok prične veljati osem dni po objavi v Uradnem listu občine Šoštanj. BARVNO IN GEOMETRIJSKO PRAVILO ZA OBLIKOVANJE GRBA OBČINE ŠOŠTANJ Grb občine Šoštanj ima obliko črno obrobljenega ščita. Razmerje velikosti je 4 enote v širino in 5 enot v višino. Širina obrobe je 1/40 širine grba. Grb je navpično razdeljen na dve enako veliki polji. V levem polju, gledano od spredaj (heraldično desno), je na zlatem ozadju polovica črnega orla z rdečim orožjem. V desnem polju, gledano od spredaj (heraldično levo), je na srebrnem ozadju do polovice visok zelen hrib, na vrhu katerega so zloženi trije srceliki - ‘Tepi kamni” - rdeče barve. Srceliki so približno enako veliki in postavljeni v trikotnik (v razmerju 1:2). BARVNO IN GEOMETRIJSKO PRAVILO ZA OBLIKOVANJE ZASTAVE OBČINE ŠOŠTANJ Zastava občine Šoštanj je rdeče-srebrna z grbom občine Šoštanj. Barvi zastave zavzmata vsaka po eno polovico zastave po višini prostora zastave. Barvi zastave sta levo rdeča in desno srebrna. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Zastava se praviloma obeša pokončno. Ce se zastava obeša ali drugače uporablja vodoravno, je zgoraj srebrna in spodaj rdeča. Grb je postavljen na sredino spodnjega dela zgornje polovice zastave tako, daje njegova višina enaka eni četrtini višine zastave in se s spodnjim koncem grba dotika polovične meje zastave. Ce se zastava uporablja vodoravno, je grb nameščen na sredini zastave v isti velikosti. 9. člen Zastava je stalno izobešena na sedežu občine Šoštanj ter na pomembnejših vpadnicah v občino Šoštanj. Zastava je lahko stalno izobešena skladno s tem odlokom na vseh dominantnih točkah v občini Šoštanj. št. FP01066/95 Šoštanj, 21. 4.1995 predsednik Sveta občine Šoštanj Franc Pečovnik dipl.str.ing OBČINA ŠOŠTANJ Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93, 6/94,45/94,57/94 in 14/95) je svet občine Šoštanj na svoji 5. seji dne 18. 5.1995 sprejel ___________STATUT OBČINE ŠOŠTANJ____________ I. SPLOŠNE DOLOČBE II. NALOGE OBČLNE ID. ORGANI OBČINE IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV V. OBČINSKA UPRAVA VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE VIL PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE IX. VARSTVO OBČLNE V RAZMERJU DO DRŽAVE LN LOKALNIH SKUPNOSTI X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE XI. PREHODNE LN KONČNE DOLOČBE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta statut določa ureditev Občine Šoštanj. S tem statutom se v Občini Šoštanj (dalje v besedilu občina), urejajo splošne določbe, območje in deli občine, naloge občine, organi občine, občinska uprava, občinske javne službe, premoženje in financiranje občine, varstvo ter razmerja do države in drugih lokalnih skupnosti, razne oblike sodelovanja ter druga splošna vprašanja, pomembna za občino. 2. člen Občina je temeljna lokalna samoupravna skupnost. Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic ter koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država. 3. člen Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine. Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje z drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi v skladu s svojimi in skupnimi interesi in v skladu z zakonom. 4. člen Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh. 5. člen Občina je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Sedež občine je v Šoštanju, Trg svobode 12. 6. člen Občina ima svoj grb in zastavo, ki ju določi z odlokom. Občina ima svoj pečat, ki vsebuje grb občine in ime občine. Rabo pečata določi z odlokom. Občina določi svoj praznik z odlokom. Občina je v naravi označena s prometnimi in neprometnimi znaki. Neprometne znake določi z odlokom. Občina podeljuje zaslužnim občanom, pravnim osebam in organizacijam naziv častnega občana, nagrade in druga priznanja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme svet občine. 7. člen Območje občine obsega območja naslednjih naselij: Bele Vode, Družmirje, Florjan, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno pri Šoštanju, Šentvid nad Zavodnjem, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje. 8. člen Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb, ki se nanašjo na interese prebivalcev ožjih delov občine, lahko krajani naselja ah več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost. Pogoj za ustanovitev krajevne skupnosti je po naravi zaokrožen del območja občine, obstoj prostorskih, zgodovinskih, upravnih, gospodarskih in kulturnih razlogov in če je to v interesu občanov dela občine. Ti interesi se nanašajo zlasti na: - rabo prostora; - komunalno opremljenosti in vzdrževanj komunalne infrastrukture; - delovanje na področju kulture, športa, rekreacije; - delovanje društev. Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti je sprejeta na referendumu, če zanjo glasuje večina tistih, ki so se referenduma udeležili. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta občine. Krajevne skupnosti nimajo statusa pravnih oseb. 9. člen Svet občine lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti krajevnim skupnostim, zlasti pa: - upravljanje objektov, ki jih uporabljajo za skupne potrebe; - skrb za urejanje krajevne skupnosti; - organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna; - skrb za vzdrževanje krajevnih cest v krajevnih skupnostih; - zbiranje osnov in podatkov za pripravo občinskega proračuna; - skrb za kulturne, športne in druge prireditve. Za te namene določi svet občine ustrezna sredstva v proračunu občine. Pred odločanjem o zadevah, ki se nanašjo na interese prebivalcev samo ene krajevne skupnosti, pridobi svet občine njihovo mnenje. Podrobnejša ureditev krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti se določijo z odlokom. 10. člen Občina se lahko povezuje v pokrajino. Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti. Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami drugih držav. II. NALOGE OBČINE 11. člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena določene z zakonom in statutom, v okviru teh pa zlasti: 1. ) na področju normativnega urejanja: - predpisuje lokalne davke; - ustanavlja občinske sklade in upravlja z njimi; - ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti; - ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine; - ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; - ureja javni red v občini; - ureja delovanje občinske uprave; - ureja občinske javne službe; - ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine; - določa prekrške in kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; - določi organizacijo in način dela v vojni; - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja; - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena; 2. ) pospešuje: - organiziranost socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele; - vzgojo, izobraževanje in raziskovalno, informacijsko-dokumcntacijsko, društveno, turistično ter kulturno dejavnost; - šport in rekreacijo; - osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev naravnih in drugih nesreč; 3. ) na področju upravljanja: - upravlja občinsko premoženje; - upravlja lokalne javne službe; - ustanavlja in nadzira vodenje javnih in drugih podjetij; - upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro; - upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi; - vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč; 4. ) s svojimi sredstvi: - gradi in vzdržuje lokalne ceste in javne poti v skladu z zakonom; - pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost; - gradi komunalne objekte in naprave; - gradi stanovanja za socialno ogrožene; - omogoča delovanje lokalnih javnih služb; - zagotavlja delovanje sveta občine, župana, komisij ter občinske uprave; - omogoča izvajanje dejavnosti na področju osnovnošolskega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti; - omogoča subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe, (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti); - zagotavlja požarno varnost; - zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in inrliškoogledne službe; - zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti; - organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč ter organizira in izvaja ukrepe za varstvo pred požari; - zagotavlja izvajanje drugih dejavnosti po odločitvi sveta občine; 5. ) vzdržuje: - vodovodne, energetske in druge komunalne objekte; - sredstva za zaščito, reševanje in pomoč; 6. ) s svojimi ukrepi: - spodbuja gospodarski razvoj občine; - pospešuje razvoj kulture, rekreacije in športa; - skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; - skrbi za varstvo pred onesnaževanjem zraka, vode in tal, varstvo pred hrupom ter urejeno zbiranje odpadkov; - razvija dejavnost za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju; 7. ) zagotavlja in organizira: - pomoč in reševanje v primerih elementarnih nesreč; - obveščanje prebivalcev o stanju onesnaženja okolja; - nadzor nad krajevnimi prireditvami; - izvensodno poravnavo sporov; - varstvo naravnih in kulturnih spomenikov lokalnega pomena; 8. ) pridobiva in razpolaga: - z vsemi vrstami premoženja; - s sredstvi za razvoj in delovanje občine; 9. ) sklepa pogodbe o: - pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin; - koncesijah; - uporabi javnega dobra; - drugih razmerjih, v katera vstopa. 12. člen Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: - vodenje evidence volilne pravice; - razgrinjanje volilnih imenikov; - volitve predstavnikov lokalnih skupnosti v Državni svet; - občinsko upravno nadzorstvo; - nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev; - evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja; - ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine; - določanje pogojev za uporabo in prodajo stavbnih zemljišč; - odločanje o rabi prostora; - gasilstvo kot obvezno lokalno službo; - civilno zaščito, opazovanje in obveščanje; - varstvo naravne in kulturne dediščine; - ukrepe za zaščito okolja; - izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj v skladu z zakonom; - izdajanje uporabnih in obratovalnih dovoljenj v skladu z zakonom; -javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost; - določanje komunalnih dejavnosti lokalnega pomena; - organizacijo dimnikarske službe; - oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij; - odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja; - graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in ekoloških objektov; - graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov; - pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine; - varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom; - urejanje lokalnega prometa; - določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva, turizma in podjetništva; - varstvo potrošnikov; - določanje kazni za nepravilno parkiranje; - določanje parkirnih površin, način parkiranja, prepovedi parkiranja; - predpisovanje prometne ureditve; - urejanje lokalnega potniškega prometa; - ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj; - zagotavljanje javne službe za osebno pomoč na domu; - upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov; 13. člen Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od za to pristojnih organov. 14. člen Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve: - davek od premoženja; - davek na dediščine in darila; - davek na dobitke od iger na srečo; - davek na promet nepremičnin; - najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte; - pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja; - takse, pristojbine in druge dajatve skladno z zakonom; _______________ IH. ORGANI OBČINE Skupne določbe 15. člen Organi občine so: - Svet občine; - Zupan; - Nadzorni odbor. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno. 0 poklicnem opravljanju funkcije članov organov občine, odloča svet občine. 16. člen Organi občine se volijo za štiri leta. 17. člen Delo občinskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah sveta občine, z izdajanjem javnega glasila in uradnega lista občine Šoštanj ter na druge načine, ki jih določa poslovnik sveta občine. Uredniški odbor uradnega lista in javnega glasila občine imenuje svet občine. Za dajanje uradnih informacij o delu organov občine so pristojni: župan, podžupan, predsed- nik sveta občine, podpredsednik sveta občine in predsednik nadzornega odbora, vsak iz področja pristojnosti organa, ki ga zastopa. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. 0 zaupnosti dokumentov odloča svet občine, če z zakonom ni drugače določeno. 18. člen Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. Svet občine 19. člen Svet občine je najvišji organ odločanja v občini. Svet občine ima naslednje pristojnosti: - sprejema statut občine; - sprejema odloke in druge občinske akte; - sprejema poslovnik za svoje delo; - sprejema prostorske in druge plane razvoja občine; - sprejema načrt razvoja občine; - potrjuje začasne nujne ukrepe; - sprejema občinski proračun in zaključni račun; - ustanavlja komisije sveta občine ter imenuje in razrešuje njihove člane; - imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora; - imenuje in razrešuje podžupana in tajnika občine na predlog župana; - imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote; - imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin; - nadzoruje delo komisij, župana, podžupana in občinske uprave, glede izvrševanja odločitev sveta občine; - na predlog župana sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo; - odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, - odloča o najemu občinskega posojila; - razpisuje referendum; - daje pobude za sklic zbora občanov; - določa nagrado oziroma plačo funkcionarjem občine, članom komisij in članom nadzornega odbora; - ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, javne gospodarske službe in sklade; - imenuje oziroma daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij in gospodarskih družh, če v aktu o ustanovitvi ni drugače določeno; - imenuje predstavnike lokalne skupnosti v organe javnih zavodov, javnih podjetij, skladov, javnih gospodarskih družb, če v aktu o ustanovitvi ni drugače določeno; - daje koncesije; - določa prispevke za opravljene komunalne storitve; - daje soglasja k prevzemu opravljanja državnih nalog; - daje mnenja k imenovanju načelnikov upravnih enot; - podeljuje priznanja in nagrade; - odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut; 20. člen Svet občine odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. 21. člen Svet občine se voli po zakonu. Svet občine se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče. Svet občine se voli po proporcionalnem načelu. Svet občine ima dvajset članov. 22. člen Člani sveta občine so funkcionarji in opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Za svoje delo dobivajo nadomestilo, ki se določi z odlokom. 23. člen Funkcija člana sveta občine ni združljiva s funkcijo župana, podžupana, tajnika občine in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi. Funkcija člana sveta občine tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote Velenje in vodje notranjih organizacijskih enot v upravni enoti Velenje, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. Funkcija člana sveta občine tudi ni združljiva z vodenjem v javnih podjetij in zavodih, ki s svojim delom delujejo na področju občine in so financirani ali sofinancirani iz proračuna občine. 24. člen V primerih prenehanja funkcije člana sveta občine iz razlogov, navedenih v prejšnjem členu, nadomesti člana sveta občine, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Ce takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. 25. člen Svet ohčine se konstituira na prvi seji. Prvo sejo sveta občine skliče dotedanji predsednik sveta občine. Do izvolitve novega predsednika sveta občine vodi sejo najstarejši član sveta. 26. člen Svet občine izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik sveta predstavlja svet občine, ga sklicuje, vodi njegove seje in zlasti: - sklicuje seje sveta; - predlaga dnevni red sej sveta; - spremlja delo delovnih teles sveta; - podpisuje akte iz pristojnosti sveta; - preverja uradne informacije iz pristojnosti sveta občine pred objavo; - opravlja druge naloge, ki mu jih nalagata statut občine in poslovnik sveta; Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga v odsotnosti nadomešča in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 27. člen Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej sveta občine in njegovih komisij zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Za opravljanje teh del lahko svet občine imenuje sekretarja sveta občine. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi, kar določi v poslovniku sveta občine. Sekretar sveta mora imeti praviloma visoko ali višjo izobrazbo upravne ah pravne smeri. 28. člen Kandidata za predsednika sveta občine lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta. Predsednik lahko odstopi. Odstop mora predložiti v pisni obliki in ga obrazložiti. Predsednik sveta, ki predloži odstop mora opravljati svojo funkcijo do izvolitve novega predsednika. Na enak način kot predsednik se volita in razrešujeta tudi podpredsednik in sekretar sveta. Kandidiranje in način glasovanja se podrobneje uredi v poslovniku sveta občine. 29. člen Svet občine se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta občine na lastno pobudo. Predsednik mora sklicati sejo sveta na zahtevo sveta, delovnih teles sveta, nadzornega odbora ah na zahtevo najmanj četrtine članov. Zahteva mora biti pisno utemeljena. Svet občine dela na rednih in izrednih sejali. Redne seje sveta občine so praviloma enkrat na mesec. Predsednik mora sklicati sejo sveta občine tudi na zahtevo župana. Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ah na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. Na vsaki seji sveta občine mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore nanje. 30. člen Seje sveta občine so javne. Če to terja javni interes, lahko svet sklene izključitev javnosti. Člani občinskih komisij in župan imajo pravico prisostvovati sejam sveta občine. Zupan, predstavniki delovnih teles in občinske uprave so se na zahtevo sveta občine dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov sveta. 31. člen Svet občine veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Svet občine sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določata drugačno večino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določata zakon ali ta statut in kadar to zahteva najmanj četrtina članov sveta. 32. člen Svet občine ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov, delovnih teles, nadzornega odbora, občinske uprave in krajevnih svetov. Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov. Delovna telesa 33. člen Delovna telesa sveta občine so občinske komisije. Občinske komisije so stalna in začasna delovna telesa. V vsaki komisiji mora biti vsaj en član sveta občine, če ni s statutom drugače določeno. Komisije imajo predsednika in praviloma štiri člane. 34. člen Občinske komisije ustanovi svet občine s sklepom, s katerim se določi njena sestava in delovno področje. Občinske komisije lahko svoje delovanje podrobneje določijo s poslovnikom. 35. člen Svet ima naslednje stalne občinske komisije: - komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo člani sveta; - komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta občine Šoštanj; - komisijo za prostor in okolje; - občinsko volilno komisijo; - komisijo za prošnje, pritožbe in varstvo potrošnikov; - komisijo za izvensodno poravnavo sporov. Svet lahko za reševanje določenih zadev imenuje začasne komisije z določenimi nalogami. 36. člen Komisija za mandatna vprašanja, vobtve in imenovanja zlasti: - predlaga predloge za potrditev mandatov članov sveta; - razpisuje in pripravlja predloge imenovanj za direktorje javnih podjetij in služb, direktorje javnih zavodov in za predstavnike občine v upravnih odborih javnih podjetij; - pripravi predlog svetu občine o nadomestilu oziroma plači občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles sveta, nadzornega odbora in organov krajevnih skupnosti; - pripravlja mnenja o imenovanju načelnika uprave enote; - daje županu pobude za razrešitev predstojnikov občinske uprave; - daje županu mnenje o kandidatih za zasedijo delovnih mest v občinski upravi, če to župan zahteva; - potrjuje predloge za delovno uspešnost občinskih funkcionarjev. 37. člen Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta občine Šoštanj zlasti: - pripravlja statut občine in poslovnik sveta občine ter spremembe in dopolnitve teh; 38. člen Komisija za prostor in okolje pripravlja in obravnava zlasti: - prostorske plane občine; - prostorske izvedbene akte; - stanovanjsko pobtiko občine; - pravice najemnikov stanovanj; - zadeve s področja varstva okolja; - pristojnim organom predlaga rešitve. 39. člen Občinska volilna komisija razpisuje, pripravlja in vodi vobtve v občini po zakonu. 40. člen Komisija za prošnje, pritožbe in varstvo potrošnikov zlasti: - obravnava prošnje in pritožbe, ki jih na svet ali komisijo naslovijo občani ali organi občine ab republike; - obravnava varstvo potrošnikov; - obravnava varstvo javnih dobrin; - pristojnim organom predlaga rešitve in ukrepe. Nadzorni odbor 41. člen Nadzorni odbor šteje pet članov. Nadzorni odbor: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor najmanj dvakrat na leto poroča svetu občine o svojih ugotovitvah. 42. člen Člane nadzornega odbora imenuje svet občine izmed občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi bste kandidatov z večino glasov navzočih članov sveta občine. Listo kancbdatov predloži predsednik sveta občine na podlagi predlogov krajevnih skupnosti, članov sveta občine, zainteresiranih organizacij, občanov in pohtičnih strank. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta občine, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Zupan 43. člen Občina ima župana in podžupana. Zupan je izvoljen na neposrednih volitvah. Podžupana imenuje svet občine z večino glasov vseh članov sveta, na predlog župana. 44. člen Župan ima pristojnosti, ki jih določata zakon in ta statut. Župan poleg tega opravlja zlasti naslednje naloge: - predstavlja in zastopa občino; - skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta občine in občinskih komisij, - vodi, nadzoruje, usmerja delo občinske uprave; - zadrži izvajanje nezakonite odločitve sveta občine; - odreja začasne nujne ukrepe iz pristojnosti sveta v izrednih razmerah, - vodi občinsko upravo; - predlaga svetu imenovanje tajnika občine; - predlaga svetu organizacijo in delovno področje občinske uprave; - določa sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi; - odloča o popolnitvi delovnih mest v občinski upravi; - posreduje odloke iz prenesene državne pristojnosti ministrstvu; - odgovarja za izvrševanje proračuna občine; - je odredbodajalec za uporabo sredstev proračuna; - predlaga svetu odloke in druge akte iz pristojnosti sveta občine; - predlaga svetu v sprejem proračun občine; - predlaga svetu v sprejem zaključni račun proračuna občine; - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih aktov občine; - preverja uradne informacije iz svoje pristojnosti pred objavo. Sprejete nujne ukrepe iz pete alineje tega člena predloži župan v potrditev svetu občine takoj, ko se ta lahko sestane. 45. člen Zupan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve sveta občine ali občinskih komisij. Ce to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji sveta občine oziroma občinskege komisije. Ce se odločitev sveta oziroma komisije nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve. 46. člen Podžupan pomaga županu pri njegovem delu. Zupan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. 47. člen Zupan, podžupan, člani sveta občine in tajnik občine so občinski funkcionarji. Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo člana sveta občine, članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi. Ce je član sveta občine imenovan za podžupana ali tajnika občine, v času te funkcije ne more opravljati funkcije člana sveta občine. Funkcija tajnika občine in naloge sekretarja sveta občine se izključujejo. 48. člen Zupan, podžupan, predsednik sveta, podpredsednik sveta in vsi člani sveta občine podpišejo svečano izjavo, ki se glasi: Izjavljam, da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost in da bom ravnal po ustavi in zakonih Republike Slovenije. Pri tem si bom prizadeval za napredek in razvoj Občine Šoštanj. > Organi krajevnih skupnosti 49. člen Organ krajevne skupnosti je krajevni svet. Krajevni svet imenuje zbor občanov krajevne skupnosti, potrdi pa svet občine. 50. člen Krajevni svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Krajevni svet podrobneje uredi način svojega dela s svojim pravilnikom. 51. člen Krajevni svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Krajevni svet lahko imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge pooblaščene naloge. IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV 52. člen Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so: - zbor občanov, - referendum, - ljudska iniciativa. Zbor občanov 53. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti. 54. člen Zbor občanov v občini: - razpravlja o spremembah statuta občine; - razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti; - razpravlja o lokalni problematiki; - razpravlja o delu sveta občine, župana in drugih občinskih organih; - razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu; - razpravlja o spremembah območja občine; - daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. 55. člen Zbor občanov v krajevni skupnosti: - razpravlja o problematiki v svoji skupnosti, - razpravlja o delu svojega sveta oziroma njegovem poročilu, - predlaga imenovanje krajevnega sveta, - potrjuje načrt dela krajevne skupnosti, - razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti, - daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. 56. člen Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo sveta občine ah na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov v krajevni skupnosti pa krajevni svet ali predsednik krajevnega sveta na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej krajevni skupnosti. Zbor občanov je sklepčen, če se ga udeleži najmanj ena tretjina volivcev občine, če je sklican zbor občanov v občini, oziroma ena tretjina volivcev v krajevni skupnosti, če je sklican zbor občanov v krajevni skupnosti. Referendum 57. člen Svet občine lahko o določenem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilvcev v občini. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta občine. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev ki so glasovah. 58. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah. 59. člen Svet občine lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za celo občino ah za njen del. Svetovalni referendum se mora razpisati na zahetvo najmanj pet odstotkov vohvcev v občini. Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov. Ljudska iniciativa 60. člen Najmanj pet odstotkov vohvcev v občini lahko zahteva izdajo ah razveljavitev splošnega akta ah druge odločitve iz pristojnosti sveta občine oziroma drugih občinskih organov. Ce se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta občine, mora ta zahtevo uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. Ce se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski inciativi, ki ureja ljudsko iniciativo. V. OBČINSKA UPRAVA Organizacija občinske uprave 61. člen Organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom. 62. člen Občinsko upravo vodi župan. Po pooblastilu lahko občinsko upravo voch tajnik občine, ki ga imenuje svet občine na predlog župana. Zupan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev sveta občine odgovoren svetu. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občine, če ga za to pooblasti župan. Tajnika občine, ki ima praviloma višjo ah visoko stopnjo izobrazbe upravne ah pravne smeri, na predlog župana imenuje svet občine za en mandat, ki traja štiri leta. 63. člen Upravne naloge občine opravlja občinska uprava. Občinska uprava zagotavlja javnost dela ter obveščanje občanov z opravljanjem informacijske dejavnosti na svojem območju. 64. člen Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik občine in zaposleni v občinski upravi. Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. 65. člen Delavci občinske uprave so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan. Sredstva za delo uprave se določijo v občinskem proračunu na predlog župana. 66. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata svet občine in župan. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. 67. člen Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja občinska uprava. Občinska uprava odloča tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. 68. člen V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom. 69. člen Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. Zupan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. 70. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima ustrezno strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu z zakonom. 71. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi. 72. člen 0 izločitvah uradnih useb, ki vodijo upravne postopke odločajo: ' - o izločitvi župana odloča svet občine; - o izločitvi tajnika občine odloča župan; - o izločitvi uradne osebe v upravi odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik občine, odloča o izločitvi tajnik. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave 73. člen Ministrstva, vsako na svojem področju, nadzorujejo zakonitosti splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, svet občine in pooblaščeni delavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. 74. člen Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali svet občine pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi. 75. člen 0 zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. ______________VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE_________________________ 76. člen Občina organizira javne gospodarske službe na naslednjih področjih: - oskrba s pitno vodo; - odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda; - ravnanje s komunalnimi odpadki; - odlaganje ostankov komunalnih odpadkov; -javna snaga in čiščenje javnih površin; - urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, vključno s pripadajočo opremo in objekti; - urejanje in vzdrževanje javnih in športnorekreacijskih objektov; - pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka; - oskrbe z energetskimi viri za ogrevanje; - na drugih področjih skladno z zakonom. 77. člen Občina skrbi tudi za: - javno razsvetljavo; - plakatiranje in okraševanje naselij; - izobešanje zastav; - urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost; - urejanje lokalnih cest; - deratizacijo in dezinfekcijo; - urejenost spomenikov in obeležij; - druga javna dela po zakonu. 78. člen Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave. 79. člen Svet občine z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. Svet občine lahko z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje, posamezen javni zavod ah drugo družbo v skladu z zakonom. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 80. člen Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Svet občine odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. 81. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in tem statutom. 82r člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov sc izkazujejo načrtovani prihodki od davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. 83. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidene za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. 84. Člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. 85. člen Ce se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve proračuna občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča svet občine. 86. člen Občina oblikuje svoje rezerve, v katerih izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodka. Odstotek izločanja določi svet občine na predlog župana. Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letni delež doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. 87. člen Rezerva se uporablja: - za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oz. preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; - za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; - za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. alineje prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. alineje morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta. O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča svet. Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. alineje prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. 88. člen Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja. Svet občine sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. december leta, za katerega se sprejme zaključni račun. Zaključni račun proračuna predloži svetu občine župan do konca marca tekočega leta za preteklo leto. 89. člen Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. 90. člen Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča svet občine. O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve. 91. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le v soglasju z ustanoviteljico. O soglasju odloča svet občine. Občina sme dati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. 92. člen Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: - davek na dediščine in darila, - davek na dobitke iger na srečo, - davek na promet nepremičnin, - upravne takse, - posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi. Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov dohodnine v višini, določeni z zakonom. 93. člen Prihodki občine za financiranje drugih nalog so: - davek od premoženja, - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, - krajevne takse, - komunalne takse, - druge takse po zakonu, - pristojbine, - odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozdov, - prihodki uprave, - drugi prihodki po zakonu. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi. 94. člen Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe. 95. člen Finančno poslovanje izvršuje občinska uprava. Delo občinske uprave, ki opravlja finančno poslovanje, nadzoruje župan ali po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave in nadzorni odbor. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE Splošni akti občine 96. člen Svet občine sprejme statut občine in poslovnik za delo sveta občine. Svet občine sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. Odredile, pravilnike in navodila za izvajanje občinskih odlokov lahko sprejme župan. Svet občine sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, proračun občine in zaključni račun proračuna občine. 97. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretinjsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 98. člen S poslovnikom, ki ga sprejme svet občine z dvotretinjsko večino navzočih svetnikov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 99. člen Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 100. člen Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 101. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja. 102. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. 103. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Proračun občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov sveta občine. Zaključni račun proračuna se sprejme na enak način kot proračun. Postopek za sprejem odloka 104. člen Odlok lahko predlaga vsak član sveta občine, župan, občinska komisija ah najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta občine. 105. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev. Obrazložitev obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. 106. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi predloga odloka na sejah sveta občine. 107. člen Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta občine in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Svet občine razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 108. člen V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. V drugi obravnavi razpravlja svet občine po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko svet občine konča razpravo o posameznih členih predloga odloka, člani sveta občine o njem glasujejo. Na koncu člani sveta občine glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. 109. člen Kadar to zahtevajo izredne razmere v občini, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odloka, lahko svet ohčine sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga na isti seji. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet občine na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. 110. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta občine in predlagatelji z amandmaji. Zupan lahko predlaga amandma tudi, kadar ni predlagatelj odloka. Amandma mora biti predložen članom sveta najmanj en dan pred dnem, določenim za sejo sveta občine, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Na sami seji lahko predloži amandma najmanj ena četrtina članov sveta občine, in sicer do sprejema dnevnega reda seje. 111. člen Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji sveta, na kateri je navzoča najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov. 112. člen O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča svet na eni obravnavi. 113. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni y Uradnem listu občine in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Posamični akti občine 114. člen Posamični akti ohčine so odločbe in sklepi. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in sicer: - o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti, - o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, - o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. 115. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseh ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnih postopkih. 0 pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinska uprava v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan. 0 pritožbah zoper posamične akte, izdane o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. 0 zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 116. člen Svet občine ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine brez pooblastil oziroma soglasja občine posega v njene pravice. 117. člen Svet občine ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmere, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posegajo v njeno pristojnost. 118. člen Zupan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 119. člen Zupan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intcrvent, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 120. člen Delovna telesa sveta in župan so dolžni za potrebe sveta občine oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje svet občine svoje mneje, ki ga pošlje Državnemu zboru. X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE___________ 121. člen Občina se zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme svet občine z dvotretinjsko večino vseli članov sveta. O odločitvi sveta občine se lahko v občini razpiše referendum. S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine svet občine dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine. 122. člen Na pokrajino prenese lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini, ki so določena s pokrajinskim statutom in so zlasti: - določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem področju; - gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav; - gradnja in financiranje medobčinskih cest. 123. člen Clane pokrajinskega sveta izvoli svet občine izmed svojih članov ali občanov na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi. 124. člen Svet občine lahko z dvotretinjsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Ce zahteva to večina navzočih članov sveta občine, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 125. člen Pobudo za spremembo in dopolnitev statuta občine lahko predlaga vsak član sveta občine, župan ali komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta občine. Pobuda je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov sveta. v Predlog za obravnavo pripravi komisija za pripravo statuta občine Šoštanj in poslovnika sveta občine. Spremembe in dopolnitve statuta ter statutarne sklepe sprejme svet občine po enakem postopku kot ta statut. 126. člen Delo, organizacija sveta občine in razmerja med organi občine so podrobneje opredeljena v poslovniku sveta občine Šoštanj, ki mora biti dan v obravnavo 30 dni po pričetku veljavnosti statuta občine Šoštanj. 127. člen Mejo med Občino Šoštanj in Mestno občino Velenje, ki poteka po območju, ki je znotraj območja s posebnim statusom zaradi odkopavanja premoga, je potrebno uskladiti in dokončno rešiti v roku dveh let od pričetka veljavnosti tega statuta. 128. člen V občini Šoštanj so ustanovljene krajevne skupnosti Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno-Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje-Šentvid. Navedene krajevne skupnosti se morajo konstituirati v skladu s tem statutom najkasneje do 31.12.1995. Občina je pravni naslednik celotnega premoženja, vseh pravic, obveznosti in financ prejšnjih pravnih oseb - krajevnih skupnosti prvega odstavka tega člena. Svetom krajevnih skupnosti, ki delujejo na dan veljavnosti tega statuta, se mandat podaljša do imenovanja krajevnih svetov, vendar ne dlje kot do 31.12.1995. Odlok o podrobnejši ureditvi krajevnih skupnosti v občini Šoštanj mora biti sprejet do 30.11. 1995. 129. člen V roku šestih mesecev od pričetka veljavnosti tega statuta, mora predsednik sveta predlagati svetu občine listo kandidatov za člane nadzornega odbora po tem statutu. 130. člen Občina Šoštanj je pravni naslednik prejšnje občine Velenje za vse pravice in nepremičnine, ki se nahajajo na področju sedanje občine Šoštanj. Vse pravice in nepremičnine, ki so bile do 1.1.1995 v posesti in lasti prejšnje občine Velenje in vseh pravnih oseb, ustanovljenih na podlagi Statuta občine Velenje (prečiščeno besedilo) (Uradni vestnik občine Velenje, št. 15/91), zlasti javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in se nahajajo na področju občine Šoštanj ter krajevnih skupnosti prejšnje občine Velenje na področje sedanje občine Šoštanj, so v lasti in posesti občine Šoštanj. Vsakršni promet nepremičnin (prodaje, najemi, nakupi ipd.), ki so v lasti občine Šoštanj, in bi ga po 16.1. 1995 opravljala katerakoli pravna oseba s sedežem na območju bivše občine Velenje ali organ mestne občine Velenje brez pisnega soglasja ustreznega organa občine Šoštanj, je neveljaven. 131. člen V roku dveh let po pričetku veljavnosti tega statuta preneha veljavnost vseh aktov prejšnje občine Velenje za področje občine Šoštanj, ki do tega časa še niso bili nadomeščeni z drugimi akti občine ali niso bili razveljavljeni s statutarnim sklepom občine z dne 16.1.1995 (Ur. list Republike Slovenije 7/95), odloki občine ali tem statutom.' Predpise, pogodbe in druge akte, ki jih je do 31. 12. 1994 sprejemal Izvršni svet Skupščine občine Velenje in podpisal predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, lahko pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena za občino Šoštanj spreminja ali razveljavi župan občine. 132. člen S pričetkom veljavnosti tega statuta se preneha uporabljati statut občine Velenje - prečiščeno besedilo (Uradni vestnik občine Velenje, št. 15/91), za občino Šoštanj v celoti, ter preneha veljavnost Statutarnega sklepa občine Šoštanj (Uradni list Republike Slovenije št. 7/95 in Uradni list občine Šoštanj, št. 3/95) in statuti krajevnih skupnosti Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno-Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje-Šentvid. 133. člen Ta statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. predsednik št. ST-016/95 Sveta občine Šoštanj Šoštanj, 7. 6.1995 Franc Pečovnik dipl.string.