Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto III.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NAM
Štev. 17.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625" Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom
UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 1. septembra 1938
1898 40 letnica 1938
Prvega delavskega konzumnega društva
na Jesenicah
živimo v dobi, ko se krog in krog nas vršijo jubileji prosvetnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Ker je 1. marca tega leta preteklo 40 let od otvoritve 1. delavskega konzumnega društva, se bo dne 28. tega meseca vršila v ta spomin slavnostna proslava. Vzrok in namen ustanovitve konzuma, poznejše delo in rast je v kratkih obrisih razvidno iz naslednjih odstavkov.
\ drugi polovici osemnajstega stoletja, ko se je slovenski narod jel predajati v narodnem ozira,
J® istočasno začutil po-da se osamosvoji na gospodarskem PpU"- iTuIaiiji časi niso bili za malega slovenskega človeka nič manj obupni kakor so današnji.
Krvavo in z muko zasluženi » goldinar « slovenskega proletariata je bogatil naše narodne nepri-Jatelje. Da bi se delavec •n mali človek zamogel kolikor toliko gospodarsko osamosvojiti v onih razmerah ni bilo misliti.
Tedaj pa je oče slovenskega zadružništva dr. j.
Ev. Krek poslal po širni slovenski zemlji klic po združitvi. In ne zaman!
Kmalu zatem so se začele po naši domovini ustanavljati kmetijske, gospodarske in denarne zadruge. Kakor je splošno znano, so bili Jeseničani že od nekdaj dovzetni za vsako dobro in realno stvar. Tako so bili tudi z ustanovitvijo konzuma tako rekoč med prvimi. Odločili so se, da ustanovijo konzumno društvo, da se zboljša stanje slovenskega delavca in da se okrepi srednji stan.
Prvi sestanki za ustanovitev konzuma so se vršili v Jeseni leta 189Г. pri Markotu. Že takoj v začetku, ko konzum še niti ni obstojal, so skušali tedanji nierodajni činitelji zabraniti njegovo ustanovitev. Najprej zlepa, češ da ni sposobnih ljudi za vodstvo; ko so videli, da u- tem ne uspejo, pa s ponudbo, da naj konzum deluje skupno s tovarniško kašto, čisti dobiček Pa bi se poklonil »Schulvereinu«. Seveda so tako ponudbo (pdanji ustanovitelji odklonili. Nasprotniki so porabili zadnje sredstvo, da preprečijo ustanovitev, z grožnjo, da bo imelo to Ustanovitelje slabe posledice.
. S tem so nasprotniki res dosegli, da je nekaj teh mož sto-korak nazaj, vendar ne vsi. Odločna volja večine mož ni dala ukloniti. S spodbudo dr. J. Ev. Kreka so šlr za ciljem. Katerega so si začrtali. Vztrajno so prirejali sestanke, razmb-
Sedanji člani nnčelstvn Od leve struni sedijo: Ravnik, Bertonc( V |)r \ i vrsti stoji jo: Sinolej, Ažman. diil
Urncun: zadaj:
trivali o sveh dobrih in morda zlih momentih, ki lahko zadenejo zadrugo. Sad tega truda je bil sklep ustanovitve. Na čelu vsega dela so stali: Bernard Nikolaj, Kunčič Janez, Vilman Kristijan, Smrekar Franc, Čop Anton, Mencinger Anton, Tavčar Janez, Verhovšek Franc, Ažman Karel in Ravnik Miha. Dne 2. februarja leta 1898. se je vršil ustanovni občni zbor pri
Markotu, v prostorih delavskega katol. društva Občnemu zboru je predsedoval Peter Rozman. Kot overovatelja pa sta bila izvoljena Jože Leban in Franc Peternel. Zborovale!, katerih je bilo 174, so odobrili pravila, katera so bila z malimi izjemami ista kakor so danes. V načelstvo so bili izvoljeni: Bernard Nikolaj, Kunčič Janez, Smrekar Fr., Čop Anton, Tavčar Jožef, Vilman Kristijan, Mencinger Anton, Poženel Franc, Ažman Karel, Verhovšek Karel, Ravnik Miha. V nadzorstvo: Švigel, Peternel in Leban. Nadaljnjo graditev in oživljenje konzuma je izvršil izvoljeni odbor po preteku enega meseca v radost članov In v nevoljo nasprotnikov. Odborniki so prijeli takoj za delo. Bernard Nikolaj Je zbral potrebno vsoto 3.500 goldinarjev za nakup blaga in opremo prodajalne. 1. marca leta 1898. se je odprla prodajalna 1. delavskega konzumnega društva v stari Krivčevi, sedaj Ropotarjevi hiši na Kralja Petra cesti. S tedenskimi sejami so prvi graditelji konzuma neumorno delovali za njegov procvit.
Leta 1899. meseca marca se je vršil prvi letni redni občni zbor. Iz tedanjih zapiskov je razvidno, da je imel konzum tedaj že 29; članov in 3.16? gld. 2? kr. čistega dobička. Od navedene vsote se Je določilo na občnem zboru 1.811 gld. 55 kr. za nakup lastne hiše.
Zadruga se je preselila v lastno poslopje 1. novembra 1900. Kupila je Mencingerjevo hišo, po domače Maticelnovo za 3.300 goldinarjev. Tako je zadruga v kratki dobi pokazala, da je in bo zmožna obstoja — kljub nasprotovanju gotovih činiteljev.
Ko so tedanji in poznejši odborniki videli uspeh njih dela, so pričeli misliti na okolico. Ustanavljali so podružnice v vseh treh smereh naše kotline. Leta 1901. se Je odprla podružnica v Mojstrani, leta 1919. na Bledu, leta 1920. v Bistrici, leta 1921.
in nadzorstvu IDKD.
Ij, Bičok, Brgant, .Smrekar, ]'ogačnik. 1. svetniik Kastelic, llazinger, Rozman, Heznik, U<lir.
z Sesenic
i
Obrtna razstava oblačilne stroke na Jesenicah je proti pričakovanju nad vse lepo uspela. V sicer dobri organizaciji smo jKjgrešali samo širšega oblastvenega zastopstva pri otvoritvi, pri kateri smo poleg najvidnejših domačih obrtnikov o,pazili še zastoip-nika ljubljanskih oblačilnih obrtnikov g. Igli-ča. Razstava sama je z okusno aranžiranimi izdelki pokazala v celoti visdko raven naših dam-skih in moških salonov, ki so s posrečenimi in lepo izdelanimi modeli prvič odprli vrata širši javnosti v tako veliki zamisli. Izdelki učenk in učencev so v marsičem presenečali. Da so se vsi mojstri in mojstrice te razstave udeležili v polnem številu z res izbranimi deli, bi skoraj pripisovali razpisu nagrad za najboljše izdelke, kar je za takšne prilike popolnoma umevno. Čudimo pa se sedaj tem bolj. ker teh nagrad ni bil nihče deležen, čeprav moramo priznati, da je bila ocena spričo oistre konkurence težavna, toda ne v toliko, da bi se baje vsled tega moralo to poslednjo točko izustiti. Javnost, ki si je to razstavo ogledala in bila z njo zadovoljna, je po pravici pričakovala tudi končne razpredelnice o klasifikaciji naših ol)ta-čilnih mojstrov in mojstric, ki bi jo taka ocena z razdelitvijo nagrad nujno izzvala. Tudi je povsem lepo in pravično, da se vsak trud, ki je vezan z uspehom, primerno iiagracii. kokor je ibilo tudi za ta primer že vnaprej predvideno; če je pa to zvezano s prevelikimi stroški, bi pričakovali vsaj javnega priznanja, ki ga najboljši, naj bo kdor koli, častno zasluži. — Veseli smo bili te razstave iu res bi l)ila škoda, da bi poleg moralnega uspeha, iki ga je žela, moralo ostati na njej kot madež nekaj obljubljenega in neizpolnjenega, kar bi lahko slabo vplivalo na stanovsko zavest tt^" uli onega razistavljalca ali razstavljalke. f'e smo s tem moralnim uspehom na čistem, l)i želeli, da se nam tudi ta napaka jK)jasni, saj «mo vendar vsi tako radi iskreni ob vsaiki priliki in tudi pravični.
Velik madež na naši slovenski kulturi je vsekakor novorojeni listič /loti list«, ki izhaja v Mariboru. Sam se v podnaslovu imenuje »zabavni list za slovensko ljudstvo« in se prav nesrain-no krohoče iz svojih umazanih strani v brk .slovenski poštenosti in njegovi verski miiselno-«ti. VcMuo, iz (kakšnih vi-
v Žirovnici, leta 1926. na Koroški Beli, katero so pozneje prenesli na Javornik, leta 1927. na Savi in leta 1929. na Dobravi. Od naštetih podružnic ne poslujejo več: v Bistrici, Mojstrani in .Žirovnici. Navedene tri podružnice so se ukinile deloma zaradi izselitve delavstva, dvorna pa zaradi prevelike režije.
Po desetletnem obstoju zadruge so bili tedanji prostori že premajhni. K tedanji Mencingerjevi hiši se je 1. 1910.
prizidalo novo poslopje. Toda po preteku nadaljnjih 20 let je bilo treba zopet misliti na nove poslovne prostore. Da bi se razbremenila centralna prodajalna, so leta 1930. kupili Trevnovo hišo z gospodarskimi poslopji.
Iz sprednjih kratkih podatkov si člani sami lahko ustvarijo sodbo, jeli se je izročalo vodstvo konzuma v delavoljne roke. Ni tajiti, da so bile v štiridesetletnem obstoju konzuma mogoče kake pogreške; na drugi strani pa je jasno viden tak uspeh, da se morebitne pogreške v njem razblinijo. Do takšnega uspeha so v pretežni večini pripomogli zavedni člani,
ki so v dobrih in slabih časih ostali zvesti zadružni misli, in posamezni odborniki, ki so po svojih skušnjah in svojih najboljših močeh delovali za čim boljši uspeh in bodočnost konzuma.
Kakor je bilo že v prvem odstavku omenjeno, je bila zamisel ustanovitve konzuninega društva združena z namenom, da se gmotno pomaga nižjim slojem in da se zajezi gospodarski propad slabejših. To se je v gotovi meri tudi posrečilo. Že prvo leto po obstoju se je čisti dobiček po odbitku rezervnih fondov razdelil med članstvo. In sicer se je razdelilo 984 gld. 51 kr. med 170 člani, to je 3 odstotke od nakupa blaga. Povprečno je prejel vsak član 5 goldinarjev. Pozneje se je ta dobiček postopoma dvignil na 5 in celo na 6 odstotkov od nakupa blaga. Za leto 1937. so prejeli člani povrnjenih skupaj 141.340 din.
Marsikateri stavi pri teh vrsticah pripombo; »saj mi privatni trgovci nudijo isto.« Kes je. da nudijo oni tudi procente, da imajo malo da ne iste cene kakor konzum. Toda vedeti je treba, da jih nekoč niso nudili in tudi sedaj jih ne bi, ako bi ne bilo zadrug. Konzumi so tisti, ki so
privatno trgovino k temu pripeljali. Dobra stran zadrug je ta, da so one tako rekoč regulatorji cen življenjskim potrebščinam. To se je občutilo posebno med svetovno vojno in prvo dobo po vojni. Ker je ravno govor o časih, ko so ljudje občutili vso mizerijo življenja, je prav, da se malo pomudimo pri tisti dobi. Še so žive matere in gospodinje, ki se živo spominjajo, kaj pomeni, ko je shramba prazna in ni niti za denar mo-
Prvi odbor I. delavskega konzuninega društva na Jesenicah leta 1898.
Od leve iiu desno stojijo: Vilinan Kristijan, Ravnik Mihael, Bernard Nikolaj, Sal)latuik Simon, Smrekar Franc, Romavh Simon, Mencinger Tone, Leban Jožef, Čoip Anton. — Od leve na desno sedijo; Ažman Karel, Rajnhard, 1 avear Jože, Leži: Merlič Sebastijan (drngi),
goče dobiti najpotrebnejšega. Tudi naš konzum ni mogel nuditi v tisti dobi vseg« in Unlikor hi kdo potreboval in želel. Toda prizadevanju takratnega odbora in posebno predsednika g. Bernarda Nikolaja se je v veliki meri zahvaliti, da
n
1. delavsko konzumno društvo Josenifc 1911.
Staiiovnnjskn hiša IDKI).
so (•laiii dobili to, kar se je dobiti dalo. V zvezi s tem bi bilo omeniti še leto 1932, ki je bilo za iiušo kotlino višek gospodarske krize — zastoj tovarne. ISrez kakih pomislekov je tedanji odbor sklenil kreditirati članom življenjske potrebščine, zavedajoč se, da bo sleherni storil svojo dolžnost, ko bo prijel za delo. V sklepu se ni varal — čast članstvu!
Poleg prednjih ugotovitev np bi bilo prav, da se ne omeni konzuma v luči dobrodelnosti. Marsikateremu bolnemu in potrebnemu članu je bila prihranjena grenka solza s podporo konzuma. l)obrodelne in katoliške prosvetne organizacije so imele v konzumu po možnosti vedno svojega dobrotnika. Ko je Delavsko katoliško društvo odločilo, da si postavi lastni dom, in zaprosilo konzum za odprodajo sveta, je zadruga leta 191)4.
в

3
rade volje odprodala ;yo zmerni ceni svet za zidavo, zavedajoč sp, .da bodo zajemali duševno in telesno korist v novemi-domii tudi člani konzuma. Delavskemu strokovnemu društvu je konzum leta 1908. dal prostore za pisarno v hiši št. 60 in s tem ponovno dokazal, ida čuti z delavskimi stanovi.
Kako velik uspeЋ je zadruga imela v 40 letnem obstoju, je vidno iz dejstva, da je konzum povrnil članom v popiustih na blagu od 1. 189.8. do 1. 1921. 268.795 kron, in od leta 1921. do 193". pa 2,380.000 din. Kljub .tako veliki vsoti ima konzum gieobremenjenega imetja v nepremičninah 850.0Ш1 din, kar je 1шгогпо vidno iz spodnje slike:
Q
a o c >
a °
U_L_L
| = Y breme
c
A.
c3 S bJD kt _o J3
C3-Q N
Ф CJ
a..5
D — %
II
— v dobro
Por*st članstva v razdobju vsakih pet let;
^'"r-članki 176 J95j_268j__22j_B10jj33j_1754j|^^ let« . . . 18И8 1902 1907 1912 1917 1022 1927 1932 1987
člani načelstva od ustanovitve do danes:
Predsedniki
Smrekar Franc..................1898—1899
Mencinger Anton................1899—1902
Javorski Jožef ..................1902—1903
Bernard Nikolaj................1903—1921
Žen Maks....................1921—1923
Prežel j Anton..................1923—1927
Železnik Franc..................1927—1933
Biček Franc..........1933
i.	__JiX.f -..
Podružnica prodajalne na Savi. Poslopje IDKD Jesenice.
Podpredsedniki
Čop Anton....................1898—1910
Bertoncelj Simon .......1910—1917
Oblak Alfonz.........1917—1919
Žen Maks ..........1919—1921
Prežel Anton..................1921—1923
Železni k Franc ................1923—1927
Hafner Ivan ..................1927—1930
Biček Franc ..................1930—1933
Korantar Anton................1933—1936
Bertoncelj Janez........1936
Blagajniki'
Vilman Kristijan................1898—1901
Smrekar Franc ................1901—1904
Bertoncelj Simon ..............1904—1910
Šoberl Luka..........1910—1934
Brgant Franc.........1934
Tajniki
Poženel Franc..................1898_1899
Tavčar Jožef..................1899—1900
Vrhovšek Franc................1900—1906
Peternel Franc ................1906—1910
Čebulj Franc.........1910—1913
Torkar Franc.........1913—1916
Oblak Alfonz.........1916—1918
Preželj Anton.........« 1918—1921
Pogačnik Miha ................1921—1938
Smrekar Alojzij........1938
Ш
Gospodarsko poslopje in skladišče IDKD.
rov se je ta gnus porodil in prav zaradi tega se čudimo, kaiko je mogoče, da je
mogel zagledati ibeli dan in javno vreči blato med Slovence, 'ki prav v tem času potrebujejo najbolj skiibno moralno nego.
kaj temu pravijo čuvarji dobrega in poštenega slovenskega imena? Mi vemo, kje je naše mesto in ikaj je naša dolžnoist. Listi s tako vsebino morajo izginiti, zato se obračamo na odločujoči naslov, da v nemajhni odgovornosti postopa dalje.
Gorenjci, varujmo svoj ponos! Svoji gostoljubnosti ne bomo nič pridali is spakedrano tuje-jezičnostjo, s hlapčevsko ponižnoistjo .ne bomo budili Sipoštovanja ne zase, ne za narod. Bodimo gospodarji svoje zemlje in njenih krasot, velikodušni, niikdar presJcrom-ni, nikdar užitkarji. Ne jemljimo tujega in ne pustimo si vzeti nič svojega. Naš jezilk je naše življenje.
Visok obisk. V nedeljo 21. avgusta je ob priliki povratka z romanja k Sv. llemi na Koroškem obiskal našo župnijsko cerkev prevzv. g. škof dr. Gregorij Rozman. V njegovem spremstvu so bili tudi številni duhovniki. Visokega gosta in njegove spremljevalce je vodil svetnik g. Kaste-lic, ki je tudi pojasnjeval zanimivosti cerkve. Kakor skoro vsi tuji obiskovalci, so tudi ob tej priliki vprašali gospodje, čemu visok steber pred cerkvijo. Gospod svetnik Kastelic je šaljivo odgovoril, da steber že sam doseže svoj namen s tem, ker vzIju-ja pozornost in zanimanje. Povedal je pa tudi razlago g. župnika Kraš-nje, da pride na steber še soha Pilata, ki bo obrnjen iproti ikipu Kristusa Kralja nad glavnim vhodom na pročelju cerkve (delo kiparja Kralja) in bo stavil na Kristusa vprašanje: »Ali si ti Kristu«-Kralj?<
Posebni vlak z romarji k Sv. Memi na Koroško je vozil tja grede skozi Jeso.nice 20. avgusta in se je vračal drugi dan zvečer ob 6. uri. Vlak je imel 7 vagonov s 430 udeleženci romanja. Z romarji je pohitel na Koroško tudi prevzv. škof g. dr. Gregorij Rožman. Med potjo so obiskali tudi otok na Vribiškem iraeru in Gospo sveto. Na postaji so romarji zbudili veliko .pozornost z le,po slovensko ipesmijo. Na peronu seje zbralo mnogo ljudstva, ki je hvaležno in veselo pozdravljalo naše pesmar-je. Tudi na jeseniškem kolodvoru so romarji zapeli nekaj pesmi.
40 letnico rojstva obhaja v nedeljo 28. avgusta ustanovitelj našega jeseniškega glasila >Гча mejah« in dolgoletni zaslužni verski in javni delavec na Jesenicah g. An'drej Križman. župnik v Tunjicah pri Kamniku. Uredništvo, uprava in la.stni.štvo lista in vsi hvaležni Jeseničani mu oh tej priliki kličemo iskren: Bog ga živi!
Izlet ZZD. Za sol>oto in nedeljo 2T. in 28. avgu-ista je organizirala centralna ZZl) v Ljubljani izlet na Sveto goro, so-•ška l>ojišča in v Trst. Za izlet se je prijavilo 90 udeležencev. Z Jesenic se zleta udeleži 14 izletnikov.
Protituberkulozni dispanzer. Kuratorij proti-tuberkuloznega dispanzerja na Jesenicah obvešča iprebivalstvo radovljiškega okraja, da se bodo počenši dne avgusta tega leta vršile ordinacije v dispanzerju vsako iS redo od 9. ure dalje in ne več ob sobotah.
Ribe v Savi in perice ob vodi. V »»Slovencu« z dne 9. avgusta je bil oib-javljen dopis iz Radovljice (?) s podpisom »n«. Gre za domnevo, da so morda odpadki, ki prihajajo iz nove visoke peči v tovarni na Jesenicah uničili v Savi ribe, pregnali vodne ptice iz gnezd ob obrežju ter ra/lburili perice ob vodi, ker ne morejo več čisto prati. C) stvari isami bodo menda strokovnjaki spregovorili. Prav. Na-mužali smo se samo, kako je dopisniik >n« znal porabiti priliko in je ob ribicah, tičkih in pericah zapel slavospev k II) in znal ta slavospev uti-hotapiti v naše ugledno dnevno glasilo, lladi bi poznali v Radovljici dopisnika П«. Pravemu avtorju slavospova pa Kil) lahko plača (če še ni) dvojno nagrado, ker jo je zaislnžil, saj je na skrivaj celo »Slovenca« malo ix)t(>gnil.
Kranjska industrijska družba si je izposodila 1x1 želiv.nice okrog 40 sozonskih delavcev za popravilo svojih prog. Ti delavci so iz Medži-murja in prav skromni, kar iH)vs(Mn odgovarja socialiHMuu razumevanju Kil). Njili mezda znaša '24 din na 10 ur, ali v drobnem dobra 2 din na uro. Hranijo se po večini « kruhom in čebulo. kar baje posp(\šuje delovne zmožnosti in preprečuje lenobo. Ko lx)do delo končali, bodo spet odšli, od koder so prišli, (ie^nialna kalkulacija!
V sleherno hišo list »Na mejah«, ki je izviren slovenski list!
Ostali odborniki načelstva
Ažman Karel, Švigelj Anton, Leban Jožef, Kunčlč Janez, Krive Franc, Ravnik Miha, Ro-mavh Simon, Merlič Sebastijan, Soklič Andrej, Mencinger Franc, Krašovec Jože, Novak Jože, Vergel Janez, Veber Štefan, More Franc, Balantič Ivan, Rajnliard Lovrenc, Jenstrle Luka, Ka-stelic Anton, špec Ivan, Ravnik Anton, Beznik Jakob, Zevnik Janko, Razingar Alojzij, Rozman Jože, Novšak Viktor, Bručan Jože.
Člani nadzorstva
Scliwigel, Peternel, kaplan Škrjanc Martin, Rozman Peter, Trojar Franc, Partel Primož, Straus Anton, Markizeti Lovro, Tratnik Josip, Arnež Peter, Rabič Valentin, Povše Marko, Kli-nar Ciril, Miceli Filip, Bernard Jože, Udir Leopold, Sniolej Nace, Ažman France.
Poravnajte naročnino za naš list!
v znamenju zelene kravate
III. »Tovarna zelenih kravat«.
Po širši seji pripravljaljiega odbora za dr. Ko-roščeve proslave, ki se je vršila, kakor smo omenili, na Vnebohod, dne 5. maja 19512 v društvenem domu v Grobljah, je povpraševanje po zelenih kravatah silno narastlo. Trgovec Senica je prodal vse sproti, kolikor je dobil od svojega grosista v Ljubljani. Ponovno je moral čez dan telefonirati v Ljnibljano omenjenemu grosistu, naj s prvim avtobusom pošlje spet toliko in toliko kravat. Toda v nekaj dneh tudi grosist v Ljubljani ni mogel več zadostiti povpraševanju. Bili smo v skrbeh, da naših ljudi ne bomo mogli dovolj opremiti z zelenim znamenjem. Strojno pletenje Cilka Zaje, ki je že takrat obratovalo v spodnjih prostorih društvenega doma v Grobljah, je prišlo s ponudbo, da i)i začelo na svojih strojih izdelovati izključno zelene kravate, ako (bi bilo količkaj verjetnosti, da veliko povpraševanje po teh kravatah ne bi takoj minilo. Ta misel je bila odrešilna. Cilka Zaje je takoj nabavila večjo množino volne in svile določene zelene barve. In začel se je obrat na veliko. Najela je toliko pletilj, da so lahko delale v treh izmenah noč in dan na vseh strojih. Da bi seznanili širšo javnost o pomenu zelene kravate in zlasti da bi udeleženci proslav vedeli, kje se dobe kravate, je bil objavljen Jiekajkrat tozadevni inserat v »Slovencu* in tudi v .pokrajinskem listu za kamniški okraj v »Našem listu*. Društveni dom v Grobljah je postal tako prava tovarna. Kravate so naročale trgovine iz cele Slove-inije po pošti, prihajali so ])onje s kolesi, z motorji in avtomobili. Od jutra do večera je bil pred društvenim domom živahen promet. Pa tmdi oba dobavitelja, trgovec Senica v Domžalah in Cilka Zaje v društvenem domu v Grobljah. nista mogla zadostiti vsem naročilom. Vendar je pa od obeh teh dobaviteljev šlo že v nekaj dneh toliko kravat na vse strani Slovenije, da je Slovenija s ikravatami kakor oze-lenela.
Zaradi izdelovanju kravat je imela Cilka Z.ajc ob preganjanju, ki se je pričelo nekako čez en ines<4'. nemale sitnosti, in so ji končno vse kravate in še neizdelano blago zaplenili ter odpeljali na okrajno glavarstvo v Kamnik. Nekega dne mesecu maja je prišel k meni g. kupetan Mešterovie, poveljnik orož-jiiške čete v Ljulxljani, s takratnim postavljenim županom na Homcu g. Giovanelijem, in nekaj orožnikov ter najprej zaplenil fotografske filme s posnetki proslave dr. Korošca v Domžalah, in sicer dva neguti\u. ki sta posnela prizor, kako orožniki v <!olgi vrsti preganjajo udeležence prowlave. G. kapetan je bil jako uvi<leven in ^spreten mož na tem mestu. Z največjo vljudnostjo sva se o vsem pogovorila in sem mu izročil omenjena filma, on pa je napravil zupi-'uik o zuplemi|)i. Nato me je vprašal, kje je tisti prostor, kjer se izdelujejo zelene kravate. On je prvotno misli!. <la se izdelujejo v misijonišču v Grobljah. Pojasnil sem mu, da prebivaki niisijonišča, to so večinoma misijonski novinci klerlki in misijonski novinci bratje, komaj kuj vedo o Koroščevih proslavah in o zelenih kravatah. Povedal sem mu, da se kravate i/tle-liijejo v društvenem domu v Grobljuh, kjer je urejeno strojno pletenje Cilke Zuje, ki ijKisediije pravilen obrtni list in plačuje za svojo obrt davek. Dru-
štveni dom je pa izven misijonišča v Grobljah, čeprav je na jiosestvu misijonišča. .šli smo nato vsi v društveni dom v obratne prostore Cilke Zaje. Seveda je na g. kaipetana najbrž nekoliko skrivnostno vplivalo, ko smo stopali po ozkem stopnišču v spodnje prostore društvenega doma. Prav lahko je dobil vtis. du so to skrivni podzemski prostori, kjer se lahko v tajnosti pripravljajo bogve kakšni prevratni načrti. Ko smo prišli doli, so bile vse tkalke pri svojih strojih in so tkale na mile viže. Vse v sobi je bilo zeleno. Skladi zelene volne, kupi zelenih kravat in lastnica obrata Cilka Zaje je bila v yeleni obleki, ki jo je v soglasju s časom nabavila. Kapetan Mešterovie je samo mirno gledal in vprašal, če ima lastnica obrtni list. Župan je dvakrat potrdil, da je njemu dobro znano, da ga ima. Stresel je nato z rameni, kakor bi hotel reči: »Kaj pa potem hočemo. Obrtni list ima in izdeluje izdelke, ki spadajo v to obrt.* Prijazno se je oprostil in jxoslovil.
Vse drugačen je bil nastop zastopnika okrajnega načelnika v Kamniku, ki je, kakor sem zgoraj omenil, (K) moji aretaciji prišel nekega dne spet z županom in še nekim občinskim možem ter napovedal zaiplembo vsega zelenega blaga. Lastnica se je v svoji preprostosti seveelu temu iipirulu in «praiševala, zakaj ona ne l)i smela izdelovati tega blaga, ko ima za to obrtni list in stroje. Vpraševala je komisarja, da li je zelena barva strupena ali kaj, si zavezala vpričo njega zeleno kravato ter vprašala: ».Mi sem sedaj kaj drugega, ko imam zeleno kravato, kot poprej?* Seveda vse to ni nič jiomagalo. Blago je bilo zaj)!e-njeno in odpeljano, upornica pa je bila kaznovana z zaporom petih ali šestih dni, kolikor največ je mogel pač g. sreski načelnik Vovšek v svoji moči brez sodišča kaznovati. Zai|)or je uiwrnica odsedela še tisto poletje v zaporih okrajnega sodišča v Kamniku, za kar je moralo okrajno načeLstvo sodišču plačevati neke <lnevnice za hrano in stanovanje.
Po končaneim šenčurskem procesu in |X) tisti veliki kresni noči leta 1955^ ko je st(xpil v vlu<lo nuš voditelj dr. Anton Korošec kot notranji minister ter zopet vzpostavil red in mir v državi, je okrajno sodišče v Kamniku opozorilo vse tiste, ki so jim bili zaplenjeni kakšni prtximeti, da se ti predmeti naliu-jujo na okrajnem sodišču in da jih lahko vsak »pet odnese. .Med temi predmeti je bilo največ zelenih kravat. Koliko jih je bilo vrnjenih Cilki Zaje, mi ni znano. .Slišal sem pa, da daleč ni dobila povrnjenega toliko, kalikor ji je bilo zaplenjeno. Imela bi |)ru-vieo, da bi <и1 tistega, ki je blugo zaplenil, terjulu polno vrednost nazuj. Kolikor mi je znano, tega ni storila. Res je imela z zelenimi kravatami občutno škodo, vendar je pa na drugi strani politična oblast dovolj poskrbela tudi za reklamo za njeno pixljetje.
Delavci,
branite svoje strokovne organizacije v smislu in pravcu narodnih tradicij in skupnosti.
5
Spored proslave 40 letnice
/. delavskega konzumnega društva na Jesenicah
Dopoldne:
Dne 28. avgusta ob 8 sv. maša na Savi za umrle člane. Po sv. maši slavnostno zborovanje, govori dr. Jože Basaj.
Popoldne:
Ob 3 koncert Krekove godbe. Srečolov in prosta zabava. Pogostitev ustanovnih članov.
XX. jubilejni mednarodni Icatolišici esperantsici Iconsres
v Ljubljani
Od 6. do 11. avgusta se je vršil v Ljubljani XX. jubilejni mednarodni kongres katoliških esperantistov, ki ga je priredila Jugoslovanska kaoliška esperantska liga s pomočjo Slovenske eaperantske zveze. Kongres je bil rea mednaroden, saj se ga je udeležilo 10 narodov: Belgijci, Čehi, Francozi, Avstrijci, Madžari, Nizozemci, Nemci, Italijani, Poljaki in Jugoslovani. Med mleleženci so bili tudi mnogi odličniki, kakor dr. Ertdev, papeški komornik iz Madžarske, P. Dekuen, profesor filologije iz Belgije, esperantist že od leta . 1%W^ P. Rotondo, kanonik iz Bari (Italija), dr. Julij Hewera, veroučitelj iz Cheba (ČSR), P. Vernoux, duhovnik iz Pariza, P. Kras, žuipnik iz Holandske i. dr.
V nedeljo 7. avgusta je bila slovesna boižja služba ^ stolnici. Sv. mašo je daroval prevzvišeni gospod dr. y'Pgorij Rozman, pokrovitelj kongresa. V esperantu Jc prid igo val P. M. Carolfi, profesor iz Cortemaggiore. ••-I V"	slove.sna otvoritev kongresa v frun-
eisikanski dvorani, ki jo je prenašala tudi ljubljanska radio postaja. Ker so bili mnogi odličniki ta Jan n.u Brezjah na kmečkem taboru, se mnogo častnih odbornikov ni moglo oseibno udeležiti slavnostne otvoritve, poslali pa so svoje zastopnike. Prcvzvišenega g. škofa je zastopal g. Janko Sedej, g. bana je zaisto])al g. dr. Orel. g. dr. Adlešiča pa g. dr. Vladimir Ravniliur.
Kongres je otvoril g. Golobic Peter, predsednik Jugoslovanske katoliške es,perantske zveze. Nato je profesor Janko Sedej kot zastoipnik Lškofa dr. (Iregori-Ja Rozmana sporočil njegov |)ozdrav: »Zadržan sem Paradi tabora Kmečke zveze na Brezjah ter zato pozdravljam zborovalce in udeležence mednarodnega 'katoliškega es|)erant:>kega kongresa. Ksperantski jezik je eno najboljših sredstev za mednarodno sporazumevanje ter za pospeševanje miru med narodi, zlasti ,pa 'iied katoliškimi narodi. Katoliški espe ran tisti imajo Velik delež ,])ri pospeševanju in utrjevanju miru med narodi. % željo, da bi kongres čim lepše uspel, jh)-xdrayljam to zborovanje.«
Načelnik dr. 1' ilip Orel je kot zastoipnik bana lepo pozdravil vse zborovu'ce. .Vied drugim je dejal, da je nekdanjemu Babelu, kjer je Bog zmeclel jezike, podoben tudi današnji svet. Ne more pa biti trajne sreče l>rez božjega blagoslova. Razrvanost človeštva in nesloga med narodi je vedno večja, ker človelk noče I'u/.uineti svojega bližnjega, temveč ima v vidu le lastne interese. Naj hi gojitev enotnega jezika espe-panta bilo eno izmed duhovnih sredstev za zbližunje "I pomiritev človeštva. Slovenski narod z veseljem pozdravlja, <la se vrši XX. jubilejni mednar<xlni katoliški es])erantski kongres v njegovi sredini, in kot '■Mstonnik predstavniku slovenskega naroda g. bana '1.1'. .Marka Natlačena ta kongres naj topleje |)ozdrav-'ju in mu želi us|)ehov in obilo božjega blagoslova.
/.aistopnik mestne občine in mestnega žu|)ana g. podžupan dr. Vladimir Ravnihar je nato i|)oiz(lravil v !">enu mesta Ljubljane v iprisrčnih besedah vse nde-jezenee ter jim želel prijetno bivanje v Ljubljani. Izrekel je upanje, da nodo odnesli iz našega me.sta Juijboljše vtis(\
Kongres so nato Se iwizdravili; g. Ileilker, pred-■ '■'liiik mednar(xlne katoliške esperaiulske zveze, v Belgije je govoril |)rof. Beckrs, za Češko g. iiJir iz Pruge, zu Francijo duhovni,k Vernoux iz iPu-i'^o	sl(^|K'ev je pozdravil kongres g. Galluis
/■ I uriza, dr. Krdey je govoril v imenu madžarskih "toli&kih eisj)erantlstov, za Italijane je govoril g. p.
Carolfi, za Poljake ga. Cense, za Nizozemce g. Damen, za slovenske osperantiste g. Damjan Vahen, tajnik kongresa.
Ves teden so se vršile seje mednarodne katoliške esperantske zveze. Najvažnejši referat je bil o katoliški družini. Na občnem zboru je j)il izvoljen iiov član mednarodnega odbora g. Jong iz Holandsike, ki je dobil 15 glasov, g. Golobic pa je dobil 12 glasov (glasovali iso namreč samo delegati deželnih lig in ima Ilolandska kot najmočnejša liga največ glasov).
Kongresni odlx)r je tudi srečno izbral pridigarje, ki so pokazali neesperantskomu svetu, da je esperanto lep in blagoglasen jezik, ki se lahko meri z vsakim drugim živim jezikom.
Kongresni odbor je imel silno veliko težav pri kongresnih pripravah; posebno pa moramo obžalovati, da je slovensko časopisje tako malo poročalo o kongresu, medtem ko druge manj važne novice ol)-javlja z veliikimi črkami. Upali in pričakovali smo, da bo vsaj katoliško časopisje imelo več razumevanja za ta kongres.
Vsem pa, ki so sodelovali pri kongresu in količkaj pripomogli k tako lepemu uspehu, izrekamo najlepšo zahvaK).
Visem, ki se zanimajo za esperantski katoliški po-kret, priporočamo učenje esperanta. Vse informacije daje Goioibič Peter, učitelj. Jesenice na Gorenjskem.
Cetlwchi _
Jesenice
Roj.slvu: 6. avgusta Marija Jolanda Vrhovec, hči Avguština, pismonoša, Jesenice, Mu rova I. — 5. avgusta Ludovik Ožbalt Heriiik, sin Ivana, mesarja, Jcsenice, (Josposvetska 7. — 13. avgusta Božidar Mirko Ulčar, sin Friderika, ,klju,čaviiiičarskega jiomočnika. Jesenice, Cankarjeva. — 17. avgusta Avguštin Alojzij Mencinger, sin Avguština, geometra pri KID, Jesenice, Cios|K)svet«ka 43. — 18. avgusta Mihael Dečman, sin Mihaela, tovarniškega delavca, Jesenice, Cesta na Golico 3.
Poroke: 14.. avgusta Košnjek Ludovik, delavec, Jesenice, Iluardov trg. in Bernar<l Marjeta, hči tovarniškega delavca, Jesenice, Kralja Petra cesta. — 15. avgusta .\rčon Feliks, tovarniški delavec, Jesenice, Pod Me-žakljo, in Sušnik Kma. hči tovarniškega delavca, Jesenice, Cankarjeva 3. — 21, avgusta Golob Janez, tovarniški delavec, Jesenice, Pod Mirco II, in Pogitz Ljudmila, liič gozdarja, Jesenice, Po<l Mirco 15, — 27. avgusta Bavhekar 'lomaž, tovarniški delavec, Jesenice, Obrtniška 20, in Katinik Jožefa, hči tovarniškega mojstra v p., Jesenice, Obrtniška 10.
Molitvena pomoč Katoliški akciji bo v četrtek dne 1. 'sej)temll)ra ol) pol 8 zvečer. ()benem spovedo-vanje za prvi petek v mesecu. Vabljeni v obilnem številu.
Sv. Križ
Žegnaiije. V sredo, dne 14. septembra l)o oll)ičajno žegnanje (fovišanje sv. Križa). Ob 10 bo slovesna služba božja.
Naša zemlja
in narod v tujih oleh
V ponedeljek je obiskala naše uredništvo znana holandska žurna-listka Maria C. J. Van der Vlenten iz Besta. — Kot poročevalka listov »Het Hoisgezin«, »De Kourier« in »Eindhofen-seh« ise je udeležila mednarodnega kat. es-perantskega kongresa v Ljubljani. Od tedaj je potovala po Jugoslaviji in vezala stike z vsemi tremi narodnostnimi kulturnimi središči Beograda, Zagreba in Ljubljane, medtem pa je proučevala troliko jugoslovansko ikulturo z njej evojsiko objektivnostjo in bistroglednostjo sinjih severnjaških oči, ki so — po krivdi napačnega poročanja njenih tovarišev v zamejstvu — strmele nad resničnost* jo, ki je po njenih besedah »naravno 'bogata, po lepoti razkošna in po narodu razgaljena kot najdražja umetnina.cVse svoje vtise o naši zemlji in narodnem življenju bo tolmačila v člankih v omenjenih listih ter z živo besedo v predavanjih, ki jih namerava imeti v Ilolandiji takoj po vrnitvi.
Sama priznava, da je prišla ik nam črnogleda in z velikimi dvomi. Vtisi pa, iki jih je bila deležna že takoj po prihodu v našo domovino in po-zjneje pri neposrednih doživetjih med nami, so ji razpršili vse predsodke in z ogorčenjem je obsodila tendencijozna natolcevanja in napačna I>oročauja nekaterih pi-sunov v zamejstvu o naši državi in posebej o slovenskem narodu, ki da je po svoji primitivnosti pravi balast srednjeevropski kulturi.
Polna hvale in navdušenja je nad obmorskimi krasotami našega Jadrana, le gostoljubnost prdliivalstva na jugu je nekoliko manjša od »velikodušne in iskreno se sinejoče« gostoljubnoisti Slovencev, pri katerih je 11 žila največ domačnosti in med katerimi jo je ob vsakem koraku presenečala visoka inteligenca in neverjetna na-čitanost, čistota vsepovsod, vljudnost, vsejjo-vsod izražajoča se srčna kultura. Hvalo poje slovenski knjigi, ki jih je zaradi izredno okusne zunanjosti nekaj vzela s seboj v svojo domovino kot zgledne vzorce, saj trdi, da ne zaostajajo ne za nemškimi (po vsebini jih cd'o prekašajo, ker je brala nekaj v prevodih), ne zu angleškimi; francoske se pa .sploh ne morejo z naišinii vzpore-jati. Zdi se ji, da vse delo Slovencev odseva
6
žarko luč prii'ixliiih krasot, ki jih njihova glo-l)oko čuteča duša i/raža v pravi umetniiški obliki, ki je čista lepota. Nazadnje, ko je govorila že polno uro in 7, izbranimi besedami opisovala svoje občutke, ki jih je sprejela vase v razkošni barvni obilici, je vzkliknila: »Saj niti ne veste, kako neizmerno ste bogatile
Veseli smo, da nam tujec govori odkrito in da nam brez sebičnosti hvali to, kar je popoCnoma naše. Želimo, da bi ona z odkrito besedo popravila v zamejstvu to, Jcar so popačili nekateri, ki so si naše naravno bogastvo ogledovali kot svojo bodočo lastnino in so v tej misli prezirali našo skupno vrednost. Za odkrito besedo, Jci nam jo je prišla kot prijateljica povedat, in za njen namen, da nas predstavi svojemu narodu v resnični [KKloibi, se ji iskreno zahvaljujemo in ji kličemo na svidenje!
Delavci, študiratje krščansko socifalno literaturo
Parcele med Dovjem in Gozdom se prodajajo po 5 din kv. meter. V celoti po 4.50 din. Obrnite se na upravo lista.
Slavko Savinšek:
(Dalje)
Jože se je zakrknil vase. Anica pa preko njega molči v no<-. Kako lepo sije Golica v mesečini. Kakor bi se zlata reka razlivala po njej in bi se cekini trkljali sem ter tja in odsevali kakor brušeno. drago kamenje! In v vodi se razgleduje mesec kakor mlada deklica v zrcalu. Tistale-le smreka je kakor črn križ ob robu gozda. Naravnost v nebo kaže v zvezde. — Dreja! Bog ve, ali Drja tudi zdajle gleda v nebo in misli, kje pod zvezdami je Anica? Dreja! Čemu ga je Jože le spomnil? Sama je že kar pozabila nanj. Le njegova pisma so ji oživljala stare slike. Kdaj mu je že zadnjič odgovorila? Skoraj je že tri mesece od tega. In še tedaj samo kartico, ki so jo pisali iz vesele družbe. Samo skromen njen pozdrav, drugo pa sami podpisi.
>Anica, čemu mi nič ne odgovoriš?«
»Kaj naj ti vendar rečem, hm?«
»Reci. Anica, da me imaš rada!«
»Kolikokrat sem ti že to povedala!«
Daj. daj, reci še enkrat!«
Seveda te imam!«
»Anica, reci še: da!« «
Saj prav za prav res sama ne ve, zakaj bi mu ne pritrdila. Tako toplo prosi njegova roka; kako jo ljubi, kako težko čaka. pa vendar nekaj davi v grlu. nekaj tišči, da ne more, ne more reči.
»Anica!« znova tiho zaprosijo Jože ve ustnice; ne ustnice, kakor bi tiho in vroče prosilo srce. Roka njegova se tako dobrika njenemu golemu laktu!
Oblak zakrije luno kakor zavesa. — Čuj, ali ni nekdo stopil na most? In hitro gre. kakor da se mudi. Dolga senca plane v vodo. koraki se bližajo, urni so. kot bi šel Dreja.
Obema prisluškuje srce v noč. Jože spusti ■Vničino roko. Anica vztrepeta. da se Jože strese. Anica ve, kdo gre! Oči ji pravijo, še bolj srce, ki sluti, če tudi hočejo biti oči po sili slepe in zaprte. Dreja! Dreja!
■Beži, Jože, hitro, hitro!«
»Čemu?«
»Beži, Jože, ne maram, da bi te videl!
»Kdo?«
»Kdor koli! Beži!«
Jože ne prepozna Dreje. Nejevoljen stopi od okna za vogal. Prišlec se požuri, za njim gre, ne k oknu. Anica dobro vitli zdaj: Dreja! Opazil jo je gotovo, a hiti mimo nje za vogal. Moj Bog, Jože ne sme spoznati! Zdaj ne!
»Dreja! Dreja!« tiho zaprosi Anica.
A Dreja je že mimo.
»Vraga, kdo si? Kam tečeš?«
Jože teče. V gozd. Anica sliši dobro.
»Počakaj!« sika Dreja. Za njim steče.
Anica trepeta po vsem životu. Naj gre za njima? Zbudila bi mater, sestro, očeta. Premeri višino od OKina <lo tal. a srce ji utriplje, kakor bi hotelo skozi grlo v noč. Ne more! Pred očmi ji trepetljajo svetlikajoče se zvezdice, v sencih kljuje, dlani se lovita kot <lve plahutajoči perutnici.
Iz gozda se bližajo urni koraki. Pritajeno. Zavesa oblakov odstre luno in zlata svetloba plane na cesto, v stene, na streho, v okna. v Anico. In ves zlat stopi Dreja k njej pod okno. Sapa gori iz njega in se žene sunkoma.
»Kdo je bil. Anica?«
»Dreja. ali nisi v Pragi?«
»Kot vidiš, sem tukaj! Anica, kdo je bil?«
»Kdaj si prišel?«
»Nocoj, zdaj le. Naravnost od vlaka prihajam. Anica, kdo je bil, po\ej mi!«
».Moram?«
»Могач?«
svo{
Ленм!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 40/0. Nove vezane pa po 5«/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilniCne rezerve, ka-l<or tUdI vsi zadružni člani z vsem svojinn premoženjem. Najmanj stolcratna je ta garancija.
Dijaški vestnik
Nniši izleti. Za 10. avgust smo določili, cia 1Х)ј(1<чп() i)u i/let /. Jesenic na Zelenico. Slabo vreme nas je pa |)re|)tašilo. l.e trije so se ojimačili in jo mahnili v smeri proti Sveti Ani. čeprav je zjutraj vreme slabo kazalo, je bilo čez <lan še kar prijetno. Naslednji teden nas je pa šlo deset s č. g. kalehelom ua Koroško. Bilo je prav i|)rijctno in чпо si ogledali mnoge zanimivosti.
Seja. 21. avgusta se je vršila seja za pripravo prosvetnega večera, ki ga nameravamo priredili v sredo >1. avgusta zvečer. Čas je kratek in bomo morali napeti vse sile. da se bomo primerno pripravili.
Konce počitniške dobe se kaže tudi na Jesenicah. O t roe i se spet vračajo na dom, kajti 'rugega septembra bo že pričetek šole. Tisti, i so bili v bližini Jesenic na počitnicah, etoi res niso imeli bogve koliko .sončnih
ki
<lni. Tudi v zadnjem času je na Jesenicah i okolici skoraj stalno deževalo.
Za elektriko
vse najcenejše In ugodnejše pri
3ože Markež
elektrotehnično podjetje
3esenice, Murova, tel. 605
Pijte in jejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
v Krekov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
v Uudtki kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V Katakombe
Prišla je velii<a količina izbornih vin. Vsak se lahko sam prepriča, da je to resnica
Zi konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križraan, Jesenice. - Ure uje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.