59. številka. Ljubljana, v petek 13. marca. -: xxiv. leto, mn. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta .'t gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četinstopne petit-vrste po »j kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredni'tvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj br blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo včeraj pihljali nakaznice, prosimo prav nljndno, da blagovole" poslati naročnino vsaj do ponedeljka 1<>. dne t. mM ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskoga Naroda*'. Po volitvah. in. Milo se mora storiti človeku, gledajočemu, s kolikim duševnim naporom iti znojem na naguban-čenem čelu si touzurirani dnevnik prizadeva, opravičiti svoje in svoje latinizatorske stranke delovanje povodom državuozhurske volitve v goreuj8ko-no-tranjsVi skupini. Kakor nam laska, da »Slovenčevo" goBpodo bolu naši, hvala Bogu, še vedno normalni živci, moramo vender odklanjati trditev, da mi na pomoč kličemo nebesa in pekel. Tega mi namreč nikdar nesmo storili, dobro vedoČ, da so „nebesa in pekel" v izključno uporabo le „Slovenčevim" kapelanom. Nenaravna in nenravna zveza z nemškutarji preseda navzlic zmagi „Slovenčevi" gospodi v toliki meri, da ne vedo, kako bi si zopet osvetlili očrnelo lice in da, ker druzega ne vedo, uaskakuiejo liki »Don Quixote" tudi namišljenega nasprotnika. Tako so preteklo sredo sulico svojo zavihteli nad dr. Majaronom, češ, on je spisal članek „Našim domačim klevetnikom!" z dne 9. t. m. Dasi se navadno ne poprašuje, kilo jo kaj pisal in je glavna stvar le, kaj se je pisalo, hoteli so vender pokazati, kako korenito ho poučeni o pisateljih naših člankov. Šifra — U — koncem članka bila bi jih lahko poučila, da so na napačnem potu, a Bluba vest udarila jih jo s slepoto in zakadili »o se kakor puran v rudečo zaplato, v dozdevnega pisca, pri tem pa se blamirali radikalno. Kakor glede os* bo pisateljeve, tako bili so zaslepljeni tudi glede snovi same. Navajajoč naše očitanje, da so volilce slepili, »da tu gre proti izvolitvi človeka, ki je bogotajec, antikrist, ki je v svojih spisih trdil, da je imela Božja Porodnica šestero otrok (!!), ki je skrunil sveto razpelo itd.-, potikajo si na prsi rekoč: „Sloveučeve" čitatelje pokličemo na priče, kedaj je »Slovenec" kaj tacega pisal. Vsakdo mora nam priznati da nikoli." ' Res je, »Slovenec" ni kaj tacega nikdar pisal, isto tako resnično je pa tudi, da mi nikdar nesmo trdili, da jo „Slovenec" kaj tacega pisal. Mi smo pisali, da se je z navedenimi nesramnimi besedami proti dr. Majaronu po Gorenjskem agitovalo. To je tudi res in se lahko vsak dan s pričami dokaže. Ako pa tonzurirani dnevnik iz te naše trditve s svojo vratolomno logiko izvaja, da smo trdili: »»Slovenec" je tako pisal!" potem nam ne preostajo druzega, nego pomilovanje, kajti očivestno je, da pri nasprotni nam gospodi v gorenjem nadstropji ni vse redu. Po povedanem bi pač lahko mi z večjo pravico, nego „Slovenec" vzkliknili : „zato je najbolje, da ne spregovorimo nobene besede o taktiki, ki obsoja sama sebe". Toda o tem, da uam podtikajo trditve, katerih nikdar pisali nesmo, nasprotni gospodi še ni dovolj. Dokazati hočejo tudi, da nam blagor naroda ni nad vse. V ta namen navajajo višjo dekliSko šolo, legalizacijo, razgovor ob užit-ninskem zakupu in uravnavo Ljubljanskega vodovoda. Glede višje dekliške šole so za vsacega razumnika akti že zaključen; in pri dotičnih razpravah se je v uprav električni svetlobi pokazalo, da je nasprotna nam stranka sovražna omiki naroda in da jo v prvi vrsti brigajo le strankarski interesi. Kar se tiče užituinskegi zakupa in pa uravnave Ljubljanskega vodovoda, bi se gospodje morali stiditi pavšalnega sumničeoja in Btopiti s podrobnimi podatki na dan, kajti številke govore iu govorile bodo le za našo stranko Mi predobro poznamo odnošaje pri u/.ii nin-kein zakupu in izredne koristi Ljubljanskega vodovoda, kateremu je že sedaj pripisovati, da v mestu ni nobene epidemije, in mir nega srca pričakujemo, kake tajnosti bodo gospodje na Valvasorjevem trgu spravili na dau. Glede legalizacije bi bilo pa najbolje, ko bi gospodje o ujej niti ne črhnili. Pri tem vprašanji šlo je za tako malenkostne vsotice, da vse legalizacije pisem izpod 100 gld. v celem letu in po vsej deželi ne iznašajo toliko, kolikor se je v dveh nedeljah satno v Ljubljani za Sudance nabralo. „Slovenec" skuša na dalje oprati „vrhovno duhovno oblast*. No, o tem danes ne bodemo govorili, ker sploh tega treba ni. Naši čitatelji imajo v tej zadevi že svojo sodbo, kakor jo imajo v obče o nasprotni nam stranki, kateri oi dovolj, da pri volitvah kupuje ghiBove, kakor se je pred sodiščem dokazalo — v Ljubljani delili so se jednostavni goldinarji, ua Gorenjskem ponujali so se že petdesetaki — temveč uporablja še nižja sredstva in se brati z nemškutarji. S tem ste ožigosani dovolj in stranka, ki ima ta ožig na Čelu, ne bode se ga iznebila, če še tako skuša pačiti resnico, če Se tako ljuto napada prvoboritelje in jim skuša kratiti javno pripoznane zasluge, če še to-likrat poudarja »Vera je v nevarnosti", kajti vsak razumnik ve, da v nevarnosti ni vera, ampak le častihlepje in gospodstvazeljnost nekaterih mladih vročekrvnih klerikalnih gospodov. In stem bodi za danes dovolj ! Politični razgled. Notranje «ležcle. V Ljubljani, 13. marca. Državnozbomke volit ve* O novih volitvah je le malo poročati. Poučna je volitev v Gradci, kjer je v ožji volitvi padel Carneri, ki jo nad 20 leti bil član državnega zbora. Nemški nacijoualci odločili so se tudi na Štajerskem od liberalne levici in zmagal je nemško nacijonalui antisemit. Do včeraj znanih je bilo 335 volitev, ki se razdele takole: nemških liberalcev je 107, Poljakov 57, Čehov 45 (31 mladih, 10 starih, katerih jetlen je odložil mandat in 4 »divjaki15 Slovencev, 1 Hrvat, 8 Husinov, 16 nemških nacijonalcev, 18 konservativnih velikoposestmkov, 7 Italijanov, 28 klerikalcev, (3 klerikalni in 4 liberalni), 15 antiae-mitov, 6 Coroninijevcev, 6 članov sredne stranke vellcega posestva, 2 nemška konservativca. Z volitvami včeranjega iu predvčeranjega dne so volitve Kkoro završene in preustnje le še nekoliko poslancev, ki se bodo volili še le bo.loči teden. Prestolni govov$ s katerim se bode odprt uovovoljeni državni zbor, in v katerem bode treba jemati ozir na izid volitev in na premenjeni položaj, bode predmet minister-skemu sovetu, ki se snide t e dni. Od Čaaa, ko je LISTEK. Zakaj se je pan Simon razjezil nad sv. Gothardom. (Zgodovinska povest Koldo Mali uskoga; iz ćuflčino preložil V. Bon kovic.) Daljo.) Pan Simon zarudi ter naglo prime za kljuko. A zbal se je te smelosti svoje ter, odtegnivši roko, rahlo potrkal na vrata. Začulo ae je nekako lomastenje, potem je vse utihnilo in konečno je bilo s slabim, nekako nesigurnim »slobodno" dovoljeno ustopiti. Pan Simon ustopi. V stanici ni bilo nikogar razen gospe Ljudmile, in ona je bila o moževem ustopu globoko uagnena Čez nekovo kroniko, in stoprav, ko so se začuli koraki ustopivšega, dvignila je glavo. Gospodar se je že kesal, da je za trenotje izgubil zaupanje v ženo, videč jo tako zamišljeno v čitanje, a plahi pogled njen ga je bodel; sumnja njegova se je povečala, ko je stopi vsi k oknu opavil, da žena kroniko drži narobe. In sumnja iz- prcmenila se je v resnico, ko je pogledal na tla. Gospa Ljudmila je sedela v naslonjaču, a njeni nežni no/.ici v malih čevl|ičkih puščale so na tleh vitine stopinje, napravljene od belega peBka, kateri je slabo razbrisan delal na tleh belo povlake. V oknovi dolhini, kjer je stal naslonjač, pa je bilo videti še razločne stopinje okoruejših škoienj, oči-vidno moških, in sled je držala v ozadje stanici, kjer je v kotu stala postelja kot za parado, na kateri je bilo skoro do Btropa nastlano s pernicami, še od prinosa prve soproge pana Simona. Gospodar je s pogledom švignil po tleh ter bil z jednim skokom v ozadji in že je za nogo vlekel ven preceptorjn, skritega pod posteljo. »Pošast ti švabska!" Bikal je pan Simon in zgrabivši še z drugo roko brauečega se Hansa za drugo nogo, šiloma potegnil ga ven ter s težko palico, 8 katero je bil prišel noter, pričel meriti usiljenca od nog do glave iu preko ram iu krža. »Propter matrein Dei, propter omnes sauctos et beato8!" (za mater Božjo, za vse svetnike iu vzveličance) prosil je nabijani milosti, a pau Simon ni slišal ničesar. Videč obravnavo zgrudila se je Ljudmila z vsklikom v naslonjač ter zamižala. Razljuceni soprog ženo zaničljivo pogleda in Nemca vzdignivši z nenavadno močjo, nese ga iz stenice ter s stopnic zažene nizdolu. Kakor v letu ustavljen netopir, tako je doli pod stopnicami preceptor vse štiri pomolil od sebe. »Pošast ti švabska!" ponavljal je pan Simon, zgrabil baret iu plašč Nemcev, ležeča zraven na zaboju, ter ja zagnal za njim. „Sveta potnagalka, ubil ai ga, Simon!" lomila jo z rokama Skolastiku, katera je sicer grozno rada videla, če je koga zadela zaslužena kazen, a ga vender pomilovala. »Kopriva ne pozebe!" zavrnil je pan Simon ter imel prav. Kajti jedva je izgovoril, pobral se je že Nemec ter tekel, kar so ga noge nesle. „Vragi, razbojniki!" kričal je, brišoč si nos, iz katerega mu je lila kri. »Sveta nebesa!" upila jo prestrašena atarina-rica, ko je Nemec kakor blazen divjal memo nje z raztrganimi hlačami na kolenih in odtrganim rokavom na suknji. Na ulici je kričal Nemec s podvojeno silo ter hitel proti svetovalnici. »Nečičet, panaoku I" upili ho za njim Pond$-ličkovi otroci, in »nečičet, panačku!" upil je nad njim svetovalski slugu, kateremu je Nemec na vratih obolel grot Taaffe, zbral se je ministerBki sovet pr- I vikrat zopet ta tedeD. Vlada pričela je deloma že pogajanja z voditelji strank ali jih namerava pričeti. | To je naravna posledica baš dovršenih volitev. ' Staročelti in deželni zbor* Pod predsedstvom dr. M a tuša imeli so zaupni možje 8taročeške stranke posvetovanje, v katerem se je razpravljalo vprašanje, ali naj bi staročeški poslanci odložili tudi svoje deželnozborske mandate? Navzoči so bili dvorni svetnik prof. Randa, prof. Braaf, proi- Zucker, prol. Kvičala, Touner in Topinka. Po daljši debati se |e sklenilo, da se zdaj ne določi še nič definitivnoga, ker stvar ni aktuelna vtem tre-notku Poudarjalo pa se je od več strani, da kon-sekvenca zahteva, da Be stranka odpove tudi v deželnem zboru, če se sploh odtegue političnemu delovanji. Kaj bodo storili Poljaki? Od rešitve tega vprašanja, je večinoma odvisna bodoča večina državnega zbora. Na mnogih volilnih shodih v Galiciji se skoro nič ni govorilo o tem, kako naj postopa poljski klub. Niti skrajne stranke neso se o tem izražale jasno. Po vsem soditi, hočejo se Poljaki držati utilitarne politike, s katero so si priborili že toliko narodnih iu gospodarskih pridobitev. Izjava načelnika poljskemu klubu, poslanca J a verskega potrjuje to mnenje, in se bode bržkone našla vez, ki bode v gotovih slučajih vezala nemške liberalce iu Poljake, posebno v vprašanjih, ki se ne bodo dotikali specifično galiških zadev. V koliko bode ta zveza Poljakov in Nemcev drugim Slovanom v kvar, to je odvisno od tega, kako bodo postopali Poljaki v pojedinih slučajih Na vsak način bi bila taka alijanca drugim avstrijskim Slovanom nevarna, ako se Nemcem posreči vjeti Poljake v svoje mreže. Škof o rske ko n/erence. Prvi dan, ko so se sedli škofje na Dunaji trajalo je posvetovanje pol tretjo uro. Še isti dan po-poludne imeli so še jedno konfereco. JJ rastro ma pobijan je antisemitizma se snuje na Dunaji. Več merodajnih oseb je baje že pridobljenih za društvo, kateremu bode namen ovirati vedno rastoče nevarno razširjevanje antisemitizma. Društvo bode izdajalo poučne spise in prirejevalo predavanja. Že prihodnje dni izšel bode okle, ki bode ruzjasueval namen društva, katero ne bode omejeno samo na Dunaj, nego bode raztezalo svojo delavnost po vsej Avstriji Da bode novo društvo našlo prav tople zagovornike v večinoma židovskem čaaopisji, to je nedvomljivo. \ nanje države. Ruska i m hi rit glede Kaipta katero je priobčil ruski poslanik Nelidov v Carigradu, se tam živahno razpravlja v diplomatiških krogih. Rusija se po tej izjavi ne zmatra več vezana na svoja prejšnja zagotovila glede vrhovnih vladarskih pravic porte, in se ne bode odtezala sklepanji trnovske konvencije, če bi He pokazala potreba za to. Nelidov oddal je to izjavo direktno v palači, kjer so vsled tega nekoliko slabe volje. Iran voski senat pečal se je z razmerami iu z budgetom za Algir. Poudarjalo se je posebno, da je treba zboljšati upravo, da se pouzdigne splošno blagostanje, ter da se konačno pomiri domače prebivalstvo, ki je izreduo bojevito. Domačinom dalo naj bi se več pravic. Sklenilo se je voliti komisijo 18 članov, ki naj bi proučila vso stvar, ter nasvetovala potrebne spremembe. priletel v naročje. Nevede, kaj bi druzega napravil, potegnil ga je Bluga v avoje stanovanje. A že je bil za njim Okrašovskena nadvornik z baretom in plaščem, katera je bil Nemec pustil ležati pod Stopnicami, /a njim je prišel Okrašov-skega kočijaž ter uaznanil, da mu je ukazano, naj Hansa takoj naloži ter ga pelje v Prago. Hans ni ugovarjal uiti z besedico, samo ženo sluginjo naprosil je s posredovanjem nadvornikovim, da bi mu hlače in suknjo po možnosti popravila. Ko je sedel v voz, nagnil se je nazaj v pletonico, da bi ga nikdo ne videl. Pan Simon je bil kot da je pamet izgubil. Begal je sem ter tja, govoril sam k seboj, mahal z rokama in grozil, zmerjal vsakega, na katerega je zadel, in priljubljeni pes dobil je danes več udarcev nego vse svoje ostalo življenje. Nobeua jed ni bila užitna, nikjer mu ni bilo dosti čisto iu na vse to je pozabil daues župan na urad in na po poludanBko službo božjo. Na to je šel zvečer, Česar od druge svatbe svoje ni bil storil, v gostilno k Blov8kemu, in tam je v brezupnosti svoji pogladil celo natakarico Genovefo — in ta je bila rudečo-lasa ! (Konce priti.) Odstop naučnega ministra Gosslerja. Nemški cesar vsprejet je odstop naučnega ministra Gosslerja. Znano je, da je ob priliki enkete za reforme na srednjih šolah, minister Gossler dobil v dar podobo cesarjevo z lastnoročnim podpisom in dostavkom ,Sic volu, sic jubeo*. Že takrat govorilo bo je o tem, da utegne odstopiti. Sedemdeset letnica bavarskega princ regenta Luitpolda praznovala se je v Monakovem sijajno navzlic neugodnemu snežuo-deževnemu vremenu. Razne oficijelne slavnosti vršile so se po določenem programu. Papeževega nuncija in ruskega poslanika vsprejel je princ regent v specijelni avdijenciji. Pozneje vsprejel je diplomatski zbor in pa ministerstvo, ki mu je izročil krasno izdelano adreso. Mesto bilo je sija i no okrašeno V prestolni dvorani poklonila se je vladarju šolska mladina, potem se je vladar podal k slavnostni predstavi, ki se je priredila šolski mladiui v dvornem gledališči. Ilevlxija ustave v Belgiji* Minister Bernaert naznanil je osrednji komisiji zbornice nazore vlado o reviziji ustave. Glede člana 47 ustave predlaga vlada, naj se doseže spo-razumljenje mej levico in desnico s tem, da so zviša število volilcev na 600.000, ter vzame kot temelj volilni pravici nastanjenost. Dalje predlaga vlada, naj bi vse stranke bile primerno zastopane v zbornici, v okrajnih in občinskih zastopih. Za senat naj pa se pridrži cenzus za volilnost poleg volilne pravice, ki jo daje zmožnost. Senat naj bi se volil v bodoče po okrajnih svetih, torej neposredno. Kralj imel bi pravico referenduma proti vsaki skleneni postavi. Irska narodna federacija. Pod predsedstvom Mac Carthya bil je v Dub-liuu shod, katerega se je udeležilo 18 poslancev. Namen shodu je, ustanoviti irsko narodno federacijo. Pročitalo Be je tudi pritrjujoče pismo irskih škofov. Po začasnih pravilih volil se je eksekutiven odsek, ki bode deloval do bodočih volitev za parlament. Dopisi. Iz Celja 11. marca. [Izv. dop.] Končan je boj, duhovi so se pomirili! Slovenci obdržali smo vse stare postojanke, le to je razloček, da je povsod narodni kandidat prodrl skoro jednoglasno, kar pred šestimi leti ni bilo. Dokaz je očividen, da je Spodnja-Štajerska popolno slovenska, in zaman bode v prihodnje nasprotnikom v kmetskih občinah postavljati kaudidata. Čast vrlim in zavednim vo-lilcem. In kako z mesti in trgi? Tudi tukaj se je pokazalo, posebno v Celjski skupini, da je nemčurjem odklenkalo. Res, da je dobil nasprotni kandidat doktor Forreger 94 glasov večine, a kako je skrpana ta večina, to ne vemo samo mi, temveč tudi sami nemčurji čutijo najbolje, da so se posluževali vseh dopuatljivih in nedopuatljivih sredstev, da so rešili potapljajočo se ladijo svojega izvoljenca. Oviral bode nasprotnik bodočo državnozborsko dobo Še naše pravice ter govoročil, da mesta in trgi na Spodnjem-Štajerskem so nemška, a številke kažejo, kaka ironija je to, da v resnici je le nekaj odpadnikov in privandranih Nemcev, ki delajo zgago in reklamo za „Reichtt. Zmagali ao, a zmaga jih ne veseli, ker vedo, da je zadnja. Tudi h skupino Mariborsko smemo zadovoljni biti. Dasi doktor Dečko ni resno kandidiral, dobil je vender lepo število glasov, kateri kažejo, da nam ondu sicer zmage ni pričakovati, da pa število naših somišljenikov polagoma vender narašča. Čudno je v resnici, da se moramo Slovenci za to, kar nam po pravici gre, tako boriti, a še bolj nerazumljivo pa je, da se naši lastili rodni sinovi bore proti nam in pomagajo tujcu na krmilo, da jih potem tlači in mrcvari, kar razumejo v Celji tako, kakor nikjer drugej. Nezaslišano je, a vender gola resnica, da je v Celji dobri dve tretjini slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki večinoma žive le od Slovenca, pa skoro vsi ti so tako zaslepljeni, da capljajo, kakor ovce za nasprotniki, kateri jih zlorabijo za svoje namene. Tako malo samozavesti, značaja in možatosti bi si človek skoro misliti ne mogel. MOž nam manka in to odločnih mož. Kranjska ima žo dovolj dobrih, izobraženih obrtnikov in trgovcev, katere lahko eksportira na pereferije. Mi si jih bodemo poiskali, ker nelepo bi bilo od nas podpirati kukavice, ki zaničujejo sebe in svoj rod. Radikalno je treba v tem oziru posto-jiati, ako hočemo, da ne bodemo vedno podlaga tujčevi peti. Uvideli Bino, da mej sedanjimi obrtniki v Celji je duh tlačanBtva tako ukoreninjen, da ni nade, da se ga otresejo, ker, kar so počeli na dan volitve, je jasen dokaz, da so moralno do cela propali. Ne bodem opisaval natanko vseh sramočenj, katere ao morali prenašati slovenski volilci, dovolj je, če rečem, divjaki ne morejo početi nič hujšega. — In mej to tolpo, ki je razgrajala, tulila, žvižgala iu sikala, videl si tudi zapeljane naše obrtnike. Srce me boli, ko se tega spominjam, a predaleč so, ni jim pomoči, ni jim več rešenja. Upili bodo naprej z onimi, ki bodo nas napadali, ne pomišlja-joč, da jih obsodba javnosti zadeva isto tako, kakor njih voditelje. Trezni Celjani sami, če tudi ne nagega mišljenja, izrekali so trpko obsodbo, o takem počenjanji Celjskih kulturonoscev. Vsa izzivanja in napadi, kažejo, da se konec bliža Neckermannovi samovladi. Če „ vab tarča" še tako podlo piše in trosi laži, nas to ne plaši, ker vemo, da so najhujši smrtni utripi. Prepričani smemo biti, da so nepremišljene besede dr. Necker-manna: „Cilli iat deutsch und wird so lange ich lebe deutsch bleiben", le pena, ki se bode lepega dne razpršila in Celje pokazalo tako, kakeršno mora po vsi pravici biti. V to pomozi Bog! Iz Cerknice 11, mare. [Izv. dop.] Dovolite, gospod urednik, da se pri Vas zopet jedenkrat ogla-siin. Vem, da bodete, videč dopis iz našega kraja, sprva mislili, da hočem zopet razmotrivati kako politično stvar. Pa temu ni tako. Kajti po viharnih dneh naselil se |o v nas zopet oni teško pričakovani mir, iu življenje naše zavzelo je zopet prejšnji svoj tir. Na ravnokar prošle .viharne" dneve ostal nam je le še neznaten spomin — a še ta izginil je popolnoma po zadnji veselici, katero je čitalnica priredila dne 8. t. m. Naj mi bode dovoljeno spregovoriti samo nekoliko besedi o zadnjem našem zabavnem večeru. Bil je to res prekrasen užitek! Sveet sem si, da bode ta večer ostal slehernemu udeležencu dolgo v spominu. Kot prva točka igrala se je igra „Eno uro doktor", v kateri se je gdč. Piševa, kot Ančika, pokazala, da se umeje kretati na odru, ne kot di-letantinja ampak kot izvežbana igralka. Bila je v obče v vsem svojem gibanji prav dobro izurjena. Doktorja Zijava je prav dobro pogodil gosp. Str-gulec. Škrjanca igral je gosp. Č., ter vzbujal mnogo smeha. Druge manjše uloge bile so vse v dobrih rokah, tako, da smo bili z izidom prav zadovoljni. Vrstila sta se za tem dva moška zbora, „Zvezna" in „Solzau. ObčinBtvo ju je spremljevalo z močnim odobravanjem. Najkrasnejši bil je mešani zbor „Nazaj v planinski raj", pri katerem smo slišali čvrsti in čili glas gdč. Bučarjeve. Še sedaj mi zvene na uho zvonki iu mili njeni glasi. Za tem sledil je samospev „Na morji". Pel ga je s krepkim in zelo prijetnim baritonom g. Š. Naposled vršila se je igra „Štempihar mlajši", s kupleti. Igrala se je za naše razmere izborno. Resnico govorim, Če trdim, da je naše pričakovanje daleč presegla. Občudovali smo pri tej igri posebno gdč. Bučerjevo v ulogi ('etike. Ko Brno pa čuli njen spev, bili smo uprav očarani. Pela je, da se na kratko izrazim, dovršeno. Vrlo dobro, obnesel se je v ulogi Kri-č a j a g. Kleč. Igral je kot izurjen igralec in pel prekrasno. Občinstvo odlikovalo ga je z burnim odobravanjem. Tudi Šjempihar, g. Verli. bil je prav dobro pogojen. Ne haŠ prijazno ulogo Leskovca prevzel je g. Tratnik, ter jo rešil na Bplošno zado-voljnost. Ravno tako je bila njegova hči Erne-Btina, gdč. Piševa, popolnoma na svojem mestu. No, in Miš jak, g. Meden, vzbujal je s svojim nerodnim vedenjem tudi obilo smeha. Da se je vspored tako lepo izvršil, gre v prvi vrsti vsa čast gosp. Kleču, ki se je pri skušnjah mnogo trudil z diletanti, izmej katerih so nekateri Še le prvikrat uastopili. Hvala mu na tem mestu za njegovo neumorno delovanje iu trud. Iskrena hvala tudi gdč. Bučarjevi, katera 8e ni strašila pota i/ Grahovega ter redno prihujula k skušnjam. Zapazili smo na njej izredno glasbeno nadarjenost in splošna naša želja je, slišati jo zopet kmalu. Prelepa hvala nadalje g. Dermelju na vsem trudu, ki ga je imel pri poučevanji petja. Sprem-Ijeval je več pevskih točk na harmoniji ter 8 tem muogo pripomogel, da se je večer dobro obnesel. Veselica bila je v prid novoosnovanomu društvu za olepšanje Cerkuiškega trga. Daairavuo se je nabrala precejšnja vsota, preostalo nam je le malo čistega dohodka, kajti nakopičilo se nam je velikanskih stroškov. Pa je že tako. Kadar gre za kakšno narodno stvar, tedaj se bode redek našel, ki bi hotel v to svrho kaj žrtovati. So nekateri, ki le gledajo, kako bi vsako svojo atojnnjo bolj mastno zaračunili, češ, saj bode že odbor plačal. Da res, ko bi nam gg. Verli io Majdič ne bila prepustila pri skušnjah voz na razpolaganje — morali bi se doložiti, da bi troške pokrili navzlic temu, da je bilo občinstva v veliki množini. .No pa bodi dovolj o tem, kajti ne smem so preveč oddaljiti od principa, drugače bi imel ne mara še sitnosti z onimi „ni res-i", kateri so sedaj po § 19. tako po ceni. Želim pa, da bodo prihodnja veselica, katera se namerava prirediti po veliki noči, v materijalnom oziru bolji izid imela, kot zadnja. — H koncu pa izražam tu vsem onim p. n. gospicam in gospodom, ki so v kakeršnem koli oziru pripomogli, da se je „beseda" tako lepo izvršila, presrčno zahvalo. —k. Domače stvari. — (Umrl) je včeraj ob 9. uri g. Josip Tance, c. kr. poštni orieijai v Ljubljani v 42. letu dobe svoje. Pokojnik, rodom iz okolice tržaške, bil je vrl narodnjak in vesten uradnik. Lahka mu zemljica! — (V Celji) umrl je dne 8. t. m. g. Jakob Horvat, kn. šk. svet. in prednik misijonarjev pri av. Jožefu v 80. letu svoje dobe. — (Pri sv. Juriji na Ščavnici) umrl je dne 3. t. m. g. Fr K 1 ob asa, kti. šk. duh. svetnik iu umirovljeni Župuik v 71. letu svoje dobe. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji) došli so ti darovi: Od vč. g, Al. Šijauka, župnika v Negovi, 1 gld.; od g. Ivana Grudna, vm. davkarja na Vrhniki, 5 gld.; od si. Km. posojilnico na Vrhniki (druga polovica ustanovuiue) 50 gld.; od. si. Km. posojilnice Ljubljanske okolice, 10 gld.; od g. Iv. Rezmami, pos načelnika Nabrežinskega (po g. I. Hribarju), 10 gld.; od g. prof. Iv. Stritarja 10 gld.; od g. Fr. Škedlja, pomorskega komisarja, 6 gld. in od g. Fr. Tomšiča, sekc inženerja, 5 gld. Vsem blagodušnim dariteijem izreka društveni odbor najarčnejo zahvalo. — (Čitalnica Ljubljanska) priredi dru-štvenikom prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. zabavni ve če r. Na programu, katerega objavljamo na drugem mestu v današnji številki, so vojaška godba, petje in senčne podobe, za Čitalnico nekaj popolnoma novega. Restavracija bo v dvorani. Ker se je tudi gostilničar s svojo točno in solidno postrežbo društvenemu občinstvu že močno priljubil, nadejati se je pri večeru mnogobrojne uddežbe in živahne zabave. — (Narodna čitalnica Ljubljanska) priredi zabavni večer v nedeljo 15. dne marcija 1891. leta v društvenih zgornjih prostorih. Na programu so: vojaška godba, petje in Levstikov: „Martin Ker-pan" ilustrovau s senčnimi podobami. Program vo jaške godbe: 1 GleiHner: „Koračnica". 2. M. Vil-har: Ouvertura iz operete »Jamska Ivanka". 3. F. Gerbie: „V s'adkih čutih", valček. 4. Ch. Gounod: Fantazije iz opere „Faust". 5. Šebek: Zbor „derviše vu, orijeutalska scena. 6. Czerny: Potpouri iz ^slovanskih napovov". 7. \Veidt: Ouvertura iz operete „Zaroka v kleti". 8. Ivauoviči: „Marjeta", valček. 9. Iv. pl. Zaje: Dvospev in finale iz opere „Nikola Šubic-Zrinjski". 10. Bednarz: »Mladostne šale", galop. Začetek zabavi točno ob 8. uri zvečer. K mnogobrojui udeležbi vabi čč. p. u. društvenike naj prijaznejše odbor. — (Vabliti na koncert,) kateri priredita v nedeljo, dne 15. marca 1891. leta v dvorani Narodne čitalnice na Vrhniki V i t ti z s I a v MoBer iu Karol Hoffmeister. Vspored: 1. Smetana B.: ,Il domovine", za gosli in glasovir, igrata V. Moser in K. Hoihneister. 2. Kuitn H : „Pri preji", igra K. Hoflmeister. 3. VVieniavvski H : a) „Legenda", h) „Mu/.urok", igra V. Moser. 4. Weber K. M : „Rondo", igra K. Hofitneister. 5. Nachoz Tiw.: „Ciganski ples", igra V. MoBer. 6. a) Paganin) N.: „Capriccio", h) Kuhiustein N.: „Etuda", igra K. Hoflmeister. 7. Pablo de Sarasate: a) ^Romanca Audaluza", b) „Habanera*, igra V. Moaer. Ustopnina : sedež 60 kr , ustopnica 40 kr. Kasa se odpre ob 7. uri, začetek ob polu 8. uri zvečer. — (Lokalna železnica) s tesnim tirom iz Poljčan v Konjice se bode začela skoro graditi. — (Naš razglodovalec) piše nam iz Primorja 12. marca: Ker ste v poslednji dobi v pritličji tivojega Ista ustanovili nekakšno vremeno-slovuo postajo, dovolite, da Vam na dan sv. Gregorja, ko se pričenja kmetska spomlad, napišem tudi jaz nekoliko posticipatnega prorokovanja o i vremenu letošnje zime tu na „aolčneiu jugu". Naj- I prvo se Vam imam bridko pritožiti na kruto „burjo", katera me je tri debele mesece zdržema metala po kraških goličavah, da me še zdaj kosti bole' — trikrat sem se jej moral umakniti tja doli v zavetno Posočje. „BSrdija" Vam je bila često toli močna, da je kar tovorne vozove prekopicavala, pa bi se ji moglo ustavljati bore človeče. — Kar se dostaje snega, no, tega nam letos tu v Primorji tudi ni nedostajalo! Na Pivki, v Vipavi, na Krasu, da tudi v Trstu in v isti „solnčni Gorici", imeli smo tega božjega daru na sežnje debelo. Saj se še zdaj skriva za vsemi zidovi; da, tu v Trstu naletite ga še, snega namreč, po predmestnih ulicah kar cele kupe, seveda ga je prijazna mu burja pogruila s črnim prahom, da mu pridete le s „pikenom" do živega. No, zadnje dni mu je „|>ohlevni" pomladanski „dežek" začel razjedati ledeno okostje. — In kouečno mraza, hvala bodi Bogu, tudi nesmo stradali ! Rečem Vam, da ai že jiar desetletij nisem toliko ohladil, prevroče Bvoje krvi, kakor to zimo tu na — jugu. Še zdaj imam smrzla ušesa, da ne govorim o rokah in nogah, na katerih so se mi ugnezdile pitome „zebe", ozebli ali „buganei", kakor jim pravijo Lahi. Brižni Primorci, zlasti doli v blaženi Furlauiji, naužili so se preteklo zimo ljutoga mraza v izobilji! Pomislite, nikjer ne peči, niti drv — reveži, zvečer so se zatekali k Bvojim dolgo-ušim prijateljem oslekom v hleve ter ondu predli in „ćakulali" ter prepevali svoje pesmi o Italiji „belli". No hvaljen bodi gospod Bog! Prišel je sv. Gregor, pripeljal seboj južni vetrič in slastne slutnje cvetoče spomladi prešinjao ves svet ! — ( U bežen b o I n i k.) Predvčeraujim utekel je iz Ljubljanske bolnice na umu bolan mlad človek ter s«, držeč sekiro v roki, skril v Polakovi hiši na Dunajski cest'. Dvema bolniškima paznikoma se je naposled posrečilo, da sta bolnika ujela in, držeč ga vsak za jedno roko, peljala sta ga v bolnico. Prišedši do vrat, iztrgal se je bolnik paznikoma iz rok ter zbežal po Marije Terezije cesti proti državnemu kolodvoru, kjer so ga naposled ujeli ter odveli v bolnico nazaj. — (V Mariborski čitalnici) je imel preteklo nedelje g. profesor Ivan Koprivnik zanimiv govor o gluhonemih. Praktično je razjasnjeval bvoj govor b fantičem, ki je pri njem v pouku. Govor gospoda profesorja io vedenje fantičevo sta vidno zauimala poslušalce. — (V Brežicah) je 1057, v Kozjem 785, v Podčetrtku 442 prebivalcev. — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 11. in 12. t. m. bil je zatožen France Pogačar, 22 letni fant s Klanca pri Komendi hudodelstva požiga in hudodelstva javnega nasilstva. Zatožba pravit da je dne 16. novembra 1890 zažgan bil v Topolji Janeza Juvančiča pod, poleg njega pa so pogoreli še trije drugi sosedje, in je škoda znašala 5300 gld. Čez nekaj časa potem, 15. decembra 1890, bil je zažgan zopet kozolec Janeza Juvančiča v Topolji in pogorel je, kar mu je provzročilo 508 gld. škode. Nihče ni vedel kdo zažiga, in na nikogar ni letol pravi suni. Kar pride neko noč po požarih pod okno Urše Lap, lepe in bogate neveste Janeza Juvančiča trkat in klicat njej neznan Človek. Prvikrat se ni oglasila, drugikrat pa. Pravil jej jo ta človek, bil je zatoženi Fran Pogačar, naj se nikakor ne moži z Janezom Juvančičem, naj ustavi oklic in počaka vsaj jedno leto, potem jo bode on vzel, kajti pol jioBeatva mu je mati že prejiisala, drugo polovico pa dobi v kratkom, kajti njegov brat odide itak v Ameriko. Urša Lap je odvrnila, da ne odstopi od svojega namena in da se hoče poročiti z Janezom Juvančičem, ker so pisma že narejene. Čez nekaj duij dobila je Urša Lap pretilno jtismo, v katerem se ji žuga, ako bode vzela Janeza Juvančiča, ne bode miru na Topolji, malo duij bosta skupaj in zopet hode gorelo. Dalje je bilo v pismu rečeno, da je pisalec čakal Juvančiča že z revol verjem iu nožem da ga usmrti, a ga je le slučajno zgrešil. Pismo je pisauo s svinčnikom, v prvem delu tako, kakor bi ga bila pisala kaka zapuščena Juvančičeva ljubica, a v drugem delu pa, kakor ga piše mož, ki na vsak način hoče razdreti nameravani zakon mej Uršo Lap in Janezom Juvaučičem. Ko jo Urša La|» dobila pismo, na katerem je bil napis z višnjevim črnilom, nesla ga je svojemu ženinu, ta pa ga je izročil stražmeštru orožnikov v Mengši. Poslednji je poizvedel, da je to pismo bil izročil zatoženec hlapcu Jerneju Čebašku, naj ga odda na polt] v Mengfii. Čebsšek, ki je bil baš na Kl^faec prišel, da dobi službeno spričevalo, ker je kaj let služil na Klanci, dejal je pismo v *¥"] e poselske bukvice, in vse skupaj* pustil pri svojem gospodarji. Še le čez tri dni se je spomnil nanj, mej tem sta pa pismo videli hči in služkinja njegovega gospodarja v Mengši, kateri sta napis brali in videli, da je namenjeu na Uršo Lap. Stražmešter iz Mengša podal se je v hišo zatoženca Pogačarja na Klanec in zatoženca prosil, naj mu da črnila, ker ima nekaj pisati. Zatoženec je odvrnil, da ni črnila v hiši. Ko je stražmešter ponovil prošnjo nasproti zatožeučevemu bratu, je poslednji rekel, da je črnilo in pero na navadnem prostoru, in mu ga takoj izročil. Stražmešter je potem, videč, da je črnilo višnjevo rekel zatožencu. naj zapiše svoje ime, iu ko je to storil, še ime Urše Lap. Zatoženec se je nekaj časa branil, a naposled to vender storil. Stražmešter primerjal je pisavo na pismu in pisavo imena Urše Lup, katero je zapisal zatoženec, in uvidel takoj, da je popolnoma jednaka, in takoj je odvedel Franceta Pogačarja v zapor. Zatoženec vsa dejanja odločno taji, kakor glede požiganja, tako tudi giede pretilnega pisma, vsled katerega sta Janez Juvančič in Urša Lap za toliko časa odložila svojo ženitev, da se izreče sodba o Francetu Pogačaiji. Veščaka gg. učitelja Stegnar in Vesel izjavila sta izrecno, da je pisava pisma in pisava zatoženca Franceta Pogačarja jodna in ista. Zatoženec pravi, da je pismo, katero je dal Čebašku, pisano na njegovega brata, ki je podčastnik pri pi-jouirjih, in da si je napravil za pisanje naslova sam črnilo od saj in josiha. Zagovornik dr. Tavčar uaglašal je v svojem zagovoru, da niti požiganje ni dokazano, niti to, da je pretilno pismo pisal zatoženi France Pogačar, kajti jedna jiisava je posebno pri kmetskih ljudeh podobna drugi. Porotniki bo vprašanje zaradi požiga zanikali s 7 proti 5 glasom, drugo z 9 proti 1 glasu. Vprašanje zaradi pretilnega pisma pa so jednoglasno potrdili. Sodišče je oprostilo Franceta Pogačarja zatožbe hudodelstva požiga, obsodilo pa ga je zaradi hudodelstva javne poodnoati na osemnajst mesecev teške ječe, poostrene vsak mesec a postom. Plačati ima tudi sodnijske stroške. S to obravnavo je končano prvo porotno zasedanje. — („K m e t s k o bralno društvo v Fra mu) na Štajerskem, ki se je komaj ustanovilo šteje že nad 40 članov. Stan svoj ima v gostilni g. Turnerja. Prvo glavno zborovanje b le imelo v nedeljo 15. t. m. Gosji. dr. Tumorju na Dunaji, pravemu buditelju in ustanovite! o svojemu, izreklo je društvo toplo zahvalo za podporo. Od njega vsjirejema skoro vse svoje časopise iu mnogo knjig. Naj bi blagi domoljub našel mnogo posnemovalcev. — (Posojilnica v Slatini) ima svoj redni občni zbor v nedeljo 22. t. m. popoludne. — (Ormoško učiteljsko d i u š t v o.) Pri občnem zboru v Ormoži dne 5 t. m. izvolil iu konstituiral so je odbor za leto 1891 tako-le: Fran R a k u š a, nadučitel/ pri sv. Bolfenku, prvoseduik ; Anton Pore kar, nadučitelj na Humu, njega namestnik; Ivan Jurša, uč tel j v Ormoži, blagajnik; Anton Kosi, učitelj v Središči, tajnik; Anton Sivka, nadučitelj pri sv. Tomažu, in Fran Vabič, učitelj na Runči, odbornika. Daj Bog, da bi društveniki izpolnjevali svoje društvene dolžnosti, potem bode naše društvo lahko branilo korist šole in ugled učiteljskega stauu. Pogum velja! Delegatom „Zaveže", ki bodo o letošnjih Binkoštih v prelepem Trstu zborovala, izvolili so se: predsednik, podpredsednik in tajnik, ki se vsi gotovo udeležijo. — (Čuden porod.) Neka kmetica v Šaren-gradu rodila je dete, ki ima normalno tflavo, telo, roke In jedno uogo. Druga noga, to je desna, pa gleda iz trebuha ter ima samo jedcu velik prst. Sreča za roditelje kakor za dete je, da je živelo samo nekoliko dni. Telegrami .,Slo venskemu Narodu": Beligrad 12. marca. Radikalni klub kandiduje sedanjega podpredsednika skupščine, Katica, predsednikom, Miiovanoviča, podpredsednikom. Volitev bode jutri. Beligrad 12. marca. Notranje inini-sterstvo zaukazalo stroge policijske naredbe proti brezposelnim sumnirn osebam in je več oseb iztiralo. Peterburg 12. marca. Carska obitelj namerava v nekoliko tednih odpotovati v Li- vadijo, da bode pričakovala povratek velikega kneza Jurija iz Alžira, od koder se pričakuje začetkom maja. Verojetno je, da pojde carica sinu nasproti in da se bodeta sešla v kakem pristanišči Sredozemskega morja, najbrže v Atenah. Hamburg 12. marca. Waldersee došel včeraj v Friedrichsruhe. Na kolodvoru vsprejel ga je Bismarck. Oba sta se potem peljala na sprehod in sta vkupe obedovala. Waldersee odpeljal se je zvečer. Dunaj 13. marca. „Wiener-Zeitungu objavlja od cesarja potrjeni dogovor mej Avstro-Ogersko in Švico r dne 5. decembra 1890 glede preprečenja živinske kuge. Berolin 18. marca. Papež poslal Wind-horstu brzojavno svoj blagoslov. Berolin 13 marca. „Sperrgeldercom-mission" končala prvo posvetovanje o predlogi. Vsprejela peti, šesti in sedmi član po konservativcev predlogih. London 13. marca. Vihar napravil veliko škode. Dve ladiji sta se razbili, šest mož se pogreša. Razbila se je tudi ladjica, na kateri je bilo 24 mož. Pogreša se mnogo ribiških čolnov. Vsega vkupe potonilo do 60 oseb. Včeraj bili zopet snežni viharji po južni Angliji in v Walesu. Razne vesti. * (Zopet nov lek za tuberkulozne bolezni.) Prof. Evvald, ravnatelj Berolinske Augusta bolnice izumil je baje nov lek proti tuberkuloznim boleznim ter bode v kratkem objavil rezultat svojih mnogoletnih studij. * (K r e u t z e r j e v a sonata). Kakor zuuuo, vzbudd )e ta roman grofa Leva Tolstega velikan sko senzacijo ter je že preložen na skoro vse evropske jezike. Berolisk literaren obrtnik, kakor jih je baš ondu mnogo, skrpal je iz tega romana dramo v jednem deianji, katera ne bode igrala v berolin-skem „Ilesddenztheatru". Nemci ob Jeluj. jo in prilagajo jako radi ruske romane, posebno ker v to ni treba pisateljevega dovoljenja kupiti! Potem se pa še s ponašajo svojim „zanimanjem" za rusko knji ž'-vnost! * (Žrtva volilnega boja.) Pred nekaterimi dnevi pripeljal se je pred poslopje policijskega ravnateljstva na Dunaji čevljar Kdvard R. iz Nus-dorfa ter so predstavil uradujočemu komisarju kot „kralj Judov5, kateri bodo s pomočjo »dobrega svojega prijatelja kneza laechtensteina vse Jude uničil". — Ker mu komisar ni hotel verovati, začel je Judovski kralj upiti in razsajati tako, da so ga morali prepeljati v bolnico. Mož je bil strasten protisemit in razburjenost volilnih dnij zmešala ga je popolnoma. * (Zima na Angleškem.) Ze zadnjič naznanjeni snežni zameti razprostrli so se skoro po vsej Angleški in Škotski. V Wyku (na Škotskem) bilo je 17° mraza! V severnem VValesu poginilo je 4000 ovac. V Tyne u morali so ustaviti delo v pristanišči. V kanalu La Manche divjal je hud vihar * (Razbil seje parobrod.) Kakio poročajo iz Odese, razbil se je ondotni parobrod „Konstantin" blizu mesta Teodozije. Štirje mornarji ao utonili, a mnogi popotniki oboleli so vsled velu.ega mraza. * (Največja 1 a d i j a o k I o p n i c a ) bodo v nekaterih dneh spnićena v morje. Izdelali so jo v Port.smouthu na Angleškem. Prostora bode v njej sa 14.5JU Ion, iu.e ji bode „ Koyal Sover.eign". Največji angleški ladiji poleg imenovanih sta sledeči: „Nile", v kateri je prostora za 11 940 ton in „Infexiblett, v katero gre 11.880 ton. — Največja francoska ladija zove se >Formidableu in ima prostora za 11.400 ton, v največjo italijansko la-dijo, kateri so nadeli ime „Italia", gre 13.81)8 ton. Največja avstrijska ladija, v katero gre 7390 ton, je „TegetthofT". * (Volkovi na Srbskem.) Huda zima prignala je volkove uprav do Belega grada, kjer so večkrat napadali živino. Celo vojaka, stoječega poleg kraljevega hleva na straži, napala sta dva volkova. Mislil je iz začetka, da sta dva psa in ubranil se ju je le z velikim naporom toliko časa, da so vsled strela prihiteli tovariši in ga rešili opasne družbe. V zverinjak v Topčideru pridejo volkovi skoro sleherni dan, in naredili so že mnogo škode. Srbski kmetje, ki so oboroženi, gredo radi na lov na volkove, ter 80 jih že skoro popolnoma pokončali. Nepovabljeni ti gostje prišli so pa brez dvojbe preko zamrzle Save iz Slavonije in z Ogerskega. * (Potopljen parobrod.) V indijskem oceanu potopil se je parobrod „Serpent" iz Ant-vverpena, ki je bil na potu v Bombaj. Utonilo je 50 08ob. Piccoli-jeva esenca za želodec pospešuje in ureja a svojim razinehčiijočim učinkom prebavljenje. 1 stekleuica 10 kr., zabojčok z 12 atckl. gld. 1 36. 3 (8110) -t^rv--ta-w l „LJUBLJANSKI IW M to) i zu VMe leto !.<»<> ; xn |»ol letu glđ. £.80; um «eiri Ifeta gld. Tujci: 10. marcija Prt 9Iitll£l: Belak, VVeinberger, Strodinger, Ku-inerer, Silberstein, Leniberger, Neuman, Nedelka, Pulitzer, z Dunaju. — Adolf iz Berolin«. — Mavr iz Kranja. — Mitz iz Hamburgu. — Radinger iz Variždiua. — Radon iz Piiziia. — Mikolusch i« Sisku. — Dienvvicliel iz liniMun. K* lan iz Kočevja. — Hie. « s soprogo iz Kakeke. Pri Slonu: Vitez Tonello pl. Stratnare, Schubort, Lamer, (Jrosa, Schmid z Dunaja, i— Suschmg iz Gradca. l-'ill|ppi iz Zadra. — Kralje iz Trst«. — Scheifcli iz Pra^e. Dr. Pirnat iz Zatičine. — Mateus iz Kranja. — Szea/.ler iz Budimpešte. Pri l»t**. uritkeua dvoru : Klingor, MUUer, gospa Mliller iz Gradca. — Turk iz Kočevja. Pri juiueiu kolodvoru : Kometter |iz Celovca. Deutsch iz Gradcu. — S;.dar iz Škofje Loke. Umrli so t fljti3»ljafil : 12. marcija: Jožef Tance, po&tni oticijsil, 42 let, Kongresu! trg 9t. 3, za jetiko. — Prvmica Kos, uradnikova hči, 11 me... Ulicu na Grad št. 6, za tneningitom. V d e ž e I n i bolnici: 11. marcija: Meta Rovan, gostija, 73 let, ta oslab-Ijenjei' . Meteorologično poročilo. Dau Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. ' Um a 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer ■ 729-0 mm. 7309 mm. 788*9 min. 64° C 9 S« C 6 (»o C si. jzh. si jvz. al. vzli. obl. obl. obl. 000 mm. Srednja tempe rat ura 7*3°, za 4'5' nad normalnim XD-u.2a.ajs3s:a, borza dne 13. marca t. 1. flirffrno telegrafičm » por včeraj daiMM 1'.(.pn ni« renta . . gld. 83*16 - gld. 83 Srebrna renta • * 92 1 » • 90 /.lata i.-lita .... » . 1 . 88 n 110*45 r>n/4 marčna ruuta . 10] 80 i i 95 Akcije, narodna banke 987 98 s — Kreditne akcije . • n 307 - n 309 — 115 & ■ ! 14-80 Srebro ...... — — n 8 'It »/i —4 B 12» 0. Ur. cekini .... ■ 41 -- - U Neiuuko marke . 5647«/, --■ l (i 81 Št. 3170. (lf>t>-3) Razpis službe. Pri iimsIik m iDkuu'iNi mi i! I. i 111»I jjjusl* '-m izpraznjena je služba mestnega -zdravnika h plačo letnih SOO in s pravico do dveh v inirovuiuo ustevnih 100/0 petletnic. Prošnje, katerim je priložiti diplomo doktorja vsega zdravilstva iu pa dokazila o starosti, o zdravji in o znanji slovenskega in nemškega jezik«, uložiti je ii I«-t o*-; pri podpisanem magistratu. Prosilcem, ki BO v javnih službah, uložiti je prošnje potom predstojnih nblustev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 2V>. lehruvarja 1H91. Župan: O-reuseelli I. r. 4°/0 driavne srečke iz 1. y."»o ghl. 131 glđ. 75 ar Driavue srečke iz 1. 1861 I0O . 180 _ Ogerska papirna renta fi0/0 . 104 85 l 101 • I Min ivm, rog. srečko 5°'0 . . Zemlj. obč. avstr. 4,/t'70 zlati HK) gld. 121 — žanr. liati. . 113 20 „ Kreditne arečko..... . 10O gld. 184 50 „ Rudolfove srećke .... io „ 20 25 . Akcije an^lo-avstr. banke . . 120 , 167 30 , TrAinway-'dru8t. volj. 170 gld 219 ■ ■ Marija Tanoe, porojena Blsjak, naznanja v svojcu) in odsotnih sorodnikov imeni, globoko užaljena, prezalostoo vest, da je njen iskreno ljubljeni, predragi aoprog, gospod c. kr. poštni oficijal Krominol včeraj zvečer ob 9. uri po dolgi, mučni olezni in prejemsi svete zakramente za umirajoče, v 42. ieta ddba svojo. Truplo predrazega pokojnika bode v soboto v 14. dan t. ui. ob 5. uri popoludne svečano blagoslovljeno v hiši žalosti na Kongresnem trgu flt. 8 ter prepeljano ua grobišče k sv. Krištofu. Svete maSe zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah. (200) V Ljubljani, v 13. dan marcu 1891. Prodajalnica v slovenskem trgu na Spodnjem Štajerskem, na dobrem mestu, odda se v najem samo narodnim ljudem. — Več pove g. F. Štibernik v Celji. (199-D Iš6om z legaluo prakso in stenografa zmožna slovenskega in nemškega jezika. — Isiop takoj pod ugodnimi pogoji. (192—3) odvetnik na Ptuj i. m Alojzij Korsika iinh,i |irn hij.iliiir.i: Tržažka cesta IU polni* c. kr. al um- tu-linćnri tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija V I. j ti li I j 11 11 i. Toddružnica: ŠrfonlHirarnvft uliro li vi»-i\-viH o. kr. polt. in t.-I.'_ri.il' nrailu. Podpisan«'!', se ponilno priporoma čiiHtiteinu p, n. občinstvu za izdelovanje aveilh. šopkov in venoev za grobe In mrliče, a trakovi ninogovrstudi barv in baž ter z napisi. Ima pa tudi veliko /.alogo auhlh venoev o5,98.>.275 — novi 1. ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka drufttta na uloženih ponudbah........... „ 11666,818.666'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obra/.ce za predloge daje brezplačno It lavna agentura v Ljubljani, na Tržaskej cesti si. 3, II. nadstropji pri < -Jni