Razni zapiski. „Ich weifi nicht, wie man gar so gern Von seiner Heimat spricht? — Die meine liegt schon lange fern, Und doch *bereu' ich's nicht. Denn was ich einst zu Hause fand, Das find' ich uberall: Dieselbe Luft, dasselbe Land, Denselben Sonnenstrahl ..." (3. izd. str. 74). Dr. Fr. Kidrič. Slovenski pisatelji med Čehi. 11. in 12 številka češkega lista za ženstvo „Eva" sta posvečeni skoro izključno slovenskim pisateljem, in pesnikom. In sicer so zastopani sledeči naši slovstveniki: Dr. I. Šorli: „Nazaj". Anton Medved: „Saj je proč". Ivan Cankar: „K.ovač Damijan" in „0 domovina, ti si kakor zdravje". Adolf Robida: „Balada". Ksaver Meško: „Najžalostnejša noč". Petruška: „Grob ob cesti". Vojeslav Mole: „Melodija". —Gladke in zveneče prevode je oskrbel mladi moravski pesnik in eseist Ahasver (Rudolf Linhart). Naša knjiga, v domovini ob otrovanih in razkosanih političnih naših razmerah pastorka, si pridobiva tal in ugleda v tujini! Y. ~(1 o o o Razni zapiski o o ^ ©^ Bulletin de PAlliance Francaise, glasilo zveze za razširjevanje francoskega jezika in francoske kulture, poroča v svoji zadnji številki o ustanovitvi francoskega krožka v Ljubljani, omenja ilirsko dobo in pozdravlja prijateljsko zbližanje Slovencev in Francozov. Društvo Alliance Francaise ima svoj sedež v Parizu, kjer prireja vsako leto svoja slovita predavanja o francoskem jeziku in slovstvu, o umetnosti, itd., ter šteje v vseh delih sveta 450 podružnic, med katerih najmlajše spada ljubljanski „Cercle Franco-IIlvrien ". V Pragi obstoji slično društvo že dolgo, na Dunaju pa se je ustanovilo pred petimi leti in združuje najfinejše kroge tamošnje inteligence. Slovani so v Francozih vedno imeli nesebične prijatelje, zato treba pomembni pojav v našem kulturnem življenju pozdraviti s posebnim veseljem. J. „SIowacki wšrod Slowieric6w." T. St. Grabovski, „Zvonovim" čitateljem znan po svoji študiji o Krakovskem gledišču, poroča v zadnji številki poljskega mesečnika ,,Swiat Siovviariski" (str. 366—377) med drugim tudi obširno o Moletovem prevodu ,,V Švici" Jul. Stowackega. Nad vse pohvalno govori Grabowski, ta redki poznavatelj jugoslovanskih književnih razmer med Poljaki, o dovršenem prevodu in prevajalcu samem, ki se je zamislil v poljsko moderno književnost in umetnost kakor še dozdaj noben Slovenec. f Grof Jan Harrach. Dne 12. decembra 1909. je izgubil češki narod svojega velikega mecena, predvsem pa dunajski Čehi vplivnega zagovornika in očetovsko