1 2001 XXXII 2 GOJA IN IZOBRAŽEVANJE maturitetnim koledarjem septembra. Izpitni red v 28. členu vsako leto ponavlja absurd neusklajenosti trajanja ustnega izpita (20 minut) in priprave nanj (do 15 minut). Organizacija ustnih izpitov mora biti na šolah z več kot 200 kandidati do minute natančna. En kandidat se pripravlja, drugi odgovarja. V samostojnem Izpitnem redu je v 28. členu pred »do 15 minut« sicer postavljena besedica »najmanj«, vendar bi bilo primerno, da bi jo dodali tudi v krovni Pravilnik o maturi. Glede na določila izpitne tajnosti je absurdno in samo sebi namenjeno določilo 3. odstavka 29. člena. Šolska predmetna komisija za pisne ocene kandidata ne more (in ne ne sme) vedeti, saj izpitnih pol svojih kandidatov profesorji nikoli ne vidimo. V zvezi s 3. alineo 1. odstavka 30. a člena je vse jasno, dokler kandidat uporablja nedovoljena sredstva, pripomočke in metode pri izpitu. Interpretacija se zaplete, ko gre za primer, ko je kandidat hodil brat skrite zapiske v toaletne prostore in jih torej ni uporabljal neposredno pri izpitu. Izpitni red sicer predvideva spremstvo kandidata do omenjenih prostorov, »in flagrante delicto« pa ga tam nismo dobili, saj mu vanje ne smemo slediti. Tako je vse ostalo le pri domnevah, ali je zapiske res uporabljal ali ne. Četrto poglavje pa tudi deli petega poglavja o javnosti in tajnosti mature, varstvu osebnih podatkov in hranjenju izpitne dokumentacije so podrobneje opredeljeni v drugih maturitetnih aktih, za maturante pa je v teh poglavjih nedvomno najzanimivejši 47. b in 48. člen, ki v zadnjih letih zaradi zelo demokratične formulacije kopiči pritožbe in zahteve na Državnem izpitnem centru. Med maturanti je splošno znano, da nič ne izgubiš, če se na oceno pritožiš, saj to avtomatično pomeni, da izpitne pole še enkrat pregledajo, plačati pa ni treba. Prav tako se stopnjujejo zahteve po sicer plačljivem vpogledu, kjer je v 1. odstavku 48. člena posebej določena zahteva po pisni obrazložitvi načina izračuna pisne ocene. Ker mora maturitetna komisija v vsakem primeru na pritožbo odgovoriti, ni malo primerov, ko se kandidati pritožijo na ocene vseh petih predmetov iz gole špekulacije, ker še ne poznajo rezultatov univerzitetnega vpisa. O Zanimivost analize take vrste se hitro konča, ko pravilnik uporabljamo v praksi, saj se moramo odločiti, do katere mere bomo dosledni oz. manj dosledni in bolj praktični. Zaradi naraščanja pritožb v zvezi z maturo na državni ravni in čedalje pogostejšega iskanja pravnih napak in lukenj pri izvedbi mature je na šolah možno le dosledno ravnanje po pravilniku. Zato l a h ko le upamo, da bo Zakon o maturi, ki je v obravnavi že dolga leta, bolj dodelan, izpiljen in pravno dorečen in da se bodo hkrati z njim uskladili tudi vsi drugi maturitetni akti in pravilniki. N Tomaž Kranjc Zavod RS za šolstvo POKLICNA MATURA ANTE PORTAS LU V prihodnjem šolskem letu bo stopil v veljavo novi Pravilnik o poklicni maturi. Da ne bo preveč šokiral srednjih strokovnih in tehniških šol, bomo že v tem šolskem letu izvajali projekt Priprava na poklicno maturo (»skozi« zaključni izpit). Projekt je v začetku koordiniral Anton Slane z Ministrstva za šolstvo, sredi januarja pa je vodenje projektne skupine prevzel dr. Zdenko Medveš. Z delom v projektu želimo izvajalci (MŠZŠ, ZRSŠ, CPI, RIC, AC in drugi) preizkusiti delovanje v pravil¬ niku opisanega modela predvsem v tistih detajlih, ki se razlikujejo od dosedanje izvedbe zaključnega izpita. 29 2001 XXXII S preizkusom modela in odgovornih služb želimo tudi šolam dati vpogled v to, kaj jih čaka drugo leto, in prispevati k popolnejši informiranosti učiteljev in dijakov. Upamo, da z informiranjem pripomoremo k zmanjševanju strahu med dijaki in njihovimi učitelji in ne obratno. Temeljni cilji priprave na poklicno maturo so preizkus delovanja Državnega izpitnega centra med vzporedno izvedbo splošne mature in eksterno izvedbo splošnih predmetov sedanjega zaključnega izpita; ugotovitev ravni standardov znanja pri splošnih predmetih v izpitnih katalogih konvertiranih, prenovljenih in novih programov; seznanitev izvajalcev z vsebino, ocenjevanjem in logistiko; dodatno izobraževanje učiteljev in šolskih izpitnih odborov za izvedbo poklicne mature. Zavod RS za šolstvo bo kmalu oblikoval predmetne skupine, ki bodo do imenovanja državnih predmetnih komisij za poklicno maturo simulirale njihovo vlogo. V njih bodo povabljeni srednješolski učitelji v sodelovanju s predmetnimi svetovalci sestavljali naloge in merila za ocenjevanje splošnih predmetov. Da bodo lahko začeli z delom, pa je treba streti še nekaj orehov: • Razširjene predmetne skupine Zavodovih svetovalcev (za slovenščino, matematiko, angleščino, nemščino in obe materinščini na narodnostno mešanih območjih) bodo opravile analizo učnih načrtov, saj poteka izobraževanje ponekod po prenovljenih učnih načrtih, v neprenovljenih »konvertiranih« programih pa po starih, veljavnih še iz časov pred kurikularno prenovo. Ugotoviti morajo, kateri so tisti skupni standardi v obeh vrstah učnih načrtov, iz katerih bi lahko črpali cilje in teme za enotna izpitna vprašanja. Ugotovljene razlike v poudarkih učnih načrtov posameznih programov bodo tako lahko priporočili le za ustno preverjanje. • Analiza učnih načrtov mora zajeti tudi primerjavo med nivojem znanja, dosegljivem z rednim štiriletnim izobraževanjem, in šolanjem po modelu 3 + 2. • Iste skupine morajo poskrbeti za nove izpitne kataloge oziroma prilagoditi tiste, ki so bili sprejeti pred uvedbo Pravilnika o poklicni maturi. Da bi lahko uspešno opravile to težko nalogo, se morajo primerljive predmetne skupine med¬ sebojno uskladiti in določiti enake ravni znanja. • Naslednja naloga bo določitev zgradbe in strukture izpitov (kaj bo obsegal pisni izpit prve in tretje izpitne enote). Določiti je treba trajanje izpita, raven izbirnosti, vrste vprašanj, število izpitnih pol in določiti razmerja med deli snovi (na primer književnost in jezik pri slovenščini). Odločiti se morajo tudi, ali bodo v poklicno maturo vključili pisni preizkus slušnega razumevanja jezikov, s katerim imajo na gimnazijski maturi pozitivne izkušnje. Pisni izpit je namreč s pravilnikom omejen od 90 do 120 minut in v ta kratek čas se ne da stlačiti vseh pri maturi znanih oblik preverjanja. • Dilema je, ali naj pripravijo več izpitnih kompletov za različne vrste tehniškega oz. strokovnega izobraževanja, ali naj sledijo enemu, skupnemu minimalnemu standardu, vse razlike v poudarkih pa prepustijo šolskim komisijam in ustnemu delu izpita. • Najtežje bo verjetno priti do usklajenih ocenjevalnih meril. Pravilni k namreč določa, da bo poklicna matura v prvi in tretji enoti - to je v splošnoizobraževalnih predmetih - eksterna. Do sedaj so učitelji na šolah sami sestavili naloge in merila za zaključni izpit, jih sami ocenili in po potrebi uravnavali zahtevnost ocenjevanja glede na povprečno znanje njihove populacije. Drugo leto bodo šole dobile vprašanja za pisne dele izpitov od državne predmetne komisije. Tako bodo vsi »poklicni maturanti« v Sloveniji odgovarjali na enaka vprašanja. Njihove izdelke bodo ocenili njihovi učitelji na šolah, pri čemer se bodo pri »internem« ocenjevanju »eksternih« nalog morali držati enotnih eksternih navodil za ocenjevanje oziroma točkovnikov. Tako ocenjevanje predpostavlja, da bodo vsi dijaki dobili enako število točk za enak ali primerljiv odgovor. Do tukaj je zadeva idealna, a kaj, ko se hudič skriva v podrobnostih. Sestavljavci pravilnika (verjetno namenoma) niso določili, kako pretvoriti točke v ocene, ampak so odločitev prepustili stroki. Možnih je več načinov. Lahko bi veljali enotni, državni kriteriji, s katerimi bi z enakim vatlom merili vso, precej heterogeno populacijo. Tukaj bi lahko predpostavili vnaprej določene meje med ocenami - kar se zdaj - precej na pamet - dogaja v mnogih šolah. A kaj, če te meje vnaprej postavimo z neko predpo¬ stavko, ki se kasneje izkaže za napačno? Kdo bo poskrbel, da zaradi tako postavljenih meja ne bomo prevelikega dela populacije poslali na popravne izpite? (Lahko bi taki kriteriji veljali pri enem predmetu, pri drugih pa drugi.) Varianto tega modela predstavlja možnost, da bi šole morale le sporočiti posamične rezultate vseh kandidatov pri kakem predmetu Državnemu izpitnemu centru, ki bi izračunal porazdelitev rezultatov. Nato bi predmetna komisija ali krovna državna komisija za poklicno maturo določila meje med ocenami za vso populacijo. A o tej možnosti pravilnik ne govori. Z drugimi besedami, pravilnik obema komisijama ne daje te pristojnosti. Druga možnost je, da ostane tako UJ m < CK« a, H > UJ £ a O IZOBRAŽEVANJE 30 UJ