Bdiioorskl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 98
Maribor, sreda 30. aprila 1930
1»
JUTRA«
ja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri Velja m»»ežne,'y>)**n»w ^upravi ali po polti 10 Din, dOatavljenV dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.t3
Oglati po larifu
Oglase spraitma tudi oglasni oddalsk ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ullcS it.-4-
Naša vina in Avstrija
Znano je, da je med vzroki vinske kvize v naših krajih tudi dejstvo, da nam je izvoz vin v Avstrijo skoro onemogočen radi visoke carinske tarife, ki jo moramo plačevati v smislu trgovske pogodbe z Avstrijo, sklenjene 3. sept. 1925. Ta pogodba določa carino za uvoz vina v Avstrijo na 30 zlatih kron za vina, ki vsebujejo 13 in več odstotkov alkohola, posebej za ozemlje bivše mariborske in ljubljanske oblasti pa 30 zlatih kron brez °zira na množino alkohola, seveda pa z pmejitviio, da je odrejen letni kontingent ’z tega ozemlja na 40.000 hi rdečega in 40-000 hi. belega vina. Z dodatkom k tr-sovski pogodbi med Avstrijo in Madžar-
°. z dne 9. aprila 1926 pa je določena carina na vino in mošt v Avstriji enotno na 30 zlatih kron za vse države na pod-klavzule o največjih pogodnostih. ^er je sedaj v Avstriji na dnevnem redu ^Mašanje odpovedi trgovske pogodbe z Madžarsko, bi v slučaju odpovedi avtomatski stopile za vino in mošt v veljavo carinske ipostavke, ki so predvidene v trgovskih pogodbah z državami, ki v Avstrijo uvažajo vina, to so: Jugoslavija, Grška, Italija, Francija, Španska in Portugalska. Glasom trgovske pogodbe ftied Avstrijo in Italijo znaša carina na vino, ki vsebuje nad 13 vsebinskih odstotkov alkohola. 30 zlatih kron. Vina iz Tridenta in Julijske Benečije se brez o-zira na vsebino alkohola tudi carinijo s 30 zlatimi kronami, vendar so kontin-Kentirana in sicer vino na 50.000 hi in ttioŠt na 50.000 hi. Uvoz vina nad ta kori iingent se carini s 60 zlatimi kronami. Po trgovski pogodbi s Francijo je odrejen kontingent za vina do 13% alkohola na 40-000 hi pri carini 45 zlatih kron, dočim se vina z nad 13% carinijo na podlagi klavzule največje pogodnosti po trgovski pogodbi z Italijo (30 zlatih kron). Po trgovski pogodbi s Špansko se carinijo ^’na pri uvozu v Avstrijo s 45 zlatimi kronami za vina do 13% alkoholne všečne in pri kontingentu 50.000 hi letno, d°Čim se za vina od 13 do 18% plača ca-j^a 30 zlatih kron. V trgovski pogodbi z Grško je carina na vino pri uvozu v Avstrijo določena na podlagi klavzule naj-Večje pogodnosti na postavke iz italijanske pogodbe.
Takšno je danes stanje. Toda avstrijskim vinogradnikom se zdi, da je njihov vjnski pridelek še vse premalo zaščiten, vkljub temu, da so že sedanje carine u-stVarile \?«m v Avstriji naravnost ab-?°rmalne cr.i'.e. Nedavno se je vršila na ~Unaju anketa gospodarskih krogov. Na |eJ anketi so avstrijski vinogradniki zahtevali nove, višje carine za v Avstrijo u-^ožena vina: za vina do 10% alkohola 40 zlatih kron, za v$ak*nada!jni odstotek ipa nadaljnih 2.80 zlatih kron. Naravno je, da se bodo morale vse trgovske pogodbe z Sori navedenimi državami revidirati, če ta predlog v Avstriji prodre in če ne bo ^ trgovski pogodbi .z Madžarsko obnov-'iena stara carina za vino. Predlog avstrijskih vinogradnikov je pa tudi skraj-nepraktičen, ker otežkoča manipulacijo pri uvozu vina: zakaj po tem predlogu bi se morala .vsaka pošiljka t>re-
Incident v sodni dvorani
PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM JE PRI ŠLO DAVI DO HRUPNEGA PRIZORA. — PRIČETEK ZASLIŠEVANJA TRETJEGA OBTOŽENCA.
BEOGRAD, 30. aprila. Na današnji razpravi je bilo zasliševanje drugega glavnega obtoženca, odvetniškega pripravnika Cvetka Hadžije končano in se je pričelo zasliševanje tretjega obtoženca Franekiča. Hadžija je tudi danes zanikal vsako krivdo. Do zanimivega incidenta je prišlo, ko je državni pravdnik d . Ucovtf prečital pismo, katero so našli v jetniški celici Hadžije. V tem pismu sporoča naslovljencu neki Siniša natančna navodila, kako naj postopa pri glavni razpravi, kaj naj prizna o sebi in soobtoženih, kaj pa odločno zanika. V tem pismu se namiguje med drugim, da Hadžija prizna one delikte, pri katerih je bil zasačen. Državni pravdnik je nato izjavil, da izvira to pismo od Bernar-diča. V tem hipu je skočil Bernardi^ raz-
jarjen kvišku in je zavpil, da je škandal, da si državni pravdnik take stvari izmišljuje. Ali mu ni morda že dovolj, da ga je sploh obtožil? Čemu še nove obdolžitve? Ker so se tudi branitelji vse križem vmešavali v razpravo, je nastal splošen hrup, kateremu je napravil konec predsednik z energičnim nastopom.
Sledilo je zasliševanje tretjega obtoženca, Franekiča, trgovskega nastavljen-ca po poklicu, bojazljivega in nervoznega mladeniča. Franekič zanika vsako krivdo in razlaga svoje naziranje o političnem položaju v Jugoslaviji. Zasliševanje je bilo ob 13. uri končano in se bo nadaljevalo jutri-
Razprava bo trajala še 20—30 dni, ker bo zasliševanje posameznih obtožencev zavzelo razmeroma mnogo časa.
No¥ upravni svet Kranjske hranilnice
OD BIVŠE OBLASTNE SKUPŠČINE IZVOLJENI UPRAVNI SVET RAZREŠEN SVOJIH FUNKCIJ.
LJUBLJANA* 30. aprila. Ban dravske banovine, inž. Dušan Sernec, je razrešil člane dosedanjega upravnega sveta Kranjske hranilnice v Ljubljani, bivšega denarnega zavoda ljubljanske oblasti, njihovih dolžnosti.
Novi upravni svet je sestavljen sledeče: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, njegov namestnik Rado Hribar, industrijalec v Ljubljani. Člani: Fr. Sal. Finžgar, mestni župnik in pisatelj v Ljubljani, dr. Janko Ko-vačec, bančni ravnatelj v Mariboru, dl.
Niko Zupanič, ravnatelj muzeja v Ljubljani, Ernest Pinter, bivši ravnatelj Jadranske banke v Ljubljani, dr. Karel Kuhelj, odvetnik v Ljubljani.
Bivši upravni svet je bil sestavljen sledeče: Ivan Avsenek, bivši poslanec in posestnik v Ljubljani, njegov namestnik Karel Čeč, tiskarniški ravnatelj v Ljubljani, člani: F. S. Finžgar, dr. Ravnihar, dr. Lukman, Gabrijel Oblak in Vincenc Rozman. Bivši upravni odbor je bil izvoljen 1. 1927 od oblastne skupščine ljubljanske za 4 leta.
Dr. 5chober u Parizu
PARIZ, 30. aprila. Včeraj sc je vršil v hotelu »Majestic« slavnostni banket na čast avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra._ Banket je priredila francosko-avstrijska liga, katere predsednik je Painleve.
1. maj u Franciji
PARIZ, 30. aprila. Notranje ministrstvo je za prvi maj prepovedalo vsak obhod po mestu. Vsaka manifestacija, vsako sabotažno dejanje, vsako oviranje dela in nasilje bo najstrožje kaznovano.
Ueliko neurje u Franciji
PARIZ, 30. aprila. V srednji in zapad-ni Franciji divja od včeraj velik vihar, ki je povzročif velika opustošenja in
ogromno škodo. Pri Toursa je razkril neki hangar in uničil 2 letali, ki ste se popolnoma razbili.
Nenadna smrt biušega beograjskega podžupana
BEOGRAD, 30. aprila. Davi je nenadoma umrl bivši beograjski podžupan dr. Kosta Jovanovič, čegar ime je bilo zlasti v zadnjem času radi procesov med bivšo in sedanjo beograjsko občinsko upravo v ospredju zanimanja javnosti.
Kdo bu prihodnji predsednik Francije?
PARIZ, 30. aprila. »Echo de Pariš« se bavi z vprašanjem, kdo bo po poteku predsednikovanja sedanjega predsednika
iskati ne samo na vsebino alkohola, ainr pak v jtovih slučajih tudi na vsebino slad!’ j i, ki se pretvarja v alkohol. Zna-čilnr	c Ja avstrijski vinski trgovci sami	z .avajo da so vinske, cene v Avstr	i j'c v celi Evropi in da je s carin	• postavko 30 zlatih kron zadostno
zaščita, o domače vinogradništvo^ Upajmo, da bodo avstrijski državniki, ki morajo. čuvati nad splošnimi interesi države, bolj uvidevni, nego avstrijski vinogradniki, ki vidijo samo svoje intere-
se, pa še teh ne v Inči realnosti, ampak samo enostransko. Jasno je na drugi stra ni, da bi se morala carinska politika naše države napram Avstriji podvreči krepki reviziji, ako bi Avstrija poskuša;a še bolj oškodovati interese našega vinogradništva. V dobi, ko se vrše konference in podpisujejo protokoli o carinskem premirju, zveni vsekakor nekoliko čudno pesem o zvišanju carin, kakor ea zahtevajo avstrijski .vinogradniku
francoske republike, Doumergua, izvoljen za predsednika republike. List izjavlja, da tako Doumergue kakor tudi Poin-care odklanjata kandidaturo in navaja kot kandidate, ki prihajajo v poštev pri volitvah, ki se bodo vršile prihodnje leto, razen predsednikov senata in zbornice, Doumerja in Buissona, tudi senatorja Pereta in Cherona ter sedanjega zunanjega ministra Brianda.
Zarota proti predsedniku Hrgentinije
BUENOS AIRES, 30. aprila. V provinci Mendozi so odkrili zaroto za izvedbo atentata na predsednka argentinske republike, dr. Hipolita Irigoyena. Oblasti so aretirale dosedaj 4 osebe, ki so zapletene v afero, pričakovati pa je še nadaljnih aretacij.
200 oseb utonilo
LONDON, 30. aprila. Strahovit vihar na reki Jamni v vzhodni Bengaliji je prevrnil neko lodjo, na kateri je bilo 200 potnikov. Parnik se je takoj potopil in je potegnil s seboj tudi potnike, ki so vsi utonili.
H e zna citati . . .
S krepkim sunkom je obstal brzovlak, ki je odpeljal oh» 15.30 iz Bruslja proti Parizu. Zasilna zavora je zadonela in vsi potniki so nagnili svoje glave skozi okno. Uradniki so švigali naokrog in iskali nezgodo, novinarji so dirjali od voza do voza s svinčniki v rokah. Nikjer ni bilo nič najti. Končno je šel sprevodnik od voza do voza, da izsledi uporabljeni signal. In res, v zadnjem vagonu je visel na ročaju, zvezanem s streho, nenavadno težek ženski plašč, pod njim pa je sedela srčkana njegova lastnica. Teža kožuha je sprožila zasilno zavoro in ustavila vlak. Sprevodnik je ves razjarjen planil proti nesrečnici in kričal nad njo, zakaj je obesila svoj kožuh na ročaj zasilne zavore. »Toda, to je vendar nenavadno pripravno,« je ona odvrnila vsa preplašena. — »Ali ne vidite, da je to zasilna zavora?« — To pa uboga dama ni vedela. Ona namreč ni znala citati, ker spada med onih 40 odstotkov nepismenih ljudi, ki jih še vedno izkazuje Belgija. Obvezni šolski pouk je bil tamkaj namreč uveden šele po vojni. Jeza vlakovodje se je morala seveda po tako nepričakovanem odkritju ohladiti. Svetoval je dami, da naj poseča kako večerno šoio. da nadomesti, kar je zamudila, da ne bo zopet povzročila 45 minutno zakasnitev vlaka, s katerim je mogla potem mirno nadalievati vožnjo — seveda silno osramočena.
Mednarodni avljatlčnl dan v Karlovih varih.
Ob binkoštih se bo v znanem svetovnem kopališču Karlovih varih vršil mednarodni avijatični dan, ob kateri priliki bo tudi izročen prometu novi aerodrom za mednarodni letalski promet. Avijatični dan bo otvorjen s takozvanim »zvezdnim letom«, v katerem bo sodelovalo več držav.
Stalno otroško gledališče
bodo zgradili letos v Pragi- Dela so se že pričela. Gledališče bo tehnično dovršeno urejeno. Izbiri iger se bo posvečala veiika pozornost, ker njihova naloga ne bo samo zabava dece, ampak tudi izobrazba. Gledališče bo otvorjeno že po-četkom prihodnje sezone.
3K@r»
Marlfintfsli? V F ?! f* i? N T V Joba
Problemi elektrifikacije Slovenije
NEKAJ MISLI K NAMERAVANI MONO POLIZACIJI. — PRIVATNI IN JAVNI KAPITAL. — ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIC. — ZA BREZKOMPROMISNO
REŠITEV.
V	M a r i h' o r n, 'dne 55. TV. 1930
l >insas0
Brez vsakega dvoma je, da postaja slektrika vedno važnejši faktor v javnem življenju, posebno še v narodnem gospodarstvu. Prav tako pa je tudi gotovo, da se bo njen pomen še povečal, kajti nihče ne more danes vedeti, kakšen razvoj je v elektrotehniki še mogoč. S tem se pa odpirajo in sami po sebi postavljajo razni problemi, ki segajo zelo globoko v naše narodnogospodarsko živ Ijenje, ki je seveda v najtesnejši zvezi z vso usodo naroda in države. Tak problem je tudi vprašanje, kdo in kako naj izrablja našo elektriko, pred vsem pa proizvajalne sile: vodo in premog? Kot samostojen narod s svojo lastno državnostjo, smo danes za to veliko bolj odgovorni kakor smo bili nekoč, ko so nam bile roke še vezane.
Konkretno povedano gre tedaj za to: ali naj elektrifikacijo izvedemo in vzdržujemo sami s svojim lastnim kapitalom in vodstvom, ali naj vse to zopet prepustimo tujcem in njihovemu denarju, kakor smo prepustili skoraj vse, posebno vse večje premogovnike, rudnike in industrije? V tem oziru stojimo baš sedaj pred zelo važno odločitvijo, ki bo usodna za dolgo bodočnost. Stojimo pa tudi pred odločitvijo, ali naj, če se odločimo za to, da izključimo tuji kapital, izročimo proizvajanje elektrike domačim zasebnikom ali naj io pravico pridrži država ali samouprava, v danem sedanjem slučaju banovina? O tem se na merodajnih mestih baš sedaj razpravlja in odloča, zato ne bo odveč, če spregovori tudi javnost svojo besedo.
Iz splošno znanih razlogov, ki temeljijo pred vsem v strahu pred birokratizacijo, ki je v državnem in sploh vsakem javnem gospodarstvu skoraj neizbežna, bi bili teoretično v prvi vrsti za to, da se prepusti inicijativa in tekma privatnemu kapitalu, ki bo svoje delo opravljal bolj racijonalno in tudi komercijalno bolj nevezano. Toda v tem. slučaju bi morali imeti brezpogojno zagotovilo, da bo ta privatni kapital tudi dejansko zares naš, ne pa le proforma in za javnost. Neštetokrat se je namreč, kot vemo iz izkuš-
nje, že zgodilo, da se je pri ustanavljanju kakega podjetja govorilo o izključno ali pretežno domačem kapitalu, pozneje se je pa žal izkazalo, da je resnica docela obratna in so domačini, ki so stopili pred javnost, bili le slamnati možje. Če bi se naposled pa tudi zares zgodilo, da bi elektrifikacijo Slovenije ter izrabo vodnih sil prevzel izključno ali vsaj pretežno domači kapital, kdo bi nam dal garancijo, da bo podjetje tudi za bodočnost ostalo v domačih rokah?
Iz vsega tega bi bila vsaj zaenkrat morda le boljša druga rešitev: da proizvajanje elektrike in izrabo vodnih sil v ta namen monopolizira država, odnosno banovina. Vsaj začasno, dokler se naš narodni kapital toliko ne ojači, da bo sposoben tudi za velike akcije in dokler v njem ne prevlada zavest odgovornosti tudi napram celokupnosti, na-pram narodu in državi- Je pa naposled še en razlog, ki govori za to; to je vprašanje elektrifikacije našega prometa pred vsem naših železnic. Da bo do elektrifikacije vsaj nekaterih, v prvi vrsti lokalnih železnic v Sloveniji moralo čim-prej priti, je izven vsakega dvoma. Za to govore vsi stvarni razlogi- Če pa pride do tega, državi in banovini nikakor ne more biti vseeno, ali ji tok dobavlja lastno ali tuje privatno podjetje.
_ Trenutni stvarni razlogi govore tedaj za monopolizacijo, a ta inonopolizacija mora biti dosledna in brezkompromisna, kajti, če izključujemo tuje sodelovanje in tuji vpliv že iz privatne inicijative, potem ga moramo še toliko bolj iz javne. Naposled pa tudi ne gre, da bi se izvršila monopolizacija samo na novih projektih, na že obstoječih podjetjih pa ne. To vprašanje je treba rešiti skupno in obenem. Zato mislimo, da stori banska oblast prav, če svoj načrt čimprej in do skrajnih konsekvenc izvede. S tem bo rešila za naš narod silno važno gospodarsko panogo in preprečila novo eksploatacijo našega narodnega premoženja po tujcih in njihovem kapitalu, ki pozna le en sam smoter: svoj lastni dobiček!
HRariborsko gledališče
REPERTOAR.
?reda, 30. aprila ob %21. uri »Paganini*.
Gostovanje beograjske operete. Četrtek, 1- maja ob 20. uri »Adieu Mimi«, ab- C.
Celjsko gledališče.
.Sobota, 3. maja ob 20. uri »Herman Celjski«. Gostovanje Mariborčanov. Nedelja, 4. maja ob 16. uri »Herman Celjski«. — Ob 20. uri »Caričine Amazonke«. Gostovanje Mariborčanov.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 5. maja od 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov in gdč. Šuštarjeve.
Sostauanje Beograjske operete
Carjevič.
Komponist Lehar je to svoje delo na-zval opereta, kar pa ni, kakor tudi ni o-pera. Zmes je obojega, zato je vprašanje ijenega uspeha kočljiva stvar, čeprav je muzika dokaj pestra in živahna ter polna »šlagerjev«. Za temeljno osnovo so mu služile razne narodne melodije, pred vsem ruske in slovanske, pa tudi madžarske. Kar »Carjeviča« najbolj oddaljuje od običajne operete, je posebno resnost in celo tragičnost dogajanja in muzikalne interpretacije. Tudi zaključek sam ni opereten-
Spričo vsega tega je razumljivo, da »Carjevič« sinoči ni dosegel pri občinstvu tistega uspeha, kakor ga je pred-sinočnim »Cirkuška princesa«. Pravega kontakta ni bilo. Največ je še ogreval balet s primabaleririo gdč. Katjo Dej, čeprav v bistvu ni pokazal skoraj nič novega
Na novo sta se nam predstavila tenorist g. G o r s k i in druga primadona .gdč. Jesičeva. Prvi razpolaga s simpatičnim glasom, ki pa ni posebno močan, a isto bi v splošnem veljalo tudi za gdč, Jesičevo. Kljub vsemu temu pa kot carjevič in igralka Sonja nista mogla dovolj ogreti; manjka jima globina sodo-življanja, ki se v tako veliki meri očituje. pri g. Trbuhovidu. Nesporno pa je gdč. Josi^eva bolj vigrana kakor gdč. Koma-rovska. G. Dobrič, ki je v »Cirkuški iprincesi« sijajno izoblikoval natakarja, je kot carjevičev osebni lakaj Ivan zaostajal, cročim se je subreta gdč.' Srnice-v a kot njegova žena Maša mestoma bolj ogrela kakor prvi večer. G. O d j i č je kot veliki knez imel po prvem knezu Sergeju Vladimirju težko stališče, zato je najbrž zaradi te sličnosti ostal skoraj do podrobnosti isti kot prvi večer. Pa tudi ostali, g. Maslovič kot predsednik vlade, g. B alk o vic kot dvorni minister, g. Milovanovič kot Bar-dolo itd- niso segli nad povprečnost. Nekoliko so pa naposled motile tudi iste uniforme in toalete kot pri »Cirkuški princesi«.
Z drugim večerom gostovanja torej ne moremo biti tako zadovoljni kot smo bili s prvim. Obisk je pa bil včeraj še boljši. Dirigiral je zopet g. Plecity in z istim uspehom.	-r.
Komponist Franc Lehar — šestdesetletnih
Danes 30. tm. obhaja svojo šestdesetletnico eden največjih In najbolj priljubljenih sočasnih komponistov Fran Lehar, kojega operete »Vesela vdova«, »Grof luksenburški«, »Piskrovez«, sinoči tudi »Carjeviča« smo videli že tudi ponovno na mariborskem odru. Njegovo opereto »Paganini« igrajo beograjski gostje danes. Njegove operete zadnjih let, zlasti »Carjeviča« in »Paganinija« imenujejo množi lirične opere.
Mariborski in dnevni drobiš
Razstaua dalmatinskih ročnih čel u fTlariboru
Prvič se razstavljajo letos dalmatinska ročna dela v Mariboru. Razstavo pri reja gospa Ljubica Maleševič iz Kista-nja. Gospa je znana organizatorica siromašnega dalmatinskega Zagorja, kjer je večna borba za obstanek. Skozi vekove preti pokrajini glad. Malo skope paše daje kraški svet ovcam, ki preživljajo in oblačijo tamošnje prebivalce. Pastirice predejo na paši in vezejo, pastirji pa rezljajo diple, svirale in gusle, ki spremljajo otožne pesmi o kraljeviču Marku, o rob-stvu in svobodi. Okoli teh del se vrti vse življenje. Koliko iznajdljivosti je v tehniki — nič za današnji vihravi vek. Potrpežljivo vbada vezilja vhod za vbodom in pod njenimi rokami raste narodni umo tvor. Iz broča in zanoreta si napravijo barvo, da barvajo z njimi niti. Vsak kraj da delom svoje obiležje. Naj bodo lepa dela dobrodošla na naši severni meji, kjer čuva naše divno Pohorje tisoč skriv nosti. Dva nasprotna sveta po pokrajini, enaka pa po srcu se krijeta tod na razstavi- —
Tragična smrt slovenskega slikarja.
V	pondeljek je preminul v Londonu, kjer se je mudil na študijskem potovanju, znani slovenski akademični slikar, g- Franc Sterle, rodom iz Dolenje vasi pri Cerknici. Po velikonočnih praznikih je postal žrtev motociklistične nesreče in je več dni ležal v bolnici v agoniji. Vsi napori zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, so ostali zaman. Pokojnik je bil zlasti priznan portretist. Ustanovil je tudi umetniško šolo »Probudo« v Ljubljani, kateri je več let načeloval. Bil je star komaj 40 let. Slava njegovemu spominu!
Prihodnja številka »Večemika« izide radi 1. majnika v petek, 2. maja, ob običajni uri. —
Za pogorelce v Zaluki
so darovali mariborski pomožni akciji dalje: Zveza kulturnih društev — Grajski kino, donos šolskih predstav 2.153 Din, tvrdka Franc Mastek blago. — Iskrena hvala! —
Umrl je
včeraj v splošni bolnici v Mariboru konjenik kraljeve garde, 221etni Adolf Lesjak iz Slivnice pri Mariboru, ki se je mudil na bolniškem dopustu. Podlegel je težki poškodbi na prsni strani ravno na dan, ko mu je potekel bolniški dopust. Bodi simpatičnemu mladeniču ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —
3.	maja 1930
MRTVAŠKI ŽENIN-
Poroka.
V tukajšnji stolnici se je v pondeljek poročil g. inž. Oton Podlesnik z gdč. Tončko Podlesnik p. d. Dornikovo iz Ribnice na Pohorju. Za ženina je bil priča g. dr. M. Podlesnik, vodja splošne bolnice, za nevesto pa sreski načelnik g. dr. Hacin. Mnogo sreče! —
Smrtna kosa.
Včeraj je preminula v Mariboru v 51. letu starosti gospa Elizabeta Rop, zasebnica, mati art. poročnika g. Srečka Ropa v Sarajevu. Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek, ob 16. uri, izpred mrtvašnice me stnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Članom SPD in kluba »Meja«!
V nedeljo 4. maja priredijo Križani pri Verdovniku pri Sv. Križu nad Mariborom ljudsko veselico. Ker je kraj važna obmejna postojanka, se naprošajo člani SPD, posebno pa kluba »Meja«, da tega dne v čimvečjem številu posetijo Sv. Križ. —
Naš izvoz vedno narašča.
Po nainovejših statističnih podatkih snaša izvoz Jugoslavije v marcu 1930 411.825 ton blaga v vrednosti 599 milijonov Din, v teži 22.3%, v vrednosti pa 20% več nego v marcu 1929. Zavsetn je bilo izvoženih tekom prvih 3 mesecev 1930: 1,170.000 ton v vrednosti 1696 milijonov Din, za 33.2% v teži in za 29.4%
V	vrednosti več ko lani v istem času. —
Po enajstih letih
obstoja naše države imamo še občinsS* odbore, ki nikakor ne morejo, oziroma nočejo razumeti, da je naš uradni jezik slovenski in da smo zmožni v tem jeziku ravno tako gladko uradovati kakoi drugi narodi v svojem jeziku. Tega nočejo razumeti, ker nosijo občinski očetje morda slovensko ime, ne pa slovenske miselnosti. V tem pogledu prvači Lajter-šperk, kjer so nedavno občinski svetovalci zahtevali in končno od župana koi predsednika izsilili, da je stavil na glasovanje predlog o občevanju pri sejah v nemškem jeziku. Od 12 navzočih svetovalcev je glasovalo 9 za, torej tri četrtine. A vsi ti znajo slovenski. — Nočemo nikomur delati krivice in zahtevati ne-možnosti. Če kdo ne razume jezika, ni to še nobena nevarnost in je to pomanjkljivost treba upoštevati. A v tem sluča-ju gre za povsem drugačno ozadje: z3 inržnjo in ponižanje slovenskega bistva. Vsi dobro misleči in zavedni Občinarji so edini, da naj se to enkrat za vselej konča. Taki možje, ki jim ni prav nič za gospodarski in kulturni razmah občine iti le spletkarijo, ne spadajo na tako mesto. Za to so resni, delavni in narodno zavedni gospodarji, ki naj bi se lotili nujnih in občekoristnih del. —
Pregledovanje draguljev.
V	nedeljo, dne 4. maja, od 10.—11. dop. bo pregledovala kontrolna komisija urarske zadruge brezplačno pristnost draguljev, zlatnine in sebrnine pri mestne« magistratu soba št. 5 (tržno nadzorstvo). Kdor se hoče prepričati o pristnosti svo« jih draguljev, zlatnine in srebrnine, naj se pravočasno oglasi v navedeni sobi. —
VELIKA KAVARNA
Danes poslovilni večer g. WOLFSTHALA Jutri 16. nov spored v Palals de Dance
Nečedni posli tujih agentov.
Na zahtevo ljubljanske policije je bil danes zjutraj v Mariboru aretiran 251etni trgovski potnik Alfonz Hettrich iz Enna-beurena v Nemčiji, kjer je v Ljubljani prevaril nekega trgovca s tem, da mu je prodal neko svojo iznajdbo za čiščenje avtomobilov in stekla za 25.000 Din in vzel tudi aro v znesku 2000 Din, dočim sc je »iznajdba« izkazala kot ničvredna. Ker je proti Hettrichu napravilo ovadbe tudi več tvrdk iz Nemčije, ie bil mož od« dan sodišču.
Poln nahrbtnik saharina.
Danes krog pol 7. ure zjutraj je policijski agent v Vetrinjski ulici ustavil nekega kolesarja, ki je vozil nabasan na-1 hrbtnik. Kolesar pa je pobegnil čez Glavni trg proti državnemu mostu, kjer sta ga ustavila stražnika. Izkazalo se je, da je kolesar 20-letni delavec Franc Kodrič, doma iz Dobrenja, in da je imel nahrbtnik poln utihotapljenega saharina. Oddan je bil pristojni carinski oblasti. —
Kavarna .EVROPA'
i 1. malem nov spored s slsters Proksch I. dr.	uso
Srečke za V. kolo drž. raz. loterije
so prispele! Igralci ki so jih kupili v upravi »Jutra« in »Večernika« na Aleksandrovi c. 13, naj jih pravočasno zamenjajo. Žrebanje miljonskega kola se bo pričelo že 8. maja in traja do 2. junija. Torej ne zamudite!
Pomladanski velesejem v Mariboru!
. V nedeljo, dne 4. maja, med pol tretjo in četrto uro popoldne, dobe srečni obiskovalci Trga Svobode razne koristne in dragocene predmete — od zanimive knjige do kompletne spalnice — samo za 2 Din! Izkazati se bo le s tablico z izklicanimi številkami. Dobe se v vseh tobakarnah in pri tvrdki »Weka« na Aleksandrovi cesti. Ne zamudite ugodne prilike! —
Pri apnenju arterij v možganih
in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Joseiovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
V	Mariboru, cine 30. IV. 19.3&
v t? *** t-w t V .tn?r»
Sfran a
. • ij*7&i^WtBKšBMSU 3£LaySifiWBl
Srednia Evropa in Sredozemsko morje
NOVA GOSPODARSKO-PROMETNA SITUACIJA. - POSAMEZNI PROBLEMI IN NJIH TEŽKOČE. — SREDNJA EVROPA IN NAŠ JADRAN.
čez linijo Gradec—Maribor—Rakek—Trst
Z razpadom avstrijsko-ogerske monarhije in evropske Turčije je nastala v srednji Evropi popolnoma nova gospo-darsko-prometna situacija, ki doslej še ni našla svoje definitivne rešitve. Dočim so tvorile poprej sedanje države: Češkoslovaška, Madžarska, Avstrija ier deloma tudi Poljska, Romunija in Jugoslavija prometno enoto, ki je gravitirala k Jadranskemu morju, kjer je imela svoje izhodišče v Trstu in na Reki, so sedaj češkoslovaška, Avstrija in Madžarska ostale brez vsake zveze z morjem. Pa tudi ostale države, ki se sicer dotikajo morja, kakor Poljska, Romunija, Jugoslavija in na Balkanu še Bolgarija, so morale prav-ce svojega prometa popolnoma spremeniti. Tako ima Poljska samo dostop do Baltiškega morja, kjer pa si mora svoje pristanišče Gdiniio šele popolnoma na novo ustvarjati; Romunija in Bolgarija sta navezani le na Črno morje, katero je mogoče v Dardanelah vsak trenutek odrezati od ostalega Sredozemskega morja, Jugoslavija pa, ki ie izgubila Trst in Reko, mora graditi nove železnice in docela nova pristanišča.
Naravno pa je, da gravitirajo južna Poljska, južna Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, zapadna Romunija, južno-zapadna Bolgarija bolj k Jadranskemu, odnosno Egejskemu kakor pa k Severnemu, Baltiškemu ali Črnemu mor ju. Če bi med vsemi temi državami ne obstojale gospodarske in politične diference, bi .se ves ta kompleks vprašanj pristopa k enemu ali drugemu morju dal lahko urediti, tako pa se tej ureditvi postavljajo nasproti ovire, ki jih skoraj ni mogoče premagati in jih, vsaj zdi se tako, še dolgo ne bo mogoče. Pred vsem stopa tu v ospredje vprašanje izhoda Češkoslovaške na morje. Zaenkrat ima izhod preko Nemčije s svojo prosto luko v Hamburgu in deloma preko Poljske v Gdanskem in Gdiniji na sever, na jugu, ? Sredozemsko morje, pa preko Avstrije in Jugoslavije ter Italije v Trstu. Ker se pa mora tu posluževati tranzita preko treh držav, posebno še preko Avstrije, ki ji dela znatne ovire, je njen promet na Trst le neznaten. Madžarska, istotako brez morja, je zaenkrat usmerjena s svojim prometom preko Avstrije in Italije v Trst in Benetke, a hotela bi imeti seveda v prvi vrsti dostop do Reke, kar se pa brez sporazuma z Jugoslavijo ne da izvršiti. Avstrija sama se prav tako skuša ogniti naše države in gre
le manjši del prometa. Ostalega je usmerila deloma preko Nemčije v Hamburg, deloma pa preko Italije v Benetke in Trst. Ovira za Madžarsko kakor za Avstrijo pa je, da Gradec nima^ nobene direktne železniške zveze s Celovcem in nadaljno progo Beljak—Trbiž—Videm Trst ali Benetke. Prav tako pa tudi Trbiž nima zveze s Soško dolino na Gorico in Trst.
Na drugi strani pa je oviran tudi izhod zapadne Romunije na Jadransko, odnosno Egejsko morje že zaradi tega, kei nima nobene prave zveze z Beogradom, Beograd pa ne z našimi jadranskimi pristanišči, kajti linija Beograd—Zagreb— Sušak ali Split bi bila predolga m predraga. Poleg tega je pa Sušak tako preobremenjen, da novega povečanega prometa absolutno ne bi zmogel. Isto velja tudi glede pristopa Bolgarije do Jadranskega morja preko Jugoslavije, ker manjka zveza Niš—Split ali Kotor, odnosno Sofija—Skoplje—Kotor, dočim ji dostop do Dedeagača in Soluna ob Egejskem morju zapira Grčija, s katero ni v najboljših političnih in gospodarskih od-nošajih.
Tako vidimo, da je ves ta kompleks problemov tako zamotan, da je reševanje mogoče samo v etapah in ob res najboljši volji vseh prizadetih faktorjev. Zdi se pa. da se vendar že bližamo ugodni rešitvi prvega kompleksa, to je vprašanja, direktne zveze Poljske in držav Male antante s Sredozemskim morjem. Prav te dni se je namreč pojavil velik načrt, prireditve direktne železniške zveze Poljske in Češkoslovaške preko zapadne Romunije do Jugoslavije ali Bolgarije ter preko prve na Jadransko, preko druge in Grčije pa na Egejsko morje. Na tem projektu smo pa seveda mi najbolj interesirani, kajti nikakor nam ne more biti vseeno, ali postane izhodišče vsega tega ogromnega zaledja grški Solun ali naš Split. Tekmovanje je pa zaenkrat silno težko, ker Solun ima že prvovrstno zvezo z linijo projektirane zveze preko Skoplja in Beograda, dočim je Split sploh nima. Iz vsega tega tedaj izhaja, da je za nas najvažnejši državno gospodarsko-prometni problem izgraditev zvez Beograda s Splitom in Koto-rorn. Dokler se to ne izvrši, Jugoslavija ne bo mogla navezati Srednje Evrope na svoje morje
Boj proti poljubouanju in — žepnim robcem
V	Parizu se je že pred kakimi 3 leti ustanovila liga proti poljubovanju- Njeni ustanovitelji so stvar vzeli resno in vodijo boj proti poljubljanju, češ, da je to romantična stvar, ki ne spada v našo moderno prosvetljeno dobo. Poljubljanje pa tudi ni higijensko in marsikdo bi delj časa živel, ko bi toliko ne poljubljal, zlasti ne lahkomiselno bolne osebe, ampak bi se zavedal škodljivih posledic poljubov. En sam poljub — pravi liga v svojem manifestu — skriva ob gotovih okol-nostih v sebi 40.000 povzročiteljev raznih bolezni. Nasprotniki poljubljanja so to statistično izračunali, na kakšni podlagi, je za enkrat še njihova tajnost. Seveda uspehi lige doslej niso bogvekakšni, ker se niti v Parizu niti drugje po svetu danes po 3 letih nič manj ne poljublja, nasprotno se zdi, da se je poljubljanje še bolj pomnožilo.
Sedaj pa se je ustanovila v Parizu nova liga, ki napoveduje boj — žepnim robčkom. Tudi iz higijenskih razlogov seveda, in vsekakor zelo upravičeno. Človek se v robček vsekuje, kiha vanj, kašlja in pljuje vanj in ga zopet mirno vtakne v žep. Japonci in Kitajci so že od nekdaj nasprotniki i poljubljanja i žepnih robčkov. Imajo za vsekovanje in pljuvanje papirnate žepne robčke, ki vsakega takoj po enkratni uporabi vržejo od sebe — na ulico- Ali bo imel boj proti žepnim robčkom več uspehov nego oni proti poljubljanju, to bomo šele videli. Dvomimo, ker smo pač starokopitneži.
Šport
Ostre kazni za korupcijoniste u Rusiji
Sovjetski listi so prinašali minule dni zanimive podrobnosti iz procesa, ki je trajal od 12. do 24. tm. v Žitomiru v Ukrajini in ki je bil naperjen proti 127 sovjetskim uradnikom šumske uprave-Obtoženi so bili, da so s pomočjo privatnih trgovcev podpirali privatno lesno trgovino na škodo državne- Sprejemali so za to podkupnino in si na ta način povečevali svoje mesečne dohodke. Ker so se te manipulacije vršile več let, ie država težko oškodovana. Preiskava je utrdila vse grehe obtožencev od 1. 1924 do 1929. Zlasti je bilo mnogo nepravilnosti dognanih v volinjski rajonski Šumski pisarni, pod koje upravo so bili “'ajvečji gozdovi v Ukrajini. Izdajana so bila privatnim trgovcem dovoljenja za izvoz lesa. uradniki, ki so jih dajali, so dobivali po 4—5%. Trgovsko-tehnični ravnatelj drž. šumske pisarne Kričcvski ie satno v enem letu prejel 13.000 rubljev mite. Tudi njegov naslednik je delal isto. Naiveč zlorab se je zgodilo v rajonskih Šumskih upravah. Da se je moglo vse to vršiti cela leta, si je mogoče razlagati samo tako, da so bili podkupljeni tudi revizorji. I11 res se je izkazalo, da je bil med največjimi korupcijonisti inspektor-revizor Trenjev, ki je povodom vsake 'revizije« v voiinski rajonski pisarni dvignil po^ 2000 do 3000 rubljev in je v teni bilo vse njegovo revizijsko poslovanje, Trenjev je bil v zvezi s celo vrsto privatnih trgovcev in z vsemi zakupniki Cozdnih izsekavanj 'ter je od vseh spre-
*
jemal mite. Glede sprejemanja podkupnin je imel izdelan popolnoma točen sistem, ki se ga je vestno držal. Takih slučajev je bilo nešteto in ni čudno, če država iz svojih gozdnih kompleksov ni imela pričakovanega dobička. Proces proti 12-7 uradnikom v Žitomiru je kon čal z obsodbo petorice na smrt, ostalih pa na ječo.
Kitajski razbojniki potopili potniški parnik
LONDON. 29. aprila. Po poročilih iz Hongkonga razbojniki na reki Kanton že dalj časa napadajo potniške parnike, da izsilijo od potnikov denar. Poslužujejo se pri tem celo min. Včeraj ;ie neki velik potniški parnik v bližini Kantona zadel na tako mino in se potopil, pri čemer je nad 100 ljudi zgubilo življenje. Brodo-lastniki zahtevajo energične ukrepe od kantonske vlade proti strahovladi razbojnikov.
Učenjak žrteu praznoverja
Meksikanski listi poročajo o strašnem slučaju praznoverja neukih Indijancev. Znani norveški učenjak dr- Edgar Kiihl-mann je že delj časa tam vršil antropološka merjenja. Tainošnji domorodni Indijanci pa so si vtepli v glavo, da ima od vlade nalogo, da ubija deco in dela iz trupel olje. Zato so nedavno učenjaka in celo njegovo spremstvo s kamenjem pobili. Oblasti so osem zločincev že zaprle in bodo obsojeni na
Rnekčote
Slavni francoski pisatelj Aleksander Dumas je bil neprestano v denarnih stiskah. Nekoč je bil tako zadolžen, da je radi svojih upnikov vsak mesec menjal svoje stanovanje. Eden od njih pa je kljub temu iztaknil njegovo skrivališče. Predložil je prestrašenemu pisatelju že kolkovano in izpolnjeno menico. Dumas je podpisal menico in rekel potem ravnodušno :
»Poglejte, dragi, pred nekaj minutami je bil ta papir še vreden 6 stotink, sedaj pa, ko je na njem moje ime, ni vreden niti pare!«
*
Peter Altenberg je prišel k svojemu domačemu zdravniku in se je dal temeljito preiskati.
»Vam čisto nič ne manjka,« je rekel zdravnik, »potrebno je samo, da manj kadite. Več kot 3 cigarete na dan Vam ne morem dovoliti.«
Altenberg je hotel takoj nato molče oditi iz sobe. Kar stopi za njim zdravnik in mu pravi:
»Za ordinacijo mi gre 5 kron.«
»Kako to?« je odgovoril Altenberg, »saj sc vendar ne bom ravnal po Vaših navodilih!«
*
K dunajskemu Rothschildu je prišel židovski berač. Takoj mu je bil dovoljen vstop.
»Hm, kaj pa ste pravzaprav?« je finančni baron prekinil svojega gosta.
»Kaj sem? Velik smolar, vse mi gre narobe v življenju!«
»To me ne zanima, temveč rad bi uvedel za Vaš poklic.«
»A tako, sem godbenik!«
»Katero godalo pa igrate?«
»Katero? No ... lovski rog.«
»Janez!« reče nato Rothschild svojemu slugi, »poidi takoj v sobo za godalne instrumente in prinesi lovski rog. Naj ta človek pokaže, kaj zna!*
Berač dvigne roki kvišku in izpregovo-ri potem ves obupan:
»Ali Vam nisem rekel, da sem velik smolar in da mi gre vse narobe v življe nju. Kakor nalašč, imate lovski rog, o katerem nimam niti pojma!«
Komisija xa proučevanje Sibirije
Sovjetska akademija znanosti je osnovala posebno komisijo, ki ima nalogo, da proučuje Sibirijo v klimatskem, bio loškem, geološkem in energetičnem po gledu. Povrh pa mora pripraviti znanstveni kader za Sibirijo in izdelati načrt za znanstveno proučevanje Sibirije v smislu petletnega gospodarskega načrta sovjetske vlade-
Finale za pruenstuo LNP
SK Ilirija : ISSK Maribor-
4.	maj je eden izmed najvažnejših in najpomembnejših dni za nogometni odsek ISSK Maribora. Gre namreč za častni naslov slovenskega prvaka. Nedeljsko srečanje med ISSK Mariborom in SK Ilirijo bo preizkušnja za moštvo, ki sije z brezprimerno požrtvovalnostjo zasluženo osvojilo prvenstvo mariborske oblasti. Toda minuli in priborjeni rezultati so vsebina arhivov, tradiciji pa je treba slediti in jo varovati z novimi uspehi, z novimi zmagami. Spričo izrednega nevarnega protivnika pojde nogometni te-atn z negotovostjo v borbo in je vsakršno prerokovanje o izidu zelo kočljivo.
SK Ilirija je moštvo, ki je v izredni kondiciji. Razpolaga z materijalom, kije med vsemi slovenskimi konkurenti najbolj rutiniran in tehniško prvovrsten.
Vrline moštva ISSK Maribora so predvsem v tehniški popolnosti in v smiselni taktiki, dočim mu manjka potrebna odločnost in borbena požrtvovalnost, k! sta ravno v nogometu glavna faktorja uspešnih nastopov. Ako bodo domačini vzdržali v ofenzivi in v vztrajnem obleganju, je vsakršno presenečenje izključeno in lahko računajo s častnim izidom Odločilna naloga pripada napadu- Najtežavnejše delo pa bo imela krilska vrsta. Treba bo rušiti akcije izvrstnega napada protivnikov in spričo najboljše krilske vrste, ki jo ima Ilirija, v zadostni meri podpirati napad, istočasno pa se udejstvovati tudi defenzivno. Kajti urni nasprotniki so istočasno tudi strelci in nt oklevajo pred vrati. Obrambni trio »Ma< ribora« je sicer zanesljiv, toda moral b< zastaviti vse sile, da zavaruje svoje mo' štvo pred občutnejšim neuspehom.
Za prireditev, ki bo brez dvoma največja nogometna tekma, kar smo 0 imeli doslej v Mariboru, vlada upravičen interes in je pričakovati rekordnega obiska.
Za popoln red je poskrbljeno v največji meri. Službo bodo vršili vsi člani medklubskega odbora, katerim je dodeljer kader rediteljev.
Sodniško vprašanje je že tudi rešeno in bo sodil odlični sodnik g. Fabris iz Zagreba.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Jutri ob 20. uri sestanek prvega moštva v klubski sobi hotela »Orel«. Radi važnosti predstoječih tekem se pozivajo vsi igralci, da se sigurno udeležijo sestanka. Načelnik.
Plavači pozor!
V svrho intenzivnejšega udejstvovanja v plavanju, veslanju itd. je ustanovil SSK Maribor odsek za vodni šport, pod čegai okriljem se bodo gojile vse panoge vodnega športa. Z otvoritvijo novega bazena na »Mariborskem otoku« je tudi zagotovljen uspešen razvoj in razmah tudi te športne panoge, to tembolj, ker bo klub vse ukrenil, da se omogoči članom smotren in cenen trening. Prvi sestanek članstva odseka se bo vršil v sredo, dne 31. t. m. ob 18. uri v posebni sobici hotela »Pri zamorcu« in so vabljen vsi, k’ se zanimajo za katerokoli panogo vodnega športa.
Davls-cup.
V Londonu so se vršile tekme za Da* vis-cup med Anglijo in Nemčijo- Anglija je porazila Nemčijo v razmerju 3:2. Dne. 2. maja se bo vršila v Beogradu tekm> med Jugoslavijo in Švedsko.
Sokolstvo
Mladinska telovadba.
Telesni vzgoji mladine se poseča v zadnjem času vedno večja pažnja- Včasih se je telovadilo z deco isto kar z odraslimi, samo v bolj omiljeni meri. To seveda ni bilo pravilno, kajti otrok je čisto samostojno bitje, za katero je potrebna svojevrstna telovadba. — V Mariborsko Sokolsko župo je uvedel take mladinsko telovadbo br. Lavrenčič in se ie vodniki mladine po društvih že poslužujejo. Sokolsko društvo v Studencih pa hoče tudi javnosti pokazati ta način vzgoje, zato priredi s svojo dero nastop cine 11. maja na svojem telovadišču. —-Zdravo!
Sim l
Michel Zčvaco
£ukced{a (Bocgia
Zgodovinski roman	82
\.	'	XLV.
Legenda o soteski in o Glavi.
‘j* Tista noč ie bila Ragastensu strašna. Do jutra se je klatil okrog palače, opazoval lučke, ki so ugašale druga za drugo, in skušal uganiti, katera gori ob poročni postelji kneginje Manfredi. Jutranja zarja ga je presenetila bledega in onemoglega pod platanami na velikem trgu.
Nazadnje pa se je iztrgal tej muki ljubosumja, ki si jo je bil sam naložil, ter je odšel, mrmraje:
"Idimo! Zame je vse končano!«
Giulio Orsini. ki je bil začutil do njega živo in neobičajno prijateljstvo, mu je bil ponudil v svoji palači gostoljubje, ki ga je Ragastens rad sprejel. Napotil se je torej v palačo Orsini.
Zbudil je Spadacappo, ki je spal spanje pravičnega, ter mu ukazal osedlati Kapitana.
»Ali naj vas spremim, gospod?« je vprašal bivši bravo.
»Ne, počakaj me tu... Sicer pa se vrnem dokaj pozno.«
In potem, ko je bil Kapitan osedlan, je Ragastens nenadoma dodal:
»Sicer pa je mogoče, da izostanem več dni po vrsti, ali celo, da se sploh ne vrnem.«
»Sveta Marija! Gospod vitez me zapušča!.-.«
Ne da bi odgovoril, je Ragastens s konico svojega bodala izluščil dragocene kamene, ki so krasili ročaj njegovega meča — meča Cezarja Borgia, če se bralec še spominja. In rekel je Spadacappi:
»Na, tu imaš, da ne boš preveč žaloval za menoj!«
Toda Spadacappa se je odmaknil in zmajal z glavo.
;	»No,«	je dejal Ragastens. »kaj pa ti je?«
»Gospod vitez« je dejal Spadacappa, »vi mi tu ponujate celo premoženje. Hvala vam zato. Toda. ako me zapuščate, ne potrebujem ničesar. Potem se rajši vrnem k svoji prejšnji obrti...«
Rrgastensa je ganila preprostost teh besed in naivna vdanost tega človeka, ki bi bi! še pred par meseci brez pomislekov umoril meščana, ki bi se bil zakasnil v kaki ozki rimski ulici, samo da si pridobi le naj manjšega izmed demantov, ki jih je danes odklanjal.
MarlbofšfcT VECEENTK labu
»Torej,« je dejal, »ti se nočeš ločiti od mene. pa naj se zgodi karkoli?«
»To se pravi,« je pritrdil Spadacappa, »da mi že ob sami misli, da bi vas moral zapustiti, stopa znoj na čelo. Ah, gospod, s čm sem se vam zameril?«
»Naj bo! Pojdi torej z menoj... Toda povem ti naprej, da morebiti zapustim Italijo.«
»Kaj mi dč!«
»Kako? Ti bi se torej odrekel svoji lepi domovini?«
»Gospod vitez, ali niso vse dežele lepe, samo da živi človek vsaj z nekoliko prostostjo?«
Ragastens ni silil dalje; mignil je Spadacappi. naj mu sledi, a še prej ga je primoral sprejeti njegove de-mante.
»človek nikdar ne ve, kaj se utegne zgoditi.« je dejal.
Spadacappa je veselo skočil na konja in vzkliknil:
»Pri sveti Materi božje, gospod vitez, lep strah ste mi napravili!«
Ragastens ni odgovoril, četrt ure kasneje je bil zunaj mesta. On v resnici ni vedel, kaj bo z njim. Četudi si je sam pri sebi zatrjeval, da je zanj vse končano in da ne bo branil svojega življenji pred mečem Ma-lateste, vendar mu je v dnu srca še ostala nejasna in negotova nada.
V	tem hipu je bilo zani najvažnejše, da preživi današnji dan daleč od Monteforta. Čutil ie. da mu ni mogoče pogledati Primaveri ali knezu Manfredi v obraz. Zato je blodil ves dan okrog mesta, in ker ie v njegovem zdravem značaju naravni nagon po malem zmagoval čuvstveno bol. si je v duhu skrbno zabeleževal razne točke, ki so bile važne za naskok in za obrambo.
Okrog štirih popoldne je dospel na planoto vrhu soteske, po kateri ie bil priiezdil z grofom Alma. In zdajci se mu ie približal Spadacappa ter iztegnil roko proti nekakšni kolibi:
»Krčma!«
»Aha ! Zdi se. da si lačen?«
»In žejen!« ie dejal Spadacappa.
Zares, on ni imel povoda, da ne bi čutil teka do jedi. Jedla pa že nista bila ničesar, odkar sta jahala. In Spadacappa se je s precejšnjo grozo vpraševal, če nima vitez nemara namena umreti od gladu; v tem slučaju bi si moral pač tudi on kot vreden in zvest oproda naložiti najstrožji post. Toda Ragastens ga je pomiril:
»Prav, da si me spomnil: tudi jaz sem že preklicano lačen!«
In zdirjal je naravnost proti krčmi, ki jo je bil sluga zapazil.
V M a r Ib' o r u, dne 30. IV. 1930-
Med dirom proti krčmi je Ragastens ogledoval pečine. ob katere se je naslanjala. In zapazil je. da kaže ena izmed njih v resnici profil orjaške človeške glave. Kaprica narave je bila klesala v granitu, kakor se ji večkrat dogaja, da slika v oblakih.
Ragastens in Spadacappa sta stopila s konj; krčmi je bilo, naravno ime »Pri Glavi«. Osobje te oštarije, to ;c krčmar, krčmarica, njiju dva sinova in služkinja, je bilo pravkar na delu, da naloži ‘na voz, ki je stal pred vrati, vse pohištvo, klopi, mize — z eno besedo, vse bedno bogastvo teh ljudi.
Bojim se, da bova primorana se postiti,« je dejal Ragastens.
»Pa bom kuhal jaz,« je naglo odgovoril Spadacappa-»Gotovo ima pri hiši kak kurnik, in v kurniku jajca in perutnino. Niti dvajset minut, pa vam postrežem s pečenko in cvrtjem, ki bo vredno mize vsakega kardinala.«
»Ali se pri vas lahko obeduje?« je kriknil Ragastens krčmarju.
»Zakaj pa ne, gospod vitez? ...«
»Saj se vendar selite...«
»To še ni vzrok, da človek ne bi dobil jesti..• Sedite k tistile mizi na vrtu, pa vam postrežemo-«
Poleg hiše je bil kos vrta, kjer je rastlo sočivje in kjer je stalo ob skalni steni dvoje ali troje zeleno pobarvanih miz.
»To bo krasen kraj za dvoboj,« je premišljal Ragastens.
Med tem pa je služkinja pogrnila mizo. Vitez, truden od neprespane noči ter od dolgega današnjega jahanja, je sedel v senco z namenom, da krepko poseže po jedi. In ko je zagledal pred seboj kokoš, lastnoročno pripravljeno od Spadacappe. se je lotil s tekom, ki je bil zelo znamenit za človeka, hotečega se dati posekati.
Krčmar, mož kakih štiridesetih let, ki se je zdel zelo zgovoren, ni hotel nikomur drugemu prepustiti skrbi, da postreže temu nenavadnemu gostu. In dočiffl mu je nalival bledega, toda zelo okusnega vina. je skuša! začeti razgovor.
»Po vaši obleki, gospod jezdec, bi sklepal, da ste vojaškega stanu ...«
»Da. vrli mož.«
»Ah. ta vojska!« je zavzdihnil dični krčmar. »Tako v miru smo živeli tukaj, zdaj pa smo primorani bežati. Zatekel se bom v Monteiorte, kjer upam. da bom mogel nadaljevati svojo obrt in prodajati vino gospodom arkebuzirjem...«
(Nadaljevanje sledi.)
Najstarejši zavod za črkostlkarstvo
na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190?. Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Phllipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo.	411
Prcdtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Pozor!
Samo Din 10.— liter pristnega »Ljutomerčana« dobi se samo čez ulico v »Kinu Union«, Cafova ulica 7.	1125
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38.______________________1205
Trgovino z blagom
na Glavnem trgu prodam. Godina, Tat-tenbachova ulica 19-	1266
10% obrestovan je
Vašega denarja za vsaki znesek od Din 1000 naprej. Pismene ponijdbe na Poštni predal št. 4, Maribor. 1221
Malo sobo s posebnim vhodom
oddam takoj. Cvetlična ulica 23, pritličje.	1287
Južno sadje
oranže od Din 1.— naprej, citrone, dateljni. Grašek Din 10. , salata glavnata Din 10.—, karfijola Din 8 kg.
Stojnica na Aleksandrovi cesti, Karlo Koršič.	1280
Bučno olje
najboljše kakovosti, priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmiiller, Maribor, Taborska ulica.	1279
Predam harmoniko tri-vrstno,
skoraj novo za Din 700— in dobro o-hranjen otroški voziček. (Lahko se rabi na tri načine). Naslov v upravi »Ve-černika«.	1286
Res pristno in dobro vino,
lastni pridelek dobite v Splavarski ul. 6. Staro liter Din 12.— novo Din 14.—
1285
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Zakonca
brez otrok iščeta mesto hišnika. Naslov v upravi lista.	1245
0(
v Sv. Petru
vino po 10 In 14 Din
Naznanjam, da sem otvorila v gradu na Trgu svobode št. 1, trgovino	1258
Pristno angleško In ieško blago
za motke dobite ort tvrdki
Franjo Maier. Maribor, Glavni trs 9
Vinotoč Križan
(prej S kaše k)
Krievina 81, nasproti Kalvarija
s 1. malem otvorjen
Takoj
svoje točne naslove one osebe, katere bi se hotele od nas naučiti lepo. čisto in lahko hlšro delo. da sl na ta način pridobe stalno in posebno donosno hišno delo ali postranski zaslužek. Javijo naj sc samo oni. ki razpolagajo z zneskom najmanjc Din 3650,— da si morejo na ta način nabaviti za to delo potreben stroi. Pouk Je brezplačen. Zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za našo tvrdko, i ...F1' v vsakem času proti gotovini prevzamemo vsako količino izvršene robe. kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovor priložite znamko.	966
GRAUERT, tvomica Strojeva d. d., generalno zastopstvo in skladišče. OSIJEK I, Krežmlna ulica 13.
nai lavllo
za vse vrste otroških oblačil
in perila tudi po meri, nadalje narodnih vezenin za obleke, predtiskarijo najmodernejših vzorcev in se cenj. damam najtopleje priporočam
Otvoritveni
sezonski
KONCERT
OB VSAKEM VREMENU
da jih hočeip popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi ne. ugodnega potenja nog. tudi če se to znojenje pojavi v zelo vročih poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popolnoma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za od-govor. — J. LUSTIG. OSIJEK, Krežmina ulica. 965
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA A A A A
Zahtevajte povsod „Večernih!w
TTTVVVTVVVTTVTTVVVVTTTTTTVTTTTVTTTTTTTI
Park kavarna
Maribor.
Prvovrstni kvartet s spremljanjem harfe, pod vodstvom kapelnika gospoda VESELY. Igra od 16. do 21. ure.	1274
Najboljši
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAŠ
i Maribor, Slovenska ul. 4
Potrti	neizmerne žalosti	naznanjamo	vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem	pretresujočo vest,	da	jc naša	iskreno ljubljena mama, ozir
sestra in svakinja, gospa
Elizabeta Rop
zasebnica,
v torek, dne	29. aprila ob pol	IS.	uri, po	dolgi mučni bolezni, previdena
s tolažili sv.	vere, v 51. letu svoje	starosti	za vedno zatisnila svoje blage
oči.	J2g4
Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vršil v četrtek, dne 1. mainika, ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. maja ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
MARIBOR—SARAJEVO, dne 30. aprila 1930.
Srečko Rop, artilerijski poročnik, sin: Darinka Rop. roj. Šlndolle, sinaha: rellks Rop, brat: Marija Heric, Albertina Milič. Ivana Veina, Joslpina Vvippel, sestre; Josip VVippei, svak; Magdalena Rop, svakinja.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BR<»V»UC"v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.'d,' predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.