NO. 201 CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 20, 1965 gTEV. T.XTTT _ VOL. LXm De Gaulle ruši NATO po preudarnem načrtu Namesto ene obrambne organizacije bi imel rad dve obrambno-vojaški zvezi. PARIZ, Fr. — General De Gaulle je že neštetokrat izjavljal, da se v NATO počuti kot ptič v kletki. Ne more prenesti misli, da obstoja nad Francijo še kolektivna oblast, ki se ji mora podrejati tudi takrat, kadar francoski narodni interes tega ne odobrava. General je dosedaj samo govoril, da ne mara NATO, sedaj pa je po svojih sodelavcih tudi sporočil, kako si zamišlja naslednico NATO. NATO naj se razdeli v dve organizaciji. Prva naj obsega samo evropske države, torej brez Amerike. Ta evropska organizacija naj bi bila podobna vojaški konfederaciji: vsaka država bi bila sama gospodar nad lastnimi oboroženimi silami, vendar bi bila obvezana, da v dogovorjenih slučajih sodeluje v skupni obrambi. Torej nobenega skupnega generalnega štaba, pa tudi nobene stalne skupne obrambne politike. Druga organizacija naj bi vključevala tudi države zunaj Evrope, na primer Kanado, Ameriko itd. V njo naj bi bila včlanjena nova evropska organizacija kot celota. Ta širša organizacija naj bi seveda bila še bolj rahla kot evropska. Francija naj bi bila vodnica Načrt sam izdaja generalovo željo: v evropski organizaciji naj bi imela Francija vodilno vlogo, ker ima atomske bombe, dočim bi jih ostale članice ne smele imeti. Francoska vodilna vloga bi torej temeljila na francoskih atomskih bombah. Ker teh ni ravno preveč, naj bi kot zavarovanje služila še širša organizacija z ameriškim atomskim orožjem. Amerika naj torej še naprej varuje Evropo pred sovražniki, ne sme pa imeti v Evropi primerne besede, da ne kazi generalovih načrtov, General je dosleden v tej ideji tudi v praksi. Ravno sedaj je na primer nastopil proti gradnji nove administrativne palače generalnega štaba NATO, ki bi bilo vanjo investiranih nad $5 milijonov. Počemu naj bi bila taka palača potrebna, ako ne bo več generalnega štaba, če ne preje pa vsaj po 1. 1969, ko poteče sedanja pogodba o NATO. General očitno ne vpošteva stvarnosti, ki govori proti njegovi zamisli: Amerika in Zahodna Nemčija ne bosta pristali nanjo. Nemčija noče pod francosko vodstvo, Amerika se pa ne bo dala izriniti iz Evrope. Ako jo Francija noče, jo pa zato hočejo druge evropske države. -------o------ Za šole WINNIPEG, Man. — Pokrajina Manitoba je bila prva v Kanadi, ki je določila, da mora biti v vsakem naselju odločene najmanj dve sekciji zemlje za potrebe šol. Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in milo. Naj višja temperatura 70. VOJSKA IN LEVIČARJI SE UDARILI V S. DOMINGU Vladne čete so včeraj s podporo tankov zasedle blok za blokom v sredini mesta med bojem z levičarji, katerih jedro naj bi tvorili kastrovci in komunisti, moskovski in kitajski. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Uradno so uporniki zapustili del mesta, ki so ga imeli v svoji oblasti vse od začetka upora v preteklem aprilu, in je to prišlo pod nadzor posebne skupine vladne policije. Včeraj so začele vladne čete “čistiti” ta del mesta in odvzemati civilistom orožje, katerega nošnja je bila s posebno uredbo prepovedana vsem, ki ne dobe za to posebnega, novega dovoljenja. Pri tem čiščenju so se levičarji uprli vojski z orožjem in prišlo je v sredi mesta do ostrega streljanja, pri katerem so bile vsaj 3 osebe mrtve, večje število pa ranjenih. Nastop vladnih čet so podpirali tanki. ' -- ' Iz slov. naselbin FONTANA, Calif. — Tu je včeraj zjutraj umrl rojak John Rupert, ki se je pred nekako 20 leti preselil sem iz Barber-tona v Ohiu. Zadela ga je srčna kap. Zapustil je ženo Gertrudo, nečakinje Mrs. John (Mary) Zdravje (Fontana), Mrs. Ted (Pauline) Bade (Levittown, Pa.) in Mrs. Dan (Frances) Pasek (Claremont, Calif.) ter druge sorodnike. -----o -.— 0 celibatu duhovnikov bi le radi razpravljali RIM, It. — Papež Pavel VI. je v pismu kardinalu Tisseran-tu, predsedniku vesoljnega cerkvenega zbora, sporočil, da ne smatra za “primerno razpravljati o tem predmetu, misleč na celibat duhovnikov v Cerkvi. Poudaril je: “Naš namen je ne samo obdržati z vso našo silo ta sveti in starodavni zakon, ampak bomo še poostrili njegovo izpolnjevanje!” Papeževo pismo ni prepričalo vseh, da razprava o celibatu ni primerna za razpravo na vesoljnem cerkvenem zboru. Skupina 81 laikov iz različnih dežel sveta je v posebni prošnji vesoljnemu cerkvenemu zboru predložila, da naj bi ponovno “vzel v pretres sedanji odnos duhovno-pastirskih dolžnosti do celibata”. Skupina poudarja v svoji prošnji, da ne misli na to, da naj bi bili vsi duhovniki poročeni, ampak le predlaga, da “naj Cerkev znova preudari ali ne bi dovolila svojim duhovnikom, da vrše svojo službo po svoji lastni odločitvi poročeni ali ne”. -------------o------ Ali naj bo to mir med Indijo in Pakistanom? NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada poroča, da je samo iz vzhodnega Pakistana pribežalo v Indijo po 1. januarju 1964, torej v dobrih 20 mesecih, 789,000 beguncev, ker niso več mogli prenašati sovražnega režima v Pakistanu. Pri tem moramo pomisliti, da je vzhodni Pakistan veliko manjši od zahodnega. Koliko je beguncev moralo prebežati šele iz zahodnega dela države! -----o------ Najvišii gozd DENVER, Colo. — Gozd v Rio Grande narodnem parku v Koloradu je najvišji gozd v narodnih parkih dežele. CLEVELAND, O. — Tudi naša ohajska država praznuje ta teden kot narodni teden varčevanja. Za uvod je pretekli teden imela svojo letno konvencijo Zveza ohajskih hranilnic in posojilnic in porabila to priliko, da da nekaj zanimivih podatkov o varčevanju v naši državi. V zvezi, ki obstoja že 77 let, je včlanjeno 567 hranilnic in posojilnic, vlagatelji so jim pa sedaj zaupali skoraj 10 bilijonov dolarjev v obliki hranilnih vlog, vrhu tega še tekoča dobroimet-ja na čekovnih računih. Hranilne vloge rastejo povprečno za pol bilijona na leto, ali okoli $50 no osebo v naši državi. To je primercpma kar visok povpre-ček, ako pomislimo, koliko porabi vsak Amerikanec od svojih dohodkov za tekoče stroške. Saj se mora pri tem še zadolževati. Vendar je reden pojav, da ljudje varujejo svoje prihranke in se jih ne dotikajo, ako res ni skrajna nuja. Se rajše začasno zadolžujejo, čeprav pri tem izgubljajo razliko na obrestih, za Wilson zavrnjen, je znova svaril Rodezijo Rodezijska vlada je zavrnila predlog posredovanja britanske Skupnosti narodov, predsednik vlade Wilson jo je kljub temu posvaril naj se ne prehiti. SALISBURY, Rod. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je predložil Rodeziji, naj sprejme posebno komisijo britanske Skupnosti narodov, da bo preiskala razmere v Rodeziji in predložila rešitev v sedanjem sporu, ki grozi privesti do oklice neodvisnosti kljub odporu Londona. lan Smith, predsednik vlade Rodezije, je predlog odklonil, češ da je britanska vlada pridobila že vse vlade Skupnosti za svoje stališče in je torej precej jasno, kakšno rešitev bo predložila. Smith je dejal na tiskovni konferenci, kjer je objavil svojo odklonitev Wilsonove-ga predloga, da trenutno ne vidi nobene možnosti za obnovo razgovorov. Predsednik vlade Wilson je kljub zavrnitvi Smitha pozval ponovno z vso resnostjo: “Pred-no bi bil storjen kak nepopravljiv korak, Vas jaz ponovno prosim — prav ob enajsti uri — zaradi Vaše dežele, zaradi Afrike in zaradi bodočih rodov vseh ras, počakajte, predno prinesete stisko in žalost... Vašemu lastnemu ljudstvu in neštetim drugim ...” Anglikanski nadškof v Canter-buryju je v posebni brzojavki pozval Smitha “v imenu naše skupne krščanske vere”, naj ne hodi na pot, ki bi prinesla o-gromno gorje neštetim. Predsednik vlade Smith je dejal, da “je v načelu odločitev že storjena”, da pa bo morda do njene uresničitve še poteklo nekaj časa! -----o----- Povečanje števila prijav prostovoljcev WASHINGTON, D.C. — Odkar je povečan vpoklic vojaških obveznikov v vojaško službo zaradi vojne v Vietnamu, se je močno dvignilo število prostovoljnih prijav. Po podatkih o-brambnega tajništva so te od julija do septembra porastle za 32% pri letalstvu, pri marinih pa celo za 54%. hranilne vloge dobijo namreč manj obresti, kot jih morajo plačevati za dolgove. Ne dobijo pa vseh hranilnih vlog le naše ohajske hranilnice in posojilnice, veliko denarja je naloženega tudi v bankah vseh vrst, narodnih in državnih. Vendar se tam stekajo praviloma le veliki zneski. Tudi podjetja gledajo, da imajo nekaj “na strani” za vsak slučaj. Precej hranilnih vlog se nahaja tudi zunaj naše države. Ljudje potujejo, se selijo, menjajo začasno svoje službe, se premikajo iz kraja v kraj, povsod se jih pa drži navada, da varčujejo. Kako hitro rastejo hranilne vloge v naši državi, priča podatek, da so hranilnice in posojilnice, ki so včlanjene v njej, imele takoj po zadnji svetovni vojni 1. 1945 komaj dober bilijon in pol vlog; v slabih 20 letih so torej narastle kar za 600%. Ponosno na varčevanje je lahko tudi mesto Cleveland. V Cuyahoga okrajni zvezi je sedaj včlanjenih kar 47 hranilnic in Sodišče bo odločilo o volivnih okrajih v Ohiu COLUMBUS, O. — Državni senator Frank W. King, iz Toleda, vodnik demokratov v državnem senatu, je vložil pri zveznem prizivnem sodišču v Co-lumbusu zahtevo, da razveljavi pretekli teden objavljeno razdelitev države Ohio na volivne o-kraje za državne poslance in državne senatorje. Po njegovem je ta razdelitev v nasprotju obstoječimi zakoni in ustavnimi določili. Državni odbor za razdelitev je na svojo roko to izdelal in jo proglasil pretekli petek. O razdelitvi so razpravljali tekom zasedanja državne zakonodaje, pa ta ni mogla priti do nobenega zaključka. Predlog, ki ga je stavila prejšnja državna zakonodajo, v kateri so imeli republikanci večino v obeh zbornicah, so volivci zavrnili. Zvezno sodišče je zato moralo v smislu odločitve vrhovnega sodišča samo prevzeti nalogo razdelitve države na volivne okraje po načelu “en volivec en glas”. Javno je pozvalo za predloge od strani volivcev, pa tudi od raznih skupin in organizacij. Ko je državni odbor objavil svoj načrt, je izgledalo, da je to le predlog sodišču. Šele na vprašanje poročevalcev je odbor izjavil, da smatra objavo za obvezno novo razdelitev. To je dvignilo veliko nevoljo zlasti v demokratskih krogih. Sen. King je uradno predlo; il zveznemu prizivnemu sodišču, da predlog in njegovo objavo prouči in ga proglasi za nezakonitega in v nasprotju z državno ustavo. -------o------- Vatikanski koncil misli na konec zasedanja VATIKAN. — Očetje vatikanskega koncila bodo počivali kar dva tedna: imajo “prost” ves ta teden, prihodnji “prost” teden bo pa začetkom novembra. To se pravi: z delom bodo preobloženi samo tisti škofje in strokovnjaki, ki sedijo v raznih komisijah, ki pripravljajo dokončna besedila raznih sklepov in resolucij. 28. oktobra bo dalje sv. oče slovesno proglasil nekaj koncilskih sklepov. Nekaj podobnega napovedujejo tudi za 18. november. Vse to so znaki, tako pravijo, da bo zasedanje končano najbrže 9. decembra. posojilnic, ki imajo skupaj $2.5 biiljona vlog na 950,000 hranilnih knjižicah. Na vsakega Cle-velandčana pride torej povprečno ena knjižica. Seveda jih je veliko, ki nimajo nobene, zato jih je pa še več, ki imajo iz najrazličnejših razlogov po dve in tri, za vsak namen svojo. Organizirano varčevanje ni v naši ohajski državi tako staro. Šele 1. 1863 so Irci ustanovili prvo hranilnico in posojilnico v Cincinnatiju. Ostala je do sedaj v irskih rokah, toda ne popolnoma. Sedaj imajo pri njej tudi potomci holandskih priseljencev svojo besedo. Ta teden smo seveda preveč zaposleni s politiko — volitve so pred vrati —, da bi javnost mogla še posebej praznovati teden varčevanja. To pa ne bo nič škodovalo težnji po varčevanju, ki nam je privzgojena, ne glede na to, odkod smo prišli. Nihče ne taji, da imajo priseljenci na-splošno več smisla za varčevanje kot rojeni Amerikanci. Vsakdo med njimi je preživel Središče mesto je dobilo zopet podobo, slično oni v prvih dneh revolucije. Skupine mladih levičarjev so prežale za ogli s Molotovljevini koktajli, da napadejo vladne tanke. Čemu so se kastrovci in komunisti dejansko uprli vladnim četam, je težko razumeti, saj je med uporniki in vojaško stranjo prišlo do dogovora o novi skupni vladi že pred 49 dnevi in je ta pod vodstvom Garcia-Godoyja tedaj tudi prevzela oblast, v središču glavnega mesta dejansko šele pretekli teden, ko so se uporniki od tam umaknili. Oborožene vladne čete so zasedle obalo in vsa važna križišča v sredini mesta, kjer je vladal preko noči mir. V boje z levičarji so bile vpletene samo domače čete. Mednarodna vojaška sila, ki šteje nekaj preko 10,000 mož, je razvoj budno zasledovala, pa se držala dosledno ob strani. Združene države so napovedale, da bodo dober del svojih 8,500 mož umaknile iz Dominikanske republike, kar bo možno seveda le, če ne pride do novih bojev. Bivši predsednik J. Bosch, ki se močno nagiba na levo in rad ostro napada “Yankeje”, je včeraj pozval vlado, naj pokliče na pomoč pri “čiščenju” mesta “Medameriško mirovno silo”. Ni še dolgo tega, ko je mož zahteval, da ta “takoj zapusti” Santo Domingo. Predsednik Garcia-Godoy je sprejel načrt, po katerem naj bi danes posebne skupine civilistov in vojakov, v katerih naj bi bili zastopani tudi uporniki, trde čase, predno se je mogel preseliti, in ga je življenje primoralo, da misli na varčevanje. Seveda ima od tega korist vsa Amerika. Kje bi moglo dobiti naše gospodarstvo potrebna posojila; kje bi mogle dobiti posojila naše države, naša mesta in federacija, ako ne bi bilo na milijone hranilnih vlog v rokah milijonov vlagateljev? Edina temna točka je seveda razvrednotenje dolarja. Ko so 1. 1863 v Cincinnatiju ustanovili prvo hranilnico in posojilnico, niso mogli misliti, kako malo se bo za dolar moglo kupiti 100 let pozneje. Res pa je tudi, da sta za razvrednotenje krivi največ obe svetovni vojni. Ako bi jih ne bilo, bi bil dolar danes po vseh računih najmanj dvakrat toliko vreden, kot je v naših dnevih. Ta misel seveda ne sme nikogar odvračati od varčevanja. Dolar ne bo tako propadel kot dinar! Tako morejo misliti in pričakovati samo tisti, ki vidijo v vsakem grmiču vraga. nadaljevale čiščenje mesta od hiše do hiše. Ta načrt naj bi bil po poročilu Associated Press predložil papeški nuncij msgr. E. Clarizio. -----o----- — Južna Amerika je dolga na najdaljšem mestu 4,800 milj, široka pa na najširšem 3,300 milj. ------o------- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bil pred Domovim odborom za proti-ameriško dejavnost vodnik Ku-Klux-Klana R. M. Shelton. Na večino vprašanj ni dal nobenega odgovora sklicujoč se na ustavna dopolnila 1. 5. in 14. MANILA, Filip. — Dvomotorno potniško letalo s 34 potniki na krovu se je danes ponesrečilo kmalu po vzletu. Nekaj oseb je bilo mrtvih, veliko pa ranjenih. COLUMBUS, O. — Državno prizivno sodišče je začasno prepovedalo oglašanje in vse druge korake v zvezi z uradnim predlogom nove delitve volivnih okrožij države Ohio za državno zakonodajo. Prizivno sodišče je dalo državnemu odboru za razdelitev čas, da do 5. novembra odgovori proti navedbam tožbe d e m o k r atskega senatnega vodnika F. W. Kinga. Ta trdi v tožbi, da je razdelitev neveljavna, ker je v nasprotju z določili ustave. NEW YORK, N.Y. — Sovjetski zunanji minister A. Gromiko je včeraj odletel od tod v Havano na Kubi. Z njim je bil tudi kubanski zunanji minister Raul Roa. Gromiko ni maral časnikarjem povedati, zakaj nenadna pot na Kubo. LEOPOLDVILLE, Kongo. —Iz-gleda, da se je vladi zvestim oboroženim silam posrečilo streti upor dela žandarmerije v Burundiju. Tekom upora je bil predsednik vlade ranjen, kralj Mvambutsa IV. pa je pobegnil preko meje v Kongo. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson se počuti že precej boljše in je bil včeraj že tretji dan na sprehodu. Včeraj je napravil miljo in pol dolgo pot in opravil več urednega dela. Danes ga bodo zdravniki temeljito pregledali, nakar se bodo odločili, kdaj lahko zapusti bolnico in odleti na okrevanje na svojo farmo v Teksas. BONN, Nem. — Včeraj je nemški parlament izvolil ponovno za predsednika dr. E. Ger-stensteina, potem ko je bil dosežen dogovor o sodelovanju med krščanskimi demokrati dr. L. Erharda in liberalnimi demokrati dr. Men- deja. ____ Ta teden je narodni teden varčevanja Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Rojak g. Michael Telich s 64 E. 211 St. je dobil sporočilo, da mu je umrl v Mehiki brat Jože Telič. Zapustil je ženo Matildo, sina Jožeta, hčer Virginijo in poleg omenjenega še dva brata v Ložki dolini. M. Telich je v letošnjem letu izgubil že tretjega brata, Jernej T. je umrl v Buenos Airesu v Argentini, Frank T. v Clevelandu in sedaj Jože v Mehiki. Naše sožalje! Napredovanje rojaka— Mr. Raymund J. Sušnik, sin Mr. in Mrs. John Sušnik, lastnikov Norwood Appliance & Furniture, je bil te dni imenovan za regionalnega manager j a Maytag Co. v okrajih Nassau in Suffolk na Long Island, N.Y. Preje je bil pri isti družbi zaposlen v Chicagu. Raymundu, ki je do pred nekaj leti živel v našem mestu, iskrene čestitke k napredovanju in veliko uspeha na novem mestu! Rojenice— Mr. in Mrs. Donald Stanič na Richmond Heights se je k dvema fantičema rodila deklica. S tem sta postala Mr. in Mrs. Anton Stanič z 1225 Norwood Rd. šestič stari oče in stara mati, Mrs. Mary Zak s 1093 Addison Rd. pa tretjič. Mrs. Anna Rode s Carl Avenue je postala s tem zopet prastara mati. Čestitamo! Seja— Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje ima v četrtek, 21. oktobra, ob dveh popoldne sejo v prizidku SND na St. Clair Avenue. Državna univerza bo gradila— Uprava Cleveland State University je objavila, da bo zgradila za novo državno univerzo, ki je začela svoje redno delo v preteklem mesecu, novp poslopje nasproti sedanjemu, ki bo stalo 5.2 milijona dolarjev in bo služilo predavalnicam, laboratorijem in drugim znanstvenim potrebam. Graditi bodo začeli v prihodnjem poletju. Komet bo možno videti— Če bo ob sončnem zahodu nebo jasno, bo mogoče videti na našem področju rep kometa Ikeya-Seki, ki so ga odkrili šele pretekli mesec, ko je pridrvel v bližino Sonca. Komet, oziroma njegov “rep” bo mogoče videti tik po sončnem zahodu malo nad obzorjem v bližini mesta, kjer bo sonce zašlo. Dogodek smatrajo za nekaj edinstvenega v tem stoletju. “Združeni poziv”— Včeraj je bil drugi dan kampanje za “Združeni poziv”. Nabranega in obljubljenega je bilo $2,988,580, do postavljenega cilja pa manjka še $11,611,420. Kampanja bo v celoti trajala 10 dni. ----—o------ V Adenu še vedno izgredi ADEN, Arab. — Nasprotniki angleške oblasti v okviru Osvobodilne fronte so pretekli teden znova organizirali vrsto izgredov v raznih delih mesta. V predelu mesta šejk Otman so proglasili Angleži policijsko uro od mraka do zore, 'ko je prišlo tam do hudih izgredov. Angleška vlada je ukinila vlado samoupravne kolonije Aden in to izročila neposredno v roke guvernerju. Arabski nacionalisti so pozvali vse, ki “verujejo v Boga”, naj “ne sodelujejo z o-kupatorjem”. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £1« Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fca Kanado in dežele izven Združenih držav: j $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.C0 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio gg No. 201 Weds., Oct. 20, 1965 Kitajski komunisti v zadregi Če jih človek sodi po besedah, so to največji junaki na svetu. Se kar naravnost veselijo, dg je ves svet proti njim, in komaj čakajo, kdaj jih bodo napadli vsi po vrsti od Amerikancev do ruskih izdajalcev, in hlapcev kapitalizma. Še pred par tedni se je tako bahal sam kitajski vojni minister Lin Piao. Če si ogledamo stvarni položaj kitajske zunanje politike, dobimo čisto drugo sliko. Dejstva govorijo namreč drugačen jezik. Oglejmo si jih! Kitajski komunisti grozijo Ameriki že par let, v resnici so pa zmeraj v defenzivi. Kličejo na korajžo, kadar vedo, da se jim ni treba bati, da bi kdo nasedel njihovim izzivanjem. Še nedavno so govorili o kitajskih dobrovolj-cih, ki naj gredo na pomoč južnovietnamskim partizanom, danes ni o tem ne duha ne sluha. Samo severnovietnamski komunisti morajo hoditi po kostanj v južnovietnamski ogenj za kitajsko zunanjo politiko. Menda so jim spori z Moskvo važnejši. Saj ne dovolijo, da bi rusko orožje šlo preko Kitajske v Severni Vietnam. Prevoz zavlačujejo, prevozne stroške pa računajo po mili volji. Peiping je Indiji izročil ultimatum, pa nanj pozabil, le radi lepšega ga je parkrat podaljšal, dokler vse skupaj ni šlo v pozabo. Da so bili radi tega v Pakistanu močno razočarani, tega svobodni svet ni opazil, zabolelo je pa to pei-pinško vlado. Najbolj je kitajske komuniste zabolela prekucija v Indoneziji. Prekrižala jim je vse račune, ne samo v jugovzhodni Aziji, ampak tudi v ostalem svetu. Nikjer niso namreč kitajski komunisti pokazali tako nazorno svoje dvolične politike kot ravno v Džakarti. Uradno so bili v najboljših osebnih zvezah z indonezijskim diktatorjem Su-karnom, za hrbtom so mu pa stregli po oblasti. Dosti diplomatov trdi, da je bil načrt za dogodke v Indoneziji narejen v Peipingu, da je bila indonezijska komunistična stranka proti, da pa se je morala ukloniti poveljem iz Peipinga. Da so zadnji septembrski dan “vzeli Sukarna pod svoje varu-štvo”, tega ne tajijo niti indonezijski komunisti sami, trdijo samo, da s tem niso bili v nobeni zvezi. Le odkod je potem tovariš polkovnik Untung dobil povelje, naj “zavaru-Ije” Sukarna. Vse to se je hitro zvedelo med diplomati vsega sveta. Nad to in tako novico so se seveda najbolj zamislili vsi prijatelji kitajskih komunistov, kar jih je v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Prva misel, ki jim je padla v glavo, je bila: “Ali se ne more tudi meni zgoditi kaj takega? Ali ne organizirajo komunisti ravno ta trenutek, ko se mi priku-pujejo, tudi zaroto proti meni?” Nekaj takega se je zgodilo v par malih afriških republikah, pa je bilo vse skupaj hitro pozabljeno. Kar se je zgodilo v Džakarti, pa ne bo tako hitro spravljeno v zgodovino. Kitajski komunisti bodo postavljeni pred nalogo: kako znova pridobiti zgubljeno zaupanje? Ne bo to lahka stvar, kajti težko bo najti na svetu levičarskega politika, ki vsaj ne bi dvomil o odkritosrčnosti kitajskih komunistov. Da kitajskim komunistom ne gre vse v klasje, se vidi tudi po malo opaženem pojavu, da niso več tako vneti, da bi cepili komunistične vrste v posameznih državah. Res je. da ne mislijo, da bi svojim pristašem že sedaj dali navodilo, naj se zopet sporazumevajo s tistimi komunisti, ki držijo z Moskvo in Havano, pa vendar ne rohnijo več tako glasno in brezobzirno proti njim. Da imajo kitajski komunisti tudi težave s Castrom, se ne da tajiti. Komaj je odletel iz kubanske politike znani Guevara, ki ga imajo vsi za zaupnika kitajskih komunistov, že je Castro poslal svojega brata v Moskvo, da zakrpa stike s Kremljem, ki zadnje čase niso bili ravno preveč prijateljski. Ako se Castro odmakne od Peipinga, kje naj kitajski komunisti dobijo nov kanal za svoje podtalno rovarjenje v Latinski Ameriki? Značilno je, da je Castro postal prijazen do Amerike ravno takrat, ko je na Kubi zmanjkalo Guevare. V glavni odbor svoje komunistične stranke je Castro natrpal samo svoje zaupnike in par moskovskih prijateljev, zato pa nobenega odkritega pristaša kitajskih komunistov. Ali naj se vsega tega veselijo v Peipingu? Kar nekam tihi so postali kitajski komunisti o usodi Formoze. Dolga leta so Formozo smatrali kot glavni cilj svoje zunanje politike, danes jo komaj omenjajo. Človek bi mislil, da bodo vsaj poskusili nagajati Amerikancem in začeli zopet boj za Quemoi in Matsu otoke, pa je tam vse tiho. Da bi skrili svojo zadrego, so začeli z novimi grožnjami na naslov svojih sosedov. Začeli so groziti Tajski s poostreno državljansko vojno, ako bo še naprej služila za “odskočno desko ameriškemu imoerijalizmu”. Tajska vlada s tako nevarnostjo že dolgo računa in se zato sedanje kitajske grožnje‘ni preveč ustrašila. Napovedujejo, da bo tudi Burma dobila podobne opomine in nasvete, akoravno burmanska vlada gleda, da ustreže kitajskim tovarišem, kjer le more. Končno imajo kitajski komunisti tudi domačega sovražnika, ki ga ne morejo ukrotiti: slabo gospodarsko stanje, ki ga nikakor ne morejo zboljšati. Na zadnjih slavnostih ob priliki praznika zmage so vsi govorniki govorili največ o gospodarstvu in o napredku, ki ga bodo čisto gotovo dosegli. Zakaj ga pa niso do sedaj, saj so že dosti dolgo na vladi? Kako malo se kitajski komunisti zanašajo ravno na take napovedi, na kar se najbolj sklicujejo, je dokazal ravno njihov “Ljudski dnevnik” v Peipingu. S ponosom je namreč poudarjal, da ima Kitajska le dva dragocena zaklada, ki jih nima nihče drugi: 700 milijonov ljudi in pa pamet tovariša Mao-Tsetunga 1 Sedanja zadrega v politiki kitajskih komunistov seveda ni in ne bo spremenila ne ciljev ne strategije, pač pa bo prisilila tovariše, da spremenijo taktiko, v kolikor jo že niso. Za spremembo ciljev in strategije jim je potrebna čisto druga miselnost, te pa še nimajo in je tudi ni na vidiku. Morda bo treba čakati nanjo desetletja, kot je svet moral čakati skoraj 40 let na novo miselnost v Kremlju. X>-- >o. >č* OCX* a vseh koncih in krajih. Na koru ni bilo orgel, po omarah nobene skladbe in med pevci nobenega navdušenja, toda s svojo železno energijo ter z njemu lastno disciplino je g. Rakar včasoma vse te ovire premagal ter polagoma in s trdim delom ustvaril krasen cerkveni pevski zbor, ki je postal v čast naselbini, faranom pa v veliko veselje. Kadar govorimo o organistu ter njegovih zaslugah, moramo tudi poudarjati pevski zbor “Ilirija”, ki se je na pobudo g. Rakarja s sporazumom Rev. M. Slajeta ustanovil. Od tedaj je poteklo že 40 let in vso to dobo je g. Rakar vodil Ilirijo od uspeha do uspeha. Pred 40 leti je bila naselbina zagrizeno protiversko gnezdo, kjer je bila naša farna cerkev večinoma prazna, s prihodom Rev. Vitusa Hribarja, Rev. Milana Slajeta in g. Martina Rakarja je prišel v naselbino nov duh, novo življenje, ki je naselbino temeljito preobrazil. Ilirija je sedaj nemoteno vršila svojo vzvišeno nalogo splošnega zanimanja”. Mene bi na cerkvenem koru ter širila bilo sram, če bi ob tolikem delulsvoj uŠled Pri koncertih, narod-in trudu še drugih neštetih po- nih Proslavah in prireditvah, žrtvovalnih članov — Slovencev Kar -i6 Pomenila Ilirija pred 40 — stal ves čas ob strani, za Pri- pomenja še danes — o- stavo ne bi doprinesel drugega,1 stala zvesta njenim tradici-kot nakup delnice, obiskovati pa iam — vedno Pripravljena da-bi jo pričel šele, ko bi meni in'^ BoS'u’ kar je božjega, ter moji družini nudila mnogo pri_ narodu, kar je narodnega, jetnega oddiha in razvedrila. Veliko hvaležnost smo dolžni V navedbam v dopisu pod toč- farani Marije Vnebovzete naše-ko 4 tole: po pravilih SP je od-!mu velezaslužnemu župniku bor izvoljen na občnem zboruj Batbru M. Jagru, ki je sam ve-dokler torej v tem pogledu obč-llik ljubitelj in gojitelj lepega ni zbor pravil ne izpremeni j cerkvenega petja; brez njegove “vključevanje ljudi v odbor opore in velikodušnosti se ne bi Pristave” ni v skladu s pravili mogla Ilirija tako popolno raz-SP. — Zato pa so člani odbora vijati, kot sedaj nastopa, in na Pristave od odborih, ki so “u- katero smo farani lahko ponos-stvarjali pridobitve” na Prista- ru. Dajmo tedaj vse priznanje vi, ali pa je bila graditev najvoditelju Ilirije g. Martinu Ra-Pristavi izvršena z odobritvijo karju za njegovo požrtvovalno upravnega odbora. j delo! Bog ga živi še dolgo vrsto Ker se je dopisniku, članu let! SP, zdelo potrebno pisati o pri- Ernest Terpin stavskem občnem zboru, naj si še jaz, kot sedanji predsednik SP, dovolim, ter vas vse člane vabim - na občni zbor, ker tam — Ribiči v državi Washington oskrbujejo pet devetin potreb Združenih držav z lososom. Strašna vremenska katastrofa v Tirolah Cleveland, O. — Iz uglednega lista “Osttiroler Bote” od 9. septembra 1965 sem zvedel o strašni vremenski katastrofi, ki je o-biskala mirne in poštene Tirolce v nočeh in dneh 2. in 3. septembra. Ko so hudourniki po treh dneh močnega deževja prestopili svoje struge, so povzročili tako razdejanje pašnikov, njiv, obdelanega sveta in mnogih kmečkih -domov, kakor ljudje ne pomnijo. Slike, ki jih prinaša list o razdejanju domov, gozdov in cerkva in cest, so pretresljive. To neurje, kakor slike kažejo, je bilo tako strašno, da je voda odnašala cele plasti zemlje, kamenje, lomila skale, podirala drevje in vse to je drvelo v dolino ter spotoma drobilo gospodarska poslopja in kmečke domove in jih odnašalo v dolino s prebivalci in živino vred, katerih ni bilo mogoče rešiti. V dolini se je to razdejanje nadaljevalo, da so postale ceste in železniške proge neuporabne, šef državnega gradbenega urada dipl. ing. The-nius je izjavil, da v svoji dolgi praksi še nikdar ni videl tako groznega razdejanja. Bilo je kot bi voda prihajala iz vsake luknje, da je razdejanje čim večje. Dalje je predstojnik tega urada izjavil, da je to razdejanje tako hudo, da bo potrebno deset do petnajst let, da bodo vse ceste zopet uporabne in da bo vsaj u-panje nastalo, da bo vsa ta razdejana zemlja vsaj nekaj rodila. Pri reševanju človeških žrtev in živine je pet dni noč in dan sodelovalo z največjimi napori 800 avstrijskih vojakov in 1,500 gasilcev z vsem orodjem, 12 helikopterjev je v teh dneh napravilo 265 ur poletov in rešilo 1,860 oseb sigurne smrti in jih prepeljalo v bolnice. V teh dneh so morali drugi helikopterji poleg teh 12 prepeljati v ogrožene kraje, ki po cestah niso bili dostopni, 77,000 kg hrane. Razdejanje je bilo tudi po cerkvenih pokopališčih tako strašno, da je reka Isel prinašala polne in prazne krste prav v mesto Lienz do izliva v Dravo, večino teh krst so lovili iz vode pred mostom v Lienzu pod farno cerkvijo, ker drugače bi prav gotovo naplavljeni predmeti most odnesli in sicer zato, ker je reka Isel prinašala poleg teh krst, o-gromne količine lesa, kamna in ostankov raznega pohištva kmečkih domov. To nam daje sliko, kakšna sila je pridrvela prav do izliva reke Isel v Dravo, da sta reki Isel in Drava narasli za nad dva metra normalne višine. Iz poročila, ki obsega nad štiri strani v listu, je razvidno, da so bile cele vasi evakuirane. S tem je ostalo pri življenju mnogo tisočev ljudi, ki se pa v svojo domove niso mogli več vrniti, ker so bili ti razdejani. V St. Johannu je bilo to razdejanje tako strašno poleg stanovanjskih poslopij, da je v župni cerkvi v trenutku bila odneena ladja cerkve in je ostal samo prezbiterij z oltarjem. Mostovi, izmed katerih so bili nekateri ravnokar zgrajeni, so bili odneseni. Mnogo živine, ki je bila pod razvalinami in odnesena v dolino in je dajala še znake življenja, so morali postreliti. Najbolj tragično je bilo, ko je morala mati desetih otrok umreti pod razvalinami in so se rešili samo trije in oče, ki je slučajno bil zaposlen v oddaljenem tunelu, ki ga grade skozi Ture. Jezero nad Tristachom je prestopilo bregove in restavracijo kar z vodo in gruščem zalilo. Od Apfaltersbacha do Nikolsdorfa hi bilo prizaneseno prav nobenemu kraju' ali občini,; tudi ne hribovskim vasem in posameznim kmetijam, ki leže do 1,500 metrov visoko. Razdejanja so bila tako grozovita, da je bilo v trenutkih samo v Nikolsdorfu uničena vsa kultura zemlje, o- koli 800 ha. To uničenje je bilo strašno, ker je bil še ves krompir, glavna hrana Tirolcev, v zemlji. Premnogim Slovencem, beguncem, kakor tudi Hrvatom, Srbom in drugim narodom morejo biti gostoljubni, usmiljeni ter pošteni Tirolci v najboljšem spominu. Tirolci so nam v težkem letu 1945 in 1946 obrisali mnogo solza v naši usodi. Ne morem tu naštevati celih strani dobrot, ki smo jih uživali begunci v teh naših strašnih letih po gostoljubnih Tirolcih. Ako bi mnogim beguncem ne bila izkazana po Tirolcih ljubezen do bližnjega in gostoljubje, bi morali biti ti begunci tudi hvaležni Tirolcem že iz razloga, ker so naše prvake, begunce-vodnike reševali pogumno pred neusmiljenim zasledovanjem Angležev in jih tako rešili muk in smrti po krvniku Titu, kateremu bi jih sicer Angleži izročili. Tako so Tirolci pogumno skrbeli za življenjsko varnost našega blagopokojnega škofa, modernega Mojzesa, dr. Gregorija Rožmana v vasi Anras, kjer je bil gost revnega župnika. Nedaleč od te vasi pri Sv. Justini so skrbeli za varnost življenja našega bivšega domobranskega častnika, ki je po težki poti preko Ljubelja s svojimi vojaki zaščitil na tisoče civilnih beguncev, da jih niso komunisti pobili. V zapuščeni bajti, kjer je prebival begunec, oče številne družine, se je ta častnik skrival. Ko so domačini izvedeli za tega nesrečnika, so mu prinašali menjaje se hrano, da ni trpel lakote. Služil je tudi za hlapca, pa bolj po imenu kot v resnici, ker ga niso pustil preveč garati. Bivši begunci naj si pri tem prikličejo živo v spomin rešitev po domobrancih pod poveljstvom tega bivšega višjega čast-nika-junaka, ki je s svojimi hrabrimi vojaki zopet tisočim o-hranil življenje v borbi proti komunistom na vsej poti, zlasti v Borovljah pa prav do izročitve orožja Angležem. Vsi bivši begunci se moramo spomniti tudi vseh predstavnikov v Vzhodnih Tirolah, ki so v vsakem posameznem slučaju posvetili z vso pozornostjo v dejstvo bede beguncev in tako pomagali praV vsakemu beguncu, ki se je obrnil nanje za pomoč. Pri tej priliki hočem ovekovečiti spomin hvaležnosti nekaterih osebnosti, ki so nudile v vsakem primeru pomoč beguncem. Nikdar ne smemo pozabiti pok. okrajnega glavarja Hospa, predsednika krajevne Ljudske stranke direktorja Hansa Meyerja, njegovih bratov, kakor bivšega župana Asslinga g. Uriterweger-ja, ki je v svojem podjetju nudil boljše življenje kar desetim beguncem in vsakemu pomagal, ki se je nanj obrnil za pomoč. Dalje g. župnika Putz-a na Asslingu blizu Lienza, ki je našim številnim duhovnikom kot ne bogat župnik nudil zavetje in varnost pred zasledovanjem Angležev in jih v kritičnem času ilegalno spravil na varno v Italijo. Zato smo se odločili podpisani, ne da bi nas kdo naprosil, spomniti vse Slovence na hvaležnost in dobrosrčnost v svobodni Ameriki, Kanadi in povsod v svobodnem svetu, da priskočijo tem nesrečnikom na pomoč. Podpisani smo pripravljeni sprejeti vsak dar, da bomo skupno obrisali solze številnim materam, starkam in starčkom, ki so preko noči ostali za zimo brez toliko ljubeče domače strehe. Prav gotovo ne bo z našimi darovi odstranjena njih beda v celoti, pač pa bo olajšana njih duševna beda, ker si bodo sve-sti, da jih Slovenci, ki so uživali njihovo ljubezen do bližnjega, niso v tem težkem položaju pozabili. Preden odklonite našo prošnjo, prbsimo lepo, da pomislite na tiste naše brate in sestre begunce, ki radi bolezni in telesnih hib niso bili sprejeti v Ame- riko, pa jim je Tirolska dežela in ostala Avstrija preskrbela nova zdrava stanovanja in podrla vse barake, kjer jim je bilo krajšano življenje. Te siromake so uvrstili v redno državljansko življenje in jim tako podaljšali življenje v moralnem in socialnem življenju. Vsem tem bomo pripravili mnogo veselja, ker bodo tudi od Tirolcev radi naše hvaležnosti deležni še več spoštovanja. Tudi nekateri duhovniki, ki že dvajset let v odsotnosti služijo kot bivši begunci Bogu in narodu, bodo veseli sprejeli vest naše ljubezni do trpečih Tirolcev. Prostovoljne prispevke radi prevzamemo podpisani od vsakega in vsak dar, kolikor kdo zmore. Ko bomo zbrali te prispevke, jih bomo skupno poslali s seznamom darovalcev gospodu deželnemu poslancu in tovarnarju Reinholdu Unterwegerju v Thai Assling, Osttirol. Ta javni delavec namreč pozna kot bivši župan in deželni poslanec prav vse rojake svojega okraja in to prav do najvišje ležeče kmetije. Tistim, ki bi bili v dvomu ali darovati ali ne radi narodnosti: Nas Slovence veže še večja dolžnost ljubezni do bližnjega, kakor je bila svetopisemskega Samarijana, poleg ljubezni, kakor je že povedano, nas tudi veže potrebna hvaležnost. Kako je treba v teh nemirnih časih razumeti stisko človeštva, naj nam vsem Slovencem v novi domovini služi za vzgled ljubezni do bližnjega potres v Skoplju. Ob tej strašni katastrofi sta mala Avstrija in premagana Zahodna Nemčija prihiteli na pomoč z milijonskimi podporami kljub različni narodnosti, veri in vladajočim režimom v prizadetih državah. Mala Avstrija je podarila popolnoma opremljeno otroško kliniko in to katoliška Karitas v deželo s komunističnim režimom. Tudi Zahodna Nemčija ni zaostala z zasilnimi stanovanji in s sanitetnim materialom. Ali naj Slovenci brezbrižno stojimo poleg z nobenim zanimanjem za to katastrofo? Rudolf Lukez, st. 1249 East 79 Street Cleveland, Ohio 44103 U.S.A. Martin Kosnik 1026 East 61 Street Cleveland, Ohio 44103 U.S.A. Mrs. Marija Zupan 1226 East 73 Place Cleveland, Ohio 44103 U.S.A. Mrs. Albina Kozina-Odar 6605 Bonna Avenue Cleveland, Ohio 44103 U.S.A. —-----o------- — Danska ima naj večji pridelek pšenice na aker na vsem svetu. iz JmšIh vrst Timmins, Ont. — Spoštovana Mrs. Debevec! Najlepše se zahvaljujem za opomin, da mi je potekla naročnina in v prilogi pošiljam Money Order za enoletno naročnino. Sem zelo zadovoljna z listom. Zahvaljujem se Vam in Vašim sodelavcem, da tako lepo urejujete ta časopis. Pišete o vsem kot v resnici je. Posebno v starem kraju se vse tako dogaja kot Vi opisujete. Bila bi imela veliko napisati o svojem obisku pred par leti, pa je bolje, da ne, ker se bojim za svoje sorodnike in njihove družine, da jih ne bi trpinčili tako kot so nekega delavca, ki mu je neki znanec, ki živi tukaj, pisal o razmerah pri nas. Popisal mu je kako lepo življenje je tukaj, ko vlada tolika svoboda. Ko je prijatelj prejel to pismo, ga je pokazal svojemu sodelavcu, ki ga je pa šel zatožit. Prijatelja so potem takoj prijeli, zaprli in ga s tepežem tako mučili, da je prišel iz zapora ves strt in črn in je vrhu tega še moral plačati 2,000 dinarjev kazni. Pozdrav vsem od L. S. TOTT^ISrA DUM0VTF3X |R3(S!!5!S!S!S!S!S!S!S!353S®3SSS!S®S5S5S!S®SSS!S5SSS!SS;SS!SS^^ Po Hirschevl - J. M.: V valovih K graščinskega jezera B®SS5S3!SS?5S!Si53®S!SSS®S;S;SS!S«S®SS5SSS^S®5^^ “Ne bom imenovala imena, temveč vas samo vprašam: komu bi prinesla Verina smrt koristi?” Zazdelo se je, kakor bi bila postava drobne žene zrasla. Obrnila se je proti klopi za priče in pogledala Košutnika naravnost v obraz. Ta je skočil pokoncu, njegove oči so se zavrtele in s tisn j enimi pestmi je zakričal: “Gospod predsednik, prosim, da me branite proti tem podtikanjem. Zahtevam aretacijo lažnivke in obrekovalke. . Zadnje njegove besede so kar utonile v naraščajočem hrupu. Predsednik je zapovedal mir in hkratu izjavil, da se bo razprava zdaj, ko je končano zasliševanje prič, za eno uro prekinila. Obtoženca so povedli v njegovo celico, porotniki in sodniki so se odstranili in le počasi so se razkropili razburjeni poslušalci. Mnenja so bila različna, v splošnem pa je vendarle prevladovalo naziranje, da Jugovka svojemu sinu s svojo izpovedjo ni koristila. Dobri vtisk, ki ga je spočetka napravil nastop Jugovke, je bil spet zabrisan zavoljo hude, z nikakimi dokazi podprte obdol-žitve, ki jo je izrekla proti tako uglednemu možu. Tudi Jugovka sama je to čutila. Oprta na roko učitelja Orešnika je počasi zlezla iz dvorane. Ravnatelja Košutnika so obkrožili številni njegovi znanci in se živahno zgražali nad Ju-govko. Najbolj se je razburjal preiskovalni sodnik Rutar, toda tudi višji svetnik Lokan in nadzornik Mihon sta bila ogorčena. “Žensko morate tožiti. Taka reč se mora kaznovati, kajti sicer ne bo nihče več varen pred takimi hudobnimi obrekovanji!” je vzkliknil Rutar. “Najboljša zavrnitev tega neumnega obrekovanja bo ob sodba mladega Juga,” je rekel Mihon. “Ali mislite, da ga bodo porotniki spoznali za krivega?” je vprašal Košutnik, ki je bil še zmerom ves zmeden. “Stavim sto proti eni, da bo Jug obsojen,” se je zasmejal Mihon. “Nikar se ne razburjajte več, gospod ravnatelj. Pojdite z menoj v gostilno na okrepčitev. Prosim tudi vas, gospod sodnik in gospod nadzornik,” je dobrodušno dejal višji svetnik Lokan in prijel Košutnika za roko. Sodnik je z zahvalo odklonil povabilo in šel v svoje stanovanje, a nadzornik je spremljal oba gospoda v gostilno. Spraznili so nekaj kozarcev vina in Košutnik je bil spet videno bolj vesel. Po odmoru so se spet vrnil v sodno dvorano. do Vere šolanje Sodna dvorana je po odmoru kazala isto sliko kakor prej, samo s to razliko, da je bilo njej zdaj še več poslušalcev. Lokan, Košutnik in Mihon so spet Ogorelčeve, njegovo s skromnimi sredstvi, njegove krive poti in grehe, ki jih pa ni obsojal, temveč samo opravičeval. Pustil je celo veljati domnevo, da je po povratku Juga iz Zagreba v njegov domači gozd spet zmagalo v njem boljše čustvo — ljubezen do Vere. Gotovo je sklenil, da hoče postati vreden Verine ljubezni. Tedaj pa je prišlo prekletstvo zlega dejanja. Zapuščena nevesta iz Zagreba se je maščevala nad njim, pisala je pisma Veri in njenemu svaku ter tako dala temu, ki ni bil naklonjen takšni poroki, orožje roke. Globoko užaljena zaročenka. Vera je pretrgala razmerje z njim in odklanjala poizkuse opravičbe. S tem ga je privedla do obupa, ki se je stopnjeval do besa. Pri tem je bila obžalovanja vredna mlada deklica dovolj nespametna, da ni opustila svojih samotnih sprehodov. Ni se mu hotela izogniti, da bi mu bila pokazala, da je zdaj zanjo popoln tujec. Kaj je sama pri tem trpela,” je nadaljeval, “so posamezne priče le bolj na kratko očrtale. Tudi jaz nimam povoda, poizvedovati za podrobnostmi te žo-loigre. Jug je izrekel strašne grožnje, in. ko se je ponudila priložnost, jih je tudi izvršil. Njegova roka je bila, ki je mlado deklico sunila v jezero.” Do te točke je imel govor bolj značaj obrambe kakor obtožbe. Vse, kar je državni to-žitelj izrekel, je zvenelo tako, kakor bi bil hotel zagovornik, ki je obupal nad tem, da bi mogel izposlovati oprostitev varovanca doseči zanj vsaj sočutje in milejšo kazen. Toda zdaj je državni tožitelj prešel v napad. Ni v dejanju samem, čeprav se mora kaznovati, največja krivda obtoženca, kakor zločin je posledica blazne strasti, tem več v načinu, kakor hoče obtoženec krivdo odvaliti od sebe. V mreži laži, ki jo je spletel s pomočjo svoje matere, v obdol-žitvah, ki jih je njegova mati naperila proti tako spoštovanim osebam. K temu se bom še povrnil, za zdaj hočem samo nekoliko osvetliti podatke, ki se tičejo trditve, da gospodična Ogo-relčeva še živi in da je z vednostjo in s pomočjo obtoženca pobegnila.” Državni tožitelj je po vrsti obravnaval navedbe Mirka Juga in njegove matere ter jih s toliko ostroumnostjo zavračal, da so vsi mislili, da mora zdaj obtoženec skesano priznati svoj zločin. Toda Jugov obraz ni kazal nagnjega k takemu priznanju. “Truplo njegove žrtve so našli,” je dalje govoril državni tožitelj, “toda celo vpričo svoje mrtve žrtve je obtoženec vztrajal na svoji pripovedki. Iz dejstva, da je bilo njeno truplo tako razmcvarjeno, je celo črpal žalostni pogum, da je tajil njeno istovetnost, čeprav so njeni ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St, Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd., Wickliffe, O. 44092 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Ali ste pridobili novega člana to leto v našo Zvezo? Ako ne! Zakaj? Ali je premalo zanimanja med nami za obstoj Slovenske moške zveze? Ali bi najraje videli, da bi izginila z našega družabnega polja? Ako se vi, starejši člani, ne zanimate za napredek, zakaj ne prepustite mladini, da bo poslovala v angleščini in tako pridobila mladino v naše vrste. Girardska in euclid-ska podružnica (št. 8) poslujeta v angleščini in imata sijajne u-spehe. Prirejata plese, izlete in zabave po sejah. Ostale podružnice pa spe. Sedaj, ko se bližamo koncu leta in bodo volitve za drugo leto, zbudite se člani-in izvolite odbornike, ki bodo delali za napredek podružnic in Zveze. Ako bo potreba, da se pridobi mladino na seje, spremenite poslovanje v angleščino, tako da bo mladina imela priliko oživeti podružnice na družabnem polju. Saj je bila Zveza ustanovljena v to svrho ne pa za posmrtnino. Za posmrtnino imamo večje organizacije, za družinske potrebe. To so resne besede, ker članstvo peša od leta do leta in kmalu bo začela čutiti posledice glavna blagajna. Tisti ubogi pogrebni stroški ne zaležejo dosti, ko član umre. So pač majhen spomin, da je bil član Zveze. S tem mu izkaže Zveza svojo hvaležnost. Torej, ako mislite umreti, pridobite novega člana, ki bo vas zastopal v bodočnosti Zveze. Upam, da te besede ne bodo padle na gluha ušesa, ker so v vašo lastno korist. Z bratskim pozdravom JOHN F, JADRICH, gl. tajnik Podružnica šl S Euclid, O. — Vabimo splošno občinstvo na PLES, ki ga priredimo ob priliki 25-letnega obstoja podružnice v soboto, 13. novembra 1965, v Društvenem domu na 20713 Recher Ave. v Euclidu. Tu se vam nudi prilika, da se zopet sestanete s starimi prijatelji in se po domače pozabavate. Odbor je v ta namen naročil izboren orkester pod vodstvom Eddia Habata. Ples se začne ob pol devetih zvečer in bo trajal do pol ene ponoči. Za razna okrepčila bo tudi preskrbljeno. Tudi “door prize” bo nekdo dobil. Torej pridite zgodaj in ostanite do pozne ure. Ne bo vam žal! Za odbor: John F, Jadrich, taj. jem govoru obsodil stališče senatorja Fulbrighta. Moskva daje bankam pravico dajanja posojil za dodašsie investicije MOSKVA, ZSSR. — V Rusiji so do sedaj vse investicije financirali iz javnih proračunov, največ seveda iz federalnega. Ker za denar iz proračunov ni bilo treba plačevati obresti in ga tudi ne vračati, so naravno vsa podjetja pritiskala na federalno in pokrajinske vlade, da bi dobili čim večje darove iz raznih proračunskih postavk. Komunisti so se očitno pritiska naveličali. Grizla jih je tudi vest, da je bilo po njihovi krivdi in nesposobnosti dosti proračunskega denarja napačno investiranega. Zato so sedaj sklenili, da podjetja ne bodo več dobivala vsega potrebnega kapitala iz državne blagajne. Kar jim bo manjkalo, ga bodo lahko šle iskat v banke. Seveda bodo morale ban- kam plačevati obresti in tudi vrniti posojila ob zapadlosti. Režim upa, da bo sistem posojil prisilil podjetja, da bodo bolj vestno postopala z denarjem iz posojil, kot postopajo z denarjem iz javnih proračunov. Mislimo, da so ruski komunisti tako upanje izrazili samo za javnost. V resnici jih pa nov sistem financiranja investicij tudi lahko skrbi. Saj vedo, kako žalostno je Tito pogorel s takim sistemom. Tudi on se je bahal, da bodo podjetja previdna pri najemanju posojil. Pa je bilo ravno narobe. Brez vsake vesti in čuta odgovornosti so letala k bankam po denar. Če so se banke po pameti upirale, so jih pa komunistični politiki prisilili, da dajejo posojila. Posledico takega razmetavanja posojil pa vidimo ravno sedaj v Jugoslaviji. Ker je zmanjkalo pravega kapitala, je morala Narodna banka tiskati denar, da zadovolji vse zahteve po posojilih. Jugoslavija je tako v par letih zaplavala iz milijonov v bilijone, sedaj se ^ ^ MIKICO ANTL0GA 6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500 ^ ^ # M. L TRAVEL SERVICE Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary ® Translations ® Immigration • *** SLOVENE VILLAGE 6802 St. Clair Ave. — Tel.: 361-9373 Zelo dobro znana domača gostilna Vam vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače. Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIČ MAPLE HEIGHTS POULTRY S CATERING 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za, prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: mm HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 sedeli med ostalimi pričami, svojci nepogojno prepoznali Vero Ogorelčevo in jo potem tudi dali pokopati v svoji rodbinski Samo učitelj Orešnik je bil zdaj med poslušalci. Tam je sedel poleg Jugovke, za katero se je brigal s sinovsko nežnostjo. Ko so sodniki in porotniki spet stopili v dvorano in sedli na svoja mesta ter je bil znova priveden obtoženec, je predsednik začel obravnavo in dal besedo državnemu tožitelju. Ta, še mlad mož, je vstal in začel govoriti. Čedalje ognjevi-tejše so postajale njegove besede. Njegov govor je učinkoval. Zdelo se je, kakor bi se bil čisto vživel v obtoženčevo dušo. Opisoval je njegova otroška leta in njegovo mladostno ljubezen. grobnici. Jug vztraja na svoji pripovedki, čeprav se zaveda, da je s svojim činom zadal tudi sestri svoje žrtve strahoten uda-Proti temu zahrbtnemu rec. grešniku zdaj dvigam obtožbo. Kriv je in pričakujem, da ga bodo gospodje porotniki soglasno spoznali za krivega!” (Dalje prihodnjič) Ameriški uredniki c političnem položaju v Latinski Ameriki Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Glavno politično vprašanje v državaili Latinske Amerike je še vedno komunistično podtalno gibanje, SAN DIEGO, Calif. — Med-ameriška zveza za tisk je imela svoj letni občni zbor v San Diegu. Udeležilo se ga je 400 delegatov, med njimi tudi glavni u-redniki vodilnih časopisov iz Latinske Amerike. Takih je bilo kor 190. Govorniki so na sejah govorili bolj odkrito, kot so navajeni, ker so vedeli, da njihovi govori ne bodo dobesedno nikjer objavljeni. Morali so dalje misliti tudi na to, da imajo poslušalce, ki nekaj vedo o Latinski Ameriki in da torej ni mogoče pripovedovati nobenih političnih in podobnih bajk. Vsi. prisotni časnikarji so se strinjali v tem, da je podtalno komunistično rovarjenje še zmeraj glavno politično vprašanje za vse države v Latinski Ameriki, niso pa verjeli v sredstva, ki z njimi protikomunisti pobijajo komunistično propagando. O a-meriški zunanji politiki je bila splošna sodba, seveda z nekaterimi izjemami, takale: Ameriški poseg v dominikansko krizo je bil upravičen, izbrana je pa bila zanj napačna taktika. Ako bi bila Johnson ali Rusk pred začetkom ameriške akcije vsaj po telefonu govorila z vodilnimi ameriškimi diplomati in politiki, bi naše vmešavanje dobilo in obdržalo čisto drugo podobo. Zelo slabo mnenje so pa povedali časnikarji o Fulbrightovem govoru. Ker je Fulbright predsednik senatnega zunanjega odbora, bi bilo treba, da govori manj udarno. Zelo različnih misli so pa bili časnikarji o znani resoluciji predstavniškega doma o naši zunanji politiki. Predstavniški dom je namreč zagovarjal misel, da imamo pravico, da posegamo v ameriške revolucije, ako pomenijo nevarnost, da oblast pade v komunistične roke. V Argentini, Hondurasu in Mehiki se za resolucijo niso dosti menili, zato pa je resolucija dvignila dosti prahu v republikah Čile, Panama, Peru, Colombia itd. Časnikarji sp na splošno našli le malo dobrih besed za komuniste. Dominikanski uredniki so jih pa naravnost obtožili, da so jim uničili njihove časopise, do-čim je komunistični dnevhik v Santo Domingo lahko nemoteno izhajal. Naše državno tajništvo je poslalo na konferenco državnega podtajnika Manna, ki je v svo- GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd, 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers pa potaplja, ker ne ve, kam naprej. Zato smo zelo radovedni, kako se bo sistem posojanja denarja obnesel v ruskem gospodarstvu. Balalajka v maku V izdolbenem in na dvoje prerezanem makovem zrncu — obe polovici držijo skupaj zlate sponke — hrani ukrajinski mojster Nikolaj Sjadristi svoje drobcene izdelke. V eni polovici makovega zrnca je balalajka, do vseh podrobnosti natančen ponaredek ruskega ljudskega glasbila. Povprečen človeški las je 40-krat debelejši od rdeče prebarvanih strun na lesenem glasbilu. V drugi polovici pa je belo steklo z majhno vdolbino, v kateri je slika ruskega skladatelja in mojstra na balalajki Vasilija Andrejeva (1861-1918). Nikolaj Sjadristi, po poklicu agronom, slovi po vsej Ukrajini zaradi svojih miniaturnih umetnin. — Mesto Pittsburgh stoji na kraju, ki ga je izbral 1. 1753 G. Washington za vojaško postojanko. . ' Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo dekle ali ženo za točilnico v domači družinski okolici z znanjem priprave pijač. Tudi izučimo. Druga izmena. Plača po dogovoru. Kličite AN 1-0182 po 6. uri popoldne. (x) IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa. Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 961-6000 blizu Lorain Ave. (208) MALI OGLASI V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) V najem Tri lepe, čiste sobe, plinski ogrev, vse udobnosti v pritličju. Kdor hoče imeti udobno poceni stanovanje, naj se zglasi pri Mrs. Anna Železnik, 8818 St. Catherine Ave. Tel.: VU 3-8938. (203) Soba se odda Pošten moški dobi v Wickliffe, O., pri samskemu sobo po zmerni ceni, s kuhinjo in vse ugodnosti. Kličite dop. in po 8. zv. 943-0945. (203) L '• ■ t • ' •-'a RUDY KRISTAVN1K COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dola zavarovana. • Proračuni brezplačni. V najem 4 neopremljene sobe med E. 185 in 200 St. oddam v najem zgoraj mirnim ljudem srednje starosti. Kličite KE 1-0371. (202) V najem Štiri sobe, spodaj, vse na novo dekorirane, furnez, z garažo ali brez( blizu cerkve sv. Frančiška. Kličite 881-1560. (203) TJULENJ PRI IGRI — Tjulenj Neptune v morskem akvariju v Miami, Fla., se zadovoljno igra z žogo. Njegov oskrbnik trdi, da je ena najbolj nadarjenih morskih živali. Naprodaj Naslonjač, (studio couch) v dobrem stanju, $45.00, omara za posodo, $20.00, zimski gumijev obroč (tire) 670 x 15 in regularni 650 x 15. Kličite 481-5463. (202) Lastnik prodaja Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077. —(pon., sred,, pet.) Rudy Ujcic Construction Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADIMO NOVE HIŠE! 16115 Parkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio______ Hiša naprodaj Prodajam hišo 5 sob spodaj, 5 zgoraj, 2 peči na plin, 2 garaži, vse v dobrem stanju, Lahko se vselite takoj. Lahko si ogledate na 1273 Norwood Rd., ali kličite 361-5209. —(203) Pojdi in poglej, kaj je v hiši, preden se zgodi nesreča in pride prekletstvo nad vaju. —Tako vstane — vleče in vodi jo nekakšna angelska roka, vstane po tihem iz postelje, da ne bi moža zbudila, si potegne kočemajko preko srajce in spolzi v mesečini — kakor duh v uradno sobo, kamor jo vleče. Črni lasje ji valujejo kakor samostanski plašč preko ramen in prsi, ki jih le rahlo zakriva obleka. V uradni sobi stika za lučjo, najde netivo in svečo, jo prižge in odpre s plapolajočo lučjo v rokah omaro pri vratih. Tu se ji zablešči nasproti s stoterimi pošastnimi očmi prekleto zlato, poleg denarja pa — srce ji otrpne, vsa slaba je v trenotku in hroma, kakor da jo je božje zadelo — stoji stara lesena podoba, božja Mati s svojim Sinom v naročju. “Vsi sveti, pomagajte mi, snel je podobo na Čelu! Žena se zgrudi na kolena, se dotakne s temnim temenom tal; trepetajoč kleči pred podobo; nato prosi s stegnjenimi in bolestno razpetimi rokami: “O ljuba Gospa, odpusti mu! Naj mu ne bo v pogubo! Kraljic^, spomni se, da ni storil tega sam od sebe, marveč, da ga je zapeljal hudobni duh v človeški postavi.” “Marija!” je bilo čuti od vrat sem hripav glas. Vstopil je mož, oblečen le za silo. “Kaj pa hodiš opolnoči okoli kakor veščica? Ha! Prekleto!” Stopil je naglo k omari. “To je pa moja zadeva! Kaj delaš tu?” CHICAGO, ILL. MALE HELP Faciory PRODUCTION WORKERS Start at $2a36 Many Increases Age 25 to 45 Day — Noon — Night Shifts Should be available for shift changes. Air - Conditioned. Must pass physical. Prefer high school graduates. Must have own car transportation. Permanent Employment Apply Personnel Dept. 9 A.M. to 3 P.M. weekdays 9 A.M. to 12 noon Saturday KITCHENS OF SARA LEE 500 Waukegan Road Deerfield (201) MACHINE OPERATORS Hiring Now - Experienced Men qualified for Boring, Milling, Drilling or Miscellaneous operating. Free insurance, hospitalization. Pension plan. Apply. MERKLE-KORFF GEAR CO. 213 N. Morgan St. or phone 666-1900 (201) REAL ESTATE FOR SALE CHICAGO, ILL. NORTHBROOK — “Come In” OWNER says: You must see this 3 bdrm. split level, w to w crptg., panld. rec. rm. Redw. fence patio, 1Y2 baths, elec. kit. Wonder buy. $24,500. Call 272-3955. (203) Male & FEMALE HELP ZDRAVNIŠKI TEHNIKI ZA PREKOMORSKO SLUŽBO Agencija za internacijonalni razvoj Department of State Washington D.C. 20523 TEŽKI DELOVNI POGOJI, MORDA CELO NEVARNI. DOLGE URE, VELIKA ODGOVORNOST, V ODDALJENIH KRAJIH. Za delo z vietnamskimi laboratorijskimi tehniki, interna-cijonalnimi zdravniškimi grupami, v provincijalnih bolnicah Južnega Vietnama, za pomoč in zdravljenje civilnih vojnih žrtev in vaščanov potrebnih zdravniške pomoči, kot del USA AID programa. Prosilci morajo biti fizično sposobni, stari 25 do 50 let (razen v slučajih izredne kvalifikacije). Imeti morajo 3 do 5 let skušnje v delu na kliniki ali pri pouku, imeti diplomo iz medicinske bakteri-jologije, biokemije, medicinske parasitologije, medicinsko my-cologije, medicinske serologije, histološke tehnike, klinične mikroskopije ali hematologije. Prosilec mora biti samski in voljan delati v tujini brez svojcev za najmanj 18 mesecev. Plača: $7,000 do $12,000 in 25% prekomorske doklade, stanovanje in druge ugodnosti. Zahteva se pet letno ameriško državljanstvo. Za razgovor kličite 828-7651 collect ako ste izven mesta. Razgovori bodo pri AID Recruitment Team v Essex Inn, 800 S. Michigan, Chicago med 18. in 25. oktobrom. AID-VIETNAM, Box 5535, Chicago, Illinois 60680. “Kaj pa ti delaš?” je vprašala temno nazaj in mu zagrozila s svojo belo roko kakor kakšno bojno bitje. “Kaj si storil? Vzel si sveto Mater z njenega svetega kraja, kakor ti je svetoval satan!” , y : “Prisilila me je potreba,” je odvrnil mračno mož. “Sila je trda — ali naj umrete od lakote? 650 goldinarjev je ta podoba že vredna ...” “650 goldinarjev — in podobo, ki bode satana v oči — hočeš —■ razbiti?” se je zgrabila žena z obema rokama za grlo in hripavo dogovorila. “Razbiti ne, tega pa ne,” se je branil Schinnagel in zgibal z obema rokama, “prosil sem ga, naj tega ne stori... Kupil je podobo in moram mu jo prinesti.” “O Bog, čuvaj nas s svojo roko!” je zavpila žena tako presunljivo, da je možu srce zastalo. Pograbila je podobo, jo vzela iz omare in pritisnila na srce; njeni lepi lasje so se zgrnili nad sliko. “Nikoli se ne bo CHICAGO, ILL. MALE HELP ienera! Fadory Dependable fulltime men needed. Must have factory experience, must be 21 or over and married. Openings for trainees on: band saw and cranes. Also general labor. Must be prepared to work swing shifts. Company paid benefits include: BLUE CROSS — BLUE SHIELD VACATION — HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE — RETIREMENT PLAN, ETC. Apply between. 10 A.M. to 3 P.M. REGAL TUBE 00. 7401 South Linder, Chicago, 111. (Bedford Park) Clearing Industrial District (202) Male & FEMALE HELP %- FEMALE HELP GENERAL OFFICE A WELL KNOWN SOUTH LOOP COMPANY IS undergoing a large expansion and is in need of women for its clerical staff. We are looking for trainees as well as experienced office personnel including: 4 Supervisors WOMEN WITH EXPERIENCE AS: • FILE CLERKS • ADJUSTERS • CLERK - TYPISTS Are Needed Plus Other General Office Work RECENT WORK EXPERIENCE IS NOT A REQUIREMENT. WE CAN OFFER YOU EXCELLENT TRAINING, GOOD WORKING CONDITIONS, FREE INSURANCE AND AN OPPORTUNITY TO GROW WITH OUR COMPANY. Qualifications must include a high school diploma and a willingness to do a good job. AGE OPEN TO 50 YEARS OLD CALL 225-2982 M 1 i (201) B9UIČARJ! IH BOLNIČARKE Ik VIETNAM AGENCIJA ZA INTERNACIJONALNI RAZVOJ DEPARTMENT OF STATE WASHINGTON, D.C. 20523 Rabi: bolničarje in bolničarke TEŽKI DELOVNI POGOJI, MORDA CELO NEVARNI. DOLGE URE, VELIKA ODGOVORNOST, V ODDALJENIH KRAJIH. Za delo z internacijonalnimi zdravniškimi skupinami v provincijalnih bolnicah Južnega Vietnama. Za pomoč in zdravljenje civilnih vojnih žrtev in vaščanov potrebnih zdravniške pomoči, kot del USA AID programa. Prosilci morajo biti fizično sposobni, 25 do 45 let stari (razen v slučajih izredne kvalifikacije), izkušeni v negi bolnikov in bolniške uprave in so pripravljeni se zaposliti v inozemstvu brez svojcev najmanj 18 mesecev. Plača: $7,000 do $12,000, in 25% prekomorske doklade, stanovanje in druge ugodnosti. Zahteva se 5 letno ameriško državljanstvo. Ža razgovor kličite 828-7651 collect ako ste izven mesta. Razgovori bodo pri AID Recruitment Team v Essex Inn, 800 S. Michigan, Chicago med 18. in 25. oktobrom. AID-VIETNAM, Box 5535, Chicago, Illinois 60680. to zgodilo, kakor resnično živi Bog, nikoli nikoli! Ne dam je! Prej me moraš ubiti. O mož, mož, zato sem ti dala svoje clekelstvo, zato ti rodila otroke, da počenjaš grje kot Herod in huje kot Judež in da izdajaš našo ljubo Gospo in Kraljico prekletemu krivovercu!” “Mojca!” je prosil ubogi mož trepetaje. “Ne kolni! Mene ne kolni! Mojca, moja, greh je!” “Pa to ni greh, kar ti počenjaš? — Pa saj tebe ne kolnem, tebe ne! Tistega pač, ki te je pripravil tako, kolnem, tebe ne! Tistega pač, ki te je pripravil tako daleč, tistega—” je dvignila roke s podobo proti nebu, “ —- naj Bog prime in ga kaznuje in naj. maščuje nad njim mojo in tvojo bolečino, moj ubogi, ubogi mož! Ne, tebe ne kolnem,” je zaplakala na mah mehko, stisnila z eno roko podobo zopet na prsi in z drugo objela možu, ki je stal zlomljen poleg nje, glavo in jo pritisnila na svoje grudi ob podobi. “Tu, pridi sem, k sveti Materi!... Ona te je ozdravila v tvojem dva in štiridesetem letu, a ti jo hočeš dati hudobnemu človeku, da jo oskruni. — Ne, tega ne boš storil, tega ne moreš storiti, saj si mož, Aleksander!” “Kaj pa naj naredim?” je vprašal obupano. “Dal mi je denarja in zahteval podobo. Denarja mi je krvavo treba, Marija — hudo potreba! Ali naj gremo v edinščino? Ali naj otroci pomro? Svetuj — Potegnil je glavo z njenih prsi in stal zravnan ob njej. Tudi žena je stala tiho, krčevito objemaje podobo, in pomišljala. Zunaj v temi je bilo čuti peti petelina. “Aleksander,” je rekla tiho, “pomagala ti bom. Izprosi si odloga pri njem, vsaj za en dan.” t/ i i On je takisto tiho odgovoril: V blag* SliOfultl “Odloga mi je dal do Vseh sve- prve OBLETNICE SMRTI NAŠE “Kdo pride mimo?” je vprašal mož. “Linški čoln.” Stekla je zopet v spalnico, da ji je vihrala nočna srajca. Mož je šel s svečo za njo. Ob šestih je bila že na bregu proti Marbachu in mahala z belim robcem. Čoln je prihajal temen na bledi vodi, še je gorela luč ob krmi. Ob Mariji je stal mož, jo prosil: “Ne ostajaj dolgo ... Obljubim ti, nihče se ne bo medtem dotaknil podobe.” Poljubil jo je in presunilo ga je, da odhaja navsezgodaj od otrok in njega, iz ljubezni do Marije in do njega. Dal ji je tri šilinge za voznino in hrano; pa naj pozdravi sorodnike v njegovem imenu in naj se ne mudi predolgo. In v Kremsu naj nikar ne pije vode, ker govore, da se je razpasla neka bolezen zaradi slabe vode. Ona pa je stala brez besede in mahala in mahala. Ko pa se je čoln bližal, je zavpila na ves glas: “Ho-o. Vstopila bi rada. Na Krems, na Krems!” Čoln se je približal, pristal. Čolnar, črn ko hudič, je porinil desko na prod. (Dalje prihodnjič) tih.” “Dobro,” je rekla ona. “Do vseh svetih, če Bog da, ti pripravim denar. Potem poneseš ničetu denar nazaj mesto podobe. Podobo pa poneseš takoj spet na hrast, to mi prisežeš...” “Da, prisežem ti... Pa ... kje vzameš denar?” je vprašal s tesnobo v prsih. “Meni je prav, — “Kaj govoriš resnico?” “Resnico!” Zopet je zapel petelin, zvezde na nebu so bledele, druga za drugo. V sobi je postalo mraz kot v kleti. Danilo1 se je. Daleč, daleč se je oglasil zvon. Tedaj je planila žena iz njegovih rok. “Hitro, hitro, hitro! Jutrnjice zvoni. Jezus, Marija. Obleči se moram, ob šestih pride mimo.” LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Kristina Bohinc ki je umrla 23. septembra 1964. leta Ura slovesa pred letom je bila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Ti v zborih nebeških prepevaš zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje nebeško plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji š( nas! Žalujoči: SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 20. oktobra 1965 SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat, podpredsednik Jacob Mejač, blagajnik Albert Marn, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Ciril Štepec, August Dragar. Gospodarski odbor: predsednik Stanley Štepec, Frank Stanonik, Edwin Gro-sel. Ostali direktorji: Frank Suster-sich, Frank Mrzlikar, Joseph Hribar, John Trček. Upravnik: Victor Der-ling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Anton Vrh, podpredsednica Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec. Direktorji: Doris Sadar, John Cech. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar' Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik Frank Grdina; tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidmar; Baragova prosveta dr. Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajc; upravnik Doma Jakob Žakelj; odborniki: Anton Vogel, Edmund Turk, Franc Sleme, Jože Križman, Vinko Rožman, Slavko Miller, Frank Cerar in Anton Meglič. Telefonska številka Doma: EN 1-5926 ali pa HE 2-0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 41103, tel. 391-7173, blagajnik Paul Košir. Odborniki: Berta Lobe, Vinko Rožman, Milan Goršek, Jože Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme in Frank Zalar. Duhovni vodja: č. g. Jošt A. Martelanc. Nadzor, odbor: Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster. Imenik raznih društev Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Ivan Jakomin, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., KE 1 - 6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Marjan Kosem, za program: Jakob Mejač, L Hauptman, Srečko Gaser in Stane Gerdin, odrski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja: Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara: Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik, knjižničar France Jenko, nadzorniki: August Dragar, Jože Malovrh in Franček Urankar. Seje so prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. ( DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavanja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O. sednik John Evatz, tajnik Louis Yartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, zapisnikar Edward Leskovec, blagajničarka Sylvia Evatz. Nadzorni odbor: Frank Zigman, Tony Zadeli, JoAnn Milavec. — Seje za 1. 1965 bodo 4. oktobra, 1. novembra, 6. dec. v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer. KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, podpredsednica Molly Legat, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorna odbor: Nettie Strukel, Mary Gr-ze in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot In Josephine Škabar, taj. John Zaman, 2321 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, Jennie Leskovec, Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Drušf. Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Gorenc, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne. povec. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Samostojna društva *( SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lokar. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bcl-alške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St.. EN 1-1918, blagajnik Frank Majer, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Saj o vec, podpred- DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 1380 E. 276 St., RE 1-5554; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski odsek: predsednik John Troha, Louis Modic, John Snyder; direktorij: John Adams, John Hrovat, Albert Pestotnik, Theodore Kircher. Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Joseph Planinc, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikarica Rose Paulin. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in George Panchur.— Seje so vsak drugi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av» Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Morel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mrzlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St, tel. EN 1-1918; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Jack Li- SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik — Janez Arko. Tajnica — Tončka Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tanica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik. EALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Videtič, T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; kuharici: Jane Perko in Rose Ribar; točaja: Paul Markič in Louis čebul. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTA JERSKI KLUB Predsednik: Jože Zelenik; podpredsednik: Karl Kovač; tajnik: Angela Kavaš, 1260 E. 59 St, Cleveland, O.; blagajnik: Lojze Ferlinc; gospodar: Matija Kavaš. Odborniki: Štefan Režonja, Rudi Kristavčnik, Anton Meglič, John Vinkler. Nadzorni odbor: Jože Melaher, Rozika Jaklič, Karl Fajs. Razsodišče: Frank Fujs, Miodrag Savernik, Vinko Rožman. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Mertik, blagajničarka Barbara Cerar, tajnica Nežka Ovsenik, 7505 Cornelia Avenue, Cleveland, O. 44103, tel.: 881-3118; koreografija: Mrs. Breda Lončar. — Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsednik — predsedniki krajevnih organizacij; tajnik Jože Melaher (Cleveland); blagajnik Ciril Prezelj (Toronto); nadzorni odbor: Tone Muhic (Toronto); Franc Medved (Minnesota) in Meglič Anton (Cleveland). Tiskovni referent dr. Branko Rozman (Buenos Aires); njegov namestnik Lojze Drobnič (Cleveland). SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Frank Kogovšek, 719 E. 157 St, tel. 541-5848; podpredsednik Frank Rihtar; tajnica Anica Cigale; blagajničarka Lojzka Rus; športni referent Marjan Ovsenik; odborniki: Jože Košir, Pavle Košir, Marinka Lah, Tone Mrva, Stane Rus in Jože Tomc. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Father Ambrose Matajik, taj. Father Howard Brown, blag. Msgr. Nolan McKevitt Letna članarina $1, podporni član letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!