Izhaja vsaki četrtek ] ob 8. url popoldne, j Rokopisi se ne vra-3 {ajo. Nefrankovana pisma se ne spre-|cm«!o. Cena listu znaia ta celo leto i krone, |n pol leta 2 kroni. 1 h manj premožne I za celo leto 3 krone, I n pol leta K 1'50. J Za Nemčijo je cena I listu 6 K, la druge dežele izven Avstrije S kron. Rokopise sprejema ^Narodna Tiskarna' v Ooiid, ulica" Vet (urini St. 9. mmm Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, ria Josip Verdijevem te: kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oplaši in poslanice se račumju po petit vrstah in Bicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XlX~Jetnlk. V Gorici, 9. februvarja 1911. 6. številka. Podgorski škandal. . ^ SgfiialigU trde, da niso proti sv proti kapitalizmu. Žal, da nas izkušnja uči drugače. Socializem spodkopuje sv. vero v našem delavstvu Videti je, da je to glavni namen židov-kih vrhovnih voditeljev soc. demokra :ije. Delavstvo, nadraženo po teh voditeljih in socialističnih listih, začenja sovražiti katoliško duhovščino in cerkev er odbija celo na smrtni postelji pre em sv. sakramentov. Tak prežalosten slučaj se je dogodil minuli teden tudi Podgori. Tovarniški delavec Štefan umar iz Gorice, ki je bil pristaš soc. stranke, ni hotel na smrtni postelji slišati o spravi z Bogom in je duhovnika )dbil od sebe. Zato mu je moral biti zabranjen cerkveni pogreb. To je pre- f.alostno dejstvo, ki bi je moral obža-ovati vsak pošten človek. Toda socia-isti ne le da niso tega obžalovali, am' ja!; so napravili še celo demonstracijo pri pogrebu. Prišli so z zastavo, naročili godbo in na grobu proslavljali moža, i je v trdovratnosti umrl brez sv. sa-.ramentov. Kdo je odgovoren za to i'rozno dejstvo? Odgovorni so vsi ti, ki Jražijo ubogo delavstvo in je spravljajo v socialistični tabor. S tem je spravljajo v časno in večno pogubo. Iz tega se jasno vidi, da je socia-izmu glavni namen boj proti sv. kato-iški cerkvi in sv. veri. Ako bi se socialisti potegovali le za gospodarska vprašanja, za pravično preureditev človeške družbe, bi nikakor ne nasprotovali sv. cerkvi, saj je znano, da se krščansko-socialna stranka glede gospodarskega vprašanja v bistvu ž njimi vjemlje. Čitajte izvajanja rimskega pa-xža Leona XIII. v okrožnici: Rerum no-varum, ki je vzbudila krščansko-socialno |i jibanje mej katoličani I V tej okrožnici lajdete jasne pojme o kapitalizmu, ode-ruStvu, o delu in veljavi, o lasti itd Da o se porodile v človeški družbi sedanje ' tlnstne razmere, izvira od tod, ker je iloveštvo zapustilo nauk sv. cerkve. tisoč let se je cerkev bojevala proti ..ipitalizmu in obreslovanju. Človeški litriici so mislili, da so bolj pametni, ko ictrkev. Zato so odprli pot kapitalizmu ji; obrekovanju, ki žuli sedaj milijone Jibogih delavcev. V omenjeni okrožnici govori sv. liči (udi o dolžnostih, ki jih imajo jielodajalci in delavci. Gospodarji imajo doU.nost 1. Čuvati telesno zdravje svojih delavcev, 2. spoštovati versko in moralno življenje, 3. skrbeti za njih gmotno stanje. Delavci od svoje strani pa imajo te le dolžnosti: 1 Storiti ne smejo nobene Škode ne premoženju gospodarjevemu in ne osebi njegovi. 2. Opravljati morajo svoja dela zvesto in 3. Ko se potegujejo za svoje pravice, ne smejo delali nasilstev. Koliko zlatih resnic je v omenjeni okrožnici Leona XIII.! Priporočamo jo znova vsem našim somišljenikom. Sploh pa priporočamo vsem, ki prihajajo v dotiko s soc. demokrati, naj se glede gospodarskega vprašanja in sploh glede posvetnih zadev ž njimi nič ne prepirajo. Mi katoličani nimamo vzroka, da bi v tem oziru zagovarjali sedanje gnile družabne razmere in gnili kapitalizem Izvijmo socialistom to orožje iz rok, kakor uči jasno Leon XIII. in kakor je vselej učila sv. cerkev. Nam je v boju proti soc. demokraciji glavna reč sv. vera, ki jo socialisti pobijajo in s tem zapeljujejo ubogo delavstvo v. časno in večno propast. Podgorski škandal nam to znova dokazuje. Politični pregled. Poslanska zbornica. V torkovi seji poslanske zbornice je prišla na vrsto od gosposke zborni ce poslanski vrnjena postava glede prepovedi nočnega dela žensk v industrijskih podjetjih. Gosposka zbornica pre dlaga namreč, naj postava stopi v ve Ijavo 1. avgusta 1911. Referent dr. Drexler predlaga v imenu socialnopo litičnega odseka, naj se postava sprejme v obliki, kakor jo predlaga gosposka zbornica. Proti se je oglasil dr. Benkovič, ki zastopa mnenje, da naj se postava sprejme v prvotni od poslanske zbornice sklenjeni obliki. Po kratki debati se je sklenilo postavo v zmislu predloga gosposke zbornice izprenieniti. Nato je sledilo drugo branje poročila obrtnega odseka glede postave o kroš-njarjenju in se je začela o tem debata. — Poslanec Dasczynski interpelira na-učnega ministra grofa Stiirghka glede vseučiliškega šlrajka v Krakovu, zahteva, da se disciplinacije senata razveljavijo in predavanja P. Zimmermanna omejijo na teološko fakulteto. Zbornica je včeraj nadaljevala generalno debato o krošnjarskem zakonu. Italijanska pravna fakulteta v proračunskem odseku. V torek popoludne se je sešel državnozborski proračunski odsek in je začel takoj nadaljevati splošno razpravo o vladni predlogi glede ustanovitve italijanske pravne fakultete na Dunaju. Po nekem dejanskem popravku posl. Gostinčarja je bilo sklenjeno z večino glasov, da se preide v specijalno debato. Nato je govoril posl. Korošec, ki je opravičeval dosedanjo obstrukcijo slov. poslancev. Ko je še izjavil, da so slov. poslanci proti temu, da bi se ital. vseučilišče ustanovilo na Primorskem, predlagal je te-le dve resoluciji: 1. Vlada se poživlja, da prizna spričevalom, diplomam in državnim izpitom, ki so bili napravljeni pred komisijami, ki obstoje v Zagrebu, popolno veljavo za dežele in kraljestva, zastopana v državnem zboru. 2. Vlada se poživlja, da ukrene nemudoma vse potrebne predpriprave, da se čimpreje osnuje lastno tuzemsko vseučilišče, ki bp odgovarjalo potrebam Jugoslovanov. . Včeraj je odsek nadaljeval specijalno debato. Govoril je tudi poslanec dr. Ploj, ki je v imenu „Zveze južnih Slovanov" predlagal sledečo resolucijo: Vlada naj ustanovi najkasneje tekom 10 let v Ljubljani slovensko univerzo, a za sedaj naj ustanovi docenture v Pragi in Krakovu. Razprava se danes nadaljuje in pride tudi danes gotovo že do glasovanja. „Slovenec" priobčuje brzojavko, v kateri izraža upanje, da bode odsekova večina glasovala za Koroščevi resoluciji. Iz delegaolj. Glasovanje strank za vojaške potrebščine bo odvisno od izjave finančnega ministra, kako se bodo ti stroški krili;. ter od izjave ministra Bienertha glede upoštevanja ljudskih potreb. Obstrukcija v ogrskem državnem zboru še vedno traja. Vlada zdaj še čaka, a če bodo opozicionalci obstruirali bančno predlogo v podrobni razpravi, namerava energično nastopiti proti ob-strukcionistom. Italijansko In avstrijsko vojno brodovje. „Agenzia libera" poroča, da se po obnovitvi trozveze sklene konvencija glede na moč zveznih vojnih mornaric. Italija in Avstro Ogrska se baje že o tem pogajata. Italija zastopa stališče, da mora glede na brodovje vladati med obema državama razmerje 1 */a: L Položaj na Balkana zelo resen. Iz Belgrada se poroča da je označil srbski zunanji minister v neki konferenci vladne stranke položaj na Balkanu kot zelo resen. Opozicija zahteva, naj v tajni seji skupščine poroča podrobno o političnem položaju. Angleška ln njena mornarica. Angleška admiraliteta se je v svojih posvetovanjih izrekla za zvišanje vojnega kredita, tako da bi znašal kredit 45,000.000 funtov šterllngov t. j. eno milijardo kron za letos. Drobne politične vesti. Vojni odsek avstrijske delegacije je pričel v torek razpravljati vojni proračun.—V listih se čita. da je italijanska vlada naročila vsem prefektom, naj ne trpe nobenih irredentističnih demonstracij. — Avstro-ogrske posadke ob reki Drini v Bosni se pomnože. Celo šolska poslopja se bodo uporabila za stanovanja. — Iz Sofije poročajo, da je ma-cedonski revolucijonarni odbor sklenil usmrtiti prejšnjega ministerskega predsednika Doneva. bivšega ministra Stiko-nova in poslanca Krištofa in to zaradi njih političnega nastopa proti njim. Imenovani so uže dobili grozilna pisma. Usmrtenje se ima izvršiti tekom enega meseca. Policija zasleduje grozitelje. — V Mehiki so vstaši napadli železniški vlak nekega polkovnika. Pri tej priliki sta padla dva vojaka in 173 vsta-šev. Polkovniku in 300 vojakom se je posrečilo, da so ušli. — Bivši portugalski kralj Manuel se najbrže nastani v Italiji. — Srbski kralj Peter poseti italijanskega kralja v Rimu dne 14. februvarja. — Nemški cesar Viljem poseti v prvi polovici marca italijanskega kralja v Rimu. — Armadni odsek ogerske delegacije zboruje te dni. Vojni minister Schčnaich je povedal, da se uvede 2-letna vojaška služba in pa da se upe-Ijejo še druge olajšave posebno za podčastnike in vojaške rodbinske očete. — Perzijski finančni minister je bil napaden od dveh Rusov. Vsled dobljenih ran je umrl. — Avstrijski državni uradniki nameravajo začeti s pasivno rezistenco in to vsled tega, ker jim vlada noče plač povišati. — Angleška mornarica se silno poveča. V to svrho porabijo 45 milijonov funtov šterlinov. Admiraleteta zahteva, da se zgradi še 7 dreadnoughtov. — Vsled nasilnosti svobodomiselnih dijakov na krakovski univerzi proti predavanjem p. Zimmermana se je univerza zatvorila do poletnega semestra. Takrat pa se bodo sprejeli le tisti dijaki, ki se obvežejo, da ne bodo motili predavanj. — Naš cesar se je včeraj odpeljal v Budimpešta. — Škof Czflrnok v Temešvaru na Ogerskem je svoji duhovščini izdal strogo zapoved vsled papeževe enciklike, da mora vedno nositi tabar in da ne sme obiskovati gledišč in gostiln. Tako poročajo listi. — Čita se, da se to poletje sestaneta naš cesar in ruski car. — Še ne popolnoma potrjeno vest prinašajo listi, da je bil kitajski cesar umorjen. — Policija v Londonu je 7. februvarja zaprla več ulic v svrho, da je ujela dva nevarna anarhista. — Na Cetinju je policija aretirala mladega Črnogorca Gjuriča in dobila pri njem dinamitni bombi. Baje je hotel umoriti črnogorskega kralja. Darovi. Jubilejni darovi za .Slovensko sirotišče": P. n. gg. monsignor dr. Jakob Brumat, vicerektor bogoslovskih naukov 5 K, Franc Stepančič, ekonom v centralni bogoslovnici, na račun usta-novnine 50 K, M. M. 1 K, vesela družba v „Slov. sirotišču" na dan Svečnice zbrala 4 K 20 v, Marija Merše (Novo-mesto) I K 35 v, Marija Fišer v Gorici 2 K. I. R. v Gorici 20 K, Ivan Malič, trevljar. Dol. Vrtojba 20 v, Blazij Bevk, vikar v pok. 1 K; Anton Manfreda, Bača 60 v, Ana Košuta, vdova. Gorica 1 K, Neža Kovačič, kuharica v Gorici 1 K, Frančiška Kodrič, Brje 10 v, Fran Čišek Pregelj, Renče 40 v, Alojzij Gulin, cerkovnik, Vrtojba 50 v, Josip Rožič, Volaršče p. St. Ferjan 50 v, v nabiral niku: v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K 80 v, Mihael Colja, Rihemberg 4 K, Anton Pečenko, .Rihemberg 2 K. Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost sloven skega naroda pod slavno vla do Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa !.l Za „A I oj zl j e v išče": Neimenovani iz Gabrija I K. Za „0 b m e j n e Slovence": Gulin Alojzij, cerkovnik, Gorenja Vrtojba 50 v. Domače in razne vesti. Novoimenovani tržaški škof premil, g. dr. Karlin „Prlm. Listu". — Novoimenovani tržaški škof premil, g. dr. Karlin je blagovolil v iskrenih besedah se zahvaliti „Prim. Listu" za pozdravni članek v predzadnji številki. Obenem je premil, stopil v vrsto naših naročnikov. Inštalacija novega tržaškega žkofa. „Naša Sloga" je doznala iz popolnoma zanesljivega vira, da se bode vršila inštalacija tržaškega škofa prevzvišenega g. dr. Andreja Karlin dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa. Ta svečani čin bode izvršil prejšnji tržaški škof dr. Nagi s pomočjo Nj. Prevzv. goriškega knezo-nadškofa dr. Sedej a in ljubljanskega knezo-škofa dr. Jegiič a. Nenadna smrt vicenškega škofa v Štarancanu v Furlaniji. Včeraj je nenadoma umrl mons. Anton Feruglio, škof v Vičenci v Italiji, ki je prišel za nekaj časa v Štarancan v Furlaniji na svoje posestvo. Zjutraj ob 645 je hotel vstati, a ga je nakrat zadela kap. Prvi hip se je zdelo, da ne bo najhujšega, a kmalu na to je padel na posteljo in ostal mrlev. Poklicani zdravnik iz Tržiča ni mogel drugega konstatirati kakor nenadno smrt, ki je nastopila vsled za-detja kapi. — Mons. Feruglio je bil rojen v vasi Fereto Umberto v videmski okolici I. 1840. V škofa je bil posvečen 1. 1893 ter bil ves čas v Vičenci N. p. v m.! Sprememba pri vodstvu gor. okrajnega glavarstva. Tuk. list „11 Corriere Friulano“ pravi, da je izvedel iz zanesljivega vira, da postane dvorni svetnik in sedanji voditelj gor. okr. glavarstva, grof Attems, podpredsednik tržaškega namestništva ter da mu bode sledil v vodstvu gor. okr. glavarstva namestništveni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva v Sežani, Rebek. Opomniti moramo, da nazivljajo tuk. italijanski listi list „il Coiriere Friulano" tudi „11 mai una". Ne vemo, če bodo imeli tudi v tem slučaju prav. Iz politične službe. — Okrajni komisar dr. Viljem Baltič je iz Pazina premeščen v Gorico, okr. komisar dr. Ivan Basioli iz Trsta v Pazin. Slovesna otvoritev deželne blaznice. - Kakor smo poizvedeli na pristojnem mestu, se bode izvršila slovesna otvoritev deželne blaznice v Gorici dne 15. t. m. Poleg drugih dosto janstvenikov se bodeta udeležila te slovesnosti tudi naš prevzv. knezonadškof dr. Sedej, ki bode pri ti priliki blagoslovil oratorij, in pa tržaški namestnik princ Hohenlohe. Po slovesni otvoritvi bode skozi štiri dni prosto vsakemu, ogledati si to velikansko in res prepotrebno djželno napravo. Kedar prede Gabršček n prav huda, Otepa okoli sebe kakor besen, „Sofa“ pa objavlja krvave članke iu bega občinstvo z najdebelejSimi lažni. Tako je „Soča“ pred dvema letoma objavljala grozovite članke o finančnem polomu goriške dežele. Toda polom ni pretil go-riškim deželnim financam, ampak raz nim „narodnim“ podjetjem in zavodom, ki jih je vodil — Gabršček. Tudi zda, mora nekje liuJo pokati. To sklepamo iz „Sočine;'a“ članka o napisih v deželni umobolnici. V tem članku laže „SoČa‘‘ nesramno, da so vsi napisi v deželni norišnici izključno laški, dočim je resnica, da so vsi napisi v novi deželni norišnici dvojezični, namreč laški in slo venski. In na podlagi svoje predrzne laži hujska „Soča“ tako-le proti našim poslancem : „Tako je dandanašnji v deželi Goriško-Gradiščanski, nad katero sijeta zvezdi: Pajer Gregorčič. Vse po laško-slovenščini ni dati prostora v takem deželnem zavodu, kakoršen je deželna norišnica, ki stane davkoplačevalce že sedaj tako ogromne svote. Berbuč in Stepančič seveda molčita in kimata. Niti ust nista odprla proti taki Slovence žaleči notranji in zunanji uredbi goriške deželne norišnice. Tako varujejo slovenske koristi in čast slovenskega imena v deželni hiši slovenski klerikalci, pristaši V. I. S. — To so ne-čuveni škandali, za katere pa bodo Gregorčič, Berbuč in Stepančič dajali težek obračun. Kajti nadejamo se, da se naše ljudstvo naveliča ljudi, ki pehajo goriške Slovence tako nizdol 1“ S tako perfidno lažjo, s takim nesramnim hujskanjem proti našim poslancem hoče „Soča" odvrniti pozornost ljudstva od gospodarske mizerije, ki mori njene maloštevilne privržence! In ta izprijena lažnica se drzne nam očitati, da dttio hoteli s člankom „Dva narodna škandala" odvrniti pozornost ljudstva od ..velikanskega škandala", to e od samolaških napisov v goriški deželni norišnici! Za pospeševanje ribarstva. De želni odbor goriški je sklenil kupiti etos 50.000, prihodnje leto pa 100.000 postrvi ter jih položiti v naše reke. Na željo nekaterih cerkvenih oskrbnlštev priobčujemo v svrlio pri-znatka za pristojbinski ekvivalent, da so glasom uradnega izkaza imele državne obveznice dne 31. decembra 910 naslednjo kurzno vrednost: 1.) 4 odst. konv. kronska obveznica maj-novembra 93 K 45 v. 2.) 4 odst konv. kronska obveznica januar- julij 93 K 40 v. 3.) 4 2 odst. drž. obveznica v papirju, febr.-avgust 97 K 40 v. 4.) 4-2 odst. drž. obveznica v srebru, april-oktober 97 40 v. Vojaške vesti z gorlško-laške meje. — Govori se, da se na laški meji izvrši kmalu več sprememb. Obmejne posadke se pomnože. Nove posadke pridejo v Plave in baje tudi mal oddelek v Marijacelje in Srednje na Kanalskem. — V Tolmin pride še cel bataljon lovcev iz Trsta; enako v Volče in Sv. Lucijo, in sicer za stalno. — Govori se tudi, da se namerava blizu Kobarida sezidati trdnjava. — Iz Slovenske Bistrice na Štajerskem najbrže riško, pride cela konjeniška divizija na Go-Nastani se po raznih krajih Furlanije in v Solkanu. V Craulju pri Strassoldu v Furlaniji je vojaška uprava kupila že primeren prostor za en eskadron dragoncev. — Korno poveljstvo pride sko-rogotovo v Ljubljano; Celovec je preblizu meje. Dljete porotnikom. V državnem zboru je predlagal posl. Kienzl, naj bi dobivali porotniki pet kron dijete dnevno, kadar poslujejo. Reka Vipava je v spodnjem delu zmrznila. Otroci in drugi se drsajo. Popolnoma zmrznjena ni bila uže več let. A tudi Soča je ob straneh zmrznila. Novi sejmi v Št. Petru na Krasn. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je dovolila in potrdila za občino Št. Peter na Krasu dva nova sejma ki se bodeta vršila dne 15. februarja in 18. aprila vsakega leta. Zemljišča vsake velikosti po jako nizkih cenah, v lepih legah in rodovitnih krajih, pripravna za poljedelstvo, živinorejo, v bližini mest ali večjih trgov ležeča, so pod ugodnimi pogoji na prodaj na Koroškem. Pojasnila daje iz prijaznosti: Franc Kamnikar v Celovcu, Schiffgasse 2|l. Mesto Beljak ima po novem ljudskem štetju 19.256 prebivalcev, med temi 1336 vojakov. Llubljana ima po zadnjem ljudskem štetju 38 645 oseb; od zadnjega ljudskega štetja I. 1900 se je prebivalstvo pomnožilo za 4690 oseb ali 13 8 odsto. Aktivnega vojaštva je okolu 3400 mož. Skupno prebivalstvo Ljubljane bi potemtakem znašalo okroglo 42.000 duš Prebivalstvo mesta Idrije šteje po letošnjem ljudskem štetju 6101. V zadnjih desetih letih se je pomnožilo za 1955 oseb. Zagreb ima po zadnjem ljudskem štetju 3828 hiš, 17.861 zasebnih stano vanj in 78.956 prebivalcev (75.496 civilnih in 3460 vojakov). Ako se prišteje začasno odsotne osebe, šteje Zagreb okroglo 8 0.0 0 0 prebivalcev; prirastek zadnjih 10 let znaša okroglo 18.000 duš. Bosansko-heroegovska mesta štejejo brez vojaštva: Sarajevo 51.949 duš in sicer 18.462 mohamedancev, 17.994 ka tolikov, 8355 pravoslavnih, 6436 Židov in 703 drugih veroizpovedanj. Hiš je 6874. — Mostar 16.369, Banjaluka 14.900, Tuzla 12368, Travnik 668l in Bihač 6209 civilnih oseb. Na Reki in njenem teritoriju so pri liudskem štetju našteli 49.621 prebivalcev. Ker je na Reki vojakov 1110, šteje nad 50.000 prebivalcev. Italija v nevarnosti. — Videmska „La Patria del Friuli" z dne 7. t. m. je vsa iz sebe, ker se ustanavlja pri Klo diču na Beneškem slov. hranilnica in posojilnica. Boji se, da bo kmalu po slovenjena cela Furlanija. Žnpnik rešil življenje de6ku. — 'Ja Bledu se je udri led 13letnemu dečku; boril se je precej časa s smrtjo. Kakih deset korakov stran je stal nek uradnik, ki pa ni imel poguma skočiti v jezero in rešiti otroka. Ko zagleda nesrečo župnik Kleipdienst iz Begunj v daljavi več sto korakov, teče z vso silo na lice mesta ter z nevarnostjo lastnega življenja reši dečka iz vode. Še nekaj sekund in otrok bi bil utonil, bil je že skoraj nezavesten. Velike vojaške vaje konjenlštva v Galiciji. — Za letošnje velike vojaške vaje konjeništva, ki se bodo vršile v Galiciji, se bode uporabil tudi denar, ki je preostal od lansko leto zarad konjske kuge odpovedanih enakih vaj. Pri teh vajah se bodo poizkusile najmoder nejše tehnične iznajdbe kakor avtomobili, aeroplani itd. Za bivše mornarje o. in kr. vojne mornarice. Dne 7.apr.se bodo razdelili dohodki iz Tegetthofove ustanove za po morščake. Upokojeni mornarji c. in kr. vojne mornarice, ki so popolnoma onemogli, posebno pa oni, ki so se udeležili pomorskih bitk pri Hel-golandu in pri Visu in ki reflektirajo na to podporo, naj vložijo aekoleko-vane prošnje do 13. t. in. pri namest ništvenem svetniku v Trstu. V prošnjah bodi navedena tudi eventuelna podpora, ki jo prosilec vživa. Po 24 letih spregledal. Pred 24 leti je oslepel v Brnu sedaj 58 let stari delavec Koplik. Pred par dnevi pa je kar nenadoma zopet spregledal, lahko si predstavljamo njegovo in njegove družine veselje. Po sedmih letih odkrita cerkvena tatvina — V gozdu v Šl .lankovcu na Hrvaškem sta te dni dva dečka nabi rala suhljad, ko opazita iz listja moleti neko svitlo stvar. Začneta razgrebati pa najdeta paieno, kelih, ciborij itd. Takoj sta šla k župniku in kmalu se je doj>. nalo, da so bili ti predmeti pred sed. mimi leti ukradeni v slakovski župni cerkvi. Ceneno meso. Listi javljajo, da se v Mitroviči vsled odprtja srbske meje prodaja goveje meso po 80 vin, svinjsko pa po I K kg! Srbsko meso v Zagrebu. — Po iniciativi župana Holjca je došla te dni prva poizkusna pošiljalev srbskega mesa v Zagreb. K prevzetju na kolo. dvor je došel župan s komisijo. Meslo je takoj sklenilo pogodbo za I vagon mesa vsak teden. Meso se prodaja v mestni mesnici in je cenejše nego meso pri ostalih mesarjih. Vsled tega so bili slednji prisiljeni znižati • cene mesu, zlasti svinjskemu Dohodki avstrijske tobačne uprave. Iz. statističnih podatkov je razvidno, da se je prodalo lani v prvih šestih mesecih v Avstriji tobačnih izdelkov za 134.643 milijonov kron, to je za 4291 milijonov kron več kol lansko leto v istem času. Večji del dohodkov odpade na prodajo tobačnih izdelkov splošnega tarifa (1232 milijonov kron), tem slede izdelki specialitetnega tarifa (901 milijonov kron), eksport (239 milijonov kron, takrat je za 141 milijonov ali 37 odstotkov manjši kot v istem času lani) in končno prodaja tobačnih odpadkov v tuzeinstvu. Kar se tiče prodaje posameznih tobačnih izdelkov, se je prodalo največ režijskih cigaret in sicer 2673.179 milijonov, 201.498 milijonov več kot lani. Smodk avstrijske režije se je prodalo 591.653 milijonov (več 2598 milijonov), importiranih smodk 746.000 (več 9000) in importiranih cigaret 9653 milijonov (več 248 milijonov). Tobaka se je prodalo v zavojih 124.110 met. stotov, nekoliko več kot lani, nuhalnega tobaka pa 5448 meter-skih stotov, nekoliko manj kot lani v istem času. Zagrebški nadškof koadjutor dr. Bauer je prevzel posle zagrebške nadškofije dne 5. t. m. Nov dunajski nuncij. — „Osserv. Romano" poroča: Papež je imenoval mons Bavona apostolskim nuncijem na dunajskem dvoru. Listnica uprave: G. Rogelja Franc, Novelo 17 p. Kostanjevica: Naročnina plačana do konec t. I. 1911! Hvala! G. Josip Kas, davčni sluga Konjice: Naročnino prejeli I Plačano do konec t. leta 1911! — G. Amalija Kovačič, Idrija ob Bači št. 41, Sv. Lucija ob Soči: Naročnino prejeli! Plačano je do konec t. I. 1911. — Poljak Anton, Prapetno 67: Denar prejeli! Plačano do konec t. I. 1911 I Hvala! Mestne novice. Prevzv. knezoškof ljubljanski dr. Jeglič je, vračajoč se iz Rima, v pond. obiskal našega prevzv. knezonadškofa, pri katerem je prenočil. V torek predpo-ludne pa seje odpeljal v Ljubljano. Pom. Potlorek v Gorici. Te dni se mudi v Gorici armadni nadzornik feni. Potiorek. V oentralni bogoslovnloi v Gorici pričnejo semestralni izpiti dne 13. t. m. Odborova seja društva „Skal-nioa" bo dne 12. t. m. ob 4 in pol pop. v društvenih prostorih. Število ndov družbe sv. Bohorja se je v Gorici tudi letos pomnožilo. Naj bi to bilo v izpodbudo tudi deželi. Kupčljska zbornloa v Goriol je r pondeljkovi seji izvolila za predsednika g. Josipa Venuti, za podpredsednika pa g. Josipa Mulitsch Pnst na drž. kolodvoru. — V pustu začnejo ljudje noreti in tudi načelnik goriške postaje si je privoščil pustno (Dalje v prilogi ) Priloga »Primorskemu iislu“ šf. 6. z dne 9. februvarja, 1911. Šalo. Začel je kratkomalo zavračevati s[ov. in ital. tovorne liste. Menda pa so g!; njegovi predstojniki že poučili, da javni uradi niso za take šale. Značilno pa je, kaj je vse mogoče pri avstr, železnicah. Vzlic temu, da je želesniški minister Slovan, so železniški uslužbenci največji nositelji in širitelji germanizacije, hujskači in izzivači, ki ne puste domačega prebivalstva pri miru. (niousque tandemi Divjačine se je prodalo minulo leto na goriškem trgu in sicer: 411 zajcev, 134 fazanov, 109 jerebic itd. Prebivalstvo mesta Gorice. — V petek se jedokončrlo seštevanje prebivalstva mesta Gorice. Naštelo se je, da je bilo koncem leta 1910 v Gorici 28.297 prebivalcev, leta 1900 se jih je naštelo 23.671. Prebivalstvo se je zvišalo za •1726. Hiš je sedaj v Gorici 2375 (I. 1900 jih je bilo 1935); družin so našteli 6222 (I. 1900 5033). Prebivalstvo je v desetih letih naraslo za 20%. Izpred sodišča. — Zaradi krive prisege je bil na tuk. okrožnem kot kazenskem sodišču obsojen na en mesec strogega zapora 34 letni Briser iz Cerkna. Pričal je namreč krivo pri obravnavi, ki se je vršila proti Antonu Kosmač dne 27. oktobra 1. 1., katerega je tožila Bri-serjeva žena. Iz goriške okolice. g Izreden lovec divijačlne. — Iz Lokvice pri Opatjeinselu se nam piše: Naš lovski čuvaj Vincenc Tomažinčič je od I. 1890 do I. 1910 ulovil 319 lisic, 150 divjih kunic, 52 jazbecov, 2 divja mačka, gadov in modrasov do 7 na leto. Pač nagrade vreden mož. Posebno našim gospodinjam je v tem • času obvaroval marsikatero putiko, kajti vsi vemo, kako urno odnašajo lisice in kunce kokoši takorekoč izpred naših oči. Takega lovca divjačine najbrže ga ni tako z lepa dobiti. Priznanje. g Št. Peter ima po zadnjem ljudskem štetju 1725 prebivalcev, hišnih številk 301, stanovanj pa 322. V 10 letih se je prebivalstvo pomnožilo za 200 duš. g Iz Sovodenj. Kakor čujemo, namerava vlada zapreti v Sovodnjah čipkarski tečaj. To je žalostno! Nemarnost domačinov bo tega kriva I Ali res nismo vredni dobrot, katere nam jih drugi silijo! Le poglejmo na Dol-Otlico, v Vel. Dol, na Cerkijansko, kako pridno čip-kajo! Pri nas pa?! V začetku je bilo vse navdušeno, tako da ni bilo niti prostora dovolj za učenke, Sedaj je skoraj prazno I Vsi bi se mogli pobrigati, da bi čipkarski tečaj ostal v Sovodnjah, najbolj seveda županstvo! Pozor, dokler je morebiti še čas! g Trnovo pri Gorici. Triletna doba županovanja našega župana je že pretekla. A kakor se zdi, bila je zanj prekratka in bi jo rad kolikor mogoče nategnil. To sklepamo iz tega, ker se mu prav nič ne mudi začeti s pripravami za nove volitve. Opozarjamo na to pristojno oblast, ki naj pouči našega župana, da zahteva postava, da se po triletni dobi kakega občinskega starešinstva morajo razpisati nove volitve in Ja mora župan to, kar postava veleva, tudi natanko izpolniti. Pričakujemo torej, da se to kmalu zgodi. g Nevarnega tatu so prijeli v Žni-darčičevi hiši v Renčali. Piše se Valentin Knez, star okoli 20 let, doma z H eda. V obširnem Žnidarčičevem poslopju je moral bili ta človek par dni ter se je dobro počutil na kašči. Hodil je po šlacuni, po sobah, bil pri blagajni, jeJno suknjo je ukradei in nekaj denarja, ime! je tudi jedi in pijačo na ašči. Slednjič je zapazila gospa Žni-arčičeva nekega Človeka v nogavicah, ko je hitel na kaščo. Tam se je bil skril v neko luknjo, kjer pa ga je slednjič zasačil mladi Hilarij Pahor ter ga potegnil ven. Tat je priznal, da bi bil rad dobil še denar iz blagajne, da bi ušel v Ameriko -- ali prišel je le do Gorice v zapore. Iz ajdovskega okraja. a V županstvu Rihemberg je po sedanjem štetju dne 31. dec. minulega leta 2721 prebivalcev navzočih, in sicer v kat. občini Rihemberg 1865 s 359 hišnimi številkami in v kat. občini Brje 856 s 174 hišnimi številkami. a Gojače. V naši občini prebiva 475 oseb. To je dognalo zadnje ljudsko štetje. a Velike Žablje. V soboto so se vršile pri nas občinske volitve. Zmagali so liberalci. Pri volitvah pa so se vršile grde nerednosti; zato bode pa tudi proti njim uložen utok. Sicer pa je bilo tudi dosedinje starešinstvo v liberalnih rokah. a Vabilo k veselici, katero priredi »Kat. Slov. Izobr. društvo v Kamnjah" v nedeljo, dne 12. februvarja 1911 ob 3‘ia pop. pri Rebku na Goričici. Vspo-red: 1. Vodopivec: »BRATOM ORLOM!", mešan zbor. 2. Gregorčič: »HAJDUKOVA OPOROKA", deklamacija. 3. Sattner »OPOMIN K PETJU", mešan zbor. 4. Sattner: „NA PLANINE", moški zbor. 5. Burka: »ZA LETOVIŠČE", z moškimi vlogami. 6. Dr. E. Ipavec: »ZVEZDA", moški zbor. 7. Saloigra: »PRI GOSPODI", z ženskimi vlogami. Med posameznimi točkami igra tamburaški zbor. Vstopnina: 40 v; s sedežem prve vrste 1 K; druge 60 v. K obilni udeležbi vabi — odbor. a Obesil seje na lestvi pred hlevom hlapec g. Hriba v Vipavi v onoči od 5. na 6. februarja. Baje se je nekoč že hotel — ali so mu vrv vtrgali. Doma je iz Štijaka; pri g. Hribu je služil šele štirinajst dni. a Ustje pri Ajdovščini. — Minulo leto nas je zadela velika nesreča. Dne 24. 7. zjutraj nam je toča vse pridelke pobila in uničila, posebno pa vinski pri delek. Cela občina ni imela niti 60 hektolitrov vina, in še to je bilo za nič. Tur-šico in fižol je tudi popolnoma uničila. Krompir pa je gnjil. Pri nas je taka beda ali uboštvo, da je stari ljudje ne pomnijo. Kmalu bo treba vinograde obdelovat, pa živeža in kron ni. Pričakujemo od c. kr. deželne vlade podporo, a še je ni. Kaj je temu krivo! Prosimo nujno! Potreba je velika! Kdor hitro da, dvakrat da ! Iz kanalskega okraja. ki Vino na prodaj. — Na Go- renjempolju je še precej vina, ki na do broti prekaša Brica in Vipavca. — Kupci s tolminskega in kranjskega pridite pokusit. ki Hiša na prodaj. — V Anhovem je na prodaj hiša št. 12 z lepim dvoriščem, skednjem, ki se lahko porabi kot hlev in nekoliko zemljišča. Hiša je na najlepšem kraju ob uhodu v vas na samem; prav primerna za kakšno obrt n. pr. trgovino z jestvinami, pekarijo, teh sedaj ni v vasi, ali pa za krčmo, ker ima prav pripravno dvorišče s poziinsko solnčno lego, po letu pa zavarovano proti solncu. Zemljišče je spremenjeno v vinograd. Kupci naj se oglasijo na Gorenjem polju hšt. 88. ki V brezdno Je padla Antonija Konjedic iz Plavi, stara 17 let, je pretečen pondeljek brala drva na hribu proti Paljevem. Ko je hotela odrezati trio, da si breme poveže, se ji je zdrsnilo in zletela je v tam nahajajoče se globoko brezdno. Deček, ki je bil pri njej. je teke! domov in ves objokan pri- povedoval, da je Antonija padla v brezdno. Žandarmerija in vaščani so takoj šli na določeno mesto ter so spustili v jamo 18 metrov skupaj zvezane vrvi. S to vrvjo se je nesrečno dekle samo obvezalo okrog života in potegnili so jo iz jame. Orožniki in drugi ljudje so jo preiskali po životu, vendar ni imela k sreči nobenega uda zlomljenega, pač pa je njen život poln zevajočih ran. Kakor je sama pravila, plazila se je iz globočine še kakih 10 metrov navzgor po skalovju, da je dospela do vrvi. Tukaj se pač lahko reče, da jo je Angelj božji obvaroval. Dolžnost bi bila pač občinskih predstojnikov, da bi take nevarne kraje obvarovali z zidom. Takih jam je v kraški formaciji vse polno in h kraški formaciji spada ves svet od Trsta do Sv. Lucije. ki Nepoboljšljiv tat. 28 letni Stefan Škrt, delavec brez stalnega bivališča, doma iz Kala pri Kanalu je bil te dni obsojen v 3 leta težke ječe ter se odda v prisilno delavnico po končani kazni. Skrt je znan kot nepoboljšljiv tat. Zadnjo večjo kazen je prestal dne 19. januvarja m. L Nekaj časa je pošteno živel, potem pa je zopet zašel na kriva pota. V poletnem času je v Podbrdu in v Bohinjski Bistrici izvršil na jako premeten način dvoje goljufij. Obakrat je prodajal živino, brez da bi jo imel ter mesarja Tomaža in Petra Groharja opeharil za aro vsacega po 400 K. Dne 10. novembra je pa prejel od krčmarja Jakoba Kavčiča v Tržiču 10 K, katere je dobil za predujem za prodani krompir, katerega pa obtoženec nikoli imel ni. Kradel je tudi živinske potne liste po raznih sejmih ter jih rabil kakor živinski kupčevalec. V noči na 15. novembra m. I. je v Breziji ukradel Jakobu (irašiču par volov, vrednih 960 K, v noči na 17. novembra m. I. pa v Ro-ženberku Antonu Zupančiču tudi par volov, vrednih 960 K. Vkradeno živino je isti dan naprej prodal. Obtoženec je vse priznal. Iz tolminskega okraja. t Vabilo k veselici, kateri priredi Kat. slovensko izobr. društvo »Soča" pri Sv. Luciji v nedeljo, dne 19. febr. 1911 v dvorani g. Vuga. Vspored: I. »VEČER NA MORJU". Dr. A. Schvvab. Moški zbor. 2. »SOČI". S. Gregorčič. Deklamacija. 3. »IZGUBLJENI CVET". H. Volarič. Moški zbor. 4. »PRED SODNIKOM". Drag. Vodopivec. Žaljiv prizor. 5. »ZAKIPI DUŠA". J. Aljaž. Moški zbor z bariton solo. 6 »KOVAČEV ŠTUDENT". V. Vodopivec. Spevoigra. Začetek točno ob 4 in pol uri popoludne. Vstopnina : Sedeži L K R50, II. K 1, stojišča vin. 50, za člane vin. 30. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. t Iz Baške doline. Poroča se, da so imeli tudi v liberalnem hotelu »Črna prst" v Hudajužni na Svečnico predpustno veselico, ki se je pa spremenila v žaloigro, v enem dejanju. Osebe so bile: Prane, kovač in posredovalec; Štefka, Julka, Francove hčerke; Micka, matressa; Ančka, dekla v hotelu Črna Prst; Dr. N. N., ženin Štefke; Nežka, trgovka z lasmi; Marija, usmiljena sestra. t Vabilo na redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice v Hudajužni, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v torek dne 14. I. m. v posojilničnih prostorih s sledečim dnevnim redom: I. Potrjenje računskega sklepa za I. 1910. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Občni zbor se vrši ob I. uri pop. Iz kobariškega okraja. kbd Izpod Krna — Ob novem letu smo imeli viharje nekoliko dni. Ko so ti ponehali, je nastopila trda zima z vso njeno močjo. Snega smo tudi imeli, a le za par dni. — Živine imamo v primeri z drugimi leti malo, krme pa še precej. Seveda je pri nas glavni dohodek pri živinoreji. Ako živine nimamo, je po nas. Z denarjem gre letos slaba. Obresti naših dolgov moramo plačev, ti, davki tudi ne smejo zaostati. Kje pa naj vzamemo ? Gospoda hoče imeti. Daj pa daj ! Ni čudo, da gre od nas toliko ljudi v mesta, po svetu v tovarne itd. Živež slab, zaslužka ni in tako si ljudje iščejo druge domovine. Žalostno a resnično. Kdaj bo boljše, ne vem ! Iz cerkljanskega okraja. c Oerkno. dne 5. febr. 1910. — Z odlokom ministerstva za uk in bogočastje z dne 24. dec. 1910 št. 46.314 je dobil cerkveno stavbeni odbor v Cerknem nakazani prispevek iz verskega zalogu za popravo zvonika tukajšnje župne cerkve v znesku 3175 kron, 31 vin. Po prvem načrtu in proračunu c. kr. namestništva dobili bi bili imeli le okoli 900 kron; to pa le zato, ker sc je prvotno mislilo le na popravilo in ne na novo streho. Cerkveno-stavbeni odbor pa je v svoji seji dne 25. aprila 1909 sklenil, da se napravi zvoniku nova streha in, oziraje se na želje večine Občinarjev, krije z bakrom, kar je tudi vladni zastopnik ob kolavdaciji pohvalno odobril. — Cerkveno-stavbeni odbor se tem potoni iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so v denarju ali pa z lesom pripomogli, da se je to delo izvršilo, ki dela čast farm ! Omeniti moram še, da so darovai. stoiki toliko hrastovega in jelovega da so se stopnice v zvonik čisto na > napravile, in ga je š« o«lulo ioliko, da jo cerkveno-stavbeni odbor dobil na dražbi zanj okoli 200 kron. — Za cerveno-stavbeni odbor: Eržen. c S Cerkljanskega. — Nekdo je pisal v prvi št. »Primorskega Lista", da bi obdačili tičje perje na ženskih klobukih, frake, cilindre in likane čevlje itd. Pameten svet. S tem se tudi jaz popolnoma strinjam. Jaz bi predlagal še. da bi obdačili tudi pustne kolednike, kajti le vrste »godcev" je dandanes vsepolno pri nas na veliko škodo mladini, ker s tem zapravlja denar, zdravje in čast. Mnogo pretepov, sovraštva in pohujšanja pride od tega koledovanja. Res čudne postave! Ako prosjači pohabljen starček, ali uboga udova izven domače vasi takoj jo pritirajo orož niki nazaj. Za te pustne ljudi pa se noben niti ne meni, čeravno koledvajo taki, ki celo leto dobro služijo pri drvarjih v Romuniji, Galiciji in po Štajerskem. Ali ni sramota, da vzamejo taki ljudje kako godalo v roke in vrečo na ramo pa gredo beračit ? Našim kmetom posestnikom pa bi svetovati to-le: Če pridejo prosit miloščino delavci, kateri vam pomagajo poleti na polju delati, dajte jim. Nič pa ne dajte tistim, ki čez poletje na tujem delajo, vse požrejo, a na zimo pridejo koledvat k vam. A pri nas je ravno narobe: Poljske delavce kolednike se od hiše podi, druge posvetneže, ki kmetu nič ne pomagajo, se jili pa na-futra s potico, žganjem itd. Žalostno, ali vendar resnično! Potrebno bi bilo, da bi se enkrat za vselej odpravilo to nelepo koledovanje, kajti po moji misli kradejo koledniki Bogu čast, mladini in kmetom denarce in zdravlje. So nekateri kmetje pri nas, ki imajo sinove in hčere, ki so trdno prepričani, da, ako ne pridejo koledniki »tehtat", plesat in neumnosti uganjat, se ne more nihče ne oženit ne omožit. Zaradi tega se kolednikom skoraj povsod dobro godi. potrebne berače pa od hiše odganjajo ! Čas bi bil, da bi se ta umazana beračija odpravila. c S Cerkljanskega. Izid ljudskega štetja v cerkljanskem županstvu po stanju 31. dec. 1910 je sledeči: Ljudi 5062 r. kat. vere, občevalni jezik vseli slovenski; hiš je 1075. Stanje goveje živine 3675 glav. Joveja živina je vsled slabega krmskega Kidelka zadnjih let padla. Pričakovati ki je, če bode krmski pridelek v-bodoče ugoden ko v preteklem leti', da se Število govejo živine v par letih no le ipopolni, temveč pomnoži, kakor kaže >b popisu naraščaj za izrejo. c Cerkno. „Slov. k atol. izobraževalno društvo-1 v Cerknem vabi na ;oncerl, katerega priredi v nedeljo dne 2. t. m. ob pol 3. uri popoldan v dvo-ani »Gospodar, doma". Vstopnina: Se-leži 1. in II. vrste 80 vin.; nadaljni se-leži.po 60 vin. Stojišče 40 vin. Člani tlačajo polovico. Odbor. Iz bovškega okraja b Gez Soča. „Soča“ je priobčila lopis iz naše občine in rekla, da se-lanje županstvo slabo gospodari itd. /prašamo: kdo je tega kriv? Mari ne laši »naprednjaki" ? Kdo je kriv, da itia občina toliko dolga? »Naprednjaki",