Stev. 5. V Ljubljani, v četrtek, 8. januarja 1042-XX teto VII. lskl|ačnn pooblaščen k a ta OfflaJe*an)e Italijanskega in tnjega | Uredništvo la uprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana | Concesslonarla esclostr« per I« pnbblldtd dl p ro Te n len za It altane Utora: Union« Pubblicita Itallana & A_ Milana = Hedazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lnbiana = ed e* le ra: Union« f ubbliciU llaliana 8. A_ Milano. Prezzo - Cena Lir 0.4C Poštnina plačana w gotovini II bollettino no. 584: Niente di nuovo sul fronte africano II Quar(ier Generale delle Forze Armate comu-nica: Nella giornafa di ieri nulla di speciale nella regione di Agedabia. Violenti combattimenti di artiglieria contro le nostre posizioni nel settore di Solfum-Halfaya. Le sfavorevoli condizioni atmosferiche hanno for-lemente limitato 1’atlivita aerea in Cirenaica e nel Mediterraneo. Nostre formazioni, tutfavia, agendo e stretto raggio, hanno battuto con successo colone di mez-zi meccanizzati nemici niolti dei quali sono stati incendiati. Ripetute azioni delPaviazione ifalo-germanica sngli obiettivi di Malta. Un velivole inglese che tentava di sorvolare Siracusa, colpito dalla precisa reazione di quella difesa controaerea. e atterrato nella penisola di Magnisi (sud di Augusta); catlu-rati i due sottufficiali deIl’equipaggio. Vojno poročilo št. 584: V Afriki - nič posebnega Uradno vojno poročilo št. 584. pravi: . Včeraj ni bilo nič posebnega v pokrajini Pri A g e d a b i j i. . Močan ogenj topništva proti našim postojankam na odsekn Sollum-HaIfaya. ... Neugodne vremenske razmere so zelo ome-J^e delovanje letalstva v Cirenajki in na Sredozemskem morju. Vendar pa so naši oddelki v tesnem sodelovanju uspešno razbijali angleške motorizirane kolone, mnogo motornih vozil je bilo zažganih. Ponovni napadi italijanskega in nemškega letalstva na cilje na Malti. Angleško letalo, ki je sknšalo preleteti S i r a k u z o, je bilo zadeto po točnem ognju protiletalske obrambe in je pristalo na polotoku Magnesi (južno od Avguste). Dva podčastnika iz posadke sta bila ujeta. Zgodovina zadnjih let je Finski pokazala, kako nevarno je biti majhen in maloštevilen narod. Ker rojstva na Finskem že več let padajo, mora vlada izdati potrebne ukrepe po zgledu drugih držav, zahtevajo finski listi. General Franco je priredil slovesno kosilo na čast italijanskemu, nemškemu in japonskemu poslaniku v Madridu. Vlada republike Chile izjavlja, da bo v vojni na Tihem morju ostala nevtralna. Kako hude izgube je imela južnoafriška vojska v Libiji, priča govor predsednika republike generala Smutsa, ki je pojasnjeval, zakaj je potreben nov nabor, ki naj napolni velike praz-nine v južnoafriški armadi. Na povratku iz Kanade naj bi se bil po poročilih iz Newyorka angleški ministrski predsednik sešel z zelo visoko judovsko osebnostjo iz oko-lice predsednika Roosevelta. Pri posvetu naj bi bili obravnavali vprašanje Judov v Palestini. Churchill naj bi bil dejal, da je pripravljen Palestino dati Judom ter Arabce preseliti drugam in da je palestinsko vprašanje vozel, ki ga je treba presekati z mečem. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča potopitev rušilca »Stanley«, ki so ga Angliji odstopile Združene države. Poleg tega sporočajo tudi, da se je potopila pomožna ladja >Audacityc Najslavnejši japonski letalec Inuma, ki je zaslovel zlasti s svojim poletom iz Tokija v Evropo, je našel smrt pri bojih na Malaji. Sofija je 1. januarja imela 480.000 ljudi. Med nezasedeno Francijo in med Bolgarijo so bi-le obnovljene telefonske zveze. Vse prostovoljc", ki so se prijavili v ameriško vojsko, je sklenilo poklicati pod orožje ameriško vojno ministrstvo. Prave senzacije je povzročil 1500 metrov dolgi japonski vojaški film, ki so ga predvajali na Novo leto vsi kinematografi v Tokiu. I‘ilm je kazal japonski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbour. Iz Washingtona poročajo, da je filipinska vlada odpotovala g Filipinov v Port Darwin v Avstraliji Nemški poročevalski urad je izvedel o senzacionalnem predlogu kitajskega generala Hsuchpejkonga, naj bi Kitajska pomagala Angliji in Ameriki s tem, da bi šle Cang-kajškove čete, ki so zbrane na meji Jiina-na, v Hol. vzhodno Indijo, ker so hol. čete tam preslabotne, Anglija in Amerika naj pa takoj odpošljeta svoje vojno brodovje v Tihi ocean, kjer naj bi odločilno potolkli japonsko brodovje. General pravi tudi, da ce bi prišla Nizozemska Indija v roke Japoncev, bi Anglija izgubila ogromne pri-rodne zaklade in Singapoore bi ostal brez vrednosti. »Japonsko-sovjetski odnosi so zares prisrčni in mi smo z njimi zadovoljni,« je izjavil zastopnik japonskega obveščevalnega urada glede pogajanj v Kujbiševu za sklenitev stalnega sporazuma o ribolovu. Dodal je še, da se odnosi ravnajo po nevtralnostni pogodbi med Rusijo in japonsko. Angleški poslanik pri španski vladi sir Samuel Hoare je včeraj prispel iz Linee v Gibraltar. . braltar. . . pansk; odbor za dviganje potopljenih ladij Poroča, da so do zdaj dvignili 107 ladij za skupaj 146.000 ton Ladje so bile potopne med špansko državljansko vojno.. Iz dvignjenih ladij so dobili mnogo konzerv, petroleja in kovin. Tudi Španijo je zajel izreden val mraza. V nekaterih pokrajinah je od 6 do 16 6topinj pod ničlo. Japonci le še 320 km od Ssngapooreja Poročila o napredovanju na Malaji — Napadi na ameriške trdnjave pri Manili Ureditev položaja za prebivalstvo v filipinski prestolnic? Tokio, 8. jan. s. Japonski listi prinaSajo z Malajskega polotoka poročila, po katerih se japonsko napredovanje nadaljuje. Čete, ki so odšle iz Kuantanga, so dosegle severni breg reke Pa-hang, ki leži 60 km južneje in niso srečale nasprotnika. Tokio, 8. jan. s. Angleško poveljstvo priznava, da so se angleški oddelki iz zahodne Malaje umaknili, tako da so zdaj le 320 km severovzhodno od Singapooreja. List »Jomiuri« poroča iz zanesljivega vira, da so japonske prednje straže, ki jih sestavljajo motorizirani oddelki, zasledovale angleške čete vzdolž vzhodnega obrežja Malaje. Pomagale so jim letalske sile. Japonci so dospeli do meje pokrajine Johore in preprečevali nasprotniku, da bi se preuredil. Tokio. 8. jan. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so japonski oddelki zasedli mesto Brunei na severnem koncu angleškega dela otoka Borneo, naslednji dan pa so do kraja zasedli otok Lapuan, ki leži v izlivu reke Brunei. Zdaj ti oddelki razširjajo svoje operacijsko področje. Odločno vojno akcijo so Japonci izpeljali v tesni pokrajini med Perakom in državo Selangor na Malaji. Tam so še bolj sklenili obroč okoli angleških čet. Tokio, 8. jan. s. Na otoku Luzonu so ee nadaljevali napadi na ameriško vojsko, ki se je zakopala v jarke v trdnjavi Mariveles. Na polotoku Vatanupa japonski motorizirani' oddelki in letalske sile še naprej zadajajo nasprotniku izgube. Uradno poročilo pravi, da so japonska letala izvedla močan napad na utrjeni otok Corre-gidor pred Manillo in na trdnjavo Mariveles. Na obeh krajih so resno poškodovala obrambne naprave. Pet ameriških letal je bilo sestreljenih v zraku. Tokio, 8. jan. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da je včeraj bila objavljena uredba o vojaški in civilni upravi na področju filipinske prestolnice Manille. Ker so bile japonske zahteve sprejete, dovoljuje japonsko poveljstvo mamilskim prebivalcem naslednje ugodnosti: priznana bo službena stopnja vsem občinskim uradnikom, dano bo meščanom poroštvo za njihovo varnost in varnost njihove lastnine, verska svoboda, priznanje sedanjih postav in krajevnih šeg, razen v posebnih primerih, kjer bi te šege in postave nasprotovale vojnemu položaju. Tokio, 8. jan. s. Listi objavljajo pretrled o napadih japonskega letalstva na Hilo in Havajske otoke. Trdnjava na otoku Corregidor, ki se Vojna v Rusiji: Sovjetski napadi pri Harkovu zavrnjeni po nemškem protinapadu Hitlerjev glavni stan, 8. jan.: Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno vojno poročilo: V žilavih bojih so bile na Krimu uničene sovjetske sile, ki so se v varstvu vojnih ladij izkrcale v Eupatoriji. Romunski oddelki so razbili majhno sovjetsko skupino, ki se je izkrcala jugozahodno od Feodozije. Nemška bojna strmoglavska letala so uspešno napadala izkrcane sovjetske čete na Krimu in dovoze na Črnem morju. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so se pri popuščanju mraza tudi včeraj ponesrečili mnogi sovjetski napadi. Na prostoru severnovzhodno od Hakrova je bil odstranjen krajevni sovjetski vdor med naše črte, in sicer po naših protinapadih. Pri tem sta bila razpršena dva sovjetska bataljona. Helsinki, 8. jan. «. Finsko dnevno vojno poročilo pravi, da so Sovjeti v zadnjih 24 urah obnovili napade na južnem delu bojišča v vzhodni Kareliji. Finski oddelki še naprej uničujejo sovjetske čete, ki se jim je v začetku posrečilo vdreti v postojanke v finski prednji črti. Na bojišču vzhodno od Karhumaekija in Stalinovega prekopa opažajo obojni topniški zaporni ogenj. Položaj na drugih delih bojišča je nespremenjen. Berlin, 8. jan. s. Oddelkom nemške pehote se je posrečilo na srednjem delu bojišča osvojiti most, ki leži na važni cesti, čeprav so ta most trdovratno branile dosti močnejše sovjetske sile. Akcija se je posrečila navzlic težavnemu ozemlju in navzlic temu, da so morali nemški vojaki prekoračiti še širok protitankovski jarek. V naslednjih akcijah so Nemci napadli in razpršili vrsto sovjetskih čet, ki so pustile na bojišču 28 topov. Rooseveltove ba;ne številke za ameriško oborožitev »Moramo biti pripravljeni na trda in drago vojno« Rim, 8. jan. s. Govor, ki ga je imel Roosevelt snoči pred washingtonskim kongresom, ni v bistvu drugega, ko napoved zares pošastnega oboroževalnega načrta za prihodnja leta, ki nj bi dal Ameriki, Angliji in njenim večjim ter manjšim privržencem potrebna sredstva, da bi se lahko postavili po robu vojaški sili trojne zveze Ta sila, je dejal, je ogromna in naSa naloga je težka Moramo biti pripravljeni na trdo, dolgo in drago vojno. Lahko se zgodi, da bomo doživeli še nekaj porazov. Zato bomo morali pohiteti z grajenjem, ker je čas kratek in načrt težak. Potem ko je ponavljal svoje misli o načrtih za svetovno gospostvo, ki naj bi jih gojili sili Osi, je Roosevelt moral priznati, da je početek medcelinskega spopada Ameriki prinesel mnogo grenkob in prav hudih udarcev. Med najbolj žalostnimi zadevami ie na primer to, da se mu je ponesrečil načrt, po katerem »naj bi se s tisočih ladij izkrcalo milijon mož na filipinsko otočje«. Glede izdelovanja orožja je Roosevelt navedel vrsto umišljenih številk, ki so nekako toliko vredne, kakor njegov ponesrečeni načrt za izkrcanje na Filipinih. Amerika bo morala v 12 mesecih, to je od 1. januarja pa do 31. decembra 1943, zgraditi 125.000 letal, 75,003 tankov, 35.000 topov in 10 milijonov ton brodovja. Vse to bo zahtevalo 56 milijard dolarjev in popolno prepoved vseh železnih sredstev za domačo uporabo. Glede skupnega nastopa v vojni je Roosevelt omenil razne sestanke v Washingtijnu, v Čungkingu in v Moskvi ter najavil celo kopico novih sestankov. Vrh tega je dejal, da bo treba ameriške sile Poslati v Anglijo in po malem po v6em svetu, otem je sam postavil na laž svoje poprejšnje vojno hujskanje, ko je dejal, da se Ameriki ni bati pred nobenim napadom, samo peščici morilcev bi se utegnilo posrečiti, da bi prišli do kake točke ameriške obale. Ko je govoril o tem, kaj je Amerika 'v vojni doslej dosegla, ni mogel japonskim uspehom postaviti nasproti drugega, ko odpor otoka Wake, ki pa je kljub temu padel. In tako je Roosevelt z zvezdo6lovnih številk negotove bodočnosti prešel na dolgovezno pripovedovanje o 400 strelcih, ki so se nekaj dni vztrajno upirali japonskim napadom na otok Wake. Rim ima poldrug milijon prebivalcev Rim, 8. jan. s. Zadnji statistični podatki o prebivalstvenem položaju mesta Rima v 1. 1941. kažejo, da je ta položaj zadovoljiv. Porok je bilo v zadnjem letu v Rimu 9852, kar je le nekaj manj od zadnjih dveh let. Število rojenih se je dvignilo na 29.819, kar je nekaj več, kakor prejšnje leto in občutno več v primeri z letom 1939. Končno število oseb, ki so se naselile v prestolnici, je bilo 55.421 in število oseb, ki so jo zapustile, 2948. Presežek rojenih nad umrlimi znaša 14.801 in presežek ljudi, ki so se naselili v Rimu, od onih, ki 60 ga zapustili, 32.473. V enem letu se je torej prebivalstvo Rima pomnožilo za 46.000 novih meščanov. Konec decembra je znašalo prebivalstvo Rima 1,415.716 oseb. o Rooseveltovih Evrope in za zmago Grda laž je, da bi bila Japonska zavratno napadla Združene države Nemško mnenfe načrtih za zasedbo Berlin, 8. jan. s. Ko je razbil skupnost britanskega imperija s tem, da je gospodarsko osvojil Kanado in se sedaj pripravlja, da vojaško zavzame tudi Avstralijo, je sedaj Roosevelt smatral za potrebno, povedati svetu, da misli zasesti angleško otočje, da bi tako Anglijo končno postavil v službo judovske diktature v Newyorku. Na to dejstvo, pravi berlinski list »Nachtausgabe«, se da sklepati iz izjave, da bo Roosevelt poslal letalske, pomorske in kopenske sile v Veliko Britanijo. Končni cilj Rooseveltove politike je bil zmerom ta, da je treba podjarmiti britanski imperij in zavzeti London ter od tam gospodovati in ukazovati ne le na političnem in gospodarskem, temveč tudi na vojnem področju. List dalje pravi, da se vrača Churchill, ki je zdaj bržkone na poti proti domu, kot nekak podložnik ameriške Bele hišo Druga stvar, na katero berlinski list polaga veliko važnost, pa je naslednja: Roosevelt je dal jasno razumeti, da Združene države računajo na zmago zgolj s pomočjo »časa<. Tako je med vrsticami priznal, da so uspehi orožja osi in Japonske močnejši kakor pa sposobnost vojne izdelave, katero bi utegnila pokazati ameriška vojna industrija v bodočnosti. Jasno je torej, da Roosevelt ne ve, kako naj bi zavezniki zmagali. Gotovo je le to, da bo moralo severnoameriško ljudstvo trpeti ogromne finančne žrtve. Da bi pa javnost speljal na led- in jo prisilil, da bi pogoltnila grenke ugotovitve, pa je nakopičil grmado laži. med katerimi je posebno značilna tudi ta, da je Japonska zavratno napadla Združene države Severne Amerike. še upira, je stalno pod ognjeni japonskih letal, ki spuščajo na stotine bomb tudi na zaliv Olan-gapo, kjer se Amerikanci še tudi poskušajo upirati. List >Hochi< opisuje v poročilih o bojih na tem prostoru, kako velik je poleg izgube pomorskih sil tudi udaree gospodarstvu Združenih držav. Vesti 8. januarja Zaradi silovitih zametov so skoraj po vsej Turčiji pretrgane železniške zveze. Sneži še naprej. Železniško ministrstvo je poslalo velike oddelke vojaštva in delavcev, da bi očistili zame-tene proge. Število judovskih odvetnikov pri pariškem sodišču je po sklepu sodnega sveta zmanjšano od 298 na 47. Teh 47 judovskih odvetnikov bodo izbrali izmed tistih, ki so bili v prvi ali drugi svetovni vojni bojevniki. Po madžarskem zakonu o obrambi plemena je bilo odpuščenih 24 judovskih občinskih svetnikov v Budimpešti. Sedanja vojna je vsakega amerikanskega državljana veljala dozdaj 450 dolarjev, poroča švedski list »Afton Bladet«. Posebni dopisnik japonskega lista »Taikiri Šemo« pravi, da je obiskal taborišče angleških vojnih ujetnikov pri Hongkongu. Afrikanski vojaki da so mu pripovedovali, da so jih poslali na boj v Azijo, ne da bi vedeli zakaj; Indijci so kričali, naj jim rešijo življenje in da so pripravljeni delati pod nadzorstvom Japoncev; Avstralci in Kanadčani da so šli na bojišče zaradi obljub o veliki plači in ker so dobili zagotovilo, da se vojne ne bodo udeležili. Po pripovedovanju tega dopisnika so številni Indijci pa tudi Avstralci izrekli živo željo, da se hočejo boriti kot vojaki za novo veliko Azijo. Zasedba Manille pomeni prvo odločno ustavitev valov ameriškega osvajanja na obalah Atlantskega in Tihega morja, hkratu pa pomeni zarjo nove dobe ža ljudstva na Filipinih, sodi tokijski dnevnik »Japan Times«. Grško ministrstvo za promet je sklenilo dati 63 milijonov drahem za nove ceste v op vloženih pokrajinah. Po nekih poročilih iz Saigon.i naj bi bilo 1000 km od filipinskega otoka Mindanao prišlo c:o pomorske bitke med dvema ameriškima op.opni- * cama ter netkaj japonskimi rušilci. Rušilci naj bi bili eno ameriško ladjo potopili drugo pa hudo poškodovali. Avstralski generali Robertson, Plant, Vairey, Turray in Sazare, ki 60 služili v angleški vojski pod poveljstvom generala Wavella, 60 bili poklicani domov. Zdi se, da zaradi tega, da bi preure lili avstralsko obrambo in sodelovali pri spio-ni pomladitvi avstralske vojske. »Konferenca poraza« pravi vodilni japonski dnevnik »Nichi-Nichi« zadnjemu posvetu med predsednikom Združ. držav in predsednikom angleške vlade Churchillom. List tudi 6odi, da je eootno poveljstvo zavezniških čet pod vodstvo mgenerala Wavella nekoristno. V Carigradu so ustanovili prehranjevalni urad, v kratkem pa bodo uvedli tudi krušne karte. Nevihte in snežni zameti so močno ovirali ves promet v severni Španiji. Tudi mraz je ponekod narastel do 20 Rtopinj pod ničlo. Zaradi vremenskih neprilik je prišlo tudi do več železniških nesreč. Vse skandinavske države so podpisale radijski sporazum za radijske prenose v Kopenhagenu. še en nemški general padel v Rusiji Berlin, 8. jan. s. General Jurij Braun, poveljnik neke nemške divizije iz Brandenburga, je zadnje dni decembra padel na ruskem bojišču, ker je pod njim eksplodirala sovjetska mina. General Braun je poveljeval neki nemški pehotni diviziji že v Franciji ter se je udeleževal trdih in zmagovitih bitk ob reki Meuse. Njegova divizija je bila ena izmed prvih, ki je dosegla vzhodno bojišče in je ob začetku ofenzive strla ruske obmejne postojanke severno od Lvova. Zatem je ta general izsilil prehod čez Dnjeper južno od Kijeva ter se udeležil velike uničevalne bitke vzhodno od tega mesta, zatem je njegova divizija po zasedbi Poltave dosegla industrijsko mesto Markov. Domača in tuja delovna sila v Nemčiji Berlin, 8. jan. s. Poročilo berlinske 'ligovske zbornice pravi, da je konec septembra 1941 bilo v nemškem delovnem sestavu zaposleniSi 24 milijonov ljudi in sicer 14,600.000 delavcev t to predvsem »trdoglavo krhljiko« poleti, v pozni spomladi »mehko okroglo«, zgodaj spomladi pa berivko. Tudi endivijo, eskarfjolko, rumeno in zelenolistno, sade. Sejejo mnogo tudi motovilca. Krakovčani svoje zelenjadne vrste ljubosumno čuvajo Značilno je za krakovske vrnarje, da seme svojih vrst zelenjave ljul>osumno čuvajo in ga drugam ne prodajajo, češ: »taka solata zraste le pri nas«! Po krakovski »trdoglavi krhljiki« je dobila svojo slavo svetovnoznana »ljubljanska ledenka«; »ljubljanska maslenka« je pa istovetna z »mehko okroglo«. Krakovoc bo zaničljivo zamahnil z roko, če mu porečeš, da sadi »ledenko«; iiooKaj bo »ljubljanska ledenka« enaka »trdoglavi krhljiki«! »Ledenka« je uvožena roba, dočim Je »krliljika« domača! In človek je te konservativnosti pri njih vesel in jo ceni. Razlikujejo tri oblike »krhijike«: rumeno, zeleno in poškropljeno. — Spomladi in jeseni so lehe obsejane s špinačo. Solata in špinača sta torej pri Krakov-Fanih glavna pridelka in šaljivo ime »Solatna vas« popolnoma ustreza dejstvu. V majhnih množinah sade: mesečno redkvico, grah, kumare, buče, kolerabe, paradižnike, peteršilj, rdeče korenje in zeleno. Z gnojem na Krakovem ne štedijo. Na 500 do 000 m5 veliko parcelo dajo 6—10 voz hlevskega gnoja, ki ga največ kupujejo od vojaških oblasti in od mestne uprave. Le pri dveh. treh hišah imajo živino in torej tudi gnoj doma. Kar lep kapital vlože že samo v gnojenje, če pomislimo, da stane danes voz gnoja okrog 100 lir. Večinoma vlože svež gnoj v tople grede, s preležanim iz toplih gred pa pognoje vrt. Umetnih gnojil ne uporabljajo; pač pa z njimi gnoje njive izven K rakovega. Pa ne samo v »solatni vasi« Poleg vrtov v »solatni vasi« imajo Krakovčani njive v Trnovem, na Rakovi jelši, v Murglah in na Barju. Nekateri imajo tu tople grede za vzgojo sadik, s katerimi so tržili tudi po Gorenl-skem ob semanjih dneh, zlasti v Škofji Loki in v Kranju. Baje so bili tu kupci mnogo bolj iz-liirčni za lepe sadike, a so jih radi tudi bolje plačali kot Ljubljančani. S semenogojstvom se Krakovci ne bavijo mnogo. Letos — bilo je vlažno leto — nekateri .semena še za lastno uporabo niso pridelali. Šest- deset glav »krhijike« je dalo samo nekaj žlic semena. S cvetličarstvom se bavi samo en Krakovčan. Cvetlični vrt ima v Trnovem in na Barju, kjer zemljo dviguje na ta način, da pri štihanju pod-sipa cestno blato. Za zimsko vzgojo cvetja ima rastlinjak. Zgodaj zjutraj pa na trg V zgodnjih' jutranjih urah vidimo Krakovčanke, ki vozijo polne vozičke zelenjave na trg. Malokdo pa pri tem pomisli, koliko je bilo truda, praktičnega vrtnarskega znanja pa tudi gmotnih žrtev, preden so pride roke odgojile takšno sočno zelenje. Najmanj pomislijo na to tiste gospodinje, ki trdo barantajo za vsak čentezim in skušajo že itak včasih zelo nizko ceno zelenjave še bolj znižati. Kdor od blizu pozna delo naših Krakovčanov, ve za njihov trud; in ta trud moramo tudi prav ceniti. Krakovski zelenjadarji so skromni ljudje in s solato sl še nihče od njih ni sezidal palače... Da ne bomo pristranski Da ne bomo pristranski moramo tudi vrlim sosedom Trnovčanom dati skoraj enako priznanje kakor Krakovčanom. Tudi Trnovčanke so dekleta, ki se razumejo na solato in še na marsikaj. Samo ozka Gradaščica loči Krakovčanke in Trnovčanke, ki so sicer dobre prijateljice. Pravim, da se kar dobro razumejo med seboj, le če beseda nanese, kdo ima boljšo solato, pa ni treba dosti, pa so si kaj kmalu celo v laseh. Pa tega pogovora rajši ne načenjajo, ko gredo takole zgodaj zjutraj s »cizami« Krakovčanke in Trnovčanke na trg. Tudi na Vodnikovem trgu si ne odjedajo odjemalcev in so lojalne prodajalke, ki vedo, da morajo živeti i Krakovčanke i Trnovčanke. Ljubljančani so pa tudi takšni, da nekateri bolj »ob-rajtajo« trnovske pridelke, drugi pa spet ne morejo prehvaliti krakovskih. Stvar je že taka, da je veliko ljudi in vsak ima pač svoj okus. In tako je tudi prav: volk je na ta način sit in koza cela. Opis smo vzeli iz zadnje številke »Sadjarja in vrtnarja«, nekaj misli pa smo dodali tudi sami. Pa smo le dobili sneg Ljubljana, 8. januarja. Dolgo, dolgo smo ga čakali, pa smo ga končno le dočakali. Posebno zadnje dni se nam je obetal dan za dnem, pa ga kar ni hotelo biti. Včeraj popoldne pa se je pohleven dežek le počasi začel spreminjati v bele snežinke. Vedno bolj gosto so padale izpod neba in v večernih urah je že kar pošteno padalo. Sicer ni naletaval v debelih kosmih, kakor smo ga bili navajeni druga leta, naletaval pa je le. Sprva se je kaj nerad oprijemal mokrih tal, potem je pa šlo. Ko je bila prva podlaga trdna, ga je čez noč naneslo za dobrih 10 centimetrov. Hišnice so imele že navsezgodaj veliko dela, da so čistile hodnike in drugo prostore, ki spadajo v njihov delokrog, kadar zapade ene«. Lopate in strguije so že pred dnevom, opravile svoje. Hodniki so bili očiščeni, tako da so imeli meščani kar lepe poti, ko so hodili zjutraj v službo. Tramvajske proge na srečo ni bilo treba orati, kajti snega je bilo premalo, da bi prišli v poštev snežni plugi. Tramvajski vozovi liho drse po tračnicah, tako tiho, da jih skoraj ne slišiš. Prav »rijeten je bil danes pogled na pobeljeno mesto. Sneg se je nabral tudi na žicah in raznih vodih, ki pa niso zaradi rahle obtežitve nič trpeli. Sneg še kar naprej naletava, vendar pa v zelo drobnih snežinkah. Take vrste snega je treba, da pada kar skupaj nekaj dni, da pošteno zamete hrib in dol. Dobili smo pač novo snežno odejo, tako da ne bomo smeli reči. da smo ostali letos brez snežnega blagoslova. Mraza pa ni prav nobenega Živo srebro je v mestu kazalo okrog 7 zjutraj 2 stopinji pod ničlo, zunaj mesta na odprtih krajih pa še nekaj manj. Narodnoobrambni fond Davčna uprava v Ljubljani — mesto razglaša: 1. Zaradi pravilne odmere morajo vsi davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, vložiti v času od 1. do Sl. januarja 1942-XX prijavo, v kateri je navesti imena in rojstne podatke otrok. Prijave je treba ko!kovati i Lir 4.—. Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi, Ljubljana, Vodnikov trg 5/II, soba št. 10. Prijave, vložene po 31. januarju, se pri odmeri obrambnega fonda ne bodo upoštevale. 2. V istem roku morajo predložiti davčni upravi prijave tudi vsi preko 30 let stari moški davčni zavezanci, a) samci, b) oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati. Božične počitnice so podaljšane Visoki komisariat je odredil, da se božični šolski odmor letos podaljša do vštetega 18. januarja 1942. Ta odredba ne velja za one šole, ki so imele vsaj 14 dni manj pouka kakor ostale, ker šolski prostori niso bili na razpolago (bodisi da so vsaj 14. dni po 4. oktobru šele pričele s poukom ali pa ga vsaj za toliko prekinile itd.). Štiri številke »Planinskega Vestnika« Tudi letos je ugledno glasilo Slovenskega planinskega društva srečno zaključilo in zaokrožilo dobo izhajanja. Izšlo je vseh dvanajst številk tudi v novih razmerah. Nove razmere so prinesle v Vestnik nove momente: večja pozornost se je obrnila na pokrajine, za katere smo se doslej bolj malo zanimali, saj je skoraj ves interes veljal naši prelepi visokogorski pokrajini. Zdaj pa se po-mujamo ob čudovitih predelih Notranjske in Dolenjske največkrat. Zadnja dva snopiča tvorita dvojni številki (9-10, 11-12). V obeh najdemo lepo in spretno pisane članke, ki kažejo ljubezen :n spoštovanje do prirode. Tako omenjamo sestavek dr. inž. F. Avčina »Čez Gamzov rob na Mangrt«, Režkov »Južni greben kokrske Kočne", dr. A. Brileja »Komove«, Aleksičev članek »Dve smeri v Dovškem Gamzovcu« — stare, lepe spomine na preživete nepozabne ure. Ostalo gradivo pa je posvečena našim krotkejšim, bližjim pokrajinam. Tako dobimo članke dr. ]. C. Oblaka »Za Turjakom«, M. Lipovška »Po Menišiji in Bloški planoti«, V. Pirnata »Med gorjanskimi kosci«, M. Zargija »Svet okrog Preserja«, dr. B. Merljakove »Spomin«, J. Tomažiča »Iz Kočevja na Mirno goro« in F. Pengala »Trije gradovi — trije izleti«. Ob koncu je seveda stalna rubrika »Obzor in društvene vesti«. »Planinski Vestnik« tedaj _ uspešno zaključuje tudi letošnji letnik. Revija je_ tiskana na odličnem papirju, vsebina ponazorjena s fotografijami, ki so resnične umetnine naših najboljših mojstrov. Kljub draginji bodo prijatelji »Planinskega Vestnika« brez dvoma zelo ugodno presenečeni, ko bodo zvedeli, da ostane naročnina na to imenitno pokrajinsko revijo še vedno samo 20 lir za vse leto. Pojasnilo k pogostim spremembam gledališkega programa Ljubljana, 8. januarja. Vsako leto v zimskih mesecih zajame bolezen veliko število ljudi s prehladom, influenco, obolenjem grla in drugimi nevšečnostmi. Zaradi tega trpi v tem času redni potek gledališkega sporeda. Indispozicije, ki se jih v marsikaterem poklicu lahko preboli brez težav in bolezenskih dopustov, imajo lahko za pevce najtežje posledice, če jih ne pričnejo čimprej smotrno zdraviti. Zaradi takih obolelosti je bilo gledališko vodstvo v zadnjem času večkrat prisiljeno izpremeniti napovedano predstavo in jo nadoknaditi z drugo ali pa jo odpovedati. Repertoarne težkoče ne zavisijo samo od bolezenskih primerov, temveč tudi od drugih okoliščin. Ce zaradi obolenja enega ali več pevcev izpade trenutno kaka opera iz tekočega repertoarja, pomeni to močnejšo obremenitev tistih pevcev, ki nastopajo v drugih oporah. Nekatere partije so naporne, da jih ne more peti pevec več večerov zapovrstjo in tako nastanejo zaradi potrebnega mu odmora nove težkoče v razvoju sporeda. Tako n. pr. je izpadla trenutno zaradi ponovne obolelosti sopranistke »Madaine Butter-fly« iz repertoarja; zaradi bolezni ene izmed nosilk glavnih partij pa je morala biti preložena premiera operete »Ples v Operi«. Ker je tekoči repertoar za’ abonente deloma močno izčrpan, novo naštudirane predstave pa zaradi bolezenskih primerov ne morejo priti na vrsto, gledališče ni moglo obdržati predvidenega reda v poteku abonentskih predstav. Zaradi preurejenega izhajanja časopisov je včasih nemogoče pravočasno objaviti spremembe sporeda, kar predstavlja za gledališko občinstvo kakor za vodstvo gledališča novo nevšečnost. V prejšnjih sezonah je gledališče lahko nadomestilo naše obolele pevce z gosti iz Belgrada in Zagreba, letos pa je to nemogoče. Uprava Narodnega gledališča se nadeja, da bo našla pri p. n. abonentih in drugih gledaliških obiskovalcih razumevanje za navedene težkoče. »Mlada« zakonca. V Tranzijot blizu Neaplja ®e je za večno zvestobo zaobljubil nenavaden zakonski par, namreč 841etni ženin in 791-etna neve6ta. Čeprav oba v vieokih letih, pa eta vendar pristopila k oltarju prožno in gibko kakor mladeniča. Ženin je bil po običaju oblečen v črno obleko, nevesta pa v belo. Za priče pa 60 bili trije podobni vrstniki: dva od njiju sta imela po 87 let, tretji pa 89 let. V celoti sta imela nova zakonca in vse priče skupaj 426 let starosti. S Hrvaškega Karlovška mestna občfata je nakupila 50 debelih svinj, katerih mast bo predelala v slanino. Meso in slanino bodo dobili seveda meščani na nakaznice. Pred dn^vi so se vrnili v Zagreb zastopniki hrvaških državnih železnic, ki so se udeležili mednarodnih železniških pogajanj v Budimpešti. Plavalni bazen, katerega grade v hrvaški prestolnici, bo eden izmed najbolj modernih v Evropi. Betonska deln na novi trgovski akademiji v Karlovcu so bila pred nekaj dnevi zaključena. V treh vrstah... Tudi gore so preimenovali. Razen krajev mestnih trgov in ulic so zdaj preimenovali še najvažnejše vrbove v Karavankah. Tako se po novem imenuje Golica — Kahlkogel, Razoru bodo odslej dejali Rosenkogel, Stol bodo imenovali Ilochstuhl. Pa še tale imena so uvedli: Sclivvarzenberg. Kotschnasattel in Biirensattel. Kuharski tečaj so zaključili te dni v Motniku. Kamniški 'prehranjevalni urad je priredil v Motniku pri Kamniku prvi kuharski tečaj, ki je bil te dni zaključen. Tečaj je bil v prostorih bivšega župnišča. 20 kmečkih deklet je obiskovalo tečaj štiri tedne. To je bil prvi tečaj takšne vrste prirejen v kamniškem okraju. Predvidenih jo ševeč tečajev. Trzin je priključen Mengšu. Trzinska občina je po novem priključena mengeški. Prebivalstvo mengeške občine se je tako znatno povišalo. Trzinska občina ima v novem občinskem svetu tudi 7 svojih zastopnikov. Ti svetovalci 60 bili tudi že zapriseženi. S sankami v smrt. Ko se je oni dan sankal javorniški posestnik Anton Svab, ie tako nesrečno padel in se tako hudo poškodoval, da je poškodbam kmalu podlegel. Zbiranj-’’ oblek je bilo podaljšano. Kakor po ostalem rajhu je bilo tudi na Spodnjem Štajerskem podaljšano zbiranje oblek in perila za vzhodno bojišče. Iz Maribora so dozdaj poslali že tri vagone perila, iz Ptuja in Ljutomera so tudi že odposlali en vagon. Nabiralna akcija pa_ je bila podaljšana. Zvočnik v Kranju. Pred kranjsko sodnijo so pred dnevi postavili velik zvočnik. Zvočnik že oddaja poročila in pesmi. Vodstvo domovinske zveze je prevzel za Gorenjsko dr. Franc llradeoky iz Radovljice. Njegova naloga je organizirati koroško domovinsko zvezo. V Ratečah na Gorenjskem se ženske dvakrat na teden sestanejo, d« se skupaj uče nemške pesmi. Vsega skupaj so tudi v Litiji nabralr 60 gramofonskih plošč, ki so jih potem poslali na rusko fronto. Prsni koš mu j? strlo, ko je prišel med odbijače. Nesrečni Franc Vidic se je ponesrečil v Novem mestu in je poškodbam podlegel. Do težke nesreče bi skoraj prišlo pri Križah na Gorenjskem, ko je vlak »prijel« avtobus, ki je hotel prečkati cesio. Lokomotiva pa je k sreči avto samo odrinila. Nekaj poškodovanih potnikov je bilo prepeljanih na Golnik. V 98. letu starosti je umrl v Moravčah nekdanji klobučar in posestnik Anton Orehek. Bil je najstarejši Moravčan, ki je doživel res lepo starost. Domači gledališki igralci pri sv. Orf^orju na Dolenjskem so uprizorili Vombergarjevo dramo »Vrnitev« ki je zelo dobro uspela. Dobiček je šel v korist Rdečega križa. Dvorana je bila razprodana. Kakor so uradno ugotovili je veliki medved z Velike gore pri Ribnici letošnjo jesen uničil 1827 kg koruze in 210 kg ovsa. V slovenski simfonični glasbi pomeni delo skladatelja L. M. Škerjanca gotovo svojstven in vse pozornosti vreden pojav tako po svoji obsežnosti kakor tudi po značilnih vsebinskih vrednotah. Na simfoničnem koncertu Glasbene Matice v ponedeljek 12. t. m. bo prvič izvajana njegova Tretja simfonija v c-duru, ki je bila napisana spomladi leta 1941. To delo nam prikazuje skladateljevo ustvarjanje s poseb-nega, doslej manj vajenega stališča. V njem je zapustil pot impresionistične romantike, ki je sicer često prevladovala v njegovih delih ter ustvaril simfonijo absolutne muzikalne vsebine in vrednosti ▼ slogu, značilnem za njegovo delo zadnjih let. Vse poteze te simfonije so jasne, klene in brez vsakršne konstruirane navlake, služeč zgolj glasbenemu toku celotnega dela ter nebrzdani muzikalnosti, a upoštevajoč hkrati pridobitve sodobnega orkestralnega sloga in zahteve resnično sodobne vsebine. Prvo izvedbo bo dirigiral dirigent Drago Mario ši-janec, orkester pa je sestavljen iz članov Orkestralnega društva Glasbene Matice in Zveze godbenikov. Koncert bo v ponedeljek 12. t. m. ob četrt na 7 v veliki dvorani Uniona. »Earl Derr Biggers 82 M Deveto poglavje. Osemnajst važnih minut. Nihče ni zinil besedice. Zunaj je plima bobneče udarjala ob koralno obrežje. V sobi se navzlic toliko ljudem ni slišalo i nič drugega kakor glasno tiktakanje ure na kaminu. Jaynes je nazadnje resignirano stopil h kadilni mizi in si prižgal enoj svojih kratkih cigar. Charlie je položil roko Fyfeju na ramo. »Zakaj ste priznali dejanje, ki ga sploh niste izvršili,« je vprašal. »To je nekaj, kar bi strašno rad vedel.« Igralec ni rekel niti besedice, niti ni pogledal navzgor. Chan se je obrnil od njega proč in začutil na sebi vprašujoči Tar-neverrov pogled. »Torej je nekdo še dvanajst minut čez osem videl Shelah Fane zdravo in čilo?« je povprašal vedeževalec s preveč poudarjeno vljudnostjo. »Ali bi bili tako ljubeznivi in mi povedali, od kdaj to veste?« Charlie se je rahlo nasmehnil. »Če bi vi morebiti razumeli kitajsko, vam ne bi bilo treba nič razlagati.« Stopil je k vratom in poklical Jessopa ter mu naročil, da naj takoj pokliče Wu Kho Ilinga. »To delam zgolj zaradi vas, mr. Tarnever-io,< je pristavil. »Vi ste nenavadno ljubeznivi, gospod komisar,« je odgovoril vedeževalec. Stari Kitajec je godrnjaje pridrsal v sobo. Njegova skrbno pripravljena večerja je šla zaradi nenapovedanih dogodkov v nič in spričo tega je popolnoma pozabil na modre nauke plemenitega Konfucija o potrpežljivosti in obzirnosti. Chen j® z njim spregovoril nekaj kitajskih besed in se potem obrnil k Tarneverru. »Prosil sem go, da mi potrdi izpoved, ki mi jo je bil prej podal v tej sobi v svojem rodnem jeziku,« je pojasnil. »Wu, ti si povedal, da si z Ano in Jesso-pom stal v kuhinji, ko je ura odbila osem. Skrbelo te je, da se utegne večerja zavleči v neskončnost, kakor tudi zaradi tega, ker se tvoj izbrani »žganjar« še ni prikazal in si se zato bal, da ne bi izgubil svojega ugleda. Ali sem pravilno poročal?« »Žganjar zelo kasen,« je potrdil Wu. »Toda deset minut pozneje je stopil tvoj pogrešani prijatelj zasopljen v hišo in prinesel tolikanj zaželeno žgano tekočino. Medtem ko se je Jessop pripravljal za delo, si ti odšel iskat svojo gospodinjo.« Pogledal je vedeževalca. »Wu je poSebne vrste služabnik, ki se zmerom nenadoma pojavi s svojimi velikimi očmi in javlja s tenkim glasom svoja sporočila. Značilnost njegovega plemen«.« Znova se je začel pogovarjati s Kitajcem. »Ti si našel miss Fane v uti samo in ji v svoje opravičilo naznanil, da je žganjar končno prišel. Kaj je rekla tvoja gospodarica?« ’ ' • »Gospa je pogledala na uro, rekla, da je dvanajst minut čez osem, zadnji čas, da je žganjar prišel. Jaz sem pa rekel, da je skrajni čas, da se večerja postavi na mizo.« »Tako. Potem ti je velela, da pojdi ven in je nikar več ne muči s svojimi pritožbami. Tako si šel v kuhinjo nazaj, lo je, kar si mi prej povedal, ali ne?« »Da, res.« »In to je čista resnica, ali ne, Wu?« »Da. Res. Čemu bi vara klatil laži?« »Že dobro. Lahko greš.« »Že grem.« Ko je starec brez šuma s svojimi žametnimi copatami od-capljal iz sobe, je Tarneverro prodirno pogledal detektiva in odrezano dejal: »Vse to je nedvomno zanimivo. Pripominjam le, da sem dal prej zelo nepotrebne izjave, ko sem vam razlagal stvar z uro. Že takrat ste vedeli, da Shelah I'ane ni bila umorjena dve minuti čez osem.« Charlie je z zadovoljstvom položil roko na Tarneverrovo ramo. »Prosim vas, ne štejte mi tega v zlo! Seveda sem vedel, da so videli miss Fane še pozneje živo. Toda nisem bil popolnoma prepričan, kako se bo dala spraviti v sklad stvar z uro. Prisluhnil sem radovedno in pazljivo vaši logični razlagi. Ali bi smel potem na koncu brezsrčno izjaviti, da mi je vaša zmota že znana? Človek mora biti pač vedno vljuden. Mnogo boljše bi bilo, da sera vas obsipal z zasluženimi hvalnicami, da ste mogli potem vi ponosno in dvignjene glave hoditi okrog.« »Tako je bilo torej,« je kratko pripomnil Tarneverro iu 6e obrnil stran. Charlie je stopil k potepuhu. »Mr. Smith,« »Na mestu, gospod poročnik,« je odgovoril Smith. »Kar bal sem se že, da 6te name pozabili. Kaj bi mogel storiti za vas?« »Pred kratkim ste začeli podajati razgovor, ki ste mu prisluškovali in sicer razgovoru med tem gospodom z rdečim trakom preko prsi ter damo, ki jo je bil našel v uti. V najbolj zanimivem trenutku ste bili neprijetno prekinjeni. Jaz sem takoj za to, da nemudoma nadaljujete s svojim pripovedovanjem« Fyfe je vstal in ostro pogledal pokveko v žametnem suknjiču. Smith je vrnil pogled s svojimi bledozelenimi očmi z vidnim znakom, da je razumel. »Ah, da,« je začel previdno, »prekinili ste me, ali ne? Žali-bog sem na take stvari že navajen. Tako... tako... sem vam pripovedoval, kaj sem slišal od razgovora. Tja, saj mi prav za prav ni treba nadaljevati. K tistemu, kar vam je ta gospod prej pripovedoval, nimam več kaj dostaviti.« Fyfe se je obrnil stran. »Prosil jo je, naj se vrne k njemu in ji rekel, da jo ljubi in podobne stvari. Ona pa o tem ni hotela prav nič slišati. Tedaj sem sočustvoval z njim, kajti tudi meni se je nekoč v življenju nekaj podobnega primerilo. Slišal sem jo, ko je rekla: O Bob — kakšen smisel naj ima to? On pa je vedno bolj silil vanjo. Sem pa tja je pogledal na uro. Končno je rekel: Moj čas je prišel, jaz moram proč. Pozneje enkrat se morava o tem še pomeniti. In tedaj sem slišal, da so se vrata zaloputnila.« iz Ljubljane so se priglasili za selitev K Berdeis Franc. Mischitz Karla por. Berdeis, Felber Otilija, Gnesda Ivana por. Gerstner, Ha-bitsch Janez, Korren Helena por Marinko, Felber Leo, Jelenz Antonije por. Felber ter njuni otroci Lea, Melita, Robert in Carmen, Ramovsch Ivana, Mravljak Franc, Zwolinski Marija por. Mravljak, Mravljak Vera, Miklitsch ICnrel, Fink Marija por. Miklitsch, Miklitsch Karel. Miklitsch Hubert, Petrič Ana, Roger Janez. Scaria Ervin, Terschan Erna por. Scaria. Harbich Ana. Gebauer Rosi por. Kopač, Mikusck Leo, Menardi Gvido, Wessel Marija or. Mikelitscb, Mikclitsch Karel, Persche Ivana, lovak Bogomir, Klementschitsch Frančiška por. Novak in njun sin Alojzij, Podobnik Aleksander, Rcmanii Marija por. Podobnik, Sajovic Jožef, Gres-sel Marija por Sajovic, Raunacher Gilda, Rassinger Jožef Vaca Ana por. Rassinger, Poljanec Bogomir, Spalek Janez, Urbantschitsch Melita por Spalek in njun sin Peter, Presker Mak«, Skipalla Marija por. Presker ter njuni sinovi Vili, Maks in Franc ftabitsch Erika, Gerstner Edit por. Hamann, Rojmk Hugo, Goljevšcek Vera por. Rojnik ter njuna otroka Aleksander in Tatjana, Mesnjajev Aleksander, Kaskarov Natalija por Mesnjajev Starin Leo, Harbich Marija, Nebenliihrer roj. Sel-hardt, Koser Anton, Zupin Ernest, Jost Adeleida por. Zupm. Neu Karel, Konn Pavla. Persche Majina ^or^R f®' B°reZ Vincenc' PrBch Kri-P • orez ter njuni otroci Vincenc, Janez in Bibijana, Fritsch Anton, Lasetzky Teodor, Pia-ninschek Bernardina por. Lasetzkv ter njuni otroci . Vladimir, Melanija, Erna in Teodor, Malota Hed-viga, Kocbek Felice, Polch Uršula por. Kocbek, Kunschitz Avgust, Kunej Angela por. Lockner. Kos Karel, Paar Avgusta por. Kos ter njuna otroka Karel in Lidija, Šteian Neža, Čakš Barbara por. Kovač ter njuna otroka Mihael in Erich, Ganser Marija, Penič Edvard, Arnschek Ana por Penič, Oman^ Janez, Novak Bogomir, Rodoschegg Gustav, Schosigg Emanuela por. Rodoschegg, Raunacher Oskar, Kosteleczky Marija por. Raunacher in njuna hči Elinor, Novak Anton, Šarc Hedvika por. Novak in njun sin Pavel, Poje Franc, Poje Ana, Lach Štefan, Rogovitsch Marija por. Lach ter njuna otroka Marija in Ludvik, Raubcrger Donat, Mauz Ana por. Rauberger ter njuni otroci Donat, Friderik in Franc, Rassinger Marija, Rassinger Herbert, Škorjanc Ela por. Rakidžič, Rabitsch Teodor, Weiss Jenny por. Rabitsch, Putick Grete, Weilgang Franc, Jeranko Jožef, Kauzer Adela por. Jeranko in njun sin Jožef, Luhn M rija, Kunz Stanislava, Edelmeier Ana por. Kunz, Zalokar Ema, Kora Henrik, Eberle Elizabeta por. Kom, Kokalj Anton, HSnigmann Viktorija por^ Jančigaj, Godercr Irmgard, Schusch-nik Jožef, Tonnies Gustav, Hengerer Herta por. Tonnies ter njuna otroka Uta in Manfred, Babi-nek Emilija, Blatnik Herman, Tschemmernjak Katarina por. Blatnik. Predniki poljskih judov so bili nekoč na Slovenskem Ljubljana, 5. januarja. n?mn11 1 • vPr??apj®. v Srednji Evropi za-sedaj vse činitelje, politične, gospodar-ske pa tudi kulturne, mnogo bolj, kakor kdaj ostrc'jšiVSa proti judovskemu vplivu je Dve pokrajini sta v Evropi, kjer je judovski element skoraj strnjeno naseljen ter prevlad uje po nekaterih predelih celo nad dom i cim prebivalstvom: Poljska in Ukrajina. V Teh dveh deželah tvori judovstvo zlasti meščanski stan. Vprašanje je. odkod se je v/dotoliko judov prav v teli dveh deželah. ' Sodobna zgodovinska znanost je razrešila tudi to vprusanje,v omagalo pa ji je mnogo jezikoslovje, preučevanje žargona, ki ga poznan™ pod imenom »jidiš«, jndje sami pa mu pravno »mametosu«, to je materinščina. 1 resenetljivo je odkritje, ki potrjuje, da je zelo mnogo judov doma iz bivše Notranje Avstrije, to je tudi iz pokrajin, naseljenih po olo vencih. Prvotno so jezikoslovci mislili, da je »jidiš« neke vrste frankfurtsko narečje, drugi so mislili, da je to obrensko ali alemansko, tretji pa, da je to gornjebavareko. Šele filolog Mieses je I. 1024.. ugotovil, da je to narečje, ki so ga nroti koncu srednjega veka govorili j udje v slovenskih deželah. To potrjuje tudi obilica tipičnih slovenskih izrazov v »jidiš«. Mezincu pravijo judje »mezy-nik«. pojmu pomalem pravijo »pomejleclt«, krivdi »krivvde«. pomladi »vvesne«, torej izrazi, ki so jih mogli dobiti samo iz slovenščine, ne pa iz poljščine ali iz ukrajinščine. Tudi razne sestavljenke v jidiš se dajo razlagati 6amo s slovenščino. Najesti se pomeni v jidiš »onesu«, torej anessen, dobesedni prevod iz slovenščine v nemščino, ker Nemec pra- vi sich sattessen, podkupovati »unterkejfnc, namesto pravilno nemško bestechen. Takih pri- tolmačjli razne pojme z navadnimi prevodi iz slovenščine, ki so jo najprej poznali. Judov v naših krajih ni trpelo ne plemstvo in ne kmečko prebivalstvo. Prvo priliko je prebivalstvo porabilo, da je jude izgnalo. Iz spodnještajerskih mest. to je iz Maribora, Ptuja, Celja, Radgone in Slovenske Bistrice, jih je dal izgnati cesar Maksimiljan že l. 14%., iz koroških in kranjskih mest pa I. 1513 do 1515. Do I. 1848. ni smel noben jud več v te dežele. Kam so se zatekli ti judje? V poljsko dr- mesto pravilno —rov je vse pomo. V slovenske pokrajine so se judje po vsej Poljska je imela tedaj le plemski, duhovniški in kmečki stan, ne pa meščanskega, to je trgovskega. Iz Notranje Avstrije izgnani judje so se hitro znašli in neusmiljeno pričeli odirati »telope«, to je kmečko prebivalstvo. Na Poljskem, še bolj pa v Ukrajini, so nov* že našli mnogo pristašev judovske vere. Ti so bili potomci nekdanjih Ilazarov, ki so imeli y 9. stoletju v Ukrajini mogočno državo Za narod_ Ilazarov so se trudili kristjani, muslimani in judje, da ga pridobe za svojo vero. Hazarski knez se je tedaj odločil za iu-™vsvcro in za njim mnogo Hazarov. Krščanskega misijonarja sv. Klimenta so llazari ubili, njegovo truplo pa sta pozneje prenesla v Kim sv. Ciril in Metod, ki sta še preaen med ni'1'*1 m.‘sUonarila med Hazari. .... Notranje-avstrij'eki judje so se seveda spo-jMi s huzarskimi judi po večini v eno samo veliko versko skupnost. Pozneje, ko je bila Galicija dodeljena Avstroogrski, so imeli gališki judje zopet odprto pot na Dunaj, v Budimpešto in v Zagreb in iz Zagreba dalje. To so tako imenovani »aškenazi« v nasprotju s špansko govorečimi »sefardi«, ki so prišli iz Španije na Balkan in jih je bilo vse polno zlasti v Belgradu. Še bolj vsiljivi so bili judje v Srednji Ev-ropLpo zadnji svetovni vojni, dokler ni nastal splošen odpor proti njim. REUMATIZZATI REVMATIČNI Fate regolarmenle la voslr« cura di zdravite se redno z UR090NAL Eviterete i Dolorl, Sciatica Emicranla, Obesita Un eucchiaino da caffe matlino e sera in un po’ di acqua PR0PUZI0N E IT A M A N A in bost« preprečili: Bolečin«, Ishias (bolečine v kolku), Glavobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena žličica Urodonala v malo vodi ITALIJANSKA PROIZVODNJE t U » P R O D O 1.1 O jS l if-A .M A M O n D i a i £ URODONAl Ji. PROJ/VOD SVETOVNEGA SlOVtSA Aul. Fr«#. Milane 1930 del 3M-M Športni drobiž Kakor poročajo, je na vzhodnem bojišču padel znani nemški biciklistični prvak Friedel Grei-ner iz Dtisseldorfa. Ze v mladih dneh se je odlikoval kot dober vozač, v letu 1940 si je s Schert-lom osvojil državno prvenstvo v vožni v dvoje. V nekaj tednih bo na Dunaju 26. povratna tekma med nogometnimi predstavniki Nemčije in Švice. Dozdaj je Nemčija zmagala 15 krat, 6 tekem je izgubila, 4 tekme pa so ostale neodločene. Smučarska sezona v Cortini se je tudi že začela. Službeno se bo začela 21. januarja. Trajala pa bo krajši čas, ker to zahtevajo krajevne prometne prilike. Evropsko kajaško prvenstvo bo v poletju tega leta na Starnberškem jezeru. Med ostalimi tekmovalci so se za tekme prijavili seveda tudi Hrvati. Prijavljene so naslednje države: Italija, Madžarska, Slovaška, Švica, Hrvaška, Nizozemska, Norveška, Švedska, Danska in Finska. 27. in 28. t. m. bodo velike drsalne tekme v hitrem drsanju med Nemčijo in Norveško. Tekme bodo blizu Celovca. Na istem jezeru bodo v dneh od 23. do 25. t. m. drsalne hitrostne tekme za prvenstvo Nemčije. V Riu de Janeiru je umrl od kap! zadet znani nogometni trener Dori Kirschner. Pred izbruhom sedanje svetovne vojne je bil trener švicarskega Grasshoppersa. Pred zadnjo svetovno vojno pa je osemkrat igral v madžarski nogometni enajsterici. Novice iz Oržave Papež sprejel rimsko plemstvo. V ponedeljek dopoldne so prišli čestitat papežu Piju XII. za njegov škofovski jubilej zastopniki rimskih plemičev. Plemstvo sta vodila princa Barberini in Lancclotti, ki sta bila lani odlikovana od papeža z redom »zlate rože«. V imenu čestitalcev je prebral voščilo don Colonna in zagotavljal sv. očetu zvestobo rimskega plemstva. Sv. oče jim je odgovoril z daljšim govorom, v katerem je želel, da bi vsi katoličani ostali zvesti izročilom in naukom sv. Cerkve in se njenih naukov vedno držali in tako pripomogli do preroditve vsega sveta. Končno jim je vsem podelil svoj apostolski blagoslov. Nova italijansko-švedska trgovinska pogodba. Na zadnji dan preteklega leta je bila v Rimu podpisana nova italijansko-švedska trgovinska pogodba, ki bo še v večji meri pospešila ugoden razvoj trgovinskih odnošajev med obema državama in medsebojno izmenjavo blaga. Švedska bo po novih določilih dobavljala Italiji mnogo večje količine celuloze tako za papirno industrijo kakor tudi za drugo industrijo. Dalje bo dobavljala večje količine železa in jekla, zlasti pa jeklo posebnih vrst, ki se rabi za izdelovanje Specialnih stvari, zlasti pa za stroje. Italija bo po drugi strani dobavljala Švedski velike količine južnega sadja, vina in tkalskih izdelkov iz naravnega in umetnega tkiva. Obenem je prišlo do osebnega stika med vidnejšimi predstavniki švedske in italijanske industrije ter strokovnjakov za prometna vprašanja, ki so se pogovarjali o tem, kako bi izpeljali uvoz in izvoz brez večjih prometnih težkoč. Prav tako je bil podoben sporazum sklenjen tudi z Dansko, vendar pa bo promet z njo manjši, ker zaradi pomanjkanja morskih poti ne more več izvažati v evropske dežele tistih predmetov, ki jih je poprej dobivala od zunaj in prodajala naprej. Po drugi strani pa je Danska pretežno poljedelska država, ki utegne dobavljati mnogo več poljedelskih in živinskih izdelkov kakor pa industrijskih. Stanje zdravja v Italiji. Vrhovni zdravstveni zavod je izdelal jx>ročilo o zdravstvenem stanju v Italiji, v katerem ugotavlja, da je vojna, kakor zmerom, v vsej Evropi znatno vplivala na umrljivost in širjenje bolezni in da se tudi Italija temu vplivu ni mogla ogniti. A ndavzlic temu splošnemu poslabšanju zdravstvenih razmer pa je Italija ohranila svoje privilegirano stališče. V njej se je umrljivost povečala komaj za dve desetinki odstotka, dočiin se je v vseh drugih državah dvignila za višjo mero. V Belgiji se je umrljivost povečala za 2.5%, v Nemčiji za 0.4%, na Norveškem za 0.6%, na Madžarskem za 0.8%, v Švici za 0.3%, le na Švedskem je povečanje najmanjše, namreč za 0.1%. Poročilo dalje ugotavlja, da je zdravje italijanskega ljudstva zadovoljivo, če se pomisli, da je država prav za prav že šest let v vojnem stanju od začetka abesinske vojne, potem v španski in sedaj v svetovni vojni. Predlanskim in lani ni bilo nobenih pojavov epidemij niti drugih množestvenih bolezenskih pojavov. V primeri z zdravstvenim stanjem pred dvajsetimi leti pa je statistika dognala zgovorno ugotovitev, ki pravi, da se je splošna umrljivost v teh letih na milijon prebivalcev zmanjšala od 175 na 25, primeri škrla-tinke od 69 na 3, difterije od 76 na 54, tifuzna obolenjn od 203 na 88, pojavi jetike od 1520 na 745, pojavi malarije pa od 88 na 11 na milijon prebivalcev. 9 milijonov časopisov prodal v 40 letih. Nevsakdanji jubilej je proslavil prodajalec časopisov Abele Riva iz Come, ki že štirideset let opravlja to delo. Mož je začel 6 tem poklicem, ko je bil 19 let 6tar. Pozneje si je sredi mesta uredil malo pro-dajalnico in v njej dan na dan brez počitka stregel in prodajal gostom časopise in revije, kaikor so jih želeli. Dosegel je po štiridesetih letih rekord, da je prodal v celem že 9 milijonov izvodov vseh vrst časopisov in revij. Nesreča v kamnolomu. V velikem lomišču marmorja pri Viareggiu 6e je dogodila težka nesreča, ki je zahtevala več žrtev. Velika marmorna 6tena je bila že napol izpodrezana, ko se je sama nepričakovano odtrgala in zgrmela v globel. Tam je bilo več delavcev in njih je dva ubilo, šest pa je obležalo težje ranjenih. Nova imenovanja v fašistični stranki. Tajnik 6iranke je imenoval za nadzornika Stranke in za šefa politične pisarne v narodnem direktoriju fašista Maria Farnesia, rojenega L 1910, prostovoljca v španski in abesinski vojni m prostovoljca v sedanji vojni, ki je bil za svoje junaštvo že trikrat odlikovan. Poprej je bil tudi podtajnik v fašistični univerzitetni organizaciji. Z drugim ukazom je tajnik stranke Vidussoni imenoval za podtajnika univerzitetne organizacije fašista Antonija Desto, ki je bil večkratni prostovoljec in za svoje junaštvo dvakrat odlikovan, Milo za britje na nnknznJce. V Rimu so se sestali te dni zastopniki trgovcev in rokodelcev, da bi določili, kako naj se brivskim pod-razdeljuje milo za britje. Dosežen je retjem bil sporazum, po katerem bo v mejah razpoložljivih količin, xi jih bo naznanil pristojni urad ministrstva za korporacije, zagotovljena dobava mila za britje brivskim obrtnikom. Tudi te vrste milo bodo odslej delili na nakaznice, in sicer na način, ki se bo zdel primeren in ki bo šele določen. Dogonl klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: v torek. 13. t m. v Žužemberku za govedo, v torek, 13. t. m. v Velikih Laščah za govedo in 6vinje, v sredo, 14. t m. v Novem mestu za govedo in 6vinje in v sredo, 14. t. m. v Rakeku za govedo in svinje. Nagrade za rojstvo dvojčkov Iz Ducejevega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Langonfusu Leopoldu in Mariji iz Volake 7, občina Velike Lašče, nagrado v znesku 600 lir ob prilik? rojstva dvojčkov. Iz prav istega sklada je Visok! Komisar podelil , zakoncema Karlovšku Francu in Vidi iz Šinarjete 24, okraj Novo mesto, enako lepo nagrado 600 lir, ker sta se jima rodila dvojčka. Ljubljana Danes, četrtek 8. januarja: Severin, opat. Petek. 9. januarja: Jul. in Baz., in. Jutrišnji komorni koncert, ki ga bosta izvajala v veliki Filharmonični dvorani dva naša najbolj priznana umetnika, pianist Anton Trost in violinist Jan Šlais, nam bo dal tri -sonate in sicer Beethovnovo v es-duru, Franckovo v a-duru in Resplghijevo v h-molu. Tri izredno zanimive umetnine bomo slišali ta večer v koncertni dvorani. Beethovnova se odlikuje po svoji klasični čistoti v vseh pogledih. Franckova je izredno duhovita in uživa skoraj največjo popularnost med tovrstnimi komornimi deli. Respighijeva pa je moderno delo, ki je silno močno v čustvenem pogledu in se marsikje vidi velik vpliv mojstrov Rimskega-Korsakova in Maksa Brucha, pri katerih je študiral 'Respighi. Da bo koncert na visoki umetniški stopnji in nudil izreden užitek, nam jamčita oba izvajajoča umetnika, ki uživata velik sloves v našem glasbenem življenju. Začetek točno ob pol 7 zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Samo 5e v nedeljo, 11. januarja ob 5 popoldne sl lahko ogledate lepo svetopisemsko dramo »Jef-tejera hči«, ki jo ponovi dekliška Marijina kongregacija Marijinega Oznanjenja v frančiškanski dvorani. Preskrbite si pravočasno vstopnice pri Sfiligoju. Ljubljansko gledališče DRAMA: Četrtek, 8. jan., ob 17.30: Dom. Red Četrtek. Petek, 9. jan., ob 17: Hamlet. Red B. Sobota, 10. jan., ob 17.30: Boter Andraž. Izven. OPERA: Četrtek, 8. jan.: zaprlo. (Generalka.) Pete.k, 9. jan., ob 17: Ples v Operi. Opereta. Premiera. Red premierski. Drama pripravlja komedijo r treh dejanjih, ki sta jo napisala Cailavet in Flera-Etienne Rey: »Lepa pustolovščina«. Ta sodobna komedija pokaže pustolovščino, ki si jo dovoli mlado poročena žena, ko uide s svoje svatbo s svojim častilcem k stari materi. Zapleti, ki nastanejo, ko ga zamenja ta z možem svoje vnukinje, ustvarjajo sila zabavne situacije in dialoge. Delo bo zrežiral režiser J. Kovič. rn Premiera Heuberjeve operete »Ples v Operi« bo v petek ob 17 ca red premierski. Odlikuje jo melodiozna glasba in zelo zabavno dejanje. Štirje pari rodbinskih članov gredo na ples v Operi, kjer doživijo razna ljuba in neljuba presenečenja. Glavno vlogo igra preizkušnja zakonske zvestobe. To prikupno delo, ki ga uprizarjajo z velikim uspehom inozemski odri, je bilo v Ljubljani predvajano kot film. Zajemljivo opereto bodo z veseljem hodili jx>slušat vsi prijatelji lahke glasbe. Sodelovali bodo: Zupan, P. Juvanova, Sladoljev, Poličeva, M. in B. Sancin, Polajnarjeva. Barbiče-va, Koširjeva in Pianecki. Dirigent: D. Žebrc, režiser: E. Frelih. Krojaški mojster Pavel Vrtačnik 60 letnik Pavel Vrtačnik se je rodil 7. januarja 1882 v Spodnji šiški in je včeraj praznoval v krogu svoje družine 60letnioo. Izučil se je ;pri Pre-skerju na Sv. Petra cesti v Ljubljani 1. 1895. in je takoj odšel v inozemstvo. S svojo člansko knjižico od »Društva rokodelskih pomočnikov« je odšel ▼ razne kraje po Avstriji in Nemčiji ter delal polnih 7 let kot pomočnik. Leta 1912. je postal samostojen krojaški mojster, ko se je vrnil v Ljubljano. Svojo mojstrsko obrt izvršuje še danes v zadovoljstvo svojih naročnikov. Poročil se je 26. novembra 1910 v frančiškanski cerkvi z Marijo, s katero imn štiri otroke: najstarejši, Marjan, je tehnični uradnik na železnici, dr. Kazimir je volonter v drž. bolnišnici, Pavla je privatna uradnica, najmlajša pa pomaga materi kot pomočnica v gospodinjstvu. Bog daj mojstru poštenjaku učakati še mnogo srečnih leti Igor Zagrenjeni Zavetje v To pogode kakšen dan in ono, sredi v blodnjah. Človek, ki posluša, ne more povezati besed. »Saj se bo izlizal, prav go|ovo bo spet zdrav!« 6i pripoveduje Vodnik, ki mu je kar dolgčas, ko se ne more z nikomer pogovarjati, ležati pa vendadle mora pri miru! , ,, Tone pa kar tako — ves cas v omedle- Šonce že nima več moči, od sveta 6e začenja poslavljati, večerna ura se je približala. Zdaj se pa prav pot ih etn odpro vrata. Vodnik zameži in se potuhne. Le j c prišel? Kakšnih sedemnajst let stara deklica, Barbka, njegova hči. Ti ga poglej, cigančka! Kakor oglje črne la6e ima, pa take zveste oči, rjave in pohlevne, 6rna v gozdu >nia take, potlej pa tista zmerom malo mokra, močna šobical Ta lepa, zdrava ustka, zmerom majhno vlažna, zmerom za spoznanje odprta, tako da 6e vidijo zobki! Saj tole je pa 6koraj še otrok! Ni ne! Le ti jo kar poglej — Vodni« ima oči le priprte — kako ti zve6t6 ne hodi i» prstih! AH se boš obrnila k očetu ali se ne boš, Barbka, ti ciganček! Ma- 103 pečevju mi si podobna! Kje pa! K Tonetu gre, zastran njega hodi tako potihem, ne zavoljo mene, Vodnika, očeta I Tja sede, poniglavi ciganček, stolček si primakne in začne Tonetu odganjati muhe z obraza. Nekaj ča6a je Vodnik tiho. Potem pa pog6de, do srede ust ima odejo: »Nikar ne delaj takega vetra, saj me boš spihala skozi okno!« reče. »Ali ne spite, ata?« vpraša Barbka prestrašeno. Neznansko ji je nerodno. »Kaj bom 6pal, saj je še dan!« Potem sta pa oba nekaj časa tiho. Vodnik se spommia rajnice in si dopoveduje, da je Barbka po njej kakor izrezana. »Barbček!« pravi nato, ker jo zmerom tako ogovarja, kadar je boljše volje in kadar ni ljudi zraven. »Kaj?« ga vpraša. »Povej mi no, ali ti je tale mrtvdk kaj všeč, tale Vreskov Tone?« Ker sreča, ko pogleda k njej, prestrašen pogled, jo hitro potolaži: »No, no, Barbček, n>č 6e ne boj! Ne bo ga vzel zlodej tega našega Tonete, ne! Sto let bo živel kaikor hitro ee pozdravi, in pozdravil se bo prav zagotovo, boš videla! Kar name se zanesi! On je Vresk in takih enega podre .e dobova starost ali pa če ga pri priči spravijo 6 ta! Ce pa koj ne umre — potle; je več pribito, da bo še stal na svojih nogah! Kar zanesi 6e na očetovo napoved, Barbček!« Pa res, srnica ti majhna, s tvojimi lepimi, nedolžnimi očmi, nič se ne boj za Toneta! Spet je nekaj časa tiho. Potlej pa znova povzame Vodnik: »Barbček!« pravi. »Ali ti ja kaj všeč?« »Kdo pa, ata?« vpraša Barbka, pa jo zraven že oblije žarna rdečica. Kako lepo se sliši tak glas' Kakor če ti ob žegnanju prav oa daleč na kakšno segreto, vresnato jaso kjer 6i se bil v jasnem dnevu m gorkem 6oncu zleknil vznak, veter prinese zdaj močnejši, zdaj 6labši glas zvoov od farne cerkve 6em čez. »Kdo pa! Vprašaš! Tale Tone, tale tvoj ranjenec! Le nikar 6e talko ne boj za njega! On je že rešen! Prej bom jaz na drugem svetu kakor bodo njega zare6 devali v sveto olje! Le verjemi mri!« »Ata!« Barbka kar očita. Ti deklič ti! Glej jo no! Z ene strani na drugo se predene Vodnik, Barbka brž priteče, da mu naravna odejo. On pa jo zgrabi za obč rok«. Nič ne ve v zadregi, kaj bi naredila. Kar glavo poveša, ne upa ei očetu pogledati v obraz. Vodnik jo pa le toliko ča6a gleda, da se nazadnje STečata z očmi. Zdaj jo pa vpraša zares in trdno: »Barbka, ali ga imaš kaj rada? Po pravici mi povej, ali ti je kaj všeč?« Dolgo je Barbka tiho, potlej pa pravi prav po tihem: »Mi je, ata!« Kaikor trije metuljčki, tako nalahko se spuste te besede z njenih ust. »No, vidiš!« zadovoljno pogčde Vodnik. »Kdo pa naj kaj spazi, če ne ata! Atu ne moreš nič skriti! Ves ta ča6 te že gledam! Kar nič naj te ne bo 6ram! Z njegovim očetom 6va imela kupčije, da zlepa ne s kom takih in tolikšnih, pa ti zdajle lahko prteežem pri živem Bogu, da me ni nikoli ukanil niti za belič! Pošten možak je bil, Bog naj mu da dobro, tako pošten, da bi človek lahko obral hribe in doline, vodč in jezera podolgem in počez, pa mu ne bi mogel dobiti podobnega! Trden kmet, bogatija! Tale naš Tone 6e je prav gotovo vrgel po njem, zakaj jabolko nikoli ne pade daleč od drevesa! Saj veš, nikoli 6e mn ne bom mogel zadosti oddolžiti za tie>to, kar mi je bil napravil! Dvakrat mi je rešil življenje! Pa tudi Lukec mi je v Glavniku rekel zanj: najboljši kmečki človek je, kar 6«m jih kdaj srečal! Nikdar 6e ne bo prav ovedel, napol v sanjah bo pretrajal življenje, trden pa bo kakor hrast, v njem je nekakšna medvedja natura, težka, obilna, pa čvrsta in nepremakljiva. V peklu začenjajo takemu človeku poganjki za noge, do najvišjega nebeškega stropa 6tegava rokž. Tisto, kar ima, drži ta ko, da mu živa 6ila nikoli ne bo mogla nič izviti. Takih ljudi je Bog vesel, ljudje pa se jih oprijemijejo kakor jamborja. Težek, zvest, nepremičen, nikoli :prav jasen, vendar tako usidran v svojo reč, da mu pametnejši in zvitejši nikoli ne bodo mog- li do živega! Tone ima tieto, kar bi moral imeti V6ak naš kmet. Njemu ni bilo treba dvakrat reči, naj 6topi z nami skupaj v boj. Pobral je svoje može tam gori v zavetjih, tolkel 6e je, da 6e mu ni nobeden niti odd a leč podobno — zdaj, ko je ranjen, 6e pa ti zavzema zanj, Vodnik, tebi je dvakrat rešil življenje! Meni ga je enkrat, vsaj videti je bilo tako! Ali mene čakajo odzdaj zanaprej še druge, težje rečil — Tako mi je takrat rekel Lukec, Barbka, nemara, da še lepše, le da jaz ne znam tako dobro zastavljati besedi; vidiš, takega moža imava v hiši!« Barbka kar ne ve, kako bi iz zadrege. »Ata, nikar toliko ne govorite, če ne Vam bo škodovalo!« zato pravi karajoče. »Zame le nikar nič ne skrbi, Barbka, jaz 6em že na dobrem! Se teden ne bo minul, ko bom 9pet pohajal okrog hiše po tehle dveh 6vojih nogah, boš videla, če ne, Barbček!« Vodnik prešerno razbrca odejo, vse kaže, da bo zdaj zdaj planil na noge. »Ne. ata, ,pri miru ležite!« zakliče Barbka v strahu. Bn Andrejčkov 3 o ž e: Žalost in veselje Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik u", -'.i-„ . '"i ■ ■■ v . --- Roman v slikah Dl m m k m O 304. Nenadno je pa sfopil za korak nazaj, razklenil roke in ves prevzet vzkliknil: »Je! On je! Moj sin! To je spominek, ki ga je nosila moja žena in ga ob rojstvu obesila najinemu prvemu sinu okoli vratu. O Bog, tvoja pota so čudovita!« »Vaš sin?« je ponavljal Aleš in čudni občutki so ga spreletavali. 305. Nekaj trenutkov sta molčala in se strme gledala, kakor da si hočeta brati z obrazov, če je res vse, kar se jima je pravkar razodelo. Potem je Aleš planil k staremu možu, ga objel okoli vratu in jecljal: »Moj oče! Moj oče! Da, vi... vi ste moj oče!« Ni moči popisati, kaj sta oče in sin te hipe čutila. 306. Zdaj ju je prišel pogledat kapitan. Tomaž mu je vesel hitel stiskat roko in mu pravil, kako na lepem je našel sina, o katerem je mislil, da je že zdavnaj mrtev. Kapitan je bil mož blagega srca. Tudi njemu so trepe^ tale solze v očeh, ko jima je podajal roko in jima voščil srečo. Novice o verskem položaju v Rusiji kakor jih prinaša sotrudnik italijanskega lista »L’Avvenire d’ltalia« List »L’Avvenire d’Italia< je nedavno priobčil zanimiv članek, ki prikazuje sedanje versko življenje v Sovjetski Rusiji. Odkar se je pod boljseviškim jarmom začelo načrtno zatiranje verske svobode, so se zlasti cerkveni krosi zmeraj zanimali za vse spremembo v verskem življenju. Znano je, da so si Nemci močno iprizade-vali, da bi pridobili rusko pravoslavno duhovščino, « brez zadovoljivega uspeha. Vendar pa je treba priznati, da je katoliška in protestantska duhovščina v Litvaniji, Estoniji in Letoniji vsa protiboljševiška in v splošnem Nemcem naklonjena ter je zasedbo po nemških četnh če-sto sprejela z zadovoljstvom. Na Poljskem je uniatsko in pravoslavna duhovščina ostala nevtralna ali sovjetski vladi naklonjena, čeprav je na Poljskem prišlo do obnovitve pravoslavne ccrkve. Na zasedenem ozemlju so cerkve spet odprte in po zasedenih mestih se opravljajo slovenj zahvalni obredi. Neuspeh med rusko du-ftfl^eino razlagajo r dejstvom, da je sovjetska vlada junija 1940 spet obnovila krščanski teden z nedeljskim počitkom, čeprav je zveza brezbožnikov hudo ugovarjala. Duhovščina je v tem videla nov razvoj v verskem življenju v Sovjetski Rusiji in prišla do lahkoverne slutnje, da se je sovjetska vlada morda le spreobrnila, čeprav je uradno ostala brezbožna. Upali so, da bodo poslej lahko vplivali na vlado. V Rusiji so vodilni razredi razdeljeni v dve skupini: prvo sestavlja birokracija Stalinove stranke, drugo pa tehniki in veščaki. ki vodijo gospodarstvo Sovjetske Rusije. V teh skupinah so nacionalnosocialistične težnje čedalje močnejše, s tem pa se oživljajo verske vrednote. Rusi vedo, da se bo nvigel sovjetski režim obdržati le. če bo spravil do tesnega sodelovanja obe skupini ali še boljše, če mu bo uspelo, da jih bo zvaril v eno samo skupino. Poročila iz uniatske Galicije pričajo, da so se Sovjeti v^Ukrajini lotili prav premetene politike. Ko so zasedali poljsko ozemlje, niso ponavljali napak iz ruske in španske državljanske vojne. Niso na debelo streljali škofov in duhovnikov. Le nekatere izmed njih so zaprli. Župnijske cerkve so ostale odprte, škofov in duhovnikov pa niso dosti nadlegovali. Res na imetja, razen tistega, ki je bilo last kmetskih župnij. Vse verske družbe z več ko pet člani so bilp razpuščene. Zaprli so tudi semenišča in bogoslovne fakultete. V pravoslavni Voliniji so bili boljševiki mr»^o bolj zmerni in so skušali celo ostati v stikih e cerkveno oblastjo. Tako so na primer mons. Kulčinske-ga, ki je poučeval na volinjskem vseučilišču, imenovali za rednega profesorja vseučilišča v Lvovu. Po vsem tem pa vendar še ni mogoče priti do prav jasnih zaključkov in versko življenje ter njegov razvoj je še zmeraj zavit v meglo. Kakšne temperature prenesejo živali in rastline Hekatera žita celo morajo prej zmrzniti, če naj kaj obrode V6e živali in rastline ne prenesejo enako visoke ali enako nizke temperature, pač pa 60 za mraz, toploto različno občutljive. Dokazano pa je, da na 6plošo 6koraj vse zdrze pri dokaj višji, druge pa 6]>et pri dosti nižji temperaturi, kakor bi morda mislili. V poletju 1911 je bila v francoski Champagni velika suša. Tedaj se je voda v nekaterih jarkih pri tamkajšnjih utrdbah popolnoma posušila. Ribe 60 se zarile v blato ter otrpnile, pozneje pa, ko je voda zaradi novega dežja spet zalila jarke, 60 znova prišle na dan m »oživele*. Izkazalo se je torej, da 60 v omotičnem stanju v izsušenem blatu k vzdržale, čeprav je bila suša dolgotrajna. Navajajo pa še druge zanimive primere. Pritisnil je tako hud mraz da 6e je vsa voda spremenila v led in 60 vanj printrznile tudi vse živali ki so živele v vodi. Spremenile 60 6e takorekoč v trde okamenine, vklenjene v led. Pa te živali le niso poginile, čeprav je temperatura padla izredno nizko. Ribe so vzdržale 20 stopinj mraza. Za žabe je dokazano, da ostanejo pri življenju tudi pri 28 stopinjah pod ničlo, močeradi ne poginejo Hi pri 50 stopinjah mraza, najodpornejši pa 60 menda polži, ki jim niti 120 stopij j5od ničlo ne škoduje. Zelo zanimivi so potem poskusi, ki so jih naredili z muhami. Te neutrudljive prenašalke raznih klic so zaprli v steklene posode, katerih stene 60 potem polagoma ohlajali na temperaturo 100 stopinj jx>d ničlo. Muhe so 6eveda zmrznile in počepale na tla. Toda, kakor 6e je izkazalo, poginile niso. S toplotnimi žarki visoke frekvence 60 jih spet obudili v življenje. Muhe so torej prenesle celih 100 stopinj mraza! Posebnosti v rastlinskem svetu Proti mrazu in vročini so izredno odporne tudi razne rastline. Znano je, da posušeno 6eme, ki je bilo shranjeno tudi celih 100 let, še vedno ie sicer, da so takoj po zasedbi raztegnili so- { lahko vzklije, če ga namočimo in šele potem vse-vietske zakone na nova ozemlja, prav tako se- jemo. Veliko življenjsko silo ima na primer tudi veda zakon glede verstev. Zaplenili so cerkve- I neke vrste mah. V herbarijih, kjer so ga imeli celih petdeset let, se ni toliko »posušil«, da bi ne mogel več rasti. Med svojevrstne posebnosti v rastlinskem svetu spadajo tista 6emena žit, ki celo morajo prej zmrzniti, če hočemo da iz njih kaj vzklije m da obrode. Vzemimo za primer rž, ki 6e seje v jeseni, torej ozimino. Ce te vrste žito hočemo sejati spomladi, moramo njegovo seme prej’ za nekaj tednov izpostaviti hudemu mrazu, kajti drugače iz njih zraste bilka, ki ne naredi niti klasja, kaj šele, da bi žito obrodilo. Spričo tega nenavadnega pojava, ki se kaže recimo pri rži, so naredili poskuse še z nekaterimi drugimi rastlinami, da bi ugotovili, če je z njimi prav tako. Tudi pri njih 6e je izkazalo nekaj nenavadnega, če so 6eme pred setvijo izpostavili nizki temperaturi. Rastlina je prvič dosti hitreje rastla, drugič pa je v gotovih primerih obrodila skoraj dvakrat toliko, kot bi sicer. Iz V6ega tega sledi, da seme raznih rastlin ne samo da prenese izredno nizko temperaturo, pač pa tudi dokaj bolje obrodi, če ga pred 6etvijo. ali vsaj kmalu jx> setvi ohladimo na nizko stopnjo. Tako bo najbrž le nekaj resnice tudi na tem, da žito po hudih zimah bolje obrodi kot pa takrat, kadar zemlja le za kratko dobo ali pa celo nič ne zamrzne. Krav letalski napadi ne vznemirjajo Zaradi dejstva, da zdaj v nekaterih krajih ni več na razpolago toliko mleka, kakor ga je bilo v prejšnjih mirnih časih, 60 nekateri, ki jim je zaupana skrb z-a ljudsko prehrano, začeli 6umiti, da je temu krivo stalno vznemirjanje krav po letalskih napadih. Sklenili so poskusiti, če je temu res tako. Poskus 60 naredili na dveh različnih krajih istočasno. Enega teh krajev tuja letala še niso nikdar vznemirjala, dočim je drugi prestal že precej letalskih alarmov. Poskus je pokazal, da krave iz < tistega kraja, nad katerim večkrat letajo tuja le- tala, ni60 dajale prav nič manj mleka, kot krave, ki jih tuje bombe niso vznemirjale. Iz tega sledi, da letalski alarmi na množino kravjega mleka prav nič, oziroma vsaj bistveno ne vplivajo. Postrv — psiček Nek ribič iz va6i Montriond v Švici je pred nedavnim v reki Venoges vjel nenavadno postrv, ki bi jo po vsej pravici 6meli imenovati »postrv — psiček«. In res ji je dotični ribič tudi dal pasje ime, saj jo kliče »Fifi«. Tudi na zunaj je ta postrv precej drugačna, kaikor pa druge. Čez ves hrbet ima široko rdečo pa6o. Ker je ribica res nekaj posebnega, si je ribič ni privoščil za malico, pač pa jo je dal v akvarij. Tu je ljubka živalica v kratkem postala izredno domača in kaže V6e lastnosti zvestega psička. Dobro jx>zna svojega gospodarja in kadar jo pokliče po imenu, brž priplava bližje in je gospodarju iz roke. Dovoli celo, da jo prime v roko in ji očividno zelo dobro dč, če 6e z njo ljubkuje. Kakose je »ribica-psiček« navezala na svojega gospodarja, dokazuje naslednji poskus. Go6fK>dar nekega dne namenoma ni več posvečal 6voje običajne velike pozornosti i,n se je delal kakor da mu za postrv nič več ni. Tudi v akvarij se nalašč ni hotel več prikazati, da bi poskusil, kaj bo riba naredila če je re6 tako navezana nanj. Po6trv enostavno nf hotela več jesti. Začela je z »gladovno stavko«. Kadar 60 ji ponujali hrano, se je začela zaletavati z gobčkom v 6teno steklene posode in sicer vprav na tistem mestu, kjer ji je prej g06fK>dar dajal hrano. Že četrtič se je poročila z istim moškim V Budimpešti se je zadnjič že četrtič poročila neka žena. To na vse zadnje samo po 6ebi ne bi bilo nič tako čudnega, čeprav je že nekaj, če 6e ženska štirikrat omoži. Toda v tem primeru se je tista Budimpeštanka četrtič poročila z ietim moškim! Kmalu po prvi poroki 6ta zakonca spoznala, da se njuna značaja ne skladata in sta 6e zato tudi ločila. Kmalu pa se je ljubezen znova oglasila v njunih srcih in ločenca 6ta 6e spet »vzela«. Pozneje sta 6€ 6pet 6prla in prišlo je do druge ločitve, ki sta ji 6ledili tretja poroka in še tretja ločitev. Zdaj poročajo, da sta 6e ta dva Budimpeštanca. ki 6e imata res čudno rada, poročila še četrtič, in sicer 6 trdnim sklepom, da se nikdar več ne bosta ločila. Tudi to je neke vrste vztrajnost. Robidov list, zimske rasti, lahko tudi na kmečki peči sušen, plača naivišjo ceno in prevzame vsake količine trgovina Čuček, Sv. Pe tra cesta 13. »A zakaj je napisano .sablja',« jo rekel carinik, da bi tudi on pokazal nekaj vneme. »Oni, ki je to pisal, je mrtev,« je rekel Franco. »Sem s ključem!« je jezno zakričal agent. Zdaj ga je Luiza našla in odprli so še ostala predala. Prvi je bil prazen, v drugem pa so bila volnena pregrinjala in perila Tu se je hišna preiskava končala. Agent je šel nazaj v dvorano in zapovedal Francu, naj se pripravi, da bo šel čez četrt ure z njim. »Zaprite nas vendar vse!« je vzkliknila Luiza. Agent je zmignil z rameni in ponovil Francu: »Če« četrt ure, Vi'! Pojdite zdaj v svojo sobo.« Franco je odpeljal s seboj Lnizo ter jo prosil, naj molči, naj so vda iz ljubezni do Marije. Bil je ves spremenjen, ni kazal ne bolečine, n? jeze. Njegov obraz in njegov glas sta izražala resno nežnost in moški mir. V ročni kovček je dal nekaj perila, Danteja in zvezke francoskega »Vrtnarskega letopisa«, ki je ležal na priposteljni omarici. Nato se je sklonil za trenutek nad Marijo, ki je spala. Ni je poljubil, da je ne bi zbudil, temveč j? poljubil Luizo, a se ji je hitro izvil iz objema, ker so se upirale v njiju oči orožnikov, ki so stali na obeh sobnih vratih. Rekel ji je po francosko, da ni primerno, da bi se izpostavljala tem gospodom. Zgrabil je kovček ter šel, da se dd agentovim zapovedim na tazpolago. Agent je imrl čoln petdeset korakov od Riberove hiše, tja proti Albogasiu, v pristanu, ki se je imenoval Canevaa. Ko je stopil Franco s hodnika, ki je bil zvezan s hišo, je začul nad seboj ropot oknic. Na belo cerkveno čelo je padla luč iz njegove sobe. Obrnil se je in rekel proti oknu: »Pošlji jutri po zdravnika! Zbogom!« Luiza ni odgovorila. Ko so dospeli orožniki s prijetim do Canevaa, jim je ag-nt ukazal, naj obstanejo. »Gospod Maironi,« je rekel. »Dobili ste primeren nauk. Za zdaj se vrnite domov in naučite se spoštovati oblast!« Začudenje, veselje in srd so divjali v Francovem srcu. Vendar se je brzdal, se ugriznil v ustnice in so počasi obrnil proti domu. Ni šo zavil okoli ogla cerkve, ko ga je Luiza že spoznala po koraku in zaklicala: j »Franco?« Stopil je naprej. Zagledala ga je. Videl je, da je njena senca zginila z okna. Stekel je do hiše, planil po stopnicah in klical: »Prost, prost sem!« žena mu je hitela po stopnicah naproti in izpraševala: »Kako to, kako to?« S hrepenečimi rokami sta iskala drug drugega, se objela, se stisnila in nista govorila več... Na verandi sta s? nato dve uri nepretrgoma pogovarjala o vsem tem, kar sta videla, slišala in občutila. Vedno in vedno sta se vračala k sablji, risbam in novcem. Ustavljala sta se pri vseh malenkostih, pri benečunskem narečju agentovem, pri temnolasem orožniku, ki se jima je zdel dobro človeče, pri svetlolasem, ki je bil videti pes. Zdaj pa zdaj sta obmolknila irr uživala varno tišino in sladkost domače hiše. Nato sta začela znova. Preden sta šla spat, sta stopila na teraso. Noč je bila temna in soparna, jezero nepremično. Soparicfl, tema, negotove,, grozotne oblike gorovja so vzbujale v domišljiji mrtvaško, avstrij-’ sko težo. Celo zrak je bil poln. Nista bila zaspana, vendar sta morala iti spat zaradi' dekle, ki je bdela pri Mariji. Po prstih sta j stopila v sobo. Otrok je spal hi skoraj enakomerno dihal. Tudi onadva sta poskusila zaspati, a se jima ni posrečilo. Nista mogla, da ne bi govorila. Posebno je imelo Franca. Tiho je vprašal: »Ali spiš?« Odgovorila je: »Ne.« in znova so prišli na dan novci, risbe, sablja, ali birič z benečanskim naglasom. Zdaj res ni bilo nič novega. Ko se je proti jutru začela Marija premikati v znamenje, da se bo kmalu zbudila, je Franco spet zašepetal: »Ali spiš?« Luiza je odgovtfrila: »Da.« Zdaj je končno obmolknil, ko da bi bil o tem prepričan. * Tisti dan po preiskavi so bili Oria, Albogasio, S. Mamette polna šepetanja: »Ste slišali? — O ti moj Bog! — Ste slišali? — O Marija!« Najglasnejše je bilo seveda šepetanja, po katerem je zvedela o dogodkn Barbara Pasottijeva. Njen mož ji je kričal v uho: »Maironi! Policija! Orožniki! Zapor!« Uboga ž^na je mislila, da je prava vojska odpeljala njene prijatelje. Začela je stokati: »Oh, oh!« kakor lokomotiva. Stokala je in jokala ter vprašala Pasottija po deklici. Pasotti, ki nikakor ni hotel dovoliti, da bi šla v Orio in v teh okoliščinah pokazala sočutje do Maironijevih, je odgovoril z gibom, ki je pomenil, da sc vse pc metli. Proč! Tudi ona proč! — In dekla! Ta je menda vendar ostala? — Zlobni človek je vnovič zamahnil z roko kakor z m^ttA in Barbara je razumela, da je dal nj. veličanstvo, avstrijski vladar zapreti tudi deklo. Najbolj zlobno so pa govorili precej daleč od Valsolde, v palači Maironijeve v Brescii. Deset dni po preiskavi je izstopil pred Maironijevo hišo vitez Greisberg di S. Giustina z voza c. kr. odposlanca v Brescii, čigar gost je bil nekaj nr. Vit^z Greisberg je bil Maironijev bratranec. Do leta 1853. je bil prideljen vladi maršala Radetzkega v Veroni, nato pa se je preselil s svojim gospodom v Milan. Bil je lep človek, okoli štiridesetih let, nališpan in odišavljen. Ni gledal prav veselo, ko je stal sredi sprejemnice; opazoval je okraske na stropu t~r čakal na grofico, njihovo vrstnico po letih. Ko pa je roka nekega služabnika na široko odprla vrata, da je skozi nje prišlo počasi obilno telo, marmornati obraz in Črna grofičina lasulja, se je vitez ves spremenil in goreče poljubil sturkino velo roko. Za Ljudsko tiskamo * Ljubljani> Joi« Kramarič - Izdajatelj Int. Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski <1om« fehaj« vsafc dela.mli nb ta Mesečna naročnin n 1« » U», za Inozemstvo I« U» - U r e d n i S t » o» Kopitarjev* otira t/Ill - Upr«m Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - lete! on it ei. lO-Oi do *0#» - Podružnični Novo mesta