Poštnina plačana v gotovini, Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA JsrhaJa dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 3om. — Rokopisi se ne vračajo. Nslrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva tet nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavl]o znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. štev. 42 Sreda, 29. maja 1935 Leto X Vse na raiun rudarjev Premogovna industrija še vedno peša Premogovna industrija v dravski banovini še vedno peša. Produkcija premoga je znašala meseca marca letos le 91.994 ton, lani istega meseca 95.734 ton, februarja letos pa 104,387 ton. Prodaja premoga v marcu letos je znašala 82.824 ton, lani še 94.377 ton. Železnice so kupile letos marca meseca 9182 ton manj premoga kakor lani istega meseca. Pač pa je bil zaradi mraza privartni konzum nekoliko večji kakor lani. V januarju letos so nakopali še 122.589 ton premoga. Tudi število delavstva v premogovni industriji je znatno nazadovalo. V mesecu februarju je bilo zaposlenih še 5811 rudarjev, v marcu pa le 5644, torej 167 manj. Šihtov je bilo v februarju še 121.449, v marcu le 112.444. Še hujše je pa padel zaslužek rudarjev. Lani marca meseca so znašale celokupne mezde v naših premogovnikih še 5,492.000 Din, v februarju letos 5,377.000, v marcu pa le še 4,896.000 Din. Dočim je znašala lani mezda povprečno Din 945, je znašala letos marca meseca le Din 867, od katere se pa še odtrgajo prispevki za zavarovanje in davščine. Torej tudi v rudarski industriji se vodi nezdrava politika zniževanja mezd, ki vodi v socialno bedo in uničuje konzumenta ter z njim narodno gospodarstvo. Na Poljskem se pojavlja opozicija Socialisti kličejo na boj proti poljskemu fašizmu Pilsudskijeva politika je temeljito okrnila pravice naroda. Reakcionarni fašistični režim in zanj prikrojena volilna pravica. To so pridobitve maršalove politike in poljske žlahte. Po smrti diktatorja Pilsudskega se zopet pojavlja opozicija, predvsem socialisti in agrarci. Poljski socialistični list »Robotnik« objavlja izjavo o položaju, v kateri pravi med drugim: »Fašizem preplavlja svet kot velik val. Ta val poplavlja tudi Poljsko. Naša dežela se vedno hitreje in vedno neobzirneje prepušča temu valu. Blok za brezstrankarsko sodelovanje z vlado izdeluje z mrzlično naglico načrt novega volilnega reda, ki naj cele razrede poljske družbe izloči od sodelovanja v parlamentu in senatu, onemogoči javnosti vsakršno izražanje svoje volje ter jim popolnoma prepreči kontrolo nad gospodujočo birokracijo. Obenem se širi propaganda za naeionalnodemokra-tični tabor, širijo Hitlerjeve parole ter širi narodno in plemensko sovraštvo. Hitlerizem kot vladna metoda je tukaj ideal,« Poljska socialistična stranka po-zivlje delavstvo, kmete, duševne delavce in mladino k aktivnemu boju. Končno pravi oklic: »Osnovali bomo široko fronto za vlado delavcev in kmetov, za pre-osnovo javnih ustanov po načrtu, v imenu svobode proti fašizmu, proti volilnemu redu in proti parolam narodnostnega in plemenskega sovraštva.« za Cankarjevo družbo. Za '20 Din dobi vsak član 4 lepr knjige. ===== Narodna skupščina brez delavskih zastopnikov Volitve v narodno skupščino so za nami. Glavni volilni odbor je pre-štel glasove ter objavil, da je na Jev-tičevi listi izvoljenih 303, na Mačkovi pa 67 poslancev. Volilni sistem namreč daje večinski listi privilegij, da dobi tri petine mandatov ter se šele ostanek razdeli proporcionalno. Odtod velika razlika v dodelitvi mandatov, ki s številom oddanih glasov ni v razmerju. Vlada je torej dosegla absolutno večino. Socialistične liste ni bilo in tudi ne socialističnih volilcev. To se je pokazalo zlasti v banovinah, kjer so večje množice naših volilcev. To smo zlasti opazili v dravski banovini. Mi smo nedvomno storili vse, da bi bili preprečili nastalo situacijo. Na podlagi celotnih rezultatov sedaj meščanski in kmetiški demokrati lahko uvidijo, da je napačno in usodno, če se poizkuša s prevelikimi kombinacijami priti do oblasti, namesto, da bi posvetili svojo pozornost glavni nalogi sedanjosti, boju za politično in gospodarsko demokracijo. Zakaj končni rezultat njih politike je okrepitev plemenskih front in nastop teh plemenskih front v politični areni, na drugi strani pa izločitev iz aktivnega boja prav tistih sil, ki smatrajo za svojo nalogo skrb za življenjske interese obubožanega mestnega elementa, kmetov in delavcev ter boj za zmago demokracije in enakost vseh državljanov. Namesto da bi se bilo zbralo k političnemu sodelovanju, obubožane mestne elemente, kmetje in delavce, torej vse izkoriščane, je meščanska demokracija ta boj opustila in hitela, da se zopet zbere v plemenskih frontah. Šele bodočnost pokaže dalekosežne posledice te politične napake. Delavski razred nima tokrat zastopnikov v parlamentu. Razredno-zavednega delavstva, združenega v socialističnem igibanju in v delavskih strokovnih organizacijah, ne zadene nobena krivda. Naše gibanje je svojo nalogo kljub temu izvršilo. Posegli smo v volitve z uspehom, da bi izvojevali delavskemu razredu politično zastopstvo ter zvišali njega pomen in njega vpliv v državi. Ta poizkus je pozdravila absolutna večina jugoslovanskega delavstva. Naš poizkus je imel najprijet-neji odmev in dober uspeh, če ne bi bila naša lista zavrnjena. In kako velikega moralnega uspeha bi bilo to za narodno skupščino, če bi v njej bila zastopana socialistična delavska skupina, ki razume gospodarske in socialne probleme ter bi se bila zanje bojevala z vso odločnostjo. Deloma je oviralo naš nastop tudi nasprotovanje z levice do zadnjega, ker se je skušalo goniti delavstvo v meščanske tabore. Celo pomembnejši ljudje so agitirali za meščansko listo. To je zlo, nezdravo v temelju. Zaraditega vztrajamo sicer na stališču enotne fronte, vendar enotne fronte prijateljev, somišljenikov in absolutno bojevnikov za politične in socialne pravice delavskega razreda. Zadovoljni smo z akcijo v zadnjih volitvah in tudi z — volilnimi rezultati. S svojim delom, s svojo bojevito in organizatorično sposobnostjo smo dokazali našo moč in vpliv na množice delovnega ljudstva. Ljudske množice so se grupirale okoli našega gibanja. Njih vera v bodočnost je vera v naše gibanje. Mi ostanemo edini po-borniki politične enakosti vseh državljanov, odkriti bojevniki proti pačenju demokracije v interesu izkoriščanja, za socialno enakost, za ustvaritev novega gospodarstva brez izkoriščevalcev, proti kapitalistom, za- socializem. Nadaljevali bomo znatno okrepljeno borbo s trdno železno voljo in polni navdušenja, prepojeni z vero v veliko bodočnost jugoslovanskega socialističnega delavskega gibanja. Cehoslovaške deželnozborske volitve Socialna demokracija stoji trdno V nedeljo so se vršile na Čeho-slovaškem deželnozborske volitve. V češkem deželnem zboru so dobili: republikanska stranka 11 (+1), čehoslovaški socialni demokrati 10, čehoslovaški narodni socialisti 10 (—2), komunisti 7 (—3), čehoslova-ška ljudska stranka 5 (—1), nemški socialni demokrati 4 (—3), nemški krščanski socialci 1 (—3), čehoslova-ška obrtna stanka 5 ( + 1), Henleinov blok 18, nemška delovna in gospodarska zajednica 0 (—2), nacionalna za-jednica 6, nemško-madžarski volilni blok 0 (—1), fašisti 1. V novem deželnem zboru bo torej 48 čeških, 25 nemških in 7 komunističnih deželnih poslancev. Čehoslovaška socialna demokracija je obdržala svojih deset mandatov; izgubili so pa nemški socialni demokrati tri mandate, ker si je na račun vseh nemških strank Heinlei-nov blok priboril več mandatov. Bistvenih izprememb v razmerju strank ni. Rezultati volitev v druge deželne zbore se šele objavijo. Na Moravskem Na Moravskem so dobile posamezne stranke v odstotkih vseh oddanih glasov: čsl. agrarci 13.7, čsl. socialni demokrati 12.6, čsl. narodni socialisti 9.6, češka katoliška ljudska stranka 16.2, čsl. gospodarska stranka 6.2, čsl. fašisti 1.7, čsl. narodni blok 3.4, komunisti 8.4, Poljaki 1.3, nemški socialni demokrati 3.4, nemška agrarna zveza 1.2, nemški krščanski socialci 3.3, Henleinova stranka 17.2, nemški narodni blok 0.4 odstotkov. Na Slovaškem Na Slovaškem so dobili: čsl. agrarci 8 mandatov (položaj neizpre-menjen), socialni' demokrati 4 (plus 1), narodni soefelei 1 (neizpremenjeno), komunisti 5 (neizpremenjeno), Hlinkova stranka 11 (plus 2), madžarski krščanski socialci 5 (minus 1), obrtna stranka 1 (plus 1), slovaški nacionalisti 1 (neizpremenjeno). V Podkarpatski Rusiji V Podkarpatski Rusiji je bilo skupno oddanih glasov 297.197, neveljavnih 7127. — Dobili so čehoslovaški agrarci 27,173, čehoslovaški socialni demokrati 15,406, čehoslovaški narodni socialisti 6378, komunisti 74,358, katoliška ljudska stranka 4205, gospodarska stranka 3703, republikanska zveza gozdnih delavcev 11.704, židovski republikanci 18.279, ruski avtonomisti 17.628, organizacija dolžnikov 1462, nacionalna zajednica 4003, organizacija uradnikov 6238, židovska stranka 9976, madžarski nacionalisti 24.648, avtonomistična zveza 25.902, zveza pravoslavnih 5534, madžarski krščanski socialci 13.208. Nov porast delavskih mandatov v okolici Pariza Pri okrožnih volitvah v seinskem okrožju preteklo nedeljo je bilo izvoljenih 27 poslancev; zelo dobro so odrezali socialisti in komunisti, ki bodo tudi prihodnjo nedeljo pri ožjih volitvah za preostalih 2.3 mandatov nastopili skupno. Volilna borba v Grčiji Socialisti proti monarhistom Volilna borba med socialisti in monarhisti je v Grčiji vedno hujša. Monarhisti so izdali v Atenah tri, v Solunu dva nova lista, ki zagovarjata monarhizem. Venizelosove liste (republikanec) preganja režim tako, da je mogoča le tajna ustna agitacija. Očividno se sedanja vlada zavzema za restavracijo monarhije. Delavske strokovne organizacije v Španiji zopet dovoljene Španska vlada je na odločno zahtevo delavstva zopet dovolila poslovanje socialističnih strokovnih organizacij, ki jih je bila lani oktobra meseca oblastveno zaprla. Petstoletnica demokracije na Švedskem in se vendar ni niti najmanj preživela Švedska je vsekakor ena najbolje upravljanih držav. Razvila se je v demokraciji. Dne 25. t. m. so se pričele velike svečanosti v proslavo petstoletnice švedskega parlamentarizma. Tam demokracija ni zastarala, ker je narod demokratičen ter vodi realno politiko naroda ne pa politiko klik, diktatorjev ali izkoriščevalcev. Krušno vprašanje je tam vprašanje naroda, ne pa vprašanje »voditeljev« ali oligarhov. Bolgarija se odreka stanovski drSavl S stanovsko državo ni nič Georgijev režim v Bolgariji je dne 19. maja 1934 sklenil organizirati državo stanovsko. Za to so ustanovili posebno propagandno direkcijo, ki naj bi vršila agitacijo in priprave za stanovsko državo. Nova vlada pa je pravočasno spoznala pogrešnost ta- F. Svetek: Prezračimo naše bolniško zavarovanje ! Za razpis volitev v ustanove delavskega socialnega zavarovanja kega načrta, ki je še povsod odrekel, ter likvidirala propagandno direkcijo, ki se je imela baviti s srednjeveškimi sanjarijami. * Pač bodo razočarani borci za stanovske države, ki so se že veselili, da se tudi Bolgarija pridruži Italiji, Portugalski, Avstriji itd. Balkanski narodi imajo torej le še nekaj pameti. V zaščito mednarodnih pogodb Sankcije proti državam, ki zapuste Društvo narodov Francija je predložila Društvu narodov spomenico, v kateri zahteva sankcije proti kršiteljem mednarodnih dogovorov. Podobna načelna resolucija je bila že dne 17. aprila 1933 sprejeta. Francija predlaga sedaj z oziiom na zapleteni položaj v Evropi iznova, da naj se kaznuje ono državo, ki bi kršila mednarodne pogodbe. Taka kršitev je tudi izstop iz Društva narodov v svrho izvajanja skupnim interesom nasprotujoče politike (Japonska, Nemčija, grožnja Italije). Društvo narodov bi moralo imeti pravico sankcij. Ali uvesti je treba resnično demokracijo tam in potem sankcije za vse države, tudi za one, ki izstopajo iz Društva narodov, da se otresejo odgovornosti v zmislu pogodbe. Čehoslovaški komunisti za čehoslova-ško vojsko Odkar sta se Praga in Moskva spoprijateljili V petek so v Pragi v dvorani Lucerna zborovali komunisti. Govorila sta poslanca Zapotocky in Šverma. Šverma je izjavil, da v zunanji politiki Rusije in politiki komunistov v zahodnih deželah ni nobene razlike, ker se v obeh taborih izpopolnjuje mirovna politika. Glede vojske j(e izjavil Šverma, da je mogoče proti nemškemu fašizmu nastopiti le z razrednim bojem v Nemčiji ali pa z oboroženo silo. Če-hoslovaški komunisti bodo, če se bo čehoslovaška vojska dosledno borila proti nemškemu lašizmu, ta boj podpirala in vstopila za vojsko. Šverma je dalje priporočal socialističnim strankam »opozicionalno enotno fronto« proti fašizmu. Obljubil je, da bodo komunisti socialistične zastopnike v vladi pri vseh ukrepih podpirali, v kolikor bodo veljali borbi proti fašizmu ter bodo delavstvu v korist. Izjava pomeni popolen preokret v komunističnih vrstah. Za vojsko, za socialne pridobitve, torej reforme, so naenkrat čehoslovaški komunisti. Počakati pa je treba, če ni to le nova taktika. Tone Maček: 168 SUtiaf Itumfocgee Mladi Kozlevčar je ves razgret začel govoriti: »Ste videli sodrugi, kako se z nami postopa?!« »Fej! Fej!« »Bomo to še dalje trpeli?!« »Nikdar!« je grmelo po dvorani. »Morali se bomo boriti!« »Hočemo se!« »Je v nas dovolj odločnosti?! Omahljivost bi nam bila v škodo!« »Možje smo!« »Borba bo mogoče huda in dolga!« »Vzdržati hočemo! Za vsako ceno!« »Tedaj velja! Nihče se ne spusti v šaht, dokler uprava ne prekliče odpustov!« »Tako je! Velja!« — Potem sem jim še jaz povedal nekaj besed, — je nadaljeval Sitar svoje pripovedovanje. — Rekel sem jim, da mora vsaka akcija biti organizirana, če hoče imeti uspeh. Zato pa, kdor še ni, naj takoj vstopi v rudar- Naši javnosti bo znano, da poteče letošnjega maja triletni rok, odkar so bila imenovana ravnateljstva Suzora in Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Ob tej obletnici je ravnateljstvo Suzora na svoji seji, dne 22. maja t. 1, sklenilo predložiti gospodu ministru za socijalno politiko predlog, da razpiše volitve v celotno ustanovo našega bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Za ta predlog je glasovalo 11 članov delojemal-ske skupine, dočim je 10 članov delodajalske skupine glasovalo proti temu predlogu. Predlog je bil, kakor sledi z 1 glasom večine sprejet in je sedaj na gospodu ministru odločitev, ali se bodo volitve vršile ali ne. Mi s svoje strani moremo g. ministru samo najtopleje priporočiti, naj volitve res razpiše. Kakor je sicer res, da bodo stale volitve precejšno vsoto denarja, je pa na drugi strani tudi resnica, da naše bolniško zavarovanje ne bo prej dobro funkcioniralo, predno se potom volitev ne pokaže kdo je pravzaprav pravi nosilec tega zavarovanja. V bolniško zavarovanje se je dosedaj prepletalo nešteto interesov, ki vanj sploh ne spadajo. Po divjih polemikah v dnevnem časopisju vidimo vse mogoče faktorje, ki hočejo imeti v tej instituciji odločilen vpliv, dočim so pravi interesenti, delavci in nameščenci, porinjeni v stran, kakor, da ta ustanova ni njihova in edino njim namenjena. Ob priliki sklepanja kolektivne pogodbe med Središnjim uradom in zdravniškimi zbornicami smo čitali članke v nekaterem beograjskem in zagrebškem časopisju, iz katerih je izgledalo, kakor da je institucija bolniškega zavarovanja zato ustvarjena, da rešuje socijalno vprašanje zdravnikov. Zadnje čase se oglaša farmacevtska zbornica, ki prikazuje celo stvar zopet tako, kakor da je bolniško zavarovanje namenjeno predvsem farmacevtski industriji. Le delavci in nameščenci ne morejo priti do tega, da bi lahko glasno in jasno manifestirali, da zahtevajo to ustanovo, katero vzdržujejo s svojimi prispevki, čisto in popolnoma zase. Taka manifestacija bi bila mogoča z razpisom volitev, zato se mi zavzemamo za volitve, ker je boljše, da izdamo zanje, če tudi visoke in težko pogrešljive svote, kakor pa, da izgubi delavstvo celo to ustanovo, izpod svojega vpliva. Končno pa tudi s sestavo sedanjih ravnateljstev v Okrožnih uradih ne moremo biti zadovoljni. Dočim so bili predlogi Delavskih zbornic vsaj pri imenovanju ravnateljstva Suzora nekoliko upoštevani, so bila pa sestavljena ravnateljstva Okrožnih uradov, po veliki večini, čisto drugače, sko zvezo, da bo gospoda videla, da je tu res sila, ki jo mora vpoštevati in ji priznati legalnost za sklepanje skupnih dogovorov o delovnih pogojih. To mora biti ena naših glavnih zahtev. Takoj se je na novo priglasilo več desetin novih članov, tako da je sedaj večina organiziranih. Za štrajk je pa bil sleherni, niti eden ni ugovarjal. Mladini je bil to pravi »hec«, stari so pa pokimavali. »Se bomo pa malo odpočili.« Raziti se ljudem ni ljubilo. Vsi so čakali, da bi še kaj zvedeli. Eni so predlagali, naj bi se vršil popoldne shod. »Kje?« »Pod Logarjevim kozolcem.« »Norec! Kdo ti bo pa sedaj ob tem mrazu prišel pod kozolec stat.« > Pa pri »Logarčku«?« »Pri »Janezu«!« »Saj še ne vemo, kaj bodo ostale zmene napravile.« »Če pri njih ni odpustov, se bodo požvižgale.« »Take »barabe« pa zopet niso.« — Saj lahko poizvemo, kdo je vse odpuščen — sem dejal. kakor so predlagale Delavske zbornice. V ljubljanskem ravateljstvu n. pr. ne sodeluje danes niti en član iz vrst svobodnih strokovnih organizacij in niti en član iz vrst krščanskih so-cijalcev. Mi smo vedno smatrali, da morajo biti socijalne ustanove v službi vsega svojega članstva. Te službe pa ne morejo vršiti brezhibno, če njih vodstvo ne uživa zaupanja večine članstva. Depolitizacijo teh ustanov je mogoče provesti le na ta način, da ise sestavi njihovo vodstvo po istem razmerju, kakor je opredeljeno članstvo. Vodstvo take velike in važne ustanove mora pa imeti tudi primerno avtoriteto, če hoče uspešno braniti ustanovo pred vsakovrstnim izkoriščanjem. Nad poslovanjem ljubljanskega OUZD je zelo mnogo pritožb. Če človek te pritožbe pobližje študira, pride vedno do istega zaključka, da nastajajo v glavnem vsled tega, ker samouprava tega urada nima organskih vezi s članstvom urada, s katerega pomočjo bi bili nedostatki preko noči odpravljeni. Neke pritožbe, in teh je največ, navajajo, da ta ali oni zdravnik ne postopa z obolelimi člani tako, kakor bi postopal, če bi prišli k njemu v privatno ordinacijo. Če pomislimo, da imajo pri današnji praksi na naše bolniško zavarovanje vsi drugi faktorji več vpliva, kakor njegovo članstvo, potem se je le čuditi, da teh pritožb ni še več, kar naj služi v priznanje tistim zdravnikom, ki posedujejo toliko socijalne kulture in ne postopajo z obolelim članstvom kakor z brezpravno rajo. Še bolj se moramo pa čuditi visoki zavesti večine članstva urada, .. da kljub zapostavljanju vendarle ščiti koristi urada in ga ne izkorišča, kakor bi ga lahko, če pomislimo, da je kontrola v institucijah, ki so zgrajene na vzajemni pomoči le takrat uspešna, če sodeluje pri njenem izvajanju vse članstvo. Vsi ti argumenti in še mnogo drugih, ki jih v tej kratki razpravi ne moremo navajati, govore pač zato, da mora dobiti naše bolniško zavarovanje tako vodstvo, ki bo črpalo svojo moč in avtoriteto iz zaupanja članstva. Današnje razmere so dalje nevzdržne. Zatohle prostore naših so-cijalnih zgradb je treba temeljito prezračiti! Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno s lastnimi sredstvi. — »Bravo-o! Tega bi se že lahko prej domislili!« — Četvero nas je šlo v obratno pisarno. Zahtevali smo seznam odpuščenih. Babič se je nekaj obotavljal, čeprav drugače ni napačen človek. »Pravzaprav bi ne smel. Samo pri izklicevanju.« — Danes se bo težko več kako izklicevanje vršilo. Saj jih slišite. Končno mi jih je zaporedom imenoval in jaz sem si jih zabeležil. Še-stero nas je. Na vsaki zmeni po dva. Tistih šestero, ki smo bili v soboto pri ravnatelu, da smo mu predložili zahteve rudarjev. Tako. Sedaj veš vse, O, srečno Kozlevčar! Si prišel! Te še opazil nisem. Smo menda vsi. Lahko začnemo. Pa ti vodi, Kurent!« Kurent je vzel izsesani čik iz ust, ga je v votli dlani potežkal, potem pa zalučal v kot. »Dosedanji potek vam je znan. Včeraj je že od jutra v Hrastniku vse delo počivalo. Opoldanska in nočna šihta nista prišli. Ojstrani so tudi že ! zjutraj odšli domov. Kaj pa naj bi tudi RazSirienje davka za bednostni fond Davščina v bednostni fond v dravski banovini se razširi na delodajalce, ki nimajo socialnemu zavarovanju podvrženih uslužbencev. S tem se davčni vir poveča, o porabi fonda pa. ni izpremembe, dasi bi bila nujna in pravična. Po dosedanjem pravilniku o izredni banovinski davščini delodajalcev in službodavcev so bili v tej davščini zavezani službodavci le tedaj, ! če je bil tudi nameščenec ali delavec zavezan temu davku. Po novem j pravilniku o izredni davščini delojemalcev in službodavcev, ki je bil potrjen v zvezi s proračunom za leto 1935-1936, so nameščenci in delavci kakor doslej zavezani plačevati 0.5% kosmatega zaslužka kot izredno davščino za bednostni fond, če od teh prejemkov plačujejo najmanj 11 Din mesečno, 2 Din tedensko ali 0.50 Din dnevno uslužbenskega davka. Delavci, ki plačujejo manj uslužbenskega davka, so nadalje oproščeni plačevanja izredne davščine. Službodavci pa so po novem pravilniku dolžni plačevati 1 % od vseh kosmatih zaslužkov in mezd ne glede na višino uslužbenskega davka, in v vsakem primeru, ako so njihovi delojemalci zavezani socialnemu zavarovanju. Novi pravilnik je pritegnil k prispevanju v bednostni sklad tudi službodavce, ki so bil doslej oproščeni, ker služboje-malci niso plačevali izredne davščine za bednostni sklad. Ta nova ureditev velja predvsem glede služkinj, ki so sicer nadalje oproščene izredne davščine, niso pa več tega davka oproščeni službodavci služkinj. Marsejski atentat pred Društvom narodov Zadoščenje Jugoslaviji Tragedija v Marsejlu se je v Ženevi reševala za kulisami. Ogrska j vlada bi morala v zmislu sklepa zadnjega zasedanja dati Jugoslaviji zadoščenje zaradi marsejlskega atentata s tem, da krivce, ki so na nje ozemlju pripravljali atentat, pravično kaznuje. Ogrska vlada pa je hotela vprašanje spraviti iznova v razpravo. Jugoslovanska vlada je pa obtožila Ogrsko, da ni izpolnila prevzetih obvez ter, da je proti temu, da bi se krivda iznova obravnavala. Ogrski delegat je po oklevanjih in prigovarjanjih izjavil da ogrska vlada sprejema obvezo, da bo preprečila vsako nadaljnjo organizacijo iridente proti Jugoslaviji ter da že sedaj stalno nadzira tujce in jim ne izdaja potnih listov. Glad na Kitajskem. V kitajski provin-ciji Human ijie velika lakota. V minulem mesecu je taim pomrlo od .gladu nad 100.000 ljudi. V ipokraijini se' je pripetilo veič primerov ljudožrtstva. Lakota je 'posledica povo fm&iŠiM JUGOSLOVENSKI IZDELEK Neuničljivo, nepremočljivo in ne polzi Mariborski regulacijski nažrt in okolica Stališče občine Studenci. Mestni gradbeni urad v Mariboru je -meseca marca izdelal program in načrt za regulacijo Maribora in — okolice, o čemer so časopisi že poročali. Prizadete občine so morale projekte iproučiti in staviti svoje i-z-premiinjevalne -predloge. Prejeli smo in objavljamo stališče, ki ga -je zavzela v tej zadevi združena občina Studenci-Radvanje. Občina Studenci obžalju-je, da j-e glavni cilj programa gradbeni razvoj mesta, ne pa tudi okolice. Nasprotno! S projektirano regulacijo se gradbena akcija v pretežnem -delu cele mariborske okolice za dolgo dobo let docela ukinja! Ne da bi se v-poštevale življenjske razmere in potrebe širših — predvsem delavskih — slojev, se je vsa zemljišča s cenejšimi stavbenimi parcelami proglasilo za zaščitni pas ali pa širši gradbeni okoliš, kjer se zaenkrat sploh ne sme — graditi! Novi gradbeni zakon resnično -predvideva moderno regulacijo mesta, kjer se naj vpošteva struktura -mesta, prepričani pa smo, -da zakonodajalec nikdar ni imel v mislih regulacije mesta, ki bi se izvedla na škodo okoliškega prebivalstva. Z razsežnim zaščitnim -pasom ustvarja projekt mestnega gradbenega odbora za daljšo dobo omejitev gradbenega gibanja v okolici. S tem se nedvomno hoče doseči večja gradbena aktivnost v mestu samem in s tem iposinedno povzročiti podražitev stavbnih parcel v Mariboru, dočim zemljišča v okolici izgube svojo dosedanjo vrednost. Na -konkretnem primeru pokazano, se sedanje cene parcel v -okolici kvm Diin 10—15, dio-čim v mestu parcel pod 60—100 Din skoraj -ni -vieč dobiti. Kaj naj torej napravijo- oni nižji sloji, ki bi si radi v bodoče ustvarili svoj -dom, pa nimajo dovolj denarja za stavbene parcele v mestu, okolica pa bo za dolga leta »zaščitena« pred gradbenimi »izkoriščevalci«. Ali ni taka gradbena usmerjenost posebno -dobrodošla onim višjim slojem, ki imajo nezazidane parcele proti sredini mesta? Saj se je n. pr. 11 nameščencem prepovedala gradnja pri Tržaški cesti, kjer je agrarna k-omdsiija v stavbene (!) svrhe od-da-jaila zemljo, a sedaj j-e gradbeni urad proglasil ta del okolice kot zaščitni pas, ker je baje zazidava južno od' mestnega vodovoda »kvarna značilnosti pokrajine«. Pod Pekersko gono (Slov. kalvarijo) je projektirano bodoče mariborsko pokopališče in je velikanski kompleks parcel vključen zaraditeg-a v — zaščitni (pas. Baš iz tega primera se vidi, da je načrt regulacije od gradbenega urada izdelan brez poznavanja dejanskega stanja. Že pred- 30 leti se je v občini Radvanje vršil boj za in proti pokopališču pod Pekersko goro. Vsak lajik v Studencih in Radvanju namreč ve, -da vse vodne žile številnih studencev prihajajo iz Pohorja. In sedaj naij med Pohorje in Studence pride obširno pokopališče? Ali je to iz sanitarnih ozirov umestno? Morda bo kdo ugovarjal, češ da bo itak v slučaju priklo-pitve v vsej okolici napeljan vodlovod z zdravo pohorsko vodo, Toda ta stvar je še zelo daleč v bodočnosti, saj sie studenški izvirki in studenčki ne bodo -dali kratkomalo zasuti ali spraviti v -kanale. Vsekakor je projekt pokopališča pod Pekersko goro zgrešen in je -občina zahtevala takojšnjo izločitev iz programa regulacije. Največja -pomanjkljivost celotnega projekta regulacije je v tem, -da se je docela prezrla okolica s svojimi težnjami. Okolica priznava izaklonito usmeritev gradbenega raizvoja mesta in okolice, nikdar in nikoli pa ne more tega doipustiti mimo in preko življenjskih razmer in potreb prebivalstva okolice, ki je pomoči in zaščite najbolj potrebno-, saj spada pretežno k nižjim slojem, ki žive -danes daleč ipod eksistenčnim minimum. V interesu i "mesta i okolice bi bilo, da bi se zadeva izvršila tako, da ne bi imela okolica občutka, da jo hioče mesto docela izolirati. Taka prizadevanja povzročajo le nepotrebno razburjenje, ki z oairom na bodočo ink.orporacijo ni nikakor potrebno, niti umestno. Občina Studenci je v tem oziru pod-vzela vse korake, da se za-dleva uredi tako, da bo -ugodeno mestu in okolici. Sirite naš listi Zaman pohlep madžarske reakcije po novih pokrajinah Znano je, da je življenjski standard širokih ljudskih mas prebivalstva Ogrske precej nizek. Kriva je nezadostna socialni zakonodaja. Čeprav si je industrijski proletarijat izvojeval v teku zadnjih let invalidno in starostno zavarovanje, agrarni proletarijat tega nima. Madžarski poljedelski delavci — pripominjamo, da je ta država: pretežno zemljedelska — ki jih je okrog 870.000 (z njihovimi rodbinami 2,042.000), nimajo niti rednih bolniških blagajn. To kar imajo je neprimerno slabše nego bolniške blagajne industrijskega delavstva. G. Bela Ko-vrig, ravnatelj madžarskih socialno-zavarovalnih ustanov, torej vsekakor kompetenten faktor, govori o bolniškem zavarovanju madžarskih zem-Ijedelskih delavcev kot o kakšnem vadu. Ta zavarovalni tehnik je izdelal načrt in proračun zakona o obveznem zavarovanju za invalidnost in starost v korist zemljedelskega proletariata. Svoje glavne misli objavlja v reviji »Magyar Szemle«. V letu 1928. je skupščina v Budimpešti pozvala. vlado, da ji predloži projekt takega zakona. Torej je sedanja vlada moralno obvezana realizirati zavarovanje poljedelskih delavcev. Številke določene po g. Kovrigu so precej zanimive. Ampak najzanimivejše od vsega je mogoče to-le: Renta odmerjena po zavarovalni blagajni 65 letnemu starcu je 146 pengo letno, t. j. največ Din 3.50 dnevno. To ni velika vsota. Sam direktor socijal-nega zavarovanja priznava, da je nemogoče zavarovancu živeti človeka dostojno življenje s tako minimalno pokojnino. Zato novi zakon stremi za tem, da bi oblastva spravljala take penzijoniste na deželo k rodbinam z večjim številom otrok, ki trpijo vsled pomanjkanja denarja in ki bi z veseljem prevzele zavarovance na hrano in stanovanje za 146 pengo ali Din 1.270.— letno. Ista revija javlja, da ogrski kmetovalec porabi povprečno na osebo 2.27 kg sladkorja letno. Recimo, da povprečna poraba na prebivalca v vsej Ogrski (t. j. z mesti vred) doseže 9.54 kg letno. Toda hlapec na posestvu in poljedelski delavec ne porabita letno, prvi ne več kot 1.14 kg, drugi ne več kot 1.25 kg sladkorja. In Ogrska producira vendar sladkor v presežku. Pomanjkanje sladkorja v hrani hrani ogrskih podeželanov se pojavlja tako pogostoma, da zdravniki zahtevajo polnomočje, da lahko predpišejo podeželskim pacijentom dozo sladkorja kot zdravilo na stroške bolniške blagajne. Gre se predvsem za zaščito otrok in žena med in po nosečnosti. Te razmere so dobro znane kmetovalcem vseh sosednjih držav. Zato se fanatiki revizijonizma motijo, ako mislijo na uspeh svoje propagande v sosednjih deželah. Prevedel po tedniku »L’ Europe Centrale« J. V. O nočnem delu v pekarnah Pod tem naslovom je napisal predsednik Združenja pekovskih mojstrov !>'. Bašič Milan daljši članek, ki ga je objavil »Obrtni vestnik Ako bi članek ne obravnaval eno najbolj žalostnih poglavij, ki je v posmeh civilizaciji in kulturi v 20. stoletju, bi dejali, da bi ta članek spadal bolj v kakšen humorističen list. Naj navedemo samo nekatere odstavke tega zanimvega članka: »Pri nas se tudi ni bati valutarnih neprilik in izgube zaradi uvoza pšenice. Mi je imamo itak preveč in sami ne vemo, kaj in kam z njo. Dajemo jo z nadplačilom drugim državam, ki zaradi nočnega miru in propagande proti kruhu iz pšenice ne kupujejo našega pridelka.« Dalje: »Pelrošiti moramo naš domači izdelek, kruh in fino pecivo, ki nima nikjer nikake konkurence. Dajmo našemu pridelku vso možnost konkurence in ne pustimo sami uničevati svojo moč. Treba je omogočiti zdravo izdelovanje kruha in peciva. Treba je na trg postaviti sveže pecivo in svež kruh. Treba je storiti vse, da se kruha in peciva kar največ proda. In zato je treba ukiniti zabrano nočnega dela v pekarnah.« (Mišljena je naredba v savski banovini. Opomba uredništva.) Člankar se dalje jezi nad bivšimi socialisti, ki zahtevajo nočni mir, in pravi, da so z današnjim stanjem vsi nezadovoljni pomočniki, mojstri, oblasti in občinstvo v Zagrebu ki mora ponoči, v kolikor stanuje v okolišu pekarn, poslušati, kako ko- Pomnite! 11. j umi I AV.VELESEJEM I I V LJUBLJANI | 1 Pregled domače produkcije. jj M Posebne razstave: : §e Gasilska razstava. M Modna revija — gospodinjstvo. M H Salon automobilov. g Pohištvo. g H Male živali. jš g Polovična voznina na železnici, paro- g brodih in avijonih g Razstavišče obsega 40 000 m2. misija po večkrat budi peke in z njimi stanovalce, ko ugotavlja, če d.o-tični pek dela ali ne. Pa naj še kdo reče, da člankar ni zadel žeblja na glavi. Argumenti, ki jih navaja, so vendar dovolj tehtni, da se v Zagrebu nemudoma ukine prepoved o zabrani nočnega dela, ostalim krajem pa naj služijo v svarilo, da bi nikjer ne uvedli prepovedi nočnega dela. Potem bodo pač zadovoljni pekovski mojstri, manje pa seveda pomočniki, ki so sedaj tako »srečni«, ker morajo ponoči delati. »Arbeiter Zeitung" v Brnu Delavski pravni svetovalec Za industrijo in rudnike je dopusten le listi 8 urnik Ne samo čez 48 ur tedensko, tudi dnevno ne sme trajati delovnik preko 8 ur. Ce se po dogovoru (§ 8 t. 4. z o. z. d.) delovnik podaljša za eno uro, je treba ta povišek plačati s 50 odst., četudi se ne dela skupno več kot 48 ur tedensko (n. pr. angleška sobota). (Nadaljevanje članka v »Delavski Politiki« z dne 21. t. m.) Razlogov okrožnega kot prizivnega sodišča v Mariboru glede podaljšanja 8 urnega delavnika v industrijah in rudnikih zadnjič radi pomanjkanja prostora nismo mogli v celoti objaviti. Izvajanja prizivnega sodišča k tej izredno važni odločitvi in tolmačenju § 8 t. 4. zakona o zaščiti delavcev pa so tako zanimiva in tudi potrebna za funkcioniranje delavskih organizacij kot za pravniške kroge, da prinašamo danes še ostanek sodbe, ki jo je v celoti potrdil tudi Stol sedmorice v Zagrebu: Zakon o zaščiti delavcev označuje izrecno prekočasno delo v 8 8 le ono, ki je nujno potrebno za vzdrževanje podjetja sploh in je vsled tega v korist delodajalca kot tudi delavstva. Ne smatra pa zakon tega posebnega označenja za potrebno v drugih primerih, ko gre večinoma samo za korist podjetja. Sodba utemeljuje to ugotovitev sledeče: »Primeri, navedeni v točkah 1, 5 in o § 8 z. o z. d. pa so taki, da bi se pri njih najprej moglo pričakovati, da se to nadurno delo ne bi smatralo kot prekočasno v smislu § z. o z. d. Gre tu za podjetja, ki po naravi svojega posla ali iz javnega interesa ne morejo izhajati z normalnim delovnim časom (t. 1); za posle, ki se morajo neizbežno izvrševati, da se zavaruje normalni začetek in konec dela v posameznih podjetjih (t. 5); ali če je neizogibno potrebno podaljšanje delovnega časa, da se prepreči kvarjenje materijala (t. 6). V vseh teh primerih je torej prekočasno delo potrebno, da se more obratovanje podjetja sploh vršiti. Delavci so tedaj samo interesirani na tem, da se delo v podjetju nemoteno vrši. Pričakovati bi bilo, da bi se v teh primerih moglo zahtevati od delavcev, da delajo tudi v prekočasnih delovnih urah za normalen zaslužek (torej brez 50 odst. poviška, op. pisca). Zakon pa dosledno načelu § 10/1 in da odstrani vsak dvom o tem, da je tudi to delo prekočasno v smislu navedenega §, to še posebej povdarja. Ne smatra pa tega za potrebno v drugih primerih, ko gre večinoma samo za korist podjetja, t. j. predvsem za racionalnejšo (smotrenejšo, op. pisca) delitev delovnega procesa (primerjaj t. 2, 4, 7). Glede točke 3 (višja sila) ali ne- KUPUJAU) DOMAČE BLAGO! Oblačilni predmeti pri Gogali na Jesenicah so delo domačega delavca, zatorej le izdelava tudi trpežna, blago dobro, cene zmerne in izbira vseh oblačil za deklice, dečke, dame in gospode vedno velika. Priporočata se krolaštvo in trgovina Ivan Gogala na Jesenicah. nadna potreba) je opozoriti na to, da zakon glede nje same predvideva, da se tak primer ne javlja perijodično, temveč gre za nepredvidene slučaje.« Sodba v tej pravdi in zlasti razlogi so nam nov primer, kako je naša socialna zakonodaja res napredna in da jo tudi sodišča razlagajo v njenem pravem duhu in namenu, t. j. v korist gospodarsko slabejših, delojemalcev. Stvarno vrednost pa ima ta zakonodaja za delavstvo, kateremu je namenjena, le tedaj, če jo delavstvo vsaj pozna in uveljavlja. Delavec, ki nikdar ne čita delavskega lista, ne hodi na predavanja strokovnih in kulturnih društev in se sploh nc včlani v delavske organizacije, od vseh teh zakonov ne more imeti nobene koristi, zanj je ta zakonodaja mrtev kapital. Dr. Avg. Relsmaii. • Izplačilo hranilne vloge A. P. Hrastnik Vprašanje: Ali lahko vložim proti hranilnici tožbo na izplačilo hranilne vloge iz leta 1926? Odgovor: Hranilnih vlog niso dolžne izplačevati one hranilnice, ki so zaprosile za odlog plačila vlog pri ministrstvu. Svojo hranilno vlogo morate seveda odpovedati, če ste pri pologu denarja dogovorili kake odpovedne roke. Samolastno od posojilnice določeni roki bržčas pred sodiščem ne bodo imeli nikake veljave, ker Vi na te roke niste pristali. Književnost Časopis »Moderna administracija«. Izšla je številka za marec in april. V njej so razprave o adresarjih, adresiranju in razpošiljanju ter o metodah dela pri upravah. Uvodnik v aprilski številki razpravlja o vprašanju strokovne izobrazbe gospodarjev in nameščencev v zvezi z obdržanimi strokovnimi predavanji v pretekli zimi. Izhajati bo pričela »Poslovna biblioteka«, počenši od meseca junija t. 1. v mesečnih zvezkih na 16 straneh, v njej se bodo obravnavala vprašanja iz področja modernega poslovanja. Vse informacije daje uredništvo »Moderna administracija«, Beograd, ulica Vuka Karadžiča 4, telefon 30-724. Izbere naj Neki kmet se sreča s svojim smrtnim sovražnikom pri blagajni na železniški postaji. Srdito se obrne k blagajniku: »Če se ta pelje, se jaz ne bom. Zdaj pa izbiraj!« Vprašanje; Ali smem naročiti časopis »Arbeiter-Zeituing« ? Odgovor: »Arbeite.r Zeitung« izhaja sedaj že drugo leto ,po zlomu (Upora) avstrijskega delavstva zoper klero-ifašiste, kot glasilo avstrijskih socijalistov v Brnu. List izide vsako nedeljo v majhni obliki (šolskega zvezka) na 8 straneh in na posebno tankem papirju, d!a ga lahko avstrijski sedrugi prejemajo v kuvertah, kot pisemsko pošto. Stane Din 1 številka. Ta list v Jugoslaviji ni prepovedan, ampak je bila nedavno prepovedana le »Arbeiter Zeitung«, ki izhaja v Baslu (Švica). »Arbeiter Zeitung« v Brnu pa se peča izključno z vprašanji avstrijskih socijalistov in njihovih tlačiteljev klero-fašistov, ter njihovimi zvezami s fašistično Italijo in Habsburžani, največjimi, zgodovinskimi nasprotniki Jugoslovanov. V vseh časopisih vzbujajo pozornost točna poročila »Arbeiter Zeitung« o trajnem oboroževanju Avstrije, in pripravah za vrnitev Habsburžanov, ki še Športna Nedelja razočaranj in uspehov v Ljubljani I Lepo presenečenje sicer maloštevilnim svojim kibicem (!) je pripravila »Graiika«, ki je zmagala »Jadiana« z 2 : 1. Glavno zaslugo na zmagi ima krilna vrsta z neumornim Žagarjem, ki je igral eno svojih najboljših tekem. V napadu se je zelo izkazal Lave, ki je dokazal, da je še vedno stari rutiner. V prvem polčasu je Grafika imela proti sebi i solne e i veter, vendar je v tem polčasu odločila zmago ter bi ostala brez gola, če bi se Potrato odvadil driblerskih fines pred lastnim golom, ki se večkrat maščujejo. Svoboda pa je razočarala že drugo nCr-deljo. Zadnjič jii nismo zamerili, saj je nastopila proti Slogi, ne razumemo pa nedeljskega poraza po Mladiki, ki je prepričevalno zmagala s 3 : 1. Svobode ni bilo za poznati, krilci so plavali, obramba je pomagala Mladiki do golov, o napadu pa sploh ni zgubljati besed, saj ni hotel nikdo streljati na gol. Glavni krivec za ta poraz je podcenjevanje nasprotnika in naj bo ta neljubi dogodek opomin Svobodi, da mora prav vsako tekmo vzeti za resno. Mars : Slavija 2 : 0. Celje je v podsavezmi ligi Hermesu na njegovem igrišču odvzelo eno točko in se s tem definitivno rešilo zadnjega mesta, za katerega se bodo borili Hermes, Svoboda in morda celo Maribor. Rapid pa je na svojem igrišču porazil ČSK s 5 ; 0. V državni ligi je Primorje igralo dve tekmi v Beogradu. Proti Jugoslaviji je doseglo neodločen! rezultat 1:1, BSK pa jih je drugi dan tolkel s 4 : 0. V tekmi iproti BSK je Primorje nastopilo z več rezervami. Gradjanski : Hajduk 5 : 1 v Zagrebu. BASK ; Slavija Osijek 1 : 1 v Osijeku. sedaj proglašajo, da so tudi kralji »Hrvat-ske in Dalmacije«. Proti temu načrtu se borni »Arbeiter Zeitung« z vso silovitostjo in je torej razumljivo, d'a jo sedanji vlasto-držci avstrijskega klero-fašizima brezobzirno preganjajo-. O Jugoslaviij pa je »Arbeiter Zeitung« tponovno le -s -simpatijami poročala, še nedavno v posebnem članku. Ni torej nobenega povoda, da si tega lista ne bi mogli naročiti in ga trudi naprej posojati. Z avstrijskimi so-cijalisti simo bili tudi poprej, pred zlomom njihove stranke v najboljših odnošajih, saj so oni odkrili znano afero v hirtenberški tovarni orožja, »Arbeiter Zeitung« pa je z ozirom na skopo odmerjeni prostor tudi uprav vzorno urejen list, pri katerem sodelujejo najboljši novinarji in pisatelji. Užitek je čitati zlasti zgoščene majhne notice, v katerih bičajo (preganjanje in okradenje delavskih pravic v Avstriji. rubrika Na ipraznik dne 30. maja pa igra Primorje v Ljubljani s Hajdukom, ki je sedaj v tabeli na prvem mestu z 12 točkami. V lahkoatletskem dvoboju med beograjsko in ljubljansko reprezentanco so beograj-čand naddnočnio zmagali s 59 : 40 točkami. Delavsko nameščenska športna podzve-za poziva vse delavske športne klube, da točno odgovarjajo na .prejete dopise, ker se s tem olajša delo. Za letos imamo v programu pokalno tekmovanje, ki bi se izvršilo v dlveh (delih: predtekmo vanj e na Binkoštne praznike v posameznih krajih, finale pa bi igrali iprvaki Ljubljane, Maribora.. Celja in trboveljskih revirjev ob priliki delavskega tabora v Celju dtae 7. julija. Podzveza je sklenila razpisati dva lepa pokala enega za tekmovanje klubov iz revirjev, drugega za prvenstvo podlzveze. V Mariboru se vrši v nedeljo ob 16. (4.) uri poopldnc prvenstvena tekma med našo Svobodo in SK Železničarjem, ki vodi v prvenstveni tabeli. Svoboda tokrat gotovo radi te okoliščine ne bo nesla obe točki, vendar mora že radi svojega renomeja zaigrati talno, da bo zopet (prepričala svoje simpatizerje, da je zmožna igrati v I. razredu. — Predtekma obeh rezerv ob pol 15. uri. Zato! »Ura, ki sti mi jo prodali, ni počenega groša vredna: že pred Štirimi meseci se mi je ustavila čeprav ste mi rekli, da jo bom nosil vse življenje.« »Oprostite, gospod, toda takrat ste strašno slabo izgledali!« Brezobzirnost »Ce me odbijete, gospodična, si poženem kroglo skozi možgane.« »Ali mislite, da boste zadeli tako majhen cilj?« »Bile irti in misil M a mil ii Me uta i Hanini. - Mlinu štev. IM. Za konzorcij izdaja In urejuje Viktor Eržen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak r Mariboru.